Andraž Jež

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikiverza</sitename>
    <dbname>slwikiversity</dbname>
    <base>https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.5</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikiverza</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiverzi</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Andraž Jež</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4049</id>
    <revision>
      <id>85061</id>
      <parentid>84921</parentid>
      <timestamp>2026-06-02T19:28:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Andraž Jež</username>
        <id>3039</id>
      </contributor>
      <comment>/* 2026 */</comment>
      <origin>85061</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="10793" sha1="pa1hx6hlpmdsip8bhfl2t5r75h5k6cs" xml:space="preserve">==Študijski predmeti==
[[Uvod v študij slovenske književnosti 2025/26]]

[[Uvod v študij slovenske književnosti (seminar) 2025/26]]

[[Slovenska proza 1900&amp;ndash;1950 2025/26]]

[[Izbirni magistrski literarni seminar 2025/26]]

[[Strokovno pisanje 2025/26]]

[[Arhiv prejšnjih študijskih let]]

==Razne objave==
===2026===
*»Takega spomenika še ni imela kmalu človeška mati«: O mestu romana ''Na klancu'' v Cankarjevem opusu. Gledališki list za predstavo SLG Celje ''Na klancu'' Ivana Cankarja v režiji Tina Grabnarja. Celje: SLG Celje, 2026. 24–37.

*[https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/10428/9831 Trdinov »poizkus nacionalne epopeje« in vplivi moderne misli]. [https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/issue/view/778/343 ''Primerjalna književnost'' 49/1 (2026)]. 51–70.

*[https://ojs-gr.zrc-sazu.si/primerjalna_knjizevnost/article/view/10433/9836 Opus začetnika slovenske marksistične literarne vede v eni knjigi: Vladimir Martelanc: ''Članki in pisma''. Ur. Ravel Kodrič in Amelia Kraigher. Ljubljana: *cf., 2023. 742 str.] ''Primerjalna književnost'' 49/1 (2026). 133–143.

*[https://openbooks.ffzg.unizg.hr/index.php/FFpress/catalog/view/222/363/16693 Stanko Vraz i romantičarski kulturni sveci]. ''Romantizam Stanka Vraza: Zbornik radova''. Ur. Marina Protrka Štimec. Zagreb: FF/Samobor: Pučko otvoreno učilište, 2026. 288–323.

*z Markom Goljo (osebo, ki intervjuva). [https://365.rtvslo.si/podkast/izslo-je/175205329 Roland Barthes: ''Cesarstvo znakov'']. Izšlo je. Ljubljana: RTV (Ars), 2026.

*The Slovenian Romantic Epic: Negotiating the Shift from Verses for the Few to Prose for the Many. ''...'' Ur. Dalibor Dobiáš. [V pripravi.]

*Med ''Mladino'' in ''Knjigo tovarišev'': Vloga Srečka Kosovela med slovenskimi socialnimi literati v 20. letih 20. stoletja. ''Elementi moderne književnosti''. Ur. Tomaž Toporišič. Ljubljana: SAZU, 2026. 198–228. [V pripravi.]

===2025===
*Potovanje na konec označevalca. Roland Barthes. ''Cesarstvo znakov''. Ljubljana: Založba /*cf., 2025. 149–168.

*Matija Murko med romantično filologijo in moderno znanostjo. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7WQY0AP3&lt;em&gt;Matija Murko in primerjalna književnost = Matija Murko and comparative literature &lt;/em&gt;]. Ur. Blaž Zabel. Ljubljana: Slovensko društvo za primerjalno književnost, 2025 (= ''Primerjalna književnost'' 48/2). 83–105.

*[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1025660/ Destovnik - Kajuh, Karel: (1922–1944)]. Slovenska biografija, ''Novi Slovenski biografski leksikon''. 2025.

*Vpliv Srečka Kosovela na slovenske socialne literate med obema vojnama. [https://www.sazu.si/uploads/files/57ee1e0bc23371144545f64b/Zadravec_povzetki.pdf'' &lt;em&gt;&quot;Elementi slovenske moderne književnosti&quot;: Literarnovedni simpozij ob stoletnici rojstva akad. Franca Zadravca: Program simpozija in povzetki referatov: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Dvorana SAZU Ljubljana, Novi trg 3, 23. oktober 2025''&lt;/em&gt;]. Ur. Tomaž Toporišič, Marija Stanonik in Igor Maver. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2025. 22.

===2024===
*Literary Public: An Expression of the System – or of Its Opposition?/Literarna javnost: Izraz sistema ali opozicije sistemu?. [https://www.ff.uni-lj.si/sites/default/files/documents/Mo%C4%8Dnikovi%20koncepti%20-%20FINAL%20-%20splet.pdf &lt;em&gt;Močnikovi koncepti: Mednarodna konferenca ob 80-letnici profesorja in urednika dr. Rastka Močnika, Ljubljana, 19., 20. in 21. september 2024/Močnik's Concepts: International Conference on the Occasion of the 80th Anniversary of Dr Rastko Močnik, Professor and Editor, Ljubljana, September 19–21, 2024&lt;/em&gt;] [zbornik povzetkov]. Ur. Gorazd Kovačič, Amelia Kraigher in Rastko Močnik. Ljubljana: Znanstvena založba FF UL, 2024. 29–31.

*Opombe k družbenopolitičnemu okviru razpravljanja o sodobni slovenski literaturi v aktualnih srednješolskih učbenikih. [https://zdsds.si/tiski/kongresni_zborniki/#flipbook-df_7786/1/ &lt;em&gt;Jezik in književnost v spreminjanju: Slovenski slavistični kongres, Celje, 26.–28. september 2024].&lt;/em&gt; Ur. Jožica Jožef Beg, Mia Hočevar in Neža Kočnik. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2024. 475–479.

