Alenka Žbogar

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikiverza</sitename>
    <dbname>slwikiversity</dbname>
    <base>https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.4</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikiverza</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiverzi</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Alenka Žbogar</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4084</id>
    <revision>
      <id>85030</id>
      <parentid>84561</parentid>
      <timestamp>2026-05-30T11:49:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>LevarTam</username>
        <id>4639</id>
      </contributor>
      <origin>85030</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1959" sha1="sp8zurxxhg92atbscd8qzzuicmf8qrf" xml:space="preserve">'''Pedagoška praksa pri didaktiki književnosti'''''
*[[V prvi osebi ednine Harukija Murakamija kot motivacijsko branje]] (Lana Jarc)

'''Priprave po metodi šolske interpretacije'''
*[[James Joyce: Ulikses]] (Ana Medvešček Leban)
*[[Ljudska: Kralj Matjaž]] (Taja Jereb)

'''Priprave po metodi obrnjenega učenja'''


'''Priprave po metodi reševanja književnih problemov''' 
* [[Prežihov Voranc: Požiralnik in Tjaša Mislej: Naše skladišče]] (Tamara Levar)

'''Domače branje po metodi etapnega branja''' 

*[[Markus Zusak: Kradljivka knjig]] (Eva Oblakovič)
*[[Henry James: Obrat vijaka]] (Klara Zevnik)
*[[Mirana Likar: Pripovedovalec]] (Sara Ban)
*[[Jerome David Salinger: Varuh v rži]] (Jera Bobič)
*[[Samanta Kobal: Menjam strah za sladoled]] (Lara Lazar)


*[[Anja Mugerli: Čebelja družina]] (Lara Geltar)
*[[Primo Levi: Ali je to človek]] (Hana Ferizović)
*[[Nataša Kramberger: Primerljivi hektarji]] (Lara Curk)
*[[Imre Kertész: Brezusodnost]] (Nina Glavan)
*[[Danilo Kiš: Grobnica za Borisa Davidoviča]] (Uroš Ferrari Stojanović)
*[[Harper Lee: Če ubiješ oponašalca]] (Matic Kotar)


'''Primerjalno branje v gimnaziji'''

*[[Pekel brez boga: didaktična primerjava Sartrove drame Zaprta vrata in Dantejeve Božanske komedije]] (Stefano Coren)
*[[Dva obraza ženskega upora: didaktična primerjava del ''Zgodba mojega življenja'' in ''Debeluška'']] (Lana Jarc)
*[[Preobrazba – med telesom in dušo: didaktična primerjava kratkih pripovedi Preobrazba Franza Kafke in Vinska mušica Venka Andonovskega]] (Lia Luša)
*[[Penelopa skozi čas: didaktična primerjava Petiškovih Starih grških bajk in Atwoodine Penelopine preje]] (Taja Jereb)
*[[Ljubezen oveni: primerjalno branje zbirke Dylanovih pesmi ''Ni še mrak'' in Lainščkove zbirke ''Ne bodi kot drugi'' v gimnaziji]] (Mirjam Kastelec)
*[[Primerjalno branje drame Naše skladišče Tjaše Mislej in novele Boj na požiralniku Prežihovega Voranca]] (Tamara Levar)</text>
      <sha1>sp8zurxxhg92atbscd8qzzuicmf8qrf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85033</id>
      <parentid>85030</parentid>
      <timestamp>2026-05-30T11:57:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>LevarTam</username>
        <id>4639</id>
      </contributor>
      <origin>85033</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2013" sha1="ftfl6wf9w5vtzvsymiww5vfpxgmo40f" xml:space="preserve">'''Pedagoška praksa pri didaktiki književnosti'''''
*[[V prvi osebi ednine Harukija Murakamija kot motivacijsko branje]] (Lana Jarc)

'''Priprave po metodi šolske interpretacije'''
*[[James Joyce: Ulikses]] (Ana Medvešček Leban)
*[[Ljudska: Kralj Matjaž]] (Taja Jereb)

'''Priprave po metodi obrnjenega učenja'''
 [[Ivan Cankar: Kostanj posebne sorte]] (Tamara Levar)

'''Priprave po metodi reševanja književnih problemov''' 
* [[Prežihov Voranc: Požiralnik in Tjaša Mislej: Naše skladišče]] (Tamara Levar)

'''Domače branje po metodi etapnega branja''' 

*[[Markus Zusak: Kradljivka knjig]] (Eva Oblakovič)
*[[Henry James: Obrat vijaka]] (Klara Zevnik)
*[[Mirana Likar: Pripovedovalec]] (Sara Ban)
*[[Jerome David Salinger: Varuh v rži]] (Jera Bobič)
*[[Samanta Kobal: Menjam strah za sladoled]] (Lara Lazar)


*[[Anja Mugerli: Čebelja družina]] (Lara Geltar)
*[[Primo Levi: Ali je to človek]] (Hana Ferizović)
*[[Nataša Kramberger: Primerljivi hektarji]] (Lara Curk)
*[[Imre Kertész: Brezusodnost]] (Nina Glavan)
*[[Danilo Kiš: Grobnica za Borisa Davidoviča]] (Uroš Ferrari Stojanović)
*[[Harper Lee: Če ubiješ oponašalca]] (Matic Kotar)


'''Primerjalno branje v gimnaziji'''

*[[Pekel brez boga: didaktična primerjava Sartrove drame Zaprta vrata in Dantejeve Božanske komedije]] (Stefano Coren)
*[[Dva obraza ženskega upora: didaktična primerjava del ''Zgodba mojega življenja'' in ''Debeluška'']] (Lana Jarc)
*[[Preobrazba – med telesom in dušo: didaktična primerjava kratkih pripovedi Preobrazba Franza Kafke in Vinska mušica Venka Andonovskega]] (Lia Luša)
*[[Penelopa skozi čas: didaktična primerjava Petiškovih Starih grških bajk in Atwoodine Penelopine preje]] (Taja Jereb)
*[[Ljubezen oveni: primerjalno branje zbirke Dylanovih pesmi ''Ni še mrak'' in Lainščkove zbirke ''Ne bodi kot drugi'' v gimnaziji]] (Mirjam Kastelec)
*[[Primerjalno branje drame Naše skladišče Tjaše Mislej in novele Boj na požiralniku Prežihovega Voranca]] (Tamara Levar)</text>
      <sha1>ftfl6wf9w5vtzvsymiww5vfpxgmo40f</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85034</id>
      <parentid>85033</parentid>
      <timestamp>2026-05-30T11:58:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>LevarTam</username>
        <id>4639</id>
      </contributor>
      <origin>85034</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2014" sha1="phgxlzfvo972uyxkyi0tik7qz75fpnh" xml:space="preserve">'''Pedagoška praksa pri didaktiki književnosti'''''
*[[V prvi osebi ednine Harukija Murakamija kot motivacijsko branje]] (Lana Jarc)

