Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.23 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk Županova Micka (2. akt) 0 1875 224592 224588 2026-10-07T09:47:05Z ~2026-54036-63 10744 rv 224592 wikitext text/x-wiki {{naslov |naslov=2. akt |prejšnji=Županova Micka (1. akt) |poglavje= [[Županova Micka]] |avtor=Anton Tomaž Linhart |opombe= Prirejeno za Wikivir po http://www.ijs.si/lit/linhart.html |licenca=javna last }} == Pervi nastop == Jaka, Micka jokajoča ---- '''Jaka:''' Kaj si vunder mislila, za božjo volo, de si se hotla skrivé omožit? Tvojga očeta toku režálit<ref>razžaliti</ref>? — Ali sim te kedaj silil, Anžéta jemati? — No, Micka, nikar se ne jokaj! Nikar se ne jokaj! Sej jest le govorim, vidiš! — Jest sim ti vže odpustil. — Ti si vunder le moja Micka. — Žol bi meni bilu, ke bi se ti toku zavergla; pak vunder jest bi te ne mogel sovražit. — ''Se sam joka.'' No, Micka, obriši se, de te Anže ne bo jokat vidil. '''Micka:''' Kdu bi bil rekal, de je en tak goluf! '''Jaka:''' Kaj nisi vedla, de gospoda nas kmete le rada za nos vozi? '''Micka:''' Pak je bil toku perliznen, toku se je znal sukat okoli mene, take lepe reči mi je pravil — '''Jaka:''' Taki so le ti gospodje: sladki koker med, pak tukej nič ne velájo — ''na serce pokazajoč''. Vidiš, dekle, kader mi eden pravi: "Jaka, vi ste en mož, vi imate to narlepši žito, per vas se en dober glažek vina pje," inu toku naprej, tok jest mislim: beštja<ref>žival, zverina, hudoba</ref>, ti lažeš, inu mo dalej ne vupam<ref>dalej ne upam: ne zaupam več</ref>, koker ga vidim — Ampak pustimo to reč. — Nič ne marej, Micka; mi mo bomo vže oči zbrisali! — On bo še nate mislil. — Eno tako lepo vdovo imeti inu še druge dekleta zalezuvati, to je vunder preveč, to! — Jest bi skorej lušt<ref>veselje</ref> imel, vse tri prov dobru skópat. — Kaj neki Anže dela, de toku dolgu ne pride? — Sej boš dobra z njim, kader pride, kajne, Micka? '''Micka:''' Kokupak, prov dobra! — Jest vidim zdej, de on dobro z mano misli inu de me prov iz serca lubi. '''Jaka:''' Dekle, deset lejt bom dalej<ref>dlje</ref> živel, če je to res! == Drugi nastop == ''Anže klobuk na tri dežele<ref>klobuk na tri dežele: pokrivalo s tremi roglji; z njim se je noč pokrivala gospoda</ref> napravlen, sukno na žliščneke<ref>suknja na žličnike: suknja na škrice, na otepke, frak</ref>, hlače inu to drugu vse po kmétešku, inu ti poprejšni'' ---- '''Anže:''' ''se po gosposku, pak prov naródnu perklána'': Ti si lepa koker ena roža, — dolga koker ena smreka, — berhka koker en hrast, — v tvojih tatinskih očeh en fant noter sedi, kateri v mene vunkej strela — No, koku ti to dopade? '''Micka:''' Lubi Anže, pusti te norčije! — Nikar me še ti ne jézi! '''Anže:''' Koku je to? Sej še ni dolgu tega, de si take norčije štimála. '''Jaka:''' Anže, ne bodi siten! — Kar se je zgodilu, se je zgodilu. — Kaj jo boš zdej več jezil? '''Anže:''' Nič se ne bojte! — ''K Micki.'' Kajne, Micka, sej nisi huda? '''Micka:''' Če óčeš, de ti bom dobra, tok mi nikar naprej ne meči! '''Anže:''' Sej jest nisim toku hudu mislel. — Micka, koku ti ta sukna dopade? '''Micka:''' Preč mi jo verzi, kmétiška je gorši<ref>lepši</ref>; ne morem te vidit takiga! '''Anže:''' Kaj res, Micka? Ne verjamem, ni mogoče. '''Jaka:''' Anže, če ne boš tihu, ti bom jezik odrezal. '''Anže:''' Klobuk imam tudi nov; sim dal zan sedemnajst réparjov<ref>novec za 4 krajcarje</ref>. Koku ti dopade, Micka? '''Micka:''' Tudi klobuka na tri dežele nečem — Obderži ti tvojo klóferžo<ref>pomečkan klobuk, klafeta</ref>, koker je sama na sebi! '''Anže:''' Sej óčeš gospoda imeti, kajne? '''Jaka:''' Anže, boš enkrat molčal? '''Anže:''' No, tok pak ne bom nič več rekal! — ''Na strani.'' Ta šentana gospoda mi ne gré iz glave. '''Jaka:''' Jest ti svétijem, ja, de boš molčal, sicer ti, per moji duši, dekleta ne dam — Sej je še več drugih zalih fantov v sosedski — Nič se ti ni treba toku napihuváti! — Pameten bodi, Anže! Zaderži se koker en mož! Sej vejš, kaj imaš striti! Jest sim ti vže povedal inu gospa ti je tudi povedala. Ne bodi grób z njimi, kader pridejo! '''Anže:''' Le mene pustite, oča! '''Jaka:''' Sej mo bo dosti žol, kader bo vidil, de mo dekleta pred nosam proč vzameš. '''Anže:''' Ha-ha! Ta bo debelu gledal — '''Jaka:''' Pak glej, de se ne zagovoriš, sicer nam boš vse spačil. — Zdej mi pomagajte, to mizo vun znesti! ''Nesejo eno veliko mizo vun.'' '''Jaka k Micki:''' Ti pak prinesi ene dva bokala tiga dobriga! '''Anže:''' Očem s tabo iti, če se sama bojiš? '''Micka:''' Nič se ne bojim. — Le tukej ostani, Anže! Jest bom kmalu spet prišla — '''Anže:''' ''en malu bol tiho, de Jaka ne sliši:'' De te kakšni gosposki duh ne sreča! '''Jaka:''' ''stole okoli mize postavla:'' Tukej bo šribar sedel, — tukej jest, — tukej Anže, — tukej Micka — Ni prov, Micka more med mano inu med Anžétam sedeti — Tukej ena priča inu tukej ta druga — Toku — ''Dene papir, peresa etc. na mizo.'' Pojdi, Anže, poglej skuzi okno, al so vže na prélazu, inu pridi mi povedat! '''Anže:''' Vže prov! ''Gré.'' ''Micka pernese vino.'' '''Jaka:''' Sem ga postavi, Micka! — Bokal more zraven mene biti. — Dekle, koražna bodi! — Al bodo debele oči delali ti gospodje, kader nas bodo tukej zagledali, ha-ha! == Treki nastop == Šternfeldovka, Micka, Jaka ---- '''Šternfeldovka:''' Je vže vse napravlenu? — Zdej vže znajo priti. '''Jaka:''' Koker zašafajo, gospa žlahtna. — Ta v ne- besih jim bo njih dobroto povernil, de so od moje hčéri to nevarnost odvernili. '''Šternfeldovka:''' Brez vse hvale, oča; jest sim več zame koker za vas sturila. — Jest bom od eniga malopridniga človeka odrešena, kateri bi bil mene na vse moje dni nesrečno sturil — ''K Micki.'' Dekle, še ti ena skušnava<ref>želja storiti nekaj nedovoljenega</ref> naprej stoji. — Al si mo vupaš pred oči stopit? Al te tvoje serce ne bode zapelalu? '''Micka:''' Oblubem, de ne! On je mene toku réžalil, de mo jest nikdar več dobra ne bom. '''Šternfeldovka:''' Vunder se jest bojim, de bi nam ti kaj ne spačila<ref>pokvariti, ponesrečiti</ref>. '''Micka:''' Gvišnu de ne, gospa žlahtna! '''Jaka:''' Jest za mojo hčer dober stojim. '''Šternfeldovka:''' Jest se bom v tim časi skrila. — Kader bo treba, bom vže na dan prišla. '''Jaka:''' Mi mo bomo podkríli, per moji duši, de mo bo lubezen prešla. == Četerti nastop == Anže, ti poprejšni ---- '''Anže:''' Ha-hi-hi-hi! '''Jaka:''' Kaj se smejaš? '''Anže:''' Ha-ha-ha! '''Micka:''' Tok gôvori saj, Anže? '''Anže:''' To so prave šeme — ha — '''Jaka:''' Si jih vidil? '''Anže:''' Vidil inu slišal — ha — Eden, ''k Micki'': meni se zdi, de je raven tvoj žénen, doli per prélazi v rinke<ref>krog</ref> hodi, koker de bi seršene v sebi imel, inu zdihuje, kličeoč: "Micka, Micka! Al si ti, Micka?" — Ta drugi šentuje, preklina Micko, mraz, lubezen ter v pest piha: "Huš — huš!" inu sem ter kje skače, koker de bi ga komarji pikali. '''Jaka:''' Ha-ha! — Inu šribar? '''Anže:''' Sedi na enim kameni, koker de bi pervezan bil, poliček<ref>vrču podobna posoda</ref> vina zraven sebe, inu en glažek za tim drugim doli serka. '''Jaka:''' Micka, zdaj le pojdi ponje! '''Micka:''' Tok grém. '''Jaka:''' Pametna se zaderži, de ne bodo čutili. — '''Micka:''' Nič se ne bojite! To je moja skerb! — ''Gré.'' == Peti nastop == Anže, Jaka ---- '''Jaka:''' Usedva se madvá! '''Anže:''' To bo za konc vzeti od smeha — ha-ha — '''Jaka:''' Le meni pusti govorit! Me zastopiš, Anže? '''Anže:''' Vže prov, oča! '''Jaka:''' Inu nič se noter ne vtikuj! '''Anže:''' Ne besedce ne bom govoril — '''Jaka:''' Pij ga en glažek, de boš korážo dobil! '''Anže:''' Kaj menite, da je nimam? '''Jaka:''' Vže vejm, pak vunder; vidiš, ne zna vsaki z gospodo inu s timi šribarji v caker<ref>v cakar hoditi: družiti se s kom</ref> hodit. — Kader bo dober s tabo, al kader mo boš kaj pernesil, postavim, enu tele al kaj takiga, bo toku perluden inu ponižen; tjistikrat bo tudi tebi jezik tekel, koker de bi ga bil namazal. Kader boš pak kakšno prepírengo<ref>prepir, spor, zdraha</ref> al zdražbo<ref>zdraha</ref> imel, bo vse drugači; — on te bo sukal, on te bo zvijal, de ti bo beseda v ustih oterpnéla- '''Anže:''' To je pač res. — Ni davnu tega, ke me je šribar v grašini zavolo prímšine<ref>dajatev, ki jo je moral plačati podložnik svoji gosposki, ko je po predniku prevzel posestvo</ref> v strahu imel. — Jest sim mo povedal, kar sim vedil, potler<ref>potem</ref> sim pak molčal inu sim mo figo v aržati<ref>žep</ref> molil — '''Jaka:''' Tiho! Zdej pridejo. == Šesti nastop == Tulpenheim, Monkof, Glažek, Micka inu ti poprejšni ---- '''Micka:''' Naj pridejo, no! '''Tulpenheim:''' Pak je eden noter — '''Monkof:''' Dva kméteška — '''Micka:''' Naj le pridejo — sej moj oča toku vse vedó! '''Jaka:''' Le noter, gospodje, le noter! — Naj sturé, koker de bi doma bili. — Me veseli, de take gospode per meni vidim. '''Tulpenheim k Micki:''' Kaj res vse vedó? '''Micka:''' Vse natanku — '''Tulpenheim s straham:''' Ne zamerite, oča — '''Monkof:''' Dober večer — '''Glažek k Tulpenheimu:''' Al vej? '''Tulpenheim:''' Meni se zdi — '''Glažek:''' Oča župan, Bog vas sprimi! '''Jaka:''' Naj se doli usedejo, gospod žlahtni, — inu oní tudi? Mi je prvo težko, de per meni vse raztresenu najdejo. — Pak sej ne bodo zamerili — '''Anže:''' Na kmetih ni drugači — '''Jaka:''' To je vse prevelika čast zame. — Jest ne vejm, koku sim jo zaslužil. '''Tulpenheim:''' ''k Monkofu'' Jest ne vejm, per čim smo. — '''Monkof:''' ''k Tulpenheimu'' Korážen bodi! Ta stari bo vesel, de dekleta odpravi. '''Tulpenheim:''' Jest sim vže davnu vošil, očeta te lepe dekelce poznati. '''Jaka:''' Naj gredó! '''Tulpenheim:''' Vi ste en mož, de vam ga ni para v krajnski deželi. '''Jaka:''' Kaj mi oní povedó — '''Monkof:''' Ke bi jo eden vkrižem sveta iskal, tok take punčke ne najde, koker je vaša Micka. '''Jaka:''' Pak ne, de bi se oni norca delali! '''Glažek:''' Ta je rožca! Ta je svet! Ta je krajlica ženskiga spola! '''Jaka:''' Dekle, zdej šele vejm, kaj nad tabo imam! — Pa naj ne zamerijo, žlahtni gospodje; jest menim, de bi zdej oblubo naprej vzeli. — Gospod šribar, oni se tukej gori usedejo, Micka, ti pak k meni. — '''Tulpenheim:''' Jest pak k Micki! '''Anže:''' ''ga odrine:'' Tukej bom jest sedel! '''Jaka:''' Tukej Anže. ''k Tulpenheimu'' Oní pak kje čez, gospod žlahtni — ''k Monkofu:'' inu oní tukej zraven. '''Vsi:''' ''sedé.'' '''Jaka:''' ''vino nalije, h Glažku:'' Midva ga bova narpred en glažek šterknila, kajne? — Jest jim dober stojim, de je pravičen, zakaj ke sim ga sam iz Vipave perpelal — '''Glažek:''' Lubiček, rad verjamem! ''Sprazne.'' Še en glažek, če smem prosit, de se roka ne bo tresla! '''Jaka:''' Me veseli, de jim duší — No, gospodje, na zdravle neveste! '''Tulpenheim:''' Iz srca rad — '''Monkof:''' Z veseljam — '''Jaka:''' Vsi naenkrat, inu obena kápelca ne smej noter ostati! '''Glažek:''' Jest sim tudi zraven — '''Jaka:''' in '''vsi:''' ''naenkrat:'' Na zravle Micke! ''Pijejo.'' '''Glažek:''' Še eno zdravico — '''Jaka:''' Žénenovo, kajne! ''Nalije.'' — Jest bom ta pervi, potler pak ti drugi za mano — Juhe! Na zravle Anžéta! '''Tulpenheim:''' Anžéta? ''Se groznu čudijo.'' '''Monkof:''' Anžéta? ''Se groznu čudijo.'' '''Glažek:''' Anžéta? ''Se groznu čudijo.'' '''Jaka:''' Tok naj pijejo, no! — Kaj jim ne duší? '''Anže:''' Kaj jih morebiti glava boli? '''Tulpenheim:''' Bom vže — bom vže — ''Na strani.'' Meni ni dobru per tej reči. '''Monkof:''' Jest sim dones per kosilu preveč jedel. — ''Na strani.'' De bi jest zunej bil! '''Glažek:''' Bi blo škoda, ke bi se preveč zgrelo - Tedej na zravle Anžéta! ''Pije.'' '''Jaka:''' Gospod šribar, naj oní zdej ženitno pismo gori postavijo! '''Anže:''' Inu le hitru! — Ti gospodje bi vže radi damú šli. Vidiš, Micka, kok žalostnu gledajo! Pojdi jih malu potroštat<ref>potolažiti</ref>! '''Micka:''' Kaj jim kaj fali<ref>manjkati</ref>? — Naj bodo dobre vole — dones, ke je moja obluba! '''Tulpenheim:''' ''jezo nazaj derži'': O, sej sim dobre vole — prov dobre vole — Zase. De bi te zlóde! '''Monkof:''' Kok je vže tema zunej! — Meni se zdi, de bi se lohka obluba jutri naprej vzela. - Nam bi se znala kakšna nesreča pergoditi<ref>pripetiti</ref>. — Noč ima svojo moč. '''Tulpenheim:''' Prov imaš, bratec! Sej pak jutri zupet pridemo. '''Anže:''' Nič naj se ne bojé; se jim bo vže damú svetilu — '''Glažek k županu:''' Očka, bolši bi blo, ke bi se obluba podnevi naprej vzela; zakaj, lubiček, ponoči se nič kaj ne more pisat — Per luči se enimu vse meša pred očmi. ''K Monkofu inu Tulpenheimu.'' Pijmo ga še vsaki en glažek inu potler se pak skusimo počasi- eden za drugim vun izsukat<ref>izmuzniti</ref>. '''Jaka:''' Žlahtni gospodje, jest sim le en kmet, ampak za norca se ne pustim deržati, de bi vi še taki gospodje bili. — Obluba mora še dones dokončana biti! '''Anže:''' Za norca vam ne bomo! Oblubem, de ne! Gospod šribar, oní naj pišejo, al bodo kópani! '''Glažek:''' Kaj, jest kópan, jest? ''Zase.'' Tiho bodi, Glažek! S kméteškimi fanti ni varnu norce briti — '''Jaka:''' Anže, pameten bodi! Ti ne smeš te gospode režálit, zakaj so tvoje priče. '''Tulpenheim:''' Priče? '''Monkof:''' Priče? '''Glažek:''' Priče? '''Jaka:''' Meni se zdi, ja — sicer ne vejm jest, zakaj so mene objiskali. — Tedej oni, gospod šribar, al niso zato prišli, de bodo ženitnu pismu za mojo hčer gori postavili? '''Glažek:''' Tjista je vže res — '''Jaka:''' Zakaj tedej óčejo odlašati? '''Glažek:''' Ne zamerite, očka; meni se zdi, de smo se malu zírali<ref>zmotiti se</ref>, kar ime žénenov am tiče. '''Anže:''' Kaj, v mojim imeni ste se zírali? V mojim imeni? '''Glažek:''' Tok si ti tedej žénen inu ta prihodni zakonski mož Micken? — Hm-hm - ut censeo stulti habemur<ref>mislim, da nas imajo za norca</ref>. '''Tulpenheim:''' ''na strani:'' Moja reč je per kraji! '''Monkof:''' Jest ne vejm, kaj bi dal, de bi tukej ne bil! '''Tulpenheim:''' Mene ne terpi več tukej! '''Glažek:''' Zdej šele zastopim! — Hm-hm-hm — ''Tukej bo bolši z županam potegnit.'' — Vaše ime, oča župan? '''Jaka:''' Jaka Zanétovec. '''Glažek piše:''' Inu žénenov ime? '''Anže:''' Anže Hudoba. '''Glažek:''' To je enu groznu ime! — ''K Jaku.'' Kaj mislite vaši hčeri dati? '''Jaka:''' Ni taka reč! — Vidite, to je sromačija<ref>siromaštvo</ref> na kmetih. — Zdej jej dam devejtsto ranš<ref>renski goldinar</ref> gotovih inu zraven eniga vola, dve kravice inu štiri svinje. Po moji smerti je pak vse njé, célu moje premoženje — '''Glažek:''' Inu kaj jej Anže Hudoba nazaj perpiše? '''Anže:''' Drugih devejtsto. — Kar bova vkup perdelala, bo pak obema slišalu — kajne, Micka? '''Micka:''' To se vej, de — '''Glažek:''' Anže Hudoba inu Micka Zanétovka se bosta narpervič tukej podpisata. '''Anže:''' Jest ne znam pisat — Micka, ti tudi ne. '''Glažek:''' Tok bom jest obeh imena zapisal, vidva bota križe zraven naredila. ''Anže inu Micka križ naredita, Glažek jim roko pele.'' '''Glažek:''' Zdej pak vi, oča — '''Jaka:''' Vže prov — ''H Glažku.'' Meni ni treba roko pelat, jest sim vže bol navajen — ''Naredi križ.'' Zdej pak priče — ''K Tulpenheimu.'' Narpervič oní, gospod žlahtni! — '''Tulpenheim:''' Jest? — Zdej zdej — De te vunder! Meni je roka zaspala — ''Prime za pero z jezo inu mo nič kaj od rok na gre.'' '''Monkof:''' Inu meni je kerč noter prišal — == Sedmi nastop == Šternfeldovka prov vesela inu ti poprejšni ---- '''Šternfeldovka:''' Toku je prov, moji gospodje! Oní k oblubam inu v svate hodijo, mene pak doma pusté od dolgiga časa konc vzeti — '''Tulpenheim:''' ''se sramuje'' Gnádliva<ref>milosten</ref> gospa! Se je toku permerilu<ref>pripetiti</ref> — jest sim mislil - -- jest ne vejm — '''Monkof:''' Zdej bo pravi zlóde! '''Šternfeldovka:''' Oní se čudijo, Tulpenheim! Niso mislili, de bom za njimi prišla? — Pak sej vedó, de brez njih ne morem živeti. '''Tulpenheim ves zmešan:''' Gnádliva gospa — njih dobrota — '''Monkof:''' Zdej inu nikoli več se ne bom v take zmešnave podal. '''Šternfeldovka:''' Naj bodo veseli, gospod Schönheim! Vid'ijo, kok je ta punčeka vesela. — ''Pokaže na Anžéta.'' Njej žénen, kajne? '''Anže:''' Ja, gospa žlahtna. '''Šternfeldovka:''' No, ste vže dokončali? '''Jaka:''' Še ne, ta dva gospoda nočeta podpisat — '''Anže:''' Enimu je roka zaspala inu timu drugimu je kerč noter prišal. '''Šternfeldovka:''' Kaj se bodo branili? Naj se podpišejo, saj zavolo mene! — Jih prosim — '''Tulpenheim:''' Konc me bode od jeze inu od sramote — ''Podpiše.'' '''Šternfeldovka:''' Inu oní, Monkof? '''Monkof:''' Vže pišem — ''Podpiše.'' Od togote ne vejm, kaj delam — '''Anže:''' Sej se je roka vunder še zadosti vdala — '''Šternfeldovka:''' Zdej pak, moji gospodje, bodo za Mickeno dota kaj vkup zložili, kajne? '''Tulpenheim:''' Res je. — Koker zašafajo, gnádliva gospa — Tukej imajo — ''Mošno kje položi.'' '''Šternfeldovka:''' To je za nevesto. — Vidiš, Micka, tole tebi ta gospod k doti perložé. — Kaj pak oní, Monkof? '''Monkof:''' Še tega mi je mankalu! — ''Tiho.'' To je hudič od ene žene! — Tukej! — ''Verže mošno kje.'' '''Anže:''' Lepu zahvalim. '''Šternfeldovka:''' ''k Micki.'' Jest ti morem tudi kaj dati — Potegne en perstan iz persta doli inu gn njej dá. To je en zlati perstan. Vidiš, kok se sveti? ''K Tulpenheimu.'' Naj ga pogledajo, če je ta pravi! '''Tulpenheim:''' Moj perstan! — ''Se na čelu udari.'' '''Micka:''' Jest ga bom vse moje dni v časti deržala. '''Šternfeldovka:''' Anže, še tebi eniga. — No, moj lepi Schönheim! ''K Tulpenheimu.'' Vidijo, ta je raven taisti perstan, kateriga sim jest njim dala, kateri je njim mojo lubezen zažihral<ref>zagotoviti</ref>, na katerim je njim toku malu ležeče. ''Dá perstan Anžetu.'' '''Tulpeinheim:''' Oh! '''Šternfeldovka:''' Zdej se tudi še spodobi, de na zravle žénena inu neveste pijemo. '''Glažek:''' Na zravle žénena inu neveste! ''Pije.'' '''Tulpenheim:''' Na zravle! ''Pije inu glaž z jezo kje postavi.'' '''Monkof:''' ''na strani'' De bi krepal! '''Jaka:''' ''nalije'' Gospa žlahtna, naj ne zamerijo, Bog jim daj dobro srečo! Anže, Micka, pijte vi tudi! '''Anže, Micka inu Glažek:''' Na zravle njih, gospa žlahtna! '''Šternfeldovka:''' Lepu zahvalim. Lubi moji ludje, Bog vas obári! Zdej gremo damú, vidite, je vže poznu. — Gospod Glažek, jutri se bomo vidili. Me zastopijo? '''Glažek:''' ''zase:'' Jemenes<ref>jojmene</ref>, pozna me! — Kaj bo? '''Šternfeldovka:''' Nikar naj se ne bojé! Mi bodo le tudi ženitnu pismu gori postavili — z gospod Schönheimam. — ''Pokaže, koker de bi se norca delala, na Tulpenheima.'' '''Tulpenheim:''' Gnádliva gospa! ''Hoče na kolena pasti.'' '''Šternfeldovka:''' Saj ne bodo komedijo jegráli — Naj se poberó! — Midva sva nárazen! '''Tulpenheim:''' Ampak — moj stric — '''Šternfeldovka:''' Ima vse zvedit. — Lohko noč, oča župan! Micka, lohko noč! Dobru se imejte! Kader bo poroka, mi bote pustili vedit, kajnei? ''Gredo.'' '''Anže, Jaka, Micka:''' ''jo spremijo'' Če se smemo podstopit<ref>upati si, drzniti si</ref> — Naj srečnu damú pridejo! — Bog jim lonaj! Bog jih obvari! '''Jaka:''' ''k Tulpenheimu inu Monkofu'' Oní naj pak na županovo Micko nikoli ne pozabijo! '''Anže:''' Inu na Anžéta! '''Vsi:''' Lohko noč! Lohko noč! '''Glažek:''' ''Teče k mizi inu eno flašo pod plajš<ref>plašč</ref> skrije.'' Bi blo škoda, ke bi ena kápelca noter ostala — ''Proč steče.'' <center> '''''KONC''''' </center> ---- [[Kategorija:Županova Micka]] jxh0ra5imeoykecgfvss0b9zwh9ooy3 Wikivir:Slovenska leposlovna klasika 4 2166 224591 224583 2026-10-07T05:33:52Z Hladnikm 668 /* Besedila za urejanje v letu 2026 */ 224591 wikitext text/x-wiki {| class="wikitable" |+ Slovenska leposlovna klasika |- |- | '''Projekt''' || Slovenska leposlovna klasika |- | '''Vodja''' || Neža Kočnik |- | '''Tema''' || Slovenska leposlovna klasika na internetu |- | '''Koordinatorka študentskega dela''' || Nika Pinter |- | '''Pomoč''' || [[Uporabnik:Hladnikm|Miran Hladnik]] |- | '''Financira''' || Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije |} == Slovenska literatura na internetu == '''(Seznam digitaliziranih slovenskih leposlovnih knjig in obsežnejših besedil)''' Iskalnik [http://slov.si/slovlit/ Slovensko leposlovje na spletu] je delo Mihaeurejala Simoniča. Sproti ga dopolnjujemo in popravljamo, našteva pa tekste v različnih formatih z zgoraj naštetih lokacij. Nekateri mlajši zaradi avtorske zakonodaje niso v javnem dostopu, nekateri so samo grobo strojno prebrani oziroma napol popravljeni. Seznam preverite pred izbiro besedila za nadaljnjo digitalizacijo, da ne bo prihajalo do nepotrebnega podvajanja. (Stari seznam na naslovu [http://slovenskaliteratura.ff.uni-lj.si/SL.html Slovensko leposlovje na spletu] je delo Primoža Jakopina.) Nekaj besedil z Wikivira je doživel dodatne korekture in so v čistejši obliki dostopna na spletišču Inštituta Jožef Stefan [http://nl.ijs.si/imp/ Jezikovni viri starejše slovenščine IMP.] == Kazala== ===[[Leposlovje v literarnih revijah]]=== ===[[Leposlovje v časnikih]]=== ===[[Kazala zbirk in zbornikov|Leposlovje v zbirkah in zbornikih]]=== ===[[Knjige po letih]]=== ==Besedila za urejanje v letu 2026== *[[Ivan Bučer]]: ''[[Koča na robu]]'' (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AHOJ8AFZ dLib] *''[[Zapojmo]]: Zbirka partizanskih pesmi'' (1945). [https://slov.si/doc/zapojmo1945.pdf pdf] * [[Mimi Malenšek]]: [[Vigenjci (1978)|''Vigenjci'']] (1978) [https://slov.si/doc/malensek_vigenjci.pdf pdf;] [[Vigenjci|v časopisu 1957/58]] * Silvester Košutnik: [[Požigalec (Silvester Košutnik)|Požigalec]] (1910) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQHIFL4 dLib] * Pesmi iz arhiva Franca Konoblja - Slovenka: [[Partizanov dom]] [https://slov.si/doc/partizanov_dom.jpg jpg], [[Tovarišu Bercu vspomin]] [https://slov.si/doc/tovarisu_bercu_v_spomin.jpg jpg], [[Bratu Štefanu v spomin]] [https://slov.si/doc/bratu_stefanu_v_spomin1.jpg jpg1], [https://slov.si/doc/bratu_stefanu_v_spomin2.jpg jpg2], [[Tovarišici s Primorskega]] [https://slov.si/doc/tovarisici_s_primorskega.jpg jpg], [[Rodna vas domača]] [https://slov.si/doc/rodna_vas_domaca.jpg jpg], [[V taborišču v Begunjah]] [https://slov.si/doc/v_taboriscu_v_begunjah.jpg jpg], [[Kovinarjem]] [https://slov.si/doc/kovinarjem.jpg jpg], [[Tovarišu Francu]] [https://slov.si/doc/tovarisu_francu.jpg jpg], [[Mrtvim tovarišem (NN)]] [https://slov.si/doc/mrtvim_tovarisem_NN.jpg jpg] Ureja: Larisa Mihailović * ''[[Pesmi naših borcev, 2]]'' (1945) [https://slov.si/doc/pesmi_nasih_borcev_2.pdf pdf] Ureja:Alenka Senekovič</sup> * [[Louis Adamič]]: [[Janezek]] (''Ameriška domovina'' 1942) * [[Tone Svetina]]: [[Stena]]. ''Primorski dnevnik'' od 27. 1. 1974 [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3PHSP28 dLib] do 17. 7. 1974. Roman je posvečen alpinistoma Jožu Čopu in Klementu Jugu. Ureja: Alenka Senekovič * [[Ilka Vašte]]: [[Roman o Prešernu]] (1937) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EXY3ZLHL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] * [[Vida Jeraj]]: [[Pesmi (Vida Jeraj)|Pesmi]] (1908). [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY1FKYEZ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Katarina Vidovič|Katarina Vidovič]] * [[Vida Jeraj]]: Revijalne objave pesmi iz [https://slov.si/dipl/obid_minka.pdf uredipl. naloge] za [[:s:Vida Jeraj|Vida Jeraj]] Ureja: [[Uporabnik:Kai Žerjav|Kai Žerjav]] * [[Karel Destovnik - Kajuh|Kajuh]]: [[Pesmi (Kajuh, Bari, 1944)|''Pesmi'']] (1944) Ureja: [[Alina Medved]] * [[Partizanska vas]]: igra v enem dejanju iz leta 1943 (tipkopis) [https://slov.si/doc/partizanska_vas.pdf pdf] Ureja: Larisa Mihailović * [[Glas ranjenih]]. Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945 [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf pdf]Ureja: [[Uporabnik:Katarina Višnjar|Katarina Višnjar]] * [[Nove žene]]: Skeč v dveh prizorih, marec 1945 [https://slov.si/doc/nove_zene.pdf pdf] Ureja: [[Uporabnik:Kai Žerjav|Kai Žerjav]] * [[Naj pesem naša zadoni]] 1944 (Oblastni odbor ZSM za Primorsko) 106 str. [https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf pdf] Ureja: Katarina Vidovič * [[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (1946)]]: [[Boj na požiravniku]] (opremiti z glavo itd.), [[Vodnjak]] (opremiti z glavo itd.), [[Jirs in Bavh]], [[Ljubezen na odoru]], [[Pot na klop]], [[Prvi spopad]], [[Odpustki]], Samorastniki Ureja: [[Uporabnik:LaraMori1|Lara Mori]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] * [[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib]) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib]) Tomaž Klauž * [[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod (zbirka)]]: [[Če Zila noj Drava nazaj potačo]], [[Od Mokronoga do Pijane gore]], [[Nebeški sejem]], [[Gosposvetsko polje (1942)]], [[Ob versajskih plotovih]], [[Od Meže do Poljane]], [[Od Kotelj do Belih vod]] ([https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib]) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Janez Cigler]]: ''[[Kortonica, koroška deklica]]''. Celovec, 1866 [https://slov.si/doc/cigler_kortonica_1866.docx docx] *[[Janez Cigler]]: ''[[Živlenje sv. Heme]]'' [Shivlenje ş. Heme, brumne koroshke grafine, şpisal in na svitlobo dal Janes Ziegler]. Celovec, 1839 [https://slov.si/doc/cigler_hema_1839_gajica.docx v gajici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]''. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_bohor.docx v bohoričici] *[[Pavel Knobl]] [?]: ''[[Genovefa 1800]]'' [Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena]. Kranj, ~ 1800 [https://slov.si/doc/genovefa_1800_gajica.docx v gajici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (dajnčica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_dajn.docx v dajnčici] *[[Peter Dajnko]]: ''[[Kmet Izidor (gajica)]] s' svojimi otroki ino lydmi, ali Pripodobni navyki dobrih staršov za svoje otrôke ino podložne: knižica za vsakega kmeta ino težáka''. Radgona, 1824 [https://slov.si/doc/kmet_izidor_1824_gajica.docx v gajici] *''[[Isidor, brumni kmet]]: Bukvize Ljubim Kmetam podeljene''. Is nemshkiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_bohor.txt v neurejeni bohoričici] *''[[Izidor, brumni kmet]]: Bukvice Ljubim Kmetam podeljene''. Iz nemškiga prestavil L[uka] Dolinar. Ljubljana, 1835 [https://slov.si/doc/izidor_1835_gajica.docx v urejeni gajici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (bohoričica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim zhasi: Nékaj sa vsakiga zhlovéka: Na pervo is angléshkiga vʹ némshki, sdaj pak sʹ pervolenjam vikshi gospóske vʹ slovénski jesik prestávlen''. Prev. Joannes Nepomuk Primiz. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_bohor.docx v bohoričici] *[[Benjamin Franklin]]: ''[[Prava pot k dobrimu stanu (gajica)|Prava pót kʹ dobrimu stanu]], ali Ena beséda ob pravim časi: Nékaj za vsakiga človéka: Na pervo is angléškiga vʹ némški, zdaj pak sʹ pervolenjam vikši gospóske vʹ slovénski jezik prestávlen''. Prev. Janez Nepomuk Primic. Gradec, 1812) [https://slov.si/doc/prava_pot_1812_gajica.docx v gajici] *[[Josip Lavtižar]]: ''[[Pri Jugoslovanih]]'' (SM, 1903) [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2U0WKWFM dLib] Ureja: Katarina Vidovič *[[Ferdinand Majnik]]: ''[[Bele gazi]]'' (1941) [https://slov.si/doc/majnik_bele_gazi.pdf pdf] (literarizirani priročnik smučanja) Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Cankar]] (I. G.): [[Nj. visokorodnost v Beli vasi]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V87XSW7W dLib] Ureja: Lara Jamšek *[[Josip Stare]]: [[Zadruga]]. Prosveta 1924, št. 200–201, 203–204, 206, 208–212, 214–218, 220–224, 226–230, 232–233. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMNGSGSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=8 dLib 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESJAEMTQ?ty=1924 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KSRVVIAY?ty=1924 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RHQHUQPH?ty=1924 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RYXV5HXP?ty=1924 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMEMTVCI?ty=1924 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNY4VURR?ty=1924 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKE097WU?ty=1924 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1ZT0OO0H?ty=1924 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YXPNKUZA?ty=1924 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PIYM0IRQ?ty=1924 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPAKB4QH?ty=1924 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTWR2ZAJ?ty=1924 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RGQYVHSR?ty=1924 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LBHR9TJK?ty=1924 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233] Ureja: [[Uporabnik:Kai Žerjav|Kai Žerjav]] * [[Franjo Krašovec]]: [[Utrinki (Franjo Krašovec)|Utrinki]] (podnaslov: Črtice in potopisi). Prosveta 1917, št. 263–303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGZGE8FT/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+ (ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Zorec]]: [[Zmote in konec gospodične Pavle]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UO4YCNSV dLib] *[[Drago Ulaga|Tomaž Poklukar]] [Drago Ulaga]: [[Domačija v cvetju]]. ''Slovenec'' 1943 (71), številka 125a /+[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4V5KG2K5 dlib], 126a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEUJREMN dlib], 127a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKBPXID7 dlib], 128a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UD3F38KK dlib], 129a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJQVHL5T dlib], 130a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J818VH9B dlib], 132a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9B9NXR5 dlib], 133a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A84WAVVS dlib], 136a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BWCUJM2E dlib], 137a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52ZAWZNN dlib], 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5OJ1NMF dlib], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V4ZQFTFL dlib], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0FX9DQ80 dlib], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZ9P9LM5 dlib], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1S5SRG6Z dlib], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVFXNOQH dlib], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQG1GABG dlib], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZNQIKES dlib], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-91MKWU3H dlib], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N6EEJW7 dlib], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JMHMSPOC dlib], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-36HWM0MN dlib], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60PANV1A dlib], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V18F60HP dlib], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8PMC389 dlib], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7PI7B6L dlib], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQPS1M3W dlib], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0TL7TQ0 dlib], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GJRGJF5 dlib], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B4CK48V4 dlib], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVERFRPQ dlib], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ALXJGI8T dlib], 161a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18LF9X2O dlib], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8QDFU05 dlib], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WO20921W dlib], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6U7HYXX dlib], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD34FSTT dlib], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T5RSBTZ1 dlib], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQDJPM8Z dlib], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08NBNQTI dlib], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LBCHVYP dlib], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RSINYPA dlib], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-313L0E63 dlib], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BSR9WFBB dlib], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4G8VILAH dlib] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Matičič]]: [[Živi viri]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 287–290, 292–301. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LKQ7XTTT 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXONYR6Y 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWDSK904 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBPKLTAW 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1IX4EA9 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SINXONGH 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFS4AUWT 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GICOVOQN 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVNP3TYJ 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDXKXH4Z 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXZXANUM 298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4OJDOPFX 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-159YX3ZJ 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PCDDXT2Q 301]; ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 1–12, 14–22, 24–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDEOKZIQ 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NNJHTO 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MAS4WAIL 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLSFZIYG 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBYU5Z23 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRTVL4RB 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2YPFN19W 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GA5STX7 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCZBMUW8 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DFAQRH5P 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEPI4RH8 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UH39SOWG 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GISD5ENG 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UXKMNRQY 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7USGIR1 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D3X12THZ 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYDZ446G 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2ELIXYPP 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5I9AC76 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZXDZDT 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IBTBK71 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8NYVA61 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGLIYCYP 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GPLCNTY 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HLLLLKBS 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GREMQ7U4 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPKNJTIZ 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSGJSASX 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR3NSFVM 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CYKLGLL 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RFTTN0CX 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BZFVYV3F 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6FRORAQ 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJYGSLFZ 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY6WQRNE 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEHGWKOW 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQVCUXBJ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T2SY9YEX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-61HX2EV6 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MNED62DW 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSK1B8NC 43], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKVBSQE9 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5TZ4QEN 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSO295T5 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q6ANMTXD 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTJN8ZYV 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9EGV7B7 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IVTAFCUK 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-122KKFD1 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSWCZSQ6 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MASOLXAQ 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PWM87BL 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KXTZBWC 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZRGQVOE 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZJVX58AY 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z26CC9JL 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I1SJFY3U 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UAIVSJQN 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KCNLBJZ 61], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNYSAW3A 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AIFMFO2V 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN9AVTZI 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8YLETXJ 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8KWQAWU 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UGDQESB 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXUFTLRC 98]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Turjak]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 72–92. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE5BLDVF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEVW9Z9U 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDXEPZAK 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO3FFXYW 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CTRWQMJL 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NLEBDEL 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6FDVYMI 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRQD3T9V 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBWE0UGV 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FAEB8Q2H 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOO7RZW5 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMDWKS3R 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DW1SUX45 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMPDGDCB 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WY1LZBP 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBBRSB1A 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FRHRP2ZG 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0PITOQQL 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOQQC31J 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76OANNPT 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJ57TXYQ 92]. *[[Gustav Strniša]]: [[Med hmeljniki]]. Povest. Domovina 1929. (skrajšaj in posodobi URL-je:) Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. * [[Ivan Jontez]]: [[V senci albanskih planin: Prigode slovenskega vojaka v Makedoniji]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 112-148. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJMC6OTZ dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Frank Kroll]]: [[Izkušnje slovenskega priseljenca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 77–125. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGYL55QK/28203671-1de0-4675-85a7-e6386a990786/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Math Bahor]]: [[Doživljaji vojaškega prostovoljca]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 178–194. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6DPBATXH/32c874b6-3354-42f4-985e-d2279db7c213/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Louis Adamič]]: [[Smeh v džungli]] (poslovenil Stanko Leben). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 191–46 (letn. 27). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RXCJE6K3/efd2b1c8-1502-4321-8d52-608ccf67ddb6/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) Ureja: Larisa Mihailović *[[Ivan Jontez]]: [[Njena pravica]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 31–47. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-74V6M1BD/10cac673-75b8-4996-87f0-968bd272e77b/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Potres]] (iz kronike velike krize). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 116–136. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OMCCBEED/e25364af-5f13-466c-878d-3607f696aba5/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Imigrant Janez Mihevc]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 215–270. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GKXN7OON/21120689-fa76-49eb-a960-08d2cd54d99f/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Nace Mihevc]]: [[V boju za kruh]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 267–305. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XGJILJAU/d4d11ced-4f59-40b2-8f5e-81035eb973a7/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Ivan Jontez]]: [[V ognjenem obroču]] (iz zapiskov kmečkega mladeniča). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 226–251. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVIMSEBM/f95efa2d-d365-40b6-9ae4-edf515a50322/PDF dLib] (najdi vsa nadaljevanja na dlibu) *[[Ivan Jontez]]: [[Povest o Ančki]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 44–48. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4ZHU5E3D/3ce23c55-2603-40b0-b583-29cdda804bcb/PDF dLib] Tomaž Klauž *[[Anton Novačan]]: [[A Village Cyrano]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 160, 166, 172, 178, 184, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261, 267, 273, 279. (Skrajšaj URL-je:) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDQFXP3O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8DBPANX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HM2OVVO4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ3ASU1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 279] *[[Franc Derganc]]: [[Mladi mornar ali zakaj in kako je Grmkov Francelj iz Amerike v Trst kolofonijo vozil]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 87–90, 92–94, 96–98. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTRDJQO2 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNSMPQTJ 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYNOIXFQ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLPA0EZ2 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCRB6VPX 92], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTHQ0WK7 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1I5FTKB 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OI95WMQX 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT0QSYU6 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOXJ7PNO 98]. Ureja: Larisa Mihailović *[[Leopold Lenard]]: [[Iz rusko-poljske revolucije]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 214–222, 224–225, 228–131, 233–263. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOENULGN 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6B4TGWNJ 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLLWKIPJ 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0EIWOVE 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQOUIA1O 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTY4JPDZ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QBJWMK9M 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULPL7IUM 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQOEO77A 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRYBA5LB 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNYO7JVV 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWJB58O6 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HI0VEBNH 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AABRVOOJ 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHKHVYIZ 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEYMZAMM 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDISV2PA 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI0WHBRP 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BO4BKSC8 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5YLSTEHI 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UWK2BMOU 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQ0HVYY 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESZPRLS8 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGR6ZTQJ 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFLSIPSQ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRBNW2Y6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKGH0RIF 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDECX4TX 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5RGFG36Y 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y4ZA1EY6 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZDW5MXR 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSD99VZ0 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RDNUWRZC 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZZBTPGN 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KE7KLQUD 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1HSPYO4N 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U4IBAHVF 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MD2BM5RZ 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FC13M4TP 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IEH79PP 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XN0J6KLC 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYWFXKXZ 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-60ACEPQ7 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRAL2KXH 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMEKF1T 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFI5EUZO 263]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na dunajski lovski razstavi]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 264–267, 269–281, 283–290, 292–293. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJRQY5A5 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6WQYLGBP265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWDTQ7EY 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJK41A2C 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFQNAWZM 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLHHGQBP 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFJFI3MP 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NLCQDCW 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LM9XE1ZG 273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58E6BWJS 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2B2JZZSL 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJBMT0P9 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQ0NKIUH 277], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9ATLANO 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNDQHLYS 279], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJO5JNO 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDHXUBWM 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVTRW1W4 293]. [[Uporabnik:Katarina Vidovič|Katarina Vidovič]] *[[Janko Mlakar]]: [[Kako se je Trebušnik vozil v Trst]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 281, 283–291, 294–298. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ8VHK63 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S1ZDNE75 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R8SNAGX 284], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNNXWBUP 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWZNY2RZ 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXL02AYH 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKMBHLG 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APILEVDM 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJMVJSOE 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FVEE8VIH 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYRO2RK 294], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-397TUDQY 295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXWCYW6Y 296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OIQIY6LV 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQPJNX5A 298]. Ureja: Larisa Mihailović * [[Ivan Molek]]: [[Zajedavci]]. Prosveta 1918, št. 102–140. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IRVOVAI5/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib] * [[Jernej Križaj]]: [[Indijanski biser]] (podnaslov: Zgodovinska slika). Prosveta 1918, št. 177–182. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNRFZKOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] * [[w:Joško_Oven|Joško Oven]]: [[Šimen]]. Prosveta 1919, št. 191–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9MVQXJN/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1919&page=2 dLib] *[[Etbin Kristan]]: [[Pertinčarjevo pomlajenje]] (podnaslov: Sanjska povest). Prosveta 1921, št. 150–159, 161–165, 167–171, 173–177, 179–183, 185–189, 191–194, 197–198. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–GVQ6VTKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=6 dLib 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BKDCZ8NZ?ty=1921 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QANCYWLW?ty=1921 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q44XCIVX?ty=1921 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CWKXHA0V?ty=1921 154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESIB0SKM?ty=1921 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AIW3AD7B?ty=1921 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWORFK6?ty=1921 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JOF5U8DL?ty=1921 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLFXGEPB?ty=1921 159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RZLRDBKC?ty=1921 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHRGDMAF?ty=1921 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1EJYG4KY?ty=1921 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXB1XHB?ty=1921 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K6Y8MBEO?ty=1921 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DANCCWVI?ty=1921 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMDXCP7N?ty=1921 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BVFTC8WX?ty=1921 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BSX4AGD2?ty=1921 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CX18VY67?ty=1921 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9IVFSOIK?ty=1921 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CDG39BQG?ty=1921 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJ90JFR5?ty=1921 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MLZWF05D?ty=1921 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8JLX7HDO?ty=1921 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIXAR6J7?ty=1921 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZMEOJK1?ty=1921 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BZRD38DQ?ty=1921 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQFXCQET?ty=1921 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T5JNQVXP?ty=1921 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DAWJH7C4?ty=1921 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7BG2OED?ty=1921 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33UHRUGB?ty=1921 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GRFT3UW?ty=1921 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6TLAJ0E?ty=1921 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZJEQJH6Q?ty=1921 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TMXHJ93?ty=1921 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQGNER3V?ty=1921 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKAMUICC?ty=1921 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AXV8CTB3?ty=1921 198] *[[Na Triglav]]. Prosveta 1921, št. 177–184. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–8JLX7HDO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=2 dLib] *[[M. Ratušnik]]: [[Spomini na leta 1914–1920]]. Prosveta 1921, št. 219–244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC–ZXKAM4TC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1921&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&page=9 dLib 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D7ZZPLM0?ty=1921 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QIB727UD?ty=1921 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4LFMYIRK?ty=1921 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNSW6MDT?ty=1921 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YDXISGAB?ty=1921 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQ6DV6FV?ty=1921 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGYKJI8U?ty=1921 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEMJAEPT?ty=1921 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VUETEB7U?ty=1921 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QYDZ74D2?ty=1921 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUQ9GOLV?ty=1921 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SSEWZNKU?ty=1921 231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V1ZT6J52?ty=1921 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OF8940PM?ty=1921 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQISNM40?ty=1921 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MCLSOIIS?ty=1921 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHD1TUBW?ty=1921 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7CB1JRO7?ty=1921 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDGQN77Q?ty=1921 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-POG6EGTO?ty=1921 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNXGBWMB?ty=1921 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WYN0ZS4T?ty=1921 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M7N7KZO3?ty=1921 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E0JKPYTW?ty=1921 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQCA4NVP?ty=1921 244] *A. K.: [[Usodni škornji]]. Prosveta 1922, št. 178, 180–181, 183–184, 186–187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RT2QTK4W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=7 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHOSLIVP?ty=1922 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WY21TZW?ty=1922 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3BLTHR1C?ty=1922 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KOWQHGYL?ty=1922 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWYWAZG?ty=1922 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNIQLH0Z?ty=1922 187] *[[Narte Velikonja]]: [[Požar (Narte Velikonja)|Požar]]. Prosveta 1922, št. 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJ1KXO1G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=10 dLib 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S0NE4V8S?ty=1922 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GWQRBXY?ty=1922 305], 1923: št. 1, 3–7, 9–12. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-64REEK4Z dLib 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP0A1DOY?ty=1923 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3XOBK6D?ty=1923 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P1V572JU?ty=1923 5],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U4PJMPDE?ty=1923 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0QEBWW0Y?ty=1923 7],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z7LAL7OZ?ty=1923 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0FUEDG1J?ty=1923 10],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEAKCRBE?ty=1923 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CW9GKLE3?ty=1923 12] *[[Ivan Matičič]]: [[Na krvavih poljanah]] (podnaslov: Trpljenje in strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega planinskega polka). Prosveta 1923, št. 69–73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–100, 104–108, 110–114, 116–120, 122–124. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQQXJHRH?ty=1923 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQUEXXD0?ty=1923 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXZYPB6H?ty=1923 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWGEPMK7?ty=1923 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOJDGDSR?ty=1923 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYFWVQWZ?ty=1923 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QPCETCH5?ty=1923 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OTVTBGTM?ty=1923 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IA7UG3OR?ty=1923 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DY4JNL0N?ty=1923 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DBCXITQC?ty=1923 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MYXQCXGY?ty=1923 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4CKAWOMM?ty=1923 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PYLB2LB?ty=1923 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPX9O5FH?ty=1923 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8OUAU8G?ty=1923 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVOZ2GR3?ty=1923 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFWPYKBB?ty=1923 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQB8XVDD?ty=1923 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LVOQZUVX?ty=1923 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TOS76AGN?ty=1923 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNNUC7M7?ty=1923 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AY0HL1WA?ty=1923 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CT4AX9XA?ty=1923 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQW4WJX8?ty=1923 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NATBYQDF?ty=1923 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FCSEMLEI?ty=1923 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NBS1FZKQ?ty=1923 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EF6FFN3Z?ty=1923 124] *[[Ivo Šorli]]: [[Zadnji val]]. Prosveta 1924, št. 218, 220–224, 226–230, 232–236, 238–242, 244–248, 250–254, 256–260, 262–266, 268–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LBHR9TJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924&page=9 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G9RRBN1G?ty=1924 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78LEVFYO?ty=1924 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUWMFI1U?ty=1924 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TX2JRWHB?ty=1924 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGRKTQNU?ty=1924 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHJQSDXZ?ty=1924 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F3Q7M0QM?ty=1924 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VT8PXEDA?ty=1924 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFGAIJTK?ty=1924 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K8XHZP4U?ty=1924 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BBYEPYET?ty=1924 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I4BXRA8D?ty=1924 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQL03EP6?ty=1924 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2AU0MOV?ty=1924 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GGHMJLUM?ty=1924 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SVFBXR9L?ty=1924 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YP31KY6J?ty=1924 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TBD0MCK2?ty=1924 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YJVT8FWO?ty=1924 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSMRKDZ?ty=1924 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UW6OZUWT?ty=1924 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9XPYPQX?ty=1924 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TNPPYPVT?ty=1924 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PZDUERJH?ty=1924 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EU0AD9QL?ty=1924 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VBYVDDML?ty=1924 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VWGDWYW?ty=1924 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LTCEJRUZ?ty=1924 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AHTFUGPF?ty=1924 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CADPBLDD?ty=1924 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYOOPFXQ?ty=1924 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OXMLIHPL?ty=1924 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MDAWA3GR?ty=1924 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZIKYWMKB?ty=1924 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OWMFUFWJ?ty=1924 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HYEBX4IB?ty=1924 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QA4BVQOK?ty=1924 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7WJVWK7?ty=1924 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VQXJS3QE?ty=1924 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GWNT6OQ5?ty=1924 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8MSMGW9E?ty=1924 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYJB96GB?ty=1924 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6QHIJPD8?ty=1924 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DRRLONIA?ty=1924 271] *[[Ivan Molek]]: [[Hrbtenica]]. Prosveta 1926, št. 226–227, 229–233, 235–237. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFXQ8SD4/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMESEW0T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1VRXBON/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEACOPUD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 237] *[[Narodne pikanterije iz Jugoslavije]] (1937) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0SHKHW8P dLib] (samo slovenska besedila, ta pa ustrezno razporediti, saj so kitice ene pesmi v zbirki razmetane: 87-202, 161-164, 183, 578-590, 599. 661-678, 687, 788, 984, 986, 998, 1024, 1040. 1041, 1055-1059, 1176, 1179, 1180-1184); ocene: [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-D5COPEFJ/9da197e3-e479-401e-b63d-f4d9f0b56ad7/PDF ''Življenje in svet''] in [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBO1GHUE/5748d6eb-fad1-47d2-9fd0-81f57d633a6b/PDF Božidar Borko (-o) v ''Jutru''] * Hinko H. R.: [[Mary so ugrabili]] ...: Izvirni roman "Rakete". ''Raketa'' 1934 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-M0DBNX3M/b432857f-a59e-4c1e-bb8e-f5f9d4709efa/PDF dLib] in dalje Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Samo: [[Dve seji]]. Izvirna peklenska humoreska. SN 1892 (št. 215–17, 219–20, 225–26, 228–29) * [[Fran Govekar]] (Fr. Kosec): „[[Te punice, te punice]] …!“ Izvirna novela. SN 1894 (št. 281–85, 288–93, 295–96) * [[J. E. Golobov]]: [[Tat (J. E. Golobov)|Tat]]. Povest. SN 1895 (št. 197–99, 201–202, 204–205, 208–18, 220–22, 227–32) * [[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Jeden večer pri „Našem prijatelju“]]. SN 1896 (št. 7–11, 13, 15–19, 21, 23–25, 29, 35–37, 39–40) *V. K.: [[Moje letovanje]]. SN 12. 11. 1906 {{fc|dlib|OURAWJP5|s=all|259}}, 13. 11. 1906 {{fc|dlib|GLOTY1D9|s=all|260}}, 14. 11. 1906 {{fc|dlib|D74VQ9LJ|s=all|261}}, 15. 11. 1906 {{fc|dlib|X6BAFYT7|s=all|262}}, 16. 11. 1906 {{fc|dlib|XVTHNRME|s=all|263}}, 19. 11. 1906 {{fc|dlib|VQBESTCI|s=all|265}}, 20. 11. 1906 {{fc|dlib|ENSBKB8F|s=all|266}}, 21. 11. 1906 {{fc|dlib|W22ELMIA|s=all|267}}, 22. 11. 1906 {{fc|dlib|UR9YA13A|s=all|268}} [[Uporabnik:Katarina Vidovič|Katarina Vidovič]] *[[K. Modic]]: [[Sestri (K. Modic)|Sestri]]. Ljubljanska povest. Št. 81–85 (12.–16. april 1910). {{fc|dlib|B6YPO93G|s=all|81}}, {{fc|dlib|QCV8QS2Y|s=all|82}}, {{fc|dlib|8JE7CTC1|s=all|83}}, {{fc|dlib|Q5438YHV|s=all|84}}, {{fc|dlib|DWFC7OPO|s=all|85}} [[Uporabnik:Katarina Vidovič|Katarina Vidovič]] *Martin Krpan: [[Indija Separandija]]: Bojevita povest iz nebojevitih časov. SN 7. 8. 1923 {{fc|dlib|LCHGC5HI|s=3-4|178}}, 8. 8. 1923 {{fc|dlib|S68P1KNL|s=2|180}}, 10. 8. 1923 {{fc|dlib|AB16SDLX|s=2|181}}, 12. 8. 1923 {{fc|dlib|UUDKNFQO|s=2|183}}, 15. 8. 1923 {{fc|dlib|EFHGDO86|s=2-3|185}}, 26. 8. 1923 {{fc|dlib|VYC9WE5D|s=2|194}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Robida]]: [[Rože ob potu]]: Dramska pesnitev v petih slikah. SN 8. 6. 1924 {{fc|dlib|KZWLCGXX|s=1|131}}, 11. 6. 1924 {{fc|dlib|RPUZXJ72|s=1|132}}, 12. 6. 1924 {{fc|dlib|4197RHRN|s=1|133}}, 13. 6. 1924 {{fc|dlib|QZCK4GY7|s=1|134}}, 14. 6. 1924 {{fc|dlib|CF94P9KO|s=1|135}}, 15. 6. 1924 {{fc|dlib|VSMFN3N2|s=1|136}}, 17. 6. 1924 {{fc|dlib|TXPDGVFK|s=1|137}}, 18. 6. 1924 {{fc|dlib|CB3OEPJY|s=1|138}}, 19. 6. 1924 {{fc|dlib|L2TTRIYE|s=1|139}}, 21. 6. 1924 {{fc|dlib|65Z5Y9YG|s=1|140}}, 22. 6. 1924 {{fc|dlib|XORKRE96|s=1|141}}, 24. 6. 1924 {{fc|dlib|YBT353T2|s=1|142}}, 25. 6. 1924 {{fc|dlib|WY95YB1B|s=1|143}}, 26. 6. 1924 {{fc|dlib|JWBIBB8V|s=1|144}}, 27. 6. 1924 {{fc|dlib|4C82W3UC|s=1|145}}, 28. 6. 1924 {{fc|dlib|K7NTAZ6C|s=1|146}}, 1. 7. 1924 {{fc|dlib|DQ8ZVVND|s=1|147}}, 2. 7. 1924 {{fc|dlib|CDHRGU1Y|s=1|148}}, 3- 7. 1924 {{fc|dlib|LOAHPA9W|s=1|149}}, 4. 7. 1924 {{fc|dlib|R2HOVBXM|s=1|150}}, 5. 7. 1924 {{fc|dlib|DIE8H4I3|s=1|151}}, 6. 7. 1924 {{fc|dlib|SCSZU0U3|s=1|152}}, 8. 7. 1924 {{fc|dlib|LWD5GWC4|s=1|153}}, 9. 7. 1924 {{fc|dlib|EFYB1RT5|s=1|154}}, 10. 7. 1924 {{fc|dlib|TAC2FN54|s=1|155}}, 11. 7. 1924 {{fc|dlib|PCWRKHEJ|s=1|156}}, 12. 7. 1924 {{fc|dlib|OH0QE961|s=1|157}}, 13. 7. 1924 {{fc|dlib|QN82J6C0|s=1|158}}, 15. 7. 1924 {{fc|dlib|J6T841T1|s=1|159}}, 16. 7. 1924 {{fc|dlib|WNN1A5DB|s=1|160}}, 17. 7. 1924 {{fc|dlib|B0WYWU38|s=1|161}} Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Iz zapiskov ljudskega prijatelja]], Domoljub, rubrika Listek, 6. 3. 1902; 20. 3. 1902; 3. 4. 1902; 15. 5. 1902; 5. 6. 1902; 19. 6. 1902 *[[Agitator (Podgoričan)|Agitator]] (Iz spominov ljudskega prijatelja), zabilježil Podgoričan, rubrika Listek, 7. 8. 1902; 21. 8. 1902; 9. 9. 1902; 18. 9. 1902 *Zabret: [[V Lurd]]! Potopis za ljudstvo. Domoljub 1908. Št. 1–8, 10–12, 14–19, 23 *Silvin Sardenko [[Alojzij Merhar]]: [[Trikrat enajst vojnih]]. Domoljub 1915. Št. 41–50 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *O - J. C. (morda [[Josip Ciril Oblak]]): [[Kletev divjega lovca]]. Domoljub 1916. Št. 2-9, 11-20 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *-r.(morda Anton Dolar): [[Gramoz in Otrobek]]. Domoljub 1916. Št. 21-34 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *Podgoričan ([[Fran Jaklič]]): [[Iz časov čarovnic]]. Domoljub 1916, št. 35-38, 40-46 (morda isto kot [[Zadnja na grmadi]]?) *[[Božič v gozdu]]. Domoljub 1923. Št. 47-52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Sovraštvo in ljubezen]]. Domoljub 1925, št. 1, 2, 7–14 *Dr. Ivan Pregelj: [[Božji mlini]]. Domoljub 1925, št. 28–37 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Povest gorske fare]]. Domoljub 1926, Domoljub 1927, št. 46–52, 1927, št. 1-30 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *Radovan Hrastov: [[Sprehodi po tujih krajih]]. Domoljub 1930, št. 31, 35, 36, 42, 51 *[[Jernej Andrejka]]: [[Mladostni spomini (Jernej Andrejka)|Mladostni spomini]]. Domoljub 1932, št. 47–52, 1933 št. 1–15 *B-ski: [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]]. Domoljub 1934, št. 32, 33, 34, 35, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 48, 49, 50, 51, 52, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32/33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Vinske gorice]]. Domoljub 1935, št. 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Oglarji]]. Domoljub 1937, št. 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 1938: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Stanko in veverica odkrivata nov svet]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Kraljiček]], podomačil France Premrl. Domoljub 1943, št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[J. Kmet]]: [[Prodana ljubezen rodne grude]]: Povest iz kmečkega življenja. Vigred 1941 (št. 1–12) *M. V. V.: [[Iz Cirkuš v Ameriko]]. Amerikanski Slovenec 1892 (1/12, 14, 17–22, 25–26, 28). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RK1ANWHF/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kai Žerjav|Kai Žerjav]] *[[John Plaznik]]: [[Sebastopolska Najdenka]]. Amerikanski Slovenec 19. 3. 1918 (27/32–35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc–4AREBKGF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kai Žerjav|Kai Žerjav]] *[[John Miklavčič]]: [[Spomini (John Miklavčič)|Spomini]]. Amerikanski Slovenec 1926 (35/85–124, 128–144).[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZSKMRPFW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kai Žerjav|Kai Žerjav]] *Drag Vodopivec: [[Andrej in njegov zločin]]. ''Igrokaz v treh dejanjih.'' Amerikanski Slovenec 30. 11. 1926 (35/242–248). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4MTOSXC dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kai Žerjav|Kai Žerjav]] *[[Kazimir Zakrajšek]]: [[Moji spomini (Kazimir Zakrajšek)|Moji spomini]]. Amerikanski Slovenec 1927 (36/203–202, 210–213, 215–219, 225–251). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B2QGL1QJ dLib] in 1928: 1928 (37/1–43). dLib Ureja: [[Uporabnik:Kai Žerjav|Kai Žerjav]] *[[Josip Stritar|J. Stritar]]: [[Rojakom (Stritar)|Rojakom]]. Edinost 1886 (11/46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SU9T7D76 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] *[[Miha Klinar]]: [[Razcestja]] (Mesta, ceste in razcestja): [Roman žene]. ''Glas'' 1964&ndash;1970 [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1964_76_L.pdf napoved podlistka; arhiv časopisa ''Glas'']; za številke glej [http://dlib.si/results/? euapi=1&query=%27keywords%3drazcestja%40OR%40fts%3drazcestja%27&pageSize=25&frelation=Glas&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Ljuba Prennerjeva]]: [[Pohorska vigred]] 24. 12. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 297-90 (let. 12) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R5K9YFZ8 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5YD6VE2U 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM3JDYKX 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L1Z5GQXR 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P29785FL 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 20] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Stanko Lapuh]]: [[Svobodnjak Hribar]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 *[[Josip Stritar]]: [[Gedichte]], 1877, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KQMF1RFD] *[[Karl May]]: [[Konec preklinjevalca]]. Poslovenil Taeirus. ''Amerikanski Slovenec'' 1898 (7/22, 25) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWZ41EZR dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kai Žerjav|Kai Žerjav]] *Alba Hintner: [[Berggänge]]: an der kärntisch-krainischen und krainisch-steirischen Länderscheide. ''Laibacher Zeitung'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DDO397SV 4. maja 1900 (119/102) isl.;] tudi [http://slov.si/doc/alba_hintner.pdf slikovni pdf knjižnega ponatisa; oboje v gotici] [[Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026|Evidenca korektur]] ==Besedila za urejanje v letu 2025== *[[Andrej Volkar|H. G.]]: ''[[Dijak v luni]]: Satirična noveleta''. Zagreb, 1871.[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVIKOGAP dLib] Uredila: Neli Rožman Ragolič *[[Slavko Savinšek]]: [[Zgrešeni cilji]] (1929) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZCO6KKN dLib] (avtomobilistični roman) Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Smola kapitalista Mejača]]. Humoristična tragedija. ''Proletarec'' 1932, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G2FC8NQF 1295], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ERASZQUG 1296], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFT5MENU 1297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IY7HBEAM 1298], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP1QZ80Y 1299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NXE6XT1L 1300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N9DHLPB8 1301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SP77PNYA 1302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVIGYBQ0 1303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIPECJRG 1304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXF6ELKD 1305], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WGJ72XB6 1307], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QUXAKXJ6 1308], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVFICVWM 1309], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I0A6HBQX 1310], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IZ2KVVDT 1311], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F248A26W 1313], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FWBJBQDO 1314], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UXVTC3KL 1315], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EZTSIVVS 1316], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KX6EOP2L 1319], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YEJ9EWNS 1320]; ''Proletarec'' 1933: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FBVXNNMK 1324], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9ZFCK89G 1326], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4DPERAM 1327], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q1IIJ69I 1329], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YGJDM1XL 1330], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KXDLD32 1332], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EIIZVRGD 1333], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HBYR3TCM 1337] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Skozi okno vlaka]]. Mimobežni vtisi in epizode z mojega potovanja. ''Proletarec'' 1931, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFJKFG3R 1247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRANQ0QM 1248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZFY7X9PQ 1249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKE5WDN2 1250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNDTYMPX 1251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FKYCWQZL 1252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DTM8WRB1 1253]; ''Proletarec'' 1932: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TQPHYMKN 1269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BHNXLKWU 1270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RCE8R4TC 1271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMD4UPVP 1272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZOB2GZA4 1273], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFI8TBRJ 1274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WAANQN7Q 1275] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Matt Petrovich]]: [[Vtisi iz Goriške]]. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Adam Milkovič]]: [[Sužnji krvi]]. Roman čustev in nagonov človeka. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVURGNX3 1197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H8C6QQCH 1198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K13FNKWJ 1199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WZ4WFQ8S 1200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1MVAHQI6 1201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KGAEK9ER 1202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GZWAONS 1203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6KMROJKN 1204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GUG4AF72 1205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RXWBG3W0 1206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RP9T7UOQ 1207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1P5VNGQ6 1208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YAUQVTDC 1209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-540WR2IN 1210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FULCCHHU 1211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ONSY0TRM 1212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KR9RXTIY 1213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FA7FFMYW 1214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPIRAJSC 1215]; ''Proletarec'' 1931: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TRNOV6AC 1216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OPEXQENZ 1217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBX0LUEO 1218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G73XGJFR 1219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RDNVXIHS 1220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PKO28T2V 1221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQRIDG1V 1222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H7RXAVFG 1223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6YFM6TRB 1224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9PIVY46 1225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVXHRU7M 1226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y9F5BHZI 1227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9THHW2XV 1228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ITUMHXN3 1229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-STUMEKIK 1230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SZX9NXHR 1231], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0GQBIXM 1232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPZBOTFZ 1234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ONE3SMO 1235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2KI0FWUK 1236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QLD50CY9 1237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41ZXNXIU 1238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V2OY8SPS 1239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BTZEL8TL 1240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IOUMF7SZ 1241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZRJRJDQV 1242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D878JSDG 1243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-45ZWWXYN 1244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7STLVKVH 1245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXGI6TTC 1246] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Daj nam danes naš vsakdanji kruh]]. Socialna povest. ''Proletarec'' 1930, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NEJPYQIB 1172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZV8GZKTS 1173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUX9JWJB 1174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2BQPH2T 1175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5CH2BBBC 1176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R6R4CDNH 1177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CJDG1BSU 1178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZDA9MRQU 1179],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y0I7INTK 1180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ36FNFV 1182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-91ENFLV0 1183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANKYJ2VC 1184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NHO4IUE 1185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LPC2L6T4 1186] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Joško Oven]]: [[Za solncem]]. ''Proletarec'' 1929, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1SPIHG 1148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DMCMMCSH 1149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PV2UXOID 1150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQRDMDE 1151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ACRLOBIY 1152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NECS78VY 1153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZM7INMH 1154], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IPIGNKF9 1155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FUTZTVMV 1156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QQ92J4VI 1157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CZYKJFLE 1158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CQIAEENQ 1159], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CCSPFTE9 1160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-48QDVIFO 1161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0YNU26XH 1162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OH7KFES1 1163], ''Proletarec'' 1930: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T6JIG4JF 1164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VF8IS8OI 1165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EW9QHIYF 1166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPOGACDV 1167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HXHOTQB 1168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQRZ8IY2 1169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4OMSJJBR 1170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVCR1DX 1171]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Molek]]: [[Moderna ameriška literatura]]. ''Proletarec'' 1929, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TE0THGT9 1112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGYUMOXZ 1113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNED0VGO 1114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VLSQPWT 1115]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Samo da ne razžalosti mater]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RFEXDHXU 1055], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GMZQQ7L 1056], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GW369VVB 1057], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9CODKTU 1058] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Vuk]]: [[Razglas župana občine Trioglave]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Anton Kristan]]: [[Ameriški vtisi]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MGCRVGFD 1053], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SC41VCPW 1054]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[John Olip]]: [[Iz Chicaga do Radovljice ]]. ''Proletarec'' 1927, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046]. [polliteratura] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Tone Seliškar]]: [[Divji plameni]]. Socialni roman. ''Proletarec'' 1927, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NUQNN0VJ 1008], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8KWLSNOL 1009], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XEB2SPF1 1010], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TI2LTVZF 1011], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WM12OKSX 1012], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XMQTYWYZ 1013], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MIUYQOY7 1014], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-U9VXBXK5 1015], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JAAND9LG 1016], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NYIKCVFO 1017], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HD0SJ9FV 1018], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RNROOQGQ 1019], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XBDX6ISC 1020], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-BHWCDKMN 1021], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TR3PCDVT 1023], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TZTXAZ6O 1025], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UHNQBQAX 1026], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TZCW1PV 1027], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJXFENWV 1028], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GBNNNGSC 1029], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UJCGFKEQ 1030], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQNP93HB 1031], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GDH3JUBH 1032], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BFJFAIXD 1033], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D0MGXVND 1034], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HMKELUOF 1035], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTDSHW8K 1036], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-78JCEUYB 1037], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AH1FZUN4 1038], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZAGMZW3K 1039], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NIFOJREY 1040], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XICMFEH3 1041], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DHU8CPLT 1042], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWNB5DR 1043], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFXVXXAA 1044], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MK0UA0Q3 1045], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CXTJPLKB 1046], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EPI2YF6S 1047], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SN6FDBDW 1048], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJXPDYNP 1049], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UZEO4BMF 1050], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DC1FUBLH 1051], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOAE4RTH 1052] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Charles Shega]]: [[Dogodki bolnega delavca od leta 1930]], ''Prosveta'' 1938 {{fc|dlib|XPVGLRHD|s=?|21. 2.}}, {{fc|dlib|Q9LX52FG|s=?|22. 2.}}, {{fc|dlib|SFSXFRDZ|s=?|24. 2.}}, {{fc|dlib|ELHVKQUF|s=?|25. 2.}}, {{fc|dlib|CORLRML6|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|CDSXZWOC|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|PBCIKVUI|s=?|3. 3.}}, {{fc|dlib|RYVGHYPP|s=?|4. 3.}}, {{fc|dlib|TOBSBRYR|s=?|7. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivan Vuk]]: [[Preko sremskobanatskih poljan]], Bežni vtisi skozi okno vlaka, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|SX4FBXS2|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|OACH3QSK|s=?|15. 10.}}, {{fc|dlib|BTONRBBD|s=?|18. 10.}}, {{fc|dlib|QFAZICJ8|s=?|19. 10.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ančka]]: [[Prizor iz sanj]], Slika v enem dejanju, ''Prosveta'' 1937 {{fc|dlib|FVXYXDMD|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|OLXKPWX5|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|QK2QHFLI|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BMKSEWCW|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|LFKQLDUF|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|XALXKGQN|s=?|18. 11.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Frank Kroll]]: [[Prevara in spoznanje]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|0PRL9JW7|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|W9FE1VMG|s=?|7. 5.}}, {{fc|dlib|PFCC1LVA|s=?|8. 5.}}, {{fc|dlib|PYYWDDKX|s=?|11. 5.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[John Furar]]: [[Nekaj spominov iz svetovne vojne]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|QTMA1GEO|s=?|17. 1.}}, {{fc|dlib|WTHWREEE|s=?|20. 1.}}, {{fc|dlib|GA56BFYL|s=?|21. 1.}}, {{fc|dlib|4TGMUYQ0|s=?|23. 1.}}, {{fc|dlib|IRSVFQ4M|s=?|24. 1.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Herman Drobesch]]: [[Moji spomini iz svetovne morije]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|MWCIOKCO|s=?|19. 3.}}, {{fc|dlib|VMPUORP5|s=?|20. 3.}}, {{fc|dlib|RAHFNG7C|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|EFG9WYAM|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|A7RR6MMY|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|TPDJTXBC|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|LE0TNB8A|s=?|30. 3.}}, {{fc|dlib|WSOS8ULY|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|T6E6CPDR|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YGNDEHXM|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|OUNV8XIK|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|7LBT8UXH|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|PNWJXJQW|s=?|9. 4.}}, {{fc|dlib|CENUD9RO|s=?|10. 4.}}, {{fc|dlib|F439SOVJ|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|98QGSKTZ|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|L3KGNJ5W|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|PRIKMS9Z|s=?|17. 4.}}, {{fc|dlib|ZBCLHGCW|s=?|20. 4.}}, {{fc|dlib|28ZWOMWV|s=?|21. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Milan Medvešek]]: [[Johnny bo doktor]], ''Prosveta'' 1936 {{fc|dlib|XT5QNINP|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ZSCKIPEN|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|HEBNW8QT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|IOOQ5ROT|s=?|3. 3.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Šorli]]: [[Pot za razpotjem]]. Roman. ''Clevelandska Amerika'' {{fc|dlib|5WIBBRNQ|s=?|67}}, {{fc|dlib|4KRYCAZ3|s=?|68}}, {{fc|dlib|CF3THWOG|s=?|69}}, {{fc|dlib|ALEFVNFE|s=?|70}}, {{fc|dlib|8VFGQ0KF|s=?|71}}, {{fc|dlib|DX9D1LKH|s=?|72}}, {{fc|dlib|K6FLXQOQ|s=?|73}}, {{fc|dlib|HUUWBIDK|s=?|74}}, {{fc|dlib|K1YFPAKQ|s=?|75}}, {{fc|dlib|HLALAVZ8|s=?|76}}, {{fc|dlib|JZINLILX|s=?|77}}, {{fc|dlib|CEIXRTMQ|s=?|78}}, {{fc|dlib|GETMBW40|s=?|79}}, {{fc|dlib|SAJ1UW58|s=?|80}}, {{fc|dlib|Z12SHKCI|s=?|81}}, {{fc|dlib|3ZIVUUVW|s=?|82}}, {{fc|dlib|EHGFSUZB|s=?|83}}, {{fc|dlib|ROAZZ4E3|s=?|84}}, {{fc|dlib|38N2KPKI|s=?|85}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Prežihov Voranc|Lorenc Kuhar]] [Prežihov Voranc]: [[Konec pijanca!]] ''Clevelandska Amerika'' 1915 {{fc|dlib|YPWRTJ1U|s=?|26}} *Anonimno: [[Kako so dobili tatove, ki so odnesli mrtvo truplo]]. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|9VPTAWZV|s=?|58}}, {{fc|dlib|3RJCRPCQ|s=?|59}}, {{fc|dlib|2XJ78VFL|s=?|60}}, {{fc|dlib|PKPABAE9|s=?|61}}, {{fc|dlib|GHUWJZXO|s=?|62}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Milan Pugelj|Roman Romanov]]: [[Bajta]]. Črtica. ''Clevelandska Amerika'' 1911 {{fc|dlib|CDWGGWRY|s=?|45}}, {{fc|dlib|BAAPBBFU|s=?|46}}, {{fc|dlib|LCCNA9GC|s=?|47}}, {{fc|dlib|8VKDBIJE|s=?|48}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Lah]]: [[Gospod Vitič]]. {{fc|dlib|Z4TXPHXL|s=?|4}}, ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|IJIKK74J|s=?|5}}, {{fc|dlib|YHOMQ01W|s=?|6}}, {{fc|dlib|M7UJI5MH|s=?|7}}, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Ivan Lah]]: [[Antonijeta]]. ''Clevelandska Amerika'' 1908, {{fc|dlib|SH1VQPC4|s=?|8}}, {{fc|dlib|UXUYZ8J3|s=?|9}}, {{fc|dlib|RPV4FIOZ|s=?|10}}, {{fc|dlib|MUDCZWMV|s=?|11}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *Anonimno: [[Ameriški Pavliha]]. ''Clevelandska Amerika'' 1909, {{fc|dlib|ZGY4BQGR|s=?|34}}, {{fc|dlib|WFZCYINK|s=?|35}}, {{fc|dlib|XKEHHZXB|s=?|36}}, {{fc|dlib|BXDUYOUO|s=?|37}}, {{fc|dlib|3XQIC5YG|s=?|38}}, {{fc|dlib|EOF0KYUY|s=?|39}}, {{fc|dlib|YMROU6HX|s=?|40}}, {{fc|dlib|Y71DWL8G|s=?|41}}, {{fc|dlib|PUUBDYRO|s=?|42}}, {{fc|dlib|XQGMI0DO|s=?|43}}, {{fc|dlib|2YDQFEYU|s=?|45}}, {{fc|dlib|0F803NYM|s=?|47}}, {{fc|dlib|J6Z6DNBB|s=?|49}}, {{fc|dlib|RJGYLDXL|s=?|51}}, {{fc|dlib|IZKCYY3K|s=?|53}}, {{fc|dlib|P4VZWDEV|s=?|54}}, {{fc|dlib|1ZPWAI1V|s=?|55}}, {{fc|dlib|TSTQCJRH|s=?|57}}, {{fc|dlib|HFDWCPNT|s=?|58}}, {{fc|dlib|0ZTI6EB0|s=?|59}}, {{fc|dlib|OM4UKPWI|s=?|60}}, {{fc|dlib|DRW8EXJD|s=?|61}}, {{fc|dlib|AEB6JFBW|s=?|65}}, {{fc|dlib|COZML9PX|s=?|69}}, {{fc|dlib|IEYSDMUG|s=?|71}}, {{fc|dlib|CSTKC28C|s=?|74}}, {{fc|dlib|GN6LT1UO|s=?|77}}, {{fc|dlib|KCRZWVEB|s=?|81}}, {{fc|dlib|DVALRIKN|s=?|87}}, {{fc|dlib|BMH1PUNY|s=?|89}}, {{fc|dlib|HR1DB06B|s=?|90}}, {{fc|dlib|RVR9GXEF|s=?|92}}, {{fc|dlib|DX2BYBGC|s=?|94}}. [Polliterarno] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Janko Mlakar]]: [[Zadnji svojega rodu]]. Humoreska. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|HWQTOIYB|s=?|52}}, {{fc|dlib|IRUGGWCY|s=?|53}}, {{fc|dlib|H9KSSOMD|s=?|54}}, {{fc|dlib|Q8LKPRQM|s=?|55}}, {{fc|dlib|NUX7JS9F|s=?|57}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ivo Česnik]]: [[Mlinar Janez]]. Vipavska zgodba. ''Clevelandska Amerika'' 1910, {{fc|dlib|SBYTRRS5|s=?|58}}, {{fc|dlib|VIHW8LJY|s=?|60}}, {{fc|dlib|CULINOTH|s=?|61}}, {{fc|dlib|XGXXVYA7|s=?|62}}, {{fc|dlib|HRM7RY8I|s=?|63}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[V. Fl. Goriški]]: [[Kriva pota]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|ZZH7JIDU|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|QZXBRYT4|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|VBV3B427|s=?|3. 4.}}, {{fc|dlib|EC7F4WFA|s=?|6. 4.}}, {{fc|dlib|52B9DNX3|s=?|7. 4.}}, {{fc|dlib|GTU1LRW7|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|37BOQ6SQ|s=?|15. 4.}}, {{fc|dlib|5JVDCQ4S|s=?|16. 4.}}, {{fc|dlib|7BUDQP5U|s=?|17. 4.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Anton Medved (1862)|Ant. M. Goričljan]]: [[Moja prva vožnja po Benetkah]], ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|7OHRX5BA|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|V9MNOU3Q|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|XKYXNJ06|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|GZ1RGKGC|s=?|7. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *J. S. - [[I. Skuhala]]?: [[Strah v gradu (Slovenec 1891)|Strah v gradu]], Povest, ''Slovenec'' 1891: {{fc|dlib|IMA1GISW|s=?|21. 12.}}, {{fc|dlib|V6B0CXW7|s=?|22. 12.}}, {{fc|dlib|BE79FTQQ|s=?|23. 12.}}, {{fc|dlib|FTHHWKEK|s=?|24. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Prijatelja (Janko Barle)|Prijatelja]], Črtica iz bivše krajine, ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|8EXW5CPL|s=?|27. 12.}}, {{fc|dlib|74DVGMO8|s=?|28. 12.}}, {{fc|dlib|KJY90VTV|s=?|29. 12.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Čičonov zvon]], Priobčil [[H. Majar]], ''Slovenec'' 1892: {{fc|dlib|JZF7ABTK|s=?|11. 8.}}, {{fc|dlib|ZX05DIQM|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|4KOWQH4H|s=?|16. 8.}}, {{fc|dlib|Q4RN2KB0|s=?|17. 8.}}, {{fc|dlib|SGBCO4N2|s=?|18. 8.}}, {{fc|dlib|QPLI770M|s=?|19. 8.}}, {{fc|dlib|J4Z8HIGX|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|475KO9GZ|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|4XLJZKEL|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|JV5H3RBN|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|M6AIU6EF|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|KWWRDQ7R|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|XDQKJUR0|s=?|29. 8.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * A. V.: [[Trojiški vrh]], Slika iz notranjskih gora, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|HWZRFV6Q|s=?|4. 5.}}, {{fc|dlib|R8M7G2K0|s=?|5. 5.}}, {{fc|dlib|NA6XMWUF|s=?|6. 5.}}, {{fc|dlib|79CCAL24|s=?|8. 5.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fran Saleški Finžgar|Basnigoj]]: [[Prah in pepel]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|912CDAJL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|KCOTEIXV|s=?|24. 5.}}, {{fc|dlib|JJ07U43Z|s=?|25. 5.}}, {{fc|dlib|1LK2GERE|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|9T7LZJEB|s=?|29. 5.}}, {{fc|dlib|0V2MNCIJ|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|Q8F7I2EX|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|ZF3R071U|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|D883R8Y8|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|BVO4JH6I|s=?|7. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Rebekajam|Rebeka Jamnik]] * [[Josip Jaklič]]: [[Pantheon]], Arabeska, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|73FUBHJ6|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|NMTNKB5U|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|M92F69IF|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|FKTUDEV6|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|VF8LQA76|s=?|29. 7.}}, {{fc|dlib|UV2JDU4F|s=?|2. 8.}}, {{fc|dlib|GHEOBTQK|s=?|4. 8.}}, {{fc|dlib|TTTV5R95|s=?|5. 8.}}, {{fc|dlib|3FP6NVBP|s=?|12. 8.}}, {{fc|dlib|DRQBI6Y9|s=?|14. 8.}}, {{fc|dlib|DM2RUQE1|s=?|21. 8.}}, {{fc|dlib|WL95IFMQ|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|7EJAYX4L|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|HD24R22N|s=?|8. 9.}}, {{fc|dlib|GUX2EMZX|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FUULWUQP|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|FVLV7SMS|s=?|20. 9.}}, {{fc|dlib|UKKRMAHH|s=?|23. 9.}}, {{fc|dlib|7F3KAWUL|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|S59PRCNN|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|9RV6893L|s=?|7. 10.}}, {{fc|dlib|26FHZF0M|s=?|9. 11.}}, {{fc|dlib|3KWZOFJ5|s=?|11. 11.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Josip Jaklič]]: [[Vsakdanje dogodbe]], ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|WY1FX2T0|s=?|10. 10.}}, {{fc|dlib|N1WGMUY8|s=?|11. 10.}}, {{fc|dlib|BJU5M84N|s=?|12. 10.}}, {{fc|dlib|Y46AL7PR|s=?|14. 10.}}, {{fc|dlib|A0P39T1W|s=?|16. 10.}}, {{fc|dlib|SVWKFGJ7|s=?|17. 10.}}, {{fc|dlib|WSCMODT4|s=?|19. 10.}}, {{fc|dlib|E6NPPO3Y|s=?|20. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Selska slika]], Črtica od slavonske meje, ''Slovenec'' 1893: {{fc|dlib|QY4NJKV3|s=?|23. 11.}}, {{fc|dlib|SL65WAFZ|s=?|24. 11.}}, {{fc|dlib|N7THXRHX|s=?|25. 11.}} * J. V.: [[Čarovnik (Slovenec 1894)|Čarovnik]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|YNVKBRFQ|s=?|25. 1.}}, {{fc|dlib|0U0OK4R5|s=?|26. 1.}}, {{fc|dlib|ZOMUMPCU|s=?|29. 1.}}, {{fc|dlib|CSPFDS9O|s=?|1. 2.}}, {{fc|dlib|DM3B75ZO|s=?|5. 2.}}, {{fc|dlib|G1EJPVNI|s=?|7. 2.}}, {{fc|dlib|CN1VPCPG|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|VGTFFNHT|s=?|12. 2.}}, {{fc|dlib|LZLV8STI|s=?|13. 2.}}, {{fc|dlib|5EOO1T9O|s=?|14. 2.}}, {{fc|dlib|R5L3S8YT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|70ZU64AT|s=?|1. 3.}}, {{fc|dlib|MUDLJ0LT|s=?|2. 3.}}, {{fc|dlib|UAAAL8LA|s=?|5. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Črtica iz potovanja gospoda Podobnika]], ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|SWHD379Z|s=?|13. 3.}}, {{fc|dlib|RJQ5O5NK|s=?|14. 3.}}, {{fc|dlib|8GVEY9BB|s=?|15. 3.}}, {{fc|dlib|ZZNUREM0|s=?|16. 3.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Dr. Vesekdo: [[3000]], Roman iz nove dobe, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|ZKO1TV5U|s=?|27. 10.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Janko Barle]]: [[Spomini na dan vseh mrtvih]], Sličice, ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|BQPDOE94|s=?|31. 10.}}, {{fc|dlib|NM86C0L9|s=?|2. 11.}}, {{fc|dlib|3HMXQWX9|s=?|3. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * k - č: [[Horatius Redivivus]] (Šaljive podrobnosti iz potne torbe olimpskega potnika), ''Slovenec'' 1894: {{fc|dlib|JR6ZKZEN|s=?|15. 11.}}, {{fc|dlib|4OFL57FV|s=?|16. 11.}}, {{fc|dlib|YSW3EHVR|s=?|17. 11.}}, {{fc|dlib|0J5TII0P|s=?|19. 11.}}, {{fc|dlib|GEJKVECP|s=?|20. 11.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Novi župan]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|CMO26HPW|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|ME5HU91F|s=?|5. 4.}}, {{fc|dlib|UC7ZOOMZ|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|FC74441Z|s=?|9. 4.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * J. O.: [[V domačem kraju]], Povest, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|6UQMNLDZ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XDI2GQPO|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|ITFM2IB5|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|LZNY7FG4|s=?|19. 6.}}, {{fc|dlib|L6ZBN1M8|s=?|20. 6.}}, {{fc|dlib|JB3AHTEQ|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|16ASMGW1|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|UR4CV6SO|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|GUAO1YRQ|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|TOVPM3XE|s=?|27. 6.}}, {{fc|dlib|OSC7VDD9|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|KATB6JU6|s=?|1. 7.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Janko Barle]]: [[Naš pisarniški sluga]], ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|4427VIY1|s=?|17. 7.}}, {{fc|dlib|RS4UPOWY|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|7MJL2K8X|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|8QIJLMZB|s=?|22. 7.}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Janko Barle]]: [[Popotovanje Miška Zmetenka in Lenarta Berigeljca]], Črtica, ''Slovenec'' 1895: {{fc|dlib|28AIKVRM|s=?|22. 8.}}, {{fc|dlib|3DP3X1R9|s=?|23. 8.}}, {{fc|dlib|SRZHV8T3|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|UX7T05Z2|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|SJNUTD7B|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|J2FAMIJ1|s=?|30. 8.}}, {{fc|dlib|QC0L83CE|s=?|31. 8.}}, {{fc|dlib|QICZOQII|s=?|2. 9.}}, {{fc|dlib|SOKBUNOH|s=?|3. 9.}}, {{fc|dlib|YWBWNICJ|s=?|4. 9.}}, {{fc|dlib|GBMZOSMD|s=?|5. 9.}}, {{fc|dlib|QN8FP00N|s=?|6. 9.}}, {{fc|dlib|7PSAB9N2|s=?|9. 9.}}, {{fc|dlib|KCZHY0DF|s=?|12. 9.}}, {{fc|dlib|7A1UB0LZ|s=?|13. 9.}}, {{fc|dlib|FP0RARE0|s=?|16. 9.}}, {{fc|dlib|WM60JV2R|s=?|17. 9.}}, {{fc|dlib|K44PJ985|s=?|18. 9.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * Avški: [[Oglarjev sin (Slovenec 1896)]], Slika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|XZKH4FO6|s=?|8. 2.}}, {{fc|dlib|MPUKLF0O|s=?|10. 2.}}, {{fc|dlib|78XBXJ77|s=?|11. 2.}}, {{fc|dlib|U60OAJFQ|s=?|12. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Mrazov]]: [[Slavnostni govor]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|2ANGWE4B|s=?|26. 2.}}, {{fc|dlib|NANLDUJB|s=?|27. 2.}}, {{fc|dlib|ETF16ZV0|s=?|28. 2.}}, {{fc|dlib|X6SB3TYF|s=?|29. 2.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Kdorkoli: [[O očetovi smrti]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|48XQSKPT|s=?|23. 3.}}, {{fc|dlib|MN7TTVZN|s=?|24. 3.}}, {{fc|dlib|NUDX28B2|s=?|26. 3.}}, {{fc|dlib|NHMPN7PN|s=?|27. 3.}}, {{fc|dlib|G17V836O|s=?|28. 3.}}, {{fc|dlib|XFHY9DGI|s=?|30. 3.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Rajko E.: [[Skopuhov sin]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|B93YUJM7|s=?|31. 3.}}, {{fc|dlib|3GXW1DIS|s=?|1. 4.}}, {{fc|dlib|861KUPLM|s=?|2. 4.}}, {{fc|dlib|YC2S8SBW|s=?|4. 4.}}, {{fc|dlib|HVBSR5C3|s=?|8. 4.}}, {{fc|dlib|J2HW0IOI|s=?|9. 4.}} Ureja: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * Avtor ni znan: [[Oče in sin (Slovenec 1896)]], {{fc|dlib|9RTLM349|s=?|23. 4.}}, {{fc|dlib|UO287C6H|s=?|24. 4.}}, {{fc|dlib|P9H4LYTT|s=?|25. 4.}}, {{fc|dlib|RYR2LJRB|s=?|27. 4.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Grahar]]: [[Gospodična Kajón]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|4BL3VED8|s=?|13. 5.}} * [[Ivan Cankar|Traven]]: [[Dve družini]], Povest, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1GWBXEZF|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|YMFYLA07|s=?|16. 5.}}, {{fc|dlib|ILMD9Z8V|s=?|18. 5.}}, {{fc|dlib|FB8MSJ17|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|KQBK20VC|s=?|22. 5.}}, {{fc|dlib|5NL7N9XL|s=?|23. 5.}}, {{fc|dlib|O6V76LYS|s=?|27. 5.}}, {{fc|dlib|DPTW7Z46|s=?|28. 5.}}, {{fc|dlib|L3TT5RX7|s=?|30. 5.}}, {{fc|dlib|E3BEWZMP|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|XIF7P12U|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|X5OZAZGF|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|4WLEV2QK|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|JQZ59Y1K|s=?|6. 6.}}, {{fc|dlib|OSCV4E9A|s=?|10. 6.}}, {{fc|dlib|Q82SF96F|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|34LK4VIJ|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|KP81LSZH|s=?|17. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Cankar|Štefan Smuk]]: [[Blage duše! (Ivan Cankar)|Blage duše!]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|1T2FTY80|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|NB7E1L93|s=?|27. 7.}} * [[Ivan Cankar|Alojzij Grad]]: [[Ura (Ivan Cankar)|Ura]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|RO2P3Z8Z|s=?|1. 8.}}, {{fc|dlib|GQ4ZZ16W|s=?|3. 8.}} * [[Ivan Cankar|Feliks Vran]]: [[Gospod Ognjišček in gospod Mravljinček]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|P32TZCD9|s=?|24. 8.}}, {{fc|dlib|LRGNV1RZ|s=?|25. 8.}}, {{fc|dlib|1LUE8X3Z|s=?|26. 8.}}, {{fc|dlib|J05H98DT|s=?|27. 8.}}, {{fc|dlib|LQGEASBB|s=?|28. 8.}}, {{fc|dlib|Y2VL3RVW|s=?|29. 8.}}, {{fc|dlib|AXEERC71|s=?|31. 8.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|S. G.]]: [[Albert]], ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|Q4GT319L|s=?|25. 9.}}, {{fc|dlib|3GV0W0T7|s=?|26. 9.}}, {{fc|dlib|GXQT24CG|s=?|29. 9.}}, {{fc|dlib|F427JQIK|s=?|30. 9.}}, {{fc|dlib|3LSHXAAC|s=?|1. 10.}}, {{fc|dlib|U4KWQEM2|s=?|2. 10.}}, {{fc|dlib|GLPVY1M4|s=?|3. 10.}}, {{fc|dlib|GS18EOS8|s=?|5. 10.}}, {{fc|dlib|MJZNZQ2D|s=?|6. 10.}}, {{fc|dlib|822DBU9V|s=?|7. 10.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Ivan Prijatelj|Semen Semenovič]]: [[Obrazi iz toplic]], Nekaj listov iz mojega dnevnika, ''Slovenec'' 1896: {{fc|dlib|TT38XAMQ|s=?|5. 11.}}, {{fc|dlib|1R6QRP7A|s=?|7. 11.}}, {{fc|dlib|5NMS0NI7|s=?|10. 11.}}, {{fc|dlib|1P6H5HRM|s=?|11. 11.}}, {{fc|dlib|U9RNRC9N|s=?|12. 11.}}, {{fc|dlib|BO1QRNJH|s=?|13. 11.}} Uredil: [[Uporabnik: Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Srdán: [[Sreča v nesreči (Srdan)|Sreča v nesreči]], Vesela dogodba, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|USSBJSBS|s=?|19. 7.}}, {{fc|dlib|B72EK3LM|s=?|20. 7.}}, {{fc|dlib|BDFS0PRQ|s=?|21. 7.}}, {{fc|dlib|0WDH13X4|s=?|22. 7.}}, {{fc|dlib|34CB28FU|s=?|23. 7.}}, {{fc|dlib|XP5WAYBH|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|RCQZEWKV|s=?|26. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|P. R.]]: [[Lavrin]], ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|XAZRFK03|s=?|28. 7.}}, {{fc|dlib|1IXMGOIU|s=?|29. 7.}} * [[Ivan Prijatelj|Jože Arko]]: [[Revolucija v pasji vasi]], Kulturnozgodovinska študija, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|E8V3B863|s=?|31. 5.}}, {{fc|dlib|FVXMPYPZ|s=?|1. 6.}}, {{fc|dlib|HJZ43N9V|s=?|2. 6.}}, {{fc|dlib|KP7G8KEU|s=?|3. 6.}}, {{fc|dlib|W1NO1IYF|s=?|4. 6.}}, {{fc|dlib|PK8UNEGG|s=?|5. 6.}}, {{fc|dlib|3YWG37EO|s=?|8. 6.}}, {{fc|dlib|44AGOEO0|s=?|18. 6.}}, {{fc|dlib|YDDTH3X8|s=?|21. 6.}}, {{fc|dlib|APS0B2HT|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|NJBKEFDA|s=?|26. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * Priredil [[Peter Bohinjec|P. Bohinjec]]: [[Snujte Rajfajznove posojilnice]]!, Poučna igrica v štirih dejanjih, ''Slovenec'' 1897: {{fc|dlib|4653STNY|s=?|15. 5.}}, {{fc|dlib|TO4ST6TC|s=?|17. 5.}}, {{fc|dlib|1M7BNMEW|s=?|19. 5.}}, {{fc|dlib|Z8NCGUM5|s=?|20. 5.}}, {{fc|dlib|TC4UO420|s=?|21. 5.}}, {{fc|dlib|V06D2UMX|s=?|22. 5.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Nenavaden pojav]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|0UST86IQ|s=?|5. 1.}} * [[Vek. Potočnik]]: [[Iz življenja, Slike]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|25860WCT|s=?|11. 4.}}, {{fc|dlib|BG1W9CKS|s=?|12. 4.}}, {{fc|dlib|LSOD9KY2|s=?|13. 4.}}, {{fc|dlib|8QQQNJ6M|s=?|14. 4.}}, {{fc|dlib|DKSWGQCG|s=?|13. 6.}}, {{fc|dlib|MBI1UJRW|s=?|14. 6.}}, {{fc|dlib|ULCR30ZV|s=?|15. 6.}}, {{fc|dlib|XGJEP3V6|s=?|17. 6.}}, {{fc|dlib|4RJE5TXT|s=?|19. 6.}} Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] * [[Fr. Kočan]]: [[Polžar]], Gorska idila, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|OYBLWZR7|s=?|22. 6.}}, {{fc|dlib|0ARSQXAT|s=?|23. 6.}}, {{fc|dlib|91HX3QQ9|s=?|24. 6.}}, {{fc|dlib|PGY9CAUS|s=?|26. 6.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Murn Aleksandrov|Anton Jek]]: [[Človeška srca]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|D1353ZL8|s=?|28. 6.}}, {{fc|dlib|SYFOJC4O|s=?|30. 6.}}, {{fc|dlib|L6I1D1EV|s=?|3. 7.}}, {{fc|dlib|281WZB1A|s=?|5. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Jakob Voljč|Rado Kósar]]: [[V čakalnici]], Malomestna slika, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|71KVG04R|s=?|13. 7.}}, {{fc|dlib|5O0X98C0|s=?|14. 7.}}, {{fc|dlib|KIEOM4O0|s=?|15. 7.}}, {{fc|dlib|6IET3K20|s=?|17. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Ivan Cankar|Alojzij Benda]]: [[Randez-vous]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|NC4XA2K5|s=?|24. 7.}}, {{fc|dlib|W3U2OV0L|s=?|25. 7.}}, {{fc|dlib|MMMHH0CA|s=?|26. 7.}}, {{fc|dlib|YFERAECN|s=?|27. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Cankar|Ivan Gradar]]: [[Na izprehodu]], ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|HW2UEEIU|s=?|26. 8.}} * [[Ivan Cankar|J. G.]]: [[Na italijanskih bojiščih]], Prizori in spomini, ''Slovenec'' 1899: {{fc|dlib|O711FQGA|s=?|6. 7.}}, {{fc|dlib|RF0WHVX1|s=?|7. 7.}}, {{fc|dlib|ED29UU5K|s=?|8. 7.}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *A. M. K: [[Josipina Turnogradska]] (Njeno življenje in delo), št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PLA98YER 1], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95AJ2AB2 2], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AUSQA339 3], ''Slovenska gospodinja'' 1913, št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1XNRYW8H 4], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHCZVHQN 5], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T7NWV1O5 6], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRJDZW1Z 7], št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8BJ8FVRA 8] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Josip Stritar]]: [[Sreča (Josip Stritar)|Sreča]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5RBNLA6O 1]. *[[Josip Stritar]]: [[V Ljubljano!]]. ''Zvon'' 1876, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YOJQQ7TX 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N6IFQLZB 22]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Priletnega samca sveti večer]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQIQ28S4 1]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Mož z mačico]]. ''Zvon'' 1879, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0282RFOI 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QNHZDBAS 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JQ5QTUKC 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AB5L9TBN 5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2715LLW 6]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Josip Stritar]]: [[Odpusti!]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1SFN4TO6 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YM4WJN6 2]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Josip Stritar]]: [[Hudi stric]]. ''Zvon'' 1880, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZ8G0LKT 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQGBL13R 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-098QE6FG 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B4YSA1MA 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8AHFYXM2 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XTG4YBSG 24]. Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Mamon]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-15464C9Z 6] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Pomladni sel]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CID4AANQ 14] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Iz vsakdanjosti]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCX3SFZ5 16] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Franja Trojanšek]]: [[Vaška idila]]. ''Slovenka'' 1898, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-77CBKWZG 17] Uredila: [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Kristina Šuler]]: [[Najlepši dan]]. ''Dom in svet'' 1896, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XJB9JWEI 12] *[[Kristina Šuler]]: [[Nebeški glas]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Kristina Šuler]]: [[Snežec]]. ''Dom in svet'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CJB43G0I 24] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sestram]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSF9BAMR 6] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Ob luninem svitu]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U14UA1GW 7] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Sanje]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VRZCQWA3 11] *[[Ljudmila Poljanec]]: [[Pela sem]]. ''Slovenka'' 1897, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JB8MFRNY 16] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[V ljubezni]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O maju]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] *[[Ljudmila Prunk]]: [[O mraku]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-311T0552 5] *[[Ljudmila Prunk]]: [[Solzam]]. ''Slovenka'' 1901, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9CGD9Z91 9] Uredil: [[Uporabnik:Jan.Adamic22|Jan Adamič]] ==Besedila za urejanje v letu 2024== '''ZAKLJUČENO''' [https://sl.wikisource.org/wiki/Evidenca_opravljenih_korektur_2024 Evidenca opravljenih korektur 2024] *[[Josip Vandot]]: **[[Gradič na trati]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Med sosedi (Josip Vandot)|Med sosedi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Metka in njen greh]] **[[O jagnje, ti belo jagnje]]! ... Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Ob siničjem pogrebu]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pomladna bajka]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Pripovedka o zagorskih zvonovih]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Sin povodnega moža]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Siromak Joza]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Večer prve pomladi]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zajček Jožko]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] **[[Zatirani]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *A. M. Bašič: [[Nedolžna sem]]. ''Domoljub'' št. {{fc|dlib|ZMP5HA41|s=all|30}}, {{fc|dlib|1V3OCIU2|s=all|31}}, {{fc|dlib|Y4SIRPGW|s=all|32}}, {{fc|dlib|O9KBIYRK|s=all|33}}, {{fc|dlib|CUP79NI0|s=all|34}}, {{fc|dlib|9KBFS6BC|s=all|35}}, {{fc|dlib|IE8RWACU|s=all|36}}, {{fc|dlib|1XHRFND1|s=all|37}}, {{fc|dlib|QJMN6C4H|s=all|38}}, {{fc|dlib|WXSTCDS6|s=all|39}}, {{fc|dlib|BUDRGLO8|s=all|40}}, {{fc|dlib|D5O2F9MP|s=all|41}}, {{fc|dlib|AVAAYTF0|s=all|42}}, {{fc|dlib|IP7M1XFI|s=all|43}}, {{fc|dlib|DXUA0IHF|s=all|44}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. ''Domoljub'' 1936, št. {{fc|dlib|N7XIZIJF|s=all|5}}, {{fc|dlib|AE3ROB9U|s=all|6}}, {{fc|dlib|WJHHIXNH|s=all|7}}, {{fc|dlib|C4B764Y4|s=all|8}}, {{fc|dlib|T919JP7L|s=all|9}}, {{fc|dlib|7CP6GOV4|s=all|10}}, {{fc|dlib|OYCMXLB2|s=all|11}}, {{fc|dlib|0G37762S|s=all|12}}, {{fc|dlib|VPZASMHA|s=all|13}}, {{fc|dlib|EBFH2A3K|s=all|14}}, {{fc|dlib|XYVOCYQT|s=all|15}}, {{fc|dlib|URN3LS46|s=all|16}}, {{fc|dlib|8RLIMKGY|s=all|17}}, {{fc|dlib|0II1O243|s=all|18}}, {{fc|dlib|XR7V29PX|s=all|19}}, {{fc|dlib|3OGN3Y55|s=all|20}}, {{fc|dlib|FN5MIV3C|s=all|21}}, {{fc|dlib|K0I2W5LQ|s=all|22}}, {{fc|dlib|NVQPI8G1|s=all|23}}, {{fc|dlib|I4LS4OWK|s=all|24}}, {{fc|dlib|Z65NQXKZ|s=all|25}}, {{fc|dlib|QW9H0P2S|s=all|26}}, {{fc|dlib|6ZQ4PFWN|s=all|27}}, {{fc|dlib|WPUXZ6EG|s=all|28}}, {{fc|dlib|VJG20RY5|s=all|29}}, {{fc|dlib|A49SPY9R|s=all|30}}, {{fc|dlib|E0PUYVJO|s=all|31}}, {{fc|dlib|SNGCQI0R|s=all|32}}, {{fc|dlib|KDDVS0OV|s=all|33}} Ureja: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Trdan|Dr. Fran Trdan]]: [[Spomini na Ameriko]]. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|P78H1J1Q|s=all|6}}, {{fc|dlib|LIU3J7T0|s=all|7}}, {{fc|dlib|1JL8CPB4|s=all|8}}, {{fc|dlib|7GU0EERC|s=all|9}}, {{fc|dlib|8UBH3EAV|s=all|10}}, {{fc|dlib|7OXN5ZUJ|s=all|11}}, {{fc|dlib|H6VHMTEX|s=all|12}}, {{fc|dlib|3BA8FFSL|s=all|13}}, {{fc|dlib|DT92X9CZ|s=all|14}}, {{fc|dlib|YGIZZO4J|s=all|15}}, {{fc|dlib|U9HOGRDL|s=all|16}}, {{fc|dlib|2QMS4URO|s=all|17}}, {{fc|dlib|55X0MLFI|s=all|18}}, {{fc|dlib|D3ZIG111|s=all|19}}, {{fc|dlib|WPFPPPNB|s=all|20}}, {{fc|dlib|W06PJHT2|s=all|21}}, {{fc|dlib|8JY9S2JR|s=all|22}}, {{fc|dlib|2DUQCMY9|s=all|23}}, {{fc|dlib|M1JC95Z4|s=all|24}} , {{fc|dlib|JHKJ3YR2|s=all|25}}, {{fc|dlib|240QDMDB|s=all|26}}, {{fc|dlib|4YEM7Y3B|s=all|27}}, {{fc|dlib|1R62GTHO|s=all|28}}, {{fc|dlib|QI8NT06X|s=all|29}} Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Fridolin Kaučič]] (Fridolin K—č): [[Iz vojaške torbe]]. I. Moj Jože. SN 1888 (št. 164); II. Ranjenec. SN 1888 (št. 175); III. Kdo razme slovenski? SN 1888 (št. 175), IV. „Utonil je . . . . .“ SN 1888 (št. 175); V. Slovenka v tirolskih gorah. SN 1888 (št. 180); VI. Slovenski jezik]]. SN 1888 (št. 180) Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Stritar]]: [[Nedolžen!]] LZ 1883, 3/6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7JGPWK1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Pravo junaštvo!]] LZ 1885, 5/1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W6RYOQ3S dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Delavska]]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Josip Stritar]]: [[Vseučilišče v Ljubljani!]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: V. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RUIFTHC8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Fran Levstik]] [[Zbrani spisi: IV. zvezek]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNKCP20N dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Sijajna svatba]]. 1909. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3BMT0X31/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar++sijajna+svatba%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Golobje (Izidor Cankar)|Golobje]]. 1909. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3ZO0V3K7/879fcffd-0700-4b63-8613-25cd86d39315/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]] (Franc Bregar): [[Na morju]]. 1910. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VDX32ZWG/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+na+morju%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Dedek je pravil]]. 1911. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EJYPXQ6/?euapi=1&query=%27keywords%3dizidor+cankar+dedek+je+pravil%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib]Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Izidor Cankar]]: [[Začetek in konec]]. 1916. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUN3JMW9/?euapi=1&query=%27keywords%3dzačetek+in+konec+izidor+cankar%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Izidor Cankar]]: [[Svetloba in sence]] 1916 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TUDVESTU/15a42fcc-203a-4403-8454-925aa22dff82/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] <hr> *[[Anton Rechar]]: [[Povest starega rudarja]]. Prosveta 1923, št. 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZBCIJOP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=13 dLib], Prosveta 1924, št. 2, 9–10, 20–24, 26– 30, 32–36, 38–42, 44–48, 50–54, 56–57, 59–60, 62–66, 68–72, 74–78, 80–81. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQSNSAZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCG2AJ05?ty=1924 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PEWXDY0O?ty=1924 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZMT12J0?ty=1924 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S7UPXTEL?ty=1924 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCT1LLIR?ty=1924 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8CPGISHB?ty=1924 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L1NZYUFL?ty=1924 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-813ZE5G6?ty=1924 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJIDUOV9?ty=1924 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CGGCXOUL?ty=1924 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GANY38DJ?ty=1924 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IWYSXNMQ?ty=1924 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQIXIWP4?ty=1924 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYCBZKTA?ty=1924 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFKTTGB4?ty=1924 36], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ30JFQO?ty=1924 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGCABPCW?ty=1924 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANRVB5BH?ty=1924 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NUAJZHSX?ty=1924 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UVCAPSSQ?ty=1924 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8FTDOOWM?ty=1924 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE9IUAR3?ty=1924 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HRJXC8KA?ty=1924 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UQ1A5E8B?ty=1924 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BMNNDIDI?ty=1924 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0MCZWP4A?ty=1924 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIJRYXKP?ty=1924 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DT5FUQJH?ty=1924 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXSQFO8S?ty=1924 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TFOA8S3A?ty=1924 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUJRSKPZ?ty=1924 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H9JQHX2I?ty=1924 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7LWFNW0R?ty=1924 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OP7GNN3Y?ty=1924 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3GHRIEAJ?ty=1924 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LE2PKCWR?ty=1924 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ICOSCKN?ty=1924 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JIIROKP6?ty=1924 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VRU1C1K5?ty=1924 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6G34BYKT?ty=1924 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5MLLEXIN?ty=1924 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4GNTPBDS?ty=1924 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S5VNGNAI?ty=1924 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVTZI4GF?ty=1924 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4FM1ZEN?ty=1924 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKWUE1VB?ty=1924 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AVK9YSEX?ty=1924 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BCERYBGP?ty=1924 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DROX6TJT?ty=1924 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9Y2WHFDK?ty=1924 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5BMZ0GIE?ty=1924 81]; Prosveta 1925: št. 78–86, [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EMYZFDPU/55dcce33-c31d-4665-8774-153310b28ac8/PDF dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Spomini na Francoze]]. Prosveta 1924, št. 6, 8–12, 14–15. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEYXM4VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&frelation=Prosveta+(ZDA)&fyear=1924 dLib 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C5XXYBS3?ty=1924 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LRGE7M6B?ty=1924 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNB83RRZ?ty=1924 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP2IMS7Z?ty=1924 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4VKX494?ty=1924 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P3NZ9MFR?ty=1924 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BITAUL3M?ty=1924 15] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Jakob Alešovec]]: [[Laibacher Mysterien]]: Local-Novelle, ''Laibacher Zeitung'' 1868 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZD3FJCR dLib] Ureja: Larina Griessler * [[Ksaver Meško]]: [[Brat Kandid]]. Slovenec, letnik 50, številka 56 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLSYJE4W/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib], 57 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JPGP0XEG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1922&page=5 dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Legenda o sv. Ceciliji]]. Slovenec, številke 200 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2FL3W7G/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib], 202[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0S9ZU9U/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11dLib dLib]. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Pri trapistih]]. Slovenec, letnik 51, številka 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXSDN5YH/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1923&page=11 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ksaver Meško]]: [[Osrečuješ vse…]]. Slovenec, letnik 56, številka 293. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4CKPI8Y/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d293%40AND%40year%3d1928%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-56&pageSize=25 dlib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Žive slike iz okupacije]]. Slovenec, letnik 47, številke 11 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVR8KM6J/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 12 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQZPQ9NV/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib], 14 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GETIZ0H/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Težka slika]]. Slovenec, letnik 47, številka 15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLA0LDPN/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Mladi hudodelec|Mladi hudodelec. Žive slike iz okupacije]] Slovenec, letnik 47, številka 19. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AMJZ2ZO8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Boljševik]]. Slovenec, letnik 47, številka 21. [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-L2K1GD26/0f7cb41e-bb53-455f-a658-a1a691ef6b4b/PDF dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Doma (France Bevk)|Doma]]. Slovenec, letnik 47, številka 39. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJ8B8CU/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[France Bevk]] (Ivan Brežnik): [[Jetniki (France Bevk)|Jetniki]]. Slovenec, letnik 47, številka 68. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1IOAUP5/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[Iz časa prevrata]]. Slovenec, letnik 47, številka 69. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRF2WWZA/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=5 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Goriška Velika noč]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Lani. Velikonočna črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 91. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEIZZALR/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1919&page=6 dLib]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Leopold Lenard]]: [[Čička]]. Dogodek s pota. Slovenec, letnik 47, številka 114. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Pengal]]: [[To vse ljubezen stri]]. Humoreska. Slovenec, letnik 47, številka 133. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Reminiscence]]. Slovenec, letnik 47, številka 136. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ciril Jeglič]] (Jože Plot): [[Resna ženitna ponudba]]. Slovenec, letnik 47, številka 194. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Avditor]]. Slovenec, letnik 47, številka 211. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Merhar]] (Silvin Sardenko): [[Sveto noč sem šel iskat]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Alojzij Remec]]: [[Božje dete|Božje dete. K Božiču naših dni]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[France Bevk]]: [[Božična črtica]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Radivoj Peterlin-Petruška]]: [[Sveta noč boljševika]]. Slovenec, letnik 47, številka 249. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jože Piber]] (Jože): [[Svetonočni dihi]]. Slovenec, letnik 47, številka [http://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0930N7H8/e2d74c38-7dbe-4ec0-a568-b1990001079c/PDF 249]. dLib Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * <s>[[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 103, 104, 105, 106, 107, 108, 109, 110, 111, 112, 113, 114, 115, 116,117, 118, 119, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, 130, 131, 132, 133, 134, 135, 136, 137, 139, 140, 141, 142, 143. * [[Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 8, št. 1, 2, 3, 4, 5, 7, 8, 9, 13, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 25.</s> [že urejeno v preteklih letih, na Wikiviru imamo kar tri verzije besedila -- mh] * [[Fran Saleški Finžgar]]: [[Črtica iz življenja starega Knaflja]], 29. 4., 1. 5., 2. 5. Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Solnce! … Solnce!]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MIXLSY7 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gospod davkar se je zamislil]]. Slika iz pisarne. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2XGOGB2W dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Jedna sama noč]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NS5CZPJ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2UX9KC1Y dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Brez prestanka]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SFDH6N0J dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Domóv]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WX7NW6P3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Mrtvi nočejo]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FEYAHER4 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[O čebelnjaku]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MX3JZXID dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9ZB338BZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I4JP519X dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X0V8MDRD dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWIOK0AZ dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N82E5KM2 dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1DHKDH6P dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S7ZZZFO5 dLib] Uredil: [[Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Anastazij]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4H38PAXA dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Romanca o sreči]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMM4MELO dLib] Ureja: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Signor Antonio]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-12NME36M dLib] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z8691Z6E dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Njegova mati]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CBQMIQY3 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Moja miznica]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QX4LIUZQ dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Gomila (Ivan Cankar)|Gomila]].[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7VKW3S2 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[V salonu gospe Tratnikove]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IX6HLNZ3 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] * [[Ivan Cankar]] (Ivan Grádar): [[Nenavaden pojav]]. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0UST86IQ dLib] Ureja: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[Janko Kersnik]]: [[Nedeljska pisma]]. Prosveta 1923, št. 192–196, 198–202. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GDLAR7DL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=8 dLib 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JCMMKJBS?ty=1923 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PVSFGVEM?ty=1923 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBBJYFIC?ty=1923 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AWBMZXZR?ty=1923 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMR2FXHS?ty=1923 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OHBL48HK?ty=1923 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IAXVB0AK?ty=1923 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-747DV32M?ty=1923 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XGSN3XYM?ty=1923 202] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Josip Podmilšak]] (Andrejčkov Jože): [[Plavec na Savini]] (podnaslov: Povest). Prosveta 1923, št. 203, 208, 214, 220. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ED3NGCS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HZSZM9DH?ty=1923 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IVVXSZ2T?ty=1923 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YYXORR0D?ty=1923 220] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Alojz Pikel]]: [[Fata Morgana]]. Prosveta 1923, št. 212–213, 215–217. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KJFVX9O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CSJ6GVQU?ty=1923 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G8NDO5VL?ty=1923 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TVE0TKUR?ty=1923 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SEPV5T8K?ty=1923 217] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Znamenje na pleši]] (podnaslov: Povest iz podgorskih vasi). Prosveta 1917, št. 38–67. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWEV9CA4/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] * [[Engelbert Gangl]]: [[Trije rodovi]] (podnaslov: Dogodki iz nekdanjih dni). Prosveta 1917, št. 259–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFROI4UM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] in 1918: št. 1–27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNPXSW7F/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] * [[Anton Terbovec]] (A. J. Terbovec): [[Potne črtice]]. Prosveta 1816, št. 1–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4W3LHPOQ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Strah na Sokolskem gradu]] ali Nedolžna v blaznici: Roman za ljudstvo, Dunaj, [1903] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1.pdf 1] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg2.pdf 2] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg3.pdf 3] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg4.pdf 4] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg5.pdf 5] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg6.pdf 6] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg7.pdf 7] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg8.pdf 8] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg9.pdf 9] [https://slov.si/doc/strah_na_sokolskem_gradu/ssg1_130.pdf 1-130] [[Strah na Sokolskem gradu 2.del]] Uredila: [[Uporabnik:Spela Springer|Špela Špringer]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Kanjuh iz Zagate]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14VLNH3T dLib] Ureja: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Od Kotelj do Belih Vod]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RTGDZYQF dLib] Ureja: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Korajžo je treba imeti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 240–243. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWNWQCBM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKAFF6EU 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH4V0UTZ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FOYLQ2JG 243]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[Iz Carigrada v Tiflis]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 134–137, 139–146. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKTHBGDZ 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKK2WQ98 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOKGRT86 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBNHSQOJ 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CQXKNJ9 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFKON8Q8 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8CWKMLQP 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHLVC5C 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVE9A1KI 144], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXHUMEVJ 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGXFG32C 146]. Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] *[[Andrej Bogataj]]: [[Izpod plasti]]. Prosveta 1927, letnik 20, št. 115–116, 118–122, 124–127, 129–133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBYY3TXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J7XVDUU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDD8WZOH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI9OMDPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNVV4GMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ACIA2BRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02RMPDSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDNZKYE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O899P7YE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Z9ZUVZR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OMK3GXKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DJ1L6KN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ERSB7NHU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUJA7DMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQKJHNRI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLGMLYGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 133] Uredila: [[Uporabnik: Urša Matotek|Urša Matotek]] * [[Drago Ulaga]] (Tomaž Poklukar): [[Bele zvezde]], Slovenec 1942: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 280a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0LJ9F54E/474bde29-1703-4744-9e99-05de427dbca9/PDF 281a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R6GNCCLI/67ab8184-2cf0-45d7-90f9-8387c92fea63/PDF 282a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6NM1ZBSK/02891c87-b625-45e0-b941-d3fc5374063e/PDF 283a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D2JHFBCD/785f697b-27de-4b50-8311-828ba92ebff1/PDF 284a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7W6ZOL6A/1dbaf60b-0657-455a-8ca9-2c8b5533d904/PDF 286a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GRSK2O3W/90c81e44-ff28-453f-8e61-1f0fbd06c1d6/PDF 287a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K1XD8UQ0/4f189f05-0587-4173-b1f8-a800fce334ed/PDF 288a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R1NPUGYF/4bfbfccf-6e64-45ee-89ef-df0c362423b7/PDF 290a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1KAC4H5P/f89266bb-5336-42e2-8883-b1c4fb8e2d8b/PDF 292a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TQ41P3KN/11eba981-e83f-4053-9b6e-836cb715459f/PDF 293a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-01VBGRJE/30edd26b-9703-4799-8ba1-4ef0e55262cb/PDF 294a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F86P2Q4I/03f52dd9-5e51-4e36-97e4-8b76dffecbeb/PDF 297a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YUMWCEQR/25cc4bc0-6dff-427d-823f-605ae16b808b/PDF 298a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6UC7Y0Z7/8c5fd098-95ff-4454-84f4-6f36d4647e85/PDF 300a]; in 1943: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F5W7HF39/79213964-e744-461b-9531-a1acb2a51dc7/PDF 1a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V47FVLWE/c7775ac0-8765-4755-9594-bd1990abb190/PDF 2a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RBT1VQAO/246e8815-1af9-45be-83e0-f8da7ccaa891/PDF 6a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-6WMRKXLB/3cc3c938-83f9-43f6-90d9-50666ca65efb/PDF 7a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FR9CY0HW/80d55673-4df4-4a5a-9286-78625dc20ab2/PDF 8a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ASBO5OS5/c208c5de-b8b0-4516-82ec-3e9a13fbfcd7/PDF 10a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1Q8EGZ99/a6ddc815-0868-453b-aea3-eb30e4e3536e/PDF 12a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D4UKE0Y8/9e050f15-02ef-4956-afc1-7cb917da7c13/PDF 13a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IXM9KR4L/ef8896f3-644f-4422-92f0-61a58c908094/PDF 14a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-65QYL5P1/b3bd130b-5f5f-4def-99a1-9c5c536883eb/PDF 16a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LE1LTCRU/bd777d6e-bfb4-49c3-9bb4-0c16c1a1f36d/PDF 18a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UR197W47/6640fe1e-8d42-460a-b8cc-0d350972fdfb/PDF 19a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KIVCQLI3/0b59189a-add1-402e-b141-91d25946a964/PDF 20a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-671I72B5/85b316aa-c919-4227-bc54-eb3e75dbd3ec/PDF 22a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FVTC7D3H/37dcb246-c03b-4595-bda4-d15e5f84d2f4/PDF 24a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2XS5LNS6/559212c4-7440-48df-85eb-ae1055163094/PDF 25a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FD5TFVTX/2ffb3244-ff14-4658-b334-25d4ed27ff10/PDF 26a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EWNKULD2/9a598d20-d412-4b37-8833-3cf5ca08a9f9/PDF 27a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-85G7Y9JD/956789e6-1d76-45db-ab44-bbc4da791eee/PDF 28a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JITX9FTR/dd1d6297-8806-4e83-848d-745b17f5b856/PDF 29a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VZL9XR3S/cfb96f4c-7716-4ca3-8e97-9dd0b8dfe03e/PDF 30a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2UF4J3U2/ceb206ee-0689-45c3-bcfa-fd8b84e1fd90/PDF 31a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-46HPSRNM/fd21789b-adfe-48eb-a15b-25f8c456322d/PDF 32a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CMKFVJD/9d7ad263-277d-4c30-a628-a910c9b59038/PDF 33a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CQJ0WV36/df9a171f-baf5-4bcf-8457-af7b7e2e10be/PDF 34a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JK4GVCFU/d10c0388-7236-4332-928a-1b2167dfab9d/PDF 35a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4MAKGVY8/4b22041c-35cf-4599-80f7-6bfde031e838/PDF 36a], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-D10QPLOD/fb8333ef-7920-42ea-8513-b6df9a7f903b/PDF 37a] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] * [[Jakob Eduard Polak|J. E. Polák]]: [[Osveta (J. E. Polak)|Osveta]]: Izvirna povest iz časov Keltov v naših krajih, Slovenec 1944: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T3OIIS2W/2562991d-eba8-45ad-b943-a4eeea1adbb5/PDF 83], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-TX9OKDMK/6852fd9c-3b4e-46ff-8f11-f3cf4126e3fd/PDF 84], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OP8D0HVM/512e14f8-3d4a-4c85-a216-023d9a8db61d/PDF 85], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5BVTIEBK/d15d530c-601a-4870-a694-36899e3fd33b/PDF 86], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C6PO3Q2U/ed9e10fb-d926-4397-b84f-8de1afb9e6cd/PDF 88], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K7XDNH9F/8a529c63-1774-4a74-a135-5518c2a2446c/PDF 89], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NM8L58X9/273b4b01-565d-4e40-a6b5-05a6348fabf6/PDF 90], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BUM9HW2A/f5eb01d4-a28c-48d9-a1b3-9ee62ac31ee1/PDF 91], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GAQ8RDWG/25195a99-c64b-4e5e-8977-783d50390946/PDF 92], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Y73N13J5/6dcd2e45-9985-46df-9f32-6bfc1ad2b731/PDF 94], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NF2NJNFV/80f67f12-9ac7-4dd5-b261-5fc0e6db14ca/PDF 95], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-INXQ53UE/812ce67b-c96a-486f-9009-e580916a73f0/PDF 96], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4CF3TC1K/157d0ae5-85b4-42a1-ba68-c9bfca7e93ec/PDF 97], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PZO0VRT5/ff10920d-3722-43de-957e-4b296e42c592/PDF 98], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JL8UEGLV/f8225181-9242-471c-8700-64c3f4e30598/PDF 100], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-O0CTNYF0/1bdce449-f845-409f-8ef6-5d21057f6150/PDF 101], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-ANLQPD7L/9b41edd1-0840-4eb5-807c-e8fc18e182a1/PDF 102], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CJ816JC7/a75e0f38-8a65-4320-baa9-1831d90798ff/PDF 103], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OL37BSUF/3f059e62-a387-40dd-aa75-cbe8116ae650/PDF 104], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VXUH1GT6/0e20bf3d-9ba4-4c9a-826e-5e708467c4cf/PDF 106], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5FSBJADK/7eb352e0-fa9f-4451-bc0f-6e13597108d3/PDF 107], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-DG1031K6/2158a8ac-8ae9-4b38-85c1-82fe0705853c/PDF 108], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z4JDRARC/9efed7c1-1d03-4f7e-b479-1c07dbf31663/PDF 109], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BNAX1VH1/e0b321e1-145a-4ec9-8754-c8010925394a/PDF 110], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-Z676KHD8/1ac6d5e7-054f-4cc8-8979-f24560d2390c/PDF 112], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LBLWD3RV/b349e52b-24b8-4ecd-bb6a-1020a976eef4/PDF 113], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQPVNKL1/2c8c37d2-5598-404d-84f5-4dda47610222/PDF 114], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S6FRZFI5/cfcbe872-a2a1-4c98-87ea-00ce3c1ff8b7/PDF 115], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W2DOVGAK/774a30a5-86e4-4b18-9370-40df1770bc8a/PDF 117], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-FOTV54WT/fe9beb7d-83e8-4c3a-bcaf-2c324dd9a9cc/PDF 118], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T38QVWQ4/2914fec1-e3ff-4542-86c6-80bc9f36ffa6/PDF 120], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-A4RLH6EJ/83ef6f05-e519-4390-84e8-7349a55546d6/PDF 121], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LIK0NGX7/3bf64370-78e2-4e70-9844-dd3882f6d5c7/PDF 123], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MCYWHSN7/835f7861-9d37-4b3c-8b74-d8863c24162d/PDF 124], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3IOYTDWO/ebfa40d4-4999-4991-94c6-5ddbbefe1e55/PDF 125], [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F0GJ3XMD/fbe522a2-b5ed-4d6b-b862-6a73bd72df6d/PDF 126] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] ==Besedila za urejanje v letu 2023== Svoje tipkanje sproti beležite [[Evidenca opravljenih korektur 2023|tukajle]]. *[[Josip Jurčič]]: [[Sin kmetskega cesarja]]. Prosveta 1923, št. 85–95. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDXQXBUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=4 dLib 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PUUIH7ND?ty=1923 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HHMS6MTS?ty=1923 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYHCXKZK?ty=1923 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1ZIQSEL?ty=1923 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R564BPNO?ty=1923 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZVOC7EFN?ty=1923 95] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Milan Fabjančič]]: [[Kos življenja]]. Prosveta 1923, št. 268, 280, 285, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZM78A7B/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=11 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5ZIGGMED?ty=1923 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FM1BKZSR?ty=1923 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-56KVZLQL?ty=1923 302] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Janko Kersnik]]: [[Muhasta pisma]]. Prosveta 1923, št. 204. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVF2WH55/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib] Uredil: Nejc Rac *[[Janko Kersnik]]: [[Stricu v Ameriko]]. Prosveta 1923, št. 205–207, 209–210. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADGZHZ7Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=9 dLib 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RE1SUV2I?ty=1923 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RVULYPSF?ty=1923 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MAXVZEZX?ty=1923 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FGYBPCGZ?ty=1923 210] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Pismo (Zofka Kveder)]]. Edinost 1899 (24/89b, 90b, 91b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LRLJRVD dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Privilegij]]. Edinost 1899 (24/95b, 96b, 97b, 99b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VQQM9R1 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Vaški sliki]]. Edinost 1899 (24/208b, 209b, 211b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOLG2DPN dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Mirca]]. 1901 (26/144–146). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QN865FFM dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Zofka Kveder]]: [[Je-li žena, če ni mati?]] 1901 (26/184–186). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KZMMLGP dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Logarjev študent in njegova Finica]]. Edinost 1910 (35/253–256, 259). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CH45T4I1 dLib] Uredil: Nejc Rac * M. Ž.: [[Skrbi gospe Bobkove]]. Edinost 1910 (35/33–37). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V319L3CB dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Rak E.: [[O pasjih dneh]]. Iz časnikarskega življenja. Edinost 1912 (209–214). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FH2SJ81Q dlib] Uredil: Nejc Rac *[[Zofka Kveder]]: [[Odlomek iz dnevnika]]. 1901 (26/3, 4, 6). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9S1VVI60 dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]]: [[Ena iz množice]]. 1901 (26/10, 12, 13). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVUXW05A dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Neta]]. 1899 (24/30b, 31b, 32b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q58Q9FIK dLib] Uredila: Larina Griessler *[[Josip Premk]]: [[V grobu]]. Prosveta 1917, št. 151–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TDNG4T8J/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] * [[Frank S. Tauchar]]: [[Trije ženini]] (podnaslov: Šaloigra v dveh dejanjih). Prosveta 1917, št. 119–127. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUJTRZJ/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Popotna pisma]]. Domoljub 1927, št. 32, 33, 36, 39, 41, 43, 45. 1928: št. 25, 27, 30 *Radovan Hrastov: [[Ljubljanski sprehodi]]. Domoljub 1927, št. 43, 45, 48, 50, 51, 1928 št. 9, 14, 18, 21, 23, 24, 28, 29, 32, 50, 52; 1929: št. 8, 13, 37, 38, 40 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Od Mengša do Komende]]. Domoljub 1927, št. 52, 49 Uredil: Nejc Rac * Radovan Hrastov: [[Kjer so brda, kjer so skale]]. Domoljub 1928, št. 36, 37, 40, 43, 45 Uredil: Nejc Rac *Radovan Hrastov: [[Na Gorenjskem je fletno]]. Domoljub 1929, št. 30–32, 34, 35 Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[O človeku, ki je izgubil prepričanje]]. ''Slovenec'', letnik 60, številka 29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRQLRE1M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d29%40AND%40year%3d1932%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-505-60&pageSize=25 dlib] Uredila: Larina Griessler * [[Ivan Cankar]] (I. C. Evstahij ): [[Sveta noč Damijana Gavriča]]. SN 1897 (št. 294) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Dob): [[Na Drenovem]]. SN 1898 (št. 2–4, 6, 8) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Cankar]] (Ivan Mlakar): [[V čakalnici]]. SN 1899 (št. 225–26) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivan Pucelj|France Feržou]]: [[Vesela pisarija]] (1938); ''Prosveta'' 1938: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4XMTW1A 18. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCCQMM1R 19. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YHKZEG7 21. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFFYUE77 22.7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAP3ELIJ 25. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VNMB5OHO 26. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KY0YLZHA 28. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSTNJOJQ 29. 7.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RU2QLR3E 1. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJHUMMEB 2. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XXGIJTV 4. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYGIO5ZO 5. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPU61JNG 8. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6T1XX8TC 9. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYDAGDI2 11. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07DBGGRR 12. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZITE9TJ 15. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESAHCVE4 16. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVM0YNR 18. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N9FRZQA2 19. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H5MXSRW 22. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0LLO2QUY 23. 8.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7USWHS0M 25. 8.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Cankar]] (Saveljev): „[[Jadac]]“. SN 1898 (št. 190–93, 195–96) Uredil: Nejc Rac *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] Uredil: Nejc Rac *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] Uredila: [[Uporabnik:Leastezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivo Trošt]]: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] Uredil: Nejc Rac *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] Uredil: Nejc Rac *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] Uredil: Nejc Rac *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: „[[Mož pri oknu]]“. SN 1897 (št. 176) Uredila: Neža Kočnik * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Povest o križu]]. ''Reminiscenca''. Edinost 1910 (35/260–261, 263–264, 266). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X86ZFKVW dLib] Uredil: Nejc Rac * [[Ivan Cankar]]: [[Dunaj poleti]]. SN 1900 (št. 184) Uredila: Neža Kočnik *[[Loterijec]]. 22. 08. 1883 (8/67). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGHWPT17/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Šnopsar]]. 24. 10. 1883 (8/85). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2S6U34CA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Žukov Matiček, vice frajtar]]. 08. 12. 1883 (8/98). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EC8PDC8F/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Ureja: Neža Kočnik *Ivan Dolinar: [[Kako je vojak Fleišman stotniku na glavo jajca razsul]]. 15. 12. 1883 (8/100). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6REX6IW/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=4 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Borne eksistence]]. 1899 (24/49b, 50b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA66YO88 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Moderna ljubezen]]. 1899 (24/35b, 36b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIY3B9Y0 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]]: [[Pesimist]]. 1900 (25/105, 106). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IXRZ2LBC dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Stara pisma]]. 1899 (24/274b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VXF2QVE dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[V težki uri]]. 1899 (24/275b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWUT3I76 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Majer]]. 1899 (24/202b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4L63PCB dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Anka (Zofka Kveder)|Anka]]. 1899 (24/132b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPOQD9QA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Drobiž (Zofka Kveder)|Drobiž]]. 1899 (24/51b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWXAPMUN dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Cene]]. 1899 (24/196b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7J4LAP3H dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Z.): [[Nantas]]. ''Roman''. ''Prevel Hinko''. Edinost 1897 (22/94b–103a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-898PYRLA dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Iz naše vasi (Zofka Kveder)|Iz naše vasi]]. Edinost 1899 (24/54b–57b, 59b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2DRSLE7 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Gospa Berta ali trije prizori iz življenja »rodoljubne« dame]]. Edinost 1899 (24/25b–28b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-12Q4EP74 dLib] Uredila: Neža Kočnik *[[Zofka Kveder]] (Kopriva): [[Vida]]. Edinost 1899 (24/221b–224b, 226b, 227b, 228b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z813DCPU dLib] Uredila: Neža Kočnik *Ivan Cankar: [[V kupeju|V kupéju]], ''Slovenec'' 30. 7. 1900 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7JZJA61 dLib] Uredila: Neža Kočnik *Fran Govekar: [[O te ženske]]! (1897) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYBVIPPH dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Andrej Hofer, junaški vodja Tirolcev leta 1809]]: verni popis njegovega življenja, delovanja in njegove junaške smrti v Mantovi 1810: za prosto ljudstvo svobodno poslovenjeno iz nemščine (1886) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VWYPUWOH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Slavko Savinšek: [[Milica, otrok bolesti]] (1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-75ORT1V8 dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Iz nižav in težav]] (1938) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XXJQY0XT dLib] Uredila:[[Uporabnik:TinaRaj|Tina Raj]] *Ivan Zorec: [[Zeleni kader]]: Povest iz viharnih dni našega narodnega osvobajanja (1923) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTZ1AVKI dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Ivan Zorec: [[Pomenki (knjiga)]] (1921) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0FLTZEL dLib]; primerjati z [[Pomenki|revijalnimi objavami]] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Veliki punt]]: Kmečka zgodba iz 18. stoletja (1909) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAIJ1NXL dLib] in [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJLOADAG drugi natis 1910] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]] (1946) -- [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YK53GIXH dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest (Slovenske večernice 93) (1941) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QLFPEG1E dLib] Ureja: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *Jan Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] (Slovenske večernice 93) (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib]; gre za dva različno obsežna natisa istega dela Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Jan Plestenjak: [[Lovrač]] (Slovenske večernice 89) (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *Mimi Malenšek: [[Mlin nad Savo]]: Zgodovinska povest iz 14. stoletja. ''Naša moč'' 1937&ndash;1939 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8IMC8FNZ dLib] sl. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Solzice (1949)|Solzice]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EAU5UNDE dLib]; ilustracije še niso v javni domeni Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Samorastniki (Prežihov Voranc)]] (1946) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1DL4HMA dLib] Ureja: [[Uporabnik:SvitStisovic|Svit Dečman Stisovič]], [[Uporabnik:bitezsa|Sara Bitežnik]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Doberdob]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZV1TNB5E dLib] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Požganica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ME0JGIU dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Prežihov Voranc]]: [[Jamnica]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWHOGFQW dLib] *[[Mary A. Svetek]]: [[Po kanadskih gorah in dolinah]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 194–197. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5YZ9Z9E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 dLib 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JL2ZIK8S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 196], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Peter Dobrila]]: [[Prvič v lovišču]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 6–9. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K62AZJMM 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJ7KQM5R 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JTN6Z5R 9]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Mary A. Svetek]]: [[Kratek izlet po ameriškem zapadu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 208–209, 213, 215, 219–222, 225, 227, 232, 235. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPHS1L2S 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPN34NDD 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPYJCB16 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YLSDMFDD 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAAKHYJ 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKG5N8JK 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1ESK98K 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P4JEF864 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUEZL87 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8BZUOIOY 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWEXUNJL 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MOBBIOJ 235]. Ureja [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[April v medenih tednih]]. ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 266–270. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYGOXWIJ 266], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCZPP9XV 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWG7TBZN 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBZWEO8X 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOMR731C 270]. Ureja: [[Uporabnik: Danijela Maček|Danijela Maček]] *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Dovolj pokore]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 45, številke 241–243, 246–248, 251, 254–255, 259–260, 262–263, 265, 267, 269–271. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUZUFNOB 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X8TQKJJ 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EWQNVDG6 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGJ8V1BN 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYIFKAOP 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJF7FHFD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZGQEOWR4 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XK17UMW 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGUKW7QC 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QD1BNPO 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQ17GE2J 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNBTC4N 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-48CWOX9P 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZJA3TCA 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T7PU8EXQ 267], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJJVTBKD 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5AHOS4JK 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MP0ADPH8 271]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Leopold Gorenjec]]: [[Slika iz našega kraja. Naša dekleta]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 6, 8–12, 14–18, 20. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XMLRK7VN 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSMPHBTN 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZYBCCZP 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WEE4RYWS 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJQKL62N 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJ5IZGIT 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBNVIGY5 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVTSLLEU 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUG5KHVW 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCA2CW96 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QFPXPISI 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3PLRSDN 20]. Uredila [[Uporabnik:Julija Tratnik|Julija Tratnik]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Zadnji večer (Franc Ksaver Meško)|Zadnji večer]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 21–24, 26–27. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AP9K4PBI 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGS8NQMH 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAR7ZR2G 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NLIOTV0J 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC5UU6FK 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4RFENFBJ 27]. *[[Fran Saleški Finžgar]]: [[Življenje in smrt Mohorske knjige]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 54, 56–57, 59, 64–65, 68–72. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H306LZRC 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G0RNNJJU 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D82QJSK 57], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OEOVJXJV 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUWMU0MM 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DVP99OWA 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHTWS4EI 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98YHZKLM 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIQWMQMF 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0X0SEFY 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PSOYZMNE 72]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ljudevit Stiasny]]: [[V Carigrad]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 119–120, 122–125, 127–133. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPTMDYF6 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6ZMUU6D 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEW0SJD1 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OK2WILYR 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSWWMFRW 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKJFNMPB 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCMSGH10 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LULSPN9C 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133]. Ureja: [[Uporabnik: BarbaraKovač|Barbara Kovač]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Pijančeva hči]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 126, 129–131, 133–134. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARC2CZNC 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDZAPVGL 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PHM0KYWJ 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J9PO0YQW 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FNN2UF8M 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTQQ79FF 134]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Hrvatov Miha]]. Črtica. ''Pesem''. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 116–119, 121. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQCYLFZT 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQDAEPPW 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R6YKUVNA 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5FQEFFUI 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3X2WR32 121]. Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Javtižar]]: [[Kompostela]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 108, 110–114. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5BHURKLZ 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XSSP8BAL 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCALDTEQ 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSEMVRSK 114]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Iz težkih ur]]. Črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–106. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106]. Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Mihael Levstik]]: [[Pozabljena pipa]]. Smešna dogodba. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 104–110. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQN8XEDW 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PZD72VRM 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APCUFLLC 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NZ3R4SMR 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VTR017XP 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARNH8XII 109], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQE8QOPM 110]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Sosedov Peterček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 83–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj|Ivo Pregelj]]: [[Blagovestnika]]. Povest iz pokristjanjevanja s Slovencev. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 74–78, 80–86. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EOCR2RG 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLU1D0O7 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V1RCR3PG 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QSMALJU 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJIFNZDK 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYTW7AET 80], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFCONLRT 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPA7THJF 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFKK0PMN 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTMOPWAF 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHKMGTS3 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAWWWWRM 86]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Odveč]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 28–29, 32–35, 38–42, 44. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M0T7XSGG 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RLAQPQC2 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z3YXHAIH 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRWHAXQW 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCFQOWU1 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVBTADE5 35], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URPFQSJJ 38], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6WGRPSZ 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3NW20MX 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFNEOZQP 41], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QGOZVXH 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCRN7RPM 44]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Silvester Košutnik|Silvester K.]]: [[Sivčevi spomini]]. Humoristična črtica. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 147–154. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7XBQHLJQ 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPWN0KGG 148], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U60IVQPJ 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMSFM2PF 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52XYWXDF 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3U9OKWB 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLFYG2BW 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECVN11GA 154]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivo Trošt]]: [[Izkušnjava]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 165–174. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9FVE1CC 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75VSI2CZ 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUP3EMGS 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ5WFQTV 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3G8MNV5V 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTIYTFFH 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2EJNXBXR 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Razni ljudje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 172–175, 177–178, 180–182, 184, 186–190. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4XPGRDKA 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G2XPQA8U 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JREUW9AL 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5O0RQ578 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJORNFEY 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CV55SMBM 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHMBKT8H 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B9V8NUHV 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4CTQT57 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILQQBNXN 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ivo Česnik]]: [[Obraz s slovenskih hribov]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 185, 186, 187, 188, 189, 190, 192, 193, 194, 195, 196, 197, 198, 199, 200, 201). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZEQNGAC 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYKIVSOS 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUPCTDBP 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RAK1YZXE 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JX5YQMLI 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEEN0MB2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLC8A1DG 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QI035JWI 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXTPK1O3 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIL2UIXW 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4QDEIUFF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2R0XNFJZ 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX1GKCMQ 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KCHC4TDJ 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RZZEMCG 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DZSBVCX 201]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Ivan Pregelj]]: [[Rejenka]]. Povest. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 204, 207, 208, 209, 210, 211, 212. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XGXFFJQ 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPNDGXI7 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BP7UMB4N 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGJ3AY2Z 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUEX36FC 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USP3QFBZ 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KD2PCKH 212]. *[[Jan Plestenjak]]: [[Lovrač]]. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 299–301, 303–305. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TKJKIPOP 299], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUPPXLKC 300], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SGMJWNNA 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LXZGXBLH 303], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A6TY70WI 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1J9RK33F 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 47, številke 1–4, 6–22, 24–30. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUOHQ42S 1], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UGJI02GN 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7MCTWBG 3], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LTNFDZ7J 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZL9SSB9H 6], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHIWGPOC 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTN5LZXM 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WJIPDI88 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPGN7UQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXHF3BPN 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYILSZW8 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PYN4JAX 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VC3SM0Q 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JRM23ND 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUQJBQTJ 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAMNUZLN 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NF85WMAX 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGAZLQWJ 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCSPSLVV 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOADIEFW 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DEPZ0HK9 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDJWDPEL 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXE1TG7Y 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO4NGCTW 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WONLX0KZ 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABL375M6 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPTUWYVP 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V6HZWCYY 30]. *[[Ivan Pregelj]]: [[Novi zvonovi]]. Šaljiva povest. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 14–15, 17–20, 22–24. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVEVFKDB 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K2R9B2W 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNBNNDLP 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQPX9TNV 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXCWLDPH 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQVBIQWB 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH6XFPNW 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSHGGLZI 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVM1R0YS 24]. Uredila: [[Uporabnik:Rebeka Jamnik|Rebeka Jamnik]] *[[France Bevk]]: [[Pravica do življenja]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 65–71, 73, 75–79, 81–85, 87–91, 93–97, 99–102, 105–108, 110–121, 123–131. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6NERGBN 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70VYTEXN 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3QHN9R2 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXNR34IL 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D4XHHVAA 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKIXFTGE 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIB539TA 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H82VJQDJ 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPOR2DZQ 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TONXRXZB 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-284I65MY 77], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JHNAZUCW 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O6X8BFVB 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCP2U4L5 81], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBKQAFET 82], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9R2DNRU2 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN86PMWC 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3TRXHE9 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJH5GB7M 87], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCRKAVPT 88], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DUHUXYNJ 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CFOX9X0P 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FSYAQN8 91], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WQGHNBMS 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOF6KJQL 94], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBKPR2NV 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WAFAKR64 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIR4XFVH 97], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVWEX8Q3 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KI3QTYFX 100], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U1NGXMEX 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KA2BTDAU 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4IPGXGU 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOAG8JFE 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVTA2DCJ 107], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSJTTFVX 108], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VX7QULMY 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZS2CCQA 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UPBM8OUT 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9BXEKE6 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7CJTB4SJ 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FSTM7J6T 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCDV4WT8 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XUS31B3T 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWZWD5UJ 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL29ZBMX 119], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTAU3QTJ 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DM9CQGEI 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TG0IDNII 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQXLX5H0 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A0RLBY9A 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-466HEPZR 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZGSZSUC 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NIANNOPM 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKGKIYKD 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EG8J0AJ4 130], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXW3QG9T 131]. Uredila: [[Uporabnik:Teastezinar|Tea Stezinar]] *[[Viktor Flisek]]: [[Bajtar Tomaž]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 178–184, 187. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VE87VYU2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP9SPSKB 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGRK7BTE 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDOAVTOC 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM4O8AXV 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJHPBWZB 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNXLFSVM 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G8SU7F2H 187]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Sonja Severjeva]]: [[Neusmiljeni hrček]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 188–196, 199–201, 206–207. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZUCQZAG 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCNLJVHB 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDPZZUBN 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CO1UB4MH 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2UT0YKDP 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y2KE5BQN 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJGNQXLC 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJIGQTQQ 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WISR1VEF 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEQJ76VK 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2J2IDIUS 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKNEVX7C 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJELWOIV 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J2IDVSVX 207]. [[Uporabnik:Sara Garbajs|Sara Garbajs]] *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Na begu]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 63–71. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C2D5TQXC 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DOGHBNV 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O40LEX88 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HC8W7PHB 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LEL1DOCG 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FMRBGJHX 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJ0828NQ 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z261IHFH 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLDNBUGO 71]. *[[Stanko Cajnkar]]: [[V planinah]]. ''Zgodba''. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 162–165, 167–194, 196. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHMJUV6Z 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8X8Z7TH 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOSIAHHL 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FS2XXCER 165], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJLJ5QUC 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQRFOIMW 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RB7JOY1C 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJJ2W4XG 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D1QA599W 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVAKDDCJ 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-URXMP5QS 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCCFLQ2Z 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WKYCC0U7 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AJ2HU5EU 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A58KXEBJ 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NNAYGMQD 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ZYEVMTD 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDWR56EM 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFJUNX5H 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6NOMD5A 182], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJYURFV 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUZVQLQR 184], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AI5LPEPO 185], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZKE8XJZ 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDNKFGTM 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6QP0ZQRS 188], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCUE1EYE 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OJVXE7S 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SQAVTHSV 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2D5L0GH0 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBLOJ0KH 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N30SWLZ 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJKIMKJA 196]. Ureja: Špela Špringer *[[Franc Jaklič]]: [[Ljudske povesti]]. ''Ameriška domovina'', letnik 48, številke 240–248, 250, 252–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNQJSICM 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUQ9YSEF 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GO7LEPNM 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFFZJS4K 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OFH5JG88 244], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNPUIJY 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W6XDXVWB 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5V7XINV 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5A3CSCAD 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JROBYXXT 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZ6KEG5Q 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TCLEYOQQ 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKO9Y1I0 254]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Na deželi]]. Pripovedka. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Med iskalci zlata na skrajnem severu]] (Po spominih M. Muca napisal [[Ivan Albreht|I. Albreht]]). Domovina 1928. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APTNN1R8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOPW98J3/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJWIVBEE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UW2P2C23/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJIWB0OD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AS7QP7A7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M89S3KN5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FLB0M88/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGBFU5QC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 16]. Ureja: [[Uporabnik:Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Ina Slokan]]: [[Njena skrivnost]]. Žena in dom 1940. Letnik 11, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-16XES16H 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5MOX9G7U 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8N8XB699 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LRCI3963 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PRYR2I11 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-60UZ5EVK 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GLY0CJ10 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BGO8PULT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6TQI1LME 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5QM8MYUY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FBR9U30E 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XLG8PQ08 12] Žena in dom 1941. Letnik 12, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9R3BD03R 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4HW8QZ5 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HUIY2TFQ 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KCZDAVOM 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXAOP9OQ 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TEYC4KSB 6] * [[M. K.]]: [[Torče Skočir]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 130-134. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMGF18KD dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Zajec]]: [[Moji doživljaji v svetovni vojni]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 60–75. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1ICHYWZL/a8432381-f743-4c6d-aa3e-7cab8c6aa9ce/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Julija Tratnik|Julija Tratnik]] * [[Math Bahor]]: [[Moji doživljaji v Ameriki]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 10-23. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPLYII7W/?query=%27keywords%3dprosveta%27&pageSize=25&fyear=1939&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[Uporabnik: Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Jontez]]: [[V dolini izgubljencev]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 62–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JLBUAPSP/fd0043c2-2b62-4b29-8e35-30773cf254f6/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Natan Rosenberg]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 1–8. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-77ICUAW5/ad44fdbc-f5ac-4509-b32d-2b7263a5af5f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Tone Čufar]]: [[Ljubezenska pisma delavca in delavke]]. Letnik 24, št. 10–43. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RQQF1BUN/227eec3d-b50b-4a61-852f-1381d381d139/PDF dLib] Ureja: [[Uporabnik: Anabelz|Anabel Zugan]] *[[Tone Čufar]]: [[Tragedija v kleti]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 203–215. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MABWKQ6V/9c6e57ad-74e9-4a36-9d17-9d448ba5a70f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Rosa (Angelo Cerkvenik)|Rosa]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 110–112, 114–118, 120–124, 126–129, 131–135, 137–141, 143–147, 149–153, 155–158, 160–164, 166–170, 172–176, 178. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RRJHY4LR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dlib 110], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KEVPKQGU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 111], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PU8GYBFJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 112], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ULBREIK7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUKEEH1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 115], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39SSXOHM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 116], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLPNWMSI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 117], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AEONZBKT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 118], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39RVVE4X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33PENGE1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFNRMKM9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 122], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZFDFTWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 123], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A11XOVAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 124], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOTQSLBI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IKKPZK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 127], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHF6Z48L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJR8J35Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 129], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNGRKEEE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q657LBYT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 132], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G7APXGJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNB7FWH1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FO4FGIP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XWLS73FK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3N4I7O8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 138], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXKLEKVU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 139], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H2JSOMAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 140], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUETZ5QN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 141], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZKVPH9J/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYMVNT9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ES3IARKZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 146], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KAQQ3LJ3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 147], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWNGJIQJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OC3J5OEF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NH60LQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 151], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJFYGNJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 152], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXQTOXUJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X01UTQZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID8I63G6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJ7H0HD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXX7K60K/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZJIAXPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I51DVBFM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WLJECLFU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WUYY2ZNQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 163], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JNIL79QS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2X1KBRJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAN2HT4L/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KLNJ3M9/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0YKEUDV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KUBX7CWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGMZTF3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RKVLBZ7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PKBNLRJK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MCQQADED/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD1X6SYH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y72FM6UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 178] Uredila:[[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ivan Molek]]: [[V Fordovem kraljestvu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 214–228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYQLREIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 214], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DKNEYIEX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVJMNZDF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 216], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTTGAAAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 217], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVF9POC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMJBSJ7W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STIFSNYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 221], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBQRNE9W/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 222], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OY4A1KXW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 223], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MLU4GGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 135–137, 139–142. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YDORWYFD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLEDHDE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNBLMEXL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NTQFOSP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IFX4CBIT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TII81LWH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FAPGSPC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 142] Ureja: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] *[[Janko Telban]]: [[Skozi življenje]]. Prosveta 1927, 20, št. 160, 167–168, 170–174, 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTQIJL8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APVETXBY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYMHLVF0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 168], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S8CPUDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PBZ7Q0IR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IMVXL39T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 172], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176] Ureja: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Vinko Beličič]]: [[Molitev na gori]]: Novela, Slovenec 1943 Uredil: [[Uporabnik:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Ein Held der Sternallee]] (LZtg 1866) {{fc|dlib|O0BY1LOB|s=1|dLib 106}}, {{fc|dlib|FVUM9RMF|s=1|dLib 108}}, {{fc|dlib|ZOONHTO0|s=1|dLib 109}}, {{fc|dlib|WPTOSJP5|s=1|dLib 112}} {{fc|dlib|BYVFNXU0|s=1|dLib 114}} {{fc|dlib|2UE2V3S5|s=1|dLib 116}} {{fc|dlib|DJSRBBSV|s=1|dLib 119}} {{fc|dlib|XBMSJEUG|s=1|dLib 120}} {{fc|dlib|VBT2QNO4|s=1|dLib 123}} {{fc|dlib|F3O3YQQP|s=1|dLib 124}} {{fc|dlib|D2VC6ZLE|s=1|dLib 127}} {{fc|dlib|0GFGU7R4|s=1|dLib 130}} {{fc|dlib|20BSHLPY|s=1|dLib 134}} {{fc|dlib|BOVQ43KD|s=1|dLib 136}} ==Besedila za urejanje v letu 2022== [Prenesi v to poglavje dela iz prejšnjih let, ki niso bila (do konca) urejena prej.] <!-- nadaljuj z izpisovanjem tekstov v več kot 5 nadaljevanjih iz [[:v:Leposlovje v časnikih|Leposlovje v časnikih]] od ''Prosvete'' 1929 dalje; še prej pa Domovino od 1930 dalje in Slovenec 1939--1945 --~~~~ --> * [[Prešernov album]]. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PLMTW70M ''Ljubljanski zvon'' 1900, št. 12][[Uporabnik:NaKa_ja|Kaja Nakani]] *[[Ivan Albreht]]: [[Nebo gori]], 1939; v ponatisu v ''Glasu naroda'' 1943 s podnaslovom Roman: št. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4Z9YL17S 8. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K9UZ2A6O 9. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P35GPETH 12. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UES4TKKL 13. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VWOBG27W 14. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSN4NBBA 15. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5QRZ86R 16. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIB3YCGB 19. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2PSFHBMS 20. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LB5KEFGJ 21. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHLW6LLG 22. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSCUWCTT 23. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O53MDULK 26. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBEZIRM 27. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CG9PDXNT 28. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JOGCLKRK 29. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WRDKEGXF 30. 4.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WACXVNVB 3. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YT0NIKXZ 4. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5B4ZSUU 5. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G4NPTPFZ 6. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K3Q5EWJR 7. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UHVJ5CSZ 10. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PQLCTIJ 11. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PGSKEPIH 12. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WNACVBSB 13. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHGPOTFE 14. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHJWWZ28 17. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MTIBIO05 18. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNS87GIV 19. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSL6NUWF 20. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BNUSPC6K 21. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZCHBBQY 24. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-16LDEAKO 25. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2REDOZP 26. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OCMCRMTR 27. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZP3RRNPL 28. 5.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4I0RNRF 1. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NXPF3J0 2. 6.], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSW4Y096 3. 6.] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar]]: [[Olga]]: Roman, ''Glas naroda'' 1940: št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QI7YFTVG 19. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3JCVYUWL 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NXZJL3ER 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZWIFF6IE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ILRWMZAE 26. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LOC45GZQ 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ATGXL0TK 28. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UGNLGEMZ 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J1JHR7HU 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T5KBP4IA 3. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYHRWC6M 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KXCUMZZ7 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CDPDTWFC 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0IGVXLP6 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WXPJ9MKM 10. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VYW4JWND 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UWRIBQCL 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZUWJ4QB 13. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GFG9SWW9 16. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW6MVCGI 17. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VL6INZP 18. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RZNF6QQR 19. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U12ENAG3 20. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FQMAMKKE 23. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SSK4UKKT 24. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2NBB9KJI 26. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NBX9IWWK 27. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RQNMT2S2 30. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3NIZJRZP 31. 12.] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Jenko]]: [[Pesmi (Ivan Jenko)|Pesmi]] (1882) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGEMFYNS dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Nevesta roparskega poglavarja]]. Povest iz starih časov. Domovina 1929. Letnik 12 (1929). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WHBV3VD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5DEGJAW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ645PLJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TUNRVFFE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJRK46X7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTGEIDJ1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI9W9661/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O11HJQWQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LJWPYCJ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KK8V3V9Q/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 52]. Letnik 30 (1930). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MZ0XERT/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 1]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]] [Jožef Urbanija]: [[Krivica in povračilo]]. Povest iz vojne dobe. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HPI24AA1/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKWYYM01/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-26C57AMA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OBRW1W0Y/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C02ZIWDG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZQYXTAM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPOHYCYR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5WTKY6D/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBQRRT1Z/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 39]. Uredila: [[Uporabnik:Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[:w:Leon Brunčko]]: [[Križi in težave]]. Domovina 1929. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A51CUUN8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U7DY9UHY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 24], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IDLFV70X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L8T2HAW8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GGP53QCR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBWSPT82/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0WJOVPQ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGT8Q3P7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 30]. Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tinično breme]]. Domovina 1927. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPPX72LV/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3V3D38K/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQYR896G/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8WLP2QU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADBCIO4I/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU55PTOR/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HE2R7GC/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI57KQXF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1XSUBO5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TPWJSC5T/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99BLNF75/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HOAIL706/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZR2SUB27/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1927 43]. Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Ivan Lah|Dr. Ivan Lah]]: [[Kako sem rekviriral]] … Iz knjige spominov. Domovina 1926. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFJKOHD4/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P70YC8PO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL75I9CD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSYCAF6R/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F2GWGDXX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1926 19]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *M. Silvester: [[To in ono iz nekdanjega samostana v Kostanjevici]]. Domovina 1925. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08DJVXUU/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYHC5ODN/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7017RY02/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2RRHL7UI/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTBC7GIX/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L5V2T0U0/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0WF7UVM/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IJY6PK7/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IH8YLMIE/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1925 52]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Zaklenjen spomin]]. Domovina 1923. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9Q1BCAAA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUXSCKRF/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D52T3ZU8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8UVBURH8/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQKGY93/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 32]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[R. Silvin]]: [[Vrtnarjeva Nežika]]. Domovina 1922. Letnik 5 (1922). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIWFTUQZ/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0O03FGO/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 52]. Letnik 6 (1923). Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T27VPO43/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ND1QELQ2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMQKTRCW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LH4GN42W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF7ZGJOG/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3UFB26V2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDVKTSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32HYTRYA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSEHU9ME/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q1ALGP2X/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS1VAYVD/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZVTHSRY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1923 12]. Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[A. Roj]]: [[Pisma klerikalnega poslanca svojemu župniku]]. Domovina 1922. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I324FFSW/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5LZ1PGB/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YZ753A00/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-59P074K5/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAL9YSXY/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1922 14]. Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Podkrajški Judež]]. ''Povest iz domačih hribov.'' Slovenski gospodar 1941, letnik 74, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=3-6|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=3-6|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=3-6|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=3-6|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=3-6|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=3-6|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=3-6|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=3-6|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=3-6|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=3-6|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=3-6|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=3-6|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=3-6|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=3-6|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=3-7|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Januš Golec]]: [[Hči mariborskega mestnega sodnika]]. ''Ljudska povest iz junaške obrambe Maribora pred Turki, leta 1532''. Slovenski gospodar 1941, letnik 75, št. 1-15 {{fc|dlib|JTIVTGLZ|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|5ACHJK53|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|GTYFEQ2L|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|ENYCUJNA|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|44RR3JDH|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|QKAKQHZG|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|FOQY2REG|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|BVN2HUQP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|DGQ9GO1F|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|R9LLP5H9|s=7-9|dLib 10}} {{fc|dlib|7VWLEOK7|s=7-9|dLib 11}} {{fc|dlib|IASSKFXN|s=7-9|dLib 12}} {{fc|dlib|LNIA3LB9|s=7-9|dLib 13}} {{fc|dlib|KZOG8QCK|s=7-9|dLib 14}} {{fc|dlib|K3QOHFUR|s=8-10|dLib 15}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *Neznan: [[Mogočni Jurij]]. ''Povest iz domačih hribov''. Slovenski gospodar 1940, letnik 73, št. 17-40 {{fc|dlib|TGCFBXPH|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|GNGTIKAC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|4EO2THNU|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|GAONQEH5|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|TOYTQJOX|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|HA1LF1Q8|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|GHF6WJBN|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|WTEGBC6J|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|UA0RHLQW|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|TCMDTHNR|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|FMQOKJGQ|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|PEVXAE7L|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|KKSFDY1V|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|6EPNK03G|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|82LKF9PB|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|ONBEG6AY|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|2KSQJVGI|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|4P9F2MKQ|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|RR3ZMT9Y|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|8LPI9NOS|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|QXBDBMRH|s=7-10|dLib 37}} {{fc|dlib|ZINJVALJ|s=7-10|dLib 38}} {{fc|dlib|I9PFKXN7|s=7-10|dLib 39}} {{fc|dlib|PWBIG3UW|s=7-10|dLib 40}} [dogaja se v Šentanelu] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Januš Golec]]: [[Ponarejevalci]]. ''Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe''. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-42 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=5,6|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=5,6|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=5,6|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=5,6|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=5,6|dLib 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=5,6|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=5,6|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=5,6|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=5,6|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=5,6|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=5,6|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=5,6|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=5,6|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=5,6|dLib 14}} {{fc|dlib|R9D4CITN|s=5,6|dLib 15}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=5,6|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=5,6|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=5,6|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=5,6|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=5,6|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=5,6|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=5,6|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=5,6|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=5,6|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=5,6|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=5,6|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=5,6|dLib 27}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=5,6|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=5,6|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=5,6|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=5,6|dLib 32}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=5,6|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=5,6|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=5,6|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=5,6|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=5,6|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=5,6|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=5,6|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=5,6|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=5,6|dLib 42}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *''Neznan: [[Matjažek(neznan)|Matjažek]]. Junaškega Slovenca povest v slikah. Slovenski gospodar 1938, letnik 72, št. 1-45 {{fc|dlib|AYF8AVLI|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|4NVN2IJJ|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|OC56RE6C|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|LAXEB0QL|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|HPQCE7Z3|s=12|dLib'' 5}} {{fc|dlib|KYZQS9YF|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|XCBTQYYM|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|EIYLPJTK|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|XOCF9RDU|s=12|dLib 9}} {{fc|dlib|FHSAD2YY|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|PYAKX980|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|LJM2L4ZW|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|RWGGFZPP|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|H3PURHSM|s=12|dLib 14}} {{fc|dlib|YEOCIUUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|4XS4CIB1|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|VW5JTPSR|s=12|dLib 18}} {{fc|dlib|QDRU88LT|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|JI8YP3BT|s=12|dLib 20}} {{fc|dlib|VZ4LAV6U|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|3D1YYE6Z|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|I3MVBR3O|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|QXW94KQW|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|DW5JH5OI|s=12|dLib 25}} {{fc|dlib|8A2NCLL0|s=14|dLib 26}} {{fc|dlib|I6NGRKKA|s=12|dLib 27}} {{fc|dlib|HK1OX03E|s=14|dLib 28}} {{fc|dlib|LHJ6BUUF|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|OE6SKY2T|s=14|dLib 30}} {{fc|dlib|MAYQUABI|s=14|dLib 31}} {{fc|dlib|TYYWM0AI|s=14|dLib 32}} {{fc|dlib|M6B3SNTX|s=14|dLib 33}} {{fc|dlib|IEZL8GGM|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|AWGPBUKA|s=13|dLib 35}} {{fc|dlib|V92UIGKR|s=13|dLib 36}} {{fc|dlib|EQ6B7QRC|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|JQARP6TC|s=13|dLib 38}} {{fc|dlib|5ITBOPNI|s=14|dLib 39}} {{fc|dlib|E3WBFYUZ|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|1YYRPCLH|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|IYW0YYHJ|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|E7ZMIGQR|s=11|dLib 43}} {{fc|dlib|SZ1CKQX4|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|TM3J4QMN|s=12|dLib 45}}. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Davorin Petančič]]: [[Svete gore]]. Slovenski gospodar 1936, letnik 70, št. 1, 3-35, 37-53 {{fc|dlib|PU0T7F3K|s=12|dLib 1}} {{fc|dlib|O0MESNYE|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|O4BYNLEP|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|SHXAI0MQ|s=12|dLib 6}} {{fc|dlib|S468YBDA|s=12|dLib 7}} {{fc|dlib|RK5GUX8Y|s=12|dLib 8}} {{fc|dlib|PU0ZPAXV|s=12|dLib 10}} {{fc|dlib|3VJLARBS|s=12|dLib 11}} {{fc|dlib|V0PKQ3WT|s=12|dLib 12}} {{fc|dlib|NJUIDZ4L|s=12|dLib 13}} {{fc|dlib|MJL9HTUZ|s=12|dLib 16}} {{fc|dlib|C3QELGC8|s=12|dLib 17}} {{fc|dlib|OEXVVDNN|s=12|dLib 19}} {{fc|dlib|9HGCYMJE|s=12|dLib 21}} {{fc|dlib|AWKXGVHV|s=12|dLib 22}} {{fc|dlib|DSDE37J1|s=12|dLib 23}} {{fc|dlib|IRHDUOYN|s=12|dLib 24}} {{fc|dlib|8DXNYHJW|s=13|dLib 27}} {{fc|dlib|VB4EJJJU|s=12|dLib 28}} {{fc|dlib|GWWAAHMW|s=13|dLib 29}} {{fc|dlib|LD8PMCBH|s=12|dLib 30}} {{fc|dlib|UCJ3FUDL|s=13|dLib 31}} {{fc|dlib|KDWW5DOR|s=13|dLib 32}} {{fc|dlib|DTTEHGKU|s=13|dLib 33}} {{fc|dlib|SJDI7MQ7|s=13|dLib 34}} {{fc|dlib|SF1E3SYY|s=12|dLib 35}} {{fc|dlib|1U7V9RVI|s=13|dLib 37}} {{fc|dlib|AEVYQGHE|s=12|dLib 38}} {{fc|dlib|PDNODP29|s=12|dLib 39}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 40}} {{fc|dlib|Y98DSSA3|s=12|dLib 41}} {{fc|dlib|EYPIUP5Q|s=12|dLib 42}} {{fc|dlib|H3SDDRGU|s=12|dLib 43}} {{fc|dlib|BNG3OXSF|s=12|dLib 44}} {{fc|dlib|VQJGMCSI|s=12|dLib 45}} {{fc|dlib|WECZ8ZAR|s=12|dLib 46}} {{fc|dlib|LSLDVKI2|s=12|dLib 47}} {{fc|dlib|J1UDBBTN|s=11|dLib 49}} {{fc|dlib|RFUFELLF|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|NCKSDA85|s=5,6|dLib 51}} {{fc|dlib|PVFUE4DQ|s=5,6|dLib 52}} {{fc|dlib|LCH78S41|s=12|dLib 53}}; Letnik 71 (1937), št. 1-7 {{fc|dlib|V0AOQZJN|s=13|dLib 1}} {{fc|dlib|ZFDXMMST|s=12|dLib 2}} {{fc|dlib|RCPQSEBO|s=12|dLib 3}} {{fc|dlib|Q7HMIHET|s=12|dLib 4}} {{fc|dlib|VY4ITWMW|s=12|dLib 5}} {{fc|dlib|T5JXMZEE|s=13|dLib 6}} {{fc|dlib|WLJR2F5L|s=12|dLib 7}} Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Januš Golec]]: [[Propast in dvig]]. ''Ljudska povest''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 2-27 {{fc|dlib|9GKQ0TGK|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|P7KI991S|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|JDGKSM3S|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|4BTN4D9R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|1JQH1U9Y|s=5-8|dLib 6}} {{fc|dlib|XGEYBSHQ|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|SCIQ1TWP|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|HKRDBQBD|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|TGO95T7U|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|YLLS4FVE|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|62LETENZ|s=5-8|dLib 13}} {{fc|dlib|BBMW4LCB|s=5, 6|dLib 14}} {{fc|dlib|GYQVST6I|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|JUVJ2XJQ|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|DNSK8G7C|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|CXGHOCJF|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|HZHX6C3Z|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|JY55VC2W|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|LOQAZGKE|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|EVREKMGW|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|3NO9TY5T|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|BMD64WNY|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|7UQWLMHY|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|H46C3INI|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|3O2BH3XN|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Po divjinah Kanade]]. ''Ljudska povest po raznih virih''. Slovenski gospodar 1935, letnik 69, št. 28-42, 40-50, 52 {{fc|dlib|F8M0PMRN|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|YEA2J3T9|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|XOZGSNM9|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|2YK34KJW|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|J8BDQW75|s=5, 6|dLib 32}} {{fc|dlib|FFLVDFPZ|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|38DXVDM9|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|SYXSEJQ1|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|5IR7HBIA|s=5, 6|dLib 36}} {{fc|dlib|AAVXTPI6|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|WUOUZ0YI|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|HAGLH1DO|s=5-8|dLib 39}} {{fc|dlib|P22PJSG1|s=5-8|dLib 40}} {{fc|dlib|4NF96TP4|s=5-8|dLib 41}} {{fc|dlib|FWEMSH8V|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|SWGJ65B1|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|X4XUP04O|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|VVTR6KED|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|F0YPTVMC|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|V9YFABUZ|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|Y6Z7TUNJ|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|PPPOXC3M|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|UKT6HJQO|s=5-9|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Kruci]]. ''Ljudska povest po zgodovinskih virih''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 1-27 {{fc|dlib|BUUUBEHD|s=5-8|dLib 1}} {{fc|dlib|HS0C07IA|s=5-8|dLib 2}} {{fc|dlib|NPYCKEMI|s=5-8|dLib 3}} {{fc|dlib|IYGIYNN0|s=5-8|dLib 4}} {{fc|dlib|T2LRNA5R|s=5-8|dLib 5}} {{fc|dlib|38HILYVF|s=5-9|dLib 6}} {{fc|dlib|IM09E4OW|s=5-8|dLib 7}} {{fc|dlib|IKQO1D2S|s=5-8|dLib 8}} {{fc|dlib|UFPJLU8I|s=5-8|dLib 9}} {{fc|dlib|HIEZFPHR|s=5-8|dLib 10}} {{fc|dlib|G1JJOQEL|s=5-8|dLib 11}} {{fc|dlib|LUWCYHZU|s=5-8|dLib 12}} {{fc|dlib|YEW3ZI4Y|s=5-8|dLib 14}} {{fc|dlib|NBPBMQYT|s=5-8|dLib 15}} {{fc|dlib|3JAXXLHN|s=5-8|dLib 16}} {{fc|dlib|QVHND9MH|s=5-8|dLib 17}} {{fc|dlib|VLJDJDQG|s=5-8|dLib 18}} {{fc|dlib|TDQ3TT4A|s=5-8|dLib 19}} {{fc|dlib|WCZFC0JA|s=5-8|dLib 20}} {{fc|dlib|9EEPUDHD|s=5-8|dLib 21}} {{fc|dlib|2MNNNHXK|s=5-8|dLib 22}} {{fc|dlib|HKQINGQA|s=5-8|dLib 23}} {{fc|dlib|OF6DU318|s=5-8|dLib 24}} {{fc|dlib|RIYPFGDP|s=5-8|dLib 25}} {{fc|dlib|7QI2V1KJ|s=5-8|dLib 26}} {{fc|dlib|6FA4PSKC|s=5-8|dLib 27}} Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Lov na zaklade]]. ''Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja''. Slovenski gospodar 1934, letnik 68, št. 28-40, 42-50, 52 {{fc|dlib|VURL7QCD|s=5-8|dLib 28}} {{fc|dlib|LUTF3BXL|s=5-8|dLib 29}} {{fc|dlib|RKAPBMI7|s=5-8|dLib 30}} {{fc|dlib|QJCPG0TM|s=5-8|dLib 31}} {{fc|dlib|UDUKOK0B|s=5-8|dLib 32}} {{fc|dlib|V2ZU2VYY|s=5-8|dLib 33}} {{fc|dlib|BONWOGEM|s=5-8|dLib 34}} {{fc|dlib|HDLD7EXY|s=5-8|dLib 35}} {{fc|dlib|UQIBHZ5M|s=5-8|dLib 36}} {{fc|dlib|MY0RPOVO|s=5-8|dLib 37}} {{fc|dlib|XT0O9HA5|s=5-8|dLib 38}} {{fc|dlib|B2ZHQERZ|s=5-9|dLib 39}} {{fc|dlib|UNMLULEQ|s=5-9|dLib 40}} {{fc|dlib|I0SAWUB3|s=5-8|dLib 42}} {{fc|dlib|CWBVYXPJ|s=5-8|dLib 43}} {{fc|dlib|BUXGSIQ8|s=5-8|dLib 44}} {{fc|dlib|D8DWHIHR|s=5-8|dLib 45}} {{fc|dlib|NRXWITYE|s=5-8|dLib 46}} {{fc|dlib|OK2UXP0F|s=5-8|dLib 47}} {{fc|dlib|9LZTZRPH|s=5-8|dLib 48}} {{fc|dlib|TEVZG5PL|s=5-8|dLib 49}} {{fc|dlib|RTICYVNR|s=5-8|dLib 50}} {{fc|dlib|XMGZEFIP|s=5-8|dLib 52}} Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[F. S. Šegula]]: [[Râbi Jehuda]]. ''Povest iz časov Kristusovih''. 10. 8. 1932-7. 9. 1932. Slovenski gospodar 1932, letnik 66, št. 31-37 {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} {{fc|dlib|LR3ENANI|s=7-10|dLib 32}} {{fc|dlib|EK7ILICL|s=7-10|dLib 33}} {{fc|dlib|BP3AOWGD|s=7-10|dLib 34}} {{fc|dlib|H3YMWMHR|s=7-10|dLib 35}} {{fc|dlib|ISBYQRTY|s=7-10|dLib 36}} {{fc|dlib|JMBPVQ3G|s=7-10|dLib 37}} Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Januš Golec]]: [[Trojno gorje]]. ''Ljudska povest o trojnem gorju slovenskih in hrvatskih pradedov''. ''Slovenski gospodar'' 1. 1. 1932-27. 7. 1932. Letnik 66, št. 1-31 {{fc|dlib|0WE9HBG8|s=7-10|dLib 1}} {{fc|dlib|YDMYWZQO|s=7-10|dLib 2}} {{fc|dlib|SNZVQVVD|s=7-10|dLib 3}} {{fc|dlib|M3BSZ1QU|s=7-10|dLib 4}} {{fc|dlib|OVKVDYXY|s=7-10|dLib 5}} {{fc|dlib|MMAXJWLZ|s=7-10|dLib 6}} {{fc|dlib|L9EMWFDR|s=7-10|dLib 7}} {{fc|dlib|FHRBK0PP|s=7-10|dLib 8}} {{fc|dlib|UUWYB2G4|s=7-10|dLib 9}} {{fc|dlib|FQM5BNT2|s=7-10|dLib 10}} {{fc|dlib|XPWCVS3U|s=7-10|dLib 11}} {{fc|dlib|VIESTYCS|s=7-10|dLib 12}} {{fc|dlib|BXLK7PVL|s=7-10|dLib 13}} {{fc|dlib|8FCTH332|s=7-10|dLib 14}} {{fc|dlib|YHBZPAWU|s=7-10|dLib 15}} {{fc|dlib|XWMMKN6P|s=7-10|dLib 16}} {{fc|dlib|0JWWVRDA|s=7-10|dLib 17}} {{fc|dlib|F9N9BXPC|s=7-10|dLib 18}} {{fc|dlib|14JNEOEA|s=7-10|dLib 19}} {{fc|dlib|6S5Y0SYB|s=7-10|dLib 20}} {{fc|dlib|PPDKUEZL|s=7-10|dLib 21}} {{fc|dlib|QDWKHXUW|s=7-10|dLib 22}} {{fc|dlib|20C9IH8T|s=7-10|dLib 23}} {{fc|dlib|O7OMEVYE|s=7-10|dLib 24}} {{fc|dlib|H7ZGK09N|s=7-10|dLib 25}} {{fc|dlib|LBNID2MW|s=7-10|dLib 26}} {{fc|dlib|LHGGFUA4|s=7-10|dLib 27}} {{fc|dlib|EIJQSNK9|s=7-10|dLib 28}} {{fc|dlib|TXDPNHXN|s=7-10|dLib 29}} {{fc|dlib|S5PI0JCR|s=7-10|dLib 30}} {{fc|dlib|WSORLU4L|s=7-10|dLib 31}} Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Zora Vitomir]]: ''[[Kažipot ameriškim Slovenkam]] ali Kaj mora vedeti vsaka odrasla Slovenka''. Milwaukee, Wis.: Poučna biblioteka, 1915. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-13AJWBCF dLib] [[Zlebirmarusa|Maruša Žlebir]] *[[France Bevk]]: [[Požar (France Bevk)]]. Žena in dom 1938. Letnik 9, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AZI59M0Z 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7ER9GAQU 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DZAT3XJO 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-K2GAQ4XP 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6DLAY0V 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DVCIPGWJ 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1NTRWRT3 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QXXPJEU7 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8WY2QJ0 10] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Življenje za hrbtom]]. Žena in dom 1935. Letnik 6, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-REMA33ND 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BZBDPL6K 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O3EYGO3E 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IXAE18IV 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ABHQOPKL 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LERKN1B3 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YGF8ZSKZ 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81K96XPF 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ANB9YQM7 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YFSI51KR 11] Žena in dom 1936. Letnik 7, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7YBMYTU5 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DYZH2NTD 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S3VSMHWI 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FD781L7Z 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WM3H4H1H 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-26L1R5VB 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMTIT7HX 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z4AX09RT 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LCUUK7QI 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JOFKO0RY 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EKKGVFK2 11] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZU25ITQ7 12] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Radivoj Rehar]]: [[Hana (Radivoj Rehar)]]. Žena in dom 1932. Letnik 3, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JX7XC64N 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-99KI6W00 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6QLP1PSY 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VP73HE2X 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85KIPEM0 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4JCAXC0C 9] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AJZ40KEP 10] Žena in dom 1937. Letnik 8, številke [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-D94R2BKQ 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SD9ZYZKT 2] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4J9BTIO3 3] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WZMU7BBU 4] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TFN1143S 5] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y05LORXL 6] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XG0JBCUV 7] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KWDUL6QB 10] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWSSC6RL 11] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Josip Planinec]]: [[Drobne povesti]]. Prosveta 1942. Letnik 35, številka 6-15. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJQQBC9Q dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[Ivo Trošt]]: [[Podoba izza mladosti: Povest]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 250 – letnik 35, številka 5. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ADC9T07R dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Frank Kroll]]: [[Zapeljana v belo sužnost]]. Prosveta 1941. Letnik 34, številka 126-133. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EJGMLVT2 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Ivan Jontez]]: [[Odplavljenci]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 222 - letnik 34, številka 27. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EX4CEG3O dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Milan Medvešek]]: [[V objemu preteklosti]]. Prosveta 1940. Letnik 33, številka 168-175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HGKUYT4J dLib] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] * [[J. A.]]: [[Ciganka Iva]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 45-46, 48-50. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMYNQERS dLib] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Zaroka]]. Prosveta 1939. Letnik 32, številka 41, 43, 44. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SPHZLNDW dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] * [[Frank Kroll]]: [[Ljubezen na prvi pogled]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 226-235. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J5DKHOH0 dLib]. Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] * [[Ivan Vuk]]: [[Filozof Peter]]. Prosveta 1938. Letnik 31, številka 30-35. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U5LZUFNA dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Nace Mihevc]]: [[Zaroka na grobu]] (povest). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 140–169. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QRIWHPRX/8e2198ea-344a-40dc-b6a7-3d0c9fce3dd5/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Pripovedka brez naslova]]. Prosveta 1935. Letnik 28, št. 2–6. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NPWYF3N8/ee121d3c-4413-4a7b-8ef0-9a2a0d45933b/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]] (po ljudskem izročilu): [[Gorjanski diplomat]] (vesela zgodba iz gorenjske preteklosti). Prosveta 1935. Letnik 28, št. 231–234. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WAYY6MH5/aedc24c2-e10a-4a13-b148-e9bf282107e4/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Peter Žele]]: [[Zapiski političnega kaznjenca v Italiji]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 29–53. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RLCC8LP9/29c8063d-623d-4a00-92bd-e0a5e63a2093/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Kreft]]: [[Slovenec v krempljih hitlerjevskih teroristov]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 85–89. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MEMMMBDL/ab0fe696-53df-43aa-968a-2fc3ac1ae20d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Miško Kranjec]]: [[Usoda Tinča Raščana]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 69–76. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1NQZJMEB/91588d79-86db-42bd-9589-df707b180ad6/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Miško Kranjec]]: [[Šaljivec]]. Prosveta 1934. Letnik 27, št. 78–81. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7F1ZPCHQ/da33bb04-c4e1-4b86-aa4f-0133a34ccc9b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Nasedli brod]] (roman v treh delih). Prosveta 1933. Letnik 26, št. 59–190. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-HOVWGRLH/7048fb3f-904d-49b4-b1b0-32fda4e98e1b/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Zgodba idealista Marka]]. Prosveta 1933. Letnik 26, št. 50–58. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNHZ1QIB/377ba434-bf6b-4c62-9697-9ab758909c7c/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Vuk]]: [[Po valovih Donave široke]] ... (beležke iz popotnega dnevnika). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 299–št. 5 (letn. 26). [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-T6PR1EY2/3a0ac1d0-4100-432e-bfe4-902cd945be5a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Igor Ščep]]: [[Rdeče noči]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 83–102. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GEOP2GJJ/2d069472-b94c-4575-9f72-011f4663d150/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Jerebtaja|Taja Jereb]] *[[Nace Mihevc]]: [[Jože in Rafka]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 257–262. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GXYQISST/071339b2-8c21-4917-a98e-3d39909f795f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Rudolf Kresal|R. Kresal]]: [[Glad (Rudolf Kresal)|Glad]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 272–279. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-LJAKR6F7/832e61af-0bdc-4f99-9d7b-a1d0d007893f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Ivan Jontez]]: [[Gosposka Fifi in Fido iz aleje]]. Prosveta 1932. Letnik 25, št. 89–90. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3BKTHGVM/772b2043-13cd-4724-8978-ba233cee143d/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Arnošt Adamič]]: [[Kota v plamenih]] (iz cikla: Kota 428). Prosveta 1932. Letnik 25, št. 107–115. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J2VWMJUD/2f06ae35-89e0-4640-b6fb-696d460616dd/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Marijana Željeznova-Kokalj]]: [[Stroj Marijana Željeznova-Kokalj|Stroj]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 239–242. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V6M2HFEP/caf33c18-ca08-465c-83cd-1e079342e4af/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zlata riba]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 253–259. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHZX784Y/770e42f3-f398-404f-a466-bca04f1e0fa9/PDF dLib] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Tone Seliškar]]: [[Pavla (Tone Seliškar)|Pavla]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 260–266. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C26VUXPF/3b2f0b82-ddd2-474d-a26d-b18c768c5e7a/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik:Julija.tratnik|Julija Tratnik]] *[[Milan Medvešek]]: [[Rudarjeva hči]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 215–229. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-J3JFSUJS/6c5cf4ea-8474-4533-9a6a-3f91cb0363a9/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Anna Krasna Praček]]: [[Begunček Mirko]] (povest iz vojnih del). Prosveta 1931. Letnik 24, št. 1–9. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5CZZ9STT/45b6858a-5225-45d1-bd4e-bac045b7476c/PDF dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pesem v daljavo]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 220–225. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-MSSD093A/55e960fe-58f3-4b1c-9eb7-3611bda7ea85/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Zvonimir Kosem]]: [[Pravljica o idealistu]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 51–60. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9THZMBAC/44b20d04-79aa-46ad-8b55-a8007d5dbaea/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Tone Čufar]]: [[Razbiti brod]]. Prosveta 1931. Letnik 24, št. 247–256. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WZXJUWOH/a4ed6ae4-5cf7-4bb2-b8a5-e06cc312413f/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[Tone Seliškar]]: [[Zgodba o sobarici Milki]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 278, 280–283, 285–289, 291–294. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8DUAJXF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 278], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y0XVABMH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJICM7UG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARTUWZNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTAUCVPE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CJDKZCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3PMHG03T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OPQOO9GQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPJCXUG3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WPQN8RWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 289], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUOPRAND/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GFRSYLIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3ITQV1WV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 293], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IBYHM8SL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 294] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Jontez]]: [[Kruha bi mu dali]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 268–272, 274–277. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8FJMAJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCLSOGEN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NY4EEE1H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 270], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JI14JVXT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 271], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CPGZWDZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 272], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4DP5NYZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S5OPKOIW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 275], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGGWQO8M/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 276], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6OWNAPV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 277] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Marijana Željeznov–Kokalj]]: [[Darinka (Marijana Željeznov–Kokalj)|Darinka]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 245–248, 250–254, 256–260, 262–266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GRWKFR11/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 245], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04XBMBAG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 246], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRM2XOQU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 247], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AVE3RCIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQIV20EN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENSP8EV5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5ZOUOSH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU6YSXVX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFP7EL26/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PRG8BELO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIL0DDIU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AWTSK2KJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAAGSMNE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHZYJIOE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR4KSQ50/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V5WQ1LTG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 263], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XZTE9BZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 264], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8HNNVWTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3HC76IW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 266] Uredila: [[Uporabnik:Špela Špringer|Špela Špringer]] *[[Katka Zupančič]]: [[Obroč okoli glave]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 227–230, 232–236, 238–242, 244. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SRS89FWT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NBGLJSTQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 232], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNG6Q45R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 233], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3WT1WNI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB6FJ9US/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WL2I3I0O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7U5XUD3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IUV9VRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YVV3JID/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLST45NM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 241], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W70WTHGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3FYHU86H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 244] Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Ivan Molek]]: [[Obiski v Jugoslaviji]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 213–229. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9RT3I5C/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 dLib 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LMN8DWWL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OP5KSWF6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-50OPHPCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2OUALCT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 227], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW0YCKRE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 228], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEP9BJKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=3&fyear=1930 229] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Adam Milkovič]]: [[Podedovano znamenje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 189, 191–195, 197–201, 203–206, 208–212, 214–218, 220–224. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKRYLM01/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 189], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C5709MN0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 191], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISF9EDQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 192], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VATEMOZQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 193], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOOJVXPU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 194], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9KIVZ12F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 195], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYTSL9FN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 197], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJPDYUNH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 198], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZIL1RXI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 199], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K766PXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 200], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILHROR1O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 201], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQPDLRZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 203], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KMSYIVPK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 204], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLBOKXV7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 205], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPX0XZDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 206], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPULU6ZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 208], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5ZGPNV1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 209], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQI5SNLT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 210], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HY7BHC3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 211], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RYQLQXFF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 212], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKPD0DIK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 214], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWL75UU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 215], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSAFZ7IN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 216], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IQMSJIKP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 217], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVOP29HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGCMSBLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 220], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUR30GIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 221], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSC5XRIH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNWWP0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 223], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHWS2N5N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=3 224] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Anton Adamič]]: [[Srečanje (Anton Adamič)|Srečanje]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. (179), 180–183, 185–188. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6T2AELA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 dLib 180], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEEJCVRA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X7U66G82/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 182],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNG7RETL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KRTARAQX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 185],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5L0EV1QY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSizp=100&fyear=1930&page=2 186], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U07KPJY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 187], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IG332YDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 188] Uredila: [[Uporabnik: TinaRaj| Tina Raj]] *[[Milan Pugelj]]: [[Prijatelj (Milan Pugelj)|Prijatelj]]. Prosveta 1930. Letnik 23, št. 101, 103–106, 108. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-09KGDSRU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4EEFPQ8O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 104], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTSDBVL5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 105], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQBXCYFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 106], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAIK0VZU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1930&page=2 108] Uredila: [[Uporabnik: Veronika Špringer|Veronika Špringer]] *[[B. M. Vogel]]: [[Mlin življenja]]. Letnik 23, št. 101. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWRPJJXO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib] Uredila:[[Uporabnik: Tea Stezinar| Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Diurnist Krakar]]. Letnik 23, št. 8–11, 13. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HVKJOJGQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 dLib 8], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPF7BOBP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDOHRSFX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IJEGSH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOYL14EL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1930 13] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *[[Ivan Jontez]]: [[Usodna zmota]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 280–283, 285–289. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VO60OHI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VD4A5NS3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 281], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CMOLKMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 282], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJVI1VOM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 283], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QERQLB5F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GCCXPKQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1DRWTXQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 287], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLZCABR7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8KJYWKLW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 289] Uredila:[[Uporabnik: Lea Stezinar| Lea Stezinar]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Martin Klobasa]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 250–254. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QF3HLOZ2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 dLib 250], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y3LBOUPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-84XC4VQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YTQHQNIR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CNLHJS3H/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 254] Uredila: [[Uporabnik: Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Andrej Kobal]]: [[Frank in Helena]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 103, 114, 121, 126, 131, 160, 166, 172, 178, 183, 190, 196, 202, 207, 213, 219, 225, 237, 243, 249, 255, 261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMDNIE4R/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 dLib 103], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WU0Z2FUV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MFE9EPB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 121], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9YZRH53Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSJXGOGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJLRVJ40/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 160], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K64HJZHW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZKDZM9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXFZ2CGN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MA0IVPI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 183], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRZDKRHJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 190], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UP6FXA42/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=2 196], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LNYGDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 202], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QYUHYTJZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 207], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X3JJUGJD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 213], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DIDFCOAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 219], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9SZLVHQD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XWCVLA8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0Z91V8N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 243], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYMZFDQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZKIHJNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VZERM16/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1929&page=3 261] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Janko Telban]]: [[Sanje gospoda Poklukarja]]. Prosveta 1929. Letnik 22, št. 10–12, 14–18, 20–21. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KFZXOXAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKTGH9M6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOQ1JRWZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-27QYPAYP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDMUKHC8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMEEKSIB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OZ3QUUZE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTXJ5URA/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOWPR70I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 20], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8RPDNA0/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1929 21] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Ivan Albreht]]: [[Tri kokoške (Ivan Albreht)|Tri kokoške]]. Prosveta 1928, letnik 21, št. 261, 263–266. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XU10DIZ8/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCVHDPHV/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFFCLY3T/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHA5BRIC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKQJIHLD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 266] Uredila: [[Uporabnik: Jzorko|Jana Zorko]] *''[[Louis Adamič]]: [[Lenard Podgornik]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 262, 268, 280, 285. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1CIRPLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 285]'' Uredila: [[Uporabnik:Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Andrej Kobal]]: [[Po solnčnem Koloradu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 256, 262, 268, 274, 280, 291, 297, 302. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GE0P8OYU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 dLib 256], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIVKXT9I/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 262], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAOUKAHY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTWLF2ZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 274], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SC9KHIAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 280], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SFH2XECB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGS0VBCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=3 297], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNKEYGGX/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1928&pageSize=100&page=4 302] Uredila: [[Uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] *[[Juš Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 224–225, 227–231. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMUCV5FH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 dLib 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FGX4GIJU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 225], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KZAPVRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-99WTQFNB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 228], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9TLKTF3V/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 229], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YCWKNKJH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCDBWMCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=3 231] Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Ivan Molek]]: [[Pet dni na vzhodu]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 173–178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8OHCOW5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTCDLNTU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BE21D6ZK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CVZ7PGK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VICBSSK2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM65J4ZZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 178] Uredila: [[Uporabnik:Lea Stezinar|Lea Stezinar]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Slovenske planine]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 123–125, 127–130. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ST4PPXC5/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 dLib 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IWHUXJXE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4NQEVG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UN5LJFAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MB2SIK7S/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1QAGP2UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JIKAGKZH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1928&page=2 130] Uredila: [[Uporabnik: Amadeja Pipan|Amadeja Pipan]] *[[Darinka Topolovec]]: [[Triglavska jezera]]. Prosveta 1928 Letnik 21, št. 63–66. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O95L5B3N/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 dLib 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTJM5ZUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IZMWI9QG/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWAKMYYY/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1928 66] Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] *[[Milan Pugelj]]: [[Gregor]]. Prosveta 1923, št. 13, 15–19, 21–25. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-86VXNNAN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA) dLib 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F9TASR0C?ty=1923 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALT9DN8F?ty=1923 16], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KNI1Z8Q9?ty=1923 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5JGAIPFJ?ty=1923 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F5W1JJ3J?ty=1923 19], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HSV5KMZC?ty=1923 21], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EP6RP2ZR?ty=1923 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EXPFNBJO?ty=1923 24], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KXQKKC1U?ty=1923 25] Uredila: [[Uporabnik: Drozinaa|Ana Drožina]] *[[Androlin]]: [[Moje potovanje po jugu]]. Prosveta 1927. Letnik 20, št. 173–174, 176–178, 180, 182–186. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJUWJCJN/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 dLib 173], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EDOMMQQZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 174], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWAIX1TM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YMIQUOU6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHHOXR6O/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 178], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JKC707W2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 179], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL7QU1IF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KLXNFVVM/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TJVG0GA6/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKICTB74/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 184], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-75AXHUIO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NOPO7NNW/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1927&page=2 186] Uredila: [[Uporabnik:Jzorko|Jana Zorko]] * Rudolf Maister: ''[[Poezije (Rudolf Maister)|Poezije]]'' (1904) Uredila: [[Uporabnik:Tea Stezinar|Tea Stezinar]] ===Besedila na stroške Oddelka za slovenistiko=== Ponudba velja do srede decembra 2022 oz. dokler odobrena sredstva v višini 1000 eur ne bodo porabljena. Sporoči prosim svoje ime in naslov študentskega servisa, pri katerem imaš stalno ali enkratno napotnico. Podpiši se k tekstu in ga začni urejati, po enega, ko končaš, dopišeš <nowiki>{{opravljeno}}</nowiki> za obračun do konca leta. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:44, 3. november 2022 (CET) :Urša Kosmač, e-Studentski servis [[Uporabnik:Ursakosmac|Ursakosmac]] ([[Uporabniški pogovor:Ursakosmac|pogovor]]) 23:44, 4. november 2022 (CET) :Lucija Šteh, e-Študentski servis [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] ([[Uporabniški pogovor:Lucija Šteh|pogovor]]) 22:37, 11. november 2022 (CET) :Svit Stišovič, e-Študentski servis [[Uporabnik: SvitStisovic|Svit Stišovič]] ([[Uporabniški pogovor: SvitStisovic|pogovor]]) 13:02, 12. november 2022 (CET) :Miha Sever, e-Študentski servis [[Uporabnik: 56jhoG|Miha Sever]] ([[Uporabniški pogovor: 56jhoG|pogovor]]) 16:23, 21. november 2022 (CET) *[[Fran Milčinski]]: [[Mutasti birič]]. ''Ameriška domovina'', letnik 22, številke 132-138. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1TRMEOY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&fyear=1919&sortDir=ASC&sort=date dLib 132] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 133] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4VGLVEWO 134] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNOBD8BQ 135] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJACLVAZ 136] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUGPIZW 137] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZRMRGPTZ 138] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] * [[Anton Stražar]]: [[Francoska ljubica]]. Povest izza francoskih časov. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 75–76, 78–79, 81–82, 86–87. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVCKVR1Z/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRDNFVMW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HT0UTIA8/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8PO3GC4T/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G20SXDOT/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QG1CEBVV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK8XMCSG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JAQRYHPR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 87]. Uredila: [[Uporabnik:Urša Kosmač]] {{opravljeno}} | <font color=green>7942 besed po tarifi 2500/uro = 3,2 ure x 6,17 eur = 20 eur [Ko seštejemo vse tekste posameznega urejevalca, število ur za obračun zaokrožimo na celo število. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:41, 11. november 2022 (CET)] </font> :Neža Kočnik, e-Študentski servis [[Uporabnik:Nezakocnik|Nezakocnik]] ([[Uporabniški pogovor:Nezakocnik|pogovor]]) 17:35, 14. november 2022 (CET) * [[Anton Stražar]]: [[Gašperček najdenček]]. Povest iz časov tlačanstva. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 88–94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL0PPIIB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UDEVFF4Q/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3 89], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-USVN7UBI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I5M9OGOU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVNGZNBC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZBEZMVRO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCPD4YIW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=4 94]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 6080 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure x 6,17 eur = 15 eur </font> * [[Anton Novačan]]: [[Naša vas (Anton Novačan)|Naša vas]]. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 294, 296–298, 300, 302–303, 305–306. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NN4GUFLH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KASNODQA/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZTYZ0BTK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 297], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BTQMJTAV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SUB00I7G/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=10 300], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KCCPSPW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 302], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI56JEBR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR6ZQF2K/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 305], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5KQDXNR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=11 306]; 1931 (1&ndash;14): ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 1–14. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUE1ZVLB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTXS1AUD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JDTYFCKP/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSCWSKGD/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0J665BTS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG1JMUTM/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLMDCOUH/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJQHU87J/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-40UP2MOC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14]. Uredil: Miha Sever {{opravljeno}} | <font color="green"> 32490 besed po tarifi 2500/uro = 13 ur x 6,17 eur = 80 eur </font> * [[Jožef Urbanija]] (Soteščan): [[Grob ljubezni]]. Povest iz vaškega življenja. ''Ameriška domovina'', letnik 32, številke 202, 204–206, 208–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5ZNHBD9/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E7X8D1PX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JISKWYIY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 205], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JCB0CBF5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 206], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMM57IEN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WIBLRA5L/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=7 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BF5PS7KW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 210], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZD78CD3/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 211], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8TNETRC/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPZWWDSO/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LZMP1AO5/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1930%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 214]. {{opravljeno}} | <font color="green"> 17231 besed po tarifi 2500/uro = 6,9 ure x 6,17 eur = 40 eur </font> * Josip Grdina: [[Spomini na osvobojenje Koroške]]. ''Ameriška domovina'', letnik 33, številke 10–21. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TBHZBR0P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKKDBBGR/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SF8QBSN/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDGIRLD2/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ESCB2NY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E3OEJFNK/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RH7I2P4P/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY8JPKNU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFYSEVQS/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZUZBAUCU/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5MOUWNX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZAKKFRBW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date 21] Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">10878 besed po tarifi 2500/uro = 5,2 ure x 6,17 eur = 32 eur</font> * [[Fran Jaklič]]: [[Sin (Fran Jaklič)|Sin]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 50–55. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTTXLOSB/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUN3OMWV/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9WZ5J3UE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B0I3ZBSF/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VI0L2FJ7/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMOSIMAX/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=2 55]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">9093 besed po tarifi 2500/uro = 3,6 ure x 6,17 eur = 22 eur</font> * Jaka: [[S harmoniko na medveda]]. ''Ameriška domovina'', letnik 34, številke 287–294, 298–299, 306–307. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQJPZZG/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+287%27&pageSize=25 dLib 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7YV1SXXE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+288%27&pageSize=25 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KXDOHTQA/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+289%27&pageSize=25 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5Q8AVPE/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+290%27&pageSize=25 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOC9VVTW/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+291%27&pageSize=25 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QTP81M70/? query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+292%27&pageSize=25 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCRROMP1/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+293%27&pageSize=25 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q2DVH6IQ/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+294%27&pageSize=25 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBF1URGI/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+298%27&pageSize=25 298], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJ7SDSVY/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+299%27&pageSize=25 299], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P3RM1D56/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+306%27&pageSize=25 306], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PTF2MU4Y/?query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina+1932+307%27&pageSize=25 307] Uredila: Nuša Velišček {{opravljeno}} *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 35, številki 218, 225. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCQ6DISI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=60 dLib 218], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3N33AVAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 225]; 1934: A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 23, 234–240, 260–261, 265, 285–286, 288, 290–292, 301–302, 304, 306. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6NZGTPX5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MBPSKOK6/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 234], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPFMWRKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 235], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XNWW73Y1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GQDBXCCE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDVKV8PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HRKEPGI4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 240], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJGZAISN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARHLWXAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMDFX3BI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 265], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GHBYKRCR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 285], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XTDZ4ZAU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 286], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BOVTD6Z3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 288], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HEVJJMK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 290], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMZBONVL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 291], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1YDB5ZX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 292], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FI4X6NX7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 301], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8YZ33E3R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 302], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JFBPLIYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 304], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIG9LYPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=63 306]; *A. G.: [[Iz življenja naših pionirjev]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 48–50, 55–56, 58–60, 62, 66, 69–71, 73, 76, 77. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C7NDFJU5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXLRSZJ2/?euapi=1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&query=%27rele%253dAmeri%25c5%25a1ka%2bdomovina%27&page=65 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQKRSDMG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JU2MCELP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 58], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKBPLXKK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 62], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKGB12V7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MURXXZUS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QJEZLYT4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 70], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7YGTPPA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQAKTAZC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 76], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TF1IW3RQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 77]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 49546 besed po tarifi 2500/uro = 19,8 ur x 6,17 eur = 122 eur </font> *[[Andrew Žagar]]: [[Iz zgodovine pevskega društva Zvon]]. ''Ameriška domovina'', letnik 36, številke 230, 236, 242, 248, 254, 266. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D6MXX2BV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 dLib 230], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FYAN4SX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 236], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEHHQIKH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DXUDKTOK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=61 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSZ7ZVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D680I3Y7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=62 266]. Ureja: Jaka Ajlec *[[A. Šabec]]: [[Kako kuje življenje]]. ''Ameriška domovina'', letnik 37, številke 226, 242, 261, 297. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GF6CPFKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 226], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9PG85JTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 242], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GARW6YN3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 261], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LSGVGRTW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 297]; ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 17–18, 23, 26, 42, 48–53, 59–60, 71, 79, 83–84, 86, 89–90, 95–96, 101–102, 113–114, 125–126, 128, 131, 137, 143, 149, 155, 157, 162, 166, 178, 181–182. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDU5U5SA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 42], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXFOJDOS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGUW0L4O/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 49], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EEZJMW5R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RO3IQJBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIN7JY7K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7JICYHN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 53], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MF4EOLSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOE3JDXN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZL6QXRP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CGZO2GUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0JZG5XNV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 83], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FEJESZ1E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-922W9EII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=66 86], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6K5ABHH2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 89], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XXH0C5Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MMJDHBH7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 95], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITR8WK5E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VETDOBND/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 101], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APBPYKTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=67 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DOWMC3ZJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 113], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STQV91X5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYRPGYIV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 125], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZLWCXX4/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 126], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CI2LJQLE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 128], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZZENPWW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=68 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KW3JFAQW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCGXZC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 142], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEJUYQQL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 143], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXUVA8DE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 149], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J0XXNXGJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 155], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GMRARYGC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=69 157], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B99MKCTX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O25RFZL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04SW1OH8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ9HX6KM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 181], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3M4HX3XS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=70 182]. Uredila: [[Uporabnik:Lucija Šteh|Lucija Šteh]] {{opravljeno}} | <font color="green">45668 besed po tarifi 2500/uro = 18,3 ure x 6,17 eur = 113 eur</font> *[[Ivan Zorec]]: [[Stiški tlačan]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 10–11, 14–15, 17–18, 22–23, 26, 32. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E1VJOAJP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 dLib 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-05RNVBRW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 11], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBDOS8V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJAWZDTV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PFNRFU2L/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 17], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3EPGLKN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 18], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQOLVD9V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=64 22], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWAYNPSV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 23], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIALFVOJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 26], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZ5JTXCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=65 32]. Ureja: Daša Horvat *[[Michael Lah ml.]]: [[Potovanje po zapadni Ameriki]]. ''Ameriška domovina'', letnik 39, številke 294–296, 301, 304–305. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IMAL9VL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MHE8E15Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 295], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S46BZQJE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 296], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X1MROF0W/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 301], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMVIO2D0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 304], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XRHI1SZP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 305]; ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 1–4, 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZXX2YKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 dLib 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SIMGAMNC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSANA5LW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=75 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUMFMPXX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42UURGZS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=76 6]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} <font color="green"> | 11837 besed po tarifi 2500/uro = 4,7 ure x 6,17 eur = 29 eur </font> *[[Jože Grdina]]: [[Po širokem svetu]]. Potopis. ''Ameriška domovina'', letnik 40, številke 246, 251, 257, 263–264, 268–270, 272, 274–275, 280–281, 284, 286–289, 291–293, 303–304. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F48MFZ66/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 246], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKMYTJLA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=85 251], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1IYXEN7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4D6VGFU1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHC7SQUQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CRAFDE00/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CESC1FEY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HBMDTBVF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B6GYLTVZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRJLQC5B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VV4TQLI2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=86 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KOQ3CRAX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6YJKEWSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ8U3S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y1TDBZ9F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 286], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKBPT6GW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 287], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHZQND1Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X5WOAIK0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 289], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-47XVBWVJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJL2IU12/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOAOXM4G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STN534FW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=87 303], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YUK64TL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 304]; ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 2–3, 8–9, 11, 13–15, 17, 21, 26, 32, 38–39, 49, 55–56, 79, 91–92, 97, 100, 109, 135, 138, 144–145, 150, 153, 156, 158, 161–162, 164, 167–168, 170, 173–174, 176–177, 179–180, 185, 188, 191–192, 194, 197, 203–204, 209, 215, 220–221, 226–227, 232–233, 238–239, 244–245, 256, 268–269, 279, 280, 290, 294, 303. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1FOXQ96/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 dLib 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDQ9KSMU/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMJ7I8VP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QHJF9UE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR2ZYV1R/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XL678AYJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOHBSQIY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FCCDO0PR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRKJZJCA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJZZNPCJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=88 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8NWF8C2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GM7XHAHS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-88YPAUQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKVQBMTI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=89 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP4BFZWN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SYQTBNAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXSNHQAA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3EDFLXM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YF0C3RK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHR5XOUC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DAUIFDKX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=90 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CQFI8BNA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LRLVKSYA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NU46BWME/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIF34RZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RXA03LVQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YC3B57SP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=91 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDHEYAQE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIW8AWPL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=92 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LWDIOBQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTSCNBK1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGY61FDC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M9MVSX0F/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=93 145], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SA1AYVEC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 150], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NPQQSO4S/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 153], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HD3TI0SF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 156], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUL6BF1X/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 158], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZJVDVTK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AT2SUDDP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 162], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWYASWGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 164], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P40SCPWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 167], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXABMSUX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EMRIML2V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=94 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZOCOZAV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BKILVMR5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7EVNBMX2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IGXNRQIF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOR8DTAI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAGG3CCI/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I8ZACQWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJAN9IKC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 188], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CKXYVSD2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 191], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IDISIWQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 192], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VKGP11VX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 194], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DJQ9VG8A/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=95 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1NGHFV7P/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 209], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJWQA3YH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 215], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPMPGDBS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 220], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYGG3WIM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 226], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OUHNVKZT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 227], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL4AHJLC/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AKQCFMTH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2I5MAEPN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TANDKM0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5LQRAAD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 244], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYBAMFII/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=97 245], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2HAQGT8/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 256], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPFICB0G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EGWRBYOG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=98 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LJUD5MSM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q0HINBM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z2QHPWVK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8JRT2G/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OREN6SWY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=99 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LDCBBPXD/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 303]; ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 3–4, 7, 9–12, 14–15, 19–20, 25–27, 36–37, 39, 44, 48, 50, 54–55, 60–61, 67–68, 74, 80, 84–85, 96, 102, 104, 108, 114, 122, 126, 137–139, 145, 160, 165, 167, 171, 183, 185, 189, 197–198, 201–202, 212, 219, 224, 231, 233, 236, 239, 242, 248, 255, 261, 265, 272, 276–277, 282, 288, 290, 294, 300. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TS3CL2FY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 dLib 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SKYRH0I2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INFILVIN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQQET3I9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LLQXLODJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YGYWNQKB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 11], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OQFRNDK9/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYWHEIWP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI5IQCVH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=100 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BRNB4VOA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCGCUCWV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SMRWOPGZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JGLODO4U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJ0ASEI5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R8SQF7TP/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W4QTYCNG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 61], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LNXAPIGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WOVY8VVA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKG7CFUW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3DSDTBQN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LHMIIKET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VID5QBA3/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=103 85], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-514YZAY2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C3R6DKRV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GVZUCCV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HXUDV4F5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LIATMPFA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GZIXG6KG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V91CCMWM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTTBUADT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 160], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYKDYBKV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 167], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DH6E9PH/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 185], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WDMXXVRS/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 197], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9O5BZENW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 198], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UYU9H5YJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 201], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G6RUURLZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTGPIJ3Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 212], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGWG5CDG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 219], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YR4U3EAE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMNZJJAY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IKMNST2Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSQ9IUYB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 255], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6TI1UHQF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MILRMF22/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UMWNYOS7/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SHHDDHMY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDVU3GO0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 290], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZSMH8XZA/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X8UBDHS5/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=112 300]; ''Ameriška domovina'', letnik 43, številke 2, 4, 7, 10, 13, 19, 25, 28, 31, 37, 40, 51, 54, 60, 63, 66, 72, 75, 78, 84, 90, 93, 96, 99, 102, 105, 114, 120, 131, 134, 137, 161, 166, 172, 178, 181. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GPABBMZG 2], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RR1UR5SM 4], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APFSEPJE 7], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WY7ITJLR 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HWD4H3C5 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VN6HIXWU 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHVBFFQW 25], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4WKJLWZU 28], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EZSNAJLD 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXLZZWBH 37], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LEHAOKS 40], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZFYUHHHX 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQ98WE9N 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PIA9A5VY 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OVTP1XU 63], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U2ZLFRLL 66], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4MWPYTF 72], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEXLAKXG 75], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LART8ZWM 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RVAL6SQI 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ICPLEEBZ 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CEY8ZCSG 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZJZCELA 96], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOJ3XQCY 99], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZSTCMFV 102], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOPELKXP], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYO0SFY0 114], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYRFELWY 120], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DYUMPNUC 131], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1IGCRTNU 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXKZRY5J 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N12QPY8V 161], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HTWPFTSF 166], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APYIOB1M 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5HLE4NVG 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6JNJMAGX 181]. Ureja: Urša Kosmač *[[James Debevec]]: [[Pehanje za srnami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 37–39, 42, 44–60. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UCHWFLJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 dLib 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E5JJQY7Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYAOIIZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=101 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NMJTPGED/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D0EV4T1Z/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XHHPVJW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EJKPDH75/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDYZKX56/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDLQFI9Y/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBPDXTSF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJMSDB1Q/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UVU35JKY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNFXK9UT/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZXCYMQB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LYWQZ5KW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZIYQ20K/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTK7NKQK/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1UKF55N/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZVE1WSG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPMGIJ8U/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N8NH560B/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=102 60]. Ureja: Nika Boršič {{opravljeno}} *[[James Debevec]]: [[Na ogled za srnicami]]. ''Ameriška domovina'', letnik 41, številke 202–204, 208, 213–214. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BFUEH6JG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 dLib 202], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9VR86YCL/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XCN9FXUO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 204], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRYDAF1J/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 208], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DGXWEQXY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 213], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-95F5FQ0V/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=96 214]. Uredil: Svit Stišovič {{opravljeno}} | <font color="green"> 5907 besed po tarifi 2500/uro = 2,4 ure * 6,17 eur = 15 eur </font> *[[Josephine Erjavec]]: [[Na obisku v stari domovini]]. ''Ameriška domovina'', letnik 42, številke 103, 114, 121, 126, 132–133, 137–138, 144, 159, 165, 171, 177, 183, 189, 195, 203, 218, 224, 236, 242, 248, 254, 260, 265, 271, 282, 288, 289. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6VEBQ9D1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 dLib 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35NFP3DM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=104 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZTP1GFN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIYYUKRR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QQY3LUSO/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MSV9LK6E/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABGSQLET/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UA4OP1SQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=105 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS6SXUC1/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YL0BTMIE/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4NTFMKGM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=106 165], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QP1W5GFV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%C5%A1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYQGV7Y0/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XILB45MQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ORNOVDGW/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=107 189], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KDP29POF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 195], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6BKVIWF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=108 203], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NXX4DMYX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 218], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-77LGAVHB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 224], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPRLBXBV/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=109 236], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GSHSBGSX/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 242], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I70TKUSN/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 248], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-13FHXWYR/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 254], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5AOJ1YY/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZTQLUQG/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=110 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPB3Y7FB/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SBTEUBL2/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZYUPFWHF/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 288], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VYENRXDM/?euapi=1&query=%27keywords%3dameri%c5%a1ka+domovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=111 289]. Ureja: Lara Repe *[[Franc Ksaver Meško]]: [[Poljančev Cencek]]: Sličica iz življenja malih ljudij. ''Ameriška domovina'', letnik 46, številke 45–48, 50–53. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKQICQSU 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLKKZAZT 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VPKUUYPY 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6C21NLPO 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHTWXDBR 50], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1RGC1P9 51], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQO3ZXBQ 52], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WPJN8L 53]. Uredila: [[Uporabnik:Majagunther|Maja Günther]] {{opravljeno}} | <font color= "green">4693 besed po tarifi 2500/uro = 1,9 ur2 x 6,17 eur = 12 eur</font> ==Besedila za urejanje v letu 2021== *Anka Nikoličeva [[Marjana Grasselli]]: [[Na Glogovem]]. Ženski svet 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], Uredila [[uporabnik: Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Maša Slavec]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. Ženski svet 1933, (št. 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19I99XMC/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet]; 1934: (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila [[uporabnik: Maja Peklenik|Maja Peklenik]] *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. Ženski svet 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Zmago Švajger]]: [[Bič zemlje]]. 1940 (št. 6–9/12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3KHVFR3O/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F39FOBUD/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5DGUTQ4P/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDVSKQ50/?query=%27keywords%3dsvet+1940%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] * [[Cvetko Golar]]: [[Povest o hudem in silnem kovaču]]. Prosvegta, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJFV3VYS/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 151]–156. dLib] Uredila: [[uporabnik: Kana Vincek|Kana Vincek]] * [[Alojz Kraigher]]: [[Irma]]. Prosveta 1917, št. 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZCO5UBFF/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * M. B.: [[Potrgane strune]]. Prosveta 1917, št. 43–47. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SDGX7IEO/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib] Uredila: [[uporabnik: NikaJanjič|Nika Janjič]] * [[Ivan Vrhovec]]: [[Plavice in Slak]]. Prosveta 1917, št. 70. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JXMTZIJM/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=1 dLib 70] Ureja: [[uporabnik: Nina Glavan|Nina Glavan]] *[[Franc Albreht]]: [[Pot v domovino]]. Prosveta 1917, št. 145–149. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IN8LFQXG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Ureja: [[Uporabnik:Kristina Godec|Kristina Godec]] * [[Franc Albreht]]: [[Misterij mladosti]] (podnaslov: Noveleta). Prosveta 1917, št. 196–200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9IWWIEW/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=2 dLib] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] * [[Jože Ambrožič]]: [[Slika (Jože Ambrožič)|Slika]]. Letnik 10, št. 254–258. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STXOVEUG/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1917&page=3 dLib] Uredila: [[uporabnik:Klara Koražija|Klara Koražija]] * [[Etbin Kristan]]: [[Ne da se prevariti]]! (podnaslov: Veseloigra v treh dejanjih). Prosveta 1918, št. 28−39 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PWXH8LIU/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=1 dLib 28], [https://www.google.com/search?rlz=1C1JZAP_enSI934SI934&sxsrf=ALeKk03quQ_lg3fvVIve-R1ww4tPhksN5w%3A1615559543573&ei=d3tLYP61Iou7sAeb_7rACA&q=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&oq=prosveta+1918+%C5%A1t.+29.+letnik+11&gs_lcp=Cgdnd3Mtd2l6EAMyBAgjECc6BwgjELADECdQrkZYrkZgkEtoAXAAeACAAaEBiAGAApIBAzEuMZgBAKABAaoBB2d3cy13aXrIAQLAAQE&sclient=gws-wiz&ved=0ahUKEwi-zdSl_KrvAhWLHewKHZu_DogQ4dUDCA0&uact=5 29], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NQ4MRHE9 30], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZZMMTKA 31], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-HLKMJ45N/e09e9cc9-48d7-4a44-a4f3-b17994837f84/PDF 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3UQ072HJ 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORMXDMQK 34], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JTRLTBNB 35], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SI6PHWED/ad485419-2a4d-494f-85d8-7de21cd68ac1/PDF 36], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-U3IH4TBJ/2783aa6b-2735-4010-8941-b3caa267c6f1/PDF 37], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UE55QXKY/34fff523-773d-47d7-9028-36f973f55984/PDF 38], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JAEPJBBD/8251668f-afef-4f36-8ba3-61d8619fe5b0/PDF 39] * [[J. Koder]]: [[Usoda ljubezni]] (podnaslov: Izvirna povest). Prosveta 1918, št. 166–173. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IOHQVP5K/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1918&page=2 dLib] Ureja: [[uporabnik:Ana Sečki|Ana Sečki]] * [[Milan Pugelj]]: [[Osat]]. Prosveta 1918, št. 198, 200, 201, 203 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-53WSLOTU/e3086c53-8839-4129-a713-5662106a4d0a/PDF dLib 198], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-SDEWGUYR/2e971ced-cf70-4075-80ae-3c69045ca67c/PDF 200], [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-28Z6BX0T/9dc3d7d1-d4f1-43c6-b9be-5cc48acd31b7/PDF 201], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-7BKY8DOF/a4db4c88-4daf-429c-b972-708f20194a13/PDF 203] *[[Milan Pugelj]]: [[Puder]]. Prosveta 1921, št. 27, 33, 39, 56, 74, 80. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-JQVSA7EO/659ac114-dca4-4b81-badd-7f3b76bb35b3/PDF dLib 27], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QHGG3ZYN?ty=1921 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XVUDG5GX?ty=1921 dLib 39], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LOEI7R6?ty=1921 dLib 56], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-73LWGBK8?ty=1921 dLib 74], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BS0HOMCG?ty=1921 dLib 80] *[[Turški Pavliha]]. Prosveta 1923, št. 69, 71, 73, 78, 79, 84–85, 90, 93, 96. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6BDCFQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&language=slo&page=3 dLib 69], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7REHVTZU?ty=1923 71], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DFXYXIGH?ty=1923 73], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UNHBAYYA?ty=1923 78], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SIOGGF7Q?ty=1923 79], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H3NGV2NB?ty=1923 84], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SDXQXBUJ?ty=1923 85], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLMGNFLE?ty=1923 90], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNY47GSE?ty=1923 93], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MTJ145K7?ty=1923 96] *[[Ivan Albreht]]: [[Cilka]]. Prosveta 1923, št. 248–249, 251–255, 257–261. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96YCLMGI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=10 dLib 248], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LCQG84PB?ty=1923 249], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZF2CFTSR?ty=1923 251], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EDYD1JAM?ty=1923 252], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7NOJULYN?ty=1923 253], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ANVF4C51?ty=1923 254], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NFNF3Y3D?ty=1923 255], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XMP7PR6C?ty=1923 257], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KEBDUOAS?ty=1923 258], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XBC7GFCS?ty=1923 259], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VFAEYAPU?ty=1923 260], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J2TGICW8?ty=1923 261], Uredila: [[Uporabnik:Tinkara Klemenčič|Tinkara Klemenčič]] *[[Juš Kozak|J. Kozak]]: [[Rdeče lise]]. Prosveta 1923, št. 133–137, 139. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQGD6OMJ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1923&frelation=Prosveta+(ZDA)&page=6 dLib 133], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M2PVRVLF?ty=1923 134], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DJ4BIL1X?ty=1923 135], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TF0SQRPM?ty=1923 136], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4YRCUHDO?ty=1923 137], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JECQ1KJR?ty=1923 139] *[[Ivan Cankar]]: [[Živeti]]! Prosveta 1926, št. 97–99, 101–103. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RBNBVCDU/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 dLib 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDTCKVKI/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FM4NJHFP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JEBVTG7E/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZ84PTBF/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HB6PMVKR/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 103] Uredila: [[uporabnik:Eva Ule|Eva Ule]] *[[Ivan Cankar]]: [[Tinica (Ivan Cankar)|Tinica]]. Prosveta 1926, št. 109–110, 112–114. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MVLRQ4BK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NCHHXDTB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K70HJEDD/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H8P5FTO2/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CDS91MLO/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 114] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Fran Govekar|Marijan Savič]]: [[Socijalist (Fran Govekar)|Socijalist]]. (podnaslov: Slika iz delavskega življenja) Prosveta 1926, št. 154–156, 158–160. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DD8ZT14D/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 dLib 154], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-APEMJAAH/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 155], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WE1LNDJL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 156], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DPU4LYTZ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 158], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQJBJNCK/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 159], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CVOKQFL/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=2 160] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Louis Adamič]]: [[Križar]]. Prosveta 1926, št. 230–233, 235–236. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJJHFVO3/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 dLib 230], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XG0AYMBC/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 231], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UEZ4NMXP/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 232], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MY33XFC7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 233], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JYTBGR6X/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 235], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GOQT7HB7/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 236] Ureja: [[KlincMojca|Mojca Klinc]] *[[Miljutin Zarnik]]: [[La bella Gina]]. Prosveta 1926, št. 259–262. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GKRYVFTT/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 259], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NTZC55EQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RZTXUURB/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AZGWNNQS/?euapi=1&query=%27keywords%3dprosveta+(zda)%27&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1926&pageSize=100&page=3 262] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Ivan Gromozenski: [[Moje Binkošti na Krasu]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1897 (22/103b–107b, 108b, 109a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCX8I0OP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Franc Veriti]]: [[Popotnik široke in ozke poti]] [https://sl.wikisource.org/wiki/Popotnik_%C5%A1iroke_in_ozke_poti] Ureja: [[Mdr156|Mihaela Lozar]] ==Besedila za urejanje v letu 2020== *[[Andrej Šuster]] Drabosnjak: [[Pasijon]] (1821) (za docx predloge, ki jo je treba prilagoditi izdaji, piši Hladniku) *[[Glas od doma]], primorska revija na rapallski dan 12. nov. 1933 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I6E0S3WT/43c3e74a-9b73-4f6a-8961-b105482a697b/PDF dLib] uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Drobne povesti]] (Celovec: MD, 1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITGV6UA3 dLib] [besedila postavi vsako posebej] Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Fran Zakrajšek]]: [[Poezije (Fran Zakrajšek)|Poezije]]: Zbirka liričnih pesem, fantazij, humorističnih balad, rapsodij, satir, pripodob basnij, prislovic, epigramov, balad, in junaških pesmi, 1891, [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFBTYBN7 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Prijatelj]]: [[Izprehodi po Parizu]] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FQ8VFXG7], od št. 251 do 290, 40 nadaljevanj Uredil: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Vladimir Levstik]]: [[V Babilonu svobode]], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-F4YWXEOL/9b6fd97b-2187-442e-aa6d-965ea3fed06f/PDF],[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8I0VIZ0Z], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XQU6NXH9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHQFZTSI], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SRWSHDR5], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4WQOZHIY], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IBUTPRES], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AQNZ1IFY], [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-A186WME4/87689727-c8a7-4cc6-b192-5bb9baedbb7e/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Ivan Hribar]]: [[Gospod Izidor Fučec]]: Srednjeveška povest naših dni (1016–1929) *[[Matija Valjavec]]: [[Pesmi Matije Valjavca]] (1855) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BG49AGMH dLib] (urediti od str. 87 do 202) [[sborsic|Sandra Boršič]] * Anton Mahnič: [[Dvanajst večerov]] (dokončati in popraviti povezave na dLib, za zdaj pretipkani le trije večeri) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. [[sborsic|Sandra Boršič]] * [[Ivan Rob]]: [[Deseti brat (Ivan Rob)|Deseti brat]]: Ljubezenska povest v verzih po Jurčičevem romanu. Družinski tednik 1937 {{opravljeno}} *[[Josip Kostanjevec]]: [[Krivec]]: Roman (1921) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HGCFBLIM dLib] Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Andrej Smole]]: [[Varh]] (1840) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A8VHMXPJ dLib] ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Januš Golec]]: [[Vojni spomini]]. Slovenski gospodar, letnik 51, številka 1–5, 7–9, 11–22, 25–51. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6DIEDJJC dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DX1ABZK4/210089a8-4c03-4b20-9065-154d33474769/PDF 2] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZNEJO5Y 3] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IQIDCTFU 4] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I9IBJLLV 5] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TJJ5IUZB 7] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUXI3ZAI 8] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UE2K6XZR 9] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYDLSVGQ 11] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTSWUOA7 12] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VV7ERIXA 13] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DOCEXUY 14] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TIEUDNXZ 15] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q0K8OWLF 16] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-W38PN2CJ 17] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BWBDMY1V 18] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-61VYMJ83 19] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC6E8KCK 20] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T4GEDTG3 21] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3TQVHC10 22] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9WU8EIJE 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TCNGZ1RT 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KPJBRWGD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BQHER0H0 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLWMZWQY 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MA8VPWAO 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXOLYZPM 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CEZV34TR 32] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-RB0XEJNC/fff051f3-2009-47f7-ad48-aad7c04a4ea0/PDF 33] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KHOOTHMT/c7e1a87f-4705-4865-9bc3-d1f1d0893fcf/PDF 34][https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-BS4AVYLM/b19f8c0b-9325-4fa5-9b17-43723fa8d2e5/PDF 35] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GI9NB2B4/0e65aef5-6913-43c5-b649-e01d1f1b0e35/PDF 36] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-UPR3CRJ0/d6cfd668-f6b1-4aa5-a3f1-298eff4033c4/PDF 37] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-B1TP8WQJ/fdc33a91-24e5-42d7-b952-deddadb559f3/PDF 38] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JO4JGYV/da3c86e9-a1ae-4273-b4f9-7b7c8461443f/PDF 39] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-OJBY5FBW/a3fbc2be-52ca-44e6-a70d-e9fff66c3f62/PDF 40] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GZEQ78XC/ff752a12-f3f5-4dff-9513-7d8c4ef11fa7/PDF 41] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XCVTVOYP/b38169f8-7d1a-4c25-ae58-ada3441503df/PDF 42] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KDSBTVEU/317456ab-7f53-4afe-bd81-118d04ac0033/PDF 43] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ES4CRAFI/0a19a9ca-3ab8-461e-ae0f-db6fd79321d4/PDF 44] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-ZWK6BG1Z/6f401ab3-4b7e-4177-879e-a0b9b3ff6dba/PDF 45] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-X2IQIMXH/818d90d8-d372-4934-974e-bbece5dd72d2/PDF 46] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-GOL2PXEZ/fc8acc6b-2102-4af1-ad97-a2f46c4d02b2/PDF 47] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YXELKWOM/af9b9791-541d-4c07-ba35-d0e9b1f73354/PDF 48] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5CN9POYR/acef5a2e-be76-4072-957f-0a27b197314a/PDF 49] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-JJVQCRKG/a7f6c89b-d4a7-452c-a4ed-dc896ac23214/PDF 50] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-YDSAC0QQ/5c5d228a-b974-4435-85a9-05c8582d6c1a/PDF 51] Letnik 52, številka 1–7, 9–12. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3QOSCLRE/e700da0a-81a0-4be6-aa8f-abc8dd316e2d/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5JC4WEJB/fe24b51d-26c6-4a41-94e8-5fcd767903ea/PDF 2] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-SQJSNTQY/9d57b269-b2c2-4952-8177-086ab13fa412/PDF 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-1DVBWGCX/596da198-3922-4e27-acc1-b6c149413a0f/PDF 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XZKHCL7K/1301bf90-3d0b-4989-b49d-91236b3a6da8/PDF 5] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-KBXFM7BR/41ba7897-01a7-4203-99c9-ca9699133568/PDF 6] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-FC0ZQP3X/2a27a9fa-9b56-43f0-a175-756da16e4fba/PDF 7] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XRZOUSX5/93dedb85-7cd1-4f06-85e1-2445766bcff3/PDF 9] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-0IAFU1GG/1c96188e-f936-4e4e-8eae-48e42507f890/PDF 10] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-DBC0X8KC/ebc42c84-fe22-4378-a9db-5ae70e3e05b3/PDF 11] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-5NOCO8NJ/b6d94e07-fdc1-49b1-8112-fd101823a4b3/PDF 12] (ureja Lenart Sušnik) *[[Josip Podmilšak|Andrejčekov Jože]]: [[Miha Brtoncelj in njegove čudovite dogodbe po svetu]]. Besednik, letnik 2, številka 1–3, 5–10. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UWVK1P82/da01b3e5-76c0-432e-baa3-5a4e49e3d660/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9UOEHQ21/29c6d80b-be3e-4025-bc83-03c8ab187721/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-R8ZHI1CV/199c2b8b-db81-4671-8c8c-39f7c9c7051a/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-2S6QMQBV/18fc2ea0-00e3-4d86-814e-c64aef4c8a8f/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UZ0OTK6G/93ebc823-9b06-410f-bc81-30ac85692b3c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-N2OF93H0/6245fb42-574c-476a-8a97-e5cce504ee16/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-H66XIDXV/348e53de-df05-4778-8bd5-f0294fc92fa6/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-KVGUIYVD/9120edde-fc0d-42cb-8bbc-eae95669a9e7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9BDWA9CL/7cb9bd06-b988-4c29-ba43-2b9b61cd3b2d/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrejčekov Jože]]: [[Zadnji grof Limberški]]. Besednik, letnik 2, številka 15–19. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-CLHPFGZP/2675df4c-09ac-4a87-88a1-d3a70ad270b8/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-8G7WSRKI/4a20aae5-4db4-4187-bec7-b598271a243c/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-1JVO9AU2/3e4a55e3-12fa-425f-a73c-906d93b6e4c7/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XPP4LNLE/bf1b1797-9243-4d53-8abe-4790465e66ed/PDF pdf] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YWU8U0XT/9b33d44a-53a6-4f2a-b0d1-fe8fa7518e19/PDF pdf] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] * [[Lambert Ferčnik|L. Ferčnik]]: [[Potniške drobtine]]. Letnik 4, številka 1-3, 5-6, 8-13, 17-18, 20-21, 23-24. [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-BZUB5HJN/7f236530-f713-4459-88cf-38c17f40303bPDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3GXU7ZLU/39f74b6b-eaa2-48f1-994c-63dd54221c76/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QGQQG655/ead00b25-e4a4-43a8-af03-a969ac35512f/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5HHUAPN8/305a2528-aab4-4fff-8092-975eb6d92481/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5OT8QBUC/0e4bac7d-f3c6-4cb9-8009-53279ebd669d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-K9MYFH4Z/05117534-56c3-4a35-8ac0-f3605eb39a37/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OHLSGMMP/e382d08c-f4c2-445a-8d03-96db969d8101/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-C70FEUV2/abf08699-02ed-4542-8a5d-7f0eb7c8b097/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-V3GB6CRZ/47e9e54c-0e18-486e-b684-eaf20300afad/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-G3GGNS5Z/60cd6ca5-9a0a-47e6-9f25-781d3171c7e3/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-3LLFVF52/5faa31ce-677f-4c2e-872e-3555862d1a2c/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-EXY56LFF/b408522d-1301-40b5-9f7f-305b7e24383d/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UFQ8MP1V/9949c479-fe5f-4ba2-a135-80817478a119/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2Z5O3TG/86b0bb51-547a-49b9-8782-3cc0f16cac68/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-XH98OE3A/2db20f93-f189-4788-8d7b-23e4fbc3d372/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-VE1LGB80/43986a1e-7c4c-44cf-b1a6-ab7c6124ecf5/PDF] [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GVDTW73S/0eb349ca-5146-43d1-873d-dcc4c7e861d1/PDF] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930 -- prvi del) * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec 1876)|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85]. Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Ljubljanske slike (Slovenec)]]. ''Slovenec'' 1879, letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-02IPILOU 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5SMDBXSN 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VEKZUDPF 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B9YQ790E 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J3V2BD1W 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZHCEJX5F 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DEOX0ANV 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-V9WE6X56 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FO08ZYLC 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LFXMK0UH 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5U1FD2AM 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CLYUZ4KR 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCOZCX07 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KZXRXWDS 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ALVDGCAJ 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZKRHM2OE 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O2P6NGUS 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PX42HSKS 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q496P6W7 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F35AVW92 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TGTWBP8A 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5S934NRW 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GKSYA7DN 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0GT68L0A 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4MU968BK 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RKWMJ8J4 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QP0LD0BM 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-54IXLJF5 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WM9CEORU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WHLSQ87M 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWWVRJHG 64], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7HPGZ9D3 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LUYDLY30 66], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WMI8RIOR 67], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3CFNCKYW 68], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ZOFXJCH 69], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0M4HQRKQ 70], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7C1VBTTV 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-COZNVZ2Y 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARC3TKIP 74], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XPEG6JP9 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKMYC67K 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7474X2OL 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJBXQ44Q 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H22DJ8GG 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OT0R4AQL 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVJHA4Z0 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM3CGOLR 82], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PQKUOY1M 83]. Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *<s> [[Jakob_Alešovec|Jakob Alešovec]]: [[Kako sem se jaz likal (Slovenec 1879/1880)]]. Črtice za poduk in kratek čas. ''Slovenec'', letnik 7, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4ESNG9U8 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I8DN1F0W 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z3L572H8 98], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3RGEDI6F 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JMV5QEIF 100], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IP1CGQ3H 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KG91KR8F 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1VK4L1I9 103], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN3ZRL31 104], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUXSH0KM 105], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DVOSU2OQ 106], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K493FOI3 107], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-20GLLBZE 108], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-34V6YHZ2 109], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XP93C4ME 110], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-80WJDB0P 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7N5BYAE9 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SLEYJJGI 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E1BI5B1Z 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-400C2SL5 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KVE3GOW5 116],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2QMLMBEH 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YUWTNC0N 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H794K631 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YLCSYMZA 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SM2RBP2D 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6ZBPXESB 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B5CRV23L 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98P8SMJB 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WOFI65A4 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-URSY4QPU 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LQHS2791 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0LVJF3K1 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KHWREH7N 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9FRVJ7LI 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I7I0X01Z 132], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3NFKITMG 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O0LL8EV5 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T9D619J7 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-41W17S5Y 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WIRPXHA8 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DKAKJQYN 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1K3FSXIY 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUS4POPS 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLJ93H58 142], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5X5H3SK 143], ''Slovenec'', letnik 8, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BUQN7WFK 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FJLXDC5S 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VD0OR9GS 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SGD4PTWI 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EWAOALHZ 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TEX79G7K 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OYB3M3UW 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R3JFS00V 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2XELUV8 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MV0ZW7QE 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B4SP95K 16], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E2UX32L0 17], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-84LXG4P4 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCCI9ZC6 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EQUZZZVO 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3PP34P8J 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UOEX27SQ 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5Y3M0YZK 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y4XK6SU6 25] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]]</s> Tale prvi natis prihranimo za kdaj drugič, za zdaj naj zadošča redigirani ponatis na [[Kako sem se jaz likal]]. * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar (Hilarij Zorn)|Človeka nikar]]! ''Slovenec'', letnik 13, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] (že preusmerjeno besedilo) * Hyacinthus Carnecensis [Josip Benkovič]: [[Kaznovana izdaja]]. Povest iz časov francoske vojske. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X1WANE08 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHTT87MP 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M74R9RK7 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-96XEWPNU 8], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MIDLPN7G 9], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U93Q3GNW 10], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6BYW8P65 12], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QJP3ZVZI 15] Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] * [[Leopold Lenard | Leopold Lenard]]: [[Izpod Kuma]]. ''Slovenec'' 1909, letnik 37, številke 175. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VEFJ0O6Y/?query=%27keywords%3dslovenec+4.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 176. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GXIACSDH/?query=%27keywords%3dslovenec+5.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 178. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LD2XGDGX/?query=%27keywords%3dslovenec+7.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 181. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UI9JJ6EV/?query=%27keywords%3dslovenec+11.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 183. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9XOF9X86/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1909%27&pageSize=25 dLib], 200. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SNXJ3NFQ/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITYRHR50/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 204. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFLCF4ZY/?query=%27keywords%3dslovenec+7.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 209. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVQCZECC/?query=%27keywords%3dslovenec+14.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 210. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DSHPRBH3/?query=%27keywords%3dslovenec+15.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 211. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBKF2EOM/?query=%27keywords%3dslovenec+16.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 212. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-76HR6IO3/?query=%27keywords%3dslovenec+17.9.1909%27&pageSize=25 dLib], 272. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOW8289I/?query=%27keywords%3dslovenec+27.11.1909%27&pageSize=25 dLib], ''Slovenec'' 1910 [že narejeno], ''Slovenec'' 1911, letnik 39, številke 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q3XQOPTY/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], 220-223 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PUCP00SK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CCIO8NSN/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQHL7FLO/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&sortDir=ASC&sort=date&page=11 dLib],[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18YVY0GK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], 225-229 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZHVK0GB/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG0D864R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WGCT7KEK/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPQC2S4L/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFCKLCXW/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1911&page=12&sortDir=ASC&sort=date dLib] Ureja: [[SaMaček|Saška Maček]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'', letnik 44, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] ''Slovenec'' 1917, letnik 45, številke 20 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TR0U4EO4/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 33 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ABTHU5C3/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 92 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER8S5WXK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HK3Z0PH5/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] in 192 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZBVYTLE/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1917&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Josipina Turnograjska]]: [[Patriarh]]. ''Slovenec'', letnik 52, številka 251. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LHZZ0JC/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1924&page=13 dLib] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] * [[Janko Mlakar]]: [[Moj radio I, II, III, IV]]. ''Slovenec'', letnik 56, številke [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JP40PQOP 121], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WW4UWG7V 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MBWIUBM8 183], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N3NNW3A8 224] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, 110, 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[J. S.]]: [[Spomini (Slovenski narod, 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W dLib], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43 dLib] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S40MYLJG 9], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EL8V21ZQ 10], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XC1RLR5 12], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NWTO0T80 13], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCT1HFTY 14], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9UMTU7V 15], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JSPVITI2 16] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Cipar]]. Slika z ljubljanskega barja. SN 1892 (št. 237–40) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T475JURJ 237], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A2LTESUW 238], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HDLTVIWJ 239], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAOG5DW3 240] Ureja: [[KlaraTominsek|Klara Tominšek]] pp * [[Pavel Turner]] (Ahasverus V.): [[Dvojna ljubezen]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 13–16, 18–23, 25–27) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Lajoš]]: [[Marija (Slovenski narod)| Marija]]. Izvirna novela. SN 1893 (št. 29–31, 33–34) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *U. M. V.: [[Roža v trnji]]. Izvirna novela iz domačega življenja. SN 1893 (št. 240–42, 244–47, 249, 251, 254–59, 261–65) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Gestrin]] (F. G. P.): [[Idejalist]]. Noveleta. SN 1893 (št. 266–72) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Dragotin Lončar]] (D. L. Selski): [[Grajska hči]]. Novelica. SN 1895 (št. 187–93) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Fran Govekar]] (Fr. G. Kosec): [[Institutka]]. SN 1895 (št. 291–94, 296, 298, 300–301) - [[Pia Oražem]] *Dragoš: [[Bankirjeva hči]]. Povest. SN 1896 (št. 98–100, 102–106) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Fran Vidic]] (Fr. Javor ): [[Gorski župnik]]. Slika. SN 1896 (št. 119–26) Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *L. Lipovec: [[Troje ljubimskih zgodb]]. SN 1896 (št. 222–25, 228–30) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Alojz Kraigher]] (J. A. Možin): [[Taki-le so]] … SN 1896 (št. 276–80) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Zofka Kveder]]: [[Gorski učitelj]]. SN 1899 (št. 196–99) - [[Pia Oražem]] *[[Ivan Tavčar]] (Ivan Nevesekdo): [[Izgubljeni Bog]]. Resnična povest, tiskana z nedovoljenjem visokočastitega knezoškofijskega ordinarjata. SN 1900 (št. 27, 30, 33, 36, 39) - [[Pia Oražem]] *E.: [[Mladost in poznejša leta pobožne gospe Minci N. N., rojene Mici Stepišnik]]. SN 24. 11. 1903 {{fc|dlib|CDV96F3K|s=all|272}}, 25. 11. 1903 {{fc|dlib|VC2OU4B9|s=all|273}}, 26. 11. 1903 {{fc|dlib|ZK0JV8TZ|s=all|274}}, 27. 11. 1903 {{fc|dlib|6BYXGA34|s=all|275}} Uredila: [[Tinkara Klemnčič|Tinkara Klemenčič]] *J. S. Brenov (ps.): [[Slabost]]. SN 16. 6. 1904 {{fc|dlib|4CACG0G2|s=all|135}}, 17. 6. 1904 {{fc|dlib|2YQE98OB|s=all|136}}, 20. 6. 1904 {{fc|dlib|AWSW2OAV|s=all|138}}, 21. 6. 1904 {{fc|dlib|D4RR4SSL|s=all|139}}, 23. 6. 1904 {{fc|dlib|R5O55K4E|s=all|141}}, 24. 6. 1904 {{fc|dlib|JO9BQFME|s=all|142}}, 28. 6. 1904 {{fc|dlib|R9LL5ULJ|s=all|145}}, 30. 6. 1904 {{fc|dlib|PW1NY2TS|s=all|146}}, 1. 7. 1904 {{fc|dlib|CWUJ78D4|s=all|147}}, 2. 7. 1904 {{fc|dlib|AJAK0GLD|s=all|148}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *A. Š.: [[Vestalkina ljubezen]]. Št. 228–36 (14.–19. avgust 1910). {{fc|dlib|OI3M5YEX|s=all|228}}, {{fc|dlib|9MR1L2C5|s=all|229}}, {{fc|dlib|ZRM7N0RC|s=all|230}}, {{fc|dlib|E57X780E|s=all|232}}, {{fc|dlib|ZMMJYTZP|s=all|234}}, {{fc|dlib|Y776ZA51|s=all|236}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Josip Premk]]: [[Bratranec]]. Št. 238–45 (20.–24. avgust 1910). {{fc|dlib|RBYBRIK4|s=all|238}}, {{fc|dlib|JBJ8PVTT|s=all|240}}, {{fc|dlib|1GBPGOR5|s=all|241}}, {{fc|dlib|MGE88TAO|s=all|243}}, {{fc|dlib|N5ZSRC6E|s=all|245}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Juš Kozak]] (Joško K.): [[Čudno drevo]]. Št. 253–67 (28. avgust–5. september 1910). {{fc|dlib|OCF4LO0X|s=all|253}}, {{fc|dlib|ZEKZCE2P|s=all|254}}, {{fc|dlib|8BA6MEKI|s=all|256}}, {{fc|dlib|GMX7LNME|s=all|266}}, {{fc|dlib|AE5KO8E0|s=all|267}} Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Gospoda Četrtka letošnji dopust]]. Št. 348–57 (19.–24. oktober 1910). {{fc|dlib|AF57ICNY|s=all|348}}, {{fc|dlib|O6ODKBSR|s=all|350}}, {{fc|dlib|GAEICJ7U|s=all|352}}, {{fc|dlib|S396GNBQ|s=all|354}}, {{fc|dlib|QQSLKKOJ|s=all|356}}, {{fc|dlib|GD8BCCJG|s=all|357}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Matija Rode]] (Blaž Pohlin): [[Fickov frak]]. Št. 35–43 (13.–22. februar 1911). {{fc|dlib|AKMOHPD6|s=all|35}}, {{fc|dlib|M8KMZAK9|s=all|36}}, {{fc|dlib|CHUGIYKG|s=all|37}}, {{fc|dlib|P3VMX2K3|s=all|38}}, {{fc|dlib|R39NS5XS|s=all|39}}, {{fc|dlib|JXXU409N|s=all|40}}, {{fc|dlib|AT0SEID5|s=all|41}}, {{fc|dlib|JUCWDHAM|s=all|42}}, {{fc|dlib|95JHZLGA|s=all|43}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Josip Premk]]: [[Prva služba]]. Št. 47–58 (27. februar–11. marec 1911). {{fc|dlib|CNQXWD5L|s=all|47}}, {{fc|dlib|70DPS69V|s=all|49}}, {{fc|dlib|GG6IYUJ6|s=all|50}}, {{fc|dlib|HGRS06QJ|s=all|51}}, {{fc|dlib|C9AX1B0A|s=all|53}}, {{fc|dlib|SGLGYXCG|s=all|55}}, {{fc|dlib|7MIZ0GAX|s=all|56}}, {{fc|dlib|EPRV2WDU|s=all|57}}, {{fc|dlib|4MSKFUPS|s=all|58}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Rudolf Marn]]: [[Na Volgi]]. Št. 290–98 (18.–29. december 1911). {{fc|dlib|LTDDX7JB|s=all|290}}, {{fc|dlib|YFEJCCJY|s=all|291}}, {{fc|dlib|PRFVR6WX|s=all|292}}, {{fc|dlib|TPV4IT26|s=all|293}}, {{fc|dlib|VNIMHP23|s=all|294}}, {{fc|dlib|R1DT3W4A|s=all|295}}, {{fc|dlib|V0U2VJAJ|s=all|296}}, {{fc|dlib|4156TI60|s=all|297}}, {{fc|dlib|M8O6GJH4|s=all|298}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Miran Jarc]]: [[Bog in pustolovec]]. SN 18. 11. 1922 {{fc|dlib|6N9YQKOX|s=1|263}}, 23. 11. 1922 {{fc|dlib|MQZJWN02|s=1|267}}, 24. 11. 1922 {{fc|dlib|UT7FY33Z|s=1|268}}, 25. 11. 1922 {{fc|dlib|Q73NKA67|s=1|269}}, 5. 12. 1922 {{fc|dlib|7TJFVJ1E|s=2|276}}, 7. 12. 1922 {{fc|dlib|47ZXK2AZ|s=1|278}}, 8. 12. 1922 {{fc|dlib|LGGOAJRJ|s=2|279}}, 12. 12. 1922 {{fc|dlib|TG3MLGVF|s=1|281}}, 13. 12. 1922 {{fc|dlib|BNML7H6J|s=1|282}}, 15. 12. 1922 {{fc|dlib|3IBSKCHF|s=1|284}} Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[J. Zupančič]]: [[Čudna pot]]. SN 20. 12. 1922 {{fc|dlib|Y890UYT4|s=1|288}}, 21. 12. 1922 {{fc|dlib|LYKATN1Y|s=1|289}}, 22. 12. 1922 {{fc|dlib|MBWQ6H9E|s=1|290}}, 23. 12. 1922 {{fc|dlib|RDCWG660|s=1-2|291}}, 24. 12. 292 {{fc|dlib|MA1AB6N4|s=2|292}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Vladimir Levstik]]: [[Kri na jeklu]]: Novela. SN 20. 7. 1924 {{fc|dlib|3UZPOOCE|s=1|164}}, 22. 7. 1924 {{fc|dlib|HOKP9TH3|s=1|165}}, 23. 7. 1924 {{fc|dlib|WIZGMPT2|s=1|166}}, 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=1|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=1|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=1|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=1|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=1|171}}, 30. 7. 1924 {{fc|dlib|780YU4GO|s=1|172}}, 31. 7. 1924 {{fc|dlib|FJTO3LON|s=1|173}}, 1. 8. 1924 {{fc|dlib|TDFPOQUB|s=1|174}}, 2. 8. 1924 {{fc|dlib|JW64HV61|s=1|175}}, 3. 8. 1924 {{fc|dlib|N45ZIZNR|s=1|176}}, 5. 8. 1924 {{fc|dlib|F7TQZIYB|s=1|177}} Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Miran Jarc]]: [[Troje ljudi]]: Groteskna idila v slogu marijonetnih iger. SN 24. 7. 1924 {{fc|dlib|9UEOGODO|s=6|167}}, 25. 7. 1924 {{fc|dlib|SAIH9PTU|s=6|168}}, 26. 7. 1924 {{fc|dlib|F8LUMP0E|s=6|169}}, 27. 7. 1924 {{fc|dlib|9ZB4GYUU|s=6|170}}, 29. 7. 1924 {{fc|dlib|3024T0YX|s=6|171}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[J. Suchy|Josip Suchy]]: [[Ljubljanske sličice]] (slike). SN 4. 4. 1926 {{fc|dlib|63LXO8XO|s=3-4|76}}, 11. 4. 1926 {{fc|dlib|XV68FDNC|s=3-4|81}}, 25. 4. 1926 {{fc|dlib|1R9RWSHT|s=3-4|93}}, 9. 5. 1926 {{fc|dlib|8XVZ3H3P|s=6|104}}, 30. 5. 1926 {{fc|dlib|UOSL0241|s=7|120}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=3-4|159}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=4|165}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Pavel Brežnik|P. Ripson]]: "[[Na pragu smrti]]": Kinoroman. SN 2. 7. 1926 {{fc|dlib|5N8NBDEW|s=2-3|145}}, 3. 7. 1926 {{fc|dlib|T57CCRKA|s=2-3|146}}, 4. 7. 1926 {{fc|dlib|XD57DV21|s=2-3|147}}, 6. 7. 1926 {{fc|dlib|OWXM6ZEQ|s=2|148}}, 7. 7. 1926 {{fc|dlib|O1C8J6EE|s=2|149}}, 8. 7. 1926 {{fc|dlib|S9A2KAW4|s=2|150}}, 9. 7. 1926 {{fc|dlib|9OL5LK6Y|s=2|151}}, 10. 7. 1926 {{fc|dlib|5A8GL28W|s=2|152}}, 11. 7. 1926 {{fc|dlib|0EPYUCOS|s=2|153}}, 13. 7. 1926 {{fc|dlib|OWONVQU6|s=2|154}}, 14. 7. 1926 {{fc|dlib|AWOSB586|s=2|155}}, 15. 7. 1926 {{fc|dlib|0YIT0YCE|s=2|156}}, 16. 7. 1926 {{fc|dlib|IDTW09M8|s=2|157}}, 17. 7. 1926 {{fc|dlib|SPGD1G0J|s=2|158}}, 18. 7. 1926 {{fc|dlib|DMP0MP2R|s=2|159}}, 21. 7. 1926 {{fc|dlib|0NIVVVM2|s=2|160}}, 22. 7. 1926 {{fc|dlib|LKRIG4OB|s=2|161}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|2HWRP8C2|s=2|162}}, 23. 7. 1926 {{fc|dlib|87U6AAM7|s=2|163}}, 24. 7. 1926 {{fc|dlib|SNXZ3B2C|s=2|164}}, 25. 7. 1926 {{fc|dlib|ZDVDPDCH|s=2|165}}, 27. 7. 1926 {{fc|dlib|54SSAFLM|s=2|166}}, 28. 7. 1926 {{fc|dlib|PJWL3H1R|s=2|167}}, 29. 7. 1926 {{fc|dlib|AH58OQ30|s=2|168}}, 30. 7. 1926 {{fc|dlib|KSRPPXHA|s=2|169}}, 31. 7. 1926 {{fc|dlib|IF7QI5PJ|s=2|170}}, 1. 8. 1926 {{fc|dlib|YCC0R8DB|s=2|171}}, 3. 8. 1926 {{fc|dlib|WYS1KHLK|s=2|172}}, 4. 8. 1926 {{fc|dlib|TK83CPTU|s=2|173}}, 5. 8. 1926 {{fc|dlib|OOQLLZ9P|s=2|174}}, 6. 8. 1926 {{fc|dlib|2IBM64ED|s=2|175}}, 7. 8. 1926 {{fc|dlib|LYFF05UJ|s=2|176}}, 8. 8. 1926 {{fc|dlib|SOCTL84N|s=2|177}}, 10. 8. 1926 {{fc|dlib|J749ECGD|s=2|178}}, 11. 8. 1926 {{fc|dlib|2N727EWJ|s=2|179}}, 12. 8. 1926 {{fc|dlib|7DBQ0P0C|s=2|180}}, 13. 8. 1926 {{fc|dlib|3HMY1QMI|s=2|181}}, 14. 8. 1926 {{fc|dlib|4M0KEWL6|s=2|182}}, 15. 8. 1926 {{fc|dlib|LJ5TN09X|s=2|183}}, 17. 8. 1926 {{fc|dlib|5GFG88B6|s=2|184}}, 18. 8. 1926 {{fc|dlib|9ODB9CTW|s=2|185}} Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Vladimir Rijavec]]: [[Pogled nazaj]]. SN 5. 1. 1940 {{fc|dlib|6ZKV1CDH|s=all|4}}, 13. 1. 1940 {{fc|dlib|MX6457QQ|s=all|10}}, 20. 1. 1940 {{fc|dlib|XNBCTMPS|s=all|16}}, 27. 1. 1940 {{fc|dlib|ELKSC2JD|s=all|22}}, 1. 2. 1940 {{fc|dlib|4BA7AMUY|s=all|26}}, 3. 2. 1940 {{fc|dlib|E98MZEDN|s=all|27}}, 10. 2. 1940 {{fc|dlib|WJEOIPDV|s=all|33}}, 17. 2. 1940 {{fc|dlib|YGUAS7XQ|s=all|39}}, 26. 2. 1940 {{fc|dlib|8Y7Q5P3R|s=all|46}}, 2. 3. 1940 {{fc|dlib|P7WC4GXW|s=all|51}}, 9. 3. 1940 {{fc|dlib|DSCHJOQS|s=all|57}}, 18. 3. 1940 {{fc|dlib|NOG37NYW|s=all|64}} Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Malo laščine za vsak dan]]. Pri Piškurjevih bi lahko sobo oddali. SN 21. 6. 1941 {{fc|dlib|J2SBG4DC|s=all|140}}, Pri Piškurjevih se učijo brati. SN 24. 6. 1941 {{fc|dlib|DBF5TVQ9|s=all|142}} Kako se je gospod Piškur pomladil. SN 25. 6. 1941 {{fc|dlib|0FXB2PTR|s=all|143}} Gospod Piškur se kar naprej pomlajuje. SN 26. 6. 1941 {{fc|dlib|1RQQAQOE|s=all|144}}. Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Malo italijanščine za vsak dan]]. SN 28. 6. 1941 {{fc|dlib|JIXKURYE|s=all|146}}, 30. 6. 1941 {{fc|dlib|29J5BF11|s=all|147}}, 1. 7. 1941 {{fc|dlib|7RWQQG54|s=all|148}}, 2. 7. 1941 {{fc|dlib|V2ALKT6G|s=all|149}}, 3. 7. 1941 {{fc|dlib|IGCQEUP0|s=all|150}}, 4. 7. 1941 {{fc|dlib|UMGINMI6|s=all|151}}, 5. 7. 1941 {{fc|dlib|RM5U1OQO|s=all|152}}, 7. 7. 1941 {{fc|dlib|IWFNKBQV|s=all|153}}, 8. 7. 1941 {{fc|dlib|OER7ZDUY|s=all|154}}, 9. 7. 1941 {{fc|dlib|12JW9O7C|s=all|155}}, 10. 7. 1941 {{fc|dlib|JA2WWPHG|s=all|156}}, 12. 7. 1941 {{fc|dlib|1YI8KIEP|s=all|158}}, 14. 7. 1941 {{fc|dlib|SOPG8IMD|s=all|159}}, 15. 7. 1941 {{fc|dlib|9H9TTMVG|s=all|160}}, 16. 7. 1941 {{fc|dlib|EDRAHTV9|s=all|161}}, 17. 7. 1941 {{fc|dlib|N0WI6NW0|s=all|162}}, 18. 7. 1941 {{fc|dlib|23NTIU9F|s=all|163}}, 19. 7. 1941 {{fc|dlib|VXTZPW8H|s=all|164}}, 21. 7. 1941 {{fc|dlib|RSLLGGI6|s=all|165}}, 22. 7. 1941 {{fc|dlib|ROGDNLCS|s=all|166}}, 23. 6. 1941 {{fc|dlib|9WZC9LMW|s=all|167}}, 24. 7. 1941 {{fc|dlib|S4IBWMXZ|s=all|168}}, 25. 7. 1941 {{fc|dlib|XMVWBN12|s=all|169}}, 26. 7. 1941 {{fc|dlib|HCJPPVX9|s=all|170}}, 29. 7. 1941 {{fc|dlib|1BTHP9AH|s=all|172}}, 30. 7. 1941 {{fc|dlib|M1B0V7DZ|s=all|173}}, 31. 7. 1941 {{fc|dlib|DALUFVC6|s=all|174}}, 1. 8. 1941 {{fc|dlib|H8126HIF|s=all|175}}, 1. 9. 1941 {{fc|dlib|2SV4S66W|s=all|200}}, 2. 9. 1941 {{fc|dlib|9Q7B93B0|s=all|201}}, 3. 9. 1941 {{fc|dlib|1LB8JLGI|s=all|202}}, 4. 9. 1941 {{fc|dlib|3LP9DOT7|s=all|203}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|931TSPX9|s=all|204}}, 9. 9. 1941 {{fc|dlib|CYW4ST4H|s=all|207}}, 10. 9. 1941 {{fc|dlib|KH2EZLEV|s=all|208}}, 11. 9. 1941 {{fc|dlib|0OSNTVJO|s=all|209}}, 12. 9. 1941 {{fc|dlib|HVIWN5NG|s=all|210}}, 5. 9. 1941 {{fc|dlib|63J9GEOQ|s=all|212}}, 16. 9. 1941 {{fc|dlib|83XABH1E|s=all|213}}, 17. 9. 1941 {{fc|dlib|RUKVT541|s=all|214}}, 18. 9. 1941 {{fc|dlib|P98T83CK|s=all|215}}, 22. 9. 1941 {{fc|dlib|MCOLDTBH|s=all|218}}, 23. 9. 1941 {{fc|dlib|5K7K0TML|s=all|219}}, 24. 9. 1941 {{fc|dlib|82REM4KC|s=all|220}}, 25. 9. 1941 {{fc|dlib|I5S1HATL|s=all|221}}, 26. 9. 1941 {{fc|dlib|WCPJJTR2|s=all|222}}, 1. 10. 1941 {{fc|dlib|20MFUUKI|s=all|226}}, 2. 10. 1941 {{fc|dlib|ZEING1NQ|s=all|227}}, 6. 10. 1941 {{fc|dlib|Q03XDIVE|s=all|230}}, 7. 10. 1941 {{fc|dlib|VZDWXW7X|s=all|231}}, 8. 10. 1941 {{fc|dlib|UY4F6I7Z|s=all|232}}, 10. 10. 1941 {{fc|dlib|WB9MC2MR|s=all|234}}, 22. 10. 1941 {{fc|dlib|WAQCY6W9|s=all|244}}, 23. 10. 1941 {{fc|dlib|S2SGUIT6|s=all|245}}, 4. 11. 1941 {{fc|dlib|O37OMNR3|s=all|254}} Ureja: [[Janbatic|Jan Batič]] *[[Človek obrača, Bog obrne|Človek obrača, Bog obrne]] (Povest iz kmetskega življenja), avtor Vipavec, Domoljub, rubrika Listek, 20. 1. 1898; 3. 2. 1898; 17. 2. 1898; 3. 3. 1898; 17. 3. 1898; 7. 4. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Bridke izkušnje]] (Povest), napisal [[Anton Vadnal|Pivčan]], Domoljub, rubrika Listek, 21. 7. 1898; 4. 8. 1898; 17. 8. 1898; 1. 9. 1898; 6. 10. 1898; 20. 10. 1898; 3. 11. 1898 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *Anton Erjavec: [[Spomini s potov in cest]]. Domoljub 1907. Št. 38–41 Ureja:[[Ajda Pajnič|Ajda Pajnič]] *[[Požigavec]]. Domoljub 1912. Št. 15–23. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Podlesnik]]: [[Zemlja (Ivan Podlesnik)|Zemlja]]. Povest sedanjih dni. Domoljub 1914. Št. 40–49 Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ivan Hrast]]: [[Povest o izgubljenem denarju]]. Domoljub 1915. Št. 27–33 *[[Janko Mlakar]]: [[Usodepolna past]]. Domoljub 1915. Št. 45–52, Letnik 29 (1916), št. 1 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Ponočnjaki]]. Št. 3-9, 11. Domoljub 1921 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Pšeničan: [[Čudodelna skrinjica]]. Domoljub 1922. Št. 1-11 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivan Pregelj: [[Deva zmagovita]]. Povest iz naših dni. Domoljub 1925, št. 15–27 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Tone Podklanšek: [[Kazen za »junaštvo«]]. Domoljub 1927, št. 31–36 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Radovan Hrastov: [[Listki iz Prage]]. Domoljub 1929, št. 30, 31, 34–37, 41 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *M. J.: [[Če študent na rajžo gre]]. Domoljub 1930, št. 40, 41, 42, 43, 46, 47, 49, 50 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zemlja rešiteljica]]. Domoljub 1934, št. 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44, 45 Uredila: [[Nnnika|Nika Janežič]] *[[Lea Fatur]] (priredila): [[Zgode in nezgode slikarja Verbana]]. Domoljub 1934, št. 45, 46, 48, 49, 50, 51, 1935: št. 1, 2, 3, 4, 5 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Gustav Strniša]]: [[Med tihotapci alkohola]]. Domoljub 1935, št. 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42 Ureja: [[Martina Poklukar|Martina Poklukar]] *[[Gustav Strniša]]: [[Mlin v Pečeh]]. Domoljub 1936, št. 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33 *dr. Fr. Trdan: [[Spomini na Ameriko]]. Domoljub 1938, št. 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 *[[Materina žrtev]]. Domoljub 1941, št. 29, 30, 31, 32, 33, 34 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Jaklič]]:[[Se bore za moža]]. Domoljub 1941, št. 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Andrej Mejač: [[O psu, ki ni bil volk]]. Domoljub 1942, št. 11, 12, 13, 14, 15 Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[A. M. Bašič]]:[[Nedolžna sem]]. Domoljub 1944, št. 30, 31, 32, 33, 34, 35, 36, 37, 38, 39, 40, 41, 42, 43, 44 *Draga Beloglavec-Krajnc: [[Klopotci pojó]] ... Vigred 1933 (št. 1–6) *Evica: [[Deklica]]. Vigred 1934 (št. 2–9) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *F. J.: [[Trnje]]: Povest. Vigred 1938 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Peleasa: [[Strma pot]]. Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Mara Stepanova]]: [[Ko roža cvete]] ... Vigred 1936 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Janez Jalen: [[Danejeva Vida]]. Vigred 1943 (št. 1–12) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *Dr. Ivo Česnik: [[Petričeva domačija]]. Vigred 1943 (št. 2–7) Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Jože Krivec]]: [[Šopek marjetic]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Jalen]]: [[Neobhojena razpotja]]. Vigred 1942 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *J. Borštnar: [[Srečanje (J. Borštnar)|Srečanje]]. Vigred 1939 (št. 1–12) Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Tilka Lamprecht: [[Sestra Dragica]]. Vigred 1937 (št. 1–12) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Jehart]]: [[Z avtomobilom skozi Arabsko puščavo]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/143–147). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HPWOTVE9 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Helena Turk]]: [[Moja pot po svetu]]. ''Potopis.'' Amerikanski Slovenec 1925 (34/149–158). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXK1GCL4/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1925&page=7 dLib] Uredila: [[Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Ženitev (Amerikanski Slovenec 1926)|Ženitev]]. ''Igra.'' Amerikanski Slovenec 1926 (35/211–230). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OMH4XVIV dLib] *[[Ožbolt Ilaunig|Dr. O. Ilaunig]]: [[Tatenbah]]. ''Zgodovinska povest.'' Amerikanski Slovenec 1939. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EXRWLPSM dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Ivo Trošt: [[Učitelj slikar]]. Edinost 1884 (9/95-99). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MLSEL5XA/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&page=4&fyear=1884 dLib] [[Uporabnik: Zarja Roner|Zarja Roner]] *Antonija Kobler: [[Popotna pisma]]. Edinost 1883 (8/65, 66, 69, 70, 75, 76, 79, 81, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUFHGWJZ/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1883&page=3 dLib] *Kajšček: [[Solza materina reši izgubljenega sina]]. Edinost 1884 (9/53-59). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A8F5Y6M5/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1884&page=3 dLib] *[[Narodne pripovedke iz Spodnje Štirske]]. Edinost 1885 (10/19, 20, 29, 31, 33, 36, 39, 43, 46-49, 53, 54, 62 ). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNACKP0M/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib]; 1885 Zbral in zapisal Brežki. 1886 (11/25, 27, 45, 46, 47, 48, 52, 53). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0B90Q8JN/?query=%27keywords%3dEdinost+(Trst)+1886+25%27&pageSize=25 dLib] *Just Piščanec: [[Iz ust naroda]]. Edinost 1885 (10/24-28, 30, 32, 34, 37, 38, 40, 63). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0BIMD27/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=1 dLib] *Ivo Trošt: [[Ponos in ljubezen]]. Edinost 1885 (10/90-95). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0VK96I7/?query=%27keywords%3dedinost%27&pageSize=25&frelation=Edinost+(Trst)&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1885&page=4 dLib] *[[Koledovanje pri nas in drugod]]. Edinost 1886 (11/56, 57, 58, 59, 60, 61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6HM1TQOH dLib] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Valovi]]. Edinost 1886 (11/85, 86, 87, 89, 91, 92, 93, 94, 95, 96). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TRB16PJT dLib] *J. Volkov: [[Pogled na Notranjsko]]. Edinost 1886 (11/72, 73, 74, 75, 76, 77). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YVBJTPTK dLib] *Jastrebovič: [[Spomini (Jastrebovič)|Spomini]]. Edinost 1887 (12/79, 80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQ8PMB32 dLib] *Branimir: [[Samotar na Selih]]. Edinost 1888 (13/99, 100, 101, 102/103, 104). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-O6518XV6 dLib] *Andrej Kalec: [[Iz Brazilije – nazaj v Trst]]. Edinost 1889 (14/5, 6, 7, 8, 9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Janez Koren: [[Begunec]]. ''Povest''. Edinost 1889 (14/5, 8, 9, 11, 13, 15, 17, 18, 19). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WU997DFL dLib] *Ivo Trošt: [[Sprememba v Kurji Vasi]]. Edinost 1889 (14/26, 27, 28, 29, 31, 33, 34, 35). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9DSW696K dLib] *C: [[Slike s pota]]. Edinost 1889 (14/69, 72, 74, 76, 82, 83, 85, 87, 89). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YPCAL1WE dLib] *Dušan: [[Žrtva ljubezni]]. Edinost 1889 (14/73, 75, 77, 78, 79, 80). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3ZSO736C dLib] *[[Ivo Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Na jadranskej obali]]. ''Povest''. Edinost 1890 (15/27, 28, 29, 31, 32, 33, 35, 37, 38, 39, 41, 43, 45, 46). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XWGH1KI dLib] *J. M. Krivčev: [[Ne pozabi me!]]. ''List iz dnevnika''. Edinost 1890 (15/53–61). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IGD93Q5J dLib] *[[Fran Zakrajšek|Fran Zakrajški Mestoselec]]: [[Sprehod v Čepovan]]. Potopis kulturno-topičen. Edinost 1890 (15/62–66, 69, 70, 71). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4KYJYZ5 dLib] *[[Varčnost in zapravljivost]]. Edinost 1890 (15/85–90). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y5H9B9XT dLib] *Josip Podhumski: [[Izlet na Krn]]. ''Iz popotne torbice''. Edinost 1891 (16/88, 89, 90, 91, 92, 93, 94). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCSOVCVP dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Just Piščanec|Levin]]: [[Kako se je ženil!?]]. Edinost 1892 (17/26, 27, 28, 29, 30, 33). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3WV30OGZ dLib] *Iz popotne torbice Onega Onegovega. Edinost 1892 (17/66, 67, 68, 70, 71, 73, 76, 78). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H6Q1MJM dLib] *[[Ivan Trošt|Slavoljub Dobravec]]: [[Dva leposlovna poskusa]]. Edinost 1892 (17/80, 81, 82, 83, 84). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MXKUUC57 dLib] *Rudolf Dolenc: [[Iz vojaškega življenja]]. Edinost 1892 (17/96, 97, 98, 99, 100, 101, 102). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OJZLGHN3 dLib] *Ivo Trošt: [[Avgusta]]. ''Izvirna novela''. Edinost 1893 (18/35, 36, 37, 38, 39, 40, 42, 43, 44, 45, 46, 47, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54, 55). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OS0A22GU dLib] *Ivan Fajdiga: [[Pesmi brez imena]]. Edinost 1893 (18/62, 63, 64, 65, 67, 68, 69, 70, 71, 72, 75, 76). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0O3IFZW dLib] *[[Ivo Trošt|Dobravec]]: [[Prima donna]]. ''Dogodbica iz naše vasice''. Edinost 1894 (19/9a, 10a, 10b, 11a, 11b, 12a, 12b, 13a, 13b, 14a, 14b, 15a, 15b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7SN5LPWB dLib] *[[Kri ni voda]]. ''Veseloigra v jednem dejanji''. Edinost 1894 (19/16a, 16b, 17a, 17b, 18a, 18b, 19a, 19b, 20a, 20b, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9K65PE6O dLib] *Studenčan: [[Gradiščarjeva Francika]]. ''Izv. novelica''. Edinost 1895 (20/16b–20a, 21a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JT3F6N0 dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobravec): [[Plevna pala|„Plevna pala!...”]]. Edinost 1895 (20/65a–66b, 67b–69b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P90QZJNL dLib] *[[Fran Govekar]] (Fran Ribič): [[Lucijin ženin]]. ''Črtica''. Edinost 1895 (20/156b) in 1896 (21/1b, 2a, 2b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L01K98JY dLib] *[[Ivo Trošt]] (Dobrávec): [[Zaradi imetja]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/19b–26b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S3XZTDAX dLib] *[[Oskar Kamenšek]] (O. K. Srčán): [[Maričina snubača|Máričina snubača]]. ''Povest''. Edinost 1896 (21/73b–77b, 78b–80a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I4Q4FJ8N dLib] *[[Ivan Pucelj]] (Srečko): [[Njen idejal]]. ''Novela''. Edinost 1896 (21/82a–88a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOUHDXT1 dLib] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Gospa Avrelija|Gospa Avrélija]]. ''Noveleta''. Edinost 1897 (22/76a, 76b, 78a, 78b, 79a, 80a–82b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SSYH40Y9 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Moretta]]. 1897 (22/89b–92b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FKL77Z4D dLib] *[[Slike iz življenja]]. Edinost 1897 (22/98a, 108b, 119b, 130b, 141b, 142a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SLJEXMZ dLib] *Srakoper: [[Lari-Fari]]. Edinost 1897 (22/111a–115a, 116a–122b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K2WNYC3O dLib] *[[Anton Majaron]] (Lovro Slavec): [[Borovške gracije]]. Edinost 1897 (22/137b–141a). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTEYFAS dLib] *J. Komar [Janko Barle?]: [[Vaška slika]]. Edinost 1898 (23/204b–207b, 209b, 210b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NRIAI02L dLib] *Д: [[Kralj & Comp]]. ''Slika s počitnic''. Edinost 1898 (23/212b, 213b, 215b–217b, 220b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECET30CP dLib] *[[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Eliza]]. Edinost 1899 (24/38b, 39b, 41b–45b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CAJ582G0 dLib] Uredil: Uroš Ferrari Stojanović *Vrhmorski: [[Mlinar]]. Edinost 1899 (24/60b–63b, 65b, 67b, 68b, 70b–74b, 77b–79b, 81b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MUPZUKQN dLib] *[[Matilda Sebenikar]] (Desimira): [[Vaški črednik]]. Edinost 1899 (24/152b, 153b, 155b, 157b, 159b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HIK5ZZ3Z dLib] *Nekdo: [[Ivan in Ljuba]]. Edinost 1899 (24/163b, 164b, 165b, 167b–171b, 173b–177b, 179b–183b, 186b, 187b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GGSBUXG dLib] *[[Ivan Podlesnik]] (Podlesnikov): [[Radi hčere]]. Edinost 1899 (24/188b, 190b–193b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1YPCI1PV dLib] *E–n.–n.:[[Sursum corda (E–n.–n.)|Sursum corda]]. Edinost 1899 (24/231b–235b, 237b–251b, 253b–257b, 259b, 261a, 261b, 262b, 263b, 265b, 266b, 268b, 269b, 270b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRF9081R dLib] *Ivan Gromozenski: [[Zajčki samostan]]. ''Potopisna novela''. Edinost 1899 (24/279b, 281b, 283b–296b). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N3QY1LZ1 dLib] *[[Janko Kessler]] (Janko Kotlar): [[Samostanska slika]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/1–5, 7, 8, 9, 11, 12, 14, 15, 16). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83R5INYV dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Kdo je kriv|Kdo je kriv?]]. Edinost 1900 (25/125, 126, 128, 129). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-174QRKVA dLib][http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VR5OQWMU dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Poslapinsky): [[Zvezda spoznanja]]. ''Slika s Pomjanščine''. Edinost 1900 (25/133, 134, 135, 137–141, 143–146, 148–156). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXSSCA34 dLib] *[[Ivanka Anžič-Klemenčič]] (Mrakova): [[Izlet v Benetke]]. 1900 (25/157–164). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZ9IWY5S dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Ivo Trošt]]: [[Zinka Brazilijanka]]. ''Povest''. Edinost 1900 (25/165–190, 192, 193). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NUWDJAQZ dLib] *Gromozenski: [[Kislo mleko]]. ''Črtica''. Edinost 1900 (25/196, 197, 199, 200, 201). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0TURMTLU dLib] *[[Andrej Munih]] (Slavoljub Podslapinsky): [[Zgubljeno življenje]]. Edinost 1900 (25/229–234, 236, 238–240, 243, 244, 245, 247, 249). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X6VQY6F7 dLib] *[[Zofka Kveder]]: [[Česa neki je želela|Česa neki je želela?]]. Edinost 1900 (25/265–268). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U8KKXM63 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Čez petindvajset let (Zofka Kveder)|Čez petindvajset let]]. Edinost 1900 (25/286, 287, 289, 290). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZKULHGL dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Zofka Kveder]]: [[Šaša]]. Edinost 1901 (26/44, 46–49). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ETPWTF29 dLib] Uredila: [[NBitenc|Nastja Bitenc]] *[[Janko Kessler]]: [[Na »trabaklju«]]. Edinost 1901 (26/98–104). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PDQVZA9T dLib] *[[Drejc s Krasa]]: [[Zalagarjev Johan]]. ''Izvirna slika''. Edinost 1901 (26/166–175, 177–180). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8539F3A1 dLib] *[[Ivo Trošt]]: [[Gospodje iz Trsta]]. Edinost 1901 (26/200–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS4DNLL1 dLib] *[[Marica Gregorič Stepančič|Vanda]] [Marica Gregorič Stepančič]: [[Zaradi njene drznosti]]. Edinost 1901 (26/212, 214, 215, 218, 219). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K5GDEDZ1 dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinsky]] [Alojzij Remec]: [[V lepše življenje!]] ''Novelica''. Edinost 1904 (29/131–140). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6IR82FC dLib] *[[Joško Kevc]]: [[Izlet na Mangart]]. Edinost 1904 (29/255–259, 262). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P8T2MXDT dLib] ---Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *Matija Lovko: [[Ob smrtni postelji (Matija Lovko)|Ob smrtni postelji]]. ''Sličica iz življenja''. Edinost 1904 (29/259–262, 264–265). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NYEGR905 dLib] *Franjo Krašovec: [[V izarskih Atenah]]. ''Memoire v vencu popotnih utrinkov''. Edinost 1906 (31/84–94). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2XSU3EQ2 dLib] *Janko [Franjo?] Krašovec: [[Utisi iz Italije]]. ''Spomini s pota''. Edinost 1906 (31/179–184, 187–194, 199–207). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M1B1WOJE dLib] *[[Alojzij Remec|Slavko Vilinski]] [Alojzij Remec]: [[Na poti k ciljem]]. Edinost 1906 (31/210–212, 216–220, 223–226, 228–231, 234–240, 246–248, 250, 255–257, 260–263, 271). [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RIQWI35E dLib] *V. G.: [[Iz naše soseske]]. ''Črtica''. Edinost 1907 (32/308, 310–315). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8M64FIE2 dLib] * [[Savo Sever]]: [[Mlin pod vasjo]]. Edinost 1908 (33/237–239, 241–242). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PHDV0XAB dLib]  * [[Ivo Trošt]]: [[Nekdanji ugled]]. Edinost 1908 (33/244–246, 248–253, 255–256, 258–260, 262, 265–267). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WWW2ANTC dLib]      * [[Ivo Trošt]]: [[Ironija (Ivo Trošt)]]. Edinost 1908 (33/357–360), 1909 (34/1). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X39OCQG3 dLib] * Niko Ninič: [[Z bombami za svobodo]]. ''Povest iz makedonskega življenja''. Edinost 1909 (34/57–65, 67–72, 74–86, 88–91, 94, 96, 98, 99–105). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QA6KMZ31 dLib] * A. L–h.: [[V mladih letih]]. Edinost 1909 (34/106–121, 123–125). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PL5LNU2Z dLib] * A. L.: [[Mačeha (A. L.)]]. ''Kraška povest iz današnjih časov''. Edinost 1909 (34/144–149, 151–160, 162, 165–169, 173, 175–177). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R2TUGJR6 dLib] * H. H. – Novakov: [[Študent Nace in njegova Anka]]. ''Žalostna zgodba iz šentroške fare''. Edinost 1909 (34/232–237, 239–240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G381S1J3 dLib] * [[Ivo Samec]] [Ivo Sambom]: [[Sonata]]. ''Noveleta''. Edinost 1910 (35/231–233, 235–238, 240). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6GEU0UQG dLib] * [[Ivo Trošt]]: [[Kleopatra (Ivo Trošt)]]. ''Zgodovinska slika''. Edinost 1910 (35/243, 245–246, 248–252). *[[Josip Vandot]]: [[Metka in njen greh]]. Edinost 1913 (107–145). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8P61H0N2 dlib] *M. Jerkič: [[Moji vtisi iz dobe vojne]]. 1918 (161, 162, 168, 169, 174–176). [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2WAH1WPT dlib] *V. F. B.: [[V malem svetu]], Edinost 1921, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J965ITXI 22. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4EUVNPVQ 23. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IU1V1NS4 24. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DM9IT1KQ 25. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GJZJD8F8 26. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-25KNNHKX 27. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BHWRT2R2 30. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y6GSLCO4 31. 3.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-11FAAD6U 1. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7I1NHZY6 2. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7AZZREWZ 3. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XFCEDBZD 5. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HJ7DPGRA 6. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CCF1HUKW 7. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-61IIJWRG 8. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X913V5GX 9. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2OWX7KWH 10. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9AS9J7I 12. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GHUDLRWY 13. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EVR3TASQ 14. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNWPAYK7 15. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UMKUG3C 16. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FFP9TWXJ 17. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6J2OFT0Y 19. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H3JWVSJI 20. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EFQ4744J 21. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VKP4UYXK 22. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75Z32OMG 23. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-URTMYR6Q 24. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OHV30TDB 26. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CBFSWV 27. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MO6UBVG6 28. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PHQN5SPL 29. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GP99H0E2 30. 4.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIBN25CZ 1. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R085CAL5 3 .5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UEA8VYWD 4. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8ZDXVERK 5. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X3XLPKOO 6. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3KJYW7HZ 7. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G3V40GZF 8. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8MZZNN5X 11. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMKVE7PN 12. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGVDCHI 14. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YAHUHF7U 15. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7TGRXPEV 19. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-85AFUIAI 20. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1XPCT5XT 21. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4BCRIPYR 22. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VBSQ4CK1 25. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2QHA8I6W 26. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNPQ2ICW 27. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2D2INJE9 28. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLAVLL9L 31. 5.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EQTL8WV 1. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WL9EXHKC 2. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRQUU3OV 3. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8YGPEL70 4. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CHM60L0 7. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-28DVYH96 8. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KSCJN839 9. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6DXNWG9Y 10. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TNCE7K0M 14. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZRAZIYHQ 15. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HB9M7OAS 16. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T4DCT54Y 18. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-52U7A0OJ 19. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7VKAB5SN 21. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GAMWDYBK 22. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S93RUSV5 23. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S10437SY 24. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBZWTOYD 25. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDOSKB7V 28. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YQSNINKC 29. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-76AXFKCJ 30. 6.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PE6KE4YV 1. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JZCKFWOA 2. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Z7M9ZQT 3. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GQP67U0C 5. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VU8NAS16 7. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-AM5U3RKZ 8. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8A3AT3RF 9. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KX5LA8Z1 13. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TIBGVKBG 15. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I2SJT3F0 16. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9QSUGK2O 17. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-49YMW4CF 19. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YA1129AB 21. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFAXWLL8 22. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8RL126SE 23. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WBLT10LF 27. 7.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CAO53CGN 28. 7.] Uredil: [[56jhoG|Miha Sever]] *[[Ljudevit Pivko|Dr. Ljudevit Pivko]]: [[Z Italijo proti Avstriji]], Slike iz borbe Jugoslovanov na italijanski fronti proti Avstriji., Edinost 1923št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-815T7GJ8 16. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QIPET1UB 19. 8.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N56ILPP7 23. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9L7D2HRV 26. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JUOOB8LW 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTAKWFRL 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OJH13VJ9 16. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L87LHETS 20. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X8XNURDL 23. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TCB6RRFZ 27. 9.] *[[Rudolf pl. Reya]]: [[Dva dni med težkimi zločinci]], Edinost 1927, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VHAWQE5O 30. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKJ91M7Y 31. 8.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-21N1J0BR 1. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4R7XUUTU 2. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-31ZGC25K 3. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMRUTK4Y 4. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XX56WP5N 6. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YONUB0T5 7. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QWZ6GZNX 8. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2879BUUX 9. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SEHF083S 10. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L3Q6AK51 11. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SV6YTRDC 13. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QJ4DK3KS 14. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KS9GHTKV 15. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4MWLC2PI 17. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1CRS6V2E 18. 9.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A40BITG0 20. 9.] *[[Anton Tanc]]: [[Slučaj Kumberger]], Delavska politika 26. 8. 1933–13. 7. 1935 (od 68. številke 8. letnika do 55. številke 10. letnika) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] '''Avtorski opusi''' * [[Jan Plestenjak]] (objave v ''Slovencu'' in drugod, gl. Wikivir) * [[Fran Milčinski]] * [[Marjana Grasselli Prosenc]] * [[France Bevk]] * [[Fran Žgur]] * [[Ivan Baloh]] * [[Ferdo Kleinmayr]] * [[Franjo Krašovec]] * [[Drago Komac]] * [[Joško Kevc]] * [[Alojzij Remec]] * [[Marica Gregorič Stepančič]] * [[Ivan Podlesnik]] * [[Oskar Kamenšek]] * [[Janko Kessler]] * [[Ivan Pucelj]] * [[Anton Zajc]] * [[Jurij Grabrijan]] * [[Fran Zakrajšek]] * [[Marica Nadlišek Bartol]] (za njene črtice glej tudi v Edinosti pod psevdonim Marica) * [[Ivan Rob]] [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0001.pdf pdf 1] do [http://slov.si/doc/rob/IMG_20200115_0037.pdf pdf 37] Izbrane pesmi, str. 150&ndash;187. * [[Fran Detela]] *[[Aleksander Urankar]] (ameriški duhovnik) * [[Jakob Alešovec]] * [[Josip Podmilšak]] * [[Luiza Pesjak]] * [[Jožef Mihelič]] {{opravljeno}} *[[Leopold Lenard]] * [[Bogumil Vdovič]]: [[Pred šestdesetimi leti]]: Kako so govorile Ljubljančanke, [[Znameniti Slovenci]], [[Šund]], [[Pogrebi]] itd. *[[Ivo Grahor]]<ref>Kjer ob delih na seznamu ni povezave na dLib, jo najdi in vpiši sam.</ref> *[[Ivo Brnčić]] *[[Ljudmila Poljanec]] *[[Lea Fatur]] *[[Rado Murnik]] (objave v časniku ''Slovenec'')<ref>Izpiši, dodaj na seznam avtorjevih del in uredi Murnikove objave v časniku ''[[Slovenec (časnik)|Slovenec]]''.</ref> *[[Janko Mlakar]] (na Wikiviru najdi njegove še ne postavljene tekste iz časopisov, dodaj jih na seznam in uredi) *postavi vsa literarna dela z radiom v naslovu, gl. ''Slovenec''; tudi [[Usodna antena]] Janka Mlakarja. *[[Joža Herfort]] (povezave na dela so v bibliografijah leposlovja v časnikih na Wikiviru) *[[Josip Vandot]] *[[Narte Velikonja]] *[[Janko Mlakar]] *[[Ivan Albreht]] *[[Matej Tonejec]] - Samostal *[[Anton Koder]] *[[Fran Levstik]] (gl. SN) *[[Pavel Turner]] *[[Ivan Tavčar]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Josip Stritar]] *[[Alojzij Kokalj]] *[[Ivan Cankar]] (gl. SN) *[[Zofka Kveder]] (gl. SN, Edinost idr.) *[[Josip Premk]] *[[Albin Prepeluh]] *[[Fran Govekar]] *[[Milan Pugelj]] *[[Ivo Trošt]] *[[Julij Bučar]] *[[Marija Grošelj]] *[[Mara Tavčar]] *[[Ljudmila Prunk]] *[[Marija Kmet]] *[[Josip Suchy]] *[[Josip Kostanjevec]] *[[Ivan Lah]] *[[Gustav Strniša]] *[[Frančišek Ksaver Steržaj]] '''Revije''' *[[Vesna (1892–1894)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-VZ39EL6H dLib] *[[Vesna (1921)]] [https://www.dlib.si/details/URN%3aNBN%3aSI%3aspr-KYHESULH dLib] ==Besedila za urejanje v letu 2019== *[[Gustav Strniša]]: [[Klic zemlje]] (Domovina 1930, 1931; postaviti je treba še prvi del povesti) Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[K novim zarjam]]. Roman iz sedanjih dni. Domovina 13. 3. 1941. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z5FEBT8E 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-83IW58UY 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZGDOYFD 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XJ1OQ9BD 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H3J3WHQ6 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AAD12BMS 16].- uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Pavel Hribar]]: [[Plaz usode]]. Domovina 11. 11. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZS220D8 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-49BN8Y4E 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2KQZIC2Z 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLODK4ES 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EV6XQ26X 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5VR49RR 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR4P6OJC 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GEKVGC5L 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-92KNEDNA 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CXRA0GJL 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TZB5MQ60 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3LG6UVCG 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VYQ0T3L 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D9QDSB2X 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4H00TA6T 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7S41KP9M 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YY59YTZW 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MKA5PIQC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-32REG4L8 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZDD0YREI 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYWF4ZTB 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A4XNI2JM 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HKUCKAJ2 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ASWPE0SA 16]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Ljubezen ne umre]]. Domovina 29. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HUJP2U2F 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3XP19L1H 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GYMFADD9 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HS1B4P39 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTRGY8LD 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-39O50GLT 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6M8VM0XW 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L3WEKVMH 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYAAE7CH 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WW6J1D4C 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7U1SNJV7 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWSWG2DA 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H32F1YF 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PJNX1AMU 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YHQFVP8E 43]. [http://xxx 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PH5J35NO 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Ingolič]]: [[Kako je Mihov Jok postal pravi zakonski mož]]. Št. 17. Domovina 22. 4. 1937. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L89O8N09 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EE3MFHVU 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NZP0XBD 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPUV55UM 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y6POBADV 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOC7A53F 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FZNI9T0W 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUV5VWW8 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VBPY11FH 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X54UVD5H 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-74Z3IJXC 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KKUVONGL 28]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Pod nesrečno zvezdo]]. Povest iz minile dobe. Domovina 9. 7. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Aleksander Ličan]]: [[Spomini iz Sibirije]]. Iz dnevnika slovenskega vojaka in ujetnika v svetovni vojni. Št. 23–40. Domovina 4. 6. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W01FO80V 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9XIAPGD 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T4BE416D 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-327NQ7X8 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2CP8W5PE 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JE93IEDT 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7JHK4RWS 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B0KRRWJ 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSUDXVFS 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RQQMJ17N 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUTCRKJH 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AFCRYSYB 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4621S1SQ 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G5R06YPX 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKZCSKXJ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-44KNUWTK 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L64IG5HZ 40]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Franc Goričan]]: [[Peš po Franciji pred 40 leti]]. Domovina 30. 1. 1936. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X0990GDX 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WARU6E42 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MGS1LIUD 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMT9ZLJN 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7DJJTUD3 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-960NKQWN 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZLTLBGB 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFIINKGS 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6LJQ2N62 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1UFTN3ML 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y44N2A7F 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3J8LBS1L 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WL2P2JZ 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-97WCOQGF 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BJG2AASI 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1PHAODIS 20]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grajski vitez]]. Povest iz davnine. Domovina 16. 5. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ARAAC8X1 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TTNWQ9RR 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9BAFP4GC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LAZE31DI 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNCUHBVW 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S2N2Z2JQ 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3IO5DFXO 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y9EF7OR4 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MRVLY8I 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTFJKJAF 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O09HQE51 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HW1P9UM 31]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Razbojnik (Jožef Urbanija)|Razbojnik]]. Povest iz starih časov. Domovina 3. 1. 1935. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IF9L4GEU 1]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZHTGQP29 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYN9WTMI 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DC4QLT41 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NA0Z7ZWW 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CKUU9KB 6]. Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Ivan Albreht]]: [[Golški svetnik]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Polkovnikov grob]]. Domovina 2. 8. 1934. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4C2IUYNX 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NEF38ZGN 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GNIG2OQV 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CE1HOOQM 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-567FD1SC 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WC8NR4IM 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZHKTJA7 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MQHVY2S 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8ZWO1ZPH 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EW5G3N5P 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-526OHRV0 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9FK4V1DE 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GCD72MKC 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XDX2OV8R 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OJYA2ZX1 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FO2QDMGV 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PMXZZS8Q 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RGCVT5YQ 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMD288N0 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-29M0ANFL 50]. Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Tajnosti gorske vasice]]. Povest iz prošlega stoletja. Domovina 22. 6. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y08RE8AX 25]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H6RJJJPP 26]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GG93PHGV 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-00RIVPWO 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0A922MNT 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HCTYOWB8 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5I1FA9V7 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OKE0O9OY 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9NKCV0OZ 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TA0J5OA9 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MYZB3QRX 35]. Uredil: [[Jožef Poklukar|Jožef Poklukar]] *[[Ivan Albreht]]: [[Bogastvo zvestobe]]. Domovina 11. 5. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Mejnik (Jožef Urbanija)|Mejnik]]. Povest. Domovina 2. 2. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Boris Rihteršič|Mirko Brodnik]]: [[Goljava]]. Povest iz naših dni. Domovina 12. 1. 1933. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EO92BWVY 2]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6F60Z91 3]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N0T2UBZ1 4]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1KEEWMV1 5]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q5J9MCMH 6]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EBRR8O6G 7]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSLJFTPQ 8]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9CSB1MXD 9]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SCFFKFEC 10]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WTGEHGO 11]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OGUDMTW 12]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKH7RGVJ 13]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V64N9DBH 14]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SZW3I8PU 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HONRSFJ 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYPQ56TH 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VFD941I2 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K38NRXM9 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWPRHT5T 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO8S4T5K 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A6EN92C 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K74V6ZNR 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5TES8DFB 24]. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost občinske sirote]]. Povest. Domovina 10. 11. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NJIU72P8 51]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KS7OM9B3 52]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M6O5B9TL 53]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8R0B97FQ 1]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Gustav Strniša]]: [[Greh in pokora (Gustav Strniša)|Greh in pokora]]. Domovina 8. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R1TTL2BF 46]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZVCFIXZ 47]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G1F71RLE 48]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1LXM7Z07 49]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q9T0TV4E 50]. Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Milka Adamičeva]]: [[Zločinka]]. Domovina 22. 9. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WF03QJLS 39]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5U00OBFS 40]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IUXEQ3RL 41]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CLNOKCL1 42]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5ANFID2P 43]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TXP3DJ0L 44]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BHFSQ093 45]. Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Gustav Strniša]]: [[Ljubezen in strast]]. Domovina 2. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8H0E3ZR6 26] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. Uredila: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]] *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Grenko vino]]. Domovina 7. 4. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EN7HZN8K 15]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6U2F6H45 16]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ER4X0XPP 17]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YEK49LCY 18]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S4AE3U5E 19]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DWX9RY 20]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6GJ34AFN 21]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-04JV2CWC 22]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NSLIWHU8 23]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9DXOVGFC 24]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0ZBPLD8 25]. Ureja: [[Klarasebenik|Klara Šebenik]]. *[[Jožef Urbanija|Soteščan]]: [[Skrivnost usode]]. Povest. Domovina 30. 6. 1932. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGPDHWOD 27]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OT2TW66R 28]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U68027TG 29]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W1NWWJJG 30]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZWUJIMFR 31]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-387ZWWW5 32]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HSSAY8S6 33]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ELKP827J 34]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YNXBM309 35]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPH68COO 36]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CZ6ZMJ9J 37]. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BCURJSMQ 38]. Uredila: [[Ema Klemencic147|Ema Klemenčič]] *[[Ivan Fajdiga]]: [[Nebesa (Ivan Fajdiga)|Nebesa]]: Roman (1905) Uredila: [[Anaule|Ana Ule]] *[[Fran Zbašnik]]: [[Z viharja v zavetje]]: Roman preproste deklice (1900) Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Josip Vošnjak]]: [[Pobratimi]]: Roman (1889) Uredila: [[Pia Rednak]] *[[Janez Bilc]]: [[Prvenci]]: Poezije Janeza Bilca (1864) [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-TS3PSEUC/ac3b75aa-8943-482f-9f8f-15cb821480ee/PDF dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Stritar]]: [[Gospod Mirodolski]]. ''Zvon'' 1876. [http://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dzvon+1876%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1876 dLib,] str. 2, 18, 34, 50, 66, 82, 98, 114, 130, 146, 161 178, 194, 210, 226, 242, 258, 274, 291, 306 322, 339, 354, 370. -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Maks Pleteršnik]]: [[Prvi dnevi drugega triumvirata]]. ''Zvon'' 1880 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1SFN4TO6 dLib] (10 nadaljevanj). Uredila: [[TamaraSterk|Tamara Šterk]] *[[Gustav Strniša]]: [[Francozi in rokovnjači]]. ''Domovina'' 1930 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-WXCN3RZJ/24950fe8-726a-4aa4-bd5c-8967661d888b/PDF dLib] + 24 nadaljevanj - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Gustav Strniša]]: [[Zadnji rokovnjač]]. ''Domovina'' 1933, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H5D0R18A/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 39] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F1WYW3ZE/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 40][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q71D3BW/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 41][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VW1ZKY7I/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 42][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A75QZU7/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 43][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-14SBSKEV/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 44] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EOTBO0J6/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 45][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XA9IYO5G/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 46][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYB5ST3C/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 47][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KQZJQYGK/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 48] [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3VIBVAVC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 49][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5QW8PMLC/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=2 50][https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-I7Q0VQ4L/?euapi=1&query=%27keywords%3ddomovina%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&frelation=Domovina+(Ljubljana)&fyear=1933&page=3 51] Uredila: [[Lararojc13|Lara Rojc]] *Luka Svetec: [[Vladimir i Kosara]]. ''Slovenska bčela'' 1851 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-0OO3WN2E/b7e15cc7-8e3e-41bb-a15c-6ff8cbde9431/PDF dLib št. 1, str. 4,] str. 19, 35, 51, 69 Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Engelbert Gangl]], [[Sad greha]]. Drama *Luka Svetec: [[Klepec]]. ''Novice'' 1853, št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M7ML8ABN 12.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J85CNT1J 16.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BD5G3G46 26.2.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-75B7J646 12.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1Y8FII20 16.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6ZKXRQU2 19.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CNZYFN50 26.3.] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DPGHZKX7 30.3.] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *''[[Besednik]]'' (1869&ndash;1878) Ureja: [[Anaule|Ana Ule]] (le letnik 1869) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *[[Fran Govekar]], [[Svitanje (Govekar)|Svitanje]], ''Slovenski narod'' 1920, dlib {{fc|dlib|T22ZDVRO|s=1|44}}, {{fc|dlib|JPIP5OML|s=1|45}}, {{fc|dlib|M24U6GNJ|s=1|46}}, {{fc|dlib|ZKZTU924|s=1|47}}, {{fc|dlib|7ZGU2DUB|s=1|48}}, {{fc|dlib|Q6K3RQBS|s=1|50}}, {{fc|dlib|GT0TJI6P|s=1|51}}, {{fc|dlib|25CGHCDI|s=1|52}}, {{fc|dlib|U1FERUI0|s=1|53}}, {{fc|dlib|GTOFT0W9|s=1|54}}, {{fc|dlib|YYHWKTUL|s=1|55}}, {{fc|dlib|KASJIN2E|s=1|56}}, {{fc|dlib|EB668RGE|s=1|58}}, {{fc|dlib|FBRGB3NR|s=1|59}}, {{fc|dlib|1C2EP3LW|s=1|60}}, {{fc|dlib|25WJAL77|s=1|63}}, {{fc|dlib|HADBEGD1|s=1|65}}, {{fc|dlib|APYUEPNQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|E72Y3CSV|s=1|69}}, {{fc|dlib|W5I0AZZR|s=1|70}}, {{fc|dlib|Y5W142BG|s=1|71}}, {{fc|dlib|7N4J8EFE|s=1|72}}, {{fc|dlib|EN77HZCX|s=1|74}}, {{fc|dlib|MPG4JEFU|s=1|75}}, {{fc|dlib|NRRWHYYZ|s=1|76}}, {{fc|dlib|LAM1M7RK|s=1|77}}, {{fc|dlib|72V2OD6T|s=1|78}}, {{fc|dlib|NNR8SS6B|s=1|79}}, {{fc|dlib|PE2B7IFT|s=1|80}}, {{fc|dlib|RUYY5QLZ|s=1|83}}, {{fc|dlib|H55KSURN|s=1|84}}, {{fc|dlib|J5JKMX4C|s=1|85}}, {{fc|dlib|BGD1DE09|s=1|91}}, {{fc|dlib|DZTM255G|s=1|92}}, {{fc|dlib|DZEW5HCU|s=1|93}}, {{fc|dlib|Q797AGHR|s=1|94}}, {{fc|dlib|6S5CEVG9|s=1|95}}, {{fc|dlib|LKVY69K0|s=1|96}}, {{fc|dlib|WTFKPAXG|s=1|98}}, {{fc|dlib|OOYWKB59|s=1|101}}, {{fc|dlib|6DTZ6SW4|s=1|102}}, {{fc|dlib|7F5R4BF9|s=1|103}}, {{fc|dlib|E1G91FAP|s=1|104}}, {{fc|dlib|K0Q8LSM9|s=1|105}}, {{fc|dlib|O1XX53KX|s=1|107}}, {{fc|dlib|GCIJMA39|s=1|109}}, {{fc|dlib|UC3M4MBA|s=1|110}}, {{fc|dlib|AWK1ADH5|s=1|112}}, {{fc|dlib|G1QPFAQI|s=1|113}}, {{fc|dlib|F0I9PVRK|s=1|114}}, {{fc|dlib|R2GU9CZO|s=1|115}}, {{fc|dlib|V3NKSMXC|s=1|117}}, {{fc|dlib|HPS0KWYQ|s=1|123}}, {{fc|dlib|5F3AJL6K|s=1|124}}, {{fc|dlib|INIVRXIU|s=1|126}}, {{fc|dlib|AILS1FMC|s=1|127}}, {{fc|dlib|RNE9S9KO|s=1|128}}, {{fc|dlib|G0JMITYS|s=1|129}}, {{fc|dlib|SF7EDR7Z|s=1|130}}, {{fc|dlib|0IGAF7AW|s=1|131}}, {{fc|dlib|N6LBK1CB|s=1|133}}, {{fc|dlib|L5DVUNDD|s=1|134}}, {{fc|dlib|F19JXWO7|s=1|135}}, {{fc|dlib|0BXZ6N2E|s=1|138}}, {{fc|dlib|K3DBH2BC|s=1|139}}, {{fc|dlib|SHFLRJ9W|s=1|140}}, {{fc|dlib|Y0R55KDZ|s=1|141}}, {{fc|dlib|ABJLJHFP|s=1|148}}, {{fc|dlib|IKO67GFF |s=1|149}}, {{fc|dlib|HFLJC65A|s=1|150}}, {{fc|dlib|AI9BTPGU|s=1|151}}, {{fc|dlib|PWQN19KC|s=1|152}}, {{fc|dlib|R4WRAMWR|s=1|153}}, {{fc|dlib|FFOIPGJR|s=1|162}}, {{fc|dlib|7RULQO5T|s=1|167}}, {{fc|dlib|FS3AAFCE|s=1|169}}, {{fc|dlib|NA8EZIQH|s=1|171}}, {{fc|dlib|Q1AUW91Q|s=1|172}}, {{fc|dlib|7NWAD7HO|s=1|174}}, {{fc|dlib|TNWFTMVO|s=1|175}}, {{fc|dlib|142JIQAR|s=1|177}}, {{fc|dlib|GIJWR9E9|s=1|178}}, {{fc|dlib|LSQ5F8AM|s=1|179}}, {{fc|dlib|SSQFC43L|s=1|181}}, {{fc|dlib|768SKO74|s=1|182}}, {{fc|dlib|P4LGGMAH|s=1|183}}, {{fc|dlib|84SV4BI6|s=1|184}}, {{fc|dlib|3M6IXPPU|s=1|187}}, {{fc|dlib|KSWK9AYB|s=1|189}}, {{fc|dlib|XJ9XMC9Q|s=1|192}}, {{fc|dlib|5U2NUTHP|s=1|193}}, {{fc|dlib|7LADYTMN|s=1|194}}, {{fc|dlib|ZVAIVZ3A|s=1|196}}, {{fc|dlib|3KE6OA63|s=1|197}}, {{fc|dlib|LJSUK99H|s=1|198}}, {{fc|dlib|VEIWG4GA|s=1|199}}, {{fc|dlib|BSZ8OOKT|s=1|200}}, {{fc|dlib|C04DX1W8|s=1|201}}, {{fc|dlib|G9H1F2G9|s=1|212}}, {{fc|dlib|J7VVSGXM|s=1|214}}, {{fc|dlib|BAJM8Z76|s=1|215}}, {{fc|dlib|ILJMOP9U|s=1|216}}, {{fc|dlib|AO7D58KD|s=1|217}}, {{fc|dlib|UN4TIN8H|s=1|223}}, {{fc|dlib|NQSKY6I1|s=1|224}}, {{fc|dlib|A8YJ7TI4|s=1|225}}, {{fc|dlib|AACM9Z13|s=1|233}}, {{fc|dlib|578RRCRA|s=1|235}}, {{fc|dlib|4WFBFRBB|s=1|236}}, {{fc|dlib|UZ9C4KFJ|s=1|237}}, {{fc|dlib|9K32SQQ6|s=1|239}}, {{fc|dlib|4C2R9UY8|s=1|241}}, {{fc|dlib|JSHVLU96|s=1|242}}, {{fc|dlib|GFXXE2HG|s=1|243}}, {{fc|dlib|B7WMV6PH|s=1|245}}, {{fc|dlib|E69F7K6V|s=1|247}}, {{fc|dlib|ZNMNNG0M|s=1|248}}, {{fc|dlib|DJY64TJ2|s=1|249}}, {{fc|dlib|454P03DR|s=1|258}}, {{fc|dlib|N1KLSL9O|s=1|259}}, {{fc|dlib|D4FMGDDW|s=1|260}}, {{fc|dlib|WAYELPSO|s=1|262}}, {{fc|dlib|3KYE1FUC|s=1|263}}, {{fc|dlib|S5NLY0DH|s=1|264}}, {{fc|dlib|JW0TUMAW|s=1|266}}, {{fc|dlib|CRUTWEF6|s=1|271}}, {{fc|dlib|GA1IEEK6|s=1|275}}, {{fc|dlib|B207VIT7|s=1|277}}, {{fc|dlib|U17LJ71W|s=1|278}}, {{fc|dlib|H7CMNSBN|s=1|282}}, {{fc|dlib|R9D2Z9OK|s=1|283}}, {{fc|dlib|KLMLJAJT|s=1|285}}, {{fc|dlib|01UGN103|s=1|286}}, {{fc|dlib|KWVG0672|s=1|289}}, {{fc|dlib|A52U4LHE|s=1|291}}, {{fc|dlib|18XVSDMM|s=1|292}}, {{fc|dlib|K74AH2UB|s=1|293}}, {{fc|dlib|46BO5R3Z|s=1|294}}, {{fc|dlib|83RQEPDW|s=1|296}}, {{fc|dlib|KY9I3BP1|s=1|297}}, {{fc|dlib|0DRVBVTK|s=1|298}}, {{fc|dlib|HB4J7TWX|s=1|299}}, {{fc|dlib|PVAD2S8S|s=1|5}}, {{fc|dlib|A6TM0SGH|s=1|8}}, {{fc|dlib|Y5V50KH2|s=1|9}}, {{fc|dlib|4ER5FF5P|s=1|15}}, {{fc|dlib|OV9SPDN6|s=1|16}}, {{fc|dlib|EXX02J07|s=1|22}}, {{fc|dlib|86ZJI14F|s=1|23}}, {{fc|dlib|F5DFBLI2|s=1|30}}, {{fc|dlib|UJURJ5ML|s=1|31}} Ureja: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]], [[Lararojc13|Lara Rojc]] *[[Alojz Kraigher]]: [[Peter Drozeg]]. Slovan 1916, dLib. Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Lah]]: [[Brambovci]], 1910/11 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QKZ7SEN7/1dd6ddfc-8919-4241-bc68-7837a28daa10/PDF dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Albin Prepeluh]]: [[Mina (Prepeluh)|Mina]]: Roman, SN 1910 (pretipkati še od poglavja 13 do 32) Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Fata morgana (Marica Bartol)|Fata morgana]] (LZ 1898, urediti od poglavja 5 do konca, 1&mdash;4 je že urejeno) Uredila: [[Nezakocnik|Neža Kočnik]] *[[Tone Brdar]]: [[Velika ljubezen]]: Roman iz preteklih dni. Domovina 1936/37 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZOT4DHT7 dLib 33] itd. do 37. nadaljevanja v 32. poglavju v [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESCZ6E0S aprilski številki 1937] Ureja: [[Uporabnik: Erika Primc|Erika Primc]] *[[Andrej Gutman]]: [[Novi vedež za smeh ino časkratenje Slovencom]] (Gradec, 1838) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YODEYCV4 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ena lepa lubezniva inu branja vredna historia od te po nadoužnu ven izgnane svete grafnie Genovefe|Ena lepa lubesniva inu brania vredna historia od te po nadoushnu ven isgnane svete grafnie Genofefe is tega mesta Pfalz]]. Je is nemshkiga na krajnski jesik preobernena (1800) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Y96DU3F dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Genovefa]]: Povést is starih zhasov sa vse dôbre ljudí, slasti pa sa matere in otrôke (1841) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KYFTUPLQ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Franc Malavašič]]: [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo (1856) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SARL8LFN dLib] Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Franc Malavašič]]: [[Erazem iz Jame]]. Povest iz petnajstiga stoletja. Poleg verjétnih pisem spisal Fr. Malavašič. Z eno podobšino (1845) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VVY2BG42 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Harriet Beecher Stowe]]: [[Stric Tomova koča]] ali Življenje zamorcov v robnih deržavah svobodne séverne Amerike (1853)[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3E51O4FR dLib] Ureja: [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Bojtek]] ali pravica od viteza v drevo vpreženega. Prijetno in kratkočasno branje (1853) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OGNKA4CC dLib] uredil [[Urharec|Urh Ferlež]] *[[Jakob Alešovec]]: [[Vrtomirov prstan]] ali zmaj v Bistriški dolini: Ljudska pravljica iz preteklih časov (1881) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0ECI8RD dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] Na seznam je treba dodati daljša izvirna besedila (več kot 4 nadaljevanja) iz časopisov SN, Domoljub (med 1907 in 1936), Vigred, Ilustrirani glasnik, Amerikanski Slovenec, Edinost, Prosveta, Ameriška domovina, Zora + kar je bilo od 27. dec. 2016 dodano v že izpisane. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 06:16, 23. september 2017 (CEST) ==Besedila za urejanje v letu 2018 == *Simon Gregorčič: [[Poezije 4]] (1908) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJOXSQ3N dLib] *P. P.: [[Krivica s krivico]]: Gorska novela. ''Domoljub'' 1901, št. {{fc|dlib|FN4PQDXS|s=all|20}}, {{fc|dlib|CWTL4KJM|s=all|21}}, {{fc|dlib|FR05RNEX|s=all|22}}, {{fc|dlib|M56CXOZM|s=all|23}}, {{fc|dlib|UJ69WGVN|s=all|24}}, {{fc|dlib|91TSUBK8|s=all|25}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jožef Urbanija|Limbarski]]: [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1938 št. {{fc|dlib|PXA876LG|s=all|36}}, {{fc|dlib|ORVE8R54|s=all|37}}, {{fc|dlib|9E4BA6WP|s=all|38}}, {{fc|dlib|ME2PCY9H|s=all|39}}, {{fc|dlib|71BMDD12|s=all|40}}, {{fc|dlib|19EZ72A9|s=all|41}}, {{fc|dlib|24SW1E09|s=all|42}}, {{fc|dlib|CMRQI8LN|s=all|43}}, {{fc|dlib|GJ7RR6VK|s=all|44}}, {{fc|dlib|EEQPW8LO|s=all|45}} Uredila: [[Uporabnik: Anja Antloga|Anja Antloga]] *[[Narte Velikonja]]: [[Besede (Narte Velikonja)|Besede]]: Povest. ''Domoljub'' 1938, št. {{fc|dlib|84GQ58ZG|s=all|47}}, {{fc|dlib|LOGQ1N4R|s=all|48}}, {{fc|dlib|4UZI6ZIK|s=all|49}}, {{fc|dlib|W4ZN35Z7|s=all|50}}, {{fc|dlib|00FPC294|s=all|51}}, {{fc|dlib|AMKQJ7EK|s=all|52}}; 1939, št. {{fc|dlib|OP8MH734|s=all|1}}, {{fc|dlib|W6EQ6AH6|s=all|2}}, {{fc|dlib|BR7GUGST|s=all|3}}, {{fc|dlib|HCQ0H3MM|s=all|4}}, {{fc|dlib|ME3RCKTC|s=all|5}}, {{fc|dlib|4HV1LOWD|s=all|6}}, {{fc|dlib|BHVBIKOD|s=all|7}}, {{fc|dlib|FXEYM5RS|s=all|8}}, {{fc|dlib|UI8OBC1F|s=all|9}}, {{fc|dlib|QUUATZUP|s=all|10}}, {{fc|dlib|5EO0I54C|s=all|11}}, {{fc|dlib|VOVEMKFO|s=all|12}}, {{fc|dlib|98VEI0JZ|s=all|13}}, {{fc|dlib|2CAF9IQM|s=all|14}}, {{fc|dlib|X8FAGXJQ|s=all|15}}, {{fc|dlib|RJ866T6P|s=all|16}}, {{fc|dlib|4K5K7LIH|s=all|17}}, {{fc|dlib|P6FH90A1|s=all|18}}, {{fc|dlib|ZPDBQUUF|s=all|19}}, {{fc|dlib|JTZCRP2S|s=all|20}}, {{fc|dlib|QSZMPLVR|s=all|21}}, {{fc|dlib|HY0U3OK2|s=all|22}}, {{fc|dlib|SF1WH2Y0|s=all|23}}, {{fc|dlib|VTB4YSMU|s=all|24}} , {{fc|dlib|EFRB8G83|s=all|25}}, {{fc|dlib|D9DH92SR|s=all|26}}, {{fc|dlib|SB3L3KAV|s=all|27}}, {{fc|dlib|5TV6D50K|s=all|28}}, {{fc|dlib|Y1YJ6UAS|s=all|29}}, {{fc|dlib|6Z010AWB|s=all|30}}, {{fc|dlib|GHZWH4GP|s=all|31}}, {{fc|dlib|OF1EBJ29|s=all|32}}, {{fc|dlib|RA91XMYK|s=all|33}}, {{fc|dlib|7CZ5R5GO|s=all|34}}, {{fc|dlib|X13Y1WYH|s=all|35}}, {{fc|dlib|HMMD74DA|s=all|36}}, {{fc|dlib|OLMN4Z6A|s=all|37}}, {{fc|dlib|X1UZPMEX|s=all|38}}, {{fc|dlib|FNGG7JUU|s=all|39}}, {{fc|dlib|EXZ0DHL0|s=all|40}}, {{fc|dlib|CPBRS7R3|s=all|41}}, {{fc|dlib|IMLJTW7B|s=all|42}}, {{fc|dlib|DVGMFCNU|s=all|43}}, {{fc|dlib|MTJ59S8D|s=all|44}}, {{fc|dlib|B0H4RC54|s=all|45}}, {{fc|dlib|O1FJS4HW|s=all|46}}, {{fc|dlib|WZH1MJ3G|s=all|47}}, {{fc|dlib|6HGV3DNU|s=all|48}}, {{fc|dlib|7BURXPDU|s=all|49}}, {{fc|dlib|PDEMJZ09|s=all|50}}, {{fc|dlib|4V26IUQT|s=all|51}}, {{fc|dlib|18X6MCXP|s=all|52}}; 1940, št. {{fc|dlib|WN5NOEJC|s=all|1}}, {{fc|dlib|45ARDHXE|s=all|2}}, {{fc|dlib|BL7GFQXV|s=all|3}}, {{fc|dlib|ZAIJXQ9D|s=all|4}}, {{fc|dlib|LEX9QCN0|s=all|5}}, {{fc|dlib|K8IFSX7P|s=all|6}}, {{fc|dlib|T6KYMDT9|s=all|7}}, {{fc|dlib|34G68JL4|s=all|8}}, {{fc|dlib|8KK5I1F9|s=all|9}}, {{fc|dlib|7D5BJMZY|s=all|10}}, {{fc|dlib|BXU4EINF|s=all|11}}, {{fc|dlib|EFBJLKWB|s=all|12}}, {{fc|dlib|WM90K0KE|s=all|13}}, {{fc|dlib|QTWOJLLB|s=all|14}}, {{fc|dlib|KKNYDUFR|s=all|15}}, {{fc|dlib|8PVGZ7YQ|s=all|16}}, {{fc|dlib|UC4D1MQA|s=all|17}} -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Limbarski|Jožef Urbanija]]: [[Očim]]: Povest iz domačega življenja. ''Domoljub'' 1940, št. {{fc|dlib|WOO4NRN8|s=all|40}}, {{fc|dlib|PWRHHGXF|s=all|41}}, {{fc|dlib|AJ0EJVP0|s=all|42}}, {{fc|dlib|P4U471ZM|s=all|43}}, {{fc|dlib|HURO9JNR|s=all|44}}, {{fc|dlib|RTNXVQFM|s=all|45}}, {{fc|dlib|NLLMCTNO|s=all|46}}, {{fc|dlib|A9O97ZLK|s=all|47}}, {{fc|dlib|YEVRSC5J|s=all|48}}, {{fc|dlib|OKWY7FUT|s=all|49}}, {{fc|dlib|RDD3XBED|s=all|50}}, {{fc|dlib|NO0OFY6N|s=all|51}}, {{fc|dlib|9CH148CT|s=all|52}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Filip Terčelj|Grivšek]]: [[Vozniki]]: Povest iz sončne doline. ''Domoljub'' 1942, št. {{fc|dlib|9ZSD2MB0|s=all|18}}, {{fc|dlib|37F217CX|s=all|19}}, {{fc|dlib|XBC84L13|s=all|20}}, {{fc|dlib|DCNO40AW|s=all|21}}, {{fc|dlib|7HKV7EZ2|s=all|22}}, {{fc|dlib|MF4SALW3|s=all|23}}, {{fc|dlib|WAUU6G2X|s=all|24}} , {{fc|dlib|LCV52I1U|s=all|25}}, {{fc|dlib|6VYVEL8C|s=all|26}}, {{fc|dlib|JBK9XVD0|s=all|27}}, {{fc|dlib|CFHG1916|s=all|28}}, {{fc|dlib|KUGDZ0V6|s=all|29}}, {{fc|dlib|M4SNYPSN|s=all|30}}, {{fc|dlib|PWT3UH2X|s=all|31}}, {{fc|dlib|3TKB6XTN|s=all|32}}, {{fc|dlib|KSYZ2WW0|s=all|33}}, {{fc|dlib|TMUA50XI|s=all|34}}, {{fc|dlib|8KF897TK|s=all|35}}, {{fc|dlib|BCGO5Z4T|s=all|36}}, {{fc|dlib|RA1M871V|s=all|37}} Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Ljudmila Pivko]]: [[Kriminal]], Edinost 1923: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8FP2CVZ3 5. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SGEVZP6Y 6. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EF1LFH9 7. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RSOSE1GU 9. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-R1IJSSL4 10. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4ZJPFJWF 11. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIPHU366 12. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-M43CW2H7 13. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z24IJTSH 14. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6AGP7C89 16. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRKGOQC3 17. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5VBEP63V 18. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BLIRLIXK 19. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8BEZGBBG 20. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-J8LEABGF 21. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z1CCV15K 23. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6SDAWBBJ 27. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8L3DYHFO 28. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-177XHHVV 30. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UVGORTX4 31. 10.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-17Y15NYX 1. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMPCPHM1 2. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CTXNIRFO 3. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DMOQKWJS 4. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHCG82ED 5. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-V6WCKXXF 7. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H9NALCO7 8. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LZ0XPYCL 9. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IPW4JRPG 10. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BE5VS3RP 11. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJUFGJBX 12. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NE4372AH 14. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0W8VOGDA 15. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ITYQS8TS 16. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T98RHVRA 17. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-07K8MLXF 18. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0T67FDP4 20. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BQDN9DU3 21. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ONETV45E 22. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8LXFRMR7 23. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPH3LTOA 24. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZI86MYSE 25. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-U44HYPEX 27. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BWXV17D9 29. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A1SPXXR6 30. 11.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FF8VE8YG 1. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S46EAD7J 2. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L66CYQV8 4. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-W3ESSQ07 5. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L7YGMWXA 6. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G9R520RA 7. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1UD9C8XZ 8. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LV21Y24U 9. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CW99UOM6 11. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YIUE3WRW 12. 12.], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WQVEPWQU 13. 12.] Uredila: [[Uporabnik:Rajhlara|Lara Rajh]] *[Dr. med. Keller]: [[Živa pokopana]] ali Tragična usoda mlade matere: Romantična pripovest po lastnih doživljajih. Spisal Milner (1845 str., tekst 1. dela je urejen do str. 118 po pdf) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0RTOUZYJ dLib] *Victor von Falk [pravo ime Heinrich Sochaczewsky]: [[Giuseppo Musolino]] ali Krvno maščevanje: Po autentičnih podatkih napisal Viktor von Falk. [Ljubljana: A. Turk], 2654 str. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VOUS5TR5 dLib] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:21, 6. avgust 2018 (CEST) *[Victor von B.]: [[Grofica beračica]] ali Usodni doživljaji grofovske hčere: roman iz življenja. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JQW88AJJ dLib] (1902), 2400 strani -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Vitomir Feodor Jelenc|Artur Sever]]: [[Žena (Vitomir Feodor Jelenc)|Žena]]: Roman. ''Jutro'' 1910, letnik 1 (št. 5—11, 14—27, 29—30, 34—40, 45—53, 55—62) - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivo Kovačič]]: [[Mladi gozdar]]: Izviren roman. ''Gorica'' 1903 in 1904 [60 nadaljevanj na dLibu] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Bratko Kreft]]: [[Človek mrtvaških lobanj]]: Kronika raztrganih duš. ''Delavska politika'' 1928/29. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AYLA5C95/?] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] euapi=1&query=%27keywords%3ddelavska+politika%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Delavska+politika&page=1&fyear=1928&sortDir=ASC&sort=date dLib] (21. 3. 1928–9. 11. 1929; od 23. številke 3. letnika do 92. številke 4. letnika) *[[Pavlina Pajk]]: [[Spomini tete Klare]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFNJMMJM/?euapi=1&query=%27keywords%3dspomini+tete+klare%3b+povest%27&pageSize=25 DiS 1895] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: [[Judita (Pavlina Pajk)|Judita]] [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U6BGFJ9I/?euapi=1&query=%27keywords%3djudita+pajk%27&pageSize=25 DiS 1896] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pavlina Pajk]]: ''[[Pesmi (Pavlina Pajk)|Pesmi]]'' (1878) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T0NPRWFW dLib] - Uredila: [[Uporabnik:ŠušNika|Nika Šušteršič]] *[[Zofka Kveder]]: [[Egoizem]]. (enodejanka) ''Domači prijatelj'' 1906 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-PNS4T1G7/0109efd6-bd99-4415-833b-e1d3603ce787/PDF dLib] *[[Ivan Pregelj]]: [[V Emavsu]]. ''Dom in svet'' 1925 [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-4W2SG87F/635fd9c2-b845-471b-af56-0913f16b1068/PDF dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Charles Baudelaire]]: [[Slab denar]]. ''Domači prijatelj'' 1/4 (1904) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UFA5HUKJ dLib] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Kaj nam prinaša avtorska zaščita]]? ''Jutro'' 1929 *[[Osip Šest]]: [[Izgovori]]. ''Jutro'' 1930 *[[Kaj bodo ljudje rekli]]. Povest. SN 1868 (št. 107–108, št. 110, št. 117–118) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Matija Valjavec]]: [[Narodne pripovedke. Izgledi ogerske in štajerske slovenščine]]. SN 1874 (št. 64–65, 67–69) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VCJGSMWC dLib 64], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2MKG8CZZ dLib 65], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8I788AQ dLib 67], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RM6TO18Y dLib 68], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NAJNKPNN dLib 69] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Kukavica (Anton Koder)|Kukavica]]. Obraz iz narave. SN 1875 (št. 118–119) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-L24QIG1D dLib 118], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XMMK2ZN6 dLib 119] -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Marjeta]]. Izvirna povest. SN 1875 (št. 223–226, 228) {{fc|dlib|BZHVY9QP|s=all|223}}, {{fc|dlib|UELF62P7|s=all|224}}, {{fc|dlib|T1RR99UK|s=all|225}},{{fc|dlib|GHHT2J5O|s=all|226}}, {{fc|dlib|5APCJUYB|s=all|228}} uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Josip Ogrinec]]: [[En dan ženin]]. Smešljivka iz narodnega življenja. SN 1876 (št. 130–143, 145) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Ureja: [[Uporabnik: Tejacec|Teja Čeč]] *[[J. L.]]: [[Trsna uš]]. Humoreska. SN 1876 (št. 161–163) [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Josip Ogrinec]]: [[Čast in sramota]]. Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. SN 1876 (št. 168–180) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EIKT3W68/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&pageSize=25 dLib 168], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BLUSJOCQ/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 169], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G34PY8BA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 170], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20OXYC0B/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 171], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-57MJE72E/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 172], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QH581L7J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 173], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-17OVMWCN/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 174], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9QGFU3J/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 175], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2GHSNGBX/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 176], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RW0K7HSD/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 177], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XKPBKG78/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 178], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z8I384N8/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 179], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WVVOJKL9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1876%27&frelation=Slovenski+narod&fyear=1876&sortDir=ASC&sort=date&page=4&pageSize=50 dLib 180] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (J. Medvedov): [[Valovi srca]]. Izvirna novela. SN 1876 (št. 219—232) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Na naših gorah]]. Povest iz šestnajstega stoletja. SN 1877 (št. 227–234) {{fc|dlib|UJMBQRLQ|s=10|227}}, {{fc|dlib|CCUKA6NE|s=10|228}}, {{fc|dlib|OM14V0BQ|s=10|229}}, {{fc|dlib|Q9TOYGB1|s=13|230}}, {{fc|dlib|362QW1JA|s=10|231}}, {{fc|dlib|FV6OM8G3|s=10|232}}, {{fc|dlib|WPEX7MHQ|s=10|233}}, {{fc|dlib|H22TKB8X|s=13|234}}, {{fc|dlib|6ARURLK3|s=10|236}}, {{fc|dlib|YU9JUPSW|s=10|237}}, {{fc|dlib|AOS3X2OD|s=10|238}}, {{fc|dlib|TLQUDO1R|s=10|239}}, {{fc|dlib|6GZOQZUC|s=10|240}}, {{fc|dlib|NQM63UKY|s=10|242}}, {{fc|dlib|OUIN4413|s=10|243}}, {{fc|dlib|G3IJF112|s=10|244}}, {{fc|dlib|VA6DV2HZ|s=10|245}}, {{fc|dlib|110BYCHW|s=10|246}}, {{fc|dlib|8SOZTDN4|s=10|247}}, {{fc|dlib|SPFG2Q6V|s=10|248}}, {{fc|dlib|EOFDXX46|s=13|249}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *A. J. Cernič: [[Na posipu karlovškega grada]]. Črtica od Cerkniškega jezera. SN 1877 (št. 251) [ dLib] *[[Pozno]]. Stranica iz življenja. SN 1877 (št. 260–263, 265) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *Josip M.: [[Sladek spomin]]. Slika iz mestnega življenja. SN 1877 (št. 268—269, 272) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1WM8XZH0/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 268], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4V5WTEW/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 269], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7MF32TU9/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1877%27&pageSize=25&sortDir=DESC&sort=date&page=2 dLib 272] -- Uredila: [[Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Ivan Tavčar]]: [[Prijatelj Radivoj]]. Žalostna pripovest. SN 1877 (št. 281) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RNN2155H dLib 281] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Dva Matevža]]. SN 1879 (št. 44–49) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L648AQ06 dLib 44], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EUMUVVYC dLib 45], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IU82V4UB dLib 46], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJULBKFM dLib 47], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3I5TPQ8R/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25 dLib 48], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XOS932T0 dLib 49] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *J. S.: [[Spomini (SN 1879)|Spomini]]. SN 1879 (št. 54–55, 59–60, 65) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KWK8MMJO/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 54], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1BSU44JA/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 55], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWD8NLDL/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 59], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUDFFP3W/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 60], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QRUT2O43/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1879%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=3&frelation=Slovenski+narod dLib 65] -- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] *[[Josip Ogrinec]] (Medvedov): [[Magjar ember in Budapešta]]. SN 1879 (št. 61–64) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Koder]] (Liberius): [[Vrba]]. Obraz iz narave. SN 1879 (št. 90–91) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Jakob Žnidaršič]] (Nis Vodoran): [[Spomini iz otročjih let]]. SN 1879 (št. 107–110) {{fc|dlib|TJHMBXMK|s=10|107}}, {{fc|dlib|7VQBBDVT|s=10|108}}, {{fc|dlib|MMWEG6CK|s=10|109}}, {{fc|dlib|TPSWT351|s=10|110}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Črtica]]. SN 1879 (št. 188, 201, 297) [ dLib], [ dLib], [ dLib] *[[Anton Kos Cestnikov]]: [[Strix bubo]]. Črtice iz dijaškega življenja. SN 1879 (št. 195—196) [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Potopisne črtice|Potopisne črtice]]. SN 1879 (št. 202–204) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Žrtev ljubosumnosti]]. Povest iz Amerike. SN 1879 (št. 222, 224–225, 227) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UKOS3L5T dLib 222], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4K7UIYKK dLib 224], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VLNXQDZU dLib 225], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OR7XLYAV dLib 227]-- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Neusojena ljubica]]. SN 1880 (št. 72–75) [ dLib ], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *Milka P.: [[Oženil se je – iz osvete]]! Povest. SN 1880 (št. 77–79, 83–86) {{fc|dlib|YFF4FVSQ|s=10|77}}, {{fc|dlib|6N07G86F|s=10|78}}, {{fc|dlib|V3JZ09NV|s=10|79}}, {{fc|dlib|S0DA5F63|s=10|83}}, {{fc|dlib|H0ZNL4G2|s=10|84}}, {{fc|dlib|2AID8IL7|s=10|85}}, {{fc|dlib|V5TIM69Z|s=10|86}} -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] *[[Pravična in resnična pisma Spectabilisova]]. SN 1880 (št. 169, 174, 198, 216, 296) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], SN 1881 (št. 9, 23, 25, 36, 103–104, 130, 166, 180, 195) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Iz dnevnika kranjske učiteljice]]. SN 1880 (št. 244–251) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] Ureja: [[Uporabnik:MKos|Maja Kos]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Tonček in Jožek]]. Črtica iz dijaškega življenja. SN 1880 (št. 253–254, 256) [ dLib], [ dLib], [ dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Anton Kos Cestnikov]] (Spectabilis): [[Brus]]. SN 1881 (št. 89) [ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Tri povesti brez naslova]]. SN 1881 (št. 131, 133–135) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Miroslav Malovrh]]: [[Gjuro Daničić]]. Životopisna črtica. SN 1881 (št. 138–142) [dLib], [dLib], [dLib], [dLib], [dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Izza peči]]. SN 1883 (št. 39, 63, 69, 105) [ dLib], [ dLib], [ dLib], [ dLib] * [[Bret Harte]]: [[Pripovedka o Hudičevej gori]]. SN 1885 (št. 31–34) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W3MHHSND/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 31], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI4XS0HT/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 32], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4HTSQI10/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 33], [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D8JW4AGG/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovenski+narod+1885%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Slovenski+narod&page=3 dLib 34]-- Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Bret Harte]]: [[Črtica iz življenja igralčevega]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 154, 156–60, 162–63) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Božična noč v Sakramentovej dolini]]. Kalifornska povest. SN 1885 (št. 269–72, 275–78) Uredilaa: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Josip Stritar]]: [[Rojakom (Josip Stritar)|Rojakom]]. SN 1886 (št. 129)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Anton Aškerc]] (Nenad): [[Male slike]]. Iz načrtov mrtve duše. SN 1886 (št. 186–87) -- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Matej Tonejec|Samostal II]]: [[Zapozneli Riklijan]]. Slika iz Bleškega življenja. SN 1886 (št. 249)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Josip Stritar]]: [[Slovanska pesem]]. SN 1887 (št. 65)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Andreju Einspielerju]] o zlati maši dne 21. avgusta 1887. leta. SN 1887 (št. 189)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Josipu Juriju Strossmajerju]]. SN 1888 (št. 67)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Projekt]]. SN 1888 (št. 140) * [[Bret Harte]]: [[Silvestrov otročiček]]. Kalifornska povest. SN 1890 (št. 86, 88, 91–94, 96) Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]]: [[Prva mučenica]]. SN 1890 (št. 89) * Cucurbitarius (mogoče [[Rado Murnik]]?): [[Lov na medvede (Slovenski narod)|Lov na medvede]]. Humoreska. SN 1890 (št. 287–89, 291, 293) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Prvi kljunač|Prvi kljunač]]. Humoreska. SN 1891 (št. 234–36) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * Cucurbitarius: [[Zadnji jelen v Belokrajini|Zadnji jelen v Belokrajini]]. Humoreska. SN 1891 (št. 279) -- Uredila: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] * [[Bret Harte]]: [[Karica]]. Slika iz ameriškega življenja. SN 1891 (št. 90, 92, 94–96, 98, 101, 103, 105–107, 109, 111–14) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Fr. d. P. Ž—č.: [[Milan (Slovenski narod)|Milan]]. Črtica iz življenja. SN 1891 (št. 9–10, 12–16) * [[Simon Jenko]]: [[Pogreb (Simon Jenko)|Pogreb]]. SN 1891 (št. 36)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Simon Rutar]] (S. R.): [[Iz Bara v Podgorico]]. Potopisna črtica. SN 1891 (št. 116–19, 121–25, 127) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Simon Gregorčič]]: [[Ivanu Krst. Vrhovnik-u]]. SN 1891 (št. 139)-- Uredil: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Fran Saleški Finžgar|Fran Finžgar]]: [[Abiturijentom]]. SN 1891 (št. 179) Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Oton Župančič]]: [[Adamič in slovenstvo]], LZ 1932 *[[Edvard Zajec]]: [[Višnjegorski janičar]], 1929 * [[Anton_Umek|A. [Anton] Umek Okiški]]: [[Lazarjeva dvojčka, ali trojno veselje o novi maši]]. Povest iz časov turških vojsk na Slovenskem. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JUNFWPTZ 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XU543DWG 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GZOX8PB9 90], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F60AOBHC 91], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0NCI47B4 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RQ7JS0GC 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C5BSWR3 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GQTX8PPB 96] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Puščavnik (Slovenec)|Puščavnik]]. ''Slovenec'' 1875, letnik 3, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2CXGGOE1 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SAM2TWHK 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JDH3HPMS 126], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OL9PK3K 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EYM95A58 129] Uredila: [[Uporabnik:Tejacec|Teja Čeč]] * [[Anton_Umek|Anton Umek Okiški]]: [[Slovanski boji o Metodovem času]]. ''Slovenec'' 1876, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K7O5ZTZQ 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AAJ5NL3Y 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4Y39RJCC 4].--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Alojzij_Carli|Alojzij [Carli] Lukovič]]: [[Zadnji dnevi v Ogleju Slovenec 1876|Zadnji dnevi v Ogleju]]. Izviren roman iz petega stoletja. ''Slovenec'' 1876 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-76POZL0A 13], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K28GN7CF 14], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QFENU804 15], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OQUQIDI2 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8Q9KTX5C 20], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SQGYIMD1 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GFR1ZNP 23], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHMCKBMR 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-E53JS5FX 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-99K11FVS 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J4A3XA1M 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DQ4O50X8 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WPA3TP6X 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PSZUA8GG 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HFQ7LFJJ 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PWVBAIXM 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJ27RAT 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YJZM96H 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4TXVGLVH 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B7UBXLFA 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P6CSI024 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G87T6S6C 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IDX0ZTUT 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNX0FJWH 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UM4KKOJ5 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2H0VOSJN 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CAZFOGDP 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JC5WCNRQ 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VNLVJCUO 62], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-919H06TW 63], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1B9LWB9J 65], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NU3DX5WH 71], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SMXJMNC2 72], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-C57K50DA 73], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5HG3O18J 75], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-262C8K1U 76], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7ZXIW2IF 77], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KUFBLOUJ 78], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NKQ8L9S1 79], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DML991XA 80], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IFGFYKDU 81], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JA90M0C5 83], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2TJ05DDC 84], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-I71CEWHV 85] -- prekopiraj redigirani tekst iz [[Zadnji dnevi v Ogleju|knjižne izdaje na Wikiviru]] in popravi po časopisnem originalu. ureja:[[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * J. A. [[Jakob_Alešovec|[Jakob Alešovec?]]]: [[Par dni iz življenja slovenskega vrednika]]. Humoreska, pa bolj za jok, ko za smeh. ''Slovenec'', letnik 4, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-168R2MPJ 86], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DK5I8VN 87], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-B897E32G 88], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D3EDJEOK 92], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NWDWJ2IL 93], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LLKG8H2M 94], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F6D1G7Z9 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BURVCWDY 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNQFCK70 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6NQKTZM0 98] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Jakob_Alešovec|J. [Jakob] Alešovec]]: [[Bankovčar]]. Dogodba na sodnijske spise naslonjena. ''Slovenec'' 1880, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CR2VHHCR 111], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JHZ93JLW 112], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8GVD8AZR 113], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ISIT9HD2 114], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RJ8YNASI 115], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LNPGVK9D 116], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-D4K4L8EM 117], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U1PDUC2E 118], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CE2OS65S 119], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5XNUD2NT 120], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-6S1Q7EDS 122], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON98D1U4 123], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NN6RV9LW 127], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XFQM1S6N 128], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FAX46FNY 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZQ1XZH34 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EKFODDF4 131], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-YNS9RE8U 133], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BXAPHVM0 134], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DLD7VL5W 135], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z1ARGDRD 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-37BUE12N 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S66XKRGJ 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3YQTPB1A 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2LZLBAFV 140], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DWL1CHT5 141], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OO5XI1EX 142] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Anton Mahnič|A. M. [Anton Mahnič]:]] [[Indija Komandija]]. Slovenska satirična povest. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ARO079TM 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B96S4BN 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-BM3W1LJM 28], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98IYUTRV 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-HJCO29ZU 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZYMR3K9P 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NGLG4YF3 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5VWJ59PX 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JBBNG90W 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZC1SASIZ 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GRCVB2SU 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DK4AKX67 38] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Ljubljanski: [[Valerija]]. Povest iz začetka četrtega stoletja. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OX5L21MS 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8GW1PJ9 52], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0J3C2XXJ 53], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3B4SYP8T 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L9IGUNA6 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98DK0DO1 56], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K33MW8UU 57], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-G5NC1249 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NL12GAN 59], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FZ8I3NOY 60] * Hilarij Zorn: [[Človeka nikar Hilarij Zorn|Človeka nikar]]!. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KCG8VJYI 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1BUXRH1V 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CMGDSOF6 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MX3UTWTG 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PNESUGRY 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PTQ5A3X1 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-A9NPVVJI 52] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton_Mahnič|[Anton] Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« zadnji dodatek]]. ''Slovenec'' 1885, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J1NCXRJA 136], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4M5R3YY3 137], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KJB0C2MV 138], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TT4QLIUU 139], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NW0DXU7 140] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Trapec]]. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NG6MD8C 124], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-U6JWYHEV 125], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CN2ELM3A 126] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Janez_Evangelist_Krek|[Janez Evangelist Krek]]:] [[Sprava]]. ''Slovenec'' 1887 št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DU51C75I 129], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WDF1VK6P 130], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-M0DOF03G 131] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kedaj je g. nadlogar največ prestal]]. Dogodek iz lovskega življenja. ''Slovenec'' 1887, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7XPZCQYT 237], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RY5TN9L4 238], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5EKXZAV3 239], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LC4V2HS4 240] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se more le v večjih mestih zgoditi]]. Dogodba iz policijskega življenja. Prosti prevod. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-98BHZU6U 18], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9VK9KTKE 19], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EBO7UBEK 21], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Q4GHMPEX 22], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VOZ29D8Q 25], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QSGJINOL 26], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-77RMJXYF 27], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-WCY45AHE 29], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8OEBY810 30], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Z76QRDDQ 31] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kako se sovražniku odpusti]]? Dogodba iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1888, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4FX2ZZL3 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FDTBL6CY 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AMPF7MSH 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-TO20MMM8 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UFAQPNQ6 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5B0SLIXZ 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NPAVMT7T 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-24S7VDBC 45] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Prevara]]. Dogodba iz lovskega življenja. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DICXB7BZ 95], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GNJ9G4GX 96], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVI4I8YO 97], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4IR1JNQ9 99], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NID42G77 101], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F2YANCP8 102], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X4I5ALDN 104] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * A. F–i: [[Zvijača za zvijačo]]. Iz življenja američanskih naseljencev. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T55DYTH5 144], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-H5Y9701H 145], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ESEBZ89Q 146], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DSBUHGZI 149], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BAJIT5W 150], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XWXUJB7U 151], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-FB8XJLHO 152], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2C1TSS10 153] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Y. [Pankracij Gregorc?]: [[Lov je pustil]]. Povest. ''Slovenec'', letnik 16, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SG77GPYB 169], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2Y61XJIP 170], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LEAVQKYV 171], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-1DL24QR0 175], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QVJR54XE 176], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ABNLY6DK 177], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-S3F5OG5X 180], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8IXHW09G 181], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RX0BP2PL 182], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R4DO6OWP 183] - Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * y. [Pankracij Gregorc?]: [[Kaj se vse pred pustom lahko zgodi]]. Iz življenja g. nadlogarja. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MEBF3ZJH 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EHZ7KIT1 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XEF3C0PY 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LYBKGU2S 7] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * J. [Janez] Oštir: [[Oče in hči]]. Povest. ''Slovenec'' 1889, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BYJTD250 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GONH6D9T 47], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UI8IRJEI 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SNCGKA60 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J64WDFIP 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2BNGWIGT 54], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QTL5XWM8 55], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSA9S9YE 58], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UCSTFXS7 61] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Anton Kopač | Anton Kopač]]: [[Slika iz naših dnij]]. ''Slovenec'' 1901, številke 112. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P5QTC2JF/?query=%27keywords%3dslovenec+17.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 114 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ITQLB304/?query=%27keywords%3dslovenec+20.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 115 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EI3F7SFT/?query=%27keywords%3dslovenec+21.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 116 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C4JG00N3/?query=%27keywords%3dslovenec+22.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 118 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5WPFODPT/?query=%27keywords%3dslovenec+24.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 119 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-73UJXQ28/?query=%27keywords%3dslovenec+25.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5EJ0F3N/?query=%27keywords%3dslovenec+30.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 123 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RKOM0QDH/?query=%27keywords%3dslovenec+31.5.1901%27&pageSize=25 dLib], 124 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2VB31YRR/?query=%27keywords%3dslovenec+1.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 125 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SY63QQW0/?query=%27keywords%3dslovenec+3.6.1901%27&pageSize=25 dLib], 126 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6SR4BV2O/?query=%27keywords%3dslovenec+4.6.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila: [[Uporabnik: AmadeaKovic|Amadea Kovič]] * I-s.: [[Borovčev Janez]]. Črtica iz modernega dijaškega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 147. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DCZV915Y/?query=%27keywords%3dslovenec+1.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 148 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OOLCA9J8/?query=%27keywords%3dslovenec+2.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 149 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVRGJMVN/?query=%27keywords%3dslovenec+3.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 150 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T3PAKQDD/?query=%27keywords%3dslovenec+4.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Pavel Perko]]: [[Britvar]]. Iz predmestnega življenja. ''Slovenec'', letnik 29, številke 154. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQ2VV6BF/?query=%27keywords%3dslovenec+9.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 156 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6BPCC3RD/?query=%27keywords%3dslovenec+11.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 157 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MQ7OKNWW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.7.1901%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Ivan Lah]]: [[Povest o diplomi]]. Resnična povest. ''Slovenec'', letnik 29, številki 161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6Q4DJB0O/?query=%27keywords%3dslovenec+17.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 162 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RNDZ4J2W/?query=%27keywords%3dslovenec+18.7.1901%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Ivan Lah]]: [[Obrisi in opisi]]. ''Slovenec'', letnik 29, številki 166. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MPFKXHTT/?query=%27keywords%3dslovenec+23.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 167 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PEQIX1RB/?query=%27keywords%3dslovenec+24.7.1901%27&pageSize=25 dLib], 174 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WTF18O5/?query=%27keywords%3dslovenec+1.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 184 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-23SDOS1H/?query=%27keywords%3dslovenec+13.8.1901%27&pageSize=25 dLib], 187 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VHSF408H/?query=%27keywords%3dslovenec+17.8.1901%27&pageSize=25 dLib] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * Marija: [[Revež]]. ''Slovenec'' 1902, številke 17. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X81PLGY2/?query=%27keywords%3dslovenec+22.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 18 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7009L4S3/?query=%27keywords%3dslovenec+23.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 19 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTO62DE0/?query=%27keywords%3dslovenec+24.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 21 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQXY32U8/?query=%27keywords%3dslovenec+27.1.1902%27&pageSize=25 dLib], 22 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLN0ZX01/?query=%27keywords%3dslovenec+28.1.1902%27&pageSize=25 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[Frančišek Ločniškar]]: [[Pastirica (Frančišek Ločniškar) | Pastirica]]. ''Slovenec'', letnik 32, številke 219. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QGKU1Q7J/?query=%27keywords%3dslovenec+26.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 221. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-30KTX6CU/?query=%27keywords%3dslovenec+28.9.1904%27&pageSize=25 dLib], 222. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5ZP774I/?query=%27keywords%3dslovenec+29.9.1904%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Vladimir Levstik]]: [[Oče (Vladimir Levstik) | Oče]]. Peroris iz družbe. ''Slovenec'' 1904, številke 226. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DDV3QJC0/?query=%27keywords%3dslovenec+4.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 227. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TRCFZ3HJ/?query=%27keywords%3dslovenec+5.10.1904%27&pageSize=25 dLib], 228. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UIL534LH/?query=%27keywords%3dslovenec+6.10.1904%27&pageSize=25 dLib]--Uredil: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] * [[Josip Novak]]: [[Malo življenje (Josip Novak) | Malo življenje]]. ''Slovenec'' 1905, številke 1. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-07BIRCNR/?query=%27keywords%3dslovenec+2.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 2. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LO81C498/?query=%27keywords%3dslovenec+3.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 3. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z1WNSX7F/?query=%27keywords%3dslovenec+4.1.1905%27&pageSize=25 dLib], 6. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0MQIYJW1/?query=%27keywords%3dslovenec+9.1.1905%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * Vladimir Stoj: [[Povest o človeku, ki se je vozil v zaboju]]. ''Slovenec'' 1908, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STPJCIKG/?query=%27keywords%3dslovenec+7.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-67E5SBJN/?query=%27keywords%3dslovenec+8.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 108. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JRE4OQNY/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 109. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIMTSRSW/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 110. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IO5HGNSP/?query=%27keywords%3dslovenec+13.5.1908%27&pageSize=25 dLib], 111. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8E9AQEBI/?query=%27keywords%3dslovenec+14.5.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Skrivnosten kovčeg]]. ''Slovenec'' 1908, številke 201. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KP0SMSJM/?query=%27keywords%3dslovenec+2.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 202. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Q8CP3C8/?query=%27keywords%3dslovenec+3.9.1908%27&pageSize=25 dLib], 208. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DF57044O/?query=%27keywords%3dslovenec+11.9.1908%27&pageSize=25 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Franc Puhar]]: [[Zločinec (Franc Puhar) | Zločinec]]. ''Slovenec'' 1909, številke 89. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GTKFLW5Q/?query=%27keywords%3dslovenec+21.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 90. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YRX3HU73/?query=%27keywords%3dslovenec+22.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 94. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZ4JXWUR/?query=%27keywords%3dslovenec+27.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 95. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4B6OT7HC/?query=%27keywords%3dslovenec+28.4.1909%27&pageSize=25 dLib], 96. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-42LN4HGY/?query=%27keywords%3dslovenec+29.4.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Franc Puhar]]: [[Mate in njegova Mariči]]. Črtica. ''Slovenec'' 1909, številke 105. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8OPK1JMF/?query=%27keywords%3dslovenec+10.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 106. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YAN6KZJ6/?query=%27keywords%3dslovenec+11.5.1909%27&pageSize=25 dLib], 107. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ODI78SOF/?query=%27keywords%3dslovenec+12.5.1909%27&pageSize=25 dLib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Lea Fatur]]: [[Kako se je prevarila Kata]]. ''Slovenec'' 1912, številke 40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VJLGO4B3/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 41-44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DHY4K2DG/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A7KD3L6R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHLDJB9F/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZ8WI6YZ/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], 46-48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2WHOJVE8/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UTRL1Z8G/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RJDTLI1R/?pageSize=25&query=%27rele%253dSlovenec%2b%281873%29%27&fyear=1912&sortDir=ASC&sort=date&page=4 dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * P.: [[Odlomki iz dnevnika (Slovenec 1916)|Odlomki iz dnevnika]]. ''Slovenec'' 1916, številke 104 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-70WVS560/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 122 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7V4IXQC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 133 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B68Y1OMQ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 141 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NW2XGLZZ/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 160 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NE9V7VSK/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 189 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QPX3BSYP/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 195 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WYFPTD27/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=2 dLib], 219 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8LMYMWT/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 231 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UJMTCXAR/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 245 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VUTKUDBC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 256 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7X3LGIWW/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib], 265 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GJD1IPP1/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] in 288 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FYCB0VOC/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=100&fformattypeserial=newspaper&fyear=1916&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&page=3 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] * [[France Žvenkelj]]: [[Pavle in njegova punčka]]. Carinska pustolovščina. ''Slovenec'' 1921, številke 252 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FN53V3BZ/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 253 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5Q04JWG8/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 254 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WTV57OKG/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib], 255. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SH8Z4DZ6/?query=%27keywords%3dSlovenec+%281873%29%27&pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+%281873%29&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1921&page=13 dLib] uredila [[Uporabnik: NinaKr9|Nina Krajnc]] *[[Fran Radešček]]: [[Preko Albanije]]. ''Slovenec'' 1921 (št. 12–16, 18–22, 25, 32, 33, 35, 37, 39, 43, 44, 46, 47–49, 51, 52–57, 59, 63, 67, 73, 76–78, 83, 86, 96, 98, 103, 107, 114, 116, 125–129, 140, 141, 143, 144) -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Milan Fabjančič]]: [[V viharju pod Triglavom]]. ''Slovenec'' 1927, številke 196 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3V5GLB4U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40issue%3d196%40AND%40year%3d1927%40AND%40srel%3dSlovenec+(1873)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila%2f1-503-55&pageSize=25 dlib], 197 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XDSU3QFF dlib], 198 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-01O3974N dlib] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] {{opravljeno}} * [[Franc Sušnik]]: [[Prevaljška legenda]]. ''Slovenec'' 1933, številka 44 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-02DHCS51/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d44%27], 45 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J1KW1HEQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d45a%27], 46 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6ZM9EHL9/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d46%40AND%40keywords%3d46%27&page=2], 47 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U0G4NN5L/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d47a%27&page=1], 48 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2A9VW4DK/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d48%27&page=1], 50 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-54G9WYT7/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d50%27&page=1], 51 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QEZYKCYC/?ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d51%27&page=1], 52 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T39WKXWU/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1933&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d52%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Maks Simončič]]: [[Galicija]]. ''Slovenec'' 1934, številka 139a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5OYK9H3E/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d139a%27], 140a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFBS53ZT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d140a%27], 141a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q979QNEB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d141a%27], 142a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7RCAAPD/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d142a%27], 143a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WBDHRLCP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d143a%27], 144a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DG3J46L5/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d144a%27], 145a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NI4YGOX2/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d145a%27], 146a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE9UN3R6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d146a%27], 147a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-38V554PU/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d147a%27], 148a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-98A4X4Q4/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d148a%27], 149a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OD7FHYTA/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d149a%27], 150a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PARI1L4B/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d150a%27], 151a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S95BEZLO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d151a%27], 152a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UOV8PUIT/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d152a%27], 153a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ZO8V6JS/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d153a%27], 154a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9ELEFAAL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d154a%27], 155a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0J6F6LC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d155a%27], 156a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MH6UUHPX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d156a%27], 157a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EB9LMAY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d157a%27], 158a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7NI45BTC/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d158a%27], 159a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MXC5BNUB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d159a%27], 160a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VGQNNLNZ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d160a%27], 161 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3HYD7CUL/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d161%27], 162a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D33EEHZ1/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d162a%27], 163a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3WDEEJ2W/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d163a%27], 164a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TXHY7DX/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d164a%27], 165a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AXJMGI09/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d165a%27], 166a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M3KZB13K/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d166a%27], 167a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QKUWPM23/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d167a%27], 168a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55NLESDP/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d168a%27], 169a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z0K2ZCS7/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d169a%27], 170a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCF33UY3/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d170a%27], 171a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QUKC8DR6/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d171a%27], 172a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RS5FT127/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d172a%27], 173a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8XUH5LBO/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d173a%27], 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLJ214CJ/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 175a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L2OB7N4M/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d175a%27], 176a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZGOYK9C/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d176a%27], 177a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FFO51MWY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d177a%27], 178a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ID1YD0CB/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d178a%27], 179a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-33G25QPY/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d179a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YFIDHIQI/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 181a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S9FT1250/?pageSize=100&ftype=%C4%8Dasopisje&fformattypeserial=newspaper&fyear=1934&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d181a%27] -- Uredil: [[Uporabnik:56jhoG|Miha Sever]] * [[Joža Likovič]]: [[Na jezerišču]]. ''Slovenec'' 1935, številka 214a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUNRIQRS/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d214a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NDFCSBHI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 216a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BMT04ZMJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d216a%27], 217a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VQE15UUV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d217a%27], 218a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y5P9MKIP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d218a%27], 219a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1689PAK4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d219a%27], 220a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RWC2Y12X/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d220a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0CKEKOAJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 222a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HX7U1LQH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d222a%27], 223a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHAQT4B0/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d223a%27], 224a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E6EJ3WTT/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d224a%27], 225a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YX9BPQFQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d225a%27], 226a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GU735BT5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d226a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ENZIF67I/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 228a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-X9FPOUTR/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d228a%27], 229a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7RDJ5OD5/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d229a%27], 230a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4K6YFIRI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&fyear=1935&sortDir=ASC&sort=date&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d230a%27] Uredila: [[Uporabnik: Rajhlara|Lara Rajh]] * [[Mirko Kunčič]]: [[Narodne pravljice in pripovedke izpod Triglava]]. ''Slovenec'' 1937, številka 174a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MORH10EV/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d174a%27], 180a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FDNY42FD/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d180a%27], 191a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9LKX4BMQ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d191a%27], 197a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBKF614/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d197a%27], 203a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q0N5TEJI/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d203a%27], 209a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ16MOAH/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d209a%27], 215a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7FHF77WP/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d215a%27], 221a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NY37SSJ/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d221a%27], 227a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4SDHBBOG/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d227a%27], 233a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-55QFK3A4/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d233a%27], 239a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9A5TOM61/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d239a%27], 245a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SJTPKSK8/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d245a%27], 268a [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-THP46QLK/?pageSize=25&ftype=%C4%8Dasopisje&frelation=Slovenec+(1873)&fformattypeserial=newspaper&flanguage=slv&fyear=1938&query=%27keywords%3dSlovenec+(1873)%40AND%40keywords%3d268a%27] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Karl May|Ramon Diaz de la Escosura]]: [[Beračeve skrivnosti]] ali Preganjanje okoli sveta: Velik roman, poln razkritja skrivnostij človeške družbe [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RD6ZTO8L dLib] (1901): [[Beračeve skrivnosti, 1. del]], [[Beračeve skrivnosti, 2. del]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:07, 4. marec 2018 (CET) *Janez Anton Suppantschitsch: [[Der Turnier zwischen den beyden Rittern Lamberg und Pegam]] (1807) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SXJQHSQP dLib] in [http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/15586 DEDI] (vzporedno slov. in nemško besedilo)-- Ureja: [[Uporabnik:Urharec|Urh Ferlež]] * [[Od Martina Krpana do današnjih dni]]. ''Jutro'' 17. jul 1939 (št. 163 a, poned izd. št 28 (29)), 3 * [[Dnevnik brezposelnih]]. ŽiS 12/19 (1938), knjiga 23 (9. maj), 303 * [[France Bevk]]: [[Gospodična Irma]]. ''Prosveta'' 35, številka 154-196. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IUZNFGKW dLib] (nedokončano) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Hinko Dolenc]]: [[Črtice o burji]], LZ 1906, IS 1921 * Jože Ambrožič, [[Zadnji brodar]]: Zgodovinska povest, ''Prosveta'' 8. januar do 5. februar 1915 [dLib] -- ups, na dLibu letnik 1915 manjka, že pišem, da ga dodajo --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:43, 29. januar 2018 (CET) * Jože Ambrožič, [[Za vero]]: Povest iz francoske dobe na Slovenskem, ''Prosveta'' 9. april do 16. julij 1915 [dLib] -- isto kot v prejšnji vrstici * Jože Ambrožič, [[Prekrščevalec]]: Zgodovinski roman, ''Prosveta'' 16. julij do 6. november 1916 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DTOVRKUV/?query=%27keywords%3dprosveta%27&frelation=Prosveta+(ZDA)&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&fyear=1916&page=2 dLib sl.] - Ureja: Jure Plut * ([[:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerová]]: ''[[Rod Jurija Klemenčiče]]'', 1918 (roman češke pisateljice, ki se dogaja na Jezerskem; celotnega slovenskega prevoda ni) [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf pdf]) * [[Ivan Hribar]]: [[Moji spomini]], 1928-1933 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZFKNNIOL dLib] * [[Miroslav Malovrh|Vinko Ruda]]: [[V hiši žalosti]]: Povest iz tržaškega življenja, SN 1906 (pregledati drugo polovico povesti) * [[Josip Stritar]]: [[Literarni pogovori]], Zvon 1877: Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Anton Aškerc]], [[Balade in romance]], 1890 * [[Stanko Vraz]], [[Narodne pesni ilirske|Narodne pěsni ilirske, koje se pěvaju po Štajerskoj, Kranjskoj, Koruškoj i ...]], Zagreb, 1839 [http://books.google.com/books?id=B0gFAAAAMAAJ&printsec=frontcover&dq=stanko+vraz&as_brr=3&hl=sl] * [[Jože Pahor]], [[Serenissima]]: Zgodovinski roman (1928/29) * [[Pavel Ritter Vitezović]] et al., Pesemska posvetila knjigi v nemščini, latinščini, hrvaščini. V: [[Janez Vajkard Valvasor]], ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 20 sl. [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/Slava_knjiga1.pdf] * [[Dóktorja Francéta Prešérna poezije]], ur. [[Lovro Pintar]], 1914 [http://www.archive.org/details/dktorjafranctap00pintgoog] * [[Albin Čebular]], [[Pesmi Albina Čebularja|Pesmi]] * [[Karl Štrekelj]], [[Slovenske narodne pesmi]], 1895- [http://www.archive.org/details/slovenskenarodn00matigoog] * [[Spomen-cvieće iz hrvatskih i slovenskih dubrava]] (Matica hrvatska), [http://www.archive.org/details/spomencvieeizhr00hrvagoog 1900] * [[Fran Levstik]], [[Fran Levstik#Levstikovi Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)|Zbrani spisi, 1-5 (1891-1895)]], gl. dLib. * [[Milan Pugelj]], [[Anina prva ljubezen]], 1906 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIJZHYJY dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Kač]]: [[Moloh]]. ''Jutro'', letnik 16, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYK5JL48/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 261], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XGCZ2EIJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 267], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QNTN2ZDD/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=11 273], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9D2RVPKX/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 279], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z7YHPHN0/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 285], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ADTUL1K7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 291], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GUSYB3T7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=12 297], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IAEJSY94/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1935&pageSize=25&page=13 301]; ''Jutro'' Letnik 17, številka [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZPA3C40C/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 4], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MOZ6JU75/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 9], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ECAS6Z08/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 15], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BX0KL6/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 16], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YPM9RMXN/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 17], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7SKE84UC/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&page=1&fyear=1936 21], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AOBA65FO/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 27], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IHCY5VH8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 33], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M80VA4B2/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 39], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOO3VKV8/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9QO6I28J/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 51], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GN2J0L5H/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 57], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7DEM4L7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 63], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JTR85S7U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 69], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XBQMTR8U/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=3 75], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DH0XHA7B/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 81], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J6BN9722/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 86], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBUOMS4G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 91], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K7TZ8IZG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=4 97], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KBMWSKJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 102], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6E5ZIRYG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 108], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EUFG2GEL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 114], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-52TNL8Z7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=5 120], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZKLMKIRI/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 126], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL18MFB1/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 131], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UFRKRJ6G/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 136], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L326FOYJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 142], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2JWIRXYE/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=6 148], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BUCZT46M/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 153], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NL3ND12N/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 159], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JS6KCVTG/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 165], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VO9MCFVL/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=7 171], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AH1FBYCJ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 177], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YJ8BOUR7/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 183], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4JJQZLWM/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 188], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T1M0HUJQ/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=8 194], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R9JN9EGU/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=25&fyear=1936&page=9 200], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VG4ZI0H5/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 206], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2N2DQ9FH/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 212], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RHWN1A9C/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 218], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-58G2DYBP/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=9 224], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GVG81OUZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 230], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DFG77HZ/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+(Ljubljana)%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&fyear=1936&page=10 236] -- Ureja: [[Uporabnik:Rikša|Špela Habulin]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[Dvanajst večerov Slovenec 1884|Dvanajst večerov]]. Pogovori doktorja Junija z mladim prijateljem. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JVJBEERA/?query=%27rele%253dSlovenec%2b(1873)%27&fyear=1884&sortDir=DESC&sort=date&pageSize=100&page=1 257], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-EH5MEVT8 258], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZNH5BXEB 260], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-8F8APQTR 261], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-82H2AP7C 262], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-LF5OQI5K 263], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-IKGWRJRQ 264], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JPUI4PRE 265], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0N860NTR 266], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-R60LTS5G 267], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QT9EERJ1 268], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JWX5VATL 269], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-F17DWBFR 270], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OSYIA4V7 271], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XJONNXAO 272], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3AL18ZKS 273], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ORX9OVEJ 274], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OE72AUS4 275], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-KIHABVEB 276], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-K5Q2WUSW 277], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-AOIIPZ4L 278], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DUQUUV9K 279], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P9B8E5E8 280], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-PGOLURKB 281], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-XRHB38TA 282], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DP196FPC 283], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-0PV5FM9N 284], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-731BMNXD 286]. Ureja: [[Urskapotocnik|Urška Potočnik]] * [[Anton_Mahnič|Anton Mahnič]]: [[»Dvanajsterim večerom« dodatek]]. ''Slovenec'' 1884, št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-J0Q2FCEV 291], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZXVBOF2N 292], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4NZZHQ6G 293], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-T6XOH4CU 294], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CL1IB6SZ 295] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janko Barle|Janko Podgorec]]: [[Iz naše vasi]]. ''Slovan'' 1887, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib št. 1], [ dLib št. 2] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Janez Trdina]]: [[Hrvaški spomini]]. ''Slovan'' 1884−1887. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZLK12YA5 dLib 5. 1. 1887]; tudi prej in pozneje Ureja: [[Uporabnik:Urarec|Urh Ferlež]] *[[Josip Knaflič]]: [[Ob Balkanu]]. DiS 1897 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VSYRHRP0 št. 6]&ndash;[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PYIB9AD3 št. 24] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *''Slovan'' 1884&ndash;1887: [https://www.dlib.si/results/?euapi=1&query=%27keywords%3dslovan+(ljubljana.+1884)%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] **Anton Funtek: [[Iz spominov mlade žene]], 1886 -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * kazalo leposlovnih člankov v reviji *[[Radivoj Rehar]]: [[Sida Silanova]]: Roman. [[Slovenski narod#1935|SN 1935]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vladimir Brezovnik|dr. Vladimir Brezovnik]]: [[Albanija]], ''Nova doba'' št. [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FJ9FTRZR/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 42], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MDD044TY/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 43], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HQFAGWUI/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 44], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FXO7EQRE/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 45], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-08X6C2TN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 47], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FG0OM7HU/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 48], [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R54NCFDN/?query=%27keywords%3dnova+doba%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Nova+doba+(Celje)&page=2 49], {{fc|dlib|ADSDLTXT|s=1-2|52}}, {{fc|dlib|6MNMU16D|s=1-2|57}}, {{fc|dlib|7K8PEPHE|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|ZH7NLJR2|s=1|61}}, {{fc|dlib|6X4CNSRJ|s=1|62}}, {{fc|dlib|W1N64QIN|s=1|66}}, {{fc|dlib|G5875MQZ|s=1-2|67}}, {{fc|dlib|VLNBHM1Y|s=1|68}}, {{fc|dlib|ZH4CQKBV|s=1|69}}, {{fc|dlib|TONI8XGX|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|LBEUK3J0|s=1-2|83}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Vinko Gaberc|Vinko V. Gaberc]]: [[Pisan drobiž]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|TSNEZF9J|s=1-2|58}}, {{fc|dlib|LSSJXK48|s=1|63}}, {{fc|dlib|0Z3YJJQD|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|UZ7542SG|s=1-2|91}}, {{fc|dlib|O33JVUVH|s=1-2|120}} Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] * [[Savan]]: [[Potni spomini na Logarsko dolino]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|V5YFWJ2K|s=1|83}}, {{fc|dlib|0E5PKHYW|s=1|84}}, {{fc|dlib|MWANS5ZZ|s=1|85}}, {{fc|dlib|3DJIWWF9|s=1|86}}, {{fc|dlib|LGBS50HA|s=1|87}} -- Uredila:[[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Fran Roš|F. R.]]: [[Registrator Lapuh]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|UR93VB7Z|s=1-2|102}}, {{fc|dlib|RXSQJ67R|s=1-2|103}}, {{fc|dlib|L2OXMKWX|s=1-2|104}}, {{fc|dlib|ZI31YL7W|s=1-2|105}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Milko Hrašovec|dr. Milko Hrašovec]]: [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|R6ZEBNOY|s=1-4|58}}, {{fc|dlib|5MDJNNYX|s=1-2|59}}, {{fc|dlib|AFOD69OS|s=1-3|60}}, {{fc|dlib|IXTHVC2V|s=1-2|61}}, {{fc|dlib|RFPVUED1|s=1|63}}, {{fc|dlib|2WQX8SQZ|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|U6Q25X7N|s=1-2|65}}, {{fc|dlib|L8L3TQBV|s=1-2|66}}, {{fc|dlib|SD0Z3S3I|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|22B718U0|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|N8NPYAE4|s=1-2|71}}, {{fc|dlib|IXG7P323|s=1-2|72}} Uredila: [[Uporabnik:Anja Antloga|Anja Antloga]] * [[Fran Roš|Franjo Roš]]: [[Pod kraguljem]] (Iz zapiskov 1916), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|IJJDV2KO|s=1|46}}, {{fc|dlib|6ORUHF4N|s=1-2|47}}, {{fc|dlib|3XGOVMPH|s=1-2|48}}, {{fc|dlib|FG8947F7|s=2-3|49}}, {{fc|dlib|VYVS325S|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|KMR6QY8Z|s=1|51}}, {{fc|dlib|Z3EPOTYK|s=1|52}}, {{fc|dlib|N9M7A6II|s=1|53}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Ladislav Koželj]]: [[V Pariz!]] (Po dnevniku), ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|6YZNXMVJ|s=3|62}}, {{fc|dlib|DEWCZUV0|s=4|63}}, {{fc|dlib|IO3LNTRC|s=3,5|64}}, {{fc|dlib|QZXBW9ZB|s=3|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=2|67}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=3|68}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=3|69}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=3|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=3-4|72}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Josip Korban|Skobé]]: [[Prvič v Kocbekovem kraljestvu]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|2O1AMGW4|s=1|65}}, {{fc|dlib|BOC72RW9|s=1|66}}, {{fc|dlib|PA3PUEDC|s=1|67}}, {{fc|dlib|J1TZPM7S|s=1-2|69}}, {{fc|dlib|JXNJD362|s=1|70}}, {{fc|dlib|TYOZPKIZ|s=1|71}}, {{fc|dlib|SSA5R52O|s=1|72}}, {{fc|dlib|VQNY4KJ1|s=1|73}}, {{fc|dlib|S3IZ82QX|s=1-2|74}}, {{fc|dlib|84932K80|s=1-2|75}}, {{fc|dlib|92T6M8J2|s=1-2|76}}, {{fc|dlib|RIVJXHP0|s=1|78}}, {{fc|dlib|MRQMJX5I|s=1-2|79}}, {{fc|dlib|258ZRH91|s=1-2|80}}, {{fc|dlib|CN7T8BTF|s=1|81}}, {{fc|dlib|6EX33KNV|s=1-2|82}}, {{fc|dlib|9DBXFY48|s=1|83}}, {{fc|dlib|VEJHI9XU|s=1|84}}, {{fc|dlib|T7BWS3B7|s=1|85}}, {{fc|dlib|8820LMTA|s=1|86}}, {{fc|dlib|XG0036P1|s=1|87}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * [[Silvij Hrust]]: [[Moje dogodivščine]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|D9PPUPJS|s=1-2|14}}, {{fc|dlib|4AJHW97C|s=1-2|16}}, {{fc|dlib|R1SCHQQA|s=1-2|18}}, {{fc|dlib|B5DCILYM|s=1-2|19}}, {{fc|dlib|BDG0961T|s=1-2|21}}, {{fc|dlib|JUL3Y9FW|s=1-2|22}}, {{fc|dlib|OAP27R92|s=1-2|23}}, {{fc|dlib|0NKXVT2Y|s=1-2|24}}, {{fc|dlib|8OTNFK9J|s=1-2|25}}, {{fc|dlib|V7PVY55P|s=1-2|27}}, {{fc|dlib|5V03VMV7|s=1-2|29}}, {{fc|dlib|Y0E4M42U|s=1-2|32}}, {{fc|dlib|J6QNJ6MY|s=1-2|33}}, {{fc|dlib|XT860JJG|s=2-3|37}}, {{fc|dlib|EG0KMJ4S|s=1-2|40}}, {{fc|dlib|M9FISI63|s=1-2|43}}, {{fc|dlib|BKJO0DOW|s=1-2|44}}, {{fc|dlib|947EK7DE|s=1-2|50}}, {{fc|dlib|MIEUN3T4|s=1|52}}, {{fc|dlib|XPQLHRPH|s=1-2|62}}, {{fc|dlib|906JPHTF|s=1-2|64}}, {{fc|dlib|HTKHVGVQ|s=1|67}}, {{fc|dlib|9JH1XYJV|s=1-2|68}}, {{fc|dlib|Z26Z8BLC|s=1-2|70}}, {{fc|dlib|RH3L5RJ5|s=1|73}}, {{fc|dlib|4BM584FM|s=1|75}}, {{fc|dlib|8CZNIB6O|s=1-2|78}}, {{fc|dlib|EQ1ITDD6|s=1-2|86}}, {{fc|dlib|65MOXQH7|s=1-2|94}}, {{fc|dlib|HSHZFUJQ|s=2|97}}, {{fc|dlib|WUYDJBXX|s=1-3|100}}, {{fc|dlib|8U21SC3E|s=2|101}}, {{fc|dlib|78H2ZKCP|s=2|104}} Ureja:[[PolonaPahor|Polona Pahor]] * [[Pavel Strmšek|Pst.]]: [[Zabrisanke]], ''Nova doba'' št. {{fc|dlib|ZO5LOF4V|s=3|7}}, {{fc|dlib|SGAKCS7L|s=4|9}}, {{fc|dlib|KJYBTBH5|s=3|10}}, {{fc|dlib|39KPTAOG|s=3|12}}, {{fc|dlib|T2UPSDRB|s=2-3|14}}, {{fc|dlib|LRR09MZR|s=2-3|18}}, {{fc|dlib|715B2K22|s=2-3|44}} -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] * ([[Eno si zapojmo]]) * ([[Ljudske pesmi]]) * ([[Ljudski pregovori]]) * ([[Slovenske pravljice]]) * <s>[[Tomaž Iskra]], [[Jutro (Iskra)|Jutro]]</s> ===Bibliotekarji izpisujejo ''[[Planinski vestnik]]''=== == Besedila za urejanje v letu 2017== ===Posamezna besedila=== * [[Miroslav Malovrh]]: [[Tolovajski glavar Črni Jurij in njegovi divji tovariši]]: Ljudski roman, 1903 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T8KWKLUU dLib] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:20, 1. julij 2017 (CEST) *[[Ljuba Prenner]]: [[Mejniki]]. 1936 (št. 1–12) in 1937 (1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YKMZ5MUD/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FL6URWIS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EVOEXUAX/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MLYZCY2/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QOYJECRS/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EU60ZPBR/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B3VUEWXL/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SPIBVTDJ/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MG8LP27Z/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KPXE39ST/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JZFZA6KY/?query=%27keywords%3dsvet+1936%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8NBDW3N6/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GLDVQI9Q/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TMAARALI/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F9J7TPD3/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XS9V76NK/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZE5WZDZ/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1L1LEWTX/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9M9AYN0J/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8GVGZ8L7/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UL97TUYV/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TYXYP3B2/?query=%27keywords%3dsvet+1937%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Ana Pestotnik]] *Maša Slavčeva [<nowiki />[[Maša Slavec]]]: [[Pod dalmatinskim solncem]]. 1934 (št. 1–11) in 1935 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-96TNF65T/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H4V69MRD/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KGFVV53G/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9OEVCPZ6/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XULCY2J5/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3A6C94Z/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J8INYMOY/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4FU6VO91/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N1AD5CVB/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-64NZJCO1/?query=%27keywords%3dsvet+1934%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EKTUN7MG/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L0PJPFMX/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-G9LMBV2F/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F27SCHM4/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BB2VYX2N/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXPCFUIK/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KNMVHC6P/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YADD9ZNS/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z4S93BDR/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1GCZPUPU/?query=%27keywords%3dsvet+1935%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Patricija Berglez]] *Zofka Kveder-Demetrovićeva [<nowiki />[[Zofka Kveder]]]: [[Tri sestre (Zofka Kveder)|Tri sestre]]. 1933 (št. 3–6). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQ299U4F/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZVAQV7OE/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-18UGHRZH/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OVW4BWXD/?query=%27keywords%3dsvet+1933%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:53, 6. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Gospa Marina]]. 1930 (št. 1–11) in 1931 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45YR52WI/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SEBFHQ1J/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZEBQFMTJ/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CYCPB2YU/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2OGIKTGN/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1H1OME0B/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5EHQVCA8/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FWGKD6VM/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-41O1YJEL/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7WVOLMAW/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZNS7N4Y1/?query=%27keywords%3dsvet+1930%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HMX5T1XH/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFPL2VBV/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6PPPZ1SI/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-53DHWA4P/?query=%27keywords%3dsvet+1931%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:48, 4. april 2017 (CEST) *Anka Nikoličeva [<nowiki />[[Marjana Grasselli-Prosenc]]]: [[Na Glogovem]]. 1929 (št. 1–10). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BDN80VC2/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KJVU2OA0/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NH9OF2RD/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FR9TC881/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1FQ50HE7/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-19CB23YW/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IE2CEN7D/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QW7G3QLF/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9V70ZYN/?query=%27keywords%3dsvet+1929%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Anja Bolko]] *[[Angelo Cerkvenik]]: [[Esfira]]. Povest o votlih očeh. 1927 (št. 7–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YQT6TR7C/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DRJBNAPG/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STAGHS7J/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y8EEQA1P/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-45N6SYHX/?query=%27keywords%3dsvet+1927%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[France Bevk]]: [[Povest male Dore]]. 1926 (št. 1–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8MIKHPTN/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CWNCMVGR/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MEL74P05/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-501EDDME/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HJTYNYD4/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-U3TYJDHF/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FQ2VLS90/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLWGA88A/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W7JWR6O8/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-L6JJD4YY/?query=%27keywords%3dsvet+1926%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uporabnik: Teja Čeč]] *[[Tone Gaspari]]: [[Cvetoča pisma|»Cvetoča pisma«]]. 1925 (št. 5–9). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantan|pogovor]]) 21:26, 11. februar 2017 (CEST) *[[France Bevk]]: [[Ubožica]]. Povest. 1925 (št. 1–11). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-M4QLWV1E/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7KIDSCEB/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TSDOUEQV/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1TBJK6M3/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIGORFIR/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7W4MW6SW/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6EX8CAC6/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] - Uredila: [[Plantanana|Ana Plantan]] *[[Gustav Strniša]]: [[Črne rože]]. 1925 (št. 1–4). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QXFLBMEG/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8DKBVNOF/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OHPGNCK9/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EYIOVU06/?query=%27keywords%3dsvet+1925%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Zorec]]: [[Valerija, hči cesarja Dijoklecijana]]. Osnutek zgodovinskega romana. 1924 (št. 1–7). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKKC9M0O/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FLFNJC3M/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Lah]]: [[Gabrijan in Šembilija]]. Povest o močnem vitezu Gabrijanu in lepi devici Šembiliji, kakor jo je napisal otec Remigij iz reda malih bratov na svetem otoku Lakijanu, kjer se je godila ta povest. ''Ženski svet'' 1923 (št. 3–5, 7–12) in 1924 (št. 1, 2, 4–6, 8–12). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5UOA6XZA/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU0GZ8EU/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-493XINJ9/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8WPVK2JN/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A5QIQC4F/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8FYU9DE0/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P6R2R8IJ/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-AUI9MU1T/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B7V2TMGH/?query=%27keywords%3dsvet+1923%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3Q9SKET3/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TOY7O54S/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W9PCFCXA/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0K9VV4X4/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-A37CKDTO/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SVSBJI88/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0OPH5JX9/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-J5IEDM1T/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-US5XPLVZ/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCC8LBEX/?query=%27keywords%3dsvet+1924%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:22, 15. maj 2017 (CEST) *[[Izidor Korobač]]: [[Mežnar Brkljač]]. ''Gruda'' 1940, št. 1–4, 7–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5IMRCPIH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Ivan Nemec]]: [[Sreča v valovih]]. Povest. ''Gruda'' 1940, št. 1–10. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VXMC3OAO/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BAPVVQ7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UU2XXDVB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C6T3QFR3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Z9QDIIEC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TVHVXMRV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CA8WC9ZK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TEHCJ5O8/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PPEGOYOV/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-F4NLVT3J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1940%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uporabnik: Urša Terčon]] *[[Miško Kranjec]]: [[Pravljica o ljubezni]]. ''Gruda'' 1938, št. 2–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OXCOAIOH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0UBRVW92/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SXE1JSUW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] *[[Peter Rupar]]: [[Mreža bele groze]]. Roman. ''Gruda'' 1937, št. 1–5, 7–12. Letnik XV, št. 1–5, 7, 8, 10, 11. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQOKAOQQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7Y6YCPRB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FPIPHNLW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QMOYBTXS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CBTININE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQ35SCNL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7VVLDNEE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T6LIOE7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XFFLVUSG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YBOHBHNJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QWRZWSOI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-W0UHPVMD/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSR4V6HL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LOTLFIZE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFUKHRDT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R7WXYFPP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XR3ZJGUC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ILKUONKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CIBNTR7J/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1938%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:28, 28. marec 2017 (CEST) *[[Venceslav Winkler]]: [[Potoška mladost]]. Povest. ''Gruda'' 1935, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4ZATWUGE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFLO8FFH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KIO61HCC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9JDGF16P/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RSUT9BCY/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LQIZ1YGL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PNFEUVLH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IPIYVZOE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0IV0XCCW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VZCQLONM/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Joža Musil]]: [[Borba za novo življenje]]. ''Gruda'' 1934, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CUJ4FER0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EHSBU1MQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HU1I9O7Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PADYOM1B/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TAVDPFI1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8SKM47WZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OWNEXAUU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ESWA3NOX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MWIBRNDG/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UZCW2FG9/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5CUJ2EU1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1934%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Ureja: Polona Pahor]] *[[Ivan Albreht]]: [[Zemlja kliče]]. ''Gruda'' 1932, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-D2SYZE7K/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WHGNSKWS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9EKAPJJ0/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] [[Uredila: Tjaša Grom]] *[[Jože Lavrič]]: [[Spomini iz ujetništva]]. ''Gruda'' 1932, št. 4–12. Letnik X, št. 1–7. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BQQPMVGC/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R2U6L6I7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V0SLE3MU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XK6TK5UQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DMEMUMFS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NQ5NAZN6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6320H0IR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XZBWNDCU/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1932%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SLTXUJON/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PAJ7TOAL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JWBZ7RXE/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-E77DNKY1/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JF16UAKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1933%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:46, 25. marec 2017 (CET) *[[Fran Štefanič]]: [[Krčevina]]. Povest. ''Gruda'' 1931, št. 3–8. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QCG5CX0V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DZMH4LYI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S0AZJXW2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0ORQQADT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XLIQNWF6/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1931%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 07:26, 22. marec 2017 (CET) *[[Tone Gaspari]]: [[Invalid Klemen]]. ''Gruda'' 1927, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HULTIRYT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B8OT3MA7/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JO09IK4S/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LPJBH9KH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KSEP83A2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZIY9FABW/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9GDTZGN3/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DE1ZSESP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KH4RKGPK/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1927%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:09, 3. april 2017 (CEST) *[[Tone Gaspari]]: [[Splavarji]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] *[[Ivan Albreht]]: [[Vsakdanje zgodbe]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–7, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XYFSWCTN/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Q7NMPLKQ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] Ureja: [[ PolonaPahor|Polona Pahor ]] *[[Ivan Matičič]]: [[Životarci]]. ''Gruda'' 1926, št. 1–9. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6MYYJG7W/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TATS9J0Q/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DWVLQAWJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VIHLFWGH/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UKJQDXJL/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LARVI2JS/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MRRXOKLP/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VLWLHQYX/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1926%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:58, 30. marec 2017 (CEST) *[[Miloš Štibler]]: [[V Macedonijo]]. ''Gruda'' 1925, št. 1–8, 10–12. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3YBARM1A/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YP4FMA5V/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EFVLK5UJ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-C8MIYEQZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QVMBL4EZ/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-3OAUXKPI/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5VKXTCT2/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WZHNLEI4/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZM1SOOOB/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PQF1AGTT/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XPRP2XKR/?query=%27rel%3dGruda%40AND%40date%3d1925%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:56, 24. marec 2017 (CET) *P. H.: [[Življenje - film]] ''Jutro'' 15. 10. 1933, letnik 14, št. 242-286 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RA00ZXLK dLib 1] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LYHML2KQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6XHJG9I2 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-65K66UL9 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P1IXMGYO 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGF8N04H 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0G1M2PDG 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6E1NECPS 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KR74I95H 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YMJFDD79 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W9PQGKBM 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B410CODE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9CBXAIAA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5MXA6XMW 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9BJTNC77 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DLNMSJUB 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JB2V1PLY 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-492SWWJ9 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7NDRSERG 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W5TBGWFB 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZBSXWRGE 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GNUCPZVY 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JUSY4UX1 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5BFS0LFL 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RDLVM4YZ 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VMAZX6CT 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-W8D9PNF1 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JP03LEXM 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQF7TUDW 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M41CRV1V 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HWIWW3RF 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1AMG4VRW 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AJZ9WZAX 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EPYVCVBZ 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y6SYFVN9 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G2QQWH1N 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CCD3SVDA 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0R34K6OE 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-O9JO8OCA 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HS4M8BDN 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8CMBCELG 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MU7DSH1S 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8BV7O8ID 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WQL9HJUH 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7H4V1UZL 45] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *J. H.: [[Jezero ljubezni]] ''Jutro'' 20. 8. 1933, letnik 14, št. 194-238 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1149NR5I dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EHGWHZ69 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-STPLHFGI 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2L6057R2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7C0Y8HSZ 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CJSAG3ZD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H9ETWIKO 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K2L7XD0B 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-928KD29A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7O5HTEZ1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5S972XAV 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RQ93X487 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7ME4KZGA 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P8RUCVSB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NWX6F1WO 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YP7BVKEJ 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VSIABCK2 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EAR29G4L 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-49EFP5EK 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5OM7O3S6 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IZ15WTW4 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-93NGVKWG 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RZL7B6AU 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3SVCROSP 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3GUEMM1E 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OL6OYG6T 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-GMMS6VL3 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LTD4EITH 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-78AFE1YA 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y8PJNHDK 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4Y5TVN57 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-08R6R2HT 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6ZM3VCHQ 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TYFQIAKD 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CUDIYWYS 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H14U6I55 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3JSN29NQ 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Q8091HQ0 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JTBPXB44 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IXFF5UFY 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N46SDHNC 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YET0SGKY 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GUUC4PQW 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0L60ENUB 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9DNE1E5U 45] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Vilko Mazi]]: [[Z avtom v Alpe]] ''Jutro'' 18. 9. 1932, letnik 13, št. 218-251 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-F1WY5052 7] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila: --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 22:37, 15. julij 2017 (CEST) *[[Lojze Zupanc]]: [[Veliki dnevi]]. ''Dolenjski list'' 1953 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JVRGESYB 31], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-CECMZNGC 32], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4F9VKZE4 33], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-RG3QT6YF 34], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N1P2TN0D 35], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-MOYUFMDY 36], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QWXOGQVO 37], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NJDQ9Y3Y 38], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7YHJ20J3 39], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-DCNQ817T 40], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ON9798L3 41], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-OAJZU7YO 42], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-35XQ83AO 43], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3S6IT2O9 44], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3FFAE11T 45], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-95COZ3BY 46], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-L41OE094 48], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UWSTSTOK 49], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2ARQQLHL 50], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-P8T34KP5 51], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-9NXWXM5B 52] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 16:17, 11. april 2017 (CEST) *[[Marica Gregorič]]: [[Veronika Deseniška (Marica Gregorič)|Veronika Deseniška]]. Zgodovinska tragedija iz XIV. stoletja v petih dejanjih., Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11] -- Ureja: [[Uporabnik:Patricija Berglez|Patricija Berglez]] *Dr. R. Marn: [[Po ovinkih v Afriko]] 12.–30. 5. 1926, Jutro letnik 7, št. 107–122 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-BJ04M3Q6 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4G3RWYQQ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3K6H4H1K 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V93SLR90 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YFK9OQSK 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y3JBJN29 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OGWWEEYN 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OFWNT5IZ 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4NARJ5TZ 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-344P5PR8 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AI15MPA1 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-55C9FCZV 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B9XFXNL7 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-EBHFZDNM 14] -- Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] Uredila:--[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:20, 25. januar 2017 (CET) *[[Fran Albrecht]]: [[Malo važni zapiski]] 1. 7.–3. 7., 18. 8.–5. 9. 1926, Jutro letnik 7, št. 147–149, 188–204 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-M73XLOHQ 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DRLMPRPJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OHPLFYLC 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-H8FTH1X5 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-017D7CPI 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TWJIM0DA 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XYW9HGK1 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8L9PBG42 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-37EVZ1OI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KFA42XI1 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZNCMC268 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7BU3HSRE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N4TXEBEG 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-J2PBHYJB 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QBO8Z7ZB 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RWH34TOX dLib] [[Uredila: Ana Plantan]] *[[Josip Fran Knafljič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Mož, ki je hodil za svojo senco]] 5. 1. 1930, ''Jutro'' letnik 11, št. 4-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-09Y5ADMH dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6JVLAUS9 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QAUZDIVW 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9GZICK9X 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AM9YGJME 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-19UBTPJD 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3CXK7DBT 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-61D3PSQ1 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HXGW33CI 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-YOJ3X80M 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0NP2XF4X 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-9KM6XENM 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C1Q3DYG2 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZWRUHHJA 14] -- Ureja: [[Uporabnik:Polona Logar|Polona Logar]] *[[Fran Josip Knaflič|Josip Fr. Knafljič]]: [[Skrivnostni preganjalec gospoda Žulaja]] 11. 1. 1931, ''Jutro'' letnik 12, št. 9 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QWKJL99Q dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7X8R34X7 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-B5JDNPVL 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4Z5IP5H 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-HL5NWHM5 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-8QA866CH 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ONQSGY6P 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y1NS3263 8] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AQD71RMH 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UQXMT5QH 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SSFFNB6A 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WZIMK1P2 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3QNCIPM 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3IUPESTE 14] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4YMQPPY0 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-OPL4SD1N 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AEP6BD72 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-E5VY3RIE 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-L0CJIT9W 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SZ8AZH54 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-5J4QEODH 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-N3Y09Z4P 22] Ureja: [[Simona.Šinkovec|Simona Šinkovec]] *[[Janko Kač]]: [[Grunt]] 21. 2. 1932, ''Jutro'' letnik 13, št. 44-55 (let. 14) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FOHBFKL6 dLib 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-C8BFTFXE 2 ], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2MBRIWT0 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SJEO10H6 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MPXTJDM8 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7F9DVU2Z 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-403QVYVV 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6HFD0JS8 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FX19EA15 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FIFEVUGS 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0TKTCYL6 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R8SKN9VE 12], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RV6XP3QP 13], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-GRIKY8IQ 14], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R36MBOJF 15], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZSBU943U 16], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-IIJY3UAD 17], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K320KZ8G 18], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-ZJ4M4H3Z 19], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-V1PBWH1M 20], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-0P0S26FP 21], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3BA4U9AV 22], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KOYAG7OO 23], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-RI6G8E1L 24], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QCEC4QKH 25], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-CB0ZSOI2 26], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-UF2F0HJJ 27], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R22Q4NGT 28], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-2Z5S47JY 29], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VW1FG2DE 30], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KD6YUUT2 31], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-6SQZO4Y4 32], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N962EDU 33], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SOB04KSC 34], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-KLGE5HQP 35], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-VED9FP7T 36], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-Y0NL7T1Z 37], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-S1I51QMT 38], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WL3FFEEF 39], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1N3W3LLE 40], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FSVO66SO 41], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1T59A355 42], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3ZEQF2IM 43], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NJ1Q24F5 44], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-00K5GSQH 45], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-NRFPUZ8O 46], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-76OVJMPV 47], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-1PO95QWS 48], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-G7EX3NTV 49], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-R4HZ37V0 50] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 22:04, 6. april 2017 (CEST) *[[Milan Dekleva]]: [[Zmagoslavje podgan]] (2005) *[[Ignacij Hladnik]]: [[Roparsko življenje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VAG1W3DZ dLib] Uredila: [[Uporabnik:Plantanana|Ana Plantan]] ([[Uporabniški pogovor:Plantanana|pogovor]]) 12:02, 10. februar 2017 (CEST) ====Besedilne variante==== * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (LZ)]] (LZ 1884) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (rokopis)|Martin Krpan]] ([http://www.dedi.si/virtualna-knjiga/16945 rokopis za pretipkanje,] Dedi.si) * [[Fran Levstik]]: [[Martin Krpan (redakcija rokopisa)|Martin Krpan]] ([http://slov.si/doc/krpan_slodnjakova_redakcija.pdf Slodnjakova redakcija rokopisa za Levstikovo ZD]) * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal (Slovenec)|Kako sem se jaz likal]]: Črtice za poduk in kratek čas, Slovenec 1879 in 1880 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo v knjižni izdaji [[Kako sem se jaz likal]] in popravi po časopisni izdaji) * [[France Bevk]], [[Začudene oči]] * [[Alojzij Lukovič]] Carli, [[Zadnji dnevi v Ogleju (Slovenec)|Zadnji dnevi v Ogleju]]: Izviren roman iz petega stoletja, Slovenec 1876 (za izhodišče vzemi že popravljeno besedilo iz redakcije 1994 ([[Zadnji dnevi v Ogleju]]) in popravi po časopisni izdaji ===Leposlovje v zbirkah=== ====Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev==== Po 141. členu ZASP usahnejo pravice redaktorja kritične izdaje klasika, ki je že v javni lasti, po 30 letih, torej so proste za postavitev na dLib vse knjige v seriji Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, umrlih pred 1948, ki so izšla do leta 1988. Gre seveda za besedilni del knjig, ne pa za opombe, ki so urednikovo avtorsko delo, to pa še dolgo ne bo za javno postavitev (razen v primeru Alojza Gradnika, kjer je zaradi urednikove odločitve ravno obratno). V poštev pridejo: [[Anton Tomaž Linhart]], [[Valentin Vodnik]], [[France Prešeren]] (2 knjigi), [[Janez Trdina]] (12 knjig), [[Janez Mencinger]] (4 knjige), [[Simon Jenko]] (2 knjigi), [[Josip Jurčič]] (11 knjig), [[Fran Levstik]] (11 knjig), [[Josip Stritar]] (10 knjig), [[Ivan Tavčar]] (8 knjig), [[Janko Kersnik]] (6 knjig), [[Simon Gregorčič]] (4 knjige), [[Anton Aškerc]] (prve tri knjige od devetih), [[Ivan Cankar]] (30 knjig), [[Dragotin Kette]] (2 knjigi), [[Josip Murn]] (2 knjigi), [[Oton Župančič]] (razen zadnje, 12. knjige, ki pride v javno last 2019), [[Srečko Kosovel]] (4 knjige), [[Slavko Grum]] (2 knjigi 2019), [[Prežihov Voranc]] (vseh 12 knjig leta 2020). Ne pridejo pa še v poštev: Alojz Kraigher, Alojz Gradnik, Fran S. Finžgar, Juš Kozak, Edvard Kocbek, Stanko Majcen, Anton Leskovec, Anton Vodnik, Jože Udovič in tisti klasiki, ki so bili izdani po letu 1988. Pri dLibu imajo sicer v načrtu digitalizacijo klasikov, vendar iz različnih razlogov še ne zdaj. Ker so za slovensko literarno zgodovino klasiki pomembni, spodbujam individualno digitalizacijo tistih tekstov v zbirki, ki jih na Wikiviru še ni v nobeni varianti. Z novimi naslovi je treba najprej dopolniti avtorske bibliografije na Wikiviru (pomagamo si s kazali naslovov v zadnjem zvezku pri posameznem avtorju), potem besedila skenirati tako, da jih dobimo v dveh formatih (pdf in doc), in končno urediti na Wikiviru. Kot rečeno, žal, brez opomb. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 19:58, 13. februar 2018 (CET) ====[[Slovenska Talija]]==== ====Slovenske večernice==== V poštev pride popravljanje leposlovja in člankov literarnovedne narave (biografije, mitologije ipd.), ne pa tudi kazal članov MD ipd. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 11:16, 18. julij 2014 (UTC) Kazala s tega mesta prenesi pod posamezni zvezek. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 12:46, 14. avgust 2014 (UTC) * [[Slovenske večernice 1]] (1861) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni15svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VJ3BYVTR SV 1 dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 2]] (1860) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni14svgoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5CI1YP4T SV 1-2 dLib 2. natis] [[Cerkvica na griču]] idr. {{opravljeno}} || 1. in 2. zvezek, 2. natis [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-81S6MOH7 dLib] * [[Slovenske večernice 3]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZUL6UIL SV 3 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 4]] (1861) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Z6KSM6YH SV 4 dLib (1861)] [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YHA6XWEY dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 5]] (1862) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H7OULCDB SV 5 dLib (1862)] V. Štulc: [[Berač Bogdan]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 6]] (<s>1882</s> > 1862) [[Anton Umek|A. Okiški]]: [[Osrečena pravičnost]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C8NLZXKP dLib] Sv. križ, Šopek starih pesem, Srečni pastir, Gospodarske skušnje, Družbin oglasnik, Razpis družbinih daril za 1. 1863, Književno naznanilo.{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 7]] (1863) [[Janez Cigler]]: [[Deteljica ali življenje treh kranjskih bratov francoskih soldatov]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGMMFHGR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 8]] (1863) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-A3FIQWUT dLib] F. J. Kaffol: [[Cerkvica sv. Mohora na Tominskih Pečinah]]: Domorodne čertice, Sv. Ciril in sv. Metod, škofa in slovanska apostola, Anton Martin Slomšek, Družbin oglasnik. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 9]] (1864), [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RA0ZLMJY SV 9 dLib (1864)] V. Štulc: [[Oče in sin]] idr. {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 10]] (1864): [[Fran Erjavec]]: [[Hudo brezno ali Gozdarjev rejenec]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-O1VHTW12 SV 10 dLib (1864)] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 11]] (1865) [[Josip Jurčič|Zavojšček J. J.]]: [[Uboštvo in bogastvo]]: Pripovedka iz domačega življenja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VZ3X9EIU dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni03svgoog archive.org] Cerkve pervih kristjanov, Od kod izvirajo gliste in kako se spreminjajo, Ozir po Goriškem in teržaškem Primorji, O plesu iz vsakdanjega življenja, [[Volkašin, serbski kralj, izgled gerde nehvaležnosti]], Bolni deček prejme sv. birmo, Kopa slovenskih pesem, Kar bodi za domače potrebe {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 12]] (1865) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LCADCAAD SV 12 dLib (1865)]: Andrej Pajk: [[Spomini starega Slovenca]] ali Čertice iz mojega življenja {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 13]] (1866) [[Josip Jurčič]]: [[Grad Rojinje (1866)|Grad Rojinje]]: Povest za slovensko ljudstvo. Izhajaj iz natisa [[Grad Rojinje]] in popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QZCZSKFH dLib.] -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 20:39, 29. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 14]] (1866) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VDU3AADU dLib] J. P.: [[Hčerina ljubezen]], [[Slepec]], [[Mehovo]], [[Grom in strela]], [[Domača lekarnica]], [[Ponočno nebo]], [[Mertvaška izba]], [[Šopek duhovnih pesem]], [[Drobtinice]] {{opravljeno}} * <font color= green> [[Slovenske večernice 15]] (1867) '''manjka na dLibu''' F. J.: [[Šentagatni fajmošter]], [[Fran Celestin]]: [[Iz spominov na staro mater]], J. Navratil: [[Poslopje Dunajsko za slepce]] </font> * [[Slovenske večernice 16]] (1867) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UCDADEMT dLib] V. Štulc: [[Brata]] | Kerščanstvo pod rimskimi vladarji penili treli stoletij, Kopa pripovednih pesem | Peščenikar: Dobri svet {{opravljeno}} || in [https://archive.org/details/slovenskeveerni04celogoog archive.org]: [[France Jančar]]: [[Umni vinorejec]]<ref>Istega leta sta z isto zaporedno št. 16 v Celovcu izšla dva različna zvezka Slovenskih večernic.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 17]] (1868) [[Jernej Dolžan]]: [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]]: Povest iz časov turških bojev konec XVI. stoletja [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UQODS2VT dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 18]] (1868) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PUVFXTJE dLib]{{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 19]] (1869) Anton Lesar: [[Perpetua ali afrikanski mučenci]]: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DKBFU2RF dLib] {{opravljeno}} *<font color= green> [[Slovenske večernice 20]] (1869) Erjavec: Domače in tuje živali v podobah, 2: Četveronoge živali [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JBZFGCYE dLib]</font> * [[Slovenske večernice 21]] (1870) [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje]]: Povest za prosto ljudstvo {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 22]] (1870) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7Q0PN8CE dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 23]] (1870) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni12svgoog archive.org] [[Anton Janežič]]: Janežičeve večernice: [[Anton Umek]]: [[Antonu Janežiču]] | L. F(erčnik): Anton Janežič (biografija s podobo) | [[Molitev v nevarnosti največ premore]]: Po resnični prigodbi spisal Hrabroslav Pernè | [[Anton Umek]]: [[Slon (Anton Umek)|Slon]] | [[Janez Parapat]]: [[Turki pervikrat na Koroškem]] | [[Žena, angelj varh svojega moža]]: Prigodba iz življenja ogerskih Slovanov Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 24]] (1871) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PL567XDK dLib] [[Josip Ogrinec]]: [[Vojnimir ali poganstvo in kerst]]: Izvirna povest iz časov pokerščevanja Slovencev | [[France Poznik]]: [[Marija Devica iz Krope]], [[Hči Turjaka]], [[Devica Orleanska]], [[Irhaste hlače]], [[Pogled na skrivnosti v stvarstvu]], [[Menčikov]], Domači zdravnik, 7<ref>Za poglavje o prehladu gl. [[Domači zdravnik/Kaj konča - umori človeka%3F#5. Prehlad.|Prehlad]] v SV 31.</ref> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:51, 5. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 25]] (1871) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 3. del, drugi snopič: Ptice]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UMCJV73N dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 26]] (1872) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni03celogoog archive 1872] [[Ferdo Kočevar]]: [[Kupčija in obrtnija]]: Denar in blago {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 27]] (1872) France Govekar: [[Umni živinorejec s posebnim ozirom na govedje]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3BQDFNRW dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 28]] (1872) Jan. Ev. Marinič: [[Črtice iz življenja in trpljenja svetega Očeta Papeža Pija IX.]], Imena vseh papežev do Pija IX. | J. Dobrčan: [[V veri tolažba, v neveri obup]]: Podučna povest | A. Umek: Človeško oko in uho, pa svet, kako ga vidimo in slišimo, Mesec in solnce, Običaji in navade na Ruskem, J. Navratil: Kosovo polje, Fr. Cimperman: Pogled v nočine skrivnosti [https://archive.org/details/slovenskeveerni11svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Slovenske večernice 29]] (1873) [[Franc Valentin Slemenik]]: [[Izdajavec (SV)|Izdajavec]]: Zgodovinska povest [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0PF1RE8H dLib] (gl. [[Izdajavec]] (1921)) -- Uredila [[Uporabnik: SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 18:45, 15. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 30]] (1873) [[Fran Erjavec]]: [[Domače in tuje živali v podobah, 5: Golazen]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-STVBYNMR dLib] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 31]] (1874) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni04svgoog archive 1874] [[Janez Volčič]]: [[Domači zdravnik]]: Kratek navod, si zdravje uterditi in življenje podaljšati (''na dLibu je ni''') {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 32]] (1874) Johann Peter Hebel (prev. Ivan Vrhovec): [[Zlate bukve slovenskega vedeža]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1RSUCHIE dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 33]] (1875) [[Josip Ogrinec]]: [[Setev in žetev]]: Povest za slovensko ljudstvo, [[Andrejčkov Jože]]: [[Srečen!]]: Obraz iz življenja med vojaki [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DIYTJRKW dLib] {{opravljeno}} || <font color=green>[[Jakob Gomilšak]]: [[Potovanje v Rim]] (1878) <s>[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5KL1ADQE dLib] (poškodovan izvod)</s> ali [https://archive.org/details/slovenskeveerni16svgoog archive.org] Ureja: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]]<ref>Zaporedno št. 33 imata dva različna zvezka v zbirki.</ref></font> * [[Slovenske večernice 34]] (1878) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni05svgoog archive] F. Furlani: [[Po volitvi novega papeža Leona XIII.]], [[Nevera]], [[Filip Jakob Kafól]], [[Kaj se je godilo pretečena tri leta doli na Turškem?]], [[Morje (A. Z.)]], Povesti: [[Ogljar in cesar Maksimilijan]], [[Poboljšani črevljar]], [[Žena in mož]], [[Bog ve, kako naj kaznuje človeka]], [[Dihur kralj]], [[Medved, svinja in lisica]], [[Narodno blago za nauk in kratek čas]] (1. Vrank, 2. Prepelica, 3. Grobničko-poljski možek, 4. Bela breza, 5. Kurant, 6. Konj, 7. Spavajoči zec, 8. Grablje), [[Kako se more pogoditi premen vremena]], [[Pogled v Egipt]], [[Naznanilo]], [[Naša zastava]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 35]] (1880) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P9VHX2P2 dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive.org] Fr. Levec: Dr. Janez Bleiweis, Josip Jurčič: [[Ponarejeni bankovci (Josip Jurčič)|Ponarejeni bankovci]], Radoslav: [[Pot v nebesa]] (pes.), Fr. Krakovec: Kako se nareja slana? Julij pl. Kleinmayer: Kratek pregled avstrijske zgodovine, Glas iz domače vasi, L. Gorenjec: [[Požar v prajiriji]], Resnica ima svojo moč, Dr. I. Tavčar: [[Beseda o zemljiščnih knjigah]], Narodno blago (1. Kmetski stan (pesen, zapisano našel J. S.). 2. Piščalka (poljska prav. Mat. Majar). 3. Zlatovlaska (češka, posl. Iv. Meden), Torbica podukov (Po spisu C. Schütza; Novice) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:32, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 36]] (1882) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni10svgoog archive 1880] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-KIEH7ULG dLib]; [[Filip Haderlap|Jurjev]]: [[Loterijo je pustil]], [[Najlepši zaklad]] (pesem), [[Irci]], Pesmi: [[Na sveti večer (Slovenske večernice)|Na sveti večer]], [[Trije potniki]], [[Na potujčeni zemlji (Slovenske večernice)|Na potujčeni zemlji]], [[Doma (Slovenske večernice, 36)|Domá]], [[Ženitva]], [[Življenje ni praznik (Slovenske večernice)|Življenje ni praznik]] (pesem), [[Pravne razmere med sosedi (mejaši)]], [[Ciganka]] (pesem), [[67. številka, 2. nadstropje, 3. vrata]], [[Basni (Slovenske večernice, 36)|Basni]], [[Gospodinje! skrbite za zdravje pri hiši]], [[Domača lekarnica ali apoteka]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 37]] (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-B5PFTW5U dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni00celogoog archive.org] [[Slepa materina ljubezen]], [[Trojni strup za naše ljudstvo]], [[Zavod za slepce v Brnu]], Pesmi: [[Zlomljena podkva (Slovenske večernice)|Zlomljena podkva]], [[Kamniti ribič]], [[Kmet in nebeška tica]], [[Turki pred Dunajem leta 1683]], [[Pravoslovne drobtine]], Pesmi: [[Rojakom]], [[Troje sonetov na čast blaženi Devici]], [[Krepki volji se umikajo težave]], [[Nekaj o denarju]], [[Basni (Slovenske večernice, 37)|Basni]], [[Torbica gospodarskih podukov in nasvetov]], [[Sv. Mohoru, slovenskemu blagosvetniku]] (pesem) {{opravljeno}} * <font color= green>[[Slovenske večernice 38]] (1884) [[Jakob Sket]]: [[Miklova Zala (1884)|Miklova Zala]]. Za izhodišče vzemi 5. natis iz leta 1921: [[Miklova Zala]]: Povest iz turških časov in jo popravi po [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 39]] (1885) [http://www.archive.org/stream/slovenskeveerni13svgoog archive.org] [[Pavlina Pajk]]: [[Dora]]: Povest | Pesmi ([[Oče naš (SV 39)|Oče naš]] (I. G—k.), [[O polnoči]], [[Svarilo deklici]], [[Uganjka]]) | I. Steklasa: [[Prebivalci avstrijsko-ogerske države po narodnosti in veri]] | Jeronim Val.: [[Stalne zvezde ali nepremičnice]] | Iv. Šubic: [[Nekoliko črtic o dragem kamenji in o biserih]], [[Kratkočasnice (SV 39|Kratkočasnice]], P. P. (Pavlina Pajk?): [[Spoštuj mater]] | J. P. v S (Janko Pajk?): [[Na spoved]] </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 40]] (1886) Josip Vošnjak: [[Troje angeljsko češčenje]]: Povest '''na dLibu še ni''' </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 41]] (1887) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni13svgoog archive.org] (precej poškodovana, dotipkati manjkajoče dele iz tiskane knjige (sign. na FF Slovenistika in slavistika L.A I 109/41) </font> * <font color= green>[[Slovenske večernice 42]] (1888) Franšiček Lampe, Janez Gogala - [[Dr. Janez Gogala, korar in imenovani škof ljubljanski]]</font> * [[Slovenske večernice 43]] (1889) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] [[Pavlina Pajk]]: [[Domačija nad vse]]! Povest na podlagi prijateljskih pisem | [[Bajka o ribiču in ribici]] | [[Pošta]] | [[Otročja pesen|Otróčja pesen]], [[Drevesce]] (Pesen), [[Birič Juri]] (Humoreska), [[Pet zgledov pridnosti, varčnosti in podvzetnosti]], 1. Janez Slavič, bogat sodar, 2. Karol Žakvard, glasovit tkalec, 3. Jakob Gutman, glasovit podobar, 4. Anton Dreher, podvzeten pivovar, 5. Ferdinand Lange, spreten urar, [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1889)]]: 1. Živa voda, 2. Solnčni kamen, 3. Sveti vir, 4. Pogreznjeni grad, 5. Zdravilno jabelko, 6. Morska roža, [[Gospod Anton]] (Resnična povest), [[Ošabni brodar]] (Narodna pesen), [[Najoblastnejša vladarica na svetu]] (Šaljivo-poučen govor), [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: Eva Zadravec {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 44]] (1890) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-C2CZQD9L dLib] [https://archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] Ivan Križanič: [[Štirinajst dnij širom svetá]] | [[Peter Bohinjec|P. Velimir]]: [[Žganjar]]: Povest, Ivan Vrhovec: [[Mutci]], J. M. Kržišnik: [[Vice]]. Pesen, legenda, R. Čuček: [[Stariši! Dobra odgoja je našim otrokom največji zaklad]], J. Leban: [[Drvar]]: Pesen, I. Steklasa: [[Cigani]], J. Barle: Narodne pesni (1. [[Trije hajduki]], 2. [[Tri device]], 3. [[Grešnik]], 4. [[Sv. Anton]], 5. [[Uboga duša]]), J. Podboj: [[Oče Cene]]: Uzor gospodarja in možaka poštenjaka, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Škorčeva povest]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice]], A. Benedik: [[Kratkočasnice in smešnice]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:51, 4. marec 2016 (UTC) {{opravljeno} * [[Slovenske večernice 45]] (1891) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MQZTBCEP dLib] [[Ivan Fajdiga|J. Podgrajski]]: [[Zadnji tihotapec]]: Povest [[A. Hribar]]: [[Oglar (Slovenske večernice, 45)|Oglár]]: Pesen po narodni pripovedki, [[Anton Koder|A. Koder]]: [[Mir ljudem na zemlji]]: Povest, [[Ivo Trošt]]: [[Bog ne plačuje vsake sobote]]: Povest, [[Jože Rakež]]: [[Kakšno bodi naše stanovanje|Kakšno bôdi naše stanovanje]], [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (J. Fr. Radinski)|Pravljice]] (1. Vile, 2. Cvetlica življenja, 3. Povodni mož, 4. Potočnica, 5. Sinica), [[Ivan Steklasa]]: [[Herbart Turjaški]], kranjski deželni glavar in glasovit junak (1528 do 1575), [[Josip Karba]]: [[Narodne šege]], [[Josip Vošnjak|Jože Vošnjak]]: [[Oreh (Jože Vošnjak)|Oreh]]: Prizor iz življenja na kmetih, [[J. Barle]]: [[Narodne pesmi (Janko Barle)|Narodne pesni]]: Zapisal v Podzemelju pri Metliki (1. Božične. I. II., 2. Jezusovo trpljenje. I. II., 3. Druge božične pesni. I.—XII.), [[Franc Štupar]]: [[Krt (Franc Štupar)|Krt]], [[Fr. Kos]]: [[Razširjanje krščanstva med Slovenci]], [[Mihael Opeka]]: [[Trepetlika (Mihael Opeka)|Trepetlika]]: Pesen: legenda, [[Zdravko Klančnikov]]: [[Kako se je stric Groga metal z medvedom]], [[Ivan Steklasa|I. St.]]: [[Zgodovinske povestice (1891)]], [[A. Benedik]]: [[Kratkočasnice in smešnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 46]] (1892) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q5WPTQNQ dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni02celogoog archive.org] [[Jakob Sket]]: [[Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv. Mohorja]] (bibliografija vseh mohorjanskih izdaj), Pavlina Pajk: [[Najgotovejša dota]]: Povest, Mihael Opeka: [[Planinski kosci]]: Pesen, Ivan Vrhovec: [[Kako se potuje po Afriki]], Anton Koder: [[Brat Evstahij]]: Povest, Fr. Hubad: [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (I. Kako so delali Avstrijci leta 1813. mostove pri Rožeku in Humbergu črez Dravo, II. Boji med Avstrijci in Francozi pri Šmohorju in pri Pontablu leta 1813), Janko Barle: [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]], Ivan Steklasa: [[Andrej Turjaški, karlovški general in glasovit junak (1557–1594)]]: V spomin tristoletnice, I. Kržišnik: [[Cesarica in cesaričina]]: Narodna pravljica, Anton Brezovnik: [[Kratkočasnice]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 47]] (1893) [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Na krivih potih]]: Povest [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni06svgoog archive.org] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 48]] (1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZCIR3SP2 dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni07svgoog archive.org] [[Matej Slekovec]]: [[Turki na slovenskem Štajerskem]]: Spominki iz domače zgodovine, [[Fr. Kavčič]]: [[Pogreb na morju]]: Povest, [[I. Štrukelj]]: [[Spanje in sanje]]: Poljudna razprava, [[P. Gregorc]]: [[Zvečer (Slovenske večernice, 48)|Zvečer]]: Pesen, [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Čujte in molite, da ne padete v izkušnjavo]]: Povest, [[J. Fr. Radinski]]: [[Pravljice (Josip Freuensfeld, 1894)|Pravljice]] (1. K očetu, 2. Rešitelj domovine), [[Ivan Steklasa]]: [[Zgodovinske povestice (1894)]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 49]] (1896) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LIEQALAG dLib] [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Vas Kot|Vas Kôt]]: Povest, Anton Koder: [[Zaklad (Koder)|Zaklad]]: Povest, L. Črnej: Mejnik: Pesen, Janez Klemenčič: [[Kako se je Klančnik z železnico sprl in zopet sprijaznil]]: Povest, Fr. Svetlik: Slovenci, govorimo čisto slovenščino!, Anton Medved: Plug: Pesen, J. Štrukelj: Kaj nas učijo narodni pregovori o Bogu in človeku, Pankracij Gregorc: [[Grajski lovec (Gregorc)|Grajski lovec]], Ivan Steklasa: Zgodovinske povestice {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 50]] (1897) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNO7TBDS dLib] [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni17svgoog 1894] [[Fran Zbašnik|Fr. J. Milovršnik]]: [[Boj za pravico]]: Povest {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 51]] (1898) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XNYNTPA9 dLib] J. G. Vrbanov: Dr. Jožef Muršec (Životopis), Jožef Muršec: O Bog, o Bog, kak' srečen sem! (Pesen. Zložil dr. Jožef Muršec v svojem 89. letu.), [[Fran Zbašnik|Žaljski]]: [[Strašen božični večer]]: Povest, Anton Medved: Blaga srca (Pesen), F. S. Šegula: Tema in luč: Povest iz časov Kristusovih, Anton Koder: [[Na Vrhovju]]: Povest, J. Krenčnik: Stekleni most. (Nar. pripovedka pri Sv. Duhu pri Lučah) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 52]] (1900) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1G1SB8KB dLib] [[Fran Zbašnik|Malograjski]]: [[Nehvaležen sin]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Krivica in dobrota]]: Igra v treh dejanjih | [[Fr. Ks. Meško]]: [[Petelin in gosak]]: Črtica iz vasi | [[Jurij Trunk]]: [[Žganje - naš sovražnik]] | [[Josip Kostanjevec]]: [[Za denar]]: Povest | [[Anton Medved]]: [[Dar sprave]]: Legenda </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:54, 16. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 53]] (1901) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LVG6S4AT dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Bog ga je uslišal]]: Resnična dogodba</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:51, 14. marec 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 54]] (1902) [[Engelbert Gangl]]: [[Veliki trgovec|Véliki trgovec]]: Povest -- Uredila:--[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 08:03, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 55]] (1903) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni09svgoog 1903] [[Fran Zbašnik]]: [[Miklova lipa]]: Zgodovinska povest, [[Pavel Perko]]: [[Rotijin Blaže]], [[Frančišek Ksaver Steržaj]]: [[Po njeni krivdi]]: Povest, [[Franc Ksaver Meško]]: [[V tihi noči (Meško)|V tihi noči]], [[Ivan Lah]]: [[Kovač Peregrin]]: Bajka, [[J. Krenčnik]]: [[Lisica in trije bratje]]: Narodna pripovedka {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 56]] (1902) [[Josip Brinar]]: [[Lisica Zvitorepka]]: živalske pravljice za odrastlo mladino '''ni na dLibu'''</font> (besedilna varianta) * [[Slovenske večernice 57]] (1905) [[Josip Kostanjevec]]: [[Pošteni ljudje]]: Povest | [[Kozaško slovó]]: pesem / zložil Fr. Ks. Meško | [[Nesrečnež]]: povest / spisal Anton Medved | [[Osamljena želja]]: pesem / zložil Fr. Neubauer | Iz potujočega Srema: pesmi / zložil Fr. Neubaeur; Misli so mi poletele ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Detetu: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Bil maj je ---: pesem / zložil Fr. Neubaeur; Zgodovinske povestice / spisal Fedor Jaromilov) -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 05:59, 22. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 58]] (1906) [[Ivan Lah]]: [[Uporniki (Ivan Lah)|Uporniki]]: Povest | [Miklova Zala 3. natis SV 38] -- Ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 12:14, 29. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 59]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC9QH1OX dLib] [[Peter Bohinjec]]: [[Kovač in njegov sin]] | [[Ksaver Meško]]: [[Ob zatonu leta]] | [[Ivo Trošt]]: [[Do vrha]]: Slika | [[Jože Bekš]]: [[Zadovoljnost]] | [[Juraj Pangrac]]: [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]]!: Povest | [[Ivan Vuk|Starogorski]]: [[Mrtvački zvon]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Starši vadite otroke ubogljivosti]]! | [[Franjo Neubauer]]: [[Iz potujčenega Srema]] | [[Anton Hren|Kompoljski]]: [[Kako je Jaka kupoval koze]]: Smešna dogodba | [[Jože Bekš]]: [[Kakor belo-rdeče rože]]: Pesem | [[Anton Hren|Kompoljski]]: Dokončni šolski in učni red za obče ljudske in za meščanske šole: Slovenskim staršem v razjasnilo </font> * [[Slovenske večernice 60]] (1907) [https://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog archive.org] [[Josip Kostanjevec]]: [[Življenja trnjeva pot]]: Resnična zgodba iz polupreteklega časa {{opravljeno}} || [Izdajavec 2. natis SV 29] [https://archive.org/details/slovenskeveerni08svgoog archive.org] * <font color=green>[[Slovenske večernice 61]] (1908) [http://www.archive.org/details/slovenskeveerni01svgoog archive.org] in [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7BJX8M1T dLib] [[Fran Detela]]: [[Novo življenje]]: Povest | [[Ivan Cankar]]: [[V samoti]]: Božična pripovedka </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 08:59, 25. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 62]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-RNUBXWMB dLib] [[Fran Zbašnik]]: [[Pisana mati]]: Povest {{opravljeno}} || <font color=green>[[Josip Vošnjak]]: [[Navzgor - navzdol]]: Povest iz polminole dobe [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4KW4EMQY dLib]</font><ref>Kar dva zvezka SV iz leta 1909 imata številko 62.</ref> * [[Slovenske večernice 63]] (1909) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S1O3P2UV dLib] [[Ivan Cankar]]: [[Sosed Luka]] | [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]]: [[Slovenci v Lurdu]] | [[Josip Knaflič]]: [[Popotnikove povesti]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 64]] (1910) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-JJOL11Z6 dLib] [[Janko Mlakar]]: [[Trebušnik na slovanskem jugu]] | [[Vekoslav Remec]]: [[Ob košnji]]; [[Vipavska]] | [[Ivan Vuk|J. Vuk]]: [[Kar Bog stori, vse prav stori]]: Spodnještajerka povest | [[Ivo Česnik]]: [[Naši ljudje]]: Slika iz vipavske doline || Perpetua ali afrikanski mučenci: Pogled v tretje stoletje po Kristusovem rojstvu, posnet po pravih mučeniških zapiskih (SV 19, 3. natis) </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 13:30, 14. april 2017 (CEST) * [[Slovenske večernice 65]] (1910, ponatis 1911) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7ZRPPFS dLib] [[Josip Jurčič]]: [[Deseti brat (1911)|Deseti brat]]: Roman {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 66]] (1912) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6HXHELX dLib] [[Lea Fatur]]: [[Vislavina odpoved]]: Povest iz druge švedsko-poljske vojske | Ksaver Meško: [[Po stopinjah gospodovih]]: Spomini na slovensko jeruzalemsko romanje v l. 1910 | M. Domjan: [[Potovanje na njegovega veličanstva ladji "Zenta"]] </font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:10, 20. april 2017 (CEST) || Jakob Sket: Miklova Zala (SV 38, 4. natis) * [[Slovenske večernice 67]] (1913): [[Ivan Pregelj]]: [[Mlada Breda (Ivan Pregelj)|Mlada Breda]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:37, 5. avgust 2016 (UTC) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 68]] (1914) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-P9TZPGPB dLib] Josip Kostanjevec: [[Novo življenje (Josip Kostanjevec)|Novo življenje]] | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Litavski motivi]], [[Sreča]], [[Dekliška pesem]] | dr. Ivo Česnik: [[Kristus]]: Odlomek iz umetniškega življenja | Josip Lovrenčič: Pesmi: [[Vipavska romanca]], [[Pomlad]], [[Prošnja]], [[V noči]] | Pavel Perko: [[Goljuf]]: Črtica | [[Pravdarska strast — gotova propast]]: Po resničnih virih spisal dr. M. D. | [[Zahvalni psalm]]. Zložil Josip Lovrenčič | [[Kobilice]]: Zgodovinska slika iz leta 1672. Spisal Ksaver Meško (besedilna varianta) | [[Gozdarjevi spomini]]. Spisal Josip Kostanjevec </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 12:19, 12. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 69]] (1915) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-2W3SYWDO dLib] [[Matija Malešič|Stanko Bor]]: [[Zgodba o povišanju]] | [[Konjička bom kupil]] ... Gospodarska zgodba. Spisal F. S. Finžgar | [[Na Vrhovih]]. Spisal P. Perko | [[Pod Robom]]. Povest. Spisal Ivo Trošt | Pesmi: Zložil Josip Lovrenčič: [[Mlade sanje]], [[Topoli]], [[Želja]], [[Spoznanje]] | J. Lavrič: [[Vseh mrtvih dan (leta 1914)]], [[Žetev]] | France Bevk: [[Briški motiv]], [[Križ]] | [[Pater Gervazij]]. Samostanska zgodba. Spisal dr. Ivo Česnik </font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:25, 7. april 2017 (CEST) * <font color=green>[[Slovenske večernice 70]] (1916) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-XAXU1DDC dLib] Fran Detela: [[Svetloba in senca (SV 70)|Svetloba in senca]] (besedilna varianta)</font> * <font color=green>[[Slovenske večernice 71]] (1917) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EA176AEB dLib] Fran Milčinski: [[Ptički brez gnezda (SV 71)|Ptički brez gnezda]] (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 72]] (1918) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-K378OQ75 dLib] dr. Ivo Šorli: [[Krščen denar]]. Povest (besedilna varianta)| Fr. Milčinski: [[Sejmski tatje]] | Ivan Dornik: [[Polje]]: Črtica -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:33, 21. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 73]] (1919) Ivo Šorli: [[Sorodstvo v prvem členu]]: Povest ['''še ni na dLib'''] * <font color=green> [[Slovenske večernice 74]] (1921) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-KZLXEORL dLib] Fran Detela: [[Takšni so (SV 74)|Takšni so!]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta) | Fran Detela: [[Begunka]]: Drama v treh dejanjih</font> || Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (SV 38, 5. natis) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HM2JOEGN dLib] (besedilna varianta) * <font color=green>[[Slovenske večernice 75]] (1922) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BII4Y68R dLib] Ivan Pregelj: [[Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod (SV 75)|Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod]]: Zgodovinska povest (besedilna varianta)</font> * [[Slovenske večernice 76]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 1. del, dLib] [[Jules Verne]]: [[Carski sel]] (Mihael Strogov) Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|Maja Kovač]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 15:57, 23. februar 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 77]] (1923) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LI7XOD3X 2. del, dLib] Jules Verne: Carski sel (Mihael Strogov) {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 78]] (1925) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6XLBXTVM dLib] Fran Jaklič: [[V graščinskem jarmu]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:45, 23. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 79]] (1926) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-Y60AKVUN dLib] Fran Jaklič: [[Peklena svoboda]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 80]] (1927) ['''knjige ni na dLibu'''] Fran Detela: [[Vest in zakon]]: Povest. | Fran S. Finžgar: [[Strici]]: Povest * <font color=green>[[Slovenske večernice 81]] (1928) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0NH2BWT0 dLib] Narte Velikonja: [[Višarska polena]]</font> -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:06, 9. marec 2017 (CET) * <font color=green>[[Slovenske večernice 82]] (1929) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-CP41ZZZC dLib] Ivan Zorec: [[Domačija ob Temenici]]</font> Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:35, 20. februar 2017 (CET) * [[Slovenske večernice 83]] (1930) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TE77PFUU dLib] [[Ivan Pregelj]]: [[Umreti nočejo!]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:41, 18. december 2016 (CET) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 84]] (1931) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHURRDDE dLib] [[France Bevk]]: [[Stražni ognji]] {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 85]] (1932) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-EQDZFEXJ dLib] [[Ivan Zorec]]: [[Beli menihi]] -- Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 19:54, 26. julij 2016 (UTC) {{opravljeno}} * [[Slovenske večernice 86]] (1933) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WXWW3NGB dLib] [[Matija Malešič]]: [[Izobčenci]] {{opravljeno}} * <font color=green>[[Slovenske večernice 87]] (1934) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QC6DUF9S dLib] Ivan Zorec: [[Stiški svobodnjak]]: Povest iz druge polovice XV. stoletja: Samostan v turški sili (besedilna varianta???)</font> * [[Slovenske večernice 88]] (1935) [ dLib] Ivan Zorec: [[Stiški tlačan]]: Povest iz druge polovice XVI. stoletja * [[Slovenske večernice 89]] (1936) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TWFDOM9X dLib] Janez Plestenjak: [[Lovrač]] * [[Slovenske večernice 90]] (1937) [ dLib] Ivan Zorec: [[Izgnani menihi]]: Povest iz druge polovice XVIII. stoletja * [[Slovenske večernice 91]] (1938) [ dLib] Metod Jenko, Viktor Hassl: [[Izum]] * [[Slovenske večernice 92]] (1939) [ dLib] France Bevk: [[Pravica do življenja]] * [[Slovenske večernice 93]] (1941) [ dLib] Janez Plestenjak: [[Bogatajevci]]: Povest * [[Slovenske večernice 93]] (1942) [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MFFF2AT5 dLib] Janez Plestenjak: [[Mlinar Bogataj]] * [[Slovenske večernice 94]] (1940) [ dLib] Jules Verne: [[Južna zvezda]]: Dežela demantov * [[Slovenske večernice 95]] (1943) [ dLib] Emilijan Cevc: [[Ukleta zemlja]], [[Sponsa restitit]], [[Krik iz goric]], [[Življenje odteka]] * [[Slovenske večernice 96]] (1944) [ dLib] Ivan Matičič: [[Dom v samoti]] * [[Slovenske večernice 97]] (1945) [ dLib] Julija Bračič: [[Zaprta vrata]] * [[Slovenske večernice 98]] (1946) Alojzij Remec: [[Opustošena brajda]]: Zgodba iz temnih dni: I. del: Stari grad * [[Slovenske večernice 99]] (1947) Stanko Cajnkar: [[Po vrnitvi]] * [[Slovenske večernice 100]] (1950) [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O1Z7HW9F dLib, še nedostopno] Julija Bračič: [[Graščinski stradarji]] ===Leposlovje v periodiki=== '''Pomni: poleg romanov, povesti, kratkih pripovedi, pesmi, dram ipd. postavi v letna kazala leposlovja v časopisih tudi literarne kritike in druge članke o književnosti.''' *''[[Šolski prijatelj]]'' (1852-1883) (Slovenski prijatelj, Prijatelj) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-BUNYJLGV dLib] * ''[[Illyrisches Blatt]]'' (1819&ndash;1849) *''[[Slovenska bčela]]'' (1850&ndash;1853) *''[[Slovenski list]]'' (1928&ndash;1932) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+list%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Dan]]'' (1912&ndash;1914) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%27&browse=%c4%8dasopisje&node=besedila&pageSize=25&frelation=Dan+(1912)&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Listi]]'', literarna priloga ''Železarja'' (Jesenice 1951–1991, [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dListi%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] 1970–1987)) * <s>''[[Obisk]]'': Ilustrirani družinski mesečnik (1940&ndash;1943) [ dLib]</s> (še ni digitaliziran) * ''[[Delavska politika]]'' (1926&ndash;1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dDelavska+politika%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1&pageSize=25 dLib] * ''[[Narodni dnevnik (Celje)|Narodni dnevnik]]'' (1909&ndash;1910) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-MKDKAMJH dLib] * ''[[Narodni dnevnik]]'' (1924&ndash;1928) [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-FO4K5QD4 dLib] *''[[Jutro (časnik)|Jutro]]'' (1920&ndash;1943) [http://dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dJutro+%28Ljubljana%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f1&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] * ''[[Letopis Matice slovenske]]'' (gl. Hathitrust Digital Library) *''[[Slovenčev koledar]]'' 1941&ndash;1945[http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dSloven%C4%8Dev+koledar%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *''[[Gruda (revija)|Gruda]]'' (1924–1941) -- kazalo že pripravljeno *''[[Roman]]'' (1929-1932) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d234621440%27&pageSize=25 dLib] *''[[Družinski tednik]]'' (1929–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddru%c5%bdinski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik dLib] *''[[Naša zvezda (časopis)|Naša zvezda]]'' (1931–1944) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dna%c5%a1a+zvezda%27&pageSize=25&frelation=Na%c5%a1a+Zvezda+(1931) dLib] *''[[Slovenski dom]]'' (1935–1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%c4%8dasopisje%40AND%40srel%3dSlovenski+dom+(1935-1945)%27&browse=%C4%8Dasopisje&sortDir=DESC&sort=date&node=besedila/1 dLib] *''[[Ptujski tednik]]'' (1951–1961) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dptujski+tednik%27&pageSize=25&frelation=Ptujski+tednik dLib] *''[[Tednik]]'' (Ptuj 1961–2003) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtednik+ptuj%27&pageSize=25&frelation=Tednik+(Ptuj) dLib] * ''[[Zora]]'' (1872–1878) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dZora+(1872)%27&pageSize=25&frelation=Zora+(1872) dLib] -- kazalo že pripravljeno * ''[[Kmetski list]]'' 1919–1941 (tudi kot Kmetijski list, Kmečki prijatelj) * ''[[Ženski svet]]'' 1923–1941 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%c5%beenski+svet%27&pageSize=25&frelation=%c5%bdenski+svet dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Feljtonski roman]] 1873–1918 -- kazalo že pripravljeno * ''[[Slovan]] 1884–1887 * Dramatika v ''[[Ljubljanski zvon|Ljubljanskem zvonu]]'' * ''[[Kres (1921–23)|Kres]]'': Družinski list (1921–23) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkres%27&pageSize=25&frelation=Kres+%28Ljubljana%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] (že v celoti urejeno?) * ''[[Vigred]]: Ženski list'' (1923–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvigred%27&pageSize=25&frelation=Vigred&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno * [[Slovenec (časnik)|''Slovenec'']] (1873-1945) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslovenec%27&pageSize=25&fformattypeserial=newspaper&sortDir=ASC&sort=date dLib] -- kazalo že pripravljeno *[[Mladina (revija)|Mladina]] 1924–29 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMladina+%281924-1928%29%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Mentor]] 1908–41 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3dznanstveno+%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dMentor%27&browse=znanstveno+%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f5&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Književnost (revija)|Književnost]] 1933--35 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dKnji%C5%BEevnost%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Naš rod]] 1929--44 [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dNa%C5%A1+rod%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] *[[Domovina]] 1918-1941 * [[Domoljub]], 1888-1944 * [[Slovenski narod]] 1868-1945 -- kazalo že pripravljeno * [[Ilustrirani glasnik]] 1914-1918 * [[Mladika]] 1920-1941 * [[Družina]], mesečnik za zabavo in pouk 1929--1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7E7BZGXU dLib] * [[Edinost]] (Trst 1876-1928) * [[Pod lipo (časopis)|Pod lipo]] (1924-1928) * [[Svoboda (časopis)|Svoboda]] (1919–1920) * [[Slavjan]] (1873-1875) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dslavjan%27&pageSize=25&frelation=Slavjan dLib] * [[Slovanski svet]] (1888-1899) * [[Jezičnik]] (1863-1893), priloga Učiteljskega tovariša, ur. Josip Marn [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJezi%C4%8Dnik%27&pageSize=100 dLib] * Vodnikove [[Ljubljanske novice|Lublanske Novize]] (1797-1800) * [[Planinski vestnik]] (1895-) * Dolga proza v reviji ''[[Modra ptica]]'' (1929-1941) [http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3d%C4%8Dasopisje%40AND%40srel%3dModra+ptica%27&browse=%C4%8Dasopisje&node=besedila%2f2&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] in [http://oskarserver.upr.si/monitor/ptica.html] (1929-1935) * [[Slovenski glasnik]] 1864 in drugi letniki [http://www.archive.org/details/slovenskiglasni00glasgoog]; [http://babel.hathitrust.org/cgi/ls?field1=ocr;q1=%22slovenski%20glasnik%22;a=srchls;lmt=ft HathiTrust] * [[Kres]] [http://www.archive.org/details/kresleposloveni01unkngoog 1881], [http://www.archive.org/stream/kres00sketgoog 1982], [http://www.archive.org/details/kresleposloveni00unkngoog 1883], [http://www.archive.org/details/kres02unkngoog 1884], [http://www.archive.org/stream/kresleposloveni02unkngoog 1985] * <font color=grey>[[Goriški list]] (1944) (Jerzy Žulawski: Na srebrni obali) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib])</font> *[[Ljubljanska mladina]] (Giuventù Lubianese, ur. Luigi Iezzi) (1942–1943) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dgori%C5%A1ki+list%27&pageSize=25&frelation=Gori%C5%A1ki+list+%281944%29&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Koledar Mohorjeve družbe]] 1875, 1891–2013 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmohorjev+koledar%27&pageSize=25&fformattypeserial=journal dLib] * [[Koledar Goriške Mohorjeve družbe]] (1925–2011) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dKoledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba%27&pageSize=25&frelation=Koledar+-+Gori%C5%A1ka+mohorjeva+dru%C5%BEba&sortDir=ASC&sort=date dLib]; vsebuje mdr. Domnove uganke, Venceslav Bele; napraviti kompletno kazalo, postaviti pa samo leposlovna besedila) * [[Koledar Osvobodilne fronte Slovenije]] 1946–1948 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-ZTDYHOPB dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zvon (revija)| Zvon 1877]] [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1878 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski01strigoog] * [[Josip Stritar]], Zvon 1879 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski02strigoog] * [[Časopis za zgodovino in narodopisje]], ur. [[Anton Kaspret]], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00unkngoog] [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi00marigoog 1904], [http://www.archive.org/details/asopiszazgodovi01marigoog 1910] ====Ameriški časniki==== * [[Amerikanski Slovenec]] (1891–199?) * [[Glas svobode]] (1902-1907) * [[Clevelandska Amerika]] (1908-1919) * [[Ameriška domovina]] (1920-1946) * [[Glas naroda]] (1893-1945) * [[Prosveta]] (1916-1948) * [[Edinost (ZDA)]] Unity: Glasilo slovenskega katoliškega delavstva v Ameriki in uradno glasilo Slovenske podp. dr. sv. Mohorja v Chicagu (1919-1925) * [[Enakopravnost]]: Neodvisen dnevnik za slovenske delavce v Ameriki (Cleveland 1918-1957) * [[Proletarec]] (Chicago 1906-1912) * [[Čas (1915-1927)|Čas]] (1915-1927) (še ni na dLib-u) * [[Nova doba]] (1927–1932) ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d233364992%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib]) ====[[Knezova knjižnica]]==== ====[[Zabavna knjižnica]]==== ===Avtorski opusi=== *[[Srečko Magolič]], humorist, † 1943, teksti v ljubljanščini, gl. časopis ''Slovenec'' *[[Zmago Švajger]] (ustreljen 1942) *[[Karel Širok]] *[[Josip Jurčič]] (gl. tudi Zbrane spise na dLib) *[[Engelbert Gangl]] *[[Prežihov Voranc]] *[[Slavko Grum]] *[[Fran Govekar]] *[[Josip Knaflič]] *[[Oton Župančič]] *[[Ivan Čampa]] *[[Fran Roš]] *[[Vinko Gaberc]] *[[Pavel Strmšek]] *[[Karl May]] -- Ureja: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:20, 24. maj 2017 (CEST) * [[Ivo Brnčić]] (1912–1943) * [[Janez Jalen]] (1891-1966) * [[Alojzij Kokalj]] (Luigi Calco) * [[Srečko Kosovel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dRokopisi+Sre%C4%8Dka+Kosovela%27&pageSize=25&ftype=rokopisi rokopisi Srečka Kosovela na dLibu]) *[[Zofka Kveder]] *[[Frančišek Ločniškar]] * [[Dušan Ludvik]] * [[Stanko Majcen]] * [[Ksaver Meško]] * [[Anton Novačan]] * [[Ljudmila Poljanec]] * [[Rokopisi Franceta Prešerna]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27source%3drokopisi%40AND%40rele%3dRokopisi+Franceta+Pre%C5%A1erna%27&browse=rokopisi&node=slike/6&pageSize=25 rokopisi Franceta Prešerna na dLibu]) * [[Matija Rode]] (Blaž Pohlin) *[[Frank S. Tauchar]] [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Frank+s.+tauchar%22%40OR%40fts%3d%22Frank+s.+tauchar%22%27&pageSize=25&ftype=%c4%8dasopisje dLib] === Zaželeno, vendar še nepreslikano === * [[Matija Naglič]] (1799-1854), bukovnik z Bele pri Preddvoru, Rokopisna ostalina v NUK-u. * [[Fran Zbašnik]], [[Iz viharja v zavetje]], 1901. * [[Fran Jaklič]], [[Zadnja na grmadi]], 1925. * [[Ivan Lah]], [[Brambovci]], 1910/11. <!-- ==Za naprej== *Vodnikova pratika dLib *Koledar Mohorjeve družbe *Cankarjev opus na Wikiviru (dodaj črtice v Prosveti in Ameriški domovini, npr. Motovilo. Večerna molitev. Tovariš Severin. Sveti Janez v Biljkah) * --> == Besedila na zalogo== *[[S pesmijo v svobodo]] (pesmarica 1945) [https://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html html] == Literarna zgodovina == * Ivan Prijatelj: [[Kulturna in politična zgodovina Slovencev]], 1&ndash;5, 1938&ndash;40 [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-MZ01HYHF dLib] Ureja: Neža Kočnik *[[Tone Strojin]]: [[Gorniška književnost v Sloveniji]], ''Planinski vestnik'' 1995 *[[Julij Kleinmayr]], [[Zgodovina slovenskega slovstva (Julij Kleinmayr)|Zgodovina slovenskega slovstva]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HLZU4OGT dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Slovstvena zgodovina Slovencev, Hrvatov in Srbov v vprašanjih in odgovorih]]'' (1938) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NDW2SIEN dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Pregelj]], ''[[Osnovne črte iz književne teorije]]'' (1936) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OZV0A7N9 dLib] Uredila: [[plantanana|Ana Plantan]] * [[Ivan Koštial|Ivan Koštiál]], [[Slovnični in slovarski brus]], ''Mladika'' 1926 * [[Josip Ciril Oblak|dr. I. C. Oblak]], [[Iz "Knjige spominov"]] [mnenje Milčinskega o njegovi gledališki kritiki], ''Jutro'' 22/302a (poned. izdaja, 9/51, 29. dec. 1941), str. 3. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7DXSGW1A dLib] *[[Josip Stritar]], [[Preširnovo življenje]] (''Pesmi Franceta Preširna'', 1866) *Henrik Etbin Costa (ur.), ''[[Vodnikov spomenik]]'' (1859) [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89117653790;view=1up;seq=9 Hathitrust] *[[Josip Debevec]], [[Podoba (metafora) v slovenskem jeziku in slovstvu]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Staatsgymnasiums in Krainburg'' 1904/05. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MGTDYEDT dLib] * Anton Dokler, [[Komentar k Ciceronovim govorom proti Katilini]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] * Makso Pirnat, [[Iz mladih dni pesnika Simona Jenka in skladatelja Davorina Jenka]]. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1909/10. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1KAUS6RZ dLib] *[[Ivan Grafenauer]], [[Zgodovina novejšega slovenskega slovstva]]. I. Od Pohlina do Prešerna. ''Jahresbericht des k. k. Kaiser-Franz-Joseph-Gymnasiums in Krainburg'' 1907/08. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-EYZHZEWJ dLib] * [[Fran Petre]], [[Poizkus ilirizma pri Slovencih (1835-1849)]], 1939 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FSHE7JLH dLib] ureja NinaS *[[Roman Leo Tominec]], [[Dr. Franz Xaverius Prešeren und die deutsche Literatur]], 1929 <s><code>http://eknjiznica.qualitas.si/PortalGenerator/DigitalContent.aspx?ID=37</code></s>. * [[Fran Levstik]], [[Kritika Pesmi Matije Valjavca]], 1855 (rokopis). * [[Josip Tominšek]], [[Jos. Stritar. Analiza njegovega življenja in delovanja]], gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Slovenische Literaturzustände während des letztverflossenen Jahrzehends 1830-1839]]. Carinolia 1840/41, št. 54[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-EDC69H72&id=710e35eb-2138-4964-b52d-09614c096e57&type=PDF], 55[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-YITUBTFU&id=3f399384-c193-4bbd-8e44-a7efe2ed2c87&type=PDF], 71[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-LVGBYOUJ&id=8951c7ae-0b24-48bf-9833-2a06a3729eef&type=PDF], 72[http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-64XWJ2SP&id=b3982893-1174-4911-959c-51acaedfdc0e&type=PDF]. * [[Anja Dular]], [[Knjigotrška ponudba na Kranjskem od 17. do začetka 19. stol., 2000]], gl. dLib [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-OTSKOFCT&id=f623dab3-8065-41b5-9d49-5d76e100d475&type=PDF] * [[Gregor Krek]], [[Anton Aškerc, Studie mit Übersetzungsproben]], 1899 [http://www.archive.org/details/antonakercstudi00akgoog] * [[Gregor Krek]], [[Einleitung in die slavische Literatur-geschichte; akademische Vorlesungen, Studien und kritische Streifzüge, 1887]] [http://www.archive.org/details/einleitungindies00krekuoft] * [[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva, 1-4]], 1894-98 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens01glasuoft] in druge kopije na http://www.archive.org **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 1 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 1]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 2 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 2]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 3 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 3]] **[[Karol Glaser]], [[Zgodovina slovenskega slovstva 4 (Glaser)|Zgodovina slovenskega slovstva 4]] * [[Fran Ilešič]], ur., [[Trubarjev zbornik]], 1908 [http://www.archive.org/stream/trubarjevzborni00ilegoog#page/n5/mode/1up] * [[Matija Murko]], [[Geschichte der älteren südslawischen litteraturen]], 1908 [http://www.archive.org/details/geschichtederlt00murkgoog] * [[Taras Kermauner]], [[Rekonstrukcija in reinterpretacija slovenske dramatike]] == Neleposlovje == Knjige s seznama, pri katerih ni ne teksta ne povezave na sliko besedila, priskrbimo zainteresiranim prepisovalcem na cedejki; za OCR v glavnem niso primerne. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 14:48, 11. november 2008 (UTC) * [[Fortunat Lužar]]: [[Narodni izrazi]]. Zbornik MS 1900 *[[Vladimir Bartol]]: [[Moja srečanja z Georgesom]], MP 1932/33 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Mrcvarstvo]], Narodni dnevnik 1925&ndash;1927 * [[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Slovenščina in Slobenarji]], Slovenec 1924 *Jacques: [[Mrcvarstvo (Jacques)|Mrcvarstvo]], Slovenec 1928 *[[Bogumil Vdovič|Georges]]: [[Lepota jezika]], Slovenec 1929 *Janez Kalan, [[Ne spakujte se]]! Ne delajte jeziku sile! Govorite naravno, pišite res slovensko! ''Slovenec'' 1937 *[[Albert Sič]]: [[Proč s spakedrankami]] – čistimo naš jezik. ''Življenje in svet'' 12/22 (1938), knjiga 24 (28. nov.), 347–352 *[[Ivan Koštial]]: [[O naših priimkih]], ''Mladika'' 1927 *Basar, [[Stran:Basar Pridige 1.djvu/10|Pridige]], 1734 *Viktor J. Kubelka, [[Slovensko-angleška slovnica]], tolmač, spisovnik in navodilo za naturalizacijo: Angleško-slovenski in slovensko-angleški slovar [https://babel.hathitrust.org/cgi/pt?id=wu.89016711418;q1=ljubljana Hathitrust] *[[Josip Suchy]], [[Uvod v buddhizem]], 1921 *[[Josip Suchy]], [[V onostranstvu]] (buddhistična utopija), 1994 *[[Davorin Trstenjak]], [[K zgodovini tabaka]], Zora 1872 *[[Franc Perne]], [[Cervantes]], DiS 1916 *[[Simon Šubic]], [[Ogenj svetega Elma]], LZ 1891 *[[Ferdo Kočevar]], [[Slovenska zvezdna imena]], Zora 1872 *[[Frančišek Lampe]], [[Potovanje križem jutrove dežele]], DiS 1894 *[[Janez Parapat]], [[Žiga Herberstein v Moskvi]], Zora 1872 * [[Krištof Kolumb]], Vrtec 1871 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JN22R71E dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Lipniški grad pri Radovljici]], Radovljica, 1939 * [[Josip Lavtižar]], [[V petih letih okrog sveta]], 1924 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:55, 7. maj 2016 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Cosas de Espana]], DiS 1908, št. 10--12 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SHR1R735 sl. dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-K9BDCEL4 dLib] * [[Tizian]] (Zora 1872) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0TFVODI6 dLib] * [[Jakob Zupančič]], [[Črtice o zrakoplovstvu in aviatiki]], 1911 * [[Fran Čadež]], [[Skrivnost radioaktivnosti]]. Ljubljana: Slovenska Šolska Matica, 1908 (Poljudno-znanstvena knjižnica, 1) * [[Josip Tominšek]], [[Antibarbarus]], 1910 * [[Kaj mora vedeti vsak Slovenec o Osvobodilni fronti]], 1944 {{opravljeno}} * [[Valentin Vodnik]], Pismenost: ali, Gramatika sa perve shole, 1811 [http://books.google.com/books?id=eOJa4bqPUA8C&printsec=frontcover&dq=pismenost&hl=sl] * [[Thomas Stapleton]], [[Slovenski evangelistarij]], sreda 17. stol. NUK sign. 178 (preslikani rokopis) * [[Tomaž Kempčan]], [[Hoja za Kristusom]], 1727 * [[Urban Jarnik]], [[Kleine Sammlung altslawischen Wörter]], 1822 NUK sign. 6898 * [[Gašper Rupnik]], [[Peisme od kershanskiga vuka]], 1784 NUK sign. 10095 * [[Valentin Vodnik]], [[Krajnska pismenost]], okrajšana, 1854 NUK sign. 63732 * [[Gašper Rupnik]], [[Ta Christusovimu terpleinu posvezheni post]], NUK sign. 10199 * [[Marko Pohlin]], [[Branja inu evangeliumi]], 1777, NUK sign. 10187 * [[Kanizijev katekizem]], 1768, NUK sign. 13105 * [[Keršanski navuk za te maihne]], 1777, NUK sign. 13105 * [[Valentin Vodnik]], [[Početki gramatike]] (francoska slovnica), 1811, NUK sign. 10220 * [[Krajnsko besediše]], 17. stol. (rokopis, interesenti za pretipkavanje naj se javijo za razločne posnetke) * [[Berilo za male šole na kmetih]] (Metelko: Šolske postave), 1845 (slabe fotokopije * [[Fran Serafin Metelko]], [[Številstvo za slovenske šole]], 1830 (tisk v metelčici, fotokopirano), NUK sign. 40483 * [[Franc Simonič]], [[Slovenska bibliografija (1550-1900)]], 1903. [http://www.dlib.si/documents/knjige/bibliografije/pdf/URN_NBN_SI_doc-PJIECBGR.pdf] * [[Slovenska knjiga]]: Seznam po stanju v prodaji dne 30. junija 1939. Ur. Niko Kuret [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-RJZY1GOB.pdf] * [[Janko Šlebinger]], [[Slovenska bibliografija za l. 1907-1912]] [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-X7Q8UOP0.pdf] * [[Josip Apih]], [[Slovenci in 1848. leto]], 1888. [http://www.archive.org/details/slovenciinleto00apihgoog] * [[Dragotin Lončar]], [[Politično življenje Slovencev od 4. jan. 1797 do 6. jan. 1919. leta]], 1921. [http://www.sistory.si/publikacije/pdf/monografije/POLITICNO_ZIVLJENJE_SLOVENCEV.pdf] * [[Johannes Chrycostomus Mitterrutzner]], [[Slovani v vzhodni Pustriški dolini]], 1895, gl. dLib. * [[Etbin Henrik Costa]], [[Reiseerrinerungen aus Krain]], gl. dLib. [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-6FENRKWG&id=b35a2ff3-5297-47ae-9941-a64192755cc5&type=PDF] * [[Josip Žontar]], [[Zgodovina mesta Kranja]], 1939 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=263#263] * [[August Dimitz]], [[Geschichte Krains]] von der ältesten Zeit bis auf das Jahr 1813: mit besonderer Rücksicht auf Kulturentwicklung, 1874 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=255#255] * [[Valentin Vodnik]], [[Geschichte des Herzogthums Krain]], des Gebiethes von Triest und der Grafschaft Görz, 1820 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=254#254] * [[Primož Trubar]], [[Ta celi Novi testament]], 1582 [http://www.pei.si/Sifranti/StaticPage.aspx?id=88] *Primož Trubar: [[Hišna postila]] (1595). Zbrana dela, 9 (2015). Vir: [https://www.academia.edu/47701269/Primo%C5%BE_Trubar_Hi%C5%A1na_postila_1595_ Academia.edu]. Pri stari sloveniki na [http://books.google.com Googlu] ali na [http://www.archive.org Archive.org] povezava pripelje do slike besedila, od tam pa je najpogosteje mogoče skočiti na grobo strojno prepoznano besedilo. V dokument, ki ga postavljamo, ga lahko prekopiramo v celoti ali od strani do strani. Pri starih besedilih je zaradi slabšega tiska in posebnih znakov napak več in je zato potrebna večja pozornost. * [[Andrej Bernard Smolnikar]], [[Denkwürdige Ereignisse im Leben des Andreas Bernardus Smolnikar]] ..., Boston 1838 [http://books.google.com/books?id=fuYQAAAAIAAJ&hl=sl&pg=PP9#v=onepage&q=&f=false] * [[Valentin Vodnik]], Kuharske bukve, 1848 [http://books.google.com/books?id=2mwoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPR2,M1] * [[Radoslav Razlag]], [[Slovenski pravnik]], 1862 [http://books.google.com/books?id=aNkMAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=radoslav+razlag&as_brr=3&hl=sl] * [[Anton Krempl]], [[Dogodivšine štajerske zemle]], 1845 [http://books.google.com/books?id=PicEAAAAYAAJ&oe=UTF-8] oz. [http://www.archive.org/details/dogodivinetajer00kremgoog] * [[Franc Serafin Metelko]], [[Lehrgebäude der slowenischen Sprache im Königreiche Illyrien und in den benachbarten Provinzen]], 1825 [http://books.google.com/books?id=rGLimartBNwC&pg=RA1-PA284&dq=metelko&hl=sl] * [[Jernej Kopitar]], Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark [http://books.google.com/books?id=mMgGAAAAQAAJ&pg=RA2-PA43&dq=kopitar&as_brr=1&hl=sl#PPR1,M1] [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=257#257] * [[Jernej Kopitar]], Glagolita Clozianus, 1836 [http://books.google.com/books?id=Es8GAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=glagolita&as_brr=1&hl=sl] * Listi inu evangelji, 1821 [http://books.google.com/books?id=Y6YBAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=listi+inu&hl=slg] * [[Matevž Ravnikar]], Zgodbe svetega pisma za mlade ljudi, 1816 [http://books.google.com/books?id=ZskGAAAAQAAJ&printsec=frontcover&dq=ravnikar&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Theoretisch-praktische slowenische Sprachlehre für Deutsche, 1832 [http://books.google.com/books?id=OV0ubbG57KwC&pg=RA1-PA204&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Deutsch-slowenisches und slowenisch-deutsches Handwörterbuch: Nach den Volkssprecharten der Slowenen in Steiermark, Kärnten, Krain, und Ungarn's westlichen Distrikten, 1833 [http://books.google.com/books?id=GRwQAAAAYAAJ&pg=RA3-PA255&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Murko]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835 [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&pg=RA1-PA69&dq=murko&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Življenja srečen pot, 1837 [http://books.google.com/books?id=szUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Anton Martin Slomšek]], Hrana evangeljskih naukov, bogoljubnim dusham dana na vse nedélje ino sapovédane prásnike v' léti, 1835<br> [http://books.google.com/books?id=4jUEAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=slom%C5%A1ek&lr=&as_brr=1&hl=sl] * [[Josip Lavtižar]], [[Pri severnih Slovanih]]: Potopisne črtice s slikami, 1906 [http://www.archive.org/details/prisevernihslov00lavtgoog] --[[Uporabnik:KatjaZ|KatjaZ]] ([[Uporabniški pogovor:KatjaZ|pogovor]]) 09:51, 15. avgust 2013 (UTC) * [[Josip Lavtižar]], [[Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica]], 1897, [http://www.archive.org/details/zgodovinaupniji00lavtgoog] * [[Gruden, Josip]], [[Zgodovina slovenskega naroda]], 1910&ndash;16 [http://www.archive.org/details/zgodovinaslovens00gruduoft] * [[Gruden, Josip]], [[Cerkvene razmere med Slovenci v petnajstem stoletju in ustanovitev Ljubljanske škofije]], 1908 [http://www.archive.org/details/cerkvenerazmere00grudgoog] * [[Simon Rutar]], [[Beneška Slovenija]]: Prirodoznanski in zgodovinski opis, 1899 [http://www.archive.org/details/benekaslovenija00rutagoog] (ureja Jana Murovec) * [[Simon Rutar]], [[Poknežena grofija Goriška in Gradiščanska]], 1892 [http://www.archive.org/details/pokneenagrofija00rutagoog] * [[Simon Rutar]], [[Zgodovina Tolminskega]]: To je: zgodovinski dogodki sodnijskih ograjev Tolmin ..., 1882 ([http://www.archive.org/details/zgodovinatolmin00rutagoog] * [[Ivan Vrhovec]], [[Germanstvo in njega vpliv na slovanstvo v srednjem veku]], 1879 [http://www.archive.org/details/grmanstvoinnjeg00vrhogoog] * [[Josip Marn]], [[Kopitarjeva spomenica]], 1880 [http://www.archive.org/details/kopitarjevaspom00marngoog] * [[Fran Orožen]], [[Vojvodina Kranjska]]: Prirodoznanski, politični in kulturni opis, 1901 * [[Fran Ilešič]], [[Korespondenca dr. Jos. Muršca]], 1905 [http://www.archive.org/details/korespondencadr00murgoog] * [[Maks Pleteršnik]], [[Slovensko-nemški slovar]], 1--2, 1893- [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis01pletgoog] in [http://www.archive.org/details/slovenskonemkis00unkngoog] * [[Milko Kos]], [[Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku]], 1902- [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi01kosmuoft 1], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi02kosmuoft 2], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi03kosmuoft 3], [http://www.archive.org/details/gradivozazgodovi04kosmuoft 4] * [[Anton Murko]], [[Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache in Steiermark, Kärnten, Krain und dem]], 1843 [http://www.archive.org/details/theoretischprac00murkgoog] ==Osnovni napotki== Ministrstvo za kulturo bo 2016 devetič zapored podprlo projekt, zadnja leta s po 5000 evri. Seznam za digitalizacijo in postavitev na Wikivir obsega avtorje in naslove, ki jih druge zbirke (Luinova Beseda, katere del je trenutno v Knjižnici Društva paraplegikov Istre in Krasa,[http://www.drustvo-para-kp.si/index.php?option=com_content&view=article&id=17&Itemid=23] precej del z Luinovega seznama pa je tudi na seznamu brezplačnih knjig pri založbi Genija (e-knjiga.si),[http://www.e-knjiga.si/celotna_ponudba_list.php] [http://lit.ijs.si/leposl.html Hladnikova Zbirka slovenskih leposlovnih besedil], [http://bos.zrc-sazu.si/s_nova_beseda.html Jakopinova Nova beseda], [http://www.dlib.si/ Digitalna knjižnica Slovenije], [http://www.intratext.com/8/slv/ Slovenska literatura v Intratext Digital Library], [http://nl.ijs.si/ahlib/dl/ Knjižnica AHLib], [http://nl.ijs.si/imp/dl/index-date.html Digitalna knjižnica IMP]) še ne vsebujejo in spadajo med kanonizirano in trivialno klasiko. V nadaljevanju pa pride na vrsto tudi objava že digitaliziranih besedil, ki se v teh zbirkah nahajajo v drugih besedilnih formatih ali pa jih je treba peljati še skozi korekturo. K sodelovanju so vabljeni zlasti študentje slovenščine in književnosti (najbolj zavzete bomo priporočili profesorjem za višjo oceno), sicer pa je dobrodošel vsakdo. Študentje med počitnicami s popravljanjem lahko tudi [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako z napotnico|'''zaslužijo''']]. Za besedila avtorjev, ki še žive ali so umrli po letu [[w:{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}|{{#expr:{{CURRENTYEAR}}-70}}]], je treba pridobiti dovoljenje lastnikov avtorskih pravic, zato so taki na seznamu redkejši. Zainteresirani avtorji, javite se sami! Zainteresirani wikivirovci, povprašajte jih sami! Kliknite na tekst v seznamu za urejanje in se lotite branja in popravljanja, še prej pa preberite navodila na [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika|pogovorni strani k projektu]]. Besedila, ki imajo v glavi v rubriki Stopnja obdelave zeleni kvadratek, so dokončno pregledana besedila in ne vsebujejo več napak, lotite se samo besedil z nižjo stopnjo obdelanosti, ki jih označujejo kvadratki drugih barv. Za kontrolo si na polovici zaslona odprite sliko besedila, ki se nahaja na povezavi v glavi dokumenta. V posameznih primerih, kjer tako dostopnega besedila ni, si za kontrolo v knjižnici izposodite tisto izdajo knjige, ki je bila uporabljena za digitalizacijo; večinoma gre za prve natise ali za Zbrano delo. Na seznamu besedil za korigiranje so nekateri naslovi še rdeči, kar pomeni, da nimamo od njih na Wikiviru še nič. Naslovi v modrem na začetku vsebujejo samo glavo z bibliografskimi podatki in nogo s kategorijam, besedilo pa moramo sami prenesti s povezave na vir v glavi. Kadar gre za podlistke v časopisu, recimo v ''Domoljubu'', je to treba storiti v več potezah, poglavje za poglavjem. Na dLib-u vtipkamo naslov časopisa in letnico objave, npr. <code>domoljub 1923</code>. Zadetke razvrstimo <code>po datumu naraščajoče</code> in poiščemo številko z začetkom teksta. S klikom na ikono s html-predogledom (druga po vrsti) številko odpremo, v njej poiščemo besedilo, ga označimo (previdno, včasih je treba vsak stolpec posebej!) in ga prekopiramo v urejevalnik. Tako ponavljamo do številke z zadnjim nadaljevanjem. V urejevalnik smo kopirali zato, da lahko odstavke lažje nadomestimo s praznimi vrsticami: odpremo okno za zamenjavo, vnesemo v prvo vrstico znak za odstavek ^p in ga zamenjamo z dvema takima v drugi vrstici (^p^p). Zdaj šele označimo celo besedilo v urejevalniku in ga prekopiramo na Wikivir. Manjkajoča nadaljevanja (včasih po krivdi šlampastega urednika časopisa, včasih pa številka na dLib-u tudi manjka) v tekstu označimo in v opombi v glavi dokumenta popišemo. Zgodi se, da se v html-predogledu ne znajdemo in imamo težave z določitvijo začetka in konca nadaljevanja. Takrat na dLib-u odpremo dokument v pdf-formatu (prva ikona). Pozor: med nadaljevanji besedila so včasih daljši presledki, bodisi zaradi drugih, pomembnejših tem ali zato, ker avtor ni pravočasno priskrbel nadaljevanja. V glavi dokumenta popišemo vsa nadaljevanja in vsako opremimo s povezavo na vir tako, da v enojni oglati oklepaj prekopiramo URN, ki se pokaže, ko kliknemo naslov. Z desno miškino tipko kliknemo nanj, izberemo <code>Kopiraj mesto povezave</code> in ga prilepimo v enojni oglati oklepaj v glavi. Videti je zapleteno, pa se v resnici človek hitro navadi. Pravkar sem tako, kot je tule popisano pripravil povest [[Gorjančeva Marijanica]] [[Fran Govekar|Frana Govekarja]], ki naj bo za zgled. Predlogo za glavo prekopiram v urejevalnem načinu (četrti zavihek) iz katerega od dokončanih besedil in potem samo zamenjam vsebino s podatki. Podobno storim tudi z nogo. Od kategorij pridejo najpogosteje v poštev: avtor, <code>Dela leta xxxx</code>, naslov revije, oznaka žanra. Obdeluj '''samo po eno besedilo''', rezerviraš ga tako, da v naslednjem poglavju na koncu napišeš svoje ime in po možnosti datum prevzema. Novega se lotiš potem, ko končaš predhodnega in o tem poročaš v Evidenci opravljenih korektur, vrstico z obdelanim besedilom pa preneseš na dno seznama Dokončanih besedil. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:25, 23. julij 2012 (UTC) Podlistke v časnikih, npr. v ''Slovenskem narodu'', dobiš v dLibu tako, da klikaš v temle zaporedju: Besedila > Časopisje in članki > Razširi Časopisje in članki - naslov > Slovenski narod > Razširi letnica > 1911 (npr. za Libera nos a malo) > Razporedi po datumu naraščajoče > od prvega poglavja izbrane povesti dalje do konca. Naslove pdf-jev spraviš v glavo na Wikiviru za preverbo, tekst pa prekopiraš iz predogleda tako, da poiščeš LISTEK, označiš do Dalje prihodnjič (pazi, ker gredo stolpci včasih čez dve strani in so vmes še drugi teksti!). Kadar so v html-predogledu strešice čudno reprezentirane, skopiraj besedilo v Notepad++, kjer v Obliki izbereš UTF brez BOM, kar v redu prikaže šumevce, izrežeš in preneseš v Wikivir. Za tarife glej posebno poglavje. Besedil, ki jih pod povezavami še ni, ne skeniraj ali pretipkavaj, ker jih že imamo v digitalni obliki, ampak zaprosi za njihovo datoteko, ki jo je treba popraviti, urediti in postaviti. Lepo bi bilo tudi, če dokončana besedila uvrstiš na '''[http://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Glavna_stran/Novosti&action=edit seznam novosti]'''. Podatke o morebitnih manjkajočih, poškodovanih ali neberljivih številkah časopisov sporoči na dLib (janko.klasinc pri nuk.uni-lj.si). == Pripomočki za oblikovanje avtorskih profilov == * [[Primorski slovenski biografski leksikon]] [http://sl.wikipedia.org/wiki/Primorski_slovenski_biografski_leksikon] **[http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl_01.pdf Abram-Bartol] [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/psbl1.doc doc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_02.pdf Bartol-Bor] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_03.pdf Bor-Čopič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_04.pdf Čotar-Fogar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_05.pdf Fogar-Grabrijan] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_06.pdf Gracar-Hafner] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_07.pdf Hafner-Juvančič] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_08.pdf Kacin_Križnar] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_09.pdf Križnič-Martelanc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_10.pdf Martelanc-Omersa] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_11.pdf Omersa-Pirjevec] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_12.pdf Pirjevec-Rebula] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_13.pdf Rebula-Sedej] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_14.pdf Sedej-Suhadolc] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_15.pdf Suhadolc-Theuerschuh] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_16.pdf Tič-Velikonja] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_17.pdf Velikonja-Zemljak] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_18.pdf Zgaga-Žvanut. Dodatek A-K] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_19.pdf Dodatek B-L] **[http://www.sistory.si/publikacije/pdf/biografika/Primorski_slovenski_biografski_leksikon_20.pdf Dodatek M-Ž] * Slovenski biografski leksikon [http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:sbl/VIEW/] * Dolenjski biografski leksikon [http://www.nm.sik.si/e_knjiznica/biografski_leksikon/bioleks/] * Biografski leksikon Gorenjci [http://www.gorenjci.si/] * Mariborski biografski leksikon [http://www.ukm.si/podrocje.aspx?id=89] == Še pod avtorsko zaporo == Knjige so v glavnem iz zbirke Beseda Franka Luina. Avtorji ali dediči, omogočite prosim objavo na Wikiviru; wikivirovci, uporabite za pridobitev dovoljenja od avtorjev ali dedičev vzročno pismo [[Wikivir:Posebna_dovoljenja_za_objavo]] in mi sporočite, da vam pošljem besedilo v popravljanje. --[[Uporabnik:Mhladnik|Mhladnik]] 16:32, 24. januar 2009 (UTC) * [[Ivan Matičič]], [[Ognjena žica]], 1934 * [[Jurij Zalokar]], [[Mahatma Ghandi in njegova misel]], 1970 * [[Anton Novačan]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2453_antnovacan/index.htm Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Naša vas, 1 in 2, Veleja, Samosilnik, Herman Celjski, Peti evangelij, Rdeči panteon idr. * [[France Bevk]], [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/ Besedila na spletišču Štefana Rutarja]: Tatič, Pestrna, Kaplan Martin Čedermac, Lukec in njegov škorec, Ljudje pod Osojnikom, Mali upornik, Smrt pred hišo, Razbojnik Saladin, Pastirci, Tovariša, Peter Klepec, Lukec išče očeta, Muka gospe Vere, Nagrada in drugi spisi, Naše živali, Faraon, Bedak Pavlek, Legende, Tolminski punt, Rablji, Črni bratje, Črni bratje in sestre, Stražni ognji, Pastirčki pri kresu in plesu, Pesmi, Dedič, Kajn, Grivarjevi otroci, Krvavi jezdeci, Brat Frančišek, Lepo vedenje * [[France Bevk]], [[Človek proti človeku]], 1930 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2424_fbevknabor/sr_242401_clukpclouk/index.htm] * [[Oton Župančič]], Čez plan, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2433_otzcezplan/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Engelbert Gangl]], Sin, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2427_ganenglsin/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Matej Bor]], Previharimo viharje, [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2426_matborprvh/index.htm s spletišča Štefana Rutarja] * [[Alojz Gradnik]], Zbrano delo, 1--5 * [[Aldo Rupel]], [[Nočitve pod zvezdami]], 2002. * [[Boris Pahor]], [[Vila ob jezeru]], 1955. * [[Boris Pahor]], [[Kres v pristanu]], 1959. * [[Boris Pahor]], [[Na sipini]], 1960. * [[Boris Pahor]], [[Nekropola]], 1967. * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Gospod Hudournik]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iveri in utrinki]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Iz mladih dni]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Makalonca (Finžgar)|Makalonca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Na petelina]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Oj, mladost...]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem (Luin)|Pod svobodnim soncem]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prekvata ovca]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Prerokovanja (Finžgar)|Prerokovanja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Razvalina življenja]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Sama]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Silvester]] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Strici]] * [[Franc Rozman]], [[Fizika in metafizika]], 2002 (Knjižnica Toneta Pretnarja) * [[Franjo Kolenc]], [[A njega ni ...]] * [[Gitica Jakopin]], [[Devet fantov in eno dekle]] * [[Gitica Jakopin]], [[Žarometi]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Prevare]] * [[Iztok Vrhovec]], [[Pust in druge zgodbe]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 1, Sam]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 2, Rod]] * [[Janez Jalen]], [[Bobri 3, Vrh]] * [[Janko Hacin]], [[Vsi ti mladi fantje]] * [[Jožek Štucin]], [[Na drugem bregu]] * [[Jožek Štucin]], [[Ob dotiku]] * [[Jožek Štucin]], [[Zgoraj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Knežnji kamen]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Lipa]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Nagelj]] * [[Jožko Šavli]], [[Slovenska znamenja, Zlatorog]] * [[Karel Destovnik Kajuh]], [[Pesmi (Kajuh)|Pesmi]] * [[Karel Širok]], [[Jutro (Širok)|Jutro]] * [[Marjan Rožanc]], [[Ljubezen (Rožanc)|Ljubezen]] * [[Marjan Rožanc]], [[O svobodi in Bogu]] * [[Marjan Rožanc]], [[Pravljica (Rožanc)|Pravljica]] * [[Marjan Rožanc]], [[Svoboda in narod]] * [[Matevž Hace]], [[Komisarjevi zapiski I]] * [[Matevž Hace]], [[Naši obrazi]] * [[Matevž Hace]], [[Tihotapci (Hace)|Tihotapci]] * [[Matevž Hace]], [[Vaška kronika (Hace)| Vaška kronika]] * [[Miha Remec]], [[Iksia]] * [[Miha Remec]], [[Iksion]] * [[Miha Remec]], [[Lovec (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Mana (Remec)]] * [[Miha Remec]], [[Prepoznavanje]] * [[Miha Remec]], [[Trapanske kronografije]] * [[Miha Remec]], [[Votlina]] * [[Miha Remec]], [[Zar ptica]] * [[Neža Maurer]], [[Skorja dlani in skorja kruha]] * [[Razvezani jezik]] * [[Slavko Krušnik]], [[Smeh stoletij]] * [[Sonja Votolen]], [[Malin]] * [[Sonja Votolen]], [[Pravico do sebe]] * [[Sonja Votolen]], [[Songarei]] * [[Vanja Strle]], [[Kadar prideš k meni]] * [[Vanja Strle]], [[Ko sem bila drevo]] * [[Vanja Strle]], [[Pesmi (Strle)|Pesmi]] * [[Vanja Strle]], [[Zelena ptica]] (z avtorjevim dovoljenjem) * [[Vesna Berk]], [[Sonce nad vodnjakom]] * [[Vesna Berk]], [[Zimski objem]] * [[Vinko Ošlak]], [[Bodi kar si]] * [[Vinko Ošlak]], [[Pojasnilo prijateljem o esperantu]] * [[Anna Horoškevič]], [[Žiga Herberstein]], 2000 * [[Feri Lainšček]], [[Petelinji zajtrk]]. * [[Feri Lainšček]], [[Regratova roža]] * [[Mednarodni jezik]] * [[Oj božime]] * [[Slovenske novele 1935]] * [[Janko Mlakar]], [[Iz mojega nahrbtnika]] * [[Janko Mlakar]], [[Gospod Trebušnik]] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vzdih cvetne dobrave]], 2: Spev tihe doline, Št. Ilj pri Velenju, 1968. [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Vrisk jasne planine]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/437-0.pdf] * [[Marija Jelen|Marija Jelen Brenčič]], [[Spev tihe doline]] [http://cgi.omnibus.se/beseda/pdf/315-3.pdf] * [[Ivan Matičič]], Na mrtvi straži, gl. dLib in Luin * [[Joža Vovk]], [[Zaplankarji]], 1941 ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji tatu lovili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji strah strahovali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji kozo obesili]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji jame kopali]] ** [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji visok obisk sprejeli]] == Dokončano == ===Dokončano iz LZ=== * [[Alojz Pikel]], [[Fata morgana]] * [[Anton Dolenec]], [[Okolo svetá]] * [[Anton Svetek]], [[Spomini na okupacijo Bosne]] * [[Anton Ukmar]], [[Spomini na jutrove dežele]] * [[Branko Rudolf]], [[Princ Ranofer jadra na zapad]] * [[Cvetko Golar]], [[Beli konj]] * [[Cvetko Golar]], [[Jelar in njegov sin]] (1904) * [[Cvetko Golar]], [[Klasova Klara]] * [[Cvetko Golar]], [[Povest o zaljubljeni deklici]] * [[Engelbert Gangl]], [[Mare]] * [[Etbin Kristan]], [[Morje (Kristan)|Morje]] * [[Ferdo Godina]], [[Šandor pripoveduje]] * [[Ferdo Godina]], [[Viragova Verona]] * [[Fran Govekar]], [[Film]] * [[Ferdo Kozak]], [[Sestri (Ferdo Kozak)|Sestri]] (1913) * [[Fran Govekar]], [[Sama svoja]]: Novela * [[Fran Govekar]], [[Suzana]] * [[Fran Govekar]], [[V krvi]] (1896) * [[Fran Jaklič]], [[Naši vaščanje]] (1891) * [[Fran Jaklič]], [[Svatba na Selih]] (1894) * [[Fran Maselj]], [[Iz starih zapiskov]] * [[Fran Maselj]], [[Potresna povest]] * [[Fran Maselj]], [[Povest Ivana Polaja]] * [[Fran Tratnik]], [[Aforizmi o umetnosti]] * [[Fran Zbašnik]], [[Po istem tiru]] * [[Fran Zbašnik]], [[Prijateljstvo in ljubezen]] * [[Fran Zbašnik]], [[Sodoma]] * [[Fran Zbašnik]], [[Srečavanja]] * [[Fran Zbašnik]], [[Stroj (Zbašnik)|Stroj]]: Črtica * [[Fran Zbašnik]], [[Strup]] * [[Fran Zbašnik]], [[Zmaga (Zbašnik)|Zmaga]] * [[Franc Derganc]], [[Izgubljeni sin]] * [[France Bevk]], [[Beg pred senco]] * [[France Bevk]], [[Človek brez krinke]] * [[France Bevk]], [[Suženj demona]] * [[France Novšak]], [[Dečki]]: Odlomek iz romana * [[Gelč Jontes]], [[Mlekarica Johana]] * [[Igo Kaš]], [[Križ na poti]] ([[Dalmatinske povesti]], VI) * [[Ivan Albreht]], [[Entree]] * [[Ivan Albreht]], [[Gazela (Albreht)|Gazela]] * [[Ivan Albreht]], [[Tomijeve Tine mlada leta]] * [[Ivan Albreht]], [[Tri koroške]] * [[Ivan Cankar]], [[Poslednji dnevi Štefana Poljanca]]: Literarna povest * [[Ivan Cankar]], [[Pravica za pravico]] * [[Ivan Cankar]], [[Pravična kazen božja]] * [[Ivan Cankar]], [[Ženitba kancelista Jareba]]: Zgodba iz doline šentflorjanske * [[Ivan Franke]], [[Postillion d'amour]] * [[Ivan Hribar]], [[Vesela vožnja]]: Humoreska * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar (LZ)|Angelin Hidar]] (1922) * [[Ivan Lah]], [[Romantiki]] * [[Ivan Tavčar]], [[Cvetje v jeseni (LZ)]] (1917) * [[Ivan Tavčar]], [[V Zali]] * [[Ivan Zorec]], [[Beg Bukovac]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubica]] * [[Ivan Zorec]], [[Ljubice tri]] * [[Ivan Zorec]], [[Njena pot]] * [[Ivo Grahor]], [[Pri gospej Murnovki]] * [[Ivo Šorli]], [[Štefan Zaplotnik]] (1916) * [[Ivo Šorli]], [[Črtice (Šorli)|Črtice]] * [[Ivo Šorli]], [[Gospa Silvija]] * [[Ivo Šorli]], [[Izza zavese]] * [[Ivo Šorli]], [[Klic čez vodo]] * [[Ivo Šorli]], [[Sam (Šorli)|Sam]] * [[Ivo Šorli]], [[Zgodbe o nekaterih krščanskih čednostih in nečednostih]] * [[Jakob Sket]], [[Dr. Sketova pisma iz Bosne]] (LZ 1914) * [[Janez Mencinger]], [[Cmokavzar in Ušperna]], (1883) * [[Janez Trdina]], [[Bajke in povesti o Gorjancih (LZ)|Bajke in povesti o Gorjancih]] * [[Janko Kersnik]], [[Cyclamen]]: Roman * [[Janko Kersnik]], [[Jara gospoda (LZ)]] * [[Janko Kersnik]], [[Kmetske slike]] in ljudske povesti (1937), ur. Ivan Kolar ** [[Janko Kersnik]], [[Ponkrčev oča]] (1882) ** [[Janko Kersnik]], [[Rojenica]] (1884) ** [[Janko Kersnik]], [[Mohoričev Tone]] (1886) ** [[Janko Kersnik]], [[Otroški dohtar]] (1887) ** [[Janko Kersnik]], [[Iz sodnih aktov]] (1891) ** [[Janko Kersnik]], [[Očetov greh]] (1894) * [[Janko Kersnik ml.]], [[Plameneče srce]] * [[Josip Brinar]], [[Heautontimorumenos]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Gojko Knafeljc]] * [[Josip Premk]], [[Sorodni duši]] * [[Josip Premk]], [[Tobijeve noči]] * [[Josip Stare]], [[Lisjakova hči]]: Povest * [[Josip Stare]], [[Stari naslanjáč]] * [[Josip Stare]], [[Vinko]] * [[Josip Stare]], [[Zádruga]]: Povest * [[Josip Tominšek]], [[Iz učenega in neučenega Berlina]]: Spomini * [[Josip Tominšek]], [[Slavna in bedna Italija]] * [[Josip Tominšek]], [[V večnem mestu]] * [[Juš Kozak]], [[Tehtnica]] * [[Ksaver Meško]], [[Hrast (Meško)|Hrast]] * [[Ksaver Meško]], [[Kam plovemo]] * [[Ksaver Meško]], [[Trnje in lavor]] * [[Lovro Kuhar]], [[Borba (Prežih)|Borba]] * [[Lovro Kuhar]], [[Tadej pl. Spobijan]] * [[Lujiza Pesjak]], [[Popotni spomini]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Na obali|Na obáli]]: Novela * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Pod streho]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Slike in sličice iz življenja]] * [[Marica Nadlišek-Bartol]], [[Strte peruti]]: Novela * [[Marija Kmet]], [[Brez tál]] * [[Marija Kmet]], [[V metežu]] * [[Martin Cilenšek]], [[Od Drave do Dravinje]] * [[Matija Murko]], [[V provinciji na Ruskem]]: Potni spomini in vtiski * [[Milan Fabjančič]], [[V plamenih]] * [[Milan Pugelj]], [[Jetnik]] * [[Milan Pugelj]], [[Magda]] * [[Milan Pugelj]], [[Matija in njegova ljubezen]] * [[Milan Pugelj]], [[Med gorami (Pugelj)|Med gorami]] * [[Milan Pugelj]], [[Uboga deklica]] * [[Miran Jarc]], [[Črna roža]] * [[Miran Jarc]], [[Črni čarodeji]] * [[Miran Jarc]], [[Novo mesto]] * [[Miško Kranjec]], [[Sreča na vasi]] * [[Pavel Turner]], [[Tri Gracije]] * [[Pavlina Pajk]], [[Obljuba]]: Povest iz národnega življenja * [[Pavlina Pajk]], [[Roman starega samca]] * [[Rajko Perušek]], [[Mara Rendića]]: Črtica iz Bosne * [[Rajko Perušek]], [[Pop Pero]]: Črtica iz Bosne * [[Stanko Svetina]], [[Skice in portreti]] * [[Tone Seliškar]], [[Hiša brez oken]] * [[Tone Šifrer]], [[Mladost na vasi]] (1939) * [[Tone Šifrer]], [[Moža iz legije]] * [[Vatroslav Oblak]], [[Dr. V. Oblak v Macedoniji]] * [[Vladimir Bartol]], [[Konjski smeh]] * [[Vladimir Levstik]], [[Blagorodje doktor Ambrož Čander]] * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo (LZ)|Gadje gnezdo]] (1918) * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat (LZ)|Hilarij Pernat]] (1926) * [[Vladimir Levstik]], [[Historija o kugi]] * [[Vladimir Levstik]], [[Rdeči Volk in Minehaha]] * [[Vlado Kuret]], [[V gaju (Kuret)|V gaju]] * [[Zofka Kveder]], [[Pisma]] * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici (LZ)|Dve ljubici]] * [[Josip Premk]], [[Krona v višavi]] (1912) * [[Josip Vošnjak]], [[Odlomki iz človeške tragikomedije]] * [[Josip Stare]], [[Prvi sneg (Stare)|Prvi sneg]] (LZ 1886) * [[Miran Jarc]], [[Poletje (Miran Jarc)]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Pentagram]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Gospa Milena]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Legenda o Kvirinu]] (1935) * [[Miran Jarc]], [[Izgon iz raja]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (prizor iz pesnitve)]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij]] (1929) * [[Miran Jarc]], [[Vaza s tuberozami]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Ubežnik (Jarc)|Ubežnik]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Partija šaha]] (1927) * [[Miran Jarc]], [[V baru]] (1928) * [[Miran Jarc]], [[Dekle iz uradniške družine]] (1935) * [[Ivan Potrč]], [[Kreflova kmetija]] (1938) ===Dokončano iz DiS=== * [[Lea Fatur]], [[Komisarjeva hči]] (1910) * [[Ivan Pregelj]], [[Zadnji upornik]] (1918/19) * [[Ivan Pregelj]], [[Sin pogubljenja]] (1925) * [[Fran S. Finžgar]], [[Boji]] (1914) * [[Fran Jaklič]], [[Kako se je ženil Kobaležev Matija]] (1893) * [[Fran Jaklič]], [[Lepi Tonček]] (1895) * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] (1920) * [[Jože Krivec]], [[Pot navzdol]] (1941) * [[Ivan Štrukelj]], [[Spletke]] (1894) * [[Ivan Štrukelj]], [[Prve hiše]] (DiS 1896) * [[Ivan Štrukelj]], [[Zmota in povrat]] (DiS 1892) * [[Miran Jarc]], [[Stara zgodba]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Na zakletem gradu]] (1925) * [[Miran Jarc]], [[Doživetje gospoda Kastelica]] (1926) * [[Miran Jarc]], [[Razodetje v slepi sobi]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Belijal]] (1931) * [[Miran Jarc]], [[Ognjeni zmaj]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Klic iz grobnice]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Vergerij (fragmenti iz dramske pesnitve)]] (1932) * [[Miran Jarc]], [[Drugi breg (Jarc)|Drugi breg]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[Iz dnevnika vsemirskega skitalca]] (1922) * [[Miran Jarc]], [[O, zakaj vas ni med nas?]] (1923) * [[Miran Jarc]], [[Razprožajoči se valovi]] (1924) * [[Miran Jarc]], [[Pustolovec]] (1933) * [[Fran Detela]], [[Rodoljubje na deželi]]: Povest (1908) ===Dokončano drugo=== *[[Franja Trojanšek|Zorana]] [Franja Trojanšek]: [[Žaloigra prevaranih]]. Domovina 1924. Št. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-B5R9OQSA/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 1], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-S7B4A0FP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 2], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-118GE4G6/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 3], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-IJOP5QB2/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 4], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-NFP2JKDP/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 5], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-T9SOVX8W/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 6], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YIZXJW48/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 7], [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-N6VB5T8F/?query=%27rele%253dDomovina%2b(Ljubljana)%27&sortDir=ASC&sort=date&pageSize=100&page=1&fyear=1924 8]. * [[Alojz Kraigher]], [[Mlada ljubezen]] * [[Alojzij Lukovič Carli]], [[Zadnji dnevi v Ogleju]], 1876. * [[Alojz Pikel]], [[Lastovka]] * [[Alojzij Remec]], [[Anno domini ...]], (1912). * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika (1911)|Križev pot Petra Kupljenika]], LZ 1911. * [[Andrej Budal]], [[Križev pot Petra Kupljenika]], 1924. * [[Anton Adamič]]: [[Znanci: Črtice]]. * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni (LZ)|Atila v Emoni]], LZ 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-837RTSAK dLib] * [[Anton Aškerc]], [[Lirske in epske poezije]], 1896. * [[Anton Aškerc]], [[Primož Trubar (Aškerc)|Primož Trubar]]: Zgodovinska pesnitev, 1905 * [[Anton Aškerc]], [[Dva izleta na Rusko]]: Črtice s potovanja * [[Anton Bartel]], [[Pomladanski vetrovi]], Kres 1881. * [[Anton Brecelj]], [[Zdrav kolikor hočeš: Zdravnikovi spomini]], 1938. * [[Anton Funtek]], [[Izbrane pesmi (Funtek)|Izbrane pesmi]], Gorica, 1895 * [[Anton Funtek]], [[Smrt (Funtek)|Smrt: Epsko-lirske slike]], 1896 * [[Anton Funtek]], [[Godec (Funtek)|Godec]], 1889 * [[Anton Funtek]], [[Pogrebec]]: Črtica * [[Anton Funtek]], [[Rokopis]] * [[Fran Govekar]], [[Doktor Strnad]], SN 1895 * [[Anton Hribar]], [[Popevčice milemu narodu]] * [[Anton Ingolič]], [[Soseska]] * [[Anton Koder]], [[Brat Evstahij]] (povest) (SV 46, SV 1892) * [[Anton Koder]], [[Kmetski triumvirat]], Kres 1884. * [[Anton Koder]], [[Luteranci]], 1883. * [[Anton Koder]], [[Marjetica]], 1877. * [[Anton Koder]], [[Oreharjev Blaž]], ''Kres'' 1882/83. * [[Anton Koder]], [[Škorčeva povest]] (SV 44, 1890) * [[Anton Koder]], [[Viženčar]], Kres 1881. * [[Anton Koder]], [[Zvezdana]], Kres 1882. * [[A. L.]], [[Krek med nami]], Vigred 1929. * [[Anton Ocvirk]], [[Pogovori s samim seboj]] * [[Anton Novačan]], [[Deset povesti]] * [[Anton Novačan]], [[Herman Celjski]] *[[Anton Stražar]], [[Od vojaka do graščaka]] (Po ljudskem pripovedovanju), ''Domovina'' 14. 5., 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] * [[Anton Tonejec]], [[Planšarica in pastir]], Kres 1881. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1840)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1840. * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (ZD)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1950. * [[Anton Umek Okiški]], [[Abuna Soliman]], 1863 * [[Anton Umek Okiški]], [[Ss. Ciril in Metod]], 1863. * [[Bratko Kreft]], [[V zakotni ulici]], Mladina 1926/27 * [[Celovški zmaj]]. * [[Cvetko Golar]], [[Dve nevesti]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Cvetko Golar]], [[Tesar Aleš]], 1906 * [[Davorin Bole]], [[Dragojila]], SG 1864. * [[Davorin Trstenjak]], [[Kelmorajn]]. * [[Dobrčan]], [[Nevera]] (povest) (SV 34, 1878) * [[Dragotin Kette]], [[Poezije, 1907]], gl. dLib. * [[Dragotin Kette]], [[Zbrano delo (Kette)|Zbrano delo]] * [[Dragotin Lončar]], [[Janko Kersnik, njega delo in doba]], Gorica, 1914. * [[Filip Haderlap in Ivan Hribar]], [[Brstje: Zbirka različnih pesmij]] * [[Milko Hrašovec]], [[Iz Celja na vrhove jugovzhodnih albanskih Alp]] (Potopisna črtica.), 1921 * [[Fran Celestin]], [[Moč ljubezni]], Slovenska vila 1865. * [[Fran Celestin]], [[Oskrbnik Lebeškega grada]], 1865. * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Boj pri Lemni|Boj pri Lémni: Povest v verzih]], 1874 * [[Josip Cimperman]], [[Pesmi Josipa Cimpermana|Pesmi]], 1869. * [[Josip Cimperman]], [[Življenje in pesni Franje Ser. Cimpermana]], 1874 * [[Emil Vodeb]], [[Libera nos a malo]], SN 1911. * [[Ferdo Kočevar]], [[Mlinarjev Janez]]. * [[Ferdo Lupša]], [[V džunglah belega slona]]: Doživljaji in vtisi s pohodov po notranjosti Zapadne Indije * [[Fran Detela]], [[Blage duše]]. * [[Fran Detela]], [[Dva skopuha]]. * [[Fran Detela]], [[Hudi časi]] (1894) * [[Fran Detela]], [[Malo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Novo življenje (Detela)|Novo življenje]], 1908. * [[Fran Detela]], [[Oficiala Ponižna zločin]] * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar (prva izdaja)]], 1891. * [[Fran Detela]], [[Pegam in Lambergar]], 1910<sup>2</sup>. * [[Fran Detela]], [[Svetloba in senca]], 1916. * [[Fran Detela]], [[Takšni so!]] (1900) * [[Fran Detela]], [[Trpljenje značajnega moža]]. * [[Fran Detela]], [[Tujski promet]], 1912. * [[Fran Detela]], [[Učenjak]] (drama). * [[Fran Detela]], [[Veliki grof]], LZ 1885. * [[Fran Detela]], [[Žrtev razmer (Detela)|Žrtev razmer]], 1912 * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek (ZD)|Avguštin Ocepek (iz Fran Erjavec, Zbrano delo)]]. * [[Fran Erjavec]], [[Avguštin Ocepek]]. * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]]. * [[Fran Erjavec]], [[Domače in tuje živali v podobah]]. * [[Fran Erjavec]], [[Hudo brezno]]. * [[Fran Erjavec]], [[Huzarji na Polici]]. * [[Fran Erjavec]], [[Na stricovem domu]]. * [[Fran Erjavec]], [[Ni vse zlato, kar se sveti]]. * [[Fran Erjavec]], [[Šaljivi potopisi]]. * [[Fran Erjavec]], [[Zgubljen mož]], SG 1864. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živali popotnice]]. * [[Fran Erjavec]], [[Živalske podobe]] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekla Ančka]] (1913) * [[Fran Gestrin]], [[Iz arhiva]], LZ 1890. * [[Fran Govekar]], [[Gorjančeva Marijanica]] 1902/03. * [[Fran Jaklič]], [[Iz našega kota]] (1898). * [[Fran Jaklič]], [[Ljudska osveta]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Luka Vrbec]] (1890). * [[Fran Jaklič]], [[Na Samovcu]] 1891. * [[Fran Jaklič]], [[Nevesta s Korinja]] 1920. * [[Fran Jaklič]], [[Od hiše do hiše]] 1901. * [[Fran Jaklič]], [[O, ta testament]], DiS 1900. * [[Fran Jaklič]], [[Peklena svoboda]], 1926. * [[Fran Jaklič]], [[Vaška pravda]] (1892). * [[Fran Jaklič]], [[Vaški pohajač]], DiS 1893. * [[Fran Jaklič]], [[Za možem]] * [[Simon Jenko]], [[Löb Baruch]] * [[Simon Jenko]], [[Ognjeplamtič]], 1855 * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje, 1]] * [[Simon Jenko]] et al., [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje, 2]] * [[Starejše pesnice in pisateljice]]: Izbrani spisi za mladino (Haussmann, Pesjak, Pajk) 1926 * [[Fr. Kavčič]], [[Pogreb na morju]] (povest), SV 48 1894. * [[Fran Levec]], [[Matija Valjavec: Životopis]], Knezova knjižnica 2, 1895. * [[Fran Levec]], [[Životopis Frana Erjavca]], 1889. * [[Fran Levstik]], [[Pesmi Frana Levstika (1854)|Pesmi]], 1854 * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gorski potoki]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Gospodin Franjo]], 1913. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Iz vojaškega arhiva]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Tovariš Damjan]]. * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Izlet v Krakov]] * [[Fran Maselj Podlimbarski]], [[Moravske slike]] * [[Fran Milčinski]], [[Aprovizacija]], LZ 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Butalci]]. * [[Fran Milčinski]], [[Davorin Trn in pogrebno društvo »Zadnja čast«]], LZ 1905. * [[Fran Milčinski]], [[Drobiž]], 1921. * [[Fran Milčinski]], [[Drobna druščina]], LZ 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Dvanajst kratkočasnih zgodbic]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospod Fridolin Žolna in njegova družina]], 1923. * [[Fran Milčinski]], [[Gospodična Mici]], 1930. * [[Fran Milčinski]], [[Igračke]]. * [[Fran Milčinski]], [[Kriva]], DS 1916. * [[Fran Milčinski]], [[Muhoborci (Domorodna povest)]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Naredba št. 5742]], LZ 1919. * [[Fran Milčinski]], [[Nazori mlade Brede]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Nekaj besed o smrti]], LZ 1932. * [[Fran Milčinski]], [[Nova žival]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Poldrugi Martin]]. * [[Fran Milčinski]], [[Prešernove hlače]], Jutro in SN 1925-32. * [[Fran Milčinski]], [[Ptički brez gnezda]]. * [[Fran Milčinski]], [[Resnici na ljubo]], SN 1922-24. * [[Fran Milčinski]], [[Skavt Peter]]. * [[Fran Milčinski]], [[Tokraj in onkraj Sotle]], 1925. * [[Fran Milčinski]], [[Upokojeni rodoljub]], LZ 1911. * [[Fran Milčinski]], [[Vojnopoštne karte]], LZ 1915. * [[Fran Milčinski]], [[Za čast]], LZ 1914. * [[Fran Milčinski]], [[Zločinci]], 1912. * [[Fran Milčinski]], [[Od jare kače in steklega polža]], ''Ponedeljek'' 1929. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Revolucija v avtobusu]], ''Jutro'' 1938. * [[Frane Milčinski - Ježek]], [[Vozni listek]], ''Jutro'' 1939. * [[Fran Tratnik]], [[Konec povesti]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3UDQWKRR dLib] * [[Fran Zbašnik]], [[Čujte in molite, da ne padete v skušnjavo]] (povest) SV 48, 1894. * [[Fran Zbašnik]], [[Lajnar]], Knezova knjižnica 8, 1901. * [[Fran Zbašnik]], [[Miklova lipa]] (povest) SV 55, 1903. * [[Fran Zbašnik]], [[Pisana mati]], 1909. * [[Fran Zbašnik]], [[Pastirica]], Knezova knjižnica, 7, 1900. * [[Franc Ksaver Strežaj]], [[Po njeni krivdi]] (povest) SV 55, 1903. * [[Franc Malavašič]], [[Erazem Predjamski]] (ponatis 1896). * [[Franc Malavašič]], [[Lažnjivi Kljukec]], kako se mu je na morju, na suhim in v vojski godilo, 1856 * [[Franc Miklošič]], [[Slovensko berilo za šesti gimnazijalni razred, 1854]] * [[Franc Pirc]], [[Iz Noviga Jorka v spomin]], ok. 1874. * [[Franc Pirc]], [[Pesmi (Pirc)|Pesmi]], Celovec, 1887. * [[France Bevk]], [[In solnce je obstalo]], 1931. * [[France Bevk]], [[Preden so petelini v tretje zapeli]] (1931) * [[France Bevk]], [[Ubogi zlodej]] (1934/35) * [[France Bevk]], [[Soha svetega Boštjana]] 1928. * [[France Bevk]], [[Bajtar Mihale]] (1937/38) * [[France Bevk]], [[Domačija]] (1939) * [[France Bevk]], [[Krvaveče rane]] (1933) * [[France Bevk]], [[Menče]] (1936) * [[France Cegnar]], [[Pegam in Lambergar (pesnitev)]], 1858. * [[France Prešeren]], [[Poezije doktorja Franceta Prešerna|Poezije Dóktorja Francéta Prešérna]], 1847. * [[France Prešeren]], [[Zdravljica]]. * [[Franjo Zakrajšek]], [[Ljudmila in Privina]], Trst, 1885. * [[Gregor Krek]], [[Na sveti večer o polnoči|Na sveti večer o polnoči: Epična pesem v treh spevih]], Celovec, 1863. * [[Gregor Žerjav]], [[Črna žena]], 1910. * [[Gustav Renker]], [[Pet mož gradi pot]], 1936. * [[Ivan Albreht]], [[Golški svetnik]] * [[Ivan Albreht]], [[Zgodba o Brlogarju]] * [[Ivan Albreht]], [[Zlato srce]] * [[Ivan Cankar]], [[Aleš iz Razora]]. * [[Ivan Cankar]], [[Bela krizantema]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar)|Črtice]]. * [[Ivan Cankar]], [[Erotika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Greh]] * [[Ivan Cankar]], [[Gospa Judit]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Grešnik Lenart]] * [[Ivan Cankar]], [[Hlapci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved (Cankar)|Izpoved]] Novele in črtice, 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Izpoved]], 1902/03. * [[Ivan Cankar]], [[Jakob Ruda]] * [[Ivan Cankar]], [[Jesenske noči (Cankar)|Jesenske noči]] * [[Ivan Cankar]], [[Knjiga za lahkomiselne ljudi]], 1901. * [[Ivan Cankar]], [[Kralj na Betajnovi]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]]. * [[Ivan Cankar]], [[Križ na gori]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Krpanova kobila]]. * [[Ivan Cankar]], [[Kurent]]. * [[Ivan Cankar]], [[Lepa Vida (Cankar)|Lepa Vida]] * [[Ivan Cankar]], [[Martin Kačur]]. * [[Ivan Cankar]], [[Milan in Milena]]. * [[Ivan Cankar]], [[Moje življenje (Cankar)|Moje življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Monna Lisa]]. * [[Ivan Cankar]], [[Potepuh Marko in kralj Matjaž]] * [[Ivan Cankar]], [[Romantične duše]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na klancu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Na pragu]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nezbrane vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Nina]], 1906. * [[Ivan Cankar]], [[Novela doktorja Grudna]], 1903/04. * [[Ivan Cankar]], [[Novo življenje (Cankar)|Novo življenje]] * [[Ivan Cankar]], [[Otrok se smeje]], 1904. * [[Ivan Cankar]], [[Podobe iz sanj]], 1917. * [[Ivan Cankar]], [[Pohujšanje v dolini šentflorjanski]]. * [[Ivan Cankar]], [[Polikarp]]. * [[Ivan Cankar]], [[Popotovanje Nikolaja Nikiča]]. * [[Ivan Cankar]], [[Predavanja in članki]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt kontrolorja Stepnika]]. * [[Ivan Cankar]], [[Smrt in pogreb Jakoba Nesreče]]. * [[Ivan Cankar]], [[Sosed Luka]], 1909. * [[Ivan Cankar]], [[Sveto obhajilo]], 1910. * [[Ivan Cankar]], [[Tujci]]. * [[Ivan Cankar]], [[Tuje življenje]], 1914. * [[Ivan Cankar]], [[Vinjete]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za križem]]. * [[Ivan Cankar]], [[Za narodov blagor]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zadnji večer (Cankar)|Zadnji večer]]. * [[Ivan Cankar]], [[Zgodbe iz doline šentflorjanske]]. * [[Ivan Cankar]], [[Življenje in smrt Petra Novljana]]. * [[Ivan Cankar]], [[V mesečini]], novele, 1905. * [[Ivan Čampa]], [[Mlin v grapi]], 1940. * [[Ivan Janežič]], [[Gospa s Pristave]], (1894). * [[Ivan Lah]], [[Angelin Hidar]]. * [[Ivan Lah]], [[Iz časov romantike]], 1906. * [[Ivan Lah]], [[Prijateljica Lelja]] * [[Ivan Macun]], [[Cvetje slovenskiga pesničtva]], Trst, 1850. * [[Ivan Macun]], [[Kratak pregled slovenske literature]], 1863. * [[Ivan Matičič]], [[Na mrtvi straži]], 1928 * [[Ivan Potrč]], [[Krefli]] * [[Ivan Pregelj]], [[Plebanus Joannes]] (1920) * [[Ivan Pregelj]], [[Ribičeva hči]]: Spevoigra v enem dejanju, Gorenjec 1913. * [[Ivan Pregelj]], [[Tlačani]] (1915-16) * [[Ivan Rozman]], [[Testament (Rozman)| Testament: Narodna igra s petjem v treh dejanjih]], 1906. * [[Ivan Steklasa]], [[Andrej Turjaški]], karlovški general in glasovit junak (1557-1594) SV 46, SV 1892. * [[Ivan Tavčar]], [[4000]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar]], 1889. * [[Ivan Tavčar]], [[Grajski pisar|Grajski pisár]]: Zgodovinska podoba * [[Ivan Tavčar]], [[Izgubljeni bog]] * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa]], 1905–1908. * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Holekova Nežika]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Moj sin!]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Miha Kovarjev]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kobiljekar]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Kalan]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Grogov Matijče]]. ** [[Ivan Tavčar]], [[Tržačan]]. ** [[Kako se mi ženimo]]! ** [[Kočarjev gospod]] ** [[Posavčeva češnja]] ** [[Šarevčeva sliva]] ** [[Gričarjev Blaže]] * [[Ivan Tavčar]], [[Visoška kronika]], LZ 1919. * [[Ivan Tavčar]], [[Vita vitae meae]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Antonio Gleđević]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Bolna ljubezen]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Gospa Amalija]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Slavelj]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mlada leta]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Zbrani spisi]]. * [[Ivan Tavčar]], [[Otok in Struga]]: Noveleta * [[Franc Tovornik]], [[Stara pravda nekdaj]] * [[Ivan Trinko]], [[Pesmi (Trinko)|Pesmi]]. * [[Ivan Tušek]], [[Potovanje krog Triglava]], SG 1860. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]]: Kulturhistorične študije zajete iz ljubljanskega mestnega arhiva, 1886. * [[Ivan Zorec]], [[Pomenki]]. * [[Ivan Zorec]], [[Stiški svobodnjak]]. * [[Ivan Zorec]], [[Ustanovitev samostana]]. * [[Ivan Vrhovec]], [[Ljubljanski meščanje v minulih stoletjih]], 1886. * [[Ivan Vrhovec]], [[Čolnarji in brodniki na Ljubljanici in Savi]], 1895 (Zabavna knjižnica Slovenske matice, 9) * [[Ivo Šorli]], [[Kazalec na dvanajstih]] (1919) * [[Ivo Šorli]], [[Snov za novelo]] * [[Ivan Štrukelj]], [[Vrt, vrt!]] (1899) * [[Ivo Trošt]], [[Do vrha]] (slika) SV 59, 1907. * [[Ivo Trošt]], [[Dve svatbi]] (1895). * [[Ivo Trošt]], [[Stari dolg]] (1897). * [[Ivo Trošt]], [[Temni oblaki]], 1906. * [[Jakob Alešovec]], [[Iz sodnijskega življenja]], 1874. * [[Jernej Dolžan]], [[Mati Božja dobrega sveta ali bratovska ljubezen]] ** [[Poštne nakaznice]]. ** [[Iskren zagovornik]]. ** [[Ponarejeni bankovci]]. ** [[Policijski komisar]]. ** [[Mati ga izda]]. ** [[Sodba večne pravice]]. ** [[Iz globočine morja]]. ** [[Poštarica na Prelazu]]. * [[Ivan Lah]], [[Kovač Peregrin]] SV 55, 1903. * [[Jakob Alešovec]], [[Kako sem se jaz likal]], 1884. * [[Jakob Alešovec]], [[Petelinov Janez]]: Povestica iz ne še preteklih časov, Slovenec 1880 * [[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] * [[Jakob Hočevar]], [[Domoljublja sile]]: Zgodovinska, narodna drama s petjem v štirih slikah, 1909 * [[Jakob Sket]], [[Milko Vogrin]], Kres 1883. * [[Jakob Sket]], [[Žrtva ljubosumnosti]], Kres 1884. * [[Janez Bilc]], [[Slovenija oživljena]], 1864 * [[Janez Bilc]], [[Ss. Cirilu in Metodu]], 1864. * [[Janez Mencinger]], [[Abadon]], LZ 1893. * [[Janez Mencinger]], [[Bore mladost]], SG 1862. * [[Janez Mencinger]], [[Človek toliko velja, kar plača]], SG 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Jerica]], SG 1859. * [[Janez Mencinger]], [[Moja hoja na Triglav]]. * [[Janez Mencinger]], [[Potovanja in premišljevanja nekega bankovca]]. * [[Janez Mencinger]], [[Vetrogončič]], SG 1860. * [[Janez Mencinger]], [[Zgubljeni, pa spet najdeni sin]], SV 1861. * [[Janez Mencinger]], [[Zlato pa sir]]. * [[Janez Traven]], [[Pridige Janeza Travna|Pridige]], 1828 * [[Janez Trdina]], [[Črtice in povesti iz narodnega življenja]]. * [[Janez Trdina]], [[Dve ljubici]]. * [[Janez Trdina]], [[Moje življenje (Trdina)|Moje življenje]]. * [[Janez Trdina]], [[Pri pastirjih na Žabjeku]]. * [[Janez Trdina]], [[Vinska modrost]]. * [[Janez Trdina]]: [[Arov in Zman]], Slovenska bčela 1850. * [[Janko Barle]], [[Nekoliko črtic iz življenja starega Zelniča]] SV 46, SV 1892. * [[Janko Kersnik]], [[Agitator]]: Roman (1884) * [[Janko Kersnik]], [[Ciklamen]], 1883. * [[Janko Kersnik]], [[Dohtar Konec in njegov konj]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Gospod Janez]]: Novela, (1884). * [[Janko Kersnik]], [[Izbrani leposlovni podlistki]]. * [[Janko Kersnik]], [[Kmetska smrt]], LZ 1890. * [[Janko Kersnik]], [[Kolesarjeva snubitev]] (1892). * [[Janko Kersnik]], [[Lutrski ljudje]]: Povest 1882. * [[Janko Kersnik]], [[Na Žerinjah]], 1876. * [[Janko Kersnik]], [[Nova železnica]] (1888). * [[Janko Kersnik]], [[Testament]], 1927. * [[Janko Kersnik]], [[Testament]]: Povest (1887) * [[Janko Kersnik]], [[V zemljiški knjigi]]. * [[Jernej Andrejka]], [[Slovenski fantje v Bosni in Hercegovini, 1878]], 1904 [http://www.archive.org/details/slovenskifantje00andrgoog] * [[Josip Gruden]], [[Na vojvodskem prestolu]] (1901) * [[Josip Jurčič]], [[Bela ruta, bel denar]]. * [[Josip Jurčič]], [[Bojim se te]]. * [[Josip Jurčič]], [[Božidar Tirtelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad]]. * [[Josip Jurčič]], [[Črta iz življenja političnega agitatorja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Deseti brat]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Karbonarius]]. * [[Josip Jurčič]], [[Doktor Zober]]. * [[Josip Jurčič]], [[Domen]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva brata]]. * [[Josip Jurčič]], [[Dva prijatelja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Golida]]. * [[Josip Jurčič]], [[Grad Rojinje]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hči mestnega sodnika]]. * [[Josip Jurčič]], [[Hišica na strmini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ivan Erazem Tatenbah]], 1873. * [[Josip Jurčič]], [[Jesensko noč med slovenskimi polharji]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kobila]]. * [[Josip Jurčič]], [[Jurij Kozjak]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kloštrski žolnir]]. * [[Josip Jurčič]], [[Kozlovska sodba v Višnji Gori]]. * [[Josip Jurčič]], [[Lepa Vida]], 1877. * [[Josip Jurčič]], [[Lipe]]. * [[Josip Jurčič]], [[Med dvema stoloma]]. * [[Josip Jurčič]], [[Moč in pravica]]. * [[Josip Jurčič]], [[Na kolpskem ustju]]. * [[Josip Jurčič]], [[Nemški valpet]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pesmi Josipa Jurčiča|Pesmi]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pipa tobaka]]. * [[Josip Jurčič]], [[Ponarejani bankovci]]: Povest iz domačega življenja (SV 35, 1880) * [[Josip Jurčič]], [[Prazna vera]]. * [[Josip Jurčič]], [[Pripovedke]]. * [[Josip Jurčič]], [[Rokovnjači]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sin kmečkega cesarja]]. * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj (LZ)|Slovenski svetec in učitelj]]: Zgodovinski roman (1886) * [[Josip Jurčič]], [[Slovenski svetec in učitelj]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin]]. * [[Josip Jurčič]], [[Sosedov sin (1868)|Sosedov sin]], Mladika 1868 [http://www.archive.org/details/mladikaizdalain00unkngoog] * [[Josip Jurčič]], [[Spomini na deda]]. * [[Josip Jurčič]], [[Spomini starega Slovenca]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tihotapec]]. * [[Josip Jurčič]], [[Tugomer]]. * [[Josip Jurčič]], [[Uboštvo in bogastvo]]. * [[Josip Jurčič]], [[V Vojni krajini]]. * [[Josip Jurčič]], [[Veronika Deseniška]]. * [[Josip Jurčič]], [[Vrban Smukova ženitev]]. * [[Josip Jurčič]], [[Županovanje v Globokem dolu]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Brez zadnjega poglavja]], Knezova knjižnica 12, 1905 * [[Josip Kostanjevec]], [[Čez trideset let]]. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ella]], Knezova knjižnica 10, 1903. * [[Josip Kostanjevec]], [[Iz življenja Tomaža Križaja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kmetiška ljubezen]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Kotanjska elita]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Na solnčnih tleh]]: Povest * [[Josip Kostanjevec]], [[Noč]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Oče in sin]], 1912 * [[Josip Kostanjevec]], [[Obsojena]], 1906. * [[Josip Kostanjevec]], [[Povest o literatu]], 1906 * [[Josip Kostanjevec]], [[Sprevod]], 1922. * [[Josip Kostanjevec]], [[Trenotki iz učiteljskega življenja]] * [[Josip Kostanjevec]], [[Zadnji prameni]], 1916. * [[Josip Kostanjevec]], [[Ženitna ponudba]], 1897 * [[Josip Knaflič]], [[Popotnikove povesti]], SV 1909. * [[Josip Ogrinec]], [[Gostačeva hči]] (1891) * [[Josip Ogrinec]], [[Lesena noga]], LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Josip Podmilšak]], [[Sabinka, slovenska junakinja]], 1876/77. * [[Josip Podmilšak]], [[Žalost in veselje]], 1870. * [[Josip Regali]], [[Vzgoja]] * [[Josip Stritar]], [[Levstik]], LZ 1889. * [[Josip Stritar]], [[Pesmi Josipa Stritarja|Pesmi]], 1869. * [[Josip Stritar]], [[Sodnikovi]], 1878. * [[Josip Stritar]], [[Svetinova Metka]], Mladika 1868. *[[Josip Vandot]], [[Desetnica]] *[[Josip Vandot]], [[Drejkine verne duše]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec na hudi poti]] *[[Josip Vandot]], [[Kekec nad samotnim breznom]] *[[Josip Vandot]], [[Leš v zameni]] *[[Josip Vandot]], [[Nad brezdnom]] *[[Josip Vandot]], [[Ob siničjem pogrebu]] *[[Josip Vandot]], [[Pastirček Orenček]] *[[Josip Vandot]], [[Prerok Muzelj]] *[[Josip Vandot]], [[Romanje naše Jelice]] *[[Josip Vandot]], [[Roža z Mucne gore]] *[[Josip Vandot]], [[Sin povodnega moža]] *[[Josip Vandot]], [[Zakaj se mamica ni vrnila]] *[[Josip Vandot]], [[Zimska povestica]] * [[Josip Višarski]], [[Moč vere]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Boris]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Izdajstvo in sprava]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Marula]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Nedolžnost in sila]], 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Rožmanova Lenčica]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Slavjanski mučenik]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Svatoboj puščavnik]], Slovenska bčela 1851. * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Trdoslav]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], [[Zvestoba do smrti]], Slovenska bčela 1851. * [[Joža Lovrenčič]], [[Anali izumrlega naroda]], ''Slovenec'' 1931 (št. 227-294), 1932 (št. 1-48); prvo poglavje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5WGDFX48 dLib] * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala]], 1931. * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939. * [[Jože Krivec]], [[Dom med goricami]] (1939) * [[Jožef Urbanija]], [[Med trnjem in osatom]] (1927) * [[Jožef Urbanija]], [[Razdejanje]]: Povest iz domačega življenja (1938) *[[Jožef Urbanija]], [[V vrtincih usode]]: Povest nesrečne žene, ''Domovina'' 26. 4. 1928 in prej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] *[[Jožef Urbanija]], [[Zmešnjave]]: Dogodbice iz vaškega življenja. ''Domovina'' 20. 8. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-T13YJN1H] * [[Jožef Iskrač - Frankolski]], [[Veronika deseniška]], 1863. * [[Jožef Zizenčeli]] (Sisentshcelli), [[Častitno vošejne|Častitno vošejne teKrajnske dežele k'le tem vse hvale vrednem bukvam krajnskiga popisvajna visoku žlahtno rojeniga gospuda Janeza Bajkorta Valvasorja ...]] V: ''Die Ehre dess Hertzogthums Crain: das ist, Wahre, gründliche, und recht eigendliche Belegen- und Beschaffenheit dieses ... Römisch-Keyserlichen herrlichen Erblandes'' (knjiga 1), 1689, str. 21 sl. * [[Jožef Žemlja]], [[Sedem sinov (1842)|Sedem sinov]], Zagreb, 1842. * [[Juraj Pangrac]], [[Dajte mu nazaj, kar je njegovega]] (SV 59, 1907) * [[Jurij Vranič]], [[Mahmud]]: Izvirna povest iz 16. stoletja, LMS 1870 * [[Juš Kozak]], [[Marki Groll]] * [[Juš Kozak]], [[Blodnje za lepoto]] * [[Juš Kozak]], [[Dvajset dni v Evropi]] * [[Juš Kozak]], [[Dvojni obraz]] * [[Juš Kozak]], [[Tuja žena]] * [[Juš Kozak]], [[Dota]] * [[Juš Kozak]], [[Razori]] * [[Kranjska nevesta]], SG 1864. * [[Ksaver Meško]], [[Besede otožnosti]], 1901 (Knezova knjižnica, 8) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-2V5QY2M2.pdf] * [[Ksaver Meško]], [[Gozdna romanca]]. * [[Ksaver Meško]], [[Izgubljena duša]]. * [[Ksaver Meško]], [[Razne poti]], 1901. * [[Ksaver Meško]], [[Sen poletne noči]], 1901 . * [[Ksaver Meško]], [[Slika (Meško)|Slika]], Knezova knjižnica 8. 1901 * [[Ksaver Meško]], [[Življenja večerna molitev]]. * [[Lea Fatur]]: [[Biseri (Fatur)|Biseri]] * [[Lea Fatur]], [[Pod Učko goro]], 1917. * [[Lea Fatur]], [[Zvonenje v gozdu pri Ptuju]], 1912 * [[Lea Fatur]], [[Vilemir]] (1906) * [[Lojze Golobič]], [[Hroma]]. Vigred, 1929 * [[Luiza Pesjakova]], [[Dragotin]], SG 1864. * [[Luiza Pesjak]], [[Beatin dnevnik]], 1887. * [[Luiza Pesjak]], [[Moja zvezdica]], LMS 1871 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Ludvik Mrzel]], [[Otroci]]. Mladina, 1926/27. * [[M. Slekovec]], [[Turki na slovenskem Štajerskem]] (Spominki iz domače zgodovine) SV 48, 1894. * [[Marcela Bole]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dmarcela+bole%27&pageSize=25 tri pesniške knjige Marcele Bole na dLibu; slovenska avstralska književnost]) * [[Marica Bartol]], [[Iz življenja mlade umetnice]]: Novela * [[Marica Bartol]], [[Usoda ka-li]] * [[Marko Pohlin]], [[Kratkočasne uganke inu čudne kunšte iz Vele šole od Petra Kumrasa]], Dunaj, 1788, NUK sign. 3057ž * [[Marko Simčič]], [[Jantarina]] (kratek ljubezensko mitološki roman, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12688] * [[Marko Simčič]], [[Barjanska vila]] (mitološko ljubezenska pesnitev, čas starih Slovanov) [http://www.smashwords.com/books/view/12615] * [[Matija Malešič]] (ps. Stanko Bor), [[Ljudje od Soče]], 1917. * [[Matija Malešič]], [[V zelenem polju roža]], 1941. * [[Matija Malešič]], [[Živa voda]], 1928. *[[Matija Malešič]], [[Kruh (Malešič)|Kruh]]: Povest Slovenske Krajine, Mladika 1926. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh]], 1903. * [[Matija Prelesnik]], [[Naš stari greh, 1]], (1903). * [[Matija Prelesnik]], [[Nesrečno zlato!]], (1902). * [[Matija Prelesnik]], [[V smrtni senci]], 1904. * [[Matija Valjavec]], [[Blagi sin]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zorin in Strlina]]. * [[Matija Valjavec]], [[Znamenja dèžja]]. * [[Matija Valjavec]], [[Zaprta smrt (Valjavec)|Zaprta smrt]], 1855. * [[Matija Valjavec]], [[Zora in Solnca]], 1867. * [[Metod Dolenc]], [[Zdražbarji]], ''Kmetijski list'' 29. 4. 10. 6. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VOS9P5MC] in prej in naprej * [[Mirko Kunčič]], [[Odlomki iz zavrženega dnevnika]]. Mladina, 1927/28. * [[Milan Lipovec]], [[Leseno jadro]], 1961. * [[Milan Lipovec]], [[Ljudje ob cesti]], 1972. * [[Milan Pugelj]], [[Diletant]], 1906. * [[Anton Mahnič]] (Podvigenjski): [[Zadnji samotar]]: 1885 in 1886 * [[Mimi Malenšek]], [[Balada o starem mlinu]] (1969) * [[Mimi Malenšek]], [[Senca na domačiji]], 1956. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VGW1Y94T] * [[Mimi Malenšek]], [[Zlati roj]], 1988. [http://www.dlib.si/URN=URN:NBN:SI:DOC-LNFPNJKK] * [[Miroslav Malovrh]], [[Kralj Matjaž]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen in junaštva strahopetnega praporščaka]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Ljubezen Končanove Klare]], 1908. * [[Miroslav Malovrh]], [[Na devinski skali]], 1913. * [[Miroslav Malovrh]], [[Osvetnik]], SN 1906. * [[Miroslav Malovrh]], [[Pod novim orlom]], 1904. * [[Miroslav Malovrh]], [[Skušnjave Tomaža Krmežljavčka]], SN 1911. * [[Miroslav Malovrh]], [[Strahovalci dveh kron]], 1907. * [[Miroslav Malovrh]], [[V študentovskih ulicah]], 1910. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zadnji rodovine Benalja]], 1909. * [[Miroslav Malovrh]], [[Zaljubljeni kapucin]], SN 1910. * [[Narte Velikonja]], [[Malikovanje zločina]], 1944. * [[Narte Velikonja]], [[Sirote]] (1925). * [[Pavel Perko]], [[Cerkovnik Rok]], ''Domoljub'' 1923 * [[Pavel Perko]], [[Dr. Lovro]] (1913). * [[Pavel Perko]], [[Rotijin Blaže]] (povest) SV 55, 1903. * [[Pavlina Pajk]], [[Arabela]], Kres 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Blagodejna zvezdica (1893)|Blagodejna zvezdica]] * [[Pavlina Pajk]], [[Dora]] (povest) SV 39, 1885. * [[Pavlina Pajk]], [[Dušne borbe]], LZ 1896. * [[Pavlina Pajk]], [[Mačeha]], Kres 1882. * [[Pavlina Pajk]], [[Najgotovejša dota]] (povest) SV 46, SV 1892. * [[Pavlina Pajk]], [[Občutki na novega leta dan]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Odlomki ženskega dnevnika]], 1876. * [[Pavlina Pajk]], [[Pesni (Pajk)|Pesni]], ZS 1, 1893 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UF5KTHJ5 dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Planinska idila (Pajk)|Planinska idila]], Knezova knjižnica, 8, 1901. * [[Pavlina Pajk]], [[Povestnik v sili]], Kres 1883. * [[Pavlina Pajk]], [[Pripovestnik v sili]], Zbrana dela 1893. * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce]], Kres 1881. * [[Pavlina Pajk]], [[Slučaji usode]], 1897. * [[Pripovedke o slovenskem Pavlihi]], SG 1864. * [[Peter Bohinjec]], [[Glagoljaš Štipko]], 1912 * [[Peter Bohinjec]], [[Jarem pregrehe]] (1895) * [[Peter Bohinjec]], [[Kovač in njegov sin]] * [[Peter Bohinjec]], [[Najmlajši mojster]], 1896. * [[Peter Bohinjec]], [[Pod rimskim orlom]] (1900) * [[Peter Bohinjec]], [[Volja in nevolja]], 1898 * [[Peter Bohinjec]], [[Z diplomo in brez diplome]] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnji gospod Kamenski]] (1898) * [[Peter Bohinjec]], [[Za poklicem]], Gorenjec 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0F891KWZ] in sledeče * [[Peter Bohinjec]], [[Žganjar]] (povest) (SV 44, 1890) * [[Plezalski občutki]] (SN 1926) * [[Prežihov Voranc]] (Ivan Wastl), [[Iz našega življenja]] * [[Šaljivi in resni spomini na politične čase]] (SN 1931) * [[Rado Murnik]], [[Abdul Slavožok pa Kara Besedavelj]] * [[Rado Murnik]], [[Abstinenta]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža (LZ)]] * [[Rado Murnik]], [[Ata Žužamaža]] * [[Rado Murnik]], [[Brakada brez braka (Murnik)|Brakada brez braka]] * [[Rado Murnik]], [[Brat]] * [[Rado Murnik]], [[Draga kljunača]] * [[Rado Murnik]], [[Duhek, lovski Orfej]] * [[Rado Murnik]], [[Groga in drugi]], LZ 1895 * [[Rado Murnik]], [[Indijanci]] * [[Rado Murnik]], [[Iz dnevnika nadobudnega Dvojkogoja]] * [[Rado Murnik]], [[Iz velike dobe]] * [[Rado Murnik]], [[Lepi janičar]] * [[Rado Murnik]], [[Matajev Matija]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Materino srce]]. * [[Rado Murnik]], [[Miha Muha]]. * [[Rado Murnik]], [[Na Bledu]]. * [[Rado Murnik]], [[Nirvana]] . * [[Rado Murnik]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]]. * [[Rado Murnik]], [[Prvikrat v Ljubljani]]. * [[Rado Murnik]], [[Signor Giannino]]. * [[Rado Murnik]], [[Večni snubač]]. * [[Rado Murnik]], [[Visoka ljubezen]]. * [[Rado Murnik]], [[Vojakove sanje]]. * [[Rado Murnik]], [[Zunaj (Murnik)|Zunaj]]. * [[Rado Murnik]], [[Ženini naše Koprnele]]. * [[Rado Murnik]]: [[Tujec (Rado Murnik)|Tujec]]. * [[Simon Gregorčič]], [[Pesmi Simona Gregorčiča|Pesmi]]. * [[Simon Jenko]], [[Pesmi (Simon Jenko)|Pesmi]], 1865. * [[Simon Jenko]]. [[Spomini]]. * [[Sonja Koranter]], [[Čebelji roj]]. * [[Sonja Koranter]], [[Divja raca in škrlatna vdova]]. * [[Sonja Koranter]], [[Dovška baba]]. * [[Sonja Koranter]], [[Golobji vodnjak]]. * [[Sonja Koranter]], [[Ognjena črta in paradižnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Pesniški venec]]. * [[Sonja Koranter]], [[Sonata za Cezarja in diamante]]. * [[Sonja Koranter]], [[Soška postrv]]. * [[Sonja Koranter]], [[Srečal me je Buda]]. * [[Sonja Koranter]], [[Tri pike in muha]]. * [[Sonja Koranter]], [[Trinajsti srebrnik]]. * [[Sonja Koranter]], [[Zemljekrog]]. * [[Stanko Majcen]], [[Apokalipsa]], 1923 * [[Stanko Vraz]], [[I. Djulabije]], 1863. * [[Stanko Vraz]], [[II. Djulabije]], 1837. * [[Stanko Vraz]], [[III. Djulabije]], 1838 in 1839. * [[Stanko Vraz]], [[IV. Djulabije]], 1841. * [[Turški Pavliha]], SG 1864. * [[Tomaž Iskra]], [[Ej, Luka, pejt dam]]: Roman, 2010. * [[Valentin Cundrič]], [[Dano zakopano]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Listanje po knjigi prostora, po knjigi žalujki]], 2000. * [[Valentin Cundrič]], [[Poševnica v sinjem]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Padci skozi reči]]. * [[Valentin Cundrič]], [[Pamtivid]], 1998. * [[Valentin Mandelc]], [[Jela]], 1858. * [[Valentin Stanič]], [[Pesme za kmete ino mlade ljudi]], 1822. * [[Vinko Bitenc]]: [[Bajtarjeva hči]]: Zgodba kmetskega dekleta (''Gruda'' 1932) * [[Vinko Bitenc]]: [[Fantovsko sonce]]: Šaljiva zgodba z resnim poudarkom (''Gruda'' 1934) * [[Vladimir Levstik]], [[Gadje gnezdo]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Dejanje (Levstik)|Dejanje]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Hilarij Pernat]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Janovo]], ''Slovan'' 1914/15 * [[Vladimir Levstik]], [[Pravica kladiva]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Pigmalion (Levstik)|Pigmalion]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Sirota Jerica (Levstik)|Sirota Jerica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Svoboda! (Levstik)|Svoboda!]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Višnjeva repatica]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Zapiski Tine Gramontove]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Za svobodo in ljubezen]]. * [[Vladimir Levstik]], [[Obsojenci]]. * [[Valentin Vodnik]], [[Pesme]], 1840. * [[Zofka Kveder]], [[Hanka]], 1938. * [[Zofka Kveder]] (Poluks): [[Na kmetih (Kveder)|Na kmetih]], 1899 * [[Zofka Kveder]], [[Njeno življenje]], 1914. * [[Zofka Kveder]], [[Moja prijateljica]] * [[Zofka Kveder]], [[Misterij žene]], 1900 * [[Žalostna vernitev]], SG 1864. * [[Ivan Kavčič]], [[Slike iz rudarskega življenja]] * [[Ferdo Kočevar]], [[Kupčija in obrtnija]] (SV 26, 1872) * [[Jakob Sket]], [[Slika in srce]], Kres 1885. (trenutno ureja Ivana V.) * [[Fran Milčinski]], [[Haj, bombe na Beli Varoš!]], ''Mladika'' 1924 * [[Županova Neža in Blagajev Tine]], ''Besednik'' 1875 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-788RR8VK] * [[Krajnska čbelica, 1]], 1830 > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] urejeno * [[Krajnska čbelica, 2]], 1831 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=104#104] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 3]], 1832 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=105#105] > [[Kazalo:Krajnskazb1 2 3.djvu|Prvi trije zvezki Krajnske zhbelize z Googlovih Knjig]] * [[Krajnska čbelica, 5]], 1848 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=107#107] * [[Matija Ahacel]] in [[Anton Martin Slomšek]], [[Koroške ino Štajarske pesme]]: enokoljko popravlene ino na novo zložene, 1838 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=258#258] * [[Slovenske pesmi kranjskega naroda|Şlovénşke péşmi krajnskiga naróda]]: Nabral [[:w:Emil Koritko|Emil Korytko]], 1839 [http://www.archive.org/stream/lovnkepmikrajns00unkngoog] * [[Matija Valjavec]], [[Pesmi Matije Valjavca|Pesmi]], 1855 * [[Fran Serafin Cimperman]], [[Pesni (Cimperman)|Pesni]], 1874 *[[Fran Erjavec]], [[Rastlinske svatbe]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] *[[Josip Stritar]], [[Josip Jurčič (Stritar)|Josip Jurčič]], Zvon 1877 [http://www.archive.org/details/zvonlepoznanski00strigoog archive.org] ali [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-FRHFTDJN&id=99691114-8a27-4877-a8a5-f5c1bc03906e&type=PDF dLib] * [[Anton Funtek]], [[Senanus]] (LZ 1892) * [[Anton Ingolič]], [[Zemlja in ljudje]] (Lukarji) (1935/36) * [[Ferdo Kozak]], [[Pariz]] * [[Fran Detela]], [[Véliki grof]] (prim. z [[Veliki grof]] iz Luinove zbirke) * [[Fran Zbašnik]], [[Žrtve]] * [[Hinko Dolenec]], [[Izza mladih let]] * [[Hinko Dolenec]], [[Spomini o cirkniškem jezeru]] * [[Dr. Hinko Dolenec]], [[Spomini o Cerkniškem jezeru]] * [[Ivan Lah]], [[Roman o gospe Ani in študentu Avreliju]] (1914) * [[Ivan Tavčar]], [[Izza kongresa (LZ)|Izza kongresa]] (1905-1908) * [[Ivan Tavčar]], [[Med gorami (LZ)|Med gorami]]: [[Podobe iz l. pogorja]] * [[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca]] *[[Ivo Šorli]], [[Krščen denar]], ''Amerikanski Slovenec'' 1935 (sicer SV 1918) [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3damerikanski+slovenec+1935%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date] * [[Ivo Šorli]], [[Romantiki življenja]] * [[Janez Mencinger]], [[Mešana gospoda]]: Obraz iz vsakdanjega življenja * [[Janez Trdina]], [[Verske bajke na Dolenjskem]] * [[Janko Kersnik]], [[Dva adjunkta]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Dvanajst večerov]] (1888) * [[Janko Kersnik]], [[Rošlin in Vrjanko]]: Povest (1889) * [[Josip Jurčič]] in [[Janko Kersnik]], [[Rokovnjači (LZ)|Rokovnjači]]: Historičen roman (1881) * [[Josip Premk]], [[Letoviščarji]] (1913) * [[Josip Stare]], [[Vanda]] (LZ 1888) * [[Josip Vošnjak]], [[Na Silvestrov večer 1883. leta]] * [[Josip Wester]], [[Tri pisma o Bosni]] (LZ 1910) * [[Joža Lovrenčič]], [[Publius in Hispala (LZ)|Publius in Hispala]] (1927) * [[Martin Cilenšek]], [[S Ptuja na Rogaško goro]] * [[Anton Ukmar]], [[Veliki greh]] * [[Ivan Pregelj]], [[Bogovec Jernej]] (DiS 1923) * [[Ivan Pregelj]], [[Šmonca]] (DiS 1924) * [[Anton Funtek]], [[Brata]] (DiS 1889) [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org] * [[Valentin Bernik]], [[Iz burkaste preteklosti Mihe Gorenjskega]] (DiS 1888 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:DOC-4KNFF9B2&id=9864005a-253e-4925-9a1f-346f54b64ae9&type=PDF dLib] in 1889 [http://www.archive.org/details/dominsvetvolume00unkngoog archive.org]) * [[Lea Fatur]], [[V burji in strasti]]: Povest, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Srečala sta se]]: Vsakdanja povest brez konca, DiS 1905 * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Nagrobnica izgubljenemu raju]]: Silhueta iz Prešernovega življenja, DiS 1905 * [[France Bevk]], [[Jakec in njegova ljubezen]], Edinost (Gorica) 1927 * [[Simon Jenko]], [[Solze Slovencove]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 49, 67, 89, 99 * [[Valentin Mandelc]], [[Iz življenja učenca]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 70, 83, 100 * [[Valentin Zarnik]], [[Katarina]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 2, 50, 68, 90, 105, 118 * [[Ivan Tušek]], [[Kavkaz in ondotno ljudstvo]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 64, 81, 97, 113 * [[Polše]], [[Nekaj iz zgodb in šeg Lapljanov]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 27, 61, 78, 95 * [[Fran Erjavec]], [[Odesa]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_1.djvu|Vaje 1854]], str. 21, 57, 76, 93, 110 * [[Fran Erjavec]], [[Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega (Vaje)|Črtice iz življenja Šnakšnepskovskega]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 26, 44, 121 * [[Simon Jenko]], [[Kaznovana tercjalka]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 58 * [[Valentin Zarnik]], [[Povodni mož (Zarnik)|Povodni mož ]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 84, 103, 116 * [[Venceslav Bril]], [[Zemlja se okoli osi vrti]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 60, 71 * [[Valentin Mandelc]], [[Tihotapec (Mandelc)|Tihotapec]], [[Kazalo:Jenko_Vaje_2.djvu|Vaje 1855]], str. 2, 18, 34, 49, 74, 93, 108, 124 * [[Janez Jalen]], [[Ograd]], DiS 1940 * F. M. O., [[Slovenska literatura]], LMS 1870, [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] ali [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-FZ6DKNKI dLib] 250–260 * [[Fran S. Finžgar]], [[Gozdarjev sin]], Slovenec 2. 1. do 28. 1. 1893 * [[Fran S. Finžgar]], [[Kvišku]], DiS 1899 * [[Fran S. Finžgar]], [[Spomini na Kredarico]], Slovenec 1897, št. 222 (29. 9.) sl. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2B3L0C84 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Deteljica]], DiS 1899 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-5J3DXLJ2 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Popotni spomini: Iz veselih časov]], Slovenec 23. 6. [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DQAUXD5Z] do 8. 7. 1892 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-DU2RHFQA dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Iz modernega sveta]], DiS 1904 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-EETUROEK dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Divji lovec (Finžgar)|Divji lovec]], DiS 1902 [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-7FIMAAKO dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Dekletu z gora]], uredniško pismo, Mladika 1925 * [[France Bevk]], [[Bridka ljubezen]], 1927 * [[Fran S. Finžgar]], [[Moja duša vasuje]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E9XBLRYK dLib] * [[Ksaver Meško]], [[Lastovkam naproti]]: Potopisne črtice, DiS 1904 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9UQP172A dLib] * [[Lea Fatur]], [[V žaru juga]], DiS 1907 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JCTRHXHS dLib] * [[Lea Fatur]], [[Črtomir in Bogomila]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IB3H6ZLO dLib] * [[Lea Fatur]], [[Iz naših dni]]: Novela, DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-YYGUFQB4 dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Sama]], DiS 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-427BKT1F dLib] * [[Venceslav Bele]], [[Bogoslovec]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HYM1IP0J dLib] * [[Josip Jošt]], [[Na Barju]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-E7KHFH5L dLib] * [[Josip Debevec]], [[Mladim literatom]], DiS 1911 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-F344VDMR dLib] * [[Ivan Lah]], [[Gospod Ravbar]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-UDCCXGMY dLib] * [[Milan Pugelj]], [[Franc Koritnik in njegova družina]], DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-XPN4AB5F dLib] * [[Josip Lavtižar]], [[Junaška doba Slovencev]], Gorenjec 1935 in 1936 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-6211J58X] sl. * [[Josip Lavtižar]], [[Onstran Baltiškega morja]]: Popotni zapiski, DiS 1906 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PTKXWCQ2 dLib] * [[Fran Saleški Finžgar]], [[Kronika gospoda Urbana]], DiS 1917 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DC0HI2VV dLib] * [[Josip Stritar]], [[Zorin]], ''Zvon'' 1870 (iz Luinove zbirke, ki ni več dostopna; odstavke, delitve itd. uredi po tiskani izdaji, najbolje po Zbranem delu) * [[Janko Bajde]], [[Grajski lovec]] 1912 (Gorenjska knjižnica, 4); za OCR [http://www.ff.uni-lj.si/slovjez/bajde_grajski_lovec/index.html] * [[Feri Lainšček]], [[Sprehajališča za vračanje]], 2010 * [[Feri Lainšček]], [[Sanje so večne]]: Zbrane ljubezenske pesmi * [[Anton Brezovnik|Anton Brezovnik]], [[Šaljivi Slovenec]]: Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov, 1884 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-5EO3N6CO dLib] * [[Peter Bohinjec]], [[Zadnja luteranka]]: Povest iz leta 1615, Gorenjec 1915 [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-P9W9ERXE&id=1e87e7ad-7e4b-4460-9eee-ba7c10fbeb27&type=PDF] sl. * [[Anton Feliks Dev]], [[Pisanice|Skupspravlanje Kraynskeh pissaniz od lepeh umestnost]], 1779-81 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPESRLEH dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Domačija nad vse]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-X6ML3FBL dLib] * [[Fran Detela]], [[Trojka]], 1897 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Q18D7XVW dLib] * [[Josip Jurčič]], [[Cvet in sad (1877)|Cvet in sad]], 1877 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-1TIBWLDI dLib] * [[Jakob Alešovec]], [[Ljubljanske slike]], 1878 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OOOKKX81 dLib] * [[Fran Levstik]], [[Napake slovenskega pisanja]], ''Novice'' 1858 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WA4GDIOA dLib] * [[Anton Tonejec Samostal]], [[Večerni pogovori v gorskej koči]], Kres 1982 * [[Valentin Vodnik]], zbirka [[Pesme za pokušino]] (1806) [http://books.google.com/books?id=DlgoAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=valentin+vodnik&as_brr=3&hl=sl#PPA3,M1] * [[Janez Trdina]], [[Bahovi huzarji in Iliri]], Schwentner, 1903 [http://www.archive.org/stream/janezatrdinezbr00trdigoog] * [[Jovan Vesel Koseski]], [[Jovan Vesel Koseski|Razne dela pesniške in igrokazne]], 1870 (besedila so ok, manjkajo samo glave in noge pri pesmih) * [[Matija Valjavec]], [[Brezbožnik]] * [[Simon Gregorčič]], [[Simon Gregorčič|Poezije 1–4 Simona Gregorčiča]], 1882–1908 * [[Josip Stritar]], [[Dunajski soneti]] dLib, Luin * [[Mimi Malenšek]], [[Pod Triglavom]]: Zgodovinska povest iz l. 1415 v dobi kmetskih uporov na Gorenjskem. Gorenjec 21. 8. 1937, 1938 in v prvih treh številkah 1939 [http://www.dlib.si/v2/Results.aspx?query=%27rel%3dgorenjec%40AND%40date%3d1937%27&pageSize=20&sort=date&sortDir=ASC&page=2] sl. * [[Mimi Malenšek]], [[Marija Taborska]]: Zgodovinska povest iz dobe turških časov, Gorenjec 28. 1. 1939 (št. 4) do konca leta (št. 52) in 1940 (št. 1 do 18). [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-R6CY466L&id=8ec42465-66b4-4f13-bef4-52aa6af452b5&type=PDF] sl. * [[Ivan Tavčar]], [[Tiberius Pannonicus]], LZ 1882 * [[Jakob Bedenek]], [[Od pluga do krone]], 1893. * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1907-09)|Črtice 1907-09]] ZD 18, 19 * [[Lea Fatur]], [[Za Adrijo]], 1909. * [[Rado Murnik]], [[Napoleonov samovar]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji luno gasili]], Vrtec 1939: [http://www.dlib.si/v2/StreamFile.aspx?URN=URN:NBN:SI:doc-U14UDABT&id=ed6eed5e-8ea4-4dd4-814b-b6c09a98ac39&type=PDF] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja kupili]] * [[Joža Vovk]], [[Kako so Zaplankarji konja pognali]] *[[Visok obisk v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-51SADMP6 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-1BFN911S dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-45RMRQY5 dLib] *[[Zajčja nadloga v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/v2/Details.aspx?query=%27keywords%3dzaj%C4%8Dja+nadloga+v+zaplankah%27&pageSize=20&URN=URN%3aNBN%3aSI%3aDOC-AU401N3N] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-HJI7BC8M dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-VBPDELBZ dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-UQ3EMTKA dLib] *[[Pijani vrag v Zaplankah]] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-M40SWU47 dLib] [http://www.dlib.si/?urn=URN:NBN:SI:DOC-KW90UCDF dLib] * [[Anton Janežič]], [[Anton Janežič, učitelj na višjej realki v Celovcu in tajnik družbe sv. Mohora]] (SV 23, 1870) * [[Domači zdravnik]] (SV 31, 1874) * [[Fr. Hubad]], [[Črtice iz francoskih bojev na Koroškem leta 1813]] (SV 46, SV 1892) * [[Ivan Steklasa]], [[Cigani (Steklasa)|Cigani]] (SV 44, 1890) * [[Fran Zbašnik]], [[Na krivih potih]] (povest) (SV 47, 1893) popravlja Luka Pavlin * [[Anton Koder]], [[Obljubljena]], Kres 1881. * [[Anton Tonejec]], [[Straža pri ovcah]], Kres 1881. * [[J. S-a.]], [[Zdravniški poskus]], Kres 1881. * [[Marjan Čufer]], [[Homunkulovi utripi srca]] (pesmi). * [[Tomaž Iskra]], [[Morske zgodbe]]. * [[Miroslav Malovrh]], [[Burke in porednosti]]: Sramežljive kratkočasnice, 1914 * A. W., [[Špijonova usoda]], 1916, prev. [[Maks Pleteršnik]], (detektivski in špijonažni roman), gl. dLib. * Fra Diavolo, gl. dLib. * [[Fran Malavašič]], [[Krivica za krivico]], gl. dLib. * [[Heinrich Zschokke]], [[Zlata vas]], prev. F. Malavašič, gl. dLib. * [[Janez Mencinger]], [[O pesniku Prešernu kakor pravniku]], ''Pravnik'' 1895. * [[Fran Levec]], [[Dr. Fr. Prešeren]], 1900 (Knezova knjižnica, 7) [http://www.dlib.si/documents/knjige/knjige/pdf/URN_NBN_SI_doc-QKNTTYBQ.pdf]. * [[Praemium sa male otrozhizhke]], 1810 NUK sign. 7541 * [[Janko Šlebinger]], [[Vatroslav Jagić]], 1908 (Knezova knjižnica, 15) * [[Ignacij Knoblehar]], [[Potovanje po Béli reki]], gl. dLib. * [[Karel Robida]], [[Naravoslovje alj fizika]], 1849. * [[Janez Zalokar]], [[Umno kmetovanje in gospodarstvo]], 1854 [http://books.google.com/books?id=1YMaAAAAYAAJ&printsec=frontcover&dq=zalokar&as_brr=3&hl=sl#PPA8,M1] *[[Ivan Tavčar]], [[Mrtva srca (1902)]] (1902) * [[Rado Murnik]], [[Lovske bajke in povesti]] * [[Zorko Prelovec petdesetletnik]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Idrčeni sa bli u nedile u Žerih]], SN 1937 (narečno besedilo) * [[Matevž Ravnikar Poženčan]], [[Martinez iz Podloma]], Drobtinice 1847, 1848 * [[Jani Kovačič]], [[Velika ladja psalmov]]: PostBožični psalmi, 2005 * [[Janez Scheinigg]], [[Narodne pesni koroških Slovencev]] (napol popravljeno), 1889 [http://archive.org/details/narodnepesnikor00schegoog archive.org]; [[Narodne pesni koroskih Slovencev]] (Mihaelova združitev korektur po straneh) [http://sl.wikisource.org/wiki/Slika:Scheinigg_Narodne_pesni_koroskih_Slovencev_1889.djvu djvu]; [[Narodne pesni koroških Slovencev2|Narodne pesni koroških Slovencev]] (Domnova združitev korektur po straneh) *[[Fran Detela]], [[Malo življenje (LZ)|Malo življenje]] LZ 1882 *[[Valentin Mandelc]], [[Ceptec]], Slovenski glasnik 1859 *[[Ksaver Meško]], [[Njiva (Meško)|Njiva]], ''Slovenski gospodar'' 1918 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SQF2MB3S] *[[Ivo Šorli]], [[Antikrist v Trsteniku]], ''Jutro'' 19. 7. 1925 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-I1L9O8Z6] *[[Ivan Albreht]], [[Za sina]], ''Domovina'' 14. 5. 11. 6. 1926 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SU1ERIMX] (in pred to številko in po njej) *[[Ivan Albreht]], [[V objemu deroče groze]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7] *[[Anton Stražar]], [[Iz življenja škocijanskega mežnarja]], ''Domovina'' 16. 12. 1926 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3D0QKIL7g] *[[Ivan Albreht]], [[Greh krvi]], ''Domovina'' 26. 4. 1928 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-73KCWKIW] * [[Ivan Pregelj]], [[Njiva]]: Poučna zgodba za kmetiško ljudstvo, ''Domoljub'' 1923 * Jože Razor, [[Nazaj več ne gremo]]: Roman, ''Domoljub'' 1941/42 * [[Peter Bohinjec]], [[Pod krivo jelko]], ''Domoljub'' 1922/23 *[[Luiza Pesjak]], [[Gorenjski slavček]], 1922 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JE33MQZ3 dLib] * [[Josip Kostanjevec]], [[Življenja trnjeva pot]], 1907 (SV 60) [http://archive.org/stream/slovenskeveerni01celogoog archive.org] * [[Anton Aškerc]], [[Atila v Emoni]], 1912 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NMXPOE5O dLib] * [[Fran Govekar]] (Veridicus), [[Pater Kajetan]]: Roman po ustnih, pisanih in tiskanih virih, ''Jutro'' (od št. 182, tj. 3. 8. 1924 dalje) [http://www.dlib.si/results/?query=%27rel%3djutro%40AND%40date%3d1924%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=8 dLib] * [[Pesem od groze tega potresa|Peiſsem od groſe tega potreſſa]], 1756 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PVG5S6B5 dLib] * [[Mimi Malenšek]], [[Bratstvo]] (1957) {{dlib|urn=URN:NBN:SI:DOC-04GLEJIX}} * [[Fran Detela]], [[Spominska plošča]], DiS 1914 * [[Luiza Pesjak]], [[Rahela]]: Izvirna novelica, LMS 1870 [http://books.google.si/books?id=jqjuAAAAMAAJ Google books] * [[Srečko Kosovel]], [[Pesmi (1927)|Pesmi]], 1927 * [[Fany Hausmann]], [[Pesmi Fany Hausmann|Fanice Hausmanove, prve pesnice slovenske, pesmi]], 1926 * [[Pavlina Pajk]], [[Očetov tovariš]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Roka in srce (ZS)|Roka in srce]], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9T0CDUGR dLib] prim. z [[Roka in srce]] * [[Pavlina Pajk]], [[Najdenec (Pajk)|Najdenec]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Dneva ne pove nobena pratka]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Pavlina Pajk]], [[Nekoliko besedic o ženskem uprašanju]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-OFN8ZSXX dLib] * [[Anton Brezovnik]], [[Zakaj? Zato!]], 1894 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3VQNKKDU dLib] * [[Fran S. Finžgar]], [[Pod svobodnim soncem]] (DiS 1906-07) * [[Fran Nedeljko]], [[Deseti brat (Nedeljko)|Deseti brat]] * [[Vladimir Bartol]], [[Sistem Ivana Groznega]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-8G6Y2B8G dLib] * [[Vladimir Bartol]], [[Vrhunec duhovnih radosti]], MP [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CN1KIE5X dLib] * [[Lovro Toman]], [[Glasi domorodni]], 1849 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/starine/?id=256#256] -- rezervirano za urejanje v seminarju 1. letnika slovenistike 2011/12 * [[Josip Murn]], [[Josip Murn|Pesmi in romance Josipa Murna]], 1903, [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VY5YB7AR] * [[Matej Krajnc]], [[Vsakdanjost]] * [[Mlini pod zemljo]], gl. dLib (Zbirka ljudskih iger) * [[Rado Murnik]], [[Hči grofa Blagaja]] * [[Tomaž Iskra]], [[Pravljice (Iskra)|Pravljice]], Završnica, 2000 * [[Fran S. Finžgar]], [[Triglav (Finžgar)|Triglav]] [planinska idila], DiS 1896 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7IKH5SGN dLib] * [[Ivan Prijatelj]], [[Drama Prešernovega duševnega življenja]], 1905 [http://www.archive.org/details/dramapreernoveg00pregoog] * [[Ivan Prijatelj]], [[Duševni profili slovenskih preporoditeljev]], 1935 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IVP6JA0H dLib] * [[Janez Jalen]]: [[Trop brez zvoncev]]: Povest, Mladika 1939, 1940 * [[Miran Jarc]], [[Čudež nad Bistro]], Sodobnost 1977 * [[Josip Jurčič]], [[Josip Jurčič#Zbrani spisi, 1-10|Zbrani spisi, 1-10]] * [[Ivan Tavčar]], [[Ivan Tavčar#Povesti, 1-5|Povesti, 1-5]] * [[Josipina Urbančič Turnograjska]], njeno življenje in delo (1921) *[[Janez Jalen]], [[Ovčar Marko]], ''Ameriška domovina'' od 20. maja 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-S6J4NMPK] do 26. avgusta 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WYGYDCHO] ali ''Enakopravnost'' (ZDA) od 20. 5. 1952 dalje [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TPNVEK94] sprva urejala <s>--[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 10:27, 8. julij 2013 (UTC)</s>, potem rezervirano za študijske obveznosti. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 07:33, 25. julij 2013 (UTC) * [[Miran Jarc]], [[Človek in noč (zbirka)|Človek in noč]], 1927 * [[Miran Jarc]], [[Novembrske pesmi]], 1936 * [[Miran Jarc]], [[Lirika (Jarc)|Lirika]], 1940 * [[Simon Rutar]], [[Samosvoje mesto Trst in mejna grofija Istra]]: Prirodoznanski, statistični, kulturni in ..., 1896 * [[Miran Jarc]], [[Nezbrane pesmi (Jarc)|Nezbrane pesmi]] * [[Miran Jarc]], [[Človek in bogatin]], 1930 * [[Fran Ilešič]], [[Noviji slovenski pisci: životopisi i izbor tekstova, 1919]] * [[Miran Jarc]] (1900-1942) * [[Miroslav Malovrh]]: [[Premaganci]], SN 1908 * [[Miroslav Malovrh]]: [[Renegat]], SN 1903 * [[Cipsarjeva družina ali cesar Maksimilian na Martinjipeči]] SV 3 in 4 (1861 in 1862) *[[Tone Glavan]]: [[Zemlja je zadihala]]: Izviren roman. ''Slovenski dom'' 1943 dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Ilka Vašte]]: [[Vražje dekle]], ''Enakopravnost'' 1944 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%40OR%40fts%3dvra%c5%beje+dekle+enakopravnost%27&pageSize=25&fyear=1944&frelation=Enakopravnost+(ZDA) dLib], Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Potrč]]: [[Na kmetih (Potrč)|Na kmetih]]: ''Ptujski tednik'' 1955 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-TECYJVQO dLib] isl. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Janez Gregorin]]: [[Zavetje v pečevju]] ''Slovenski dom'' 1941/42 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-WIFK3G16 dLib] (št. 199 in prej in naprej) Ureja: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Josip Stritar]]: [[Deveta dežela (Stritar)|Deveta dežela]], ''Zvon'' 1878 Uredila: [[Uporabnik:Nikabajec|Nika Bajec]] {{opravljeno}} *[[Ivan Cankar]]: [[Božična zgodba (Cankar 1914)|Božična zgodba]] (''Slovenski ilustrovani tednik'' 1913, ponatis 1914) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} *[[Anton Janežič]]: [[V zadevah Glasnika|V zadevah »Glasnika«]]. ''Novice'' 1857 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ernestina Jelovšek]]: [[Spomini na Prešerna]] (1903) [https://archive.org/details/spomininapreern00jelogoog archive.org] ureja Doroteja Piber {{opravljeno}} *[[Peter Bohinjec]]: [[Svetobor]] ''Slovenec'' 1911 Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} *[[Ivan Vuk]] Starogorski: [[Za križ in svobodo zlato]]: Balkanska povest. ''Slovenski gospodar'' 1906. (15 nadaljevanj). Uredila: [[Uporabnik:kerstin.kurincic|Kerstin Kurinčič]] {{opravljeno}} *Jakob Sket: [[Miklova Zala]] (izdaja iz leta 1921) Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]], [[Črna smrt]]: Zgodovinska slika, Zabavna knjižnica 1911 (ponatis 1931 v ''Slovenskem gospodarju'' od 7. 10. 1931 (št. 41) dalje [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%40OR%40fts%3d%22%C4%8Drna+smrt%22+me%C5%A1ko%27&pageSize=25&frelation=Slovenski+gospodar&sortDir=ASC&sort=date dLib]) Ureja: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[:w:sl:Charles Nodier|Charles Nodier]], [[Ivan Zbogar (SN)|Ivan Zbogar]]: Zgodovinski roman, SN [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SJ4PRG71 11. 1. 1886] sl. (dLib) in [[Ivan Zbogar|knjiga]] 1886 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VW9PLIMV dLib] Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:53, 30. avgust 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Jakob Bedenek]], [[Solnce in senca]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] -- {{opravljeno}} * [[Pavel Knobl]]: [[Štiri pare kratkočasnih novih pesmi]], 1801 {{opravljeno}} * [[Ivan Bučer]]: [[Čez steno]], ''Mladika'' 1933 (dLib, za čistopis gl. Gore in ljudje), Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * [[Josip Vandot]]: [[Razor]]: Slika iz davnih dni, ''Slovenec'' 1914 Uredila: [[nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[Josip Pollak]]: [[Ljubezni in sovraštva moč]]: Izviren roman, Amerikanski Slovenec 1911 {{opravljeno}} * K. Oblak: [[Stara devica]]: Povest, SN 1908, 106–130 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 11:41, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * M. Senčar: [[Čez trnje do sreče]], SN 1908, 245–275 Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 12:31, 29. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Miroslav Malovrh]]: [[Žrtev razmer (Malovrh)|Žrtev razmer]]: Zapiski kranjskega kaplana, ''Slovenski narod'' 1903 in ''Glas svobode'' 1930 {{opravljeno}} *[[Jožef Urbanija]]: [[Dedinja grajskih zakladov]], Domovina 1934 {{opravljeno}} *Miha Mohor, [[Moj prijatelj Tone Pretnar]], 2013 [http://www.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Miha_Mohor_Tone_Pretnar.docx] Ureja [[Uporabnik:SNusa|Nuša Ščuka]] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Drobižki]] (pesmi za najmlajše) [http://www.smashwords.com/books/view/12620] {{opravljeno}} *Marko Simčič, [[Zajec, ki se ni hotel umivati]] (pravljica) [http://www.smashwords.com/books/view/12813] {{opravljeno}} *[[Lea Fatur]], [[Junakinja zvestobe]], ''Ženski svet'' 1927/28, od št. 1 ([http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-MYA50FSK dLib]) dalje Uredila: Sara Prezelj --[[Uporabnik:Sara Prezelj|Sara.prezelj]] {{opravljeno}} *[[Anton Stražar]], [[Iz šentvidskega okoliša]] (Stare šaljive dogodbe), ''Domovina'' 1. 1. 1926 in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-VI5CMEU6]; Ureja: [[Uporabnik:SterJ|Jana Šter]] --[[Uporabnik:SterJ|SterJ]] ([[Uporabniški pogovor:SterJ|pogovor]]) 10:58, 2. september 2014 (UTC) {{opravljeno}} *[[Rado Murnik]], [[Lepi janičar (1924)|Lepi janičar]], ''Kmetijski list'' marca 1924 in prej in naprej [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-HH91IILX] -- (popravi po podlistku, za predlogo naj bo že popravljena knjiga [[Lepi janičar]]) Uredila: [[Uporabnik:Simona Šinkovec|Simona Šinkovec]] {{opravljeno}} * Žiga Leskovšek, [[Vojščaki skozi čas]], 2012 {{opravljeno}} * [[Rado Murnik]], [[Znanci]], 1907: [[Materino srce]], [[Američanka]], [[Mali kavalir]], [[Gorjanski župnik]], [[Umetnik (Murnik)|Umetnik]], [[Lepa Mirjam]], [[Rekrut]], [[Abstinenta]], [[Poročnik]], [[Zaspane]], [[Večni snubač]], [[Sramežljivi Jazon]], [[Petelinski in Praznoslamski]], [[Prvi poljub (Murnik)|Prvi poljub]], [[Adam]], [[Medvedarji]] {{opravljeno}} * [[Vladimir Bartol]], [[Razgovor pod Grintovcem]], ''Naš obzor'' 1933 {{opravljeno}} * [[Krajnska čbelica, 4]], 1833 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=106#106] {{opravljeno}} * [[Fran Detela]], [[Sošolci]], DiS 1911 (pdf in OCR še manjkata) Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Krst pri Savici (1836)|Ker˛st per ˛Savizi]]: Povéſt v versih. Sloshil Dr. Pre˛shérin. V Ljubljani, natiſnil Joshef Blasnik, 1836 ([http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2456_krstsavici/index.htm na spletišču Štefana Rutarja]) {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna#Nemške pesmi|Nemške pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} *[[France Prešeren]], [[Pisma Franceta Prešerna|Pisma]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Nezbrano delo Franceta Prešerna|Nezbrane pesmi]] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[France Prešeren]], [[Strunam (1940)|Strunam]], 1940 [http://www.kr.sik.si/digitalna_zbirka/presernova_poezija/?id=103#103] Uredila: [[Uporabnik:Bkopac|Barbara Kopač]] -- {{opravljeno}} * [[Anton Tomaž Linhart]], [[Ta veseli dan ali Matiček se ženi (1790)|Ta veseli dan ali Matiček se ženi]], izdaja 1790. Ureja: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1903-04)|Črtice 1903-04]] ZD 12 --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 09:58, 11. julij 2014 (UTC) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1914)|Črtice 1914]] ZD 22 -- Ureja [[Uporabnik: MajaKovac|Maja Kovač]] {{opravljeno}} * [[Ivan Steklasa]], [[Zgodovinske povestice]] (SV 44, 1890) {{opravljeno}} * [[Slavko Savinšek]], [[Izpod_Golice_(Amerikanski_Slovenec)|Izpod golice]], 1927/28. {{opravljeno}} * [[Rokovnjaško besedilo]] iz ''Jutra'' 1935 {{opravljeno}} * P.: [[Odlomki iz dnevnika]], ''Slovenec'' 1916 {{opravljeno}} *[[Slavko Grum]]: [[Knjige, ki sem jih čital]], Sd 1972 {{opravljeno}} *Ivo Šorli: [[Hiša v dolini]]. Novela. SN 1908 {{opravljeno}} *Matija Rode (Bistričan): [[Abiturijent – branjevec]]. SN 1908 {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1900-02)|Črtice 1900-02]] ZD 9 Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1905-06)|Črtice 1905-06]] ZD 17 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1911-13)|Črtice 1911-13]] ZD 20 Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] {{opravljeno}} * [[Ivan Cankar]], [[Črtice (Cankar 1915-18)|Črtice 1915-18]] ZD 23 Uredila: [[Uporabnik:Anjapirnat|Anja Pirnat]] {{opravljeno}} *[[Marica Gregorič]]: [[Za samostanskim obzidjem]], št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-PWWMCC8W 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LUCUUYSH 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-JNII1FAY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-7HNE8RVP 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-X5Y4GKNO 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XG4J2MGR 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-P6MW8BKI 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-AGTC24JD 11] *[[Marica Stepančič]]: [[Izprehod po Skandinaviji]], Jadranka št. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-LHAHZMI4 1], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-3RMCOGKJ 2], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QTKQFTQA 3], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-4UHSU1OW 4], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-DUNQVB9I 5], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-FYCDC9OY 6], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-XHUAJHDA 7], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-TZCEIIGF 8], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-WDGUIY7A 9], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-SFSOQ12E 10], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-MCPWXZ5J 11], [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QZOTJLR3 12] *[[Zorko Simčič]]: [[Taborjenje]], ''Slovenski dom'' 1941 *[[Joža Lovrenčič]]: [[Tonca iz Lonca]], ''Vrtec'' 1936&ndash;1939 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dtonca+iz+lonca%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Vertec+(1871) dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Zaklad ob Nemiljščici]], ''Gruda'' 1930 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-P076EPPM dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Božja sodba]]: Zgodovinska povest iz XVII. stoletja, ''Gruda'' 1931 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%40OR%40fts%3dJo%c5%bea+Lovren%c4%8di%c4%8d+%22bo%c5%beja+sodba%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Joža Lovrenčič]]: [[Pereči ogenj]], ''Gruda'' 1928 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%40OR%40fts%3dlovren%c4%8di%c4%8d+%22pere%c4%8di+ogenj%22%27&pageSize=25&frelation=Gruda&sortDir=ASC&sort=date dLib] * [[Tone Svetina]]: [[Lovčeva hči]]. [http://arhiv.gorenjskiglas.si arhiv Gorenjski glas] 1960 * [[Jakob Alešovec]]: [[Ričet iz Žabjeka]], kuhan v dveh mesecih in zabeljen s pasjo mastjó (1873) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-2BEH8PGL dLib] * [[Jakob Alešovec]]: [[Ne v Ameriko]]! (1883) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-QKVKLR0Q dLib] *[[Jakob Alešovec]]: [[Jama nad Dobrušo]] ali dobri in hudobni grajšak: Pravljica iz starodavnih časov (<sup>2</sup>1894) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NFHIRIC5 dLib] *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Nezakonska mati (Roman)|Nezakonska mati]]: Roman naših dni. ''Roman'' [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3dnezakonska+mati+roman%40OR%40fts%3dnezakonska+mati+roman%27&pageSize=25&frelation=Roman+(Ljubljana%2c+1932)&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) *P. R. [[Pavel Brežnik|[Pavel Brežnik]]]: [[Kalvarija ljubezni]]: Roman naših dni. ''Družinski tednik'' 1933 [http://dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22kalvarija+ljubezni%22%40OR%40fts%3d%22kalvarija+ljubezni%22%27&pageSize=25&frelation=Dru%c5%beinski+tednik&sortDir=ASC&sort=date dLib] (po imeniku Šentjakobske knjižnice 1935 je roman obstajal tudi v vezani obliki) * [[Josip Cimperman]]: ''[[Pesmi (Josip Cimperman 1888)|Pesmi]]'' (1888) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-N0K00JZW dLib] *[[Tone Čokan]]: [[Ko dozori zlata roža]], ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *[[Lea Fatur]]: [[Če burja trese cvet]] ...: Zgodovinska povest, ''Slovenčev koledar'' 1942 [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-7BR19IQ7 dLib] *Vladimir Bartol: [[Al Araf]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-PBUIDJAX dLib] * [[Franc Valentin Slemenik]], [[Križem sveta]], 1877 * [[Fran Jaklič]], [[Ob srebrnem studencu]], 1927 *Frank S. Tauchar: [[Slovenec – glavar Indijancev]], ''Prosveta'' 21. september do 27. oktober 1917 [dLib] *Lea Fatur: [[Na sredi te Ljubljan'ce je lip'ca zelena]] ...: Povest iz stare Ljubljane. ''Slovenčev koledar'' 1944 [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GLV1NLKF/9bda2426-d3e9-4172-b147-dcdcbccff2e8/PDF dLib] *Minka Govekar (Iv. N. Vrtnik): [[Šah-mat]]. Novela. SN 1897 (št. 214–18, 220–22, 226–30, 232, 235–43) *Antonija Kadivec: [[Tri dni v Triglavskem pogorju]]. SN 1904 {{fc|dlib|M17SK5IG|s=all|89}}, 21. 4. 1904 {{fc|dlib|7NGPMKA1|s=all|90}}, 22. 4. 1904 {{fc|dlib|O2RSNVKV|s=all|91}} *Josip Wester: [[Na Visokem Obiru]]. SN 1904 {{fc|dlib|QI4ZR5HV|s=all|190}}, 23. 8. 1904 {{fc|dlib|4EGI8HZC|s=all|191}}, 24. 8. 1904 {{fc|dlib|G78S0WZP|s=all|192}} *Rajko Perušek: [[Od Reke do Senja]]. SN 1904 {{fc|dlib|TMXGF5KJ|s=all|179}}, 9. 8. 1904 {{fc|dlib|WUWBG92A|s=all|180}}, 10. 8. 1904 {{fc|dlib|1K0Z9K63|s=all|181}}, 11. 8. 1904 {{fc|dlib|S3SE2PIT|s=all|182}}, 12. 8. 1904 {{fc|dlib|R94SICOW|s=all|183}}, 16. 8. 1904 {{fc|dlib|8VQ8Z95U|s=all|185}}, 17. 8. 1904 {{fc|dlib|PSWI9CTM|s=all|186}}, 18. 8. 1904 {{fc|dlib|IDP3H3P8|s=all|187}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Hrepenenje (Albin Prepeluh)|Hrepenenje]]. SN 1906 {{fc|dlib|2JWK5GOO|s=all|236}}, 16. 10. 1906 {{fc|dlib|NJWPLW2N|s=all|237}}, 17. 10. 1906 {{fc|dlib|E1O5E1ED|s=all|238}}, 18. 10. 1906 {{fc|dlib|ZZXSZ9GL|s=all|239}}, 19. 10. 1906 {{fc|dlib|ILDZ9X2V|s=all|240}}, 20. 10. 1906 {{fc|dlib|HSPCPK8Y|s=all|241}}, 22. 10. 1906 {{fc|dlib|ELHRYEMB|s=all|242}}, 23. 10. 1906 {{fc|dlib|THTAFR4R|s=all|243}}, 24. 10. 1906 {{fc|dlib|L1EG0MMS|s=all|244}} *Matija Rode (Bistričan): [[Mlada kri]]. SN 1906 {{fc|dlib|63CPAXT4|s=all|277}}, 4. 12. 1906 {{fc|dlib|4PSR350D|s=all|278}}, 5. 12. 1906 {{fc|dlib|N5WKW7GJ|s=all|279}}, 6. 12. 1906 {{fc|dlib|ZOO56R68|s=all|280}}, 7. 12. 1906 {{fc|dlib|IK41Y925|s=all|281}} *Albin Prepeluh (A. P. Rušič): [[Brata (Albin Prepeluh)|Brata]]. Povest. SN 1907 {{fc|dlib|90K23VM8|s=all|190}}, {{fc|dlib|4M7D3DO6|s=all|191}}, {{fc|dlib|9CB1WOSZ|s=all|192}}, {{fc|dlib|G4ZYDXEV|s=all|193}}, {{fc|dlib|YJ91E8OQ|s=all|194}}, {{fc|dlib|7JKYUIPV|s=all|196}}, {{fc|dlib|V3HFYD1P|s=all|197}}, {{fc|dlib|1DHFF24D|s=all|198}}, {{fc|dlib|JSRHFDE7|s=all|199}}, {{fc|dlib|FSWA5UYO|s=all|200}} *F. Mrak: [[Ada]]. SN 1908 {{fc|dlib|DLFHC29C|s=all|172}}, {{fc|dlib|05BYGWL6|s=all|173}}, {{fc|dlib|LMN6WSGX|s=all|174}}, {{fc|dlib|JBUQL70Y|s=all|175}}, {{fc|dlib|ZPB2TR4H|s=all|176}}, {{fc|dlib|E3TF2B80|s=all|177}}, {{fc|dlib|CGOF6TFW|s=all|178}}, {{fc|dlib|J9CCN31S|s=all|179}}, {{fc|dlib|S8N94D2Y|s=all|180}}, {{fc|dlib|PW0301GN|s=all|181}}, {{fc|dlib|RMB10ME5|s=all|182}}, {{fc|dlib|0W4R92M4|s=all|183}}, {{fc|dlib|L0A3GUM6|s=all|184}}, {{fc|dlib|Q9HC3TII|s=all|185}}, {{fc|dlib|047EZOPB|s=all|186}}, {{fc|dlib|9F0484XA|s=all|187}}, {{fc|dlib|E7VBXNDV|s=all|188}}, {{fc|dlib|4AQCLFI3|s=all|189}}, {{fc|dlib|TZ1E2GUL|s=all|190}}, {{fc|dlib|FH6DA3UO|s=all|191}}, {{fc|dlib|84XQMAXQ|s=all|192}}, {{fc|dlib|IZNSI54K|s=all|193}}, {{fc|dlib|81IT6X8S|s=all|194}}, {{fc|dlib|FBISMNAG|s=all|195}}, {{fc|dlib|ZBP7ACJ4|s=all|196}} *Milan Pugelj: [[Janove skrivnosti]]. SN 1909 {{fc|dlib|I2V273C8|s=all|4}}, {{fc|dlib|5HTZC7L9|s=all|5}}, {{fc|dlib|XXEE1T5Y|s=all|6}}, {{fc|dlib|HUTGH4UW|s=all|7}}, {{fc|dlib|UOKWWBO9|s=all|8}}, {{fc|dlib|K3CKT62M|s=all|9}}, {{fc|dlib|I3KR4NNP|s=all|10}} *Ivo Trošt: [[V robstvu]]. Slika. SN 1909 {{fc|dlib|E563NH2L|s=all|76}}, {{fc|dlib|KF633759|s=all|77}}, {{fc|dlib|YTVPJ03G|s=all|78}}, {{fc|dlib|OVPP7S7P|s=all|79}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Ivo Trošt: [[Ob misionu]]. Črtica. SN 1909 {{fc|dlib|LR66U2OL|s=all|83}}, {{fc|dlib|IXPUIYPE|s=all|84}}, {{fc|dlib|OY4SAXQO|s=all|86}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:34, 3. januar 2016 (UTC) *Ivo Trošt: [[Veronika (Ivo Trošt)|Veronika]]. Povest. SN 1909 {{fc|dlib|52DERLRC|s=all|102}}, {{fc|dlib|X615841W|s=all|103}}, {{fc|dlib|Q9QXOOCG|s=all|104}}, {{fc|dlib|ZKJNX4KF|s=all|105}}, {{fc|dlib|2BK3TWUO|s=all|106}}, {{fc|dlib|NSXB9SPF|s=all|107}}, {{fc|dlib|JHA45H35|s=all|108}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Zofka Kveder-Jelovšek: [[Učiteljica na vasi]]. SN 1909 {{fc|dlib|BUMDZ68G|s=all|157}}, {{fc|dlib|4YA4FPI0|s=all|158}}, {{fc|dlib|PT4UKLVA|s=all|160}}, {{fc|dlib|SRHOX0CN|s=all|162}}, {{fc|dlib|OD4ZXHEL|s=all|163}}, {{fc|dlib|MX53BCXW|s=all|166}} ureja: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 22:26, 30. december 2015 (UTC) *Vitomir Feodor Jelenc: [[Vrnitev (Vitomir Jelenc)|Vrnitev]]. SN 1909 {{fc|dlib|ZIRFZUIL|s=all|209}}, {{fc|dlib|9LT1U0QU|s=all|210}}, {{fc|dlib|2FZ702PW|s=all|211}}, {{fc|dlib|DJUKNZ3G|s=all|212}}, {{fc|dlib|Q5VR2432|s=all|213}}, {{fc|dlib|8CEQO4E6|s=all|214}} Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *Josip Premk: [[Poroka gospodične Malči]]. Novela. SN 1909 {{fc|dlib|P85KO6SX|s=all|282}}, {{fc|dlib|SPOEAHRO|s=all|283}}, {{fc|dlib|P34VZ009|s=all|285}}, {{fc|dlib|46GHDKK2|s=all|287}}, {{fc|dlib|SGUC7XLE|s=all|288}} Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 17:02, 3. januar 2016 (UTC) * [[Zofka Kveder]]: [[Iz naših krajev]]. ''Prosveta'' 34, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-QBKJ6LQ3 dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:43, 5. december 2015 (UTC) * [[France Bevk|Ivan Bežnik]] (prirejeno po Nansenu): [[Narod, ki izumira]]. ''Prosveta'' 34, številka 136-161. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-ZPEMTWU9 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] * [[Milan Pugelj]]: [[Mali ljudje]]. ''Prosveta'' 34, številka 166-207. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-Y7B9QIZF dLib] Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] --[[Uporabnik:Nk365|Nk365]] ([[Uporabniški pogovor:Nk365|pogovor]]) 13:18, 27. december 2015 (UTC) * [[Dr. Hinko Dolenec]]: [[O gozdu in nekaterih njegovih ljudeh]]. ''Prosveta'' 34, številka 172-191. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-UTXFANLR dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 23:23, 22. december 2015 (UTC) * [[Ilka Vašte|Ilka Waštetova]]: [[Mejaši]]: Povest iz davnih dni. ''Prosveta'' 35, številka 75-116. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SOGQ5PQU dLib] Uredila: [[Uporabnik:Eri92|Erika Može]], 13. 2. 2016 *[Miroslav Malovrh?] F. R.: [[Na robu prepada]]. Povest. SN 1910 {{fc|dlib|6X6K5MS2|s=all|390}}, {{fc|dlib|4QLOW12O|s=all|392}}, {{fc|dlib|42X59VB4|s=all|394}}, {{fc|dlib|ZWW18OFI|s=all|395}}, {{fc|dlib|3Q992Z8W|s=all|397}}, {{fc|dlib|IQUCLCGX|s=all|399}}, {{fc|dlib|UIUKT4YK|s=all|401}}, {{fc|dlib|YU1ZW86V|s=all|403}}, {{fc|dlib|U2LRY9HM|s=all|405}}, {{fc|dlib|1CO5QOOT|s=all|407}}, {{fc|dlib|GLB5OE02|s=all|408}}, {{fc|dlib|UCTBQD4V|s=all|410}}, {{fc|dlib|ZOUGL8II|s=all|412}}, {{fc|dlib|64UJZ5MI|s=all|414}}, {{fc|dlib|TSZK40OX|s=all|416}}, {{fc|dlib|SKEPVFYJ|s=all|418}}, {{fc|dlib|PECVQNMY|s=all|420}}, {{fc|dlib|G6PA5YEP|s=all|421}}, {{fc|dlib|7VGSVASQ|s=all|423}}, {{fc|dlib|319324RQ|s=all|425}}, {{fc|dlib|IWQ7RP89|s=all|427}}, {{fc|dlib|YABXAYGB|s=all|429}}, {{fc|dlib|2L3MFEV0|s=all|431}}, {{fc|dlib|7H6D5X16|s=all|433}}, {{fc|dlib|CXSFORTH|s=all|434}}, {{fc|dlib|IFP9544X|s=all|436}}, {{fc|dlib|G75DVKEJ|s=all|438}}, {{fc|dlib|R2I35GW9|s=all|440}}, {{fc|dlib|KCLNGU1S|s=all|441}}, {{fc|dlib|90JFEG9I|s=all|443}}, {{fc|dlib|2611YBG0|s=all|446}}, {{fc|dlib|RVZSWWOR|s=all|448}}, {{fc|dlib|9C3Q1KVJ|s=all|450}}, {{fc|dlib|G907JT70|s=all|452}}, {{fc|dlib|XTHMPKDW|s=all|454}}, {{fc|dlib|W7QU6USS|s=all|456}}, {{fc|dlib|3AK0BM12|s=all|458}}, {{fc|dlib|Y4JW9F5G|s=all|459}}, {{fc|dlib|5D7J36J0|s=all|461}}, {{fc|dlib|DS9UDNHJ|s=all|463}}, {{fc|dlib|H3H9GROV|s=all|465}}, {{fc|dlib|1PK5606D|s=all|467}}, {{fc|dlib|8LHMP9IU|s=all|469}}, {{fc|dlib|FYAG9BHG|s=all|471}}, {{fc|dlib|8L46W7O2|s=all|473}} Ureja: [[Uporabnik:Matjazv1|Matjaž Vrtačič]] *Anton Antonov: [[Ljubezen in sovraštvo]]. Povest. SN 1911 {{fc|dlib|1I2WWH1M|s=all|203}}, {{fc|dlib|918739C0|s=all|204}}, {{fc|dlib|AZVP25CY|s=all|205}}, {{fc|dlib|YP6Z1VKR|s=all|206}}, {{fc|dlib|RZ9JD9PA|s=all|207}}, {{fc|dlib|CN1JO0F0|s=all|208}}, {{fc|dlib|SAO7NMRA|s=all|209}}, {{fc|dlib|N47DOR21|s=all|210}}, {{fc|dlib|TMKX3S63|s=all|211}}, {{fc|dlib|LWNHE7CM|s=all|212}}, {{fc|dlib|M9ZYS1K3|s=all|214}}, {{fc|dlib|7ZHHZZNL|s=all|215}}, {{fc|dlib|3RILUBKI|s=all|216}}, {{fc|dlib|470910YC|s=all|217}}, {{fc|dlib|E844TQ04|s=all|218}}, {{fc|dlib|8DOY9506|s=all|220}}, {{fc|dlib|FYS1KEH1|s=all|221}}, {{fc|dlib|W3KIB7FD|s=all|222}}, {{fc|dlib|VI9GQ5NW|s=all|223}}, {{fc|dlib|953DW0UU|s=all|224}}, {{fc|dlib|TAOKGKXI|s=all|225}}, {{fc|dlib|O4NGFD2V|s=all|226}}, {{fc|dlib|OOBCCD1R|s=all|227}}, {{fc|dlib|LI3Y3WBG|s=all|228}}, {{fc|dlib|DC93AY9I|s=all|229}}, {{fc|dlib|BOSTV1CN|s=all|230}}, {{fc|dlib|3ZS5AWOM|s=all|231}}, {{fc|dlib|YUS19OSZ|s=all|232}} Uredila: [[Uporabnik:Hana.f|Hana Furlan]] *Matija Rode (Blaž Pohlin): [[Ljubezen za stavo]]. SN 1910 {{fc|dlib|N286FTLF|s=all|211}}, {{fc|dlib|UY5NX3XW|s=all|213}}, {{fc|dlib|SANDJ6Z1|s=all|215}}, {{fc|dlib|Q3I77939|s=all|216}}, {{fc|dlib|HND0B2JI|s=all|218}}, {{fc|dlib|F4SFIOJG|s=all|220}}, {{fc|dlib|TYGTFITO|s=all|222}}, {{fc|dlib|BEUARI81|s=all|224}}, {{fc|dlib|3YXII63V|s=all|226}} Uredila: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Manica Komanova]]: [[Šopek samotarke]]. ''Prosveta'' 35, številka 94-125. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-JXLX0VNW dLib] Ureja: [[Uporabnik:Urskapotocnik|Urška Potočnik]] ([[Uporabniški pogovor:Urskapotocnik|pogovor]]) * [[Josip Vandot]]: [[Kekec na volčji sledi]] ''Zvonček'' 1922 <s>Trenutno ureja Neja Pevec</s> [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3dkekec+na+vol%C4%8Dji+sledi%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date dLib] Uredila: [[Uporabnik: Justina L.|Justina Lušin]] *[[Ignacij Hladnik]]: [[Rešitev o pravem času]] [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H21EZBHO dLib] Uredila: --[[Uporabnik:MajaKovac|MajaKovac]] ([[Uporabniški pogovor:MajaKovac|pogovor]]) 20:39, 4. november 2015 (UTC) *[[Henrik Podkrajšek]], [[Arabska pripovedka]], Vrtec 1886 Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:42, 23. marec 2016 (UTC) *[[Izidor Cankar]]: [[S poti]] (DiS) Uredila: [[Uporabnik:Anja.bolko|Anja Bolko]] *P. Ripson (pravo ime [[Pavel Brežnik]]): [[Marsove skrivnosti]]. ''Jugoslovan'' 1931; dLib Uredila [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:12, 16. marec 2016 (UTC) *Paul Ripson ([[Pavel Brežnik]]): [[Stratosferski pilot]]: Roman. ''Jutro'' [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NPEN31U3 2. 10.] 1938 do [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9M92FS56 23. 11.] 1938. dLib Uredila: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] *[[Mirko Javornik]]: [[Josip Podmilšak]]: [[Žalost in veselje (1941)|Žalost in veselje]] (slikanica) ''Slovenski dom'' 1941/42 Ureja: [[Uporabnik:nk365|Nastja Klajnšek]] * [[Pod turškim jarmom]], 1882,[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-3M493FSK dlib] 1893[http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-Y60BWTT0 dLib] Ureja: Sara Prezelj --Sara.prezelj * [[Kazalo:Jenko Vaje 1.djvu|Vaje 1]] > [[Stran:Jenko Vaje 1.djvu/3]], rokopisni dijaški list 1854. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:52, 25. februar 2016 (UTC) * [[Kazalo:Jenko Vaje 2.djvu|Vaje 2]] > > [[Stran:Jenko Vaje 2.djvu/5]], rokopisni dijaški list 1855. Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 14:45, 25. februar 2016 (UTC) * [[France Prešeren]], [[Prešernove poezije]], 1902 [http://www.rutars.net/sr_01_stefan_rutar/sr_2400_kultzadeve/sr_2430_frppoezije/index.htm Aškerčeva izdaja, na spletišču Štefana Rutarja] Uredila: [[Uporabnik:magicdog|Urška Bister]] (--[[Uporabnik:Magicdog|Magicdog]] ([[Uporabniški pogovor:Magicdog|pogovor]]) 19:08, 20. avgust 2016 (CEST)) * [[Ljuba Prenner]], [[Skok, Cmok in Jokica]] (F. Malešič) ==Urejeni avtorski opusi== *[[Ivan Cankar]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 10:01, 6. april 2016 (UTC) * [[Tone Čufar]] (1905-1942) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:41, 15. februar 2016 (UTC) * [[Damir Feigel]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3ddamir+feigel%27&pageSize=25&ftype=knjige Feiglove knjige na dLibu]) ureja Doroteja Piber * [[Stanko Kociper]] (1917–1998)- Uredila [[Uporabnik: Eri92|Erika Može]] *[[Anton Koder]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 11:37, 19. februar 2016 (UTC) * [[Jože Kranjc]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 16:00, 25. februar 2016 (UTC) * [[Bratko Kreft]] '''Ureja''' --[[Uporabnik:Nikabajec|Nikabajec]] ([[Uporabniški pogovor:Nikabajec|pogovor]]) 09:05, 19. junij 2014 (UTC) * [[Anton Leskovec]] Ureja --[[Uporabnik:Medox Grin|Medox Grin]] ([[Uporabniški pogovor:Medox Grin|pogovor]]) 10:16, 11. julij 2014 (UTC) * [[Fran Lipah]] (1892-1952) Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 20:38, 1. februar 2016 (UTC) * [[Makso Šnuderl]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 21:39, 23. marec 2016 (UTC) * [[Cilka Žagar]] ([http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%C5%BDagar%2c+Cilka%27&pageSize=25 knjige Cilke Žagar na dLibu; slovenska avstralska književnost]) ureja Alenka Žitnik * [[Joka Žigon]] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 15:16, 2. februar 2016 (UTC) ==Urejena literarna zgodovina== * [[Anton Slodnjak]], ''[[Pregled slovenskega slovstva]]'' (1934) [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-NJPLVHR6 dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) * [[K problemu jezikovnega zbližanja]], ''Slovenec'' 49/148 (ned., 3. julij 1921), str. 3–4, Listek, avtor: –č [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-JRZNBAXA dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 09:16, 6. maj 2016 (UTC) *Andrej Kovač, [[Ptuj in okolica v pesmi in povesti]] (več nadaljevanj v časniku ''Ptujski tednik'' 1956, 1957 [http://www.dlib.si/results/?query=%27keywords%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%40OR%40fts%3d%22Ptuj+in+okolica+v+pesmi%22+kova%c4%8d%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&frelation=Ptujski+tednik dLib] Uredila: [[Uporabnik:Mija Bon|Mija Bon]] ([[Uporabniški pogovor:Mija Bon|pogovor]]) 18:48, 11. januar 2016 (UTC) == [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Ministrska podpora|Ministrska podpora]] == == [[Srednješolska literarna besedila]]== == Prvi letnik slovenistov osvaja Wikivir == * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09|Teksti za prvi letnik slovenistov 2008/09]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10|Teksti za prvi letnik slovenistov 2009/10]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11|Teksti za prvi letnik slovenistov 2010/11]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12|Teksti za prvi letnik slovenistov 2011/12]] * [[Wikivir:Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13|Teksti za prvi letnik slovenistov 2012/13]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2013/14#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2013/14]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2014/15#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2014/15]] * [[v:Uvod v študij slovenske književnosti 2015/16#Tipkanje|Teksti za prvi letnik slovenistov 2015/16]] == Študentsko popravljanje za višjo oceno == * [[Wikivir:Slovenska leposlovna klasika/Študentsko popravljanje za višjo oceno|Študentsko popravljanje za višjo oceno]] == Glej tudi == [[Wikivir:Prevajanje nemščina-slovenščina]] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika| ]] [[Kategorija:Wikiprojekti]] tbyhwhxgfm3l3zdgpw5sep4jm203hjf Hanka 0 2923 224589 74730 2026-10-06T12:44:45Z ~2026-53794-46 10742 popravljene tipkarske napake v začetku teksta (do == 15. februarja 1915. ==) 224589 wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Hanka | poglavje= | avtor= Zofka Kveder | opombe= | obdelano=4 |licenca=javna last | spisano=Pretipkala [[Uporabnik:Majasebjanic|Maja Šebjanič]] iz izdaje Izbrano delo Zofke Kvedrove 8 (1938). Roman je najprej izšel v srbohrvaščini pod naslovom ''Hanka: ratne uspomene'' {{COBISS|ID=24145664}} v Zagrebu leta 1917, 1927 v češčini (''Hanka: válečné vzpomínky'', {{COBISS|ID=8490804}}, leta 1938 pa sta ga Marja Boršnik in Eleonora Kernc priredili in prevedli v slovenščino {{COBISS|ID=28667649}}. | vir= }} <b>Predgovor</b> Ta roman sem pisala leta 1915. Skušala sem prikazati tedanje razpoloženje za fronto, čustva, bojazen, trpljenje, strah in slabotno ogorčenje, kar vse je tedaj težilo naše duše. Povedala sem toliko, kolikor sem mislila, da je v izjemnih razmerah sploh mogoče povedati. Nisem pa tega pisala zase, temveč za javnost in to v drugem letu vojne, kar je treba upoštevati. Upala sem, da bo knjiga vendarle izšla prej in ne šele zdaj. Vojna divja še vedno. Vendar se je od takrat veliko spremenilo. Res je, naša beda je še večja, pomanjkanje za fronto še strašnejše. Obeta se nam četrta težka zima vojne in lakote. Povečalo se je naše trpljenje, zato pa se nam je pomnožilo upanje. Prišli bodo boljši dnevi! Odrešenje! Po preizkušnjah svoboda - za nas vse! Verujem, trdno verujem, da je ta vojna, ki v njej še vedno ginejo ljudje, zadnja v zgodovini človeštva. Verujem, da ni niti en narod zastonj prelival svoje krvi. Niti Poljaki, pa tudi ne mi Jugoslovani. V Zagrebu, dne 1. decembra 1917. Zofka Kveder == Oktobra 1914. == Prijatelj, prijatelj! Kje ste? Kod naj Vas iščejo moje misli? Kako žalostna sem in potrta. Prišel je velik potop in je vse zalil s svojimi kalnimi vodami. Mene je rešil čudež, vrgel me je nazaj domov, na moj mirni, zeleni otoček. In zdaj stojim tukaj in čakam, da padejo vode in se odpro pota na vse strani sveta, po kopnem in po morju. Do mojih bratov, do mojih sester in do Vas, prijatelj! Toda zastonj čakam. Globok molk vlada med nami, zagoneten in poln skrivnosti. Tu pri meni je taka nepopisno bogata jesenska lepota. Vinska trta rumeni po bregovih, a tam zgoraj na oddaljenih gričih se kakor čarobna slika dvigajo temni gozdovi pod svetlim, visokim nebom. Nobenega vetra ni, ne glasu ne odmeva. Ves vrt je miren, ozračje pa je mehko in krotko kot nežno božanje. Mravlje se sprehajajo po leseni mizi; neko pozno jesensko cvetje ali morda trava sladko diši. Vse je tako, kot je bilo vedno, lani in predlanskim in pred petimi, desetimi leti. Samo moje srce je nemirno in plaho in ne verjame več blagi, sanjavi idili okoli mene. Oči strme nekam daleč, daleč; vse moje bitje prisluškuje, če ne bo kaj zaslišalo - kak grozovit odmev. Dvignile so se meje, ki so jih začrtali na zemljevid z modrimi, rumenimi in rdečimi barvami učeni ljudje, da bi se otroci po šolah naučili raziskovati dežele in države; dvignile so se meje visoko do neba. Ničesar ne puščajo skozi, niti ptice ne letajo čez, nobeni pozdravi ne segajo preko, celo misli se ustavljajo pred njimi, utrujene in zmedene. Vojna je! Na mejah, ki jih oko poprej niti opazilo ni, so se zbrali ljudje z ene in druge strani in bijejo se strašne, krvave bitke. In kot neusmiljen nož se je zasekalo nekaj globoko v naš narod in nas razdelilo v prijatelje in sovražnike. Tam Varšava, tu Krakov. Na našem srcu se bori dvoje vladarstev za zmago. O Bog, prijatelj, kaj niso naše matere prelile še dovolj solza v dolgih stoletjih naše preteklosti? Ali še ni izteklo dovolj naše krvi v vojnah, ki so bobnele nad našimi domovi od severa do juga, od vzhoda do zahoda?! O Bog, koliko smo žrtvovali v vsakem stoletju za naše upanje, ki zanj ni izpolnitve! Ubogi moj rod, uboga moja Poljska! Prijatelj! Moj oče je bil iz Varšave, a moja mati iz Tater ... Kako naj zdaj moje srce sodi med prijateljem in sovražnikom?! Kot ptice smo odleteli iz našega gnezda na vse strani. Dva brata in dve sestri sta ostali preko pri očetovi družini, a mene in dva mlajša brata je odpeljala mati po očetovi smrti s seboj na svoj dom in mi smo vzljubili to zemljo iz vse duše. Joj, zdaj pa sta dva moja brata na eni strani, dva na drugi! In tudi Vi, prijatelj, tudi Vi ste ostali preko. Tudi vaša mati je preko, Vaš oče, Vaša brata. Komu naj zaželi zmago moje ubogo srce, recite?! Oh, nočem misliti na vojno. Ničesar, ničesar ne pričakujem od vojne. Moji znanci, moji tukajšnji sorodniki, vsi se nadejajo nečesa, vsi pričakujejo od zmage naše države dobička in koristi za naš ubogi narod. Sanjajo o novi Poljski, sanjajo o naši popolni združitvi in osvoboditvi. Jaz pa sploh v nič ne verjamem. Vsak se bori samo zase. Mi smo na eni in drugi strani samo podložniki, ki moramo poslušati, o sebi in svoji usodi pa ne odločamo. Moj mož je Nemec, saj veste. Tudi veste, da sem ga ljubila in spoštovala. Res, ni vse tako med nama, kot bi moralo biti. Tega Vam nisem nikoli povedala; pa mogoče ste to slutili. Veste, prijatelj, niso kriva samo dolga leta zakona, če obledi medsebojni čar. Mnogokrat sem razmišljala, zakaj je toliko tujega med nama; toliko molka. Jaz često, prečesto ne razumem njega, on pa mene ne. Tistega, kar je najlepše, najgloblje, najsvetejše v meni, mu ne morem dati, ker to so njemu samo nepomembne malenkosti, otročje sanjarije, ki se resni ženi ne podajo. Ni videl cvetja mojega srca, ni bil deležen vonja moje duše, ni slišal skrivnostne in čiste pesmi mojega bitja. Za to je slep in gluh. Prav tako pa tudi jaz ne razumem tistega, kar on sam pri sebi najbolj ceni. Vem, da je pravičen, možat, delaven, pošten; ima jeklen značaj, železno voljo in vztrajnost. Nikdar ne omahuje, vedno je odločen, nikoli ne spremeni svoje besede. Toda vse je nekam preveč hladno, ravno in trdo. Meni to imponira, toda to ni tisto, kar na njem ljubim. Njegova pravičnost, ki daje vsakemu po zasluženju in nikdar ničesar ne odpušča, se mi zdi neusmiljena in brezčutna. Sicer govori resnico, toda njegova resnicoljubnost je brezobzirna in ostra kot nož. Meni pa se zdi, da more biti tudi resnica dobra, blaga, polna sočutja in usmiljenja. Zdi se mi, da je boljše tisto srce, ki pomaga ljudem, pa najsi so dobri ali hudobni, kot ono, ki jih obsoja in loči v dobre in hudobne. Moj mož poznava in upošteva samo poštene in pravične ljudi in prezira vse, ki so se kdaj koli v čem pregrešili. Človek, ki ima le en madež na sebi, je zanj popolnoma črn. On ljubi le tisto, kar je koristno, kar ima kak namen. Samo resne stvari ga zanimajo, dočim vse drugo zanj sploh ne obstaja. Tudi pri meni ljubi samo tisto, kar lahko vidi in sliši. , Všeč mu je, da sem, kot pravijo, lepa žena, spoštovana in delavna. Ali tisto, kar je v meni, v moji duši, njega ne zanima. Ne sprašuje se, kaj mislim, kaj čutim. jaz pa sem, saj Vi to veste, otrok fantazije. Pri meni notranje življenje prevladuje nad resničnostjo, jaz ljubim lepo sanjarjenje, pogovarjanje o lepih, nepotrebnih stvareh. Prizadevam si nekam izven sebe, nadse. On tega ne razume in ne ljubi. Dolgočasijo ga pogovori, ki niso ravno potrebni. Kar ni nujno, je zanj odveč, to on prezira. Zato so, veste prijatelj, postale besede med nama suhe in revne. Že davno so brez toplote, brez lepote, brez sijaja. Vedno se najin pogovor giblje le okoli enih in istih suhoparnih potreb vsakdanjega življenja, vedno enako in istimi izrazi. Oh, kako me je prej vse utrujalo, kako sem težila za tem, da bi ustvarila med nama še nekaj drugega, nekaj lepšega, nekakšno svetišče, kjer more duša včasih praznovati in se okrepiti. Že zdavnaj sem prenehala s takimi poskusi. Že zdavnaj sem proučila, spoznala in dognala, kaj naju loči. To je razlika rase, nekaj tako velikega, močnega, da se ne da premostiti ali premakniti. Zdavnaj se več ne dotikam tega; močnejše je od mene. Neizmerno, nepojmljivo močno. Tudi v mojih otrocih se je to spet pojavilo prav tako nepremagljivo in trdo. Zato tudi moja otroka nista tako moja otroka, kot o tem sanjajo matere in kot sem tudi jaz sanjala, preden sta se rodila in še potem, ko sta mi majhna in slabotna ležala na prsih. Zdaj vem, da nista samo moja, da sta tudi očetova otroka; da je tudi v njih veliko tistega, kar je učinkovalo pri njunem očetu tuje in hladno, da veliko tistega ni v njunih dušah, kar sem zaman iskala v duši svojega moža. To je razlika rase. Jaz sem Poljakinja, čistokrvna Poljakinja po rodu, vzgoji in čustvovanju. Moj mož je Nemec, trd, tipičen Nemec. In moja otroka sta otroka Poljakinje in Nemca. Nista ne tako njegova, kot bi hotel to on, ne tako moja, kot bi želela jaz. Danes sta mi blizu, blizu, jutri sta drzgačna, ne poznam ju, ne razumem; rada bi prijela njuno dušo, toda skrita je, daleč. Velika je tudi moja tragedija, prijatelj moj. Dosti sem že trpela zavoljo nje. Dosti premišljevala o njej. Pa nikoli je nisem občutila globlje kot zdaj, ko je vojna. Nikoli nisem do zdaj vedela, kako nekaj ogromnega je narod, jezik, rodna kri, čista in nepomešana kri. Pravijo, da sem moderna žena, kulturna žena. Veliko sem brala, veliko potovala. Bila sem v Rusiji, na Dunaju, v Berlinu, Parizu, Londonu, Italiji. Lahko rečem, da poznam do neke mere svetovno literaturo. Od petnajstega leta sem potovala skoraj vsako leto, videla sem evropske muzeje, galerije, razstave. Na koncertih sem poslušala glasbo vseh narodov, v gledališčih sem občudovala neštevilne umetnike in igralce. Vsak narod, ki sem ga spoznala, me je z nečim prevzel, ker vsak narod je vreden spoštovanja, vsak narod je velik. Pri vsakem narodu sem našla nekaj, kar me je pritegnilo in kar sem vzljubila. Veliko sem videla, veliko se naučila. Kdor je spoznal vrline drugih, ne bo šovinist, ne bo povzdigoval svojih na škodo drugih. Tako, moram reči, nisem zapadla v napako tolikih naših poljskih žen in mož, ki grajajo vse tuje. Napravili so »poljstvo« za malika, ki ga slepo obožujejo. Bog ne daj, da bi človek na njem opazil kakšno senčico, kak madež. Ne, nisem bila slepa za naše napake, za našo neodločnost, prepirljivost, za brezplodno, nekoristno, solzavo oboževanje praznega pojma »poljstvo« pri našem izobraženstvu in za duševno zaostalost našega ljudstva. Zdaj pa, prijatelj, zdaj čutim kot nikoli, da sem Poljakinja. Vsaka kaplja krvi v meni to čuti, vsaka stanica mojih živcev. In jaz ljubim naš ubogi poljski narod, kot ga nisem ljubila še nikoli. Njegovo trpljenje čutim v tej strašni vojni z bolestno napetostjo. Kateri narod je še tako nesrečen, kot je nesrečen moj narod! Usoda ga je vrgla med vzhod in zahod in najmočnejše države se rujejo za njegova tla. Oh, že dolga niso ta tla več naša in nikdar več ne bodo. Eden nam obljublja nekaj, drugi več, a vsega nihče! V dva, tri tabore nas je vrgla usoda in mi prelivamo kri v potokih. A ko bi bilo to vsaj za nas! Pa ni, ni za nas! Dolgo smo bili hlapci drugih, močnejših narodov in bomo ostali. Na naših prsih se bije boj, kdo bo gospodar nad nami. Ko bi vsaj smeli gledati samo od strani! Ali usoda nas je razdelila na desno in na levo, potisnila nam v roke morilno orožje in tako se dogaja, da se brat bori proti bratu, vsak za svojega gospodarja. »Če boste pridni, si bomo vsekakor prizadevali zahvaliti se vam,« mi je rekel v pogovoru onega dne moj mož, Nemec. »Nemčija in Avstrija nam bosta pomagali do samostojne države, ali ne?« sem ga vprašala v upanju, da mi bo vsaj on, moj mož, rekel tisto, kar bi rada slišala. »Ne, tega ne,« mi je odgovoril. »Kaj takega se ne more zgoditi, tudi ti moraš vedeti, da se mi, Nemci, borimo zase in ne za vas.« »Saj se tudi mi, Poljaki, borimo! Za koga pa se borimo mi?!« »Z našim orožjem se borite, ne pozabi!« je rekel moj mož odločno. »Pod našimi zastavami!« »In pod ruskimi!« je dejal z zlobnim nasmeškom gospod Berg, direktor nemške tovarne v nekem galicijskem mestu, ki je zaradi vojne nevarnosti prenehala delati. Bil je na poti v Berlin nekaj dni gost mojega moža, nekdanjega tovariša z vseučilišča. »Da, in pod ruskimi zastavami!« je ponovil moj mož. »Tem manj razlogov za nas Nemce, da se zavoljo njih razburjamo!« Dejal je »zavoljo njih« in ne »zavoljo vas«, ker on mene prav za prav nima za pravo Poljakinjo. Jaz sem njegova žena in opažam, da se zelo čudi, kako da so moja narodnostna čustva drugačna kakor njegova ... Oh, prijatelj, kako sem sama! Kje so časi, ko so me izpodbujala Vaša pisma, mi dajala moči in volje za delo?! Ko sem pogosto zaradi študija bivala v Krakovu, da sem pripravljala v stari knjižnici izvlečke za Vaša zgodovinska dela? Moja sobarica se čudi, ker ne dobivam več nobenih debelih, starih knjig z Dunaja in iz Berlina, Pariza in Petrograda, kjer je moja pisalna miza zaprta in nedotaknjena. Kaj dela drugi del najinih »Novih prispevkov k zgodovini poljskega naroda«? Zdaj bi moral biti prav za prav že v tisku in jaz bi pričakovala prve pole popravkov. Po uspehu, ki ga je dosegel prvi del, bi drugo knjigo mnogi sprejeli z velikim zanimanjem. To že zaradi avtorjev. Kazimir Staszyński in madame X. — Zlasti še po skrivnostnem uvodu k prvemu delu, ki ste ga napisali brez moje vednosti in ki se bere kot kaka pravljica. »Moja sodelavka je dama, ki ne pozna strasti današnjih književnikov in znanstvenikov — slavohlepja; zato hoče ostati neimenovana. Ako je knjiga uspela, gre hvala v prvi vrsti njej, ker mi je ona dala najboljše izpodbude pri mojem delu in me podprla z važnimi podatki.« In nato navedba poglavij, ki naj bi bila popolnoma moja. Oh, prijatelj, moram priznati, da sem tudi jaz prava ženska, ker vsakokrat zardim od ponosa in ničemurnosti, kadar se le spomnim tega Vašega slavospeva; saj njegovo pretiranost najbolje poznam sama. Vi, Vi se, prijatelj, zahvaljujete meni za izpodbude pri svojem delu, ko ste vendar Vi meni odprli vrata v moje sedanje resno duševno življenje, ki je dalo nov smisel mojemu bistvu. Ali že veste, ali se še spominjate, kako sva se spoznala? Bila sem pri materi v majhni, zanimivi vasi v Tatrah. Tam stoji star samostan z bogato knjižnico. Rada sem brskala po starih listinah. Brez namena, tako, kot beremo romane. Nekoč ste prišli Vi — o Bog, tega je komaj pet let! — da pregledate star, redek, dragocen rokopis. Bili ste na poti v »Evropo«, kot pravijo pri Vas: na Dunaj, v Berlin, Švico in Pariz. Mislili ste, da Vam bom mogla dati razna pojasnila. Toda meni se takrat niti sanjalo ni o kakem znanstveno urejenem delu. Prisrčno sem se nasmehnila Vaši domislici in priznala sem Vam, da sem popolnoma nestrokovnjakinja, šele skromna začetnica iz lastne zabave. Kako ste me znali v kratkem pogovoru napotiti v bistvo stvari! Kako ste znali v meni zbuditi zanimanje, navdušili me za svoje delo, napravili iz mene gorečo učenko! Že takoj v začetku ste me naredili za skromno sodelavko in pomočnico, da bi mi postala stvar ljubša in študij slajši. Samo nekaj ur ste se takrat pogovarjali z menoj. Toda Vaša pisma s pota in potem kasneje iz Varšave so me izpodbujala, navajala k delu in jaz sem vzljubila stare listine, stare rokopise in knjige z vso dušo. Pripovedovala sem tedaj svojemu možu o vsem, o študiju, o novem delu, ki je na tako čudovit način začelo naglo polniti praznino mojega, dotlej brezdelnega in nekoristnega življenja. On pa me je poslušal zelo površno, kot poslušamo prijetno, toda neresno otroško blebetanje. »Oh, meni je vseeno, kako si krajšaš čas. Neki nov šport za dame ... Vseeno. Moje sestre delajo »Stilllebne«. Moja mati je svoj čas rada vezla z biseri. Takrat je bil »Bidermeier«, zdaj smo nekam modernejši ...« Prosila sem ga, naj mi dovoli naročevati si knjige. »Zgodovinska dela ... Hm, malo dražja so kot romani. Pa vendar cenejša, kot če bi si želela avtomobil. Kaj takega ti še ne bi mogel dovoliti. Moji dohodki tega še ne dopuščajo ...« Tak, vidite, je bil tedaj moj pogovor z možem in on še danes ne ve, da je njegova žena tista neimenovana dama — sodelavka, ki so o njej poljski časniki pisali tako lepo in pohvalno, ko je izšla knjiga »enega najboljših mladih poljskih zgodovinarjev ...« Najina knjiga, prijatelj! Oh, kako je vse to daleč! Kako stara, silno stara je že »najina« knjiga! Brezpomembno bi bilo, da bi izšel drugi del, ker zdaj življenje piše nove, krvave strani v zgodovino našega naroda. Strašne strani, polne gorja, grozne nesreče propada najlepšega dela naše uboge domovine ... Naše domovine, naše zemlje, ki ni naša! A kje ste, prijatelj moj, kje?! Ne vem, kam naj Vam pošiljam svoje misli. Kje so moji bratje? Kje so sorodniki, prijatelji, znanci?! Kaj je z njimi? Mogoče so že omahnili od silnih pohodov, ali so žejni ali lačni, ranjeni, ubiti? ... Vsa Evropa se vojskuje, kri se kadi na severu in jugu, na vzhodu in zahodu ... Čemu vse to prijatelj, čemu?! Oh, jaz vsega tega ne razumem in nočem razumeti. Jaz sem ženska, uboga in slabotna. Moje srce je ustvarjeno za ljubezen in sočutje in se bolestno krči, kot od strašnih sanj. Saj to ni in ne more biti res! Zbudila se bom in nič od tega ne bo res. Mir bo. Lani sem bila z možem v Parizu in Francozi so mu ugajali, čeprav je Nemec. Še nedavno sem brala dela Goetheja, Tolstoja, Dostojevskega, moderne Francoze in celo povesti nekega Srba v nemškem prevodu. In vsi so bili blizu moji duši in od vsakega mi je ostalo nekaj globokega, toplega, lepega. Naši listi so hvalili nemške kemike in francosko moderno umetnost, vse pravično in brez mržnje. A zdaj se tolčejo vojske na vzhodu in zahodu in na tisoče topov bruha grozno, uničenje in smrt. Oh, prijatelj, gorje nam! Tu zdaj stanujem daleč od mesta in moj mož mi edini pripoveduje, kaj se godi po svetu, ter mi kaže zvečer časnike in mi priporoča, kaj naj v njih berem. Nemške zmage v Belgiji, potop Lloydovega potniškega parnika »Gautscha« v Jadranskem morju — tudi jaz sem se nekoč vozila na njem pod čudovitim južnjaškim nebom ... In tu pri nas napadi Rusov, Danklova in Auffenbergova ofenziva ... Ubogi moj poljski rod, tvoje vasi gore, gore vsako noč! Tu pri nas in tam preko in moje srce se trga ... Oh, prijatelj, prijatelj moj! Nočem toliko misliti na vojno, nočem! Rada bi, da bi vedrega srca brali te moje zapiske nekoč pozneje, ko se bodo spet odprle meje, ko bodo spet mogla moja pisma k Vam ... Pa kako naj bom vedra? Res, lepo je tu pri meni. Lepo in mirno. V zraku pa je nekaj takega kot zla usoda, zla slutnja, kot težka pretnja. Zato se bojim za Vas, prijatelj. Tudi na brate mislim in trepetam zanje. Toda za Vas še bolj, močneje ... Onega najinega poslednjega pogovora ne morem pozabiti ... In bojim se, hudo se bojim ... Oh, ne! Sonce sije danes tako čudovito, vse naokrog je tako vedro. Nobena stvar v naravi ne spominja danes na smrt. Nanjo nočem misliti. Ni mogoče, da se ljudje tudi danes bojujejo! Ni mogoče, da tudi danes grme topovi, ko je tu pri meni vse tako nepopisno mirno in tiho, tiho. Ni mogoče, da ljudje trpe tudi danes, da tožijo zavoljo težkih ran, da krvave in umirajo ... Nebo je tako čisto in visoko, a zrak mehak kot otrokova roka. Ne, danes niste v nevarnosti, prijatelj! Ne, danes ne! Ali veste, kaj sem brala danes dopoldne? — Sveto pismo! Res, sveto pismo! Hotela sem ubežati vojni, rešiti svojo dušo črnih misli, črnih slutenj. Nisem pobožna, vem pa, da pobožni ljudje berejo to staro knjigo, kadar jim je srce nemirno, in da najdejo v njej okrepčila in utehe. Mogoče bo pomagala tudi meni, sem pomislila. Odprla bom knjigo — mogoče se bo odprla tam, kjer je knjiga Rutina ali Pesem vseh pesmi. Tako potrebujem lepih besed, da pomirijo moje skrbi, da me zazibljejo v lepši in boljši svet. In odprla sem knjigo. Toda brala sem: Knjiga Esterina. Tudi to, vidite, tudi to je bila vojna, povest o vojni. In povest o Esterinem narodu. Mogoče še niste brali povesti o Esteri ali ste jo pozabili? Tako mi je ugajala, da Vam moram navesti vsaj nekaj odlomkov. »V dnevih Asuera, ki je kraljeval od Indije do Etiopije nad sto sedem in dvajsetimi deželámi ...« Ta silni kralj je v tretjem letu svojega vladanja napravil veliko gostovanje vsem knezom in hlapcem svojim. Sedem dni je trajalo gostovanje v kraljevskem gradu susanskem in veliko razkošje je vladalo povsod. In pijačo so dajali iz zlatih posod in bilo je je v izobilju. Sedmi dan je postal kralj Asuer dobre volje od vina pa pokliče kraljico Vasti, naj pokaže ljudstvom in knezom svojo lepoto. Ali kraljica Vasti ni hotela priti; zato se je kralj hudo razsrdil. Vprašal je svoje modrijane, kaj je storiti po zakonu kraljici Vasti, ker ni izvršila povelja kralja Asuera. Oni pa so rekli, da se ni pregrešila samo zoper kralja, ampak tudi zoper kneze in vsa ljudstva, kar jih je v vseh pokrajinah kralja Asuera. »Zakaj kraljičina izjava bo prišla do vseh žená, da bodo zaničevale svoje možé in rekle: Kralj Asuer je zapovedal, naj pride kraljica Vasti predenj, pa ni hotela. In po tem zgledu bodo vse žené perzijskih in medijskih velikašev malo marale za ukaze svojih mož: zategadelj je kralj po pravici nejevoljen« ... In odločili so, »naj Vasti nikdar več ne hodi pred kralja, njeno kraljestvo pa naj dobi druga, ki je boljša mimo nje. In to naj se oznani po tvojih deželá vesoljnem kraljestvu (ki je zelo obširno) in vse žené visokih in nizkih naj izkazujejo čast svojim možem … In kralj je storil po Mamuhanovem nasvetu ter poslal liste so vseh deželá svojega kraljestva, da je moglo sleherno ljudstvo slišati in brati, v raznih jezikih in pisavah: možje da so poglavarji in gospodarji v svojih hišah. To je razglasil pri vseh narodih.« Ali ni to čudovit uvod, prijatelj? Nekaj veselega se mi je zasmejalo v srcu, ko sem brala: »možje da so poglavarji in gospodarji v svojih hišah«, ker žena mora poslušati in priti, kadar jo pokliče mož, vedno, vedno, tudi kadar je »dobre volje od vina ...« Oh, prijatelj moj, jaz nočem ubogati. Nikdar nisem hotela ubogati. Nikogar. Današnje žene smo kljubovalne in rade »prihajamo« ne na zapoved, temveč po volji svojega srca. Strogi kralj Asuer in njegovi strogi modrijani so me razveselili, ker ne zadostuje, da se pošlje zapoved po pokrajinah, naj »vse žene visokih in nizkih ... izkazujejo čast svojim možem«. In močno se mi je približala kraljica Vasti, moderna žena, ki noče poslušati moža, ki je postal dobre volje od vina ... Nasmehnila sem se torej. Ampak veste, prijatelj, ta nasmešek je bil skromen in kratek in hitro ga je zamenjalo resno spoštovanje do kralja Asuera in njegovih svetovalcev. Poslušajte še enkrat: »ter poslal liste do vseh deželá svojega kraljestva, da je moglo sleherno ljudstvo slišati in brati, v raznih jezikih in pisavah ...« Kako modri so bili kralji stare zaveze! »Vsakemu ljudstvu po njegovem jeziku!« Trije vladarji vladajo nad našim poljskim narodom, a kdo izmed njih, recite, kdo mu ukazuje in piše v našem jeziku? Res, prijatelj, že dolgo sem vedela, da so bili tudi prej ljudje modri, pred sto in dve sto in pet sto leti. Ali da so živeli pred dva tisoč leti vladarji in ministri, ki so bili modrejši od današnjih, to težko razumem. Prijatelj moj, tako se mi hoče pogovarjati z Vami. Na dolgo in široko … O čemer koli, o čemer koli. Da slišim Vaš glas in da Vi slišite mene. Da se nasmehnete, kadar se nasmehnem, jaz pa da se zresnim, kadar me važno pogledate s svojimi tihimi in globokimi očmi. Zakaj, prijatelj, ne sedite tu, nasproti meni, da bi Vam mogla na glas prebrati to zgodbo o Esteri? Da bi ponovila kakšno besedo, krasno in težko, kot iz zlata. Da bi spustila knjigo na mizo in bi vpletla kakšno misel, ki mi jo vzbujajo v glavi ti zveneči, pisani, nad vse čudoviti stavki. Kako ste daleč! Kako ste nedosegljivi! Poslušajte dalje! »Tedaj so rekli králjevi strežniki in služabniki njegovi: Poiščejo naj se kralju dekleta deviške in lepé; in pošljejo naj se (ljudje), da si po vseh deželàh ogledajo lepe deklice in device: in privedó naj jih v mesto Susan in oddadó naj jih v žensko hišo pod róko Egeju skopljencu, ki je predstojnik in varuh králjevih žená; in prejmejo naj žensko lepotičje in drugo, za rabo potrebno.