Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.24 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk MediaWiki:Common.css 8 2174 224604 211523 2026-10-15T11:34:23Z Maintenance script 4741 Use thumb.wikimedia.org for thumbnails ([[phab:T427465]], Operator: Ladsgroup) 224604 css text/css /* '''Skupni CSS vseh kož''' '''Obvestilo administratorjem!''' Stran se smiselno posodablja po [[:en:MediaWiki:Common.css|angleški različici]]. O vseh ostalih spremembah se najprej pogovorite [[Wikipedija:Pod lipo|pod lipo]]. Poleg tega pred uveljavitvijo sprememb [[Mediawiki:Monobook.css|Monobook.css]] ali [[MediaWiki:Common.css|Common.css]] te vedno preverite z [http://jigsaw.w3.org/css-validator/validator?uri=http%3A%2F%2Fsl.wikipedia.org%2Fw%2Findex.php%3Ftitle%3DMediaWiki%3ACommon.css%26action%3Draw%26ctype%3Dtext%2Fcss&usermedium=all W3C CSS Validation Service]. Najlepša hvala. (V brskalnikih [[Mozilla]] in [[Opera (spletni brskalnik)|Opera]] lahko spremembe sloga testirate dinamično s [http://www.squarefree.com/bookmarklets/webdevel.html test styles]. Odpre okno za dodajanje slogovnih pravil in stran, medtem ko tipkate, posodablja.) {{vsi interwikiji}} */ /* <pre><nowiki> */ /* Main page fixes */ #interwiki-completelist { font-weight: bold; } /* Don't display some stuff on the main page */ body.page-Glavna_stran #t-cite, body.page-Glavna_stran #lastmod, body.page-Glavna_stran #siteSub, body.page-Glavna_stran #contentSub, body.page-Glavna_stran h1.firstHeading { display: none !important; } body.page-Glavna_stran #ca-delete { display: none !important; } /* Edit window toolbar */ #toolbar { height: 22px; margin-bottom: 6px; } /* Margins for <ol> and <ul> */ #content ol, #content ul, #mw_content ol, #mw_content ul { margin-bottom: 0.5em; } /* Make the list of references smaller */ ol.references, div.reflist, div.refbegin { font-size: 90%; /* Default font-size */ margin-bottom: 0.5em; } div.refbegin-100 { font-size: 100%; /* Option for normal fontsize in {{refbegin}} */ } div.reflist ol.references { font-size: 100%; /* Reset font-size when nested in div.reflist */ list-style-type: inherit; /* Enable custom list style types */ } /* Highlight linked elements (such as clicked references) in blue */ body.action-info :target, .citation:target { background-color: #DEF; /* Fallback */ background-color: rgba(0, 127, 255, 0.133); } /* Styling for citations. Breaks long urls, etc., rather than overflowing box */ .citation { word-wrap: break-word; } /* For linked citation numbers and document IDs, where the number need not be shown on a screen or a handheld, but should be included in the printed version */ @media screen, handheld { .citation .printonly { display: none; } } /* Highlight clicked reference in blue to help navigation */ ol.references > li:target, sup.reference:target, span.citation:target { background-color: #DEF; } /* Ensure refs in table headers and the like aren't bold or italic */ sup.reference { font-weight: normal; font-style: normal; } /* Styling for citations */ span.citation, cite { font-style: normal; word-wrap: break-word; } /* For linked citation numbers and document IDs, where the number need not be shown on a screen or a handheld, but should be included in the printed version */ @media screen, handheld { span.citation *.printonly { display: none; } } /* Default skin for navigation boxes */ table.navbox { /* Navbox container style */ border: 1px solid #aaa; width: 100%; margin: auto; clear: both; font-size: 88%; text-align: center; padding: 1px; } .navbox-inner, .navbox-subgroup { width: 100%; } table.navbox + table.navbox { /* Single pixel border between adjacent navboxes */ margin-top: -1px; /* (doesn't work for IE6, but that's okay) */ } .navbox-group, .navbox-title, .navbox-abovebelow, table.navbox th { text-align: center; /* Title, group and above/below styles */ line-height: 1.5em; padding: 0.25em 1em; } th.navbox-group { /* Group style */ white-space: nowrap; /* @noflip */ text-align: right; } .navbox, .navbox-subgroup { background: #fdfdfd; /* Background color */ } .navbox-list { line-height: 1.5em; border-color: #fdfdfd; /* Must match background color */ } .navbox-title, table.navbox th { background: #ccccff; /* Level 1 color */ } .navbox-abovebelow, .navbox-group, th.navbox-group, .navbox-subgroup .navbox-title { background: #ddddff; /* Level 2 color */ } .navbox-subgroup .navbox-group, .navbox-subgroup .navbox-abovebelow { background: #e6e6ff; /* Level 3 color */ } .navbox-even { background: #f7f7f7; /* Even row striping */ } .navbox-odd { background: transparent; /* Odd row striping */ } /* 'show'/'hide' buttons created dynamically by the CollapsibleTables javascript in [[MediaWiki:Common.js]] are styled here so they can be customised. */ .collapseButton { /* @noflip */ float: right; font-weight: normal; /* @noflip */ margin-left: 0.5em; /* @noflip */ text-align: right; width: auto; } /* In navboxes, the show/hide button balances the v·d·e links from [[Template:Navbar]], so they need to be the same width. */ .navbox .collapseButton { width: 6em; } /* Styling for JQuery makeCollapsible, matching that of collapseButton */ .mw-parser-output .mw-collapsible-toggle { font-weight: normal; /* @noflip */ text-align: right; } .navbox .mw-collapsible-toggle { width: 6em; } .navbox .hlist td dl, .navbox .hlist td ol, .navbox .hlist td ul, .navbox td.hlist dl, .navbox td.hlist ol, .navbox td.hlist ul { padding: 0.125em 0; /* Adjust hlist padding in navboxes */ } ol + table.navbox, ul + table.navbox { margin-top: 1em; /* Prevent lists from clinging to navboxes */ } /* Default styling for Navbar template */ .navbar { display: inline; font-size: 88%; font-weight: normal; } .navbar ul { display: inline; white-space: nowrap; } .mw-body-content .navbar ul { line-height: inherit; } .navbar li { word-spacing: -0.125em; } .navbar.mini li span { font-variant: small-caps; } /* Navbar styling when nested in infobox and navbox */ .infobox .navbar { font-size: 100%; } .navbox .navbar { display: block; font-size: 100%; } .navbox-title .navbar { /* @noflip */ float: left; /* @noflip */ text-align: left; /* @noflip */ margin-right: 0.5em; width: 6em; } /* Infobox template style */ .infobox { border: 1px solid #aaa; border-spacing: 3px; background-color: #f9f9f9; color: black; /* @noflip */ margin: 0.5em 0 0.5em 1em; padding: 0.2em; /* @noflip */ float: right; /* @noflip */ clear: right; /* @noflip */ text-align: left; font-size: 88%; line-height: 1.5em; } .infobox td, .infobox th { vertical-align: top; } .infobox caption { font-size: 125%; font-weight: bold; padding: 0.2em; } .infobox.bordered { border-collapse: collapse; } .infobox.bordered td, .infobox.bordered th { border: 1px solid #aaa; } .infobox.bordered .borderless td, .infobox.bordered .borderless th { border: 0; } .infobox.sisterproject { width: 20em; font-size: 90%; } .infobox.standard-talk { border: 1px solid #c0c090; background-color: #f8eaba; } .infobox.standard-talk.bordered td, .infobox.standard-talk.bordered th { border: 1px solid #c0c090; } /* styles for bordered infobox with merged rows */ .infobox.bordered .mergedtoprow td, .infobox.bordered .mergedtoprow th { border: 0; border-top: 1px solid #aaa; border-right: 1px solid #aaa; } .infobox.bordered .mergedrow td, .infobox.bordered .mergedrow th { border: 0; border-right: 1px solid #aaa; } /* Styles for geography infoboxes, eg countries, country subdivisions, cities, etc. */ .infobox.geography { text-align: left; border-collapse: collapse; line-height: 1.2em; font-size: 90%; } .infobox.geography td, .infobox.geography th { border-top: solid 1px #aaa; padding: 0.4em 0.6em 0.4em 0.6em; } .infobox.geography .mergedtoprow td, .infobox.geography .mergedtoprow th { border-top: solid 1px #aaa; padding: 0.4em 0.6em 0.2em 0.6em; } .infobox.geography .mergedrow td, .infobox.geography .mergedrow th { border: 0; padding: 0 0.6em 0.2em 0.6em; } .infobox.geography .mergedbottomrow td, .infobox.geography .mergedbottomrow th { border-top: 0; border-bottom: solid 1px #aaa; padding: 0 0.6em 0.4em 0.6em; } .infobox.geography .maptable td, .infobox.geography .maptable th { border: 0; padding: 0; } /* Normal font styling for table row headers with scope="row" tag */ .wikitable.plainrowheaders th[scope=row] { font-weight: normal; /* @noflip */ text-align: left; } /* Lists in data cells are always left-aligned */ .wikitable td ul, .wikitable td ol, .wikitable td dl { /* @noflip */ text-align: left; } /* ...unless they also use the hlist class */ .toc.hlist ul, #toc.hlist ul, .wikitable.hlist td ul, .wikitable.hlist td ol, .wikitable.hlist td dl { text-align: inherit; } /* Makes redirects appear in italics in categories and on [[Special:Allpages]] */ .redirect-in-category, .allpagesredirect { font-style: italic; } /* Icons for medialist templates [[Template:Listen]], [[Template:Multi-listen_start]], [[Template:Video]], [[Template:Multi-video_start]] */ div.listenlist { background: url("//thumb.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/a/a6/Gnome-speakernotes.png/30px-Gnome-speakernotes.png"); padding-left: 40px; } /* Style rules for media list templates */ div.medialist { min-height: 50px; margin: 1em; background-position: top left; background-repeat: no-repeat; } div.medialist ul { list-style-type: none; list-style-image: none; margin: 0; } div.medialist ul li { padding-bottom: 0.5em; } div.medialist ul li li { font-size: 91%; padding-bottom: 0; } /* Change the external link icon to an Adobe icon for all PDF files in browsers that support these CSS selectors, like Mozilla and Opera */ #content a[href$=".pdf"].external, #content a[href*=".pdf?"].external, #content a[href*=".pdf#"].external, #content a[href$=".PDF"].external, #content a[href*=".PDF?"].external, #content a[href*=".PDF#"].external, #mw_content a[href$=".pdf"].external, #mw_content a[href*=".pdf?"].external, #mw_content a[href*=".pdf#"].external, #mw_content a[href$=".PDF"].external, #mw_content a[href*=".PDF?"].external, #mw_content a[href*=".PDF#"].external { background: url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/23/Icons-mini-file_acrobat.gif") center right no-repeat; padding-right: 16px; } /* Change the external link icon to an Adobe icon anywhere the PDFlink class is used (notably Template:PDFlink). This works in IE, unlike the above. */ #content span.PDFlink a, #mw_content span.PDFlink a { background: url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/2/23/Icons-mini-file_acrobat.gif") center right no-repeat; padding-right: 17px; } /* Content in columns with CSS instead of tables [[Template:Columns]] */ div.columns-2 div.column { float: left; width: 50%; min-width: 300px; } div.columns-3 div.column { float: left; width: 33.3%; min-width: 200px; } div.columns-4 div.column { float: left; width: 25%; min-width: 150px; } div.columns-5 div.column { float: left; width: 20%; min-width: 120px; } /* Reset top margin for lists embedded in columns */ div.columns { margin-top: 0.3em; } div.columns dl, div.columns ol, div.columns ul { margin-top: 0; } /* Avoid elements from breaking between columns */ .nocolbreak, div.columns li, div.columns dd dd { -webkit-column-break-inside: avoid; page-break-inside: avoid; break-inside: avoid-column; } /* Style for [[Template:Flowlist]] that Lets lists flow around floating objecs */ .flowlist ul { overflow-x: hidden; margin-left: 0; padding-left: 1.6em; } .flowlist ol { overflow-x: hidden; margin-left: 0; padding-left: 3.2em; } .flowlist dl { overflow-x: hidden; } /* Style for horizontal lists (separator following item). IE8-specific classes are assigned in [[MediaWiki:Common.js/IEFixes.js]]. @source mediawiki.org/wiki/Snippets/Horizontal_lists @revision 6 (2014-05-09) @author [[User:Edokter]] */ .hlist dl, .hlist ol, .hlist ul { margin: 0; padding: 0; } /* Display list items inline */ .hlist dd, .hlist dt, .hlist li { margin: 0; display: inline; } /* Display nested lists inline */ .hlist.inline, .hlist.inline dl, .hlist.inline ol, .hlist.inline ul, .hlist dl dl, .hlist dl ol, .hlist dl ul, .hlist ol dl, .hlist ol ol, .hlist ol ul, .hlist ul dl, .hlist ul ol, .hlist ul ul { display: inline; } /* Generate interpuncts */ .hlist dt:after { content: ": "; } .hlist dd:after, .hlist li:after { content: " · "; font-weight: bold; } .hlist dd:last-child:after, .hlist dt:last-child:after, .hlist li:last-child:after { content: none; } /* For IE8 */ .hlist dd.hlist-last-child:after, .hlist dt.hlist-last-child:after, .hlist li.hlist-last-child:after { content: none; } /* Add parentheses around nested lists */ .hlist dd dd:first-child:before, .hlist dd dt:first-child:before, .hlist dd li:first-child:before, .hlist dt dd:first-child:before, .hlist dt dt:first-child:before, .hlist dt li:first-child:before, .hlist li dd:first-child:before, .hlist li dt:first-child:before, .hlist li li:first-child:before { content: " ("; font-weight: normal; } .hlist dd dd:last-child:after, .hlist dd dt:last-child:after, .hlist dd li:last-child:after, .hlist dt dd:last-child:after, .hlist dt dt:last-child:after, .hlist dt li:last-child:after, .hlist li dd:last-child:after, .hlist li dt:last-child:after, .hlist li li:last-child:after { content: ") "; font-weight: normal; } /* For IE8 */ .hlist dd dd.hlist-last-child:after, .hlist dd dt.hlist-last-child:after, .hlist dd li.hlist-last-child:after, .hlist dt dd.hlist-last-child:after, .hlist dt dt.hlist-last-child:after, .hlist dt li.hlist-last-child:after, .hlist li dd.hlist-last-child:after, .hlist li dt.hlist-last-child:after, .hlist li li.hlist-last-child:after { content: ") "; font-weight: normal; } /* Put ordinals in front of ordered list items */ .hlist ol { counter-reset: listitem; } .hlist ol > li { counter-increment: listitem; } .hlist ol > li:before { content: " " counter(listitem) " "; white-space: nowrap; } .hlist dd ol > li:first-child:before, .hlist dt ol > li:first-child:before, .hlist li ol > li:first-child:before { content: " (" counter(listitem) " "; } /* Unbulleted lists */ .plainlist ol, .plainlist ul { line-height: inherit; list-style: none none; margin: 0; } .plainlist ol li, .plainlist ul li { margin-bottom: 0; } /* Messagebox templates */ .messagebox { border: 1px solid #aaa; background-color: #f9f9f9; width: 80%; margin: 0 auto 1em auto; padding: .2em; } .messagebox.merge { border: 1px solid #c0b8cc; background-color: #f0e5ff; text-align: center; } .messagebox.cleanup { border: 1px solid #9f9fff; background-color: #efefff; text-align: center; } .messagebox.standard-talk { border: 1px solid #c0c090; background-color: #f8eaba; margin: 4px