'''Priprave po metodi šolske interpretacije'''
*[[James Joyce: Ulikses]] (Ana Medvešček Leban)
*[[Ljudska: Kralj Matjaž]] (Taja Jereb)

'''Priprave po metodi obrnjenega učenja'''
* [[Ivan Cankar: Kostanj posebne sorte]] (Tamara Levar)

'''Priprave po metodi reševanja književnih problemov''' 
* [[Prežihov Voranc: Požiralnik in Tjaša Mislej: Naše skladišče]] (Tamara Levar)

'''Domače branje po metodi etapnega branja''' 

*[[Markus Zusak: Kradljivka knjig]] (Eva Oblakovič)
*[[Henry James: Obrat vijaka]] (Klara Zevnik)
*[[Mirana Likar: Pripovedovalec]] (Sara Ban)
*[[Jerome David Salinger: Varuh v rži]] (Jera Bobič)
*[[Samanta Kobal: Menjam strah za sladoled]] (Lara Lazar)


*[[Anja Mugerli: Čebelja družina]] (Lara Geltar)
*[[Primo Levi: Ali je to človek]] (Hana Ferizović)
*[[Nataša Kramberger: Primerljivi hektarji]] (Lara Curk)
*[[Imre Kertész: Brezusodnost]] (Nina Glavan)
*[[Danilo Kiš: Grobnica za Borisa Davidoviča]] (Uroš Ferrari Stojanović)
*[[Harper Lee: Če ubiješ oponašalca]] (Matic Kotar)


'''Primerjalno branje v gimnaziji'''

*[[Pekel brez boga: didaktična primerjava Sartrove drame Zaprta vrata in Dantejeve Božanske komedije]] (Stefano Coren)
*[[Dva obraza ženskega upora: didaktična primerjava del ''Zgodba mojega življenja'' in ''Debeluška'']] (Lana Jarc)
*[[Preobrazba – med telesom in dušo: didaktična primerjava kratkih pripovedi Preobrazba Franza Kafke in Vinska mušica Venka Andonovskega]] (Lia Luša)
*[[Penelopa skozi čas: didaktična primerjava Petiškovih Starih grških bajk in Atwoodine Penelopine preje]] (Taja Jereb)
*[[Ljubezen oveni: primerjalno branje zbirke Dylanovih pesmi ''Ni še mrak'' in Lainščkove zbirke ''Ne bodi kot drugi'' v gimnaziji]] (Mirjam Kastelec)
*[[Primerjalno branje drame Naše skladišče Tjaše Mislej in novele Boj na požiralniku Prežihovega Voranca]] (Tamara Levar)</text>
      <sha1>phgxlzfvo972uyxkyi0tik7qz75fpnh</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Prežihov Voranc: Požiralnik in Tjaša Mislej: Naše skladišče</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4299</id>
    <revision>
      <id>85031</id>
      <timestamp>2026-05-30T11:49:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>LevarTam</username>
        <id>4639</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »= METODA REŠEVANJA KNJIŽEVNIH PROBLEMOV =  '''POTEK DIDAKTIČNE KOMUNIKACIJE PO METODI REŠEVANJA KNJIŽEVNIH PROBLEMOV'''  {| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%; vertical-align:top;&quot; ! FAZA !! DELO UČITELJICE !! DELO UČENCEV&lt;br&gt;(predvideni odgovori; cilji, ki se dosežejo s posamezno dejavnostjo) !! IZVEDBA UČNEGA PROCESA&lt;br&gt;(oblike, metode, diferenciacija, prilagoditve) |- | UVODNA MOTIVACIJA (čustveni, kognitivni konflikt) || Dijakom postavim vprašanje,...«</comment>
      <origin>85031</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6304" sha1="foyft7q1l4ssoa5rjq6g7kbsy71s3xf" xml:space="preserve">= METODA REŠEVANJA KNJIŽEVNIH PROBLEMOV =

'''POTEK DIDAKTIČNE KOMUNIKACIJE PO METODI REŠEVANJA KNJIŽEVNIH PROBLEMOV'''