===2023===
*Uvodnik. [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7G708AWF/d880b74b-295e-417d-906d-91157ffc6df0/PDF &lt;em&gt;Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih: 42. seminar Obdobja&lt;/em&gt;]. Ur. Andraž Jež. Ljubljana: Založba UL, 2023. 9–16.

*Nekaj pogledov na literarnozgodovinsko periodizacijo slovenske poezije po drugi svetovni vojni. [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-7G708AWF/d880b74b-295e-417d-906d-91157ffc6df0/PDF &lt;em&gt;Slovenska literatura in umetnost v družbenih kontekstih: 42. seminar Obdobja&lt;/em&gt;]. Ur. Andraž Jež. Ljubljana: Založba UL, 2023. 159–173.

*Anton Fister: Postępowy ksiądz między słoweńską pamięcią kulturową a zbiorowym zapomnieniem. [http://slawistyka.uw.edu.pl/pl/2023/09/12/starcie-narracji-studia-o-slowenskiej-pamieci-zbiorowej/ &lt;em&gt;Starcie narracji: Studia o słoweńskiej pamięci zbiorowej&lt;/em&gt;]. Ur. Jasmina Šuler Galos, Marta Cmiel-Bażant in Joanna Bilińska-Brynk. Warszawa: Wydawnictwa Uniwersytetu Warszawskiego, 2023. 93–105. 

*Na kratko o Kajuhu. Gledališki list za predstavo SLG Celje [https://slg-ce.si/domov/ostalo/seznam-iger/juris.html &lt;em&gt;Juriš: Po motivih življenja in dela Karla Destovnika - Kajuha&lt;/em&gt;] v režiji Žive Bizovičar. Celje: SLG Celje, 2023. 20–35. 

*Cankar in zatiranje socialističnega tiska v obdobju Avstro-Ogrske. [https://omp.zrc-sazu.si/zalozba/catalog/book/2069 &lt;em&gt;Slovenski literati in cesarska cenzura v dolgem 19. stoletju&lt;/em&gt;]. Ur. Marijan Dović. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2023. 415–440.

*Stanko Vraz: Pesnik, predstavnik ilirizma, zbiratelj narodnega blaga. &lt;em&gt;Nepozabljena Klasična gimnazija Maribor&lt;/em&gt;. Ur. Filip Dougan idr. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2023. 212–213.

*Akad. dr. Fran Ilešič: Literarni zgodovinar, publicist, jezikoslovec, profesor. &lt;em&gt;Nepozabljena Klasična gimnazija Maribor&lt;/em&gt;. Ur. Filip Dougan idr. Maribor: Umetniški kabinet Primož Premzl, 2023. 248–249.

===2022===
*[https://www.ceeol.com/search/article-detail?id=1052544 &quot;Music, much as people take snapshots during vacation&quot;: An Outline of Mimetic Prospects in Musical Modernism]. &lt;em&gt;Литературна мисъл&lt;/em&gt; 65/2 (2022). 93–105. 

===2021===
*&lt;em&gt;Praxis&lt;/em&gt; med anarhizmom nove levice in jugoslovanskim samoupravljanjem. [https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/med-majem-68-novembrom-89 &lt;em&gt;Med majem '68 in novembrom '89: Transformacije sveta, literature in teorije&lt;/em&gt;]. Ur. Marko Juvan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2021. 123–148, 524.

===2020===
*[https://brill.com/display/book/9789004430082/BP000009.xml &quot;The Nature of Humanity, or Rather the Nature of Things&quot;: Reification in the Works of Georg Lukács and Walter Benjamin]. &lt;em&gt;Confronting Reification: Revitalizing Georg Lukács’s Thought in Late Capitalism&lt;/em&gt;. Ur. Gregory R. Smulewicz-Zucker. Leiden: Brill, 2020. 116–143. 

*Vplivi hladnovojne propagande na sodobne interpretacije študentskih gibanj leta 1968. [https://ebooks.uni-lj.si/zalozbaul//catalog/book/237 &lt;em&gt;1968: Čas upora, upanja in domišljije: zgodbe študentskega gibanja 1964–1974&lt;/em&gt;]. Ur. Darko Štrajn, Goranka Kreačič, Lado Planko in Cvetka Hedžet Tóth. Ljubljana: Znanstvena založba FF UL, 2020. 377–399.

===2019===
*[https://brill.com/display/book/9789004395138/BP000007.xml Stanko Vraz and the Missing Saints of the Illyrian Movement]. &lt;em&gt;Great Immortality&lt;/em&gt;. Ur. Jón Karl Helgason in Marijan Dović. Leiden: Brill, 2019. 122–150. 

===2018===
*[https://www.rtvslo.si/1968/dokumentacija-casa/vplivi-hladnovojne-propagande-na-sodobne-interpretacije-studentskih-gibanj-leta-1968/476026 Vplivi hladnovojne propagande na sodobne interpretacije študentskih gibanj leta 1968]. MMC RTV, 29. 12. 2018. 

===2016===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-O7IIUTUE/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 &lt;em&gt;Stanko Vraz in nacionalizem: Od narobe Katona do narobe Prešerna&lt;/em&gt;]. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU 2016.

*Štajerska književnost v času zgodnjekapitalistične produkcije prostora. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-INTNJST2/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 &lt;em&gt;Prostori slovenske književnosti&lt;/em&gt;]. Ur. Marko Juvan. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. 245&amp;ndash;262.

