Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.24 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 41892 224605 224426 2026-10-16T11:19:40Z Katarina Višnjar 10596 224605 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Glas ranjenih | normaliziran naslov = | avtor = | izdano = ''{{mp|delo|Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945}}'' | vir = [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf] | dovoljenje = javna last | obdelano = }} =Maršal Tito= Naš vodja — vodja vseh svobodoljubnih narodov Jugoslavije. poznamo ga! Vsi ga poznamo, kot borca, kot prvega pobornika idej za katere se danes borimo. Ni ostal naš ljubljeni maršal Tito sam v tem težkem boju za pravico. Pridobil si je takoj v začetku tega tega boja simpatije naroda — danes simpatije vsega sveta. Kod je Tito Kmečki sin Hrvata in Slovenke iz hrvatskega Zagorja. proletarec, stregar, ki se je udeležil bojev ruske državljanske vojne, ki pa danes stoji na čelu vsega Jugoslovanskega naroda in vodi osvobodilni boj proti okupatorju. Čudežna je bila pot tega našega "heroja". Začeti je bilo treba pravzaprav z nič. Ali je to mogoče? Da mogoče! V prvih dneh narodne vstaje, je bil on prvi, ki je pričel organiziran boj proti besnelemu okupatorju. On prvi je bil tisti, ki je stopil v zvezo z vsemi svobodoljubnimi skupinami in tako polagoma v neprestanih bojih, sredi nemških ofenziv, ustvaril čudežno Narodno osvobodilno Vojsko in Partizanske odrede. Ponudil je roko vsakemu, kdor je bil voljan se boriti za pravičnost in boljšo bodočnost našega naroda. Po veliki večini so se odzvali temu neenakemu boju ljudje iz nizkih slojev, zatirani že v stari Jugoslaviji. Iskali so vodnika, da jih reši okov vseh zatiranih in teptanih. Našli so ga v osebi preprostega in nesebičnega človeka, ki jih je razumel, ker je tudi sam skušal bič krutega kapitalizma. To je bil Tito! oklenili so se ga z vso ljubeznijo, kot očeta, ter šli z njim preko vseh ovir in težkoč pa tudi če so pri tem žrtvovali svoja življenja. Brez žrtev ni prave svobode. Žrtve prinešene na oltar domovine, so temelj in večni čuvar naše nove domovine "nove Jugoslavije". Čuvali bomo to težko priborjeno svobodo! Znali bomo ceniti to svobodo, katera je zahtevala toliko naših tovarišev. Nikdar in nikoli ne bomo dopustili, da bi kdo omadeževal naše ideje in krhal našo sveto zemljo, ki je prepojena s krvjo padlih junakov. Za vse večne čase Ti bomo hvaležni Tebi, naš vodja Tito, da si nas popeljal po poti, katera je edino prava. Težka preizkušnja za nas vse je bila ta doba štirih let. Borili smo se proti fašistični zveri, ki je danes v zadnjih vzdihljajih. Nismo klonili, čeprav so upotrebili vse sile, da nas uničijo. naščuvali so lastne brate proti svojemu narodu, da so nam skočili v hrbet, tolkli so nas od vseh strani, toda mi smo ostali trdni in nismo obupali v najtežjih trenutkih, saj smo vedeli, kdo nas vodi in zakaj se borimo. Trdno uverjeni smo bili, da bo napočil čas, ko nam bodo zasijali lepši časi. Nismo se varali. Danes stojimo tik pred velikimi dogodki, pred svobodo. Velika in slavna je naša vojska in ni je sle, da bi nas mogla uničiti. Ramo ob rami se borimo za našo sestro slavno Rdečo Armado, ter zavezniki in zadajamo zadnje smrtne udarce, tisočkrat prokleti bandi, fašistom in njihovim pomagačem. Tovariši, dopolnili smo važen del svoje naloge. Velik in težak kos našega dela je opravljen. Tebi naš ljubljeni maršal Tito, Ti pa prisegamo, da hočemo napraviti še ta zadnji korak po