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%; vertical-align:top;&quot;
! FAZA !! DELO UČITELJICE !! DELO UČENCEV&lt;br&gt;(predvideni odgovori; cilji, ki se dosežejo s posamezno dejavnostjo) !! IZVEDBA UČNEGA PROCESA&lt;br&gt;(oblike, metode, diferenciacija, prilagoditve)
|-
| UVODNA MOTIVACIJA (čustveni, kognitivni konflikt) || Dijakom postavim vprašanje, kdaj mislijo, da so ljudje boljše živeli – pred stotimi leti oziroma med svetovnima vojnama ali sedaj? Spodbudim jih, da svoja razmišljanja in mnenja argumentirajo.&lt;br&gt;Napovem, da bomo obravnavali oziroma primerjali dve deli, ki so ju že prebrali oziroma bomo odlomka prebrali še skupaj, ki govorita o brezizhodnih situacijah ljudi, pomanjkanju, ki sta bili napisani 84 let narazen in odsevata takratne socialne razmere. || Dijaki razmišljajo o preteklosti, o pomanjkanju materialnih dobrin, trdem delu, trdi vzgoji in o sedanjosti, ko smo ujeti v delo, v hiter življenjski tempo, doživljamo spreminjanje vrednot … || Frontalna oblika
|-
| IZHODIŠČA ZA LITERARNO RAZISKOVANJE (napoved učnih ciljev, raz. metode) || Dijakom povem, da bodo spoznali in primerjali socialne razmere včasih in danes, različne vrste nasilja, ki jih doživljamo, različen opis razmer v dveh zvrsteh in kritično razmišljali o primerjavi. || Dijaki ob poslušanju ciljev razmišljajo o podanih pojmih in skušajo v mislih oblikovati problemsko vprašanje, ki zadeva obe deli in na katerega bi lahko ob premišljeni obravnavi na koncu odgovorili oziroma ga argumentirali. || Frontalna oblika
|-
| KONKRETIZIRANJE KNJIŽEVNEGA PROBLEMA OZ. RAZISKOVALNEGA VPRAŠANJA (oblikovanje hipotez) || Dijake spodbudim k razmisleku o problemu z vprašanjem, kako se v obeh delih kažeta nemoč, ujetost, kaj muči posameznike, kakšna je splošna atmosfera del ...&lt;br&gt;Dijakom ponudim štiri iztočnice za primerjavo del, in sicer brezizhodnost situacije, čas, nasilje in sanjarjenje o boljšem življenju. Skupaj se pogovorimo in odločimo za eno, ki se jo bomo podrobneje dotaknili, npr. socialni položaj in nasilje.&lt;br&gt;Zastavimo si hipotezo:&lt;br&gt;Dandanes ljudje živimo bolj v materialnem izobilju kot pred stoletjem, a ni nujno, da smo srečnejši.&lt;br&gt;Nasilje pri delu je prisotno tudi danes, le da se kaže na drugačen način. || Dijaki sodelujejo v pogovoru in razmišljajo o problemu nemoči, ujetosti ... Skupaj z učiteljem se odločijo za najbolj zanimivo iztočnico, ki jo bodo podrobneje problematizirali. || Frontalna oblika
|-
| RAZVIJANJE HIPOTEZ (utemeljevanje, iskanje argumentov za in proti iz besedila) || Dijake razdelim v manjše skupine. Vsaka skupina v besedilih poišče konkretne primere (dogodke, opise, like, citate), ki potrjujejo ali ovržejo zastavljeni hipotezi.&lt;br&gt;Usmerjam jih z vprašanji: Kdo je žrtev nasilja? Kakšne oblike nasilja so prisotne? Kako je prikazan socialni položaj?&lt;br&gt;Skupine svoje ugotovitve predstavijo, skupaj nato presojamo utemeljenost argumentov. || Dijaki po skupinah poiščejo konkretne primere v besedilu, ki podprejo ali ovržejo postavljeni hipotezi.&lt;br&gt;Pomagajo si z zastavljenimi vprašanji. Na koncu svoje ugotovitve predstavijo. || Frontalna, skupinska oblika
|-
| POVEZOVANJE HIPOTEZ S KNJIŽEVNIM ZNANJEM (teorija, zgodovina) || Dijake usmerim, da ugotovitve povežejo z literarno zvrstjo (npr. pri dramatiki ne bo neposrednih opisov nasilja, prepoznati jih bodo morali iz dialogov), z literarnim obdobjem in družbenozgodovinskim kontekstom ter značilnostmi socialnega realizma. || Dijaki razmišljajo o razlikah literarne zvrsti, o obdobju, literarnih smereh ... || Frontalna, skupinska oblika
|-
| PRIMERJANJE besedila z drugim besedilom, obravnavanim pri pouku slovenščine (iskanje podobnosti in razlik v dveh do treh določilnicah, oblikovanje sklepa) || Dijake spodbudim, da ob delih razmišljajo ne samo o podobnostih, ki so jih predhodno našteli, ampak tudi o razlikah, ali obratno. || Dijaki podobnosti oziroma razlike, ki so jih našli v besedilih, skušajo dopolniti še z obratnega vidika. || Frontalna, skupinska oblika
|-
| VREDNOTENJE (aktualizacija, komentar) || Dijaki razmišljajo o hipotezah in jih potrdijo/ovržejo, komentirajo. Razmišljajo tudi o tem, ali se s prikazom sodobne družbe v Našem skladišču lahko poistovetijo, ali je današnja družba do posameznika res pravičnejša, se strinjajo z dejanji oseb v delih kako bi sami reagirali v podobnih situacijah ipd. || Dijaki rešijo problem, ki smo si ga zastavili na začetku, in širše razmišljajo o situacijah v delih, tako da vključijo svoje mnenje, se postavijo v vlogo likov. || Frontalna oblika
|-
| METAGONITIVNA REFLEKSIJA (katere bralne strategije so bile uspešne, so bili uporabljeni zanesljivi viri in literatura ipd.) || Z dijaki ovrednotimo, katere strategije so bile uspešne za primerjavo, kako so medsebojno sodelovali pri oblikovanju hipotez, ali so argumente utemeljevali z zanesljivimi utemeljitvami iz besedila ... || Dijaki kritično razmislijo o strategijah, uporabljenih pri primerjavi, se pogovorijo, kaj bi lahko pri sodelovanju izboljšali, ali so prišli do končnih ugotovitev, kot so si jih zamislili ... || Frontalna, skupinska oblika
|}


Problemsko-ustvarjalni pouk
Pisanje problemskega šolskega eseja
Dijaki z lastnim raziskovanjem pridejo do spoznanj
Učitelj pomaga s končno sintezo in razlago; bolj mentor, ne posreduje končnih spoznanj
Metoda izhaja iz kognitivnega konflikta, neznanke, ki spodbuja željo po odkrivanju
dijaki na literarno temo zasnujejo  (ob pomoči učitelja) knjiženvi problem, določijo metode za reševanje problema in hipoteze.
Temeljni cilj je samostojno raziskovanje problema (dijaki v zadnjem letniku gimnazije)
Lit. raziskovanje je lahko primerjalno: primerja literarne osebe, motive, teme, jezik, sporočilo, dogodke, kraje in čase dogajanja, atmosfero v enem ali več literarnih delih,
Proti koncu tretjega letnika in v četrtem letniku gimnazije naj bi bili dijaki na literarno temo že sposobni samostojno oblikovati književni problem oz. raziskovalno vprašanje, na osnovi književnega problema oblikovati trditve, povezane s književnim problemom oz. raziskovalnim vprašanjem, ter iskati argumente za in proti njim.</text>
      <sha1>foyft7q1l4ssoa5rjq6g7kbsy71s3xf</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85032</id>
      <parentid>85031</parentid>
      <timestamp>2026-05-30T11:52:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>LevarTam</username>
        <id>4639</id>
      </contributor>
      <origin>85032</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10647" sha1="g3edxqdocxhknh24vkdmlj18ksbjdh6" xml:space="preserve">'''Potek dveh učnih ur po metodi reševanja književnih problemov –Prežihov Voranc: Boj na požiralniku in Tjaša Mislej: Naše skladišče'''