auto; } /* For old WikiProject banners inside banner shells. */ .mbox-inside .standard-talk, .messagebox.nested-talk { border: 1px solid #c0c090; background-color: #f8eaba; width: 100%; margin: 2px 0; padding: 2px; } .messagebox.small { width: 238px; font-size: 85%; float: right; clear: both; margin: 0 0 1em 1em; line-height: 1.25em; } .messagebox.small-talk { width: 238px; font-size: 85%; float: right; clear: both; margin: 0 0 1em 1em; line-height: 1.25em; background: #F8EABA; } /* Cell sizes for ambox/tmbox/imbox/cmbox/ombox/fmbox/dmbox message boxes */ th.mbox-text, td.mbox-text { /* The message body cell(s) */ border: none; padding: 0.25em 0.9em; /* 0.9em left/right */ width: 100%; /* Make all mboxes the same width regardless of text length */ } td.mbox-image { /* The left image cell */ border: none; padding: 2px 0 2px 0.9em; /* 0.9em left, 0px right */ text-align: center; } td.mbox-imageright { /* The right image cell */ border: none; padding: 2px 0.9em 2px 0; /* 0px left, 0.9em right */ text-align: center; } td.mbox-empty-cell { /* An empty narrow cell */ border: none; padding: 0px; width: 1px; } /* Article message box styles */ table.ambox { margin: 0px 10%; /* 10% = Will not overlap with other elements */ border: 1px solid #aaa; border-left: 10px solid #1e90ff; /* Default "notice" blue */ background: #fbfbfb; } table.ambox + table.ambox { /* Single border between stacked boxes. */ margin-top: -1px; } .ambox th.mbox-text, .ambox td.mbox-text { /* The message body cell(s) */ padding: 0.25em 0.5em; /* 0.5em left/right */ } .ambox td.mbox-image { /* The left image cell */ padding: 2px 0 2px 0.5em; /* 0.5em left, 0px right */ } .ambox td.mbox-imageright { /* The right image cell */ padding: 2px 0.5em 2px 0; /* 0px left, 0.5em right */ } table.ambox-notice { border-left: 10px solid #1e90ff; /* Blue */ } table.ambox-speedy { border-left: 10px solid #b22222; /* Red */ background: #fee; /* Pink */ } table.ambox-delete { border-left: 10px solid #b22222; /* Red */ } table.ambox-content { border-left: 10px solid #f28500; /* Orange */ } table.ambox-style { border-left: 10px solid #f4c430; /* Yellow */ } table.ambox-move { border-left: 10px solid #9932cc; /* Purple */ } table.ambox-protection { border-left: 10px solid #bba; /* Gray-gold */ } /* Image message box styles */ table.imbox { margin: 4px 10%; border-collapse: collapse; border: 3px solid #1e90ff; /* Default "notice" blue */ background: #fbfbfb; } .imbox .mbox-text .imbox { /* For imboxes inside imbox-text cells. */ margin: 0 -0.5em; /* 0.9 - 0.5 = 0.4em left/right. */ } .mbox-inside .imbox { /* For imboxes inside other templates. */ margin: 4px; } table.imbox-notice { border: 3px solid #1e90ff; /* Blue */ } table.imbox-speedy { border: 3px solid #b22222; /* Red */ background: #fee; /* Pink */ } table.imbox-delete { border: 3px solid #b22222; /* Red */ } table.imbox-content { border: 3px solid #f28500; /* Orange */ } table.imbox-style { border: 3px solid #f4c430; /* Yellow */ } table.imbox-move { border: 3px solid #9932cc; /* Purple */ } table.imbox-protection { border: 3px solid #bba; /* Gray-gold */ } table.imbox-license { border: 3px solid #88a; /* Dark gray */ background: #f7f8ff; /* Light gray */ } table.imbox-featured { border: 3px solid #cba135; /* Brown-gold */ } /* Category message box styles */ table.cmbox { margin: 3px 10%; border-collapse: collapse; border: 1px solid #aaa; background: #DFE8FF; /* Default "notice" blue */ } table.cmbox-notice { background: #D8E8FF; /* Blue */ } table.cmbox-speedy { margin-top: 4px; margin-bottom: 4px; border: 4px solid #b22222; /* Red */ background: #FFDBDB; /* Pink */ } table.cmbox-delete { background: #FFDBDB; /* Red */ } table.cmbox-content { background: #FFE7CE; /* Orange */ } table.cmbox-style { background: #FFF9DB; /* Yellow */ } table.cmbox-move { background: #E4D8FF; /* Purple */ } table.cmbox-protection { background: #EFEFE1; /* Gray-gold */ } /* Other pages message box styles */ table.ombox { margin: 4px 10%; border-collapse: collapse; border: 1px solid #aaa; /* Default "notice" gray */ background: #f9f9f9; } table.ombox-notice { border: 1px solid #aaa; /* Gray */ } table.ombox-speedy { border: 2px solid #b22222; /* Red */ background: #fee; /* Pink */ } table.ombox-delete { border: 2px solid #b22222; /* Red */ } table.ombox-content { border: 1px solid #f28500; /* Orange */ } table.ombox-style { border: 1px solid #f4c430; /* Yellow */ } table.ombox-move { border: 1px solid #9932cc; /* Purple */ } table.ombox-protection { border: 2px solid #bba; /* Gray-gold */ } /* Talk page message box styles */ table.tmbox { margin: 4px 10%; border-collapse: collapse; border: 1px solid #c0c090; /* Default "notice" gray-brown */ background: #f8eaba; } .mediawiki .mbox-inside .tmbox { /* For tmboxes inside other templates. The "mediawiki" */ margin: 2px 0; /* class ensures that this declaration overrides other */ width: 100%; /* For Safari and Opera */ /* styles (including mbox-small above) */ } .mbox-inside .tmbox.mbox-small { /* "small" tmboxes should not be small when */ line-height: 1.5em; /* also "nested", so reset styles that are */ font-size: 100%; /* set in "mbox-small" above. */ } table.tmbox-speedy { border: 2px solid #b22222; /* Red */ background: #fee; /* Pink */ } table.tmbox-delete { border: 2px solid #b22222; /* Red */ } table.tmbox-content { border: 2px solid #f28500; /* Orange */ } table.tmbox-style { border: 2px solid #f4c430; /* Yellow */ } table.tmbox-move { border: 2px solid #9932cc; /* Purple */ } table.tmbox-protection, table.tmbox-notice { border: 1px solid #c0c090; /* Gray-brown */ } /* Disambig and set index box styles */ table.dmbox { clear: both; margin: 0.9em 1em; border-top: 1px solid #ccc; border-bottom: 1px solid #ccc; background: transparent; } /* Footer and header message box styles */ table.fmbox { clear: both; margin: 0.2em 0; width: 100%; border: 1px solid #aaa; background: #f9f9f9; /* Default "system" gray */ } table.fmbox-system { background: #f9f9f9; } table.fmbox-warning { border: 1px solid #bb7070; /* Dark pink */ background: #ffdbdb; /* Pink */ } table.fmbox-editnotice { background: transparent; } /* Div based "warning" style fmbox messages. */ div.mw-warning-with-logexcerpt, div.mw-lag-warn-high, div.mw-cascadeprotectedwarning, div#mw-protect-cascadeon { clear: both; margin: 0.2em 0; border: 1px solid #bb7070; background: #ffdbdb; padding: 0.25em 0.9em; } /* Div based "system" style fmbox messages. Used in [[MediaWiki:Readonly lag]]. */ div.mw-lag-warn-normal, div.fmbox-system { clear: both; margin: 0.2em 0; border: 1px solid #aaa; background: #f9f9f9; padding: 0.25em 0.9em; } /* These mbox-small classes must be placed after all other ambox/tmbox/ombox etc classes. "body.mediawiki" is so they override "table.ambox + table.ambox" above. */ body.mediawiki table.mbox-small { /* For the "small=yes" option. */ clear: right; float: right; margin: 4px 0 4px 1em; width: 238px; font-size: 88%; line-height: 1.25em; } body.mediawiki table.mbox-small-left { /* For the "small=left" option. */ margin: 4px 1em 4px 0; width: 238px; border-collapse: collapse; font-size: 88%; line-height: 1.25em; } /* Remove default styles for [[MediaWiki:Noarticletext]]. */ div.noarticletext { border: none; background: transparent; padding: 0; } #wpSave { font-weight: bold; } /* class hiddenStructure is defunct. See [[Wikipedia:hiddenStructure]] */ .hiddenStructure { display: inline ! important; color: #f00; background-color: #0f0; } /* suppress missing interwiki image links where #ifexist cannot be used due to high number of requests see .hidden-redlink on //meta.wikimedia.org/wiki/MediaWiki:Common.css */ .check-icon a.new { display: none; speak: none; } /* Removes underlines from links */ .nounderlines a { text-decoration: none; } /* Remove underline from IPA links */ .IPA a:link, .IPA a:visited { text-decoration: none; } /* Standard Navigationsleisten, aka box hiding thingy from .de. Documentation at [[Wikipedia:NavFrame]]. */ div.NavFrame { margin: 0; padding: 4px; border: 1px solid #aaa; text-align: center; border-collapse: collapse; font-size: 95%; } div.NavFrame + div.NavFrame { border-top-style: none; border-top-style: hidden; } div.NavPic { background-color: #fff; margin: 0; padding: 2px; float: left; } div.NavFrame div.NavHead { height: 1.6em; font-weight: bold; background-color: #ccf; position: relative; } div.NavFrame p, div.NavFrame div.NavContent, div.NavFrame div.NavContent p { font-size: 100%; } div.NavEnd { margin: 0; padding: 0; line-height: 1px; clear: both; } a.NavToggle { position: absolute; top: 0; right: 3px; font-weight: normal; font-size: 90%; } /* Hatnotes and disambiguation notices */ .rellink, .dablink { font-style: italic; padding-left: 2em; margin-bottom: 0.5em; } .rellink i, .dablink i { font-style: normal; } /* Style for horizontal UL lists */ .horizontal ul { padding: 0; margin: 0; } .horizontal li { padding: 0 0.6em 0 0.4em; display: inline; border-right: 1px solid; } .horizontal li:last-child { border-right: none; padding-right: 0; } /* Allow transcluded pages to display in lists rather than a table. Compatible in Firefox; incompatible in IE6. */ .listify td { display: list-item; } .listify tr { display: block; } .listify table { display: block; } /* Geographical coordinates defaults. See [[Template:Coord/link]] for how these are used. The classes "geo", "longitude", and "latitude" are used by the [[Geo microformat]]. */ .geo-default, .geo-dms, .geo-dec { display: inline; } .geo-nondefault, .geo-multi-punct { display: none; } .longitude, .latitude { white-space: nowrap; } /* When <div class="nonumtoc"> is used on the table of contents, the ToC will display without numbers */ .nonumtoc .tocnumber { display: none; } .nonumtoc #toc ul, .nonumtoc .toc ul { line-height: 1.5em; list-style: none; margin: .3em 0 0; padding: 0; } .hlist.nonumtoc #toc ul ul, .hlist.nonumtoc .toc ul ul { /* @noflip */ margin: 0; } /* Allow limiting of which header levels are shown in a TOC; <div class="toclimit-3">, for instance, will limit to showing ==headings== and ===headings=== but no further (as long as there are no =headings= on the page, which there shouldn't be according to the MoS). */ .toclimit-2 .toclevel-1 ul, .toclimit-3 .toclevel-2 ul, .toclimit-4 .toclevel-3 ul, .toclimit-5 .toclevel-4 ul, .toclimit-6 .toclevel-5 ul, .toclimit-7 .toclevel-6 ul { display: none; } /* Styling for Template:Quote */ blockquote.templatequote { margin-top: 0; } blockquote.templatequote div.templatequotecite { line-height: 1em; text-align: left; padding-left: 2em; margin-top: 0; } blockquote.templatequote div.templatequotecite cite { font-size: 85%; } div.user-block { padding: 5px; border: 1px solid #A9A9A9; background-color: #FFEFD5; } /* Prevent line breaks in silly places: 1) Links when we don't want them to 2) Bold "links" to the page itself 2) HTML formulae 3) Ref tags with group names <ref group="Note"> --> "[Note 1]" */ .nowrap, .nowraplinks a, .nowraplinks .selflink, span.texhtml, sup.reference a { white-space: nowrap; } /* For template documentation */ .template-documentation { clear: both; margin: 1em 0 0 0; border: 1px solid #aaa; background-color: #ecfcf4; padding: 1em; } figure[typeof~='mw:File/Thumb'], figure[typeof~='mw:File/Frame'], .thumbinner { min-width: 100px; } /* Inline divs in ImageMaps (code borrowed from de.wiki) */ .imagemap-inline div { display: inline; } /* Increase the height of the image upload box */ #wpUploadDescription { height: 13em; } /* Reduce line-height for <sup> and <sub> */ sup, sub { line-height: 1em; } /* Remove white border from thumbnails */ div.thumb { border: none; } div.tright { border: none; margin: 0.5em 0 0.8em 1.4em; } div.tleft { border: none; margin: 0.5em 1.4em 0.8em 0; } /* The backgrounds for galleries. */ #content .gallerybox div.thumb { background-color: #F9F9F9; /* Light gray padding */ } /* Put a chequered background behind images, only visible if they have transparency */ .gallerybox .thumb img, #file img { background: white url("//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/5/5d/Checker-16x16.png") repeat; } /* But not on articles, user pages, portals or with opt-out. */ .ns-0 .gallerybox .thumb img, .ns-2 .gallerybox .thumb img, .ns-100 .gallerybox .thumb img, .nochecker .gallerybox .thumb img { background: white; } /* Prevent floating boxes from overlapping any category listings, file histories, edit previews, and edit [Show changes] views */ #mw-subcategories, #mw-pages, #mw-category-media, #filehistory, #wikiPreview, #wikiDiff { clear: both; } /* Selectively hide headers in WikiProject banners */ .wpb .wpb-header { display: none; } .wpbs-inner .wpb .wpb-header { display: block; } /* for IE */ .wpbs-inner .wpb .wpb-header { display: table-row; } /* for real browsers */ .wpbs-inner .wpb-outside { display: none; } /* hide things that should only display outside shells */ /* Styling for Abuse Filter tags */ .mw-tag-markers { font-family:sans-serif; font-style:italic; font-size:90%; } /* Fix so <tt>, <code> and <pre> tags get normal text size also in some versions of Firefox, Safari, Konqueror, Chrome etc. Remove once r65391 is live. */ tt, code, pre { font-family: monospace, sans-serif; } /* Remove bullets when there are multiple edit page warnings */ ul.permissions-errors > li { list-style: none; } ul.permissions-errors { margin: 0; } /* No linewrap on the labels of the login/signup page */ body.page-Special_UserLogin .mw-label label, body.page-Special_UserLogin_signup .mw-label label { white-space : nowrap; } /* Pie chart test: Transparent borders */ .transborder { border: solid transparent; } * html .transborder { /* IE6 */ border: solid #000001; filter: chroma(color=#000001); } /* Fix an alignment issue with oggplayer when rendered as center */ .center .ogg-player-options ul { margin: 0.3em 0px 0px 1.5em; } /* DRUGI DEL */ /* O dodatkih se najprej pogovorite na strani [[Wikipedija:Pod lipo]] */ #SlWpMpBook { background-image: url(//upload.wikimedia.org/wikipedia/en/7/7e/MP-open-book.png); } #SlWpMpSearch { background: url(//upload.wikimedia.org/wikipedia/en/a/ae/MP-magnifying-glass.png) no-repeat top right; } #SlWpMpSearchInner { float: right; width: 20em; text-align: center; } #SlWpMpBook2 { background-image: url(//upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/8/8e/MP-open-book2.png); } /* class hiddenStructure */ .hiddenStructure { display: none; speak: none; } /* Odstranitev grdega belega ozadja pri tabelah */ table { background-color: transparent; } /* Zunanja povezava, ki izgleda kot notranja */ #bodyContent .navadnapovezava a.external, #bodyContent .navadnapovezava a.extiw { background: none !important; padding: 0 !important; color: #002BB8 !important; } #bodyContent .navadnapovezava a:visited.external, #bodyContent .navadnapovezava a:visited.extiw { color: #5A3696 !important; } #bodyContent .navadnapovezava a:active.external, #bodyContent .navadnapovezava a:active.extiw { color: #FAA700 !important; } /* Besedilo v naslovnih poljih v tabelah (!, <th>) postavi na levo */ .clearthposition th { text-align: left !important; } /* Dodatki za portal v novicah */ .dogodki { width: 100%; margin: 7px 0px; padding: 2px; background-color: white; border: 2px solid #CEF2E0; } .dogodki h2 { border-bottom: 1px solid #CEF2E0; /* H4 */ font-weight: bold; font-size: 116%; } .dogodki h2 .editsection { font-size: 86%; font-weight: normal; } #bodyContent .dogodki h2 { margin-bottom: .3em; } .dogodki-naslov { background-color: #CEF2E0; font-size: 12pt; font-weight: bold; padding: 5px; margin: 0px; border: 1px solid white; } .dogodki td { padding-left: 5px; vertical-align: top; } #p-logo { margin-top: 5px; } /* Za izbrane slike in izbrane članke */ table.ambox-featured {border-left: 10px solid #cba135; } /* Skrivanje podvojenega besedila Shareduploadwiki-desc */ #shuwd .shuwd { display: none } /* Glavna stran - prosojni overlay pasovi za voščila, ipd. by [[Uporabnik:Smihael]] */ .opacity70 { opacity:0.7; filter: alpha(opacity=70); } /* CODE FOR COMPACT AMBOX */ /* Hide the images */ .compact-ambox table .mbox-image, .compact-ambox table .mbox-imageright, .compact-ambox table .mbox-empty-cell { display: none; } /* Remove borders, backgrounds, padding, etc. */ .compact-ambox table.ambox { border: none; border-collapse: collapse; background: transparent; margin: 0 0 0 1.6em !important; padding: 0 !important; width: auto; display: block; } body.mediawiki .compact-ambox table.mbox-small-left { font-size: 100%; width: auto; margin: 0; } /* Style the text cell as a list item and remove its padding */ .compact-ambox table .mbox-text { padding: 0 !important; margin: 0 !important; } .compact-ambox table .mbox-text-span { display: list-item; line-height: 1.5em; list-style-type: square; list-style-image: url(""); } /* Allow for hiding text in compact form */ .compact-ambox .hide-when-compact { display: none; } /* Posebna stran za navajanje */ .mw-specialcite-bibliographic { border: 1px solid grey; background: #E6E8FA; width: 90%; padding: 15px 30px 15px 30px; margin: 10px auto; } .mw-specialcite-styles { border: 1px solid grey; width: 90%; padding: 15px 30px 15px 30px; margin: 10px auto; } /* </nowiki></pre> */ .avtor-authoritycontrol table.navbox {border: none; padding: 0px; background: transparent;} .avtor-authoritycontrol table.navbox td {padding: 0px !important;} .avtor-authoritycontrol table.navbox .navbox-list > div {padding: 0px !important;} d7v96rveagamijsshtqnkr380zzta0m Wikivir:Evidenca opravljenih korektur/2026 4 41734 224603 224573 2026-10-15T11:00:09Z ~2026-55266-91 10759 224603 wikitext text/x-wiki {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" ! Kdaj !! Kdo !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako dobim število besed v članku|Št. besed]] !! Naslov !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Tarife|Tarifa]] !! Skupaj !! Št. kopiranj/nadaljevanj !! Pregledano !! Obračunano !! Opombe |- |datum || [[Uporabnik:tapata|Tapata]] || npr. 3613 || [[Naslov dela]] || npr. 3750 b/h || ? h || ? nadaljevanj || ne || še ne || |- |marec|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 13582 || [[Rože ob potu]] || 2250b/h || 6h || || ne || še ne || |- |marec|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 128662 || [[Roman o Prešernu]] || 3750b/h || 34h || || ne || še ne || |- |marec|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 72945 || [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]] || 1500b/h || 50h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 53404 || [[Kraljiček]] || 1800b/h || 30h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 24557 || [[Stanko in veverica odkrivata nov svet]] || 2250b/h || 10h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 32174 || [[Oglarji]] || 2250b/h || 12,5h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 35943 || [[Vinske gorice]] || 2250b/h || 14h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 64106 || [[Povest gorske fare]] || 2250b/h || 25h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 547 || [[Rojakom]] || 2250b/h || 0,15h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 2951 || [[Trikrat enajst vojnih]] || 2800b/h || 1h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 12170 || [[Božji mlini]] || 2500b/h || 5h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 7100 || [[Božič v gozdu]] || 2500b/h || 3h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 50956 || [[Izkušnje slovenskega priseljenca]] || 2500b/h || 34h || || ne || še ne || |- |maj|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 19064 || [[Kletev divjega lovca]] || 2550b/h || 7,5h || || ne || še ne || |- |maj|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 12562 || [[Gramoz in Otrobek]] || 2750b/h || 4,5h || || ne || še ne || |- |maj|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 33525 || [[V boju za kruh]] || 1500b/h || 22,35h || || ne || še ne || |- |dec/jan|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 135994|| [[Živi viri]] || 1500b/h || 100 || || ne || še ne || nerazumljivi deli so označeni z xxx |- |februar|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 41270|| [[Iz rusko-poljske revolucije]] || 1100b/h || 41 || || ne || še ne || pretipkano, odrezane strani, uporaba xxx |- |februar|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 34319|| [[Pohorska Vigred]] || 2300b/h || 15 || || ne || še ne || |- |februar|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 45826|| [[Domačija v cvetju]] || 1527b/h || 31 || || ne || še ne || |- |marec|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 22924|| [[Bele gazi]] || 1528b/h || 15,5 || || ne || še ne || |- |marec|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 12752|| [[Mary so ugrabili]] || 2550b/h || 5 || || ne || še ne || ni nadaljevanja na dLib |- |marec|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 6317|| [[Indija Separandija]] || 1579b/h || 4,5 || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 133892|| [[Jamnica]] || 2732/h || 49 || || ne || še ne || |- |junij|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 48917|| [[Od Kotelj do Belih Vod]] || 2717/h || 19 || || ne || še ne || |- |julij || [[Uporabnik:Alenka Senekovič|Alenka Senekovič]] || 5610|| [[Pesmi naših borcev, 2]] || 2250b/h || 4 h || || ne || še ne || |- |julij || [[Uporabnik:Alenka Senekovič|Alenka Senekovič]] || 28182|| [[Svetina: Stena]] || 2250b/h || 9,5 h || || ne || še ne ||*doslej opravljeno delo |- |september|| [[Uporabnik:Lara Jamšek|Lara Jamšek]] || 710|| [[Nj. Visokorodnost v Beli vasi]] || 3750b/h || 1 || || ne || še ne || |- |julij || [[Uporabnik:Katarina Vidovič|Katarina Vidovič]] || 3876|| [[Pesmi, Vida Jeraj]] || 2250b/h || 4 h || || ne || še ne || |- [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika]]. ly531pyng2z9qg7xrr4tawc2f73xw8j Pesmi (Vida Jeraj) 0 41761 224600 224576 2026-10-14T13:29:01Z ~2026-55202-82 10755 /* II. */ 224600 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Pesmi | avtor = Vida Jeraj | izdano = "L. Schwentner" v Ljubljani {{mp|leto|1908}} | dovoljenje = javna last | obdelano = 4 | vir = [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NY1FKYEZ dLib] }} ==I.== <poem><center> 1. Blešči se v solnci vsa poljana, blešče vasi se naokrog, kipi mi volja okrepčana, iz moje duše vstaja Bog. Tako odpre se kelih roži, tako iz zemlje vzklije kal, tako se sokol v sinje jutro slovesno dvigne z rosnih tal. </poem></center> <poem><center> 2. Pot je med bore, med črne, kjer mir in mrak, spomin težak, kamor korak se obrne. Misli me tam spremljevale otožne vse, nadložne vse, belega dneva se bale. Pot je med breze med bele, kjer solnca svit je v listji skrit, šepet govorice vesele. Sanje tam šetale z mano, igrale se, smejale se, rožice spletale z mano! </poem></center> <poem><center> 3. '''Poletna noč'''. Poletna noč z očmi blestečimi začarala je zemljo v trudno spanje; prečudno lepa noč mi to poljan je, z lesovi, rekami šumečimi. Miri se duša tvoja bolj in bolj; pobožno stopaš, šteješ zvezd utrinke, poslušaš slavca sladke žalostinke, skrivnostno, silno pesem žitnih polj ... </poem></center> <poem><center> 4. Moja duša je lilija sredi polja samotnega, moja duša je biser lep sredi morja tihotnega. Duša, kaj mi trepečeš vsa? Božja ljubezen je angel tvoj; polje samotno, tihotno morje čuj, govori ti: ne boj se, ne boj! </poem></center> <poem><center> 5. Kje so, kje svetijo take oči, globje, kot ocean je? Vroče, kot južnega solnca žar, da se zaljubim vanje! Kje je, kje duša je taka v njih, nežna, kot v rosi cvetje? Silna in smela, kot v skalo strmo orla visoki polet je! — Pa so gorele mi zvezdice, one ne vedo zanje, pa so cvetele mi rožice, one ne vedo zanje! </poem></center> <poem><center> 6 . Glej, vse polno je rož, glej, vse polno je zvezd, skozi maj in mladost polno solnčnih je cest! Zrem v daljave naprej: moje, moje ste vse! Zrem v sive skale njih mej: moje, moje ste vse! Jaz pa sredi vrtov vem, kje duši je par, sredi smelih gora, za vsikdar, za vsikdar! Ne vprašujem je, kam, ne vprašujem, odkod, — za krasoto naprej, za svobodo odtod! </poem></center> <poem><center> 7. Kaj mi krajšalo je čase v osamelih dneh, kaj mi dušo tolažilo v žalostnih nočeh? — Solnce je hodilo z mano po stezah tja v gozd, zvezde so hodile z mano po stezah tja v gozd! Pozdravljali so ciklamni me iz praprotja, plahe srne so strmele v me iz zakotja. V belih dneh so pesmi pele ptičice z menoj, v žalostnih nočeh ihtele sapice z menoj! </poem></center> <poem><center> 8. '''Spomin.''' V nebesu moje duše je solnčen plamen stal, z nebesa moje duše utrinek zlat je pal. In naokrog gozdovi šumijo v nočni mrak; utrujen, brez domovja, kdo ve, kam spe korak. Postoj, postoj, iz noči prihaja težek vzdih, postoj, postoj, iz noči pogled prihaja tih! Kako, da ste me našle, ve žalostne oči? Že davno dan je vgasnil, steza cvetočih ni! </poem></center> <poem><center> 9. '''Zimska bajka.''' Osolzile so se zvezde: zbudi sestrico nam, zbudi! In s poljubi se vsesal je mesec v zemlje bele grudi. Kaj šepeče v plahem lesu, da se vsiplje ivje belo? Kaj je tuintam pošastno v črnih sencah zadrhtelo? Skril se je za sivi zastor in zaspal otožni mesec; v solzah bisernih topi se milijon zvezdnih očesec. </poem></center> <poem><center> 10. '''Dve sestri.''' Na jugu, sredi duhtečih vrtov, na jugu, sredi belih gradov, ponosna je vzrastla roža, solnce ves dan jo boža. A njeno sestro, lilijo, zanesli vetrovi so v severni hlad, k njej nikdar, nikjer ni svetila pomlad, snegovi so zamorili jo. </poem></center> <poem><center> 11 . Tam med brezami, med belimi, kadar luni se priklanjajo, kadar nočne sanje sanjajo, ples poraja se veseli mi. To je kolo gorskih vil devic: in z meglico lahno vstajajo, bele roke si podajajo, mesečina jim odseva z lic. Veter spleta zlate jim lase, jih zavija v jasen pajčolan z biseri in zvezdami pretkan, kakor strune, pesem govore. A kdor čul njih petje je kedaj, pozabiti ga ne more več, od ljudi se plazi bled, boječ, išče, išče truden, — ne ve, kaj! </poem></center> ==II.== <poem><center> 1 . Poje pesem si Tamara, šteje v noči bele zvezde; kaj mi te vesele zvezde, ljubček vsak me razočara! Šla sem v gozd, se zasmejala: kje si, ki srce te čaka? — Glej, Tamara, me junaka! — Samo smeh sem njemu dala! Šla sem v polje, zajokala: kje si, ki srce te čaka? — Glej, Tamara, me junaka! — Samo žalost sem mu dala! Šla sem v dom in zamolčala; ni ga, ki srce ga čaka; ah, da našla bi junaka, raj ljubezni bi mu dala! </poem></center> <poem><center> 2. Jaz nimam dijamantov, — komu to žal je ? — Jaz imam rdečo rožo, to on mi dal je! On ni ne princ in kralj ni dežele modre, pa ima sladka usta in črne kodre! </poem></center> <poem><center> 3. '''Pesem.''' Zunaj na rahlo sapica diha, lilije v spanji drhtijo; ključek obrnem, sobica tiha, in ti porečem: adijo! Pa so vodice temne, široke, pa so gorice tam zunaj, in če že pridem, ljubček, do tebe, kak pa se vrnem domu naj? </poem></center> <poem><center> 4. Polna luna, zlat balonček, se vozila je po smrečji, ti moj ženin, jaz nevesta, in oba sva bila všeč ji! Blažena, ti polna luna, blaženo, ti smrečje mračno, blaženo srce neumno, greha in pokore lačno! </poem></center> <poem><center> 5. '''Scherzando I.''' Nocoj pa na prsih slonim ti spet, in v meni je radost sama! Nad nama čuvajo straže zvezd, in luna je garde-dama. Otroško se smejejo tvoje oči ... — Pa lunica nezaupljiva, brezskrbno zadremaj! — A ljubček, midva, midva se skrivaj poljubiva! </poem></center> <poem><center> 6. '''Scherzando II'''. Zažugal si mi s prstom in dejal: Ej ljubica, koketka ti presneta, mogoče v tvojem srcu nisem sam, če še za koga drugega si vneta?! ... Da, norček ljubi, in brezmejno! Čuj, na izprehode jemljem dva iz sobe! Zaljubljena oba; kako! — Lepa? — Ne vem! ... Dva pesnika, ... njih knjigi brez podobe! </poem></center> <poem><center> 7. '''Tisoč in ena.''' Moj ljubček, to še ni tisoča noč, in potlej pride še ena, še ena in ne več nobena za naju ljubezni vroča noč. In konec ti pravljice takrat povem: Ostala je Šeherazada, ki princa imela je rada tako zapuščena na svetu tem ... </poem></center> <poem><center> 8. Trudno izza črne gore v tiho noč je vstajal mesec, višnjevo nebo odprlo tisoč zlatih je očesec. Tisoč zlatih je očesec se zavzelo, povprašalo: še se nista naljubila? — Ah, počakajte še malo! </poem></center> <poem><center> 9. Plameneča solnca mrejo, zvezde se utrinjajo, in življenja jasni dnovi brez sledu izginjajo. Naposled še nama v prsih ogenj ves se vpepeli, in srce nama pozabi, žalost zatemni oči ... </poem></center> <poem><center> 10. Ne vprašuj me, kaj zdaj slutim, samo ljubi, samo ljubi, solze mi izpij raz lice, teši mi srce s poljubi! S plamenom oči veselih v dno prodri mi duše večne, in za veke vanjo vpiši dveh življenj te hipe srečne! </poem></center> <poem><center> 11 . '''Slovo.''' Zemljo pozlatil je solnčni sijaj, vzcveli so encijani. Zbogom, poljubi me, deklica! Ptički so peli: ostani! Ptički zaspali utrujeni, rože umrle v travi ... Zvezde, kjerkoli ga srečate, vsaka mi ga pozdravi. </poem></center> <poem><center> 12. Če v srci njegovem kraljica zdaj blondinka Anica ti si, da prva nisi, to dobro vem, in morda i zadnja