Komentarji k fotografijam

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikiverza</sitename>
    <dbname>slwikiversity</dbname>
    <base>https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.12</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikiverza</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiverzi</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Komentarji k fotografijam</title>
    <ns>0</ns>
    <id>1974</id>
    <revision>
      <id>85490</id>
      <parentid>85323</parentid>
      <timestamp>2026-07-24T05:48:34Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Stran 569 Vem, kdo je zmagal, 4. julija 2026 */</comment>
      <origin>85490</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="557473" sha1="69nk7r445e8qfhl7q9wuhneqya3btq2" xml:space="preserve">'''Opombe k slikam [[:w:sl:Miran Hladnik|Mirana Hladnika]] v fotoalbumu na http://slov.si/mh/galerije/'''

Tile komentarji nastajajo na spodbudo [[:w:sl:Igor Kramberger|Igorja Krambergerja]] in [[:w:sl:Zoltan Jan|Zoltana Jana]], ki sta potožila nad pomanjkanjem, nezadostnostjo ali enigmatičnostjo podnapisov  v mojem fotoalbumu. Začel bom s svežimi posnetki in po možnosti dodajal komentar tudi k starejšim stranem v albumu. V Picasinih albumih bi bilo to nerodno, nerodno pa bi bilo tudi presedlati z albumskega v blogovski format objavljanja, zato sem se odločil za ločeno objavo komentarjev na Wikiverzi in vzajemne povezave med albumom in komentarji. Opombe bodo dobile samo slike, ki bi bile lahko v »javnem interesu« (portreti oseb, krajev, objektov ipd. iz enciklopedičnih ali kronističnih potreb), zasebne pa le v izogib nesporazumom. Kadar komentarja vendarle ne bo, to pomeni, da ne poznam imena fotografirane lokacije ali osebe ali pa sem upošteval izrecno oz. domnevno željo potretiranca, da ostane Googlu skrit. Čeprav postavljanje zasebnih in javnih posnetkov na isto mesto povzroča včasih zmedo, pri tem ostajam, ker je tako kot naše življenje in bi bilo njuno ločevanje nasilno. 


==Stran '''570''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri570/index.html Ozhe v' miru Boshjim pozhivajte,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. julija 2026&lt;/small&gt;==

==Stran '''569''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri569/index.html Vem, kdo je zmagal,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. julija 2026&lt;/small&gt;==

4. julij je bil pri nas nekoč dan borca (leta 1941 je na ta dan KP Jugoslavije pozvala k splošni ljudski vstaji proti okupatorju), danes pa je bolj v zavesti kot rojstni dan ZDA. Za spomin na nekoč je tu slika št. 5. Posnetki z najmlajšimi (prva, 11, 12) obkrožajo posnetke s srečanj starih: 100-letnice sovaščana [[:b:Dobravski kdojekdo#Alojz Vidic|Alojza Vidica]], ki je umrl malo pred praznovanjem, in obisk partizanske tehnike Mete (5&amp;ndash;9). Na grobišču borcev v Radovljici so te dni vrezali v nagrobnike 29 imen padlih na Jelovici, 66 let po pokopu! Med njimi je tudi Marta Tavčar (14, 15), družica komandanta in narodnega heroja [[:w:Jože Gregorčič|Jožeta Gregorčiča]], ki je padel skupaj z njo in še 26 tovariši v spopadu na Lipniški planini 9. septembra 1942. Napeto zgodbo opremljanja nagrobnikov z napisi in postavljanja informacijske table na grobišču je mogoče prebrati [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Spomeniki za Svobodno besedo#Grobišče borcev NOB, Radovljica|tule na Wikiverzi,]] za literarnovedni alibi pa naj dodam, da je Jože Gregorčič avtor Cankarjevega kipa v nadnaravni velikosti. Napravil ga je 1939 iz ilovice v francoskem taborišču, potem ko je prebežal čez Pireneje iz frankistične Španije, kjer je bil mitraljezec v mednarodni brigadi. V enem od filmov o Cankarju je bilo videti, da obstaja fotografija kipa in kiparja, vendar mi je umetna pamet še ne zna najti, najbrž je kje v sveže digitaliziranih revijah ''Borec'' ali ''TV-15''.

Stran zaključujejo trije letaki s pozivom k podpori volivca zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma proti politični policiji, ki jo po Trumpovem zgledu ustanavlja aktualni režim. Kakšne nezaslišane reči počne npr. ICE v ZDA, si preberi na [[:w:en:United States Immigration and Customs Enforcement#Protests and criticism|Wikipediji]]. Če nočeš živeti v avtoritarni policijski državi, izrazi podporo [https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=9205&amp;lang=si s certifikatom elektronsko] ali na hitrem okencu na upravni enoti.

==Stran '''568''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri568/index.html Kekec na Črni prsti,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. junija 2026&lt;/small&gt;==

Kekcev je bilo letos na njegovi poti 21, vzpeli smo se za 1100 m na [[:w:Črna prst|Črno prst]], počivali pri Orožnovi koči pod Liscem, piknik pa smo napravili po vrnitvi na ploščadi za opuščeno gostilno Janez na Ravnah. Lepo, kot vedno. Prvih sedem slik je s spominskega pohoda k obeležju [[:s:Franc Gortnar|Francu Gortnarju]] med sv. Tilnom nad Repnjami in smledniškim gradom. Gortnar je bil tudi nekaj pesnika, kakor njegova sestra [[:s:Francka Gortnar|Francka]], katere pesmi so vključene v Paternujevo ''Pesništvo upora''. O svojem padlem bratu nam je pripovedoval vitalni 89-letni Peter Gortnar, v kulturnem programu pa zrecitiral dolgo Ćopićevo [https://www.antifasisticki-vjesnik.org/hr/pjesme/8/Pjesma_mrtvih_proletera/406/ Pjesmu mrtvih proletera].

==Stran '''567''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri567/index.html Zdravo naši sokolovi,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. junija 2026&lt;/small&gt;==

Tokrat je bil na vrsti najvišji vrh v BiH, 2386 m visoki Maglić na meji s Črno Goro. Do sedla Prijevor nad Tjentištem je kakih 15 km precej grdega makadama, ki pa je prevozen tudi z navadnim avtom, od tod pa dobri dve uri strmega vzpona, mestoma zavarovanega z jeklenicami; sneg je s poti ravno izginil. Za Branka iz ravne Vojvodine (5) je bil vzpon kar hud. Navzdol sva šla naokoli čez Trnovačko jezero, ki je cilj večini planincev s Prijevora. Tam se šotori, plava in roštilja, potem ko čuvar Ilija Ćalasan od obiskovalcev pobere pristojbino. Pri spomeniku 3301 v [[:w:bitka na Sutjeski|bitki na Sutjeski]] padlemu partizanu je bila ravno na dan najinega prihoda slovesnost; sicer je bilo v ofenzivi 6391 žrtev. Spomenik vzdržujejo, reprezentativni memorialni in športni objekti v okolici pa razpadajo. Sutjeska in predeli ob cesti proti Dubrovniku pripadajo Republiki Srbski; zastave, grbi, spomeniki, grafiti ... ne kažejo, da se uradno nahajajo v BiH. 

Druga polovica posnetkov je s Hvara, kjer sva se nastanila v plezališčnem zalivu Velika Stiniva pri prijaznem gostitelju in od tod obiskovala okoliške zalive in Sv. Nikola, najvišji vrh na otoku. V primerjavi s poceni Bosno in Hercegovino je Hrvaška draga. Po novem je karto za trajekt treba kupiti vsaj dan prej prek spleta, sicer se zna zgoditi, da ostaneš na otoku. Mesto Imotski ob poti domov s hrvaško nacionalno simboliko vzpostavlja ravnotežje srbski v BiH (&quot;Zdravo naši sokolovi ... od Lovčena do Karpata&quot;, 22). Kje so časi, ko je bilo v Jugoslaviji vseeno, kateri etniji ali religiji je kdo pripadal ...

==Stran '''566''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri566/index.html Paternu 100 let,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. junija 2026&lt;/small&gt;==

Samo nekaj nastopajočih na simpoziju ob 100. obletnici rojstva Borisa Paternuja, ki ga je 3. junija 2026 pripravil Marko Juvan na SAZU in na slovenistiki FF. Prispevki bodo objavljeni v ''Slavistični reviji'', [[Najina razpotja|moj pa je že tule]].

==Stran '''565''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri565/index.html Kam pa skrili ste grobove,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. junija 2026&lt;/small&gt;==

Naslov strani je iz verzov Rudolfa Maistra na spominski plošči padlim v prvi svetovni vojni na Skalnici oz. Sveti gori nad Solkanom (2), izbran je bil pa zato, ker ustreza obisku več pokopališč (v Radovljici, Vipavi, Grgarju, Gornjem in Dolnjem Cerovem, Kozani, Vedrijanu) s partizanskimi nagrobniki. Preseneča, da opaznega števila mladih mrtvih, tj. rojenih po 1920 in umrlih med 1941 in 1945, ni najti v [https://www.sistory.si/ww2 registru žrtev druge svetovne vojne.] So njihove smrti (npr. samomori) vendarle kako povezane z vojno? (Ko se že vse vrti okrog smrti, sem spada tudi moj nekrolog za lokalnim zgodovinarjem [[Goran Lavrenčak|Goranom Lavrenčakom]] v ''Gorenjskem glasu'' 2. junija 2026.) Za narečjeslovce bi bili lahko zanimivi domači zapisi hišnih imen v Kozani (16) in Vedrijanu (22). Sicer pa obisk pokopališč potrjuje vtis, da bi bil brez Primorcev slovenski NOB občutno manjši. Seveda, izkusili so fašizem že pred vojno (glej Bevkov napis na grobu 14-letnega Mirka Brezavščka, slika 8) in vedeli so, da je rešitev pred njim samo v radikalnem odporu. Posnetki od 30 do 36 so s piknika popisovalcev partizanskih spomenikov na zemljevid, od 37 do konca pa s proslave v Titovi vasi v Završnici, kjer je neznani okupatorjev sodelavec demoliral dvoje partizanskih obeležij. Župan Leopold Pogačar je zagotovil, da bo občina obnovila oba. Koncept mojega predavanja o oddaljenem branju na novogoriški humanistiki (prva slika) &amp;ndash; predavanje je bilo povod za kolesarjenje po Brdih &amp;ndash; si je [[Oddaljeno branje|mogoče prebrati na Wikiverzi]].

==Stran '''564''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri564/index.html Ljudje z rano, drugič,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. maja 2026&lt;/small&gt;==

Ob stoletnici Kosovelove smrti ponavljam naslov [https://slov.si/mh/galerije/galeri279/index.html 279. strani v tem albumu] izpred desetih let, Ljudje z rano. Tam je [https://slov.si/mh/galerije/galeri279/target24.html fotografija spomenika na zasebnem vrtu v Žireh,] z verzi iz Kosovelove pesmi [[:s:Ljudje z rano|Ljudje z rano]]. Te dni sem spomenik [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/10817/ uvrstil v zbirko partizanskih spomenikov na zemljevidu,] potem ko so mi domači pomagali odkriti, kje sem fotografijo posnel, in sem se srečal s postaviteljem (slika 6). 

V [[Spominska soba na Vodiški planini|Spominski sobi na Vodiški planini]] spet visijo štirje lesorezi [[:w:Ive Šubic|Iveta Šubica]] (prvi trije posnetki), vabljeni k obisku [[:w:Vodiška planina nad Kropo|Vodiške planine]] in Partizanskega doma na njej. Drugi posnetki na tej strani so z izletov (s kolesom, z avtom in peš) po [[:w:Jelovica#Jelovica med drugo svetovno vojno|jeloviških planinah in njenih spomenikih]]: Danejeve, Oblakove, Povšinove (Tamare), Selške, Mošenjske, Lipniške, Radovljiške, Poženkove, Stara hleva.    

Slika 34 je iz dokumentacije [[:w:koncentracijsko taborišče Dachau|koncentracijskega taborišča Dachau]], na sveže dane na ogled (Dušanu Škodiču hvala za pošiljko). Josef Hladnik je bil moj stari oče, več o njem na albumski strani [https://slov.si/mh/galerije/galeri248/index.html Draga ženka in otroci: Der Führer kennt nur Kampf, Arbeit und Sorge.]

==Stran '''563''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri563/index.html Čakra prednji solarni pleksus,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. maja 2026&lt;/small&gt;==

Prvo sliko dodajam v album z zamudo, posnel sem jo na ZB v Škofji Loki že aprila. Naslednja je z wikidelavnice za ZB na ZRC SAZU, o njej [[Na prvega maja 2026|sem poročal v majski spomeniški okrožnici]]. Tudi druga in tretja sta partizanski, s proslave OF na Kokrici pri Kranju; posnetke mladih govornic (slika 2) sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko.

Za sredico strani in za ravnotežje družbenim temam so fotke s smuških izletov: na Krvavec in Zvoh pa na Prevalo in Sedlo pod Prestreljenikom s parkirišča Na žlebeh, potem ko so ustavili žičnice, ter peš na Tošc v Julijcih. Mimogrede, slovenski turni smučarji vztrajno uporabljajo poitalijančeno ime sedla Pod Vršiči (Kaninski Vršič, Hudi Vršič, Grdi Vršič) nad kočo Gilberti, to je sedlo Ursic ali napol nazaj poslovenjeno sedlo Uršič. Domoljubi pa taki. 

Zadnji vrsti slik sta spet borčevski in dokumentirata prenovo [[Spominska soba na Vodiški planini|spominske sobe v Partizanskem domu na Vodiški planini]], ki je bila zadnja leta rumpelkamra, in proslavo ob obletnici osvoboditve begunjskih zaporov, na kateri je govorila [[:w:Urška Klakočar Zupančič|Urška Klakočar Zupančič]]. Na njen govor pokažem tule takoj, ko ga dobim.

Naslov strani sem si sposodil s tablice v &quot;Energetskem parku&quot; na Zvohu (1961 m) &amp;ndash; slika 8. Kako se je moral zabavati pisec navodil za tepce (&quot;čas postanka 2 do 15 minut&quot;, na naslednji postaji 4 do 13 minut ipd., da točka prime)! Táko poneumljanje ljudi  financirata EU in R Slovenija.

==Stran '''562''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri562/index.html Vorždhavz,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 27. aprila 2026&lt;/small&gt;==

27. april je na koledarju, včeraj sva kolesarila po Jelovici, kjer je bilo treba vpisati še natančno lokacijo [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/ostalaobelezja/672/ spomenika trem delavcem,] ki so umrli v nesreči pri gradnji ceste leta 1947 (slika 25). Danes greva na proslavo OF na Kokrico pri Kranju. Sicer pa se slike začnejo z vzponom na Hochalmspitze. Prespali smo v Beljaški koči, kakor [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Stanko_Klinar_34.jpg leta 1997 s Stankom Klinarjem leta 1997,] (gl. tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:SStanko_Klinar_z_oskrbnikoma_Siegfriedom_in_Rose_Fellner_na_Villacher_H%C3%BCtte_pod_Hochalmspitze,_april_1997.jpg tale posnetek]). Z Miro sva prilezla tja do 3000 m, potem pa sva odsmučala nazaj, ker matranje ni več v prvem planu. Mladca Jure in Janez sta šla seveda na vrh in naju dohitela pri koči. Sledijo slike z domačih izletov, nad Uskovnico in z Mojstrovke, obisk novopostavljene [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/ostalaobelezja/673/ plošče pesnici Vidi Jeraj v Zasipu] pri Bledu (19, 20). Da, na zemljevid Partizanstvo.si vpisujemo tudi nepartizanske spomenike, osamosvojitvene, literarne ipd., zaenkrat v ločeno zbirko pod naslov Ostalo. Glej še [[Ti nageljni, ta rožmarin …, pesnica Vida Jeraj|moj spis o njej]] za Gorjansko kroniko. Pogreb najstarejšega vaščana [[:b:Dobravski kdojekdo#Alojz Vidic|Alojza Vidica]], ki je bil dolga leta predsednik društva izgnancev. Stran se zaključi z včerajšnjimi posnetki na Jelovici. Ah, pozabil sem semle postaviti še [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Wikidelavnica_za_ZB_na_ZRC_SAZU_22._aprila_2026.jpg posnetek z wikipedijske delavnice za ZB na ZRC,] ki smo jo imeli 22. aprila.

Danes je ob 17.15 na sporedu TV SLO oddaja [https://www.rtvslo.si/tv/spored/tvs1/2026-04-27 Ah, ta leta,] v kateri je nekaj minut posvečeno tudi našemu popisovanju partizanskih spomenikov: &quot;Ob dnevu upora proti okupatorju se na terenu pridružimo dr. Miranu Hladniku, ki popisuje partizanske spomenike.&quot;

==Stran '''561''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri561/index.html Učitelj z veliko,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 31. marca 2026&lt;/small&gt;==

Naslov tele strani sem si sposodil iz pesmi Milana Mandeljca, učitelja leta 2025. Pesem je prebral 27. 3. 2026 na koncu [https://slov.si/doc/mandeljc_podnart.docx svojega govora na proslavi] 130-letnice osnovne šole na Ovsišah, podružnične šole Staneta Žagarja v Lipnici. Nanašala se je na osebnost narodnega heroja in zglednega učitelja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] (posnetki 12&amp;ndash;26). Portret igralke Tine Resman Lasan, ki je prireditev vodila (13), in zmagovalnega harmonikarja Filipa Pintarja (20) &amp;ndash; oba sta domačina &amp;ndash; sem seveda postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. V programu so odlično nastopali otroci. 

Otroci so lepo peli, muzicirali in recitirali tudi na slovesnosti ob obletnici smrti Staneta Žagarja [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.214073784&amp;lng=14.282101527&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=7933 pri spomeniku na Planici] pod Lavtarskim vrhom (27&amp;ndash;38), kjer je Žagar padel 27. 3. 1942 skupaj s 14 soborci. Kranjski župan Matjaž Rakovec je v govoru na proslavi zelo ostro obsodil razdiralno in izdajalsko politiko Janeza Janše. Postrežba na turistični kmetiji pr Brčnk po proslavi na Planici je bila kot vedno izborna. 

Začetni posnetki so s smuke nad Soriško planino (Lajnar, Slatnik, Možic), z vetrovne Rodice (6&amp;ndash;9) in s Studorskega prevala nad Konjščico (39&amp;ndash;43). Posnetek v cunjo ovitega partizanskega spomenika na Nomenju (10) skupaj z razpelom na nasprotni strani ceste (11) sem postavil kot kritiko &quot;strokovnega&quot; ravnanja Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Oba objekta sta vpisana v Register kulturne dediščine, ki pa ima do partizanske spominske dediščine mačehovski odnos. O tem pišem v [[Marca 2026|marčevski spomeničarski okrožnici]], ki je sicer posvečena ženskim praznikom. Zadnji posnetek je z grobišča talcev v Dragi. Zanj sva z Vlasto Felc po naročilu Ministrstva za obrambo pripravila informacijsko tablo. Ob tem sem na osnovi Vlastinega besedila razširil [[:w:Draga, Begunje na Gorenjskem|wikipedijsko geslo o Dragi]]. Zdaj vemo, [[Pokopani na grobišču talcev v Dragi|da je v Dragi pokopanih 194 ljudi]], večinoma talcev, ki so jih Nemci postrelili do maja 1942; naprej so jih streljali, obešali in pokopavali v Begunjah. Manj je poznano, da se je v Dragi dogajal eksekucijski turizem: zlasti iz Beljaka so na ogled streljanja vozili avtobusi radovednih koroških domoljubov, tudi otrok. Žalostno.

==Stran '''560''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri560/index.html Tito, ohrani vse Slovene pod streho hiše ene,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. marca 2026&lt;/small&gt;==

Začne se s turno smučarijo, kot da ne bi bilo nič narobe med Slovenci (Mrežce na Pokljuki, Ljubeljščica). Naprej gre pa takole. Marca so po obnovi odprli grobnico borcev NOB v Radovljici (7), če bi bila potrebna restavriranja; posnetkov petih velikih krst, v katerih se nahaja [[Padli na Jelovici|72 okostij partizanov, padlih na Jelovici]], nisem izbral za album. Zgovorna Lenka Puh (8), ki je na Rudniku v Ljubljani gostila predstavitev knjige Svetlane Slapšak ''Zoper desnico'', ima znamenit pedigre s priimkom Avšič. Od 11 do 20 so posnetki s predvolilnega shoda Glasu ljudstva v Kranju. Petra Puhar je brala Kosovelove in svoje verze, poslušala jo je s plakata Zofka Kveder. Slika 21 kaže enega od zadnje čase vandaliziranih partizanskih spomenikov &amp;ndash; v Ribčevem Lazu v Bohinju; uničevalcem partizanske slovenske kulturne dediščine daje potuho in spodbudo Janez Janša. [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.278957824&amp;lng=13.886451362&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=1916 Bil je  lep spomenik.] [[:w:Jože Peternelj Mausar|Jože Peternelj Mausar]] iz Žirov (24) je bil pisatelj in slikar. Posnetka 25 in 26 sta s snemanja za oddajo Oh, ta leta, ki si je za temo izbrala zbirko partizanskih spomenikov na zemljevidu [https://partizanstvo.si Partizanstvo.si;] držimo pesti, da pride na spored TV SLO. V načrtu sem imel povedati [[O partizanski spomenikih za novinarko Nino Cijan|tole]].

Sledila sta dva dogodka, ki ju je bilo treba izčrpneje dokumentirati: predvolilni shod Glasu ljudstva na  Trgu republike v Ljubljani na predvečer volilnega molka (27&amp;ndash;64) in slovesnost v Temnici na Krasu ob 82. obletnici poboja 19 partizanov tržaškega bataljona, večinoma italijanskih antifašistov pod poveljstvom Stelia Fontanota. Proslavo je organiziral Oto Luthar (posnetki 65&amp;ndash;73). Tule sta [https://slov.si/doc/gianantonio_temnica_it.docx govor Anne Di Gianantonio v italijanščini] in [https://slov.si/doc/gianantonio_temnica_sl.docx v slovenščini] ter [[Spomenik 19 padlim v Temnici|moj govor]]. Primorcem smo v veliki meri dolžni za pregon fašizma. Kras je tudi v tem času lep (posnetki od 74 do konca). S posnetka zbledelega napisa na sliki 78 sem si sposodil naslov tele strani. Druge zadnji čas pridobljene govore sem postavil na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Govori|Wikiverzo,]] tudi tistega, ki ga  je imel Dragan Petrovec na predvolilnem shodu, in se konča s stavkom: &quot;A kdor [...] živi po Kristusovem nauku, ta slovenske desnice ne more podpirati.&quot; Zadnji posnetek kaže, kakšna &quot;alternativa&quot; so bili tigrovci partizanom; z izjemo posameznikov so šli predvojni tigrovci v partizane.

Srečno, miran

==Stran '''559''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri559/index.html Ne volim ljudi, ki podpirajo genocid v Palestini,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 6. marca 2026&lt;/small&gt;==

Konec januarja je na sestanku na radovljiški občini MORS presekal vozel, ki ga je zategnil ZVKD ob snovanju informacijske table na grobišču borcev NOB v Radovljici. Besedilo bo táko, kot sva ga dognala z Vlasto Felc, na nagrobne kamne pa bodo 66 let po postavitvi končno vklesana imena 29 poznanih žrtev od skupaj 72 pokopanih. Na [https://www.openstreetmap.org/node/5276887716 OpenStreetMap je tabla že vrisana,] na klik je tam tudi [https://slov.si/mh/grobisce_borcev_nob_v_radovljici_infotabla.pdf njena vsebina] (prva slika). Naslov strani je z napisa na majici Inštituta 8. marec (slika 3). Bernard Tonejc (slika 5), nekoč radovljiški župan, se je v Domu Janka Benedika v Radovljici spominjal [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.35744961025606&amp;lng=14.163034558296204&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=80 streljanja 29 talcev v Lescah januarja 1944.] 12. februarja sva z Danielom Divjakom obiskala urednico in direktorico založbe Sofija Tanjo Velagić, ki je naslednica založbe Borec, seveda zaradi [[Partizanska literatura#Borec|digitalizacije starih letnikov revije ''Borec'']] (slika 6). Istega dne je bila v Cankarjevem domu premiera filma ZaPisane gore, ki ga je napravila kolegica slavistka Mojca Volkar Trobevšek, [https://slov.si/mh/galerije/galeri542/target0.html snemali pa smo ga lani junija,] v preddverju sem za Wikimedijino Zbirko fotografiral še avtorja konkurenčnega filma o drežniških kozah (8). 

MORS je naročil tudi besedilo za informacijsko tablo na grobišču talcev v Begunjah. V ta namen je treba preveriti imena vseh 469 ali 475 ustreljenih in obešenih, ki so tu pokopani (9&amp;ndash;11). Druga svetovna vojna je tema razstave Blaža Vurnika [https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/700/1495-dni/ ''1495 dni''] v Mestnem muzeju v Ljubljani (slike 12&amp;ndash;18). Po njej so potaknjeni citati Edvarda Kocbeka, ki je NOB razumel kot odpoved hlapčevstvu in rojstvo Slovencev kot zgodovinskega subjekta:

&lt;blockquote&gt;
Srce se mi je nežno razburilo ob prvem pogledu na stotine oboroženih Slovencev, ki so se proti vsem navadam našega mišljenja in čustvovanja in modernemu nasilju navkljub zbrali v slovensko uporniško tovarišijo. Zdaj šele sem občutil, da je v naši zgodovini nastal definitiven prelom. Puška v njihovih rokah ni le obrambno sredstvo proti okupatorju, temveč tudi simbol nove sile v Slovencih. Srce mi je vriskalo: konec je slovenskega pesimizma, konec drobnjakarstva, konec solzavosti, konec moralne nesvobode. (Kocbek 1949)
&lt;/blockquote&gt;

Po 80 letih se zdi, da je Slovencem svoboda, ki zahteva odgovorno obnašanje, postala nadležna. Na razstavi je izpostavljena vloga samozavestnih upornic ([[:w:Vida Pregarc|Vida Pregarc]], [[:w:Zima Vrščaj Holy|Zima Vrščaj]]), ki so nekakšna protiutež mladim fantom v službi enih ali drugih vojaških formacij.   

Z Alešem sva bila povabljena v Društvo Medkulturni dialog na ramazansko večerjo. Prijazno in okusno. Lepo je v družbi ljudi, ki vedro in zaupljivo stavijo na dobro v človeku navzlic turobnim globalnim razmeram in izgledom in tako prispevajo k normalnosti sveta (19&amp;ndash;23). Publicist Carlos ter botanika Blanka in Jože so zdaj tudi v Wikimedijini Zbirki.

Lepo vreme je bilo na smuških vzponih na Mesnovo glavo, Dovško Babo, Struško, Srenjski preval, Plešivec in na spustih z njih.

==Stran '''558''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri558/index.html Zgodi se včasih, da mohamedani,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. februarja 2026&lt;/small&gt;==

Prešeren je zapisal: &quot;[[:s:Zgodi se včasih, de mohamedani|Zgodi se včasih, de mohamedani / praznujejo [...] en dan z med njimi ujetimi kristjani.]]&quot; Tokrat smo praznovali Slovenci s Turki, Egipčani, Rusi, Ukrajinci iz [https://www.mkdia.org/sl/ društva Medkulturni dialog,] ki so se pustili ujeti Ljubljani. Po izobrazbi so računalničarji, arhitekti, geografi, učitelji ... in se vsako leto za osmega februarja odpravijo na slovensko kulturno romanje od Žirovnice do Vrbe, od Čopa do Prešerna, tokrat s postajo v Finžgarjevih Doslovčah. Fotografije od 12 do konca so s tega romanja, ki sva ga z [[:w:Aleksander Bjelčevič|Alešem]] spremljala kot razlagalca slovenske književnosti; svoj prispevek sem zasnoval pod naslovom [[V Žirovnici o Prešernu in Finžgarju]], govori pa o &quot;turško-slovenskih razmerjih&quot; v Turjaški Rozamundi in Pod svobodnim soncem. Muslimanskih Turkov, ki so že 1987 zaprosili za vstop, krščanska EU noče, čeprav se baha s svojo multikulturnostjo, zato so po dolgih letih evropskega sprenevedanja zamrznili svojo prošnjo za vstop.&lt;ref&gt;[[:w:Potencialna širitev Evropske unije|Potencialna širitev Evropske unije]]. Wikipedija.&lt;/ref&gt; V Vrbi smo naleteli na zbiratelja prešerniane Marcela Vogelnika iz Smokuča (predzadnja slika).&lt;ref&gt;[https://www.gorenjskiglas.si/aktualno/preseren-na-sto-in-en-nacin-242680/ Prešeren na sto in en način. ''Gorenjski glas'' 7. 2. 2025.]&lt;/ref&gt; Aleš je šolo zaključil z interpretacijo verzov &quot;Da b’ uka žeja me iz tvoj’ga svéta / speljala ne bilà, golj’fiva kača!&quot; iz soneta [[:s:O Vrba, srečna draga vas domača|O Vrba, srečna draga vas domača]]. Kača je zavedla prva človeka, da sta jedla prepovedani sadež (pri nas ga slikajo kot jabolko) z drevesa spoznanja in življenja. Gol slučaj je, da smo razlago o nevarni jablani poslušali pod nedolžnim drevesom lipo sredi nedolžne vasi Vrbe.  

Na začetku te strani so štiri fotografije s srečanja slovenskih wikipedistov ob 25. obletnici Wikipedije, na njih pa slovenski wikiprotagonisti. Naslovnica Kajuhovih ''Pesmi'' iz leta 1944 (4) je tu iz pozabljivosti, glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2026/008784.html prejšnjo pošto.] Posnetki od 5 do 11 so pa s predstavitve [https://slov.si/doc/bohinj_spomeniki.pdf zbornika bohinjskih partizanskih spomenikov] v Bohinjski Bistrici, kjer [[Ob izidu zbornika bohinjskih partizanskih spomenikov|sem nastopil med gratulanti]]; zbornik je namreč nastal ob pomoči zbirke spomenikov na zemljevidu [https://partizanstvo.si Partizanstvo.si.]

==Stran '''557''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri557/index.html Vsega hudega me brani,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 28. januarja 2026&lt;/small&gt;==

December in januar sta bila meseca kašljanja, kašelj pa ni ravno fotogeničen predmet. Naslov strani je spet (že tretjič zapored &amp;ndash; naključje?) v velelniku. Javna dogodka sta fotografsko zabeležena dva, proslava v Dražgošah, kjer je bil zbran državni vrh, in predstavitev knjige Mateja Šurca ''Vsega hudega me brani''. Portrete javnih osebnosti, ki so bile na dogodkih, sem dodatno postavil v [[:c:Glavna stran|Wikimedijino Zbirko]]. Tam bodo ostale tudi potem, ko ne bo več nikogar, ki bi poravnal letno naročnino na domeno slov.si, kamor sicer postavljam slike. 

Dražgoški govornik Robert Golob je izrekel tudi moje vprašanje: zakaj tisti, ki Dražgoše prekrščujejo v Lažgoše in stresajo srd nad neodgovornimi partizani, nimajo nobene žal besede za &quot;civiliziranega&quot; okupatorja, ki je nameraval napraviti to deželo nemško in se je za svojih 28 padlih maščeval s pobojem 41 vaščanov? Obstajajo tudi taki, ki govorijo o partizanskem porazu v [[:w:dražgoška bitka|Dražgoški bitki]], češ da je bilo skupaj s po bitki postreljenimi in zažganimi civilisti na slovenski strani več žrtev kot na nemški. Po možnosti dodajo temu številu še 12 padlih partizanov tri dni pozneje na Mošenjski planini na Jelovici, kamor so se partizani umaknili (tako je pred leti vagal zmagovalce nekdo na Wikipediji), samo da bi izničili pomen dogodka, ki je Slovence vzpostavil kot zgodovinski subjekt. Kako iztirjena, kako perverzna aritmetika! Ti računarji bodo okupatorjevi kolaboranti in izdajalci v naslednji vojni. Za potrebe [[Spominska soba na Vodiški planini|spominske sobe na Vodiški planini]] sem napravil [[Padli na Jelovici|seznam vseh padlih na Jelovici]], tule pa so še [[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|spomini moje tašče Tončke Krek, poročene Šolar]], katere družina si je življenje rešila z begom iz Dražgoš čez Jelovico. 

Milan Rejc (27) je na Bledu pripravil predstavitev nove knjige Mateja Šurca [https://www.bukla.si/knjigarna/religija/vsega-hudega-me-brani.html ''Vsega hudega me brani''] o spolnih zlorabah in njihovem prikrivanju v slovenski katoliški cerkvi. Poleg avtorja sta spregovorili tudi dve žrtvi in hkrati pričevalca v knjigi, lazarist Janez Cerar, ki je proti pedofilom v črnih kiklah zasnoval pobudo [https://dovolj-je.si/ Dovolj je,] in Ksenija iz Bohinja. Pretresljive izpovedi. Bolj kot bolijo zlorabe, jezi njihovo vztrajno prikrivanje; papež Frančišek je bil eden redkih, ki se je zavzel za žrtve in bil zato deležen strupenega odziva slovenskega klera, s kardinalom Rodetom na čelu. Ves čas predstavitve mi je hodil v misel izraz [[:w:Dragotin Dežman|Dragotina Dežmana]] &quot;[[farška potuhnjenost]]&quot;; iz odpora do te slovenske lastnosti je pesnik Dežman, kandidat za naslednika Frana Levstika, v drugi polovici 19. stoletja prestopil k Nemcem in postal Karl Deschmann. Druga je bila asociacija na sprenevedavost, ki je prepoznavna lastnost Slovencev in njihova najpogostejša preživitvena strategija: za narod hlapcev je pač najbolje, da se pretvarja, kot da problema ni ([https://slov.si/mh/szr.pdf ''Slovenski zgodovinski roman'',] 262). Naključje je naneslo, da je pred desetletji Ksenijo (slika 26) na Uskovnici srečal Franc Zadravec. Fasciniranost z njeno pojavo je izrazil z eno besedo: Radmanca.   

Pri sliki Sotočja Save Dolinke in Save Bohinjke (7), kjer podjetni zasebnik načrtuje razvoj turističnih objektov, naj pripomnim, da sta gimnazijska sošolca [https://slov.si/mh/galerije/galeri463/target58.html Jana Kolman] in [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mihael-jozef-toman/ Miha Toman] iz pobude Sotočja ne damo nedavno dosegla, da je v spor poseglo ministrstvo, kar vzbuja upe, da ta kos varovane naravne dediščine ostane nepozidan. &amp;mdash; Nemški napisi na slovenskem avtobusu (21) Slovencev očitno ne motijo.

Še komentar slike uredništva ''Slavistične revije'' na kosilu pri Starem Tišlerju (22): z zadnjo številko letnika 2025 se moje urednikovanje SR zaključuje. Pri reviji sem začel leta 1980 kot tehnični urednik (skupaj z Velemirjem Gjurinom), leta 1991 sem avanziral v urednika, 2011 pa v odgovornega urednika, skupaj 45 let urednikovanja. Med [[:w:Slavistična revija#Odgovorni uredniki|šestimi odgovornimi uredniki doslej]] je imel daljši staž (dve leti daljši) le Franc Zadravec.

==Stran '''556''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri556/index.html Uči se potrpeti,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. decembra 2025&lt;/small&gt;==

Naslov strani je s štikanega prta v gostilni pri Jarmu v Kropi (4) in se v celoti glasi ''Hočeš veselo in srečno živeti, uči se potrpeti''. Ne vem, kateremu spolu je bil nauk namenjen, vem pa, da potrpljenje ni več družbeni ideal, čeprav bi, mimo vseh emancipatoričnih principov, znal rešiti marsikatero napetost med ljudmi. Sam sem preveč nepotrpežljive sorte, da bi smel delati reklamo zanj. Od javnih dogodkov so tu predstavljeni podelitev zaslužnih profesur na univerzi (6&amp;ndash;9; portrete kolegov sem dodal v njihove Wikipodatke), novoletna zabava na Inštitutu za novejšo zgodovino (10&amp;ndash;12), proslava poljanske vstaje v Vinharjah, na kateri je govoril zgodovinar [[:w:Tone Kregar|Tone Kregar]] od Mi2 (13&amp;ndash;18) &amp;ndash; ob tej priložnosti je njegovo geslo na Wikipediji dobilo sliko &amp;ndash;, podelitev nagrad horus in adrastos, kamor sem šel ploskat Urošu Lipuščku (23&amp;ndash;28). Od izletov so tu Ratitovec, Viševnik in Ivanščica (Ivančica ali Ivonjčica) v Hrvaškem Zagorju. Na poti domov sva se ustavila v [[:w:Antun Augustinčić|Augustinčićevem]] muzeju v Klanjcu, kjer Tita za razliko od Velenja še niso poskusili dati ob glavo. Ker še ni minilo 70 let od smrti kiparja, posnetki njegovih kipov niso prosti. Več o partizanskih spomeniških rečeh lahko prebereš v moji [[Decembra|decembrski spomeniški okrožnici]], kako uspešno je reševanje sveta vobče, pa pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]]. Postanek je zahteval tudi Aškerčev kip v Podsredi; Aškerc je tam služboval dve leti; v Laškem bo 2026 Aškerčevo leto. Matej Burgar (5) je avtor zelo stremljive monografije o vasi [[:w:Hlebce|Hlebce]]. Kjer je danes raztrgan asfalt (26), je bila prej [https://slov.si/mh/galerije/galeri182/index.html skulptura, posvečena obisku Jamesa Joycea v Ljubljani leta 1904;] po prenovi železniške postaje bo, upam, montirana na novo.

==Stran '''555''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri555/index.html Spesni mi en marš,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. novembra 2025&lt;/small&gt;==

Na začetku in na koncu je fotogenični Jamnik, vmes pa se je zgodilo naslednje: otvoritev zbirke kovanih žebljev v prenovljenem Kovaškem muzeju v Kropi, spomeniška  delavnica v CTK, otvoritev razstave o Simonu Jenku v Prešernovi hiši v Kranju, protest proti bednemu sklepu Varnostnega sveta, da bo Gazo upravljal tisti, ki jo je pomagal porušiti, sprehod po konglomeratnih galerijah pri Pustem gradu pri Radovljici, smuka na Soriški planini in na Dovški Babi. Od posnetih govornikov: Alessandro Capuzzo organizira [https://peacewalk.info/ pohod miru v Jeruzalem,] druge sem menda že predstavil kdaj prej. Danes, [https://www.mladina.si/245088/v-ljubljani-v-petek-in-soboto-protest-proti-genocidu-v-gazi/ v soboto 29. novembra, bo na Prešernovem trgu v Ljubljani še en shod proti genocidu v Gazi in izraelski okupaciji Palestine.] Pridruži se, novoletne lučke so manj pomembne.

==Stran '''554''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri554/index.html Varnost in svoboda,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. novembra 2025&lt;/small&gt;==

V velenjski knjižnici smo spomeničarji (Stane Gradišnik, Tone Gržina in jaz) predstavili svoje delo (fotografiji 11 in 12). V Preski pri Medvodah smo praznovali 70 let Matjaža Rebolja in si ogledali novi ščetkarski muzej v njegovi hiši (13&amp;ndash;21). Na žalni seji na FF smo se spominjali [[:w:Vladimir Osolnik|Mirka Osolnika]] (22&amp;ndash;24). Na Trgu republike v Ljubljani smo rotili politiko, naj ne zavrže svobode za lažni občutek varnosti (25&amp;ndash;35); o spreminjavem razmerju med varnostjo in svobodo sem  [[Vse vojne prinašajo smrt|govoril 2023 v Žireh]]. [https://partizanstvo.si Partizanske spomenike na zemljevidu] (zbirka obsega že blizu 9300 obeležij) smo predstavljali tudi na dnevu občanske znanosti v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici. Partizanski štant je bil med štantom projekta Pru čmru, kjer je Mojca Pibernik razlagala o čebelah, in štantom projekta Ploskih črvov, ki je sameval. Posnetki narave so z Lipanskega vrha nad Pokljuko, slap Hudič babo pere je v Završnici, nekaj posnetkov je s poti na Valvasorjev dom tam blizu, posnetek Jamnika pa je s poti na Belo peč na Jelovici.

==Stran '''553''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri553/index.html Dragar, Jenko, Zadravec, Žagar,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. oktobra 2025&lt;/small&gt;==

Na Spodnjem Lancovem je bila komemoracija ob [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.34119135589969&amp;lng=14.15943503379822&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=23 spomeniku 17 talcem,] ki so jih 17. oktobra 1941 pobili Nemci v represalijah za požgano žago na tem mestu (prvi dve sliki). Med njimi je bila tudi narodna herojinja [[:w:Rezka Dragar|Rezka Dragar]]. Govornik je bil [[:w:Miroslav Gregorič|Miroslav Gregorič]], moderator pa Andrej Kokot. Naslednjega dne, 18. oktobra, so v kranjski knjižnici odkrili portret [[:w:Simon Jenko|Simona Jenka]] in organizirali okroglo mizo z naslovom Trije Jenki (2&amp;ndash;11). [[Trije Jenki|Moj prispevek]] za to priložnost je seveda na Wikiverzi, portreti udeležencev pa med Wikipodatki ali na Wikipediji. K prisluhu sem vabil z izjavo, da bi se slovanofil Jenko obračal v grobu, če bi vedel, da se z njegovo pesmijo Naprej, ki je himna slovenske vojske, domači vojaki na ukaz EU opogumljajo za spopad z drugimi Slovani. Posnetek 12 je z obiska [[:w:Janko Veber|Janka Vebra]] na radovljiški Zvezi borcev v zvezi z identifikacijo neznanih padlih partizanov. 23. oktobra sta bila drug za drugim dva dogodka: najprej konferenca ob stoti obletnici rojstva [[:w:Franc Zadravec|Franca Zadravca]] na SAZU (slike 13&amp;ndash;21), potem pa komemoracija za [[:w:Stane Žagar|Stanetom Žagarjem]] in padlimi soborci ter drugimi žrtvami fašizma iz vasi pri [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.30766074520832&amp;lng=14.218355119228365&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=6 grobnici in spomeniku na Srednji Dobravi,] za katerega je verze napisal [[:w:Matej Bor|Matej Bor]]. Govornik je bil letos [[:w:Milan Kučan|Milan Kučan]]. Njegov [https://sl.wikiversity.org/wiki/Objave_ob_projektu_Partizanskih_spomenikov_na_zemljevidu#Govori poziv k volitvam za mir] objavim tule takoj, ko ga dobim. 

Še k miru: v skladu s pozabo, da so demokratične države in t. i. prosvetljena zahodna civilizacija utemeljene na antifašizmu in protirasizmu, nista samo nekaznovana policijska racija v Peršmanovem muzeju pri Železni Kapli in nedavni nemotivirani [https://www.delo.si/novice/slovenija/protest-v-ljubljani-proti-domnevnemu-rasno-motiviranemu-policijskemu-nasilju policijski pretep Indijca v Ljubljani,] ampak tudi [https://www.berliner-zeitung.de/politik-gesellschaft/strafverfahren-gegen-juergen-todenhoefer-nach-israel-kritik-li.10001609 neargumentiran policijski pregon nemškega publicista in politika] [[:w:de:Jürgen Todenhöfer|Jürgena Todenhöferja]], ki je Netanjahuja vprašal: &quot;Gospod Netanjahu, ali vaša vest nikoli ne protestira, ko Palestincem počnete to, kar so prekleti nacisti počeli Judom?&quot; Lakajski mediji so se navadili vse, ki se upirajo oblastnemu diktatu, označevati za &quot;kontroverzne&quot; ali kot pripadnike &quot;teorije zarote&quot;. O, da bi res sprožili svetovno zaroto proti vojnim hujskačem in hazarderjem s prihodnostjo sveta!

==Stran '''552''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri552/index.html O, domovina,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. oktobra 2025&lt;/small&gt;==

Oddelek je povabil svoje upokojence na ekskurzijo po Dolenjski. Obiskali smo Muzej [[:w:Tone Pavček|Toneta Pavčka]] v Mirni Peči in Dom Toneta Pavčka v bližnjem Šentjuriju na Dolenjskem. Mirna Peč je rojstni kraj [[:w:Mara Rupena|Mare Rupene]], mame nedavno umrlega kolega [[:w:Vladimir Osolnik|Mirka Osolnika]]; njena sestra, Mirkova teta [[:w:Zora Rupena|Zora Rupena - Katja]], tudi učiteljica in partizanka, žalostno preminula ob koncu vojne, je tu pokopana. Muzejska stavba je bila nekoč šola. Imenovala se je po narodnem heroju [[:w:Ivan Kovačič Efenka|Ivanu Kovačiču - Efenki]], v njej je na začetku svoje poklicne poti učil tudi [[:w:Janez Dular (slavist)|Janez Dular]]. Ker sem slabo poslušal predavanja na ekskurziji, ne vem, ali je bil v Šentrupertu poleg organizatorja partizanskih bolnic [[:w:Pavel Lunaček|Pavla Lunačka]] (po njem nosi ime osnovna šola) in pesnice partizanke [[:w:Vida Brest|Vide Brest]], omenjen tudi zgodovinar in slavist [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi608220/ Ivan Steklasa,] čigar nagrobnik sem mimogrede fotografiral na pokopališču (15).

Slike 18&amp;ndash;23 so s srečanja petih gimnazijskih sošolcev v Stržiščah nad Baško grapo, zadnjih 20 slik pa s kolesarjenja od spomenika do spomenika po Trnovskem gozdu od Solkana do Čepovana. Dodal bi še od gostilne do gostilne, pa so bile vse zaprte. Primorska je obe vojni doživela v najhujši obliki, vmes še fašizem, zato ni čudno, da so ljudje bolj zgodovinsko ozaveščeni kot kje drugje po naši &quot;o, domovini&quot; (Kravos, slika 30). Stojanu Hvali (41) hvala, ker nama je kazal pot do obeležja učitelju Milošu Gomiščku, skritemu v zaraščeni vrtači. Sorodnica, ki ga je obiskovala in oskrbovala do lani, je omagala, zdaj imamo vsaj njegove koordinate. Kogar zanimajo te spomeniške reči, naj skoči na mojo [[Krepko preko 9000|današnjo spomeničarsko okrožnico]] ali pa v petek o njih prebere v ''Mladini''.

==Stran '''551''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri551/index.html Zemlja pleše,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. septembra 2025&lt;/small&gt;==

[[:w:Zemlja pleše|Zemlja pleše]] (slika 29) je skladba iz leta 1962, z besedilom [[:w:Gregor Strniša|Gregorja Strniše]]. Na pohodu za mir veteranskih organizacij 21. septembra v Ljubljani (22&amp;ndash;31) jo je izvajal policijski pihalni orkester pod vodstvom [[:w:Bejc Bečan|Nejca Bečana]] (njegov portret na Wikipediji je s tega koncerta). Govornik pred ljubljanskim magistratom je bil Uroš Lipušček, [https://slov.si/doc/lipuscek_mir.docx Mir tule je njegovo malodane apokaliptično sporočilo]: &quot;Gre za vprašanje, ali bomo tudi glede na vse večjo podnebno krizo  kot človeštvo  preživeli ali ne. Doslej še nobena civilizacija ni prestala te preizkušnje. Bodimo prvi!&quot; Zavzemanje za mir je danes v zahodnem svetu kriminalizirano, morda je bil ljubljanski veteranski shod napoved političnega zasuka. Skrajni čas bi že bil!  Prve štiri fotografije so s premiere igranega dokumentarnega filma Alme Lapajne [https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/sem-mislila-da-bi-bil-moz-proc-juha-z-arzenikom-prisluhne-zgodbam-zensk-ki-so-morile/757983 Juha z arzenikom] na osnovi raziskav [[:w:Mateja Ratej|Mateje Ratej]]; portreti igralk za Wikipodatke mi v slabi svetlobi niso uspeli, za prvo silo pa bodo. Jedro tele strani (8&amp;ndash;21) je s poti na Veliki Draški vrh.

==Stran '''550''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri550/index.html We love genocide,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. septembra 2025&lt;/small&gt;==

Ironični naslov tele strani je izraz nemoči ob nehumani, skrajno nespodobni in kruti politiki, ki se jo gre EU. Na današnjem blejskem strateškem forumu, kjer je bila od glavnih vojnih jurišnikov prisotna samo rusofobna Kaja Kallas (protestni napis Kallas halas na sliki 21 bi se v slovenščini glasil Kalasova, žal), je eden od protestnikov povedal v mikrofon, da take EU nismo volili in da to ni več naša EU. Sicer se je zdelo, kot da smo bili protestniki, varno zaprti v policijskem oboru, del evropske politične koreografije, bili smo dokaz &quot;demokratičnosti&quot; aktualne oblasti. Seveda, boljše je že, kot če bi forum vodil JJ, ta bi nas obdal z robokopi in dal popisati; od njegovih adjutantov je bil tam le borut pahor. Ah, ta mučni državljanski aktivizem, prav nobenega naklonjenega odziva ne more požeti, celo moti nas v upravičenem in pravičnem prizadevanju po udobnem in radostnem bivanju. Žal pa je družbena apatičnost in usmerjenost &quot;amorfne gmote&quot; v hedonizem najboljše gojišče psihopatskih posameznikov, hlepečih po oblastnem obvladovanju skupnosti. Ko taki pridejo na vrh, skupnosti zagrenijo veselo bivanje in navaditi se moramo pogledati stran, kadar mučijo in pobijajo naše bližnje, sicer pridemo sami na njihov seznam. Blejske protestne slike si je mogoče ogledati tudi v [[:c:Category:Protest against Israel on the Bled strategic forum, 1 Sept. 2025|Wikimedijini Zbirki]].

Veselejše postaje na tejle albumski strani so bile: slavistične Kekčeve poti na Krnsko jezero (letos sem bil &quot;službeno odsoten&quot;), izlet s prijatelji Nikšiči na Malo Košuto, vzpon na Trdinov vrh v Gorjancih in Reinhardova 70-letnica v Žiganji vasi, ki so jo glasbeno podprli mojstri Nejc in Karlo Jemc ter Anton Habjan.

==Stran '''549''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri549/index.html Poden,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. avgusta 2025&lt;/small&gt;==

Poden je pozimi izhodišče za smuk s sedla Vrtača ali za korajžne po žlebu med Palcem in Zelenjakom ali za upokojence s Kosmatice. Poleti gre ena pot na sedlo Vrtača prek Mlake (Märchenwiese) strmo navzgor najprej do sedla Štince oz. Mačenskega sedla in potem povprek do sedla. Nazaj sva šla po udobnejši, a daljši mimo Celovške koče in po zavarovani poti čez Štince skoraj do Ogrisove planine ter od tam nazaj v Poden. Za na vrh Vrtače je bilo prevroče. Poškodovanega smerokaza nisem postavil na splet. Sliko vandaliziranega slovenskega smerokaza sem poslal PD Tržič, da ga obnovijo. Ob dejstvu, da sosednji nemški smerokazi niso poškodovani, se poraja sum, da ima vandalizem podobne korenine kot nedavna policijska racija na Peršmanovi kmetiji. Pri Podnarju sva spoznala kirurga Petra (slika 15), ki se je rodil v Kanadi, sicer pa je koroškega porekla. Ker je služboval tudi v Bosni, mu bosanščina teče bolje od slovenščine, najbolje pa seveda nemščina. Drugi niz posnetkov je z [https://www.ctk.uni-lj.si/razstava-odkrivaj-sodeluj-raziskuj-obcanska-znanost-v-sloveniji/ razstave projektov slovenske občanske znanosti] (glej [https://citizenscience.si/aktivnosti/katalog-projektov/ katalog projektov]) na Krakovskem nasipu. Sam sem povedal nekaj o  [https://partizanstvo.si popisovanju partizanskih spomenikov.] Govorce sem postavil še v Zbirko pod naslov [[:c:Category:Citizen science in Slovenia|Citizen science in Slovenia]].

==Stran '''548''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri548/index.html Drugačen svet je mogoč,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. avgusta 2025&lt;/small&gt;==

Pod geslom Gaza strada, kaj dela vlada? je bil 6. 8. 2025 v Ljubljani protest proti genocidni izraelski politiki. Spet z bobnanjem po loncih. Ne le nekaj sto, kot piše v medijih, ampak nekaj tisoč ljudi se je zbralo, veliko mladih, med njimi tudi kulturniki, pesniki, prevajalci. Glas normalnosti v ponorelem svetu. Žalostno je, da je vlada pred konzulata Nemčije in ZDA postavila desetine robokopov, kot da bi klic k miru pomenil varnostno grožnjo. 

Dan pozneje je [https://www.youtube.com/watch?v=koHJKltWt0g festivalu Plavajoči grad, ki je potekal v Sloveniji med 7. in 10. avgustom,] uspelo prebiti blokado Gaze. Festival je z vzpostavitvijo direktne spletne in radijske povezave v večernih urah 7. avgusta združil glasbenike in umetnike z vsega sveta s palestinskimi glasbeniki iz Gaze v skupni izvedbi koncertnega dogodka.

==Stran '''547''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri547/index.html Češka koča,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 6. avgusta 2025&lt;/small&gt;==

Bili so štirje javni dogodki: v Ljubljani sta bila isti dan ''pot bang'' 'ropotanje z lonci' v protest stradanja Palestincev v Gazi (fotografije 1&amp;ndash;8) in odprtje razstave občanske znanosti na Krakovskem nasipu (9&amp;ndash;22), sledili sta proslavi občinskega praznika na Vodiški planini (23&amp;ndash;28) in komemoracija pri Domu pod Storžičem (29&amp;ndash;32). Govorniki na slednjih dveh niso več optimisti glede mirnega izteka trenutnih napetosti v svetu. Nad vojno navdušene psihopate smo na oblastne položaje demokratično izvolili mi, &quot;ljudstvo&quot;, tudi s svojo neudeležbo na volitvah, češ saj so vsi politiki enaki. Pa niso vsi enaki, nekateri so še slabši in naravnost zločesti, zato je nujno treba voliti manjše zlo. Na posnetku št. 1 so protestniki Bojan Mihelač, pesnica Snježana Vračar Mihelač, medijski umetnik idr., sicer arheolog, Vuk Ćosić, prevajalka Katja Zakrajšek. Na razstavi občanskega raziskovanja sem bil kot pobudnik enega od slovenskih projektov, tj. [https://partizanstvo.si kartiranja partizanskih spomenikov] (te dni jih bo že 9000). Fotografiral sem organizatorje in govorce in fotografije postavil tudi med Wikipodatke. Lierarnega značaja sta vsaj še skupnostna projekta pisem in zapisovanja zgodb prednikov. CV-je fotografiranih Ladislava Lipiča, Ivana Svetlika in še koga lahko dobimo na Wikipediji.

Galerijo zaključujejo posnetki z dvodnevne ture na Grintovec. Prenočila sva na Češki koči. Nanjo imam lepe spomine iz prvih družinskih planinskih izletov. Za tistega na Grintovec okrog leta 1969 nam je zgovorni oskrbnik Andrej Karničar na lepe oči posodil cepin in vrv za varovanje pri prečenju snežišč. Sestopili smo na južno stran in naslednji dan sem se s poniekspresom zapeljal na Jezersko in potem peš do koče, kjer sem opremo vrnil. Na Zgornjih Ravneh nad kočo smo smučarji kluba Triglav imeli poletne smučarske treninge. V letu smrti [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/karnicar-andrej/ Andreja Karničarja] (1923&amp;ndash;1998) je  izšla njegova ''Jezerska kronika: Jezersko v ustnem izročilu''. S tem kotom je povezano še eno literarno delo, alpinistični roman ''Rod Jurija Klemenčiče'' (1918) češke pisateljice [[:w:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerove]]. Ker je od pisateljičine smrti minilo že več kot 70 let, je [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf češki izvirnik v javni lasti], od slovenskega prevoda pisatelja Ivana Laha [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XH85IPZX/37256844-c722-4861-b2de-46274c036921/PDF pa nekaj poglavij,] objavljenih v LZ. Roman je pred leti prevedla Anka Polajnar, išče se založnik.  Za Češko kočo, ki so jo lani razglasili za naj visokogorsko postojanko, moram članom Planinske zveze Slovenije sporočiti, naj v njej pri prenočevanju ne pričakujejo od PZS obljubljenega popusta, ne 30-odstotnega, ne 40-odstotnega, kaj šele 50-odstotnega; morda jim bodo tako kot nama spregledali le plačilo turistične takse. Ker to ni osamljen primer, se pod vprašaj postavlja smiselnost članstva v tej množični organizaciji. K sreči popuste PZS še upoštevajo v sosednjih nebalkanskih državah.

P. S. Dodati moram še naslednje. 30 metrov pred kočo je na veliki skali [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.36962786631484&amp;lng=14.53566583216718&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=229 bronasta spominska plošča trem padlim gornikom partizanom;] ploščo sem na OpenStreetMap vrisal pred dnevi. Zadnji med njimi je Ferdinand (Ferdo, Nande) Majnik iz Lesc oz. Škofje Loke, ki je bil učitelj na Jezerskem. Po njem se je imenovalo smučarsko tekmovanje [https://www.muzejsporta-skloka.eu/uploads/1/3/5/0/13504695/zgodovina_smu%C4%8Danja_v_%C5%A0kofji_loki.pdf Majnikov memorial.] V časopisju je mogoče najti podatek, da je umrl leta 1945 v Mauthausnu, kar je narobe. [https://www.sistory.si/ww2/3F58EE02-E409-4049-AD23-2D7D2C5567FB Padel je v bitki z Nemci pri Godoviču 1944.] Leta 1941 je v Kranju izšla njegova knjiga ''Bele gazi'', literarizirani učbenik smučanja za mladino, ki jo je ilustriral Robert Kump (tudi avtor knjige ''Smučar'' iz leta 1948). Ne vem, zakaj sem Majnika izpustil iz [https://lit.ijs.si/kranjdo1950.html pregledov kranjskih tiskov pred vojno] [https://sl.wikiversity.org/wiki/Kranjski_leposlovni_tisk_po_drugi_svetovni_vojni in po vojni,] tudi na plošči slovenskih pisateljev žrtev fašizma njegovega imena ni; pravkar sem ga dodal na [[:w:Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB|Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]]. Zdaj je treba le še v eno od devetih knjižnic, ki ''Bele gazi'' hranijo, in knjigo skenirati.

==Stran '''546''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri546/index.html Ta roka bo kovala svet,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. julija 2025&lt;/small&gt;==

Prvih pet posnetkov je s spominskega pohoda z Jamnika do partizanske tehnike Mete, sledi deset posnetkov s praznovanja 99-letnice sokrajana Alojza Vidica, ki je avtor dveh knjig o dobravskih izgnancih v nemška delovna taborišča med drugo svetovno vojno, posnetek 16 in 17 sta iz kroparskega Kovaškega muzeja, kjer sem na [[Kroparski partizanski spomeniki|predavanju o lokalnih partizanskih spomenikih]] citiral Cankarjev stavek &quot;Ta roka bo kovala svet&quot;.  Na slovesnosti na Lipniški planini (posnetki 28, 19, 20), kjer 9. septembra 1942 Nemci pobili 28 partizanov, [[Lipniška planina|v govoru]] nisem uporabil nobenega literarnega citata. Na posnetku 21 smo gimnazijski sošolci, 22&amp;ndash;25 so s kolesarjenja bratov Hladnik do Planine pri jezeru, mimo planin Vogar in Hebet do pod Pršivcem, 26 in 27 sta s piknika partizanskih spomeničarjev na Dobravi; za uvod nam je Miha Simonič predstavil svoj vmesnik na novem spletišču https://partizanstvo.si; o njem sva zanosno [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Partizanstvo.si: Novo domovanje partizanskih spomenikov na zemljevidu|poročala tudi za avgustovsko ''Svobodno besedo'']]. Slika 28 je s priprav na razstavo ob 90-letnici Slavističnega društva Slovenije. S Storžiča nimam dosti posnetkov, ker se nama je pred nevihto mudilo s sestopom (34, 35, 36). Stran zaključuje sedem posnetkov iz Metlike in okolice.

==Stran '''545''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri545/index.html Gostilna Pri Marički 30 let,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. junija 2025&lt;/small&gt;==

Marička in Rado Jakša, ki že 30 let furata dobravsko gostilno, sta na praznovanje povabila množico ljudi. Pilo se je, jedlo, plesalo, otroke je zabaval [https://www.gorenjskiglas.si/razvedrilo/obisk-bozicka-228778/ čarodej Ferdy] (Miloš Pogačnik, Lencov), muzika in godčevski intermezzo sta bila v rokah profesionalcev iz [https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20181017/C/181019809/skupina-projekt-s-prvo-skladbo skupine Projekt.] Živela Marička in Rado, živele obletnice!

==Stran '''544''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri544/index.html Nismo se osamosvojili, da bi postali hlapci,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. junija 2025&lt;/small&gt;==

Dan pred dnevom državnosti je bil v Ljubljani protivojni protest z množično udeležbo mladih. Namesto &quot;več sto&quot; bi servilni mediji morali napisati tisoč in več, če bi si upali. Mark Rutte je zapisal &quot;you better learn to speak Russian&quot;, jaz pa glede na načrt, da Nemčija spet postane prva vojaška sila v Evropi, njegov rusofobni klic obračam v &quot;you better learn to speak German&quot;. S tako politiko veselo korakamo v Četrti rajh ali kakor se je glasil protestni napis: &quot;Fröhlich weiter zum Vierten Reich!&quot; In s tem v tretjo svetovno vojno. V tretje gre rado! Izbor protestnih napisov gre jutri v Wikimedijino Zbirko pod naslov [[:c:Category:Rally against war and imperialism in Ljubljana (24 June 2025)|Shod proti vojni in imperializmu v Ljubljani 24. junija 2025]].

==Stran '''543''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri543/index.html Ne pozabi dihati,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. junija 2025&lt;/small&gt;==

Nekaj ljudi, ki imajo svoj profil med Wikipodatki ali tudi na Wikipediji, sem poslikal na praznovanju 70&amp;ndash;75-letnice Jurija Paviča, partnerja sestrične Alenke Hladnik: filmski ljudje Maja in Ida Weiss (Majin film o ukradenih otrocih predvajajo na slavistiki v Kölnu, gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008650.html obvestilo na Slovlitu]), Idin mož Martin Turk (2014 sem nastopal v njegovem filmu o Prežihovem vojnem romanu), filozof Marjan in žena prevajalka Paula Šimenc, kibernetik Igor Škerjanc, popotnik in aktivist Tomo Križnar in njegova Bojana Pivk, učitelj leta 2025 Milan Mandeljc in njegova Andreja, ki strašno lepo poje ... Na pojedino na kmečki turizem Duške in Janeza Matkoviča v Gornji Lokvici nas je Đuka jako lepo povabil v belokranjščini, zahvalil sem se mu s pesmico:
&lt;poem&gt;
::Bogzna, koliko petkov je zapisano v naših genih, 
::bogzna, kdaj nor vladar ukine zgodovine koledar.
::Zato, preljubi Đuka, Jure, Jurij, ceni tega dneva dar.
::Bogzna, če tam v nebesih ne jejo le solate, 
::bogzna, če v peklu janjci ne gredo med svate,
::hrustljaje skorjo naših opečenih riti – vrag nosi jarce.
::Užijmo zdaj zato dobrote tvoje in izpraznimo kozarce.
&lt;/poem&gt;

Zvečer je bila na gradu v Metliki otvoritev razstave o folkloristu [[:w:France Marolt|Francetu Maroltu]], sledil je nastop folklorne skupine Ivan Navratil.

==Stran '''542''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri542/index.html Wikiziranje SAZU,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. junija 2025&lt;/small&gt;==

Junija je bilo na koledarju naslednje. Najprej snemanje filma ob 130-letnici ''Planinskega vestnika'' pod taktirko Mojce Volkar Trobevšek (prva slika pred spominsko ploščo ustanovitvi SPD 1893), potem nekaj scen iz domačih krajev, od 5 do konca pa so slike s podelitve akademskih časti na SAZU. Tja sem šel, ker sem prek Janeza Stergarja izvedel, da bosta dopisna člana postala [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]] in [[:w:Erwin Köstler|Erwin Köstler]] (glej obvestilo [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008640.html Novi dopisni člani SAZU] na Slovlitu), izkazalo pa se je, da je bilo imenovanj iz naše stroke in iz drugih strok cel kup. Nove akademike, dopisne in redne, sem pridno pofotografiral in 20 portretov postavil v Wikimedijino Zbirko in med Wikipodatke ter jih potaknil v  wikipedijska gesla. Celo zelo poznani znanstveniki niso imeli doslej nobene prosto uporabne fotografije, nekaterih pa celo med Wikipodatki ni. Ker je bila svetloba slaba, nekateri portreti niso uspeli in jih semle nisem postavil; postavil pa sem jih kljub temu v Zbirko; bolje slab posnetek kot noben. Ilustrirani so bili: Peter Štih, Janez Kranjc, Erwin Köstler, Peter Scherber, [[:w:Nina Šenk|Nina Šenk Kosem]], [[:w:Milan Jesih|Milan Jesih]], naslednje poišči sama: Mirko Bratuša, Hojka Kraigher, Roman Jerala, Igor Maver, Peter Vodopivec, Wolfgang Johannes Bandion, Fabio Nieder, Andrija Mutnjaković, Dimitri Krainc, Vlasta Čosović, Ernst Bruckmüller. Pred fotografiranjem ni bila varna niti publika (Jožef Muhovič, Andrej Jemec, flavtistka Marta Cesar).

==Stran '''541''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri541/index.html Visočica in Sveti Ilija,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. junija 2025&lt;/small&gt;==

En teden od doma, slik pa za apokaliptično število, zato je tudi izbor za tale album obsežnejši. Pol je bilo hribov, pol pa morja. Hribi so bili v pogorju Visočica, južno od Sarajeva, malo naprej od olimpijskega smučišča Bjelašnica, in Sveti Ilija, najvišji vrh Pelješca. Telefonske kartice za Bosno tokrat z Miro nisva kupila, ampak sva le izklopila mobilne podatke. Zemljevide za navigacijo (AlpineQuest, OpenStreetMap) sem naložil že doma, v koči je bil za epošto na voljo WiFi, za telefoniranje Viber, sicer pa nekajdnevni odklop od telefona in esemesa ni bil boleč. Pred spanjem v koči Vrela v kraju Tušila, ki ga navigacija v avtu ni našla (pa tudi več drugih manjših krajev ne), sva skočila na vrh Visočice (1736 m), ki sicer ni najvišji vrh pogorja, je pa najhitreje dosegljiv. Drugi dan sva se od koče vzpela na Drstva in prehodila greben Malo brdo-Veliko brdo-Vito-Delelaš-Parić do bivaka Zoran Šimić. Ker je bil dan še visok, sva pohodila še najvišji vrh v skupini, slabi dve uri oddaljeno Džamijo (1967 m). V lepem in udobnem novem bivaku sva prespala sama, le pospraviti ga je bilo treba prej. Bivak se imenuje po sarajevskem planincu [[:w:Zoran Šimić|Zoranu Šimiću]], ki je dvakrat vodil slovenske slavistične kekce po bosanskih hribih: [https://slov.si/mh/galerije/bosna/index.html na Vran 2005] in [https://slov.si/mh/galerije/galeri145/index.html po Bitovnji leta 2011.] Po Đurđinem naročilu sva položila dlan na napis z njegovim imenom. Do koče sva se vrnila čez Bojađin do, od koder sva upala na avtoštop, vendar je na 8 km dolgi cesti mimo pripeljal samo en avto, pa še v tem je zadnjo klop zasedla ovca, namenjena tešitvi lakote ob bajramu. Po cesti in po pivu, ki nama ga je v koči častil Muamer Kapetanović iz Švice, ki sva ga srečala na poti, sva imela za ta dan hoje dovolj in sva se do &quot;bikers welcome&quot; turističnega cilja Lukomira na drugi strani kanjona Rakitnica zapeljala kar z avtom; lani nama to z druge strani, iz Konjica, zaradi pregrde ceste ni uspelo. Pešpot do tja gre sicer od vasi Bobovica. 

Na spletu dobiš podatek, da imajo po bosanskih planinskih kočah člani PZS popust, vendar ga nama prijazni oskrbnik ni dal, češ da popust velja samo za domačine. Pa tudi računa nisva dobila. Poti in kraji so za kar številne popotnike (peš in s kolesi, večinoma so tujci in po oskrbnikovi trditvi večinoma vegetarijanci) zgledno označeni, domači zanesenjaki so na OpenStreetMap (OSM) vrisali celo poti, ki so šele v načrtu. V megli bi se človek brez telefonske navigacije na travnatih prostranstvih gladko izgubil. Zanimivo je, da OSM nekatere objekte pokaže šele, ko uporabnik preklopi v urejevalni način. Take so npr. planinske nekropole s stečki, ki jih na ta način morda želijo odmakniti anonimnim turističnim množicam.    

Četrti dan je bil za dolgo pot na morje. Začelo se je z jutranjim žganjem, ki ga je na počivališču ob cesti ponudil Zijad iz Velenja, sicer organizator trekingov po Iranu, in nadaljevalo z nadvse prijazno postrežbo postrvi in drugih dobrot v restavraciji Dva ribara nad Neretvo v Glavatičevem. Kopanje v Boračkem jezeru, dolg makadam do Rujišta, ki je nekakšna mostarska Pokljuka in s tem že del civilizacije. Čez novi pelješki most do Lovišta, kjer sva rezervirala sobo za eno noč, ostala pa zaradi udobja in prijaznosti domačinov štiri noči. 

Peti dan se je začel zgodaj. Avto sva ob petih zjutraj pustila pri rampi pred gozdno cesto pri opuščeni vasici Nakovanj/Nakovana, od koder vodi eden od pristopov na Svetega Ilijo.  Pot vzame slabe tri ure v eno smer in dobri dve uri nazaj in zna biti v dnevni vročini zahtevna. Na njej srečaš le tujce, domačinov planinski mazohizem ne zanima. Leta 2012 je na gori, ki se je takrat imenovala še Zmijino brdo, za kapjo umrl celjski igralec Miro Podjed, oče antropologa Dana Podjeda, na kar spominja obeležje nekje ob poti. Na OSM je Zmijino brdo predvrh Svetega Ilije. 

Nekaj lepih plaž v uvalah okrog Lovišta sva obredla že lani. Tudi letos so bile precej samotne. En dan sva si vzela za Korčulo. Pri kraju Račišće se je Mira spomnila, da je od tam eden od mojih tovarišev iz vojske leta 1978. Jaz sem se spomnil, da mu je bilo ime Andrija in da je bil pomorščak in pevec, domačin v konobi v luki, kjer sva ob vinu čakala na kosilo, pa je po teh podatkih razložil, da gre za Andrijo Unkovića, in pokazal na vrata njegove hiše. Andrija je svojo ženo Andrejo spoznal v Metliki, nekaj let sta tudi živela v Sloveniji. Srečanje po 47 letih smo proslavili z vinom, kavo in pecivom. 

Na fotografijah so še drugi ljudje, s katerimi smo križali poti: teta, ki je prodajala pletenine nad vasjo Umoljani, prodajalka sadja v Lovištu se je razkrila kot fotomodel, mlada mamica Ivana nama je stregla v domačem bistroju Porat, za posnetek sem prosil tudi mimoidoče tuje pohodnike. Zdaj moram na OSM vrisati objekte ob poti, ki tam še manjkajo: spomenike, pokopališča, kipe, znamenja, vodnjake, izvire, popraviti kako narobe vrisano pot, dopolniti podatke o pitnosti vode in prehodnosti steza. V sloj slovenskih partizanskih spomenikov, ki mu na Geopediji tečejo zadnji dnevi, pa vrisati ploščo v Korčuli, posvečeno prekomorskim brigadam; primorski Slovenci so bili v njih močno zastopani, zato so navedeni na prvem mestu. Kar intenzivno popotovanje je bilo tole.

==Stran '''540''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri540/index.html Na današnji dan,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. junija 2025&lt;/small&gt;==

Na današnji dan je pred 17 leti umrl [[:w:Taras Kermauner|Taras Kermauner]], gotovo najstrastnejši slovenski literarni zgodovinar; od tod zadnja slika in naslov tele strani v albumu. V zapuščini [[:w:Franc Zadravec|Franca Zadravca]] je tudi troje njegovih pisem iz začetka 1980. let, ki jih nameravam predstaviti na Zadravčevem simpoziju ob stoti obletnici profesorjevega rojstva. Prve fotografije so z izleta na Tosc (2275 m), ki se je letos zaradi kopne zime zgodil prej kot druga leta. Za Matevževo pesmico o dveh pijancih so slike s krožnega kolesarjenja Krnica-Radovna-Stresena dolina-planina Klek (1516 m)-Repečnikov rovt-Krnica. Fotka 22 je s predstavitve knjige Roka Gašperšiča [https://lit.ijs.si/misace.pdf o vasi Mišače] (2009) za sovaščane, 23&amp;ndash;25 pa so nastale po obiranju češenj pri žlahti v Kojskem v Goriških brdih.

==Stran '''539''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri539/index.html Istra,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. maja 2025&lt;/small&gt;==

Po poti sedmih slapov pri Buzetu prvi dan peš, drugi dan ostanek s kolesom, potem pa Draguć, kjer naju je na kavo, vino, sir, pravkar pečeni kruh z olivnim oljem in češnje povabila domačinka Zdenka, slapovi Butonige, vzpon do Grdosela, horizontala do Čerišnjevice, spust v Jukane, po kolovozu ob jezeru Butoniga do doline Mirne in nazaj v Buzet, skoraj 70 km. Tretji dan peš iz Bresta na Žbevnico in z meje po učni  poti do istrskih ušes in naravnega mosta. Spomenike ob poti (partizanske in literarne) sem doma vrisal na OpenStreetMap; marsikaj pa je tam že bilo.

==Stran '''538''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri538/index.html Pomembnejše avtobusno postajališče,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. maja 2025&lt;/small&gt;==

V pisemski zapuščini Franca Zadravca se nahajajo tudi fotografije (prvih osem na strani). Prosim za pomoč pri identifikaciji časa, dogodkov in osebnosti na njih in se zahvaljujem Saši, Ivanu in Mileni za dopolnila. Posnetki od 9 do 22  so s kolesarjenja ob Peračici do vasi Slatna pod Dobrčo, od 24 do konca pa s potepanja po Beli krajini, kjer sva spoznala prijetne ljudi.

==Stran '''537''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri537/index.html Pri Črnem pesu,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. aprila 2025&lt;/small&gt;==

Pod kulturo spadajo posnetki od 1 do 6 iz Tavčarjevega dvorca na Visokem, kjer sva na povabilo Gorana Šušnjarja [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008589.html z Marijo Stanonik kramljala o narečni književnosti] in podobnem. [[Pogovor z Marijo Stanonik o narečni književnosti|Tule je delno uresničeni načrt najinega pogovora]]. Na eni izmed slik so starši slovenista Gašperja Beguša, na eni drugi pa loške, žirovske in poljanske prijateljice. Posnetek 23 je iz grajskega parka v Radovljici, kjer občina obnavlja spomenik narodnemu heroju Jožetu Gregorčiču in 71 na Jelovici padlim borcem. Pobudnica je s strani ZB Vlasta Felc (tretja z leve), škarje in platno ima v rokah Mateja Ravnik z ZVKD (druga). &quot;Problem&quot; je, ali naj bodo na načrtovani infotabli imena partizanov ali ne. Poznana so imena padlih, ni pa seznama pokopanih v grobnici &amp;ndash; navedli bomo torej samo poznana imena padlih na [[:w:Spopad na Mošenjski planini|Mošenjski]] in [[:w:Spopad na Lipniški planini|Lipniški planini]]. Res je nenavadno, da se je seznam prekopanih trupel &quot;izgubil&quot;. Nenavadno je tudi, da občinske matične knjige umrlih pri padlih pogosto še vedno navajajo kraj prvega pokopa, tj. na mestu smrti; v državni zbirki žrtev druge svetovne vojne na portalu Sistory, ki se sklicuje na matične knjige, zato podatki o pokopu niso zanesljivi. Morda je boljši vir Pregled vojaških grobišč po občinah, ki ga je leta 2000 pripravilo Ministrstvo z delo itd. po registru iz leta 1960, vendar ti pregledi niso javno dostopni. V tem pogledu imajo partizanske in domobranske smrti podobno usodo. Drugi posnetki so s smučanja na Ženiklovcu (prva slika), na Tegoški gori in na Rodici. [https://www.snezak.si/razmere/magistrala-2.html Komentar 17. slike je na Snežaku.]  Zadnjih osem slik pa je s kolesarskega obiska slapu pod Kupljenikom. Vnesel sem ga tudi na [https://www.openstreetmap.org/node/12748613157#map=18/46.343050/14.091779&amp;layers=N OpenStreetMap.]

==Stran '''536''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri536/index.html Ljudstvo proti Haubiju,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. aprila 2025&lt;/small&gt;==

V Planinskem muzeju v Mojstrani je ''Planinski vestnik'' ob svoji 130. obletnici pripravil dramsko uprizoritev Ljudstvo proti Haubiju (Haubi je [[:w:Vladimir Habjan|Vladimir Habjan]], urednik revije). Scenarij je zakrivil Dušan Škodič (prvoborec [[:w:Dušan Škodič|Dušan Škodič]] je bil njegov stric), režirala je Marta Krejan Čokl, nastopali so uredniki, sodelavci, funkcionarji PZS in publika. Dramatika naprosim, da postavi besedilo na Wikivir. Po vrsti gredo pa fotografije na tejle strani takole: smuške so z vrhov nad Soriško planino. V smeri proti Ratitovcu je vrh z imenom Žbajnek ali, kot piše na križu na vrhu, Žbajneke, mogoče iz nemškega krajevnega imena (takih je v tem predelu veliko) na -ecke? 12 in 13 sta z [[Partizanski spomeniki za FDV|mojega predavanja na temo kulturnega spominjanja]] v seminarju [[:w:Ljubica Jelušič|Ljubice Jelušič]] na FDV, med 15 in 23 so slike z dneva šole Staneta Žagarja v Lipnici, na katerem je govoril [[:w:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman - Roza]] ([https://slov.si/doc/roza_stane_zagar_govor_2025.docx govor]), med 24 in 29 pa so posnetki s komemoracije ob obletnici smrti narodnega heroja [[w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] na Planici nad Žabnico, kjer je govornik generalpolkovnik [[:w:Dobran Božič|Dobran Božič]] izrekel zaskrbljujoč stavek, da ne ve, kdo ima prav v trenutnih vojnah po svetu. Če že ni najti nobenega pravičnika, pa bi moral pokazati na tiste, ki zagotovo nimajo prav, in to so zločinski  pobijalci civilnega prebivalstva v Gazi. Žalostno je, da je ta država s svojim ravnanjem na strani vojnohujskaške &quot;evropske&quot; politike. Kar nekaj portretov javnih osebnosti sem postavil med Wikipodatke ali v Wikimedijino Zbirko. Nekaj jih pa še bom.

==Stran '''535''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri535/index.html Lepotice gor, luzerji dol,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. marca 2025&lt;/small&gt;==

Napise (slike 21&amp;ndash;28) sta po vejah breze in po stenah dvonadstropne drevesne hiše na brezi prispevali 10&amp;ndsh;12-letni deklici, mlajši otroci so jih sprejeli brez besed. Najbolj odločnega sem izbral za naslov tele strani zato, ker lepo ilustrira razmerje med spoloma v teh letih, če ne tudi pozneje, in je v soglasju z vprašanjem, ki sta ga pred tem postavili v pismu vilam: &quot;Ali imate raje prijateljice ali fante?&quot;; kot da so fantje iz nekega drugega sveta in ne morejo biti prijatelji. Obete vzbuja napis Ustvarjaj po svoje (21). Smučine v pršiču pod Prevalom pod Vršiči (smučarskim domoljubom se zdi za ta kraj imenitneje uporabljati italijansko varianto imena Sella Ursic, ki jo dodatno popačijo v Sedlo Uršič) so samo za oko, kakor tudi naslednja skupina sneženih (13&amp;ndash;19) s Kotovega sedla pod Jalovcem. Črno-bele nastanejo same od sebe, kadar mraz spremeni nastavitve fotoaparata. Ljudje na posnetkih so sovaščani in naključno srečani smučarji. Na zadnjem posnetku je družba aktualnih (Miha Javornik, Matej Šekli, Andreja Žele) in nekdanjih (Iren Orel, Ada Vidovič Muha, Vladimir Osolnik) urednikov ''Slavistične revije'' v gostilni pri starem Tišlerju (popravi male in velike začetnice v imenu po svoji presoji).

==Stran '''534''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri534/index.html Natura-kultura,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. februarja 2025&lt;/small&gt;==

Naslov tele strani spreobrača naziv društva oziroma gibanja [http://www.kultura-natura.si/ Kultura-natura Slovenija] iz Krope, ki ga vodi [[:d:Q113988396|Slavko Mežek]]. 25. februarja je v mežnariji pri kapelici v Kropi organiziral predstavitev antologije slovenskega pesništva na drugi strani med drugo svetovno vojno in po njej ''Brez križa in imena'' [[:w:Marija Stanonik|Marije Stanonik]] ([https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008552.html napoved je bila objavljena tudi na Slovlitu.]) Z dogodka je zadnjih devet posnetkov. Naslov strani pa je tak zato, ker se posnetki na njej res začenjajo z naturo, in sicer z zasneženim Starim vrhom: kipi Kreka, Koširja in Kosa skrbijo za prehod od nature h kulturi. Najbrž v kulturo spadata posnetka 16 in 17 s predstavitve [[Dobrave na spletu|Dobrav na spletu]] sovaščanom 21. februarja. Z Dobrave je bil tudi Stanko Žagar, ki je [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L1809_F2518:283_x1593412.9700538248_y5822579.433556957_s15_b362 padel 22. aprila 1942 v jami nad Savo pri Okroglem] (slika 19); smrt 13 partizanov v okrogelski jami je opisana [[:b:Dobrave med drugo svetovno vojno#Stane Žagar mlajši|v poglavju o Stanku Žagarju v dobravski Wikiknjigi]]. V bližini [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L1809_F2518:261_x1593576.2383061408_y5822592.087674266_s15_b362 so jim postavili spomenik.]

==Stran '''533''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri533/index.html Pred 49 leti,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. februarja 2025&lt;/small&gt;==

Sošolka Mojca Luštrek (nekoč Založnik) me je spodbudila, da sem v svojem arhivu poiskal slike našega slavističnega letnika z izleta na Šmarno goro, in ugotovila iz naših oblačil (jaz pa iz letnic pri fotkah), da smo šli na Šmarno goro dvakrat, 1976 in 1977/78. Nekatera imena in priimki pod slikami manjkajo, tudi slikal nisem sam, spomin peša, sošolke prosim za identifikacijo. Glavnina fotografij je s shoda Glasu ljudstva v opomin in spodbudo aktualni vladi, da izpolni dane predvolilne obljube. Shodu se je pridružilo levo krilo Levice s [[:c:Category:Rally for peace and prosperity in Ljubljana (14 February 2025)|transparenti na temo miru]]. Dve političarki v delegacijah koalicijskih strank, ki jim je Jaša Jenull izročil seznam neizpolnjenih zavez (Sara Žibrat in Urška Honzak) sta tudi slavistki; nastopajoči imajo po novem v svojem profilu na Wikipodatkih sliko.

==Stran '''532''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri532/index.html Possono cambiare il mondo,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 7. februarja 2025&lt;/small&gt;==

Napis puščavnika na obali med Križem in Nabrežino (slika 8) je sporočal: &quot;Le parole hanno il potere di distruggere e di creare. Quando sono sincere e gentili, possono cambiare il mondo.&quot; (Besede imajo moč uničevanja in ustvarjanja. Če so iskrene in prijazne, lahko spremenijo svet.) Tam so mladi plezali, stari pa pazili na najmlajše.  Posnetki od 12 do 16 so s tiskovne konference pod geslom Takoj prekinite pridružitveni sporazum EU-Izrael na Trgu republike v Ljubljani. Blaž Žerko  in Marko Novak (17) sta blejska računalničarja iz podjetja LemonSqueeze, ki je prijazno ponudilo pomoč projektu partizanskih spomenikov na zemljevidu. Matjaž Vilhar iz Pivke (18) je eden od tistih, ki skrbijo za spomenike. Zadnji posnetki so z izleta na Stol v Karavankah (2236 m): sneg se je začel šele tam nad 1700 metri.

==Stran '''531''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri531/index.html Sveti Ciril in Metod, varujta bohinjski rod,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. januarja 2025&lt;/small&gt;==

Naslov strani je prepisan s kapelice na stopnicah k cerkvi sv. Martina v bohinjski Srednji vasi (11). Od tam in s hribov okrog so tudi nekateri okoliški posnetki.  14 in 15 dokumentirata [[Spomeničarji in spomeničarske delavnice#Delavnica na INZ 9. januarja2024|spomeničarsko delavnico na Inštitutu za novejšo zgodovino]]. Za vajo sem popravil vpis partizanskega obveščevalca Stanislava Lenardona, pri katerem je v sozvočju s farškim narativom, da so se partizani v glavnem pobijali med seboj, pisalo, da so ga likvidirali partizani, čeprav so poznana imena njegovih morilcev: to sta bila partizanska dezerterja, ki sta prebegnila k Wehrmannschaftu (Mirko Fajdiga: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PP6NT9BC ''Pohorski Partizani'',] 1985). Posnetki od 17 do 27 so  iz letošnjih Dražgoš, kjer je imela Urška Klakočar Zupančič zelo simpatičen govor. Sneg je pa uskovniški, karavanški in s Starega vrha.

==Stran '''530''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri530/index.html Wikiziranje FF,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. decembra 2024&lt;/small&gt;==

Podelitev priznanj FF in sledečo pogostitev sem izkoristil za slikanje kolegov. Portrete imajo zdaj [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|v Wikimedijini Zbirki]] in med Wikipodatki, od koder si z njimi postreže Wikipedija, ko pridejo na vrsto. Uvrščeni so med literarne zgodovinarje, jezikoslovce, prevajalce, antropologe itd.; če kakšno oznako pogrešate, jo s klikom na plus pri Kategorijah v spodnji vrstici mirno dodajte.

==Stran '''529''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri529/index.html Pa Mirna gora,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. decembra 2024&lt;/small&gt;==

Žarko Rovšček iz Tolmina (1) je planinski pisec, član Odbora za založništvo in informiranje (OZI) pri PZS; nazadnje je uredil spise Toneta Škarje. S seje OZI-ja je tudi posnetek podpredsednika PZS Jožefa Bobovnika (2). Skoraj vse druge fotografije na tej strani so s tridnevnega vozakanja od spomenika do spomenika po Dolenjski, začenši z Mirno Pečjo: Prečna, Dolenjske Toplice, Drganja sela, Podljuben, Birčna in Stranska vas, Uršna sela, Laze, Verdun, Rožni dol, Seč, Črmošnjice ... Kar nekaj modrih zvezdic, ki na zemljevidu označujejo neobiskana [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanska obeležja,] je postalo rdečih, nekaj spomenikov sva vnesla na novo. Vmes je bil še kakšen hrib (Babji hrib nad Birčno vasjo, Mirna gora, Sveti Peter nad Sotesko) in kakšna voda (Divji potok). Dvoje obličij pripada prijaznima informatorjema, od posnetkov križanega sem izbral samo najlepša dva (38, 39). Lepi kraji.

==Stran '''528''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri528/index.html Prva pomoč,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 7. decembra 2024&lt;/small&gt;==

Štirje dogodki so na tej strani:  sprejem Pretnarjevega nagrajenca [[:w:Miran Košuta|Mirana Košute]] v tržiški knjižnici, pogreb [[:b:Dobravske domačije#Šola (Žagarjevi)|Danice Bavcon]], hčerke narodnega heroja učitelja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] (pot do groba na Žalah je vodila mimo nagrobnikov Henrika Tume, očeta in sina Strniša in Narteja Velikonje), snemanje TV-oddaje [[Ah ta leta|Ah, ta leta]] (za najpomembnejše pripravljene odgovore je spet zmanjkalo časa) in preizkusno predavanje [[:w:Jasmina Šuler-Galos|Jasmine Šuler Galos]] ([https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008491.html vabilo na Slovlitu]). Vmes so bili izleti na Srednji vrh nad Završnico, na Dobrčo in na Španov vrh. Previjanje nažaganega prsta ni bilo fotografsko zanimivo, za medicinske potrebe sem [[:c:File:Celjenje_ranjenega_prsta.jpg|gnojenje in celjenje rane]] prikazal v Wikimedijini Zbirki, kamor sem postavil tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm portrete kolegov.] Naslov strani je Prva pomoč. Tako piše na lesenih škorčnicah pri odmaknjenih planinskih hišicah (posnetka 20, 21), kamor lastniki postavijo steklenico žganja s kozarčki za naključne premražene mimohodce. Lepa navada, posebej za Gorenjsko :) Glej tudi nove povezave na vrhu seznama [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''527''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri527/index.html Popotovanje iz Litije do Čateža 2024,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. novembra 2024&lt;/small&gt;==

Samo dve opombi k dolgočasno ponavljajoči se oznaki, da je bilo spet lepo: odlično vino ''game'' z nalepko &quot;za prijatelje&quot; (slika 27), ki ga je Jože Zadražnik iz Vinjega Vrha prijazno podaril popotnikom, sem si, upoštevaje pešajočo pivsko kulturo mladih, vzgojno prisvojil. Obaro, jabolčni štrudelj in pijačo v Tončkovem domu na Čatežu je Andraž plačal iz fonda, ki se je nabral v davnih 1980. in 1990. letih na račun &quot;asistentske&quot; revije [https://lit.ijs.si/slav_kaz.html ''Slava''] (gl. tudi https://lit.ijs.si/slava.html) in je pozabljen obležal v oddelčni knjižnici.

==Stran '''526''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri526/index.html Dajte ljudem mir,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. novembra 2024&lt;/small&gt;==

Vsi posnetki so z mirovnega shoda 16. novembra v Ljubljani. Kar nekaj mirovnih aktivistov je dobilo svoj portret za Wikipodatke ali vsaj za Wikimedijino Zbirko, protestni napisi so šli v kategorijo [[:c:Category:Anti-war demonstration in Ljubljana (16 November 2024)|Protivojni shod za mir v Ljubljani 16. novembra 2024]], govori Hrena, Lipuščka, Jurija, Rizmana ... so pa na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Govori|Wikiverzi]].

==Stran '''525''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri525/index.html Ratitovec in Mrzli vrh,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. novembra 2024&lt;/small&gt;==

Sveža spominska plošča [[:w:Vladimir Kavčič|Vladimirju Kavčiču]] v Podgori je za literarno zgodovino, vse druge so pa samo za oko. 

==Stran '''524''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri524/index.html NE v mojem imenu!]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. novembra 2024&lt;/small&gt;==

V petek 8. novembra je bil na '''Prešernovem trgu v Ljubljani''' shod v podporo Palestini (prvih sedem posnetkov); portreti mladih domačih in palestinskih govornikov mi v temi niso uspeli in jih zato tu ni. Shod je potekal pod geslom ''Žive naj vsi naródi'' iz Prešernove [[:s:Zdravljica (različice)|Zdravljice]] na transparentu. V '''soboto 16. novembra ob 11.00''' bo na istem mestu protivojni shod za mir pod naslovom '''[[NE v mojem imenu]]!''' Govorili bodo Alessandro Capuzzo, Anica Mikuš Kos, Aurelio Juri, Eva Marn, Ira Zorko, Marko Hren, Nataša Posel, Rudi Rizman, Uroš Lipušček. Če nočemo v tretjo svetovno vojno, v katero rinejo obnorele politične elite, se ga bomo udeležili. Naslednje fotografije so s Košute. Nad 800 metri je bilo cel teden sončno, v dolini pa megla. Slike s shoda sem postavil še v Wikimedijino Zbirko pod naslov [[:c:Category:Rally for Palestine in Ljubljana (November 8, 2024)|Shod proti izraelskemu genocidu nad Palestino v Ljubljani 8. novembra 2024]]. Tja so šli tudi posnetki karavanških vrhov in planin.

==Stran '''523''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri523/index.html Lenart je pastir mlad,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. novembra 2024&lt;/small&gt;==

Bil je čas komemoracij: na Lancovem (foto 1, 2), na Dobravi (4, 5, 6), v Žireh (7&amp;ndash;16), v Dragi (17, 24, 25) in Begunjah (27&amp;ndash;30). Govore s proslav sem postavil na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Govori|vrh seznama na Wikiverzi]]; [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/mezan-anton/ Mežanov] se je oprl na citate iz Avsenikove pesmi [[:w:Tam, kjer murke cveto|Tam, kjer murke cveto]], [[Begunje 1. novembra 2024|sam pa sem bil do Avsenikove odločitve, da edino te svoje pesmi ne da prevesti v nemščino, kritičen.]] Fotografije govorcev in drugih osebnosti sem postavil v Wikipodatke; med njimi sta bila dva župana, blejski in žirovski, Mirina dijaka v srednji šoli; [[:d:Q124842480|blejski]] je bil povrhu še čarodej. Med proslave potaknjene planinske fotografije so z več izletov po Karavankah. Naslov tej strani v albumu sta dala zabavna napisa na smerokazih na Smokuški planini.

==Stran '''522''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri522/index.html Juden über alles,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. oktobra 2024&lt;/small&gt;==

Začelo se je s shodom v podporo Palestincem proti izraelski genocidni vojni. Marko Apih je za protest izdelal napis, ki je dal naslov tejle strani v albumu. Veselí, da je med aktivisti toliko mladih in da so kritični do skrivaške in servilne drže Univerze v Ljubljani v tej zadevi. Slike s protesta sem postavil tudi na [[:c:Category:Rally for Palestine in Ljubljana (October 3, 2024)|Wikimedia Commons]]. Drugi javni dogodek je bila komemoracija ob 80. obletnici požiga vasi Gozd (slike od 11 do 16). Govor Dragana Petrovca sem postavil [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Govori|k drugim na Wikiverzi]]. Tretji dogodek je bilo kosilo v gostilni Livada ob Ljubljanici za zadnje upokojene na Filozofski fakulteti. Priložnost sem izkoristil za fotografiranje kolegov, ki jim med Wikipodatki manjka fotografija, ker pa dogodek ni bil javne narave, ker ima moj fotografski pegaz težave z odrivom in zaradi sramežljivosti objektov, ta wiki misija ni bila prav uspešna in so izostali portreti Bojana Baskarja, Vlaste Novak Zabukovec, Polone Vilar, Boštjana Kravanje in Mihaela Budje; pa tudi portret glasbenika Boruta Kržišnika, posnet dve uri prej. Bodo počakali v bunkerju. 

Na kosilu sem se spomnil podobnega dogodka leta 1997, ko sem bil oddelčni predstojnik. V [https://slov.si/mh/novice1-45.pdf oddelčnih novicah] sem takole poročal o njem: &quot;10. februarja je dekan FF na široko odprl denarnico za naše upokojence Marka Kranjca, Martino Orožen, Janeza Rotarja in Jožeta Toporišiča. Bili smo (predstojnik kot prisklednik in fotograf) na Strmolu in smo jedli naslednje reči prvič v življenju: zelenjavno terino s paradižnikovo omako, legirano cvetačno juho, poširan lososov kotlet z omako Gamberoni, skutno strjenko z višnjami. Pili smo chardonnay barrique Movia 1992, rose Ivana Batiča iz leta 1993 in ledeno vino modro frankinjo iz Brežic letnik 1993, da o aperitivih ne govorimo. Pomisel: upokojiti se je treba dati v času dekanovanja Franeta Jermana!&quot; 
 
Objava je vzbudila hudo dekanovo nejevoljo, v naslednjih ''Novicah'' sem takole poročal o njej: &quot;Na senatu 4. junija je dekan Frane Jerman uredniku Novic izrekel javno grajo in Novice imenoval rumeni tisk. Na prošnjo po konkretizaciji očitkov je navedel tri reči: negativne odmeve v tujini, poročila o fakultetnem zaključnem računu in poročilo o jedilniku na kosilu z upokojenci. Za mednarodni odmev se je izkazalo, da je to e-pošta nekega prijatelja Tomaža Sajovca s Finske, ki ga je Sajovic prosil za mnenje in ki mu je zdaj neprijetno, ker je bilo njegovo zasebno pismo uporabljeno na tak neetičen način. Novice # 6 (17. marca) prepisujejo podatke o financah fakultete iz dokumentov Sveta za visoko šolstvo in iz razmnoženih fakultetnih virov brez oznake zaupno in ne vem, kaj bi bilo v tem lahko spornega. Da pa je bil citat jedilnega
lista na Strmolu (# 5, 25. febr.) lahko resen razlog za obravnavo na senatu – tega skoraj ne morem verjeti. Ker sva se z dekanom do zdaj o vseh domnevno spornih rečeh v zvezi z Novicami kolegialno in – mogoče sem naiven – celo prijateljsko pomenila, njegove javne graje ne morem razumeti in je ne sprejemam.&quot;

==Stran '''521''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri521/index.html Zur guten Frau,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. oktobra 2024&lt;/small&gt;==

Človek mora od hiše v lajf, če želi fotografirati. Prvi ducat posnetkov je tako nastal na izletu na Trupejevo Poldne (1961 m): z biciklom z mejnega prehoda Podkoren po gozdni cesti do lovske koče v Železnici, od tod peš na vrh. Na slovenski strani je križ popisan slovensko, na avstrijski pa piše Techantinger Mittagskogel. Dvojezičen je tudi napis na lesi daleč na slovenski strani, medtem ko so vsi napisi na Blekovi planini na meji samo nemški. Na tabli piše, da je kočo zrihtala &quot;die junge Generation&quot;. 

Glavnina fotk (od 12 do 67) je s kolesarjenja po Slovenskih goricah vzhodno od Lenarta, od spomenika do spominske plošče (s poudarkom na [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/07/Slovenski_partizanski_spomeniki_na_Geopediji.jpg/220px-Slovenski_partizanski_spomeniki_na_Geopediji.jpg partizanskih]), od cerkve do kapelice. Zaradi samoumevnosti nemščine kot drugega jezika na smerokazih in napisih (15) bo tudi na zemljevidu za ta konec kmalu pisalo Südsteiermark. Prav mogoče je, da sem katerega od literarnih in jezikoslovnih obeležij (Ilaunigu, Cafu, Šulerjevi, Vuku, Linhartu, Seliškarju) slikal in postavil v album že kdaj prej. 

Z Andrejem Pančurjem (70) smo se menili o povezovanju zbirke žrtev druge svetovne vojne in partizanskih obeležij. Zadnjih 11 posnetkov je s srečanja domačih pionirjev računalništva v Računalniškem muzeju v Ljubljani. Sam sem se znašel tam kot [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm dokumentarist veteranov za Wikimedijino Zbirko] in Wikipodatke in zato, ker je gostiteljem manjkal še kak slovenist. Svoj prispevek slovenskemu računalništvu sem opisal v sestavku [[Pionirska leta]].

Zaključujem s povabilo na akcije v podporo zatiranim Palestincem: [https://www.palestina.si/stop-genocidu-za-svobodno-palestino/ Stop genocidu za svobodno Palestino. 3.–10. oktobra 2024]. Povezave te vrste postavljam na seznam [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''520''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri520/index.html Čvrsnica in Pelješac,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. septembra 2024&lt;/small&gt;==

Pred leti je bila na Velikem Vilincu v Čvrsnici megla, pa sva šla letos zato še enkrat tja. Gor od parkinga na Vitlenici, z ekskurzijo na 45 minut oddaljena Hajdučka vrata in jezerce Crvenjak in mimo zaprte koče Vilinac na vrh. Dol pa po drugi strani preko Malega Vilinca na smučišče Risovac. Preden se je pot začela spuščati v dolino, je privršala nevihta z grmenjem in sodro. Zarila sva se v ruševje, pa ni pomagalo, premočilo naju je do kože. Ko je vmes malo ponehalo, sva se za silo preoblekla v spodmolu. Prijazna natakarica v restavraciji Staza je sočutno poklicala varnostnika, ki naju je zapeljal do motela Hajdučke vrleti, od tam pa sva po zajtrku, ker naokrog ni nobenega taksija, prištopala do avta na Vitlenici, obakrat so ustavili domači zdomci. Dolga, močna avantura. Obisk najvišje bosanske vasi Lukomir sva prekinila na pol pota, predolga in pregrda cesta. Sicer grde ceste niso ovira. Po taki, ki je po mnenju domačinov primerna samo za terence, sva se letos od Ramskega jezera prizibala do Blidinja. Imenuje se cesta spasa, ker so po njej v zadnji vojni muslimanski begunci reševali svoja življenja pred četniki. 

Drugi del tedna je bil za Pelješac. Poceni stanovanje sva dobila v luštnem kraju Trpanj. Na balkon se je prišlo skozi okno. Gazda Mate je bil prijazen, vse dokler pogovor ni nanesel na politiko. &quot;Komunisti&quot; da smo popušili, ustaški zločini da so samo priča ... Pelješac je zelo lep polotok, nanj se pride čez nov most, ki ga je projektiral Marjan Pipenbaher in povezuje Dubrovnik z zgornjim delom Dalmacije tako, da ni treba prečkati bosanske meje. To bo &quot;spremenilo pravila igre&quot;, zmagovito komentirajo novinarji.

Grafiti, prečrtani cirilski napisi na krajevnih tablah in drugi napisi na vsej poti dokumentirajo veliko moč pripadnostnega čustvovanja (nogometnega, verskega, nacionalnega), tudi v prvih letih po drugi svetovni vojni (67). Pripadnost eni skupini izključuje pripadnost drugi skupini, le sem in tja je najti inkluzivne izjave: &quot;Bog je jedan. Svi smo braća in sestre&quot; (30). Nacionalizem nas vodi v pogubo, na Balkanu in drugod po svetu, glej zadnje prispevke na to temo na vrhu strani [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''519''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri519/index.html  Iz src rasto v srca mostovi,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. septembra 2024&lt;/small&gt;==

Avgustovski posnetki dokumentirajo dve akciji Glasu ljudstva, shod proti zdravniškim dvoživkam pred Ministrstvom za zdravje in piknik na bežigrajski lokaciji Plac, s klicem po angažmaju novih aktivistov. Tretji javni dogodek je bil proslava na Graški Gori, ki je poznana kot gora jurišev 14. divizije. Vmes sta bila planinska izleta na Mali in Veli Draški vrh. Na slednjem sva srečala prevajalko Suzano Koncut in violinistko Sonjo Vuković (16); njuna portreta sem brž postavil v Wikimedijino zbirko in Wikipodatke, kakor tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm portrete poznanih udeležencev drugih javnih dogodkov.] Pri posnetku Plečnikovega partizanskega spomenika (slika 12) sem poudaril, da ima na vrhu zvezdo. Nekateri Plečnikovi občudovalci namreč radi ponavljajo, kako se je Plečnik zvezdi izogibal. Pa se očitno ni, tule je čisto organski del spomenika. Naslovni verz je iz Kajuhove pesmi [[:s:Mostovi|Mostovi]] (slika 31).

==Stran '''518''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri518/index.html Šola bistra buča,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. avgusta 2024&lt;/small&gt;==

[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L3238_x1701271.0529534235_y5710132.320349604_s11_b2345 Modre zvezdice na zemljevidu partizanskih spomenikov na Geopediji] so narekovale obisk Bele krajine. V dveh dnevih kolesarjenja tam doli sva poslikala in vnesla na spletni zemljevid menda skoraj vse doslej evidentirane. Na začetku albumske strani sta dva obiska: potem ko smo se dvakrat srečali naključno, se je bilo treba s Theresio in Ryanom (glej ju na [https://slov.si/mh/galerije/galeri516/target18.html tejle sliki]) sestati še namerno. Dan pozneje sta prišla na obisk Hasan s hčerko Parnian, ki po slabem letu v Sloveniji že lepo kramlja po naše. Na koncu je nekaj posnetkov z občinske proslave na Vodiški planini, tako kot vsako leto ob tem času. 

Nedavno sem se razburjal nad zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki v državni register sprejema najraje ljudsko in cerkveno stavbno dediščino (kozolce in kapelice), druge vrste dediščine, npr. partizanske spomenike, pa zanemarja. Ko pomislim, tudi sam za tale album najraje izbiram krucifikse in starosvetne hiše; razpela in skednji so ob pravi svetlobi pač lepi, zato jim dajem prednost pred spomeniki. Ampak ZVKD-ji menda ne bi smeli izbirati obeležij po estetskih, ampak po kulturnozgodovinskih kriterijih. Spominske plošče književnikom in drugim znamenitežem postavljam sem v slepem zaupanju, da jih nekoč kdo sname, postavi v Wikimedijino Zbirko in jih doda wikipedijskim geslom; sam tja nalagam trenutno največ svoje portrete živih osebnosti. Pri neznamenitih osebah, ki nočejo delovati javno, čeprav so zaposlene v javnih službah in bi morala biti njihova javna izpostavljenost samoumevna, se je bolje zadržati in jih pustiti v njihovi kapriciozni anonimnosti. Nikoli mi ne bo jasno, zakaj taki sploh tiščijo v javne službe, če pa niso zanje. Spominske plošče nagovarjajo k pisanju ali dopolnjevanju wikipedijskih člankov o osebah, ki so jim posvečene, tokrat so to Zvonko Rus, Marko Bajuk, Janez Marenčič, Katka Vrtačič Zupančič, Ana Fab(i)jan, Jožef Slobodnik.

Pri Beli krajini je vredno poudariti, da imajo nekatere vasi kar precej stran pravoslavno pokopališče z nagrobniki v cirilici. Opazno je tudi število takih brez križa. Dobro je tudi, da množični turizem Kolpe še ni odkril in da je ob bregu mogoče najti vstop čisto zase. Bela krajina je lepa.

==Stran '''517''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri517/index.html Cvetja obilo,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 28. julija 2024&lt;/small&gt;==

Naslov ''Cvetja obilo'' želi popravljati Prešernovo resignativnost, čeprav optimizmu tudi na globalni ravni časi niso naklonjeni. V hribih tepihi planinskega cvetja  res za nekaj časa prekrijejo skrbi zaradi naplastene človeške neumnosti. Začne se s planino Ilovec (Ivovc) pod Galetovcem, do koder se da z biciklom po strmem in mestoma razdrapanem makadamu. Posnetka 7 in 8 dokumentirata otroško osvajanje vil. Prva cvetna prostranstva so s Tosca nad Velim poljem, druga z Viševnika, kjer sva srečala Luko Omladiča, posamezna roža je z Mesnove glave in izpod Mojstrovke. Vmes so ljudje; znamenitejši so šli tudi v Wikimedijino Zbirko, med Wikipodatke ali kar v wikipedijska gesla, če so bile tam slike slabe ali jih doslej ni bilo. Največ se jih je pustilo slikati na slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem, med njimi nekdanja predsednica dolenjskih slavistov Danica Rangus, članica društva Slovenija Rusija, ki je organiziralo prireditev. Žal sem zgrešil zastavo z napisom ''Gibanje Slovenija proti rusofobiji''. Razvili so jo na koncu dogodka. Izraz rusofobija poimenuje aktualno zahodno propagandno gonjo proti vsemu ruskemu, spominja na čase pred prvo svetovno vojno in s svojo trdoživostjo razkriva svojo rasistično osnovo.   

Vesel bom slovenskih in latinskih imen rož na slikah, če mi jih kdo pošlje.

==Stran '''516''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri516/index.html Kekec na Debeli peči,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. julija 2024&lt;/small&gt;==

Kekčeve poti so tokrat vodile na Debelo peč, piknik po izletu smo imeli na Uskovnici. Luštno. Theresia in Ryan (18) sta se pustila slikati na Zidani skali nad Kropo; tja sta jo mahnila peš kar iz Radovljice. Od 19 do 24 so posnetki s sestanka v kranjski knjižnici, ki se pripravlja na organizacijo okroglih Jenkovih dnevov 2025. Iz mednarodnega simpozija o treh Jenkih (Simonu, Davorinu in Ivanu) ne bo nič, namesto njega za uvod strokovni pogovor na teme jubilantov. Za zaključek so slike s pohajkovanja ob Grabnarici  v dolini Lipnice, s kopanja na Savi in obiska slapu Šum v Besnici.

Pa še poziv za podpis peticije [https://insajder.com/slovenija/peticija-proti-vojnemu-hujskastvu-financiranju-nove-vojne Proti vojnemu hujskaštvu in financiranju nove vojne,] ki je objavljena tudi na strani [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''515''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri515/index.html Presečnikova Meta (mango z belo čokolado),]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. julija 2024&lt;/small&gt;==

*Piknik ''Planinskega vestnika'' pri Jurju v Kamniški Bistrici
*Piknik spomeničarjev na Srednji Dobravi
*Pohod do tehnike Mete na Jelovici
*Cres
*S Timom Pogačarjem in Goranom Šušnjarjem pri Tavčarju na Visokem
*Na poteh Evrope pri ambulanti E in na planini Konjska dolina

Na letošnjem pikniku PV mi je v oči padla tetovaža Marte Krejan Čokl, ki je najprej vzbudila asociacije na ženske obračune z moškimi (Judito in Holoferna, Samsona in Dalilo, Salomo in Janeza Krstnika). Gre pa za tatujevsko upodobitev kipa Luciana Garbatija [[:w:en:Medusa with the Head of Perseus|Medusa con la testa di Perseo]] (2008), ki je preoblikoval firenški kip Benvenuta Celinija, ki kaže [[:w:Perzej z Meduzino glavo|Perzeja z odsekano Meduzino glavo]], tako da sta vloga Perzeja in Meduze zamenjana, pač v skladu z etiko [[:w:Gibanje Me Too|gibanja Jaz tudi]]. 

Med udeleženci letošnjega spomeničarskega piknika naj omenim [https://independent.academia.edu/mariosimunkovic?f_ri=303009 Maria Šimunkovića] iz Samoborja (7), avtorja več knjig  o NOB na Hrvaškem.  