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%; vertical-align:top;&quot;
! FAZA !! DELO UČITELJICE !! DELO UČENCEV&lt;br&gt;(predvideni odgovori; cilji, ki se dosežejo s posamezno dejavnostjo) !! IZVEDBA UČNEGA PROCESA&lt;br&gt;(oblike, metode, diferenciacija, prilagoditve)
|-
| UVODNA MOTIVACIJA (čustveni, kognitivni konflikt)&lt;br&gt;(5 min) || Dijakom postavim vprašanje, kdaj mislijo, da so ljudje boljše živeli – pred stotimi leti oziroma med svetovnima vojnama ali sedaj? Spodbudim jih, da svoja razmišljanja in mnenja argumentirajo.&lt;br&gt;Napovem, da bomo obravnavali oziroma primerjali dve deli (Prežihov Voranc: Boj na požiralniku in Tjaša Mislej: Naše skladišče), ki so ju že prebrali in govorita o brezizhodnih situacijah ljudi, pomanjkanju in ki sta bili napisani 84 let narazen ter odsevata takratne družbeno-socialne razmere. || Dijaki razmišljajo o preteklosti, pomanjkanju materialnih dobrin, trdem delu, trdi vzgoji in sedanjosti, ko smo ujeti v delo, hiter življenjski tempo, doživljamo spreminjanje vrednot … || Frontalna oblika, metoda pogovora, razlage.
|-
| IZHODIŠČA ZA LITERARNO RAZISKOVANJE (napoved učnih ciljev, raz. metode)&lt;br&gt;(5 min) || Dijakom povem, da bodo spoznali in primerjali socialne razmere včasih in danes, različne vrste nasilja, ki jih doživljamo, različen opis razmer v dveh zvrsteh. Povem jim, da bomo s pomočjo metode reševanja književnih problemov kritično razmišljali o primerjavi obeh del, našli vzporednice za primerjanje in si zastavili problemsko vprašanje. || Dijaki ob poslušanju ciljev razmišljajo o podanih pojmih in skušajo v mislih oblikovati problemsko vprašanje, ki zadeva obe deli in na katerega bi lahko ob premišljeni obravnavi na koncu odgovorili oziroma ga argumentirali. || Frontalna oblika, metoda razlage.
|-
| KONKRETIZIRANJE KNJIŽEVNEGA PROBLEMA OZ. RAZISKOVALNEGA VPRAŠANJA (oblikovanje hipotez)&lt;br&gt;(8 min) || Dijake spodbudim k razmisleku o problemu z vprašanjem, kako se v obeh delih kažeta nemoč, ujetost, kaj muči posameznike, kakšna je splošna atmosfera ...&lt;br&gt;Če imajo dijaki težave z idejami, kaj lahko raziskujemo, jim ponudim nekaj iztočnic za primerjavo del, in sicer brezizhodnost situacije, motiv nasilja, sanjarjenje o boljšem življenju, primerjava oseb, odnos družbe do “malega” človeka ... O temah se skupaj pogovorimo, lahko tudi glasujemo z dvigom rok, in se odločimo za dve, ki se jih bomo podrobneje dotaknili, npr. primerjava nasilja in odnos družbe do malega človeka v 30. letih 20. stoletja in danes.&lt;br&gt;Zastavimo si hipotezi:&lt;br&gt;H 1: Nasilje pri delu je prisotno tudi danes, le da se kaže na drugačen način.&lt;br&gt;H 2: Vrednote so se od 30. let 20. stoletja do danes spremenile. || Dijaki sodelujejo v pogovoru in razmišljajo o problematiki nemoči, ujetosti, nasilju ...&lt;br&gt;Skupaj z učiteljem se odločijo za najbolj zanimivo iztočnico, če pa se ne morejo odločiti soglasno, pa jo izberejo z dvigom rok. || Frontalna oblika, metoda pogovora.
|-
| RAZVIJANJE HIPOTEZ (utemeljevanje, iskanje argumentov za in proti iz besedila)&lt;br&gt;(35 min) || Dijakom razdelim odlomka obeh del, s katerima si lahko pomagajo. Prav tako jim na prosojnici posredujem QR-kodo s povezavo do del, saj sta obe dostopni na spletu (Wikiverza in SiGledal). Tako si bodo lahko pomagali pri iskanju primerov iz besedila. Dijake nato razdelim v manjše skupine po štiri. Vsaka skupina v besedilih poišče konkretne primere (dogodke, opise, like, citate), ki potrjujejo in ovržejo zastavljeni hipotezi (trije primeri za potrditev in en za zavrnitev hipotez).&lt;br&gt;Na voljo jim dam 20 minut časa, vmes pri vsaki skupini preverim, kako jim gre, in jih po potrebi usmerjam z vprašanji, kot so: “Kdo je žrtev nasilja? Kakšne oblike nasilja so prisotne? Kako je prikazan socialni položaj? Kaj so za normalno življenje ljudje potrebovali včasih, kaj potrebujejo sedaj?” Po argumentiranju vsaka skupina predstavi svoje ugotovitve, ključne besede napišem na tablo, da na koncu vidimo, kakšno je skupno mnenje, kje so vzporednice, kaj se je pri skupinah ujemalo, kaj ne … Vmes tudi skupaj presojamo utemeljenost argumentov, dijakom dam možnost, da na primeren način povedo, če se s čim ne strinjajo. || Dijaki po potrebi ponovno preberejo odlomek iz danih del, nato se razdelijo po skupinah, kjer poiščejo konkretne primere, ki podprejo ali ovržejo postavljeni hipotezi.&lt;br&gt;Dijaki ugotovijo, da je danes nasilje prisotno, je predvsem sistemsko, da ga izvajajo nadrejeni nad podrejenimi, vendar je veriga podrejenih in nadrejenih zelo dolga, tako da so po navadi “izvajalci” nasilja le-tega deležni tudi sami. Izpostavijo, da je nasilje večinoma psihično, včasih pa je bilo bolj neposredno, fizično.&lt;br&gt;Povedo, da so vrednote danes drugačne, da so osnovne dobrine včasih danes nadomestile materialne stvari, ki jih ljudje kopičimo in mislimo, da jih potrebujemo, čeprav jih v resnici ne.&lt;br&gt;Svoje ugotovitve predstavijo, ključne besede beležimo na tabli in se o ugotovitvah pogovarjamo. || Frontalna, skupinska oblika,&lt;br&gt;metoda razlage in pogovora.
|-
| POVEZOVANJE HIPOTEZ S KNJIŽEVNIM ZNANJEM (teorija, zgodovina)&lt;br&gt;(10 min) || Dijake usmerim, da ugotovitve povežejo z literarno zvrstjo (npr. pri dramatiki ne bo neposrednih opisov nasilja, prepoznati jih bodo morali iz dialogov), z literarnim obdobjem in družbenozgodovinskim kontekstom ter značilnostmi socialnega realizma. || Dijaki navedejo značilnosti drame, da je sestavljena iz didaskalij in dialogov, da so v tem delu dialogi bolj povedni, obsežbejši kot didaskalije. Navedejo tudi značilnosti socialnega realizma; da realistično opisuje malega človeka, odklanja subjektivizem … || Frontalna, skupinska oblika, metoda pogovora.
|-