« Čujte, kako to zveni: »in prejmejo naj žensko lepotičje in drugo, za rabo potrebno ...« »In katera koli med vsemi bo králjevim očem pogodu, tista bodi kraljica namesto Vasti. Beseda je bila kralju všeč pa je ukazal, da se zgôdi, kakor so svétovali. Bil pa je v mestu Susan Žid po imenu Mardohaj, sin Jaira, sinú Semea, sinu Kisa, iz rodú Benjaminovega … Ta je bil rednik hčeri brata svojega, Edisi, ki so jo z drugim imenom klicali Ester. Izgubila je bila starše in bila je silo lepa in zalega obraza. Po smrti očeta in matere jo je Mardohaj vzel za svojo. Ko se je bil razvedel kraljev ukaz in so po njegovem povelj privajali veliko lepih deklet v Susan ter jih izročali Egeju skopljencu, mu je bila med drugimi deklicami izročena tudi Ester, da bi jo varoval v številu žená. In bila je kralju po volji in našlà je milost v njegovih očeh. Pa je zapovedal skopljencu, naj se podviza z ženskimi lepotili in ji izroči delež njen in sedem najlepših deklet iz hiše králjeve ter nališpa in ozaljša njo in služabnice njene … Ko pa je po redu prišel čas posameznih deklic, da bi stopile pred kralja, in je bilo dopolnjeno vse, kar je sodilo k ženski telesni negi, je tekel dvanajsti mesec: zakaj šest mesecev so se mazilile z mirovim oljem, drugih šest pa rabile razne obarke in dišave. Kadar so šle h kralju, so dobile vse, kar so zahtevale za lepotijo.« »Ko pa je po redu potekel čas, je prišel dan, na kateri bi bila morala stopiti pred kralja Ester, hči Abihaila, Mardoharjevega brata, ki jo je bil vzel za svojo. Ta ni zahtevala ženske lepotije, ampak kar koli je hotel skopljenec Egej, varuh devic, to ji je dal za ozaljšanje. Zakaj bila je zale rastí in za čudo lepa; vsem očem se je zdela milotna in prikupna. … In kralj se je zaljubil vanjo še bolj ko v vse žené in uživala je milost in usmiljenje pri njem nad vsemi ženámi in posadil ji je kraljevsko krono na glavo ter jo naredil za kraljico namesto Vasti ... In ko so drugič iskali in zbirali device, je postajal Mardohaj pri kraljevih vratih: zakaj Ester še zmeraj ni bila razodela svojega dóma in ljudstva po njegovem ukazu. Kar koli ji je namreč naročal, je Ester izpolnjevala in delala vse tako, kakor je bila vajena v času, ko jo je redil kot otroka.« Ko je Mardohaj sedel med vrati, je slišal, kar so se pogovarjali dvorjaniki, in zvedel, kako se dva od njih pogovarjata, da bi položila roko na kralja. Mardohaj je to naznanil Esteri in Ester kralju. In onadva, ki sta se uprla, so obesili na drevje. Takrat je kralj povišal Hamana nad vse ostale kneze, ki so bili pri njem. In vsi hlapci kraljevi, ki so stali ob vratih, so pripogibali kolena in padali na tla pred Hamanom, kajti tako je bil kralj zapovedal za njega. Ali Mardohaj ni pripogibal kolen in ni padal na tla pred njim. Tedaj rekó hlapci Mardohaju: Zakaj prestopaš kraljevo zapoved? On pa jim je povedal, da je Žid. »Ko je bil Haman to slišal in se s poskusom prepričal, da Mardohaj ne prepogiblje kolen pred njim in ga ne moli, se je hudo razjezil. A bilo mu je premalo, da bi samo na Mardohaja dvignil roké; zakaj slišal je, da je židovskega rodu, pa je rajši hotel pokončati vse ljudstvo Židov, ki so prebivali v kraljestvu Asuerovem.« »In Haman je rekel kralju Asueru: Je neko ljudstvo, raztreseno po vseh deželà tvojega kraljestva in razdeljeno med seboj, ki se drži novih postav in šeg, po vrh pa zaničuje kraljeve ukaze; in dobro veš, da kraljestvu tvojemu ni v prid, ako se prevzame zavoljo prizanesljivosti. Če ti je prav, zapovej, naj se pokonča, pa odtehtam deset tisoč zlatnikov srebra varuhom tvoje zakladnice ...« »In poslana so bila po naglih slih pisma v vse deželé, zapečatena z njegovim prstanom, naj pobijó in ugonobé vse Žide od mladega do starega, otroke in žené, v enem dnevu, to je na trinajsti dan dvanajstega meseca, ki se imenuje Adar, njih premoženje pa naj zaplenijo … Sli, ki so bili poslani, so hiteli izvrševati kraljevo voljo. In zapoved je bila takoj nabita v Suasnu, vtem ko sta kralj in Haman obhajala gostijo in so jokali vsi Židje, ki so bili v mestu.« »Ko je Mardohaj to slišal, je strgal obleko s sebe in si ogrnil raševnik in si s pepelom potrosil glavó; na trgu sredi mesta je na ves glas kričal in kazal bridkost svojega srca. In med vpitjem je prišel do vrat palače (dalje pa ne), zakaj nikomur, ki je bil oblečen v raševnik, ni bilo dovoljeno stopiti v kraljevski dvor. Tudi po deželah, mestih in krajih, kamor je prišlo neusmiljeno povelje kraljevo, je bilo pri Židih silno žalovanje, post, vpitje in jok in veliko jih je rabilo raševino in pepel namesto postelje. Tedaj so stopile k Esteri strežnice in skopljenci ter ji povedale (da Mardohaj zunaj joče). Ko je to slišala, se je prestrašila; in poslala mu je obleko, da bi mu vzeli raševnik in ga oblekli, on pa je ni hotel vzeti. Tedaj je poklicala skopljenca Ataha, ki ji ga je bil dal kralj za strežnika, pa mu je naročila, naj gre k Mardohaju in poizve, zakaj tako dela. Atah je šel ven in stopil k Mardohaju, ki je stal na mestnem trgu pred grajskimi vrati; in ta mu je vse povedal, kar se je zgodilo, kako je Haman obljubil, da je pripravljen založiti za ta pokolj Židov srebro v kraljevo zakladnico. Tudi pripis povelja, ki je viselo v Susanu, mu je dal, da bi ga pokazal kraljici in jo opomnil, naj vstopi h kralju in ga poprosi milost za svoje ljudstvo.« »In zopet je Ester sporočila Mardohaju tele besede: Pojdi in zberi vse Žide, ki jih najdeš v Susanu, in molite zame! Ne jejte in ne pijte tri dni in tri noči! Tudi jaz sem bom z deklami svojimi postila, potem pa stopim h kralju, dasi bom ravnala zoper postavo, ker ne bom poklicana, in bom tvegala smrtno nevarnost.« »Tretji dan pa je Ester oblekla kraljevska oblačila in stopila v vežo králjeve hiše, ki je bila znotraj, nasproti králjevemu stanovanju … In ko je videl kraljico Estero, kako je stala, je bila všeč njegovim očem in stegnil je proti njej zlato paličko, ki jo je držal v roki.« »In kralj ji je rekel, ko se je obilno napil vina: Kaj hočeš, da se ti daj? In za katero reč prosiš? Tudi če zahtevaš polovico mojega kraljestva, jo dobiš. Ester je odgovorila: Želja moja in prošnja je tale: Če sem našla milost v kraljevih očeh in če je kralj voljan dati mi, česar prosim, in mi izpolniti željó: potem naj prideta kralj in Haman na kosilo, ki sem jima ga pripravila in jutri razodenem kralju željo svojo.« »Rekel pa ji je kralj tudi drugi dan, ko se je bil razgôrel od vina: Kaj želiš Ester, da se ti daj? In kaj hočeš, da se zgôdi? Tudi že zahtevaš polovico mojega kraljestva, jo dobiš. Odgovorila mu je: Če sem našla milost v tvojih očeh, o kralj, in če si voljan, podari mi dušo mojo, za katero prosim, in ljudstvo moje, za katero te rotim! Zakaj podani smo jaz in moje ljudstvo, da nas poteptajo, podavijo in pokončajo … In kralj Asuer je odvrnil rekoč: Kdo je tisti in kakšna mu je oblast, da bi se drznil to storiti? Ester je rekla: Sovražnik in zatiralec naš je tale hudobnež tu, Haman.« »S tem še nezadovoljna, se je vrgla kralju pred noge pa mu jokaje govorila in prosila, naj onemogoči hudobijo Hamana Agagita in zločinske naklepe njegove,ki si jih je izmislil zoper Žide … in je rekla: Ako je kralju všeč in sem našla milost v njegovih očeh in se mu prošnja moja ne zdi neprikladna, prosim, naj se z novimi listi razveljavijo stara pisma Hamana, sovražnika in zalezovalca Židov, pisma, s katerimi je ukazal pokončati jih po vseh kraljevih deželah! Zakaj kako bi mogla prenesti moritev in pobijanje ljudstva svojega?« Oh, prijatelj moj, poslušajte: »Zakaj kako bi mogla prenesti moritev in pobijanje ljudstva svojega?« Kralj Asuer je dovolil Esteri in Mardohaju delati v kraljevem imenu, kot se jima zdi prav, in dá jima svoj prstan, da bi z njim zapečatila pisma in povelja, namenjena kraljevim ljudstvom. In Ester in Mardohaj sta razglasila namestnikom in knezom in oblastnikom po pokrajinah: »Njim je kralj zapovedal, naj gredo do Židov po posameznih mestih in jim naroče, naj se zberó, da bodo branili svoje življenje, in naj pokoljejo in zatró vse sovražnike svoje z otroki in ženámi in vsemi domovi, njih premoženje pa zaplenijo. In postavljen je bil po vseh deželah en dan maščevanja, to je, trinajsti dan dvanajstega meseca Adara.« »In zbrali so se po vseh mestih in trgih in krajih, da bi stegnili roke na sovražnike in preganjalce svoje. In nihče si jim ni upal ustavljati se, zato ker je vsa ljudstva spreletel strah pred njihovo silo … In tako so Židje z močnim udarcem pobili sovražnike; potolkli so jih ter jim vrnili, kar so oní nameravali storiti njim, dà, celo v Susanu so poklali pet sto mož, brez desetero sinov Hamanovih.« »Drugi Židje pa, ki so živeli po kraljevih pokrajinah, so se zbrali in branili življenje svoje in si pridobili mir od svojih sovražnikov in pobili pet in sedemdeset tisoč sovražnikov svojih, ali po plenu niso stegnili roke.« Prijatelj, ali ste slišali: »Zakaj kako bi mogla prenesti moritev in pobijanje ljudstva svojega?« Kaj bo z našim narodom, povejte mi? Že tretji mesec požigajo naše vasi, že tretji mesec rušijo naše hiše, pa preko njihovih ognjišč grade strelske jarke, a poljske sirote se potikajo po vladarjevih deželah in na tujih pragih čakajo na miloščino. Toda v naših časih ni v našem narodu lepe Estere, ki bi se prikupila kralju Asueru, namesto neposlušne Vasti in bi rešila naš narod. Poljski narod nima modrega Mardohaja, ki bi ga združil in vodil. Troje vladarjev se trga za naše imetje, troje držav se vojskuje na naši zemlji za naša mesta in naše vasi, naše reke in naša polja. In teptajo jih in uničujejo. V treh taborih služijo Poljaki; ta brat vidi rešitev na desni, drugi na levi in velika zbeganost vlada med našim narodom. Pa ne le od tujih rok, tudi od lastnih poginjajo poljski sinovi. Ker gre sin proti očetu in brat proti bratu. Takšna je naša usoda in takšna zapoved onih, ki vladajo nad nami. Kaj bo z nami, prijatelj moj?! Kaj bo s Poljsko? Poljska ― prazna je beseda, brez vsebine in brez temelja! Poetičen pojem brez resnobe. Kajti Poljske že dolgo ni več. In morda je nikoli več ne bo … In bomo kot Židje brez zemlje in brez domačije, brez domovine. Brez pravico bomo in prezirani kot oni. In raztepli se bomo po Evropi in po svetu, kot so se Židje raztepli med tuje narode, vsem v breme in zmedo. In še več gospodarjev bo gospodovalo nad nami in še manj bo veljala poljska kri in poljska beseda. Gorje nam, prijatelj, gorje nam! Prišli smo pod noge velikim narodom in ne moremo vstati. Bili smo kot lahkomišljen gospodar, ki je zapravil svoje premoženje in svojo pravico in ostal pri novem gospodarju kot hlapec na svojem domu. Ubogati mora, kot mu ukažejo. Delati mora, toda ne več v svojo korist. Že dolgo bolehamo, že dolgo hiramo. Izgubljamo se, drobimo polagoma, toda brez prestanka. Zdaj pa je prišel vihar, ki se podi nad Evropo, in Bog ve, kaj bo ostalo od nas, ko se bo vse pomirilo. Kaj nam bo da, kaj odnesel? Prijatelj moj, brezsmiselno je to moje premišljevanje, toda ne morem se mu ubraniti. == Novembra 1914. == Gosta bela megla se je zgrnila k mojim oknom. Skrivnostno me gleda s svojimi slepimi, neprijetnimi očmi. Vse v hiši molči. Moji hčeri je mož zgodaj odpeljal v mesto. Nikogar ni v sobah zgornjega nadstropja. Dolgo sem sedela pri oknu in strmela v meglo. Morala sem gledati vanjo. Pogled se potopi v njej, išče nekaj, a ne najde ničesar. Potuhnjena je bila in hudobna. Brez glasu, mrtva in sovražna. Hudobno čaka in molči. Kaj se skriva v njej? Pritisnila sem čelo na steklo in gledala vanjo. In postalo me je strah. Kam leze, kaj skriva? In zakaj tako molči? Tako hudobno molči? Ko leže na naravo, zaduši vse, vse zamori. Gluha je, prazna. Vse ugasi pred očmi. Izbriše vso lepoto, ugrabi vso prostost. Moj pogled more seči daleč, kadar je ni: preko gričev, visoko in prav do gora ali preko reke in ravni do mesta, ki se izgublja v daljavi. A megla zakrije vse, vse zastre, izbriše. Vsiljiva je. Hladno in drzno me gleda skozi steklo, če bi odprla okno, se mi zdi, da bi navalila v sobo. In bi tu pri meni pogasila vse barve, zadušila vso lepoto, pobelila stene, zamorila in oslepila vse okrog mene. Gledala sem jo dolgo, dolgo. Nekaj me je hladno stisnilo pri srcu. Bilo me je strah, srce se mi je krčilo in kri mi je udarila v obraz. Stopila sem semkaj k pisalni mizi, da tudi tu spet sedim brez dela. Saj nič ne delam odkar je vojna. Samo čakam, čakam. Od zore do mraka čakam. Ponoči se zbudim, strmim v temo, poslušam tišino in čakam. Čakam, da se nekaj zbudi in zgodi. Čakam, da preneha vojna. Čakam, da napoči mir. Moj mož pravi, da sem razdražljiva. Posvetoval se je z mojim zdravnikom in oba sta sklenila, da moram tudi čez zimo ostati tukaj zunaj. Da ne smem v mesto. Da ne smem gledati, kako se po ulicah preriva svet, kako hodijo mimo. Ne smem videti, kako koraka vojska na fronto, kako koraka venomer po eni in isti ulici, široki in ravni, ki vodi od juga proti severu. Ne smem videti ranjencev, ki leže po šolah, muzejih, v velikem Narodnem domu, kjer je bila prej čitalnica in obsežna dvorana za koncerte in zabave. Ne smem na železniško postajo, da bi se pridružila gospem Rdečega križa, ki tam noč in dan kuhajo čaj za ranjence, ki se vozijo v dolgih vlakih z bojišča v notranjost dežele. Ne smem k znancem, ker so vse žene žalostne in zaskrbljene, kajti boje se za može, ki so jih odposlali nekam daleč, da se tam bore in tolčejo. Ne smem videti strahu žena, kadar ne sprejmejo delj časa pisem z bojišča, pisem ki se ne zapirajo in ki se zanje ne plača poštnina. Tudi mater ne smem videti, kako jokajo in kako molijo za svoje sinove, ki so odšli tako hitro, brez pravega slovesa. Ne smem videti mladih deklet, ker tudi one se več ne šalijo kot poprej. Odšli so jim bratje in zaročenci in ne ve se, koliko se jih povrne in kdo vse med njimi. S silo sem hotela prevzeti kako zaposlitev, da bi koristila temu ubogemu ljudstvu, ki se vali po našem mestu sem in tja. Ampak moj mož tega ne želi. Veste, resno me ljubi, pa želi, da bi mirovala … Dal je precejšnje vsote v dobre namene, tudi svojo sestro je poklical semkaj; zdaj je bolničarka pri ranjencih in je zelo zmožna in vestna. Spi v bolnišnici in le reko, vsakih štirinajst dni se pripelje z možem k meni za uro ali dve, nič manj zaradi zraka, kot zaradi mene. Da ne bi kdo rekel, da naša družina nič ne napravi. Moj mož me zares in iskreno ljubi in želi, da mi bo dobro … Ampak moj mož me ne razume. On ne ve, da bi mi bilo laže, če bi imela ves dan opravke, od jutra do večera. Težko in odgovorno delo, ki ne pusti misliti na nič drugega. Da bi mi bilo laže, če bi me zajel vrtinec tega silnega, razburjenega življenja, ki zdaj težko in bolno vre po mestu. Da bi mi bilo laže, če bi stala ob posteljah mož, ki so bili v vojni ranjeni in zdaj trpijo; prizadevala bi si, da jim pomagam in jim postrežem, kot je treba. Ali če bi delila hrano revežem. Ali če bi v kakem odboru morala pisati ženam prošnje za podporo. Vsak hip bi se prikazal pred menoj drugačen obraz, pokazala bi se drugačna usoda. Jaz pa bi mislila samo na to, kako je treba pomagati temu ali oni. Oblekla bi raztrganega otroka, starki, ki je zašla, bi našla prenočišče, ranjencu bi umila noge. Bila bi koristna. Ali moj mož želi, da sem samo njegova žena, gospodinja njegovega doma, mati njegovih otrok. Toda, veste, naši posli so zelo vestni in vodstvo gospodinjstva mi ne daje skoraj nikakršnega dela. In otroka … Kaj malo sem Vam pripovedovala o svojih otrocih. Glejte, Jadviga je bila vedno tako modra in brezhibna, saj pri njej ni treba nič vzgajati. Ima petnajst let in verjemite, že dolgo, dolgo, še preden je začela hoditi v šolo, se je naučila pogovarjati z menoj na isti način kot njen oče, moj mož. Z nekim dobrohotnim nasmeškom, kakršnega imamo za ljudi, ki smo jim naklonjeni, a jih ne jemljemo resno. Je zelo nadarjena. Vi veste, da sem se rada ponašala z njeno nadarjenostjo. Veliko se uči; temeljito in urejeno. Od svojega očeta je podedovala delavnost, voljo in vztrajnost. V vsem je dosledna in česar se loti, to tudi konča. Verjemite mi, njena krepka volja in samozavest mi vzbuja občudovanje. Seveda razumem, da ne more kdo ve kako spoštovati svoje matere, pri kateri je vse odvisno od naključja in ki se loti sto stvari, dovrši pa jih komaj dvajset, ki dela teden dni kot v ognju, slepo in strastno, potem pa tedne in mesece nič ne napravi. Ona ne razume takega dela, pa ni čudno, če da omalovažuje. Hotela sem vzbuditi v njej zanimanje za našo zgodovino in za svoj študij. »Zgodovina poljskega naroda,« mi je rekla in tedaj ji je bilo šele dvanajst let, »je zgodovina slabičev in neodločnežev. Mogoče tudi veleumov, vendar brez discipline. Nikdar niso vedeli, kaj prav za prav hočejo!« Oh, prijatelj moj, verjemite, močno me je to bolelo in šla sem v spalnico, da sem se razjokala. Res, moja Jadviga je hudo modra, dobro opazuje in ostro sodi. »Veš, mama,« mi je rekla, ni temu še pol leta, »ti si umetniška narava. Taki ljudje so kot cvetje v vazah pri življenjskih slavnostih ― lep okras.« »Pa prav za prav odveč,« sem ji odvrnila z nasmehom. »Seveda, do neke mere. Če bi bili vsi ljudje umetniki, bi bil svet norišnica. Le trezni in vestni ljudje ustvarjajo napredek in vodijo človeštvo po pravi poti. ― Toda ne bodi užaljena, mama, jaz te kljub temu ljubim!« »Kljub temu te ljubim!« mi je rekla. Očeta ljubi bolj kot mene, to vem. Njemu ne bo nikdar rekla, da ga ljubi »kljub temu«. In Stazika? Staziki je komaj dvanajst let, slepo obožuje svojo sestro in v vsem si prizadeva, da bi ji bila podobna. O Bog, ko bi vedeli, kolikokrat mi je šlo na jok, kadar smo šli vsi štirje na sprehod še takrat, ko sta bili majhni. Niti sama ne vem, kako se je zgodilo, a nenadoma sta bili obe pri očetu, vsaka ga je držala za eno roko in šli so pred menoj kot skupina zase, v kateri pa sem bila jaz prav za prav odveč. Vsi trije so brbljali nemški in le toliko kot iz usmiljenja se je katerih vsakih deset minut obrnil in mi raztreseno vrgel kako poljsko besedo. Kot da ne spadam k njim, kot da sem jim tuja. Ko bi vedeli, kako silna in vroča ljubosumnost me je razjedala! Grenkoba mi je stiskala dušo, solze pa toliko da se mi niso ulile iz težkih oči. Bila sem ljubosumna, da, ljubosumna na otroka, na moža! Nihče ne ve, koliko sem trpela. Mučni so mi bili taki skupni sprehodi, kadar smo vsi štirje v nedeljo popoldne sedeli skupaj v sobi ali na vrtu. Kadar je bil navzoč oče, sta Jadviga in Stazika popolnoma pozabili name. Pa tudi moj mož je pozabil name, kadar sta skakljali okoli njega. Ne vem, zakaj je bilo to tako mučno, tako grenko. Zakaj sem kot beračica stala pri njih in čakala, z drhtečim srcem čakala, da se me spomnijo. Včasih sem se poskušala boriti za njihovo ljubezen. Šla sem k možu in ga pogladila po laseh. On pa tega niti občutil ni in me ni niti pogledal. Poklicala sem deklici k sebi, češ da jima hočem popraviti obleko. Objela sem ju in poljubila, onidve pa sta se nestrpno izvili iz mojih rok. In jaz sem bila pri njih tako sama, sama. Zakaj se mi še danes orose oči, kadar se spomnim teh svojih muk?! Kako je bilo moje srce lačno ljubezni! Kako sem hrepenela po toploti, po nekakšni skupnosti. Tako sem trpela! Izgorevala sem od silnega, nepotešenega hrepenenja po ljubezni, moje ustnice so bile odprte in vroče, žejne, tako zelo žejne. Dozdevalo se mi je, da mi kri rdeča in topla kapljá iz ranjenega srca. Kot da jo čutim na roki, ki sem si jo stiskala na prsi. »Stazika!« sem poklicala. »Stazika, pridi k meni! … Jadviga, kaj si pozabila name, kaj nočeš pogledati matere! … Pa ti mož, ali ne vidiš, da sem tudi jaz tukaj?!« Dolgo sem se borila s seboj, s svojim ponosom, dokler se mi niso te besede same od sebe iztisnile iz grla. Toda od silnega čustva so zvenele moje besede trdo in nenaravno. Obraz se mi je napel, ker sem siloma zadrževala jok. Vsa sem bila trda od bolečine, od samopremagovanja in sramu. Niso me razumeli. »O Bog, kako si dolgočasna,« je dejal mož. »Pusti otroka, naj se igrata! Vedno popravljaš, kritiziraš in ukazuješ!« Včasih sem se jim umaknila, da se izjokam naskrivaj. Toda pogosto se je vzdignilo v meni kljubovanje zapostavljenega bitja. Srce se mi je naglo krčilo in nenadoma je postalo kot kamen. Težilo me je v prsih, kot da ni več živo. In postala sem hudobna. Od obupa in maščevanja so se vzdignile v meni neke tuje, ostre besede in zalučala sem jih v obraz možu in otrokoma. Velikokrat se je vse končalo v neprijetnem nesoglasju. Mož je odšel v kavarno, k prijateljem, otroka pa sta se splazila v sobo k svojim igračkam. Ostala sem sama in sem jokala. Moj Bog, kako sem jokala! Niso bila srečna tista moja leta, prijatelj! Bila sem divja in vroča, razbrzdana. Zahtevala sem ljubezen, s silo! Veliko ljubezen! Kot blazna sem trkala na neka vrata, iskala vstop v dušo, v srce svojega moža. On me je ljubil, resnično ljubil … Vedno mi je tako govoril … Meni pa to ni zadostovalo! Hotela sem biti duša njegove duše, srce njegovega srca. Hotela sem dihati z njegovim dihom, živeti z njegovim življenjem. Hotela sem prodreti vanj, v najgloblji kot njegovega srca, v najskrivnejši del njegove duše. Kako sem se namučila pred tistimi vrati, kako sem se načakala, najokala. Leta in leta sem klicala, trkala na vrata, ki se niso hotela odpreti, ki pa jih mogoče niti ni bilo … Pa tudi otroka! Kako sem ju trgala zase, zase! Kako sem ju stiskala, da bi občutila, da sta moja, moja! Iz mene rojena, iz mojega bitja ustvarjena, z mojim mlekom dojena! Oh, Jadviga in Stazika, kolikokrat sem jokala zavoljo vaju! Koliko večerov sem čakala, da se bosta spomnili in me poljubili sami od sebe … Očeta, očeta sta vedno objemali, mene skoro nikoli. Koliko noči nisem spala! Popolnoma sta mi podobni. Moje oči, lasje, postava ― toda duša, njuna duša ni bila moja! Oh, prijatelj, dolgo, dolgo nisem hotela, nisem mogla razumeti, da je vse zaman, da se moram zadovoljiti, da ne smem zahtevati več tisto, kar mi dajejo in morejo dati. Zaletavala sem se z glavo ob zid, ki me je ločil od njih, od moža, od otrok, neviden, toda silen. Kako sem bila vroča. Vedno bolj sem plamenela od hrepenenja, vedno strastneje sem terjala, da jim moram postati bližja. Čim bolj sem bila nestrpna, tem huje mi je bilo. Oni pa so bili dobri z menoj. Mož in otroka. Mož mi je znal često dokazovati, kako me ljubi. Čudil se je in spraševal, kaj prav za prav hočem. Imela sem vse, kar sem hotela. Lahko sem se sprehajala, če se mi je poljubilo, lahko sem šla na obiske, lahko sem brala, kar sem hotela, pisala sorodnikom in znancem. Lahko sem živela po svoji volji, brez nadzorstva. Prav tako tudi otroka. Kaj me nista tako sladko klicala: Mamuška, mamica, naj ju oblečem; kaj se nista rada igrala čez dan pri meni? Mož je trdil, da sem pretirana, da s svojo nasilnostjo odbijam. Ni razumel, zakaj se prav za prav vznemirjam in kaj želim. Prigovarjal mi je, naj se pomirim, naj bom pametna kot druge žene. Naj se večno ne vznemirjam, naj ne iščem nekaj, kar živi le v norih romanih in v moji bolestni, razbeljeni domišljiji. Trdil je, da je življenje nekaj drugega, resnega, treznega, medtem ko mojih idealov o ljubezni in zakonu niti en resen človek ne jemlje resno. To je blazna, namišljena romantika, kakršne v resničnem življenju nikdar ni bilo in je tudi ne bo. Sama sem čutila, da s svojo ognjevitostjo nič ne dosežem. Čim bolj sem bila nemirna, tem huje zame. Če sem se čutila zapostavljeno, če sem bila obupana, če sem jokala, se me je mož z otrokoma tem bolj izogibal. Bila sem jim tuja, nerazumljiva. Kot da so se me bali. Puščali so me samo. Čim bolj sem se borila za ljubezen, čim bolj sem moledovala za toploto, tem bolj so bili hladni. Niso ljubili vročih čustev, ki so jih plašila in odbijala. Stala sem pred možem ogorčena in razburjena in ga spraševala: »Zakaj me ne ljubiš?! Zakaj?!« »Ne ljubim pretiranih žen,« mi je odgovoril in odšel. Obstala sem sredi sobe s plamenečimi očmi, užaljena, srdita. Kot da me je kdo udaril z bičem. Zakaj ni dober z menoj?! Če bi me pogladil po laseh, če bi mi rekel eno samo mehko besedo, bi mu padla k nogam, vsa ponižna in dobra. Hotela sem biti ponosna. Hotela sem molčati, čakati. Oh, pa nisem mogla vzdržati! Čez nekaj ur sem že spet prišla, da prosim za odpuščanje. Zakaj? Nisem se zavedala, da bi kaj zakrivila. Ali vendar sem prosila, naj mi odpusti mojo nasilnost. Obljubljala sem, da ne bom več delala »komedij«. Tisočkrat sem upala, da bom dosegla tisto ljubezen, ki sem po njej hrepenela. Moj Bog, bila sem lepa in mlada. Moj mož se je usmilil, objel me je in poljubil. Če pa sem hotela še več, če sem mu hotela pogledati v dušo, prodreti do njegovih najskrivnejših misli, se je spet dvignil med nama zid, je spet zijal prepad. S tem, kar mi je dajal, se nisem mogla zadovoljiti. Malo sem se pomirila, udušila sem v sebi koprnenje po popolnem soglasju duš. Prizadevala sem si biti skromna, mila, mehka žena, ki je kot pes pripravljena služiti, kadar jo pokličejo, ki pa se spet zavleče v kot in ne moti, kadar ni gospodarju po volji, da bi se zabaval z njo. Toda svoje narave nisem mogla ubiti. Spet in spet je bruhnilo iz mene nekaj upornega, silnega in uničilo še tisto, kar sem imela. Bila sem kot silno žejen človek, ki mu nudijo nekoliko kapelj vode v kozarcu. On ve, da to njegove žeje ne bo potolažilo, pa sune kozarec, da se razbije in se razlije še tistih nekaj kapelj, ki bi jih mogel dobiti. Moj mož je začel z novo metodo. Rekel je, da imam razdražene živce in da sta vse moje nezadovoljstvo in ves moj nemir le izliv bolestnega živčnega stanja. Treba je torej moje »napade« prezreti in vse bo prešlo. Trdo in neusmiljeno je izvajal svojo metodo. Z doslednostjo, ki ni nikoli popustila. S samozavestjo, ki se je v njej skrivalo veliko prezira do mene. Čutila sem to in vse v meni se je upiralo novemu ravnanju z menoj. Hotela sem ostati hladna in mirna. Toda on je bil močnejši od mene. Nič ni pomagal moj ponos. Njemu je bilo treba le počakati. O, vedel je, da me bo moje srce, lačno ljubezni, hitro priganjalo k njemu. Da bom prišla k njemu in ga prosila: »Bodi dober!« Spočetka sem še odšla ogorčena in užaljena, kadar mi je dejal: »Bodi pametna, pa bom dober.« Kasneje sem ostala in mu obljubila, kar je hotel. Oh, dolgo je trajalo, preden sem se nekako naučila biti »pametna«. Trajalo je leta. On je bil hladen, jaz vroča. Pri njem je vladal razum, pri meni srce. Dve posebnosti sta bili razviti pri njem do skrajnosti: volja in vztrajnost. Jaz pa sem nasprotno, odkar se spominjam, trpela, ker ju nimam. Zmagal je on. Zlomil me je. Tako se je zgodilo, da sem zdaj zanj »pametna«. Približno je zadovoljen z uspehom, ki ga je dosegel. Kot sem bila prej iskrena z njim in z vsemi, tako sem postala zdaj zaprta in nedostopna za vse svet. Tista leta, preden sem spoznala Vas, sem bila na višku popolnosti. Bila sem tako dobro zdresirana, da sem se često čudila sama sebi. Ali sem to jaz ali nisem? Nikogar nisem motila, nikogar izkušala. Minilo je nekaj mesecev, pa nisem prišla k svojemu možu, nisem mu poskušala globoko pogledati v oči, nisem ga spraševala, ali me ljubi in kako me ljubi. Nisem ga prosila željno in vroče, naj mi pove, kaj misli, naj se me usmili in pove, kaj misli, ker nekoč se mi je dozdevalo, da snuje nekaj, kar bi bilo dobro, ne, kar bi bilo nujno, da vem tudi jaz. Vsak dan, vsako uro bi ga tedaj rada povpraševala. Vedno me je nekaj klicalo k njemu, da bi ga spoznala, da bi zvedela o njem, česar nisem razumela. »Kaj misliš, povej, kaj misliš? Pa čeprav je neumno, povej mi!« Če se mi je zdel njegov obraz raztresen, sem ga morala, morala zavoljo tega spraševati. Često sem prišla preplašena in drhteča: »Nikar se ne jezi, prosim te! Ne zameri, prosim te, lepo te prosim! Saj ne morem drugače: povej, kaj si mislil zdaj, preden sem prišla k tebi? Povej mi, pa bom mirna! Zlaži se kar koli, samo reci mi nekaj! Tako silno si želim vedeti, kaj misliš! Neumno je, kajne, pa kaj hočeš, če sem tako smešna …« Sedla sem k njemu in ga objela. Moje oči so bile vlažne in vdane in moje roke ponižne. Hotela sem na sto načinov izvabiti iz njega, kakšen je, čigav je, kje je s svojimi mislimi, kaj se skriva v njem in kaj za onimi vrati, ki bi jih tako rada odprla, kaj je za onim zidom, ki sem ga vedno tako bolestno občutila. ― On pa se je navadno ravnodušno nasmejal in dejal z nekim posebnim, močnim glasom: »Kako smo otročji, moja lepa gospa!« Če pa je bil nejevoljen, me je znal strogo pograjati: »Spet začenjaš! Kdaj misliš prenehati s temi neumnimi vprašanji? Spametuj se!« In nikoli mi ni odgovoril, nikoli! Odšla sem osramočena, zavrnjena in često žalostna, ogorčena. Vedno me je nekaj grizlo, vedno je nekaj kljuvalo v mojem srcu: »Zakaj mi ne odgovarja? Kaj skriva pred menoj?« In glejte, prišel je čas, ko nisem več spraševala. Silno sem se čudila sama sebi, ko sem prvikrat prišla do spoznanja, da ne sprašujem več, da me ne vznemirja strah, ali me ljubi ali ne in kako me ljubi in če me dovolj ljubi. Kratko in malo, nič več me ni zanimalo, kaj misli. Kaj je mogoče, da sem se tako spremenila, da sem se tako umirila?! Družinsko življenje je postalo enostavno in tiho. Ni bilo več ne prošenj ne joka. Kot mirna reka je potekal čas, so potekali dnevi. Postala sem »prijetna žena«, tako mi je vsaj rekel mož z izrazom resnega priznavanja. Ali kadar sem bila sama, dolgo sama, se je lotevala neka čudna otožnost mojega srca pa sem se spraševala: Kaj sem to zares jaz, jaz?! Nisem mogla spoznati same sebe. Včasih sem mislila, da je bolje tako, da je to napredek, in sem bila zadovoljna s seboj in hvaležna možu za njegovo potrpežljivost, s katero me je »vzgojil«. ― Drugikrat pa, ko sem spet premišljevala o sebi, se mi je dozdevalo, da je slabo, ker nisem več takšna, kakršna sem bila. Čutila sem, da sem zdaj brezbarvna, utrujena in topa, da je v meni marsikaj ovenelo, ugasnilo, umrlo. Jokala bi sama nad seboj in nad onim blaznim, vročim in nemirnim stvorom, nad nekdanjim svojim jazom, nad ono begajočo dušo, ki se je vedno trgala, ki je vedno hrepenela nekam dalje, nad resnično življenje, ki se je vedno tresla z verigami. O, kako bi jokala nad onim vročim, večno vznemirjenim srcem, ki je znalo tako neobrzdano zahtevati ljubezen, ki se je tako upiralo, se zvijalo, trpelo, ker je bilo preveč zvezano, premalo ljubljeno. Moje ubogo srce! Nisem bila rada sama, nisem rada premišljevala o sebi in o spremembah svojega bitja. Nisem bila nesrečna, pa tudi srečna ne. Nisem bila sposobna občutiti hud mraz ali močno toploto. Nič več nisem jokala, pa tudi smejati se nisem mogla več, tako brezglavo in iskreno se smejati kot nekdaj. Nekoč nas je obiskal moj starejši brat. Bil je na poti v Karlove Vare pa se je ustavil pri nas. »Povej, kaj nisi bolna, Hanka?« me je vprašal. »Nisem,« sem odgovorila. »Pa si zadovoljna, si srečna?« »Sem,« sem mu odvrnila. »Nikakor si ne morem razložiti, kaj se je zgodilo s teboj, Hanka. Kot da si postala druga. Ko si bila pred svojo poroko mesec dni pri nas v Varšavi, si bila tako živahna, temperamentna, nasmejana. Če sem kasneje mislil nate, sem se vedno spominjal ognja, močnega vonja, temnordečih rož, zvonkega vriskanja. Misel nate me je vedno prevzela. Zdaj pa si čisto drugačna, vsa si se spremenila. Tako si čudno mirna, skoraj topa.« Imel je prav. Bila sem topa. Če zdaj pogledam nazaj, vidim, kako so bila tista leta prazna. Potem sem se sešla z Vami in Vi ste me uvedli v nov, bogat svet. Spet sem se zbudila, moja domišljija se je vrnila. Resnobnost, ki sem v njej živela, ki v njej živim še zdaj, je ostala. Do vseh sem ista, kot sem bila prej. Ker je tisto novo, kar je prišlo v moje življenje, kar ga je vzdignilo iz mrtvila, se njih ne tiče, to je samo moje. Nihče ne sluti, kako je veliko in močno, kako je spremenilo mojega duha, moj značaj, kako me je obogatilo. Niso opazili, da sem postala drugačna, boljša. Ni jim toliko do mene, da bi spremenili sodbo o meni. Saj me ne poznajo! Poznali me niso niti poprej, pa me ne poznajo niti zdaj. Pravijo, da sem takšna, kakršna v resnici nikoli nisem bila, takšna, kakršno so me napravili, takšna, kakršna sem bila tisti čas, ko sem zatajila in izgubila samo sebe, da bi jim ugajala. Zdaj mi je vseeno, če jim ugajam ali ne. In zakaj ne bi obdržala maske, ki prija njim in varuje tudi mene. Kaj naj se na novo začnem boriti z njimi? Kaj naj se jim vsiljujem, če me ne marajo? Rešila sem se v svoj svet. Moje delo mi je dajalo toliko moči, miru in varnosti. Voljo, ki je pri meni tako slaba, ste znali Vi izpodbujati s svojimi nasveti. Včasih, ko me je hotelo zagrabiti staro mrtvilo, ko sem se hotela prepustiti stari otožnosti, brezplodnemu sanjarjenju, brezdelnosti in otopelosti, je zadostovalo eno samo Vaše pismo, vprašanje, kako je z menoj, kaj delam, če sem že prebrala ono delo, proučila vire za kak članek, razpravo ― in že sem se iztrgala, oživela sem in v štirinajstih dneh sem napravila in izpolnila vse, kar sem izgubila v enem mesecu, ko se blodila brez namena po sprehodih in zapravljala čas v strupeni črnogledosti, ki mi je tako nevarna,v katero pa me je vrgel vzgojni načrt mojega moža. Prijatelj, zakaj sem Vam vse to napisala! Kaj Vas vse to zanima! Kaj se Vas vse to tiče! Malenkosti in bolečine ženskega življenja! Vsega tega je kriva megla. ― Sama sem. Pa bi danes tako potrebovala nekoga, dušo, ki bi mi bila blizu, toplo dušo! Kako različno je najino življenje, moje in Vaše! Kako silno različno! Jaz sem živela vedno zase. V ozkem krogu, ki me je varoval pa tudi dušil. Največja navzkrižja mojega življenja so se odigrala izven vsakdanje resnobe, izvirala so iz čustev. Nobeni veliki zunanji dogodki niso vplivali na moj razvoj. Nobenih burnih dni ni bilo v moji usodi. Vsi boji so se razvijali v meni sami, pod površino, v globini. Malo tega je prišlo na dan. Mogoče bi bilo moje življenje še bolj brezbarvno, če bi ne bilo »prikazni«, kot je moj mož imenoval razgibane duševne težnje, nemir mojih čustev, nezadovoljstvo mojega srca. Vse ste mi nekoč, v začetku najinega poznanstva,dejali, da nimate lastnega življenja v pravem in najožjem pomenu besede; da živite za svoj študij, za javno delo, da mislite na dobro svojega naroda, da premišljujete o njegovi usodi in njegovi bodočnosti. Nase pa da ne mislite, o sebi da ne premišljujete. Pa da potujete in se izobražujete. Iskati morate po starih knjižnicah zgodovinske listine, zlasti one, ki morejo tudi danes nekaj povedati, nekaj naučiti. In ljubite ljudstvo. Tisto naše najbolj zapuščeno ljudstvo, ki nič ne ve, ki ga vsi preganjajo in izkoriščajo. Boli Vas njegova revščina. V sebi pa in zaradi samega sebe niste bili še nikoli nesrečni, zase Vam ni mar. Meni je bilo to nerazumljivo, kratko in malo nerazumljivo! Vedela sem, da ste bili kot mlad fant v japonski vojni, da ste veliko trpeli in da ste bili ranjeni. Vedela sem, da so Vas kasneje često preganjale ruske oblasti zavoljo Vašega prevratnega dela in da so Vas zapirali. Pisali so o tem. Zelo so Vas spoštovali zaradi Vaše neustrašenosti, Vašega poštenja, Vašega trdnega značaja. In Vi, ki ste toliko doživeli, ki ste tolikim ljudem pomenili nekaj silnega in novega, ki ste jih toliko vodili s svojim duhom, toliko izpodbujali s svojim primerom in toliko trpeli, da bi Vi ne imeli svojega lastnega bujnega, bogatega notranjega življenja?! Kako ste se mi nasmehnili, da se temu tako čudim! In Vi ste začeli pripovedovati, kako človek, kakršen ste Vi, človek z Vašimi idejami, z Vašimi cilji, z Vašo nalogo niti ne utegne misliti na samega sebe. Pripovedovali ste mi, kako ste v svoji prvi mladosti prišli z varšavskimi tovariškimi delavci in kako silno je njihovo težko in mračno življenje delovalo na Vas. Kako so njihove težave prevzele Vaše misli, Vas odtrgale od samega sebe. Kako ste se zresnili, mogoče tudi prezgodaj. Da se Vam ni zdelo pošteno ― da, prav ste rekli, »pošteno« ― da bi se potegnili v samega sebe in se prepustili svojim čustvom. »Pahnil sem proč svojo mladost, ker me je motila,« ste mi rekli. »Dušil sem njene težnje in potrebe, ker nisem hotel, da bi mi vzele moč za ono, v kar sem se namenil. Globoko vase sem zakopal svoja osebna čustva, svoje osebne želje. Ničemur, kar bi moglo biti nevarno za moje delo, nisem dovolil, da bi se mi preveč približalo. Ljubezen ― ta se mi je zdela takrat samoljubje. Oslepil sem oči in oglušil ušesa za lepe strani življenja, za njegovo srečo in vedrino, ker sem videl samo bedo in slišal samo vzdihe in stokanje lačnih in brezpravnih. V svoji prvi mladosti sem bil revolucionar in anarhist in če bi nanesla priložnost, bi tudi svoje življenje žrtvoval za vse, kar bi moglo koristiti mojemu takratnemu prepričanju.« »In zgodovina?« »Zgodovina mi je takrat odganjala skrbi. Tudi kasneje še. Mogoče še danes.« In spet ste se zasmejali s svojim vedrim smehom. »Kaj vam je torej glavno?« »Glavno so ljudje, človeštvo, kmetje, moji bližnji, a zdaj ta hip: vi!« in zasmejali ste se naglo in dobrodušno. »Moram vas naučiti resnega dela. Začetek je zadovoljiv. Veste, rad imam učence, da olajšam sebi delo, in rad pridobim tudi druge, da jim pokažem pot. Tako gre hitreje. Samo da z vami ne bo šlo tako hitro, tako enostavno.« »Vem, jaz nimam nobene podlage,« sem dejala pobito. A Vi ste se spet zasmejali. »Oh, ne zato, ne zato! Vi ste z drugega sveta!« »Saj ste tudi vi zrasli iz meščanstva, uglednih staršev …« »Ne mislim tako,« ste me prekinili. »Z drugega duševnega sveta ste, bi rekel. Vi ste živeli v sebi svoje življenje, zelo napeto življenje, zato se mi zdi, da se vam ga bo težko odreči. Motilo vas bo …« »Vi torej mrzite individualiste in mislite, da bi bili nesposobni, da se zanimajo za kaj drugega, razen zase?« »Tega nisem rekel. Ali nekaj je res: delo je disciplina. Individualisti nočejo discipline.« »Tiste, ki jim jo vsiljujejo drugi,« sem se branila. Potem sva spet zapadla v »uradne« pogovore. »Ali verjamete, da se da v obliki pripovedk marsikaj povedati?« ste me vprašali. »Kajpada. Najnovejše vzgojeslovje uporablja pripovedke, ker se morejo ob njih otroci veliko naučiti.« »Torej vidite, s tega stališča opazujem jaz tudi zgodovino. Zgodovina mi je sredstvo. Kadar boste kje brskali po starih knjigah, starih rokopisih, potem pazite posebno na tisto, s čimer se da tudi danes ljudem nekaj reči.« Tako ste me učili z veselim in zvitim pogledom. Bili ste zadovoljni z menoj. Vedno. Imela sem srečo in sem našla v naših majhnih cerkvah in občinah veliko takega, kar je služilo kot sredstvo, da se ljudem, našim ljudem, Poljakom, »nekaj pove«. In »najina« knjiga je govorila veliko takega. Toliko, da so se bralci čudili ruski cenzuri, ker je sicer redkokdaj tako dobrodušna. Res, zgodovina je zares izredno sredstvo, da se nekaj pove, kar je prav za prav prepovedano povedati. Prižgala sem luč. Megla se je zgostila. Soba je potemnela, vendar me skozi okno še vedno gledajo bele, zlobne oči. Neprestano me gledajo. Moj Bog, do kod se vleče ta megla, kam sega? Mogoče sega tudi do Vas, mogoče tudi Vas oklepa? Kaj delate dragi prijatelj? V moji sobi je zdaj tako voljno. Spustila bom še zavese, da me megla ne bo begala. Luč se blago in toplo razliva po preprogah na tleh, po udobnih foteljih , po stenah. Zlati okvirji mojih lepih slik se prijetno in zaupno lesketajo. Tam stoje moje omare, polne knjig. Po moji pisalni mizi leže papirji, časniki, rdečé se besednjaki. Dim se dviga iz tanke cigarete, ki sem jo vrgla v srebrni pepelnik. Mojemu možu ni prav, da kadim. Toda vam, prijatelj, Vam je bilo to všeč. Ali se spominjate najinega prvega sestanka v onem samostanu v Tatrah? Seveda se ga spominjate! Le da se gotovo ne spominjate vseh potankosti. Ko sva skupaj brskala po papirjih, ste me zaprosili: »Ali smem kaditi? Ne morem zdržati brez cigarete. Mogoče kadite tudi vi?« »Kajpada,« sem se nasmehnila. »Poljakinja iz Varšave, pa da ne bi kadila!« »Danes je v naših višjih krogih v modi nemška korektnost,« ste rekli z nasmehom. »Jaz pa prav zares spoštujem samo ženske, ki kade.« kako nama je bilo veselo, o Bog! Kakor da se poznava že od vedno! Kakor da sva otroka! In hitro sva pokadila vse cigarete, ki ste jih imeli pri sebi. Jaz celo eno več kot Vi. Zadnjo. Niste hoteli drugače. Od takrat moram vedno, kadar koli kadim, misliti na Vas. Na prste bi se dala sešteti najina srečanja, kaj hitro tudi skupno preživete ure. Malo sva se pogovarjala o sebi. Vendar se mi zdi, da me nihče ne pozna tako dobro kot Vi in da tudi Vas ne pozna nihče kot jaz. Kje ste zdaj, kje?! Bog ve, kje tavate po megli ali ležite v kakem blatnem strelskem jarku, na Vas pa kaplja mrzla snežnica. Mogoče prezebate, ste lačni, žejni. Zemlja se stresa pod Vami, ker v megli bruhajo topovi. Srce se mi stiska in čutim se nekam krivo, ker mi je lepo, ker sem daleč od vojne bede, zavarovana pred vsemi nevarnostmi, pred vsako nesrečo. Milijoni blodijo zdaj sem in tja in ne vedo, kam bi se zatekli. Milijoni vojakov prezebajo, mokri morda in bolni. Na stotisoče ranjencev ječi. Na stotisoče jih trohni v zemlji, prezgodaj padlih, v naponu svoje moči, na začetku življenja. Iz neštetih porušenih mest, iz tisoč požganih vasi so zbežale žene in otroci in iščejo, kje bi se stisnili v kak majhen kot, da bi bilo varni pred snegom in mrazom. Meni pa je lepo. Mehke obleke mi odevajo telo, v peči prasketa ogenj. Nič ne vidim bede in nič ne slišim o njej. Kaj sem in kdo sem, da mi je tako dobro? S čim sem zaslužila, da mi usoda prizanaša, ko je potlačila milijone boljših od mene? Kakšne skrivnosti vendar skriva slepa usoda? Prijatelj moj, kdo mi odgovori na to?! Prijatelj! Gledam po sobi in rada jo imam. Saj ste bili tudi Vi enkrat tukaj. Ali se spominjate? Prišli ste, da bi se pogovorila o najinem skupnem delu. Hoteli ste, da bi se osebno pogovorila o zasnovi »najine« knjige. Tu ste sedeli, blizu pisalne mize, v amerikanskem stolu. Tako ste veliki! Dobro se spominjam, kako ste morali vsakokrat skrčiti svoje noge, kadar sem šla mimo Vas h knjižni omari, da bi prinesla kakšno delo, ki sva se o njem pogovarjala. Vedno sem Vas pogledovala s skritim, nasmejanim začudenjem, ker do takrat nisem vedela, kako ste veliki. Vsa soba Vas je bila polna! Niti sanjalo se Vam ni, kakšne smešne misli so mi vrele po glavi med najinimi resnimi pogovori. Zdi se mi, da samo me žene mislimo takšne nesmiselne, toda vesele misli in da samo me žene poleg ostalega mislimo še tudi na nekaj drugega. Morda nehote, celo proti svoji volji. Vedno se vsaj dve vrsti misli podita po naših glavah. Pravijo, da smo nedosledne, da od ene misli skačemo na drugo, pa to ni res. Me le pozabljamo, kaj smo mislile na glas in kaj po tihem, zase, zato često vse zmešamo in prepletemo. Res, prijatelj, neizmerno mi je všeč, da ste bili tudi tukaj, v tej sobi, da ste videli vse stvari, ki me obdajajo, da ste videli mojo pisalno mizo, moje slike, vaze, umetnine, ljudske vezenine, ki sem z njimi okrasila stene, moje preproge, moje knjige, vse moje pohištvo, zbirko predmetov, ki sem jih nabrala z leti in ki mi vsak od njih predstavlja kos mene, kakšen spomin na srečni dan, na potovanje ali na ljube ljudi. Ljubo mi je, da Vam je ta soba ugajala, da ste jo gledali z zadovoljstvom in s toplimi očmi. Vidite, zdajle sedim kot vedno in mislim na Vas. Toda moje misli niso več vedre in me ne tolažijo. Črne so in temne! Plašijo me. Hudo se bojim za vas, prijatelj! Zakaj ste rekli pri slovesu: »Zbogom, gospa Hanka, nikoli več se ne bova videla!« Prvikrat ste me poklicali po imenu. Nikdar se mi ni zdelo moje ime tako lepo kot tokrat, ko sem ga slišala iz Vaših ust. Hanka! Kot da ste se božajoč dotaknili mojega srca. Bilo mi je neizrečno lepo in žalostno v istem hipu. »Zakaj se ne bova nikoli več videla?« sem vprašala. »Vojna bo, saj vidite. In jaz bom padel!« ste mi rekli temno in resno. Jaz takrat še nisem verjela v vojno. Res ne! Tako malo sem brala liste v tistem času. Živela sem pri svakinji v poletnem bivališču svojega brata ne daleč od Varšave. Brat je bil po opravkih nekje v notranjosti Rusije, medve pa sva živeli tako, kot žene včasih rade živijo, brez skrbi, v pogovorih, na sprehodih. Prebirali sva stare pesnike in se nisva brigali za nič, ne za politiko ne za liste. Potem pa je prišel k nama neki inženir, njen znanec, in nama povedal, da bo vsak čas izbruhnila vojna. Čudil se je, da nisem že odpotovala, ker meje utegnejo biti vsak čas zaprte. Kot v sanjah sem pospravila svoje stvari in odšla. Nihče ni mogel z menoj. Vsem se je nekam mudilo, vsak je imel opravka s samim seboj. V Varšavi je zavladala zmešnjava na železniških postajah, po ulicah pa vrvež, nemir, razburjenje. Povsod je bilo polno vojaštva. Nikamor se ni dalo več brzojaviti, vlaki niso odhajali po predpisih voznega reda, na avstrijskem konzulatu pa se je gnetla množica ljudstva. Nisem vedela, če ste se že vrnili v Varšavo. Nekaj tednov prej, preden sem prišla, ste odpotovali v Petrograd. Ne vem, kaj je vodilo moje korake, da sem opoldne krenila v restavracijo, kjer ― kot ste mi nekoč povedali ― navadno obedujete, kadar ste v Varšavi. Še malo se nisem nadejala, da bi Vas mogla tam najti. Toda Vi ste bili tam! In ko sem vstopila v dvorano, ste mi prišli nasproti, kakor da ste me čakali. Obedovala sem z Vami in spočetka sva se pogovarjala kot vedno. Tudi o vojni sva se menila, vendar tako lahkotno, kot da je ne jemljeva resno. Pripovedovali ste mi, da se morate v štirih urah zglasiti v vojašnici svojega polka v vojaški uniformi in pripravljeni na pot. In smejoč ste mi rekli: »Pojdite z menoj v vojno! Nikdar vam nisem mogel zadosti povedati o svojih doživljajih v japonski vojni. Vedno ste me poslušali skoraj brez diha, velikih oči. In skoraj se mi zdi, da sem zadel, ko sem mislil, da mi celo zavidate, ker sem toliko doživel, ker sem bil »v strašnem vrtincu življenja in smrti«, kakor ste se izrazili. Zdaj lahko sami poskusite, če greste z menoj. Saj veste, v ruski vojni gredo navadno tudi žene z možmi … Bilo bi sicer škoda vaših las, toda nekaj se mora žrtvovati tudi »resnobi življenja« …« Dobrohotno ste se smehljali, jaz pa sem se od srca smejala. »Kaj mislite, za božjo voljo! Jaz sem vendar avstrijska podložnica! Če bi me z vami ujeli, bi me obesili; ta način pa nikakor ne odgovarja moji estetski naravi.« Bila sem vesela, da sem naletela na Vas. Nič se nisem čudila, da se prav za prav prezaupno šalite z menoj. Prej ne bi bili nikdar niti v šali rekli, naj grem kam z Vami. Oh, toda na vojno nikakor nisem mislila resno. Nič se je nisem bala. Saj Evropa ne bo začela take vojne, ne bo dovolila kaj takega! Blaznost! Kaj naj se vsa Evropa spremeni v eno samo bojno polje, kako naj postavi na kocko svojo kulturo in blagostanje svojih narodov! … Vendar je nekakšna nervoznost drhtela v najinem pogovoru. Nekaj je napolnilo zrak z napetostjo in posebno razburjenostjo. Vsi ljudje v veliki dvorani in zunaj na širokem, prostranem trgu so bili drugačni kot navadno. Nemir je vladal povsod. Vsi so nekam hiteli, hiteli … Njihovih obrazov ni bilo mogoče razbrati, tako hitro so prihajali, stopali mimo, izginjali. Ruski oficirji so se držali bolj pokonci kot po navadi in veliko samozavestneje. Meščani so bili zaskrbljeni, žene preplašene. Samo Židje so se mi zdeli zadovoljni, kot da se pripravljajo na dobro trgovino in da že barantajo bolje in več kot sicer. Rezervisti so bili že poklicani pod orožje in so kupovali nešteto stvari pred odhodom. Midva sva bila tako blizu drug drugemu v onem hrupu okoli naju. Čutila sem, da so moje oči tople, da grejejo, kadar Vas pogledajo. Vprašali ste me, kako sem zadovoljna s počitnicami, če sem spoznala veliko plemenitih ljudi. »O, veliko,« sem potrdila. »Ampak veste, od vseh ljudi, ki jih poznam, ste vi najplemenitejši!« nekam lepo in lahko mi je bilo v duši in niti za trenutek ni zginil nasmešek z mojih ustnic. Tudi Vaše oči so se neprestano smehljale. »Kaj boste pridno delali, ko se vrnete?« ste me vprašali. »Takoj mi pošljite rokopise! Nikar ne pozabite!« »Ne bom! Kako naj pozabim! Saj jaz prav za prav delam za vas, samo za vas!« sem kriknila. Vaše oči so zasijale, jaz pa sem zardela. »Pa saj to se menda ne sme reči?!« sem rekla v zadregi. »Kaj se ne bi smelo, zdaj, tik pred vojno …« ste odgovorili. »Ne verjamem, da bo vojna,« sem pripomnila. In pustili ste me pri tem; nič me niste prepričevali, da bo vse drugače, usodneje, strašnejše, kakor sem si jaz to zamišljala. Samo včasih je zaječal iz Vaših besed resen, temen ton, slutnja vsega tega, kar se zdaj dogaja. Mogoče ste mogli biti zato iskrenejši, bolj osebni in toplejši kot kdaj koli. »Kaj veste, da se jezim,« ste rekli nenadoma. »Zakaj? Name?« »Ne, ne na vas!« ste hiteli, da bi me prepričali. »Nase se jezim!« »Pa zakaj, če smem vedeti?« »Ker sem tak, kakršen sem! Ker sem se tako zatajeval, odkar pomnim, da se nič ne more več prebiti iz mojega najglobljega jaza na dan. Iz onega jaza, ki zanj nisem hotel vedeti, ki sem ga dušil petnajst, dvajset let, ki sem ga obdal z mrzlo zunanjostjo vestnega človeka in resnega dela od zgodnje mladosti. Toda za tem trdim oklepom ni vse trdo, ni vse hladno …« »Saj jaz to vem,« sem Vas prekinila. »Meni se niste nikoli zdeli mrzli nasprotno, neka posebna, nepopisna toplota veje iz vas.« »Pa vendar! Nikoli se nisem izdal, da bi občutili, kako močan je bil vtis, ki ste ga vzbudili v meni. In to mi ni prav … Nikoli nisem imel opravka s takimi ženami. Vi ste bili zame dejanska rešitev enega celega problema. Dokler sem imel stike z ženami, ki se še naprej čutijo slabše, polagajo orožje in iščejo zavetja samo v svoji ženski naravi, sem često premišljeval, kako da ta svet od tistega, kar je njegovo nič ne nudi; kako da nima še tudi nekega lastnega razvitega in izrazitega duševnega življenja. Vi ste ta problem rešili sami s seboj …« Prižgali ste cigareto, držali ste se modro in resno, kot da razodevate znanstveno resnico. »Kaj pa predavate o tem, gospod prijatelj?« sem se zasmejala. Toda nekaj me je zmedlo. Nekaj voljnega in ponosnega mi je napolnilo prsi. Cigareta se Vam je končno vnela. »Zdaj pa moram tudi jaz nekaj priznati,« sem rekla in se nasmehnila. »Poslušam.« »Nikoli vam še nisem povedala, kako mi ugajajo vaše roke. To so najlepše roke, kar sem jih kdaj videla živih in naslikanih. Najbolj poduhovljene in najpopolnejše po obliki. Tako so velike in močne. Pa tako dobre so, mirne, plemenite! Kadar koli jih pogledam, občutim, da vsakemu morejo in tudi hočejo pomagati, da vsakega pomirijo.« Tiho ste se nasmehnili in ste pogledali svojo roko, kot da hočete stvarno presoditi resničnost mojih besed, besed.« »Zares so velike,« ste potrdili. »Velike so! Rada bi naslonila svoj obraz na vašo dlan ter mislila, da sem majčkena deklica. Pozabila bi na življenje.« Pogledala sva si v oči in se zasmejala nedolžno in veselo kakor otroka. Prišel je natakar in naju vprašal, če še kaj želiva. Zbudil naju je iz zamaknjenosti. Plačala sva in vstala. Sedla sva v voz in se odpeljala na stanovanje mojega starejšega brata, kjer sem imela še nekaj svojih stvari. Prosila sem Vas, da bi šli z menoj gor, ker nisem vedela, če je kdo v stanovanju, da mi pomore. Srečala sem dečka, hišnikovega sina, in sem ga poslala po očeta, da mi odnese prtljago v voz. Gori v stanovanju mojega brata res ni bilo nikogar.šla sem skozi salon v sobo svoje nečakinje, ki mi jo je odstopila, kadar sem bivala v Varšavi. Z okna se je odpiral čudovit razgled na mesto in reko. Odprla sem okno. Sonce je sijalo na cerkev in palače, na ulice in reko. Varšava! Moje rojstno mesto! … Srce poljsko! … Nehote sem razširila roke proti krasni, bogati sliki, ki se je ponujala mojim očem. Poklicala sem tudi Vas. »Pridite, da pred ločitvijo skupaj pogledava Varšavo!« Stopili ste v mojo sobo in šli k oknu. Tisti hip se je v meni zbudilo močno čustvo, srce mi je prenehalo biti, v glavo mi je udarila kri. Silno, silno sem si želela, da bi me poljubili! Z vso močjo me je nekaj gnalo k Vam, da bi se Vam vrgla na prsi, da bi vam ovila roke okoli vratu in bi okusila poljub vaših možatih, kljubujočih ustnic. Trenutek, dva sem stala kot vkopana. Nato sem zdrznila. Brž sem začela zbirati stvari iz omare in jih metati v kovčeg. Še nekoliko knjig s pisalne mize … V nekaj minutah sem vse opravila. »Kajne, čudovito,« sem Vam govorila, ko ste stali pri oknu. »Pa to sonce! Kraljevski dan … Niti vročina me ne moti …« Niti enkrat nisem dvignila pogleda, zato ne vem, kaj ste delali, če ste občudovali prelepi varšavski razgled … Molčali ste in niste rekli niti ene besede, dokler sva bila sama. Minilo je nekaj sekund. Na hodniku je pozvonilo. Sluga je prišel po stvari. Nisva zagrabila, kar nama je ponujalo naključje … Nisva se ločila, nič si nisva rekla … Dragi prijatelj, če se ne vrnete, ne bom nikoli prebolela onih trenutkov, ki so bili najini, pa sva jih zamudila! Prijatelj, če se ne vrnete! … Morala bi si nekaj povedati in si pojasniti, vsaj še nekaj! Prijatelj moj, žal mi je, hudo mi je žal … Pa Vi? Vi, prijatelj? Povejte, recite! Prijatelj, če se ne vrnete, kaj ne bom nikoli, nikoli vedela? Zakaj, zakaj sva molčala?! Kje je gotovost in kje jasnost? Kje so besede, ki se jih ne more dotakniti nobena bojazen, noben strah? Ostale so samo slutnje … Res, slutnje morejo veliko dati, veliko lepote, bogastva, sreče in ponosa. Jaz pa hočem več! Hočem resnico, jasno kot sonce, ker moje srce je boječe in se ne more nadejati, ne more verjeti v tisto, kar pričara slutnja. Moja duša je skromna, zato išče jasnih besed, da zaupa. Vedno se bo bala, vedno bo drhtela … Oh, prijatelj, če se ne vrnete, kako naj prebolim, kako?! Kaj ste mi rekli takrat na železniški postaji pri ločitvi? »Zbogom, gospa Hanka, nikdar več se ne bova videla. Bodite srečni in spomnite se včasih name in na najino skupno delo.« To ste mi rekli. Nisem hotela verjeti Vašim slutnjam. Smejala sem se Vam. Nikoli se niste ničesar bali, bili ste že v sto nevarnostih in ste tudi v vojni zmogli izpodbujati druge, jim biti v oporo. Vi pa ste rekli z resnožalostnim nasmeškom: »Jaz to vem, jaz to gotovo vem. Tako mi je nekam ledeno okoli srca …« »Razburjeni živci, preveč ste delali!« sem ugovarjala. »Le kako more biti moderen človek in znanstvenik praznoveren?! Vi, delaven in resen človek?!« Ljudje so navalili v čakalnice. »Le kako boste dospeli domov!« Vas je skrbelo zame. Opazili ste dva stara gospoda, dva znana Vam vseučiliška profesorja iz Krakova in ste ju prosili, naj se na potu zame zavzemata. »Zdaj moram pa tudi jaz pohiteti,« ste rekli.«Že je pol treh. Moram se vreči v uniformo pa na fronto … Prav za prav grozen nesmisel: jaz in vojna! Jaz, ki jo sovražim in ki sem se vedno boril proti njej, ki sem bil povsod, tudi pri socialnem in nacionalnem gibanju proti surovim sredstvom …« »Veliko bo takih ljudi, ki mislijo in čutijo kot vi, na vseh frontah, če pride do evropske vojne,« je dejal profesor Wronski, častitljiv starec. »Pa vendar to ne bo preprečilo, da ne bi streljali drug na drugega. Preteklo bo še dolgo časa, preden se bo človeštvo spametovalo in se odreklo vojnam.« Stisnili ste nam roke in se izgubili v gneči. Moj Bog, kakšna je bila tista moja vožnja domov! Kakšna grozna stiska je bila v vlakih, koliko je bilo ljudstva na vseh železniških postajah, kakšen hrup, kakšno tarnanje, cviljenje, vpitje! Vse se je mešalo. Na vsaki postaji so se zgrinjali ljudje v vlake. V kupéjih ni bilo prostora. Ljudje so stali povsod, po hodnikih, na stopnicah, tudi na strehi so sedeli. Naš vlak je bil vlak beguncev, avstrijskih državljanov, ki so hiteli domov. Prtljaga se je grmadila okoli nas, nad nami. Železniški uradniki in nastavljenci so tekali na postajah kot divji med ljudmi, gonilo so jih sem in tja, jim branili, da ne smejo nesti svojih stvari s seboj v vagone. Kot blazni so kričali, hripavi že in slabi so dopovedovali, da je zadaj poseben voz za prtljago. Toda množica je bila preplašena, zlasti žene so samo s tarnanjem in jokanjem dajale iz rok svoje zavoje, posteljnino, kovčege, košare. Tisti, ki so bili močnejši in brezobzirnejši, so vlekli svoje imetje s seboj v kupé, zapirali so z njim hodnike, izhode posameznih kupéjev, prehode, ki vežejo po dva vozova. Otroci, ki so se že delj časa vozili, so jokali od žeje in lakote. Matere so jih skušale uspavati in jih položiti kamor koli, kjer je bilo vsaj pedenj prostora, pod sedeže, gor na prtljago, na košare in svežnje, ki so se dvigali na hodniku skoraj do stropa. Nihče ni imel prostora, da bi sedel, vsi so bili utrujeni in bledi od stanja in nespečnosti. Včasih se je vlak ustavil sredi proge; medtem so drugi vlaki, polni moških, drveli mimo v nasprotno smer. Sama ne vem, kako sem prišla v Krakov. Moja sopotnika sta mi prigovarjala, naj ostanem v Krakovu, da se odpočijem. Jaz pa nisem hotela. Vedela sem, da so doma zaskrbljeni, pa tudi po otrocih sem hrepenela. Tukaj sem padla v prav tako razburjenje kot na ruski strani. Množica je hrumela. Povsod je bilo vse črno ljudi. Vse se je podilo sem in tja. Žene so jokale, moški kričali in preklinjali. Tu se vzdignila pesem pa je spet zamrla v žvižganju lokomotiv in drdranju vlakov; tam je žena objela moža in ga ni hotela izpustiti; s silo so jo morali odtrgati od njega. Ljudje so zahtevali pijače, jedil, vode, dajali so krono za eno samo žemljico in pet kron za steklenico kisle vode. Stopila sem v vagon, kjer so bili sami moški. Vsi so se vozili nekam v notranjost, da se zglase pri svojih polkih. Nihče ni več gledal na karte in razrede. Kjer je kdo mogel dobiti prostor, tam je ostal. V našem kupéju prvega razreda je sedel v kotu pri oknu nasproti meni bos cigan in se neprestano smejal in zbijal šale, češ da ni nikoli sanjal, kako mehko in udobno so vozi gospoda. Zraven njega je sedel neki suplent, mlad fant, še golobrad. Poznala sem da. Bil je iz številne družine. Od sedmih bratov so bili vsi poklicani na fronto. On je bil zdaj edini doma pri materi. »Od mene se je mati poslavljala, kot da se poslavlja od nas vseh,« je pripovedoval. »Moj Bog, kako je bilo to strašno! Poglejte gospa, ves sem še moker od njenih solz …« In mi je pokazal suknjo. Pa tudi sam je imel oči rdeče, govoril je hripavo, solze so tudi njega dušile v grlu. Ob mene pa se je stiskalo troje otrok in naprej od njih njihov oče. »Poslal sem ženo v toplice, da si opomore. Služkinja mi je pobegnila domov, ko je zvedela, da bo vojna. Jaz sem poklican v vojake. Živimo blizu meje, komu naj prepustim otroke? Peljem jih s seboj, mogoče mi bodo pri polku dovolili, da jih spremim k materi … Ali pa se bo našel kdo, da mu jih zaupam, dokler ne pride žena ponje …« Pri suplentu je sedel neki sodnik, imel je s seboj žganje in ga ponujal tovarišem, naj pijejo in naj vse pozabijo … Tudi cigan je pil in suplent in trgovček in dva agenta in neki kmet in dva tovarniška delavca, ki sta bila v našem kupéju. Tisti, ki niso imeli prostora, da bi sedeli, so stali. Vse so si delili med seboj, kar je kdo imel: šunko, pečenko, pecivo, sladkarije, sadje, pijačo. Tudi cigan je dobil pravično od vsakega svoj del. Pod našim sedežem, spodaj pod našimi nogami je ležal neki odvetniški pripravnik. Sodnik ga je poznal. Pripovedoval nam je o njem, kako je hotel pravkar odpreti svojo lastno pisarno in se oženiti. Mobilizacija ga je uničila. Privlekel se je opotekajoč v vagon in padel med nas. Smrdel je po konjaku. Sodnik je trdil, da je sicer trezen človek in da je gotovo prvikrat v svojem življenju tako pijan … Vlak se je počasi vlekel skozi temo. Vsak trenutek smo se ustavili bodisi na progi bodisi na kakšni postaji, ki je bilo okoli nje kar vse črno razburjene množice. Divja pesem je dvigala kvišku sredi kričanja in zmešnjave. Slišali pa smo tudi ženski jok, tanek in oster kot nož, ki reže srce. V Suchi sem morala prestopiti. Pomagali so mi iz vlaka. Cigan in suplent sta celo tekla ven in mi odnesla prtljago v restavracijo. Obema sem stisnila roko. Poskušala sem dobiti malo mrzle ali kisle vode. Bila sem silno žejna. Glava mi je gorela. Kar me nekdo objame. »Hanka, Hanka! Kaj si to ti?! Kako si prišla semkaj?« Bil je moj najmlajši brat Jan. O Bog, kakšno veselje! Je še dijak. Saj ga poznate. Poslušal je nekaj Vaših predavanj, tudi je bil pri meni čez počitnice, ko ste me Vi obiskali. Obožuje Vas. Saj to ste morali tudi sami opaziti. On je edini iz moje družine, ki ve za vse moje skrivnosti in ve ter se ponaša s tem, da sem jaz, njegova sestra, Vaša sodelavka. Tako je čvrsti, iskren in mil. Kot nepokvarjen otrok. Ko bi vedeli, o čem sva se pogovarjala in kaj vse mi je govoril! Koliko lepih pogovorov, ki sem jih tako rada poslušala … Niti dve sestri ne moreta biti med seboj bolj iskreni, kot sva midva. On je edino bitje, ki me preveč ljubi in preveč ceni. Ampak lepo je, kadar se moreš opreti na tako iskreno, brezpogojno in brezmejno vdanost. Bil je že v uniformi. Solze so mi privrele v oči, ko sem ga zagledala takega. »Kaj pa ti, dragi mili?« »Na bojišče, Hanka! V vojsko, Hanka! Vsak hip se morejo sprožiti puške, vsak hip morejo bruhniti topovi. Kako srečen sem, da sem te tako nenadejano našel! Kako sem blažen, da se morem posloviti od tebe!« in mi je stiskal roke, jih poljuboval, se mi smehljal, ves razigran kot otrok. Dotaknila sem se njegove obleke, ki me je plašila, in sem ga vprašala: »Kaj se nič ne bojiš?« »Zase nič, Hanka! Toda Poljska, uboga Poljska! Razdeljena je na dva tabora. Jaz in moji bratje moramo dvigniti roke drug proti drugemu. Koliko bo neki izteklo naše krvi! … O Bog, črna usoda, ki je zadela naš narod! … Hudo mi je, Hanka, hudo! Ne morem prav verjeti obljubam, ki se širijo med nami. Tu nam obetajo marsikaj, pa tudi tam čez ponujajo veliko. Kaj pa bo med tem, kdo vse? Zdaj sem vojak. Molčati moram in storiti, kar mi zapovedo. Pod to kapo je najbolje, da glava nič ne misli. Naj se zgodi, kar zahteva usoda. Hrabri bomo. Poljaki niso bili nikoli strahopetci, pa naj je nad nami vihrala katera koli zastava … Pa kaj je s Stanislavom? Kako z njegovo ženo? Kaj dela Olga? Ali se mi je izneverila? Rekel sem ji, naj me čaka. Dokler ne postanem slaven in zaslužen. Nikdar ne bo našla moža, ki bi ji bil bolj vdan od mene …« Smejal se je, spraševal za brate in se šalil. Nikdar ni bil zgovornejši. »Pa kaj je z Zigmundom? Tudi on mora tam preko pod puško. Stanislavu mogoče še ne bo treba tako hitro … Sicer pa, če bo trajala vojna delj časa, bodo prišli tudi starejši na vrsto. Ali jih ima že štirideset ali ne … Vladislav je moral na Dunaj. No, on je pri topništvu; inženirjem je celo v vojni bolje. Mi filozofi smo samo pehota. Pa s kom si se še sestala v Varšavi? Ali si bila samo s Staszyńskim?« se je nenadoma spomnil in vprašal. »Bila. Bila sem z njim dve uri in pol pred svojim odhodom. Pomisli! V oni veliki, razburjeni Varšavi sem ga našla. Srečno naključje ali kaj naju je privedlo skupaj nekaj ur poprej, preden sem morala jaz bežati preko meje domov in se je moral on zglasiti v ruski vojski …« »O, Hanka, ni bilo to samo naključje! Pripoveduj, pripoveduj, kaj sta se pogovarjala, kaj je dejal? Kaj pravi o vojni? Kako sta se ločila?« ― Vprašanja so mu kar vrela na usta. Imel je izredno srečo, da je ujel natakarja, ga podkupil, ne vem s čim, da nama je prinesel čaja in prigrizka. Vse to pa se je izvršilo tako na hitro, gredoč, da nisem niti opazila, kdaj. Nalil mi je čaja. »Hanka, zdaj pa kar začni pripovedovati!« In začela sem mu pripovedovati. Okoli naju so se pehali možje, kričali na natakarja, se poslavljali od žen, prihajali, odhajali. S perona je segal do naju hrum vojakov in rezervistov, čula sva pisk lokomotive, odhod in prihod vlakov. In v tem hrupu, vrvenju in tuljenju sem povedala svojemu bratu vse, vse. Še sama ne vem, kako sva se mogla toliko pogovoriti in si toliko povedati. Bila sva samo tri četrt ure skupaj. »In ti si ga hotela poljubiti?« me je brat vprašal. »Hotela sem ga,« sem rekla vsa vroča, zardela. »Pa zakaj ga nisi, Hanka?! Za Boga, kako sta se mogla tako ločiti? Žal ti bo, kesala se boš!« »Pa kako bi mogla jaz ― žena? …« »On te ljubi, to vem! Toda on ima silno oblast nad seboj. On je strog s seboj, on sebi nič ne dovoljuje. Vem, da ni nikoli nikomur nič zakrivil, tudi ženi ne …« »Ampak jaz sem poročena. Vidiš, brat, na to si pozabil.« »Nisem. Saj to je bilo prav tisto, česar on ni hotel razžaliti …« »Praviš: on ni hotel razžaliti tega … Kako pa naj bi smela jaz? … Kako bi mogla pogledati svojemu možu v obraz?« »Svojemu možu, Hanka? Ha, ha! Jaz ga ne ljubim, ti to veš. Vendar priznaj, da ti nisem nikoli nič govoril proti njemu. Zdaj pa ti rečem: tvoj mož te ni vreden! Mogoče se boš o tem kmalu prepričala. Pa bolje, da se ne prepričaš … Ne vem in ne razumem, kako te ljubi. Ampak njegova ljubezen te žali. On ti jemlje polet, notranjo vrednost … Ne morem ti tega prav povedati. Pa tudi treba ni. To vem, da si sama že zdavnaj občutila, da se poleg njega nisi razvijala in dvigala. Nasprotno, on si je vedno prizadeval, da bi bila čim niže, prav na dnu. On se je obešal na tebe. Kako, zakaj, kdo bi to vedel? … Mogoče ljubi tvoj obraz, tvojo postavo, tvoje telo, tvoj nasmeh, tvoj glas, toda ne ljubi ognja, ki je v tebi. Veš, one notranje luči, tvojega duha, narave ali kar je že. Tvojo masko ljubi in ne tistega, kar je pod njo in živi in ki jo še dela lepo in privlačno … Oh, o bog, dovolj o njem … Prava ljubezen, veš, to je nekaj svetega, to človeka dviga … Pa kaj je napravil Kazimir Staszyński iz tebe? Kaj te ni napravil boljše in bogatejše v vsem, v mislih in čustvih, v delu in pogovoru s komer koli? … Jaz sem vedel, da te ljubi, enkrat sem ti to že rekel, ko sem vaju prvikrat videl skupaj. Vidva sta vredna drug drugega. Nisi hotela verjeti, sploh nisi hotela kaj slišati o tem, celo prepovedala si mi govoriti o tem. Vendar je bilo res, ker sicer ne bi imel moči, da bi tako poplemenitil tvojo dušo, da bi jo vso razsvetlil in očistil vseh madežev … Kajti vedi, Hanka, ti si boljša, odkar poznaš njega. Tvoje bitje je lepše, dragocenejše … Kako naj ti to pojasnim? … Saj moraš sama vedeti za to! … On te je ljubil, odkar te je prvikrat videl in se pogovarjal s teboj. Kaj misliš, da bi sicer imel tak vpliv nate, kot ga je imel? Ni moči vladati drugi duši brez velikega čustva do nje v svojem srcu. Oh, Hanka, ni človeka, ki bi ga tako spoštoval kot njega, ki bi bil o njem tako prepričan, da ne zmore nič nizkotnega in nič hudega. Vsi ljudje, ki ga kakor koli poznajo, ga spoštujejo in ljubijo, a poznajo ga mnogi, verjemi! Prepričan sem, da ni človeka, ki bi dvomil vanj, da ga sploh ne more biti! In ti, Hanka, si tik pred vojno, tik pred ločitvijo, ki je bila mogoče zadnja, premišljevala, kaj se sme in kaj se ne sme! Če bi ti dejal, kako te ljubi, ali ne bi bilo to zate nekaj tako silnega, da do smrti ne bi pozabila in si ne bi nikoli želela ničesar več razen tega, ker bi bilo to največ, kar bi mogla doživeti! In če bi te poljubil ali če bi ti poljubila njega, kaj ne bi bil to najsvetejši in najsvečanejši trenutek v tvojem življenju ― pravi zakrament?! … Tako mislim jaz o tem, Hanka, in zato mi je žal, ker si zamudila ta trenutek, ker si mu dovolila, da je šel mimo, ko bi ga mogla izpopolniti z neizmernim bogastvom … Žalovala boš za njim in mogoče že žaluješ … Tudi on bo žaloval, verjemi! … In če pogine, bo mislil še v smrti na oni trenutek, ki je bil med vama in čakal, da dobi, kar je zahteval od vaju, in še v zadnjih vzdihljajih bo obžaloval in se kesal. Prav tako, kot se boš tudi ti kesala do smrti! …« Obmolknil je. Sedela sem poleg njega s srcem, polnim nepopisne sreče in nepopisne žalosti. V tolažbo so mi bile njegove besede, polne prelepe sreče, pa tudi grenke kot pelin. »Kaj je rekel? Da sluti smrt? Da mu je ledeno pri srcu? Da ve, da bo padel?« »Tako je rekel.« Nastal je molk, potem pa je kriknil od bolečine: »Ni dobro, kadar imajo ljudje njegove vrste take slutnje.« Prijatelj, še slišim njegov glas, kako je rekel: »Ni dobro, da imajo ljudje njegove vrste take slutnje.« Na vratih perona je nekdo zaklical: Krakov! Moj brat je moral oditi. »Zame se ne boj, sestra! Zame se ti ni treba bati, Hanka!« == V začetku decembra 1914. == Dragi prijatelj, vojna je prišla tudi do mene. Danes dopoldne se je zgodilo tole: Sedela sem pri pisalni mizi in pisala Janu, ki je še vedno živ in zdrav nekje na gališkem bojišču in ki si prizadeva živeti preprosto, brez modrovanja in premišljevanja, zgolj telesno življenje iz dneva v dan. Najbrž ga samo moja pisma včasih spomnijo na svet knjig in kulture, ki ga je zapustil. V tem zaslišim spodaj pred hišo krik in prepir. Pogledam skozi okno. Stari vrtnar Ignac razpravlja nekaj z bedno, razcapano ženo, ji nekaj dokazuje in jo vleče k vratom železne ograje, ki je skozi njo najbrže vstopila. Ona se mu priklanja, tolče se s pestjo po prsih in hoče k moji hiši. Izgubila je ruto z glave in skuštrani črni lasje so se ji vsuli po hrbtu. Že je tudi kuharica Liza planila iz hiše in zdaj se vsi trije prerivajo sem in tja. Žena nikakor noče popustiti. Odprla sem okno in vprašala, kaj vse to pomeni. »Rada bi šla gor k vam, blagorodna gospa!« »Pa jo pustite, zakaj ji branite?« »Ampak to je Marina, gospa, Marina, žena sluge v gospodovi pisarni.« »Tem laže more priti k meni! … Pridite gor, Marina!« »Pijana je!« zavpije Liza. »Ni res, blagorodna gospa, ni res! Za božjo voljo, poslušajte me, usmilite se me!« »Peljite jo gor!« sem zapovedala. Stari Ignac je spustil ženo in ta je takoj stopila k vratom. Zaskrbljen je pristopil k oknu ter mi rekel z resnim, svarečim obrazom: »Blagorodna gospa, blazna je, vidi se ji, da je blazna!« »Nič zato, naj pride. Ne bojim se.« Zaprla sem okno. Medtem je Liza že pripeljala ženo in obstala poleg nje. »Lahko greste na delo, Liza! Poklicala vas bom, če bo treba.« Marina je bila vsa iz sebe. Težko je dihala in ječala je kot človek, ki silno trpi. Čevlje je imela vse zasnežene, obleko mokro. Bila je slabo oblečena v neko poletno jopico; roke so ji bile modre od mraza. Opotekala se je sem in tja. »Kaj morem storiti za vas? Sedite!« »O, blagorodna gospa, ne spodobi se zame, da bi sedla. Ne spodobi se zame, da stojim pred vami! Milostljivi moj Bog, usmili se me reve!« In padla je predme na kolena in začela poljubovati rob moje obleke. »Blagorodna gospa, velika grešnica sem! Zato me je gospod Bog tudi kaznoval. Tudi druge je kaznoval zaradi mojega greha. Ali veste, blagorodna gospa, zakaj je vojna? ― Zaradi mene je vojna, samo zaradi mene,« je šepetala, grozna v svoji blaznosti. Nekaj me je pretreslo in prevzel me je strah. »Vstanite, Marina, sirota. Vojne niste krivi vi. Kako bi bili vi krivi? Mi vsi, vsi smo krivi! …« »O ne, blagorodna gospa, samo jaz, samo jaz!« Udarila je z glavo ob tla in začela tarnati: »Kristus, usmiljeni Jezus, zakaj sem se tako pregrešila? Zakaj je poslal Bog pokoro na svet in vsi ljudje bodo poginili!« Dvignila se je na kolena in se s pestjo tolkla po prsih. »Samo mene kaznuj, pravični Bog! … Toda on ne bo kaznoval samo mene! Tudi nedolžni bodo trpeli zaradi mojega greha … Mojega moža so ubili Moskovčani … Zaradi mene, blagorodna gospa!« »Sirota!« sem jo skušala pomiriti. »Vstanite! Niso ga ubili zaradi vas, ne zaradi vas! Tudi drugi poginjajo. Mnogo jih …« »Vem, da tudi drugi. Toda zaradi mene! Ker se še nisem skesala pred vami in Bogom. Molčala sem, tajila sem svoj greh. Nikomur nisem pravila o njem. Niti Marek, moj mož, ne ve nič o tem. Zato je moral poginiti,« je šepetala strastno. In spet je začela biti z glavo ob tla. Že sem hotela pozvoniti sobarici, ko se je Marina priplazila še bliže k meni, me pod koleni objela za noge in začela kričati: »Priznati hočem! Izpovedati se hočem pred vami in Bogom! … Grešila sem z milostljivim gospodom vašim možem, zato so Moskovčani ubili Mareka! …« Vsa sem otrpnila. »Marina! Žena! Pustite me! Za Boga, pustite me! Vstanite! Kaj govorite?!« Poskušala sem se je rešiti in sem jo porivala od sebe. Prevzel me je silen drget. »Imate prav, blagorodna gospa! Grešnik se ne sme dotikati pravičnika.« In me je spustila ter se dvignila na kolenih. ― Z očmi, ki se je v njih kazala blaznost, mi je govorila zdaj kot v vročici: »Pred osmimi leti, ko je bil Marek na manevrih, sem grešila z blagorodnim gospodom vašim možem … Prihajal je vsak dan k meni in jaz se mu nisem odtegovala … Ugajal mi je … Zli duh mi je zmešal dušo … Potem se je rodil otrok Česlav, ki ste mu bili vi krstna botra, ker mi je blagorodni gospod zapovedal, da moram vas prositi za botro, da ne bi Marek nič sumničil … Usmili se me, usmiljeni Kristus! Vem, da je bil to silen greh! … In kaznoval me je gospod Bog, hitro kaznoval! Komaj je otrok shodil, ga je Bog poklical k sebi. Jaz pa sem tega otroka zelo ljubila in čutila sem, da je kazen božja, ker je umrl. Veliko sem jokala, veliko sem prosila in že sem mislila, da je greh maščevan in odpuščen. Pa ni bilo tako! Bog ga ni pozabil, ker sem tajila greh pred svetom in pred vami in pred Marekom. Ni ga Bog pozabil, čeprav sem ga jaz pozabila.« Začela je jokati, tožiti in se tolči po prsih. »Vidite, spomnil se je pravični Bog mojega greha in se odločil kaznovati me, da se bom kesala, kakor zahteva on. ― In prišla je vojna. Poklicali so mojega Mareka, naj pride in se bori. Jaz pa sem še čakala, še sem mislila, da je dovolj trpljenja in da mogoče ne bo treba priznati sramote pred svetom. Toda Moskovčani so ubili Mareka … In jaz sem kriva, jaz, nesrečnica! Šla sem, da se skesam, da priznam vsem ljudem, kaj sem zagrešila. Šla sem po mestu in prosila vsakogar, ki me pozna in ki je prej mislil, da sem poštena žena, naj postoji in naj me posluša. Morala sem se ponižati, da bo svet vedel, kakšna grešnica sem. Pa sem prišla tudi k vam, da tudi vam to povem. Ker proti vam sem največ zagrešila. Prosim vas, odpustite mi, da mi bo tudi Bog odpustil! Potem bo mogoče prenehala vojna, ko je tudi že Marek mrtev.« Spet se je vrgla na tla ter se po kolenih plazila za menoj. »Pomirite se, jaz vam odpuščam. Poslušajte, Marina, jaz vam odpuščam,« sem ponavljala neprenehoma, zobje pa so mi šklepetali od silnega razburjenja. Pozvonila sem. Prišli sta sobarica in kuharica. Komaj sem se držala na nogah. »Odpeljite to ženo! Reva je prišla ob pamet, mož ji je padel. Dajta ji najpoprej kaj toplega, čaja, juhe! In ogrnita jo s čim. Dajta ji kako ruto na glavo, da ne zmrzne po poti! Potem pa naj jo stari Ignac odpelje v mesto. Peter naj napreže voz, takoj! Odpravita jo čimprej.« Mehanično sem stopala z njimi skozi sobe na hodnik do stopnic. Tam je stal Ignac. »Ne zamerite, čakal sem, da bi pomagal, če bi se kaj zgodilo …« »Prav, prav. Odpravite jo čimprej v mesto. Pazite nanjo med potjo.« »Kam naj jo odvedem, blagorodna gospa?« Za hip sem se zmedla. »K mojemu soprogu, Ignac, k milostljivemu gospodu v pisarno. On bo že vedel, kaj je treba napraviti.« Vrnila sem se v svojo sobo. Glava se mi je trgala od vsega tega. Na tleh, kjer se je plazila Marina, so bili veliki, mokri madeži. Sedla sem k pisalni mizi in naslonila glavo na roke. Torej tudi še to?! Tudi še to! No, vidite, tak je bil torej moj zakon, to je bilo za vrati, ki jih nisem mogla odpreti! Pa mogoče je še mnogo več podobnega? Moj mož je prišel domov prej kot navadno. »Ni mi dobro, Hanka, ne bom večerjal,« je rekel, ko je stopil z Jadvigo in Staziko v mojo sobo, potem ko mi je voščil dober večer. Nisem se nadejala, da bo stopil predme. No, seveda, otroka ne smeta ničesar slutiti … »Tudi meni ni danes za večerjo, glava me boli.« »Potem bi Jadviga in Stazika morali večerjati sami, midva pa bova pri tebi popila čaj.« »Glej, mama, prinesli smo časnike … Ali veš, da so naši spet ujeli preko dva tisoč Moskovčanov?! Pa to je prav za prav malo! Vsak dan bi jih morali vsaj deset tisoč, a vsak teden sto!« se je smejala Jadviga. »In Nemci so zavzeli Lodz!« je zakričala Stazika. »Slaba jim prede, Moskovčanom!« »Prenehajta! Ne morem več poslušati to večno: »Moskovčani«. Med njimi so tudi Poljaki! Lodz so poljska tla! Poljska zemlja se uničuje, rušijo se poljske vasi!« Nisem mogla delj molčati. »Toda Galicijo so nam oropali, požgali in oplenili Moskovčani, pardon, ruska vojska ― tja do Karpatov!« je vzkliknila Jadviga razburjeno. »Tako tu kot tam ista groza! Rusi potiskajo Avstrijce, Nemci hočejo zavzeti Varšavo, toda eni kot drugi gazijo preko nas Poljakov. V Lvovu kozaki, v Lodzu in mogoče tudi kmalu v Varšavi nemški ulanci, Poljakov pa na milijone brez doma in domačije, na milijone naših porušenih ognjišč; na milijone žen in otrok lačnih tava na ostrem zimskem mrazu … Kako se moreta vidva, otroka, navduševati za vojno in uživati ob vojnih poročilih, ki vsebujejo v kratkih stavkih toliko nepopisne človeške bede …« Razvnela se se ob usodi poljskega ljudstva in pozabila na lastno žalost … »Samo vojne odločajo o usodi narodov …« mi je ugovarjala Jadviga. »Res, prav praviš sestra! Ta vojna bo dala Poljakom prostost; zakaj se torej plašiš žrtev, mati?!« je rekla Stazika. »Ne verjamem tega!« sem vzdihnila. »Ta vojna bo oslabila vso Evropo, mogoče najbolj pa nas Poljake. Iz dneva v dan rastejo žrtve. Kdo ima pravico toliko žrtvovati?! Za kateri namen bi se smelo žrtvovati vse to?! Kaj je zadosti veliko, da bi bilo vredno tolikih človeških nadlog?!« Moj mož je molčal. Hotel je prikriti, kako je razburjen, kako težko mu je poslušati pogovor, ki ga v tem času ni mogel zanimati, toda nemir se je kazal na njegovem obrazu bolj, kot je hotel. »Pustita mater, moji borbeni hčerki! Ona je premehka, da bi bila hrabra. Če bi se ji obetal cilj, čudovit, kot si ga je le moči misliti, toda dosegljiv samo v primeru, če bi ga odkupila s krvjo, bi se ona obotavljala; žrtvovala ne bi niti enega življenja …« se je smehljal nervozno. »Samo svoje lastno!« »Toda tudi če drugi prostovoljno žrtvujejo svojo kri? …« je vprašala Stazika. »Otroka, pustimo ta pogovor!« sem zaprosila nenadoma razžaloščena. »Ne morem o vsem tem premišljevati … Srečna sem, da sem žena, da se smem zgražati nad vojno in se razžalostiti zavoljo hudega, kar povzroča …« »Odidita v svojo sobo, Jadviga in Stazika! Pustita naju sama. Moram se nekaj pogovoriti z materjo,« je rekel končno moj mož. Voščili sta mi lahko noč in me poljubili na lice. V duši mi je bilo nepopisno težko. Hotela sem ju zgrabiti za roke in ju prositi: »Dragi hčerki, ostanita pri meni! Mati vaju potrebuje! Oh, silno vaju potrebuje, kot še nikoli, potrebuje vajine ljubezni, vajinih src … Hčerki moji, vajino mater je nekdo hudo užalil, izdal, oblatil … Objemita me, varujta me, potolažita me!« Toda oni sta me poljubili tako hladno, samo iz gole navade, raztreseno, brez pravega čustva … Srce se mi je stisnilo, zabolelo me je, kot da ga nekdo tlači s surovo pestjo. »Adijo, očka! Pa saj boš gotovo še prišel malo k nama, preden ležeš? … Ali nama boš dal kaj bonbonov? … Moraš! Zakaj pa si naju tako razvadil, prav ti je!« Res, on ju je vedno podkupoval s sladkarijami in darovi, sem pomislila, in grenkoba mi je napolnila dušo, grenkoba, ki razjeda in uničuje … Božali sta ga po laseh, se mu dobrikali in ga poljubovali. Naposled sta odšli. Dolgo sva molčala. »Hanka, se jeziš? Si užaljena?« je vprašal po odmoru in me hotel prijeti za roko. »Ne dotikaj se,«sem rekla hladno. »O čem hočeš, da se pogovoriva?« »Povedali so mi, da je bila pri tebi Marina?« »Bila je.« »In ti je povedala tisto? …« »Povedala mi je.« »Pa si ji ti verjela?« »Verjela. In zakaj ji ne bi smela verjeti? Kaj mogoče ni res?« Dvignil se je in pričel hoditi po sobi. »Res je. Ne tajim. Nočem lagati, ker sem poštenjak.« »Ha, ha, toda lagal si mi osem let! Gotovo ne samo v tem primeru.« »Če bi me vprašala, povedal bi ti resnico!« »Kakšno zavijanje! Ne bodi smešen. Kaj te nisem spraševala, kaj te nisem stokrat na dan spraševala?! Saj sem imela naravnost strast, da sem spraševala, spraševala … Se še spomniš vprašanja: Ali me ljubiš? Me v resnici ljubiš? Ali ljubiš samo mene? Ali me boš vedno ljubil? Do smrti? … Ha, ha, bila sem zares velika v vprašanjih! … A ti, ti v molku … Na deset mojih vprašanj je sledil en »da«, pa še ta je bil laž!« »Ne, motiš se! Ljubil sem te, iskreno ljubil. Vedno sem te ljubil, tudi zdaj te ljubim, Hanka!« Sedel mi je nasproti in gledala sva si iz oči v oči. »In kaj je bilo potem tisto z Marino?« sem vprašala. »Moj Bog, kako si čudna, to je bila ena od trenutnih moških stranskih poti, ki nič ne pomenijo. Kaj ima to opravka z ljubeznijo? Kaj mi je pomenila Marina? … Toda tebe, tebe sem vedno ljubil kot svojo ženo, ljubil in spoštoval in tudi danes te ljubim enako.« »Jaz tega ne razumem niti nočem razumeti!« »Res, ve izobražene žene tega nočete razumeti … Toda preproste žene to nagonsko razumejo in odpuščajo …« »Kaj me one brigajo.« »Pa kaj si sklenila, Hanka, če mi nočeš oprostiti to staro neumnost, ki se zdaj bolj maščuje nad menoj, kakor je vredno …« »Ti si videl Marino, pa moreš vendar tako govoriti?! Nisem vedela, da si tako surov …« »Oprosti! Žal mi je … Pa kaj potem? Ubiti se ne morem …Povej mi rajši, kaj si se namenila.« »Samo eno ti morem reči: jaz sem opravila s teboj!« »Popolnoma opravila?« »Popolnoma opravila!« »Za vedno?« »Za vedno!« Zlezel je vase. Obraz si je pokril z roko. Obmolknila sva. »Nikar se ne prenagli! Nepravična si. Sem mar hudoben človek? … Sem mar slab oče? … Kaj nisem zmožen pri svojem delu? … Kaj nisem skrbel, da ima moja družina vse, kar potrebuje? … Kaj ti nisem dal prostosti, kakršno si hotela? … Če ti jaz nisem bil mož, kakršnega si si želela, kaj si bila ti meni žena, kakršno sem si jo zamišljal?« »Tiha, mirna, obzirna, kajne?« sem se mu morala porogati. »Saj si vedel, da nisem taka! Prvikrat, ko si me zagledal, si moral spoznati, da ne ustrezam tvojemu idealu.« »Vzljubil sem te …« »Res je, premotila te je moja zunanjost ali kaj … Toda to ni bila ljubezen! Hotel si me imeti in ker me nisi mogel dobiti tako mimo grede kot Marino in druge, njej podobne, si se odločil, da me vzameš za ženo.« »Mislil sem pošteno! …« »Seveda, mislil si: jaz jo bom že zdresiral po svoje … in si bil gotovo zelo razočaran, ko si se prepričal, da to ne gre tako hitro in lahko, kot si se nadejal …« »Pozabil se, da se pretaka v tebi druga kri, da si ognjevita, preveč čustvena in temperamentna, da si Poljakinja … Toda, ko sem se prepričal, da si drugačna, da nisi kot žene, ki sem med njimi odrastel in ki sem jih poznal, da nisi kot moja mati, moje sestre, moje sorodnice, sem rekel samemu sebi: treba se bo sporazumeti! Ona se mora v moji hiši prilagoditi mojemu bitju, da bo, kakor si maloprej sama rekla, tiha, mirna, obzirna … Jaz ji bom dal za to prostost gibanja, dovolil ji bom, naj uredi svoj odnos do ostalega sveta, kakor sama hoče … Kaj misliš, da bi jaz, če bi vzel Nemko za ženo, dopustil, da bi brala, kar bi hotela, da bi potovala sama, kadar bi se ji zazdelo in kamor bi se ji poljubilo? Da bi občevala z ljudmi, ki bi si jih sama izbirala, da bi pisala brez nadzorstva pisma in da bi živela v moji odsotnosti popolnoma po svoji volji? Ne, to sem jaz pustil samo tebi, ker sem te ljubil in ker sem hotel biti pravičen …« Gledala sem ga in sem se silno čudila. Sporazum, dovoljenje?!; … Milost za nekaj, kar se razume samo po sebi?! Odrejanje čtiva, nadzorstvo nad dopisovanjem?! Nekaj je začelo vreti v meni in se upirati. Toda potem sem se spomnila, da sem vse to jaz sama v začetku najinega zakona s silo hotela! Da sem ga nadlegovala s pripovedovanjem, kaj berem, kaj mi kdo piše ― in da mu je bilo vse to nadležno, da ni hotel brati mojih pisem, čeprav sem mu jih prinašala, naj ji prebere, preden jih odpošljem. Še je govoril, mi to in ono dokazoval in se opravičeval … Poslušala sem njegove besede, toda njihovemu smislu nisem več sledila. Čemu vsa ta pojasnjevanja, ko ne morejo nič popraviti … Kdo ve, v čem je bila glavna krivda? Na čigavi strani? Morda ima prav moj mož, ko pravi, da me je ljubil in da me še ljubi … Saj sem ga tudi jaz ljubila takrat, ko sem se z njim zaročila, se poročila, pa tudi kasneje, kajti kaj naj bi bilo drugega tisto silno hrepenenje, da povsem in popolnoma spoznam svojega moža, da se zbližam z njim, da zvem za njegove misli in da obsežem vso njegovo dušo, vse njegovo srce? Kaj je bilo, če ne ljubezen, tisto moje silno in vroče prizadevanje, da se mu vsilim, da delim z njim vse, kar sem čutila, da mu razkrijem vse svoje bitje do najglobljih potankosti? In vendar, kakšna ljubezen?! Kaj je ta ljubezen dala meni ― in kaj njemu? Le kako sva mučila drug drugega, koliko krivic sva storila drug drugemu! Njegov ideal je bil nasproten mojemu; prav za prav se nisva v ničemer ujemala! Ko je bilo enemu toplo, je drugega zeblo; kar je enemu ugajalo, se je drugemu zdelo odurno; kar je bilo za enega lepo, se je drugemu kazalo grdo. Kakšno življenje je bilo to? Vsako soglasje, ki je vladalo na površini, je bilo drago plačano s tihim in neprijetnim samozatajevanjem enega izmed naju. Kratki trenutki opojnosti so bili samo posledica nesporazuma, popuščanje, omame. Mislila sem, da je drugačen, kot je v resnici bil in se kazal, da je v svoji duši vendarle tak, kakršnega sem si želela, ali da bo vsaj postal tak ― in zato sem ga tudi ljubila. Tisočkrat sem se prepričala, da se varam, toda vedno sem se na novo slepila, ker drugače nisem mogla … Pa tudi on ― kdaj je bil najbolj zadovoljen z menoj? Kadar sem bila pokorna, utrujena od neprestanih borb in pripravljena zatajiti samo sebe. Kakšna ljubezen?! Že davno sem mu odtegnila svojo dušo. Kdaj bi pred osmimi leti mogla tako mirno in modro razpravljati z njim, če bi vedela, kaj mi je napravil z Marino?! O Bog, jokala bi, obupavala ― ubila bi se bila! Zdaj sem samo žalostna, ker se je nekaj podrlo, v kar sem tako dolgo verovala. Boli me, ker me je prevaral prav v času, ko sem se najbolj približala tistemu, kar je hotel. Sicer pa, mogoče me je varal tudi pogosteje, tudi že prej … Toda ni se mi treba dotikati te umazanosti! Zadostuje že to, kar vem! … Od mene je hodil k Marini, od Marine se je vračal k meni … Gnusi se mi vse to, strašno gnusi! In sramujem se sama pred seboj, da me je oblatil … Nisem ogorčena, nisem tako divje, neobrzdano ogorčena, kot bi bila, če bi vse to zvedela kdaj poprej; ne razjeda me tisto peklensko gorje, ki bi me tedaj uničilo ― ne, samo sramujem se … »Kako da mi ne odgovarjaš?« me je priganjal mož. »Kaj naj odgovarjam. Premišljujem …« »Poslušaj, nekaj mi je prišlo na misel …« je rekel moj mož živahno in se zravnal. »Razumem, da ti je stvar neprijetna. Toda nikar ne reci zadnje besede … Počakaj. Zdaj je vojna in kdo ve, kako bo še posegla v naše življenje? Rusi so v Beskidih. Tudi iz našega mesta so se začeli seliti vsi premožnejši krogi. Preblizu smo bojišču. Vse beži že zdavnaj preko na Moravsko in dalje v Prago in na Dunaj. Ne prihajaš v mesto, zato ne veš, kakšna groza vlada med meščanstvom. Silne trume beguncev, ki se vale že od začetka vojne skozi naše mesto v notranjost države, so preplašile tudi naše prebivalce. Ne verjamem sicer, da bi tudi do našega kota prišli Rusi, vendar previdnost ni odveč. Že nekajkrat sem pomislil, da je tu zunaj nevarno. Tu si preveč na samoti, a zdaj v vojnem času je veliko malopridnežev, ki se potikajo okoli in žive od tega, kar vzamejo. Človeško življenje nima zanje nobene vrednosti. Sicer bi ti rekel, da pridi v naše stanovanje v mesto. Zdaj pa, ko se je pripetila ta stvar z Marino, bo najbolje, če se za vojni čas preseliš na Dunaj ali kam južno. Pojdi na Tirolsko; ti ljubiš visoke gore. V Innsbrucku imam sorodnike, ki ti bodo šli na roko. Če pa nočeš, da bi te to preveč spominjalo name, pojdi v kakšno drugo, večje avstrijsko podeželsko mesto, ki ima lepo okolico in gledališče pa se boš razvedrila in pomirila.« »Pa otroka? Jadviga in Stazika? Ali naj ju vzamem s seboj? Če je tako, da se prebivalstvo ne čuti več varno v našem mestu, tudi za njih ni primerno, da bi ostali tukaj. Vznemirjala bi se zavoljo njih vsak dan. Kajti kaj bo z njima potem, če se približajo Rusi? Ti veš, da te tvoj poklic veže, da boš ostal do konca, da boš ostal na svojem mestu celo v primeru ruskega napada.« »Seveda bi ostal. Ti veš, da mi je dolžnost nad vse … Zaradi Jadvige in Stazike sem že premišljeval. Mislim, da ne boš imela nič proti temu, ako ju dava v kak zavod in to čim delj od vojnega vrvenja. V Draždanih imam teto, k njej ju bom poslal. Ona bo uredila vse potrebno.« »V Draždane? Zakaj ravno v Draždane?! Jaz mislim, da sta Brdo ali Praga bližja. Čehi so nam Poljakom zelo blizu …« »Oprosti, jaz mislim, da bi to ne bilo primerno. Jaz vsaj bi bil proti. Jadviga in Stazika sta vendar moji hčerki, kajne? Mora se torej tudi na njuni vzgoji videti, da sem jaz njun oče. In jaz sem Nemec. Tu sta se vzgajali v poljskem okolju, zdaj pa je treba, da spoznata pobliže tudi narod svojega očeta. Sicer pa, draždanski zavodi so na glasu … Lahko ju odvedeš tja, da vidiš, komu ju bova zaupala. Še več, bilo bi najbolje, da tudi ti ostaneš tam med vojno.« Bila sem presenečena, ker je bila njegova odločitev o bodoči vzgoji Jadvige in Stazike prav za prav že sklenjena. Srce se mi je stisnilo. Še bolj mi bo odtujil otroka ― sem pomislila žalostno. »Ali si zadovoljna z mojim načrtom?« me je vprašal mož. »Kar se tiče otrok, se. Ti si oče. Tvojo naravo imata in te bolj ljubita kot mene, pa ti odločaj glede njih. Jaz pa bom napravila po svoje. Odpeljala ju bom k tvoji tetki, ju tam preskrbela, potem pa bom bržkone odšla v Prago. Mene to mesto zanima, pa tudi naših Poljakov je zdaj tam veliko.« »Dobro, napravi, kakor hočeš. Jaz ti bom seveda pošiljal, kar boš rabila in zahtevala. Ali še bolje, vložil bom zate v kaki praški banki večjo vsoto, pa boš lahko razpolagala z denarjem po potrebi.« »Saj res, pravkar sem te hotela prositi, da mi izročiš polovico moje dote. Ni ravno veliko, toda zame bo zadostovalo za dve, tri leta. Kasneje si bom ustvarila življenje, ki mi bo dajalo kruha.« »O kakšnem življenju pripoveduješ, Hanka?« je vzkliknil moj mož presenečen. »Saj vendar veš, da nočem, da bi se zdaj odločila za kar koli. Premislila boš, pomirila se boš. Dal ti bom veliko denarja, kolikor ga potrebuješ. Uživaj, če hočeš. Vem, da bo prišel čas, ko boš spet moja. Mogoče že kmalu.« »Motiš se!« »O ne! Saj te vendar predobro poznam. Spominjaš se, kako si me ljubila … Vse bo spet prišlo v pravi tir …« »Motiš se!« »Dobro, jezi se nekaj časa. Grešil sem, zato moram tudi trpeti pokoro. Toda ti boš vse to pozabila, ti se boš vrnila. Da bi mogla biti Hanka trda, dosledna in neizprosna? To je izključeno!« Nasmehnil se je z nekim posebnim zadovoljstvom nad samim seboj in me hotel objeti. »Opusti to,« sem rekla hladno in odšla v svojo spalnico. Čudila sem se, močno sem se čudila, kako malo me pozna ta človek, ki sem z njim živela skupaj šestnajst let. == Konec januarja 1915. == Kako silno hitro drvi življenje v vojnem času! Zdaj sedim tu v sobici stare palače na Mali strani v Pragi. Skozi okno gledam na Hradčane. Kot da sem se vrnila v nek drug svet za kakšno stoletje nazaj, tako mi je čudno pri duši, ko gledam na ta stari grad, ki je okronal Prago s svojo lepo in nenavadno krono. Streha in stolp katedrale svetega Vida se dvigata nad širokim pasom mogočnih oken, ki se v njih blešči odmev davnih dni. Doli pod trdnjavo spet palača pri palači, dvorišča, zmes rdečih streh, čudovitih fasad, starih zidov, ulic, polnih spominov na minulo slavo. Potem palača slavnega Wallensteina, znamenitega vojskovodje … Potem Vltava, češka reka, kot je Visla reka Poljakov … Nališpana je z mostovi, ki jo krase kot dragocen nakit. Tu stari Karlov most, najslavnejši v Evropi, okamenela bajka češke preteklosti … A tam, na drugem bregu, ogromna kupola cerkve sv. Miklavža s stolpi med starimi rdečimi strehami, ki jih oko ne more prešteti. Često stojim pri oknu in mislim na poljska mesta … Lvov je še vedno v ruski oblasti, pred Varšavo grme nemški topovi. Przemysl se koplje v krvi napadalcev in branilcev … V Krakovu žvenketajo okna od odmeva topov. Uboga naša poljska mesta! Vojni hudournik dere preko njih kot povodenj in nihče ne ve, čémubo prizanesel, preden se vse pomiri. Prijatelj moj, koliko sem doživela v zadnjem času! Pa kdo ni nič doživel v tej strahoviti vojni dobi! Ko sem odšla z otrokoma na pot, da bi ju odpeljala na željo svojega soproga v Draždane, smo padli v hudournik beguncev, ki se je valil po vseh železnicah in po vseh potih proti Dunaju in semkaj na sosedno Moravsko in Češko. Moj Bog, kakšna beda! Zares, prijatelj, duševna bolečina dviga in plemeniti človeka. Je kot ogenj, ki čisti iz naših src vse madeže, toda beda, bolezen, lakota, pomanjkanje, vse to je kot rja, ki kvari tudi najboljšo dušo. Skrbi, nizke grde skrbi za obstanek, za košček kruha so kot blato, ki se dnevno grmadi in raste, da zaduši vsak polet in zlomi najboljši značaj. Pravijo, da zlato tudi v blatu ostane zlato. Zares. Ampak blata je lahko toliko, da se zlato v njem zgubi za vedno. Utone v močvirju in brezupno ga prekrije lepljivo in smrdljivo blato. Mati, ki ji stradajo otroci, stori vse, da jih nasiti. Pomanjkanje ne napade samo telesa. Oh ne! S telesom propade tudi duša. Kos kruha je tista satanska moč, ki skriva v sebi poštenje in nravstvenost. Često ste mi to dokazovali, toda jaz sem poslušala Vaše besede, kot poslušamo razne znanstvene teorije. Razumemo jih, verjamemo jim, toda globlje nam ne sežejo. V zadnjem času sem videla neizrečno bedo. Tedaj poleti, tiste dni, preden je izbruhnila vojna, sem videla, ko sem potovala domov, beg preplašenih družin, prepremnogih žen in otrok, ki so se zatekali v notranjost države, da bi ubežali vojnim nevarnostim na mejah. Tisti beg je bil žalosten. Vendar ni bil niti senca tega, kar sem videla v decembru, kar vidim zdaj! Teh nekaj mesecev vojne je zadostovalo, da je uničilo nešteto mož in družin, da jih je zlomilo in iz zadovoljnih rodbin napravilo brezupne nesrečneže. Takrat je bilo poletje. In oni, ki jih je pregnala vojna, so imeli še celo obleko na sebi, bili so zdravi in polni telesne moči. Zdaj so ti reveži že blede, raztrgane prikazni, ki jim iz oči gleda obup. Zdaj je mraz, sneg. Uboge, utrujene noge zmrzujejo v raztrganih čevljih, iz upadlih prsi bruha težek kašelj, a rdeče roke so jim pokrite z ozeblinami. Vsi ti begunci, kolikor sem jih videla zdaj, so zamazani, suhi, bolni. Srce ti ledeni v prsih, kadar jih gledaš. Vse železniške postaje so jih polne. Železniški uradniki so že otopeli od te neprekinjene procesije ubogih revežev. Mesece že potujejo tako in vsaka nova skupina je bolj žalostna od prejšnje, ki je šla mimo. Dolgo so se branili zapustiti svoja ognjišča. Ko jih je ogenj topov že dosegel, so še upali, da bo njihovi strehi prizaneseno. Kajti dolga leta so delali, da so si ustvarili dom. Podedovali so zemljo od očeta in deda; vse njihove njive so bile napolnjene z znojem njihovega dela. Težko se jim je bilo odtrgati od rodne grude. Potem so jim neke noči zažgali streho nad glavo, zabobnela je zemlja od rjovenja topov, zatulila je ravnina okoli njihovega doma od krvavih borb. Dvignili so se v zadnjem hipu ter so pomešani s prevozi ranjencev in ujetnikov, krenili v tujino, da bi si rešili golo življenje. odnesli so s seboj na stotine stvari. Naložili so si na hrbet težko breme in so odšli stokajoč pod težkim tovorom. Temu ali onemu je ostala mogoče še slabotna kravica pa so jo vpregli v voz. Vole in konje jim je že zdavnaj s silo vzela vojaška oblast, da vlečejo topove, da vozijo vojne potrebščine tja do strelskih jarkov in da odvažajo ranjence. Tudi seno so jim vzeli in moko in druge zaloge. Vojna je neusmiljena in trda, ne pozna obzirov. Prijatelj ali sovražnik, vsak vzame, kar potrebuje. Samo beli lističi, ki je na njih potrjeno, kaj so nasilno vzelo, ostanejo nesrečnežu v rokah, a s tem ne moreš nasititi žene in otrok. Če izgubi ta beli papir, ga je izgubil in opravljena stvar. In če ga ni izgubil, samo Bog ve, kdaj bo spet imel konje in vole, voz in seno, pšenico in koruzo. In če dobi denar, spet ne bo imel ničesar, ker ga bo porabil, preden se bo končala vojna, in mir ga bo zalotil kot berača. Trgalo se mi je srce, ko sem gledala to žalostno in obupno tragedijo poljskega naroda. Oh, na sto in sto načinov mi pripovedujejo žene in starci vedno isto zgodbo. Može in sinove imajo pri vojakih, bore se in bijejo na bojišču, da njihovi najbližji niti ne vedo, kje. Žene ne vedo, če so jim možje še živi, matere ne vedo za sinove. Malo jih je, ki znajo pisati pisma, pa tudi onim, ki jih pišejo in pošiljajo nekam v čudno negotovost, niti njim ni bolje. Kako pa naj najdejo njihove karte s slabo napisanimi naslovi ljudi, ki jih iščejo, kako naj pridejo odgovori, ko so pri njih že davno zaprte pošte in uradi, oni pa blodijo sami in iščejo kotička, kamor bi se stisnili in skrili. Ta bedna, preplašena človeška čreda je polnila železniške vozove. Slednjič se je dokopala do postaje, kjer se je načakala v dolgih urah in dnevih, dokler se tudi zanjo ni našel prostor. Sedeli so in ležali v žalostnih skupinah okoli majhnih, revnih galiških železniških postaj in zavidali onim srečnim, ki so se mogli zavarovati pred ledenim dežjem, snežnim metežem in mrzlim nočnim vetrom pod odprto šupo ali pod podobno streho. Noseče žene so se težko vlekle po blatnih poteh, utrujene do smrti, lačne in slabe. Plod je umiral v njihovem drobu, krči so lomili njihove boke, one pa so stopale v topem obupu. Za roke so vodile enega, dvoje, troje otrok in skrivnostni materinski nagon jim ni dal, da jih prepuste usodi in smrti. Kolena so jim klecala, v očeh so se jim sušile zadnje solze, na ustnicah, razpokanih od vetra, se jim je napravila skorja iz krvi. Odnesle so s seboj perilo in obleke, odeje in blazine, da postiljajo ponoči otrokom in sebi in da ne zmrzujejo v snegu in ledeni mlaki. Tudi otroci so nosili sveženjčke, da so rešili nekaj od svojega skromnega premoženja. Utrudili so se hitro. Solznih oči so odlagali kos za kosom in prišli končno praznih rok do železniške postaje, od dolge poti po slabih cestah razbolelih nog, umazani, raztrgani, oslabljeni in lačni. Kolikokrat so padli gredoč, ko so stopali po razteptanih in močvirnatih potih. Potem so se težko dvigali in se počasi opotekali dalje. Močnejši od njih so jih suvali v stran, vozovi so jim škropili obraz z ledenim blatom. Zadaj pa jih je priganjalo grmenje topov. Če so se ustavili in uzrli, od koder so prišli, so videli eksplozije granat, ki so se sipale kakor nebeški ogenj na njihove bedne rojstne vasi. Tu in tam je vzplamtela rdeča baklja, oni pa so ugibali, če ne gori njihovo ognjišče ali morda sosedova hiša … Sivi starci so nosili bolne starke, suhe do kosti, ki so prosile Boga, naj jih reši tega žalostnega življenja, pa naj umro, čeprav kar na cesti. Šibki vnuki so se prestrašeni in lačni lovili za njihove roke. Če pa se je zgodilo, da je kdo onemogel in omahnil, je legel kraj poti in komaj je imel kdo časa in moči, da se je ustavil in mu pomagal. Vsak je nosil komaj svojo lastno bedo. Otroci so se jokali z nadušljivim, slabotnim glasom, postajali od utrujenosti in slabosti ter padali. Matere so jih molče dvigale in prenašale zdaj enega, zdaj drugega. Oh, tudi one so bile že izčrpane, brez moči, toda jok otrok je na čudovit način vlival odpor v njihova bedna telesa. Pa so vlekle dalje sebe in svoje otroke z nepojmljivim mučeništvom materinske ljubezni. Prišel je kak voz, naložen z revnimi svežnji, ki so na njih počivali bolniki in otroci. Takrat so matere, ki so počivale, stoječ s svojimi otroki v snegu in blatu ob poti, dvignile roke in prosile v Kristusovem imenu usmiljenja za svojo šibko deco. Bili so kmetje, ki so si mašili ušesa pred takimi prošnjami in so rešili bedne ostanke svojega premoženja, oteli so zadnji dve svoji revni kravici in srečni dosegli rešilno železniško postajo. Drugi pa, mehkejši od njih, bolj usmiljenih src, so zbirali take sirote in nalagali na voz vedno več otrok, vedno več ihtečih, bolnih žen. Suhi kravici sta čedalje težje vlekli revni voz. Dva ali trije moški so porivali voz od zadaj in tudi žene so pomagale. Nekaj časa se je voz premikal dalje po razmočenih tleh, se pogrezal v globoke grape, dokler ni obtičal. Marsikatera žena se je spravila z voza, da bi bil tovor lažji. Matere so spet vzele otroke na svoje roke. Spet se je zagugal voz, žalostni, bedni sprevod nesrečnežev se je pomaknil dalje. Čez nekaj časa je bolna žena spet oslabela in legla na voz, materam so onemogle roke in spet so postavile otroke gor na mokre svežnje, da bi si nabrale nekaj sape in moči. Kmet je udaril z bičem po ubogih kravicah, jezil se je na njih in ju priganjal, naj vlečeta, vlečeta. In nesrečna živina se je nategovala, dokler se je mogla. Potem pa je zagazila v kakšno jamo, padla in obležala v blatu, ne da bi se še zmenila za dobre besede, za udarce. Tedaj je vse planilo v tarnanje in javkanje. Od zadaj je dospel drug voz, kletve in psovke so se usule na ubogo skupino obupancev. Odvedli so kravi s ceste, božali ju, milovali, jima porivali v gobec koščke kruha ali sladkorja, toda ubogo živinče se vendar več ni moglo vzdigniti; izčrpano je bilo do kraja in se je iztegnilo v sneg in blato, da bi poginilo. Zajokal je gospodar, zajokali so otroci in žene. Dvignili so roke, da bi priklicali usmiljenje Boga na pomoč svoji žalostni bedi. Toda nebo je ostalo mrko, sivo, nedostopno. In tako so čakali nesrečneži, zaman čakali nekaj časa. Končno so pustili kravo in pometali del svežnjev, ki so se od njih morali ločiti, ker so bili pretežki, da bi jih vlekli s seboj na obupnem begu. In spet je stopal sprevod dalje, dokler se ni še enkrat ustavil, ker se je tudi druga krava stegnila v blato in poginila. Vsa, vsa gališka pota so bila nabito polna zvrnjenih in razbitih voz, razmetanih svežnjev in blaga, kovčegov, revnega pohištva, poginulih konj in krav. Povsod enako gnusna, odurna in žalostna slika. Na železniških postajah so nagnali uradniki, sami že do konca utrujeni in otopeli od mrzličnega dela in strahu, ki so ga morali gledati, to nesrečno, brezglavo krdelo ubogih človeških bitij v tesne, zatohle vagone. Vojna je že žvižgala v zraku, ljudje pa so se prerivali v vozove, da si rešijo golo življenje. Marsikdo je tu izgubil svoj sveženj, ki ga je s tolikim naporom vlekel na hrbtu ure in ure po globokem blatu razteptanih potov. Iztrgali so mu ga iz rok in vrgli nekam ob progo, da je mogel stopiti v voz še kak nesrečnež, blazen od strahu. Nihče, nihče ni hotel počakati, potrpeti, da pride drug vlak. Kajti kdo ve, če bo ta drugi vlak še mogel priti. Kdo ve, če ne bo že prej z zadnjo lokomotivo pobegnilo pred Rusi železniško osebje in bo komaj še utegnilo razdejati za seboj tračnice in uničiti v pisarni naprave, ki se ne dado odnesti. Begunci, ki bi ostali v takem primeru na postaji, bi bili prepuščeni milosti božji, slepemu naključju in Rusom. Vsak od teh revežev si je prizadeval z vsemi silami, da ne ostane med dvema ognjema v najhujšem peklu vojnega besnenja. Zato so bili vsi železniški vozovi prenatrpani z revnimi človeškimi stvori. Uradniki so zaklenili vrata vozovom, ker tako se je glasilo naročilo, in vlak se je kotalil v daljavo, da nihče od onih, ki jih je nosil, ni videl cilja svojemu potovanju. Dogodilo se je, da je vlak obstal na progi in je stal tam ure in ure. Tišina naokoli, noč, tema. V vlaku jok, ječanje, tarnanje, molitve, kletve. Ni bilo dovoljeno odpiranje oken, zračniki pa niso mogli zadosti hitro izmenjavati zatohlega, zasmrajenega ozračja, ki je hlapelo iz te uboge človeške črede. Nato je vlak odhitel, se ustavljal na postajah, na križiščih tračnic in počasi vlekel svoje ubogo breme naprej. V vozovih so jokali otroci, kričale žene. Žeja in lakota sta jim zastrupljala drobovje. Bolniki so tarnali, dojenčki cvilili na rokah mater in se zvijali v krčih. Včasih so žene tudi rodile v tej peklenski stiski, starci pa so umirali. Tako so drveli ti vozovi iz bedne Galicije v sosedne pokrajine, natovorjeni s človeškim gorjem. Prokletstvo nezaslužene usode so vozili s seboj od postaje do postaje. Reveži so pritiskali blede obraze na okna, udarjali s suhimi prsti po njih, klicali na pomoč usmiljene ljudi. Toda povsod, koder so se peljali mimo ti žalostni vozovi, so bili ljudje že utrujeni od gledanja te nesrečne bede. Na stotine takih voz, na tisoče in tisoče beguncev se je vozilo mimo njih v teh mesecih. V začetku so jim dajali, kar so mogli, tolažili so obupance. Dajali so jim piti, nudili so jim jedil, slačili so s sebe suknje in jih metali ubogim materam, da ogrnejo gole otroke. Toda kmalu so ostali tudi ti ljudje praznih rok. Njihova dobra srca so otrdela za to pogubno nesrečo, ko so občutili, da so brez moči. Preveč se je zahtevalo od njih, pa so njihova srca morala otrpniti, njihove duše otopeti, ker bi morali sicer zblazneti. Toda strahoviti železniški vozovi, polni tarnanja in jokanja, so potovali od postaje do postaje, čakali pred postajami cele ure in se spet zganili dalje, ne da bi se njihova vrata kje odprla. V teh ozkih, zasmrajenih kletkah se je obup včasih spremenil v zlobo in so se nesrečneži še potolkli in zlasali med seboj zaradi koščka trdega kruha, zaradi prostora na klopi, zaradi krpe, ki jo je ta otrok vzel onemu. Blaznost obupa je spreminjala nesrečneže v zveri, ki se bore za svoje lastno bedno življenje. Minilo je po štiri in dvajset ur, ko ti ljudje niso dobili niti kruha niti vode v teh groznih in pretesnih kletkah. Kajti nihče si ni upal odpreti njihova vrata, boječ se strašnih vojnih bolezni, ki so jih vozili s seboj. In teh je bilo veliko. Nabrali so se jih ubožci na svojem begu, okužili so se z raznimi kužnimi boleznimi, ki so se širile potuhnjeno in nevarno po bojišču in za njim. V teh vlakih so prevažali kolero, pegasti legar, trebušni legar in črne koze, vse strahote človeškega rodu. V krčih so umirale žene, obdane od otrok. Njihova trupla so ostala med kopico revežev, polnih blaznega strahu, vse dotlej, dokler ni vlak končno dospel na dotični kraj. Kdo bi si jim upal pomagati, ne da bi pri tem izpostavil v nevarnost vseh vasi in mest, koder se je vozil mimo ta železniški tovor? Povsod so jih sprejemali s strahom, tudi na postajah, kjer so jim dajali skozi okna toplega čaja in kruha. Nihče ni vedel, če ne bodo nesrečneži zapustili sledu svojega prekletstva, če ne bo usmiljeni, ki jim je hotel pomagati, prejel poleg vzklikov hvaležnosti tudi klico propadanja in smrti. Prekleta je bila njihova stopinja, strah je šel pred njimi in za njimi, dokler niso končno dospeli v tabor beguncev, ki ga je uredila vlada z mrzlično hitrostjo, da reši, kar se še rešiti da, in da obvaruje notranjost države pred okužbami, ki so jih raznašali nesrečni gališki izgnanci. Oh prijatelj moj! Vedno mislim na ta beg našega naroda. Nesrečni poljski narod! Najnesrečnejši od vseh narodov Evrope! Preklet in preganjan od strašne, nezaslužene usode. Često se ponoči prebudim, ker me plaše hude sanje. Sama se vlečem po zasneženih potih z zadnjo močjo. Vsi prizori obupa in nesreče ožive v mojih možganih, rušim se v zmedo beguncev. Videla sem, kako je za našo fronto. Toda tudi tam čez so Poljaki! Tudi pri Vas beže Poljaki. Prsi naše poljske zemlje krvave od strašnih ran. Žalostno poginjajo poljski sinovi, poljske žene in otroci. Mi bežimo tukaj, a naši bratje beže tam na Vaši strani. Na našem živem srcu se rujejo evropske države za prvenstvo. Poljski narod pa tarna in propada pod petami njihovih armad. Gorje, prijatelj, kaj bo z nami, kaj bo ostalo od nas?! Razbežali so se naši otroci na vse strani. Naša ognjišča so samo še pusta pogorišča. Saj nas ni toliko! Nismo tako velik narod, da bi nas smelo toliko poginiti! Preveč zgubljamo krvi, prijatelj, preveč! Ali se bomo še kdaj popravili od silnih ran, od izgube naše najboljše moči?! Na neki železniški postaji sem opazila poljsko ženo. Z golimo rokami je razbila steklo pri oknu svojega voza in skočila venkaj. Železniški nastavljenci in vojaki so jo hoteli prijeti. Ona pa je tekla, se jim izvila iz rok, pobegnila v stran, kjer so ji hoteli zastaviti pot, se splazila med tračnicami in pribežala na peron med nas, gosposke potnike, višje častnike in uradnike. Vila je roke in kričala: »Izgubila sem otroke! Izgubila sem otroke! Usmiljeni ljudje, dajte, da se vrnem! Moram se vrniti, da poiščem svoje otroke! Kaj naj brez njih? Kje so moji otroci, pravični Bog?« Ustavili smo jo, hoteli smo jo pomiriti, potolažiti. Ona pa je kot prikazen begala med nami in obupno jokala: »Izgubila sem otroke! Kje so ostali, povejte!« Neka neustrašna gospa od Rdečega križa ji je zastavila pot in z rokami objela revo z vso močjo. Pritisnila si je glavo obupanke na prsi in njene solze so se pomešale s solzami nesrečnice. »Dobra gospa, pomagajte mi!« je ječala uboga žena. »Troje otrok, troje mojih otrok je ostalo tam v Galiciji na naši železniški postaji v tropu tujih ljudi. Rusi so že streljali na vlak, nekdo me je vrgel v voz, otroci pa so ostali sami. K njim hočem! Kaj naj počno brez matere? Pomagajte mi, dobra gospa, pomagajte mi!« »Pomagala bom!« je obljubila gospa. »Gotovo jih bomo našli. Samo pomirite se, počakajte tu pri meni. Jaz vam jih pomorem iskati.« Prišla sta dva vojaka, da bi odpeljala ženo nazaj v voz, ki je iz njega pobegnila. Toda vsi smo začeli prositi zanjo, tudi neki general se je zavzel za revo, da je smela ostati pri gospe od Rdečega križa, ki se je prva usmilila njenega obupa. Neki sprevodnik mi je rekel, ko je šel mimo mene: »Mislite, gospa, da je to edina mati, ki je zdaj izgubila otroke? Veliko jih je, veliko. Srečne tiste, ki pripeljejo do nas vsaj truplo svojega otroka. Imajo vsaj nekaj, nad čemer morejo jokati. Bolje za otroke, če so mrtvi!« Prijatelj moj, če bi vedeli, v kakšni otopelosti sem živela zadnji čas! Ti vojni dogodki padajo težko na mojo dušo. Ne morem biti ravnodušna, toda kaj morem pomagati? Kaj naj storim? Menda res nisem ustvarjena za življenjski vrvež, kakor pravi moj mož. Omahnila sem pod vtisi zadnjih šestih mesecev. Svoje lastne usode kot da niti prav ne čutim. Lahko sem odšla od moža, ki sem z njim živela šestnajst let. Kako malo mi je ostalo v duši od teh dolgih šestnajstih let! Tudi prvi lepi daljni spomini iz mladosti so temneli, se gubili iz mojega srca. Včasih bi se s silo rada spomnila prvih mladih let svojega zakona. Rada bi obudila preteklo srečo in lepoto. Moram biti pravična do moža, ki sem se ločila od njega. Prizadevam si spomniti se vedrih hipov, ki sem jih nekdaj preživela z njim. Toda kot da se moje misli nočejo vrniti v preteklost, v mladost. Spominjam se sicer lepega sprehoda, davnega smeha, cvetja, ki mi ga je prinašal, vedrega pogovora, toplih, prisrčnih družinskih svečanosti. Spominjam se pomladnega izleta v zeleni gozd, spominjam se poletnih noči, obsijanih od mesečine, ko sva tiho sedela v vrtu drug poleg drugega in poslušala daljno pesem vaških fantov. Toda vse slike, ki si jih kličem v spomin, so blede in brez toplote, trudno padajo nazaj v pozabljenje. Vse je zastrupljeno z grenkimi dvomi. Kaj vem, kdaj me je moj mož začel varati? Kaj vem, če je bila sploh kdaj njegova duša blizu moje? Kaj ni bilo vedno nekaj zagonetnega in tujega med nama? Kaj niso vsak da, tudi po dozdevno najlepših ljubezenskih trenutkih prihajala do izraza nasprotja med nama? Kaj se nisva morala obadva vedno in vedno varovati, da ne bi izzivala večnih majhnih in neprijetnih sporov? Kaj je bila zares ljubezen, prava ljubezen, ki naju je privedla skupaj in naju vezala drug na drugega? Jaz sem bila mlada, dosti lepa žena, on je bil zdrav, mlad moški. Kaj je bila strast ljubezen? Kakšen je ta slepi nagon, ki pripelje ženo in moža skupaj, telo k telesu, duši pa se jima nikdar ne združita v enoten, urban akord? Kolikokrat se spominjam, vedno je bilo med nama sto različnih pojmovanj, navad, nasprotujočih si misli, čustev. Zato niti nočem klicati nazaj let, ki sem jih preživela z njim. Umrli so celo spomini. Gledam nazaj in bolna praznota me vso izpolnjuje. Kot da je padla v brezdno moja mladost, kot da so izginila brez sledu moja najlepša leta! Zakaj je to tako, povejte mi, pojasnite mi, modri moj prijatelj? Kaj spomini res nič ne pomenijo, kaj zares ni preteklosti, ampak samo sedanjost? Moj zakon je kot nekaj, česar nisem doživela, nekaj, kar je s korenino iztrgano iz mojega srca. Vsak spomin nanj mi je kot neprijeten dotik rane, ki se je zacelila, ki pa zanjo nočem nič vedeti. Vem, kaj bi rekli Vi, prijatelj. Vi ste pravični, Vi stvarno opazujete vsa dejstva, Vi ste strog sodnik. Vi bi me vprašali: »Kaj pa otroka? Kaj nimate otrok, gospa?« Oh, prijatelj! Najrajši bi zajokala in rekla, da ju nimam. Ker jaz ju v resnici nimam. Nimam njune ljubezni, nimam njunih src! Oni sta očetovi, prijatelj! Oni sta očetovi! Vi tega gotovo ne pojmite in ne razumete. Mislili boste, da sem kriva, ker ju nisem znala obdržati na svojem srcu, ki sta na njem nekoč kot majhni in šibki ležali, dokler sem ju dojila s svojim mlekom. Mogoče imate prav. Mogoče sem sama zakrivila svojo žalostno materinsko usodo. Ne vem, ne vem. Vem damo, da me to boli, da me to zelo boli. Nočem niti misliti na to, iti hočem preko tega, pozabiti hočem na to, To je treba preboleti, pomiriti se z usodo, dokazujem sama sebi. V veliki otopelosti, ki v njej živim zadnje tedne, se mi včasih zazdi, da se mi je to že posrečilo. Dopovedujem si, da me nič ne bole redki in kratki dopisi Jadvige in Stazike, ki mi jih pošiljata iz Draždanov. Zavoljo cenzure mi pišeta nemški, pa so njuna pisma mogoče zato še bolj običajna, kot bi bila sicer. Toda to ni res! Nikdar, nikdar ne more mati preboleti, da se ji otroci odtujujejo. Vedite, prijatelj, nikdar! Te zadnje dneve sem morala veliko misliti na svojo mater. Že dolgo nisem dobila nobenih vesti od nje. Ne vem, kaj dela v svojih Tatrah, ki jih noče zapustiti. Ona niti ne sluti, da sem za vedno odšla od moža, da sem za vedno obračunala z njim. Bila je edina, ki je nasprotovala mojemu zakonu z njim. Samo iz verskih razlogov. Je prava Poljakinja, strastna katoličanka, Hans, moj mož, pa je protestant. Verjeli boste, če Vam povem, da je bila to najmanjša motnja za moj zakon. Zaradi vere nisva imela nesporazumov, ker sva oba svobodomiselna. Moja mati je zato veliko trpela. Niti bratje, niti jaz ji nismo mogli slediti v verski gorečnosti. Brat Zigmund je vzel za ženo Rusinjo, njegovi otroci so pravoslavne vere. Dolgo mu mati ni mogla odpustiti tega dejanja. Ona, prepričana katoličanka, je morala imeti vnuke druge vere! Pa tudi moja otroka sta se vzgajala v veri svojega očeta. Tudi Zigmund je pomešal kri našega rodu vrh vsega še z rusko krvjo, pripeljal je Rusinjo v svoj dom, dasi so Rusi nakopičili toliko krivic nad našim narodom, pa tudi nad bližnjo družino moje matere. Njena mati, moja babica, je bila po rodu iz Tater kot tudi prababica. Tudi prababica, babica in mati so se po čudni igri usode poročile čez mejo v rusko Poljsko. Moj ded se je udeležil več gibanj za osvobojenje Poljske, zato so ga Rusi pregnali v Sibirijo. Ni dovolil, da bi ga spremljala žena, moja babica, z otroki v pregnanstvo, temveč je odločil, daj se vrne v očetovo hišo v Tatre in naj tam zavarovana in v miru vzgoji sinove in hčere. Dokler je živela babica, je često pripovedovala nam vnukom, kaj so morali pretrpeti Poljaki po uporu šestdesetih let. Kako so jih kozaki pretepali z biči, kako so jih mučili ruski policaji po zaporih. Kakšna mučeništva so morali prenašati na dolgem potu skozi veliko Rusijo do azijskih mej in tam čez Ural po sibirskih pustinjah, dokler niso dospeli na svoje določene kraje, kjer so umirali in poginjali zavoljo mraza in pomanjkanja. Odrasla sem ob teh žalostnih zgodbah o našem poniževanju in krivicah, ki so jih nakopičili našim dedom in očetom. Kajti tudi oče je moral veliko pretrpeti zaradi poljskega porekla. Tudi on je sodeloval pri vsem, česar so se lotili naši rodoljubi, da bi rešili Poljsko. Skrivaj smo obiskovali tajne poljske šole, da smo v njih sesali ljubezen našega poljskega jezika in naroda in se naučili sovražiti naše zatiralce. Toda naše pokolenje je bilo stvarnejše od naših očetov in dedov in mnogi od nas so že spoznali, da nismo edini, ki trpimo pod rusko knuto. Spoznali smo, da nas davi režim in ne ruski narod, ker je tudi po njegovem hrbtu plesal kozaški bič, če si je zaželel svobode. Pa kaj o tem pripovedujem Vam, prijatelj, kajne? To veste sami najbolje. Saj kadar koli ste hirali v temnicah, ste imeli za prijatelje ruske študente, delavce, socialiste, svobodomislece, sploh idealiste, ki so hoteli raztrgati verige, katere so uklepale ne samo nas, temveč tudi nje. Oni niso krivi, da smo še bednejši od njih in da režim ne preganja samo naših teženj po svobodi, temveč da je preganjal tudi naš jezik, ki smo ga govorili, in vero,ki je v njej naše ljudstvo molilo Boga. Pred nekaj dnevi sem dobila čuden dopis od matere. Prav za prav ni to dopis niti pismo, temveč samo nek spomin ali kaj. Moja mati je imela navado, da si je v prostem času pripravila veliko ovojnic za pisma, ki jih je nameravala pisati otrokom. Zmogla je vso nedeljo popoldne sedeti pri oknu, pri tem pa je brala sveto pismo in pisala na prazne ovojnice naše naslove s skrbno in čitljivo pisavo. Zelo se je trudila, da bi bila naša imena in prebivališča napisana čim skrbneje in lepše. Dokler se je sušila tinta na ovojnicah, je pobožno prečitala kak psalm, nato pa se je spet vrgla na pisanje naslovov. Često smo se smejali tej njeni navadi, ona pa se je branila in resno zatrjevala, da je vedno dobro, če so ovojnice tako pripravljene. »Lahko zbolim ali pa me doleti kakšna druga nesreča. Tedaj zadostuje, da napišem nekaj vrstic s svinčnikom in pošljem na pošto,« je govorila. Morala sem se spomniti teh besed, ko sem pred nekaj dnevi prejela njeno pismo, ki ga pismo prav za prav niti imenovati ne morem. Ovojnica je bila v redu, pa tudi moj naslov točen, toda v ovojnici sem našla samo košček papirja z nekimi čudnimi znaki, kakor če se otroci igrajo šolo. Kakor da je preizkušala pero. Vidim, to je pisala njena roka, vendar ni niti ene čitljive črke v teh dveh, treh vrstah raznih potez in črt. Morala se je zmotiti, pa je odposlala ta list papirja namesto pisma, ki ga je napisala. Našla bo pismo na mizi med svojimi molitveniki in evangeliji in mi ga bo poslala. Zdaj pričakujem od nje natančnejših vesti in mogoče tudi zato toliko mislim nanjo. Uboga mati, tudi ona ni bila ravno srečna. Nisva se razumeli. Ona ni razumela nas, svojih otrok, a mi nismo razumeli nje. Dva svetova smo bili mi in ona, ki nas je rodila. V vseh svojih skrbeh vnanjega življenja smo se lahko zatekli k njej. Rada je pomagala svojim otrokom z denarjem, rada je pohitela k nam, kadar je kdo zbolel. Ni je bilo boljše strežnice od nje. Po cele noči je sedela ob postelji bolnika, ga božala, mu kuhala čas, mu dajala obkladke in zdravila. Samo kadar so duševni boji glodalo srca njenih ljubih, ni znala pomagati niti svetovati. Vedno in vedno smo čuli samo en stavek iz njenih ust: »Otroci, molite k Bogu! Vera je edina zaščita, edina rešitev, edino upanje!« Toda niti eden izmed nas ni imel njene vere. Tega ni mogla preboleti, tega ni mogla razumeti. Silila nas je, naj hodimo k maši, vso svojo materinsko veljavo je uporabljala, da bi nas primorala, da bi šli z njo na božjo pot v Čenstohovo ali h kaki drugi čudodelni Materi božji. Ni sprevidela, da zahteva od nas hinavščino in hlinjenje. Često smo storili njej na ljubo, kar je zahtevala od nas. »Pojdite z menoj,« nas je klicala. »Ni treba drugega, le da greste z menoj. Mati božja se bo usmilila mojih solz in bo uslišala mojo molitev. Napravila bo čudež in v vaših srcih bo vzplamtela vera v Boga in zaupanje v njegovo milost!« Že odrasli smo morali hoditi z njo po božjih potih k poljskim cerkvam, da ji dokažemo, kako jo ljubimo. Toda čudeža je pričakovala zaman. »Ali zdaj verujete?« nas je spraševala, kadar smo čez eno uro ali dve stopili po dolgih obredih iz kakšne posebno slavne cerkve. Često nas je zapustila potrpežljivost, pa smo ji odkrito dokazovalo brezplodnost njenih prizadevanj in duševnih muk, ki nam jih je toliko pripravljala. Tedaj se je razžalostila nad nami in je bridko jokala nad našo duševno slepoto. Rotila nas je, naj se spametujemo in naj rešimo svoje duše, dokler je še čas. Tudi razjezila se je včasih. »Vi nehvaležni otroci,« je govorila. »Zakaj ne verujete, ko jaz želim in zapovedujem, da verujte?! Ali sem zaslužila, da ste tako trdi in neusmiljeni z menoj?! Zakaj me je Bog tako kaznoval, da ste šli vsi po slabi poti? Zakaj sem, nesrečnica, rodila same brezverce?« Zastonj smo ji dokazovali, da je duh prost in da bi bili hinavci, če bi se delali, da verujemo, v resnici pa ne bi verovali. »Kaj bi bilo bolje, da bi se hlinili?« smo spraševali. Tedaj je dolgo molčala, nato pa rekla: »Mogoče bi bilo bolje. Navadili bi se moliti, potem bi vera prišla sama od sebe, da ne bi niti vedeli, kdaj.« Vedno je zijal ta nepremostljivi prepad med njo in nami. Nobena ljubezen ga ni mogla napolniti. Njena pisma so bila same pridige. Že smo se jih navadili in se nismo niti razburjali niti žalostili zavoljo njih. Nekoč je vprašala mojega najmlajšega brata Jana, če gre vsako nedeljo v cerkev. On pa se je nasmehnil in rekel: »Zakaj, mamica zlata? Pišeš mi vsak teden. Ena pridiga v sedmih dnevih pa za vsakega kristjana popolnoma zadostuje!« Mi smo se smejali, mati pa se je jezila. Vendar nam ni prenehala neutrudljivo pisati, naj se vrnemo k Bogu, naj hodimo k maši, naj zvečer molimo in naj svoje otroke vzgajamo v strahu božjem. »Če me poslušate ali ne,« je govorila, »jaz sem mati, pa moram opraviti svojo dolžnost.« Sirota, tudi ona se je dosti jezila na nas in veliko solz je prelila zavoljo nas. Mogoče je to splošna usoda mater, da so njihovi otroci drugačni, kakor so si jih želele. Zdaj bolje razumem njeno usodo in bolje pojmujem njeno žalost. Gotovo je morala veliko pretrpeti, ker smo šli po drugačnih potih, kakor je želela, da gremo. Mi smo podedovali v verskih stvareh očetove dvome. Spor je prešel iz zakona na razmerje med njo in otroki. To je mogoče sploh usoda vseh žena, ki se poroče z možmi, pa z njimi niso istih misli in nazorov. In potem rode otroke, ki niso njihovi, čeprav so ustvarjeni iz njihove krvi in dojeni z njihovim mlekom. Tudi mene je doletela ista usoda. Mogoče samo na malo drugačen način. Zato zdaj ljubim mater z neko posebno, usmiljeno ljubeznijo. Tuji sva si, kakor sva si bili prej. Nobene steza ne vodi iz njenega duševnega življenja v moje. Toda jaz trpim isto bolečino osamljene matere, kakršno je trpela ona zaradi mene in mojih bratov. Ne morem ji pomagati, ne morem se ji približati niti stopiti v njen svet. Samo presojam jo drugače, pravičneje. Zdaj vem, da ni bila nobena muhavost trdoglavega in v ozke spone uklenjenega bitja, ki nas je ločila, temveč žalostna usoda matere, ki ji je otrok podedoval drugačno dušo. Ne verjamem, da je veliko popolnoma srečnih mater. Matere so srečne, dokler imajo majhne otroke, ki še nimajo svoje duše. Samo zelo mlade matere so srečne, matere z majhnimi otroki na kolenih. Toda pozneje se začno skrivne borbe in razočaranja. Matere bi rade, da bi jim bili otroci podobni po duši, kakor so jim podobni po barvi las in oči, po oblikah glave in telesa. Ampak duša je nekaj skrivnostnega, upornega in svobodnega. Ne moreš je ujeti, ne moreš je zadržati. Ali se motim? Ali žene, ki so našle v svojih možeh svoj ideal, najdejo isti ideal tudi v otrocih? Gotovo ga najdejo! Starši, ki se ne ljubijo samo telesno, samo hipno, morajo imeti tudi drugačne otroke. Tedaj mož uživa, da ima hčer, ki je v vsem, po telesu in srcu podobna materi, ženi, ki jo obožuje, in žena se ponaša, kadar spozna v sinu duha in značaj moža, ki ga spoštuje in ljubi. Veste, prijatelj, da sem Vam bila včasih malo nevoščljiva zavoljo prelepega razmerja, ki vlada med Vami in Vašo materjo. Koliko krasnega in ljubega ste mi povedali o njej! Kako sem se smejala, kadar ste mi pripovedovali, kako se navadno za Veliko noč vračate z brati k njej domov, »Vsa hiša nas je polna, kadar vstopimo,« ste pripovedovali. Jaz pa sem si v živo predstavljala Vaš rojstni dvorec, kjer so sobe gotovo tako starinsko udobne, pa so vendar ustvarjene za navadne ljudi; niso preveč visoke in prostrane, da bi bilo mrzlo v njih, kadar tuli zunaj snežni vihar. Rekli ste mi, da je Vaš oče visok človek, pa vendar manjši od Vas vseh. »Moj Bog, jaz niti ne vem,« ste mi pripovedovali nekoč v smehu, »kako da smo mi trije bratje sami hrusti, Guliverji, ki so jim vsi stoli premajhni, vse postelje prekratke, vsa vrata prenizka! Kakšno trpljenje, kadar se moramo voziti po železnicah ali v kakšnih majhnih vaških saneh! Oče je moral zaradi nas dati napraviti posebno velik voz, da nas je mogel spraviti z železniške postaje domov, ne da bi se nam bilo treba zviti v klobčič. Pri materi se vedno zadevamo z glavami ob svetilke in lestence. V njenem salonu smo jih potrli že skoro vse rokoko naslanjačke.« Kako sem se smejala! Kako draga mi je bila Vaša mati, ko ste mi pripovedovali, da ji je všeč, če vsi trije sedite na stopnišču, ki deli balkon od sobe. Tam je njen priljubljeni prostor in tam stoji udoben naslanjač, prevlečen z rožastim aksamitom in natrpan z različnimi vezenimi blazinami. Tam sedi in se zabava z raznovrstnimi ročnimi deli. Pripovedovali ste mi, kako s je šalila Vaša mati: »Sedite, otroci, sedite semkaj k mojim nogam na stopnišče, da vidim, kako ste moji otroci. Da se ne bom bala teh svojih velikanov.« Sedeli ste na stopnišču in pili čaj in pripovedovali materi, kaj delate po svetu. In jaz, prijatelj, zelo sem ponosna, ker sem visoka in ker ste to Vi opazili. Oh, s kakšno radostjo se spominjam nekega smešnega dogodka. Ne vem, ali se ga spominjate tudi Vi? Zaradi nekih rokopisov in dogovorov sva se odločila, da se sestaneva v Krakovu. Vi ste tam naznanili predavanje. Pisali ste mi, da boste prišli v Krakov že teden dni prej in ste me prosili, naj pridem tudi jaz kak dan poprej, ker ste me hoteli takoj po predavanju vrniti v Varšavo. Sporočili ste mi, da me boste počakali na železniški postaji, ker jaz tedaj v Krakovu še nisem imela bližnjih znancev. Toda bili ste zadržani, pa ste poprosili nekega prijatelja, naj me on pričaka s svojo gospo na postaji. Nista me še poznala in Vi ste jima morali pobliže opisati mojo zunanjost. »Ne bo vama treba dosti gledati,« ste jima rekli, »velika je kakor jaz; takoj jo bosta opazila.« Mene ste brzojavno obvestili, da ste zadržani, da pa me bosta sprejela Vaša prijatelja. Prišla sem. Ko sem stopila iz voza, sem pustila mimo hudournik ljudi ter med zadnjimi potniki počasi odšla proti izhodu. Samo še malo ljudi je čakalo pri izhodu. Toda name se ni ozrl nihče. Postanem, gledam, čakam. Edino jaz sem še ostala od potnikov. In pomislila sem, da me nihče ne čaka. Toda tam pri vratih stojita gospod in gospa in vidi se jima, da nekoga čakata. Naposled pristopim k njima ter jima povem svoje ime. Iskreno se začudita. »Vi ste, gospa?« »Seveda,« pravim nekoliko zmedena. »No, ta je dobra! Staszyński pa mi je rekel, da ste veliki kakor on! Saj vendar niste opazljivo visoki!« »Hvala Bogu!« sem se zasmejala. »Če bi bila tako visoka, kakor je Staszyński, bi lahko takoj sprejela službo v vseh evropskih panoptikih kot največja žena v Evropi!« Prisrčno smo se smejali temu dogodku. Ampak naj Vam priznam, prijatelj, bilo je vendar lepo, ker ste mislili, da sem velika kakor Vi. Nekaj toplega in dragega je v tem. Še danes me veseli ta smešni dogodek. Sploh je lepo misliti na Vas, prijatelj! Lepo se je spreminjati najinih preprostih skupnih pogovorov. Bili so vedno tako vedri in pomladanski. Veliko poklonov sem slišala v življenju. Vedno so se le za trenutek dotaknili mojih ušes. Nisem ničemurna, toda tisto malo lepih besed, ki ste mi jih rekli Vi, je moje srce skrbno shranilo in še danes me grejejo kakor sonce, kadar se jih dotaknejo moje misli. Prijatelj moj, ali se spominjate, kako sva šla nekoč po samotni beli poti, ki se vije čez hrib v lepi okolici mesta, kjer sem živela? Bila je zgodnja pomlad. Vse je poganjalo in cvetelo. Prvi zeleni vonj se je voljno širil od drevja v gozdu. Beli oblački so leteli visoko, visoko po modrem nebu. Prijetna sapica je prinašala prvo spomladansko opojnost. Ptice so žvrgolele in na drugem griču je prepevala deklica, ki je delala na vrtu. Hitro sva stopala po tihem kraju in se živahno pogovarjala o raznih vprašanjih. Včasih sva postala, pogledala čarobno goro, pokrito z večnim snegom, kako se dviga pred nama z zelene ravnice. In sva šla spet naprej. Tedaj ste rekli, da je zelo malo ljudi, ki morete z njimi držati korak. »Neprestano se čudim,« ste rekli, »kako lepo in skladno hodiva. Kakor da bi šla pojoč, toliko je ubranosti v najini hoji.« Nato ste se hitro zmedli, kakor da Vam je neprijetno, ker ste bili tako iskreni, in začeli ste mi učeno in modro razlagati, kako važna je hoja za občutje ljudi. »Opazujem zakonske pare,« ste rekli. »Oni, ki ne znajo skladno hoditi drug poleg drugega, niso srečni in se ne razumejo. Dober dušeslovec more veliko opaziti, če gleda, kako ljudje hodijo.« Pa še Vam je bil pogovor prezaupen in začeli ste mi pripovedovati o najnovejših načinih, ki po njih preiskujejo pravo starost dragocenih in redkih rokopisov in listin. Bili ste vedno brezhibni. Strogo ste pazili nase. Nikdar nisem občutila, da moram biti previdna zavoljo Vas. To je poseben občutek, imamo ga žene pri možeh, ki so nam prijetni in o katerih slutimo, da jim tudi me nismo ravnodušne. Mislim, da ste dobro vedeli, da ni še noben moški izzival tako močnega vtisa v meni kakor Vi. Pa tudi jaz vem in čutim v globini srca, da sem Vas prevzela z isto močjo. Toda nikoli nisem pomislila, da naj bi se Vas varovala. Pred vsemi moškimi, ki so se mi približali, sem se nagonsko čuvala. Do Vas je bilo moje zaupanje brezmejno. Imela sem nasprotno čudovito vero, da se mi ni nič treba varovati ter da morem biti brez škode neskončno odkrita, ker Vi ne boste nikoli izrabili niti ene moje besede. Zdelo se mi je, da ne varujete samo sebe, ampak tudi mene, da morem zato prosto dovoliti svojim ustom, naj Vam povedo vse, kar se skriva v moji duši. Prelepo je bilo to čustvo velikega in neomajnega zaupanja. Mislim, da je malo žen, ki so bile tako srečne, da so ga kdaj doživele. Nikdar ne bom dovolj hvaležna usodi, da sem Vas srečala v življenju. Najlepše, kar je v meni, ste mi dali Vi. Visoko ste me dvigali k sebi in vsa srečna se ponašam, da ste me včasih imeli za enako samemu sebi. Vedela sem, da v najinem skupnem razmerju ne bo nikoli nič nelepega, nizkega. Nekoč sem sanjala, da sem tekla po hribu navzdol proti Vam, Vi pa ste stali na vznožju hriba. Moje srce je drhtelo od vedre radosti, veter je nosil srečno vriskanje z mojih nasmejanih usten v zeleni gozd. Pritekla sem do Vas, se vrgla kljubovalno na Vaše široke prsi, ovila roke okoli Vašega močnega vratu in Vas poljubila na Vaše lepe, trde, možate ustnice. Samo sonce je bilo v meni, čista radost, nepopisna vedrina. Vi ste se smejali s svojimi dobrimi očmi, ki je v njih toliko moči in toliko mehkobe kakor sploh v nobenem drugem človeku na svetu. Dobrohotno in mehko ste odrinili moje roke s svojega vratu, nežno ste me odmaknili s svojih prsi in ste mi rekli z blagim glasom milo, milo, kakor karamo otroka: »Kaj pa delate, Hanka?! Saj to se ne sme! To se vendar ne sme!« Nisem se razžalostila, nisem bila užaljena, še bolj vesela in razposajena sem šla z Vami preko cvetočih livad. Saj sem vedela, da me ljubite bolj, kakor bi me mogel sploh kdo ljubiti na svetu. Vedela sem, da ne boste nikoli užalili moje duše in mojega srca. Ne vem, zakaj tako ljubim te sanje. Mogoče zato, ker bi mogle postati resnica. O, vem, da bi mogle postati resnica. Vi poznate najlepši in najboljši od moje duše. Ono, česar niti jaz sama ne poznam, kar je skrito v meni kakor hostija v tabernaklu. Velikokrat sem se čudila, kako da me vi tako cenite, da me tako upoštevate, postavljate tako visoko kot ženo in kot mislečega človeka. Da tako verujete v plemenitost moje duše, v dobroto mojega srca, v nadarjenost mojega uma. Začela sem spoštovati samo sebe, ker me Vi tako spoštujete. Začela sem se veseliti same sebe, ker ste me vi imeli za lepo. Vzljubila sem svoj glas, ker je bil Vam prijeten. Veselila sem se svoje nenavadne domišljije, ker ste Vi uživali v njej. Ponašala sem se s svojim delom in svojo nadarjenostjo, ker ste jo Vi priznavali in ste vanjo verovali. Prijatelj, prijatelj, kako ljubo mi je pisati te besede, vesele in ponosne misli! Vsa teža mračne duševne potrtosti zadnjega časa pada z mojih ramen. Vsa neznosna otopelost, ki sem se vanjo potopila v zadnjih tednih, izginja, kadar mislim na Vas. Res, potrebno mi je misliti na Vas, ker mi dajete moči, veliko moči. Novo zaupanje se dviga v mojem srcu, kadar se spominjam, kako ste verovali vame, koliko ste pričakovali od mene. Zbrala se bom, ohrabrila. In spet bom začela delati. Delala bom za vzore, ki so tudi Vaši. Delala bom, da bom s svojo skromno močjo koristila, kolikor bom mogla, revnemu, nesrečnemu našemu narodu. Biti hočem skromen kamenček, ki se bo z njim gradila njegova sreča in prihodnost. Služiti hočem njegovi blaginji, kolikor mi bosta dopuščala sposobnost in moč. Kdo ve, prijatelj, ali Vam bom kdaj izročila svoje tihe, iskrene pogovore z Vami? Za koga pišem te svoje zaupne zapiske? Ali za Vas? Ali za sebe? Ne vem, ne vem. Toda to pisanje mi daje veliko moči, izpodbuja me, hrabri. Prej so me Vaša pisma mogla rešiti duševne potrtosti, me usposobiti za delo, mi olajšati življenje in ga olepšati. Kakor razžene sonce meglo, tako so ona reševala moje srce pred utrujenostjo in dvomi, ki kakor rja kvarijo voljo do dela in ubijajo zaupanje v življenje. spominjajo me na dolžnosti. Prikazovala so mi moč in veličino Vaše vere vame, Vašega toplega nagnjenja in jaz sem si prizadevala biti vredna Vaše predobre sodbe o meni. Prizadevala sem si živeti tako, da bi Vam mogla vsak čas dati račun o sebi in svojem življenju brez kesanja in sramu. Hotela sem in sem se trudila zaslužiti, da se ponašate z menoj. Prijatelj moj, ne vem,m če slutite, koliko ste mi pomenili v življenju! Kako močna opora ste bili moji duši! Bilo bi mi žal, če bi tega ne vedeli. Bilo bi mi grozno, če poginete v tej strašni vojni, ne da bi Vam izrazila svojo veliko hvaležnost. Čemu ta hudobna navada, da ljudje zamolčijo ono najlepše, kar bi si morali med seboj povedati?! Življenje je tako kratko in tako malo daje srečnih, svetlih dni, da je škoda, ko skrivamo drug pred drugim tisto lepo, kar bi morali dati. Ko preneha vojna, Vam pošljem te svoje zapiske, gotovo Vam jih pošljem. Zakaj naj bi se sramovala teh svojih tajnih priznanj? Ste Vi nemara človek, ki bi se jim rogali? Človek, ki bi jih ne razumel? Ne, niste. Zares, poslala Vam bom te tajne izlive svojega srca. Brali jih boste. Samo nekaj bom zahtevala od Vas: Da jih berete kakor mojo izpoved, kakor mojo skrivnost pa da jih skrijete v svoje srce kakor izpovednik tiha priznanja grešnikova, da bodo kakor pobožni šepet, ki zamira v tesni spovednici. Spet se bova sešla in vedro si bova pogledala v oči. Bolje je, da hodiva vsak po svoji poti. Toda lepo bo, ko bova vedela, kaj drug drugemu pomeniva. Vi se povrnete iz vojne, seveda se povrnete! Bilo bi prekruto, če bi nekje v vojnem vrvenju žalostno in zverinsko poginili. Bilo bi prezgodaj. Škoda Vaše duše, škoda Vašega srca, škoda Vaših možganov. Veliko morate še napraviti za Poljsko! Moški iz Vaše družine umirajo šele s sedemdesetimi, osemdesetimi, devetdesetimi leti in duševno čvrsto delajo do zadnjega dne. Koliko časa še, prijatelj, za delo! Koliko boste mogli še koristnega nagrmaditi v mnogih mesecih in letih, ki so še pred Vami kakor rodovitna poljana, obetajoča bogato žetev! Kaj naj Vaše telo, Vaša bogata zakladnica tako nenavadne sile, tako izredno drznega duha, tako plemenitega srca, toliko poleta in toliko dobrote strohni brez koristi in prezgodaj nekje v zapuščenosti bojnega polja?! Kaj ima človeštvo toliko ljudi, kakršni ste Vi, odličnih p telesu in duhu, plemenitih po srcu in značaju, da bi jih smelo suniti v strelske jarke, kjer naj umro v blatu in umazaniji kakor divjaki v pradobi človeštva?! Kako naj svet napreduje, če preganjamo izbrance v pekel granatnega in šrapnelskega dežja, da jih zruši in zdrobi, spremeni v pošastna trupla, ki gnijejo nepokopana med prijatelji in sovražniki? Oh, prijatelj, ne smem misliti na vse to. Srce mi ledeni v prsih, pesti se mi stiskajo v onemoglem ogorčenju. Vi se povrnete! Spominjam se, kaj ste mi pripovedovali o svoji vrnitvi iz japonske vojne. Dogovorili ste se z bratoma, da boste skupaj obiskali mater. Vi ste se vrnili prvi pa ste v Varšavi čakali na brata, kdaj prideta z vojsko, ki se je vračala v Moskvo in Petrograd, in dobita dopust. Nikogar niste obvestili, da pridete, in nihče Vas ni čakal na postaji. Niti enega voza ni bilo, ki bi Vas odpeljal domov. Pustili ste prtljago na postaji in ste peš krenili proti rojstni vasi. Čez tri ure ste stopali po domačem kraju, srečni, da spet gledate ljubljeno ravnino, znane vasi, reko, ki se vije med dragimi polji. Bili ste še v vojaški obleki. Po vaseh, ki ste šli skozi nje, so pritekli vsi ljudje iz hiš, starci, možje, žene, otroci. Vse Vas je pozdravljalo, vse Vas je blagoslavljalo. Tam Vas vsi poznajo od blizu in daleč od majhnega. In skoro na vsakem pragu in v vsaki vasi ste slišali lepo zgodbo, ki jo je spletla domišljija kmetov okoli Vas treh bratov. Žene so Vas kazale otrokom in vse Vas je gledalo, vse je govorilo: »Glejte, to so oni, to so sinovi gospe Staszyńske! Glejte, kako so visoki! Lahko bi jih zadela krogla. Pa jih ni. Krogle so se jih izognile, kakor da so zavarovani s čudežno močjo. Smrt se jih je izogibala. Zato, ker je njihova mati dobra kakor angel, ker podpira vsakega reveža, ki zve zanj. Ni je vdove, ki ji ne bi posušila solz s svojo dobrotljivo roko. Ni je sirote po vseh teh vaseh, ki je ne bi pritisnila na svoje prsi, oblekla in nasitila. Ni ga bolnika po vseh vaseh, kolikor daleč seže oko, ki ga ne bi obiskovala, tolažila in negovala. Vse trpljenje deli z nami. V vsem nam pomaga. Zato ji Bog varuje sinove.« In staro in mlado Vas je lovilo za roke, ogledovalo z dobrimi očmi in Vam govorilo: »Srečneži! Dokler vam živi mati, se vam ne bo nič zgodilo, nič. Njena dobrota vas varuje.« Kako lepo je to praznoverje, ki ga je ljudstvo spletlo okoli Vaših glav! Tudi moje srce verjame tej ljubki zgodbi. Veste, ženskim dušam so zelo dostopne pravljice, pripovedke. Ni je tako napredne, izobražene in svobodomiselne žene, da se ne bi v globini njenega srca skrivalo kakšno praznoverje, sladki nesmisel neke tajne in nepriznane vere v razne čarovnije in domišljije, v skrivnostne znake usode, v stara znamenja sreče im nesreče. Kaj dela zdaj Vaši mati? Kako ji je? Ali je zdrava? Koliko ima zdaj dela njeno usmiljeno srce! Naj le hodi po vaseh, naj le tolaži obupane, naj le dviga nesrečne, otira otrokom solze in blaži bolečino osamljenih žen! Naj Vas varuje njena dobrota, kjer koli ste! Naj Vas brani in ščiti v vseh nevarnostih! Naj Vas ščiti pred smrtjo! == 1. februarja. == Prijatelj, jaz delam. Ni ravno veliko. Vendar je bolje kakor nič. Tu na Češkem je zdaj na sto in sto tisoče naših beguncev. Porazdelili so jih po vaseh, barakah, taborih. Mnogim, ki so si rešili nekaj premoženja, so dovolili naselitev tu v Pragi in po drugih večjih mestih. Pri begu so mnogi izgubili svoja spričevala in listine, pa je zdaj ogromno dela, preden je mogoče izvedeti, od kod je kdo in če je zares tisti, ki se zanj izdaja. Nešteto žen ne ve za svoje može v vojski. Nešteto vojakov poizveduje pri raznih odborih za usodo svojih družin, ker so zbežale iz krajev, ki so jih zdaj zasedli Rusi. Veliko družin je na begu izgubilo katerega od svojcev, pa prosijo, da bi pozvedeli, če ne žive mogoče v kakem drugem taboru beguncev. Osnovani so razni odbori, razni oddelki, da bi zmagali vse to veliko in važno delo. Treba je pomagati beguncem z oblekami in perilom, ker jim podpore, ki jih dobivajo od države, zadostujejo komaj za hrano. Za otroke se ustanavljajo šole, a tu v Pragi sta odprti tudi gimnazija in višja dekliška šola s poljskim poukom. Zglasila sem se pri Osrednjem poljskem odboru za pomoč beguncev in takoj so mi dali delo. Nastavili so me v veliki pisarni, kamor prihajajo vsi ti dopisi za centralo, kjer jih urejamo in izročamo dalje pododborom, da ti potem napravijo svoje. Grmade pisem prihaja vsak dan. Sami obupni klici na pomoč. Majhna in velika pisma, papir vseh barv, čist, bel, gosposki, večinoma pa zmečkan, zamazan, malo vreden. Koliko različnih pisav! Izpisana, inteligentna pisava profesorjev, uradnikov, lepo izglajene črke računovodij in veliko, veliko vojaških kart, napisanih s svinčnikom nekje v bojnem metežu ali v tesnih strelskih jarkih z okorno, težko roko. Koliko drobnih ženskih pisav! Koliko velikih, otroških potez, ki so skrbno razvrščene v črte na listu, iztrganem iz šolskega zvezka za naloge. Vsak tak slaboten papir pripoveduje o usodi enega človeškega bitja, zaskrbljenega človeškega srca, o nesreči in skrbeh neštetih družin! Kakšna življenjska šola so vsa ta pisma! Kadar dolge ure berem ta pisma, se mi zdi, da stopa zraven mene neprekinjena, ogromna vrsta revežev in nesrečnežev. Zdi se mi, da vidim trope žen in otrok, kako jokaje dvigajo roke in prosijo za sočutje in pomoč. Koliko, koliko trpljenja, obupa in žalosti! »Sporočili so mi, da mi je padel mož v Karpatih,« piše neka žena z okorno in težko pisavo naših kmetic, brez ločil in z velikimi začetnicami. »Pravijo, da je padel, da ga je ubila granata. Poklicali so me na občino in mi rekli, da je mrtev. Tudi nekakšen papir so mi dali, ki piše v njem, da je mrtev. Pa to je gotovo pomota. Ti tu ne govore v našem jeziku, ne razumejo nas. Ne razumejo, kar jim pripovedujem. Rekla sem jim, da moj Janek ni mrtev, ker sem prav tisti dan prejela od njega karto. Kako naj bo mrtev, če mi piše? Toda ti na občini hočejo po sili, da je mrtev. Sprašujejo me, koga želim za varuha svojim otrokom. Pa čemu mojim otrokom varuh, ko jim oče še živi? V naši baraki so mi rekli, naj pišem Vam v Prago, da je tam velika poljska pisarna, ki vsem svetuje in vse podpira. Vzemite Vi mojo stvar v roke in recite tem na občini, naj me ne kličejo. Naj me puste pri miru. Jaz jih ne potrebujem. Vem, da je moj mož še živ. Srce bi mi reklo, če bi bil mrtev. Ampak jaz se ne bojim, ker mi piše. In mirno spim. Zaobljubila sem se naši Materi božji v Čenstohovu. Tja pojdem po vojni in trikrat po golih kolenih okoli cerkve. Ker vem, da bo Mati božja varovala mojega moža in da ne bo dovolila, da bi poginil. Pišite to tej občini. Hudobni ljudje! Po sili hočejo, da bi bil moj Janek mrtev, jaz pa vem, da ni.« Cele štiri strani je napisala uboga žena in neprestano ponavljala: »Moj mož ni mrtev, ni padel, ni, ni!« Prosili bomo duhovnika ali učitelja v kraju, kjer živi, naj ji pojasni žalostno resnico … Čehi so nas lepo sprejeli. Povsod se njihovi izobraženci uče našega jezika, da morejo pomagati in svetovati našim nesrečnežem. Prijatelj, zdi se mi, da sem postala druga, odkar hodim v to našo otožno pisarno. Pridna sem in hitim pri tem našem žalostnem delu. Toliko pisem prihaja k nam, da jih moramo metati v kot, ker nimajo prostora na naših mizah in policah zraven njih. Vedno si izmišljamo nove načine, kako bi čimprej obvladali ogromno delo in kako bi mogli prebrati in razvrstiti dopise po redu, ki v njem prihajajo, da ne bi tisti, ki nas prosijo za pomoč, čakali predolgo in zastonj na rešitev svojih prošenj. Oni, ki so že delj časa v našem uradu, ki opravljajo ta posel že nekaj mesecev, so skoraj otopeli. Delajo zelo hitro in vešče, toda njihove oči prelete vsebino pisma že popolnoma brezčutno. Njihova srca se ne morejo več vznemirjati nad toliko tujo nesrečo. Nešteto obupanih dopisov je že šlo skozi njihove roke, zato jim ne segajo več v globino duše. Organizem se nam zavaruje z neko trdo otopelostjo nad preobilico žalostnih dojmov. Človeška narava je preslaba, da ne bi omahnila pod silo in močjo pretežkih in preresnih vtisov. Čustva so kakor strune, ki so bile preveč napete, pa so popustile. Duh bi zbolel, če bi se vedno pečal z nesrečo, ki se vali mimo njega kakor narasla reka, če bi se potopil v žalostno zgodbo vsakega posameznega primera. Mi delamo zdaj že skoraj popolnoma samogibno. »Ne razumemo več prav našega dela, ne živimo v njem, ker bi sicer zblazneli,« mi pripovedujejo tovariši, »ker bi zblazneli, če bi napeto občutili, kar beremo. Kakor daljni odmev nas dosega ta neizmerni krik velike človeške nesreče. Danes ne zmoremo več tega tako razumeti, kakor bi zaslužilo. Kakor se vojaki navadijo na grmenje in morejo mirno spati, čeprav pokajo streli prav v njihovi neposredni bližini, tako smo se tudi mi navadili na obupane klice teh brezštevilnih pisem, ki gredo vsak dan skozi naše roke.« Novinka sem še, zato se pogosto ne morem vzdržati, da ne bi zajokala nad tem, kar berem. Tudi njim so se v začetku orosile oči in jih je jok dušil v grlu. Trdijo, da se ljudje na vse navadijo pa da se bom privadila tudi jaz. Žal bi mi bilo, če bi to nekoč postalo res. Veliko revnejša bom, kadar bom mogla brez močne ginjenosti hitro in točno razporediti vsa ta uboga pisma v razne predale, da jih porazdele v posamezne pomožne oddelke. Ljubim bolečino, da mi jo povzroča tuja nesreča. Ljubim otožni trepet svojega srca in solze, ki jih požiram, in veliko ljubezen do našega naroda, ki me žge v duši kakor živ ogenj. V napi pisarni berem toliko pisem, ki se v njih pretresljivo in žalostno prepleta beda in ljubezen. Vsa so prepolna duše. V njih ni le trpljenja ljudi, ki prenašajo lakoto in mraz; topla so od neizmerne ljubezni do bližnjega in dragega. Mladi fantje, vojaki, pišejo s severa in juga, od vseh strani te države pa nas rotijo, naj pozvemo za prebivališča njihovih mater, naj jim pošljemo njihova pisma. Kako draga so ta pisma, pisana s trdo in neokretno roko ter polna napak! Kako ti naši vojaki, raztreseni po vsem našem cesarstvu, ljubijo svoje matere! Neizrečeno rada berem njihova pisma. Grejejo me s svojo prostodušno toploto. Toda prizadevajo mi tudi bolečine. Nevoščljiva sem srečnim materam, ker so ljubljene s tako iskreno ljubeznijo … Često se spominjam Vas in Vaših besed, prijatelj. Vsega se spominjam, kar ste mi kdaj rekli. Mnogih besed, ki za Vas niso bile pomembne, ki pa so zame pomenile veliko ter mi še zdaj zvene po ušesih, kakor da sem jih komaj slišala. Ko sem Vam prvikrat pokazala svoji hčeri, ste ju opazovali z zanimanjem in pazljivo poslušali njin pogovor. Ko sta odšli, ste obmolknili in se zamislili. Čakala sem, da boste kaj rekli, toda Vi niste rekli ničesar. Potem sem Vas končno vprašala: »Ali vam Jadviga in Stazika ne ugajata?« »Ugajata …,« ste rekli. »Toda vendar! Kakšna škoda, da nimate sina!« »Zakaj?