nisi. Kdo vpraša po maju, ki je odšel, kdo vpraša po lanskem cveti! Tako se godi nam ljubicam, nam deklicam na tem sveti! </poem></center> <poem><center> 13. Ne misli, da ločena sva sedaj! Pri tebi je moja duša in tvoje utripe sluša in vrača ponoči se k meni nazaj; pa sabo prinaša pobožen spomin, ki v poznih se urah vzbuja. Ne, nisem ti, nisem tuja, saj jedna še tvojih sem bolečin! </poem></center> <poem><center> 14. Dala sem ti šopek rožmarina, dala z njim života beli cvet, in zavidal me je svet deklet; ah, in vendar nisem ti edina! Skoro, glej, se ti ponudi roža, in usahne žlahtni rožmarin; ti pa vendar meni boš edin, če te druga ljubica poboža! </poem></center> <poem><center> 15. Pojdi v sever med samotne bore, pojdi v jug, v aleje palm in rož! Pa nikamor duša mi ne more, sever, jug njen ti si, dragi mož! In naj domek moj bo stokrat ožji, poln vsakdanjih misli in skrbi, srečna bila bi ob tvojem vznožji, da bi z mano ves bogat bil ti! </poem></center> <poem><center> 16. Naj tvoje sokolje oko zre še tako hladno in smelo, naj laže, ah, jaz vem, kako v nočeh te srce je bolelo! Jaz vem, da v spominu na me, v spominu na sanje razsute bodočnosti slutiš gorje, življenja neskončne minute! </poem></center> <poem><center> 17. Trudno na dneva sinjih očeh črne trepalnice dremljejo; žalostne misli sredi noči sladki mi pokoj jemljejo. Nočna kraljica, čarovnica, vsuj mi, ah, vsuj mi prelestnih sanj, da mi zazibljejo moje srce, ki ni veselo ves beli dan! </poem></center> <poem><center> 18. To hipi so, ljubeč moj ti, ko s tabo v gorečem objetji, ko s tabo v pijanem zavzetji se duša mi vroča smeji. — A večnost spomini so, ah, življenja steze izgrešene; v noč žalosti neutešene radosti sijaj je to plah ... A cilji so moji drugod ... V poljubih se mojih ogrevaj, za svoje priseg ne zahtevaj, v slovo daj smehljaj mi na pot! </poem></center> <poem><center> 19. Oj ne beli platna zame v solncu jasnem, mati, duša mila! Kaj mi peča svatna v dnevu dolgočasnem, kaj mi v skrinji svila! Kakor nagelj cvel je fant na srcu mojem, ljubček moj brez para! Ah, odkar zvenel je, pesmi več ne pojem, duša mi ne mara. Sanjam, on edini je, črne kodre nosi, črne v čelu belem —. To pa le spomin je, in srce, samo si pač na svetu celem! </poem></center> ==III.== <poem><center> 1 . Zdaj, duša, pozabi življenja mizerij, igraj se mi s solnčnimi dnevi, igraj se mi z lune odsevi, zamakni se v božje krasote misterij! Saj svetega Petra in Pavla so časi! Vsak dan se ponavljajo popki, in s takimi belimi zobki jih trgajo zale devojke na vasi. Zasmej se, ko časih, jasne se spomini: to bilo je ravno ob letu, vse rože žarele so v cvetu, lepo se ljubila sta dva tam v dolini! </poem></center> <poem><center> 2. Ko v mraku uhajam izmed ljudi, v mir božji, na širno polje, marjetice, zvončki, vijolice, pri vas mi je stokrat bolje! Viharji vam nosijo pravljice, kako se živi po svetu, in zvezde ponoči vam govore, kako se živi po svetu. Nad vami krasote je svod razlit, potoček iz tujih krajev, neskončnosti poje vam sveti psalm, ko čakate novih majev. Marjetice, zvončki, vijolice in duša, ti moja roža, napijte se rose pokojnih noči in svobode, ki vas obkroža! </poem></center> <poem><center> 3. Oj breze, kraljičine bele, kaj sanjate v solnčni dan? — srebrno^vam plašč je tkan, tak svatovsko ste vesele! Oj vrbe, ve nunice tihe, kaj mdlite v nočni mrak? Za pasom spokorni trak, vetrovom pošiljate vzdihe. In sedla je ptička z družico, zapela sred brezovih vej; pa nemo naprej in naprej strmele so vrbe v vodico. </poem></center> <poem><center> 4. Zavel je južni veter od daleč k nam, zavel v pomladni noči k vsem rožicam. S poljubi sen jim bega sladko zavzet, in plaho se odpira za cvetom cvet. In v jutro spet odplove tja do morja, kjer ljubico ponosno, palmo ima ... A rožice, a rože? — Kaj to, kaj to! Zaljubljeno jih solnce tešilo bo! </poem></center> <poem><center> 5. V beg podijo se oblaki in jesen odnašajo, z divjim krikom nad poljano vrane se oglašajo. V prša čuden strah mi lega, duša hrepeni drugam, — tam ob morju cvete pomlad, palme solnčijo se tam. In valovi šepetajo zvezdam bajke čarobne; tam bi venčale mi dušo sanje sladko žalobne. </poem></center> <poem><center> 6. '''Žalost.''' Ponoči žalost gre z menoj v poljano širno, v božji mir, pozdravlja naju temni les in kaže pota netopir. In jaz poslavljam se od nje v križpotu razsvetljenih cest, krog naju rože govore, nad nama glorija je zvezd. Te rože solncu zamolče, kar si v nočeh šepečejo, le zvezde jih razumejo, poslušajo, trepečejo ... </poem></center> <poem><center> 7. Okna rudeče zagrnjena daleč tja v noč gorijo, sanja megla nad pokojno vasjo, polja, gozdovi spijo. Tiha svečanost ... In ti, postoj to je svetišče božje, harmonija krasote, miru, to bivališče božje! </poem></center> <poem><center> 8. '''Doma.''' Navzgor se širi rožmarin, navzdol se nagelj vije, na okenca zagrnjena večerno solnce sije. Rdeča ruta, bel ošpet, deklč razposajeno, širok klobuk, oj fant vesel, ki si prepeva eno. Ti nageljni, ta rožmarin, ti kmetje v luči solnca, ej, takih nima celi svet, pa pojdi tja do konca! </poem></center> <poem><center> 9. '''Vasovavci.''' Potrkali na okno nocoj so ji trije, prijazno govorili vso noč ji na srce. Vso noč so govorili in trkali zaman; kako pa, da ji danes obraz je ves solzan? Ko šel je mimo okna, zaukal je na glas, zaukal fantič pravi in šel k sosedi v vas. </poem></center> <poem><center> 10. '''Poroka.''' Poročila sta ju sova in skovir, prišel k njima v svate netopir. Ljubica, ne boj se, črna noč nama je prižgala zvezd tisoč! — Ne bojim se, dragi, te noči, ah, bojim se jutra in vseh dni! — </poem></center> <poem><center> 11 . Dušica, devojka, kje je dom tvoj rodni, kje je mati-dojka, vsi sorodni? — Tujci dom rubili, moja mlada leta! Mi se razkropili križem sveta! Glej, življenje bilo trdo z nami, kruh nam je močilo se solzami! </poem></center> <poem><center> 12. '''V tujini.''' To niso mehke trave, to kamenit je tlak; to niso rosne daljave, to ulic tesni je trak! In tam, kjer polno rož je, so moje sanje zdaj in sladko domotožje me kliče tja nazaj ... Iz njiv poganja žito, iz src poganja moč ... Brez solnca tu so dnevi, brez zvezd je moja noč! </poem></center> <poem><center> 13 . Pri mojih durih čaka smrt in govori: jaz orjem vrt, kjer duše se vtolažijo, kjer beli kamni stražijo. — Ključavnice železne tri, zapahe tri mi, smrt, odpri! — Ves dan tako čakala je, vso noč potrkovala je ... </poem></center> <poem><center> 14. '''Mrtvemu pesniku Aleksandrovu.''' I. Jutro zopet ... Mirno ravnodušje. Žejno se odpira čaša roži, da napije se dobrote božje, nad poljanami škrjanec kroži. Kaj ti mar je, zemljica cvetoča, kdo preminil nam za vek čez noč je! Smeješ se k slovesu duš človeških, mirno vzameš mrtveca v naročje. Mrtev je! — Tako ospe se roža, zvezde v noč utrinjajo tako se, in strmeč za njimi v noč neskončno, duše nam spominjajo tako se ... «Veš, po vaših gčrah se mi toži«, si dejal in si popravil vzglavje, — blede roke pale so na postelj —; «pridem k vam, ko se mi vrne zdravje. «Mučne so te štiri bele stene, v oknu tam, glej, komaj vrh kostanja! Zunaj pa je maj —! Šel bi na polje, kjer ob stezah žito se priklanja! ...» Daleč se zamislil je pogled tvoj —; mene čudno je zazeblo v mozeg, — in, prijatelj, zvedela sem takrat, kje te čaka dom, ves tih in ozek! II. Kaj, da si zaljubil se v trpljenje, v svoje težke, nevesele dni? — Pesnik, vedel si, da kdor trpi, ni zastonj izgubil se v življenje! Morda v duši sam si komaj slutil, kaj te solze so in kaj ta smeh ... Tih po svojih hodil si poteh za krasoto, da bi vso občutil. Ko zamaknil v sinji se azur si, v skromen cvet sred mirnega polja vsa utrujenost ti je prešla, in pozabil revščino vseh ur si. — Dete bil si, tako dete lačno, ki na kruh pozabi sredi rož; a v zavesti bil krepak si mož, znal ljubiti si življenje mračno! </poem></center> <poem><center> 15 . Želje moje, vse razposajene, razkropile so se v daljni svet, gledat šle so vseh dežel devet, kje med rože bajke so vsajene. Kjer za nas so razsvetljene poti, kje je čar, ki smo rojene zanj, kje vrtovi so, vsi polni sanj? — Ah, prišla je žalost jim naproti! Dušica, to bilo je spomladi! Ni želja več, ni nikjer več bajk; dni živim, kot prede mrežo pajk v kljub usodi, sam, v jesenskem hladi. </poem></center> <poem><center> 16. Tam zunaj, tam daleč je moja mladost, tu notri, tu blizu vsa moja britkost. — Tam solnce je božje hodilo nekoč, tu noč je, brez juter, večerov je noč tam rože v nebo se ozrle so in kelihe žejne odprle so, tu lučice zadnje pojemajo, pustinja —, megle nad njo dremajo. Tam sami preblaženi hipi so, tu srca najzadnji utripi so! ... </poem></center> <poem><center> 17. '''Balada.''' K jezeru prišla je z Bogom govorit duša zapuščena in pokoja pit. V parku pozlačenem žuborel fontan, vetrček budil je lilije iz sanj. Jezero je vzelo zvezde v naročaj, pelo in zibalo, aja aj, aj aj. Kaj si izgubilo, dete moje, tod, da te v noč privela je samotna pot? Bičje zašumelo, povprašalo, kam? Zvezde govorile: mirno lezi k nam Jezero je vzelo dušo v naročaj, pelo in zibalo aja aj, aj aj ... </poem></center> <poem><center> 18. Jaz pa vem, ena dušica zame živi na svetu, jaz pa vem, ena rožica zame je v lepem cvetu. Jaz pa vem, ena zvezdica zame je sredi neba, jaz pa vem, mati zemljica vzame me, če je treba. Dušica, nič se ne jokaj, nič, umreti je enkrat dano, rožica, pridi na moj grobič, zvezdica, stoj nad mano! </poem></center> ==IV.== <poem><center> 1 . Sredi mojega srca pesemca je zazvenela, še nobena ptičica ni tako sladko zapela. Drobna moja pesemca pa od kod, od kod si pala? Zvončkom in trobenticam mlada Vesna me poslala! </poem></center> <poem><center> 2. Oj z bogom, črne senčice, zapele so trobentice, in zvončki pozvonili so, in ključki odklenili so pomladi vrata na stežaj: Kaj zopet si prišla nazaj? — Ej zopet! Ena, dve in tri, za mano! Kdo me ulovi?! </poem></center> <poem><center> 3. Kje, solnčece moje, domovje je tvoje, kam pojdeš o mraku nocoj? Čez sinje vodice, na zlate stopnice, tja v grad bom poplavalo svoj! Pa kje ta tvoj grad je, mar tudi ves zlat je, in posteljca, kakšna je ta? Moj grad za gorami, čuj, biseri sami, in posteljca vsa iz zlata! Pa kdo te uspava, kdo se poigrava, s teboj, kadar dolgčas ti je? Ej, zvezdice takrat prišetajo vsakrat ko noč je, če dolgčas mi je! Pa nimaš je majke, kdo pravi ti bajke, kdo rožice spleta za te? Ves svet mi je majka, ves svet mi je bajka, in rože so moje sestre! </poem></center> <poem><center> 4. Na vse zgodaj prišlo solnčece je k meni, reklo: Pojdi z mano, greva v gozd zeleni! — Ljubo zlato solnce, kdo pa čaka name? — Čakajo te rdeče jagodice same! — Kdo ponudi v senci hladen mi prostorček? — Na zelenem mahu gostoljubni korček! — Kdo se razgovarjal bo z menoj veselo? — Ej živ, živ studenček ure pol in celo! — Kdo zapoje z mano pesemco, povej mi! — Cicifuj in kuku, ki žive sred vej mi! — Pa če pride škratec v jopici zeleni, in če strah me najde, kdo bo še pri meni? — Sam nebeški Bogec te zaziblje v sanje, da strahov ne vidiš, da ne misliš nanje! In sva šla po rožah v gozd, in na vse zgodaj Klanjale se jelke: »Dobro jutro, Bog daj!« </poem></center> <poem><center> 5 . Luna posijala je, godba zaigrala je, rega, rega, rega. Rožice zbujene so in razposajene so, rega, rega, rega. Veter, vetrec k njim prišel, za ročice jih prijel, rega, rega, rega. Polka, ena, dve in tri, vse se ziblje, se vrti, rega, rega, rega. In še zvezdicam je žal, da ne morejo do tal, rega, rega, rega! </poem></center> <poem><center> 6. '''Sreča.''' Pisano je polje, rahle so stezice, jaz pa je ne najdem tiste deteljice! Take deteljice s štirimi peresi! Daj, prinesi srečo, deteljica, kje si? Sreča, si li zlata, ali si srebrna, kakor solnce jasna, kakor nočka črna? K čarovnici pojdem v stari grad za tabo, k beli Vili pojdem in te vzamem sabo. Skozi mračne gozde, čez morje široko, sreča, pojdeš z mano v zemljico globoko! </poem></center> <poem><center> 7. Prišla je luna deva obraz pogledat svoj, prelepo ji odseva iz ribnika nocoj. Pa žabice bahate smejo se rega re: Kdaj nas povabiš v svate, dovolj si stara že! Škrjančki pa so peli, da to spodobno ni, so glavce v perje deli pospali sredi rži. — </poem></center> <poem><center> 8 . '''Kmetiška.''' Čevlji gosposki, slamenček bel, jaz pa jih nimam, in sem vesel! Šle so nožiče bose v vod<5, čevelj se ognil, sram ga bilO! Glava se skrila je pod klobuk; solnce se smeje: junak ti, hajduk! </poem></center> <poem><center> 9. '''Uspavanka.''' Spanček, zaspanček, črn možic, hodi ponoči, nima nožič. Tiho se duri, okna odpro, v zibelko leže, zatisne oko. Lunica ziblje, aja, aj, aj; spanček se smeje, aja, aj, aj! </poem></center> <poem><center> 10. '''Vrabček.''' Vrabček, mlad lenuh, vrabček, potepuh, culico je nosil, milostinje prosil: »Vrabček, revež jaz, prosim, prosim vas!« Lastovka, gospa, mimo je prišla, in se posmejala, vbogajme nič dala: »Zdrav in čvrst in mlad, služil bi enkrat!« Nič se ni kesal, dalje se podal, šel za plotom krast je, toda vjel se v past je ... Vrabček, revež ti, kak se ti godi? — </poem></center> <poem><center> 11 . '''Pevec.''' Suknjiča, črn baržun, v nogo pa bos, zlata piščalka, kljun, to vam je kos! — Danes tu, jutri tam, bor ali hrast, da le ne zajde kam v zanko in past! Žvižga, prepeva si, ni mu do kron, nič mu za vinar ni, vse da zastonj! </poem></center> <poem><center> 12. '''Jesenska.''' Čuj, ptičica seničica, gosposka beloličica zapela pesem: cicifuj, za zimo gorko se obuj, za zimo! Se smeje kukavca: kuku, mi k solncu pojdemo domu od juga smo krilatice, čemu bi nam copatice za zimo! </poem></center> <poem><center> 13. Kralj Matjaž, junak slovenski, kralj Matjaž, ki v gori spi, strašne sive brke ima, dolge cele vatle tri. Milijon vojakov ima, vsi krog njega zbrani so, radi bi se vojskovali, pa preveč zaspani so. Jaz pa sedem na konjiča in pojaham v goro to, in pocukam kralj-Matjaža za muštace in brado! </poem></center> <poem><center> 14. Hi hop, poglejte vsaj me na konjičku, hi hop, jaz jaham zdaj k tetki in stričku! Konjič noge ima brze in tanke, tetka bonbonček da in pomaranke! Striček popelje me v belo Ljubljano, kdor je ni videl še, jaha naj z mano! </poem></center> <poem><center> 15. '''Zimska pesem.''' Kraguljčki veseli to pesem zapeli: snežinke, snežinke, ej, vi metuljčki beli, le urno zaplešite, na zemljici počijte! Pod zemljo, pod rušo pa spavajo cvetice, in zebe v te male, v te bose jih nožiče; le urno priskočite, v kožuhek jih zavijte! A solnce, če solnce iz sanj bi se zbudilo, snežinke, snežinke vas vse bi polovilo — Kako se že bojite, hitite brž, hitite! </poem></center> <poem><center> 16. Tiho, tišje je po smrečji, in po stezah šeta zima, spleta bisere si v kite, snežnobelo krilce ima. V licih bleda, v srci kruta, neče ptičic, da bi pele, v sencah solnčecu se skriva, neče rožic, da bi cvele. Zajčki plahi, dolgouhi radi bi se poigrali, pa čepe pod golim grmom, ker so nje tako se zbali. Veverica repek suče, nosek viha, vejo maje; zima, zima, slaba teta, ki nič lešnikov ne daje! </poem></center> <poem><center> 17. '''Orjaki na Ajdni.''' (Gorenjska pravljica.) Kjer Karavank vrhovi sivi ponosno dvigajo se v zrak, na skali, ki se zove Ajdna, sezidal grad si je orjak. Orjak, junak desetkrat večji in silnejši od nas ljudi, na Ajdni živel s hčerko svojo (tako pri nas se govori). Od hriba stopil je do hriba, en sam korak, in bil je tam, se nagnil je nad reko Savo, vodico zjutraj pil je tam ... Zajemal s korcem je velikim in pil in pil; za hčerko 5e, da si umije bele roke, mož korec poln zajel si je ... A ona šetala se zjutraj po travnikih je pisanih in všeč ji bilo je na polju, po njivah ravno risanih. Vračaje se od izprehoda k očetu nekdaj stekla je: »Črvička čudnega sem našla na travniku,« mu rekla je. »Domu poneseva ga, atej, kako je lepa stvarca, ej! — Po zemlji koracal je urno in travo grizel, lej, poglej!