| PRIMERJANJE besedila z drugim besedilom, obravnavanim pri pouku slovenščine (iskanje podobnosti in razlik v dveh do treh določilnicah, oblikovanje sklepa)&lt;br&gt;(15 min) || V primerjavo vpeljemo še eno delo, in sicer Veliki briljantni valček Draga Jančarja, ki so ga dijaki spoznali že prej. Delo obravnava nekaj podobnih tem, ki jih dijaki lahko primerjajo, npr. nasilje, socialne razmere, mali človek kot ujetnik sistema … Primerjajo lahko tudi literarno smer, ki je v vseh treh delih drugačna. || Dijaki ob primerjavi Velikega briljantnega valčka ugotovijo, da vsa dela vsebujejo nasilje – medtem ko je pri Prežihu nasilje fizično, Mislejevi psihično, je pri Jančarju sicer oboje, vendar še posebej sistemsko in ideološko. Pri Jančarju se ne kažejo naravno pomanjkanje, socialna beda ali slabosti kapitalističnega sistema, vendar problem totalitarizma, kjer se posameznik popolnoma podredi oblasti in izgublja svojo identiteto. Voranc v svojem delu piše realistično, Mislejeva družbenokritično s komičnimi elementi, Jančar pa absurdno. || Frontalna oblika, metoda pogovora.
|-
| VREDNOTENJE (aktualizacija, komentar)&lt;br&gt;(15 min) || Z dijaki se pogovorimo, spodbudim jih k razmišljanju, ali se s prikazom sodobne družbe v Našem skladišču lahko poistovetijo, ali je današnja družba do posameznika pravičnejša kot včasih, se strinjajo z dejanji oseb v delih, kako bi sami reagirali v podobnih situacijah ipd.&lt;br&gt;Dijake zopet razdelim v skupine, in sicer v tri. Vsaki skupina dam kratko nalogo oziroma vprašanje. Vsaki skupini dam listek z vprašanjem, o katerem se pogovorijo in nato poročajo svoje ugotovitve razredu.&lt;br&gt;Kaj je lahko “požiralnik” – nekaj kar pogublja ljudi – danes?&lt;br&gt;Kako se lahko po vašem posameznik danes izvije iz “požiralnika” sistema?&lt;br&gt;Ali se počutite ujetniki sistema tudi v šoli, doživljate kdaj podobno kot liki iz obeh del? Zakaj?&lt;br&gt;Poleg vprašanj dam dijakom možnost, da se javijo uspešnejši pri slovenščini oziroma ustvarjalni dijaki, ki namesto odgovora na vprašanje začrtajo kratek intervju, kako bi izgledalo, če bi novinar v oddaji gostil Evelin in Neča in ju intervjuval o delu in kako ga doživljata. Če bi se javilo več ali manj dijakov, bi osebe prilagodili (dodali/odvzeli) ali naredili več enakih intervjujev. Na koncu intervju tudi predstavijo. || Dijaki z iskanjem konkretnih primerov v besedilih, analizo le-teh, vrednotenjem in kritičnim razmislekom rešijo problem, ki smo si ga zastavili na začetku, in širše razmišljajo o situacijah v delih, tako da vključijo svoje mnenje, se postavijo v vlogo likov. Ugotovijo, da je tudi današnja družba nasilna in izjemno nepravična do malega človeka, čeprav se to kaže na precej bolj prikrit način, kot se je včasih. Z liki do neke mere sočutvujejo, razumejo njihova dejanja, vseeno pa poskušajo podati odgovore, kako bi se lahko uspešneje poskusili izviti iz sistema, ki jih dela nesrečne (npr. upor).&lt;br&gt;Dijaki se razdelijo v tri skupine in se pogovorijo o vprašanju, ki ga nato predstavijo še razredu.&lt;br&gt;Sodobni požiralniki so lahko npr. krediti, stanovanjska kriza, nestalna zaposlitev, prekomerna obremenitev, visoki stroški , družbena omrežja …&lt;br&gt;Posameznik se lahko poskusi iz požiralnika izviti z uporom, drugačnim življenjskim slogom (npr. izogibanje potrošništvu) …&lt;br&gt;Tukaj bi dijaki podali različne odgovore, vprašanje je malce bolj osebno, upala bi na to, da bi bili iskreni in da bi dobila realen vpogled v njihovo dojemanje šolanja. Morda bi refleksija pomagala tudi pri nadaljnji zastavitvi učnih ur.&lt;br&gt;Dijaki odigrajo dogovorjeni, a improvizirani nekajminutni intervju. || Frontalna, skupinska oblika, metoda pogovora.
|-
| METAGONITIVNA REFLEKSIJA (katere bralne strategije so bile uspešne, so bili uporabljeni zanesljivi viri in literatura ipd.)&lt;br&gt;(5 min) || Z dijaki ovrednotimo, katere strategije so bile uspešne za primerjavo, na kakšen način so našli podobnosti in razlike, kako so medsebojno sodelovali pri oblikovanju hipotez, kako so določili potek dela, je imel kdo vlogo vodje, ali so argumente utemeljevali z dovolj reprezentativnimi primeri iz besedila, ali bi jih lahko navedli še več … Pogovorili bi se tudi, ali so pričakovali takšen rezultat, ali so z raziskovalnim delom zadovoljni, se vsi strinjajo z ugotovitvami (če se ne, ustvarimo varen in prijeten prostor, v katerem dijaki brez težav spregovorijo). || Dijaki kritično razmislijo o strategijah, uporabljenih pri primerjavi, se pogovorijo, kaj bi lahko pri sodelovanju izboljšali, ali so prišli do končnih ugotovitev, kot so si jih zamislili ... Če se kakšno mnenje ne sklada z večino v razredu, to tudi povejo. || Frontalna oblika, metoda pogovora.
|}</text>
      <sha1>g3edxqdocxhknh24vkdmlj18ksbjdh6</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Ivan Cankar: Kostanj posebne sorte</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4300</id>
    <revision>
      <id>85035</id>
      <timestamp>2026-05-30T11:58:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>LevarTam</username>
        <id>4639</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »= Učna priprava na književni pouk po MOU =  '''Učna enota:''' Ivan Cankar: ''Kostanj posebne sorte''  == Osnovni podatki ==  {| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot; |- ! UČITELJ | Tamara Levar ! ŠOLA | Srednje strokovno izobraževanje |- ! Ime in priimek | Tamara Levar ! Naziv šole | Srednje strokovno izobraževanje |- ! RAZRED | 4. letnik – program SSI ! Obseg učne enote | 1 učna ura |}  {| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot; |- ! UČNA TEMA | Moderna...«</comment>
      <origin>85035</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="16476" sha1="6f3z7x6xyx9ff8phkdos02xdllbtji2" xml:space="preserve">= Učna priprava na književni pouk po MOU =

