Objave: Miran Hladnik

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikiverza</sitename>
    <dbname>slwikiversity</dbname>
    <base>https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.3</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikiverza</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiverzi</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Objave: Miran Hladnik</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1085</id>
    <revision>
      <id>84993</id>
      <parentid>84957</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T19:27:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* 2026 */</comment>
      <origin>84993</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33464" sha1="7kjx0vbq3f61n5zabsc4uz65w51u9gq" xml:space="preserve">*'''[http://slov.si/mh/hlad_bib.html Celotna bibliografija s povezavami na tekste]''' (tja do 2016)
*[[commons:Special:CentralAuth/Hladnikm|Objave oz. urejanja na Wikimedijinih portalih]]
*[[:s:Miran Hladnik|Grafomanije na Wikiviru]]

__NOTOC__

==Objave in predobjave na Wikiverzi, Slovlitu in še kje (nekako od 2017)==

*[[Kako rešiti civilizacijo]] (seznam povezav)
*[[Komentarji k fotografijam]]
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Okrožnice|Okrožnice ob popisovanju partizanskih spomenikov]]

===2026===
* [[Goran Lavrenčak]]. Nekrolog, maja 2026
* [[Boris Paternu in jaz|Najina razpotja]], simpozij na SAZU 3. junija 2026
* [[Oddaljeno branje]] za UNG 21. maja 2026, 13.00-15.15 Uni Nova Gorica 
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Spominska soba na Vodiški planini|Spominska soba na Vodiški planini]] za SB junija 2026
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Partizanstvo.si in Wikipedija|Partizanstvo.si in Wikipedija]]. SB maja 2026
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Partizanstvo.si in Sistory|artizanstvo.si in Sistory]]. SB aprila 2026
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Spomeniki na OpenStreetMap|Spomeniki na OpenStreetMap]]SB marca 2026
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Sprehod po zemljevidu Partizanstvo.si|Sprehod po zemljevidu Partizanstvo.si]]. SB januar 2026
* [[Ti nageljni, ta rožmarin …, pesnica Vida Jeraj]]. Gorjanska kronika
* [[Dežela krajnska nima lepšga kraja]]. Gorjanska kronika
* [[Alojz Vidic, Grilov ata]]. Za govor na pogrebu 25. 4. 2026 na Srednji Dobravi 
* [[Wikipedijska delavnica]] za ZB na ZRC SAZU (Novi trg 1) ob 9.00
* Informacijska tabla za Grobišče talcev v Dragi (skupaj z Vlasto Felc)
* Informacijska tabla za Grobišče talcev v Begunjah (skupaj z Vlasto Felc)
* [[:w:Draga, Begunje na Gorenjskem|Draga, Begunje na Gorenjskem]] (skupaj z Vlasto Felc)
* [[:w:Grobišče talcev, Begunje|Grobišče talcev, Begunje]] (skupaj z Vlasto Felc). Wikipedija
* [[Spomenik 19 padlim v Temnici]] na Krasu, 21. 3. 2026
* [[O partizanski spomenikih za novinarko Nino Cijan|O partizanski spomenikih za oddajo Oh ta leta, TV SLO]], [https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175217157 Zakaj (še) praznujemo.] Oh, ta leta (ur. Helena Pirc in Nina Cijan), TV SLO 27. aprila 2026
* [[Pokopani na grobišču talcev v Dragi]]. Wikiverza (skupaj z Vlasto Felc)
* [[Pokopani na grobišču talcev v Begunjah]]. Wikiverza  (skupaj z Vlasto Felc)
* [https://slov.si/mh/grobisce_borcev_nob_v_radovljici_infotabla.pdf Informacijska tabla za Grobišče borcev NOB v Radovljici, ena od zgodnejših variant] (Vlasta Felc in Miran Hladnik)
* [[Spominska soba na Vodiški planini]]. Wikiverza
* [[Ob izidu zbornika bohinjskih partizanskih spomenikov]] 5. febr. 2026
* [[V Žirovnici o Prešernu in Finžgarju]] za Društvo medkulturnega dialoga 8. febr. 2026
* [[Rušenje spomenikov]], okrogla miza v Cekinovem gradu 29. 1. 2026

===2025===
* [[:w:Jelovica#Jelovica med drugo svetovno vojno|Jelovica med drugo svetovno vojno]]. Wikipedija
* [[Padli na Jelovici]]. Wikiverza
* [[:w:Grobišče borcev NOB, Radovljica|Grobišče borcev NOB, Radovljica]]. Wikipedija
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Kako se sprehajamo po zemljevidu Partizanstvo.si|Kako se sprehajamo po zemljevidu Partizanstvo.si]] za SB
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Žagarjevi otroci|Žagarjevi otroci]] za SB
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Narodni heroj Stane Žagar|Narodni heroj Stane Žagar]] za SB
* [[Mirko Osolnik]], žalna seja na FF 11. nov. 2025
* [[Zadravčevih 100 let]], referat na SAZU 22. okt. 2025
* [[Patizanstvo.si za Mladino]] 17. okt. 2025
* [[Trije Jenki]], okrogla miza 18. okt. 2025
* [[Visočica]], članek za PV 
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Partizanstvo.si: Novo domovanje partizanskih spomenikov na zemljevidu|Partizanstvo.si: Novo domovanje partizanskih spomenikov na zemljevidu]], ''Svobodna beseda'' avgusta 2025
* [[Dragi Franček]]: Pisma službenih kolegov Francu Zadravcu
* [[Lipniška planina]] (nagovor 6. julija 2025)
* [[Kroparski partizanski spomeniki]] (predavanje 5. julija 2025)
* [[Dva svežnja pisem Bratka Krefta]]: Mariji Žagar (16 pisem) in Francu Zadravcu (5 pisem)
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Spomenik v Moskvi|Spomenik v Moskvi]] za SB po predlogi Gorazda Stopinška
* [[Dragi Vladimir]]: Za knjigo Vlada Habjana ''Na samotnih poteh: Peš čez Karnijce in skozi življenje'', UMco, 2025
* [[Ob 130-letnici Planinskega vestnika]]
* [[Davovec]]. SB avgusta 2025
* [[Ki utopi vse skrbi]]: O prvih slovenskih literarnih alternativnih svetovih. Slovanska knjižnica 6. maja 2025
* [[Nikoli več]]? Govor na Kokrici 27. aprila 2025
* [[Pogovor z Marijo Stanonik o narečni književnosti]]. Visoko 3. aprila 2025
* [[Partizanski spomeniki za FDV|Kultura spominjanja]]. FDV 24. marca 2025
* [[Dobrave na spletu]]. KS Dobrave 21. 2. 2025
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Med Kropo in Vodiško planino|Med Kropo in Vodiško planino]]. SB maj
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Pisatelji v NOB|Pisatelji v NOB]]. SB april
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Begunjski spomeniki|Begunjski spomeniki]]. SB marec
* [[Slovenci nekaj damo na literaturo]]. Članek ob 8.februarju za Računalniški muzej
* [[Ideje za razstavo slovenske občanske znanosti]]
* [https://dhhumanist.org/volume/38/297/ Humanist 38.297: on the ethics of public &amp; private discussion.] Humanist Discussion Group 2.jan. 2024

===2024===

* [[Ah ta leta]], TV SLO
* [[Begunje 1. novembra 2024]] (govor)
* [[Dobrava 24. 10. 2024]], prebrala Irena Rahotina
* [[Pionirska leta]], razmislek ob srečanju v Računalniškem muzeju 1. okt. 2024
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Partizanski spomeniki v vojašnicah]], za SB
* [[Korespondenca Miran Hladnik–Alumniportal Deutschland]]
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Spopad na Lipniški planini]]
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Spopad na Mošenjski planini]]
* [https://www.dhhumanist.org/volume/38/115/ Home needed for citizen-science mapping project]. Humanist Discussion Group 27. 8. 2024.
* [[:w:Iztok Belehar|Iztok Belehar]]. Wikipedija.
* [[Povezava med Wikiverzo, Wikipedijo in Wikivirom]], pa še Wikiknjige in Wikivoyage; Wikipodatke in Wikimedijino Zbirko puščam ob strani. Srečanje wikipedistov  v Radovljici 15. 6. 2024
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Po Slovenskih goricah]]
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Spotikavci]]
* [[Nastajanje slovenske kriminalke]]. Slovanska knjižnica 7. 5. 2024 | [https://slov.si/mh/nastajanje_kriminalke.pptx pptx]
* [[Ob dnevu upora proti okupatorju]]. Sokolski dom Škofja Loka 25. 4. 2024 ob 17.00
* [[Ob 8000 partizanskih spomenikih na Geopediji]]. Intervju za ''Svobodno besedo'' marec 2024
* Domen Rob: [[Intervju za revijo Besedoholik]]. ''Besedoholik''
* [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]]. Predobjava članka za JiS

===2023===

* [https://wuw.pl/data/include/cms//Starcie_narracji_Suler_Galos_J_Cmiel_Bazant_M_Bilinska_Brynk_J_red_2023.pdf Baza słoweńskich pomników partyzantów na Geopedii.] ''Starcie narracji: Studia o słoweńskiej pamięci zbiorowej''. Ur. Jasmina Šuler Galos, Marta Cmiel-Bażant, Joanna Bilińska-Brynk. Varšava: Wydawnictwa Uniwersytetu Warszawskiego, 2023. 145&amp;ndash;158.
* [[Pod svobodnim evropskim soncem]]? Predobjava prispevka za Gledališki list
* [[O trivialni literaturi v slabi uri]]. FF, # 2, ob 12.50
* [[Ustavimo rušenje javnega zdravstva]], osebno pismo 7. nov. 2023
* [[Slovenščina v znanosti ali zunaj nje]]. Dialogi, 26. 10. 2023 ob 18.00, Xcenter, Delpinova ulica 20, Nova Gorica
* [[Občansko raziskovanje na pohodu]]. Prispevek za blog SAZU
* [[Vse vojne prinašajo smrt]]. Govor na Občinski proslavi ob dnevu spomina na 80-letnico umika okupatorja iz Žirov, dvorana Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Žiri, sobota 21. oktobra ob 18.00
* [[Partizanski spomeniki na Geopediji za Retrofest]]: Okrogla miza SPOMIN IN POZABA V BRONU, KAMNU IN BETONU 18. oktobra 2023 ob 14.30 v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani | [https://www.youtube.com/watch?v=90w2VoluPyk&amp;list=PLM1_cxrfZVDbmBZTTTXXscj-wsgE0FOPQ&amp;index=6 video, začetek približno na 1:05]
*[[Bohinjski partizanski spomeniki]]. Govor za proslavo ob obletnici smrti prvega bohinjskega talca, Polje 13. 8. 2023 
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Partizanski duhovniki|Partizanski duhovniki]], za Svobodno besedo avgusta 2023 
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Partizanska plošča na vrhu Triglava|Partizanska plošča na vrhu Triglava]], za Svobodno besedo julija 2023
*[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008095.html Smrt humanistike.] Slovlit 20. junija 2023.
*[[Stanko Klinar]], za žalno sejo na FF 9. maja
*Ob novi redakciji Vandotovega Kekca nad samotnim breznom (za spremno besedo glej [[Kekec nad samotnim breznom]]) 
**[[Junak ali parodija junaka]]? (Spraševala je Eva Ule.)
**[[Zamenjati samo posamezne besede ali celotno besedilo]]? (Za ''Delo''.)
*[[Na špagi s Stankom Klinarjem]], za PV
*[[Wikiji v razredu]] (od učilnice na Wikiverzi do korigiranja leposlovne klasike na Wikiviru). Novejši tokovi v slovenistiki, 14. aprila 2023 11.00 do 13.15, didaktična učilnica FF
*Kaj objavlja Slovlit. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008018.html Re: Slike, Slovlit 4. 4. 2023]
*[[Na spletu živel sam boš večno]] ali Slovenska književnost in digitalni svetovi. Za SSJLK
*[[ChatGPT]], [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007987.html Slovlit 3. marca 2023,] [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007999.html Slovlit 16. marca 2023]
*[[Ema Bovary in Agata Ema Schwarzkobler]]. Slovlit 9. 3. 2023
*[[Razpisi za delovna mesta na UL]]
*[[Smrekarjeva karikatura Ivana Tavčarja]]

===2022===

*[[Partizanskospomeniški memo]]
*Klara Širovnik: Miran Hladnik: Ivan Tavčar je v leposlovju pomirjal socialne napetosti, nacionalno pa bil 'deklica za vse'. ''Večer'' 22. 12. 2022 [https://slov.si/mh/tavcar1.pdf pdf1] in [https://slov.si/mh/tavcar2.pdf pdf2]
*[[Izzivi občanskega raziskovanja]]: Predstavitev zbornika v Žireh 20. dec.
*[[Od etike k etiketi]]: Kritične pripombe na Etični kodeks Filozofske fakultete UL, Slovlit 12. decembra 
*[[Golob vs. Bobnar]], 11. decembra
*[[Poljanska vstaja]], Vinharje 10. decembra
*[[Miha Naglič]]. Žiri 24. novembra ob 17.00
*Dvoje citatov
**Igor Bratož: [https://www.delo.si/kultura/razno/kdo-bo-tuja-podjetja-prisilil-uporabljati-slovenscino/ Kdo bo tuja podjetja prisilil uporabljati slovenščino?] ''Delo'' 31. 10. 2022. 
**Asta Vrečko: [https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-zapisovanje-slovenskega-besedja-je-bil-akt-poguma-in-odlocnosti/645485 Zapisovanje slovenskega besedja je bil akt poguma in odločnosti]. MMC RTV SLO 31. okt. 2022.
*[[Spominska slovesnost na Srednji Dobravi pri Kropi]] za GG
*[[Balantič na partizanskih grobovih]] za SB
*[https://www.youtube.com/watch?v=4IqsuJydGJc Miran Hladnik - Miran Hladnik - &quot;... dvom v relevantnost Wikipedije postopoma izginja ...&quot;] Spraševal in snemal je Bojan Balkovec. Središče za javno zgodovino FF UL. Youtube okt. 2022
*[[Brezmejnost]], pomisel ob prejemu častnega članstva Slavističnega društva Slovenije 31. sept. 2022
*[[Rusofobija]], [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007814.html Slovlit 17. sept. 2022]
*[[Komercializacija raziskovanja]], [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007807.html Slovlit 9. sept.,] pismo rektorju UL 
*[[Datum Jarčeve smrti]], Slovlit 27. avgusta 2022 
*[https://www.youtube.com/watch?v=CnRHebiL-dw Miran Hladnik - Projekt Partizanski spomeniki na Geopediji in Wikiverzi.] Spraševal in snemal je Bojan Balkovec. Središče za javno zgodovino FF UL. Youtube 25. 7. 2022
*[[Prevedeni zgodovinski romani]], predobjava članka za prevajalski zbornik, [https://slov.si/mh/prevedeni_zgodovinski_romani.pptx pptx]
*[[Tržič leta 1942]], govor ob odkritju razstave v Tržiču 4. 7. 2022
*[[NOB v kroparskem muzeju]]
*[[Seznam Plečnikovih spomenikov]]
*[[O domoljubju]], replika na Slovlitu 
*[[Kekec nad samotnim breznom]], spremna beseda
*[[Wikiji na univerzi]] ali Vključevanje Wikipedije v študijsko delo, INOVUP 20. april 2022 
*[[O spolnih razlikah]]
*[[Wikiji v šoli]]
*[[Ludizem]] ali Kako pametno je urejen ta svet
*[[Wikivirovo berilo]], predobjava za zbornik SSJLK 
*[[Kako se je Zoran loteval reči|Kako se je Zoran loteval rečí]] 
*[[Enakost : enakopravnost]], Slovlit 31. 1. 2022
*[[Wikimedija in lokalno raziskovanje]] (koncept članka za žirovski zbornik, skupaj z Jernejem Polajnarjem)
*[[V javno last]], Slovlit 14. jan. 2022

===2021===

* [[Ob 70-letnici prvega Kekčevega filma]] (za radio in za TV)
* [https://slov.si/mh/slovlit.pptx O Slovlitu] pri Lingvističnem krožku 25. oktobra, prosojnice
* [[Okrogla miza o interpretaciji]], FF 30. septembra
* [[Urškin Jožek]] (recenzija knjige ''Josip Jurčič (1844–1881): Pripovednik svojega in našega časa'')
* [[Ob 140-letnici Jurčičeve smrti|Zgodovinski romanopisec Josip Jurčič: Ob 140-letnici njegove smrti]] (skupaj z Urško Perenič)
*[[Cukrarna v slovenski književnosti]], izjava za TV 17. sept. 
*Triglavska saga
**[[Komentarji k fotografijam#Stran 418 Vodnik na Triglavu, 22. avgusta 2021|Vodnik na Triglavu 22. avgusta 2021]]
**[[Komentarji k fotografijam#Zarota pod Triglavom|Zarota pod Triglavom]]
**[[Komentarji k fotografijam#Tretje nadaljevanje temačne zgodbe iz Zlatorogovega kraljestva: Odgovori na novinarska vprašanja|Tretje nadaljevanje temačne zgodbe iz Zlatorogovega kraljestva: Odgovori na novinarska vprašanja]]
**[[Komentarji k fotografijam#Prva zastranitev: Domoljubje ni zločin|Domoljubje ni zločin]]
**[https://www.mladina.si/210037/kriticna-misel-se-ne-bi-smela-obsojati-le-zato-ker-ni-skladna-z-nazori-trenutne-politicne-garnitur/ »Kritična misel se ne bi smela obsojati le zato, ker ni skladna z nazori trenutne politične garniture«: Pismo podpore red. prof. dr. Miranu Hladniku. ''Mladina'' 28. 8. 2021]
* [[:w:Anton Jež|Anton Jež]], Wikipedija
* [[Motiviranje študentov za lokalne raziskave]], prispevek za žirovski zbornik
* [[Otok in Struga]], spremna beseda za ponatis Tavčarjeve novelete
* [[Skrivnost kabineta 209 b]]
* [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji 2021]]
* [[:w:Narativ|Narativ]]. Wikipedija
* [[:w:Pripoved (razločitev)|Pripoved (razločitev)]]. Wikipedija
* [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007410.html Re: Z Jankom Kosom.] Slovlit 24. junija
* [[Primerjava prevodov]] 
* Tomo Virk, literarni zgodovinar in alpinist. Za ''Planinski vestniK'' skupaj z Alešem Bjelčevičem
* [[O Jurčiču v njegovem letu]]; za film o Jurčiču 10. junija
* [[Še o fakultetnem spletu]]; iz e-pošte 9. junija 
* [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje]]. Wikipedija
* [[:w:Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB|Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]]. Wikipedija
*[[Anica Černej, ob obletnici njene smrti 3. maja 1944]], Slovlit 3. maja
*[[Književnost in OF]], Slovlit 27. aprila
*Aleksandra Dežman: [https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174771456?s=tv Spomin na upor.] Tednik TV SLO 26. 4. 2021. MMC RTV
*[[:w:Alba Hintner|Alba Hintner]]. Wikipedija
*[[:w:Žiga Laykauf|Žiga Laykauf]]. Wikipedija
*[[Wikidelavnica za bibliotekarje 2021]] 6. aprila ob 8.50 (Zoom)
*[[Jurčič in sodobniki]]: Kulturomična miniatura (predobjava članka)
*[[Fakultetni splet]] (kritična pripomba)
*[[Wikivir 2021]] (poročilo)
*Perspektive humanistike in slovenistična literarna veda. Skupaj z Urško Perenič. ''Zbornik ob stoletnici FF UL'' (2021). 233&amp;ndash;41 ([[Perspektive humanistike in slovenistična literarna veda|predobjava]])
*[[Wikidelavnica za umetnostne zgodovinarje]], FF 12. marca 2021 ob 10.30, [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom]
*[[O Ivanu Tavčarju ob 200-letnici kongresa svete alianse v Ljubljani]], odgovori na vprašanja Erike Marolt na pogovoru v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani 2. marca 2021 [https://www.facebook.com/Slovanska.knjiznica/videos/3698904376830154/ videoposnetek] 
*Milica Prešeren: Tipično slovenski Martin Krpan. TV SLO 1 sreda 17. 2. 2021 ob 17.25. [https://www.rtvslo.si/kultura/martin-krpan-pred-in-za-kamero/569806 Martin Krpan pred in za kamero. MMC RTV 17. 2. 2021]
*[[Citiranje in reproduciranje umetnin]]. Slovlit 5. feb. 2021
*[[Ob 150-letnici Finžgarjevega rojstva]]. Veronika Gnezda: [https://val202.rtvslo.si/2021/01/kulturnice-391/ Človek, ki je ljudi med sabo spravljal, ne ločeval. Val 202 8. februarja 2021, 14.45]
*[[Wikipedijski memo]]
* Nejc Furlan. [https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnikov-izbor/174746881 20 let Wikipedije in pomen informacij. Sobotni dnevnikov izbor]. TV Slovenija 1. 16. januar 2020
*[https://val202.rtvslo.si/2021/01/odbita-do-bita-191/ Ob 20. obletnici Wikipedije za Val 202]
*[[:w:Miran Rems|Miran Rems]]. Wikipedija

===2020===

*[[O Habjanovem Tipanju]], spremna beseda
*[[Nekam pozno solsticijsko voščilo]]
*[[Wikipedija in jaz]]. Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost 28. 12. 2000, ob 20-letnici Wikipedije
*Jaro Komac (1924&amp;ndash;2020). [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007196.html Slovlit 1. dec. 2020]
*[[IKT pri urah slovenščine]]. Novejši tokovi v slovenistiki: delavnica na FF 27. novembra 2020, 13.15‒14.45
*[[Orožje in javna blaginja]] 21. novembra 2020
*Ožje in širše dobro. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007185.html Slovlit 21. nov. 2020]
*Re: [[Evangelij za moralizatorje]]: [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007157.html Slovlit 20. okt. 2020], e-pošta 25. maja 2021 in 30. maja 2021 (o odstranitvi ženskega akta Jiřija Bezlaja iz avle Filozofske fakultete)
*[[Kvantitativna literarna veda in interpretacija]] (slovenska predloga članka v hrvaščini za revijo ''Umjetnost riječi'')
*[[Ob 160-letnici Slovenskih večernic]], za ''Koledar Mohorjeve družbe''
*[[O izdajstvu]], 5. 8. 2020, Dom pod Storžičem
*[[O Črtomiru Šinkovcu]], video za proslavo v Idriji 4. 7. 2020 
*[[:w:Grad Kamen (Adergas)|Grad Kamen (Adergas)]]. Wikipedija
*[[Ob Pretnarjevem priznanju]]
*[[Razkuževanje FF]] e-pismo sodelavcem na FF 13. maj 2020
*[[Zdravljica v evropski kulturni dediščini]], za ''Gorenjski glas''
*[[Kranjski literati v enciklopedijah]], za ''Kranjski zbornik''
*[[O (možnosti) prepovedi snemanja predavanj na FF]]
*[https://www.slov.si/predavanja-na-spletu/ Predavanja na spletu,] zapis 16. 3. 2020 na oddelčnem spletu
*[[Pettisočemu partizanskemu obeležju nasproti]], za ''Svobodno besedo''
*[[Komu se trebuhi rede]]? za ''Mladino'' 11. 2. 2020
*[[:w:Tine Tomazin|Tine Tomazin]]. Wikipedija
*[[Ponočnjak]], Slovlit 9. 2. 2020
*[[Farška potuhnjenost]], Slovlit 7. 2. 2020
*[[Izbrisani duhovniki]], ''Mladina''

===2019===

*[[Indexing problems with non_Latin scripts]], Humanist Discussion Group 12. dec. 2019.
*[[Peter Scherber 80 let]], z Urško Perenič za SR
*[[Karl May v Dobrni]]
*[[Previjalni mizi]] 13. nov. 2019 (e-pošta sodelavcem na FF)
*[[Litija-Čatež]]
*[[Simon Jenko 2019]], Podreča 20. 10. 2019
*[[Dragi Stefanija, 1933&amp;ndash;2019]], FF 9. 10. 2019
*[[O svobodi, enakosti in bratstvu]], Radovljica 6. 9. 2019
*[[Pavel Knobl]]
*[[Literarische Zweisprachigkeit im slowenischen Teil der Habsburger Monarchie]], slovenska predloga za članek: [[Slovensko-nemška literarna dvojezičnost]] (2020). [https://slov.si/mh/dvojezicnost.pptx pptx]
*[[Lobnica]] 16. 6. 2019
*[[Boj za slovenscino]], ob odprtju razstave o vstopu slovenščine v digitalni svet, FF 21. 5. 2019
*[[Perspektive slovenistike]], pogovor na FF 24. aprila 2019
*[[Dušan Škodič: Smeh z gora]], spremna beseda
*[https://www.24ur.com/novice/slovenija/otroci-kekca-ne-dozivljajo-vec-kot-pastirja-v-gorah-ampak-le-se-kot-junaka.html 'Otroci Kekca ne doživljajo več kot pastirja v gorah, ampak le še kot junaka'.] 24ur.com.
*Marjana Ahačič: [http://www.gorenjskiglas.si/article/20190216/C/190219873/1039/kekec-je-star-sto-let Kekec je star sto let.] ''Gorenjski glas'' 16. 2. 2019.
*[[:w:Viktor Žakelj|Viktor Žakelj]]. Wikipedija
*[[:w:Andrej Bohinc (uradnik)|Andrej Bohinc (uradnik)]]. Wikipedija

===2018===

*[[:w:Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]]. wikipedija
*[https://centerslo.si/wp-content/uploads/2018/11/Obdobja-37_Hladnik.pdf Kolportažni roman na Slovenskem]. ''Starejši mediji slovenske književnosti: Rokopisi in tiski.'' 203-209 (Obdobja, 37)
*[[Zakaj popisujem partizanske spomenike]]. Predobjava prispevka v zborniku ''Otoki spomina / Gedenkinseln''. Ur. Andrej Mohar. Celovec: Drava, 2018. Gl. tudi [https://otoki.partizani.at/index.php/spominska-kultura spletno varianto knjige.]
*[[Zakaj se spominjamo]], Stražišče 25. 10. 2018
*[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006453.html Skupnost brez obraza.] Slovlit 2. okt. 2018. (O GDPR-ju)
*[[Preimenovanje osnovne šole v Lipnici]]?
*[[Šola v wikijih]], prispevek za konferenco v Portorožu 28. sept. 2018
*[[:m:CEE/Newsletter/October 2018/Contents/Slovenia report|CEE Newsletter Slovenia report]], poročilo o Wikimedijini konferenci v Lvovu, 21. okt.
*[[:w:Victor von Falk|Victor von Falk]]. Wikipedija
*[[:w:Franc Kosel|Franc Kosel]]. Wikipedija
*[[:w:Kolportaža|Kolportaža]]. Wikipedija
*[https://www.ludliteratura.si/esej-kolumna/emancipacija-slovenske-zanrske-literature/ Emancipacija slovenske žanrske literature.] LUD Literatura 7. 3. 2018
*[[Prepoved nacističnih simbolov]], prispevek na okrogli mizi v Kranju 17. aprila 2018
*[[Besnica 21. 3. 2018]]
*[[Prešeren 2018]]
*[[Triglavske partizanske plošče]]
*[[:w:partizanski spomenik|Partizanski spomenik]]. Wikipedija

===2017===

*[[:w:Trubarjevo priznanje|Trubarjevo priznanje]]. Wikipedija
*[[Trubarjevo priznanje]]. Wikiverza
*[[Požig vasi Gozd]]
*[http://slov.si/mh/zapletzdiplomami.html Zaplet z diplomami]
*[[Rokopisi na Wikimedijinih spletiščih]]
*[[Lov za partizanskimi spomeniki]]
*[[Poslanstvo Filozofske fakultete]], pravzaprav poslanstvo univerze v celoti
*[[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji]]
*[[Od branja k pisanju]] | [http://slov.si/mh/od_branja_k_pisanju.pptx pptx]
*[[Ne vozi, ko piješ]]
*[[Ob Prešernu]] 8. febr.
*[[Novo od Prešerna]] (za zbornik ob 10. obletnici slovenistike v Budimpešti)
*[[:w:Fedora Ferluga Petronio|Fedora Ferluga Petronio]]. Wikipedija
*[[:w:Kajuhova nagrada|Kajuhova nagrada]]. Wikipedija

===2016===

*[[Planinsko leposlovje]] (predobjava članka za PV)
*[[Wikiji v izobraževanju]]: Po desetih letih izkušenj. Z Jernejem Polajnarjem
*[[Obdobja 2016]] (na začetku in ob koncu simpozija)
*[[Errata in dopolnila k člankoma Zgodbe Prešernovih rokopisov in Nova prešerniana]] SR 64/3 (2016)
*[[Za Frančkom]], nagovor na žalni seji na FF 21. sept. 2016
*[[Jakob Alešovec]] (1842&amp;ndash;1901)
*[[Gregor Kocijan (1933&amp;ndash;2016)]]
*[[Franc Zadravec (1925&amp;ndash;2016)]]
*[[Najdbi Prešernovih rokopisov]] (3. julija 2016)
*[[:w:sl:Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2016-06-07#Spremembe zakona o kulturni dediščini|Spremembe zakona o kulturni dediščini]] (diskusija, Wikipedija: Pod lipo, 2015&amp;ndash;2016)
*[[Etični kodeks raziskovalcev]]: Zakaj ga nisem podpisal (dec. 2015&amp;ndash;marec 2016).
*[[O slovenski planinski literaturi]]. Intervju za spremno besedo knjige duhovnika in planinca Franca Setničarja; spraševal je Jernej Šček. 14. marca 2016.
*[[Zastave, grbi, himne]]. Izjava za ''Nedeljski dnevnik'' marca 2015.
*[[Josip Lavtižar in Križe]]. Predstavitev ponatisa povesti ''[[:s:sl:Junaška doba Slovencev|Junaška doba Slovencev]]'' v Kulturnem domu Križe za slovenski kulturni praznik.
*[[:w:Zoran Božič|Zoran Božič]]. Wikipedija
*[[Jezik v znanosti]]. Iz predhodnih objav strnjena stališča o slovenščini v znanosti.
*[[Najin Gradnik]]. Predobjava članka za tematsko številko ''JiS'' o [[:w:sl:Tone Pretnar|Tonetu Pretnarju]] (1945&amp;ndash;1992); napisano za desetletnico smrti 2002.
*[[Ob obletnici smrti Staneta Žagarja]], OŠ Lipnica 2016

===2015===

* [[Poklon Vladimirju Kavčiču]]. Žiri 15. dec.
* [[44. člen]] Zakona o varstvu kulturne dediščine ali Dediščinarji proti javnemu interesu. Za ''Umetnostno kroniko'' 49 (2015).
* [[dLib in slovenska književnost]]. Posvetovanje ob 10-letnici dLiba, Mestni muzej v Ljubljani, 2. dec.
* [[Slovenski jezik v znanosti]]. Okrogla miza v Mariboru 24. nov.
* [[Omejevanje dostopa do avtorskih del]]. ''Dnevnik'' 30. nov.
* [[Znanstveno vrednotenje slovenistike]]. Koncept uvodnika za SR.
* [[O grobarjih znanstvene slovenščine]]
* [[Kam slovenistika]]?
* [[O učbenikih]]. Predobjava članka za ''JiS''.
* [[Nevarni samim sebi]]: O domačem vrednotenju slovenistike (2015)
* [[Informativni dan 2015]]
*[[:w:sl:božična zgodba|Božična zgodba]]. Wikipedija
*[[:w:Jože Hladnik|Jože Hladnik]]. Wikipedija
*[[O Wikipediji]]. Odgovori na vprašanja Vesne Humar za ''Primorske novice'' 25. 3. 2015.
*[[Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni]] (2015)
* [[Spregledani avtorji]]. Odgovori na vprašanja Igorja Bratoža za ''Delo'' 20. junija 2015.
* [[Štiri desetletja z Janezom Zorom]]. Komentar fotografij za žalno sejo ob smrti 13. jan. 2015.

===2014===
*[[Phyllis Creme in Mary R. Lea. Kako pisati na univerzi]] (ocena strokovne knjige, feb. 2014)
*[[Identitetno mišljenje]]. Prispevek za večerni pogovor TI SI z Ireno Novak Popov in Goranom Vojnovićem, moderirala Vesna Mikolič, Koper, petek 14. februarja 2014 ob 18. uri v konferenčni dvorani Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, Čevljarska ulica 22, Koper. 
*[[Med dnevnikom in zgodbo]] [Vladimir Habjan. ''Živeti z gorami''. Ljubljana: PZS, 2013. 215 str.] ''Planinski vestnik'' 114/4. 68&amp;ndash;69. 
*[[Oviralci prostega dostopa]], [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/OviralciOA.pptx pptx], 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. aprila 2014.
*[[Popravljalci sveta]], [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Popravljalcisveta.pptx pptx], [https://www.youtube.com/watch?v=oEBH_peRlXQ&amp;list=PLsRNoUx8w3rNQPOenuWYKN2dCVzyzhPf0 Youtube.] Zgodil se je učitelj. TEDxParkTivoliED, hotel Slon, Ljubljana 3. aprila 2014.
*[[Perspektive slovenske literarne zgodovine]]. ''50. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: FF, 2014. 61&amp;ndash;68. [http://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx.]

===Še prej===

*[[:w:Portal:Literatura|Portal:Literatura]]. Wikipedija
*[[:w:narečna književnost|Narečna književnost]]. Wikipedija
*[[:w:Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva|Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva]]. Wikipedija
*[[:w:rotarijci|Rotarijci]]. Wikipedija
*[[:w:Krištof Jacek Kozak|Krištof Jacek Kozak]]. Wikipedija
*[[:w:Frane Adam|Frane Adam]]. Wikipedija
*[[:w:Damir Feigel|Damir Feigel]]. Wikipedija
*[[:w:Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev|Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]. Wikipedija
*[[:w:literarna zgodovina|literarna zgodovina]]. Wikipedija
*[[:w:Seznam slovenskih romanov leta 2010|Seznam slovenskih romanov leta 2010]]. Wikipedija
*Slovenska pisateljska pot, 2011
** [[France Balantič (Kamnik)]], poglavje v knjigi ''Slovenska pisateljska pot'', 2011
** [[Janez Jalen (Rodine)]], poglavje v knjigi ''Slovenska pisateljska pot'', 2011
** [[Janez Mencinger (Brod v Bohinju)]], poglavje v knjigi ''Slovenska pisateljska pot'', 2011
** [[Matija Čop (Žirovnica)]]
** [[Tone Čufar (Jesenice)]]
** [[Fran Saleški Finžgar (Doslovče)]]
** [[Ivan Hribovšek (Radovljica)]]
** [[Simon Jenko (Praše)]]
** [[Janko Kersnik (Brdo pri Lukovici)]]
** [[Anton Tomaž Linhart (Radovljica)]]
** [[Rudolf Maister (Kamnik)]]
** [[Karel Mauser (Bled)]]
** [[France Prešeren (Vrba)]]
** [[Tone Svetina (Bled)]]
** [[Rudi Šeligo (Kranj)]]
** [[Ivan Tavčar (Visoko)]]
** [[Josipina Turnograjska (Preddvor)]]
** [[Josip Vandot (Kranjska Gora)]]
** [[Pavle Zidar (Slovenski Javornik)]]
* [[Vabljeni na študij slovenistike]] (nagovori na informativnih dnevih 2001&amp;ndash;2016)
* [[Koroški literarni žanri]] (2008)
* [[Desetletnica Wikipedije]]
* [[Wikiji za srednje in osnovne šole]]
* [[Wikiji za fakultetne seminarje]]
*[[Slovenske literarne potegavščine]]
*[[Nagovor na podelitvi republiških nagrad za šolstvo 4. oktobra 2012]]
*[[Prostor v slovenskih literarnovednih študijah]]: Kritične izdaje klasikov
*[[Slovenska literarna zgodovina danes]]
*[[Ekskurzija na Gorenjsko]]
*[[:b:sl:Nova pisarija|Nova pisarija]]. Wikiknjige
*[[Wikiji in šola]]. ''Slavistika v regijah: Zbornik Slavističnega društva Slovenije''. Ljubljana: SDS, 2012. 212&amp;ndash;218
*[[Prost dostop in globalna znanstvena komunikacija]]
* [[Letnice]]
*[[O literarnih nagradah pri Modrijanu]] (pogovor je 10. okt. 2013 vodila Breda Biščak) 
*[[Digitalna humanistika na Slovenskem]]
*[[Dvajset let slovenskega spleta in slovenistika]]
*[[Dopolnilo]] (članka Darka Dolinarja v PKn 36/2 Primerjalna književnost na Slovenskem: Kratek pregled, PKn 36/3, 233)
*[[Day of Miran Hladnik 2009]]. A Day in the Life of the Digital Humanities. 18. marec 2009. (Sprva dostopna na spletišču [http://ra.tapor.ualberta.ca/~dayofdh/MiranHladnik/ TaPOR] Univerze v Alberti.)
*[[Day of Miran Hladnik 2010]]. A Day in the Life of the Digital Humanities. 18. marec 2010. (Sprva dostopna na spletišču [http://ra.tapor.ualberta.ca/~dayofdh2010/miranhladnik/ TaPOR] Univerze v Alberti.)