« Pa zmajal je z mogočno glavo orjak, nje oče, in dejal: »To ni črviček, ljubo dete, brž nesi ga navzdol do tal! To kosec je, ki reže travo, da ž njo živinico redi, ni, da bi z njim se ti igrala, v dolino brž ga nesi mi!« Možiček, v strahu trepetaje, bil skoro zopet je na tleh, in vse povedal, kar je videl in slišal pri orjakih teh. In pravijo, da v skali Ajdni še vedno grad visok stoji, a nihče vanj ne more priti, orjakov pa že davno ni. </poem></center> [[Kategorija:Vida Jeraj]] [[Kategorija:Dela leta 1908]] 8p1t7l6v0wimsk8vbleb5vjc9pbfwxf 224601 224600 2026-10-14T13:29:43Z ~2026-55202-82 10755 /* II. */ 224601 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Pesmi | avtor = Vida Jeraj | izdano = "L. Schwentner" v Ljubljani {{mp|leto|1908}} | dovoljenje = javna last | obdelano = 4 | vir = [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NY1FKYEZ dLib] }} ==I.== <poem><center> 1. Blešči se v solnci vsa poljana, blešče vasi se naokrog, kipi mi volja okrepčana, iz moje duše vstaja Bog. Tako odpre se kelih roži, tako iz zemlje vzklije kal, tako se sokol v sinje jutro slovesno dvigne z rosnih tal. </poem></center> <poem><center> 2. Pot je med bore, med črne, kjer mir in mrak, spomin težak, kamor korak se obrne. Misli me tam spremljevale otožne vse, nadložne vse, belega dneva se bale. Pot je med breze med bele, kjer solnca svit je v listji skrit, šepet govorice vesele. Sanje tam šetale z mano, igrale se, smejale se, rožice spletale z mano! </poem></center> <poem><center> 3. '''Poletna noč'''. Poletna noč z očmi blestečimi začarala je zemljo v trudno spanje; prečudno lepa noč mi to poljan je, z lesovi, rekami šumečimi. Miri se duša tvoja bolj in bolj; pobožno stopaš, šteješ zvezd utrinke, poslušaš slavca sladke žalostinke, skrivnostno, silno pesem žitnih polj ... </poem></center> <poem><center> 4. Moja duša je lilija sredi polja samotnega, moja duša je biser lep sredi morja tihotnega. Duša, kaj mi trepečeš vsa? Božja ljubezen je angel tvoj; polje samotno, tihotno morje čuj, govori ti: ne boj se, ne boj! </poem></center> <poem><center> 5. Kje so, kje svetijo take oči, globje, kot ocean je? Vroče, kot južnega solnca žar, da se zaljubim vanje! Kje je, kje duša je taka v njih, nežna, kot v rosi cvetje? Silna in smela, kot v skalo strmo orla visoki polet je! — Pa so gorele mi zvezdice, one ne vedo zanje, pa so cvetele mi rožice, one ne vedo zanje! </poem></center> <poem><center> 6 . Glej, vse polno je rož, glej, vse polno je zvezd, skozi maj in mladost polno solnčnih je cest! Zrem v daljave naprej: moje, moje ste vse! Zrem v sive skale njih mej: moje, moje ste vse! Jaz pa sredi vrtov vem, kje duši je par, sredi smelih gora, za vsikdar, za vsikdar! Ne vprašujem je, kam, ne vprašujem, odkod, — za krasoto naprej, za svobodo odtod! </poem></center> <poem><center> 7. Kaj mi krajšalo je čase v osamelih dneh, kaj mi dušo tolažilo v žalostnih nočeh? — Solnce je hodilo z mano po stezah tja v gozd, zvezde so hodile z mano po stezah tja v gozd! Pozdravljali so ciklamni me iz praprotja, plahe srne so strmele v me iz zakotja. V belih dneh so pesmi pele ptičice z menoj, v žalostnih nočeh ihtele sapice z menoj! </poem></center> <poem><center> 8. '''Spomin.''' V nebesu moje duše je solnčen plamen stal, z nebesa moje duše utrinek zlat je pal. In naokrog gozdovi šumijo v nočni mrak; utrujen, brez domovja, kdo ve, kam spe korak. Postoj, postoj, iz noči prihaja težek vzdih, postoj, postoj, iz noči pogled prihaja tih! Kako, da ste me našle, ve žalostne oči? Že davno dan je vgasnil, steza cvetočih ni! </poem></center> <poem><center> 9. '''Zimska bajka.''' Osolzile so se zvezde: zbudi sestrico nam, zbudi! In s poljubi se vsesal je mesec v zemlje bele grudi. Kaj šepeče v plahem lesu, da se vsiplje ivje belo? Kaj je tuintam pošastno v črnih sencah zadrhtelo? Skril se je za sivi zastor in zaspal otožni mesec; v solzah bisernih topi se milijon zvezdnih očesec. </poem></center> <poem><center> 10. '''Dve sestri.''' Na jugu, sredi duhtečih vrtov, na jugu, sredi belih gradov, ponosna je vzrastla roža, solnce ves dan jo boža. A njeno sestro, lilijo, zanesli vetrovi so v severni hlad, k njej nikdar, nikjer ni svetila pomlad, snegovi so zamorili jo. </poem></center> <poem><center> 11 . Tam med brezami, med belimi, kadar luni se priklanjajo, kadar nočne sanje sanjajo, ples poraja se veseli mi. To je kolo gorskih vil devic: in z meglico lahno vstajajo, bele roke si podajajo, mesečina jim odseva z lic. Veter spleta zlate jim lase, jih zavija v jasen pajčolan z biseri in zvezdami pretkan, kakor strune, pesem govore. A kdor čul njih petje je kedaj, pozabiti ga ne more več, od ljudi se plazi bled, boječ, išče, išče truden, — ne ve, kaj! </poem></center> ==II.== <poem><center> 1 . Poje pesem si Tamara, šteje v noči bele zvezde; kaj mi te vesele zvezde, ljubček vsak me razočara! Šla sem v gozd, se zasmejala: kje si, ki srce te čaka? — Glej, Tamara, me junaka! — Samo smeh sem njemu dala! Šla sem v polje, zajokala: kje si, ki srce te čaka? — Glej, Tamara, me junaka! — Samo žalost sem mu dala! Šla sem v dom in zamolčala; ni ga, ki srce ga čaka; ah, da našla bi junaka, raj ljubezni bi mu dala! </poem></center> <poem><center> 2. Jaz nimam dijamantov, — komu to žal je? — Jaz imam rdečo rožo, to on mi dal je! On ni ne princ in kralj ni dežele modre, pa ima sladka usta in črne kodre! </poem></center> <poem><center> 3. '''Pesem.''' Zunaj na rahlo sapica diha, lilije v spanji drhtijo; ključek obrnem, sobica tiha, in ti porečem: adijo! Pa so vodice temne, široke, pa so gorice tam zunaj, in če že pridem, ljubček, do tebe, kak pa se vrnem domu naj? </poem></center> <poem><center> 4. Polna luna, zlat balonček, se vozila je po smrečji, ti moj ženin, jaz nevesta, in oba sva bila všeč ji! Blažena, ti polna luna, blaženo, ti smrečje mračno, blaženo srce neumno, greha in pokore lačno! </poem></center> <poem><center> 5. '''Scherzando I.''' Nocoj pa na prsih slonim ti spet, in v meni je radost sama! Nad nama čuvajo straže zvezd, in luna je garde-dama. Otroško se smejejo tvoje oči ... — Pa lunica nezaupljiva, brezskrbno zadremaj! — A ljubček, midva, midva se skrivaj poljubiva! </poem></center> <poem><center> 6. '''Scherzando II'''. Zažugal si mi s prstom in dejal: Ej ljubica, koketka ti presneta, mogoče v tvojem srcu nisem sam, če še za koga drugega si vneta?! ... Da, norček ljubi, in brezmejno! Čuj, na izprehode jemljem dva iz sobe! Zaljubljena oba; kako! — Lepa? — Ne vem! ... Dva pesnika, ... njih knjigi brez podobe! </poem></center> <poem><center> 7. '''Tisoč in ena.''' Moj ljubček, to še ni tisoča noč, in potlej pride še ena, še ena in ne več nobena za naju ljubezni vroča noč. In konec ti pravljice takrat povem: Ostala je Šeherazada, ki princa imela je rada tako zapuščena na svetu tem ... </poem></center> <poem><center> 8. Trudno izza črne gore v tiho noč je vstajal mesec, višnjevo nebo odprlo tisoč zlatih je očesec. Tisoč zlatih je očesec se zavzelo, povprašalo: še se nista naljubila? — Ah, počakajte še malo! </poem></center> <poem><center> 9. Plameneča solnca mrejo, zvezde se utrinjajo, in življenja jasni dnovi brez sledu izginjajo. Naposled še nama v prsih ogenj ves se vpepeli, in srce nama pozabi, žalost zatemni oči ... </poem></center> <poem><center> 10. Ne vprašuj me, kaj zdaj slutim, samo ljubi, samo ljubi, solze mi izpij raz lice, teši mi srce s poljubi! S plamenom oči veselih v dno prodri mi duše večne, in za veke vanjo vpiši dveh življenj te hipe srečne! </poem></center> <poem><center> 11 . '''Slovo.''' Zemljo pozlatil je solnčni sijaj, vzcveli so encijani. Zbogom, poljubi me, deklica! Ptički so peli: ostani! Ptički zaspali utrujeni, rože umrle v travi ... Zvezde, kjerkoli ga srečate, vsaka mi ga pozdravi. </poem></center> <poem><center> 12. Če v srci njegovem kraljica zdaj blondinka Anica ti si, da prva nisi, to dobro vem, in morda i zadnja nisi. Kdo vpraša po maju, ki je odšel, kdo vpraša po lanskem cveti! Tako se godi nam ljubicam, nam deklicam na tem sveti! </poem></center> <poem><center> 13. Ne misli, da ločena sva sedaj! Pri tebi je moja duša in tvoje utripe sluša in vrača ponoči se k meni nazaj; pa sabo prinaša pobožen spomin, ki v poznih se urah vzbuja. Ne, nisem ti, nisem tuja, saj jedna še tvojih sem bolečin! </poem></center> <poem><center> 14. Dala sem ti šopek rožmarina, dala z njim života beli cvet, in zavidal me je svet deklet; ah, in vendar nisem ti edina! Skoro, glej, se ti ponudi roža, in usahne žlahtni rožmarin; ti pa vendar meni boš edin, če te druga ljubica poboža! </poem></center> <poem><center> 15. Pojdi v sever med samotne bore, pojdi v jug, v aleje palm in rož! Pa nikamor duša mi ne more, sever, jug njen ti si, dragi mož! In naj domek moj bo stokrat ožji, poln vsakdanjih misli in skrbi, srečna bila bi ob tvojem vznožji, da bi z mano ves bogat bil ti! </poem></center> <poem><center> 16. Naj tvoje sokolje oko zre še tako hladno in smelo, naj laže, ah, jaz vem, kako v nočeh te srce je bolelo! Jaz vem, da v spominu na me, v spominu na sanje razsute bodočnosti slutiš gorje, življenja neskončne minute! </poem></center> <poem><center> 17. Trudno na dneva sinjih očeh črne trepalnice dremljejo; žalostne misli sredi noči sladki mi pokoj jemljejo. Nočna kraljica, čarovnica, vsuj mi, ah, vsuj mi prelestnih sanj, da mi zazibljejo moje srce, ki ni veselo ves beli dan! </poem></center> <poem><center> 18. To hipi so, ljubeč moj ti, ko s tabo v gorečem objetji, ko s tabo v pijanem zavzetji se duša mi vroča smeji. — A večnost spomini so, ah, življenja steze izgrešene; v noč žalosti neutešene radosti sijaj je to plah ... A cilji so moji drugod ... V poljubih se mojih ogrevaj, za svoje priseg ne zahtevaj, v slovo daj smehljaj mi na pot! </poem></center> <poem><center> 19. Oj ne beli platna zame v solncu jasnem, mati, duša mila! Kaj mi peča svatna v dnevu dolgočasnem, kaj mi v skrinji svila! Kakor nagelj cvel je fant na srcu mojem, ljubček moj brez para! Ah, odkar zvenel je, pesmi več ne pojem, duša mi ne mara. Sanjam, on edini je, črne kodre nosi, črne v čelu belem —. To pa le spomin je, in srce, samo si pač na svetu celem! </poem></center> ==III.== <poem><center> 1 . Zdaj, duša, pozabi življenja mizerij, igraj se mi s solnčnimi dnevi, igraj se mi z lune odsevi, zamakni se v božje krasote misterij! Saj svetega Petra in Pavla so časi! Vsak dan se ponavljajo popki, in s takimi belimi zobki jih trgajo zale devojke na vasi. Zasmej se, ko časih, jasne se spomini: to bilo je ravno ob letu, vse rože žarele so v cvetu, lepo se ljubila sta dva tam v dolini! </poem></center> <poem><center> 2. Ko v mraku uhajam izmed ljudi, v mir božji, na širno polje, marjetice, zvončki, vijolice, pri vas mi je stokrat bolje! Viharji vam nosijo pravljice, kako se živi po svetu, in zvezde ponoči vam govore, kako se živi po svetu. Nad vami krasote je svod razlit, potoček iz tujih krajev, neskončnosti poje vam sveti psalm, ko čakate novih majev. Marjetice, zvončki, vijolice in duša, ti moja roža, napijte se rose pokojnih noči in svobode, ki vas obkroža! </poem></center> <poem><center> 3. Oj breze, kraljičine bele, kaj sanjate v solnčni dan? — srebrno^vam plašč je tkan, tak svatovsko ste vesele! Oj vrbe, ve nunice tihe, kaj mdlite v nočni mrak? Za pasom spokorni trak, vetrovom pošiljate vzdihe. In sedla je ptička z družico, zapela sred brezovih vej; pa nemo naprej in naprej strmele so vrbe v vodico. </poem></center> <poem><center> 4. Zavel je južni veter od daleč k nam, zavel v pomladni noči k vsem rožicam. S poljubi sen jim bega sladko zavzet, in plaho se odpira za cvetom cvet. In v jutro spet odplove tja do morja, kjer ljubico ponosno, palmo ima ... A rožice, a rože? — Kaj to, kaj to! Zaljubljeno jih solnce tešilo bo! </poem></center> <poem><center> 5. V beg podijo se oblaki in jesen odnašajo, z divjim krikom nad poljano vrane se oglašajo. V prša čuden strah mi lega, duša hrepeni drugam, — tam ob morju cvete pomlad, palme solnčijo se tam. In valovi šepetajo zvezdam bajke čarobne; tam bi venčale mi dušo sanje sladko žalobne. </poem></center> <poem><center> 6. '''Žalost.''' Ponoči žalost gre z menoj v poljano širno, v božji mir, pozdravlja naju temni les in kaže pota netopir. In jaz poslavljam se od nje v križpotu razsvetljenih cest, krog naju rože govore, nad nama glorija je zvezd. Te rože solncu zamolče, kar si v nočeh šepečejo, le zvezde jih razumejo, poslušajo, trepečejo ... </poem></center> <poem><center> 7. Okna rudeče zagrnjena daleč tja v noč gorijo, sanja megla nad pokojno vasjo, polja, gozdovi spijo. Tiha svečanost ... In ti, postoj to je svetišče božje, harmonija krasote, miru, to bivališče božje! </poem></center> <poem><center> 8. '''Doma.''' Navzgor se širi rožmarin, navzdol se nagelj vije, na okenca zagrnjena večerno solnce sije. Rdeča ruta, bel ošpet, deklč razposajeno, širok klobuk, oj fant vesel, ki si prepeva eno. Ti nageljni, ta rožmarin, ti kmetje v luči solnca, ej, takih nima celi svet, pa pojdi tja do konca! </poem></center> <poem><center> 9. '''Vasovavci.''' Potrkali na okno nocoj so ji trije, prijazno govorili vso noč ji na srce. Vso noč so govorili in trkali zaman; kako pa, da ji danes obraz je ves solzan? Ko šel je mimo okna, zaukal je na glas, zaukal fantič pravi in šel k sosedi v vas. </poem></center> <poem><center> 10. '''Poroka.''' Poročila sta ju sova in skovir, prišel k njima v svate netopir. Ljubica, ne boj se, črna noč nama je prižgala zvezd