*[https://www.thema-journal.eu/index.php/thema/article/view/29 Mimesis im Kontext der Grenzüberschreitung im Kunstdiskurs des Modernismus]. &lt;em&gt;Thema&lt;/em&gt; 5.1&amp;ndash;2 (2016). 1&amp;ndash;20.

*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-H7YQZ8IR/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 The Return of the Partisan Art].  &lt;em&gt;Slavica Tergestina&lt;/em&gt; 17 (2016) str. 148&amp;ndash;159.

===2015===
*z Gregorjem Pompetom in Marijanom Dovićem. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UCL9856D/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Literatura in glasba: Stičišča, presečišča in zmote (uvod)]. &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 38/2 (2015). 1&amp;ndash;8.

*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LFHSHNCP/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Mimetičnost v kontekstu prestopanja robov umetnostnih diskurzov v modernizmu]. &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 38/2 (2015). 77&amp;ndash;97, 237.

*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-SOOQ6KH6/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 &quot;Kiklop&quot; in nacionalizem: Inherentna politična dilema Joyceovega &quot;hibridnega&quot; teksta].  &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 38/3 (2015). 229&amp;ndash;247, 276.

===2014===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UNM1AYRF/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Zveze Stanka Vraza s češko kulturo]. &lt;em&gt;Jezik in slovstvo&lt;/em&gt; 59/4 (2014). 111&amp;ndash;119, 133.

===2013===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GWR8K0SA/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Medbesedilne povezave med &lt;em&gt;Slávy dcero&lt;/em&gt; Jana Kollárja in &lt;em&gt;Djulabijami&lt;/em&gt; Stanka Vraza]. &lt;em&gt;Slavistična revija&lt;/em&gt; 61/4 (2013). 605&amp;ndash;619.

===2012===
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-STMNJQ7U/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dandra%c5%be+je%c5%be%27&amp;sortDir=ASC&amp;sort=date&amp;pageSize=25 Globalizacija in amerikanizacija književnosti ter njuni odmevi na Slovenskem]. &lt;em&gt;Primerjalna književnost&lt;/em&gt; 35/3 (2012). 317&amp;ndash;333.</text>
      <sha1>pa1hx6hlpmdsip8bhfl2t5r75h5k6cs</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Po stezah partizanske Jelovice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4303</id>
    <revision>
      <id>85057</id>
      <parentid>85056</parentid>
      <timestamp>2026-06-02T18:28:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>85057</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="2981" sha1="bjpm3179jzj08ai1hvri1g8sqy6c9t8" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = Milena Sitar, Marjana Jugovec, Jože Košnjek, [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] 
| title_orig    = '''Po stezah partizanske Jelovice'''
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Načrt zbornika ob 70. obletnici prireditve
|image = [[File:Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice 1965.jpg|thumb|Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice]]
}}

*Uvod
*Citati iz govorov

==Partizanska Jelovica od dražgoške bitke do osvoboditve==

[[File:German announcement of burning of Dražgoše.png|thumb|400 px|Plakat o požigu Dražgoš]]

===Louis Adamič: Janezek===

Kratka pripoved o obisku predvojnih Dražgoš z obvestilom o poboju vaščanov in požigu vasi, objavljena v ameriških slovenskih časopisih [nekaj strani]. 

==Obnova vasi==

* 1945 vračanje
* 1947 izgradnja
* vojaške vaje pri Bičkovi skali

==Začetek proslav Po stezah partizanske Jelovice== 

*prva uradna proslava leta 1958
*proslave v 60. letih
*športno-turistična razsežnost, množičnost, festivalski značaj 

==Odkritje spomenika 1975 in obisk Tita== 

*proslave v 70. letih (Milena)

==Proslave do osamosvojitve==

==Proslave po osamosvojitvi ==

==Dražgoška bitka v očeh okupatorjevih kolaborantov/nasprotnikov partizanstva==

==Govorniki na dražgoških proslavah==

{{stolpci|2|2=&lt;div&gt;&lt;/div&gt;
# 1958
# 1959
# 1960
# 1961
# 1962 Miha Marinko
# 1963
# 1964
# 1965
# 1966
# 1967
# 1968
# 1969
# 1970
# 1971
# 1972 Franc Leskošek - Luka, narodni heroj
# 1973
# 1974
# 1975
# 1976 Sergej Kraigher (odkritje spomenika) [UI: Marko Vraničar?]
# 1977
# 1978
# 1979
# 1980
# 1981
# 1982
# 1983
# 1984
# 1985
# 1986 
# 1987
# 1988
# 1989
# 1990
# 1991
# 1992 France Bučar
# 1993 Milan Kučan 
# 1994 Ivan Kristan [UI: Ivan Dolničar?]
# 1995 Dimitrij Rupel
# 1996 Matjaž Kmecl
# 1997 Janez Kocijančič [Kl. Kocijančič: govornik Kmecl!?]
# 1998 41. prireditev, govornik Kučan; »partizanski turizem« za ravnotežje cerkvenemu in kmečkemu
# 1999 Ciril Zlobec
# 2000 Janez Stanovnik
# 2001
# 2002
# 2003 Tone Rop, med govorom pristane padalec z napisom NATO = kljukasti križ
# 2004 Borut Pahor
# 2005 Anton Bebler
# 2006 Jelko Kacin
# 2007 Karel Erjavec
# 2008 Danilo Türk
# 2009 Pavel Gantar »zimsko športna memorialna prireditev«
# 2010 Katarina Kresal
# 2011 Milan Kučan
# 2012 Danilo Türk
# 2013 Božo Repe
# 2014 Viktor Žakelj
# 2015 Anton Vratuša
# 2016 SašaVuga
# 2017 Martin Premk
# 2018 [https://slov.si/doc/lara_jankovic_drazgose_2018.pdf Lara Jankovič] [UI: Marijan Križman]
# 2019 Dejan Židan
# 2020 Ervin Fritz
# 2021 COVID
# 2022 Milan Kučan
# 2023 Borut Sajovic
# 2024 [https://slov.si/doc/matjaz_nemec_drazgose_2024.docx Matjaž Nemec]
# 2025 Urška Klakočar Zupančič
# 2026 Robert Golob
# 2027
}}

