Wikivir slwikisource https://sl.wikisource.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.24 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikivir Pogovor o Wikiviru Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji Stran Pogovor o strani Kazalo Pogovor o kazalu TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 3207 224613 219951 2026-10-17T11:54:59Z ~2026-55614-96 10761 224613 wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Hlapci: Drama v petih aktih | poglavje= | avtor= Ivan Cankar | opombe= 5. knjiga Cankarjevega ZD. |obdelano=3 | vir= | dovoljenje=javna last | wikipedija= Kurci }} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/1|num=-}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/2|num=-}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/3|num=-}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/4|num=-}} == Prvi akt == {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/5|num=P}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/6|num=1}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/7|num=2}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/8|num=3}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/9|num=4}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/10|num=5}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/11|num=6}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/12|num=7}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/13|num=8}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/14|num=9}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/15|num=10}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/16|num=11}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/17|num=12}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/18|num=13}} == Drugi akt == {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/19|num=15}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/20|num=17}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/21|num=18}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/22|num=19}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/23|num=20}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/24|num=21}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/25|num=22}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/26|num=23}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/27|num=24}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/28|num=25}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/29|num=26}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/30|num=27}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/31|num=28}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/32|num=29}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/33|num=30}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/34|num=31}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/35|num=32}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/36|num=33}} == Tretji akt == {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/37|num=35}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/38|num=37}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/39|num=38}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/40|num=39}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/41|num=40}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/42|num=41}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/43|num=42}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/44|num=43}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/45|num=44}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/46|num=45}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/47|num=46}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/48|num=47}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/49|num=48}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/50|num=49}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/51|num=50}} == Četrti akt == {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/52|num=51}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/53|num=53}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/54|num=54}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/55|num=55}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/56|num=56}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/57|num=57}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/58|num=58}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/59|num=59}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/60|num=60}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/61|num=61}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/62|num=62}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/63|num=63}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/64|num=64}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/65|num=65}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/66|num=66}} == Peti akt == {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/67|num=67}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/68|num=69}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/69|num=70}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/70|num=71}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/71|num=72}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/72|num=73}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/73|num=74}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/74|num=75}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/75|num=76}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/76|num=77}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/77|num=78}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/78|num=79}} [[Kategorija: Ivan Cankar]] [[Kategorija: 20. stoletje]] [[Kategorija: Drame]] 73jtky8x1w7as85p377smv6jd5qq6sq 224614 224613 2026-10-17T11:56:36Z ~2026-55614-96 10761 224614 wikitext text/x-wiki {{naslov | prejšnji= | naslednji= | naslov= Kurci: Drama v petih aktih | poglavje= | avtor= Ivan Cankar | opombe= 5. knjiga Cankarjevega ZD. |obdelano=3 | vir= | dovoljenje=javna last | wikipedija= Kurci }} {{Stran|Ivan Cankar - Kurci.pdf/1|num=-}} {{Stran|Ivan Cankar - Kurci.pdf/2|num=-}} {{Stran|Ivan Cankar - Kurci.pdf/3|num=-}} {{Stran|Ivan Cankar - Kurci.pdf/4|num=-}} == Prvi akt == {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/5|num=P}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/6|num=1}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/7|num=2}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/8|num=3}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/9|num=4}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/10|num=5}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/11|num=6}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/12|num=7}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/13|num=8}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/14|num=9}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/15|num=10}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/16|num=11}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/17|num=12}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/18|num=13}} == Drugi akt == {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/19|num=15}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/20|num=17}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/21|num=18}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/22|num=19}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/23|num=20}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/24|num=21}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/25|num=22}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/26|num=23}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/27|num=24}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/28|num=25}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/29|num=26}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/30|num=27}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/31|num=28}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/32|num=29}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/33|num=30}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/34|num=31}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/35|num=32}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/36|num=33}} == Tretji akt == {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/37|num=35}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/38|num=37}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/39|num=38}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/40|num=39}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/41|num=40}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/42|num=41}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/43|num=42}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/44|num=43}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/45|num=44}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/46|num=45}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/47|num=46}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/48|num=47}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/49|num=48}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/50|num=49}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/51|num=50}} == Četrti akt == {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/52|num=51}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/53|num=53}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/54|num=54}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/55|num=55}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/56|num=56}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/57|num=57}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/58|num=58}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/59|num=59}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/60|num=60}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/61|num=61}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/62|num=62}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/63|num=63}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/64|num=64}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/65|num=65}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/66|num=66}} == Peti akt == {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/67|num=67}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/68|num=69}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/69|num=70}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/70|num=71}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/71|num=72}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/72|num=73}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/73|num=74}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/74|num=75}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/75|num=76}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/76|num=77}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/77|num=78}} {{Stran|Ivan Cankar - Hlapci.pdf/78|num=79}} [[Kategorija: Ivan Cankar]] [[Kategorija: 20. stoletje]] [[Kategorija: Drame]] comdvjx2llsx52kqatqzcq3pvqti60m 4 41734 224608 224603 2026-10-16T16:29:20Z Katarina Višnjar 10596 224608 wikitext text/x-wiki {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" ! Kdaj !! Kdo !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako dobim število besed v članku|Št. besed]] !! Naslov !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Tarife|Tarifa]] !! Skupaj !! Št. kopiranj/nadaljevanj !! Pregledano !! Obračunano !! Opombe |- |datum || [[Uporabnik:tapata|Tapata]] || npr. 3613 || [[Naslov dela]] || npr. 3750 b/h || ? h || ? nadaljevanj || ne || še ne || |- |marec|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 13582 || [[Rože ob potu]] || 2250b/h || 6h || || ne || še ne || |- |marec|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 128662 || [[Roman o Prešernu]] || 3750b/h || 34h || || ne || še ne || |- |marec|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 72945 || [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]] || 1500b/h || 50h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 53404 || [[Kraljiček]] || 1800b/h || 30h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 24557 || [[Stanko in veverica odkrivata nov svet]] || 2250b/h || 10h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 32174 || [[Oglarji]] || 2250b/h || 12,5h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 35943 || [[Vinske gorice]] || 2250b/h || 14h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 64106 || [[Povest gorske fare]] || 2250b/h || 25h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 547 || [[Rojakom]] || 2250b/h || 0,15h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 2951 || [[Trikrat enajst vojnih]] || 2800b/h || 1h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 12170 || [[Božji mlini]] || 2500b/h || 5h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 7100 || [[Božič v gozdu]] || 2500b/h || 3h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 50956 || [[Izkušnje slovenskega priseljenca]] || 2500b/h || 34h || || ne || še ne || |- |maj|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 19064 || [[Kletev divjega lovca]] || 2550b/h || 7,5h || || ne || še ne || |- |maj|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 12562 || [[Gramoz in Otrobek]] || 2750b/h || 4,5h || || ne || še ne || |- |maj|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 33525 || [[V boju za kruh]] || 1500b/h || 22,35h || || ne || še ne || |- |dec/jan|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 135994|| [[Živi viri]] || 1500b/h || 100 || || ne || še ne || nerazumljivi deli so označeni z xxx |- |februar|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 41270|| [[Iz rusko-poljske revolucije]] || 1100b/h || 41 || || ne || še ne || pretipkano, odrezane strani, uporaba xxx |- |februar|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 34319|| [[Pohorska Vigred]] || 2300b/h || 15 || || ne || še ne || |- |februar|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 45826|| [[Domačija v cvetju]] || 1527b/h || 31 || || ne || še ne || |- |marec|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 22924|| [[Bele gazi]] || 1528b/h || 15,5 || || ne || še ne || |- |marec|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 12752|| [[Mary so ugrabili]] || 2550b/h || 5 || || ne || še ne || ni nadaljevanja na dLib |- |marec|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 6317|| [[Indija Separandija]] || 1579b/h || 4,5 || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 133892|| [[Jamnica]] || 2732/h || 49 || || ne || še ne || |- |junij|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 48917|| [[Od Kotelj do Belih Vod]] || 2717/h || 19 || || ne || še ne || |- |julij || [[Uporabnik:Alenka Senekovič|Alenka Senekovič]] || 5610|| [[Pesmi naših borcev, 2]] || 2250b/h || 4 h || || ne || še ne || |- |julij || [[Uporabnik:Alenka Senekovič|Alenka Senekovič]] || 28182|| [[Svetina: Stena]] || 2250b/h || 9,5 h || || ne || še ne ||*doslej opravljeno delo |- |september|| [[Uporabnik:Lara Jamšek|Lara Jamšek]] || 710|| [[Nj. Visokorodnost v Beli vasi]] || 3750b/h || 1 || || ne || še ne || |- |julij || [[Uporabnik:Katarina Vidovič|Katarina Vidovič]] || 3876|| [[Pesmi, Vida Jeraj]] || 2250b/h || 4 h || || ne || še ne || |- |september || [[Uporabnik:Katarina Višnjar|Katarina Višnjar]] || 5162|| [[Glas ranjenih]] || 800b/h || 12 h || || ne || še ne || pretipkano besedilo |- [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika]]. fur83l91ln7qw6hncl57mg4wtskq4dg 224611 224608 2026-10-16T19:31:31Z Katarina Vidovič 10605 224611 wikitext text/x-wiki {| class="sortable wikitable" style="font-size:90%" ! Kdaj !! Kdo !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Kako dobim število besed v članku|Št. besed]] !! Naslov !! [[Pogovor o Wikiviru:Slovenska leposlovna klasika#Tarife|Tarifa]] !! Skupaj !! Št. kopiranj/nadaljevanj !! Pregledano !! Obračunano !! Opombe |- |datum || [[Uporabnik:tapata|Tapata]] || npr. 3613 || [[Naslov dela]] || npr. 3750 b/h || ? h || ? nadaljevanj || ne || še ne || |- |marec|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 13582 || [[Rože ob potu]] || 2250b/h || 6h || || ne || še ne || |- |marec|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 128662 || [[Roman o Prešernu]] || 3750b/h || 34h || || ne || še ne || |- |marec|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 72945 || [[Ob dvajsetletnici svetovne morije]] || 1500b/h || 50h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 53404 || [[Kraljiček]] || 1800b/h || 30h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 24557 || [[Stanko in veverica odkrivata nov svet]] || 2250b/h || 10h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 32174 || [[Oglarji]] || 2250b/h || 12,5h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 35943 || [[Vinske gorice]] || 2250b/h || 14h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 64106 || [[Povest gorske fare]] || 2250b/h || 25h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 547 || [[Rojakom]] || 2250b/h || 0,15h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 2951 || [[Trikrat enajst vojnih]] || 2800b/h || 1h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 12170 || [[Božji mlini]] || 2500b/h || 5h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 7100 || [[Božič v gozdu]] || 2500b/h || 3h || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 50956 || [[Izkušnje slovenskega priseljenca]] || 2500b/h || 34h || || ne || še ne || |- |maj|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 19064 || [[Kletev divjega lovca]] || 2550b/h || 7,5h || || ne || še ne || |- |maj|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 12562 || [[Gramoz in Otrobek]] || 2750b/h || 4,5h || || ne || še ne || |- |maj|| [[Uporabnik:Spela.spr|Špela Špringer]] || 33525 || [[V boju za kruh]] || 1500b/h || 22,35h || || ne || še ne || |- |dec/jan|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 135994|| [[Živi viri]] || 1500b/h || 100 || || ne || še ne || nerazumljivi deli so označeni z xxx |- |februar|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 41270|| [[Iz rusko-poljske revolucije]] || 1100b/h || 41 || || ne || še ne || pretipkano, odrezane strani, uporaba xxx |- |februar|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 34319|| [[Pohorska Vigred]] || 2300b/h || 15 || || ne || še ne || |- |februar|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 45826|| [[Domačija v cvetju]] || 1527b/h || 31 || || ne || še ne || |- |marec|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 22924|| [[Bele gazi]] || 1528b/h || 15,5 || || ne || še ne || |- |marec|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 12752|| [[Mary so ugrabili]] || 2550b/h || 5 || || ne || še ne || ni nadaljevanja na dLib |- |marec|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 6317|| [[Indija Separandija]] || 1579b/h || 4,5 || || ne || še ne || |- |april|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 133892|| [[Jamnica]] || 2732/h || 49 || || ne || še ne || |- |junij|| [[Uporabnik:Urša Matotek|Urša Matotek]] || 48917|| [[Od Kotelj do Belih Vod]] || 2717/h || 19 || || ne || še ne || |- |julij || [[Uporabnik:Alenka Senekovič|Alenka Senekovič]] || 5610|| [[Pesmi naših borcev, 2]] || 2250b/h || 4 h || || ne || še ne || |- |julij || [[Uporabnik:Alenka Senekovič|Alenka Senekovič]] || 28182|| [[Svetina: Stena]] || 2250b/h || 9,5 h || || ne || še ne ||*doslej opravljeno delo |- |september|| [[Uporabnik:Lara Jamšek|Lara Jamšek]] || 710|| [[Nj. Visokorodnost v Beli vasi]] || 3750b/h || 1 || || ne || še ne || |- |julij || [[Uporabnik:Katarina Vidovič|Katarina Vidovič]] || 3876|| [[Pesmi, Vida Jeraj]] || 2250b/h || 4 h || || ne || še ne || |- |september || [[Uporabnik:Katarina Višnjar|Katarina Višnjar]] || 5162|| [[Glas ranjenih]] || 800b/h || 12 h || || ne || še ne || pretipkano besedilo |- |september || [[Uporabnik:Katarina Vidovič|Katarina Vidovič]] || 8150|| [[Naj pesem naša zadoni]] || 2250b/h || 6 h || || ne || še ne || |- [[Kategorija:Slovenska leposlovna klasika]]. 6xhy8w2nokhm4lxwvuvjoi885woejmy 0 41763 224609 224577 2026-10-16T19:17:13Z Katarina Vidovič 10605 224609 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Naj pesem naša zadoni | avtor = | izdano = Tajništvo Oblastnega Odbora ZSM za Primorsko {{mp|leto|1944}} | vir = https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf | dovoljenje = javna last | obdelano = 1 }} <poem><center> NAPREJ ZASTAVA SLAVE! Naprej zastava Slave! Na boj junaška kri! Za blagor očetnjave naj puška govori! Z orožjem in desnico nesimo vragu grom, zapisat v kri pravico, ki terja jo naš dom! Draga mati je prosila, roke oko!' vrata vila, je plakata moja mila: Tu ostani, ljubi moj! Zbogom mati, ljuba, zdrava! Mati mi je očetnjava, ljuba moja čast in slava - hajd' mo, hajd' mo za njo v boj! </poem></center> <poem><center> HEJ SLOVENCI! Hej, Slovenci, kdaj bo konec našega trpljenja? Doklej nam bo tujec pisal zakone življenja? Vstani, vstani, rod slovenski, otresi vse okove, v kolo stopi vseh narodov, bij se za svobodo! Hej, Slovenci, mar na veke nam bo gospodaril Rim, Berlin in Budimpešta, beli generali? Vstani sin uboge gmajne, vstani, kmet slovenski ramo z delavcem ob rami zgradi dom slovenski! Hej, Slovenci, duh budi se naše pravde stare, puntarije klic glasi se s polja in tovaren. Narod ves se k borbi dviga, proč tema, nasilje, v boj poslednji, odločilni, delavci in kmetje! </poem></center> <poem><center> HEJ SLOVANI! Hej Slovani, naša reč slovanska živo klije, dokler naše verno srce za naš narod bije. Živi, živi, duh slovanski, bodi živ na veke, grom in peklo, prazne vaše proti nam so steke. Naj tedaj nad nami strašna burja naj se znese, skala poka, dob se lomi, zemlja naj se trese. Bratje, mi stojimo trdno, kakor zidi grada; črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada. </poem></center> <poem><center> HEJ, SLOVANI! Hej, Slovani, svet se trese z Volge do Triglava; kakor Visla, kakor Jadran valovi nam Sava. Živi, živi, duh slovanski, živel ti boš večno. Naj preti peklensko brezno, ti nas vodiš srečno. Naj tedaj nad nami strašna burja naj se znese! Skala poka, dob se lomi, zemlja naj se trese! Bratje, mi stojimo trdno, kakor zidi grada, črna zemlja naj pogreznit tega, kdor odpada! Z ruskih step tovariš Stalin kliče gromovito, z naših se gora odziva mu tovariš Tito: Mi stojimo neomajno, kakor te planine. Naj preklet bo izdajalec svoje domovine. Večno narod naš z orožjem bo svobodo branil, zanjo nas sovrag nikoli več ne bo ukanil. Pa čeprav bi nas napadle velike armade, složni bomo zmagovito strli vse napade. </poem></center> <poem><center> HIMNA SOVJETSKE ZVEZE Velika Rusija je zvezo skovala svobodnih republik, svobodnih ljudi. Življenje ji volja je narodov dala, enotna, mogočna naj večno živi! O domovina ti, bodi pozdravljena, narodov bratstvu si vzgled in branik. Stopaj od zmag, do zmag v svetu proslavljena, prapor sovjetski je ljudstvu vodnik! Skozi vihre so žarki svobode sijali, in veliki Lenin nam kazal je pot. Zvestobe do ljudstva učil nas je Stalin, za delo navdušil sovjetski je rod! O domovina ti, bodi pozdravljena, narodov slavi si vzgled in branik. Stopaj od zmag do zmag, v svetu proslavljena, prapor sovjetski je ljudstvu vodnik! Mi s svoje zemlje osvajače spodimo, saj v bitkah kovali smo svojo vojsko. Mi v bitkah rodovom bodočnost gradimo, ovenčamo vso domovino s častjo. O domovina ti, bodi pozdravljena, narodov sreči si vzgled in branik. Stopaj od zmag do zmag, v svetu proslavljena, prapor sovjetski je ljudstvu vodnik! </poem></center> <poem><center> ANGLEŠKA HIMNA Varuj nam kralja Bog, dolgo naj nam živi, varuj ga Bog! Naj z zmagovitostjo in plemenitostjo dolgo nam vlada kralj, varuj ga Bog! </poem></center> <poem><center> HIMNA ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE Ali vidiš sedaj, ko se zora budi, kar ponosno smo v zarji sinoč pozdravljali? Skozi nočno temo so nam zrle oči, kak' so prapori zvezdni z okopov vihrali. Nočno treskanje bomb in raket rdeči sij bil je vsem za dokaz: Prapor še plapola! Povej, ali še zvezdni naš prapor vihra nad deželo svobod In pogumnih ljudi. </poem></center> <poem><center> INTERNACIONALA Vstanite, v suženjstvo zakleti, ki tare vas krivic nebroj ! Razum upor nam v prsih neti in kliče nas na smrtni boj. Ves svet nasilja razrušimo, do temeljev naj se podre, na njih svoj novi svet zgradimo: kdor bil si nič, postaneš vse. To bo boj naš poslednji, z zmago bo izbojevan in internacionala povede svet v nov dan. Nihče ne gre v tem boju z nami, ne bog ne car in ne veljak, svobodo vzamemo si sami. rojena bo iz naših zmag. Vrzimo s sebe jarma pezo, bodočnost v naših je pesteh. Zdaj kujmo, vroče je železo! Zdaj kujmo in gonimo meh! To bo boj ... Le naša velika armada, nas delavcev vsega sveta, s pravico na tej zemlji vlada, a zajedalcev ne prizna. In ko nekoč bo zagrmelo med pse in rabeljsko svojat, nam sonce bo kut prej gorelo, njegov nas žar obsije zlat. To bo boj ... </poem></center> <poem><center> MARSELJEZA Naprej, sinovi domovine, prišel je slave dan za nas! Nasilje vstaja iz temine, da bi zadalo nam poraz. Kako čez naše polje rjove sovražna vojska in divja; to tuja tolpa k nam vihra pobijat žene in sinove. Orožje vsi v roko! Zberite se v pohod! Naprej, naprej! Naj to zemljo sovrag poji s krvjo! Naj tuje tolpe, podle čete postave svoje nam dele? Naj tolpe plačane, najete, ponosne borce nam more? Hoteli streti bi nam tilnik, zasužnjiti nas za vsekdar, da usode naše gospodar postal bi lopovski nasilnik! Orožje vsi v roko ... Prevzame groza naj tirane, sramota vsega so sveta! Zločinske, podle vam nakane junaštvo naše potepta! Vojakov zbranih je nešteto. Če smrt jih mlade pokosi, nam zemlja nove spet rodi, postavimo vam novo četo! Orožje vsi v roko ... Ljubezen domovinska sveta, ti vodi v bitko nam korak! Svobodo brani naša četa, svoboda, z nami v boj do zmag! Pod našo borbeno zastavo privede zmago naj tvoj spev; sovražnik bo izkrvavel, ti s slavo nam ovenčaš glavo. Orožje vsi v roko ... </poem></center> <poem><center> NAŠA NOVA ZASTAVA Je sovražnik zavzel domovino, pokončal polja, njive in vas, je zastavo požgal nam edino, vtisnil sužnja pečat nam v obraz, Planine naše in morje, v svobodo kliče nas srce; na borbo zdaj prav vsak hiti, do vseh mej naših v boj, naprej! Čez deželo se sužnjo že dviga prapor nov izza temnih grobov, kri uporna se v srcih prižiga v bojno pesem slovenskih gozdov. Planine naše ... Glejte, bratje, nov prapor vihrati, trije traki rasto iz krvi, nihče več nas ne more zrahljati, rdeča zvezda pokriva vse tri! Planine naše ... V boj' poslednji nesimo zastavo, bije v srce sovrag - vse zaman! Novo vzeli si bomo postavo, rod prenovljeni gradi partizan! Planine naše ... O le v boj, o le v boj, partizani, zdaj pahnimo nasilnika v smrt! Za vse čase svobodo skovali, ko sovražnik bo zmagan in strt! Planine naše ... </poem></center> <poem><center> TOVARIŠ TITO Kar je bilo pod pepelom v naših srcih plaho skrito, v kres mogočen je raznetil naš tovariš Tito, Tito. Speljal razne je potoke v eno strugo zmagovito, in ustvaril silno reko naš tovariš Tito, Ti to. Presejal je našo moko skoz rešeto in skoz sito, kruha novega nam mesi naš tovariš Tito, Tito. </poem></center> <poem><center> POZDRAV TITU Dragi Tito, ki te vse proslavlja, vsa mladina te srčno pozdravlja. Zdravo, naš tovariš Tito, ti nam vodiš borbo plemenito, Tito, naš tovariš Tito! Vsa mladina ti je zvesto vdana, domovina je krog tebe zbrana. Zdravo, naš tovariš Tito, ti nam vodiš vojsko zmagovito, Tito, naš tovariš Tito! </poem></center> <poem><center> NOVA PESEM Zapojmo novo pesem, bratje, pesem srda in krvi! V boj pojezdimo ko svatje, le svoboda naj živi! Naprej v boj, krvavi boj, hrabri partizanski roj! Pred nami prapor nov se dviga, beli, sinji, rdeči trak, pogum nam rdeča zvezda vžiga, sužnosti razgrinja mrak. Naprej v boj, krvavi boj, hrabri partizanski roj! Zapojmo čez to žitno polje, ·karabinko stisni v pest; poslednji boj svobodo orje v srca vseh vasi in mesi! </poem></center> <poem><center> PARTIZANSKA Naglo puške smo zgrabili in odločno z doma šli, ko sovjetski so junaki skupni boj oklicali. Partizanski ostri streli narodni upor bude, z njimi vračamo fašistom vse zadano nam gorje. Mraz, glad, žrtev nas ne moti, ko nenadno udarjamo, saj prežeti smo z zavestjo, da svobodo ustvarjamo. Zdaj bodočnost si gradimo istih misli, trdnih rok, vsa slovenska domovina druži v zadnji se naskok. Kmalu več ne bo fašistov, nov pravičen svet bo vstal; nad slovensko domovino svobode prapor bo vihral! </poem></center> <poem><center> BUDNICA