O Cresu lahko rečem samo, da je bilo tam lepo. Spet. V Osorju sem slikal kip skladatelja Jakova Gotovca kiparke Marije Ujević (38), ker me je spomnil na Savinškov kip Tavčarja na Visokem (49); verjetno vpliv skupnega učitelja Meštrovića, pripominjam nepoznavalsko. O kiparskih upodobitvah Tavčarja in njegovih nama je s [[:w:Timothy Pogačar|Timom Pogačarjem]] na Visokem  pripovedoval Goran Šušnjar iz Poljan. Odkril je avtorja Tavčarjevega kipa, ki so ga pred leti ukradli iz grobnice. Premožni ljudje ([[:w:Marjeta Zorc|Metka Zorc]]) so plačali, da danes v grobnici stoji nov kip Metoda Ferlica; privatizacija javnega zdravstva ima očitno tudi posamezen pozitivni učinek. Naj imena kiparjev ostanejo skrivnost do objave Goranovega članka na to temo v prihodnji številki revije ''Slovene Studies''. O tragični smrti Tavčarjevih vnukov leta 1948, o kateri govori pesem njunega očeta, vklesana v grobnici (44), [https://lit.ijs.si/visoska.html sem pisal na drugem mestu.] 

S partizanščino je povezana tudi predstava Na poteh Evrope, ki so jo na planini Konjska dolina na Pokljuki izvedli plesalec in koreograf Mattia Cason, multimedijski umetnik Alessandro Conte in pesnik Muhammad ‘Abd al-Mun’im. Mattia v občudovanja vredni slovenščini, z vložki v arabščini, turščini, grščini, hebrejščini ... (pripravlja tudi varianto v hrvaščini za predstavo v &amp;ndash; zanimivo naključje &amp;ndash;  Osorju). Naključje je tudi, da je Mira Muhammada učila angleščino, ko je pred leti pribežal v Slovenijo, in je bil že pri nas doma na obisku. ZB in spomeničarji smo bili povabljeni zraven zaradi lokacije, tj. [https://eforeurope.eu/sl/ambulanta-e-preko-4g partizanske ambulante E,] [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:82_x1552131.1261192726_y5831789.269199474_s15_b362 ki se nahaja v bližini] in so jo izbrali za performans iz več razlogov: zaradi odmaknjenosti, da ne rečemo eksotičnosti, zaradi humanitarnega in antifašističnega poslanstva ter zaradi črke E v imenu, ki asociira na njihov projekt [https://eforeurope.eu/sl ''e-ti?'',]  posvečen razmislekom o bodoči Evropi. Ta naj ne bo osvajalska v smislu Aleksandra Velikega, ampak se mora vrniti k svojim koreninam, ki gredo v smer afriško-azijskih povezav, in biti tako kot Aleksander v svoji poosvajalski fazi radovedna za vse drugačno ter odprta migracijam. 

Predstava se je odvila ponoči, na višini 1400 m je bilo hladno, na koncu smo bili gledalci preveč prezebli za diskusijo, zato svoj razmislek o njej beležim tule. Ker je bila v predstavo vključena tudi zgodba Mattijevega deda kot italijanskega imperialnega vojaka v Etiopiji, moram spomniti na &quot;boleče&quot; izkušnje Bohinjcev s tem delom sveta. Leta 1935 si je lokalni veseljak [[Slovenske literarne potegavščine#Ni bil Ivan Rob, ampak Legatov Tonček|Legatov Tonček]] privoščil potegavščino. Namazal se je s črno barvo, se napravil v abesinskega (etiopskega) cesarja Haileja Selassieja in v Bohinj telegrafsko sporočil, da prihaja na obisk. Bohinjci so ga slovesno sprejeli, kot se cesarju spodobi, pri plesu pa sta se mu snela brada in pokrivalo in goljuf je komaj utekel razjarjenim prevaranim domačinom. Nezanemarljiva je možnost, da bodo domačini tudi danes zgodbe afriško-azijskega izvora, zlasti etiopske, dojeli z nezaupanjem ali celo odklonilno.

V svetu, ki drvi v vojno, prizadevanja Mattie Casona in njegovih v nasprotno smer, tj. v smer odprte, iščoče in tolerantne Evrope, zaslužijo vse priznanje in podporo. Na začetku je dvoje ključnih izrazov vsaj pri meni poskrbelo za pozitivni efekt: revolucija in anarhizem (seveda ne v žurnalističnem in dnevnopolitičnem pomenu teh besed). V spletnem naslovu projekta je še tretji pozitivni ključni izraz: eu-topija. Prepričljivo je bilo v dramsko-filmsko-plesno-bralno predstavo vključeno zgodovinsko znanje in poznavanje mitologij, evidentna sta bili resnost in iskrenost, simpatična mladostna vitalnost, igralski in plesalski profesionalizem in prepričanost v svoj zgodovinski prav. Kulturno občutljivost in spoštovanje kulturne raznolikosti je demonstrirala raba številnih jezikov, vključitev vojnih usod prednikov gostiteljev (streljanje bohinjskih talcev). Mattia je prostodušno povedal, da ne gre za gospo umetnost, ampak da imajo prednost druženje in medsebojno sporazumevanje, pomoč prijatelju Palestincu pri iskanju založnika za njegov roman in skrb za skupno prihodnost. Umetnost je le sredstvo za doseganje naštetih ciljev. Važno je tisto, kar se zgodi po predstavi. Eksistence izvajalcem ne zagotavlja publika (predstava je bila zastonj, vabila so šla le na izbrane naslove), ampak evropski projektni denarji. Nehote se vzbuja primerjava s partizanskimi mitingi: jasna tendenca, pravzaprav agitacija, vznesenost, ignoriranje komercialne razsežnosti umetnosti in kulture. Ja, skupna točka spomeničarjev in eforeurope bi bila lahko komercialna nezainteresiranost,  spomeničarji kot akter občanske znanosti (''citizen science'') namreč vse delamo zastonj (vendar ne zaman, če ponovim priljubljeno besedno igro). Dokler bodo države EU podpirale take prireditve zares in ne le za alibi, ima EU še možnosti preživetja. Ekipa v tako Evropo očitno še verjame, nagovarja nas, naj taki Evropi zaupamo tudi mi. To je Evropa, ki gradi na margini, ker je obrobje prostor nujnih sistemskih sprememb, ne pa jedro. Načelno se je s tem mogoče le strinjati, v praksi pa morata biti za tako držo izpolnjena vsaj dva pogoja: človek mora biti mlad in človek mora biti umetnik. Samo mladostna vitalnost in umetniška avtonomnost (to je sposobnost oblikovanja paralelnih svetov) zmoreta ignorirati oblastnike, ki brezobzirno posegajo v naša življenja, in ohraniti socialni optimizem. Sodelujoči so prepričani, da bodo Evropo oblikovali ljudje, ki Evropo cenijo, ki vanjo verjamejo. Najbolj verjamejo vanjo tisti, ki zanjo tvegajo svoje življenje, to pa so migranti. Svet brez Evrope bi bil res žalosten svet.

Aja, portrete poznanih udeležencev dogodka sem postavil tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm Wikimedijino zbirko.] Se nadaljuje.

==Stran '''514''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri514/index.html Gnove Gurize,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. junija 2024&lt;/small&gt;==

Partizanski spomeniki so šli, kot običajno, na [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopedijo,] drugi spomeniki in fotografski dokumenti z dvodnevnega kolesarjenja po Banjšici in Gorici pa so tule. Za uvod sta dva posnetka s slavistike okrog leta 1974, najbrž je šlo za brucovanje. Našel sem ju v brošuri Jože Toporišič, ki so jo izdali njegovi rojaki. Gospa Slavka iz Suhorja v Beli krajini (2) je nama z Miro pripovedovala vojne spomine. Sedem nadaljnjih posnetkov je s srečanja slovenskih wikipedistov v Radovljici; za to priložnost sem pripravil referatek [[Povezava med Wikiverzo, Wikipedijo in Wikivirom]]. Po izobraževanju smo šli na ogled Muzeja talcev in na kosilo v Begunje.  

V Kanalu ob Soči se pohvalijo s kipi slikarja [[:w:Ivan Čargo|Ivana Čarga]], skladatelja [[:w:Marij Kogoj|Marjija Kogoja]] in pesnika in alpinista [[:w:Valentin Stanič|Valentina Staniča]]. V Batah je bil rojen misijonar [[:w:Janez Madon|Janez Madon]], iz Avč je družina pokojnega slavističnega kolega [[:w:Zoran Božič|Zorana Božiča]], na cerkvenem zidu v Morskem je plošča pisatelju [[:w:Venceslav Bele|Venceslavu Beletu]] (26), pred britofom pa spomenik žrtvam azbesta. Direktorici novogoriške knjižnice Ireni Škvarč sem izročil tipkopis ''La linea bianca'', scenarija za film [[:w:it:Cuori senza frontiere|Cuori senza frontiere]], ki govori o razmejitvi Goric leta 1947; našel sem ga v zapuščini pisatelja [[:w:Milan Lipovec|Milana Lipovca]], ki jo je hranil moj pokojni oče. Gre najbrž za tipkopis (201 str.) scenarija za film (https://en.wikipedia.org/wiki/The_White_Line_(1950_film)). V [[:w:it:Cuori senza frontiere|italijanskem geslu o filmu]] piše: &quot;Il tema del film, il cui titolo provvisorio era La linea bianca, fu probabilmente tratto dalla divisione in due settori del cimitero di Gorizia, in seguito alla risoluzione ONU del 9 agosto 1947. Il film si propone di denunciare l'assurdità della ridefinizione dei confini orientali.&quot; Obstaja še dokumentarni film o Gorici 1947 z naslovom La linea bianca (https://www.isonzo-soca.it/allegati/4/allegati4115.pdf), ki je mogoče spodbudil nastanek scenarija za celovečerni film, ki so ga snemali v okolici Trsta.&lt;ref&gt;2025 je Alessandro Catunar napisal knjigo z naslovom Storia di una linea bianca: Gorizia, il confine, il Novecento.&lt;/ref&gt; 

Za konec še vabilo na [https://walkpeace.org/ mirovni pohod Trst&amp;ndash;Ljubljana 21.&amp;ndash;23. junija 2024] in na današnji (20. 6.) shod za Palestino na Trgu republike v Ljubljani ob 18.00; [https://www.facebook.com/people/Walk-Peace/61559978651587/ Facebook;] drugo na vrhu strani [[Kako rešiti civilizacijo|Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''513''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri513/index.html Janez Orešnik,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. junija 2024&lt;/small&gt;==

[[:w:Janez Orešnik|Janez Orešnik]] je bil Mirin učitelj, midva pa sva se videvala na sejah senata FF UL. Potrdim vse, kar so govorniki lepega povedali o njem na žalni seji na FF 11. junija 2024, od koder so posnetki. Najbolj sva se razhajala pri hoji: hodil je počasi, za vsak korak se je zdelo, da je premišljen in tehten, jaz pa sem običajno tekal in zajemal po dve stopnici naenkrat. Ko sta nekoč najina različna ritma trčila drug ob drugega, mi je očetovsko zaskrbljeno rekel: &quot;Kolega, veliko napako delate: prehitro hodite.&quot; Naj ostane pri tej eni napaki :) Veselih anekdot so se spominjali govorci, ki sem jih fotografiral (pa še koga zraven, ki ni govoril), da bi ostalo kaj spomina na dogodek in na priljubljenega profesorja ter z namenom, da potaknem portrete prisotne jezikoslovske smetane po Wikimedijini Zbirki, kjer postanejo javna last, in jih vpišem med Wikipodatke. Več kot [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm 25 se jih je nabralo,] slovensko jezikoslovje na Wikipediji je zdaj bolj slikovito kot doslej.

==Stran '''512''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri512/index.html Slovenske gorice,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. junija 2024&lt;/small&gt;==

Prve fotografije so od doma in od prej, druge pa vse z dvodnevnega kolesarskega potepanja po Slovenskih goricah. Stran bi lahko naslovil tudi [[:w:Ščavnica|Ščavnica]] (po zgledu [[:w:Pesnica (reka)|Pesnice]] dve strani nazaj); obe rečici napajata kraje tam okrog. Slik je nastalo tristo in več, tole je pač le izbor, s poudarkom na literarnih oz. slavističnih spomenikih; partizanska obeležja, ki so bila glavni razlog obiska slovenskega vzhoda, sem/bom potaknil po [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopediji.] Pokrajina je orientacijsko zahtevna, hiše preštevilčene, vasi so razsute po brežinah tako, da je iskanje lokacij naporno. Ko sva končno prispela do hiše v Mali vasi, v kateri je tragično preminula Zora Rupena, plošče na njej ni bilo več; pri njenem nečaku Mirku Osolniku bo treba poizvedeti, kam so jo odnesli in shranili. Prleki dajo nekaj na svojo kulturo in zgledno skrbijo za literarna, jezikoslovna in druga obeležja. Do Miklošičevega doma sva se spustila naključno, potem ko naju je tja usmerila puščica, in našla tam prijazna lastnika in oskrbnika Miklošičeve spominske sobe Vaupotiča; za to poslanstvo ju je v največji meri spodbudil Dunajčan [[:w:Feliks Bister|Feliks Bister]], čigar sliko z 22. 9. 1991 mimogrede dodajam v njegovo wikipedijsko geslo; srečali smo se, spet slučajno, v gostilni na Čepuljah nad Kranjem, bil je v družbi Boruta Loparnika in Katarine Bedina. Steklenico Miklošičevega šipona, ki so ga proizvajali Vaupotiči, sva podarila Zvezdani in Tonetu Gržini iz Ojstriške vasi, ki sta bila zadnja postaja na najinem romanju. Čisto blizu Miklošiča je bil rojen Stanko Vraz, malo naprej je služboval Ksaver Meško, kip Maistra na konju ima tod vsaka druga vas, po Glavnem trgu v Ljutomeru se naštetim pridružita še kipa Karla Grossmana in Radoslava Razlaga; slednji ima v okolici še druga obeležja. Fotografiral sem rojstne hiše ali kipe Ferda Godine, Jožefa Godine, Jožefa Klekla, Cvetka Golarja, Antona Krempeljna [sic], Stanka Cajnkarja ... V tejle galeriji so fotke objavljene pod licenco CC, torej jih lahko kdorkoli vzame in postavi npr. v sloj Literarni spomeniki na Geopediji ali v krajevna in biografska gesla na Wikipediji. Pa bom moral verjetno nazadnje to opraviti sam, razen če me ne prehiti kak neučakani Sporti, admin na slovenski Wikipediji.

Aktualno političnega je bilo na tejle strani v albumu izjemoma malo. Pa bi ga moralo biti več, ker se t. i. elite prav zdaj odločajo o tako usodni reči, kot je tretja svetovna vojna. Naj zato opozorim samo na sveže prispevke na vrhu seznama [[Kako rešiti civilizacijo]] in pozovem k dejavni državljanski drži, to je da v nedeljo na evropskih volitvah obkrožimo tistega kandidata za evropskega poslanca, ki se zavzema za mir, ne pa tistega, ki hujska k &quot;reševanju&quot; mednarodnih konfliktov z vojno; poglej si v ta namen [https://www.tiktok.com/@__the_movement__/video/7377824902579031328?_r=1&amp;_t=8n1TnCCY5Gz intervju z nekdanjim ameriškim obveščevalcem in specialistom za evropski vzhod Scottom Ritterjem,] ki svari pred lahkomiselnostjo ameriške in evropske politike, obsedene z rusofobijo.

==Stran '''511''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri511/index.html Miru se ne da doseči s silo,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. maja 2024&lt;/small&gt;==

Na tej strani sta zabeležena dva dogodka iz zadnjih dveh tednov: piknik dekanje na vrtu za Filozofsko fakulteto in soočenje s kandidati za evropske poslance v organizaciji Glasu ljudstva v avli Prirodoslovnega muzeja, kamor smo se zatekli pred dežjem; desne stranke so povabila na soočenje ignorirale. Vmes sta dva posnetka z borčevskega pohoda od spomenika do spomenika po Jelovici nad Kropo. Portretirance sem potaknil še v Wikimedijino zbirko in jih po možnosti vpisal med Wikipodatke. Tam so se znašli tudi kolegi antropologi iz Nigra, ki so bili v gosteh pri Sari Lunaček. Na Trgu republike bodo danes odprli razstavo Umetnost strpnosti: 146 medvedov, po eden za vsako državo tega sveta, tudi za Palestino, ki ji odrekajo pravico obstoja, in za izobčeno Rusijo. Junija v Švici organizirajo &quot;mirovno konferenco&quot; brez nje, kar je mogoče razumeti samo kot načrt vojaškega poraza Rusije, torej kot vojno napoved. Proti taki brezumni politiki svari Einsteinov izrek: Miru se ne da doseči s silo (na predzadnjem posnetku), ki je dal naslov tej strani.

==Stran '''510''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri510/index.html Pesnica,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. maja 2024&lt;/small&gt;==

Naslov spet zavaja, z njim ni mišljen pesnik ženskega spola, ampak rečica v Slovenskih goricah, ki sva jo na kolesarjenju večkrat prečkala. Tako kot pesnik ni samo pesnica moškega spola, ampak je &quot;tisto, kar se pri pesi stran odreže&quot;; v slovarju te besede (na Gorenjskem rečejo ''pesnek'') ne najdem. Zavajajo tudi slike, ker je med njimi komaj kakšna s partizanskim spomenikom, čeprav sem dva dni fotografiral v glavnem te. Postavil sem jih drugam, to je v sloj [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih spomenikov na Geopediji,] ki je te dni narasel na 8250 obeležij, in napisal prispevek za ''Svobodno besedo'' pod naslovom [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Po Slovenskih goricah]]. Ravno včeraj sva se z Mirkom Messnerjem pogovarjala, kako našo zbirko vključiti v mednarodne Poti osvoboditve / [https://www.liberationroute.com/ Paths of liberation,] ki jo načrtuje z nemškim kolegom Stefanom Wahlerjem. Druga svetovna vojna je bila na Štajerskem drugačno od tiste na Kranjskem, zato so tudi spomeniki drugačni. Zavajajo tudi slike podrtij in z blatom ometanih hiš. Takih je malo in vedno manj, prevladujejo čisto nove družinske hiše s sedežnimi garniturami iz ratana na terasah in z robotskimi kosilnicami, ki frizirajo trate pred njimi. Saj zato pa starine slikamo, ker jih že jutri ne bo več. Čisto nove so tudi kolesarske poti prek polj. Od književnikov so tokrat zastopani [[:w:Leopold Volkmer|Leopold Volkmer]], [[:w:Jožef Muršec|Jožef Muršec]] in [[:w:Joža Glonar|Joža Glonar]] (ta ima v vasi tudi spominsko ploščo, a sva jo spregledala). Po Antonu Slodnjaku se imenuje kulturni dom v Juršincih, streljaj od njegove rojstne vasi Budkovci, ki ostaja za obisk na naslednji kolesarski turi. V kulturnem domu društvo gospodinj za mimoidoče konec tedna peče svojevrstne okusne sirove &quot;gibanice&quot;, ki so nekakšen sladki križanec med pitami, picami in bureki.

Stran se sicer začne s piknikom Inštituta 8. marec, na katerem je nastopil pevec in performer Žigan Krajnčan. Za podpis evropske državljanske pobude [https://www.myvoice-mychoice.org/sl My voice, my choice] o dostopnem in varnem splavu sem pa tule že nagovarjal (slika 10).

==Stran '''509''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri509/index.html Umor, so zaklicale,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. maja 2024&lt;/small&gt;==

Umor, so zaklicale, je bil naslov duhovitega predavanja Veronike Rot Gabrovec v okviru [https://www.mklj.si/novice/77306/ Labirintov žanrskih branj] v Slovanski knjižnici, ki je obravnaval kriminalko, meni pa množinska ženska oblika v naslovu pride prav, da tiste, ki tole berete, pozovem k podpisu evropske državljanske pobude My voice, my choice [moj glas, moja izbira] za varen in dostopen splav. Klikni na [https://eci.ec.europa.eu/044/public/#/screen/home https://bit.ly/podpisi-tukaj], zgolj vpiši svoj EMŠO in s klikom odpošlji. Načrt je zbrati milijon podpisov v Evropi, od tega v Sloveniji, ki ima splav zakonsko dobro urejen, 100.000. Ljudje so pobudi naklonjeni, podpisi pa so potrebni tudi zaradi posameznih mračnjakov, ki osmomarčevskim aktivistkam pred upravnimi enotami grozijo s fizičnim obračunom. Če ti ni odveč, me obvesti o svojem oddanem glasu. Portrete predavateljev na Labirintih sem postavil še v Wikimedijino Zbirko.

==Stran '''508''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri508/index.html Beli krajini,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. aprila 2024&lt;/small&gt;==

&quot;Beli krajini Beli kranjec&quot;, piše na Župančičevi hiši v Vinici (17) in napis je primeren tudi za naslov tele strani v albumu. V Belo krajino so klicali nepopisani partizanski spomeniki od Črnomlja prek Starega trga, Damlja, Vinice do goric nad Črnomljem. V dveh dneh so bili posneti in jih vnašam na zemljevid [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Partizanski spomeniki na Geopediji.] Literarne oz. slavistične so slike 2, 7, 17, 18, 19, 20, 22, 25, 41, 42, 43, malo tudi 52. E-kolo je odličen pripomoček spomeniškemu popisovalcu. Začetni posnetki so iz Radovljice, z začetka zbiranja podpisov za dostop do splava v EU (povezava za podpis poziva je na vrhu strani [[Kako rešiti civilizacijo]], podpisovanje je res enostavno, samo svoj EMŠO je treba navesti), s proslave OF v Škofji Loki (glej tam [[Ob dnevu upora proti okupatorju|moj govor]]) in iz gostilne na Planici nad Crngrobom; Tine Oman je bil kranjski igralec.

==Stran '''507''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri507/index.html S smrtjo ste postali nesmrtni,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. aprila 2024&lt;/small&gt;==

Pet morbidnih naslov je že na teh straneh, naj bo še šesti, prepisan s slike spomenika 79 partizanom, ki so padli v boju na Goreljku na Pokljuki (posnetek 9); Tone Svetina piše med drugimi o njem v ''Ukani'', v zbirki Partizanski spomeniki na Geopediji je [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:2005_x1554479.9582604682_y5834403.487385675_s17_b2852 opis spomenika in grobnice nedaleč od spomenika.] Na Planini Klek pod Debelo pečjo je še en spomenik (16), posvečen [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:1967_x1554717.4559510406_y5843405.648518399_s18_b2852 pastirjema, ki so ju tam ustrelili Nemci.] Več kot 8000 je takih obeležij po domovini; ne vem, ali nas bo opozarjanje na smrti med drugo svetovno vojno kaj ozavestilo in angažiralo proti vojnemu hujskaštvu, ki ga gojijo osrednji mediji v soglasju s politiko. Čikaški profesor John Mearsheimer je v [https://www.youtube.com/watch?v=Y789SugNiA0 nedavnem intervjuju  &quot;Things are going to get worse in Ukraine, Middle-East and South-East Asia&quot;] pesimističen glede prihodnosti sveta.

Zgodovinarja Martina Premka (nedavno je postavil lepo [https://slov.si/doc/razstava_nob.pdf razstavo o NOB]; [https://slov.si/doc/nob_1941_1945.docx tule je spremno besedilo k razstavi]) in pevko Marjetko Popovski sem slikal na koncertu ob dnevu upora proti okupatorju na Bledu, posnetki drugih ljudi na tej strani pa so z včerajšnje &quot;veselice&quot; od 90-letnici Matjaža Kmecla na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki jo je pozorno pripravil Aleš Bjelčevič. Prisotni so se spominjali dogodkov iz skupnih časov, posebej zanimive so bile anekdote Dušana Pluta in Milana Kučana iz obdobja, ko so bili vsi trije člani kolektivnega predsedstva ob osamosvojitvi. V ozadju so se izmenjavale fotografije gora in gorskega cvetja Joža Miheliča in fotografije in filmski izrezki s Kmeclom od študentskih časov do danes. Večinoma so bile tule že objavljene, ker pa so raztresene po 507 straneh, sem jih [https://slov.si/mh/galerije/kmecl90/index.html postavil še posebej semle.] Celotni film iz življenja Oddelka za slovanske jezike in književnosti, iz katerega so izrezki, je na klik [https://www.youtube.com/watch?v=VynKYqHB5bU dostopen na Youtubu;] v katerih minutah se na njem pojavi Kmecl, piše v članku [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]]; pozor, filma je za skoraj štiri ure.

==Stran '''506''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri506/index.html USrael war criminal,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. aprila 2024&lt;/small&gt;==

Začne se s pogrebom [[:w:Janez Orešnik|Janeza Orešnika]] na ljubljanskih Žalah, kjer sta spregovorila [[:w:Franc Marušič|Franc Marušič]] in rektor jezuitskega kolegija Damjan Ristić, zapolni pa s posnetki s protesta za mir in v podporo Palestini (prva dva grafita nista s protesta, ampak s poti na Trg republike). Sprenevedanje, molk, leporečniško opominjanje vojnih kriminalcev, ki ga prakticirajo države EU vključno s Slovenijo, so spričo množičnega izraelskega pobijanja otrok nezaslišani. Mediji so polni zgražanja zaradi nasilne smrti ene srbske deklice, 13.000 palestinskih otroških trupel v zadnjih mesecih pa jim ni mar. In tudi slovenceljnom ne. Kritizirati Palestince, ker se upirajo desetletja dolgi izraelski okupaciji in nenehni kraji teritorija, je podobno kot očitati partizanom, da so se uprli civiliziranemu nemškemu okupatorju. Miloš Šonc (8 in 9, glej [[Objave: Miloš Šonc|njegova javna pisma]]) zato že cel teden gladovno stavka pred parlamentom: poslanci se izogibajo srečanju z njim, na [https://sites.google.com/view/stavkazapalestino/domov strani stavke] ga s podpisom lahko podpremo. Posnetke protestnih napisov sem tudi tokrat postavil v [[:c:Category:Protest in support of Palestine (Ljubljana 2024-04-07)|Wikimedijino Zbirko]], da potomcev ne bo preveč sram zaradi naše neobčutljivosti in dvoličnosti. Med nastopajočimi je bil upravičeno oster do neetične drže ljubljanske univerze študent Jan Vajgl (sin politika Iva Vajgla); [[Shod za svobodno Palestino|zahteval je prekinitev sodelovanja z izraelskimi univerzami]]. Jaša Jenull je spomnil vlado, da je pred volitvami obljubljala priznanje palestinske države.

==Stran '''505''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri505/index.html Veselje otroških oči,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 30. marca 2024&lt;/small&gt;==

Naslov strani je z verzov na posnetku 17 (ta je nastal pred vasjo Topolje pod Mohorjem nad Selcami) in korespondira s posnetki 19&amp;ndash;27, ki so s prireditve ob dnevu osnovne šole [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] v Lipnici. O narodnem heroju in zglednem učitelju Žagarju je govoril, kot sem napovedal že zadnjič, naš kolega [[:w:Klemen Lah|Klemen Lah]]. Tule je njegov govor z naslovom [https://slov.si/doc/klemen_lah_govor_stane_zagar.rtf Šolska ura se še ni končala.] Klemen ga je hotel objaviti tudi na svojem Facebooku, pa mu ta tega ne dovoli. Cenzura NOB-vsebin? Slike veselih otrok ne morejo biti v ostrejšem kontrastu s [https://secure.avaaz.org/campaign/en/rafah_ceasefire_now_loc/?bXqrdab&amp;v=156605&amp;cl=21278678543&amp;_checksum=3e0f86c10918b9f4c862497668a58f20150168446316c3e09d8d35395430f802 tistimi, ki prihajajo iz Gaze.] Podpiši vsaj kako od [[Kako rešiti civilizacijo|peticij, ki pozivajo k ustavitvi morij]], ki se jih gredo novodobni zahodni križarji! Slavistko Katarino Perič (26) sem nazadnje [https://slov.si/mh/galerije/galeri305/target19.html fotografiral na šolski prireditvi leta 2017,] Maje Jocif (27), ki je bila tudi moja študentka, pa menda še ne. 

Sicer se stran začne z geopedijsko spomeničarsko delavnico na CTK; direktorja [[:w:Miro Pušnik|Mira Pušnika]], ki je promotor odprte znanosti, bom moral za Wikipedijo ponovno slikati, trenutni posnetek je preveč od daleč. Delavnico smo organizirali ob znamki 8000 spomenikov v zbirki; ob tej priložnosti je nastal tudi [[Ob 8000 partizanskih spomenikih na Geopediji|intervju za ''Svobodno besedo'']]. Direktorja URI Soča Zvoneta Čadeža (2) sem ujel v objektiv slučajno med tiskovno konferenco, na kateri je protestiral proti svoji odstavitvi. Kipa Puškina in Gaja (3 in 4) stojita ob Železni cesti v Ljubljani. Puškina bi skoraj ne upal slikati, da me ne bi imeli za putinovca. Človek ne more verjeti, kako prozorno vojni hujskači ob pomoči medijev gradijo podobo zlobnih sovražnikov Rusov, nazadnje kar s pavšalno obtožbo ruskih študentov kot vohunov; beri N'Tokov članek [https://www.mladina.si/231694/komentar-pozor-vohuni-prihajajo/ Pozor, vohuni prihajajo] v zadnji ''Mladini'' na to temo. Namerava zahodni imperializem priti tokrat kaj dlje od Stalingrada?  

Sledijo posnetki s potepa po Škofjeloškem hribovju, zadnji del (28&amp;ndash;46) pa so s shoda z naslovom Ne Nato, mir nam dajte! za mir in solidarnost v Ljubljani 28. marca, ki ga je pripravila ekosocialistična iniciativa Klas. Hvalabogu, sami mladi ljudje, ki jim ni vseeno! Tule je [https://docs.google.com/document/d/1CpEnSpAYdY47-C8uQFa7oBhXIa9ewZXI3A49URUIgjI/edit njihov poziv k miru in solidarnosti.] Posnetke bom pridružil drugim [[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2024|ljubljanskim protestnim v Zbirki]] in vključil med [[:c:Category:Protest against NATO in Ljubljana (2024-03-28)|proteste proti Natu po svetu]].

Hasan z zadnjega posnetka nama je pripovedoval o birokratski mori, ki se mu dogaja zadnje mesece, potem ko je kot slovenski državljan vložil prošnjo za hčerino stalno bivanje pri nas. Dokumente mu na upravni enoti v Ljubljani sistematično izgubljajo in ga vedno znova pošiljajo na konec čakalne vrste pred okencem, v kateri stoji od ranega jutra do poznega popoldneva. Kafka! Verjame, da so za šlamastiko krive napake v računalniškem programu, jaz pa mislim, da je poleg nesposobnosti uradnikov na delu tudi slovenski rasizem. Njegov birokratski roman bo treba poslati v objavo, vendar dvomim, da bi bili osrednji mediji zanj zainteresirani.

==Stran '''504''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri504/index.html Ne pa da zdravim te bandite,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. marca 2024&lt;/small&gt;==

Le kako bi naslov te strani ne bil prizadet in kritičen. Gre za izjavo celovškega zdravnika [[:w:de:Sigbert Ramsauer|Sigberta Ramsauerja]], izpostavljeno v spominski sobi koncentracijskega taborišča Ljubelj, kjer je delal med vojno, in se v angleščini glasi: &quot;I am here to learn not to tend to bandits.&quot; Po vojni je bil sedem let zaprt, po pomilostitvi je napravil zdravniško kariero v Celovcu. Malo pred smrtjo je v intervjuju o svojih ljubeljskih &quot;pacientih&quot; dejal: &quot;ich habe – na sagen wir es mal so – diese Menschen schon als minderwertig empfunden.&quot; [te ljudi sem imel za manjvredne] Vsaka sorodnost s človeško neobčutljivostjo nekaterih zdravnikov danes je slučajna. 

Z drugo svetovno vojno je povezan posnetek sokrajana, 97-letnega Alojza Vidica na začetku strani, ki je o svojih izkušnjah izgnanca v nemškem delovnem taborišču objavil dve knjigi. Z Miro sva ga posnela, njegovo pričevanje je Mira pripravila za ''Svobodno besedo''. Posnetki od 22 do konca so s komemoracije na Planici, kjer je padel narodni heroj [[:w:Stane Žagar|Stane Žagar]] skupaj s 14 soborci. [https://slov.si/mh/galerije/galeri402/target29.html Plošča z Žagarjevim imenom je bila večkrat poškodovana,] na tokratnem posnetku so črke na njej obnovljene. V sredo 27. marca ob 18.00 bo na šoli v Lipnici, ki (še vedno) nosi po njem ime, [[:w:Klemen Lah|Klemen Lah]] ob 82-letnici Žagarjeve smrti [https://slov.si/doc/klemen_lah_govor_stane_zagar.rtf nagovoril učence, starše in učitelje s pozivom,] da se nasilju upremo tako v razredu kot v kritičnih zgodovinskih trenutkih. Dan pozneje, 28. marca, bo ob 17.00 na Trgu francoske revolucije v Ljubljani protest za mir in solidarnost, samo množični protesti ljudi morda lahko ustavijo zločeste namere gospodarjev vojne. Nasilni vojnohujskaški klimi, ki po svetu in doma ne jenja, se upirajo tudi objave na strani [[Kako rešiti civilizacijo]], nazadnje sem tja postavil povezavo na [https://www.peticija.online/e_jih_bo_osem_naj_bo_e_deveti_o_natu_poziv_javnosti peticijo za izstop Slovenije iz zveze NATO] in [https://slov.si/doc/lipuscek_program_eu.docx program kandidata za evropskega poslanca Uroša Lipuščka.]  

Vmes so planinski posnetki: z Mrežc in z Velikega Draškega vrha, zelo podobni lanskim in predlanskim in drugim starejšim. Na Debelem vrhu nisem slikal, ker mi je torbica s fotoaparatom in dokumenti v gozdu padla iz nahrbtnika. Popoldne jo je pošteni najditelj prinesel domov, gotovine pa v denarnici ni bilo več.

==Stran '''503''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri503/index.html Slobodne budite,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. marca 2024&lt;/small&gt;==

Ker je danes 8. marec, ki se mu je nekoč reklo dan AFŽ (afeže) ali dan [[:w:protifašistična fronta žensk|antifašistične fronte žensk]], se spodobi, da geslo s plakata na Reki (slika 32), ki poziva k enakopravnosti žensk, naslavlja tudi tole albumsko stran. Žal nisem prepričan, da bi ženske lahko ustavile tako zelo &quot;moško stvar&quot;, kot je vojna; vojno podpihovanje, pri katerem vztraja Ursula von der Leyen, ne obeta nič dobrega. O tem je več prepričljivih prispevkov na strani [[Kako rešiti civilizacijo]], nazadnje so se tja vpisali mirovniki Tine Hribar, Iztok Simoniti, Uroš Lipušček, Aurelio Juri, Tomaž Mastnak, Matjaž Hanžek ... Vse kaže, da se trgovci z orožjem in smrtjo, njihovi politični podrepniki in hujskaški mediji požvižgajo na svarila modrih ljudi. 

Stran se sicer začne z dokumentacijo [https://glas-ljudstva.si/monitoring/ monitoringa vladnih predvolilnih zavez,] ki ga je opravil Glas ljudstva. Na slikah so aktivisti, ki so s številkami podprli doslej precej žalostno statistiko vladnih dosežkov; nekatere sem vtaknil še v Wikimedijino Zbirko. V tolažbo in upanje je, da so se dogodka na Taboru udeležili tudi predstavniki vlade; Janševa vlada pred dvema letoma česa takega ni bila ne voljna ne sposobna. 

Posnetki od 15 do 19 so s komemoracije na Jamniku; pred 80 leti so Nemci vas požgali. Zbralo se je veliko ljudi, [[Ob 80-letnici požiga Jamnika|tule je Mirin govor]] ob tej priložnosti. Dva dni pozneje sva na poti v Kvarner obiskala še eno tako [https://www.anpits.it/showart.php?lang=SLO&amp;id=8 med vojno požgano vas, Lipo,] tik za mejnim prehodom Jelšane. Tam so aprila 1944 Nemci in Italijani (že po kapitulacije Italije) v ogenj zmetali tudi prebivalce vasi, 269 je bilo vseh (slika 22).

Od 23 do konca so posnetki tridnevnega skoka na morje. Kolesarila sva ob obali med Medvejo in Reko in pešačila iz Male Učke na vrh Učke Vojak; tam sva bila leta 2006 z Vladko Tucovič, ki je bila med udeleženci [https://slov.si/mh/galerije/opatija/index.html Hrvaško-slovenskega srečanja] edina pripravljena za vzpon. Učka je dogajališče in simbolna točka prenekaterega literarnega dela. Iz teh krajev je Pregljev ''Peter Markovič, strah ljubljanskih šolarjev'' (ki še ni digitalno dostopen), pod Učko se dogajajo romani ''Strahovalci dveh kron'' Miroslava Malovrha in ''V burji in strasti'' ter ''Za Adrijo'' Lee Fatur, iz novejšega časa je [[:s:Čubejska prigoda/I|''Čubejska prigoda'']] Milana Lipovca. Učko je Lea Fatur postavila celo v naslov &quot;slike iz časa francoske vlade&quot; [[:s:Pod Učko goro|Pod Učko goro]] (1917): &quot;Dokler stojita Učka gora in Kastov grad, tako dolgo se bomo upirali tuji oblasti in poginu!&quot; Janez Trdina, ki ima na Reki svojo ulico (slika 31), je o Učki pisal takole, plonkam  z Wikivira: &quot;Nad Opatijo se dviguje veličastni hrib Učka, ki je še precej višji od dolenjskega Kuma. Najvišji vrh te gore se zove »Goli breg«. Na njem sem bil ravno desetkrat. Diven pogled se odpira z njega radovednim očem. Istra leži človeku pod nogami kakor na zemljevidu, isto tako Kvarner in vsi njegovi otoki. Z njega sem gledal zamaknjen tudi slovenske snežnike in njihovega troglavega vladarja.&quot;

==Stran '''502''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri502/index.html Pace,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. februarja 2024&lt;/small&gt;==

Najprej sem nameraval strani dati naslov U konc' pota (po sliki z napisom ledinskega imena nad Preddvorom, kjer za imensko dediščino vzorno skrbijo), glej [https://www.youtube.com/channel/UCYCzwTA20GqCYB4ETHLW4dw/videos video posnetke,] 
[https://www.mojaobcina.si/preddvor/novice/kud-matije-valjavca-tudi-letos-ustvarja-na-zaplati.html članek o njihovem projektu,] [https://www.visitpreddvor.si/si/info/publikacije/ledinska-imena-g%C9%99r%C3%BA publikacije] in 
[https://www.visitpreddvor.si/si/info/publikacije/ledinska-imena-u-konc-pota razlago enega izmed imen.] Pa sem se premislil. Za pisateljem [[:w:Milan Lipovec|Milanom Lipovcem]], ki je močno vplival na moje odraščanje, je ostala škatla raznih papirjev, v njej tudi svitki kopij starih portretov, letakov in časopisnih izrezkov. Z Googlom sem se poučil, da je zbiral slike italijanskih antifašistov, upornikov in socialistov. Preslikal sem jih in postavil v Wikimedijino zbirko, kjer jih povečini še ni bilo: [[:w:en:Anna Kuliscioff|Anna Kuliscioff]], [[:w:en:Andrea Costa|Andrea Costa]], [[:w:en:Fernando de Rosa|Fernando de Rosa]], utopični socialist [[:w:en:Filippo Buonarroti|Filippo Buonarroti]], naslovica časopisa [[:c:File:Avanti della domenica, Pace, 5. febr. 1905.jpg|''Avanti! della Domenica'']] iz leta 1905, ki predstavlja Mir, dosežen s krvjo upornikov. Ta je dala naslov strani 502 v albumu. Ustreznih gesel v slovenščini še ni. Sicer pa so slike v albumu z izletov na Prevalo (iz Drage je pot po poletnem neurju uničena in neprehodna, treba je čez Planinco), do Hudičevega boršta in povprek čez Javorov vrh na sv. Jakoba, od tod pa po precej vratolomni stezi nazaj v dolino Bistrice. Mivko in cvetje sem slikal na sprehodu od Okroglega ob Savi navzgor; poleti je zaradi šavja neprehodna, po poplavah pa gre. Predzadnja sta posnetka s smuškega vzpona na Viševnik.

Navezujem se na sliko Pace iz leta 1905 in dodajam povezavo na stran [https://sl.wikiversity.org/wiki/Kako_re%C5%A1iti_civilizacijo Kako rešiti civilizacijo,] kamor sem pravkar dodal link na [https://www.sanje.si/zapisi/tomaz-mastnak-zoper-rusofobijo Mastnakov članek o evropskem ''Drang nach Osten'':] &quot;Ne gre za vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini. Gre za vojno kolektivnega Zahoda proti Rusiji v Ukrajini.&quot; V njej za t. i. evropske vrednote krvavi Ukrajina. V zadnji sobotni prilogi ''Dela'' je tudi izvrsten [https://slov.si/doc/tine_hribar_gaza.pdf članek Tineta Hribarja o izraelskem utemeljevanju genocida v Gazi] z božjo zahtevo: ''Tri tisoč let Gaze in bibličnih vrednot''. &quot;Judje so s svojo državo Izraelom in svojim lobijem v ZDA pripravljeni ogroziti ves svet. Zunanjo politiko ZDA obvladujejo že več kot pol stoletja.&quot; Kruto, napoved globalne apokalipse.

==Stran '''501''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri501/index.html Imagine,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 6. februarja 2024&lt;/small&gt;==

Najprej je bil naslov te strani ''Dost je'', vzet z napisa na nalepki v barvah palestinske zastave, posnete na shodu za mir v Ljubljani 22. januarja; [[:c:Category:Solidarity protest for Palestine in Ljubljana (22 january 2024)|posnetke s shoda sem naložil tudi v Wikimedijino Zbirko]]. Na shodu je bilo tudi nekaj slavistov (slika 2), pesmi palestinskega pesnika [[:w:en:Mosab Abu Toha|Mosaba Abu Tohe]] (študiral je tudi na Harvardu, tako kot Rudi Rizman, slika 3; pravzaprav ni čudno, do so [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008241.html cionisti prav Harvard vzeli na piko]) je zanj prevedla Katja Zakrajšek (slike 6, 7, 8). 5. februarja je skupina mirovnikov pred rotovžem predvajala Lenonovo pesem [[:w:Imagine (pesem)|Imagine]] in za naslov te strani v albumu sem nazadnje izbral naslov te pesmi. Skopirati je sem zaradi avtorskopravnih omejitev ne morem, dobi pa se marsikje po spletu in v [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008265.html Slovlitovem obvestilu.] Tule samo citat: 

&lt;poem&gt;
Imagine there's no countries
It isn't hard to do
Nothing to kill or die for
And no religion too
Imagine all the people living life in peace &lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
Predstavljaj si, da ni držav
Ni tako težko
Nič za ubiti ali za kaj umreti 
In tudi nobene religije
Predstavljaj si, kako ljudje živijo v miru
&lt;/poem&gt;

Pesem Imagine prepevajo ljudje, zaskrbljeni nad prihodnostjo sveta, vsak ponedeljek ob 18.30; pridruži se!

Lepo doživetje so nam v atriju ZRC, kamor smo se šli s kandidatom za evropskega poslanca Urošem Lipuščkom po shodu pogret, pripravile violinistke z mojstrskim godenjem; menda je šlo za [https://godalkanje.org/pr-goslac-matija-krecic-in-teo-collori/ godalkanje jam.]  [https://slov.si/doc/lipuscek_sachs_jan2024.docx Lipuščkovega intervjuja] z [[:w:en:Jeffrey Sachs|Jeffryjem Sachsom]] si slovenski časopisi očitno ne upajo objaviti, na Youtubu pa so mu spreminjali naslov in tako skrbeli, da ne bi bil preveč viden, zato raje pokažem na [http://www.televizijaas.si/component/joomtv/video/4339-predstavljamo_vam_dr_uros_lipuscek_in_jeffrey_d_sachs_23_1_2024 njegov posnetek murskosoboški televiziji.] Toliko o svobodi izražanja v najboljšem od možnih svetov, v katerem živimo. Ja, še na seznam [[Kako rešiti civilizacijo]] sem postavil njegove in druge podobne prispevke, npr. [https://braveneweurope.com/open-letter-from-jews-to-the-german-government-other-european-nations-support-south-africa-at-the-world-court-do-not-aid-abet-israels-genocide-in-gaza odprto pismo Židov nemški vladi in drugim evropskim državam, naj podprejo tožbo Južne Afrike pred Mednarodnim sodiščem zaradi genocida v Gazi.]

Nekdanjega ministra [[:w:Andrej Šter|Andreja Štera]] sem slikal za Wikipedijo, ker sem ga zadnjič na pogrebu Nejča Slaparja zgrešil, istega dne sva nazdravljala še z nekdanjim sokrajanom, skoraj sošolcem,  občudovalcem Toma Korošca (in, dodaja sam, [https://slov.si/mh/galerije/galeri258/index.html moje mame Vikice,] ki ga je učila v 3. razredu OŠ) Igorjem Holyjem ter z [[:w:Irena Orel|Ireno Orel]], ki je ob upokojitvi kolege povabila na pojedino v Vodnikov hram. 

Lepi dnevi so poklicali v hribe: na Kriško goro in Tolsti vrh (13&amp;ndash;21), na Roblekovo kočo na Begunjščici (23&amp;ndash;28) &amp;ndash; [[:w:Hugo Roblek|Hugo Roblek]], po katerem se koča imenuje, je preminil v fašističnem požigu tržaškega Narodnega doma let 2020 &amp;ndash; in na Stol (40&amp;ndash;50); vmes je bilo treba z opozorilom na zdravniški kodeks polepiti nekaj letakov proti nespodobni stavki fidesovcev (22) in dokumentirati obnovo grobišča talcev v Dragi (29,30).

==Stran '''500''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri500/index.html Draschgosche vernichtet,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. januarja 2024&lt;/small&gt;==

Tole je 500. stran v mojem spletnem fotoalbumu, le kdaj se jih je nabralo toliko. Če je na vsaki dobrih 30 posnetkov, je to 15.000 fotografij, objavljenih pod licenco CC in tako prosto uporabnih, samo ime fotografa je treba navesti. Tokrat jih je 61: v prvem delu so v zelenih tonih, po sneženju pa prevladuje bela. Precej je bilo posnetih v Dražgošah in okolici, najprej na vsakoletni proslavi [[:w:dražgoška bitka|dražgoške bitke]], kjer je bilo spet veliko razpoloženih ljudi, ki vzbujajo upanje, da se vendarle vse skupaj ne more zaključiti s kataklizmo &amp;ndash; govoril je [[:w:Matjaž Nemec|Matjaž Nemec]], odlično govoril, [https://slov.si/doc/matjaz_nemec_drazgose_2024.docx tule je njegov govor] &amp;ndash; potem pa še na treh zaporednih pršičastih smuških izletih na travnike pod Slemenom in Rožnikom vzhodno od Dražgoš. V [https://www.brunarica-drazgose.si/ brunarici v Dražgošah] se dobro je, nad jedilnico pa je na ogled lepo urejeni muzej dražgoške bitke. 

Začetni posnetki so s poti na Blegoš, kjer sva po informacijah domačina Janeza Kosmača iskala in našla [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:8744_x1570863.4362611964_y5806128.559109127_s16_b2852 grob dveh partizanov, ki ga ni v nobeni literaturi] (posnetek 12). Razgledi z vrha so šli v smer dogajališč Tavčarjevih povesti: Cerkev Marijinega vnebovzetja na Gori, Malenski vrh, Gorenja Žetina.

Inštitut 8. marec vabi: &quot;Danes, v ponedeljek 22. januarja 2024, ob 18.00 bomo v večernih urah v imenu pobitih, ranjenih in izginulih prebivalcev Gaze prižgali sveče na ljubljanskem Trgu republike. Postavili jih bomo pod zastave držav Evropske unije, ki stojijo nasproti vhoda v Državni zbor Republike Slovenije.

Podpišite tudi [https://www.mladina.si/peticije/ peticijo za trajno končanje izraelskih napadov] na Gazo, Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem in za zagotovitev spoštovanja in uresničevanja mednarodnega prava ter človekovih pravic.&quot; Peticijo sem že podpisal, fotografije z današnjega shoda pa postavim na naslednjo stran.

==Stran '''499''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri499/index.html Ilustrirani začetek 2024,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. januarja 2024&lt;/small&gt;==

Po svetu se dogajajo usodne reči (nanje kažem pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]]; prav zdaj npr. poteka [https://www.youtube.com/watch?v=x2JQIJA_fSU zasedanje Mednarodnega sodišča zaradi izraelskega genocida nad Palestinci]), v trenutnem domačem žepku miru pa mali lahkomiselni ljudje prežimo na lepe dneve, primerne za izlete v naravo. Kaj bi se ukvarjali s tujimi težavami, saj ne moremo ničesar spremeniti, se prepričujemo, kot da naša blaginja ne bi imela prav nobene zveze s tujim trpljenjem in kot da so ljudje tam daleč nekje zaradi svoje neumnosti sami zabredli v težave. 

Oskrbnika Francija Beguša na [[:w:Fran Orožen|Orožnovi]] koči pod Liscem, kamor sva šla z Miro prvega januarja, sem fotografiral že pred leti, zato tokrat nisem silil z objektivom vanj. [https://slov.si/mh/galerije/galeri198/target23.html Njegovo fotko iz leta 2013 z Ledin,] kjer je bil svojčas oskrbnik, Google najde, [https://slov.si/mh/galerije/galeri362/target5.html njegovo fotko z Orožnove koče] iz leta 2019 pa ne; zdaj se trudim Googlu dopovedati, naj vendar ne dela samovoljne selekcije in naj indeksira tudi mlajše. Na pogrebu [[:w:Nejč Slapar|Nejča Slaparja]], ki je kot grafik sodeloval s pesnikom [[:w:France Pibernik|Francetom Pibernikom]], sem posnel še nekaj domačih osebnosti (svetovalec dveh predsednikov Franci Perčič in govornika Aleš Sedmak ter Petra Vencelj) in njihove portrete dodal Wikipodatkom; bivšega ministra Andreja Štera sem po nemarnem spregledal. Z Nejčevo družino, poročen je bil z Irmo Kern, smo nekoč skupaj počitnikovali in silvestrovali; v njegov spomin sem spravil skupaj geslo na Wikipediji. Ilustriral sem ga s posnetkom z videa 30. decembra 1993. Pot do mrliške vežice je vodila mimo  groba najine profesorice za slovenščino [[:w:Marija Žagar (slavistka)|Marije Žagar]] (slika 4).

[[:w:Spomenka Hribar|Spomenko]] in [[:w:Tine Hribar|Tineta Hribarja]] (sliki 8 in 9) sva za potrebe wikipedijskega fotografiranja obiskala v Tomišlju pred stavko pacientov na Prešernovem trgu v Ljubljani. Posnetki z nje so za sredico tele albumske strani, postavil pa sem jih tudi v Zbirko pod naslov [[:c:Category:Demonstration for public health, Ljubljana (2024-01-09)|Demonstration for public health, Ljubljana (2024-01-09)]]. Poleg ljudi na slikah so nastopili še drugi, pa nisem vseh slikal. Najboljši govor je prav gotovo pripravil [[:w:Vinko Möderndorfer|Vinko Möderndorfer]] (ga bom skušal dobiti). Tule je govor Mateje Kožuh Novak [https://vecer.com/pogledi/javno-pismo-mateja-kozuh-novak-kam-gres-slovenski-zdravnik-10347749 Kam greš slovenski zdravnik] in članek [https://fokuspokus.si/zdravniska-in-sodniska-stavka-sta-samo-preobleceni-pohlep-elite-10347720 Zdravniška in sodniška stavka sta samo preoblečeni pohlep elite] Vesne Vuk Godina.

Stran zaključujejo fotografije z današnjega smuškega izleta na Kosmatico nad Podnom. Tudi lani sva bila tam, bilo je enako lepo, ampak malo drugače: https://slov.si/mh/galerije/galeri474/target3.html . Zadnji posnetek uči, da je pridevnik od imena zaselka [[:w:Brodi|Brodi / Loibltal]] pod Ljubeljem ''brojanski''.

==Stran '''498''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri498/index.html Od koče do koče,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. januarja 2024&lt;/small&gt;==

Snega je letos malo, smučala sva to zimo lahko le na Španovem vrhu, Vitrancu, Mesnovi glavi, pod Kaninom in na Soriški planini, drugo (Potoška gora, Golica, Šija&amp;ndash;Kofce, Ljubelj, Ratitovec) je bilo peš. Povsod sva srečala fletne ljudi: Hasan v koči pod Golico nama je postregel z žganjem, Anaïs in Geoffroy iz Nancyja sta povedala, da so se njuni starši pisali Aždinžak (Hajdinjak), nad Prevalo sta se mimo prismučala Mojca in Blaž Kučuk, pa smo se pozabili slikati. Eva, ki kot študentka dela na Kofcah, je potrdila najino domnevo, da je iz Slovenske Bistrice, sledil je Sarin harmonikarski koncert; Sara hodi v glasbeno šolo Muzičarno v Gorjah. Z Alenko in Juretom smo šli na kosilo v brunarico v Dražgoše, kjer imajo odlično hrano, v prvem nadstropju pa muzej dražgoške bitke. Dobre jedi (ocvirkovico, flancate) postrežejo tudi v Krekovi koči na Ratitovcu.

==Stran '''497''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri497/index.html Kdor je tiho, je soodgovoren,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. decembra 2023&lt;/small&gt;==

Vse fotke so z enega samega večera, 18. decembra. Ob petih je bil shod za mir v Palestini, katerega prvo polovico sva zaradi seje na PZS zamudila, druga pa z osmomarčevskega rajanja v Brejku. Povsod je bilo veliko mladih ljudi, kar navdaja z vedrimi upi. Dekanja FF Mojca Schlamberger Brezar je na shodu za Palestino prebrala Rizmanov [https://www.peticija.online/poziv_za_palestino Poziv slovenskim oblastnikom] (posnetek 4); levo od nje stoji palestinski pesnik iz Sirije Mohamed Abdul Munem, ki je bil [https://slov.si/mh/galerije/galeri286/target25.html pri nas doma na obisku kot begunec leta 2016]. Posnetke napisov jutri dodam v Wikimedijino Zbirko in uvrstim v kategorijo [[:c:Category:Demonstrations and protests related to 2023 Israel–Hamas war in support of Palestine|Demonstrations and protests related to 2023 Israel–Hamas war in support of Palestine]], semle pa postavljam kruti zapis Tomaža Mastnaka [https://www.sanje.si/zapisi/tomaz-mastnak-genocid-v-skladu-s-humanitarnim-pravom- Genocid v skladu s humanitarnim pravom] z bloga na portalu založbe Sanje; postavil sem ga tudi v kazalo [[Kako rešiti civilizacijo]].

Sledijo veseli obrazi osmomarčevskih aktivistov. Nekaj sem jih objavil v [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?search=osmomar%C4%8Devski+aktivisti&amp;title=Special:MediaSearch&amp;go=Pojdi+na&amp;type=image Wikimedijini Zbirki že pred časom,] jutri ustvarim tam zanje novo kategorijo [[:c:Category:Activists of the 8 March Institute|Inštitut 8. marec]] in uvrstim vanjo še druge. Povejte mi za imena, kjer pod slikami manjkajo.

==Stran '''496''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri496/index.html Lepo je biti upokojenec,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. decembra 2023&lt;/small&gt;==

Naslov strani sem ukradel s posnetka 28, napravljenega v planinskem domu Čemšenik nad Kokro, kjer dobro kuhajo in od koder se da naprej na Potoško goro, Hudičev boršt in Kališče. Sicer so slike z raznih koncev, več jih je s premiere Vojnovićeve drame Pod svobodnim soncem v Novi Gorici; ker sem spričo bedne EU-politike do Palestine in Ukrajine za gledališki list napisal evroskeptično besedilo [[Pod svobodnim evropskim soncem]]?, sva bila povabljena na prvo predstavo. Na posnetku 10 je peticija [https://www.peticija.online/poziv_za_palestino Poziv za Palestino,] ki jo je za FF sestavil Rudi Rizman; svoj podpis lahko prispevate tudi drugi. Nadaljnje tri slike so s predstavitve ''Žirovskega občasnika'' in Nagličeve knjige ''Sto let po smrti Tavčar še živi'' v Žireh; več o tem na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008222.html Slovlitu 12. decembra.] Portrete igralcev in drugih ljudi, ki imajo že svoj profil med Wikipodatki, sem postavil v Wikimedijino Zbirko, od koder so šli brž v ustrezna gesla na Wikipediji ali pa se bodo tam pojavili pozneje. Potem pa je prišla zima bela in ukradla prostor in čas vsemu drugemu.

==Stran '''495''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri495/index.html Javno zdravstvo, zdrava javnost,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. novembra 2023&lt;/small&gt;==

Na Hrvaškem sva se dva dni namakala v toplicah, spotoma pa poslikala nekaj partizanskih spomenikov. Najbolj oddaljen je bil v Bedenici, kjer je padlo osem borcev Kozjanskega odreda, marca 1945. Prvič sva bila v Titovem Kumrovcu, kjer imajo zgledno urejen skansen, partijska šola in spominski objekt pa žalostno propadata. Druga polovica fotografij je s shoda za javno zdravstvo 17. novembra v Ljubljani. Vredno si je ogledati odličen [https://www.youtube.com/watch?v=GOquVjLmYf4&amp;t=461s filmček, ki ga je za to priložnost posnel Jaša Jenull;] pot na občino za [https://resimojavnozdravstvo.si/ podpis predloga zakona za ohranitev javnega zdravstva] bo potem lažja. Kar ima zgodovinsko težo, sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Naslov strani je z [[:c:Category:Inscriptions by Miha Tomšič|napisa Miha Tomšiča]].

==Stran '''494''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri494/index.html Netanyahu, Hitler would be proud,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. novembra 2023&lt;/small&gt;==

Naslov strani je z napisa na včerajšnjem (9. novembra 2023) shodu za mir in v podporo Palestincem v Ljubljani; posnetek žal ni oster. Človek težko verjame, da so politične elite lahko tako brezčutne ob genocidu, ki ga izvajajo Izrael. Ne samo to, niti spodobnostnega distanciranja niso zmožne. Upanje še vedno obstaja, da je treznih, čutečih, odgovornih in dejavnih ljudi več, kot si politiki predstavljajo, in da bo kršenje osnovnih civilizacijskih norm politike slej ko prej drago stalo. Posnetke napisov (od 17 dalje), precej jih je v angleščini, sem postavil tudi na [[:c:Category:Solidarity protest for Palestine in Ljubljana (9 November 2023)|Wikimedia Commons]]. &amp;mdash; Protestni shodi za mir bodo tudi v naslednjih tednih vsak ponedeljek ob sedmih na Trgu republike v Ljubljani.

Prva polovica strani je s predavanja, ki ga ni bilo. Aleš Bjelčevič me je vprašal, če bi za njegov prvi letnik na kratko povzel, kar vem o trivialni literaturi. Pripravil sem [[O trivialni literaturi v slabi uri|pregledno predavanje]], do katerega pa ni prišlo. V razredu so sedeli kolegi, nekdanji študenti pa so mi organizirali najlepšo možno upokojensko odhodnico &amp;ndash; hvala! Program je bil uglašen na temo [[:w:literarna potegavščina|literarnih potegavščin]]. Andraž in Petra sta recitirala iz opusov &quot;zamolčanih&quot; dveh pesnikov, [https://sl.uncyclopedia.info/wiki/Feliks_Gnidovec Feliksa Gnidovca] in [https://sl.uncyclopedia.info/wiki/Analija_Terpinc Analije Terpinc] ter iz [[Profesor Hladnik in Cirila|pisemskega romana Profesor Hladnik in Cirila]]. Luka se je spomnil [[Slovenske literarne potegavščine#Sweet Syliva|polemike med Silvijo Borovnik in Stankom Klinarjem]] ob izidu Hladnikovega šprahfirerja ''Slovenščina za popotnike'', Blaž je podoživljal bolečine ob poznani fotografski nadležnosti svežega upokojenca, Manuela in Mija sta odkrili njegov virtualni [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F4211:10_x1614134.3690417125_y5787845.659401913_s18_b362 spomenik, ki sta ga malo prej postavili na Geopedijo.] Na koncu je razred ob Andraževi kitarski spremljavi zapel slavistično himno. Žur se je nadaljeval v kabinetih in se za vozača Domna iz Cerknega in nesojenega predavatelja, ki sem kupil karto do Podnarta, končal z dvema zaključnima pivoma v kolodvorskem bifeju.

Zadnja sta posnetka letaka, ki vabi k podpisu pobude za obravnavo interventnega zakona, ki naj reši javno zdravstvo pred privatizacijo. K podpisu sem že [[Ustavimo rušenje javnega zdravstva|pozival svoje prijatelje in znance]], postavil sem ga na stran [[Kako rešiti civilizacijo]] (https://resimojavnozdravstvo.si/) in kličem k podpisu tudi tebe, ki tole bereš.

==Stran '''493''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri493/index.html New world disorder,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. novembra 2023&lt;/small&gt;==

Ker sem v Novo Gorico prispel eno uro prezgodaj, pozabivši na objavljeno uro okrogle mize, sem imel čas razgledati se po obeležjih, ki jih je v centru precej. Tri sem celo dodal v sloj Partizanski spomeniki na Geopediji: kip Bevka v veži knjižnice, posvetilno tablo IX. korpusu na pročelju Slovenskega narodnega gledališča in kip igralcu [[:w:Jože Babič|Jožetu Babiču]] med tema dvema hišama; Babič je bil med vojno v internaciji. Pogovor o jeziku v znanosti je bil lušten, fotografije diskutantov in drugih obiskovalcev (kar nekaj osebnosti) sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko, svoje razmišljanje [[Slovenščina v znanosti ali zunaj nje]] pa na Wikiverzo. Večerjali smo v restavraciji Fabrika v bližini.

==Stran '''492''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri492/index.html Hiša Linhart in Dom svobode,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 23. oktobra 2023&lt;/small&gt;==

V govoru [[Vse vojne prinašajo smrt]] na žirovski občinski proslavi (ko ga je javno pohvalil sam [[:w:Zoran Predin|Zoran Predin]], je bil deležen že drugega aplavza) sem v opozicijo postavil principa ''carpe diem'' in odgovornost do preteklosti, potem pa še princip svobode proti principu varnosti. Tako na polovico so tudi tukajšnje fotografije. Prvih deset, posnetih na večerji v [https://www.hisalinhart.si/ Hiši Linhart v Radovljici], kaže na uživaško razsežnost našega življenja, naslednje pa so s proslave v žirovskem Domu svobode, ki jo je mojstrsko režirala Maja Justin in je bila posvečena prelomnemu lokalnemu zgodovinskemu dogodku. Posnetke nastopajočih in drugih javnih osebnosti sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko, le Spomenko in Tineta Hribarja sem pozabil fotografirati. V koncu govora sem omenil bedno slovensko podporo genocidni evropski politiki, naknadno pa dodal še povezavo na [https://i.diem25.org/en/petitions/91 peticijo, ki poziva Ursulo von der Leyen, eno od akterk te politike, k odstopu.] Podpiši jo prosim tudi ti.

==Stran '''491''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri491/index.html Pa smo spet tam,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. oktobra 2023&lt;/small&gt;==

Pa smo spet tam, to je na protestih, posnetki so z včerajšnjega protesta (19. oktobra 2023) na Trgu republike za mir in v podporo Palestincem. Oportunisti pravijo, da nekateri ljudje pač radi protestirajo. Mogoče res kdo, sam grem protestirat iz občutka dolžnosti, ne iz veselja, takrat, ko se zdi, da je svet iz tira in da izvoljeni voditelji ne opravljajo svojega dela. Odziv Zahoda na izbruh nasilja v Palestini je vsekakor neprimeren, nevreden, sprevržen in zavržen. Srečko Kosovel je podobno občutje izrazil v pesmi [[:s:Evropa umira|Evropa umira]]:

&lt;poem&gt;
Evropa umira.
Društvo narodov in apoteka,
oboje je laž.
Operacije. Revolucije!
Na sivi cesti stojim.
Rjavo listje pada z vej
in jaz se samo enega bojim,
kadar to drevo bo golo, črno stalo
in siva polja
in majhne hišice
in bom kričal,
pa bo vse, vse naokoli
molčalo.
&lt;/poem&gt;

Na posnetku 4 je del udeležencev Retrofesta v Muzeju novejše zgodovine, kjer smo govorili o spomenikih, sam sem za to priložnost pripravil poročilo o [[Partizanski spomeniki na Geopediji za Retrofest|popisovanju partizanskih spomenikov na Geopediji]].

==Stran '''490''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri490/index.html Združeni v jezikih,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 12. oktobra 2023&lt;/small&gt;==

Tokrat predstavljam en literarni, en družinski in en jezikoslovni dogodek, vmes pa še kaj drugega. Na prvem posnetku so pisma Marije Žagar Borisu Pahorju, ki mi jih je pred desetletji prinesel pisatelj in jih je pretipkal moj pokojni oče, Urška pa uredila za knjigo ''Sončna ura''. Končno sem jih izročil Marijanu Rupertu iz Rokopisnega oddelka NUK; tako bo treba napraviti še z nekaterimi drugimi korespondencami iz domačega arhiva. Posnetki 1&amp;ndash;7 so s piknika v butični kavarni [https://www.tsladko.com/ T'glamp v Rovtah,] kjer je Tjaša Zorc (njeno literarno ime je [[:c:Category:Maša Modic|Maša Modic]], glej o njej [http://slov.si/dipl/kogovsek_natalija.pdf diplomsko nalogo Natalije Kogovšek]) predstavila svoj novi kriminalni roman ''V vrtincu zarote''. Cobiss za Maša Modic pokaže 98 zadetkov, med njimi okrog 30 romanov, ki so prevedeni tudi v druge jezike. Tjaša je sicer tudi družbena aktivistka in političarka. Prstani na drugi sliki so delo pravnice, aktivistke, pisateljice in ekološke oblikovalke [[:c:File:Ana Jug.jpg|Ane Jug]]. Ana je bila med rednimi petkovimi protestniki (glej [[:c:Category:Inscriptions by Ana Jug|njene protestne napise na &quot;zapasnikih&quot;]]).

Naslednji posnetki so z družinskega izleta na Mrzli vrh nad Žirmi in iz prvega dneva življenja Lenče Hladnik nekaj dni pozneje. Portrete slavistke Monike Gawlak, maratonk in turnih smučark Petre Vladimirov in Žane Andreeve ter osmomarčevske aktivistke Ane Dujmović sem dodal v Wikimedijino Zbirko; Petra je pred dvema letoma v Velenju dobila nagrado za najboljši potopisni prvenec ''Evforija''. Naslov je tej strani v albumu dala slovesnost v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ob 20-letnici evropskega združenja za jezike EFNIL in Škrabčeve ustanove, kamor se je zgrnilo toliko slovenističnega in političnega sveta, da je bilo [[:c:Prispevki uporabnika Hladnikm|nalaganje posnetkov v Zbirko]] kar velik zalogaj. Napravil sem novo [[:c:Category:Janez Škrabec award winners|kategorijo Škrabčevih nagrajencev]]; naj kdo vanjo uvrsti še druge prejemnike in jih po možnosti sortira po letih.

==Stran '''489''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri489/index.html Po Jugoslaviji 1972,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. septembra 2023&lt;/small&gt;==

==Stran '''488''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri488/index.html Ni vzhod, zahod je,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. septembra 2023&lt;/small&gt;==

Se opravičujem zaradi sončnozahodnega kiča na sredi te albumske strani; ampak bolje kič kot prispodoba zatona civilizacije. V drugi polovici je 50-letnica mature; ob tej priložnosti sem postavil na splet tudi posnetke z ekskurzije po Jugoslaviji leta 1972 (glej naslednjo stran). 9. in 10. posnetek sta nastala na pogovornem večeru z letošnjim Pretnarjevim nagrajencem Kozmo Ahačičem v Tržiču. 

==Stran '''487''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri487/index.html Krucmanov junc,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. avgusta 2023&lt;/small&gt;==

Krucmanov junc (20) je naslov povedke v bohinjščini, ki jo je zapisala Minka Cvetek in je tudi med eksponati Muzeja Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. O muzeju sem izrekel nekaj pohvalnih in nekaj kritičnih pripomb v govoru [[Bohinjski partizanski spomeniki]] na komemoraciji za prvim bohinjskim talcem Francem Podlipnikom 12. avgusta na Pôljah v Bohinju; od tod so fotografije 27&amp;ndash;31. V govoru sem omenjal tudi planinsko kočo jeseniško-bohinjskega odreda na Uskovnici (14&amp;ndash;18), nagrobnik [[:w:Valentin Hodnik|Valentina Hodnika]] (17) pa sem vključil med [[:c:Category:Valentin Hodnik|wikipodatke o slikarju]]. Nad Uskovnico izgubljeni Francozinji Agate in Fanny (34) sem pred nevihto rešil na varno, nas pa je napralo. Na fotki 10 je Hasan, primer uspešnega iranskega emigranta, ki mu je po več kot petih letih birokratskega vojskovanja vendarle uspelo v Slovenijo pripeljati hčerko Parnian. 21&amp;ndash;26 so posnetki s popoldanskega izleta na Vrtačo. Zadnja dva posnetka sta s čistilne akcije po poplavi na [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:367_x1580848.6009889876_y5841184.222772305_s14_b362 grobišču 475 talcev v Begunjah,] prišlo je menda 80 prostovoljcev, med njimi osmomarčevci in zvezaborci. Za gobe (4, 5, 13) ne povem, kje so rasle.

==Stran '''486''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri486/index.html Zdaj grem in vem, od kod, zakaj in kam,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 13. julija 2023&lt;/small&gt;==

Na tej strani so v glavnem planinske rože. Brez imen so malo zaradi lenobe malo kot uganka in naloga, da se imena (slovenska in latinska) poišče po spletu ali literaturi; z veseljem jih dodam, ko mi jih kdo pošlje. Vse rože so s poti na Tosc (2275 m), tako kot vsako leto doslej ob tem času. Pred rožami sta dva posnetka s SSJLK (tam sem predaval na temo [[Na spletu živel sam boš večno]]) in dva z recitala Janija Kovačiča in Vite Mavrič na Bledu. Zadnjih 21 posnetkov pa je   iz Haloz: Ptujska Gora, Majšperk, Medvedce, Pečke. Za razliko od Brezij, kjer so frančiškani sramežljivo odstranili ploščo duhovnikom, žrtvam nacizma, sta tu kip [[:w:en:Placido Cortese|Placida Corteseja]] in relief [[:w:Maksimilijan Kolbe|Maksimilijana Kolbeja]], redovnikov, ki sta končala eden v Rižarni v Trstu in drugi v Auschwitzu. Pred cerkvijo je bil žur ob 60-letnici lokalnega aktivista [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sencar-miran/ Mirana Senčarja;] ker smo soimenjaki, smo nazdravili z aperol brizgo. Na koncu sta fotografiji Sagadinove domačije v Sre(d)cah (Pečkah) in spomenika ob njej. Tu so aprila 1945 Nemci zažgali partizansko bolnico in v njej sedem članov družine Sagadin. Naslov tele strani sem si sposodil iz Kocbekovih verzov, vklesanih na spomenik na majšperškem pokopališču.

==Stran '''485''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri485/index.html Kekec 2023: Vajnež,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. julija 2023&lt;/small&gt;==

Letošnje Kekčeve poti so vodile na [https://www.hribi.net/gora/vajnez/11/376 Vajnež.] 23 udeležencev, iskanje parkirnega prostora med Vrbo in Završnico zjutraj. S Potoške planine (1300 m) v lepem vremenu na vrh (2100 m). Podjetni so jo potegnili prek Potoškega Stola na Stol in se potem do izhodišča spustili mimo Valvasorjevega doma, kar jim je vzelo dodatni dve uri. Peko čevapčičev, perutničk in klobasic smo jim prihranili. Na svidenje naslednje leto.

==Stran '''484''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri484/index.html Nastajala in zorela slovenska moderna,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. julija 2023&lt;/small&gt;==

Začne se s Cresom, v jedru pa sta dva strokovna dogodka, ki ju loči nekaj fotografij z izleta na Dobrčo: simpozij Zgodovina slovenskega prevajanja, ki ga je organizirala [[:w:Nike Kocijančič Pokorn|Nike Kocijančič Pokorn]], in otvoritev Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga letos vodi [[:w:Jerca Vogel|Jerca Vogel]] in se je dogajala v Cukrarni. [[:w:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]] je prejel priznanje Jožeta Toporišiča. Slike govorcev in pevke [[:w:Ditka Čepin|Ditke Čepin]] sem postavil tudi v Wikimedijino zbirko in med Wikipodatke, od koder jih samodejno vzame Wikipedija.

==Stran '''483''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri483/index.html Nikdar ne bo zatrla časov sila,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. junija 2023&lt;/small&gt;==

Naslov te strani sem si sposodil s spominske plošče Aleksandru Zedinitelju, odloženi pred vrata gostišča pri Jurju v Kamniški Bistrici, kjer je bil vsakoletni piknik uredništva ''Planinskega vestnika'' (slike 4&amp;ndash;12). Naslednji trije posnetki so iz knjige obiskov [[:w:Marija Žagar (slavistka)|Marije Žagar]] na Uskovnici. 23. 8. 1988 se je vanjo vpisal [[:w:Boris Pahor|Boris Pahor]], nekaj minut pozneje pa sem (pretirano razigrano) nadaljeval njegovo misel o ponovno vzbujeni veri &quot;v naklonjeno prihodnost&quot;. V vpisni knjigi so še imena Igorja Slavca, [[:w:France Pibernik|Franceta]] in Jolande Pibernik, političarke in pesnice Silve Jereb, pravnika [[:w:Ivan Kristan|Ivana Kristana]], Slavice Zirkelbach, Smilje Gostiša, [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/jan-rado/ Rada in Vladke Jan], pisateljice [[:w:Nada Matičič|Nade Matičič]], fotografa [[:w:Jaka Čop|Jaka Čopa]], romanista [[:w:Vladimir Pogačnik|Vladimir Pogačnik]], igralca [ Matjaža Turka], Lenčke Valič, obiskovalcev SSJLK Alicje Pakulanke, [[:w:Zdzisław Darasz|Zdzisława Darasza]], [[:w:Timothy Pogačar|Tima Pogačarja]], družine Terseglav. [[:w:Tone Pretnar|Tone Pretnar]] je vanjo prispeval kar nekaj akrostišnih kitic; vse so na Wikiviru. Spominske plošče imajo vklesana imena [[:w:Zmago Šmitek|Zmago Šmitek]], [[:w:Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander Zedinjitelj]] (1935 so jo postavili na OŠ Stranje, po vojni pa seveda odstranili). Kip Bosovega Martina v Kamniški Bistrici sem [https://slov.si/mh/galerije/galeri233/target37.html posnel že pred leti,] tule ob sveži fotografiji dodajam, da je študentka Zarja Roner nedavno na Wikipediji samopobudno objavila članek o romanu [[:w:Beli macesen|Beli macesen]] [[Juš Kozak|Juša Kozaka]]; glavni osebi v njem je bil za model Bosov Tine. Tu sta še plošči duhovniku [[:w:Ciril Sedej|Cirilu Sedeju]] v Števerjanu in kiparju [[:w:Alojzij Repič|Alojziju Repiču]] v Vrhpolju pri Vipavi.

==Stran '''482''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri482/index.html Ai laghi, Jezero, zum Seen,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. junija 2023&lt;/small&gt;==

Smuška sezona se je končala nad Žlebmi nad Rabljem nad Trbižem, sklenilo se je tudi življenje mojega planinskega tovariša Stanka Klinarja. Postavil sem slike z njegovega pogreba na Dovjem in z žalne seje na FF v Ljubljani, kjer sem ob drugih govornikih (slike 13&amp;ndash;18) tudi [[Stanko Klinar|sam povedal nekaj besed]]. Kdo so preostali portretiranci na tej strani, se odpre na Wikipodatkih in v Wikimedijini Zbirki, kamor sem jih skopiral in s tem izročil v prosto uporabo. Nekatere sem posnel zadaj za FF, druge pa na [https://www.zrc-sazu.si/sl/dogodki/velika-protestna-razstava-105-petkov-kolesarski-protesti-2020-2022 otvoritvi razstave 105 petkov,] ki sta jo pripravila Sanja Fidler in Brane Solce s sodelavci v poslopju stare Cukrarne. Več rutiniranih obiskovalcev razstave sem slišal komentirati, da tako dobre že dolgo niso videli. Seveda bodo tudi posnetki protestnih napisov z razstave romali v Wikimedijino Zbirko, kjer se jim obeta domala večno življenje. Joj, kako čisto drugače je dihati ob petkih zvečer v Ljubljani brez policijskega nadlegovanja, ki ga je prakticirala prejšnja strahovlada! Ob razstavi je pri ZRC SAZU izšla debela ilustrirana monografija z enakim naslovom, [https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/105-petkov 105 petkov.]

==Stran '''481''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri481/index.html Erschossen,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. aprila 2023&lt;/small&gt;==

Bi raje posnetke zasneženih hribov? Jaz tudi. Pa sta ponagajala vreme in zdravje in so prevagale državljanske dolžnosti. Preveč usodnih reči se dogaja, da bi si smeli privoščiti samo ''carpe diem''. 42 plakatov z naznanili streljanja ali obešanja talcev sem posnel v Muzeju talcev v Begunjah, kjer so poleg v steno izpraskanih pretresljivih napisov zapornikov v samicah (glej prejšnjo stran v albumu) tako rekoč edini eksponat. Kdor želi slike povečati za udobno branje, naj jih odpre [[:c:Category:Begunje Gestapo prison announcements of death|v Zbirki]], kjer so umeščene v kategorijo Death penalty in Nazi Germany. V muzej zaide redko kdo, tudi šolarje ne vozijo več sem na obisk. Ljudje se neprijetnim rečem pač izogibamo. Zato pa nas vsaka vojna vedno znova preseneti. Če ne bi iz zavesti brisali strahotnega uničenja, ki ga prinaša, in bi se pravočasno odgovorno postavili po robu psihopatom, ki ščuvajo na vojno, bi se ji morda lahko izognili. To v knjigi [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33VN6HP4 ''Kako je Zahod pripeljal vojno v Ukrajino''], ki so jo na ZRC SAZU prevedeno hvalevredno postavili na splet, počne Benjamin Abelow in še kdo na seznamu pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''480''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri480/index.html Stara sem 17 let,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. aprila 2023&lt;/small&gt;==

&quot;Stara sem 17 let&quot;, piše na zidu ene od samic gestapovskega zapora v Begunjah (slika 12). Zna kdo identificirati verze, vpraskane v steno celice, na posnetku 16? Skozi begunjske zapore je šlo 12.000 jetnikov, 849 so jih pobili (večinoma postrelili, nekatere obesili), 5100 pa poslali v koncentracijska taborišča. Plakat ''Das neue Europa ist unschlagbar'' (slika 18) bi bil lahko svarilo, kam je pripeljalo vojno navdušenje pred 80 leti in kako se bo končalo današnje vojno hujskaštvo. Na naslednji albumski strani so posnetki oznanil o streljanju talcev v Begunjah.

==Stran '''479''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri479/index.html Bolj od življenja smrt je rodovitna,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. marca 2023&lt;/small&gt;==

Verz, ki je dal naslov tej strani v fotogaleriji, je iz pesmi Septembrske žrtve Alojza Gradnika. Vklesana je na [https://geopedia.world/#T281_L2518_F2518:302_x1589911.7738860247_y5814778.650697072_s15_b362 spomenik na Planici pri Kranju] (zadnja fotografija), kjer je te dni pred 81 leti padel narodni heroj in zgledni učitelj [[:w:Stane Žagar|Stane Žagar]]. Verz na spomeniku ni podpisan. Gradnik je pesem objavil leta 1938 v pesniški zbirki ''Večni studenci'', spodbudil pa jo je obisk groba treh udeležencev protinemških demonstracij 1908 (dijak Ivan Adamič, tiskar Rudolf Lunder in Arnošt Vindišar), ki so padli tedaj pod streli vojakov in so pokopani na ljubljanskih Žalah nedaleč stran od groba slovenske moderne. Nisem prepričan, da bo verz, ki posvečuje smrt, uporaben tudi v tretji svetovni vojni, v katero z oboroževanjem in hujskaštvom brezglavo rinemo (gl. tudi napis na posnetku 6). Sveže mirovniške glasove umeščam na vrh seznama [[Kako rešiti civilizacijo]]; danes sem tja postavil blog Jožeta P. Damijana in oddajo Vojni huskači Marka Radmiloviča na Valu 202.

[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007998.html Etimologijo Davče] (prvi posnetek) in Porezna (tretji posnetek) je razložil Silvo Torkar: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXDUETML K nastanku in pomenu nekaterih zemljepisnih imen v Baški dolini (Baška Grapa, Hudajužna, Porezen, Loje, Logaršče, Kojca, Obloke, Robje, Podmelec),] SR 51/4 (2003). Nadaljevanje je belo, lokacije so poimenovane pod slikami. Na posnetku 11 so beli samo lasje udeležencev [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Delavnica 6. marca 2023|delavnice za popisovanje partizanskih spomenikov]], ki se jih je doslej v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirki na Geopediji] nabralo 7548. 

Druga polovica strani je iz posnetkov kipov znamenitih Ločanov v Škofji Loki, literat med njimi je [[:w:Tine Debeljak|Tine Debeljak]], petero od njih ([[:w:Viktor Kocijančič|Viktor Kocijančič]], [[:w:Boris Ziherl|Boris Ziherl]], [[:w:Ive Šubic|Ive Šubic]], [[:w:Jože Rant|Jože Rant]], [[:w:France Planina|France Planina]]) je tudi v [https://geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7031_x1592575.576947551_y5807328.675019945_s17_b362 zbirki partizanskih spomenikov na Geopediji.] [https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=2139 ''Polentarska polica''] (slika 41) je sicer humoristični roman ameriškega nobelovca Johna Steinbecka, na sliki 46 je Matevž Oman, prejemnik [[:w:Murkova nagrada|Murkove nagrade]], lokalni zgodovinar in kulturni aktivist iz Stražišča.

==Stran '''478''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri478/index.html &lt;s&gt;NATO&lt;/s&gt;,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. februarja 2023&lt;/small&gt;==

V prvi polovici prevladuje bela (nad Uskovnico, Kobla, Pusti rovt, Dolga njiva, Mrežce). Ko bi bila lahko taka tudi druga polovica. Pa je le iz protivojnih napisov, ker nenadoma ni več samoumevno, da je vojna zlo. In ker je prizadevanje za mir malodane kriminalizirano. Fotografiral sem shod na Prešernovem trgu 24. februarja, onega na Trgu republike uro prej, kjer so vzklikali za več orožja, pa ne. Na Prešernovem smo imeli minuto tišine za padle v Ukrajini. Po dobri uri govorov je prišla skupina glasnih ukrajinskih demonstrantk motit mirovniško zborovanje. Mogoče je pa mir res preveč dolgočasen. Med drugim so z mirovniškimi govori nastopili Miloš Faganel, Boris Žulj, eden od akterjev Vseslovenske ljudske vstaje in lani kandidat za predsednika RS, Rok Gros, ustanovitelj Čezvesoljske zombi cerkve, Ivo Vajgl, Tjaša Zorc, Matej Trontelj ... 

Govor [[:w:Violeta Tomić|Violete Tomić]], ki je poročala o svojih izkušnjah z militantnostjo Ukrajine in provokacijami Zahoda pred ruskim napadom, sem postavil na splet pod naslov [https://slov.si/doc/violeta_tomic_proti_vojni.docx Da se preprečijo vojne]; takih pričevanj javni mediji ne objavljajo radi, raje strahotno slepe pozive za še več orožja. 

V petek zvečer smo bili v Ljubljani priča štirim odzivom na vojno: navijanju za eno stran, navijanju za drugo stran, navijanju za mir in ignoranci. Včasih se mi je zdelo, da zlo najlažje nevtraliziraš tako, da ga ignoriraš, da ga nočeš videti (v slovenski zgodovini je bila ta preživitvena strategija, ki jo spravljam pod nalepko sprenevedanje, zelo uspešna), vendar v zaostrenih situacijah ne deluje več. Zato se odločam za mirovništvo, ki je oblika aktivne državljanske drže. Če tudi to odpove, nam ostane samo še udrihanje proti vsemu, kar nas neposredno ogroža, dokler se ne potolčemo do smrti. Trezni pozivi k miru namesto k vojnemu podžiganju in hujskanju so po svetu k sreči vedno pogostejši: 
* 699.000 podpisov pod klic upora proti vojni v Nemčiji: [https://www.change.org/p/manifest-f%C3%BCr-frieden/u/31332295 Aufstand für Frieden] &amp;ndash; podpiši se!
* govor nemškega generala v pokoju Ericha Vada na Vstaji za mir v Berlinu 25. februarja 2023, [https://www.youtube.com/watch?v=z82kwt7glZU Youtube] 
* govor Geoffreyja Sachsa na istem dogodku, [https://www.youtube.com/watch?v=I4l63yN656A Youtube]
*beri tudi Mateja A. Hrastar: [https://www.dnevnik.si/1043007898 Organizator v Kijevu odpovedal načrtovani koncert skupine Laibach.] ''Dnevnik'' 27. 2. 2023: &quot;Kot je skupina še zapisala za STA, so od njih kategorično zahtevali, da se dobesedno izjasnijo, da so vsi Rusi slabi in da je vsa ruska umetnost ničvredna, na kar seveda niso pristali.&quot;

Fotografije z napisi sem postavil v Wikimedijino Zbirko v kategorijo [[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2023|Demonstrations and protests in Ljubljana in 2023]], Slovene-language signage at demonstrations in Demonstrations and protests in support of peace.

==Stran '''477''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri477/index.html Samo en cvet,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. februarja 2023&lt;/small&gt;==

Ko gre človek od hiše, je fotografskih motivov takoj več. Midva sva šla za tri dni v Savinjsko dolino. Spala sva kot edina gosta v gostilni Atelšek v kraju [[:w:Dol - Suha|Dol - Suha]], se s smučmi sprehajala po Golteh in obeh [[:w:Smrekovec|Smrekovcih]] ter obiskovala in fotografirala spominska obeležja v okolici. Partizanska so šla v sloj [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Partizanski spomeniki na Geopediji,] ki se počasi približuje znamki 7500 obeležij, za [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2517_x1599546.4813678826_y5818211.982024141_s9_b2852 literarne, ki imajo tudi svoj sloj,] pa ne vem, kdaj bo čas. Sicer pa ne vem, zakaj bi jih moral na zemljevid postavljati ravno jaz, saj to lahko stori kdor koli od literarno zainteresiranih in pri tem uporabi moje fotografije v tejle galeriji, zato pa so opremljene z licenco CC, ki nagovarja k njihovi prosti uporabi. [[:w:Anton Aškerc|Aškerčevih]] verzov Mozirju (slika 1) začuda na Wikiviru še ni, [[:w:Matej Bor|Borovih]] (2) zaradi zadrte avtorske zakonodaje še ne sme biti. V teh krajih so živeli [[:w:Ivan Hribar|Ivan Hribar]], [[:w:Žiga Laykauf|Žiga Laykauf]] (6, 7 in nagrobnik 36), [[:w:Tone Čokan|Tone Čokan]] (8, 9), [[:w:Vladimir Levstik|Vladimir Levstik]] (14). [[:w:Kerubin Tušek|Kerubin Tušek]] (10) in Jakob Sem (28) sta bila duhovnika, žrtvi fašizma: prvi je izdihnil v Dachauu, drugega so pobili s kolom in mu prerezali grlo ter vrgli v Savo v Jasenovcu; oba sta bila na [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|spominski plošči v romarskem središču Brezje na Gorenjskem]], pa je bilo frančiškane sram, ker sta umrla na &quot;napačni strani&quot;, in so ploščo pred leti odstranili. Tudi svojci Toneta Čokana menijo, da je pesnik in partizan umrl na &quot;napačni strani&quot;, zato niso dovolili vklesati njegovega imena na partizanski spomenik v Mozirju. Največ posnetkov sem napravil na lepo urejenem spominskem objektu [[:w:Karel Destovnik - Kajuh|Karlu Destovniku - Kajuhu]] na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu pri Zavodnju, kjer je pesnik padel. Verz iz njegove pesmi je za naslov tejle strani v albumu.

==Stran '''476''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri476/index.html FIDE$,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 28. januarja 2023&lt;/small&gt;==

Vsakega po malo, najprej obeležja: prvi ženski na Triglavu [[:w:Rozalija Škantar|Rozaliji Škantar]] v Srednji vasi v Bohinju, na viškem britofu pa [[:w:Alfred Šerko|Šerku]], [[:w:Alojz Kraigher|Kraigherju]] in [[:w:Ivan Prijatelj|Prijatelju]]. Potem, tako kot lani in prej, [[:w:Dražgoška bitka|Dražgoše]], z novo vladno garnituro. Slike na Wikipediji že imajo, zato sem svoje dal v rezervo na Wikimedia Commons. Slike 19&amp;ndash;22 so s stavke pacientov v Kranju, tudi naslov tele strani je s protestnega napisa od tam. Potem so pa do konca same smuške: s travnikov med Smrečjem in Rožnikom nad Lajšami, z Uskovnice, s Hrušenskega vrha v Karavankah; drugod vreme ni bilo tako, da bi se človeku dalo fotografirati. Med slednjimi posnetek Janija Kovačiča, ki izvaja taboriščne pesmi iz svoje knjige [https://prvi.rtvslo.si/podkast/pesem-v-zepu/173250924/174666575 ''Orfej iz pekla''] v atriju ZRC SAZU, dokumentira obeleženje dneva spomina na holokavst 26. januarja. S spodbujanjem in podaljševanjem vojne v Ukrajini in z izobčenjem Vzhoda iz globalnega gospodarstva in komunikacije nas psihopati tam zgoraj ponovno vodijo v svetovno tragedijo ali celo h koncu civilizacije.

==Stran '''475''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri475/index.html Muzej upora,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 31. decembra 2022&lt;/small&gt;==

Na prednovoletnem srečanju aktivistov 8. marca sem žal napravil malo fotografij, čeprav je bilo na njem kar nekaj enciklopedično zanimivih ljudi, na Wikipediji sem ilustriral le pesnico [[:w:Nina Dragičević|Nino Dragičević]]. Naslednji posnetki so s smuke in hoje po Pohorju od Kop do Ribniške koče ter obiskovanja partizanskih in drugih obeležij v Ribnici in Lovrencu na Pohorju, v Podvelki in Slovenj Gradcu. Partizanske sem postavil v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko na Geopediji,] ki je narasla na 7400 enot, od literarnih pa so tu [[:w:Stane Sever|Stane Sever]], [[:w:Antonija Bernard|Antonija Bernard]], [[:w:Igor Šentjurc|Igor Šentjurc]], [[:w:Franc Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]] (s kipom in [https://meskovabukvarna.eu/ bukvarno]). Druga polovica strani dokumentira Muzej upora 2020&amp;ndash;2022, ki ga v Slovenj Gradcu postavlja skupina zavzetih petkovih kolesarskih protestnikov; posnetke muzejskih eksponatov sem postavil v Wikimedijino zbirko pod naslov [[:c:Category:Museum of resistance 2020–2022, Slovenj Gradec|Museum of resistance 2020–2022, Slovenj Gradec]] v skupino [[:c:Category:Protests against Janez Janša|protestnih napisov proti Janši]].

==Stran '''474''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri474/index.html Občansko raziskovanje,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. decembra 2022&lt;/small&gt;==

Prvih sedem fotografij je s Kosmatice, kamor se pride iz Podna, do tja pa čez Ljubelj in Slovenj Plajberk. Sonce se je pokazalo šele na vrhu. Ljudi je na tem lahkem turnem smuku, ki gre po gozdni cesti do Ogrizove planine, najbrž vedno veliko. Vse druge fotografije so z dolge predstavitve 1000 strani debele knjige stotih avtorjev ''Izzivi občanskega raziskovanja'', ki jo je uredil Zdravko Mlinar. Obiskovalcev je bila polna kinodvorana Svobode v Žireh, na posnetkih so govorci (z Yerpom sva jih postavila tudi pod naslov [[:c:Category:Izzivi občanskega raziskovanja book launch|Izzivi občanskega raziskovanja book launch]] v Wikimedijino Zbirko) in drugi udeleženci. Moj nagovor je [[Izzivi občanskega raziskovanja|tule]].

==Stran '''473''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri473/index.html S Slodnjakom,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 13. decembra 2022&lt;/small&gt;==

Na začetku so fotografije s slavističnih ekskurzij z Antonom Slodnjakom v 50. letih iz arhiva slavistke Darje Tasič, roj. Eršte, hčere slavistke Danice Visočnik, ki je bila študentka na slavistiki med letoma 1948 in 1956. Nekatere osebe na fotografijah so že prepoznane, prosim še za identifikacijo drugih. Zadnjih šest fotografij je poslala Irma Kern in dopolnjujejo njen [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007915.html prispevek na Slovlitu]. Tuje posnetke bi moral iz različnih razlogov postavljati v samostojno galerijo, pa za njeno otvoritev preprosto ni časa. V sredici tokratne strani so posnetki narave in slovesnosti ob obletnici poljanske vstaje leta 1941 v Vinharjah. Tam sem želel na izust predstaviti svoj tekst [[Poljanska vstaja]], pa sem ga po uvodnem zatikanju potem raje kar prebral. Svoja besedila takega in podobnega značaja ([[Od etike k etiketi]], [[Golob vs. Bobnar]] itd.) postavljam na Wikiverzo pod naslov [[Objave: Miran Hladnik]].

==Stran '''472''' [http://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html S pesmijo v svobodo, pesmarica 1945,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. novembra 2022&lt;/small&gt;==

==Stran '''472''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri472/index.html Boris Paternu,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. novembra 2022&lt;/small&gt;==

28. novembra je oddelek za slovenistiko priredil spominsko srečanje za [[:w:Boris Paternu|Borisom Paternujem]]. Ob tem smo v spominu osvežili mladostno partizansko pesništvo pokojnega kolega in preslikali nekaj starih oddelčnih fotografij. Ja, dobro bi jih bilo spraviti na eno mesto, žal ne na spletišču FF, ker tam naloženo gradivo vsakih nekaj let pobrišejo.

==Stran '''471''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri471/index.html Ne bit tko resna, dej se mal nasmej,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. novembra 2022&lt;/small&gt;==

Pred trojnim referendumom smo v poštne nabiralnike potikali letake Inštituta 8. marec (prva slika) in se udeležili dogodka z naslovom RTV je ZAkon, ki se je 23. novembra odvijal pred poslopjem RTV. Govorili in prepevali so Miša Molk, Tatjana Pirc, Vlado Kreslin, Zoran Predin, Dejan Koban in Sandra Bašić Hrvatin, Rudi Bučar, Boštjan Narat in Boštjan  Gombač, Rajmond Debevec, Fed horses, Andrej Rozman, Samo Budna, Marcel Štefančič. Njihove portrete sem postavil v Wikimedijino Zbirko. Dogodek, ki je ozaveščal o nuji trikratnega ZA na referendumu, sta oglašala [https://www.facebook.com/ProtestnaLjudskaSkupscina/ Protestna ljudska skupščina] in [https://www.8marec.si/zascitimo-drug-drugega-za-javno-rtv/ Inštitut 8. marec.] Zelo jasno in prepričljivo je destruktivno janšistovanje predstavil predsednik vlade [https://www.24ur.com/novice/slovenija/soocenje-goloba-in-janse-na-pop-tv-trojni-referendum-bo-test-zaupanja.html Robert Golob v včerajšnjem pogovoru na POP TV.] &amp;mdash; Dva dni pozneje je bilo treba v Žiri. V žirovski panteon so namreč na pobudo Viktorja Žaklja umestili dva nova člana: [[:w:Miha Naglič|Miha Nagliča]] in [[:w:Zdravko Mlinar|Zdravka Mlinarja]]. Tudi portrete slavljencev, govornikov ob tej priložnosti in nekaterih poznanih obiskovalcev sem postavil v Zbirko in jih združil v kategoriji [[:c:Category:People of Žiri|People of Žiri]]: Alojz Demšar, Niko Toš, Stane Kosmač in še kdo. Svoje izvajanje sem spravil na Wikiverzo pod naslov [[Miha Naglič]]. Predzadnjo fotografijo absolventske? ekskurzije slavistov v Dubrovnik v 1950. letih hranijo v slavistični knjižnici na FF, na njej je v ospredju [[:w:Boris Paternu|Boris Paternu]], ki mu je posvečeno [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007888.html spominsko srečanje v ponedeljek 28. novembra na FF UL.] Zadnji grafit pa je dal ime tejle strani.

==Stran '''470''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri470/index.html Popotovanje 2022,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. novembra 2022&lt;/small&gt;==

Popotovanja iz Litije do Čateža se je letos udeležilo nekaj nad 40 slovenistov, šli smo po južni varianti, vmes nekateri skočili še do Tisja, kjer stojita kip narodnemu heroju Francu Rozmanu - Stanetu in spomenik prvemu večjemu spopadu partizanskega 2. Štajerskega bataljona z Nemci decembra 1941. Pred Čatežem se je pokazalo celo malo sonca, izgubljanja je bilo komaj kaj. Nekaj literarnozgodovinskih informacij o popotovanju je na [[Litija-Čatež]]. Predavanja ob Plečnikovem kipu v Litiji tokrat zaradi zamude gorenjskega vlaka ni bilo, so pa zato tu na začetku fotografije sveže postavljenih kipov rusistu in slovaropiscu [[:w:Davorin Hostnik|Davorinu Hostniku]] (kip je leta 2019 odkril [[:w:Sergej Lavrov|Sergej Lavrov]]) in [[:w:Slavko Grum|Slavku Grumu]] v Šmartnem.

==Stran '''469''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri469/index.html ZA,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. novembra 2022&lt;/small&gt;==

Začetni posnetki so z obiska razstave Nacija minus kultura, ki jo je v Muzeju novejše umetnosti pripravil [[:w:Vuk Ćosić|Vuk Ćosić]]. Vukovim razlagam sva prisluhnila z [[:w:Zvonko Kovač|Zvonkom Kovačem]], preden sva se odpravila na zagovor disertacije Blaža Kavška, kjer sva bila v komisiji za njeno oceno. Dogodek je bil lep, kandidat je pokazal, da temo obvlada in jo zna tudi zelo artikulirano predstaviti, publika je živo diskutirala, le moj polurni uvod na temo literarnovednih doktoratov na Slovenskem je bil predolg. Posnetek 20, ki ga je napravil član komisije [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]], prisoten na zagovoru prek Zooma, se je samovoljno prestavil preveč naprej. Posnetki novih kranjski kipov Prešernovim sodobnikom [[:w:Mihail Jurjevič Lermontov|Lermontovu]], Ševčenku, Lamartinu, [[:w:en:José de Espronceda|Esproncedu]] so nastali ob obisku kranjske knjižnice, ki izbira kranjske literate za portretno postavitev v knjižničnih prostorih. Protestni napisi od 15 do 19 pa so s shoda v podporo RTV in za '''ZA''' na referendumu.

==Stran '''468''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri468/index.html Kropa je an velik mest,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 3. novembra 2022&lt;/small&gt;==

Pesem Kropa je an velik mest (12) je napisal kroparski zgodovinar železarstva Janez Šmitek (1916&amp;ndash;2005), sorodnik etnologa [[:w:Zmago Šmitek|Zmaga Šmitka]]. Slikal sem jo na mizi pri Micki Lazar, kroparski stoletnici, ki živi v veliki hiši, ki ji pravijo Fovšaritnica. Mickina [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope|pripoved o reševanju ranjenega partizana]] bo izšla v ''Svobodni besedi''. 

Fotografije do Micke so s predvolilnega srečanja predsedniških kandidatov, ki ga je organiziral Glas ljudstva. Desničarja Logar in Cigler Kralj nista prišla, Senčarjeva pa se je opravičila. Drugi so dobili v Wikimedijini zbirki ali celo v svojih geslih na Wikipediji sveže portrete. Druga tretjina slik (13&amp;ndash;22) so s komemoracije na dobravskem pokopališču in druženja po njem. Lokalna šola je pripravila presenečenje z odpovedjo otroških recitacij, ker je učiteljica vztrajala, da na grobu padlih borcev recitirajo tudi pesmi Franceta Balantiča, ki je bil njihov smrtni sovražnik. O poskusu desničarske ugrabitve proslave beri [[Spominska slovesnost na Srednji Dobravi pri Kropi]] in [[Balantič na partizanskih grobovih]].  

Zadnja tretjina fotografij je s planinskih izletov v Karavanke in bohinske planine.

==Stran '''467''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri467/index.html Abbiamo lottato per la vita,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. oktobra 2022&lt;/small&gt;==

Spominska plošča dramatiku [[:w:Jaka Štoka|Jaku Štoki]] na Kontovelu je še s prejšnjega izleta po okolici Trsta, dokumentiranega eno stran nazaj, sledijo zgodovinarja [[:w:Bojan Balkovec|Bojan Balkovec]] in [[:w:Kornelija Ajlec|Kornelija Ajlec]] in razgledi  z Malega Draškega vrha (od 4 do 10). Na Arnesovi konferenci ob 30. obletnici ustanovitve sem posnel nagrajence in organizatorje (od 12 do 20). Ob potoku Dobršniku nad Hrušico je nova ferata, ki pripelje do hrušenskih rovtov (od 21 do 38), kamor hodijo v svoja planinska zavetišča veseli ljudje. Ivanka Rus, p. d. Cjazna, je za morebitno objavo pripovedovala o dogodkih med drugo svetovno vojno na Dobravi (39). Od 40 do 57 so posnetki s srečanja v Novi Gorici v spomin kolega [[:w:Zoran Božič|Zorana Božiča]]; kar nekaj portretov udeležencev sem postavil v [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|Wikimedijino Zbirko]], posnetke referatov pa bo na Youtube postavila zanesljiva organizatorka Anika Velišček. Naslednji dan sva z Miro obhajala partizanske spomenike v goriški okolici, malo z avtom malo s kolesom (od 40 do konca). Njihove fotografije gredo v sloj [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Partizanski spomeniki na Geopediji,] ki je te dni presegel številko 7200 obeležij, nekaj tistih z vklesanimi verzi v slovenščini in italijanščini pa sem postavil še semle in si iz njih sposodil tudi naslov tele strani. Modre zvezdice okrog Gorice bodo potem, ko naložim slike in opise obeležij, postale rdeče. Na repu so literarna obeležja v Novi Gorici in Solkanu: [[:w:Andrej Budal|Andreju Budalu]], [[:w:Ljubka Šorli|Ljubki Šorli]], [[:w:Pavlina Pajk|Pavlini Pajk]]; za njihov vpis v [https://www.geopedia.world/#T281_L2517_x1613801.292266786_y5805579.339961175_s9_b2345 sloj literarnih obeležij na Geopediji] nagovarjam študente.

==Stran '''466''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri466/index.html Naj kmetič sodi le kmetijo,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. oktobra 2022&lt;/small&gt;==

Prva polovica fotografij je s stavke RTV na Trgu republike, druga polovica z večerje na slavističnem kongresu v Kopru. Ločnica med polovicama je iz dvakrat dveh napisov: iz mirnega časa (svežega grafita o nesmiselnosti meja in družbenega ločevanja &amp;ndash; ob njem je nastalo [[Brezmejnost|razmišljanje o brezmejnosti]] &amp;ndash; in napisa iz leta 1902, posnetega v vasi Korošci na italijanski strani meje) in iz vojnega časa (partizanski spomenik padlim domačinom na Proseku pri Trstu in nagrobnik Tržačanki Almi Vivoda, po kateri se je imenoval italijanski partizanski bataljon, v Miljah); mimogrede: [[:w:it:Alma Vivoda|Alma Vivoda]] ima wikipedijsko geslo samo v italijanščini. Spomenikov v Trstu in okolici sem ob slavističnem kongresu poslikal še mnogo, spravil pa sem jih v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko na Geopediji]; še kaka dva izleta, pa bodo tržaški partizanski spomeniki pod streho. Je med Tržačani kdo, ki bi poiskal in poslikal, kar je na zemljevidu označeno z modro zvezdico, npr. ploščo v notranjščini občinske stavbe v Zgoniku in v Miljah, pa spomenik padlemu Leandru Furlanu nekje v grmovju ob cesti med Gabrovico in Prosekom; če je sploh še tam? Skoraj nespodobno je, da te reči počne nekdo iz Kranjske. 

Stavka delavcev na RTV je bil prvovrstni kulturni dogodek, z množico iskrivih govorov; če ob protestu takih odličnih posameznikov javnost ostane mlačna in oblast gluha, nam ni pomoči. Portrete stavkajočih RTV-jevcev in podpornikov (Helena Milinković, Sašo Hribar, Igor Bergant, Iztok Čop, Goran Vojnović, Mitja Žagar ...; nekateri portreti mi niso uspeli, druge sem slikal že kdaj prej) sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko, končno gre za pomembne javne osebnosti, ki že imajo članke na Wikipediji ali pa jih bodo še dobili, protestne napise pa k [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2022-09-26)|ostalim slovenskim protestnim napisom za leto 2022]]. Ob stavki je soprotestnik Boris A. Novak za ''Večer'' napisal prispevek [https://www.vecer.com/v-soboto/kulturna-politika-zoper-bedo-drzave-v-drzavi-10298132 Zoper bedo države v državi,] ki sem ga umestil na [[Kako rešiti civilizacijo|seznam kritičnih spisov]], ki ozaveščajo javnost o usodnosti aktualnega družbenega dogajanja. 

Na slavističnem kongresu v Kopru sem bil samo v petek zvečer, ko sva s soimenjakom Miranom Košuto (ja, pomembno je biti Miran &lt; ''[[:w:en:the Importance of Being Earnest|the importance of being Earnest]]'' :) prejela častno članstvo Slavističnega društva Slovenije. Ob tej priložnosti sem zapisal [[Brezmejnost|tisto o brezmejnosti zgoraj]]. [[:w:Jani Kovačič|Jani Kovačič]] in [[:w:Miran Košuta|Miran Košuta]] sta pozno v noč igrala in prepevala socialne pesmi [[:w:it:Giorgio Gaber|Giorgia Gabra]]; [[Komentarji k fotografijam#Stran 431 Ustavimo državni udar, 20. novembra 2021|o njuni prvi izvedbi sem na tem mestu poročal lani novembra]].  Vse pomembno o kongresu je na [https://zdsds.si/2022/09/koncni-program-slovenskega-slavisticnega-kongresa-2022-slovenski-jezik-in-knjizevnost-med-kulturami/ spletni strani Slavističnega društva,] jaz dodam samo, da smo se imeli fajn.

==Stran '''465''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri465/index.html Svoboda in mir,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. septembra 2022&lt;/small&gt;==

Grafit s ptiči, ki simbolizirajo svobodo (0), sem slikal na Taboru v Ljubljani, prvi pano za razstavo o [[:w:Fran Ramovš|Franu Ramovšu]] pa v avli FF (1). Plakat na stojnici pred radovljiško občino (2) vabi k podpisu za referendum proti politizaciji RTV, proti bohotenju birokracije in proti ukinitvi dolgotrajne oskrbe. Človek bi tekel podpisat, če ne bi plakata razobesili tisti esdeesovci, ki so RTV zavzeli s svojimi strankarskimi kadri in močno povečali število mest v državni upravi za svoje ljudi ter s tem politizirali družbo. Stranka zavaja že s tem, da se na plakatu nikjer ni podpisala kot predlagatelj, in tako pobira tudi podpise tistih, ki bi jim sicer svojega podpisa nikakor ne oddali. Sliki sveže obnovljenih partizanskih spomenikov in britofa na Ovsišah sem dodal, ker bosta krasili pripoved Janka Potočnika o tragičnih dogodkih v kraju med drugo svetovno vojno, namenjeno objavi v ''Svobodni besedi''. Njegovo pričevanje je pomagalo popraviti napačen podatek o požigu šole in farovža na [[:w:Ovsiše|Ovsišah]] na Wikipediji. Partizani ju niso požgali leta 1945, ampak že sredi 1943, ker so se po odhodu nemškega učitelja in izgonu župnika Ocepka v Srbijo v prazne prostore hoteli nastaniti domobranci. Napačna letnica je podpirala farški narativ o načrtnem komunističnem uničevanju cerkva tik pred iztekom vojne. 

Naslednjih osem posnetkov je z obiska Zvonka in Ane Kovač v Donji Dubravi (oz. Dobravi, kot pravijo domačini) v Medžimurju. Nazaj grede sva obiskovala in fotografirala partizanske spomenike v Slovenskih goricah med Ljutomerom in Ormožem; slovenska imena so tudi na spomenikih na Hrvaškem, kakor so hrvaška imena na nagrobnikih v Sloveniji. Ljudje govorijo zelo podobno na eni in na drugi strani in se razumejo bolje, kot jih razumemo Kranjci; bogve zakaj so morali na sredo ceste postaviti rampo in zakaj strogo pregledujejo dokumente vsakemu, ki umetno zarisano mejo prečka. Na fotkah so reči, ki so padle v oko, prijazni domačini, ki se radi pustijo fotografirati, in kulturne znamenitosti. Na zgrafitu na sliki 17 je spet beseda svoboda, postavil sem jo tudi v naslov tele strani. Miklavž pri Ormožu se ponaša s kipom mariborskega škofa [[:w:Ivan Jožef Tomažič|Ivana Jožefa Tomažiča]], ki je za razliko od kolaborantske kranjske duhovščine pri okupatorju ostro protestiral zaradi preganjanja zavednih Slovencev, vas Kog pa ima dva pomembna rojaka, narodnega heroja profesorja in pisatelja [[:w:Jože Kerenčič|Jožeta Kerenčiča]] in duhovnika [[:w:Franc Orešnik|Franca Orešnika]], ki so ga ustaši pokončali v Jasenovcu: udarec z batom po glavi, prerezali so mu grlo in ga vrgli v Savo. Njegovo ime je bilo tudi na plošči duhovnikom, žrtvam fašizma na Brezjah, ki pa so jo frančiškani pred leti sneli, češ da so na njej napake (glej [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje]] in [[Izbrisani duhovniki]]). Kapelice z njegovo podobo nisva našla, cerkev, v kateri je plošča, pa je bila zaprta. Torej kdaj drugič. Med posnetki se je nabralo kar nekaj plošč oz. nagrobnikov, posvečenih književnikom, poleg Kerenčiča so to še [[:w:hr:Zvonimir Bartolić|Zvonimir Bartolić]], [[:w:Božidar Flegerič|Božidar Flegerič]], [[:d:Q21548231|Janko Lešničar oz. Lesničar]], [[:w:Anton Kosi|Anton Kosi]] in parapsiholog [[:w:Martin Kojc|Martin Kojc]], pa tudi [[:w:Rudolf Maister|Rudolf Maister]] je bil pesnik. Med živimi pa je pesnik [[:w:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]].