« sem Vas vprašala zmedena in začudena. »Kako ste prišli na to misel?« »To bi bil imeniten sin! Plemenit človek!« ste odgovorili z nasmeškom, pa vendar resno. In še enkrat ste ponovili: »Zares škoda!« Nekaj me je zabolelo v srcu, pa sem obmolknila tudi jaz. Dolgo sva tako molčala. Nato sva se začela pogovarjati o drugih stvareh. Zdaj veliko mislim na Vaše besede. Kadar koli berem pismo kakega fanta daljni materi, vedno se mi oglasi Vaš glas: »Škoda, da nimate sina!« Oh, res, škoda! On bi me ljubil! On bi me zelo ljubil! Sinovi ljubijo matere zmeraj bolj kakor očete. Zelo, zelo bi me ljubil … Bolj kakor Jadviga in Stazika … Prijatelj, spoznala sem se z neko poljsko zdravnico. Njena sestra dela v našem uradu kakor jaz. Najini miti sta tako postavljeni, da gledava druga drugo. Toda ona še ni dolgo tukaj. Vsekakor ne tako dolgo, da bi mogla popolnoma poslovno brati pisma, ki jih moramo razvrščati. Tudi ona še včasih joka nad kakim dopisom bitja, ki ga ni nikdar videla in ga tudi ne bo. Nekolikokrat sva šli skupaj h kosilu v restavracijo pa sva se tam nekoč sešli z njeno sestro zdravnico. Močno mi ugaja ta delavna, energična žena. Ima zelo nežen, poduhovljen obraz, izrazit in zanimiv. Njene oči so blage in pametne. Pripovedujejo, da je zelo spretna in da jo njeni tovariši izredno upoštevajo. Študirala je v Švici, nato pa je živela v Ameriki. Zdaj, v vojnem času je prišla semkaj, ker hoče pomagati, kolikor zmore. Prav za prav se je pripeljala v Evropo zaradi njega. Toda ni ga več našla. Umrl je, ko je bila še na potovanju. Pokopali so ga v Pragi med drugimi vojaki, ki so že rešeni vojnega pekla. Bila je potrta zaradi njegove smrti, ker ga je zelo ljubila. Bil je najmlajši od bratov, pa ga je ona podpirala in šolala, odkar so jim umrli starši. Ima že sive lase in je zato še izrazitejša. Nekaj odločnega in uravnovešenega je v njej, kar me zelo privlačuje. Ona ve, kaj hoče. »V boju je življenje, v delu rešitev, tako pojmujem življenje jaz,« je rekla pri najinem prvem pogovoru. Zdi se mi, da je ta stavek nenavadno v skladu z njo. Povabila me je, naj jo obiščem v bolnišnici. Dela v porodnišnici, kjer leži zdaj dosti poljskih begunk. Veliko mi je pripovedovala o njih, pa je zbudila v meni živo zanimanje zanje. »Pridite, od njih se boste naučili veličine življenjske moči. V njih so še vsi nepokvarjeni nagoni, ki jih je vsadila narava v kri žene in ki smo jih me, izobraženke, s svojim presojanjem in svojimi dvomi v sebi zadušile in oslabile. Pri njih se tudi jaz učim, kako je treba živeti, živeti in živeti, da smrt ni strašna, dokler je življenje tako silno. Posamezniki umirajo, narod pa bo živel, človeštvo bo živelo dolgo, dolgo. Na tisoče in milijone let. Pridite! Občutili boste utrip življenja. To vedno daje moči.« Neko popoldne sem odšla tja. Vodila me je po sobah, kjer so nameščene poljske begunke. V sobi, kjer so žene, ki bodo čez dan ali dva operirane, je ležala pri oknu mlada črnolasa žena in silno ihtela. »Draga duša, kaj se še vedno niste pomirili?« ji je rekla zdravnica, sedla k njeni postelji in vzela njene tanke, skoraj otroške roke v svoje. »Morate se pomiriti, ubožica moja! Tako lepo ste mi obljubili dopoldne, da boste mirni, zdaj pa se vznemirjate, jokate in tratite svojo moč!« »Gospa doktorica, kako naj ne jokam?« ji je odgovorila bolnica. »Saj to ni mogoče! … Jaz tega ne verjamem! … Jaz se ne dam operirati! … Tako sem se veselila svojega otroka! Sladko moje, ki se je začelo v meni v veliki sreči! Vse mi je, kar sem rešila! Pred mojimi očmi mi je ruska svinčenka zadela moža na begu. V mojih rokah je umrl. Umirajoč mi je še ukazal: »Beži, pusti me! Čutim, da bo z menoj kmalu pri kraju … Ti pa beži! Reši najino dete! Ljubi ga, kakor si mene ljubila. V tolažbo ti bo. Imela ga boš namesto mene …« Oh, gospa, kako je bilo strašno, ko mi je umiral mož na goli zemlji ob poti! Bil je tako lep ― ― in tako mlad! Pa kako je bil dober! Nihče ne ve, kako je bil dober! Težko je že dihal, pa mi je še vedno šepetal: »Beži! Varuj mi otrok! Za njega živi …« Oh, šele curek krvi je zadušil njegove zadnje prošnje … Gospa, ali morete pojmiti, kako mi je bilo, ko sem vzdignila s svojih kolen njegovo glavo in jo položila na poteptano travo žalostnega polja, ki se je po njej valila množica beguncev in vojske v strašnem, zmedenem begu?! Ne vem, od kod sem vzela moč, da sem se ločila od njega, ki sem ga tako ljubila. Kako sem mogla pustiti njegovo truplo! Toda šla sem, rešila sem se. Tekla sem, ne ven, ne kod ne kam. Ne vem, kje so me našli usmiljeni ljudje, blazno od obupa, in me spravili na železnico. Pred mesecem dni sem prišla na Češko. In sem živela … Hotela sem živeti! Zaradi otroka! In samo na otroka sem mislila … Noč in dan sem mislila, da bo skoraj prišel na svet in da bo podoben njemu. Z njegovimi očmi me bo gledal. Imel bo njegove temne lase, njegove ustnice. Kakor on bo. Košček njegove duše, ki jo je zapustil, da me bo tolažila … Edino moje bogastvo na tej zemlji! … Saj nimam nič, nikogar nimam. Niti matere niti očeta. Najina hiša in najino ognjišče je propadlo v vojni … Ampak jaz bi rada delala zanj, za svojega zlatega otročička, da ne bi nikdar trpel lakote … Varovala bi ga vsega hudega … Vedno, vedno sem mislila, kako bom živela z njim, kako mu bom pripovedovala o očetu, kako bo malo odrasel, kako bova skupaj čuvala njegov dragi spomin … Zdaj pa mi vi, neusmiljeni, pravite, da je mrtev! … To ni res! To ni res!?« Vrgla se je z obrazom na blazine in vse njeno telo je drgetalo od krčevitega joka. »Tako joka že dva dni,« je rekla žena, ki je ležala na postelji poleg nje. »Tudi ponoči nič ne spi, ampak joka, joka …« »Draga moja, ne smete tako,« jo je karala zdravnica. »Saj ste vendar še tako mladi! Mogoče vas čaka nova sreča, kdaj kasneje …« »Zame ni več sreče! Zakaj me mučite?! Zakaj ste me pripeljali semkaj?! Kaj hočete napraviti z menoj?« »Ampak, draga moja! Ne moremo vas pustiti take! Ne smemo!« ji je blago prigovarjala zdravnica. »Zdi se mi, da se vendar motite … Ponoči sem ležala dolgo popolnoma mirno in sem poslušala,« je pripovedovala bolnica. »Pa sem jasno občutila, kako se otrok premika. Bilo mi je tako nepopisno sladko v duši! Dvakrat se je premaknilo … On še živi, gospa doktorica, jaz čutim, da živi!« Zdravnica jo je spet prijela za roko in se čisto od blizu sklonila nadnjo: »verjamem, da je težko za vas, mila moja … Pa vi ste neizobraženi. Vi veste, da nosimo zdravniki veliko odgovornost. Tudi pred samimi seboj. Pred seboj največjo … Napraviti moramo tisto, za kar smo se odločili. Vaš otrok je že dolgo mrtev v vas. Nekoliko tednov že. Mogoče mu je prav takrat prenehalo biti srce, ko je umiral njegov oče, vaš mož, uboga moja! … Jutri vas bomo operirali. Mladi ste, zdravi, spet boste vstali in spet zaupali v življenje.« Bolnica je žalostno odkimala z glavo in vzdihnila: »Dobri Bog, kakšna sreča, če ne preživim te operacije! Da bi umrla tudi jaz, nesrečnica!« Prinesla sem s seboj nekaj cvetja in sadja, da bi vse razdelila med bolne žene. Toda pri tej sem šla mimo tiho in ponižno. Njena nesreča je prevelika, da bi jo smel kdo motiti z malenkostmi. Na drugi strani je ležala žena srednjih let. »Gospa doktorica, tudi jaz sem jokala ponoči, ne zamerite mi,« je rekla zdravnici. »Bojim se operacije. Že tretjič me je to doletelo, Bog ve, ali bom prenesla … Jaz pa bi tako rada živela! Vidite, mož mi piše skoraj vsak dan. Zdaj prihajajo njegova pisma popolnoma redno. Tako me ima rad! Tako lepo piše! Ve, da sem spet v smrtni nevarnosti. »Reci zdravnikom«, pravi, »da jih prosim, naj te rešijo. Vse sem izgubil. Ti si mi zdaj moje zadnje. Ti si moj dom, moja družina, moja bodočnost. Če umreš ti, poginem tudi jaz, ker kaj bi se vračal iz vojne, da bi žalostno živel sam samcat …« Gospa, jaz bom vse pretrpela, nič se ne bojim, vse bom prenašala potrpežljivo. Samo življenje mi rešite!« »Ne bojte se! Zaupajte in vse bo srečno minilo,« jo je tolažila zdravnica. Ob postelji te žene je ležala deklica, tako majhna in drobna, kot da je še otrok. »Dajte mali sladkarij,« mi je rekla spremljevalka. »Kako fini bonboni!« je hvalila deklica. »Doma mi jih je vsak dan prinašal papa iz mesta, zdaj pa je drugače. Tudi gospa doktorica mi včasih prinese bonbonov, ker kašljam. Ampak pralineji so boljši. Merci, madame!« »Tudi to je žrtev vojne,« mi je pripovedovala doktorica Jablonska, ko sva stopili iz sobe. »Pri begu je padla med gručo pijanih moških in vojakov v neki židovski žganjarni, ki je stala ob poti. Vrgli so se nanjo kakor divje zveri in zdaj bi morala postati mati. Revica, komaj trinajst let ji je! Jaz sem se najbolj zavzela, da jo predčasno rešimo prekletega zarodka. Pa tudi kašlja. Samo je še otrok. In da bi ji pustili, da bi rodila bitje, spočeto v zločinu, sebi in njemu v nesrečo?! Vse ima svoje meje!« Stopali sva po dolgem hodniku. »Vstopiva semkaj, tu je bolj veselo,« je rekla zdravnica in odprla vrata. Stopili sva v prostrano dvorano, zelo čisto, kjer je bilo kakih štirinajst velikih in prav toliko majhnih otroških postelj. »Tu so naše matere!« mi je pojasnila znanka. »Oj, vi Žironska, spet imate svojo punčko pri sebi!« je karala mlado ženo, ki je ležala takoj pri vratih. »Otrok mora ležati v svoji lastni posteljici! To je bolj zdravo, kakor pa da ga vedno stiskate k sebi. Pokoja potrebuje in miru, sirota, ko bo prišel čas, da bo sesal, vam ga bo že strežnica dala k prsim. Kje je zdaj?« »Odšla je po južino,« je odgovorila mlada mati smejoč se ter devala otročička v njegovo posteljico, ki je stala pri vzglavju njene postelje. »Srčece moje, vidiš, ko pa ne dovolijo! … Ne dado … Ne smemo se še razvajati, kaj hočeš! … Pa čakaj, čez dva, tri dni bo vstala mati in odšla, potem pa mi boš noč in dan na rokah, ljubček moj!« »Glejte, take so, ne ubogajo!« se je pritoževala zdravnica. »Jaz pa tako dobro mislim z njimi. Hočem, da bi bilo prav njim in otročičkom, da bi se priučili redu ti malčki in da bi se razvajali, kakor je treba. Toda nikar ne pustite otrok pri miru. Vstajajo iz postelje, preden jim je dovoljeno, ter jedo vse, do česar morejo priti. Resno se hudujem na vas, drage moje!« »Ne verjamemo!« so ugovarjale z vseh postelj. »Mislite, da ne vemo, kako nas imate radi, dobrotnica naša! Saj vidimo, kako se brigate za nas. Samo tako strogi nikar ne bodite! Nič nam ne bo škodovalo, če malo vstanemo, preden dovoli profesor ali vi. Navajene smo, da prenašamo marsikaj. Nihče nas ni razvajal, preden smo prišle semkaj, nihče nas tudi ne bo, ko odidemo.« »Glejte, tu imamo dvojčke,« mi je pokazala zdravnica. Žena pa, ki so ob njeni postelji stali dve posteljici, se je ponosno sklonila na svojem ležišču in se mi veselo zasmejala v obraz. »Lezite, lezite!« je ukazala zdravnica. »Nihče vam še ni dovolil sedeti!« »Kako se bojite zame, gospa doktorica!« je veselo odgovarjala bolnica. »Saj danes je že peti dan, odkar sem rodila svoja malčka. Doma sem peti dan že delala na polju, kopala po njivi, žela žito …« »Zato naše kmečke žene tako hitro izgubljajo mladost in zdravje,« je rekla zdravnica trpko. »Bila sem v Ameriki. Amerikanke so s štiridesetimi leti še mlade in lepe, naše žene pa so skoraj starke.« »No, jaz ravno nisem kakor kaka čarovnica,« se je čutila mati dvojčkov užaljeno. »Meni je že pet in trideset let, pa še nisem bila bolna, razen kadar sem rodila.« »Bodite srečni, ker ste izjema!« ji je odgovorila zdravnica. Jaz pa sem jo vprašala: »Koliko otrok imate?« »S temi dvojčki sedem.« »Ali so vsi živi?« »Živi pa dosti skrbi mi prizadevajo. Posebno zdaj. Ni malenkost, če bežiš s kupom otrok in s telesom, težkim od nosečnosti. Pa hvala Bogu, vse smo dobro prenesli. Sprejeli so nas v barake in država nas varuje. Bilo nam je še slabše. A tako gosposko še nisem rodila. Vse oprano in čisto. Srajca bela, rjuhe lepe, vse snažno. Otroci pa zaviti v belo platno kakor grofiči. Ostali moji otroci so se rodili na različne načine. Tretji se mi je rodil na polju. Nisem ga pričakovala tako hitro. Pa kaj sem hotela? Malo sem se odpočila pod živo mejo ob naši njivi, zavila otroka v predpasnik in ga odnesla domov. Nič se nisem pripravila zanj, pa smo siroto zavili v neko mojo obnošeno srajco, ki sem jo raztrgala na kose, ko je prišla soseda k meni, da bi ga nesla v cerkev h krstu. Pa je vendar deček zrastel lepo in pokonci kakor kakor češnjevo drevesce in zdaj mu je že devet let. Kaj veste, moji lepi gospe, kako žive reveži.« »Kako boste pa zdaj s tema dvema?« sem vprašala dalje. »Kako? Najprej sem se malo prestrašila, ko se mi jih je rodilo dvoje naenkrat. Pa sem pomislila: Še bolje! Ena muka! Ako mi je Bog namenil, da rodim še dvoje otrok, je bolje, da prideta na svet skupaj, kakor da se mučim z vsakim posebej. A hrane bosta imela hvala Bogu dosti,« je rekla smejoč se in se prijela z rokami na narasle prsi. »Kasneje pa, kakor bo dal Bog …« »Kje imate moža?« »V vojski.« »Pa se ne bojite zanj?« »Prav za prav ne. Če mu je usojeno, da se vrne, se bo vrnil.« »Kaj pa, če se ne vrne? Kaj boste z otroki?« »Živeli bomo. Do smrti se vedno živi. Če ne gosposko, pa siromašno. Kakor bo Bog hotel.« »Gospa doktorica, pridite, prosim vas, malo k meni,« je poklicala zdravnico neka mlada žena k sebi. »Moj otrok bo jutri krščen, pa nimam botra,« je tožila zaskrbljeno. »Nikogar svojega nimam v tem tujem mestu.« »Se bo že kdo našel,« jo je tolažila zdravnica. »Cerkovnik bo držal otroka in mu bo boter, če ne bo drugega.« »Ne, tega ne bi rada. Moj otrok ni najdenček. Ima dobrega očeta, čeprav je v vojni. Če bi bila deklica, bi prosila gospo, ki je prišla z vami, da bi mi bila za botro. Jaz pa imam dečka!« je tarnala mlada črnolasa mati. Bila je rožnatega obraza, lepa in polna, kakor da ni bolna. Zelo mi je ugajala. Morda to ni prav, toda jaz ljubim lepo zunanjost. »Mogoče bi pa le mogla biti botra vašemu otroku, čeprav je fantek. Zdaj je vojni čas in so skoraj vsi moški na bojišču, pa bi mogle biti žene botre ne le deklicam, ampak tudi dečkom,« sem pripomnila. »Zakaj ne bi bilo to mogoče?« se je nasmehnila Jablonska. »Glejte, jaz sem zdravnica, v Ameriki pa so žene celo duhovnice. Le dogovorite se!« zvito me je pogledala in čakala, kaj bo iz tega botrovanja. »Prav pravite, gospe. Vojna je vojna. Od kod naj dobim botra? To ni lahko. Toda boljše je imeti botro kakor cerkovnika. Pridete, prosim, jutri dopoldne sem, gospa!« »Pridem,« sem ji obljubila veselo. »Pa kakšno ime mu bova dali?« me je vprašala mati. »Ime morate izbrati vi! Pri nas izbirajo ime botri.« Spomnila sem se na Vas, prijatelj. »Naj se imenuje Kazimir,« sem odvrnila glasno. Ganjeno sem vzela v roke beli sveženjček, da bi pogledala svojega krščenca. Otrok je bil lep kakor njegova mati. Imel je velike, temne oči in sladko izbočena ustka. Že dolgo nisem takole držala v roki majhnega otroka. Ni je žene, ki je bila mati, da bi ne ljubila šibkih, majhnih otrok. Nežno ganjenje mi je prevzelo srce, pa sem zašepetala pri sebi otročičku: »Bodi vreden imena, ki sem ti ga izbrala, in človeka istega imena!« Obljubila sem sama sebi, da bom po možnosti bdela nad otrokom in njegovo materjo. Ona je žena majhnega obrtnika, krojača. Pravi, da je bila prej v službi pri nekem uradniku in da zna voditi majhno gospodinjstvo. Sorodnikov nima. Dogovorila sem se z zdravnikom, da jo bodo iz porodnišnice premestili za kak mesec v najdenišnico, kjer bo kot postrežnica mogla ostati pri svojem otroku, kasneje pa jo vzamem k sebi, dokler se ne konča vojna. Najamem si v predmestju stanovanje dveh sob in kuhinje, pa bom imela to lepo Jožo z njenim dečkom pri sebi za gospodinjo. Če pa njen mož pogine, naj ostane pri meni za vedno. Vse to sem že do kraja, do vseh podrobnosti premislila. Vi veste, kakšna sem. »Vedno si izmišljuješ romane za svoje življenje,« mi je dejal mož tolikokrat in imel je prav. Zaradi tega dogodka, ki se mi je pripetil z lepo Jožo in njenim sinkom, sem si slabo zapomnila, kaj so mi pripovedovale druge žene. Vse so bile zelo zgovorne in dobre volje. Prav za prav sem se hudo čudila njihovemu vedremu, brezskrbnemu razpoloženju. V tretjem razredu je stala postelja pri postelji in v njih so ležale siromašne brezdomke iz naše nesrečne Galicije. Pa so se le šalile, smejale in hvalile s svojimi otroki. Nič niso vedele, kaj jih čaka, ko bodo vstale in stopile na ulico. Uživale so, da leže na čistih posteljah v topli sobici in da imajo svoje otroke pri sebi. Počivale so po urah, težkih in polnih muk, v katerih so se zvijale od bolečine in klicale na pomoč, ko so rodile otroke. Niso se preveč plašile pred prihodnostjo in življenjem. Vse so se tolažile, da bo že nekako šlo, da se bo že našla skorja kruha zanje in za otroke in tudi majhen kot, kamor se bodo stisnile. Samo ena žena je gledala precej žalostno predse in stanovitno molčala. »Še vedno nimam mleka,« je tožila zdravnici. »Moja ubožica pa je že lačna in zdaj pa zdaj zajoka. Umrla mi bo! Dobra gospa doktorica, izvolite ukazati, da ji prinesejo stekleničko. Hudo mi je zanjo! Tako je slabotna, zato ne sme biti lačna.« Zdravnica je potrepljala sveženjček v posteljici zraven materinega ležišča in mirila ženo: »Le potrpite! Mleko vam bo že privrelo v prsi. Do tedaj pa bo vaša mala že počakala. Dali ji bomo čaja, da ne bo jokala.« Popolnoma drugačno je bilo življenje v tej dvorani kot zunaj v ostalem svetu. Popolnoma drugačne skrbi so polnile tukajšnje ozračje. In le kot daljni, daljni odmev je segalo zunanje bučno življenje semkaj. Začudena sem pravila zdravnici o svojem posebnem vtisu, ko sva stopili iz dvorane. »Res je,« je pritrjevala. »Tu je razpoloženje zmeraj vedro. Tu je izvir življenja. Čeprav so razmere še tako težke, vendar dvigne vsako ženo čudež, ki se je zgodil z njo, ko živi nekaj časa nad vsemi ogabnimi vsakdanjimi skrbmi in boji. Tudi tu, v tej dvorani smo pogosto priče obupa in žaloigre, toda to so izjemni primeri. Navadno so vse matere srečne, vsaj tako dolgo, dokler so pri nas.« Jablonska me je peljala še v sobo nosečih žen. »Tu je zdaj tesno, pretesno,« mi je pripovedovala. »Nesrečnice! Niti ena od teh deklet in žen, ki so se zatekle semkaj, nima drugega prostora, kamor bi se stisnila, da počaka, ko pride njen čas. Tako se zatekajo semkaj. Delati morajo, prati perilo, pomivati v kuhinji posodo, urejevati stopnišča in tako dalje, čeprav so že v zadnjih tednih in dneh nosečnosti. Obenem so te sirote gradivo za učenje mladim medicincem in učni pripomoček kakim petdesetim ženam v babištvu. Ene morajo biti žrtve … Toda težka je usoda tistih, ki jih je to zadelo. Kot žena globoko obžalujem te nesrečnice, ki dajejo svoja, zavoljo materinstva preobličena telesa v uporabo za razna preiskovanja in raziskovanja. Potrebno je to, vendar, čeprav sem zdravnica, se moja čustva upirajo takemu poniževanju žene in matere.« »Mogoče se njim stvar ne zdi tako žalostna, kakor mislite vi,« sem pripomnila. »Mogoče,« je rekla Jablonska. »Pa ne verjamem. Gre samo za jakost neprijetnega občutka. Pri bolj razvitih ženskah je močnejši, pri bolj topih slabotnejši. Imajo ga pa vse. To je na splošno priljubljen izgovor nas srečnejših, ki z njim tolažimo svojo vest, kadar vidimo, da se komu godi krivica. »Njim se stvar ne zdi tako žalostna!« Nasprotno, njim se stvar zdi često še bolj žalostna, kakor bi se zdela nam. ampak če kaj neprijetnega ne zadeva nas samih, ljubimo take fraze, da z njimi zakrivamo svojo strahopetnost, ki se zavoljo nje ne drznemo kaj ukreniti in pomagati.« Skoro brez diha je stala pri vratih. »Oh, vidite, tudi jaz se razburjam!« se je žalostno nasmehnila. »Toda jaz samo zato pobijam vašo nedolžno opazko, ker sama nisem dovolj pogumna, da bi se pred vsemi in vedno borila za tisto, kar čutim … Vstopiva!« Pri drugi mizi je sedelo nekaj žen in šivalo. Nekatere so ležale po posteljah in spale. Vse so bile tukaj oblečene v enaka, grda, toda čista, modra platnena oblačila. »Kako da spite?« je vprašala zdravnica. »Ni zdravo, da podnevi polegate po posteljah, če niste bolne.« Nekatere so se dvignile. »Oprostite, gospa doktorica,« se je oglasila ena od njih. »Me smo ponoči spale zelo slabo. Včeraj je prišlo nekaj novih. Nikamor jih niso mogli dati, pa so tako jokale, naj jih ne vržejo na ulico, da nimajo kam iti, ker nimajo denarja niti česa drugega. Zunaj je divjal snežni metež, pa se jih je dr. Rijaček, ki je imel službo, usmilil in jih sprejel na svojo lastno odgovornost, čeprav je naše število že zdavnaj popolno. Tako so ene morale spati po dve na eni postelji, postelje pa so tesne še za eno, ko smo, vidite, v zadnjih mesecih nosečnosti. Legle smo zdaj popoldne, ko smo prišle s podstrešja, kjer smo obešale rjuhe in drugo perilo. Zelo smo bile utrujene, zato ne zamerite!« »Oh, seveda, le ležite!« je rekla Jablonska. »Vedno pozabljam, da niste več v vzorni bolnišnici v Ameriki in da je tukaj zdaj vojna … Vendar slecite vrhnjo obleko, kadar ležite, ker ni zdravo, če ležite oblečene.« Pristopila je k eni od tistih, ki so sedele pri mizi. »Kaj ste že veliko napravili?« Mignila je z glavo, naj pristopim bliže: »Glejte, kako umetno delo.« Vzdignila je kos platna, prekrasno vezenega s svilo v ljudskih motivih. »Mogoče bi hotela gospa kaj kupiti?« me je vprašala žena. »Obžalujem, ker mi razmere ne dovoljujejo, da bi vam plačala umetnino, kot zasluži. Toda mogoče najdem koga, ki jo kupi za pravo ceno,« sem ji odgovorila. »To bi lahko bilo prekrasno pokrivalo za harmonij.« »Ali za oltar v cerkvi,« je pripomnila žena. »Slišim, da so češke cerkve zelo bogate, pa se mi mogoče posreči, da kaj prodam. Oh, potrebovala bom veliko denarja!« »Gospa bi rada obdržala otroka pri sebi, zato želi zaslužiti kakih sto kron naprej,« je rekla Jablonska. »Res je, zato sem se zatekla semkaj. Tu mi ni treba plačevati stanovanja in hrane. To se pravi, da mi ni treba plačevati z denarjem … Imam še dva meseca časa, pa bom še veliko navezla, če bom pridno delala. Sicer pa jaz nisem poročena. Učiteljica sem in sem se mu vdala, ko je odhajal v vojno … Če ga ne ubijejo, me vzame kasneje, ko se Evropa pomiri … Kdaj bo to, pa vedi sam Bog …« »Zakaj ste danes tako bridke volje!« jo je vprašala doktorica. »Vi ste sicer najhrabrejši od vseh teh žen.« »Nisem hrabra,« je odgovorila vezilja. »Jaz le želim biti hrabra. Pa sem prav za prav najbolj obupana od vseh. Hudo se bojim prihodnosti. Sicer tudi sama dobro vem, kako brezsmiselno je upati, da bodo ljudje kupovali moje vezenine in jih plačali tako dobro, da bi mogla živeti s svojim otrokom od tega, kar bi zaslužila moja igla. Prav za prav vem, da se moj dragi ne vrne in da bo moja bodočnost temna in težka. Oh, ko bi mogla na kak primeren način umreti. Bilo bi najbolje!« »Pa kaj vam je danes?« je vprašala Jablonska še enkrat. »Vi ste čisto drugačni kot navadno! Kaj ste bolni?« »Dopoldne je bila v predavalnici,« je rekla žena, ki je sedela poleg nje in krpala neko staro raztrgano perilo. »Danes je bila ona na vrsti.« »Razumem …,« je zašepetala Jablonska in njen obraz se je zamračil. Po naključju mi je ostal še majhen šopek vijolic. Molče sem jih položila na lepo vezenje. Ubogi učiteljici so se orosile oči. »Merci, madame! Moj zaročenec je zelo ljubil vijolice … Ne zamerite, danes sem nekam razdražljiva …« Prijatelj, prav za prav se čudim, kaj Vam pišem o tem obisku, Vam, moškemu. Pa jaz sem tako vajena, da Vam vse povem, da ne morem o tem molčati. Zlasti še, ker me vse te stvari tako zadevajo, razburjajo, bole in jeze. Zakaj mi žene tako trpimo zavoljo svojega spola? Zakaj je nas žene obsodila narava na take muke, na taka ponižanja? Vi pa, moški, namesto da upoštevate in spoštujete ogromne žrtve, ki jih moramo v neprimerno večji meri kot vi prispevati k obstanku človeštva, vi prav naše materinstvo izbrabljate kot izgovor, da nam kratite človeške pravice. Da nismo duševno tako razvite kakor vi! Da nismo genialne! Da nismo ustvarile umetnosti. Nismo iznašle velikih izumov v znanosti! … Res, ne oporekamo! Toda me dajemo našo kri in našo moč za ustvarjanje novih pokolenj. Iz našega organizma se ustvarja novo človeško bitje. Če ste vi seme, smo me zemlja. Nismo isto kar ste vi, vendar smo enako važne kakor vi. Zakaj nam možje ne dajejo nobenih pravic, povejte?! Ali zato, ker dajemo življenje, pa ga ne znamo jemati? Me vemo, kaj je življenje. dolge mesece klije v nas, bohotno raste, raste in se z groznimi mukami trga od nas. Zato ga tudi spoštujemo, zato ga tudi ščitimo. Me žene rodimo, rodimo. Pokolenje za pokolenjem vstaja iz našega naročja. Vi moški spet skrbite za napredek človeštva. Toda kako skrbite? Kje smo danes? Čeprav imamo elektriko in parnike, telefon in letala, kje smo postali boljši in plemenitejši n. pr. Od starih Grkov, ki so živeli dva tisoč let pred nami? Tako si zamišljamo zavoljo našega napredka, pa v čem je prav za prav ta napredek? Prav tako se prepiramo, kakor so se oni. Prav tako se vojskujemo drug proti drugemu. Volk volku prizanese, človek pa ne prizanese človeku! Ko bi tudi nam ženam dali, da odločamo skupno z vami o usodi nas vseh, bi mogoče vendarle bilo drugače. Me žene varujemo življenje, nosimo ga, ono izvira iz nas. Bolj smo usmiljene kot vi, mehkejše, dobrotljivejše. Ko bi že pred tisoč leti sedele poleg vas za mizo zakonodavcev, bi morda ne bilo treba danes materam kot preganjanim zverem iskati prostora, kamor bi legle, da dajo človeštvu novega člana. Ne bi se jim bilo treba sramovati, da so rodile otroka, ki mogoče, ko zraste, postane genij: velik umetnik, izreden znanstvenik, znamenit izumitelj. Bilo bi morda manj vojašnic, toda več vzgojevališč, več šol, bolnišnic, zavetišč za starce in slabotne. Človeštvo bi bilo manj junaško, bilo bi pa vsekakor bolj zdravo in boljše. Prijatelj, ne smejte se mi! Najbolje vem, kako Vi visoko spoštujete žene. Toda celo proti Vam čutim včasih vzajemno z ženami kot članica svojega spola. Ne, nisem se dobro izrazila. Včasih, kadar najbolj bolestno občutim težki položaj nas žen, ki nas je nanj obsodila narava in nas vanj vrgla krivica stoletij, tedaj, ko dvignem oči, vidim tudi vas tam čez med našimi očeti, med brati, možmi, sinovi, ki vsi prezirajo našo slabotnost, ki v resnici ni nobena slabost. Upiram se, prijatelj, proti vam vsem, ker čutim večno zlo usodo ženskega spola. Prava žena ne ljubi moža, ki ni po duhu močnejši od nje. Čim boljša je žena, tem bolj želi, da je mož, ki ga ljubi, visoko nad vsemi drugimi, tem bolj to zahteva od njega. A čim bolj razumna je žena, tem bolj presoja. Ne verjame več slepo praznim besedam, temveč zahteva dejanj in dokazov in ne odpušča svojemu tovarišu tako lahko, kadar nravno in v značaju omahne, kakor so delale naše babice in prababice. Kakor žena ni najbrž moderna žena najbolj prijetna, ker prehitro opaža notranji zlom in padec moža. Pravijo, da je usmiljenje velika vrlina žene. To je res. Toda z ljubeznijo do moža nima ta ženska krepost nič opraviti. Pogoj ženine ljubezni do moža je spoštovanje. Čim bolj ga spoštuje, tem bolj ga ljubi. Usmiljenje? ― Res, kadar mož zboli, kadar je v nevarnosti, o, tedaj je usmiljenje kakor veter, ki še bolj razpiha ljubezenski ogenj. Toda duševne, nravne slabosti žena ne more odpustiti možu nikoli. Njegova strahopetnost v življenju in življenjski borbi, njegovo popuščanje in nezvestoba cilju, ki je za njim prvotno težil, vse to more sicer v ženi tudi vzbuditi nekakšno usmiljenje ― toda usmiljenje, pomešano s prezirom, ki je grob ljubezni. Prijatelj, rada bi, da bi nas vi moški bolj spoštovali kot žene in matere; da bi nam dali več svobode za naš razvoj; da bi nam dali več pravic, da bi mogle ramo ob rami delati in se boriti skupno z vami za napredek in srečo človeštva. Rada bi, da zakonov, ki jih moramo spoštovati tudi me žene, ne delate samo vi moški. Me žene bomo pač vedele bolje od vas moških, kaj je treba našemu spolu, kaj našim slabotnim otrokom, koliko in kakšno zaščito moramo imeti me in naše potomstvo. Ne bomo vas manj spoštovale, če bomo enakopravne z vami. Ne, čim bolj bomo duševno zrele, plemenite in svobodne, tem bolj bomo hrepenele po možu, ki bo nad nami! == 5. februarja. == Vse bi Vam rada sporočila, kar doživljam, kar vidim in opažam, berem in slišim. Kakor lahkokrile ptice se dvigajo moje misli in lete vse v eni smeri kakor lastovice v jeseni. Tako mi je potrebno zatekati se k Vam! Proti večeru rada dolgo, dolgo sedim v svoji najeti sobici v stari palači, kjer je bilo pred sto leti stanovanje kakšne odlične, že izumrle plemiške družine, kjer pa se je zdaj nagnetlo veliko in preveč majhnih življenj in to nižjih, slabo plačanih uradnikov v prvem in drugem nadstropju, v pritličju pa in na podstrešju nešteto majhnih obrtnikov. Vendar je tiho, izredno tiho po teh ulicah in v napi hiši, kadar se znoči. Sami delavni ljudje stanujejo tu, pa hitro legajo k počitku, utrujeni od dnevnega vrveža. Vstajajo zgodaj, pa ne ljubijo nemirnih noči. Spijo pokojno. V vojno so odšli tudi njihovi sinovi, bratje, možje, očetje, vendar je zanje vojna daleč, daleč. Z menoj je drugače. Z menoj je slabše. Jaz ne morem spati. Jaz sem begunka. Jaz sem Poljakinja. In vedno, vedno moram misliti, kako ječi moja nesrečna domovina pod grozo vojnega vrvenja. Skoraj vso Galicijo so preplavili Rusi. Prihajajo »osvobojevat« nas, Poljake. Pa vlačijo s seboj topove od vasi do vasi. V potokih teče kri po gališki zemlji. V Karpatih se kopičijo trupla, jaz pa si ne upam vprašati samo sebe, koliko je padlo Poljakov v avstrijskih, koliko v ruskih vrstah. Preveč, preveč jih bo med prijatelji pa tudi med sovražniki … Danes sem brala v časnikih, da so včeraj nemška letala, te smele sive ptice, vsula bombe na Varšavo. Oh, moj Bog, čigava je Varšava?! Ali je ruska? Zakaj ni živo srce naše Poljske? Zakaj tako, zakaj tako?! Zakaj sipljejo nemške ptice nanjo bombe, ko trdijo, da ji prinašajo prostost?! Prijatelj, bolno trpim pod vsemi temi dogodki. Pa vendar, vendar upam, da se poraja prostost Poljske v tej strašni vojni, kakršne svet še ni videl. Mogoče se odpira boljša in srečnejša prihodnost našemu revnemu narodu v teh krvavih mesecih? Hočem in moram verovati v to! Kajti, prijatelj, ne sme se zgoditi, da bi zaman umirali! Ne sme se zgoditi, da bi zaman padali najboljši sinovi našega naroda! Ali naj bodo zaman vsi naši nešteti grobovi, vsa silna pogorišča, uničene vasi, domačije?! Ali naj bodo zaman naše razgnane družine, ali naj zaman ginejo naše žene in otroci?! Kaj bo z nami, ko se pomiri Evropa? Ali bo Poljska le žalostno, zapuščeno bojno polje, posuto z milijoni grobov, uničeno za dolgo, dolgo časa? Ali bo naš narod še bednejši, kakor je bil kdaj koli, utrujen do smrti, strt in nesposoben, da bi spet in spet glasno in odločno zahteval svoje pravice? Koliko nas bo ostalo, kakšni bomo?! Pravijo, da velike in dolgotrajne vojne skvarijo ljudi in pahnejo narode v težko otopelost. Po napoleonskih vojnah je oslabela vsa Evropa, trdi zgodovina. Takrat se je začelo žalostno propadanje Francozov. Toda kaj so bili Francozi, kaj smo mi, Poljaki?! Kako požiram liste, prijatelj! Kako mi vsi zdaj beremo liste! Misli, da vsa Evropa zdaj lačno in nestrpno kot še nikoli bere liste. Komaj čakamo, da izidejo. Nestrpno jih trgamo prodajalcem iz rok. Ni ga človeka, ki je vešč branja, da bi jih ne kupoval. Vsi čakamo nekaj velikega, da se zgodi nekaj nepričakovanega. Vsi smol razburjeni. In če pomislim, da je povsod tako! Na Dunaju, v Berlinu, Parizu, Londonu, Moskvi, Petrogradu, v Pragi in Varšavi, Beogradu in Lvovu! Res, vsi nekaj hočemo in želimo. Res, vsi se bojimo in plašimo. Strastno se veselimo, jezimo in razburjamo. Kako nerazumljiva zmešnjava je danes Evropa! Stara Evropa, voditeljica omike, izvir kulture našega stoletja, Evropa, zibelka novodobne umetnosti, vede, znanosti, humanih socialnih ureditev, mati novih svetovnih pogledov, prag boljše prihodnosti človeštva! Kako je bila domišljava ta Evropa zavoljo svojega napredka in svoje pravičnosti. A zdaj? Kot da je vso Evropo zagrabila strašna duševna bolezen, blaznost, kakršne svet še ni pomnil, kaj so vse stare, pustolovske vojne proti tej! Zdaj je vojna strašnejša, bolj neusmiljena, surova, krvava kot kdaj koli. Že so na vseh straneh padli najboljši mladi ljudje in če bo vojna trajala še dolgo, bo izrabila Evropa svojo najboljšo moč za nekaj pokolenj, mogoče sploh za vedno. Padla ji bo ponosna vodilna zastava utrujene roke, zastava, ki jo je tako dolgo, toliko stoletij nosila na čelu človeštva. Mogoče čaka že druga, močnejša, mlajša celina, da ji vzame prvenstvo. Nič več ne bo Evropa gospodovala svetu in dajala človeštvu smernic. Izselili se bodo umetniki in znanstveniki iz Evrope, ker bo prerevna, da bi mogla biti kulturna. Morala se bo pobrigati za kruh svojih narodov in ne bo imela več sredstev, da bi vzdrževala na višini svoje univerze, konservatorije, muzeje, galerije, akademije, laboratorije in klinike. Tam preko oceana že čaka Amerika, da po vojni otme onemogli Evropi kulturne uspehe in jih prenese k sebi. Naša stara Evropa pa bo utrujeno zapadla v brezplodno otopelost, dokler ne bo izdihnila od prevelikih naporov. Hitro bo umiralo naše pokolenje, ki mu tako sive lasje v strelskih jarkih. Dolgi so zdaj za nas meseci in težki, daljši od let. Prehitro se staramo v vojnem vrvenju … Izčrpani se bodo vračali moški, tisti, ki bodo še ostali, na svoje domove in našli žene prav tako utrujene od prevelikih skrbi in od dolge, težke žalosti. Kdo bo še dovolj močan za novo borbo, ki nas čaka po vojni? Kdo se bo zmogel znajti v veliki svetovni tekmi, ki bo po njej nastopila, v prav tako važni, toda tihi borbi duhov, ki ne bo nič manj brezobzirna, kakor je zdaj naša vojna? Nikar se, prijatelj, ne jezite, ker tako modrujem! »Človeštvo bo vendar napredovalo, človeštvo vedno napreduje!« Slišim Vas, kako mi govorite. »Posamezniki in družine umirajo, države propadajo, toda človeštvo ne umira! Človeštvo bo živelo še tisoče in milijone let! Nedogledno je življenje, ki teče v skrivnostno bodočnost!« prijatelj, ne more me zadovoljiti ta veličastna misel! Moj pogled ne sega tako daleč, moja duša v taki neskončnosti ne more najti tolažbe! Gledam, kako danes trpi moj narod, moja kri. Ljubim Poljake, narod svoj, ki ga pred dva tisoč leti niti še ni bilo in ki ga čez dva tisoč let mogoče spet ne bo. Njegovo trpljenje občutim najbolj od vseh muk človeštva, ki se kot ogromna reka vali iz temne preteklosti in se izgublja v temno prihodnost. To občutim najbolj, ker je to moj narod, meni najbližji, ker ga pozna, govorim njegov jezik in mi njegova kri bije po žilah. Prijatelj, recite, zakaj je posameznik tako slaboten? Kakšen zasmehovanja vreden predmet slabosti in veličastne moči je človek! Naš pogled more v enem trenutku objeti silne svetove, naša misel leti v preteklost s čudovito naglico in sega v prihodnost drzna in vsemogočna. Stoletja preživlja naš duh in ni zanj meja. In vendar, kaj je slabotnejšega od človeka, kaj je nesposobnejše od njega? Kako krhko je njegovo življenje, kako neznatno vse, kar more napraviti! Globoka žalost prevzema mojo dušo, kadar mislim na vse to, in bolno malodušje se loteva mojega srca. Prijatelj moj, kajne, čemu vse te misli brez smotra, čemu vsa ta vprašanja brez odgovora? Nocoj sem sanjala o Vas. To je drugič, odkar sem v tem času sanjala o Vas. Prvikrat sem sanjala o Vas, ko sem se vrnila domov s potovanja prve dni vojne. Na splošno spim zdaj mirno in brez sanj. O znancih ne sanjam nikdar. Ne spominjam se, da bi sploh kdaj sanjala o bližnjem človeku, sorodniku, materi, prijateljici. Zato je posebno globoko ganilo moje srce, da sem sanjala o Vas. Prvi sen je bil zelo lep in močan. Pa tudi nocoj sem zelo živo sanjala o Vas. Prvi sen je bil kratek in veder. Sanjalo se mi je, da sedim v vrtu, v prijetni in hladni senci stare platane pri mizi, kjer sem poleti zelo rada brala in pisala. Na levi strani mize, takoj zraven mene ste sedeli Vi, položili ste roke na mizo, nagnili ste se proti meni in me zelo pazljivo poslušali. Jaz sem Vam brala neki svoj rokopis. Nisem se potem mogla spomniti, kaj sem brala. In brala sem dolgo. Kadar koli sem prenehala in pogledala Vas, vedno sem se srečala s pogledom Vaših mirnih, jasnih in dobrih oči. Ko sem končala, ste se še bolj nagnili k meni in me poljubili na čelo. In tedaj sem se prebudila. Še sem čutila ne čelu čisti in lepi poljub, v mojem srcu pa je bilo čudovito čustvo ponosa in sreče. Bila je še globoka noč, vendar nisem več zaspala. Skozi okno je prihajal vonj poletne noči, tihi šepet vetra, ki je vel na vrtu. Moja duša je bila vedra in pokojna. Močno sem tedaj čutila in verovala, da me ljubite in spoštujete. Nič več nisem želela. Mojemu srcu je bilo to dovolj, še preveč. Dolgo, dolgo sem nosila ta svetli sen v svojem srcu kot tajinstven pozdrav Vaše duše. Nisem lahkoverna, toda takim sanjam je treba verjeti. Kaj vemo mi ljudje, kakšna pota vodijo od duše do duše? Kaj človekova napeta misel ne more doseči bitja, ki misli nanj? Zakaj ne?! Zakaj ne?! Danes brni toliko skrivnostnih brezžičnih brzojavov po Evropi. Iz Pariza pošiljajo vesti v London po zraku. A v Berlinu morejo uloviti te tajne valove kakor nekdaj v davnini golobe-pismonoše. Noč in dan se raznašajo po Evropi premnogi skrivnostni znaki, a stroji, ki jih pošiljajo in sprejemajo, so precej enostavni. Vsekakor manj zamotani od človeških možganov, manj občutljivi od človeškega srca. Prijatelj, ni ga bitja, ki bi me razumelo, kakor me razumete Vi, ki bi pogledalo v globino moje duše, kakor ste pogledali Vi. Kajti pod Vašimi očmi je bila moja duša kakor prozorna koprena, a moje srce kakor grlica, ki krotko počiva na dlani Vaše roke. Verujem, prijatelj, trdno verujem, da vsa včasih dosežejo moje misli, da je neka tajna vez med nama. Šepet je to, ki tudi preko peklenskega rjovenja topov iz naše in Vaše fronte dosega Vaša ušesa in Vam prinaša moje pozdrave. Verujem, da se tudi Vi, kjer koli ste, takole pogovarjate z menoj, kakor se jaz z Vami. Da tudi Vi meni vse pripovedujete, kar doživljate in kar mislite, kakor delam to tudi jaz. Da se srečavajo in dosegajo najine misli preko vse vojne groze, ki deli Vas in mene. Nocoj sem spet sanjala o Vas. In skrbi me, ker se bojim, da ste ranjeni. Sanjala sem, da sem bila v Varšavi in da sem v klubu književnega društva čakala na Vas. Nekaj Vaših najbližjih prijateljev. Nestrpno smo Vas pričakovali. V zvezi z obljubo bi morali že zdavnaj priti. Vsem ste obljubili, da pridete gotovo in točno. Mene pa ste še posebej prosili, naj Vas počakam. Vsem je bilo že težko čakati na Vas. Toda meni je bilo to dolgo, brezuspešno čakanje še mnogo težje kakor drugim. Minute so se mi zdele dolge kakor večnost. Vse je drhtelo v meni od razburljive napetosti in nestrpnosti. Trpela sem, ker Vas ni bilo, pa sem pred drugimi hotela prikriti svoje razburjenje, zato sem se trudila, da sem se preko volje pogovarjala z vsakim posameznikom o raznih javnih vprašanjih. Prizadevala sem si, da ne bi bila preveč raztresena. V prsih me je nekaj tesnilo in rezalo. Zdelo se mi je, da je zame posebno žaljivo, ker ne pridete. Ugibala sem, da ste se zadržali pri Evi Zamoyski. Priredila je nek domač koncert in nekdo je rekel, da ste pri njej. Tako se mi je zdelo v sanjah. Vedite, prijatelj, da sem bila nekaj časa na to Evo Zamoysko zelo ljubosumna. Moram Vam to povedati! Tako nedolžen in vesel je danes ta spomin zame. Eva je Vaša bližnja sorodnica, zato je popolnoma naravno, da ste ji rekli »ti«. Jaz pa tega nikakor nisem mogla prenašati ravnodušno. Kadar koli sem slišala, da se pogovarjata, vedno me je nekaj zgrabilo za srce. Ko bi vedeli, kolikokrat sem se sramovala tega svojega čustva in kako sem se jezila zavoljo njega, ker ga nikakor nisem mogla premagati. Nikdar nisem od Vas kaj zahtevala in tudi danes nič ne zahtevam. Kadar koli ste ji rekli »ti« ali Vam je ona tako odvrnila, vsakokrat se je moje srce bolestno stisnilo v nelepi in grenki zavisti. Res, bila sem zavistna, strašno zavistna, ker Vam je lahko rekla »ti«. Ti, Kazimir! Vsakokrat, kadar sem morala slišati to besedo, sem se nehote zdrznila! Vedela sem, da jo zelo upoštevate. Vedela sem, da radi poslušate njeno igranje in njeno glasbo. Saj je tudi meni ugajala njena izredna muzikaličnost. Hvalila sem jo pred vsemi in najbolj pred Vami, samo da sem se kaznovala za svoje grde in skrivne zavisti in ljubosumnosti. Kako ste me osrečili nekoč s svojo nedolžno opazko o njej. Rekli ste: »Zelo jo ljubim. Ona je nekaj posebnega. Samo hudo je, kadar jo po naključju srečam na ulici in jo spremljam. Tako je majhna, jaz pa visok, da nič ne slišim, kaj govori, posebno, če piha veter.« Ko bi vedeli, kako sem se veselila! Kako sem uživala, da sem visoka, da veter ne more odnesti mojih besed prej, preden jih slišite Vi. Vendar pa sem bila še dolgo ljubosumna nanjo. Vedela sem, da bi bila Vaša in njena družina srečni, če bi se našla. Sramovala sem se sama pred seboj, da ji delam krivico, zato sem bila posebno uslužna do nje. Nisem bila neiskrena, ker je ona tako ljubezniva, da more prevzeti vsakogar in je tudi mene očarala. Veliko sem občevala z njo. Tudi ona me je iskreno vzljubila. No, vse ni nič koristilo, trpela sem vendarle. Ono jesen je vzdignila neka podla klika pri nas hudo gonjo proti Vam, da bi uničila uspehe Vašega dela, ki niso koristila njenim temnim namenom. Ta klika se ni bala, da vam ne bi javno očitala kope najgrših podtaknjenih stvari. Z blatom so poškropili vse Vaše delo. Pa še jim ni zadoščalo. Tudi vaše zasebno življenje so prikazali v najhujši luči. Trdili so, da ste ovadili neke svoje tovariše, samo da bi se sami rešili Sibirije. Da ste podkupljivi, da ste se po nepošteni poti dokopali do premoženja. Da ste zapeljali neko nesrečno študentko, Stanislavo po imenu, ki se je kasneje z otrokom vrgla v vodo … Saj še zdaj ne morem brez ogorčenja pomisliti na podlost teh strahopetnih figur, ki so Vas hotele uničiti. Pisala sem Vam tedaj, da sem brala o vseh teh grdih napadih in da pričakujem, da jih boste primerno odbili. Da sem prepričana, da niso resnični. Pa tudi če je kaj resnice na nesreči tiste študentke, gotovo niste tako krivi, kakor Vam očitajo. Odpisali ste mi, da boste odgovorili na tako podlo sramotenje z mirnim in vedno enakim delom. Da se Vas taka grda in nepravična očitanja ne tičejo in Vas niti malo ne vznemirjajo, ker ste se jih že zdavnaj navadili. »Glede tiste študentke,« ste mi pisali, »niste bili dovolj jasni ali pa ste bili pametno oprezni, ker ste se bali, da se Vaš strah ne izkaže za resnico. Moram Vam povedati, da ne teži moje duše nikakšen greh v zvezi s kakršnim koli dekletom, celo ne greh v smislu običajnih nravnih pojmov. Res je, da sem se pred desetimi leti, v času študentovskega življenja, poznal z onim dekletom, ki ji to ni bilo ne prvo ne zadnje poznanstvo. Moja pripravljenost, pomagati ji v nezgodi, ki jo je zadela, je to še močneje poudarila. Ta pozornost ni bila niti prisiljena niti obvezna, vsaj v tisti meri ne, v kateri sem jo pokazal, toda bila je poštena in velikodušna.« Prijatelj, še danes moram navesti tisto Vaše pojasnilo, napisano v pravem zgoščenem znanstvenem slogu. Vi sicer drugače nikdar ne pišete tako, Vaš slog je bleščeč, tu pa ste bili vklenjeni v ozke meje: niste hoteli sebe več pohvaliti, hoteli pa ste ob enem zavarovati nesrečno dekle, ki je tako žalostno končala. Vendar pa se še danes nenavadno ponašam zavoljo Vašega pojasnila in opravičila, ker sem bila mogoče edina, ki ste ji pojasnili vso stvar. Eva, Vaša stara prijateljica, Vaša bližnja sorodnica, Eva, ki ste ji rekli »ti« od mladih nog, še danes ne ve, če ste in kako ste sodelovali v drami one nesrečne študentke. Približno leto dni po tisti grdi časnikarski gonji proti Vam sem prišla v Krakov, da bi prisostvovala koncertu, ki je na njem sodelovala Eva. Po koncertu in proslavi sva se skupno odpeljala v najin hotel. Obe sva bili dobre volje in ni se nama še dalo spati. Eva je prišla v mojo sobo in tam sva grizli bonbone, ki jih je dobila od častilcev svojega glasu in igre, kadili cigarete in še dolgo brbljali. O vsemogočem, kakor to žene znajo. Končno je začela govoriti o Vas. »Rekel mi je: »Poslušaj, Eva, ako hočeš še kaj doseči, se moraš še učiti! Pojdi v Berlin in Pariz! Pa se nikar ne uči samo skal! Odpri oči, glej in se uči vsega! Tudi pevka mora biti danes izobražena, vsestransko izobražena. Ni dovolj, da ima le grlo, glas in tehniko. Imeti mora misel, srce! …« Tako mi je rekel Kazimir. In jaz vem, da tisto, kar trdi Kazimir, velja in da ga je dobro poslušati.« Molčala sem, v mojem srcu pa se je spet oglasilo tisto staro žensko čustvo nevoščljivosti in zavisti. Najrajši bi ji odgovorila: »Res, Kazimir vse ve.« Pa sem morala reči: »Res, gospod Staszyński ima prav.« »On ima vedno prav,« je rekla Eva. »On je nenavaden človek, jaz ga neizmerno spoštujem … Samo Bog ve, Hanka, kaj on prav za prav misli o nas ženah? Veš, o ženah kot ženah … Ali katero ljubi? Ali je sploh kdaj katero ljubil? Nihče o tem nič ne ve. Nikdar se o tem nič ne sliši. Le zgodba o tisti študentski kroži okoli … Kdo ve, koliko je resnice na tem pripovedovanju? Zanimalo bi me vedeti, kaj je prav za prav bilo …« Prijatelj, kako je bilo moje srce ponosno in veselo! Eva nič ne ve! Njej ni nič pojasnil, nič rekel! Tikata se, vendar ona ne ve nič! Niti ona, Eva, Ne ve nič! Do mene pa je bil iskren, meni se je opravičil, meni je vse povedal! Molčala sem, nič nisem rekla. Pustila sem Evo, naj misli, kar hoče, naj mogoče tudi verjame, da ste nekaj zakrivili. Kaj ne zadostuje, da vem, jaz, da niste krivi, da niste nikdar nikomur prizadejali krivice?! Ali ni glavno, da vem jaz, kako je bilo, da vem jaz, kako ste plemeniti! Moja duša je bila polna veselega zmagoslavja in od takrat nisem bila nikdar več ljubosumna na Evo, nikdar več nisem bila nevoščljiva, ker Vam reče: ti, Kazimir! Ti, Kazimir! Sicer pa bi bilo lepo tako reči … Prijatelj, kam sem zašla! Zakaj me žene tako ljubimo lepe stezice, ki se odcepljajo od glavne poti nekam na cvetočo livado ali v zeleni gozd, daleč od resničnosti? Kakor cvetje ob poti cveto te ljubke zgodbe in spomini v duši. In vsako rožico moramo povonjati in pobožati, ko gremo mimo … Nocoj sem sanjala o Vas, prijatelj. Povedala sem že, kako dolgo sem Vas čakala v književnem klubu. Eno uro, dve uri … Moje srce je bilo že polno grenkih solz, ker sem mislila, da ste pozabili, da Vas čakamo in da sploh pridete. Potem je rekel Vaš prijatelj Mitre Tarowski, da Vas gremo iskat. In šli smo vsi. Jaz in Mitre sva šla naprej, drugi za nama. Stopali smo po velikih nenavadno ozkih, temnih hodnikih, po stopnicah gor, dol. Končno smo prišli v nizko klet. Bili smo že utrujeni od pota, težko smo dihali. Morali smo iti sklonjeni in počasi. Tedaj smo Vas končno našli. Ležali ste v nekem kotu, pod težkimi hlodi, ki so se na pol zrušili na Vas. Težko ste dihali. Niste odprli oči, ko smo Vas začeli vleči izpod hlodov. Bili ste zelo težki in dolgo smo se mučili. Preden smo Vas rešili. V tem ste se prebudili. Moja duša je bila polna žalosti. Vse moje misli so bile pri Vas. Oh, ko bi Vas mogle braniti moje misli, prijatelj dragi! Nato sem vnovič zaspala. Sanjalo se mi je, da sem stala na velikanskem trgu. Nobena svetilka ni gorela, povsod je bila tema. Vendar je bil ves trg poln ljudi. Tudi jaz sem bila med njimi. Tesno smo stali drug poleg drugega. Pridušeno mrmranje se je dvigalo iz množice. Tam zgoraj na oni strani, kjer se je trg počasi dvigal, je stalo ogromno črno poslopje. Skozi velika odprta vrata je padala luč na trg in na nas, ki smo se tamkaj zbrali. Bila je to edina svetloba, vse drugo je bilo mračno in temno. Od nekod je prišla procesija ljudi in se je pomikala preko trga proti poslopju. Povzpela se je po stopnicah in stopila v poslopje, v luč pripognjenih glav in nenavadno počasi. Mrmranje je potihnilo in slišali smo udarjanje neštetih bergelj ob kameniti tlak. »Pohabljenci stopajo,« so šepetali ljudje. Neizmerno dolgo so se poganjali iz teme, se prikazovali pri vratih, ki je od njih prihajala luč, in izginjali v notranjost silnega črnega poslopja. Nam, ki smo stali zunaj na trgu, so klecala kolena od utrujenosti, oni pa so še vedno prihajali mimo. Potem je nekdo po dolgem, dolgem času zavpil z neizrečno žalostnim glasom: »Tudi mi smo nesrečni, tudi mi bi morali vstopiti!« In vsa množica se je zazibala in vse je hitelo proti luči. Toda nekdo je zaklical s silnim glasom: »Nikar se ne prerivajte! Dovolj je, da vidite luč!« V tem sem poleg sebe nenadoma zagledala Vas. »Preveč je temno,« ste mi rekli. »Premalo luči je za nas vse. Ni tolažbe za vse. Ni je.« In spet sem se prebudila. Kaj pomenijo te sanje, prijatelj? Kaj se je zgodilo? Ali ste ranjeni? Žalostno je, ko človek nič ne ve. Jan se mi pogosto oglaša. Do zdaj ima še vedno veliko svojega vedrega optimizma. Tudi v najhujših trenutkih ga ne zapušča njegovo močno zaupanje v srečno usodo. Pisal mi je, kako je deloval nanj prvi pogled na ranjence. »Vsakdo, ki jih prvikrat zagleda, kako se vlečejo opotekajoči iz bojnih črt ali kako jih nosijo na nosilnicah, onemi in otrpne. To je poseben občutek, temen in velik. Ali bom tudi jaz tako stokal? se sprašuje vsakdo. Ali bom tudi jaz tako reven, nesrečen? Zjutraj smo še sedeli skupaj, a glejte, zdaj ga je doletelo … Lahko tudi mene … Strašno mora trpeti, ko toži in tarna kakor otrok … Kliče mater … Boga kliče na pomoč … Ti gledaš in moliš in neka težka slabost ti prevzema dušo. Potem, ko so odšli mimo, izbrišeš hitro ta vtis iz svoje duše, kakor bi z gobo izbrisal črke, ki so bile s kredo napisane na črni tabli. Ne smeš misliti na žalostne stvari! Človeška narava tega ne prenese. Kdo reče kaj veselega, mogoče kakšno neumno besedo ali kak dovtip, ki smo ga našli že stokrat ― in vsi se smejemo in oddahnemo. Vsi smo mu hvaležni, ker nas je zbudil iz težke pobitosti. Strašno je deloval name prvi pokop mrtvih vojakov. Že od doma smo bili vajeni obzira do mrtvih. Doma jih devamo v rakev. Tudi najrevnejši imajo svojo krsto in svoj grob. In vsakogar, kdor umre, pustimo še kak dan bivati med nami ― nad zemljo. Tu nimamo časa da bi čakali. Takoj ko duša zapusti telo, ko umre življenje in preneha tolči srce, takoj mu prijatelji skopljejo grob in so še srečni, če morejo to napraviti. Ker kdo ve, ali bo jutri čas za to. Srečen tisti, ki je skupaj z dvajsetimi, petdesetimi ali celo sto vojaki položen v hladno zemljo. Vsak se namreč boji, da mu bo truplo ostalo nepokopano kje za grmom, v gozdu, v nesrečni zemlji, ki loči prijatelja od sovražnika. Tega se boji vsak, tudi najtrdnejši od nas, najsvobodoumnejši. Ker veš, grozno je, če si strah prijatelju in sovražniku, če razpadaš pred njunimi očmi. Strašna so trupla poleti! In tisti strupeni in pregrozni smrad, ki ga širijo! Ko sem prvikrat videl pokopavanje mrtvih vojakov, mi je šlo na jok. Tako smo vajeni različnih običajev, ki v njih poteka življenje kulturnega človeka od prvega hipa, ko se prikaže, pa dokler za zmeraj ne izgine, da mi je bilo neizmerno žal teh nesrečnih padlih vojakov, ki smo jih brez rakev polagali v zemljo. Saj sem vedel, da v vojni vse vojake pokopljejo tako, da so jih vedno tako pokopavali. Od kod pa naj bi zmogli toliko rakev! Vendar je bil v meni neprestano eno in isto bolno čudenje in neprestano se je v mojih možganih mudila le ena misel: Brez rakev, glej, brez rakev! Oh, človek ti je čudna in zanimiva zver! Ko sem se vrnil po tistem žalostnem prizoru v svoj strelski jarek, sem hotel vedeti, koliko je ura. Potegnem uro in pogledam, pa se je ustavila. Navijem jo, vendar stoji. Ne premakne se. Pokvarjena je. In moje misli pav z užitkom zagrabijo ta predmet, da se ob njem zamude in se rešijo tistega resnega doživetja. Možgani nočejo obdelovati žalostnih snovi. Oni skladno izločajo, kar je pretežko, kar preveč pritiska dušo. Moje misli so se tokrat z neverjetno pripravljenostjo vrgle na uro. Kaj je ura kulturnemu človeku? Kakšen je njen pomen pri urejevanju omikane družbe? Kaj je za vojaka? Veš, za vojaka je ura izredna stvar. Ona je edino, kar je odnesel iz kulturnega sveta v svoje življenje. Vojak je umazan in raztrgan, nima časa niti priložnosti, da bi se umival in čistil redno kakor doma. Razna golazen ga jé in mu ne da niti mirno spati. Samemu sebi se gnusi, kadar se pogleda in se spomni, na kaj je bil navajen in kakšni so še danes kulturni ljudje. Če pa ima uro, vendar še ni divjak. Je človek dvajsetega stoletja! Ura, njegova stara tovarišica iz prejšnjega življenja, je pri njem, vedno in povsod gre z njim. Na delce drobi dolgo noč, ko stojiš na straži, paziš in poslušaš v temo, če se ne dogaja kaj sumljivega. Bije, bije neutrudljivo. Vztrajno obrača kazalec, brez prestanka in oddiha vrši svojo dolžnost. Lačnemu obljublja kruha, ker vedno pripoveduje, da čas hiti dalje in da bodo kmalu, kmalu prišli vojaki, ki so jih poslali po kruh. Utrujenega tolaži pri težkem hodu: še malo, še malo vztrajnosti, cilj mora priti, cilj je že blizu! Pod dežjem šrapnelov in granat, ko vsak vojak leži v svojem, na hitro izkopanem zavetju in sam samcat čepi v zemlji, se boji in drhti, da ga bo zdaj zdaj zadela krogla, ubila granata, tedaj tiktakanje uri vliva novo zaupanje in nove nade. Še malo, še malo in znočilo se bo, obmolknilo bo bruhanje topov, prenehal bo peklenski železni dež izpod neba. Samo vojak ve, kako je človeku ura dobra in zvesta tovarišica. Zato je tako žalosten in nesrečen, kadar ta njegova marljiva tovarišica obstane in obmolkne. Jaz sem zdaj brez ure. Prosim Te, Hanka, takoj, takoj, čim hitreje mi pošlji drugo uro! Sicer ne bo taka, kot je bila ta moja stara tovarišica, ki je že toliko preživela z menoj, pa bo od Tebe, zato jo bom tudi ljubil.« Tako mi piše Jan. zelo imam rada njegova pisma. Prav taka so, kot je on sam. Veliko je preživel in doživel v sedanji vojni. Pa niti enega pisma nimam do zdaj od njega, ki mi ne bi dalo nekaj razvedrila, malo toplote ali celo brezskrbnosti. Nekoč mi napisal obširno razpravo o pomenu sestre. »Veš, Hanka,« ,i je pisal, »zdaj šele čutim, kaj pomeni beseda ― sestra. Vidim, kako pišejo drugi materam, zaročenkam in ženam. Jaz sem tu od tovarišev edini, ki toliko piše sestri. Meni pomeniš izredno, izredno veliko. Sicer tudi materi pogosto pišem, toda z njo se ne morem pogovarjati. Njo samo tolažim, ker se tako boji zame in ji očitam, ker vidim iz njenih pisem, kako moli, kako se posti, kako obiskuje maše za nas vse, ne misli pa prav nič na svoje zdravje. In je vendar najbolj važno, da se varuje in da srečno dočaka konca vojne in naše vrnitve. Toda Ti, sestra, Ti si mi bližja od najboljšega prijatelja. Ene krvi sva in to je zelo važno. Malo starejša si od mene in seveda modrejša in tudi to mora biti tako. Lepo je in prijetno. No, vendar si še mlada, dovolj mlada, da Te v mislih ovijam z drago in toplo poezijo. Nimam zaročenke, nimam prijateljice, nisem zaljubljen. Zato nekaj čustva, ki bi ga sicer čutil za oboževano dekle, pripada Tebi. Edina razlika je, da je to čustvo blago, čisto in jasno. Ne razburja me, ne vznemirja. Ne podžiga v mojem srcu ognja, vendar ga greje s svojo mirnostjo in stanovitnostjo. Vem, da ni izpostavljeno nikaki nevarnosti, da se ne bo nikdar spremenilo, pa da tudi prenehalo ne bo. Vse, vse, kar se godi s Teboj ali z menoj, more samo obogatiti najino razmerje. Če se kasneje, ko se povrnem iz vojne, zaljubim in oženim, bom pripeljal k Tebi svoje dekle in ženo prepričan, da jo boš ljubila kakor mene. Če bom imel otroke, kako mi bo ljubo, ko jih bom mogel pokazati Tebi in se pred Teboj ponašati z njimi. Če bom srečen, boš uživala tudi Ti v moji sreči, veselila se je boš. Če pa bom nesrečen, bom našel pri Tebi razumevanje in tolažbo. Ti si meni, sestra, kakor mirno gorsko jezero, zavarovano od burje in vetrov. Vem, da je in da ga ne morem nikakor zgubiti, da se morem vrniti k njemu, kadar le hočem. Mene je poezija južnih Slovanov prav zato vedno tako zanimala in privlačevala, ker ima tako nežno razumevanje za sestro. Sestra jim je nekaj lepega, kar je mogoče ljubiti, pa tudi spoštovati. Iznašli so najlepše prijateljstvo med moškim in žensko in ga imenovali posestrimstvo. Kakor sveti ščit varuje posestrimo čisto spoštovanje. Toliko lepote so spletli okoli sestre in posestrime, da ne bo nikdar ovenela. Čisto in močno mora biti ljudstvo v svojih družinah, ko tako ceni medsebojno vez bratov in še bolj brata s sestro. Ko se vrnem, bom izbral za disertacijo problem sestre v ljudskih pesmih južnih Slovanov in jo posvetil Tebi. Tebi se moram zahvaliti, da sem našel tako zanimiv in lep predmet za svojo disertacijo.« Kajne, prijatelj, da je moj Jan izredno nežen brat? Ne morem niti povedati, kako sem mu hvaležna za njegovo drago naklonjenost in vdanost. Kadar koli pišem te svoje zapiske, ki Vam jih mogoče vendarle nikoli ne bom dala brati, vsaj pred smrtjo ne, tedaj se včasih zamislim in začudim. Ali vendar? Ne vem, zdaj še ne vem. Verjemite, nisem se zavedala, da je človek tako zapleteno bitje. Takšno zapisovanje lastnih misli in vtisov je hudo poučno tudi za tistega, ki jih piše. Kajti ko pozneje lista po tem, kar je napisal, dobi tudi o sebi samem neki enotnejši pojem. Čustva pozabljamo. Čustva imajo samo sedanjost in se ne dajo pozneje nikoli več priklicati in obnoviti. Vsaj ne v prvotni jačini, ne v pravi globini. Pozneje nikoli prav ne vemo, kakšni smo bili pred petimi, desetimi in več leti. Nehote veliko tega v svojem spominu spremenimo, olepšamo in popravimo. Vedno gledamo tudi na svojo preteklost v luči sedanjosti. Če smo močni, srečni, polni vedrine, se nam zdi, da smo prav za prav vedno ali vsaj pretežno bili taki. Svetli, vedri doživljaji naše preteklosti najmočneje prodirajo v naš spomin. Drugače je, če smo žalostni in potrti. Nikoli ne moremo biti popolnoma pravični do sebe in do svojega življenja. In toliko pozabljamo! Saj ni mogoče, da bi naš spomin vse ohranil. Samo najmočnejši doživljaji ostanejo v stanicah naših možganov. Nemara je to dobro, nemara pa je tudi škoda. Kako je prav za prav poln in bogat vsak dan našega življenja, tudi oni, o katerem mislimo, da je najrevnejši. Koliko slik se vrsti pred našimi očmi od jutra, ko se zazori, pa dokler ne pade noč! Koliko misli gre skozi našo glavo in koliko najrazličnejših čustev skozi naše srce! Debela knjiga bi ne zadoščala, da jih vse popiše in zaznamuje. Koliko doživljajo tudi oni, ki tožijo, da ničesar ne dožive! Vedno se mi je zdelo, da nisem v pravem, velikem življenju. Veste, tam sredi življenjske brzine, kjer vode najhitreje teko, kjer nikdar ne počivajo in neprestano hite, hite naprej in naprej. Zdelo se mi je, da sem zaostala nekje ob kraju, kjer voda vsak čas obstane. To ni pravo, resnično življenje. veliko, nemirno in močno življenje. Oh, vedno sem hrepenela, da bi bila sredi velikega življenja, tam, kjer valovi najhitreje drve. Želela sem občutiti življenje, pravo življenje! da bi mi šumelo v ušesih kakor vihar, ko drvi preko pokrajine svoboden, nedosegljiv. Da bi blizu, prav blizu občutila njegovo udarjanje, njegovo veličino in lepoto. Da bi me lomil, bíl, pa bi me spet potegnil s seboj v višino. Da bi se z njim borila, rvala, drhtela in trepetala pod njim, pa da bi ga močnega in divjega premagovala! Oh, hotela sem mu gledati iz oči v oči, da bi občutila na licih njegov vroč dih, da bi se ga bala in ga ljubila! Toda šel je mimo mene. Ni me objel s svojimi močnimi mišicami, da bi mrla od strahu in uživanja. Ne, zares! Vem, da sem samo tam ob bregu življenjske reke, kjer vode počasi teko in često obstanejo na plitvinah. Moje življenje je samo medel odsev. Živim svoje majčkeno osebno življenje, kakor tudi vsaka kaplja v reki zase živi. Vendar pa odseva neizmernost tudi v meni, kot v kaplji vode. Tudi moje življenje ni prazno, tudi moje življenje je bogato! Kaj ni tudi moje bitje skrivnostno zamotano, bogato in raznoliko? Moje življenje. Kaj je to, čemur pravim: moje življenje? Včasih se mi zdi, da ste Vi, prijatelj, moje življenje! Pa vendar niste samo Vi. Jaz in moja otroka, tudi to je nekaj velikega. Jaz in Jadviga, jaz in Stazika. Jaz in mati. Jaz in moj ranjeni oče. Jaz in moji bratje, Jan, Vladislav, Zigmund, Stanislav. Jaz in moj mož. Jaz in vsi drugi ljudje, ki sem jih kdaj srečala in ki jih še kdaj bom. Vsaka taka vez med menoj in drugimi je nekaj posebnega, roman zase, življenje zase. Ne, tudi jaz nisem tako revna, kot sem včasih mislila. Ali pa sem oboje: bogata in revna. Kakšno je pač stališče, s katerega to presojam. Zdaj, ko se te strahovite stvari dogajajo v Evropi, se mi zdi bolj kot kdaj koli, da sem na robu, na plitvini, kamor pravi vihar naših dni več ne seže. Samo oslabljen odmev prihaja do mene. Samo časopisna poročila berem o vsem. A včasih dobim kakšno pismo od onih, ki so sredi dogajanja, ki sodelujejo pri dogajanju. Včasih pride kak znanec, kakšna gospa, pa mi odgrne zastor, da pogledam iz svoje celice skozi majčkeno okno v veliko življenje. Toda kaj prav za prav hočem? Koliko vidi vsak posameznik od vseh strašnih dogodkov, pa čeprav je tam, kjer grme topovi? Saj je samo brezpomemben delec med milijoni, samo majhen, naravnost neznaten košček današnje zgodovine, ki se odigrava neposredno pred njim in krog njega. Vsak dan zadanejo brodovi na mine in odlete v zrak. Podmornice vstajajo pošastno iz morskih globin in pošiljajo svoje peklensko orožje proti križarkam in oklopnjačem. Po zraku lete letala kot ogromne roparice in mečejo strele in bombe. Kot besni orli se bore v zraku. Ogromni topovi spreminjajo debele betonske trdnjave v prah. Gorljive granate požigajo mesta in vasi. Mostovi, grajeni s trudom in muko pokolenj, se rušijo v rečne struge. Vojaki pa padajo kot zrelo klasje pod koso. Do neba, pravijo, se je razlegalo grozotno vpitje tisočev Rusov, ki so se potapljali v mazurskih močvirjih. V Besarabiji, Bukovini in severni Galiciji je kolera trumoma davila ljudi. V Srbiji ubija pegavi legar huje od krogel. Belgija in Francija vse do Pariza sta polni grobov. Naša poljska zemlja od Karpatov pa do Visle je napojena s krvjo. Na sto tisoče topov ubija dnevno širom po Evropi, na severu in na jugu, vzhodu in zapadu. Neprestano požirajo grobovi svoje žrtve. V sto tisoč bolnišnicah ječe ranjenci. Kdo bi preštel vdove in slabotno siročad, ki joče za onim, ki jih je hranil in branil? Povsod solze in neizmerna beda. Kje je življenje, kje?! Prijatelj, pozno je že. Moram k počitku. Dovolj je razgovora z Vami. Rada bi se spomnila še česa vedrega. Ni dobro leči s težkimi mislimi. Toda vse lahkotne misli so odšle, odšle, ne vem, kam. Moje srce je postalo žalostno in potrto. Mati mi je že dolgo ne piše, pa me skrbi. Zdaj mi manjkajo njena pobožna pisma, ki sem jih poprej često nepotrpežljivo prebirala. Kaj je z njo? Njena gorskega vasica je zdaj precej blizu bojišča. Ljubše bi mi bilo, če bi bila odšla od tod in če bi se bili skupaj nekam zatekli. Toda ona veruje usodo, krepko veruje, da vojna nje ne bo dosegla. Nič je ne skrbi. »Rusi se kmalu povrnejo v Moskvo,« mi je pisala v enem svojih zadnjih pisem. V vsakem to ponavlja, že kar se je pričela vojna. Tudi zdaj je še istih misli, čeprav so Rusi že v Karpatih. »Jaz molim,« pravi, »vse drugo je v božjih rokah.« Za svoja dva starejša sinova onstran ruski Poljski ni preveč v skrbeh. Potrpežljivo čaka, kdaj ju bodo naši ujeli. Na Dunaju ima starega znanca iz mladih dni, nekega dvornega svetnika. Ta mora vsak čas poizvedovati v ministrstvu, če nista med ruskimi ujetniki tudi Stanislav in Zigmund. Doslej še ni našel njunih imen … Mene bolj skrbi od matere. Ona si predstavlja vojno še bolj idilično, tako, kakor je to bilo v starih časih. Pa je tudi bolje tako. Če bi vedela, kako je v resnici, bi preveč trpela. Vladislav mi je sporočil, da je vsa srečna in nepopisno ponosna, ker se je prijavil v poljske legije. Poslala mu je medaljon z očetovo sliko, ki ji ga je moj oče daroval kot svoji zaročenki. To je njena največja dragocenost in svetinja. Vedno je nosila ta medaljon na prsih. Vladislav mi je pisal, da je bil ginjen do solz, ko je prej ta njen dar in talisman. Mama, kaj je zdaj s teboj? Kajne, prijatelj, da bi bilo izredno lepo, če bi na táko vprašanje v daljavo mogli takoj dobiti odgovor? Kdaj se bo toliko izpolnil Marconijev izum? Zdaj pa, gospod prijatelj, dokončno: Lahko noč! Vendarle upam, da niste ranjeni. Ne bom verjela sanjam. To se pravi, verjela bom samo lepim sanjam! == 15. februarja 1915. == Prijatelj, brezmejno sama sem. Kadar se zvečer vrnem domov in stopim v svojo sobico, k sami sebi, mi je, kot da sem nekje na samotnem otoku sredi oceana. Že dolga, dolga leta često prevzema to čustvo mojo dušo. Tudi poprej, davno pred vojno, dokler sem še bila pri svojem možu, me je utegnilo, sedečo zvečer v obednici ob njem in ob hčerkah pri mizi, mnogokrat prevzeti nepopisno otožno čustvo samote, čustvo, da sem tujka v lastni hiši, v lastni rodbini. Kam spadam? je spraševalo nekaj bolnega v moji duši. Vedno, že od nekdaj čutim, da sem na razpotju svojega življenja krenila na napačno stran. Obenem pa sem uverjena, da se to nikoli več ne da popraviti. Kolo časa se ne more obrniti nazaj. Po poti življenja gre človek samo v eno smer, vedno naprej, naprej. S tem sem že zdavnaj obračunala. Moj razum se je s tem že zdavnaj pomiril, duša pa noče poslušati, noče se pokoravati, še vedno obžaluje, obžaluje. Ne vem, kaj obžaluje, za čem toži. Toda kadar sem sama in me vnanje življenje moti, tedaj me vedno prevzame tiha bridkost, ki ji ne morem ubežati in ki sem se nanjo že tako privadila, da ji niti nočem ubežati, ker mi je draga. Kaj mi je? Ni samo ta žalostna vojna in vse, kar o njej slišim, ki me tako tlači. Globoko v meni sami se skriva tajna otožnost. Že zdavnaj je bila v meni in je prodirala tudi skozi moj smeh. Mogoče ni prav, da je imelo naše pokolenje v začetku svojega razvoja toliko vzorov. Predaleč in previsoko smo stavljali svoje cilje. Ko je prišlo življenje, ko je prišla resničnost, se nismo mogli zadovoljiti s pametnim sporazumom med tem, kar smo hoteli, in tem, kar smo mogli. Šele mé, sodobne žene, smo odkrile ono, čemur pravimo duša; odkrile smo v sebi lastno voljo, lastno presojo, samozavest osebnosti. Našim materam ni padlo niti v glavo, da bi samostojno presojale moškega. Bile so dobre in pokorne. Vdan so nosile svojo usodo. Pomirile so se s tem, da imajo moža, kakršnega jim je Bog dal, pametnega ali neumnega, dobrega ali zlega. Zahtevale so od otrok, da jih upoštevajo in ubogajo in če so že bile nesrečne, je imela njihova nesreča druge vzroke kakor naša, bile so tako rekoč stvarnejše od nas. Niso jih mučili razni drobni duhovni problemi. Niso ugibale, če jih otroci ljubijo ali ne ljubijo. Skrbele so samo za to, če jih in koliko jih ubogajo. Vsaj v glavnem. Me smo bile sentimentalne in idealne, pa smo kmalu prišle v stisko, ker resnično življenje niti najmanj ni ustrezalo našim sanjam. Bile smo prehodni rod, imele smo vse njegove vrline in napake. Naglo so se odprla vrata pred nami in na pravi hip smo videle samo lepe in vzvišene strani življenja. Z novimi nazori, z novim spoznanjem smo mislile preoblikovati stare oblike zaupnega življenja in jih poglobiti. Življenje pa je med tem ostalo, kakršno je bilo: drugačno, kakor smo ga me hotele. Toda me nismo imele potrpežljivih in pokornih narav naših mater, nismo imele njihove vere v usodo, pa smo se še bolj, hitreje in močneje razočarale od njih. Bile smo nezadovoljne celo v primerih, ko one ne bi bile niti čutile, da ni vse tako, kakor bi moralo biti. Tankočutnejše smo od njih, zato smo tudi poprej in močneje občutile vsako nesloglasje v svojem življenju kot žene in kot matere. Naše hčerke ne verujejo v usodo kakor njihove babice, niti niso sentimentalne idealistke kakor njihove matere. V šolah študirajo prirodoslovje in sprejemajo življenje stvarno in mirno. Mogoče je to dobro. Zanje je to pač hudo dobro in koristno. Kaj bi z romantičnimi sanjami in s preobilico čustev v današnjem času? Pusto in prazno življenje čaka mnoge med njimi. Premnoge. Fantje zdaj padajo na vseh frontah v prerane grobove in mnogo mladih deklet bo ovdovelo, ne da bi kdaj postale žene. Padajo, padajo fantje, padajo, pa bi bili kmalu pošteni, lepi ženini. Kaj bo iz teh mladih deklet, ki postanejo tako rekoč odveč sirom po Evropi? In veliko jih bo odveč. Kaj ni zanje bolje, da zaduše svoja čustva, še preden so se razvila? Da sploh niti nimajo želja, ki so neizpolnljive? Kaj ni bolje, da ostanejo hladne, razborite, trezne in da ne hrepene zaman po ljubezni in toplini? Mogoče bodo prav zato, ker so vztrajnejše od nas, njihovih mater, in ker ne ljubijo sanj, bolje izpolnjevale svoj prostor v življenju, kakor smo ga me? Celo najboljše med njimi se izogibajo idealističnemu sanjarjenju ter žele samo eno, da postanejo solidne delavke, kamor koli jih postavi usoda. Prav ta beseda: solidnost se jim zdi hudo važna. Teže za solidno izobrazbo, za solidnimi temelji svojega miselnega in čustvenega sveta. Moja Jadviga izredno velikokrat rabi to besedo. V vsakemu pismu poveličuje solidnost, solidnost! Pravi, da je solidnost ustvarila Nemčijo, da jo solidnost zdaj tako često brani pred navali tolikih močnih neprijateljev. Da je solidnost najboljši in edini pravi temelj države. Da je solidnost prvi pogoj narodove blaginje in edino jamstvo za njegov obstanek. Da mi Poljaki nismo bili prav za prav nikoli solidni in da smo zato tudi propadli. Da pa je to naša največja nesreča, ker nas niti naš največji padec ni naučil solidnosti. Mi niti danes nismo solidni in nikoli ne bom solidni, zato je naša usoda že od početka temna in brezupna. Narod mora biti soliden, če hoče ohraniti svoj obstoj, svojo samostojnost, svojo neodvisnost. Vsak član naroda mora biti soliden, soliden! V Nemčiji da je tako. Tam je vse solidno. Od cesarja Viljema pa vse do mestnih pometačev in vaških pastirjev, od cesarice pa do poslednje služkinje. In Poljaki? – Sama nesolidnost! Naše plemstvo – klasičen primer nesolidne domišljavosti. Naši kmetje – čudo srednjeveške zaostalosti, suženjske ponižnosti, neprilagodljive neumnosti. Naše žene – vir brezmiselnega pobožnjaštva, ki se gubi v praznih oblikah in še dandanes uganja pravo malikovalstvo s svojimi večnimi romanji k raznim slikam Mater božjih, tekmujočih med seboj, katera je bolj vplivna in bolj milostna. A kako žive te pobožne žene? V zamazanih hišah, med zamazano otročadjo, skupaj z živino! Vse, vse bi dale za svilene cape, čipke in prazen nakit Vse, vse, od plemenitašinje pa do zadnjega vaškega dekleta bi se samo neprestano lepotičile; delo mrze in težé samo za lagodnim življenjem. Nesolidno, grozno nesolidno! Prav za prav ima Jadviga do neke mere prav. Toda mene to boli, da ima prav. Boli me, da mi to piše, čeprav ima prav. Solidnost! Hudo mi imponira ta beseda, zares. Toda kako je to hladna, mrzla beseda! Kaj mora biti žena res od glave do petá samo solidna, vedno solidna? Kaj ne sme biti prav nič odveč na njej? Kaj mora biti njena duša in njeno srce solidno in samo solidno in nič več? Mogoče ni prav da nima več razumevanja za to stvarno nemško besedo. Spoštujem jo toda ne ljubim je. Prizadevam si, da je tudi jaz dosežem toliko, kolikor je ravno neobhodno potrebno, toda ne mislim jo napraviti za svojega tirana. Tudi solidnosti je lahko preveč! Prijatelj, ne smejte se tej moji nekam ogorčeni polemiki z gospo solidnostjo. Preveč mi je stroga, preveč si domišlja! Skoro mi je postala že zoprna, toliko se mi vedno vsiljuje, toliko slišim o njej. Moj mož je v času mojega zakona vsaj petkrat opozarjal nanjo, na, zdaj pa se trudi Jadviga, da nanjo ne pozabim. Zato je imam že preveč! Ne bojte se, ne nameravam se povsem do kraja razíti s to nadležno gospo. Kaj bi bila jed brez soli? Kaj bi bila žena brez solidnosti? Toda ne ljubim preslane juhe niti solidnosti več, kot je potrebno. Zakaj mi Jadviga kdaj ne napiše o kakem drugem predmetu take razprave? Na primer o hrepenenju za materjo. Bila bi bolj radostna in srečna. Pa saj se ne pritožujem nad Jadvigo, prijatelj. Zares ne. To vem, da so hčere vedno drugačne kakor matere. Kaj imam sploh pravico pritoževati se? Tudi jaz sem drugačna, kakor je mati želela, da bi bila. Tudi moja mati je mogoče drugačna, kakor si jo je zamišljala babica. Kako bi bil svet dolgočasen, če bi bili otroci vedno zgolj dvojniki staršev! Oni m o r a j o biti drugačni! Prav v tem, da so drugačni, je napredek človeštva. Majhen, počasen napredek, toda vendarle napredek! Kakšna modrost narave, ki vse izenačuje, želeč, da gremo vsi naprej. Kaj ne bi bilo nepravično, če bi geniji rodili spet samo genije? Kaj ne bi bilo nevarno, če bi prečustveni ljudje rodili še bolj čustvene, ognjeviti še ognjevitejše? Narava sama najbolj in najmodreje popravlja; mnogo lepše bi nam bilo, če bi se brez ugovora poklonili njenim zakonom. To je kaj cenena modrost, kajne? Čudno je samo to, da se nikakor ne moremo pomiriti s spoznanjem: tako je in nič drugače. Dopoldne sem prejela pismo od Jadvige, pa sem ji hotela še nocoj odgovoriti. Toda bolje je, da ji ne odgovorim takoj. Mogoče bi ji napisala svoje mnenje o solidnosti, to pa bi ne bilo pametno, Treba je negovati in podčrtati, kar nas spaja, ne pa, dar nas loči. Napisala sem ji samo razglednico. Ti Čehi imajo prekrasne karte svojega glavnega mesta; že iz njih se vidi, kako ljubijo svojo zlato Prago. Sinoči sem bila povabljena k uvaževani češki rodbini na čaj. Bila nas je večja družba Čehov in poljskih političnih izseljencev. Pogovarjali smo se o različnosti našega narodnega značaja pa smo prišli do zaključka, da je razlika med nami prav za prav ogromna, čeprav smo vsi Slovani in k temu še najbližji sosedje. Oni so v vsakem pogledu stvarnejši od nas. Rešitve iščejo na zemlji, ne kako mi v skrivnostnih molitvah. Oni so delavni, mi malomarni. Po svojem značaju me spominjajo bolj na Germane kakor na Slovane. Energični so in izredno vztrajni. Preračunljivi so in vedo, kaj hočejo. Demokrati so skoz in skoz. Prav za prav kaj malo razumemo drug drugega. Oni so nam tuji v svojem hladnem amerikanizmu, ki so se ga naučili od sosedov Sasov; dobro ga izkoriščajo tudi onstran oceana, kamor gredo ne kot tovarniški sužnji kakor naša raja, marveč iz večine kot farmerji, željni in prepričani, da bodo kmalu uspeli. V narodnem gospodarstvu so daleč pred nami. V industriji in trgovini so si opomogli z neumornim delom do lepega mesta v svoji zemlji in niso pripustili, da jim drugi prevzamejo najprinosnejša poljedelska področja. Kulturnejši so od nas. To se pravi, pri njih je kultura splošnejša. Prodrla je v ljudstvo in do dna. Pri nas je mogoče več pomembnejših evropskih poedincev, ljudi z visoko kulturo in širokim pogledom. Toda naše preprosto ljudstvo je zaostalo. Naše ljudstvo životari v bedi in nevednosti. Čehi nimajo mnogo nadpovprečnih, toda tudi ne mnogo podpovprečnih ljudi. Ni to gospodski narod, to je narod marljivih, delavnih meščanov. Toda ti meščani, ki tvorijo narod, v katerem skoraj ni razlike med izobražencem in delavcem, posestnikom in siromakom, niti v jedi niti v mislih – meščani, pravim, so vsekakor naprednješi, so najbolj demokratični in najbolj neodvisni meščani v Evropi. Imajo že svoje izročilo, staro nekaj stoletij, in žilavo bojujejo svoj mali, skromni, toda vendar tako uspešni boj za narodni obstanek. Njihov vzor je ljudska šola v vsaki vasi, betonirano gnojišče na dvorišču vsakega kmeta, v vsaki trgovini češki trgovec, a v rokah vsakega delavca izkaznica delavske organizacije. Imajo tudi svojo umetnost in svoje slovstvo, ki je vsekakor več vredno, kakor je nam Poljakom doslej znano, toda manjka jim naš polet, naša retorika – veliki slog. V ostalem, v slovstvu oni bolj ljubijo Ruse od nas in jih bolje razumejo. Mi smo Francozi med Slovani, oni Germani. Ta oznaka, ki so jo že drugi odkrili, najbolje prikazujejo našo različnost. Mi Poljaki, ki smo zdaj njihovi gostje, dobro čutimo, da bi se morali veliko tega naučiti od njih. Toda mi smo, kakor propal plemenitaš, ki še v capah obdrži velikaško gesto in se je nikakor ne more odvaditi. Bilo bi modro in potrebno, da bi naš človek postal skromen in bi se zgledoval po svojem demokratskem sosedu ter se naučil od njega dela, varčevanja, stvarne preračunljivosti. Toda on ne more postati drugačen; z gosposko kretnjo bo vrgel še zadnji dukat lakaju v hotelu, kjer se je sklenil ustreliti, ker ne more živeti kakor gospod; namesto, da bi šel s tem dukatom in pričel novo življenje, si ustvaril nove življenjske pogoje. Čehi ne morejo razumeti te naše prirojene težnje za veliko linijo; zdi se jim lažniva in komedijanstka. Samo mi sami vemo, kako nam je prešla že v kri. Čehi, stari husiti, nikakor ne razumejo naše verske gorečnosti. Modernemu Čehu je vera nekaj tujega in odveč, on se zanjo ne briga. Moderni Rus se pred ikonami klanja in odkriva kakor mužik, ker mu je pravoslavje mil spomin na starodavni ljudski običaj; spoštuje ga, ker je ozko prepleteno z njegovim detinstvom. Modernemu Poljaku je katolicizem narodno orožje v borbi proti sovražniku. Katolicizem krepi njegovo odporno silo proti Rusom, ki ga hočejo porusiti, krateč mu poljske šole in poljske knjige. V poznanjskih cerkvah je ščit in obramba njegovemu jeziku in narodnosti proti ponemčevanju, ki hoče z gospodarsko in kulturno premočjo čimprej priličiti Poljake. Povsem dobro razumem, do so naši ljudje strastni katoličani. Naš narod je toliko pretrpel, že zdavnaj bi bil obupal nad samim seboj, če ne bi veroval v čudeže. To, kar moja Jadviga naziva malikovanje, ta brezkrajna ljubezen in spoštovanje našega siromašnega naroda do Matere božje, je meni nekaj velikega in pretresljivega. Jaz si ne bi drznila to vseti našemu narodu. Kaj naj mu damo namesto tega? Da bi mu nudilo toliko utehe kakor ta njegova iskrena in vroča vera? Nas narod je še slaboten, pa mu je treba misticizem kakor otrokom pravljic. Prav sinoči smo se razgovarjali o tem. Neki Čeh je menil, kako nikakor ne more razumeti, da so naši ljudje tako neizmerno zaostali in vražjeverni. Kot geometer je živel nekaj časa po naših vaseh pa je imel priložnost, da vidi marsikaj. Nikoli ne bo pozabil neke cerkvene majske svečanosti na čast Matere božje v sosednji župniji. Pri procesiji so nosili njeno sliko iz ene vaške cerkve v drugo, ker je prav tako visela slika Marije na glavnem oltarju. Postavili so jo na oltar pod domačo sliko. Vsa cerkev je bila bogato razsvetljena s svečami in okrašena s cvetjem. Ljudstvo se je zbralo od blizu in daleč in je pelo neke posebne pesmi, kako se ena Mati božja razgovarja z drugo, jo sprašuje, ji toži, hvali njo in njeno milo gostoljubnost. Šele popoldne so spet dvignili sliko in jo odnesli nazaj, od koder so jo prinesli. »Pravo malikovanje,« se je zasmejal gospod omalovažujoče. »Strašno zaostal svet!« Jaz pa nisem v tem obisku ene naše vaške Matere božje k drugi našla ničesar, kar bi zaslužilo prezir in zgražanje. Nasprotno! Mojo dušo je ganila ta otroška prostodušnost našega naroda. Narod rad vse pooseblja, da oživlja in približuje svojemu srcu. Zvezde snema z neba pa se z njimi igra. Svetnike kliče z neba k sebi v goste pa tudi samo Mater božjo, najsvetejšo gospo, hoče videti čisto od blizu s svojimi resničnimi, začudenimi, nepokvarjenimi očmi. Moderni Čehi tega na bodo nikoli razumeli. Preveč so stvarni za to. Razgovarjali smo se tudi o našem židovskem vprašanju. A kar o tem sodijo, je na žalost resnica. Židje so se zasekali kakor pijavka v naše meso in nam pijejo kri. Nikoli ni dobro, če kak narod tako zelo posejans tujim življem, kakor smo mi Poljaki z Židi. Oni tvorijo prevelik odstotek vsega prebivalstva v poljskih zemljah. Petnajst odstotkov! Razrasli so se na naši narodni njivi kakor ljuljka med žlahtnim žitom. Ni slabo, če en narod meji na drugega. Na mejah je vedno bujnejše življenje, ker vsak narod brani svoje. Več se tam dviga hranilnic in šol. Če pa je narod tako posejan s tujim življem, kakor smo mi Poljaki z Židi, to ne more biti dobro. Rasni in verski predsodki so pregloboko vkoreninjeni, da bi se naroda kdaj koli zbližala in stopila. Velikemu, močnemu, kulturnemu narodu ne škodi nekaj židovske primesi. Židje so agilni, podjetni, izvrstni trgovi; izredno oživljajo domače trgovsko in finančno življenje. Francija dobro prenaša nekaj sto tisoč Židov, ki jih ima. Toda mi Poljaki jih imamo preveč. Dušé nas. Komaj je izpustil materino dojko, že trguje naš poljski Žid in trguje še kot starec na smrtni postelji. Trgovina je koristna in potrebna, toda tam, kjer je preveč trgovcev, trgovčkov, špekulantov in kramarjev, se pretvarja v narodno nesrečo. Pomožno sredstvo je za promet blaga, uničuje pa blaginjo ljudstva, ki mora od vsake stvari, ki jo kupi ali prodaja, plačati svoj delež celi armadi prekupčevalcev, agentov, posredovalcev in trgovcev. Ni dobro zemlji, kjer mora blago zamenjati deset gospodarjev, preden dospe iz rok pridelovalca v roke porabnika. A ta odnos so pri nas ustvarili Židje, ki od tega žive ter se bogate. Zdaj celo osvajajo naša zemljiška posestva, ogrožajo nam naš obstanek! Židje so pleme zase, svobodnejši od vsakega naroda, ki v njem žive, ker se od njih ne pričakujejo in ne zahtevajo nobeni drugi obziri kakor rasni. Oni podpirajo samo svoje sorojake in nikoli ne občutijo nikakršnih političnih ali kulturnih dolžnosti, s katerimi mora računati Nemec, Rus, Poljak, če hoče biti v svojem narodu uvaževan. Povsod, kjer koli in kamor koli pridejo, pridejo z edinim neprikritim in odločilnim smotrom, da si pridobe imetje. Zato so brezobzirnejši od domačih trgovcev. Zato jih ne bremene nikaki moralni obziri, nikake dolžnosti, ki jih mora izpolnjevati domači trgovec, ker ni samo trgovec, marveč tudi član svojega naroda, član raznih nacionalnih, človekoljubnih, političnih in kulturnih društev. Domači trgovec je ozko zvezan z okolico, z vsemi onimi, ki z njimi trguje – oni so njegovi sorodniki, prijatelji, stari, dobri znanci. Z njimi se je igral, rastel, hodil v šole.Oni vedo za njegove vznesene mlade ideale, z njimi se je navduševal in razburjal, z njimi je pel, se veselil in žaloval. In vse te brezštevilne nevidne vezi med njim in njegovimi kupci ga ovirajo, da svojih odjemalcev preveč ne izrablja. Pri Židih ni tega nevidnega popravka trgovske strasti za dobičkom. On prodaja drugovercem, kolikor pa trguje z rojaki, je neškodljiv, ker so ti že iz davnine zaščiteni z istim podedovanim trgovskih nagonom. Žid kot trgovec ni nikoli sentimentalen, dočim se to drugim, domačim trgovcem, vendarle sem pa tja dogaja, pa naj bodo prefrigani in grabežljivi, kolikor jim drago. Žid bo šele tedaj napravil kaj za idealne težnje naroda, ki v njem živi, kadar se bo želel prilagoditi, a do tega pride zelo pozno in zelo redko. Pa če to tudi napravi, ne seže ravno pregloboko v žep. Svojo lepo gesto že napravi tako, da jo vsakdo vidi, zlasti da jo omenijo časopisi. Kot trgovec ljubi reklamo in ve, da je prav taka reklama zelo vplivna, da se dobro izplača, pa naj že bo v trgovini ali v družbi, kjer želi biti pomemben, ko se je nabral denarja. Zato gre Židu povsod dobro in se povsod nastani. Pred dvajsetimi leti jo je slučajno popihal siromašen krakovski Žid v Amsterdam. Danes je tam trideset tisoč poljskih Židov in mnogi od njih so milijonarji. Ne vem, če je trgovina z diamanti bog ve kako koristna za človeštvo, za naše Žide v Amsterdamu se je pokazala zelo koristna. Niti na Dunaju niti na Češkem, celo v Budimpešti ni narasla simpatija za naše Žide, odkar so jih mogli kot politične izseljence natančneje spoznati. Niso prišli samo kot siromašni begunci, potrebni in vredni tolažbe in pomoči. Mnogi od njih so se lotili trgovine pod zaščito gostoljubja in so kakor kobilice na cvetoči livadi skoro pogoltnili zadnji zeleni listič. Tako so bili željni dobička za vsako ceno, da se jih je vse prestrašilo. Kavarnarji so jim pričeli zabranjevati vstop, ker so iz kavarniških miz napravili svojo borzo, kjer so opravljali nečiste posle in dvigali cene življenjskim potrebščinam domačega prebivalstva. Na Češkem so mnogim prepovedali hoditi na tedenske sejme, ker so kupovali celo piščeta in jajca, sir in maslo z namenom, da to pozneje z dobičkom prodajo prebivalstvu. Vedenje nekaterih naših poljskih Židov v tem času je na žalost kaj sramotno poglavje naše uboge emigracije pred ruskim navalom. Neki Čeh mi je rekel: »Odkar poznam vaše gališke Žide, se ne bom nikoli več osmelil, da s svojim starim ogorčenjem obsodim ruske »pogrome«. Nikoli jih ne bom odobraval, toda zdaj jih razumem.« Neki profesor mi je izjavil:«Od nekdaj sem obžaloval židovske izobražence. Tudi najbolj delavni in sposobni se ne morejo med nami ali kjer koli v kulturnem svetu prav ukoreniniti. Vedno jih še nekaj zagonetnega in nepojmljivega loči od nas. Mnogo naših čustev ne morejo razumeti. Za marsikaj nimajo smisla, kar je nam naravno. In v največji zaupnosti in bližini plane iz njih nenadoma nekaj tujega, kar nas naglo odbije. Prečesto moramo sami sebe opominjati, da moramo biti z njimi pravični. Pogosto sem razmišljal, kje je vzrok tej globoki mržnji naše krvi proti njim, mržnji, ki se javlja tudi pri najsvobodoumnejšem od nas, često povsem nehoté, celó proti naši volji. Toda zdaj, ko sem doživel to izseljevanje vaših poljskih Židov v trumah, zdaj sem prišel do spoznanja, da je židovski izobraženec tragično bitje. Saj ni mogoče, da ne pozna slabih strani svoje rase, in ni mogoče, da se jih ne sramuje, ako je rahel in tenak v svoji duši. Zdaj razumem tudi nelepo drznost, ki je lastna mnogim od njih. Potrebna jim je maska za ono, kar se globoko, globoko skriva v njihovem srcu, a to je zavest, da pripadajo rasi, ki jo ostali svet, mogoče ne povsem opravičeno – oni se tega sami bridko zavedajo -, omalovažuje. Zaman, predolog, že tisočletja so bili zajedavo pleme, razsuto po svetu kakor pleve po njivah. Zaman, vsak narod mora imeti zemljo, ki iz nje klije, ki je z njo krepko povezan s svojo korenino in ki iz nje vedno črpa novo silo. Poljedelstvo očišča dušo, napravlja jo široko, svobodnejšo in dobrohotnejšo, ker je tudi zemlja dobra in hrani vse, ki se brigajo zanjo. Židje so kakor ptičji lim, ki gnezdi v kronah dreves ter se hrani s tujimi sokovi. Tudi pozimi je zelen, pa vendarle ne prinaša plodi, ki bi se človek z njim okoristil. Lahko občudujemo židovsko žilavost, nezlomljivo moralno silo njihovega rodbinskega samoljubja, moramo se klanjati jasnosti in prodornosti duha židovskih duševnih delavcev, ki je bolj bleščeč ko pa globok, bolj dvomeč in presojevalen kakor ustvarjalen. Toda ljubiti jih ne moremo. Kajti tudi v najboljših med njimi naša kri nehote in proti naši volji občuti grehe, ki jih je njihova rasa izvršila med nami. Oni pravijo, da jih je srednjeveški ghetto napravil takšne. Toda ghetto je bil samo ena, sicer barbarska, vendar obrambna oblika priti njihovi grabežljivosti in vsiljivosti. Že stari Rimljani so vedeli na nevarno trgovsko lokavost Židov in za židovska oderuštva. A da so tudi dandanes še nevarni, so dokazale žalostne izkušnje zadnji mesecev povsod, kamor jih je zanesel izseljeniški val iz vaše nesrečne Galicije.« Prijatelj, šele pišoč te zapiske, spoznavam, koliko je še reči, ki se jih nisva dotaknila v najinih pogovorih. Ved, da imate nekaj najvdanejših prijateljev med Židi. Nekajkrat ste mimogrede omenili njihovo plemenitost in duševno odličnost. Toda oni so očividno izjem. To so tem bolj tragične pojave, kakor pravi oni Čeh, čem večja je njihova različnost od množice, iz katere so vznikli. Toda Židje kot množica so za nas Poljake vsekakor škodljivi in nevarni. Tem nevarnejši, ker se pri nas sploh ne prilagode, ker v svojem zasebnem življenju ne govore našega jezika, marveč svoj židovskonemški žargon, in ker na prav noben način ne sodelujejo pri kulturnem razvoju naroda, ki v njem in od njega žive. To so težki problemi in kdo ve, kako jih bo rešila bodočnost. Niti svoboda niti enakopravnost nista povsod opravičeni, a zlasti ne tam, kjer bi velik del naroda, kakor na primer Poljake, zaradi njihovega neznanja in nepoučenosti izrabljali in oškodovali zvitejši sloji prebivalstva, ki nimajo prav nikakršnih moralnih predsodkov. To smo mi v Galiciji bridko izkusili, zdaj pa to tudi drugi uvidevajo. Še ena novost. Marija Jablonska ne prihaja več v naš urad. Preveč je zaposlena z zasebnimi posli, da bi mogla kakor prej pomagati brati in razvrščati dopise za podporo in nasvet. Moži se. Že od začetka vojne je vdova pa se zdaj drugič moži. Drugi v uradu ne vedo, da je vdova. Samo meni je zaupala svojo usodo. Vsi smo jo nazivali gospodična. Ona pa je bila vdova. »Hotela bi , da razumeta, zakaj sem to prikrivala«, mi je rekla predvčerajšnjim, ko sva šli zadnji skupaj na obed. Čez nekaj dni odpotuje na Dunaj, kjer jo pričakuje njen zaročenec in kjer se poročita. »Živela sem osem let v zelo nesrečnem zakonu. Moji starši so me proti moji volji dali svojemu upniku, ki se mu je zahotelo, da ima tudi mene, ko nam je vzel vse drugo. Povedala sem mu, da ga ne ljubim in da ljubim drugega, toda on je izjavil, da ga to niti najmanj ne mot. Hoče me in mora me imeti. Imeti! Ve, da sem predobro vzgojena, da bi mu bila nezvesta, kadar nekoč postanem njegova žena, a ljubezen bo že izsilil. Bil je surov in drzen človek, rad je igral na borzi in krotil konje. Njegov oče je bil plemič, mati Židinja. Če ne bi občutila že druge ljubezni v svojem srcu, bi me mogoče osvojila njegova drznost. Beil je nedvomno zanimiv človek. Spočetka, prve tedne in mesece, je poizkušal vse mogoče, da me pridobi. Jaz pa sem vedela, da me je kupil kot kako stvar, pa mi je srce ostalo hladno in uporno. To ga je odbilo in je globoko užalilo njegovo ničemurnost. Odtlej me je »krotil« na drug način. Naravnost pretkano si je izmišljal na stotine načinov, kako bi me kaznoval za mojo odpornost in kako bi ponižal moj ponos. V drugem letu moje poroki mi je umrla mati, kasneje tudi oče. Otrok na srečo nisem imela. Mož me je sčasoma naravnost zamrzil. Zaradi nesrečne špekulacije je pred nekaj leti izgubil vse imetje. Vse je šlo na prodaj, tudi posest mojih staršev, ki sem jo s svojo poroko »rešila«. Ko se je iz Lvova vrnil domov, da me obvesti, kako je vse propadlo, tedaj je bil naravnost satansko zloben. ,Misliš, da mi je zal, da je vse propadlo?!, je sikal. ,Nič mi ni žal! Saj z mano padaš tudi ti! Občuti tudi ti enkrat, kako to gódi, če nimaš nič! A jaz poleg tebe nisem imel nič! Ti si me pogazila kakor črva. Zdaj te mrzim in ljubo mi je , da je vrag odnesel vse, kar sem imel. Z užitkom bom konjar na kakem tujem posestvu; ta talent sem podedoval po očetu, ali pa bom uradniček pri kaki banki, ker me za to usposablja materina kri. A ti si moja žena! Moja si, m o j a, povsod pojdeš z menoj, da veš! Ne bo več slug, lakajev, konj in kočij! Zbogom, stari grad, stari častitljivi park! Zdaj boš stanovala nekje v tretjem nadstropju Ivovske predmestne podrtije, a agenta Mojzesa Balzambauma gospa bo tvoja soseda. Zdaj boš naposled upognila tilnik. Oh, naj me zlomi življenje! Mar mi je! Saj moja usoda je tvoja usoda. Nikoli ne bo meni tako hudo, da ne bi bilo tebi še huje! Oh, izpolnil je svojo grožnjo! Nerada se spominjam vsega, kar sem preživela. Bridka so bila poslednja tri leta mojega zakona, prebridka! Odkril je novo slast, da z lastnim propadanjem ubija tudi mene. Ni iskal niti mesta konjarja ali uradnika. Pomešal se je med one Ivovske kavarniške hijene, ki posredujejo posojila in kupujejo ponarejene menice, da se z njimi okoriščajo; ki zaduhajo vsako nesrečo, da jo izrabijo in ki brezdušno trgujejo s poštenjem in življenjem tistih, ki jim padejo v roke. O bog, koliko sramote! Koliko ponižanja! Pričel je tudi piti. Postal je zaščitnik vlačug in iskal jim je dobičkonosne prijatelje. Kvartal je in se ponašal s spretnostjo, ki je z njo znal zavajati sinove plemenitih rodbin, da so zakvartali več, kakor bi smeli in mogli. In povsod me je vlekel s seboj. Na videz mi je izkazoval vse spoštovanje, toda vedela sem, čemu mu je potrebna moja prisotnost na kavarniških sestankih in klubskih zabavah. Morala sem biti priča sramotnih dejanj, to je hotel! Niti sama ne vem, kako da nisem pobegnila, četudi bi morala beračiti po vaseh ali si s krvavimi žulji služiti skorjo kruha. Kakor omami kača s pogledom svojo žrtev, tako je tudi on mene omamil, mislila sem, da moram vzdržati poleg njega. Često nisva imela niti služkinje, marveč samo postrežnico. ,Pojdi in očisti mi čevlje, odšel bom!, mi je zapovedal, a jaz sem ubogala! Ponoči se je spomnil in je privedel v stanovanje družbo pocestnic, da jih pogosti s čajem, ki ga je kuhala njegova žena! Res, budil me je in jaz sem morala pripravljati čaj s prigrizki in igrati vlogo gospodinje. Čemu sem tako ravnala? Čemu sem molče vse to prenašala ko sužnja? Ne vem! Tako sem otopela, da ni bilo v meni nobene sile več, nobene smelosti za upor. Pričel je pijančevati. Po cele dneve je preležal doma razmršen, zanemarjen, odvraten. Morala sem mu kuhati močno kavo, ker ga je bolela glava. Po desetkrat na dan je pil kavo z limonovim sokom. V spalnici je neprestano zaudarjal odvratno kisli duh, pomešan s kavinim vonjem in z ogabnim izparevanjem pijanega človeka. Sčasoma je od ostrih pijač, raznim ameriških cocktailov z ledom in pikantnih jedi obolel na želodcu, pa je po vsaki pijanosti silno bruhal. Fuj, še danes me spreletava, kadar se spomnim, kako sem morala sama čistiti popljuvane preproge in tla. Ogabno življenje! Kako da sem ga mogla prenašati! Ko je izbruhnila vojna, je odšel k svojemu polku. Oddahnila sem se. Po dolgem času sem se prvič pošteno naspala in odpočila. Zvečer sem legla brez strahu, da pride in me povleče za lase iz postelje. V stanovanju je bilo tiho in čisto. Samo eno sem občutila prva dva, tri tedne: svoboda, svoboda! Rešitev iz večnega poniževanja, rešitev od moža, ki me je trpinčil in tolkel, če se mu je zahotelo! Lahko sem šla v park in sedla za kako uro v senco, da gledam, kako se ziblje trava, kadar jo vetrič vznemiri. Ni se mi bilo treba zvečer kričeče oblačiti in odhajati v restavracije, posedati do dveh, do treh ponoči v kavarni in čakati, da se dvigne moj mož od igralne mize! Ob devetih sem legla k počitku in sem spala mirno in globoko. Dolgo sem se zjutraj umivala, skrbno sem pospravljala stanovanje in uživala sem, da sem sama, da nihče ne kriči in ne kolne. Uživala sem, da je zrak po sobah čist, da diši po cvetju, ki sem ga prejšnji dan prinesla. Kaj sem se v onih prvih tednih brigala za vojno! Nič! Bila sem kakor bolnica, ki se je prebudila iz težke nezavesti, pa se za nobeno drugo reč ne briga kakor zase in za življenje, ki se spet pojavlja v njej. Ne ve za nič, ne zanima se za nič, nihče ji ni mar. Saj živi, živi in to ji je dovolj! On je bil častnik, dobil je denar, da se opremi, plačo za prvi mesec in razna doplačila. Nabavil si je, kar je moral, ostalo pa je delil z menoj in s Floro, omamljivo kokoto, ki sem ji često morala streči s čajem! ,Veseli se!, mi je rekel. , Veseli se, zdaj odhajam!Poginil bom, ti pa boš vdova. Dobivala boš celó pokojnino! Tudi to je nekaj! In to je potrebno, dokler ne najdeš drugega… Toda pazi, nemara pokojnine niti ne dobiš… Zakaj če se napijem in spomnim, da si še ti na svetu, da si še lepa in mlada, a te jaz ne morem več tepsti, ej, ti jo še zadnjič zagodem! Pokojnina?!... Mogel bi ti pripraviti drugačno dediščino!, In pripravil mi jo je! Še preden sem pobegnila iz Lvova pred Rusi, so mi sporočili, da sem vdova. Moj mož je bil ustreljen kot izdajalec. Ali razumete, zakaj nisem v črnem? Zakaj se zavrgla ime svojega moža? Zakaj sem skrivala sramotni pečat svoje usode, svojega zakonskega življenja pred ljudmi? Kaj ne bi bilo nepošteno, da glumim žalost, ki je ne čutim? Nasprotno, hotela sem se izogniti sočustvovanju in izpraševanju ljudi. Zatekla sem se semkaj k sestri. Ona je šele iz mojih ust izvedela za vso strahoto mojega zakona. Vedela je, da sem bila nesrečna, ni pa vedela, da me je gazil in trpinčil kakor sužnjo. Nihče od mojih tega ni vedel. Moj mlajši brat je umrl ne sluteč, kako žalostna je bila moja usoda. Zdaj pa se možim drugič in vem, da bom srečna. Tisti, ki sem ga ljubila kot mlado dekle, me ni nikoli pozabil. Postal je zdravnik. Pripovedujejo mi, da so ga zlasti reveži zelo vzljubili. Ko je izbruhnila vojna, je odšel na bojišče; tam je izvedel za smrt mojega moža in za usodo, ki sem jo imela poleg njega. Skoraj istočasno je slučajno izvedel za prebivališče moje sestre in jo je prosil, naj mu javi, kjer sem in kaj se je z menoj zgodilo. Kasneje mi je pisal naravnost. Njegova vdanost me je napolnila z novim zaupanjem v življenje. Njegova pisma so me dvigala in tešila in hitro se pričela pozabljati na vse, kar sem preživela. Kakor grozne sanje se mi zdi moj zakon, zlasti poslednja tri leta. Pred tednom dni so dr. Lonskega pripeljali na Dunaj. Granata, ki se je razletela v bližini njegovega preobvezovališča, ga je ranila na več mestih. Javil mi je, da so rane lahke in brez nevarnosti in da se bodo kmalu zacelile. Spet se bom moral vrniti na bojišče, da bo vršil svojo zdravniško dolžnost. Njegove rane so ga opomnile, kako je tudi sam v resnem položaju. Želi, da postanem njegova žena. Zdaj je vojna, mi je pisal, pa ne kaže dolgo čakati in premišljati. Ne bi hotel, da se mu sreča izmuzne kakor že nekoč. Nič me ne sili. Če potrebujem še časa, da vse pozabim, kar sem preživela, počaka do konca vojne. Toda prosi me, naj pridem, da mi bo mogel tudi ustno povedati, kako me ljubi. Pisala sem mu, da pridem. Da pridem kot njegova nevesta. Saj tudi jaz želim, da me nobena stvar več ne spominja na preteklo življenje. Da pretrgam zadnje vezi s preteklostjo. Toliko let sem živela pusto in grenko življenje, zdaj pa hrepenim po življenjski sreči.« Tako mi je pripovedovala Marija Jablonska. Šli sva po mestu in niti sami nisva vedeli, kako sva prekoračili most pri češkem narodnem gledališču in zašli v Kinski vrt, kjer je bilo drevje čudovito zasneženo. Sami sva hodili po poti, pozabili sva na obedin lakoto in pogovarjali sva se o čudni njeni in moji usodi. Tudi jaz sem ji v glavnem zaupala svoje življenje. Čutila sem, da moram njeno zaupanje povrniti s svojim zaupanjem. Zgodi se, da pridejo v življenju trenutki, ko je iskrenost potrebna; molk bi bil enako nepošten kakor dolg. Zaželela sem ji vso srečo na njeni novi življenjski poti. Mlada je še, njena duša je še polna utvar, ki jih njen nesrečni zakon ni mogel zlomiti, ker je bil zmerom nesrečen. Jaz sem mnogo modrejša od nje, veliko starejša, čeprav sem samo dve, tri leta starejša. Res, prijatelj,jaz sem zelo modra. Nikar se mi ne smehljajte. Veliko sem premišljala o sebi, predvčerajšnjim pa včeraj in danes. Ne vem, kako je to, da sem toliko modrejša od Jablonske. Ali sem samo siromašnejša? Ne vem! Ali vsekakor se dam mnogo manj slepiti od nje. Pa četudi je bila ona nesrečnejša od mene, sem jaz več doživela in več izkusila. Z osemnajstimi leti sem bila srečna zaročenka in srečna mlada žena. Ona se je omožila z dva in dvajsetimi leti, a jaz sem imela tedaj že dva otroka. Tedaj sem že pričela gubiti prve utvare o možu in zakonu. Jablonsko je mož tolkel in poniževal, pa je vendar moje razočaranje večje in globlje. Moj zakon se je pričel srečno, z ljubeznijo. Nobenega nasilja ni bilo v najinem zakonu. Vse, kar se je dogodilo, se je godilo pod površino, a ta je bila vse do onega dogodka z Marino na videz gladka in negibna. Moja sreča se ni zrušila naglo in nasilno, od dne do dne se je trgal kamenček za kamenčkom. Tiho, neslišno je gnila in komaj sem opazila, ko je nenadoma ni več bilo. Kdaj je umrla njegova ljubezen, kdaj moja? Ne vem. Potem pa otroci! Jablonska v svojem zakonu ni imela otrok, zato še goji vse prelepe utvare o otrocih. Vsaka žena goji te čudovite utvare o otrocih, o svojih še nerojenih otrocih; tako lepe utvare, da ne morejo postati resnica. Res, otroci so največji doživljaj žene, nekaj najlepšega in najvišjega, kar je mogla doseči. Toda vse, vse je drugače, kakor smo si predstavljale. Krasno je, veliko je, toda drugače je, kakor smo hotele, kakor smo se nadejale; ne zadovoljuje nas docela, pa naj bo še tako čudovito. Želje nikoli ne mirujejo in nikoli nam niso dovolj nasičene. Vedno smo lačni in žejni. Ko dosežemo eno, zaželimo nekaj drugega. Ko dosežemo ono, za čemer smo dolgo hrepeneli, se nam hitro zazdi, da to ni tako lepo, kakor smo mislili in kakor smo se nadejali. Mnogo je treba doživeti, dokler ne postane srce toliko modro, da ljubi hrepenenje bolj od izpolnitve. Ker hrepenenje je vedno lepše od najlepše izpolnitve. Ko sem bila še zelo mlada, da sem se še igrala s punčkami, sem že pričela sanjati o bodočem življenju. In mislila sem, kakor mislijo vse deklice: omožila se bom s krasnim, dobrim možem, imela bom lepe, mile otroke in bom srečna. Toda življenje je mnogo bolj zapleteno od tega preprostega, ganljivega načrta mladih deklic. Še nekaj sem pozabila dodati. Mislila sem: srečna bom, srečna do smrti! Me žene želimo, da je sploh vse neskončno, dolgo. Večna ljubezen, večna sreča! Deklice mislijo: srečne bomo dolgo, dolgo. Srečne bomo brez števila let, vse dolgo, dolgo življenje, dokler se nam lasje ne pobelijo in dokler ne ležemo v grob. Fantje sanjajo drugače, oni žele doseči cilj, visok, visok cilj, žele si pridobiti ljubezen in slavo, oboje – in šele tedaj umreti, ko so na vrhuncu. Oni žele višek in smrt, najrajši bi se povzpeli do zvezd, in ko bi dosegli vrhunec, bi vriskajoč skočili v grob. Me žene ne ljubimo misli na smrt, pa tudi kot deklice sanjamo o življenju, o dolgem, dolgem življenju, o večni ljubezni in večni sreči. Vse deklice, vsekakor tudi one, ki zdaj hodijo v gimnazijo, sanjajo o zakonu. Sanjajo, da pride mož, izreden mož, lep in slaven, smel in blag, pameten in značajen, in da jih izbere za ženo. Bilo bi prelepo živeti s takim možem, imeti otroke in iti z njim skozi življenje odločnih in radostnih korakov. S takim možem bi bilo vse mogoče, tudi študirati, če bi jih resno veselila znanost. Glavno pa je imeti otroke, lepe in nadarjene: sinove in hčere. Deček štirinajstih, petnajstih, šestnajstih let želi predvsem doseči nekaj, da bo slaven, koristen, da nekaj postane. Predvsem, pravim. Pa čeprav je zaljubljen, ne misli, kako bo snoval družino in kako bo imel otroke. Svojo prvo ljubezen preživlja dokaj površno, to je, on vidi samo svet, lepoto in omamljivost svoje mlade ljubezni, a ne misli dalje v bodočnost in se zanjo v ljubezni tudi mnogo ne briga. Deklica misli précej, ko se zaljubi, na možitev, na ognjišče, na otroke, pa če je še tako mlada. Pri fantih je življenjski nagon nekaj opojnega, bleščečega, toda meglenega, brez jasnih potez. V ženi vsebuje ta nagon že v detinstvu nekaj praktične resnobe. Ni to samo vzgoja, da se dečki radi igrajo s konjem, da radi grade hiše, da postavljajo mline na potokih, delajo smele ekskurzije po podstrešjih in se vzpenjajo na vsako drevo na vrtu, medtem ko deklice zibljejo najrajši punčko v naročju. Žena je mati že kot otrok, dočim se v mladeniču in možu budi oče zelo pozno. Kaj sem prav za prav hotela reči, prijatelj? Saj res, hotela sem reči, kako me je življenje izmodrilo in kako me je streznilo. Ne bom rekla, da me je razočaralo. Bila bi nehvaležna. Kajti veliko mi je dalo, zelo veliko. Toda tistega, o čemer sem kot majhna deklica sanjala, mi vendar ni dalo: idealnega moža in idealnih otrok. Sicer sem pa toliko modra, da mu tega niti ne zamerim. Vem, da je idealen zakon izredna redkost. Vem, da je prav tako redka popolna, kristalno čista materinska sreča, sreča brez vsake bolestne primesi. Vem, da ni večne sreče. Sreča je v trenutkih. Življenje je spremenljivo kakor morje, življenje je vedno isto in vedno drugačno. Deklice žele sebi večno srečo. Te ni. Nihče ne želi, da bi vedno sijalo sonce, čeprav ga vsi ljubimo. Dolgočasna bi bila krasota pomladanskega dne, če se ne bi nikoli menjal, Kaj niso lepe tudi solze? Tudi bolečina je potrebna, kakor je tudi smeh potreben. Življenje je kakor morje, daljno, brezbrižno, globoko. Nad njim pa minevajo dnevi, srečni in nesrečni, polni sončne vedrine, nepopisne miline, težke, sive otožnosti in obupnih borb. Vendar tudi to ni tisto, kar sem Vam hotela reči. Prijatelj, saj Vam je moje srce že itak odprta knjiga! Čemu bi Vam torej ne izpovedala tudi najtanjših svojih misli, ki kakor beli, komaj zaznatni oblački lete po nebu pod soncem, a na zemlji ni od njih ne sledu ne sence. Ko mi je rekla Jablonska, da se spet moži, sem premišljala tudi o sebi in o svoji usodi. Tudi na Vas sem pomislila. Pomislila sem tudi na to, kar mi je nekoč rekel moj Jan, da je škoda, da se midva, Vi in jaz nisva poprej sestala v življenju. Davno prej. Ker bi bila vredna drug drugega. Da sva ustvarjena drug za drugega. Tudi jaz občutim v duši, da je res, kar je rekel jan. In ljubo mi je, da je tako. Vem pa tudi to, da mi ni žal, da se nisva srečala poprej. Meni je tudi to dovolj. Dovolj mi je prepričanje, da bi bili Vi za mene ideal moža, kakor bi bila jaz za Vas ideal žene. Misli, da žena zelo redko sreča moža, ki v vsem ustreza onemu najvišjemu in najsmelejšemu idealu, kakršnega si je v dekliških dneh nehote ustvarila v duši. Vem, da je resnično, kar o Vas mislim, in da spoštovanje, ki ga občutim do Vas, ni pretirano. Saj zdaj sem zrela že, ki more mirno presojati. Prva mladost se lahko vara. Deklica osemnajstih, dvajsetih let ne more soditi stvarno, ker marsikaj vpliva na njeno sodbo, zlasti neizkušenost pa nagon sam, ki v oni dobi tajno deluje v vsakem mladem bitju ter mu vznemirja kri in moti jasen pogled. Neizkušena mladost je nekaj prečudovitega in prekrasnega. Toda modra ni in ne more biti modra. Vse vidi ali preveč lepo ali preveč grdo, a redkokdaj tako, kakor je. Marsikaj misli, da je idealno, pa ni. Lačna je ljubezni in sreče, pa je nepotrpežljiva. In tako marsikaj krsti z imenom ljubezen, kar ni ljubezen. Ker vse, kar preneha, ni ljubezen, ni prava ljubezen. Naglo, površno simpatijo pretvarja dozorevanje organizma, prirodni nagon, mlada, vroča, vznemirjena kri v medsebojno naklonjenost, ki je redko, zelo redko resnična ljubezen. Potem pride življenje, vrste se meseci in leta. Opojnost preneha, kri se umiri in počasi, a često tudi hitro, se prično rušiti utvare in ono, kar je bilo videti spočetka kot velika in prečudovita sreča, postaja vsakdanji zakon. Obrabljena navada, izpolnjevanje dolžnosti. Rode se otroci, za kratek čas oživljajo iznova vse lepe sanje, skupno življenje krase z novimi čari. Toda tudi to mine in ta nova svetloba ugasne. Pa tudi otroci niso tisto, za čimer je težila duša, niso taki, kakor jih je želelo srce. Medtem so že leta storila svoje, izkušnja je privedla do spoznanja, da je povsod naokoli enako: isti zakoni brez utvar, isto vsakdanje družinsko življenje. Tako se umirita tudi žena in mož in malomarno dopuščata, da ju nosi življenje po istem širokem, enoličnem potu, po katerem gre tudi toliko drugih. Tudi jaz sem bila taka, dokler nisem spoznala Vas. Prav tako pomirjena, iztreznjena. Vi ste na novo prebudili mojo dušo. Toda mogoče je dobro, da sem bila že modra. Dobro, da sem dolgo gledala življenjski resničnosti v oči. Njeni plehkosti in suhoparnosti. Dobro, da sem spoznala, kaj je zakon. Da sem bila mati, da tudi v tem nisem našla tistega, kar sem iskala. Zato danes ne zahtevam od življenja, česar mi ne more dati. Vem, prijatelj, če bi se sestala v najini mladosti, bi bila tako srečna, kakor sem nekoč sanjala, da morajo biti srečni ljudje, ki so vredni drug drugega. Vi bi bili pravi mož zame, kakor je rekel Jan. A jaz vem, da bi bila za Vas prava žena. Srečna in ponosna sem, da to vem. Imela bi otroke, kakršne morajo imeti srečni ljudje. Imela bi morda sina in ta bi bil plemenit in slaven, kakor ste rekli nekoč o mojem sinu, ki ga nikoli nisem imela. Toda usoda tega ni hotela in jaz se ne pritožujem nad njo. Tudi tako mi je dala veliko. Bogateje me je nagradila od drugih žena. Ker vem, da živi mož, ki ga morem spoštovati više od vseh drugih moških. Vem, da živi mož, ki bi ga mogla ljubiti z vso silo svojega srca in z vsem poletom svoje duše. Vem, da je moje čustvo trajno in da preneha šele tedaj, ko preneham tudi jaz. Vem, da zame ni razočaranje. Vedno Vas bom mogla spoštovati, ker vem, prijatelj, da boste vedno bolj vredni mojega spoštovanja. Vi ne boste nikoli zašli v nižine življenja. Vaša duša se ne bo nikoli poniđžala do podle misli in grdega čustva. Kaj naj si želim?! Marija Jablonska je šla na Dunaj, da se drugič omoži. Vidite, prijatelj, če bi bila danes po kakem naključju svobodna, se ne bi nikoli več omožila. Tudi z Vami ne, prijatelj! Nikar se ne nasmihajte, prijatelj! Nisem pozabila, da v načrtu Vašega zasebnega življenja ni prostora za zakon. Kajne, če govorimo teoretično, Vas zakon z menoj ne bi oviral v Vašem delu? Nasprotno, vem, da bi Vam bila pripravna tovarišica in dobra pomočnica pri Vašem delo. Vem, da ne bi ovirala Vaših idealnih prizadevanj. Vaše življenjsko poslanstvo bi me prav nič ne oviralo, da bi ne postala Vaša žena, če bi bila svobodna! Toda jaz si tega nikoli niti v sanjah ne zaželim, ker nočem postavljati v nevarnosti lepote, ki je med Vami in menoj in naju spaja in bogati. Če bi bila danes čisto svobodna, bi ne poželela postati Vaša žena. Čustvo, ki ga čutim do Vas, ne prenese puste vsakdanjosti. Prijatelj, premislite sami! Postavila sem Vas visoko nad vse druge ljudi. Vi ste zame najboljši, najplemenitejši, najodličnejši človek pod soncem. Ni bolj požrtvovalnega, značajnega, pametnega človeka od Vas. A da bi bil zdaj ta junak vseh junakov moj pravi zakonski mož in da bi na primer smrčal ali godrnjal, če bi bila juha preveč slana, ali če bi nogavice ne bile dovolj lepo zakrpane! Ha, ha! To so sicer malenkosti, vsekakor pa bi bile na škodo idolu, ki sem si ga zgradila iz Vas in ki ga potrebujem, ker mi dela življenje višje in vrednješe. Danes nisem več dovolj mlada, da me take malenkosti ne bi ovirale. Niti dovolj mlada niti dovolj neizkušena, da bi bila dovolj pogumna, da se izpostavim nevarnosti opazovanja od blizu. Tudi jaz imam svoje napake in mnogo navad, ki zanje ne vem, kako bi jih sprejel človek, ki bi moral živeti z menoj v tesni skupnosti. A zdi se mi, da tudi najlepša in najmočnejša čustva niso dovolj močna, da bi leta in leta brez škode trpela malenkostne neugodnosti, ki jih prinaša vsakdanje življenje. Nekaj časa sem se zelo zanimala za zasebno življenje velikih in slavnih ljudi. Čudno se mi je zdelo, kako redko so jih razumevale njihove žene. Kos sem pa pobliže spoznala njihovo intimno domače življenje, sem uvidela, da niso bili ravno nežni in obzirni soprogi. Mnogi znanstveniki, filozofi, izumitelji, pisatelji, umetniki so bili običajno v vsakdanjosti svojega doma hudo malenkostni, zagrizeni, nagli, nestrpni, a često tudi nepravični ljudje. Njihove žene so jih spoznale z njihove najslabše strani in videle so njihove napake, ki o njih ostali svet niti slutil ni; nič čudnega, če so omalovaževale tudi njihovo javno delo. Kdor stoji pod stolpom, ne ve, kako visok je stolp, a pod svetilko je temno. Ne, nikoli nisem želela in tudi zdaj ne želim postati Vaša žena. Tako povsem teoretično in prav za prav brez posebne žalosti se včasih spominjam besed svojega brata Jana: Škoda, da se nista poprej srečala v življenju! Potem ovije naglo mojo dušo z bleščečo lepoto neko daljno hrepenenje, nemogoče in neizpolnjivo. Kajti nemogoče je življenje začenjati znova. Sicer pa, kdo ve, kako bi bilo, če bi bilo tudi to mogoče? Mogoče bi bila preneumna, da bi to dojela, kdo in kaj ste Vi, moj mili, edini, nedosegljivi prijatelj, če bi Bas bila spoznala takrat, ko mi je bilo osemnajst let. Mogoče bi bila kljub temu, da sem Vas že poznala, izbrala za moža Hansa, ker je on proti ženam zdaleč samozavestnejši od Vas, A deklice še ne znajo razlikovati pravih junakov od nepravih, pravega gentlemana od posnetka. One ne vidijo, kakšen je človek, marveč ga imajo za takšnega, kakršnega si žele. Prijatelj, nekaj Vam moram vendarle še priznati, ko v teh svojih zapiskih tako iskreno in brezobzirno brodim po lastnem srcu. Vedite, prijatelj, čeprav si nikdar ne želim postati Vaša žena, moram vendarle priznati, da bi mi ne bilo prav, če bi se oženili z drugo… To pot imate vsekakor prav, da se nasmihate …! Ne, jaz nisem dobra. Ne morem, nikakor ne morem biti povsem dobra. Nikjer in nikoli ne morem zatreti svoje ljubosumne narave. Veliko bi trpela, če bi se oženili z drugo. Vendar pa še toliko verujem vase, da bi se sčasoma tudi temu priučila. Toda vsekakor bi se mi bilo treba dolgo in hudo boriti. Bolelo bi me. Tudi če samo v duhu pomislim na to, se moje srce stisne v neusmiljeni bolečini. Toda mogoče bi se vendarle znašla. O, vsekakor! Pa naj me stane, kar hoče. Morala bi rešiti vsaj prijateljstvo! Vaše prijateljstvo mi je potrebno kakor zrak, ki ga vdihavam. Prav za prav je čudno, da nisem nikoli razmišljala, kaj je to, kar za Vas čutim. Prijateljstvo? Ne, to je vsekakor več! Ljubezen? Niti ta beseda ne ustreza povsem. Ljubezen, to je v neplemenitem smislu spolna strast, želja »po posesti«, kakor se je izrazil mož Jablonske. Medtem sem Vam že rekla: čeprav bi bila svobodna, ne bi želela biti Vaša žena, ne imeti Vas za moža. Pa vendar Vam želim biti najbližja in najdražja od vseh žena, od vseh živih bitij na svetu! Ali se spominjate, prijatelj, kaj sem Vam nekoč pisala? Že nekaj let je od tega. Bila sem zelo otožna. Čutila sem se osamljeno. Pa sem si tako želela imeti vsaj eno sorodno dušo! Pisala sem Vam to, pri tem pa sem postajala vse bolj vesela in vedra, kakor vedno, kadar Vam pišem. Zgrabila me je čudna blebeavost in lahkomiselnost. In napisala sem Vam eno od svojih mogoče preiskrenih pisem. Bilo je to »spovedovanje«, ali se spominjate? Oh, kaj vse sem Vam takrat napisala! »Hotela bi imeti dušo, célo in lepo, čisto, veliko in toplo dušo«, sem pisala. »In glejte, Vi imate tako dušo! Vaša duša se mi zdi kakor pragozd, tako neskončna je in velika. Daleč, daleč se more hoditi po njem brez konca. In vedno je povsod tako bogat in visok! Vedno je nov, vse lepši pri vsakem koraku, bujen in krepak. Neizčrpen. V njem se da jokati in smejati, bloditi in počivat. Neizmerno je bogat. Tla so v njem mehka kakor baržun, dobra kot materino naročje. Tih je, toda njegov globoki mir daje čudovito, varno zavetišče. Diši, diši nepopisno. Zdravi in daje silo s svojim vonjem. Veder je in močan, obsežen. In visoko se dviga v čisto modro nebo. Blag je, v njem ni prepadov. Ni potuhnjen in nič grdega in nevarnega se ne skriva v njem. Dajte mi jo! Kaj Vam bo? Jaz pa jo rabim, rabim! Naj bo moja. Bilo bi čudovito, če bi vedela, da je moja! Posojala Vam jo bom, kolikor je rabite za svoje delo, a naj bo moja! Rabim njeno čistost in njeno bogastvo, njeno čilost in njeno brezbrežnost!« Tako sem Vam takrat pisala! Oh, to je bilo eno od mojih blaznih pisem, ki sem Vam jih včasih pošiljala z debelo napisano in trikrat podčrtano opombo »spovedna skrivnost«. Eno od tistih pisem, ki mi nanje niste smeli odgovarjati, ker jih ne bi smela pisati. A najčudovitejše je prav to, da nikoli niste prekršili besede, da niste nikoli odgovarjali na moja »spovedna« pisma. Tako sem se spet in spet znova ohrabrila k novemu zaupanju, da Vam jih pišem, kadar koli se mi je zahotelo. Lepo je bilo to! Vi ste bili vsekakor edini moški, ki sem mu mogla pisati brez greha, kazni in ponižanja taka pisma. Tako, prijatelj, še danes ne vem, če imam Vašo dušo. Ne vem prav. Saj ni mogoče, da Vam je ne bi vzela. Ne, ne, vem, da je moja! Ponosno in čudovito je to čustvo. In zato, prijatelj, se prav za prav nikoli nisem resno bala druge žene. Ne, Vaša duša je moja in jaz je ne dam nikomur! Moj Bog! Spet je pozno! Tako se igram z lepimi mislimi in spomini, a zunaj je beda, ne daleč, v Galiciji in Bukovini se bijejo strašni boji. Rusi se umikajo, Naši begunci se vesele in tolažijo, da se bomo mogli kmalu vrniti v svoje hiše, če še stoje. Ljudje po gostilnah in prodajalnah se že pogovarjajo o miru. Rusi trošijo svoje čete v Karpatih, pa vendar izgubljajo na vsej črti. Oh, a jaz poznam Rusijo! Bila sem v Moskvi in Petrogradu, vozila sem se po Volgi, bila sem na Kavkazu. Vem, kako je Rusija velika in se bojim, da bo še dolgo, dolgo trajala vojna in da še ne bo tako hitro miru. Kaj je z Zigmundom? Kaj s Stanislavom? Kdaj bom kaj zvedela o njih? A Vi, prijatelj, kjer ste Vi? Kako Vam je? Kako in kdaj se mi boste oglasili in jaz Vam? Kdo bi to vedel?! Saj celo o materi ne morem dobiti vesti. Pisala sem župniku v njeno vas, pa tudi od njega še ni odgovora. Jutri obiščem svojega krščenca, ki ima Vaše ime. Tudi za ono učiteljico sem se nekoliko pobrigala. Čehi gredo nam beguncem na roko, kolikor morejo. Židom je sicer tu bolje kakor pa nam, pravim Poljakom. Tukajšnji Židje so zelo bogati in veliko store za svoje ljudi. Več kot morejo napraviti Čehi za nas druge, ker imajo malo kapitalistov, a prav mnogo revnih rojakov, ki jih morajo podpreti. Ne vem, kako je to čudno: doma nisem bila nikoli proti Židom, a zlasti za ruske Žide sem imela vedno veliko nagnjenja in usmiljenja, dočim se zdaj tudi v meni vse bolj dviga odpor proti njihovi rasi. Ali bi se Vi, prijatelj, name jezili, če bi to vedeli? Vi ste se vedno borili proti vsem rasnim in razrednim predsodkom. Ali zaman. Moja kri se zdaj upira proti njim, ker vedno in povsod izrabljajo položaj v svojo korist, celo kot begunci. Mi Poljaki nismo tako spretni. Toda jutri hočem biti posebno marljiva v našem uradu, ko ni Jablonske. Delati hočem za dve, dokler ne pride druga na njeno mesto. Treba je iti spat! Lahko noč, prijatelj! Del mojih današnjih zapiskov je kot mnogo tega, kar sem zapisala v ta debeli zvezek, prav tako »spovedna skrivnost«. == V začetku marca 1915. == Spet sem se vrnila v svojo sobico, ki prav za prav ni moja, marveč je samo najeta. To zdaj čutim mnogo teže kot kdaj prej. A prav zdaj bi bilj kot kdaj koli rabila svoj dom, svoje zatočišče, kjer je vse moje, kjer me vse tolaži, ljubi in greje. Toda v tujem stanovanju sem. Čigava je postelja? Kdo jo je kupil, kdo je na njej srečen sanjal, dokler je bila nova?? Kako dolgo je že, odkar jo dajejo v najem? To in vse, kar je v tej sobi? Pisalna miza, umivalnik, omara, divan z garnituro, slike po stenah? Ni videti, da bi bila ta oprava kupljena zato, da se »daje v najem«, preveč se mi zdi stara in odlična. In vendar, kdo je vse že stanoval v tej sobi in ponoči sedel ob svetilki pri pisalni mizi? Kdo vse je bil že tu sam, otočen in tuj? Teh nekaj dni, odkar sem se vrnila, me muči v moji veliki žalosti še silno domotožje po mojem pohištvu, po knjigah, umetninah, preprogah, po vse, kar je bilo moje, kar me je dolga leta obkrožalo in kar sem pustila na posestvu svojega moža. Po končani vojni si spet nekje osnujem dom, gospodinjstvo, svoj kot in napolnim ga s stvarmi, ki jih poznam in ljubim in ki si o njih domišljam, da me tudi one poznajo in ljubijo. Kadar zdaj dvignem oči, me gledajo s sten tuje, neznane slike brez sočustvovanja. Vse je tuje, česar koli se dotaknem. Tako še teže občutim, da sem tujka, begunka. Tudi jokati je bridkeje v taki tuji »najeti« okolici. Prijatelj, moram Vam vse po vrsti povedati, kaj se je zgodilo v teh zadnjih štirinajstih dnevih. Prijatelj, oblečena sem v črnino. Pravkar sem se vrnila s pogreba svoje matere. Prijatelj, kako to, da smo ljudje tako čudni, da šele takrat prav razumemo, kaj nam je bila mati in kaj nam je pomenila, ko za zmerom zapre oči? Kako da šele takrat spoznamo in se zavemo, kako nam je bila dobra, koliko nas je ljubila, koliko trpela za nas? Zakaj šele takrat, ko je prepozno, uvidimo, kako nam je najbližje bitje na zemlji, dočim smo si včasih domišljali, da nas nikakor ne razume? Saj ona je edina, ki nas je ljubila najdalj in najbolj vztrajno. Ljubila nas je, še preden smo se rodili, do poslednjega svojega diha je mislila na nas in nam želela srečo. Iz njenega telesa smo vzklili, dala nam je kri od svoje krvi, dojila nas je in negovala, dokler smo bili slabotni. Vsak drugi odnos med ljudmi se more spremeniti; ljubezen ali prijateljstvo lahko prenehata, mož in žena se lahko razideta in pozabita drug na drugega, kakor da se nikoli nista poznala, toda mati ostane mati vedno, vedno. Lahko da se naša duša od nje odtuji, srce od nje okrene, toda mi smo in ostanemo vedno del nje same, plod, ki ga je ona dala svetu. Lahko hodimo po drugih potih, kakor jih je ona hodila, naš duh se lahko vije za drugimi cilji, a vendar ostajamo njeni otroci. V neštetih naših navadah, mislih, čustvih se javlja kri, ki smo jo prejeli od nje. Tudi v tem, kar mislimo, da nas najbolj loči od nje, tudi v tem je ona. Naše sanje in naše težnje so drugačne od njenih, toda iskrenost, s katero se jim predajamo, je njena. Druga načela smo si izbrali, da uravnavajo naše življenje, toda zvestoba, s katero jih branimo, je njena. Če je bila ona poštena in goreča, vztrajna in neomahljiva v svojih nazorih, smo tudi mi tako pošteni, goreči, vztrajni in neomahljivi v svojih. Iskrenost, poštenje in globina naših čustev, naših misli, vse je njeno, Smejemo se z njenim smehom, jočemo z njenim jokom. A često, kadar mislimo, sa smo se ji najbolj odtujili, smo ji najbolj podobni. Vse to me je naučila materina smrt in še mnogo, mnogo drugega. Vi veste, prijatelj, da je bil velik jez med mojim in njenim naziranjem o svetu. Toda danes, ko je ni več, čutim, kako je bilo vse to majhno, kar naju je delilo. Oh, kjer je prepad, ki bi bil dovolj globok, da odtrga mater od otroka in otroka od matere? Tudi najtežji razdor lahko v enem samem trenutku premosti njena ljubezen. Kolikokrat mislimo, da smo se z njo za vedno razšli, toda njej je treba samo poklicati naše ime in spet smo v njenem naročju, blizu kot zmerom. Zdaj, ko je ni več, zdaj šele vem, kako sem jo ljubila. V vsaki kaplji moje krvi je bila skrita ta ljubezen; večna vez, ki jo je za zmerom skovala narava med materjo in otrokom. Zdaj, ko je smrt pretrgala to veličastno in čudežno verigo, zdaj je vsa davna ljubezen narasla v mojem srcu in ga tišči in bolno muči. Zdaj poznam vse grehe, ki sem jih storila nad njo. Zdaj obžalujem in se grenko kesam, da ji nisem kazala več ljubezni, dokler sem to še mogla. Kesam se, da ji nisem kazala več ljubezni, dokler sem to še mogla. Kesam se, da ji nisem bila dovolj hvaležna za vse muke, ki jih je zame pretrpela kot moja mati. Kesam se, da nisem bila do nje bolj topla in mehka, da sem ji često pozabljala izkazati ljubezen, ki jo je zaslužila. Kesam se, da nisem bila z njo ljubeznivejša, obzirnejša do njenih posebnosti, kesam se, da nisem bila dovolj potrpežljiva z njenimi slabostmi, uvidevnejša z napakami njene starosti. Zakaj nisem s poljubi dušila njenih očitkov, namesto da ji s trdimi besedami dokazujem, da nima prav? Zakaj ji nisem z ljubeznivim nasmeškom odgovarjala na njene nasvete, namesto da sem nepotrpežljivo skomignila z rameni? Zelo sem jo ljubila. Zdaj, ko je ni, vem, da sem jo zelo ljubila. A kaj je ona, sirota, imela od moje ljubezni? Kako malo sem ji dajala svojega srca! Ne, nisem bila dovolj dobra z njo, niti najmanj! Grenko jočem. A zdaj je vse prepozno in nič se več ne da popraviti! Nič ji več ne morem razjasniti, nič lepega ji več ne morem reči, nič ljubeznivega napraviti! Uboga moja mati. Kolikokrat me je klicala, naj pridem k njej, jaz pa nisem prišla. Kolikokrat me je klicala, naj pridem k njej, jaz pa nisem prišla. Kolikokrat me je prosila, naj ji veliko in précej pišem, ali dolgo je morala čakati na moje kratke odgovore. Koliko radosti in veselja bi ji bila mogla napravit brez velikega truda in brez velike žrtve, pa tega nisem storila. Koliko neštetih prilik sem zamudila, ko bi ji lahko bila dobra, ko bi ji lahko izkazala svojo ljubezen in hvaležnost! Zdaj je mrtva in nič več ne rabi. Oh, imela sem veliko, preveč časa, da ji izkažem svojo ljubezen, dokler je bila živa, zdaj je prepozno! Prijatelj, povedala Vam bom, kako se je vse zgodilo. Marija Jablonska je odpotovala na Dunaj, a njena sestra, doktorica, ki jo je spremila na železniško postajo, se je vrnila k meni v urad, ker je bíla pravkar šest. Šli sva skupaj na večerjo v bližnjo gostilno, kamor zahaja veliko Poljakov. Hitro sva povečerjali in odšli še malo na sprehod po tihih stranskih ulicah. Hotela sem, da bi šla doktorica k meni na čaj, a ona ni mogla, ker je morala ob osmih nastopiti nočno službo. Spremila sem jo do vrat bolnišnice in sem šla počasi po mestu do Vltave, potem pa preko karlovega mostu na Malo strano in v svoje stanovanje. Začudila sem se, ko sem z ulice opazila, da je v moji sobi svetlo. Najbrž mi je služkinja prinesla vode ali pa je popravljala ogenj v peči, sem pomislila. Stopim v hišo in se povzpnem v drugo nadstropje. Odklenem stanovanjska vrata in obstanem na hodniku, da si slečem plašč in galoše. Tedaj začujem v svoji sobi razgovor. Kdo bi to mogel biti? Odprem vrata. »Tu je Vaša gospa mati,« zaslišim glas gospodinje. »Saj sem rekla, da bo précej prišla. Prav redko ostaja delj časa zunaj, a nikoli nam ne pozabi tega poprej povedati.« V tem že pristopi k meni moja Jadviga in me toplo objame z ljubeznivim vzklikom: »Moja mila mamica!« Gospodinja naju je takoj pustila sami. »Kaj je, hčerka moja? Kaj se je zgodilo?« jo vprašam vznemirjena, a spet vzradoščena, da je tako mehka in topla in da se tako iskreno privija k meni. »Nič ni. Nikar se ne plaši. Prišla sem, da te obiščem. Rada te imam, no, pa sem prišla.« Posadim jo na divan, sedem k njej, gledam, kako je velika in lepa, in vsa večja in lepša se mi zdi, odkar je nisem videla. Moje srce se topi od neke miline in mehkobe, a na oči mi prihajajo solze. »Kako si zrasla!« se čudim. »Komaj nekaj tednov je, kar te nisem videla, a ti si tako drugačna. Bolj mila si, bolj mehka. Pa kako si prišla? Kaj so te pustili samo? Za božjo voljo, zdaj je vojna, a ti tako mlada potuješ sama! Kako se bo oče jezil, ko to izve… Pa tudi jaz sama…, da bi se ti kaj zgodilo po poti…« »Nikar se ne vznemirjaj, mamica! Nisem potovala sama. Predali so me neki nemški gospe, ki je potovala iz Draždanov v Prago, da obišče sorodnike. Tetka bi me ne pustila same. Šla bi bila z menoj. Tako pa so me poverili tej gospe in ona me je dovedla semkaj k tebi v stanovanje.« »Samo da si prišla, dušica! Lepo mi je, da si prišla!« jo vzradoščena ljubkujem in tako mi je mila, kakor da se nisem nikoli nanjo jezila, da mi ne piše in da me dovolj ne ljubi. Ko je tako tesno sedela poleg mene, me objemala in božala, se mi je zdelo, ne, sem vedela, da me ima zelo, zelo rada. Da me ljubi prav tako, kakor sem si to vedno želela. »A kje je Stazika? Zakaj nisi tudi nje dovedla?« jo vprašam nato. »Stazika je ostala v penzionatu, od srca te pozdravlja, a z mano ni mogla. Premlada je še. Otrok je še, » mi odgovori Jadviga modro in resno, a z neko drugo, mehkejšo in drago resnobo, ne več tako hladno in premišljeno, kot kdaj poprej. »Si kaj večerjala? Nisi lačna? Si hudo utrujena?« sprašujem vse na mah. »Sem že jedla, mamica,« pripoveduje Jadviga. »Gospa je šla prej z menoj v restavracijo, preden me je dovedla sem. Da ne bi bilo treba tebi, mama, znova ven z menoj. Umila sem se v tvojem umivalniku, ko sem prišla, a tvoja gospodinja, poglej, je že prinesla posteljino, pa si morem tu pri tebi na divanu napraviti ležišče. Kaj ti ni žalostno sami?« »Žalostno, otrok moj… táko je življenje in vojni čas je težak in trd … Hočeš čaja? …Précej prižgem samovar pa bova skupaj pili čaj.« »Dobro, mamica,« reče Jadviga. »Vse ubogam, kar hočeš. Kdaj ti je pisala babica?« »Že dolgo mi ni pisala. Prejela sem od nje pismo, toda to prav za prav ni bilo pismo, bil je samo omot, naslov, napisan z njeno roko, a znotraj samó prazen papir z dvema, tremi počečkanimi vrsticami, kot da je poskušala novo pero. Pravo pismo je nemara začela, ali pa se je izgubilo na pošti. Jaz sem ji odtlej že nekajkrat pisala, pa nisem prejela odgovora. Vsakih nekaj dni ji pišem. Nekam vznemirjena sem. Tudi župniku sem pisala te dni, naj mi sporoči, če se ni kaj zgodilo. Če le ni zbolela? In tebi, tebi prav tako ni pisala?« ji govorim in jo sprašujem, med tem ko pripravljam mizo za čaj. »Tudi meni je poslala prav takšno pismo kot tebi. Mamica. Počečkane vrste, kakor da se je otrok igral s peresom. In Staziki prav tako. Ti več, da je rada mnogo pisala; da je nama, mani in Staziki, vedno vsaki posebej pisala,« mi odgovarja Jadviga z izredno resnim glasom Sedela sem poleg nje, ogenj je že šumel na mizi izpod samovarja. »Kaj se je le zgodilo z njo?« zašepečem in nekaj težkega in žalostnega stisne moje srce. Zaslutila sem, da Jadviga ni prišla samo, da me obišče. Ni zaman tako mehka in ljubezniva kot še nikoli. »Povej mi hčerka, vse, kar več,« sem zaprosila Jadvigo. »Slutim, da veš več od mene … Če le ni umrla?« in solze me oblijejo. »Nikar se ne plaši, mamica! Nikar ne jokaj!« me je tešila Jadviga in me objemala. »Ko sva s stazko prejeli od babice oni zagonetni pismi, sem pisala očetu, naj povpraša, kaj je z njo. Če bi samo meni poslala tak počečkan papir, bi tudi jaz mislila, da je to pomota brez važnosti. Toda dve taki pismi s skoro istimi potezami, nekakšni veliki S in H in Z, to me je vznemirilo, to je vsekakor nekaj pomenilo. Papa je oni dan, ko je prejel moje pismo, slučajno srečal nekega starca iz babičine vasi, ki je prišel v bolnišnico pozvedovat za sina. Vprašal ga je, a ta mu je rekel, da je babica bolna.« »Bolna … pa sama. Daleč od otrok…« zajokam in postane mi težko, kakor da sem nekaj zakrivila, kakor da sem nekaj važnega pozabila zanemarila. »Veš, mamica, précej sem mislila, da ti še nič ne veš, ker bi mi bila sporočila,« mi je pravila Jadviga dalje. »Pisma iz Prage v Draždane prihajajo dovolj hitro in redno. Medtem, ko ni bilo od tebe glasu, sem se odločila iti k tebi, da to od mene izveš. Laže ti bo, če imaš koga poleg sebe.« »Mila, draga moja!« sem vzkliknila. »A jaz, neumnica, sem se vedno bala, da me nimaš rada.« »Rada, mamica! Samo, veš, jaz ne znam tega prav pokazati. Ne morem vedno do tebe. Nekaj tujega sem čutila često med nama. Ampak, mamica, več, to ni važno. V nesreči bom vedno prišla k tebi. Tedaj vem, da sem tvoj otrok, ki mora biti ob mami, kadar se ji zgodi kaj hudega.« Objeli sva se. Oh, kako sem ji bila hvaležna za njene besede, za njeno ljubezen! A mene je toliko mučila misel, da me ne ljubi… »Kaj zdaj?« sem vprašala. »Jutri takoj odpotujem v Tatre. Kako pojdeš ti nazaj v Draždane? Vendarle ne bi hotela, da potuješ sama.« » S teboj pojdem, mamica. Tudi jaz nočem, da ti sama potuješ,« se mi je nasmehnila Jadviga. »Pa tudi jaz bi rada videla babico. Veselilo jo bo.« »Kaj je bolezen resna? Kaj veš, kaj ji je?« »Bova že izvedeli. Najbrž ni tako nevarna, ker bi tebe vsekakor kaj obvestili. Kaj ti ni njena Agneza nič pisala?« »Nič. Stara je že. Če se je res kaj zgodilo, je izgubila glavo. Zato me pa še bolj skrbi. Kdo sreže babici?« »Agneza vendar, mamica! Pisati ona sploh ne mara. Mogoče v svojem življenju še ni napisala nobenega pisma, toda streči bolnika zna bolje od vsake strežnice. Saj samo to veš,« je odvrnila Jadviga. Morala sem se nasmehniti ob spominu na svojo mladost. Bilo nam je kakor v raju, če smo malo oboleli in nam je Agneza, menjaje se z materjo, stregla. Zaupno in toplo kot še nikoli sva se razgovarjali z Jadvigo ta večer. Jadviga je bila z menoj nežna, kakor da sem bolna. Kakor da sva po dolgem, dolgem času spet povsem sami druga z drugo: mati s hčerjo. Tako, kot je bilo to med nama, dokler je bila ona še čisto majčkena. Vendar zdaj je bilo to še lepše, bogatejše. Ona ni bila samo otrok, marveč obenem tudi razumna, mila prijateljica: hčerka in sestra. Naslednje jutro sva zgodaj vstali. Morali sva si priskrbeti policijsko dovoljenje za pot. Vse dopoldne sva s tem zgubili in skoro nič nisva dosegli. Vendar nama je s pomočjo nekega višjega častnika pri vojnem poveljstvu, ki je dobro poznal rodbino moje matere, končno uspelo, da premagava tudi to oviro. Šele pod večer sva mogli odpotovati. Bila je ostra zima in hudo naju je zeblo, čeprav sva se toplo odeli za pot. Otožno sva se često v pogovoru spominjali vojakov, ki so tisto noč stražili v snegu. Kdo bi vedel, koliko jih je tisto noč zmrznilo, koliko siromašnih naših in Vaših vojakov, koliko Nemcev in Francozov. Šele naslednji dan opoldne sva dospeli na najin cilj, v mestece pod Tatrami, od koder je najbliže v mojo domačo vas. Vendar so nam pravili, da sva lahko izredno zadovoljni, da sva prispeli tako hitro. Navadno traja zdaj v vojnem času pot po dva dni, a včasih tudi več. A ko sva prispeli, spet nova nesreča: v taki bližini bojišča jim naše listine niso zadoščale, skoro naju niso pustili oditi z železniške postaje. Šele ko sem se pričela sklicevati na več uglednih meščanov, ki naju vsi osebno poznajo, so nama verjeli in naju pustili, da si preskrbiva voz. Dva vojaka sta naju spremila do mestnega načelnika in šele ko so tam ugotovili, da sva res to, za kar se izdajava, sva dobili potrebni legitimaciji. Toda nikakor nisva mogli najti sani. Kar je še vojna oblast pustila podjetnikom konj, so morali prevažati ranjence iz bolnišnice na postajo. Rekli so nama, naj počakava do drugega dne, ker bodo njihovi konji zvečer preveč izčrpani, da bi naju mogli odpeljati domov. Vsako dopoldne pride voz iz vasi, ker iz samostana dovaža mleko v mesto za ranjence, pa se bova lahko na tem vozu odpeljali. Kolikor oni vedo, so to zdaj v naši vasi edini konji, dočim je vse drugo rekvirirano za vojsko. Nisva hoteli počakati in sva se odločili, da pojdeva peš. To je sicer dve dobri uri hoda, toda rekli so nama, da je pot varna in gladka. Sneg je zmrznjen in hodi se kakor sredi poletja. Odšli sva. Hodili sva nekaj nad dve uri. Kar sva prinesli s seboj, sva pustili v mestu in prosili sva znance, naj to naslednji dan oddajo samostanskemu slugi, ko se bo vračal iz mesta. V mestu nisva mogli ničesar izvedeti o bolezni moje matere, kar je še povečalo mojo skrb. Bili sva že utrujeni od vlada, toda pot je bila tako čudovita, da sva na vse pozabili. Pred nama so se vzpenjale visoke planine, bele in prekrasne. Nikjer na svetu ni tolike lepote. Divje so bile te gore, nepristopne, čiste in vzvišene nad vsem zemeljskim. Najine oči so jih zanosno gledale. Zdele so se nama plemenite, večne. Tisočletja stoje tako v svoji ledeni prelesti, brezbrižne za vse, kar delajo ljudje ob njihovem vznožju. Majčkeni in minljivi smo ljudje proti njim. Ne brigajo jih naše grenke muke. Mirno, veličastno se dvigajo visoko v nebo, prelepe kakor čudež. Tudi Vi jih poznate, prijatelj. Tudi Vi poznate, to pot. Pa kaj je njihova lepota v poletju? Nikoli niso gore tako čudovite kakor pozimi, ko je vse belo, kamor koli seže oko. Z Jadvigo sva se jima vse bolj bližali in vse svetleje in tiše je postajalo v najinih dušah. Kaj je človek, kaj je sreča?! Občutili sva, da je tudi to sreča, da gledava ta neminljivi čudež narave, da dvigava svoje srce do njene svete lepote. Ko sva tako korakali in so se pred nama v smelih, prekrasnih oblikah širile naše Tatre, od zemlje do neba vse prikrite s snegom, nisva vedeli ne za bridkost ne za skrbi. Mirni in pokojni sta bili najini srci, utešeni z večno lepoto. Poleg poti, gladke kakor miza in bele kakor vse drugo naokoli, je stalo tu pa tam kako drevo, pokrito z ivjem, tako čudovito, da je srce vzhičeno zadrhtelo. Dalje na levo se je raztezal črn gozd, bogato okrašen s snegom in ivjem. Na desno ravna, kakor z belo svilo pokrita polja. Pod najinimi koraki je škripal sneg svojo značilno zimsko pesem. Zrak je bil oster in čist kakor kristal. Kakor nežen pajčolan in ostajal v njem naš dih. Popoldansko sonce se je nagibalo k zahodu. Belina gore pred nama se je rdečila. A sence v gorskih razpokah so se prebudile v čudovite vijoličaste obrise. Kakor je zahajalo sonce, tako se je pred nama menjala slika. Že je zašlo in sneg je v ravnini izgubil svoj blesk. Neka posebna, očarujoča modrina se je razlila nad njimi. Vrhovi gora so plameneli še v rožnatem svitu. Še višji, še divnejši so bili v modrino. Za hip sva se ustavili. Najine roke so se našle in prijele. Čutila sem, da ne bova nikoli pozabili te poti in te lepote. Pogledali sva si v obraz. »Kako si lepa, mama!« je rekla Jadviga. Tudi jaz sem občutila isto. »Kako si lepa hčerka!« Kožuhovinasta kapa, lasje, krzneni ovratnik, vse na njej je bilo posuto z ivjem. Njen mladi, zardeli obraz je bil čudovit. Vsak kodrček, vsak las je bil okrašen, bilo je, kakor da se je prelepa avreola ovila krog njene drage glave. Dan je umiral. Podvizali sva se. Pot se je obrnila med hribčke in se pričela dvigati. Še malo in bova doma! Glej, že se vidi materina vas! Tedaj sva se spet spomnili, čemu sva šli na pot. Meni se je stisnilo srce od težke slutnje. Kakšno bova našli mater? Tik pred ciljem me je prevzela silna trudnost in komaj sem se še pomikala dalje. Mamin dvorec je pred vasjo, kakor veste. Nekaj nepopisnega je prevzelo mojo dušo, ko sem spet zagledala hišo, kjer sem preživela mlade dekliške dni. Tam je stolpiček, od koder sem tolikokrat strmela v gore, opazovala vzhod in zahod sonca, čar mesečnih noči, oblake, ko so spomladi ali jeseni brzeli po nebu. Koliko lepih sanj o življenju in sreči je tam natkala moja bujna domišljija! Kolikokrat sem tam zrla v daljavo s silnim hrepenenjem po življenju in po svetu. Zdelo se mi je, da so mi prsi preozke za vse želje, ki so mi drhtele v srcu, ko je bila moja duša kakor ptica, ki sem jo puščala za bleščečimi cilji nebu pod oblake. Kje je vse to? Daleč, daleč! Davno je bilo … Moja mati je bila tedaj še krasotica, a zdaj je osivela, se postarala in tu leži bolna. Kako ji je? Ali sluti, da prihajava? »Čuj, mamica, moraš mi nekaj obljubiti,« se je oglasila Jadviga. »Jaz pojdem prva v hišo in povprašam. Iz mojih ust moraš vse slišati! Jaz te privedem k babici. Niti Agneze ne smeš poprej spraševati.« »Dobro, hčerka,« sem pristala, ganjena od njene nežne zaskrbljenosti. »Ubogala te bom, pa kakor ti odločiš.« Prišli sva do hiše. Bila sem silno utrujena, kolena so mi klecala. Stopili sva na dvorišče. Nikjer nikogar. Kjer je stari Pavel, mamina desna roka, hišnik, vrtnar, sluga, upravitelj, vse v eni osebi? Konjski hlevi na levi so že dolgo prazni; odkar je umrl oče. Okrenili sva se proti stopnišču, ki vodi od zadaj v hišo. Povsod sneg. Nič ni očiščeno in urejeno kakor takrat, ko sem bila še doma. Samo majhna gaz od ceste preko dvorišča in po širokih stopnicah na verandi. Vežna vrata so samo priprta. »Počakaj, mamica, počakaj!« pravi Jadviga in vstopi. Naslonim se k vratom in pogledam po dvorišču po veliki, zapuščeni, s snegom natrpani verandi. O Bog, koliko smo se tu nasmejali z brati! Vsa veranda je bila poleti v cvetju. Na stopnišču so stali ogromni stari oleandri, polni rožnatih in belih cvetov, a na ograji so se vrstili povsod lonci s klinčki, ki je mati njih vonj tako ljubila. Zdaj je veranda pusta in prazna, natrpana s snegom. Bratje so v vojni, jaz pa prihajam iz tujega sveta. Davno je tu umrl smeh. Slišim, kako se Jadviga vzpenja po stopnicah v prvo nadstropje, toda précej se vrača. Hočem noter. »Nikar še, mamica, počakaj!« vzklikne ona s hodnika in gre na desno, kjer je kuhinja in kjer so sobe za služinčad. Kako to? Kaj ni matere doma? Kaj ni Agneze zgoraj? Agneza že dolgo stanuje zgoraj v nekdanji moji sobi poleg materine spalnice. Dan je povsem utonil. Samo sneg še sveti, kakor da odseva svetloba, ki jo je nabral čez dan. Kako hitro mine človeško življenje! Saj ni še davno tega, kar je bila mati še lepa in mlada. Zdaj je že starka. Kako ji je? Če le ni njena bolezen nevarna? Da ni mogoče celo že umrla? Nikakor ne morem več čakati. Odprem težka vrata in vstopim. Grem naravnost proti kuhinji. Glej, pravkar mi prihaja Jadviga naproti. Joče »O Bog, kaj je?! Mati je mrtva!« kriknem in grenko zaihtim. »Ni, mamica, ni mrtva!« pravi Jadviga in me objema. »Pojdi, odpočij se, vse ti povem.« Prihaja Ana, naša stara kuharica, in mi poljublja roko. Tudi ona joče. Vendar pravi: »Niso umrli milostiva mati, niso umrli!« Vodita me v kuhinjo »Samo tu je toplo, moja gospa!« govori Ana »Takoj užgem samovar. Potem bom zgoraj zakurila, da se sobe ogrejejo in da se odpočijete.« Nič ne razumem. Jokaje padem v naslanjač; tu poleg okna je običajno sedela popoldne Ana in pletla nogavice. Jadviga je snela kapo in slekla plašč. Tudi meni snemata čepico, sezuvata galoše. »Kaj je z materjo? Govorita vendar, bodita usmiljeni!« ju prosim. »Pomiri se, mamica!« mi prigovarja Jadviga in me objame. Snema mi rokavice, miri me kot otroka. A tudi sama joka. »Babica je v Zaleskem,« pripoveduje Jadviga. »Pred tednom dni so jo odvedli tja.« »Čemu v Zaleskem? Kaj dela tam, če je bolna?« Zalesko je bil sanatorij, nekaj više v gorah, in je bil odprt samo poleti. »Odkar je vojna, so vse civilne bolnike prepeljali iz mesta gor,« mi pojasnjuje Ana. »Tudi naš doktor Wronski so zdaj zgoraj.« »Čemu so mater odpeljali tja? Lahko bi ostala doma! Kjer je Agneza? Kaj je šla z materjo?« sprašujem kot v vročici. »Agneza je umrla,« odvrne Jadviga. »Kdaj?« »Pred štirinajstimi dnevi,« pravi Ana. »Dobila je pljučnico. Milostiva mati so ji sami stregli. A ko je umrla, so se silno preplašili in razžalostili.« »Kako da me ni nihče nič obvestil?« »Sami so milostiva mati pisali vsem. Vso noč so pisali. Naslednji dan so dali sedem ali osem pisem za na pošto. Zdi se mi, da sedem. In tako čudno so bili,« pripoveduje Ana. »Babica je tudi sama obolela od napora in vznemirjenja,« pripoveduje Jadviga. »Ana ji je nekaj časa sama stregla, pa ti veš, da je Ana že stara in da se ne spozna na nego bolnikov. Zato je rekel dr. Wronski, naj jo odvedejo v Zalesko. Tam laže bolj pazi nanjo. Ni mogel vsak dan priti sem.« »Res, tako je,« potrdi Ana. »Gospod doktor niso mogli prihajati, pa smo staro gospo odvedli v Zalesko. Sam prečastiti so dali voz in konje iz samostana.« »Zakaj mi ni gospod župnik takoj pisal?« »Pisali so. Rekli so da so pisali dvakrat.« »Kaj je mati nevarno bolna?« »Ni, mamica! Ni nevarno!« me tolaži Jadviga. »Ne, niso nevarno bolni. Samo nekam čudni so,« pravi Ana. »Dajte mami čaja!« jo prekine Jadviga. »Saj vidite, kako je bleda in slaba. Potem pojdite précej gori in naložite v sprejemnici. Dobro zakurite!« Strežeta mi, jaz pa sem čisto topa. Jokam in nič več ne sprašujem. Težka trudnost veže moje telo. Komaj še gledam. Tudi glava me boli. Niti sama ne vem, kdaj sta me spremili gor v sobo in položili v posteljo. Silno me je mučil glavobol. Nič nisem mogla misliti, samo jokala sem. Padla sem v globok, težak spanec.. Ko sem se prebudila, je sijalo v sobo sonce. Jadviga je sedela ob moji postelji in se mi smehljala. »Si dobro spala, mamica? Si se odpočila? Deset je že!« Prvi hip se nisem mogla spomniti na nič. Samo to sem vedela, da sem dolgo, dolgo spala. Kje sem? Kako to, da je Jadviga ob meni? Kaj nisem v Pragi? Tedaj se naglo spomnim vsega in solze mi privro v oči. »Oh, jaz tu spim, a morava k materi!« »Šli bova, mamica! Ne smeš jokati,« mi prigovarja Jadviga. »Ana bo prinesla kakao in kruha z maslom, da se okrepiš. Sinoči te je bolela glava, zajtrkovati moraš v postelji!« Skočila je k vratom in pozvonila. Že je prišla Ana in prinesla na pladnju vsega: kakao in masla, vkuhanega saja in jajc, prav kakor nekoč, če sem bila doma bolna. »Vse moraš pojesti, mamica,« je odrejala Jadviga. »Tudi jaz bom jedla, sem spet lačna.« »Nič čudnega,« je menila Ana. »Gospodična so vstali že ob šestih, a ob sedmih so že odšli. Pravkar so se vrnili.« »Res, bila sem bolj pridna od tebe,« se je smehljala Jadviga. »Šla sem se že daleč sprehajat. Bila sem v gozdu in sem botanizirala. Tu v starem drevju so zanimivi mahovi. A bilo je prijetno hodit, ker je sneg trd in moreš stopati po njem kot po parketu.« »Da, sinoči je bil spet hud mraz,« je dodala Ana. »Dva in dvajset pod ničlo! Pošteno me je ščipalo v lice, ko sem stopila na plano,« je pravila jadviga. »Zato sem šla hitro, kot da treniram. Bila sem tudi pri župniku.« »Kaj je rekel? Kaj je z materjo?« sem jo vprašala. »Prav včeraj je bil pri njej. Ampak zdaj jej! Moraš se dobro založiti. Morava peš. Župnik bi nama rad dal konje, pa jih ima edino samostan en par. Vse je rekvirirala vojska. Celo volov ni več. Blizu bojišča smo, pa vzamejo, kar potrebujejo. Samostanske konje so pustili, ker dovažajo mleko mestnim bolnišnicam. Sluga pa se povrne z njimi šele okrog dveh popoldne; da bi pa tako dolgo čakali, nima smisla, Zalesko ni daleč. Čez pet četrt ure bi mogli dospeti tja.« »Kaj še! Ni mogoče, da gredo milostiva gospa tko daleč peš!« se je zgrozila Ana. »Ni mogoče, peš! Če bi stara milostiva mati vedeli, bi se jezili, da puščamo gosta peš!« »A kako naj, draga duša, prideva drugače tja, če nimava konja? Krave ne moreva vpreči v sani!« se je nasmejala Jadviga. Tudi jaz sem se morala nasmehniti. »Pojdeva peš,« sem odločila. »Dobro sem se odpočila. Okrepila sem se.« Hitro sem se uredila in oblekla. Šli sva. »Naj se ne preplašijo, mila moja gospa!« je rekla Ana, ko naju je spremljala na cesto in si otirala solze. »Čemu naj se mama preplaši?! Ni se ji treba bati!« je odvrnila ostro Jadviga in me prijela pod roko, da skupaj kreneva v breg. Tudi tega prelepega zimskega dopoldne ne pozabim nikoli! Neka veličastna krasota se je razgrnila po vsej prirodi. Nebo se je lesketalo v čisti modrini in pogled se je gubil visoko, visoko, kakor da sega v neskončnost. A gore so bile bližje, bolj vedre; bile so mehkejše kakor včeraj, pristopnejše, bolj prijateljske. Daleč je segal pogled nazaj preko vasi in mesteca, preko železniške proge, nekam v tajno daljavo. Tam je vojna, sem pomislila, in res je tu pa tam zadonel do nas značilni podmolkli zvok, daljno bobnenje topov. Edino ta zlokobni odmev vojske je rušil prečudoviti mir okoli naju. No, kmalu naju obda gorski gozd. Odmev preneha popolnoma. Čuje se samo še šuštenje snega, padajočega z vej. Sem pa tja se spreleti kaka črna ptica nad nama. Drugače vse tiho, mirno, svečano. Katera cerkev je veličastnejša od zimskega gozda?! Kjer more biti srce bolj pobožno in zbrano kakor v gozdni samoti?! Molče sva hodila ob čudovito raščenih dostojanstvenih drevesih. Gozd – nepopisljiv čar! A v gozdu je vsako drevo čudež lepote. Vsaka veja je nedosežna umetnina. Čudovit mir diha tu in vliva v srce zanosno vedrino. Nenadoma Jadviga obstane. »Kakšna moč vre iz tega gozda in te lepote!« je rekla s posebnim glasom in globoko vdihnila prečisti zrak. »To daje, se mi zdi, silo za vse.« Nato me je objela krog pasu kakor sestra. »Čuj, mama, moram ti nekaj povedati!« »Zaradi mame?« »Zaradi mame!« »Kaj je bolj bolna, kot mislim? Povej« »Drugače je bolna, kot misliš! Poslušaj me! Ljudje bolehajo za različnimi boleznimi, kajne?« »Seveda. Toda reci …« »Nekateri so bolni na srcu, drugi na pljučih. Nekatere zgrabi bolezen v želodcu, druge … Čuj, mama, bolezen je pač bolezen! Moja uboga babica …« Spet je prenehala. Ali zdaj sem naglo razumela. »Gorje mi! Mama je zblaznela!« sem kriknila in zgrabila hčer, da ne padem. Oh, kako sem se razjokala! Kako se je moje srce zvilo v bolečini, kot da ga s surovo roko gnete brezobzirna spaka. »Mamica! Moja mamica! Pa zakaj jokaš?! Zakaj jemlješ to tako grozno? Saj to nič ni! Zakaj bi bilo bolj tragično, če obole možgani, kakor če obli kak drug del telesa?« - me je tešila Jadviga. »Jaz razumem to povsem naravno. Sinoči sem se preplašila, vznemirila. Danes pa sem se že znašla in razumem to kot naravno stvar, kar tudi je.