Vstani, mladina, in stoj kakor hrast, naj puška stoji ti ob strani! čuvaj to mlado slovensko nam rast, katero teptajo tirani. Mladina slovenska, le hrabro v boj, ravnaj se po bratskih junakih z vzhoda, ej, v borbi s tiranom se žrtev ne boj, te hrabrost je geslo pohoda. </poem></center> <poem><center> VSI V PARTIZANE! Bičan in opljuvan ves slovenski narod dvigne k puntu trdo pest. Partizan - partizan, naš slovenski partizan, naš slovenski partizan. Delavci - v partizane, kmetje vsi - v partizane, in meščani - v partizane, vsi Slovenci - v partizane, drajn za staro pravdo bo! Ajmo, junaki, v borbo na Gestapo, v borbo za zmago, za svobodo v boj! Smrt fašistom nosi maščevalna pesem mitraljezov iz zased. Partizan ... Komunisti - v partizane, Katoliki - v partizane, in Sokoli - v partizane, vsi Slovenci - v partizane, drajn za staro pravdo bo! Ajmo, junaki, v boj na belo gardo, v borbo ... Iz krvi rdeče mladih partizanov vzklije roža svobode. Partizan ... Štajerci - v partizane, Kranjci vsi - v partizane, in Korošci - v partizane, vsi Slovenci - v partizane, drajn za staro pravdo bo! Ajmo, junaki, v boj na domobrance, v borbo ... </poem></center> <poem><center> HEJ, TOVARIŠI ! Hej, tovariši, pod orožje vsi! Tujec mora z naše zemlje! Čaka Štajerska, čaka Korotan, čaka sinje Jadransko morje! Zdaj v roke puške, zdaj naj zapoje mitraljez, sovrag bo čutil, kako gorak je z nami ples! Hej, tovariši, ni nam žal krvi za svobodno Slovenijo! Hej, tovariši, zdaj na delo vsi! Nov svet dvignem iz ruševin! Čaka polje nas, čaka dom požgan, čaka delo nas od korenin! Brnenje strojev, napete mišice kot lok, rastoče zgradbe, življenja neumorni tok! Vse to čaka nas, ko napoči čas bratske sprave in svobode! </poem></center> <poem><center> POBIČ SEM STAR ŠELE OSEMNAJST LET Pobič sem star šele osemnajst let, Hitler me hoče k soldatom imet'; kako bom soldat, k'sem fantič premlad, ne morem še puške držat'. Hitler ne vpraša, si star al'si mlad, goni soldate v krvavi prepad, za tuji profit on mora morit' in kri svojo lastno prelit'. Ne bom krvavel za gosposki profit, za delovno ljudstvo bom šel se borit, da delavec, kmet, slovenski ves svet iz težkih verig bo otet. </poem></center> <poem><center> VSI NA BOJ! Naši domovini z naglimi koraki bliža se svobode dan. Vsi na boj! Vse za boj! Dviga se Slovencev roj proti okupatorju. Vsi Slovenci partizani, Srbi in Hrvatje z nami! Vas nobena ne miruje, vsak Slovenec se bojuje za svobodo naroda! Smelo naprej, Slovenci le naprej, vse dalje in dalje, nasproti svobodi! </poem></center> <poem><center> PESEM SLOVENSKIH PARTIZANOV Le naprej, brez miru za slovenskim praporom, dokler boj ni končan, za svobodo, za naš dom! Naj vihar le hrumi, vsak na svojem mestu stoj! V žilah kri nam kipi, vdari na sovražni roj! Kdor je mlad, je junak, da za dom življenje rad; kdor Slovan, mu je drag, in po krvi, duhu brat! Kakor lev v bojni gnev na sovraga planemo: Stalin naš, Tito naš, za teboj vsi stopamo! Bomba, nož, žar v očeh, v žilah polje rdeča kri! Dragi dom je razbit, zdaj nam sama smrt preti. Do višav, do neba, planil narod je tlačan, zdaj vihti trdo pest naš slovenski partizan. </poem></center> <poem><center> MARŠ IX. BRIGADE Tujci pohlepni k nam so navalili in razdejali nam naš rodni krov! Hura! Mi pa nismo se uklonili njih podivjani sili in smo začeli z njimi boj! Majhni in šibki zrasli smo v brigado, vlivamo vragom že trepet in strah! Hura! Komandant naš tovariš Mile in komisar naš Franci v boj nas železni vodita! Svoboda zlata že je na obzorju, našo zastavo dvignimo krepko! Hura! V jasnih dneh pa na ruševine mučene domovine spet si postavimo nov dom! </poem></center> <poem><center> PESEM XIII. BRIGADE Po cestah in hribih, po hostah, dolinah, trinajsta se bije udarna brigada, ki mlada, a strumna udar za udarom deli. Na progah slovenskih razdira mostove, požiga pragove s streh hlapcev sovražnih, jim vliva skrbi, da strah jim poganja v kosti. Mi vsi partizani, ki v tej smo brigadi, tovariši dobri smo v bojnih napadih. Na juriš planimo, rešimo si vso domovino! </poem></center> <poem><center> PESEM XV. BRIGADE Hiti brigada petnajsta, hiti čez dole in breg, poženi iz zemlje slovenske sovražnike naše v beg. Pomika se četa za četo med polji, gozdovi pojoč; pa kliče nad narodom: vztrajaj, ne kloni, saj strt bo sovražni obroč. Čuvamo meje slovenske v gorah, ob bistrih vodah, in dvigamo v zarjo zastavo, za svobodo zlato v boj! Mi čuvamo meje slovenske po gorah, ob bistrih vodah, in dvigamo v zarjo zastavo, za svobodo zlato v boj! </center></poem> <poem><center> PESEM l. BATALJONA XV. BRIGADE Ponosno in odločno koraka prvi bataljon, dolga vrsta mladih borcev se bori za svoj dom. Mati Slovenija, ponosna bodi na svoje sinove, heroje, ko borili se bodo bataljoni do, zadnje kaplje krvi svoje. Cvet petnajste brigade nam ti si, prvi bataljon; v te polagamo vse nade, ko nam braniš dragi dom. Naš prvi bataljon, naprej, le kar naprej! Sovraga ystrahuje, tepta in tepta. Saj za njega pač ni zaprek ne mej, dokler poslednji se ne vda. </center></poem> <poem><center> PESEM 2. BATALJONA XV. BRIGADE Kakor v temni noči nevihte strašne blisk in grom, udari po sovražniku naš drugi bataljon. Kokor plaz, ki zdrvi z gora, vse ruši, potepta - tako udari drugi bataljon na našega sovražnika. Od zmage do zmage hiti, da zemlja bobni od korakov, v našem drugem bataljonu cvet slovenskih je junakov. </center></poem> <poem><center> PESEM 3. BATALJONA XV. BRIGADE Tretji bataljon korakaj veselo čez slovensko zemljo, vse čisti, razdiraj, ruši, kar je ostalo gnilo. Brigadi petnajsti si dika, slovenski si zemlji v ponos; reda, discipline si slika, v borbi si prvi povsod. Brez miru in oddiha na3e preganjaš sovrage, vse bele in plave, Švabe, do končne zmage. </center></poem> <poem><center> PESEM SLOVENSKIH BRIGAD Podolž in počez, čez njive, gozdove, čez travnike, griče, čez reke, mostove, Skoz sonce in vihro, od meje do meje povsod smo, kjer veter slovenski nam veje. In škornji se vgrezajo v mučeno prst, sovražnik ne more skoz vez naših vrst, za nas ni nobenih, ognjenih pregraj, hej godec, na žveglo nam marš zaigraj! Prepletli smo z borbo gozdove slovenske, kasarne so hoste nam, jame podzemske, in streha nad nami je sonce, oblaki ter zvezde ponoči, ko zvesti koraki straž naših nam ščitijo tabor prsten, kjer sneg nas pozimi pokriva leden, poleti kresnice nam svetijo v mah in cev mitraljeza zapira zapah. Pred nami na boj zastave goreče vihrajo vse bele in plave ter rdeče, in zvezda svobode prepleta trakove, in z bombami ruši zdaj temne zidove vse črne preteklosti sužnji tlačan, prežiga nasilnika v smrt partizan ... Hej, zove nas k štabu po1itkomisar, tovariši, juriš, v ognjeni vihar! </center></poem> <poem><center> HEJ, BRIGADE, HITITE! Hej, brigade, hitite! Razpodite, požgite gnezda belih podgan, črnih psov! Hej, mašinca, zagodi! Naj odmeva povsodi naš pozdrav iz svobodnih gozdov! Kje so meje, pregrade za slovenske brigade? Ne, za nas ni pregrad in ne mej! Po slemenih oblačnih, hej, po grapah somračnih, vse od zmage do zmage naprej! Konji, hej, topotajte! Godci, divje igrajte! Tja v Ljubljano gre zdaj naš vihar. Dokler tu so brigade, kdo nam zemljo ukrade? Na Slovenskem smo mi gospodar! </center></poem> <poem><center> KOMANDANT STANE Brigade s hribov so se vsule kakor plaz, pogumni njih korak nikjer več ne zastane. Za naš pravični boj, sovražniku v poraz je borce dala vsaka naša vas, na čelu vseh pa v boj hiti tovariš Stane. Je že nasilnik na telesu našem stal, globoko nade vse bile so zakopane. Tedaj je pravi čas junak med nami vstal in naši vojski komandant postal. Pognal v naskok se prvi je tovariš Stane. Slovenske vojske on je glavni komandant, z njim pojdemo v pohod od vseh mej do Ljubljane. Ves narod mu sledi, on vojski je vodnik, a vojska domovini je branik. Od zmag do zmag povede nas tovariš Stane. </center></poem> <poem><center> NA JURIŠ! Na juriš, na juriš, na juriš, krik borcev vihra skozi boste, sovragove vrste so goste! Udari, navali, usekaj, izpali ! Na juriš, o-hej, partizan, pred tabo svobode je dan! Na juriš, na juriš, na juriš, maščujmo požgane domove, maščujmo vse naše grobove! Preženi besneče in reši trpeče! Na juriš, o-hej, partizan, pred tabo svobode je dan! Na juriš, na juriš, na juriš, požgimo vsa gnila drevesa, zemljo prebudimo v nebesa, vsem sonce naj sije, le radost naj klije! Na juriš, o-hej, partizan, pred nami svobode je dan! Na juriš, na juriš, na juriš, vsi bratje teptani za nami, svobodo si vzamemo sami! Skoz glad in trpljenje v lepše življenje! Na juriš, o-hej, partizan, pred tabo svobode je dan ! </center></poem> <poem><center> TOPNIČARSKA Naperimo težke topove, temne skopljimo grobove fašistom in hlapcem prodanim, s strupom nasilja zavdanim. Mi partizani smeli, z granatami, šrapneli razbijmo vragu glavo, za svobodo, pravico napolnimo havbico, naj tuli topa grom, da branjen bo naš dom! Topovski naj ogenj peklenski občuti sovrag pritepenski, da zgine iz naše dežele, mu siplji granate, šrapnele! Mi partizani ... </center></poem> <poem><center> NAŠA ČETA, V BOJ! Turke plat zvona oznani, kresi zagore vrh gor. Dvignejo se partizani, v hribe klati volčji zbor. Naša četa, v boj, boj, naša četa v boj, juriš na Gestapo, pesem zmage si zapoj! V našo zemljo vdro barbari, plenijo, pustošijo. Krvava zver nam gospodari, črne srajce, Gestapo. Naša četa ... V bojih gonimo fašista iz vasi, slovenskih mest. Da bo domovina čista, jamči partizanska pest. Naša četa ... Kdo prešteje mlado silo naših bataljonov, čet. Naša vojska je kladivo, ki nam kuje novi svet. Naša četa ... Naj bo kajžar, naj bo gruntar ali delavec, meščan. Danes vsak je samo puntar, vsak slovenski partizan. Naša četa ... </center></poem> <poem><center> NAŠA VOJSKA Kdo pa so ti mladi fantje, ki korakajo skoz vas? Kdo pa so ti mladi fantje, ki jim tak žari obraz? To so mladi partizani, neupogljivega duha, to so mladi partizani, borci novega sveta! Kdo pa so dekleta mlada, puške imajo na ramah, kdo pa so dekleta mlada, ali ni jih prav nič strah? To so mlade partizanke, slušale so glas srca, to so mlade partizanke, strah pustile so doma! Kakšna je ta mlada vojska, ki zapela je skoz vas, kakšna je ta mlada vojska, druga vsa kot prejšnji čas? To je prava naša vojska, to je silna naša moč, to je partizanska vojska, jutro znani nam pojoč! </center></poem> <poem><center> STOJI V GORI PARTIZAN Stoji tam v gori partizan, ozira se v nižavo, trdo mu puško stiska dlan, šel v borbo bo krvavo. Njegova kaplja že krvi nam mnogo je rodila junaških mož, jeklenih src — planine napolnila. Saj tujec pije našo kri, razdira nam družine, vihar nad njim naj zahrumi, njegova oblast naj mine. Stoji tam v gori partizan in kliče nam v dolino: Vsi mladi fantje in možje, branite domovino! Maščujmo naše brate vse, ki v grobu že trohnijo! Njih srca zvesta še žive, po zmagi hrepenijo. Zato pa fantje, vsi na plan in vsi v partizane — naj pesem naša zadoni, naj zarja zmage vstane! </center></poem> <poem><center> VSI MOSTOVI ... Vsi mostovi v zrak letijo, razbita proga tam leži, kopice Nemcev vsepovsod ležijo, pod njimi mlaka je krvi. Silna borba je vihrala od bel'ga dneva do noči, zmagovita zastava je vihrala, ker sovražnik spet beži. Po cesti bliža se kolona, Nemcem prihaja že. pomoč, zavpije. »juriš« cel'ga bataljona, da grom odmeva v tiho noč. V naskok tovariši hitijo, v srcu upanje gori, ostali Nemci vsi se razbežijo in naša pesem zadoni. Vsaki košček naše zemlje bode Nemcem grob ostal, Nemčija že slovo od Rusije jemlje in tudi od nas ga bode kmal'. </center></poem> <poem><center> ČEZ ZEMLJO ... Čez zemljo, pod nebo noč pokriva vso naravo — zagrmi, prileti, krogle padajo v daljavo. „Italijani so z vojsko končali.“ Hej! „Vsi beli v Turjak so zbežali.“ Hej! Ker Turjak, stari grad, bil je belih postojanka, partizan, kot vojak se bori že brez prestanka. „Partizani so grad obkolili.“ Hej! „Že dosti so belih pobili.“ Hej! Zdaj Turjak, stari grad, se pod našimi udarci ruši, partizan, kot junak, kar na juriš ga poizkusi. „Mine že zid so podrle.“ Hej! „Našim so vrata odprle.“ Hej! Bojni krik pa čez zid, že se lom'jo grajska vrata, prapor naš zmagovit zavihral je vrh Turjaka. </center></poem> <poem><center> PARTIZANSKA Po dolinah in po gorah šle brigade so v boj, da bi spet osvobodile zemljo in pa narod svoj. V snegu, mrazu in viharju, preko naših skalnih sten šli v boj so partizani proti okupatorjem. Zgnali bomo okupante, pomorili Gestapo, šele takrat domovina prav zares svobodna bo. V borbi naši nismo sami, to vemo prav dobro vsi. Tam na vzhodu nam ob strani Rdeča Armija stoji. Prešli bomo vse ovire, prešli Save, Drave tok, in na Donavi široki njej postavili se v bok. </center></poem> <poem><center> PRIMORSKI PARTIZAN Po hribih jaz okrog blodim, od doma sem pregnan, ker ljubim ves slovenski rod, postal sem partizan. Visoke gore, temni gozd, so partizanu dom. V njem svobode srečni dan morda dočakal bom. Požgali so mi rojstni dom, odgnali drage vse. Bog ve, če jih še videl bom, morda že v grobu spe. Al' ena misel me živi, da narod vstaja spet, na vzhodu zarja že žari, prihaja novi svet. </center></poem> <poem><center> VESELI PARTIZAN Nabasano puško v roki, pištolo in bombo za pas, partizan v planini visoki na boj sem pripravljen vsak čas. Saj tukaj na sončni višavi svoboden sem, sam gospodar, in snujem po pameti zdravi fašistom udar za udar. Tu gori svetloba se snuje, vesel grem s pohoda v pohod, tu gori fašist ne ukazuje, naj večno poslušen bom rob! Naj drugi uklanjajo glave, v službi fašizma ječe, zvesto jaz držim se zastave, ki simbol svoboda ji je. S tovariši hrabro bom vztrajal, za dom se boril bom srčno, fašistom udarce zadajal, dokler ne puste nam zemljo. Ki danes naš rod je hranila, ki danes še naša je last, ki hraber je narod vzgojila, da nosi fašizmu propast. Nikdar partizanske zastave za sužnje življenje ne dam, in rajši kot uklonil bi glavo, življenje za svobodo dam. </center></poem> <poem><center> PARTIZANSKA ŽENA Za vasjo je čredo pasla vsa vesela dan na dan, s hrepenenjem gor je zrla, kjer je vriskal partizan. Oj, le vriskaj, oj, le vriskaj, saj trepeče že tiran, saj se bliža zvezda sreče, bliža se rešitve dan. Ko bi mogla, ko bi znala, ra9a šla bi gor v goro, če ne ve, bi mu dejala, da vsa zmaga naša bo. Vse trpljenje partizanov bo poplačano s krvjo, Smrt fašistom in tiranom, vsi v boj za svobodo! Če moj dragi bo življenje za pravico sveto dal, mi v tolažbo in veselje sinko zlati bo ostal. Prepevala mu bom pesmi, gledal me bo nasmejan, pravila mu bom o očku, bil je hraber partizan. Do takrat bo že svoboda zasijala v jasen dan, vse bo srečno in veselo, nihče več ne bo tlačan! </center></poem> <poem><center> NOVI CVET Prečuden cvet je v grapi črni, pod njim tih partizan leži, pleto se v žalni venec trni, nad njim oblak kot luč gori. Je mlada deklica zbledela, spomin ji noče iz srca, a žalost mi je v mrak odela, ljubezen dvojno šepeta. Glej rosno zemljo, glej višave, odete v razsvetljeni dan, na grobu cvet nesmrtne slave, doslej na naših tleh neznan! Zaliva luč ga večno mlada, studenec novega sveta, solze je posušila nada, skoz smrt v življenje pot pelja. Prečuden cvet je v grapi črni, cvete iz globokih korenin, nad njim odmeva glas srebrni: „Premagal smrt je mlad trpin.“ </center></poem> <poem><center> DOMOVI NAŠI Domovi naši so vsi že požgani, iz pogorišč dim težak se vali, osveto nosijo vam partizani, njih pesem čujte, ponosna se glasi. Zabrundaj pesem, ko žvižgajo krogle, zabrundaj pesem in nič se ne boj! Proti fašistov brezumnem divjanju ti kakor skala granitna trdno stoj! Daj puško k Iicu ob strojnic regljanju, oko zatisni, pomeri skrbno, da pionir boš sveta razdejanju, gradil svobodo boš, rušil staro zlo. Iz sužnja, hlapca razvil se v vojaka ponosni, hrabri je naš partizan, brezpravni raji na čelu koraka, da sinil kmalu svobode ji bo dan. </center></poem> <poem><center> ŽALOSTINKA ŽRTVAM Sprejmi, zemlja, žrtve vase, v hrame svojih korenin, naj se kost v kali prerase tvojih večnostnih prvin! Mehko ji pokrij vse rane z našo svobodno prstjo! Dvignila je nas tlačane v sonce s srcem in krvjo! O, sklonite se, zastave, žrtvi v ta poslednji sen! Za svobodo srce pravo ne boji se tisoč ran! Mi pa spet obljube žrtvi ponovimo v kri in prah: le svobodni ali mrtvi, za svobodo zadnji dah! </center></poem> <poem><center> ŽRTVAM Kot žrtve ste padli v borbi za nas, da srečo, svobodo bi užival trpin. Do smrti je služil svobodi vaš glas, pogumno ste zrli v gotovi pogin. A kadar svoboda zasije nam spet in vaše se želje spolnijo, takrat se spominjal še pozni bo svet junakov, ki v grobu trohnijo. V razkošnih palačah piruje tiran in v vinu utaplja bojazen, a roka pravice že dviga se nanj in piše na steno mu kazen. A prišel bo dan, ko se ljudstvo zbudi, se dvigne po zmagi k svobodi. Vam, bratje, pa pesem ljubezni doni in večna zahvala vam bodi! </center></poem> <poem><center> ZDRAVLJICA (France Prešeren) Prijatlji! Obrodile so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki vtopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi! Komu narpred veselo zdravljico, bratje, č'mo zapet? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere! V sovražnike z oblakov rodu naš'ga trešči grom; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom, naj zdrobe njih roke si spone, ki jih še teže! Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, ko pred, spet naša bosta last! Bog živi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice, ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov i'z vas bo strah sovražnikov! Mladen'či! Zdaj se pije zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne vsmrti strup, ker zdaj vas, kakor nas, jo srčno branit kliče čas! Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Na zadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ki dobro v srcu mislimo, dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi! </center></poem> <poem><center> BRATJE, LE K SONCU ... Bratje, le k soncu, svobodi, bratje, le k luči na plan! Noč je bolestna za nami, pred nami svobode je dan. Zbori brezpravnih milijonov silijo ven iz noči, da uteše hrepenenje, trgajo svoje vezi. Strimo okove tiranom, prosto izberimo pot, dvignimo našo zastavo visoko nad delavski rod! Bratje, podajmo si roke, bratje, prezirajmo smrt! Sveta poslednja je borba, naprej, naš sovrag naj bo strt! Vzhod in zahod se budita, drami se sever in jug, vstani, oj ljudstvo slovensko, dovolj pretrpelo si muk! </center></poem> <poem><center> NA.BRUSIMO KOSE! Nabrusimo kose, že klas dozoreva, že žetve bogate napočil je čas! Naj jeklo zapoje, naj pesem odmeva, nabrusimo kose, zrel je klas! „V boj za svobodno življenje!“, gre klic od vasi do vasi, ker sicer nas čakata sužnost, trpljenje, za nas več izbire druge ni! Na gruntih nam davno že banke sedijo, obresti in davki nam pijejo kri, od žuljev se naših pijavke redijo, zaman kmet znoji se in trpi. Oj čujte nas, mi smo prodani, oj kmet, spametuj se, spreglej; zdaj plug naj počiva, le vkup vsi tlačani, nabrusimo kose, hajd naprej! Nekje je dežela, kjer vlada svoboda, kjer srečo uživata delavec, kmet, tam kmeta ne žuli nobena gospoda, kdor dela, ta uživa truda cvet. Mi bratje smo vaši po rodu, oj kmetje, le urno na plan! Naš čas je napočil, dani se na vzhodu, že žetev je zrela, puško v dlan! </center></poem> <poem><center> KOSEC KOSO BRUSI Kosec koso brusi, a žanjica žanje, kmet pravico terja, ali je ne najde. Naprej v borbo, za pravdo in svobodo, za pravdo in svobodo slovenskega naroda! Kmečki fantje in dekleta, vi ste naša hrabra četa, vkup se zbirajmo, naprej marširajmo za svobodo naroda! Naprej v borbo ... </center></poem> <poem><center> KOVAČI SMO Kovači smo in naša sila skovala nam bo sreče ključ, in iskra svetla izpod kladiva prižgala bo svobode luč. Udarec pada za udarcem, kladiva pesem nam doni, sovrag stoletni že v prah se ruši, iz spanja ljudstvo se budi. In srečo narodu skovali s kladivom našim bomo mi, verige sužnjev, okove težke kladivo naše naj zdrobi. Mi kujemo bodočnost svetlo in svobodo za vse ljudi. „Naprej v borbo!“ je naše geslo, že vas in mesto se budi. Mi kujemo enakost, bratstvo, mladini sonce, svobodo, vsi za svobodo, kruh, mir in zemljo dvignimo žuljavo rokó! Kovači smo ... </center></poem> <poem><center> MI GREMO! Mi gremo skoz ogenj — prvi ! Naš vodnik? Svoboda, pest! Kdo nas kliče? Zemlja v krvi! Kdo smo mi? Dni naših vest! Mi gremo! Kam? V nove zarje! Kdo ukloni nam glavo? Smo drevesa, ki v viharje, kadar rjovejo — pojo! Rujte nas iz zemlje rodne! Mi vemo, kje smo doma! Saj nam korenine plodne poženo prav do pekla! Mi gremo — po blatu, krvi! Naš vodnik? Svoboda, pest! Mladi rod vkoraka prvi v sonce vriskajočih mest! </center></poem> <poem><center> SVOBODNA SLOVENIJA Slovenci kremeniti, stopimo v korak, da osvobodimo svoj domači prag! Čez gore, polja, po celem svet doni: Sloven'ja, svobodna in srečna bodeš ti! Starci belobradi, stopite v vrste, pokažite mladini, kako naj se bore! Čez gore, polja ... Vi mladinci naši, zavedajte se vsi, za svobodo zlato vsak naj se bori! Čez gore, polja ... A ve, žene naše, ne točite solza, pomagajte vsem borcem do novega sveta! Čez gore, polja ... Svoboda je zlata, svoboda je vse, zanjo se borimo, zanjo vsak naj umre! Čez gore, polja ... </center></poem> <poem><center> POZDRAVI Noč je zbežala že z gora, z gozdov je že pesem vstajala, megla je odgrnila breg in skrite ognje v varstvu smrek, po kočah, lehah in vrheh utrip je isti v srcih vseh. In sončece je vzhajalo, Primorce. je pozdravljalo: „Prestali ste zadušno noč, svobode luč vam gre v pomoč. Zapojte in zavriskajte, spet oljčna vejica cvete!“ In sončece je vzhajalo, je Štajerce pozdravljalo: „Vsak dan grem preko ruskih step in nosim vam pozdrav prelep. K vam gre vihar slovečih zmag, pravica z njim, smehljaj nje blag.“ In sončece je vzhajalo, Korošce je pozdravljalo: „Za vaše davne čase vem, spet priča prostim bom ljudem. Zavriskajte, zavriskajte v pozdrav zemlje odrešene!“ In sončece je vzhajalo, Gorenjce je pozdravljalo: „Junak je padel vrh planin, cvete mu rdeči sleč v spomin. Vi živi pa svobodno pot utrite za slovenski rod!“ </center></poem> <poem><center> PESEM ŽENA Za nami je temna preteklost, za nami stoletni je san, me žene iz sužnosti črne v svobodni zdaj stopamo dan. In žena, ki molčala je doslej vse dni, zdaj v borbi dvignila je pest za lepše dni! V borbo vas kličemo žene, naj čuje nas mesto in vas, gradimo si lepšo bodočnost, zapojmo si pesem na glas. In žena, ki ... </center></poem> <poem><center> MATJAŽEVA Zdrami se, moj narod dragi, tvoj Matjaž je vstal na plan, že se bliža svoji zmagi, naš Matjaž je partizan! Mi smo vsi njegova četa, dramit smo prišli še vas, komur je svoboda sveta, bo poslušal njega glas. Za očka in za brate, za sestro, mamico, za čast svobode zlate mi sedaj v borbo stopamo. Fašistični banditi že brusijo pete, svobode naše sonce vstaja izza gore. Slovenci, na plan, vstajenja je dan! </center></poem> <poem><center> GUBČEVA Ni niti kmeta, niti junaka kakor nam je to Matija Gubec bil. Zbrisana groba sled nam je vsaka, toda duh njegov je v kmečkih srcih živ. Dolgo je tega, kar si naskočil tiransko gospodo, da daš nam svobodo. S krampom in motiko borba začeta dokončat' se mora, prišel je čas. Tvoja rdeče razžarjena krona dala bo sile za poslednji boj. Dvignimo se, bratje, po vaseh in mestih, za osvobojenje našega naroda! Zdaj naj se dvigne tlačanov vstaja, dali bomo kri za narod svoj. Doli vsa gospoda, naj živi svoboda delavcev in kmetov, vsega naroda! </center></poem> <poem><center> LE VKUP, UBOGA GMAJNA! Le vkup, le vkup, uboga gmajna! He-ja, he-jo! Za staro pravdo zdaj bo drajna! He-ja, he-jo! Zimzelen za klobuk, punt naj reši nas tlačanskih muk! Le vkup, v poslednji boj, tlačani! He-ja, he-jo! Sedaj se kmečka gmajna brani. He-ja, he-jo! Puško, meč, kopje v dlan! Bije za svobodo se tlačan. Zažgali grofu smo graščino. He-ja, he-jo! Iz grajskih kevdrov teče vino. He-ja, he-jo! Grad gori, grof beži. Vino teče naj, če teče kri! </center></poem> <poem><center> ANČKA ŠIVA RDEČO ZVEZDO Ančka šiva zvezdo rdečo na triglavko dragega, misli na bodočo srečo, ko bo dragi spet doma. Pikapolonca, pikapolonca sede Ančki na roko, glej. „Ne bo še konca, ne bo še konca krvavi, strašni vojni tej“. Kdaj moj dragi se iz hoste vrne, mojega srca gospodar, kdaj svoboda nam zasije spet v jasni dan? Pikapolonci, pikapolonci krila rdeča zažare: kot zarja v sonci, kot zarja v sonci, moči nabere za naprej. Kadar zlata bo svoboda zasijala v jasni dan, takrat k tebi, draga Ančka, vrne se iz hoste partizan. Pikapolonca, pikapolonca krila rdeča razprostre: nevest brez konca, nevest brez konca še čaka sporočil od nje. </center></poem> <poem><center> VETRU Ti, ki preko polj hitiš čez mrki ta kordunski kras, ti, ki danes tu bučiš, zavijal jutri boš pri nas. Ponesi dragim moj pozdrav, pozdrav čez gozdna naša brda. Povej doma, da tu sem zdrav, naj mamica ne bo potrta! Poljubi bratca, mamico, pobožaj ljubo in sestro, objemi našo hišico in atu podaj roko. </center></poem> <poem><center> VRNITEV Domovina draga moja, k tebi vračam se nazaj, v dvomih težkih, brez pokoja, stopam v svoj domači kraj. Ali še stoji mi koča, borna koča pod goro, ali vojska tam deroča je podrla tudi njo? Tu stojim na vrhu gore, zvezd na nebu luč žari, polje v cvetu zlate zore mirno pred menoj leži. A oko zaman mi išče, hišice ne najde več, žalostno je pogorišče in pepela kup kadeč. Kaj v višavi milo toži? Glas domači se mi zdi! Kdo nad pogoriščem kroži? Lastovice to so tri. Lastovice lahkokrile iz daljave, čez morje zveste so se povrnile čez doline in gore. O, zakaj ste priletele v žalostni, nesrečni kraj; kjer ste gnezdo prej imele, tam je pogorišče zdaj. Roke fašistov pokončale dom so skupni, naš in vaš, vendar, kaj bi žalovale, saj se bliža lepši čas! </center></poem> <poem><center> PJESMA NARODNO O FRONTA Budi se istok i zapad, budi se sjever i jug, koraci tutnje u napad, naprijed, uz druga je drug! Naprijed, sve bliže i bliže čuje se koraka bat, glas milijona se diže: dolje fašizam i rat! Drhti od našega hoda fašizam, taj krvavi splet; čeka nas, druže, sloboda, naš bit če čitavi svijet. Složno! Smrt gvoždenoj peti; Nestat če jauk i glad, nov čemo život početi: sloboda, drugarstvo i rad. Budi se istok i zapad, budi se sav horizont, koraci tutnje u napad: Živio narodni front! </center></poem> <poem><center> LIJEPA NAŠA DOMOVINO! Lijepa naša domovino, oj junačka zemljo mila, stare slave djedovino, da bi vazda sretna bila! Mila, kano si nam slavna, mila si nam ti jedina; mila, kuda si nam ravna, mila, kuda si planina. Teci Savo, Dravo, teci, nit'ti Dunav silu gubi, kud ti šumiš, svijetu reci, da svoj narod Hrvat ljubi! Dok mu njive sunce grije, dok mu hrašce bura vije, duk mu mrtve grobak krije, dok mu živo srce bije. </center></poem> <poem><center> PARTIZANSKA Po šumama i gorama naše zemlje ponosne idu čete partizana, slavu borbe pronose. Neka znade dušman kleti, da će kod nas slomit vrat; prije ćemo mi umrijeti, nego svoje zemlje dat. Vodit ćemo borbu svetu dok fašizmu dodje slom, kazat ćemo cijelom svijetu kako treba branit dom. Zgazit ćemo izdajice, složit se u borbi toj, spasit kuće, oranice, oslobodit narod svoj. </center></poem> <poem><center> DIGONIMO BRAČO! Dignimo, braćo, zastave, hej, kmetskom krvlju poškropljene! Oštrimo kose, sjekire, hej, buntovnu pjesmu kliknimo! Gupčeve čete se dižu, hej, silnike će da izbrišu. Zora već suncu prethodi, hej, Tito nas vodi pobjedi. </center></poem> <poem><center> OJ MOSORE! Oj Mosore, Mosore, sve se diže u gore, skupljaju se sa svih strana čete partizana. Oj mladosti, mladosti, stegni pušku na kosti, za slobodu svoga roda istjeraj izroda! Oj Mosore, Mosore, naša sela sva gore; fašistička zvjerad kolje sve šlo ostalo je. Partizani, drugovi, puni su vas lugovi; naša puška mirna nije, sve krvnike bije. Oj Mosore, Masore, skoro ćemo na more, skoro ćemo svom narodu donijeti slobodu! </center></poem> <poem><center> PESEM MLADINE Pokraj puta oblak zlatnog dima vije se, pjesma mladosti na celom svetu bije se. Što si široka i sjajna, štO si velika i bujna, staze mladosti — najveće naše radosti! Hej složno i glasno, zapevajmo jasno! Čujte ljudi, ljudi, ljudi, sve se budi, budi, budi, novi život, novi dani su ostvareni! </center></poem> <poem><center> OMLADINSKA Omladinci, omladinke, velik nas je broj, protiv mraka i fašizma, hajdemo uboj! Niz planine, rijeke, staze, nove pute, nove staze omladinske noge gaze. Eto nas! Hej, zasučimo rukave, znoj neka lije, izgradit čemo novoga čovjeka! Protiv svega, što ne valja, dižemo svoj glas. Mi u radu i slobodi vidimo svoj spas. U oluji, mutnoj vodi, ka prosvijeti i slobodi, naš brod samo naprijed vodi. Eto nas! Hej, zasučimo ... </center></poem> <poem><center> MITROVČANKA Hajd u kolo robijaši složno zaigrajmo, mitrovčanku zapjevajmo, ko da je sloboda. Umorno je telo naše, sa bolom se kreće, ali duh nam ćio, zdrav je, dok okovi zveće. Okovi nam noge stežu, tamnica je hladna, krase crveni je znaci i odjela tamna. Kroz rešetku pjesma se ori, ko da je sloboda, misli naše osječanja želje su naroda. Mnogo nam je od drugova tiran uništio. Slava njima! Borbom ćemo da jih osvetimo. A kad dodje dan slobode, čujte robijaši, igrat ćemo mitrovcanku bez okova naših. </center></poem> <poem><center> PJESMA PETROVE GORE (Po napevu iz filma „Pot v življenje“) Oca nemam, majke, sestre, ostadosmo ja i brat, sve je drugo uništio taj ustaški krvavi gad. Kuču moju zapališe, nemam više dom svoj, sad u šumi nalazim se, to je novi dom moj. Postao sam sad partizan, borac za slobodu i borim se s drugovima u mojem vodu. Petrova mi gora majka, suho lišče krevet moj, iz njega krećem svakog dana u krvavi sveti boj. Ako drugovi, ja padnem u toru teškom boju, pod drvečem iskopajte tada raku moju. Neka sunce stalno sija na zeleni grobak moj, neka slavuj nad njim pjeva u slobodi poj svoj. Neću žalit svog života u borbi za novi dan, jer će narod poslije borbe biti sretan, slobodan. </center></poem> <poem><center> KORDUNAŠKA U Kordunu grob do groba, traži majka sina svoga. Otac plače, majka cvili: „Otvori se grobak mili.