==Stran '''464''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri464/index.html Carpe diem,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. septembra 2022&lt;/small&gt;==

''Carpe diem'' piše na razgledišču nad [[:w:Valun|Valunskim]] zalivom na Cresu (slika 10) pol v latinici, pol pa v nekakšni glagolici, ki je tule ne znam reproducirati. Ali se samo meni zdi, da je nekdo želel na ta način družiti dve kulturi, romansko in slovansko, pod skupnim imenovalcem uživanja življenja. V zadnjih dveh treh letih so se povezovanje, premoščanje, vključevanje ... izgubili iz zahodnega besednjaka, nadomestil jih je militantni besednjak, uglašen trenutno na [[:w:rusofobija|rusofobna]] čustva (geslo rusofobija je na slovenski Wikipediji novo, drugi jeziki pa ga poznajo že dolgo, angleško npr. od leta 2005), podobno kot so ne tako daleč nazaj človeštvo vodili v vojne sovraštvo do Židov, &quot;rumena nevarnost&quot; in druge oblike rasizma. Geslo sem dodal na rastoči seznam člankov pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]] na Wikiverzi.

Sicer pa so tu slike s poti na morje, na Cres, kam pa drugam. Dol grede sva obiskala nekaj spomenikov, tudi na Hrvaškem je nekaj &quot;slovenskih&quot; partizanskih obeležij. Človek celo naleti naključno na obeležje, ki ni vpisano nikjer. Kako da doslej nisem vpisal plošče pisatelju Ivu Grahorju, ki je umrl v Dachauu leta 1944 (1, 2), mi ni jasno, čeprav sem jo fotografiral že leta 2013. Več pisateljev je lociralo dogajanje pod Učko (4), med njimi Ivan Pregelj v pripovedi ''Peter Markovič, strah ljubljanskih šolarjev'' (1929) in Milan Lipovec v [[:w:Čubejska prigoda|Čubejski prigodi]] (1972). Nazaj grede je bilo neurno. Cerkev v Ročkem Polju (29, 30, 31) je posvečena sv. Roku, imeni Roč in Rok pa etimološko nista povezani. Na zadnjih posnetkih se potomstvo v domači kleti uri v plezanju.

==Stran '''463''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri463/index.html Pest Reicha se dviga,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. septembra 2022&lt;/small&gt;==

Imelo me je, da bi stran naslovil [[:w:Laško (razločitev)|Laško]], ne kot kraj [[:w:Laško|Laško]] ne kot [[:w:Italija|sosednjo državo]], ampak kot pivo, ki se pretaka na zadnjih posnetkih in prispeva k njihovi razpoloženjskosti, kakor je zaznamovalo tudi dan in noč 3. septembra. Pa sem jo glede na aktualno rožljanje z orožjem v Evropi (brezčutna britanska ministrica [https://www.mirror.co.uk/news/politics/emotionless-liz-truss-says-would-27816744 Liz Truss žuga z uporabo atomskega orožja!]) svarilno naslovil z besedami letaka iz leta 1942: ''Pest Reicha se dviga!'' 

Sicer pa takole: prve fotke so z izleta na Babo, ki jo poznam samo kot vsakoletni smučarski vrh, sledijo slike z vzpona na Planjavo (nazaj sva šla skoz Repov kot in seveda lahkomiselno zgrešila prehod na izpostavljenem mestu). Tretja serija posnetkov je iz Goriških brd in Korade, kjer je bilo treba obiskati prgišče partizanskih obeležij. Fotografije iz Rovt nad Podnartom so nastale ob intervjuju Janka Potočnika v zvezi z medvojnimi dogodki (prvi kos pod naslovom [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Šestnajstim padlim ob Savi pri Podnartu|Šestnajstim padlim ob Savi pri Podnartu]] je predviden za objavo v ''Svobodni besedi''). Za Matevžev peti rojstni dan se je zgodil obisk Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani (zgradil ga je razvpiti odpadnik [[:w:Dragotin Dežman|Dragotin Dežman]] oz. Karel Deschmann oz. v Alešovčevem prevodu Karel Regenmož; o njem sem nekaj pisal tudi sam) z naslednjimi doživetji: vožnja z vlakom, vožnja s Kavalirjem, malica pred magistratom, plezanje po platani pred muzejem, modre razlage sošolca kustosa [[:w:Boris Kryštufek|Borisa Kryštufka]], sladoled v Maximarketu). Na ZRC SAZU smo se slikali z direktorjem [[:w:Oto Luthar|Lutharjem]] po pogovoru o nadaljnji usodi [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirke trenutno 7100 partizanskih spomenikov na Geopediji,] in 12.000 partizanskih pesmi Paternujeve zbirke. V preddverju sem zalotil na skodelici strokovnega pogovora kolegice [[:w:paremiologija|paremiologinje]]. Naslednjih 16 posnetkov kaže, kako se na istem kraju (Uskovnici) da kombinirati hribolazenje (Veliki Draški vrh; sicer spet vsakoletni smuški cilj), gobarjenje, borčevsko proslavo in planinsko žuranje.

Zadnjih devet slik je z obiska predsedniškega kandidata [[:w:Ivo Vajgl|Iva Vajgla]] v Radovljici. Vajgl je edini od kandidatov, ki ne navija za nadaljevanje vojne v Ukrajini in s tem za novo svetovno vojno. Zato pozivam k podpisu podpore volivcev k njegovi kandidaturi. Podpisati se je treba pred uradnikom na upravni enoti (obrazec imajo pripravljen tam) in ga izročiti kandidatu oz. aktivistu, ki pred vhodom pobira podpise zanj. Ali pa kar poslati na njegov domači naslov Cesta Dolomitskega odreda 43, 1358 Log pri Brezovici. 

In ker smo že pri družbenem aktivizmu, na štantih pred občinami ali pa elektronsko lahko prispevamo dva podpisa za zakonodajni akciji Inštituta 8. marec o zastonj šolski malici. Povezavi sta tule:
*https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=6105
*https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=6106

[https://wbw-shop.fourthwall.com/all-collections Majico s protivojnim napisom] pa je mogoče naročiti pri World Beyond War.

==Stran '''462''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri462/index.html Dabei den Almhirten erschlagen,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 12. avgusta 2022&lt;/small&gt;==

Po številu posnamem nagrobnikov, spomenikov in plošč več kot portretov živih ljudi, ampak ti so zanimivejši, zato jim v galeriji dajem prednost, spomenike pa postavljam na druga mesta, največ na Geopedijo in v Wikimedijino Zbirko. Zadnja dva tedna sem dokumentiral radovljiško praznovanje na Vodiški planini, ki mu je sledilo druženje s pohodniki pri Švebu v Dražgošah, naslednji dan je bila komemoracija pod Storžičem, kjer je govorila Andreja Katič, spet je sledilo prijateljsko druženje in pojedina pri Harižu na Potarjah. Zadnja serija posnetkov je z izleta na Maloško Poldne s severne strani, čez nezahtevno ferato na začetku. Na zemljevidih je Maloško Poldne (Mallestiger Mittagskogel) gora v grebenu med Kresiščem in Trupejevim Poldnevom, na terenu pa z vrha kaže smerokaz navzdol na avstrijsko stran, kjer so četrt ure oddaljeni razgledni vrh s križem in z imenom Ostra peč preimenovali v Maloško Poldne. Napisi na smerokazih so tu vsi samo v nemščini, tudi tisti na meji. Verze na znamenju pri koči Mitzi-Moitzl Hütte, ki govorijo o žalostni smrti planšarja leta 1946, sem si izposodil za naslov te strani. Na poti na Koroško in nazaj grede sva obiskala partizanske spomenike na britofih. V Podgorju sva naletela na spominsko ploščo dolgoletnemu ravnatelju Mohorjeve prelatu Janezu Hornböcku (soimenjaku mežiškega duhovnika, ki je končal v Dachauu leta 1942; glej [[:v:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|njegovo ime na plošči umorjenih duhovnikov]]), v Svečah pa na nagrobnik našega kolega [[:w:Fabjan Hafner|Fabjana Hafnerja]]. Na zadnjem posnetku je Janko Potočnik; njegove žive spomine na drugo svetovno vojno v naših krajih sva z Miro posnela za morebitno objavo.

==Stran '''461''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri461/index.html Znakovni jezik,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. avgusta 2022&lt;/small&gt;==

Naslov strani Znakovni jezik je v skladu z duhom časa malo zavajajoč, nanaša se pa na portret Špele Uršič Andres (19), ki sem ga na Wikimedijini Zbirki opremil s kategorijo Sign language interpreters. Špela je  tolmačila gluhim podelitev letošnjih radovljiških občinskih priznanj, sicer pa jo lahko gledamo na nacionalni televiziji. Enega od letošnjih občinskih pečatov je za svoj civilnodružbeni aktivizem in urejanje okoliških partizanskih obeležij prejela tudi Mira (18). V Zbirko sem postavil portrete nagrajencev; geslo na Wikipediji (v več jezikih) ima od njih za zdaj samo plavalka [[:w:Tjaša Pintar|Tjaša Pintar]]. Zdravnica in gorska reševalka Eva Pogačar (33) se je spomnila, kako je februarja leta 2007 pod Loškim žlebom v helikopter potegnila Jureta, ki je po padcu z Jalovca tam ležal zasut s snegom. Čudež preživetja, ki ga je opisal v [https://www.pzs.si/javno/ka_dokumenti/Slovenski_alpinizem_2007.pdf zborniku ''Slovenski alpinizem 2007'',] smo seveda proslavili, posnetka pa takrat na žuru nisem napravil nobenega. 

Nekaj fotk je z Ruske kapelice na Vršiču, kjer je imel kranjskogorski župan, ki je na oder prišel po kekčevsko z rukzakom in palicami, obupen nagovor. Po komemoraciji smo se s prijatelji povzpeli na bližnjo razgledno Špico v Sedelcih oz. Mavrinc, domov grede pa obiskali [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stefe-drago/ Draga Štefeta] (3$&amp;ndash;14).

==Stran '''460''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri460/index.html Imena rož,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 23. julija 2022&lt;/small&gt;==

Ja, mišljene so rože in rožice vseh vrst, nekatere so že, če dopušča GDPR, opremljene z imeni, za druge prosim pomoči. Posnete so bile po vrsti na Toscu, Vrtači, Viševniku in pri Tomačevem, kjer je imel [[:w:Inštitut 8. marec|Inštitut 8. marec]] piknik. Nekatere sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko v kategorijo [[:c:Category:Activists from Slovenia|Activists from Slovenia]], kjer lahko posameznico kdor koli uvrsti v kaj bolj natančnega: Environmentalists from Slovenia‎, Feminists from Slovenia‎, Humanitarians from Slovenia‎, Trade unionists from Slovenia‎. Prva slika je pa s piknika popisovalcev [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih spomenikov za Geopedijo] na Dobravi; doslej smo popisali 7050 obeležij. S Pavlo iz Prage in z Jacqueline (?) iz Kolumbije smo se srečali in spoznali v hribih slučajno; drugi portretiranci so otroci, vnuki, zakonci in prijatelji. Poletje je en lep letni čas.

==Stran '''459''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri459/index.html Obsodilo na smrt na vešalih,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. julija 2022&lt;/small&gt;==

Takole si sledijo: Tjaša Zorc na Tromostovju pobira podpise k [https://www.peticija.online/peticija_za_dosledno_upotevanje_7_lena_ustave_republike_slovenije peticiji za upoštevanje 7. člena ustave,] ki govori o ločitvi cerkve od države (prva dva posnetka), obisk partizanske tehnike Meta na Jelovici (nadaljnjih šest posnetkov; kopa, pripravljena za kuhanje oglja je bila tokrat [https://slov.si/mh/galerije/galeri412/target82.html malo drugačna kot lani,] sledijo štirje posnetki z Uskovnice in deset posnetkov z otvoritve razstave Tržič 1942, kjer [[Tržič leta 1942|sem nastopal tudi sam]]. V času, ko se v šolah in muzejih izogibajo druge svetovne vojne ali jo želijo sprevrženo prikazati kot spopad med krščansko civilizacijo in brezbožnim komunizmom, so razstave, kot je tržiška, ki pokažejo, kako brezobzirno je Tretji rajh pobijal zavedne Slovence, dragocene. Zadnja dva posnetka sta s predavanj na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture na FF v Ljubljani.

==Stran '''458''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri458/index.html Kekec 2022,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. julija 2022&lt;/small&gt;==

Lepo kot vedno. Izhodišče je bil parkirni prostor pod planino Konjščico, cilj je bil Studorski preval, večina pa je turo še malo podaljšala in zavzela vrh Ablanca nad sedlom, ki spada med dvatisočake. Piknik smo imeli na Uskovnici, kjer se je nazadnje kekčevalo pred kakimi 25 leti. Če je verjeti fotografiji, je bilo udeležencev tokrat 19. Bilo je tudi nekaj kulture: brali smo iz Butalcev, za domačo nalogo pa imamo ogled gesla [[:w:Uskovnica|Uskovnica]], kjer piše tudi o znamenitih literarnih upodobitvah te planine.

==Stran '''457''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri457/index.html Vidijo nadzor,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. junija 2022&lt;/small&gt;==

Naslov Vidijo nadzor je z napisa pred vstopom na neko privatno posest na Gorenjskem, vse drugo pa so slike s stavke/protesta zaposlenih na RTV, ki se je dogajal v ponedeljek 20. junija zvečer na Trgu republike zaradi haranja, ki si ga nad njimi privošči od Janše nastavljeno vodstvo in po vrsti ukinja oddaje odličnih novinarjev. Kar nekaj portretov govornikov in podpornikov javne RTV sem postavil v Zbirko, nekatere tudi na Wikipedijo. Brane Kovič na prvem posnetku kot umetnostni ekspert presoja dokumente o &quot;izvirnosti&quot; v škandalu s ponaredki v Narodnem muzeju; vojsko sva služila v isti kasarni v Črnomlju leta 1979; tudi Lado (27) je služil tam, samo da nekaj let prej. Z Branetom smo se po koncu vojaškega roka srečali slučajno na Visu. Na protestu je bila tudi Milena, ki je bila takrat z njim. Na lepe čase spominjajo fotografije, ki sem ji jih poslal; na splet jih pa ne bom postavil, ker je na njih sama golota :) Najboljši napis na protestu sta nosila Brane in Sanja: &quot;Whatmough, pejt domough!&quot; Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da so s stavko začeli prepozno in da bi morali med stavko televizijo zamračiti. Žalosten je podatek, da je Slovenija med evropskimi državami glede svobode medijev na predzadnjem mestu, tik pred Romunijo.

==Stran '''456''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri456/index.html Normalno življenje,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. junija 2022&lt;/small&gt;==

''Normalen'' je seveda problematična oznaka, moral bi jo napisati v narekovajih ali z dodatkom ''tako imenovana''. Pa je vendarle pomirjujoče, če se človek lahko odpravi na potovanje, in to celo v kraje, kjer še ni tako dolgo od krutih vojnih spopadov, uživa v lepi naravi v zaupanju, da se ta zlahka otrese neumnih človeških posegov, ter fotografira drugega ob drugem spomenike antifašistov in nacionalistov, tako cerkve kot ljudi, ki svarijo pred cerkvijo. Kadar življenje teče normalno, se ne meni kaj dosti za književnost, zato je literarne narave na tej strani samo spominska plošča [[:w:bs:Veselin Masleša|Veselinu Masleši]] v Banja Luki, glavnem mestu kantona Republike Srbske znotraj Bosne in Hercegovine. Geslo je v bosanski, srbski in srbohrvaški Wikipediji, v slovenščini ga še ni. Da ne pozabimo, kako hitro lahko lep normalen dan ugasne v mračno socialno noč, pozivam k podpisu 
[https://www.peticija.online/peticija_za_dosledno_upotevanje_7_lena_ustave_republike_slovenije Peticije za dosledno spoštovanje 7. člena Ustave RS,] ki govori o ločenosti države in cerkve. Sestavila jo je družbena aktivistka in pisateljica Tjaša Zorc Rupnik zaradi pozivanja militantnih slovenskih klerikov k novemu slovenskemu razkolu. Nevarnost ni nova: Ivan Tavčar se ji je satirično zoperstavil leta 1891 v &quot;času primerni povesti iz prihodnjih dob&quot; z naslovom [[:s:4000|4000]], ki je bila uperjena proti [[:w:Anton Mahnič|Mahničevi]] &quot;ločitvi duhov&quot;, za posvetno državo zavzeti državljan pa lahko pomaga s podpisom pod njeno peticijo. Takoj, ker se mudi.

Posnetki govorcev v prvem delu te strani albuma so s komemoracije na mestu koncentracijskega taborišča Ljubelj; opozicijskih politikov tam ni bilo, ker jim življenja tistih, ki jih je pobil okupator, očitno ni mar, umanjkal je celo Borut Pahor. Je pa francoski govornik izpostavil dejavno antifašistično držo pisatelja in taboriščnika Borisa Pahorja. Glavnina posnetkov je z nekajdnevne poti v Bosno. Ker je bilo prevroče, sva z Miro zavzela samo vrh Pločno v gorovju Čvrsnice, namesto Lupoglava v Prenju, ki bi zahteval dva dni hoje, pa sva potem izbrala otok Murter. Medtem so doma začele plenjati maline.

==Stran '''455''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri455/index.html Rad-a bi bil-a s teboj,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. junija 2022&lt;/small&gt;==

Lažje se diha, tudi slike so temu primerno drugačne. Prve so z družinskega izleta z Ljubelja skozi Bornov tunel na Prevalo (na poti smo srečali Juša, sina pokojnega profesorja Gregorja Kocijana). Posnetki med 5 in 7 so iz Ljubljane, osmi se je izmuznil iz ljubeljskega izleta, od deset do petnajst so s kratkega skoka na Kamenjak, od 16 do 19 s piknika FF na Foersterjevem vrtu za šolo. Od 20 do 29 so z izleta na Vrh Slemena nad planino Konjščico, kjer sva spoznala entomologa [[:d:Q21390750|Stanislava Gomboca]] (ja, tudi njegovo sliko sem dal v Zbirko). Zna kdo pomagati s slovenskim in latinskim imenom rumenih rož na slikah? V knjigi ''Alpsko cvetje'' in na Wikipediji ne najdem jasnega odgovora. &lt;font coloro=green&gt;Veronika me je po objavi poučila, da gre za kalužnico, ki pa res spada med zlatičevke (''ranunculaceae'').&lt;/font&gt; Od 30 do 40 so z borčevskega pohoda po spomenikih nad Kropo (za traso glej [[:c:File:Partizanska pot na Vodiško planino.pdf|zemljevid na Geopediji]]), zadnja pa je z vsakoletnega piknika sodelavcev ''Planinskega vestnika'' v Kamniški Bistrici.

==Stran '''454''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri454/index.html Svobode si ne zaslužijo le ljudje,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. maja 2022&lt;/small&gt;==

Naslov sem si sposodil z napisa, s katerim je naša Mojca opremila svoje okusne veganske jedi za protestniški piknik (14). Za ravnotežje so skrbele Tonetove divjačinske mesnine. Zbralo se nas je nekaj čez 20, Ladotovi so prišli z napisom Mi vsi smo Jaša/Marcel, pričakal jih je napis Pozdravljen bod' protestnik (15), ki je spominjal malo na [[:w:de:Ulrich von Liechtenstein|Ulricha Liechtensteinskega]] (slovenskega gesla na Wikipediji še nima) ''Buge was primi, gralwa Venus'', malo pa na vaški pozdrav novomašnikom. Žur je zaključila torta Tatjane in Miloša Šonca z napisom 105, ki je označeval 105 petkov, ko smo se videvali na Trgu republike. [[:w:Uroš Lipušček|Uroš Lipušček]] ([https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi921930/ PSBL]) je zbranim komentiral globalno dogajanje. Po vrsti pa gredo slike takole: turni smuk ponovno z Nevejskega sedla (Na Žlebeh), tokrat na Prevalo, tam pa za dan žičničarjev, ko so vozili zastonj, nekajkrat na slovensko stran pod Prestreljenik. Na 9. maj sva z Miro pred Mladinskim gledališčem v razpoloženi množici, ki ni mogla več v dvorano, sledila Štefančičevemu Studiu city, ki so ga desni radikali na RTV ukinili. Žižek in Golob sta bila izvrstna (slednji se je v zvezi s covidom zavzel za švedski model), Marcel je prekosil samega sebe, obeti za naprej so vedri. Menda zadnja letošnja smuška tura je bila na Kotovo sedlo: z biciklom iz Planice do koče v Tamarju in še malo naprej, potem pol ure peš do snega in naprej na smučeh. Na povratku sem srečal pisateljico [[:w:Bronja Žakelj|Bronjo Žakelj]] z njeno stražiško sorodnico Zdravko (6&amp;ndash;13).

==Stran '''453''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri453/index.html Gledamo vas,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. maja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat v petek ni bil protest, ampak fešta. Civilnodružbeni nadzor nad politiko se bo nadaljeval. Vmes bomo šli pa kam v hribe, nazadnje na sedlo Vršič (Italijani pišejo Sella Ursic) nad Žlebmi (Na Žlebeh, Nevejsko sedlo, Sella Nevea), kjer se rada konča turnosmučarske sezona.

==Stran '''452''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri452/index.html Vége,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Večina posnetkov je z zadnjega petkovega protestnega mitinga na Trgu republike pred volitvami. Bil je drugačen od prejšnjih, bolj glasbeni kot protestni dogodek. Vozači smo se po dveh urah odpravili domov, še preden so se na odru zvrstili vsi napovedani pevci. Nekatere od njih sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Posnetki vandaliziranih plakatov dokumentirajo jezo ljudi nad aktualno oblastno garnituro. Nekaj posnetkov je s predvolilne stojnice v Radovljici; nekatere od bodočih politikov sem poslikal za zgodovino, zraven pa še prestavljeno ploščo mladinskemu pisatelju [[:w:Mirko Kunčič|Mirku Kunčiču]] na njegovi rojstni hiši v Lescah. Naj jo kdo postavi v sloj literarnih spomenikov na Geopediji.

Aja, nekateri sprašujejo, kaj pomeni naslov. ''Vége'' je po madžarsko 'konec' (besedo poznamo iz koncev starih risank na televiziji), mišljen pa je, držimo pesti, konec aktualne strahovlade.

==Stran '''451''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri451/index.html Irena &amp; Zoran 70,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Kmečkemu turizmu, kamor sta nas povabila [[:w:Irena Novak Popov|Irena]] in Zoran ob osebnem jubileju in ob izidu Ireni posvečene številke revije ''Jezik in slovstvo'', se reče pri Smrekarju, nahaja pa se v vasi Grobišče pri Prestranku. Zelo lepo, okusno in prijazno. Kolegi, ki jim je manjkala slika na Wikipediji oz. v Zbirki (Vilma Purič, [[:w:Petra Kolmančič|Petra Kolmančič]] ...), jo zdaj tam imajo. Pri vključevanju slik v gesla me je prehitel [[:w:Uporabnik:Sporti|Sporti]].

==Stran '''450''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri450/index.html Sašin glas,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Tu so posnetki prispevkov, ki jih je v Pisma bralcev v Sobotni prilogi ''Dela'' objavila Saša Jenko Pahor. Povečane je razstavila na volilnem shodu na Trgu republike v Ljubljani 15. aprila 2022. Temu se reče [[:w:aktivno državljanstvo|aktivno državljanstvo]].

==Stran '''449''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri449/index.html Pušiona,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Včeraj 15. aprila je bilo volilno zaslišanje strank na Trgu republike. Vprašanja so zastavljali volivci, brali pa so jih Tea Jarc, Jaša Jenull in Filip Dobranić. Desnih strank in njihovih satelitov ni bilo. Tri portrete politikov sem postavil v Zbirko ([[:c:Category:Ljubo Jasnič|Ljubo Jasnič]], Jerca Korče, Miroslav Gregorič) in dodal svež portret [[:c:Category:Robert Golob|Roberta Goloba]]. Pa seveda [[:c:Category:Election campaign in Ljubljana (2022-04-15)|tokratne napise]]. Sporočilo shoda je bila jasno: če ne bomo šli volit &quot;novih obrazov&quot;, bomo obtičali v avtokraciji, tako kot se je to pred kratkim zgodilo Srbom in Madžarom. Vsak politično apatični državljan, ki ostane doma, pasivno podpre grosupeljskega vojvodo pri njegovih zločestih načrtih resetiranja Slovenije v avtokracijo. Naj bo to tudi moj poziv na volitve. Iz prebujajoče se narave so samo prvi trije posnetki. Če bi jih dodal več, bi ponavljal lanske in predlanske posnetke Velikega Draškega vrha in Soriške planine. &quot;Jezikoslovni&quot; naslov je dal tej strani protestni napis Miha Tomšiča, ki se sklicuje na &quot;Slovar pogovorne slovenščine&quot; :) V Zbirki sem avtorsko prepoznavnim napisnim opusom dodelil samostojne kategorije: poleg [[:c:Category:Inscriptions by Ana Jug|Ane Jug]] še [[:c:Category:Inscriptions by Miha Tomšič|Miha Tomšič]], [[:c:Category:Inscriptions by Marko Apih|Marko Apih]] in [[:c:Category:Inscriptions by Saša Jenko Pahor|Saša Jenko Pahor]].

==Stran '''448''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri448/index.html Protestni zapasniki Ane Jug,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Ana Jug in Severin Kovačič sta vsak petek prišla na protest z drugačnim predpasnikom, ki jim sama rečeta, ker jih oblečeta tako, da je sprednja stran z napisom zadaj, &quot;zapasniki&quot;. Fotografiral sem jih že sproti, 8. aprila pa sta vse razobesila med drogove za zastave pred parlamentom. Prava politična žehta! Zaslužijo [[:c:Category:Signage at demonstrations in Slovenia by Ana Jug|samostojno kategorijo v okviru Wikimedijine Zbirke]] in so jo tudi dobili.

In še nekaj povezav na globalno in domače dogajanje, da ne pozabim: [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''447''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri447/index.html Volim te!] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. aprila 2022&lt;/small&gt;==

V petek sem na protestu manjkal, zmagal je prehlad. Če ni bila gripa. Če ni bil covid z nahodom, nesimptomatičen, ker vonja pa le nisem izgubil. Me ne zanima. V soboto je bilo kislo vreme, počutje pa že primerno za udeležbo na predvolilnem štantu Glasu ljudstva dopoldne v Kranju in sredi dneva na Jesenicah. Za nobeno stranko izrecno ni navijal Jenull, en sam apel je bil: &quot;Pejt volt&quot; 24. aprila! Ker zaupanje v zdravo pamet in preživitveni instinkt sodržavljanov je dovoljšnje. Če bodo obkrožali narobe, pač ne zaslužimo normalnega življenja in lepe prihodnosti. Nekatere nastopajoče sem slikal: Ervin Fritz, Boris A. Novak, Roza. In nekatere udeležence. Ker Google zadnje čase ne dovoli iskanja po imenih in priimkih, s katerimi so slike podnaslovljene, bi jih moral za lažje najdenje vpisovati semle, ker po besedilnih datotekah je pa iskanje še mogoče. Pa ne vem, če se mi to še da. Kdor je javna osebnost, zrela za vpis v enciklopedijo, tega že poiščem kdaj pozneje in ga vnesem v Wikimedijino Zbirko. Tokrat je tam dobila portret govornica na petkovem protestu 8. aprila [[:w:Renata Salecl|Renata Salecl]] (30). Za odmor so med družbeno angažirano dokumentacijo štiri slike s smuke pod Begunjščico (pri koči smo se srečali z Mojco in Urško Stritar (19)) in ena (21) s humanitarnega servisa na Bledu. Včeraj 8. aprila smo tisti, ki se znamo podrenjati, dobili svoj izvod dveh svežih protestnih pesniških zbirk: ''Svoboda je glagol''  Borisa A. Novaka in ''Beseda upora'', ki jo je lepo oblikoval [[:w:Ištvan Išt Huzjan|Ištvan Huzjan]] (42, 43). Zadnje posnetke plakatov, ki vabijo na volitve čez 14 dni (44, 45, 46), sem napravil tako, da jih vsak lahko iztisne in poobesi po oglasnih deskah. V Zbirki so tokratni napisi na [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2022-04-08)]] in na [[:c:Category:Election campaign in Slovenia (2022-04-02)]]. Poslikal sem tudi razstavo protestnih predpasnikov, ki pa jih je bilo toliko, da so šli na samostojno naslednjo stran.

==Stran '''446''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri446/index.html Niso vsi isti,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 27. marca 2022&lt;/small&gt;==

Ker je bil v petek sredi dneva (pet pred dvanajsto!) v Ljubljani globalni podnebni štrajk (množični protesti so bili ob istem času po celem svetu), je slik spet nekaj več. Na njih je mladina, eden od fotografov mi je priznal, da mladino veliko raje slika kot stare petkove protestnike, jaz pa o svojih fotografskih preferencah raje previdno molčim :) Podnebne napise sem v Zbirki (Wikimedia Commons) kategoriziral pod [[:c:Global climate strike in Ljubljana 25 March 2022|Global climate strike in Ljubljana 25 March 2022]], kjer so se znašle v družbi podobnih iz Avstrije, Avstralije, Nemčije ... Stoprvi redni petkov protest je bil namenjen naštevanju stotih razlogov, zakaj moramo na volitve (slika 54), [https://www.mladina.si/215065/100-razlogov-zakaj-moramo-iti-na-volitve-in-izglasovati-boljso-prihodnost/ objavila jih je tudi ''Mladina'' 24. 3. 2022.] Rozovo recitacijo Niso vsi isti, ki je posodila naslov tejle strani, je dal Božo Flajšman na [https://www.youtube.com/watch?v=I1kDM0l-aSY Youtube,] besedilo pa je gotovo tudi kje na spletu. Za aktivistko Tjašo Zorc (38) naj povem, da je pred desetletjem objavljala ljubezenske romane pod psevdonimom Maša Modic; o njenem popularnem opusu je 2003 nastala tudi diplomska naloga. Edini izlet zadnjega  tedna je bil na Rodico (prvih šest slik): cel dan nisem srečal žive duše, sneg je bil ravno prav trd in smuka dobra. Slika 6 je iz Kovaškega muzeja v Kropi, ki ga prenavljajo. Kot je na Šentflorjanskem v zadnjih desetletjih navada, so oddelek NOB ukinili, čeprav je pri partizanih in med talci padel vsak deseti Kropar. Pod geslom Cankarjevega Jermana &quot;Ta roka bo kovala svet&quot; smo se zavzeli proti potlačenju pomembnega dela naše zgodovine; ta citat bi bil lahko za naslov kroparske muzejske NOB-zbirke.

==Stran '''445''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri445/index.html Nismo ovce,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. marca 2022&lt;/small&gt;==

Stran si je sposodila ime s Severinovega &quot;zapasnika&quot;, na katerem je ta petek pisalo: Že stotič dokazujemo, da nismo ovce.&quot; Protestni posnetki oklepajo tiste z dveh izletov, smuškega z Draškega vrha in kolesarskega iznad Izole. Julijanu iz Malije (13) je bilo dolgčas, pa nama je pripovedoval, kako hudo je bilo med drugo svetovno vojno. Na poti domov sva v Ospu zaman iskala partizanski bunker pri Klabjanovih (16), vpisan v Register kulturne dediščine; zasuli so ga že pred dolgimi leti. Na stotem petkovem protestu so govorili Milan Kučan, Matjaž Hanžek, Jedrt Jež Furlan, Andrej Rozman Roza, prepevala sta Jani Kovačič in Darko Nikolovski, verze je bral Boris A. Novak. Rozov govor sem postavil na Youtube, Kučanovega govora in rapa Nikolovskega pa žal nisem dovolj dobro posnel. Velik in lep dogodek je bil, končal se je pred zabarikadirano RTV, ki jo Janša želi podrediti tako kot Putin Mariupol. Zadnji posnetek je sken QR-kode, ki državljana pripelje na volitvomat. Skozi serijo odgovorov na evidentirane volilne zahteve program izpiše, v koliko odstotkih državljanovi odgovori ustrezajo ponudbi obstoječih strank.

==Stran '''444''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri444/index.html No, gospod, to je pa že preveč,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. marca 2022&lt;/small&gt;==

Na občnem zboru lokalne Zveze borcev (začetni posnetki) so bili udeleženci starejši, na osmomarčevskem protestu v Ljubljani  (slike od 21 dalje) pa je bilo največ mladih ljudi; nekateri od portretiranih so vstopili v Wikimedijino Zbirko, za nepodnaslovljene aktivistke bo treba prej poiskati imena. V Zbirko sem seveda prekopiral tudi napise na transparentih. Od 6 do 20 so posnetki s petkovega protesta 3. marca 2022, ki je izpostavil vladno uzurpacijo medijev, zlasti javne RTV. Ker trenutno ne najdem primernejšega mesta, kar semle odlagam nekaj povezav na vojno v Ukrajini, čeprav je bilo napisov proti vojni na protestu 8. marca malo. V času, ko se gre informacijski mainstream propagandne vojne, je namreč treba pokazati na alternativne informacije, ki jih radi izpuščajo: [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''443''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri443/index.html To leto bo naše in naša bo letos pomlad,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Verz za naslov te strani je spet prispeval Kajuh (iz pesmi [[:s:Po tisoč letih|Po tisoč letih]]), majico z njim je na včerajšnji protest prinesel Tone Gržina (21, 22). Posnetki so z dveh zadnjih petkovih protestov, vmes je nekaj snežne beline s Karavank in Pokljuke. Zadnjega je napravil Boris Živulović in sem si ga za tole stran sposodil, ker sva na njem tudi midva z Miro, ujeta v črko I na napisu IZBRIS. Pretresljivo sta v snežnem metežu ob obletnici [[:w:izbrisani|izbrisanih]], tem sramotnem slovenskem &quot;administrativnem genocidu&quot;, govorila Dragan Petrovec in Ratko Stojiljković. Protestne napise najde človek tudi v Wikimedijini Zbirki ([[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2022]], [[:c:Category:Protests against Janez Janša]], [[:c:Category:Slovene-language signage at demonstrations]]).

Napisal sem že, da niso vsi v političnem vrtincu enaki, nekateri so neprimerno slabši. Od volitev bo odvisno, ali bo izbrana znosna ali neznosna oblastna garnitura. Pametni državljan, ki modro sklene, da ne bo šel na volitve, naj se ne pritožuje, ko mu bodo zavladali bedaki in mafija.

==Stran '''442''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri442/index.html Zabode handžar si v srce,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Naslov tele strani je s petkovega plakata Saše Pahor Jenko (na začetku strani), na plakat pa je prišel iz Aškerčeve pesmi [[:s:Janičar|Janičar]], ki govori o usodi izdajalcev. Zadnje slike so od včeraj, ko se je pred skupščino enajst strank opredeljevalo do [https://glas-ljudstva.si/ 138 zahtev Glasu ljudstva.] Policijskih ograj tokrat začuda ni bilo. Akcijo je soorganizirala skupina [https://danesjenovdan.si/posadka Danes je nov dan,] ki s svojo mladostno zagnanostjo, znanjem in avtentičnostjo vzbuja socialna upanja. Nazadnje, tako bi rad verjel, prevlada prav to: zaupanje ljudem, ki so zares zavzeti za skupno dobro, torej nekakšen moralni instinkt nad paleto ideoloških ponudb, da o očitni poniglavi preračunljivosti, pokvarjenosti in zavajanju vladnih strank ne govorim. Ne, sploh niso vsi isti! Kjer pod fotografijami govorcev ni imena, pomeni, da jih ne poznam, tiste z imeni pa se da poguglati. Miha Tomšič je za protestne potrebe predelal [https://www.youtube.com/watch?v=8RLr02KE9G8 Alojz Valček] [[:w:Marko Brecelj|Marka Breclja]] tako, da se namesto na fizika [[:w:Alojz Kodre|Alojza Kodreta]] nanaša na policaja [[:w:Anton Olaj|Antona Olaja]] (slika 16), Boris A. Novak pa si je napev za parodične verze  Ole, Ole - Olaj, Olaj sposodil pri navijaškem refrenu [https://www.youtube.com/watch?v=Y8aIvD4N8GM The Name of the Game] (slika 17). Pesem je protest zoper kazni, ki jih generalni direktor Policije Anton Olaj predpisuje kritičnim intelektualcem, med drugim Pavletu Gantarju. [https://www.youtube.com/watch?v=k0vktIkE1-o&amp;t=2s Posnetek Borisovega nastopa na Youtubu] z naslovom Olempijada [sic!] v Ljubljani 11. 2. 2022 je delo [[:w:Karpo Godina|Karpa Godine]]. Na zadnjem petkovem protestu smo bili priča podelitvi olimpijskih medalj za boj proti demokraciji Janši, Hojsu in Olaju.

==Stran '''441''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri441/index.html Z zvezdo upora v očeh,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat je fotografij več. Na sprožilec pritiskamo, ko smo kje na novih koncih, posebej če je lepo vreme. Prva pot je vodila na koline k prijatelju Tonetu Gržini v Ojstriško vas, naslednji dan pa v bregove nad Laškim, kjer je speljana Pot 14. divizije. Partizanske spomenike je tam poslikal že Bor, do neposlikanih pa z Miro nisva mogla, ker so na težje dostopnih mestih in ker ob cesti ni bilo nikogar, ki bi ga lahko povprašala za pot. V partizansko zbirko jih bo vnesel Bor, jaz pa naložim v Zbirko na Wikimedia Commons vse druge ob poti. Naslednji izlet na Kras je bil uspešnejši, poslikala sva kar nekaj modrih zvezdic, ki označujejo neobiskane partizanske spomenike, na obeh straneh meje. [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] je že presegla 6700 obeležij. Ob vpisovanju v zbirko sem opazil, da sem fotografiral tudi [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:6083_x1548398.5751344583_y5757167.853417746_s18_b2852 nagrobnik treh partizanov (Alojz Zorn, Vladimir Pangerc, Alojz Kobal),] ki jih je 14. 8. 1943 postrelila domobranska patrulja pod vodstvom pesnika Franceta Balantiča v Grahovem. O tem pišem v prispevku [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Mladi fantje na dveh straneh|Mladi fantje na dveh straneh]]. Na Primorskem lepo skrbijo za spomenike, tudi v Italiji nihče ne praska informacijskih tabel na mestih, kjer rdeča zvezdica označuje partizanska obeležja, njihove slike so pomemben del turističnih informacij o kraju. Naslov tej strani je dal napis na spomeniku v Jamljah na oni strani meje (slika 31). Povezav na uspomeničene osebnosti (Dragotin Ripšl, Valentin Orožen, Matija Vertovec, Drago Marušič, Karel Štrekelj, Dorče Sardoč, Albin Škerk, Lojze Kokoravec) tokrat ne bom delal, saj se jih da poguglati in najti na Wikipediji, v SBL in drugod; slike obeležij obesim v Zbirko in v wikipedijske članke, če jih še nimajo, kakor tudi slike krajev in cerkva ob poteh: Lože, Laziše, Vrh nad Laškim, Olešče ... Jamlje, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Šempolaj, Praprot ... O enciklopediziranju kulturne krajine sem nazadnje pisal v dveh člankih: [[Motiviranje študentov za lokalne raziskave]] in (skupaj z Jernejem Polajnarjem) v [[Wikimedija in lokalno raziskovanje]]. To počnemo tudi s študenti že v prvem letniku.

==Stran '''440''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri440/index.html Glas ljudstva,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. januarja 2022&lt;/small&gt;==

V sredo 19. januarja je ljudska skupščina Glas ljudstva na Trgu republike izročila [https://slov.si/doc/128zahtev.pdf 138 zahtev] (tudi [https://drive.google.com/file/d/1KsV7T2rDazcRKhnTEQoE8QcDzoGzO0vz/view tule]) slovenskim strankam. Lepa priložnost za opremo wikipedijskih člankov o politikih z njihovimi slikami, ki sem jih prej naložil na [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|Wikimedia Commons]]. Čeprav so se zbrali na trgu eminentni ljudje pri državotvornem dejanju, je preplašena ali pa preprosto zmešana oblast pregradila trg z zaščitnimi ograjami, bogseusmili take države. Prva vrstica fotografij je iz Muzeja novejše zgodovine, kjer sva s sospomeničarjem Danielom Divjakom iskala kartotetko spominskih točk iz druge svetovne vojne, ki jo je do leta 1961 postavila [[:w:Olga Kastelic|Olga Kastelic - Marjetka]]. Kartoteka je v precej razsutem stanju, nekateri fascikli manjkajo, kartotečni predalčki zamešani, težko si bo kaj pomagati z njo ... Čisto slučajno sem med papirji naletel na pričevanjski opis Kajuhove smrti (slika 3), za katerega sem pozneje našel, da je bilo leta 1957 objavljeno v ''Planinskem vestniku''.&lt;ref&gt;[http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1958_03.pdf Stane Terčak: Srečanja v gorah.]&lt;/ref&gt; Naša [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] vsebuje trenutno 6652 enot.  

V petek zvečer smo protestirali proti zakonu, ki želi doseči zastaranje gospodarskega kriminala &amp;ndash; kako prozorne in kako nespodobne oblastne poteze! Svetlana Makarovič je prebrala pesem [https://topnews.si/2022/01/22/video-petkovi-protestniki-izdali-tiralice-za-jelincicem-pocivalskom-in-toninom-in-janso-svetlana-makarovic-pa-je-jozetu-mozini-namenila-posebno-pesem-z-naslovom-utrip-lazi/ Utrip laži,] ki je merila na Možinovo omalovaževanje [[:w:dražgoška bitka|dražgoške bitke]]. Sveže je [https://www.youtube.com/watch?v=gTNfOeT0FS8 pričevanje domačinke Jelke Gortnar] o dražgoški bitki, ki ga je na Youtube postavil Božidar Flajšman; Jelka Gortnar je sestra Franca, Francke in Toneta Gortnarja, [[Komentarji k fotografijam#Stran 430 Mi pesem sreče brani napisati, 14. novembra 2021|o katerih sem tu že pisal]]. Nekje na sredi je slika z naslovom Najboljše so pa pečenice z zeljem, pač z mislijo na izjavo Cankarjeve Geni v ''Hlapcih'', ki daje prednost pečenim piškam. Upam, da take izjave ne postanejo kdaj naša zadnja tolažba ali celo vodilo.

==Stran '''439''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri439/index.html Sloveniše art,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Vreme se je popravilo, zato je nekaj več izletniških: v krnico pod Malo Ponco, v Streseno dolino, na planino Konjščico in Belo peč nad Tržičem, na Konjsko sedlo v Spodnjih bohinjskih hribih. Na petkovem protestu sem slikal Jerico Mrzel, Urško Comino in Svetlano Makarovič in jih spravil v Zbirko. Pa [[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2022|protestne napise]] tudi, da bo laže pisati zgodovino in jo teže falsificirati.

==Stran '''438''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri438/index.html Dražgoše 80 let,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat so ob protestnih še dražgoške slike. Sporočilo petkovih protestov in Kučanovega nedeljskega govora na proslavi ob 80. obletnici [[:w:dražgoška bitka|dražgoške bitke]] ([https://www.youtube.com/embed/yADugXFKK0k Youtube,] [https://slov.si/doc/drazgose80.docx tekst]) je bilo identično: na volitvah 24. aprila moramo državo odvrniti od fašizma. Razlika je bila v številčnosti množice in v teži izrečenega, saj je bila za razliko od petkovih kriminaliziranih protestnih sloganov v Dražgošah razločna obsodba vladne tiranije izrečena ob prisotnosti najvišjih predstavnikov države in  tako rekoč ob policijski in vojaški asistenci. Recitirane in pete pesmi so bile Kajuhove in Novakova Svoboda je glagol. Če si ta narod aprila prosto ne izvoli vere in postave, ni vreden svobode. Petkov protestni sprevod se je ustavil pred RTV, kjer se dogaja kadrovska čistka v slogu časov, za katere se je zdelo, da se ne morejo vrniti. Ljudje na slikah so večinoma poznani, zato jih nisem podpisoval, če kdo koga ne pozna, naj me povpraša. Od slike 17 dalje so slike iz Dražgoš. Serijo začenja pisateljica Valerija Skrinjar Tvrz, za slikovno opremo gesel na Wikipediji pridejo prav tudi posnetek organizatorja generalmajorja [[:w:Ladislav Lipič|Ladislava Lipiča]] in portreti nastopajočih igralcev Primoža Bezjaka, Vesne Slapar, Katarine Stegnar in pevke Gaje Zorč. Scenarij za prireditev je napisala Milena Sitar. O domobranski interpretaciji dražgoške bitke glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007617.html zapis Klemena Laha.]

==Stran '''437''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri437/index.html Naj novo leto odnese diktaturo, korupcijo, laži,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat so protestne slike dvoje: najprej s ponedeljka 28. decembra (0&amp;ndash;12), potem pa še od petka 31. decembra (od 23 do konca). Prve so bile proticepilske, druge protivladne. Svobodo zahtevamo vsi, proti pisunom, ki dajejo prednost varnosti in zdravju pred svobodo. Ali niso nikoli brali Martina Krpana, kjer razločno piše: ''Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre.'' Če bi obveljala njihova, ne bi bilo ne Trubarja, ne kmečkih upornikov, ne partizanov, niti današnjih kolesarskih protestnikov. Jajcemat (slika 14) je že uslovarjena beseda, nimam pa podatka, za koliko naprav za prodajo jajc se ji je uspelo uveljaviti. V sredici je dokumentirana podelitev [[:w:Trubarjeva nagrada|Trubarjeve nagrade]] [[:w:Miran Košuta|Miranu Košuti]]; za to priložnost v NUK-u sem nekoliko popravil Miranovo geslo na Wikipediji, ki pa še vedno potrebuje izdatnega ažuriranja. V nagovoru je zelo razločno protestiral proti temu, da bi ga Cobiss umeščal med italijanske pisatelje, ki pišejo v slovenščini ([https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007541.html debata na to temo je tekla pred kratkim na Slovlitu]). Ljudi na slikah najbrž ni treba posebej predstavljati, samo pri Marku Bidovcu naj povem, da je pravnuk leta 1930 na bazoviškem procesu ustreljenega [[:w:Ferdo Bidovec|Ferda Bidovca]] (prizadeva si za njegovo rehabilitacijo, v Italiji uradno še vedno velja za terorista, ne pa za borca proti fašizmu), Jana Mahorčič pa je NUK-ova piarovka. Mišeljski konec (22) je bil posnet pred silvestrom z Mesnove glave, kot vsako leto. Na kolesarskem protestnem silvestrovanju so na ognju upora na Trgu republike goreli tiranija, korupcija, laži in izdajstvo, lampijoni (37) pa so ponesli v nebo želje po demokraciji, poštenju, sreči, tovarištvu.

==Stran '''436''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri436/index.html Glava dobi vsak dan za kosilo dva človeka,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Ela je ob svoji umetniji iz plastelina, ki ji je dala ime Pošast s tremi glavami, povedala: Glava dobi vsak dan za kosilo dva človeka. Če ju dobi in poje, potem je sita. Sicer je jezna in tako zamahne z repom po vodi, da nastanejo poplave. Novinarko Erno Barborič Petrač (2) sem posnel, ko me je prišla izprašat o Kekcu, [[Ob 70-letnici prvega Kekčevega filma|povedal sem nekako tole]]. Grafit (3) je z Jesenic, protestni napisi pa z božičevanja v Ljubljani [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-24)|v petek 24. decembra]]. Imeli smo jaslice in smrečico, napis Mi vsi smo Jaša je zato, ker ablast toži Jašo Jenulla zaradi organizacije protestov in mu skuša zaračunati policijsko varovanje. Udeleženci smo za božično darilo dobili zbirko protestnih pesmi ''Protestarico'', ki jo je uredila Ana Jug, založil Luka Manojlović iz Nove Gorico, v njej pa so pesmi 20 avtorjev, začenši z Borisom A. Novakom. 

Pisatelj Branko Gradišnik se petkovih protestov sicer ne udeležuje, prepošilja pa vabilo na protest pred skupščino v ponedeljek 27. decembra ob 9.00, ko bo parlament &quot;sprejemal PKP10, zakon, ki bi, če bo sprejet, omogočal nadaljnje teptanje in morda dokončni odvzem naših svoboščin in pravic&quot;. Tisti s Facebookom najdete odprto Gradišnikovo stran in poslanice na Brankogradisnik1951. Proti sprejemu neustavnega zakona se je zavzela tudi Pravna mreža za demokracijo v [https://pravna-mreza.si/izjava-za-javnost-predlog-pkp-10-ne-odpravlja-neustavnosti-zakona-o-nalezljivih-boleznih/ Izjavi za javnost].

==Stran '''435''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri435/index.html Saj Slovenija ne krati mladoletnim tujkam spati v ledeni krsti vode,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Začne se s spletnim oglasom, ki išče sostanovalko v nekdanji [[:w:Jože Toporišič|Toporišičevi]] delovni sobi na Šarhovi ulici v Ljubljani. Z Majdo Kovačec (slika 1) sva se z Miro spoznala na poti na Mali Javornik; izkazalo se je, da ni samo športnica, ampak tudi pisateljica ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=ar%3D80724579&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Cobiss]). Potem so pa samo še [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-17)|protestni napisi od minulega tedna]]. Na zadnjem protestnem posnetku [[:w:Boris A. Novak|Boris A. Novak]] bere pesem [https://slov.si/doc/boris_a_novak_kralj_svobode.docx Kralj svobode] o kurdski begunski deklici, ki se je nedavno utopila v Dragonji; pesem je posodila verz naslovu tele strani.

==Stran '''434''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri434/index.html Zimske radosti,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 12. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Smrt gluhoneme begunske deklice v mejni reki Dragonji je bila osrednja tema protivladnih protestov minuli petek, udeleženci so za begunce zbrali kup oblačil in obutve (17), samo upamo lahko, da bodo srečno prišli do potrebnih. Pa kostanj smo &quot;pekli&quot;, ki so ga improvizirani in samovoljni oblastni odloki izvzeli iz serije novoletnih prepovedi. Zimske radosti so dveh vrst. Tiste perverzne, ki jih goji samopašna in podivjana vlada, je narisala Saša (11; [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-10)|protestni napisi tega tedna so že v Wikimedijini Zbirki]], kjer delajo družbo drugim iz minulih 80 in več tednov), za ravnotežje sem na začetku in na koncu dodal prgišče posnetkov zimskih radosti običajne sorte. Da ne pozabimo nanje v mračnjaškem političnem vzdušju. Začnejo se s Hruškim (Hrušenskim, Hruščanskim) vrhom oz. Hruško Rožco (tam sem srečal Urbana Ažmana, ki je z njim Mira pred leti napravila [https://planinskivestnik.com/javno/vsebina/pv_2019_07_08_web.pdf#page=18 intervju za ''Planinski vestnik'']), končajo pa s smuko s Partizanskega doma na Vodiški planini nad Kropo. Zraven Hruškega vrha je Klek, [http://slov.si/mh/galerije/galeri414/index.html kjer smo bili letos s slavističnimi kekci.]

==Stran '''433''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri433/index.html Utkenektkosmrdi,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 7. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Literatura je nedvomno ena nevarna reč, sicer se ne bi citati iz nje pojavljali na protivladnih protestih, tokrat se je citat iz [[:w:en:Raymond Queneau|Queneaujeve]] ''Cice v metroju'' ponudil za naslov strani v albumu (14). Snežna belina na drugih posnetkih ne potrebuje komentarja; lokacije so zapisane pod slikami, na Geopediji se da preveriti, kje so ti vrhovi in te zapršičene planine. Zadnji posnetek izkoriščam za poizvedovanje, kdo iz srenje bi bil zainteresiran za referat na simpoziju o dveh Jenkih, pesniku [[:w:Simon Jenko|Simonu]] in skladatelju [[:w:Davorin Jenko|Davorinu]], ki sta se rodila leta 1835 v Kranju &amp;ndash; naj mi piše. Na posnetku so pobudniki za leto 2025 načrtovanega simpozija kulturni animator iz Mavčič Rudi Zevnik, muzikolog [[:w:Franc Križnar|Franc Križnar]] in vodja prireditev v kranjski knjižnici Nina Svetelj.

==Stran '''432''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri432/index.html Minister, za kulturo odstopite,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 28. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Tokrat nekoliko bolj &quot;uravnotežena&quot; stran: protestnih slik je samo 32,5 % :), druge so iz narave. Ne vem, koliko k &quot;uravnoteženosti&quot; prispeva spominska plošča [[:w:Črtomir Nagode|Črtomiru Nagodetu]] na Mirju 15 (slika 4), ki je bil žrtev političnega procesa 1947; vključil sem jo tudi v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 sloj partizanskih spomenikov na Geopediji,] saj je bil spočetka v vrhovnem plenumu OF. Med partizani je tudi tigrovec [[:w:Lavo Čermelj|Lavo Čermelj]] (2). Kako je bilo s slovenstvom nobelovca [[:w:Friderik Pregl|Friderika Pregla]] (3), lepo piše v njegovem geslu na Wikipediji. Galerijo uspomeničenih znamenitežev tokrat zaključuje slavist [[:w:Rajko Nahtigal|Rajko Nahtigal]] s ploščo zraven Nagodetove, na Mirju 13 (5 in 6). Planinski posnetki so s poti na Košutico (Babo) nad Ljubeljem in Hruški oz. Hrušenski vrh nad Plavškim Rovtom, gore so na meji z Avstrijo ali pa že na oni strani, treba jih bo postaviti k ustreznim enciklopedijskim geslom. S kolesarsko nalepko je nekdo obogatil zbirko na polepljeni vpisni skrinjici na vrhu (21). Posnetek 26 je za tiste, ki bi znali dešifrirati meni popolnoma nerazumljivo številčenje sedežev v novih vlakih Slovenskih železnic. Od slike 27 do konca je dokumentacija petkovih državljanskih dolžnosti; z enega izmed napisov je tudi naslov te strani v albumu, ki se slavistično poigrava s pomenotvorno premestitvijo vejice: &quot;Minister, za kulturo odstopite&quot; namesto pričakovanega &quot;Minister za kulturo, odstopite&quot;. Tokrat se je na Trgu republike dogajala dražba ministrove podobe, v [[:w:Banksy|Banksyjevem]] slogu obdelane z rezalnikom papirja; za sto evrov jo je kupil [[:w:Zlatan Čordić|Zlatko]]. Števika 21 na dlani z iztegnjenim sredincem pomeni še 21 petkov do volitev. Napis SRAMOTA pa je, kot vemo iz medijev, pred Dramo SNG. Protestni napis. Glas umetnikov in kulturnikov.

==Stran '''431''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri431/index.html Ustavimo državni udar,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Božo Flajšman objavi svoje posnetke s petkovega protesta skupaj s komentarjem že uro dve po dogodku, jaz v najboljšem primeru (tole je tak primer) dan potem. Uvod vanje sta grafit pri železniški postaji v Ljubljani in Spacalova grafika, z druge strani pa jih zapira troje posnetkov s koncerta Janija Kovačiča in Mirana Košute v atriju ZRC SAZU. Odigrala in zapela sta blizu 20 pesmi italijanskega kantavtorja [[:w:it:Giorgio Gaber|Giorgia Gabra]] (1939&amp;ndash;2003), čigar polno ime je bilo Gaberščik (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007540.html vabilo na koncert na Slovlitu]). Koncert je na dostopen na [https://www.youtube.com/watch?v=o4uO-u77VXo Youtubu]; pesmi je prevedel [[:w:Miran Košuta|Miran Košuta]].

==Stran '''430''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri430/index.html Mi pesem sreče brani napisati,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Število posnetkov na tej strani je 36, kolikor je včasih obsegala posnetkov celuloidna rola; kako zelo še vedno preddigitalni formati določajo naše obnašanje v digitalnem svetu. 

Spet kradem naslov strani iz poezije, tokrat iz pesmi Francke Gortnar (slika 6), ki se nahaja v 12.000 tekstov obsegajoči zbirki NOB poezije; Francka je ena od 2437 pesnikov, ki so v najtežjih časih dokazovali, da med vojno muze ne molčijo. Neža Kočnik je pretipkala prvih 1370 enot Kataloga uporniškega pesništva v računalnik, Mihael Simonič pa je zanj pripravil [https://www.slov.si/iskalniki/upor/ iskalnik]. Vsaj eno pesem ([[:s:Izseljeni|Izseljeni]]) je napisal tudi njen brat Franc Gortnar, ki je padel nad Smlednikom in ima tam v gozdu spomenik. Prek njunega brata Petra, ki ta spomenik vzdržuje (nanj me je kot nekdanjega stražiškega sovaščana opozorila Marija Stanonik), sem sploh postal pozoren na Gortnarje. Zapis o Francu Gortnarju v [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4357_x1609593.6170895821_y5807658.214647306_s15_b362 zbirki partizanskih spomenikov na Geoopediji] &amp;ndash; trenutno je v njej 6563 spomenikov &amp;ndash; je zdaj obogaten z novimi podatki.

Na začetku je ena od plošč Radiu Kričač, ki jih je v začetku 1980. let RTV postavila svojemu medvojnemu ilegalnemu predhodniku. Z RTV ni nobenega odgovora, koliko plošč od načrtovanih 23, kolikor je bilo skrivnih lokacij radia Osvobodilne fronte, so sploh postavili; v zbirki partizanskih obeležij smo jih našli trinajst. Zdaj ko je &quot;nov veter&quot;, bodo verjetno začeli postavljati plošče okupatorjevim sodelavcem, za katere je sicer v slovarjih vsega sveta beseda ''izdajalec''. Zanimivo, pojma ''izdaja'' 'sodelovanje v vojni zoper svojo deželo', ki ga pozna [[:d:Q160128|49 jezikov na Wikipediji]], slovenska Wikipedija še nima. Sledi četvero aktualnih političnih protivladnih grafitov po ljubljanskih zidovih, sredica te strani pa je iz posnetkov z letošnjega popotovanja iz Litije do Čateža. Udeležba je bila kovidsko skromna, vzdušje in obara na Čatežu pa sta delovala zdravilno. Posnetek Andraža z bankovcem za 500 evrov naj ostane enigma, kakor je enigma tudi pobeljena plošča na rojstni hiši [[:w:Slavko Grum|Slavka Gruma]]; Grumu so lani sredi Šmartnega sicer postavili doprsni kip (žal sem ga pozabil fotografirati).

Zadnja tretjina je iz protestnih posnetkov. Portret enega izmed govornikov, [[:w:Branko Soban|Branka Sobana]] (32), sem postavil v Zbirko, spoznal sem popularno pisateljico Mašo Modic (36), o kateri sem nekoč naročil [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/21362018#full diplomsko nalogo.] Saj nas je bilo kar nekaj, vendar glede na grozljive reči, ki se dogajajo v politiki in javnem življenju sploh in nas pehajo v skorumpirano avtokracijo, premalo. Kot da bi tiščanje glave v pesek postalo prepoznavna slovenska drža. Drugačno držo imata kolumnista [https://ikz.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/mateja-ratej-sl Mateja Ratej] in [[:w:Dragan Petrovec|Dragan Petrovec]], ki vabita na predstavitev svojih knjig ''Silhuete'' in ''Stopinje upora'' v Atrij ZRC v četrtek 18. novembra 2021 ob 18. uri. Ker ne gre za literarnovedno ali jezikoslovno temo, vabila na Slovlitu ne morem objaviti; ga pa [https://hi-in.facebook.com/zrcsazu/posts/4752326041486059/ tule.]

==Stran '''429''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri429/index.html O kulturi bi čvekale,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 6. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Za naslov te strani je verz iz pesmi Vladavina gospodarja muh Svetlane Makarovič (slika 42). Lahko bi si izbral tudi kak verz iz pesmi Andreja Rozmana Roze Sendevedeset procentou (43) ali iz pesmi Iztoka Osojnika No pasaran; vse tri so na letakih, ki pod gesli Za svobodo, za demokracijo, za vladavino prava ... pozivajo '''na Prešernov trg v petek 12. novembra ob 17.00'''. Shodi so &quot;iz zdravstvenih razlogov&quot; prepovedani (čeprav so na prostem okužbe malo verjetne), zato to ne bo shod, ampak kolesarski sprevoz. Zanimivo, dovoljene so pa maše v zaprtih prostorih &amp;ndash; vladarjeva skrb za zdravje pa taka! Največ posnetkov dokumentira protestne zahteve zadnjih dveh petkov (3&amp;ndash;16 in od 29 do konca), postavljeni so bili tudi na Wikimedia Commons ([https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Protest_in_Ljubljana_(2021-10-29) tisti z 29. oktobra] in [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Protest_in_Ljubljana_(2021-11-05) tisti s petega novembra]). Zabavna je bila intervencija policije na predzadnjem protestu, ki je pred pošto, kjer smo v nabiralnik oddali dopisnice s pozivom velikemu vodji, naj odstopi (pošto menda zadnje čase, odkar je &quot;prejel grožnje s smrtjo&quot;, spet dviguje), želela preprečiti ljudem prečkanje ceste na prehodu za pešce in pri tem spoznala, da se obnaša neumno. Na zadnjem protestu je zelo dobro govoril zgodovinar Martin Premk, tudi Jaša Jenull je vedno boljši tribun. Vmes so fotografije s strokovnih in z družabnih srečanj ter žal z enega samega izleta v sotesko potoka, ki mu je ime tako, kot se jaz pišem. Da bi se vremena zjasnila in bi bilo naslednjič fotografij iz narave več!

==Stran '''428''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri428/index.html Najdli ste od vil hišico,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 23. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Lepo bi bilo fotografirati prisrčne otroške napise, kot je tale iz naslova strani (slika 1), pa je čas tak, da je treba dati prednost napisom na petkovih protestih, ki razkrivajo zločesto naravo aktualnega oblastnega režima in iščejo ustreznejše oblike prihodnje družbene ureditve (slike od 17 do konca); tokrat je procesijo, ki se je od Prešernovega trga vila proti Ministrstvu za kulturo na Maistrovi ulici, spremljala maketa vodnega topa; od nastopajočih je največ aplavza požel [[:w:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman - Roza]]; postavil sem ga na Youtube in na dnu napravil povezavo nanj. Za uvod (3&amp;ndash;9) so posnetki s [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007501.html simpozija Desetič brat] v Štihovi dvorani Cankarjevega doma in po njem (slike nekaterih nastopajočih sem dal tudi na Wikimedia Commons), od 10 do 15 pa z dveh komemoracij, na katerih je govoril [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stefe-drago/ Drago Štefe:] pred [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1579_x1584225.0434321356_y5830252.975817856_s16_b2852 spominsko ploščo v Otočah,] ki je posvečena padlim iz prve slovenske tekstilne zadruge, in na [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6_x1582780.114845034_y5829791.077364673_s18_b2852 grobišču padlih na Dobravi.] Magda Štupnikar je recitirala, [https://www.antonhabjan.si/ Anton Habjan] je pel, Nejc Jemc pa ga je spremljal na harmoniki.

==Stran '''427''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri427/index.html Zamenjajte zrcalo,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Napaberkovano po koledarskem razporedu: z razstave o jubileju Martine Orožen (0) je še od zadnjič, en del slovenske literarne zgodovine na kosilu (3), pogreb prijatelja [[:w:Ljubo Bavcon|Ljuba Bavcona]], na katerem sta govorila [[:w:Marijan Križman|Marijan Križman]] in [[:w:Alenka Šelih|Alenka Šelih]] (4&amp;ndash;7), ob poti grob igralke [[:w:Marija Vera|Marije Vere]] in škofov [[:w:Anton Vovk|Vovka]] in [[:w:Anton Bonaventura Jeglič|Jegliča]], po pogrebu kosilo Pod kostanji na Žalah (10&amp;ndash;11), nekaj od posnetega sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Ko sva z Miro pred leti hodila po Prenju, sva pri bivaku na Jezercih zgrešila spominsko ploščo leta 1949 v avgustovskem snežnem metežu umrlih kranjskih alpinistk Marice Hribar in Adele Modic. [[:w:bs:Zehrudin Isaković|Zehrudin Isaković]] je prijazno poslal fotografijo nove plošče, ki jo je posnel Petar Šimić, France Malešič pa je v arhivu planinskih nesreč našel fotografijo tragično preminulih in posnetek stare plošče (12&amp;ndash;14). Od tod do konca so napisi s petkovega protesta, na katerem smo rangirali zahteve Zavezništva civilne družbe do bodočih vlad.

==Stran '''426''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri426/index.html 90 let Martine Orožen,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 13. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Slik tokrat nisem opremljal s podnapisi, saj se poznamo (kolikor nam maske ne skrijejo identitete). Slavljenka [[:w:Martina Orožen|Martina Orožen]] jih sploh ne kaže toliko, kot piše, napravila nam je predavanje, da je kaj, enako živo kot pred štiridesetimi leti. Voščili so ji prorektorica Ksenija Horvat Vidmar, dekanja Mojca Schlamberger Brezar, predstojnici Mateja Pezdirc Bartol in Špela Sevšek Šramel, predsednik SdS Matej Šekli, Mariborčani z Markom Jesenškom so ji izročili zbornik v njeno čast, predvajali so posnetka voščil Katje Sturm Schnabl in zakoncev Tokarz, pela je Irena Avsenik Nabergoj, na citre jo je spremljala Tanja Zajc Zupan, na koncu je z Zabučale gore pritegnila še številna publika, med njo je kamera ujela Bernarda Rajha, Majdo Merše, Andrejo Legan Ravnikar, Lučko Abram, Eriko Kržišnik, Meto Klinar, Anko Polajnar in Ireno Orel, ki je vse skupaj vodila, drugi so bolj ali manj prepoznavni v ozadju, nekatere sem postavil v Wikimedijino Zbirko. Še več slik in boljše dobite zainteresirani pri Neži Kočnik, ki je na gmailu, kakopak. Na voščilnico profesorici sem se pozabil podpisati, naj bodo pa za prijazno voščilo tile posnetki.

==Stran '''425''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri425/index.html Krasni novi svet,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Dva niza petkove protestne dokumentacije (protesti se v tem letnem času dogajajo že v temi) prekinja troje dnevnih fotk z Dobrave, na eni je soseda aktivistka Mimi Zajc.

==Stran '''424''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri424/index.html Hrvaško-slovenska okrogla miza o interpretaciji,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007484.html Slovensko-hrvaška okrogla miza o literarni interpretaciji.] Koordinatorja in moderatorja red. prof. dr. sc. Davor Dukić, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, izr. prof. dr. Urška Perenič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. V četrtek 30. septembra 2021 ob 10.30 na Filozofski fakulteti.

==Stran '''423''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri423/index.html Pa mirna Bosna,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Potovanje v Bosno mora biti v enem kosu, tudi če je slik nekaj več. V Bihać sva peljala prikolico z oblačili in obutvijo za begunce. Čeprav je Mira priskrbela žig Rdečega križa pod seznamom blaga, naju bosanski carinik najprej ni hotel spustiti čez mejo, češ da bi morala podarjena roba na carinjenje. Pa se naju je hitro usmilil, strgali smo dokument, tako da sva prikolico kmalu izpraznila v skladišču Rdečega križa pri Aneli. Nič več ne gre po domače. Po ulicah in ob cestah je videti precej temnopoltih fantov brez vsega ali z vrečko provianta, menda jih jemljejo pod streho dobri ljudje, dokler se spet ne odpravijo na ''game'', tj. poskušat srečo s prehodom meje. Vzdolž nje so na hrvaški strani izsekali 50-metrski pas, ki spominja na mejo med Vzhodom in Zahodom v času hladne vojne.  Že na Hrvaškem sva se ustavljala ob znamenitostih ob cesti: pri gradu Ribnik, ob katerem stoji spomenik [[:w:Juraj Križanić|Juraju Križaniču]], ob spomeniku uporniku Eugenu Kvaterniku, soimenjaku tistega Kvaternika, ki je bil desetletja pozneje visoki uradnik v NDH in je umrl v Argentini. Pred ruševinami gradu Drežnik sva se zapletla v pogovor z delavcema. Izkazalo se je, da je Mijo delovno dobo preživel v Sloveniji in da pokojnine zlepa ne more potrošiti. Ob cesti v notranjščino Bosne je veliko propadlih partizanskih spomenikov, največji je tisti na prelazu Makljen (12), ki so ga v zadnji vojni zbombardirali Hrvati. Nekateri pa so tudi ohranjeni in vzdrževani, tako v hrvaških kot v srbskih ali muslimanskih krajih. V Jajcu sredi mesta stojita drug ob drugem spomenika padlim v zadnji vojni, eden muslimanski z verzi [[:w:Mak Dizdar|Maka Dizdarja]] (24), drugi hrvaški (25). V Konjicu sva se na pikniku srečala z nadvse gostoljubno širšo družino kirurga Ćazima Kraljušića (34&amp;ndash;39) in se po njegovih napotkih podala do nove koče Rapti v Prenju na 1400 metrih. Cesta do tja je sicer za terence, ampak sva jo zmogla tudi z navadnim avtom. Med planinci, ki so rajali do tretje ure zjutraj (sem se namreč hodi žurat), je bil tudi glasbenik in javni delavec [https://m.facebook.com/DFZeljkoKomsicCp/photos/a.217607741745517/971242369715380/?type=3 Dragan Agić,] s katerim smo naslednji dan, po vrnitvi z Velike kape, ob pivu analizirali bosansko politiko. Z vrha se je razpiral pogled po velikem delu Prenja, tudi na Zeleno glavo, kjer sva bila pred dvema letoma. Nazaj grede sva sklenila še znanstvo s [https://m.facebook.com/DFZeljkoKomsicCp/photos/a.217607741745517/971242369715380/?type=3 Sanelom Korićem,] ki je na vrh peljal svoje raftarske goste &amp;ndash; Mira pač nagovori vsakogar, ki ga sreča, in vsi se prijazno odzovejo. 

Četrto noč sva prespala v hotelu Hajdučke vrleti v naravnem parku Blidinje, kjer smo bili že dvakrat: prvič v dežju s Kekci leta 2005 in drugič na Velikem Vilincu pred dvema letoma. Zelo so profesionalni, prijazni in odlično domačo hrano postrežejo. Ker je zjutraj nad vrhom Ploćno visel oblak, sva se podala na Veliki Vran na drugi strani doline. Oblak se je čez dan razblinil, vrh Ploćno bo počakal do naslednjič. Vožnja od Livna čez Livanjsko polje je bila turobna, ob cesti izpraznjene vasi, porušene hiše, sami stari ljudje ... Partizanskih spomenikov niso povsod porušili, samo zvezdo so nadomestili s križem (66). Spomenik žrtvam zadnje vojne je našel mesto ob spomeniku partizanskih žrtev (67). Peto noč nisva imela sreče s prenočiščem: obcestnega motela 9 v Bosanskem Petrovcu ne priporočava, ker je v njem vse narobe: cena, menjalni kurz, brez računa, kava ni vključena v zajtrk. 

Zadnji dan sva se ustavila na gradu Ostrožac nad Bihaćem. Od zunaj je videti lep, znotraj pa je razdrt. Na vrtu za obzidjem forma viva. V Veliki Kladuši sva obiskala Piksija, ki ga domačini kličejo Slovenac in tam pomaga beguncem. Prav takrat se mu je skupaj s humanitarno delavko in tolmačko Catherine prišel zahvalit droben kurdski begunec Juan iz Irana, ker mu je z njegovo pomočjo uspelo priti v Belgijo. Dobil je azil in službo in čaka na belgijsko državljanstvo. S Catherine pišeta knjigo o njegovi begunski kalvariji. Razpoloženje v bifeju, kjer smo se srečali, je z vsakim pivom postajalo bolj prisrčno. Irfan, ki se je v zadnji vojni kot legionar boril na hrvaški strani, in njegov prijatelj, čigar ime sem pozabil, ki se je boril na srbski strani, sta premirje sklenila že prej. Bogve do kdaj ...

Zdi se, da v Bosni covida ni: maske vidiš redko, še v pogovor ne zaide.

==Stran '''422''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri422/index.html Beseda je konj,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Vse slike so s predstavitve ponatisa Tavčarjeve novelete Otok in Struga v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Tam smo nastopali predsednica dolenjskega in belokranjskega slavističnega društva Jožica Jožef Beg, jaz kot pisec [[Otok in Struga|spremne besede]], ilustratorka Vida Cizel in moderatorka študentka Neža Cerinšek (nisem vedel, da je tudi nagrajena pesnica). Mimogrede sem poslikal še nekaj spominskih obeležij, plakatov v dvorani in napisov. Najbolj mi je všeč tisti, na katerem piše ''Hvala, ker kolesarite'' :) 

==Stran '''421''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri421/index.html Use je le privid,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Da je &quot;use le privid,&quot; je v svoj blokec napisala sosedova sedemletna Ema. Slika 1 in 2 sta še od zadnjič; včasih se pač kakšna izmuzne in jo je treba dodati naslednjič. Od 3 do 6 so z izleta na Vanjež in na Debelo peč, od 8 do konca pa z zadnjega petkovega protesta. Bis bald.

==Stran '''420''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri420/index.html Jezus je bil levi ekstremist,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Državljanske protestne dolžnosti zadnjih dveh tednov. Ob izpitih in hišnih rekonstrukcijah za drugo ni bilo časa. Govornika zadnjič sta bila na Trgu republike Igor Winkler, pred Ministrstvom za kulturo, ki podpira društvo izrazite nacistične orientacije, raziskovalni novinar [[:w:Erik Valenčič|Erik Valenčič]], na zadnjem protestu pa naša študentka Marija Jeremić. Predsednika Boruta Pahorja je na protestu zastopala slamnata lutka.

==Stran '''419''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri419/index.html Hlapci Jerneji in Šimni Sirotniki,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Čas me prehiteva, zato postavljam kar dve strani fotografij hkrati. Ta stran se začne z verzi Mihe Klinarja na spomeniku padlim na Belem polju pri Hrušici, ki se sklicujejo na Cankarjevi naslovni osebi. [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Zbirka partizanskih spomenikov] je presegla številko 6500 obeležij, popisovanje se nadaljuje. Na sliki 3 se družita dve nazorsko različni kolesarski nalepki; domnevam, da bodo tisto protestno nestrpni ljudje kmalu spraskali z droga. Na štirici je inštalacija v Försterjevem vrtu za FF, tam je bil posnet tudi [[:w:Tomo Virk|Tomo Virk]] za potrebe intervjuja v oktobrski številki ''Planinskega vestnika'' (30). Vmes so protestni napisi za potrebe jezikoslovnih analiz in protestniki ([[:w:Andrej Rozman - Roza|Roza]], [[:w:Brina Švigelj Mérat|Brina]], [[:w:Gašper Troha|Gašper]], [[:w:Milena Mileva Blažić|Milena]]) ter nekaj malega Premanture. Naknadno zapisujem ugotovitev, da sem za stran izbral naslov, ki sem ga [http://slov.si/mh/galerije/galeri192/index.html uporabil že 26. aprila 2013]. Nič hudega, saj ga trenutno ni mogoče odpreti in se zgražati nad samoplagiiranjem :)

==Stran '''418''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri418/index.html Vodnik na Triglavu,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Zadnjič sem pozabil v album naložiti pisateljsko hišico na Bledu, zato jo zdaj. Menda je hišico in bližnjo propadajočo vilo muzealcev kupil neki Ukrajinec skupaj s polovico hriba Osojnice &amp;ndash; komentar ni potreben. S [[:w:Peter Scherber|Petrom Scherberjem]] (slika 1) smo na Urškino povabilo kosili na Bregu, Katja (3, 4, 5) je istega dne zagovarjala magisterij, sledil je redni petkov protest (6&amp;ndash;8). Proticepilci protestirajo pred RTV vsak dan (9), mimo nas je peljala pot na kosilo uredništva ''Slavistične revije'' (10, 11). Z Mojco Vučajnk, ki je magistrirala na temo športnega romana leta 1998 (13), smo se slučajno srečali na Uskovnici. Nato pa so si slučajnosti kar sledile. Ta stran v albumu ima naslov po fotografiji spominske plošče, ki obeležuje vzpon [[:w:Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] na Triglav 20. avgusta leta 1795 (32). Glavnina posnetkov je s protestnega vzpona na Triglav na isti dan (20. avgusta) 226 let pozneje. Triglav smo želeli očistiti nacističnega virusa, ki ga od tam razširja MP. Triglav je pač slovenska simbolna točka. Jakob Aljaž ga je s postavitvijo stolpa iztrgal iz rok Nemcev, partizani so leta 1944 z razvijanjem slovenske zastave in rušenjem mejnika med Italijo in Tretjim rajhom na njem sporočali, da je Triglav slovenski, mi pa smo z razvitjem gesla ''Oblast ljudstvu, volitve zdaj'' in protestniškega kolesarskega bandera izrekli jasni NE aktualnim oblastnikom, ki odkrito simpatizirajo z okupatorjem iz leta 1944 in preganjajo uporniško tradicijo partizanstva. Tea Jarc je prebrala [https://slov.si/doc/poslanica_s_triglava.docx poslanico,] nekdanja veleposlanica [[:w:Jadranka Šturm-Kocjan|Jadranka Šturm-Kocjan]] je recitirala Kajuhovo pesem, sam sem povedal nekaj o &quot;osamosvojitvenem&quot; [[Triglavske partizanske plošče|vandaliziranju partizanskih spominskih plošč okoli Triglava]], fotografu Borutu Krajncu nas je iz letala uspelo posneti. 

Težko bo nejeverne prepričati, da smo se na poti gor zgolj po naključju srečali z obrambnim ministrom Toninom in da sta se zvečer na Kredarici zgolj po naključju znašla še Janez Janša in odstopljeni policijski minister Aleš Hojs. Vprašanje je le, ali so zaupne informacije o protestniškem vzponu na Triglav pridobili oblastniki s pomočjo vohunskega programa Pegaz ali je bila za tajming zaslužna protestniška obveščevalna služba. Kakor koli že, okrog devete zvečer je na Kredarici prišlo do prvega soočenja protestnikov, ki že 70 tednov pozivamo vlado k odstopu in k novim volitvam, z vrhom režima. Premierjevi pohvali protestnikov za osvojeni vrh je sledila njegova žalitev, češ da ni vedel, da ima psihiatrična bolnica Polje dan odprtih vrat. Tea je prebrala del govora, protestniki smo jo podprli z vzkliki. Ko smo odkrili, da je oseba, ki se je skrivala v kotu, Aleš Hojs, smo ga pozdravili z ''oink oink'', on pa je zanikal, da bi protestnike kdaj označil za svinje, neonacije pa za bisere. Oblastnika sta se &quot;dostojanstveno umaknila&quot; (beri: pobegnila pred ljudstvom, ki naj bi ga predstavljala), režimski vernik je fizično nastopil proti Tei, do ravsa pa vendarle ni prišlo. Dogodek je, ker ga je Tea [https://www.facebook.com/watch/?v=199827562170734 snemala in v živo predvajala,] doživel burno medijsko pozornost. Protestno akcijo so rumeni novinarji oblatili z debelo lažjo, kako je oskrbnik koče Herman Uranič izjavil, da so protestniki skakali po mizah; na Mirin poziv je izjavo v ''Slovenskih novicah'' zanikal. Tea Jarc prejema  od esdeesovskih hijen kupe vulgarnih sporočil, njihove pokvarjene medije pa moti le, da si je drznila zmotiti ljubljenega vodjo pri zasluženem počitku. Število komentarjev in glasovanje na 24ur.com, ki se ga je udeležilo skoraj 30.000 ljudi, govori, da se je dogodek dotaknil tistega, kar ljudje dojemajo kot bistvena določila slovenske kolektivne identitete (alpskega značaja skupnosti, mitologije neomadeževanih gora in Triglava kot svetega prostora), razkril problematičnost tega identitetnega veziva in temeljno razklanost skupnosti, ki se vleče od Finžgarjevega bolečega popisa bojev med Anti in Slovani v romanu ''Pod svobodnim soncem'', spopadov med katoliki in protestanti v 16. stoletju, strastnega zmerjanja med liberalci in klerikalci v 19. stoletju vse do krvavih obračunov med partizani in domobranci med drugo svetovno vojno. 

Premišljam, ali bi se srečanje lahko odvilo kako bolj &quot;dostojno&quot;, in ob komentarjih kolegov, ki jih cenim (prim. Boris Vezjak: [https://vezjak.com/2021/08/21/toksicni-pozdravi-s-triglava-zakaj-se-protestnikom-ocita-nedostojna-komunikacija/ Toksični pozdravi s Triglava: zakaj se protestnikom očita nedostojna komunikacija?]), ugotavljam, da ne. Človek, ki širi razdor (&quot;zdrahar brez primere&quot;), sesuva demokratične temelje države, uničuje javne inštitucije, partijsko kadruje, nagrajuje občudovalce Hitlerja, vsevprek žali državljane in maže ugled Slovenije po svetu, ne zasluži vljudne obravnave. (»Ljudem, ki širijo nacistično retoriko in aktivno podpirajo neonaciste, ne sme biti nikjer v državi prijetno, neodvisno od nadmorske višine.«) Njegova stranka ni samo ena od strank v demokratičnem dialogu, ampak je stranka, ki spodkopava demokracijo, kultura, na katero se sklicuje, ko deli ali jemlje državne podpore, je kultura muzikantenštadla in folklornega slovenstva (''Heimatkultur''). Ne, takemu človeku smo dolžni pokazati, da raj pod Triglavom ni njegov teritorij in se upreti njegovi pogubni politiki. Na poti na vrh in nazaj v dolino smo bili ob kolesu s prečrtano svastiko, ki sta ga nosila Peter in Matjaž, deležni radovednih pogledov, posebno od tujcev, po razlagi, da ga nosimo na hrib iz protesta proti fašistični politiki aktualnega režima, pa glasnega občudovanja. V vsej množici sta z glavo odkimavala samo en domačin in en Madžar (letos je neverjetno veliko madžarskih turistov), ki nam je razložil, da sta Orbán in Janša patriota. Iz tega sklepam, da če je na strani SDS bog, so pa na naši strani ljudje.

Mediji izpostavljajo zmerljivke na račun vlade. Oblastnikom pravzaprav ne bi bilo treba reči nič, saj so zvesti strankarski sledniki opravili umazani del besednega spopada. Protestnike so pošiljali v Afganistan, delat naj grejo lenuhi, očitali so nam zaslepljenost z rdečo zvezdo, čeprav se ni nihče kazal z njo, poučili smo se, da se slovenska zgodovina začenja leta 1991, in prisluhnili smo celo zgodbi o Janševi vojaški modrosti, ki je v vojni za Slovenijo zadrževala slovenske vojake, da bi se spustili v odkrit spopad z JLA, in tako dosegla osamosvojitev brez velikih žrtev; doslej smo, zaslepljeni, mislili, da je za daytonski sporazum zaslužen pomirljivi Kučan, ne pa bojeviti Janša. Očitek nekulturnega ravnanja protestnikov najbolj glasno izrekajo ljudje, ki jim pri besedi kultura pride na misel samo gasilska veselica. 

Še nekaj besed k posameznim fotografijam: relief tigrovca in partizana [[:w:Danilo Turk (igralec)|Danila Turka - Joca]] v koči Planiki (25) razkriva lažnost janševskega konstrukta o tigrovcih kot pozitivni alternativi partizanom: večina predvojnih tigrovcev je šla v partizane, saj so le tako lahko naprej gojili svoj antifašizem. Igorju Rezmanu, ki je na Planiko vodil planince iz Šoštanja (26), smo sporočili pozdrave za njegovega brata pisatelja [[:w:Peter Rezman|Petra Rezmana]]. Vsi so z nami. Ob poti je polno plošč planincem, ki jih je na Triglavu pokončala strela (svoj članek o triglavskih ploščah sem moral močno dopolniti), med njimi je ena tudi trem Mirinim sovaščanom, ki jih je strela ubila leta 1972 (30, več o njih v poglavju Nesreča na Triglavu v [[:b:Kronika Dobrav po 1945#Šport|kroniki Dobrav]]). Na 31. sliki je plošča [[:w:Marko Pernhart|Marku Pernhartu]], ki je prvi narisal panoramo gora s Triglava. Replika slike je bila do njegove restavracije na notranjem obodu Aljaževega stolpa. Fotografije kontroverznega spominskega obeležja hrvaškemu kardinalu [[:w:Alojzije Stepinac|Alojziju Stepincu]] v kapeli Marije Snežne nisem postavil v album. S prijaznim upokojenim triglavskim župnikom Francetom Urbanijo (40) (bratom našega kolega in pisatelja [[:w:Jože Urbanija|Jožeta Urbanije]]) sva se spoznala, ko sem iskal ostanke partizanske plošče s križa na Škrlatici; tokrat smo se srečali malo pod Kredarico, kamor je šel poročit dva planinca. Na njegovo vprašanje, kaj smo s kolesom počeli na Triglavu, sem odgovoril, da smo z njim preganjali zle duhove. 

Večine pohodnikov na Triglav prej nisem poznal. Po dveh dnevih druženja lahko rečem, da so topli ljudje, ki jim je mar za našo skupno usodo in ki se zavzemajo za obče dobro. Tudi njihovo politično naivnost dojemam kot znak nepokvarjenosti in nepreračunljivosti in sem vesel, da smo se spoprijateljili. Eno dobro lastnost ima tale naš džejdžej: ljudi, ki nismo nikoli pomislili, da se bomo kdaj politično udejstvovali, spodbuja k aktivnemu državljanstvu. In še za eno koristno posledico je zaslužen: doseči zna, da se med sabo v ogorčenem odporu povežemo ljudje najrazličnejših značajev in nazorov. Držalo bo, da je pravi organizator vsakotedenskih protestov prav on. Šele ko bo nevarnost janšističnega totalitarizma in pokvarjenosti mimo, bodo lahko drug ob drugem cveteli številni nazori, politike in kulture. Stopnja javne blaginje se meri s številnostjo izbir, ki so skupnosti na voljo, in ne z atavistično enostjo in enotnostjo (''ein Volk, ein Führer ...''), h kakršni si prizadeva veliki vodja. Toliko za prvo silo, tale tekst po malem še dopolnjujem, na žaljive in deplasirane odzive Janševih fedaijev pa ne bom odgovarjal. Lep pozdrav od Mirana, člana &quot;kolesarske bande&quot;

===Zarota pod Triglavom===

P. S. Hehe, na Novi24 berem [https://nova24tv.si/slovenija/je-profesor-hladnik-s-filofaksa-ponesreci-razkril-da-srecanje-na-kredarici-ni-bilo-nakljucno/ prispevek o moji vlogi pri triglavskem dogodku.] Identificirali so me kot idejnega vodjo pohoda in srečanja, hvala za komplimente, v meni se prebuja napuh. Saj sem vedel, da je ta rumeni medij poden, vendar sem mu pripisoval samo komunistično preganjavico in zlobnost, nisem pa si mislil, da je tako zelo neumen, s komentarji vred. Naj torej kot dobrohoten učitelj malo pomagam pri reševanju uganke o tajmingu srečanja na Kredarici. Zanj je kriv Valentin Vodnik, ki se je na isti dan, 20. avgusta 1795, pred 226 leti povzpel na vrh. Saj sem to napisal že nekaj odstavkov višje, ampak kulturna dimenzija pohoda žrtev kolesarske zarote očitno ne zanima (tudi prebrana Kajuhova poezija ne). Če bi kliknili na [[:w:Valentin Vodnik|Vodnikovo ime]] (veste, Vodnik je bil slovenski pesnik), bi se slej ko prej znašli pred njegovimi verzi, vklesanimi na spominski tabli tik pod vrhom Triglava: &lt;poem&gt;
Sklad na skladu se vzdiguje
Golih vrhov kamen zid
Večni mojster ukazuje
Prid zidar se les učit.&lt;/poem&gt;
Zdaj za tiste, ki znajo brati uganke, počasi postaja jasno, da je zaroto proti prvemu ministru predvidel in načrtoval že znameniti slovenski razsvetljenec. S skladi je mislil finančne sklade, s sintagmo veliki mojster in zidar pa je razkril, da le-te obvladujejo [[:w:prostozidarstvo|prostozidarji]].&lt;ref&gt;Mimogrede, z napotkom, naj se gre zidar učit lesarstva, je Vodnik anticipiral današnjo ekološko gradnjo :)&lt;/ref&gt; Ker so prostozidarji »nevidna roka, ki povsod plete mreže«, je očitno, da kolesarskim banditom pomagajo pri pridobivanju informacij ti globalni zarotniki. Ne bi dal roke v ogenj, da niso premierju podtaknili izraelskega vohunskega programa Pegaz (od prostozidarjev do Židov je samo en korak), ki je, namesto da bi predsednika obveščal o kolesarski dejavnosti, kolesarje obveščal o premierjevih skrivnih potih. 

Marjanu Šarcu hvala, ker je državljane včeraj na tretjem televizijskem programu spomnil, da bi v normalni državi normalen državnik ob nenadejanem srečanju v čarobnem gorskem okolju protestnike prijazno povabil za mizo. &quot;Sanje &amp;ndash; jek mi reče&quot; ...

Nadaljevanje sledi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 09:12, 25. avgust 2021 (CEST)

===Tretje nadaljevanje temačne zgodbe iz Zlatorogovega kraljestva:&lt;br&gt; &lt;small&gt;Odgovori na novinarska vprašanja&lt;/small&gt;===

&lt;blockquote&gt;
Od: Sara Bertoncelj &lt;sara.bertoncelj@nova24tv.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 11:12&lt;br&gt;
Subject: novinarsko vprašanje&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;&lt;/blockquote&gt;

Spoštovani g. prof. Hladnik!

Po včerajšnjem članku, v katerem smo na našem portalu povzeli vaš »potopis« protestnega pohoda na Triglav, smo v uredništvo prejeli nekaj sporočil, ki se nanašajo na vas osebno.

Med drugim so zapisali (ljudje, ki naj bi vas dokaj dobro poznali – tako so vsaj navedli), da ste si za asistentke na fakulteti vedno izbrali dekleta, vendar pa jih niste pustili na zagovor doktorske disertacije, »dokler ni dobil vsaj nekaj od njih«.

V nadaljevanju je zapisano, da je bilo z očitki o spolnem nadlegovanju vodstvo Filozofske fakultete seznanjeno (nekje okoli leta 2007/08?), ampak postopkov nato niti niso zagnali, zadeve naj bi pometli pod preprogo.

»Slavisti in komparativisti so hodili enkrat na leto na izlet, skupaj z asistenti, skratka celoten oddelek. Brda in Vipavska so bile priljubljene destinacije. Hladnik, ko je spil kakšen kozarček, je bil predator, šovinist, njegovi seksistični vici so bili katastrofalni. Vzdušje na izletih je bilo za ženske grozljivo: tip se ga je napil, začel pripovedovati opolzke vice o ženskih spolnih organih. Naslednja faza je bila, da je začel siliti v punce, jih objemati, polagati roke na kolena … Na avtobusu se je treznil. Punce niso hotele hodit na te izlete, ampak jih je maltretiral, da ocenjuje, katera je primerna, da se zaposli na oddelku.«

Sodeč po zapisanem, naj bi potem omenjene izlete zelo omejili, da ne bi več prihajalo do nadlegovanj mladih asistentk, prejeli naj bi tudi opozorilo vodstva fakultete. Pred neprijetnimi postopki naj bi vas, med drugim, obvarovali dobri odnosi z Markom Marinčičem, rednim profesorjem na Filozofski fakulteti in predsednikom Visokošolskega sindikata Slovenije. Po nekaterih navedbah, naj bi vi tudi odločali o tem, katero slavistko se bo vzelo v službo na Filozofsko fakulteto, katere pa ne.

Bilo je še nekaj drugih očitkov, a so vsi v približno istem stilu, zato jih ne bom naštevala. Zanima me, kakšen je vaš komentar, kako odgovarjate na zgornje očitke?

Hvala za vaš odgovor in lep dan še naprej!

Sara Bertoncelj, Nova24TV

&lt;hr&gt;

Ojej, spoštovana Sara, zdaj ste me pa ujeli. Pa ravno mene, ki sem v potu svojega obraza pisal knjige, namesto da bi se zabaval s študentkami (ali pa s študenti, le zakaj bi se omejevali na en spol) v tolikšni meri kot moji kolegi. Saj vsi vemo, da je filofaks zbirališče pokvarjenih in pohotnih levičarskih učiteljev, še hujše pa so profesorice na tej šoli, histerične feministke, za eno vem, da je po občevanju z nedolžnim študentom, ki je bil v domači vasi ministrant, oh, saj si ne upam povedati, ker če bodo kolegice izvedele, da sem izdal skrivnost, me bodo, saj veste, kaj …  

Veliko od tistega kar so zapisali cenjeni bralci vašega uglednega časopisa, je čisto res. Po moji evidenci so vse asistentke na našem oddelku (v 40 letih se jih je zvrstilo sedemnajst) morale zato, da so dobile službo, skozi težke preizkušnje. Vsi člani komisij za sprejem na delovno mesto so bili moški (zanimivo, sami kosmati, vsi z bradami kot Karl Marx!), po pravilniku so morali biti z drugih oddelkov (zaradi preprečevanja strokovne incestoidnosti na inštituciji), vprašanja pa, kot mi je prišlo na uho, so zadevala najbolj intimne plati kandidatk. Ob misli, kaj so uboga dekleta morala prestati, da so dobila službo, mi gre srh po hrbtu. No, zdaj je ena srečno poročena, dve imata odrasle otroke (z možem sta šli žal narazen), ena je upokojena, eno pa muči huda demenca, ki je blagodejna v toliko, da se ji ni treba spominjati travmatičnega nastopa službe. Iz povedanega je razvidno, da so se hude reči pri nas gotovo dogajale, vendar jaz nisem bil zraven. Enkrat so me poklicali v komisijo za sprejem mlade magistrantke na podiplomski študij na sosednjem oddelku, vendar sem sodelovanje zavrnil, potem ko sem zagledal sliko v študentkinem indeksu. Bila je tako zelo podobna moji pokojni mami, da ne bi bil sposoben mirne, distancirane, znanstveno objektivne presoje. 

S tem sem odgovoril deloma tudi že na drugo vprašanje, to je o spolnem nadlegovanju leta 2007 ali 2008. Res sem bil takrat še pri polnih moških močeh, mučila me je druga (ali tretja, spomin mi malo peša) puberteta, bil sem razigran in nagajiv, en tak navihan profesorček, vendar mi je vso radoživost zatrl en boleč dogodek. Vame se je zagledala študentka, ki ni bila moj tip, in me začela zalezovati, tako da sem ves čas porabil za skrivanje pred njo. Zraven sem moral to tajiti pred ljubosumno ženo, ki mi ne bi verjela, da z zalezovalko nimam nič. Nekoč se mi je na izletu ponudila bežna priložnost za ljubimkanje z dražestno brucko, ki bi za pozitivno oceno pri izpitu napravila vse, pa mi je akcijo preprečila misel, da na FF po tleh nimamo preprog, kamor bi pometel zadevo, ko bi bila končana. Kriv za to je eden od dekanov, ki je preproge prav s tem namenom odstranil s fakultete. Upam, da so jih vsaj reciklirali.

Najtežje mi je pri vašem tretjem vprašanju, kljub temu hvala zanj, enkrat morajo reči, ki jih človek tlači in mu ne dajo spati, na plan. Naj izve ves svet; ali pa vsaj cenjeni gledalci ali bralci Nove24tv (jaz njenega programa žal ne gledam, ker sem protestno nehal plačevati RTV-prispevek in mi ponos ne dovoli, da bi zvečer vendarle po tihem prižigal televizijo). To kar pravite, je čista in gola resnica. Šal res ne znam pripovedovati, vedno se mi sfižijo in jih moram razlagati. Poslušalci so prijazni in nekateri med njimi se celo vljudno nasmehnejo, ampak jaz vem, da si o mojem humorju upravičeno mislijo najslabše. Posebne zadrege imam pri pripovedovanju erotičnih šal. Kadar bi moral izreči kako besedo na k ali na p, se mi grlo zadrgne, iz grla mi prihaja nekakšno grgranje, kot bi igral orgazem, zelo neprijetno! Priložnost izkoriščam za opravičilo vsem, ki so morali kdaj trpeti ob mojem »duhovičenju«.

Ostro pa moram zavrniti vaše namigovanje glede [[:w:Marko Marinčič|Marka Marinčiča]]. Z Marinčičem sva si značajsko in nazorsko vsaksebi, pa tudi tista estetska privlačnost, po kateri je slovel v mlajših letih, da smo se moški in ženske ozirali za njim, se je polagoma razblinila. Kaj naj rečem, Marko, kar sam povej Sari, kako je bilo med nama … 

Resnici na ljubo moram popraviti še nekaj detajlov v vprašanjih vaše cenjene publike. Na skupne izlete nismo hodili slavisti in komparativisti skupaj, ampak smo se slavisti družili le z zgodovinarji (pardon, moral bi reči z zgodovinarkami), s komparativisti smo se pa enkrat ali dvakrat celo stepli. Seveda, pijača je bila vedno posredi, preveč pijače, oh, dobre pijače. Pa smo na zamere hitro pozabili, kdo bi se kregal zaradi pijače. 

V Brda in v Vipavsko dolino smo enkrat menda res šli na ekskurzijo, ampak veliko raje smo hodili v Prekmurje, kjer so ljudje gostoljubnejši in bolj razumevajoči do naših posebnih (kak nesramnež bi rekel perverznih) humanističnih potreb. Tam smo ostali po več dni, joj, kako je bilo veselo! In to vse za denar davkoplačevalcev. Nad plačo se nikoli nisem pritoževal, če je denarja slučajno zmanjkalo, smo pa napisali kak fiktivni potni nalog, haha, tako to gre na filofaksu, na vsej univerzi in v celotnem javnem segmentu, po zaslugi frdamanih levuhov, ki so jim poštenje, delavnost, domoljubje in družina deveta vas. Velik del odgovornosti za naše obnašanje nosi Cankar, Ivan Cankar, ki je v drami ''Hlapci'' pokazal pravo držo, citiram: &quot;Bog vedi, čemu se ljudjé lasajo? Nazadnjaštvo je dobro, naprednjaštvo je dobro, najboljše pa so pečene piške!&quot; Popravite me prosim, če sem se zmotil pri razlagi.

Veste kaj, vaš vir informacij ne zasluži honorarja, zdi se mi, da ni bil zraven pri nobenem našem legendarnem izletu, ali pa ga je žuranje tako zmatralo, da je v avtobusu domov grede zaspal. Pravi namreč, da sem se jaz na avtobusu treznil. Kakšna izmišljotina! Na avtobusu se je zabava šele prav začela! Bučno smo prepevali gusarsko ''Hejabumbarasa, hejabumbarasa'', vmes je kdo intoniral tisto ''Polje, kdo bo teeeebe ljuuuubil'' (pri tem nihče ni pomislil na tisto Polje, kjer stoji psihiatrična bolniščnica), skozi odprta okna smo naše razvratno razpoloženje ponujali še drugim udeležencem v cestnem prometu. Šoferji so se nas bali in tajnica je imela težko delo najti kako mlado prevozniško podjetje, ki nas je bilo pripravljeno sprejeti. Nekateri šoferji so nas skušali kaznovati s sunkovitim zaviranjem in speljavanjem. Kotalili smo se po prehodu med sedeži in se neustavljivo krohotali, to šoferjevo sodelovanje pri vragolijah nas je še dodatno zabavalo. 

Pri tistem premetavanju po avtobusu je seveda prišlo tudi do telesnih stikov, prav gotovo se je kakšna roka oprla ob kakšno tuje koleno, nemara celo drugospolno koleno. Nihče ni preverjal, ali je bilo to koleno diplomirano ali še ni bilo diplomirano. Naslednji šoferjev sunek je dotično roko in dotično koleno spet razdvojil in se znabiti nista srečala nikoli več v svojem življenju. Ko na starost ne bo v spominu ničesar več, bodo utrinki iz teh avtobusnih saturnalij blažili tegobe zadnjih dni.

Draga Sara, v svojem življenju sem dosegel vse, kar si en učitelj lahko želi, rahlo me je peklilo samo prazno mesto tam, kjer se v drugih učiteljskih biografijah pojavljajo poročila o ljubavnih aferah. Kdo se bo po smrti sploh spomnil name ob veselih dogodkih, ali si bodo morali anekdote izmišljati? Hvaležen sem, da je ta skrb zdaj prešla, po vaši zaslugi se uvrščam v galerijo radoživih predhodnikov, o katerih se pogovarjajo učenci v dolgih zimskih večerih; aktualni trenutek nasploh kliče po liku &quot;pravega moškega&quot;, takega, ki zna v roko prijeti orožje, s trdo roko vzgajati otroke in ženo in podobno, ne pa po liku mehkužnega in spolno negotovega in nezanesljivega humanista.

Spoštovana Sara, na vsa vaša vprašanja sem odgovoril odkrito, po svoji najboljši moči in po vesti, Bog me štrafaj, če sem kaj izpustil ali se izmotaval. Vi ste diplomirali iz novinarstva na FDV, kajne? Gotovo ste še mladi, mogoče bi vas zanimal podiplomski študij na FF pod mojim mentorstvom? Za študijsko literaturo bi vam najprej ponudil [https://sl.wikiversity.org/wiki/Slovenske_literarne_potegav%C5%A1%C4%8Dine tale članek.] Obljubljam diskretnost in vas lepo pozdravljam,

prof. dr. Miran Hladnik, l. r.

&lt;hr&gt;

&lt;blockquote&gt;
Od: Arian Sajovic &lt;arian.sajovic@demokracija.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 11:31&lt;br&gt;
Subject: Novinarska vprašanja&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;
&lt;/blockquote&gt;

Spoštovani!

Pišem vam v zvezi z navedbami naših virov, ki trdijo, da ste bili odgovorni za organizacijo medijsko odmevnega incidenta na Triglavu. Isti viri pa tudi navajajo, da imate preteklost spolnega nadlegovanja študentk. V želji, da najdemo dejstva vas prosimo za komentar oziroma odgovore na slednji vprašanji.

Kako komentirate navedbo naših virov, da ste bili v preteklosti vpleteni v spolno nadlegovanje študentk, podobno kot vaš profesorski kolega dr. Igor Pribac?

Ali drži, da ste bili organizator medijsko odmevnega  incidenta na Triglavu, kjer je Tea Jarc verbalno nadlegovala predsednika vlade Janeza Janšo?

Prosil bi vas, da odgovorite do poldneva jutri.  

Lep pozdrav,
Arian Sajovic (novinar Demokracije)

&lt;hr&gt;

Cenjeni gospod novinar, dragi Arian, ker sta vaši vprašanji enaki tistim, ki mi jih je zastavila vaša kolegica Sara, vas prosim, če preberete kar moj odgovor njej. Glede Igorja Pribca pa resolutno izjavljam, da nisva nikoli skupaj nadlegovala študentk ali študentov ali sploh kaj imela drug z drugim. On ni nikoli citiral mene, jaz pa njega ne. Tako sva se zmenila in do zdaj sva se dogovora držala, ne brskajte prosim dalje v globino, v globinah je temačno in po kotih so kosti. Mogoče bi tudi vas zanimal podiplomski študij na FF? Aja, morate prej diplomirati, se opravičujem.  

Z odličnim spoštovanjem, mir in vse dobro, red. prof. dr. Miran Hladnik

====Prva zastranitev: Domoljubje ni zločin====

&lt;blockquote&gt;
Od: Nova24TV Info &lt;info@nova24tv.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 13:42&lt;br&gt;
Subject: Novinarsko vprašanje&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;&lt;/blockquote&gt;

Pozdravljeni,

Markacist inštruktor Boštjan Gortnar nam je posredoval slike smernih tabel po vašem pohodu na Triglav. Smerne table so polepljene, uničene, sedem prostovoljcev je čistilo in drgnilo nalepke. Ali se zavedate, da je to kaznivo dejanje? Ali se zavedate da je to tudi nevarno početje, saj table prikazujejo pomembne informacije, brez katerih se lahko pohodniki tudi izgubijo? Ali kot borci za zeleno prihodnost podpirate takšno onesnaževanje planinskih poti?

Hvala za odgovore in lep dan,
Uredništvo Nova24tv

&lt;hr&gt;

Končno nekoliko resnejše vprašanje. Logotipe so protestniki lepili samo tja, kjer so bili drogovi smerokazov že popacani z drugimi nalepkami, kar je razvidno s fotografij; zanimivo je, da druge nalepke ne povzročajo zgražanja. Edino, ki je nalepljena na smerokaz, je odlepil z
droga in prelepil tja eden od janšistov, da bi oblatil protestnike, Gortnar ga je gotovo videl, pa mu ni upal nič reči. Zraven je brez skrbi za čisto naravo nalimal rumenojopično geslo ''Domoljubje ni zločin''. Nekaj vesti je vendarle ohranil, saj tudi on ni prekril napisa na smerokazu. Nalepk, nalepljenih v petek, v soboto, ko smo se vračali, ni bilo več na drogovih, zato tudi ni pričakovati, da je še kje kakšna. Ker se je že minister Hojs pohvalil, da je odstranjeval nalepke z drogov, to očitno ni naporno delo. Trditev, da so bile nekatere tako visoko, da jih markacisti niso mogli doseči, je hecna, saj ni nihče pričal, da bi protestniki s sabo tovorili lojtro. A sedem da jih je odstranjevalo nalepke? Tiste, ki so bile previsoko, bi lahko spraskala Sneguljka, če bi jo vzeli s sabo. -- miran hladnik, antagonist resničnostnega šova Nova24TV

====Druga zastranitev: Pismo podpore pod naslovom [[Temačna preteklost profesorja Hladnika]]====

====Poetični ekskurz: Čeprav se govori ====

&lt;poem&gt;
Čeprav se govori,
da nad tavžent metri
se vse sme in greha ni;
vsakdo lahko kolne in benti
tam v gorah kot se mu zdi -
prihajajo drugačni časi:
zdaj nova so pravila
še v gorah masko nam nabila.

Eee!

Jani Kovačič
&lt;/poem&gt;

==Stran '''417''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri417/index.html Obljubi, da boš povedal svetu, kaj so počeli z nami,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Če bi v albumu dal prednost lepoti hribov in gorskim rožam, bi se mi zdelo, da bežim od svoje državljanske dolžnosti, to je od opozarjanja na atavistični zdrs v preživete in nevarne družbene odnose, mislim seveda na razrast rasizma, nacionalnega in osebnega brezobzirnega egoizma, fašizma, ekološko neobčutljivega potrošništva, nasilja, pokvarjenosti in podobnih nečednosti. Vladna stranka SDS odkrito simpatizira s Hitlerjem, zaničuje Osvobodilno fronto in partizanski odpor ter gradi distopični kafkovski RKC-kalifat. Zato so tu slike muzeja [[:w:Koncentracijsko taborišče Ljubelj|koncentracijskega taborišča Ljubelj]] (1, 2; druge sem vključil v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko partizanskih spomenikov]), protivladnega kolesarskega protesta (4&amp;ndash;8), proslave radovljiškega občinskega praznika ob ustanovitvi [[:w:Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]] 5. avgusta 1941 na Vodiški planini in pohoda od tam čez Jelovico v Dražgoše (9&amp;ndash;35) ter komemoracije pod Storžičem ob uničenju [[:w:Storžiški bataljon|Storžiškega bataljona]] 5. avgusta 1941 (36). Zato sem tudi sestavil geslo o [[:w:Anton Jež|Antonu Ježu]], zadnjem preživelem taboriščniku KZ Überlingen za Wikipedijo; fotografijo Ježa je prijazno dala v javno last novinarka in fotografinja Dietlind Castor (* 1940), ki pri 14 letih, ko je izvedela za krutosti nemških koncentracijskih taborišč, temu najprej ni hotela verjeti; v šoli po vojni namreč niso slišali o taboriščih smrti nič. Od 37 do konca so slike prijateljskega druženja in sorodnikov. Na enem od protestnih plakatov (slika 5) je pesem Bojana Podgorška Klic iz grobov, iz katere bi si lahko izposodil naslov te albumske strani, če ne bi prej izbral napisa na stopnišču ljubeljskega muzeja.
&lt;poem&gt;
Povejte, potomci, čemu smo mi padli,
čemu žrtvovali smo mlada življenja?
Da bodo vam vse priborjeno pokradli,
ker niste sposobni upora, vstajenja?

Čemu le bilo je vse naše junaštvo,
čemu bilo toliko krvi prelite?
Da narod delilo bo novo sovraštvo
in ga siromašile vladne elite?

Ste to si želeli, to, kar ste dobili?
Res hvala za takšno vam demokracijo,
kjer mesta vodilnih dobijo debili,
fašisti vam vaša življenja krojijo.

Čemu smo mi padli, povejte, potomci?
Če mi takrat roke bi križem držali,
vi brez domovine bili bi brezdomci,
ne narod, ubogi bi hlapci ostali.