==Samo prosojnice==

*[https://slov.si/mh/cas_v_zgr.ppt Čas v zgodovinskem romanu, ppt]
*[https://slov.si/mh/literarna_radovljica_2.pptx Literarna Radovljica 2], 2020
*[https://slov.si/mh/literarna_radovljica_1.pptx Literarna Radovljica 1], 2020
*[https://slov.si/mh/preserenzaradolco.pdf Prešeren v zaslonskem času] Prešernoljubom pri Kunstlju 8. 2. 2020
*[[Wikimedia na univerzi]] Mestni muzej v Ljubljani 24. okt. 2019
*[https://slov.si/mh/kolportazni_roman.pptx Kolportažni roman,] Obdobja 37 (15. 11. 2018)
*[https://slov.si/mh/digitalizacija_rokopisov.pptx Digitalizacija rokopisov,] Obdobja 36 (17. 11. 2017)
*[https://slov.si/mh/wikiji_v_soli.pptx Wikiji v šoli za posvet IKT v pedagoških programih UL], PeF 14. 7. 2017
*[https://slov.si/mh/npis.pptx  Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu] (predavanje za Lingvistični krožek 3. aprila 2017)
*[https://slov.si/mh/presernovirokopisizakranj.pptx Novi Prešernovi rokopisi] (za predavanje v Gorenjskem muzeju 8. februarja 2017)
*[https://slov.si/mh/medialnost.pptx Nesporazumi z medijem.] Konferenca Medialnost in literatura. FF 24. nov. 2016
*[https://www.youtube.com/watch?v=6uso4ry96io Pogovor z Anjo Šircelj na zagorski ETV 28. julija 2016]
*[https://slov.si/mh/rokopisi.pptx Nova Prešernova rokopisa] [http://slov.si/mh/presernovirokopisi.pptx pptx2]
* [https://slov.si/mh/drugacno.pptx Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino,] predavanje za SSJLK
*[https://slov.si/mh/dobreknjige.pptx Dobre knjige.si]
*[https://slov.si/mh/infodan2016.pptx Infodan 2016]
* [https://slov.si/mh/lektor_in_splet.pptx Lektor in splet,] predavanje za Lektorsko društvo 22. 4. 2015 v DSP
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_za_bibliotekarje.pptx Wikipedija za knjižničarje] (prosojnice za predavanje v Kranju 5. decembra 2013)
*[https://docs.google.com/presentation/d/1fUknS0JUj2WUpqIxkEener2KYo6TGccBg8V-f9ukgnM/present?slide=id.p16 Infodan.pps na Google Drive]
*[https://slov.si/mh/infodan.pps infodan.pps na strežniku FF]
*[http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_in_Slovenci.pptx Wikipedija in Slovenci] (prosojnice za predavanje)
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_za_Jesenice.pptx Prosojnice za predavanje o Wikipediji pod Slovenci] v Občinski knjižnici Jesenice 7. maja 2013 (tudi v okviru projekta Wikipedija gre med ljudi)
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_pod_studenti.pptx Prosojnice za predavanje o Wikipediji na FF 15. maja 2013] (tudi v okviru projekta Wikipedija gre med ljudi); citirano v [http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/zbiranje-znanja-v-obdobju-googla Urban Tarman, Zbiranje znanja v obdobju Googla, ''Dnevnik'' 19. junija 2013]
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kresnik2013.pptx Prosojnice za predavanje o literarnem nagrajevanju ob primeru kresnik 2013], FF 26. junija 2013
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kresnik2013_katovice.pptx Prosojnice za predavanje o literarnem nagrajevanju ob primeru kresnik 2013 v Katovicah] 19. februarja 2014
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikiji_za_webinar.pptx Wikiji za webinar] (prosojnice za seminarje e-učenja za visokošolske učitelje in sodelavce, 27. 11. 2013 in 25. 3. 2014)
* [https://slov.si/mh/dialekti.ppt Postavimo narečno književnost, slovensko seveda, na Wikipedijo.] 2011.

==Drugo==
*[[Kako rešiti civilizacijo]] (seznam povezav)
*[[Komentarji k fotografijam]]
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Okrožnice|Okrožnice ob popisovanju partizanskih spomenikov]]
*[[Spisi gnevnega državljana]]
*[[Memo]]

[[Kategorija:Miran Hladnik| ]]
[[Kategorija:Razprave]]
[[Kategorija:Članki]]
[[Kategorija:Predavanja]]
[[Kategorija:Objave|Hladnik, Miran]]</text>
      <sha1>7kjx0vbq3f61n5zabsc4uz65w51u9gq</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>84998</id>
      <parentid>84993</parentid>
      <timestamp>2026-05-21T06:26:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* 2022 */</comment>
      <origin>84998</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="33481" sha1="rcdy32zixw4hm24pwu9kk0f875f5fm7" xml:space="preserve">*'''[http://slov.si/mh/hlad_bib.html Celotna bibliografija s povezavami na tekste]''' (tja do 2016)
*[[commons:Special:CentralAuth/Hladnikm|Objave oz. urejanja na Wikimedijinih portalih]]
*[[:s:Miran Hladnik|Grafomanije na Wikiviru]]

__NOTOC__

==Objave in predobjave na Wikiverzi, Slovlitu in še kje (nekako od 2017)==

*[[Kako rešiti civilizacijo]] (seznam povezav)
*[[Komentarji k fotografijam]]
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Okrožnice|Okrožnice ob popisovanju partizanskih spomenikov]]

===2026===
* [[Goran Lavrenčak]]. Nekrolog, maja 2026
* [[Boris Paternu in jaz|Najina razpotja]], simpozij na SAZU 3. junija 2026
* [[Oddaljeno branje]] za UNG 21. maja 2026, 13.00-15.15 Uni Nova Gorica 
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Spominska soba na Vodiški planini|Spominska soba na Vodiški planini]] za SB junija 2026
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Partizanstvo.si in Wikipedija|Partizanstvo.si in Wikipedija]]. SB maja 2026
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Partizanstvo.si in Sistory|artizanstvo.si in Sistory]]. SB aprila 2026
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Spomeniki na OpenStreetMap|Spomeniki na OpenStreetMap]]SB marca 2026
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Sprehod po zemljevidu Partizanstvo.si|Sprehod po zemljevidu Partizanstvo.si]]. SB januar 2026
* [[Ti nageljni, ta rožmarin …, pesnica Vida Jeraj]]. Gorjanska kronika
* [[Dežela krajnska nima lepšga kraja]]. Gorjanska kronika
* [[Alojz Vidic, Grilov ata]]. Za govor na pogrebu 25. 4. 2026 na Srednji Dobravi 
* [[Wikipedijska delavnica]] za ZB na ZRC SAZU (Novi trg 1) ob 9.00
* Informacijska tabla za Grobišče talcev v Dragi (skupaj z Vlasto Felc)
* Informacijska tabla za Grobišče talcev v Begunjah (skupaj z Vlasto Felc)
* [[:w:Draga, Begunje na Gorenjskem|Draga, Begunje na Gorenjskem]] (skupaj z Vlasto Felc)
* [[:w:Grobišče talcev, Begunje|Grobišče talcev, Begunje]] (skupaj z Vlasto Felc). Wikipedija
* [[Spomenik 19 padlim v Temnici]] na Krasu, 21. 3. 2026
* [[O partizanski spomenikih za novinarko Nino Cijan|O partizanski spomenikih za oddajo Oh ta leta, TV SLO]], [https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175217157 Zakaj (še) praznujemo.] Oh, ta leta (ur. Helena Pirc in Nina Cijan), TV SLO 27. aprila 2026
* [[Pokopani na grobišču talcev v Dragi]]. Wikiverza (skupaj z Vlasto Felc)
* [[Pokopani na grobišču talcev v Begunjah]]. Wikiverza  (skupaj z Vlasto Felc)
* [https://slov.si/mh/grobisce_borcev_nob_v_radovljici_infotabla.pdf Informacijska tabla za Grobišče borcev NOB v Radovljici, ena od zgodnejših variant] (Vlasta Felc in Miran Hladnik)
* [[Spominska soba na Vodiški planini]]. Wikiverza
* [[Ob izidu zbornika bohinjskih partizanskih spomenikov]] 5. febr. 2026
* [[V Žirovnici o Prešernu in Finžgarju]] za Društvo medkulturnega dialoga 8. febr. 2026
* [[Rušenje spomenikov]], okrogla miza v Cekinovem gradu 29. 1. 2026

===2025===
* [[:w:Jelovica#Jelovica med drugo svetovno vojno|Jelovica med drugo svetovno vojno]]. Wikipedija
* [[Padli na Jelovici]]. Wikiverza
* [[:w:Grobišče borcev NOB, Radovljica|Grobišče borcev NOB, Radovljica]]. Wikipedija
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Kako se sprehajamo po zemljevidu Partizanstvo.si|Kako se sprehajamo po zemljevidu Partizanstvo.si]] za SB
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Žagarjevi otroci|Žagarjevi otroci]] za SB
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Narodni heroj Stane Žagar|Narodni heroj Stane Žagar]] za SB
* [[Mirko Osolnik]], žalna seja na FF 11. nov. 2025
* [[Zadravčevih 100 let]], referat na SAZU 22. okt. 2025
* [[Patizanstvo.si za Mladino]] 17. okt. 2025
* [[Trije Jenki]], okrogla miza 18. okt. 2025
* [[Visočica]], članek za PV 
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Partizanstvo.si: Novo domovanje partizanskih spomenikov na zemljevidu|Partizanstvo.si: Novo domovanje partizanskih spomenikov na zemljevidu]], ''Svobodna beseda'' avgusta 2025
* [[Dragi Franček]]: Pisma službenih kolegov Francu Zadravcu
* [[Lipniška planina]] (nagovor 6. julija 2025)
* [[Kroparski partizanski spomeniki]] (predavanje 5. julija 2025)
* [[Dva svežnja pisem Bratka Krefta]]: Mariji Žagar (16 pisem) in Francu Zadravcu (5 pisem)
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Spomenik v Moskvi|Spomenik v Moskvi]] za SB po predlogi Gorazda Stopinška
* [[Dragi Vladimir]]: Za knjigo Vlada Habjana ''Na samotnih poteh: Peš čez Karnijce in skozi življenje'', UMco, 2025
* [[Ob 130-letnici Planinskega vestnika]]
* [[Davovec]]. SB avgusta 2025
* [[Ki utopi vse skrbi]]: O prvih slovenskih literarnih alternativnih svetovih. Slovanska knjižnica 6. maja 2025
* [[Nikoli več]]? Govor na Kokrici 27. aprila 2025
* [[Pogovor z Marijo Stanonik o narečni književnosti]]. Visoko 3. aprila 2025
* [[Partizanski spomeniki za FDV|Kultura spominjanja]]. FDV 24. marca 2025
* [[Dobrave na spletu]]. KS Dobrave 21. 2. 2025
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Med Kropo in Vodiško planino|Med Kropo in Vodiško planino]]. SB maj
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Pisatelji v NOB|Pisatelji v NOB]]. SB april
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Begunjski spomeniki|Begunjski spomeniki]]. SB marec
* [[Slovenci nekaj damo na literaturo]]. Članek ob 8.februarju za Računalniški muzej
* [[Ideje za razstavo slovenske občanske znanosti]]
* [https://dhhumanist.org/volume/38/297/ Humanist 38.297: on the ethics of public &amp; private discussion.] Humanist Discussion Group 2.jan. 2024

===2024===

* [[Ah ta leta]], TV SLO
* [[Begunje 1. novembra 2024]] (govor)
* [[Dobrava 24. 10. 2024]], prebrala Irena Rahotina
* [[Pionirska leta]], razmislek ob srečanju v Računalniškem muzeju 1. okt. 2024
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Partizanski spomeniki v vojašnicah]], za SB
* [[Korespondenca Miran Hladnik–Alumniportal Deutschland]]
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Spopad na Lipniški planini]]
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Spopad na Mošenjski planini]]
* [https://www.dhhumanist.org/volume/38/115/ Home needed for citizen-science mapping project]. Humanist Discussion Group 27. 8. 2024.
* [[:w:Iztok Belehar|Iztok Belehar]]. Wikipedija.
* [[Povezava med Wikiverzo, Wikipedijo in Wikivirom]], pa še Wikiknjige in Wikivoyage; Wikipodatke in Wikimedijino Zbirko puščam ob strani. Srečanje wikipedistov  v Radovljici 15. 6. 2024
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Po Slovenskih goricah]]
* [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Spotikavci]]
* [[Nastajanje slovenske kriminalke]]. Slovanska knjižnica 7. 5. 2024 | [https://slov.si/mh/nastajanje_kriminalke.pptx pptx]
* [[Ob dnevu upora proti okupatorju]]. Sokolski dom Škofja Loka 25. 4. 2024 ob 17.00
* [[Ob 8000 partizanskih spomenikih na Geopediji]]. Intervju za ''Svobodno besedo'' marec 2024
* Domen Rob: [[Intervju za revijo Besedoholik]]. ''Besedoholik''
* [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]]. Predobjava članka za JiS

===2023===

* [https://wuw.pl/data/include/cms//Starcie_narracji_Suler_Galos_J_Cmiel_Bazant_M_Bilinska_Brynk_J_red_2023.pdf Baza słoweńskich pomników partyzantów na Geopedii.] ''Starcie narracji: Studia o słoweńskiej pamięci zbiorowej''. Ur. Jasmina Šuler Galos, Marta Cmiel-Bażant, Joanna Bilińska-Brynk. Varšava: Wydawnictwa Uniwersytetu Warszawskiego, 2023. 145&amp;ndash;158.
* [[Pod svobodnim evropskim soncem]]? Predobjava prispevka za Gledališki list
* [[O trivialni literaturi v slabi uri]]. FF, # 2, ob 12.50
* [[Ustavimo rušenje javnega zdravstva]], osebno pismo 7. nov. 2023
* [[Slovenščina v znanosti ali zunaj nje]]. Dialogi, 26. 10. 2023 ob 18.00, Xcenter, Delpinova ulica 20, Nova Gorica
* [[Občansko raziskovanje na pohodu]]. Prispevek za blog SAZU
* [[Vse vojne prinašajo smrt]]. Govor na Občinski proslavi ob dnevu spomina na 80-letnico umika okupatorja iz Žirov, dvorana Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Žiri, sobota 21. oktobra ob 18.00
* [[Partizanski spomeniki na Geopediji za Retrofest]]: Okrogla miza SPOMIN IN POZABA V BRONU, KAMNU IN BETONU 18. oktobra 2023 ob 14.30 v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani | [https://www.youtube.com/watch?v=90w2VoluPyk&amp;list=PLM1_cxrfZVDbmBZTTTXXscj-wsgE0FOPQ&amp;index=6 video, začetek približno na 1:05]
*[[Bohinjski partizanski spomeniki]]. Govor za proslavo ob obletnici smrti prvega bohinjskega talca, Polje 13. 8. 2023 
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Partizanski duhovniki|Partizanski duhovniki]], za Svobodno besedo avgusta 2023 
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Partizanska plošča na vrhu Triglava|Partizanska plošča na vrhu Triglava]], za Svobodno besedo julija 2023
*[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008095.html Smrt humanistike.] Slovlit 20. junija 2023.
*[[Stanko Klinar]], za žalno sejo na FF 9. maja
*Ob novi redakciji Vandotovega Kekca nad samotnim breznom (za spremno besedo glej [[Kekec nad samotnim breznom]]) 
**[[Junak ali parodija junaka]]? (Spraševala je Eva Ule.)
**[[Zamenjati samo posamezne besede ali celotno besedilo]]? (Za ''Delo''.)
*[[Na špagi s Stankom Klinarjem]], za PV
*[[Wikiji v razredu]] (od učilnice na Wikiverzi do korigiranja leposlovne klasike na Wikiviru). Novejši tokovi v slovenistiki, 14. aprila 2023 11.00 do 13.15, didaktična učilnica FF
*Kaj objavlja Slovlit. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008018.html Re: Slike, Slovlit 4. 4. 2023]
*[[Na spletu živel sam boš večno]] ali Slovenska književnost in digitalni svetovi. Za SSJLK
*[[ChatGPT]], [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007987.html Slovlit 3. marca 2023,] [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007999.html Slovlit 16. marca 2023]
*[[Ema Bovary in Agata Ema Schwarzkobler]]. Slovlit 9. 3. 2023
*[[Razpisi za delovna mesta na UL]]
*[[Smrekarjeva karikatura Ivana Tavčarja]]

===2022===

*[[Sto romanov]]
*[[Partizanskospomeniški memo]]
*Klara Širovnik: Miran Hladnik: Ivan Tavčar je v leposlovju pomirjal socialne napetosti, nacionalno pa bil 'deklica za vse'. ''Večer'' 22. 12. 2022 [https://slov.si/mh/tavcar1.pdf pdf1] in [https://slov.si/mh/tavcar2.pdf pdf2]
*[[Izzivi občanskega raziskovanja]]: Predstavitev zbornika v Žireh 20. dec.
*[[Od etike k etiketi]]: Kritične pripombe na Etični kodeks Filozofske fakultete UL, Slovlit 12. decembra 
*[[Golob vs. Bobnar]], 11. decembra
*[[Poljanska vstaja]], Vinharje 10. decembra
*[[Miha Naglič]]. Žiri 24. novembra ob 17.00
*Dvoje citatov
**Igor Bratož: [https://www.delo.si/kultura/razno/kdo-bo-tuja-podjetja-prisilil-uporabljati-slovenscino/ Kdo bo tuja podjetja prisilil uporabljati slovenščino?] ''Delo'' 31. 10. 2022. 
**Asta Vrečko: [https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-zapisovanje-slovenskega-besedja-je-bil-akt-poguma-in-odlocnosti/645485 Zapisovanje slovenskega besedja je bil akt poguma in odločnosti]. MMC RTV SLO 31. okt. 2022.
*[[Spominska slovesnost na Srednji Dobravi pri Kropi]] za GG
*[[Balantič na partizanskih grobovih]] za SB
*[https://www.youtube.com/watch?v=4IqsuJydGJc Miran Hladnik - Miran Hladnik - &quot;... dvom v relevantnost Wikipedije postopoma izginja ...&quot;] Spraševal in snemal je Bojan Balkovec. Središče za javno zgodovino FF UL. Youtube okt. 2022
*[[Brezmejnost]], pomisel ob prejemu častnega članstva Slavističnega društva Slovenije 31. sept. 2022
*[[Rusofobija]], [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007814.html Slovlit 17. sept. 2022]
*[[Komercializacija raziskovanja]], [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007807.html Slovlit 9. sept.,] pismo rektorju UL 
*[[Datum Jarčeve smrti]], Slovlit 27. avgusta 2022 
*[https://www.youtube.com/watch?v=CnRHebiL-dw Miran Hladnik - Projekt Partizanski spomeniki na Geopediji in Wikiverzi.] Spraševal in snemal je Bojan Balkovec. Središče za javno zgodovino FF UL. Youtube 25. 7. 2022
*[[Prevedeni zgodovinski romani]], predobjava članka za prevajalski zbornik, [https://slov.si/mh/prevedeni_zgodovinski_romani.pptx pptx]
*[[Tržič leta 1942]], govor ob odkritju razstave v Tržiču 4. 7. 2022
*[[NOB v kroparskem muzeju]]
*[[Seznam Plečnikovih spomenikov]]
*[[O domoljubju]], replika na Slovlitu 
*[[Kekec nad samotnim breznom]], spremna beseda
*[[Wikiji na univerzi]] ali Vključevanje Wikipedije v študijsko delo, INOVUP 20. april 2022 
*[[O spolnih razlikah]]
*[[Wikiji v šoli]]
*[[Ludizem]] ali Kako pametno je urejen ta svet
*[[Wikivirovo berilo]], predobjava za zbornik SSJLK 
*[[Kako se je Zoran loteval reči|Kako se je Zoran loteval rečí]] 
*[[Enakost : enakopravnost]], Slovlit 31. 1. 2022
*[[Wikimedija in lokalno raziskovanje]] (koncept članka za žirovski zbornik, skupaj z Jernejem Polajnarjem)
*[[V javno last]], Slovlit 14. jan. 2022

===2021===

* [[Ob 70-letnici prvega Kekčevega filma]] (za radio in za TV)
* [https://slov.si/mh/slovlit.pptx O Slovlitu] pri Lingvističnem krožku 25. oktobra, prosojnice
* [[Okrogla miza o interpretaciji]], FF 30. septembra
* [[Urškin Jožek]] (recenzija knjige ''Josip Jurčič (1844–1881): Pripovednik svojega in našega časa'')
* [[Ob 140-letnici Jurčičeve smrti|Zgodovinski romanopisec Josip Jurčič: Ob 140-letnici njegove smrti]] (skupaj z Urško Perenič)
*[[Cukrarna v slovenski književnosti]], izjava za TV 17. sept. 
*Triglavska saga
**[[Komentarji k fotografijam#Stran 418 Vodnik na Triglavu, 22. avgusta 2021|Vodnik na Triglavu 22. avgusta 2021]]
**[[Komentarji k fotografijam#Zarota pod Triglavom|Zarota pod Triglavom]]
**[[Komentarji k fotografijam#Tretje nadaljevanje temačne zgodbe iz Zlatorogovega kraljestva: Odgovori na novinarska vprašanja|Tretje nadaljevanje temačne zgodbe iz Zlatorogovega kraljestva: Odgovori na novinarska vprašanja]]
**[[Komentarji k fotografijam#Prva zastranitev: Domoljubje ni zločin|Domoljubje ni zločin]]
**[https://www.mladina.si/210037/kriticna-misel-se-ne-bi-smela-obsojati-le-zato-ker-ni-skladna-z-nazori-trenutne-politicne-garnitur/ »Kritična misel se ne bi smela obsojati le zato, ker ni skladna z nazori trenutne politične garniture«: Pismo podpore red. prof. dr. Miranu Hladniku. ''Mladina'' 28. 8. 2021]
* [[:w:Anton Jež|Anton Jež]], Wikipedija
* [[Motiviranje študentov za lokalne raziskave]], prispevek za žirovski zbornik
* [[Otok in Struga]], spremna beseda za ponatis Tavčarjeve novelete
* [[Skrivnost kabineta 209 b]]
* [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji 2021]]
* [[:w:Narativ|Narativ]]. Wikipedija
* [[:w:Pripoved (razločitev)|Pripoved (razločitev)]]. Wikipedija
* [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007410.html Re: Z Jankom Kosom.] Slovlit 24. junija
* [[Primerjava prevodov]] 
* Tomo Virk, literarni zgodovinar in alpinist. Za ''Planinski vestniK'' skupaj z Alešem Bjelčevičem
* [[O Jurčiču v njegovem letu]]; za film o Jurčiču 10. junija
* [[Še o fakultetnem spletu]]; iz e-pošte 9. junija 
* [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje]]. Wikipedija
* [[:w:Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB|Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]]. Wikipedija
*[[Anica Černej, ob obletnici njene smrti 3. maja 1944]], Slovlit 3. maja
*[[Književnost in OF]], Slovlit 27. aprila
*Aleksandra Dežman: [https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174771456?s=tv Spomin na upor.] Tednik TV SLO 26. 4. 2021. MMC RTV
*[[:w:Alba Hintner|Alba Hintner]]. Wikipedija
*[[:w:Žiga Laykauf|Žiga Laykauf]]. Wikipedija
*[[Wikidelavnica za bibliotekarje 2021]] 6. aprila ob 8.50 (Zoom)
*[[Jurčič in sodobniki]]: Kulturomična miniatura (predobjava članka)
*[[Fakultetni splet]] (kritična pripomba)
*[[Wikivir 2021]] (poročilo)
*Perspektive humanistike in slovenistična literarna veda. Skupaj z Urško Perenič. ''Zbornik ob stoletnici FF UL'' (2021). 233&amp;ndash;41 ([[Perspektive humanistike in slovenistična literarna veda|predobjava]])
*[[Wikidelavnica za umetnostne zgodovinarje]], FF 12. marca 2021 ob 10.30, [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom]
*[[O Ivanu Tavčarju ob 200-letnici kongresa svete alianse v Ljubljani]], odgovori na vprašanja Erike Marolt na pogovoru v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani 2. marca 2021 [https://www.facebook.com/Slovanska.knjiznica/videos/3698904376830154/ videoposnetek] 
*Milica Prešeren: Tipično slovenski Martin Krpan. TV SLO 1 sreda 17. 2. 2021 ob 17.25. [https://www.rtvslo.si/kultura/martin-krpan-pred-in-za-kamero/569806 Martin Krpan pred in za kamero. MMC RTV 17. 2. 2021]
*[[Citiranje in reproduciranje umetnin]]. Slovlit 5. feb. 2021
*[[Ob 150-letnici Finžgarjevega rojstva]]. Veronika Gnezda: [https://val202.rtvslo.si/2021/01/kulturnice-391/ Človek, ki je ljudi med sabo spravljal, ne ločeval. Val 202 8. februarja 2021, 14.45]
*[[Wikipedijski memo]]
* Nejc Furlan. [https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnikov-izbor/174746881 20 let Wikipedije in pomen informacij. Sobotni dnevnikov izbor]. TV Slovenija 1. 16. januar 2020
*[https://val202.rtvslo.si/2021/01/odbita-do-bita-191/ Ob 20. obletnici Wikipedije za Val 202]
*[[:w:Miran Rems|Miran Rems]]. Wikipedija

===2020===

*[[O Habjanovem Tipanju]], spremna beseda
*[[Nekam pozno solsticijsko voščilo]]
*[[Wikipedija in jaz]]. Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost 28. 12. 2000, ob 20-letnici Wikipedije
*Jaro Komac (1924&amp;ndash;2020). [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007196.html Slovlit 1. dec. 2020]
*[[IKT pri urah slovenščine]]. Novejši tokovi v slovenistiki: delavnica na FF 27. novembra 2020, 13.15‒14.45
*[[Orožje in javna blaginja]] 21. novembra 2020
*Ožje in širše dobro. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007185.html Slovlit 21. nov. 2020]
*Re: [[Evangelij za moralizatorje]]: [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007157.html Slovlit 20. okt. 2020], e-pošta 25. maja 2021 in 30. maja 2021 (o odstranitvi ženskega akta Jiřija Bezlaja iz avle Filozofske fakultete)
*[[Kvantitativna literarna veda in interpretacija]] (slovenska predloga članka v hrvaščini za revijo ''Umjetnost riječi'')
*[[Ob 160-letnici Slovenskih večernic]], za ''Koledar Mohorjeve družbe''
*[[O izdajstvu]], 5. 8. 2020, Dom pod Storžičem
*[[O Črtomiru Šinkovcu]], video za proslavo v Idriji 4. 7. 2020 
*[[:w:Grad Kamen (Adergas)|Grad Kamen (Adergas)]]. Wikipedija
*[[Ob Pretnarjevem priznanju]]
*[[Razkuževanje FF]] e-pismo sodelavcem na FF 13. maj 2020
*[[Zdravljica v evropski kulturni dediščini]], za ''Gorenjski glas''
*[[Kranjski literati v enciklopedijah]], za ''Kranjski zbornik''
*[[O (možnosti) prepovedi snemanja predavanj na FF]]
*[https://www.slov.si/predavanja-na-spletu/ Predavanja na spletu,] zapis 16. 3. 2020 na oddelčnem spletu
*[[Pettisočemu partizanskemu obeležju nasproti]], za ''Svobodno besedo''
*[[Komu se trebuhi rede]]? za ''Mladino'' 11. 2. 2020
*[[:w:Tine Tomazin|Tine Tomazin]]. Wikipedija
*[[Ponočnjak]], Slovlit 9. 2. 2020
*[[Farška potuhnjenost]], Slovlit 7. 2. 2020
*[[Izbrisani duhovniki]], ''Mladina''

===2019===

*[[Indexing problems with non_Latin scripts]], Humanist Discussion Group 12. dec. 2019.
*[[Peter Scherber 80 let]], z Urško Perenič za SR
*[[Karl May v Dobrni]]
*[[Previjalni mizi]] 13. nov. 2019 (e-pošta sodelavcem na FF)
*[[Litija-Čatež]]
*[[Simon Jenko 2019]], Podreča 20. 10. 2019
*[[Dragi Stefanija, 1933&amp;ndash;2019]], FF 9. 10. 2019
*[[O svobodi, enakosti in bratstvu]], Radovljica 6. 9. 2019
*[[Pavel Knobl]]
*[[Literarische Zweisprachigkeit im slowenischen Teil der Habsburger Monarchie]], slovenska predloga za članek: [[Slovensko-nemška literarna dvojezičnost]] (2020). [https://slov.si/mh/dvojezicnost.pptx pptx]
*[[Lobnica]] 16. 6. 2019
*[[Boj za slovenscino]], ob odprtju razstave o vstopu slovenščine v digitalni svet, FF 21. 5. 2019
*[[Perspektive slovenistike]], pogovor na FF 24. aprila 2019
*[[Dušan Škodič: Smeh z gora]], spremna beseda
*[https://www.24ur.com/novice/slovenija/otroci-kekca-ne-dozivljajo-vec-kot-pastirja-v-gorah-ampak-le-se-kot-junaka.html 'Otroci Kekca ne doživljajo več kot pastirja v gorah, ampak le še kot junaka'.] 24ur.com.
*Marjana Ahačič: [http://www.gorenjskiglas.si/article/20190216/C/190219873/1039/kekec-je-star-sto-let Kekec je star sto let.] ''Gorenjski glas'' 16. 2. 2019.
*[[:w:Viktor Žakelj|Viktor Žakelj]]. Wikipedija
*[[:w:Andrej Bohinc (uradnik)|Andrej Bohinc (uradnik)]]. Wikipedija

===2018===

*[[:w:Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]]. wikipedija
*[https://centerslo.si/wp-content/uploads/2018/11/Obdobja-37_Hladnik.pdf Kolportažni roman na Slovenskem]. ''Starejši mediji slovenske književnosti: Rokopisi in tiski.'' 203-209 (Obdobja, 37)
*[[Zakaj popisujem partizanske spomenike]]. Predobjava prispevka v zborniku ''Otoki spomina / Gedenkinseln''. Ur. Andrej Mohar. Celovec: Drava, 2018. Gl. tudi [https://otoki.partizani.at/index.php/spominska-kultura spletno varianto knjige.]
*[[Zakaj se spominjamo]], Stražišče 25. 10. 2018
*[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006453.html Skupnost brez obraza.] Slovlit 2. okt. 2018. (O GDPR-ju)
*[[Preimenovanje osnovne šole v Lipnici]]?
*[[Šola v wikijih]], prispevek za konferenco v Portorožu 28. sept. 2018
*[[:m:CEE/Newsletter/October 2018/Contents/Slovenia report|CEE Newsletter Slovenia report]], poročilo o Wikimedijini konferenci v Lvovu, 21. okt.
*[[:w:Victor von Falk|Victor von Falk]]. Wikipedija
*[[:w:Franc Kosel|Franc Kosel]]. Wikipedija
*[[:w:Kolportaža|Kolportaža]]. Wikipedija
*[https://www.ludliteratura.si/esej-kolumna/emancipacija-slovenske-zanrske-literature/ Emancipacija slovenske žanrske literature.] LUD Literatura 7. 3. 2018
*[[Prepoved nacističnih simbolov]], prispevek na okrogli mizi v Kranju 17. aprila 2018
*[[Besnica 21. 3. 2018]]
*[[Prešeren 2018]]
*[[Triglavske partizanske plošče]]
*[[:w:partizanski spomenik|Partizanski spomenik]]. Wikipedija

===2017===

*[[:w:Trubarjevo priznanje|Trubarjevo priznanje]]. Wikipedija
*[[Trubarjevo priznanje]]. Wikiverza
*[[Požig vasi Gozd]]
*[http://slov.si/mh/zapletzdiplomami.html Zaplet z diplomami]
*[[Rokopisi na Wikimedijinih spletiščih]]
*[[Lov za partizanskimi spomeniki]]
*[[Poslanstvo Filozofske fakultete]], pravzaprav poslanstvo univerze v celoti
*[[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji]]
*[[Od branja k pisanju]] | [http://slov.si/mh/od_branja_k_pisanju.pptx pptx]
*[[Ne vozi, ko piješ]]
*[[Ob Prešernu]] 8. febr.
*[[Novo od Prešerna]] (za zbornik ob 10. obletnici slovenistike v Budimpešti)
*[[:w:Fedora Ferluga Petronio|Fedora Ferluga Petronio]]. Wikipedija
*[[:w:Kajuhova nagrada|Kajuhova nagrada]]. Wikipedija

===2016===

*[[Planinsko leposlovje]] (predobjava članka za PV)
*[[Wikiji v izobraževanju]]: Po desetih letih izkušenj. Z Jernejem Polajnarjem
*[[Obdobja 2016]] (na začetku in ob koncu simpozija)
*[[Errata in dopolnila k člankoma Zgodbe Prešernovih rokopisov in Nova prešerniana]] SR 64/3 (2016)
*[[Za Frančkom]], nagovor na žalni seji na FF 21. sept. 2016
*[[Jakob Alešovec]] (1842&amp;ndash;1901)
*[[Gregor Kocijan (1933&amp;ndash;2016)]]
*[[Franc Zadravec (1925&amp;ndash;2016)]]
*[[Najdbi Prešernovih rokopisov]] (3. julija 2016)
*[[:w:sl:Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2016-06-07#Spremembe zakona o kulturni dediščini|Spremembe zakona o kulturni dediščini]] (diskusija, Wikipedija: Pod lipo, 2015&amp;ndash;2016)
*[[Etični kodeks raziskovalcev]]: Zakaj ga nisem podpisal (dec. 2015&amp;ndash;marec 2016).
*[[O slovenski planinski literaturi]]. Intervju za spremno besedo knjige duhovnika in planinca Franca Setničarja; spraševal je Jernej Šček. 14. marca 2016.
*[[Zastave, grbi, himne]]. Izjava za ''Nedeljski dnevnik'' marca 2015.
*[[Josip Lavtižar in Križe]]. Predstavitev ponatisa povesti ''[[:s:sl:Junaška doba Slovencev|Junaška doba Slovencev]]'' v Kulturnem domu Križe za slovenski kulturni praznik.
*[[:w:Zoran Božič|Zoran Božič]]. Wikipedija
*[[Jezik v znanosti]]. Iz predhodnih objav strnjena stališča o slovenščini v znanosti.
*[[Najin Gradnik]]. Predobjava članka za tematsko številko ''JiS'' o [[:w:sl:Tone Pretnar|Tonetu Pretnarju]] (1945&amp;ndash;1992); napisano za desetletnico smrti 2002.
*[[Ob obletnici smrti Staneta Žagarja]], OŠ Lipnica 2016

===2015===

* [[Poklon Vladimirju Kavčiču]]. Žiri 15. dec.
* [[44. člen]] Zakona o varstvu kulturne dediščine ali Dediščinarji proti javnemu interesu. Za ''Umetnostno kroniko'' 49 (2015).
* [[dLib in slovenska književnost]]. Posvetovanje ob 10-letnici dLiba, Mestni muzej v Ljubljani, 2. dec.
* [[Slovenski jezik v znanosti]]. Okrogla miza v Mariboru 24. nov.
* [[Omejevanje dostopa do avtorskih del]]. ''Dnevnik'' 30. nov.
* [[Znanstveno vrednotenje slovenistike]]. Koncept uvodnika za SR.
* [[O grobarjih znanstvene slovenščine]]
* [[Kam slovenistika]]?
* [[O učbenikih]]. Predobjava članka za ''JiS''.
* [[Nevarni samim sebi]]: O domačem vrednotenju slovenistike (2015)
* [[Informativni dan 2015]]
*[[:w:sl:božična zgodba|Božična zgodba]]. Wikipedija
*[[:w:Jože Hladnik|Jože Hladnik]]. Wikipedija
*[[O Wikipediji]]. Odgovori na vprašanja Vesne Humar za ''Primorske novice'' 25. 3. 2015.
*[[Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni]] (2015)
* [[Spregledani avtorji]]. Odgovori na vprašanja Igorja Bratoža za ''Delo'' 20. junija 2015.
* [[Štiri desetletja z Janezom Zorom]]. Komentar fotografij za žalno sejo ob smrti 13. jan. 2015.