“ Grobak se je otvorio, sinak majci govorio: „Ne plač, majko mila moja, teška mi je suza tvoja. Teža mi je suza tvoja nego crna zemlja moja.“ </center></poem> <poem><center> BOLGARSKA DELAVSKA Rabotnici, rabotnički, složete se na se strani! Naprej, drugari smelo, da gradmo našto, veliko delo! Da rabotiš, da se trudiš, rabotnika da prosvetiš ! Naprej, sada je vreme, za slobodata, da si izmreme! Znamenje to črlen nosi, razvejte ga na se strani! Naprej, drugari smelo da gradmo nešto veliko delo! Sos bombata, parabela če osvetim vinovnika! Naprej, sada je vreme, za slobodata, da si izmreme! </center></poem> <poem><center> SOVJETSKA DOMOVINA Tam od Moskve pa do daljnih krajev, z južnih gor do severnih ledov človek hodi, svobodnih daljav sin, sam zemlje gospod in prost okov. Povsod življenje vriska in se smeje, šumi kot Volga burno in kipi, mladini pota prosta so brez meje, starost spoštuje tu se in časti. Široka si, svobodna zemlja daljna, a nas okovi režejo v kosti, ne poznam dežele ti enake, kjer tak lahak bi bil napor ljudi. Nad teboj pomladni veter veje, z vsakim dnem vse lepše se živi, a nikdo na svetu ne urneje tak smejat se, ljubit kakor ti! Mračno obrvi bomo naježili, če napadel bode te sovrag, kot nevesto ljubljeno branili, kakor mater čuval te bo vsak ! Široka si, svobodna ... </center></poem> <poem><center> PESEM O VOLGI Mnogo pesmi o Volgi so peli, a take ni bilo doslej, ki bi v žaru sovjetskega sonca razzvenela se preko vseh mej. Ponos si vsega naroda, kot morje polna si voda, kot zemlja rodna svobodna, širna vsa, brez meja, silna. Zapojmo pesem o Volgi na ves glas, saj v njej naša sila živi, naj prav do neba se razlega, naj v srcih naših zveni! ; . Ponos si vsega ... Prej je pesem odmevala druga, težki so dnevi plašili nas, prej v pesmi zvenela je tuga, zdaj kipi nam od radosti glas. Ponos si vsega ... Mi v večnem zdaj maju živimo, svoje sile ne damo razbit, saj pod slavno sovjetsko je zvezdo najlepše na svetu živet. Ponos si vsega ... Naj sovragi kot gladni volkovi zaganjajo nam se v meje, nikdar Volge ne bodo uzrli in ne pili iz Volge vode. Ponos si vsega ... </center></poem> <poem><center> ZAPOJMO, BRATJE! Zapojmo, bratje, zdaj pesem veselo, četudi žalost nas včasih teži, ker pesem najprej nam rane zaceli, srce in čelo nam spet razvedril Saj pesem moč in duha nam dviguje, spodbuja k delu, počitek sladi, Kdor ljubi pesem, ta vedno zmaguje, ustvarja srečo in radostno živi. Ob pesmi mnoga storjena so dela, in pesmi spremljajo nas tudi v boj in pesem slavo junakom bo pela, ki žrtvovali so kri za narod svoj. Saj pesem ... Nekoč po vsej naši lepi deželi vesele pesmi odmevale so; zdaj mesto pesmi odmevajo streli, potoki solz in krvi po njej teko. Saj pesem ... In že so pesem mrtvaško nam peli, junaško pesem zapeli smo mi, in smrt pogrebcem smo svojim prisegli, za novo lepše življenje v boj smo šli. Saj pesem ... In kmalu bo sreča vzcvetela iz solz in ran prelite krvi, in nova radostna pesem kipela iz src svobodnih in srečnih bo ljudi. Saj pesem ... </center></poem> <poem><center> JESLI ZAFTRA V AJNA Jesti zaftra vajna, jesti vrag napadiot, jesli tiomnaja sila nagrianit, kak adjin čilaviek vies savietskij narod za svabodnuju rodjinu vstanit. Na zimlie, v nibisah i na morie naš napief i magušč i surof: Jesli zaftra vajna, jesli zaftra v pahod, budj sivodnia h pahodu gatof. Jesli zaftra vajna, fskalihniotsa strana at Kronšlata da Vladivastoka, fskalihniotsa strana viljika i silna i vraga razabiom mi žistoka. Na zimlie, v nibisah ... Palitjit samaliot, zastračit pulimiot, zagrahočut magučiji tanki, i linkori pajdut i pihota pajdiot i pamčatsa lihiji tačanki. Na zimlie, · v nibisah ... Mi vajni nie hatjim, no sibia zaščitjim, abaronu kripim mi nie daram, i na vražjej zimlie mi vraga razgramim s maloj krovju, magučim udaram. Na zimlie, v nibisah ... V celim mirie nigdie nietu sili takoj, štobi našu stranu sakrušila, s nami Staljin, radnoj i žilieznoj rukoj nas k pabiedji vidiot Varašilof. Na zimlie, v nibisah ... </center></poem> <poem><center> KORAČNICA VOROŠILOVA Če bi vojna bila, če napadel sovrag domovino bi našo svobodno, narod ves naš sovjetski kot sestrico brat branit šel svojo zemljo bi rodno. Prek gora, nad oblaki, na morju bi mogočno odmeval naš glas! Če bi vojna bila, na pohodu takoj se pridruži nam sleherna vas. Dvigne se avion, zareglja mitraljez, zapodijo mogočni se tanki, konjenica v naskok, naj sovražni se pes znajde v trdno zadrgnjeni zanki. Prek gora ... Nikdar sile na svetu ni take bilo, ki bi Rdečo Armado zlomila, z nami Stalin je naš in z železno roko vodi k zmagi nas sam Vorošilov. Prek gora ... </center></poem> <poem><center> KONIERMIEJSKAJA Pa vajennoj darogie šol v barbie i trivogie bajivoj vasimnacitij god. Bili zbori nidolgi at Kuhanji da Volgi mi kaniej padnimali v pahod. Sridi znoja i pili mi s Budionim hadjili na barbu, na baljšije djila. Pa kurganam garbatim, pa ričnim pirikatam naša gromkaja slava prašla. Na Danu i Zamostji tliejut bielije kostji, nad kastiami bigut vitjirki. Pomnit psi atamani, pomnit poljskije pani koniermiejskije naši štiki. Jesli v kraj naš spakojnij hlinut novije vojni pralivnim puljimiotnim daždiom, pa darogam znakomim za ljubimim narkomim mi kaniej bajevih pavidiom. </center></poem> <poem><center> KONJENIŠKA V vojni vihri, alarmih in nemirih viharnih leto drugo je šlo svojo pot. Pri Kubanu se zbrali, proti Volgi dirjali konarmejci smo v divji galop. Bele pse smo gonili in z Budjonim hodili, kdo, za vraga, nas še ne pozna? Skozi kraje gorate, skozi blatne zagate slava silnih pohodov je šla. Po gozdovih ležijo, bela rebra trohnijo, gode pesem jim veter tuleč. Že vedo atamani, že vedo poljski pani, konarmejski kak' oster je meč. Kadar mirne poljane nova vihra zajame in z uničenjem splošnim grozi, preko krajev bogatih, preko krajev goratih konarmejec na boj pohiti. </center></poem> <poem><center> VINTOVAČKA Brostie dumatj, ginirali a pahodie na Maskvu, at Kafkaza da Bajkala raznisiom vas pa kusku. Vintovačka, biej, biei, vintovačka biej, krasnaia vintovačka, fašistaf nie žiliej! Vintovačka ... Naša armija iz stalji, naša piesinka prasta, daragoj tavarišč Staljin, nie sidiot nihto s pasta! Vintovačka ... Naša moč nisakrušima, na zimlie i na moriah mi s taboju, vožd ljublionij pobidjim va vsieh bajah. Vintovačka ... </center></poem> <poem><center> PUŠKA MOJA Kaj ste mislili, fašisti, ko ste proti Moskvi šli? Od Kavkaza do Bajkala stresli bomo vam kosti. Puška moja, hej, hej, puška moja, hej, zvesta moja puška, za fašisti .ne žaluj. Naša moč je 11ezlomljiva, silna pest iz jekla je. Če bi radi našo zemljo, zlomimo po vrsti vse! Puška moja, hej, hej ... </center></poem> <poem><center> IVANJOK Eh, kuda ti, pariniok, eh kuda ti? Nie hadjil bi, lvaniok, u saldatji ! Panivolie ti idioš, nie s ahotji, Vania, Vania, prapadioš ni za što ti! Krasniej Armiji štiki čaj najdutsa, biz tibia baljšiviJd abajdutsa. S maladoju ti žinoj pažinilsa, tut i matiri s atcom paklanilsa. Jeslib vsie bili kak vi razazieji, štob astalosj at Maskvi, at Rasieji? </center></poem> <poem><center> OJ, TI IVAN! Oj, ti Ivan, kam pa greš iz Ljubljane? Narod v krvi kliče me v partizane. Kam bi hodil, čakaj še, drugi bodo se borili, dali spet nam svobodo. Živi srd mi v dnu srca željo neti, za slovenski dom voljan sem umreti! Jaz sem v hostah partizan, proč krivica, v boj, da pravda obvelja in resnica. </center></poem> <poem><center> PIESNJA O STALJINIE Na prastorah rodjini čudiesnoj, zakaliajis v bitvah i trudie, mi slažili radosnuju piesnju o vilikom d1ugie i važdie: Staljin — naša slava bajivaja, Staljin — našej junostji paljot. S piesnjimi barjasj i pabiždaja naš narod za Staljinim idjot. Nam dani svirkajuščije krilja, junostj nam blistjaščaja dana, v staranie truda i izobilja širjitsa kalhoznije palja. Staljin — naša slava ... </center></poem> <poem><center> VISIOLIJ VIETJIR A nu — ka piesnju nam propoj visiolij vietjir, visiolij vietjir, visiolij vietjir! Marja i gori ti abšaril vsie na svietie i vsie na svietie piesinki slihal. Spoj nam vietjir pro visokije gori, pro glubokije tajni marjej, pro ptičji razgavori, pro sinjije prastori, pro smielih i boljših ljudie.i. Hto privik za pabiedu barotsa, s nami vmiestie puskaj zapajot: hto viesil tot smiotsa, hto hočit, tot dubiotsa, hto iščit, tot vsigda najdiot. A nu — ka piesnju nam prapoj ... ... piesinki stihal Spoj nam, vietjir pro slavu i smielost, pro učonih, girojif, bajcof, štob sierce razgarelos, štob každamu hatielos dagnat i pirignat atcof. Hto privik za pabiedu ... </center></poem> <poem><center> VESELI VETER Sedaj pa pesem nam zapoj, veseli veter, veseli veter, veseli veter! Vsa morja in gore preromal si v poletu in slišal pesmi vsega si sveta. Daj, zapoj nam o gorah visokih, le zapoj nam o tajnah morja in kaj ptice govore v daljah sinjega neba, in o smelih velikih ljudeh. Kdor boriti za zmago se hoče, ta naj stopi v naše vrste: če vesel si, se smejiš, z voljo vse si priboriš in kar vztrajno iščeš, to dobiš! Sedaj pa ... ... vsega si sveta. Daj, zapoj nam o slavi, pogumu, o herojih duha in pesti, da srce se razplamti, da si vsakdo zaželi, biti bolj kot dedje jim enak. Kdor boriti ... ... iščeš, to dobiš! </center></poem> <poem><center> KAZAČJA PIESNJA Šli pa stipi palki sa slavoj gromkoj i dien i noč sa sklona i na sklon. Kovilinaja radjimaja staronka, primi at krasnih kanjikof paklon! Kazačju stiep viviol tavarišč Staljin iz niščitji, iz rabstva i akof, i piervij raz baljšoje sonce vstalo nad maladoj zimlioj baljšivikof. </center></poem> <poem><center> KRASNA FLOTCI I na parahodie s krasnimi bukvami „Kamsomol“ napisano. Krasnij flot, krasnij flot, naš savietskij krasnij flot. Kapitan — kamsamolic, kačigar — kamsamolic, vsie matrosi — kamsamolci, s kamintiernoj — krasnaflotci razgavarivajut. Ejda, ribiata, ejda kamsamolci, bra vo i bra vo i br avo molodci! I nad parahodam s krasnimi kriliami lietit krasnij samaliot: </center></poem> <poem><center> VESJOLIJE REBJATA Lehko na sjerdce ot pjesmi vesjoloj, ona skučatj nje dajot nikagda, i ljubit pjesnju djerevni i sjola, ljubit pjesnju boljšije goroda. Ona nam žilj i ljubiti pomagajet, ona nas k ščastju zovjet i vedjot, i tot kto s pjesnjej po žizni šagajet, tot nikagda i nigdje nje propadjot. Mi smjelej žizni i voljnostji djetji, mi v putj spusk:ajemsja s pjesnjej vsegda vjedj mi takimi rodjilisj na svjetje što nje zdajomsja nigdje i nikagda. Nam pjesnja žitj i ljubiti pomagajet, ona nas k ščastju ... </center></poem> <poem><center> LlOTČIKl Mi raždjini štob skazku zdielatj zbilju, priadalietj prastranstvo i prastor, nam razum dal staljnije ruki-krilja, a vmiesto sierca plamenij mator. Vsio više i više i više strimitsa paliot naših ptic i v každom prapielirie dišit spakojstvije naših granic. Brasaja v vis svoj aparat paslušnij, smilo tvarja nividinij paliot, mi saznajom, kak kriepnit flot vazdušnij, naš piervij v mirie pralitarskij flot. Vsio više i više ... </center></poem> <poem><center> PILOTSKA (Po napevu „Ljotčiki“) Rojeni smo, da ustvarjamo resnico iz pripovedk, da zmagamo vsemir, in mesto ječ in kletk v svet pravice prinese proletarska zmaga mir. Visoko v nebo in oblake stremi rdečih. strojev polet in sonce pozdravlja junake, ki čuvajo sovjetski red. Piloti smo, srce jeklene ptice, ki vladajo ji roke in razum. Široko smejemo se smrti v lice, tovariš zvesti nam je naš vodnik. Visoko v nebo ... </center></poem> <poem><center> ČAPAJEVKA Nad Uralom, strmimi brezni, vrane letajo. Tam na Volgi izdajske bele garde tajno se zbirajo. Naglo so prispeli kozaki, kri je brizgnila — motna Volga Čapajevo je truplo mrtvo pogoltnila. Ugasniti nikdar ne more slava zmage te, ko je gonil Čapajev proti Ufi garde še poslednje. Zadnje že sledove teh bojev zdaj pokriva prah, traktorašev mogočna pesem ori, slavna Čapajevka. Kmet in delavec v bratski slogi sta pomedla smet, zdaj živita in delata vesela, gradita novi svet. </center></poem> 2h2397l6ytvgu0w54fr7t1vxay23wp8 224610 224609 2026-10-16T19:22:31Z Katarina Vidovič 10605 224610 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Naj pesem naša zadoni | avtor = | izdano = Tajništvo Oblastnega Odbora ZSM za Primorsko {{mp|leto|1944}} | vir = https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf | dovoljenje = javna last | obdelano = 4 }} <poem><center> NAPREJ ZASTAVA SLAVE! Naprej zastava Slave! Na boj junaška kri! Za blagor očetnjave naj puška govori! Z orožjem in desnico nesimo vragu grom, zapisat v kri pravico, ki terja jo naš dom! Draga mati je prosila, roke oko!' vrata vila, je plakata moja mila: Tu ostani, ljubi moj! Zbogom mati, ljuba, zdrava! Mati mi je očetnjava, ljuba moja čast in slava - hajd' mo, hajd' mo za njo v boj! </poem></center> <poem><center> HEJ SLOVENCI! Hej, Slovenci, kdaj bo konec našega trpljenja? Doklej nam bo tujec pisal zakone življenja? Vstani, vstani, rod slovenski, otresi vse okove, v kolo stopi vseh narodov, bij se za svobodo! Hej, Slovenci, mar na veke nam bo gospodaril Rim, Berlin in Budimpešta, beli generali? Vstani sin uboge gmajne, vstani, kmet slovenski ramo z delavcem ob rami zgradi dom slovenski! Hej, Slovenci, duh budi se naše pravde stare, puntarije klic glasi se s polja in tovaren. Narod ves se k borbi dviga, proč tema, nasilje, v boj poslednji, odločilni, delavci in kmetje! </poem></center> <poem><center> HEJ SLOVANI! Hej Slovani, naša reč slovanska živo klije, dokler naše verno srce za naš narod bije. Živi, živi, duh slovanski, bodi živ na veke, grom in peklo, prazne vaše proti nam so steke. Naj tedaj nad nami strašna burja naj se znese, skala poka, dob se lomi, zemlja naj se trese. Bratje, mi stojimo trdno, kakor zidi grada; črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada. </poem></center> <poem><center> HEJ, SLOVANI! Hej, Slovani, svet se trese z Volge do Triglava; kakor Visla, kakor Jadran valovi nam Sava. Živi, živi, duh slovanski, živel ti boš večno. Naj preti peklensko brezno, ti nas vodiš srečno. Naj tedaj nad nami strašna burja naj se znese! Skala poka, dob se lomi, zemlja naj se trese! Bratje, mi stojimo trdno, kakor zidi grada, črna zemlja naj pogreznit tega, kdor odpada! Z ruskih step tovariš Stalin kliče gromovito, z naših se gora odziva mu tovariš Tito: Mi stojimo neomajno, kakor te planine. Naj preklet bo izdajalec svoje domovine. Večno narod naš z orožjem bo svobodo branil, zanjo nas sovrag nikoli več ne bo ukanil. Pa čeprav bi nas napadle velike armade, složni bomo zmagovito strli vse napade. </poem></center> <poem><center> HIMNA SOVJETSKE ZVEZE Velika Rusija je zvezo skovala svobodnih republik, svobodnih ljudi. Življenje ji volja je narodov dala, enotna, mogočna naj večno živi! O domovina ti, bodi pozdravljena, narodov bratstvu si vzgled in branik. Stopaj od zmag, do zmag v svetu proslavljena, prapor sovjetski je ljudstvu vodnik! Skozi vihre so žarki svobode sijali, in veliki Lenin nam kazal je pot. Zvestobe do ljudstva učil nas je Stalin, za delo navdušil sovjetski je rod! O domovina ti, bodi pozdravljena, narodov slavi si vzgled in branik. Stopaj od zmag do zmag, v svetu proslavljena, prapor sovjetski je ljudstvu vodnik! Mi s svoje zemlje osvajače spodimo, saj v bitkah kovali smo svojo vojsko. Mi v bitkah rodovom bodočnost gradimo, ovenčamo vso domovino s častjo. O domovina ti, bodi pozdravljena, narodov sreči si vzgled in branik. Stopaj od zmag do zmag, v svetu proslavljena, prapor sovjetski je ljudstvu vodnik! </poem></center> <poem><center> ANGLEŠKA HIMNA Varuj nam kralja Bog, dolgo naj nam živi, varuj ga Bog! Naj z zmagovitostjo in plemenitostjo dolgo nam vlada kralj, varuj ga Bog! </poem></center> <poem><center> HIMNA ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE Ali vidiš sedaj, ko se zora budi, kar ponosno smo v zarji sinoč pozdravljali? Skozi nočno temo so nam zrle oči, kak' so prapori zvezdni z okopov vihrali. Nočno treskanje bomb in raket rdeči sij bil je vsem za dokaz: Prapor še plapola! Povej, ali še zvezdni naš prapor vihra nad deželo svobod In pogumnih ljudi. </poem></center> <poem><center> INTERNACIONALA Vstanite, v suženjstvo zakleti, ki tare vas krivic nebroj ! Razum upor nam v prsih neti in kliče nas na smrtni boj. Ves svet nasilja razrušimo, do temeljev naj se podre, na njih svoj novi svet zgradimo: kdor bil si nič, postaneš vse. To bo boj naš poslednji, z zmago bo izbojevan in internacionala povede svet v nov dan. Nihče ne gre v tem boju z nami, ne bog ne car in ne veljak, svobodo vzamemo si sami. rojena bo iz naših zmag. Vrzimo s sebe jarma pezo, bodočnost v naših je pesteh. Zdaj kujmo, vroče je železo! Zdaj kujmo in gonimo meh! To bo boj ... Le naša velika armada, nas delavcev vsega sveta, s pravico na tej zemlji vlada, a zajedalcev ne prizna. In ko nekoč bo zagrmelo med pse in rabeljsko svojat, nam sonce bo kut prej gorelo, njegov nas žar obsije zlat. To bo boj ... </poem></center> <poem><center> MARSELJEZA Naprej, sinovi domovine, prišel je slave dan za nas! Nasilje vstaja iz temine, da bi zadalo nam poraz. Kako čez naše polje rjove sovražna vojska in divja; to tuja tolpa k nam vihra pobijat žene in sinove. Orožje vsi v roko! Zberite se v pohod! Naprej, naprej! Naj to zemljo sovrag poji s krvjo! Naj tuje tolpe, podle čete postave svoje nam dele? Naj tolpe plačane, najete, ponosne borce nam more? Hoteli streti bi nam tilnik, zasužnjiti nas za vsekdar, da usode naše gospodar postal bi lopovski nasilnik! Orožje vsi v roko ... Prevzame groza naj tirane, sramota vsega so sveta! Zločinske, podle vam nakane junaštvo naše potepta! Vojakov zbranih je nešteto. Če smrt jih mlade pokosi, nam zemlja nove spet rodi, postavimo vam novo četo! Orožje vsi v roko ... Ljubezen domovinska sveta, ti vodi v bitko nam korak! Svobodo brani naša četa, svoboda, z nami v boj do zmag! Pod našo borbeno zastavo privede zmago naj tvoj spev; sovražnik bo izkrvavel, ti s slavo nam ovenčaš glavo. Orožje vsi v roko ... </poem></center> <poem><center> NAŠA NOVA ZASTAVA Je sovražnik zavzel domovino, pokončal polja, njive in vas, je zastavo požgal nam edino, vtisnil sužnja pečat nam v obraz, Planine naše in morje, v svobodo kliče nas srce; na borbo zdaj prav vsak hiti, do vseh mej naših v boj, naprej! Čez deželo se sužnjo že dviga prapor nov izza temnih grobov, kri uporna se v srcih prižiga v bojno pesem slovenskih gozdov. Planine naše ... Glejte, bratje, nov prapor vihrati, trije traki rasto iz krvi, nihče več nas ne more zrahljati, rdeča zvezda pokriva vse tri! Planine naše ... V boj' poslednji nesimo zastavo, bije v srce sovrag - vse zaman! Novo vzeli si bomo postavo, rod prenovljeni gradi partizan! Planine naše ... O le v boj, o le v boj, partizani, zdaj pahnimo nasilnika v smrt! Za vse čase svobodo skovali, ko sovražnik bo zmagan in strt! Planine naše ... </poem></center> <poem><center> TOVARIŠ TITO Kar je bilo pod pepelom v naših srcih plaho skrito, v kres mogočen je raznetil naš tovariš Tito, Tito. Speljal razne je potoke v eno strugo zmagovito, in ustvaril silno reko naš tovariš Tito, Ti to. Presejal je našo moko skoz rešeto in skoz sito, kruha novega nam mesi naš tovariš Tito, Tito. </poem></center> <poem><center> POZDRAV TITU Dragi Tito, ki te vse proslavlja, vsa mladina te srčno pozdravlja. Zdravo, naš tovariš Tito, ti nam vodiš borbo plemenito, Tito, naš tovariš Tito! Vsa mladina ti je zvesto vdana, domovina je krog tebe zbrana. Zdravo, naš tovariš Tito, ti nam vodiš vojsko zmagovito, Tito, naš tovariš Tito! </poem></center> <poem><center> NOVA PESEM Zapojmo novo pesem, bratje, pesem srda in krvi! V boj pojezdimo ko svatje, le svoboda naj živi! Naprej v boj, krvavi boj, hrabri partizanski roj! Pred nami prapor nov se dviga, beli, sinji, rdeči trak, pogum nam rdeča zvezda vžiga, sužnosti razgrinja mrak. Naprej v boj, krvavi boj, hrabri partizanski roj! Zapojmo čez to žitno polje, ·karabinko stisni v pest; poslednji boj svobodo orje v srca vseh vasi in mesi! </poem></center> <poem><center> PARTIZANSKA Naglo puške smo zgrabili in odločno z doma šli, ko sovjetski so junaki skupni boj oklicali. Partizanski ostri streli narodni upor bude, z njimi vračamo fašistom vse zadano nam gorje. Mraz, glad, žrtev nas ne moti, ko nenadno udarjamo, saj prežeti smo z zavestjo, da svobodo ustvarjamo. Zdaj bodočnost si gradimo istih misli, trdnih rok, vsa slovenska domovina druži v zadnji se naskok. Kmalu več ne bo fašistov, nov pravičen svet bo vstal; nad slovensko domovino svobode prapor bo vihral! </poem></center> <poem><center> BUDNICA Vstani, mladina, in stoj kakor hrast, naj puška stoji ti ob strani! čuvaj to mlado slovensko nam rast, katero teptajo tirani. Mladina slovenska, le hrabro v boj, ravnaj se po bratskih junakih z vzhoda, ej, v borbi s tiranom se žrtev ne boj, te hrabrost je geslo pohoda. </poem></center> <poem><center> VSI V PARTIZANE! Bičan in opljuvan ves slovenski narod dvigne k puntu trdo pest. Partizan - partizan, naš slovenski partizan, naš slovenski partizan. Delavci - v partizane, kmetje vsi - v partizane, in meščani - v partizane, vsi Slovenci - v partizane, drajn za staro pravdo bo! Ajmo, junaki, v borbo na Gestapo, v borbo za zmago, za svobodo v boj! Smrt fašistom nosi maščevalna pesem mitraljezov iz zased. Partizan ... Komunisti - v partizane, Katoliki - v partizane, in Sokoli - v partizane, vsi Slovenci - v partizane, drajn za staro pravdo bo! Ajmo, junaki, v boj na belo gardo, v borbo ... Iz krvi rdeče mladih partizanov vzklije roža svobode. Partizan ... Štajerci - v partizane, Kranjci vsi - v partizane, in Korošci - v partizane, vsi Slovenci - v partizane, drajn za staro pravdo bo! Ajmo, junaki, v boj na domobrance, v borbo ... </poem></center> <poem><center> HEJ, TOVARIŠI ! Hej, tovariši, pod orožje vsi! Tujec mora z naše zemlje! Čaka Štajerska, čaka Korotan, čaka sinje Jadransko morje! Zdaj v roke puške, zdaj naj zapoje mitraljez, sovrag bo čutil, kako gorak je z nami ples! Hej, tovariši, ni nam žal krvi za svobodno Slovenijo! Hej, tovariši, zdaj na delo vsi! Nov svet dvignem iz ruševin! Čaka polje nas, čaka dom požgan, čaka delo nas od korenin! Brnenje strojev, napete mišice kot lok, rastoče zgradbe, življenja neumorni tok! Vse to čaka nas, ko napoči čas bratske sprave in svobode! </poem></center> <poem><center> POBIČ SEM STAR ŠELE OSEMNAJST LET Pobič sem star šele osemnajst let, Hitler me hoče k soldatom imet'; kako bom soldat, k'sem fantič premlad, ne morem še puške držat'. Hitler ne vpraša, si star al'si mlad, goni soldate v krvavi prepad, za tuji profit on mora morit' in kri svojo lastno prelit'. Ne bom krvavel za gosposki profit, za delovno ljudstvo bom šel se borit, da delavec, kmet, slovenski ves svet iz težkih verig bo otet. </poem></center> <poem><center> VSI NA BOJ! Naši domovini z naglimi koraki bliža se svobode dan. Vsi na boj! Vse za boj! Dviga se Slovencev roj proti okupatorju. Vsi Slovenci partizani, Srbi in Hrvatje z nami! Vas nobena ne miruje, vsak Slovenec se bojuje za svobodo naroda! Smelo naprej, Slovenci le naprej, vse dalje in dalje, nasproti svobodi! </poem></center> <poem><center> PESEM SLOVENSKIH PARTIZANOV Le naprej, brez miru za slovenskim praporom, dokler boj ni končan, za svobodo, za naš dom! Naj vihar le hrumi, vsak na svojem mestu stoj! V žilah kri nam kipi, vdari na sovražni roj! Kdor je mlad, je junak, da za dom življenje rad; kdor Slovan, mu je drag, in po krvi, duhu brat! Kakor lev v bojni gnev na sovraga planemo: Stalin naš, Tito naš, za teboj vsi stopamo! Bomba, nož, žar v očeh, v žilah polje rdeča kri! Dragi dom je razbit, zdaj nam sama smrt preti. Do višav, do neba, planil narod je tlačan, zdaj vihti trdo pest naš slovenski partizan. </poem></center> <poem><center> MARŠ IX. BRIGADE Tujci pohlepni k nam so navalili in razdejali nam naš rodni krov! Hura! Mi pa nismo se uklonili njih podivjani sili in smo začeli z njimi boj! Majhni in šibki zrasli smo v brigado, vlivamo vragom že trepet in strah! Hura! Komandant naš tovariš Mile in komisar naš Franci v boj nas železni vodita! Svoboda zlata že je na obzorju, našo zastavo dvignimo krepko! Hura! V jasnih dneh pa na ruševine mučene domovine spet si postavimo nov dom! </poem></center> <poem><center> PESEM XIII. BRIGADE Po cestah in hribih, po hostah, dolinah, trinajsta se bije udarna brigada, ki mlada, a strumna udar za udarom deli. Na progah slovenskih razdira mostove, požiga pragove s streh hlapcev sovražnih, jim vliva skrbi, da strah jim poganja v kosti. Mi vsi partizani, ki v tej smo brigadi, tovariši dobri smo v bojnih napadih. Na juriš planimo, rešimo si vso domovino! </poem></center> <poem><center> PESEM XV. BRIGADE Hiti brigada petnajsta, hiti čez dole in breg, poženi iz zemlje slovenske sovražnike naše v beg. Pomika se četa za četo med polji, gozdovi pojoč; pa kliče nad narodom: vztrajaj, ne kloni, saj strt bo sovražni obroč. Čuvamo meje slovenske v gorah, ob bistrih vodah, in dvigamo v zarjo zastavo, za svobodo zlato v boj! Mi čuvamo meje slovenske po gorah, ob bistrih vodah, in dvigamo v zarjo zastavo, za svobodo zlato v boj! </center></poem> <poem><center> PESEM l. BATALJONA XV. BRIGADE Ponosno in odločno koraka prvi bataljon, dolga vrsta mladih borcev se bori za svoj dom. Mati Slovenija, ponosna bodi na svoje sinove, heroje, ko borili se bodo bataljoni do, zadnje kaplje krvi svoje. Cvet petnajste brigade nam ti si, prvi bataljon; v te polagamo vse nade, ko nam braniš dragi dom. Naš prvi bataljon, naprej, le kar naprej! Sovraga ystrahuje, tepta in tepta. Saj za njega pač ni zaprek ne mej, dokler poslednji se ne vda. </center></poem> <poem><center> PESEM 2. BATALJONA XV. BRIGADE Kakor v temni noči nevihte strašne blisk in grom, udari po sovražniku naš drugi bataljon. Kokor plaz, ki zdrvi z gora, vse ruši, potepta - tako udari drugi bataljon na našega sovražnika. Od zmage do zmage hiti, da zemlja bobni od korakov, v našem drugem bataljonu cvet slovenskih je junakov. </center></poem> <poem><center> PESEM 3. BATALJONA XV. BRIGADE Tretji bataljon korakaj veselo čez slovensko zemljo, vse čisti, razdiraj, ruši, kar je ostalo gnilo. Brigadi petnajsti si dika, slovenski si zemlji v ponos; reda, discipline si slika, v borbi si prvi povsod. Brez miru in oddiha na3e preganjaš sovrage, vse bele in plave, Švabe, do končne zmage. </center></poem> <poem><center> PESEM SLOVENSKIH BRIGAD Podolž in počez, čez njive, gozdove, čez travnike, griče, čez reke, mostove, Skoz sonce in vihro, od meje do meje povsod smo, kjer veter slovenski nam veje. In škornji se vgrezajo v mučeno prst, sovražnik ne more skoz vez naših vrst, za nas ni nobenih, ognjenih pregraj, hej godec, na žveglo nam marš zaigraj! Prepletli smo z borbo gozdove slovenske, kasarne so hoste nam, jame podzemske, in streha nad nami je sonce, oblaki ter zvezde ponoči, ko zvesti koraki straž naših nam ščitijo tabor prsten, kjer sneg nas pozimi pokriva leden, poleti kresnice nam svetijo v mah in cev mitraljeza zapira zapah. Pred nami na boj zastave goreče vihrajo vse bele in plave ter rdeče, in zvezda svobode prepleta trakove, in z bombami ruši zdaj temne zidove vse črne preteklosti sužnji tlačan, prežiga nasilnika v smrt partizan ... Hej, zove nas k štabu po1itkomisar, tovariši, juriš, v ognjeni vihar! </center></poem> <poem><center> HEJ, BRIGADE, HITITE! Hej, brigade, hitite! Razpodite, požgite gnezda belih podgan, črnih psov! Hej, mašinca, zagodi! Naj odmeva povsodi naš pozdrav iz svobodnih gozdov! Kje so meje, pregrade za slovenske brigade? Ne, za nas ni pregrad in ne mej! Po slemenih