Mar hočete to, da vas sram bo v dno duše,
ko vas doletela nas padlih bo kletev,
ko se oglasil bo klic mrtvih spod ruše:
»Je bil ves naš boj samo jalova setev?«

Povejte potomci, čemu to čakanje,
je kje kakšno upanje, da boste vstali?
Naj v vas zaživé naše sanje nekdanje,
saj radi spokojno v grobovih bi spali.
&lt;/poem&gt;

==Stran '''416''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri416/index.html Ko sem mrtev, ne vem, da sem umrv,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Fotke so z vzpona na Stol z avstrijske strani, iz Medvedjega dola. Skoraj vsi hribovci, s katerimi sva se z Miro srečala, so govorili slovensko; Rudi Sablatnig iz Bilčovsa je navdušen samohodec, podaja se na več sto kilometrov dolge pohode po Evropi. Če kdo ve za imena rož ob poti, naj mi sporoči, da dodam napise. Nazaj grede sva se ustavljala na britofih. V Šentjanžu v Rožu so nagrobniki v slovenščini, marsikateri z verzi, precej je partizanskih (te sem seveda vpisal v našo [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko]), v sosednji Kapli ob Dravi pa je slovenščina redka, med vojno umrli so večinoma padli na ruski fronti, nekateri se ponašajo z nemškimi medaljami za hrabrost. Na posnetku 27 smo popisovalci partizanskih spomenikov, to je bilo prvo naše srečanje v živo. Od 28 do 32 je redni petkov protest. Toliko za ta teden.

==Stran '''415''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri415/index.html In roman našel je srečen konec,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. julija 2021&lt;/small&gt;==

Naslov za to stran sem si izposodil iz ocene Tavčarjeve novelete ''[[:s:Otok in Struga|Otok in Struga]]'' v ''Slovenskem narodu'' leta 1888. Oceno sem citiral v [[:v:Otok in Struga|spremni besedi]], ki jo pripravljam za ponatis tega dela. Zato se je bilo tudi treba sprehoditi od gradu na Otočcu (8&amp;ndash;15) do gradu Struga (16&amp;ndash;24) in ju poslikati. Prijazni in podjetni &quot;princ s Struge&quot; Maj Kerin Colarič (19) nama je razkazal sobane in zaigral na orgle v kapeli, kamor je zahajala blazna baronesa Zora. Panorama Vinjega vrha na fotografiji 23 ustreza opisu v članku Viktorja Pirnata V dolini dolenjskih gradov, [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NMKCIUR3/b08cb9bf-fb4d-4c8a-bc99-64b6a5599546/PDF ''Jugoslovan'' 24. 12. 1930.] Vinji vrh (28) sem slikal že [https://slov.si/mh/galerije/galeri150/index.html ob drugi priložnosti pred desetimi leti.] Na novomeškem pokopališču sem potem naletel še na grobišče struške gospode (25, 26, 27); več o njem [https://www.mojaobcina.si/vrhnika/novice/litozelezni-plosci-clanov-druzine-jelovsek-pl-fichtenau-na-novomeskem-pokopaliscu-v-locni--1.html tule.] Otoček na Krki (24) je morda tisti, na katerem je struški gospod postavil stolpič in s streljanjem iz topa dražil soseda z Otoka.

Po vrsti gredo slike takole. [[:w:Zdravko Mlinar|Zdravka Mlinarja]], ki pripravlja knjigo o Žirovcih, sem obiskal doma v Murglah, [[:w:Kajetan Gantar|Kajetana Gantarja]] (2) sem srečal na snemanju ob 170-letnici Mohorjeve družbe, [[:w:Jožko Čuk|Jožka Čuka]] z ženo (3) pa na pikniku prostovoljcev za referendum o vodi. Sledi četvero protestnih napisov. Novo mesto (29&amp;ndash;52) postreže obiskovalcu z mnogimi spomeniki in nagrobniki; partizanske sem vpisal v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopedijo.] Na posnetku 30 je [[:w:Karel Slanc|Karel Slanc]], njegov brat, advokat iz Litije, je bil zbiratelj prešerniane. Gradnikove verze na Jakčevem nagrobniku (34) sem prepisal, ko sem pripravljal pesnikovo Zbrano delo, na grob Prešernove Julije (44) na pokopališču v Šmihelu pa sem naletel slučajno prvič. Na zadnjih štirih posnetkih je Plečnikov izdelek nad blejskim jezerom. Kavarna je služila kot čakalnica gostom, ki jih je sprejemal kralj Aleksander v bližnji rezidenci. Kdor ljubi veličastje, bo vzhičen.

==Stran '''414''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri414/index.html Kekec na Kleku,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2021&lt;/small&gt;==

Bogve kateri kekec je že tole. Zadnji trije pohodi so bili enodnevni in slišati je bilo željo, da bi šli spet na dvodnevne. Z imeni 28 udeležencev, ki se je nad Zakamnika pripeljalo z osmimi avtomobili, se nisem trudil, kdor hoče, da ga Google najde, naj mi piše, pa dodam ime. Obetaven kolovoz se je po nekaj sto metrih spremenil v brezpotno gmajno, čeprav je na nekaterih zemljevidih tam vrisana pot. Ker gob ni bilo, smo bili hitro na Hruški (Hrušenski, Hruščanski) planini, potem pri Mokotovi koči na Rožci in pol ure pozneje na vrhu. Nazaj po isti poti in po nekem drugem brezpotju. Piknik se je dogajal v kamnolomu ob potoku Raten. Afterkekec je v načrtu 28. septembra pri Hermanu v Volavlju. Knjiga pritožb je ostala prazna.

==Stran '''413''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri413/index.html Ni vsak, ki moli in se bogu klanja, bogu drag,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2021&lt;/small&gt;==

Prvi del albumske strani je s kolesarjenja in popisovanja spomenikov po Ptuju, drugi del pa s petkovega protivladnega protesta v Ljubljani. Policijski komandir je medtem odstavil vodjo policijske enote, ki je tedne dni prej pregnala neonaciste od Prešernovega spomenika in preprečila spopad. V kakšni kriminalni državi smo se znašli! Vladajoči režim naravnost kliče po konfliktu in izziva s svojimi pretepači. In sesuva Evropo. Nekaj aktualnih osebnosti ima svoje sveže fotke v Wikimedijini Zbirki (Jože Pirjevec, Goran Lukić ...), spomeniki mrtvim (Caf, Murko, Muršec, Remec) pa še čakajo na vpis v sloj kulturnozgodovinskih spomenikov na Geopediji.

==Stran '''412''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri412/index.html Kako se imenuje oblast, ki se boji lastnih državljanov,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. junija 2021&lt;/small&gt;==

Fotografij je tokrat nekaj več. Bilo je lepo vreme in na Tošcu polno fotogeničnih rož, razigrana atmosfera na alternativni proslavi državnosti na Prešernovem trgu v petek je klicala k dokumentiranju, prijetno je bilo tudi vzdušje na vsakoletnem obisku partizanske tehnike Mete nad Jamnikom. Žal mi je samo, da se nisem spomnil fotografirati dobrot, ki so jih pripravili v besniški gostilni za proslavo: z zaseko namazan kruh, ocvirkovica in pehtranova potica. K protestom: ko človek bere poročila skvarjenih novinarjev režimskih medijev,&lt;ref&gt;Peter Jančič: [https://siol.net/siol-plus/kolumne/sev-rdece-zvezde-ob-obletnici-svobode-555544 Sev rdeče zvezde ob obletnici svobode.] Siol plus 26. 6. 2021.&lt;/ref&gt; se mu vzbudi občutek, da ne govorimo o istih rečeh. Poročali so o tuljenju, ki je prihajalo s Prešernovega trga, v resnici pa smo le prepevali ''Lipo, ki je zelenela'', in ''Zdravljico''. Režimski mediji pišejo o rumenih jopičih, ki so prišli na Prešerca, sam pa, čisto od blizu, nisem videl nobenega rumenega jopiča, ampak zgolj črnosrajčne obritoglave naciste, ki so izzivali spopad. Naše predstave o tem, čemur rečemo država, slovenski narod, kultura, pravičnost, morala ... se radikalno razlikujejo. Zatrtje posameznih &quot;motečih&quot; bivanjskih opcij bi bilo necivilizirano. Toda kako ravnati, da bi kolikor mogoče mirno sobivale? Odgovor je na načelni ravni enostaven: tako da jih ne hierarhiziramo na večinske/manjšinske, prave/blodne, legalne/nelegalne, zdrave/bolne ipd., ampak jih jemljemo kot individualne življenjske izbire, v smislu posameznikovih pravic in stran od kolektivnih socialnih konstruktov. Ker pa je ena od pravic posameznika tudi ta, da goji kolektivna oz. pripadnostna čustva (nacionalna, verska, ideološka, stanovska, kulturna, lokalna ...), in ker ni varovalke, ki bi preprečevala eskalacijo življenjskih izbir v obsesivno in druge opcije izključujočo smer, nam načelna rešljivost problema prav nič ne pomaga. Še naprej se bomo v dilemah odločali čustveno impulzivno, da ne rečem nagonsko, in tiho verjeli, da je nagon, ki nam narekuje obnašanje, preživetni nagon. Slike enciklopedično zanimivih osebnosti sem tudi tokrat naložil v Wikimedijino zbirko (Riha, Šonc, Jerkič ...); kdor pozna katerega od nepodnaslovjenih govornikov, naj mi prosim sporoči njegovo ime. Pa še povezava na [https://www.facebook.com/ProtestnaLjudskaSkupscina/ Facebook] s [https://slov.si/doc/Smernice_Protestne_ljudske_skupscine_www.pdf ''Smernicami protestne ljudske skupščine''].

==Stran '''411''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri411/index.html Kar je v duši bol spočela, vam je pesem razodela,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2021&lt;/small&gt;==

Kako popušča selektivnost pri spletnih objavah! Prostora za slike je skoraj neomejeno, nalaganje hitro, le opisovanje slik zahteva svoj čas. Kmalu tudi opisi ne bodo potrebni, saj se bo prepoznava motivov in ljudi dogajala samodejno. Pretiravam: da se zaliv imenuje Cilvena dražica, ne pa Beka, ki je prvemu na las podoben, bo še vedno treba označiti posebej. Ta stran ima za naslov verz na nagrobniku pesnice [[:w:Maksa Samsa|Makse Samse]] v Ilirski Bistrici. Tam zraven je tudi spomenik pesniku duhovniku [[:w:Janez Bilc|Janezu Bilcu]]; oba smo pri predavanjih omenjali ob njunih rojstnih ali smrtnih obletnicah (menda tudi to, da je bila Maksa zaljubljena v Kosovela in kako je končala); če ne bi imeli pri roki literarnega koledarja na Wikiviru, najbrž nikoli ne bi prišla na vrsto. Fotografije dokumentirajo nekajdnevni dopust na Cresu in pot tja ter nazaj, ki jo je podaljševalo ustavljanje ob partizanskih in drugih spomenikih. Zbirka partizanskih spomenikov je ravno danes prišla do številke 6400. Še nekaj sto obeležij, pa bomo z grobim evidentiranjem pri kraju. Poznavalce prosim za razvozlavo insignije MARIA DP AP 1804 na posnetku 6. Druge poznavalce za prepoznavo markacije na posnetku 24. In spet druge za prepoznavo rož in cvetov na posnetkih 30, 31, 35, 36. Tudi sline vzbujajoča imena jedi na štirih posnetkih sem pozabil, orodja za njihovo prepoznavo pa nikjer ...

==Stran '''410''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri410/index.html Ô faites que jamais ne revienne le temps du sang et de la haine,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. junija 2021&lt;/small&gt;==

Naslovni verz (&quot;O, naj se čas krvi in sovraštva nikoli več ne ponovi&quot;) je iz pesmi [[:w:de:Göttingen (Lied)|Göttingen]] (gl. tudi [https://www.songtexte.com/songtext/barbara/gottingen-6bca02ee.html Göttingen]), ki naj bi prispevala k pomiritvi nemško-francoskih povojnih odnosov bolj kot vsi politični govori. Napisala jo je leta 1967 in z njo zaslovela židovska [[:w:en:Barbara (singer)|pevka Barbara]]. Tej Barbari je namenil svoj nagovor ([https://slov.si/doc/dragan_petrovec_ljuba_barbara.docx Ljuba Barbara]) Dragan Petrovec ob 76. obletnici osvoboditve taborišča Ljubelj 12. 6. 2021, ki je bil kritičen do aktualne politike: &quot;Preveč je politikov, ki sejejo sovraštvo, in politikov, ki to dopuščajo in mirno opazujejo, ali pa se pretvarjajo, da ni nobene nevarnosti.&quot; Eden od njih, Borut Pahor, je sedel na komemoraciji v prvi vrsti. Posnetki s proslave na Ljubelju (od 23 do konca) so v kontrastu s tistimi s prve polovice strani, ki dokumentirajo protest Radia Študent, ki mu je Janez Janša ukinil financiranje, in obisk predsedniške palače v okviru petkovega protesta. Petkove slike so slabše kakovosti, ker so zaradi pozabljivosti posnete s telefonom. Znamenitejše posameznike na slikah sem naložil tudi v Wikimedijino Zbirko, od koder jih zajema Wikipedija. Najbolj je z izbrano artikuliranim, čutečim, jasnim in dolgim prostim govorom fascinirala 96-letna Sonja Vrščaj, nekdanja taboriščnica v [[:w:Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitzu]].

==Stran '''409''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri409/index.html Eden bo zadnji,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. junija 2021&lt;/small&gt;==

Nekaj morbidnosti je že zašlo z nagrobnih napisov v naslove albumskih strani, tokrat na zadnjo uro opozarja sončna ura v Brdih (18). Tja smo šli na pogreb [[:w:Zoran Božič|Zorana Božiča]]. Zraven sem poslikal partizanske in druge spomenike v okolici (3&amp;ndash;29). Literarni so tule, partizanski pa so pristali v [https://sl.wikiversity.org/wiki/Partizanski_spomeniki_na_Geopediji zbirki na Geopediji.] Konrad (9) nama je razlagal medvojno usodo Medane, Zoranov prijatelj Luka (14) pa je računalničar filantrop, ki s prenosniki pomaga beguncem in drugim deprivilegiranim posameznikom. Aleš (30) je ekološki kmet iz Podbrezij, nič ne izdam, kaj sva imela skupaj. Na začetku te strani so posnetki z domače scene konec tedna, na koncu pa sta dokumentirana dva dogodka: snemanje filma o Josipu Jurčiču in piknik ''Planinskega vestnika'', oboje na petek 10. junija. [[:w:Vladimir Habjan|Haubi]] ureja PV že debelih 20 let.

==Stran '''408''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri408/index.html Kdor ne čuti v bratu sebe, naj mu čreva strup razgrêbe,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. junija 2021&lt;/small&gt;==

Naslovni verz je iz pesmi Lili Novy Zdravnik (slika 25), preslikani iz enega od 150 fasciklov, v katerih se nahaja zbirka 12.000 pesmi iz časa NOB: partizanskih, taboriščnih, zalednih, izseljenskih. Izbor pesmi je objavil Boris Paternu v štirih knjigah pod naslovom ''Pesništvo upora'' (1987&amp;ndash;1996), digitalizacija vsega gradiva, ki se nahaja v treh omarah na Filozofskih fakulteti, pa še čaka. &lt;s&gt;Nekoč, morda v 90. letih?&lt;/s&gt;, Decembra 1980 in maja 1981 je računalničar z imenom BOJANOO-RRI (&lt;s&gt;z Računalniškega centra UL?&lt;/s&gt; z Republiškega računalniškega centra, slika 23) avtorski katalog že prenesel v digitalno obliko. Zelo bi pomagalo, če bi kdo pomagal tega Bojana najti in bi nam Bojan pomagal najti to digitalno zbirko. Če po desetletjih sploh še obstaja in je berljiva. Slike 20&amp;ndash;26 so z ogleda zbirke uporniške poezije na FF. 

Sliki 18 in 19 sem napravil iz veselja, ko se je ta teden kip Jiřija Bezlaja nenadoma in tiho, tako kot je tiho izginil, spet pojavil v avli Filozofske fakultete. O homatijah z njim sem poročal na Slovlitu in strnil na Wikiverzi pod naslovom [[Evangelij za moralizatorje]].  

Na začetku te strani v albumu sta urednika ''Planinskega vestnika'' Irena in [[:w:Vladimir Habjan|Vlado]] v kolesarski opravi na Dobravi, sledijo posnetki s poti na Kredarico in nekaj dni pozneje na Šijo nad Voglom, kjer so žičnice ustavili, smučati pa se je še vedno dalo. Posnetka hriba z imenom Zavitar (1750 m) na vzhodnem robu planote spet nisem umestil med slike, ker ni bil dovolj fotogeničen, nič pa ne bo narobe, če tule iz [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-37KMPIY6/42498064-918b-440d-ab8e-66738a9933ef/PDF ''Imenoslovja Julijskih Alp''] Henrika Tume in starih časopisov razberem, kaj naj bi to čudno ime, za katerega [[:w:Marija Cvetek|Minka Cvetek]] in [[:c:File:Joža Mihelič 002.jpg|Joža Mihelič]] pravita, da v Bohinju ni (več) v rabi, pomenilo. Besedo ''zavitar'' so zapisali v ''Danici'' 1861 v pomenu 'kibic', 'zapeljivec', 'zavijalec', poznan je bil tudi priimek Zavitar, na Koroškem so ''pri jezuitih'' rekli ''pri zavitarjih'' (''Kres'' 1882, SN 1884). V Gorici so cerkev sv. Ignacija imenovali »zavitarsko«, ker so jo jezuiti upravljali. Blizu Zavítarja sta še imeni Cerkev in Cerkvena konta, ki utrjujeta razlago Zavitarja kot 'jezuitarja'. Najbrž je tudi v primeru bohinjskega Zavitarja šlo za cerkveno posest. &lt;font color=green&gt;Dodajam še ledinsko ime ''Jeznitarski boršt'' na Rudniku pod Ljubljano, ki je verjetno istega izvora.&lt;/font&gt;

Od slike 29 do konca je dokumentirana protestniška napisna kreativnost v petek 4. junija. Napise sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko pod naslov [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-06-04)]], kjer jih lahko kdor koli uporabi za kakršen koli namen, samo to mora napisati, da jih je posnel neki Hladnikm, morebitne predelave pa objaviti pod enako licenco proste dostopnosti. Povorka je šla tokrat mimo Ustavnega sodišča in mimo državnega tožilstva ter se zaključila na Gospodarskem razstavišču pred Hišo Evropske unije. Tokratni protestni Razglas (42) poziva k ohranitvi neodvisnosti sodne veje oblasti od politike.

==Stran '''407''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri407/index.html V službi domovine,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;29. maja 2021&lt;/small&gt;==

Spet skoraj samo protestne slike, tokrat se nas je zbralo blizu 40.000, policija je protestnike čakala z ograjami, robokopi in maricami pred parlamentom, protestni program pa se je brez njene prisotnosti odvil na Prešernovem trgu in potem nepričakovano na križišču Tivolske, Celovške in Gosposvetske ulice. Nekatere od nastopajočih sem poslikal, nekatere zgrešil, nekatere pa sem posnel že na prejšnjih demonstracijah. Dodajam povezavo na naslov [https://sramota.si Mednarodna sramota:] pregled medijskih prispevkov o politični situaciji v Sloveniji, ki so jih objavljali tuji mediji od januarja 2020 do 26. maja 2021. Zaupanje v odgovorno državljansko dejavnost rojakov se počasi vrača. Aja, naslov te strani je sposojen z napisa na majici Andreja Rozmana - Roze, ki se na sliki (66) bolj slabo vidi. Ne, Roza ni [https://fran.si/197/joze-gregoric-kostelski-slovar/4246139/ajnrikati?All=ajnrikati&amp;IsAdvanced=True ajnrikal] :)

==Stran '''406''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri406/index.html Not for sale,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. maja 2021&lt;/small&gt;==

Z izjemo začetnih petih slik, ki so z Rodice (ponovno, za tiste izpred meseca glej [https://slov.si/mh/galerije/galeri403/index.html stran 403]), so vse fotografije s protesta 21. maja, ki napoveduje veliki protivladni protest naslednji petek 28. maja ob 18.00. Policija se je nanj pripravljala z maltretiranjem slučajno izbranih udeležencev. Med tistimi, ki so jih vrgli na tla in na njih klečali, je bil pesnik [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=au%3DKoban%2C+Dejan&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Dejan Koban] (slika 47), radi pa se spravljajo tudi na ženske. Po megafonu se je zanje prizadeto zavzel reper Zlatko Ćordić (50). Protestna &quot;predskupina&quot; so bili Palestinci. Aretirali so tudi reperja in kolumnista N'Tokota (Miha Blažiča), ki je bil z njimi. Nekaterim policajem je bilo očitno nerodno ob zaukazani vlogi. Res mora biti mučno ščititi oblast pred ljudstvom, namesto da bi ščitili ljudstvo pred zločesto oblastjo. Slike plakatov bom postavil v Wikimedijino Zbirko, kakor sem tudi portrete udeležencev, ki so v enciklopediji ali pa tam še bodo, npr. ilustratorko [[:w:Alenka Sottler|Alenko Sottler]]. Kratica [https://humanrightsconnected.org/organizations/not-for-sale-nfs/ NFS] (''not for sale'') na majici protestnika, ki je dala naslov tejle strani, označuje kampanjo za človekove pravice.

[[:w:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman]] (na sliki 26) je 26. maja 2021 pod naslovom Če ne bo vojne, bodo še volitve takole komentiral dogajanje. 

&lt;blockquote&gt;
Ko sem minuli petek prikolesaril na Trg republike, je bilo vzdušje pregreto. Ljudje so žvižgali, vihrale so palestinske zastave, v zraku so bili baloni v palestinskih barvah, policisti pa so mimo mene prignali moškega temnejše polti. In nato še enega. Zajel me je val razburjenja, da sem tudi sam začel kričati na policiste in se prerekati z enim od njih. Nakar sem jih še nekaj vprašal, ali jih ni sram, da sodelujejo v zatiranju predstavnikov naroda, ki so mu ukradli domovino.&lt;br&gt;
Ko sem se umiril, sem se še dolgo počutil neprijetno in se spraševal, zakaj sem se tako razburil. Šele ko sem si doma pogledal javno dostopne posnetke dogajanja, mi je postalo jasno, da so policisti načrtno izzvali naše razburjenje s tem, da so se zagnali v množico in iz nje vlekli ljudi, ki niso počeli ničesar nasilnega. Zato bi bilo treba v obrambo vsem, proti katerim bo zaradi upiranja policijskim postopkom izdan plačilni nalog, zahtevati, da policija ob videodokumentih dokaže, da je ravnala skladno s predpisi in z namenom zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja. Na posnetkih je videti, da so s tem, ko so aretirali nenasilne protestnike, razburili množico, kar je bil očitno njihov namen. In so s kaznimi za pri nas živeče Palestince, ki so javno izrazili željo po osvoboditvi okupirane domovine, le nadaljevali provokacijo, ki si jo je z obešenjem izraelskih zastav na Gregorčičevi privoščila naša vlada.&lt;br&gt;
Ker strateg klerikalizacije moje domovine dobro ve, da smo Slovenci, ki smo bili na Primorskem prva žrtev fašizma v Evropi, še dodatno občutljivi za trpljenje Palestincev, ob tovrstnih provokacijah očitno uživa. Hkrati pa nam v senci našega razburjenja še lažje pleni javno dobro in z njim kupuje svoje podpornike. Ker pa kljub temu vse bolj kaže, da bo tudi njegove tretje republike kmalu konec, se po reakciji policije na zadnjem protestu in še posebej po njegovem svarjenju pred totalitarističnimi nameni protestnikov, ki da peljejo Slovenijo v državljansko vojno, zdi, da bi rad ubral taktiko svojega izraelskega prijatelja. In ker mi nimamo Hamasa, nam ga bo najbrž skušal podtakniti kar sam. Zato moramo zelo paziti, da se na prihajajočih protestih, ki bodo zmeraj bolj množični, ne pustimo sprovocirati in da ne pustimo, da bi se med nas pomešali izgredniki.&lt;br&gt;
Antidemokratičnost premierja, ki sovraži lastno ljudstvo, je tako patološka, da bi bilo res neumno, če bi mu dali možnost, da v imenu branjenja demokracije uvede izredne razmere. Naša moč je v tem, da ga skupaj z njegovimi baloni odpihnemo na čimprejšnjih volitvah. Logika, da ni dovolj, če smo proti, in da v primeru, ko nimamo stranke, v katero res verjamemo, ne gremo na volitve, je zelo nevarna. Kadar je demokracija ogrožena tako, kot je zdaj, je dovolj že to, da smo proti.
&lt;/blockquote&gt;

==Stran '''405''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri405/index.html Kópati ali kopáti?] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. maja 2021&lt;/small&gt;==

Vreme je bilo v prvi polovici maja bolj kilavo, zato so redke smuške fotografije (Za Cmirom in Srenjski preval) obkoljene s toliko več protestnimi. Nekaj portretov, posnetih tam in drugje, je šlo v [[:c:Main_Page|Zbirko]], pa [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-05-14)|protestni napisi]] seveda tudi. Protest 7. maja je komentiral odločitev ljubljenega vladike, da Slovenijo v EU predstavlja [[:w:Črni panter (simbol)|karantanski panter]], na tistem včeraj 14. maja pa je bila tema namera vlade privatizirati vodo. &quot;[[:w:Andrej Vizjak|Minister Vizjak]]&quot;, ki sta ga na prizorišče privedla dva &quot;detektiva&quot;,  je bil deležen glasne ljudske obsodbe in bil zaradi storjenih grehov vržen v Ljubljanico, množica pa je raztrgala gradbene trakove, s katerimi je Vizjak prepredel Tromostovje in ljudem preprečil prosti dostop do vode. Ker sem [[Komentarji k fotografijam#Stran 404 80 let OF, 28. aprila 2021|na tem mestu zadnjič]] pozival k zbiranju podpisov za referendum proti privatizaciji voda, dodajam, da so vladne manipulacije pod geslom ''divide et impera'' pripeljale do tega, da podpise ločeno zbirata dve iniciativi (pod številko 883 predstavja Gregor Kos pobudo [https://www.vodenedamo.si/ Vode ne damo,] pod št. 884 pa Aljoša Petek pobudo [https://ekokrog.org/2021/04/06/prizadevanja-za-ohranitev-pitne-vode-povezala-celotno-slovenijo/ Za pitno vodo]). Sam sem prek e-uprave za vsak slučaj oddal svoj podpis za obe. Vzelo mi je dve minuti časa.

==Stran '''404''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri404/index.html 80 let OF,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Z včerajšnjega protesta v Ljubljani se je nabralo slik za svojo stran, v glavnem napisi, nekaj tudi ljudi za Wikimedijino Zbirko ([[:w:Dragan Petrovec|Petrovec]], [[:w:Živa Vidmar|Vidmarjeva]], Emilija Stojmenova, Miha Zadnikar, [[:w:en:Uroš Macerl|Macerl]] ...). Protest je bil na torek namesto na običajni petek zaradi 80. obletnice ustanovitve OF. Kako sta bili pri tem udeleženi kultura in literatura in kako sta udeleženi pri aktualnih protirežimskih protestih, sem [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007348.html napisal včeraj na Slovlitu.] Pobudo prevzemajo druge kulturne panoge, tiste z večjo spektakelsko ambicijo, ampak še vedno gre za kulturni boj, ne pa za denar, hondel ali profit v obliki golaža in piva. Naš ljubljeni diktator je s svojimi pozivi, naj se uležemo na kavč in stegnemo vse štiri od sebe, zaslužen za obujanje upornega duha Osvobodilne fronte, Kocbekovega apela po spremembi slovenskega nacionalnega značaja iz hlapčevskega v avtonomnega in odgovornega. Kako težko se je odpovedati udobju družbene apatičnosti, zgovorno priča tempo nabiranja podpisov za [https://zapitnovodo.si/ razpis referenduma o vodi,] ki jo aktualna vlada želi privatizirati tako kot vse druge javne dobrine; glavni včerajšnji napisi so bili prav na to okoljsko temo. V enem mesecu je treba zbrati 40.000 na občini overjenih podpisov, po dobrem tednu je zbrana šele ena četrtina podpisov. Pot na občino je seveda nadležna, tudi če so prostovoljci na štantu pred vhodom in uradniki v pisarni prijazni in obrazci že pripravljeni, ampak človek bi si mislil, da bo od danes do jutri oddala svoj digitalni podpis kar z domačega računalnika v dveh minutah vsaj spletno pismena inteligenca, podobno kot plačuje račune, ureja davke in avtomobilsko registracijo. Pa tega ne stori, čeprav o njej predpostavljamo, da je sposobna ugledati civilizacijske čeri, da zna o usodnih dilemah trezno razmišljati in hitro ter odgovorno ukrepati. Zaradi svoje nedejavnosti in lahkomiselnosti mi vzbuja asociacije na Cankarjevo pripoved [[:s:Potepuh Marko in kralj Matjaž|Potepuh Marko in kralj Matjaž]], v kateri junak iz dežele, v kateri &quot;bodo živeli veseli ljudje&quot;, v veseljačenju zapravi dve kmetiji in konča v ciganskem taboru. Cankarja je karnevalski, kurentovski značaj rojakov skrbel, nas očitno nič več: potem ko smo pognali v maloro paradne državne firme, ponujamo naokrog že svojo pitno vodo, bogsenasusmili. Kdor ima na računalniku digitalno potrdilo, naj pogugla https://e-uprava.gov.si , se prijavi, izbere Kvalificirano potrdilo, izdano v EU (ali pa Si-pass, če si ga je prej priskrbel), pod Želim vtipka &quot;podpora volivca zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma&quot;, klikne na prvi zadetek, izbere Oddaj vlogo. V obrazcu je že vse izpolnjeno, treba je dodati samo še e-naslov in s klikom na Nadaljuj dokončati podpisovanje. In tako stori prvi korak v smer aktivnega državljanstva in odgovornega razpolaganja z javno dobrino.

==Stran '''403''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri403/index.html Ne delajte greha,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Napis &quot;Delajte, kar hočete, samo ne delajte greha&quot; sem slikal na zidu ob cerkvi v Goričah (15). Nisem prepričan, da kaj zaleže, saj na debelo grešijo zlasti tisti, ki so ga napisali. Po vrsti gre pa takole: najprej cerkev sv. Marka v Vrbi, poznana iz Prešernovega soneta. [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1912_x1553311.185946095_y5824336.990674262_s18_b2852 Partizanske nagrobnike v Bohinjski Bistrici] sem slikal, ker se spravljam k popisu verzov na 6200 in več partizanskih spomenikih, Z Ivico (3) sem se spoznal na Babi, na Dovjem sem fotografiral spomenike [[:w:Jakob Aljaž|Aljažu]], [[:w:Klement Jug|Jugu]], [[:w:Fanny Susan Copeland|Copelandovi]] in pesniku [[:w: Pavel Oblak|Pavlu Oblaku]]. [[:c:File:Seminar Strokovno pisanje 9. 4. 2021.jpg|Zoomovski posnetek seminarja]] smo provokativno oblikovali tako, da v Zbirki ne bi motil GDPR-ja (9), grob [[:w:Josip Lavtižar|Josipa Lavtižarja]] je v Ratečah, relief [[:w:Ignacij Hladnik|Ignacija Hladnika]] je v Križah pri Tržiču, nagrobnik [[:w:Matevž Ravnikar - Poženčan|Matevžu Ravnikarju]] se nahaja na britofu v Predosljah, posnetki 15&amp;ndash;22 so z obhoda partizanskih spomenikov pred praznikom OF. Šele z napisov na spomenikih smo obhodniki razbrali, da sta dve obeležji posvečeni žrtvam, ki so končale svoje življenje prav na dan obiska: 19. aprila leta 1943 so Nemci postrelili 10 talcev v Lipnici ([https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3619_x1581514.049206432_y5829235.77232204_s18_b2852 Geopedija]) in 1945 so na isti dan, malo pred osvoboditvijo, domobranci kruto mučili in potem pokončali dve dekleti, Vido Šinkovec - Janino in Cilko Odar - Tatjano ([https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:177_x1580021.0504492573_y5820098.797075742_s18_b2852 Geopedija]) v Lajšah pri Dražgošah. Sledili so turni smuki pod Kriško steno, na Vitranc in še kam, pa petkov protivladni protest v Ljubljani, ki sem ga izkoristil za [[:c:Category:Tone Stojko|portret fotografa Toneta Stojka za Zbirko]]. Letaka Mi grabimo zase (34) in Vsi na ulice (35) vabita na protivladni protest v Ljubljani v torek 27. aprila, ki se bo začel ob 18.00 na Prešernovem trgu pri Tromostovju. Zaključek (od 37 do 44) je pa s smuke na Rodici, kjer sem spoznal Majo, ki redno poroča o smuških razmerah na [https://www.snezak.si/ Snežaku]; njeni družbi se zahvaljujem za malico in pivo ob avtomobilih pod planino Suho. Od danes (25. 4.) so posnetki s smuke iznad Šitom glave in sladoleda v Radovljici.

==Stran '''402''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri402/index.html St000 Ž00ar,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Naslov tej strani je dal ponovno vandalizirani napis Stane Žagar na [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:302_x1589903.4460062406_y5814767.058205597_s15_b362 spomeniku padlemu učitelju] in narodnemu heroju [[:w:Stane Žagar|Stanetu Žagarju]] na Planici nad Crngrobom (slika 29). Žal aktualna oblast legitimira razbijanje spomenikov NOB. Večinoma sem za potrebe Wikimedijine Zbirke dokumentiral domače zasnežene gore; posnetki so z Mojstrovke, Begunjščice, Velikega Selišnika, Uskovnice ... Dolgčas snežne beline prekinjajo dobrote z obiska pri Kozakovih (33&amp;ndash;36; ups, geslo o [[:w:Krištof Jacek Kozak|gostitelju]] bo treba dopolniti; tudi slovenskega gesla [[:d:Q872611|zamorček v srajčki]], nem. ''Mohr im Hemd'' še nimamo), nekaj je protestniških slik, od ljudi pa zahteva komentar samo še Lucija iz Češnjice (23), ki sem jo srečal na poti na Veliki Draški vrh in me je prehitela skoraj za eno uro.

==Stran '''401''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri401/index.html DovolJJ,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. marca 2021&lt;/small&gt;== 

Sneg, družina, protesti in spet sneg. Na Begunjščici nisem napravil nobenega posnetka, ker je bilo megleno in vetrovno. Ljudi pa čudo, pravi romarski cilj, seveda, sneg je vse do avta na Ljubelju. Na posnetku 17 je tlakovec Petkovčki, za katerega samovoljno razlagam, da je posvečen petkovim protivladnim protestnikom. Če kdo ve pravi odgovor, naj se oglasi.

==Stran '''400''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri400/index.html Koče je zamelo,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;4. marca 2021&lt;/small&gt;== 

Same zasnežene koče, tole zimo je treba dokumentirati, bogve kdaj bo spet tako snežena. Toporišič ima nekje zgled &quot;Našo barako je zamelo.&quot; Sposodil si ga je iz Borove partizanske pesmi, jaz pa od njega za naslov tele strani. Zagotavljam, da se z ljudmi na slikah nismo neodgovorno družili, ampak smo se z njimi tam zgoraj na belih prostranstvih samo slučajno srečali.

==Stran '''399''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri399/index.html Preženimo virus,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. februarja 2021&lt;/small&gt;== 

Nekaj fotografske dokumentacije o zaključnih spopadih v naši herojski borbi proti viruSSu :) zdravje velja utrjevati v višinah, kjer UV-žarki in veter sproti spražita vse seve. Na slikah so Jelovica, Karavanke z okna in od blizu, pogledi s Karavank na Julijce, imena gora in planin so pod slikami. Kulturni praznik je letos prispeval k žanru protestnega plakata. Prav nobenega dvoma ni, na čigavi strani bi bila danes frajgajst Prešeren in socialist Cankar. Slika 8 spada na predhodno stran, sem sem jo postavil zato, ker kaže na mesto, kjer so turni smučarji 13. februarja našli zmrznjeno truplo slabo oblečenega begunca. O dogodku ni poročal noben medij, prednost so imele smrti treh domačih alpinistov in enega turnega smučarja istega dne.

==Stran '''398''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri398/index.html Dobrodošli,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. januarja 2021&lt;/small&gt;== 

Podoben naslov ima že [http://slov.si/mh/galerije/galeri362/index.html stran 362] lanskega leta. Tisto počečkano tablo, na katero se nanaša, so zamenjali z novo, posnetek 23 tule pa s svojo kozmopolitskostjo vzbuja vedro upanje, da s Slovenci še ni vse tako zelo narobe, kot se včasih dozdeva. No, to pa je tudi vse, kar je mogoče povedati o belini na tej albumski strani. Naj izdam še lokacije motivov: Uskovnica na prvih osmih posnetkih, v sredini Klek ali Petelinjek (1753 m) v Karavankah, zadnji trije so pa iznad Javorniškega Rovta.

==Stran '''397''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri397/index.html Kramarjova guba,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. januarja 2021&lt;/small&gt;== 

Nadaljevanje kiča s prejšnje strani. Naslovna guba je narečno za [[:w:huba|huba]], nem. [[:de:w:Hufe|Hufe]], rus. [[:ru:w:Гуфа (единица измерения)|гуфа]], ang. [[:en:w:oxgang|oxgang]]. Kramarjova je nad Tržičem, na vzhodnem vznožju Dobrče.

==Stran '''396''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri396/index.html Kič,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. januarja 2021&lt;/small&gt;==

O kiču povzemam, kar sem našel pri modrih piscih, v knjižici [http://lit.ijs.si/trivlit2.html#zgo ''Trivialna literatura''] (1983); vendar mi to prav nič ne pomaga pri razlagi posnetkov naj tej strani. Ko se znajdeš v preobilju te beline in mrzlih čipk na smrekah, rečeš preprosto, da je lepo. In pritiskaš na sprožilec.

==Stran '''395''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri395/index.html Gore je že sneg pobelil,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. decembra 2020&lt;/small&gt;==

Naslov ima ta stran po verzu iz [[:s:Tone Pretnar|Tončkovih grafomanij]], katerih drugi zvezek iz leta 1983 je v dveh formatih na slikah 6 in 7, dobro pa označuje tudi vso snežno belino na tej strani. Nima vsak sreče živeti v tako zasneženi občini, če pa kdo misli, da z njimi sodržavljane zavajam k prestopanju občinskih meja, mu odgovarjam z besedami prvega ministra, da so to lanski posnetki :) Res so bile tudi lanske Mrežce in [https://slov.si/mh/galerije/galeri346/target2.html lanski Viševnik] lepi. Simbolni pomen pripisujem sliki 45: kot da bi, kot sem komentiral Mojci, dolinski politični jastrebi prišli ogrožat svobodo planinskega sveta; druga ukrivljena drevesa na tej strani pa spominjajo na naše ukrivljene hrbte v tem čudnem času. Nesnežene so samo začetne fotografije: spomin na enkratni slovenistični zumkoronakviz, ki so ga organizirali študentje z Ino Poteko na čelu (več kot sto udeležencev!), bangar (preklada podboja) s hiše št. 4 iz vasi Ravnica (preden so se vaščani odločili za preimenovanje, je bilo vasi nespodobno ime Mošnja); k sosedu (h. št. 2, p. d. pri Muhovcu) se je hodil ženit Prešernov [[:s:Ponočnjak (France Prešeren)|Ponočnjak]], dokler ga hudič ni ugonobil; pri hiši so se pisali Svetin, podobno kot Prešernova mati (Svetina), in tudi hišno ime pri Muhovcu v Žirovnici, od koder je bila Prešernova mati, je bilo enako kot tu v Mošnji, menda je šlo za Prešernovo žlahto; [https://slov.si/mh/literarna_radovljica_2.pptx o tem se predaval pred meseci v Radovljici]. 3, 4 in 5 so z Jelovice, 8 pa menda iz Lesc, kjer je po oglasnih deskah polno plakatov, ki opozarjajo, kako trenutna vlada trati čas za politična kadrovanja in nakupe orožja ter zastruplja družbeno klimo, namesto da bi krotila epidemijo in skrbela za javno blaginjo. Na zadnjem posnetku je par, ki sem se mu na ozko zorani cesti brez izogibališč vzvratno umikal cel kilometer in nama je v zahvalo skozi okno podal dve pivi. Še so poštenjaki na svetu :)

==Stran '''394''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri394/index.html Ne postopi se tukaj mimo hoditi,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. novembra 2020&lt;/small&gt;==

Za tole stran se je nabralo nekaj več slik kot običajno. Koronske omejitve so zožile izlete na okvire domače občine (no, ne do metra natančno :) in zdaj tehtam, ali pričujoči izbor bolj odraža stiske trenutnega časa ali značaj teh krajev. Mislim na ponavljajoče se posnetke stranišč na štrbunk, alkoholnih tolažilnic pri gozdnih kočah in lovskih prež ter na napis na znamenju, ki straši popotnika in je dal naslov temu albumu. Ali pa so te reči pač edino, kar se v temnih gozdovih vidi in je sploh vredno fotografirati. Na Jelovici je poznana koča, ki ji je lastnik dal ime Micenau (malo iz spomina na televizijsko [[:w:Gozdarska hiša Falkenau|serijo Falkenau]], malo pa iz spomina na svojo ženo Mico, ki je, se ne spominjam, bodisi umrla in je ne bo več (gorenjsko ''Mice nau'' &lt; ''Mice ne bo'') bodisi je pustila moške same žurati na samoti). Zdaj je novi lastnik kočo po svoji ženi preimenoval v Danica pa bo :) Popotniku v Ptičji hišici ponudita žganje, kakor je to navada tudi v drugih kočah tu in po Sloveniji sploh. Na posnetku 10 je orlovsko gnezdo (preža) obrtnika Stroja iz Dvorske vasi, ki se vozi naokrog s helikopterjem in mu je očitno uspelo obnoviti nelegalno gradnjo nad prepadi Dobrče, ki jo je pred leti občinska oblast porušila. Ljudje, ki ne smejo v službo, svoje energije zdaj sproščajo po okoliških pohodnih poteh: še nikoli nisem videl v Dragi parkiranih toliko avtomobilov kot zdaj, vse potke so izhojene, na vsakem brezpotju srečaš človeka &amp;ndash; menda ja ne bomo živeli v zaporu! Ožje literarni sta (če izvzamem straniščno poezijo na začetku in legendo o Babjem zobu na posnetku 61) samo sliki 26 in 27 z grobom Janeza Jalna in počitniško hišico Alojza Gradnika. Pa seveda več fotografij Bleda od zgoraj navzdol, &quot;podobe raja&quot;. Pri drvarjih, ki sta v knjigo obiskovalcev zapisala besedo ''Raj'' (66), malo dvomim, da sta imela v mislih Prešernove verze, ampak bolj svoj gozdarski ''rajon''. Misel na smrt vzbujajo lovske preže, razpela in partizanski spomeniki. Toliko za danes.

==Stran '''393''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri393/index.html Pa saj so vsa mesta enaka, si rekla,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

Tako piše na klopci v Križevniški ulici v Ljubljani, vzeto pa je iz pesmi Maruše Mugerli Lavrenčič. Slika s klopco ima številko 5, pred njo so portestniške izpred 14 dni. [https://www.mladina.si/peticije/ Zadnjo peticijo za odstop vlade] je sestavil [[:w:Dušan Keber|Dušan Keber]], podpisujemo pa jo na https://www.mladina.si/peticije/ . 13. oktobra je bila prva letošnja smuka z Babe, nekaj dni pozneje pa s Ptičjega vrha (6&amp;ndash;12). Na sliki 14 je podstavek, na katerem je 20 let stal ženski akt [[:w:Jiři Bezlaj|Jiřija Bezlaja]], preden se je vodstvo FF odločilo za njegovo odstranitev. O tem sem pod naslovom Evangelij za moralizatorje pisal [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007157.html na Slovlitu.] Posnetek 15 kaže, kako je videti predavanje v času kolere, 16&amp;ndash;18 so trije pisateljski nagrobniki: obnovljeni [[:w:Jožef Žemlja|Jožefu Žemlji]] in [[:w:Jože Vovk|Jožetu Vovku]] na Ovsišah in [[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenškovi]] v Podbrezjah. 19&amp;ndash;22 so protivladni plakati kot nadomestilo za začasno prekinjene proteste, 23 pa je spomin na junijske proteste. Zadnjih sedem posnetkov je z dveh popoldanskih izletov: iz Češnjice na Jamnik in iz Drage na Luže.

==Stran '''392''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri392/index.html Rudolf Andrejka: Kropa in Kamna Gorica (1924),] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

==Stran '''391''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri391/index.html Gustav Renker: Pet mož gradi pot (1936),] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

==Stran '''390''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri390/index.html Ni jutrišnjega dne brez današnjega krika] &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

Protestne od zadnjih dveh petkov, vmes pa stiskanje sadja, naslovnica literarnozgodovinske knjige in zamaskirani začetek predavanj na FF. Novinarka in okoljska aktivistka Monika Weiss ter bivši zdravstveni minister [[:w:Dušan Keber|Dušan Keber]] sta prišla v Zbirko na Wikimedia Commons, tam sem s slovenskimi napisi in transparenti okrepil kategoriji [[:c:Category:Banners and signs at demonstrations and protests in Slovene language|Banners and signs at demonstrations and protests in Slovene language]] in [[:c:Category:Demonstrations and protests in Slovenia in 2020|Demonstrations and protests in Slovenia in 2020]]; za nadredne kategorije klikni povezave na dnu teh kategorij.

==Stran '''389''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri389/index.html Bila je huda mravljica] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. septembra 2020&lt;/small&gt;==

Prva slika: Ovčeniki (1054 m) je ime grebena nad Drago. Posnetki 2&amp;ndash;16 so s skoka na morje, mogoče je kateri primeren za ozadje na zaslonu. 18&amp;ndash;29 so s protestov 11. septembra, od 44 do konca pa s protestov 18. septembra. Vmes so slike z gobarjenja na Uskovnici in s Pivškega, kamor smo šli snemat oddajo o Krpanu. [[:w:Miroslav Vilhar|Vilharjev]] grad Kalec sem slikal že ob drugih priložnostih, zato tokrat slik stolpa nisem postavil v album. Pač pa sta tu Vilharjev nagrobnik na britofu v Knežaku in kip najbogatejšega Slovenca viteza [[:w:Josip Gorup|Josipa Gorupa pl. Slavinskega]] v Slavini. Naslovnico romana ''Beatin dnevnik'' iz leta 1887 sem slikal pri Urški, [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007133.html na Slovlitu] smo potem ugibali, kateri grad je predstavljen na njej. Posnetke partizanskih spomenikov iz tega konca bom postavil na [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopedijo].

==Stran '''388''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri388/index.html Parnassia palustris] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. septembra 2020&lt;/small&gt;==

Prvih deset slik v današnjem albumu je z izleta na Vrtaško planino: iz Mojstrane po ferati na Grančišče in potem naprej do planine, nazaj dol pa mimo obeh Peričnikovih slapov. Čopovi Breda in Bogomila, ki sta se vračali s Slemena, sta prosili, naj njunih slik ne objavim v albumu, in s težkim srcem ju ubogam :) namesto njiju sta v albumu pastir in mlad nemški par, ki je nad slapom iskal pot v dolino. Naslednjih 14 posnetkov je s protesta 28. avgusta v Ljubljani, potem z Bleda, kjer se je dogajal strateški forum, ki Slovenijo ob sekundiranju ZDA rine v višegrajsko skupino držav in pod geslom Več Evrope in manj EU sesuva politično tvorbo, ki ji pripadamo. 30 in 31 sta dali tej strani naslov. Na slikah je Parnassia palustris ([[:w:Močvirna samoperka|močvirna samoperka]]), tista roža, ki jo je pod imenom kristusove srajčke Tavčar enigmatično vgradil v naslov povesti [[:s:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]] (1917) in s tem sporočil, da je z njim mišljeno njegovo pozno literarno pocvitanje, ne pa ljubezen na stara leta. [http://lit.ijs.si/cvetje.html Moja interpretacija povesti] bi se lahko z zgledovanjem pri Umbertu Ecu glasila tudi Ime rože, ampak zdaj je prepozno za preimenovanje. Rožo sem slikal na Pokljuki, res na močvirnem terenu. Posnetki od 33 do konca so z ljubljanskega kolesarskega protesta 4. septembra.

==Stran '''387''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri387/index.html Ulež se, bo najbol za oba] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Pri iskanju [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih spomenikov] (ta teden je njihovo število naraslo na 5800) se najde marsikaj drugega zanimivega. Na litijskem pokopališču sem najprej naletel na grob pesnika [[:w:Jože Šmit|Jožeta Šmita]], potem pa še na nagrobnik Veronike Kepa. Kdo pa je to? Gospodinja pri družini litijskega advokata Franca Slanca, brata politika [[:w:Karel Slanc|Karla Slanca]]. Ko so leta 1941 njihovo hišo zasegli in izpraznili Nemci, je med knjigami na dvorišču opazila Prešernov rokopis, ga izmaknila in hranila pri sebi ves čas vojne. Ko ga je nekoč po vojni njena hči prinesla pokazat v šolo, ji ga je učiteljica
Milka Kolman zaplenila in ga leta 1960 izročila kolegu slavistu Stanetu Grebencu za Prešernovo razstavo v Hrastniku. Od tam je 1961 prispel v NUK. Slančeva hči Mira 
Hubad je od vodje rokopisnega oddelka [[:w:Alfonz Gspan|Alfonza Gspana]] zahtevala rokopis nazaj. NUK se ni dal in je ponujal odkup rokopisa in na vse način poskušal rokopis obdržati. 26. marca 1962 je  končno popustil in rokopis vrnil Hubadovi. V [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_01.pdf članku o Prešernovih rokopisih] leta 2016 sem po Črtomirju Zorcu povzel, da je rokopis menda v Švici, kmalu za tem pa izvedel, da se je vrnil v Slovenijo in da je zdaj v lasti vnuka Mire Hubad, literarnega zgodovinarja [[:w:Matija Ogrin|Matija Ogrina]] (gl. [[Errata in dopolnila k člankoma Zgodbe Prešernovih rokopisov in Nova prešerniana]]).

Druge slike imajo podnapise in jih ni potrebno razlagati. Sicer pa lahko komentar dodam pozneje, če bo potrebno.

==Stran '''386''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri386/index.html Hingerichtet] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Prvih šest posnetkov je spet iz okolice Ratitovca (vrhova Kremant in Altemaver), kamor sva šla fotografirat en spregledani partizanski spomenik. Naslednjih šest je s tržiškega večera ob podelitvi [[:w:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjeve nagrade]] na 75. obletnico rojstva Toneta Pretnarja in sestre dvojčice Zvonke; župana Sajovica in pevko Izmajlovo sem seveda postavil v Wikimedijino Zbirko. Knjižničarka Sabina je obljubila pretipkati za Wikivir knjižico Pretnarjevih grafomanij iz leta 1982. Nadaljnjih osem slik je z Uskovnice, kjer sva imela v varstvu našo in sosedovo punčko. Štruklji in medvojna dobravska hišna številka so bili posneti v gostilni Kovač v Kropi. Zanimivo: slovenska Wikipedija je slovenske štruklje predstavljala s sliko hrvaških štrukla; zdaj sem to popravil in dodal še flancat in ocvirkovico, ki ju Wikimedijina Zbirka doslej ni poznala &amp;ndash; le zakaj počnem to jaz literarni zgodovinar? Hišna številka me je spomnila na nemško okupacijo naših krajev: v zadnjih dneh sem imel opraviti z [https://www.gorenjski-muzej.si/begunjske-knjige-na-spletu/ Begunjsko knjigo zapornikov], ki je dostopna na spletišču Gorenjskega muzeja in sem iz nje izpisoval Dobravce, zaprte ali usmrčene kot talce v Begunjah. Begunje so na slovenski Wikipediji skopo predstavljene, toliko bolj pa [[:w:en:Begunje na Gorenjskem|na angleški]], vendar do nedavnega po zaslugi nekega Dorema kot kraj množičnih grobišč, da ne bo nesporazuma: pobitih 20 ali 40 nemških stražarjev, ne pa 849 postreljenih ali obešenih slovenskih talcev in tisočev drugih, ki so jih deportirali v koncentracijska taborišča. Informacijo o talcih sem moral šele dodati predstavitvi kraja kot mesta &quot;komunističnih zločinov&quot; &amp;ndash; tudi to ne spada med delovne naloge literarnega zgodovinarja. Zadnjih osem posnetkov je s petkovih mokrih protestov proti 870 milijonom, ki jih ta militaristična vlada želi porabiti za vojsko namesto za reševanje ekonomskih in socialnih težav, ki jih je povzročila epidemija. Lilo je kot iz škafa, vzdušje pa je bilo kljub temu razigrano. Govorila sta igralka Eva Stražar in sociolog Gorazd Kovačič s FF, dobili smo za stotisoče evrov bonov, ki smo jih lepili na table za kulturo, medicino, socialno politiko ...; najbolj potrebno se zdi protestnikom vlagati v znanost in izobraževanje, ki tako postajata vladi nevarno področje: jeseni lahko računamo na nadaljnje oviranje normalnega pedagoškega procesa in raziskovanja (na to temo beri [https://www.nationalgeographic.com/science/2020/08/how-to-measure-risk-airborne-coronavirus-your-office-classroom-bus-ride-cvd/ članek v ''National Geographic'']). Kako že rečejo temu? Nova &quot;normalnost&quot;.

==Stran '''385''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri385/index.html Bolnike v bolnice, politike v kontejner] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Mitjev napis na transparentu, ki je dal naslov tej strani, je lepo anticipiral vodilno temo protesta tega tedna, nehumano politiko aktualne vlade do bolnih starostnikov, ki naj bi jih preselili v &quot;mobilne medicinske bivalnike&quot;. Protesti so postali pravo ulično gledališče, sprevod in sprehod nista prav nič kratka, vodila sta prav do kontejnerjev ob Valjhunovi ulici za Bežigradom. Portrete osebnosti, na katere sem naletel in za katere bo treba napisati wikipedijsko geslo, sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Druga polovica strani je v celoti s krožnega izleta na Ratitovec po manj obiskani poti od Glažarice mimo planine Pečane in nazaj čez planino Klom.

==Stran '''384''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri384/index.html Gospod marlivost tvojo v nebesih plačal bo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Več fotografiram v zadnjem času. Dokumentirati je treba burno družbeno dogajanje in družinske izlete. Po vrsti gredo tokrat takole: Mrzli vrh nad Žirmi, Vodiška planina nad Kropo, Pohorje in okolica (Stranice, Gorenje, Božje, Slovenska Bistrica, Križni Vrh, Stanovsko, Laporje, Slovenske Konjice). Z Miro sva poslikala nekaj partizanskih spomenikov med Pohorjem in Poljčanami in popravila njihove [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1726693.3597050605_y5839368.557331894_s13_b362 lokacije na zemljevidu]. Domačin v Stanovskem nama je pokazal hišo mohorjanske pisateljice [[:w:Julija Bračič|Julije Bračič]], ki nima spominske plošče, kakor je nima tudi [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:4348_x1720936.404453938_y5842899.758259956_s17_b2852 rojstna hiša] partizanske pesnice [[:w:Anica Černej|Anice Černej]] v Čadramu, ki je umrla v koncentracijskem taborišču Ravensbrück leta 1944. Jože (22) naju je vzel pod streho, ko se je naredila noč, Brane (34) vsa preznojena napojil, Sonja (38) nama je pokazala pot do dveh spomenikov. Posnetki od 40 do 50 so s protestne povorke, ki je šla od Prešerca do Roške. Bila je namreč ravno 32. obletnica osvoboditve četverice Janša, Borštner, Tasič, Zavrl ([[:w:Proces proti četverici|JBTZ]]) iz vojaškega zapora na Roški. Protestni program je vedno boljši: do cilja smo prikorakali ritensko pod geslom Nazaj v sedanjost, Kvazijanša je v govoru podal svojo &quot;res nepreklicno odstopno izjavo&quot;, napis dneva je bil JBTZombi [beri: je-be-te-zombi], pač kot odziv na Janševo zmerjanje protestnikov z zombiji. Od 41 do konca so posnetki s pohoda Dražgoše-Lipniška planina, kjer smo se udeležili koronsko reducirane proslave ob radovljiškem občinskem prazniku na obletnico ustanovitve Cankarjevega bataljona 5. avgusta 1941 in se po vrnitvi v Dražgoše prepustili gostoljubju Švebovih dveh, Nuše in Ladota. Posnetek 40 se navezuje na komentar o ljudski : etablirani kulturi od [[Komentarji k fotografijam#Stran 383 Ivan, ne bom tekla za tvojim vozom 25. julija 2020|zadnjič]]: godec narodnozabavnih viž je s harmoniko korajžno motil govore na Tromostovju in tako demonstriral agresivni značaj t. i. ljudske ali domačijske umetnosti (''Heimatkunst'').

==Stran '''383''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri383/index.html Ivan, ne bom tekla za tvojim vozom] &lt;br&gt;&lt;small&gt;25. julija 2020&lt;/small&gt;==

Tako kot je bila OF med drugo svetovno vojno tudi kulturno gibanje, so tudi protesti, ki zaznamujejo ta čas, v znamenju kulturnega boja. Nasproti si stojita t. i. ljudska kultura (narodnozabavna oz. &quot;slovenska glasba&quot;, folklora, ''Heimatdichtung'') in na drugi strani profesionalna ter alternativna kultura. Kultura, ki se razume kot potrjevanje identitete, in kultura, ki identiteto prevprašuje, išče in preoblikuje. Transparenti so polni citatov iz literarne klasike in namigov nanjo, tudi naslov tele strani v albumu je take narave. Celo svoje strokovno življenje sem se zavzemal za emancipacijo ljudskega, poljudnega, popularnega, množičnega in rekreativnega, zdaj ko to želi postati reprezentant slovenstva, pa se zgroženo postavljam v obrambo etablirane kulture, saj brez nje drsimo v redukcijo slovenstva na raven narodnih noš, tenstanega krompirja in židane marele. Na sliki 4 je Kalinov Deček s piščalko pred RTV, oblečen v madžarsko zastavo: kaj nima bratenje prvega ministra z Madžari korenine v njegovi mitomanski želji postati ljudski junak, tako kot je madžarskemu vladarju [[:w:Matija Korvin|Matiji Korvinu]] uspelo postati [[:w:Kralj Matjaž|Kralj Matjaž]]? 

Slike od 18 do 21 so z obiska Ivana Krivca v Adergasu; Ivan me je nagovoril, da sem na Wikipedijo postavil geslo o [[:w:Grad Kamen (Adergas)|gradu Frauenstein]], katerega razvaline na svojo roko trebi mahu. Od 22 do 37 so slike s kolesarjenja po Spodnji Savinjski dolini, seveda na lovu za partizanskimi spomeniki. Partizanske sem vtaknil v zbirko na Geopediji, druge (Prešerna, Puncerja, nedavno umrle kolegice Polanc Podpečan, Neže Maurer) pa semle.

Zadnjih 15 posnetkov je spet iz Ljubljane. Zadnji protest je bil v znamenju ženskega gibanja [[:w:en:Me Too movement|Jaz tudi]] (le kako da še nimamo o njem gesla na slovenski Wikipediji!). Medijsko teoretičarko Sandro Bašić Hrvatin sem slikal za Wikimedijino Zbirko.

==Stran '''382''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri382/index.html Steče v klet in prinese mi vina] &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. julija 2020&lt;/small&gt;==

Koga sem pravkar vtaknil v Wikimedijino Zbirko? V petek in v ponedeljek so bili na ulici pesniki in aktivisti Milan Jesih, Aljaž Koprivnikar, Sanja Fidler, Brane Solce, Nikita Xever, Polona Glavan, Andrej Rozman Roza, Boris A. Novak, Jerica Mrzel, Tjaša Prošek, Maja Breznik, Rastko Močnik. V petek je bila redna protivladna maša z literarnim podaljškom v DSP, v ponedeljek pa protest na Fernetičih proti Pahorjevemu poklonu pred bazoviško fojbo, v kateri naj bi bilo 50 ali 500 kubikov trupel Italijanov, pobitih po drugi svetovni vojni, v resnici  pa je leta 1945 zavezniška komisija mimo svežih trupel nemških vojakov prišla le do razpadlih trupel italijanskih vojakov iz prve svetovne vojne, potem pa so šaht, ki navdihuje italijanske fašiste, zaprli. Tržaški Slovenci so na Pahorja hudo jezni, italijanski časopisi dan po dogodku pišejo, da so Slovenci priznali svoj genocid nad Italijani. Poklon naj bi bil zahvala za vrnitev požganega Narodnega doma v Trstu Slovencem, vendar se je z njim postopek vračanja, ki bo  trajalo najmanj deset let, šele začelo. Pot na Fernetiče sva skombinirala s popisovanjem kraških partizanskih spomenikov (od 26 dalje; v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirki na Geopediji] je zdaj že preko 5600 obeležij) in z obiskom [[:w:Miran Košuta|Mirana Košute]].  Slikati je bilo treba tudi vse literarno ob poti, in tega na prelepem Krasu po zaslugi Srečka Kosovela ni malo.

==Stran '''381''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri381/index.html Kekec na Begunjščici] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. julija 2020&lt;/small&gt;==

[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007082.html Vabilo na Kekčeve poti 2020.]

==Stran '''380''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri380/index.html Zlati odsevi sijejo k nam] &lt;br&gt;&lt;small&gt;4. julija 2020&lt;/small&gt;==

Dva demonstranta sta ta petek nosila napis z verzi iz Kosovelove pesmi [[:s:Sredi noči (Srečko Kosovel)|Sredi noči]] (28), ki so dali naslov tej strani. Začetni  posnetki so s Struške nad Javorniškim Rovtom, s planinami Mavre, Seča in Belska planina. Sledijo posnetki s Tošca in potem iz Zadnjice v Trenti. Od posnetka 26 do konca so portreti, posneti na petkovem protestu, kar nekaj jih je našlo mesto tudi v Wikimedijini Zbirki. Plakat tedna je bila prečrtana svastika v barvah &quot;rumenih jopičev&quot;, pardon, SDS; naveza te stranke z nacisti je vedno bolj očitna. Zvečer smo pred Društvom slovenskih pisateljev poslušali recitacije in muziko, uglašene na temo svobode.

==Stran '''379''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri379/index.html Ta vlada je bizarna] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvih 18 posnetkov je z obhodnje (bolje obvožnje) po moravških in mlinških spomenikih. V Češnjicah nama je domačin Srečko Kopač, ki je bil med vojno star 8 let, pripovedoval še vedno žive spomine na razmesarjena trupla partizanov, ki so jih vaščani pokopavali; nad njimi so se izživljali domobranski sosedje. Partizanski spomeniki v teh krajih imajo križ in zvezdo še iz &quot;svinčenih časov&quot; &amp;ndash; danes bi bila taka kombinacija razumljena kot provokacija. Nadaljevanje je protestniško: najprej posnetki z alternativne kulturne proslave, ki so jo hrupno prekinjali naciji, preoblečeni v rumene jopiče, ob zaščiti policijskega kordona, potem pa še z rednega petkovega obkroženja ljubljanske sredice. Tokrat Trga republike niso zagradili, kot da bi se vlada protestnikov nenadoma ne bala več. Za kazen je ostal prazen, govori so se zvrstili pred predsedniško palačo in na Kongresnem trgu, tarča je bil predsednik Miško. Na protestu v sredo je Boris A. Novak recitiral [http://slov.si/doc/francoski_baladi.docx pesem o kriminalnem zaprtju trga.] Spet sem kar precej kulturnikov in aktivistov poslikal za Zbirko, nekaterim sem v wikipedijskem geslu dodal portret; nič jih ne bom našteval, saj so njihova imena pod slikami in jih Google najde. Ali s tem delom pomagam vohunom v belem državnem kombiju (slika 31), ki s kamero na drogu vsak petek snema obraze protestnikov za policijsko kartoteko? Najbrž ne, njihova zbirka je gotovo precej popolnejša, dvomim pa, da bo za javno rabo, tako kot moje fotografije na Wikimedia Commons. Obveščevalna služba (ali pa policija, na kombiju nič ne piše, kdo so) snema v nasprotju z določili evropske direktive GDPR, ki zahteva identifikacijo kamer na javnih mestih &amp;ndash; spet ena izmed kvalifikacij te bedne oblastne garniture. Z veseljem dopišem manjkajoča imena aktivistov pod portreti, če mi jih kdo pošlje.

==Stran '''378''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri378/index.html Lirikonfest 2020] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2020&lt;/small&gt;==

Nazadnje sem bil na Stropnikovem Lirikonfestu 2016, ko sem imel čast podeliti kipec bralca, ki je namenjen ambasadorju slovenske književnosti in jezika, Zvonku Kovaču. Tokrat ga je meni Milan Dekleva. Opozorili so me, da je težak, in res ni lahek. Poslikal sem nagrajene prevajalce in njihove pesnike, nominirance in nagrajene književnike in jih postavil v Wikimedijino zbirko: Lidijo Dimkovsko, Gabriello Gaál, moderatorja Andreja Pleterskega (ki ni arheolog enakega imena, ampak prevajalec), Zorana Pevca, oba madžarska gosta, Roberta Simoniška, Denisa Škofiča, Petro Koršič, Majo Razboršek, Danielo Kocmut, Andrejo Kalc, Majdo Fradelić in Željka Perovića in še koga, ki sem mu ali ji pozabil ime, organizatorja Iva Stropnika (ki mu gre zahvala za vse skupaj), potopisce Petro Vladimirov, Sonjo Porle, Katjo Sluga. Zvonko Kovač svoj portret v Zbirki že ima. Napravil sem boljši posnetek Vite Mavrič, žal pa mi je, da sem pozabil fotografirati bivšo ministrico Andrejo Katič. Žal mi je tudi, da nisem utegnil pripraviti prispevka na temo babilon : slonokoščeni stolp za to priložnost in da v nagovoru nisem izrazil kritike protiintelektualne drže aktualne oblastne garniture.

==Stran '''377''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri377/index.html tuka Počiva] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvi dve fotografiji z britofa v Dolenji Vasi ob cesti iz Lupoglava proti Boljunu v hrvaški Istri sta še od zadnjič, sem ju pozabil vključiti. Slovenski nagrobni napis sem našel na nagrobniku, prislonjenem ob pokopališki zid. Tudi tretja je še od prejšnjega petka, tudi pomotoma izpustil. Od 3 do 9 so z obiska pri skupini arboristov, ki so žagali drevje po razvalinah gradu Kamen v Begunjah; v njej je tudi Mojčin Borut. Sredica je s protesta v Ljubljani 19. junija 2020; Niko Kovač iz Zavoda 8. marec sem postavil v Zbirko: v veselje je veliko število mladih kultiviranih udeležencev, tudi naših študentov :) Od 37 pa do konca je dokumentiran pohod z Jamnika do partizanske tehnike Meta in potem naprej na Vodiško planino, od spomenika do spomenika, z zaseko in ocvirkovico po kulturnem programu in z gobovo juho v partizanskem domu na Vodicah.

==Stran '''376''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri376/index.html Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. junija 2020&lt;/small&gt;==

Fotografije potrjujejo, da je življenje še vedno pestro: ima svojo resno in rekreativno plat. V resno polovico spadajo petkovi protesti, ki oblastnikom dopovedujejo, da nočemo njihove poti v &quot;prihodnost&quot;, rekreativno polovico pa tokrat zastopajo posnetki z nekajdnevnega umika na Cres. Obe polovici razmejuje kip [[:w:Bogomir Magajna|Bogomirja Magajne]] pred OŠ v Divači z altruističnim napisom. Wikimedia Commons je bogatejša za (iz množice izrezane) portrete [[:w:Tomo Korošec|Toma Korošca]], [[:w:Mladen Dolar|Mladena Dolarja]], [[:w:Rastko Močnik|Rastka Močnika]], Boža Flajšmana, Petre Čeferin, Darka Štrajna; za kvalitetnejše posnetke se bo treba slikati posebej. Naslov strani je iz globokega vladarskega spoznanja v cesarjevem odgovoru [[:s:Martin Krpan z Vrha|Martinu Krpanu]], človeku iz ljudstva, ki je pohvalil cesarjevo zdravje: &quot;No vi ste še zmerom lepo zdravi, kakor se na vašem licu vidi.&quot; Vsaj nekaj te modrosti bi potrebovali tudi danes, ko oblastni govor zlorablja človekovo skrb za zdravje za potuhnjene manipulativne cilje.

==Stran '''375''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri375/index.html S kredo nad to bedo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvih šestnajst posnetkov je s kolesarjenja okrog Zagorja: fotolov je bil namenjen partizanskim spomenikom (v naši [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirki na Geopediji] jih je zdaj že 5530), seveda pa sem posnel tudi marsikaj literarno- ali kulturnozgodovinskega. Od posnetka 19 do konca pa so scene s kolesarskega protesta v Ljubljani: kar mi je uspelo uloviti osebnosti (Karpo Godina, Žiga Knap, Ivan Gale, Jurij Zrnec), sem portrete postavil v Wikimedijino Zbirko, kjer so prosto dostopni in prosto uporabni za vse in za vsakršen namen pod licenco CC. Ko jih mediji uporabijo, v najboljšem primeru spodaj napišejo vir Wikimedia Commons. Bolje kot nič, prav pa bi bilo napisati ime fotografa. Olajševalna okoliščina za problematično citiranje je, da se fotograf ne podpiše vedno z imenom in priimkom, ampak z vzdevkom ali krajšavo svojega imena, jaz npr. z uporabniškim imenom Hladnikm.  Prvo in drugo polovico posnetkov na tej strani, ki si je naslov sposodila z napisa na asfaltu, veže uporništvo. Na spomenikih iz druge svetovne vojne so telegrafsko izpisane tragične usode tistih, ki so se uprli okupatorju, na protestnih posnetkih pa smo tisti, ki uresničujemo pravico do upora proti strahovladi in sprijenosti aktualne oblastne garniture. Ni nenavadno, da režim in njegovi mediji kriminalizirajo oba upora, tako tistega med drugo svetovno vojno kot tega danes.  Gospa na posnetku 31 je protiprotestnica: pesniku Novaku je prišla povedat, da ni svoboda najpomembnejše, ampak zdravje, za katerega se moramo zahvaliti strogim oblastnim ukrepom. Zdravje spada v koncept novodobnega ideala varnosti. Prav njena intervencija me je nagovorila, da sem v [https://bookworm.htrc.illinois.edu/develop/# HathiTrustov iskalnik] vpisal obe konkurenčni besedi in dobil pomenljiv diagram, ki kaže na radikalno spremembo vrednot v naši družbi (glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007059.html prispevek na Slovlitu]). V tem smislu je naše uporništvo konservativno, saj hoče ohraniti več kot 200 let staro civilizacijsko vrednoto. Svoboda je res tvegana reč, in nevarna, vendar je tudi jamstvo družbene fleksibilnosti in s tem njene preživitvene sposobnosti.

==Stran '''374''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri374/index.html V Kojskem] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Za rodbinsko srečanje v Kojskem (Šilarji, Grudnovi, Starčevi, Hladniki, Jocif-Pokorni), je tokrat poskrbel Peter. Nazadnje smo bili skupaj [https://slov.si/mh/galerije/galeri335/index.html ob 90-letnici strica Ivota] pred dvema letoma; pred tedni so mu odrezali še drugo nogo. Stare fotografije stričevega rodu sem [https://slov.si/mh/galerije/galeri343/index.html postavil na svojo stran.]

==Stran '''373''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri373/index.html In tu končala svojo bojno pot] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Mešana vsebina: izlet na Vodiško planino (prvi trije posnetki), obisk pri Zvonki Pretnar v Tržiču (3), serija ljubljanskih motivov (4&amp;ndash;14), serija briških motivov (15&amp;ndash;21), serija uskovniških motivov (22&amp;ndash;35). Predzadnji posnetek dokumentira zagovor diplome Urha Ferleža na prostem v varnem zavetju bifeja za fakulteto, ker je modro vodstvo presodilo, da so fakultetni prostori za tako dejavnost preveč nevarni. No, menda bo junija mogoče spraševati tudi v kabinetih na fakulteti. Zadnji posnetek pa je uganka: kje je bil spomenik slikan in kdaj? Tej strani v albumu je dal naslov napis na spominski tabli osvoboditvi Ljubljane 1945 v ljubljanski mestni hiši. Na ploščo, ki ni zavedena ne v Registru kulturne dediščine ne v kaki drugi poznani literaturi, je v članku v ''Sobotni prilogi Dela'' malo pred svojo smrtjo opozoril [[:w:Janez Kocijančič|Janez Kocijančič]].

==Stran '''372''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri372/index.html Ker hočemo, da raste in živi, za kar smo dali svojo srčno kri] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Prvih pet posnetkov je z izleta na Mali vrh nad Begunjami, po grebenu nad gradom Kamen, vse drugo pa je s kolesarjenje po občini Tabor, seveda na lovu za partizanskimi spomeniki: Tabor, Loke, Vrhe, Marija Reška planina, Miklavž pri Taboru, Grajska vas, Ojstriška vas, Tabor. Gozdne ceste so naju pripeljale na 850 m višine, kjer stoji Krvavičnikova domačija. V hudih klancih sem zagrabil za vrv na Mirinem električnem kolesu. Mimoidoči se smejejo, ko vidijo, kako ženska vleče dedca, v teh lepih bregovih pa cel dan komaj srečaš kakšno živo dušo. Modre zvezdice, s katerimi [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2476:211415_x1673054.1802353463_y5814245.098045907_s15_b2852 na Geopediji] označujemo neobiskane spomenike, po turi spremenim v rdeče, potem ko sem dodal fotografije spomenikov in prepisal besedilo z njih, ki priča o težkih in krutih časih. Žalostno je videti, da je bila za smrt največkrat kriva izdaja tistih domačinov, ki so se odločili za okupatorsko oblast namesto za upor. Ljudje so prijazni, spomenike lepo vzdržujejo in nekaj dajo na NOB, tudi postrežena sva bila.

==Stran '''371''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri371/index.html Petkove državljanske obveznosti] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Ob petkih zvečer hodimo na Trg republike opravljat svojo tedensko državljansko dolžnost. Tule so posnetki s treh zadnjih 15., 22. in 29. maja. Fotografiram bolj ali manj duhovite napise na transparentih, veselo vzdušje med množico, prijatelje, ki naletimo nanje, in osebnosti, ki na Wikipediji še nimajo slike ali imajo slabo sliko. Kaj naj rečem, ni nam vseeno za slovensko prihodnost in skrbijo nas kriminal, pokvarjenost, laži, zmerjanje, cinizem, zavajanje, potvarjanje zgodovine, protiintelektualno razpoloženje, samovolja, diktatorski apetiti ... ki so nova, nesprejemljiva norma v politiki. Kot da bi razrednega barabina postavili za predsednika razreda.

==Stran '''370''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri370/index.html To ni nobeno zbiranje, le maša na prostem] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. maja 2020&lt;/small&gt;==

Prevladujejo protestniške fotografije, najprej tiste od petka, 1. maja opoldne na Trgu republike, ko so aretirali [[:w:Ladislav Troha|majorja Troho]] (1&amp;ndash;5), nazadnje pa s kolesarskega protesta 8. maja zvečer (29 pa do konca); za posnetek 33 smo prosili Mladininega fotografa, ki je stal v bližini. Mladi par na 38, povejta mi no, kako vama je ime, da slika ne bo brez podpisa. Na slikah med 6 in 9 so ljubljanske lokacije, s kolesarskega podaljška po protestu, jedro fotografij (10&amp;ndash;30) pa je s kolesarjenja od partizanskega spomenika do spomenika po Spodnji Savinjski dolini (Vransko, Tabor, Gomilsko, Breg ob Savinji, Latkova vas, Sv. Lovrenc, Šešče, Prebold, Grajska vas ...). Kot običajno partizanske spomenike naložim na Geopedijo, tiste literarne ([[:w:Lavoslav Schwentner|Schwentnerju]], Lipežu, ploščo Pri ruskemu carju) pa semle. Spomenik Ludolfovemu številu pi (7) stoji na mestu, kjer je stala pred leti Tršarjeva plastika v spomin padlim učiteljem in dijakom srednje gradbene šole v Ljubljani. Le zakaj so morali spomenik žrtvam odstraniti? Saj bi tega novega lahko samo dodali staremu. V Registru kulturne dediščine zamenjava ni zavedena, še vedno naj bi tam stalo partizansko obeležje.

==Stran '''369''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri369/index.html Lada te imam] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Lepi jeglič je bil slikan na grebenu od Praprotnikovega vrha proti Dobrči, na koncu tega grebena se nahaja lovska koča na Lužah, zraven nje pa je na bukvi vrezan naslov tele strani v albumu. Ledena trata je pašnik v Dragi pod Dobrčo (8&amp;ndash;10), grad Kamen (11), ki je dogajališče več slovenskih zgodovinskih povesti (Za staro pravdo, Ovčar Marko, Junaška doba Slovencev), stoji na ustju Drage. Posnetki 14&amp;ndash;16 so z medobčinskega protivirusnega piknika na meji radovljiške in kranjske občine na Jamniku pri kapelici sv. Sobote: občinska meja je šla prav čez sredino mize z dobrotami, za neusmiljeni spopad s sovražnikom smo bili občani obeh občin (štirje po številu, nič več) opremljeni s strogimi navodili, maskami in razkužili vseh sort. Janez (15) je na sliki, ker je slučajno prikolesaril mimo. Fotke 17&amp;ndash;20 so z drugega izleta na Dobrčo, 21&amp;ndash;27 so z Uskovnice, zadnja dva posnetka s spominsko ploščo Čehu ing. Zdeňku Záboju pa izpod Stenarja (hvala Saši, ki me je opozorila, da je padli moški in ne ženska) ; v članku [[Triglavske partizanske plošče]] sem jo pred dvema letoma pozabil omeniti in sem napako danes popravil.

==Stran '''368''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri368/index.html Dovoljeno za lokalni promet] &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Nadaljujem s kroženjem po svoji občini, tudi z namenom fotografirati vedute vasi za Wikipedijo. Veliko je lepih krajev, ki jih ne poznamo ... Imena krajev so pod slikami. Kakšno zvezo imajo slike z literaturo ali jezikom? V Bodeščah se dogaja prva izvirna zgodovinska povest [[:s:Jela|Jela]] [[:w:Velentin Mandelc|Valentina Mandelca]], Lamberga pa omenja več slovenskih zgodovinskih povesti, dovolj za izgovor :)

==Stran '''367''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri367/index.html Ostani doma] &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Dokler niso prepovedali prečkati občinskih meja, sva z Miro raziskovala planine okrog Uskovnice in se od tam spustila do slapu na Vojah (Voje omenja Levec v spisu [[:s:Nekaj opazk o naših zemljepisnih imenih|Nekaj opazk o naših zemljepisnih imenih]] iz leta 1896), potem pa po vzpetinah okrog Radovljice. Ko je bilo včasih vendarle treba prekršiti zapoved, sva se počutila kot partizana, ki morata preko sovražne čistine. Če bo šlo v to smer, ko virusa že zdavnaj ne bo več, bodo tihotapske spretnosti še prav prišle. Mojca (19) je vsakodnevna pohodnica na Vodiško planino. Zadnji posnetki so z grebena, ki se od gradu Kamen pri Begunjah vzpenja preko Malega vrha, Vrha Velikih Gač, Jamarskega vrha in Tolstega vrha do Poljške planine. Na njem stoji gostoljubni Maksov brlog (njegove fotografije iz konspirativnih razlogov nisem postavil v album). Ljudje se v teh tednih izogibamo drug drugemu in iščemo čim manj obljudene izletniške cilje. In se nazadnje srečujemo na odmaknjenih mestih, za katere je do včeraj vedela komaj kakšna duša. Naslov tej strani v albumu je dala fotka 17. Hvala Jožici za opozorilo na napako pri imenu kroparske podružnične cerkve.

==Stran '''366''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri366/index.html Prišla sta Jedrt in sveti Gregorij] &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. marca 2020&lt;/small&gt;==

Vera Albreht začenja pesem [[:s:Ptički se ženijo|Ptički se ženijo]] z verzi: &quot;Prišla sta Jedrt in sveti Gregorij, / ptički se ženijo v zeleni gori. / Ščinkavec kliče: ščink, ščink, ščink, ščink!&quot; Jedrt sem dal v naslov tele strani, ker sem hodil mimo znamenja, posvečenega njej, ravno en dan pred njenim godom 17. marca. Znamenje (slika 27) stoji pod vasjo Lajše s cerkvico svete Jedrti in so na njem namalani še sv. Mohor, sv. Primož in sv. Peter, vsi so patroni bližnjih cerkva. Tretji verz srhljivo evocira tragičen dogodek iz zadnjih dni druge svetovne vojne, ko so domobranci iz te cerkve mučili in pokončali mladi dekleti, Cilko Odar - Tatjano, in Vido Šinkovec - Janino, ki jima je v bližini posvečeno [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:177_x1580021.0504492573_y5820098.797075742_s19_b302 partizansko obeležje;] preberi na Geopediji, kamor kaže zadnja povezava, opis njune tragične smrti. Svetih Jedrti (Jera, Gertruda) je sicer po [https://www.heiligenlexikon.de/Alphabet/G.html Ekumenskem svetniškem leksikonu] deset, ampak na Slovenskem je poznana samo vremenska svetnica Jedrt Nivelska, ki jo upodabljajo z mišmi na palici; miši so namreč grozile pregristi nit predici, ki bi še predla po njenem godu. Malo literarna sta še posnetka 21 in 22, ki kažeta razvaline Pustega gradu in pod njim kmetijo Po(d)gradovec. [[:w:Josip Lavtižar|Josip Lavtižar]] ju popisuje v zgodovinski povesti ''Lipniški grad pri Radovljici'' (1939). 

Drugi posnetki so večinoma podnaslovljeni in ni potrebe po njihovi razlagi. O covidu-19 pa tule nič.

==Stran '''365''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri365/index.html Proti kulturi sovraštva] &lt;br&gt;&lt;small&gt;29. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Jamnik vedno znova nagovarja k slikanju, posnetki pa uspejo ali pa  tudi ne (0&amp;ndash;4). 5: slovenska Wikipedija je praznovala 18 let; na komorno obeleženem praznovanju smo se pogovarjali tudi o zapisovanje zemljepisnih imen, ki izvirno niso latinična; naslednji mesec kaj več o tem. 6: stran iz rokopisne pesmarice iz leta 1880, ki jo je prinesel preskenirat Mitja Guštin. 7: kmetija pri Rožmanu v Češnjici, kjer se dogaja povest [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']] (1928) [[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčiča]]. Posnetki 8&amp;ndash;22 so s sprehoda po kopnih bohinjskih planinah Hebet pod Pršivcem (Marija Cvetek: &quot;Hebet [se] pravilno piše Hbed; dokaz: Hbed, Hbeda; (fonetično po bohinjsko:  Hb9t, Hb9da&quot;), Ši, Zajamniki, Javornica in Uskovnica. Na 23 je jeseniški primarij Miran Rems; drugo so zaupni podatki :) 24: Geografinjo Irmo Potočnik Slavič sem fotografiral po podelitvi magisterijev FF, posnetki 25 &amp;ndash;32 dokumentirajo protest pred sedežema strank SMC in DESUS, ki sta proti volji volivcev vstopila v Janševo vlado. S fotografijo govornice [[:w:Svetlana Slapšak|Svetlane Slapšak]] in Božidarja Slapšaka sem opremil tudi Zbirko (Wikimedia Commons). Jože Jelenc in Metod Staroverski sta sokrajana in soborca.

==Stran '''364''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri364/index.html 125 let &lt;i&gt;Planinskega vestnika&lt;/i&gt;] &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Uredniki ''Planinskega vestnika'' so na praznovanju 125-letnice revije v Planinskem muzeju v Mojstrani uprizorili skeč v režiji Marte Krejan Čokl. Na posnetkih so igralci in gledalci, ducat sem jih postavil tudi na Wikimedia Commons. Pred tem je na sliki 5 kroparski domačin, na posnetku 6 pa je kip Jakoba Aljaža pred osnovno šolo v Mojstrani. 25 in 26 sta izpred naše hiše: na prvi je družina Mirinega malega nečaka [[:w:Anže Terlikar|Anžeta]], ki je bil znan hokejist, na drugi pa Mira z Manco. Posnetki od 27 do 32 dokumentirajo praznovanje 95-letnice čilega Tineta Tomazina, Iztokovega očeta, ki sem mu za to priložnost [[:w:Tine Tomazin|na Wikipediji postavil geslo]]: bil je župan, direktor, še prej partizan, zdaj pa častni občan. Na predavanju Hotimirja Tivadarja ob izvolitvi v redno profesuro je bilo premalo luči za dobre posnetke (33, 34). Zaher (35) pa je prijazni iranski Afganistanec, eden tistih, ki so uspeli preplavati tisto široko reko ...

==Stran '''363''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri363/index.html In ti, ki živ si, mrtvim si dolžnik] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Tale zima je brezsnežna in taki so v glavnem tudi posnetki. Slikam ljudi, ki se pustijo slikati, in če slike niso preveč motne, portrete postavim v galerijo, po presoji skupaj z napisom, kdo je na sliki. In slikam naravo. Pa spominska obeležja. Ker je skoraj vsaka slika podnaslovljena, naslovov tule ne bom ponavljal. Naslov tejle strani so dali verzi [[:w:Janko Glazer|Janka Glazerja]] na spominski plošči v drugi vojni umrlim bibliotekarjem. Eden od njih je bil [[:w:Avgust Pirjevec|Avgust Pirjevec]] in o njegovem lapsusu v geslu o Karlu Dežmanu sem pod naslovom [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/006949.html Farška potuhnjenost pred dnevi poročal na Slovlitu.] Zadnji dve fotki sta povezani z današnjim forumskim sporočilom, ki v prešernoslovje dodaja droben interpretativni detajl, ki se nanaša na Prešernovo pesem Ponočnjak. Postavil sem ga tudi na Wikiverzo, glej [[Ponočnjak]].

==Stran '''362''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri362/index.html Dobrodošli?] &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2020&lt;/small&gt;==

Najprej k naslovu tele strani, ki ga je prispevala fotografija vandalizirane table z napisom Občina Železniki (20). Človek skoraj ne more verjeti, da je nekoga zmotila druga polovica slovenske besede ''dobrodošli'', očitno zaradi njenega južnoslovanskega izvora (ups, izvira). dLib jo je zabeležil najprej 1858, v edninski obliki 1850 v ''Slovenski bčeli''  v zvezi s &quot;tesnopisom&quot; (stenografijo) in v ''Drobtinicah''. Drugo gre pa takole: sneg je z Mrežc nad Pokljuko, tam sta se znašla tudi fotograf Matej Kolaković  z ženo Tejo, in z Jezerca pod Srenjskim prevalom, tam sta se znašla tudi urednika ''Planinskega vestnika'' Irena in Vlado Habjan. Franci Beguš je oskrbnik Orožnove koče pod Liscem. Spominsko ploščo 25 pomorjenim duhovnikom (6) sem fotografiral že pred leti, [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Spominska_plo%C5%A1%C4%8Da_duhovnikom_%C5%BErtvam_fa%C5%A1izma_na_Brezjah.jpg objavil pa sem jo na Wikimedia Commons] šele zdaj, potem ko so jo frančiškani tiho sneli. O tej nepietetni potezi sem za ''Mladino'' napisal članek [[Izbrisani duhovniki]]. 
V Srednji vasi v Bohinju sva srečala Minko Cvetek, ki nama je pokazala, kje se gre na planino Četeže in Ši (mestnik je ''na Šeh'' &lt; ''*na Sušeh''). Mato Ješe je sokrajan, ki mi pomaga pri prepoznavi obrazov na starih fotografijah. Naš Matevžek je na travniku brskal po zmrznjeni krtini, da bi priklical krta, a ni imel uspeha. Kot vsako leto ta čas je nekaj fotografij iz Dražgoš: sošolec Fabjan, govornik na proslavi pesnik [[:w:Ervin Fritz|Ervin Fritz]], nastopajoča harmonikar Nejc Jemec in pevec [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Anton_Habjan.jpg Anton Habjan], poslanec [[:w:Miha Kordiš|Miha Kordiš]], s katerim sva [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003934.html pred leti prekrižala kopja.] Fotografiji zadnjih dveh sem naložil v njuni gesli na Wikipediji. Tudi Boris Zaveljcina, na katerega sva naletela pod Belo pečjo nad Podblico, je bil sošolec iz OŠ. Vera Šimnovec (Petrovčeva, 91) in njen sin Janez sta s Spodnje Dobrave: v preslikavo sta mi dala rodbinske in druge fotografije, ki jih postavljam v [[:b:Dobrave|dobravsko kroniko na Wikiknjigah]].

==Stran '''361''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri361/index.html Podnart-Kropp -- St. Veit-Weichseldorf 6. 12. 1941] &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. decembra 2019&lt;/small&gt;==

Oktobra smo na dnevih odprtega znanja v Mestnem muzeju v Ljubljani predstavili [[:c:Commons:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia|slovenski del projekta Wiki ljubi spomenike]] (0, 1, 2); gl. tudi [[:c:Category:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia]]. [[:w:Ivo Vajgl|Ivo Vajgl]] je govoril na dobravski komemoraciji za Stanetom Žagarjem (3), Prešernove verze Andreju Smoletu (4) sem fotografiral, ker jih doslej še nisem, Ivana Krivca (5), ki iz svojega veselja in svojega denarja vzdržuje [https://www.facebook.com/pages/category/Public-Figure/Spominski-Park-Tovari%C5%A1tva-Davovec-471449719693473/ spominski park Davovec,] pa imam tudi na drugih fotografijah. Slika 6: takole se vnuki in sosedovi otroci prevažajo konec tedna po Dobravi. Posnetki od 7 do 17 so za poglavje o pesniku in muziku [[:b:Dobravski kdojekdo#Jožef Mihelič|Jožefu Miheliču]] za dobravsko wikiknjigo. Njegovo zapuščino mi je prijazno dala v preslikavo vnukinja in naša kolegica Marjanca Mihelič, ki deda opisuje tudi v romanu ''Budimpeštatrans'' (2018). Med starimi dokumenti sta se znašla tudi položnica za Slavistično društvo iz 1930. let in Smrekarjeva risana knjiga [[:c:File:Hinko Smrekar - Crnovojnik.pdf|''Črnovojnik'']] (1919), ki sem jo preskeniral in postavil na wikije, vendar je tam že bila. Tej strani v albumu je dala ime slika 12, železniška vozovnica iz Podnarta do Šentvida nad Ljubljano, kamor so 5. januarja Nemci deportirali vaščane z Dobrav. Mihelič se je deportaciji izognil in se očitno naslednji dan z vlakom peljal pogledat, kako je s svojci. Vojno je preživel v Ljubljani, žena in sin pa v delovnih taboriščih na Bavarskem. Posnetka 19 in 20 sta z večerje z Marcom Greenbergom po prejemu nagrade ambasador znanosti. 21&amp;ndash;23 so z obiska Dražgoš, 24 in 25 s predavanja o literarni Radovljici v Šivčevi hiši, od tod do konca pa iz deževnih Šmarjeških Toplic in okolice konec tedna. Tolmun Klevevž (26) sem slikal za dokumentacijo, saj so ga menda kupili in ga bodo v bodoče zagradili in &quot;tržili&quot;. Igralko [[:w:Iva Krajnc|Ivo Krajnc]] sem ujel med snemanjem reklame, na spominsko ploščo na rojstni hiši akademika [[:w:Fran Zwitter|Zwittra]] sva z Miro naletela na lovu za okoliškimi spomeniki (jo že vključujem v njegov članek), simpatično štoparko Niko Goršič na zadnjem posnetku pa sva pobrala za kratek kos poti ob vrnitvi.

==Stran '''360''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri360/index.html Čatež] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. novembra 2019&lt;/small&gt;==

[[:w:Ivan Volarič|Ivo Volarič Feo]] je v pesniški zbirki ''Desperado tonic water'' (1975) popotovanje (Četrto potovanje iz Litije do Čateža) opisal takole: 
&lt;poem&gt;Litija
naliv
ploha
nevihta
hudina
neurje
metež
burja
vihar 
stampedo
orkan
ciklon
monsun
tajfun
tornado
ČATEŽ
&lt;/poem&gt; Mi smo imeli posebej v drugem delu lepo vreme, nekaj malega je bilo na začetku celo [[Litija-Čatež|šole]], konec pa je bil v slogu jesenskega pusta bolj karnevalski.

==Stran '''359''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri359/index.html Najlepša sreča je tam doma, kjer žena dobro kuhat zna] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. oktobra 2019&lt;/small&gt;==

Naslov je tej strani dal napis, obešen v Jalnovi rojstni hiši na Rodinah, kamor je sloveniste vodila ekskurzija po [[:w:Pot kulturne dediščine|poti kulturne dediščine]] 22. oktobra. Pa pojdimo od zadaj: s tega izleta so posnetki vse od št. 17 do konca. Obiskali smo [[:w:Matija Čop|Čópa]] (izgovorjeno z ozkim ojem!), [[:w:Fran Saleški Finžgar|Finžgarja]] in [[:w:Janez Jalen|Jalna]], se vmes spomnili [[:w:Jožef Žemlja|Žemlje]] in čebelarja [[:w:Anton Janša|Janše]], za Prešernovo Vrbo pa je zmanjkalo časa in meni povrhu še za večerjo pri Trebušniku, zato od tam ni posnetkov. Od 6 do 16 je dokumentirana 150-letnica [[:w:Simon Jenko|Jenkove]] smrti na Podreči. [[Simon Jenko 2019|Govor za to priložnost]] sem objavil na Wikiverzi, na slikah pa so moji sošolci iz osnovne šole in sošolci s faksa in drugi slovenisti, ki so prišli na proslavo, nastopajoči pevci, organizator Rudi Zevnik z [[:w:Valentin Kalan|Valentinom Kalanom]]; župana Rakovca sem fotografiral in na Commons postavil že nekoč prej. Slike 3, 4 in 5 sem posnel v Zagrebu na Humboldtovem kolegiju, kjer je [[:w:Urška Perenič|Urška]] predstavila najin referat z naslovom Slowenische Literaturwissenschaft zwischen Tradition und Digitalisierung. Na slikah sta organizatorja [[:w:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]] in [[:w:hr:Davor Dukić|Davor Dukić]] ter [[:w:hr:Alojzije Jembrih|Alojz Jembrih]], ki je bil svojčas naš kolega na ljubljanski FF. Na  predhodnih slikah je mlad nemški par, ki sem mu na [[:w:Uskovnica|Uskovnici]] kazal pot do Vodnikove koče, akademik [[:w:France Bernik|France Bernik]], ki je obiskal oddelčno knjižnico v nadi, da je kdo ohranil njegovo gradivo iz časa, ko je bil pri Antonu Slodnjaku asistent (našli nismo ne kabineta ne gradiva v njem, saj mu je delovno razmerje prenehalo leta 1959 ob Slodnjakovi prisilni upokojitvi, stavbo FF pa so sezidali šele pozneje), in najdena fotografija iz Mirinega drugega ali tretjega razreda osnovne šole v Lipnici.

==Stran '''358''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri358/index.html Smrt nikoli ne prizadeva nas, ki umiramo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. septembra 2019&lt;/small&gt;==

Tale stran je zaradi potovanja obsežnejša od drugih in fotografije so slabše, ker so bile posnete s telefonom in povrhu v napačni ločljivosti, potem ko se mi je pokvaril fotoaparat Sony; komaj leto in pol je deloval, naj počiva v miru, tudi on je imel napake.

Po vrsti: Tone Hrovat je eden od mojih informatorjev za lokalno zgodovino, konkretno za domačijo [[:b:Dobravske domačije#Pri Pisancu|pri Pisancu]]. Nadje in Anke iz knjižnice (1) ni treba predstavljati. Spominske plošče so bile posnete na kolesarjenju po okolici Žalca, napis s tiste v spomin gledališki osebnosti Herbertu Grünu (2, 3), ki je umrl v prometni nesreči v Levcu leta 1961, je za naslov tele strani, saj je tudi naprej v znamenju desettisočev mrtvih v vojni v Bosni 1992&amp;ndash;1995. Tule so samo literarna obeležja, tista partizanska pa sem postavil v sloj Partizanski spomeniki na Geopediji (doslej 4330 obeležij). Geslo o pesniku [[:w:France Onič|Francetu Oniču]] (5, 6) so nam postavili drugi wikipedisti, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=France_Oni%C4%8D&amp;action=history nobenega slavista ni med njimi.] Bosanski delavci v Migojnici (11) napovedujejo slike s popotovanja po Bosni.  V Bihaću sva pri Aneli (13, 16) odložila za prikolico oblačil za begunce v taborišču  Vučjak, kjer se [https://www.facebook.com/dirk.planert/posts/10219797598438800 po besedah zdravnika Dirka Planerta začenja humanitarna katastrofa] ([https://www.kosmo.at/kosmo-im-bosnischen-horror-camp-im-winter-brauchen-wir-leichensaecke/ povezava na še en nemški članek o tem]), obutve in zdravil, potem pa se posvetila naravnim parkom (slapovi na Uni), hribom (Čvrsnica, Prenj) in aščinicam (bureki, čevapi, tulumbe, begova juha ipd.). Turiste iz orienta (13) srečaš sicer tudi na Bledu, ampak tu jih je več. Na 29 so počečkani krajevni napisi v cirilici, tudi podrtih spomenikov je več kot pri nas, ob njihovih razvalinah rastejo novi, še mogočnejši v spomin tistih, ki so padli v zadnji vojni. Vsak od treh narodov jih postavlja svojim junakom ...  Z Blidinjega jezera, [https://slov.si/mh/galerije/bosna/index.html] kjer smo 2005 s kekci že bili,] sva se povzpela na Veliki Vilinac v Čvrsnici in tako poplačala kekčevski dolg, vremena pa tudi tokrat ni bilo in zato tudi slik ne (razen 30 in 31). Bilo pa je veliko zdravih in čvrstih jurčkov, ki sva jih pustila kelnarjem v motelu v Jablanici v zameno za prikolico, ki sva jo za dva dni parkirala zadaj na njihovem dvorišču. Tudi Prenj je bil prvi dan meglen in moker. Prenočila sva v samujočem bivaku Jezerce na 1650 m in se v vetrovnem in mrzlem jutru naslednjega dne povzpela na Zeleno glavo (2100 m in še nekaj). V Konjicu sva se srečala z družino Mirinega fejstbukovskega frenda kirurga Kraljiča, ki je bil teden prej na slovenskem Grintovcu, potem pa je bilo hribov dovolj in sva skozi turistično preobljudeni Mostar zapeljala na trajekt za Šolto, kjer sva obredla polovico uval (vse poti so enotno in zelo natančno označene in opremljene s smerokazi) in skoraj vse kraje. Zanimivo je, da so se svojčas prebivalci Gornjega in Donjega sela imenovali gornjevaščani in donjevaščani; mogoče so pa kakšni od Turkov zasužnjeni Slovenci tam na poti proti Carigradu doživeli brodolom (takih zgodb so slovenske večernice polne) in pognali korenine. Šolta se za razliko od kakšnega Bleda rada ponaša z literati in slikarji, ki so se tam rodili in živeli: Vesna Parun, Marko Marulić, Petar Hektorović, Krzysztof Kamil Baczynski, Josip Pupačić. Tudi turistično monografijo o otoku in zemljevide so prav lepo oblikovali, le partizanska obeležja, ki jih je tudi polno na otoku, so izpustili, podobno kot jih izpuščajo turistični pisci in risarji zemljevidov pri nas.

==Stran '''357''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri357/index.html Felicem esse praemium est primum] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. avgusta 2019&lt;/small&gt;==

Verzi na spomeniku [[:w:Anton Sovre|Antonu Sovretu]] v Šavni Peči, ki so dali tej strani ime, naj bi bili [[:w:Pindar|Pindarovi]], vendar ne vem, zakaj so v latinščini namesto v grščini. S Šavno Pečjo se je zaključilo najino kolesarjenje nad Hrastnikom, od koder so posnetki od 27 do konca. Spet je šlo od spomenika do spomenika (vpisal sem jih v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 sloj Partizanski spomeniki na Geopediji]), z obaro in pasuljem v planinski koči na Kalu. Spominska plošča je tudi na prvih dveh posnetkih, vendar ta iz Radovljice: na prvem zakamuflirana, na drugem odkamuflirana :) Na šestem posnetku je vnuček nudist, pač po zgledu nagih puttov po cerkvenih oltarjih, ki jih zakon še ni upal prepovedati, kakor v principu prepoveduje fotografiranje kipov na javnih mestih iz pridobitnih razlogov. Iz tega razloga posnetkov kipa [[:w:Lidija Šentjurc|Lidije Šentjurc]] v Hrastniku (39) in Antona Sovreta v Šavni Peči (40, 41) ne smem postaviti na Wikimedia Commons, saj fotografije tam lahko kdor koli uporabi tudi v komercialne namene. Zakaj ta družba razlikuje med finančno pridobitnostjo in drugimi oblikami pridobitnosti, mi ni jasno. Kot da bi zares štela samo materialna pridobitnost, moralna, idejna ipd. pa nič, čeprav v konfliktih dajemo prednost slednjim, tudi če to škoduje naši materialni blaginji. Posnetki 8&amp;ndash;13 so s proslave radovljiškega občinskega praznika na Vodiški planini; napovedovala je slavistka Suzana Adžič (13), ki je tudi ljubiteljska gledališčnica. Župana Globočnika in govornika Blaža Kavčiča sem postavil v Wikimedijino Zbirko. Radovljica je med tistimi redkimi občinami, ki ob osamosvojitvi niso hitele brisati partizanskega dela svoje zgodovine in ima občinski praznik še vedno na dan [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F14705:704_x437128.008544922_y127643.434654236_s17_b2&amp;locale=sl ustanovitve Cankarjevega bataljona 5. avgusta 1941]. Od 15 do 18 so slike s spomeniškega izleta nad Črnim grabnom, z obiska Tima in Urške z družinama na Uskovnici sta ostala za objavo samo posnetka Benjamina in Karoline (19, 20). Gob na Jelovici ni bilo veliko, samo motivi za slike od 22 do 25.

==Stran '''356''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri356/index.html Utihnili so zlati zvoki] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. julija 2019&lt;/small&gt;==

Julija je fotoaparat beležil planinsko cvetje na Storžiču in estetične, kulturnozgodovinske in druge zanimive objekte ter ljudi na kolesarjenjih po Zasavju. Nad Hrastnikom sva poslikala kar nekaj spomenikov iz časa NOB in jih vpisala na Geopedijo; komaj kateri od njih je v Registru kulturne dediščine, kot da bi se Zavod za varstvo kulturne dediščine, zadolžen za &quot;rdeče revirje&quot;, namenoma izogibal spomeniškemu dokumentiranju partizanskega obdobja v slovenski zgodovini. Po [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 vpisu štirih tisoč partizanskih spomenikov] lahko potrdim, da Register (RKD) ne temelji na kakih trdnih kriterijih za izbor, da je glede vrste spominskih točk neuravnotežen in lokalno raznolik.

==Stran '''355''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri355/index.html Kekec v Bavšici] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. julija 2019&lt;/small&gt;==

Kekec se je ponovno odpravil v Bavšico. Do sedla Čez Brežice na 1980 mu je zaradi dežja sicer zmanjkalo slabe pol ure, na pikniku v dolini pa je ploho pod marelami pogumno premagal. Udeležencev je bilo 19, žrtev ni bilo. Do naslednjega leta!

==Stran '''354''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri354/index.html Manca] &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. julija 2019&lt;/small&gt;==

Manca je naslov 15. slike in hkrati ime Hladnikove najmlajše, slikane en dan po rojstvu. Nadaljnji posnetki so s piknika v Žireh ob njenem ničtem rojstnem dnevu. Starši so pili pivo, otroci pa so lizali sladoled. Rojstvo je pač rojstvo in ima med poročili prednost, zdaj pa na začetek te strani v albumu. Na prvih dveh posnetkih so naši gosti na Uskovnici in Srednji Dobravi, Slovaki in Indijci; saj jih je še več, pa se zgrešimo, ali jih pozabim slikati, ali mi slike ne uspejo, ali pa niso fotogenični. [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]] (2 in 3) si je v Ljubljani ogledal razstavo o sebi. [[:w:Marc L. Greenberg|Marc Greenberg]] pa je na SAZU imel predavanje ob sprejemu med slovenske akademike; potem smo šli jest v indijsko restavracijo. Na devetki je Michele Di Bartolomeo, avtor [https://planinskivestnik.com/javno/vsebina/pv_2018_07_01.pdf#page=17 članka v ''Planinskem vestniku'' o italijanskih planinskih kočah v Sloveniji] in zavzet član društva Rapalska meja. Srečala sva se slučajno na Tošcu, od koder so sezonske slike očaka in ovc (10&amp;ndash;14; tokrat brez očnic), in ugotovila, da imava več skupnih znancev in prijateljev. Ob naslednjem srečanju ga povprašam, kako kot Italijan z juga gleda na &quot;izgubo&quot; slovenskih primorskih ozemelj.

==Stran '''353''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri353/index.html Dobimo se pod (kult)uro!] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2019&lt;/small&gt;==

Naslov, ki se poigrava z opozicijo med lokalnim in globalnim ter med komercialnim in subvencioniranim, so dale tejle strani slike 21, 22 in 23. Prva je z delavnice na Ministrstvu za kulturo, kjer naj bi porabniki kulturnega denarja koncipirali nacionalni program za naslednjih sedem dolgih let, otvoril pa jo je trenutni minister Zoran Poznič (postavil sem ga tudi v Wikimedijino Zbirko), druga in tretja pa z železniške postaje v Ljubljani, kjer smo morali navadni potniki v drugi vagon, ker naj bi se v prvega usedla ministrica [[:w:Alenka Bratušek|Alenka Bratušek]] s svojim spremstvom in tropom prešvicanih snemalcev. Pa je procesija zgrešila cilj in sedla na kamničana namesto na gorenjca. Ko se je sprevodnik, ki je medtem strumno odganjal potnike z gorenjca, vendarle opogumil in ji sporočil napako, je dvignjenih glav zamenjala vlak. Upati je, da napaka ni znamenje za usodo vroče želenega in pričakovanega drugega tira. K ministrski delavnici bi pripomnil, da je bila načrtovana v trajanju petih ur, udeleženci pa smo se presedali od mize do mize glede na barvo listka, ki smo ga dobili v roke, in z debelimi flomastri brejnstormali po pripravljenih plahtah belega papirja. Videti je bilo kot vesela šola ali poletni menedžerski timbilding. Metoda je globalno preizkušena in ji gotovo ni mogoče oporekati bolj kot drugim metodam, vendar tistih petih ur nisem imel na razpolago in bom igrivost, ki sem se ji predčasno odtegnil, nadoknadil pri kakšnih drugih življenjskih rečeh. 

Sicer ima prvih šest posnetkov nalepko &quot;doma&quot;, nadaljnjih sedem (6&amp;ndash;12) je z Urškine predstavitve ponatisa romana ''Beatin dnevnik'' [[:w:Luiza Pesjak|Luize Pesjakove]] v Rokopisnem oddelku NUK-a (glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006720.html moje poročilo na Slovlitu;] na 9 je Urškin brat Matjaž, na 12 pa stavec ''Slavistične revije'' Davorin Mikuž). Dva dni pozneje se je naključilo, da se je pred ZRC SAZU zbrala in se pustila slikati literarnozgodovinska mladina (13&amp;ndash;15; Rok je MR na sociologiji). Posnetki od 16 do 19 so iz doline Lobnice v Karavankah, kjer sem govoril o slovenskih težavah z memorialno dediščino, glej spis [[Lobnica]].  Slika 20 je s snemanja filma o avtorju prve slovenske pesniške zbirke [[:w:Pavel Knobl|Pavlu Knoblu]]; glej [[Pavel Knobl]], ko svoje besedilo za to priložnost postavim na Wikiverzo. Sliki 24 in 25 sta s piknika ''Planinskega vestnika'' v gostilni pri Jurju v Kamniški Bistrici; Marka Petka sem postavil v Zbirko, urednik PV [[:w:Vladimir Habjan|Vlado Habjan]] pa tam že je. Od 26 pa skoraj do konca so posnetki s kolesarjenja nad Moravčami, od spomenika do spomenika. Na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1311_x480584.875_y110160_s19_b2 spomeniku na sliki 34] so verzi, katerih avtor mi ni poznan, kip partizana pa je delo kiparja [[:w:Tine Kos|Tineta Kosa]], očeta literarnega zgodovinarja [[:w:Janko Kos|Janka Kosa]]. Čeveljci na 40 so se znašli na predzadnjem mestu iz samovoljne presoje, umetnina naše Ele na zadnjem mestu pa še čaka nadarjenega interpreta. Sam bi tvegal z razlago, da gre za upodobitev toče, ki je ranila princeso, da so ji morali pomagati iz škatle s prvo pomočjo.