tisoč! — Ne bojim se, dragi, te noči, ah, bojim se jutra in vseh dni! — </poem></center> <poem><center> 11 . Dušica, devojka, kje je dom tvoj rodni, kje je mati-dojka, vsi sorodni? — Tujci dom rubili, moja mlada leta! Mi se razkropili križem sveta! Glej, življenje bilo trdo z nami, kruh nam je močilo se solzami! </poem></center> <poem><center> 12. '''V tujini.''' To niso mehke trave, to kamenit je tlak; to niso rosne daljave, to ulic tesni je trak! In tam, kjer polno rož je, so moje sanje zdaj in sladko domotožje me kliče tja nazaj ... Iz njiv poganja žito, iz src poganja moč ... Brez solnca tu so dnevi, brez zvezd je moja noč! </poem></center> <poem><center> 13 . Pri mojih durih čaka smrt in govori: jaz orjem vrt, kjer duše se vtolažijo, kjer beli kamni stražijo. — Ključavnice železne tri, zapahe tri mi, smrt, odpri! — Ves dan tako čakala je, vso noč potrkovala je ... </poem></center> <poem><center> 14. '''Mrtvemu pesniku Aleksandrovu.''' I. Jutro zopet ... Mirno ravnodušje. Žejno se odpira čaša roži, da napije se dobrote božje, nad poljanami škrjanec kroži. Kaj ti mar je, zemljica cvetoča, kdo preminil nam za vek čez noč je! Smeješ se k slovesu duš človeških, mirno vzameš mrtveca v naročje. Mrtev je! — Tako ospe se roža, zvezde v noč utrinjajo tako se, in strmeč za njimi v noč neskončno, duše nam spominjajo tako se ... «Veš, po vaših gčrah se mi toži«, si dejal in si popravil vzglavje, — blede roke pale so na postelj —; «pridem k vam, ko se mi vrne zdravje. «Mučne so te štiri bele stene, v oknu tam, glej, komaj vrh kostanja! Zunaj pa je maj —! Šel bi na polje, kjer ob stezah žito se priklanja! ...» Daleč se zamislil je pogled tvoj —; mene čudno je zazeblo v mozeg, — in, prijatelj, zvedela sem takrat, kje te čaka dom, ves tih in ozek! II. Kaj, da si zaljubil se v trpljenje, v svoje težke, nevesele dni? — Pesnik, vedel si, da kdor trpi, ni zastonj izgubil se v življenje! Morda v duši sam si komaj slutil, kaj te solze so in kaj ta smeh ... Tih po svojih hodil si poteh za krasoto, da bi vso občutil. Ko zamaknil v sinji se azur si, v skromen cvet sred mirnega polja vsa utrujenost ti je prešla, in pozabil revščino vseh ur si. — Dete bil si, tako dete lačno, ki na kruh pozabi sredi rož; a v zavesti bil krepak si mož, znal ljubiti si življenje mračno! </poem></center> <poem><center> 15 . Želje moje, vse razposajene, razkropile so se v daljni svet, gledat šle so vseh dežel devet, kje med rože bajke so vsajene. Kjer za nas so razsvetljene poti, kje je čar, ki smo rojene zanj, kje vrtovi so, vsi polni sanj? — Ah, prišla je žalost jim naproti! Dušica, to bilo je spomladi! Ni želja več, ni nikjer več bajk; dni živim, kot prede mrežo pajk v kljub usodi, sam, v jesenskem hladi. </poem></center> <poem><center> 16. Tam zunaj, tam daleč je moja mladost, tu notri, tu blizu vsa moja britkost. — Tam solnce je božje hodilo nekoč, tu noč je, brez juter, večerov je noč tam rože v nebo se ozrle so in kelihe žejne odprle so, tu lučice zadnje pojemajo, pustinja —, megle nad njo dremajo. Tam sami preblaženi hipi so, tu srca najzadnji utripi so! ... </poem></center> <poem><center> 17. '''Balada.''' K jezeru prišla je z Bogom govorit duša zapuščena in pokoja pit. V parku pozlačenem žuborel fontan, vetrček budil je lilije iz sanj. Jezero je vzelo zvezde v naročaj, pelo in zibalo, aja aj, aj aj. Kaj si izgubilo, dete moje, tod, da te v noč privela je samotna pot? Bičje zašumelo, povprašalo, kam? Zvezde govorile: mirno lezi k nam Jezero je vzelo dušo v naročaj, pelo in zibalo aja aj, aj aj ... </poem></center> <poem><center> 18. Jaz pa vem, ena dušica zame živi na svetu, jaz pa vem, ena rožica zame je v lepem cvetu. Jaz pa vem, ena zvezdica zame je sredi neba, jaz pa vem, mati zemljica vzame me, če je treba. Dušica, nič se ne jokaj, nič, umreti je enkrat dano, rožica, pridi na moj grobič, zvezdica, stoj nad mano! </poem></center> ==IV.== <poem><center> 1 . Sredi mojega srca pesemca je zazvenela, še nobena ptičica ni tako sladko zapela. Drobna moja pesemca pa od kod, od kod si pala? Zvončkom in trobenticam mlada Vesna me poslala! </poem></center> <poem><center> 2. Oj z bogom, črne senčice, zapele so trobentice, in zvončki pozvonili so, in ključki odklenili so pomladi vrata na stežaj: Kaj zopet si prišla nazaj? — Ej zopet! Ena, dve in tri, za mano! Kdo me ulovi?! </poem></center> <poem><center> 3. Kje, solnčece moje, domovje je tvoje, kam pojdeš o mraku nocoj? Čez sinje vodice, na zlate stopnice, tja v grad bom poplavalo svoj! Pa kje ta tvoj grad je, mar tudi ves zlat je, in posteljca, kakšna je ta? Moj grad za gorami, čuj, biseri sami, in posteljca vsa iz zlata! Pa kdo te uspava, kdo se poigrava, s teboj, kadar dolgčas ti je? Ej, zvezdice takrat prišetajo vsakrat ko noč je, če dolgčas mi je! Pa nimaš je majke, kdo pravi ti bajke, kdo rožice spleta za te? Ves svet mi je majka, ves svet mi je bajka, in rože so moje sestre! </poem></center> <poem><center> 4. Na vse zgodaj prišlo solnčece je k meni, reklo: Pojdi z mano, greva v gozd zeleni! — Ljubo zlato solnce, kdo pa čaka name? — Čakajo te rdeče jagodice same! — Kdo ponudi v senci hladen mi prostorček? — Na zelenem mahu gostoljubni korček! — Kdo se razgovarjal bo z menoj veselo? — Ej živ, živ studenček ure pol in celo! — Kdo zapoje z mano pesemco, povej mi! — Cicifuj in kuku, ki žive sred vej mi! — Pa če pride škratec v jopici zeleni, in če strah me najde, kdo bo še pri meni? — Sam nebeški Bogec te zaziblje v sanje, da strahov ne vidiš, da ne misliš nanje! In sva šla po rožah v gozd, in na vse zgodaj Klanjale se jelke: »Dobro jutro, Bog daj!« </poem></center> <poem><center> 5 . Luna posijala je, godba zaigrala je, rega, rega, rega. Rožice zbujene so in razposajene so, rega, rega, rega. Veter, vetrec k njim prišel, za ročice jih prijel, rega, rega, rega. Polka, ena, dve in tri, vse se ziblje, se vrti, rega, rega, rega. In še zvezdicam je žal, da ne morejo do tal, rega, rega, rega! </poem></center> <poem><center> 6. '''Sreča.''' Pisano je polje, rahle so stezice, jaz pa je ne najdem tiste deteljice! Take deteljice s štirimi peresi! Daj, prinesi srečo, deteljica, kje si? Sreča, si li zlata, ali si srebrna, kakor solnce jasna, kakor nočka črna? K čarovnici pojdem v stari grad za tabo, k beli Vili pojdem in te vzamem sabo. Skozi mračne gozde, čez morje široko, sreča, pojdeš z mano v zemljico globoko! </poem></center> <poem><center> 7. Prišla je luna deva obraz pogledat svoj, prelepo ji odseva iz ribnika nocoj. Pa žabice bahate smejo se rega re: Kdaj nas povabiš v svate, dovolj si stara že! Škrjančki pa so peli, da to spodobno ni, so glavce v perje deli pospali sredi rži. — </poem></center> <poem><center> 8 . '''Kmetiška.''' Čevlji gosposki, slamenček bel, jaz pa jih nimam, in sem vesel! Šle so nožiče bose v vod<5, čevelj se ognil, sram ga bilO! Glava se skrila je pod klobuk; solnce se smeje: junak ti, hajduk! </poem></center> <poem><center> 9. '''Uspavanka.''' Spanček, zaspanček, črn možic, hodi ponoči, nima nožič. Tiho se duri, okna odpro, v zibelko leže, zatisne oko. Lunica ziblje, aja, aj, aj; spanček se smeje, aja, aj, aj! </poem></center> <poem><center> 10. '''Vrabček.''' Vrabček, mlad lenuh, vrabček, potepuh, culico je nosil, milostinje prosil: »Vrabček, revež jaz, prosim, prosim vas!« Lastovka, gospa, mimo je prišla, in se posmejala, vbogajme nič dala: »Zdrav in čvrst in mlad, služil bi enkrat!« Nič se ni kesal, dalje se podal, šel za plotom krast je, toda vjel se v past je ... Vrabček, revež ti, kak se ti godi? — </poem></center> <poem><center> 11 . '''Pevec.''' Suknjiča, črn baržun, v nogo pa bos, zlata piščalka, kljun, to vam je kos! — Danes tu, jutri tam, bor ali hrast, da le ne zajde kam v zanko in past! Žvižga, prepeva si, ni mu do kron, nič mu za vinar ni, vse da zastonj! </poem></center> <poem><center> 12. '''Jesenska.''' Čuj, ptičica seničica, gosposka beloličica zapela pesem: cicifuj, za zimo gorko se obuj, za zimo! Se smeje kukavca: kuku, mi k solncu pojdemo domu od juga smo krilatice, čemu bi nam copatice za zimo! </poem></center> <poem><center> 13. Kralj Matjaž, junak slovenski, kralj Matjaž, ki v gori spi, strašne sive brke ima, dolge cele vatle tri. Milijon vojakov ima, vsi krog njega zbrani so, radi bi se vojskovali, pa preveč zaspani so. Jaz pa sedem na konjiča in pojaham v goro to, in pocukam kralj-Matjaža za muštace in brado! </poem></center> <poem><center> 14. Hi hop, poglejte vsaj me na konjičku, hi hop, jaz jaham zdaj k tetki in stričku! Konjič noge ima brze in tanke, tetka bonbonček da in pomaranke! Striček popelje me v belo Ljubljano, kdor je ni videl še, jaha naj z mano! </poem></center> <poem><center> 15. '''Zimska pesem.''' Kraguljčki veseli to pesem zapeli: snežinke, snežinke, ej, vi metuljčki beli, le urno zaplešite, na zemljici počijte! Pod zemljo, pod rušo pa spavajo cvetice, in zebe v te male, v te bose jih nožiče; le urno priskočite, v kožuhek jih zavijte! A solnce, če solnce iz sanj bi se zbudilo, snežinke, snežinke vas vse bi polovilo — Kako se že bojite, hitite brž, hitite! </poem></center> <poem><center> 16. Tiho, tišje je po smrečji, in po stezah šeta zima, spleta bisere si v kite, snežnobelo krilce ima. V licih bleda, v srci kruta, neče ptičic, da bi pele, v sencah solnčecu se skriva, neče rožic, da bi cvele. Zajčki plahi, dolgouhi radi bi se poigrali, pa čepe pod golim grmom, ker so nje tako se zbali. Veverica repek suče, nosek viha, vejo maje; zima, zima, slaba teta, ki nič lešnikov ne daje! </poem></center> <poem><center> 17. '''Orjaki na Ajdni.''' (Gorenjska pravljica.) Kjer Karavank vrhovi sivi ponosno dvigajo se v zrak, na skali, ki se zove Ajdna, sezidal grad si je orjak. Orjak, junak desetkrat večji in silnejši od nas ljudi, na Ajdni živel s hčerko svojo (tako pri nas se govori). Od hriba stopil je do hriba, en sam korak, in bil je tam, se nagnil je nad reko Savo, vodico zjutraj pil je tam ... Zajemal s korcem je velikim in pil in pil; za hčerko 5e, da si umije bele roke, mož korec poln zajel si je ... A ona šetala se zjutraj po travnikih je pisanih in všeč ji bilo je na polju, po njivah ravno risanih. Vračaje se od izprehoda k očetu nekdaj stekla je: »Črvička čudnega sem našla na travniku,« mu rekla je. »Domu poneseva ga, atej, kako je lepa stvarca, ej! — Po zemlji koracal je urno in travo grizel, lej, poglej!« Pa zmajal je z mogočno glavo orjak, nje oče, in dejal: »To ni črviček, ljubo dete, brž nesi ga navzdol do tal! To kosec je, ki reže travo, da ž njo živinico redi, ni, da bi z njim se ti igrala, v dolino brž ga nesi mi!« Možiček, v strahu trepetaje, bil skoro zopet je na tleh, in vse povedal, kar je videl in slišal pri orjakih teh. In pravijo, da v skali Ajdni še vedno grad visok stoji, a nihče vanj ne more priti, orjakov pa že davno ni. </poem></center> [[Kategorija:Vida Jeraj]] [[Kategorija:Dela leta 1908]] 8mbg9ecshmc7jkwimt2gm2z8dw7tcci Pesmi naših borcev, 2 0 41871 224599 224341 2026-10-14T13:21:40Z ~2026-55202-82 10755 /* Janez Šolar:KO BOM LEŽAL V ZEMLJI ČRNI */ 224599 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Pesmi naših borcev II | avtor = | izdano = Ljubljana, junij 1945 | vir = https://slov.si/doc/pesmi_nasih_borcev_2.pdf | dovoljenje = javna last | obdelano = }} == N. N.: RANJENEC STANKO == <poem>Osem je ura al' devet, po hribih poka: kaj je spet? Kaj tam gori se godi? Mogoče partizan beži? Glej, res! Pogumna in mlada hitela sta kurirja dva. Pa morata bežati, sovrag ju hoče pokončati. Strel! Eden mrtev obleži, a drug še naprej hiti. Rafal, dumdumke prilete, mu kost in urca odlete. A pošto on rešiti mora, to njegova je naloga. O ubogi partizan, povsod je s kroglami obdan. Pa še ima pogum, moči, vstaja, vstaja, zopet pada. Mu roka silno krvavi, a sovrag za njim drvi. Tedaj dobil je tovarišico, prav zlato res dušico. Ta dala mu je vino, da uteši bolečino. Tovarišica pride v vas in žalostna novica z njo: »Zunaj partizan stoji in čaka naše pomoči!« Dobra Zvezda k Jelki pride, žalostna spregovori: »Jelka, kaj je zdaj storiti, ranjenca ni zapustiti!« »Kar korajžo,« pravi Jelka, »kar po njega zdaj pojdiva, do praga doma svojega! Rešiti ga, da ne izkrvavi!« Šli sta, Zvezda pravi: »Daj mi pošto, da jo bom oprala, ker poglej, je vsa krvava, komandantu jo poslala.« Oko mu zažari veselja, ker izpolni se mu želja, da se našla je oseba, ki bo skrb mu vso odvzela. »Daj mi roko,« pravi Jelka »in jaz te bom peljala po s kri ti ozki stezi, te bom doma obvezala.« Pripelje komaj živega do praga, cloma svojega: »Mama, glej ga, Kristusa, za nas izkrvavelega!« Jelka teče po zdravnika, ker je sila res velika. Ta je hitro prihitel in revčka smrti je otel. Zdaj nekdo pride in kriči: »Ranjenca ven iz vasi! Kaj se z nami bo zgodilo, če ga Nemci tu dobijo?« »Rajši smrt, kroglo v glavo. Ranjenca ne zapustim.« Ko to od Jelke slišijo, se v strahu vsi odstranijo. Kako nesramni so ljudje, da ranjencu tak' govore! Saj on dal je svojo kri zanje in za rod slovenski! Ko pa mesec dni preteče, mu pa dobra mama reče: »Stanko, zdaj pa greš domov, doma še poprej boš zdrav!« Zdaj ostali smo mi sami, Stanko, srečen si pri mami! Ko bomo mi se vid'li spet, tedaj svoboden bo naš svet. </poem> <ref>Opomba: Pesem je napisala petdesetletna ženica z Vipavskega. Objavljena je taka, kakršno je natisnil »Partizanski dnevnik« dne 17. V. 1944.</ref> == Tončka Padovec: NAJDRAŽJEMU == <poem>Tam daleč nekje v gozdovih kočevskih odjeknil je strel in oblit ves s krvjo si omahnil v naročje tovarišev zvestih, ki s tabo branili so našo zemljo. Kako zdaj do tebe prišla bi, moj dragi? Želela bi biti nad grobom drevo, da zvesto branila bi te pred sovragi in čuvala dom tvoj, to črno zemljo. Globoko bi v prst korenine pognala, lahno, prav lahno te z njimi objela; potem se zate nič več ne bi bala, v viharju in soncu nad tabo bi bdela. A čuj me, predragi, jaz nisem drevo, da vedno bi bdela nad tabo! Ne, bombo in puško sem vzela v roko, da več ne boš čutil tujca nad sabo! Svobodna naj zemlja ti truplo pokriva! Za vedno naj tujec od tod bo pregnan! Izgine naj noč, ki nam sonce zakriva, in zarja svobode obsije naj dan! Ze bliža, že bliža se dan zmagoslavja, ko narod slovenski ne bo več tlačan; a zame ta dan bo še dan maščevanja, ker takrat, predragi, boš res maščevan. </poem> == X: PARTIZANOVA OPOROKA == <poem>Tovariši, izkopljite mi grob sredi gozdov, sredi zlatega polja, požganih domov. Počival bi rad tam, kjer sem se boril, le tam bi rad sladkosti sna užil. Vihar, ki danes z vso silo divja, bo kmalu utihnil. Tedaj se bo, bratje, glasilo: Na delo zdaj vsi, ki prestali ste boj! Na delo! Na delo zdaj, narod ti moj! Nov dom si zgradimo zdaj vsi, iz trpljenja, krvi, iz naših kosti. Naj zraste dom poln obetov, dom dela, meščanov, delavcev in kmetov. Tovariši, če to željo nam boste spolnili, da dom nam bo zrasel ob Dravi in Zili, od Soče preko Goric do prekmurskih step, bo moj počitek lehak in ves lep.