==Pohodne poti do Dražgoš==

==Dražgoški spomeniki==

==Literatura o Dražgošah==


&lt;hr&gt;

Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]].</text>
      <sha1>bjpm3179jzj08ai1hvri1g8sqy6c9t8</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85058</id>
      <parentid>85057</parentid>
      <timestamp>2026-06-02T18:33:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Partizanska Jelovica od dražgoške bitke do osvoboditve */</comment>
      <origin>85058</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6801" sha1="7x5w6h9xm0vc518vmwbkzqedmmqomm6" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = Milena Sitar, Marjana Jugovec, Jože Košnjek, [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] 
| title_orig    = '''Po stezah partizanske Jelovice'''
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Načrt zbornika ob 70. obletnici prireditve
|image = [[File:Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice 1965.jpg|thumb|Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice]]
}}

*Uvod
*Citati iz govorov

==Partizanska Jelovica od dražgoške bitke do osvoboditve==

[[File:German announcement of burning of Dražgoše.png|thumb|400 px|Plakat o požigu Dražgoš]]

===Pismo iz stare domovine 1. maja 1942===

Odkar sem vama pisal, so popolnoma izginile Dražgoše. Razbili so jih Nemci do zadnje hiše, ne le požgali, marveč potem še vsako hišo posebej minirali in razrušili do tal, tako da lepe gorske vasice (61 hiš) ni več. Vsa fara, tudi cerkev (nad 700 let stara), šola in farovž, vse je šlo. Postrelili so 47 moških, vse nad 14 let kar jih je prišlo v roke. Pod cerkvijo so jim prej slovesno obljubili, da se jim ne bo nič zgodilo, češ, da tam niso imeli upornikov, zato so ljudje ostali doma, a moške so polovili in jih zaprli deloma v župnišče, deloma v prosvetni dom, potem pa z bombami porušili in zažgali hiše. Če je kdo poskušal uiti, ga je doletela krogla. Strahota, strahota!

&quot;Napadli so vas 8. januarja popoldne. Pod vasjo in po nekaterih hišah se je namreč v tistem strašnem mrazu naselilo nekaj četniških vojakov (okrog 150). Dne 7. januarja je prišlo v dolino do 600 avtomobilov, topništvo, 3,000 do 4,000 vojakov in vseh vrst pomožnih čet. Zastražili so vse vasi, niso pustili nikogar iz hiše—sicer je bilo po njem, potem pa postavili kanone pri Novakovi žagi in začeli streljati v Dražgoše. Hkrati so napadali v rojih z vseh strani (z Rudna, z Lajšč, iz grape) in skušali pregnati četnike, ki so se vgnezdili s svojimi strojnicami na odlično izbranih mestih in kosili vse, kar jim je prišlo blizu. Nemci sami so se branili napadati, ker so videli, kako v trumah padajo; zato so jih pri Brinarju v Lajščah celo nekaj pobili. &quot;Odpor je trajal dne 8., 9. in 10. januarja. V nedeljo, 11. januarja okoli poldneva so vdrli Nemci v vas in začeli svojo krvavo delo, najprej s pobijanjem moških. Treba je vedeti, da noben teh ljudi ni bil udeležen pri bojih, ker sploh noben domačin ni bil pri četnikih, ti so zbežali in jih je obležalo v bojih le sedem v Dražgošah.

&quot;Prepričani v svoji poštenosti, da jim nihče ne sme nič napraviti, ker so čisto neprizadeti, so ostali doma, sicer skriti, ker je štiri dni nanje deževalo iz kanonov in pušk. Toda Nemci so jih postavili v vrsto in prvih 16 kar s strojnico pokosili. Bolnega Kajžnega Petra j e moral sin prinesti iz kleti, kamor so ga spravili pred kroglami, da ga je Nemec ustrelil pred sinom potem pa še njega.

&quot;Pri Šimnovcu so ubili tri fante, pri Bolčarju vse štiri moške (tri sinove in očeta) itd., itd. Groza, groza! Lahko si mislite, kako je bratom živeti v neprestanem strahu, da se zgodi tudi njim tako. Ustreljen je bil v Dragoše tudi naš bratranec …

&quot;Tako naj J. spominja materinega doma, kamor smo včasih tako radi zahajali; sicer je bil leta 1926 že v tujih rokah, ali P. je J. večkrat obiskal, se hiše dobro spomnil. Ni je več —izginila je. &quot;Ljudje so bili kajpak ob vse: pohištvo, hrano, obleko, še denar je le malokdo rešil. Zbežali so v Jelovico in se od tam razkropili na vse strani. Kakih 100 otrok in žensk so Nemci odpeljali v Zavod v St. Vid, kasneje so jih poslali nazaj v dolino, kjer so jih sprejeli ljudje po hišah. Pri Novakovih so prestali silno strahu, mlada je obležala zaradi tega, saj jo je še pravi čas rešil eden Nemcev, ki j e bil prej dva dni tam. Saj je morala gledati, kako so moški klečali sredi hiše, da jih postrele, ali jih je rešil tisti Nemec, ki je povedal, da so bili tam le Nemci, ne četniki. […]
Začeli so tudi streljati talce. Kajpak so vsi 'komunisti' in je vsem dokazano komunistično delovanje, zakaj danes je pri nas vse komunizem, kar ni fašizem ali nacizem. Tako ti povem, človek je zverina, strašna zverina in bomo to postali vsi, prav vsi, če bo to šlo naprej, zakaj kdo nas bo udržal, kadar pride čas povračila, da se ne znosimo nad temi zverinami.