==Stran '''352''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri352/index.html Boj za slovenscino] &lt;br&gt;&lt;small&gt;7. junija 2019&lt;/small&gt;==

Na Slovlitu sem že poročal, kako sem po Ankini zaslugi prekopiral ilustracije Jožeta Beranka za knjigo Črni svatje Stanka Lapuha (1943) v Wikimedijino Zbirko (Commons); slike so že v javni lasti, tekst še dolgo ne bo (tule so prvi trije posnetki, celota pa je na [[:c:Category:Črni_svatje|Wikimedia Commons]]. Na posnetkih od 4 do 6 so [[:b:Dobravske domačije#Pri Pircu|člani družine Pirc]], ki izhaja iz Lipnice pod Dobravo, kjer so imeli svoje čase tovarno žičnikov; njihove fotografije sem potreboval za dobravsko lokalno zgodovino. Pisatelj [[:w:Roman Rozina|Roman Rozina]] (slika 7) si je prišel v kabinet 218 sposodil eno staro seminarsko nalogo. Hrambo seminarskih nalog bi morala prevzeti knjižnica, ampak potem ne bi imel priložnosti srečati ga. Posnetki od 8 do 15 so s sejma Liber.ac, kjer sem sodeloval pri razstavi z naslovom [[Boj za slovenscino]] (pod povezavo je moj nagovor ob otvoritvi), z wikidelavnico in v pogovoru o prostodostopnih izobraževalnih virih. Akterji boja za slovenščino so bili na začetku računalništva [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]], [[:w:Primož Jakopin|Primož Jakopin]], [[:w:Aaron Marko|Aaron Marko]], [[:w:David Pahor|David Pahor]], [[:w:Sergej Hvala|Sergej Hvala]] ... Anamarijo Kejžar (16) sem pritisnil po predvajanju filma o demenci Ne pozabi me v Radovljici, varnostnika (17) in zgodovinski paviljon (18) ob dostavi starega hladilnika in podobne robe v azilni dom na Viču, zdravnico Ireno (19) na rednem zdravniškem pregledu. 20&amp;ndash;22 so edini za silo uspeli posnetki s pogovora z letošnjo Pretnarjevo nagrajenko Meto Lokar v tržiški knjižnici; Meto je videti tudi na [https://slov.si/mh/galerije/galeri252/target20.html temle posnetku iz leta 1977/78] ob moji materi, ki jo je učila v tretjem razredu osnovne šole. Slike od št. 24 do konca so s skoka na morje, v Staro Baško na Krku, od koder se da čez goro v &quot;novo&quot; Baško ali na najvišji vrh Obzovo (569 m) ali s čolnom do lepih zalivov vzdolž obale. Za imena rož na slikah ne vem, tudi za imena fosilov ne, niti za ime prijaznega 90-letnega domačina (33). Pač pa sta se fotografu predstavila razigrana Przemek iz Poljske in Veronika iz Rusije (42). Baška je poznana po glagolski [[:w:Baška plošča|Baški plošči]]) in po glagolski poti od ene do druge skulpture glagolske azbuke.

==Stran '''351''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri351/index.html Odhodi/Departures] &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. maja 2019&lt;/small&gt;==

Dve smuki (na Raskovec in na sedlo Bela peč v kaninskem pogorju) oklepata okroglo mizo o usodi slovenistike (9&amp;ndash;17; svoj pogled na perspektive slovenistike sem postavil kar na Wikiverzo, glej članek [[Perspektive slovenistike]]) in proslavo 27. aprila na Kokrici pri Kranju (18 in 19). Mojco in Blaža (7) sva z Borutom srečala, malo preden sva zašpilila krožno turo po Spodnjih bohinjskih hribih. Naj  ostane v spominu, da je bilo to naše drugo tozimsko srečanje v hribih (prvič smo se srečali januarja na Poreznu) nenavadno zato, ker sta bila v tej sezoni v hribih vsega samo dvakrat. S Tajdo in Mihom (23) pa smo se vzajemno poslikali na Vodiški planini; mogoče ju je pot zanesla sem po Mirinem članku Svet nad Kropo v zadnjem ''Planinskem vestniku''. Mimogrede, gora Raskovec še nima wikipedijskega gesla, Luiza Pesjakova je njeno ime v ''Novicah'' 1872 zapisala kot Rákovca ([[:s:Na Koprivniku|Na Koprivniku]]), pa tudi kranjski župan Matjaž Rakovec (18) ga še nima; imata pa od danes dalje sliko na Wikimedia Commons.

==Stran '''350''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri350/index.html Ne hodi čez progo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. aprila 2019&lt;/small&gt;==

Da ne bo treba preveč guglati: na začetnem posnetku je Marko Arnež, vodja Galerije Prešernovih nagrajencev v Kranju, sicer profesor filozofije na kranjski srednji šoli, ki pripravlja drugo antologijo pesmi nagrajencev, prevedenih v druge jezike. Sledi serija spominskih obeležij: (2) eden od ljubljanskih spotikavcev (''Stolpersteine'') v spomin Židov, ki so jih odpeljali pokončat v nacistična taborišča (njihov seznam mi je priskrbel [[:w:Vuk Ćosić|Vuk Ćosić]], ki je sodeloval pri njihovi postavitvi lani), sledi štrcelj spomenika zmagi/svobodi v Tivoliju, ki so ga vandalizirali okrog leta 1991, kot da bi hoteli povedati, da se je druga svetovna vojna končala šele tedaj, ali pa da svobode ne marajo in bi raje ostali okupatorjevi hlapci (3),  troje posnetkov kipa pisatelja in taboriščnika [[:w:Boris Pahor|Borisa Pahorja]] (4&amp;ndash;6), troje posnetkov kipa partizanskega funkcionarja [[:w:Edvard Kocbek|Edvarda Kocbeka]] (7&amp;ndash;9); v Tivoliju stojita drug zraven drugega) in plošča [[:w:Josip Vidmar|Josipu Vidmarju]] na poti tja (10). Razred na posnetku 11 so bibliotekarji, ki so se pustili zapeljati Wikiviru, kamor pod vodstvom Alenke Šauperl postavljajo leposlovje iz ''[[:s:Planinski vestnik|Planinskega vestnika]]'', na 12 je publika v Slovanski knjižnici, ki je prišla poslušat pisateljico Bronjo Žakelj (13), avtorico uspešnice ''Belo se pere na devetdeset''; zraven nje je moderatorka Erika Marolt. Družinski terapevt Janez Logar (14) ureja znanstveno prilogo časopisa ''Gorenjski glas''. Na posentku 15 se vidi, kaj se lahko zgodi v gozdu (z vitlom in škripcem je sosed prikolico hitro spet postavil pokonci). 16&amp;ndash;20 so s skoka na Križ. Zjutraj je kazalo, da bo lepo, potem pa so prišle megle in sem moral uporabiti bliskavico, da sem za Wikipedijo fotografiral gorskega tekača Nejca Kuharja, ki se je pripodil mimo, turnega smučarja Marjana Mačka, ki je potožil, da jih ima že 70 (let, ne letošnjih smukov) pa sem slikal kar tako. Vreteno na poti iz Krope na Vodice (21) imam slikano v raznih letnih časih, vsakič je drugačno. Na zadnjem posnetku sta Boštjan Špetič in Mitja Iskrič iz Računalniškega muzeja, ki pripravljata razstavo o borbi slovenščine z računalniki, na predhodnih štirih pa so že bogvekaterič dokumentirani razgledi z Male Mojstrovke; kako je ime dekletoma na posnetku (23) in od kod sta, sem pozabil vprašati.

==Stran '''349''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri349/index.html Bohinjska pogača in flancati] &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. aprila 2019&lt;/small&gt;==

Turnosmučarske so naslednje: skozi Krmo na Kredarico (0&amp;ndash;10), z Vršiča nad Šitom glavo (20&amp;ndash;23) in s planine Blato za Kopico na Zadnji Vogel (od 36 do konca). Partizanske obsegajo obhod spomenikov nad Kropo (12&amp;ndash;19), proslavo na šoli Staneta Žagarja v Lipnici pri Kropi (24&amp;ndash;26) in obletnico Žagarjeve smrti na Planici nad Crngrobom (31&amp;ndash;35); udeležence so v Partizanskem domu na Vodiški planini postregli z bohinjsko pogačo in zaseko, na kmečkem turizmu na Planici pa z bobi in flancati. Posnetki 27 do 30 so z večerje, ki sta jo v Žiganji vasi pripravila Irma in Reinhard za profesorja Tilmana Bergerja iz Tübingena in kolege. V album zaradi ponorele zasebnostne zakonodaje nisem vključil treh luštnih fotografij otroških pevskih zborov na javni šolski prireditvi: zakon preprečuje kolektivno zgodovinsko spominjanje in razgrajuje identiteto skupnosti. Vprašanje je samo, ali bodo mlade generacije ostale brez sledov v lokalni zgodovini zgolj zaradi preganjavičnih kapric zakonodajalcev ali zaradi namernega oblastnega omejevanja komunikacije med ljudmi.

==Stran '''348''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri348/index.html Za svoj narod je živel, za svojo misel je umrl] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. marca 2019&lt;/small&gt;==

Tale stran v albumu si je za naslov sposodila stavek s spominske plošče pisatelju [[:w:Fran Maselj - Podlimbarski|Franu Maslju Podlimbarskemu]] v vasi Spodnje Loke v Črnem grabnu. Zakaj nisem prepisal tudi stavka Bil je Jugoslovan? Zgolj zaradi dolžine naslova. Med prvo svetovno vojno so bili Slovenci Jugoslovani, če niso hoteli ostati pod Nemci. Fotografiral sem sicer partizanske spomenike po tistih bregovih, vendar je bilo vmes tudi nekaj literarnih (rojstna hiša pesnika [[:w:Peter Levec|Petra Levca]] in njegovi verzi od Nemcev požgani vasi Koreno, vrezani v les). Literarnih spomenikov je precej tudi v Samoboru, kjer smo se srečali z [[:w:Zvonko Kovač|Zvonkom]] in Ano Kovač: [[:w:Kočo Racin|Kočo Racin]], [[:w:Antun Gustav Matoš|Antun Gustav Matoš]], Ilir [[:w:Stanko Vraz|Stanko Vraz]]. Med spominskimi ploščami so posnetki narave: Golčaj nad Črnim grabnom, Rodica v Spodnjih Bohinjskih hribih, Krnica pod Kriško steno, kjer je 30 cm novega snega poskrbelo za odlično smuko. 17, 18 in 19 so z okoljskega protesta na Kongresnem trgu v Ljubljani. Ne, ni bil samo žur.

==Stran '''347''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri347/index.html Na Sanažét] &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. marca 2019&lt;/small&gt;==

Moral bi se navaditi fotografije opremljati z geografskimi koordinatami tako, da bi klik nanje pokazal, kje točno so bile posnete. Naslov ima ta stran s table z ledinskim imenom nad vasjo Ukve v Kanalski dolini, kjer se turistična promocija dogaja tudi v slovenščini. Vas je izhodišče za turni smuk z Lepe špice. Slika 18 je z druge letošnje Wikidelavnice na FF, sledijo posnetki s komemoracije ob 75-letnici nemškega požiga vasi Jamnik mad Kropo. Janko (21), ki je bil takrat otrok, se spominja tudi drugih krutih dogodkov iz tistega časa, najbolj smrti Vide Šinkovec - Janine in Cilke Odar - Tatjane tik pred koncem vojne, ki so jima domobranci, preden so ju pokončali, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:177_x438187_y122911.5_s17_b4 rezali po golih telesih.]  Rudi Zevnik (20) je bil recitator.

==Stran '''346''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri346/index.html Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!] &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2019&lt;/small&gt;==

Nekoč je imel film 36 posnetkov, tale stran v albumu, ki je dobila ime po verzu [[:w:Jovan Vesel Koseski|Koseskega]] na posnetku 10, jih ima tudi toliko. Pod slikami piše, kje so bile posnete, vpiši lokacijo v Geopedijo in pokazala se ti bo na zemljevidu. Od znamenitih ljudi je poleg Koseskega tu še pesnik čebeličar [[:w:Jakob Zupan|Jakob Zupan]] (7). Marija Debeljak, roj. Koselj (Mežnarjeva Micka), zdaj Rokova Micka (22), je sokrajanka iz Lipnice, edina še živa partizanka v vasi. V Vrbi je bilo 8. februarja parkirano ogromno avtomobilov (34); kulturni praznik ni kar tako ...   

==Stran '''345''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri345/index.html Le primi ga, le zaden si ga], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2019&lt;/small&gt;==

Začelo se je z nastopnim predavanjem Mateje Pezdirc Bartol o prostorih Cankarjeve dramatike ob izvolitvi v redno profesorico, nadaljevalo z obeležji nad Dolskim (2&amp;ndash;8), vršičilo z [[:w:dražgoška bitka|dražgoško komemoracijo]] (9&amp;ndash;25), ki se v nepozabnem deležu odvija pri Švebu (za Wikimedijino Zbirko sem tokrat slikal le skoraj sošolca [[:w:Bojan Potočnik|Bojana Potočnika]]) in se končalo z vzponom na domala kopni Stol. Za vrsto neznancev, ki smo se srečali z njimi, se je v pogovoru razodelo, da se poznamo od prej (z Albino Štefe smo se v hribih slučajno srečali že trikrat) ali da poznamo vsaj njihove sosede, kar potrjuje [[:w:en:Six degrees of separation|teorijo o šestih stiskih rok]], o kateri piše Jure Leskovec. Naslov tej strani je dala zadnja fotografija.

==Stran '''344''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri344/index.html Ričet 5 eur], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Slike od 2 so 9 so s fakultetne novoletne zabave; [[:w:Jana Rošker|Jano Rošker]] sem fotografiral seveda za Wikipedijo. Druga polovica fotografij je s spomeniškega paberkovanja po Kamniškem, natančneje po Mali planini (zraven Velike planine), kjer so zdaj razen posameznih izjem poslikani in vpisani vsi partizanski spomeniki. V grobu &quot;neznanega junaka&quot; (11) s križem in zvezdo je svojčas ležal [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:3589_x473997.75_y125629.25_s14_b4 Jože Per,] ki so ga domači po vojni prekopali v dolino. Okoličani nekdanji grob še vedno vzdržujejo. [http://www.geopedia.si/#T105_x475904_y119624_s10_b4 Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] je te dni dosegla številko 3500 in že močno presega število partizanskih obeležij v Registru kulturne dediščine, vpisati pa je treba vsaj še 500 spomenikov po Sloveniji.

==Stran '''343''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri343/index.html Šilarjevi], &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Stare rodbinske fotografije prikazujejo prednike po strani [https://slov.si/mh/galerije/galeri258/index.html moje matere Vikice:] mojega starega očeta Janeza in mamo Marjanco Šilar iz Stražišča pri Kranju, Janezovi sestri Micko in Milko in njihove starše. Slika štrajka v tovarni Jugočeški leta 1936 ima celo zgodovinsko vrednost. Poslala mi jih je teta Savina Šilar, zdaj so kopije varno spravljene na spletu in kdor slučajno naleti nanje, lahko morda prepozna na njih še druge fotografirane in mi sporoči njihova imena.

==Stran '''342''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri342/index.html Kdor prav, da se medveda pa babe ne boji, ta važe], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Tole stran uvaja razpotje na vzponu na Vodiško planino nad Kropo, nadaljuje jo gimnazijski sošolec biolog [[:w:Boris Kryštufek|Boris Kryštufek]], ki slučajno ni na Japonskem ali kje drugje po svetu. Na fotografiji 2 prepeva [[:w:Aleksander Mežek|Aleksander Mežek]] v domu starostnikov v Radovljici, tudi fotki 3 in 4 sta od tam. Sledijo skoraj do konca posnetki s predstavitve zbornika, posvečenega [[:w:Stanko Klinar|Stanku Klinarju]]. Nekateri tu fotografirani so dobili na Wikipediji oz. v zbirki Commons svoj portret. Sam sem iz slabe vesti, ker v zborniku nimam prispevka, napisal grafomanijo, slove:
&lt;poem&gt;
Z gorami tale knjiga jezik veže,
ki, Stanko, so te ujele v svoje mreže.
In dan prelep prikličejo v spomine,
ki druge vse reči v stran porine,
z lepoto čisto vsega te presije,
da vivant montes se ti iz prsi izvije.
Razumel boš, da v knjigi nimam članka: 
kot ti lovim lepoto brez prestanka. 
&lt;/poem&gt;
[[:w:Nataša Golob|Nataša Golob]] (15) se je znašla na istem mestu pred objektivom nekaj dni pozneje. Ana (16) popravlja študentom na Wikiviru tipkarije, zadnji posnetek pa je z Jelovice in je dal celi strani naslov.

==Stran '''341''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri341/index.html Simpozij Obdobja 2018], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Prvi trije posnetki so s predstavitve novega zvezka Novega biografskega leksikona na ZRC SAZU, kjer sem imel priložnost razložiti, kako se biografskih gesel lotevamo na Wikipediji. Glavnina posnetkov (do 29) je z letošnjega [https://centerslo.si/simpozij-obdobja/37-simpozij-obdobja/program-37-simpozija-obdobja/ 37. simpozija Obdobja,] ki je bil posvečen starejšim medijem: rokopisom in tiskom. Svoj prispevek sem oblikoval kar kot geselski [[:w:Kolportaža|o kolportažnem romanu]] članek na Wikipediji. Slike udeležencev, ki so ali bodo zanimivi za enciklopedijo, sem naložil v Zbirko; če jih tam še ni bilo ali če so bili predstavljeni s slabšimi fotografijami. Na posnetkih 24 in 25 je natančen zdravniški izvid ob smrti Ivana Cankarja 11. dec. 1918 ob četrt na dve ponoči, ki odpravlja danes popularni in politično pogojeni sum, da naj bi Cankar umrl zaradi udarcev srbskih pretepačev. Od 30 do 37 sem dokumentiral srečanje našega kranjskega maturitetnega razreda, pri Viktorju, 45 let pozneje. Na  zadnji je pa naš Matevžek.

==Stran '''340''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri340/index.html Litija-Čatež 2018], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Vreme je bilo tokrat oblačno, šli smo po severni varianti čez Grmado, kjer so se spočiti igrali Kdo se boji divjega moža. Najmlajši udeleženec je bil petletni Urškin Benjamin (29), ki je čisto sam prehodil celo pot do Čateža (21,5 km). Začelo se je, kot vedno, pri spomeniku NOB v Litiji. Mimo se je slučajno pripeljal [[:w:Tomo Virk|Tomo Virk]] in nas pozdravil. Jutranja ekskurzijska pridiga je poskušala povezati ta [[:w:Jože Plečnik|Plečnikov]] spomenik partizanom z uporniškim likom [[:w:Martin Krpan|Martina Krpana]] in z drugo Levstikovo publikacijo iz istega leta 1858, [[:w:Popotovanje iz Litije do Čateža|Popotovanjem iz Litije do Čateža]]; obe sta vzpostavljali literarno slovenstvo. Nedavno so postavili nov doprsni kip [[:w:Nace Simončič|Nacetu Simončiču]], ki ga je bilo treba fotografirati, kakor tudi spomenika Levstiku pred šolo (ponovno, pred dvema letoma je bil videti [https://slov.si/mh/galerije/galeri288/target30.html takole]) in narodnemu buditelju [[:w:Luka Svetec|Luku Svetcu]]. Fotografije obeležij iz NOB na Čatežu, slikane malo pred nočjo, sem naložil v sloj [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 partizanski spomeniki na Geopediji.]

Popotovanje ima med Slovenci podoben status kot skoki v Planici ali dolžnost vsaj enkrat v življenju povzpeti se na Triglav in združuje v sebi nekaj veseljaškega (karnevalskega), nekaj, kar zahteva telesno kondicijo (fizkulturnega), in glede na dejstvo, da jo je prvi prehodil pesnik, pisatelj in jezikoslovec, tudi nekaj kulturnega. Kot da bi potovanje ustrezalo trojni slovenski nacionalni mitologiji: Slovencev kot gramatikalne, literarne nacije, nacije pohodnikov in naroda pijancev.

Pri Levstikovem Popotovanju sta vsaj dve neobičajni reči: 1. da se ni odločil popisati svoje poti v Olomuc (pri potopisih običajno pričakujemo tuje eksotične dežele) in 2. da je zgrešil cilj grad Turn, kjer je bil zaposlen kot domači učitelj pri grofu Paceju, ter jo zaključil namesto tega na Čatežu. Ker leži Litija blizu geografskega središča Slovenije, kot popek Slovenije, je popotovanje mogoče razumeti kot obrat v svoje središče, morda celo kot željo po vrnitvi v maternico. Popotovanje je prek datuma 11. novembra, ki je god sv. Martina, povezano z drugim pomembnim Levstikovim besedilom, prav tako iz leta 1858, Martinom Krpanom. Na Martinovo so svojčas gospodarji plačevali svoje posle in ti so imeli takrat možnost zamenjave gospodarja, zato sta Martin Krpan in Popotovanje besedili, ki asociirata na &quot;dan obračuna&quot; oziroma se spogledujeta z možnostjo zamenjave slovenskega gospodarja, tj. Habsburžanov. O teh rečeh pišem v [https://www.academia.edu/185971/Slovenski_zgodovinski_roman_Slovene_Historical_Novel_ ''Slovenskem zgodovinskem romanu''.] 

Z Levstikom se ukvarjajo številne razprave in disertacije (Anton Ocvirk, Boris Paternu, Matija Ogrin; Aleksander Zorn, Miran Košuta, Klemen Lah), o njegovem življenju pa pišejo romani ([[:w:Fran Albreht|Fran Albreht]]: ''Zadnja pravda'', 1934, Anton Slodnjak, ''Pogine na pes'', 1946, je z več kot 500.000 besedami eden najdaljših slovenskih romanov; Matjaž Kmecl, drama ''Levstikova smrt''). Roman ''[[:w:Črna krizantema|Črna krizantema]]'' [[:w:Jože Javoršek|Jožeta Javorška]], ki se ga zadnje čase omenja samo še kot človeka, ki je vohunil za Edvardom Kocbekom, je zgrajen kot fantastična parafraza Levstikovega Popotovanja. 

Litija je dogajališče romana ''Vražje dekle'' Ilke Vašte (o baronu Valvasorju), tu se dogaja tudi roman Tite Kovač, in Litija je tudi dogajališče od zanimivejših zgodb Prešernove rokopisne zapuščine, t. i. Hubadovih rokopisov, glej o tem [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_01.pdf moj članek v ''Slavistični reviji''.]

Tako kot je nenavadno dejstvo, da je monumentalni partizanski spomenik v Litiji, pri katerem začenjamo pot, zasnoval notorični antikomunist Jože Plečnik, je enigmatična in ambivalentna tudi podoba Martin Krpana kot prvega slovenskega junaka. Dvojnost je že pri njegovem patronu sv. Martinu iz Toursa, ki je dobil ime po rimskem bogu vojne Marsu in je bil najprej vojak, potem pa kot krščanski škof eden najbolj dobrodušnih in zato priljubljenih svetnikov. Martin vleče za seboj dvojni sloves: karnevalsko grobost, neotesanost, pijančevanje, celo neumnost, in po drugi strani sloves svetnika, ki je prerezal na pol svoj plašč, da ga je lahko polovico dal prezeblemu revežu, in ki se je sramežljivo skril v kokošnjak, ko so mu hoteli nadeti škofovsko pokrivalo. Spomenik po interpretaciji Tineta Kurenta nosi nasprotujoča si gematrična sporočila (Tito, Narod naš dokaze hrani, Dulce est pro patria mori : Pereat comunismus, Smrt boljševizmu, Apage Satanas, apage Stalin) in protislovne so tudi osmislitve Krpanovega lika: po eni plati priskrbi Slovencem ugodnejšo ekonomsko pozicijo kot licenciranih trgovcev, po drugi strani pa lahkomiselno odkloni udeležbo pri vladanju, ki mu jo preko poroke s hčerjo ponuja cesar. Pe eni plati je cesarju zvest podanik, po drugi plati pa mu ves čas grozi z nepokorščino (brusi in kresilna goba, ki naj bi ju tovoril, so preko podobe isker napoved upora, kakor je tudi Krpanov dejanski tovor sol metafora alternativne pameti). 

Popotovanje in Krpan stojita na samem začetku slovenske proze in sta temu ustrezno kratka (). Istega leta sta izšli še prva slovenska kmečka povest in prva zgodovinska povest, ki presegata dolžino kratke proze, obe izpod peresa Valentina Mandeljca, Ceptec in Jela, anonimno besedilo Poštena Bohinčeka v Benetkah, biografska povest o Močnem baronu Ravbarju in Malavašičeva priredba povesti Christopha Schnmida iz časa ruske carice Katarine II. Tega leta je v Novicah izšla tudi prva  tretjina povesti Mlinarjev Janez ali uplementiba Teharčanov Ferda Kočevarja, ki je do konca stoletja in še preko njega ovirala, da bi Martin Krpan kar takoj postal prvi slovenski junak. V knjižni obliki je Mlinarjev Janez izšel naslednje leto, 1859, in je s ponatisi in priredbami v dramo in opero ponujal Slovencem očitno primernejši vzorec zgodovinskega obnašanja kot Krpan. Pa še precej daljša je bila od Krpana.

'''Slovenci kot narod pohodnikov'''. Na Geopediji je označeno 54 obhodnic, marsikatera je literarnega značaja. Iz Litije je bil prvi pisec planinskih in pohodniških vodnikov Rudolf Badjura. [Bom nadaljeval in uredil tale zapis do konca kdaj drugič. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:31, 11. november 2018 (CET)]

==Stran '''339''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri339/index.html Utrgan cvet vaše mladosti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Posnetki 1&amp;ndash;3 so s praznovanja 70-letnice [[:w:pl:Nikolaj Jež|Nika Ježa]], ki je ob tej priložnosti dobil visoko poljsko priznanje. Posnetki 6&amp;ndash;16 so s spomeniške obhodnice po vaseh v okolici Trsta. Plošča [[:w:Ivan Tul|Ivanu Tulu]] je na cerkvi v Mačkoljah, naslednji spomeniki so v [[:w:Dolina, Trst|Dolini]], Boljuncu in Zabrežcu. V Zabrežcu so ob partizanskem spomeniku otroci iz osnovne šole ravno recitirali pesmi, bilo je tik pred prvim novembrom. Spomeniki so bolj monumentalni kot na naši strani meje, skoraj ga ni, ki ne bi imel velike rdeče zvezde, in so tudi lepo vzdrževani. Zadnja fotografija s tega izleta (17) kaže napis na znamenju, postavljenem leta 1948 v Dragi. Na sliki 18 je 96-letni Bogo Tavčar iz Lesc, ki je 20. oktobra 1944 slikal razvitje slovenske zastave na Triglavu. Podpisal mi je izjavo, da fotografije postanejo javna last in sem jih zato lahko postavil v Zbirko ([[:c:Category:Bogo_Tavčar|Commons]]). Tja bom naložil tudi medalje, ki mi jih je pokazal (20&amp;ndash;23) in jih v Zbirki še ni.  Posnetka 24 in 25 iz leta 1955 in iz desetletja pozneje sta iz zapuščine Franca Zadravca (na njih je videti tudi Matjaža Kmecla in Borisa Paternuja), na zadnjem posnetku pa je prijazna sestra iz jeseniške bolnice, kamor sem šel po napotnico za slušni aparat.

==Stran '''338''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri338/index.html Думи мої, думи мої / Лихо мені з вами!], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Tale stran v albumu je iz [[:w:Lvov|Lvova]], kjer se je dogajala CEE (srednje- in vzhodnoevropska) [[:w:Wikimedia|Wikimedijina]] konferenca, in iz [[:w:Varšava|Varšave]], kjer je bilo treba dvakrat po sedem ur čakati na letalsko zvezo. Prvih pet posnetkov pa je še domačih: dva s Konference o inovativni rabi IKT v šoli, Bernardin Portorož (moj prispevek je imel naslov [[Šola v wikijih]]), dva z iskanja stezic v precej odmaknjeni Ukanški Suhi in eden od sosedovih deklet.  

Wikimedijska konferenca je slikovno dobro pokrita na [[:c:Category:Wikimedia CEE Meeting 2018|Commons]], tule sem si zato lahko privoščil dokumentiranje drugih reči, zlasti literarnih spomenikov: Norwida (7 in 41), Prusa (8), Ševčenka (34); od njega sem preplonkal verz za naslov tele strani (Pesmi moje, pesmi moje, gorje meni z vami); skupine [[:en:Skamander|Skamander]] (40), Krasińskega (42), Słowackega (43), kavarne Literatka (46), Literarnega muzeja (49), Mickiewicza (51). Vmes so portreti [[:m:Wikimedia CEE Meeting 2018/Team|organizatorjev]] in [[:m:Wikimedia CEE Meeting 2018/Participants/List|udeležencev]], samo tisti, ki so približno uspeli. Nekaj jih bom naložil tudi v Zbirko k ostali fotografski dokumentaciji dogodka. 

Konferenco so pripravili zelo dobro. Slovenca [[Uporabnik:Pinky_sl|Pinky]] in [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] sva bila povabljena, da bi tudi pri nas spodbudila nastanek nacionalne uporabniške skupine ali celo oddelka, pa je vprašanje, če bo slovenska wikiskupnost s svojimi skromnimi človeškimi viri to zmogla. Navezala sva vrsto stikov, se v delavnicah marsičesa naučila, napisala bova poročilo o bivanju in v spletnih novicah CEE-Wikimedia Newsletter poročala o naši dejavnosti. Presenetila me je zavzetost glede bodočih ciljev te globalne neprofitne organizacije. Prosto dostopno znanje, ki se kopiči po Wikimedijinih spletiščih (samo gesel na Wikipediji je več deset milijonov), je postalo preveliko, da bi smeli lahkomiselno ravnati z njim. Občasni konflikti na slovenski Wikipediji niso nič v primerjavi z Erdoganovo popolno zaporo Wikipedije v Turčiji: zgolj zaradi dveh člankov na angleški Wikipediji, ki mu nista bila po volji. Od sestrskih spletišč so bili izčrpno predstavljeni Wikidata in Wiktionary (wikislovaropisci, npr. Tobias Schönberg iz Avstrije, so zelo zainteresirani za sodelovanje z nami), sem in tja se je omenjal Wikisource (Wikivir), nič dosti pa ni bilo slišati o Wikiverzi, ki jo sam uporabljam na veliko &amp;ndash; pri Wikiviru in Wikiverzi smo torej v prednosti. Baškirec Farhad Fatkullin (wikipedist leta 2018!) je izpostavljal problem malih jezikov in njihove emancipacije, Romuni, Grki, Makedonci so predstavljali, kako sodelujejo z ministrstvi in organizirajo wikikampe za mladino ... Hvala organizatorjem za povabilo.

Aja, v Lvovu je pet let bival [[:w:Matija Čop|Matija Čop]], pri dominikancih, katerih cerkev smo obiskali na ogledu mesta (36). Bogve kako bi se znašel Prešeren na domači pesniški sceni, če bi Čop tam dobil službo na univerzi in se ne bi vrnil v Ljubljano.

==Stran '''337''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri337/index.html Dulsineja Ulcinjska?], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Potovanje v Črno goro se je začelo z zapletom na letališču. Pri Avisu nama niso hoteli izročiti avtomobila, ki ga je Mira rezervirala prek spleta pri angleški firmi Rentalcars.com, češ da ime voznika in ime plačnika nista identična (razlika je, kot marsikdo ve, samo v enem ''n''). Kot da tega niso mogli samodejno preprečiti že pri rezervaciji. Avto sva morala najeti pri drugi izposojevalnici, saj ni da bi prespala na letališču, čakaje na gluhi telefon nekje v Londonu. Pri Rentalcars pozneje seveda niso hoteli nič slišati o odpovedi rezervacije in so šele po seriji jeznih pisem in grožnji z negativno publiciteto zadržali samo &quot;stroške&quot; v višini dvodnevne izposoje. Šola za naslednjič in za druge. Drugi zaplet se je zgodil na črnogorsko-albanski meji, kjer so ugotovili, da med avtomobilskimi papirji ni &quot;ugovora&quot;, ki dovoljuje prehod avtomobila čez državno mejo. Prijazni policaj je poklical na letališče in prosil gospodično Slađano na okencu, da je poslala kopijo manjkajočega dokumenta (dovolil se je tudi fotografirati, prvi posnetek). Vsa reč se je vendarle zavlekla toliko, da sva divje lepo dolino Cijevne, ki po albanski strani zelo zelo skrajša pot iz Podgorice v [[:w:Gusinje|Gusinje]], prevozila v glavnem ponoči. Ob oddaji avtomobila po enem tednu sem presneti dokument našel pod sprednjim sedežem ;-(

[[:w:Prokletije|Prokletije]] so hudo lepo gorovje in sploh ne več tako zelo osamljeno, pohodnikov iz vseh mogočih koncev, ki obirajo balkanske vrhove, je bilo še vedno veliko (njihovi portreti, kolikor jih je uspelo, so posejani po tej strani albuma). Težava je z zemljevidi, na katerih manjkajo imena ali ne ustrezajo terenu ali pa ni mogoče do njih, ker jih v knjigarni ni, turistični urad pa je ob uradnih urah zaprt. Kar je čez državno mejo, imenujejo Črnogorci preprosto Zastan in niti ne razlikujejo med markantnimi 2400 do 2500 m visokimi vrhovi. S prehajanjem meje vendarle ni bilo zadreg, poti so lepo markirane, očitno v dogovoru med planinskimi društvi na obeh straneh meje. V ekokatunu (gre za planšarske bungalove) Maja Karanfil je bila dobra, prijazna in poceni postrežba. Prva tura naju je vodila po razglednih vrhovih nad dolino Grebaje, druga pa po sosednji dolini Ropojane vse do snežišča nekaj nad 2000 metri, od koder je bilo mogoče še dobri dve uri do vrha Maja e Jezerces, najvišje albanske gore, pa sva se, ker se je dan iztekal, morala obrniti, saj nisva imela s seboj šotora, tako kot velika skupina poljskih pohodnikov, ki so prenočevali pri jezerih na pol pota. Pa naslednjič z albanske strani. Mogoče pa bodo že zgrajene tudi nove koče, ki bodo olajšale logistiko.

Iz muslimanskega in albanskega dela Črne gore sva prispela v srbsko Andrijevico, upokojeni profesor Perović nama je v kavarni ob cesti razložil zgodovino kraja od balkanskih vojn 1912 dalje in nama prijazno ponudil, da nama plača pijačo, medtem ko je bila družba domačinov pri sosednji mizi do Slovencev bolj kritična: da jim v Ljubljani niso hoteli po srbsko odgovoriti na vprašanje. Enako ignorantski, kot je bil odnos Ljubljančanov do Črnogorcev, je odnos Črnogorcev do Kosova: o njem se nočejo niti pogovarjati, prehoda meje s Kosovom čez prelaz Čakor, ki je zdaj zaprt, sploh ne pogrešajo.

Na poti proti Durmitorju je presenetilo simpatično mestece [[:w:Kolašin|Kolašin]] pod smučiščem Bjelasico (posnetka 33 in 34 sta nastala z dovoljenjem zaljubljencev :) in drzni most čez kanjon reke Tare, od koder nimam posnetkov, ker je po štirih dneh besnega slikanja ugasnila baterija v fotoaparatu. Po prihodu na Žabljak v [[:w:Durmitor|Durmitorju]] sva poiskala prenočišče v planinskem domu Neviđeno, katerega lastnik je poročen s Slovenko. Res dober zajtrk, potem pa z avtom do Sedla, od koder je najkrajši dostop do &quot;najvišjega črnogorskega vrha&quot; Bobotov Kuk. V resnici so višji vrhovi na črnogorsko-albanski meji, ampak ti ne veljajo, ker niso &quot;čisto&quot; črnogorski. Slučajno smo se srečali pohodniki iz Hrvaške, Črne gore, Makedonije in Slovenije (slika 41), na vrhu pa še dva Slovenca iz Zasavja, od katerih eden živi na Cipru, drugi pa kar spodaj na Žabljaku (45).   

Ostala sta še dva dneva za morje, do koder sva izbrala slikovito, ozko cesto od Cetinja čez [[:w:Rijeka Crnojevića|Rijeko Crnojevića]] in Virpazar. Od Bara je najbolj zanimiv del 4 km oddaljeni Stari Bar s turško trdnjavo, mesto [[:w:Ulcinj|Ulcinj]] pa se pohvali z bogato piratsko zgodovino (med znamenitimi gospodarji mesta je bil Lika Ceni iz Alžirije, od takrat je še danes del ulcinjske populacije črne kože), v kateri nastopa tudi [[:w:Miguel de Cervantes|Miguel de Cervantes]], ki je pet let preživel v piratskem ujetništvu. Turistični delavci špekulirajo, da si je za Don Kihotovo nevesto izbral ime Dulsineja prav po Ulcinju, kjer naj bi ga zadrževali pirati. Ada Bojana je otok v delti reke Bojane, ki povezuje Skadarsko jezero z morjem, in je ena nekoč najbolj poznanih nudističnih destinacij. 

Pretežno muslimansko mesto [[:w:Tuzi|Tuzi]] pri Podgorici je pred objektiv prineslo še dva zanimiva gospoda: lastnik slaščičarne, v kateri sva popila zadnjo črnogorsko kavo (ne reče se ji več ''turška kava'', ampak ''domača kava''), je bil prej novinar v Sarajevu (z njim smo se zapletli v pogovor o tem, kaj je kultura, potem ko je, tako kot še marsikdo, pri Slovencih občudoval njihovo visoko kulturnost), njegov prijatelj (na zadnjem posnetku) pa je pomagal slovenskemu botaniku [[:w:Tone Wraber|Tonetu Wrabru]], ko je ta po teh koncih iskal neke endemne rastlinske vrste.

==Stran '''336''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri336/index.html Trgatev na Veselici], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Trgatev pri stricu Marijanu v Metliki je bila letos 16. septembra, teden prepozno, ker so grozdje že načele ose in plesen. Posnetka odojkove glave zaradi rahločutnosti nisem naložil v album, sicer pa je bilo, kot običajno, lepo. Slike sem utegnil urediti šele 14 dni pozneje.

==Stran '''335''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri335/index.html Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. septembra 2018&lt;/small&gt;==

Kolesarjenje nad Tuhinjsko dolino je bilo po klancih od spomenika do spomenika sicer naporno, ampak v veselje in brez naslovne bridkosti. Zgodbe iz vojnih časov, ki sva jih slišala iz ust Osredkarjeve Francke, pa so bile bridke. Matic na sliki 8 nama je pokazal pot do partizanske bolnice Pod bukvijo, ki bi je sicer ne našla, in do spomenika na Vrsnovcu. Fotografije razkrivajo dvojno naravo slovenske kulturne dediščine, če poenostavim, bi rekel, da je v grobem dveh vrst, večji del je iz križanih Kristusov na znamenjih, manjši pa iz partizanskih obeležij. Prvih 21 fotografij je s tega izleta, fotografije spomenikov sem postavil v zbirko partizanskih spomenikov na Geopediji, glej povezavo na prejšnji strani albuma.  Slika 21 je kopija dokumenta iz leta 1775 s [[:b:Dobravske domačije#Pri Pisancu|Pisančije na Zgornji Dobravi]], pripravljen za vključitev v kroniko Dobrav, prinesel ga je Tone Hrovat, ki je na Pisančiji preživel otroštvo. 22 in 34 kažeta naše tuje goste. Slike med 23 in 30 so nastale na praznovanju 90-letnice strica Ivota v gostilni Benedik v Stražišču, ki je službena leta preživel kot vojni pilot, v glavnem v Mostarju in Puli. 31&amp;ndash;34 je spet Uskovnica; gobe rastejo ta teden kot po dežju. Pa še res je po dežju. Slike od 35 do konca so dale naslov tejle strani in dokumentarnemu filmu o Ivanu Cankarju, ki je bil včeraj prvič predstavljen v Kosovelovi dvorani v Cankarjevem domu: ''Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja''. Priložnost sem izkoristil za fotografiranje ustvarjalcev (režiser Dušan Moravec, scenarist [[:w:Matjaž Pikalo|Matjaž Pikalo]]) in nastopajočih ([[:w:Jurij Souček|Jurij Souček]], Manca G. Renko). Njihove fotografije sem naložil v Zbirko (Wikimedia Commons), od koder jih zajamejo (ali jih še bodo zajela) gesla na Wikipediji, tudi [[:c:File:Luka_Mesec_02.jpg|Luka Mesca]], Jožico Grgič pa sem pozabil slikati in jo bom kdaj drugič. O Dimitriju Kebetu (sinu narodnega heroja [[:w:Lojze Kebe|Lojzeta Kebeta]], 39), ki je s tezo o nasilni Cankarjevi smrti ponudil filmu rdečo nit, [[:b:Nova pisarija#Avtorstvo|pišem kritično v Novi pisariji]] v poglavju, ki uči razlikovati verodostojne informacije od neverodostojnih. Predstave se je udeležil tudi njegov polbrat [[:w:Ivo Svetina|Ivo Svetina]].

==Stran '''334''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri334/index.html Strežemo pri šanku], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Z [[:w:Marc L. Greenberg|Marcom Greenbergom]] (tretji posnetek, Marc je na sredi med dvema slučajnima pohodnikoma na Dobenem) sva se s kolesom podala na popisovanje partizanskih spomenikov v domžalski občini in od tod je prvih sedem posnetkov. Fotografije spomenikov sem postavil v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko na Geopediji], ki trenutno obsega 3300 obeležij. Po okolici je puščal sledi neki &quot;domoljub&quot;, alergičen na vse južnoslovansko (4). Naslednjih šest posnetkov je od doma: turisti (prišle so same luštne francoske družine, slika 7 in 30), panorame domačih vasi za Wikimedijino zbirko in z veselice na Dobravi (11). Od slike 13 dalje so posnetki s kolesarske spomeniške ture nad Tuhinjsko dolino. Slik kipov (folklorista [[:w:Gašper Križnik|Gašperja Križnika]], skladatelja Bervarja in partizanskega zdravnika [[:w:Peter Držaj|Petra Držaja]]) na javnih krajih zaradi zadrte slovenske avtorske zakonodaje, ki ne pozna [[:w:svoboda panorame|svobode panorame]], žal ne morem postaviti v javno last na Wikimedijini zbirki.

==Stran '''333''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri333/index.html Partizán, frc. ''partisan''], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Tole je fotoreportaža s praznovanja radovljiškega občinskega praznika ob 77-letnici [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x437052_y127667.5_s15_b4 ustanovitve Cankarjevega bataljona] in ob 70-letnici Zveze borcev na Vodiški planini. Zvezdo na spomeniku Vidi Šinkovec Janini in Cvetki Odar Tatjani na Lajšah, ki so ju domobranci po mučenju ubili nekaj dni pred osvoboditvijo (glej predzadnjo fotografijo), so domačini nedavno napravili na novo; prvotno je namreč &quot;neznani storilec&quot; odstranil. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x438187_y122911.5_s15_b4 Zgodbo in usodo spomenika] je za zbirko na Geopediji popisal Lado Nikšič, ki nas je po po proslavi vodil čez Jelovico v Dražgoše in nas tam z ženo Nušo pogostil. Na sliki 20 je Janko Korošec iz Jereke, ki mi je povedal, da sem ga letos že slikal pod Toscem. Preveril sem, [https://slov.si/mh/galerije/galeri329/target33.html res je] &amp;ndash; majhen je ta svet. Spoznali smo se tudi z Mileno Sitar (28), soavtorico nove knjige o partizanskem šolstvu na Žirovskem, v Poljanski in Selški dolini ''Ti si me naučila brati''. {{COBISS|ID=294948608}}

==Stran '''332''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri332/index.html Ora et labora], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Prvih šest fotografij je s piknika Kekec po Kekcu pri Hermanu v Volavju (glej [https://slov.si/mh/galerije/galeri331/index.html Kekec na Strmi peči]). Imena udeležencev so bila, kot da bi jih vzel iz celjske tragedije: Veronika, Herman, Urh, Friderik. Naprej pa so turisti na Dobravi in Uskovnici (fotke 5, 25, 26, 35), domača poletna idila (38, 39) in posnetki s kolesarskega poganjanja za partizanskimi spomeniki po kamniškem, tržiškem in ljubljanskem okolišu. Na 28 in 29 sta zadnja dva tržiška spomenika, [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x447466.840820312_y134010.554351807_s17_b4 v Čevdrcih] in [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x454395.477391113_y136104.19858345_s17_b4 na Javorskem prevalu,] za njuno odkritje je bila potrebna pomoč domačina in gozdarjev. Vmes so se znašli še Peter Pavel Glavar, France Stele, Anton Medved, Jožef Plečnik, Ciril Debevec, Josip Nikolaj Sadnikar (kaj bi delal povezave, sam si poglej njihova gesla na Wikipediji, če te zanimajo). Na posnetku 33 je spomenik pri Zalogu pod Ljubljano, ki mu je neki strastnež odbil zvezdo.

==Stran '''331''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri331/index.html Kekec na Strmi peči], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2018&lt;/small&gt;==

Letošnje hribolazenje na [[:w:Strma peč|Strmo peč]] v Kekčevem imenu je bilo enodnevno, vanj pa je bilo vključenih 12 ljudi, od tega štirje študentje. Kaj naj rečem: spet je bilo zelo lepo. Prosim za pomoč pri imenih za rože na slikah 30 in 32.

==Stran '''330''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri330/index.html Vrtec ogradila bodem], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2018&lt;/small&gt;==

Slikarko [[:w:Melita Vovk|Melito Vovk]] (slika 0) sem posnel v Domu Janka Benedika v Radovljici, družino rusistke Kristine Pranjić (1) pa ob promociji njenega doktorata na UL. [[:w:Kolportažni roman|Kolportažni roman]] ''Strah na Sokolskem gradu'' (2), ki ga je izdal leta 1903 židovski založnik Rubinstein na Dunaju, so mi poslali v preslikavo iz Študijske knjižnice v Trstu, kjer hranijo njegov edini poznani izvod, pa še ta je zgolj kopija. O teh več tisoč strani obsežnih slovenskih tekstih vemo bore malo, čeprav so jih svojčas na veliko brali; besedilo bomo postavili na Wikivir. Družinske slike od 3 do 12 so bile posnete v dolini Zadnjice (slika 9 je dala tej strani naslov), od 13 do 17 pa na kolesarskem nabiranju spomenikov po domžalskem za [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko partizanskih spomenikov] skupaj s prijatelji Greenbergi. Slike kipa opernega pevca [[:w:Jože Gostič|Jožeta Gostiča]] (14), ki stoji v vasi Homec, zaradi zadrte slovenske avtorske zakonodaje ne morem postaviti v Wikimedijino Zbirko.

==Stran '''329''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri329/index.html Da bi mogel vsak čas prehoditi to s cvetkami bogato pokrajino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. junija 2018&lt;/small&gt;==

Dopoldne je bila konferenca IKT na fakulteti za lesarstvo (slika 0), popoldne pa sva se z [[:w:Marc Greenberg|Marcom Greenbergom]] odpeljala v Mursko Soboto na predstavitev prevoda [[:w:Antoine de Saint-Exupéry|Exupéryjevega]] ''[[:w:Mali princ|Malega princa]]'' v prekmurščino. Prevedel ga je [[:w:Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] iz Porabja, ki sem ga poznal kot zavzetega wikipedista in aktivista za [[:w:Narečna književnost#Narečna književnost v Prekmurju in Porabju|knjižno prekmurščino]], pri izdaji je sodelovala slovenistika Maja Hajdinjak (slika 5). Na poti proti vzhodu sva fotografirala taka in drugačna spominska obeležja, nekatera (3 [[:w:Anton Murko|Anton Murko]], 4) tudi filološka. Sliki 11 in 12 sta z Ledin nad Žirmi. Na Jurečevi kmetiji ne pripravijo samo žlikrofov, ampak razkažejo tudi muzej. Od 13 do 28 so slike s kolesarjenja po kamniški poti spominov na NOB, ljudje na slikah so domačini, ki so pokazali pot do spomenika. Naletela sva tudi na take, za katere se je zdelo, da jih je sram, ker je njihov prednik padel v partizanih v boju z okupatorjem. In videla, kako deluje budna vaška straža ... Kako hitro se spreminja svet, se vidi na sliki 17: pred desetimi leti je bila [https://slov.si/mh/galerije/galeri98/target13.html hiška na njej precej drugačna.]  Na sliki 25 niso begunci, ampak družina Pakistanca, ki je pri nas zaposlen kot ekspert za umetno inteligenco &amp;ndash; srečala sva jo v slaščičarni v Kamniku. Vilo Kessler (vilo Osojnico) na Bledu (26) sem fotografiral zato, da lahko za Alenko Župančič ponovim, da to ni Župančičeva vila, kot jo radi predstavljajo; Župančič se je priženil v Kesslerjevo družino. Slika 29 je bila posneta v Foculusu, ljudi na njej poznamo :) Fotke od 30 do konca so pa s planinske ture Uskovnica-Čiprje-Malo polje-Velo polje-Uskovnica. Juso (37) na Velem polju pase krave iz Podjelja, Janko iz Podjelja (33) pa jih je prišel obiskat. Na Vodnikovem domu sem slikal novo ploščo prvi pristopnici na Triglav (41), nekaj metrov nad njim pa ploščo Balthasarju Hacquetu (42), za katero v domu sploh niso vedeli, da obstaja.

==Stran '''328''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri328/index.html Smeti odnesi s seboj v dolino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. junija 2018&lt;/small&gt;==

Na sliki 1 in 5 so naši simpatični AirB&amp;B gostje na Uskovnici. Dušico Kunaver sem slikal v Mojstrani na predstavitvi njenega prevoda Kekca v angleščino, od tam je tudi posnetek vodje tamkajšnje knjižnice Nataša Kokošinek (3); za Wikipedijo sem slikal tudi pisatelja [[:w:Benjamin Gracer|Benjamina Gracerja]]. Župančičeva vnukinja Alenka Dunja Župančič (4) postavlja opus pesnice [[:s:Vera Albreht|Vere Albreht]] na Wikivir. Slike od 8 do 15 so nastale na Cresu: tam sem srečal sošolca Vilija Skoka z ženo (12), možak v Predošćici nama je povedal, da se iz vasi ne da dol do morja, ker so poti zaraščene, odkar se je vas izpraznila (13), Gianni Struccolo, ki živi kot Robinzon v koči nad zalivom pri Porozini (14), pa je povedal, da sta bila oba njegova starša Slovenca, iz Gorice. Druga polovica te strani v albumu je s posvetovanja ob 240-letnici prvega pristopa na Triglav v Planinskem muzeju v Mojstrani. Tudi to priložnost sem izrabil za fotografsko dokumentiranje nastopajočih geografov, naravovarstvenikov, muzealcev, jezikoslovcev in zgodovinarjev; njihove slike sem postavil v prostodostopno [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm Zbirko,] kjer so na voljo za vsakršno uporabo, samo navesti je treba pri poobjavi, kdo je pritisnil na sprožilec. Opravičujem se Hermanu Berčiču, da sem ga skraja napačno označil kot stanovskega kolega Stojana Berčiča &amp;ndash; je že popravljeno. Tam sem predstavil prispevek [[Triglavske partizanske plošče]] o horuk politiki postavljanja in odstranjevanja spominskih obeležij na temo druge svetovne vojne. Po napisu na prvi sliki ima album ime.

==Stran '''327''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri327/index.html V življenju tro se duše kakor v stopah], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. maja 2018&lt;/small&gt;==

Na začetku so do št. 7. fotografije iz domačega dobravskega okolja: gostilna pri Kovaču v Kropi zato, ker jo je bilo treba dodati [[:voy:en:Srednja Dobrava|turističnim informacijam na spletišču Wikivoyage]], druge pa so sosedske in družinske, na nepodpisanih sta Mojca in Borut.  Naslov strani je dal verz s plošče na hiši [[:w:Fran Albreht|Frana Albrehta]] v Kamniku (12). Tam sva v grdem vremenu z Miro iskala in slikala [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_x499072_y112072_s9_b4 partizanske spomenike za Geopedijo] (8&amp;ndash;15), ker se od tamkajšnjih domačinov pač nihče ne zgane. Iz Kamnika sta še politik [[:w:Tomo Brejc|Tomo Brejc]] in igralka [[:w:Marija Vera|Marija Vera]]; Brejc je imel v šoli, ki se po njem imenuje, spominsko sobo, pa so jo iz bogvekakšnih razlogov ukinili. [[:w:Peter Pavel Glavar|Petra Pavla Glavarja]] sem slikal na poti nazaj domov v Komendi. Fotografije med 19 in 25 so nastale na poti v Maribor, kjer je bila v Umetnostni galeriji [[:w:Wikipedija:V živo#Predavanja wikipedistov|wikidelavnica]]. Pohorsko vznožje nad Framom je en očarljiv konec, ki nekaj da na svojo kulturno zgodovino ([[:s:Pavel Turner|Pavel Turner]], [[:w:Oroslav Caf|Oroslav Caf]]). Zato tudi spomenike iz NOB lepo vzdržujejo. Zadnjih pet fotografij dokumentira koncert Nosil bom rdečo zvezdo na Kongresnem trgu v Ljubljani. Jani Kovačič in Svetlana Makarovič mi nista uspela, približno uporabne fotografije Franca Severja Frante (ki na Wikipediji še nima gesla), [[:w:Polona Vetrih|Polone Vetrih]] in [[:w:Andrej Rozman - Roza|Andreja Rozmana Roze]] pa sem naložil na spletišče Wikimedia Commons.

==Stran '''326''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri326/index.html Sedeli smo na najlepšem ljubljanskem vrtu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. maja 2018&lt;/small&gt;==

&quot;Sedeli smo na najlepšem ljubljanskem vrtu. V senci pod divjim kostanjem.&quot; sta prvi dve povedi Tavčarjeve povesti [[:s:Cvetje v jeseni (Ljubljanski zvon)|Cvetje v jeseni]] iz leta 1917. Danes je na njegovem mestu najdražja parkirna hiša v Ljubljani. Tam parkirajo svojci bolnikov v Kliničnem centru, ki po premisleku lastnika parkirne hiše ne bodo gledali na evro, ko gre za življenje ali smrt -- umazano (slika 15). Sicer pa je prvih šest fotografij na tej strani z Uskovnice, 6&amp;ndash;11 so s popisovanja partizanskih spomenikov v nekdanji jeseniški železarni, danes Acroniju, in v okolici, 13 in 14 z majske turne smuke za Akom, od 16 do konca pa s turne smuke s sedla Vršič nad Nevejskim sedlom (Na žlebeh).

==Stran '''325''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri325/index.html Tamarjev pohanček 6,5 €], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. maja 2018&lt;/small&gt;==

Ljudje na  tej strani albuma so sovaščani (sliki 0, 1), neznanci, ki sta posodili klešče, da sem popravil strgano verigo pri kolesu (14), lokalni poznavalec zgodovine (24), domačin, ki je obiskal grob v vasi Sava (25), prijatelja Lado in Nuša (30), ki sta fotografirala tudi naju z Miro po turnem smuku s Kotovega sedla (31), Miro Vrhovec (brat pokojnega Tomaža, poznavalca plazov), ki se je prvega maja tudi peljal s Kotovega sedla (33). Kraji so pa Kamna Gorica (0), Zgornja Dobrava (1, 2), Jelovica (3, 4), smuška tura na [[:w:Kanjavec|Kanjavec]] (5&amp;ndash;12), kjer sem srečal udeležence 18. Čarovega spominskega turnega smuka (Mira je pokojnega [[:w:Marko Čar|Marka]] učila, Jure pa se je priženil v njegovo rodbino v Žireh), ki so se na vrh povzpeli iz Trente. Fotografije 13&amp;ndash;29 so s [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:143_x490707.621_y104204.231_s14_b4&amp;locale=sl kolesarjenja nad Litijo.] Možak, ki sem ga spraševal za partizanski spomenik nad Vačami, se je izkazal za [[:w:Peter Vodopivec|Petra Vodopivca]], pa sem ga žal pozabil fotografirati za Wikipedijo. Brane Merzelj, ki sem ga v vasi Sava neumno spraševal za spominsko ploščo Antonu Sovretu, me je poučil, da o tem ne ve nič, pač pa da je po vojni ta kraj raziskoval France Kidrič, ker je bil tu menda na obisku pri svojem stricu duhovnik France Prešeren. Sovre ima spomenik precej nižje dol ob Savi v [[:w:Šavna Peč|Šavni Peči]]. Zadnje fotke (26&amp;ndash;33) so pa s prvomajske turne smuke s Kotovega sedla.

==Stran '''324''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri324/index.html Marija Prešeren, rojena Svetina], &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Rojstna hiša Prešernove matere v Žirovnici je dala naslov tej strani v albumu in to je tokrat vse v zvezi z literaturo. Slike 2&amp;ndash;6 so z okrogle mize o nacifašističnih simbolih v Kranju, ki jo je organizirala Zveza borcev. Na pravno plat sovražne simbolike se ne spoznam, zato sem govoril o sovražnem govoru in malomarnem odnosu državnih inštitucij, zlasti ZVKD, do partizanskih spomenikov. Svoj prispevek objavljam pod naslovom [[Prepoved nacističnih simbolov|Prepoved nacističnih simbolov tule]]. Na sliki 3 je nekoč slavni motoristični dirkač Leon Pintar, njegov portret sem še z nekaterimi drugimi postavil v Zbirko. Stanko Kordež (slika 7) iz Krope nam popravi pokvarjen gospodinjski aparat. Zgornja Dobrava (slika 8) je bila posneta za predstavitev mojega domicila v turistične namene na spletišču Wikivoyage. Tja sem postavil [[:voy:en:Srednja Dobrava|Srednjo Dobravo]] in [[:voy:en:Uskovnica|Uskovnico]] in spodbujam k vpisovanju še drugih turističnih lokacij. Slike 9&amp;ndash;19 so s turne smuke s Križa (gora pri [[:w:Stenar|Stenarju]]). Podobne so lanskim. In predlanskim. Na sliki 20, ki je bila posneta z Dobrega Polja, se vidi, kako pomlad pleza po severnem pobočju Jelovice. Stran zaključujeta naša Ela in Matevž.

==Stran '''323''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri323/index.html Mirjam 50], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Njenih 50 smo proslavljali včeraj na turistični kmetiji Čufar na Žirovskem vrhu. Fajn je bilo. 

==Stran '''322''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri322/index.html Valentin Stanič], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. aprila 2018&lt;/small&gt;==

14. aprila je bilo v Julijcih tako lepo, da so vse slike samo s tega dne. Ob petih zjutraj sem dostavil Jureta in Luko pod Ukanško Suho, od koder sta krenila na Triglavsko magistralo (Vogel, Komna, Jezera, Prehodavci, Hribarice, Velo polje, Konjsko sedlo, Kredarica). Na Kredarico sta prispela po dobrih devetih urah hoje (sicer je to tridnevna tura). Sam sem bil na Kredarici komaj slabo uro prej iz Vrat (za Cmirom mimo Staničeve koče). Ker je [[:w:Valentin Stanič|Valentin Stanič]] edino literarno ime tega dneva, naj se stran v albumu imenuje po njem. [http://slov.si/mh/galerije/galeri220/target11.html Spominsko ploščo na koči sem slikal sicer že pred leti,] vendar je bil posnetek slab. Zelo nenavadno je, da treh spominskih obeležij v čast Valentinu Staniču na koči, ki se imenuje po njem (eden od njih je na posnetku 10), ni v slovenskem Registru nepremične kulturne dediščine. Tudi spominske plošče na Kredarici (posnetek 16) tam ni. Do samovoljnih kriterijev Zavodov za varstvo kulturne dediščine, ki spominskim obeležjem določajo status, sem kritičen v članku [[Triglavske partizanske plošče]].

==Stran '''321''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri321/index.html Restavracija May], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Nataša in Andraž (slika 0) sta nastopala na [http://www.dobrava.si/kultura-in-druzabni-dogodki/prireditevobobletnicismrtiszagarjainmaterinskemdnevu2532018 spominski slovesnosti ob obletnici smrti Staneta Žagarja na Srednji Dobravi;] druge slike mi žal niso uspele, Vesno Mikolič, ki je imela  [http://docs.google.com/viewer?a=v&amp;pid=sites&amp;srcid=ZGVmYXVsdGRvbWFpbnxrc3NyZG9icmF2YXxneDoxMmE5NzdhNjA3YjYxZDU2 ob tej priložnosti govor,] bom moral posneti kdaj drugič. Pesnica Franja Trojanšek - Zorana, katere rojstna hiša stoji v Mengšu, ima v [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi724390/ SBL geslo,] na Wikipediji ga pa še dobi (sliki 1 in 2). Na pokopališču na Brdu pri Lukovici so od zadnjič, ko sem bil tam, uredili grobove Kersnikove rodbine (3). Slike 4&amp;ndash;14 so s popisovanja spomenikov okoli Dobrne. Partizanski so šli v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko na Geopediji,] tule pa so lastniki kmetij, na katerih so spominske plošče, gradovi in cerkve v okolici in fotografija, ki je dala tej strani naslov, tj. Restavracija May v Dobrni, poimenovana v čast popularnega pisatelja [[:w:Karl May|Karla Maya]], ki naj bi bil nekoč tu v toplicah. Sliko sem poslal v Mayev muzej v Nemčiji, kjer je Hans-Dieter Steinmetz preveril, da Karl May leta 1907 ni bil v Dobrni (gl. sporočila na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006298.html Slovlitu]). Na filološko področje spada tudi [[:w:Anton Bezenšek|Anton Bezenšek]], čigar kip stoji pred šolo v Frankolovem. Eh, sledi petnajst odtenkov bele, kakor si jih je zamislila letošnja zima po bližnjih hribih. Prekinjajo jih trije posnetki z NUK-ovega festivala Objavljam, torej sem, kjer sva se pogovarjala z vodjem Rokopisnega oddelka Marijanom Rupertom (21, 22, 23), in nekaj portretov.

==Stran '''320''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri320/index.html Na Blegošu pozimi ni cvetja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. marca 2018&lt;/small&gt;==

Naj ponovim: novi aparat Sony RX-100 dela slabše posnetke kot prejšnji Panasonicov Lumix, najbrž zato tudi manj slikam ali slike ne pridejo v poštev za album. Prvi trije posnetki so s [http://4d.rtvslo.si/arhiv/turbulenca/174518748 Turbulence] Milice Prešeren, ki jo je pred kulturnim praznikom posvetila svojemu znamenitemu soimenjaku Francetu: nastopali smo Igor Saksida, Matjaž Lunaček in jaz ([[Prešeren 2018|tule je moj letošnji prešernovski memento]]) in se po oddaji tudi poslikali. Slika 3 je gradivo za [[:b:Dobrave|knjigo o Dobravah]], sledijo tri z letošnjega pogostega zahajanja na Vodiško planino (eno uro vzpona iz Krope), gospoda na sliki 7 sem srečal na poti na Dobrčo, bibliotekarja, imenoslovca in prešernoslovca [[:w:Luka Pintar (literat)|Luka Pintarja]] na sliki 8 pa na poti na Blegoš. Njegov kip je lani oktobra, za 160-letnico rojstva, za Hotaveljčane izdelal Jože Tavčar. Nisem vedel, da je bil Pintar poročen s sestro slikarke Ivane Kobilce.&lt;ref&gt;[http://www.gorenjskiglas.si/apps/pbcs.dll/article?AID=/20171022/C/171029944/1039/poklon-znamenitemu-rojaku&amp;template=printart Marija Rant: Poklon znamenitemu rojaku. ''Gorenjski glas''  22. oktober 2017.]&lt;/ref&gt; Z gospema na sliki 12 se menimo, kako organizirati dan obveznega izvoda v NUK-u. Zadnja dva posnetka sta s praznovanja okroglega rojstnega dne Irme Kern Nachtsheim; Irma sicer na Slovlitu redno poroča o dogodkih, ki jih organizira na lektoratu v Tübingenu.

==Stran '''319''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri319/index.html Dober naslov bi se prilegel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. februarja 2018&lt;/small&gt;==

Saj je pod slikami napisano, kje so bile posnete, manjka samo povezava na točko na zemljevidu, vendar tako daleč z geografskimi tehnikami še nisem. Vidi se, da v hribih snega ne manjka in lepo se smuča po njem letos. Po komentarju kličejo naslednji posnetki: 6: Leon Szabo (desno) je diplomiral pred nekaj leti na slovenistiki in rusistiki, srečali smo se pod Velikim Draškim vrhom. 15. Marka Kerna in Jaka Ortarja sem srečal na Uskovnici po vrnitvi s te ture. Pred dvema letoma smo se [http://slov.si/mh/galerije/galeri218/target8.html tako srečali na Voglu] (in še kje); Marko je na forumu Razmere v gorah [http://razmere.e-gora.si/RazmereVsebina.php?Obv=13498 takole poročal o njuni turi.] Slike 16, 17, 18 so iz Hrastovelj in Kopra, kjer sva bila na obisku pri Vesni Mikolič, ki je imela v gosteh tudi doktorsko študentko Hristino iz Varne. Na sliki 20 je nagrobnik pisatelju duhovniku [[:w:Filip Terčelj|Filipu Terčelju]] v Davči, ki je tragično končal leta 1946. Prijazni domačini na slikah 23 in 24 so nama pomagali pri iskanju spomenikov v Davči, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:524_x425663.647760254_y115594.451622009_s17_b2 eden je čisto blizu njihove hiše.] Anamarija (28) je bila v Stražišču naša soseda, zdaj pa je direktorica doma za ostarele v Tržiču, srečala sva jo danes pod Storžičem, na začetku ture na Ženiklovec ali Veliki Javornik nad Tržičem, vse nadaljnje slike so od tam  &amp;ndash; narava včasih res pretirava z lepoto in zaide v kič.

==Stran '''318''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri318/index.html Svoboda narodu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. januarja 2018&lt;/small&gt;==

Brez prave rdeče niti so tokrat: z obiska v Tržiču (0) in v Žiganji vasi (1), s Struške (2, 3), z Uskovnice (4), s Koble (5). Z Markom sva v 4. razredu OŠ, ki se je nekoč imenovala po Lucijanu Seljaku, danes pa zgolj po kraju Stražišče, sedela skupaj v klopi; zelo dolgo je minilo od zadnjega srečanja, ni čudno, da se najprej nisva prepoznala. Sledijo Matevžek (6), Vogar na novoletni večer (7), s Hasanom Quashquaiem, ki je doma v Iranu vodil tovarno piščancev, zdaj pa v Novem mestu barva avtomobile, na kosilu (8). 96-letni Ivo Miklavčič (9) je bil borec Prešernove brigade, v upokojenskem domu sem ga spraševal o spominski plošči na vrhu Triglava. Pri zobozdravniku (10, 11) mi tokrat niso nič ruvali. Aleša (12) z Zgornjega Vetrnega sem zmotil pri prebiranju [http://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifnega Prešerna,] ko sem fotografiral spominsko ploščo na njegovi hiši; v čast novega poznanstva mi je na kitaro zabrenkal venček Pink Floydovih. Na sliki 13 je [[:w:en:Oto Luthar|Oto Luthar]] na svojem delovnem mestu, 14&amp;ndash;17 so posnetki s kosila uredništva ''Slavistične revije'', ki se je zavleklo v pozni večer; neslavistični obraz pripada direktorici gostilne Stari tišler. 18&amp;ndash;27 so posnetki z 61. prireditve ob obletnici [[:w:Dražgoška bitka|dražgoške bitke]]. Okrepčila sta poznanim in manj poznanim razdajala Lado in Nuša Nikšič (Lado je upravičeno hud, ker je dogodek s tisoči udeležencev, skupaj z državnim vrhom, tiskana izdaja ''Dela'' ignorirala), v hišo pri Švebu je pogledal celo bivši predsednik [[:w:Milan Kučan|Kučan]], za zaključek sem za Wikipedijo ujel še ministra [[:w:Dejan Židan|Židana]]. Na sliki 26 je sošolka, spet sem pozabil njeno ime ... [[:w:Zoran Smiljanić|Zoran Smiljanić]] (28) nam je pri predmetu [[Literatura in mediji]] predaval o stripu. Današnji sneženi posnetki (od 29 do konca) s smuke s Kleka (nad Jeseniško planino) ne potrebujejo komentarja. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:24, 18. januar 2018 (CET)

==Stran '''317''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri317/index.html Ob polnoletnosti stoletja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. decembra 2017&lt;/small&gt;==

Prvih 11 posnetkov je s kratke ture Soriška planina-Slatnik, naslednje z malo daljše pod Kriško steno. Gožov Joža na 15. sliki mi je pokazal, kjer je do pred nekaj leti stal spomenik prvoborcu [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2630_x425637.875_y144227.04296875_s17_b2 Rupertu Kiršnerju] v bregu Mežakle nad njegovo hišo. Ploščo so ukradli, skalo, na kateri je bila pritrjena, pa so ob odvozu lesa prekucnili, tako da o spomeniku, vpisanem v Register kulturne dediščine, ni več sledu. 16&amp;ndash;18 so z obiska [[:w:Milena Miklavčič|Milene Miklavčič]] na Srednji Dobravi. Odslej ima pisateljica na Wikipediji svojo sliko, precej pa je bilo treba spremeniti tudi geslo o njej, da sem lahko zbrisal opozorilno metlico nad člankom. Miro Albinini in Simon Eržen sta gostji zapela in zaigrala. [[:w:V živo#Predavanja wikipedistov|Wikidelavnice na FF]] so se udeležili štirje kolegi (na sliki 19, manjka Anita Srebnik). Do konca so potem slike prednovoletno razpoloženih fakultetnih kolegov. Kar je uspelo portretov, so zdaj spravljeni v zbirki na Wikimedia Commons in čakajo wikipedijska gesla ali pa jih že opremljajo. Kdor bi rad lepšo, naj se pride ponovno fotografirat.

==Stran '''316''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri316/index.html Tu skupno počivata pesniku Prešernu najljubši sestri Katra Prešernova in Jera Ambrožič Prešernova], &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. decembra 2017&lt;/small&gt;==

Prva tretjina slik je bila posneta z mobijem in zato slaba (se opravičujem portretirancem, za Wikipedijo jih posnamemo na novo). Po devetih letih je namreč Panasonicov Lumix DMC-FZ28 odpovedal zvesto službo. Nadomestil ga je Sony DSC-RX100, ki kaže svoje sposobnosti v nadaljevanju. Precej posnetkov je bilo napravljenih v formatu RAW in potem stisnjenih na JPG, kar da boljši rezultat, kot če bi jih že skraja posnel v formatu JPG. Ravne linije ob robu fotografije sicer ostajajo ukrivljene, so pa obrazi ob robu slike manj razpotegnjeni v širino. 

Smuka se je letos začela že novembra (sliki 0, 1 sta z Blegoša). Sledil je simpozij Obdobja (2, 3, 4), obisk avtonomne cone Rog (5 in 6) in Viševnika (7). Simpozij ob 25-letnici smrti [[:w:Tone Pretnar|Toneta Pretnarja]] v Tržiču (8&amp;ndash;15) je ponudil nekaj obrazov za postavitev v Wikimedijino Zbirko. Smuko s Krvavke (to je vzhodni vrh Golice) sem izrabil za obisk Franceta Urbanije na Planini pod Golico, ki ima spravljeno spominsko ploščo padlim partizanom, ki je bila med 1945 in 1959 montirana na križu na Škrlatici. Vpisal sem jo tudi v [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1839_x409760.406_y143895.094_s17_b2 zbirko partizanskih spomenikov] na Geopediji (slike 16&amp;ndash;20). 

Z Bvaščevo skalo na Dovjem, ki jo vidiš na začetku poti na Babo (21&amp;ndash;26) se začnejo kvalitetnejši posnetki. Rektorju in prorektorici sem se za sprejem zahvalil s fotografiranjem (27 in 28). Pogovarjali smo se o [http://slov.si/mh/zapletzdiplomami.html problematičnem preprečevanju dostopa do diplom] in o problematični neodzivnosti univerzitetnih organov. Deževno torkovo dopoldne sem porabil za lov na jeseniška spominska obeležja (29&amp;ndash;39). Eno mi je našla ravnateljica Srednje šole Jesenice v šolskem skladišču in ga morda ponovno montirajo v šolsko avlo. Iskati so mi pomagali tudi prijazni upokojenci s Slovenskega Javornika, ki sem jih zalotil na sestanku. Blejska Dobrava na poti domov je mimo partizanskih obeležij postregla še z nagrobnikom Prešernovima sestrama (40); napis na njem je dal naslov tejle strani albuma. Od slike 41 do konca so sovaščani. Slikal sem jih na krajevnem praznovanju 5. decembra. Na ta dan leta 1941 so Nemci večino vaščanov zaprli v Škofove zavode v Šentvidu in od tod polovico vasi poslali v delovna taborišča na Bavarskem (glej o tem več v [[:b:Dobrave med drugo svetovno vojno#Izseljenci|Gradivu za zgodovino Dobrav]]). Njihovi portreti bodo prišli prav v poglavju o [[:b:Dobravske domačije|Dobravskih domačijah]].

==Stran '''315''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri315/index.html Popotovanje iz Litije do Čateža 2017], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. novembra 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat smo izbrali severno varianto, ki je bila po dežju v preteklih dneh lužasta in blatna, sicer pa nismo imeli dežja in pred večerom se je za trenutek pokazalo celo sonce. Povsod so že stali štanti za vseslovensko množico, ki se je naslednji dan udeležila Levstikovega romanja. Nas je bilo okrog 50, Polona Liberšar in Karin Marc Bratina sta pripeljali še študente iz Padove, prišlo je tudi nekaj starejših slavistov. Imen nisem pisal pod portrete, kdor želi, da ga Google najde, naj mi svojo željo sporoči. Pošljem lahko tudi tiste slike, ki niso bile uvrščene v album. Mene je na koncu slikala Ana. Cviček v plastenkah, ki ga na sliki 16 dvigujeta domačina na Gobniku, je bilo na prodaj po 5 evrov, nam sta dala plastenki za vsega tri evre &amp;ndash; naj živi dolenjsko gostoljubje! Slika 17 ima naslov Cvetje v jeseni. 

==Stran '''314''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri314/index.html La morte si è acquattata], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. novembra 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat: 1. spomeniki, taki in drugačni, žal zaradi odsotnosti pravice panorame v zaribani slovenski avtorski zakonodaji brez možnosti, da bi jih skopirali v globalno zbirko Wikimedia Commons (prosvetljene države s tem nimajo težav), 2. javne osebnosti in manj javni posamezniki, večinoma v letih, vmes za popestritev naša Ela (4, 36, 37, 39) in podoben drobiž, zasačen na Palčkov poti nad Kropo (6, 7). Začne se s spomenikoma pod planino Jasenje v Martuljku. Prvi spominja na nesrečo v Špiku 1952, ki je Antonu Ingoliču služila za predlogo romanu ''[[:w:Pretrgana naveza|Pretrgana naveza]]''. Mimo spomenika partizanu in alpinistu [[:w:Miran Cizelj|Miranu Cizlju]] nad prvim martuljškim slapom zaide malokdo, zato tudi njegovih fotografij na spletu ni najti. Na Commons bi fotko kipa lahko postavil le njegov kipar [[:w:Marjan Keršič|Marjan Keršič]], ki pa nam je leta 2003 umrl. Ali njegovi dediči, ki jih ne poznamo. Kip sva z Miro vpisala [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2292_x410733.844_y148542.203_s17_b2 v zbirko partizanskih spomenikov na Geopediji,] kjer jih je zdaj že 2400.

Slika 8 je edini objavljivi dokaz obiska [http://slov.si/mh/galerije/galeri313/target15.html Karoline,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri270/target40.html Benjamina] in njunih postojnskih staršev :) na Dobravi pri Kropi. Posnetki 9&amp;ndash;15 so s komemoracije v vasi Gozd (gl. [[:v:Požig vasi Gozd|moj nagovor tam]]). Tine Tomazin je oče znanega alpinista, Janez Zibler oče nekdanjega smučarskega reprezentanta, Zvone Koželj sošolec z OŠ, Mojca Drčar Murko je pohvalila nagovor. Gozd in Mala Poljana sta bila fotografirana istega dne s poti na Tolsti vrh. Hajdi (15) je oskrbnica na Vodiški planini, Veterani so prepevali na komemoraciji pri [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:23_x435665.25_y133353.5_s17_b2 spomeniku talcem v Lancovem,] govoril je [[:w:Milan Brglez|Milan Brglez]] (17, sliko sem postavil na Commons), v posnetek se je ujel tudi radovljiški župan Globočnik (18), na geslo o njem mora slika še počakati. Tudi posnetka Vošč, Brd in Ribnega (20, 21) sem postavil na Commons, medtem ko kipov Ivane Kobilce, Karla Mauserja, Mimi Malenšek in Franca Pirca, ki krasijo okolico cerkve v Podbrezjah, zaradi pravic kiparjev ne smem. Župan Zoran Janković (24) in Simon Kardum (25) sta javni osebnosti in vesta, da sta legitimen predmet enciklopedičnega interesa; posnetka sta nastala ob otvoritvi plošče Jožetu Toporišiču (26) zadaj za Filozofsko fakulteto. Spletnega pesnika [[:w:Jaka Železnikar|Jaka Železnikarja]] (27, 28) sem povabil k predmetu Literatura in mediji; ob tej priložnosti sem popravil njegovo geslo na Wikipediji in geslo [[:w:spletna umetnost|spletna umetnost]]. 

Naslednji štirje posnetki (29&amp;ndash;32) so nastali ob komemoraciji za [[:w:Stane Žagar|Stanetom Žagarjem]] na Srednji Dobravi. [[:w:Ljubo Bavcon|Ljubo Bavcon]] je Žagarjev zet, Tomazina že poznamo, Stane Boštjančič se je razkril kot zet prešernoslovca [[:w:Črtomir Zorec|Črtomirja Zorca]], Viktor Žakelj je bil slavnostni govornik. Nekdanji udeleženec SSJLK Tomaž Susič ([http://slov.si/mh/galerije/kekec3/target53.html glej ga na Kekčevih poteh 1995]) me je povabil predavat učiteljem na slovenskih šolah na  tržaškem in goriškem (33, 34) &amp;ndash; zavzeta in po polnih štirih urah delavnice prav nič utrujena publika. Na poti domov sem na Opčinah slikal Kosovelove verze na partizanskem spomeniku (35), ki so dali naslov tej strani v albumu, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2470_x406484.953918457_y61301.4321994781_s15_b4 spomenik pa vpisal na Geopedijo.] Partizanski spomenik na Jamniku (35) je eden tistih s križem, ki postavljajo pod vprašaj tezo o izključevalni ideološki zadrtosti povojnih oblastnikov. Kolombart (40) je kmetija na Jamniku. 

30. oktobra smo se na kranjskem pokopališču poslovili od sošolca Marijana Štruklja (argentinski pesnik [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=au%3D%C5%A1trukelj%2C+pavle&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Pablo Mario Strukelj] je njegov sorodnik). Ob poti je pritegnil pozornost nagrobnik slavistu Stanku Buncu, ki se je slučajno rodil prav na ta dan leta 1907 (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006108.html sporočilo na Slovlitu]); ko sem zjutraj v drugem letniku listal po [[:w:30. oktober|koledarju rojenih in umrlih 30. oktobra]], sem ga po nemarnem zamenjal s slovničarjem Antonom Bajcem in se potem čudom čudil, kako da Bajca ni na seznamu jubilantov. O Kofcah z zadnjega posnetka mi v tem trenutku ne pride na misel nič literarnega ali jezikovnega.

==Stran '''313''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri313/index.html Tak je tale naš Matevžek], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. septembra 2017&lt;/small&gt;==

Niso vsi dojenčki na tej strani Matevž Hladnik, njihova vrsta se začne s Karolino Iskro Perenič, ki je bila slikana pri mesec in pol starosti v Postojni, skupaj z bratcem Benjaminom (15&amp;ndash;17). En dan stari Matevžek je na slikah  od 18 do 20. Drugi otroci so že malo večji: na prvi sliki so poljski, na slikah 2&amp;ndash;5 sta domača Ela in sosedova Iza in na drugi polovici strani spet naša Ela. Obiskovalci iz Leipziga na sliki 1 so bili še premladi za otroke, sorodniki in prijatelji na zadnjih desetih slikah pa svojih niso vzeli s sabo, ko so šli v gostilno Pri zetu v Žireh žurat na Matevžkov ničti rojstni dan. Na sredi (7&amp;ndash;14) so slike z dvodnevnega skoka na morje, kamor sem si šel celit rane iz [http://slov.si/mh/zapletzdiplomami.html spopada za diplomske naloge]. In kakšen je Matevž:

&lt;poem&gt;
Priden je ta naš Matevžek
a povzroča hude že skrbi:
rima na ime se ne dobi
in junaštev se še lotil ni,
ki o njih pesnitve pele bi.
Tak je tale naš Matevžek.
&lt;/poem&gt; 

==Stran '''312''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri312/index.html Očka, vrni se zdrav domov], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2017&lt;/small&gt;==

Tole vroče poletje je še naprej v znamenju popisovanja spomenikov, partizanskih in drugih, tudi ljudje z imeni ali brez imen na slikah so pogosto v zvezi z njimi. Na posnetkih 2&amp;ndash;7 je naša Ela, na posnetku 13 so Borovi verzi na spomeniku na grobišču v Dragi pri Begunjah. Na angleški Wikipediji so [[:w:en:Begunje na Gorenjskem|Begunje]] predstavljene kot množično grobišče, vendar ne kot prostor smrti tisoč mučenih zapornikov in ustreljenih talcev, ampak kot kraj smrti nemških agresorjev in njihovih pomočnikov &amp;ndash; perverzno in potrebno popravka. Ploščo na posnetku 14 sva s stanovalko hiše, na kateri je bila pritrjena, izkopala izpod gradbenega materiala pod teraso. Hotel sem jo izročiti lokalnemu muzeju, pa bom raje počakal, saj so tam izgubili ali založili že več spominskih plošč, ki so jim bile zaupane v varstvo. Katarina Čučnik s posnetka 15 me je prijazno vodila po strogo zastraženi železarni na Jesenicah (danes Sij Acroni), da sem lahko posnel tam nameščene plošče. Slike 20&amp;ndash;22 so s kosila pri sirski družini v Mostah. Oktobra morajo iz stanovanja, ki je v lasti ministrstva, na svoje, stanodajalcev, ki bi jih sprejeli, pa ni na vidiku. V Bovcu (24) je bila letošnja poletna šola posvečena moči družbenih medijev, delavnico sem organiziral seveda na temo wikijev. Od tod dalje do konca strani so posnetki iz Maribora, Ruš in poti nazaj domov, trije ali štirje so literarne narave, npr. rojstna hiša [[:w:Janko Glazer|Janka Glazerja]]. Na kolesarjenju po Mariboru sem v kavarni Oslov kot (mariborsko: Ezl ek) slučajno naletel na kolege lektorje, ki jih je sem pripeljala strokovna ekskurzija (29). 
*[https://www.youtube.com/watch?v=xqyDoFOItzY o Ezl eku na Youtubu]
* [https://www.youtube.com/watch?v=Z8bJzfU38m4 Ivo Mojzeer: Ezl ek]
&lt;poem&gt;
To bil je ezl ek, 
prva šola vseh nas, 
ko imeli smo še čas za špas, 
to bil je ezl ek, 
vsak večer družil je mlade vse, 
tovarištvo nad vse ... &lt;/poem&gt;

==Stran '''311''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri311/index.html Pregnane v mrak in mraz], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. avgusta 2017&lt;/small&gt;==

Rdeča nit strani je kulturna dediščina, tudi portreti ljudi so nastali ob iskanju in fotografiranju spomenikov. Na prvi iz Pokljuške soteske je levo prepoznavna Mojca Schlamberger Brezar s prevajalstva, [[:w:Ignac Polajnar|Nace Polajnar]] mi je prav tam skupaj z Mojčino družbo pomagal najti izgubljeni mobi. Marjan Smukavec iz Podjelja je pesnik, ki ponudi ta kratkega, če se v njegovem [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1994_x420075.876286865_y129786.460112053_s18_b2 skednju ob spomeniku] zanimaš za razstavljene verze. Anica Resman iz Gorjuš je pomagala najti iskane spominske plošče na hišah, ki so bile v zadnjih desetletjih že dvakrat preštevilčene. Naslednja je Boštetova mama, odkar so prenovili fasado, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2001_x424228.10971582_y129686.444816071_s18_b2 imajo ploščo kar pod balkonom.] Ob [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2002_x424496.241124512_y129539.192681747_s18_b2 partizanski spominski plošči v bližini]  je literarni spomenik: hiša, v kateri je nekaj let bival Valentin Vodnik. [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1998_x424241.096898437_y130668.949084717_s18_b2 Spominsko ploščo na nekdanji gorjuški ''šovi''] sva komaj našla, tako zelo je skrita na hrbtni strani hiše. Tudi posnetka 7 in 8 sta s Pokljuke, z nekoliko odmaknjene planine Meje doline. Popisovalce partizanskih spomenikov za Geopedijo naj bi motiviral piknik pri nas na Dobravi, pa so prišli samo najbližji prijatelji (9). 

Kristusovi glavi sta s spomeniških potepov po Dolenjskem, naj simbolizirata trpljenje tistih, katerih imena so zapisana na spomenikih. Na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:726_x475939_y60502_s18_b2 spomenik v Jelenovem žlebu, ki slavi uspešno bitko partizanov nad italijansko divizijo Maceratta 26. marca 1943,] so se letos spravili z macolo. Nekega &quot;domoljuba&quot; so zmotili naslednji verzi na njem: 

&lt;poem&gt;Pregnane 
v mrak in mraz 
nas je hranila 
ljubezen do pravice 
in prostosti. 

Zahrope boj, 
smrt žanje 
v trumi gosti – 
in zašume nad zemljo 
zmage krila.&lt;/poem&gt;

Ve kdo za avtorja verzov? Travna gora z Jelenovim Žlebom, [http://www.geopedia.si/#T105_L11120_F11120:141_x475768.19359115_y63565.61940815_s13_b4 ki sva jo prekolesarila,] je odmaknjena, niti sledu od letošnjega turističnega navala, celo planinska koča je zaprta, idealno za medvede (13). Ribnica, ki je izhodišče za Travno goro, je polna literarnih obeležij (14&amp;ndash;18). Zakonca Vurnik (19) iz Radovljice sem posnel, potem ko sta mi izročila v varstvo spominsko ploščo, ki je ne nameravata vrniti na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2060_x436897.960043457_y133422.718328384_s19_b2) pročelje svoje hiše v Radovljici,] domovanja arhitekta [[:w:Ivan Vurnik|Ivana Vurnika]]. 

Zadnja [http://www.geopedia.si/#T105_L11120_F11120:140_x482820.88381735_y102901.2281542_s13_b4 kolesarska popisovalska turneja se je dogajala v razbeljenem dnevu v hribih nad Litijo.] V Litiji je na pokopališču nagrobnik pesniku [[:w:Jože Šmit|Jožetu Šmitu]] (20). V Tujem grmu (21) [http://slov.si/mh/galerije/galeri103/target4.html sva se slikala že pred desetletjem;] v krajevnem napisu še zdaj niso popravili malega ''g'' v veliki ''G''. Planinski dom na [[:w:Janče|Jančah]] (23, 24) je bil s 792 metri najvišja točka, potem je šlo hitro navzdol do Jevnice in ob Savi do Litije. V vsakem kraju je bil tudi kakšen spomenik.

==Stran '''310''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri310/index.html Kekec na Kriških podih], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2017&lt;/small&gt;==

Letošnji Kekec je šel prespat na [[:w:Pogačnikov dom na Kriških podih|Pogačnikov dom na Kriških podih]]. Dom se imenuje po vnuku viteza [[w:Josip Pogačnik (politik)|Josipa Pogačnika]] iz Podnarta, ki je bil 1918 predsednik narodne vlade SHS. Vnuk Jože Pogačnik (1927&amp;ndash;1951) se je navzel rodbinske podjetnosti in bil s 24 leti podpredsednik slovenskih planincev. Smrtno se je ponesrečil na poti na otvoritev koče na Kriških podih. Na poti nas je ujela nevihta, suhi smo ostali samo tisti, ki smo se skrili v gamsje zavetje pod previsom ob poti. Tudi ponoči se je strašno bliskalo in grmelo. Naslednji dan smo se povzpeli na Križ (2410 m), počivali nazaj grede na bivaku IV Na rušju, si v Aljaževem domu privoščili pivo, na Turkovem rovtu tradicionalni kekčevski piknik, na jezu pri Rosu pred Mojstrano pa kopanje v mrrrzli Bistrici. Kekčevali smo Ivana Zajc, Katarina Pribožič in seminaristka Veronika iz Moskve od študentov, od starih bajt pa vodja Aleš z Marinko, Herman in Doroteja, pardon, Kristina, Miran in Mira. 

==Stran '''309''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri309/index.html Union], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2017&lt;/small&gt;==

Stran začenjata [[:w:Dragi Stefanija|Dragi Stefanija]] in [[:w:Vladimir Osolnik|Vladimir Osolnik]] pod Lipo, taka trava (slika 1) raste na planini Konjščica, kočo Planiko (2) pa sem slikal dve uri pozneje z vrha Tošca. Zgodovinski posnetki so iz gradiva za dobravsko kroniko (na srednji je [[:w:Stane Žagar|Stane Žagar]]), ki sem ga dobil od soseda Bodlajevega Joškota. Posnetki 6&amp;ndash;15 so iz Čuril pri Metliki, kjer smo v čast magisterija (starega, znanstvenega) sestrične filozofinje Alenke kajpak jedli odojka in jagenjčka. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1462_x460088.499359375_y122139.10523388672_s10_b4 Partizanski spomeniki,] ki sva jih z Miro slikala v okolici pred pojedino in po njej, so že na Geopediji. Nadaljnjih 7 posnetkov je s poti na Uskovnico in na njej. Predzadnji posnetki so z letošnjega seminarja SJLK po predavanju [[:w:Zvonko Kovač|Zvonka Kovača]]. [[:w:Igor Saksida|Igorja Saksido]] sem pred FF slikal za Wikipedijo. Zadnji posnetek je z lova na spomenike v Radovni: v hiši s spominsko ploščo sva slučajno naletela na poznane ljudi &amp;ndash; tako je to na Slovenskem.

==Stran '''308''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri308/index.html Kje je Lojz?], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. junija 2017&lt;/small&gt;==

Posnetki 1&amp;ndash;6 so z junijskega skoka na Cres čez konec tedna: Valun, Lubenice, Beli itd. Slike 78&amp;ndash;10 so s praznovanja ob taščini 90-letnici. 11&amp;ndash;27 beležijo dejstva in vzdušje na oddelčnem končnem izletu v Kranj in na gradova Brdo ter Strmol. Miha Mohorja, ki smo ga srečali na Pungertu, sem pozabil posneti, sem pa zato fizkulturnika Poldeta Hribarja. Maja in Jure sta knjižničarja in avtorja literarnih kvizov, med njimi npr. [http://www.mkk.si/2016/02/03/kviz-preserna-jagat/ Prešerna jagat;] Jure je 2008 diplomiral iz [http://slov.si/dipl/bohinec_jure.pdf življenja in dela kranjske pisateljice Zlate Volarič.] Pred kosilom na Brdu se je nova predstojnica Alenka Žbogar s šopkom zahvalila prejšnji predstojnici Veri Smole. Na Brdu so plastike Zdenka Kalina (20), na Strmolu pa plastike njegovega brata Borisa Kalina. Začuda nimfe Borisa Kalina iz leta 1939 (25), ki je podobna graščakinji Kseniji Hribar, roke pa drži na prsih podobno kot anonimni kip v notranjščini (24), ne navaja nobena na spletu dosegljiva bibliografija. V oči padejo olja [[:w:Josip Marija Gorup|Josipa Marije Gorupa pl. Slavinskega]], Ksenijinega brata, ki je rad slikal divjad (23). Ker enciklopedični viri ne poznajo datuma njegove smrti, sem zanj povprašal Franceta Malešiča, avtorja knjige o gorskih nesrečah ''Spomin in opomin gora''. Slikar se je 15. ali bolj verjetno 16. oktobra 1926 (datum sem vpisal na Wikipedijo), na dan poroke svoje neizvoljene ljubezni, v slabem vremenu odpravil čez Vrata na Kriške pode slikat gamse in je bil od tega dne pogrešan. Njegovo truplo so našli v Vratih šele nemški vojaki med drugo svetovno vojno; Ksenija in Rado sta ga pokopala na Žalah, kmalu pa tudi sama žalostno končala. Pod sliko gradu Strmol (27) sem navedel naslove literarnih in publicističnih del, ki se ukvarjajo z njuno usodo. Lahko bi namesto tega navedel le povezavo na Wikipedijo ([[:w:To noč sem jo videl|To noč sem jo videl]], [[:w:Grad Strmol#Zgodovina|Grad Strmol]]), kamor sem te podatke vpisal. Istega dne zvečer se je Marinka Kenk Tomazin v Tržiču pogovarjala z letošnjo [[:w:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjevo nagrajenko]] Joanno Pomorsko; zamudil sem samo pol ure pogovora, ne pa zakuske. 

Posnetka 29 in 30 sta z obiska pri Jožetu Pogačniku, ki je pravkar praznoval 101. rojstni dan. Njegov posnetek sem potreboval za dobravski Kdojekdo, saj je domžalski častni občan, svojčas je bil domžalski župan, rokoval se je s Hruščovom, bil je direktor Tosame. Na steni sem opazil Jakčevo oljno podobo Valentinove (Pogačnikove) domačije na Dobravi; njegova hči Andreja mi je povedala, da se je Božidar Jakac spoznal z eno od Valentinovih hčera, ko sta oba pomotoma izstopila z vlaka, in je od tedaj pogosto zahajal na Dobravo k Valentinovim na počitnice in slikat. Ker je umrl šele leta 1989, ne bodo njegova dela v javni lasti nič prej kot leta 2059 in bo njihove posnetke šele takrat mogoče postaviti na splet; do tedaj bo njegova dobravska slikarija za javnost zaradi zaribane avtorske zakonodaje nedosegljiva &amp;ndash; škoda. 

Posnetki od 31 do konca so z lova na partizanske spomenike po Zgornji savski dolini. Leta 1982 so jih sicer na Zavodu za spomeniško varstvo [[Partizanski spomeniki na Geopediji|pedantno popisali]]), vendar so v Registru kulturne dediščine pogosto vneseni napačni podatki in jih je potem težko najti. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1848_x419693.031_y145393.953_s16_b4 Tistega pod Jerebikovcem] ni bilo težko izslediti, nisva pa z Miro imela sreče s spomenikom padlemu alpinistu in športniku [[:w:Miran Cizelj|Miranu Cizlju]] nad potokom Martuljkom. Domačini na slikah so pomagali z informacijami. Na posnetku 33 je zadnja stran vpisne knjige na Jerebikovcu, ki govori o načrtih domačina [http://www.gore-ljudje.net/novosti/82505/ Alojza Žaklja,] da na novo postavi podrti bivak na vrhu gore; slika je dala naslov tej strani v fotoalbumu.

==Stran '''307''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri307/index.html Ahtaj de se n'boš ab tram habnu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. junija 2017&lt;/small&gt;==

Prvi trije grafiti so iz Žirov, zadnji v prevodu pomeni 'Pazi, da ne zadaneš v tram.' Čačov Boštjan (3) je z Zgornje Dobrave, Cutov laz (4) je nad Kropo. Slika 5 je z večerje pri Ireni Mušič in Vladu Habjanu v Kamniku. Nagrobnika za književnika [[:w:Joža Vovk|Joža Vovka]] in [[:w:Jožef Žemlja|Jožefa Žemljo]] sta na pokopališču na [[:w:Ovsiše|Ovsišah]]; tistega za viteza Josipa Pogačnika (Podnartovec, gostilna njegovega očeta, znamenita že v 19. stoletju, ki jo bodo menda podrli, je na sliki 10) in njegovo številno rodbino ter za rodbino Antona Pogačnika (ki ni s prvim kljub enakemu priimku in bivališčem v istem kraju nič v sorodu) nisem postavil v galerijo, dostopna bosta na [[:w:Srednja Dobrava|dobravskih straneh]]. Roman Kuhar (slika 11) je kandidat za dekana FF, slikan je bil na posvetu o poslanstvu FF, njegovo sliko in slike drugih nastopajočih kolegov ([[:w:Eva Bahovec|Eva Bahovec]], Damijan Štefanc, [[:w:David Movrin|David Movrin]]) sem postavil kar v Wikimedijino Zbirko, od koder zajemajo članki na Wikipediji; sam sem ob tej priložnostni povedal [[Poslanstvo Filozofske fakultete|tole]]. Slike 12&amp;ndasj;14 so reklama za Mojčino trgovino s kozjim mlekom in skuto na [[:w:Zgornja Dobrava, Radovljica|Zgornji Dobravi]]. 15 in 16 sta nastala po zagovoru Juretovega doktorata na Strojni fakulteti; tudi posnetke nekaterih članov komisije sem postavil v Zbirko. Ela se je spomnila, da jo je tu pred pol leta obdaroval Miklavž in je prekinjala protokol z glasnimi vprašanji Kje je Miklavž? Na slikah 17&amp;ndash;18 sta vnuka znamenitega Dobravca Antona Pogačnika, ki se je 1899 preselil v Podnart in tu odprl gostilno, njegovi trije sinovi '''Ci'''ril, '''Me'''tod in '''An'''ton pa kemijsko tovarno Cimean. Njegova pravnukinja je moja sodelavka na FF Marija Javor Briški, njen mož Janez pa moj kamerad s služenja vojaškega roka v Črnomlju leta 1978 &amp;ndash; vse to se je razkrilo  na obisku pri Mariji Javor v Podnartu, vnukinji viteza [[:w:Josip Pogačnik|Josipa Pogačnika]] in hčeri njegovega sina Jožefa, ki je bil glavni tajnih trboveljske premogovne družbe. Marija Javor ima skrbno urejeno rodbinsko dediščino in je prijazno dovolila preslikavo starih fotografij za potrebe dobravske zgodovine. 

Na 20. posnetku sta naša soseda Fister na Dobravi, od 21. do konca pa so slike s kolesarjenja od Laškega na [[:w:Svetina|Svetino]] in čez Šentrupert in po dolini Lahomnice nazaj v Laško, gl. [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:138_x522931.44200000004_y113473.934_s14_b4&amp;locale=sl sled na Geopediji.]  Ustavila sva se seveda tudi na grobu [[:w:Alma Karlin|Alme Karlin]]. V Olešju sta naju domačina Terezija in Franci Dernač popeljala na ogled obračališča lokomotive na ozkotirni železnici, s katero so pred vojno odvažali visokokalorični premog iz dnevnega kopa v Trobnem Dolu, in naravno znamenitost, slap Lahomniški Sopot.

==Stran '''306''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri306/index.html Literarna Bela krajina], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. maja 2017&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek (po pameti fotografskega programa, ki ga je Google ukinil, ima številko 0) je s predavanja o strokovnem pisanju na spletu, ki sem ga imel v Lingvističnem krožku. Posnetek 1 in 2 sta z obiska pri Danici in Ljubu Bavconu. Danica je hči narodnega heroja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] in sestra [[:w:Nada Žagar|Nade Žagar]]. Na posnetkih od 3 do 10 so ljudje z Dobrav in Mišač, ki sem jih ujel pri fotografskem dokumentiranju domačij;  [http://www.geopedia.si/#T105_L19081_F1173:51855_x440385.521_y129391.608_s16_b2 te imajo na Geopediji svoj sloj.] [[w:Franc Kosel|Francija Kosela]] imamo tudi na Wikipediji. Piknik za družine naših mladih na Dobravi smo zaradi napovedi hladnega vremena odpovedali, ampak Škarjevi (11&amp;ndash;14) iz Zgornjega Loga pri Litiji (Borutova družina) se napovedi niso ustrašili in res se je vreme popravilo. 15 in 16 sta spet domačina iz Lipnice iz z Mišač, posneta pred kočo na Goški ravni na Jelovici. Sledijo slike iz Bele krajine: stric Marijan (17) in spominske plošče in kipi literarnim osebnostim in rečem. Poslikal sem tudi [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x499072_y112072_s9_b4 množico partizanskih spomenikov za Geopedijo,] od njih je tule le transportno zavezniško letalo Dakota na Otoku pri Metliki, s katerim so oskrbovali partizane med drugo svetovno vojno. Zadnja dva posnetka dokumentirata vandalizem nad spomeniki: pred dvema letoma so ukradli Tavčarjev bronasti kip iz grobnice na Visokem, na praznični majski dan pa sva z Miro opazila [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:440_x430614.313_y104459.578_s17_b2 sveže poškodovan spomenik ob cesti v Žiri.] Spomenika ni v Registru kulturne dediščine in zato Zavod za varstvo kulturne dediščine ne bo ukrenil nič. Samo upam lahko, da se bosta na obvestilo odzvala občina Gorenja vas, pod katero spomenik spada, in policija.

==Stran '''305''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri305/index.html Ela na začetku in na koncu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. aprila 2017&lt;/small&gt;==

... vmes so pa [[:w:Aleksander Bjelčevič|Aleš Bjelčevič]] s hčerko Emo po predstavitvi Koruzove številke JiS na FF (slika 1), nekaj turnosmučarskih posnetkov (z Miro proti Velikemu Draškemu vrhu &amp;ndash; 2, z Borutom na [[:w:Kanjavec|Kanjavec]] &amp;ndash; 3&amp;ndash;8, z Juretom, Ano in Simono na Križ in v Sovatno &amp;ndash; 9&amp;ndash;16); na 14. sliki je ograbek članov AO Radovljica, ki smo jih srečali na Bovških vratcih. Letos je na OŠ Lipnica ob obletnici smrti narodnega heroja [[:w:stane Žagar|Staneta Žagarja]] govoril [[:w:Rudi Rizman|Rudi Rizman]] (17 in 18; njegovega portreta ni bilo na Wikipediji, zdaj pa sem ga tja naložil); na tej šoli uči slovenščino Katarina Perič (19). Od 20 do 25 so portreti dobravskih domačinov, ki sem jih posnel ob fotografskem dokumentiranju domačij na Spodnji in Srednji Dobravi za potrebe lokalne kronike. Na 26. posnetku sta Mira in Tani, slikar in glasbenik iz Afganistana, ki so mu zavrnili prošnjo za azil in tiči zdaj za rešetkami v deportacijskem centru v Postojni. Pravi, da je osebje prijazno (EU bdi nad ravnanjem z zaprtimi), vendar nima dovoljenja za izhod. Eden od sedmih zapornikov je tam že sedem mesecev, saj ga ne morejo deportirati nikamor. Prvega aprila dopoldne sem na [[:w:Rodica (gora)|Rodici]] srečal Stanko Jelenc z Medicinske fakultete, popoldne pa sva z Miro pazila Elo v okolici plezališča [[:w:Kupljenik|Kupljenik]].

==Stran '''304''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri304/index.html Slovenskim učiteljicam (v spomin)], &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. marca 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat je nekaj več zimskih fotografij za zaslonsko ozadje. Povzročil jih je pozno zapadli sneg, posnete pa so bile na Struški in Kosmatem vrhu (sosed Ratitovca), pod Kriško steno, na Viševniku in še kje. Na Evelino Pavlovsko (slika 16) smo naleteli v indijski restavraciji Namaste; pred skoraj desetimi leti je bila med udeleženci [http://slov.si/mh/galerije/ssjlk08/target22.html seminarja SJLK.] Zadnjih šest posnetkov je od včeraj. Najprej so uredniki tematske številke JiS-a predstavili [[:w:sl:Jože Koruza|Koruzovo]] številko (Matjaž Kmecl in Aleksander Skaza sta ob tem spregovorila o prezgodaj umrlem kolegu), potem pa smo šli še na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005858.html preizkusno predavanje Barbare Ivančič Kutin o slovstveni folklori] in sodelovali v zanimivi diskusiji po njem.

==Stran '''303''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri303/index.html Konča se pa s Prešernom], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. februarja 2017&lt;/small&gt;==

Nekaj snega je bilo pa januarja vendarle. Prvi trije posnetki so s popoldanske smuke na Babi. Posnetki od 3 do 16 so s podelitve nagrad najprizadevnejšim vodičarjem v Partizanskem domu na Vodicah (1118 m); Mira je bila s 166 vzponi na Vodice med ženskami druga. Igral je ansambel Kdormacajt. Stella Šibanc (18) je odpeljala zbrana oblačila brezdomnim beguncem v Srbijo. Radoživo Kajžnekovo Minko iz Javorniškega Rovta (22 in 23) sva srečala na povratku s Ptičjega vrha v Karavankah. Ima jih 87, ko pa je bila mlajša, je vse noči preplesala. Od posnetka 25 dalje je pa skoraj sama literatura. 8. februarja je bil v Kranju Prešernov semenj. Ljudi se je trlo, v obliki semnja je Prešernov ljudski sloves dolgoročno zagotovljen. V ZDA rečejo takim dogodkom ''[[:w:en:Renaissance fair|Renaissance festival]]''. Mitizacije Prešerna in alibičnega značaja prešernovanja se je dotaknilo tudi predavanje, ki sem ga imel ta dan za kranjske muzealce (27 in 28). Mrežce (1965 m) nad Pokljuko so cilj za oblačen in spodaj tudi meglen dan, kot je bil 10. februar. Smuka je bila pa kar v redu.

==Stran '''302''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri302/index.html V znamenju koledarja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. januarja 2017&lt;/small&gt;==

Prva vrstica slik (do osme) dokumentira prenovoletno srečanje na Filozofski fakulteti. Portrete kolegov Valentina Kalana, Mitje Sajeta, Bernarda Nežmaha, Primoža Viteza, o katerih obstajajo članki ali zametki člankov na Wikipediji, sem naložil v Wikimedijino Zbirko in v njihova gesla, nekatere druge samo v Commons. 9&amp;ndash;13 so z družinskega izleta iz Davče na [[:w:sl:Porezen|Porezen]], na 14. je naša Ela na Uskovnici. Andrejo s 16. slike smo srečali v gostilni v Lescah: v srednji šoli je bila Mirina učenka, pozneje pa tudi moja študentka in diplomantka. Z novoletnega žura na Vodiški planini so samo tri slike (20&amp;ndash;22), druge niso najbolje uspele. Tatjano in Jožeta iz Krope (23) sem ujel na jutranjem vlaku za Ljubljano, soseda Cvetota Štularja z ženo Jano pa, ko sta obiskala taščo Tončko. Posnetki od 26 do konca so nastali ob dveh slavjih, ki sta včeraj zaključili teden: ob vselitvi Nataše Pirih Svetina v kabinet na FF in ob 50-letnici Ljudmila Dimitrova; gasilskega posnetka, na katerem fotografirani unisono izgovarjajo ime [[:w:bg:Елисавета Багряна|Багряна]], ime bolgarske pesnice, o kateri je pisal Ljudmil, {{COBISS|ID=253651712}} v albumu ni. Ja, kot da bi bilo življenje iz samega proslavljanja ...  Seveda ni, ampak fotografije ljudi, zatopljenih v delo, bi bile dolgočasne, zato raje počakamo na praznovanja.

==Stran '''301''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri301/index.html V kamnu se zbriše, na papirju ostane], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. decembra 2016&lt;/small&gt;==

Naslov strani v albumu se nanaša na enajsti posnetek, ki prikazuje obnovljeni spomenik financarju Alojziju Brinšku, ki ga je leta 1924 malo pod vrhom Golice [zabodel koroški švercar.] 1927 so prijatelju umrlemu postavili na tem mestu spomenik in nanj vklesali verze: 
&lt;poem&gt;
Ponos stanu, junak, bil čast si domovine
in za zvestobo dal si svojo kri,
zločinska roka ti je vničila življenje,
a Tvoj spomin na veke naj živi.
&lt;/poem&gt;

Verzov ni več mogoče prebrati, tako jih je vreme zlizalo v 80 letih, ostali so zapisani v časopisnem poročilu ([http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISZ4EK5T ''Slovenec'' 30. avg. 1927]) in jih je mogoče hitro najti, ker so slovenski časniki iz tistega časa povečini digitalizirani. Dve leti pozneje so [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMXGV2YB časopisi prinesli novico,] da je pri postavljanju spomenika prišlo do vrste goljufij, zaradi katerih je bil goljuf obsojen na zaporno kazen. Istega leta je v ''Domoljubu'' začel izhajati feljton [[:w:Slavko Savinšek|Slavka Savinška]] ''[[:s:V goliških plazovih|V goliških plazovih]]: Povest z gorenjskih planin'' (v knjižni obliki je izšla 1928 pod naslovom Izpod Golice), ki govori o ljubezenskem rivalstvu med financarjem in koroškim tihotapcem. Savinšek je gotovo dobil spodbudo v tragičnem dogodku na meji, čeprav so imena oseb druga in je tihotapec v romanu pozitivna oseba. 

Prvi posnetek, ki ga je Patrizia Raveggi napravila v debatni kavarni na Knjižnem sejmu, spada še k sredici predhodne strani, sledijo pa posnetki z dogodkov zadnjega meseca. 1. žalna seja za Gregorjem Kocijanom na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. 2. France Malešič je za ponatis pri Mohorjevi družbi pripravil [[:w:Janez Gregorin|Gregorinov]] roman [[:s:Zavetje v pečevju|Zavetje v pečevju]] iz leta 1941 in zanj napisal predgovor (zdaj zdaj ga postavim na splet). 3. Payman Qasimian in Kazim Ashourzadek sta azilanta. Payman je Iranec in so [https://www.dnevnik.si/1042733309 o njem mediji že pisali,] nazadnje je bil uspešen kot standup komik, Iračan Kazim Ashourzadek pa je pravkar dobil status begunca. Jože in Ljuba Terčon sta starša našega gimnazijskega sošolca Tomija iz Kranja. Za Goliškimi posnetki so posnetki s sprejema nemških štipendistov na nemškem veleposlaništvu v Vidmarjevi vili v Rožni dolini (14&amp;ndash;19). Kolege Nado Pipan, [[:w:Matija Gogala|Matija Gogala]], [[:w:Andrej Ule|Andreja Uleta]], Draga Šabca in druge sem slikal za vpis na Commons. Zadnji štirje posnetki so z oddelčne novoletne večerje pri Šestici.