</poem> == Korotan: ŽRTVAM IZ MOJE ČETE == <poem>Ukaz! Naloga. In mi gremo z nemirom v prsih, vendar z žarko vnemo. Po stezi tiho! In oprezno zroč korakamo z orožjem skozi noč. V zasedi, v zaklonu sovražnik ždi. Užge! V bolesti naš tovariš zaječi. Mi streljamo nazaj, borimo se z usodo. A naš tovariš mre z besedo: »Za svobodo!« In drugo noč smo zopet mi na vrsti, počasi stopajo junaki čvrsti. Nad zemljo nočni je pokoj razlit, a rjavi izdajalec je v goščavi skrit. »Užgi in lezi!« kriknem. »Na rob, umik!« Iz ust se dveh tovarišev iztrga krik. In zgrudita na tla se v bolečini, krog njiju bojni hrup in šum v tišini. In planil sem k tovarišu, ki je omahnil. A vse zaman. »Zgubljen sem!« je še dahnil. Bil je njegov poslednji, lahni klic. Zdaj grob je tam, samoten, brez cvetlic. A v prsih bo ostal spomin nam vedno za njim, ki v mrazu in brez strehe, a dosledno boril se skupno z nami za svobodo. Brez njega zdaj uživali jo drugi bodo.</poem> == Janez Šolar: KO BOM LEŽAL V ZEMLJI ČRNI == <poem>Ko bom ležal v zemlji črni, v naši sveti zemlji rodni, nič se v žalost ne ogrni – v domovini smo svobodni. Hčeram pa povej, sinovom, da smo padli za svobodo jaz in drugi, da rodovom našim polja cvetla bodo. Da lahko boš svojo pesem sredi domov naših pela, da lahko boš, ko bo jesen, nagelje na grob mi dela.</poem> <poem>Zora: SESTRA PADLEGA PARTIZANA V hribih nekje moj brat leži. Na grobu njegovem križa ni, na grobu njegovem cvetja ni. Drugi nihče se ne zmeni zanj, žalostinko mu poje le črni vran in veter ihti nad njim noč in dan. Jaz slišim klic daljni sredi noči: »Sestra, miru moji duši ni, dokler naš narod pod tujcem ječi!« »O, moj brat, pokoj tvoji duši, narodu sinil bo svobode dan, narod trpeči bo mascevan, preden ti trava vzklije na ruši!«</poem> == Franci: ONI DAN == <poem>Kolikokrat sem ga v mislih že doživel, kolikokrat se kak tovariš je razvnel ob misli nanj: »Da, oni dan, ko končno priborili bomo si svobodo! ...« Spomin mi blodi nekaj let nazaj: Kavarna. Dim. In godba. Sestanek krog že skoraj praznih čaš. Končali smo debato, kar se zastrmi tovariš naš, Andrejče, v dimasti polmrak: »Kaj misliš, Janko, bo li plapolala zastava naša iz vseh oken, prav iz vseh? In skozi ceste bo donela pesem svobode?« Tovariš Mirko se drži na smeh. Nam vsem pa se iskri v očeh! ... In zdaj? Okoli ognja zbrani sedimo partizani. Cilj se je približal od tedaj. V mračno nebo strmé preteče silhuete visokih triglavskih planin in njih ozadje vabi misli, kipeče skozi dim spominov in žareče cigarete. Andrejče naš pa zopet sanja o svobodi in zamišljeno oznanja nam svoje hrepeneče misli: »Veš, Janko, jaz pa vem sedaj, kako bo to, ko prišel bo ta bajni dan! Na cestah bodo vsi ljudje in peli bodo, nosili zastave plameneče, objemali, jokali se od sreče ... Da, to bo oni dan ...« Tedaj zaplaka Jankov brat, naš Mirko, stari partizan, padel mu je Janko včeraj, ko je bil napad. Andrejče pa se zdrzne nad pomoto: »Oprosti,« dé s prisiljeno trdoto, »bila je samo moč navade, raztresenost trenotna. Saj, ko je padel ranjen, sem nosil ga jaz sam z livade.« »Da, téžek je naš boj,« tolažim Mirka ganjen, nikar ne bodi žalosten nocoj, saj veš, da je že blizu oni dan, ko jokal boš od sreče, stari partizan!« </poem> == Slavijan Iztok: MI == <poem>Gozdi šumijo in drevje ječi v burnem viharju sredi noči. Sence neslišne v razdaljah stoje mirno v zaklonih ... Mar so mrtve? Pesem viharjev doni, čas teče ... In v sredi noči, dve uri preteče ... Sence stoječe le tiho spregovore. Zamene že na mestih stoje. Zarja rdeča z vzhoda priplava. Gozd oživi, srenja, dobrava. Sovražnik hiti ... Partizanski bojni stroj s pesmijo hiti na zmagoviti boj ... Pesem ... Juriš – naskok. Pest govori ... Jekleno udarja pest ... Boj za nov svet in domovino. V boj, da nov dom si zgradimo!</poem> == Vasilij: ZBUDITE – ZDRAMITE SE V DOLINI == <poem>Zbudite – zdramite se v dolini! – poje s planine partizan. Lepše je kratko svobodno življenje, kakor pa stoletno sužnje trpljenje. Zbudite – zdramite se v dolini vsa slovenska dekleta, bratom pomagajte v gorah, da bodo lepša vam bodoča leta. Zbudite – zdramite se v dolini, vi bratje slovenski, da bo slovenske matere sin živel svoboden v lepi Gorenjski. Zbudite – zdramite se v dolini, že dosti ste gorja prestali, odkar ste padli v roke njim, ki vse so vam pokrali. Zbudite – zdramite se v dolini, da kakor jaz na vrhu planin, bo tudi v dolini pel pesem svobode – slovenski sin.</poem> == Radoš: OTOK RAB == <poem>Otok Rab, otok Rab, nekdaj bil si letovišče, po zaslugi podlih barab postal si slovensko grobišče. Nekje v daljavi piše mati pismo: »Sin, Bog s teboj, odpiši, ker že dolgo glasu od tebe več prejeli nismo. Danes sem po pošti ti poslala prepečenca, cigarete, dve klobasi, ko prejmeš pismo, se takoj oglasi, da ne bom v skrbeh po tebi vpraševala!« Ne skrbi, mati. Jutri pismo belo prejela boš; papir v njem nov in čist prinaša ti novico neveselo – sinov mrliški list. Otok Rab, otok Rab, nekdaj bil si letovišče, po zaslugi podlih barab postal si slovensko grobišče. Otok Rab, otok Rab, barake, lesene barake, straža mrkih jeklenih čelad čuva žive okostnjake. Čez morje otožen jetnik se ozira: »Tam daleč so, daleč gore Velebita, za njimi svoboda, za njimi je Lika. Zadavil bi stražo in žična ovira mi ne bi k bratom zapirala poti, a morje široko tja pot mi zapira, silnejše je morje od mojih moči!« Na gore v daljavi solznih oči izstradan jetnik se ozira. Otok Rab, otok Rab, barake, lesene barake, straža mrkih jeklenih čelad čuva žive okostnjake. Otok Rab, otok Rab, kraj smrti, gladu in trpljenja, koliko mladih uničil si nad, tiha zatrl hrepenenja. Doma nevesta čaka, obupuje, kdaj ženin vrne se, nestrpna pričakuje: »Dragi, vse čaka na poroko kot takrat, ko so te mi iztrgali iz rok in odpeljali, izropali ti dom in ga do tal požgali. Ko vidim pogorišče, zaplakam vsakikrat. Pridi, dragi, šla bova pred oltar, še vedno sem le tvoja, za druge ni mi mar.« Ne jokaj, dekle, ker nazaj se vrnil več ne bo tvoj ljubi; na Rabu v bolnici ga zdaj nevesta druga, bela snubi. Otok Rab, otok Rab, kraj smrti, gladu in trpljenja, koliko mladih uničil si nad, tiha zatrl hrepenenja. Otok Rab, otok Rab, kdaj videl obraze bom znane naših družin – naš najdražji zaklad – ob skupnem ognjišču spet zbrane. Skozi špranje barake sili veter, mraz. Troje otrok, sestradanih, od mraza drhtečih, zaupno obrača k materi svoj upadli obraz: »Mama, lačni smo, zebe nas, poglej; zakaj smo tu, kdaj gremo domov, kje je očka, mama, povej!« »Ker je očka ljubil mene, vas in vso našo zemljo, je šel v partizane, da bori se za njo! O, očka ve za nas! Tisoči, ki so z njim, bodo maščevali naše trpljenje, in skoraj pride čas, ko se vrnili bomo spet nazaj v nove čase našega rodu k očku v ljubi domači kraj!« Otok Rab, otok Rab, kdaj videl obraze bom znane naših družin – naš najdražji zaklad – ob skupnem ognjišču spet zbrane. Otok Rab, otok Rab, odprl svoje si žrelo in kakor ogromen, brezmejen prepad požrl nam življenj tisočero! Dokler bo živel slovenski narod z grozo govoril bo tvoje ime, preklinjal bo tujca in plačancev zarod, ki so povzročili to strašno gorje. še pozni rodovi bodo poznali križev lesenih brezmejne vrste, žrtev nedolžnih se spominjali, Krf naš slovenski dobil boš ime! Otok Rab, otok Rab, odprl svoje si žrelo in kakor ogromen, brezmejen prepad požrl nam življenj tisočero!</poem> == Radoš: SEDEM IN ŠTIRIDESET == <poem>Sedem in štirideset novih krst, sedem in štirideset svežih grobov, sedem in štirideset trupel zakrila je prst, da zrasel iz nje bo dom lepši in nov. Sedem in štirideset src mater slovenskih na Gorenjskem, Primorskem in Beneškem je zatrepetalo v bolesti. Sedem in štirideset novih žrtev tolovajev besnih, v našem boju težkem ima fašizem na vesti. Čakala bo mati: »Sin moj, čemu ni več od tebe glasu? Mogoče si se prehladil, ko bredel si Idrijco do pasu in ležiš bolan pri neznanih ljudeh?« »Hčerka draga, čimprej se vrni, da me razveselila v samotnih boš dneh, kako težko pogrešam tvoj smeh, ki si ga bila vsa polna. Mogoče si bolna in utihnil tvoj glas je srebrni?« Molk. Nikogar ni nazaj, samo strašna vest je prišla do njenih ust: Prestreljena in strta sta padla pod streli krvnikov. Skupni grob cerkljanskega božjega vrta je sprejel sedem in štirideset mučenikov.</poem> == Adolf Šinkovec: TAM, KJER ... == <poem>Tam, kjer v sužnosti rod je trpel, sin očetovo skrivno je željo umel: »Da se verig in ječ izogneva, v varstvo se temnega gozda umakneva.« Puška in bombe, misel na osvobojenje, to njuno zdaj je edino hrepenenje. Tam, kjer zdaj kri v potokih teče, sin očetu – junaku in partizanu reče: »Tam najina je mati in domovina.« S solzo v očeh objame oče sina: »Za mater, za ženo, za svobodo očetnjave naj padeva oba, če treba, na polju slave.« Tam, kjer domovje zdaj je požgano, od brezčutne duše sovraštvo zasejano, kjer brat brata rodnega več ne pozna, nahujskan odpadnik ga sovražniku izda. Trd boj tam bije partizanska četa za tebe, le za tebe, domovina sveta. Tam, kjer gozd končuje v trato zeleno, gomilo danes vidiš s cvetjem okrašeno, v njej oče ... partizan počiva in sanja, nad gomilo oprt na puško sin se sklanja: »Zgubil sem dom, mater, ženo in očeta, zdaj ves sem samo tvoj, o domovina sveta!«</poem> == Adolf Šinkovec: PESEM O MLINU == <poem>Klipe klope, klipe klope, stari mlin zapel je davi, žito žanjejo v snope za potokom v daljavi. Mlin je pel in mlel pšenico. Le zamesi kruhek, mati! Težko čakam že devico, treba nam bo svatovati ... Deci spečemo slaščice, vse najboljše našim svatom, prešce bele za žanjice, prešce bele bednim bratom.</poem> == Adolf Šinkovec: ČETRTI JANUAR V ŽIREH 1944 == <poem>Utihnilo strojnic srdito regljanje, Švab žejen krvi je pokazal pete, v žirovski cerkvi zazvonilo poldan je mir padlim, ki so dali življenje za te. Na bukovem štoru ves zmučen sedim, življenje premišljam, ki te dni ga živim, zdaj borba, zdaj pesem, zdaj članek za list, to program naše borbe kristalno je čist. Glej, v duši mi kljuje, še tukaj sediš, si ranjen, iz rane močno krvaviš, a kaj če bi krogla v srce te zadela in pesem zvonov zdaj v slovo bi ti pela! Ne strašim se smrti, kaj krogel vihar, saj bijem za sveto se narodno stvar, moja pot na tem svetu končana še ni, naprej, naprej v borbo za lepše nam dni. Kri naša žirovsko zemljo je pojila, in novih junakov ta dan nam rodila, gorje ti bo Švab, ko brigad naših moč kot plaz iz gore te stisne v obroč! Tedaj ne bo časa, da utečeš od tod, naših strojnic, bo pesem na zadnjo ti pot donela iz grmov, bregov in gozdov, – domovina, svoboden tedaj bo tvoj krov.</poem> == Blaž Ostrovrhar: PRI PADLIH BORCIH == <poem>Mrtvaških ragelj spev glasan odmeva z gore v beli dan. Svobodo terja pesem ta, upor do zadnjega moža. Vali z doline se tiran, ker tabor naš je bil izdan, kolone, tanki, kamijoni, bacači min in avijoni. Strašen boj – napad srdit, že v tretje je fašist odbit. Leže alpini v goličavi, mrtvi, ranjeni, krvavi. Pa glej iz boka nov napad, alpin pritiska že od zad. Z Novakov, Cerkna in Tolmina mu gre pomoč, o jadna domovina! že kliče tujec: »Vdajte se, obkoljeni že davno ste!« Prekleto slabo nas poznaš, čeprav slovenski dobro znaš! Podal ne bo se partizan, čeprav obkoljen je, izdan. Zares nam, fantje, z vseh strani preti pogin še do noči, in padli bomo kot junaki, uporni, trdi mi vojaki. Naj žanje smrt vas zdaj, tirani, a vi, tovariši mi vdani, bombe v roke, puške v dlan, naj v slavi pade partizan! Še ta ukaz vam zadnji dam: Poberite ranjence od tam! če bomo prebili se tod, se spomnil bo nas pozni rod! In zdaj za mano v trpljenje, skoz grob gre narod v življenje, saj nočni mrak ni tak teman, da ne zasije zore dan. Kot eden glas zdaj zagrmi: »Hura – juriš«, in doni od Porezna do Labnega, od Davče tja do Cerknega. Se vnel je ples zares krvav sred grmov, skal in pa dobrav; med gromom bomb, rafalov jek, že vidim Lahov nagli beg. Zažgali gozd so in senike, da v dimu krili bi umike. Imeli mi smo štiri mrliče, so v Cerknem borbe hude priče. Cerkljanke vence so povile, gomile borcev okrasile. Oni dan o polnoči sem hodil v tej okolici in spomnil sem se teh grobov ter krenil tja na dom duhov. »Prišel sem jaz vas obiskat, ker vodil sem vas tistikrat«, tako pozdravim na grobeh. Tedaj zmrazi me po kosteh ... Stojé tovar'ši pred menoj v polni opremi kot za boj. 'Z oči jim sije ognja žar, so bombe odvite za udar. Me vpraša Bojan, kaj želim, mi pravi drug, zakaj ne spim. Tretji roko mi poda, četrti nemo se smehlja. Prošnjo, fantje, imam do vas, ki terja jo današnji čas; izdajstva mnogo je med nami, ta dal je tud' vas rani jami, zato sem prišel sem na vezo, da z družbo vašo strem to pezo, ker vem, da bili ste udani, in borci hrabri vse do lani, ko vas zemljica je požrla in meni borce verne strla. Povzdigne Bojan glas in pravi: » Vemo mi to in svetu javi, da zemlja bo se maščevala, grobov tišina bode vstala ter zrasla v žive bo orkane, požrla hlapce in tirane.« Tedaj z zvonika ura je odbila, je zemlja spet mrliče skrila. Odšel tedaj sem v noč temnó, bedel do jutra, mislil to!</poem> == Iztok: NEKOČ ČEZ VEČ MILIJONOV LET == <poem>Nekoč čez več milijonov let, morda bo geolog iskal, kako živeli so ljudje v današnjih dneh. Zakrivil ustnice bo v trpek smeh: Da, da, takrat pač človek bil je še žival, zato dejanj njegovih mu ni šteti v greh. Če pa bi mogel vedeti, kako so naša srca toplo bila tisti čas, da nam tovarištvo bilo je več kot mi sami, morda drugačno mnenje bi dobil o nas in bi razumel naše velike boli.</poem> == Jeni: PISMO == <poem>Zdaj pišem, draga, pismo belo, to pismo belo, neveselo. Saj kak bi pisal ti veselo, ko vidim samo zimo belo. Morda želiš, da pišem o pomladi, morda o rožcah, o livadi? Al tukaj, draga, ni pomladi, in rožic tu ni več v livadi. Tu, draga, rože so krvave, le te prekrivajo planjave. Le njih ti pošljem in pozdrave, saj njih so polne vse planjave. A kadar zima ta prestane, ko narod svoboden spet vstane, takrat ti pošljem rože bele, pozdrave pošljem ti vesele.</poem> == Jeni: PRISEGA == <poem>Na gori visoki stoji partizan, v dolino se tužno ozira. »So dragi še živi in dom nepožgan?« ta misel ne da mu več mira. Dolino mu rodno pokriva megla, in tujčeva peta jo tlači; zdaj sonce in sreča od nje sta odšla, svoboden še ni kraj domači. Le krik in jok se čuje skoz meglo, ko tujec domove podira. Zločince krvave pokriva z meglo, a narod junaško umira. Le doli v dolini se plazi pošast v višinah ni zanje več mesta; v zločinih in krvi bo njena propast in skoro ji smrt bo nevesta. Junak pa v zrak dvigne stisnjeno pest in domu ter rodu priseže, da bando zločinsko pregnal bo iz mest, ki nanje ljubezen ga veže. <ref>Opomba: Pesem je nastala, ko sem po štirih mesecih raz hribov nad Borovnico prvič zopet gledal Ljubljano.