===2014===
*[[Phyllis Creme in Mary R. Lea. Kako pisati na univerzi]] (ocena strokovne knjige, feb. 2014)
*[[Identitetno mišljenje]]. Prispevek za večerni pogovor TI SI z Ireno Novak Popov in Goranom Vojnovićem, moderirala Vesna Mikolič, Koper, petek 14. februarja 2014 ob 18. uri v konferenčni dvorani Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, Čevljarska ulica 22, Koper. 
*[[Med dnevnikom in zgodbo]] [Vladimir Habjan. ''Živeti z gorami''. Ljubljana: PZS, 2013. 215 str.] ''Planinski vestnik'' 114/4. 68&amp;ndash;69. 
*[[Oviralci prostega dostopa]], [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/OviralciOA.pptx pptx], 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. aprila 2014.
*[[Popravljalci sveta]], [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Popravljalcisveta.pptx pptx], [https://www.youtube.com/watch?v=oEBH_peRlXQ&amp;list=PLsRNoUx8w3rNQPOenuWYKN2dCVzyzhPf0 Youtube.] Zgodil se je učitelj. TEDxParkTivoliED, hotel Slon, Ljubljana 3. aprila 2014.
*[[Perspektive slovenske literarne zgodovine]]. ''50. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: FF, 2014. 61&amp;ndash;68. [http://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx.]

===Še prej===

*[[:w:Portal:Literatura|Portal:Literatura]]. Wikipedija
*[[:w:narečna književnost|Narečna književnost]]. Wikipedija
*[[:w:Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva|Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva]]. Wikipedija
*[[:w:rotarijci|Rotarijci]]. Wikipedija
*[[:w:Krištof Jacek Kozak|Krištof Jacek Kozak]]. Wikipedija
*[[:w:Frane Adam|Frane Adam]]. Wikipedija
*[[:w:Damir Feigel|Damir Feigel]]. Wikipedija
*[[:w:Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev|Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]. Wikipedija
*[[:w:literarna zgodovina|literarna zgodovina]]. Wikipedija
*[[:w:Seznam slovenskih romanov leta 2010|Seznam slovenskih romanov leta 2010]]. Wikipedija
*Slovenska pisateljska pot, 2011
** [[France Balantič (Kamnik)]], poglavje v knjigi ''Slovenska pisateljska pot'', 2011
** [[Janez Jalen (Rodine)]], poglavje v knjigi ''Slovenska pisateljska pot'', 2011
** [[Janez Mencinger (Brod v Bohinju)]], poglavje v knjigi ''Slovenska pisateljska pot'', 2011
** [[Matija Čop (Žirovnica)]]
** [[Tone Čufar (Jesenice)]]
** [[Fran Saleški Finžgar (Doslovče)]]
** [[Ivan Hribovšek (Radovljica)]]
** [[Simon Jenko (Praše)]]
** [[Janko Kersnik (Brdo pri Lukovici)]]
** [[Anton Tomaž Linhart (Radovljica)]]
** [[Rudolf Maister (Kamnik)]]
** [[Karel Mauser (Bled)]]
** [[France Prešeren (Vrba)]]
** [[Tone Svetina (Bled)]]
** [[Rudi Šeligo (Kranj)]]
** [[Ivan Tavčar (Visoko)]]
** [[Josipina Turnograjska (Preddvor)]]
** [[Josip Vandot (Kranjska Gora)]]
** [[Pavle Zidar (Slovenski Javornik)]]
* [[Vabljeni na študij slovenistike]] (nagovori na informativnih dnevih 2001&amp;ndash;2016)
* [[Koroški literarni žanri]] (2008)
* [[Desetletnica Wikipedije]]
* [[Wikiji za srednje in osnovne šole]]
* [[Wikiji za fakultetne seminarje]]
*[[Slovenske literarne potegavščine]]
*[[Nagovor na podelitvi republiških nagrad za šolstvo 4. oktobra 2012]]
*[[Prostor v slovenskih literarnovednih študijah]]: Kritične izdaje klasikov
*[[Slovenska literarna zgodovina danes]]
*[[Ekskurzija na Gorenjsko]]
*[[:b:sl:Nova pisarija|Nova pisarija]]. Wikiknjige
*[[Wikiji in šola]]. ''Slavistika v regijah: Zbornik Slavističnega društva Slovenije''. Ljubljana: SDS, 2012. 212&amp;ndash;218
*[[Prost dostop in globalna znanstvena komunikacija]]
* [[Letnice]]
*[[O literarnih nagradah pri Modrijanu]] (pogovor je 10. okt. 2013 vodila Breda Biščak) 
*[[Digitalna humanistika na Slovenskem]]
*[[Dvajset let slovenskega spleta in slovenistika]]
*[[Dopolnilo]] (članka Darka Dolinarja v PKn 36/2 Primerjalna književnost na Slovenskem: Kratek pregled, PKn 36/3, 233)
*[[Day of Miran Hladnik 2009]]. A Day in the Life of the Digital Humanities. 18. marec 2009. (Sprva dostopna na spletišču [http://ra.tapor.ualberta.ca/~dayofdh/MiranHladnik/ TaPOR] Univerze v Alberti.)
*[[Day of Miran Hladnik 2010]]. A Day in the Life of the Digital Humanities. 18. marec 2010. (Sprva dostopna na spletišču [http://ra.tapor.ualberta.ca/~dayofdh2010/miranhladnik/ TaPOR] Univerze v Alberti.)

==Samo prosojnice==

*[https://slov.si/mh/cas_v_zgr.ppt Čas v zgodovinskem romanu, ppt]
*[https://slov.si/mh/literarna_radovljica_2.pptx Literarna Radovljica 2], 2020
*[https://slov.si/mh/literarna_radovljica_1.pptx Literarna Radovljica 1], 2020
*[https://slov.si/mh/preserenzaradolco.pdf Prešeren v zaslonskem času] Prešernoljubom pri Kunstlju 8. 2. 2020
*[[Wikimedia na univerzi]] Mestni muzej v Ljubljani 24. okt. 2019
*[https://slov.si/mh/kolportazni_roman.pptx Kolportažni roman,] Obdobja 37 (15. 11. 2018)
*[https://slov.si/mh/digitalizacija_rokopisov.pptx Digitalizacija rokopisov,] Obdobja 36 (17. 11. 2017)
*[https://slov.si/mh/wikiji_v_soli.pptx Wikiji v šoli za posvet IKT v pedagoških programih UL], PeF 14. 7. 2017
*[https://slov.si/mh/npis.pptx  Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu] (predavanje za Lingvistični krožek 3. aprila 2017)
*[https://slov.si/mh/presernovirokopisizakranj.pptx Novi Prešernovi rokopisi] (za predavanje v Gorenjskem muzeju 8. februarja 2017)
*[https://slov.si/mh/medialnost.pptx Nesporazumi z medijem.] Konferenca Medialnost in literatura. FF 24. nov. 2016
*[https://www.youtube.com/watch?v=6uso4ry96io Pogovor z Anjo Šircelj na zagorski ETV 28. julija 2016]
*[https://slov.si/mh/rokopisi.pptx Nova Prešernova rokopisa] [http://slov.si/mh/presernovirokopisi.pptx pptx2]
* [https://slov.si/mh/drugacno.pptx Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino,] predavanje za SSJLK
*[https://slov.si/mh/dobreknjige.pptx Dobre knjige.si]
*[https://slov.si/mh/infodan2016.pptx Infodan 2016]
* [https://slov.si/mh/lektor_in_splet.pptx Lektor in splet,] predavanje za Lektorsko društvo 22. 4. 2015 v DSP
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_za_bibliotekarje.pptx Wikipedija za knjižničarje] (prosojnice za predavanje v Kranju 5. decembra 2013)
*[https://docs.google.com/presentation/d/1fUknS0JUj2WUpqIxkEener2KYo6TGccBg8V-f9ukgnM/present?slide=id.p16 Infodan.pps na Google Drive]
*[https://slov.si/mh/infodan.pps infodan.pps na strežniku FF]
*[http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_in_Slovenci.pptx Wikipedija in Slovenci] (prosojnice za predavanje)
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_za_Jesenice.pptx Prosojnice za predavanje o Wikipediji pod Slovenci] v Občinski knjižnici Jesenice 7. maja 2013 (tudi v okviru projekta Wikipedija gre med ljudi)
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_pod_studenti.pptx Prosojnice za predavanje o Wikipediji na FF 15. maja 2013] (tudi v okviru projekta Wikipedija gre med ljudi); citirano v [http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/zbiranje-znanja-v-obdobju-googla Urban Tarman, Zbiranje znanja v obdobju Googla, ''Dnevnik'' 19. junija 2013]
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kresnik2013.pptx Prosojnice za predavanje o literarnem nagrajevanju ob primeru kresnik 2013], FF 26. junija 2013
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kresnik2013_katovice.pptx Prosojnice za predavanje o literarnem nagrajevanju ob primeru kresnik 2013 v Katovicah] 19. februarja 2014
* [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikiji_za_webinar.pptx Wikiji za webinar] (prosojnice za seminarje e-učenja za visokošolske učitelje in sodelavce, 27. 11. 2013 in 25. 3. 2014)
* [https://slov.si/mh/dialekti.ppt Postavimo narečno književnost, slovensko seveda, na Wikipedijo.] 2011.

==Drugo==
*[[Kako rešiti civilizacijo]] (seznam povezav)
*[[Komentarji k fotografijam]]
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Okrožnice|Okrožnice ob popisovanju partizanskih spomenikov]]
*[[Spisi gnevnega državljana]]
*[[Memo]]

[[Kategorija:Miran Hladnik| ]]
[[Kategorija:Razprave]]
[[Kategorija:Članki]]
[[Kategorija:Predavanja]]
[[Kategorija:Objave|Hladnik, Miran]]</text>
      <sha1>rcdy32zixw4hm24pwu9kk0f875f5fm7</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kako rešiti civilizacijo</title>
    <ns>0</ns>
    <id>3750</id>
    <revision>
      <id>84997</id>
      <parentid>84960</parentid>
      <timestamp>2026-05-21T06:17:04Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84997</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="46953" sha1="k5zkud8x6acxqrso4l96buqt0q6bs1k" xml:space="preserve">Dodaj na tam seznam povezave na objave, ki si prizadevajo za normalizacijo Slovenije in sveta in za preživetje civilizacije. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:32, 15. maj 2022 (CEST) Wikipedijska gesla v angleščini o nekaterih avtorjih na tej strani navajajo, da so teoretiki zarot, kar naj bi omajalo njihovo verodostojnost. Zanimivo je, da se je v njihovih biografijah ta oznaka pojavila šele, ko so začeli razgaljati manipulacije v zvezi s covidom in z vojnama v Ukrajini in Palestini. 