trnjevi poti — na lepo in izglajeno cesto, po kateri bodo imeli pravico hoditi vsi pošteni Jugoslovani. Vodil nas boš pa Ti — naš vodja Tito, kot si nas vodil do sedaj v najtežjih trenutkih naše borbe. Naj živi maršal "heroj" T I T O ! Naj živi naša nova Jugoslavija! Božo. =Mladina= Strumno koraka naša mladina, kot graditeljica lepše bodočnosti. Podirajo se zadnji zidovi tistega "rajha", kateri je hotel zasužnjiti vse Slovanske narode. Našo mladino je hotel vzgajati čisto v fašističnem duhu, hotel je iz njih napraviti prave janičarje. Ni se mu posrečilo, ker so naši mladinci vedeli, kaj hočejo ti zločinci napraviti iz Slovenskega naroda. Sami so vedeli vsa grozodejstva, ki so nam jih napravili ti barbari. Ubijali so jim očete, matere, brate in sestre. Kdo more pozabiti vse to? Ravna naša mladina ne! Masovno so pristopali v naše vrste, borili so se in se bodo borili, dokler ne bo očiščena s krvjo prepojena ta lepa Slovenska zemlja, ki jo naša mladina tako ljubi. Že danes se gradi naša mladina za obnovo nove Jugoslavije. Treba jo bo dvigniti iz ruševin, treba bo napeti vse sile, da jo bomo obnovili. Kdo bo pripomogel največ pri obnovitvi nove Jugoslavije? Naša mladina! Draga mladina! Čakajo nas še težke naloge in preizkušnje. Ne smemo pa prezreti naših žrtev, borcev, ki so padli za svobodo. Naša borba je že sedaj zahtevala ljudi, ki so znali voditi narod k cilju te borbe, za svobodo. Ljudi, ki so znali združiti vse zdrave narodove sile v eno samo borbeno voljo, ki so razumeli življenje vseh narodnih slojev. Tako delavca, kmeta ter vse ostale sloje, ki so bili tlačeni pod velekapitalizmom. Vsak zaveden in pošten Jugoslovan je lahko član nove Titove Jugoslavije. Mladina pokaži, da si tudi ti vredna naše Sovjetske mladine. Zavedaj se, da ravno na tebe mladina polaga naš Vrhovni Komandant vse nade, da boš častno izvršila vse naloge današnje borbe. Jutri pri obnovi naše domovine. pol. kom. Lojze. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — POZDRAVLJENA RDEČA ARMADA, NA SLOVENSKIH TLEH! — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — =Bolničarka= Mnogo tovarišic ali tovarišev se javi prostovoljno, kot bolničarke ali bolničarji v bataljonu ali raznih drugih edinicah. Toda vem, da se mnogo izmed njih ne zaveda, kaj je pravzaprav njih odgovornost. Marsikatera si izbere ta poklic zato, ker se ji zdi, da je ta služba na videz lažja od pranja perila ali kaj sličnega. Toda če pogledamo globje v službo bolničark, vidimo, da imajo nas seboj velike odgovornosti. V prvem mora biti bolničarka čista, skrbna, pogumna in prisotna. Saj je že dostikrat ravno prisotnost bolničark rešila življenje marsikateremu tovarišu, ali ga rešila, da ni prišel v roke sovražnika. Posebno, kar se tiče bolničark in bolničarjev po bataljonih, kateri hodijo v borbe in zasede. Velike važnosti je, da polaga bolničarka veliko pažnjo na čistočo. Da ne prevezuje z umazanimi rokami, da pazi, da je sanitetni material čist in snažen, da razkuži rane in potrebno. Lahko se zgodi, da zanemarjenost bolničark povzroči velike bolečine marsikateremu tovarišu in to le radi tega, ker se rane lahko radi nečistoče zastrupi, kar povzroči velike bolečine, dostikrat pa je lahko smrtni slučaj. Seveda imajo isto odgovornost bolničarke po bolnicah in ambulantah. Čeprav ne hodi na položaje, vendar je potrebno v prvi vrsti, da je bolničarka potrpežljiva, čista in hladnokrvna. Potrebno je,. da postreže ranjenim in bolnim tovarišem, kolikor je v njeni moči. Dostikrat