[https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVGURHGJ ''Glasilo KSK jednote'' 7. okt. 1942]

===Louis Adamič: [[:s:Janezek|Janezek]]===

Kratka pripoved o obisku predvojnih Dražgoš z obvestilom o poboju vaščanov in požigu vasi, objavljena v ameriških slovenskih časopisih [nekaj strani].

==Obnova vasi==

* 1945 vračanje
* 1947 izgradnja
* vojaške vaje pri Bičkovi skali

==Začetek proslav Po stezah partizanske Jelovice== 

*prva uradna proslava leta 1958
*proslave v 60. letih
*športno-turistična razsežnost, množičnost, festivalski značaj 

==Odkritje spomenika 1975 in obisk Tita== 

*proslave v 70. letih (Milena)

==Proslave do osamosvojitve==

==Proslave po osamosvojitvi ==

==Dražgoška bitka v očeh okupatorjevih kolaborantov/nasprotnikov partizanstva==

==Govorniki na dražgoških proslavah==

{{stolpci|2|2=&lt;div&gt;&lt;/div&gt;
# 1958
# 1959
# 1960
# 1961
# 1962 Miha Marinko
# 1963
# 1964
# 1965
# 1966
# 1967
# 1968
# 1969
# 1970
# 1971
# 1972 Franc Leskošek - Luka, narodni heroj
# 1973
# 1974
# 1975
# 1976 Sergej Kraigher (odkritje spomenika) [UI: Marko Vraničar?]
# 1977
# 1978
# 1979
# 1980
# 1981
# 1982
# 1983
# 1984
# 1985
# 1986 
# 1987
# 1988
# 1989
# 1990
# 1991
# 1992 France Bučar
# 1993 Milan Kučan 
# 1994 Ivan Kristan [UI: Ivan Dolničar?]
# 1995 Dimitrij Rupel
# 1996 Matjaž Kmecl
# 1997 Janez Kocijančič [Kl. Kocijančič: govornik Kmecl!?]
# 1998 41. prireditev, govornik Kučan; »partizanski turizem« za ravnotežje cerkvenemu in kmečkemu
# 1999 Ciril Zlobec
# 2000 Janez Stanovnik
# 2001
# 2002
# 2003 Tone Rop, med govorom pristane padalec z napisom NATO = kljukasti križ
# 2004 Borut Pahor
# 2005 Anton Bebler
# 2006 Jelko Kacin
# 2007 Karel Erjavec
# 2008 Danilo Türk
# 2009 Pavel Gantar »zimsko športna memorialna prireditev«
# 2010 Katarina Kresal
# 2011 Milan Kučan
# 2012 Danilo Türk
# 2013 Božo Repe
# 2014 Viktor Žakelj
# 2015 Anton Vratuša
# 2016 SašaVuga
# 2017 Martin Premk
# 2018 [https://slov.si/doc/lara_jankovic_drazgose_2018.pdf Lara Jankovič] [UI: Marijan Križman]
# 2019 Dejan Židan
# 2020 Ervin Fritz
# 2021 COVID
# 2022 Milan Kučan
# 2023 Borut Sajovic
# 2024 [https://slov.si/doc/matjaz_nemec_drazgose_2024.docx Matjaž Nemec]
# 2025 Urška Klakočar Zupančič
# 2026 Robert Golob
# 2027
}}

==Pohodne poti do Dražgoš==

==Dražgoški spomeniki==

==Literatura o Dražgošah==


&lt;hr&gt;

Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]].</text>
      <sha1>7x5w6h9xm0vc518vmwbkzqedmmqomm6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85059</id>
      <parentid>85058</parentid>
      <timestamp>2026-06-02T18:49:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Partizanska Jelovica od dražgoške bitke do osvoboditve */</comment>
      <origin>85059</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7089" sha1="m94xscst77vtmtgudhtz1ujl2vrlk5p" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = Milena Sitar, Marjana Jugovec, Jože Košnjek, [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] 
| title_orig    = '''Po stezah partizanske Jelovice'''
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Načrt zbornika ob 70. obletnici prireditve
|image = [[File:Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice 1965.jpg|thumb|Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice]]
}}

*Uvod
*Citati iz govorov

==Partizanska Jelovica od dražgoške bitke do osvoboditve==

[[File:German announcement of burning of Dražgoše.png|thumb|400 px|Plakat o požigu Dražgoš]]

===Pismo iz stare domovine 1. maja 1942===

Odkar sem vama pisal, so popolnoma izginile Dražgoše. Razbili so jih Nemci do zadnje hiše, ne le požgali, marveč potem še vsako hišo posebej minirali in razrušili do tal, tako da lepe gorske vasice (61 hiš) ni več. Vsa fara, tudi cerkev (nad 700 let stara), šola in farovž, vse je šlo. Postrelili so 47 moških, vse nad 14 let kar jih je prišlo v roke. Pod cerkvijo so jim prej slovesno obljubili, da se jim ne bo nič zgodilo, češ, da tam niso imeli upornikov, zato so ljudje ostali doma, a moške so polovili in jih zaprli deloma v župnišče, deloma v prosvetni dom, potem pa z bombami porušili in zažgali hiše. Če je kdo poskušal uiti, ga je doletela krogla. Strahota, strahota!