'''Učna enota:''' Ivan Cankar: ''Kostanj posebne sorte''

== Osnovni podatki ==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! UČITELJ
| Tamara Levar
! ŠOLA
| Srednje strokovno izobraževanje
|-
! Ime in priimek
| Tamara Levar
! Naziv šole
| Srednje strokovno izobraževanje
|-
! RAZRED
| 4. letnik – program SSI
! Obseg učne enote
| 1 učna ura
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! UČNA TEMA
| Moderna na Slovenskem
|-
! UČNA ENOTA
| Ivan Cankar: ''Kostanj posebne sorte''
|}

== Tip učne ure ==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! TIP UČNE URE
| uvod v širšo temo/sklop
| '''usvajanje novih učnih vsebin'''
|-
|
| '''utrjevanje, ponavljanje'''
| poglabljanje, povezovanje znanja
|-
|
| kombinirana ura
| drugo
|}

== Cilji ==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! PROCESNORAZVOJNI/TEMELJNI CILJI
|
# Dijaki berejo besedila slovenske moderne ter izražajo doživljanje in razumevanje prebranega.
# Dijaki interpretirajo književna besedila in pri tem uporabljajo strokovne izraze, kot sta impresija in simbol.
|-
! IZOBRAŽEVALNI CILJI
|
# Dijaki poznajo značilnosti Cankarjeve črtice: kratka pripoved, zgoščenost dogajanja, subjektivnost.
# Dijaki opredelijo obdobje slovenske moderne, značilnosti obdobja in navedejo njegove glavne predstavnike.
# Dijaki razumejo vsebino črtice ''Kostanj posebne sorte''.
# Dijaki prepoznajo in poimenujejo temeljne simbole v besedilu.
|-
! OPERATIVNI/FUNKCIONALNI CILJI
|
# Dijaki opišejo značilnosti črtice s primeri iz Cankarjeve črtice ''Kostanj posebne sorte''.
# Dijaki iz črtice prepoznajo simbole in jih razložijo.
# Dijaki aktualizirajo idejo črtice in jo prenesejo v sodobni čas.
# Dijaki reflektirajo svojo domačo obravnavo in primerjajo razumevanje pred in po obravnavi pri učni uri.
|-
! VZGOJNI CILJI
|
# Dijaki ohranjajo pozitiven odnos do branja umetnostnih besedil.
# Dijaki s samostojnim branjem besedila za domačo nalogo pridobivajo bralno kondicijo, samozavest ter se zavedajo lastne odgovornosti in koristi pri opravljanju domače naloge.
# Dijaki razmišljajo o odnosu do življenja in smrti.
|}

== Povezovanje, oblike, učila in pripomočki ==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! POVEZOVANJE
| medpredmetno
| /
|-
|
| znotrajpredmetno
| /
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! UČNE OBLIKE
| frontalna
| individualna
| skupinska
| v dvojicah
|}

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! UČILA IN UČNI PRIPOMOČKI
| PPT
| avdio
| video
|-
|
| knjižno gradivo
| tabla
| digitalna orodja
|-
|
| delovni listi
| zvezek
| učbenik
|-
|
| delovni učbenik
| e-učbenik
| računalnik
|}

== Viri in literatura ==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! VIRI IN LITERATURA
|
Bešter, M., et al. (2018). ''Na pragu besedila 3: Učbenik za slovenščino-jezik v 3. letniku gimnazij in srednjih strokovnih šol''. Založba Rokus Klett.&lt;br&gt;&lt;br&gt;
Žbogar, A. (2023). Metoda obrnjenega učenja pri pouku slovenščine (književnosti). ''Jezik in slovstvo'', 68(2), 19–30.&lt;br&gt;
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-AWPWMA2O/e3b441e1-7c63-41f7-8042-1fcbe9f45db6/PDF
|-
! SPLETNE POVEZAVE
|
https://sl.wikisource.org/wiki/Podobe_iz_sanj#KOSTANJ_POSEBNE_SORTE&lt;br&gt;
https://www.youtube.com/watch?v=z8a5ggb4Swg&lt;br&gt;
https://www.youtube.com/watch?v=NK1v8dsiXog
|-
! UPORABLJENE APLIKACIJE
| Kahoot, Socrates, Mentimeter, Google docs, drugo: ________________________________
|}

== Didaktična prognoza ==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! DIDAKTIČNA PROGNOZA
|
Če kakšen dijak ne bo prebral črtice, bo učna ura potekala težje tako zanj kot tudi zame kot učitelja, saj je dijakov v razredu le pet, pogosto se tudi zgodi, da kakšen manjka, in bo breme odgovarjanja padlo le na peščico dijakov. To je eden izmed razlogov, da bomo na začetku besedilo zelo na kratko povzeli, saj bodo tako dijaki, ki dela morda ne bodo prebrali, dobili vsaj približen občutek o vsebini dela, da se bomo lahko vključili v pogovor.&lt;br&gt;&lt;br&gt;
Za konec sem pripravila še dodaten kviz, če nam bo slučajno ostalo še kaj časa.
|}

== Potek didaktične komunikacije po metodi obrnjenega učenja ==

=== Faze pred obravnavo v šoli ===

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! FAZE PRED OBRAVNAVO V ŠOLI
! DELO UČITELJICE
! DELO UČENCEV&lt;br&gt;(predvideni odgovori; cilji, ki se dosežejo s posamezno dejavnostjo)
! IZVEDBA UČNEGA PROCESA&lt;br&gt;(oblike, metode, diferenciacija, prilagoditve)
|-
! IZBOR PRIMERNEGA BESEDILA
| Izbrala sem Cankarjevo črtico ''Kostanj posebne sorte''. Je kratka, zdi se mi dokaj enostavna za razumevanje – napisana je v sodobnem jeziku, v epiki, tema je nadčasovna, torej tudi sedaj aktualna. Ima sicer kar nekaj simbolov, vendar se mi za razred, s katerim bom imela to uro, ne zdijo prezapleteni.
| 
| 
|-
! VIDEOPOSNETEK&lt;br&gt;(umestitev v kontekst, branje besedila, navodila za domače delo)
| Dijakom sem na predhodni uri povedala, da se bomo naslednjič posvetili Cankarjevi črtici ''Kostanj posebne sorte''. Povedala sem, da bo delo potekalo malo drugače, da bodo tokrat dobili domačo nalogo vnaprej, pri naslednji uri književnosti pa bomo nadaljevali obravnavo, brez da bomo še enkrat prebrali besedilo, zato sem jih pozvala, naj se potrudijo in naredijo kratko domačo nalogo, da bodo lahko sodelovali in sledili pouku.
| Dijaki poslušajo navodila za domačo nalogo.
| Frontalna, individualna oblika. Metoda razlage.
|-
! APLIKACIJA&lt;br&gt;(domača naloga: doživljanje, obnova/povzetek)
| Dijakom sem posredovala besedilo ''Kostanj posebne sorte'' in povezavo do prebranega dela (bere Iztok Osojnik: ''Kostanj posebne sorte''), saj so dobili možnost, da lahko namesto branja črtico tudi poslušajo.&lt;br&gt;&lt;br&gt;Pogledajo si tudi kratek videoposnetek RTV Slovenije (Infodrom) o Cankarjevem življenju.&lt;br&gt;&lt;br&gt;Ker je samo branje oziroma posnetek dolg že sedem minut in nisem želela, da je domača naloga predolga, sem se odločila, da po prebranem/poslušanem na aplikaciji Mentimeter opišejo atmosfero v treh besedah in njihovo razumevanje sporočila črtice, ostalo pa bomo bolj poglobljeno obravnavali pri pouku.
| Dijaki preberejo ali poslušajo Cankarjevo črtico ''Kostanj posebne sorte'' in odgovorijo na vprašanji na Mentimetru.
| Individualna oblika, interpretativna metoda.
|-
! ANALIZA DN: IZHODIŠČA ZA DELO V ŠOLI&lt;br&gt;(kritični razmislek o prebranem, vrednotenje in aktualizacijo)
| Dijaki so atmosfero opisali kot zasanjano, grozljivo, a hkrati prijetno, kar se sklada z mogočnim kostanjem na eni strani in grobiščem pod njim. Sporočilo so razumeli, kot da umrli dajo prostor živim, da je to življenjski cikel in da gre verjetno za vojne žrtve.
| 
| 
|}