se pripeti, da bolnico zahajkajo in je treba vse bolnike odnesti. Seveda je to lahko, če so bolniki pokretni, ali zgodi se dostikrat, da je več bolnikov nepoketnih in je potrebno, da se jih odnese na sigurno mesto, da so varni. Tako sem imela priliko in to že parkrat, da so bolnico skoro zahajkali. Navedem naj samo primer, kjer so lansko leto v avgustu, švabi napadli neko edinico v neposredni bližini ambulante. Seveda nismo bili o tem obveščeni do zadnjega, da se približujejo švabi planini. Zadnji trenutek nas obvesti neki tovariš naj se umaknemo. Hitro pripravim bolnike — sama pa še hitim, da zabijem sanitetni material. Toda že je pokalo in dum-dumke so žvižgale, da je bilo groza. Toda moja prva misel je bila, kako čimpreje priti do bolnikov, saj sta bila dva nepokretna, a osobja vsega skupaj trije. Srečno sva prišla s tovarišem do bolnikov, kjer sta bila pa že dva tovariša, da pomagata, a sta kasneje odšla. Mi smo se pa zabili v suho dračje in čakali, kaj bo. Ker pa pokanje le ni prenehalo, smo sklenili, da naredimo premik še dalje, čeprav težko. Za pokret nismo imeli ne nosil pa tudi odeje zelo mali, ker je nismo mogli vzeti s seboj — je bilo že prepozno. Svetovali so mi, naj tov. Ivana zabijem. Toda nikdar mi ne bo šel iz spomina tovariš Ivan. Proseče je dvignil roke in rekel: "Francka, lepo Te prosim, odnesi me!" Tistikrat sem sklenila, da ga ne pustim, pa še tudi padem. Obljubila sem mu, da ga vzamem s seboj, pa če ga nosim še težje. Tovariš Ivan je stiskal zobe od velikih bolečin, toda rekel ni ničesar. Tistikrat sem imela prvič priliko spoznati moč in potrpežljivost tovarišev, Težko je in mnogo je treba pri tem dobre volje in potrpežljivosti. Toda če človek pomisli, da je vse to zaradi tega, ker je zaveden sin slovenske zemlje in kot tak stopil v boj proti fašizmu, stisne človek pesti in priseže, da se maščuje okupatorju za vse zadano mu gorje. Skupaj smo nadaljevali pot in s pomočjo tovariša Toneta in tovarišice Milke smo prišli na varno mesto. Prenočili smo pod smreko, a drugi dan smo se vrnili v ambulanto. Švabi so bili oddaljeni od nje le 50 metrov, a je niso dobili. Tisti čas pa so hoteli radi velikih izgub na fronti vsi jezo razliti nad partizani in so takoj teden na to prišli in zopet hajkali. Seveda smo se umaknili in srečno prestali tudi to. Francka. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ZBIRAJTE SANITETNI MATERIAL! POMAGAJTE RANJENIM TOVARIŠEM! — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Poglej, kako umirajo ljudje, uči naj mržnje materino Te srce! /Iz Sov. Žena./ xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx =Sinovi slave= Narodi sinovi slave visoko dvignite zastavo, da je hrabro njih dejanje prejeli bodo spoštovanje — — — — — — Borba teh junakov slave za pravične je postave, da izbriše iz sveta temne sile vsega zla. — — — — — — da človeku bo življenje v svobodi novo prerojenje, da b ta svet dom vseh ljudi, da bomo sestrem bratje vsi. — — — — — — Albin. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ŽIVELA ZMAGOSLAVNA, BRATSKA RDEČA ARMADA, KI PODI NEMCE IN UNIČUJE NAJVEČJE SOVRAŽNIKE ČLOVEŠTVA! — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX SLOVENCI, K OROŽJU, DA UNIČIMO RANJENO NEMŠKO ZVER! =Politična vzgoja= Vsi vemo, da politična in borbena zavest ni pri vseh tovariših, ki se pridružijo naši vojski, na enaki stopnji. Ti nimajo pravega ulogleda v preteklost, sedanjost in prihodnost. Prepojeni so s propagando proti Ljudske gospode v bivše Jugoslaviji, dalje okupatorjeve in povrh še belogardistične, ki jo razširjajo razni izdajalci našega naroda, ki sodelujejo na strani okupatorja. Tako stopajo v našo vojsko, katere se bori proti silam barbarskega fašizma in vsem domačim izganjalcem podira stari, gnili red zatiranja in izkoriščanja, gradi nov dom za boljše in srečnejše življenje vseh poštenih in zavednih Slovencev. To gre za največje odločitve, zato se bije neizprosna borba. Hraber in dober borec bo pa le tisti, ki bo prežet s politično zavestjo, ki bo prežet s politično zavestjo, ki bo imel pred seboj jasni cilj, jasno začrtano pot in zavest, proti komu in zakaj se bori. Taki borci, ki bodo prekaljeni in vzgojeni, bodo porok za uspehe naše borbe. Zato moramo dvigniti število političnih ur. Na političnih urah je treba prikazovati naš cilj, ustanovitev, pomen, razvoj OF, razliko med našo in bivšo Jugoslovansko vojsko, govoriti o graditvi naše državnosti, o vodju vseh Jugoslovanskih narodov, Vrhovnemu Komandantu tovarišu Titu. Razkrinkati se mora izdajalsko vlogo, begunske vlade, vse izdajalce našega naroda, ki sodelujejo na strani okupatorja, delo, laži, propagando belo-plavogardistov, ki vrše izdajalsko borbo proti Slovenskemu narodu. Kod dobro zavedne in skrbno pripravljene politične in vzgojne ure bodo rodile zaželjeni uspeh. Pred nami se je začel ustvarjati cilj, katerega mora imeti vsak borec Jugoslovanske Armade. Tomo. =Juriš= Sprema za pokret, je odjeknilo povelje lepega poletnega popoldneva. Zbral se nas je cel bataljon K.Z.O. Radovedno smo gledali, kaj bo. Tovariš komandant nam je pregledal orožje, če je v redu in če bo brezhibno funkcioniralo. Razporedili smo se v kolono in odšli z vodičem proti bližnjim gričem. Korakali smo v nemi tišini, brezslišno, le tu in tam se je pod čevljem borca skotalil kamenček, ali pa je zaškripala podkovana peta. Prispeli smo! Tovariš komandant nas je razporedil v polkrogu po bližnjih skalah v dobre zaklone okoli postojanke. Vsi smo pritajeno čakali, kaj bo, saj smo se nahajali komaj dobrih sto metrov od naših smrtnih sovražnikov. Ostro je odjeknil strel iz Komandantove pištole, tedaj so zaregljali naši breni, zbrojevke in šarci. Vmes so pa kakor za stavo pokale puške, bombe, oglasila sta se tudi naša dva lahka minometa. Tedaj se je oglasil tudi odgovor iz postojanke. Grmelo in treskalo je ko v peklu, toda mi nismo klonili. Še huje smo pritisnili, še z večjo vnemo smo oddajali strel za strelom, da je letel omet in da se je krušilo zidovje postojanke. Tedaj je padlo povelje: "Minerci naprej!" Tu pod ognjem naše čete, krita od sovražnikovih napadov, sta se splazila naša dva hrabra tovariša do zidovja. S seboj sta imela prilično količino plastika. Ko sta opravila svoje delo, sta se splazila proč, nazaj v naše položaje. Težko smo pričakovali, kdaj odjekne tako težko pričakovana eksplozija. Gledali smo razburjeni, vsaka žilica je bila napeta, saj je bil učinek za nas tolike važnosti. Tedaj pa, kot da bi se sprostil demon, so švignili plameni mogočno v zrak in odjeknila je strašna detonacija. Začulo se je vpitje, stok ranjenih in kletev komandanta švabske posade. To nam je bilo v naslado, saj se je vsak spomnil svojega nesrečnega slovenskega naroda, toliko trpinčenega in teptanega od oholih in ponosnih švabov. Vsak se je zavedal, da vrši svojo sveto dolžnost, da je prišel dan obračuna, da plačujemo vsa grozodejstva in vso prelito kri, prelito od onih, ki se nahajajo v postojanki. Zagrmel je mogočen "juriš". Planili