oblačnih, hej, po grapah somračnih, vse od zmage do zmage naprej! Konji, hej, topotajte! Godci, divje igrajte! Tja v Ljubljano gre zdaj naš vihar. Dokler tu so brigade, kdo nam zemljo ukrade? Na Slovenskem smo mi gospodar! </center></poem> <poem><center> KOMANDANT STANE Brigade s hribov so se vsule kakor plaz, pogumni njih korak nikjer več ne zastane. Za naš pravični boj, sovražniku v poraz je borce dala vsaka naša vas, na čelu vseh pa v boj hiti tovariš Stane. Je že nasilnik na telesu našem stal, globoko nade vse bile so zakopane. Tedaj je pravi čas junak med nami vstal in naši vojski komandant postal. Pognal v naskok se prvi je tovariš Stane. Slovenske vojske on je glavni komandant, z njim pojdemo v pohod od vseh mej do Ljubljane. Ves narod mu sledi, on vojski je vodnik, a vojska domovini je branik. Od zmag do zmag povede nas tovariš Stane. </center></poem> <poem><center> NA JURIŠ! Na juriš, na juriš, na juriš, krik borcev vihra skozi boste, sovragove vrste so goste! Udari, navali, usekaj, izpali ! Na juriš, o-hej, partizan, pred tabo svobode je dan! Na juriš, na juriš, na juriš, maščujmo požgane domove, maščujmo vse naše grobove! Preženi besneče in reši trpeče! Na juriš, o-hej, partizan, pred tabo svobode je dan! Na juriš, na juriš, na juriš, požgimo vsa gnila drevesa, zemljo prebudimo v nebesa, vsem sonce naj sije, le radost naj klije! Na juriš, o-hej, partizan, pred nami svobode je dan! Na juriš, na juriš, na juriš, vsi bratje teptani za nami, svobodo si vzamemo sami! Skoz glad in trpljenje v lepše življenje! Na juriš, o-hej, partizan, pred tabo svobode je dan ! </center></poem> <poem><center> TOPNIČARSKA Naperimo težke topove, temne skopljimo grobove fašistom in hlapcem prodanim, s strupom nasilja zavdanim. Mi partizani smeli, z granatami, šrapneli razbijmo vragu glavo, za svobodo, pravico napolnimo havbico, naj tuli topa grom, da branjen bo naš dom! Topovski naj ogenj peklenski občuti sovrag pritepenski, da zgine iz naše dežele, mu siplji granate, šrapnele! Mi partizani ... </center></poem> <poem><center> NAŠA ČETA, V BOJ! Turke plat zvona oznani, kresi zagore vrh gor. Dvignejo se partizani, v hribe klati volčji zbor. Naša četa, v boj, boj, naša četa v boj, juriš na Gestapo, pesem zmage si zapoj! V našo zemljo vdro barbari, plenijo, pustošijo. Krvava zver nam gospodari, črne srajce, Gestapo. Naša četa ... V bojih gonimo fašista iz vasi, slovenskih mest. Da bo domovina čista, jamči partizanska pest. Naša četa ... Kdo prešteje mlado silo naših bataljonov, čet. Naša vojska je kladivo, ki nam kuje novi svet. Naša četa ... Naj bo kajžar, naj bo gruntar ali delavec, meščan. Danes vsak je samo puntar, vsak slovenski partizan. Naša četa ... </center></poem> <poem><center> NAŠA VOJSKA Kdo pa so ti mladi fantje, ki korakajo skoz vas? Kdo pa so ti mladi fantje, ki jim tak žari obraz? To so mladi partizani, neupogljivega duha, to so mladi partizani, borci novega sveta! Kdo pa so dekleta mlada, puške imajo na ramah, kdo pa so dekleta mlada, ali ni jih prav nič strah? To so mlade partizanke, slušale so glas srca, to so mlade partizanke, strah pustile so doma! Kakšna je ta mlada vojska, ki zapela je skoz vas, kakšna je ta mlada vojska, druga vsa kot prejšnji čas? To je prava naša vojska, to je silna naša moč, to je partizanska vojska, jutro znani nam pojoč! </center></poem> <poem><center> STOJI V GORI PARTIZAN Stoji tam v gori partizan, ozira se v nižavo, trdo mu puško stiska dlan, šel v borbo bo krvavo. Njegova kaplja že krvi nam mnogo je rodila junaških mož, jeklenih src — planine napolnila. Saj tujec pije našo kri, razdira nam družine, vihar nad njim naj zahrumi, njegova oblast naj mine. Stoji tam v gori partizan in kliče nam v dolino: Vsi mladi fantje in možje, branite domovino! Maščujmo naše brate vse, ki v grobu že trohnijo! Njih srca zvesta še žive, po zmagi hrepenijo. Zato pa fantje, vsi na plan in vsi v partizane — naj pesem naša zadoni, naj zarja zmage vstane! </center></poem> <poem><center> VSI MOSTOVI ... Vsi mostovi v zrak letijo, razbita proga tam leži, kopice Nemcev vsepovsod ležijo, pod njimi mlaka je krvi. Silna borba je vihrala od bel'ga dneva do noči, zmagovita zastava je vihrala, ker sovražnik spet beži. Po cesti bliža se kolona, Nemcem prihaja že. pomoč, zavpije. »juriš« cel'ga bataljona, da grom odmeva v tiho noč. V naskok tovariši hitijo, v srcu upanje gori, ostali Nemci vsi se razbežijo in naša pesem zadoni. Vsaki košček naše zemlje bode Nemcem grob ostal, Nemčija že slovo od Rusije jemlje in tudi od nas ga bode kmal'. </center></poem> <poem><center> ČEZ ZEMLJO ... Čez zemljo, pod nebo noč pokriva vso naravo — zagrmi, prileti, krogle padajo v daljavo. „Italijani so z vojsko končali.“ Hej! „Vsi beli v Turjak so zbežali.“ Hej! Ker Turjak, stari grad, bil je belih postojanka, partizan, kot vojak se bori že brez prestanka. „Partizani so grad obkolili.“ Hej! „Že dosti so belih pobili.“ Hej! Zdaj Turjak, stari grad, se pod našimi udarci ruši, partizan, kot junak, kar na juriš ga poizkusi. „Mine že zid so podrle.“ Hej! „Našim so vrata odprle.“ Hej! Bojni krik pa čez zid, že se lom'jo grajska vrata, prapor naš zmagovit zavihral je vrh Turjaka. </center></poem> <poem><center> PARTIZANSKA Po dolinah in po gorah šle brigade so v boj, da bi spet osvobodile zemljo in pa narod svoj. V snegu, mrazu in viharju, preko naših skalnih sten šli v boj so partizani proti okupatorjem. Zgnali bomo okupante, pomorili Gestapo, šele takrat domovina prav zares svobodna bo. V borbi naši nismo sami, to vemo prav dobro vsi. Tam na vzhodu nam ob strani Rdeča Armija stoji. Prešli bomo vse ovire, prešli Save, Drave tok, in na Donavi široki njej postavili se v bok. </center></poem> <poem><center> PRIMORSKI PARTIZAN Po hribih jaz okrog blodim, od doma sem pregnan, ker ljubim ves slovenski rod, postal sem partizan. Visoke gore, temni gozd, so partizanu dom. V njem svobode srečni dan morda dočakal bom. Požgali so mi rojstni dom, odgnali drage vse. Bog ve, če jih še videl bom, morda že v grobu spe. Al' ena misel me živi, da narod vstaja spet, na vzhodu zarja že žari, prihaja novi svet. </center></poem> <poem><center> VESELI PARTIZAN Nabasano puško v roki, pištolo in bombo za pas, partizan v planini visoki na boj sem pripravljen vsak čas. Saj tukaj na sončni višavi svoboden sem, sam gospodar, in snujem po pameti zdravi fašistom udar za udar. Tu gori svetloba se snuje, vesel grem s pohoda v pohod, tu gori fašist ne ukazuje, naj večno poslušen bom rob! Naj drugi uklanjajo glave, v službi fašizma ječe, zvesto jaz držim se zastave, ki simbol svoboda ji je. S tovariši hrabro bom vztrajal, za dom se boril bom srčno, fašistom udarce zadajal, dokler ne puste nam zemljo. Ki danes naš rod je hranila, ki danes še naša je last, ki hraber je narod vzgojila, da nosi fašizmu propast. Nikdar partizanske zastave za sužnje življenje ne dam, in rajši kot uklonil bi glavo, življenje za svobodo dam. </center></poem> <poem><center> PARTIZANSKA ŽENA Za vasjo je čredo pasla vsa vesela dan na dan, s hrepenenjem gor je zrla, kjer je vriskal partizan. Oj, le vriskaj, oj, le vriskaj, saj trepeče že tiran, saj se bliža zvezda sreče, bliža se rešitve dan. Ko bi mogla, ko bi znala, ra9a šla bi gor v goro, če ne ve, bi mu dejala, da vsa zmaga naša bo. Vse trpljenje partizanov bo poplačano s krvjo, Smrt fašistom in tiranom, vsi v boj za svobodo! Če moj dragi bo življenje za pravico sveto dal, mi v tolažbo in veselje sinko zlati bo ostal. Prepevala mu bom pesmi, gledal me bo nasmejan, pravila mu bom o očku, bil je hraber partizan. Do takrat bo že svoboda zasijala v jasen dan, vse bo srečno in veselo, nihče več ne bo tlačan! </center></poem> <poem><center> NOVI CVET Prečuden cvet je v grapi črni, pod njim tih partizan leži, pleto se v žalni venec trni, nad njim oblak kot luč gori. Je mlada deklica zbledela, spomin ji noče iz srca, a žalost mi je v mrak odela, ljubezen dvojno šepeta. Glej rosno zemljo, glej višave, odete v razsvetljeni dan, na grobu cvet nesmrtne slave, doslej na naših tleh neznan! Zaliva luč ga večno mlada, studenec novega sveta, solze je posušila nada, skoz smrt v življenje pot pelja. Prečuden cvet je v grapi črni, cvete iz globokih korenin, nad njim odmeva glas srebrni: „Premagal smrt je mlad trpin.“ </center></poem> <poem><center> DOMOVI NAŠI Domovi naši so vsi že požgani, iz pogorišč dim težak se vali, osveto nosijo vam partizani, njih pesem čujte, ponosna se glasi. Zabrundaj pesem, ko žvižgajo krogle, zabrundaj pesem in nič se ne boj! Proti fašistov brezumnem divjanju ti kakor skala granitna trdno stoj! Daj puško k Iicu ob strojnic regljanju, oko zatisni, pomeri skrbno, da pionir boš sveta razdejanju, gradil svobodo boš, rušil staro zlo. Iz sužnja, hlapca razvil se v vojaka ponosni, hrabri je naš partizan, brezpravni raji na čelu koraka, da sinil kmalu svobode ji bo dan. </center></poem> <poem><center> ŽALOSTINKA ŽRTVAM Sprejmi, zemlja, žrtve vase, v hrame svojih korenin, naj se kost v kali prerase tvojih večnostnih prvin! Mehko ji pokrij vse rane z našo svobodno prstjo! Dvignila je nas tlačane v sonce s srcem in krvjo! O, sklonite se, zastave, žrtvi v ta poslednji sen! Za svobodo srce pravo ne boji se tisoč ran! Mi pa spet obljube žrtvi ponovimo v kri in prah: le svobodni ali mrtvi, za svobodo zadnji dah! </center></poem> <poem><center> ŽRTVAM Kot žrtve ste padli v borbi za nas, da srečo, svobodo bi užival trpin. Do smrti je služil svobodi vaš glas, pogumno ste zrli v gotovi pogin. A kadar svoboda zasije nam spet in vaše se želje spolnijo, takrat se spominjal še pozni bo svet junakov, ki v grobu trohnijo. V razkošnih palačah piruje tiran in v vinu utaplja bojazen, a roka pravice že dviga se nanj in piše na steno mu kazen. A prišel bo dan, ko se ljudstvo zbudi, se dvigne po zmagi k svobodi. Vam, bratje, pa pesem ljubezni doni in večna zahvala vam bodi! </center></poem> <poem><center> ZDRAVLJICA (France Prešeren) Prijatlji! Obrodile so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki vtopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi! Komu narpred veselo zdravljico, bratje, č'mo zapet? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere! V sovražnike z oblakov rodu naš'ga trešči grom; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom, naj zdrobe njih roke si spone, ki jih še teže! Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, ko pred, spet naša bosta last! Bog živi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice, ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov i'z vas bo strah sovražnikov! Mladen'či! Zdaj se pije zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne vsmrti strup, ker zdaj vas, kakor nas, jo srčno branit kliče čas! Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Na zadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ki dobro v srcu mislimo, dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi! </center></poem> <poem><center> BRATJE, LE K SONCU ... Bratje, le k soncu, svobodi, bratje, le k luči na plan! Noč je bolestna za nami, pred nami svobode je dan. Zbori brezpravnih milijonov silijo ven iz noči, da uteše hrepenenje, trgajo svoje vezi. Strimo okove tiranom, prosto izberimo pot, dvignimo našo zastavo visoko nad delavski rod! Bratje, podajmo si roke, bratje, prezirajmo smrt! Sveta poslednja je borba, naprej, naš sovrag naj bo strt! Vzhod in zahod se budita, drami se sever in jug, vstani, oj ljudstvo slovensko, dovolj pretrpelo si muk! </center></poem> <poem><center> NABRUSIMO KOSE! Nabrusimo kose, že klas dozoreva, že žetve bogate napočil je čas! Naj jeklo zapoje, naj pesem odmeva, nabrusimo kose, zrel je klas! „V boj za svobodno življenje!“, gre klic od vasi do vasi, ker sicer nas čakata sužnost, trpljenje, za nas več izbire druge ni! Na gruntih nam davno že banke sedijo, obresti in davki nam pijejo kri, od žuljev se naših pijavke redijo, zaman kmet znoji se in trpi. Oj čujte nas, mi smo prodani, oj kmet, spametuj se, spreglej; zdaj plug naj počiva, le vkup vsi tlačani, nabrusimo kose, hajd naprej! Nekje je dežela, kjer vlada svoboda, kjer srečo uživata delavec, kmet, tam kmeta ne žuli nobena gospoda, kdor dela, ta uživa truda cvet. Mi bratje smo vaši po rodu, oj kmetje, le urno na plan! Naš čas je napočil, dani se na vzhodu, že žetev je zrela, puško v dlan! </center></poem> <poem><center> KOSEC KOSO BRUSI Kosec koso brusi, a žanjica žanje, kmet pravico terja, ali je ne najde. Naprej v borbo, za pravdo in svobodo, za pravdo in svobodo slovenskega naroda! Kmečki fantje in dekleta, vi ste naša hrabra četa, vkup se zbirajmo, naprej marširajmo za svobodo naroda! Naprej v borbo ... </center></poem> <poem><center> KOVAČI SMO Kovači smo in naša sila skovala nam bo sreče ključ, in iskra svetla izpod kladiva prižgala bo svobode luč. Udarec pada za udarcem, kladiva pesem nam doni, sovrag stoletni že v prah se ruši, iz spanja ljudstvo se budi. In srečo narodu skovali s kladivom našim bomo mi, verige sužnjev, okove težke kladivo naše naj zdrobi. Mi kujemo bodočnost svetlo in svobodo za vse ljudi. „Naprej v borbo!“ je naše geslo, že vas in mesto se budi. Mi kujemo enakost, bratstvo, mladini sonce, svobodo, vsi za svobodo, kruh, mir in zemljo dvignimo žuljavo rokó! Kovači smo ... </center></poem> <poem><center> MI GREMO! Mi gremo skoz ogenj — prvi! Naš vodnik? Svoboda, pest! Kdo nas kliče? Zemlja v krvi! Kdo smo mi? Dni naših vest! Mi gremo! Kam? V nove zarje! Kdo ukloni nam glavo? Smo drevesa, ki v viharje, kadar rjovejo — pojo! Rujte nas iz zemlje rodne! Mi vemo, kje smo doma! Saj nam korenine plodne poženo prav do pekla! Mi gremo — po blatu, krvi! Naš vodnik? Svoboda, pest! Mladi rod vkoraka prvi v sonce vriskajočih mest! </center></poem> <poem><center> SVOBODNA SLOVENIJA Slovenci kremeniti, stopimo v korak, da osvobodimo svoj domači prag! Čez gore, polja, po celem svet doni: Sloven'ja, svobodna in srečna bodeš ti! Starci belobradi, stopite v vrste, pokažite mladini, kako naj se bore! Čez gore, polja ... Vi mladinci naši, zavedajte se vsi, za svobodo zlato vsak naj se bori! Čez gore, polja ... A ve, žene naše, ne točite solza, pomagajte vsem borcem do novega sveta! Čez gore, polja ... Svoboda je zlata, svoboda je vse, zanjo se borimo, zanjo vsak naj umre! Čez gore, polja ... </center></poem> <poem><center> POZDRAVI Noč je zbežala že z gora, z gozdov je že pesem vstajala, megla je odgrnila breg in skrite ognje v varstvu smrek, po kočah, lehah in vrheh utrip je isti v srcih vseh. In sončece je vzhajalo, Primorce. je pozdravljalo: „Prestali ste zadušno noč, svobode luč vam gre v pomoč. Zapojte in zavriskajte, spet oljčna vejica cvete!“ In sončece je vzhajalo, je Štajerce pozdravljalo: „Vsak dan grem preko ruskih step in nosim vam pozdrav prelep. K vam gre vihar slovečih zmag, pravica z njim, smehljaj nje blag.“ In sončece je vzhajalo, Korošce je pozdravljalo: „Za vaše davne čase vem, spet priča prostim bom ljudem. Zavriskajte, zavriskajte v pozdrav zemlje odrešene!“ In sončece je vzhajalo, Gorenjce je pozdravljalo: „Junak je padel vrh planin, cvete mu rdeči sleč v spomin. Vi živi pa svobodno pot utrite za slovenski rod!“ </center></poem> <poem><center> PESEM ŽENA Za nami je temna preteklost, za nami stoletni je san, me žene iz sužnosti črne v svobodni zdaj stopamo dan. In žena, ki molčala je doslej vse dni, zdaj v borbi dvignila je pest za lepše dni! V borbo vas kličemo žene, naj čuje nas mesto in vas, gradimo si lepšo bodočnost, zapojmo si pesem na glas. In žena, ki ... </center></poem> <poem><center> MATJAŽEVA Zdrami se, moj narod dragi, tvoj Matjaž je vstal na plan, že se bliža svoji zmagi, naš Matjaž je partizan! Mi smo vsi njegova četa, dramit smo prišli še vas, komur je svoboda sveta, bo poslušal njega glas. Za očka in za brate, za sestro, mamico, za čast svobode zlate mi sedaj v borbo stopamo. Fašistični banditi že brusijo pete, svobode naše sonce vstaja izza gore. Slovenci, na plan, vstajenja je dan! </center></poem> <poem><center> GUBČEVA Ni niti kmeta, niti junaka kakor nam je to Matija Gubec bil. Zbrisana groba sled nam je vsaka, toda duh njegov je v kmečkih srcih živ. Dolgo je tega, kar si naskočil tiransko gospodo, da daš nam svobodo. S krampom in motiko borba začeta dokončat' se mora, prišel je čas. Tvoja rdeče razžarjena krona dala bo sile za poslednji boj. Dvignimo se, bratje, po vaseh in mestih, za osvobojenje našega naroda! Zdaj naj se dvigne tlačanov vstaja, dali bomo kri za narod svoj. Doli vsa gospoda, naj živi svoboda delavcev in kmetov, vsega naroda! </center></poem> <poem><center> LE VKUP, UBOGA GMAJNA! Le vkup, le vkup, uboga gmajna! He-ja, he-jo! Za staro pravdo zdaj bo drajna! He-ja, he-jo! Zimzelen za klobuk, punt naj reši nas tlačanskih muk! Le vkup, v poslednji boj, tlačani! He-ja, he-jo! Sedaj se kmečka gmajna brani. He-ja, he-jo! Puško, meč, kopje v dlan! Bije za svobodo se tlačan. Zažgali grofu smo graščino. He-ja, he-jo! Iz grajskih kevdrov teče vino. He-ja, he-jo! Grad gori, grof beži. Vino teče naj, če teče kri! </center></poem> <poem><center> ANČKA ŠIVA RDEČO ZVEZDO Ančka šiva zvezdo rdečo na triglavko dragega, misli na bodočo srečo, ko bo dragi spet doma. Pikapolonca, pikapolonca sede Ančki na roko, glej. „Ne bo še konca, ne bo še konca krvavi, strašni vojni tej“. Kdaj moj dragi se iz hoste vrne, mojega srca gospodar, kdaj svoboda nam zasije spet v jasni dan? Pikapolonci, pikapolonci krila rdeča zažare: kot zarja v sonci, kot zarja v sonci, moči nabere za naprej. Kadar zlata bo svoboda zasijala v jasni dan, takrat k tebi, draga Ančka, vrne se iz hoste partizan. Pikapolonca, pikapolonca krila rdeča razprostre: nevest brez konca, nevest brez konca še čaka sporočil od nje. </center></poem> <poem><center> VETRU Ti, ki preko polj hitiš čez mrki ta kordunski kras, ti, ki danes tu bučiš, zavijal jutri boš pri nas. Ponesi dragim moj pozdrav, pozdrav čez gozdna naša brda. Povej doma, da tu sem zdrav, naj mamica ne bo potrta! Poljubi bratca, mamico, pobožaj ljubo in sestro, objemi našo hišico in atu podaj roko. </center></poem> <poem><center> VRNITEV Domovina draga moja, k tebi vračam se nazaj, v dvomih težkih, brez pokoja, stopam v svoj domači kraj. Ali še stoji mi koča, borna koča pod goro, ali vojska tam deroča je podrla tudi njo? Tu stojim na vrhu gore, zvezd na nebu luč žari, polje v cvetu zlate zore mirno pred menoj leži. A oko zaman mi išče, hišice ne najde več, žalostno je pogorišče in pepela kup kadeč. Kaj v višavi milo toži? Glas domači se mi zdi! Kdo nad pogoriščem kroži? Lastovice to so tri. Lastovice lahkokrile iz daljave, čez morje zveste so se povrnile čez doline in gore. O, zakaj ste priletele v žalostni, nesrečni kraj; kjer ste gnezdo prej imele, tam je pogorišče zdaj. Roke fašistov pokončale dom so skupni, naš in vaš, vendar, kaj bi žalovale, saj se bliža lepši čas! </center></poem> <poem><center> PJESMA NARODNO O FRONTA Budi se istok i zapad, budi se sjever i jug, koraci tutnje u napad, naprijed, uz druga je drug! Naprijed, sve bliže i bliže čuje se koraka bat, glas milijona se diže: dolje fašizam i rat! Drhti od našega hoda fašizam, taj krvavi splet; čeka nas, druže, sloboda, naš bit če čitavi svijet. Složno! Smrt gvoždenoj peti; Nestat če jauk i glad, nov čemo život početi: sloboda, drugarstvo i rad. Budi se istok i zapad, budi se sav horizont, koraci tutnje u napad: Živio narodni front! </center></poem> <poem><center> LIJEPA NAŠA DOMOVINO! Lijepa naša domovino, oj junačka zemljo mila, stare slave djedovino, da bi vazda sretna bila! Mila, kano si nam slavna, mila si nam ti jedina; mila, kuda si nam ravna, mila, kuda si planina. Teci Savo, Dravo, teci, nit'ti Dunav silu gubi, kud ti šumiš, svijetu reci, da svoj narod Hrvat ljubi! Dok mu njive sunce grije, dok mu hrašce bura vije, duk mu mrtve grobak krije, dok mu živo srce bije. </center></poem> <poem><center> PARTIZANSKA Po šumama i gorama naše zemlje ponosne idu čete partizana, slavu borbe pronose. Neka znade dušman kleti, da će kod nas slomit vrat; prije ćemo mi umrijeti, nego svoje zemlje dat. Vodit ćemo borbu svetu dok fašizmu dodje slom, kazat ćemo cijelom svijetu kako treba branit dom. Zgazit ćemo izdajice, složit se u borbi toj, spasit kuće, oranice, oslobodit narod svoj. </center></poem> <poem><center> DIGONIMO BRAČO! Dignimo, braćo, zastave, hej, kmetskom krvlju poškropljene! Oštrimo kose, sjekire, hej, buntovnu pjesmu kliknimo! Gupčeve čete se dižu, hej, silnike će da izbrišu. Zora već suncu prethodi, hej, Tito nas vodi pobjedi. </center></poem> <poem><center> OJ MOSORE! Oj Mosore, Mosore, sve se diže u gore, skupljaju se sa svih strana čete partizana. Oj mladosti, mladosti, stegni pušku na kosti, za slobodu svoga roda istjeraj izroda! Oj Mosore, Mosore, naša sela sva gore; fašistička zvjerad kolje sve šlo ostalo je. Partizani, drugovi, puni su vas lugovi; naša puška mirna nije, sve krvnike bije. Oj Mosore, Masore, skoro ćemo na more, skoro ćemo svom narodu donijeti slobodu! </center></poem> <poem><center> PESEM MLADINE Pokraj puta oblak zlatnog dima vije se, pjesma mladosti na celom svetu bije se. Što si široka i sjajna, štO si velika i bujna, staze mladosti — najveće naše radosti! Hej složno i glasno, zapevajmo jasno! Čujte ljudi, ljudi, ljudi, sve se budi, budi, budi, novi život, novi dani su ostvareni! </center></poem> <poem><center> OMLADINSKA Omladinci, omladinke, velik nas je broj, protiv mraka i fašizma, hajdemo uboj! Niz planine, rijeke, staze, nove pute, nove staze omladinske noge gaze. Eto nas! Hej, zasučimo rukave, znoj neka lije, izgradit čemo novoga čovjeka! Protiv svega, što ne valja, dižemo svoj glas. Mi u radu i slobodi vidimo svoj spas. U oluji, mutnoj vodi, ka prosvijeti i slobodi, naš brod samo naprijed vodi. Eto nas! Hej, zasučimo ... </center></poem> <poem><center> MITROVČANKA Hajd u kolo robijaši složno zaigrajmo, mitrovčanku zapjevajmo, ko da je sloboda. Umorno je telo naše, sa bolom se kreće, ali duh nam ćio, zdrav je, dok okovi zveće. Okovi nam noge stežu, tamnica je hladna, krase crveni je znaci i odjela tamna. Kroz rešetku pjesma se ori, ko da je sloboda, misli naše osječanja želje su naroda. Mnogo nam je od drugova tiran uništio. Slava njima! Borbom ćemo da jih osvetimo. A kad dodje dan slobode, čujte robijaši, igrat ćemo mitrovcanku bez okova naših. </center></poem> <poem><center> PJESMA PETROVE GORE (Po napevu iz filma „Pot v življenje“) Oca nemam, majke, sestre, ostadosmo ja i brat, sve je drugo uništio taj ustaški krvavi gad. Kuču moju zapališe, nemam više dom svoj, sad u šumi nalazim se, to je novi dom moj. Postao sam sad partizan, borac za slobodu i borim se s drugovima u mojem vodu. Petrova mi gora majka, suho lišče krevet moj, iz njega krećem svakog dana u krvavi sveti boj. Ako drugovi, ja padnem u toru teškom boju, pod drvečem iskopajte tada raku moju. Neka sunce stalno sija na zeleni grobak moj, neka slavuj nad njim pjeva u slobodi poj svoj. Neću žalit svog života u borbi za novi dan, jer će narod poslije borbe biti sretan, slobodan. </center></poem> <poem><center> KORDUNAŠKA U Kordunu grob do groba, traži majka sina svoga. Otac plače, majka cvili: „Otvori se grobak mili.“ Grobak se je otvorio, sinak majci govorio: „Ne plač, majko mila moja, teška mi je suza tvoja. Teža mi je suza tvoja nego crna zemlja moja.“ </center></poem> <poem><center> BOLGARSKA DELAVSKA Rabotnici, rabotnički, složete se na se strani! Naprej, drugari smelo, da gradmo našto, veliko delo! Da rabotiš, da se trudiš, rabotnika da prosvetiš ! Naprej, sada je vreme, za slobodata, da si izmreme! Znamenje to črlen nosi, razvejte ga na se strani! Naprej, drugari smelo da gradmo nešto veliko delo! Sos bombata, parabela če osvetim vinovnika! Naprej, sada je vreme, za slobodata, da si izmreme! </center></poem> <poem><center> SOVJETSKA DOMOVINA Tam od Moskve pa do daljnih krajev, z južnih gor do severnih ledov človek hodi, svobodnih daljav sin, sam zemlje gospod in prost okov. Povsod življenje vriska in se smeje, šumi kot Volga burno in kipi, mladini pota prosta so brez meje, starost spoštuje tu se in časti. Široka si, svobodna zemlja daljna, a nas okovi režejo v kosti, ne poznam dežele ti enake, kjer tak lahak bi bil napor ljudi. Nad teboj pomladni veter veje, z vsakim dnem vse lepše se živi, a nikdo na svetu ne urneje tak smejat se, ljubit kakor ti! Mračno obrvi bomo naježili, če napadel bode te sovrag, kot nevesto ljubljeno branili, kakor mater čuval te bo vsak ! Široka si, svobodna ... </center></poem> <poem><center> PESEM O VOLGI Mnogo pesmi o Volgi so peli, a take ni bilo doslej, ki bi v žaru sovjetskega sonca razzvenela se preko vseh mej. Ponos si vsega naroda, kot morje polna si voda, kot zemlja rodna svobodna, širna vsa, brez meja, silna. Zapojmo pesem o Volgi na ves glas, saj v njej naša sila živi, naj prav do neba se razlega, naj v srcih naših zveni! ; . Ponos si vsega ... Prej je pesem odmevala druga, težki so dnevi plašili nas, prej v pesmi zvenela je tuga, zdaj kipi nam od radosti glas. Ponos si vsega ... Mi v večnem zdaj maju živimo, svoje sile ne damo razbit, saj pod slavno sovjetsko je zvezdo najlepše na svetu živet. Ponos si vsega ... Naj sovragi kot gladni volkovi zaganjajo nam se v meje, nikdar Volge ne bodo uzrli in ne pili iz Volge vode. Ponos si vsega ... </center></poem> <poem><center> ZAPOJMO, BRATJE! Zapojmo, bratje, zdaj pesem veselo, četudi žalost nas včasih teži, ker pesem najprej nam rane zaceli, srce in čelo nam spet razvedril Saj pesem moč in duha nam dviguje, spodbuja k delu, počitek sladi, Kdor ljubi pesem, ta vedno zmaguje, ustvarja srečo in radostno živi. Ob pesmi mnoga storjena so dela, in pesmi spremljajo nas tudi v boj in pesem slavo junakom bo pela, ki žrtvovali so kri za narod svoj. Saj pesem ... Nekoč po vsej naši lepi deželi vesele pesmi odmevale so; zdaj mesto pesmi odmevajo streli, potoki solz in krvi po njej teko. Saj pesem ... In že so pesem mrtvaško nam peli, junaško pesem zapeli smo mi, in smrt pogrebcem smo svojim prisegli, za novo lepše življenje v boj smo šli. Saj pesem ... In kmalu bo sreča vzcvetela iz solz in ran prelite krvi, in nova radostna pesem kipela iz src svobodnih in srečnih bo ljudi. Saj pesem ... </center></poem> <poem><center> JESLI ZAFTRA V AJNA Jesti zaftra vajna, jesti vrag napadiot, jesli tiomnaja sila nagrianit, kak adjin čilaviek vies savietskij narod za svabodnuju rodjinu vstanit. Na zimlie, v nibisah i na morie naš napief i magušč i surof: Jesli zaftra vajna, jesli zaftra v pahod, budj sivodnia h pahodu gatof. Jesli zaftra vajna, fskalihniotsa strana at Kronšlata da Vladivastoka, fskalihniotsa strana viljika i silna i vraga razabiom mi žistoka. Na zimlie, v nibisah ... Palitjit samaliot, zastračit pulimiot, zagrahočut magučiji tanki, i linkori pajdut i pihota pajdiot i pamčatsa lihiji tačanki. Na zimlie, · v nibisah ... Mi vajni nie hatjim, no sibia zaščitjim, abaronu kripim mi nie daram, i na vražjej zimlie mi vraga razgramim s maloj krovju, magučim udaram. Na zimlie, v nibisah ... V celim mirie nigdie nietu sili takoj, štobi našu stranu sakrušila, s nami Staljin, radnoj i žilieznoj rukoj nas k pabiedji vidiot Varašilof. Na zimlie, v nibisah ... </center></poem> <poem><center> KORAČNICA VOROŠILOVA Če bi vojna bila, če napadel sovrag domovino bi našo svobodno, narod ves naš sovjetski kot sestrico brat branit šel svojo zemljo bi rodno. Prek gora, nad oblaki, na morju bi mogočno odmeval naš glas! Če bi vojna bila, na pohodu takoj se pridruži nam sleherna vas. Dvigne se avion, zareglja mitraljez, zapodijo mogočni se tanki, konjenica v naskok, naj sovražni se pes znajde v trdno zadrgnjeni zanki. Prek gora ... Nikdar sile na svetu ni take bilo, ki bi Rdečo Armado zlomila, z nami Stalin je naš in z železno roko vodi k zmagi nas sam Vorošilov. Prek gora ... </center></poem> <poem><center> KONIERMIEJSKAJA Pa vajennoj darogie šol v barbie i trivogie bajivoj vasimnacitij god. Bili zbori nidolgi at Kuhanji da Volgi mi kaniej padnimali v pahod. Sridi znoja i pili mi s Budionim hadjili na barbu, na baljšije djila. Pa kurganam garbatim, pa ričnim pirikatam naša gromkaja slava prašla. Na Danu i Zamostji tliejut bielije kostji, nad kastiami bigut vitjirki. Pomnit psi atamani, pomnit poljskije pani koniermiejskije naši štiki. Jesli v kraj naš spakojnij hlinut novije vojni pralivnim puljimiotnim daždiom, pa darogam znakomim za ljubimim narkomim mi kaniej bajevih pavidiom. </center></poem> <poem><center> KONJENIŠKA V vojni vihri, alarmih in nemirih viharnih leto drugo je šlo svojo pot. Pri Kubanu se zbrali, proti Volgi dirjali konarmejci smo v divji galop. Bele pse smo gonili in z Budjonim hodili, kdo, za vraga, nas še ne pozna? Skozi kraje gorate, skozi blatne zagate slava silnih pohodov je šla. Po gozdovih ležijo, bela rebra trohnijo, gode pesem jim veter tuleč. Že vedo atamani, že vedo