=== Faze obravnave v šoli ===

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! FAZE OBRAVNAVE V ŠOLI
! DELO UČITELJICE
! DELO UČENCEV&lt;br&gt;(predvideni odgovori; cilji, ki se dosežejo s posamezno dejavnostjo)
! IZVEDBA UČNEGA PROCESA&lt;br&gt;(oblike, metode, diferenciacija, prilagoditve)
|-
! GLASNO INTERPRETATIVNO BRANJE UB
| Pri naslednji uri vprašam dijake, ali so črtico prebrali ali so jo poslušali.
| Dijaki odgovorijo, da so črtico verjetno poslušali.
| Frontalna oblika, metoda pogovora.
|-
! POGOVOR O DN&lt;br&gt;(doživljanje, obnova)
| Vprašam jih o domači nalogi, in sicer, kako so doživeli prebrano/poslušano, ali so imeli s kakšnim vprašanjem težave, so težko izluščili idejo.&lt;br&gt;&lt;br&gt;Na kratko povzamemo črtico, da se jo vsi dijaki še enkrat spomnijo. Povzamemo tako, da en dijak začne, drug nadaljuje itn. Ker bo pri pouku največ pet dijakov, bodo tudi s kratkim povzetkom vsi prišli na vrsto.
| Dijaki povedo, da se jim je črtica zdela prijetna, z Marjetine sanje o zlatu nekako pravljične, konec pa je malo nepričakovan, grozljiv.&lt;br&gt;&lt;br&gt;Dijaki povzamejo črtico, tako da vsak pove eno ključno informacijo, nato nadaljuje drugi, npr. zunaj mesta, na samem je rasel mogočen kostanj, ki je razveseljeval in pomlajeval ljudi, ko so bili pod njegovimi krošnjami; eno noč se je enooki Marjeti sanjalo, da po kostanju lezejo zlati hrošči ...
| Frontalna oblika, metoda razlage, pogovora.
|-
! RAZČLEMBA BESEDILA&lt;br&gt;(analiza z razumevanjem)
| Z dijaki na kratko ponovimo, kar že vedo o življenju Ivana Cankarja in o moderni na Slovenskem. Vprašam jih, česa se spomnijo o Cankarju.&lt;br&gt;&lt;br&gt;Skupaj nato še ponovimo, da se je moderna na Slovenskem začela leta 1899 s Cankarjevo ''Erotiko'' in Župančičevo ''Čašo opojnosti'', da so se uprli realizmu, spet so v ospredju čustva ... (iztočnice na PP).&lt;br&gt;&lt;br&gt;Dijake pozovem, naj si v zvezek zapišejo naslov Ivan Cankar: ''Kostanj posebne sorte''. Nato spoznamo še literarno vrsto črtico, definicijo črtice si zapišejo v zvezek.&lt;br&gt;&lt;br&gt;Povem jim, da je črtica izšla v zbirki 31 črtic z naslovom ''Podobe iz sanj''.&lt;br&gt;&lt;br&gt;Potem dijakom razdelim miselne vzorce o delu, ki jih prilepijo v zvezek in jih tekom ure dopolnjujejo.&lt;br&gt;&lt;br&gt;Z dijaki se nato pogovorimo o delu ''Kostanj posebne sorte'', da se prepričam, da ga razumejo. Postavim jim naslednja vprašanja:&lt;br&gt;# Zakaj je kostanj »posebne sorte«?&lt;br&gt;# Kakšen odnos imajo ljudje do kostanja?&lt;br&gt;# Kakšno sporočilo oziroma nauk lahko razberemo iz besedila?&lt;br&gt;# Ali ste opazili simbole? Kaj bi simboli v delu lahko bili in kaj pomenijo?&lt;br&gt;# Ste opazili kakšne slogovne posebnosti?&lt;br&gt;&lt;br&gt;Med vprašanji po potrebi naredim kratko pavzo, če dijaki še dopolnjujejo miselni vzorec.
| Dijaki odgovorijo, da je bil Cankar najpomembnejši klasik naše književnosti, da je napisal pomembne drame, kot so ''Hlapci'', da je bil socialist, da je pisal precej družbenokritično, da je njegova literatura nadčasovna ...&lt;br&gt;&lt;br&gt;Dijaki govorijo o moderni na Slovenskem – da smo takrat Slovenci dohiteli evropsko književnost, da so bili predstavniki poleg Cankarja še Murn, Kette, Župančič ...&lt;br&gt;&lt;br&gt;Dijaki v zvezek napišejo naslov, nato definicijo črtice: »Črtica je kratka pripovedna zgodba, ki je osebno obarvana – avtor namreč prikazuje mišljenje in razpoloženje, ki vpliva tudi na bralca – v središču pa je eno samo zgoščeno doživetje.«&lt;br&gt;&lt;br&gt;Dijaki v zvezek prilepijo miselni vzorec in ga sproti dopolnjujejo.&lt;br&gt;&lt;br&gt;Dijaki odgovorijo na vprašanja, sproti tudi dopolnjujejo miselni vzorec:&lt;br&gt;# Kostanj je poseben, ker je tako mogočen, ljudem daje svojo moč, da se počutijo bolje ...&lt;br&gt;# Ljudje obožujejo kostanj, saj tam pozabijo na svoje skrbi, ljubijo še močneje ... Vsa pozitivna čustva se potencirajo in negativna izginejo.&lt;br&gt;# Da je smrt pogoj za življenje; napove tudi še več množičnih smrti, ki jih bo prinesla vojna, a hkrati bo življenje na koncu vedno zmagalo.&lt;br&gt;# Simbol kostanja kot življenjske moči, Marjetin popačen obraz kot simbol oziroma posledica vojne, zlati hrošči kot simbol bogastva in grobišče kot simbol morije, ki jo je prinesla prva svetovna vojna.&lt;br&gt;# V delu imamo nekaj poosebitev, npr. kostanj zadremlje, in nasprotij, npr. prišel je poln skrbi, odšel je z vedrim obrazom.
| Frontalna oblika, metoda razlage, pogovora.
|-
! RAZČLEMBA BESEDILA&lt;br&gt;(sinteza z vrednotenjem)
| Dijake nato spodbudim h globljemu razmisleku, vrednotenju in aktualizaciji z naslednjimi vprašanji:&lt;br&gt;# Ali bi črtico ''Kostanj posebne sorte'' uvrstili med realistično ali simbolno pripoved? Zakaj?&lt;br&gt;# Ali je sporočilo črtice še danes aktualno? Utemeljite.&lt;br&gt;# Kakšen odnos ima Cankar do družbe, ki jo opisuje?
| Dijaki odgovorijo na vprašanja:&lt;br&gt;# Črtico bi uvrstili med simbolno pripoved, ker je zgodba polna simbolov. Kostanj ni samo drevo, je tudi znamenje življenjske moči, vere, dobrote ...&lt;br&gt;# Sporočilo je aktualno tudi danes, saj je vojna tematika nadčasovna; vojne se še vedno dogajajo in vedno se verjetno bodo, zato lahko sporočilo prenesemo tudi na sedanjost.&lt;br&gt;# Cankar je empatičen do posameznika, do družbe pa ima ostrejši, bolj kritični odnos, zato jo v svojih delih pogosto tudi kritizira.
| Frontalna oblika, metoda pogovora.
|-
! METAKOGNICIJA&lt;br&gt;katere bralne strategije so bile (ne)učinkovite, kako se je prvotni doživljajski odziv spremenil pri delu v šoli, čemu je pripomogla DN
| Dijake vprašam, kako jim je bila všeč metoda obrnjenega učenja. Vprašam jih tudi, ali so raje brali ali poslušali črtico in v katerem primeru mislijo, da bi bili bolj pozorni.&lt;br&gt;&lt;br&gt;Dijake vprašam še, ali so dobili drugačno idejo sporočila, ko smo poglobljeno obravnavali delo v šoli v primerjavi, ko so ga prebrali/poslušali sami doma.
| Dijaki so z metodo obrnjenega učenja verjetno zadovoljni, ker si prihranimo nekaj časa in se tako v šoli lahko posvetimo globlji analizi, kar jim še dodatno pomaga pri razumevanju in zapomnitvi snovi. Hkrati pa verjetno občutijo nekaj pritiska, ker morajo narediti domačo nalogo, na čemer temelji celotna učna ura. Sklepam, da so dijaki črtico raje poslušali, ker so tako manj aktivni kot pri branju, všeč jim je tudi, da je prebrano doživeto, čeprav je pozornost vprašljiva – morda se kot pasivni poslušalci hitreje »izgubijo« kot pri aktivnem branju.&lt;br&gt;&lt;br&gt;Dijaki povedo, da so sporočilo približno razumeli, vendar bolj enoplastno, v šoli pa so dobili še druge ideje, kaj vse črtica sugerira in tako razmišljali širše. Ugotovitev pripomore tudi k zavedanju, zakaj je dobro, da se o literaturi pogovarjamo pri pouku – da dobimo več vpogledov, perspektiv, da lahko razmišljamo širše in delimo svoja mnenja.
| Frontalna oblika, metoda pogovora.
|-
! POVZETEK SPOZNANJ&lt;br&gt;(miselni vzorec, povzetek, časovni trak, izroček z bistvenimi spoznanji, oporne točke)
| Na koncu dijake vprašam, ali so miselni vzorec, ki so ga izpolnjevali sproti, izpolnili do konca, jim še kaj manjka, morda česa niso razumeli, je bilo kaj nerazumljivo razloženo ...&lt;br&gt;&lt;br&gt;Če nam ostane še 5 minut časa, zaprejo zvezke in snov ponovimo tako, da rešijo kviz. Kdor prvi ve odgovor, dvigne roko in na tablo beležimo točke. Kviz igrajo individualno ali v dveh skupinah, odvisno od števila dijakov.
| Dijaki po potrebi izpolnejo miselni vzorec za sintezo do konca in izpostavijo manj razumljive dele.&lt;br&gt;&lt;br&gt;Če nam ostane še kaj časa, se, če jih je dovolj, razdelijo v dve skupini in rešimo kviz na temo učne ure.
| Frontalna, skupinska oblika, metoda razlage, pogovora.
|}