smo vsi, ni bilo slabiča med nami, da se ne bi zavedal svoje dolžnosti. Ko smo pridrveli na preplašene ostanke v postojanki, so se ti silni junaki velike Nemčije predali. Zajeli smo 27 vojakov in dva oficirja. Vse ostalo je bilo mrtvo, pokopano v ruševinah. Priborili smo okoli 60 pušk, nekaj strojnic, bacača in težko strojnico. Žalostno so gledali ujetniki v nas partizane, ni jim šlo v trde nemške butice, da je to mogoče. Tudi mi smo opazovali te tipe iz nemških dežel, ki so prišli k nam požigat, ropat, morit in uganjat razna grozodejstva. Toda to jim bo preprečila naša NOV, naša mlada Osvobodilna Vojska, ki se bori z zavestjo, ki ne bo poznala popuščanja v nobenem oziru, dokler ne bo plačan ves račun, zadnja sraga krvi zbrisana s slovenskih tal. Mirko. =Novi svet= v žaru novega sveta so zagorele gore, junaški rod je šel v borbo za pravice svoje — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — življenje, ki ga je skoval, sovražnik narodom sveta, ponižati in poteptati, pravice delovca in kmeta. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — v žaru novega sveta, je vzplamtel pravični svet, ki ne pozna nasilja, zla, vsem svobode prapor plapola. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — Albin. =Veza= Ko sem bila še legalka sem hodila okrog na veze in sestanke. Tako sva šli sestrain jaz lansko Veliko noč pod Storžič na vezo. Že prej sem hotela iti z njo pa nisem nikoli imela časa, ker sem imela kje drugje vezo. Takrat sva bili domenjeni še z eno legalko. Ta se je domenila za kraj in čas veze. Doma sva naredili pakete in se potem odpeljali na dom najine prijateljice. Meni je kakor za stavo takrat nagajalo kolo, da sva bili že precej pozni. Sestra je bila že vsa nervozna in mi je že ceo rekla, naj se obrnem in naj grem peš nazaj domov. "Ne, tega pa ne, tudi jaz hočem na vezo, bomo pa malo zamudile", sem ji odgovorila. Kolo smo popravile in je potem zopet šlo. na dogovorjeno mesto smo prišle seveda prepozno, zato ni bilo nikogar. Pa smo si mislile, bomo že nekoga dobile, da bomo pakete oddale, zato smo šle malo v hrib in iskale. Tako smo hodile okrog že skoro 2 uri. Ob 4 uri smo se pa ztopet znašle na mestu, kjer bi morala biti veza. Ravno takrat pa je prišel tovariš, s katerim smo bile dogovorjene. Veza je bila ob 4. uri, prijateljica se je pa preslišala in je rekla ob 2. uri. No na ta način veze nismo zamudile, ampak smo prišle še prezgodaj. Tovariš nas je za to kar malo oštel, češ, da to ni nobena točnost, da se na vezah ne čaka. No potem smo pa še malo čakale. On je odšel v megleni hrib po tovariše. Čez dobro uro se bo pa vrnil, je dejal. Nestrpno smo čakale in posedale okrog. Čez dobro uro smo pa res zagledale moške postave, ki so se odtrgale iz megle, ki je ležala po hribu. Vse tri smo mislile, da so oni, toda med njimi ni bilo našega znanca. In v naše veliko začudenje so imeli vsi v rokah pištole. Takoj me je spreletelo po vsem telesu, če so raztrganci. Na misel so mi prišle besede, ki jih je rekle tovariš, ki je bil na našem terenu, da je pod Storžičem vse osvobojeno in je vse polno partizanov, kadarkoli prideš. Seveda je on mislil na tisto svobodo, ki je, kadar ni Švabov. Čudno se mi je pa le zdelo, kako je to mogoče, da se naenkrat pojavijo pred nami raztrganci. Bili so pa ku pravi partizani. Prvi se nam je približal s pištolo v roki in nas vprašal: "Koga iščete?" Sestra je odgovorila: "Tovariša Miloša, ki je odšel po tovariše. Ali niste vi tisti?" "Katerega Miloša pa, pri nas nimamo