==Stran '''300''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri300/index.html Medialnost in literatura], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Simpozij [http://slov.si/doc/medialnost_povzetki.pdf Medialnost in literatura] je vodila Urška Perenič. [[:w:de:Helmut Schanze|Helmut Schanze]] (prva slika) je bil plenarni predavatelj. Samo slike 20&amp;ndash;23 niso s simpozija, ampak z vmesnega skoka v debatno kavarno v Cankarjevem domu, kjer smo z Veroniko Rot Gabrovec in Vojkom Gorjancem ob knjižni izdaji ''[[:b:Nova pisarija|Nove pisarije]]'' kramljali o digitalnem, podatkih, odprtosti in prihodnosti. V Wikimedijino Zbirko sem na sveže naložil [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|17 njihovih portretov]], štirje od njih se kažejo tudi v geslih o predavateljih na Wikipediji.

Simpozij je povezal Društvo za primerjalno književnost in Slavistično društvo, povezal je strokovnjake s področij literature, radia, televizije, filma, drame, računalništva, psihologije, kognitivne znanosti, nevrologije, umetne inteligence in informatike, povezal pa je tudi ljudi različnih jezikov: slovenščine, nemščine, angleščine, hrvaščine. Oba nemško govoreča sta bila poškodovana: Schanze je imel v gipsu roko, Klemens Gruber pa nogo; ta se nam je zato pridružil prek Skypa. Med vesela spoznanja spada, kako samoumevno smo sprejeli poročilo o rezultatu empirične raziskave, da ni recepcijskih razlik med branjem poezije s papirja in branjem z zaslona, čeprav še danes marsikdo prisega, da je poezija neločljivo povezana s papirnato knjigo, in da so udeleženci optimistični glede kulturne prihodnosti človeštva, čeprav nihče ne ve, kam nas bo pripeljala virtualizacija naših življenj. Pomembno je, da se nevarnosti vsaj zavedamo in se odločamo odgovorno. Jezike (slovenščino, angleščino in nemščino) smo uporabljali, recimo temu uravnoteženo, v debati pa spontano. Če zanemarimo hrvaškega kolega germanista, za katerega domnevamo, da je slovensko vsaj približno razumel, je bil edini brez razumevanja slovenščine plenarni predavatelj, ki pa je bil ves čas prisoten in se je živo vključeval v debato; njega bi preklop na zgolj slovenščino izločil iz komunikacije, simpozij pa bi izgubil mednarodni značaj. Angleški izročki in prosojnice, ki so spremljali slovenske referate, izročki s slovenskimi prevodi nemških referatov in zaporedno slovensko/angleško izvajanje so se trudili povezati govorce različnih jezikov. O izbiri jezika ni mogoče povedati kaj novega. Tokrat se je hočeš nočeš dogajala tudi ob spominu na polemike ob predlogu amandmaja za udobnejši položaj angleščine kot jezika univerzitetnega poučevanja. Dokler se ne dokopljemo do samodejnega sprotnega prevajanja, ki bo ukinilo slabšalni pomen sintagme [[:w:babilonski stolp|babilonski stolp]] ([[w:en:Tower of Babel|Tower of Babel]]; slovenskega wikigesla še nimamo), se bomo do medsebojnega razumevanja pač spotikali vsak po svojih najboljših močeh. Lepo je, da sta Andrej Leben in Dominik Srienc referat izvedla v slovenščini. Končala sta ga s citatom tvita pesnice Marije Nagrobnigg. Pomenljivo?

==Stran '''299''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri299/index.html Obdobja 2016], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Obdobjem sva letos načelovala z Eriko Kržišnik. Tule so samo tiste slike, ki so približno uspele, zato ne pokrivajo celotnega simpozijskega dogajanja. Galerijo začenja igralec Nik Škrlec, čigar predstavo o številu ''pi'' smo si šli ogledat na AGRFT. [[:w:Jože Krašovec|Jože Krašovec]] je pozdravil Obdobja v imenu SAZU na otvoritvi in je pozdravil tudi otvoritev razstave o (Ne)znanem Toporišiču, ki sta jo pripravila [[:w:Helena Dobrovoljc|Helena Dobrovoljc]] in [[:w:Tomaž Toporišič|Tomaž Toporišič]]. V petek zvečer smo šli na Mostec pogledat spominsko ploščo na [[:w:Jože Toporišič|Toporišičevi]] rojstni hiši (sliki 10 in 11), pele so nam Prepelice (slika 13), Toporišičeva svakinja Tereza pa je recitirala nekaj svojih pesmi (sliki 15 in 16). Zadnje slike so z zaključka simpozija. Več o njem na [http://centerslo.si/simpozij-obdobja/35-simpozij-obdobja/ Centrovih straneh] in v [[Obdobja 2016|uvodnem ter sklepnem nagovoru]].

==Stran '''298''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri298/index.html Litija-Čatež 2016], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Popotovanje kot vsako leto. Po nekaj letih smo zaradi mokrote raje ubrali južno varianto mimo Primskovega in se povzpeli celo na Zaplaz. Pridružile so se nam lektorice in Novogoričani, recitirali smo iz Levstikovih pesmi, tudi Plečniku, Badjurovim in Popotovanju se nismo mogli čisto izogniti.

==Stran '''297''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri297/index.html Pri glagoljaših oz. Ali se bogme i puno vina popilo], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Tokrat so slike malo nametane. Na ljubljanski železniški postaji izstopim iz gorenjskega vlaka in je za poslikat, preden se lotijo gradnje nove. Posnetki 1&amp;ndash;6 so iz gostilne po komemoraciji v spomin prvoborca in heroja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]], ki jo vsako leto prirejajo na Srednji Dobravi, letos je bil govornik [[:w:Božo Repe|Božo Repe]]; na posnetkih so udeleženci iz Ljubljane in domačini. Fotografije 10&amp;ndash;12 so mi ušle s [http://slov.si/mh/galerije/galeri296/index.html predhodne strani,] pa naj bodo zdaj tule. Od 13 dalje so slike, ki so dale albumu naslov. Nastale so na potepanju po Istri, kamor smo se odpravili skupaj z mladimi, da sva z Miro pazila na Elo, medtem ko so starši plezali. [[:w:Roč, Buzet|Roč]] je kraj prve hrvaške glagolske tiskarne in [[:w:hr:Juri Žakan|Jurija Žakna]], glasnika prve tiskane knjige 1482. V konobi sredi vasi niso bili prijazni z nami, toliko bolj pa lastnika apartmaja na Ročkem Polju 5 Dino in Marjuča. Nad Ročkim Poljem je na razglednem vrhu cerkvica sv. Tome. Vas [[:w:sl:Brgudac|Brgudac]] je izhodišče planinske poti na Veliki Planik in je polna spomenikov iz druge svetovne vojne, vas [[:w:sl:Lanišće|Lanišće]] pa je bila 1947 prizorišče umora duhovnika [[:w:hr:Miroslav Bulešić|Miroslava Bulešića]]. Stran zaključujejo posnetki Ane in Jurija iz plezališča nad Limskim kanalom.

==Stran '''296''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri296/index.html Deset let slovenistike v Budimpešti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. oktobra 2016&lt;/small&gt;==

Kazalo slovenistične konference v Budimpešti je na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005696.html Slovlitu.]

==Stran '''295''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri295/index.html Lojz], &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. oktobra 2016&lt;/small&gt;==

Naslov strani bi bil lahko tudi Trentski Pelc, ker tja gor naju je z Miro vodil Lojz Hosner, p. d. Podskalar, ki živi na osmem ovinku stare vojaške ceste na planino Berebico, lepega septembrskega dne. Spraševala sva ga o vsem mogočem, da bi iz pogovora napravila članek za ''Planinski vestnik''. In je [http://www.slov.si/stezosledec-z-osme-rejde/ nekaj nastalo,] kar je zahtevalo dialektološko in etimološko kontrolo (hvala Barbari Ivančič Kutin za prvo in Silvu Torkarju za drugo). Predzadnja slika kaže spominsko ploščo sredi vasi Trenta, na rojstnem kraju Baumbachove [[:w:sl:Zlatorog (pripovedka)|pripovedke Zlatorog]] (gl. tudi [[:s:Zlatorog|ljudsko pripoved o Zlatorogu na Wikiviru]]; [[:s:sl:Zlatorog (Fr. Hubad)|pa še eno]]). Zadnja slika je posneta nerodno med latami vratic na znamenju Pri cerkvi, prikazuje pa žalostno smrt tistega [[:w:sl:Anton Tožbar|Antona Tožbarja]], p. d. Špika, ki mu je medved 20 let prej odtrgal čeljust. Tožbar je tudi literarna oseba v romanu ''[[:s:sl:Pet mož gradi pot|Pet mož gradi pot]]'' [[:w::de:Gustav Renker|Gustava Renkerja]].

==Stran '''294''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri294/index.html Obrazi in obličja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. septembra 2016&lt;/small&gt;==

Slike od 0 do 9 so z otvoritve spominske plošče [[:w:sl:Jakob Alešovec|Jakobu Alešovcu]] na Skaručni. Zgodila se je v okviru 17. Kopitarjevih dnevov, ob tej priložnosti sem imel [[Jakob Alešovec|nagovor]], kakor tudi Marjeta Žebovec (slika 8). Organizatorja Rada Čuka žal nisem ujel v objektiv. Na sliki 10 je [[:w:sl:Uporabnik:Dbc334|Domen]] iz Maribora, ki je našim študentkam pred skoraj desetimi leti kot osnovnošolec pomagal pri prvih korakih na Wikipediji in na Wikiviru; zabavno izkušnjo z njim popisujem v [[Popravljalci sveta|predavanju na TEDx]], srečala pa sva zdaj prvič po zagovoru nekega starega magisterija v Mariboru. Posnetka 11 in 12 sta z žalne seje za prof. Zadravcem, kjer je med drugimi govoril Ignacij Voje (najina nagovora sem naslovil [[Za Frančkom]] in [[Nagovor na žalni seji za Francem Zadravcem]]). Tudi zadnji trije posnetki na tej strani (49, 50, 51) so povezani z Zadravcem: s Petro Vide Ogrin sva se odzvala vabilu vdove Olge, da na Prulah pokukava v njegovo rokopisno zapuščino, ki jo želi shraniti na SAZU. Kip Toneta Seliškarja se je pojavil pred fotoaparatom pred šolo, ki je poimenovana po pisatelju, na poti nazaj na Aškerčevo. 

S [[:w:sl:France Novak|Francetom Novakom]] in [[:w:sl:Marko Jesenšek|Markom Jesenškom]] smo se družili po občnem zboru Slavističnega društva Slovenije. Namesto društvenih finančnih zadreg smo v misel in besedo jemali Jožeta Toporišiča, naslovno osebo svežega zbornika ''Toporišičevo leto'', ki ga je uredil Marko. 

Sredico od slike 16 do slike 37 sestavljajo posnetki s partizanskega mitinga na Pangršici. Z Miro sva tam po zaslugi Damjana Renka in Lada Nikšiča dobila zlato plaketo ZB za vpisovanje partizanskih spomenikov na Geopedijo. V [http://www.geopedia.si/#T105_x465820.81299999997_y122831.141_s10_b4 zbirki jih je zdaj blizu 700,] počasi se k popisovanju spravljajo tudi ljudje po drugih koncih Slovenije, začetno zasebno pobudo je zdaj posvojila borčevska organizacija. Pela je [http://www.primorci.si/osebe/popovski-marjetka/948/ Marjetka Popovski,] otroci so izvedli plesno točko, skeč in recitirali, udeleženci z drugega roba trajnostne lestvice pa smo si privoščili golaž in pivo. 

Slike 38&amp;ndash;48 so z vsakoletne trgatve pri stricu na Veselici nad Metliko; in s poti nazaj domov. Grozdje je bilo letos lepo, k dobremu razpoloženju je prispeval odojek, ki ga iz pietetnih razlogov ni na sliki.

==Stran '''293''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri293/index.html Hrvaški september], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. septembra 2016&lt;/small&gt;==

Najprej je v MTB-transdinarski tekmi na Hrvaškem zmagal Luka Tavčar iz Žirov, polbrat naše Ane (slika 2; [https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/t31.0-8/14249772_605798532926769_3670935406575398578_o.jpg gl. tudi]). Potem je [[:w:sl:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]] v Velenju v vili Bianca iz rok Iva Stropnika prejel [[:w:sl:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjevo nagrado]]  (slike 3&amp;ndash;12). Za zbirko fotk na spletišču Commons sem poslikal še druge velenjske nagrajence. In glasbeno skupino Tosca Beat. Celotno velenjsko prireditev je veliko bolj profesionalno [https://www.facebook.com/photo.php?fbid=1193423624034762&amp;set=pcb.1193430867367371&amp;type=3&amp;theater dokumentiral Jurij Vižintin.] Naslednji dan se je z nagrajencem v tržiški knjižnici pogovarjala Urška (slike 13&amp;ndash;16). In potem je bilo treba na Cres še po zadnji kos poletja (slike od 14 do konca). Prvi postanek je bil v vasi Filozići; šele doma sem se poučil, da domačin Igor Zlatkov ni samo izdelovalec umetnin in spominkov, ampak da tudi [http://www.delo.si/prosti-cas/kulinarika/nedelo-izbira-art-farm-filozici-cres-hrvaska.html dobro kuha.] Mlada družina iz Berlina se je slučajno ujela na sliko po večerji. Ja, na prvih dveh slikah je pa naša Ela.

==Stran '''292''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri292/index.html Jurčkove Jane šesti križ], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Naša soseda Jana Pogačnik je na svojo šestdesetletnico povabila sosede, sorodnike in prijatelje. V 50 metrov oddaljeno gostilno na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]]. Vse najboljše, Jana!

&lt;poem&gt;
Draga Jana, dvakrat trideset je let naokoli.
Če še tako bi radi – mlajši mi ne bomo nikoli.
Sicer pa: kdo le voče tista mlada nora leta,
ko nas hormoni gonijo in življenje z nami opleta? 
Predajmo boljši se usodi: letos kakor lani
udobno na balkonu prepustimo se nirvani.
&lt;/poem&gt;

Njeni vnukinji Nika in Neja (na slikah od 42 dalje) imata v teh albumih že rezerviran prostor, gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri47/target4.html posnetek izpred enajstih let] (in [http://slov.si/mh/galerije/galeri51/target8.html še enega]) ali [http://slov.si/mh/galerije/galeri115/target43.html iz leta 2009.]

==Stran '''291''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri291/index.html Kakor siva skala sred viharjev], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek ima v Picasi številko 0: po projekciji filma o [[:w:sl:Tone Pretnar|Tonetu Pretnarju]] v tržiški knjižnici smo napravili eno skupinsko. 1: Rezka Švab je bila nekoč oskrbnica v planinski koči na Kofcah. 2: Z [[:w:sl:Zvonko Kovač|Zvonkom Kovačem]] in njegovo Ano smo bili na kosilu na Taležu nad [[:w:sl:Ribno|Ribnim]]. Šele čez nekaj dni sem izvedel, da je Zvonko letošnji [[:w:sl:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjev nagrajenec]]. 5: Vidičeve z Zgornje Dobrave sem srečal na nedeljskem sprehodu. Posnetki 6&amp;ndash;22 so s kolesarjenja od Doba pri Domžalah preko Sv. Trojice na sv. Miklavža in preko Moravč nazaj, [http://www.geopedia.si/#T105_F11120:137_x476586.25_y109555.05893895001_s13_b4 opis je na Geopediji.] Literarni posnetki so tisti s pesnikom Jožefom Virkom (slika 6, ta je posodil verz za naslov te strani v albumu) in [[:w:sl:Dane Zajc|Danetom Zajcem]] (slika 10). Slike 23&amp;ndash;26 so z obiska pri mladih v Žireh. Slike od 27 do konca pa so vse s potepanja po Trenti in s poti tja in nazaj. Spala in zajtrkovala sva v Kekčevi domačiji v Zadnji Trenti, ki jo vodi nekdanji alpinist Mitja Lo Duca (slika 57). Prvi dan sva šla po lovski poti od Pri cerkvi na lovsko kočo Staro Utro (slika 36) in potem po razbitem terenu skoraj do vrha Plešivca (slika 43). Na srečo je na najbolj zaraščenih delih med borovci z žago napravil prehode 71-letni Lojze Hosner (Podskalar), ki živi na osmem ovinku stare italijanske ceste na Staro Utro in sva ga slučajno srečala ob povratku, nad 18. ovinkom (slika 47). Dva prijatelja je peljal na Srebrnjak, kjer je svojčas pasel ovce in pozna vsak kamen. Z njima, Heleno in Domnom, oba sta biologa (slike sem na njuno željo zbrisal iz galerije), sva se potem srečala ob pivu in dobri hrani v gostilni Metoja (Trenta 19 a). Naslednji dan je bil manj naporen, ogledala sva si tri zapotoške slapove (59&amp;ndash;61) v Zadnji Trenti; do zadnjega, največjega in najlepšega, je bilo treba malo poplezati. Zadnji štirje posnetki imajo opraviti s smrtjo lovcev, vodnikov, vojakov: ''memento mori''.

==Stran '''290''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri290/index.html Mati, podaljšan macchiato bi], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Vse so z enega samega kolesarjenja v Zasavju: [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_F11120:136_x496504.125_y104406.1875_s14_b4 iz Renk do Polšnika in nazaj čez Tepe.] V Konjšici sta živela dva umetnika, pesnik [[:w:sl:Anton Medved (1869-1910)|Anton Medved]] in glasbenik [[:w:sl:Carlos Kleiber|Carlos Kleiber]]. Prvi ima infotablo, drugi pa spominsko sobo. Na Polšniku je prijazna in dobra gostilna, v Tepah imajo kulturni skedenj s klavirjem in drugimi inštalacijami. Napis v cerkvi se nanaša na hčer bratranca našega Valvasorja, ki je tu pokopana.

==Stran '''289''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri289/index.html Smrt fažizmu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

5. avgusta 1941 je bil na Vodiški planini nad Kropo ustanovljen Cankarjev bataljon in vsako leto je tam okrog tega dneva proslava. Slike niso podnaslovljene, ker ljudi ne poznam, od znanih pa so Mitja Štupnikar, Damjan Renko (1),  Drago in Zvonka Terlikar (15), zakonca Žakelj (23), Lado Nikšič (29), Milan Štibelj (30) z Zlato (31), Skirarjev Blaž (Cvetko) (32) z Ivanom Krivcem (33), župan Ciril Globočnik (34).

==Stran '''288''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri288/index.html Žeje ne boš trpel, če boš denar imel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek: sestanek v NUK-u (Damjan Huber in jaz v žoltih majicah zastopava Obdobja, v črno-beli kombinaciji pa so desno od naju Marjan Rupert z rokopisnega oddelka, Janko Klasinc v imenu dLiba, ravnateljica Martina Rozman Salobir in za PR Žiga Cerkvenik) je bil namenjen premisleku o proslavi Cankarjevega leta 2018. Posnetki 1–4 so s pokekčevskega piknika pri Hermanu v Volavju. Otvoril ga je sosedov Žare s predavanjem o ljubezni in razlago skulptur v svoji uti, oblikovani kot prebodeno srce (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri173/target20.html posnetek izpred nekaj let]). Udeležence sem dovolj slikal že za prejšnji list v albumu, razen družine Kučuk-Stritar (Mojca, Blaž, Lučka), ki jih pa tule. 5: naša Mojca in Borut na kosilu pri Marički, 6–8 ljubljanski prosilci za azil s prenosniki, ki so jih podarili Mestna občina Ljubljana, gimnazija Franceta Prešerna v Kranju, Gorenjska banka in podjetnik Luka Manojlovic iz Nove Gorice.  9: Anja Šircelj je delala pri meni [[diplomske naloge|diplomo]], tokrat pa sva imela pogovor na zagorski ETV, ki so ga postavili tudi na [https://www.youtube.com/watch?v=6uso4ry96io Youtube.] 10–16: na pogrebščini po pogrebu našega učitelja [[:sl:w:Franc Zadravec|Franca Zadravca]], ki je bil v družinskem krogu, je govoril njegov prijatelj in kolega [[:w:sl:Ignacij Voje|Ignacij Voje]]. Naslednji dan je bila na SAZU žalna seja, kjer se je govornikom v imenu družine zahvalil sin Dušan Zadravec. Posnetki od št. 18 do konca so s kolesarjenja po jugozahodnih pobočjih Kuma. 29-kilometrsko turo s kakimi 700 metri vzpona plus eni uri hoda na do ričeta in jote na vrhu sem vpisal na [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:135_x502990_y105950_s13_b4&amp;locale=sl Geopedijo.] Oskrbnik Ledinek je bil lani nagrajen za najboljšega planinskega oskrbnika, letos pa zato, ker je zmagal s prevelikim naskokom, ne sme sodelovati &amp;ndash; demokratično, ni kaj. Gorenja vas pod Kumom je eden najbolj zapuščenih predelov dežele na južni strani Alp. Tabla na posnetku 24 je posodila naslov tejle strani v albumu. Zadnjih dveh trpinov (29, 30), ni treba posebej predstavljati.

==Stran '''287''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri287/index.html Ta visoka rosojanska pot], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. julija 2016&lt;/small&gt;==
Spet po Kekčevih poteh, tokrat osem udeležencev, sami veterani, visoko povprečno starost je zbijala edino Manca Černivec. Stritar-Kučukom, ki so se nam nameravali pridružiti drugi dan od nasprotne strani, je ponagajalo Lučkino zdravje pa še zaletel se je nekdo vanje. En avto pustimo na Nevejskem sedlu (Na Žlebeh), z dvema pa gremo naprej do Stolbice. Od tod dobre tri ure vzpona do neoskrbovane koče Igor Crasso z 11 ležišči. Lep večer s peko klobase. Naslednji dan po južni strani Žrdi na bivak Marussich, glavnina vmes še po brezpotju na vrh Žrdi in čez Kaninske pode na sedlo Bela peč. Na koči Gilberti je koncert lokalne glasbe. Šoferji gremo po avtomobila v Stolbico, medtem ko glavnina sestopa. Piknik napravimo kmalu po ovinkih ob Jezernici.

==Stran '''286''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri286/index.html Od Grüna do Prešerna], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. julija 2016&lt;/small&gt;==

Prvi štirje posnetki so nastali za potrebe predavanja na SSJLK. Marijino znamenje v Križankah stoji namesto spominske plošče grofu [[:w:sl:Anton Alexander Auersperg|Antonu Alexandru Auerspergu]], ki je tu stala do 1919. Tudi tista na Bledu (Mala Zaka) je bila porušena po razpadu Avstro-Ogrske, obe pa sta bili postavljeni, še preden so Slovenci začeli postavljati spominska obeležja Prešernu. Tudi na Bledu na tem mestu danes razpelo prav nič slučajno nadomešča nekdanje obeležje brezbožnemu pesniku. Da se temu kraju reče Pod Krasjem, vedo le še stari domačini, recimo Milka Sebanc (slika 3). Mimogrede slikam še spomenik [[:w:sl:Mihajlo Pupin|Mihajlu Pupinu]], ki je zaslužen, da je po prvi svetovni vojni Bled pripadel Jugoslaviji in ne Italiji (slika 2). Tea Letonja (slika 4) je diplomirala pri Alešu iz časopisa ''Kralji ulice'', [[:w:sl:Janko Kos|Janko Kos]] (slika 5) je prišel istega dne v kabinet 218 s Tonetom Smolejem pogledat Prešernova rokopisa, ki ju je iz ZDA prinesel Luka Zibelnik. Nekaj minut pozneje smo rokopisa predstavili v predavalnici 15 zbranim medijem in drugi publiki (slika 6). Naslednji dan si jih je ogledal še ameriški veleposlanik Brent Hartley, ki sem ga dopoldne slučajno srečal v rokopisnem oddelku NUK-a (slika 7). Kipi na slikah 8&amp;ndash;12 stojijo na hodnikih v v NUK-u. Dva dni so Prešernove rokopise čuvali v trezorju v oddelčni knjižnici  (sliki 13 in 14). Slike 15&amp;ndash;26 so z obiska ljubljanskih prosilcev za azil na Gorenjskem. Organizirala ga je Mira. Najprej smo šli na borovnice h gostoljubni Zvonki Pretnar v Tržič, potem na Dobravo na kosilo in na sprehod po Radovljici; kip na sliki 21 je [[:w:sl:Cene Avguštin|Cene Avguštin]]. V Šivčevi hiši je bila ravno otvoritev razstave, kjer smo srečali kustodinjo Barbaro Boltar (slika 21), imena glasbenikov na sliki 23, ki sta nastopala na radovljiškem glasbenem festivalu, sem pa pozabil &amp;ndash; naj se oglasita, da dodam podnapis. 

==Stran '''285''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri285/index.html Pod Prešernovo streho], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. julija 2016&lt;/small&gt;==

Prva polovica strani (do slike 17) je z večera [[:w:sl:Prešernova rojstna hiša|na Ribčevini]] v Vrbi 10. junija, ki ga je ob 90-letnici [[:w:sl:Boris Paternu|Borisa Paternuja]] pripravil [[:w:slMatjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]]. Igralec Anatol Štern (ja, [[:w:sl:Artur Štern|Arturjev]] oče) je mojstrsko recitiral [[:w:sl:Krst pri Savici|Krst pri Savici]] (režija Zvone Šedlbauer, lektura Ludvik Kaluža). Z devetimi posnetki udeležencev (tudi [[:w:sl:Marija Pirjevec|Marija Pirjevec]], Mojca Seliškar, Peter Kolšek, Aleksander Skaza, Ludvik Kaluža, Andrej Jemec) sem osvežil Wikimedijino zbirko fotografij in gesla na Wikipediji.

19. posnetek ([[:w:sl:Ivan Cankar|Cankarjeva]] posmrtna maska) je z razstave ob obletnici Slovanske knjižnice v Ljubljani, tudi posnetek Prešernovega posvetila ''Krsta pri Savici'' [[:w:sl:Luiza Pesjak|Luizi Crobathovi]], pozneje Pesjakovi, je od tam. In ta posnetek nas vrača k Prešernu. Na sliki 21 je prva stran nove variante Slovesa od mladosti (1830), enega od dveh rokopisov (drugi je pesem Dohtar), ki je v [[:w:sl:Cleveland|Clevelandu]] naletel nanju ameriški lektor Luka Zibelnik. Njun zadnji lastnik Evgen Favetti ju je namenil Slovenskemu muzeju in arhivu v Clevelandu, v Ljubljano pa ju je Luka poslal z diplomatsko pošto, da bi [[:w:sl:Jana Kolar|Jana Kolar]] na njiju opravila spektralno analizo, ki naj potrdi avtentičnost dokumentov. Glede na to, kako lepo se novi varianti umeščata med doslej poznanih pet oz. šest besedilnih variant, je dvom v avtentičnost sicer izključen, lepo pa bo septembra v ''Slavistični reviji'' prebrati, kako se da z inovativno metodo spektralne analize datirati rokopise 19. stoletja; radiokarbonska analiza je za tako mlade tekste namreč neuporabna. Luka bo razložil, kako je prišel do dragocenosti in rokopisa opisal, moj del bo vzporedna predstavitev besedilnih variant in njihovi primerjalni prepisi, sledila bo Lukova statistika Prešernovega akcentuiranja, [[:w:sl:Aleksander Bjelčevič|Aleševa]] verzološka  analiza in moje zgodbe Prešernovih rokopisov. Zadnje večje odkritje Prešernovih rokopisov je iz začetka 1960. let &amp;ndash; gre torej za redek dogodek. Rokopise postavim najbrž v Wikimedijino Zbirko, obljubljeni pa so tudi Rokopisnemu oddelku v NUK-u in Digitalni knjižnici Slovenije.

Posnetka 28 in 29 sta iz Bohinja: Kristina je v bifeju postregla s kavo, umetnostne zgodovinarje pa prosim za razlago rezbarij na stropu preddverja cerkve sv. Janeza.  Na 30. sliki je spet Srednja Dobrava izza moje delovne mize. Triglav (slike 31&amp;ndash;33) je s Tošca, spet vsakoletno sezonsko slikanje. Zadnjih sedem fotografij je s pročelja Bulovčeve hiše v Radovljici.

==Stran '''284''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri284/index.html Tukaj počiva], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. junija 2016&lt;/small&gt;==

Zima se je prevesila v poletje. Prvih šest posnetkov je s turne smuke 17. maja s sedla Vršič nad kočo Gilberti (tam sem srečal nekega Christiana in ga shranil na sliko 1). Slike 6&amp;ndash;18 so iz Logarske in Savinjske doline. Uspomeničena Fran Kocbek in Johannes Frischauf ter dekleti ob Neži (slika 10) so bili posneti pred planinskim domom, Ela (slika 6) pa v bližini. Z [[:w:sl:zgornjesavinjski želodec|zgornjesavinjskim želodcem]] nam je v Ljubnem postregla Nuša; vidim, da geslo na Wikipediji še nima fotografije; jo že nalagam in opremljam geslo z njo. V [[:w:sl:Gornji Grad|Gornjem Gradu]] je bila na poti nazaj zaradi priprav na birmo cerkev odprta in sem medtem, ko je kaplan po kaplarsko z glasnim »Mirno!« ekserciral botre in birmance po cerkvi, lahko fotografiral reliefe [http://www.gorenjci.si/osebe/kacijanar-ivan/311/ Ivana Kacijanarja] in prvih ljubljanskih škofov [[:w:sl:Žiga Lamberg]]a, [[:w:sl:Urban Tekstor|Urbana Tekstorja]] in [[:w:sl:Krištof Ravbar|Krištofa Ravbarja]] (slednja mi ni dobro uspela in je tu ni) v preddverju. &amp;mdash; Lojzeta s Pristave pri Tržiču (slika 19) priporočam pri težavah s čmrlji: zvečer jih iz gnezda kje pod streho pobere v čmrljnjak in jih ponudi kmetom, ki jih potrebujejo za opraševanje paradižnika. Fotke od 20 do 36 so z dvodnevnega skoka na [[:w:sl:Cres|Cres]]. Severno od mesta sta dobro uro veslanja oddaljena dva lepa zaliva, enemu se reče Žakenj (lahko pa je to le uvala Propovedna?), drugi pa je uvala Draženj pred rtom sv. Blaža, ki je imel nekaj deset metrov nad zalivom tudi svojo cerkvico, dokler se ni podrla. Južno od mesta je vse do Valuna peščenih zalivov pod terasami z oljkami še več, dostopni so v glavnem samo z morja. Štiri kilometre pred mejnim prehodom Sočerga tabla usmeri proti pokopališču pri cerkvi sv. Lovreča. Zanimiva je istrska hrvaško-slovensko-italijanska mešanica na nagrobnikih (zadnji dve sliki). Naj povem še to, da sem odlomil rampo na mejnem prehodu Sočerga. Nedavno so jo premontirali tako, da se potnik ustavi tik za njo, da lahko pomoli osebne dokumente policistu za okencem. Ko ta dokumente vrne, voznik spelje in spregleda, če uslužbenec rampe slučajno še ni dvignil. Menda se lômi rampe kar vrstijo in človek se vpraša, ali je (mimo površnosti voznikov) za to kriva šlamparija načrtovalcev naprave ali potreba po utrjevanju pomena meje kot točke zaustavljanja namesto točke prehajanja.

==Stran '''283''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri283/index.html Abrahamova vojska], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. maja 2016&lt;/small&gt;==

[https://sl-si.facebook.com/Gostilna-Pri-Mari%C4%8Dki-120197934664755/ Dobravska gostilničarka] Marička Jakša je dopolnjenih 50 proslavila v dvorani kulturnega doma na [[:w:sl:Lancovo|Lancovem]]. Ob tej priložnosti je nastala tale grafomanija:
&lt;poem&gt;
::Marička naša radoživa
::po petdesetem še – uživa,
::cel svet ureja izza šanka,
::dobravska je blagovna znamka.
&lt;/poem&gt;

Imen portretiranih gostov nisem dodajal, ker bi se lahko kje zmotil in ker nočem preveč izzivati zamerljivega slovenskega zasebnovarstvenega zakona, čeprav so nekateri od njih poznani v javnosti in so zanimivi za lokalni enciklopedični popis. Naj povzamem: bil je dober žur do jutranjih ur. Slike marljive Maričkine družine so od 22 do 27. Zadnjih šest fotografij je z nedeljskega izleta iz Hrastovelj k obrambnemu stolpu iz 11. stoletja nad [[:w:sl:Podpeč, Koper|Podpečjo]]. Ela je gor grede spala, dol grede pa je trgala glave rožam ob poti.

==Stran '''282''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri282/index.html Cvetje v zimi ali Slovo od mladosti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. maja 2016&lt;/small&gt;==

Naslov sta tej strani v albumu dali prva fotografija cvetočega drevesa po obilnem spomladanskem sneženju in tri fotografije neznanea abrahamovca z Bohinjske Bele proti koncu strani (22&amp;ndash;24), vse prizivajo v zavest probleme z minevanjem, kot jih tematizira slovenska literarna klasika ([[:s:sl:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]], [[:s:sl:Slovo od mladosti|Slovo od mladosti]]). Na ljubljanski železniški postaji vstopam in izstopam; ob petkih in ponedeljkih je tu veliko študentk, ki se s kovčki ali nahrbtniki odpravljajo nazaj v provinco ali iz nje prihajajo (slika 1). Ograja na sliki 2 je z Zvoha, naslednjih pet posnetkov (3&amp;ndash;7) pa s prvomajske smuke po nekdanjem smučišču Kobla: veselima Mariborčankama sem svetoval pri parkiranju na zasneženi cesti, Kmetije pod Črno prstjo na sliki 7 [http://slov.si/mh/galerije/galeri124/target19.html sem nekoč s tega konca že slikal,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri124/target21.html Črno prst] (slika 6) tudi. Kmetija Pr Mrako (slika 8) je na Kolodvorski 5 na Bledu. Fotke 9&amp;ndash;14 so bile posnete ob obisku Azilnega doma v Ljubljani. Muhamed iz Sirije (10 in 14) je založnik in pesnik, drugi pa so vse mogoče. V domu nimajo internetnega priključka in tudi televizije ne; in kuharja imajo menda slabega &amp;ndash; da se slučajno ne bi razvadili in želeli še koga pripeljati sem. Slovensko se je v dveh mesecih najbolje naučil Hasan. 

Na Košuti je bila 7. maja zjutraj dobra smuka (slika 15), z nje posnetek Košutice. 18&amp;ndash21 so bile posnete s poti Kupljenik&amp;ndashBabji zob. Ime vasi seveda spomni na Budalovo zgodovinsko povest ''[[:s:sl:Križev pot Petra Kupljenika|Križev pot Petra Kupljenika]]'', ki jo imamo na Wikiviru v obeh izdajah, tudi [[:s:sl: Križev pot Petra Kupljenika (1911)|revijalni v LZ]]. Na 25&amp;ndash;27 je seveda  naša Ela; staršev nisem nič vprašal za dovoljenje, če smem slike objaviti na spletu; če me kdo prijavi, bi me bila država dolžna v skladu z noro domačo zakonodajo preganjati. Čop, Prešeren in Bleiweis z naslednjih kranjskih slik (28&amp;ndash;32) me ne morejo prijaviti in jim tudi na misel ne bi prišlo. Lahko pa se najde pismouk, ki bo zahteval izrecno dovoljenje kamnoseka, ki je obnovil vodnjak. Tudi Eva Premk Bogataj najbrž ne bo huda, ker sem mimogrede za opremo članka [[:w:sl:Pot Jeprškega učitelja|Pot Jeprškega učitelja]] na Wikipediji v okivur [[:w:sl:Slovenske literarne poti|zbirke naših literarnih poti]] posnel še z infotablo o njeni babici, literarni zgodovinarki Marji Boršnik in gozdno izposojevalnico knjig (33 in 34). Tihčev spomenik Cankarju na Trgu republike (35) ima poleg pisateljevega podpisa (26) še citat »Moje delo je slutnja zarje«. Preoptimistično za današnji čas, ne bom zavajal s posnetkom.

==Stran '''281''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri281/index.html Dovolj smo gospodinjile], &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. aprila 2016&lt;/small&gt;==

Slika 0: V Državnem svetu je dobro kazalo z wikipedijsko pobudo za odpravo trapastega 44. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (gl. [[:w:sl:Spremembe zakona o kulturni dediščini|Spremembe zakona o kulturni dediščini]]), pa nazadnje ni bilo iz vsega skupaj nič (gl. tudi moj članek [[44. člen]] na Wikiverzi). Nadaljnje bele slike: sneg je to sezono zapadel pozno in se zgodaj poslavlja. Lepa je bila tura na Škrbino v Bohinjskih spodnjih gorah, s spustom v Ukanško suho, ki je nismo poznali. Jure in Nejc sta hotela v enem dnevu opraviti s triglavsko magistralo, pa sta neučakana že na začetku zgrešila in se pomotoma vzpela na Vogel, tako da sem ju dočakal na Konjskem sedlu; potem sta skočila še na Podrto goro in Zeleni vrh. Grafit na Metelkovi na sliki 15 je posodil stavek za naslov tele strani v albumu. O produktivnosti imam drugačno stališče kot pisec oz. piska. Le zakaj bi moral nanjo gledati iz perspektive kapitalističnega izkoriščanja namesto iz perspektive osebnega užitka in njene koristi za javno dobro? Slike 16&amp;ndash;18 so s ture na Stol po dolini za Srednjim vrhom, kjer tudi še nisem hodil. Neznani par, ki se je pripeljal nasproti, me je prijazno pozdravil, ker sta me imela za Roka Medjo :) Slika 19 in 20 sta s predavanja bibliotekarjem (gl. [http://slov.si/mh/dobreknjige.pptx prosojnice]) v prostorih NUK-a na Leskoškovi ulici. Sliki 21 in 22 sem posnel po igri lokalne gledališke skupini na Srednji Dobravi. Igrali so komedijo Matjaža Zupančiča Reklame, seks in požrtija. Slike do konca so od danes. Triglav s poti na Križ slikam vsako leto, pa sem ga še letos. Že pred šesto zjutraj je bilo pri koči pod Peričnikom v vratih vse razsvetljeno, polno ljudi in vozil. Mislil sem, da ima policija ali gorska reševalna služba manevre, pa se je naz grede razodelo, da snemajo reklamo &amp;ndash; ne, kapitalizem se še čisto nič ne poslavlja. Na poti domov sem slikal še novi kip [[:w:sl:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]] v Podbrezjah (pa še enkrat [[:w:sl:Karel Mauser|Mauserja]] tik zraven, ker je bila svetloba boljša kot zadnjič.

==Stran '''280''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri280/index.html Kozliček je preživel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. marca 2016&lt;/small&gt;==

Prvih deset fotk je iz [[:w:sl:Zanigrad|Zanigrada]], kamor smo se z Elo podali na izlet iz Hrastovelj, medtem ko so njeni starši plezali v Ospu. Na št. 1 nas je s flancati in vinom prijazno pogostila Dorjana Toskan, ki ima tudi ključ cerkve sv. Štefana z lepimi freskami iz 15. stoletja (gl. [http://giskd2s.situla.org/MK_Zapiski/z002-1376.pdf Zadnikarjev opis.] Slike 10&amp;ndash;13 so s fotografiranja za Wikipedijo: [[:w:sl:Majda Kne|Majda Kne]] je v kabinet 218 na FF pripeljala režiserja [[:w:sl:Tone Frelih|Toneta Freliha]] in literarnega zgodovinarja [[:w:sl:Andrijan Lah|Andrijana Laha]], ki so se zadnjič udeležili pogovora o žanrski literaturi v Konzorciju; naslednjič pripelje še Katarino Bogataj Gradišnik. Posnetki 14&amp;ndash;19 so s protesta proti rasizmu in fašizmu v Ljubljani. Mira in Špela sta tu srečali svoje učence iz azilnega doma, za Wikipedijo pa sem ujel v objektiv še aktivista [[:w:sl:Uroš Lubej|Uroša Lubeja]]. Nadaljnji posnetki dokumentirajo lepe vzpone na [[:w:sl:Begunjščica|Begunjščico]], Begunjsko Vrtačo in [[:w:sl:Rodica|Rodico]] ter smuko z njih. Prekinjajo jih trije z Zgornje Dobrave. [http://slov.si/mh/galerije/galeri280/target24.html Kozličku,] ki še nima imena, je po rojstvu slabo kazalo, a je preživel. In to je pri Slovencih že veliko, zato sem ga dal v naslov tele strani v albumu.

==Stran '''279''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri279/index.html Ljudje z rano], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. marca 2016&lt;/small&gt;==
 
Prvi štirje posnetki so s sveže zasneženih Mrežc nad planino Lipanco, [http://slov.si/mh/galerije/galeri279/target4.html posnetek 4] je iz [[:w:sl:Zajzera|Zajzere]], od koder smo se povzpeli do pod Škrbine Prednje Špranje, potem pa zaradi razmočenega snega obrnili. Begunjščico in Stol rad fotografiram z okna svoje delovne sobe, kadar se igrata z oblaki. Posnetka 7 in 8 sta s pogovora o žanrski literaturi v knjigarni Konzorcij, ki ga je vodila [[:w:sl:Majda Kne|Majda Kne]]; z Majdo se poznava iz kranjske gimnazije, ki jo je obiskovala leto pred mano. Sliki 9 in 10 sta iz Geodetskega inštituta v Ljubljani oz. izpred njega. Miro Pencelj mi je pripravil zračne posnetke Dobrav iz let 1954, 1976, 1996 in 2006, ki jih bom postavil na dobravsko spletišče; preslika jih lahko obiskovalec zastonj, so pa take preslikave slabe in komaj uporabne; kvalitetno jih preslikajo sami za neskromnih 40 eur, česar si pa kot aktivist prostega dostopa do podatkov, ki so bili pridobljeni z davkoplačevalskim denarjem, nočem privoščiti. Na poti z Geodetskega inštituta sem slikal še Lihartovo ljubljansko prebivališče (sliki 11 in 12). Naslednjih osem posnetkov (13&amp;ndash;20) je s protesta na Kotnikovi ulici, pred azilnim domom, proti rasistični politiki do beguncev. Za Wikimedijino Zbirko sem slikal [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Bostjan_Lajovic2.jpg Boštjana Lajovca,] kar tako pa njegovo nekdanjo sošolko na slovenščini Heleno Vovk (bil sem mentor njunemu letniku), Alenko Resinovič in Mileno Blažić. Tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Andrej_Masera.jpg Andreja Mašero] (slika 20) sem postavil na Commons. Posnetek 14 spremljajo verzi, prepisani z nekega protestniškega plakata, ki se nanašajo na rasistično odločitev učiteljev kranjske ekonomske gimnazije, da ne sprejmejo šestih begunskih otrok. Naslednja dva posnetka sta z meglene ture na Srenjski preval, na predzadnjem je naša Ela in na zadnjem Kosovelovi verzi na nekem vrtu v Žireh, slikani čez ograjo. Dali so naslov tejle strani v albumu. Besedilo Intronacionale mi je za tole objavo poslal [[:w:sl:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman Roza]]. Uporabil sem ga že na predavanju. Je v prostem dostopu, vendar za razliko od fotografij tule, ki so postavljene pod licenco CC BY, ni za prosto uporabo. Za morebitno nadaljnjo uporabo je treba [mailto:roza@roza.si vprašati avtorja.]

==Stran '''278''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri278/index.html Hvalen budi Jezuš Kristuš], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. februarja 2016&lt;/small&gt;==

Slike 0&amp;ndash;8 &amp;ndash; končno sneg! Z Borutom ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target5.html slika 5]) sva ga šla proslavljat na Dovško Babo, kjer sem za posnetek prosil mojstranškega gorskega reševalca Janez Brojana ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target8.html slika 8]). Naslednji trije posnetki (9&amp;ndash;11) so z Lepe špice (Cima bella) nad Ukvami v Kanalski dolini; tja sva šla z Miro. Andraž Jež ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target12.html slika 12], gl. npr. {{COBISS|ID=280316160}}) se je pustil slikati v lokalu za Filozofsko fakulteto. Vsi nadaljnji posnetki (od 13. do konca) so nastali na poti v Toplice Sv. Martin na Muri v [[:w:sl:Medžimurska županija|Medžimurju]] in nazaj domov. Tja grede je bil postanek pri [[:w:sl:Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sveti Trojici v Slovenskih Goricah]], ki kulturno živijo od [[:w:sl:Alojz Kraigher|Alojza Kraigherja]], [[:w:sl:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], [[:w:sl:Oroslav Caf|Oroslava Cafa]], lahko pa bi dodali vsaj še [[:w:sl:Ožbalt Ilaunig|Ožbalta Ilauniga]] iz bližnjega Lenarta, ki je bil menda predloga za Kraigherjevemu ''[[:w:sl:Kontrolor Škrobar|Kontrolorju Škrobarju]]''. To kar so za Celje Celjski grofje, so za [[:w:sl:Čakovec|Čakovec]] [[:w:hr:Knezovi Zrinski|bani Zrinski]]: oboji so v spopadu s Habsburžani potegnili ta kratko. Toplice, ki jih Garmin še ne pozna in zavaja popotnika na stranske poti Železne Gore, se ponašajo z življenjsko filozofijo [[:w:sl:Rudolf Steiner|Rudolfa Steinerja]], ki je bil rojen blizu Čakovca (in ki je mdr. vznemirjal tudi Alojza Gradnika). Ker mi je tuja tako Steinerjeva ezoterika kot njena sodobna turistična izraba, nimam na to temo nobenega posnetka. Pač pa sem ponovno fotografiral [[:w:sl:Franc Miklošič|Franca Miklošiča]] v [[:w:sl:Ljutomer|Ljutomeru]]; stari posnetki so bili namreč na klasični film in jih še nisem digitaliziral. Medtem so meščani naročili še kipe [[:w:sl:Radoslav Razlag|Radoslava Razlaga]] in [[:w:sl:Karol Grosman|Karla Grosmana]] (starega očeta [[:w:sl:Meta Grosman|Mete Grosman]]). Predzadnji posnetek ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target33.html slika 33]) informacijske table na mestu [[:w:sl:Taborsko gibanje|prvega velikega slovenskega političnega zborovanja]] leta 1868 nas spomni, da se je slovenstvo začelo na ljudski, množični ravni (bilo je 7000 udeležencev) dogajati šele globoko v drugi polovici 19. stoletja.

==Stran '''277''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri277/index.html Ako greš po cesti, ki pelje iz Kranja v Tržič, prideš v slabih treh urah do župnijske vasi Križe], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. februarja 2016&lt;/small&gt;==

[http://slov.si/mh/galerije/galeri277/target0.html Slika 0] &amp;ndash; je bila posneta iznad kamnoloma v Kamni Gorici; na povečavi se vidi naša hiša na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]].

Slike od 1 do 18 so s poti na Kozjansko, v Straško Gorco pri Prevorju, kamor sva šla z Miro k Plankovim kupovat traktor TV 420. Kraji so nama bili čudno znani in doma sva ugotovila, da sva prav tam pred petimi leti že kolesarila (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri133/index.html 133. stran tega albuma]). To so kraji razbojnika [[:w:sl:Franc Guzaj|Guzaja]], ki je postal, tako kot vsi razbojniki, hvaležen literarni predmet, in zgodovinske romanopiske [[:w:sl:Ana Wambrechtsamer|Ane Wambrechtsamer]]; vseh znamenitosti ob poti zato nisem še enkrat slikal. V Repušu tabla usmeri v muzej na prostem z imeno Kozjanska domačija. Jurklošter je še vedno zanemarjen [http://slov.si/mh/galerije/galeri116/target15.html tako kot leta 2009.] V Laškem so imeli ravno pustni sprevod. 

Slike od 19 do 25 so s predstavitve ponatisa [[:w:sl:Josip Lavtižar|Lavtižarjeve]] zgodovinske povesti o turških vpadih ''[[:s:sl:Junaška doba Slovencev|Junaška doba Slovencev]]'' (1936) v Križah, kjer se povest dogaja. Prvi stavek povesti je dal naslov tej strani v albumu. Za ponatis redke knjige sem napisal [http://www.slov.si/mh/lavtizar2.html spremno besedo] in [[:v:sl:Josip Lavtižar in Križe|v nagovoru]] primerjal begunsko izkušnjo Slovencev iz 15. in 16. stoletja z današnjo ter apeliral na krščansko sočutje z ljudmi, ki so bili prisiljeni zapustiti vse, da bi preživeli. Prireditev je bila ob slovenskem kulturnem prazniku. Lado Srečnik je zanjo pripravil razstavo Križe nekoč in danes, tržiški župan [[:w:sl:Borut Sajovic|Borut Sajovic]] je recitiral Prešernovo [[:s:sl:Elegija svojim rojakam|Elegijo svojim rojakom]], Jožica Koder je povest jezikovno posodbila, zraven nje (slika 21) je direktorica knjižnice Toneta Pretnarja v Tržiču Marinka Kenk Tomazin. Dogodek je pripravil Janez Kavar, poznan po ''Kriških prigodah'' {{COBISS|ID=243721984}} in še čem, ime zgodovinarke zraven sem pozabil in jo osramočeno prosim, naj mi ga zaupa še enkrat. Igor Mokorel je gimnazijski sošolec, zdaj sodnik.

==Stran '''276''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri276/index.html Gospod, o Bog, saj vemo, da si z nami], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. februarja 2016&lt;/small&gt;==

*[http://slov.si/mh/galerije/galeri276/target0.html Slika 0] je nastala za geslo [[:w:sl:Levstikova nagrada#Levstikovi nagrajenci za življenjsko delo]] na Wikipediji.
* [http://slov.si/mh/galerije/galeri276/target1.html Slika 1] &amp;ndash; prevajalka Patrizia Raveggi je bila nekoč lektorica za italijanščino na Filozofski fakulteti; gl. njeno [http://slov.si/mh/galerije/kekec2/target22.html sliko iz leta 1996].
*Slika 2 in 3 sta z urejanja težko najdljivih spomenikov na Jelovici; Ivan Krivec iz Adergasa je mojster za take reči. 
*Vse nadaljnje slike so iz Dobove 1. februarja. Ponoči je prišel samo en vlak, tako da smo bili z delitvijo hrane in čiščenjem šotorov ob dveh že gotovi. Tudi za slikanje je bilo tokrat več časa kot [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/index.html novembra] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/index.html decembra,] pa za vzpon do [http://www.zaplana.net/izleti/svVid_Catez/ sv. Vida nad Čatežem nad Savo.] Kristus na zadnji sliki je v obraz precej podoben beguncem.

==Stran '''275''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/index.html Pri Almi in Celjskih: Zvečer pa na Vodiško planino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. januarja 2016&lt;/small&gt;==

[http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target0.html Slika 0] &amp;ndash; Franc Kosel, nedavno upokojeni profesor Strojne fakultete UL pred vhodom na FS, [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target1.html slika 1] &amp;ndash; Anja Nikolavčič načrtuje magisterij iz prostora v slovenski kmečki povesti. Slike 2&amp;ndash;22 so z novoletne oddelčne ekskurzije v Celje. O Almi Karlin nam je pripovedovala Barbara Trnovec, mi pa smo poznavalki nevzgojeno vpadali v besedo z vprašanji in svojimi mnenji. Teme so bile seveda vroče: njena izbira nemščine in posledično manjša naklonjenost slovenskih rojakov za njeno mitizacijo; ker ni bila lezbijka, tudi na zavzeto pozornost aktivistk ne more računati. Jo bo mogoče kdaj vpisati med deset največjih svetovnih popotnikov? Trenutno je tudi med prvimi tridesetimi še ni, gl. [http://www.theexpeditioner.com/2011/12/19/the-30-greatest-travelers-of-all-time/ članek v časopisu ''TheExpeditioner''.] V opravičilo sem pravkar vpisal v [[:w:sl:Alma Maksimilijana Karlin|Almino geslo na Wikipediji]] njeno knjižico o Karlinovi, zraven pa še nedavno izšli strip o popotnici, ki sta ga podpisala scenarist Marijan Pušavec in risar Jakob Klemenčič (gl. še oglas na [http://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=2397 Dobreknjige.si]). Popravil sem napačne datume njenega rojstva in smrti, ki so se pritihotapili iz avstrijskih enciklopedičnih virov, popraviti jih bo treba še v drugojezičnih geslih o popotnici. Mimogrede: Almin kip v Celju si lahko ogledamo samo na tujih Wikipedijah (npr. na [[:w:de:Datei:Celjski dom kolodvor Alma Karlin.jpg|nemški]]), na slovenski pa zaradi naše zaribane avtorske zakonodaje, ki ne pozna svobode panorame, ne. 

Naših kolegic na slikah ni treba posebej predstavljati, prijazna kustosa, ki sta nas vodila po podzemlju Knežjega dvora in po razstavi o Celjskih grofih (kdor ni poslušal, lahko prebere [[:w:sl:Celjski grofje|o njih obširen članek o grofih na Wikipediji]]), Jure Krajšek in Rolanda Fugger Germadnik, sta na slikah 10 in 11, za razlago motivov na reliefih od 12 do 16 prosim poznavalce. Kulturni obhod Celja naj bi zaključili v erotični galeriji Račka, ki pa je bila zaprta, namesto nje so tu posnetki iz razstavnih prostorov eno nadstopje nižje v Kvartirni hiši (20 &amp;ndash; Alma, 21 &amp;ndash; improvizirana varianta [[:w:en:American Gothic|Ameriške gotike]] z galeristoma v glavni vlogi in 21 &amp;ndash; vhod v Kvartirno hišo, kamor je zahajal k svoji problematični ljubici [[:w:sl:Alfred Nobel|Alfred Nobel]], ko je ta še živela v Celju).  

S turne smuke na Prevalo nad Žlebmi nimam posnetkov, ker sem fotoaparat pozabil v avtu, pa tudi vreme se je skazilo, le posnetek Ponc s ceste ([http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target23.html slika 23]). Slike od 24 do konca so s podelitve nagrad najbolj zavzetim pohodnikom na [[:w:sl:Vodiška planina nad Kropo|Vodiško planino nad Kropo]]. Podelitev je bila v Partizanskem domu na planini. Mira je bila s 177 vzponi (dobrih 500 m vzpona) med ženskami druga, prehitela jo je Juretova sošolka Mojca Valič. Drago Terlikar je Mirin bratranec, servisiral je jeseniške hokejiste, sicer pa je kolesar in tudi &quot;vodičar&quot; s po štirimi vzponi dnevno. [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target35.html Možak na sliki 35] je slučajno prav tedaj praznoval svoj 60. rojstni dan, Lara in Manja, nečakinji oskrbnice Hajdi iz Bohinjske Bistrice sta kelnarili, fanta na sliki 37 in 38 sta igrala in prepevala, vesela zelena bratovščina z zadnjih dveh slik je ostala v koči menda do jutra; če bo čas, postavim nekaj njihovega muziciranja in prepevanja, ki po ekstatičnosti ni bilo daleč od scen v Prežihovi ''Jamnici'', na Youtube.

==Stran '''274''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/index.html Na Gori se že &quot;ta dolga&quot; zvoni, midva pa se še odpravila nisva], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. januarja 2016&lt;/small&gt;==

Naslov je stran dobila iz Tavčarjevega [[:s:sl:Cvetje v jeseni (LZ)|Cvetja v jeseni]], LZ 1917, nanaša pa se na [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target1.html drugi posnetek.] Primernih stavkov je v povesti za potrebe literarnega pohodnika na pretek, npr.: &quot;Hodil sem od Jelovega brda proti Malenskemu vrhu ter kakor vselej, kadar sem stopal po ti poti, jemal vase lepoto pokrajine.&quot; Ali pa &quot;Pod Malenskim vrhom sva obstala na mestu, ki mu pravijo „Na Poklonu“. To je tratina sredi gozda, odkoder se vidijo štiri cerkve. Za tabo Mati Božja na Gori, pred tabo Sv. Martin v Poljanah, na eni strani Čabrače, na drugi Gabrška gora. Kaki svetniki so tam, tega vam danes ne morem več povedati. V prejšnjih bolj pobožnih časih so ljudje na tem mestu obstajali in se proti vsaki cerkvi poklanjali.&quot; Tudi naslednji trije posnetki so iz teh krajev: Jelovo brdo, kjer gospodarijo Presečnikovi, je v naravi [[:w:sl:Gorenja Žetina|Gorenja Žetina]]. Ko sem gledal, ali ima Wikipedija kaj o [[:w:sl:Rupnikova linija|Rupnikovi liniji]], ki je tekla čez Blegoš in se z enim od njenih bunkerjev začne tale stran ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target0.html slika 0]), sem v članku našel [http://slov.si/mh/galerije/galeri156/target1.html svojo fotografijo istega bunkerja] iz leta 2011, ki jo je Sporti postavil v Zbirko. [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target5.html Slika 5] je s proslave 50-letnice naše tajnice Branke Kotnik (več slik je na [http://www.slov.si/tajnica-branka-kotnik-jih-ima-50/ oddelčnem spletišču]), na naslednji pa sta [[:w:sl:Aleksandra Derganc|Aleksandra Derganc]] in [[:w:sl:Ada Vidovič Muha|Ada Vidovič Muha]] po seji ''Slavistične revije''. Fotograf Tihomir Pinter ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target7.html slika 7]) me je obiskal, da sva v Zbirko postavila tri [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Vladimir_kavcic3.jpg njegove portrete Vladimirja Kavčiča.] Svoj portret Tihomirja Pinterja sem postavil v Zbirko; kdo pa napiše na Wikipedijo članek o mojstru, ki je poznan po fotografijah slovenskih umetnikov in pisateljev?

Posnetki 8&amp;ndash;11 so s Pokljuke in iznad Žirovnice, dvanajsti dokumentira slovensko žično mejno norost v Metliki, 13&amp;ndash;16 so s silvestrske [[:w:sl:Kriška gora|Kriške gore]] in [[:w:sl:Tolsti vrh|Tolstega vrha]] nad Tržičem; Ana in Primož nista imela fotoaparata in sta me prosila za fotko; če me ne bi, bi ju nagovoril sam :) 17&amp;ndash;21 so bili napravljeni v [[:w:sl:Žiganja vas|Žiganji vasi]] pri Irmi in Reinhardu. Zavetišče na Kalu ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target22.html slika 22]) je na poti iz Tržiča proti [[:w:sl:Kofce|Kofcam]]. 3. januarja je naša Ela dopolnila eno leto, na zadnji od treh slik je s svojim stricem Lukom Tavčarjem v [[:w:sl:Žiri|Žireh]]. Metod Staroverski ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target27.html slika 27]) je gostilničar iz Krope, z Miro sva ga srečala na poti na [[:w:sl:Vodiška planina nad Kropo|Vodiška planina]]; ta ima planincu na izbiro zavite in tudi ravne poti :)

==Stran '''273''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/index.html ISIS d. o. o.], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. decembra 2015&lt;/small&gt;==

Slike 3&amp;ndash;8: V Dobovi so sami slavisti: zadnjič sem naletel na Marjanco, tokrat sta se razkrili dve nekdanji študentki (ju ni na slikah) in Nicolas Hanot iz Belgije, ki je trenutno lektor za francoščino na FF UL. Prostor, na katerem stojijo šotori, je zdaj asfaltiran, mogoče delo teče nekoliko bolj rutinirano, glavne pomanjkljivosti pa so ostale. Ni ozvočenja niti pripravljenosti, da bi prišleke (in prostovoljce) obveščali, kam gredo zdaj, koliko časa bodo ostali, kam gredo naprej. Vedno se najde kak policist, ki vidi svoje poslanstvo v tem, da se zadira nad ljudmi, jih priganja ali celo peha, čeprav ni nobene potrebe po naglici. Begunci bodo polegli po dekah, policaji pa bodo spet brezdelno postajali pred šotori. Delajo v glavnem prostovoljci, med plačanimi vodji izmen pa niso redki taki, ki pridejo delat samo zmedo z navzkrižnim ukazovanjem, ki naj bi jim utrjevalo avtoriteto. V enem šotoru begunce &quot;razorožujejo&quot;: škatle, ki jih praznimo v kontejner (vse v zvezi begunci se definira kot &quot;kužno&quot;), so polne ščipalk za nohte (res nevarno orodje), ogledalc, pilic, zobnih krem (potencialni eksploziv?), britvic za osebno higieno, kosov oblačil, nov, še ne uporabljen šotor (so bile nevarne njegove zložljive palice?), neodprtih konzerv. V šotorih, kjer so jedli, je še več napol izpraznjenih konzerv, kartonov z mlekom, kosov kruha, plastenk z vodo, ponošenih čevljev. Res delajo malomarno s hrano, ampak saj bi lahko nacija, ki zna izvesti Planico, delitev hrane organizirala bolj profesionalno in bolj racionalno, če bi to hotela. Tako pa &quot;nadrejeni&quot; pravijo: ''zanje je že dobro'' ali: ''saj se imajo čisto v redu'' &amp;ndash; kot da so si prišli v Dobovo privoščit le malo taborjenja. Ravnamo mi kaj boljše s hrano? Bogve kam so pred dnevi, ko smo imeli prednovoletno zakusko, stresli ostanke kanapejčkov in peciva, kam zlili nepopito natočeno penino? Beguncev nisem fotografiral, ker je to prepovedano, ko gredo skozi špalir in je treba hiteti z delitvijo hrane, pa tudi priložnosti ni prave. Tudi pogovarjati se z njimi ne bi smeli, čeprav (ali pa ravno zato, ker) se šele v komunikaciji lahko pokažejo v svoji človeški podobi, ne pa kot velika temna, neznana in nevarna gmota. Dva Afganistanca z gladko angleščino sta se zanimala za organizacijo prostovoljskega dela z begunci, ga z naklonjenostjo komentirala in trezno reflektirala perspektive beguncev v Evropi. Doma imajo porušeno, miru ni na obzorju, nekam pač morajo. Aja, manjka čevljev 41. 

[http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target9.html Slika 9] je dala tejle strani v albumu naslov. Jo bodo vohunski iskalniki indeksirali in bodo varnostno paranoidni prežuhi zahtevali njen umik? Bomo videli. Slike 10&amp;ndash;13 so s protesta proti okupirani Sloveniji. Spet je na delu paranoja ali pa gre za drago maščevanje za hrvaško nagajanje z begunci pred meseci in za arbitražno izigravanje. Bregovi nad Kolpo so na obe strani meje neprehodni, pa kljub temu po dolini ob reki napenjajo žico z razirkami. Proti beguncem je že ne postavljajo. Alenkin stari oče na plakatu na [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target13.html sliki 13] je tudi moj stari oče; v tem albumu ima vsaj dve strani: [http://slov.si/mh/galerije/galeri248/index.html Draga ženka in otroci: Der Führer kennt nur Kampf, Arbeit und Sorge,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri251/index.html Borovnica] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri260/index.html Stražišče in Borovnica.] Alenka pa je bila pred 57 leti [http://slov.si/mh/galerije/galeri260b/target35.html takale] :)

Slike 14&amp;ndash;19 sem posnel v Žireh, kjer sem [[Poklon Vladimirju Kavčiču|govoril o Vladimirju Kavčiču]]. Neverjetno, koliko ljudi zna spraviti skupaj Viktor Žakelj. Fotografije nekaterih prisotnih ([[:w:sl:Lojze Gostiša|Lojze Gostiša]], Milček Komelj, [[:w:sl:Ivan Kristan|Ivan Kristan]]) sem primerno obrezal in jih postavil na Wikimedia Commons, od koder jih jemlje Wikipedija. Udeleženci so se čudili, ko sem jim povedal, da na Wikipediji ni mogoče uporabiti množice slik [[:w:sl:Vladimir Kavčič|pisatelja Kavčiča]], ker so pač avtorsko zaščitene. Hči Lenka Kavčič ([http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target16.html slika 16]) mi je obljubila tja postaviti očetovo sliko &amp;ndash; najbrž se je po njenem posredovanju oglasil fotograf [[:w:sl:Tihomir Pinter|Tihomir Pinter]] in v sredo mu pomagam naložiti fotografijo v Zbirko. Sljučajno mi je prav te dni Rok Gašperšič poslal posnetek dolgega pisma, ki ga je nekdanji partizan Andrej Bohinc, obsojen na [[:w:sl:dachauski procesi (Slovenija)|dachauskih procesih]] na smrt, potem pomiloščen in po več kot desetletju zapora rehabilitiran, leta 1980 naslovil na Centralni komite ZK. Njegova življenjska zgodba je zelo zelo podobna tisti glavnega junaka v Kavčičevem romanu ''Zapisnik'', zaradi katerega je pisatelj prišel v spor z Zvezo borcev (z [[:w:sl:IvanJan|Ivanom Janom]], ki mu Bohinc očita umazana dejanja med vojno?) in mu je bila odvzeta že podeljena nagrada Prešernovega sklada. Domnevam, da je Kavčič črpal snov za roman prav iz Bohinčevega pričevanja.

Davorin Marinović s fotke 17 je kupil Mirinega Getza; Mire pa ne bom vsakič znova predstavljal na slikah :) Slike 18&amp;ndash;22 so s fakultetnega novoletnega srečanja v avli FF. Koncert hišne filharmonije in moškega pevskega zbora je bil lep, od portretov sem na Zbirko (Commons) postavil [[:w:sl:David Limon|Davida Limona]] in Namito Subiotto. Naslednjih šest slik je z izleta na Kumlehovo glavo in Veliki Mavrinec nad Vršičem, malo pred sončnim zahodom danes (pardon, je že včeraj, 19. 12.). Boštjan in Urška Blaznik sta soseda in sem ju slikal za [http://slov.si/mh/dobravskedomacije.docx kroniko dobravskih domačij] in za [http://slov.si/mh/dobravskikdojekdo.docx dobravski Kdojekdo] (dostopno z wikipedijskega članka o [[:w:slSrednja Dobrava|Srednji Dobravi]]). Boštjan je sociolog, sicer pa polkovnik in vodja Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah, Urška pa kemičarka in je pravkar doktorirala iz prehrane. {{COBISS|ID=282635008}}

==Stran '''272''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri272/index.html Raje mešam alkohol kot beton], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. decembra 2015&lt;/small&gt;==

Tako piše na majici nekega žurerja v mariborski diskoteki (slika 13), katere ime mi je ušlo iz spomina. Tam se je dogajal, hm, precej močan žur po posvetovanju o slovenščini v znanosti (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005344.html vabilo na Slovlitu]), ki ga je organizirala študentska sekcija mariborskega slavističnega društva, tj. Nina Ditmajer in Jure Cvetek. Imena udeležencev so pod skupinsko sliko (slika 2), v predavalnici na FF je bilo 20 študentov in profesorjev ter novinar Tone Petelinšek, skupaj 27; moj prispevek je [[Slovenski jezik v znanosti|tule]]. Zombijevsko pobarvani so natakarji, režita se didžeja, drugi so neznanci. Fotografije 14&amp;ndash;18 so s tiskovne konference ob izidu ''Kranjskega zbornika'' 2015 v kranjski knjižnici (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005358.html vabilo na Slovlitu]). Drago Štefe je urednik zbornika, Viktor Žakelj je bil govornik na prireditvi, Mendi Kokot je tehnična urednica. Naslov mojega prispevek je [[Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni]]. [http://slov.si/mh/galerije/galeri260b/target103.html Bojan Pretnar] je prijatelj iz otroštva, Marija Lokar je Metina mama in nekdanja soseda, z Mijo Mravljo smo skupaj peli v gimnazijskem pevskem zboru, slovenist [http://www.gorenjci.si/osebe/mohor-miha/991/ Miha Mohor] je družinski prijatelj. Naslednjih pet fotografij je s predstavitve knjige ''Na mrtvi straži'' {{COBISS|ID=58847586}} v Novi vasi na Blokah, za katero sva z Urško Perenič napisala [http://slov.si/mh/joze_campa.html spremno besedo]. Akterje je posnel Milan Korbar na [http://www.kjuc.si/dogodki/joze-campa-na-mrtvi-strazi-ljudje-in-zemlja-roman-z-bloske-planote/ spletni strani knjižnice,] tule pa so moji posnetki domačinov (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005364.html vabilo na Slovlitu]); založnika Jožeta Kotnika (založba Math) in še koga sem pozabil slikati. Zadnjih osem posnetkov kaže nastopajoče na simpozijskem praznovanju desetletnice dLiba v Mestnem muzeju v Ljubljani (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005370.html vabilo na Slovlitu]). Tudi tu kdo manjka, ker slika ni uspela; nekateri posnetki bodo za Wikimedijino Zbirko, kjer počakajo na uporabo v wikipedijskih člankih. Okrogli mizi, ki je sklenila dogodek, je dajala ton zaskrbljenost nad nevarnostmi, ki jih prinaša internet, kar je ob jubilejni priložnosti digitalne knjižnice kot enega od paradnih konjev interneta dokaj nenavadno.

==Stran '''271''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri271/index.html Ab imo pectore], &lt;br&gt;&lt;small&gt;23. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Pa naj bo: lat. ''Ab imo pectore'' 'iz dna srca (duše)' je naslov poglavja v zborniku ob jubileju [[:w:sl:Boža Krakar Vogel|Bože Krakar Vogel]], ki ga je pripravila [[:w:sl:Alenka Žbogar|Alenka Žbogar]] v okviru revije ''Jezik in slovstvo''. Na predstavitvi zbornika (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005341.html vabilo na Slovlitu]) so nastopili tudi študenti (Jernej Kusterle s pesmijo, igralska skupina pa s skečem), a posnetki žal niso uspeli. Začetne fotografije je posnel Voranc Vogel, zadnjih sedem pa je mojih.

==Stran '''270''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri270/index.html Popotovanje iz Litije do Čateža], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Na popotovanju je vedno lepo, kadar pa je tako lepo in toplo vreme, kot je bilo tokrat, pa še posebej. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005328.html Vabilu] se je odzvalo nekaj čez 40 študentov, med njimi dva starejša kolega Pavel Repnik in Vladimir Pirih, Urška je imela s seboj Benjamina, nosil ga je večino poti Aleš. Vseh slik je nastalo čez 200, kdor ji bo hotel, bo že znal vprašati.

==Stran '''269''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/index.html O shivite lepo, de umerjete lahko], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Slike so spet razporejene po času nastanka. Na začetku so posnetki s [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005292.html 70-letnice Inštituta za slovenski jezik na ZRC SAZU in predstavitve slovarskega spletišča Fran 3.0.] [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target9.html Slika 9] je nastala po plombiranju {{redakcija|najprej sem mislil, da je bila štirica, pa me je zobozdravnik popravil|petice}} levo zgoraj. Slike od 10 do 19 so s proslave ob grobu [[:w:sl:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]], govornik je bil [[:w:sl:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]]. Ajdovski gradec nad Bitnjami v Bohinju ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target20.html slika 20]) je tako nerazgleden, da kaj več od plošče s Prešernovimi verzi ni bilo slikati, spodaj v vasi in v plezališču nad njo pač (slike 12&amp;ndash;25). Alpinist Klemen Žumer je brat Martina Žumra, ki ga je [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2014_08.pdf Mira intervjuvala] za ''Planinski vestnik''. Linda Berendsen je učila naša otroka, ko smo bili 1995 v Lawrencu, Kansas, iz Nizozemske priseljeni geolog Pieter pa je njen mož; prišla sta na obisk iz ZDA (27 in 28). Jesenske slike 29&amp;ndash;32 so z [http://www.hribi.net/izlet/pod_krnico_planina_spodnja_dolga_njiva_/11/298/420 Dolge njive pod Košuto,] 33&amp;ndash;39 pa iz [[:w:sl:Osp|Ospa]]. Posnetki 40&amp;ndash;46 so z vzpona na Viševnik. Razvaline [http://www.gradovi.net/grad/gutenberk_hudi_grad gradu Gutenberg] (Hudi grad) nad Tržičem sem šel slikat ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target47.html slika 47]), ker pripravljam spremno besedo za ponatis povesti ''[[:s:sl:Junaška doba Slovencev|Junaška doba Slovencev]]'' (1935/36) [[:w:sl:Josip Lavtižar|Josipa Lavtižarja]], ki se dogaja tod. Pod cerkvijo sv. Jurija, na kateri je spominska plošča prvemu ljubljanskemu šofu [[:w:sl:Žiga Lamberg|Žigi Lambergu]], ki se je rodil na Gutenbergu, je vila Bistrica ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target52.html slika 52]); v poletnih mesecih so jo nekoč, ko je bila protokolarni objekt, naseljevali najvplivnejši intelektualci [[:w:sl:Josip Vidmar|Josip Vidmar]], [[:w:sl:Jože Javoršek|Jože Javoršek]], [[:w:sl:Miroslav Krleža|Miroslav Krleža]] in drugi obiskovalci (prim. [http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/ziva-vidmar-kako-zaboga-ste-mogli-dopustiti-da-so-klerikalci-prisli-na-oblast.html članek Žive Vidmar v Delu]). Ivan Krivec ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target53.html slika 53]) je pobudnik in &quot;urednik&quot; [https://www.facebook.com/media/set/?set=a.773967012636100.1073741834.113215582044583&amp;type=3 Spominskega parka tovarištva Davovec], Klemen in Iza Praprotnik ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target54.html slika 54]) sta naša soseda. Zadnji štirje posnetki (55&amp;ndash;58) so s prostovoljske nočne izmene v sprejemnem taborišču za begunce v Dobovi (v izmeni prej je bila [http://medkulturni-institut.si/o-institutu/o-ustanoviteljici/ Marjanca]). To noč je z dvema vlakoma prišlo samo okrog 1200 ljudi, pa je bilo vendar dovolj dela z razdeljevanjem hrane in pospravljanjem po njihovem odhodu. Kolikor smo imeli z utrujenimi in pohlevnimi ljudmi več opravka, kot bi ga bilo treba, je bilo to zaradi pomanjkljive organizacije oziroma premalo prostovoljcev. Glede na to, koliko jim je na poti sploh mogoče skrbeti za osebno higieno, je bilo še znosno. Odgovornim bi priporočil, naj posameznega živčnega in agresivnega policista nadomestijo z mirnejšim in najdejo način, kako vsaj konzerve, ki jih nihče ni odprl, ponuditi drugim, ne pa &quot;iz varnostnih razlogov&quot; potratno zavreči. Begunci so iz različnih koncev sveta in iz različnih kultur, doma so imeli različen socialni status, zato je posploševanje o njih problematično. Tudi njihova usoda v &quot;svetlem novem svetu&quot; (tokrat pišem narekovaje zares), če bodo v njem uspeli ostati, bo različna. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]])

==Stran '''268''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/index.html Šagra], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. oktobra 2015&lt;/small&gt;==

Prva dva posnetka sta s sprejema brucov.&lt;ref&gt;Ja, po SP bi moralo stati ''brucev'', ampak tako bi rekli samo slavisti, zato se raje ravnajmo po SSKJ.&lt;/ref&gt; Okno ([http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target4.html slika 4]) je z domačije leta 2009 preminulega alpinista Filipa Benceta v Dolžanovi soteski nad Tržičem (po njem se imenuje zavarovana pot nad strugo Tržiške Bistrice); tudi mlada turista s Kanarskih otokov sta se fotoaparatu nastavila tam. Posnetki 6&amp;ndash;9 so z lepotnega tekmovanja v ljubljanskem hotelu Union. Navijati je bilo treba za Nežo Tavčar in glej ga zlomka, to je tam počelo še nekaj študentk slovenščine. Jedro te strani (posnetki 10&amp;ndash;46) so slike z oktoberfesta v vasi Praprot pri Šempolaju nad Trstom. Včasih so takim veselicam rekli [http://www.fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=%C5%A1agra šagra,] tale pa se moderno imenuje ''muzikfešt''. Hrup je pomagala povzročati skupina gorenjskih sokrajanov z Dobrave in širše okolice (vse do Ljubljane), ki jo je v avtobus zvabila naša soseda, gostilničarka Marička. Veselico organizira [http://www.skdvigred.org/ slovensko kulturno društvo Vigred,] njegova prizadevna članica (na [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target22.html sliki 22] je Elena Legiša, ki je hkrati tajnica pevskega zbora Pinko Tomažič. Mojca Šiškovič in [[:w:sl:Miran Košuta|Miran Košuta]] iz bližnjega [[:w:sl:Križ, Trst|Križa]] (sliki [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target24.html 24] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target25.html 25]) sta sem prijazno prišla na moj klic. Zadnje poglavje reportaže (fotografije 47&amp;ndash;65) je s slovesnosti ob poimenovanju osnovne šole Dobova po [[:w:sl:Jože Toporišič|Jožetu Toporišiču]]. Govorila sta med drugimi naša predstojnica [[:w:sl:Vera Smole|Vera Smole]] in [[:w:sl:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]], slikal pa sem tudi organizatorja Toporišičevega simpozija v Pišecah [[:w:sl:Marko Jesenšek|Marka Jesenška]]. Tako kot junija, ko smo bili [http://slov.si/mh/galerije/galeri254/index.html na obisku Toporišičevine na Mostecu], so se tudi tokrat domačini odrezali z dolgim programom in izborno postrežbo. Samo zeblo nas je zunaj. Gospa Ankica Krivec ([http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target59.html slika 59]) mi ni izdala svojega naslova v Dobovi, češ da ni potreben, ker jo vsi poznajo. Vprašala me je, če sem slučajno iz Zagreba, in mi zaupala, da je natanko pred enim tednom [[:w:sl:Zvonko Kovač|neznanemu profesorju]], ki je na koledarju pozabil preveriti datum slovesnosti, razložila, da je pomotoma prišel na slavje en teden prezgodaj. Pobahal sem se ji, da vem, kdo je bil ta profesor :)

==Stran '''267''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri267/index.html Pr Maháv], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. september 2015&lt;/small&gt;==

Prvi trije posnetki so s pokekčevskega žura na Hladnikovini, udeleženci pa, razen manjkajočih, vsi z letošnjega [http://slov.si/mh/galerije/galeri250/index.html kekca v Paklenici.] Posnetki 3&amp;ndash;7 so s trgatve pri sorodnikih na Veselici nad Metliko. Grozdje je bilo slabo, tako da smo se bolj posvečali odojku in lanskemu vinu. 8&amp;ndash;10 so s poti na [[:w:sl:Debela peč|Debelo peč]] preko Klečice, sledijo štiri slike kmetij v opuščeni vasi Slamniki nad Bohinjsko Belo. Tu je Pavle Zidar (Zdravko Slamnik) kot otrok pri sorodnikih preživljal počitnice. Več o hišnih imenih te vasi najdemo na spletišču [http://www.hisnaimena.si/ Hišna imena na Gorenjskem.] Do konca te strani v albumu so posnetki s [http://www.pdziri.si/category/markov-tek/ 16. Markovega teka] od Žirov do [http://www.pdziri.si/category/koca/ nove planinske koče na Mrzlem vrhu.] [[:w:sl:Marko Čar|Marko Čar]], po katerem se tek imenuje, je bil stric naše snahe Ane, Stane Čar ([http://slov.si/mh/galerije/galeri267/target26.html slika 26]) je njegov oče. Tekla sta tudi naš Jure in Anin polbrat Luka. Med pohodniki je bil upokojeni profesor s fakultete za šport [[:w:sl:Janko Strel|Janko Strel]] ([http://slov.si/mh/galerije/galeri267/target21.html slika 21]), ki sem ga brž slikal za Wikimedijino Zbirko, tako da je zdaj geslo o njem na Wikipediji opremljeno s fotografijo. Brez slik naše Ele tudi tokrat ni šlo. 

==Stran '''266''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri266/index.html Slovenski slavistični kongres], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. september 2015&lt;/small&gt;==

Vedno bolj dvomim v natančnejše podnaslavljanje fotografij. Potrebno bi že bilo, potrebno, ali časa jemlje preveč poizvedovanje po imenih portretiranih. Javite se prosim sami, da vas vpišem. Tokratni [https://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres15 slovenski slavistični kongres] se je dogajal v dvorani Mestnega muzeja v Ljubljani, večerja s podelitvijo nagrad in zabavo pa v restavraciji Skriti kot v podhodu Ajdovščina.

==Stran '''265''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri265/index.html Sicilija], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. september 2015&lt;/small&gt;==
Lani je bila [http://slov.si/mh/galerije/galeri231/index.html Albanija,] predlanskim [http://slov.si/mh/galerije/galeri206/index.html Sardinja,] še prej [http://slov.si/mh/galerije/galeri144/index.html Korzika,] letos pa je bila odločitev za družinsko potovanje na Sicilijo. Združila naj bi popotovanje, plavanje in varstvo vnukinje Ele, medtem ko bosta njena starša Jure in Ana plezala po pečinah okrog San Vita lo Capo, pa je neurno vreme, o katerem so poročali tudi pri nas, prva dva načrta skrajšalo. Nevihtna noč naju je z Miro k sreči doletela na iztegnjenih sprednjih sedežih najetega avta za podrto kmetijo sredi vinogradov nad mestom Licata.

Prvo noč sva prespala (pravzaprav zaradi dolgo v noč trajajočega koncerta prebdela) v kampu El Bahira pred San Vitom, potem sva se za dve noči preselila v udobje apartmaja mladih. Prvo popotovanjsko noč sva šotorila za vodnim zbiralnikom (če ni bilo le stranišče) na vrhu hriba z garibaldinskim obeliskom ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target11.html slika 11]) in kostnico (''orsario'') [[:w:it:Sacrario di Pianto Romano|Sacrario di Pianto Romano]], postavljeno v spomin [[:w:it:Battaglia di Calatafimi|bitke pri Calatafimiju]]. Tu naj bi [[:w:sl:Giuseppe Garibaldi|Garibaldi]] izrekel stavek: »Qui si fa l'Italia o si muore,« ki je vklesan na spomenik ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target10.html slika 10])  – lep zgled civilizacijskega principa žrtvovanja, kot ga kritično reflektirajo knjige in članki na spletišču [https://www.libraryofsocialscience.com/newsletter/ Library of social science.] 

Prijeten je bil postanek v kraju [[:w:it:Santa Margherita di Belice|Santa Margherita di Belice]], ki ga sicer ni v nobenem vodniku in tudi na zemljevidu ni označen kot ogleda vreden, kulturno pa živi iz izjave pisatelja [[:w:it:Giuseppe Tomasi di Lampedusa|Giuseppeja Tomasija di Lampedusa]] (1996–1957) ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target14.html slika 14] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target15.html slika 15]), da je tu najraje počitnikoval. Po njegovem romanu [[:w:it:Gattopardo|Gattopardo]] je Visconti posnel film ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target16.html slika 16]), mesto podeljuje v njegovem imenu [[:w:it:Premio letterario Giuseppe Tomasi di Lampedusa|literarne nagrade]]. ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target17.html slika 17.]) 

Druga sicilijanska literarna figura je [[:w:en:Luigi Pirandello|Luigi Pirandello]] (1867–1835). Njegovi verzi ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target22.html slika 22]) in kiparski portret ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target23.html slika 23]) so bili posneti pred vhodom v rojstno hišo ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target24.html slika 24]), ki je muzej. Hiša stoji nad obalo južno od mesta [[:w:it:Agrigento|Agrigento]]. Malo stran je njegov grob, katerega obisk spretno tržijo. 

V steni okrepčevalnice v gorskem mestu [[:w:it:Polizzi Generosa|Polizzi Generosa]] sem posnel sicilijanski grb [[:w:en:Triskelion|trinacria]] ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target37.html slika 37]). Sicilija ima neverjetno veliko grških antičnih arhitekturnih ostankov, presenetile so velike nerazparcelirane površine obdelanih polj, ki pokrivajo cele doline in griče, in velikost starih mest na vrhu hribov, z ozkimi strmimi ulicami.

Svet je majhen: ob odhodu sva na letališču Trapani slučajno srečala Jožeta Lavriča Cascia, s katerim smo se spoznali letos v Novi vasi na Blokah ob Krpanovem simpoziju (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri245/target22.html sliko 22] na strani [http://slov.si/mh/galerije/galeri245/index.html Boj za Krpanovo dediščino]). Jože je po očetu Sicilijanec (o svoje iskanju sicilijanskih korenin je napisal knjigo ''Korenine siciljanskega labirinta'' {{COBISS|ID=216426496}}, ki priziva v spomin Pregljevo povest ''[[:w:sl:Peter Pavel Glavar|Peter Pavel Glavar]]'' (celotno besedilo je na [[:s:sl:Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod|Wikiviru]]), v kateri je naslovna oseba na poti za očetom Petrom Jakobom Testaferrato) in je najboljši vir informacij o znamenitostih in dobri hrani na turističnih kmetijah (''azienda agrituristica''), za naju tokrat žal prepozno. Tudi za Etno in za Catanio, kjer se je rodila [[:w:sl:Sveta Agata|sv. Agata]], zavetnica glavne ženske osebe v ''Visoški kroniki'' (gl. [http://lit.ijs.si/visoska.html#%C5%BDenske mojo interpretacijo]), je zmanjkalo časa.

Zadnja serija slik dokumentira Anine in Juretove šestice in sedmice v okoliških plezališčih.

==Stran '''264''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri264/index.html Od človeka do človeka], &lt;br&gt;&lt;small&gt;31. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Stran '''263''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri263/index.html Nekoga moraš imeti rad], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Stran '''262''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri262/index.html »Kaj ni ta gora Škrlatica,« je dejal Kekec in je še vedno strmel na tiste pečine, ki so se dotikale naravnost modrega neba], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>69nk7r445e8qfhl7q9wuhneqya3btq2</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85491</id>
      <parentid>85490</parentid>
      <timestamp>2026-07-24T06:19:11Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Stran 570 Ozhe v' miru Boshjim pozhivajte, 4. julija 2026 */</comment>
      <origin>85491</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="559122" sha1="2qywkaersw8u13yp1nniipme483izig" xml:space="preserve">'''Opombe k slikam [[:w:sl:Miran Hladnik|Mirana Hladnika]] v fotoalbumu na http://slov.si/mh/galerije/'''

Tile komentarji nastajajo na spodbudo [[:w:sl:Igor Kramberger|Igorja Krambergerja]] in [[:w:sl:Zoltan Jan|Zoltana Jana]], ki sta potožila nad pomanjkanjem, nezadostnostjo ali enigmatičnostjo podnapisov  v mojem fotoalbumu. Začel bom s svežimi posnetki in po možnosti dodajal komentar tudi k starejšim stranem v albumu. V Picasinih albumih bi bilo to nerodno, nerodno pa bi bilo tudi presedlati z albumskega v blogovski format objavljanja, zato sem se odločil za ločeno objavo komentarjev na Wikiverzi in vzajemne povezave med albumom in komentarji. Opombe bodo dobile samo slike, ki bi bile lahko v »javnem interesu« (portreti oseb, krajev, objektov ipd. iz enciklopedičnih ali kronističnih potreb), zasebne pa le v izogib nesporazumom. Kadar komentarja vendarle ne bo, to pomeni, da ne poznam imena fotografirane lokacije ali osebe ali pa sem upošteval izrecno oz. domnevno željo potretiranca, da ostane Googlu skrit. Čeprav postavljanje zasebnih in javnih posnetkov na isto mesto povzroča včasih zmedo, pri tem ostajam, ker je tako kot naše življenje in bi bilo njuno ločevanje nasilno. 


==Stran '''570''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri570/index.html Ozhe v' miru Boshjim pozhivajte,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. julija 2026&lt;/small&gt;==

Naštevalno: Hudič babo pere je slap v Završnici, posnetki 1&amp;ndash;4 so s kolesarjenja po Jelovici. V Šivčevi hiši v Radovljici (5) je bila seja sveta Muzejev radovljiške občine, kjer sem napovedal pomoč pri vračanju [[Kovači v partizanih|NOB-zbirke v Kovaški muzej v Kropi]]. Kovaško uporništvo bo prikazano tudi v literarni luči: mitični in folklorni kovači, kovač Martin Krpan, roman ''Vigenjci'' [[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]], partizanska pesnika [[:w:Kristina Šuler|Kristina Šuler]] in župnik [[:w:Lojze Žabkar|Lojze Žabkar]]; oba sta vključena v Paternujevo četveroknjižno antologijo [https://znaci.org/00003/1107.pdf ''Pesništvo upora''.] Blizu, na pokopališču na Ovsišah, je pokopan pisatelj župnik [[:w:Joža Vovk|Joža Vovk]] (10); tudi njegov stanovski kolega in Prešernov &quot;konkurent&quot; [[:w:Jožef Žemlja|Jožef Žemlja]], ampak sliko njegovega nagrobnika sem nekoč že objavil, zato je tu ni. Kolesarjenje po Gorjancih in pod njimi (14&amp;ndash;27) je pripeljalo do nagrobnika še enega Prešernovega sodobnika in rojaka, Mihaela Vouka. Za verzi na nagrobniku iz leta 1842 nekje piše, da &quot;ni nemogoče, da so verzi celo Prešernovi&quot;:

&lt;poem&gt;
Oče v' miru Božjim počivajte,
Roka nevtrudena miruj.
Žive vere rajski sad vživajte,
Z lučjo večno Bog Vas osrečuj.&lt;/poem&gt;

Več o tem v članku [https://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifni Prešeren] iz leta 2000.

Zadnji posnetki so s predstavitve nove antologije pesmi Kristine Šuler ''Rubin in roža'' na dvorišču Šmelove hiše v Kropi; predstavila sta jo urednica [[:w:Alenka Doležal Jensterle]] in kroparski kulturni promotor Slavko Mežek.

==Stran '''569''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri569/index.html Vem, kdo je zmagal,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. julija 2026&lt;/small&gt;==

4. julij je bil pri nas nekoč dan borca (leta 1941 je na ta dan KP Jugoslavije pozvala k splošni ljudski vstaji proti okupatorju), danes pa je bolj v zavesti kot rojstni dan ZDA. Za spomin na nekoč je tu slika št. 5. Posnetki z najmlajšimi (prva, 11, 12) obkrožajo posnetke s srečanj starih: 100-letnice sovaščana [[:b:Dobravski kdojekdo#Alojz Vidic|Alojza Vidica]], ki je umrl malo pred praznovanjem, in obisk partizanske tehnike Mete (5&amp;ndash;9). Na grobišču borcev v Radovljici so te dni vrezali v nagrobnike 29 imen padlih na Jelovici, 66 let po pokopu! Med njimi je tudi Marta Tavčar (14, 15), družica komandanta in narodnega heroja [[:w:Jože Gregorčič|Jožeta Gregorčiča]], ki je padel skupaj z njo in še 26 tovariši v spopadu na Lipniški planini 9. septembra 1942. Napeto zgodbo opremljanja nagrobnikov z napisi in postavljanja informacijske table na grobišču je mogoče prebrati [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Spomeniki za Svobodno besedo#Grobišče borcev NOB, Radovljica|tule na Wikiverzi,]] za literarnovedni alibi pa naj dodam, da je Jože Gregorčič avtor Cankarjevega kipa v nadnaravni velikosti. Napravil ga je 1939 iz ilovice v francoskem taborišču, potem ko je prebežal čez Pireneje iz frankistične Španije, kjer je bil mitraljezec v mednarodni brigadi. V enem od filmov o Cankarju je bilo videti, da obstaja fotografija kipa in kiparja, vendar mi je umetna pamet še ne zna najti, najbrž je kje v sveže digitaliziranih revijah ''Borec'' ali ''TV-15''.

Stran zaključujejo trije letaki s pozivom k podpori volivca zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma proti politični policiji, ki jo po Trumpovem zgledu ustanavlja aktualni režim. Kakšne nezaslišane reči počne npr. ICE v ZDA, si preberi na [[:w:en:United States Immigration and Customs Enforcement#Protests and criticism|Wikipediji]]. Če nočeš živeti v avtoritarni policijski državi, izrazi podporo [https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=9205&amp;lang=si s certifikatom elektronsko] ali na hitrem okencu na upravni enoti.

==Stran '''568''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri568/index.html Kekec na Črni prsti,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. junija 2026&lt;/small&gt;==

Kekcev je bilo letos na njegovi poti 21, vzpeli smo se za 1100 m na [[:w:Črna prst|Črno prst]], počivali pri Orožnovi koči pod Liscem, piknik pa smo napravili po vrnitvi na ploščadi za opuščeno gostilno Janez na Ravnah. Lepo, kot vedno. Prvih sedem slik je s spominskega pohoda k obeležju [[:s:Franc Gortnar|Francu Gortnarju]] med sv. Tilnom nad Repnjami in smledniškim gradom. Gortnar je bil tudi nekaj pesnika, kakor njegova sestra [[:s:Francka Gortnar|Francka]], katere pesmi so vključene v Paternujevo ''Pesništvo upora''. O svojem padlem bratu nam je pripovedoval vitalni 89-letni Peter Gortnar, v kulturnem programu pa zrecitiral dolgo Ćopićevo [https://www.antifasisticki-vjesnik.org/hr/pjesme/8/Pjesma_mrtvih_proletera/406/ Pjesmu mrtvih proletera].

==Stran '''567''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri567/index.html Zdravo naši sokolovi,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. junija 2026&lt;/small&gt;==

Tokrat je bil na vrsti najvišji vrh v BiH, 2386 m visoki Maglić na meji s Črno Goro. Do sedla Prijevor nad Tjentištem je kakih 15 km precej grdega makadama, ki pa je prevozen tudi z navadnim avtom, od tod pa dobri dve uri strmega vzpona, mestoma zavarovanega z jeklenicami; sneg je s poti ravno izginil. Za Branka iz ravne Vojvodine (5) je bil vzpon kar hud. Navzdol sva šla naokoli čez Trnovačko jezero, ki je cilj večini planincev s Prijevora. Tam se šotori, plava in roštilja, potem ko čuvar Ilija Ćalasan od obiskovalcev pobere pristojbino. Pri spomeniku 3301 v [[:w:bitka na Sutjeski|bitki na Sutjeski]] padlemu partizanu je bila ravno na dan najinega prihoda slovesnost; sicer je bilo v ofenzivi 6391 žrtev. Spomenik vzdržujejo, reprezentativni memorialni in športni objekti v okolici pa razpadajo. Sutjeska in predeli ob cesti proti Dubrovniku pripadajo Republiki Srbski; zastave, grbi, spomeniki, grafiti ... ne kažejo, da se uradno nahajajo v BiH. 

Druga polovica posnetkov je s Hvara, kjer sva se nastanila v plezališčnem zalivu Velika Stiniva pri prijaznem gostitelju in od tod obiskovala okoliške zalive in Sv. Nikola, najvišji vrh na otoku. V primerjavi s poceni Bosno in Hercegovino je Hrvaška draga. Po novem je karto za trajekt treba kupiti vsaj dan prej prek spleta, sicer se zna zgoditi, da ostaneš na otoku. Mesto Imotski ob poti domov s hrvaško nacionalno simboliko vzpostavlja ravnotežje srbski v BiH (&quot;Zdravo naši sokolovi ... od Lovčena do Karpata&quot;, 22). Kje so časi, ko je bilo v Jugoslaviji vseeno, kateri etniji ali religiji je kdo pripadal ...

==Stran '''566''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri566/index.html Paternu 100 let,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. junija 2026&lt;/small&gt;==

Samo nekaj nastopajočih na simpoziju ob 100. obletnici rojstva Borisa Paternuja, ki ga je 3. junija 2026 pripravil Marko Juvan na SAZU in na slovenistiki FF. Prispevki bodo objavljeni v ''Slavistični reviji'', [[Najina razpotja|moj pa je že tule]].

==Stran '''565''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri565/index.html Kam pa skrili ste grobove,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. junija 2026&lt;/small&gt;==

Naslov strani je iz verzov Rudolfa Maistra na spominski plošči padlim v prvi svetovni vojni na Skalnici oz. Sveti gori nad Solkanom (2), izbran je bil pa zato, ker ustreza obisku več pokopališč (v Radovljici, Vipavi, Grgarju, Gornjem in Dolnjem Cerovem, Kozani, Vedrijanu) s partizanskimi nagrobniki. Preseneča, da opaznega števila mladih mrtvih, tj. rojenih po 1920 in umrlih med 1941 in 1945, ni najti v [https://www.sistory.si/ww2 registru žrtev druge svetovne vojne.] So njihove smrti (npr. samomori) vendarle kako povezane z vojno? (Ko se že vse vrti okrog smrti, sem spada tudi moj nekrolog za lokalnim zgodovinarjem [[Goran Lavrenčak|Goranom Lavrenčakom]] v ''Gorenjskem glasu'' 2. junija 2026.) Za narečjeslovce bi bili lahko zanimivi domači zapisi hišnih imen v Kozani (16) in Vedrijanu (22). Sicer pa obisk pokopališč potrjuje vtis, da bi bil brez Primorcev slovenski NOB občutno manjši. Seveda, izkusili so fašizem že pred vojno (glej Bevkov napis na grobu 14-letnega Mirka Brezavščka, slika 8) in vedeli so, da je rešitev pred njim samo v radikalnem odporu. Posnetki od 30 do 36 so s piknika popisovalcev partizanskih spomenikov na zemljevid, od 37 do konca pa s proslave v Titovi vasi v Završnici, kjer je neznani okupatorjev sodelavec demoliral dvoje partizanskih obeležij. Župan Leopold Pogačar je zagotovil, da bo občina obnovila oba. Koncept mojega predavanja o oddaljenem branju na novogoriški humanistiki (prva slika) &amp;ndash; predavanje je bilo povod za kolesarjenje po Brdih &amp;ndash; si je [[Oddaljeno branje|mogoče prebrati na Wikiverzi]].

==Stran '''564''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri564/index.html Ljudje z rano, drugič,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. maja 2026&lt;/small&gt;==

Ob stoletnici Kosovelove smrti ponavljam naslov [https://slov.si/mh/galerije/galeri279/index.html 279. strani v tem albumu] izpred desetih let, Ljudje z rano. Tam je [https://slov.si/mh/galerije/galeri279/target24.html fotografija spomenika na zasebnem vrtu v Žireh,] z verzi iz Kosovelove pesmi [[:s:Ljudje z rano|Ljudje z rano]]. Te dni sem spomenik [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/10817/ uvrstil v zbirko partizanskih spomenikov na zemljevidu,] potem ko so mi domači pomagali odkriti, kje sem fotografijo posnel, in sem se srečal s postaviteljem (slika 6). 

V [[Spominska soba na Vodiški planini|Spominski sobi na Vodiški planini]] spet visijo štirje lesorezi [[:w:Ive Šubic|Iveta Šubica]] (prvi trije posnetki), vabljeni k obisku [[:w:Vodiška planina nad Kropo|Vodiške planine]] in Partizanskega doma na njej. Drugi posnetki na tej strani so z izletov (s kolesom, z avtom in peš) po [[:w:Jelovica#Jelovica med drugo svetovno vojno|jeloviških planinah in njenih spomenikih]]: Danejeve, Oblakove, Povšinove (Tamare), Selške, Mošenjske, Lipniške, Radovljiške, Poženkove, Stara hleva.    

Slika 34 je iz dokumentacije [[:w:koncentracijsko taborišče Dachau|koncentracijskega taborišča Dachau]], na sveže dane na ogled (Dušanu Škodiču hvala za pošiljko). Josef Hladnik je bil moj stari oče, več o njem na albumski strani [https://slov.si/mh/galerije/galeri248/index.html Draga ženka in otroci: Der Führer kennt nur Kampf, Arbeit und Sorge.]

==Stran '''563''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri563/index.html Čakra prednji solarni pleksus,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. maja 2026&lt;/small&gt;==

Prvo sliko dodajam v album z zamudo, posnel sem jo na ZB v Škofji Loki že aprila. Naslednja je z wikidelavnice za ZB na ZRC SAZU, o njej [[Na prvega maja 2026|sem poročal v majski spomeniški okrožnici]]. Tudi druga in tretja sta partizanski, s proslave OF na Kokrici pri Kranju; posnetke mladih govornic (slika 2) sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko.

Za sredico strani in za ravnotežje družbenim temam so fotke s smuških izletov: na Krvavec in Zvoh pa na Prevalo in Sedlo pod Prestreljenikom s parkirišča Na žlebeh, potem ko so ustavili žičnice, ter peš na Tošc v Julijcih. Mimogrede, slovenski turni smučarji vztrajno uporabljajo poitalijančeno ime sedla Pod Vršiči (Kaninski Vršič, Hudi Vršič, Grdi Vršič) nad kočo Gilberti, to je sedlo Ursic ali napol nazaj poslovenjeno sedlo Uršič. Domoljubi pa taki. 

Zadnji vrsti slik sta spet borčevski in dokumentirata prenovo [[Spominska soba na Vodiški planini|spominske sobe v Partizanskem domu na Vodiški planini]], ki je bila zadnja leta rumpelkamra, in proslavo ob obletnici osvoboditve begunjskih zaporov, na kateri je govorila [[:w:Urška Klakočar Zupančič|Urška Klakočar Zupančič]]. Na njen govor pokažem tule takoj, ko ga dobim.

Naslov strani sem si sposodil s tablice v &quot;Energetskem parku&quot; na Zvohu (1961 m) &amp;ndash; slika 8. Kako se je moral zabavati pisec navodil za tepce (&quot;čas postanka 2 do 15 minut&quot;, na naslednji postaji 4 do 13 minut ipd., da točka prime)! Táko poneumljanje ljudi  financirata EU in R Slovenija.

==Stran '''562''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri562/index.html Vorždhavz,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 27. aprila 2026&lt;/small&gt;==

27. april je na koledarju, včeraj sva kolesarila po Jelovici, kjer je bilo treba vpisati še natančno lokacijo [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/ostalaobelezja/672/ spomenika trem delavcem,] ki so umrli v nesreči pri gradnji ceste leta 1947 (slika 25). Danes greva na proslavo OF na Kokrico pri Kranju. Sicer pa se slike začnejo z vzponom na Hochalmspitze. Prespali smo v Beljaški koči, kakor [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Stanko_Klinar_34.jpg leta 1997 s Stankom Klinarjem leta 1997,] (gl. tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:SStanko_Klinar_z_oskrbnikoma_Siegfriedom_in_Rose_Fellner_na_Villacher_H%C3%BCtte_pod_Hochalmspitze,_april_1997.jpg tale posnetek]). Z Miro sva prilezla tja do 3000 m, potem pa sva odsmučala nazaj, ker matranje ni več v prvem planu. Mladca Jure in Janez sta šla seveda na vrh in naju dohitela pri koči. Sledijo slike z domačih izletov, nad Uskovnico in z Mojstrovke, obisk novopostavljene [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/ostalaobelezja/673/ plošče pesnici Vidi Jeraj v Zasipu] pri Bledu (19, 20). Da, na zemljevid Partizanstvo.si vpisujemo tudi nepartizanske spomenike, osamosvojitvene, literarne ipd., zaenkrat v ločeno zbirko pod naslov Ostalo. Glej še [[Ti nageljni, ta rožmarin …, pesnica Vida Jeraj|moj spis o njej]] za Gorjansko kroniko. Pogreb najstarejšega vaščana [[:b:Dobravski kdojekdo#Alojz Vidic|Alojza Vidica]], ki je bil dolga leta predsednik društva izgnancev. Stran se zaključi z včerajšnjimi posnetki na Jelovici. Ah, pozabil sem semle postaviti še [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Wikidelavnica_za_ZB_na_ZRC_SAZU_22._aprila_2026.jpg posnetek z wikipedijske delavnice za ZB na ZRC,] ki smo jo imeli 22. aprila.

Danes je ob 17.15 na sporedu TV SLO oddaja [https://www.rtvslo.si/tv/spored/tvs1/2026-04-27 Ah, ta leta,] v kateri je nekaj minut posvečeno tudi našemu popisovanju partizanskih spomenikov: &quot;Ob dnevu upora proti okupatorju se na terenu pridružimo dr. Miranu Hladniku, ki popisuje partizanske spomenike.&quot;

==Stran '''561''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri561/index.html Učitelj z veliko,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 31. marca 2026&lt;/small&gt;==

Naslov tele strani sem si sposodil iz pesmi Milana Mandeljca, učitelja leta 2025. Pesem je prebral 27. 3. 2026 na koncu [https://slov.si/doc/mandeljc_podnart.docx svojega govora na proslavi] 130-letnice osnovne šole na Ovsišah, podružnične šole Staneta Žagarja v Lipnici. Nanašala se je na osebnost narodnega heroja in zglednega učitelja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] (posnetki 12&amp;ndash;26). Portret igralke Tine Resman Lasan, ki je prireditev vodila (13), in zmagovalnega harmonikarja Filipa Pintarja (20) &amp;ndash; oba sta domačina &amp;ndash; sem seveda postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. V programu so odlično nastopali otroci. 

Otroci so lepo peli, muzicirali in recitirali tudi na slovesnosti ob obletnici smrti Staneta Žagarja [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.214073784&amp;lng=14.282101527&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=7933 pri spomeniku na Planici] pod Lavtarskim vrhom (27&amp;ndash;38), kjer je Žagar padel 27. 3. 1942 skupaj s 14 soborci. Kranjski župan Matjaž Rakovec je v govoru na proslavi zelo ostro obsodil razdiralno in izdajalsko politiko Janeza Janše. Postrežba na turistični kmetiji pr Brčnk po proslavi na Planici je bila kot vedno izborna. 

Začetni posnetki so s smuke nad Soriško planino (Lajnar, Slatnik, Možic), z vetrovne Rodice (6&amp;ndash;9) in s Studorskega prevala nad Konjščico (39&amp;ndash;43). Posnetek v cunjo ovitega partizanskega spomenika na Nomenju (10) skupaj z razpelom na nasprotni strani ceste (11) sem postavil kot kritiko &quot;strokovnega&quot; ravnanja Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Oba objekta sta vpisana v Register kulturne dediščine, ki pa ima do partizanske spominske dediščine mačehovski odnos. O tem pišem v [[Marca 2026|marčevski spomeničarski okrožnici]], ki je sicer posvečena ženskim praznikom. Zadnji posnetek je z grobišča talcev v Dragi. Zanj sva z Vlasto Felc po naročilu Ministrstva za obrambo pripravila informacijsko tablo. Ob tem sem na osnovi Vlastinega besedila razširil [[:w:Draga, Begunje na Gorenjskem|wikipedijsko geslo o Dragi]]. Zdaj vemo, [[Pokopani na grobišču talcev v Dragi|da je v Dragi pokopanih 194 ljudi]], večinoma talcev, ki so jih Nemci postrelili do maja 1942; naprej so jih streljali, obešali in pokopavali v Begunjah. Manj je poznano, da se je v Dragi dogajal eksekucijski turizem: zlasti iz Beljaka so na ogled streljanja vozili avtobusi radovednih koroških domoljubov, tudi otrok. Žalostno.

==Stran '''560''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri560/index.html Tito, ohrani vse Slovene pod streho hiše ene,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. marca 2026&lt;/small&gt;==

Začne se s turno smučarijo, kot da ne bi bilo nič narobe med Slovenci (Mrežce na Pokljuki, Ljubeljščica). Naprej gre pa takole. Marca so po obnovi odprli grobnico borcev NOB v Radovljici (7), če bi bila potrebna restavriranja; posnetkov petih velikih krst, v katerih se nahaja [[Padli na Jelovici|72 okostij partizanov, padlih na Jelovici]], nisem izbral za album. Zgovorna Lenka Puh (8), ki je na Rudniku v Ljubljani gostila predstavitev knjige Svetlane Slapšak ''Zoper desnico'', ima znamenit pedigre s priimkom Avšič. Od 11 do 20 so posnetki s predvolilnega shoda Glasu ljudstva v Kranju. Petra Puhar je brala Kosovelove in svoje verze, poslušala jo je s plakata Zofka Kveder. Slika 21 kaže enega od zadnje čase vandaliziranih partizanskih spomenikov &amp;ndash; v Ribčevem Lazu v Bohinju; uničevalcem partizanske slovenske kulturne dediščine daje potuho in spodbudo Janez Janša. [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.278957824&amp;lng=13.886451362&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=1916 Bil je  lep spomenik.] [[:w:Jože Peternelj Mausar|Jože Peternelj Mausar]] iz Žirov (24) je bil pisatelj in slikar. Posnetka 25 in 26 sta s snemanja za oddajo Oh, ta leta, ki si je za temo izbrala zbirko partizanskih spomenikov na zemljevidu [https://partizanstvo.si Partizanstvo.si;] držimo pesti, da pride na spored TV SLO. V načrtu sem imel povedati [[O partizanski spomenikih za novinarko Nino Cijan|tole]].

Sledila sta dva dogodka, ki ju je bilo treba izčrpneje dokumentirati: predvolilni shod Glasu ljudstva na  Trgu republike v Ljubljani na predvečer volilnega molka (27&amp;ndash;64) in slovesnost v Temnici na Krasu ob 82. obletnici poboja 19 partizanov tržaškega bataljona, večinoma italijanskih antifašistov pod poveljstvom Stelia Fontanota. Proslavo je organiziral Oto Luthar (posnetki 65&amp;ndash;73). Tule sta [https://slov.si/doc/gianantonio_temnica_it.docx govor Anne Di Gianantonio v italijanščini] in [https://slov.si/doc/gianantonio_temnica_sl.docx v slovenščini] ter [[Spomenik 19 padlim v Temnici|moj govor]]. Primorcem smo v veliki meri dolžni za pregon fašizma. Kras je tudi v tem času lep (posnetki od 74 do konca). S posnetka zbledelega napisa na sliki 78 sem si sposodil naslov tele strani. Druge zadnji čas pridobljene govore sem postavil na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Govori|Wikiverzo,]] tudi tistega, ki ga  je imel Dragan Petrovec na predvolilnem shodu, in se konča s stavkom: &quot;A kdor [...] živi po Kristusovem nauku, ta slovenske desnice ne more podpirati.&quot; Zadnji posnetek kaže, kakšna &quot;alternativa&quot; so bili tigrovci partizanom; z izjemo posameznikov so šli predvojni tigrovci v partizane.