== Analiza ure ==

{| class=&quot;wikitable&quot; style=&quot;width:100%;&quot;
|-
! ANALIZA URE&lt;br&gt;(izpolni študentka – učiteljica)
| 
|-
! Doseženi cilji
|
# Dijaki poznajo črtico in opišejo njene značilnosti s primeri iz Cankarjeve črtice ''Kostanj posebne sorte''.
# Dijaki iz črtice ''Kostanj posebne sorte'' prepoznajo simbole in jih razložijo.
# Dijaki aktualizirajo idejo črtice in jo prenesejo v sodobni čas.
# Dijaki reflektirajo svojo domačo obravnavo in primerjajo razumevanje pred in po obravnavi pri učni uri.
|-
! Usklajenost z didaktično prognozo
| Začetno razmišljanje, da bi bilo dobro besedilo vseeno na hitro obnoviti, se je izkazalo za produktivno, saj eden dijak od treh ni naredil domače naloge, in smo tako pripomogli k temu, da smo potem lahko več ali manj vsi sodelovali. Za prihodnjič sem ga opozorila, da morda profesorica ne bo še enkrat preverjala obnove in bo imel potem dvakrat več dela doma, ker ne bo mogel slediti pouku.&lt;br&gt;&lt;br&gt;Za kviz na koncu nismo imeli časa, sem ga pa potem na željo dijakov vseeno izvedla na začetku druge ure, in sicer tako, da so dijaki tekmovali individualno.
|-
! Opombe za naslednjo učno uro
| Morda bi bilo za naslednjo metodo obrnjenega učenja smiselno izbrati krajše besedilo, da bi imeli dijaki več motivacije za branje, čeprav je zvočni posnetek branja v tem primeru precej pripomogel k motivaciji, in bi lahko za nalogo prebrali še več o literarnozgodovinskem kontekstu, tako bi nam ostalo še kaj več časa za poglobljeno analizo pri učni uri.&lt;br&gt;&lt;br&gt;Sinteza oziroma miselni vzorec bi lahko bil že v začetku malo bolj dopolnjen, s kakšno informacijo več, da bi imeli dijaki čim manj za pisati med uro in jih ne bi bilo treba čakati, tako bi pogovor bolj tekoče tekel, vendar smo vseeno imeli ravno dovolj časa za vse načrtovane aktivnosti.
|-
! TABELSKA SLIKA
| Opomba: tablo sem uporabila samo na koncu za točkovanje pri kvizu.
|}

== Priloge ==

# Učni list
# PPT

'''Opomba:''' Slike iz prilog v PDF-ju niso vključene v to besedilno pretvorbo. Če jih želiš dodati na Wikiverzo, jih je treba posebej naložiti kot slikovne datoteke oziroma jih dodati kot povezave.</text>
      <sha1>6f3z7x6xyx9ff8phkdos02xdllbtji2</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>