nobenega. Ve ste prišle le vohuniti! Gotovo niste same, kje imate druge", je kričal prvi. Zahteval je legitimacije. Meni se je že kar malo zdelo, da jim je mogoče tovariš Miloš naročil, naj nas malo ustrašijo, češ, kaj bomo naredile. Zato nisem hotela pokazati legitimacije. Tudi oni dve sta naredili isto. Nismo vedele, ali naj se smejemo, ali kaj naj naredimo. Zgledalo je vse skupaj smešno, zato se je tudi tovarš pričel smejati, ker se ni mogel več zadržati smeha. Veselo je zaklical "Zdravo!" in nam podal roko. Tudi drugi so nas pozdravili in se smejali. Potem smo posedli in razdelile smo jim pakete. Še ves čas, ko smo sedeli, smo se smejali, seveda na ta račun. Kmalu na to se je vrnil še tovariš Miloš in se je tudi že od daleč smejal na ta račun. Ko se je stemnilo, jih je prišlo iz Storžiča še več in smo skupno odšli v dolino. Domov sva nesli veliko literature. Mislili sva pač, saj naju ne bo srečala švabska patrola. Ampak, kakor nalašč, naju je ustavila že blizu doma. Pokazati sva morali legitimacije in seveda, švabska radovednost, hoteli so vedeti, kaj imava po torbicah. Jaz sem seveda vedela kaj bo, če mi torbico odpre, zato sem hitro pričela govoriti nemško, da sem jih malo premotila. Med tem sva se pomikali po cesti naprej. Tako so naju potem le pustili in sva pozno zvečer prišli srečno prišli domov. Potem je bilo treba narediti še trosilno akcijo, ki pa je tudi uspela, čeprav so hodile po vasi švabske patrole. Olga. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxXXXXXXXXXX ŽIVELA NOV, KI OSVOBAJA JUGOSLOVANSKO DOMOVINO IN MAŠČUJE TRPLJENJE NAŠIH NARODOV V FAŠISTIČNI SUŽNOSTI! — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX ŽIVELO BRATSTVO VSE SLOVANSKIH NARODOV! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — =Pomlad= Prišla je pomad zelena, v življenju novem prerojena, s krvjo junakov prepojena, ko rodila cvetje osvobojenja. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — In to cvetje lepo krasno, ki nam ga spomlad rodi, bo grobove vse krasilo, kjer padli partizan leži. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — Ki življenje dragoceno, je daroval za svobodo, vsako leto v spomladi, na grobu rože mu vse cveto. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — V srcih pa utripajočih, ohranjen bo njegov spomin, ta junak je bil v življenju, svoje zemlje zvest sin. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — Albin. =Pionirčki= V vasi je četa pionirčkov. Ti pionirčki imajo, skoraj se lahko reče, če pogledamo od daleč, prave brostrelke in mitraljeze. Čez dan pridno pomagajo staršem pri delu, zvečer se pa zberejo na določenem mestu in patrolirajo po vasi. Tudi ti naši mali pionirčki so disciplinirani in imajo vse v najlepšem redu. Učijo se razne recitacije, zapojejo tudi lepe partizanske pesmi, saj jih kaj hitro in dobro znajo. Nekega večera, ko so ravno postavljali v vasi svoje zasede in so si za to izbrali najboljše položaje, se je pripeljal v vas avto poln švabov. Ustavil se je v sredi vasi in sicer tik pred zasedo naših malih pionirčkov. Vsak izmed vas, dragi čitatelji, gotovo ve, zakaj prihajajo zadnje čase švabi tako pogosto v naše vasi. Ravno z istim namenom so prišli tudi v to vas, saj veste, lakota je huda. Pri avtomobilu je ostalo le nekaj zelencev, od teh je eden kmalu opazil naše pionirčke, ki so lepo razvrščeni ležali v varnih zaklonih. Malo se jih je gotovo ustrašil, vseeno pa je skočil proti njim. Tik pred zasedo pa je padel, kakor je bil dolg in širok. Ker se oni dobro zavedajo, da so vojska, da so Titovi pionirčki, niso vzeli to švabovo vedenje za zabavo in smeh, ampak so ostali resni, kakor pravi vojaki. Vsi naenkart so zavpili "juriš" in navalili na pred njim ležečega švaba. Dali so mu par gorkih in zahtevali od njega naj se preda. Potem se jih je le rešil. Gotovo je mislil, ko bi iz vsake zasede odnesel tako malo, kakor zda, pa bi že bilo. Marica. =Borba= Kakor plamen sredi noči, razsvetljuje temno noč, naša borba zjedinjuje, junake vse v jeklen obroč. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — Ki za resnico in pravico, sklonil se je krog sveta, da tirana vsega sveta, zdaj za vselej pokonča. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — Svetu novo bo življenje, zasijalo iz neba, ker po dolgih bo stoletjih, svoboda zlata zmagala. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — Albin. =Na vezo= Nekega dne sem se napotila z neko tovarišico na vezo. Dogovorili sva se že preje, kdaj in kje se bova sešli. S seboj sva imeli več stvari za naše borce — partizane. Veseli sva hiteli in se razgovarjali razne stvari. Nenadoma naju je premotilo vpitje. Izza grmovja so se pokazale moške postave in se nam približale. Spreletelo me je. Bili so švabi in belogardisti. Najprvo so naju legitimizirali, potem pa so še preiskovali in našli nek opis. Peljali so naju nazaj do prve hiše in tam izpraševali ljudi, če naju kaj poznajo, in če kaj pomagava banditom. Skušali so naju in zahtevali, naj priznava, da greva na vezo. Ampak bili sva odločni in nisva hoteli priznati niti najmanjše stvari. Rekli so da bodo počakali, ko bova šli nazaj in če bodo kaj dobili, naju bodo zaprli v Beganje. Kmalu za tem pa so nama pa le dovolili, da sva šli dalje. Veseli sva bili in si izmislili, saj nazaj ne bova šli tu, ampak drzgje. Ampak vseeno sva imeli smolo. Naleteli sva na drugo zasedo, ki naju je tudi ustavila in legitimizirala. Teh sva se pa kmalu rešili, rekli sva, da greva k sorodnikom. Tako sva srečno prišli skozi švabske in belogardistične zasede do naših tovarišev - partizanov. Olga. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx =Na vezo= čas sedaj se bliža, ko prišla bo tista ura zaželjena, ko svoboda bo pri nas. okupator že odhaja, ker pod nogami se mu zemlja maja! Pa jo rine gor na Koroško stran, ker tukaj ga je biti že sram. Na Koroškem tudi mesta ni več, ker padel je tudi že Beč. Prišla v Slovenijo je Rdeča Armada, pohodila ga bo, kakor strupenega gada. Fašist ostane fašist, budalo ne ve tega, da gre h kraju njegova zalega. Hitler zapledel se je v kljukasti križ, in ne vidi, da Nemčija gre v drobiž. Kaj pa naši vrli fantje "domobranci" kuhajo se na vročem kakor v "loncu žganci". Zaletavajo se iz kota v kot, s čela v potokih jim lije pot. Njihovi komandantje, res zali so fantje, samo škoda ta, da izginili bodo iz sveta. Saj sami so tako hoteli, da glave jim bomo sneli, narodu bomo pa pokazali, kdo so bili tisti, ki so nas izdali. Nikdar več se ne bo povrnil čas, da tiral bi narod in pa nas prokleti bodi ti izdajalc, nič več pri kmetu ne boš kradel "malc". Še enkrat ti prokleta glava pasja, uvidel nisi, da le naša pot je prava, zato se boš žgal na dnu pekla, duša tvoja grešna pa, večno se bo kuhala. Umejc. =O boleznih kože= Mnogo bolezni kože nastane zaradi nečistoče. Opaža se predvsem gnojne hraste, ki so nalezljivega značaja in bolezni povzročane po zajedalcih, med tem največ srbečico in lišaje, nastale zaradi ušivosti in srbečice. Gnojne hraste