* Tomaž Mastnak: [https://slov.si/doc/mastnak_trivelis.docx Zdaj lahko crknem:] Inštitut Trivelis, zastraševanje in sankcije EU proti posameznikom in posameznicam, 20. 5. 2026
*Roman Kukovič: [https://slov.si/doc/kukovic_krscansko_usmiljenje.docx Kdo bi imel lahko večjo potrebo po usmiljenju, če ne ljudje, ki ne sočustvujejo z nikomer?] FB (o slovenskih kolaborantih)
*Roman Kukovič: [https://slov.si/doc/kukovic_nima_fantek.docx Nima fantek kapice, kapica ima fantička.] FB (o privatizaciji javnega zdravstva)
* [https://www.youtube.com/watch?v=gR4eSEetKP0 Nevidna doktrina: The secret history of Neoliberalism.] 2024. Youtube.
* Milan Gorjanc: [https://www.svobodnabeseda.si/govor-milana-gorjanca-na-menini-planini/ Govor ob 71. obletnici preboja na Menini planini, 2. julija 2016] [sic!] ''Svobodna beseda'' 2016
* Aurelio Juri: [https://slov.si/doc/aurelio_juri_nekriticnim_novinarjem.docx Kritičnega pogleda na zunanjepolitične teme vse manj!] 29. aprila 2026.
* Erik Valenčič: [https://slov.si/doc/valencic_nemskemu_konzulatu.docx Odgovor veleposlaništvu Zvezne republike Nemčije na vabilo za sodelovanje.] Na dan upora proti okupatorju 27. aprila 2026.
* Boris Nemec: [https://slov.si/doc/nemec_boj_se_anglezev.docx EU - boj se Angležev, ne Rusov]. ''Dnevnik'' 31. 1. 2022, PN 2. 2. 2022, Reporter 7. 2. 2022, PD 8. 2. 2022.
*[https://www.nadlani.si/novice/nika-kovac-je-osebnost-leta-takole-je-povedala-v-govoru-tudi-leta-1991-se-je-dotaknila/ Nika Kovač je osebnost leta, takole je povedala v govoru – tudi leta 1991 se je dotaknila.] Na dlani.si 15. jan. 2026.
*Aurelio Juri: [https://slov.si/doc/juri_grenlandija.docx Good morning Greenland!] Jan. 2026.
*Jeffrey Sachs: [https://braveneweurope.com/jeffrey-sachs-an-open-letter-to-chancellor-friedrich-merz-security-is-indivisible-and-history-matters An Open Letter to Chancellor Friedrich Merz: Security Is Indivisible – and History Matters.] Brave New Europe 20. dec. 2025.
*Polona Jamnik: [https://slov.si/doc/p_jamnik_zdruzite_se.docx Leva sredina, združite sile!] Facebook dec. 2025.
*Aurelio Juri: [https://slov.si/doc/aurelio_juri_ruska_groznja.docx Narativ NATA o ruski grožnji postaja že groteska.] 13. decembra 2025.
*[[Odrezana Titova glava v Velenju]]: O odrezani glavi Tita in odrezu kolektivnega spomina, 9. dec. 2025.
*Vesna Vuk Godina: [https://slov.si/doc/godina_referendum.docx Na referendumu ni zmagala kultura življenja, ampak kultura trpljenja.] 24. 11. 2025.
*Maja Breznik: [https://rdecapesa.com/gostujoce-pero-zakaj-postanejo-zgodovinski-subjekti-pred-svojim-koncem-nasilni/ Zakaj postanejo zgodovinski subjekti pred svojim koncem nasilni.] Rdeča pesa. Mirovni inštitut 11. 11. 2025.  
*portali [https://demandprogress.org/ Demand progress,] [https://kreni-promeni.org/ Kreni-promeni,] [https://www.campact.de Campact,] [https://newsletter.peoplepowerunited.org/ People Power United,] [https://diem25.org/en/ Diem25: Democracy in Europe Movement 2025,] [https://watchdog.net/ Watchdog.net,] [https://worldbeyondwar.org/ World Beyond War,] [https://www.takeitback.org/ TakeItBack.org,] [https://juststrategy.org/ Just Strategy,] [https://theintercept.com/ The Intercept,] [https://www.dropsitenews.com/ DropSite News,] [https://left-click.com/ LeftClick,] [https://www.circle.org/ The Workers Circle: Jewish culture for a just world,] [https://nativeorganizing.org/ Native Organizers Alliance,] [https://www.chn.org/ CHN action (The Coalition on Human Needs),] [https://progressamerica.us/ Progress America,] [https://actionnetwork.org/groups/just-strategy National Campaign for Justice,] [https://actionnetwork.org/groups/democracy-for-america Democracy for America,] [https://www.inequalitymedia.org/ Inequality Media,]...
*[https://www.rtvslo.si/slovenija/zacenja-se-zbiranje-podpisov-za-vlozitev-treh-predlogov-novel-zakonov/762421 Ustavimo vojaško norost:] vloži podporo dvema zakonskima novelama, s katerima bi prepovedali vpletanje Slovenije v vojne izven EU in NATA in zapravljanje denarja za vojsko omejili na 2 % BDP (z e-certifikatom tule, sicer na občini): &lt;br&gt;[https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=8786&amp;lang=si Predloga zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o obrambi] in &lt;br&gt;[https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=8785&amp;lang=si Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o fiskalnem pravilu] 
*Polona Jamnik: [https://slov.si/doc/polona_jamnik_nasilje.docx Nasilje kot politično orožje.] FB 26. 10. 2025 
*Jadranka Šturm Kocjan: [https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/protestna-izjavav-proti-razglasitvi-antifasizma-za-terorizem Protestna izjava proti razglasitvi antifašizma za terorizem.] ''Delo'' 29. 9. 2025.
*Milan Kučan: [[Govor v Narodnem domu v Celju]], 27. sept. 2025
*Franko Juri: [[Drondelirium tremens: Evropa gre v vojno]] 28. sept. 2025
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_mir.docx Mir,] govor na pohodu veteranov za mir, Ljubljana 21. 9. 2025.
*Andrej Bolčina: [https://slov.si/doc/bolcina_grozde.docx  Alojz Bratuž – resnični krščanski mučenec.] (O Alojzu Bratužu in Alojzu Grozdetu.) Sept. 2025.
*Rastko Močnik idr.: [https://slov.si/doc/seja_odbora_za_obrambo.docx Poročilo o Seji Odbora za obrambo o Priporočilu Vladi RS za prekinitev sodelovanja Slovenije v vojni v Ukrajini ali drugod in začetek demilitarizacije Evrope] 4. sept. 2025.
*Mark Lukić: [http://revijapanika.si/2025/09/02/odnos-zahoda-do-vojne-in-genocida-ukrajina-vs-palestina/ Odnos Zahoda do vojne in genocida: Ukrajina vs Palestina.] ''Panika'' 2. 9. 2025.
*Vojko Kogej: [https://insajder.com/slovenija/pismo-predsednici-poskrbite-za-slovenske-novinarje-ki-jih-je-kijevski-rezim-uvrstil-na Pismo predsednici: »Poskrbite za slovenske novinarje, ki jih je kijevski režim uvrstil na (ne)vladni seznam ljudi za uboj!«] Insajder 27. 6. 2024.
*Spomenka Hribar: [https://slov.si/doc/spomenka_hribar_sram_vas_bodi.docx Sram vas bodi: Politične manipulacije z mrtvimi.] ''Mladina'' julija 2025.
*[https://secure.avaaz.org/campaign/en/stand_with_francesca_loc_al_en/ Na Avaazovi strani podpiši peticijo za Nobelovo nagrado za mir Francesci Albanese,] posebni poročevalki Združenih narodov za Gazo.
*[https://www.pei.si/ISBN/978-961-270-366-0/index.html ''Vojna in mir ali dežela svobodnih in dom pogumnih''.] Ur. Igor Ž. Žagar. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2025 (Documenta, 20). 
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_eu_v_diktaturo.docx EU – na poti v diktaturo.] Facebook 29. junija 2025.
*Aurelio Juri: [https://slov.si/doc/aurelio_juri_osamosvojili_se_enkrat.docx Kaj ko bi se osamosvojili še enkrat?] 1. julija 2025.
*[https://sign.myvoice-mychoice.org/forms/stop_gaza_genocide_slo Podpiši peticijo Suspendirajmo trgovinski sporazum med EU in Izraelom. Ustavimo genocid.] My voice my choice 9. junija 2025.
*[https://www.youtube.com/live/O2ej0yAMA1o German Journalist Patrik Baab Lays Bare the Harsh Realities of Ukraine.] Youtube maj 2025. &quot;Ukrajinci želijo mir, Zahod želi vojno.&quot;
*Ulrike Guérot: [https://slov.si/doc/guerot_dresden.docx Govor na mirovnih demonstracijah v Dresdnu 18. aprila 2025.]
*[https://www.youtube.com/watch?v=d0Y43amCeac Historian REVEALS How War Mobilisation Divides Ukraine | Marta Havryshko Interview | Part Two.] Youtube aprila 2025. Profesorica kaže s prstom na svoje akademske kolege kot sokrivce, ker molčijo ob terorju države nad tistimi, ki ugovarjajo ukrajinskemu nacionalizmu.
*[https://mailchi.mp/tr.diem25.org/yanis-varoufakis-jeffrey-sachs-one-conversation-you-cant-ignore-april-22?e=d041207b47 Napoved za 22. april ob 18.00 CET:] Yanis Varoufakis and Jeffrey Sachs are going live to confront the six crises pushing our world to the edge: Ukraine. Palestine. Climate breakdown. A new Cold War. Class war. The collapse of democracy. [https://youtube.com/live/nKIzdmWT52A DiEM25 YouTube channel.] 
*Dragan Petrovec: [https://slov.si/doc/petrovec_permisivnost.docx Smrtni greh permisivnosti.] ''Dnevnik'' 14. 4. 2025.
*MeRA25 Comms: [https://diem25.org/why-trumps-liberation-day-marks-the-fall-of-the-empire-and-the-urgency-of-a-new-world-order/ Why Trump’s ‘Liberation Day’ marks the fall of the empire – and the urgency of a New World Order.] DiEM25 4. aprila 2025. (O nuji prenove Evrope.)
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_vojaski_bobni.docx Vojaški bobni.] Facebook 26. 3. 2025.
*Jeffrey Sachs: [https://www.youtube.com/shorts/mH3Fnkxn18U Is Nuclear War the Only Risk from China?] Youtube.
* [https://t.me/zdravadruzba/1283 Shod za mir in proti oboroževanju v četrtek 27. marca ob 18.00 na Prešernovem trgu v Ljubljani.]
*Uroš Esih: [https://www.delo.si/novice/slovenija/hrepenenje-po-novih-obrazih-ne-more-trajati-vecno Danilo Türk: Nekdo mora povedati, da je Ukrajina doživela poraz:] Z nekdanjima predsednikoma republike, Milanom Kučanom in Danilom Türkom, smo govorili o aktualnih zadevah v evroatlantskem prostoru in doma.] ''Delo'' 18. 3. 2025.
*Uroš Lipušček: [https://consortiumnews.com/2025/03/18/war-fever-grips-europe/ War Fever Grips Europe.] Consortium News 18. marca 2025. 
*[https://www.zdravadruzba.si/orozarske-blodnje-vladajocih-oz-vodilnih-v-slovenski-politiki-in-gospodarstvu/ Orožarske blodnje vladajočih oz. vodilnih v slovenski politiki in gospodarstvu.] Zdrava družba 17. 3. 2025. 
*Tomaž Mastnak: [https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/rekviem-evropi Rekviem Evropi]: Ko Evropi igra rekviem, govorijo o njeni »renesansi«. To je blaznost. ''Delo'' 19. marca 2025.
*Alex Krainer: [https://www.youtube.com/watch?v=lUYqWWokrJo  Ode li SAD s Kosova, Balkan gori! Ukrajini neće ostati ni slava.] Youtube 22. febr. 2025.
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_rusi_prihajajo.docx Rusi prihajajo - Evropa se pripravlja na vojno.] FB 12. marca 2025.
*Jeffrey Sachs: [https://www.youtube.com/watch?v=IWe8Rrq3Bpc Jeffrey Sachs DESTROYS NATO As EUROPE FALLS! RUSSIA CRUSHES Ukraine WAR IS LOST.] Youtube [2025]; [https://www.youtube.com/watch?v=U8VKVRiZTNI podobno tudi tule, z možnostjo prepisa.]
*Alice Schwarzer in Sahra Wagenknecht: [https://www.change.org/p/manifest-f%C3%BCr-frieden/u/33238322 Zwei Jahre Manifest für Frieden - Fast eine Million Unterschriften!] Change.org 11. 2. 2025.
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_annus_horribilis.docx ''Annus horribilis'' 2024.] Facebook dec. 2024.
*Aurelio Juri idr.: [https://slov.si/doc/peticija_predsednici.docx Peticija predsednici Republike Slovenije Nataši Pirc Musar.] 7. januarja 2025.
*Alex Krainer: [https://www.youtube.com/watch?v=QCHmkmBJXU0 Plenković nas gura u koloniju, Milanović drži do suverenosti.] Radio Mrežnica. Youtube 4. 12. 2024 (doslej najprepričljivejša geopolitična analiza spopada civilizacij, v hrvaščini). &quot;Vojne po svetu neti zahodna oligarhija.&quot; 
*Alice Schwarzer in Sahra Wagenknecht: [https://www.emma.de/artikel/appell-der-38-fuer-friedensverhandlungen-341429 APPELL DER 38: Eine Minute vor Zwölf – Einen großen europäischen Krieg verhindern!] EMMA 4. 12. 2024. Klic za preprečenje velike evropske vojne.
*[https://mailchi.mp/creativecommons/ready-for-something-new-10136079 Creative Commons:] CC-licence za odprto znanje in kreativnost.
*Jeffrey Sachs:[https://www.youtube.com/watch?v=qOCBkN-UDd0 How the US Provoked the Invasion of Ukraine.] Youtube nov. 2024.
*Marko Golob: [https://damijan.org/2024/12/02/slepota-ali-kaj-vam-niso-povedali-o-leski-oresniku/ Slepota ali kaj vam niso povedali o Leski (Orešniku).] Damijan blog 2. 12. 2024: &quot;Rusija morala biti partner, ne sovražnik.&quot;
*Marko Uršič idr.: [https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/apel-za-ustavitev-vojne-v-ukrajini-z-mirovnimi-sredstvi Apel za ustavitev vojne v Ukrajini z mirovnimi sredstvi.] ''Delo'' 6. 5. 2022.
*Miha Kordiš: [https://slov.si/doc/kordis_priporocila.docx Predlog priporočil Vladi Republike Slovenije za prekinitev sodelovanja Slovenije v vojni v Ukrajini ali drugod in začetek demilitarizacije Evrope.] 20. sept. 2024.
*[[NE v mojem imenu]]! Vabilo na mirovni, protivojni shod, sobota 16. novembra 2024 ob 11.00, Prešernov trg v Ljubljani 
*Naomi Wolff: [https://www.globalresearch.ca/pfizer-papers-crimes-humanity/5871364 The Pfizer Papers: Pfizer’s Crimes Against Humanity.] GlobalResearch 24. okt. 2024 [o škodi, ki so jo povzročila netestirana cepiva farmacevtske korporacije Pfizer].
*Matthew Alford: [https://www.youtube.com/watch?v=dqql02DJqVg NATO Boss' BAD TAKE on China.] Youtube 21. 10. 2024. [Jens Stoltenberg norveškemu novinarju ne zna pojasniti, zakaj se mu Kitajska zdi nevarna.]
*Aurelio Juri: [https://slov.si/doc/aurelio_juri_pismo_vladi.docx Še eno odprto pismo predsedniku vlade.] 21. okt. 2024.
*[https://365.rtvslo.si/arhiv/mmc-kast/175077459 MMC-kast: Milan Kučan in Danilo Türk o prvi obletnici vojne v Gazi.] RTV 365 7. 10. 2024: &quot;EU je padla na zgodovinskem izpitu.&quot;
*Yanis Varoufakis in Brian Eno: [https://diem25.org/open-letter-to-the-judges-of-the-international-criminal-court/ Open letter to the judges of the International Criminal Court.] DiEM25 7. okt. 2024.
*[https://www.palestina.si/stop-genocidu-za-svobodno-palestino/ Stop genocidu za svobodno Palestino.] 3.&amp;ndash;10. oktobra 2024.
*Igor Ž. Žagar: [https://slov.si/doc/zagar_vojna.pdf Nevzdržna svoboda vzporednih svetov.] ''Delo'' 21. septembra 2024.
*[https://radiostudent.si/druzba/ni-se-gotovo/peticija-vladi-slovenija-mora-ukrepati-proti-genocidu Peticija vladi: Slovenija mora ukrepati proti genocidu!] Radio Šudent 15. 9. 2024.
*[[Korespondenca Miran Hladnik&amp;ndash;Alumniportal Deutschland]]. Wikiverza julij&amp;ndash;september 2024. 
*Rudi Rizman: [https://www.delo.si/mnenja/gostujoce-pero/ne-vidijo-genocida-ali-abdikacija-clovecnosti-in-raz-uma Ne vidijo genocida ali abdikacija človečnosti in (raz)uma Rudi Rizman.] ''Delo'' 5. 9. 2024.
*Jože P. Damijan: [https://damijan.org/2024/09/05/cemu-ta-proizraelska-histerija-in-represija-proti-resnici-cesa-ali-koga-se-vladajoci-tako-bojijo/ Čemu ta proizraelska histerija in represija proti resnici? Česa ali koga se vladajoči tako bojijo?] DamijanBlog 5. 9. 2024.
*[https://www.youtube.com/watch?v=TmWhA3sAnls Genocid in mednarodno-politični sistem, festival Grounded 22. avg. 2024: dr. Danilo Türk in Kristina Božič: RASIZEM / RACISM, Narodni muzej Slovenije, Metelkova.] Youtube.
*Marko Golob: [https://damijan.org/2024/08/15/tragedija-zahodnih-elit-je-da-je-zacela-verjeti-svoji-lastni-propagandi/ Tragedija zahodnih elit je, da je začela verjeti svoji lastni propagandi.] Damijanblog 15. 8. 2024. 
*[https://topnews.si/2022/07/30/kako-vojno-v-ukrajini-na-damjan-blogu-vidi-marko-golob-nekdanji-clan-uprave-agencije-za-upravljanje-kapitalskih-nalozb-republike-slovenije-aukn-vojaska-analiza-vojne-v-ukrajini/ Kako vojno v Ukrajini na Damijan blogu vidi Marko Golob (nekdanji član uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (AUKN) – Vojaška analiza vojne v Ukrajini.] Topnews 30. 7. 2022.
*[https://kreativnirazred.blogspot.com/2024/07/ Kreativni razred julij 2024:] Pogled iz Nigerije, Naši politiki ne slišijo svojih državljanov idr.
*Natalie Gupta: [https://diem25.org/the-nato-route-to-eu-militarisation/ The NATO route to EU militarisation.] DiEM25 12. 7. 2024
*[https://insajder.com/slovenija/peticija-proti-vojnemu-hujskastvu-financiranju-nove-vojne Peticija: Proti vojnemu hujskaštvu in financiranju nove vojne!] Insajder 16. julija 2024.
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_trump.docx Trump, Biden, Ukrajina, Kitajska. Kam plujemo!] Faceboook, jul. 2024.
*[https://slov.si/doc/nespostovanje_ustave.docx Nespoštovanje Ustave RS.] SRP jul. 2024.
*[https://www.youtube.com/watch?v=CuCMRjHrLnk Canada out of NATO. Canadian Foreign Policy Institute.] Youtube 5. 7. 2024: &quot;Nato je kriminalni kartel.&quot;
*Alice Schwarzer in Sahra Wagenknecht: [https://www.change.org/p/manifest-f%C3%BCr-frieden/u/32691194 Eskalationsspirale in der Ukraine stoppen!.] Manifest für Frieden 19. junija 2024.
*[https://campaign-statistics.com/browser_preview/RoBUwOoCmU_AiQKH V imenu ljudstva – čas je za IZSTOP Republike Slovenije iz WHO in NATA!] Gibanje Zdrava družba 17. 6. 2024.
*[https://www.youtube.com/watch?v=_tUEA4naSFw&amp;rco=1 Truth on Ukraine from Film Director Nikita Mikhalkov (ENG subtitles).] Youtube 2022.
*[https://www.tiktok.com/@__the_movement__/video/7377824902579031328?_r=1&amp;_t=8n1TnCCY5Gz Scott Ritter o rusofobiji etc.] TikTok 7. 6. 2024.
*[https://secure.avaaz.org/campaign/en/olympics_ban_loc/ Ban Israel from the Olympics] (Izključi Izrael iz Olimpijade). Avaaz.
*[https://www.youtube.com/watch?v=bkCDqZQuZ1w Gremo volit za varen in dostopen splav v EU!] Inštitut 8. marec.
*[https://www.politico.eu/article/mapped-europe-far-right-government-power-politics-eu-italy-finalnd-hungary-parties-elections-polling/ Mapped: Europe’s rapidly rising right] (Evropa gre hitro v desno). Politico 24. 5. 2024.
*Dušan Keber: [https://slov.si/doc/keber_kdo_je_kriv_za_zdravstveno_krizo.docx Kdo je kriv za zdravstveno krizo?] Dnevnik 18. 5. 2023 | [https://slov.si/doc/keber_dvojna_praksa.docx Dvojna praksa zdravnikov: zlo, ki ohranja čakalne dobe.] Delo 18. 5. 2024.
*Jože P. Damijan: [https://damijan.org/2024/05/19/richard-haas-redefinicija-uspeha-v-vojni-v-ukrajini/ Richard Haas: Redefinicija uspeha v vojni v Ukrajini.] Blog 19. maja 2024. | Richard Haas: [https://www.project-syndicate.org/commentary/defining-success-in-ukraine-facing-russian-offensive-by-richard-haass-2024-05 Defining Success in Ukraine.] Project Syndicate 15. maja 2024. 
*[https://eci.ec.europa.eu/044/public/#/screen/home Evropska državljanska pobuda za varen in dostopen splav v Evropi.] Podpiši!
*Simona Rebolj: [https://simonarebolj.si/2024/04/23/oborozevanje-ukrajine-in-izraela-je-del-iste-geopoliticne-strategije/ Oboroževanje Ukrajine in Izraela je del iste geopolitične strategije!] 23. aprila 2024.
*John Mearsheimer: [https://www.youtube.com/watch?v=Y789SugNiA0 &quot;Things are going to get worse in Ukraine, Middle-East and South-East Asia.&quot;] Youtube 18. aprila 2024.
*Wolfgang Streeck: [https://newleftreview.org/sidecar/posts/means-of-destruction Means of Destruction.] Sidecar 2. 7. 2022.
*Wolfgang Streeck [https://newleftreview.org/sidecar/posts/master-and-servant Master and servant.] Sidecar 20. 12. 2023.
*Jan Vajgl: [[Shod za svobodno Palestino]], govor na shodu za svobodno Palestino v Ljubljani 7. aprila 2024.
*[https://www.peticija.online/e_jih_bo_osem_naj_bo_e_deveti_o_natu_poziv_javnosti Peticija za izstop iz Nata.] Peticija online.
*[https://slov.si/doc/lipuscek_program_eu.docx Program kandidata za evropskega poslanca Uroša Lipuščka]
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/uros_lipuscek_evropa_spet_v_vojni.docx Izjava o vstopanju Evrope v vojno.] TV AS 6. 3. 2024.
*Tine Hribar: [https://slov.si/doc/tine_hribar_gaza.pdf Tri tisoč let Gaze in bibličnih vrednot:] Genocid. ''Delo'' 24. 2. 2024.
* Iztok Simoniti: [https://slov.si/doc/iztok_simoniti_luc_nasilja.pdf Bleščeča luč nasilja – pad vrednosti človeškega življenja.] ''Delo'' 10. 2. 2024.
*Aurelio Juri: [https://www.youtube.com/watch?v=64sGp7xXTlY Kar mislim, povem 1,] [https://www.youtube.com/watch?v=esXDg-puohE 3,] [https://www.youtube.com/watch?v=4l5heuUVZdg 4,]  [https://www.youtube.com/watch?v=lJEck3tm_bw 5,] [ 6,] Youtube.
*[https://slov.si/doc/izjava_sztr.docx Izjava št. 1 Akademije znanosti za trajnostni razvoj Slovenije] 29. 2. 2024.
*Tomaž Mastnak: [https://www.sanje.si/zapisi/tomaz-mastnak-zoper-rusofobijo ZOPER RUSOFOBIJO | OB DRUGI OBLETNICI RUSKE VOJAŠKE OPERACIJE V UKRAJINI.] Sanje 24. 2. 2024.
*Jaša Jenull: [https://www.youtube.com/watch?v=_PfLxcMyMco Zakaj celjskim ortopedom skrajševanje čakalnih vrst ni v interesu?] Youtube 22. 2. 2024.
*[https://insajder.com/slovenija/slovenija-proti-rusofobiji-242-opoldne-na-presernovem-trgu-shod-ob-drugi-obletnici-posebne Slovenija proti rusofobiji: 24. 2. opoldne na Prešernovem trgu shod ob drugi obletnici posebne vojaške operacije v Ukrajini!] Insajder 21. 2. 2024.
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_assange.docx Assange,] govor pred britanskim veleposlaništvom v Ljubljani, po objavi kandidature za evropskega poslanca, 21. 2. 2024
*Matjaž Hanžek: [https://slov.si/doc/hanzek_pismo_fajonovi.docx Javno vprašanje ministrici za zunanje in evropske zadeve Tanji Fajon.] 20. 2. 2024.
*Jože P. Damijan: [https://damijan.org/2024/02/19/navalni-assange-pobijanje-civilistov-v-gazi-in-hipokrizija-zahodnih-politikov-in-medijev/ Navalni, Assange, pobijanje civilistov v Gazi in hipokrizija zahodnih politikov in medijev.] Damijan blog 19. 2. 2024.
*[https://www.rtvslo.si/kultura/knjige/avstrijski-festival-bosanski-pisateljici-umaknil-vabilo-zaradi-njene-podpore-palestini/697713 Avstrijski festival bosanski pisateljici umaknil vabilo zaradi njene podpore Palestini:] Lana Bastašić: &quot;Ne bi hotela sodelovati z ustanovo, ki skuša utišati umetnike&quot;. MMC rtv 8. 2. 2024.
*[https://www.rtvslo.si/svet/bliznji-vzhod/netanjahu-odredil-pripravo-nacrtov-za-evakuacijo-rafe-kamor-se-je-zatekla-polovica-prebivalcev-gaze/697782 Poziv voditeljem EU-ja k ukrepanju zoper Izrael.] Netanjahu odredil pripravo načrtov za evakuacijo Rafe, kamor se je zatekla polovica prebivalcev Gaze: V Gazi ubitih že skoraj 28.000 ljudi, od tega skoraj polovica otrok. MMC RTV 9. 2. 2024.
*Polona Jamnik: [https://slov.si/doc/p_jamnik_bogovi_v_belem.docx Bogovi v belem.] 24. januar 2024.
*[https://braveneweurope.com/open-letter-from-jews-to-the-german-government-other-european-nations-support-south-africa-at-the-world-court-do-not-aid-abet-israels-genocide-in-gaza Open Letter from Jews to the German Government &amp; other European Nations: Support South Africa at the World Court-Do Not Aid &amp; Abet Israel’s Genocide in Gaza 26. jan. 2024.]
*[http://www.televizijaas.si/component/joomtv/video/4339-predstavljamo_vam_dr_uros_lipuscek_in_jeffrey_d_sachs_23_1_2024 Še en intervju Uroša Lipuščka z Jeffryjem Sachsom, 23. jan. 2024.] Televizija AS.  Na Youtubu so bogvezakaj spremenili njegov naslov &lt;s&gt;[https://www.youtube.com/watch?v=CxiIeEO2qO0 prvotno]&lt;/s&gt; &gt; [https://www.youtube.com/watch?v=QJ9povnBAWA trenutno]
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_sachs_jan2024.docx Vojna je največji posel.] Predobjava intervjuja Uroša Lipuščka z Jeffryjem Sachsom, slovensko besedilo, jan. 2024, objavljeno v ''Delu'' 9. marca 2024.
*Aurelio Juri: [https://www.palestina.si/poziv-civilne-druzbe-vladi-republike-slovenije/ POZIV CIVILNE DRUŽBE VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE.] Gibanje za pravice Palestincev, 17. 1. 2024.
*[https://www.facebook.com/TelevizijaAS/videos/368586755908765/ Predstavljamo vam: Uroš Lipušček odgovarja na pereča vprašanja Izraelsko-palestinskega konflikta, o tožbi nad Izraelom Republike Južne Afrike na Meddržavnem sodišču ter o geopolitičnih razmerah v svetu.] jan. 2024.
*Vesna Vuk Godina: [https://fokuspokus.si/zdravniska-in-sodniska-stavka-sta-samo-preobleceni-pohlep-elite-10347720 Zdravniška in sodniška stavka sta samo preoblečeni pohlep elite.] Fokuspokus.
*Mateja Kožuh Novak: [https://vecer.com/pogledi/javno-pismo-mateja-kozuh-novak-kam-gres-slovenski-zdravnik-10347749 Kam greš slovenski zdravnik.] ''Večer''.
*[https://www.youtube.com/watch?v=x2JQIJA_fSU  International Court Of Justice Hears South Africa’s ‘Genocide Case’ Against Israel | Gaza War.] Youtube v živo 11. 1. 2024.
*Chas Freeman Jr.: [https://worldbeyondwar.org/the-propaganda-that-damned-ukraine/ The Propaganda That Damned Ukraine.] WorldBeyondWar 4. jan. 2024.
*[https://www.facebook.com/100000983234727/videos/948450259429133/ Kako je zahod obogatel: Anglija, Francija, Nemčija, Belgija, Španija, Portugalska, Nizozemska, Amerika.] Facebook: Makedonska diaspora.
*[https://twitter.com/caitoz/status/1737292168942023082 Caitlin Johnstone: The values of Western civilization, X 20. dec. 2023.]
*Sinan Gudžević: [https://www.portalnovosti.com/moni-ovadia-jevrejstvo-i-judaizam-naucili-su-me-da-budem-sa-potlacenima Moni Ovadia: Jevrejstvo i judaizam naučili su me da budem sa potlačenima.] Portal Novosti 3. 1. 2024.
* [https://www.youtube.com/watch?v=whmNK7wsDE0&amp;t=39s 80. Vanekov večer: dr. Uroš Lipušček.] Yotoube 19. 12. 2023. Idea TV.
*Tomaž Mastnak: [https://www.sanje.si/zapisi/tomaz-mastnak-genocid-v-skladu-s-humanitarnim-pravom- Genocid v skladu s humanitarnim pravom.] Sanje: Zapisi 22. decembra 2023.
*Aurelio Juri: [https://slov.si/doc/aurelio_juri_kriza_orban.docx Kriza z imenom Orban.] ''Delo'' 17. decembra 2023.
*Rudi Rizman: [https://www.peticija.online/poziv_za_palestino Poziv za Palestino.] Peticija FF UL 8. 12. 2023.
*Aurelio Juri: [https://slov.si/doc/aurelio_juri_priznanje_palestine.docx Španija in Slovenija skupaj k priznanju Palestine?] 2. dec. 2023.
*[https://www.youtube.com/watch?v=_sOw9dMq0cc TOTI podkast z Urošem Lipuščkom.] Youtube 26. nov 2023: &quot;o globalni politični situaciji, o resnici, Ameriki in Kitajski, o vojnah, končnih rešitvah, genocidu, prelomnicah, temni prihodnosti, o tretji svetovni vojni in upanju&quot;.
*[https://www.youtube.com/watch?v=6wL8d-h-u94&amp;t=116s Yanis Varoufakis on the ongoing genocide in Gaza perpetrated by the State of Israel.] DiEM25Youtube 18. nov. 2023.
*Jaša Jenull: [https://www.youtube.com/watch?v=GOquVjLmYf4&amp;t=461s Vse, kar je treba vedeti o javnem zdravstvu.] Youtube 16. nov. 2023.
*[https://resimojavnozdravstvo.si/ Ustavimo rušenje javnega zdravstva!] Podpiši predlog zakona. Slovenska filantropija.  
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_palestina.docx Ustavimo nasilje nad Palestinci.] ''Delo'' 8. 11. 2023.
*Slavoj Žižek: [https://slov.si/doc/zizek_witttgenstein.docx Wovon man nicht sprechen kann, darüber muss man schweigen.] 30. 10. 2023 (o cionizmu in antisemitizmu skozi Wittgensteina).
*[https://www.globalresearch.ca/israeli-genocide-no-end-world-looks-on/5837718 Israeli Genocide – No End and the World Looks On.] (Izraelski genocid brez konca, svet pa samo gleda) Global Research 25. okt. 2023.
*[https://www.regionalobala.si/novica/predsednica-premier-zunanja-ministrica-boste-storili-vsaj-enkrat-nekaj-kar-je-moralno-eticno-prav Predsednica, premier, zunanja ministrica: &quot;Boste storili, vsaj enkrat, nekaj kar je moralno-etično prav?&quot;]. Regional 25. 10. 2023.
*[https://i.diem25.org/en/petitions/91 Petition for the Resignation of Ursula von der Leyen, President of the European Commission.] DiEM25 (Democracy in Europe Movement 2025).
*Polona Jamnik: [https://slov.si/doc/p_jamnik_koliko_ljudi.docx Koliko ljudi bo še moralo umreti?] Poslano na časopise.
*[https://ukrainian-crimes.org Ukrainian war crimes 2017--2022.]  
*Simon Balažic: [http://www.televizijaas.si/oddaje/video/4151-predstavljamo_vam_dr_uros_lipuscek_10_10_2023 PREDSTAVLJAMO VAM: dr. Uroš Lipušček: AS: TV Murska Sobota 10. 10. 2023.]
*[http://www.televizijaas.si/oddaje/video/4109-predstavljamo_vam_dr_uros_lipuscek_12_9_2023 Predstavljamo vam: dr. Uroš Lipušček.] TV MS 12. 9. 2023.
*Ted Snider: [https://www.theamericanconservative.com/why-peace-talks-but-no-peace/ Why Peace Talks, But No Peace? The U.S. has prevented earnest negotiations and prolonged the war in Ukraine.] The American Conservative 16. 8. 2023; tudi v Jože P. Damijan: [https://damijan.org/2023/08/25/zakaj-zda-ne-zelijo-miru-v-ukrajini-kronologija-treh-preprecenih-mirovnih-sporazumov/ Zakaj ZDA ne želijo miru v Ukrajini: Kronologija treh preprečenih mirovnih sporazumov.] Damijan blog 25. 8. 2023.
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_zda_vidijo_dlje.docx  ZDA vidijo dlje kot ostale države:] Vojna v Ukrajini na svetovni geopolitični šahovnici. ''Delo'' 19. avgusta 2023.
* A Scott Ritter Investigation: Agent Zelensky - Part 1. [https://www.youtube.com/watch?v=HLeBb6hPUC8 &lt;s&gt;Youtube&lt;/s&gt; (cenzurirano) &gt; [https://rumble.com/v2zs3r0-a-scott-ritter-investigation-agent-zelensky-part-1.html Rumble] | [https://rumble.com/v30nd8w-a-scott-ritter-investigation-agent-zelensky-part-2.html 2. del]. 
*[https://www.peticija.online/poziv_za_ohranitev_neodvisnosti_rs Poziv Vladi Republike Slovenije k ohranitvi neodvisnosti Republike Slovenije] (peticija proti SZO/WHO, jun. 2023).
*Miloš Šonc: [[Objave: Miloš Šonc|Javna pisma]] (2015&amp;ndash;2025). 
*Tomaž Mastnak: [https://www.sanje.si/zapisi/tomaz-mastnak-sramota Sramota.] Kažipot 30. maja 2023 (o Golobovem obisku Kijeva).
*[https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=6545&amp;fbclid=IwAR2yA5oWR5jr_dCHYrC8oS1s4Dris6PrkKNivYShTafdcjtXqI2eLVcAQVo Podpora volivca pobudi za vložitev Predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja.] E-uprava. -- Podpri predlog!
*[https://www.youtube.com/watch?v=1ezdp2zwwIA Uroš Lipušček z Noamom Chomskim o Ukrajini.] TV AS 9. 5. 2023 in Youtube; [https://slov.si/doc/chomsky.docx prevod intervjuja].
*Kathy Kelly: [https://worldbeyondwar.org/to-end-all-wars-close-all-bases/ To End All Wars, Close All Bases.] The World Beyond War 29. 4. 2023.
*[https://www.mirovni-institut.si/misliti-mir-prebujanje-mirovnega-gibanja/ Misliti mir: Prebujanje mirovnega gibanja?]. Mirovni inštitut 19. 4. 2023.
*[https://regionalobala.si/novica/mirovni-forum-v-kopru-ta-kraj-je-najboljsi-za-zacetek-mirovnih-pobud-za-ukrajino- Mirovni forum v Kopru: Ta kraj je najboljši za začetek mirovnih pobud za Ukrajino]. Regional Obala 17. 4. 2023.
*[https://regionalobala.si/novica/mirovni-forum-v-kopru-ta-kraj-je-najboljsi-za-zacetek-mirovnih-pobud-za-ukrajino- Appello per la pace del movimento pacifista sloveno]. Radio Capodistria 17. 4. 2023.
*Tobias Coughlin-Bogue: [https://www.realchangenews.org/news/2023/01/04/path-peace-author-benjamin-abelow-ending-war-ukraine A Path to Peace: Author Benjamin Abelow on Ending the War in Ukraine] [intervju z Benjaminom Abelowom]. Real Change 4. 1. 2023.
*Benjamin Abelow: [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33VN6HP4 ''Kako je Zahod pripeljal vojno v Ukrajino'':] Kako je politika ZDA in Nata pripeljala do krize, vojne in do tveganja jedrske katastrofe. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023.
*Benjamin Abelow: [https://medium.com/@benjamin.abelow/western-policies-caused-the-ukraine-crisis-and-now-risk-nuclear-war-1e402a67f44e How the West Brought War to Ukraine:] Misguided American and NATO policies created the Ukraine crisis. Now they risk nuclear war. Medium.com 8. maja 2022.
*Rudi Rizman: Ne želi Rusiji tretjega razpada, ''Delo SP'' 25. marec 2023; Brez pogajanj se svetu obeta še bolj strašno leto, ''Ne-Delo'' 18. februarja 2023; Ruska ruleta, ''Mladina'' 14. 10. 2022, Zmotna izbira: mir ali pravičnost, ''Delo SP'' 8. julija 2022, Ali mednarodno pravo v vojni res umolkne?, ''Delo SP'' 26. november 2022, Putinov Pandemonij, ''Mladina'' 18. 3. 2022.
*Tomaž Mastnak: [https://www.sanje.si/zapisi/tomaz-mastnak-evrofasizem Evrofašizem.] Sanje.si 15. 4. 2023.
*Massimo Mazzucco: [https://www.bitchute.com/video/Y3TO5MMkZKCo/ Ukraina, l'altra verita.] Yoblu; Bitchute.
*Tomaž Mastnak, Uroš Lipušček in Polona Petek: [https://www.youtube.com/watch?v=tO5qKomvW7k Pogovor o knjigi ''Kako je Zahod pripeljal vojno v Ukrajino'',] ZRC SAZU 29. marca 2023.
*[[:w:en:Vedrana Rudan|Vedrana Rudan]]: [https://www.rudan.info/zivio-joe-biden/ Živio Joe Biden!] Avanture slijepe kurve. 12. 10. 2022.
*Emil M. Pintar (Sinteza): [https://www.sinteza.co/wp-content/uploads/2023/03/UA-STALISCA-SINTEZE-a.pdf STALIŠČA SINTEZE-KCD DO VOJNE V UKRAJINI,] sprejeta na redni seji SINTEZE-KCD dne 14. marca 2023.
*Jože P. Damijan: [https://damijan.org/2023/03/24/diskusija-o-predlogu-za-koncanje-vojne-v-ukrajini-povzroca-nelagodje-v-ameriski-administraciji/ Diskusija o predlogu za končanje vojne v Ukrajini povzroča nelagodje v ameriški administraciji.] Damijan blog 24. marca 2023 in drugi prispevki.
*Marko Radmilovič: [https://www.rtvslo.si/kolumne/marko-radmilovic/zapisi-iz-mocvirja-vojni-hujskaci/662091 Zapisi iz močvirja: Vojni hujskači.] Val 202 21. marca 2023.
*[https://slov.si/doc/lipuscek_sachs_delo.docx Intervju Uroša Lipuščka s Jeffreyjem Sachsom] za ''Delo'' 11. 3. 2023. In še [http://www.televizijaas.si/oddaje/video/3812-predstavljamo_vam_dr_jeffrey_sach_9_3_2023 TV-posnetek pogovora na TV As Murska Sobota.]
*Mislav Kolakušić: [https://www.youtube.com/watch?v=bEEDX_dQEcE Ukrajina, rat i mir, uloga korporacija.] Youtube feb. 2023. 
*Polona Jamnik: [https://slov.si/doc/p_jamnik_zaustavite_vojno_4.docx Zaustavite vojno v Ukrajini, 4], [https://slov.si/doc/p_jamnik_je_mar_kriva_slika_v_ogledalu.docx Je mar kriva slika v ogledalu?], [https://slov.si/doc/p_jamnik_nas_peljejo_v_jedrski_spopad.docx Nas peljejo v jedrski spopad?].
*Mateja A. Hrastar: [https://www.dnevnik.si/1043007898 Organizator v Kijevu odpovedal načrtovani koncert skupine Laibach.] ''Dnevnik'' 27. 2. 2023.
* Govor nemškega generala v pokoju Ericha Vada na Vstaji za mir v Berlinu 25. februarja 2023, [https://www.youtube.com/watch?v=z82kwt7glZU Youtube]. 
*Sahra Wagenknecht: [https://www.facebook.com/1445085714/videos/951066495934513/ govor na istem dogodku.]
* Govor Jeffreyja Sachsa na istem dogodku, [https://www.youtube.com/watch?v=I4l63yN656A Youtube].
*Violeta Tomić: [https://slov.si/doc/violeta_tomic_proti_vojni.docx Da se preprečijo vojne], govor 24. 2. 2023 na protivojnem zborovanju na Prešernovem trgu v Ljubljani.
*Alice Schwarzer in Sahra Wagenknecht: [https://www.change.org/p/manifest-f%C3%BCr-frieden/u/31332295 Peticija Aufstand für Frieden] [Upor za mir]. Berlin 25. 2. 2023 &amp;ndash; 700.000 podpisov!
*[https://www.youtube.com/watch?v=pvuSl7egekE Intervju Simona Balažica (TV AS iz MS) z dr. Urošem Lipuščkom 16. 2. 2023 na Ljubljanskem gradu.] Youtube.
*[https://www.youtube.com/watch?v=bP5dkR6QQj8 Jimmy Dore Brings ANTI-WAR Message To Fox News.] Youtube feb. 2023.
*Biserka Ilin: [https://rumble.com/v25pfjo-biserka-ilin-13.1.2023.html Antiwhowef.] Rumble 13. 1.2023.
*[https://slov.si/doc/azarov_intervju.docx &quot;Brez pomoči ZDA državnega udara ne bi bilo.&quot;] [intervju z nekdanjim ukrajinskim prvim ministrom Mikolo Azarovom]. Izvirnik: [https://www.infosperber.ch/politik/welt/ohne-hilfe-der-usa-haette-es-keinen-staatsstreich-gegeben/  «Ohne Hilfe der USA hätte es keinen Staatsstreich gegeben».] Infosperber 13. 1. 2023.
*Tatjana Jamnik: [https://www.samozalozba.si/kratka-zgodovina-ukrajine/ Kratka zgodovina Ukrajine.] Samozaložba.si 6. okt. 2022.
*Krešo Beljak: [https://www.youtube.com/watch?v=VAl2bK_oT9U Amerika protiv Rusije.] Hrvaški poslanec o Ukrajini 16. julija 2022
*[https://worldbeyondwar.org/no-bases/ USA’s Military Empire: A Visual Database.] World Beyond War nov. 2022.
*Polona Jamnik: [https://slov.si/doc/p_jamnik_ko_zda_hocejo_ostati_svetovni_hegemon.docx Ko ZDA hočejo ostati svetovni hegemon, ali borba za svetovno prevlado] (poslano na Dnevnik, pa ne objavljeno)
*Polona Jamnik: [https://slov.si/doc/p_jamnik_mnogo_hrupa_za_nic.docx Mnogo hrupa za nič] (poslano na Dnevnik, pa ne objavljeno)
*Polona Jamnik: [https://slov.si/doc/p_jamnik_bomo_zdaj_sprasevali_cigav_je_krim.docx Bomo zdaj spraševali, čigav je Krim] (poslano na Dnevnik, pa ne objavljeno)
*Polona Jamnik: pisma bralcev v Dnevniku: [https://www.dnevnik.si/1042998570/Pisma%20bralcev/kaj-vse-razkriva-spomenkin-referat Kaj vse razkriva Spomenkin referat], [https://www.dnevnik.si/1042998179/Pisma%20bralcev/bitka-za-rtv-2 Bitka za RTV], [https://www.dnevnik.si/1042997783/Pisma%20bralcev/oh-te-uboge-zrtve Oh te uboge žrtve], [https://www.dnevnik.si/1042997475/Pisma%20bralcev/umrla-je-kraljicanaj-zivi-kralj Umrla je kraljica, naj živi kralj], [https://www.dnevnik.si/1042997109/Pisma%20bralcev/pismo-marici-ursic-zupan-varuhinji-pravic-gledalcev-in-poslusalcev Pismo varuhinji pravic gledalcev in poslušalcev], [https://www.dnevnik.si/1042996723/Pisma%20bralcev/blagor-sloveniji-ki-premore-toliko-ljudi-sposobnih-za-predsednika-drzave Blagor Sloveniji, ki premore toliko ljudi, sposobnih za predsednika države], [https://www.dnevnik.si/1042995943/Pisma%20bralcev/kdo-je-na-bled-povabil-tonyja-blaira Kdo je na Bled povabil Tonyja Blaira] 
*[https://tass.com/pressreview TASS, ruska tiskovna agencija]
*George Friedman: [https://www.youtube.com/watch?v=QeLu_yyz3tc Europe: Destined for Conflict?] The Chicago council for global affairs. Youtube 4. 2. 2015 (ko še ni bilo jasno, kako se bo na ameriško namero ošibiti Rusijo odzvala Nemčija) 66.000 ogledov, 1400 komentarjev
*John Mearsheimer: [https://www.youtube.com/watch?v=3Wrk3j4j6Hw Putin’s Gambit: Why He Chose War and How it Will End.] Yutube 2. okt. 2022
** ... in še več nastopov profesorja na to temo na Youtubu: [https://www.youtube.com/watch?v=qciVozNtCDM&amp;t=36s 1] [https://www.youtube.com/watch?v=C8ztatduSt8 2] [https://www.youtube.com/watch?v=q4TV4_taLzE 3] idr.
*[https://www.youtube.com/watch?v=0TiC0w8JLu4 Eva Bartlett Describes Ukraine's Unspeakable Genocide of Donbass.] Youtube 22. sept. 2022 
*Boris A. Novak: [https://slov.si/doc/boris_a_novak_zoper_bedo_drzave_v_drzavi.docx Zoper bedo &quot;države v državi&quot;.] [https://www.vecer.com/v-soboto/kulturna-politika-zoper-bedo-drzave-v-drzavi-10298132 ''Večer'' 1. 10. 2022]
*[https://southfront.org/us-ships-suspected-of-sabotage-attack-on-nord-stream-pipelines/ US SHIPS SUSPECTED OF SABOTAGE ATTACK ON NORD STREAM PIPELINES.] South front 27. 9. 2022.
*[[:w:Rusofobija|Rusofobija]]. Wikipedija 
*Magda Plementaš Lombar: [https://slov.si/doc/magda_plementas_pismo.docx Pismo varuhinji gledalčevih pravic,] sept. 2022
*[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007807.html Komercializacija raziskovanja.] Slovlit 9. sept. 2022
*[https://tass.com/world/1501351 Former French minister Segolene Royal condemns Kiev for propaganda of war.] TASS 2. sept. 2022
*[https://wbw-shop.fourthwall.com/all-collections Majice s protivojnimi napisi, npr. No to NATO.] World Beyond War
*Jože Rotar: [https://www.protej.si/2022/09/03/do-kam-sezejo-evropske-vrednote-in-kje-so-evropske-meje/ Do kam sežejo evropske vrednote in kje so evropske meje?] Protej 3. 9. 2022
*Simona Rebolj: [https://simonarebolj.wordpress.com/2022/06/12/mokre-sanje-zda-naj-propade-evropa-naj-pade-zadnji-ukrajinec-da-bi-le-propadla-rusija/ Mokre sanje ZDA: Naj propade Evropa, naj pade zadnji Ukrajinec, da bi le propadla Rusija.] Wordpress jun. 2022
*Martin Schoenhals: [https://www.academia.edu/45094057/The_coming_shortage_of_work_in_the_future_and_the_opportunity_this_provides_for_rethinking_the_nature_of_work The coming shortage of work in the future, and the opportunity this provides for rethinking the nature of work.] Academia letters februar 2021
*Silvo Devetak: [https://slov.si/doc/devetak_ukrajina.docx Geopolitični vidiki vojne v Ukrajini.] Kulturni dom Gorica 16. junija 2022 
*[https://worldbeyondwar.org/campaign-progresses-to-save-sinjajevina-from-becoming-a-military-base/ Campaign Progresses to Save Sinjajevina from Becoming a Military Base.] World Beyond War 19. julija 2022
**[https://worldbeyondwar.org/uk-pushes-mountain-destruction-on-montenegro-as-green-policy/?link_id=30&amp;can_id=6b9c59066231776c4d6d50edaab9ee5b&amp;source=email-wbw-news-action-ridiculous-war-3&amp;email_referrer=email_1639848&amp;email_subject=wbw-news-action-ridiculous-war UK Pushes Mountain Destruction on Montenegro as Green Policy]. World Beyond War 18. avg. 2022
*[https://worldbeyondwar.org/demonstration-in-berlin-against-weapons-spending Demonstration in Berlin Against Weapons Spending] 9. julija 2022
*[https://click.actionnetwork.org/ss/c/P8Elou2Rvc0qoMPEUZrMXcOpy_XqN4R2ZGjoK-5zZnmhXKDRDdiCbeGvxCg4kO4PSVSqVsZkRus-CiYSiee1OJ55OEEPLUl6o33g8MHpmKcZeAR16VzLVJsnsU_TLzJW50wSbb7GCGgPB1Ye4aXZXESxFEHn_E_viOnfglu-ASXvkyuiqvupVEBOx_pcjusJpk2D-pU4NM1soHPMXfQqiwV64eAPhjpyTrQaZvqtv6qNbFSY9hL4Tab34J6C8BbjOY_ehWPgHjI872_YHlmIExV6xjIscDeHft6JzU0_v36V5JJx-Rxq5Silw7zA3i8fCCUuq3XAc8n75sila0s87FFPy0t6e3wgfbGTrfbOfzO4AP5UiJfJlq_mM7Npwiqbo1ITjP71YGGRvRT_W25UlA/3n9/MMGEKJEiQH2-2qGLFebKhw/h10/vUxqoUSSaXUPGLXC67PckFTo8JwEsscxVZLBIwSJ8Q8 peticija proti postavljanju NATOvih baz na Norveškem]
*Clare Daly: [https://www.youtube.com/watch?v=luuXoqtSPuk govor v EU-parlamentu.] Youtube 10. 3. 2022.
*Joseph Mercola: [https://articles.mercola.com/sites/articles/archive/2022/05/28/1984-manual.aspx?ui=0115846439856281e261bd2778520ce47773dc99d88702f793fa19940bee90d5&amp;sd=20220212&amp;cid_source=dnl&amp;cid_medium=email&amp;cid_content=art1HL&amp;cid=20220528&amp;mid=DM1171415&amp;rid=1503202107 Have Authoritarians Used ‘1984’ as a Handbook?] 28. maja 2022.
*[https://swprs.org/monkeypox-natural-outbreak-or-engineered-bioterrorism/ Monkeypox: Natural Outbreak or Engineered Bioterrorism?] Swiss Policy Research 27. maja 2022.
*Rhoda Wilson: [https://dailyexpose.uk/2022/05/07/ukgov-data-shows-nobody-should-be-injected/ UK Government Data Shows Nobody Should Be Injected with Covid “Vaccines” – They Should Be Halted Immediately.] The eksposé 7. maja 2022.
*[https://brandnewtube.com/v/Ri9VJY CRIMES AGAINST HUMANITY – DR. REINER FUELLMICH IN-DEPTH INTERVIEW - MAY 9 2022.] CHD TV 9. maja 2022.
*Tomaž Mastnak: [https://www.dnevnik.si/1042989226 Vloga EU v vojni za Ukrajino.] Dnevnik 18. maja 2022.
*Massimo Mazzucco: [https://www.facebook.com/100073385141872/videos/1399900780536009 Ukraina, l'altra verita,] dokumentarni film. Www.contro.tv.
*[https://www.youtube.com/watch?v=82H0MP_m20o Adrien Bocquet, former (FR) army soldier, who spent 3 weeks in Ukraine as a medical volunteer.] Youtube.com 18. maja 2022 (pričevanje francoskega vojaka o srečanju z nacisti v Ukrajini).
*[https://logicno.com Logično,] hrvaški dnevni informator (po priporočilu Branka Gradišnika, kakor tudi naslednjih pet povezav).
*[https://swprs.org Swiss Policy Research,] analitično spletišče, namenjeno preučevanju vseh oblik propagandne vojne. 
*[https://takecontrol.substack.com/.../mercola-censored Dr. Mercola's Censored Library.] 
*[https://www.globalresearch.ca/ Global Rersearch.]  
* [http://drmalcolmkendrick.org/ Dr. Malcolm Kendrick,] spletišče avtorja knjig ''The Great Choleterol Con'', ''Doctoring Data'', ''The Clot Thickens''. 
*Russia Today, na &quot;svobodnem&quot; zahodu prepovedano rusko spletišče.  
* Tord Björk: [https://worldbeyondwar.org/how-to-secure-a-world-without-military-alliances-and-nuclear-weapons/ How to Secure a World Without Military Alliances and Nuclear Weapons.] World BEYOND War 10. maja 2022.
* Marcel Štefančič: [https://www.youtube.com/watch?v=vyMI7pr2V48 Studio City 9. maja 2022 z gostoma Robertom Golobom in Slavojem Žižkom.] Youtube.com.
* Jože P. Damijan: [https://damijan.org/2022/05/07/zakaj-se-rusko-gospodarstvo-ne-sesuva/?fbclid=IwAR0Fcoxtn5K4nl0rPJFPU8pEmOywOn9ht4fBi1z26Gs_X7x-mXNa69kJ_gs Zakaj se rusko gospodarstvo ne sesuva?] Damijan blog 7. maja 2022.
*[https://act.worldbeyondwar.org/war-abolition-101/?link_id=1&amp;can_id=6b9c59066231776c4d6d50edaab9ee5b&amp;source=email-war-abolition-101-we-all-need-it-2&amp;email_referrer=email_1507129&amp;email_subject=war-abolition-101-we-all-need-it War abolition.] World Beyond War.
*[https://www.youtube.com/watch?v=mvfyBBnHABE American journalist's warning - We are lying about Ukraine on an epic scale.] Youtube 18. marca 2022.
*Jani Möderndorfer: [https://www.youtube.com/watch?v=42b_jHaaMgM Domobranci niso povzročili niti ene smrtne žrtve (Možina v oddaji Utrip).] Youtube 18. jan. 2022.
*Noam Chomsky: [https://www.youtube.com/watch?v=QG2DkmutYTc This is a solution for the Ukrainian crisis! The humankind is threatened by destruction.] Youtube.com 28. 4. 2022.
*Patrick Lawrence: [https://consortiumnews.com/2022/03/08/patrick-lawrence-the-casualties-of-empire/ The Casualties of Empire.] Consortium News 8. marca 2022.
*Vladimir Platov: [https://journal-neo.org/2022/03/03/russia-prevents-washington-from-unleashing-biological-warfare/ Russia Prevents Washington from Unleashing Biological Warfare.] NEO 3. 3. 2022.
*Ted Galen Carpenter: [https://www.theguardian.com/commentisfree/2022/feb/28/nato-expansion-war-russia-ukraine Many predicted Nato expansion would lead to war. Those warnings were ignored.] The Guardian 28. 2. 2022.
*[https://mid.ru/en/foreign_policy/news/1802169/ Foreign Minister Sergey Lavrov’s remarks at the High-Level Segment of the UN Human Rights Council’s 49th session, via videoconference, March 1, 2022.] Ministrstvo za zunanje zadeve Ruske federacije.
*Guy Mettan: [https://arretsurinfo.ch/les-causes-profondes-de-la-guerre-en-ukraine/ Les causes profondes de la guerre en Ukraine.] Arrêt sur Info 13. marca 2022.
*[https://zeitgeschehen-im-fokus.ch/de/newspaper-ausgabe/nr-4-vom-15-maerz-2022.html#article_1306 «Die Politik der USA war es immer, zu verhindern, dass Deutschland und Russland enger zusammenarbeiten»: Historische, politische und wirtschaftliche Hintergründe des Ukraine-Kriegs. Interview mit Jacques Baud.]  ''Zeitgeschehen im Fokus'' 15. 3. 2022.
*[https://www.bitchute.com/video/3KJPxp6Lfut1/?fbclid=IwAR37YDCLtOOoWSwo-I9OG3Dia0LF-8MmrViGX6B6bjbyZfxmZML4LCrP2-U Uroš Lipušček o Ukrajinski krizi na murskosoboški televiziji,] BitChute 25. feb. 2022
*[https://act.worldbeyondwar.org/ukraine_action/?link_id=1&amp;can_id=6b9c59066231776c4d6d50edaab9ee5b&amp;source=email-join-the-global-day-of-action-for-peace-in-ukraine-march-6&amp;email_referrer=email_1462568&amp;email_subject=wbws-yurii-sheliazhenko-in-kyiv-on-how-to-end-the-ukraine-crisis ukrajinski aktivist Jurij Šeljačenko iz organizacije World beyond War o ukrajinski krizi,] Twitter 1. 3. 2022
*[https://worldbeyondwar.org/wbw-news-action-abolition-of-war-or-of-humanity/ World beyond War News &amp; Action: Abolition of War or of Humanity]
*[https://vbloknot.com/index.php?do=download&amp;id=731 The whole truth about Ukraine's crimes in the Donbass,] Novosti 28. feb. 2022 (Google je povezavo na ta vir cenzuriral, dobi se z iskalnikom Yandex)
*[https://www.pen-deutschland.de/de/2022/03/04/skipputin-sprechen-sie-mit-den-russen-2/ #SkipPutin. Sprechen Sie mit den Russen,] PEN Deutschland 4. 3. 2022
*[https://www.agi.it/cronaca/news/2022-03-02/caso-corso-paolo-nori-dostoevskij-cancellato-universita-bicocca-15837099/ Il caso del corso di Paolo Nori su Dostoevskij all'università Bicocca.] Agenzia Italia 2. marca 2022
*[https://www.tgcom24.mediaset.it/mondo/dostoevskij-censurato-l-universita-bicocca-di-milano-fa-marcia-indietro-dopo-le-polemiche-il-corso-del-professor-paolo-no_46785169-202202k.shtml Dostoevskij censurato, l'Università di Milano Bicocca fa marcia indietro dopo le polemiche: &quot;Il corso del professor Paolo Nori si terrà&quot; | Lui: &quot;Non so se andrò&quot;]. TGCOM24 2. marca 2022</text>
      <sha1>k5zkud8x6acxqrso4l96buqt0q6bs1k</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Spominska soba na Vodiški planini</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4229</id>
    <revision>
      <id>84986</id>
      <parentid>84884</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T16:22:52Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84986</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5346" sha1="pc6xy4c9jbtvfwg9da126987tdmixwq" xml:space="preserve">'''Napis na vratih spominske sobe'''

{|
| SPOMINSKA SOBA &lt;BR&gt;&lt;font color=grey&gt;MEMORIAL ROOM&lt;/font&gt; &lt;BR&gt;VSTOP PROST&lt;br&gt;  &lt;font color=grey&gt;FREE ENTRANCE&lt;/font&gt;
| [[File:Qr-code spominska soba na Vodiški planini.svg|thumb|100 px]]
|}

[[File:Obiekt zabytkowy.svg|thumb|left|45 px]] 
&lt;small&gt;SPOMENIK LOKALNEGA POMENA&lt;/small&gt;&lt;BR&gt;
'''PARTIZANSKI DOM NA VODIŠKI PLANINI'''&lt;br&gt;
EID 1-27917 &lt;br&gt;
&lt;small&gt;&lt;font color=grey&gt;MONUMENT OF LOCAL IMPORTANCE&lt;/font&gt;&lt;/small&gt;&lt;br&gt;
&lt;font color=grey&gt;PARTISAN LODGE ON VODIŠKA PLANINA&lt;/font&gt;&lt;br&gt;
&lt;small&gt;'''OBČINA RADOVLJICA / MUNICIPALITY OF RADOVLJICA'''&lt;/small&gt;

Planinski dom je bil zgrajen na mestu nekdanje pastirske koče v letih 1961&amp;ndash;1963 za združenje borcev NOB. V njem je spominska soba z zbirko NOB, na severni fasadi je mozaik Uporniki slikarja Iveta Šubica.