poljski pani, konarmejski kak' oster je meč. Kadar mirne poljane nova vihra zajame in z uničenjem splošnim grozi, preko krajev bogatih, preko krajev goratih konarmejec na boj pohiti. </center></poem> <poem><center> VINTOVAČKA Brostie dumatj, ginirali a pahodie na Maskvu, at Kafkaza da Bajkala raznisiom vas pa kusku. Vintovačka, biej, biei, vintovačka biej, krasnaia vintovačka, fašistaf nie žiliej! Vintovačka ... Naša armija iz stalji, naša piesinka prasta, daragoj tavarišč Staljin, nie sidiot nihto s pasta! Vintovačka ... Naša moč nisakrušima, na zimlie i na moriah mi s taboju, vožd ljublionij pobidjim va vsieh bajah. Vintovačka ... </center></poem> <poem><center> PUŠKA MOJA Kaj ste mislili, fašisti, ko ste proti Moskvi šli? Od Kavkaza do Bajkala stresli bomo vam kosti. Puška moja, hej, hej, puška moja, hej, zvesta moja puška, za fašisti .ne žaluj. Naša moč je 11ezlomljiva, silna pest iz jekla je. Če bi radi našo zemljo, zlomimo po vrsti vse! Puška moja, hej, hej ... </center></poem> <poem><center> IVANJOK Eh, kuda ti, pariniok, eh kuda ti? Nie hadjil bi, lvaniok, u saldatji ! Panivolie ti idioš, nie s ahotji, Vania, Vania, prapadioš ni za što ti! Krasniej Armiji štiki čaj najdutsa, biz tibia baljšiviJd abajdutsa. S maladoju ti žinoj pažinilsa, tut i matiri s atcom paklanilsa. Jeslib vsie bili kak vi razazieji, štob astalosj at Maskvi, at Rasieji? </center></poem> <poem><center> OJ, TI IVAN! Oj, ti Ivan, kam pa greš iz Ljubljane? Narod v krvi kliče me v partizane. Kam bi hodil, čakaj še, drugi bodo se borili, dali spet nam svobodo. Živi srd mi v dnu srca željo neti, za slovenski dom voljan sem umreti! Jaz sem v hostah partizan, proč krivica, v boj, da pravda obvelja in resnica. </center></poem> <poem><center> PIESNJA O STALJINIE Na prastorah rodjini čudiesnoj, zakaliajis v bitvah i trudie, mi slažili radosnuju piesnju o vilikom d1ugie i važdie: Staljin — naša slava bajivaja, Staljin — našej junostji paljot. S piesnjimi barjasj i pabiždaja naš narod za Staljinim idjot. Nam dani svirkajuščije krilja, junostj nam blistjaščaja dana, v staranie truda i izobilja širjitsa kalhoznije palja. Staljin — naša slava ... </center></poem> <poem><center> VISIOLIJ VIETJIR A nu — ka piesnju nam propoj visiolij vietjir, visiolij vietjir, visiolij vietjir! Marja i gori ti abšaril vsie na svietie i vsie na svietie piesinki slihal. Spoj nam vietjir pro visokije gori, pro glubokije tajni marjej, pro ptičji razgavori, pro sinjije prastori, pro smielih i boljših ljudie.i. Hto privik za pabiedu barotsa, s nami vmiestie puskaj zapajot: hto viesil tot smiotsa, hto hočit, tot dubiotsa, hto iščit, tot vsigda najdiot. A nu — ka piesnju nam prapoj ... ... piesinki stihal Spoj nam, vietjir pro slavu i smielost, pro učonih, girojif, bajcof, štob sierce razgarelos, štob každamu hatielos dagnat i pirignat atcof. Hto privik za pabiedu ... </center></poem> <poem><center> VESELI VETER Sedaj pa pesem nam zapoj, veseli veter, veseli veter, veseli veter! Vsa morja in gore preromal si v poletu in slišal pesmi vsega si sveta. Daj, zapoj nam o gorah visokih, le zapoj nam o tajnah morja in kaj ptice govore v daljah sinjega neba, in o smelih velikih ljudeh. Kdor boriti za zmago se hoče, ta naj stopi v naše vrste: če vesel si, se smejiš, z voljo vse si priboriš in kar vztrajno iščeš, to dobiš! Sedaj pa ... ... vsega si sveta. Daj, zapoj nam o slavi, pogumu, o herojih duha in pesti, da srce se razplamti, da si vsakdo zaželi, biti bolj kot dedje jim enak. Kdor boriti ... ... iščeš, to dobiš! </center></poem> <poem><center> KAZAČJA PIESNJA Šli pa stipi palki sa slavoj gromkoj i dien i noč sa sklona i na sklon. Kovilinaja radjimaja staronka, primi at krasnih kanjikof paklon! Kazačju stiep viviol tavarišč Staljin iz niščitji, iz rabstva i akof, i piervij raz baljšoje sonce vstalo nad maladoj zimlioj baljšivikof. </center></poem> <poem><center> KRASNA FLOTCI I na parahodie s krasnimi bukvami „Kamsomol“ napisano. Krasnij flot, krasnij flot, naš savietskij krasnij flot. Kapitan — kamsamolic, kačigar — kamsamolic, vsie matrosi — kamsamolci, s kamintiernoj — krasnaflotci razgavarivajut. Ejda, ribiata, ejda kamsamolci, bra vo i bra vo i br avo molodci! I nad parahodam s krasnimi kriliami lietit krasnij samaliot: </center></poem> <poem><center> VESJOLIJE REBJATA Lehko na sjerdce ot pjesmi vesjoloj, ona skučatj nje dajot nikagda, i ljubit pjesnju djerevni i sjola, ljubit pjesnju boljšije goroda. Ona nam žilj i ljubiti pomagajet, ona nas k ščastju zovjet i vedjot, i tot kto s pjesnjej po žizni šagajet, tot nikagda i nigdje nje propadjot. Mi smjelej žizni i voljnostji djetji, mi v putj spusk:ajemsja s pjesnjej vsegda vjedj mi takimi rodjilisj na svjetje što nje zdajomsja nigdje i nikagda. Nam pjesnja žitj i ljubiti pomagajet, ona nas k ščastju ... </center></poem> <poem><center> LlOTČIKl Mi raždjini štob skazku zdielatj zbilju, priadalietj prastranstvo i prastor, nam razum dal staljnije ruki-krilja, a vmiesto sierca plamenij mator. Vsio više i više i više strimitsa paliot naših ptic i v každom prapielirie dišit spakojstvije naših granic. Brasaja v vis svoj aparat paslušnij, smilo tvarja nividinij paliot, mi saznajom, kak kriepnit flot vazdušnij, naš piervij v mirie pralitarskij flot. Vsio više i više ... </center></poem> <poem><center> PILOTSKA (Po napevu „Ljotčiki“) Rojeni smo, da ustvarjamo resnico iz pripovedk, da zmagamo vsemir, in mesto ječ in kletk v svet pravice prinese proletarska zmaga mir. Visoko v nebo in oblake stremi rdečih. strojev polet in sonce pozdravlja junake, ki čuvajo sovjetski red. Piloti smo, srce jeklene ptice, ki vladajo ji roke in razum. Široko smejemo se smrti v lice, tovariš zvesti nam je naš vodnik. Visoko v nebo ... </center></poem> <poem><center> ČAPAJEVKA Nad Uralom, strmimi brezni, vrane letajo. Tam na Volgi izdajske bele garde tajno se zbirajo. Naglo so prispeli kozaki, kri je brizgnila — motna Volga Čapajevo je truplo mrtvo pogoltnila. Ugasniti nikdar ne more slava zmage te, ko je gonil Čapajev proti Ufi garde še poslednje. Zadnje že sledove teh bojev zdaj pokriva prah, traktorašev mogočna pesem ori, slavna Čapajevka. Kmet in delavec v bratski slogi sta pomedla smet, zdaj živita in delata vesela, gradita novi svet. </center></poem> 9y2quce9i5ixrnr7o5hptqh22vkif1x 224612 224610 2026-10-16T19:37:44Z Katarina Vidovič 10605 224612 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Naj pesem naša zadoni | avtor = | izdano = Tajništvo Oblastnega Odbora ZSM za Primorsko {{mp|leto|1944}} | vir = https://slov.si/doc/naj_pesem_nasa_zadoni.pdf | dovoljenje = javna last | obdelano = 4 }} <poem><center> NAPREJ ZASTAVA SLAVE! Naprej zastava Slave! Na boj junaška kri! Za blagor očetnjave naj puška govori! Z orožjem in desnico nesimo vragu grom, zapisat v kri pravico, ki terja jo naš dom! Draga mati je prosila, roke oko!' vrata vila, je plakata moja mila: Tu ostani, ljubi moj! Zbogom mati, ljuba, zdrava! Mati mi je očetnjava, ljuba moja čast in slava - hajd' mo, hajd' mo za njo v boj! </poem></center> <poem><center> HEJ SLOVENCI! Hej, Slovenci, kdaj bo konec našega trpljenja? Doklej nam bo tujec pisal zakone življenja? Vstani, vstani, rod slovenski, otresi vse okove, v kolo stopi vseh narodov, bij se za svobodo! Hej, Slovenci, mar na veke nam bo gospodaril Rim, Berlin in Budimpešta, beli generali? Vstani sin uboge gmajne, vstani, kmet slovenski ramo z delavcem ob rami zgradi dom slovenski! Hej, Slovenci, duh budi se naše pravde stare, puntarije klic glasi se s polja in tovaren. Narod ves se k borbi dviga, proč tema, nasilje, v boj poslednji, odločilni, delavci in kmetje! </poem></center> <poem><center> HEJ SLOVANI! Hej Slovani, naša reč slovanska živo klije, dokler naše verno srce za naš narod bije. Živi, živi, duh slovanski, bodi živ na veke, grom in peklo, prazne vaše proti nam so steke. Naj tedaj nad nami strašna burja naj se znese, skala poka, dob se lomi, zemlja naj se trese. Bratje, mi stojimo trdno, kakor zidi grada; črna zemlja naj pogrezne tega, kdor odpada. </poem></center> <poem><center> HEJ, SLOVANI! Hej, Slovani, svet se trese z Volge do Triglava; kakor Visla, kakor Jadran valovi nam Sava. Živi, živi, duh slovanski, živel ti boš večno. Naj preti peklensko brezno, ti nas vodiš srečno. Naj tedaj nad nami strašna burja naj se znese! Skala poka, dob se lomi, zemlja naj se trese! Bratje, mi stojimo trdno, kakor zidi grada, črna zemlja naj pogreznit tega, kdor odpada! Z ruskih step tovariš Stalin kliče gromovito, z naših se gora odziva mu tovariš Tito: Mi stojimo neomajno, kakor te planine. Naj preklet bo izdajalec svoje domovine. Večno narod naš z orožjem bo svobodo branil, zanjo nas sovrag nikoli več ne bo ukanil. Pa čeprav bi nas napadle velike armade, složni bomo zmagovito strli vse napade. </poem></center> <poem><center> HIMNA SOVJETSKE ZVEZE Velika Rusija je zvezo skovala svobodnih republik, svobodnih ljudi. Življenje ji volja je narodov dala, enotna, mogočna naj večno živi! O domovina ti, bodi pozdravljena, narodov bratstvu si vzgled in branik. Stopaj od zmag, do zmag v svetu proslavljena, prapor sovjetski je ljudstvu vodnik! Skozi vihre so žarki svobode sijali, in veliki Lenin nam kazal je pot. Zvestobe do ljudstva učil nas je Stalin, za delo navdušil sovjetski je rod! O domovina ti, bodi pozdravljena, narodov slavi si vzgled in branik. Stopaj od zmag do zmag, v svetu proslavljena, prapor sovjetski je ljudstvu vodnik! Mi s svoje zemlje osvajače spodimo, saj v bitkah kovali smo svojo vojsko. Mi v bitkah rodovom bodočnost gradimo, ovenčamo vso domovino s častjo. O domovina ti, bodi pozdravljena, narodov sreči si vzgled in branik. Stopaj od zmag do zmag, v svetu proslavljena, prapor sovjetski je ljudstvu vodnik! </poem></center> <poem><center> ANGLEŠKA HIMNA Varuj nam kralja Bog, dolgo naj nam živi, varuj ga Bog! Naj z zmagovitostjo in plemenitostjo dolgo nam vlada kralj, varuj ga Bog! </poem></center> <poem><center> HIMNA ZDRUŽENIH DRŽAV AMERIKE Ali vidiš sedaj, ko se zora budi, kar ponosno smo v zarji sinoč pozdravljali? Skozi nočno temo so nam zrle oči, kak' so prapori zvezdni z okopov vihrali. Nočno treskanje bomb in raket rdeči sij bil je vsem za dokaz: Prapor še plapola! Povej, ali še zvezdni naš prapor vihra nad deželo svobod In pogumnih ljudi. </poem></center> <poem><center> INTERNACIONALA Vstanite, v suženjstvo zakleti, ki tare vas krivic nebroj ! Razum upor nam v prsih neti in kliče nas na smrtni boj. Ves svet nasilja razrušimo, do temeljev naj se podre, na njih svoj novi svet zgradimo: kdor bil si nič, postaneš vse. To bo boj naš poslednji, z zmago bo izbojevan in internacionala povede svet v nov dan. Nihče ne gre v tem boju z nami, ne bog ne car in ne veljak, svobodo vzamemo si sami. rojena bo iz naših zmag. Vrzimo s sebe jarma pezo, bodočnost v naših je pesteh. Zdaj kujmo, vroče je železo! Zdaj kujmo in gonimo meh! To bo boj ... Le naša velika armada, nas delavcev vsega sveta, s pravico na tej zemlji vlada, a zajedalcev ne prizna. In ko nekoč bo zagrmelo med pse in rabeljsko svojat, nam sonce bo kut prej gorelo, njegov nas žar obsije zlat. To bo boj ... </poem></center> <poem><center> MARSELJEZA Naprej, sinovi domovine, prišel je slave dan za nas! Nasilje vstaja iz temine, da bi zadalo nam poraz. Kako čez naše polje rjove sovražna vojska in divja; to tuja tolpa k nam vihra pobijat žene in sinove. Orožje vsi v roko! Zberite se v pohod! Naprej, naprej! Naj to zemljo sovrag poji s krvjo! Naj tuje tolpe, podle čete postave svoje nam dele? Naj tolpe plačane, najete, ponosne borce nam more? Hoteli streti bi nam tilnik, zasužnjiti nas za vsekdar, da usode naše gospodar postal bi lopovski nasilnik! Orožje vsi v roko ... Prevzame groza naj tirane, sramota vsega so sveta! Zločinske, podle vam nakane junaštvo naše potepta! Vojakov zbranih je nešteto. Če smrt jih mlade pokosi, nam zemlja nove spet rodi, postavimo vam novo četo! Orožje vsi v roko ... Ljubezen domovinska sveta, ti vodi v bitko nam korak! Svobodo brani naša četa, svoboda, z nami v boj do zmag! Pod našo borbeno zastavo privede zmago naj tvoj spev; sovražnik bo izkrvavel, ti s slavo nam ovenčaš glavo. Orožje vsi v roko ... </poem></center> <poem><center> NAŠA NOVA ZASTAVA Je sovražnik zavzel domovino, pokončal polja, njive in vas, je zastavo požgal nam edino, vtisnil sužnja pečat nam v obraz, Planine naše in morje, v svobodo kliče nas srce; na borbo zdaj prav vsak hiti, do vseh mej naših v boj, naprej! Čez deželo se sužnjo že dviga prapor nov izza temnih grobov, kri uporna se v srcih prižiga v bojno pesem slovenskih gozdov. Planine naše ... Glejte, bratje, nov prapor vihrati, trije traki rasto iz krvi, nihče več nas ne more zrahljati, rdeča zvezda pokriva vse tri! Planine naše ... V boj' poslednji nesimo zastavo, bije v srce sovrag - vse zaman! Novo vzeli si bomo postavo, rod prenovljeni gradi partizan! Planine naše ... O le v boj, o le v boj, partizani, zdaj pahnimo nasilnika v smrt! Za vse čase svobodo skovali, ko sovražnik bo zmagan in strt! Planine naše ... </poem></center> <poem><center> TOVARIŠ TITO Kar je bilo pod pepelom v naših srcih plaho skrito, v kres mogočen je raznetil naš tovariš Tito, Tito. Speljal razne je potoke v eno strugo zmagovito, in ustvaril silno reko naš tovariš Tito, Ti to. Presejal je našo moko skoz rešeto in skoz sito, kruha novega nam mesi naš tovariš Tito, Tito. </poem></center> <poem><center> POZDRAV TITU Dragi Tito, ki te vse proslavlja, vsa mladina te srčno pozdravlja. Zdravo, naš tovariš Tito, ti nam vodiš borbo plemenito, Tito, naš tovariš Tito! Vsa mladina ti je zvesto vdana, domovina je krog tebe zbrana. Zdravo, naš tovariš Tito, ti nam vodiš vojsko zmagovito, Tito, naš tovariš Tito! </poem></center> <poem><center> NOVA PESEM Zapojmo novo pesem, bratje, pesem srda in krvi! V boj pojezdimo ko svatje, le svoboda naj živi! Naprej v boj, krvavi boj, hrabri partizanski roj! Pred nami prapor nov se dviga, beli, sinji, rdeči trak, pogum nam rdeča zvezda vžiga, sužnosti razgrinja mrak. Naprej v boj, krvavi boj, hrabri partizanski roj! Zapojmo čez to žitno polje, ·karabinko stisni v pest; poslednji boj svobodo orje v srca vseh vasi in mesi! </poem></center> <poem><center> PARTIZANSKA Naglo puške smo zgrabili in odločno z doma šli, ko sovjetski so junaki skupni boj oklicali. Partizanski ostri streli narodni upor bude, z njimi vračamo fašistom vse zadano nam gorje. Mraz, glad, žrtev nas ne moti, ko nenadno udarjamo, saj prežeti smo z zavestjo, da svobodo ustvarjamo. Zdaj bodočnost si gradimo istih misli, trdnih rok, vsa slovenska domovina druži v zadnji se naskok. Kmalu več ne bo fašistov, nov pravičen svet bo vstal; nad slovensko domovino svobode prapor bo vihral! </poem></center> <poem><center> BUDNICA Vstani, mladina, in stoj kakor hrast, naj puška stoji ti ob strani! čuvaj to mlado slovensko nam rast, katero teptajo tirani. Mladina slovenska, le hrabro v boj, ravnaj se po bratskih junakih z vzhoda, ej, v borbi s tiranom se žrtev ne boj, te hrabrost je geslo pohoda. </poem></center> <poem><center> VSI V PARTIZANE! Bičan in opljuvan ves slovenski narod dvigne k puntu trdo pest. Partizan - partizan, naš slovenski partizan, naš slovenski partizan. Delavci - v partizane, kmetje vsi - v partizane, in meščani - v partizane, vsi Slovenci - v partizane, drajn za staro pravdo bo! Ajmo, junaki, v borbo na Gestapo, v borbo za zmago, za svobodo v boj! Smrt fašistom nosi maščevalna pesem mitraljezov iz zased. Partizan ... Komunisti - v partizane, Katoliki - v partizane, in Sokoli - v partizane, vsi Slovenci - v partizane, drajn za staro pravdo bo! Ajmo, junaki, v boj na belo gardo, v borbo ... Iz krvi rdeče mladih partizanov vzklije roža svobode. Partizan ... Štajerci - v partizane, Kranjci vsi - v partizane, in Korošci - v partizane, vsi Slovenci - v partizane, drajn za staro pravdo bo! Ajmo, junaki, v boj na domobrance, v borbo ... </poem></center> <poem><center> HEJ, TOVARIŠI ! Hej, tovariši, pod orožje vsi! Tujec mora z naše zemlje! Čaka Štajerska, čaka Korotan, čaka sinje Jadransko morje! Zdaj v roke puške, zdaj naj zapoje mitraljez, sovrag bo čutil, kako gorak je z nami ples! Hej, tovariši, ni nam žal krvi za svobodno Slovenijo! Hej, tovariši, zdaj na delo vsi! Nov svet dvignem iz ruševin! Čaka polje nas, čaka dom požgan, čaka delo nas od korenin! Brnenje strojev, napete mišice kot lok, rastoče zgradbe, življenja neumorni tok! Vse to čaka nas, ko napoči čas bratske sprave in svobode! </poem></center> <poem><center> POBIČ SEM STAR ŠELE OSEMNAJST LET Pobič sem star šele osemnajst let, Hitler me hoče k soldatom imet'; kako bom soldat, k'sem fantič premlad, ne morem še puške držat'. Hitler ne vpraša, si star al'si mlad, goni soldate v krvavi prepad, za tuji profit on mora morit' in kri svojo lastno prelit'. Ne bom krvavel za gosposki profit, za delovno ljudstvo bom šel se borit, da delavec, kmet, slovenski ves svet iz težkih verig bo otet. </poem></center> <poem><center> VSI NA BOJ! Naši domovini z naglimi koraki bliža se svobode dan. Vsi na boj! Vse za boj! Dviga se Slovencev roj proti okupatorju. Vsi Slovenci partizani, Srbi in Hrvatje z nami! Vas nobena ne miruje, vsak Slovenec se bojuje za svobodo naroda! Smelo naprej, Slovenci le naprej, vse dalje in dalje, nasproti svobodi! </poem></center> <poem><center> PESEM SLOVENSKIH PARTIZANOV Le naprej, brez miru za slovenskim praporom, dokler boj ni končan, za svobodo, za naš dom! Naj vihar le hrumi, vsak na svojem mestu stoj! V žilah kri nam kipi, vdari na sovražni roj! Kdor je mlad, je junak, da za dom življenje rad; kdor Slovan, mu je drag, in po krvi, duhu brat! Kakor lev v bojni gnev na sovraga planemo: Stalin naš, Tito naš, za teboj vsi stopamo! Bomba, nož, žar v očeh, v žilah polje rdeča kri! Dragi dom je razbit, zdaj nam sama smrt preti. Do višav, do neba, planil narod je tlačan, zdaj vihti trdo pest naš slovenski partizan. </poem></center> <poem><center> MARŠ IX. BRIGADE Tujci pohlepni k nam so navalili in razdejali nam naš rodni krov! Hura! Mi pa nismo se uklonili njih podivjani sili in smo začeli z njimi boj! Majhni in šibki zrasli smo v brigado, vlivamo vragom že trepet in strah! Hura! Komandant naš tovariš Mile in komisar naš Franci v boj nas železni vodita! Svoboda zlata že je na obzorju, našo zastavo dvignimo krepko! Hura! V jasnih dneh pa na ruševine mučene domovine spet si postavimo nov dom! </poem></center> <poem><center> PESEM XIII. BRIGADE Po cestah in hribih, po hostah, dolinah, trinajsta se bije udarna brigada, ki mlada, a strumna udar za udarom deli. Na progah slovenskih razdira mostove, požiga pragove s streh hlapcev sovražnih, jim vliva skrbi, da strah jim poganja v kosti. Mi vsi partizani, ki v tej smo brigadi, tovariši dobri smo v bojnih napadih. Na juriš planimo, rešimo si vso domovino! </poem></center> <poem><center> PESEM XV. BRIGADE Hiti brigada petnajsta, hiti čez dole in breg, poženi iz zemlje slovenske sovražnike naše v beg. Pomika se četa za četo med polji, gozdovi pojoč; pa kliče nad narodom: vztrajaj, ne kloni, saj strt bo sovražni obroč. Čuvamo meje slovenske v gorah, ob bistrih vodah, in dvigamo v zarjo zastavo, za svobodo zlato v boj! Mi čuvamo meje slovenske po gorah, ob bistrih vodah, in dvigamo v zarjo zastavo, za svobodo zlato v boj! </center></poem> <poem><center> PESEM l. BATALJONA XV. BRIGADE Ponosno in odločno koraka prvi bataljon, dolga vrsta mladih borcev se bori za svoj dom. Mati Slovenija, ponosna bodi na svoje sinove, heroje, ko borili se bodo bataljoni do, zadnje kaplje krvi svoje. Cvet petnajste brigade nam ti si, prvi bataljon; v te polagamo vse nade, ko nam braniš dragi dom. Naš prvi bataljon, naprej, le kar naprej! Sovraga ystrahuje, tepta in tepta. Saj za njega pač ni zaprek ne mej, dokler poslednji se ne vda. </center></poem> <poem><center> PESEM 2. BATALJONA XV. BRIGADE Kakor v temni noči nevihte strašne blisk in grom, udari po sovražniku naš drugi bataljon. Kokor plaz, ki zdrvi z gora, vse ruši, potepta - tako udari drugi bataljon na našega sovražnika. Od zmage do zmage hiti, da zemlja bobni od korakov, v našem drugem bataljonu cvet slovenskih je junakov. </center></poem> <poem><center> PESEM 3. BATALJONA XV. BRIGADE Tretji bataljon korakaj veselo čez slovensko zemljo, vse čisti, razdiraj, ruši, kar je ostalo gnilo. Brigadi petnajsti si dika, slovenski si zemlji v ponos; reda, discipline si slika, v borbi si prvi povsod. Brez miru in oddiha na3e preganjaš sovrage, vse bele in plave, Švabe, do končne zmage. </center></poem> <poem><center> PESEM SLOVENSKIH BRIGAD Podolž in počez, čez njive, gozdove, čez travnike, griče, čez reke, mostove, Skoz sonce in vihro, od meje do meje povsod smo, kjer veter slovenski nam veje. In škornji se vgrezajo v mučeno prst, sovražnik ne more skoz vez naših vrst, za nas ni nobenih, ognjenih pregraj, hej godec, na žveglo nam marš zaigraj! Prepletli smo z borbo gozdove slovenske, kasarne so hoste nam, jame podzemske, in streha nad nami je sonce, oblaki ter zvezde ponoči, ko zvesti koraki straž naših nam ščitijo tabor prsten, kjer sneg nas pozimi pokriva leden, poleti kresnice nam svetijo v mah in cev mitraljeza zapira zapah. Pred nami na boj zastave goreče vihrajo vse bele in plave ter rdeče, in zvezda svobode prepleta trakove, in z bombami ruši zdaj temne zidove vse črne preteklosti sužnji tlačan, prežiga nasilnika v smrt partizan ... Hej, zove nas k štabu po1itkomisar, tovariši, juriš, v ognjeni vihar! </center></poem> <poem><center> HEJ, BRIGADE, HITITE! Hej, brigade, hitite! Razpodite, požgite gnezda belih podgan, črnih psov! Hej, mašinca, zagodi! Naj odmeva povsodi naš pozdrav iz svobodnih gozdov! Kje so meje, pregrade za slovenske brigade? Ne, za nas ni pregrad in ne mej! Po slemenih oblačnih, hej, po grapah somračnih, vse od zmage do zmage naprej! Konji, hej, topotajte! Godci, divje igrajte! Tja v Ljubljano gre zdaj naš vihar. Dokler tu so brigade, kdo nam zemljo ukrade? Na Slovenskem smo mi gospodar! </center></poem> <poem><center> KOMANDANT STANE Brigade s hribov so se vsule kakor plaz, pogumni njih korak nikjer več ne zastane. Za naš pravični boj, sovražniku v poraz je borce dala vsaka naša vas, na čelu vseh pa v boj hiti tovariš Stane. Je že nasilnik na telesu našem stal, globoko nade vse bile so zakopane. Tedaj je pravi čas junak med nami vstal in naši vojski komandant postal. Pognal v naskok se prvi je tovariš Stane. Slovenske vojske on je glavni komandant, z njim pojdemo v pohod od vseh mej do Ljubljane. Ves narod mu sledi, on vojski je vodnik, a vojska domovini je branik. Od zmag do zmag povede nas tovariš Stane. </center></poem> <poem><center> NA JURIŠ! Na juriš, na juriš, na juriš, krik borcev vihra skozi boste, sovragove vrste so goste! Udari, navali, usekaj, izpali ! Na juriš, o-hej, partizan, pred tabo svobode je dan! Na juriš, na juriš, na juriš, maščujmo požgane domove, maščujmo vse naše grobove! Preženi besneče in reši trpeče! Na juriš, o-hej, partizan, pred tabo svobode je dan! Na juriš, na juriš, na juriš, požgimo vsa gnila drevesa, zemljo prebudimo v nebesa, vsem sonce naj sije, le radost naj klije! Na juriš, o-hej, partizan, pred nami svobode je dan! Na juriš, na juriš, na juriš, vsi bratje teptani za nami, svobodo si vzamemo sami! Skoz glad in trpljenje v lepše življenje! Na juriš, o-hej, partizan, pred tabo svobode je dan ! </center></poem> <poem><center> TOPNIČARSKA Naperimo težke topove, temne skopljimo grobove fašistom in hlapcem prodanim, s strupom nasilja zavdanim. Mi partizani smeli, z granatami, šrapneli razbijmo vragu glavo, za svobodo, pravico napolnimo havbico, naj tuli topa grom, da branjen bo naš dom! Topovski naj ogenj peklenski občuti sovrag pritepenski, da zgine iz naše dežele, mu siplji granate, šrapnele! Mi partizani ... </center></poem> <poem><center> NAŠA ČETA, V BOJ! Turke plat zvona oznani, kresi zagore vrh gor. Dvignejo se partizani, v hribe klati volčji zbor. Naša četa, v boj, boj, naša četa v boj, juriš na Gestapo, pesem zmage si zapoj! V našo zemljo vdro barbari, plenijo, pustošijo. Krvava zver nam gospodari, črne srajce, Gestapo. Naša četa ... V bojih gonimo fašista iz vasi, slovenskih mest. Da bo domovina čista, jamči partizanska pest. Naša četa ... Kdo prešteje mlado silo naših bataljonov, čet. Naša vojska je kladivo, ki nam kuje novi svet. Naša četa ... Naj bo kajžar, naj bo gruntar ali delavec, meščan. Danes vsak je samo puntar, vsak slovenski partizan. Naša četa ... </center></poem> <poem><center> NAŠA VOJSKA Kdo pa so ti mladi fantje, ki korakajo skoz vas? Kdo pa so ti mladi fantje, ki jim tak žari obraz? To so mladi partizani, neupogljivega duha, to so mladi partizani, borci novega sveta! Kdo pa so dekleta mlada, puške imajo na ramah, kdo pa so dekleta mlada, ali ni jih prav nič strah? To so mlade partizanke, slušale so glas srca, to so mlade partizanke, strah pustile so doma! Kakšna je ta mlada vojska, ki zapela je skoz vas, kakšna je ta mlada vojska, druga vsa kot prejšnji čas? To je prava naša vojska, to je silna naša moč, to je partizanska vojska, jutro znani nam pojoč! </center></poem> <poem><center> STOJI V GORI PARTIZAN Stoji tam v gori partizan, ozira se v nižavo, trdo mu puško stiska dlan, šel v borbo bo krvavo. Njegova kaplja že krvi nam mnogo je rodila junaških mož, jeklenih src — planine napolnila. Saj tujec pije našo kri, razdira nam družine, vihar nad njim naj zahrumi, njegova oblast naj mine. Stoji tam v gori partizan in kliče nam v dolino: Vsi mladi fantje in možje, branite domovino! Maščujmo naše brate vse, ki v grobu že trohnijo! Njih srca zvesta še žive, po zmagi hrepenijo. Zato pa fantje, vsi na plan in vsi v partizane — naj pesem naša zadoni, naj zarja zmage vstane! </center></poem> <poem><center> VSI MOSTOVI ... Vsi mostovi v zrak letijo, razbita proga tam leži, kopice Nemcev vsepovsod ležijo, pod njimi mlaka je krvi. Silna borba je vihrala od bel'ga dneva do noči, zmagovita zastava je vihrala, ker sovražnik spet beži. Po cesti bliža se kolona, Nemcem prihaja že. pomoč, zavpije. »juriš« cel'ga bataljona, da grom odmeva v tiho noč. V naskok tovariši hitijo, v srcu upanje gori, ostali Nemci vsi se razbežijo in naša pesem zadoni. Vsaki košček naše zemlje bode Nemcem grob ostal, Nemčija že slovo od Rusije jemlje in tudi od nas ga bode kmal'. </center></poem> <poem><center> ČEZ ZEMLJO ... Čez zemljo, pod nebo noč pokriva vso naravo — zagrmi, prileti, krogle padajo v daljavo. „Italijani so z vojsko končali.“ Hej! „Vsi beli v Turjak so zbežali.“ Hej! Ker Turjak, stari grad, bil je belih postojanka, partizan, kot vojak se bori že brez prestanka. „Partizani so grad obkolili.“ Hej! „Že dosti so belih pobili.“ Hej! Zdaj Turjak, stari grad, se pod našimi udarci ruši, partizan, kot junak, kar na juriš ga poizkusi. „Mine že zid so podrle.“ Hej! „Našim so vrata odprle.“ Hej! Bojni krik pa čez zid, že se lom'jo grajska vrata, prapor naš zmagovit zavihral je vrh Turjaka. </center></poem> <poem><center> PARTIZANSKA Po dolinah in po gorah šle brigade so v boj, da bi spet osvobodile zemljo in pa narod svoj. V snegu, mrazu in viharju, preko naših skalnih sten šli v boj so partizani proti okupatorjem. Zgnali bomo okupante, pomorili Gestapo, šele takrat domovina prav zares svobodna bo. V borbi naši nismo sami, to vemo prav dobro vsi. Tam na vzhodu nam ob strani Rdeča Armija stoji. Prešli bomo vse ovire, prešli Save, Drave tok, in na Donavi široki njej postavili se v bok. </center></poem> <poem><center> PRIMORSKI PARTIZAN Po hribih jaz okrog blodim, od doma sem pregnan, ker ljubim ves slovenski rod, postal sem partizan. Visoke gore, temni gozd, so partizanu dom. V njem svobode srečni dan morda dočakal bom. Požgali so mi rojstni dom, odgnali drage vse. Bog ve, če jih še videl bom, morda že v grobu spe. Al' ena misel me živi, da narod vstaja spet, na vzhodu zarja že žari, prihaja novi svet. </center></poem> <poem><center> VESELI PARTIZAN Nabasano puško v roki, pištolo in bombo za pas, partizan v planini visoki na boj sem pripravljen vsak čas. Saj tukaj na sončni višavi svoboden sem, sam gospodar, in snujem po pameti zdravi fašistom udar za udar. Tu gori svetloba se snuje, vesel grem s pohoda v pohod, tu gori fašist ne ukazuje, naj večno poslušen bom rob! Naj drugi uklanjajo glave, v službi fašizma ječe, zvesto jaz držim se zastave, ki simbol svoboda ji je. S tovariši hrabro bom vztrajal, za dom se boril bom srčno, fašistom udarce zadajal, dokler ne puste nam zemljo. Ki danes naš rod je hranila, ki danes še naša je last, ki hraber je narod vzgojila, da nosi fašizmu propast. Nikdar partizanske zastave za sužnje življenje ne dam, in rajši kot uklonil bi glavo, življenje za svobodo dam. </center></poem> <poem><center> PARTIZANSKA ŽENA Za vasjo je čredo pasla vsa vesela dan na dan, s hrepenenjem gor je zrla, kjer je vriskal partizan. Oj, le vriskaj, oj, le vriskaj, saj trepeče že tiran, saj se bliža zvezda sreče, bliža se rešitve dan. Ko bi mogla, ko bi znala, ra9a šla bi gor v goro, če ne ve, bi mu dejala, da vsa zmaga naša bo. Vse trpljenje partizanov bo poplačano s krvjo, Smrt fašistom in tiranom, vsi v boj za svobodo! Če moj dragi bo življenje za pravico sveto dal, mi v tolažbo in veselje sinko zlati bo ostal. Prepevala mu bom pesmi, gledal me bo nasmejan, pravila mu bom o očku, bil je hraber partizan. Do takrat bo že svoboda zasijala v jasen dan, vse bo srečno in veselo, nihče več ne bo tlačan! </center></poem> <poem><center> NOVI CVET Prečuden cvet je v grapi črni, pod njim tih partizan leži, pleto se v žalni venec trni, nad njim oblak kot luč gori. Je mlada deklica zbledela, spomin ji noče iz srca, a žalost mi je v mrak odela, ljubezen dvojno šepeta. Glej rosno zemljo, glej višave, odete v razsvetljeni dan, na grobu cvet nesmrtne slave, doslej na naših tleh neznan! Zaliva luč ga večno mlada, studenec novega sveta, solze je posušila nada, skoz smrt v življenje pot pelja. Prečuden cvet je v grapi črni, cvete iz globokih korenin, nad njim odmeva glas srebrni: „Premagal smrt je mlad trpin.