« Moja Jadviga je tako modra! Ljubim jo. Vendar ne morem misliti kot ona. Zblaznela! Moja mati zblaznela! Kaj so solze, ki sem jih dotlej prelila, proti grenkim solzam, ki mi jih je izzvala ta vest! Nikoli še nisem jokala tako vroče. Moja mati blazna! O Bog, tudi to, tudi to moram še doživeti! Kakšno bom našla?! Strašne misli in pojave so plašile mojo dušo. Gledala sem jo v domišljiji iznakaženega lica, divjih oči, razmršenih las, stisnjenih pesti … Spomnila sem se Marine… To ni mogoče! To ni res! »A čemu so jo revo dali iz hiše?! Kaj bo med tujimi?! Sirota moja mama, sirota uboga!« sem spet zastokala in vse lepota krog mene je na mah prenehala. Gozd se je spremenil. Vsa njegova krasota je izginila, samo puščoba je buljila vame od povsod. Trdo je bilo nebo in neusmiljeno. Belina snega je bolestno dražila moje oči. Moja mama je zblaznela! Omahujoč sem šla dalje. Srce mi je otrpnilo. Kakšno jo najdem? Kakšno jo zagledam? Zaman mi je Jadviga govorila tolažilne besede, nisem jih slišala. Zaman mi je stiskala roke, nisem jih čutila. Samogibno sem šla za njo, kamor me je vodila. Vzpeli sva se dokaj visoko. Ob poti so stale klopi. Gozd se je spreminjal v park. Drevoredi so sekali snežno ravan na vse strani. Sonce je od vsepovsod nemoteno oblivalo pokrajino z zlatim, zmagovitim sijajem. Mene je žalil ta jasni dan, bleščeči sneg, krasota gora, sijaj sonca. Oh, kakšna nepopisna tema, kakšna žalost je zgrabila mojo ubogo dušo! Tam je stala velika zgradba, na desno in levo še dve drugi, manjši. Jadviga me je povedla k oni na levo. Najbrž ji je že župnik razložil, kam mora. »Nikar se ne boj, mamica, ona leži,« mi je rekla, , ko sva pozvonili. Oh, ona leži! Ona ne divja, ne besni! Mirna je, leži! Kakšna sreča je bila ta vest! Jaz, reva, si nisem upala vprašati, kakšna je njena blaznost, od strahu, da mi ne potrdi mojih najgrozotnejših slutenj. Zvonec zaječi in k vratom pride usmiljenka. Jadviga jo vpraša za mojo mater. Jaz nisem mogla iztisniti niti besede. »Danes ji je bolje, lahko gresta k njej. Pojdita z menoj,« je rekla usmiljenka in šli sva za njo. »Morata oprostiti in razumeti … Pri nas zdaj ni veliko prostora, tudi osebja je premalo. Po šest jih leži v eni sobi…« Odklenila je vrata na stopnišču in povzpele smo se v prvo nadstropje. Na levi je spet odklenila vrata. Stopile smo na hodnik. Tri, štiri žene, odete v bolniško haljo, so stale pri oknu in gledale ven. Niso se mnogo ozirale na nas. Na desno so bila vrata. Čudna vrata brez kljuke … Tretja vrata je usmiljenka odklenila. Stopile smo v sobo. »Tu leži,« je rekla usmiljenka ter pristopila k postelji pri oknu. Opazila sem mater že pri vhodu in srce mi je zadrhtelo kakor preplašeni ptici. »Moja Hanka! Oh, vendar si prišla!« je vzkliknila mati in dvignila roke proti meni. Suh, ubog jok se je lomil iz nje. Objela sem jo, ji pogladila lase. »Oh, mati, ubožica! Niti slutila nisem, da si bolna! Zdavnaj bi bila že tu pri tebi!« »Tako sem te klicala, Hanka, tako sem te klicala! Vse noči sem molila k Materi božji, naj mi te pošlje. In nekajkrat sem jo videla tu ob postelji. Ljubeznivo se mi je smehljala in kimala z glavo. Vedela sem, da prideš,« je govorila mati s posebnim, otroškim glasom, ki me je nepopisno ganil. Vsa se mi je zdela spremenjena, mehka. Poprej je bila vedno z nami otroki nekam trpka in ponosna, zdaj pa je bila blaga in majhna. Njena roka je drhté gladila mojo obleko, nežno se je dotikala mojega lica in mojih las. »A kako ti je, mati? Kaj so dobri s teboj? Ti ni težko?« sem jo vprašala. »Dobri so z menoj, dobri. Jaz bi pa vendarle hotela domov. Dobri so, več,« mi je zašepetala v uho, »toda tukaj ni pravega reda.« »Babica, tudi jaz sem tu«, je vzkliknila Jadviga. »Kaj me ne poznaš?« Nagnila se je nad njo in ji poljubila roko. »Seveda, to je Jagica!« je rekla mati. »Kako se učiš?« Čisto drugačen je dandanes svet! Vsa dekleta se hočejo učiti in študirati. No, pa naj bo! Vsak dan se zate izmolila molek, da bi se laže učila. Tudi k maši sem šla zate, kadar sem vedela, da moraš polagati izpite. Toliko sem zate molila k Materi božji! Vem, ti nanjo ne daš, papa te je tako vzgojil. On je vrl človek, tvoj papa, toda več, Jagica, v tem nima prav. Naša Mati božja je dobra in močna. Veliko zmore pri Gospodu Bogu! Zdaj sem tako žalostna, da so mi pozabili dati moj molek s seboj. Niti na molek ne morem moliti! Kaj je to sanatorij? Nered, velik nered, pravim!« »Précej jutri ti prinesem tvoj molek, babica,« jo je tešila Jadviga. Čemu so jo le privedli sem? Saj je povsem pametna, sem mislila pri sebi. Jadviga je prinesla s seboj nekaj jabolk, medu, vkuhanega sadja in sladkarij. »Nemara bi kaj jedla?« jo je vprašala. »Ne, ne, ne bom! Ne morem jesti,« je odvrnila mati. »Ampak daj, razdeli to med sosede, vedno se pritožujejo, da ne dobe dovolj jesti.« Jadviga je šla od postelje do postelje in je vsaki nekaj dala. Poleg obeh strani vrat je bila po ena velika, z žico prepletena in prekrita postelja, Kakor dve kletki. Moje oči so se s strahom obračale k tema posteljama, na katerih sta sedeli dve ženski. »Nista zli,« je rekla materina soseda, ko je opazila moj pogled. »Nista zli. Nič ne kričita. Samo blodili bi radi. Neprestano bi se radi sprehajali. Tudi ponoči. Nikoli ne spita. Zaprti sta, da mirujeta. Hodili bi, dokler se ne bi mrtvi zrušili. Zdravnik mi je to povedal. Odkar je vojna, imamo drugega zdravnika. Preselile smo se. A kako je zunaj? Kaj so že pregnali Ruse?« Silno sem se začudila. Kako to? Kaj tudi tu, tudi tu vedo, da je vojna?! »Jaz nisem blazna,« je pravila žena. »Oni samo mislijo, da sem blazna, pa nisem. Že pet let, pet let me imajo tu. Recite jim, gospa tudi vi, da so se zmotili. Vem, kdo me je privedel sem. Moj svak, brat mojega moža! Veste, moj mož je zapustil imetje meni, a ne njemu, pa se je zato maščeval. Hudobnež! Nikoli naj be bo srečen, naj pogine! Dala vam bom pismo za neko visoko osebnost. Kajne, vi ga boste odnesli?« »Bom, bom,« sem obljubila, ker mi je bilo zelo žal te ženske, saj se mi je zdela čisto pametna. Pa kaj je v resnici mogoče napraviti kaj takega? Zapreti zdravo žensko v blaznico? A zdravniki? Pa kdo je nepogrešljiv! Bliskoma so preletele te misli moje možgane. A že me je druga ženska klicala k sebi. Pristopila sem k njej. Povlekla me je za plašč bliže k sebi: »Ne verjemite oni debeluhi, laže. Včeraj je bila v sobi za pobesnele, danes pa ji je to prešlo, pa misli, da ni neumna. Pa je neumna! Vse smo blazne! Vsaj jaz to vem! Mene veliko redkeje zgrabi kakor druge. Zato tudi sem skoraj vedno med mirnimi, a to debeluho so šele zdaj k nam preselili, pred štirinajstimi dnevi. Ni dovolj prostora. Hi, hi, zdaj je vojna, zdaj je tako že vse blazno! Hi, hi!« Smejala se je s tihim, jokavim, zlobnim smehom, ki mi je šel skozi kosti. »Mama, pridi malo semkaj, to dekle bi hotelo govoriti s teboj,« meje klicala Jadviga k eni od onih strašnih postelj, podobnih kletki. Prekrasno dekliško lice je upiralo vame velike črne oči. Šla sem tja. Tako je bila lepa ta nesrečnica! Dve debeli temni kiti sta ji viseli preko ledij. Obraz je bil sicer suh, a je tem močneje osvajal s svojo trpečo lepoto. »Gospa, kaj ljudje še vedno trpe?« me je vprašala z nepopisno trpečim glasom. »Oh, ubogi, ubogi ljudje! Koliko trpe, koliko se mučijo! Jaz to vem! Oh, zakaj, zakaj?! Meni jih je tako žal, gospa, neizmerno žal! Ubožci! Samo to misli, kako trpe, kako se mučijo! Ne morem spati. Vedno slišim, kako stokajo, kako kličejo na pomoč! Pa jim ne morem pomagati. Zaprli so me. O, še vedno trpe, kajne, še vedno? Še vedno je vojna!« Stiskala je roke na prsi in govorila s tako otožno milino, da mi je zastajal dih. »Nič več ni vojne,« sem ji rekla. »So že prenehali« »Kaj se ne bijejo več?« je naglo vprašala, toda njen obraz je precej spet dobil svoj prejšnji bolestni izraz. »Pa četudi se ne bijejo, še vedno trpe. Še dolgo bodo trpeli. Še dolgo bodo jokale žene in otroci. In vse solze, vse solze padajo na moje srce in me silno bole, silno!« Obrnila se je proč, zgrabila je z rokami mrežo kraj stene in naslonila nanjo svojo temno glavo. Tudi z vseh ostalih postelj so naju zdaj klicale. V tem je vstopila usmiljenka. »Oh, ne puste vas, da bi se mirno razgovarjali z materjo! Nikar ne motite gospe, bodite mirne,« je velela bolnicam in pričela deliti neka zdravila. Z Jadvigo sva spet sedli k materini postelji. »Kaj naj ti, babica, še prineseva?« »Robčke! Glej, kakšne rabljene in grde robčke so mi dali s seboj. Prinesi mi one fine, ki jih še hranim od svoje bale. Želim si jih zdaj, ko sem bolna. Tudi svojo torbico bi rada.« »Hočeš mogoče moj robček?« jo vpraša Jadviga. »Prinesla sem dva čista s seboj.« In dala ji je enega. »Oh prijetno diši,« je vzkliknila mati, ga pritisnila na obraz in se smehljala. Začudila sem se, kako mlada je bila videti. Njena usta so bila rdeča in polna kakor pri tridesetletni ženski. Brada je bila fina in nežna, čisto brez sledu gub in starosti. Samo oči so bile trudne. Prijela me je za roko in je pozorno motrila moj obraz. »Oh, Hanka, kako sem te ljubila, tebe in Zigmunda! Zelo sem vaju ljubila! Hudo sem te imela rada, Hanka!« »Ali naj pišem Janu in Vladislavu, da si bolna, naj prideta, če moreta?« »Komu hočeš pisati?« »Janu in Vladislavu, mati.« »Pa čemu? Kje si ju spoznala?« »Spoznala?! … Toda mati, kaj se ju ne spominjaš, svojih sinov?!« sem nežno vprašala. »Ne spominjam se,« je vzdihnila. »Tako čudno mi je v glavi, ne spominjam se! Najbrž sem se prehladila. Veš, Hanka, Mati božja me je obiskala. Oh, kako sem srečna! Usmilila se me je sveta naša Mati in se mi je prikazala!« Njeno lice se je razblažilo. Sklenila je roke na prsih kot za molitev. Pramen sivih las se je izvil izpod bele čepice in ji padel preko oči. Jadviga se je nagnila nad njo in ji popravila blazino in čepico. »Kakšna lepa in ljubezniva gospodična je prišla s teboj, Hanka… Kako vam ugaja pri nas, gospodična, tu v gorah?« »Saj to je Jadviga, mati! Kaj je več ne poznaš? Ko sva prišli, si jo spoznala. Jadviga je to!« »Seveda, seveda, Jadviga. Vem, vem. Spominjam se. Hoče biti hudo pametna, študira … Vem. O, nisem pozabila nanjo! Ko se povrnem domov, ti bom dala nekaj zelo lepega. Bom poiskala. Imam še marsikaj pripravljenega zate,« je govorila mati, božajoč Jadvigo. Toda hitro se je spet obrnila k meni. »Oh, kako sem te imela rada, Hanka! … Ti tega ne veš! Kako sem te ljubila! … Vedno! Pa Zigmunda tudi… Mislil je, da sem huda nanj, pa nisem bila nikoli huda nanj, nikoli. Oh, kako sem vaju ljubila, o Bog!« Neprestano je to ponavljala. Neštetokrat. »Oh, kako sem te imela rada, Hanka! In Zigmunda prav tako!« In prav midva z Zigmundom sva ji storila največ hudega, največ skrbi! Kako se je žalostila zaradi Zigmundove ženitbe in moje možitve. In zdajle, pred smrtjo je pozabila na ostale otroke in se spominja samo naju dveh! Prišla je druga usmiljenka, da nama sporoči, naj prideva v pisarno, če hočeva govoriti z zdravnikovo,; zelo veliko dela ima, a v tem paviljonu je danes že bil. Bala sem se, da bo materi težko, ko opazi, da odhajava. Toda bila je čisto mirna. »Pridi spet jutri, Hanka, in ne pozabi na robčke! Pa tudi gospodična naj pride,« je rekla Jadvigi in ji prožila roko. Ubožica, spet je pozabila, da je to Jadviga! Odšli sva. Usmiljenka je šla z nama po hodniku in po stopnicah navzdol ter nama odklenila vežna vrata. Bila je še mlada. Njen obraz je bil plemenit in poduhovljen. »Vaše srce je res usmiljeno, da morate biti pri njih,« sem jo nagovorila. »Vendar ta bolezen ni kakor druge. Najbednejši je oni, ki ne more več vladati nad svojimi mislimi in svojim razumom.« »Zato pa potrebuje tem več dobrote,« mi je odgovorila.« Vedno sem iskala, da bi nekaj ljubila in za nekaj živela. Povsod sem se razočarala, dokler nisem prišla k njim. Šest let sem že pri njih. Rada bi jim bila dobra in to me je pomirilo. Nikar se ne vznemirjajte, lepo bom pazila na vašo mater,« je dodala z ljubeznivim smehljajem. Stopile smo v drevored. Bila sem začudena nad samo seboj, da nisem bolj žalostna in obupana. Bolelo me je, toda pomirila sem se. Oh, vendarle je bilo z materjo veliko bolje, kakor sem upala! Njene oči gledajo tako mirno in mehko, njena usta so ljubezniva in mlada, pa tudi poslušati jo je prijetno. Ni niti strašna niti odvratna. Ne kriči. Mila je in mehka kakor še nikoli. Kakšna sreča je to, kakšna sreča! Nobena grozna slika me ne bo težila spomina nanjo. Čudovit park seje razprostiral pred nami. Drevored kakor v pravljici. Veja se dotika veja, vse bele in prebele od ivja. Očarljivo omamlja oči ta prečista, čudežna lepota. Kako lep je svet! Močnejša od žalosti in obupa je njegova lepota! Šle smo skozi drevored, a meni se je zdelo, kot da krasota tega čarobnega dne očišča mojo dušo in jo dviga. Da plemeniti mojo bolečino in žalost. Nič grdega ni bilo več v mojem srcu. Slutila sem, da se more življenje moje matere šteti samo še po dnevih, toda t misel mi ni bila več težka in neznosna. Vsi umirajo. Tudi jaz bom nekoč umrla. Tudi Jadviga. Vsi umirajo. Toda za nami pridejo drugi. Narava je večna. Pomlad bo in poletje in zima še tisoče in tisoče let. Nešteto ljudi bo občudovalo nebo, visoke gore, gozdove, sneg in ivje. Kako je čudovito to ivje! Sonce bo močneje zasijalo in ne bo ga več. Veter bo zavel in oblaki ga bodo pokrili. A venda je prelepo! Kratko je človeško življenje. Saj ni dolgo tega, ko je bila mati še mlada. Ni dolgo, kar se je igrala z nami, z otroki. Zdaj smo odrasli, odšli po svetu, ona pa bo v nekaj dneh umrla … Prišle smo do glavnega poslopja in stopile v pisarno zavoda. »Ste prejeli moje pismo? Ste se hudo prestrašili?« me je vprašal dr. wronski, star znanec. »Ljudje imajo še vedno predsodke proti umobolnim.« Rekla sem mu, da nisem prejela njegovega pisma, niti župnikovega, temveč samo one tajne mamine čačke, ki so me tako vznemirile. »Da, da, materinski nagon! Kap ji je uničila del možganskega staničja, zmedla ji je spomin, toda nagon krvi je še zadnji uravnaval njene misli v pravi smeri. Nekaj temnega se je zgodilo z njo, a ona je hotela to sporočiti svojim otrokom, da jih pokliče in najde pri njih pmoč. Vendar je to nekaj velikega: materinski nagon!« »Mene je silno pretreslo, ko je nisem našla več doma,« sem pripomnila. »Nisem mogel drugače, draga gospa. Komu naj jo zaupam? Vas ni bilo, a vojna je. Vse se je razbežalo na vse strani. Stari Ani je nisem mogel pustiti. Ne bi bil mogel prihajati k njej, da vidim, kaj ji je. Da pošljem od tu strežnico? Nemogoče. Tu je dela za trikrat toliko osebja, kot ga imam,« je odgovoril doktor. »Kaj je ne bi mogli odpeljati zdaj nazaj, da umre doma?« sem ga vprašala. Drugi dan sem jo hotela še enkrat videti. Nisem storila prav. Ker kaj je telo brez življenja? Mi ljubimo ž i v e. Živi nam morajo ostati v spominu. Smrt je trda, tuja, grozna. Prestroga, pretrda je. Mi ljubimo igro življenja na ljubljenem obrazu, odsev duše, spremembo čustev, smehljaj, blesk oči. Malikaterega obraza ne spremeni mrtvaška otrplost. Šla sem v kapelo, da vidim mater. Zaradi mene so dvignili pokrov z rakve. Bila sem sama z njo, kot sem si želela. Stroga, tuja gospa je ležala tu v rakvi, odeta v črno svilo. Saj to ni mati! Prvi hip je bil vtis tako silen, da sem pomislila, če se ni mogoče zgodila kakšna pomota. Potem pa sem spoznala njeno čelo. Samo to plemenito čelo je smrt pustila, kakršno je bilo, vse drugo pa je spremenila. Oči so globoko vpadle, očne kosti so se izbočile, nos se je zaostril, ustnice pa so se stisnile v ozko, bledo črto. Smrt je izbrisala z njenega obraza vse barve, vso milino in mehkobo. Ta otrpla brada in ta trda usta, to ni bilo več tisto, kar sem gledala včeraj. Izginili so poslednji ganljivi sledovi mladosti in dražesti. Pred menoj je ležala mrtva, stara, tuja žena. Presunjena sem pokrila z gosto črno kopreno truplo svoje matere. Čemu bi gledala njene zadnje ostanke?! Obdržati jo hočem v svoji duši tako, kot se mi je zdela najlepša in najmilejša, najboljša in najbližja, ko sva se najbolj ljubili. Stara Ana je sedela v črnini, debelo zavita na klopi kraj rakve. Prišla je že pred zoro, da varuje mrtvo telo svoje gospodarice in da moli za njeno dušo. Tudi Pavel je sedel tu, stari materin zaupnik. Zapustila sem kapelo in odšla v gozd. Šla sem sama, brez Jadvige. Ure sem blodila po potih, kjer je nekdaj rastla in cvetela moja prva mladost. Povsod je bila tišina. Tudi v moji duši. Mislila sem na mater, na njeno življenje in njeno smrt. Z živo silo so se mi čarali davno pozabljeni prizori iz preteklosti. Solze, ki so mi tekle z lic, so bile sladke in lepe. Kot rosa v poletni zori. Krepile so mojo dušo. Zbrana žalost je dvigala moje srce in ga polnila s svetimi čustvi. Naslednji dan smo pokopali mojo mater. Prijatelj, še vedno sem žalostna. Ni mogoče pozabiti na mamino smrt. Ni je več! Nikoli več ne bom slišala njenih opominov. Nikoli več ne bom prejemala njenih pisem. Nikoli več! Težko mi je. Nisem mogla ostati doma v pusti hiši. Na pogreb je prišel tudi moj mož, Jadvigin oče. Bila sva si tuja. Nič naju ni zbliževalo. Videla sem, da je tudi v njem zamrlo vsako toplejše čustvo za mene, in ni mi bilo žal. Veselilo me je, da je prišel, kakor nas veseli pozornost daljnega sorodnika, čeprav nas z njim ne vežejo nobene globlje vezi. Nekajkrat sem ga motrila dolgo in pozorno. »S tem tujim gospodom sem imela dva otroka in šestnajst let sem živela z njim v zakonu?« sem vpraševala samo sebe in nič se mi ni zganilo v srcu. Samo čudila sem se, kako je to bilo mogoče. Obnašal se je brezhibno, uslužno. Jadviga je odpotovala z njim. Njegova sestra se vrne v Nemčijo, pa jo povede s seboj nazaj v Draždane. Sprva sem hotela ostati nekaj časa v rodni hiši. Pa kaj naj tam? Samo nekaj dni sem vzdržala sama v hiši, saj mi ni več mogla dati nič od tega, kar mi je nekoč nudila v toliki meri: toplino rodnega gnezda. Vrnila sem se semkaj in bom, dokler bo vojna, ostala tu. Dopoldne bom zahajala v tukajšnje muzeje in arhive, popoldne pa na obiske k svojim rojakom v bolnišnice. Hodila bom v naša društva in jim pomagala. V osrednjem uradu so zdaj namestili plačane moči. Tako je tudi prav, saj je premnogo naših izobraženih žena ostalo brez vsega. A kdor je navajen na kulturnejše življenje, teže prenaša nesrečo in bedo. Delala bom, včasih pa bom pisala Vam, prijatelj! Veste, zadnje dni sem pogosto mislila na Vašo mater. Kaj še živi? Ali Vas še varuje s svojimi dobrimi deli? Naj živi, naj živi! == Konec septembra 1915. == Že dolgo Vam nisem pisala, prijatelj moj. A vendar je bila misel na Vas moja največja uteha v težkih dneh, ki sem jih preživela. O Bog, kakšno strašno pomlad sem imela to leto! In poletje! Prijatelj moj, kakšni dnevi, tedni, meseci! In prestrašne noči! Jadviga in Stazika sta me pripeljali pred tremi tedni semkaj domov zlomljeno in bedno. Pa že čez nekaj dni ju je poslal dr Wronski k očetu. »Vi potrebujete globok mir,« mi je rekel. »Vaši hčerki sta dobri, ali preveč mladi, da bi mogli biti zdaj ob vas. Vi ne smete nič brati, se nič razgovarjati, se za nobeno reč zanimati. Nič misliti. Vaša sila je do kraja razrušena. Živci so vam povsem popustili. Živeti morate popolnoma tjavdan. Poglejte cele dni v hladu vašega parka, a stara Ana naj vas hrani in neguje. Nič drugega ni treba, nič drugega ne smete delati. Pošljite deklici k očetu. Mladi sta, veselja potrebujeta, vedrine, smeha. Vas pa smeh zdaj žali in boli. Tudi otroška ljubezen je zdaj za vas breme. Mir, popoln mir!« Bila sem utrujena do smrti. In topa. Srce je bilo kot okamenelo v mojih prsih, a oči niso mogle več jokati. Prijatelj moj! Duša mi je otrpnila. Saj je ni niti več prav bilo. Možgani so mi bili polni grozote, obupnih krikov, neizmerne tuge. Prijatelj moj! Živela sem v temnem prepadu, v sami grozoti. Le včasih je misel na Vas za hip potolažila moje srce. Visoko, nedosegljivo je bilo nad mano nebo s svojo svetlobo. Samo včasih so se mogle dvigniti moje oči in upreti vanj svoj bolni pogled v brezupnem hrepenenju. Prijatelj, samo Vi bi me mogli utešiti. A Vi ste bili daleč, nedosegljivi mojim bolečinam. Pa tudi sami ste mogoče nesrečni. Prijatelj moj! Samo Vi bi mogli razumeti moj obup. Ljubim svoji hčerki. Toda oni sta mladi. Samo zrel človek more razumeti zrelega človeka. Ljubim Jadvigo in Staziko, njuna vdanost mi je bila. Bili sta dobri, često sta mi pisali, me tešili, kakor sta znali. O Bog! Je nesreča, ko tudi sočutje boli, če ni tako, kakor bi ga rabila duša: polno razumevanja. A kakšno pravico imam, da iščem pri otrocih razumevanja, ki ga daje šele izkušeno in prečiščeno življenje?! Prijatelj, kako sem Vas potrebovala! Prijatelj, kako neizmerno Vas je želela moja duša! Oh, prijatelj, moj, ko bi Vam enkrat samkrat mogla izpovedati svojo veliko bolečino, svoj obup, svojo brezupno žalost! Da bi skrila obraz v Vaše plemenite, svečeniške roke in se izjokala! Ker nisem mogla niti jokati! Moj obup je bil pretežak za solze. Prijatelj, Vi ste poznali Jana, mojega brata. Vi ste ga ljubili, vem. Veseli ste bili Jana, njegove mladosti, njegove nadarjenosti, dobrote in čistega idealizma njegove duše, plemenitega žara njegovega srca. Oh, prijatelj, Vi bi razumeli bolečino, ki me je razjedala zaradi njega mesece in mesece, ko sem ga gledala, kako trpi in gine. Prijatelj, vsak dan sem Vas v mislih klicala, da bi prišli, da bi naju videli. Da bi videli svojega učenca, strtega ko črva, kako nepopisno se ubožec muči. Da bi nama dali utehe, če je sploh kje kakšna uteha, da bi nama vlili v dušo upanja, če je sploh kje kakšno upanje. A zaman sva Vas revčka klicala, Saj je vojna! Zarezale so se meje širom po Evropi8 in razdelile ljudi v prijatelje in sovražnike. Mar vem, čigava krogla je onesrečila mojega Jana? Da ga ni nemara pogodila Vaša krogla ali bratova, Stanislavova, Zigmundova?! O Bod, kako grozovite misli! Ne, prijatelj! Ni mogoče, ni mogoče, da je tudi Vaša roka morila! S tolikšno silo ste ljubili vse ljudi in oznanjali vero v boljše, lepše življenje! Da bi tudi Vi streljali s peklenskimi naboji, ki spreminjajo lepe, mlade, nadarjene može v trupla, jim v hipu stro mladost in jih na najbednejši način onesrečujejo?! Prijatelj, nočem vedeti, da ste tudi Vi vojak! Nočem vedeti za to! Vi ste plemeniti, dobri! Vi ste tolažnik ponižanih svetovalec ubogih in tavajočih, bodrilec obupanih, prerok novega, plemenitejšega človeštva. Prijatelj moje duše, verujem v Vas, vztrajno verujem! Že konec marca, po smrti svoje matere sem izvedela, da je Jan ranjen. Njegova pisma so nenadoma prenehala prihajati. Šele po dveh, treh tednih mi je neki njegov tovariš sporočil, kje leži; prosim naj za njegovo premestitev v kakšno praško bolnišnico, kjer ga bom mogla sama negovati. Čez mesec dni so ga prepeljali v Prago, ker je bilo njegovo stanje poprej preveč nevarno za prevoz. Medtem sem po nasvetu dr Jablonske dovršila bolničarski tečaj; stregla sem drugim ranjencem, da se pripravim za negovanje. Nisem bila v bolnišnici, ko so ga pripeljali. Niso me klicali. Najbrž iz obzira, da ne vidim reveža takoj v vseh njegovi bedi. Pripeljali so ga ponoči in ponoči so ga previli. Prišla sem zgodaj kakor zmerom in izvedela, da je tu. Sestre so mi rekle, da se moram zglasiti pri kakem zdravniku, preden pojdem k bratu. Odšla sem v predsobo operacijske sobe. Vse se je že pripravljalo na operacije. Bilo je veliko dela, polno nujnih operativnih primerov. Operacije so se vršile skoraj od zore do mraka. Dopoldansko in popoldansko pregledovanje je bilo zdravnikom pravi odmor. Jedli so mimogrede, spali malo. Vsi so shujšali, a njihovi obrazi so dobili nekak poseben poduhovljen izraz od vedne pripravljenosti in volje, da pomagajo. Nekateri so delali že skoraj kot stroji, z večjim zanimanjem za bolezen, za »interesanten primer«, kakor za človeka samega, za ranjenca ali bolnika, ki je potreboval njihovo pomoč. Vendar so bili ti v manjšini, prav za prav izjeme. Večina od njih je videla tudi v »najinteresantnejšem primeru« človeka, ki trpi. Niso bli občutljivi in mehkužni, ker bi jim hitro zmanjkalo sile za delo in pomoč. A njihovo napeto in vestno izpolnjevanje težkih dolžnosti, volja, s katero so se borili proti utrujenosti in pobitosti, resnost in požrtvovalnost, s katero so se predajali poklicu, je vlivala revežem, ki so potrebovali njihovo pomoč, silno zaupanje v rešitev. Oni niso pomagali samo telesu, marveč so znali tudi dušo svojega bolnika dvigniti in okrepiti s svojo osebnostjo in z besedami. S strahom sem čakala, kaj mi bodo povedali. Moje srce je bilo polno temnih slutenj. Mlada gospodična, pomočnica instrumentarke, je prišla iz operacijske dvorane z veliko, prazno steklenico, da v lekarniški sobi pripravi razkuževalno raztopino. »Kaj bi radi, sestra Hanka?« me je vprašala, ker sem bila tudi jaz v obleki bolniške sestre. »Povedali so mi, da je prišel nocoj moj brat, da se moram najprej zglasiti pri zdravniku, da ga bom mogla videti. Kdo je ponoči sprejemal ranjence?« »Vsi. Naznanili so težke ranjence, pa so bili prisotni vsi zdravniki. Delali so skoraj do polnoči. Précej sporočim, da čakate.« In vrnila se je v operacijsko dvorano. Takoj nato je prišel z njo sam primarij. Bil je že starejši gospod, slaven operater in nenavadno dobrohoten človek. Pogledal me je pozorno in ostro. »Vi hočete sami negovati svojega brata?« »Hočem.« »Moram vas opozoriti, da bo ta nega zahtevala od vas veliko samozatajevanja. Ravno kot sestri vam bo zelo težko gledati njegove muke. Ste dovolj močni? Ali se zanesete na svoje živce?« »Če je potrebno, se. Kaj je njegovo stanje brezupno?« sem vprašala z drhtečim glasom. »Brezupno ni, vendar je resno. Ima razdrobljen bok. Strel je poškodoval tudi trebušno votlino. Zdaj ga še ne moremo operirati, ker se vse gnoji. Treba bo velike potrpežljivosti z njegove strani, od vas in od nas. Mlad je, mogoče vzdrži njegov organizem. Toda bolečine ima velike, a mi ga ne smemo preveč slabiti z uspavalnimi sredstvi. Rajši bi poveril njegovo nego bolničarju, ker mislim, da vendar niste dovolj močni, da jo prevzamete. To bi zahtevalo od vas veliko, zelo veliko duševne sile. Nobenih solz, nobene potrtosti, nobenega obupa, nobene razburjenosti.« »Vse to bom zmogla. On je moj najmlajši brat. Vse bom storila zanj. Zelo ga ljubim.« »Dobro, poskusite! Vaša ljubezen do njega naj bo močna in mirna. Njegovo stokanje morate poslušati brez solz, brez tožb. Če bo vaša dobrota vedno enakomerna, neomahljiva, boste veliko napravili zanj. Biti morate zbrani in močni. Nobenih prizorov! Ne obupujte, ako bo on obupaval. Nikoli ne smete omahniti!« »Ne bom.« »Pojdite zdaj k njemu! Bodite močni ne samo zase, marveč tudi zanj. Dolgo bo trajalo, preden ga dvignemo. Pa saj je mlad. Dokler je kaj življenja, je vedno tudi upanje.« Stisnil mi je roko in mi na poseben način, odločno vplivajoč na moje mišljenje, pogledal v oči. »Bodite močni! Zaupam vam!« Šla sem v drugo nadstropje, a tam so mi rekli, da so dali brata v posebno sobico, v nekdanji fizikalni kabinet šole, ki je zdaj spremenjen v bolnišnico. Potrkala sem na vrata. Bolničar mi je odprl. »Njegova sestra sem,« sem mu rekla. »Rada bi bila sama z njim.« »Počakal bom pred vrati,« je odgovoril. »Samo nikar ne jokajte, škodilo bi mu.« Oh, že sem slišala njegovo stokanje! Vstopila sem. Ni me opazil. Ležal je zaprtih oči, toda njegovo bolestno stokanje mi je dokazovalo, da ne spi. Zbrala sem vso svojo duševno silo. Revež, kako je rumen in upadel! »Bratec moj!« sem zašepetala. Odprl je svoje velike, temne oči. »Oh, ti, Hanka!« Obrnil se je k meni, dvignil roke in strašno zakričal. Roke so mu omahnile. Zaprl je oči in dve težki solzi sta mu spolzeli po licu. Položila sem mu roko na čelo, nagnila sem se nadenj. Previdno, previdno, da se niti z obleko ne dotaknem njegove postelje in mu ne prizadenem nove bolečine. Stisnila sem zobe, da tudi sama ne bi zakričala, ne zatarnala z vso silo, ne zajokala z divjim, nebrzdanim jokom. Iz oči so mi padale vroče solze, srce pa se mi je spremenilo v razbeljeno žerjavico, ki me je žgala v prsih z nepopisno bolečino. Vendar sem se obvladala. Požrla sem grenke solze. »Bratec moj zlati!« »Oh, jaz siromak, sestra!« je jokal. »Ko bi vedela, kako trpim! Gorje, gorje meni!« »Molči, moj mili, moj edini! Vse vem, vse.« »Ne, ne, Hanka, ne moreš vedeti. Dobro je, da ne veš. Peklensko je to, peklensko!« In spet je pričel tožiti, hudo, nad vse hudo. »Minilo bo, Jaš, dragi! Minilo bo Zdravnik mi je rekel, da bo kmalu bolje.« »Samo da si vsaj ti ob meni! Da sem vsaj to dočakal!« In pogledal me je kot odrešenje. Oh, njegove mile, drage oči! Kje je njihova mladost, njihova sila in življenje, kjer je njihov ogenj?! Kakor ugasle so gledale vame, a vendar so bile tako nepopisno lepe v bolestnem izražanju neizmernega trpljenja. »Slišiš, Hanka,« je pričel onemoglo in stisnil s slabimi, suhimi prsti mojo roko. »Ne morem več vzdržati. Meni je grozno! Naj mi pomagajo, naj mi kaj dajo! Pomagaj! Hanka, pomagaj! Pojdi, prosi jih, naj se usmilijo! Naj nekaj napravijo! Naj me operirajo! Naj režejo iz mene, kar jih je volja, samo rešijo naj me teh peklenskih muk.« Božala sem ga po licu, kot da je majhen, majhen otrok. »Jaš, bratec moj, rekla jim bom … Prosila jih bom … Vse, vse bom napravila, kar želiš. Ubožec moj, ljubljeni, potrpi še malo, malo. Zdaj so operacije, ne morem k njim. Toda ko bo pregledovanje, jim povem …« »Ne morem čakati, Hanka! Ne morem več čakati! Oh, jaz revež! Gorje mi! Gorje mi!« In pričel je stokati čimdalje glasneje in glasneje. Pričel je kričati! Bolničar je prišel v sobo. »Grozovito trpi. Tudi ponoči je kričal,« mi je rekel. »Kaj ni pomoči? Ko bi mu vbrizgnili?« »Vbrizgnili so mu sinoči, ko so ga preoblekli in previli. Tedaj je spal poldrugo uro. Pozneje pa je spet pričel. Ne morem mu tako močno vbrizgniti, da bi delj časa delovalo. In samo včasih vbrizgavajo. Navadil bi se in bi mu morali dajati čimdalje večjo količino. Ne smejo ga zastrupljati.« Bilo mi je, kot da mi trgajo srce iz živega telesa, ko sem poslušala bupno kričanje bednega brata. »Saj ni mogoče, da to vedno traja!« »O, je mogoče,« je odvrnil bolničar. »Imeli smo jih že več takih. Nesrečneži kriče, dokler imajo kaj glasu, dokler jih bolečina ne otopi in oslabi, da ne morejo več niti stokati. Potem mirujejo četrt ure, pol ure. Mogoče spijo, mogoče so nezavestni, mogoče trpe še več, kot če kriče. Potem pričenjajo spet stokati čedalje glasneje in glasneje.« »To je strašno!« sem stisnila zobe, a kolena so se mi šibila. Kaj naj napravim?! Kaj naj napravim?! Najrajši bi se vrgla po tleh, si ruvala lase, škripala z zobmi, se zvijala in stokala od obupa. »Bodite močni!« mi je rekel primarij. »Nikoli ne smete omahniti! Dokler je kaj življenja, je tudi upanje. Močne in mirne dobrote je treba! Nobenih solz! …« Nagnila sem se nad brata in mu stiskala senca z dlanmi. Za hip je utihnil. »Tvoje roke so dobre,« mi je rekel. Toda po dveh, treh hipcih je pričel spet tožiti. Čedalje glasneje, čedalje huje, dokler se njegovo kričanje ni spremenilo v divje, grozotno rjovenje. »Odidite, gospa, slabo vam bo,« je vzkliknil bolničar, me zgrabil pod roko in odvedel. »Moram se privaditi,« sem rekla njemu in sebi. Brezupno kričanje bednega brata je drobilo mojo silo in mi ubijalo dušo. Stekla sem preko stopnic pa v sobo, kjer smo bolničarke puščale svoje plašče in se preoblačile. Tam sem padla v kotu na stol, zgrbančena kot beračica, grizla sem si gole lakti do krvi in butala z glavo ob zid. Kaj sme človek toliko trpeti?! Moj brat in tako trpi?! Moj dobri Jas, ki ni nikoli nikomur napravil nič hudega?! Ta mili, blagi, ljubeznivi fant, da rjove od bolečine kot divja zver?! Pa so še ljudje, ki pravijo, da je Bog! Kaj je to dostojno človeka?! Zakaj take muke?! Oh, bedni, bedni moj brat! Ne vem, kako dolgo je besnela v meni ta prava uporniška in divja bolečina. Ko sem vstala, je bilo moje srce kakor kamen. Popravila sem si lase in naravnala obleko. Tuj obraz je gledal vame iz zrcala. To nisem bila več jaz. Poiskala sem svojo ročno torbo, izvlekla stekleničico s kolinsko vodo. Potem sem odšla navzdol v kuhinjo. »Dajte mi močne črne kave, postalo mi je slabo. In dajte mi mrzle limonade za brata.« Ko sem se vrnila v bratovo sobo, je bil mirnejši. Še je stokal, toda njegov glas je bil slaboten in zlomljen. »Morala si ubežati, sirota,« mi je rekel in se poskušal nasmehniti. »Ne šla sem po limonado, mogoče si žejen.« Vlila sem mu nekaj žlic v usta. »Ostani pri meni, Hanka!« me je prosil. »Laže mi je, če si pri meni. Tudi kadar vpijem, ostani … Lepše je, če si tu, da nisem sam. Oh, kako sem si te želel!« »Vedno ostanem pri tebi,« sem mu obljubila. Nepopisno usmiljenje mi je zajelo dušo. Občutila sem, da sem močna za vse. »Veš, Hanka, jaz m o r a m vpiti! Jaz sem ves gnil …« Bedne solze so mu kapale z lic. Oh, nesrečnež moj! »Ne morem se premakniti, pa mi je od ležanja hrbet že ves ranjen. Od mojih pet odpada v kosih gnila kože in meso … Na hrbtu mi štrle gole kosti skozi zgnito kožo … Ves sem ogaben, smrdim …« »Mili, mili bratec moj! Ubožec! Srce bi iztrgala iz prsi in ti ga dala, če bi mogla!« »Oh, Hanka, tolažba moja … Ljubljena sestra …« »Pomagala ti bom, Jan, da boš vse prenesel … Mlad si, ozdravel boš, popravil se boš … Vse življenje je še pred teboj.« »Samo da bi mogel to prenesti! Oh, ne morem! Ne morem!« Zardel je v lice, čelo se mu je oznojilo, roke so mu začele drhteti. Namočila sem robec v kolinsko vodo in mu otirala čelo, sence, oči, lica, roke. Za nekaj trenutkov je pomagalo, okrepilo ga je. Toda besna bolečina se ni dala zaustaviti. Vse huje, vse huje je vpril, hropel, rjovel … O, nikoli ne pozabim tega rjovenja, teh obupnih, nečloveških krikov. Gledal je vame z nepopisnimi pogledi človeka, ki trpi neusmiljene, neznosne muke. In kričal je, moj Bog, kričal! Držala sem ga za roko in ga gledala brez solz. A če se more duša dati v pogledih, jaz sem mu jo dala. Prijatelj moj, tega dne je vse drugo na svetu zame izginilo. Moje življenje se je prikovalo k postelji, na kateri se je mučil moj brat. Moje misli so se ukvarjale samo z njim. Le včasih sem se spomnila na otroka. In spet sta se oddaljevala od mene s svojimi brezhibnimi, dobro mišljenimi pismi, v katerih ni bilo dovolj topline niti dovolj sile, da me potolažijo. Vem, nepravično je bilo, da sem včasih v mislih želela, da razumeta moj obup, pričakovala, da jih prevzame Janovo trpljenje, kot je prevzelo mene. Saj sta vendar mladi. Saj nikdar nista čuli njegovega obupnega vpitja … Samo kot sen se mi je včasih vračal spomin na ono pot z Jadvigo domov na Tatre. Na snežne gore, na gozd, na Zalesko … Na vso lepoto, ki se je tedaj nabrala, da spremlja materino smrt. Oh, kakšna sreda, da je mati umrla! Da ni niti slutila, kako bo nesrečen njen najmlajši sin, njen ljubljenec … Kako bo nesrečen in kako se bo namučil … A na Vas, prijatelj, sem mislila, kot mislimo na tistega, od kogar pričakujemo silo in pomoč. Na Vas sem mislila, ko mi je srce opešalo od najmračnejšega obupa, ko so mi klesale noge od utrujenosti, ko mi je bilo, da pobegnem, da se skrijem, samo da ne vidim več svojega ubožca in ne slišim njegovega strašnega kričanja. Oh, Kazirmir Staszyński, veliko ste mi pomagali! Videla sem Vas pred seboj, spomnila sem se, da Vi nikoli, nikoli niste zapustili mesta, kamor Vas je postavila Vaša dolžnost. Da Vi nikoli niste omahnili, da ste povsod vzdržali do konca. Na vse ostalo sem pozabila v svojem obupu, na ves svet. Samo k Vam so bežale moje misli, edino Vas so klicale in zaklinjale na pomoč. Moram biti močna, moram, moram! Sem govorila sama sebi. Moram imeti sile zase in za brata. Prijatelj, pomagajte! Prijatelj, dajte mi svojo moč! Zdaj, zdaj jo potrebujem! Oh, kakšen strašen čas zame! Prinašali so mi časnike, jaz pa jih nisem več brala. Zmaga, poraz – kaj je to zame pomenilo? Sama od sebe in proti svoji volji sem po vsaki bitki v mislih štela mrtve in preračunavala med ranjenci odstotek takih mučencev, kakršen je bil moj brat … Vojna z Italijo, Zeppelini nad Londonom, osvojitev Przemysla, Lvova – vse je prihajalo do mene kot daljni odmev. Zunaj so plapolale zastave, zvečer so pohajale po mestu vojaške godbe. Naši gališki begunci so se po ulicah objemali od veselja. Jaz pa sem sedela pri bratu in poslušala njegove obupne krike … Na pogled sem bila mirna in močna, samo da me puste poleg njega. Primarij mi je prepovedal tudi ponoči bdeti ob njem »Varčujte s svojo silo,« mi je rekel, ko je videl, da propadam. In niso me ponoči več puščali k njemu. Hoteli so, da tudi podnevi prihajam k njemu samo vsak drugi dan, jaz pa nikakor nisem hotela privoliti v to. Tedaj se je zgodilo, da sem nekega dne konec junija poiskala primarija, ko je bil sam, in ga zaprosila, naj pomaga mojemu bratu, za vsako ceno! Tedaj so naglo popustili moji živci. Pričela sem jokati, dušiti se v solzah. »Pomagajte mu! Kaj mu res ne morete pomagati?! Kaj ni nobene reči, ki bi ga rešila teh strašnih muk?! Pravite, da mu je bolje, da se popravlja, da je boljši videti, on pa rjove kot divji od bolečin! Kakšna znanost je to, ki to dopušča?« »Slabotna je naša znanost, zelo slabotna še v mnogih primerih. Ali treba je potrpeti. Smrt često lahko preženemo, proti dolgotrajnim bolečinam, pa ni rešitve. Mlad je mogoče ozdravi. Vse življenje je đe pred njim. Pozabil bo na vse to. Telesne bolečine pozabimo takoj, ko prenehajo.« »Vse to so le prazne besede, gospod profesor!« sem kriknila. »Kaj je bodočnost! Z d a j je ubog, od vseh ubogih najbolj ubog!« Nisem mogla govoriti naprej od divjega joka, ki me je stisnil za grlo in me dušil, kot da mi je besna zver zasekala kremplje v srce. »Počitka potrebujete, draga gospa. Razumem vas. Niti jaz sam ne bi mogel gledati dan na dan muk človeka, ki mi je blizu. Ostanite teden dni doma … Odpotujte kam … Zatecite se vsaj v mestno okolico, v kakšno majhno, zeleno vas za kak dan …« »ne, ne, za nič na svetu! On me rabi! Še teže mu bo brez mene! … Saj ne jokam,« sem govorila, čeprav mi je vse telo lomil silen, bolesten krč. Dal mi je broma ali kaj. »Ne zamerite, nikoli več vas ne bom vznemirjala!« sem se opravičevala. »Vprašajte, nikoli, nikoli ne jočem! Vzdržala bo, , ko mora tudi on vzdržati!« »Danes ne smete več k njemu,« je rekel profesor. »Sami ste bolni.« Vedel je, da sem dobra z dr. Jablonsko in jo je telefonično zaprosil, naj me tako obišče v stanovanju. Nato je poklical sestro, da me spremi domov. »Gospe je slabo,« ji je rekel. »Takoj mora leči.« Odvedli so me. Bila sem kot brez volje. Nobene sile ni bilo več v meni. Skoraj istočasno z mano je prišla tudi dr. Jablonska. Nič me ni vprašala. Slekla me je kot otroka in položila v posteljo. Nisem hotela jokati, toda solze so mi kot neusahljiv vrelec lile iz oči. »Jokajte, laže vam bo, kar jokajte!« Jokala sem, jokala ure in ure brez prestanka. Ni imela službe, pa je ostala ob meni vso noč. Zbudila sem se ob šestih kot zmerom. »Nikar danes v bolnišnico! Profesor mi je rekel, naj vas ne pustim. Prosila sem tovariša, naj me zastopa. Skupaj se bova peljali z ladjo po Vltavi. Ves dan bova ostali nekje zunaj v zelenju,« mi je govorila dr. Jablonska. »Ne morem, ne smem! Moram k Janu! Kaj bo mislil, če me ne bo?!« sem se branila. »Morate me poslušati. A kaj potem, če podležete, če zbolite pa sploh ne boste smeli ne mogli k njemu?« me je vprašala. »Ne bom zbolela!« »Resno vam pravim, da boste gotovo zboleli, če se včasih ne odpočijete duševno in telesno,« mi je rekla odločno. »Danes pojdete z menoj. Danes me morate poslušati! Pri Janu bo druga sestra. Je že vse urejeno!« V resnici sem bila po krizi prejšnjega dne še čisto slaba in brez prave moči. Naravnost brez volje sem podlušala odredbe svoje prijateljice. Povedla me je v velik vrt, kjer sva zajtrkovali. Nato sva se odpeljali z ladjo iz mesta in izstopili v majhni vasti ter se povzpeli na hrib, kamor ni nihče drug prihajal. Bilo je vroče poletje, na vodi pa je bilo prijetno. Na hribu, kamor sva se namenili, se je razprostirala tiha, bujna poletna pokrajina, mirna in blaga. Dr. Jabonska me je odvedla v gozd. Lipe so že skoraj odcvetele, zrak je bil poln vonja. Mlad hrastov gozd naju je sprejel v svoje čiste, zelene sence. Noge so stopale po mehki preprogi. Povsod čudovit mir. Čudovit, nepopisno blag mir. Legli sva v travo. Prevzela me je otožnost. »Ubogi Jan, težko mu je, ker me ni!« »Na nobeno reč ne smete misliti!« mi je zapovedala prijateljica. »Ni vojne! Ni bolnišnic! Ni ranjencev! Še je mir! Jan je v Krakovu in se pripravlja na izpite! … Poglejte, kako hite mravlje po mahu nekam za svojimi važnimi opravki … Kako se plazijo kukci po nizkem gozdnem cvetju, kako se hroščki gugajo na vidokih travnih bilkah, kako frfotajo metuljčki naokrog … Tu je drug svet …« Bilo mi je kakor da padam, globoko padam v blagi, mehki mir, v zeleno tišino, globoko kakor morje. Zares, ni vojne! Jan ne stoka, ne kriči … Še je mir, njegova mlada usta se veselo smejejo … Počivala sem na mehkem mahovju kakor objokan otrok na materinih grudih. Zaspala sem pokojno in sladko. Sonce je stalo visoko sredi neba, ko me je prebudila dr. Jablonska. Odvedla me je v majhno gostilno in tam sva jedli preprosto kosilo, kakršno jedo na kmetih, krompirjevo juho, jajca, sir, domač kruh. Popoldne sva spet odšli v gozd, spet sva legli, spet sem spala dolgo in globoko. »Tako je prav, to je protidelovanje,« je rekla dr. Jablonska pod večer, ko me je budila, da se pravočasno vrneva dol in počakava na ladjo, da naju odpelje nazaj v mesto. Zdelo se mi je, da sem vsa prežeta z gozdnim vonjem, da se je v teh urah počitka v njegovem okrilju vsaka stanica mojega telesa napila njegove moči. Ostro sem občutila spremembo zraka, ko smo se bližali mestu. V mestu je bilo soparno, zadušno, svinčeno. Vest mi je s težko grenkobo napolnila srce, ko sva stopili na mestni pločnik. Pustila sem brata tujim ljudem … »Grem še k Janu … Samo da ga vidim in pozdravim …« sem rekla prijateljici. »Ne, ne! Danes ni govora o tem. Tako je bil ta počitek potreben vašim živcem. Jutri nastopite z novo silo svojo službo. A odslej bova češče šli ven. Tudi jaz to potrebujem. Treba je pametno ravnati s svojo silo. Samo zdrav človek more izpolnjevati svoje dolžnosti.« Bila sem prijetno utrujena od vožnje na ladji, od gozdnega zraka, od zelenja, ki sem ga to pomlad in poletje uživala. Bila sem tudi strahopetna … Bala sem se Janovega obupa, njegovega stokanja in kričanja … Nisem šla k njemu, temveč sem se dala spremiti v svoje stanovanje. Tudi to noč sem spala dobro in mirno, brez sanj. Ne vem, mogoče je ta nagonska sebičnost telesa včasih potrebna, mogoče prične samogibno delovati. Ni se ji mogoče umakniti, kot se tudi snu ne da ubežati. Naslednji dan sem vstala krepka in močna, polna nove sile in zaupanja. Toda čim bolj sem se bližala bolnišnici, tem teže mi je postajalo srce. Bilo mi je, kot da sem napravila neodpustljiv greh. Z neizmerno žalostnimi očmi me je pozdravil brat. »Rekli so mi, da si bolna. Kaj ti je bilo?« Oh, kako je ubog, kako je ubog! Kako so suhe njegove roke, kako dolgi in tanki njegovi prsti, kako koščen je v obraz! Kaj mu morem povedati resnico? Naj priznam temu revežu, ki leži že tri mesece v groznih bolečinah nepremično na hrbtu, da sem se vozila po reki, sprehajala po gozdu, medtem ko je on sam stokal in hrepenel po meni? »Rekli so mi da boš prišla samo vsak drugi dan,« je dejal ne nepopisno žalostnim, drhtečim glasom, težko hropeč in z vso silo premagujoč bolečino, da bi mogel spregovoriti z mano nekaj besed. »Vem, preveč kričim, ne zameri! … Premagal se bom …« »Ne, ne. Mislili so, da sem bolna. Ampak to je bil samo glavobol … Je že prešlo. Vsak dan bom pri tebi. Kakor želiš.« »Nisi bolna?« »Nisem!« »Oh, jaz sem se že tako bal, Hanka!« je šepetal vroče, »kakšen daj včeraj, Hanka, kakšen dan! … Rekli so, da ne moreš priti, a jaz sem te vendarle čakal. Strmel sem v vrata, neprestano sem upal, da se bodo odprla in da boš vstopila … Tudi trpeti je laže, če morejo vsaj oči gledati dragega človeka …« »Ali naj poškropim sobo s smrekovo esenco?« »Poškropi. Lepše se diha. Oh, kako mi je odvraten moj lastni smrad!« Sedela sem kraj njegove postelje. Opazila sem, da je ves poten. Znoj mu je ovlažil čelo, lasje so se mu zlepili na sencih. Obrisala sem mu lice z robčkom, poškropljenim s kolinsko vodo. »Kaj ti je danes tako vroče?« sem ga vprašala. »Hanka, ne bom kričal,« je zašepetal z bednim, bednim smehljajem na bledih ustnicah. »Da ne dobiš spet glavobola.« »Bratec! … Bratec moj ubogi! … Kriči! Kriči! … Nikar se še bolj ne muči, kriči! …« Pričela ga je lomiti silna, naravnost pobesnela bolečina. Hotel se je upreti, škripal je z zobmi, grizel ustnice do krvi .. Potem pa je popustila njegova sila. Neusmiljena bolečina je zlomila njegovo voljo in kričal je čedalje glasneje, čedalje glasneje. Rjovel je od bolečine, neprestano … Četrt ure … pol ure … uro … dve uri … Vsaka ura ima šestdeset minut … šestdeset … Vsaka minuta ima šestdeset sekund … Dolgih, dolgih sekund … Šestdeset! Kakšne oči je imel, ko se je nazadnje, nazadnje bolečina izdivjala … Ni prenehala … Samo malo se je umirila … Malo, malo je popustila … Ubožec moj, ubožec! »Hanka, čuj … Nekaj bi te prosil … Nekaj velikega … Težkega …« »Kaj? Govori! Povej! Vse napravim!« »Če moreš, pridi kdaj ponoči … Samo enkrat … Mene je tako silno strah noči … Tako nepopisno so dolge in grozne … Še groznejše od dneva …« »Pridem, Jaš, pridem. Ostanem še danes.« »Prosi profesorja, da ti to dovoli … Pojdi popoldne domov, lezi, spi … Dovolj je če prideš ob enajstih. Pa do treh, štirih zjutraj … Bojim se noči, zblaznel bom …« Ta dan sem se preselila v bolnišnico. Branili so mi, a so morali popustiti. Ne, nikoli, nikoli več ne bi mogla oditi iz mesta … Kako sem ga vendar mogla pustiti tisti dan?! Pozabiti en sam hipec nanj?! Dali so mi majhno sobo poleg shrambe za postelje, blazine, odeje in perilo. Upraviteljica kuhinje in dve drugi sestri sta spali tam v sobicah, predeljenih z deskami druga od druge. Prav za prav je bila to ena sama večja soba. Tam sem preživela čas, ko nisem bila pri bratu. Nadaljnjih šest tednov se nisem niti za hip oddaljila iz bolnišnice. Pritisnila je vročina. Kakor sopara nad močvirjem je bil zrak v bolnišnici svinčen in zatohel, nepremičen, vroč in nasičen z vsakovrstnim smradom. Niti razna razkuževalna sredstva ga niso mogla popraviti, napravila so ozračje še gostejše in težje. Obleka se je neprijetno lepila na znojno telo, a misli so blie lene. Rane mojega brata so zaudarjale po gnilobi. Skozi vse obveze se je izločal rjav gnoj. Z največjo silo sem komaj obvladala odpor, ki me je davil v želodcu in grlu. Vso svojo voljo sem morala neprestano napenjati, da vzdržim v strašnem vzduhu bolniške sobe, ki ga ni mogel popraviti nikakršen vonj. Bili so dnevi, ko se mi je meglilo pred očmi, ko se je vse obračalo v mojem drobovju od nepopisnega gnusa. Pogosto sem morala oditi, da se izbruham. »Kaj sem zakrivil?!« je ječal uboti Jan. »Kaj sem zakrivil, da se tako razkrajam v gnilobo?! Da se mučim do blaznosti, da okužujem zrak s svojimi ranami! Danes smrdim kot kuga! … zakaj ne bežiš od mene?! … Pustite me, pustite, mene prekletega, da poginem!« »Ni res,« sem ga tešila. »Vreme je zadehlo in vroče, pa misliš, da je huje … Moj Bog, gnoj ne more ravno dišati. Pa jaz sem se že privadila, nič me ne moti.« »Lažeš!« »Ne lažem!« Sedla sem kraj njega ins skrajno odločnostjo vdihavala zrak, ki so se mu upirala moja pljuča kot strupu. Kako je moral trpeti šele on! Oh, grozne, nad vse strašne noči! Cele steklenice vsakovrstnih esenc sem izlivala po njegovi odeji in po tleh, da bi bil zrak znosnejši. Bilo je mučno vzdržati po nekaj ur v tem ozračju, toda trpeti v njem je bilo huje od samega pekla. Pa še cele dneve rjoveti od bolečine; tedne in mesece! Kako je sploh to zmogel? Njegove muke so bile neprestano na meji blaznosti. Oh, kakšna sreča, e bi se mu zmešalo! Toda bil je več čas pri zavesti! V odmorih, ko so muke popustila vsaj toliko, da je mogel govoriti in misliti, mi je včasih skušal opisati svojo bolečino. Pa kako naj se opiše z besedami pekel? »Včasih bi se rad uprl sili svojega groznega trpljenja. Rad bi prenašal molče, mirno. Saj sem vendar še človek! Ali s stotino lačnih čeljusti gloda bolečina moje telo. Gloda, gloda … Divje hijene trgajo mojo ubogo meso, strašne roparice kljujejo moje drobovje z ostrimi kljuni, neusmiljeni kremplji groznih pošasti rijejo po mojih žilah in živcih … O joj, o joj! Tonem v goreče žvepleno morje … Kri mi vre od bolečine, strašni smrad lastnega telesa me duši, da grabim zrak z odprtimi usti kakor preganjana zver … Padam v pekel groze in prekletstva … Možgani mi kipe, ko da mi bo razneslo lobanjo … Izgubljam dušo, izgubljam voljo, izgubljam silo … Potem prične kričati, tuliti, rjoveti … Zverinske muke divjajo v vseh stanicah mojega telesa … Nisem več človek … Žival sem, ki jo muči divjaška pohota nepopisnih muk … Kričim, hropem … V ušesih mi odmeva groza mojega rjovenja … Srce se mi trga od velikega strahu, od besa, od onemoglega divjega obupa … V takem hipu mrzim z grozovito, ogromno mržnjo vsemirje, vesoljstvo, boga, če je kje … Mrzim ves svet, vse živo, vse ljudi, ki so srečnejši od mene in ne trpe kakor jaz. Tudi tebe mrzim, Hanka … A najbolj mrzim svojo prekleto, ubogo, gnilo telo … Mrzim svoje strahopetstvo, svojo slabost … Zakaj nimam moči, da bi se ubil? … Zakaj ne skočim s te preklete postelje in se ne vržem skozi okno … Kaj niti tega ne zmorem?! … Zakaj se ne zadavim z lastnimi rokami, ko me noče telo več ubogati, ko me moj gnili hrbet in strohnele noge ne morejo nositi?! … O joj, o joj! Saj sem čisto za nič! Niti samega sebe ne morem več ubiti! … Oh, potem me oblijejo solze, vroče in grenke, slabotne in uboge. Grozne solze, ki jih človek sam nad seboj joče. Nad svojim lastnim truplom! …« Prijatelj moj, koliko takih težkih besed mi je rekel! Besed, ki se njih grozota ne da napisati. Kakor lava so bile vroče in žgale so mi srce, kakor da sili vanj razbeljen svinec. Kako omiliti ta strupeni šepet? Bila sem brez moči, kot je bil brez moči tudi on. Kjer je tolažba za tak obup? Kako naj umirim grozno kričanje njegovega mučeniškega telesa? Kako naj utešim obupno vzdihovanje njegove uboge duše? S kakšnimi besedami se more ublažiti takšna nesreča? Včasih me je zaklinjal, težko dihajoč in stokajoč: »Hanka, sestra, ubij me! … Ako me ljubiš, ubij me! … Ako si dobra in usmiljena, ubij me! … Ne morem več! Ne morem več! … Ne morem delj trpeti! … pa če mi obljubite, da bom jutri zdrav, rajši umrem, kakor da bi še eno uro trpel te peklenske muke …« V najstrašnejših nočnih urah od enajstih do petih zjutraj, ko sem bila redno in neprestano poleg njega, sem poskušala njegovo grozno vpitje: Ubij me! Ubij me! Prekinjalo ga je pridušeno slabotno jokanje, težko stokanje, obupno klicanje na pomoč, divje kričanje … V meni pa je ta satanska beseda našla strašen odmev … Ubij! Usmili se ga! … Reši ga nečloveških muk! Čemu bi se revež mučil huje od ranjene zveri, ki vsaj hitro pogine v svoji duplini … Čemu pretkano podaljšujejo z zdravljenjem njegovo trpljenje?! … zakaj mu ne dajo morfija, da bi mirno zaspal?! … Kaj mora do konca zavestno spremljati razpadanje svojega telesa v gnilobo?! »Ubij me! Ubij me! … Vrzi blazino na mojo glavo, drži jo z roko nekaj minut in napravila boš dobro delo … Zaduši me, zadavi, če si mi sestra, če si me kdaj ljubila, če ti je težko, da trpim … Reši me življenja in še v grobu ti bom hvaležen.« Kakšno šepetanje, kakšno strašno šepetanje! … In spet ječanje, čedalje bolj žgoče … Škripanje z zobmi, kričanje, rjovenje … Slabotni, obupni, vroči jok … »Da je mati še živa, ona bi se usmilila … Čuj, Hanka, ona bi se me usmilila! … Vem, da bi mi s svojo roko zatisnila usta, da umolknem, da bom tiho za zmerom … Najtežji greh bi vzela nase, v pekel bi šla, da me osvobodi … Hanka, zakaj me nočeš ubiti, ko vidiš, da se sam ne morem?! … Sestra, prosim te: ubij me, ubij me!« Mesto je spalo, ulica je molčala, vsa ogromna zgradba je mirovala. Moj najmlajši, najdražji brat, moj Jaš pa me je rotil z grozovito prošnjo: Ubij me! Ubij me! In moje srce je stokalo: Ubij! In soparna, neusmiljena, temna noč je šepetala: Ubij! Ubij! In hotela sem že storiti … Stokrat sem že hotela … A nekaj tajnega je zadržalo moje roke. Omahnile so, kakor da so obtežene s svincem … Okamenele so, kakor da so obtežene s svincem … Okamenele so ostale noge na svojem mestu … Končno so ga dali v vodno posteljo. V dvorani, kjer je bila prej risalnica, so stale na eni strani štiri postelje, na drugi pa tri velike kadi z vodo. V kotu pod stropom je bil zbiralnik, kjer se je s plinom grela voda in odvajala po ceveh v kadi. Voda v kadeh je imela temperaturo telesa in je neprestano pritekala in odtekala. V vodi je plavala kožnata blazina, na njej pa je ležal bolnik, gol do vratu v vodi. Kad je bila pokrita z deskami in se je samo gornji del telesa videl iz vode. S tem, da je telo na pol plavalo v vodi, je bila njegova teža zmanjšana do skrajnosti in tako so se rane, ki so nastale na hrbtu in na nogah od ležanja, mogle počasi celiti. Ponoči so polagali bolnike spet na postelje. Bolničar je bil vedno prisoten in je tudi spal z bolniki. Bilo jih je namreč vedno nekaj skupaj in so jih istočasno nosili po dva ali tri. Nisem bila zraven, ko so premeščali mojega brata. Kasneje so mi pravili, da je revež kričal, da je odmevalo po vsej zgradbi. Spala sem v drugem oddelku hiše. Mislila sem, da ga šele dopoldne prenesejo, ne precej zarana. Ko sem prišla k njemu in ga našla v vodi, je bil veliko mirnejši. Njegove oči so me pozdravljale z novim upanjem. »Hrbet me ne peče več tako. Morem prenašati bolečino,« mi je rekel. »Samo, da ne bi moral več kričati, že to je sreča!« Tistemu, na čigar mesto so ga dali, se je pred dvema dnevoma našlo poslabšalo in je umrl. Poleg mojega brata je ležal neki Slovak, a dalje neki Rumun. Moj brat je ležal najbliže oknu. Ta dan je bil miren, poln nade in zaupanja. Neprestano mi je govoril, da bo vse dobro in da zdaj veruje v svoje ozdravljenje. Ganljivo se je zahvaljeval profesorju in zdravnikom, ko so prišli na pregled. Popoldne ga je obiskala dr. Jablonska in mu prinesla cvetja. Njegovo trpeče, suho lice je blažil mil smehljaj. Pa čeprav je sem pa tja tudi zaječal, smehljaj ni izginil iz njegovih dragih, velikih oči. »Poprej mi je bilo, ko da sem ležal na živi žerjavici. Zdaj se mi zdim, da ležim na prijetnih, hladnih, svilenih blazinah. Še me bole rane, kajpada. Toda ni mi treba več kričati kakor divji zveri. Prej sem bil v peklu, zdaj sem v vicah. Od tod se pride v nebo …« Ni se mogel nagledati rož, ki mu jih je prinesla dr. Jablonska. »Rože cveto. Prav tako lepe so kakor nekoč. Temnordeče, rumene, bele, rožnate … In kako diše … Vse v naravi umira lepše kakor človek … Nič ne smrdi tako strahovito kakor razpadanje našega telesa, našega trupla …« Nasmehnil se je in uprl v naju svoje čudovite oči, ki so odsevale novo, posebno, mirno lepoto. »Danes niti jaz ne smrdim, Hanka, kajne?« Poljubila sem ga na čelo. »Saj tudi poprej ni bilo tako strašno!« »O, bilo je več kot strašno! … Kako grozno, če se studiš samemu sebi! Če moraš bruhati zaradi lastnega smradu!« »Molči! Molči!« »Zdaj sem v vodi. Voda me boža, duši strupeni smrad, ki ga izločajo moje rane, nosi me na svoji mehki roki … Zdaj verujem, verujem, da ozdravim!« Ta prvi dan, ko je bil v vodi, je bil edini odmor zanj in zame. Ko se je približal večer, je obmolknil in ležal z zaprtimi očmi v kadi. Mislila sem, da spi, pa sem ga nepremično gledala, da mu ne omahne glava z gumijaste blazine v vodo. Pričel je vzdihovati in ječati. »Kaj ne spiš?« »Bojim se,« je iztisnil vroče in drhteč skozi zobe. »Bojim se noči …« Dve veliki solzi sta mu kanili izpod dolgih, temnih vek. »Ne smeš se bati, bratec! Jaz bom bdela pri tebi.« »Ne bom mogel molčati …« je šepetal obupno. »Že mi je huje. Že tudi tu v vodi komaj prenašam bolečine …« Olajšava, ki jo je občutil zaradi spremembe, je pričela popuščati. Bolečine so se vračale, stopnjevale … Tudi jaz sem se tega bala. Morala sem oditi, ko so ga prenašali iz kadi na posteljo in previjali njegove strašne rane. Bili so toliko usmiljeni z menoj in niso dopustili, da vidim vse njegovo ubogo, skaženo telo. Njegov strašni krik me je preganjal preko stopnic do moje sobe. Bil je čas, da ležem in zaspim. Prizadevala sem si, pametno ravnati s svojo silo, kakor mi je svetovala dr. Jablonska, pa sem vedno legala zvečer ob sedmin in spala do pol enajstih, potem speh od šestih zjutraj do dessetih dopoldne. Da me ni motil nemir v sobi in po hodnikih, sem vedno natrpala ušesa z vato. Da me žalostne in težke misli niso ubijale in me ne odganjale utrujenosti in spanja, sem vsakokrat, ko sem legla, nekaj seštevala, kakor me je naučila dr Jablonska 5 + 7 = 12 + 5 = 17 + 7 = 24 + 5 = 29 + 7 = 36 itd., itd., dokler se niso misli utrudile in pomirile, da sem umolknila in zaspala. Ta večer pa nikakor nisem mogla zaspati. Zaman vse seštevanje … Mirno sem ležala in mislila eno samo: ubogi, bedni moj bratec, moj žalostni Jan, moje nesrečno revše … Komaj sem dočakala deseto uro, da lahko vstanem. Dala sem Jablonski besedo, da bom čas, določen za počitek, vedno preležala, pa naj se mu zgodi kar koli. »Samo tako boste vzdržali do konca …« Ko sem prišla je Jan stokal težko, težko … »Kako ti je , dragi?« »Grozno, grozno!« Bil je ves moker od vročega znoja. Umila sem mu obraz in roke s hladno vodo. »Oni spijo,« je šepetal Jan In res, vsi trije, oba ranjenca in bolničar, so spali. »Rekli so, da morejo spati samo od devetih dol polnoči mirno, globoko spanje. Pozneje jih vsak hip bude njihove bolečine … Jaz nisem niti oči zatisnil. Strašno trpim … Pa nočem vpiti. Ne morem jih buditi, reveže. Stiskaj mi z rokami sence, da mi bo laže …, da ne bo treba vpiti … Prinesla sem v skledi ledu. Položila sem roki na led, da so postale hladne, in mu stiskala sence, kakor je želel. Malo se je pomiril. Zdelo se mi je celo, da spi. Nepremično sem stala kraj njega, roke so mi otrpnile, nisem si jih upala premakniti, da ga ne prebudim. Dihal je mirno in globoko. Pet, šest, mogoče osem minut je tako spal, potem se je prebudil, ker so postale moje roke tople. Spet je pričel stokati. »Ko bi mogel spati, Hanka! Tako sladko je spati, nič vedeti, izgubiti zavest, pozabiti na vse bolečine in muke … Oh, nepopisno sem truden … Lačen sem spanja in počitka …« Spet sem hladila svoje roke ina ledu, spet mu jih polagala na čelo. Zakaj ni moja volja, moja ljubezen dovolj močna, da bi ga uspavala?! Nisem mislila na nič drugega kakor na edino besedo: Spi! Spi! Tako je spal po kako minuto pod mojimi rokami. Bolečine pa so naraščale. Rane so pričele peči, žgati. »Koliko je ura?« »Čez deset minut bo pol dvanajstih.« »Nič več?! … Daj mi nekaj, da bom grizel! Daj mi svoj robček …« Polila sem svoj robček z mrzlo limonado, ki se je hladila v ledu, in mu ga položila v usta. Do polnoči ga je zgrizel na koščke … »Vsakih deset minut mi povej, da so minile …« Dolgo, neizmerno dolgo sva čakala, da bo pol dvanajstih. »Povej mi rajši, ko preide vsakih pet minut …« Obveščala sem ga, kadar je preteklo pet minut. Počasi, počasi sem porinila drugo blazino pod njegovo glavo, a gumijasto sem dala na led, da se ohladi. Pokrila sem jo s prevleko, ki sem jo poškropila s kolinsko vodo, in skrajno oprezno sem mu jo spet položila pod glavo. Rane ubogega brata so spet strašno zaudarjale … Čaka sva do polnoči. Izvlekla sem mu robček iz ust. Bil je vlažen od vročih slin in zgneten v klobček. »Piti!« Dala sem mu piti. Z ledeno vodo sem mu umila obraz in roke. Še je vzdržal nekaj minut. Potem je začel hropsti vse grozneje, vse strašneje. Pričel je tožiti glasneje in glasneje. Pričel je vpiti čedalje bolj besno in strahovito. Dolgo, zateglo rjovenje je polnilo sobo in je skozi odprta okna odmevalo preko ulic v temni park. Vpil je pol ure, uro, dve uri, tri ure … Stala sem ob postelji, se sklanjala nad njim, mu stiskala sence, roke … Srce se mi je trgalo v prsih, v glavi so mi ledeneli možgani … Končno je oslabel, postal hripav … Samo še slabotno ihtenje, ubog, beden jok je prihajal iz njegovih prsi. Spal je pet, deset minut, izmučen do smrti … Potem pa so ga spet pograbile zverinske bolečine iz kratkega spanja … Ob petih sem odšla v svojo sobo, vrgla sem se na posteljo in globoko zaspala. Prijatelj moj, nikoli, nikoli ne pozabim teh noči. Človeški jezik nima besed, da bi opisal vso njihovo strahoto. Še vedno slišim grozno vpitje svojega brata, a kjer so besede, ki bi bile dovolj mučne, dovolj strašne, da opišejo divji obup njegovega bolestnega kričanja in rjovenja? Verujte, še danes prevzamejo mojo dušo temne misli in žal mi je, da nisem poslušala obupnih prošenj svojega ubogega brata in mu nasula strupa v vodo, ko sem mu dajala piti … Prijatelj moj, telesne bolečine so nekaj divjaškega, zverinskega. Ubijajo misli, voljo, vse lepo in vzvišeno. Duševna bolečina lahko človeka očisti, ga prekali, oplemeniti, kako očisti ogenj rudo od blata. Telesne bolečine pa človeka ponižujejo, napravijo ga hudobnega, jemljejo mu dušo. Smrt ni strašna, smrt je odrešenica. Smrt je mirna in vzvišena, smrt molči. Ob mojem bratu je ležal Slovak, mil in dober fant. Že v začetku vojne je bil ranjen. Tudi on je bil revež. Ko sem ga prosila, naj se ne jezi na mojega brata, ker ponoči kriči in ruši počitek ostalim, mi je pravil, da je tudi sam tako kričal. Tri mesece je ležal na postelji, zdaj pa že pet mesecev leži v vodi. »Bolečine so popustile. Hrbet in noge se mi že celijo. Čez nekaj tednov se bodo mogoče rane, ki so nastale od ležanja, že povsem zacelile. Rana na prsih se mi je že zarasla. V trebuhu pa je še vedno smodnik. Neprestano teče gnoj skozi obvezo. Tudi noč ne čutim. Čisto so otrple.« »Imate še mater?« »Imam. Že trikrat so me obiskali.« »Vsekakor vas zelo ljubi …« »Zelo me ljubijo, res. Edini sin sem. Oče mi je umrl, ko sem bil še majhen. Uboga mati so mislili, da jim bom v pomoč na stare dni … Zdaj pa, na, kaj je z menoj … Težko mi je, kadar pridejo, ko jokajo nad menoj, sirota. Pečejo me njihove solze, ki padajo name kakor živ ogenj.« »Pa saj boste ozdraveli … Glejte, bolje vam je že, ne trpite več toliko. Lahko že več jeste, popravili se boste.« »Če bi vedel, da popolnoma ozdravim! Pa se bojim, da ne bom … Tega me je strah … Nisem se bal smrti. Ko me je zadelo in je tekla kri in odhajala moč, sem si mislil: Dobro, umrl bom. Pridi, smrt, pripravljen sem. Reši me. Niti enkrat me ni plašila misel na smrt. Zdaj pa se bojim življenja … Kakšno življenje bo to zame …? Mogoče bom moral tako ležati še nekaj mesecev, še pol leta, potem bom pa komaj pohabljen ostal … Kako naj vlečem za sabo odmrle noge? Kdo mi bo stregel? Kdo me bo hranil? Mlad sem še, še me čaka dolgo, dolgo življenje. Kdaj bo konec vsemu? Kaj naj se tako klavrno vlečem skozi življenje? Ali ima to smisel? Če bi bil vsaj starejši. Preko štirideset. Jaz pa sem še mlad. Nisem niti živel. In naj ostanem zdaj tak?! Oh, žal mi je, žal mojih mladih let, mojih mladih dni …! Prej sem kričal, na, zdaj pa me mučijo take misli … Rane so me prenehale peči, zdaj pa me duši strah pred tistim, kar pride … Kaj bo imela mati od takega sina? Kaj bo z menoj, ko umre? Imel bom rento, pravijo. Premalo za življenje, preveč za smrt. Če bi bil starejši, bi bil že umrl! Ali kaj mi bo moja uboga mladost, ko mi samo podaljšuje muke …« »Ne smete tako govoriti. Vsak dan vam bo bolje.« »Deset let bom rabil, da poplnoma ozdravim, če bo šlo tako počasi kot do zdaj. A čisto nikoli … Jaz to vem. Z vsakim dnem mi bolj upada upanje. Vem, da ni več zdravja, ni več sreče zame mladega …« Poleg njega, najbliže steni, je ležal Rumun, izredno lep fant junaškega tipa. Bolezen, rane in muke niso mogle spačiti njegovih pravilnih potez. Njegova lepa glava je bila kakor iz slonove kosti. Velike, nenavadno lepe oči so bile polne izraza. Ko so se dvignile dolge, temne trepalnice in je pogledal kvišku ali v obraz komu, ki je šel mimo njega ali obstal ob njegovi kadi, je bil vsakdo presunjen od njegovih vlažnih, globokih, otožnih oči. Ranjen je bil v prvem mesecu vojne in je že dvanajsti mesec ležal v neprestanih bolečinah vedno na hrbtu, pravi mučenik. Lepo je govoril češki in spočetka niti nisem vedela, da ni po rodu Čeh. Ljubil je rože in izbrane cigarete. Dala sem mu razglednico, umetniško obnovo cvetličnega šopka. »Te ne diše, toda so lepe,« sem se šalila. »Poslala jih bova nekomu, ki ga imate najrajši.« »Materi,« je rekel, a meni se je zdelo, da ni več mladenič z majhnimi črnimi brčicami nad usti, marveč majhen, majhen deček, ki so ga proti njegovi volji odvedli od matere, pa zdaj vroče hrepeni po njej. »Pisala ji bova. Samo povejte mi naslov in vse, kar hočete, da napišem,« mu pravim in izvlečem svinčnik iz žepa. Nasmehnil se je. »Ne morete ji pisati. Ne bi vas razumela. Rumunka je.« »Potem ste tudi vi Rumun?« »Seveda. Neki lažji ranjenec, tudi Rumun, prihaja k meni in piše mojim, kar mu rečem.« »A kje ste se naučili češki? Saj bolje govorite od mene, Slovanke, ki sem se že nekaj mesecev učila tega jezika.« »Tu sem se naučil. V tej bolnišnici, v tej hiši. Tudi jaz ležim v tej vodi že pet mesecev. Poprej pa šest v postelji v mali dvorani, kjer smo bili sami ,težki, , taki, ki smo vpili. Vedno je kateri od nas vpil … Pekel … Jaz pa niti v vodo nisem znal zaprositi. Nisem znal reči, naj mi popravijo blazino pod glavo. Nisem jih znal niti prositi, naj pazijo, kadar so me nosili s postelje na posteljo, me previjali, umivali. Nisem jim znal povedati, kjer naj me primejo, da me ne bi preveč zabolelo. Zdaj pa znam vse. Naučil sem se.« »Vam kaj pišejo vaši z doma?« »Pišejo. Moji starši so še mladi. Oče pet in štirideset, mati štirideset. Lepa je še. Krasne lase ima. Črne. Do kolena ji sežejo, kadar jih češe. Tudi brata imam. Dve leti je starejši. Lep je, visok, višji od mene. Pri mornarici je,« mi je pripovedoval. Oči so mu sijale, usta so se mu nasmihala. Videlo se mu je, kako ponosen je na drage in kako jih ljubi. »Vam je bilo lepo doma?« »O, zelo lepo. Ljubili so me. Razvajali.« »Kaj vas ne bi mogla obiskati mati? Ali oče? Sicer je daleč, toda dobili bi dovoljenje, olajšavo na železnici …« »Ne, ne! Nočem, da bi prišli!« je vzkliknil in njegov obraz se je naglo spremenil. »Nočem, da me vidijo takega … Če bi moja mati vedela, kako ležim v kadi vode, da se niti premakniti ne morem … Nisem pustil, da bi pisali domov, kako sem ubog. Naj se vsaj oni tolažijo, da kmalu ozdravim in pridem. Od meseca do meseca … Pa četudi bodo čakali zaman, je vendar bolje, kot da me vidijo in zvedo, kako sem nesrečen.« Njegova mlada usta so se skrivila v slaboten, beden jok, a iz oči so mu pričele teči težke, težke solze. »Tudi moj brat je revček. Vsi ste reveži,« sem s trudom iztisnila skozi grlo in odšla na drugo stran, kjer je stala miza. Dela sem se, kot da nekaj urejam, da ne vidijo, kako nad njimi jočem. Moj brat se je v tej dvorani čudno spremenil. Postal je nekam teman, zaprt. Pričel je nekaj misliti in snovati, kaj, nisem vedela. Zdelo se mi je, ko da je njegova volja narasla in se okrepila. Vsak dan, vsako noč so bili daljši odmori med njegovim obupnim stokanjem in vpitjem. Toda kadar je kričal, so se mi zdeli njegovi kriki groznejši kot prej. Nekaj strašnega, upornega in divjega je bilo v njegovih izbruhih. Kot da nekaj preklinja, nekaj sovraži z nebrzdano, divjo mržnjo, kot da grozi, kot da nekaj zahteva z vso silo svojega bitja. Potem pa je znal biti mehkejši in nežnejši kakor kdaj koli. »Ako umrem,« mi je rekel nekoč, »ne spominjaj se me takega, kakršen sem zdaj. Misli name, kakršen sem bil poprej. Spominjaj se desetletnega razposajenega dečka, ki je lovil v gozdu metulje, medtem ko si ti ležala v travi in brala kakšno knjigo. Spomni se me, kakšen sem bil, ko si se ti možila. Kako so me oblekli, da bom tvoj paž pri poroki v cerkvi. Kaj se spominjaš, kako srečen sem bil, ko mi je tvoj mož takrat daroval dvokolnico, ker si ti to želela.« » Spominjam se, Jan.« »Ali se spominjaš, kako sem jokal, ko si odhajala?« »Spominjam se Jan.« »Se spominjaš, kako je bilo lepo, ko sem te prvič obiskala kot mlado ženo?« »Spominjam se, Jan.« »In potem, pozneje, ko sta bili že Jadviga in Stazika, kako mi je bilo čudno, da imaš otroka ti, Hanka, ki sem se s teboj tolikokrat igral, dokler si bila še doma … meni sta deklici rekli stric … Tako sta bili ljubki, ko sta bili majhni. In zdaj sta lep. Pravi lepotici bosta … Pa se mi vse zdi, da te ne ljubita dovolj …« »Ljubita, Jan, ljubita.« »Pa vendar … Tudi za Hansa, tvojega moža, sem vedno vedel, že zdavnaj, precej, da te ne ljubi, kot je treba … Ako umrem, pozdravi Jadvigo in Staziko … Reci, da jima naročam, naj te ljubita. Kolikokrat sem ju nosil na rokah … Takrat je bilo še lepo … Vse pozdravi. Brate in njihove otroke, bratrance in sestrične … Naj se me spominjajo takega, kot sem bil pred vojno, kot so me poznali, veselega, mladega, nasmejanega …« »Nikdar toliko ne govori, škodilo ti bo. Sam jih boš spet videl in pozdravil.« »Ne bom, vem, da ne bom.« Zaprl je oči. Ležal je v vodi in bolečine so popustile. Ni mu bilo treba kričati. Dolgo je molčal. »Kaj misli često na Kazimira Staszyńskega?« me je vprašal z resnim pogledom. Nikoli dotlej, prijatelj, se nisva pogovarjala o Vas, odkar se je vrnil z bojišča tako ubog. »Mislim,« sem priznala. »Če bi me videl takega … Tudi on bi zajokal nad menoj. Kako misliš nanj? Povej!« »Tako, kot se misli na nekaj lepega, visokega, daljnega, nedosegljivega. Brez želje. Kot se s soparne ravnine gleda na visok snežni breg, ki se blešči čist in lep v soncu.« »Kako še?« »Kakor nemirni potniki, večni brezdomci mislijo na lepi breg, kjer so zeleni gozdovi, čudovite strmine, čisti potoki, bujni gozdovi, cvetne livade in beli domovi, ki so ob njih nekoč pluli, a jih je ladja za zmerom odnesla na druge, puste strani. Žive v drugem življenju. A ne hrepene. Samo včasih jim misli lete k tistemu daljnemu bregu, ki so ga mimogrede pozdravljale samo oči, ki pa nanj v resnici nikoli niso stopili.« »Kako še?« »Kakor pobožni ljudje mislijo na svetnike, h katerim se zatekajo in pri katerih iščejo pomoči, kadar jim je duša žalostna in srce težko.« »Kaj ti še pričakuješ od življenja, Hanka?« »zase nič. Rada bi samo, da ti ozdraviš.« »Ne sprašujem te, kaj želiš meni, marveč, kaj pričakuješ za sebe samo?« »Nič več. Kar imam, mi zadostuje. Imam nekoga, na kogar morem misliti v največji lepoti. Misliti misli, kot da so molitve.« »Kaj ne želiš, da bi te otroka bolj ljubila, da bi bila bolj tvoja?« »Želim. Toda ta želja me več ne boli in ne peče kakor nekoč. Tiha je. Potrpežljiva. Ljubili in razumeli me bosta, če ne poprej, pa tedaj, ko bom mrtva.« »Te je tega naučila smrt naše matere?« »Res, to me je naučila smrt naše matere. Tudi jaz jo zdaj bolj ljubim in bolj razumem kakor tedaj, ko je bila živa.« »Jaz sem jo zelo ljubil.« »Ti si bil najmlajši. In od nas vseh si znal najlepše pokazati, da jo ljubiš.« »Vi niste znali prenašati njene očitke. Kadar se mi je zdelo, da je pridiga predolga, sem jo objel in poljubil, ona pa se je zmedla, pozabila je na svojo resnobo in se smejala z menoj.« »Žal mi je, da tudi mi nismo tako delali.« »Seveda, vi ste se vedno spuščali z njo v razpravljanje. Mater je treba ljubiti, objemati in poljubljati. Otroška glava ne more misliti kot materina, toda srci otroka in matere morata vedno udarjati enako in enako občutiti.« »Danes ti je bolje. Tako lepo se pogovarjaš.« »Veš, tu v vodi se spet včasih počutim kot človek. Mislim pa, da mi ni bolje, da mi nikoli ne bo bolje.« »Kako to? Ne smeš tako misliti!« »Vem. Verjemi mi, tudi meni je žal mojih mladih dni … Toda ne more biti drugače … Pomiril sem se … Hanka, ako umrem, pozdravi Kazimira Staszyńskega. Bil je moj vzor. Želel sem postati njemu podoben. Kakšen človek! … Ko je govoril, je bil gospodar vsem, ki so ga poslušali. Naše možgane in naša čustva je imel enako v oblasti. V nabito polni dvorani je mislil vsak poedinec, da ravno njega gleda njegovo prodorno, močno oko, da njegov silni, možati glas edinole njemu govori. Vsakogar je obogatil, kdor ga je slišal, vsakogar je napravil boljšega, kdor je prišel z njim v dotiko … Želel sem biti kot on, ko dozorim v pravega moža, zdaj pa, glej, klavrno, klavrno končavam …« To je bil njegov zadnji daljši pogovor. Oh, prijatelj moj, kakšen brezup je vrel iz njegovih oči vame. Kakšna tajinstvena in strašna teža je padala na mojo dušo. Ta dvorana je bila napolnjena s trpljenjem in obupom. Pet mesecev, odkar so postavili sem te velike kadi, ležita v njih Slovak in Rumun, a nihče od zdravnikov še ne more povedati, kdaj bosta mogla zdrava med druge ljudi. V kadi, kjer je ležal moj brat, je ležal pred njim drug tak trpin, no, pa je umrl v postelji, kamor so zvečer prenašali mojega brata, da spi. Spi! Niti seno samo noč ni spal, nikoli ni spal, niti eno uro neprekinjeno. V kolku in trebuhu so postajale njegove bolečine vse bolj pekoče. »Za rane na hrbtu niti več ne vem, ker me te na levi strani in na kolku žgo in pečejo, kot da nekdo z razbeljenimi kleščami trga meso in drob iz mene živega,« je tožil. Čedalje manj je govoril. Glas mu je postal hrapav od kričanja, ustnice hrastave, jezik otečen in krvav, ker ga je v blazni bolečini grizel. Obraz mu je počrnel. Oh, ubogi, ubogi moj brat! Prišla je dr. Jablonska. »Čujte, zakaj vi zdravniki dopuščate, da ljudje toliko trpe?!« sem ji rekla, spremljajoč jo od brata po hodniku do stopnic. »Dajte mu nekaj, da umre, če mislite, da ne bo ozdravel!« »To se nikoli ne more vedeti. Zdravnik je varuh življenja do konca.« »To je neusmiljeno!« sem vzkliknila in skoraj zasovražila njo in vse zdravnike in njihovo znanost. »Če bi bil vaš brat, kaj bi ga vi pustili, da se tako muči?« Molčala je. »Kaj niso v Ameriki zdravniki zagovarjali misli, naj se da strupa vsem brezupno bolni, ki veliko trpe, da se ne bi brezplodno mučili v brezkončnost?« »Nekateri, res.« »Tudi stari Špartanci so izpostavljali slabotne otroke poginu, a o nekem divjem narodu sem brala, da ubija starce, ko ne morejo več hoditi. Sin to napravi očetu. Zdaj se več ne zgražam nad njimi. Bolj so usmiljeni od nas!« Prijatelj moj, zakaj smo človekoljubni, ko je človekoljubnost pogosto okrutnejša od divjaštva?! Moj Jan je strašno končal. Grozno, grozno je končal moj brat. Ponoči sem bdela pri njem. Trpel je bolj kot kdaj koli. Niti minuto, niti minuto ni spal. Strašna no! Njegova slina je bila krvava, ker je grizel jezik in ustnice. Morala sem mu držati roke, da ne bi izgrizel svojega bednega mesa z rok. Na bledi koži njegovih suhih rok so se poznali sledovi zob. Kričal je, rjovel grozoviteje kot kdaj koli. »Ubij me! Ubij me, Hanka, kaj ne vidiš, kako trpim! … Zakaj, zakaj ne znorim?! … če je konj ranjen, ga ustrele iz usmiljenja. Človek pa mora mesece in mesece trpeti huje od divje zveri. Gorje mi, gorje mi!« Pokleknila sem k postelji, pritisnila sem njegovo glavo na svoje lice. »Bratec moj ubogi!« Oh, kaj koristijo besede?! Nič, nič! Grozno je, če si brez moči. Za ceno svojega življenja hočeš pomagati, pa si kot zid, ki niti ne sliši niti ne čuti. Ure in ure se lomi v tebi v vsaki stanici telesa in možganov en sam edini krik: Hočem ti pomagati! Hočem, hočem! A roke so brez moči. Niti božati ne moreš več. Taka tuga je v srcu, tak obup v duši, da se usta niti šepetati ne drznejo več. Sram jih je lepih, mehkih besed, ki slabotno padajo v brezupno praznino, preden so dosegle uho tistega, ki naj bi ga tešile. Široko odprte, preplašene oči gledajo z grozo to nad vse strašno bedo. Saj to ni resničnost! To so sanje, grozne, divje sanje, ki jih je ustvarila domišljija pekla, hujšega in strašnejšega od Dantejevega! Toda vrisk nečloveškega obupa, ki otopeva možgane in ledeni srce, opozarja dušo na muke v grozni resnici. Saj kriči brat! Brat rjove, mučen od satansko besnih bolečin. Brat rjove in ne more ne živeti ne umreti. Joj, joj! Solze so premalo za tako nesrečo. Srce tišči v prsih, zdaj ledeno kot kamen, zdaj vroče kot živ ogenj. »Pojdi, Hanka! Pusti me! Zapusti me! Zakaj se me ne ogneš?! Beži, da ti ne ubijem duše s svojo peklensko usodo! Beži! Reši se me!« Zakaj mu ne otope možgani?! Zakaj mora v e d e t i, kako mu je strašno, strašno?! Dnevna svetloba se je mešala s sijem električne žarnice. Hladen jutranji veter je zapihal skozi okna. Moj brat je obmolknil s strašnim molkom. Pogledala sem mu v oči in postalo me je strah. Iz pekla se gleda tako. Obup brez konca, brez upa … Drhtel je kot šiba. »Te zebe?« »Ne.« »Drhtiš …« »Od slabosti … Rad bi spal.« Zaprl je oči. »Pojdi, Hanka, spočij se … Ta noč je bila strašna …« »Bom šla kasneje. Spi. Varovala te bom. Malo bom počakala.« Ugasila sem električno luč. Zunaj je bil tisti posebni, čisti, tajinstveni mladi dan pred sončnim vzhodom. Prišel je bolničar v sobo. »Prebudil sem se prej kot navadno. Pojdite, gospa, v svojo sobo in lezite. Bom jaz pazil.« »Seveda, pojdi, Hanka!« je rekel Jan. »Spal bom.« Toda še vedno je drhtel in njegove oči so bile nenavadne, strašne. Hotela sem ostati, toda nanadna utrujenost mi je prevzela telo. Vreči se kamor koli na tla! Zatisniti oči, zaspati, pozabiti! »Pojdi, Hanka, spočij se! In hvala ti!« je šepetal Jan, a njegov dih je bil vroč. Kolena so se mi šibila. »Zbogom, Jan! zbogom, ubožec moj nesrečni!« Poljubila sem ga na čelo kot zmerom. Bilo je razbeljeno, žile pa nabrekle na sencih. »Zbogom, Hanka! Dobra si. Hvala ti!« Stisnil je roke v pesti. Drhtel je. »Pojdi! Rad bi spal! Oviraš me …« je kriknil skozi zobe ostro, sovražno. »Saj grem, saj grem.« Vedela sem, kakšni so bolniki, ko jih vse razburja in ovira. Bila sem že pri vratih. »Ne zameri, Hanka! Dobra si Hvala!« je kriknil za menoj. Njegov obraz se mi je zdel pogumen in poln sile kakor poprej, ko je bil še zdrav in brezbrižen. Samo strašno teman, strašno resen … Toda bila sem preveč izčrpana, da bi razmišljala naprej, delala zaključke, se bala. Odšla sem. Stopila sem k oknu na hodniku, od koder se je videlo žareče nebo. Zora je vzhajala nad mestom do srede neba. Bolničar je šel mimo mene. »Gospod me je poslal po čaj. Zaželel si je čaja. Rekel bom nočni postrežnici v kuhinji … Kakšna krasna zarja! Čudovita …« Tedaj je divji krik neizmerne groze odjeknil iz sobe, zadonel po hodniku. In še eden, strašnejši, daljši od prvega. Tudi dva druga glasova kričita, kličeta na pomoč. Tekla sva nazaj. Bolničar je odrinil vrata, da so se široko odprla. Planila sva v sobo. Joj, grozno! Joj, strašno! Jan je ležal na pol gol na postelji. Z nepojmljivo silo je strgal povoj s strašne rane na boku in trebuhu. Curek gnoja in krvi je omadeževal rjuho in kapal na tla. A njegova strašna roka je še vedno grebla po lastnem drobovju. Grozovit smrad je hitro zastrupljal zrak v sobi. »Jan! Brat!« Hotela sem skočiti k njemu. Hotela sem zakriliti z rokami, zaječati – toda pred očmi se mi je zameglilo in trdo sem padla po tleh. Pravili so mi, da sem ležala pet dni v nezavesti in blodnji. Včasih zna biti narava vendarle usmiljena … Toda, prijatelj, zdi se mi, da ne bom nikoli več vesela, da se ne bom mogla nikoli več zasmejati. Prijatelj moj, postala sem starka. Moj obraz je še mlad, moja duša pa je stara sedemdesset in še več let. Kajti videla sem in slišala, kako je trpel in kako je končal moj Jan, moj lepi najmlajši in najljubši brat, Vaš učenec. Ni ga več. Umrl je grozne smrti. Prijatelj moj, prijatelj moj! Kje so Vaše roke, da sklonim svojo glavo in da jokam, da se izjokam?! Oh, kako sem uboga in strta, potrebna tolažbe kot otrok, ki je ponoči zablodil na grobove, pa so ga preganjale pošasti. Prijatelj, trudna sem, nepopisno trudna. Prišel bo dr Wronski. Hudo bi se jezil, če bi vedel da Vam že tri dni popisujem usodo svojega brata. Toda Vi prijatelj moj, Vi ste edini, ki tešite moj obup. Misel na Vas me tolaži. Čeprav ste daleč, daleč, na drugi strani strelskih jarkov, ki sekajo našo bedno poljsko zemljo, ste vendar podpora moji duši in uteha mojemu srcu. Prijatelj, nesrečna sem, zelo sem nesrečna! == V novembru 1915. == Spet je zima. Nastopila je prej kot po navadi. Mraz je hud in neusmiljen. V Evropi pa je še vedno vojna. Še vedno prelivajo najboljši sinovi evropskih narodov svojo kri, dan na dan jih pada še vedno na deset tisoče v prezgodnje grobove daleč od svojih domov. Najstrašnejša od vseh vojn, kar jih pomni zgodovina človeštva, pustoši kot orkan po poljski zemlji in nešteto poljskih hiš je upepeljenih. Kdo bi preštel naše vasi in mesta, ki so porušena? Kdo bi pregledal poljske rodbine, ki jim je uničen trud in napor očetov in dedov za vedno in se zdaj kot berači vlačijo po tujem? Kdo bi vedel za vse poljske otroke, ki so poginili, blodeč po gozdovih in močvirjih? Prijatelj, moje misli so že trudne in ne morejo dojeti ogromne nesreče, ki nas je zadela. Kaj bo z nami, ko se umiri orkan, ki že leto dni pretresa temelje Evrope? Poljaki smo srednji velik narod, ki se je komaj pričel polagoma popravljati od udarcev nesrečne usode zadnjih stoletij. Zdaj bomo ostali siromašnejši, kot smo kdaj koli bili. Kako in kdaj bomo okrevali? Prijatelj, moja duša je neizmerno potrta. Izgubljam vero, izgubljam vero v ljudi, v človeštvo. Kaj bo kdaj človeški rod sposoben, da se povzpne na višjo stopnjo, ko bodo vse vojne odveč, ko bodo imeli vsi učenjaki, vsi izumitelji, vsi veleumi en sam cilj pred seboj: da osrečijo človeštvo, ga oplemenitijo in ustvarijo raj na zemlji? Vi, prijatelj, ste me tako učili. Vi, prijatelj, ste prerokovali tako srečno prihodnost človeštva, vi ste s svojim delom pomagali graditi to lepo pot v boljši svet. Verovali ste v ljudi, verovali ste, da se bo človeštvo pretolklo do cilja, ki ste ga Vi že slutili. Prijatelj moj, kaj Vi tudi danes še verujete v to? Kaj morete verovati? Od severa do juga, od vzhoda do zahoda je danes Evropa oborožena z najgroznejšim orožjem, kar si ga je mogla izmisliti najdrznejša domišljija. Germani, Slovani, Romani – vse se bori, kolje, ubija. Vso svojo staro civilizacijo stavlja Evropa v službo vojne. Učenjaki ji dajejo na razpolago svoje izume, socialisti svojo organizacijsko spretnost, tovarnarji svoje tovarne, banke svoj denar, duhovniki svoje prižnice, moški svoje mišice, ženske svoje usmiljenje. A kultura? Koliko kultur je že ustvarilo človeštvo, pa jih je spet uničilo, kakor otroci uničijo igračko, ki so se je naveličali! V saharski puščavi spe pod vročim peskom, ki ga nosi in prenaša samum, veličastna mesta, visoka stara kultura, mogoče starejša od tiste, ki je shranjena v silnih piramidah starih Egipčanov. Vsa Evropa je ogromna grobnica starih kultur narodov; njihove sledove zbiramo po muzejih; vsa stara kultura je ostala brez koristi, skoraj nepoznana širokim slojem današnjih dni: milijonom in milijonom analfabetov, od katerih vsak pričenja zase prav za prav tam, kjer je pričel svetopisemski Adam. Kaj se krije pod plastmi zemlje in kamenja v Aziji, v tej tajinstveni zibelki človeštva? Kolikokrat je pričenjalo človeštvo znova, da si ustvari višje, lepše, plemenitejše, bolj duhovno življenje? Če je napredovalo, je napredovalo samo na zunaj. Postalo je zvitejše, izvilo je naravi nekaj njenih skrivnosti, čes da se bo z njimi okoristilo, a se z njimi uničuje. Prijatelj moj, dvomim, dvomim v vse. Človeški možgani so mogoče bolj izdelani, kot so bili pred kakim tisočletjem, toda nagoni so ostali isti. Kaj niso bili pred dvema tisočletjema ljudje v svojem bistvu prav taki, kot so danes? Bili so se, kot se tudi danes bijejo. Nekateri razsvetljenejši so ljubili umetnost in znanost, kot jo tudi danes ljubijo izbranci. Znali so misliti, bili so modri. Sokrat ni manjši od Nietzscheja. Kaj smo postali boljši zaradi odkritja, da se zemlja vrti okrog sonca, ne pa sonce okrog zemlje? Kaj smo manj podli, kaj manj podlegamo živalskim strastem, ker poznamo magnetizem in elektriko, o čemer naši pradedje niti sanjali niso? Tudi pred dvema tisočletjema so znali biti zmagovalci velikodušni. Grški pesniki so peli tragedije o Perzijcih, katerih vojske in brodovje so uničili njihovi vojskovodje. Pred devetnajst sto leti se je rodil Kristus in je učil: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. Učil je odpuščati sovražniku, pomagati ubogim, usmiliti se nesrečnih. Grešnico so kamenjali, on pa jo je tolažil z dobrimi besedami, ubogim v duhu so se rogali, on pa je rekel, da je njihovo nebeško kraljestvo, njegov učenec ga je trikrat zatajil, on pa ga ni odgnal od sebe. Razumel je Tomaža, ki se je moral s prsti dotakniti njegovih ran, da je veroval. Nikogar ni obsojal, nikogar ni preklinjal, nad nikomer se ni maščeval. Dve tisočletji živi že njegov nauk na zemlji, nad sto milijonov duhovnikov je razglašalo njegove besede v vseh človeških jezikih, v milijardah knjig se je širila njegova prva in najlepša zapoved: Ljubi svojega bližnjega! A kaj so storili ljudje iz vsega tega? Kaj njegov nauk kaj ovira evropske krščanske narode, ko se med seboj bojujejo bolj besno, grozno, vztrajno, kot so se nekoč borili divjaki med seboj za zver, ki so jo ubili s kamenjem? Kjer so kristjani, ki žive, kot je zapovedal Jezus Kristus? Kje so duhovniki, ki niso zatajili imena tistega, ki mu služijo? O, prijatelj, ne verujem več v ljudi! Ne morem verovati! Tisočletja jih niso spremenila, pa jih tudi nova tisočletja ne bodo. Ostajamo vedno isti. Nikoli ne bo mogel človeški duh slaviti zmage nad temno dediščino naše krvi. Nikoli se ne bomo osvobodili večnih okovov strasti in zlih nagonov. Za nas ni srečne prihodnosti, ki sem vanjo začela verovati pod Vašim vplivom. Za nas ni resničnega napredka, napredka duše in srca, ki bi edini mogel postati rešitelj človeštva. Nikoli ne bodo vsi narodi zemlje težili za istim. Nikoli ne bodo vsi verovali v isto, nikoli ne bodo v istem smotru našli svoje rešitve. Ni je znanosti, ki bi spremenila ljudi, ki bi jih napravila blage, boljše, ki bi jih rešila zadnje strašne živalske dediščine. Ni je vzvišene ideje, ki je ljudje ne bi ponaredili. Ni plemenite težnje, ki je ne bi zlorabili. Ljubi svojega bližnjega, je učil Kristus. Bodite krotki kot ovce! … Z dobroto, plemenitostjo, samozatajevanjem in z brezmejno blagostjo je objel ljudi, zbral je okrog sebe učence in naslednike. A precej po njegovi smrti so spremenili njegov nauk, da je postal ugoden ljudem in njihovim navadam. In dvignili so meč, da so s krvjo razširjali vero Kristusovo, vero ljubezni. Od Konstantina, bizantinskega cesarja, preko srednjeveških križarskih vojn so zatajili prvo in poglavitno zapoved tistega, ki so ga napravili za svojega Boga. A nihče od njih ni pomislil, da je bogoskrunstvo moliti za blagoslov orožja istega Boga, ki je zapovedal: Ne ubijaj! Ljudje se niso pokoravali Bogu, ki so o njem učili, da more kaznovati zlo in nagraditi dobro. Niso se ravnali po odredbah Boga, ki obeta nebeško blaženost tistemu, kdor ga uboga, a preti s kaznijo večnih peklenskih muk onim, ki ga ne ubogajo. Tudi Vi, prijatelj, morete z drugimi optimisti upati, kako bodo ljudje sledili i d e j i dobrega?! Ideji, ki bi koristila človeštvu, ki bo pa vsaj spočetka marsikoga veljala žrtev! Ne verujem, prijatelj! A mislim da jih je veliko, veliko, ki ne verujejo več v nobeno stvar. Ne verujem več v prihodnost Poljske! Ne verujem več v prihodnost Evrope! Ne verujem več v kulturo ne v napredek ljudi! Vedno bo veliko zlih ljudi, a malo plemenitih. Vedno bodo tirani in sužnji, vedno izkoriščevalci in izkoriščanci. Vedno bo brezobzirnost gospodovala nad krotkostjo, sila nad dobroto. Kaj niso spremenili stare oblike od temeljev, a kakšen je končni zaključek? Koliko je amerikanskim siromakom, podložnikom svobodne republike, bolje kot siromašnim podložnikom ruskega carja?! Povsod trpe nesrečni enako, a v novem svetu je mogoče še huje parijam brez čiste ogrlice, ker imamo mi v stari Evropi več razumevanja za patino umazanarije in za vzdihe beračev kot pa tem preko oceana. Tam preko umirajo izločenci prej kot pri nas, kajti pri nas je več mehkočutnih duš, ki z miloščino podaljšujejo trpljenje, lačnih brezdomcev. Toda krivica, ki jo delajo tisti, ki imajo oblast, onim, ki je nimajo, je povsod enako strašna. Vi verujete, da se bodo tisti, ki jih danes gazijo, nekoč spametovali in zahtevali svoje človeške pravice, ker so v večini. Da jih nihče ne bi mogel premagati, če bi bili složni. Pa kaj, ko so neumni! Zmeraj so bili neumni in neumni bodo tudi ostali! Tudi za časa starih Rimljanov je bilo več sužnjev kot gospodarjev. Gotov se je tudi v njihovih glavah porodila kdaj smela misel. »Kako da sem prav jaz suženj, ko pa imam telo z životom, glavo, rokami in nogami kakor gospodar?!« To je prav ista drzna misel, ki včasih razburja današnjega delavca, da se sprašuje: »Zakaj si moram v potu svojega obraza služiti kruh, drug pa zapravljajo moje hudo trpljenje, ne da bi kaj delali? Vsi smo se rodili nagi iz materinega telesa in vsi bomo nekoč služili črvom za hrano in se spremenili v prah. Zakaj pripada nekaterim vse, toliko drugim pa nič?!« Pa kaj vse to koristi? Kaj to kaj spremeni red stvari? Če gre danes komu bolje, takoj pozabi, da mu je šlo včeraj slabo. Če je v starih časih po slepi sreči suženj postal svobodnjak in gospodar, da je tudi sam imel sužnje, jih je prav tako šibal, kot so prej drugi šibali njega. Tudi danes se od sto bogatašev, ki so še včeraj bili delavci, mogoče komaj eden spominja, kaj je bil in kaj je pretrpel, kako je živel, in je zato tistim, ki so v njegovih rokah, pravičnejši in boljši gospodar, kot so bili drugi njemu. Tudi volka lahko ukrotiš, ampak njegov mladič bo vendarle volk, divji in nevaren kot vsi volkovi. Človek se rodi zmeraj tak, kakršen je bil pred tisoč leti. Ni ga, v katerem ne dremajo vsi zli nagoni. Lahko se navadi obvladati samega sebe, njegova duša postane lahko velika in svobodna, brezmadežna, čista kot kristal. Ampak kdo pravi, da bodo njegovi otroci taki, kakršen je sam? Kaj nimajo geniji butce za sinove, plemeniti pa podleže? V vsaki zibelki se začenja žalna igra človekova iznova. Kje ste, prijatelj, da me rešite teh črnih misli, s katerimi se bori moja duša? Prijatelj moj, danes sije sonce. Zimsko sonce, pa tudi to je lepo. Že nekaj dni je ležala megla. Megle ne ljubim. Nikdar je nisem ljubila. Toda odkar sem preživela toliko težkega, odkar divja vojna, mi je še neznosnejša. Zavleče se mi v dušo, pije mi moč, tlači me kakor mora. Moje srce, že tako utrujeno in žalostno, se čisto skrči in zgublja zaupanje in vero v vse, v samo sebe, v narod, v človeštvo. Sonce me spet budi. Oh, sončna luč, svetel dan, visoko modro nebo! Nikoli ni človek tako nesrečen, da ne bi opazil take lepote. Prijatelj moj, vem, da bi se jezili name zavoljo mojega malodušja. Vi, ki nikdar ne obupujete, bi imeli nešteto razlogov proti vsaki moji sumnji. Prijatelj moj, ne, ni res, da ne verujem v ljudi, niti v boljšo, svetlejšo bodočnost človeštva! Ne vem, kdaj bo prišel oni srečni čas, ko bo zemlja vsem ljudem dobra mati, ko si bodo ljudje bratje. Čez tisoč ali čez pet tisoč let, morda še kasneje? Vendar verujem, da bo tako! Gotovo pride do tega! Prišel bo čas, ko ne bo vojn, ko ljudje ne bodo nalašč delali hudega drug drugemu. Vsaj to! Prijatelj, brez upanja ni moči živeti. Srce je kakor cvetlični vrt, iz katerega je hudobna roka izpulila cvetje. Ostalo pa je še nekaj korenin, seme se je raztreslo po zemlji in ob prvi pomladi je vrt spet poln zelenja in cvetja. Življenja ni mogoče ustaviti in dokler je življenje, se snujejo v glavi nove misli, poganja v duši novo upanje. Odkar živim tukaj doma, pazim spet na svojo moč, kakor me je navadila Jablonska in kakor mi je zapovedal dr. Wronski. Redko premišljujem o vprašanjih, ki jih ne morem razumeti in ki pred njimi duša omahuje. Vendar mračni dnevi in megla razkrajajo mojo odporno moč in polnijo srce s svojo jedko črnogledostjo. Kadar pa je sonce,m oživim iznova, živčna pobitost popusti in moje misli so spet vedrejše in svetlejše. Vem, da sem le kaplja v morju. Vem pa tudi, da je bilo morje od nekdaj in da bo, dokler bo zemlja. Moram se umiriti, moram se zadovoljiti z malim, zožiti meje svojih misli in svojega hotenja. Poskusila sem spremljati vojne dogodke dan za dnem s svojimi mislimi. Tisto, kar se zgodi, je tako silno in strašno, da bi človek znorel, če bi si nazorno predstavljal grozoto vsega, kar se dogaja na bojišču in za njim, po bolnišnicah, v stanovanjih revežev, po zaporih in v hišah mater in vdov, ki so izgubile sinove in može. »Nikar ne mislite na to,« mi je dejal dr. Wronski. »Saj niti jaz ne smem veliko premišljevati. Ne smem misliti na usodo našega naroda, ker bi se moral ubiti od žalosti. Kolikor mogoče malo premišljujem o vojni in politiki našega naroda. Opravljam svojo dolžnost in čakam, to je edino, kar morem. Veliko naših se veseli, ker so Nemci zasedli tako ogromen del poljske zemlje, ki je pripadala Rusiji. Jaz pa sem zdravnik in zato vedno mislim samo na beg prebivalcev, na težave naših ljudi, na propadanje naših otrok in žen. Kjer se tolika vojska, ruska, nemška in naša vali sem in tja, tam bodo ostali grozni sledov, ki jih ne bosta mogla izbrisati niti dva, trije rodovi. Poljski narod je dobil v vojni rane, ki jih ne bo mogel dolgo zaceliti, mogoče celo nikoli. Biti prizorišče takih vojn, kakršne so danes, je za vsak narod strašna usoda. Nikdar več ne bo Belgija tisto, kar je bila, in tudi Poljska ne bo več nekdanja. Mogoče dobimo svojo staro neodvisnost, svoje davno kraljestvo, ampak malo nam bo koristilo vse to zdaj, ko so najboljši Poljaki izdihnili, ko nam bodo izumrli otroci, žene pa bodo okužene s strašnimi boleznimi. Zares, vsa vojskujoča se Evropa izgublja svoje najboljše ljudi. Evropski rasi preti nevarnost in oslabljenje bo nastopilo pri vseh vojskujočih se narodih tako, da ga še stoletja ne bodo mogla izbrisati. In prebivalstvo ozemlja, na katerem divja ta vojna, trpi desetkratno in še bo trpelo. Tudi drugi narodi izgubljajo mladeniče in zrele može, toda mi izgubljamo vrt tega še otroke in žene. Tam, kjer se vojskujejo, se ne menijo za dojenčke in slabotne otroke. Tam, kjer grme topovi, molči človekoljubje. Če je vojak lačen, sme vzeti zadnji košček kruha iz rok žene, ugrabiti vse, kar najde. Rusi so pred sto leti zažgali svojo Moskvo, da ne bi padla v roke sovražnikov. Bilo bi bolje, če bi nam zdaj zažgali Varšavo, kot da so nam zažgali na tisoče naših vasi. Bila bi manjša škoda za poljski narod in njegovo prihodnost. Od česa živi zdaj po vaseh naše ljudstvo, kaj jé, kje se skriva pred mrazom? Zmagovalci so prišli lačni, pa so našim kmetom vzeli še tisto, kar so zapustili Rusi. Že zdaj se nekateri čudijo, ker jih ruski Poljaki ne pozdravljajo kot svoje rešitelje kakor Židje, ki so trgovali z Rusi, zdaj pa trgujejo z njimi.« Dr. Wronski mi je prepovedal branje časnikov. Včasih se zvečer pripelje iz Zaleska in mi pripoveduje, kaj se je zgodilo v njegovem zavodu in kaj je pri obedu mimogrede bral v listih. Pripovedoval mi je o našem napadu v Srbiji. Žal mu je srbskega naroda. »zaslužil je boljšo usodo, kot ga je doletela. Potoval sem tam doli po Dalmaciji in po Črni gori, Bosni, Hercegovini in Srbiji. Imeniten narod. Lep, zdrav rod. Nadarjeni ljudje. Pesniki. Govore v vezani besedi in njihov jezik je zveneč, jasen in prijeten. Mlad narod. Pred petdesetimi leti so tam gospodarili še Turki. Njihove kule so gledali celo na Jadransko morje in v Beogradu se je svetil polmesec. Tudi ti Jugoslovani imajo podobno usodo kot mi. Pozabljeni so že skoraj časi, ko so bili samostojni in združeni. Francozi so pod Napoleonom zbrali za nekaj let del njihovih rodov v Ilirijo. Dalmatince, Hrvate, Slovence. Avstrija jih je spet ločila na pet, šest dežel s posebnimi upravami. Avstrija bi mogla z njimi ustvariti Jugoslavijo in bi lahko brez posebnih žrtev pritegnila k sebi tudi Srbe še pred balkansko vojno, pred Obrenovići in pred kraljem Petrom Karađorđevićem. To so nesrečni narodi, razcepljeni kot mi Poljaki. Toda mi smo celota vsaj kot narod. Naša kultura je ena, naša umetnost, znanost, literatura povsod ena sama, p o l j s k a : v Poznanju, Varšavi, Krakovu, Lvovu. Oni govore en jezik z majhnimi razlikami, kakor jih imajo narečja vseh narodov, od triglavskih alpskih vrhov pa doli do Kotora ob Jadranu. Srbohrvatski bodo razumeli v Ljubljani, Zagrebu, Trstu, na Reki, v Duborvniku, na Cetinju, v Sarajevu, Beogradu, Nišu, v Macedoniji. Toda namesto ene literature imajo tri in njihovi otroci se uče iz sedmih ali osmih različnih šolskih knjig. Bratje so, vendar se mnogi mrze kot največji sovražniki. Tudi nje bo ta svetovna vojna oslabila kakor vse majhne narode. Oslabila jih bo tem bolj, ker jih je manj in ker so bolj razcepljeni. Samo veliki narodi bodo mogli obdržati svoj narodni položaj tudi po vojni, medtem ko bodo majhni životarili in umirali. Svetovna vojna je za nekaj stoletij pospešila njihovo usodo. Po tem velikanskem odločilnem trenutku pred spremembo se bo v Evropi začel smrtni boj majhnih narodov in se bo končal tem hitreje, čim večje izgube bo prizadela dolgotrajna vojna njihovemu prebivalstvu in čim slabotnejša je bila njihova kultura pred vojno. Zdaj umira srbski narod. Bojuje se zdaj že četrto leto. Hrabri so ti ljudje kakor Špartanci, toda zmanjkalo jih bo, kot je zmanjkalo Špartancev. Ta zgodnja zima, ki jih je preganjala na strašnem begu v albanskih gorah, je zadnji smrtni udarec njihovi sili. Tudi Francozi so začeli po napoleonskih vojnah nazadovati, propadati. Vendar jih je še danes štirideset milijonov, imajo svojo slavno kulturno preteklost, pri njih se je rodila moderna demokracija in svoboda in svet jim tega ne more niti ne bo mogel pozabiti, tudi po tej svetovni vojni ne. Srbov je bilo pod beograjsko vlado pred balkanskimi vojnami komaj tri milijone, nato je prišla vojna s Turčijo, Bolgarijo, prvi avstrijski napad preteklo jesen in kužne bolezni, strašna epidemija pegastega legarja pozimi, naše sedanje napadalno prodiranje, beg vsega naroda v Macedonijo in v puste albanske gore, prezgodnja zima, lakota – mogoče je ostalo le še poldrugi milijon prebivalstva, žen, otrok, starcev in težko, da je dve sto tisoč zrelih, zdravih mož in mladeničev, če vštejemo tudi tiste, ki so ujeti. Kakšen narod je to? To ni več narod, s katerim bo računala prihodnost. Kaj so danes Finci, Estonci, Slovaki, Slovenci in celo Čehi? Kaj pomenijo med svetom? Evropsko posebnost! In tudi mi Poljaki, ki nas je bilo pred vojno dvajset milijonov, ko naša slavna preteklost še ni tako stara, da bi jo veliki kulturni narodi že pozabili – kaj smo mi? Kaj nas čaka? Kdaj bomo padli pod mejo, ki loči srednje narode od majhnih, ker smo bili že v zadnjih stoletjih izločeni iz števila velikih narodov, ki vplivajo na svetovno zgodovino?« Jezno je odvrgel cigareto. »Tisočkrat sem se že zaklel, da ne bom več premišljeval in govoril o tem, toda naj začnem o čemer koli, vedno končavam pri tem težkem in žalostnem vprašanju: Kaj bo iz nas, kaj bo?! Nadejam se in bojim. Najdrznejše načrte snujem za svoj narod. Vidim ga slavnega in močnega, kako okreva od strašnih stoletnih udarcev usode, kako cvete, kako se razvija, da bo v novi dobi z novo slavo okrasil poljsko ime. Vidim ga, kako se trga iz okovov neznanja in suženjstva, kako se širi kultura med poljskim ljudstvom, kako si naše družine pridobivajo novo blagostanje, kako tekmujemo z drugimi narodi za prvenstvo v znanosti, umetnosti in napredku. Neodvisni smo in prosti, svoji lastni gospodarji. Novi duh enakosti nas vse prevzema, brati kmeta v kolibi z gospodom v palači in vsi čutimo, da smo ene krvi, sinovi iste matere. Naše žene, od nekdaj duhovitejše in lepše od drugih, postajajo tudi bolj delavni in poštene od drugih, rode Poljski nov, zdrav, srečen rod. Nove vasi so vstale na pogoriščih, lepše in udobnejše od starih. In povsod nove, prostorne šole, kjer navdušeni učitelji in učiteljice uče našo mladino o vsem koristnem in dobrem, kjer uče o novem, razsvetljenejšem, boljšem in plemenitejšem življenju, kot smo se mi učili in ga živeli. Na grobovih naših sinov, ki jih je na sto tisoče padlo na levi in desni v neštevilnih strelskih jarkih, ki so z globokimi ranami razrili našo zemljo, poganja nova prihodnost, novo bujno, mlado, zdravo življenje. Jeszcze Polska nie prezegrana …« Solze so se zasvetile v starčevih očeh. Njegov plemeniti obraz je vzplamtel v ognju navdušene ljubezni do našega rodu in doma. Izpil je čašo čaja, zamahnil z roko. »Sanjač! Kakor da mi je dvajset let!« Zresnil se je in razžalostil. »To so le sanje, draga gospa Hanka! Lepe slike srca, bleščeči milnati mehurčki, ki se z njimi igrajo otroci in ki se razblinijo v nič, če se jih dotakne veter. Moji možgani mi ustvarjajo drugačne slike, prinašajo drugačne številke. Drugo leto traja vojna, mogoče bo trajala še eno leto ali dve. Lahko je zmešati niti, težko jih je spet uredit. Vojske stoje z ene in druge strani na poljski zemlji in nihče ne ve, kjer se bodo bíle nove odločilne bitke. Naši otroci bodo propadli od mraza in pomanjkanja in naše žene se bodo pokvarile. Velike nesreče se vedno rode z obupom, brezobzirnostjo in nravstvenim propadanjem naroda. Sit človek je lahko pošten. Žene, ki so se jim možje izgubili v svetu, ki so jim otroci pomrli od lakote, ki so njih ognjišča uničena od ognja in topov, morajo ali ponoreti od žalosti ali postati brezdušna bitja, ki se z razuzdanim smehom prodajajo vojakom za kos kruha ali za denar, za katerega si človek lahko omisli steklene koralde, izrezane čevlje, srajce, pisane svilene trakove, likerje, da se napije in na vse pozabi … Ampak zdaj dovolj o vsem tem. Nikar o tem ne berite, nikar se o tem ne pogovarjajte in ne premišljujte. Toda tudi jaz sem, zdravnik, vas mučim s temi žalostnimi premišljevanji! … Povejte mi rajši, kaj delajo vaši otroci, vaš krščenec, mali Kazimir? Menda mu zobje ne povzročajo sitnosti, ko me niste takoj peljali k njemu?« »Popolnoma je ozdravel,« sem se nasmehnila. »Debel je in čvrst kot vedno. Vendar bo še Poljakov!« Mladi Joži, ki sem jo spoznala v praški porodnišnici in ki me je prosila, naj bom botra njenemu sinčku, je padel mož na bojišču še v začetku poletja. Bila sem tedaj silno zaposlena z Janovo boleznijo in nisem imela smisla za nič drugega. Dr Jablonska je na moje stroške dala Jožo z otrokom v bližini Prage k neki kmečki družini. Zdaj, ko sem se tu doma vendar nekoliko opomogla in se duševno malo pomirila, sem pisala ponjo. Iz velikega konjskega hleva svojega pradeda sem dala napraviti dvoje majhnih stanovanj in večjo dvorano. V eni sobici stanuje Joža z malim Kazimirom, potem pride skupna kuhinja, dalje sta še dve sobi, kjer stanuje učiteljica Lewska s svojo materjo in otrokom. V dvorani se zbirajo veliki in majhni otroci iz okolice. Lewska pazi nanje in jih uči. Opoldne dobivajo kosilo, ki ga kuha in deli Joža. To so otroci žen, ki odhajajo v mesto za delom v tovarne in vojaške delavnice ali v Zalesko, da perejo perilo, cepijo drva, pomagajo v kuhinji in poslopjih. Naš kraj je reven in zemlja je na vznožju visokih gora nerodovitna. Težko živijo. Poprej so njihovi možje delali po gozdovih in tovarnah, zdaj pa morajo žene same prispevati, ker je podpora premajhna, da bi bilo moči živeti od nje. Za otroke sem ustanovila to zavetišče, ki je obenem tudi šola in zabavišče, da ne živim brez koristi. Vi ste v meni vzbudili težnjo za vrednim, lepim, dobrim in koristnim življenjem. Prijatelj moj, vedno bi bila rada vredna Vaše naklonjenosti in Vašega prijateljstva. Upravičila bi rada vero, ki ste jo imeli vame, zaslužila spoštovanje, ki ste mi ga izkazovali. Bila sem Vaša prijateljica, Vaša učenka. Veliko dobrega in plemenitega ste zasejali v mojo dušo. Še opazila nisem, kako je pognalo, se krepilo, rastlo. Čudim se, od kod imam nenadoma moč, da morem delati vse to. Od kod imam smisel za malo, skromno, tiho delo. Nikdar nisem niti slutila, koliko zadovoljstva daje tako delo in kako miri. Kajne, prijatelj zdaj ni časa za zgodovinske študije, ko se zgodovina dela. Zdaj ni prostora za nečimurnost pri nas izobražencih, ki smo precenjevali duševno delo, knjige, slike, glasbo – kakor pravi dr Wronski. »Če ste obvarovali ubogega poljskega otroka, da je ostal pri življenju, da se razvija, krepi in postaja zdrav človek – ste več storili za Poljsko, kakor pa če bi napisali učeno delo, naslikali slavno sliko, spesnili krasno pesem. Tak otrok bo spet imel otroke, ko odraste in njegovi otroci nove otroke. Mogoče bo in ali kdo njegovih potomcev v slavo in čast poljskemu narodu, kakor bodo on in vsi, ki bodo pognali iz njega, v korist domovini. Glavno je življenje, ljudje!« Dr Wronski ni zadovoljen, ker so ga poslali k blaznim v Zalesko. »To je življenje zlomilo, nekoristni so, oslabljeni. Meni jih je žal. Žalostni ostanki so pravih ljudi, ladje, ki jih je morje razbilo in vrglo na pesek. Njihovo seme je prekleto ter prinaša samo novo nesrečo. Brezupni so. Kadar koli moram pustiti koga iz bolnišnice, in moram jih pustiti veliko, ki bi jih še obdržal, če bi bil prostor in če mi ne bi dan za dnem pošiljali bolj bolnih od njih – vsakokrat mi nekaj hladnega stisne srce. Da le ne bi imeli otrok, si mislim vsakokrat, da bi se z njimi končala njihova težka usoda. Težko mi je, ker sem zdravnik pri njih, ko sem v tem kraju videl poganjati življenje. Dva, trije rodovi so rasli pred mojimi očmi. Rad sem pred smrtjo reševal može, mladenke in otroke. Biti zdravnik neozdravljivih je že pretežak poklic za mojo starost.« Najprej sem hotela iti z njimi v Zalesko, da bi tam pomagala nesrečnim, kolikor bi mogla, ker je tam pri njih umrla moja mati. Toda dr. Wronski me je zavrnil. »Vaša mati je umrla od starosti,« mi je dejal. »Kap je omrtvila del njenih možganov in prekinila njihovo delo. Taki bolniki prihajajo zelo redko v mojo nego. Večina so še mladi. Negovati bi jih bilo pretežko za vašo dušo, ker ste tudi sami žalostni in potrti. Storite kaj za otroke. To bo koristilo njim pa tudi vam. Ne gre, da bi si izbirali opravilo, ki mu nismo kos. Še meni je težko, pa sem star in miren. Vi bi gori pri mojih nesrečnikih zapadli v malodušnost.« Prav tiste dni sem prejela pismo od Lewske. Bila je učiteljica doli v mestu. Zelo mlada. Komaj leto dni je službovala, ko je izbruhnila vojna. Vedela sem, da se je moj brat Jan prej dopisoval z njo, in sem mislila, da se med njima budi prva pesniška ljubezen. Pri nekem mojem obisku mi jo je predstavil in veliko lepega povedal o njej. Ko pa sem ga nekoč pozneje vprašala zanjo, mi je rekel, da sta se razšla in da je ona drugačna, kot je mislil, pa da ga več ne zanima. Nikdar več je ni omenil, niti v svoji bolezni ne. Že sem popolnoma pozabila nanjo, ko sem nekoliko tednov po vrnitvi prejela od nje obupno pismo s prošnjo, naj ji pomagam. »Ljubila sem Vašega brata,« mi je pisala. »Tisti čas najinega prijateljstva, ko sva se skupaj pogovarjala, sprehajala in si dopisovala, je najlepši in najčistejši čas mojega življenja. Vedela sva za medsebojna čustva, čeprav ni nikoli med nama prišlo do jasnih priznanj in obljub. Morda je prav to rodilo nesrečo zame. Vaš brat je molčal, ker je bil mogoče prepošten, da bi govoril prezgodaj. Jaz pa sem, mlada, neizkušena, neumna, bila lačna lepih in sladkih besed, ljubezenskih izpovedi, poljubov. Vaš brat je odšel v Krakov in mi od tam redno pisal. Meni pa so se zdela njegova pisma premodra in prehladna. Takrat je prišel v našo garnizijo mlad častnik Leon F. Bil je lep in ognjevit. Lahkomiseln in brezvesten do žen. Zmešal mi je glavo z medenimi besedami in s strastnimi prošnjami. Pisala sem Vašemu bratu, naj mi ne zameri, ker ljubim Leona. Priznala sem, da sem postala ljubica lepega častnika. Odgovoril mi je, da mi želi vse dobro, zlasti še, da se mi ne bi bilo treba nikdar kesati zavoljo svojega dejanja in prosil me je, naj mu ne pišem več, ker bi ga spomin name bolestno vznemirjal. Preživela sem nekaj mesecev v opoju ljubezenske strasti. Potem je izbruhnila vojna. Moj ljubimec je odpotoval brez slovesa. Njegova nekdanja gospodinja mi je izročila pismo, ki ga je pustil zame. Pisal mi je, da hiti domov, ker se pora posloviti od matere in se pred odhodom poročiti z zaročenko, svojo daljno sorodnico, ki je odrasla v domu njegove matere, pod njenim nadzorstvom, ki jo je mati že zdavnaj določila za njegovo ženo. Prosi me, naj ga ne preklinjam, da mu bodo meseci, ki jih je preživel v ljubezni z menoj, vedno v čudovitem spominu. Da v življenju ni moči vedno tisto, kar bi človek hotel. Naj ga pozabim, on se mora pokoriti materini želji in izpolniti besedo, zdavnaj dano zaročenki. Gospa, kaj naj Vam opisujem svoj obup, svoje ponižanje! Bolečino zapuščene in užaljene, prepozno kesanje, obup slabotne reve … Vse preživljene slasti so se spremenile v grenak strup, vse lepe besede v grdo laž. Kaj sem storila? Komu sem zaupala? Za koga sem pohodila svoje poštenje in ponos?! Gospa, v mojem telesu je že živel plod mojega greha. Oh, tiste noči brez spanja, polne solza! Strah pred prihodnostjo, pred sramoto, pred materjo, pred ljudmi! Komu naj se potožim? Kje naj iščem sveta in pomoči?! Še sem se borila sama s seboj, ostanki svojega ponosa, omahovala sem. Ali naj pozvedujem za bivališčem svojega ljubimca, ki me je zapustil, ki je že mož druge? Ali naj mu vse sporočim in zahtevam od njega vsaj gmotno pomoč? Kmalu bodo opazili moje stanje in potem ne bo zame prostora v šoli. Od česa naj živim? Kaj poreče moja mati, ki me je izobrazila s težkimi žrtvami? Naj ji spet padem v breme, naj ji spet odjedam skromno pokojnino po zgodaj umrlem očetu? Ponižala se bom, pisala bom svojemu ljubimcu, ki me je pahnil in zapustil kot dekle z ulice. Prosila ga bom usmiljenja, denarja, da se kam skrijem. Če je zatajil mene, ne sme zatajiti otroka v mojem drobu. Plodu svoje strasti. Že sem se odločila pisati na njegov polk, da bi zvedela za njegov naslov, ko je prišla v naše mestece vest, da je padel na bojišču. Kaj zdaj? Nimam pravice niti da ga preklinjam! Preživela sem strašne čase. Skrivala sem svoje stanje, dokler je bilo mogoče. Noge so mi omahovale od strahu in žalosti, vendar sem v šoli podučevala dan za dnem. Nisem vedela, kaj se je godilo zunaj v svetu. Živela sem v lastnem obupu, ki me je ubijal in glodal noč in dan. Mati je prva opazila, kaj se je zgodilo z menoj … Oh, njene solze so me nepopisno žgale. Ostala sem doma. Zahvalila sem se za učiteljsko službo, saj itak še nisem bila stalna. Nikamor nisem šla. Skrivala sem se pred ljudmi. Moj obup je bil tolik, da mati ni imela srca, da bi mi očitala lahkomiselnost. Saj je sama videla, kako se kesam za nepremišljeni greh svoje mlade krvi, ki je nisem znala ukrotiti. Rodila sem otroka, sina. In sem ga krstila na ime, ki mi edino pomeni kratko, čisto srečo moje mladosti. Imenuje se kot Vaš brat, gospa, imenuje se Jan. Tega otroka ljubim. Neizmerno ljubim. Vseeno, kdo mu je oče, jaz sem njegova mati. Živim v revščini. Porabila sem svoje skromne prihranke. Mati je prodala, kar se je dalo prodati. Krpava perilo za bolnišnice, pleteva nogavice za vojake. Toda vse to je malo pri sedanji draginji. Njena majhna pokojnina ne bi zdaj zadostovala niti zanjo, kaj šele tudi zame in otroka. Pomagajte mi, gospa! V imenu Vašega brata, ki je nedavno umrl, kakor sem slišala, Vas prosim, da bi mi pomagali. On je bil plemeniti. Pomagal bi mi, da ne bi propadla z materjo in otrokom v bedi. Priporočite me. Veliko znancev imate. Mogoče bi me sprejeli kje v kakšno pisarno, ko mi je šola, ki sem jo nad vse ljubila, zaprta zavoljo moje nesreče. Storili boste dobro delo. Zame ni več sreče na tem svetu, želela pa bi svojega otroka dostojno vzgojiti, ko sem ga rodila.« Tako se je glasilo pismo Lewske. Bilo mi je kakor znamenje usode: To je delo zate! Takoj sem dala prezidati prazni konjski hlev, postaviti peči in prebiti velika okna, da bo svetlo. Zdaj je že vse urejeno. Že zgodaj zjutraj je polna moja šola. Matere odhajajo zarana na delo. Že ob sedmih delimo otrokom čaj in kruh ali kašo, pač po tem, kar zmoremo. Matere, ki morejo, plačajo malenkost, revnim pa varujemo otroke zastonj. Z večjimi otroki pletemo nogavice, izdelujemo domače čevlje, vezemo najrazličnejše stvarce. Komaj smo začele pa že vse lepo napreduje. Poskusila bom, da bi se moja šola vsaj do neke mere sama vzdrževala, da bo vzpodbudila druge občine. Nisem tako bogata, da bi jo mogla sama zavarovati tudi za prihodnost, zato bom poskusila od tega, kar bomo zaslužili in kar mi bodo darovali prijatelji, zbrati stalno vsoto za prihodnje slabše čase. Skoraj sam od sebe je nastal cel majhen zavod. Če bi z lučjo iskala od mesta do mesta, od vasi do vasi pravih moči za to našo, v naglici narejeno šolo in zavetišče, ne bi mogla najti boljših od Lewske in Jože. Šele štiri tedne sprejemamo otroke – in jaz sem mislila, da ne bomo mogle sprejemati mlajših od štirih let. Ampak Lewska in Joža se močno potegujeta tudi za majhne. Sami imata majhne otroke, zato jima je žal sirotic, ki ostajajo cele dneve zaprte po hišah in prepuščene same sebi ali mogoče kakšni stari sosedi, ki se ne spozna na postrežbo takih malčkov. Zdaj sprejemam otroke, kakršne nam pač prineso matere. Prihajajo ob šesti uri zjutraj. Imamo tudi troje dojenčkov. Joža jih je dala v svojo sobo. Na podstrešju smo našli zibke in otroške posteljice zanje. Samostan nam pošilja mleka in dr. Wronski nam je preskrbel v mestu otroške moke in kaše. Ko se konča vojna, boste našli pri meni nenavadno družbo. Komaj se je začela zima, pa že mislim, kako lepo bo mojim malim varovancem poleti v parku. Neki nov svet me obdaja. Daleč, daleč je vojna s svojimi grozotami. Pogosto se mi zdi, kakor da sanjam in da ni res, da bi mi šele nedavno, pred tremi meseci, umrl brat na tako grozen način. Mislila sem, da ne bom nikdar prebolela tega grozotnega doživljaja, da mi bo duša ostala ubita in otopela za vedno, da ne bom nikoli več imela smisla za nič drugega kakor za svojo grenko žalost, da se ne bom mogla nikdar več vedro pogovarjati, se nikdar več smejati. In vendar, prijatelj, spet živim novo življenje. Skrbim za svoj mali krog, pogovarjam se z otroki o malenkostih, pripovedujem zgodbe, šalim se z njimi, celo tudi smejem se njihovim ljubkim otroškim domislicam. Res, smejem se, prijatelj. Ni moj smeh tak, kakršen je bil. Nisem več tista Hanka, prešerna, nasmejana, lahkega srca kot ptica, vedno dekliške narave, čeprav sem imela hčeri že gospodični. Moje srce je prekaljeno v obupu in neizmerni žalosti, v nepopisnem obupu in grenkem duševnem trpljenju. Ni veselo, kakor je bilo. Težje je, ampak tudi čistejše, resnejše. Povedala sem dr. Wronskemu, da sem drugačna. On pa se mi je nasmehnil in dejal, da se motim, ker človek ostane v svojem bistvu vedno tak, kakršen je nekoč bil. Narava se ne menja. »So ljudje, ki so tudi še s sivimi lasmi otroci, sanjači. Jaz sem tak in tudi vi, gospa Hanka.« Danes mi je to dejal, toda meni se zdi, da bi bilo greh, če bi ostala taka, kakršna sem bila. Res, moje misli so spet pogosto kakor metulji, ki se igrajo na soncu. Odtrgajo se od zemeljske teže in žalosti in se zibajo na čarobnih lesketajočih se sanjah, ki se ne dado niti ujeti niti opisati. Vedri dnevi razsvetljujejo tudi mojo dušo s svojo vedrino in meni se potem zdi, da je moje srce kakor jezero, zdaj mrtvo in sivo kakor temni oblaki in slepa megla, ki se je razlezla nad njim, pa spet radostno in jasno kakor modro nebo, kakor zlato sonce, kakor srebrni beli oblački, ki jih veter žene v daljavo. Včasih bi bila rada zbrana, da bi se moje misli potopile v težko resnobo življenja. So dnevi, ko moram misliti samo žalostne, temne misli. Ampak pretežke so za mojo dušo. Svinčena črnogledost pada name, jemlje mi moč in zaupanje v življenje. Dr Wronski ima prav, ko mi govori, naj ne gledam v črne prepade človeške preteklosti, v grozno brezdno zgodovine, ki je pogoltnila toliko narodov in kultur. »Glejte vrhove,« mi pravi. »Luč glejte! Iščite tudi v preteklosti svetlih trenutkov, dosti jih je! Veliko je pretrpelo človeštvo in kaj mu je moglo vse to škodovati? Brali ste, kako so milijoni umirali od lakote v Indiji, kako je kuga morila na sto tisoče ljudi. Silni potresi so zmleli človeška bivališča v prah, morje se je vzdignilo, poplavilo obale in potopilo neizmerne množice ljudi. Pragozdovi so vzplamteli v ognju, uničili vasi in mesta, strašna suša je požgala polja, da so ljudje poginjali od žeje in lahkote. Toda vse to je vendar minilo. Tudi vojne so minljive. Tudi sedanja strašna vojna bo nekoč minila in ljudje bodo živeli, kot so živeli, rodili bodo otroke, iznova bodo zgradili hiše, vasi in mesta, iznova si bodo izmišljali, kako bi ustvarili sebi in potomcem boljšo, lapšo prihodnost, jasnejše, višje in brezskrbnejše življenje, kakor so ga živeli sami.« Ne, ni dobro gledati v prepade. Roke omahnejo, noge ne morejo korakati odločno, oči so motne. Gledati je treba predse na pot v višino, misliti na cilj, na gorski vrh, na luč. Potem so tudi prepadi manj nevarni. Ne, ne smemo misliti na nesrečo, na obseg in strahovitost te vojne, ki danes stresa temelje Evrope. Kajti roke obupane padajo pred orjaško neizmernostjo človeške bede, pred ogromnostjo človeških strahot in muk, pred strašno blaznostjo, ki je zgrabila najkulturnejše evropske narode. Ne, ne smemo misliti na to, da se milijoni vojskujejo, da so že milijoni padli, da milijoni polnijo evropske bolnišnice, da je uničeno na tisoč vasi in mest, da so poteptana nepregledna polja, porušeni stoletni gozdovi. Ne smemo misliti, da je na milijone sirot, žalostnih vdov, bednih stark, mater; da se venomer preliva kri na bojiščih, da tečejo solze v potokih, da že leto dni ječi vsa Evropa pod grozotami vojne in njene bede. Ne, ne gre, da bi gledali brezmejnost vsega strašnega, kar se godi. Ne gre, da bi zasledovali na zemljevidu milijonske vojske, jih urejevali v neizmerno dole fronte, šteli strelske jarke, topove, puške, si predstavljali treskanje min, letalske bitke, propadanje ladij na morju, požiganje trdnjav in mest. Kajti kdo bi mogel vzdigniti roko v pomoč? Svojo lastno roko! In vendar je potrebno, da delamo, da pomagamo! Prav pravi dr. Wronski: Biti moramo ponižni. Zožiti moramo obzorje svojih misli, moramo se omejiti v svojem hotenju. Skrbeti moramo za svoje majhno področje in na svojem skromnem mestu opravljati svojo dolžnost. In čakati. Čakati potrpežljivo in mirno, kaj bo prinesla prihodnost našemu narodu. Prijatelj moj, preživela sem tri lepe dneve. Jadviga in Stazika sta bili pri meni s tetko, sestro svojega očeta. Kadar ju ni in mi pišeta kratka pisma, ki moram nanje pogosto čakati delj, kot bi rada, se nabere nekaj trdega proti njima v mojem srcu. Ne mislim rada na to, ne dotikam se rada tega bolnega mesta … Takrat ko mi je umrla mati in sem z Jadvigo preživela skupaj toliko lepih in žalostnih ur, ki jih nikdar ne bom mogla pozabiti, sem mislila, da bo to za vedno pojasnilo razmerje med nama. Nadejala sem se, da si bova ostali blizu, kakor sva si bili blizu tiste dni. Upala sem, da bo za vedno izginilo med nama tisto nerazumljivo in trdo, kar naju je delilo in kar naju je tako pogosto med seboj odtujevalo. Tolažila sem se, da sem sicer izgubila mater, da pa sem našla hčer. Zelo sem se zato začudila, ko mi je po najini ločitvi pisala prav tako suhoparna pisma kakor prej. Mislila sem, da bo iskrena in topla z menoj, toda njena pisma so postajala vedno bolj navadna in kmalu je spet nastopilo med nama tisto staro hladno razmerje, kakršno je bilo pred smrtjo moje matere. Potem me je zaposlila Janova bolezen, da nisem več tako trpela zavoljo redkih hladnih pisem Jadvige in Stazike kakor nekdaj. Janovo trpljenje in njegova strašna smrt sta zlomila za nekaj časa vso mojo telesno in duševno moč. Otopela sem. Ni me bolelo, ker sta bili tako pripravljeni, da me takoj pustita samo, kakor je zahteval dr. Wronski. Pisali sta mi sprva pogosteje, ko pa sta iz mojih pisem spoznali, da sem začela okrevati, so postali njuni dopisi vse krajši; vedno bolj običajni. Nisem trpela zavoljo tega kakor nekdaj. Moja bolečina je postala tišja, mirnejša. Skrivala sem jo sama pred seboj. Umirila sem se. Vdala sem se. Nisem jima več pisala dolgih, vročih, nemirnih pisem, polnih prošenj, očitanj, tožb in užaljene ljubezni. Prišla sem do spoznanja, da se ne da nič spremeniti, nič izsiliti. Bilo mi je lepo misliti na Jadvigo, kako je bila dobra, blaga in mehka z menoj, ko je pozimi prišla k meni v Prago in sva skupaj odpotovali domov, obiskali mater v Zalesku in jo pokopali. Ni mi bil pregrenak občutek, da se vendar ni nič spremenilo med nama, da se ni nič izboljšalo za daljši čas, prav za prav za vedno. Zdaj sta prišli obe. Presenetili sta me. In tisti hip, ko sem ju zagledala, sem pozabila, da nista z mano ravno iskreni, da me ne ljubita posebno, da mi ne pišeta, da ne hrepenita po meni, da nista moji, kakor bi želela. Nepopisna sladkost mi je zalila srce, ko sem ju zagledala in objela. Skrivnostna, nerazumljiva in večna vez krvi, iste krvi, ki kroži v meni in v njih, je povzročila, da so bili naši objemi srečni in blaženi. Kako neznansko lepo je bilo, da sem jima mogla božati lase, dotikati se njunih lic, poslušati njun glas, stiskati njune mlade, tople roke. »Mamica, ti si vendar najina draga mamica!« je vzkliknila Stazika. »Vedno si nama bila in vedno nama boš ostala!« »Lepo je, ko naju gledaš, ljubkuješ in poljubljaš,« je rekla Jadviga. »Mati je mati!« »Res, mati je mati, hčerki moji!« Bilo mi je lepo, sladko. Vseeno, ali mi pišeta ali ne, vseeno, ali me razumeta ali ne. Ljubita me vendarle! Sem mislila v sebi. Popolnoma sem se prepustila sreči, da sta spet okoli mene. »Nič ne bomo modrovale,« sem jima rekla zvečer, ko sta že ležali v posteljah gori v sobi, kjer sem ju obiskala, da še malo pokramljam z njima. »Nazori, kaj naj nazori med nami?! Mislita, kar hočeta, glavno je, da se ljubimo. Te tri dni, ko staneta pri meni, bomo praznovale.« Res, prijatelj, nekaj dni se more spremeniti v praznik čustev, ko vse molči, kar loči najbližje ljudi in na žalost tudi starše in otroke. Nikdar ne bodo matere razumele, da otroci ne morejo biti vedno, da, skoraj nikoli taki, kakor bi rade one. In vendar bi bilo tako koristno zanje, če bi to razumele. Tudi jaz sem komaj mogla kakšen dan uživati pri svojih hčerkah brez sence, komaj sem mogla vsaj za kakšen dan udušiti in umiriti črva, ki mi je vedno glodal v srcu in hotel tisto, česar ni. Nikdar ni srce zadovoljno, vedno hrepeni. Komaj je doseglo eno in že terja drugo. Bil je oster mraz, čeprav je sijalo sonce. Odšle smo v krasen bel gozd po trdem snegu, ki je škripal pod našimi koraki. »Kako je tu pri tebi lepo in nenavadno, mama,« je vzdihnila Stazika z ljubko naivnostjo, da sem jo morala poljubiti. »Tv je tvoj svet,« je rekla Jadviga. »Tu je tvoj prostor, tu doma med gorami. Zunaj, v svetu in pri očetu se mi je pogosto zdelo, da si nekam tuja, kakor ptica, ki je zašla in se ne more znajti. Vsi čutijo, da ne živi z njimi, da vedno nekam hrepeni, da hoče nekaj, česar mi ne vemo. Nisi bila niti naša niti svoja. Ti spadaš semkaj. Prav ima Stazika, ko pravi, da je tu lepo in nenavadno. Ti sama si nekaj posebnega in gledaš resnično življenje drugače, kot ga gledajo drugi. Vedno rabiš nekaj, da olepšaš svoje življenje.« »Res, Lewsko in Jožo in zbirko revnih otrok!« se je smejala Stazika. »Okoli vsake njihove kuštrave glave spleteš nekaj čudovitega, izmišljuješ si lepe zgodbe, slikaš vsakemu lepo prihodnost. Vsaka zamazana punčka je zate Pepelka, ki hočeš iz nje čez noč napraviti nekaj bajnega in posebnega. In z dečki se pogovarjaš, kakor da so sami zakleti princi, ne vidiš njihovih potolčenih, krastavih noskov in krivih, mehkih nog. Papa meni, da šele pokolenja ustvarjajo kulturo in da tisti, ki ne znajo pisati in brati, ne rode velikih ljudi. Zastonj boš čakala mamica, kdaj bo iz tvoje šole vzletel ptič feniks. Mali, debeli Kazimir bo mogoče največ dober čevljar, a sinček Lewske mogoče jezikoslovec; našel bo višek sreče v razpravah o raznih glagolih, ki se bodo tiskale v srednješolskih letnih poročilih brez vsake koristi.« »Pusti mamico, naj spreminja svoj mali svet v pravljico, če jo veseli,« me je branila jadviga. »Nikar se ne žalosti, mama! Res, midve bova drugačni od tebe in bova stvarneje gledali na življenje. Najini možgani so bolj določeni od tvojih, nimava tvoje bogate domišljije. Toda vedno bova radi prihajali k tebi in v tvoj poseben svet na obiske. Ljubim veliko mesto in njegovo pretkanost, gledališča, koncerte, umetniške galerije, znanstvene knjižice, velike predavalnice in laboratorije, tovarne, bleščeče trgovine, hrupne ulice, morje ljudi. Ne mogla bi živeti v samoti in v gorah. A vendar je lepo vedeti, da so gore, da so gozdovi in samota. Lepo je vedeti, da živiš v samoti in v gorah. A vendar je lepo vedeti, da so gore, da so gozdovi in samota. Lepo je vedeti, da živiš tu ti in da moremo priti k tebi na obiske, se odpočiti pri tebi od sveta in njegovega nemira, pristati ob bregu kot ladja, pa potem spet zapluti v daljne, nemirno življenje.« Moja svakinja je bila tako ljubezniva in uvidevna, da nas je teh nekaj dni puščala skoraj vedno same. Samo pri kosilu in večerji smo se sešle. Sicer je bila v svoji sobi in je brala ali pisala. Šele dan pred odhodom me je po večerji zaprosila za »resen pogovor«. Poslali sva deklici v njuno sobo. Bila sem radovedna, kaj bo, ker sem že takoj ob prihodu opazila, kako važno in skrivnostno se drži Erna. Slutila sem, da ni prišla k meni kar tako, da ji je bilo zaupano kakšno posebno poslanstvo. Ko sva bili sami v salonu, sem nalila njej in sebi še eno čašo čaja in si prižgala cigareto. Veste, tudi to je prenehalo, prijatelj. Odvadila sem se kaditi. V bolnišnici pri Janu nisem hotela kaditi cigaret in tudi zdaj pri otrocih to ne gre. Le zvečer, kadar sedim sama in berem ali premišljujem, ali če pride dr. Wronski, prižgem dve, tri cigarete. Erni ni všeč, če dama kadi. To vem še od prej. Ampak v meni se je spet prebudila stara poljska uporniška kri, da sem prižgala cigareto prav v najsvečanejšem trenutku, tik pred »zelo važnim« pogovorom, da bo videla, da sem Poljakinja in v bistvu vendar še popolnoma tista nekdanja Hanka. Njen obraz je takoj dobil nejevoljen in grajajoč izraz. Kaditi, kaditi v črni obleki, v vojnem času, kako neresno, neokusno! »Kaj želiš od mene, Erna?« »Jaz ničesar. Hans, moj brat, me je prosil, naj ti pojasnim neke stvari, naj te vprašam …« »Govori!« »Ti se tako in tako ne misliš več vrniti k njemu?« »Ne.« »Potem gotovo ne boš delala nikakih težkoč.« »Kakšnih težkoč?« »Hans je razmeroma še mlad, ni ustvarjen za puščavniško življenje. Ni moči od njega kaj takega zahtevati.« »Ne, zares ne.« »Ljubi družinsko življenje. P r a v o družinsko življenje,« je ponovila. Vedela sem, da je v tem poudarku graja in očitek zame, ki da baje nisem znala ali hotela ustvariti njenemu ubogemu bratu »pravo« družinsko življenje. »No, in?« sem vprašala, kot da nič ne slutim, in z naslado opazovala, kako se dviga dim iz cigareta in riše lahne, minljive arabeske v zraku. O Bog, kako smo ljudje vendar malenkostni! Popolnoma resno me je veselilo, da se jezi, ker posvečam večjo pozornost svoji cigareti kakor njenim pojasnilom. Zardela je od zadrege, nato je rekla jasno, skoraj surovo, brez ovinkov: »Oženiti se hoče z drugo.« »Lahko se. Saj je protestant.« »Pa ti, kaj praviš ti na to?« »Kaj naj rečem? Ne briga me, kaj dela. Upam, da bo vsekakor zagotovil gmotno prihodnost Jadvigi in Staziki, in to je edino, kar zahtevam.« »Torej pristaneš na ločitev zakona.« »To je itak samo vnanja oblika.« »Sicer je po tvoji krivdi prišlo vse tako daleč.« »O krivdi ali nekrivdi ne boš sodila ti, Erna. Očitno je moralo priti vse tako, kakor je prišlo.« »Ti ni žal?« »Ne.« »Ne vprašaš, kdo je tista, ki jo je izbral, da prevzame tvoje mesto? Te ne zanima?« »Ne zanima … Sicer mi pa zaradi otrok lahko poveš …, » sem se spomnila in precej občutila v srcu bolečino in grenkobo. Glej ga bitje, sovražnico, ki mi bo ugrabila nagnjenost mojih hčer, ki se bom z njo večno na skrivaj borila za njuno naklonjenost, sem pomislila sama pri sebi. »Moja prijateljica je. Poznaš jo. Prišla je z menoj iz Nemčije, ko je izbruhnila vojna. Skupaj sva delali v bolnišnici.« »Res, spominjam se. Visoka, močna plavolaska. Prava Nemka.« »Res. Olikana dama iz bogate, odlične družine. Njen rajni oče je bil zdravnik, zato se je od nekdaj spoznala na postrežbo bolnikov. V naši bolnišnici je bila instrumentarka. Izredna moč; zdravniki jo hvalijo. Dolgo ni hotela niti slišati o Hansu, ki ga je vsega prevzela s svojo pojavo in s svojim odličnim nastopom.« »Pa je vendar pristala?« »Pristala pod pogoje,, če se ti prostovoljno umakneš. Če ti ne staviš nobenih ovir?« »Jaz sem se odpovedala tisti dan, ko sem odšla iz hiše svojega moža.« »Potem je vse dobro. Verjemi, tudi za otroka bo dobro. Gmotno vprašanje bo lahko rešeno. In tudi sicer bo Helena ugodno vplivala na otroka. Je brezhibno vzgojena, v vsakem pogledu prava dama. Ti itak nerada paziš na svetsko vzgojo svojih hčerk, mojih nečakinj, na običajno vzgojo, kakor ti praviš, ki pa ni tako nepotrebna, kakor se zdi tebi. Helena je kot ustvarjena, da ju povede v družbo, da dá resno smer njunemu duhu in dober temelj pravemu obnašanju.« »Hvala, hvala! Ne zanima me to, draga Erna. Jadviga in Stazika sta tako že preveliki za vzgojiteljico in se bosta vzgajali v kakšnem zavodu. Jadviga hoče potem študirati, Stazika pa je muzikalična. Obe želita postati neodvisni in samostojni. Želita v svet. Reci svoji prijateljici, da želim in pričakujem od nje samo eno: naj mi vsaj hote ne odtujuje otrok, ko bosta pri očetu.« »Kaj misliš s tem?! Helena je dama …« »Tudi dame morejo imeti včasih, recimo, napake … želiš še čaja?« »Prosim.« »Hotela sem te vprašati, kako ti ugaja moja šola, moje zavetišče?« »Hm, kako naj ti povem … Zdi se mi, da je vse precej za silo narejeno, preveč začetniško. Premalo reda. Vaši vaški otroci so zelo zapuščeni …« »Saj prav zato sem ustanovila ta svoj zavod.« »Čudim se, kako si prišla na misel, da nastaviš tukaj Lewsko. Učiteljica mora biti brez napake, da v vsakem pogledu daje dober vzgled. Bog ve, kdo je oče njenemu otroku? Lahko bi jo drugače podpirala, če si jo ravno hotela. Kot vzgojiteljica in učiteljica nikakor ni na mestu.« Zasmejala sem se od srca. Saj ona je iz drugega sveta! Kaj naj se pogovarjam z njo, ko se prav nikjer ne strinjava? »Hočeš igrati šah?« Užaljena je vstala. »Vendar sem mislila, da te bo globlje zadelo moje sporočilo. Mislila sem, da so te težki časi, ki jih preživljamo, in nesreče, ki so te osebno zadela, zresnile, toda vidim, da si površna in lahkomiselna kakor vse Poljakinje,« mi je rekla ostro in naduto. »Ne žali!« sem planila. Vendar sem se takoj pomirila. »Ne zameri! Nisem pozabila, da si moj gost. Zakaj se razburjava? Ti ne razumeš mene, jaz pa tebe ne!« Zaželeli sva druga drugi lahko noč, ona je odšla v svojo sobo, jaz pa gor k svojima hčerkama. »Ne vem, ali vama je že znano. Jaz se bom od vajinega očeta ločila tudi na zunaj. Hoče se poročiti s prijateljico vajine tetke, z gospodično Heleno,« sem jima rekla. »Že veva,« je dejala Stazika. Za hip sem občutila v srcu nekaj neprijetnega. Če sta vedeli, zakaj mi nista povedali? »Mamica, vem, da je tebi vseeno,« je rekla Jadviga. »Ti si dobra in tudi oče je dober, vendar nista bila drug za drugega. Že kot punčka, še prej, preden sem se učila abecedo, sem čutila, da ne spadata skupaj, da se ne razumeta. In to me je zelo bolelo. Pozneje sem se navadila na to. Nekaj čudnega je bilo vedno med vama, nekakšen neviden, hladen zid. No, potem si odšla … Vsak živi, kakor mora …« »Vedno boš ostala najina mamica,« mi je govorila Stazika in se mi dobrikala. »Papa nama je rekel, da ne bo treba reči gospodični Heleni mama, ko pride k nam, ampak kar Helena, kakor da bi nama bila sorodnica. To je glavno, ali ne? Vem, da bi te bolelo, če bi drugo ženo imenovali mater.« »Matere ni moči pozabiti,« je razlagala Jadviga. »Naj bo živa ali mrtva, mati je. Ti si nama dala življenje, samo ti! Človek ima lahko več bratov in tudi mož in žen in otrok. Mati pa je samo ena. Kakor je tudi oče samo eden.« »Res je, kri ni voda,« je izrekla Stazika s tako modrim glasom, kakor da je odkrila kdo ve kakšno skrivnost. Z Jadvigo sva se morali zasmejati. Vse tri smo bile razigrane, vesele. »Če bi imele še čaja, bi bilo imenitno,« je vzdihnila Stazika. Stekla sem dol v salon, nalila še tri čaše čaja, vzela sladkega peciva, ki ga je pripravila stara Anka, in vse odnesla gor k njima. Še dolgo v noč smo se pogovarjale o vsem mogočem. Nenadoma sem postala tudi jaz mlada z njima. Pomagala sem jima delati načrte za prihodnost, modre in smele načrte, kakor jih dela vsakdo med dvanajstimi in dvajsetimi leti. O, ni res, da ne bi imeli domišljije! Vsaka deklica ima domišljijo, čeprav si domišlja, kolikor je je volja, da ima smisel samo za stvarnost. Moje srce je bilo lahko in veselo, ko sem legla k počitku. Glej, kakor silna reka me nosi življenje, ne vem, kod, ne vem, kam. Zakaj naj bi se bala? Mislila sem še na brata, na onadva tam čez. Na Stanislava in Zigmunda. Že nekaj mesecev imajo Nemci Varšavo, vendar nisem mogla še nič zvedeti o svojih bratih in njunih družinah. Ali sta tudi ona morala bežati v notranjost Rusije? Seveda, saj sta ruska podložnika, ruska vojaka! Naj ju spremlja sreča, naj ju reši dobra usoda! Vladislav mi je pred nekaj tedni sporočil, da je dobil veliko srebrno kolajno za hrabrost. Pisala sem mu, naj se varuje. Gorje mu, če ga ujamejo Rusi. Niso ravno usmiljeni z našimi legionarji. Glejte, Jan že počiva v češki zemlji na staroslavnem Vyšehradu. Končno je našel hladilo svojim strašnim mukam, mučeniško postelj je zamenjal s črnim grobom. Srce se mi je stisnilo. Spet mi je zaječal v ušesih njegov grozni krik. Ne, ne, zakaj naj mislim na to?! Sami mi je rekel: »Ne misli name, kakršen sem zdaj. Misli name na takšnega, kakršen sem bil pred vojno.« Bratec moj, spi mirno! Pokojno sanjaj večne sanje! Ne bom te budila s strašnimi spomini. Mlad si legel v grob, mlad, premlad … Tudi na Vas sem mislila, prijatelj, kakor mislim vedno. Vi ste moja zadnja misel, preden ponoči zaspim, in prav, ko me zbudi dan. Prijatelj moj, kaj tudi Vi mislite name kakor jaz na Vas? Ali bom to kdaj zvedela? Danes sem zgodaj vstala. Bila je še noč. Komaj pet. Zunaj je bilo še temno. Samo sneg se je svetlikal. Komaj, komaj se je dalo tam zgoraj opaziti bele gore med črnim nebom. Nisem mogla spati. Zbudile so me nenavadne sanje. Sanjalo se mi je o Vas. Ampak to prav za prav niso bile sanje. Zbudila sem se, ker sem začutila na svojem obrazu težo roke. Bila je velika, močna, mehka roka. Mir in nepopisna dobrota sta vela iz nje in polnila moje srce z lučjo in srečo. Zbudila sem se. »Saj to je roka Kazimira Staszyńskega,« sem rekla glasno sama sebi. Še sem čutila težo in dobroto te drage roke na obrazu. Ves moj obraz se je skril v njeno dlan. Moja duša se je vzdignila v neko posebno, sveto in čisto lepoto. Plavala sem nad zemljo v nekem prelepem svetu. Neizmerna prijetnost, neizmerna milina je prešinjala vse moje bitje. Srce mi je podrhtevalo v prsih lahno, kakor drhti ujeta ptica. Bílo je mirno in jasno kot srebrn zvonec. Prijatelj moj, bilo mi je lepo, nepopisno lepo. Ležala sem še nekaj časa. Zdelo se mi je, da le polagoma izginja občutek toplote in drage teže, ki jo je zapustil dotik Vaše roke na mojem obrazu. Zame so niso bile sanje, temveč resnica. Živo in močno sem občutila, da je nekoliko trenutkov počivala Vaša roka na mojem obrazu in da sem se dramila pod njo začudena in srečna. Tedaj sem vsatala. Vse moje bitje je bilo prevzeto od svečanega, bogatega občutka. Odela sem se in odšla iz hiše. Moja rajna mati bi šla v cerkev. Bilo mi je pobožno v duši, moje misli so bile zbrane in iskrene, lahke in hitre kakor veter, očiščene zemeljskih slabosti. Na jutranjem nebu so bile še zvezde. Uprla sem pogled navzgor v neizmernost. Moje srce je bilo kakor oltar, ki se z njega dviga hrepenenje, vroče in sveto, v nedogledne višine v nedosegljive daljave. Moje srce je bilo kakor izvir, ki iz njega hiti voda; kakor bakla, ki sveti v noč; kakor rože poleti, ki blago duhtijo. Kaj vem, prijatelj, kam se je dvigalo nedoločeno, svetlo, večno hrepenenje moje duše? Dvigalo se je v vesoljstvo, vedno više in više. Vas je iskalo in vendar ni iskalo samo Vas. Prijatelj, nepopisno lepo je hrepeneti brez cilja, brez mej! Odkar stoji zemlja, odkar jo gazijo ljudje, vedno so dvigali, tako poglede v zvezdnato nebo, zgubljali so se z mislimi med zvezdami in želeli doseči in povedati, kar ni moči doseči in povedati, kar ni moči doseči in povedati, hrepeneli so za nečim, čemur niti imena niso vedeli. Kaj je ta večna, neutolažljiva lakota, prijatelj, kaj je ta žeja, ki je ni moči nikoli pogasiti? Ali je to hrepenenje po ljubezni, sreči, neminljivosti, večnosti? Moje noge so stopale po zapuščeni gorski poti in jutranji veter je že šumel po gozdu. Moje misli so bile daleč. Iskale so Vas, pa ne na zemlji, na bojišču, v bojnem vrvežu, kjer grme topovi, treskajo mine, pokajo strojne puške, kjer može vriskajo od bolečin, kolnejo od strahu in umirajo v divjih napadih pred bodečimi žicami ali zasuti od zemlje v blatu strelskih jarkov. Kazimir Staszyński, prijatelj moj, kjer ste? Kjer ste? Na jutranjem nebu so ugasnile zvezde. Prišla sem tja do Zaleska. Oglasila sem se v zasebnem stanovanju dr. Wronskega. Takoj so me pustili v sobo. Ravno zajtrkoval je. »Kaj se je zgodilo, gospa Hanka? Vi tukaj tako zgodaj, še pred dnem?« »Nič se ni zgodilo. Zgodaj sem se zbudila. Ni se mi dalo ostati v postelji ali doma. Odšla sem Advent je … Moja mati je hodila vedno v cerkev k zornicam. Šla sem v gozd in še naprej, naprej, dokler se nisem znašla tu zgoraj.« »Ravno prav ste prišli, kakor da bi vas poklical. Včeraj dopoldne so mi pripeljali z one strani griča kmeta-vojaka, govoril je čudno in zmešano, pa so neumni starci zgrabili njega in otroke in hajd na sani in k meni. Najstarejši otrok, dekletce šestih let, pripoveduje, da jim je pred nekaj dnevi umrla mati. Danes sem jih mislil poslati k vam. Kaj naj tu zgoraj z njimi? Kmetje so odložili vojaka in otroke pred zavodom pa so pobegnili zbogom. Otroci so bili na pol zmrznjeni. Komaj so jih ogreli. In kako lepi in mili so ti otroci. Samo slabo rejeni in raztrgani so revčki. Najmlajši ima dve, tri leta. Sicer so zdravi. Preiskal sem jih. Gosposki otrok bi gotovo vsak dobil vnetje pljuč od takega izleta na saneh, moker in gol. Tem pa ni nič. Z očetom bom imel več skrbi. Saj bo prostora za malčke, kajne?« »Bo. V dvorcu bom iz jedilnice v pritličju uredila učilnico. Manjši otroci bodo mogli ostati pri materi Lewske in pri Joži v prvotnem zavetišču. Moj »zavod« raste od dne do dne. Za te tri moje nove varovance bomo prosili državno podporo, ki gre otrokom očetov, poklicanih v vojake.« »Jaz pa jih bom oblačila na svoje stroške, ko so mi tako padli z neba. Za vsak primer jih pustite še kakšen dan zaprte, da bomo videli, ali niso okuženi, mogoče pri stari Anki ali v kateri od vaših sob za toste. Mislim sicer, da je odveč, vendar morate paziti zavoljo drugih. Ali hočete z menoj piti čaj?« »Prosim.« »Sinoči sem imela družbo. Povabil sem iz zavoda dva zanimiva varovanca na večerjo. Eden je slikar. S prav strastno vztrajnostjo riše vse, kar vidi, riše ljudi, obraze, roke. Pravi, da mora napraviti veliko, veliko študij, ker bo prišel novi kralj Jan Sobieski in mu bo naročil, naj okrasi stene v katedralah in palačah, ki jih bo zgradil. Dokler ne pride do tukaj, do svojega novega slavnega poljskega kralja, je vse dobro. Nihče ne bi opazil, da je norec. Izredno je izobražen in duhovit. Drugi je bivši srednješolski profesor. Mil in prikupljiv človek, miren in čustven, dokler se ne spomni svoje globoko zakoreninjene predstave. Tedaj snubi pristaše za neko veliko, tajno zaroto … Moramo se združiti, vzdigniti upor, kakršnega svet še ni videl. Zakaj naj hodijo ljudje v vojsko brez prestanka, pokorni kakor ovce? Zakaj naj se borimo? To je treba napraviti drugače! Združili se bomo, vsi! Nemci in Rusi, Francozi in Angleži, Poljaki in Italijani, vsi. Drugačen ogenj bomo zažgali v Evropi. Vse bomo zmleli, kar je, nato pa bomo ustvarili nov svet. Pristopite k nam, morate pristopiti … Močni smo, veliko nas je. Samo tiho, tiho. Obesijo nas, ko zvedo za nas. Toda nas je že preveč … Zarotite se, da ste naši … Tako šepeta vedno strastneje in potem se ni moči več pogovarjati z njim. Začne se vznemirjati, besneti, pretiti. Sicer navaja čustvene pesmi in pripoveduje o narodopisnih opazovanjih – prej se je zelo zanimal za narodopisje. Sinoči smo večer lepo preživeli. Moj slikar je prinesel s seboj svoje mape. Poglejte! … Kajne, kako zanimivo? …« Listala sem po skicah in risbah. Zares izreden talent. Toda vsi ti obrazi so risani z nekim posebnim, nekoliko divjim izrazom goreče smelosti in odločnosti, z razširjenimi nosnicami, na pol odprtimi usti, ostrim pogledom v očeh. »Naslikal mi je obraze vseh mojih novcev in slug. Mene in pomočnika po večkrat,« je pripovedoval dr. Wronski. »Podobnost je izredna, naravnost presenetljiva in vendar zategnjena v spako. Kakor da smo vsi nor …« »Resnica. Riše razvnete norce, uporniške, v zamaknjenosti.« »Poglejte njegove študije rok. Še nikdar nisem videl tako bogate zbirke narisanih rok. In kakšna posebnost, kakšna moč! Vse te roke govore, žive so, imajo značaj. Poslal bi vse to na akademijo v Krakov. Ampak ne da. Komaj je čez noč pustil svoje risbe tu pri meni. Ve za vsak posamezni list. Prosil sem ga, naj mi vsaj pokloni mojo podobo. Pa noče. Pravi, da potrebuje vse. Da potrebuje veliko, veliko. Da je dokončal komaj stoti del. Prav bojim se, da bo vse to raztrgal v kakšnem nesrečnem trenutku. Že danes so mi sporočili, da je nemiren in razburjen pa da hoče k meni po svoje mape. Njega bom moral obiskati danes prvega, da mu vrnem risbe,« je pripovedoval dr. Wronski. S posebnim občutkom sem pregledovala risbe. Same roke. Na stotine rok. Mladih, starih, otroških, ženskih, moških, slabih in močnih rok, strastnih in mirnih, lepih in grdih, plemenitih in surovih, koščenih in mehkih. Volja in neznačajnost, podlost in plemenitost, mržnja in ljubezen, obzirnost in nesramnost, sebičnost in dobrota, okrutnost in usmiljenje, zverinstvo in duševnost, vse strasti, vse kreposti so bile v teh rokah. Spomnila sem se svojih sanj. Vaše roke, in postalo mi je težko, da je nimam narisane, da bi jo gledala, da bi me hrabrila in varovala, da bi me vodila po dobrih potih v višino in me držala, da se ne bi zgrudila in padla. Prijatelj moj, žal mi je, da ni kakšen pravi umetnik narisal Vaše silne glave z Vašim izrazitim, visokim, močnim čelom, z Vašimi mirnimi, prodirnimi, globokimi in duhovitimi očmi, s plemenitimi vedrimi obrvmi, Vašega močnega nosu, odločnih in lepih ust, krepke brade. Da ni narisal posebne, možate igre Vaših ličnih mišic v profilu, moči izražanja, ponosa, ubranosti Vašega bitja, Vaše smele in možate, poleta bogate duše. Fotografija je vedno rokodelstvo, zdaj boljše, zdaj slabše. In Vaših rok! Vaših posebnih, velikih, močnih, mirnih, plemenitih rok! Koliko starih dobrih obraznih slik visi po mojih sobah, vsi sami izvrstni posnetki. Michelangelovih in Rembrandtovih del, koliko, koliko ponosnih, plemenitih glav iz preteklosti našega naroda! Zakaj nimam tudi Vaše slike, ko Vas poznam do zadnjega? Saj Vi niste zame manj od katerega koli pesnika in veleuma! Nevoščljiva sem bila noremu slikarju zaradi njegovega znanja. Dr Wronski mi je pravil, da ima čudovit spomin za obraze in ljudi. Če koga vidi samo enkrat, ga nariše na pamet z neverjetno ostrino in bogastvom vseh značilnih potez in podrobnosti. Meni Vaša podoba že izginja. V meni je le celokupen vtis Vaše osebnosti. Ta bo ostal za vedno. Če pa se hočem spomniti posameznih črt Vašega obraza, če zatisnem oči in si hočem predočiti Vašo sliko, Vas samega, kakršni ste, tedaj žalostno spoznam, da tega ne zmorem. Vidim Vas daleč, daleč, kakor v megli, kakor skozi gost pajčolan, ki mi brani, da bi Vas vpila v svojo dušo. In vendar mi ugajate ves, z dušo in telesom. Srečna sem, da sta pri Vas duša in telo v izbrani, popolni skladnosti. Vem, da so redki ljudje, kakršni ste Vi, zato sem ponosna, da sem Vas spoznala od vseh, ki so Vas poznali, najbolje; da sem Vam najblišja od vseh, ki so Vas spoštovali in ljubili. Vrnila sem se domov peš, da pripravim, kar je potrebno za sprejem tistih treh otrok, ki so zašli med nas. Poslal mi jih bo še danes dobro zavite v odeje in kožuhe na vozu; vlečeta ga stari, počasni kljuseti iz zavoda, ki zdaj v vojnem času opravljata poštno službo med Zaleskim, nami in mestom. Vzljubila sem tisto pot skozi gozd. Neznansko prijetno me pomirja in tolaži. Moje misli se morejo tu dvigniti visoko kvišku in poleteti v daljavo, lahkotne in proste. Brez mej je moj svet, nepopisno lep in čist. Vse v naravi izgublja svojo jedkost in ognjevitost. Spomini na Jana me ne peko več kakor živa žerjavica. Semkaj ne sega obup sveta, tu je tiho. V globokem molku molči gozd, zatopljen v svoje čisto, dehteče, zbrano življenje. Veliko bolečin, ki so mi prej grenile življenje, se mi zdi tukaj malenkostnih. Kot megle se razkade v gozdu. Razgnalo jih je sonce ali pa jih je vpila zemlja. Tukaj je zrak čist kakor kristal. Laže diham v tem svojem gozdu, pod visokimi belimi gorami. Duša tu ni zvezana in srce je kakor orel prosto in smelo. Vse mi je lahko, kadar se od tam vračam domov. Zbrana sem, boljša, očiščena, kakor sta bili mati in babica, ko sta prišli iz cerkve od maše in obhajila. Brez greha sem in z veselo roko morem delati dobro. == V decembru, pred božičem 1915. == Dr. Wronski mi je danes poslal obvestilo, da me zvečer obišče. »Ali se še spominjate tistega jutra, ko ste zgodaj zjutraj prišli v Zalesko?« mi je še pisal. »Tisti dan je padel Staszýnski. Mislim, da ste ga poznali. Dobil sem danes »Krakowski Dzenik«, kjer je osmrtnica. Nismo pisali veliko osmrtnic tem našim sinovom, ki so padli na drugi strani. Kazimir Staszýnski pa je zaslužil, da vsi žalujemo za njim, oni tam čez in mi tukaj.« Kolena so se mi zamajala. Ali je mogoče? Kazimir Staszýnski je padel! Tista Vaša roka ponoči … Tista roka … Kaj naj jaz, kaj naj zdaj jaz, prijatelj, brez Vas?! Komu naj pišem, na koga naj mislim?! Prijatelj, prijatelj moj! Edini! Mili! Nikdar ne bom mogla preboleti! Nepozabni! Zame nisi umrl! Zame nisi umrl! [[Kategorija: Zofka Kveder]] lia62snaihusnw2wijhn2b278w32fyr Konec (Srečko Kosovel) 0 41938 224590 2026-10-06T17:22:27Z ~2026-40992-82 10657 nova stran z vsebino: »Konec Postavljam ti spomenik, romar, tavajoči romar. Poznam tvoje ranjeno srce in tvoje izsušene žile. Postavljam ti spomenik, romar. Tvoja beseda je umrla, še preden si jo izgovoril, in tvoje dejanje se je razsulo, še preden si ga pričel. Tvoje trpljenje je bilo skrito svetu in tihi, topli besedi. Umrl si na cesti, z glavo na mrzlem kamnu, in ni bilo brata človeka, da bi ti bil zaprl oči. V tvoje mrtve, odprte oči je sanjal dan, ves grozen in siv. Zato...« 224590 wikitext text/x-wiki Konec Postavljam ti spomenik, romar, tavajoči romar. Poznam tvoje ranjeno srce in tvoje izsušene žile. Postavljam ti spomenik, romar. Tvoja beseda je umrla, še preden si jo izgovoril, in tvoje dejanje se je razsulo, še preden si ga pričel. Tvoje trpljenje je bilo skrito svetu in tihi, topli besedi. Umrl si na cesti, z glavo na mrzlem kamnu, in ni bilo brata človeka, da bi ti bil zaprl oči. V tvoje mrtve, odprte oči je sanjal dan, ves grozen in siv. Zato ti postavljam spomenik, romar. oxeb2ekl71hub801xwnubjsalxpfjbk