&lt;font color=grey&gt;The mountain lodge was built on the site of the former shepherd's hut between 1961 and 1963 for the needs of the partisan veterans' association. It houses a memorial room with a WW2 collection, and on the north facade there is a mosaic titled The rebels by the painter Ive Šubic.&lt;/font&gt;

'''Vzhodna stena''' 

[pokončni panoji 50 x 70 cm desno od vrat:]&lt;br&gt;
1. [[Vodiška planina nekoč]] (besedilo) | [https://slov.si/doc/vodice_pano1.jpg '''pano 1 (slika)''']&lt;br&gt;
2. [[Jeloviške planine nekoč]] (besedilo) | [https://slov.si/doc/vodice_pano2.jpg '''pano 2 (slika)''']&lt;br&gt; 
3. [[Planine na Jelovici|Planine na Jelovici danes]] (besedilo) | [https://slov.si/doc/vodice_pano5.jpg '''pano 5 (slika)''']&lt;br&gt;

'''Južna stena''' &lt;br&gt;
4. [[Upor se je začel na Vodiški planini]] (besedilo) | [https://slov.si/doc/vodice_pano3.jpg '''pano 3 (slika)''']&lt;br&gt;
5. [[Vodje upora]]: Stane Žagar, Jože Gregorčič, Ivan Bertoncelj (besedilo) | [https://slov.si/doc/vodice_pano4.jpg '''pano 4 (slika)'''] &lt;br&gt;
6. [[Jelovica med drugo svetovno vojno]] (besedilo) | [https://slov.si/doc/vodice_pano7.jpg '''pano 7 (slika)''']&lt;br&gt;

'''Zahodna stena''' &lt;br&gt;
7. [[Partizanski spomeniki na Jelovici|Spomeniki na Jelovici]] (besedilo) | [https://slov.si/doc/vodice_pano6.jpg '''pano 6 (slika)''']&lt;br&gt;
8. [[Gradnja Partizanskega doma|Partizanski dom na Vodiški planini]] (besedilo)[https://slov.si/doc/vodice_pano8.jpg '''pano 8 (slika)''']&lt;br&gt;
9. [[Mozaik Uporniki Iveta Šubica]] (1963) (besedilo) [https://slov.si/doc/vodice_pano9.jpg'''pano 9 (slika)''']&lt;br&gt;

'''Severna stena''' 
[oprema od prej]
# Ive Šubic: Partizanska ljubezen, 1958 (lesorez 61 x 80)
# Ive Šubic: Partizan, 1959 (leosrez 50 x 62) 
# Ive Šubic: Čez reko, 1958 (lesorez 44 x 35) 
# Ive Šubic: Ilustracija, 1959 (lesorez 50 x 62)
# Štefan Simonič: lesorez 52 x 58 
# Štefan Simonič: lesorez 52 x 53 
# Franc Rozman Stane (fotografija  37 x 52)
# Tito (barvna fotografija 44 x 55)
# &lt;s&gt;oljne slike Partizanskega doma ni več&lt;/s&gt;, nadomesti jo oljna slika Roka Šolarja Vodiška planina 1938 (74 x  58, dar Roka Pogačnika)

'''Polica na južni strani'''&lt;br&gt;
[posamezne strani in brošurice A4] 

1. [https://slov.si/doc/zemljevid_jelovice_spomeniki_planine.jpg zemljevid Jelovice z oštevilčenimi mesti spomenikov in planin,] &lt;br&gt;
2. [[1941 in 1942 na Jelovici]] (izrezki iz ''Kroparske kronike'' in iz Cirila Zupanca (6 strani) &lt;br&gt;
3. [[:w:Partizanski zakon|Partizanska prisega]] (1 stran)&lt;br&gt;
4. Stanko Petelin: [https://slov.si/doc/petelin_presernova_vodice.docx Poglavji Sovražni vdor na Jelovico in Boji na Jelovici.] ''Prešernova brigada'' (1967) (11 strani)&lt;br&gt;
5. Nikolaj Lapuh: [[Vodiški lipi]] (pesem na 1 strani)

'''Polica na zahodni steni'''&lt;br&gt;
[brošurice A4] 

6. Antonija Šolar: [[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|Beg čez Jelovico]] (3 strani)&lt;br&gt;
7. [[Jeloviške planine med vojno|Partizanske žrtve na Lipniški planini]] (5 strani)&lt;br&gt;
8. [[Padli na Jelovici]] (seznam več kot 300 žrtev, 15 strani)&lt;br&gt;
9. [[Proslave 5. avgusta|Vodiški fotoalbum]] (fotografije, 19 strani)&lt;br&gt; 
10. [[Impresum spominska soba na Vodiški planini]] (1 stran)

* Bela nevarnost na Mošenjski planini. Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1080.pdf ''Dražgoška bitka''] (1974). 256&amp;ndash;278. 
* Janez Lušina &amp;ndash; Mali: Iz spominov na leto 1942. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RIK3TOXV/27713bce-83bd-47b7-b0db-e4160a865da3/PDF ''Loški razgledi'' 1956.] 49&amp;ndash;64. 
* Mile Pavlin: Rženov rob. [https://znaci.org/00003/1494.pdf ''Borec'' 1961,] št. 7–8. 387–91. 
* Vtisna knjiga (knjiga obiskovalcev)
* V niši pod oknom so stare številke ''Borca'' in druge partizanske knjige ter igra Postani Partizan – Prebudi v sebi narodnega heroja! Darka Nikolovskega.
* Giorgio Bille: Partigiano ferito, dar ANPI Santorso (kipec na okenski polici)&lt;br&gt;
* zemljevid Jelovice v okviru 120 x 116 ležeč

&lt;!-- Od stare opreme ne pridejo v poštev, ker so že vključene na panoje
*fotografski kolaž s proslave leta 2011 v okviru 53 x 42, ležeča 
*fotografski kolaž s proslave leta 2012 v okviru 48 x 38, ležeča 
*fotografija Vodiške planine 1955 v okviru (foto Štefan Simonič) 56 x 44 
*fotografija partizanov na Vodiški planini v okviru 59 x 47, ležeča, poškodovana 
*Nikolaj Lapuh, [[Vodiški lipi]] (pesem) 
* dva Titova portreta: č-b v okviru 54 x 70, barvni Tito na konju 100 x 100 --&gt;

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu]]
*Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>pc6xy4c9jbtvfwg9da126987tdmixwq</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Oddaljeno branje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4295</id>
    <revision>
      <id>84987</id>
      <parentid>84929</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T17:32:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84987</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="8928" sha1="jzv8maly56jboull0dvn4no0e6a7xra" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno. Čez dve leti je bil Jošt v mojem magistrskem seminarju, kjer je prevzel izdelavo [[:w:seznam osebnosti iz Občine Izola|seznama osebnosti iz Občine Izola]]. Pa še nekaj drugih reči je urejal na wikijih, čeprav mu ne bi bilo treba: pri Bjelčeviču, pri meni tudi kazala Kermaunerjevih knjig. Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Bogve kaj počne Bobnar zdaj na Wikipediji, mogoče je vse popustil, mogoče pa piše pod novim uporabniškim imenom. 

Čez tri leta je članek zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po njem samo wikiroboti (označijo mrtve linke itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več kot oddaljeno branje), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz ''tesno branje'', ki ni posrečen, bolje se sliši ''interpretativno'' ali ''analitično branje''. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani, kažeta drug na drugega. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan; zakaj sem med referencami jaz, ki imam o tem samo en stavek v ''Novi pisariji'', ne vem. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.

Kar sem pravkar poročal o izrazju, je prekršek proti mojemu siceršnjemu prepričanju, da izbira termina ni bistvena in da o tem, ali je prav/bolje reč poimenovati tako ali drugače, ni vredno izgubljati besed, kaj šele križati kopij. Važno je, kaj nam ime pomeni, pa še tam so razlike med pomeni bolj načelne kot praktične narave. V praksi beremo literaturo zelo podobno, ne glede na to, ali branju rečemo oddaljeno ali natančno. Oziroma metodi kombiniramo, čemur bi lahko rekli, če bi nam šlo za izumljanje terminov, ''kompleksno branje'' (Paternu je imel izraz integralna (interpretacija/branje)) ali ''celostno/holistično branje''. Bolj ko smo odprti za različne metode, več imamo od teksta oz. tekstov.

Gotovo ste pred uro pokukali v geslo ''oddaljeno branje'', zato naj ga samo na hitro povzamem: &quot;pristop v literarni vedi, ki uporablja računalniške metode za analizo literarnih besedil.&quot; Izumitelj izraza je Franco Moretti 2000, ki je ustanovil Stanford Literary Lab 2010 (Slovlit je prinašal povezave na njegove raziskave in prezentacije). No, izraz je obstajal že prej, gl. [https://books.google.com/ngrams/graph?content=distant+reading&amp;year_start=1800&amp;year_end=2022&amp;corpus=en&amp;smoothing=3 NgramViewer,] vendar nisem preverjal, kaje pred vojno pomenil, gotovo ne istega kot Morettiju. Meni je bil že prej za zgled Wilhelm Fucks (''Nach allen Regeln der Kunst'', 1968) in matematik [[:w:en:Moshe Koppel]] (strojno določanje spola avtorja 2003: Gender, genre, and writing style in formal written texts), v Avstraliji pozneje Katherine Bode. O &quot;oddaljenem pristopu&quot; po svetu sem poročal v SR 1995 ([https://lit.ijs.si/empir1.html Količinske in empirične raziskave literature]), po vrnitvi iz ZDA, koncipiral pa sem jih v razpravi [http://lit.ijs.si/kakojeim.html Kako je ime metodi] 1999 (objava 2001), ko imena oddaljeno branje še ni bilo na obzorju.

Poenostavljeno povzeto. O oddaljenem branju govorim, kadar dam tekst prebrati računalniku, kadar ga berem selektivno, s pozornostjo posamezni besedi/temi/formulaciji, kadar imam opraviti z veliko količino besedil, ki presegajo posameznikove bralne kapacitete. Če ne najdemo informacij pod tem terminom, potem gremo gledat pod empirična literarna veda, digitalna literarna veda ipd. 

Kako preveriti dinamiko pojma ''oddaljeno branje'' pri nas? Najlažje prek dLiba, vendar je treba za izris grafikona podatke vnašati ročno. dLib sem nagovarjal, da izris dodajo vmesniku, vendar brez uspeha. 

Sicer pa mislim pokazati na nekaj svojih (čigavih pa) konkretnih uporab računalnika za branje, čemur sem dal nalepko oddaljenega branja. 

Preštevno branje pride v poštev za besedilne korpuse (velike, ogromne, nacionalne, žanrske, tematske ...), avtorske opuse ali pa tudi za zgolj eno besedilo. Če nočemo izgubljati dragocenega življenjskega časa, moramo imeti na razpolago 1. besedilo/besedila v elektronskem formatu in 2. na razpolago orodja/programe za njihovo trančiranje (Googlov NgramViewer ali HathiTrustov Bookworm, Voyant, Googlov NgramViewer). 

'''Korpus'''ov je danes na voljo kar nekaj, slovenščina je dobro založena z njimi, zlasti po zaslugi Wikivira od leta 2006 ali 2007 dalje. Wikivir je v glavnem za leposlovje, vendar v najširšem pomenu besede, z jedrom v starih besedilih, katerih avtorji so že 70 let pod rušo. Drugod po svetu gre zasluga projektom, kot so Gutenberg ali Googlove knjige. Pri nas so do neke mere konkurenčni dLib, Gigafida, zbirke na ZRC SAZU, na začetku pa Jakopinova Nova beseda, Luinova Beseda, moja zbirka Slovenska leposlovna klasika itd. 

Da '''Wikivir''' nekaj šteje, mi dokazuje pametni Googlov iskalnik, ki po njem pridno poišče tekste ali podatke, ki me zanimajo.

*Zgodovina Wikivira: zgodovina strani od maja 200, zadnje redakcije), količine, podpora MK, diplomske naloge, odnos slovenistike do zbirk, gl. objavo Polajnar/Hladnik
*Licence, Milena Blažić, prim. Pavle Zidar, prim. Zvezdana Majhen, Rudi Šeligo itd. *Evidence, leposlovje v časnikih, slovensko leposlovje zunaj Slovenije, polliterarni teksti, nekanonizirana literatura, tj. &quot;literatura kot taka&quot;, brez akademskih filtrov in predsodkov. 
*Format: glava, kategorizacija v nogi. 
*Povabilo k sodelovanju: [[:s:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika]]. 

'''Primeri preštevanja količin v literaturi in literarni vedi'''

*[https://slov.si/mh/komunist.html Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija.] JiS 1981/82 (še brez računalnika, literarne teme, izhodišče je listkovna podatkovna zbirka) 
*[http://lit.ijs.si/prestev.html Preštevna določila povesti] SR 1993: zmerni pripovedni tempo v 19. stol. je 28 besed na minuto, roman in povest imata različne prestave, delež zgodovine, delež direktnega  govora, število oseb, dolžina dogajalnega časa (3,1 leta : 4,4 leta v romanu!) ...
*[https://slov.si/mh/kidric.html Kidrič danes]. JiS 2001 (preštevanje referenc v razpravah za rangiranje literarnih zgodovinarjev)
*[https://slov.si/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi'' SSJLK 2009.
*preštevanje in interpretacija posameznih del: Miroslav Malovrh (imena), Martin Krpan (2002, imena), [https://lit.ijs.si/cvetje.html Cvetje v jeseni] (2003 -- beseda cvet*), Alamut (2005), Visoška kronika (2006 -- moške in ženske osebe, delež zgodovinopisnega),  
*kmečka povest: 
*zgodovinski roman:
*kulturomika: [[Jurčič in sodobniki]], [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]],  [[Zadravčevih 100 let]], [[Boris Paternu in jaz|Najina razpotja]]

==Berilo==

*M. Hladnik: [[Kvantitativna literarna veda in interpretacija]]
*M. Hladnik: [[Digitalna humanistika na Slovenskem]]

{{v delu}}</text>
      <sha1>jzv8maly56jboull0dvn4no0e6a7xra</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>84988</id>
      <parentid>84987</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T18:56:28Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84988</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9172" sha1="e5unyxzg3eyt5ut5bacnc2xg9v5ly57" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno. Čez dve leti je bil Jošt v mojem magistrskem seminarju, kjer je prevzel izdelavo [[:w:seznam osebnosti iz Občine Izola|seznama osebnosti iz Občine Izola]]. Pa še nekaj drugih reči je urejal na wikijih, čeprav mu ne bi bilo treba: pri Bjelčeviču, pri meni tudi kazala Kermaunerjevih knjig. Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Bogve kaj počne Bobnar zdaj na Wikipediji, mogoče je vse popustil, mogoče pa piše pod novim uporabniškim imenom. 

Čez tri leta je članek zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po njem samo wikiroboti (označijo mrtve linke itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več kot oddaljeno branje), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz ''tesno branje'', ki ni posrečen, bolje se sliši ''interpretativno'' ali ''analitično branje''. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani, kažeta drug na drugega. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan; zakaj sem med referencami jaz, ki imam o tem samo en stavek v ''Novi pisariji'', ne vem. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.

Kar sem pravkar poročal o izrazju, je prekršek proti mojemu siceršnjemu prepričanju, da izbira termina ni bistvena in da o tem, ali je prav/bolje reč poimenovati tako ali drugače, ni vredno izgubljati besed, kaj šele križati kopij. Važno je, kaj nam ime pomeni, pa še tam so razlike med pomeni bolj načelne kot praktične narave. V praksi beremo literaturo zelo podobno, ne glede na to, ali branju rečemo oddaljeno ali natančno. Oziroma metodi kombiniramo, čemur bi lahko rekli, če bi nam šlo za izumljanje terminov, ''kompleksno branje'' (Paternu je imel izraz ''integralna (interpretacija/branje)'') ali ''celostno/holistično branje''. Bolj ko smo odprti za različne metode, več imamo od teksta oz. tekstov.

Gotovo ste pred uro pokukali v geslo ''oddaljeno branje'', zato naj ga samo na hitro povzamem. Oddaljeno branje je &quot;pristop v literarni vedi, ki uporablja računalniške metode za analizo literarnih besedil.&quot; Izumitelj izraza je Franco Moretti 2000, ki je ustanovil Stanford Literary Lab 2010 (Slovlit je prinašal povezave na njegove raziskave in prezentacije). No, izraz je obstajal že prej, gl. [https://books.google.com/ngrams/graph?content=distant+reading&amp;year_start=1800&amp;year_end=2022&amp;corpus=en&amp;smoothing=3 NgramViewer,] vendar nisem preverjal, kaj je pred vojno pomenil, gotovo ne istega kot Morettiju. Meni je bil že prej za zgled Wilhelm Fucks (''Nach allen Regeln der Kunst'', 1968) in pozneje izraelski matematik [[:w:en:Moshe Koppel]] (strojno določanje spola avtorja 2003: Gender, genre, and writing style in formal written texts), v Avstraliji še pozneje Katherine Bode. O &quot;oddaljenem pristopu&quot; po svetu sem poročal v SR 1995 ([https://lit.ijs.si/empir1.html Količinske in empirične raziskave literature]), po vrnitvi iz ZDA, koncipiral pa sem jih v razpravi [http://lit.ijs.si/kakojeim.html Kako je ime metodi] 1999 (objava 2001), ko imena oddaljeno branje še ni bilo na obzorju.

Poenostavljeno povzeto. O oddaljenem branju govorim, kadar dam tekst prebrati računalniku, kadar ga berem selektivno, s pozornostjo posamezni besedi/temi/formulaciji, kadar imam opraviti z veliko količino besedil, ki presegajo posameznikove bralne kapacitete. Če ne najdemo informacij pod tem terminom, ki je relativno redek, potem gremo gledat pod ''empirična literarna veda'', ''digitalna literarna veda'' ipd. 

Kako preveriti dinamiko pojma ''oddaljeno branje'' pri nas? Najlažje prek dLiba, vendar je treba za izris grafikona podatke vnašati ročno. dLib sem pred leti nagovarjal, da izris grafikona dodajo vmesniku, vendar brez uspeha. 

Sicer pa mislim pokazati na nekaj svojih (čigavih pa) konkretnih uporab računalnika za branje, čemur sem dal nalepko oddaljenega branja. 

Preštevno branje pride v poštev za besedilne korpuse (velike, ogromne, nacionalne, žanrske, tematske ...), avtorske opuse ali pa tudi za zgolj eno besedilo. Če nočemo izgubljati dragocenega življenjskega časa, moramo imeti na razpolago 1. besedilo/besedila v elektronskem formatu in 2. na razpolago orodja/programe za njihovo trančiranje (Googlov NgramViewer ali HathiTrustov Bookworm, Voyant, Googlov NgramViewer). 

'''Korpusov''' je danes na voljo kar nekaj, slovenščina je dobro založena z njimi, zlasti po zaslugi Wikivira od leta 2006 ali 2007 dalje. Wikivir je v glavnem za leposlovje, vendar v najširšem pomenu besede, z jedrom v starih besedilih, katerih avtorji so že 70 let pod rušo. Drugod po svetu gre zasluga projektom, kot so Gutenberg ali Googlove knjige. Pri nas so do neke mere konkurenčni dLib, Gigafida, zbirke na ZRC SAZU, na začetku pa Jakopinova Nova beseda, Luinova Beseda, moja zbirka Slovenska leposlovna klasika itd. 

Da '''Wikivir''' nekaj šteje, mi dokazuje pametni Googlov iskalnik, ki po njem pridno poišče tekste ali podatke, ki me zanimajo.

*Zgodovina Wikivira: rojstvo junija 2006, naš projekt pa od 15. maja 2007, zadnje redakcije), količine, podpora MK, diplomske naloge, odnos slovenistike do zbirk, gl. objavo Polajnar/Hladnik: po št. uporabnikov na 6. mestu
*Licence, Milena Blažić, prim. Pavle Zidar, prim. Zvezdana Majhen, Rudi Šeligo itd. 
*Evidence, leposlovje v časnikih, slovensko leposlovje zunaj Slovenije, polliterarni teksti, nekanonizirana literatura, tj. &quot;literatura kot taka&quot;, brez akademskih filtrov in predsodkov. 
*Format: glava, kategorizacija v nogi. 
*Povabilo k sodelovanju: [[:s:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika]]. 

'''Primeri preštevanja količin v literaturi in literarni vedi'''

*[https://slov.si/mh/komunist.html Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija.] JiS 1981/82 (še brez računalnika, literarne teme, izhodišče je listkovna podatkovna zbirka) 
*[http://lit.ijs.si/prestev.html Preštevna določila povesti] SR 1993: zmerni pripovedni tempo v 19. stol. je 28 besed na minuto, roman in povest imata različne prestave, delež zgodovine, delež direktnega  govora, število oseb, dolžina dogajalnega časa (3,1 leta : 4,4 leta v romanu!) ...
*[https://slov.si/mh/kidric.html Kidrič danes]. JiS 2001 (preštevanje referenc v razpravah za rangiranje literarnih zgodovinarjev: prvi referenci sta bili tedaj France Kidrič za prešernoslovje, sicer pa Janko Kos)
*[https://slov.si/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi'' SSJLK 2009: 
*preštevanje in interpretacija posameznih del: Miroslav Malovrh (imena), Martin Krpan (2002, imena), [https://lit.ijs.si/cvetje.html Cvetje v jeseni] (2003 -- beseda cvet*), Alamut (2005), Visoška kronika (2006 -- moške in ženske osebe, delež zgodovinopisnega),  
*kmečka povest: 
*zgodovinski roman:
*kulturomika: [[Jurčič in sodobniki]], [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]],  [[Zadravčevih 100 let]], [[Boris Paternu in jaz|Najina razpotja]]

==Berilo==

*M. Hladnik: [[Kvantitativna literarna veda in interpretacija]]
*M. Hladnik: [[Digitalna humanistika na Slovenskem]]

{{v delu}}</text>
      <sha1>e5unyxzg3eyt5ut5bacnc2xg9v5ly57</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>84989</id>
      <parentid>84988</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T19:12:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84989</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9823" sha1="rpu4gc3e3fyfqjrj69epcyglvgm5r32" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno. Čez dve leti je bil Jošt v mojem magistrskem seminarju, kjer je prevzel izdelavo [[:w:seznam osebnosti iz Občine Izola|seznama osebnosti iz Občine Izola]]. Pa še nekaj drugih reči je urejal na wikijih, čeprav mu ne bi bilo treba: pri Bjelčeviču, pri meni tudi kazala Kermaunerjevih knjig. Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Bogve kaj počne Bobnar zdaj na Wikipediji, mogoče je vse popustil, mogoče pa piše pod novim uporabniškim imenom. 

Čez tri leta je članek zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po njem samo wikiroboti (označijo mrtve linke itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več kot oddaljeno branje), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz ''tesno branje'', ki ni posrečen, bolje se sliši ''interpretativno'' ali ''analitično branje''. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani, kažeta drug na drugega. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan; zakaj sem med referencami jaz, ki imam o tem samo en stavek v ''Novi pisariji'', ne vem. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.

Kar sem pravkar poročal o izrazju, je prekršek proti mojemu siceršnjemu prepričanju, da izbira termina ni bistvena in da o tem, ali je prav/bolje reč poimenovati tako ali drugače, ni vredno izgubljati besed, kaj šele križati kopij. Važno je, kaj nam ime pomeni, pa še tam so razlike med pomeni bolj načelne kot praktične narave. V praksi beremo literaturo zelo podobno, ne glede na to, ali branju rečemo oddaljeno ali natančno. Oziroma metodi kombiniramo, čemur bi lahko rekli, če bi nam šlo za izumljanje terminov, ''kompleksno branje'' (Paternu je imel izraz ''integralna (interpretacija/branje)'') ali ''celostno/holistično branje''. Bolj ko smo odprti za različne metode, več imamo od teksta oz. tekstov.

Gotovo ste pred uro pokukali v geslo ''oddaljeno branje'', zato naj ga samo na hitro povzamem. Oddaljeno branje je &quot;pristop v literarni vedi, ki uporablja računalniške metode za analizo literarnih besedil.&quot; Izumitelj izraza je Franco Moretti 2000, ki je ustanovil Stanford Literary Lab 2010 (Slovlit je prinašal povezave na njegove raziskave in prezentacije). No, izraz je obstajal že prej, gl. [https://books.google.com/ngrams/graph?content=distant+reading&amp;year_start=1800&amp;year_end=2022&amp;corpus=en&amp;smoothing=3 NgramViewer,] vendar nisem preverjal, kaj je pred vojno pomenil, gotovo ne istega kot Morettiju. Meni je bil že prej za zgled Wilhelm Fucks (''Nach allen Regeln der Kunst'', 1968) in pozneje izraelski matematik [[:w:en:Moshe Koppel]] (strojno določanje spola avtorja 2003: Gender, genre, and writing style in formal written texts), v Avstraliji še pozneje Katherine Bode. O &quot;oddaljenem pristopu&quot; po svetu sem poročal v SR 1995 ([https://lit.ijs.si/empir1.html Količinske in empirične raziskave literature]), po vrnitvi iz ZDA, koncipiral pa sem jih v razpravi [http://lit.ijs.si/kakojeim.html Kako je ime metodi] 1999 (objava 2001), ko imena oddaljeno branje še ni bilo na obzorju.

Poenostavljeno povzeto. O oddaljenem branju govorim, kadar dam tekst prebrati računalniku, kadar ga berem selektivno, s pozornostjo posamezni besedi/temi/formulaciji, kadar imam opraviti z veliko količino besedil, ki presegajo posameznikove bralne kapacitete. Če ne najdemo informacij pod tem terminom, ki je relativno redek, potem gremo gledat pod ''empirična literarna veda'', ''digitalna literarna veda'' ipd. 

Kako preveriti dinamiko pojma ''oddaljeno branje'' pri nas? Najlažje prek dLiba, vendar je treba za izris grafikona podatke vnašati ročno. dLib sem pred leti nagovarjal, da izris grafikona dodajo vmesniku, vendar brez uspeha. 

Sicer pa mislim pokazati na nekaj svojih (čigavih pa) konkretnih uporab računalnika za branje, čemur sem dal nalepko oddaljenega branja. 

Preštevno branje pride v poštev za besedilne korpuse (velike, ogromne, nacionalne, žanrske, tematske ...), avtorske opuse ali pa tudi za zgolj eno besedilo. Če nočemo izgubljati dragocenega življenjskega časa, moramo imeti na razpolago 1. besedilo/besedila v elektronskem formatu in 2. na razpolago orodja/programe za njihovo trančiranje (Googlov NgramViewer ali HathiTrustov Bookworm, Voyant, Googlov NgramViewer). 

'''Korpusov''' je danes na voljo kar nekaj, slovenščina je dobro založena z njimi, zlasti po zaslugi Wikivira od leta 2006 ali 2007 dalje. Wikivir je v glavnem za leposlovje, vendar v najširšem pomenu besede, z jedrom v starih besedilih, katerih avtorji so že 70 let pod rušo. Drugod po svetu gre zasluga projektom, kot so Gutenberg ali Googlove knjige. Pri nas so do neke mere konkurenčni dLib, Gigafida, zbirke na ZRC SAZU, na začetku pa Jakopinova Nova beseda, Luinova Beseda, moja zbirka Slovenska leposlovna klasika itd. 

Da '''Wikivir''' nekaj šteje, mi dokazuje pametni Googlov iskalnik, ki po njem pridno poišče tekste ali podatke, ki me zanimajo.

*Zgodovina Wikivira: rojstvo junija 2006, naš projekt pa od 15. maja 2007, zadnje redakcije), količine, podpora MK, diplomske naloge, odnos slovenistike do zbirk, gl. objavo Polajnar/Hladnik: po št. uporabnikov na 6. mestu
*Licence, Milena Blažić, prim. Pavle Zidar, prim. Zvezdana Majhen, Rudi Šeligo itd. 
*Evidence, leposlovje v časnikih, slovensko leposlovje zunaj Slovenije, polliterarni teksti, nekanonizirana literatura, tj. &quot;literatura kot taka&quot;, brez akademskih filtrov in predsodkov. 
*Format: glava, kategorizacija v nogi. 
*Povabilo k sodelovanju: [[:s:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika]]. 

'''Primeri preštevanja količin v literaturi in literarni vedi'''

*[https://slov.si/mh/komunist.html Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija.] JiS 1981/82 (še brez računalnika, literarne teme, izhodišče je listkovna podatkovna zbirka) 
*[http://lit.ijs.si/prestev.html Preštevna določila povesti] SR 1993: zmerni pripovedni tempo v 19. stol. je 28 besed na minuto, roman in povest imata različne prestave, delež zgodovine, delež direktnega  govora, število oseb, dolžina dogajalnega časa (3,1 leta : 4,4 leta v romanu!) ...
*[https://slov.si/mh/kidric.html Kidrič danes]. JiS 2001 (preštevanje referenc v razpravah za rangiranje literarnih zgodovinarjev: prvi referenci sta bili tedaj France Kidrič za prešernoslovje, sicer pa Janko Kos)
*[https://slov.si/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi'' SSJLK 2009: 
*preštevanje in interpretacija posameznih del: Miroslav Malovrh (imena), Martin Krpan (2002, imena), [https://lit.ijs.si/cvetje.html Cvetje v jeseni] (2003 -- beseda cvet*), Alamut (2005), Visoška kronika (2006 -- moške in ženske osebe, delež zgodovinopisnega),  
*[http://lit.ijs.si/skp1.html kmečka povest:] 
*[https://slov.si/mh/szr.pdf zgodovinski roman:]
*kulturomika: [[Jurčič in sodobniki]], [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]],  [[Zadravčevih 100 let]], [[Boris Paternu in jaz|Najina razpotja]]

'''Povzetek'''

Oddaljeno branje ni nič drugega kot branje za potrebe literarne zgodovine, ki je dolžna za verodostojne zaključke upoštevati kar največ besedil, ne le češenj na literarni torti. Obvladovanje besedilnih korpusov lajšajo računalniki. Odkrijejo pa tudi lastnosti besedil, na katere običajno branje ni pozorno.

'''Domače naloge?'''

*Poigraj se s spletnimi digitalnimi orodji od NgramViewerja dalje. 
*Postavi na Wikivir vsaj eno besedilo; zgleduj se pri drugih.
*Če hočeš z urejanjem tudi kaj zaslužiti, se prijavi v projekt Wikivir.

==Berilo==

*M. Hladnik: [[Kvantitativna literarna veda in interpretacija]]
*M. Hladnik: [[Digitalna humanistika na Slovenskem]]
*berilo na povezavah zgoraj

{{v delu}}</text>
      <sha1>rpu4gc3e3fyfqjrj69epcyglvgm5r32</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>84990</id>
      <parentid>84989</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T19:20:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84990</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9897" sha1="3r5zjsmpmp0igfijwlz2jwe60f877r1" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno. Čez dve leti je bil Jošt v mojem magistrskem seminarju, kjer je prevzel izdelavo [[:w:seznam osebnosti iz Občine Izola|seznama osebnosti iz Občine Izola]]. Pa še nekaj drugih reči je urejal na wikijih, čeprav mu ne bi bilo treba: pri Bjelčeviču, pri meni tudi kazala Kermaunerjevih knjig. Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Bogve kaj počne Bobnar zdaj na Wikipediji, mogoče je vse popustil, mogoče pa piše pod novim uporabniškim imenom. 

Čez tri leta je članek zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po njem samo wikiroboti (označijo mrtve linke itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več kot oddaljeno branje), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz ''tesno branje'', ki ni posrečen, bolje se sliši ''interpretativno'' ali ''analitično branje''. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani, kažeta drug na drugega. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan; zakaj sem med referencami jaz, ki imam o tem samo en stavek v ''Novi pisariji'', ne vem. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.

Kar sem pravkar poročal o izrazju, je prekršek proti mojemu siceršnjemu prepričanju, da izbira termina ni bistvena in da o tem, ali je prav/bolje reč poimenovati tako ali drugače, ni vredno izgubljati besed, kaj šele križati kopij. Važno je, kaj nam ime pomeni, pa še tam so razlike med pomeni bolj načelne kot praktične narave. V praksi beremo literaturo zelo podobno, ne glede na to, ali branju rečemo oddaljeno ali natančno. Oziroma metodi kombiniramo, čemur bi lahko rekli, če bi nam šlo za izumljanje terminov, ''kompleksno branje'' (Paternu je imel izraz ''integralna (interpretacija/branje)'') ali ''celostno/holistično branje''. Bolj ko smo odprti za različne metode, več imamo od teksta oz. tekstov.

Gotovo ste pred uro pokukali v geslo ''oddaljeno branje'', zato naj ga samo na hitro povzamem. Oddaljeno branje je &quot;pristop v literarni vedi, ki uporablja računalniške metode za analizo literarnih besedil.&quot; Izumitelj izraza je Franco Moretti 2000, ki je ustanovil Stanford Literary Lab 2010 (Slovlit je prinašal povezave na njegove raziskave in prezentacije). No, izraz je obstajal že prej, gl. [https://books.google.com/ngrams/graph?content=distant+reading&amp;year_start=1800&amp;year_end=2022&amp;corpus=en&amp;smoothing=3 NgramViewer,] vendar nisem preverjal, kaj je pred vojno pomenil, gotovo ne istega kot Morettiju. Meni je bil že prej za zgled Wilhelm Fucks (''Nach allen Regeln der Kunst'', 1968) in pozneje izraelski matematik [[:w:en:Moshe Koppel]] (strojno določanje spola avtorja 2003: Gender, genre, and writing style in formal written texts), v Avstraliji še pozneje Katherine Bode. O &quot;oddaljenem pristopu&quot; po svetu sem poročal v SR 1995 ([https://lit.ijs.si/empir1.html Količinske in empirične raziskave literature]), po vrnitvi iz ZDA, koncipiral pa sem jih v razpravi [http://lit.ijs.si/kakojeim.html Kako je ime metodi] 1999 (objava 2001), ko imena oddaljeno branje še ni bilo na obzorju.