“ </center></poem> <poem><center> DOMOVI NAŠI Domovi naši so vsi že požgani, iz pogorišč dim težak se vali, osveto nosijo vam partizani, njih pesem čujte, ponosna se glasi. Zabrundaj pesem, ko žvižgajo krogle, zabrundaj pesem in nič se ne boj! Proti fašistov brezumnem divjanju ti kakor skala granitna trdno stoj! Daj puško k Iicu ob strojnic regljanju, oko zatisni, pomeri skrbno, da pionir boš sveta razdejanju, gradil svobodo boš, rušil staro zlo. Iz sužnja, hlapca razvil se v vojaka ponosni, hrabri je naš partizan, brezpravni raji na čelu koraka, da sinil kmalu svobode ji bo dan. </center></poem> <poem><center> ŽALOSTINKA ŽRTVAM Sprejmi, zemlja, žrtve vase, v hrame svojih korenin, naj se kost v kali prerase tvojih večnostnih prvin! Mehko ji pokrij vse rane z našo svobodno prstjo! Dvignila je nas tlačane v sonce s srcem in krvjo! O, sklonite se, zastave, žrtvi v ta poslednji sen! Za svobodo srce pravo ne boji se tisoč ran! Mi pa spet obljube žrtvi ponovimo v kri in prah: le svobodni ali mrtvi, za svobodo zadnji dah! </center></poem> <poem><center> ŽRTVAM Kot žrtve ste padli v borbi za nas, da srečo, svobodo bi užival trpin. Do smrti je služil svobodi vaš glas, pogumno ste zrli v gotovi pogin. A kadar svoboda zasije nam spet in vaše se želje spolnijo, takrat se spominjal še pozni bo svet junakov, ki v grobu trohnijo. V razkošnih palačah piruje tiran in v vinu utaplja bojazen, a roka pravice že dviga se nanj in piše na steno mu kazen. A prišel bo dan, ko se ljudstvo zbudi, se dvigne po zmagi k svobodi. Vam, bratje, pa pesem ljubezni doni in večna zahvala vam bodi! </center></poem> <poem><center> ZDRAVLJICA (France Prešeren) Prijatlji! Obrodile so trte vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko, ki vtopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi! Komu narpred veselo zdravljico, bratje, č'mo zapet? Bog našo nam deželo, Bog živi ves slovenski svet, brate vse, kar nas je sinov sloveče matere! V sovražnike z oblakov rodu naš'ga trešči grom; prost, ko je bil očakov, naprej naj bo Slovencev dom, naj zdrobe njih roke si spone, ki jih še teže! Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo; otrok, kar ima Slava, vsi naj si v roke sežejo, da oblast in z njo čast, ko pred, spet naša bosta last! Bog živi vas Slovenke, prelepe, žlahtne rožice, ni take je mladenke, ko naše je krvi dekle; naj sinov zarod nov i'z vas bo strah sovražnikov! Mladen'či! Zdaj se pije zdravljica vaša, vi naš up; ljubezni domačije noben naj vam ne vsmrti strup, ker zdaj vas, kakor nas, jo srčno branit kliče čas! Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat dan, da, koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan, ko rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! Na zadnje še, prijatlji, kozarce zase vzdignimo, ki smo zato se zbratli, ki dobro v srcu mislimo, dokaj dni naj živi vsak, kar nas dobrih je ljudi! </center></poem> <poem><center> BRATJE, LE K SONCU ... Bratje, le k soncu, svobodi, bratje, le k luči na plan! Noč je bolestna za nami, pred nami svobode je dan. Zbori brezpravnih milijonov silijo ven iz noči, da uteše hrepenenje, trgajo svoje vezi. Strimo okove tiranom, prosto izberimo pot, dvignimo našo zastavo visoko nad delavski rod! Bratje, podajmo si roke, bratje, prezirajmo smrt! Sveta poslednja je borba, naprej, naš sovrag naj bo strt! Vzhod in zahod se budita, drami se sever in jug, vstani, oj ljudstvo slovensko, dovolj pretrpelo si muk! </center></poem> <poem><center> NABRUSIMO KOSE! Nabrusimo kose, že klas dozoreva, že žetve bogate napočil je čas! Naj jeklo zapoje, naj pesem odmeva, nabrusimo kose, zrel je klas! „V boj za svobodno življenje!“, gre klic od vasi do vasi, ker sicer nas čakata sužnost, trpljenje, za nas več izbire druge ni! Na gruntih nam davno že banke sedijo, obresti in davki nam pijejo kri, od žuljev se naših pijavke redijo, zaman kmet znoji se in trpi. Oj čujte nas, mi smo prodani, oj kmet, spametuj se, spreglej; zdaj plug naj počiva, le vkup vsi tlačani, nabrusimo kose, hajd naprej! Nekje je dežela, kjer vlada svoboda, kjer srečo uživata delavec, kmet, tam kmeta ne žuli nobena gospoda, kdor dela, ta uživa truda cvet. Mi bratje smo vaši po rodu, oj kmetje, le urno na plan! Naš čas je napočil, dani se na vzhodu, že žetev je zrela, puško v dlan! </center></poem> <poem><center> KOSEC KOSO BRUSI Kosec koso brusi, a žanjica žanje, kmet pravico terja, ali je ne najde. Naprej v borbo, za pravdo in svobodo, za pravdo in svobodo slovenskega naroda! Kmečki fantje in dekleta, vi ste naša hrabra četa, vkup se zbirajmo, naprej marširajmo za svobodo naroda! Naprej v borbo ... </center></poem> <poem><center> KOVAČI SMO Kovači smo in naša sila skovala nam bo sreče ključ, in iskra svetla izpod kladiva prižgala bo svobode luč. Udarec pada za udarcem, kladiva pesem nam doni, sovrag stoletni že v prah se ruši, iz spanja ljudstvo se budi. In srečo narodu skovali s kladivom našim bomo mi, verige sužnjev, okove težke kladivo naše naj zdrobi. Mi kujemo bodočnost svetlo in svobodo za vse ljudi. „Naprej v borbo!“ je naše geslo, že vas in mesto se budi. Mi kujemo enakost, bratstvo, mladini sonce, svobodo, vsi za svobodo, kruh, mir in zemljo dvignimo žuljavo rokó! Kovači smo ... </center></poem> <poem><center> MI GREMO! Mi gremo skoz ogenj — prvi! Naš vodnik? Svoboda, pest! Kdo nas kliče? Zemlja v krvi! Kdo smo mi? Dni naših vest! Mi gremo! Kam? V nove zarje! Kdo ukloni nam glavo? Smo drevesa, ki v viharje, kadar rjovejo — pojo! Rujte nas iz zemlje rodne! Mi vemo, kje smo doma! Saj nam korenine plodne poženo prav do pekla! Mi gremo — po blatu, krvi! Naš vodnik? Svoboda, pest! Mladi rod vkoraka prvi v sonce vriskajočih mest! </center></poem> <poem><center> SVOBODNA SLOVENIJA Slovenci kremeniti, stopimo v korak, da osvobodimo svoj domači prag! Čez gore, polja, po celem svet doni: Sloven'ja, svobodna in srečna bodeš ti! Starci belobradi, stopite v vrste, pokažite mladini, kako naj se bore! Čez gore, polja ... Vi mladinci naši, zavedajte se vsi, za svobodo zlato vsak naj se bori! Čez gore, polja ... A ve, žene naše, ne točite solza, pomagajte vsem borcem do novega sveta! Čez gore, polja ... Svoboda je zlata, svoboda je vse, zanjo se borimo, zanjo vsak naj umre! Čez gore, polja ... </center></poem> <poem><center> POZDRAVI Noč je zbežala že z gora, z gozdov je že pesem vstajala, megla je odgrnila breg in skrite ognje v varstvu smrek, po kočah, lehah in vrheh utrip je isti v srcih vseh. In sončece je vzhajalo, Primorce. je pozdravljalo: „Prestali ste zadušno noč, svobode luč vam gre v pomoč. Zapojte in zavriskajte, spet oljčna vejica cvete!“ In sončece je vzhajalo, je Štajerce pozdravljalo: „Vsak dan grem preko ruskih step in nosim vam pozdrav prelep. K vam gre vihar slovečih zmag, pravica z njim, smehljaj nje blag.“ In sončece je vzhajalo, Korošce je pozdravljalo: „Za vaše davne čase vem, spet priča prostim bom ljudem. Zavriskajte, zavriskajte v pozdrav zemlje odrešene!“ In sončece je vzhajalo, Gorenjce je pozdravljalo: „Junak je padel vrh planin, cvete mu rdeči sleč v spomin. Vi živi pa svobodno pot utrite za slovenski rod!“ </center></poem> <poem><center> PESEM ŽENA Za nami je temna preteklost, za nami stoletni je san, me žene iz sužnosti črne v svobodni zdaj stopamo dan. In žena, ki molčala je doslej vse dni, zdaj v borbi dvignila je pest za lepše dni! V borbo vas kličemo žene, naj čuje nas mesto in vas, gradimo si lepšo bodočnost, zapojmo si pesem na glas. In žena, ki ... </center></poem> <poem><center> MATJAŽEVA Zdrami se, moj narod dragi, tvoj Matjaž je vstal na plan, že se bliža svoji zmagi, naš Matjaž je partizan! Mi smo vsi njegova četa, dramit smo prišli še vas, komur je svoboda sveta, bo poslušal njega glas. Za očka in za brate, za sestro, mamico, za čast svobode zlate mi sedaj v borbo stopamo. Fašistični banditi že brusijo pete, svobode naše sonce vstaja izza gore. Slovenci, na plan, vstajenja je dan! </center></poem> <poem><center> GUBČEVA Ni niti kmeta, niti junaka kakor nam je to Matija Gubec bil. Zbrisana groba sled nam je vsaka, toda duh njegov je v kmečkih srcih živ. Dolgo je tega, kar si naskočil tiransko gospodo, da daš nam svobodo. S krampom in motiko borba začeta dokončat' se mora, prišel je čas. Tvoja rdeče razžarjena krona dala bo sile za poslednji boj. Dvignimo se, bratje, po vaseh in mestih, za osvobojenje našega naroda! Zdaj naj se dvigne tlačanov vstaja, dali bomo kri za narod svoj. Doli vsa gospoda, naj živi svoboda delavcev in kmetov, vsega naroda! </center></poem> <poem><center> LE VKUP, UBOGA GMAJNA! Le vkup, le vkup, uboga gmajna! He-ja, he-jo! Za staro pravdo zdaj bo drajna! He-ja, he-jo! Zimzelen za klobuk, punt naj reši nas tlačanskih muk! Le vkup, v poslednji boj, tlačani! He-ja, he-jo! Sedaj se kmečka gmajna brani. He-ja, he-jo! Puško, meč, kopje v dlan! Bije za svobodo se tlačan. Zažgali grofu smo graščino. He-ja, he-jo! Iz grajskih kevdrov teče vino. He-ja, he-jo! Grad gori, grof beži. Vino teče naj, če teče kri! </center></poem> <poem><center> ANČKA ŠIVA RDEČO ZVEZDO Ančka šiva zvezdo rdečo na triglavko dragega, misli na bodočo srečo, ko bo dragi spet doma. Pikapolonca, pikapolonca sede Ančki na roko, glej. „Ne bo še konca, ne bo še konca krvavi, strašni vojni tej“. Kdaj moj dragi se iz hoste vrne, mojega srca gospodar, kdaj svoboda nam zasije spet v jasni dan? Pikapolonci, pikapolonci krila rdeča zažare: kot zarja v sonci, kot zarja v sonci, moči nabere za naprej. Kadar zlata bo svoboda zasijala v jasni dan, takrat k tebi, draga Ančka, vrne se iz hoste partizan. Pikapolonca, pikapolonca krila rdeča razprostre: nevest brez konca, nevest brez konca še čaka sporočil od nje. </center></poem> <poem><center> VETRU Ti, ki preko polj hitiš čez mrki ta kordunski kras, ti, ki danes tu bučiš, zavijal jutri boš pri nas. Ponesi dragim moj pozdrav, pozdrav čez gozdna naša brda. Povej doma, da tu sem zdrav, naj mamica ne bo potrta! Poljubi bratca, mamico, pobožaj ljubo in sestro, objemi našo hišico in atu podaj roko. </center></poem> <poem><center> VRNITEV Domovina draga moja, k tebi vračam se nazaj, v dvomih težkih, brez pokoja, stopam v svoj domači kraj. Ali še stoji mi koča, borna koča pod goro, ali vojska tam deroča je podrla tudi njo? Tu stojim na vrhu gore, zvezd na nebu luč žari, polje v cvetu zlate zore mirno pred menoj leži. A oko zaman mi išče, hišice ne najde več, žalostno je pogorišče in pepela kup kadeč. Kaj v višavi milo toži? Glas domači se mi zdi! Kdo nad pogoriščem kroži? Lastovice to so tri. Lastovice lahkokrile iz daljave, čez morje zveste so se povrnile čez doline in gore. O, zakaj ste priletele v žalostni, nesrečni kraj; kjer ste gnezdo prej imele, tam je pogorišče zdaj. Roke fašistov pokončale dom so skupni, naš in vaš, vendar, kaj bi žalovale, saj se bliža lepši čas! </center></poem> <poem><center> PJESMA NARODNO O FRONTA Budi se istok i zapad, budi se sjever i jug, koraci tutnje u napad, naprijed, uz druga je drug! Naprijed, sve bliže i bliže čuje se koraka bat, glas milijona se diže: dolje fašizam i rat! Drhti od našega hoda fašizam, taj krvavi splet; čeka nas, druže, sloboda, naš bit če čitavi svijet. Složno! Smrt gvoždenoj peti; Nestat če jauk i glad, nov čemo život početi: sloboda, drugarstvo i rad. Budi se istok i zapad, budi se sav horizont, koraci tutnje u napad: Živio narodni front! </center></poem> <poem><center> LIJEPA NAŠA DOMOVINO! Lijepa naša domovino, oj junačka zemljo mila, stare slave djedovino, da bi vazda sretna bila! Mila, kano si nam slavna, mila si nam ti jedina; mila, kuda si nam ravna, mila, kuda si planina. Teci Savo, Dravo, teci, nit'ti Dunav silu gubi, kud ti šumiš, svijetu reci, da svoj narod Hrvat ljubi! Dok mu njive sunce grije, dok mu hrašce bura vije, duk mu mrtve grobak krije, dok mu živo srce bije. </center></poem> <poem><center> PARTIZANSKA Po šumama i gorama naše zemlje ponosne idu čete partizana, slavu borbe pronose. Neka znade dušman kleti, da će kod nas slomit vrat; prije ćemo mi umrijeti, nego svoje zemlje dat. Vodit ćemo borbu svetu dok fašizmu dodje slom, kazat ćemo cijelom svijetu kako treba branit dom. Zgazit ćemo izdajice, složit se u borbi toj, spasit kuće, oranice, oslobodit narod svoj. </center></poem> <poem><center> DIGONIMO BRAČO! Dignimo, braćo, zastave, hej, kmetskom krvlju poškropljene! Oštrimo kose, sjekire, hej, buntovnu pjesmu kliknimo! Gupčeve čete se dižu, hej, silnike će da izbrišu. Zora već suncu prethodi, hej, Tito nas vodi pobjedi. </center></poem> <poem><center> OJ MOSORE! Oj Mosore, Mosore, sve se diže u gore, skupljaju se sa svih strana čete partizana. Oj mladosti, mladosti, stegni pušku na kosti, za slobodu svoga roda istjeraj izroda! Oj Mosore, Mosore, naša sela sva gore; fašistička zvjerad kolje sve šlo ostalo je. Partizani, drugovi, puni su vas lugovi; naša puška mirna nije, sve krvnike bije. Oj Mosore, Masore, skoro ćemo na more, skoro ćemo svom narodu donijeti slobodu! </center></poem> <poem><center> PESEM MLADINE Pokraj puta oblak zlatnog dima vije se, pjesma mladosti na celom svetu bije se. Što si široka i sjajna, štO si velika i bujna, staze mladosti — najveće naše radosti! Hej složno i glasno, zapevajmo jasno! Čujte ljudi, ljudi, ljudi, sve se budi, budi, budi, novi život, novi dani su ostvareni! </center></poem> <poem><center> OMLADINSKA Omladinci, omladinke, velik nas je broj, protiv mraka i fašizma, hajdemo uboj! Niz planine, rijeke, staze, nove pute, nove staze omladinske noge gaze. Eto nas! Hej, zasučimo rukave, znoj neka lije, izgradit čemo novoga čovjeka! Protiv svega, što ne valja, dižemo svoj glas. Mi u radu i slobodi vidimo svoj spas. U oluji, mutnoj vodi, ka prosvijeti i slobodi, naš brod samo naprijed vodi. Eto nas! Hej, zasučimo ... </center></poem> <poem><center> MITROVČANKA Hajd u kolo robijaši složno zaigrajmo, mitrovčanku zapjevajmo, ko da je sloboda. Umorno je telo naše, sa bolom se kreće, ali duh nam ćio, zdrav je, dok okovi zveće. Okovi nam noge stežu, tamnica je hladna, krase crveni je znaci i odjela tamna. Kroz rešetku pjesma se ori, ko da je sloboda, misli naše osječanja želje su naroda. Mnogo nam je od drugova tiran uništio. Slava njima! Borbom ćemo da jih osvetimo. A kad dodje dan slobode, čujte robijaši, igrat ćemo mitrovcanku bez okova naših. </center></poem> <poem><center> PJESMA PETROVE GORE (Po napevu iz filma „Pot v življenje“) Oca nemam, majke, sestre, ostadosmo ja i brat, sve je drugo uništio taj ustaški krvavi gad. Kuču moju zapališe, nemam više dom svoj, sad u šumi nalazim se, to je novi dom moj. Postao sam sad partizan, borac za slobodu i borim se s drugovima u mojem vodu. Petrova mi gora majka, suho lišče krevet moj, iz njega krećem svakog dana u krvavi sveti boj. Ako drugovi, ja padnem u toru teškom boju, pod drvečem iskopajte tada raku moju. Neka sunce stalno sija na zeleni grobak moj, neka slavuj nad njim pjeva u slobodi poj svoj. Neću žalit svog života u borbi za novi dan, jer će narod poslije borbe biti sretan, slobodan. </center></poem> <poem><center> KORDUNAŠKA U Kordunu grob do groba, traži majka sina svoga. Otac plače, majka cvili: „Otvori se grobak mili.“ Grobak se je otvorio, sinak majci govorio: „Ne plač, majko mila moja, teška mi je suza tvoja. Teža mi je suza tvoja nego crna zemlja moja.“ </center></poem> <poem><center> BOLGARSKA DELAVSKA Rabotnici, rabotnički, složete se na se strani! Naprej, drugari smelo, da gradmo našto, veliko delo! Da rabotiš, da se trudiš, rabotnika da prosvetiš ! Naprej, sada je vreme, za slobodata, da si izmreme! Znamenje to črlen nosi, razvejte ga na se strani! Naprej, drugari smelo da gradmo nešto veliko delo! Sos bombata, parabela če osvetim vinovnika! Naprej, sada je vreme, za slobodata, da si izmreme! </center></poem> <poem><center> SOVJETSKA DOMOVINA Tam od Moskve pa do daljnih krajev, z južnih gor do severnih ledov človek hodi, svobodnih daljav sin, sam zemlje gospod in prost okov. Povsod življenje vriska in se smeje, šumi kot Volga burno in kipi, mladini pota prosta so brez meje, starost spoštuje tu se in časti. Široka si, svobodna zemlja daljna, a nas okovi režejo v kosti, ne poznam dežele ti enake, kjer tak lahak bi bil napor ljudi. Nad teboj pomladni veter veje, z vsakim dnem vse lepše se živi, a nikdo na svetu ne urneje tak smejat se, ljubit kakor ti! Mračno obrvi bomo naježili, če napadel bode te sovrag, kot nevesto ljubljeno branili, kakor mater čuval te bo vsak ! Široka si, svobodna ... </center></poem> <poem><center> PESEM O VOLGI Mnogo pesmi o Volgi so peli, a take ni bilo doslej, ki bi v žaru sovjetskega sonca razzvenela se preko vseh mej. Ponos si vsega naroda, kot morje polna si voda, kot zemlja rodna svobodna, širna vsa, brez meja, silna. Zapojmo pesem o Volgi na ves glas, saj v njej naša sila živi, naj prav do neba se razlega, naj v srcih naših zveni! ; . Ponos si vsega ... Prej je pesem odmevala druga, težki so dnevi plašili nas, prej v pesmi zvenela je tuga, zdaj kipi nam od radosti glas. Ponos si vsega ... Mi v večnem zdaj maju živimo, svoje sile ne damo razbit, saj pod slavno sovjetsko je zvezdo najlepše na svetu živet. Ponos si vsega ... Naj sovragi kot gladni volkovi zaganjajo nam se v meje, nikdar Volge ne bodo uzrli in ne pili iz Volge vode. Ponos si vsega ... </center></poem> <poem><center> ZAPOJMO, BRATJE! Zapojmo, bratje, zdaj pesem veselo, četudi žalost nas včasih teži, ker pesem najprej nam rane zaceli, srce in čelo nam spet razvedril Saj pesem moč in duha nam dviguje, spodbuja k delu, počitek sladi, Kdor ljubi pesem, ta vedno zmaguje, ustvarja srečo in radostno živi. Ob pesmi mnoga storjena so dela, in pesmi spremljajo nas tudi v boj in pesem slavo junakom bo pela, ki žrtvovali so kri za narod svoj. Saj pesem ... Nekoč po vsej naši lepi deželi vesele pesmi odmevale so; zdaj mesto pesmi odmevajo streli, potoki solz in krvi po njej teko. Saj pesem ... In že so pesem mrtvaško nam peli, junaško pesem zapeli smo mi, in smrt pogrebcem smo svojim prisegli, za novo lepše življenje v boj smo šli. Saj pesem ... In kmalu bo sreča vzcvetela iz solz in ran prelite krvi, in nova radostna pesem kipela iz src svobodnih in srečnih bo ljudi. Saj pesem ... </center></poem> <poem><center> JESLI ZAFTRA V AJNA Jesti zaftra vajna, jesti vrag napadiot, jesli tiomnaja sila nagrianit, kak adjin čilaviek vies savietskij narod za svabodnuju rodjinu vstanit. Na zimlie, v nibisah i na morie naš napief i magušč i surof: Jesli zaftra vajna, jesli zaftra v pahod, budj sivodnia h pahodu gatof. Jesli zaftra vajna, fskalihniotsa strana at Kronšlata da Vladivastoka, fskalihniotsa strana viljika i silna i vraga razabiom mi žistoka. Na zimlie, v nibisah ... Palitjit samaliot, zastračit pulimiot, zagrahočut magučiji tanki, i linkori pajdut i pihota pajdiot i pamčatsa lihiji tačanki. Na zimlie, · v nibisah ... Mi vajni nie hatjim, no sibia zaščitjim, abaronu kripim mi nie daram, i na vražjej zimlie mi vraga razgramim s maloj krovju, magučim udaram. Na zimlie, v nibisah ... V celim mirie nigdie nietu sili takoj, štobi našu stranu sakrušila, s nami Staljin, radnoj i žilieznoj rukoj nas k pabiedji vidiot Varašilof. Na zimlie, v nibisah ... </center></poem> <poem><center> KORAČNICA VOROŠILOVA Če bi vojna bila, če napadel sovrag domovino bi našo svobodno, narod ves naš sovjetski kot sestrico brat branit šel svojo zemljo bi rodno. Prek gora, nad oblaki, na morju bi mogočno odmeval naš glas! Če bi vojna bila, na pohodu takoj se pridruži nam sleherna vas. Dvigne se avion, zareglja mitraljez, zapodijo mogočni se tanki, konjenica v naskok, naj sovražni se pes znajde v trdno zadrgnjeni zanki. Prek gora ... Nikdar sile na svetu ni take bilo, ki bi Rdečo Armado zlomila, z nami Stalin je naš in z železno roko vodi k zmagi nas sam Vorošilov. Prek gora ... </center></poem> <poem><center> KONIERMIEJSKAJA Pa vajennoj darogie šol v barbie i trivogie bajivoj vasimnacitij god. Bili zbori nidolgi at Kuhanji da Volgi mi kaniej padnimali v pahod. Sridi znoja i pili mi s Budionim hadjili na barbu, na baljšije djila. Pa kurganam garbatim, pa ričnim pirikatam naša gromkaja slava prašla. Na Danu i Zamostji tliejut bielije kostji, nad kastiami bigut vitjirki. Pomnit psi atamani, pomnit poljskije pani koniermiejskije naši štiki. Jesli v kraj naš spakojnij hlinut novije vojni pralivnim puljimiotnim daždiom, pa darogam znakomim za ljubimim narkomim mi kaniej bajevih pavidiom. </center></poem> <poem><center> KONJENIŠKA V vojni vihri, alarmih in nemirih viharnih leto drugo je šlo svojo pot. Pri Kubanu se zbrali, proti Volgi dirjali konarmejci smo v divji galop. Bele pse smo gonili in z Budjonim hodili, kdo, za vraga, nas še ne pozna? Skozi kraje gorate, skozi blatne zagate slava silnih pohodov je šla. Po gozdovih ležijo, bela rebra trohnijo, gode pesem jim veter tuleč. Že vedo atamani, že vedo poljski pani, konarmejski kak' oster je meč. Kadar mirne poljane nova vihra zajame in z uničenjem splošnim grozi, preko krajev bogatih, preko krajev goratih konarmejec na boj pohiti. </center></poem> <poem><center> VINTOVAČKA Brostie dumatj, ginirali a pahodie na Maskvu, at Kafkaza da Bajkala raznisiom vas pa kusku. Vintovačka, biej, biei, vintovačka biej, krasnaia vintovačka, fašistaf nie žiliej! Vintovačka ... Naša armija iz stalji, naša piesinka prasta, daragoj tavarišč Staljin, nie sidiot nihto s pasta! Vintovačka ... Naša moč nisakrušima, na zimlie i na moriah mi s taboju, vožd ljublionij pobidjim va vsieh bajah. Vintovačka ... </center></poem> <poem><center> PUŠKA MOJA Kaj ste mislili, fašisti, ko ste proti Moskvi šli? Od Kavkaza do Bajkala stresli bomo vam kosti. Puška moja, hej, hej, puška moja, hej, zvesta moja puška, za fašisti .ne žaluj. Naša moč je 11ezlomljiva, silna pest iz jekla je. Če bi radi našo zemljo, zlomimo po vrsti vse! Puška moja, hej, hej ... </center></poem> <poem><center> IVANJOK Eh, kuda ti, pariniok, eh kuda ti? Nie hadjil bi, lvaniok, u saldatji ! Panivolie ti idioš, nie s ahotji, Vania, Vania, prapadioš ni za što ti! Krasniej Armiji štiki čaj najdutsa, biz tibia baljšiviJd abajdutsa. S maladoju ti žinoj pažinilsa, tut i matiri s atcom paklanilsa. Jeslib vsie bili kak vi razazieji, štob astalosj at Maskvi, at Rasieji? </center></poem> <poem><center> OJ, TI IVAN! Oj, ti Ivan, kam pa greš iz Ljubljane? Narod v krvi kliče me v partizane. Kam bi hodil, čakaj še, drugi bodo se borili, dali spet nam svobodo. Živi srd mi v dnu srca željo neti, za slovenski dom voljan sem umreti! Jaz sem v hostah partizan, proč krivica, v boj, da pravda obvelja in resnica. </center></poem> <poem><center> PIESNJA O STALJINIE Na prastorah rodjini čudiesnoj, zakaliajis v bitvah i trudie, mi slažili radosnuju piesnju o vilikom d1ugie i važdie: Staljin — naša slava bajivaja, Staljin — našej junostji paljot. S piesnjimi barjasj i pabiždaja naš narod za Staljinim idjot. Nam dani svirkajuščije krilja, junostj nam blistjaščaja dana, v staranie truda i izobilja širjitsa kalhoznije palja. Staljin — naša slava ... </center></poem> <poem><center> VISIOLIJ VIETJIR A nu — ka piesnju nam propoj visiolij vietjir, visiolij vietjir, visiolij vietjir! Marja i gori ti abšaril vsie na svietie i vsie na svietie piesinki slihal. Spoj nam vietjir pro visokije gori, pro glubokije tajni marjej, pro ptičji razgavori, pro sinjije prastori, pro smielih i boljših ljudie.i. Hto privik za pabiedu barotsa, s nami vmiestie puskaj zapajot: hto viesil tot smiotsa, hto hočit, tot dubiotsa, hto iščit, tot vsigda najdiot. A nu — ka piesnju nam prapoj ... ... piesinki stihal Spoj nam, vietjir pro slavu i smielost, pro učonih, girojif, bajcof, štob sierce razgarelos, štob každamu hatielos dagnat i pirignat atcof. Hto privik za pabiedu ... </center></poem> <poem><center> VESELI VETER Sedaj pa pesem nam zapoj, veseli veter, veseli veter, veseli veter! Vsa morja in gore preromal si v poletu in slišal pesmi vsega si sveta. Daj, zapoj nam o gorah visokih, le zapoj nam o tajnah morja in kaj ptice govore v daljah sinjega neba, in o smelih velikih ljudeh. Kdor boriti za zmago se hoče, ta naj stopi v naše vrste: če vesel si, se smejiš, z voljo vse si priboriš in kar vztrajno iščeš, to dobiš! Sedaj pa ... ... vsega si sveta. Daj, zapoj nam o slavi, pogumu, o herojih duha in pesti, da srce se razplamti, da si vsakdo zaželi, biti bolj kot dedje jim enak. Kdor boriti ... ... iščeš, to dobiš! </center></poem> <poem><center> KAZAČJA PIESNJA Šli pa stipi palki sa slavoj gromkoj i dien i noč sa sklona i na sklon. Kovilinaja radjimaja staronka, primi at krasnih kanjikof paklon! Kazačju stiep viviol tavarišč Staljin iz niščitji, iz rabstva i akof, i piervij raz baljšoje sonce vstalo nad maladoj zimlioj baljšivikof. </center></poem> <poem><center> KRASNA FLOTCI I na parahodie s krasnimi bukvami „Kamsomol“ napisano. Krasnij flot, krasnij flot, naš savietskij krasnij flot. Kapitan — kamsamolic, kačigar — kamsamolic, vsie matrosi — kamsamolci, s kamintiernoj — krasnaflotci razgavarivajut. Ejda, ribiata, ejda kamsamolci, bra vo i bra vo i br avo molodci! I nad parahodam s krasnimi kriliami lietit krasnij samaliot: </center></poem> <poem><center> VESJOLIJE REBJATA Lehko na sjerdce ot pjesmi vesjoloj, ona skučatj nje dajot nikagda, i ljubit pjesnju djerevni i sjola, ljubit pjesnju boljšije goroda. Ona nam žilj i ljubiti pomagajet, ona nas k ščastju zovjet i vedjot, i tot kto s pjesnjej po žizni šagajet, tot nikagda i nigdje nje propadjot. Mi smjelej žizni i voljnostji djetji, mi v putj spusk:ajemsja s pjesnjej vsegda vjedj mi takimi rodjilisj na svjetje što nje zdajomsja nigdje i nikagda. Nam pjesnja žitj i ljubiti pomagajet, ona nas k ščastju ... </center></poem> <poem><center> LlOTČIKl Mi raždjini štob skazku zdielatj zbilju, priadalietj prastranstvo i prastor, nam razum dal staljnije ruki-krilja, a vmiesto sierca plamenij mator. Vsio više i više i više strimitsa paliot naših ptic i v každom prapielirie dišit spakojstvije naših granic. Brasaja v vis svoj aparat paslušnij, smilo tvarja nividinij paliot, mi saznajom, kak kriepnit flot vazdušnij, naš piervij v mirie pralitarskij flot. Vsio više i više ... </center></poem> <poem><center> PILOTSKA (Po napevu „Ljotčiki“) Rojeni smo, da ustvarjamo resnico iz pripovedk, da zmagamo vsemir, in mesto ječ in kletk v svet pravice prinese proletarska zmaga mir. Visoko v nebo in oblake stremi rdečih. strojev polet in sonce pozdravlja junake, ki čuvajo sovjetski red. Piloti smo, srce jeklene ptice, ki vladajo ji roke in razum. Široko smejemo se smrti v lice, tovariš zvesti nam je naš vodnik. Visoko v nebo ... </center></poem> <poem><center> ČAPAJEVKA Nad Uralom, strmimi brezni, vrane letajo. Tam na Volgi izdajske bele garde tajno se zbirajo. Naglo so prispeli kozaki, kri je brizgnila — motna Volga Čapajevo je truplo mrtvo pogoltnila. Ugasniti nikdar ne more slava zmage te, ko je gonil Čapajev proti Ufi garde še poslednje. Zadnje že sledove teh bojev zdaj pokriva prah, traktorašev mogočna pesem ori, slavna Čapajevka. Kmet in delavec v bratski slogi sta pomedla smet, zdaj živita in delata vesela, gradita novi svet. </center></poem> [[Kategorija:Dela leta 1944]] dqtb4iwzeamehbbsau9p7hlprlhcso8 0 41892 224606 224605 2026-10-16T16:17:19Z Katarina Višnjar 10596 224606 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Glas ranjenih | normaliziran naslov = | avtor = | izdano = ''{{mp|delo|Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945}}'' | vir = [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf] | dovoljenje = javna last | obdelano = }} =Maršal Tito= Naš vodja — vodja vseh svobodoljubnih narodov Jugoslavije. poznamo ga! Vsi ga poznamo, kot borca, kot prvega pobornika