&quot;Napadli so vas 8. januarja popoldne. Pod vasjo in po nekaterih hišah se je namreč v tistem strašnem mrazu naselilo nekaj četniških vojakov (okrog 150). Dne 7. januarja je prišlo v dolino do 600 avtomobilov, topništvo, 3,000 do 4,000 vojakov in vseh vrst pomožnih čet. Zastražili so vse vasi, niso pustili nikogar iz hiše—sicer je bilo po njem, potem pa postavili kanone pri Novakovi žagi in začeli streljati v Dražgoše. Hkrati so napadali v rojih z vseh strani (z Rudna, z Lajšč, iz grape) in skušali pregnati četnike, ki so se vgnezdili s svojimi strojnicami na odlično izbranih mestih in kosili vse, kar jim je prišlo blizu. Nemci sami so se branili napadati, ker so videli, kako v trumah padajo; zato so jih pri Brinarju v Lajščah celo nekaj pobili. &quot;Odpor je trajal dne 8., 9. in 10. januarja. V nedeljo, 11. januarja okoli poldneva so vdrli Nemci v vas in začeli svojo krvavo delo, najprej s pobijanjem moških. Treba je vedeti, da noben teh ljudi ni bil udeležen pri bojih, ker sploh noben domačin ni bil pri četnikih, ti so zbežali in jih je obležalo v bojih le sedem v Dražgošah.

&quot;Prepričani v svoji poštenosti, da jim nihče ne sme nič napraviti, ker so čisto neprizadeti, so ostali doma, sicer skriti, ker je štiri dni nanje deževalo iz kanonov in pušk. Toda Nemci so jih postavili v vrsto in prvih 16 kar s strojnico pokosili. Bolnega Kajžnega Petra j e moral sin prinesti iz kleti, kamor so ga spravili pred kroglami, da ga je Nemec ustrelil pred sinom potem pa še njega.

&quot;Pri Šimnovcu so ubili tri fante, pri Bolčarju vse štiri moške (tri sinove in očeta) itd., itd. Groza, groza! Lahko si mislite, kako je bratom živeti v neprestanem strahu, da se zgodi tudi njim tako. Ustreljen je bil v Dragoše tudi naš bratranec …

&quot;Tako naj J. spominja materinega doma, kamor smo včasih tako radi zahajali; sicer je bil leta 1926 že v tujih rokah, ali P. je J. večkrat obiskal, se hiše dobro spomnil. Ni je več —izginila je. &quot;Ljudje so bili kajpak ob vse: pohištvo, hrano, obleko, še denar je le malokdo rešil. Zbežali so v Jelovico in se od tam razkropili na vse strani. Kakih 100 otrok in žensk so Nemci odpeljali v Zavod v St. Vid, kasneje so jih poslali nazaj v dolino, kjer so jih sprejeli ljudje po hišah. Pri Novakovih so prestali silno strahu, mlada je obležala zaradi tega, saj jo je še pravi čas rešil eden Nemcev, ki j e bil prej dva dni tam. Saj je morala gledati, kako so moški klečali sredi hiše, da jih postrele, ali jih je rešil tisti Nemec, ki je povedal, da so bili tam le Nemci, ne četniki. […]
Začeli so tudi streljati talce. Kajpak so vsi 'komunisti' in je vsem dokazano komunistično delovanje, zakaj danes je pri nas vse komunizem, kar ni fašizem ali nacizem. Tako ti povem, človek je zverina, strašna zverina in bomo to postali vsi, prav vsi, če bo to šlo naprej, zakaj kdo nas bo udržal, kadar pride čas povračila, da se ne znosimo nad temi zverinami.

[https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVGURHGJ ''Glasilo KSK jednote'' 7. okt. 1942]

===Louis Adamič: [[:s:Janezek|Janezek]]===

Kratka pripoved o obisku predvojnih Dražgoš z obvestilom o poboju vaščanov in požigu vasi, objavljena v ameriških slovenskih časopisih [nekaj strani].

===Antonija Šolar: [[:s:Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942|Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942]]===

ali kateri drugi manj poznani spomini na Dražgoše z [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#... in pričevanja|Wikiverze]]

==Obnova vasi==

* 1945 vračanje
* 1947 izgradnja
* vojaške vaje pri Bičkovi skali

==Začetek proslav Po stezah partizanske Jelovice== 

*prva uradna proslava leta 1958
*proslave v 60. letih
*športno-turistična razsežnost, množičnost, festivalski značaj 

==Odkritje spomenika 1975 in obisk Tita== 

*proslave v 70. letih (Milena)