Srečno, miran

==Stran '''559''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri559/index.html Ne volim ljudi, ki podpirajo genocid v Palestini,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 6. marca 2026&lt;/small&gt;==

Konec januarja je na sestanku na radovljiški občini MORS presekal vozel, ki ga je zategnil ZVKD ob snovanju informacijske table na grobišču borcev NOB v Radovljici. Besedilo bo táko, kot sva ga dognala z Vlasto Felc, na nagrobne kamne pa bodo 66 let po postavitvi končno vklesana imena 29 poznanih žrtev od skupaj 72 pokopanih. Na [https://www.openstreetmap.org/node/5276887716 OpenStreetMap je tabla že vrisana,] na klik je tam tudi [https://slov.si/mh/grobisce_borcev_nob_v_radovljici_infotabla.pdf njena vsebina] (prva slika). Naslov strani je z napisa na majici Inštituta 8. marec (slika 3). Bernard Tonejc (slika 5), nekoč radovljiški župan, se je v Domu Janka Benedika v Radovljici spominjal [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.35744961025606&amp;lng=14.163034558296204&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=80 streljanja 29 talcev v Lescah januarja 1944.] 12. februarja sva z Danielom Divjakom obiskala urednico in direktorico založbe Sofija Tanjo Velagić, ki je naslednica založbe Borec, seveda zaradi [[Partizanska literatura#Borec|digitalizacije starih letnikov revije ''Borec'']] (slika 6). Istega dne je bila v Cankarjevem domu premiera filma ZaPisane gore, ki ga je napravila kolegica slavistka Mojca Volkar Trobevšek, [https://slov.si/mh/galerije/galeri542/target0.html snemali pa smo ga lani junija,] v preddverju sem za Wikimedijino Zbirko fotografiral še avtorja konkurenčnega filma o drežniških kozah (8). 

MORS je naročil tudi besedilo za informacijsko tablo na grobišču talcev v Begunjah. V ta namen je treba preveriti imena vseh 469 ali 475 ustreljenih in obešenih, ki so tu pokopani (9&amp;ndash;11). Druga svetovna vojna je tema razstave Blaža Vurnika [https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/700/1495-dni/ ''1495 dni''] v Mestnem muzeju v Ljubljani (slike 12&amp;ndash;18). Po njej so potaknjeni citati Edvarda Kocbeka, ki je NOB razumel kot odpoved hlapčevstvu in rojstvo Slovencev kot zgodovinskega subjekta:

&lt;blockquote&gt;
Srce se mi je nežno razburilo ob prvem pogledu na stotine oboroženih Slovencev, ki so se proti vsem navadam našega mišljenja in čustvovanja in modernemu nasilju navkljub zbrali v slovensko uporniško tovarišijo. Zdaj šele sem občutil, da je v naši zgodovini nastal definitiven prelom. Puška v njihovih rokah ni le obrambno sredstvo proti okupatorju, temveč tudi simbol nove sile v Slovencih. Srce mi je vriskalo: konec je slovenskega pesimizma, konec drobnjakarstva, konec solzavosti, konec moralne nesvobode. (Kocbek 1949)
&lt;/blockquote&gt;

Po 80 letih se zdi, da je Slovencem svoboda, ki zahteva odgovorno obnašanje, postala nadležna. Na razstavi je izpostavljena vloga samozavestnih upornic ([[:w:Vida Pregarc|Vida Pregarc]], [[:w:Zima Vrščaj Holy|Zima Vrščaj]]), ki so nekakšna protiutež mladim fantom v službi enih ali drugih vojaških formacij.   

Z Alešem sva bila povabljena v Društvo Medkulturni dialog na ramazansko večerjo. Prijazno in okusno. Lepo je v družbi ljudi, ki vedro in zaupljivo stavijo na dobro v človeku navzlic turobnim globalnim razmeram in izgledom in tako prispevajo k normalnosti sveta (19&amp;ndash;23). Publicist Carlos ter botanika Blanka in Jože so zdaj tudi v Wikimedijini Zbirki.

Lepo vreme je bilo na smuških vzponih na Mesnovo glavo, Dovško Babo, Struško, Srenjski preval, Plešivec in na spustih z njih.

==Stran '''558''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri558/index.html Zgodi se včasih, da mohamedani,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. februarja 2026&lt;/small&gt;==

Prešeren je zapisal: &quot;[[:s:Zgodi se včasih, de mohamedani|Zgodi se včasih, de mohamedani / praznujejo [...] en dan z med njimi ujetimi kristjani.]]&quot; Tokrat smo praznovali Slovenci s Turki, Egipčani, Rusi, Ukrajinci iz [https://www.mkdia.org/sl/ društva Medkulturni dialog,] ki so se pustili ujeti Ljubljani. Po izobrazbi so računalničarji, arhitekti, geografi, učitelji ... in se vsako leto za osmega februarja odpravijo na slovensko kulturno romanje od Žirovnice do Vrbe, od Čopa do Prešerna, tokrat s postajo v Finžgarjevih Doslovčah. Fotografije od 12 do konca so s tega romanja, ki sva ga z [[:w:Aleksander Bjelčevič|Alešem]] spremljala kot razlagalca slovenske književnosti; svoj prispevek sem zasnoval pod naslovom [[V Žirovnici o Prešernu in Finžgarju]], govori pa o &quot;turško-slovenskih razmerjih&quot; v Turjaški Rozamundi in Pod svobodnim soncem. Muslimanskih Turkov, ki so že 1987 zaprosili za vstop, krščanska EU noče, čeprav se baha s svojo multikulturnostjo, zato so po dolgih letih evropskega sprenevedanja zamrznili svojo prošnjo za vstop.&lt;ref&gt;[[:w:Potencialna širitev Evropske unije|Potencialna širitev Evropske unije]]. Wikipedija.&lt;/ref&gt; V Vrbi smo naleteli na zbiratelja prešerniane Marcela Vogelnika iz Smokuča (predzadnja slika).&lt;ref&gt;[https://www.gorenjskiglas.si/aktualno/preseren-na-sto-in-en-nacin-242680/ Prešeren na sto in en način. ''Gorenjski glas'' 7. 2. 2025.]&lt;/ref&gt; Aleš je šolo zaključil z interpretacijo verzov &quot;Da b’ uka žeja me iz tvoj’ga svéta / speljala ne bilà, golj’fiva kača!&quot; iz soneta [[:s:O Vrba, srečna draga vas domača|O Vrba, srečna draga vas domača]]. Kača je zavedla prva človeka, da sta jedla prepovedani sadež (pri nas ga slikajo kot jabolko) z drevesa spoznanja in življenja. Gol slučaj je, da smo razlago o nevarni jablani poslušali pod nedolžnim drevesom lipo sredi nedolžne vasi Vrbe.  

Na začetku te strani so štiri fotografije s srečanja slovenskih wikipedistov ob 25. obletnici Wikipedije, na njih pa slovenski wikiprotagonisti. Naslovnica Kajuhovih ''Pesmi'' iz leta 1944 (4) je tu iz pozabljivosti, glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2026/008784.html prejšnjo pošto.] Posnetki od 5 do 11 so pa s predstavitve [https://slov.si/doc/bohinj_spomeniki.pdf zbornika bohinjskih partizanskih spomenikov] v Bohinjski Bistrici, kjer [[Ob izidu zbornika bohinjskih partizanskih spomenikov|sem nastopil med gratulanti]]; zbornik je namreč nastal ob pomoči zbirke spomenikov na zemljevidu [https://partizanstvo.si Partizanstvo.si.]

==Stran '''557''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri557/index.html Vsega hudega me brani,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 28. januarja 2026&lt;/small&gt;==

December in januar sta bila meseca kašljanja, kašelj pa ni ravno fotogeničen predmet. Naslov strani je spet (že tretjič zapored &amp;ndash; naključje?) v velelniku. Javna dogodka sta fotografsko zabeležena dva, proslava v Dražgošah, kjer je bil zbran državni vrh, in predstavitev knjige Mateja Šurca ''Vsega hudega me brani''. Portrete javnih osebnosti, ki so bile na dogodkih, sem dodatno postavil v [[:c:Glavna stran|Wikimedijino Zbirko]]. Tam bodo ostale tudi potem, ko ne bo več nikogar, ki bi poravnal letno naročnino na domeno slov.si, kamor sicer postavljam slike. 

Dražgoški govornik Robert Golob je izrekel tudi moje vprašanje: zakaj tisti, ki Dražgoše prekrščujejo v Lažgoše in stresajo srd nad neodgovornimi partizani, nimajo nobene žal besede za &quot;civiliziranega&quot; okupatorja, ki je nameraval napraviti to deželo nemško in se je za svojih 28 padlih maščeval s pobojem 41 vaščanov? Obstajajo tudi taki, ki govorijo o partizanskem porazu v [[:w:dražgoška bitka|Dražgoški bitki]], češ da je bilo skupaj s po bitki postreljenimi in zažganimi civilisti na slovenski strani več žrtev kot na nemški. Po možnosti dodajo temu številu še 12 padlih partizanov tri dni pozneje na Mošenjski planini na Jelovici, kamor so se partizani umaknili (tako je pred leti vagal zmagovalce nekdo na Wikipediji), samo da bi izničili pomen dogodka, ki je Slovence vzpostavil kot zgodovinski subjekt. Kako iztirjena, kako perverzna aritmetika! Ti računarji bodo okupatorjevi kolaboranti in izdajalci v naslednji vojni. Za potrebe [[Spominska soba na Vodiški planini|spominske sobe na Vodiški planini]] sem napravil [[Padli na Jelovici|seznam vseh padlih na Jelovici]], tule pa so še [[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|spomini moje tašče Tončke Krek, poročene Šolar]], katere družina si je življenje rešila z begom iz Dražgoš čez Jelovico. 

Milan Rejc (27) je na Bledu pripravil predstavitev nove knjige Mateja Šurca [https://www.bukla.si/knjigarna/religija/vsega-hudega-me-brani.html ''Vsega hudega me brani''] o spolnih zlorabah in njihovem prikrivanju v slovenski katoliški cerkvi. Poleg avtorja sta spregovorili tudi dve žrtvi in hkrati pričevalca v knjigi, lazarist Janez Cerar, ki je proti pedofilom v črnih kiklah zasnoval pobudo [https://dovolj-je.si/ Dovolj je,] in Ksenija iz Bohinja. Pretresljive izpovedi. Bolj kot bolijo zlorabe, jezi njihovo vztrajno prikrivanje; papež Frančišek je bil eden redkih, ki se je zavzel za žrtve in bil zato deležen strupenega odziva slovenskega klera, s kardinalom Rodetom na čelu. Ves čas predstavitve mi je hodil v misel izraz [[:w:Dragotin Dežman|Dragotina Dežmana]] &quot;[[farška potuhnjenost]]&quot;; iz odpora do te slovenske lastnosti je pesnik Dežman, kandidat za naslednika Frana Levstika, v drugi polovici 19. stoletja prestopil k Nemcem in postal Karl Deschmann. Druga je bila asociacija na sprenevedavost, ki je prepoznavna lastnost Slovencev in njihova najpogostejša preživitvena strategija: za narod hlapcev je pač najbolje, da se pretvarja, kot da problema ni ([https://slov.si/mh/szr.pdf ''Slovenski zgodovinski roman'',] 262). Naključje je naneslo, da je pred desetletji Ksenijo (slika 26) na Uskovnici srečal Franc Zadravec. Fasciniranost z njeno pojavo je izrazil z eno besedo: Radmanca.   

Pri sliki Sotočja Save Dolinke in Save Bohinjke (7), kjer podjetni zasebnik načrtuje razvoj turističnih objektov, naj pripomnim, da sta gimnazijska sošolca [https://slov.si/mh/galerije/galeri463/target58.html Jana Kolman] in [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mihael-jozef-toman/ Miha Toman] iz pobude Sotočja ne damo nedavno dosegla, da je v spor poseglo ministrstvo, kar vzbuja upe, da ta kos varovane naravne dediščine ostane nepozidan. &amp;mdash; Nemški napisi na slovenskem avtobusu (21) Slovencev očitno ne motijo.

Še komentar slike uredništva ''Slavistične revije'' na kosilu pri Starem Tišlerju (22): z zadnjo številko letnika 2025 se moje urednikovanje SR zaključuje. Pri reviji sem začel leta 1980 kot tehnični urednik (skupaj z Velemirjem Gjurinom), leta 1991 sem avanziral v urednika, 2011 pa v odgovornega urednika, skupaj 45 let urednikovanja. Med [[:w:Slavistična revija#Odgovorni uredniki|šestimi odgovornimi uredniki doslej]] je imel daljši staž (dve leti daljši) le Franc Zadravec.

==Stran '''556''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri556/index.html Uči se potrpeti,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. decembra 2025&lt;/small&gt;==

Naslov strani je s štikanega prta v gostilni pri Jarmu v Kropi (4) in se v celoti glasi ''Hočeš veselo in srečno živeti, uči se potrpeti''. Ne vem, kateremu spolu je bil nauk namenjen, vem pa, da potrpljenje ni več družbeni ideal, čeprav bi, mimo vseh emancipatoričnih principov, znal rešiti marsikatero napetost med ljudmi. Sam sem preveč nepotrpežljive sorte, da bi smel delati reklamo zanj. Od javnih dogodkov so tu predstavljeni podelitev zaslužnih profesur na univerzi (6&amp;ndash;9; portrete kolegov sem dodal v njihove Wikipodatke), novoletna zabava na Inštitutu za novejšo zgodovino (10&amp;ndash;12), proslava poljanske vstaje v Vinharjah, na kateri je govoril zgodovinar [[:w:Tone Kregar|Tone Kregar]] od Mi2 (13&amp;ndash;18) &amp;ndash; ob tej priložnosti je njegovo geslo na Wikipediji dobilo sliko &amp;ndash;, podelitev nagrad horus in adrastos, kamor sem šel ploskat Urošu Lipuščku (23&amp;ndash;28). Od izletov so tu Ratitovec, Viševnik in Ivanščica (Ivančica ali Ivonjčica) v Hrvaškem Zagorju. Na poti domov sva se ustavila v [[:w:Antun Augustinčić|Augustinčićevem]] muzeju v Klanjcu, kjer Tita za razliko od Velenja še niso poskusili dati ob glavo. Ker še ni minilo 70 let od smrti kiparja, posnetki njegovih kipov niso prosti. Več o partizanskih spomeniških rečeh lahko prebereš v moji [[Decembra|decembrski spomeniški okrožnici]], kako uspešno je reševanje sveta vobče, pa pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]]. Postanek je zahteval tudi Aškerčev kip v Podsredi; Aškerc je tam služboval dve leti; v Laškem bo 2026 Aškerčevo leto. Matej Burgar (5) je avtor zelo stremljive monografije o vasi [[:w:Hlebce|Hlebce]]. Kjer je danes raztrgan asfalt (26), je bila prej [https://slov.si/mh/galerije/galeri182/index.html skulptura, posvečena obisku Jamesa Joycea v Ljubljani leta 1904;] po prenovi železniške postaje bo, upam, montirana na novo.

==Stran '''555''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri555/index.html Spesni mi en marš,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. novembra 2025&lt;/small&gt;==

Na začetku in na koncu je fotogenični Jamnik, vmes pa se je zgodilo naslednje: otvoritev zbirke kovanih žebljev v prenovljenem Kovaškem muzeju v Kropi, spomeniška  delavnica v CTK, otvoritev razstave o Simonu Jenku v Prešernovi hiši v Kranju, protest proti bednemu sklepu Varnostnega sveta, da bo Gazo upravljal tisti, ki jo je pomagal porušiti, sprehod po konglomeratnih galerijah pri Pustem gradu pri Radovljici, smuka na Soriški planini in na Dovški Babi. Od posnetih govornikov: Alessandro Capuzzo organizira [https://peacewalk.info/ pohod miru v Jeruzalem,] druge sem menda že predstavil kdaj prej. Danes, [https://www.mladina.si/245088/v-ljubljani-v-petek-in-soboto-protest-proti-genocidu-v-gazi/ v soboto 29. novembra, bo na Prešernovem trgu v Ljubljani še en shod proti genocidu v Gazi in izraelski okupaciji Palestine.] Pridruži se, novoletne lučke so manj pomembne.

==Stran '''554''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri554/index.html Varnost in svoboda,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. novembra 2025&lt;/small&gt;==

V velenjski knjižnici smo spomeničarji (Stane Gradišnik, Tone Gržina in jaz) predstavili svoje delo (fotografiji 11 in 12). V Preski pri Medvodah smo praznovali 70 let Matjaža Rebolja in si ogledali novi ščetkarski muzej v njegovi hiši (13&amp;ndash;21). Na žalni seji na FF smo se spominjali [[:w:Vladimir Osolnik|Mirka Osolnika]] (22&amp;ndash;24). Na Trgu republike v Ljubljani smo rotili politiko, naj ne zavrže svobode za lažni občutek varnosti (25&amp;ndash;35); o spreminjavem razmerju med varnostjo in svobodo sem  [[Vse vojne prinašajo smrt|govoril 2023 v Žireh]]. [https://partizanstvo.si Partizanske spomenike na zemljevidu] (zbirka obsega že blizu 9300 obeležij) smo predstavljali tudi na dnevu občanske znanosti v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici. Partizanski štant je bil med štantom projekta Pru čmru, kjer je Mojca Pibernik razlagala o čebelah, in štantom projekta Ploskih črvov, ki je sameval. Posnetki narave so z Lipanskega vrha nad Pokljuko, slap Hudič babo pere je v Završnici, nekaj posnetkov je s poti na Valvasorjev dom tam blizu, posnetek Jamnika pa je s poti na Belo peč na Jelovici.

==Stran '''553''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri553/index.html Dragar, Jenko, Zadravec, Žagar,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. oktobra 2025&lt;/small&gt;==

Na Spodnjem Lancovem je bila komemoracija ob [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.34119135589969&amp;lng=14.15943503379822&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=23 spomeniku 17 talcem,] ki so jih 17. oktobra 1941 pobili Nemci v represalijah za požgano žago na tem mestu (prvi dve sliki). Med njimi je bila tudi narodna herojinja [[:w:Rezka Dragar|Rezka Dragar]]. Govornik je bil [[:w:Miroslav Gregorič|Miroslav Gregorič]], moderator pa Andrej Kokot. Naslednjega dne, 18. oktobra, so v kranjski knjižnici odkrili portret [[:w:Simon Jenko|Simona Jenka]] in organizirali okroglo mizo z naslovom Trije Jenki (2&amp;ndash;11). [[Trije Jenki|Moj prispevek]] za to priložnost je seveda na Wikiverzi, portreti udeležencev pa med Wikipodatki ali na Wikipediji. K prisluhu sem vabil z izjavo, da bi se slovanofil Jenko obračal v grobu, če bi vedel, da se z njegovo pesmijo Naprej, ki je himna slovenske vojske, domači vojaki na ukaz EU opogumljajo za spopad z drugimi Slovani. Posnetek 12 je z obiska [[:w:Janko Veber|Janka Vebra]] na radovljiški Zvezi borcev v zvezi z identifikacijo neznanih padlih partizanov. 23. oktobra sta bila drug za drugim dva dogodka: najprej konferenca ob stoti obletnici rojstva [[:w:Franc Zadravec|Franca Zadravca]] na SAZU (slike 13&amp;ndash;21), potem pa komemoracija za [[:w:Stane Žagar|Stanetom Žagarjem]] in padlimi soborci ter drugimi žrtvami fašizma iz vasi pri [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.30766074520832&amp;lng=14.218355119228365&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=6 grobnici in spomeniku na Srednji Dobravi,] za katerega je verze napisal [[:w:Matej Bor|Matej Bor]]. Govornik je bil letos [[:w:Milan Kučan|Milan Kučan]]. Njegov [https://sl.wikiversity.org/wiki/Objave_ob_projektu_Partizanskih_spomenikov_na_zemljevidu#Govori poziv k volitvam za mir] objavim tule takoj, ko ga dobim. 

Še k miru: v skladu s pozabo, da so demokratične države in t. i. prosvetljena zahodna civilizacija utemeljene na antifašizmu in protirasizmu, nista samo nekaznovana policijska racija v Peršmanovem muzeju pri Železni Kapli in nedavni nemotivirani [https://www.delo.si/novice/slovenija/protest-v-ljubljani-proti-domnevnemu-rasno-motiviranemu-policijskemu-nasilju policijski pretep Indijca v Ljubljani,] ampak tudi [https://www.berliner-zeitung.de/politik-gesellschaft/strafverfahren-gegen-juergen-todenhoefer-nach-israel-kritik-li.10001609 neargumentiran policijski pregon nemškega publicista in politika] [[:w:de:Jürgen Todenhöfer|Jürgena Todenhöferja]], ki je Netanjahuja vprašal: &quot;Gospod Netanjahu, ali vaša vest nikoli ne protestira, ko Palestincem počnete to, kar so prekleti nacisti počeli Judom?&quot; Lakajski mediji so se navadili vse, ki se upirajo oblastnemu diktatu, označevati za &quot;kontroverzne&quot; ali kot pripadnike &quot;teorije zarote&quot;. O, da bi res sprožili svetovno zaroto proti vojnim hujskačem in hazarderjem s prihodnostjo sveta!

==Stran '''552''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri552/index.html O, domovina,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. oktobra 2025&lt;/small&gt;==

Oddelek je povabil svoje upokojence na ekskurzijo po Dolenjski. Obiskali smo Muzej [[:w:Tone Pavček|Toneta Pavčka]] v Mirni Peči in Dom Toneta Pavčka v bližnjem Šentjuriju na Dolenjskem. Mirna Peč je rojstni kraj [[:w:Mara Rupena|Mare Rupene]], mame nedavno umrlega kolega [[:w:Vladimir Osolnik|Mirka Osolnika]]; njena sestra, Mirkova teta [[:w:Zora Rupena|Zora Rupena - Katja]], tudi učiteljica in partizanka, žalostno preminula ob koncu vojne, je tu pokopana. Muzejska stavba je bila nekoč šola. Imenovala se je po narodnem heroju [[:w:Ivan Kovačič Efenka|Ivanu Kovačiču - Efenki]], v njej je na začetku svoje poklicne poti učil tudi [[:w:Janez Dular (slavist)|Janez Dular]]. Ker sem slabo poslušal predavanja na ekskurziji, ne vem, ali je bil v Šentrupertu poleg organizatorja partizanskih bolnic [[:w:Pavel Lunaček|Pavla Lunačka]] (po njem nosi ime osnovna šola) in pesnice partizanke [[:w:Vida Brest|Vide Brest]], omenjen tudi zgodovinar in slavist [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi608220/ Ivan Steklasa,] čigar nagrobnik sem mimogrede fotografiral na pokopališču (15).

Slike 18&amp;ndash;23 so s srečanja petih gimnazijskih sošolcev v Stržiščah nad Baško grapo, zadnjih 20 slik pa s kolesarjenja od spomenika do spomenika po Trnovskem gozdu od Solkana do Čepovana. Dodal bi še od gostilne do gostilne, pa so bile vse zaprte. Primorska je obe vojni doživela v najhujši obliki, vmes še fašizem, zato ni čudno, da so ljudje bolj zgodovinsko ozaveščeni kot kje drugje po naši &quot;o, domovini&quot; (Kravos, slika 30). Stojanu Hvali (41) hvala, ker nama je kazal pot do obeležja učitelju Milošu Gomiščku, skritemu v zaraščeni vrtači. Sorodnica, ki ga je obiskovala in oskrbovala do lani, je omagala, zdaj imamo vsaj njegove koordinate. Kogar zanimajo te spomeniške reči, naj skoči na mojo [[Krepko preko 9000|današnjo spomeničarsko okrožnico]] ali pa v petek o njih prebere v ''Mladini''.

==Stran '''551''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri551/index.html Zemlja pleše,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. septembra 2025&lt;/small&gt;==

[[:w:Zemlja pleše|Zemlja pleše]] (slika 29) je skladba iz leta 1962, z besedilom [[:w:Gregor Strniša|Gregorja Strniše]]. Na pohodu za mir veteranskih organizacij 21. septembra v Ljubljani (22&amp;ndash;31) jo je izvajal policijski pihalni orkester pod vodstvom [[:w:Bejc Bečan|Nejca Bečana]] (njegov portret na Wikipediji je s tega koncerta). Govornik pred ljubljanskim magistratom je bil Uroš Lipušček, [https://slov.si/doc/lipuscek_mir.docx Mir tule je njegovo malodane apokaliptično sporočilo]: &quot;Gre za vprašanje, ali bomo tudi glede na vse večjo podnebno krizo  kot človeštvo  preživeli ali ne. Doslej še nobena civilizacija ni prestala te preizkušnje. Bodimo prvi!&quot; Zavzemanje za mir je danes v zahodnem svetu kriminalizirano, morda je bil ljubljanski veteranski shod napoved političnega zasuka. Skrajni čas bi že bil!  Prve štiri fotografije so s premiere igranega dokumentarnega filma Alme Lapajne [https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/sem-mislila-da-bi-bil-moz-proc-juha-z-arzenikom-prisluhne-zgodbam-zensk-ki-so-morile/757983 Juha z arzenikom] na osnovi raziskav [[:w:Mateja Ratej|Mateje Ratej]]; portreti igralk za Wikipodatke mi v slabi svetlobi niso uspeli, za prvo silo pa bodo. Jedro tele strani (8&amp;ndash;21) je s poti na Veliki Draški vrh.

==Stran '''550''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri550/index.html We love genocide,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. septembra 2025&lt;/small&gt;==

Ironični naslov tele strani je izraz nemoči ob nehumani, skrajno nespodobni in kruti politiki, ki se jo gre EU. Na današnjem blejskem strateškem forumu, kjer je bila od glavnih vojnih jurišnikov prisotna samo rusofobna Kaja Kallas (protestni napis Kallas halas na sliki 21 bi se v slovenščini glasil Kalasova, žal), je eden od protestnikov povedal v mikrofon, da take EU nismo volili in da to ni več naša EU. Sicer se je zdelo, kot da smo bili protestniki, varno zaprti v policijskem oboru, del evropske politične koreografije, bili smo dokaz &quot;demokratičnosti&quot; aktualne oblasti. Seveda, boljše je že, kot če bi forum vodil JJ, ta bi nas obdal z robokopi in dal popisati; od njegovih adjutantov je bil tam le borut pahor. Ah, ta mučni državljanski aktivizem, prav nobenega naklonjenega odziva ne more požeti, celo moti nas v upravičenem in pravičnem prizadevanju po udobnem in radostnem bivanju. Žal pa je družbena apatičnost in usmerjenost &quot;amorfne gmote&quot; v hedonizem najboljše gojišče psihopatskih posameznikov, hlepečih po oblastnem obvladovanju skupnosti. Ko taki pridejo na vrh, skupnosti zagrenijo veselo bivanje in navaditi se moramo pogledati stran, kadar mučijo in pobijajo naše bližnje, sicer pridemo sami na njihov seznam. Blejske protestne slike si je mogoče ogledati tudi v [[:c:Category:Protest against Israel on the Bled strategic forum, 1 Sept. 2025|Wikimedijini Zbirki]].

Veselejše postaje na tejle albumski strani so bile: slavistične Kekčeve poti na Krnsko jezero (letos sem bil &quot;službeno odsoten&quot;), izlet s prijatelji Nikšiči na Malo Košuto, vzpon na Trdinov vrh v Gorjancih in Reinhardova 70-letnica v Žiganji vasi, ki so jo glasbeno podprli mojstri Nejc in Karlo Jemc ter Anton Habjan.

==Stran '''549''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri549/index.html Poden,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. avgusta 2025&lt;/small&gt;==

Poden je pozimi izhodišče za smuk s sedla Vrtača ali za korajžne po žlebu med Palcem in Zelenjakom ali za upokojence s Kosmatice. Poleti gre ena pot na sedlo Vrtača prek Mlake (Märchenwiese) strmo navzgor najprej do sedla Štince oz. Mačenskega sedla in potem povprek do sedla. Nazaj sva šla po udobnejši, a daljši mimo Celovške koče in po zavarovani poti čez Štince skoraj do Ogrisove planine ter od tam nazaj v Poden. Za na vrh Vrtače je bilo prevroče. Poškodovanega smerokaza nisem postavil na splet. Sliko vandaliziranega slovenskega smerokaza sem poslal PD Tržič, da ga obnovijo. Ob dejstvu, da sosednji nemški smerokazi niso poškodovani, se poraja sum, da ima vandalizem podobne korenine kot nedavna policijska racija na Peršmanovi kmetiji. Pri Podnarju sva spoznala kirurga Petra (slika 15), ki se je rodil v Kanadi, sicer pa je koroškega porekla. Ker je služboval tudi v Bosni, mu bosanščina teče bolje od slovenščine, najbolje pa seveda nemščina. Drugi niz posnetkov je z [https://www.ctk.uni-lj.si/razstava-odkrivaj-sodeluj-raziskuj-obcanska-znanost-v-sloveniji/ razstave projektov slovenske občanske znanosti] (glej [https://citizenscience.si/aktivnosti/katalog-projektov/ katalog projektov]) na Krakovskem nasipu. Sam sem povedal nekaj o  [https://partizanstvo.si popisovanju partizanskih spomenikov.] Govorce sem postavil še v Zbirko pod naslov [[:c:Category:Citizen science in Slovenia|Citizen science in Slovenia]].

==Stran '''548''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri548/index.html Drugačen svet je mogoč,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. avgusta 2025&lt;/small&gt;==

Pod geslom Gaza strada, kaj dela vlada? je bil 6. 8. 2025 v Ljubljani protest proti genocidni izraelski politiki. Spet z bobnanjem po loncih. Ne le nekaj sto, kot piše v medijih, ampak nekaj tisoč ljudi se je zbralo, veliko mladih, med njimi tudi kulturniki, pesniki, prevajalci. Glas normalnosti v ponorelem svetu. Žalostno je, da je vlada pred konzulata Nemčije in ZDA postavila desetine robokopov, kot da bi klic k miru pomenil varnostno grožnjo. 

Dan pozneje je [https://www.youtube.com/watch?v=koHJKltWt0g festivalu Plavajoči grad, ki je potekal v Sloveniji med 7. in 10. avgustom,] uspelo prebiti blokado Gaze. Festival je z vzpostavitvijo direktne spletne in radijske povezave v večernih urah 7. avgusta združil glasbenike in umetnike z vsega sveta s palestinskimi glasbeniki iz Gaze v skupni izvedbi koncertnega dogodka.

==Stran '''547''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri547/index.html Češka koča,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 6. avgusta 2025&lt;/small&gt;==

Bili so štirje javni dogodki: v Ljubljani sta bila isti dan ''pot bang'' 'ropotanje z lonci' v protest stradanja Palestincev v Gazi (fotografije 1&amp;ndash;8) in odprtje razstave občanske znanosti na Krakovskem nasipu (9&amp;ndash;22), sledili sta proslavi občinskega praznika na Vodiški planini (23&amp;ndash;28) in komemoracija pri Domu pod Storžičem (29&amp;ndash;32). Govorniki na slednjih dveh niso več optimisti glede mirnega izteka trenutnih napetosti v svetu. Nad vojno navdušene psihopate smo na oblastne položaje demokratično izvolili mi, &quot;ljudstvo&quot;, tudi s svojo neudeležbo na volitvah, češ saj so vsi politiki enaki. Pa niso vsi enaki, nekateri so še slabši in naravnost zločesti, zato je nujno treba voliti manjše zlo. Na posnetku št. 1 so protestniki Bojan Mihelač, pesnica Snježana Vračar Mihelač, medijski umetnik idr., sicer arheolog, Vuk Ćosić, prevajalka Katja Zakrajšek. Na razstavi občanskega raziskovanja sem bil kot pobudnik enega od slovenskih projektov, tj. [https://partizanstvo.si kartiranja partizanskih spomenikov] (te dni jih bo že 9000). Fotografiral sem organizatorje in govorce in fotografije postavil tudi med Wikipodatke. Lierarnega značaja sta vsaj še skupnostna projekta pisem in zapisovanja zgodb prednikov. CV-je fotografiranih Ladislava Lipiča, Ivana Svetlika in še koga lahko dobimo na Wikipediji.

Galerijo zaključujejo posnetki z dvodnevne ture na Grintovec. Prenočila sva na Češki koči. Nanjo imam lepe spomine iz prvih družinskih planinskih izletov. Za tistega na Grintovec okrog leta 1969 nam je zgovorni oskrbnik Andrej Karničar na lepe oči posodil cepin in vrv za varovanje pri prečenju snežišč. Sestopili smo na južno stran in naslednji dan sem se s poniekspresom zapeljal na Jezersko in potem peš do koče, kjer sem opremo vrnil. Na Zgornjih Ravneh nad kočo smo smučarji kluba Triglav imeli poletne smučarske treninge. V letu smrti [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/karnicar-andrej/ Andreja Karničarja] (1923&amp;ndash;1998) je  izšla njegova ''Jezerska kronika: Jezersko v ustnem izročilu''. S tem kotom je povezano še eno literarno delo, alpinistični roman ''Rod Jurija Klemenčiče'' (1918) češke pisateljice [[:w:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerove]]. Ker je od pisateljičine smrti minilo že več kot 70 let, je [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf češki izvirnik v javni lasti], od slovenskega prevoda pisatelja Ivana Laha [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XH85IPZX/37256844-c722-4861-b2de-46274c036921/PDF pa nekaj poglavij,] objavljenih v LZ. Roman je pred leti prevedla Anka Polajnar, išče se založnik.  Za Češko kočo, ki so jo lani razglasili za naj visokogorsko postojanko, moram članom Planinske zveze Slovenije sporočiti, naj v njej pri prenočevanju ne pričakujejo od PZS obljubljenega popusta, ne 30-odstotnega, ne 40-odstotnega, kaj šele 50-odstotnega; morda jim bodo tako kot nama spregledali le plačilo turistične takse. Ker to ni osamljen primer, se pod vprašaj postavlja smiselnost članstva v tej množični organizaciji. K sreči popuste PZS še upoštevajo v sosednjih nebalkanskih državah.

P. S. Dodati moram še naslednje. 30 metrov pred kočo je na veliki skali [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.36962786631484&amp;lng=14.53566583216718&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=229 bronasta spominska plošča trem padlim gornikom partizanom;] ploščo sem na OpenStreetMap vrisal pred dnevi. Zadnji med njimi je Ferdinand (Ferdo, Nande) Majnik iz Lesc oz. Škofje Loke, ki je bil učitelj na Jezerskem. Po njem se je imenovalo smučarsko tekmovanje [https://www.muzejsporta-skloka.eu/uploads/1/3/5/0/13504695/zgodovina_smu%C4%8Danja_v_%C5%A0kofji_loki.pdf Majnikov memorial.] V časopisju je mogoče najti podatek, da je umrl leta 1945 v Mauthausnu, kar je narobe. [https://www.sistory.si/ww2/3F58EE02-E409-4049-AD23-2D7D2C5567FB Padel je v bitki z Nemci pri Godoviču 1944.] Leta 1941 je v Kranju izšla njegova knjiga ''Bele gazi'', literarizirani učbenik smučanja za mladino, ki jo je ilustriral Robert Kump (tudi avtor knjige ''Smučar'' iz leta 1948). Ne vem, zakaj sem Majnika izpustil iz [https://lit.ijs.si/kranjdo1950.html pregledov kranjskih tiskov pred vojno] [https://sl.wikiversity.org/wiki/Kranjski_leposlovni_tisk_po_drugi_svetovni_vojni in po vojni,] tudi na plošči slovenskih pisateljev žrtev fašizma njegovega imena ni; pravkar sem ga dodal na [[:w:Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB|Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]]. Zdaj je treba le še v eno od devetih knjižnic, ki ''Bele gazi'' hranijo, in knjigo skenirati.

==Stran '''546''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri546/index.html Ta roka bo kovala svet,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. julija 2025&lt;/small&gt;==

Prvih pet posnetkov je s spominskega pohoda z Jamnika do partizanske tehnike Mete, sledi deset posnetkov s praznovanja 99-letnice sokrajana Alojza Vidica, ki je avtor dveh knjig o dobravskih izgnancih v nemška delovna taborišča med drugo svetovno vojno, posnetek 16 in 17 sta iz kroparskega Kovaškega muzeja, kjer sem na [[Kroparski partizanski spomeniki|predavanju o lokalnih partizanskih spomenikih]] citiral Cankarjev stavek &quot;Ta roka bo kovala svet&quot;.  Na slovesnosti na Lipniški planini (posnetki 28, 19, 20), kjer 9. septembra 1942 Nemci pobili 28 partizanov, [[Lipniška planina|v govoru]] nisem uporabil nobenega literarnega citata. Na posnetku 21 smo gimnazijski sošolci, 22&amp;ndash;25 so s kolesarjenja bratov Hladnik do Planine pri jezeru, mimo planin Vogar in Hebet do pod Pršivcem, 26 in 27 sta s piknika partizanskih spomeničarjev na Dobravi; za uvod nam je Miha Simonič predstavil svoj vmesnik na novem spletišču https://partizanstvo.si; o njem sva zanosno [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Partizanstvo.si: Novo domovanje partizanskih spomenikov na zemljevidu|poročala tudi za avgustovsko ''Svobodno besedo'']]. Slika 28 je s priprav na razstavo ob 90-letnici Slavističnega društva Slovenije. S Storžiča nimam dosti posnetkov, ker se nama je pred nevihto mudilo s sestopom (34, 35, 36). Stran zaključuje sedem posnetkov iz Metlike in okolice.

==Stran '''545''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri545/index.html Gostilna Pri Marički 30 let,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. junija 2025&lt;/small&gt;==

Marička in Rado Jakša, ki že 30 let furata dobravsko gostilno, sta na praznovanje povabila množico ljudi. Pilo se je, jedlo, plesalo, otroke je zabaval [https://www.gorenjskiglas.si/razvedrilo/obisk-bozicka-228778/ čarodej Ferdy] (Miloš Pogačnik, Lencov), muzika in godčevski intermezzo sta bila v rokah profesionalcev iz [https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20181017/C/181019809/skupina-projekt-s-prvo-skladbo skupine Projekt.] Živela Marička in Rado, živele obletnice!

==Stran '''544''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri544/index.html Nismo se osamosvojili, da bi postali hlapci,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. junija 2025&lt;/small&gt;==

Dan pred dnevom državnosti je bil v Ljubljani protivojni protest z množično udeležbo mladih. Namesto &quot;več sto&quot; bi servilni mediji morali napisati tisoč in več, če bi si upali. Mark Rutte je zapisal &quot;you better learn to speak Russian&quot;, jaz pa glede na načrt, da Nemčija spet postane prva vojaška sila v Evropi, njegov rusofobni klic obračam v &quot;you better learn to speak German&quot;. S tako politiko veselo korakamo v Četrti rajh ali kakor se je glasil protestni napis: &quot;Fröhlich weiter zum Vierten Reich!&quot; In s tem v tretjo svetovno vojno. V tretje gre rado! Izbor protestnih napisov gre jutri v Wikimedijino Zbirko pod naslov [[:c:Category:Rally against war and imperialism in Ljubljana (24 June 2025)|Shod proti vojni in imperializmu v Ljubljani 24. junija 2025]].

==Stran '''543''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri543/index.html Ne pozabi dihati,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. junija 2025&lt;/small&gt;==

Nekaj ljudi, ki imajo svoj profil med Wikipodatki ali tudi na Wikipediji, sem poslikal na praznovanju 70&amp;ndash;75-letnice Jurija Paviča, partnerja sestrične Alenke Hladnik: filmski ljudje Maja in Ida Weiss (Majin film o ukradenih otrocih predvajajo na slavistiki v Kölnu, gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008650.html obvestilo na Slovlitu]), Idin mož Martin Turk (2014 sem nastopal v njegovem filmu o Prežihovem vojnem romanu), filozof Marjan in žena prevajalka Paula Šimenc, kibernetik Igor Škerjanc, popotnik in aktivist Tomo Križnar in njegova Bojana Pivk, učitelj leta 2025 Milan Mandeljc in njegova Andreja, ki strašno lepo poje ... Na pojedino na kmečki turizem Duške in Janeza Matkoviča v Gornji Lokvici nas je Đuka jako lepo povabil v belokranjščini, zahvalil sem se mu s pesmico:
&lt;poem&gt;
::Bogzna, koliko petkov je zapisano v naših genih, 
::bogzna, kdaj nor vladar ukine zgodovine koledar.
::Zato, preljubi Đuka, Jure, Jurij, ceni tega dneva dar.
::Bogzna, če tam v nebesih ne jejo le solate, 
::bogzna, če v peklu janjci ne gredo med svate,
::hrustljaje skorjo naših opečenih riti – vrag nosi jarce.
::Užijmo zdaj zato dobrote tvoje in izpraznimo kozarce.
&lt;/poem&gt;

Zvečer je bila na gradu v Metliki otvoritev razstave o folkloristu [[:w:France Marolt|Francetu Maroltu]], sledil je nastop folklorne skupine Ivan Navratil.

==Stran '''542''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri542/index.html Wikiziranje SAZU,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. junija 2025&lt;/small&gt;==

Junija je bilo na koledarju naslednje. Najprej snemanje filma ob 130-letnici ''Planinskega vestnika'' pod taktirko Mojce Volkar Trobevšek (prva slika pred spominsko ploščo ustanovitvi SPD 1893), potem nekaj scen iz domačih krajev, od 5 do konca pa so slike s podelitve akademskih časti na SAZU. Tja sem šel, ker sem prek Janeza Stergarja izvedel, da bosta dopisna člana postala [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]] in [[:w:Erwin Köstler|Erwin Köstler]] (glej obvestilo [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008640.html Novi dopisni člani SAZU] na Slovlitu), izkazalo pa se je, da je bilo imenovanj iz naše stroke in iz drugih strok cel kup. Nove akademike, dopisne in redne, sem pridno pofotografiral in 20 portretov postavil v Wikimedijino Zbirko in med Wikipodatke ter jih potaknil v  wikipedijska gesla. Celo zelo poznani znanstveniki niso imeli doslej nobene prosto uporabne fotografije, nekaterih pa celo med Wikipodatki ni. Ker je bila svetloba slaba, nekateri portreti niso uspeli in jih semle nisem postavil; postavil pa sem jih kljub temu v Zbirko; bolje slab posnetek kot noben. Ilustrirani so bili: Peter Štih, Janez Kranjc, Erwin Köstler, Peter Scherber, [[:w:Nina Šenk|Nina Šenk Kosem]], [[:w:Milan Jesih|Milan Jesih]], naslednje poišči sama: Mirko Bratuša, Hojka Kraigher, Roman Jerala, Igor Maver, Peter Vodopivec, Wolfgang Johannes Bandion, Fabio Nieder, Andrija Mutnjaković, Dimitri Krainc, Vlasta Čosović, Ernst Bruckmüller. Pred fotografiranjem ni bila varna niti publika (Jožef Muhovič, Andrej Jemec, flavtistka Marta Cesar).

==Stran '''541''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri541/index.html Visočica in Sveti Ilija,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. junija 2025&lt;/small&gt;==

En teden od doma, slik pa za apokaliptično število, zato je tudi izbor za tale album obsežnejši. Pol je bilo hribov, pol pa morja. Hribi so bili v pogorju Visočica, južno od Sarajeva, malo naprej od olimpijskega smučišča Bjelašnica, in Sveti Ilija, najvišji vrh Pelješca. Telefonske kartice za Bosno tokrat z Miro nisva kupila, ampak sva le izklopila mobilne podatke. Zemljevide za navigacijo (AlpineQuest, OpenStreetMap) sem naložil že doma, v koči je bil za epošto na voljo WiFi, za telefoniranje Viber, sicer pa nekajdnevni odklop od telefona in esemesa ni bil boleč. Pred spanjem v koči Vrela v kraju Tušila, ki ga navigacija v avtu ni našla (pa tudi več drugih manjših krajev ne), sva skočila na vrh Visočice (1736 m), ki sicer ni najvišji vrh pogorja, je pa najhitreje dosegljiv. Drugi dan sva se od koče vzpela na Drstva in prehodila greben Malo brdo-Veliko brdo-Vito-Delelaš-Parić do bivaka Zoran Šimić. Ker je bil dan še visok, sva pohodila še najvišji vrh v skupini, slabi dve uri oddaljeno Džamijo (1967 m). V lepem in udobnem novem bivaku sva prespala sama, le pospraviti ga je bilo treba prej. Bivak se imenuje po sarajevskem planincu [[:w:Zoran Šimić|Zoranu Šimiću]], ki je dvakrat vodil slovenske slavistične kekce po bosanskih hribih: [https://slov.si/mh/galerije/bosna/index.html na Vran 2005] in [https://slov.si/mh/galerije/galeri145/index.html po Bitovnji leta 2011.] Po Đurđinem naročilu sva položila dlan na napis z njegovim imenom. Do koče sva se vrnila čez Bojađin do, od koder sva upala na avtoštop, vendar je na 8 km dolgi cesti mimo pripeljal samo en avto, pa še v tem je zadnjo klop zasedla ovca, namenjena tešitvi lakote ob bajramu. Po cesti in po pivu, ki nama ga je v koči častil Muamer Kapetanović iz Švice, ki sva ga srečala na poti, sva imela za ta dan hoje dovolj in sva se do &quot;bikers welcome&quot; turističnega cilja Lukomira na drugi strani kanjona Rakitnica zapeljala kar z avtom; lani nama to z druge strani, iz Konjica, zaradi pregrde ceste ni uspelo. Pešpot do tja gre sicer od vasi Bobovica. 

Na spletu dobiš podatek, da imajo po bosanskih planinskih kočah člani PZS popust, vendar ga nama prijazni oskrbnik ni dal, češ da popust velja samo za domačine. Pa tudi računa nisva dobila. Poti in kraji so za kar številne popotnike (peš in s kolesi, večinoma so tujci in po oskrbnikovi trditvi večinoma vegetarijanci) zgledno označeni, domači zanesenjaki so na OpenStreetMap (OSM) vrisali celo poti, ki so šele v načrtu. V megli bi se človek brez telefonske navigacije na travnatih prostranstvih gladko izgubil. Zanimivo je, da OSM nekatere objekte pokaže šele, ko uporabnik preklopi v urejevalni način. Take so npr. planinske nekropole s stečki, ki jih na ta način morda želijo odmakniti anonimnim turističnim množicam.    

Četrti dan je bil za dolgo pot na morje. Začelo se je z jutranjim žganjem, ki ga je na počivališču ob cesti ponudil Zijad iz Velenja, sicer organizator trekingov po Iranu, in nadaljevalo z nadvse prijazno postrežbo postrvi in drugih dobrot v restavraciji Dva ribara nad Neretvo v Glavatičevem. Kopanje v Boračkem jezeru, dolg makadam do Rujišta, ki je nekakšna mostarska Pokljuka in s tem že del civilizacije. Čez novi pelješki most do Lovišta, kjer sva rezervirala sobo za eno noč, ostala pa zaradi udobja in prijaznosti domačinov štiri noči. 

Peti dan se je začel zgodaj. Avto sva ob petih zjutraj pustila pri rampi pred gozdno cesto pri opuščeni vasici Nakovanj/Nakovana, od koder vodi eden od pristopov na Svetega Ilijo.  Pot vzame slabe tri ure v eno smer in dobri dve uri nazaj in zna biti v dnevni vročini zahtevna. Na njej srečaš le tujce, domačinov planinski mazohizem ne zanima. Leta 2012 je na gori, ki se je takrat imenovala še Zmijino brdo, za kapjo umrl celjski igralec Miro Podjed, oče antropologa Dana Podjeda, na kar spominja obeležje nekje ob poti. Na OSM je Zmijino brdo predvrh Svetega Ilije. 

Nekaj lepih plaž v uvalah okrog Lovišta sva obredla že lani. Tudi letos so bile precej samotne. En dan sva si vzela za Korčulo. Pri kraju Račišće se je Mira spomnila, da je od tam eden od mojih tovarišev iz vojske leta 1978. Jaz sem se spomnil, da mu je bilo ime Andrija in da je bil pomorščak in pevec, domačin v konobi v luki, kjer sva ob vinu čakala na kosilo, pa je po teh podatkih razložil, da gre za Andrijo Unkovića, in pokazal na vrata njegove hiše. Andrija je svojo ženo Andrejo spoznal v Metliki, nekaj let sta tudi živela v Sloveniji. Srečanje po 47 letih smo proslavili z vinom, kavo in pecivom. 

Na fotografijah so še drugi ljudje, s katerimi smo križali poti: teta, ki je prodajala pletenine nad vasjo Umoljani, prodajalka sadja v Lovištu se je razkrila kot fotomodel, mlada mamica Ivana nama je stregla v domačem bistroju Porat, za posnetek sem prosil tudi mimoidoče tuje pohodnike. Zdaj moram na OSM vrisati objekte ob poti, ki tam še manjkajo: spomenike, pokopališča, kipe, znamenja, vodnjake, izvire, popraviti kako narobe vrisano pot, dopolniti podatke o pitnosti vode in prehodnosti steza. V sloj slovenskih partizanskih spomenikov, ki mu na Geopediji tečejo zadnji dnevi, pa vrisati ploščo v Korčuli, posvečeno prekomorskim brigadam; primorski Slovenci so bili v njih močno zastopani, zato so navedeni na prvem mestu. Kar intenzivno popotovanje je bilo tole.

==Stran '''540''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri540/index.html Na današnji dan,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. junija 2025&lt;/small&gt;==

Na današnji dan je pred 17 leti umrl [[:w:Taras Kermauner|Taras Kermauner]], gotovo najstrastnejši slovenski literarni zgodovinar; od tod zadnja slika in naslov tele strani v albumu. V zapuščini [[:w:Franc Zadravec|Franca Zadravca]] je tudi troje njegovih pisem iz začetka 1980. let, ki jih nameravam predstaviti na Zadravčevem simpoziju ob stoti obletnici profesorjevega rojstva. Prve fotografije so z izleta na Tosc (2275 m), ki se je letos zaradi kopne zime zgodil prej kot druga leta. Za Matevževo pesmico o dveh pijancih so slike s krožnega kolesarjenja Krnica-Radovna-Stresena dolina-planina Klek (1516 m)-Repečnikov rovt-Krnica. Fotka 22 je s predstavitve knjige Roka Gašperšiča [https://lit.ijs.si/misace.pdf o vasi Mišače] (2009) za sovaščane, 23&amp;ndash;25 pa so nastale po obiranju češenj pri žlahti v Kojskem v Goriških brdih.

==Stran '''539''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri539/index.html Istra,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. maja 2025&lt;/small&gt;==

Po poti sedmih slapov pri Buzetu prvi dan peš, drugi dan ostanek s kolesom, potem pa Draguć, kjer naju je na kavo, vino, sir, pravkar pečeni kruh z olivnim oljem in češnje povabila domačinka Zdenka, slapovi Butonige, vzpon do Grdosela, horizontala do Čerišnjevice, spust v Jukane, po kolovozu ob jezeru Butoniga do doline Mirne in nazaj v Buzet, skoraj 70 km. Tretji dan peš iz Bresta na Žbevnico in z meje po učni  poti do istrskih ušes in naravnega mosta. Spomenike ob poti (partizanske in literarne) sem doma vrisal na OpenStreetMap; marsikaj pa je tam že bilo.

==Stran '''538''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri538/index.html Pomembnejše avtobusno postajališče,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. maja 2025&lt;/small&gt;==

V pisemski zapuščini Franca Zadravca se nahajajo tudi fotografije (prvih osem na strani). Prosim za pomoč pri identifikaciji časa, dogodkov in osebnosti na njih in se zahvaljujem Saši, Ivanu in Mileni za dopolnila. Posnetki od 9 do 22  so s kolesarjenja ob Peračici do vasi Slatna pod Dobrčo, od 24 do konca pa s potepanja po Beli krajini, kjer sva spoznala prijetne ljudi.

==Stran '''537''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri537/index.html Pri Črnem pesu,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. aprila 2025&lt;/small&gt;==

Pod kulturo spadajo posnetki od 1 do 6 iz Tavčarjevega dvorca na Visokem, kjer sva na povabilo Gorana Šušnjarja [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008589.html z Marijo Stanonik kramljala o narečni književnosti] in podobnem. [[Pogovor z Marijo Stanonik o narečni književnosti|Tule je delno uresničeni načrt najinega pogovora]]. Na eni izmed slik so starši slovenista Gašperja Beguša, na eni drugi pa loške, žirovske in poljanske prijateljice. Posnetek 23 je iz grajskega parka v Radovljici, kjer občina obnavlja spomenik narodnemu heroju Jožetu Gregorčiču in 71 na Jelovici padlim borcem. Pobudnica je s strani ZB Vlasta Felc (tretja z leve), škarje in platno ima v rokah Mateja Ravnik z ZVKD (druga). &quot;Problem&quot; je, ali naj bodo na načrtovani infotabli imena partizanov ali ne. Poznana so imena padlih, ni pa seznama pokopanih v grobnici &amp;ndash; navedli bomo torej samo poznana imena padlih na [[:w:Spopad na Mošenjski planini|Mošenjski]] in [[:w:Spopad na Lipniški planini|Lipniški planini]]. Res je nenavadno, da se je seznam prekopanih trupel &quot;izgubil&quot;. Nenavadno je tudi, da občinske matične knjige umrlih pri padlih pogosto še vedno navajajo kraj prvega pokopa, tj. na mestu smrti; v državni zbirki žrtev druge svetovne vojne na portalu Sistory, ki se sklicuje na matične knjige, zato podatki o pokopu niso zanesljivi. Morda je boljši vir Pregled vojaških grobišč po občinah, ki ga je leta 2000 pripravilo Ministrstvo z delo itd. po registru iz leta 1960, vendar ti pregledi niso javno dostopni. V tem pogledu imajo partizanske in domobranske smrti podobno usodo. Drugi posnetki so s smučanja na Ženiklovcu (prva slika), na Tegoški gori in na Rodici. [https://www.snezak.si/razmere/magistrala-2.html Komentar 17. slike je na Snežaku.]  Zadnjih osem slik pa je s kolesarskega obiska slapu pod Kupljenikom. Vnesel sem ga tudi na [https://www.openstreetmap.org/node/12748613157#map=18/46.343050/14.091779&amp;layers=N OpenStreetMap.]

==Stran '''536''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri536/index.html Ljudstvo proti Haubiju,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. aprila 2025&lt;/small&gt;==

V Planinskem muzeju v Mojstrani je ''Planinski vestnik'' ob svoji 130. obletnici pripravil dramsko uprizoritev Ljudstvo proti Haubiju (Haubi je [[:w:Vladimir Habjan|Vladimir Habjan]], urednik revije). Scenarij je zakrivil Dušan Škodič (prvoborec [[:w:Dušan Škodič|Dušan Škodič]] je bil njegov stric), režirala je Marta Krejan Čokl, nastopali so uredniki, sodelavci, funkcionarji PZS in publika. Dramatika naprosim, da postavi besedilo na Wikivir. Po vrsti gredo pa fotografije na tejle strani takole: smuške so z vrhov nad Soriško planino. V smeri proti Ratitovcu je vrh z imenom Žbajnek ali, kot piše na križu na vrhu, Žbajneke, mogoče iz nemškega krajevnega imena (takih je v tem predelu veliko) na -ecke? 12 in 13 sta z [[Partizanski spomeniki za FDV|mojega predavanja na temo kulturnega spominjanja]] v seminarju [[:w:Ljubica Jelušič|Ljubice Jelušič]] na FDV, med 15 in 23 so slike z dneva šole Staneta Žagarja v Lipnici, na katerem je govoril [[:w:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman - Roza]] ([https://slov.si/doc/roza_stane_zagar_govor_2025.docx govor]), med 24 in 29 pa so posnetki s komemoracije ob obletnici smrti narodnega heroja [[w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] na Planici nad Žabnico, kjer je govornik generalpolkovnik [[:w:Dobran Božič|Dobran Božič]] izrekel zaskrbljujoč stavek, da ne ve, kdo ima prav v trenutnih vojnah po svetu. Če že ni najti nobenega pravičnika, pa bi moral pokazati na tiste, ki zagotovo nimajo prav, in to so zločinski  pobijalci civilnega prebivalstva v Gazi. Žalostno je, da je ta država s svojim ravnanjem na strani vojnohujskaške &quot;evropske&quot; politike. Kar nekaj portretov javnih osebnosti sem postavil med Wikipodatke ali v Wikimedijino Zbirko. Nekaj jih pa še bom.

==Stran '''535''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri535/index.html Lepotice gor, luzerji dol,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. marca 2025&lt;/small&gt;==

Napise (slike 21&amp;ndash;28) sta po vejah breze in po stenah dvonadstropne drevesne hiše na brezi prispevali 10&amp;ndsh;12-letni deklici, mlajši otroci so jih sprejeli brez besed. Najbolj odločnega sem izbral za naslov tele strani zato, ker lepo ilustrira razmerje med spoloma v teh letih, če ne tudi pozneje, in je v soglasju z vprašanjem, ki sta ga pred tem postavili v pismu vilam: &quot;Ali imate raje prijateljice ali fante?&quot;; kot da so fantje iz nekega drugega sveta in ne morejo biti prijatelji. Obete vzbuja napis Ustvarjaj po svoje (21). Smučine v pršiču pod Prevalom pod Vršiči (smučarskim domoljubom se zdi za ta kraj imenitneje uporabljati italijansko varianto imena Sella Ursic, ki jo dodatno popačijo v Sedlo Uršič) so samo za oko, kakor tudi naslednja skupina sneženih (13&amp;ndash;19) s Kotovega sedla pod Jalovcem. Črno-bele nastanejo same od sebe, kadar mraz spremeni nastavitve fotoaparata. Ljudje na posnetkih so sovaščani in naključno srečani smučarji. Na zadnjem posnetku je družba aktualnih (Miha Javornik, Matej Šekli, Andreja Žele) in nekdanjih (Iren Orel, Ada Vidovič Muha, Vladimir Osolnik) urednikov ''Slavistične revije'' v gostilni pri starem Tišlerju (popravi male in velike začetnice v imenu po svoji presoji).

==Stran '''534''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri534/index.html Natura-kultura,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. februarja 2025&lt;/small&gt;==

Naslov tele strani spreobrača naziv društva oziroma gibanja [http://www.kultura-natura.si/ Kultura-natura Slovenija] iz Krope, ki ga vodi [[:d:Q113988396|Slavko Mežek]]. 25. februarja je v mežnariji pri kapelici v Kropi organiziral predstavitev antologije slovenskega pesništva na drugi strani med drugo svetovno vojno in po njej ''Brez križa in imena'' [[:w:Marija Stanonik|Marije Stanonik]] ([https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008552.html napoved je bila objavljena tudi na Slovlitu.]) Z dogodka je zadnjih devet posnetkov. Naslov strani pa je tak zato, ker se posnetki na njej res začenjajo z naturo, in sicer z zasneženim Starim vrhom: kipi Kreka, Koširja in Kosa skrbijo za prehod od nature h kulturi. Najbrž v kulturo spadata posnetka 16 in 17 s predstavitve [[Dobrave na spletu|Dobrav na spletu]] sovaščanom 21. februarja. Z Dobrave je bil tudi Stanko Žagar, ki je [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L1809_F2518:283_x1593412.9700538248_y5822579.433556957_s15_b362 padel 22. aprila 1942 v jami nad Savo pri Okroglem] (slika 19); smrt 13 partizanov v okrogelski jami je opisana [[:b:Dobrave med drugo svetovno vojno#Stane Žagar mlajši|v poglavju o Stanku Žagarju v dobravski Wikiknjigi]]. V bližini [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L1809_F2518:261_x1593576.2383061408_y5822592.087674266_s15_b362 so jim postavili spomenik.]

==Stran '''533''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri533/index.html Pred 49 leti,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. februarja 2025&lt;/small&gt;==

Sošolka Mojca Luštrek (nekoč Založnik) me je spodbudila, da sem v svojem arhivu poiskal slike našega slavističnega letnika z izleta na Šmarno goro, in ugotovila iz naših oblačil (jaz pa iz letnic pri fotkah), da smo šli na Šmarno goro dvakrat, 1976 in 1977/78. Nekatera imena in priimki pod slikami manjkajo, tudi slikal nisem sam, spomin peša, sošolke prosim za identifikacijo. Glavnina fotografij je s shoda Glasu ljudstva v opomin in spodbudo aktualni vladi, da izpolni dane predvolilne obljube. Shodu se je pridružilo levo krilo Levice s [[:c:Category:Rally for peace and prosperity in Ljubljana (14 February 2025)|transparenti na temo miru]]. Dve političarki v delegacijah koalicijskih strank, ki jim je Jaša Jenull izročil seznam neizpolnjenih zavez (Sara Žibrat in Urška Honzak) sta tudi slavistki; nastopajoči imajo po novem v svojem profilu na Wikipodatkih sliko.

==Stran '''532''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri532/index.html Possono cambiare il mondo,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 7. februarja 2025&lt;/small&gt;==

Napis puščavnika na obali med Križem in Nabrežino (slika 8) je sporočal: &quot;Le parole hanno il potere di distruggere e di creare. Quando sono sincere e gentili, possono cambiare il mondo.&quot; (Besede imajo moč uničevanja in ustvarjanja. Če so iskrene in prijazne, lahko spremenijo svet.) Tam so mladi plezali, stari pa pazili na najmlajše.  Posnetki od 12 do 16 so s tiskovne konference pod geslom Takoj prekinite pridružitveni sporazum EU-Izrael na Trgu republike v Ljubljani. Blaž Žerko  in Marko Novak (17) sta blejska računalničarja iz podjetja LemonSqueeze, ki je prijazno ponudilo pomoč projektu partizanskih spomenikov na zemljevidu. Matjaž Vilhar iz Pivke (18) je eden od tistih, ki skrbijo za spomenike. Zadnji posnetki so z izleta na Stol v Karavankah (2236 m): sneg se je začel šele tam nad 1700 metri.

==Stran '''531''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri531/index.html Sveti Ciril in Metod, varujta bohinjski rod,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. januarja 2025&lt;/small&gt;==

Naslov strani je prepisan s kapelice na stopnicah k cerkvi sv. Martina v bohinjski Srednji vasi (11). Od tam in s hribov okrog so tudi nekateri okoliški posnetki.  14 in 15 dokumentirata [[Spomeničarji in spomeničarske delavnice#Delavnica na INZ 9. januarja2024|spomeničarsko delavnico na Inštitutu za novejšo zgodovino]]. Za vajo sem popravil vpis partizanskega obveščevalca Stanislava Lenardona, pri katerem je v sozvočju s farškim narativom, da so se partizani v glavnem pobijali med seboj, pisalo, da so ga likvidirali partizani, čeprav so poznana imena njegovih morilcev: to sta bila partizanska dezerterja, ki sta prebegnila k Wehrmannschaftu (Mirko Fajdiga: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PP6NT9BC ''Pohorski Partizani'',] 1985). Posnetki od 17 do 27 so  iz letošnjih Dražgoš, kjer je imela Urška Klakočar Zupančič zelo simpatičen govor. Sneg je pa uskovniški, karavanški in s Starega vrha.

==Stran '''530''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri530/index.html Wikiziranje FF,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. decembra 2024&lt;/small&gt;==

Podelitev priznanj FF in sledečo pogostitev sem izkoristil za slikanje kolegov. Portrete imajo zdaj [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|v Wikimedijini Zbirki]] in med Wikipodatki, od koder si z njimi postreže Wikipedija, ko pridejo na vrsto. Uvrščeni so med literarne zgodovinarje, jezikoslovce, prevajalce, antropologe itd.; če kakšno oznako pogrešate, jo s klikom na plus pri Kategorijah v spodnji vrstici mirno dodajte.

==Stran '''529''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri529/index.html Pa Mirna gora,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. decembra 2024&lt;/small&gt;==

Žarko Rovšček iz Tolmina (1) je planinski pisec, član Odbora za založništvo in informiranje (OZI) pri PZS; nazadnje je uredil spise Toneta Škarje. S seje OZI-ja je tudi posnetek podpredsednika PZS Jožefa Bobovnika (2). Skoraj vse druge fotografije na tej strani so s tridnevnega vozakanja od spomenika do spomenika po Dolenjski, začenši z Mirno Pečjo: Prečna, Dolenjske Toplice, Drganja sela, Podljuben, Birčna in Stranska vas, Uršna sela, Laze, Verdun, Rožni dol, Seč, Črmošnjice ... Kar nekaj modrih zvezdic, ki na zemljevidu označujejo neobiskana [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanska obeležja,] je postalo rdečih, nekaj spomenikov sva vnesla na novo. Vmes je bil še kakšen hrib (Babji hrib nad Birčno vasjo, Mirna gora, Sveti Peter nad Sotesko) in kakšna voda (Divji potok). Dvoje obličij pripada prijaznima informatorjema, od posnetkov križanega sem izbral samo najlepša dva (38, 39). Lepi kraji.

==Stran '''528''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri528/index.html Prva pomoč,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 7. decembra 2024&lt;/small&gt;==

Štirje dogodki so na tej strani:  sprejem Pretnarjevega nagrajenca [[:w:Miran Košuta|Mirana Košute]] v tržiški knjižnici, pogreb [[:b:Dobravske domačije#Šola (Žagarjevi)|Danice Bavcon]], hčerke narodnega heroja učitelja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] (pot do groba na Žalah je vodila mimo nagrobnikov Henrika Tume, očeta in sina Strniša in Narteja Velikonje), snemanje TV-oddaje [[Ah ta leta|Ah, ta leta]] (za najpomembnejše pripravljene odgovore je spet zmanjkalo časa) in preizkusno predavanje [[:w:Jasmina Šuler-Galos|Jasmine Šuler Galos]] ([https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008491.html vabilo na Slovlitu]). Vmes so bili izleti na Srednji vrh nad Završnico, na Dobrčo in na Španov vrh. Previjanje nažaganega prsta ni bilo fotografsko zanimivo, za medicinske potrebe sem [[:c:File:Celjenje_ranjenega_prsta.jpg|gnojenje in celjenje rane]] prikazal v Wikimedijini Zbirki, kamor sem postavil tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm portrete kolegov.] Naslov strani je Prva pomoč. Tako piše na lesenih škorčnicah pri odmaknjenih planinskih hišicah (posnetka 20, 21), kamor lastniki postavijo steklenico žganja s kozarčki za naključne premražene mimohodce. Lepa navada, posebej za Gorenjsko :) Glej tudi nove povezave na vrhu seznama [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''527''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri527/index.html Popotovanje iz Litije do Čateža 2024,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. novembra 2024&lt;/small&gt;==

Samo dve opombi k dolgočasno ponavljajoči se oznaki, da je bilo spet lepo: odlično vino ''game'' z nalepko &quot;za prijatelje&quot; (slika 27), ki ga je Jože Zadražnik iz Vinjega Vrha prijazno podaril popotnikom, sem si, upoštevaje pešajočo pivsko kulturo mladih, vzgojno prisvojil. Obaro, jabolčni štrudelj in pijačo v Tončkovem domu na Čatežu je Andraž plačal iz fonda, ki se je nabral v davnih 1980. in 1990. letih na račun &quot;asistentske&quot; revije [https://lit.ijs.si/slav_kaz.html ''Slava''] (gl. tudi https://lit.ijs.si/slava.html) in je pozabljen obležal v oddelčni knjižnici.

==Stran '''526''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri526/index.html Dajte ljudem mir,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. novembra 2024&lt;/small&gt;==

Vsi posnetki so z mirovnega shoda 16. novembra v Ljubljani. Kar nekaj mirovnih aktivistov je dobilo svoj portret za Wikipodatke ali vsaj za Wikimedijino Zbirko, protestni napisi so šli v kategorijo [[:c:Category:Anti-war demonstration in Ljubljana (16 November 2024)|Protivojni shod za mir v Ljubljani 16. novembra 2024]], govori Hrena, Lipuščka, Jurija, Rizmana ... so pa na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Govori|Wikiverzi]].

==Stran '''525''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri525/index.html Ratitovec in Mrzli vrh,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. novembra 2024&lt;/small&gt;==

Sveža spominska plošča [[:w:Vladimir Kavčič|Vladimirju Kavčiču]] v Podgori je za literarno zgodovino, vse druge so pa samo za oko. 

==Stran '''524''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri524/index.html NE v mojem imenu!]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. novembra 2024&lt;/small&gt;==

V petek 8. novembra je bil na '''Prešernovem trgu v Ljubljani''' shod v podporo Palestini (prvih sedem posnetkov); portreti mladih domačih in palestinskih govornikov mi v temi niso uspeli in jih zato tu ni. Shod je potekal pod geslom ''Žive naj vsi naródi'' iz Prešernove [[:s:Zdravljica (različice)|Zdravljice]] na transparentu. V '''soboto 16. novembra ob 11.00''' bo na istem mestu protivojni shod za mir pod naslovom '''[[NE v mojem imenu]]!''' Govorili bodo Alessandro Capuzzo, Anica Mikuš Kos, Aurelio Juri, Eva Marn, Ira Zorko, Marko Hren, Nataša Posel, Rudi Rizman, Uroš Lipušček. Če nočemo v tretjo svetovno vojno, v katero rinejo obnorele politične elite, se ga bomo udeležili. Naslednje fotografije so s Košute. Nad 800 metri je bilo cel teden sončno, v dolini pa megla. Slike s shoda sem postavil še v Wikimedijino Zbirko pod naslov [[:c:Category:Rally for Palestine in Ljubljana (November 8, 2024)|Shod proti izraelskemu genocidu nad Palestino v Ljubljani 8. novembra 2024]]. Tja so šli tudi posnetki karavanških vrhov in planin.

==Stran '''523''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri523/index.html Lenart je pastir mlad,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. novembra 2024&lt;/small&gt;==

Bil je čas komemoracij: na Lancovem (foto 1, 2), na Dobravi (4, 5, 6), v Žireh (7&amp;ndash;16), v Dragi (17, 24, 25) in Begunjah (27&amp;ndash;30). Govore s proslav sem postavil na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Govori|vrh seznama na Wikiverzi]]; [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/mezan-anton/ Mežanov] se je oprl na citate iz Avsenikove pesmi [[:w:Tam, kjer murke cveto|Tam, kjer murke cveto]], [[Begunje 1. novembra 2024|sam pa sem bil do Avsenikove odločitve, da edino te svoje pesmi ne da prevesti v nemščino, kritičen.]] Fotografije govorcev in drugih osebnosti sem postavil v Wikipodatke; med njimi sta bila dva župana, blejski in žirovski, Mirina dijaka v srednji šoli; [[:d:Q124842480|blejski]] je bil povrhu še čarodej. Med proslave potaknjene planinske fotografije so z več izletov po Karavankah. Naslov tej strani v albumu sta dala zabavna napisa na smerokazih na Smokuški planini.

==Stran '''522''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri522/index.html Juden über alles,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. oktobra 2024&lt;/small&gt;==

Začelo se je s shodom v podporo Palestincem proti izraelski genocidni vojni. Marko Apih je za protest izdelal napis, ki je dal naslov tejle strani v albumu. Veselí, da je med aktivisti toliko mladih in da so kritični do skrivaške in servilne drže Univerze v Ljubljani v tej zadevi. Slike s protesta sem postavil tudi na [[:c:Category:Rally for Palestine in Ljubljana (October 3, 2024)|Wikimedia Commons]]. Drugi javni dogodek je bila komemoracija ob 80. obletnici požiga vasi Gozd (slike od 11 do 16). Govor Dragana Petrovca sem postavil [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Govori|k drugim na Wikiverzi]]. Tretji dogodek je bilo kosilo v gostilni Livada ob Ljubljanici za zadnje upokojene na Filozofski fakulteti. Priložnost sem izkoristil za fotografiranje kolegov, ki jim med Wikipodatki manjka fotografija, ker pa dogodek ni bil javne narave, ker ima moj fotografski pegaz težave z odrivom in zaradi sramežljivosti objektov, ta wiki misija ni bila prav uspešna in so izostali portreti Bojana Baskarja, Vlaste Novak Zabukovec, Polone Vilar, Boštjana Kravanje in Mihaela Budje; pa tudi portret glasbenika Boruta Kržišnika, posnet dve uri prej. Bodo počakali v bunkerju. 

Na kosilu sem se spomnil podobnega dogodka leta 1997, ko sem bil oddelčni predstojnik. V [https://slov.si/mh/novice1-45.pdf oddelčnih novicah] sem takole poročal o njem: &quot;10. februarja je dekan FF na široko odprl denarnico za naše upokojence Marka Kranjca, Martino Orožen, Janeza Rotarja in Jožeta Toporišiča. Bili smo (predstojnik kot prisklednik in fotograf) na Strmolu in smo jedli naslednje reči prvič v življenju: zelenjavno terino s paradižnikovo omako, legirano cvetačno juho, poširan lososov kotlet z omako Gamberoni, skutno strjenko z višnjami. Pili smo chardonnay barrique Movia 1992, rose Ivana Batiča iz leta 1993 in ledeno vino modro frankinjo iz Brežic letnik 1993, da o aperitivih ne govorimo. Pomisel: upokojiti se je treba dati v času dekanovanja Franeta Jermana!&quot; 
 
Objava je vzbudila hudo dekanovo nejevoljo, v naslednjih ''Novicah'' sem takole poročal o njej: &quot;Na senatu 4. junija je dekan Frane Jerman uredniku Novic izrekel javno grajo in Novice imenoval rumeni tisk. Na prošnjo po konkretizaciji očitkov je navedel tri reči: negativne odmeve v tujini, poročila o fakultetnem zaključnem računu in poročilo o jedilniku na kosilu z upokojenci. Za mednarodni odmev se je izkazalo, da je to e-pošta nekega prijatelja Tomaža Sajovca s Finske, ki ga je Sajovic prosil za mnenje in ki mu je zdaj neprijetno, ker je bilo njegovo zasebno pismo uporabljeno na tak neetičen način. Novice # 6 (17. marca) prepisujejo podatke o financah fakultete iz dokumentov Sveta za visoko šolstvo in iz razmnoženih fakultetnih virov brez oznake zaupno in ne vem, kaj bi bilo v tem lahko spornega. Da pa je bil citat jedilnega
lista na Strmolu (# 5, 25. febr.) lahko resen razlog za obravnavo na senatu – tega skoraj ne morem verjeti. Ker sva se z dekanom do zdaj o vseh domnevno spornih rečeh v zvezi z Novicami kolegialno in – mogoče sem naiven – celo prijateljsko pomenila, njegove javne graje ne morem razumeti in je ne sprejemam.&quot;

==Stran '''521''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri521/index.html Zur guten Frau,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. oktobra 2024&lt;/small&gt;==

Človek mora od hiše v lajf, če želi fotografirati. Prvi ducat posnetkov je tako nastal na izletu na Trupejevo Poldne (1961 m): z biciklom z mejnega prehoda Podkoren po gozdni cesti do lovske koče v Železnici, od tod peš na vrh. Na slovenski strani je križ popisan slovensko, na avstrijski pa piše Techantinger Mittagskogel. Dvojezičen je tudi napis na lesi daleč na slovenski strani, medtem ko so vsi napisi na Blekovi planini na meji samo nemški. Na tabli piše, da je kočo zrihtala &quot;die junge Generation&quot;. 

Glavnina fotk (od 12 do 67) je s kolesarjenja po Slovenskih goricah vzhodno od Lenarta, od spomenika do spominske plošče (s poudarkom na [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/07/Slovenski_partizanski_spomeniki_na_Geopediji.jpg/220px-Slovenski_partizanski_spomeniki_na_Geopediji.jpg partizanskih]), od cerkve do kapelice. Zaradi samoumevnosti nemščine kot drugega jezika na smerokazih in napisih (15) bo tudi na zemljevidu za ta konec kmalu pisalo Südsteiermark. Prav mogoče je, da sem katerega od literarnih in jezikoslovnih obeležij (Ilaunigu, Cafu, Šulerjevi, Vuku, Linhartu, Seliškarju) slikal in postavil v album že kdaj prej. 

Z Andrejem Pančurjem (70) smo se menili o povezovanju zbirke žrtev druge svetovne vojne in partizanskih obeležij. Zadnjih 11 posnetkov je s srečanja domačih pionirjev računalništva v Računalniškem muzeju v Ljubljani. Sam sem se znašel tam kot [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm dokumentarist veteranov za Wikimedijino Zbirko] in Wikipodatke in zato, ker je gostiteljem manjkal še kak slovenist. Svoj prispevek slovenskemu računalništvu sem opisal v sestavku [[Pionirska leta]].

Zaključujem s povabilo na akcije v podporo zatiranim Palestincem: [https://www.palestina.si/stop-genocidu-za-svobodno-palestino/ Stop genocidu za svobodno Palestino. 3.–10. oktobra 2024]. Povezave te vrste postavljam na seznam [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''520''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri520/index.html Čvrsnica in Pelješac,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. septembra 2024&lt;/small&gt;==

Pred leti je bila na Velikem Vilincu v Čvrsnici megla, pa sva šla letos zato še enkrat tja. Gor od parkinga na Vitlenici, z ekskurzijo na 45 minut oddaljena Hajdučka vrata in jezerce Crvenjak in mimo zaprte koče Vilinac na vrh. Dol pa po drugi strani preko Malega Vilinca na smučišče Risovac. Preden se je pot začela spuščati v dolino, je privršala nevihta z grmenjem in sodro. Zarila sva se v ruševje, pa ni pomagalo, premočilo naju je do kože. Ko je vmes malo ponehalo, sva se za silo preoblekla v spodmolu. Prijazna natakarica v restavraciji Staza je sočutno poklicala varnostnika, ki naju je zapeljal do motela Hajdučke vrleti, od tam pa sva po zajtrku, ker naokrog ni nobenega taksija, prištopala do avta na Vitlenici, obakrat so ustavili domači zdomci. Dolga, močna avantura. Obisk najvišje bosanske vasi Lukomir sva prekinila na pol pota, predolga in pregrda cesta. Sicer grde ceste niso ovira. Po taki, ki je po mnenju domačinov primerna samo za terence, sva se letos od Ramskega jezera prizibala do Blidinja. Imenuje se cesta spasa, ker so po njej v zadnji vojni muslimanski begunci reševali svoja življenja pred četniki. 

Drugi del tedna je bil za Pelješac. Poceni stanovanje sva dobila v luštnem kraju Trpanj. Na balkon se je prišlo skozi okno. Gazda Mate je bil prijazen, vse dokler pogovor ni nanesel na politiko. &quot;Komunisti&quot; da smo popušili, ustaški zločini da so samo priča ... Pelješac je zelo lep polotok, nanj se pride čez nov most, ki ga je projektiral Marjan Pipenbaher in povezuje Dubrovnik z zgornjim delom Dalmacije tako, da ni treba prečkati bosanske meje. To bo &quot;spremenilo pravila igre&quot;, zmagovito komentirajo novinarji.

Grafiti, prečrtani cirilski napisi na krajevnih tablah in drugi napisi na vsej poti dokumentirajo veliko moč pripadnostnega čustvovanja (nogometnega, verskega, nacionalnega), tudi v prvih letih po drugi svetovni vojni (67). Pripadnost eni skupini izključuje pripadnost drugi skupini, le sem in tja je najti inkluzivne izjave: &quot;Bog je jedan. Svi smo braća in sestre&quot; (30). Nacionalizem nas vodi v pogubo, na Balkanu in drugod po svetu, glej zadnje prispevke na to temo na vrhu strani [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''519''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri519/index.html  Iz src rasto v srca mostovi,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. septembra 2024&lt;/small&gt;==

Avgustovski posnetki dokumentirajo dve akciji Glasu ljudstva, shod proti zdravniškim dvoživkam pred Ministrstvom za zdravje in piknik na bežigrajski lokaciji Plac, s klicem po angažmaju novih aktivistov. Tretji javni dogodek je bil proslava na Graški Gori, ki je poznana kot gora jurišev 14. divizije. Vmes sta bila planinska izleta na Mali in Veli Draški vrh. Na slednjem sva srečala prevajalko Suzano Koncut in violinistko Sonjo Vuković (16); njuna portreta sem brž postavil v Wikimedijino zbirko in Wikipodatke, kakor tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm portrete poznanih udeležencev drugih javnih dogodkov.] Pri posnetku Plečnikovega partizanskega spomenika (slika 12) sem poudaril, da ima na vrhu zvezdo. Nekateri Plečnikovi občudovalci namreč radi ponavljajo, kako se je Plečnik zvezdi izogibal. Pa se očitno ni, tule je čisto organski del spomenika. Naslovni verz je iz Kajuhove pesmi [[:s:Mostovi|Mostovi]] (slika 31).

==Stran '''518''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri518/index.html Šola bistra buča,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. avgusta 2024&lt;/small&gt;==

[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L3238_x1701271.0529534235_y5710132.320349604_s11_b2345 Modre zvezdice na zemljevidu partizanskih spomenikov na Geopediji] so narekovale obisk Bele krajine. V dveh dnevih kolesarjenja tam doli sva poslikala in vnesla na spletni zemljevid menda skoraj vse doslej evidentirane. Na začetku albumske strani sta dva obiska: potem ko smo se dvakrat srečali naključno, se je bilo treba s Theresio in Ryanom (glej ju na [https://slov.si/mh/galerije/galeri516/target18.html tejle sliki]) sestati še namerno. Dan pozneje sta prišla na obisk Hasan s hčerko Parnian, ki po slabem letu v Sloveniji že lepo kramlja po naše. Na koncu je nekaj posnetkov z občinske proslave na Vodiški planini, tako kot vsako leto ob tem času. 

Nedavno sem se razburjal nad zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki v državni register sprejema najraje ljudsko in cerkveno stavbno dediščino (kozolce in kapelice), druge vrste dediščine, npr. partizanske spomenike, pa zanemarja. Ko pomislim, tudi sam za tale album najraje izbiram krucifikse in starosvetne hiše; razpela in skednji so ob pravi svetlobi pač lepi, zato jim dajem prednost pred spomeniki. Ampak ZVKD-ji menda ne bi smeli izbirati obeležij po estetskih, ampak po kulturnozgodovinskih kriterijih. Spominske plošče književnikom in drugim znamenitežem postavljam sem v slepem zaupanju, da jih nekoč kdo sname, postavi v Wikimedijino Zbirko in jih doda wikipedijskim geslom; sam tja nalagam trenutno največ svoje portrete živih osebnosti. Pri neznamenitih osebah, ki nočejo delovati javno, čeprav so zaposlene v javnih službah in bi morala biti njihova javna izpostavljenost samoumevna, se je bolje zadržati in jih pustiti v njihovi kapriciozni anonimnosti. Nikoli mi ne bo jasno, zakaj taki sploh tiščijo v javne službe, če pa niso zanje. Spominske plošče nagovarjajo k pisanju ali dopolnjevanju wikipedijskih člankov o osebah, ki so jim posvečene, tokrat so to Zvonko Rus, Marko Bajuk, Janez Marenčič, Katka Vrtačič Zupančič, Ana Fab(i)jan, Jožef Slobodnik.

Pri Beli krajini je vredno poudariti, da imajo nekatere vasi kar precej stran pravoslavno pokopališče z nagrobniki v cirilici. Opazno je tudi število takih brez križa. Dobro je tudi, da množični turizem Kolpe še ni odkril in da je ob bregu mogoče najti vstop čisto zase. Bela krajina je lepa.

==Stran '''517''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri517/index.html Cvetja obilo,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 28. julija 2024&lt;/small&gt;==

Naslov ''Cvetja obilo'' želi popravljati Prešernovo resignativnost, čeprav optimizmu tudi na globalni ravni časi niso naklonjeni. V hribih tepihi planinskega cvetja  res za nekaj časa prekrijejo skrbi zaradi naplastene človeške neumnosti. Začne se s planino Ilovec (Ivovc) pod Galetovcem, do koder se da z biciklom po strmem in mestoma razdrapanem makadamu. Posnetka 7 in 8 dokumentirata otroško osvajanje vil. Prva cvetna prostranstva so s Tosca nad Velim poljem, druga z Viševnika, kjer sva srečala Luko Omladiča, posamezna roža je z Mesnove glave in izpod Mojstrovke. Vmes so ljudje; znamenitejši so šli tudi v Wikimedijino Zbirko, med Wikipodatke ali kar v wikipedijska gesla, če so bile tam slike slabe ali jih doslej ni bilo. Največ se jih je pustilo slikati na slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem, med njimi nekdanja predsednica dolenjskih slavistov Danica Rangus, članica društva Slovenija Rusija, ki je organiziralo prireditev. Žal sem zgrešil zastavo z napisom ''Gibanje Slovenija proti rusofobiji''. Razvili so jo na koncu dogodka. Izraz rusofobija poimenuje aktualno zahodno propagandno gonjo proti vsemu ruskemu, spominja na čase pred prvo svetovno vojno in s svojo trdoživostjo razkriva svojo rasistično osnovo.   

Vesel bom slovenskih in latinskih imen rož na slikah, če mi jih kdo pošlje.

==Stran '''516''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri516/index.html Kekec na Debeli peči,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. julija 2024&lt;/small&gt;==

Kekčeve poti so tokrat vodile na Debelo peč, piknik po izletu smo imeli na Uskovnici. Luštno. Theresia in Ryan (18) sta se pustila slikati na Zidani skali nad Kropo; tja sta jo mahnila peš kar iz Radovljice. Od 19 do 24 so posnetki s sestanka v kranjski knjižnici, ki se pripravlja na organizacijo okroglih Jenkovih dnevov 2025. Iz mednarodnega simpozija o treh Jenkih (Simonu, Davorinu in Ivanu) ne bo nič, namesto njega za uvod strokovni pogovor na teme jubilantov. Za zaključek so slike s pohajkovanja ob Grabnarici  v dolini Lipnice, s kopanja na Savi in obiska slapu Šum v Besnici.

Pa še poziv za podpis peticije [https://insajder.com/slovenija/peticija-proti-vojnemu-hujskastvu-financiranju-nove-vojne Proti vojnemu hujskaštvu in financiranju nove vojne,] ki je objavljena tudi na strani [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''515''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri515/index.html Presečnikova Meta (mango z belo čokolado),]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. julija 2024&lt;/small&gt;==

*Piknik ''Planinskega vestnika'' pri Jurju v Kamniški Bistrici
*Piknik spomeničarjev na Srednji Dobravi
*Pohod do tehnike Mete na Jelovici
*Cres
*S Timom Pogačarjem in Goranom Šušnjarjem pri Tavčarju na Visokem
*Na poteh Evrope pri ambulanti E in na planini Konjska dolina

Na letošnjem pikniku PV mi je v oči padla tetovaža Marte Krejan Čokl, ki je najprej vzbudila asociacije na ženske obračune z moškimi (Judito in Holoferna, Samsona in Dalilo, Salomo in Janeza Krstnika). Gre pa za tatujevsko upodobitev kipa Luciana Garbatija [[:w:en:Medusa with the Head of Perseus|Medusa con la testa di Perseo]] (2008), ki je preoblikoval firenški kip Benvenuta Celinija, ki kaže [[:w:Perzej z Meduzino glavo|Perzeja z odsekano Meduzino glavo]], tako da sta vloga Perzeja in Meduze zamenjana, pač v skladu z etiko [[:w:Gibanje Me Too|gibanja Jaz tudi]]. 

Med udeleženci letošnjega spomeničarskega piknika naj omenim [https://independent.academia.edu/mariosimunkovic?f_ri=303009 Maria Šimunkovića] iz Samoborja (7), avtorja več knjig  o NOB na Hrvaškem.  

O Cresu lahko rečem samo, da je bilo tam lepo. Spet. V Osorju sem slikal kip skladatelja Jakova Gotovca kiparke Marije Ujević (38), ker me je spomnil na Savinškov kip Tavčarja na Visokem (49); verjetno vpliv skupnega učitelja Meštrovića, pripominjam nepoznavalsko. O kiparskih upodobitvah Tavčarja in njegovih nama je s [[:w:Timothy Pogačar|Timom Pogačarjem]] na Visokem  pripovedoval Goran Šušnjar iz Poljan. Odkril je avtorja Tavčarjevega kipa, ki so ga pred leti ukradli iz grobnice. Premožni ljudje ([[:w:Marjeta Zorc|Metka Zorc]]) so plačali, da danes v grobnici stoji nov kip Metoda Ferlica; privatizacija javnega zdravstva ima očitno tudi posamezen pozitivni učinek. Naj imena kiparjev ostanejo skrivnost do objave Goranovega članka na to temo v prihodnji številki revije ''Slovene Studies''. O tragični smrti Tavčarjevih vnukov leta 1948, o kateri govori pesem njunega očeta, vklesana v grobnici (44), [https://lit.ijs.si/visoska.html sem pisal na drugem mestu.] 

S partizanščino je povezana tudi predstava Na poteh Evrope, ki so jo na planini Konjska dolina na Pokljuki izvedli plesalec in koreograf Mattia Cason, multimedijski umetnik Alessandro Conte in pesnik Muhammad ‘Abd al-Mun’im. Mattia v občudovanja vredni slovenščini, z vložki v arabščini, turščini, grščini, hebrejščini ... (pripravlja tudi varianto v hrvaščini za predstavo v &amp;ndash; zanimivo naključje &amp;ndash;  Osorju). Naključje je tudi, da je Mira Muhammada učila angleščino, ko je pred leti pribežal v Slovenijo, in je bil že pri nas doma na obisku. ZB in spomeničarji smo bili povabljeni zraven zaradi lokacije, tj. [https://eforeurope.eu/sl/ambulanta-e-preko-4g partizanske ambulante E,] [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:82_x1552131.1261192726_y5831789.269199474_s15_b362 ki se nahaja v bližini] in so jo izbrali za performans iz več razlogov: zaradi odmaknjenosti, da ne rečemo eksotičnosti, zaradi humanitarnega in antifašističnega poslanstva ter zaradi črke E v imenu, ki asociira na njihov projekt [https://eforeurope.eu/sl ''e-ti?'',]  posvečen razmislekom o bodoči Evropi. Ta naj ne bo osvajalska v smislu Aleksandra Velikega, ampak se mora vrniti k svojim koreninam, ki gredo v smer afriško-azijskih povezav, in biti tako kot Aleksander v svoji poosvajalski fazi radovedna za vse drugačno ter odprta migracijam. 

Predstava se je odvila ponoči, na višini 1400 m je bilo hladno, na koncu smo bili gledalci preveč prezebli za diskusijo, zato svoj razmislek o njej beležim tule. Ker je bila v predstavo vključena tudi zgodba Mattijevega deda kot italijanskega imperialnega vojaka v Etiopiji, moram spomniti na &quot;boleče&quot; izkušnje Bohinjcev s tem delom sveta. Leta 1935 si je lokalni veseljak [[Slovenske literarne potegavščine#Ni bil Ivan Rob, ampak Legatov Tonček|Legatov Tonček]] privoščil potegavščino. Namazal se je s črno barvo, se napravil v abesinskega (etiopskega) cesarja Haileja Selassieja in v Bohinj telegrafsko sporočil, da prihaja na obisk. Bohinjci so ga slovesno sprejeli, kot se cesarju spodobi, pri plesu pa sta se mu snela brada in pokrivalo in goljuf je komaj utekel razjarjenim prevaranim domačinom. Nezanemarljiva je možnost, da bodo domačini tudi danes zgodbe afriško-azijskega izvora, zlasti etiopske, dojeli z nezaupanjem ali celo odklonilno.

V svetu, ki drvi v vojno, prizadevanja Mattie Casona in njegovih v nasprotno smer, tj. v smer odprte, iščoče in tolerantne Evrope, zaslužijo vse priznanje in podporo. Na začetku je dvoje ključnih izrazov vsaj pri meni poskrbelo za pozitivni efekt: revolucija in anarhizem (seveda ne v žurnalističnem in dnevnopolitičnem pomenu teh besed). V spletnem naslovu projekta je še tretji pozitivni ključni izraz: eu-topija. Prepričljivo je bilo v dramsko-filmsko-plesno-bralno predstavo vključeno zgodovinsko znanje in poznavanje mitologij, evidentna sta bili resnost in iskrenost, simpatična mladostna vitalnost, igralski in plesalski profesionalizem in prepričanost v svoj zgodovinski prav. Kulturno občutljivost in spoštovanje kulturne raznolikosti je demonstrirala raba številnih jezikov, vključitev vojnih usod prednikov gostiteljev (streljanje bohinjskih talcev). Mattia je prostodušno povedal, da ne gre za gospo umetnost, ampak da imajo prednost druženje in medsebojno sporazumevanje, pomoč prijatelju Palestincu pri iskanju založnika za njegov roman in skrb za skupno prihodnost. Umetnost je le sredstvo za doseganje naštetih ciljev. Važno je tisto, kar se zgodi po predstavi. Eksistence izvajalcem ne zagotavlja publika (predstava je bila zastonj, vabila so šla le na izbrane naslove), ampak evropski projektni denarji. Nehote se vzbuja primerjava s partizanskimi mitingi: jasna tendenca, pravzaprav agitacija, vznesenost, ignoriranje komercialne razsežnosti umetnosti in kulture. Ja, skupna točka spomeničarjev in eforeurope bi bila lahko komercialna nezainteresiranost,  spomeničarji kot akter občanske znanosti (''citizen science'') namreč vse delamo zastonj (vendar ne zaman, če ponovim priljubljeno besedno igro). Dokler bodo države EU podpirale take prireditve zares in ne le za alibi, ima EU še možnosti preživetja. Ekipa v tako Evropo očitno še verjame, nagovarja nas, naj taki Evropi zaupamo tudi mi. To je Evropa, ki gradi na margini, ker je obrobje prostor nujnih sistemskih sprememb, ne pa jedro. Načelno se je s tem mogoče le strinjati, v praksi pa morata biti za tako držo izpolnjena vsaj dva pogoja: človek mora biti mlad in človek mora biti umetnik. Samo mladostna vitalnost in umetniška avtonomnost (to je sposobnost oblikovanja paralelnih svetov) zmoreta ignorirati oblastnike, ki brezobzirno posegajo v naša življenja, in ohraniti socialni optimizem. Sodelujoči so prepričani, da bodo Evropo oblikovali ljudje, ki Evropo cenijo, ki vanjo verjamejo. Najbolj verjamejo vanjo tisti, ki zanjo tvegajo svoje življenje, to pa so migranti. Svet brez Evrope bi bil res žalosten svet.

Aja, portrete poznanih udeležencev dogodka sem postavil tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm Wikimedijino zbirko.] Se nadaljuje.

==Stran '''514''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri514/index.html Gnove Gurize,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. junija 2024&lt;/small&gt;==

Partizanski spomeniki so šli, kot običajno, na [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopedijo,] drugi spomeniki in fotografski dokumenti z dvodnevnega kolesarjenja po Banjšici in Gorici pa so tule. Za uvod sta dva posnetka s slavistike okrog leta 1974, najbrž je šlo za brucovanje. Našel sem ju v brošuri Jože Toporišič, ki so jo izdali njegovi rojaki. Gospa Slavka iz Suhorja v Beli krajini (2) je nama z Miro pripovedovala vojne spomine. Sedem nadaljnjih posnetkov je s srečanja slovenskih wikipedistov v Radovljici; za to priložnost sem pripravil referatek [[Povezava med Wikiverzo, Wikipedijo in Wikivirom]]. Po izobraževanju smo šli na ogled Muzeja talcev in na kosilo v Begunje.  

V Kanalu ob Soči se pohvalijo s kipi slikarja [[:w:Ivan Čargo|Ivana Čarga]], skladatelja [[:w:Marij Kogoj|Marjija Kogoja]] in pesnika in alpinista [[:w:Valentin Stanič|Valentina Staniča]]. V Batah je bil rojen misijonar [[:w:Janez Madon|Janez Madon]], iz Avč je družina pokojnega slavističnega kolega [[:w:Zoran Božič|Zorana Božiča]], na cerkvenem zidu v Morskem je plošča pisatelju [[:w:Venceslav Bele|Venceslavu Beletu]] (26), pred britofom pa spomenik žrtvam azbesta. Direktorici novogoriške knjižnice Ireni Škvarč sem izročil tipkopis ''La linea bianca'', scenarija za film [[:w:it:Cuori senza frontiere|Cuori senza frontiere]], ki govori o razmejitvi Goric leta 1947; našel sem ga v zapuščini pisatelja [[:w:Milan Lipovec|Milana Lipovca]], ki jo je hranil moj pokojni oče. Gre najbrž za tipkopis (201 str.) scenarija za film (https://en.wikipedia.org/wiki/The_White_Line_(1950_film)). V [[:w:it:Cuori senza frontiere|italijanskem geslu o filmu]] piše: &quot;Il tema del film, il cui titolo provvisorio era La linea bianca, fu probabilmente tratto dalla divisione in due settori del cimitero di Gorizia, in seguito alla risoluzione ONU del 9 agosto 1947. Il film si propone di denunciare l'assurdità della ridefinizione dei confini orientali.&quot; Obstaja še dokumentarni film o Gorici 1947 z naslovom La linea bianca (https://www.isonzo-soca.it/allegati/4/allegati4115.pdf), ki je mogoče spodbudil nastanek scenarija za celovečerni film, ki so ga snemali v okolici Trsta.&lt;ref&gt;2025 je Alessandro Catunar napisal knjigo z naslovom Storia di una linea bianca: Gorizia, il confine, il Novecento.&lt;/ref&gt; 

Za konec še vabilo na [https://walkpeace.org/ mirovni pohod Trst&amp;ndash;Ljubljana 21.&amp;ndash;23. junija 2024] in na današnji (20. 6.) shod za Palestino na Trgu republike v Ljubljani ob 18.00; [https://www.facebook.com/people/Walk-Peace/61559978651587/ Facebook;] drugo na vrhu strani [[Kako rešiti civilizacijo|Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''513''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri513/index.html Janez Orešnik,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. junija 2024&lt;/small&gt;==

[[:w:Janez Orešnik|Janez Orešnik]] je bil Mirin učitelj, midva pa sva se videvala na sejah senata FF UL. Potrdim vse, kar so govorniki lepega povedali o njem na žalni seji na FF 11. junija 2024, od koder so posnetki. Najbolj sva se razhajala pri hoji: hodil je počasi, za vsak korak se je zdelo, da je premišljen in tehten, jaz pa sem običajno tekal in zajemal po dve stopnici naenkrat. Ko sta nekoč najina različna ritma trčila drug ob drugega, mi je očetovsko zaskrbljeno rekel: &quot;Kolega, veliko napako delate: prehitro hodite.&quot; Naj ostane pri tej eni napaki :) Veselih anekdot so se spominjali govorci, ki sem jih fotografiral (pa še koga zraven, ki ni govoril), da bi ostalo kaj spomina na dogodek in na priljubljenega profesorja ter z namenom, da potaknem portrete prisotne jezikoslovske smetane po Wikimedijini Zbirki, kjer postanejo javna last, in jih vpišem med Wikipodatke. Več kot [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm 25 se jih je nabralo,] slovensko jezikoslovje na Wikipediji je zdaj bolj slikovito kot doslej.

==Stran '''512''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri512/index.html Slovenske gorice,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. junija 2024&lt;/small&gt;==

Prve fotografije so od doma in od prej, druge pa vse z dvodnevnega kolesarskega potepanja po Slovenskih goricah. Stran bi lahko naslovil tudi [[:w:Ščavnica|Ščavnica]] (po zgledu [[:w:Pesnica (reka)|Pesnice]] dve strani nazaj); obe rečici napajata kraje tam okrog. Slik je nastalo tristo in več, tole je pač le izbor, s poudarkom na literarnih oz. slavističnih spomenikih; partizanska obeležja, ki so bila glavni razlog obiska slovenskega vzhoda, sem/bom potaknil po [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopediji.] Pokrajina je orientacijsko zahtevna, hiše preštevilčene, vasi so razsute po brežinah tako, da je iskanje lokacij naporno. Ko sva končno prispela do hiše v Mali vasi, v kateri je tragično preminula Zora Rupena, plošče na njej ni bilo več; pri njenem nečaku Mirku Osolniku bo treba poizvedeti, kam so jo odnesli in shranili. Prleki dajo nekaj na svojo kulturo in zgledno skrbijo za literarna, jezikoslovna in druga obeležja. Do Miklošičevega doma sva se spustila naključno, potem ko naju je tja usmerila puščica, in našla tam prijazna lastnika in oskrbnika Miklošičeve spominske sobe Vaupotiča; za to poslanstvo ju je v največji meri spodbudil Dunajčan [[:w:Feliks Bister|Feliks Bister]], čigar sliko z 22. 9. 1991 mimogrede dodajam v njegovo wikipedijsko geslo; srečali smo se, spet slučajno, v gostilni na Čepuljah nad Kranjem, bil je v družbi Boruta Loparnika in Katarine Bedina. Steklenico Miklošičevega šipona, ki so ga proizvajali Vaupotiči, sva podarila Zvezdani in Tonetu Gržini iz Ojstriške vasi, ki sta bila zadnja postaja na najinem romanju. Čisto blizu Miklošiča je bil rojen Stanko Vraz, malo naprej je služboval Ksaver Meško, kip Maistra na konju ima tod vsaka druga vas, po Glavnem trgu v Ljutomeru se naštetim pridružita še kipa Karla Grossmana in Radoslava Razlaga; slednji ima v okolici še druga obeležja. Fotografiral sem rojstne hiše ali kipe Ferda Godine, Jožefa Godine, Jožefa Klekla, Cvetka Golarja, Antona Krempeljna [sic], Stanka Cajnkarja ... V tejle galeriji so fotke objavljene pod licenco CC, torej jih lahko kdorkoli vzame in postavi npr. v sloj Literarni spomeniki na Geopediji ali v krajevna in biografska gesla na Wikipediji. Pa bom moral verjetno nazadnje to opraviti sam, razen če me ne prehiti kak neučakani Sporti, admin na slovenski Wikipediji.

Aktualno političnega je bilo na tejle strani v albumu izjemoma malo. Pa bi ga moralo biti več, ker se t. i. elite prav zdaj odločajo o tako usodni reči, kot je tretja svetovna vojna. Naj zato opozorim samo na sveže prispevke na vrhu seznama [[Kako rešiti civilizacijo]] in pozovem k dejavni državljanski drži, to je da v nedeljo na evropskih volitvah obkrožimo tistega kandidata za evropskega poslanca, ki se zavzema za mir, ne pa tistega, ki hujska k &quot;reševanju&quot; mednarodnih konfliktov z vojno; poglej si v ta namen [https://www.tiktok.com/@__the_movement__/video/7377824902579031328?_r=1&amp;_t=8n1TnCCY5Gz intervju z nekdanjim ameriškim obveščevalcem in specialistom za evropski vzhod Scottom Ritterjem,] ki svari pred lahkomiselnostjo ameriške in evropske politike, obsedene z rusofobijo.

==Stran '''511''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri511/index.html Miru se ne da doseči s silo,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. maja 2024&lt;/small&gt;==

Na tej strani sta zabeležena dva dogodka iz zadnjih dveh tednov: piknik dekanje na vrtu za Filozofsko fakulteto in soočenje s kandidati za evropske poslance v organizaciji Glasu ljudstva v avli Prirodoslovnega muzeja, kamor smo se zatekli pred dežjem; desne stranke so povabila na soočenje ignorirale. Vmes sta dva posnetka z borčevskega pohoda od spomenika do spomenika po Jelovici nad Kropo. Portretirance sem potaknil še v Wikimedijino zbirko in jih po možnosti vpisal med Wikipodatke. Tam so se znašli tudi kolegi antropologi iz Nigra, ki so bili v gosteh pri Sari Lunaček. Na Trgu republike bodo danes odprli razstavo Umetnost strpnosti: 146 medvedov, po eden za vsako državo tega sveta, tudi za Palestino, ki ji odrekajo pravico obstoja, in za izobčeno Rusijo. Junija v Švici organizirajo &quot;mirovno konferenco&quot; brez nje, kar je mogoče razumeti samo kot načrt vojaškega poraza Rusije, torej kot vojno napoved. Proti taki brezumni politiki svari Einsteinov izrek: Miru se ne da doseči s silo (na predzadnjem posnetku), ki je dal naslov tej strani.

==Stran '''510''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri510/index.html Pesnica,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. maja 2024&lt;/small&gt;==

Naslov spet zavaja, z njim ni mišljen pesnik ženskega spola, ampak rečica v Slovenskih goricah, ki sva jo na kolesarjenju večkrat prečkala. Tako kot pesnik ni samo pesnica moškega spola, ampak je &quot;tisto, kar se pri pesi stran odreže&quot;; v slovarju te besede (na Gorenjskem rečejo ''pesnek'') ne najdem. Zavajajo tudi slike, ker je med njimi komaj kakšna s partizanskim spomenikom, čeprav sem dva dni fotografiral v glavnem te. Postavil sem jih drugam, to je v sloj [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih spomenikov na Geopediji,] ki je te dni narasel na 8250 obeležij, in napisal prispevek za ''Svobodno besedo'' pod naslovom [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Po Slovenskih goricah]]. Ravno včeraj sva se z Mirkom Messnerjem pogovarjala, kako našo zbirko vključiti v mednarodne Poti osvoboditve / [https://www.liberationroute.com/ Paths of liberation,] ki jo načrtuje z nemškim kolegom Stefanom Wahlerjem. Druga svetovna vojna je bila na Štajerskem drugačno od tiste na Kranjskem, zato so tudi spomeniki drugačni. Zavajajo tudi slike podrtij in z blatom ometanih hiš. Takih je malo in vedno manj, prevladujejo čisto nove družinske hiše s sedežnimi garniturami iz ratana na terasah in z robotskimi kosilnicami, ki frizirajo trate pred njimi. Saj zato pa starine slikamo, ker jih že jutri ne bo več. Čisto nove so tudi kolesarske poti prek polj. Od književnikov so tokrat zastopani [[:w:Leopold Volkmer|Leopold Volkmer]], [[:w:Jožef Muršec|Jožef Muršec]] in [[:w:Joža Glonar|Joža Glonar]] (ta ima v vasi tudi spominsko ploščo, a sva jo spregledala). Po Antonu Slodnjaku se imenuje kulturni dom v Juršincih, streljaj od njegove rojstne vasi Budkovci, ki ostaja za obisk na naslednji kolesarski turi. V kulturnem domu društvo gospodinj za mimoidoče konec tedna peče svojevrstne okusne sirove &quot;gibanice&quot;, ki so nekakšen sladki križanec med pitami, picami in bureki.

Stran se sicer začne s piknikom Inštituta 8. marec, na katerem je nastopil pevec in performer Žigan Krajnčan. Za podpis evropske državljanske pobude [https://www.myvoice-mychoice.org/sl My voice, my choice] o dostopnem in varnem splavu sem pa tule že nagovarjal (slika 10).

==Stran '''509''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri509/index.html Umor, so zaklicale,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. maja 2024&lt;/small&gt;==

Umor, so zaklicale, je bil naslov duhovitega predavanja Veronike Rot Gabrovec v okviru [https://www.mklj.si/novice/77306/ Labirintov žanrskih branj] v Slovanski knjižnici, ki je obravnaval kriminalko, meni pa množinska ženska oblika v naslovu pride prav, da tiste, ki tole berete, pozovem k podpisu evropske državljanske pobude My voice, my choice [moj glas, moja izbira] za varen in dostopen splav. Klikni na [https://eci.ec.europa.eu/044/public/#/screen/home https://bit.ly/podpisi-tukaj], zgolj vpiši svoj EMŠO in s klikom odpošlji. Načrt je zbrati milijon podpisov v Evropi, od tega v Sloveniji, ki ima splav zakonsko dobro urejen, 100.000. Ljudje so pobudi naklonjeni, podpisi pa so potrebni tudi zaradi posameznih mračnjakov, ki osmomarčevskim aktivistkam pred upravnimi enotami grozijo s fizičnim obračunom. Če ti ni odveč, me obvesti o svojem oddanem glasu. Portrete predavateljev na Labirintih sem postavil še v Wikimedijino Zbirko.

==Stran '''508''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri508/index.html Beli krajini,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. aprila 2024&lt;/small&gt;==

&quot;Beli krajini Beli kranjec&quot;, piše na Župančičevi hiši v Vinici (17) in napis je primeren tudi za naslov tele strani v albumu. V Belo krajino so klicali nepopisani partizanski spomeniki od Črnomlja prek Starega trga, Damlja, Vinice do goric nad Črnomljem. V dveh dneh so bili posneti in jih vnašam na zemljevid [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Partizanski spomeniki na Geopediji.] Literarne oz. slavistične so slike 2, 7, 17, 18, 19, 20, 22, 25, 41, 42, 43, malo tudi 52. E-kolo je odličen pripomoček spomeniškemu popisovalcu. Začetni posnetki so iz Radovljice, z začetka zbiranja podpisov za dostop do splava v EU (povezava za podpis poziva je na vrhu strani [[Kako rešiti civilizacijo]], podpisovanje je res enostavno, samo svoj EMŠO je treba navesti), s proslave OF v Škofji Loki (glej tam [[Ob dnevu upora proti okupatorju|moj govor]]) in iz gostilne na Planici nad Crngrobom; Tine Oman je bil kranjski igralec.

==Stran '''507''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri507/index.html S smrtjo ste postali nesmrtni,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. aprila 2024&lt;/small&gt;==

Pet morbidnih naslov je že na teh straneh, naj bo še šesti, prepisan s slike spomenika 79 partizanom, ki so padli v boju na Goreljku na Pokljuki (posnetek 9); Tone Svetina piše med drugimi o njem v ''Ukani'', v zbirki Partizanski spomeniki na Geopediji je [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:2005_x1554479.9582604682_y5834403.487385675_s17_b2852 opis spomenika in grobnice nedaleč od spomenika.] Na Planini Klek pod Debelo pečjo je še en spomenik (16), posvečen [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:1967_x1554717.4559510406_y5843405.648518399_s18_b2852 pastirjema, ki so ju tam ustrelili Nemci.] Več kot 8000 je takih obeležij po domovini; ne vem, ali nas bo opozarjanje na smrti med drugo svetovno vojno kaj ozavestilo in angažiralo proti vojnemu hujskaštvu, ki ga gojijo osrednji mediji v soglasju s politiko. Čikaški profesor John Mearsheimer je v [https://www.youtube.com/watch?v=Y789SugNiA0 nedavnem intervjuju  &quot;Things are going to get worse in Ukraine, Middle-East and South-East Asia&quot;] pesimističen glede prihodnosti sveta.