povzročajo izredno majhne klice, ki se nahajajo v gnoju v obliki grezdastih skupin. Pogoj za nastanek prvega gnojnega izpuščaja je pa ranjena koža. Zadostuje še tako mala rana, da s prostim očesom ni niti vidna. V to rano pridejo povzročitelji gnojnih ran. Nastane mala boleča oteklina, ki se začne takoj na sredi gnojiti. S praskanjem povzroči bolnik v okolici tega vnetja nove male ranice, v katere prenese s prsti iz prve rane povzročitelje novih ran. Na ta način nastanejo rane po vsem telesu. Pripomniti je treba, da nastanek prve in vseh naslednjih hrast pospešuje umazanost in malomarnost v pogledu umivanja in telesne čistoče. Z umivanjem se odstranjujejo s telesne površine bolezenske klice. S tem bolezen močno omejimo, ali celo popolnoma zaustavimo. Na žalost se opaža, da nekateri naši tovariši, čeprav so to redki slučaji polagajo na umivanje in telesno čistočo izredno malo važnosti. Tako zadržanje moramo smatrati za veliko malomarnost, posebno če imajo vodo in milo za umivanje vedno na razpolago. Redki so slučaji, da nastane bolezen, ker ni bilo možnosti za umivanje. S svojim zadržanjem povzročijo sebi bolečine in druge neprijetnosti. Tudi po ozdravljenju jim ostanejo na telesu na mestih, kjer so bile včasih šele po 1—2 letih. Zaradi bolezni morajo ostati po več tednov ali celo mesecev izven službe, s čimer škodujejo celemu osvobodilnemu gibanju. Za ozdravljenje se uporabi mnogo težko dobavljivega zdravilnega materiala, katerega pomanjkanje se potem pokaže lahko pri zdravljenju težkih in velikih poškodb ranjencev. Da se vsemu temu izogne je potrebno vsakodnevno umivanje, in čim več kratno umivanje po celem telesu v redkih prsledkih. Prvo gnojno hrasto, ki se pojavi je potrebno takoj obvezati z obvezo ali z gotovim obližem. S tem se prepreči praskanje v okolici rane in prenašanje bolezenskih klic na druga mesta telesa. Srbečico povzroči mali, s prostim očesom neviden, ušem podoben zajedalec, ki se rad pojavi v umazanem telesnem ali posteljnem perilu. Zarije se v kožo tik pod površino in se zajeda v koži vedno dalje. Za seboj pa pušča svoje odpadke. Napadena mesta kože izredno srbijo. Povzročitelj bolezni se hitro množi in zavzema vedno večjo površino kože. Zaradi praskanja nastanejo na površini kože večje in manjše rane, ki se lahko okužijo. Tako nastanejo iz njih zgoraj opisane hraste, gnojni čiri/turi/ali pa obsežni suhi ali mokri lišaji. Bolezen je potrebno začeti čimprej zdraviti. S pravočasnim zdravljenjem preprečimo bolezni kože, ki nastanejo kot posledica srbečice. Po ozdravljenju se mora telesno in posteljno perilo prekuhati. Kot posledica močne ušivosti se večkrat opazijo mokri ali suhi, manjši ali večji lišaji, gnojne hraste in gnojni turi. Nastanejo zaradi srbenja in praskanja. Zato je treba ušivost z menjanjem perila čim bolj zatirati. S tem se obvarujemo tudi pred drugo, težko in skoro vedno neozdravljivo boleznijo, ki jo prenašajo uši od bolnika na zdravega človeka, pred pegavim tifusom. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx NAPREJ V POSLEDNJI JURIŠ — SKUPAJ Z BRATSKO RDEČO ARMADO! NAŠO VOJSKO ČAKAJO VELIKE NALOGE. PODPRIMO JO V NJENEM VELIKEM PRIZADEVANJU! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX ŽIVEL VRHOVNI KOMANDANT RA, ZMAGOVALEC NAD HITLERJEM, GENERALNI MARŠAL STALIN! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX XXXXXXXXXXXXX ŽIVELA ZMAGOSLAVNA, NEPREMAGLJIVA RA! !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! gt1yok18lfcyypram83c39o7ymvt67i