==Proslave do osamosvojitve==

==Proslave po osamosvojitvi ==

==Dražgoška bitka v očeh okupatorjevih kolaborantov/nasprotnikov partizanstva==

==Govorniki na dražgoških proslavah==

{{stolpci|2|2=&lt;div&gt;&lt;/div&gt;
# 1958
# 1959
# 1960
# 1961
# 1962 Miha Marinko
# 1963
# 1964
# 1965
# 1966
# 1967
# 1968
# 1969
# 1970
# 1971
# 1972 Franc Leskošek - Luka, narodni heroj
# 1973
# 1974
# 1975
# 1976 Sergej Kraigher (odkritje spomenika) [UI: Marko Vraničar?]
# 1977
# 1978
# 1979
# 1980
# 1981
# 1982
# 1983
# 1984
# 1985
# 1986 
# 1987
# 1988
# 1989
# 1990
# 1991
# 1992 France Bučar
# 1993 Milan Kučan 
# 1994 Ivan Kristan [UI: Ivan Dolničar?]
# 1995 Dimitrij Rupel
# 1996 Matjaž Kmecl
# 1997 Janez Kocijančič [Kl. Kocijančič: govornik Kmecl!?]
# 1998 41. prireditev, govornik Kučan; »partizanski turizem« za ravnotežje cerkvenemu in kmečkemu
# 1999 Ciril Zlobec
# 2000 Janez Stanovnik
# 2001
# 2002
# 2003 Tone Rop, med govorom pristane padalec z napisom NATO = kljukasti križ
# 2004 Borut Pahor
# 2005 Anton Bebler
# 2006 Jelko Kacin
# 2007 Karel Erjavec
# 2008 Danilo Türk
# 2009 Pavel Gantar »zimsko športna memorialna prireditev«
# 2010 Katarina Kresal
# 2011 Milan Kučan
# 2012 Danilo Türk
# 2013 Božo Repe
# 2014 Viktor Žakelj
# 2015 Anton Vratuša
# 2016 SašaVuga
# 2017 Martin Premk
# 2018 [https://slov.si/doc/lara_jankovic_drazgose_2018.pdf Lara Jankovič] [UI: Marijan Križman]
# 2019 Dejan Židan
# 2020 Ervin Fritz
# 2021 COVID
# 2022 Milan Kučan
# 2023 Borut Sajovic
# 2024 [https://slov.si/doc/matjaz_nemec_drazgose_2024.docx Matjaž Nemec]
# 2025 Urška Klakočar Zupančič
# 2026 Robert Golob
# 2027
}}

==Pohodne poti do Dražgoš==

==Dražgoški spomeniki==

==Literatura o Dražgošah==


&lt;hr&gt;

Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]].</text>
      <sha1>m94xscst77vtmtgudhtz1ujl2vrlk5p</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85060</id>
      <parentid>85059</parentid>
      <timestamp>2026-06-02T19:03:21Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>85060</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="7369" sha1="lgd764skaorhvoozpxiyxhto67fm46x" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = Milena Sitar, Marjana Jugovec, Jože Košnjek, [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] 
| title_orig    = '''Po stezah partizanske Jelovice'''
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Načrt zbornika ob 70. obletnici prireditve
|image = [[File:Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice 1965.jpg|thumb|Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice]]
}}

*Uvod
*Citati iz govorov

==Partizanska Jelovica od dražgoške bitke do osvoboditve==

[[File:German announcement of burning of Dražgoše.png|thumb|400 px|Plakat o požigu Dražgoš]]

===Pismo iz stare domovine 1. maja 1942===

Odkar sem vama pisal, so popolnoma izginile Dražgoše. Razbili so jih Nemci do zadnje hiše, ne le požgali, marveč potem še vsako hišo posebej minirali in razrušili do tal, tako da lepe gorske vasice (61 hiš) ni več. Vsa fara, tudi cerkev (nad 700 let stara), šola in farovž, vse je šlo. Postrelili so 47 moških, vse nad 14 let kar jih je prišlo v roke. Pod cerkvijo so jim prej slovesno obljubili, da se jim ne bo nič zgodilo, češ, da tam niso imeli upornikov, zato so ljudje ostali doma, a moške so polovili in jih zaprli deloma v župnišče, deloma v prosvetni dom, potem pa z bombami porušili in zažgali hiše. Če je kdo poskušal uiti, ga je doletela krogla. Strahota, strahota!

&quot;Napadli so vas 8. januarja popoldne. Pod vasjo in po nekaterih hišah se je namreč v tistem strašnem mrazu naselilo nekaj četniških vojakov (okrog 150). Dne 7. januarja je prišlo v dolino do 600 avtomobilov, topništvo, 3,000 do 4,000 vojakov in vseh vrst pomožnih čet. Zastražili so vse vasi, niso pustili nikogar iz hiše—sicer je bilo po njem, potem pa postavili kanone pri Novakovi žagi in začeli streljati v Dražgoše. Hkrati so napadali v rojih z vseh strani (z Rudna, z Lajšč, iz grape) in skušali pregnati četnike, ki so se vgnezdili s svojimi strojnicami na odlično izbranih mestih in kosili vse, kar jim je prišlo blizu. Nemci sami so se branili napadati, ker so videli, kako v trumah padajo; zato so jih pri Brinarju v Lajščah celo nekaj pobili. &quot;Odpor je trajal dne 8., 9. in 10. januarja. V nedeljo, 11. januarja okoli poldneva so vdrli Nemci v vas in začeli svojo krvavo delo, najprej s pobijanjem moških. Treba je vedeti, da noben teh ljudi ni bil udeležen pri bojih, ker sploh noben domačin ni bil pri četnikih, ti so zbežali in jih je obležalo v bojih le sedem v Dražgošah.

&quot;Prepričani v svoji poštenosti, da jim nihče ne sme nič napraviti, ker so čisto neprizadeti, so ostali doma, sicer skriti, ker je štiri dni nanje deževalo iz kanonov in pušk. Toda Nemci so jih postavili v vrsto in prvih 16 kar s strojnico pokosili. Bolnega Kajžnega Petra j e moral sin prinesti iz kleti, kamor so ga spravili pred kroglami, da ga je Nemec ustrelil pred sinom potem pa še njega.