Poenostavljeno povzeto. O oddaljenem branju govorim, kadar dam tekst prebrati računalniku, kadar ga berem selektivno, s pozornostjo posamezni besedi/temi/formulaciji, kadar imam opraviti z veliko količino besedil, ki presegajo posameznikove bralne kapacitete. Če ne najdemo informacij pod tem terminom, ki je relativno redek, potem gremo gledat pod ''empirična literarna veda'', ''digitalna literarna veda'' ipd. 

Kako preveriti dinamiko pojma ''oddaljeno branje'' pri nas? Najlažje prek dLiba, vendar je treba za izris grafikona podatke vnašati ročno. dLib sem pred leti nagovarjal, da izris grafikona dodajo vmesniku, vendar brez uspeha. 

Sicer pa mislim pokazati na nekaj svojih (čigavih pa) konkretnih uporab računalnika za branje, čemur sem dal nalepko oddaljenega branja. 

Preštevno branje pride v poštev za besedilne korpuse (velike, ogromne, nacionalne, žanrske, tematske ...), avtorske opuse ali pa tudi za zgolj eno besedilo. Če nočemo izgubljati dragocenega življenjskega časa, moramo imeti na razpolago 1. besedilo/besedila v elektronskem formatu in 2. na razpolago orodja/programe za njihovo trančiranje (Googlov NgramViewer ali HathiTrustov Bookworm, Voyant, Googlov NgramViewer). 

'''Korpusov''' je danes na voljo kar nekaj, slovenščina je dobro založena z njimi, zlasti po zaslugi Wikivira od leta 2006 ali 2007 dalje. Wikivir je v glavnem za leposlovje, vendar v najširšem pomenu besede, z jedrom v starih besedilih, katerih avtorji so že 70 let pod rušo. Drugod po svetu gre zasluga projektom, kot so Gutenberg ali Googlove knjige. Pri nas so do neke mere konkurenčni dLib, Gigafida, zbirke na ZRC SAZU, na začetku pa Jakopinova Nova beseda, Luinova Beseda, moja zbirka Slovenska leposlovna klasika itd. 

Da '''Wikivir''' nekaj šteje, mi dokazuje pametni Googlov iskalnik, ki po njem pridno poišče tekste ali podatke, ki me zanimajo.

*Zgodovina Wikivira: rojstvo junija 2006, naš projekt pa od 15. maja 2007, zadnje redakcije), količine, podpora MK, diplomske naloge, odnos slovenistike do zbirk, gl. objavo Polajnar/Hladnik: po št. uporabnikov na 6. mestu
*Licence, Milena Blažić, prim. Pavle Zidar, prim. Zvezdana Majhen, Rudi Šeligo itd. 
*Evidence, leposlovje v časnikih, slovensko leposlovje zunaj Slovenije, polliterarni teksti, nekanonizirana literatura, tj. &quot;literatura kot taka&quot;, brez akademskih filtrov in predsodkov. 
*Format: glava, kategorizacija v nogi. 
*Povabilo k sodelovanju: [[:s:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika]]. 

'''Primeri preštevanja količin v literaturi in literarni vedi'''

*[https://slov.si/mh/komunist.html Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija.] JiS 1981/82 (še brez računalnika, literarne teme, izhodišče je listkovna podatkovna zbirka) 
*[http://lit.ijs.si/prestev.html Preštevna določila povesti] SR 1993: zmerni pripovedni tempo v 19. stol. je 28 besed na minuto, roman in povest imata različne prestave, delež zgodovine, delež direktnega  govora, število oseb, dolžina dogajalnega časa (3,1 leta : 4,4 leta v romanu!) ...
*[https://slov.si/mh/kidric.html Kidrič danes]. JiS 2001 (preštevanje referenc v razpravah za rangiranje literarnih zgodovinarjev: prvi referenci sta bili tedaj France Kidrič za prešernoslovje, sicer pa Janko Kos)
*[https://slov.si/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi'' SSJLK 2009: 
*preštevanje in interpretacija posameznih del: Miroslav Malovrh (imena), Martin Krpan (2002, imena), [https://lit.ijs.si/cvetje.html Cvetje v jeseni] (2003 -- beseda cvet*), Alamut (2005), Visoška kronika (2006 -- moške in ženske osebe, delež zgodovinopisnega),  
*[http://lit.ijs.si/skp1.html kmečka povest:] 
*[https://slov.si/mh/szr.pdf zgodovinski roman:]
*[http://lit.ijs.si/zenskir.html Ženski roman:] ljubezenski trikotniki, 
*kulturomika: [[Jurčič in sodobniki]], [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]],  [[Zadravčevih 100 let]], [[Boris Paternu in jaz|Najina razpotja]]

'''Povzetek'''

Oddaljeno branje ni nič drugega kot branje za potrebe literarne zgodovine, ki je dolžna za verodostojne zaključke upoštevati kar največ besedil, ne le češenj na literarni torti. Obvladovanje besedilnih korpusov lajšajo računalniki. Odkrijejo pa tudi lastnosti besedil, na katere običajno branje ni pozorno.

'''Domače naloge?'''

*Poigraj se s spletnimi digitalnimi orodji od NgramViewerja dalje. 
*Postavi na Wikivir vsaj eno besedilo; zgleduj se pri drugih.
*Če hočeš z urejanjem tudi kaj zaslužiti, se prijavi v projekt Wikivir.

==Berilo==

*M. Hladnik: [[Kvantitativna literarna veda in interpretacija]]
*M. Hladnik: [[Digitalna humanistika na Slovenskem]]
*berilo na povezavah zgoraj

{{v delu}}</text>
      <sha1>3r5zjsmpmp0igfijwlz2jwe60f877r1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>84991</id>
      <parentid>84990</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T19:27:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Hladnikm je prestavil_a stran [[Odaljeno branje]] na [[Oddaljeno branje]]</comment>
      <origin>84990</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9897" sha1="3r5zjsmpmp0igfijwlz2jwe60f877r1" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno. Čez dve leti je bil Jošt v mojem magistrskem seminarju, kjer je prevzel izdelavo [[:w:seznam osebnosti iz Občine Izola|seznama osebnosti iz Občine Izola]]. Pa še nekaj drugih reči je urejal na wikijih, čeprav mu ne bi bilo treba: pri Bjelčeviču, pri meni tudi kazala Kermaunerjevih knjig. Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Bogve kaj počne Bobnar zdaj na Wikipediji, mogoče je vse popustil, mogoče pa piše pod novim uporabniškim imenom. 

Čez tri leta je članek zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po njem samo wikiroboti (označijo mrtve linke itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več kot oddaljeno branje), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz ''tesno branje'', ki ni posrečen, bolje se sliši ''interpretativno'' ali ''analitično branje''. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani, kažeta drug na drugega. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan; zakaj sem med referencami jaz, ki imam o tem samo en stavek v ''Novi pisariji'', ne vem. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.

Kar sem pravkar poročal o izrazju, je prekršek proti mojemu siceršnjemu prepričanju, da izbira termina ni bistvena in da o tem, ali je prav/bolje reč poimenovati tako ali drugače, ni vredno izgubljati besed, kaj šele križati kopij. Važno je, kaj nam ime pomeni, pa še tam so razlike med pomeni bolj načelne kot praktične narave. V praksi beremo literaturo zelo podobno, ne glede na to, ali branju rečemo oddaljeno ali natančno. Oziroma metodi kombiniramo, čemur bi lahko rekli, če bi nam šlo za izumljanje terminov, ''kompleksno branje'' (Paternu je imel izraz ''integralna (interpretacija/branje)'') ali ''celostno/holistično branje''. Bolj ko smo odprti za različne metode, več imamo od teksta oz. tekstov.

Gotovo ste pred uro pokukali v geslo ''oddaljeno branje'', zato naj ga samo na hitro povzamem. Oddaljeno branje je &quot;pristop v literarni vedi, ki uporablja računalniške metode za analizo literarnih besedil.&quot; Izumitelj izraza je Franco Moretti 2000, ki je ustanovil Stanford Literary Lab 2010 (Slovlit je prinašal povezave na njegove raziskave in prezentacije). No, izraz je obstajal že prej, gl. [https://books.google.com/ngrams/graph?content=distant+reading&amp;year_start=1800&amp;year_end=2022&amp;corpus=en&amp;smoothing=3 NgramViewer,] vendar nisem preverjal, kaj je pred vojno pomenil, gotovo ne istega kot Morettiju. Meni je bil že prej za zgled Wilhelm Fucks (''Nach allen Regeln der Kunst'', 1968) in pozneje izraelski matematik [[:w:en:Moshe Koppel]] (strojno določanje spola avtorja 2003: Gender, genre, and writing style in formal written texts), v Avstraliji še pozneje Katherine Bode. O &quot;oddaljenem pristopu&quot; po svetu sem poročal v SR 1995 ([https://lit.ijs.si/empir1.html Količinske in empirične raziskave literature]), po vrnitvi iz ZDA, koncipiral pa sem jih v razpravi [http://lit.ijs.si/kakojeim.html Kako je ime metodi] 1999 (objava 2001), ko imena oddaljeno branje še ni bilo na obzorju.

Poenostavljeno povzeto. O oddaljenem branju govorim, kadar dam tekst prebrati računalniku, kadar ga berem selektivno, s pozornostjo posamezni besedi/temi/formulaciji, kadar imam opraviti z veliko količino besedil, ki presegajo posameznikove bralne kapacitete. Če ne najdemo informacij pod tem terminom, ki je relativno redek, potem gremo gledat pod ''empirična literarna veda'', ''digitalna literarna veda'' ipd. 

Kako preveriti dinamiko pojma ''oddaljeno branje'' pri nas? Najlažje prek dLiba, vendar je treba za izris grafikona podatke vnašati ročno. dLib sem pred leti nagovarjal, da izris grafikona dodajo vmesniku, vendar brez uspeha. 

Sicer pa mislim pokazati na nekaj svojih (čigavih pa) konkretnih uporab računalnika za branje, čemur sem dal nalepko oddaljenega branja. 

Preštevno branje pride v poštev za besedilne korpuse (velike, ogromne, nacionalne, žanrske, tematske ...), avtorske opuse ali pa tudi za zgolj eno besedilo. Če nočemo izgubljati dragocenega življenjskega časa, moramo imeti na razpolago 1. besedilo/besedila v elektronskem formatu in 2. na razpolago orodja/programe za njihovo trančiranje (Googlov NgramViewer ali HathiTrustov Bookworm, Voyant, Googlov NgramViewer). 

'''Korpusov''' je danes na voljo kar nekaj, slovenščina je dobro založena z njimi, zlasti po zaslugi Wikivira od leta 2006 ali 2007 dalje. Wikivir je v glavnem za leposlovje, vendar v najširšem pomenu besede, z jedrom v starih besedilih, katerih avtorji so že 70 let pod rušo. Drugod po svetu gre zasluga projektom, kot so Gutenberg ali Googlove knjige. Pri nas so do neke mere konkurenčni dLib, Gigafida, zbirke na ZRC SAZU, na začetku pa Jakopinova Nova beseda, Luinova Beseda, moja zbirka Slovenska leposlovna klasika itd. 

Da '''Wikivir''' nekaj šteje, mi dokazuje pametni Googlov iskalnik, ki po njem pridno poišče tekste ali podatke, ki me zanimajo.

*Zgodovina Wikivira: rojstvo junija 2006, naš projekt pa od 15. maja 2007, zadnje redakcije), količine, podpora MK, diplomske naloge, odnos slovenistike do zbirk, gl. objavo Polajnar/Hladnik: po št. uporabnikov na 6. mestu
*Licence, Milena Blažić, prim. Pavle Zidar, prim. Zvezdana Majhen, Rudi Šeligo itd. 
*Evidence, leposlovje v časnikih, slovensko leposlovje zunaj Slovenije, polliterarni teksti, nekanonizirana literatura, tj. &quot;literatura kot taka&quot;, brez akademskih filtrov in predsodkov. 
*Format: glava, kategorizacija v nogi. 
*Povabilo k sodelovanju: [[:s:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika]]. 

'''Primeri preštevanja količin v literaturi in literarni vedi'''

*[https://slov.si/mh/komunist.html Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija.] JiS 1981/82 (še brez računalnika, literarne teme, izhodišče je listkovna podatkovna zbirka) 
*[http://lit.ijs.si/prestev.html Preštevna določila povesti] SR 1993: zmerni pripovedni tempo v 19. stol. je 28 besed na minuto, roman in povest imata različne prestave, delež zgodovine, delež direktnega  govora, število oseb, dolžina dogajalnega časa (3,1 leta : 4,4 leta v romanu!) ...
*[https://slov.si/mh/kidric.html Kidrič danes]. JiS 2001 (preštevanje referenc v razpravah za rangiranje literarnih zgodovinarjev: prvi referenci sta bili tedaj France Kidrič za prešernoslovje, sicer pa Janko Kos)
*[https://slov.si/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi'' SSJLK 2009: 
*preštevanje in interpretacija posameznih del: Miroslav Malovrh (imena), Martin Krpan (2002, imena), [https://lit.ijs.si/cvetje.html Cvetje v jeseni] (2003 -- beseda cvet*), Alamut (2005), Visoška kronika (2006 -- moške in ženske osebe, delež zgodovinopisnega),  
*[http://lit.ijs.si/skp1.html kmečka povest:] 
*[https://slov.si/mh/szr.pdf zgodovinski roman:]
*[http://lit.ijs.si/zenskir.html Ženski roman:] ljubezenski trikotniki, 
*kulturomika: [[Jurčič in sodobniki]], [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]],  [[Zadravčevih 100 let]], [[Boris Paternu in jaz|Najina razpotja]]

'''Povzetek'''

Oddaljeno branje ni nič drugega kot branje za potrebe literarne zgodovine, ki je dolžna za verodostojne zaključke upoštevati kar največ besedil, ne le češenj na literarni torti. Obvladovanje besedilnih korpusov lajšajo računalniki. Odkrijejo pa tudi lastnosti besedil, na katere običajno branje ni pozorno.

'''Domače naloge?'''

*Poigraj se s spletnimi digitalnimi orodji od NgramViewerja dalje. 
*Postavi na Wikivir vsaj eno besedilo; zgleduj se pri drugih.
*Če hočeš z urejanjem tudi kaj zaslužiti, se prijavi v projekt Wikivir.

==Berilo==

*M. Hladnik: [[Kvantitativna literarna veda in interpretacija]]
*M. Hladnik: [[Digitalna humanistika na Slovenskem]]
*berilo na povezavah zgoraj

{{v delu}}</text>
      <sha1>3r5zjsmpmp0igfijwlz2jwe60f877r1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>84994</id>
      <parentid>84991</parentid>
      <timestamp>2026-05-20T19:30:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84994</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="9948" sha1="3np6ypmrsp5roqjod33kgzk74jv8pt5" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno. Čez dve leti je bil Jošt v mojem magistrskem seminarju, kjer je prevzel izdelavo [[:w:seznam osebnosti iz Občine Izola|seznama osebnosti iz Občine Izola]]. Pa še nekaj drugih reči je urejal na wikijih, čeprav mu ne bi bilo treba: pri Bjelčeviču, pri meni tudi kazala Kermaunerjevih knjig. Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Bogve kaj počne Bobnar zdaj na Wikipediji, mogoče je vse popustil, mogoče pa piše pod novim uporabniškim imenom. 

Čez tri leta je članek zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po njem samo wikiroboti (označijo mrtve linke itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več kot oddaljeno branje), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz ''tesno branje'', ki ni posrečen, bolje se sliši ''interpretativno'' ali ''analitično branje''. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani, kažeta drug na drugega. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan; zakaj sem med referencami jaz, ki imam o tem samo en stavek v ''Novi pisariji'', ne vem. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.

Kar sem pravkar poročal o izrazju, je prekršek proti mojemu siceršnjemu prepričanju, da izbira termina ni bistvena in da o tem, ali je prav/bolje reč poimenovati tako ali drugače, ni vredno izgubljati besed, kaj šele križati kopij. Važno je, kaj nam ime pomeni, pa še tam so razlike med pomeni bolj načelne kot praktične narave. V praksi beremo literaturo zelo podobno, ne glede na to, ali branju rečemo oddaljeno ali natančno. Oziroma metodi kombiniramo, čemur bi lahko rekli, če bi nam šlo za izumljanje terminov, ''kompleksno branje'' (Paternu je imel izraz ''integralna (interpretacija/branje)'') ali ''celostno/holistično branje''. Bolj ko smo odprti za različne metode, več imamo od teksta oz. tekstov.

Gotovo ste pred uro pokukali v geslo ''oddaljeno branje'', zato naj ga samo na hitro povzamem. Oddaljeno branje je &quot;pristop v literarni vedi, ki uporablja računalniške metode za analizo literarnih besedil.&quot; Izumitelj izraza je Franco Moretti 2000, ki je ustanovil Stanford Literary Lab 2010 (Slovlit je prinašal povezave na njegove raziskave in prezentacije). No, izraz je obstajal že prej, gl. [https://books.google.com/ngrams/graph?content=distant+reading&amp;year_start=1800&amp;year_end=2022&amp;corpus=en&amp;smoothing=3 NgramViewer,] vendar nisem preverjal, kaj je pred vojno pomenil, gotovo ne istega kot Morettiju. Meni je bil že prej za zgled Wilhelm Fucks (''Nach allen Regeln der Kunst'', 1968) in pozneje izraelski matematik [[:w:en:Moshe Koppel]] (strojno določanje spola avtorja 2003: Gender, genre, and writing style in formal written texts), v Avstraliji še pozneje Katherine Bode. O &quot;oddaljenem pristopu&quot; po svetu sem poročal v SR 1995 ([https://lit.ijs.si/empir1.html Količinske in empirične raziskave literature]), po vrnitvi iz ZDA, koncipiral pa sem jih v razpravi [http://lit.ijs.si/kakojeim.html Kako je ime metodi] 1999 (objava 2001), ko imena oddaljeno branje še ni bilo na obzorju.

Poenostavljeno povzeto. O oddaljenem branju govorim, kadar dam tekst prebrati računalniku, kadar ga berem selektivno, s pozornostjo posamezni besedi/temi/formulaciji, kadar imam opraviti z veliko količino besedil, ki presegajo posameznikove bralne kapacitete. Če ne najdemo informacij pod tem terminom, ki je relativno redek, potem gremo gledat pod ''empirična literarna veda'', ''digitalna literarna veda'' ipd. 

Kako preveriti dinamiko pojma ''oddaljeno branje'' pri nas? Najlažje prek dLiba, vendar je treba za izris grafikona podatke vnašati ročno. dLib sem pred leti nagovarjal, da izris grafikona dodajo vmesniku, vendar brez uspeha. 

Sicer pa mislim pokazati na nekaj svojih (čigavih pa) konkretnih uporab računalnika za branje, čemur sem dal nalepko oddaljenega branja. 

Preštevno branje pride v poštev za besedilne korpuse (velike, ogromne, nacionalne, žanrske, tematske ...), avtorske opuse ali pa tudi za zgolj eno besedilo. Če nočemo izgubljati dragocenega življenjskega časa, moramo imeti na razpolago 1. besedilo/besedila v elektronskem formatu in 2. na razpolago orodja/programe za njihovo trančiranje (Googlov NgramViewer ali HathiTrustov Bookworm, Voyant, Googlov NgramViewer). 

'''Korpusov''' je danes na voljo kar nekaj, slovenščina je dobro založena z njimi, zlasti po zaslugi Wikivira od leta 2006 ali 2007 dalje. Wikivir je v glavnem za leposlovje, vendar v najširšem pomenu besede, z jedrom v starih besedilih, katerih avtorji so že 70 let pod rušo. Drugod po svetu gre zasluga projektom, kot so Gutenberg ali Googlove knjige. Pri nas so do neke mere konkurenčni dLib, Gigafida, zbirke na ZRC SAZU, na začetku pa Jakopinova Nova beseda, Luinova Beseda, moja zbirka Slovenska leposlovna klasika itd. 

Da '''Wikivir''' nekaj šteje, mi dokazuje pametni Googlov iskalnik, ki po njem pridno poišče tekste ali podatke, ki me zanimajo.

*Zgodovina Wikivira: rojstvo junija 2006, naš projekt pa od 15. maja 2007, zadnje redakcije), količine, podpora MK, diplomske naloge, odnos slovenistike do zbirk, gl. objavo Polajnar/Hladnik: po št. uporabnikov na 6. mestu
*Licence, Milena Blažić, prim. Pavle Zidar, prim. Zvezdana Majhen, Rudi Šeligo itd. 
*Evidence, leposlovje v časnikih, slovensko leposlovje zunaj Slovenije, polliterarni teksti, nekanonizirana literatura, tj. &quot;literatura kot taka&quot;, brez akademskih filtrov in predsodkov. 
*Format: glava, kategorizacija v nogi. 
*Povabilo k sodelovanju: [[:s:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika]]. 

'''Primeri preštevanja količin v literaturi in literarni vedi'''

*[https://slov.si/mh/komunist.html Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija.] JiS 1981/82 (še brez računalnika, literarne teme, izhodišče je listkovna podatkovna zbirka) 
*[http://lit.ijs.si/prestev.html Preštevna določila povesti] SR 1993: zmerni pripovedni tempo v 19. stol. je 28 besed na minuto, roman in povest imata različne prestave, delež zgodovine, delež direktnega  govora, število oseb, dolžina dogajalnega časa (3,1 leta : 4,4 leta v romanu!) ...
*[https://slov.si/mh/kidric.html Kidrič danes]. JiS 2001 (preštevanje referenc v razpravah za rangiranje literarnih zgodovinarjev: prvi referenci sta bili tedaj France Kidrič za prešernoslovje, sicer pa Janko Kos)
*[https://slov.si/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi'' SSJLK 2009: 
*preštevanje in interpretacija posameznih del: Miroslav Malovrh (imena), Martin Krpan (2002, imena), [https://lit.ijs.si/cvetje.html Cvetje v jeseni] (2003 -- beseda cvet*), Alamut (2005), Visoška kronika (2006 -- moške in ženske osebe, delež zgodovinopisnega),  
*[http://lit.ijs.si/skp1.html kmečka povest:] vloga mater, 
*[https://slov.si/mh/szr.pdf zgodovinski roman:] 
*[http://lit.ijs.si/zenskir.html Ženski roman:] ljubezenski trikotniki, bolezen kot najbolj trdoživi motiv, 
*kulturomika: [[Jurčič in sodobniki]], [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]],  [[Zadravčevih 100 let]], [[Boris Paternu in jaz|Najina razpotja]]

'''Povzetek'''

Oddaljeno branje ni nič drugega kot branje za potrebe literarne zgodovine, ki je dolžna za verodostojne zaključke upoštevati kar največ besedil, ne le češenj na literarni torti. Obvladovanje besedilnih korpusov lajšajo računalniki. Odkrijejo pa tudi lastnosti besedil, na katere običajno branje ni pozorno.

'''Domače naloge?'''

*Poigraj se s spletnimi digitalnimi orodji od NgramViewerja dalje. 
*Postavi na Wikivir vsaj eno besedilo; zgleduj se pri drugih.
*Če hočeš z urejanjem tudi kaj zaslužiti, se prijavi v projekt Wikivir.

==Berilo==

*M. Hladnik: [[Kvantitativna literarna veda in interpretacija]]
*M. Hladnik: [[Digitalna humanistika na Slovenskem]]
*berilo na povezavah zgoraj

{{v delu}}</text>
      <sha1>3np6ypmrsp5roqjod33kgzk74jv8pt5</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>84995</id>
      <parentid>84994</parentid>
      <timestamp>2026-05-21T05:53:48Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84995</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10012" sha1="s0qdxlc1qgczojuiez9w7cqdlefv8wy" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno. Čez dve leti je bil Jošt v mojem magistrskem seminarju, kjer je prevzel izdelavo [[:w:seznam osebnosti iz Občine Izola|seznama osebnosti iz Občine Izola]]. Pa še nekaj drugih reči je urejal na wikijih, čeprav mu ne bi bilo treba: pri Bjelčeviču, pri meni tudi kazala Kermaunerjevih knjig. Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Bogve kaj počne Bobnar zdaj na Wikipediji, mogoče je vse popustil, mogoče pa piše pod novim uporabniškim imenom. 

Čez tri leta je članek zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po njem samo wikiroboti (označijo mrtve linke itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več kot oddaljeno branje), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz ''tesno branje'', ki ni posrečen, bolje se sliši ''interpretativno'' ali ''analitično branje''. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani, kažeta drug na drugega. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan; zakaj sem med referencami jaz, ki imam o tem samo en stavek v ''Novi pisariji'', ne vem. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.

Kar sem pravkar poročal o izrazju, je prekršek proti mojemu siceršnjemu prepričanju, da izbira termina ni bistvena in da o tem, ali je prav/bolje reč poimenovati tako ali drugače, ni vredno izgubljati besed, kaj šele križati kopij. Važno je, kaj nam ime pomeni, pa še tam so razlike med pomeni bolj načelne kot praktične narave. V praksi beremo literaturo zelo podobno, ne glede na to, ali branju rečemo oddaljeno ali natančno. Oziroma metodi kombiniramo, čemur bi lahko rekli, če bi nam šlo za izumljanje terminov, ''kompleksno branje'' (Paternu je imel izraz ''integralna (interpretacija/branje)'') ali ''celostno/holistično branje''. Bolj ko smo odprti za različne metode, več imamo od teksta oz. tekstov.

Gotovo ste pred uro pokukali v geslo ''oddaljeno branje'', zato naj ga samo na hitro povzamem. Oddaljeno branje je &quot;pristop v literarni vedi, ki uporablja računalniške metode za analizo literarnih besedil.&quot; Izumitelj izraza je Franco Moretti 2000, ki je ustanovil Stanford Literary Lab 2010 ([https://site:mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ literary lab Slovlit je prinašal povezave na njegove raziskave in prezentacije]). No, izraz je obstajal že prej,] glej [https://books.google.com/ngrams/graph?content=distant+reading&amp;year_start=1800&amp;year_end=2022&amp;corpus=en&amp;smoothing=3 NgramViewer,] vendar nisem preverjal, kaj je pred vojno pomenil, gotovo ne istega kot Morettiju. Meni je bil že prej za zgled Wilhelm Fucks (''Nach allen Regeln der Kunst'', 1968) in pozneje izraelski matematik [[:w:en:Moshe Koppel]] (strojno določanje spola avtorja 2003: Gender, genre, and writing style in formal written texts), v Avstraliji še pozneje Katherine Bode. O &quot;oddaljenem pristopu&quot; po svetu sem poročal v SR 1995 ([https://lit.ijs.si/empir1.html Količinske in empirične raziskave literature]), po vrnitvi iz ZDA, koncipiral pa sem jih v razpravi [http://lit.ijs.si/kakojeim.html Kako je ime metodi] 1999 (objava 2001), ko imena oddaljeno branje še ni bilo na obzorju.

Poenostavljeno povzeto. O oddaljenem branju govorim, kadar dam tekst prebrati računalniku, kadar ga berem selektivno, s pozornostjo posamezni besedi/temi/formulaciji, kadar imam opraviti z veliko količino besedil, ki presegajo posameznikove bralne kapacitete. Če ne najdemo informacij pod tem terminom, ki je relativno redek, potem gremo gledat pod ''empirična literarna veda'', ''digitalna literarna veda'' ipd. 

Kako preveriti dinamiko pojma ''oddaljeno branje'' pri nas? Najlažje prek dLiba, vendar je treba za izris grafikona podatke vnašati ročno. dLib sem pred leti nagovarjal, da izris grafikona dodajo vmesniku, vendar brez uspeha. 

Sicer pa mislim pokazati na nekaj svojih (čigavih pa) konkretnih uporab računalnika za branje, čemur sem dal nalepko oddaljenega branja. 

Preštevno branje pride v poštev za besedilne korpuse (velike, ogromne, nacionalne, žanrske, tematske ...), avtorske opuse ali pa tudi za zgolj eno besedilo. Če nočemo izgubljati dragocenega življenjskega časa, moramo imeti na razpolago 1. besedilo/besedila v elektronskem formatu in 2. na razpolago orodja/programe za njihovo trančiranje (Googlov NgramViewer ali HathiTrustov Bookworm, Voyant, Googlov NgramViewer). 

'''Korpusov''' je danes na voljo kar nekaj, slovenščina je dobro založena z njimi, zlasti po zaslugi Wikivira od leta 2006 ali 2007 dalje. Wikivir je v glavnem za leposlovje, vendar v najširšem pomenu besede, z jedrom v starih besedilih, katerih avtorji so že 70 let pod rušo. Drugod po svetu gre zasluga projektom, kot so Gutenberg ali Googlove knjige. Pri nas so do neke mere konkurenčni dLib, Gigafida, zbirke na ZRC SAZU, na začetku pa Jakopinova Nova beseda, Luinova Beseda, moja zbirka Slovenska leposlovna klasika itd. 

Da '''Wikivir''' nekaj šteje, mi dokazuje pametni Googlov iskalnik, ki po njem pridno poišče tekste ali podatke, ki me zanimajo.

*Zgodovina Wikivira: rojstvo junija 2006, naš projekt pa od 15. maja 2007, zadnje redakcije), količine, podpora MK, diplomske naloge, odnos slovenistike do zbirk, gl. objavo Polajnar/Hladnik: po št. uporabnikov na 6. mestu
*Licence, Milena Blažić, prim. Pavle Zidar, prim. Zvezdana Majhen, Rudi Šeligo itd. 
*Evidence, leposlovje v časnikih, slovensko leposlovje zunaj Slovenije, polliterarni teksti, nekanonizirana literatura, tj. &quot;literatura kot taka&quot;, brez akademskih filtrov in predsodkov. 
*Format: glava, kategorizacija v nogi. 
*Povabilo k sodelovanju: [[:s:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika]]. 

'''Primeri preštevanja količin v literaturi in literarni vedi'''

*[https://slov.si/mh/komunist.html Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija.] JiS 1981/82 (še brez računalnika, literarne teme, izhodišče je listkovna podatkovna zbirka) 
*[http://lit.ijs.si/prestev.html Preštevna določila povesti] SR 1993: zmerni pripovedni tempo v 19. stol. je 28 besed na minuto, roman in povest imata različne prestave, delež zgodovine, delež direktnega  govora, število oseb, dolžina dogajalnega časa (3,1 leta : 4,4 leta v romanu!) ...
*[https://slov.si/mh/kidric.html Kidrič danes]. JiS 2001 (preštevanje referenc v razpravah za rangiranje literarnih zgodovinarjev: prvi referenci sta bili tedaj France Kidrič za prešernoslovje, sicer pa Janko Kos)
*[https://slov.si/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi'' SSJLK 2009: 
*preštevanje in interpretacija posameznih del: Miroslav Malovrh (imena), Martin Krpan (2002, imena), [https://lit.ijs.si/cvetje.html Cvetje v jeseni] (2003 -- beseda cvet*), Alamut (2005), Visoška kronika (2006 -- moške in ženske osebe, delež zgodovinopisnega),  
*[http://lit.ijs.si/skp1.html kmečka povest:] vloga mater, 
*[https://slov.si/mh/szr.pdf zgodovinski roman:] 
*[http://lit.ijs.si/zenskir.html Ženski roman:] ljubezenski trikotniki, bolezen kot najbolj trdoživi motiv, 
*kulturomika: [[Jurčič in sodobniki]], [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]],  [[Zadravčevih 100 let]], [[Boris Paternu in jaz|Najina razpotja]]

'''Povzetek'''

Oddaljeno branje ni nič drugega kot branje za potrebe literarne zgodovine, ki je dolžna za verodostojne zaključke upoštevati kar največ besedil, ne le češenj na literarni torti. Obvladovanje besedilnih korpusov lajšajo računalniki. Odkrijejo pa tudi lastnosti besedil, na katere običajno branje ni pozorno.

'''Domače naloge?'''

*Poigraj se s spletnimi digitalnimi orodji od NgramViewerja dalje. 
*Postavi na Wikivir vsaj eno besedilo; zgleduj se pri drugih.
*Če hočeš z urejanjem tudi kaj zaslužiti, se prijavi v projekt Wikivir.

==Berilo==

*M. Hladnik: [[Kvantitativna literarna veda in interpretacija]]
*M. Hladnik: [[Digitalna humanistika na Slovenskem]]
*berilo na povezavah zgoraj

{{v delu}}</text>
      <sha1>s0qdxlc1qgczojuiez9w7cqdlefv8wy</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>84996</id>
      <parentid>84995</parentid>
      <timestamp>2026-05-21T06:02:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84996</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10065" sha1="ix94i4mta4s0wjdyvwsn3v4xivaqu4s" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno. Čez dve leti je bil Jošt v mojem magistrskem seminarju, kjer je prevzel izdelavo [[:w:seznam osebnosti iz Občine Izola|seznama osebnosti iz Občine Izola]]. Pa še nekaj drugih reči je urejal na wikijih, čeprav mu ne bi bilo treba: pri Bjelčeviču, pri meni tudi kazala Kermaunerjevih knjig. Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Bogve kaj počne Bobnar zdaj na Wikipediji, mogoče je vse popustil, mogoče pa piše pod novim uporabniškim imenom. 

Čez tri leta je članek zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po njem samo wikiroboti (označijo mrtve linke itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več kot oddaljeno branje), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz ''tesno branje'', ki ni posrečen, bolje se sliši ''interpretativno'' ali ''analitično branje''. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani, kažeta drug na drugega. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan; zakaj sem med referencami jaz, ki imam o tem samo en stavek v ''Novi pisariji'', ne vem. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.

Kar sem pravkar poročal o izrazju, je prekršek proti mojemu siceršnjemu prepričanju, da izbira termina ni bistvena in da o tem, ali je prav/bolje reč poimenovati tako ali drugače, ni vredno izgubljati besed, kaj šele križati kopij. Važno je, kaj nam ime pomeni, pa še tam so razlike med pomeni bolj načelne kot praktične narave. V praksi beremo literaturo zelo podobno, ne glede na to, ali branju rečemo oddaljeno ali natančno. Oziroma metodi kombiniramo, čemur bi lahko rekli, če bi nam šlo za izumljanje terminov, ''kompleksno branje'' (Paternu je imel izraz ''integralna (interpretacija/branje)'') ali ''celostno/holistično branje''. Bolj ko smo odprti za različne metode, več imamo od teksta oz. tekstov.

Gotovo ste pred uro pokukali v geslo ''oddaljeno branje'', zato naj ga samo na hitro povzamem. Oddaljeno branje je &quot;pristop v literarni vedi, ki uporablja računalniške metode za analizo literarnih besedil.&quot; Izumitelj izraza je Franco Moretti 2000, ki je ustanovil Stanford Literary Lab 2010 (Slovlit je prinašal povezave na njegove raziskave in prezentacije, preverimo z iskalnim izrazom &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;site:mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ &quot;literary lab&quot;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;). No, izraz je obstajal že prej,] glej [https://books.google.com/ngrams/graph?content=distant+reading&amp;year_start=1800&amp;year_end=2022&amp;corpus=en&amp;smoothing=3 NgramViewer,] vendar nisem preverjal, kaj je pred vojno pomenil, gotovo ne istega kot Morettiju. Meni je bil že prej za zgled Wilhelm Fucks (''Nach allen Regeln der Kunst'', 1968) in pozneje izraelski matematik [[:w:en:Moshe Koppel]] (strojno določanje spola avtorja 2003: Gender, genre, and writing style in formal written texts), v Avstraliji še pozneje Katherine Bode. O &quot;oddaljenem pristopu&quot; po svetu sem poročal v SR 1995 ([https://lit.ijs.si/empir1.html Količinske in empirične raziskave literature]), po vrnitvi iz ZDA, koncipiral pa sem jih v razpravi [http://lit.ijs.si/kakojeim.html Kako je ime metodi] 1999 (objava 2001), ko imena oddaljeno branje še ni bilo na obzorju.