idej za katere se danes borimo. Ni ostal naš ljubljeni maršal Tito sam v tem težkem boju za pravico. Pridobil si je takoj v začetku tega tega boja simpatije naroda — danes simpatije vsega sveta. Kod je Tito Kmečki sin Hrvata in Slovenke iz hrvatskega Zagorja. proletarec, stregar, ki se je udeležil bojev ruske državljanske vojne, ki pa danes stoji na čelu vsega Jugoslovanskega naroda in vodi osvobodilni boj proti okupatorju. Čudežna je bila pot tega našega "heroja". Začeti je bilo treba pravzaprav z nič. Ali je to mogoče? Da mogoče! V prvih dneh narodne vstaje, je bil on prvi, ki je pričel organiziran boj proti besnelemu okupatorju. On prvi je bil tisti, ki je stopil v zvezo z vsemi svobodoljubnimi skupinami in tako polagoma v neprestanih bojih, sredi nemških ofenziv, ustvaril čudežno Narodno osvobodilno Vojsko in Partizanske odrede. Ponudil je roko vsakemu, kdor je bil voljan se boriti za pravičnost in boljšo bodočnost našega naroda. Po veliki večini so se odzvali temu neenakemu boju ljudje iz nizkih slojev, zatirani že v stari Jugoslaviji. Iskali so vodnika, da jih reši okov vseh zatiranih in teptanih. Našli so ga v osebi preprostega in nesebičnega človeka, ki jih je razumel, ker je tudi sam skušal bič krutega kapitalizma. To je bil Tito! oklenili so se ga z vso ljubeznijo, kot očeta, ter šli z njim preko vseh ovir in težkoč pa tudi če so pri tem žrtvovali svoja življenja. Brez žrtev ni prave svobode. Žrtve prinešene na oltar domovine, so temelj in večni čuvar naše nove domovine "nove Jugoslavije". Čuvali bomo to težko priborjeno svobodo! Znali bomo ceniti to svobodo, katera je zahtevala toliko naših tovarišev. Nikdar in nikoli ne bomo dopustili, da bi kdo omadeževal naše ideje in krhal našo sveto zemljo, ki je prepojena s krvjo padlih junakov. Za vse večne čase Ti bomo hvaležni Tebi, naš vodja Tito, da si nas popeljal po poti, katera je edino prava. Težka preizkušnja za nas vse je bila ta doba štirih let. Borili smo se proti fašistični zveri, ki je danes v zadnjih vzdihljajih. Nismo klonili, čeprav so upotrebili vse sile, da nas uničijo. naščuvali so lastne brate proti svojemu narodu, da so nam skočili v hrbet, tolkli so nas od vseh strani, toda mi smo ostali trdni in nismo obupali v najtežjih trenutkih, saj smo vedeli, kdo nas vodi in zakaj se borimo. Trdno uverjeni smo bili, da bo napočil čas, ko nam bodo zasijali lepši časi. Nismo se varali. Danes stojimo tik pred velikimi dogodki, pred svobodo. Velika in slavna je naša vojska in ni je sle, da bi nas mogla uničiti. Ramo ob rami se borimo za našo sestro slavno Rdečo Armado, ter zavezniki in zadajamo zadnje smrtne udarce, tisočkrat prokleti bandi, fašistom in njihovim pomagačem. Tovariši, dopolnili smo važen del svoje naloge. Velik in težak kos našega dela je opravljen. Tebi naš ljubljeni maršal Tito, Ti pa prisegamo, da hočemo napraviti še ta zadnji korak po trnjevi poti — na lepo in izglajeno cesto, po kateri bodo imeli pravico hoditi vsi pošteni Jugoslovani. Vodil nas boš pa Ti — naš vodja Tito, kot si nas vodil do sedaj v najtežjih trenutkih naše borbe. Naj živi maršal "heroj" T I T O ! Naj živi naša nova Jugoslavija! Božo. =Mladina= Strumno koraka naša mladina, kot graditeljica lepše bodočnosti. Podirajo se zadnji zidovi tistega "rajha", kateri je hotel zasužnjiti vse Slovanske narode. Našo mladino je hotel vzgajati čisto v fašističnem duhu, hotel je iz njih napraviti prave janičarje. Ni se mu posrečilo, ker so naši mladinci vedeli, kaj hočejo ti zločinci napraviti iz Slovenskega naroda. Sami so vedeli vsa grozodejstva, ki so nam jih napravili ti barbari. Ubijali so jim očete, matere, brate in sestre. Kdo more pozabiti vse to? Ravna naša mladina ne! Masovno so pristopali v naše vrste, borili so se in se bodo borili, dokler ne bo očiščena s krvjo prepojena ta lepa Slovenska zemlja, ki jo naša mladina tako ljubi. Že danes se gradi naša mladina za obnovo nove Jugoslavije. Treba jo bo dvigniti iz ruševin, treba bo napeti vse sile, da jo bomo obnovili. Kdo bo pripomogel največ pri obnovitvi nove Jugoslavije? Naša mladina! Draga mladina! Čakajo nas še težke naloge in preizkušnje. Ne smemo pa prezreti naših žrtev, borcev, ki so padli za svobodo. Naša borba je že sedaj zahtevala ljudi, ki so znali voditi narod k cilju te borbe, za svobodo. Ljudi, ki so znali združiti vse zdrave narodove sile v eno samo borbeno voljo, ki so razumeli življenje vseh narodnih slojev. Tako delavca, kmeta ter vse ostale sloje, ki so bili tlačeni pod velekapitalizmom. Vsak zaveden in pošten Jugoslovan je lahko član nove Titove Jugoslavije. Mladina pokaži, da si tudi ti vredna naše Sovjetske mladine. Zavedaj se, da ravno na tebe mladina polaga naš Vrhovni Komandant vse nade, da boš častno izvršila vse naloge današnje borbe. Jutri pri obnovi naše domovine. pol. kom. Lojze. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — POZDRAVLJENA RDEČA ARMADA, NA SLOVENSKIH TLEH! — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — =Bolničarka= Mnogo tovarišic ali tovarišev se javi prostovoljno, kot bolničarke ali bolničarji v bataljonu ali raznih drugih edinicah. Toda vem, da se mnogo izmed njih ne zaveda, kaj je pravzaprav njih odgovornost. Marsikatera si izbere ta poklic zato, ker se ji zdi, da je ta služba na videz lažja od pranja perila ali kaj sličnega. Toda če pogledamo globje v službo bolničark, vidimo, da imajo nas seboj velike odgovornosti. V prvem mora biti bolničarka čista, skrbna, pogumna in prisotna. Saj je že dostikrat ravno prisotnost bolničark rešila življenje marsikateremu tovarišu, ali ga rešila, da ni prišel v roke sovražnika. Posebno, kar se tiče bolničark in bolničarjev po bataljonih, kateri hodijo v borbe in zasede. Velike važnosti je, da polaga bolničarka veliko pažnjo na čistočo. Da ne prevezuje z umazanimi rokami, da pazi, da je sanitetni material čist in snažen, da razkuži rane in potrebno. Lahko se zgodi, da zanemarjenost bolničark povzroči velike bolečine marsikateremu tovarišu in to le radi tega, ker se rane lahko radi nečistoče zastrupi, kar povzroči velike bolečine, dostikrat pa je lahko smrtni slučaj. Seveda imajo isto odgovornost bolničarke po bolnicah in ambulantah. Čeprav ne hodi na položaje, vendar je potrebno v prvi vrsti, da je bolničarka potrpežljiva, čista in hladnokrvna. Potrebno je,. da postreže ranjenim in bolnim tovarišem, kolikor je v njeni moči. Dostikrat se pripeti, da bolnico zahajkajo in je treba vse bolnike odnesti. Seveda je to lahko, če so bolniki pokretni, ali zgodi se dostikrat, da je več bolnikov nepoketnih in je potrebno, da se jih odnese na sigurno mesto, da so varni. Tako sem imela priliko in to že parkrat, da so bolnico skoro zahajkali. Navedem naj samo primer, kjer so lansko leto v avgustu, švabi napadli neko edinico v neposredni bližini ambulante. Seveda nismo bili o tem obveščeni do zadnjega, da se približujejo švabi planini. Zadnji trenutek nas obvesti neki tovariš naj se umaknemo. Hitro pripravim bolnike — sama pa še hitim, da zabijem sanitetni material. Toda že je pokalo in dum-dumke so žvižgale, da je bilo groza. Toda moja prva misel je bila, kako čimpreje priti do bolnikov, saj sta bila dva nepokretna, a osobja vsega skupaj trije. Srečno sva prišla s tovarišem do bolnikov, kjer sta bila pa že dva tovariša, da pomagata, a sta kasneje odšla. Mi smo se pa zabili v suho dračje in čakali, kaj bo. Ker pa pokanje le ni prenehalo, smo sklenili, da naredimo premik še dalje, čeprav težko. Za pokret nismo imeli ne nosil pa tudi odeje zelo mali, ker je nismo mogli vzeti s seboj — je bilo že prepozno. Svetovali so mi, naj tov. Ivana zabijem. Toda nikdar mi ne bo šel iz spomina tovariš Ivan. Proseče je dvignil roke in rekel: "Francka, lepo Te prosim, odnesi me!" Tistikrat sem sklenila, da ga ne pustim, pa še tudi padem. Obljubila sem mu, da ga vzamem s seboj, pa če ga nosim še težje. Tovariš Ivan je stiskal zobe od velikih bolečin, toda rekel ni ničesar. Tistikrat sem imela prvič priliko spoznati moč in potrpežljivost tovarišev, Težko je in mnogo je treba pri tem dobre volje in potrpežljivosti. Toda če človek pomisli, da je vse to zaradi tega, ker je zaveden sin slovenske zemlje in kot tak stopil v boj proti fašizmu, stisne človek pesti in priseže, da se maščuje okupatorju za vse zadano mu gorje. Skupaj smo nadaljevali pot in s pomočjo tovariša Toneta in tovarišice Milke smo prišli na varno mesto. Prenočili smo pod smreko, a drugi dan smo se vrnili v ambulanto. Švabi so bili oddaljeni od nje le 50 metrov, a je niso dobili. Tisti čas pa so hoteli radi velikih izgub na fronti vsi jezo razliti nad partizani in so takoj teden na to prišli in zopet hajkali. Seveda smo se umaknili in srečno prestali tudi to. Francka. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ZBIRAJTE SANITETNI MATERIAL! POMAGAJTE RANJENIM TOVARIŠEM! — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Poglej, kako umirajo ljudje, uči naj mržnje materino Te srce! /Iz Sov. Žena./ xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx =Sinovi slave= Narodi sinovi slave visoko dvignite zastavo, da je hrabro njih dejanje prejeli bodo spoštovanje — — — — — — Borba teh junakov slave za pravične je postave, da izbriše iz sveta temne sile vsega zla. — — — — — — da človeku bo življenje v svobodi novo prerojenje, da b ta svet dom vseh ljudi, da bomo sestrem bratje vsi. — — — — — — Albin. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ŽIVELA ZMAGOSLAVNA, BRATSKA RDEČA ARMADA, KI PODI NEMCE IN UNIČUJE NAJVEČJE SOVRAŽNIKE ČLOVEŠTVA! — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX SLOVENCI, K OROŽJU, DA UNIČIMO RANJENO NEMŠKO ZVER! =Politična vzgoja= Vsi vemo, da politična in borbena zavest ni pri vseh tovariših, ki se pridružijo naši vojski, na enaki stopnji. Ti nimajo pravega ulogleda v preteklost, sedanjost in prihodnost. Prepojeni so s propagando proti Ljudske gospode v bivše Jugoslaviji, dalje okupatorjeve in povrh še belogardistične, ki jo razširjajo razni izdajalci našega naroda, ki sodelujejo na strani okupatorja. Tako stopajo v našo vojsko, katere se bori proti silam barbarskega fašizma in vsem domačim izganjalcem podira stari, gnili red zatiranja in izkoriščanja, gradi nov dom za boljše in srečnejše življenje vseh poštenih in zavednih Slovencev. To gre za največje odločitve, zato se bije neizprosna borba. Hraber in dober borec bo pa le tisti, ki bo prežet s politično zavestjo, ki bo prežet s politično zavestjo, ki bo imel pred seboj jasni cilj, jasno začrtano pot in zavest, proti komu in zakaj se bori. Taki borci, ki bodo prekaljeni in vzgojeni, bodo porok za uspehe naše borbe. Zato moramo dvigniti število političnih ur. Na političnih urah je treba prikazovati naš cilj, ustanovitev, pomen, razvoj OF, razliko med našo in bivšo Jugoslovansko vojsko, govoriti o graditvi naše državnosti, o vodju vseh Jugoslovanskih narodov, Vrhovnemu Komandantu tovarišu Titu. Razkrinkati se mora izdajalsko vlogo, begunske vlade, vse izdajalce našega naroda, ki sodelujejo na strani okupatorja, delo, laži, propagando belo-plavogardistov, ki vrše izdajalsko borbo proti Slovenskemu narodu. Kod dobro zavedne in skrbno pripravljene politične in vzgojne ure bodo rodile zaželjeni uspeh. Pred nami se je začel ustvarjati cilj, katerega mora imeti vsak borec Jugoslovanske Armade. Tomo. =Juriš= Sprema za pokret, je odjeknilo povelje lepega poletnega popoldneva. Zbral se nas je cel bataljon K.Z.O. Radovedno smo gledali, kaj bo. Tovariš komandant nam je pregledal orožje, če je v redu in če bo brezhibno funkcioniralo. Razporedili smo se v kolono in odšli z vodičem proti bližnjim gričem. Korakali smo v nemi tišini, brezslišno, le tu in tam se je pod čevljem borca skotalil kamenček, ali pa je zaškripala podkovana peta. Prispeli smo! Tovariš komandant nas je razporedil v polkrogu po bližnjih skalah v dobre zaklone okoli postojanke. Vsi smo pritajeno čakali, kaj bo, saj smo se nahajali komaj dobrih sto metrov od naših smrtnih sovražnikov. Ostro je odjeknil strel iz Komandantove pištole, tedaj so zaregljali naši breni, zbrojevke in šarci. Vmes so pa kakor za stavo pokale puške, bombe, oglasila sta se tudi naša dva lahka minometa. Tedaj se je oglasil tudi odgovor iz postojanke. Grmelo in treskalo je ko v peklu, toda mi nismo klonili. Še huje smo pritisnili, še z večjo vnemo smo oddajali strel za strelom, da je letel omet in da se je krušilo zidovje postojanke. Tedaj je padlo povelje: "Minerci naprej!" Tu pod ognjem naše čete, krita od sovražnikovih napadov, sta se splazila naša dva hrabra tovariša do zidovja. S seboj sta imela prilično količino plastika. Ko sta opravila svoje delo, sta se splazila proč, nazaj v naše položaje. Težko smo pričakovali, kdaj odjekne tako težko pričakovana eksplozija. Gledali smo razburjeni, vsaka žilica je bila napeta, saj je bil učinek za nas tolike važnosti. Tedaj pa, kot da bi se sprostil demon, so švignili plameni mogočno v zrak in odjeknila je strašna detonacija. Začulo se je vpitje, stok ranjenih in kletev komandanta švabske posade. To nam je bilo v naslado, saj se je vsak spomnil svojega nesrečnega slovenskega naroda, toliko trpinčenega in teptanega od oholih in ponosnih švabov. Vsak se je zavedal, da vrši svojo sveto dolžnost, da je prišel dan obračuna, da plačujemo vsa grozodejstva in vso prelito kri, prelito od onih, ki se nahajajo v postojanki. Zagrmel je mogočen "juriš". Planili smo vsi, ni bilo slabiča med nami, da se ne bi zavedal svoje dolžnosti. Ko smo pridrveli na preplašene ostanke v postojanki, so se ti silni junaki velike Nemčije predali. Zajeli smo 27 vojakov in dva oficirja. Vse ostalo je bilo mrtvo, pokopano v ruševinah. Priborili smo okoli 60 pušk, nekaj strojnic, bacača in težko strojnico. Žalostno so gledali ujetniki v nas partizane, ni jim šlo v trde nemške butice, da je to mogoče. Tudi mi smo opazovali te tipe iz nemških dežel, ki so prišli k nam požigat, ropat, morit in uganjat razna grozodejstva. Toda to jim bo preprečila naša NOV, naša mlada Osvobodilna Vojska, ki se bori z zavestjo, ki ne bo poznala popuščanja v nobenem oziru, dokler ne bo plačan ves račun, zadnja sraga krvi zbrisana s slovenskih tal. Mirko. =Novi svet= v žaru novega sveta so zagorele gore, junaški rod je šel v borbo za pravice svoje — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — življenje, ki ga je skoval, sovražnik narodom sveta, ponižati in poteptati, pravice delovca in kmeta. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — v žaru novega sveta, je vzplamtel pravični svet, ki ne pozna nasilja, zla, vsem svobode prapor plapola. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — Albin. =Veza= Ko sem bila še legalka sem hodila okrog na veze in sestanke. Tako sva šli sestrain jaz lansko Veliko noč pod Storžič na vezo. Že prej sem hotela iti z njo pa nisem nikoli imela časa, ker sem imela kje drugje vezo. Takrat sva bili domenjeni še z eno legalko. Ta se je domenila za kraj in čas veze. Doma sva naredili pakete in se potem odpeljali na dom najine prijateljice. Meni je kakor za stavo takrat nagajalo kolo, da sva bili že precej pozni. Sestra je bila že vsa nervozna in mi je že ceo rekla, naj se obrnem in naj grem peš nazaj domov. "Ne, tega pa ne, tudi jaz hočem na vezo, bomo pa malo zamudile", sem ji odgovorila. Kolo smo popravile in je potem zopet šlo. na dogovorjeno mesto smo prišle seveda prepozno, zato ni bilo nikogar. Pa smo si mislile, bomo že nekoga dobile, da bomo pakete oddale, zato smo šle malo v hrib in iskale. Tako smo hodile okrog že skoro 2 uri. Ob 4 uri smo se pa ztopet znašle na mestu, kjer bi morala biti veza. Ravno takrat pa je prišel tovariš, s katerim smo bile dogovorjene. Veza je bila ob 4. uri, prijateljica se je pa preslišala in je rekla ob 2. uri. No na ta način veze nismo zamudile, ampak smo prišle še prezgodaj. Tovariš nas je za to kar malo oštel, češ, da to ni nobena točnost, da se na vezah ne čaka. No potem smo pa še malo čakale. On je odšel v megleni hrib po tovariše. Čez dobro uro se bo pa vrnil, je dejal. Nestrpno smo čakale in posedale okrog. Čez dobro uro smo pa res zagledale moške postave, ki so se odtrgale iz megle, ki je ležala po hribu. Vse tri smo mislile, da so oni, toda med njimi ni bilo našega znanca. In v naše veliko začudenje so imeli vsi v rokah pištole. Takoj me je spreletelo po vsem telesu, če so raztrganci. Na misel so mi prišle besede, ki jih je rekle tovariš, ki je bil na našem terenu, da je pod Storžičem vse osvobojeno in je vse polno partizanov, kadarkoli prideš. Seveda je on mislil na tisto svobodo, ki je, kadar ni Švabov. Čudno se mi je pa le zdelo, kako je to mogoče, da se naenkrat pojavijo pred nami raztrganci. Bili so pa ku pravi partizani. Prvi se nam je približal s pištolo v roki in nas vprašal: "Koga iščete?" Sestra je odgovorila: "Tovariša Miloša, ki je odšel po tovariše. Ali niste vi tisti?" "Katerega Miloša pa, pri nas nimamo nobenega. Ve ste prišle le vohuniti! Gotovo niste same, kje imate druge", je kričal prvi. Zahteval je legitimacije. Meni se je že kar malo zdelo, da jim je mogoče tovariš Miloš naročil, naj nas malo ustrašijo, češ, kaj bomo naredile. Zato nisem hotela pokazati legitimacije. Tudi oni dve sta naredili isto. Nismo vedele, ali naj se smejemo, ali kaj naj naredimo. Zgledalo je vse skupaj smešno, zato se je tudi tovarš pričel smejati, ker se ni mogel več zadržati smeha. Veselo je zaklical "Zdravo!" in nam podal roko. Tudi drugi so nas pozdravili in se smejali. Potem smo posedli in razdelile smo jim pakete. Še ves čas, ko smo sedeli, smo se smejali, seveda na ta račun. Kmalu na to se je vrnil še tovariš Miloš in se je tudi že od daleč smejal na ta račun. Ko se je stemnilo, jih je prišlo iz Storžiča še več in smo skupno odšli v dolino. Domov sva nesli veliko literature. Mislili sva pač, saj naju ne bo srečala švabska patrola. Ampak, kakor nalašč, naju je ustavila že blizu doma. Pokazati sva morali legitimacije in seveda, švabska radovednost, hoteli so vedeti, kaj imava po torbicah. Jaz sem seveda vedela kaj bo, če mi torbico odpre, zato sem hitro pričela govoriti nemško, da sem jih malo premotila. Med tem sva se pomikali po cesti naprej. Tako so naju potem le pustili in sva pozno zvečer prišli srečno prišli domov. Potem je bilo treba narediti še trosilno akcijo, ki pa je tudi uspela, čeprav so hodile po vasi švabske patrole. Olga. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxXXXXXXXXXX ŽIVELA NOV, KI OSVOBAJA JUGOSLOVANSKO DOMOVINO IN MAŠČUJE TRPLJENJE NAŠIH NARODOV V FAŠISTIČNI SUŽNOSTI! — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX ŽIVELO BRATSTVO VSE SLOVANSKIH NARODOV! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — =Pomlad= Prišla je pomad zelena, v življenju novem prerojena, s krvjo junakov prepojena, ko rodila cvetje osvobojenja. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — In to cvetje lepo krasno, ki nam ga spomlad rodi, bo grobove vse krasilo, kjer padli partizan leži. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — Ki življenje dragoceno, je daroval za svobodo, vsako leto v spomladi, na grobu rože mu vse cveto. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — V srcih pa utripajočih, ohranjen bo njegov spomin, ta junak je bil v življenju, svoje zemlje zvest sin. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — Albin. =Pionirčki= V vasi je četa pionirčkov. Ti pionirčki imajo, skoraj se lahko reče, če pogledamo od daleč, prave brostrelke in mitraljeze. Čez dan pridno pomagajo staršem pri delu, zvečer se pa zberejo na določenem mestu in patrolirajo po vasi. Tudi ti naši mali pionirčki so disciplinirani in imajo vse v najlepšem redu. Učijo se razne recitacije, zapojejo tudi lepe partizanske pesmi, saj jih kaj hitro in dobro znajo. Nekega večera, ko so ravno postavljali v vasi svoje zasede in so si za to izbrali najboljše položaje, se je pripeljal v vas avto poln švabov. Ustavil se je v sredi vasi in sicer tik pred zasedo naših malih pionirčkov. Vsak izmed vas, dragi čitatelji, gotovo ve, zakaj prihajajo zadnje čase švabi tako pogosto v naše vasi. Ravno z istim namenom so prišli tudi v to vas, saj veste, lakota je huda. Pri avtomobilu je ostalo le nekaj zelencev, od teh je eden kmalu opazil naše pionirčke, ki so lepo razvrščeni ležali v varnih zaklonih. Malo se jih je gotovo ustrašil, vseeno pa je skočil proti njim. Tik pred zasedo pa je padel, kakor je bil dolg in širok. Ker se oni dobro zavedajo, da so vojska, da so Titovi pionirčki, niso vzeli to švabovo vedenje za zabavo in smeh, ampak so ostali resni, kakor pravi vojaki. Vsi naenkart so zavpili "juriš" in navalili na pred njim ležečega švaba. Dali so mu par gorkih in zahtevali od njega naj se preda. Potem se jih je le rešil. Gotovo je mislil, ko bi iz vsake zasede odnesel tako malo, kakor zda, pa bi že bilo. Marica. =Borba= Kakor plamen sredi noči, razsvetljuje temno noč, naša borba zjedinjuje, junake vse v jeklen obroč. — — — — — — — Ki za resnico in pravico, sklonil se je krog sveta, da tirana vsega sveta, zdaj za vselej pokonča. — — — — — — — Svetu novo bo življenje, zasijalo iz neba, ker po dolgih bo stoletjih, svoboda zlata zmagala. — — — — — — — Albin. =Na vezo= Nekega dne sem se napotila z neko tovarišico na vezo. Dogovorili sva se že preje, kdaj in kje se bova sešli. S seboj sva imeli več stvari za naše borce — partizane. Veseli sva hiteli in se razgovarjali razne stvari. Nenadoma naju je premotilo vpitje. Izza grmovja so se pokazale moške postave in se nam približale. Spreletelo me je. Bili so švabi in belogardisti. Najprvo so naju legitimizirali, potem pa so še preiskovali in našli nek opis. Peljali so naju nazaj do prve hiše in tam izpraševali ljudi, če naju kaj poznajo, in če kaj pomagava banditom. Skušali so naju in zahtevali, naj priznava, da greva na vezo. Ampak bili sva odločni in nisva hoteli priznati niti najmanjše stvari. Rekli so da bodo počakali, ko bova šli nazaj in če bodo kaj dobili, naju bodo zaprli v Beganje. Kmalu za tem pa so nama pa le dovolili, da sva šli dalje. Veseli sva bili in si izmislili, saj nazaj ne bova šli tu, ampak drzgje. Ampak vseeno sva imeli smolo. Naleteli sva na drugo zasedo, ki naju je tudi ustavila in legitimizirala. Teh sva se pa kmalu rešili, rekli sva, da greva k sorodnikom. Tako sva srečno prišli skozi švabske in belogardistične zasede do naših tovarišev - partizanov. Olga. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx =Na vezo= čas sedaj se bliža, ko prišla bo tista ura zaželjena, ko svoboda bo pri nas. okupator že odhaja, ker pod nogami se mu zemlja maja! Pa jo rine gor na Koroško stran, ker tukaj ga je biti že sram. Na Koroškem tudi mesta ni več, ker padel je tudi že Beč. Prišla v Slovenijo je Rdeča Armada, pohodila ga bo, kakor strupenega gada. Fašist ostane fašist, budalo ne ve tega, da gre h kraju njegova zalega. Hitler zapledel se je v kljukasti križ, in ne vidi, da Nemčija gre v drobiž. Kaj pa naši vrli fantje "domobranci" kuhajo se na vročem kakor v "loncu žganci". Zaletavajo se iz kota v kot, s čela v potokih jim lije pot. Njihovi komandantje, res zali so fantje, samo škoda ta, da izginili bodo iz sveta. Saj sami so tako hoteli, da glave jim bomo sneli, narodu bomo pa pokazali, kdo so bili tisti, ki so nas izdali. Nikdar več se ne bo povrnil čas, da tiral bi narod in pa nas prokleti bodi ti izdajalc, nič več pri kmetu ne boš kradel "malc". Še enkrat ti prokleta glava pasja, uvidel nisi, da le naša pot je prava, zato se boš žgal na dnu pekla, duša tvoja grešna pa, večno se bo kuhala. Umejc. =O boleznih kože= Mnogo bolezni kože nastane zaradi nečistoče. Opaža se predvsem gnojne hraste, ki so nalezljivega značaja in bolezni povzročane po zajedalcih, med tem največ srbečico in lišaje, nastale zaradi ušivosti in srbečice. Gnojne hraste povzročajo izredno majhne klice, ki se nahajajo v gnoju v obliki grezdastih skupin. Pogoj za nastanek prvega gnojnega izpuščaja je pa ranjena koža. Zadostuje še tako mala rana, da s prostim očesom ni niti vidna. V to rano pridejo povzročitelji gnojnih ran. Nastane mala boleča oteklina, ki se začne takoj na sredi gnojiti. S praskanjem povzroči bolnik v okolici tega vnetja nove male ranice, v katere prenese s prsti iz prve rane povzročitelje novih ran. Na ta način nastanejo rane po vsem telesu. Pripomniti je treba, da nastanek prve in vseh naslednjih hrast pospešuje umazanost in malomarnost v pogledu umivanja in telesne čistoče. Z umivanjem se odstranjujejo s telesne površine bolezenske klice. S tem bolezen močno omejimo, ali celo popolnoma zaustavimo. Na žalost se opaža, da nekateri naši tovariši, čeprav so to redki slučaji polagajo na umivanje in telesno čistočo izredno malo važnosti. Tako zadržanje moramo smatrati za veliko malomarnost, posebno če imajo vodo in milo za umivanje vedno na razpolago. Redki so slučaji, da nastane bolezen, ker ni bilo možnosti za umivanje. S svojim zadržanjem povzročijo sebi bolečine in druge neprijetnosti. Tudi po ozdravljenju jim ostanejo na telesu na mestih, kjer so bile včasih šele po 1—2 letih. Zaradi bolezni morajo ostati po več tednov ali celo mesecev izven službe, s čimer škodujejo celemu osvobodilnemu gibanju. Za ozdravljenje se uporabi mnogo težko dobavljivega zdravilnega materiala, katerega pomanjkanje se potem pokaže lahko pri zdravljenju težkih in velikih poškodb ranjencev. Da se vsemu temu izogne je potrebno vsakodnevno umivanje, in čim več kratno umivanje po celem telesu v redkih prsledkih. Prvo gnojno hrasto, ki se pojavi je potrebno takoj obvezati z obvezo ali z gotovim obližem. S tem se prepreči praskanje v okolici rane in prenašanje bolezenskih klic na druga mesta telesa. Srbečico povzroči mali, s prostim očesom neviden, ušem podoben zajedalec, ki se rad pojavi v umazanem telesnem ali posteljnem perilu. Zarije se v kožo tik pod površino in se zajeda v koži vedno dalje. Za seboj pa pušča svoje odpadke. Napadena mesta kože izredno srbijo. Povzročitelj bolezni se hitro množi in zavzema vedno večjo površino kože. Zaradi praskanja nastanejo na površini kože večje in manjše rane, ki se lahko okužijo. Tako nastanejo iz njih zgoraj opisane hraste, gnojni čiri/turi/ali pa obsežni suhi ali mokri lišaji. Bolezen je potrebno začeti čimprej zdraviti. S pravočasnim zdravljenjem preprečimo bolezni kože, ki nastanejo kot posledica srbečice. Po ozdravljenju se mora telesno in posteljno perilo prekuhati. Kot posledica močne ušivosti se večkrat opazijo mokri ali suhi, manjši ali večji lišaji, gnojne hraste in gnojni turi. Nastanejo zaradi srbenja in praskanja. Zato je treba ušivost z menjanjem perila čim bolj zatirati. S tem se obvarujemo tudi pred drugo, težko in skoro vedno neozdravljivo boleznijo, ki jo prenašajo uši od bolnika na zdravega človeka, pred pegavim tifusom. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx NAPREJ V POSLEDNJI JURIŠ — SKUPAJ Z BRATSKO RDEČO ARMADO! NAŠO VOJSKO ČAKAJO VELIKE NALOGE. PODPRIMO JO V NJENEM VELIKEM PRIZADEVANJU! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX ŽIVEL VRHOVNI KOMANDANT RA, ZMAGOVALEC NAD HITLERJEM, GENERALNI MARŠAL STALIN! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX XXXXXXXXXXXXX ŽIVELA ZMAGOSLAVNA, NEPREMAGLJIVA RA! !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! =Ali že veste= ... da bodo domobranci s kljuko Rupnikom na čelu napovedali vojno Nemčiji. ...da išče naša tovarišica Milka, po poklicu kuharica, popra za odganjanje "krščenih ščurkov". ... da je postal "Vužnk" nadušljiv zaradi preobilnega kajenja. Tovarišica Milka išče zdravilo v obliki smodnika. ... da je tovarišica Francka zbolela za boleznijo "želja po Primorski", tega jo je ozdravil tovariš namestnik. ... da imata po izpovedi tovariša Toneta Milenko in Božo, podobno hojo, kot nekdaj Florjan in Joža iz Ljubnega, ki sta prodajala lonce. Manjka jima samo še "činkot in roba". ... da smo pred kratkim sprejeli v svojo sredino padalce, ki se razlikujejo od padobrancev v tem, da so skakali brez padal. ... da bo tovariš Tone nastopil po vojni službo advokata, ker ima posebni dar govora. Prične vedno z govorom: "Smrt fašistom fejst gre" — jenja pa z "mat kurjo". ... da se je sončil tovariš Lojze, ker mu je pa zmanjkalo kreme, se je obrnil do tovarišice Milke, seveda mu je postregla in mu dala kremo za ozebline. Ta jo je uporabil, učinek pa ostane konsperativen. ... da bi se tovarišica Olga rada naučila na citre, pa ji ne gredo v glavo note. ... da je pomlad tu, zato so brke tovariša komandirja Poldeta sedaj v najlepšem cvetju. Zato se išče učiteljico, ker bodo brke v kratkem rodile sadove. lkbopu3eqikk0vcallxfl4fj298chxk 224607 224606 2026-10-16T16:19:44Z Katarina Višnjar 10596 /* Veza */ 224607 wikitext text/x-wiki {{naslov-mp | naslov = Glas ranjenih | normaliziran naslov = | avtor = | izdano = ''{{mp|delo|Ambulanta B Kokr. odreda, 15. 4. 