&quot;Pri Šimnovcu so ubili tri fante, pri Bolčarju vse štiri moške (tri sinove in očeta) itd., itd. Groza, groza! Lahko si mislite, kako je bratom živeti v neprestanem strahu, da se zgodi tudi njim tako. Ustreljen je bil v Dragoše tudi naš bratranec …

&quot;Tako naj J. spominja materinega doma, kamor smo včasih tako radi zahajali; sicer je bil leta 1926 že v tujih rokah, ali P. je J. večkrat obiskal, se hiše dobro spomnil. Ni je več —izginila je. &quot;Ljudje so bili kajpak ob vse: pohištvo, hrano, obleko, še denar je le malokdo rešil. Zbežali so v Jelovico in se od tam razkropili na vse strani. Kakih 100 otrok in žensk so Nemci odpeljali v Zavod v St. Vid, kasneje so jih poslali nazaj v dolino, kjer so jih sprejeli ljudje po hišah. Pri Novakovih so prestali silno strahu, mlada je obležala zaradi tega, saj jo je še pravi čas rešil eden Nemcev, ki j e bil prej dva dni tam. Saj je morala gledati, kako so moški klečali sredi hiše, da jih postrele, ali jih je rešil tisti Nemec, ki je povedal, da so bili tam le Nemci, ne četniki. […]
Začeli so tudi streljati talce. Kajpak so vsi 'komunisti' in je vsem dokazano komunistično delovanje, zakaj danes je pri nas vse komunizem, kar ni fašizem ali nacizem. Tako ti povem, človek je zverina, strašna zverina in bomo to postali vsi, prav vsi, če bo to šlo naprej, zakaj kdo nas bo udržal, kadar pride čas povračila, da se ne znosimo nad temi zverinami.

[https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVGURHGJ ''Glasilo KSK jednote'' 7. okt. 1942]

===Louis Adamič: [[:s:Janezek|Janezek]]===

Kratka pripoved o obisku predvojnih Dražgoš z obvestilom o poboju vaščanov in požigu vasi, objavljena v ameriških slovenskih časopisih [nekaj strani].

===Antonija Šolar: [[:s:Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942|Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942]]===

ali kateri drugi manj poznani spomini na Dražgoše z [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#... in pričevanja|Wikiverze]]

==Obnova vasi==

* 1945 vračanje
* 1947 izgradnja
* vojaške vaje pri Bičkovi skali

==Začetek proslav Po stezah partizanske Jelovice== 

*prva uradna proslava leta 1958
*proslave v 60. letih
*športno-turistična razsežnost, množičnost, festivalski značaj 

==Odkritje spomenika 1975 in obisk Tita== 

[[File:Razgledanje spomenika u Dražgošama.jpg|thumb|Tito v Dražgošah]]

*proslave v 70. letih (Milena)

==Proslave do osamosvojitve==

==Proslave po osamosvojitvi ==

{|
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 01.jpg|thumb|2018]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 07.jpg|thumb|Govornik Ervin Fritz 2020]]
|[[File:Dražgoše 80 let.jpg|thumb|Dražgoše 80 let]]
|}

==Dražgoška bitka v očeh okupatorjevih kolaborantov/nasprotnikov partizanstva==

==Govorniki na dražgoških proslavah==

{{stolpci|2|2=&lt;div&gt;&lt;/div&gt;
# 1958
# 1959
# 1960
# 1961
# 1962 Miha Marinko
# 1963
# 1964
# 1965
# 1966
# 1967
# 1968
# 1969
# 1970
# 1971
# 1972 Franc Leskošek - Luka, narodni heroj
# 1973
# 1974
# 1975
# 1976 Sergej Kraigher (odkritje spomenika) [UI: Marko Vraničar?]
# 1977
# 1978
# 1979
# 1980
# 1981
# 1982
# 1983
# 1984
# 1985
# 1986 
# 1987
# 1988
# 1989
# 1990
# 1991
# 1992 France Bučar
# 1993 Milan Kučan 
# 1994 Ivan Kristan [UI: Ivan Dolničar?]
# 1995 Dimitrij Rupel
# 1996 Matjaž Kmecl
# 1997 Janez Kocijančič [Kl. Kocijančič: govornik Kmecl!?]
# 1998 41. prireditev, govornik Kučan; »partizanski turizem« za ravnotežje cerkvenemu in kmečkemu
# 1999 Ciril Zlobec
# 2000 Janez Stanovnik
# 2001
# 2002
# 2003 Tone Rop, med govorom pristane padalec z napisom NATO = kljukasti križ
# 2004 Borut Pahor
# 2005 Anton Bebler
# 2006 Jelko Kacin
# 2007 Karel Erjavec
# 2008 Danilo Türk
# 2009 Pavel Gantar »zimsko športna memorialna prireditev«
# 2010 Katarina Kresal
# 2011 Milan Kučan
# 2012 Danilo Türk
# 2013 Božo Repe
# 2014 Viktor Žakelj
# 2015 Anton Vratuša
# 2016 SašaVuga
# 2017 Martin Premk
# 2018 [https://slov.si/doc/lara_jankovic_drazgose_2018.pdf Lara Jankovič] [UI: Marijan Križman]
# 2019 Dejan Židan
# 2020 Ervin Fritz
# 2021 COVID
# 2022 Milan Kučan
# 2023 Borut Sajovic
# 2024 [https://slov.si/doc/matjaz_nemec_drazgose_2024.docx Matjaž Nemec]
# 2025 Urška Klakočar Zupančič
# 2026 Robert Golob
# 2027
}}

==Pohodne poti do Dražgoš==

==Dražgoški spomeniki==

==Literatura o Dražgošah==


&lt;hr&gt;

Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]].</text>
      <sha1>lgd764skaorhvoozpxiyxhto67fm46x</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>