Poenostavljeno povzeto. O oddaljenem branju govorim, kadar dam tekst prebrati računalniku, kadar ga berem selektivno, s pozornostjo posamezni besedi/temi/formulaciji, kadar imam opraviti z veliko količino besedil, ki presegajo posameznikove bralne kapacitete. Če ne najdemo informacij pod tem terminom, ki je relativno redek, potem gremo gledat pod ''empirična literarna veda'', ''digitalna literarna veda'' ipd. 

Kako preveriti dinamiko pojma ''oddaljeno branje'' pri nas? Najlažje prek dLiba, vendar je treba za izris grafikona podatke vnašati ročno. dLib sem pred leti nagovarjal, da izris grafikona dodajo vmesniku, vendar brez uspeha. 

Sicer pa mislim pokazati na nekaj svojih (čigavih pa) konkretnih uporab računalnika za branje, čemur sem dal nalepko oddaljenega branja. 

Preštevno branje pride v poštev za besedilne korpuse (velike, ogromne, nacionalne, žanrske, tematske ...), avtorske opuse ali pa tudi za zgolj eno besedilo. Če nočemo izgubljati dragocenega življenjskega časa, moramo imeti na razpolago 1. besedilo/besedila v elektronskem formatu in 2. na razpolago orodja/programe za njihovo trančiranje (Googlov NgramViewer ali HathiTrustov Bookworm, Voyant, Googlov NgramViewer). 

'''Korpusov''' je danes na voljo kar nekaj, slovenščina je dobro založena z njimi, zlasti po zaslugi Wikivira od leta 2006 ali 2007 dalje. Wikivir je v glavnem za leposlovje, vendar v najširšem pomenu besede, z jedrom v starih besedilih, katerih avtorji so že 70 let pod rušo. Drugod po svetu gre zasluga projektom, kot so Gutenberg ali Googlove knjige. Pri nas so do neke mere konkurenčni dLib, Gigafida, zbirke na ZRC SAZU, na začetku pa Jakopinova Nova beseda, Luinova Beseda, moja zbirka Slovenska leposlovna klasika itd. 

Da '''Wikivir''' nekaj šteje, mi dokazuje pametni Googlov iskalnik, ki po njem pridno poišče tekste ali podatke, ki me zanimajo.

*Zgodovina Wikivira: rojstvo junija 2006, naš projekt pa od 15. maja 2007, zadnje redakcije), količine, podpora MK, diplomske naloge, odnos slovenistike do zbirk, gl. objavo Polajnar/Hladnik: po št. uporabnikov na 6. mestu
*Licence, Milena Blažić, prim. Pavle Zidar, prim. Zvezdana Majhen, Rudi Šeligo itd. 
*Evidence, leposlovje v časnikih, slovensko leposlovje zunaj Slovenije, polliterarni teksti, nekanonizirana literatura, tj. &quot;literatura kot taka&quot;, brez akademskih filtrov in predsodkov. 
*Format: glava, kategorizacija v nogi. 
*Povabilo k sodelovanju: [[:s:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika]]. 

'''Primeri preštevanja količin v literaturi in literarni vedi'''

*[https://slov.si/mh/komunist.html Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija.] JiS 1981/82 (še brez računalnika, literarne teme, izhodišče je listkovna podatkovna zbirka) 
*[http://lit.ijs.si/prestev.html Preštevna določila povesti] SR 1993: zmerni pripovedni tempo v 19. stol. je 28 besed na minuto, roman in povest imata različne prestave, delež zgodovine, delež direktnega  govora, število oseb, dolžina dogajalnega časa (3,1 leta : 4,4 leta v romanu!) ...
*[https://slov.si/mh/kidric.html Kidrič danes]. JiS 2001 (preštevanje referenc v razpravah za rangiranje literarnih zgodovinarjev: prvi referenci sta bili tedaj France Kidrič za prešernoslovje, sicer pa Janko Kos)
*[https://slov.si/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi'' SSJLK 2009: 
*preštevanje in interpretacija posameznih del: Miroslav Malovrh (imena), Martin Krpan (2002, imena), [https://lit.ijs.si/cvetje.html Cvetje v jeseni] (2003 -- beseda cvet*), Alamut (2005), Visoška kronika (2006 -- moške in ženske osebe, delež zgodovinopisnega),  
*[http://lit.ijs.si/skp1.html kmečka povest:] vloga mater, 
*[https://slov.si/mh/szr.pdf zgodovinski roman:] 
*[http://lit.ijs.si/zenskir.html Ženski roman:] ljubezenski trikotniki, bolezen kot najbolj trdoživi motiv, 
*kulturomika: [[Jurčič in sodobniki]], [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]],  [[Zadravčevih 100 let]], [[Boris Paternu in jaz|Najina razpotja]]

'''Povzetek'''

Oddaljeno branje ni nič drugega kot branje za potrebe literarne zgodovine, ki je dolžna za verodostojne zaključke upoštevati kar največ besedil, ne le češenj na literarni torti. Obvladovanje besedilnih korpusov lajšajo računalniki. Odkrijejo pa tudi lastnosti besedil, na katere običajno branje ni pozorno.

'''Domače naloge?'''

*Poigraj se s spletnimi digitalnimi orodji od NgramViewerja dalje. 
*Postavi na Wikivir vsaj eno besedilo; zgleduj se pri drugih.
*Če hočeš z urejanjem tudi kaj zaslužiti, se prijavi v projekt Wikivir.

==Berilo==

*M. Hladnik: [[Kvantitativna literarna veda in interpretacija]]
*M. Hladnik: [[Digitalna humanistika na Slovenskem]]
*berilo na povezavah zgoraj

{{v delu}}</text>
      <sha1>ix94i4mta4s0wjdyvwsn3v4xivaqu4s</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>84999</id>
      <parentid>84996</parentid>
      <timestamp>2026-05-21T06:31:00Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>84999</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10534" sha1="lyiho3y2wmpm6ak2bg8yivmx36pab0t" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno. Čez dve leti je bil Jošt v mojem magistrskem seminarju, kjer je prevzel izdelavo [[:w:seznam osebnosti iz Občine Izola|seznama osebnosti iz Občine Izola]]. Pa še nekaj drugih reči je urejal na wikijih, čeprav mu ne bi bilo treba: pri Bjelčeviču, pri meni tudi kazala Kermaunerjevih knjig. Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Bogve kaj počne Bobnar zdaj na Wikipediji, mogoče je vse popustil, mogoče pa piše pod novim uporabniškim imenom. 

Čez tri leta je članek zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po njem samo wikiroboti (označijo mrtve linke itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več kot oddaljeno branje), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz ''tesno branje'', ki ni posrečen, bolje se sliši ''interpretativno'' ali ''analitično branje''. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani, kažeta drug na drugega. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan; zakaj sem med referencami jaz, ki imam o tem samo en stavek v ''Novi pisariji'', ne vem. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.

Kar sem pravkar poročal o izrazju, je prekršek proti mojemu siceršnjemu prepričanju, da izbira termina ni bistvena in da o tem, ali je prav/bolje reč poimenovati tako ali drugače, ni vredno izgubljati besed, kaj šele križati kopij. Važno je, kaj nam ime pomeni, pa še tam so razlike med pomeni bolj načelne kot praktične narave. V praksi beremo literaturo zelo podobno, ne glede na to, ali branju rečemo oddaljeno ali natančno. Oziroma metodi kombiniramo, čemur bi lahko rekli, če bi nam šlo za izumljanje terminov, ''kompleksno branje'' (Paternu je imel izraz ''integralna (interpretacija/branje)'') ali ''celostno/holistično branje''. Bolj ko smo odprti za različne metode, več imamo od teksta oz. tekstov.

Gotovo ste pred uro pokukali v geslo ''oddaljeno branje'', zato naj ga samo na hitro povzamem. Oddaljeno branje je &quot;pristop v literarni vedi, ki uporablja računalniške metode za analizo literarnih besedil.&quot; Izumitelj izraza je Franco Moretti 2000, ki je ustanovil Stanford Literary Lab 2010 (Slovlit je prinašal povezave na njegove raziskave in prezentacije, preverimo z iskalnim izrazom &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;site:mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ &quot;literary lab&quot;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;). No, izraz je obstajal že prej, glej [https://books.google.com/ngrams/graph?content=distant+reading&amp;year_start=1800&amp;year_end=2022&amp;corpus=en&amp;smoothing=3 NgramViewer,] vendar nisem preverjal, kaj je pred vojno pomenil, gotovo ne istega kot Morettiju. Meni je bil že prej za zgled Wilhelm Fucks (''Nach allen Regeln der Kunst'', 1968) in pozneje izraelski matematik [[:w:en:Moshe Koppel]] (strojno določanje spola avtorja 2003: Gender, genre, and writing style in formal written texts), v Avstraliji še pozneje Katherine Bode. O &quot;oddaljenem pristopu&quot; po svetu sem poročal v SR 1995 ([https://lit.ijs.si/empir1.html Količinske in empirične raziskave literature]), po vrnitvi iz ZDA, koncipiral pa sem jih v razpravi [http://lit.ijs.si/kakojeim.html Kako je ime metodi] 1999 (objava 2001), ko imena oddaljeno branje še ni bilo na obzorju.

Poenostavljeno povzeto. O oddaljenem branju govorim, kadar dam tekst prebrati računalniku, kadar ga berem selektivno, s pozornostjo posamezni besedi/temi/formulaciji, kadar imam opraviti z veliko količino besedil, ki presegajo posameznikove bralne kapacitete. Če ne najdemo informacij pod tem terminom, ki je relativno redek, potem gremo gledat pod ''empirična literarna veda'', ''digitalna literarna veda'' ipd. 

Kako preveriti dinamiko pojma ''oddaljeno branje'' pri nas? Najlažje prek dLiba, vendar je treba za izris grafikona podatke vnašati ročno. dLib sem pred leti nagovarjal, da izris grafikona dodajo vmesniku, vendar brez uspeha. 

Sicer pa mislim pokazati na nekaj svojih (čigavih pa) konkretnih uporab računalnika za branje, čemur sem dal nalepko oddaljenega branja. 

Preštevno branje pride v poštev za besedilne korpuse (velike, ogromne, nacionalne, žanrske, tematske ...), avtorske opuse ali pa tudi za zgolj eno besedilo. Če nočemo izgubljati dragocenega življenjskega časa, moramo imeti na razpolago 1. besedilo/besedila v elektronskem formatu in 2. na razpolago orodja/programe za njihovo trančiranje (Googlov NgramViewer ali HathiTrustov Bookworm, Voyant, Googlov NgramViewer). 

'''Korpusov''' je danes na voljo kar nekaj, slovenščina je dobro založena z njimi, zlasti po zaslugi Wikivira od leta 2006 ali 2007 dalje. Wikivir je v glavnem za leposlovje, vendar v najširšem pomenu besede, z jedrom v starih besedilih, katerih avtorji so že 70 let pod rušo. Drugod po svetu gre zasluga projektom, kot so Gutenberg ali Googlove knjige. Pri nas so do neke mere konkurenčni dLib, Gigafida, zbirke na ZRC SAZU, na začetku pa Jakopinova Nova beseda, Luinova Beseda, moja zbirka Slovenska leposlovna klasika itd. 

Da '''Wikivir''' nekaj šteje, mi dokazuje pametni Googlov iskalnik, ki po njem pridno poišče tekste ali podatke, ki me zanimajo.

*Zgodovina Wikivira: rojstvo junija 2006, naš projekt pa od 15. maja 2007, zadnje redakcije), količine, podpora MK, diplomske naloge, odnos slovenistike do zbirk, gl. objavo Polajnar/Hladnik: po št. uporabnikov na 6. mestu
*Licence, Milena Blažić, prim. Pavle Zidar, prim. Zvezdana Majhen, Rudi Šeligo itd. 
*Evidence, leposlovje v časnikih, slovensko leposlovje zunaj Slovenije, polliterarni teksti, nekanonizirana literatura, tj. &quot;literatura kot taka&quot;, brez akademskih filtrov in predsodkov. 
*Format: glava, kategorizacija v nogi. 
*Povabilo k sodelovanju: [[:s:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika]]. 

'''Primeri preštevanja količin v literaturi in literarni vedi'''

*[https://slov.si/mh/komunist.html Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija.] JiS 1981/82 (še brez računalnika, literarne teme, izhodišče je listkovna podatkovna zbirka) 
*[http://lit.ijs.si/prestev.html Preštevna določila povesti] SR 1993: zmerni pripovedni tempo v 19. stol. je 28 besed na minuto, roman in povest imata različne prestave, delež zgodovine, delež direktnega  govora, število oseb, dolžina dogajalnega časa (3,1 leta : 4,4 leta v romanu!) ...
*[https://slov.si/mh/kidric.html Kidrič danes]. JiS 2001 (preštevanje referenc v razpravah za rangiranje literarnih zgodovinarjev: prvi referenci sta bili tedaj France Kidrič za prešernoslovje, sicer pa Janko Kos)
*[https://slov.si/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi'' SSJLK 2009: 
*preštevanje in interpretacija posameznih del: Miroslav Malovrh (imena), Martin Krpan (2002, imena), [https://lit.ijs.si/cvetje.html Cvetje v jeseni] (2003 -- beseda cvet*), Alamut (2005), Visoška kronika (2006 -- moške in ženske osebe, delež zgodovinopisnega),  
*[http://lit.ijs.si/skp1.html kmečka povest:] vloga mater, 
*[https://slov.si/mh/szr.pdf zgodovinski roman:] 
*[http://lit.ijs.si/zenskir.html Ženski roman:] ljubezenski trikotniki, bolezen kot najbolj trdoživi motiv, 
*kulturomika: [[Jurčič in sodobniki]], [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]],  [[Zadravčevih 100 let]], [[Boris Paternu in jaz|Najina razpotja]]
*[https://www.slov.si/iskalniki/upor/ projekt NOB-poezije] 
*projekt ženskih pisem: [https://pisma.org/ zbirka Pisma] Katje Mihurko 
*projekt evropski roman: [[Sto romanov]]
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BPY1XAIL objave Andrejke Žejn]

'''Povzetek'''

Oddaljeno branje ni nič drugega kot branje za potrebe literarne zgodovine, ki je dolžna za verodostojne zaključke upoštevati kar največ besedil, ne le češenj na literarni torti. Obvladovanje besedilnih korpusov lajšajo računalniki. Odkrijejo pa tudi lastnosti besedil, na katere običajno branje ni pozorno. Pogoj so podatkovne zbirke (v glavnem besedilne zbirke), zunanji pokazatelj oddaljenega branja so tabelarne in grafikonske prezentacije prebranega.

'''Domače naloge?'''

*Poigraj se s spletnimi digitalnimi orodji od NgramViewerja dalje. 
*Oglej si predavanja in objave Literary Lab, revije Poetics ... 
*Postavi na Wikivir vsaj eno besedilo; zgleduj se pri obstoječih.
*Če hočeš z urejanjem tudi kaj zaslužiti, se prijavi v projekt Wikivir.

==Berilo==

*M. Hladnik: [[Kvantitativna literarna veda in interpretacija]]
*M. Hladnik: [[Digitalna humanistika na Slovenskem]]
*berilo na povezavah zgoraj

{{v delu}}</text>
      <sha1>lyiho3y2wmpm6ak2bg8yivmx36pab0t</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85000</id>
      <parentid>84999</parentid>
      <timestamp>2026-05-21T06:34:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>85000</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10605" sha1="1517zk03ohbum6vgsof85td6z3jd9oj" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno. Čez dve leti je bil Jošt v mojem magistrskem seminarju, kjer je prevzel izdelavo [[:w:seznam osebnosti iz Občine Izola|seznama osebnosti iz Občine Izola]]. Pa še nekaj drugih reči je urejal na wikijih, čeprav mu ne bi bilo treba: pri Bjelčeviču, pri meni tudi kazala Kermaunerjevih knjig. Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Bogve kaj počne Bobnar zdaj na Wikipediji, mogoče je vse popustil, mogoče pa piše pod novim uporabniškim imenom. 

Čez tri leta je članek zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po njem samo wikiroboti (označijo mrtve linke itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več kot oddaljeno branje), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz ''tesno branje'', ki ni posrečen, bolje se sliši ''interpretativno'' ali ''analitično branje''. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani, kažeta drug na drugega. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan; zakaj sem med referencami jaz, ki imam o tem samo en stavek v ''Novi pisariji'', ne vem. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.

Kar sem pravkar poročal o izrazju, je prekršek proti mojemu siceršnjemu prepričanju, da izbira termina ni bistvena in da o tem, ali je prav/bolje reč poimenovati tako ali drugače, ni vredno izgubljati besed, kaj šele križati kopij. Važno je, kaj nam ime pomeni, pa še tam so razlike med pomeni bolj načelne kot praktične narave. V praksi beremo literaturo zelo podobno, ne glede na to, ali branju rečemo oddaljeno ali natančno. Oziroma metodi kombiniramo, čemur bi lahko rekli, če bi nam šlo za izumljanje terminov, ''kompleksno branje'' (Paternu je imel izraz ''integralna (interpretacija/branje)'') ali ''celostno/holistično branje''. Bolj ko smo odprti za različne metode, več imamo od teksta oz. tekstov.

Gotovo ste pred uro pokukali v geslo ''oddaljeno branje'', zato naj ga samo na hitro povzamem. Oddaljeno branje je &quot;pristop v literarni vedi, ki uporablja računalniške metode za analizo literarnih besedil.&quot; Izumitelj izraza je Franco Moretti 2000, ki je ustanovil Stanford Literary Lab 2010 (Slovlit je prinašal povezave na njegove raziskave in prezentacije, preverimo z iskalnim izrazom &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;site:mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ &quot;literary lab&quot;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;). No, izraz je obstajal že prej, glej [https://books.google.com/ngrams/graph?content=distant+reading&amp;year_start=1800&amp;year_end=2022&amp;corpus=en&amp;smoothing=3 NgramViewer,] vendar nisem preverjal, kaj je pred vojno pomenil, gotovo ne istega kot Morettiju. Meni je bil že prej za zgled Wilhelm Fucks (''Nach allen Regeln der Kunst'', 1968) in pozneje izraelski matematik [[:w:en:Moshe Koppel]] (strojno določanje spola avtorja 2003: Gender, genre, and writing style in formal written texts), v Avstraliji še pozneje Katherine Bode. O &quot;oddaljenem pristopu&quot; po svetu sem poročal v SR 1995 ([https://lit.ijs.si/empir1.html Količinske in empirične raziskave literature]), po vrnitvi iz ZDA, koncipiral pa sem jih v razpravi [http://lit.ijs.si/kakojeim.html Kako je ime metodi] 1999 (objava 2001), ko imena oddaljeno branje še ni bilo na obzorju.

Poenostavljeno povzeto. O oddaljenem branju govorim, kadar dam tekst prebrati računalniku, kadar ga berem selektivno, s pozornostjo posamezni besedi/temi/formulaciji, kadar imam opraviti z veliko količino besedil, ki presegajo posameznikove bralne kapacitete. Če ne najdemo informacij pod tem terminom, ki je relativno redek, potem gremo gledat pod ''empirična literarna veda'', ''digitalna literarna veda'' ipd. 

Kako preveriti dinamiko pojma ''oddaljeno branje'' pri nas? Najlažje prek dLiba, vendar je treba za izris grafikona podatke vnašati ročno. dLib sem pred leti nagovarjal, da izris grafikona dodajo vmesniku, vendar brez uspeha. 

Sicer pa mislim pokazati na nekaj svojih (čigavih pa) konkretnih uporab računalnika za branje, čemur sem dal nalepko oddaljenega branja. 

Preštevno branje pride v poštev za besedilne korpuse (velike, ogromne, nacionalne, žanrske, tematske ...), avtorske opuse ali pa tudi za zgolj eno besedilo. Če nočemo izgubljati dragocenega življenjskega časa, moramo imeti na razpolago 1. besedilo/besedila v elektronskem formatu in 2. na razpolago orodja/programe za njihovo trančiranje (Googlov NgramViewer ali HathiTrustov Bookworm, Voyant, Googlov NgramViewer). 

'''Korpusov''' je danes na voljo kar nekaj, slovenščina je dobro založena z njimi, zlasti po zaslugi Wikivira od leta 2006 ali 2007 dalje. Wikivir je v glavnem za leposlovje, vendar v najširšem pomenu besede, z jedrom v starih besedilih, katerih avtorji so že 70 let pod rušo. Drugod po svetu gre zasluga projektom, kot so Gutenberg ali Googlove knjige. Pri nas so do neke mere konkurenčni dLib, Gigafida, zbirke na ZRC SAZU, na začetku pa Jakopinova Nova beseda, Luinova Beseda, moja zbirka Slovenska leposlovna klasika itd. 

Da '''Wikivir''' nekaj šteje, mi dokazuje pametni Googlov iskalnik, ki po njem pridno poišče tekste ali podatke, ki me zanimajo.

*Zgodovina Wikivira: rojstvo junija 2006, naš projekt pa od 15. maja 2007, zadnje redakcije), količine, podpora MK, diplomske naloge, odnos slovenistike do zbirk, gl. objavo Polajnar/Hladnik: po št. uporabnikov na 6. mestu
*Licence, Milena Blažić, prim. Pavle Zidar, prim. Zvezdana Majhen, Rudi Šeligo itd. 
*Evidence, leposlovje v časnikih, slovensko leposlovje zunaj Slovenije, polliterarni teksti, nekanonizirana literatura, tj. &quot;literatura kot taka&quot;, brez akademskih filtrov in predsodkov. 
*Format: glava, kategorizacija v nogi. 
*Povabilo k sodelovanju: [[:s:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika]]. 

'''Primeri preštevanja količin v literaturi in literarni vedi'''

*[https://slov.si/mh/komunist.html Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija.] JiS 1981/82 (še brez računalnika, literarne teme, izhodišče je listkovna podatkovna zbirka) 
*[http://lit.ijs.si/prestev.html Preštevna določila povesti] SR 1993: zmerni pripovedni tempo v 19. stol. je 28 besed na minuto, roman in povest imata različne prestave, delež zgodovine, delež direktnega  govora, število oseb, dolžina dogajalnega časa (3,1 leta : 4,4 leta v romanu!) ...
*[https://slov.si/mh/kidric.html Kidrič danes]. JiS 2001 (preštevanje referenc v razpravah za rangiranje literarnih zgodovinarjev: prvi referenci sta bili tedaj France Kidrič za prešernoslovje, sicer pa Janko Kos)
*[https://slov.si/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi'' SSJLK 2009: 
*preštevanje in interpretacija posameznih del: Miroslav Malovrh (imena), Martin Krpan (2002, imena), [https://lit.ijs.si/cvetje.html Cvetje v jeseni] (2003 -- beseda cvet*), Alamut (2005), Visoška kronika (2006 -- moške in ženske osebe, delež zgodovinopisnega),  
*[http://lit.ijs.si/skp1.html kmečka povest:] vloga mater, 
*[https://slov.si/mh/szr.pdf zgodovinski roman:] 
*[http://lit.ijs.si/zenskir.html Ženski roman:] ljubezenski trikotniki, bolezen kot najbolj trdoživi motiv, 
*kulturomika: [[Jurčič in sodobniki]], [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]],  [[Zadravčevih 100 let]], [[Boris Paternu in jaz|Najina razpotja]]
*[https://www.slov.si/iskalniki/upor/ projekt NOB-poezije] 
*projekt ženskih pisem: [https://pisma.org/ zbirka Pisma] Katje Mihurko 
*projekt evropski roman: seznam [[Sto romanov|sto slovenskih romanov]], prav v okviru projekta Distant reading!
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BPY1XAIL objave Andrejke Žejn]

'''Povzetek'''

Oddaljeno branje ni nič drugega kot branje za potrebe literarne zgodovine, ki je dolžna za verodostojne zaključke upoštevati kar največ besedil, ne le češenj na literarni torti. Obvladovanje besedilnih korpusov lajšajo računalniki. Odkrijejo pa tudi lastnosti besedil, na katere običajno branje ni pozorno. Pogoj so podatkovne zbirke (v glavnem besedilne zbirke), zunanji pokazatelj oddaljenega branja so tabelarne in grafikonske prezentacije prebranega.

'''Domače naloge?'''

*Poigraj se s spletnimi digitalnimi orodji od NgramViewerja dalje. 
*Oglej si predavanja in objave Literary Lab, revije Poetics ... 
*Postavi na Wikivir vsaj eno besedilo; zgleduj se pri obstoječih.
*Če hočeš z urejanjem tudi kaj zaslužiti, se prijavi v projekt Wikivir.

==Berilo==

*M. Hladnik: [[Kvantitativna literarna veda in interpretacija]]
*M. Hladnik: [[Digitalna humanistika na Slovenskem]]
*berilo na povezavah zgoraj

{{v delu}}</text>
      <sha1>1517zk03ohbum6vgsof85td6z3jd9oj</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85001</id>
      <parentid>85000</parentid>
      <timestamp>2026-05-21T06:51:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>85001</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="12835" sha1="odjenllwj68173mb91hfxfvtg6ta8gc" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno. Čez dve leti je bil Jošt v mojem magistrskem seminarju, kjer je prevzel izdelavo [[:w:seznam osebnosti iz Občine Izola|seznama osebnosti iz Občine Izola]]. Pa še nekaj drugih reči je urejal na wikijih, čeprav mu ne bi bilo treba: pri Bjelčeviču, pri meni tudi kazala Kermaunerjevih knjig. Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Bogve kaj počne Bobnar zdaj na Wikipediji, mogoče je vse popustil, mogoče pa piše pod novim uporabniškim imenom. 

Čez tri leta je članek zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po njem samo wikiroboti (označijo mrtve linke itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več kot oddaljeno branje), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz ''tesno branje'', ki ni posrečen, bolje se sliši ''interpretativno'' ali ''analitično branje''. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani, kažeta drug na drugega. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan; zakaj sem med referencami jaz, ki imam o tem samo en stavek v ''Novi pisariji'', ne vem. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.

Kar sem pravkar poročal o izrazju, je prekršek proti mojemu siceršnjemu prepričanju, da izbira termina ni bistvena in da o tem, ali je prav/bolje reč poimenovati tako ali drugače, ni vredno izgubljati besed, kaj šele križati kopij. Važno je, kaj nam ime pomeni, pa še tam so razlike med pomeni bolj načelne kot praktične narave. V praksi beremo literaturo zelo podobno, ne glede na to, ali branju rečemo oddaljeno ali natančno. Oziroma metodi kombiniramo, čemur bi lahko rekli, če bi nam šlo za izumljanje terminov, ''kompleksno branje'' (Paternu je imel izraz ''integralna (interpretacija/branje)'') ali ''celostno/holistično branje''. Bolj ko smo odprti za različne metode, več imamo od teksta oz. tekstov.

Gotovo ste pred uro pokukali v geslo ''oddaljeno branje'', zato naj ga samo na hitro povzamem. Oddaljeno branje je &quot;pristop v literarni vedi, ki uporablja računalniške metode za analizo literarnih besedil.&quot; Izumitelj izraza je Franco Moretti 2000, ki je ustanovil Stanford Literary Lab 2010 (Slovlit je prinašal povezave na njegove raziskave in prezentacije, preverimo z iskalnim izrazom &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;site:mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ &quot;literary lab&quot;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;). No, izraz je obstajal že prej, glej [https://books.google.com/ngrams/graph?content=distant+reading&amp;year_start=1800&amp;year_end=2022&amp;corpus=en&amp;smoothing=3 NgramViewer,] vendar nisem preverjal, kaj je pred vojno pomenil, gotovo ne istega kot Morettiju. Meni je bil že prej za zgled Wilhelm Fucks (''Nach allen Regeln der Kunst'', 1968) in pozneje izraelski matematik [[:w:en:Moshe Koppel]] (strojno določanje spola avtorja 2003: Gender, genre, and writing style in formal written texts), v Avstraliji še pozneje Katherine Bode. O &quot;oddaljenem pristopu&quot; po svetu sem poročal v SR 1995 ([https://lit.ijs.si/empir1.html Količinske in empirične raziskave literature]), po vrnitvi iz ZDA, koncipiral pa sem jih v razpravi [http://lit.ijs.si/kakojeim.html Kako je ime metodi] 1999 (objava 2001), ko imena oddaljeno branje še ni bilo na obzorju.

Poenostavljeno povzeto. O oddaljenem branju govorim, kadar dam tekst prebrati računalniku, kadar ga berem selektivno, s pozornostjo posamezni besedi/temi/formulaciji, kadar imam opraviti z veliko količino besedil, ki presegajo posameznikove bralne kapacitete. Če ne najdemo informacij pod tem terminom, ki je relativno redek, potem gremo gledat pod ''empirična literarna veda'', ''digitalna literarna veda'' ipd. 

Kako preveriti dinamiko pojma ''oddaljeno branje'' pri nas? Najlažje prek dLiba, vendar je treba za izris grafikona podatke vnašati ročno. dLib sem pred leti nagovarjal, da izris grafikona dodajo vmesniku, vendar brez uspeha. 

Sicer pa mislim pokazati na nekaj svojih (čigavih pa) konkretnih uporab računalnika za branje, čemur sem dal nalepko oddaljenega branja. 

Preštevno branje pride v poštev za besedilne korpuse (velike, ogromne, nacionalne, žanrske, tematske ...), avtorske opuse ali pa tudi za zgolj eno besedilo. Če nočemo izgubljati dragocenega življenjskega časa, moramo imeti na razpolago 1. besedilo/besedila v elektronskem formatu in 2. na razpolago orodja/programe za njihovo trančiranje (Googlov NgramViewer ali HathiTrustov Bookworm, Voyant, Googlov NgramViewer). 

'''Korpusov''' je danes na voljo kar nekaj, slovenščina je dobro založena z njimi, zlasti po zaslugi Wikivira od leta 2006 ali 2007 dalje. Wikivir je v glavnem za leposlovje, vendar v najširšem pomenu besede, z jedrom v starih besedilih, katerih avtorji so že 70 let pod rušo. Drugod po svetu gre zasluga projektom, kot so Gutenberg ali Googlove knjige. Pri nas so do neke mere konkurenčni dLib, Gigafida, zbirke na ZRC SAZU, na začetku pa Jakopinova Nova beseda, Luinova Beseda, moja zbirka Slovenska leposlovna klasika itd. 

Da '''Wikivir''' nekaj šteje, mi dokazuje pametni Googlov iskalnik, ki po njem pridno poišče tekste ali podatke, ki me zanimajo.

*Zgodovina Wikivira: rojstvo junija 2006, naš projekt pa od 15. maja 2007, zadnje redakcije), količine, podpora MK, diplomske naloge, odnos slovenistike do zbirk, gl. objavo Polajnar/Hladnik: po št. uporabnikov na 6. mestu
*Licence, Milena Blažić, prim. Pavle Zidar, prim. Zvezdana Majhen, Rudi Šeligo itd. 
*Evidence, leposlovje v časnikih, slovensko leposlovje zunaj Slovenije, polliterarni teksti, nekanonizirana literatura, tj. &quot;literatura kot taka&quot;, brez akademskih filtrov in predsodkov. 
*Format: glava, kategorizacija v nogi. 
*Povabilo k sodelovanju: [[:s:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika]]. 

'''Primeri preštevanja količin v literaturi in literarni vedi'''

*[https://slov.si/mh/komunist.html Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija.] JiS 1981/82 (še brez računalnika, literarne teme, izhodišče je listkovna podatkovna zbirka) 
*[http://lit.ijs.si/prestev.html Preštevna določila povesti] SR 1993: zmerni pripovedni tempo v 19. stol. je 28 besed na minuto, roman in povest imata različne prestave, delež zgodovine, delež direktnega  govora, število oseb, dolžina dogajalnega časa (3,1 leta : 4,4 leta v romanu!) ...
*[https://slov.si/mh/kidric.html Kidrič danes]. JiS 2001 (preštevanje referenc v razpravah za rangiranje literarnih zgodovinarjev: prvi referenci sta bili tedaj France Kidrič za prešernoslovje, sicer pa Janko Kos)
*[https://slov.si/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi'' SSJLK 2009: 
*preštevanje in interpretacija posameznih del: Miroslav Malovrh (imena), Martin Krpan (2002, imena), [https://lit.ijs.si/cvetje.html Cvetje v jeseni] (2003 -- beseda cvet*), Alamut (2005), Visoška kronika (2006 -- moške in ženske osebe, delež zgodovinopisnega),  
*[http://lit.ijs.si/skp1.html kmečka povest:] vloga mater, 
*[https://slov.si/mh/szr.pdf zgodovinski roman:] 
*[http://lit.ijs.si/zenskir.html Ženski roman:] ljubezenski trikotniki, bolezen kot najbolj trdoživi motiv, 
*kulturomika: [[Jurčič in sodobniki]], [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]],  [[Zadravčevih 100 let]], [[Boris Paternu in jaz|Najina razpotja]]
*[https://www.slov.si/iskalniki/upor/ projekt NOB-poezije] 
*projekt ženskih pisem: [https://pisma.org/ zbirka Pisma] Katje Mihurko 
*projekt evropski roman: seznam [[Sto romanov|sto slovenskih romanov]], prav v okviru projekta Distant reading!
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BPY1XAIL objave Andrejke Žejn]

Primerjava produkcijskih linij kapitalnih dveh žanrov kmečke povesti in zgodovinskega romana je pokazal, da so žanri deloma komplementarni in med seboj tekmujejo za bralčevo pozornost, primerjava z žanrskimi sistemi sosednjih nacionalnih književnosti in dominantne nemške književnosti v dvojezičnem prostoru pa je pripeljala do spoznanja o njihovi nacionalni specifičnosti in medsebojni komplementarnosti. Za zgled: slovenski ženski roman se je zdel urednikom nepotreben, ker je prostor že zapolnjevalo tovrstno nemško žanrsko berilo. Pomembno je bilo spoznanje, da nacije niso konstituirala samo kanonizirana besedila klasikov, ampak tudi množična žanra kmečke povesti in zgodovinskega romana, natančneje njuni bralci.

Popis nekaj sto pripovednih besedil, ki sem ga napravil na podlagi izpisov iz Cobissa, iz bibliografij kratke proze Gregorja Kocijana in ročnega merjenja besedilnih dolžin je razkril količinska razmerja med romanom, povestjo, novelo in zgodbo, sliko in črtico skozi čas in pokazal, da vrstne oznake ne odslikavajo samo strukturnih razlik, ampak da je šlo tudi za poimenovalno modo. Prvič je bilo opaženo, da s časom dolžina pripovedi raste in demonstrira rast nacionalne ustvarjalne kondicije. Pokazala se je korelacija med besedilnim obsegom in podnaslovom (daljše ko je besedilo, večja je verjetnost, da bo vrstno podnaslovljeno) in korelacija med podnaslavljanjem in časom (podnaslavljanje s časom usiha). Vse te številčno podprte ugotovitve so problematizirale veljavnost šolskih definicij pripovednih vrst roman, povest in novela.

Dogajalni čas Jurčičevih romanov je s 3,1 leta krajši od dogajalnega časa njegovih povesti (4,4 leta), kar je seveda daleč od šolskega nauka, po katerem naj bi roman zaobsegal človeško življenje, novela en dogodek, povest pa naj bi bila nekje vmes. Preštevanje je poudarilo pomen individualnih poetik: pri Pavlini Pajk je bilo za vrstno oznako povest/roman/novela odločilno vaško/grajsko/mestno dogajališče, Jurčič in še kdo je oznako roman povezoval v večjim številom poglavij kot v povesti, z večjo dinamiko v hitrosti pripovedovanja in z večjo vlogo dialogov.