1945}}'' | vir = [https://slov.si/doc/glas_ranjenih.pdf] | dovoljenje = javna last | obdelano = }} =Maršal Tito= Naš vodja — vodja vseh svobodoljubnih narodov Jugoslavije. poznamo ga! Vsi ga poznamo, kot borca, kot prvega pobornika idej za katere se danes borimo. Ni ostal naš ljubljeni maršal Tito sam v tem težkem boju za pravico. Pridobil si je takoj v začetku tega tega boja simpatije naroda — danes simpatije vsega sveta. Kod je Tito Kmečki sin Hrvata in Slovenke iz hrvatskega Zagorja. proletarec, stregar, ki se je udeležil bojev ruske državljanske vojne, ki pa danes stoji na čelu vsega Jugoslovanskega naroda in vodi osvobodilni boj proti okupatorju. Čudežna je bila pot tega našega "heroja". Začeti je bilo treba pravzaprav z nič. Ali je to mogoče? Da mogoče! V prvih dneh narodne vstaje, je bil on prvi, ki je pričel organiziran boj proti besnelemu okupatorju. On prvi je bil tisti, ki je stopil v zvezo z vsemi svobodoljubnimi skupinami in tako polagoma v neprestanih bojih, sredi nemških ofenziv, ustvaril čudežno Narodno osvobodilno Vojsko in Partizanske odrede. Ponudil je roko vsakemu, kdor je bil voljan se boriti za pravičnost in boljšo bodočnost našega naroda. Po veliki večini so se odzvali temu neenakemu boju ljudje iz nizkih slojev, zatirani že v stari Jugoslaviji. Iskali so vodnika, da jih reši okov vseh zatiranih in teptanih. Našli so ga v osebi preprostega in nesebičnega človeka, ki jih je razumel, ker je tudi sam skušal bič krutega kapitalizma. To je bil Tito! oklenili so se ga z vso ljubeznijo, kot očeta, ter šli z njim preko vseh ovir in težkoč pa tudi če so pri tem žrtvovali svoja življenja. Brez žrtev ni prave svobode. Žrtve prinešene na oltar domovine, so temelj in večni čuvar naše nove domovine "nove Jugoslavije". Čuvali bomo to težko priborjeno svobodo! Znali bomo ceniti to svobodo, katera je zahtevala toliko naših tovarišev. Nikdar in nikoli ne bomo dopustili, da bi kdo omadeževal naše ideje in krhal našo sveto zemljo, ki je prepojena s krvjo padlih junakov. Za vse večne čase Ti bomo hvaležni Tebi, naš vodja Tito, da si nas popeljal po poti, katera je edino prava. Težka preizkušnja za nas vse je bila ta doba štirih let. Borili smo se proti fašistični zveri, ki je danes v zadnjih vzdihljajih. Nismo klonili, čeprav so upotrebili vse sile, da nas uničijo. naščuvali so lastne brate proti svojemu narodu, da so nam skočili v hrbet, tolkli so nas od vseh strani, toda mi smo ostali trdni in nismo obupali v najtežjih trenutkih, saj smo vedeli, kdo nas vodi in zakaj se borimo. Trdno uverjeni smo bili, da bo napočil čas, ko nam bodo zasijali lepši časi. Nismo se varali. Danes stojimo tik pred velikimi dogodki, pred svobodo. Velika in slavna je naša vojska in ni je sle, da bi nas mogla uničiti. Ramo ob rami se borimo za našo sestro slavno Rdečo Armado, ter zavezniki in zadajamo zadnje smrtne udarce, tisočkrat prokleti bandi, fašistom in njihovim pomagačem. Tovariši, dopolnili smo važen del svoje naloge. Velik in težak kos našega dela je opravljen. Tebi naš ljubljeni maršal Tito, Ti pa prisegamo, da hočemo napraviti še ta zadnji korak po trnjevi poti — na lepo in izglajeno cesto, po kateri bodo imeli pravico hoditi vsi pošteni Jugoslovani. Vodil nas boš pa Ti — naš vodja Tito, kot si nas vodil do sedaj v najtežjih trenutkih naše borbe. Naj živi maršal "heroj" T I T O ! Naj živi naša nova Jugoslavija! Božo. =Mladina= Strumno koraka naša mladina, kot graditeljica lepše bodočnosti. Podirajo se zadnji zidovi tistega "rajha", kateri je hotel zasužnjiti vse Slovanske narode. Našo mladino je hotel vzgajati čisto v fašističnem duhu, hotel je iz njih napraviti prave janičarje. Ni se mu posrečilo, ker so naši mladinci vedeli, kaj hočejo ti zločinci napraviti iz Slovenskega naroda. Sami so vedeli vsa grozodejstva, ki so nam jih napravili ti barbari. Ubijali so jim očete, matere, brate in sestre. Kdo more pozabiti vse to? Ravna naša mladina ne! Masovno so pristopali v naše vrste, borili so se in se bodo borili, dokler ne bo očiščena s krvjo prepojena ta lepa Slovenska zemlja, ki jo naša mladina tako ljubi. Že danes se gradi naša mladina za obnovo nove Jugoslavije. Treba jo bo dvigniti iz ruševin, treba bo napeti vse sile, da jo bomo obnovili. Kdo bo pripomogel največ pri obnovitvi nove Jugoslavije? Naša mladina! Draga mladina! Čakajo nas še težke naloge in preizkušnje. Ne smemo pa prezreti naših žrtev, borcev, ki so padli za svobodo. Naša borba je že sedaj zahtevala ljudi, ki so znali voditi narod k cilju te borbe, za svobodo. Ljudi, ki so znali združiti vse zdrave narodove sile v eno samo borbeno voljo, ki so razumeli življenje vseh narodnih slojev. Tako delavca, kmeta ter vse ostale sloje, ki so bili tlačeni pod velekapitalizmom. Vsak zaveden in pošten Jugoslovan je lahko član nove Titove Jugoslavije. Mladina pokaži, da si tudi ti vredna naše Sovjetske mladine. Zavedaj se, da ravno na tebe mladina polaga naš Vrhovni Komandant vse nade, da boš častno izvršila vse naloge današnje borbe. Jutri pri obnovi naše domovine. pol. kom. Lojze. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — POZDRAVLJENA RDEČA ARMADA, NA SLOVENSKIH TLEH! — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — =Bolničarka= Mnogo tovarišic ali tovarišev se javi prostovoljno, kot bolničarke ali bolničarji v bataljonu ali raznih drugih edinicah. Toda vem, da se mnogo izmed njih ne zaveda, kaj je pravzaprav njih odgovornost. Marsikatera si izbere ta poklic zato, ker se ji zdi, da je ta služba na videz lažja od pranja perila ali kaj sličnega. Toda če pogledamo globje v službo bolničark, vidimo, da imajo nas seboj velike odgovornosti. V prvem mora biti bolničarka čista, skrbna, pogumna in prisotna. Saj je že dostikrat ravno prisotnost bolničark rešila življenje marsikateremu tovarišu, ali ga rešila, da ni prišel v roke sovražnika. Posebno, kar se tiče bolničark in bolničarjev po bataljonih, kateri hodijo v borbe in zasede. Velike važnosti je, da polaga bolničarka veliko pažnjo na čistočo. Da ne prevezuje z umazanimi rokami, da pazi, da je sanitetni material čist in snažen, da razkuži rane in potrebno. Lahko se zgodi, da zanemarjenost bolničark povzroči velike bolečine marsikateremu tovarišu in to le radi tega, ker se rane lahko radi nečistoče zastrupi, kar povzroči velike bolečine, dostikrat pa je lahko smrtni slučaj. Seveda imajo isto odgovornost bolničarke po bolnicah in ambulantah. Čeprav ne hodi na položaje, vendar je potrebno v prvi vrsti, da je bolničarka potrpežljiva, čista in hladnokrvna. Potrebno je,. da postreže ranjenim in bolnim tovarišem, kolikor je v njeni moči. Dostikrat se pripeti, da bolnico zahajkajo in je treba vse bolnike odnesti. Seveda je to lahko, če so bolniki pokretni, ali zgodi se dostikrat, da je več bolnikov nepoketnih in je potrebno, da se jih odnese na sigurno mesto, da so varni. Tako sem imela priliko in to že parkrat, da so bolnico skoro zahajkali. Navedem naj samo primer, kjer so lansko leto v avgustu, švabi napadli neko edinico v neposredni bližini ambulante. Seveda nismo bili o tem obveščeni do zadnjega, da se približujejo švabi planini. Zadnji trenutek nas obvesti neki tovariš naj se umaknemo. Hitro pripravim bolnike — sama pa še hitim, da zabijem sanitetni material. Toda že je pokalo in dum-dumke so žvižgale, da je bilo groza. Toda moja prva misel je bila, kako čimpreje priti do bolnikov, saj sta bila dva nepokretna, a osobja vsega skupaj trije. Srečno sva prišla s tovarišem do bolnikov, kjer sta bila pa že dva tovariša, da pomagata, a sta kasneje odšla. Mi smo se pa zabili v suho dračje in čakali, kaj bo. Ker pa pokanje le ni prenehalo, smo sklenili, da naredimo premik še dalje, čeprav težko. Za pokret nismo imeli ne nosil pa tudi odeje zelo mali, ker je nismo mogli vzeti s seboj — je bilo že prepozno. Svetovali so mi, naj tov. Ivana zabijem. Toda nikdar mi ne bo šel iz spomina tovariš Ivan. Proseče je dvignil roke in rekel: "Francka, lepo Te prosim, odnesi me!" Tistikrat sem sklenila, da ga ne pustim, pa še tudi padem. Obljubila sem mu, da ga vzamem s seboj, pa če ga nosim še težje. Tovariš Ivan je stiskal zobe od velikih bolečin, toda rekel ni ničesar. Tistikrat sem imela prvič priliko spoznati moč in potrpežljivost tovarišev, Težko je in mnogo je treba pri tem dobre volje in potrpežljivosti. Toda če človek pomisli, da je vse to zaradi tega, ker je zaveden sin slovenske zemlje in kot tak stopil v boj proti fašizmu, stisne človek pesti in priseže, da se maščuje okupatorju za vse zadano mu gorje. Skupaj smo nadaljevali pot in s pomočjo tovariša Toneta in tovarišice Milke smo prišli na varno mesto. Prenočili smo pod smreko, a drugi dan smo se vrnili v ambulanto. Švabi so bili oddaljeni od nje le 50 metrov, a je niso dobili. Tisti čas pa so hoteli radi velikih izgub na fronti vsi jezo razliti nad partizani in so takoj teden na to prišli in zopet hajkali. Seveda smo se umaknili in srečno prestali tudi to. Francka. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ZBIRAJTE SANITETNI MATERIAL! POMAGAJTE RANJENIM TOVARIŠEM! — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx Poglej, kako umirajo ljudje, uči naj mržnje materino Te srce! /Iz Sov. Žena./ xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx =Sinovi slave= Narodi sinovi slave visoko dvignite zastavo, da je hrabro njih dejanje prejeli bodo spoštovanje — — — — — — Borba teh junakov slave za pravične je postave, da izbriše iz sveta temne sile vsega zla. — — — — — — da človeku bo življenje v svobodi novo prerojenje, da b ta svet dom vseh ljudi, da bomo sestrem bratje vsi. — — — — — — Albin. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — ŽIVELA ZMAGOSLAVNA, BRATSKA RDEČA ARMADA, KI PODI NEMCE IN UNIČUJE NAJVEČJE SOVRAŽNIKE ČLOVEŠTVA! — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX SLOVENCI, K OROŽJU, DA UNIČIMO RANJENO NEMŠKO ZVER! =Politična vzgoja= Vsi vemo, da politična in borbena zavest ni pri vseh tovariših, ki se pridružijo naši vojski, na enaki stopnji. Ti nimajo pravega ulogleda v preteklost, sedanjost in prihodnost. Prepojeni so s propagando proti Ljudske gospode v bivše Jugoslaviji, dalje okupatorjeve in povrh še belogardistične, ki jo razširjajo razni izdajalci našega naroda, ki sodelujejo na strani okupatorja. Tako stopajo v našo vojsko, katere se bori proti silam barbarskega fašizma in vsem domačim izganjalcem podira stari, gnili red zatiranja in izkoriščanja, gradi nov dom za boljše in srečnejše življenje vseh poštenih in zavednih Slovencev. To gre za največje odločitve, zato se bije neizprosna borba. Hraber in dober borec bo pa le tisti, ki bo prežet s politično zavestjo, ki bo prežet s politično zavestjo, ki bo imel pred seboj jasni cilj, jasno začrtano pot in zavest, proti komu in zakaj se bori. Taki borci, ki bodo prekaljeni in vzgojeni, bodo porok za uspehe naše borbe. Zato moramo dvigniti število političnih ur. Na političnih urah je treba prikazovati naš cilj, ustanovitev, pomen, razvoj OF, razliko med našo in bivšo Jugoslovansko vojsko, govoriti o graditvi naše državnosti, o vodju vseh Jugoslovanskih narodov, Vrhovnemu Komandantu tovarišu Titu. Razkrinkati se mora izdajalsko vlogo, begunske vlade, vse izdajalce našega naroda, ki sodelujejo na strani okupatorja, delo, laži, propagando belo-plavogardistov, ki vrše izdajalsko borbo proti Slovenskemu narodu. Kod dobro zavedne in skrbno pripravljene politične in vzgojne ure bodo rodile zaželjeni uspeh. Pred nami se je začel ustvarjati cilj, katerega mora imeti vsak borec Jugoslovanske Armade. Tomo. =Juriš= Sprema za pokret, je odjeknilo povelje lepega poletnega popoldneva. Zbral se nas je cel bataljon K.Z.O. Radovedno smo gledali, kaj bo. Tovariš komandant nam je pregledal orožje, če je v redu in če bo brezhibno funkcioniralo. Razporedili smo se v kolono in odšli z vodičem proti bližnjim gričem. Korakali smo v nemi tišini, brezslišno, le tu in tam se je pod čevljem borca skotalil kamenček, ali pa je zaškripala podkovana peta. Prispeli smo! Tovariš komandant nas je razporedil v polkrogu po bližnjih skalah v dobre zaklone okoli postojanke. Vsi smo pritajeno čakali, kaj bo, saj smo se nahajali komaj dobrih sto metrov od naših smrtnih sovražnikov. Ostro je odjeknil strel iz Komandantove pištole, tedaj so zaregljali naši breni, zbrojevke in šarci. Vmes so pa kakor za stavo pokale puške, bombe, oglasila sta se tudi naša dva lahka minometa. Tedaj se je oglasil tudi odgovor iz postojanke. Grmelo in treskalo je ko v peklu, toda mi nismo klonili. Še huje smo pritisnili, še z večjo vnemo smo oddajali strel za strelom, da je letel omet in da se je krušilo zidovje postojanke. Tedaj je padlo povelje: "Minerci naprej!" Tu pod ognjem naše čete, krita od sovražnikovih napadov, sta se splazila naša dva hrabra tovariša do zidovja. S seboj sta imela prilično količino plastika. Ko sta opravila svoje delo, sta se splazila proč, nazaj v naše položaje. Težko smo pričakovali, kdaj odjekne tako težko pričakovana eksplozija. Gledali smo razburjeni, vsaka žilica je bila napeta, saj je bil učinek za nas tolike važnosti. Tedaj pa, kot da bi se sprostil demon, so švignili plameni mogočno v zrak in odjeknila je strašna detonacija. Začulo se je vpitje, stok ranjenih in kletev komandanta švabske posade. To nam je bilo v naslado, saj se je vsak spomnil svojega nesrečnega slovenskega naroda, toliko trpinčenega in teptanega od oholih in ponosnih švabov. Vsak se je zavedal, da vrši svojo sveto dolžnost, da je prišel dan obračuna, da plačujemo vsa grozodejstva in vso prelito kri, prelito od onih, ki se nahajajo v postojanki. Zagrmel je mogočen "juriš". Planili smo vsi, ni bilo slabiča med nami, da se ne bi zavedal svoje dolžnosti. Ko smo pridrveli na preplašene ostanke v postojanki, so se ti silni junaki velike Nemčije predali. Zajeli smo 27 vojakov in dva oficirja. Vse ostalo je bilo mrtvo, pokopano v ruševinah. Priborili smo okoli 60 pušk, nekaj strojnic, bacača in težko strojnico. Žalostno so gledali ujetniki v nas partizane, ni jim šlo v trde nemške butice, da je to mogoče. Tudi mi smo opazovali te tipe iz nemških dežel, ki so prišli k nam požigat, ropat, morit in uganjat razna grozodejstva. Toda to jim bo preprečila naša NOV, naša mlada Osvobodilna Vojska, ki se bori z zavestjo, ki ne bo poznala popuščanja v nobenem oziru, dokler ne bo plačan ves račun, zadnja sraga krvi zbrisana s slovenskih tal. Mirko. =Novi svet= v žaru novega sveta so zagorele gore, junaški rod je šel v borbo za pravice svoje — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — življenje, ki ga je skoval, sovražnik narodom sveta, ponižati in poteptati, pravice delovca in kmeta. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — v žaru novega sveta, je vzplamtel pravični svet, ki ne pozna nasilja, zla, vsem svobode prapor plapola. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — Albin. =Veza= Ko sem bila še legalka sem hodila okrog na veze in sestanke. Tako sva šli sestrain jaz lansko Veliko noč pod Storžič na vezo. Že prej sem hotela iti z njo pa nisem nikoli imela časa, ker sem imela kje drugje vezo. Takrat sva bili domenjeni še z eno legalko. Ta se je domenila za kraj in čas veze. Doma sva naredili pakete in se potem odpeljali na dom najine prijateljice. Meni je kakor za stavo takrat nagajalo kolo, da sva bili že precej pozni. Sestra je bila že vsa nervozna in mi je že celo rekla, naj se obrnem in naj grem peš nazaj domov. "Ne, tega pa ne, tudi jaz hočem na vezo, bomo pa malo zamudile", sem ji odgovorila. Kolo smo popravile in je potem zopet šlo. Na dogovorjeno mesto smo prišle seveda prepozno, zato ni bilo nikogar. Pa smo si mislile, bomo že nekoga dobile, da bomo pakete oddale, zato smo šle malo v hrib in iskale. Tako smo hodile okrog že skoro 2 uri. Ob 4. uri smo se pa zopet znašle na mestu, kjer bi morala biti veza. Ravno takrat pa je prišel tovariš, s katerim smo bile dogovorjene. Veza je bila ob 4. uri, prijateljica se je pa preslišala in je rekla ob 2. uri. No na ta način veze nismo zamudile, ampak smo prišle še prezgodaj. Tovariš nas je za to kar malo oštel, češ, da to ni nobena točnost, da se na vezah ne čaka. No potem smo pa še malo čakale. On je odšel v megleni hrib po tovariše. Čez dobro uro se bo pa vrnil, je dejal. Nestrpno smo čakale in posedale okrog. Čez dobro uro smo pa res zagledale moške postave, ki so se odtrgale iz megle, ki je ležala po hribu. Vse tri smo mislile, da so oni, toda med njimi ni bilo našega znanca. In v naše veliko začudenje so imeli vsi v rokah pištole. Takoj me je spreletelo po vsem telesu, če so raztrganci. Na misel so mi prišle besede, ki jih je rekle tovariš, ki je bil na našem terenu, da je pod Storžičem vse osvobojeno in je vse polno partizanov, kadarkoli prideš. Seveda je on mislil na tisto svobodo, ki je, kadar ni Švabov. Čudno se mi je pa le zdelo, kako je to mogoče, da se naenkrat pojavijo pred nami raztrganci. Bili so pa ku pravi partizani. Prvi se nam je približal s pištolo v roki in nas vprašal: "Koga iščete?" Sestra je odgovorila: "Tovariša Miloša, ki je odšel po tovariše. Ali niste vi tisti?" "Katerega Miloša pa, pri nas nimamo nobenega. Ve ste prišle le vohuniti! Gotovo niste same, kje imate druge", je kričal prvi. Zahteval je legitimacije. Meni se je že kar malo zdelo, da jim je mogoče tovariš Miloš naročil, naj nas malo ustrašijo, češ, kaj bomo naredile. Zato nisem hotela pokazati legitimacije. Tudi oni dve sta naredili isto. Nismo vedele, ali naj se smejemo, ali kaj naj naredimo. Zgledalo je vse skupaj smešno, zato se je tudi tovarš pričel smejati, ker se ni mogel več zadržati smeha. Veselo je zaklical "Zdravo!" in nam podal roko. Tudi drugi so nas pozdravili in se smejali. Potem smo posedli in razdelile smo jim pakete. Še ves čas, ko smo sedeli, smo se smejali, seveda na ta račun. Kmalu na to se je vrnil še tovariš Miloš in se je tudi že od daleč smejal na ta račun. Ko se je stemnilo, jih je prišlo iz Storžiča še več in smo skupno odšli v dolino. Domov sva nesli veliko literature. Mislili sva pač, saj naju ne bo srečala švabska patrola. Ampak, kakor nalašč, naju je ustavila že blizu doma. Pokazati sva morali legitimacije in seveda, švabska radovednost, hoteli so vedeti, kaj imava po torbicah. Jaz sem seveda vedela kaj bo, če mi torbico odpre, zato sem hitro pričela govoriti nemško, da sem jih malo premotila. Med tem sva se pomikali po cesti naprej. Tako so naju potem le pustili in sva pozno zvečer prišli srečno prišli domov. Potem je bilo treba narediti še trosilno akcijo, ki pa je tudi uspela, čeprav so hodile po vasi švabske patrole. Olga. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxXXXXXXXXXX ŽIVELA NOV, KI OSVOBAJA JUGOSLOVANSKO DOMOVINO IN MAŠČUJE TRPLJENJE NAŠIH NARODOV V FAŠISTIČNI SUŽNOSTI! — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX ŽIVELO BRATSTVO VSE SLOVANSKIH NARODOV! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — =Pomlad= Prišla je pomad zelena, v življenju novem prerojena, s krvjo junakov prepojena, ko rodila cvetje osvobojenja. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — In to cvetje lepo krasno, ki nam ga spomlad rodi, bo grobove vse krasilo, kjer padli partizan leži. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — Ki življenje dragoceno, je daroval za svobodo, vsako leto v spomladi, na grobu rože mu vse cveto. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — V srcih pa utripajočih, ohranjen bo njegov spomin, ta junak je bil v življenju, svoje zemlje zvest sin. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — Albin. =Pionirčki= V vasi je četa pionirčkov. Ti pionirčki imajo, skoraj se lahko reče, če pogledamo od daleč, prave brostrelke in mitraljeze. Čez dan pridno pomagajo staršem pri delu, zvečer se pa zberejo na določenem mestu in patrolirajo po vasi. Tudi ti naši mali pionirčki so disciplinirani in imajo vse v najlepšem redu. Učijo se razne recitacije, zapojejo tudi lepe partizanske pesmi, saj jih kaj hitro in dobro znajo. Nekega večera, ko so ravno postavljali v vasi svoje zasede in so si za to izbrali najboljše položaje, se je pripeljal v vas avto poln švabov. Ustavil se je v sredi vasi in sicer tik pred zasedo naših malih pionirčkov. Vsak izmed vas, dragi čitatelji, gotovo ve, zakaj prihajajo zadnje čase švabi tako pogosto v naše vasi. Ravno z istim namenom so prišli tudi v to vas, saj veste, lakota je huda. Pri avtomobilu je ostalo le nekaj zelencev, od teh je eden kmalu opazil naše pionirčke, ki so lepo razvrščeni ležali v varnih zaklonih. Malo se jih je gotovo ustrašil, vseeno pa je skočil proti njim. Tik pred zasedo pa je padel, kakor je bil dolg in širok. Ker se oni dobro zavedajo, da so vojska, da so Titovi pionirčki, niso vzeli to švabovo vedenje za zabavo in smeh, ampak so ostali resni, kakor pravi vojaki. Vsi naenkart so zavpili "juriš" in navalili na pred njim ležečega švaba. Dali so mu par gorkih in zahtevali od njega naj se preda. Potem se jih je le rešil. Gotovo je mislil, ko bi iz vsake zasede odnesel tako malo, kakor zda, pa bi že bilo. Marica. =Borba= Kakor plamen sredi noči, razsvetljuje temno noč, naša borba zjedinjuje, junake vse v jeklen obroč. — — — — — — — Ki za resnico in pravico, sklonil se je krog sveta, da tirana vsega sveta, zdaj za vselej pokonča. — — — — — — — Svetu novo bo življenje, zasijalo iz neba, ker po dolgih bo stoletjih, svoboda zlata zmagala. — — — — — — — Albin. =Na vezo= Nekega dne sem se napotila z neko tovarišico na vezo. Dogovorili sva se že preje, kdaj in kje se bova sešli. S seboj sva imeli več stvari za naše borce — partizane. Veseli sva hiteli in se razgovarjali razne stvari. Nenadoma naju je premotilo vpitje. Izza grmovja so se pokazale moške postave in se nam približale. Spreletelo me je. Bili so švabi in belogardisti. Najprvo so naju legitimizirali, potem pa so še preiskovali in našli nek opis. Peljali so naju nazaj do prve hiše in tam izpraševali ljudi, če naju kaj poznajo, in če kaj pomagava banditom. Skušali so naju in zahtevali, naj priznava, da greva na vezo. Ampak bili sva odločni in nisva hoteli priznati niti najmanjše stvari. Rekli so da bodo počakali, ko bova šli nazaj in če bodo kaj dobili, naju bodo zaprli v Beganje. Kmalu za tem pa so nama pa le dovolili, da sva šli dalje. Veseli sva bili in si izmislili, saj nazaj ne bova šli tu, ampak drzgje. Ampak vseeno sva imeli smolo. Naleteli sva na drugo zasedo, ki naju je tudi ustavila in legitimizirala. Teh sva se pa kmalu rešili, rekli sva, da greva k sorodnikom. Tako sva srečno prišli skozi švabske in belogardistične zasede do naših tovarišev - partizanov. Olga. — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — — xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx =Na vezo= čas sedaj se bliža, ko prišla bo tista ura zaželjena, ko svoboda bo pri nas. okupator že odhaja, ker pod nogami se mu zemlja maja! Pa jo rine gor na Koroško stran, ker tukaj ga je biti že sram. Na Koroškem tudi mesta ni več, ker padel je tudi že Beč. Prišla v Slovenijo je Rdeča Armada, pohodila ga bo, kakor strupenega gada. Fašist ostane fašist, budalo ne ve tega, da gre h kraju njegova zalega. Hitler zapledel se je v kljukasti križ, in ne vidi, da Nemčija gre v drobiž. Kaj pa naši vrli fantje "domobranci" kuhajo se na vročem kakor v "loncu žganci". Zaletavajo se iz kota v kot, s čela v potokih jim lije pot. Njihovi komandantje, res zali so fantje, samo škoda ta, da izginili bodo iz sveta. Saj sami so tako hoteli, da glave jim bomo sneli, narodu bomo pa pokazali, kdo so bili tisti, ki so nas izdali. Nikdar več se ne bo povrnil čas, da tiral bi narod in pa nas prokleti bodi ti izdajalc, nič več pri kmetu ne boš kradel "malc". Še enkrat ti prokleta glava pasja, uvidel nisi, da le naša pot je prava, zato se boš žgal na dnu pekla, duša tvoja grešna pa, večno se bo kuhala. Umejc. =O boleznih kože= Mnogo bolezni kože nastane zaradi nečistoče. Opaža se predvsem gnojne hraste, ki so nalezljivega značaja in bolezni povzročane po zajedalcih, med tem največ srbečico in lišaje, nastale zaradi ušivosti in srbečice. Gnojne hraste povzročajo izredno majhne klice, ki se nahajajo v gnoju v obliki grezdastih skupin. Pogoj za nastanek prvega gnojnega izpuščaja je pa ranjena koža. Zadostuje še tako mala rana, da s prostim očesom ni niti vidna. V to rano pridejo povzročitelji gnojnih ran. Nastane mala boleča oteklina, ki se začne takoj na sredi gnojiti. S praskanjem povzroči bolnik v okolici tega vnetja nove male ranice, v katere prenese s prsti iz prve rane povzročitelje novih ran. Na ta način nastanejo rane po vsem telesu. Pripomniti je treba, da nastanek prve in vseh naslednjih hrast pospešuje umazanost in malomarnost v pogledu umivanja in telesne čistoče. Z umivanjem se odstranjujejo s telesne površine bolezenske klice. S tem bolezen močno omejimo, ali celo popolnoma zaustavimo. Na žalost se opaža, da nekateri naši tovariši, čeprav so to redki slučaji polagajo na umivanje in telesno čistočo izredno malo važnosti. Tako zadržanje moramo smatrati za veliko malomarnost, posebno če imajo vodo in milo za umivanje vedno na razpolago. Redki so slučaji, da nastane bolezen, ker ni bilo možnosti za umivanje. S svojim zadržanjem povzročijo sebi bolečine in druge neprijetnosti. Tudi po ozdravljenju jim ostanejo na telesu na mestih, kjer so bile včasih šele po 1—2 letih. Zaradi bolezni morajo ostati po več tednov ali celo mesecev izven službe, s čimer škodujejo celemu osvobodilnemu gibanju. Za ozdravljenje se uporabi mnogo težko dobavljivega zdravilnega materiala, katerega pomanjkanje se potem pokaže lahko pri zdravljenju težkih in velikih poškodb ranjencev. Da se vsemu temu izogne je potrebno vsakodnevno umivanje, in čim več kratno umivanje po celem telesu v redkih prsledkih. Prvo gnojno hrasto, ki se pojavi je potrebno takoj obvezati z obvezo ali z gotovim obližem. S tem se prepreči praskanje v okolici rane in prenašanje bolezenskih klic na druga mesta telesa. Srbečico povzroči mali, s prostim očesom neviden, ušem podoben zajedalec, ki se rad pojavi v umazanem telesnem ali posteljnem perilu. Zarije se v kožo tik pod površino in se zajeda v koži vedno dalje. Za seboj pa pušča svoje odpadke. Napadena mesta kože izredno srbijo. Povzročitelj bolezni se hitro množi in zavzema vedno večjo površino kože. Zaradi praskanja nastanejo na površini kože večje in manjše rane, ki se lahko okužijo. Tako nastanejo iz njih zgoraj opisane hraste, gnojni čiri/turi/ali pa obsežni suhi ali mokri lišaji. Bolezen je potrebno začeti čimprej zdraviti. S pravočasnim zdravljenjem preprečimo bolezni kože, ki nastanejo kot posledica srbečice. Po ozdravljenju se mora telesno in posteljno perilo prekuhati. Kot posledica močne ušivosti se večkrat opazijo mokri ali suhi, manjši ali večji lišaji, gnojne hraste in gnojni turi. Nastanejo zaradi srbenja in praskanja. Zato je treba ušivost z menjanjem perila čim bolj zatirati. S tem se obvarujemo tudi pred drugo, težko in skoro vedno neozdravljivo boleznijo, ki jo prenašajo uši od bolnika na zdravega človeka, pred pegavim tifusom. xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx NAPREJ V POSLEDNJI JURIŠ — SKUPAJ Z BRATSKO RDEČO ARMADO! NAŠO VOJSKO ČAKAJO VELIKE NALOGE. PODPRIMO JO V NJENEM VELIKEM PRIZADEVANJU! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX ŽIVEL VRHOVNI KOMANDANT RA, ZMAGOVALEC NAD HITLERJEM, GENERALNI MARŠAL STALIN! XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX XXXXXXXXXXXXX ŽIVELA ZMAGOSLAVNA, NEPREMAGLJIVA RA! !!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! =Ali že veste= ... da bodo domobranci s kljuko Rupnikom na čelu napovedali vojno Nemčiji. ...da išče naša tovarišica Milka, po poklicu kuharica, popra za odganjanje "krščenih ščurkov". ... da je postal "Vužnk" nadušljiv zaradi preobilnega kajenja. Tovarišica Milka išče zdravilo v obliki smodnika. ... da je tovarišica Francka zbolela za boleznijo "želja po Primorski", tega jo je ozdravil tovariš namestnik. ... da imata po izpovedi tovariša Toneta Milenko in Božo, podobno hojo, kot nekdaj Florjan in Joža iz Ljubnega, ki sta prodajala lonce. Manjka jima samo še "činkot in roba". ... da smo pred kratkim sprejeli v svojo sredino padalce, ki se razlikujejo od padobrancev v tem, da so skakali brez padal. ... da bo tovariš Tone nastopil po vojni službo advokata, ker ima posebni dar govora. Prične vedno z govorom: "Smrt fašistom fejst gre" — jenja pa z "mat kurjo". ... da se je sončil tovariš Lojze, ker mu je pa zmanjkalo kreme, se je obrnil do tovarišice Milke, seveda mu je postregla in mu dala kremo za ozebline. Ta jo je uporabil, učinek pa ostane konsperativen. ... da bi se tovarišica Olga rada naučila na citre, pa ji ne gredo v glavo note. ... da je pomlad tu, zato so brke tovariša komandirja Poldeta sedaj v najlepšem cvetju. Zato se išče učiteljico, ker bodo brke v kratkem rodile sadove. 3lme2jhjyzh0lda7pv0d64co7ldxd40