</ref></poem> == Stanko Kožuh: PREKMURCEM == <poem>Slovenka vas je oddojila, Slovenka vam je mati! Slovenec vaš je oče! Slovenci ste, saj drugo ni mogoče. Čigave šege in navade so vam stari običaji? Avarske, hunske so parade le pačile vaš mili kraj. Da vstane Kocelj in Pribina, kaj porekel bi sedaj? Preklel bi hlapčevanje sina, užaljen legel bi nazaj.</poem> == Stane K.: AKCIJE == <poem>Hitimo s Pohorja v dolino, v duši nam je žarki plamen. Spotikajoč se v korenino, premikamo ta večni kamen. Podnevi tabor naš je v šumi, da nas kdo ne izsledi. Ponoči pohitimo v trumi v slovenske ljubljene vasi. Ideji smo dosledniki! Partizani smo ponosni. Pri dobrih smo koledniki, pri zlih smo neizprosni. Mi kopljemo sovragom grob. Vanj jih po redu devamo, oko za oko in zob za zob, plačilo to zahtevamo.</poem> == Jože: SKOZI VAS == <poem>Prišli so čez dan, jih vzela je noč, veselo so vriskali, veselo so peli, na prsih jim nageljni so rdeči dehteli. In nihče ni vprašal odkod in pa kam, kdaj v hišo domačo ponese jih čas, ki v borbi poslednji zedinil bo nas.</poem> == Anton Bajželj: KAM == <poem>Kam se boste skrili, če vojna zahrumi, vi mladi, vedri, čili, ve cvetke sončnih dni? Na gore, na planine nas žene mlada kri, sovražnik iz tujine nas tam ne prepodi. A kam se boste skrili, če gore preleti, če z drznimi letali nad vami zabrni? V skalovju in v goščavi poiščemo si pot, tam nas ne bo opazil ptič roparski – pilot. In kam boste krenili, če hiše prazne vam požge? Kdo vam postavi nove, če svojce smrt zatme? Z delavnimi rokami se vrnemo domov, napravimo ga sami, še lepši dom bo nov. Ljubezen bo cvetela in mir bo vladal v njem, za vse bo dosti dela in dosti kruha vsem.</poem> == Vinko: GORSKI KOTAR == <poem>Ves teden dim zastiral je obzorje, plamtele kakor bakle so vasi lesene, pripeljal vrag s seboj mladino je in žene, ko prej vprizoril cele je pokolje. Za okupatorjem povsod ostuden sled, nepokopana trupla na moriščih, otroci, starci ginejo v taboriščih, kjer osrečuje jih fašistov novi red. Kjer bile so vasi, tam ruševine so samo. Le dimniki stoje v zrak, kot spomeniki in kulture znak dvatisočletne rimske zgodovine. Ves Gorski Kotar pust je in požgan. Samo ponoči tu in tam se senca zgane, na zapuščenem polju si nabira hrane, edini prebivalec – osvetnik partizan!</poem> == Vesna: SVOBODI == <poem>(Po Otona Župančiča pesmi »Tiho prihaja mrak«.) Tiho prihaja k nam, plah je njen korak, kdo? Svoboda. Srce, zakaj drhtiš? česa, povej, si želiš v tej minuti? Ali je jata želja šla do daljnih meja osvobojenih, ali prek naših trat začula se pesem granat in mitraljezov? Gromko prihaja k nam, nič več ni plah njen korak, že je pred vrati. Srce, ti nič več ne drhtiš, tu imaš, kar si želiš, sonce, svobodo!</poem> == Karel Cerar: HEJ, JUNAKI == <poem>Tleči ogenj brez plamena vse močneje v srcih tli; naša vojska čez slemena, čez zapreke v boj hiti. Hej, junaki, naprej s koraki! Juriš, juhej, za zmago naprej! Že mitraljez v temo zapoje, naša zvezda kaže pot; naše vojske jeklo poje, da sovrag beži povsod. Hej, junaki, naprej s koraki ... Za svobodo domovine, za življenje, za pravico hrabra vojska čez pečine nosi osveto za krivico. Hej, junaki ...</poem> == Klusov Joža: PARTIZANOVA POMLAD == <poem>Na dremotne krone drevja trudne kaplje padajo vso noč, preko listov velih in vejevja zašumel je vetra dih pojoč. Prišel malo k tebi v vas sem, mama, zdaj, odkar me ni, vem, da vsak dan hodiš po gozdovih za menoj in zvečer, ko ležeš trudna vsa in sama, premišljuješ: Kaj je, sin, s teboj? A nocoj, ko deževne kaplje pojejo prek streh naših malih partizanskih koč in tovariši že spe vsi sanjajoč, sem po naših skritih stezah in poteh prišel k tebi mimo mrež in straž ... Zdaj smo v gozdu kot brezdomci, to je res, toda zime se še malo ne bojimo, saj nam bližja je pomlad kot kdaj poprej, zanjo se borimo in trpimo. Glej, mi kujemo železen most čez morja krvi v novi čas, pesem vstajenja je zapel nam iz vzhoda bratskih ljudstev glas. Malo še potrpi, pa v Ljubljano stopiva z zastavo našo jaz in brat, ki mu ime je kakor meni – partizan, pa prineseva s seboj pomlad. Na dremotne krone drevja trudne kaplje padajo vso noč, preko vseh gozdov slovenske zemlje dihnil je pomladni svit pojoč.</poem> == Tomi (Šonc): V TVOJIH KRVAVIH OČEH == <poem>V tvojih krvavih očeh, domovina, gledam sladki nasmeh svobode, življenja. V teh temnih in sužnjih nočeh, domovina, čutim prve tople žarke sonca, vstajenja, O, narod slovenski, bodi ponosen, jeklen, neizprosen! Saj ni te premagal tujec peklenski. Mi, tvoji sinovi, gradimo srečno prihodnost, nov svet, čeprav so grobovi požrešni in večno odprti. Ne bojimo se smrti, domovina! V tvojem naročju bomo dosegli mir in za večne čase praznovali slavnostni pir. Domovina, takrat ne boš imela krvavih oči! Gledala boš nas, svoje sinove, ki so ti priborili svobodo – lepši čas.</poem> == Vanjo: SVETINJA == <poem>Ko luč sveta v slovenski zemlji ti je zasijala, in mati nežno prvič zibelko postlala, svetinjo dragoceno ti v spomin je izročila, z besedami ljubezni tople ti je naročila: Moj sin, skozi stoletja naše zgodovine, v trenutkih težkih, v usodnih odločilnih bojih, kjer koli je vodila pot korake dedov tvojih, svetinja ta je varovala meje domovine. V stepah pustih, nepreglednih, daleč tam na vzhodu, je prav tako jo izročila nekdaj tvojim dedom, da čuvali so jo pod širnim in svobodnim nebom ter ohranili neoskrunjeno še poznemu rodu. Ponesli so s seboj jo, dragocen zaklad, po daljnih poljanah in strmih bregovih, čez reke šumeče, po tihih gozdovih; ustavil ni jih tujec, nešteto ne pregrad. Številni junaki prelili že zanjo so kri, ko uničiti hotel sovrag je stoletni podobo, ki narodu svojemu bila je simbol za svobodo, junaško še ti, če treba bo, zanjo umri! Dokler bo rod slovenski čuval zapuščino dedov, živel v svobodi še do poznih bo rodov! A ti, moj sin, in narod ves naj se zaveda: ta dediščina - svetinja sveta - slovenska je beseda!</poem> == Lah Avguštin: MOGOČNO POPEVKO NAM STROJNICA POJ == <poem>Odjeknil klic po svetu je strašan, da v sužnosti naj živel bi Slovan, že vrag zanetil je krvav požar, ki v srcih naših zbudil je vihar: za svobodo je rod slovenski vstal, sovražnika stoletnega napal. Mogočno popevko nam strojnica poj, popelji nas v zmago, popelji na boj. Le naj se preliva fašistovska kri, svobode, svobode prežejni smo mi. Ta strašni klic bo skoro maščevan: razrušena je rojstna hiša, hram je ves rdeč od bratovske krvi, na tuje starši odpeljani mi, a ves slovenski rod sedaj je vstal, prav rad še jaz, če treba, kri bom dal. Mogočno popevko ...</poem> == Milče: NAŠA ZVEZDA == <poem>Na obzorju svetla zvezda vzhaja, na obzorju že svita se dan, da svobode zlate sonce posije še nam. Dve leti že bijemo boj krvavi, dve leti teče že slovenska kri, dve leti joče že slovenska mati, da sega vsakemu v srce. Skrbna mati kliče sina: »Pojdi, ljubi Jan, v gore, da preženemo fašista, z njim preženemo gorje.« Tiho Jan poišče puško, brašna vzame si na pot, še slovo od svoje drage, in napoti se v goro. Po poti mladi Jan premišlja: »Do nedavna bil si majhen, o slovenski narod ti, a sedaj postal si velik, ko ti zgodovino piše kri.«</poem> == N. N.: KOROŠKI REJ == <poem>Godci, stopite na plano, puške v roke pa za mano, da naša Koroška bo vstala in Zila in Miklova Zala. Mašinca, zagodi ko frula, vsa te dolina bo čula. Kot ježva zapoje naj breda, naj njena bo glavna beseda. Vi težki bacači – orači, vi starci ste, sitni nergači, vi bas bi veselo zapeli, in vmes bi topovi grmeli. Miklova Zala bo vstala, Zila prosto zaigrala. Koroška svobodna bo, hej, dro, godci, zagodimo rej!<ref>Opomba: Ježva je bič.</ref></poem> == Jože: TOVARIŠI == <poem>Bili smo na Koroškem. Ali pa veste do kam segajo naše meje tam gori? Preko Velikovca, Celovca, Beljaka, tam narod nestrpno nas čaka, in knežji kamen pri Gospe Sveti kliče nam: Dajte rajši umreti, bolje je, kakor sramotno živeti! Saj zdaj vstal je kralj Matijaž, to legendarni Tito je naš.</poem> == Andrej Galeb: HEJ, KOROŠCI == <poem>Hej, Korošci, žito plenja, dvigni se, tlačanska srenja! Tito z vojsko k vam prihaja: Narod ves za pravdo vstaja. Hej, Korošci, v zbor junaki! konec zdaj je vsaki tlaki! Brani pravdo in sirote, sekaj, spodi tuje trote! Hej, Korošci, v partizane, za pravice poteptane, za svobodo zemlje svete: zdaj na borbo, hrabre čete! Triglav vse Slovence druži, le slabič še tujcu služi. Sava spaja drage brate: hrabre Srbe in Hrvate. Dunav še Bolgare vabi, kdo zaupa zdaj še Svabi. Bosna vsa vesela zove hčere ljube in sinove. Vardar Macedoncem poje pesmi lepe, pesmi svoje. Črna gora vsa vesela je med brati oživela. Kaj ni lepa ta družina? Sedem bratov – vez edina. Hej, Korošci, v zbor junaki! Konec zdaj je vsaki tlaki, saj že žito novo plenja: Dvigni se, tlačanska srenja!</poem> == Andrej Galeb: ŽALOSTINKA == <poem>Vzemi zemlja partizana, cvet pogreša spet poljana. Rasti, rasti krvca rdeča, vzbrsti, vzcveti ljudska sreča! Kaj meglite se, gorice? kaj solzite se, vasice? Šuma šumi, veter poj, bratje, bijte zadnji boj. Sprejmi mati sina vase, zimzelen naj grob prerase, nagelj rdeč iz srca vzklije, rožmarin vso žalost spije! Bratje, sestre, vsi na delo, polje kliče vas veselo! Sejte, sejte, silne setve! Treba bo bogate žetve! Vzemi ljuba, kar je tvoje, pesem naj sinovom poje: Zdaj o očku partizanu, zdaj o očku velikanu, ki je krvco žlahtno dal, vse za ljudstvo žrtvoval. Sinko moj, le trgaj rože, ki na grobu že cveto, saj prinesle so svobodo, ljudstvu vsemu je lepo. Očka ni zaman nam padel, krvco žlahtno žrtvoval, ni zaman ta grobek zrasel: Človek nov je v svetu vstal!</poem> == Andrej Galeb: V BOJ, TOLMINCI! == <poem>V boj Tolminci, puntarski sinovi! Nova pravda zdaj na svetu rase, nova pravda za vse večne čase: Za rodove vse, ki so pred nami, za grobove bratske med gorami. V boj Tolminci, puntarski sinovi! Punta zdaj ne smemo zamuditi, staro slavo treba obnoviti: Soča kliče svoje borce drage. Bijte, bijte, gonite sovrage! V boj Tolminci, puntarski sinovi! že grmijo naši v zbor koraki, že na novi punt gremo junaki, že rohnijo strmi vsi bregovi, že se stari rušijo jezovi. V boj Tolminci, puntarski sinovi! Pesem naša že povsod odmeva, rod tolminski zopet jo popeva: Mi smo stari puntarski sinovi, sonce naše je in naši novi dnovi! V boj Tolminci, puntarski sinovi! Soča v morje naj spet bistra teče, narod voljo svojo naj izreče: Naj Slovencev rod v svobodi vstane! V boj Tolminci, vsi med partizane! Bijmo, bijmo, gonimo tirane!</poem> == DODATEK == == Iz bolnice: MUHOVODEC== <poem>(Travestija po Prešernu) Slep je, kdor se z mulo ukvarja, vedno mu kopita kaže, večkrat krepkih brc primaže; svoj živ dan on s palco udarja. Le poglejmo po koloni, ki po cesti se pomika, kjer so mule, tam je vika; revež mulovodec kloni od napora. Niti boni, niti kupi zlatga dnarja, nimaš takega vladarja, ki poplačal mulovodcu bi vse trude ob povodcu. S l e p j e, k d o r s e z m u l o u k v a r j a. Kaj nam treba priganjačev neprestano za petami al pred našimi glavami vpijejo, prav često mlačev čutimo od pretepačev. To se v nje očeh mu kaže, naj ji z ovsem gobec maže, ali boža, gladi, vpije, vrat v objemu ji privije, v e d n o m u k o p i t a k a ž e. Lani še njegov kolega je po četi desetaril, v porciji menažo varil; letos že povelje njega po brigadi se razlega. Mulovodcu sreča laže, mu k napredku nič ne kaže, se poti, ko je tišina, mula mu namesto čina v e č k r a t k r e p k i h b r c p r i m a ž e. Al poklica on ne menja; koder kol po svetu hodi, kjer ga bela cesta vodi, in ko v strmi breg se vzpenja, njemu se oblast ne menja. Mulje vpitje, šum viharja mu melanholijo vstvarja. Ne izneveri se patentu, takt, podobno dirigentu, s v o j ž i v d a n o n s p a l c o u d a r j a! </poem> == Gustl: TROJKA == <poem>Trojka, nenavadno čudo proti Nemčiji drvi. Lačna, žejna je in trudna, firer pa jo v beg podi. »Stopi, Rupnik, mrha stara! Antonescu, kaj mi spiš! Pavelić, prokleta para, vozi, sicer jih dobiš!« Firer goni in preklinja, a od straha sam drhti. Taka groza ga prešinja, da izbuljil je oči. Rdeča vojska – strašna sila – za petami mu sledi, nemške horde je razbila, zdaj ostanke še drobi. Hitler goni, žolč izliva: »Skačite, prokleti psi!« Sreča, kača goljufiva, nam naklonjena več ni.«</poem> == Marta: MOJA LJUBEZEN == <poem>Prešerna berem večkrat poezije, prebiram zdaj novele, zdaj romane, povsod odkrivajo se srčne rane, le o ljubezni te so melodije. Kedar ljubezen se v srce zarije, te bolečine do tedaj neznane trpinčijo, kot Neron je kristjane, če neuslišana ti v srcih bije. Ljubezni moje silno hrepenenje presega bol nesrečnega poeta, ki mu ljubezni dalo je trpljenje. Odkar mi duša je za tebe vneta, da vsa si moja, to mi je stremljenje, tako te ljubim – draga cigareta.</poem> == Franc Šubert: SKESANI DOMOBRANEC == <poem>Prosto po Prešernu Dolgost veselja našega je kratka, kaj bunkerjev nam že razbila je granata. Zaprta noč in dan so zdaj Ljubljane vrata, al' dneva zmage ne pove nobena pratka. Pred partizanom trese nemška se posadka, pred njim nas ne obvarje več sto centov drata, ne odpodi od nas življenja tata noben izgovor, ne beseda sladka. Spregleda naj, kdor se v Ljubljani šeta, in kdor na policijo še ovajat leta, da smrtna žetev vsak dan bolj dozori. Še Rupnik, ki zdaj ves vesel popeva, v mrtvaškem prtu nam pred koncem dneva molče trobental bo: »Bedak jaz nori!«</poem> <references /> [[Kategorija: Dela leta 1945]] [[Kategorija: Mile Klopčič]] 4cif2zkev2b0jzfmmc4ijrbb4xug0v7 Ne veruj 0 41941 224602 2026-10-14T18:00:28Z ~2026-40992-82 10657 nova stran z vsebino: »Ne veruj Ne veruj ljudem: vsi so prikriti, na njihovih ustnih se laska smeh, a zraven te hočejo ubiti in hočejo v tebi odkriti greh. Ne veruj prijateljem, bodi sam, grenko-sočno, samotno drevo, čuvaj laží se, lokavih omam, rasti trpko, a rasti krepkó. Umiraj samoten, s sovraštvom do njih, usmiljenju njihovemu bodi tuj, bodi samoten, bodi tih, veruj v samoto, a nje zaničuj.« 224602 wikitext text/x-wiki Ne veruj Ne veruj ljudem: vsi so prikriti, na njihovih ustnih se laska smeh, a zraven te hočejo ubiti in hočejo v tebi odkriti greh. Ne veruj prijateljem, bodi sam, grenko-sočno, samotno drevo, čuvaj laží se, lokavih omam, rasti trpko, a rasti krepkó. Umiraj samoten, s sovraštvom do njih, usmiljenju njihovemu bodi tuj, bodi samoten, bodi tih, veruj v samoto, a nje zaničuj. c19pvxbriobr5b04tjrxf5dw2co84vq