'''Povzetek'''

Oddaljeno branje ni nič drugega kot branje za potrebe literarne zgodovine, ki je dolžna za verodostojne zaključke upoštevati kar največ besedil, ne le češenj na literarni torti. Obvladovanje besedilnih korpusov lajšajo računalniki. Odkrijejo pa tudi lastnosti besedil, na katere običajno branje ni pozorno. Pogoj so podatkovne zbirke (v glavnem besedilne zbirke), zunanji pokazatelj oddaljenega branja so tabelarne in grafikonske prezentacije prebranega.

'''Domače naloge?'''

*Poigraj se s spletnimi digitalnimi orodji od NgramViewerja dalje. 
*Oglej si predavanja in objave Literary Lab, revije Poetics ... 
*Postavi na Wikivir vsaj eno besedilo; zgleduj se pri obstoječih.
*Če hočeš z urejanjem tudi kaj zaslužiti, se prijavi v projekt Wikivir.

==Berilo==

*M. Hladnik: [[Kvantitativna literarna veda in interpretacija]]
*M. Hladnik: [[Digitalna humanistika na Slovenskem]]
*M. Hladnik: [[Na spletu živel sam boš večno]]
*berilo na povezavah zgoraj

{{v delu}}</text>
      <sha1>odjenllwj68173mb91hfxfvtg6ta8gc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85002</id>
      <parentid>85001</parentid>
      <timestamp>2026-05-21T06:59:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>85002</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="15905" sha1="gunjry1mf0pmszwyydhxnhww19kcbme" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno. Čez dve leti je bil Jošt v mojem magistrskem seminarju, kjer je prevzel izdelavo [[:w:seznam osebnosti iz Občine Izola|seznama osebnosti iz Občine Izola]]. Pa še nekaj drugih reči je urejal na wikijih, čeprav mu ne bi bilo treba: pri Bjelčeviču, pri meni tudi kazala Kermaunerjevih knjig. Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Bogve kaj počne Bobnar zdaj na Wikipediji, mogoče je vse popustil, mogoče pa piše pod novim uporabniškim imenom. 

Čez tri leta je članek zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po njem samo wikiroboti (označijo mrtve linke itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več kot oddaljeno branje), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz ''tesno branje'', ki ni posrečen, bolje se sliši ''interpretativno'' ali ''analitično branje''. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani, kažeta drug na drugega. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan; zakaj sem med referencami jaz, ki imam o tem samo en stavek v ''Novi pisariji'', ne vem. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.

Kar sem pravkar poročal o izrazju, je prekršek proti mojemu siceršnjemu prepričanju, da izbira termina ni bistvena in da o tem, ali je prav/bolje reč poimenovati tako ali drugače, ni vredno izgubljati besed, kaj šele križati kopij. Važno je, kaj nam ime pomeni, pa še tam so razlike med pomeni bolj načelne kot praktične narave. V praksi beremo literaturo zelo podobno, ne glede na to, ali branju rečemo oddaljeno ali natančno. Oziroma metodi kombiniramo, čemur bi lahko rekli, če bi nam šlo za izumljanje terminov, ''kompleksno branje'' (Paternu je imel izraz ''integralna (interpretacija/branje)'') ali ''celostno/holistično branje''. Bolj ko smo odprti za različne metode, več imamo od teksta oz. tekstov.

Gotovo ste pred uro pokukali v geslo ''oddaljeno branje'', zato naj ga samo na hitro povzamem. Oddaljeno branje je &quot;pristop v literarni vedi, ki uporablja računalniške metode za analizo literarnih besedil.&quot; Izumitelj izraza je Franco Moretti 2000, ki je ustanovil Stanford Literary Lab 2010 (Slovlit je prinašal povezave na njegove raziskave in prezentacije, preverimo z iskalnim izrazom &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;site:mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ &quot;literary lab&quot;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;). No, izraz je obstajal že prej, glej [https://books.google.com/ngrams/graph?content=distant+reading&amp;year_start=1800&amp;year_end=2022&amp;corpus=en&amp;smoothing=3 NgramViewer,] vendar nisem preverjal, kaj je pred vojno pomenil, gotovo ne istega kot Morettiju. Meni je bil že prej za zgled Wilhelm Fucks (''Nach allen Regeln der Kunst'', 1968) in pozneje izraelski matematik [[:w:en:Moshe Koppel]] (strojno določanje spola avtorja 2003: Gender, genre, and writing style in formal written texts), v Avstraliji še pozneje Katherine Bode. O &quot;oddaljenem pristopu&quot; po svetu sem poročal v SR 1995 ([https://lit.ijs.si/empir1.html Količinske in empirične raziskave literature]), po vrnitvi iz ZDA, koncipiral pa sem jih v razpravi [http://lit.ijs.si/kakojeim.html Kako je ime metodi] 1999 (objava 2001), ko imena oddaljeno branje še ni bilo na obzorju.

Poenostavljeno povzeto. O oddaljenem branju govorim, kadar dam tekst prebrati računalniku, kadar ga berem selektivno, s pozornostjo posamezni besedi/temi/formulaciji, kadar imam opraviti z veliko količino besedil, ki presegajo posameznikove bralne kapacitete. Če ne najdemo informacij pod tem terminom, ki je relativno redek, potem gremo gledat pod ''empirična literarna veda'', ''digitalna literarna veda'' ipd. 

Kako preveriti dinamiko pojma ''oddaljeno branje'' pri nas? Najlažje prek dLiba, vendar je treba za izris grafikona podatke vnašati ročno. dLib sem pred leti nagovarjal, da izris grafikona dodajo vmesniku, vendar brez uspeha. 

Sicer pa mislim pokazati na nekaj svojih (čigavih pa) konkretnih uporab računalnika za branje, čemur sem dal nalepko oddaljenega branja. 

Preštevno branje pride v poštev za besedilne korpuse (velike, ogromne, nacionalne, žanrske, tematske ...), avtorske opuse ali pa tudi za zgolj eno besedilo. Če nočemo izgubljati dragocenega življenjskega časa, moramo imeti na razpolago 1. besedilo/besedila v elektronskem formatu in 2. na razpolago orodja/programe za njihovo trančiranje (Googlov NgramViewer ali HathiTrustov Bookworm, Voyant, Googlov NgramViewer). 

'''Korpusov''' je danes na voljo kar nekaj, slovenščina je dobro založena z njimi, zlasti po zaslugi Wikivira od leta 2006 ali 2007 dalje. Wikivir je v glavnem za leposlovje, vendar v najširšem pomenu besede, z jedrom v starih besedilih, katerih avtorji so že 70 let pod rušo. Drugod po svetu gre zasluga projektom, kot so Gutenberg ali Googlove knjige. Pri nas so do neke mere konkurenčni dLib, Gigafida, zbirke na ZRC SAZU, na začetku pa Jakopinova Nova beseda, Luinova Beseda, moja zbirka Slovenska leposlovna klasika itd. 

Da '''Wikivir''' nekaj šteje, mi dokazuje pametni Googlov iskalnik, ki po njem pridno poišče tekste ali podatke, ki me zanimajo.

*Zgodovina Wikivira: rojstvo junija 2006, naš projekt pa od 15. maja 2007, zadnje redakcije), količine, podpora MK, diplomske naloge, odnos slovenistike do zbirk, gl. objavo Polajnar/Hladnik: po št. uporabnikov na 6. mestu
*Licence, Milena Blažić, prim. Pavle Zidar, prim. Zvezdana Majhen, Rudi Šeligo itd. 
*Evidence, leposlovje v časnikih, slovensko leposlovje zunaj Slovenije, polliterarni teksti, nekanonizirana literatura, tj. &quot;literatura kot taka&quot;, brez akademskih filtrov in predsodkov. 
*Format: glava, kategorizacija v nogi. 
*Povabilo k sodelovanju: [[:s:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika]]. 

'''Primeri preštevanja količin v literaturi in literarni vedi'''

*[https://slov.si/mh/komunist.html Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija.] JiS 1981/82 (še brez računalnika, literarne teme, izhodišče je listkovna podatkovna zbirka) 
*[http://lit.ijs.si/prestev.html Preštevna določila povesti] SR 1993: zmerni pripovedni tempo v 19. stol. je 28 besed na minuto, roman in povest imata različne prestave, delež zgodovine, delež direktnega  govora, število oseb, dolžina dogajalnega časa (3,1 leta : 4,4 leta v romanu!) ...
*[https://slov.si/mh/kidric.html Kidrič danes]. JiS 2001 (preštevanje referenc v razpravah za rangiranje literarnih zgodovinarjev: prvi referenci sta bili tedaj France Kidrič za prešernoslovje, sicer pa Janko Kos)
*[https://slov.si/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi'' SSJLK 2009: 
*preštevanje in interpretacija posameznih del: Miroslav Malovrh (imena), Martin Krpan (2002, imena), [https://lit.ijs.si/cvetje.html Cvetje v jeseni] (2003 -- beseda cvet*), Alamut (2005), Visoška kronika (2006 -- moške in ženske osebe, delež zgodovinopisnega),  
*[http://lit.ijs.si/skp1.html kmečka povest:] lik matere v kmečki povesti je v nasprotju s pričakovanji, ki izhajajo iz šolskega literarnega kanona, obrobnega značaja, med materami v glavni vlogi pa celo prevladujejo negativni liki. 
*[https://slov.si/mh/szr.pdf zgodovinski roman:] 
*[http://lit.ijs.si/zenskir.html Ženski roman:] ljubezenski trikotniki, bolezen kot najbolj trdoživi motiv, najbolj trivialno domače odkritje je, da pisateljice v povprečju pišejo več
*kulturomika: [[Jurčič in sodobniki]], [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]],  [[Zadravčevih 100 let]], [[Boris Paternu in jaz|Najina razpotja]]
*[https://www.slov.si/iskalniki/upor/ projekt NOB-poezije] 
*projekt ženskih pisem: [https://pisma.org/ zbirka Pisma] Katje Mihurko 
*projekt evropski roman: seznam [[Sto romanov|sto slovenskih romanov]], prav v okviru projekta Distant reading!
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BPY1XAIL objave Andrejke Žejn]

Primerjava produkcijskih linij kapitalnih dveh žanrov kmečke povesti in zgodovinskega romana je pokazal, da so žanri deloma komplementarni in med seboj tekmujejo za bralčevo pozornost, primerjava z žanrskimi sistemi sosednjih nacionalnih književnosti in dominantne nemške književnosti v dvojezičnem prostoru pa je pripeljala do spoznanja o njihovi nacionalni specifičnosti in medsebojni komplementarnosti. Za zgled: slovenski ženski roman se je zdel urednikom nepotreben, ker je prostor že zapolnjevalo tovrstno nemško žanrsko berilo. Pomembno je bilo spoznanje, da nacije niso konstituirala samo kanonizirana besedila klasikov, ampak tudi množična žanra kmečke povesti in zgodovinskega romana, natančneje njuni bralci.

Popis nekaj sto pripovednih besedil, ki sem ga napravil na podlagi izpisov iz Cobissa, iz bibliografij kratke proze Gregorja Kocijana in ročnega merjenja besedilnih dolžin je razkril količinska razmerja med romanom, povestjo, novelo in zgodbo, sliko in črtico skozi čas in pokazal, da vrstne oznake ne odslikavajo samo strukturnih razlik, ampak da je šlo tudi za poimenovalno modo. Prvič je bilo opaženo, da s časom dolžina pripovedi raste in demonstrira rast nacionalne ustvarjalne kondicije. Pokazala se je korelacija med besedilnim obsegom in podnaslovom (daljše ko je besedilo, večja je verjetnost, da bo vrstno podnaslovljeno) in korelacija med podnaslavljanjem in časom (podnaslavljanje s časom usiha). Vse te številčno podprte ugotovitve so problematizirale veljavnost šolskih definicij pripovednih vrst roman, povest in novela.

Dogajalni čas Jurčičevih romanov je s 3,1 leta krajši od dogajalnega časa njegovih povesti (4,4 leta), kar je seveda daleč od šolskega nauka, po katerem naj bi roman zaobsegal človeško življenje, novela en dogodek, povest pa naj bi bila nekje vmes. Preštevanje je poudarilo pomen individualnih poetik: pri Pavlini Pajk je bilo za vrstno oznako povest/roman/novela odločilno vaško/grajsko/mestno dogajališče, Jurčič in še kdo je oznako roman povezoval v večjim številom poglavij kot v povesti, z večjo dinamiko v hitrosti pripovedovanja in z večjo vlogo dialogov.

Svojčas je »obvladati gradivo« pomenilo tekste prebrati, jih pomniti – v popularni zavesti je še vedno predstava profesorja literature, ki iz rokava stresa citate in recitira iz klasikov – ter ob njih hraniti v zavesti tudi množico obliterarnih dejstev. Eksistenca besedil na spletu literarnega zgodovinarja razbremenjuje eruditskih nalog, saj sposobnost pomnjenja lahko nadomesti s spretnostjo spletnega iskanja. Nekaterih postopkov z besedili se loteva s strojno pomočjo (izris besednega oblaka, prikaz dinamike posameznega izraza skozi besedilo), drugih ročno: besedila v digitalni zbirki opremlja z žanrskimi, vrstnimi oznakami, motivnim indeksom, podatki o variantah, prevodih, ocenah, predelavah ipd.

Novo orodje je sezname lokalno poznanih oseb podaljšalo in prispevalo k zavesti o njihovi mobilnosti. Domnevati smemo, da so selitve pomembno spodbujale literarno ustvarjalnost. V primeru Kranja (Hladnik 2020) statistika oporeka slovesu mesta, kamor pridejo literati umret, in dopolnjuje podobo Kranja kot mesta Franceta Prešerna in Simona Jenka s podobo mesta, ki je kot regionalno šolsko središče zaslužno za vzpostavitev literarnega polja, na katerem je delovalo 200 književnikov. Wikipedijska statistika je lokalno kulturno identiteto na ta način diferencirala in popestrila.

s pritegnitvijo objav v časnikih, v Ameriki, v nemščini, rokopisnih variant, prevodov … slovenske književnosti precej več, kot smo si predstavljali doslej ob listanju literarne zgodovine, in da je veliko pestrejša: po funkcijah (med katerimi je nacionalnokonstitutivni za protiutež tudi rekreativna), po žanrih, po pokrajinski specifiki (gorenjski pisatelji so pisali kmečko povest dvakrat rajši od zgodovinskega romana, štajerski pisatelji pa so se ravno narobe raje odločali za zgodovinske romane), po jeziku (mišljeni so nemški teksti slovenskih in na Slovenskem živečih avtorjev). Ažurnost pri prevajanju popularnih tekstov in pritegnitev prevodov ameriških slovenskih prevajalcev odpravljata stari slovenski literarnozgodovinski predsodek o zamudniškem značaju slovenske književnosti, priznanje nacionalne žanrske in slogovne specifike pa odpravlja predsodek o njeni okrnjenosti.

Izkazalo se je, da meja med literaturo in neliteraturo ni tako zelo jasna, kot bi si želeli zaradi potreb šolskega pouka, vmesni značaj tekstov (njihovo omejeno fiktivnost) bo morda treba razumeti kot eno od prepoznavnih lastnosti literature. Očitno je postalo, da so literarna besedila veliko bolj povezana s prostorom in časom nastanka, kot smo to vedeli v času prevlade koncepta avtonomije literarnega besedila. Prelomni zgodovinski trenutki, kot so vojne, namreč bistveno določajo izbor, obseg in produkcijsko linijo žanrov, pa tudi dinamiko srečnih/nesrečnih koncev pripovedi.

'''Povzetek'''

Oddaljeno branje ni nič drugega kot branje za potrebe literarne zgodovine, ki je dolžna za verodostojne zaključke upoštevati kar največ besedil, ne le češenj na literarni torti. Obvladovanje besedilnih korpusov lajšajo računalniki. Odkrijejo pa tudi lastnosti besedil, na katere običajno branje ni pozorno. Pogoj so podatkovne zbirke (v glavnem besedilne zbirke), zunanji pokazatelj oddaljenega branja so tabelarne in grafikonske prezentacije prebranega.

'''Domače naloge?'''

*Poigraj se s spletnimi digitalnimi orodji od NgramViewerja dalje. 
*Oglej si predavanja in objave Literary Lab, revije Poetics ... 
*Postavi na Wikivir vsaj eno besedilo; zgleduj se pri obstoječih.
*Če hočeš z urejanjem tudi kaj zaslužiti, se prijavi v projekt Wikivir.

==Berilo==

*M. Hladnik: [[Kvantitativna literarna veda in interpretacija]]
*M. Hladnik: [[Digitalna humanistika na Slovenskem]]
*M. Hladnik: [[Na spletu živel sam boš večno]]
*berilo na povezavah zgoraj

{{v delu}}</text>
      <sha1>gunjry1mf0pmszwyydhxnhww19kcbme</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85003</id>
      <parentid>85002</parentid>
      <timestamp>2026-05-21T07:03:30Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>85003</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16107" sha1="fmq7qp0i7gxxsv8kytjyk35qwbdzeu2" xml:space="preserve">Oddaljeno branje je skovanka, nastala v mentalni odvisnosti od angleščine ''distant reading''. Geslo sem dal na [[Strokovno pisanje 2013#Wikipedijska gesla za naslednja leta|Wikiverzin seznam seminarskih želja leta 2013]], zastavil pa ga je na Wikipediji študent Jošt Bobnar v mojem [[Strokovno pisanje 2017|seminarju na FF UL 1. junija leta 2017]] (ob njem vidimo opombo, da ni bilo pripravljeno, predstavitev je bila čisto na koncu semestra, 2. 6.), malo sem ga čez poletje popravljal jaz, da je dobil pozitivno oceno. Čez dve leti je bil Jošt v mojem magistrskem seminarju, kjer je prevzel izdelavo [[:w:seznam osebnosti iz Občine Izola|seznama osebnosti iz Občine Izola]]. Pa še nekaj drugih reči je urejal na wikijih, čeprav mu ne bi bilo treba: pri Bjelčeviču, pri meni tudi kazala Kermaunerjevih knjig. Vse to sem že zdavnaj pozabil, spomin ima namesto mene Wikiverza, kamor sem sproti beležil vso seminarsko dejavnost. Bogve kaj počne Bobnar zdaj na Wikipediji, mogoče je vse popustil, mogoče pa piše pod novim uporabniškim imenom. 

Čez tri leta je članek zelo močno dopolnila Katja Mihurko in odtlej ima pred nami mir, občasno kaj postorijo po njem samo wikiroboti (označijo mrtve linke itd.). Bobnarju sem v pomoč ponudil povezavo na angl. članek [[:w:distant reading]], vendar je bil raje samosvoj, malo mogoče tudi zaradi mojih opozoril, naj študenti ne plonkajo iz angleščine. 

Človeka začudi, da pozna geslo samo devet od 300 jezikov na Wikipediji, torej ne gre za kak teoretični mainstream. Od Slovanov ga imajo še Srbi, Ukrajinci in Čehi, od zahodnih jezikov pa poleg angl. samo še španščina. Kako izhajajo brez njega Nemci? Izraz ''Fernlesen'' očitno za Nemce nima terminološke teže, kot jo ima antonim ''[[:w:de:close reading]]'', ki ga imajo Nemci na Wikipediji kar v citatni obliki. [[:w:Natančno branje]] pozna 20 jezikov (dvakrat več kot oddaljeno branje), civilizacija še vedno stavi na stare uležane metode pridobivanja znanja. Slov. geslo je napisal nekdo, ki se je podpisal Ohrovt, v seminarju 2017 smo ga za uvod le preverili. Spomnim se, da je Boža Krakar Vogel nekoč predlagala slov. izraz ''tesno branje'', ki ni posrečen, bolje se sliši ''interpretativno'' ali ''analitično branje''. Tudi drugi jeziki radi uporabijo kar angl. citatni izraz, le Francozi so samosvoji: ''pozorno branje'' (''lecture attentive''), Bolgari pa ''zaprto branje''.

Gesli oddaljeno branje in natančno branje sta vzajemno povezani, kažeta drug na drugega. Pri oddaljenem branju se mi je zdelo vredno opozoriti na termin Martina Muellerja ''scalable Reading'', ki bi ga v slov. lahko prevedli z ''merljivo branje''. Druge reference v slov. geslu so Franco Moretti, pri nas pa Jernej Habjan; zakaj sem med referencami jaz, ki imam o tem samo en stavek v ''Novi pisariji'', ne vem. Termin spada v t. i. kvantitativno literarno vedo oz. med preštevalne metode v humanistiki. Dokler ni bilo računalnikov, se na ta način ni lotevalo  besedil oz. so bili taki pristopi pred prihodom računalnikov mučno dolgotrajni. V slov. recimo Stane Suhadolnik, Tone Pretnar in jaz. Pa tudi še potem, npr. Peter Scherber s konkordančnim slovarjem F. Prešerna.

Kar sem pravkar poročal o izrazju, je prekršek proti mojemu siceršnjemu prepričanju, da izbira termina ni bistvena in da o tem, ali je prav/bolje reč poimenovati tako ali drugače, ni vredno izgubljati besed, kaj šele križati kopij. Važno je, kaj nam ime pomeni, pa še tam so razlike med pomeni bolj načelne kot praktične narave. V praksi beremo literaturo zelo podobno, ne glede na to, ali branju rečemo oddaljeno ali natančno. Oziroma metodi kombiniramo, čemur bi lahko rekli, če bi nam šlo za izumljanje terminov, ''kompleksno branje'' (Paternu je imel izraz ''integralna (interpretacija/branje)'') ali ''celostno/holistično branje''. Bolj ko smo odprti za različne metode, več imamo od teksta oz. tekstov.

Gotovo ste pred uro pokukali v geslo ''oddaljeno branje'', zato naj ga samo na hitro povzamem. Oddaljeno branje je &quot;pristop v literarni vedi, ki uporablja računalniške metode za analizo literarnih besedil.&quot; Izumitelj izraza je Franco Moretti 2000, ki je ustanovil Stanford Literary Lab 2010 (Slovlit je prinašal povezave na njegove raziskave in prezentacije, preverimo z iskalnim izrazom &lt;code&gt;&lt;nowiki&gt;site:mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ &quot;literary lab&quot;]&lt;/nowiki&gt;&lt;/code&gt;). No, izraz je obstajal že prej, glej [https://books.google.com/ngrams/graph?content=distant+reading&amp;year_start=1800&amp;year_end=2022&amp;corpus=en&amp;smoothing=3 NgramViewer,] vendar nisem preverjal, kaj je pred vojno pomenil, gotovo ne istega kot Morettiju. Meni je bil že prej za zgled Wilhelm Fucks (''Nach allen Regeln der Kunst'', 1968) in pozneje izraelski matematik [[:w:en:Moshe Koppel]] (strojno določanje spola avtorja 2003: Gender, genre, and writing style in formal written texts), v Avstraliji še pozneje Katherine Bode. O &quot;oddaljenem pristopu&quot; po svetu sem poročal v SR 1995 ([https://lit.ijs.si/empir1.html Količinske in empirične raziskave literature]), po vrnitvi iz ZDA, koncipiral pa sem jih v razpravi [http://lit.ijs.si/kakojeim.html Kako je ime metodi] 1999 (objava 2001), ko imena oddaljeno branje še ni bilo na obzorju.

Poenostavljeno povzeto. O oddaljenem branju govorim, kadar dam tekst prebrati računalniku, kadar ga berem selektivno, s pozornostjo posamezni besedi/temi/formulaciji, kadar imam opraviti z veliko količino besedil, ki presegajo posameznikove bralne kapacitete. Če ne najdemo informacij pod tem terminom, ki je relativno redek, potem gremo gledat pod ''empirična literarna veda'', ''digitalna literarna veda'' ipd. 

Kako preveriti dinamiko pojma ''oddaljeno branje'' pri nas? Najlažje prek dLiba, vendar je treba za izris grafikona podatke vnašati ročno. dLib sem pred leti nagovarjal, da izris grafikona dodajo vmesniku, vendar brez uspeha. 

Sicer pa mislim pokazati na nekaj svojih (čigavih pa) konkretnih uporab računalnika za branje, čemur sem dal nalepko oddaljenega branja. 

Preštevno branje pride v poštev za besedilne korpuse (velike, ogromne, nacionalne, žanrske, tematske ...), avtorske opuse ali pa tudi za zgolj eno besedilo. Če nočemo izgubljati dragocenega življenjskega časa, moramo imeti na razpolago 1. besedilo/besedila v elektronskem formatu in 2. na razpolago orodja/programe za njihovo trančiranje (Googlov NgramViewer ali HathiTrustov Bookworm, Voyant, Googlov NgramViewer). 

'''Korpusov''' je danes na voljo kar nekaj, slovenščina je dobro založena z njimi, zlasti po zaslugi Wikivira od leta 2006 ali 2007 dalje. Wikivir je v glavnem za leposlovje, vendar v najširšem pomenu besede, z jedrom v starih besedilih, katerih avtorji so že 70 let pod rušo. Drugod po svetu gre zasluga projektom, kot so Gutenberg ali Googlove knjige. Pri nas so do neke mere konkurenčni dLib, Gigafida, zbirke na ZRC SAZU, na začetku pa Jakopinova Nova beseda, Luinova Beseda, moja zbirka Slovenska leposlovna klasika itd. 

Da '''Wikivir''' nekaj šteje, mi dokazuje pametni Googlov iskalnik, ki po njem pridno poišče tekste ali podatke, ki me zanimajo.

*Zgodovina Wikivira: rojstvo junija 2006, naš projekt pa od 15. maja 2007, zadnje redakcije), količine, podpora MK, diplomske naloge, odnos slovenistike do zbirk, gl. objavo Polajnar/Hladnik: po št. uporabnikov na 6. mestu
*Licence, Milena Blažić, prim. Pavle Zidar, prim. Zvezdana Majhen, Rudi Šeligo itd. 
*Evidence, leposlovje v časnikih, slovensko leposlovje zunaj Slovenije, polliterarni teksti, nekanonizirana literatura, tj. &quot;literatura kot taka&quot;, brez akademskih filtrov in predsodkov. 
*Format: glava, kategorizacija v nogi. 
*Povabilo k sodelovanju: [[:s:Wikivir:Slovenska leposlovna klasika]]. 

'''Primeri preštevanja količin v literaturi in literarni vedi'''

*[https://slov.si/mh/komunist.html Komunistični manifest in slovenska predvojna neumetniška verzifikacija.] JiS 1981/82 (še brez računalnika, literarne teme, izhodišče je listkovna podatkovna zbirka) 
*[http://lit.ijs.si/prestev.html Preštevna določila povesti] SR 1993: zmerni pripovedni tempo v 19. stol. je 28 besed na minuto, roman in povest imata različne prestave, delež zgodovine, delež direktnega  govora, število oseb, dolžina dogajalnega časa (3,1 leta : 4,4 leta v romanu!) ...
*[https://slov.si/mh/kidric.html Kidrič danes]. JiS 2001 (preštevanje referenc v razpravah za rangiranje literarnih zgodovinarjev: prvi referenci sta bili tedaj France Kidrič za prešernoslovje, sicer pa Janko Kos)
*[https://slov.si/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi'' SSJLK 2009: 
*preštevanje in interpretacija posameznih del: Miroslav Malovrh (imena), Martin Krpan (2002, imena), [https://lit.ijs.si/cvetje.html Cvetje v jeseni] (2003 -- beseda cvet*), Alamut (2005), Visoška kronika (2006 -- moške in ženske osebe, delež zgodovinopisnega),  
*[http://lit.ijs.si/skp1.html kmečka povest:] lik matere v kmečki povesti je v nasprotju s pričakovanji, ki izhajajo iz šolskega literarnega kanona, obrobnega značaja, med materami v glavni vlogi pa celo prevladujejo negativni liki. 
*[https://slov.si/mh/szr.pdf zgodovinski roman:] 
*[http://lit.ijs.si/zenskir.html Ženski roman:] ljubezenski trikotniki, bolezen kot najbolj trdoživi motiv, najbolj trivialno domače odkritje je, da pisateljice v povprečju pišejo več
*kulturomika: [[Jurčič in sodobniki]], [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]],  [[Zadravčevih 100 let]], [[Boris Paternu in jaz|Najina razpotja]]
*[https://www.slov.si/iskalniki/upor/ projekt NOB-poezije] 
*projekt ženskih pisem: [https://pisma.org/ zbirka Pisma] Katje Mihurko 
*projekt evropski roman: seznam [[Sto romanov|sto slovenskih romanov]], prav v okviru projekta Distant reading!
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-BPY1XAIL objave Andrejke Žejn]

Primerjava produkcijskih linij kapitalnih dveh žanrov kmečke povesti in zgodovinskega romana je pokazal, da so žanri deloma komplementarni in med seboj tekmujejo za bralčevo pozornost, primerjava z žanrskimi sistemi sosednjih nacionalnih književnosti in dominantne nemške književnosti v dvojezičnem prostoru pa je pripeljala do spoznanja o njihovi nacionalni specifičnosti in medsebojni komplementarnosti. Za zgled: slovenski ženski roman se je zdel urednikom nepotreben, ker je prostor že zapolnjevalo tovrstno nemško žanrsko berilo. Pomembno je bilo spoznanje, da nacije niso konstituirala samo kanonizirana besedila klasikov, ampak tudi množična žanra kmečke povesti in zgodovinskega romana, natančneje njuni bralci.

Popis nekaj sto pripovednih besedil, ki sem ga napravil na podlagi izpisov iz Cobissa, iz bibliografij kratke proze Gregorja Kocijana in ročnega merjenja besedilnih dolžin je razkril količinska razmerja med romanom, povestjo, novelo in zgodbo, sliko in črtico skozi čas in pokazal, da vrstne oznake ne odslikavajo samo strukturnih razlik, ampak da je šlo tudi za poimenovalno modo. Prvič je bilo opaženo, da s časom dolžina pripovedi raste in demonstrira rast nacionalne ustvarjalne kondicije. Pokazala se je korelacija med besedilnim obsegom in podnaslovom (daljše ko je besedilo, večja je verjetnost, da bo vrstno podnaslovljeno) in korelacija med podnaslavljanjem in časom (podnaslavljanje s časom usiha). Vse te številčno podprte ugotovitve so problematizirale veljavnost šolskih definicij pripovednih vrst roman, povest in novela.

Dogajalni čas Jurčičevih romanov je s 3,1 leta krajši od dogajalnega časa njegovih povesti (4,4 leta), kar je seveda daleč od šolskega nauka, po katerem naj bi roman zaobsegal človeško življenje, novela en dogodek, povest pa naj bi bila nekje vmes. Preštevanje je poudarilo pomen individualnih poetik: pri Pavlini Pajk je bilo za vrstno oznako povest/roman/novela odločilno vaško/grajsko/mestno dogajališče, Jurčič in še kdo je oznako roman povezoval v večjim številom poglavij kot v povesti, z večjo dinamiko v hitrosti pripovedovanja in z večjo vlogo dialogov.

Svojčas je »obvladati gradivo« pomenilo tekste prebrati, jih pomniti – v popularni zavesti je še vedno predstava profesorja literature, ki iz rokava stresa citate in recitira iz klasikov – ter ob njih hraniti v zavesti tudi množico obliterarnih dejstev. Eksistenca besedil na spletu literarnega zgodovinarja razbremenjuje eruditskih nalog, saj sposobnost pomnjenja lahko nadomesti s spretnostjo spletnega iskanja. Nekaterih postopkov z besedili se loteva s strojno pomočjo (izris besednega oblaka, prikaz dinamike posameznega izraza skozi besedilo), drugih ročno: besedila v digitalni zbirki opremlja z žanrskimi, vrstnimi oznakami, motivnim indeksom, podatki o variantah, prevodih, ocenah, predelavah ipd.

Novo orodje je sezname lokalno poznanih oseb podaljšalo in prispevalo k zavesti o njihovi mobilnosti. Domnevati smemo, da so selitve pomembno spodbujale literarno ustvarjalnost. V primeru Kranja (Hladnik 2020) statistika oporeka slovesu mesta, kamor pridejo literati umret, in dopolnjuje podobo Kranja kot mesta Franceta Prešerna in Simona Jenka s podobo mesta, ki je kot regionalno šolsko središče zaslužno za vzpostavitev literarnega polja, na katerem je delovalo 200 književnikov. Wikipedijska statistika je lokalno kulturno identiteto na ta način diferencirala in popestrila.

s pritegnitvijo objav v časnikih, v Ameriki, v nemščini, rokopisnih variant, prevodov … slovenske književnosti precej več, kot smo si predstavljali doslej ob listanju literarne zgodovine, in da je veliko pestrejša: po funkcijah (med katerimi je nacionalnokonstitutivni za protiutež tudi rekreativna), po žanrih, po pokrajinski specifiki (gorenjski pisatelji so pisali kmečko povest dvakrat rajši od zgodovinskega romana, štajerski pisatelji pa so se ravno narobe raje odločali za zgodovinske romane), po jeziku (mišljeni so nemški teksti slovenskih in na Slovenskem živečih avtorjev). Ažurnost pri prevajanju popularnih tekstov in pritegnitev prevodov ameriških slovenskih prevajalcev odpravljata stari slovenski literarnozgodovinski predsodek o zamudniškem značaju slovenske književnosti, priznanje nacionalne žanrske in slogovne specifike pa odpravlja predsodek o njeni okrnjenosti.

Izkazalo se je, da meja med literaturo in neliteraturo ni tako zelo jasna, kot bi si želeli zaradi potreb šolskega pouka, vmesni značaj tekstov (njihovo omejeno fiktivnost) bo morda treba razumeti kot eno od prepoznavnih lastnosti literature. Očitno je postalo, da so literarna besedila veliko bolj povezana s prostorom in časom nastanka, kot smo to vedeli v času prevlade koncepta avtonomije literarnega besedila. Prelomni zgodovinski trenutki, kot so vojne, namreč bistveno določajo izbor, obseg in produkcijsko linijo žanrov, pa tudi dinamiko srečnih/nesrečnih koncev pripovedi.

'''Povzetek'''

Oddaljeno branje ni nič drugega kot branje za potrebe literarne zgodovine, ki je dolžna za verodostojne zaključke upoštevati kar največ besedil, ne le češenj na literarni torti. Obvladovanje besedilnih korpusov lajšajo računalniki. Odkrijejo pa tudi lastnosti besedil, na katere običajno branje ni pozorno. Pogoj so podatkovne zbirke (v glavnem besedilne zbirke), zunanji pokazatelj oddaljenega branja so tabelarne in grafikonske prezentacije prebranega. Oddaljeno (preštevalno) branje spodkopava koncept literarnega razvoja in ga nadomešča s konceptom naključnosti, tudi &quot;srečnega naključja&quot; (''serendipity''), kar je pzp. izrekel že Boris Paternu.

'''Domače naloge?'''

*Poigraj se s spletnimi digitalnimi orodji od NgramViewerja dalje. 
*Oglej si predavanja in objave Literary Lab, revije Poetics ... 
*Postavi na Wikivir vsaj eno besedilo; zgleduj se pri obstoječih.
*Če hočeš z urejanjem tudi kaj zaslužiti, se prijavi v projekt Wikivir.

==Berilo==

*M. Hladnik: [[Kvantitativna literarna veda in interpretacija]]
*M. Hladnik: [[Digitalna humanistika na Slovenskem]]
*M. Hladnik: [[Na spletu živel sam boš večno]]
*berilo na povezavah zgoraj

{{v delu}}</text>
      <sha1>fmq7qp0i7gxxsv8kytjyk35qwbdzeu2</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Odaljeno branje</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4298</id>
    <redirect title="Oddaljeno branje" />
    <revision>
      <id>84992</id>
      <timestamp>2026-05-20T19:27:08Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>Hladnikm je prestavil_a stran [[Odaljeno branje]] na [[Oddaljeno branje]]</comment>
      <origin>84992</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="34" sha1="teg1w4o2pr2hcmoewj67k8icum5vwej" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Oddaljeno branje]]</text>
      <sha1>teg1w4o2pr2hcmoewj67k8icum5vwej</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>