Zgodovinarja Martina Premka (nedavno je postavil lepo [https://slov.si/doc/razstava_nob.pdf razstavo o NOB]; [https://slov.si/doc/nob_1941_1945.docx tule je spremno besedilo k razstavi]) in pevko Marjetko Popovski sem slikal na koncertu ob dnevu upora proti okupatorju na Bledu, posnetki drugih ljudi na tej strani pa so z včerajšnje &quot;veselice&quot; od 90-letnici Matjaža Kmecla na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki jo je pozorno pripravil Aleš Bjelčevič. Prisotni so se spominjali dogodkov iz skupnih časov, posebej zanimive so bile anekdote Dušana Pluta in Milana Kučana iz obdobja, ko so bili vsi trije člani kolektivnega predsedstva ob osamosvojitvi. V ozadju so se izmenjavale fotografije gora in gorskega cvetja Joža Miheliča in fotografije in filmski izrezki s Kmeclom od študentskih časov do danes. Večinoma so bile tule že objavljene, ker pa so raztresene po 507 straneh, sem jih [https://slov.si/mh/galerije/kmecl90/index.html postavil še posebej semle.] Celotni film iz življenja Oddelka za slovanske jezike in književnosti, iz katerega so izrezki, je na klik [https://www.youtube.com/watch?v=VynKYqHB5bU dostopen na Youtubu;] v katerih minutah se na njem pojavi Kmecl, piše v članku [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]]; pozor, filma je za skoraj štiri ure.

==Stran '''506''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri506/index.html USrael war criminal,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. aprila 2024&lt;/small&gt;==

Začne se s pogrebom [[:w:Janez Orešnik|Janeza Orešnika]] na ljubljanskih Žalah, kjer sta spregovorila [[:w:Franc Marušič|Franc Marušič]] in rektor jezuitskega kolegija Damjan Ristić, zapolni pa s posnetki s protesta za mir in v podporo Palestini (prva dva grafita nista s protesta, ampak s poti na Trg republike). Sprenevedanje, molk, leporečniško opominjanje vojnih kriminalcev, ki ga prakticirajo države EU vključno s Slovenijo, so spričo množičnega izraelskega pobijanja otrok nezaslišani. Mediji so polni zgražanja zaradi nasilne smrti ene srbske deklice, 13.000 palestinskih otroških trupel v zadnjih mesecih pa jim ni mar. In tudi slovenceljnom ne. Kritizirati Palestince, ker se upirajo desetletja dolgi izraelski okupaciji in nenehni kraji teritorija, je podobno kot očitati partizanom, da so se uprli civiliziranemu nemškemu okupatorju. Miloš Šonc (8 in 9, glej [[Objave: Miloš Šonc|njegova javna pisma]]) zato že cel teden gladovno stavka pred parlamentom: poslanci se izogibajo srečanju z njim, na [https://sites.google.com/view/stavkazapalestino/domov strani stavke] ga s podpisom lahko podpremo. Posnetke protestnih napisov sem tudi tokrat postavil v [[:c:Category:Protest in support of Palestine (Ljubljana 2024-04-07)|Wikimedijino Zbirko]], da potomcev ne bo preveč sram zaradi naše neobčutljivosti in dvoličnosti. Med nastopajočimi je bil upravičeno oster do neetične drže ljubljanske univerze študent Jan Vajgl (sin politika Iva Vajgla); [[Shod za svobodno Palestino|zahteval je prekinitev sodelovanja z izraelskimi univerzami]]. Jaša Jenull je spomnil vlado, da je pred volitvami obljubljala priznanje palestinske države.

==Stran '''505''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri505/index.html Veselje otroških oči,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 30. marca 2024&lt;/small&gt;==

Naslov strani je z verzov na posnetku 17 (ta je nastal pred vasjo Topolje pod Mohorjem nad Selcami) in korespondira s posnetki 19&amp;ndash;27, ki so s prireditve ob dnevu osnovne šole [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] v Lipnici. O narodnem heroju in zglednem učitelju Žagarju je govoril, kot sem napovedal že zadnjič, naš kolega [[:w:Klemen Lah|Klemen Lah]]. Tule je njegov govor z naslovom [https://slov.si/doc/klemen_lah_govor_stane_zagar.rtf Šolska ura se še ni končala.] Klemen ga je hotel objaviti tudi na svojem Facebooku, pa mu ta tega ne dovoli. Cenzura NOB-vsebin? Slike veselih otrok ne morejo biti v ostrejšem kontrastu s [https://secure.avaaz.org/campaign/en/rafah_ceasefire_now_loc/?bXqrdab&amp;v=156605&amp;cl=21278678543&amp;_checksum=3e0f86c10918b9f4c862497668a58f20150168446316c3e09d8d35395430f802 tistimi, ki prihajajo iz Gaze.] Podpiši vsaj kako od [[Kako rešiti civilizacijo|peticij, ki pozivajo k ustavitvi morij]], ki se jih gredo novodobni zahodni križarji! Slavistko Katarino Perič (26) sem nazadnje [https://slov.si/mh/galerije/galeri305/target19.html fotografiral na šolski prireditvi leta 2017,] Maje Jocif (27), ki je bila tudi moja študentka, pa menda še ne. 

Sicer se stran začne z geopedijsko spomeničarsko delavnico na CTK; direktorja [[:w:Miro Pušnik|Mira Pušnika]], ki je promotor odprte znanosti, bom moral za Wikipedijo ponovno slikati, trenutni posnetek je preveč od daleč. Delavnico smo organizirali ob znamki 8000 spomenikov v zbirki; ob tej priložnosti je nastal tudi [[Ob 8000 partizanskih spomenikih na Geopediji|intervju za ''Svobodno besedo'']]. Direktorja URI Soča Zvoneta Čadeža (2) sem ujel v objektiv slučajno med tiskovno konferenco, na kateri je protestiral proti svoji odstavitvi. Kipa Puškina in Gaja (3 in 4) stojita ob Železni cesti v Ljubljani. Puškina bi skoraj ne upal slikati, da me ne bi imeli za putinovca. Človek ne more verjeti, kako prozorno vojni hujskači ob pomoči medijev gradijo podobo zlobnih sovražnikov Rusov, nazadnje kar s pavšalno obtožbo ruskih študentov kot vohunov; beri N'Tokov članek [https://www.mladina.si/231694/komentar-pozor-vohuni-prihajajo/ Pozor, vohuni prihajajo] v zadnji ''Mladini'' na to temo. Namerava zahodni imperializem priti tokrat kaj dlje od Stalingrada?  

Sledijo posnetki s potepa po Škofjeloškem hribovju, zadnji del (28&amp;ndash;46) pa so s shoda z naslovom Ne Nato, mir nam dajte! za mir in solidarnost v Ljubljani 28. marca, ki ga je pripravila ekosocialistična iniciativa Klas. Hvalabogu, sami mladi ljudje, ki jim ni vseeno! Tule je [https://docs.google.com/document/d/1CpEnSpAYdY47-C8uQFa7oBhXIa9ewZXI3A49URUIgjI/edit njihov poziv k miru in solidarnosti.] Posnetke bom pridružil drugim [[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2024|ljubljanskim protestnim v Zbirki]] in vključil med [[:c:Category:Protest against NATO in Ljubljana (2024-03-28)|proteste proti Natu po svetu]].

Hasan z zadnjega posnetka nama je pripovedoval o birokratski mori, ki se mu dogaja zadnje mesece, potem ko je kot slovenski državljan vložil prošnjo za hčerino stalno bivanje pri nas. Dokumente mu na upravni enoti v Ljubljani sistematično izgubljajo in ga vedno znova pošiljajo na konec čakalne vrste pred okencem, v kateri stoji od ranega jutra do poznega popoldneva. Kafka! Verjame, da so za šlamastiko krive napake v računalniškem programu, jaz pa mislim, da je poleg nesposobnosti uradnikov na delu tudi slovenski rasizem. Njegov birokratski roman bo treba poslati v objavo, vendar dvomim, da bi bili osrednji mediji zanj zainteresirani.

==Stran '''504''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri504/index.html Ne pa da zdravim te bandite,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. marca 2024&lt;/small&gt;==

Le kako bi naslov te strani ne bil prizadet in kritičen. Gre za izjavo celovškega zdravnika [[:w:de:Sigbert Ramsauer|Sigberta Ramsauerja]], izpostavljeno v spominski sobi koncentracijskega taborišča Ljubelj, kjer je delal med vojno, in se v angleščini glasi: &quot;I am here to learn not to tend to bandits.&quot; Po vojni je bil sedem let zaprt, po pomilostitvi je napravil zdravniško kariero v Celovcu. Malo pred smrtjo je v intervjuju o svojih ljubeljskih &quot;pacientih&quot; dejal: &quot;ich habe – na sagen wir es mal so – diese Menschen schon als minderwertig empfunden.&quot; [te ljudi sem imel za manjvredne] Vsaka sorodnost s človeško neobčutljivostjo nekaterih zdravnikov danes je slučajna. 

Z drugo svetovno vojno je povezan posnetek sokrajana, 97-letnega Alojza Vidica na začetku strani, ki je o svojih izkušnjah izgnanca v nemškem delovnem taborišču objavil dve knjigi. Z Miro sva ga posnela, njegovo pričevanje je Mira pripravila za ''Svobodno besedo''. Posnetki od 22 do konca so s komemoracije na Planici, kjer je padel narodni heroj [[:w:Stane Žagar|Stane Žagar]] skupaj s 14 soborci. [https://slov.si/mh/galerije/galeri402/target29.html Plošča z Žagarjevim imenom je bila večkrat poškodovana,] na tokratnem posnetku so črke na njej obnovljene. V sredo 27. marca ob 18.00 bo na šoli v Lipnici, ki (še vedno) nosi po njem ime, [[:w:Klemen Lah|Klemen Lah]] ob 82-letnici Žagarjeve smrti [https://slov.si/doc/klemen_lah_govor_stane_zagar.rtf nagovoril učence, starše in učitelje s pozivom,] da se nasilju upremo tako v razredu kot v kritičnih zgodovinskih trenutkih. Dan pozneje, 28. marca, bo ob 17.00 na Trgu francoske revolucije v Ljubljani protest za mir in solidarnost, samo množični protesti ljudi morda lahko ustavijo zločeste namere gospodarjev vojne. Nasilni vojnohujskaški klimi, ki po svetu in doma ne jenja, se upirajo tudi objave na strani [[Kako rešiti civilizacijo]], nazadnje sem tja postavil povezavo na [https://www.peticija.online/e_jih_bo_osem_naj_bo_e_deveti_o_natu_poziv_javnosti peticijo za izstop Slovenije iz zveze NATO] in [https://slov.si/doc/lipuscek_program_eu.docx program kandidata za evropskega poslanca Uroša Lipuščka.]  

Vmes so planinski posnetki: z Mrežc in z Velikega Draškega vrha, zelo podobni lanskim in predlanskim in drugim starejšim. Na Debelem vrhu nisem slikal, ker mi je torbica s fotoaparatom in dokumenti v gozdu padla iz nahrbtnika. Popoldne jo je pošteni najditelj prinesel domov, gotovine pa v denarnici ni bilo več.

==Stran '''503''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri503/index.html Slobodne budite,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. marca 2024&lt;/small&gt;==

Ker je danes 8. marec, ki se mu je nekoč reklo dan AFŽ (afeže) ali dan [[:w:protifašistična fronta žensk|antifašistične fronte žensk]], se spodobi, da geslo s plakata na Reki (slika 32), ki poziva k enakopravnosti žensk, naslavlja tudi tole albumsko stran. Žal nisem prepričan, da bi ženske lahko ustavile tako zelo &quot;moško stvar&quot;, kot je vojna; vojno podpihovanje, pri katerem vztraja Ursula von der Leyen, ne obeta nič dobrega. O tem je več prepričljivih prispevkov na strani [[Kako rešiti civilizacijo]], nazadnje so se tja vpisali mirovniki Tine Hribar, Iztok Simoniti, Uroš Lipušček, Aurelio Juri, Tomaž Mastnak, Matjaž Hanžek ... Vse kaže, da se trgovci z orožjem in smrtjo, njihovi politični podrepniki in hujskaški mediji požvižgajo na svarila modrih ljudi. 

Stran se sicer začne z dokumentacijo [https://glas-ljudstva.si/monitoring/ monitoringa vladnih predvolilnih zavez,] ki ga je opravil Glas ljudstva. Na slikah so aktivisti, ki so s številkami podprli doslej precej žalostno statistiko vladnih dosežkov; nekatere sem vtaknil še v Wikimedijino Zbirko. V tolažbo in upanje je, da so se dogodka na Taboru udeležili tudi predstavniki vlade; Janševa vlada pred dvema letoma česa takega ni bila ne voljna ne sposobna. 

Posnetki od 15 do 19 so s komemoracije na Jamniku; pred 80 leti so Nemci vas požgali. Zbralo se je veliko ljudi, [[Ob 80-letnici požiga Jamnika|tule je Mirin govor]] ob tej priložnosti. Dva dni pozneje sva na poti v Kvarner obiskala še eno tako [https://www.anpits.it/showart.php?lang=SLO&amp;id=8 med vojno požgano vas, Lipo,] tik za mejnim prehodom Jelšane. Tam so aprila 1944 Nemci in Italijani (že po kapitulacije Italije) v ogenj zmetali tudi prebivalce vasi, 269 je bilo vseh (slika 22).

Od 23 do konca so posnetki tridnevnega skoka na morje. Kolesarila sva ob obali med Medvejo in Reko in pešačila iz Male Učke na vrh Učke Vojak; tam sva bila leta 2006 z Vladko Tucovič, ki je bila med udeleženci [https://slov.si/mh/galerije/opatija/index.html Hrvaško-slovenskega srečanja] edina pripravljena za vzpon. Učka je dogajališče in simbolna točka prenekaterega literarnega dela. Iz teh krajev je Pregljev ''Peter Markovič, strah ljubljanskih šolarjev'' (ki še ni digitalno dostopen), pod Učko se dogajajo romani ''Strahovalci dveh kron'' Miroslava Malovrha in ''V burji in strasti'' ter ''Za Adrijo'' Lee Fatur, iz novejšega časa je [[:s:Čubejska prigoda/I|''Čubejska prigoda'']] Milana Lipovca. Učko je Lea Fatur postavila celo v naslov &quot;slike iz časa francoske vlade&quot; [[:s:Pod Učko goro|Pod Učko goro]] (1917): &quot;Dokler stojita Učka gora in Kastov grad, tako dolgo se bomo upirali tuji oblasti in poginu!&quot; Janez Trdina, ki ima na Reki svojo ulico (slika 31), je o Učki pisal takole, plonkam  z Wikivira: &quot;Nad Opatijo se dviguje veličastni hrib Učka, ki je še precej višji od dolenjskega Kuma. Najvišji vrh te gore se zove »Goli breg«. Na njem sem bil ravno desetkrat. Diven pogled se odpira z njega radovednim očem. Istra leži človeku pod nogami kakor na zemljevidu, isto tako Kvarner in vsi njegovi otoki. Z njega sem gledal zamaknjen tudi slovenske snežnike in njihovega troglavega vladarja.&quot;

==Stran '''502''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri502/index.html Pace,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. februarja 2024&lt;/small&gt;==

Najprej sem nameraval strani dati naslov U konc' pota (po sliki z napisom ledinskega imena nad Preddvorom, kjer za imensko dediščino vzorno skrbijo), glej [https://www.youtube.com/channel/UCYCzwTA20GqCYB4ETHLW4dw/videos video posnetke,] 
[https://www.mojaobcina.si/preddvor/novice/kud-matije-valjavca-tudi-letos-ustvarja-na-zaplati.html članek o njihovem projektu,] [https://www.visitpreddvor.si/si/info/publikacije/ledinska-imena-g%C9%99r%C3%BA publikacije] in 
[https://www.visitpreddvor.si/si/info/publikacije/ledinska-imena-u-konc-pota razlago enega izmed imen.] Pa sem se premislil. Za pisateljem [[:w:Milan Lipovec|Milanom Lipovcem]], ki je močno vplival na moje odraščanje, je ostala škatla raznih papirjev, v njej tudi svitki kopij starih portretov, letakov in časopisnih izrezkov. Z Googlom sem se poučil, da je zbiral slike italijanskih antifašistov, upornikov in socialistov. Preslikal sem jih in postavil v Wikimedijino zbirko, kjer jih povečini še ni bilo: [[:w:en:Anna Kuliscioff|Anna Kuliscioff]], [[:w:en:Andrea Costa|Andrea Costa]], [[:w:en:Fernando de Rosa|Fernando de Rosa]], utopični socialist [[:w:en:Filippo Buonarroti|Filippo Buonarroti]], naslovica časopisa [[:c:File:Avanti della domenica, Pace, 5. febr. 1905.jpg|''Avanti! della Domenica'']] iz leta 1905, ki predstavlja Mir, dosežen s krvjo upornikov. Ta je dala naslov strani 502 v albumu. Ustreznih gesel v slovenščini še ni. Sicer pa so slike v albumu z izletov na Prevalo (iz Drage je pot po poletnem neurju uničena in neprehodna, treba je čez Planinco), do Hudičevega boršta in povprek čez Javorov vrh na sv. Jakoba, od tod pa po precej vratolomni stezi nazaj v dolino Bistrice. Mivko in cvetje sem slikal na sprehodu od Okroglega ob Savi navzgor; poleti je zaradi šavja neprehodna, po poplavah pa gre. Predzadnja sta posnetka s smuškega vzpona na Viševnik.

Navezujem se na sliko Pace iz leta 1905 in dodajam povezavo na stran [https://sl.wikiversity.org/wiki/Kako_re%C5%A1iti_civilizacijo Kako rešiti civilizacijo,] kamor sem pravkar dodal link na [https://www.sanje.si/zapisi/tomaz-mastnak-zoper-rusofobijo Mastnakov članek o evropskem ''Drang nach Osten'':] &quot;Ne gre za vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini. Gre za vojno kolektivnega Zahoda proti Rusiji v Ukrajini.&quot; V njej za t. i. evropske vrednote krvavi Ukrajina. V zadnji sobotni prilogi ''Dela'' je tudi izvrsten [https://slov.si/doc/tine_hribar_gaza.pdf članek Tineta Hribarja o izraelskem utemeljevanju genocida v Gazi] z božjo zahtevo: ''Tri tisoč let Gaze in bibličnih vrednot''. &quot;Judje so s svojo državo Izraelom in svojim lobijem v ZDA pripravljeni ogroziti ves svet. Zunanjo politiko ZDA obvladujejo že več kot pol stoletja.&quot; Kruto, napoved globalne apokalipse.

==Stran '''501''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri501/index.html Imagine,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 6. februarja 2024&lt;/small&gt;==

Najprej je bil naslov te strani ''Dost je'', vzet z napisa na nalepki v barvah palestinske zastave, posnete na shodu za mir v Ljubljani 22. januarja; [[:c:Category:Solidarity protest for Palestine in Ljubljana (22 january 2024)|posnetke s shoda sem naložil tudi v Wikimedijino Zbirko]]. Na shodu je bilo tudi nekaj slavistov (slika 2), pesmi palestinskega pesnika [[:w:en:Mosab Abu Toha|Mosaba Abu Tohe]] (študiral je tudi na Harvardu, tako kot Rudi Rizman, slika 3; pravzaprav ni čudno, do so [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008241.html cionisti prav Harvard vzeli na piko]) je zanj prevedla Katja Zakrajšek (slike 6, 7, 8). 5. februarja je skupina mirovnikov pred rotovžem predvajala Lenonovo pesem [[:w:Imagine (pesem)|Imagine]] in za naslov te strani v albumu sem nazadnje izbral naslov te pesmi. Skopirati je sem zaradi avtorskopravnih omejitev ne morem, dobi pa se marsikje po spletu in v [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008265.html Slovlitovem obvestilu.] Tule samo citat: 

&lt;poem&gt;
Imagine there's no countries
It isn't hard to do
Nothing to kill or die for
And no religion too
Imagine all the people living life in peace &lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
Predstavljaj si, da ni držav
Ni tako težko
Nič za ubiti ali za kaj umreti 
In tudi nobene religije
Predstavljaj si, kako ljudje živijo v miru
&lt;/poem&gt;

Pesem Imagine prepevajo ljudje, zaskrbljeni nad prihodnostjo sveta, vsak ponedeljek ob 18.30; pridruži se!

Lepo doživetje so nam v atriju ZRC, kamor smo se šli s kandidatom za evropskega poslanca Urošem Lipuščkom po shodu pogret, pripravile violinistke z mojstrskim godenjem; menda je šlo za [https://godalkanje.org/pr-goslac-matija-krecic-in-teo-collori/ godalkanje jam.]  [https://slov.si/doc/lipuscek_sachs_jan2024.docx Lipuščkovega intervjuja] z [[:w:en:Jeffrey Sachs|Jeffryjem Sachsom]] si slovenski časopisi očitno ne upajo objaviti, na Youtubu pa so mu spreminjali naslov in tako skrbeli, da ne bi bil preveč viden, zato raje pokažem na [http://www.televizijaas.si/component/joomtv/video/4339-predstavljamo_vam_dr_uros_lipuscek_in_jeffrey_d_sachs_23_1_2024 njegov posnetek murskosoboški televiziji.] Toliko o svobodi izražanja v najboljšem od možnih svetov, v katerem živimo. Ja, še na seznam [[Kako rešiti civilizacijo]] sem postavil njegove in druge podobne prispevke, npr. [https://braveneweurope.com/open-letter-from-jews-to-the-german-government-other-european-nations-support-south-africa-at-the-world-court-do-not-aid-abet-israels-genocide-in-gaza odprto pismo Židov nemški vladi in drugim evropskim državam, naj podprejo tožbo Južne Afrike pred Mednarodnim sodiščem zaradi genocida v Gazi.]

Nekdanjega ministra [[:w:Andrej Šter|Andreja Štera]] sem slikal za Wikipedijo, ker sem ga zadnjič na pogrebu Nejča Slaparja zgrešil, istega dne sva nazdravljala še z nekdanjim sokrajanom, skoraj sošolcem,  občudovalcem Toma Korošca (in, dodaja sam, [https://slov.si/mh/galerije/galeri258/index.html moje mame Vikice,] ki ga je učila v 3. razredu OŠ) Igorjem Holyjem ter z [[:w:Irena Orel|Ireno Orel]], ki je ob upokojitvi kolege povabila na pojedino v Vodnikov hram. 

Lepi dnevi so poklicali v hribe: na Kriško goro in Tolsti vrh (13&amp;ndash;21), na Roblekovo kočo na Begunjščici (23&amp;ndash;28) &amp;ndash; [[:w:Hugo Roblek|Hugo Roblek]], po katerem se koča imenuje, je preminil v fašističnem požigu tržaškega Narodnega doma let 2020 &amp;ndash; in na Stol (40&amp;ndash;50); vmes je bilo treba z opozorilom na zdravniški kodeks polepiti nekaj letakov proti nespodobni stavki fidesovcev (22) in dokumentirati obnovo grobišča talcev v Dragi (29,30).

==Stran '''500''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri500/index.html Draschgosche vernichtet,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. januarja 2024&lt;/small&gt;==

Tole je 500. stran v mojem spletnem fotoalbumu, le kdaj se jih je nabralo toliko. Če je na vsaki dobrih 30 posnetkov, je to 15.000 fotografij, objavljenih pod licenco CC in tako prosto uporabnih, samo ime fotografa je treba navesti. Tokrat jih je 61: v prvem delu so v zelenih tonih, po sneženju pa prevladuje bela. Precej je bilo posnetih v Dražgošah in okolici, najprej na vsakoletni proslavi [[:w:dražgoška bitka|dražgoške bitke]], kjer je bilo spet veliko razpoloženih ljudi, ki vzbujajo upanje, da se vendarle vse skupaj ne more zaključiti s kataklizmo &amp;ndash; govoril je [[:w:Matjaž Nemec|Matjaž Nemec]], odlično govoril, [https://slov.si/doc/matjaz_nemec_drazgose_2024.docx tule je njegov govor] &amp;ndash; potem pa še na treh zaporednih pršičastih smuških izletih na travnike pod Slemenom in Rožnikom vzhodno od Dražgoš. V [https://www.brunarica-drazgose.si/ brunarici v Dražgošah] se dobro je, nad jedilnico pa je na ogled lepo urejeni muzej dražgoške bitke. 

Začetni posnetki so s poti na Blegoš, kjer sva po informacijah domačina Janeza Kosmača iskala in našla [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:8744_x1570863.4362611964_y5806128.559109127_s16_b2852 grob dveh partizanov, ki ga ni v nobeni literaturi] (posnetek 12). Razgledi z vrha so šli v smer dogajališč Tavčarjevih povesti: Cerkev Marijinega vnebovzetja na Gori, Malenski vrh, Gorenja Žetina.

Inštitut 8. marec vabi: &quot;Danes, v ponedeljek 22. januarja 2024, ob 18.00 bomo v večernih urah v imenu pobitih, ranjenih in izginulih prebivalcev Gaze prižgali sveče na ljubljanskem Trgu republike. Postavili jih bomo pod zastave držav Evropske unije, ki stojijo nasproti vhoda v Državni zbor Republike Slovenije.

Podpišite tudi [https://www.mladina.si/peticije/ peticijo za trajno končanje izraelskih napadov] na Gazo, Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem in za zagotovitev spoštovanja in uresničevanja mednarodnega prava ter človekovih pravic.&quot; Peticijo sem že podpisal, fotografije z današnjega shoda pa postavim na naslednjo stran.

==Stran '''499''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri499/index.html Ilustrirani začetek 2024,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. januarja 2024&lt;/small&gt;==

Po svetu se dogajajo usodne reči (nanje kažem pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]]; prav zdaj npr. poteka [https://www.youtube.com/watch?v=x2JQIJA_fSU zasedanje Mednarodnega sodišča zaradi izraelskega genocida nad Palestinci]), v trenutnem domačem žepku miru pa mali lahkomiselni ljudje prežimo na lepe dneve, primerne za izlete v naravo. Kaj bi se ukvarjali s tujimi težavami, saj ne moremo ničesar spremeniti, se prepričujemo, kot da naša blaginja ne bi imela prav nobene zveze s tujim trpljenjem in kot da so ljudje tam daleč nekje zaradi svoje neumnosti sami zabredli v težave. 

Oskrbnika Francija Beguša na [[:w:Fran Orožen|Orožnovi]] koči pod Liscem, kamor sva šla z Miro prvega januarja, sem fotografiral že pred leti, zato tokrat nisem silil z objektivom vanj. [https://slov.si/mh/galerije/galeri198/target23.html Njegovo fotko iz leta 2013 z Ledin,] kjer je bil svojčas oskrbnik, Google najde, [https://slov.si/mh/galerije/galeri362/target5.html njegovo fotko z Orožnove koče] iz leta 2019 pa ne; zdaj se trudim Googlu dopovedati, naj vendar ne dela samovoljne selekcije in naj indeksira tudi mlajše. Na pogrebu [[:w:Nejč Slapar|Nejča Slaparja]], ki je kot grafik sodeloval s pesnikom [[:w:France Pibernik|Francetom Pibernikom]], sem posnel še nekaj domačih osebnosti (svetovalec dveh predsednikov Franci Perčič in govornika Aleš Sedmak ter Petra Vencelj) in njihove portrete dodal Wikipodatkom; bivšega ministra Andreja Štera sem po nemarnem spregledal. Z Nejčevo družino, poročen je bil z Irmo Kern, smo nekoč skupaj počitnikovali in silvestrovali; v njegov spomin sem spravil skupaj geslo na Wikipediji. Ilustriral sem ga s posnetkom z videa 30. decembra 1993. Pot do mrliške vežice je vodila mimo  groba najine profesorice za slovenščino [[:w:Marija Žagar (slavistka)|Marije Žagar]] (slika 4).

[[:w:Spomenka Hribar|Spomenko]] in [[:w:Tine Hribar|Tineta Hribarja]] (sliki 8 in 9) sva za potrebe wikipedijskega fotografiranja obiskala v Tomišlju pred stavko pacientov na Prešernovem trgu v Ljubljani. Posnetki z nje so za sredico tele albumske strani, postavil pa sem jih tudi v Zbirko pod naslov [[:c:Category:Demonstration for public health, Ljubljana (2024-01-09)|Demonstration for public health, Ljubljana (2024-01-09)]]. Poleg ljudi na slikah so nastopili še drugi, pa nisem vseh slikal. Najboljši govor je prav gotovo pripravil [[:w:Vinko Möderndorfer|Vinko Möderndorfer]] (ga bom skušal dobiti). Tule je govor Mateje Kožuh Novak [https://vecer.com/pogledi/javno-pismo-mateja-kozuh-novak-kam-gres-slovenski-zdravnik-10347749 Kam greš slovenski zdravnik] in članek [https://fokuspokus.si/zdravniska-in-sodniska-stavka-sta-samo-preobleceni-pohlep-elite-10347720 Zdravniška in sodniška stavka sta samo preoblečeni pohlep elite] Vesne Vuk Godina.

Stran zaključujejo fotografije z današnjega smuškega izleta na Kosmatico nad Podnom. Tudi lani sva bila tam, bilo je enako lepo, ampak malo drugače: https://slov.si/mh/galerije/galeri474/target3.html . Zadnji posnetek uči, da je pridevnik od imena zaselka [[:w:Brodi|Brodi / Loibltal]] pod Ljubeljem ''brojanski''.

==Stran '''498''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri498/index.html Od koče do koče,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. januarja 2024&lt;/small&gt;==

Snega je letos malo, smučala sva to zimo lahko le na Španovem vrhu, Vitrancu, Mesnovi glavi, pod Kaninom in na Soriški planini, drugo (Potoška gora, Golica, Šija&amp;ndash;Kofce, Ljubelj, Ratitovec) je bilo peš. Povsod sva srečala fletne ljudi: Hasan v koči pod Golico nama je postregel z žganjem, Anaïs in Geoffroy iz Nancyja sta povedala, da so se njuni starši pisali Aždinžak (Hajdinjak), nad Prevalo sta se mimo prismučala Mojca in Blaž Kučuk, pa smo se pozabili slikati. Eva, ki kot študentka dela na Kofcah, je potrdila najino domnevo, da je iz Slovenske Bistrice, sledil je Sarin harmonikarski koncert; Sara hodi v glasbeno šolo Muzičarno v Gorjah. Z Alenko in Juretom smo šli na kosilo v brunarico v Dražgoše, kjer imajo odlično hrano, v prvem nadstropju pa muzej dražgoške bitke. Dobre jedi (ocvirkovico, flancate) postrežejo tudi v Krekovi koči na Ratitovcu.

==Stran '''497''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri497/index.html Kdor je tiho, je soodgovoren,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. decembra 2023&lt;/small&gt;==

Vse fotke so z enega samega večera, 18. decembra. Ob petih je bil shod za mir v Palestini, katerega prvo polovico sva zaradi seje na PZS zamudila, druga pa z osmomarčevskega rajanja v Brejku. Povsod je bilo veliko mladih ljudi, kar navdaja z vedrimi upi. Dekanja FF Mojca Schlamberger Brezar je na shodu za Palestino prebrala Rizmanov [https://www.peticija.online/poziv_za_palestino Poziv slovenskim oblastnikom] (posnetek 4); levo od nje stoji palestinski pesnik iz Sirije Mohamed Abdul Munem, ki je bil [https://slov.si/mh/galerije/galeri286/target25.html pri nas doma na obisku kot begunec leta 2016]. Posnetke napisov jutri dodam v Wikimedijino Zbirko in uvrstim v kategorijo [[:c:Category:Demonstrations and protests related to 2023 Israel–Hamas war in support of Palestine|Demonstrations and protests related to 2023 Israel–Hamas war in support of Palestine]], semle pa postavljam kruti zapis Tomaža Mastnaka [https://www.sanje.si/zapisi/tomaz-mastnak-genocid-v-skladu-s-humanitarnim-pravom- Genocid v skladu s humanitarnim pravom] z bloga na portalu založbe Sanje; postavil sem ga tudi v kazalo [[Kako rešiti civilizacijo]].

Sledijo veseli obrazi osmomarčevskih aktivistov. Nekaj sem jih objavil v [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?search=osmomar%C4%8Devski+aktivisti&amp;title=Special:MediaSearch&amp;go=Pojdi+na&amp;type=image Wikimedijini Zbirki že pred časom,] jutri ustvarim tam zanje novo kategorijo [[:c:Category:Activists of the 8 March Institute|Inštitut 8. marec]] in uvrstim vanjo še druge. Povejte mi za imena, kjer pod slikami manjkajo.

==Stran '''496''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri496/index.html Lepo je biti upokojenec,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. decembra 2023&lt;/small&gt;==

Naslov strani sem ukradel s posnetka 28, napravljenega v planinskem domu Čemšenik nad Kokro, kjer dobro kuhajo in od koder se da naprej na Potoško goro, Hudičev boršt in Kališče. Sicer so slike z raznih koncev, več jih je s premiere Vojnovićeve drame Pod svobodnim soncem v Novi Gorici; ker sem spričo bedne EU-politike do Palestine in Ukrajine za gledališki list napisal evroskeptično besedilo [[Pod svobodnim evropskim soncem]]?, sva bila povabljena na prvo predstavo. Na posnetku 10 je peticija [https://www.peticija.online/poziv_za_palestino Poziv za Palestino,] ki jo je za FF sestavil Rudi Rizman; svoj podpis lahko prispevate tudi drugi. Nadaljnje tri slike so s predstavitve ''Žirovskega občasnika'' in Nagličeve knjige ''Sto let po smrti Tavčar še živi'' v Žireh; več o tem na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008222.html Slovlitu 12. decembra.] Portrete igralcev in drugih ljudi, ki imajo že svoj profil med Wikipodatki, sem postavil v Wikimedijino Zbirko, od koder so šli brž v ustrezna gesla na Wikipediji ali pa se bodo tam pojavili pozneje. Potem pa je prišla zima bela in ukradla prostor in čas vsemu drugemu.

==Stran '''495''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri495/index.html Javno zdravstvo, zdrava javnost,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. novembra 2023&lt;/small&gt;==

Na Hrvaškem sva se dva dni namakala v toplicah, spotoma pa poslikala nekaj partizanskih spomenikov. Najbolj oddaljen je bil v Bedenici, kjer je padlo osem borcev Kozjanskega odreda, marca 1945. Prvič sva bila v Titovem Kumrovcu, kjer imajo zgledno urejen skansen, partijska šola in spominski objekt pa žalostno propadata. Druga polovica fotografij je s shoda za javno zdravstvo 17. novembra v Ljubljani. Vredno si je ogledati odličen [https://www.youtube.com/watch?v=GOquVjLmYf4&amp;t=461s filmček, ki ga je za to priložnost posnel Jaša Jenull;] pot na občino za [https://resimojavnozdravstvo.si/ podpis predloga zakona za ohranitev javnega zdravstva] bo potem lažja. Kar ima zgodovinsko težo, sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Naslov strani je z [[:c:Category:Inscriptions by Miha Tomšič|napisa Miha Tomšiča]].

==Stran '''494''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri494/index.html Netanyahu, Hitler would be proud,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. novembra 2023&lt;/small&gt;==

Naslov strani je z napisa na včerajšnjem (9. novembra 2023) shodu za mir in v podporo Palestincem v Ljubljani; posnetek žal ni oster. Človek težko verjame, da so politične elite lahko tako brezčutne ob genocidu, ki ga izvajajo Izrael. Ne samo to, niti spodobnostnega distanciranja niso zmožne. Upanje še vedno obstaja, da je treznih, čutečih, odgovornih in dejavnih ljudi več, kot si politiki predstavljajo, in da bo kršenje osnovnih civilizacijskih norm politike slej ko prej drago stalo. Posnetke napisov (od 17 dalje), precej jih je v angleščini, sem postavil tudi na [[:c:Category:Solidarity protest for Palestine in Ljubljana (9 November 2023)|Wikimedia Commons]]. &amp;mdash; Protestni shodi za mir bodo tudi v naslednjih tednih vsak ponedeljek ob sedmih na Trgu republike v Ljubljani.

Prva polovica strani je s predavanja, ki ga ni bilo. Aleš Bjelčevič me je vprašal, če bi za njegov prvi letnik na kratko povzel, kar vem o trivialni literaturi. Pripravil sem [[O trivialni literaturi v slabi uri|pregledno predavanje]], do katerega pa ni prišlo. V razredu so sedeli kolegi, nekdanji študenti pa so mi organizirali najlepšo možno upokojensko odhodnico &amp;ndash; hvala! Program je bil uglašen na temo [[:w:literarna potegavščina|literarnih potegavščin]]. Andraž in Petra sta recitirala iz opusov &quot;zamolčanih&quot; dveh pesnikov, [https://sl.uncyclopedia.info/wiki/Feliks_Gnidovec Feliksa Gnidovca] in [https://sl.uncyclopedia.info/wiki/Analija_Terpinc Analije Terpinc] ter iz [[Profesor Hladnik in Cirila|pisemskega romana Profesor Hladnik in Cirila]]. Luka se je spomnil [[Slovenske literarne potegavščine#Sweet Syliva|polemike med Silvijo Borovnik in Stankom Klinarjem]] ob izidu Hladnikovega šprahfirerja ''Slovenščina za popotnike'', Blaž je podoživljal bolečine ob poznani fotografski nadležnosti svežega upokojenca, Manuela in Mija sta odkrili njegov virtualni [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F4211:10_x1614134.3690417125_y5787845.659401913_s18_b362 spomenik, ki sta ga malo prej postavili na Geopedijo.] Na koncu je razred ob Andraževi kitarski spremljavi zapel slavistično himno. Žur se je nadaljeval v kabinetih in se za vozača Domna iz Cerknega in nesojenega predavatelja, ki sem kupil karto do Podnarta, končal z dvema zaključnima pivoma v kolodvorskem bifeju.

Zadnja sta posnetka letaka, ki vabi k podpisu pobude za obravnavo interventnega zakona, ki naj reši javno zdravstvo pred privatizacijo. K podpisu sem že [[Ustavimo rušenje javnega zdravstva|pozival svoje prijatelje in znance]], postavil sem ga na stran [[Kako rešiti civilizacijo]] (https://resimojavnozdravstvo.si/) in kličem k podpisu tudi tebe, ki tole bereš.

==Stran '''493''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri493/index.html New world disorder,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. novembra 2023&lt;/small&gt;==

Ker sem v Novo Gorico prispel eno uro prezgodaj, pozabivši na objavljeno uro okrogle mize, sem imel čas razgledati se po obeležjih, ki jih je v centru precej. Tri sem celo dodal v sloj Partizanski spomeniki na Geopediji: kip Bevka v veži knjižnice, posvetilno tablo IX. korpusu na pročelju Slovenskega narodnega gledališča in kip igralcu [[:w:Jože Babič|Jožetu Babiču]] med tema dvema hišama; Babič je bil med vojno v internaciji. Pogovor o jeziku v znanosti je bil lušten, fotografije diskutantov in drugih obiskovalcev (kar nekaj osebnosti) sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko, svoje razmišljanje [[Slovenščina v znanosti ali zunaj nje]] pa na Wikiverzo. Večerjali smo v restavraciji Fabrika v bližini.

==Stran '''492''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri492/index.html Hiša Linhart in Dom svobode,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 23. oktobra 2023&lt;/small&gt;==

V govoru [[Vse vojne prinašajo smrt]] na žirovski občinski proslavi (ko ga je javno pohvalil sam [[:w:Zoran Predin|Zoran Predin]], je bil deležen že drugega aplavza) sem v opozicijo postavil principa ''carpe diem'' in odgovornost do preteklosti, potem pa še princip svobode proti principu varnosti. Tako na polovico so tudi tukajšnje fotografije. Prvih deset, posnetih na večerji v [https://www.hisalinhart.si/ Hiši Linhart v Radovljici], kaže na uživaško razsežnost našega življenja, naslednje pa so s proslave v žirovskem Domu svobode, ki jo je mojstrsko režirala Maja Justin in je bila posvečena prelomnemu lokalnemu zgodovinskemu dogodku. Posnetke nastopajočih in drugih javnih osebnosti sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko, le Spomenko in Tineta Hribarja sem pozabil fotografirati. V koncu govora sem omenil bedno slovensko podporo genocidni evropski politiki, naknadno pa dodal še povezavo na [https://i.diem25.org/en/petitions/91 peticijo, ki poziva Ursulo von der Leyen, eno od akterk te politike, k odstopu.] Podpiši jo prosim tudi ti.

==Stran '''491''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri491/index.html Pa smo spet tam,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. oktobra 2023&lt;/small&gt;==

Pa smo spet tam, to je na protestih, posnetki so z včerajšnjega protesta (19. oktobra 2023) na Trgu republike za mir in v podporo Palestincem. Oportunisti pravijo, da nekateri ljudje pač radi protestirajo. Mogoče res kdo, sam grem protestirat iz občutka dolžnosti, ne iz veselja, takrat, ko se zdi, da je svet iz tira in da izvoljeni voditelji ne opravljajo svojega dela. Odziv Zahoda na izbruh nasilja v Palestini je vsekakor neprimeren, nevreden, sprevržen in zavržen. Srečko Kosovel je podobno občutje izrazil v pesmi [[:s:Evropa umira|Evropa umira]]:

&lt;poem&gt;
Evropa umira.
Društvo narodov in apoteka,
oboje je laž.
Operacije. Revolucije!
Na sivi cesti stojim.
Rjavo listje pada z vej
in jaz se samo enega bojim,
kadar to drevo bo golo, črno stalo
in siva polja
in majhne hišice
in bom kričal,
pa bo vse, vse naokoli
molčalo.
&lt;/poem&gt;

Na posnetku 4 je del udeležencev Retrofesta v Muzeju novejše zgodovine, kjer smo govorili o spomenikih, sam sem za to priložnost pripravil poročilo o [[Partizanski spomeniki na Geopediji za Retrofest|popisovanju partizanskih spomenikov na Geopediji]].

==Stran '''490''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri490/index.html Združeni v jezikih,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 12. oktobra 2023&lt;/small&gt;==

Tokrat predstavljam en literarni, en družinski in en jezikoslovni dogodek, vmes pa še kaj drugega. Na prvem posnetku so pisma Marije Žagar Borisu Pahorju, ki mi jih je pred desetletji prinesel pisatelj in jih je pretipkal moj pokojni oče, Urška pa uredila za knjigo ''Sončna ura''. Končno sem jih izročil Marijanu Rupertu iz Rokopisnega oddelka NUK; tako bo treba napraviti še z nekaterimi drugimi korespondencami iz domačega arhiva. Posnetki 1&amp;ndash;7 so s piknika v butični kavarni [https://www.tsladko.com/ T'glamp v Rovtah,] kjer je Tjaša Zorc (njeno literarno ime je [[:c:Category:Maša Modic|Maša Modic]], glej o njej [http://slov.si/dipl/kogovsek_natalija.pdf diplomsko nalogo Natalije Kogovšek]) predstavila svoj novi kriminalni roman ''V vrtincu zarote''. Cobiss za Maša Modic pokaže 98 zadetkov, med njimi okrog 30 romanov, ki so prevedeni tudi v druge jezike. Tjaša je sicer tudi družbena aktivistka in političarka. Prstani na drugi sliki so delo pravnice, aktivistke, pisateljice in ekološke oblikovalke [[:c:File:Ana Jug.jpg|Ane Jug]]. Ana je bila med rednimi petkovimi protestniki (glej [[:c:Category:Inscriptions by Ana Jug|njene protestne napise na &quot;zapasnikih&quot;]]).

Naslednji posnetki so z družinskega izleta na Mrzli vrh nad Žirmi in iz prvega dneva življenja Lenče Hladnik nekaj dni pozneje. Portrete slavistke Monike Gawlak, maratonk in turnih smučark Petre Vladimirov in Žane Andreeve ter osmomarčevske aktivistke Ane Dujmović sem dodal v Wikimedijino Zbirko; Petra je pred dvema letoma v Velenju dobila nagrado za najboljši potopisni prvenec ''Evforija''. Naslov je tej strani v albumu dala slovesnost v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ob 20-letnici evropskega združenja za jezike EFNIL in Škrabčeve ustanove, kamor se je zgrnilo toliko slovenističnega in političnega sveta, da je bilo [[:c:Prispevki uporabnika Hladnikm|nalaganje posnetkov v Zbirko]] kar velik zalogaj. Napravil sem novo [[:c:Category:Janez Škrabec award winners|kategorijo Škrabčevih nagrajencev]]; naj kdo vanjo uvrsti še druge prejemnike in jih po možnosti sortira po letih.

==Stran '''489''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri489/index.html Po Jugoslaviji 1972,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. septembra 2023&lt;/small&gt;==

==Stran '''488''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri488/index.html Ni vzhod, zahod je,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. septembra 2023&lt;/small&gt;==

Se opravičujem zaradi sončnozahodnega kiča na sredi te albumske strani; ampak bolje kič kot prispodoba zatona civilizacije. V drugi polovici je 50-letnica mature; ob tej priložnosti sem postavil na splet tudi posnetke z ekskurzije po Jugoslaviji leta 1972 (glej naslednjo stran). 9. in 10. posnetek sta nastala na pogovornem večeru z letošnjim Pretnarjevim nagrajencem Kozmo Ahačičem v Tržiču. 

==Stran '''487''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri487/index.html Krucmanov junc,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. avgusta 2023&lt;/small&gt;==

Krucmanov junc (20) je naslov povedke v bohinjščini, ki jo je zapisala Minka Cvetek in je tudi med eksponati Muzeja Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. O muzeju sem izrekel nekaj pohvalnih in nekaj kritičnih pripomb v govoru [[Bohinjski partizanski spomeniki]] na komemoraciji za prvim bohinjskim talcem Francem Podlipnikom 12. avgusta na Pôljah v Bohinju; od tod so fotografije 27&amp;ndash;31. V govoru sem omenjal tudi planinsko kočo jeseniško-bohinjskega odreda na Uskovnici (14&amp;ndash;18), nagrobnik [[:w:Valentin Hodnik|Valentina Hodnika]] (17) pa sem vključil med [[:c:Category:Valentin Hodnik|wikipodatke o slikarju]]. Nad Uskovnico izgubljeni Francozinji Agate in Fanny (34) sem pred nevihto rešil na varno, nas pa je napralo. Na fotki 10 je Hasan, primer uspešnega iranskega emigranta, ki mu je po več kot petih letih birokratskega vojskovanja vendarle uspelo v Slovenijo pripeljati hčerko Parnian. 21&amp;ndash;26 so posnetki s popoldanskega izleta na Vrtačo. Zadnja dva posnetka sta s čistilne akcije po poplavi na [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:367_x1580848.6009889876_y5841184.222772305_s14_b362 grobišču 475 talcev v Begunjah,] prišlo je menda 80 prostovoljcev, med njimi osmomarčevci in zvezaborci. Za gobe (4, 5, 13) ne povem, kje so rasle.

==Stran '''486''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri486/index.html Zdaj grem in vem, od kod, zakaj in kam,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 13. julija 2023&lt;/small&gt;==

Na tej strani so v glavnem planinske rože. Brez imen so malo zaradi lenobe malo kot uganka in naloga, da se imena (slovenska in latinska) poišče po spletu ali literaturi; z veseljem jih dodam, ko mi jih kdo pošlje. Vse rože so s poti na Tosc (2275 m), tako kot vsako leto doslej ob tem času. Pred rožami sta dva posnetka s SSJLK (tam sem predaval na temo [[Na spletu živel sam boš večno]]) in dva z recitala Janija Kovačiča in Vite Mavrič na Bledu. Zadnjih 21 posnetkov pa je   iz Haloz: Ptujska Gora, Majšperk, Medvedce, Pečke. Za razliko od Brezij, kjer so frančiškani sramežljivo odstranili ploščo duhovnikom, žrtvam nacizma, sta tu kip [[:w:en:Placido Cortese|Placida Corteseja]] in relief [[:w:Maksimilijan Kolbe|Maksimilijana Kolbeja]], redovnikov, ki sta končala eden v Rižarni v Trstu in drugi v Auschwitzu. Pred cerkvijo je bil žur ob 60-letnici lokalnega aktivista [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sencar-miran/ Mirana Senčarja;] ker smo soimenjaki, smo nazdravili z aperol brizgo. Na koncu sta fotografiji Sagadinove domačije v Sre(d)cah (Pečkah) in spomenika ob njej. Tu so aprila 1945 Nemci zažgali partizansko bolnico in v njej sedem članov družine Sagadin. Naslov tele strani sem si sposodil iz Kocbekovih verzov, vklesanih na spomenik na majšperškem pokopališču.

==Stran '''485''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri485/index.html Kekec 2023: Vajnež,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. julija 2023&lt;/small&gt;==

Letošnje Kekčeve poti so vodile na [https://www.hribi.net/gora/vajnez/11/376 Vajnež.] 23 udeležencev, iskanje parkirnega prostora med Vrbo in Završnico zjutraj. S Potoške planine (1300 m) v lepem vremenu na vrh (2100 m). Podjetni so jo potegnili prek Potoškega Stola na Stol in se potem do izhodišča spustili mimo Valvasorjevega doma, kar jim je vzelo dodatni dve uri. Peko čevapčičev, perutničk in klobasic smo jim prihranili. Na svidenje naslednje leto.

==Stran '''484''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri484/index.html Nastajala in zorela slovenska moderna,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. julija 2023&lt;/small&gt;==

Začne se s Cresom, v jedru pa sta dva strokovna dogodka, ki ju loči nekaj fotografij z izleta na Dobrčo: simpozij Zgodovina slovenskega prevajanja, ki ga je organizirala [[:w:Nike Kocijančič Pokorn|Nike Kocijančič Pokorn]], in otvoritev Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga letos vodi [[:w:Jerca Vogel|Jerca Vogel]] in se je dogajala v Cukrarni. [[:w:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]] je prejel priznanje Jožeta Toporišiča. Slike govorcev in pevke [[:w:Ditka Čepin|Ditke Čepin]] sem postavil tudi v Wikimedijino zbirko in med Wikipodatke, od koder jih samodejno vzame Wikipedija.

==Stran '''483''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri483/index.html Nikdar ne bo zatrla časov sila,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. junija 2023&lt;/small&gt;==

Naslov te strani sem si sposodil s spominske plošče Aleksandru Zedinitelju, odloženi pred vrata gostišča pri Jurju v Kamniški Bistrici, kjer je bil vsakoletni piknik uredništva ''Planinskega vestnika'' (slike 4&amp;ndash;12). Naslednji trije posnetki so iz knjige obiskov [[:w:Marija Žagar (slavistka)|Marije Žagar]] na Uskovnici. 23. 8. 1988 se je vanjo vpisal [[:w:Boris Pahor|Boris Pahor]], nekaj minut pozneje pa sem (pretirano razigrano) nadaljeval njegovo misel o ponovno vzbujeni veri &quot;v naklonjeno prihodnost&quot;. V vpisni knjigi so še imena Igorja Slavca, [[:w:France Pibernik|Franceta]] in Jolande Pibernik, političarke in pesnice Silve Jereb, pravnika [[:w:Ivan Kristan|Ivana Kristana]], Slavice Zirkelbach, Smilje Gostiša, [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/jan-rado/ Rada in Vladke Jan], pisateljice [[:w:Nada Matičič|Nade Matičič]], fotografa [[:w:Jaka Čop|Jaka Čopa]], romanista [[:w:Vladimir Pogačnik|Vladimir Pogačnik]], igralca [ Matjaža Turka], Lenčke Valič, obiskovalcev SSJLK Alicje Pakulanke, [[:w:Zdzisław Darasz|Zdzisława Darasza]], [[:w:Timothy Pogačar|Tima Pogačarja]], družine Terseglav. [[:w:Tone Pretnar|Tone Pretnar]] je vanjo prispeval kar nekaj akrostišnih kitic; vse so na Wikiviru. Spominske plošče imajo vklesana imena [[:w:Zmago Šmitek|Zmago Šmitek]], [[:w:Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander Zedinjitelj]] (1935 so jo postavili na OŠ Stranje, po vojni pa seveda odstranili). Kip Bosovega Martina v Kamniški Bistrici sem [https://slov.si/mh/galerije/galeri233/target37.html posnel že pred leti,] tule ob sveži fotografiji dodajam, da je študentka Zarja Roner nedavno na Wikipediji samopobudno objavila članek o romanu [[:w:Beli macesen|Beli macesen]] [[Juš Kozak|Juša Kozaka]]; glavni osebi v njem je bil za model Bosov Tine. Tu sta še plošči duhovniku [[:w:Ciril Sedej|Cirilu Sedeju]] v Števerjanu in kiparju [[:w:Alojzij Repič|Alojziju Repiču]] v Vrhpolju pri Vipavi.

==Stran '''482''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri482/index.html Ai laghi, Jezero, zum Seen,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. junija 2023&lt;/small&gt;==

Smuška sezona se je končala nad Žlebmi nad Rabljem nad Trbižem, sklenilo se je tudi življenje mojega planinskega tovariša Stanka Klinarja. Postavil sem slike z njegovega pogreba na Dovjem in z žalne seje na FF v Ljubljani, kjer sem ob drugih govornikih (slike 13&amp;ndash;18) tudi [[Stanko Klinar|sam povedal nekaj besed]]. Kdo so preostali portretiranci na tej strani, se odpre na Wikipodatkih in v Wikimedijini Zbirki, kamor sem jih skopiral in s tem izročil v prosto uporabo. Nekatere sem posnel zadaj za FF, druge pa na [https://www.zrc-sazu.si/sl/dogodki/velika-protestna-razstava-105-petkov-kolesarski-protesti-2020-2022 otvoritvi razstave 105 petkov,] ki sta jo pripravila Sanja Fidler in Brane Solce s sodelavci v poslopju stare Cukrarne. Več rutiniranih obiskovalcev razstave sem slišal komentirati, da tako dobre že dolgo niso videli. Seveda bodo tudi posnetki protestnih napisov z razstave romali v Wikimedijino Zbirko, kjer se jim obeta domala večno življenje. Joj, kako čisto drugače je dihati ob petkih zvečer v Ljubljani brez policijskega nadlegovanja, ki ga je prakticirala prejšnja strahovlada! Ob razstavi je pri ZRC SAZU izšla debela ilustrirana monografija z enakim naslovom, [https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/105-petkov 105 petkov.]

==Stran '''481''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri481/index.html Erschossen,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. aprila 2023&lt;/small&gt;==

Bi raje posnetke zasneženih hribov? Jaz tudi. Pa sta ponagajala vreme in zdravje in so prevagale državljanske dolžnosti. Preveč usodnih reči se dogaja, da bi si smeli privoščiti samo ''carpe diem''. 42 plakatov z naznanili streljanja ali obešanja talcev sem posnel v Muzeju talcev v Begunjah, kjer so poleg v steno izpraskanih pretresljivih napisov zapornikov v samicah (glej prejšnjo stran v albumu) tako rekoč edini eksponat. Kdor želi slike povečati za udobno branje, naj jih odpre [[:c:Category:Begunje Gestapo prison announcements of death|v Zbirki]], kjer so umeščene v kategorijo Death penalty in Nazi Germany. V muzej zaide redko kdo, tudi šolarje ne vozijo več sem na obisk. Ljudje se neprijetnim rečem pač izogibamo. Zato pa nas vsaka vojna vedno znova preseneti. Če ne bi iz zavesti brisali strahotnega uničenja, ki ga prinaša, in bi se pravočasno odgovorno postavili po robu psihopatom, ki ščuvajo na vojno, bi se ji morda lahko izognili. To v knjigi [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33VN6HP4 ''Kako je Zahod pripeljal vojno v Ukrajino''], ki so jo na ZRC SAZU prevedeno hvalevredno postavili na splet, počne Benjamin Abelow in še kdo na seznamu pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''480''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri480/index.html Stara sem 17 let,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. aprila 2023&lt;/small&gt;==

&quot;Stara sem 17 let&quot;, piše na zidu ene od samic gestapovskega zapora v Begunjah (slika 12). Zna kdo identificirati verze, vpraskane v steno celice, na posnetku 16? Skozi begunjske zapore je šlo 12.000 jetnikov, 849 so jih pobili (večinoma postrelili, nekatere obesili), 5100 pa poslali v koncentracijska taborišča. Plakat ''Das neue Europa ist unschlagbar'' (slika 18) bi bil lahko svarilo, kam je pripeljalo vojno navdušenje pred 80 leti in kako se bo končalo današnje vojno hujskaštvo. Na naslednji albumski strani so posnetki oznanil o streljanju talcev v Begunjah.

==Stran '''479''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri479/index.html Bolj od življenja smrt je rodovitna,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. marca 2023&lt;/small&gt;==

Verz, ki je dal naslov tej strani v fotogaleriji, je iz pesmi Septembrske žrtve Alojza Gradnika. Vklesana je na [https://geopedia.world/#T281_L2518_F2518:302_x1589911.7738860247_y5814778.650697072_s15_b362 spomenik na Planici pri Kranju] (zadnja fotografija), kjer je te dni pred 81 leti padel narodni heroj in zgledni učitelj [[:w:Stane Žagar|Stane Žagar]]. Verz na spomeniku ni podpisan. Gradnik je pesem objavil leta 1938 v pesniški zbirki ''Večni studenci'', spodbudil pa jo je obisk groba treh udeležencev protinemških demonstracij 1908 (dijak Ivan Adamič, tiskar Rudolf Lunder in Arnošt Vindišar), ki so padli tedaj pod streli vojakov in so pokopani na ljubljanskih Žalah nedaleč stran od groba slovenske moderne. Nisem prepričan, da bo verz, ki posvečuje smrt, uporaben tudi v tretji svetovni vojni, v katero z oboroževanjem in hujskaštvom brezglavo rinemo (gl. tudi napis na posnetku 6). Sveže mirovniške glasove umeščam na vrh seznama [[Kako rešiti civilizacijo]]; danes sem tja postavil blog Jožeta P. Damijana in oddajo Vojni huskači Marka Radmiloviča na Valu 202.

[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007998.html Etimologijo Davče] (prvi posnetek) in Porezna (tretji posnetek) je razložil Silvo Torkar: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXDUETML K nastanku in pomenu nekaterih zemljepisnih imen v Baški dolini (Baška Grapa, Hudajužna, Porezen, Loje, Logaršče, Kojca, Obloke, Robje, Podmelec),] SR 51/4 (2003). Nadaljevanje je belo, lokacije so poimenovane pod slikami. Na posnetku 11 so beli samo lasje udeležencev [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Delavnica 6. marca 2023|delavnice za popisovanje partizanskih spomenikov]], ki se jih je doslej v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirki na Geopediji] nabralo 7548. 

Druga polovica strani je iz posnetkov kipov znamenitih Ločanov v Škofji Loki, literat med njimi je [[:w:Tine Debeljak|Tine Debeljak]], petero od njih ([[:w:Viktor Kocijančič|Viktor Kocijančič]], [[:w:Boris Ziherl|Boris Ziherl]], [[:w:Ive Šubic|Ive Šubic]], [[:w:Jože Rant|Jože Rant]], [[:w:France Planina|France Planina]]) je tudi v [https://geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7031_x1592575.576947551_y5807328.675019945_s17_b362 zbirki partizanskih spomenikov na Geopediji.] [https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=2139 ''Polentarska polica''] (slika 41) je sicer humoristični roman ameriškega nobelovca Johna Steinbecka, na sliki 46 je Matevž Oman, prejemnik [[:w:Murkova nagrada|Murkove nagrade]], lokalni zgodovinar in kulturni aktivist iz Stražišča.

==Stran '''478''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri478/index.html &lt;s&gt;NATO&lt;/s&gt;,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. februarja 2023&lt;/small&gt;==

V prvi polovici prevladuje bela (nad Uskovnico, Kobla, Pusti rovt, Dolga njiva, Mrežce). Ko bi bila lahko taka tudi druga polovica. Pa je le iz protivojnih napisov, ker nenadoma ni več samoumevno, da je vojna zlo. In ker je prizadevanje za mir malodane kriminalizirano. Fotografiral sem shod na Prešernovem trgu 24. februarja, onega na Trgu republike uro prej, kjer so vzklikali za več orožja, pa ne. Na Prešernovem smo imeli minuto tišine za padle v Ukrajini. Po dobri uri govorov je prišla skupina glasnih ukrajinskih demonstrantk motit mirovniško zborovanje. Mogoče je pa mir res preveč dolgočasen. Med drugim so z mirovniškimi govori nastopili Miloš Faganel, Boris Žulj, eden od akterjev Vseslovenske ljudske vstaje in lani kandidat za predsednika RS, Rok Gros, ustanovitelj Čezvesoljske zombi cerkve, Ivo Vajgl, Tjaša Zorc, Matej Trontelj ... 

Govor [[:w:Violeta Tomić|Violete Tomić]], ki je poročala o svojih izkušnjah z militantnostjo Ukrajine in provokacijami Zahoda pred ruskim napadom, sem postavil na splet pod naslov [https://slov.si/doc/violeta_tomic_proti_vojni.docx Da se preprečijo vojne]; takih pričevanj javni mediji ne objavljajo radi, raje strahotno slepe pozive za še več orožja. 

V petek zvečer smo bili v Ljubljani priča štirim odzivom na vojno: navijanju za eno stran, navijanju za drugo stran, navijanju za mir in ignoranci. Včasih se mi je zdelo, da zlo najlažje nevtraliziraš tako, da ga ignoriraš, da ga nočeš videti (v slovenski zgodovini je bila ta preživitvena strategija, ki jo spravljam pod nalepko sprenevedanje, zelo uspešna), vendar v zaostrenih situacijah ne deluje več. Zato se odločam za mirovništvo, ki je oblika aktivne državljanske drže. Če tudi to odpove, nam ostane samo še udrihanje proti vsemu, kar nas neposredno ogroža, dokler se ne potolčemo do smrti. Trezni pozivi k miru namesto k vojnemu podžiganju in hujskanju so po svetu k sreči vedno pogostejši: 
* 699.000 podpisov pod klic upora proti vojni v Nemčiji: [https://www.change.org/p/manifest-f%C3%BCr-frieden/u/31332295 Aufstand für Frieden] &amp;ndash; podpiši se!
* govor nemškega generala v pokoju Ericha Vada na Vstaji za mir v Berlinu 25. februarja 2023, [https://www.youtube.com/watch?v=z82kwt7glZU Youtube] 
* govor Geoffreyja Sachsa na istem dogodku, [https://www.youtube.com/watch?v=I4l63yN656A Youtube]
*beri tudi Mateja A. Hrastar: [https://www.dnevnik.si/1043007898 Organizator v Kijevu odpovedal načrtovani koncert skupine Laibach.] ''Dnevnik'' 27. 2. 2023: &quot;Kot je skupina še zapisala za STA, so od njih kategorično zahtevali, da se dobesedno izjasnijo, da so vsi Rusi slabi in da je vsa ruska umetnost ničvredna, na kar seveda niso pristali.&quot;

Fotografije z napisi sem postavil v Wikimedijino Zbirko v kategorijo [[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2023|Demonstrations and protests in Ljubljana in 2023]], Slovene-language signage at demonstrations in Demonstrations and protests in support of peace.

==Stran '''477''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri477/index.html Samo en cvet,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. februarja 2023&lt;/small&gt;==

Ko gre človek od hiše, je fotografskih motivov takoj več. Midva sva šla za tri dni v Savinjsko dolino. Spala sva kot edina gosta v gostilni Atelšek v kraju [[:w:Dol - Suha|Dol - Suha]], se s smučmi sprehajala po Golteh in obeh [[:w:Smrekovec|Smrekovcih]] ter obiskovala in fotografirala spominska obeležja v okolici. Partizanska so šla v sloj [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Partizanski spomeniki na Geopediji,] ki se počasi približuje znamki 7500 obeležij, za [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2517_x1599546.4813678826_y5818211.982024141_s9_b2852 literarne, ki imajo tudi svoj sloj,] pa ne vem, kdaj bo čas. Sicer pa ne vem, zakaj bi jih moral na zemljevid postavljati ravno jaz, saj to lahko stori kdor koli od literarno zainteresiranih in pri tem uporabi moje fotografije v tejle galeriji, zato pa so opremljene z licenco CC, ki nagovarja k njihovi prosti uporabi. [[:w:Anton Aškerc|Aškerčevih]] verzov Mozirju (slika 1) začuda na Wikiviru še ni, [[:w:Matej Bor|Borovih]] (2) zaradi zadrte avtorske zakonodaje še ne sme biti. V teh krajih so živeli [[:w:Ivan Hribar|Ivan Hribar]], [[:w:Žiga Laykauf|Žiga Laykauf]] (6, 7 in nagrobnik 36), [[:w:Tone Čokan|Tone Čokan]] (8, 9), [[:w:Vladimir Levstik|Vladimir Levstik]] (14). [[:w:Kerubin Tušek|Kerubin Tušek]] (10) in Jakob Sem (28) sta bila duhovnika, žrtvi fašizma: prvi je izdihnil v Dachauu, drugega so pobili s kolom in mu prerezali grlo ter vrgli v Savo v Jasenovcu; oba sta bila na [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|spominski plošči v romarskem središču Brezje na Gorenjskem]], pa je bilo frančiškane sram, ker sta umrla na &quot;napačni strani&quot;, in so ploščo pred leti odstranili. Tudi svojci Toneta Čokana menijo, da je pesnik in partizan umrl na &quot;napačni strani&quot;, zato niso dovolili vklesati njegovega imena na partizanski spomenik v Mozirju. Največ posnetkov sem napravil na lepo urejenem spominskem objektu [[:w:Karel Destovnik - Kajuh|Karlu Destovniku - Kajuhu]] na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu pri Zavodnju, kjer je pesnik padel. Verz iz njegove pesmi je za naslov tejle strani v albumu.

==Stran '''476''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri476/index.html FIDE$,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 28. januarja 2023&lt;/small&gt;==

Vsakega po malo, najprej obeležja: prvi ženski na Triglavu [[:w:Rozalija Škantar|Rozaliji Škantar]] v Srednji vasi v Bohinju, na viškem britofu pa [[:w:Alfred Šerko|Šerku]], [[:w:Alojz Kraigher|Kraigherju]] in [[:w:Ivan Prijatelj|Prijatelju]]. Potem, tako kot lani in prej, [[:w:Dražgoška bitka|Dražgoše]], z novo vladno garnituro. Slike na Wikipediji že imajo, zato sem svoje dal v rezervo na Wikimedia Commons. Slike 19&amp;ndash;22 so s stavke pacientov v Kranju, tudi naslov tele strani je s protestnega napisa od tam. Potem so pa do konca same smuške: s travnikov med Smrečjem in Rožnikom nad Lajšami, z Uskovnice, s Hrušenskega vrha v Karavankah; drugod vreme ni bilo tako, da bi se človeku dalo fotografirati. Med slednjimi posnetek Janija Kovačiča, ki izvaja taboriščne pesmi iz svoje knjige [https://prvi.rtvslo.si/podkast/pesem-v-zepu/173250924/174666575 ''Orfej iz pekla''] v atriju ZRC SAZU, dokumentira obeleženje dneva spomina na holokavst 26. januarja. S spodbujanjem in podaljševanjem vojne v Ukrajini in z izobčenjem Vzhoda iz globalnega gospodarstva in komunikacije nas psihopati tam zgoraj ponovno vodijo v svetovno tragedijo ali celo h koncu civilizacije.

==Stran '''475''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri475/index.html Muzej upora,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 31. decembra 2022&lt;/small&gt;==

Na prednovoletnem srečanju aktivistov 8. marca sem žal napravil malo fotografij, čeprav je bilo na njem kar nekaj enciklopedično zanimivih ljudi, na Wikipediji sem ilustriral le pesnico [[:w:Nina Dragičević|Nino Dragičević]]. Naslednji posnetki so s smuke in hoje po Pohorju od Kop do Ribniške koče ter obiskovanja partizanskih in drugih obeležij v Ribnici in Lovrencu na Pohorju, v Podvelki in Slovenj Gradcu. Partizanske sem postavil v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko na Geopediji,] ki je narasla na 7400 enot, od literarnih pa so tu [[:w:Stane Sever|Stane Sever]], [[:w:Antonija Bernard|Antonija Bernard]], [[:w:Igor Šentjurc|Igor Šentjurc]], [[:w:Franc Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]] (s kipom in [https://meskovabukvarna.eu/ bukvarno]). Druga polovica strani dokumentira Muzej upora 2020&amp;ndash;2022, ki ga v Slovenj Gradcu postavlja skupina zavzetih petkovih kolesarskih protestnikov; posnetke muzejskih eksponatov sem postavil v Wikimedijino zbirko pod naslov [[:c:Category:Museum of resistance 2020–2022, Slovenj Gradec|Museum of resistance 2020–2022, Slovenj Gradec]] v skupino [[:c:Category:Protests against Janez Janša|protestnih napisov proti Janši]].

==Stran '''474''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri474/index.html Občansko raziskovanje,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. decembra 2022&lt;/small&gt;==

Prvih sedem fotografij je s Kosmatice, kamor se pride iz Podna, do tja pa čez Ljubelj in Slovenj Plajberk. Sonce se je pokazalo šele na vrhu. Ljudi je na tem lahkem turnem smuku, ki gre po gozdni cesti do Ogrizove planine, najbrž vedno veliko. Vse druge fotografije so z dolge predstavitve 1000 strani debele knjige stotih avtorjev ''Izzivi občanskega raziskovanja'', ki jo je uredil Zdravko Mlinar. Obiskovalcev je bila polna kinodvorana Svobode v Žireh, na posnetkih so govorci (z Yerpom sva jih postavila tudi pod naslov [[:c:Category:Izzivi občanskega raziskovanja book launch|Izzivi občanskega raziskovanja book launch]] v Wikimedijino Zbirko) in drugi udeleženci. Moj nagovor je [[Izzivi občanskega raziskovanja|tule]].

==Stran '''473''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri473/index.html S Slodnjakom,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 13. decembra 2022&lt;/small&gt;==

Na začetku so fotografije s slavističnih ekskurzij z Antonom Slodnjakom v 50. letih iz arhiva slavistke Darje Tasič, roj. Eršte, hčere slavistke Danice Visočnik, ki je bila študentka na slavistiki med letoma 1948 in 1956. Nekatere osebe na fotografijah so že prepoznane, prosim še za identifikacijo drugih. Zadnjih šest fotografij je poslala Irma Kern in dopolnjujejo njen [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007915.html prispevek na Slovlitu]. Tuje posnetke bi moral iz različnih razlogov postavljati v samostojno galerijo, pa za njeno otvoritev preprosto ni časa. V sredici tokratne strani so posnetki narave in slovesnosti ob obletnici poljanske vstaje leta 1941 v Vinharjah. Tam sem želel na izust predstaviti svoj tekst [[Poljanska vstaja]], pa sem ga po uvodnem zatikanju potem raje kar prebral. Svoja besedila takega in podobnega značaja ([[Od etike k etiketi]], [[Golob vs. Bobnar]] itd.) postavljam na Wikiverzo pod naslov [[Objave: Miran Hladnik]].

==Stran '''472''' [http://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html S pesmijo v svobodo, pesmarica 1945,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. novembra 2022&lt;/small&gt;==

==Stran '''472''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri472/index.html Boris Paternu,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. novembra 2022&lt;/small&gt;==

28. novembra je oddelek za slovenistiko priredil spominsko srečanje za [[:w:Boris Paternu|Borisom Paternujem]]. Ob tem smo v spominu osvežili mladostno partizansko pesništvo pokojnega kolega in preslikali nekaj starih oddelčnih fotografij. Ja, dobro bi jih bilo spraviti na eno mesto, žal ne na spletišču FF, ker tam naloženo gradivo vsakih nekaj let pobrišejo.

==Stran '''471''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri471/index.html Ne bit tko resna, dej se mal nasmej,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. novembra 2022&lt;/small&gt;==

Pred trojnim referendumom smo v poštne nabiralnike potikali letake Inštituta 8. marec (prva slika) in se udeležili dogodka z naslovom RTV je ZAkon, ki se je 23. novembra odvijal pred poslopjem RTV. Govorili in prepevali so Miša Molk, Tatjana Pirc, Vlado Kreslin, Zoran Predin, Dejan Koban in Sandra Bašić Hrvatin, Rudi Bučar, Boštjan Narat in Boštjan  Gombač, Rajmond Debevec, Fed horses, Andrej Rozman, Samo Budna, Marcel Štefančič. Njihove portrete sem postavil v Wikimedijino Zbirko. Dogodek, ki je ozaveščal o nuji trikratnega ZA na referendumu, sta oglašala [https://www.facebook.com/ProtestnaLjudskaSkupscina/ Protestna ljudska skupščina] in [https://www.8marec.si/zascitimo-drug-drugega-za-javno-rtv/ Inštitut 8. marec.] Zelo jasno in prepričljivo je destruktivno janšistovanje predstavil predsednik vlade [https://www.24ur.com/novice/slovenija/soocenje-goloba-in-janse-na-pop-tv-trojni-referendum-bo-test-zaupanja.html Robert Golob v včerajšnjem pogovoru na POP TV.] &amp;mdash; Dva dni pozneje je bilo treba v Žiri. V žirovski panteon so namreč na pobudo Viktorja Žaklja umestili dva nova člana: [[:w:Miha Naglič|Miha Nagliča]] in [[:w:Zdravko Mlinar|Zdravka Mlinarja]]. Tudi portrete slavljencev, govornikov ob tej priložnosti in nekaterih poznanih obiskovalcev sem postavil v Zbirko in jih združil v kategoriji [[:c:Category:People of Žiri|People of Žiri]]: Alojz Demšar, Niko Toš, Stane Kosmač in še kdo. Svoje izvajanje sem spravil na Wikiverzo pod naslov [[Miha Naglič]]. Predzadnjo fotografijo absolventske? ekskurzije slavistov v Dubrovnik v 1950. letih hranijo v slavistični knjižnici na FF, na njej je v ospredju [[:w:Boris Paternu|Boris Paternu]], ki mu je posvečeno [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007888.html spominsko srečanje v ponedeljek 28. novembra na FF UL.] Zadnji grafit pa je dal ime tejle strani.

==Stran '''470''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri470/index.html Popotovanje 2022,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. novembra 2022&lt;/small&gt;==

Popotovanja iz Litije do Čateža se je letos udeležilo nekaj nad 40 slovenistov, šli smo po južni varianti, vmes nekateri skočili še do Tisja, kjer stojita kip narodnemu heroju Francu Rozmanu - Stanetu in spomenik prvemu večjemu spopadu partizanskega 2. Štajerskega bataljona z Nemci decembra 1941. Pred Čatežem se je pokazalo celo malo sonca, izgubljanja je bilo komaj kaj. Nekaj literarnozgodovinskih informacij o popotovanju je na [[Litija-Čatež]]. Predavanja ob Plečnikovem kipu v Litiji tokrat zaradi zamude gorenjskega vlaka ni bilo, so pa zato tu na začetku fotografije sveže postavljenih kipov rusistu in slovaropiscu [[:w:Davorin Hostnik|Davorinu Hostniku]] (kip je leta 2019 odkril [[:w:Sergej Lavrov|Sergej Lavrov]]) in [[:w:Slavko Grum|Slavku Grumu]] v Šmartnem.

==Stran '''469''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri469/index.html ZA,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. novembra 2022&lt;/small&gt;==

Začetni posnetki so z obiska razstave Nacija minus kultura, ki jo je v Muzeju novejše umetnosti pripravil [[:w:Vuk Ćosić|Vuk Ćosić]]. Vukovim razlagam sva prisluhnila z [[:w:Zvonko Kovač|Zvonkom Kovačem]], preden sva se odpravila na zagovor disertacije Blaža Kavška, kjer sva bila v komisiji za njeno oceno. Dogodek je bil lep, kandidat je pokazal, da temo obvlada in jo zna tudi zelo artikulirano predstaviti, publika je živo diskutirala, le moj polurni uvod na temo literarnovednih doktoratov na Slovenskem je bil predolg. Posnetek 20, ki ga je napravil član komisije [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]], prisoten na zagovoru prek Zooma, se je samovoljno prestavil preveč naprej. Posnetki novih kranjski kipov Prešernovim sodobnikom [[:w:Mihail Jurjevič Lermontov|Lermontovu]], Ševčenku, Lamartinu, [[:w:en:José de Espronceda|Esproncedu]] so nastali ob obisku kranjske knjižnice, ki izbira kranjske literate za portretno postavitev v knjižničnih prostorih. Protestni napisi od 15 do 19 pa so s shoda v podporo RTV in za '''ZA''' na referendumu.

==Stran '''468''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri468/index.html Kropa je an velik mest,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 3. novembra 2022&lt;/small&gt;==

Pesem Kropa je an velik mest (12) je napisal kroparski zgodovinar železarstva Janez Šmitek (1916&amp;ndash;2005), sorodnik etnologa [[:w:Zmago Šmitek|Zmaga Šmitka]]. Slikal sem jo na mizi pri Micki Lazar, kroparski stoletnici, ki živi v veliki hiši, ki ji pravijo Fovšaritnica. Mickina [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope|pripoved o reševanju ranjenega partizana]] bo izšla v ''Svobodni besedi''. 

Fotografije do Micke so s predvolilnega srečanja predsedniških kandidatov, ki ga je organiziral Glas ljudstva. Desničarja Logar in Cigler Kralj nista prišla, Senčarjeva pa se je opravičila. Drugi so dobili v Wikimedijini zbirki ali celo v svojih geslih na Wikipediji sveže portrete. Druga tretjina slik (13&amp;ndash;22) so s komemoracije na dobravskem pokopališču in druženja po njem. Lokalna šola je pripravila presenečenje z odpovedjo otroških recitacij, ker je učiteljica vztrajala, da na grobu padlih borcev recitirajo tudi pesmi Franceta Balantiča, ki je bil njihov smrtni sovražnik. O poskusu desničarske ugrabitve proslave beri [[Spominska slovesnost na Srednji Dobravi pri Kropi]] in [[Balantič na partizanskih grobovih]].  

Zadnja tretjina fotografij je s planinskih izletov v Karavanke in bohinske planine.

==Stran '''467''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri467/index.html Abbiamo lottato per la vita,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. oktobra 2022&lt;/small&gt;==

Spominska plošča dramatiku [[:w:Jaka Štoka|Jaku Štoki]] na Kontovelu je še s prejšnjega izleta po okolici Trsta, dokumentiranega eno stran nazaj, sledijo zgodovinarja [[:w:Bojan Balkovec|Bojan Balkovec]] in [[:w:Kornelija Ajlec|Kornelija Ajlec]] in razgledi  z Malega Draškega vrha (od 4 do 10). Na Arnesovi konferenci ob 30. obletnici ustanovitve sem posnel nagrajence in organizatorje (od 12 do 20). Ob potoku Dobršniku nad Hrušico je nova ferata, ki pripelje do hrušenskih rovtov (od 21 do 38), kamor hodijo v svoja planinska zavetišča veseli ljudje. Ivanka Rus, p. d. Cjazna, je za morebitno objavo pripovedovala o dogodkih med drugo svetovno vojno na Dobravi (39). Od 40 do 57 so posnetki s srečanja v Novi Gorici v spomin kolega [[:w:Zoran Božič|Zorana Božiča]]; kar nekaj portretov udeležencev sem postavil v [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|Wikimedijino Zbirko]], posnetke referatov pa bo na Youtube postavila zanesljiva organizatorka Anika Velišček. Naslednji dan sva z Miro obhajala partizanske spomenike v goriški okolici, malo z avtom malo s kolesom (od 40 do konca). Njihove fotografije gredo v sloj [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Partizanski spomeniki na Geopediji,] ki je te dni presegel številko 7200 obeležij, nekaj tistih z vklesanimi verzi v slovenščini in italijanščini pa sem postavil še semle in si iz njih sposodil tudi naslov tele strani. Modre zvezdice okrog Gorice bodo potem, ko naložim slike in opise obeležij, postale rdeče. Na repu so literarna obeležja v Novi Gorici in Solkanu: [[:w:Andrej Budal|Andreju Budalu]], [[:w:Ljubka Šorli|Ljubki Šorli]], [[:w:Pavlina Pajk|Pavlini Pajk]]; za njihov vpis v [https://www.geopedia.world/#T281_L2517_x1613801.292266786_y5805579.339961175_s9_b2345 sloj literarnih obeležij na Geopediji] nagovarjam študente.

==Stran '''466''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri466/index.html Naj kmetič sodi le kmetijo,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. oktobra 2022&lt;/small&gt;==

Prva polovica fotografij je s stavke RTV na Trgu republike, druga polovica z večerje na slavističnem kongresu v Kopru. Ločnica med polovicama je iz dvakrat dveh napisov: iz mirnega časa (svežega grafita o nesmiselnosti meja in družbenega ločevanja &amp;ndash; ob njem je nastalo [[Brezmejnost|razmišljanje o brezmejnosti]] &amp;ndash; in napisa iz leta 1902, posnetega v vasi Korošci na italijanski strani meje) in iz vojnega časa (partizanski spomenik padlim domačinom na Proseku pri Trstu in nagrobnik Tržačanki Almi Vivoda, po kateri se je imenoval italijanski partizanski bataljon, v Miljah); mimogrede: [[:w:it:Alma Vivoda|Alma Vivoda]] ima wikipedijsko geslo samo v italijanščini. Spomenikov v Trstu in okolici sem ob slavističnem kongresu poslikal še mnogo, spravil pa sem jih v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko na Geopediji]; še kaka dva izleta, pa bodo tržaški partizanski spomeniki pod streho. Je med Tržačani kdo, ki bi poiskal in poslikal, kar je na zemljevidu označeno z modro zvezdico, npr. ploščo v notranjščini občinske stavbe v Zgoniku in v Miljah, pa spomenik padlemu Leandru Furlanu nekje v grmovju ob cesti med Gabrovico in Prosekom; če je sploh še tam? Skoraj nespodobno je, da te reči počne nekdo iz Kranjske. 

Stavka delavcev na RTV je bil prvovrstni kulturni dogodek, z množico iskrivih govorov; če ob protestu takih odličnih posameznikov javnost ostane mlačna in oblast gluha, nam ni pomoči. Portrete stavkajočih RTV-jevcev in podpornikov (Helena Milinković, Sašo Hribar, Igor Bergant, Iztok Čop, Goran Vojnović, Mitja Žagar ...; nekateri portreti mi niso uspeli, druge sem slikal že kdaj prej) sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko, končno gre za pomembne javne osebnosti, ki že imajo članke na Wikipediji ali pa jih bodo še dobili, protestne napise pa k [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2022-09-26)|ostalim slovenskim protestnim napisom za leto 2022]]. Ob stavki je soprotestnik Boris A. Novak za ''Večer'' napisal prispevek [https://www.vecer.com/v-soboto/kulturna-politika-zoper-bedo-drzave-v-drzavi-10298132 Zoper bedo države v državi,] ki sem ga umestil na [[Kako rešiti civilizacijo|seznam kritičnih spisov]], ki ozaveščajo javnost o usodnosti aktualnega družbenega dogajanja. 

Na slavističnem kongresu v Kopru sem bil samo v petek zvečer, ko sva s soimenjakom Miranom Košuto (ja, pomembno je biti Miran &lt; ''[[:w:en:the Importance of Being Earnest|the importance of being Earnest]]'' :) prejela častno članstvo Slavističnega društva Slovenije. Ob tej priložnosti sem zapisal [[Brezmejnost|tisto o brezmejnosti zgoraj]]. [[:w:Jani Kovačič|Jani Kovačič]] in [[:w:Miran Košuta|Miran Košuta]] sta pozno v noč igrala in prepevala socialne pesmi [[:w:it:Giorgio Gaber|Giorgia Gabra]]; [[Komentarji k fotografijam#Stran 431 Ustavimo državni udar, 20. novembra 2021|o njuni prvi izvedbi sem na tem mestu poročal lani novembra]].  Vse pomembno o kongresu je na [https://zdsds.si/2022/09/koncni-program-slovenskega-slavisticnega-kongresa-2022-slovenski-jezik-in-knjizevnost-med-kulturami/ spletni strani Slavističnega društva,] jaz dodam samo, da smo se imeli fajn.

==Stran '''465''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri465/index.html Svoboda in mir,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. septembra 2022&lt;/small&gt;==

Grafit s ptiči, ki simbolizirajo svobodo (0), sem slikal na Taboru v Ljubljani, prvi pano za razstavo o [[:w:Fran Ramovš|Franu Ramovšu]] pa v avli FF (1). Plakat na stojnici pred radovljiško občino (2) vabi k podpisu za referendum proti politizaciji RTV, proti bohotenju birokracije in proti ukinitvi dolgotrajne oskrbe. Človek bi tekel podpisat, če ne bi plakata razobesili tisti esdeesovci, ki so RTV zavzeli s svojimi strankarskimi kadri in močno povečali število mest v državni upravi za svoje ljudi ter s tem politizirali družbo. Stranka zavaja že s tem, da se na plakatu nikjer ni podpisala kot predlagatelj, in tako pobira tudi podpise tistih, ki bi jim sicer svojega podpisa nikakor ne oddali. Sliki sveže obnovljenih partizanskih spomenikov in britofa na Ovsišah sem dodal, ker bosta krasili pripoved Janka Potočnika o tragičnih dogodkih v kraju med drugo svetovno vojno, namenjeno objavi v ''Svobodni besedi''. Njegovo pričevanje je pomagalo popraviti napačen podatek o požigu šole in farovža na [[:w:Ovsiše|Ovsišah]] na Wikipediji. Partizani ju niso požgali leta 1945, ampak že sredi 1943, ker so se po odhodu nemškega učitelja in izgonu župnika Ocepka v Srbijo v prazne prostore hoteli nastaniti domobranci. Napačna letnica je podpirala farški narativ o načrtnem komunističnem uničevanju cerkva tik pred iztekom vojne. 

Naslednjih osem posnetkov je z obiska Zvonka in Ane Kovač v Donji Dubravi (oz. Dobravi, kot pravijo domačini) v Medžimurju. Nazaj grede sva obiskovala in fotografirala partizanske spomenike v Slovenskih goricah med Ljutomerom in Ormožem; slovenska imena so tudi na spomenikih na Hrvaškem, kakor so hrvaška imena na nagrobnikih v Sloveniji. Ljudje govorijo zelo podobno na eni in na drugi strani in se razumejo bolje, kot jih razumemo Kranjci; bogve zakaj so morali na sredo ceste postaviti rampo in zakaj strogo pregledujejo dokumente vsakemu, ki umetno zarisano mejo prečka. Na fotkah so reči, ki so padle v oko, prijazni domačini, ki se radi pustijo fotografirati, in kulturne znamenitosti. Na zgrafitu na sliki 17 je spet beseda svoboda, postavil sem jo tudi v naslov tele strani. Miklavž pri Ormožu se ponaša s kipom mariborskega škofa [[:w:Ivan Jožef Tomažič|Ivana Jožefa Tomažiča]], ki je za razliko od kolaborantske kranjske duhovščine pri okupatorju ostro protestiral zaradi preganjanja zavednih Slovencev, vas Kog pa ima dva pomembna rojaka, narodnega heroja profesorja in pisatelja [[:w:Jože Kerenčič|Jožeta Kerenčiča]] in duhovnika [[:w:Franc Orešnik|Franca Orešnika]], ki so ga ustaši pokončali v Jasenovcu: udarec z batom po glavi, prerezali so mu grlo in ga vrgli v Savo. Njegovo ime je bilo tudi na plošči duhovnikom, žrtvam fašizma na Brezjah, ki pa so jo frančiškani pred leti sneli, češ da so na njej napake (glej [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje]] in [[Izbrisani duhovniki]]). Kapelice z njegovo podobo nisva našla, cerkev, v kateri je plošča, pa je bila zaprta. Torej kdaj drugič. Med posnetki se je nabralo kar nekaj plošč oz. nagrobnikov, posvečenih književnikom, poleg Kerenčiča so to še [[:w:hr:Zvonimir Bartolić|Zvonimir Bartolić]], [[:w:Božidar Flegerič|Božidar Flegerič]], [[:d:Q21548231|Janko Lešničar oz. Lesničar]], [[:w:Anton Kosi|Anton Kosi]] in parapsiholog [[:w:Martin Kojc|Martin Kojc]], pa tudi [[:w:Rudolf Maister|Rudolf Maister]] je bil pesnik. Med živimi pa je pesnik [[:w:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]].

==Stran '''464''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri464/index.html Carpe diem,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. septembra 2022&lt;/small&gt;==

''Carpe diem'' piše na razgledišču nad [[:w:Valun|Valunskim]] zalivom na Cresu (slika 10) pol v latinici, pol pa v nekakšni glagolici, ki je tule ne znam reproducirati. Ali se samo meni zdi, da je nekdo želel na ta način družiti dve kulturi, romansko in slovansko, pod skupnim imenovalcem uživanja življenja. V zadnjih dveh treh letih so se povezovanje, premoščanje, vključevanje ... izgubili iz zahodnega besednjaka, nadomestil jih je militantni besednjak, uglašen trenutno na [[:w:rusofobija|rusofobna]] čustva (geslo rusofobija je na slovenski Wikipediji novo, drugi jeziki pa ga poznajo že dolgo, angleško npr. od leta 2005), podobno kot so ne tako daleč nazaj človeštvo vodili v vojne sovraštvo do Židov, &quot;rumena nevarnost&quot; in druge oblike rasizma. Geslo sem dodal na rastoči seznam člankov pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]] na Wikiverzi.

Sicer pa so tu slike s poti na morje, na Cres, kam pa drugam. Dol grede sva obiskala nekaj spomenikov, tudi na Hrvaškem je nekaj &quot;slovenskih&quot; partizanskih obeležij. Človek celo naleti naključno na obeležje, ki ni vpisano nikjer. Kako da doslej nisem vpisal plošče pisatelju Ivu Grahorju, ki je umrl v Dachauu leta 1944 (1, 2), mi ni jasno, čeprav sem jo fotografiral že leta 2013. Več pisateljev je lociralo dogajanje pod Učko (4), med njimi Ivan Pregelj v pripovedi ''Peter Markovič, strah ljubljanskih šolarjev'' (1929) in Milan Lipovec v [[:w:Čubejska prigoda|Čubejski prigodi]] (1972). Nazaj grede je bilo neurno. Cerkev v Ročkem Polju (29, 30, 31) je posvečena sv. Roku, imeni Roč in Rok pa etimološko nista povezani. Na zadnjih posnetkih se potomstvo v domači kleti uri v plezanju.

==Stran '''463''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri463/index.html Pest Reicha se dviga,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. septembra 2022&lt;/small&gt;==

Imelo me je, da bi stran naslovil [[:w:Laško (razločitev)|Laško]], ne kot kraj [[:w:Laško|Laško]] ne kot [[:w:Italija|sosednjo državo]], ampak kot pivo, ki se pretaka na zadnjih posnetkih in prispeva k njihovi razpoloženjskosti, kakor je zaznamovalo tudi dan in noč 3. septembra. Pa sem jo glede na aktualno rožljanje z orožjem v Evropi (brezčutna britanska ministrica [https://www.mirror.co.uk/news/politics/emotionless-liz-truss-says-would-27816744 Liz Truss žuga z uporabo atomskega orožja!]) svarilno naslovil z besedami letaka iz leta 1942: ''Pest Reicha se dviga!'' 

Sicer pa takole: prve fotke so z izleta na Babo, ki jo poznam samo kot vsakoletni smučarski vrh, sledijo slike z vzpona na Planjavo (nazaj sva šla skoz Repov kot in seveda lahkomiselno zgrešila prehod na izpostavljenem mestu). Tretja serija posnetkov je iz Goriških brd in Korade, kjer je bilo treba obiskati prgišče partizanskih obeležij. Fotografije iz Rovt nad Podnartom so nastale ob intervjuju Janka Potočnika v zvezi z medvojnimi dogodki (prvi kos pod naslovom [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Šestnajstim padlim ob Savi pri Podnartu|Šestnajstim padlim ob Savi pri Podnartu]] je predviden za objavo v ''Svobodni besedi''). Za Matevžev peti rojstni dan se je zgodil obisk Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani (zgradil ga je razvpiti odpadnik [[:w:Dragotin Dežman|Dragotin Dežman]] oz. Karel Deschmann oz. v Alešovčevem prevodu Karel Regenmož; o njem sem nekaj pisal tudi sam) z naslednjimi doživetji: vožnja z vlakom, vožnja s Kavalirjem, malica pred magistratom, plezanje po platani pred muzejem, modre razlage sošolca kustosa [[:w:Boris Kryštufek|Borisa Kryštufka]], sladoled v Maximarketu). Na ZRC SAZU smo se slikali z direktorjem [[:w:Oto Luthar|Lutharjem]] po pogovoru o nadaljnji usodi [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirke trenutno 7100 partizanskih spomenikov na Geopediji,] in 12.000 partizanskih pesmi Paternujeve zbirke. V preddverju sem zalotil na skodelici strokovnega pogovora kolegice [[:w:paremiologija|paremiologinje]]. Naslednjih 16 posnetkov kaže, kako se na istem kraju (Uskovnici) da kombinirati hribolazenje (Veliki Draški vrh; sicer spet vsakoletni smuški cilj), gobarjenje, borčevsko proslavo in planinsko žuranje.

Zadnjih devet slik je z obiska predsedniškega kandidata [[:w:Ivo Vajgl|Iva Vajgla]] v Radovljici. Vajgl je edini od kandidatov, ki ne navija za nadaljevanje vojne v Ukrajini in s tem za novo svetovno vojno. Zato pozivam k podpisu podpore volivcev k njegovi kandidaturi. Podpisati se je treba pred uradnikom na upravni enoti (obrazec imajo pripravljen tam) in ga izročiti kandidatu oz. aktivistu, ki pred vhodom pobira podpise zanj. Ali pa kar poslati na njegov domači naslov Cesta Dolomitskega odreda 43, 1358 Log pri Brezovici. 

In ker smo že pri družbenem aktivizmu, na štantih pred občinami ali pa elektronsko lahko prispevamo dva podpisa za zakonodajni akciji Inštituta 8. marec o zastonj šolski malici. Povezavi sta tule:
*https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=6105
*https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=6106

[https://wbw-shop.fourthwall.com/all-collections Majico s protivojnim napisom] pa je mogoče naročiti pri World Beyond War.

==Stran '''462''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri462/index.html Dabei den Almhirten erschlagen,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 12. avgusta 2022&lt;/small&gt;==

Po številu posnamem nagrobnikov, spomenikov in plošč več kot portretov živih ljudi, ampak ti so zanimivejši, zato jim v galeriji dajem prednost, spomenike pa postavljam na druga mesta, največ na Geopedijo in v Wikimedijino Zbirko. Zadnja dva tedna sem dokumentiral radovljiško praznovanje na Vodiški planini, ki mu je sledilo druženje s pohodniki pri Švebu v Dražgošah, naslednji dan je bila komemoracija pod Storžičem, kjer je govorila Andreja Katič, spet je sledilo prijateljsko druženje in pojedina pri Harižu na Potarjah. Zadnja serija posnetkov je z izleta na Maloško Poldne s severne strani, čez nezahtevno ferato na začetku. Na zemljevidih je Maloško Poldne (Mallestiger Mittagskogel) gora v grebenu med Kresiščem in Trupejevim Poldnevom, na terenu pa z vrha kaže smerokaz navzdol na avstrijsko stran, kjer so četrt ure oddaljeni razgledni vrh s križem in z imenom Ostra peč preimenovali v Maloško Poldne. Napisi na smerokazih so tu vsi samo v nemščini, tudi tisti na meji. Verze na znamenju pri koči Mitzi-Moitzl Hütte, ki govorijo o žalostni smrti planšarja leta 1946, sem si izposodil za naslov te strani. Na poti na Koroško in nazaj grede sva obiskala partizanske spomenike na britofih. V Podgorju sva naletela na spominsko ploščo dolgoletnemu ravnatelju Mohorjeve prelatu Janezu Hornböcku (soimenjaku mežiškega duhovnika, ki je končal v Dachauu leta 1942; glej [[:v:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|njegovo ime na plošči umorjenih duhovnikov]]), v Svečah pa na nagrobnik našega kolega [[:w:Fabjan Hafner|Fabjana Hafnerja]]. Na zadnjem posnetku je Janko Potočnik; njegove žive spomine na drugo svetovno vojno v naših krajih sva z Miro posnela za morebitno objavo.

==Stran '''461''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri461/index.html Znakovni jezik,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. avgusta 2022&lt;/small&gt;==

Naslov strani Znakovni jezik je v skladu z duhom časa malo zavajajoč, nanaša se pa na portret Špele Uršič Andres (19), ki sem ga na Wikimedijini Zbirki opremil s kategorijo Sign language interpreters. Špela je  tolmačila gluhim podelitev letošnjih radovljiških občinskih priznanj, sicer pa jo lahko gledamo na nacionalni televiziji. Enega od letošnjih občinskih pečatov je za svoj civilnodružbeni aktivizem in urejanje okoliških partizanskih obeležij prejela tudi Mira (18). V Zbirko sem postavil portrete nagrajencev; geslo na Wikipediji (v več jezikih) ima od njih za zdaj samo plavalka [[:w:Tjaša Pintar|Tjaša Pintar]]. Zdravnica in gorska reševalka Eva Pogačar (33) se je spomnila, kako je februarja leta 2007 pod Loškim žlebom v helikopter potegnila Jureta, ki je po padcu z Jalovca tam ležal zasut s snegom. Čudež preživetja, ki ga je opisal v [https://www.pzs.si/javno/ka_dokumenti/Slovenski_alpinizem_2007.pdf zborniku ''Slovenski alpinizem 2007'',] smo seveda proslavili, posnetka pa takrat na žuru nisem napravil nobenega. 

Nekaj fotk je z Ruske kapelice na Vršiču, kjer je imel kranjskogorski župan, ki je na oder prišel po kekčevsko z rukzakom in palicami, obupen nagovor. Po komemoraciji smo se s prijatelji povzpeli na bližnjo razgledno Špico v Sedelcih oz. Mavrinc, domov grede pa obiskali [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stefe-drago/ Draga Štefeta] (3$&amp;ndash;14).

==Stran '''460''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri460/index.html Imena rož,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 23. julija 2022&lt;/small&gt;==

Ja, mišljene so rože in rožice vseh vrst, nekatere so že, če dopušča GDPR, opremljene z imeni, za druge prosim pomoči. Posnete so bile po vrsti na Toscu, Vrtači, Viševniku in pri Tomačevem, kjer je imel [[:w:Inštitut 8. marec|Inštitut 8. marec]] piknik. Nekatere sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko v kategorijo [[:c:Category:Activists from Slovenia|Activists from Slovenia]], kjer lahko posameznico kdor koli uvrsti v kaj bolj natančnega: Environmentalists from Slovenia‎, Feminists from Slovenia‎, Humanitarians from Slovenia‎, Trade unionists from Slovenia‎. Prva slika je pa s piknika popisovalcev [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih spomenikov za Geopedijo] na Dobravi; doslej smo popisali 7050 obeležij. S Pavlo iz Prage in z Jacqueline (?) iz Kolumbije smo se srečali in spoznali v hribih slučajno; drugi portretiranci so otroci, vnuki, zakonci in prijatelji. Poletje je en lep letni čas.

==Stran '''459''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri459/index.html Obsodilo na smrt na vešalih,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. julija 2022&lt;/small&gt;==

Takole si sledijo: Tjaša Zorc na Tromostovju pobira podpise k [https://www.peticija.online/peticija_za_dosledno_upotevanje_7_lena_ustave_republike_slovenije peticiji za upoštevanje 7. člena ustave,] ki govori o ločitvi cerkve od države (prva dva posnetka), obisk partizanske tehnike Meta na Jelovici (nadaljnjih šest posnetkov; kopa, pripravljena za kuhanje oglja je bila tokrat [https://slov.si/mh/galerije/galeri412/target82.html malo drugačna kot lani,] sledijo štirje posnetki z Uskovnice in deset posnetkov z otvoritve razstave Tržič 1942, kjer [[Tržič leta 1942|sem nastopal tudi sam]]. V času, ko se v šolah in muzejih izogibajo druge svetovne vojne ali jo želijo sprevrženo prikazati kot spopad med krščansko civilizacijo in brezbožnim komunizmom, so razstave, kot je tržiška, ki pokažejo, kako brezobzirno je Tretji rajh pobijal zavedne Slovence, dragocene. Zadnja dva posnetka sta s predavanj na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture na FF v Ljubljani.

==Stran '''458''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri458/index.html Kekec 2022,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. julija 2022&lt;/small&gt;==

Lepo kot vedno. Izhodišče je bil parkirni prostor pod planino Konjščico, cilj je bil Studorski preval, večina pa je turo še malo podaljšala in zavzela vrh Ablanca nad sedlom, ki spada med dvatisočake. Piknik smo imeli na Uskovnici, kjer se je nazadnje kekčevalo pred kakimi 25 leti. Če je verjeti fotografiji, je bilo udeležencev tokrat 19. Bilo je tudi nekaj kulture: brali smo iz Butalcev, za domačo nalogo pa imamo ogled gesla [[:w:Uskovnica|Uskovnica]], kjer piše tudi o znamenitih literarnih upodobitvah te planine.

==Stran '''457''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri457/index.html Vidijo nadzor,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. junija 2022&lt;/small&gt;==

Naslov Vidijo nadzor je z napisa pred vstopom na neko privatno posest na Gorenjskem, vse drugo pa so slike s stavke/protesta zaposlenih na RTV, ki se je dogajal v ponedeljek 20. junija zvečer na Trgu republike zaradi haranja, ki si ga nad njimi privošči od Janše nastavljeno vodstvo in po vrsti ukinja oddaje odličnih novinarjev. Kar nekaj portretov govornikov in podpornikov javne RTV sem postavil v Zbirko, nekatere tudi na Wikipedijo. Brane Kovič na prvem posnetku kot umetnostni ekspert presoja dokumente o &quot;izvirnosti&quot; v škandalu s ponaredki v Narodnem muzeju; vojsko sva služila v isti kasarni v Črnomlju leta 1979; tudi Lado (27) je služil tam, samo da nekaj let prej. Z Branetom smo se po koncu vojaškega roka srečali slučajno na Visu. Na protestu je bila tudi Milena, ki je bila takrat z njim. Na lepe čase spominjajo fotografije, ki sem ji jih poslal; na splet jih pa ne bom postavil, ker je na njih sama golota :) Najboljši napis na protestu sta nosila Brane in Sanja: &quot;Whatmough, pejt domough!&quot; Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da so s stavko začeli prepozno in da bi morali med stavko televizijo zamračiti. Žalosten je podatek, da je Slovenija med evropskimi državami glede svobode medijev na predzadnjem mestu, tik pred Romunijo.

==Stran '''456''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri456/index.html Normalno življenje,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. junija 2022&lt;/small&gt;==

''Normalen'' je seveda problematična oznaka, moral bi jo napisati v narekovajih ali z dodatkom ''tako imenovana''. Pa je vendarle pomirjujoče, če se človek lahko odpravi na potovanje, in to celo v kraje, kjer še ni tako dolgo od krutih vojnih spopadov, uživa v lepi naravi v zaupanju, da se ta zlahka otrese neumnih človeških posegov, ter fotografira drugega ob drugem spomenike antifašistov in nacionalistov, tako cerkve kot ljudi, ki svarijo pred cerkvijo. Kadar življenje teče normalno, se ne meni kaj dosti za književnost, zato je literarne narave na tej strani samo spominska plošča [[:w:bs:Veselin Masleša|Veselinu Masleši]] v Banja Luki, glavnem mestu kantona Republike Srbske znotraj Bosne in Hercegovine. Geslo je v bosanski, srbski in srbohrvaški Wikipediji, v slovenščini ga še ni. Da ne pozabimo, kako hitro lahko lep normalen dan ugasne v mračno socialno noč, pozivam k podpisu 
[https://www.peticija.online/peticija_za_dosledno_upotevanje_7_lena_ustave_republike_slovenije Peticije za dosledno spoštovanje 7. člena Ustave RS,] ki govori o ločenosti države in cerkve. Sestavila jo je družbena aktivistka in pisateljica Tjaša Zorc Rupnik zaradi pozivanja militantnih slovenskih klerikov k novemu slovenskemu razkolu. Nevarnost ni nova: Ivan Tavčar se ji je satirično zoperstavil leta 1891 v &quot;času primerni povesti iz prihodnjih dob&quot; z naslovom [[:s:4000|4000]], ki je bila uperjena proti [[:w:Anton Mahnič|Mahničevi]] &quot;ločitvi duhov&quot;, za posvetno državo zavzeti državljan pa lahko pomaga s podpisom pod njeno peticijo. Takoj, ker se mudi.

Posnetki govorcev v prvem delu te strani albuma so s komemoracije na mestu koncentracijskega taborišča Ljubelj; opozicijskih politikov tam ni bilo, ker jim življenja tistih, ki jih je pobil okupator, očitno ni mar, umanjkal je celo Borut Pahor. Je pa francoski govornik izpostavil dejavno antifašistično držo pisatelja in taboriščnika Borisa Pahorja. Glavnina posnetkov je z nekajdnevne poti v Bosno. Ker je bilo prevroče, sva z Miro zavzela samo vrh Pločno v gorovju Čvrsnice, namesto Lupoglava v Prenju, ki bi zahteval dva dni hoje, pa sva potem izbrala otok Murter. Medtem so doma začele plenjati maline.

==Stran '''455''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri455/index.html Rad-a bi bil-a s teboj,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. junija 2022&lt;/small&gt;==

Lažje se diha, tudi slike so temu primerno drugačne. Prve so z družinskega izleta z Ljubelja skozi Bornov tunel na Prevalo (na poti smo srečali Juša, sina pokojnega profesorja Gregorja Kocijana). Posnetki med 5 in 7 so iz Ljubljane, osmi se je izmuznil iz ljubeljskega izleta, od deset do petnajst so s kratkega skoka na Kamenjak, od 16 do 19 s piknika FF na Foersterjevem vrtu za šolo. Od 20 do 29 so z izleta na Vrh Slemena nad planino Konjščico, kjer sva spoznala entomologa [[:d:Q21390750|Stanislava Gomboca]] (ja, tudi njegovo sliko sem dal v Zbirko). Zna kdo pomagati s slovenskim in latinskim imenom rumenih rož na slikah? V knjigi ''Alpsko cvetje'' in na Wikipediji ne najdem jasnega odgovora. &lt;font coloro=green&gt;Veronika me je po objavi poučila, da gre za kalužnico, ki pa res spada med zlatičevke (''ranunculaceae'').&lt;/font&gt; Od 30 do 40 so z borčevskega pohoda po spomenikih nad Kropo (za traso glej [[:c:File:Partizanska pot na Vodiško planino.pdf|zemljevid na Geopediji]]), zadnja pa je z vsakoletnega piknika sodelavcev ''Planinskega vestnika'' v Kamniški Bistrici.

==Stran '''454''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri454/index.html Svobode si ne zaslužijo le ljudje,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. maja 2022&lt;/small&gt;==

Naslov sem si sposodil z napisa, s katerim je naša Mojca opremila svoje okusne veganske jedi za protestniški piknik (14). Za ravnotežje so skrbele Tonetove divjačinske mesnine. Zbralo se nas je nekaj čez 20, Ladotovi so prišli z napisom Mi vsi smo Jaša/Marcel, pričakal jih je napis Pozdravljen bod' protestnik (15), ki je spominjal malo na [[:w:de:Ulrich von Liechtenstein|Ulricha Liechtensteinskega]] (slovenskega gesla na Wikipediji še nima) ''Buge was primi, gralwa Venus'', malo pa na vaški pozdrav novomašnikom. Žur je zaključila torta Tatjane in Miloša Šonca z napisom 105, ki je označeval 105 petkov, ko smo se videvali na Trgu republike. [[:w:Uroš Lipušček|Uroš Lipušček]] ([https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi921930/ PSBL]) je zbranim komentiral globalno dogajanje. Po vrsti pa gredo slike takole: turni smuk ponovno z Nevejskega sedla (Na Žlebeh), tokrat na Prevalo, tam pa za dan žičničarjev, ko so vozili zastonj, nekajkrat na slovensko stran pod Prestreljenik. Na 9. maj sva z Miro pred Mladinskim gledališčem v razpoloženi množici, ki ni mogla več v dvorano, sledila Štefančičevemu Studiu city, ki so ga desni radikali na RTV ukinili. Žižek in Golob sta bila izvrstna (slednji se je v zvezi s covidom zavzel za švedski model), Marcel je prekosil samega sebe, obeti za naprej so vedri. Menda zadnja letošnja smuška tura je bila na Kotovo sedlo: z biciklom iz Planice do koče v Tamarju in še malo naprej, potem pol ure peš do snega in naprej na smučeh. Na povratku sem srečal pisateljico [[:w:Bronja Žakelj|Bronjo Žakelj]] z njeno stražiško sorodnico Zdravko (6&amp;ndash;13).

==Stran '''453''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri453/index.html Gledamo vas,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. maja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat v petek ni bil protest, ampak fešta. Civilnodružbeni nadzor nad politiko se bo nadaljeval. Vmes bomo šli pa kam v hribe, nazadnje na sedlo Vršič (Italijani pišejo Sella Ursic) nad Žlebmi (Na Žlebeh, Nevejsko sedlo, Sella Nevea), kjer se rada konča turnosmučarske sezona.

==Stran '''452''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri452/index.html Vége,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Večina posnetkov je z zadnjega petkovega protestnega mitinga na Trgu republike pred volitvami. Bil je drugačen od prejšnjih, bolj glasbeni kot protestni dogodek. Vozači smo se po dveh urah odpravili domov, še preden so se na odru zvrstili vsi napovedani pevci. Nekatere od njih sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Posnetki vandaliziranih plakatov dokumentirajo jezo ljudi nad aktualno oblastno garnituro. Nekaj posnetkov je s predvolilne stojnice v Radovljici; nekatere od bodočih politikov sem poslikal za zgodovino, zraven pa še prestavljeno ploščo mladinskemu pisatelju [[:w:Mirko Kunčič|Mirku Kunčiču]] na njegovi rojstni hiši v Lescah. Naj jo kdo postavi v sloj literarnih spomenikov na Geopediji.

Aja, nekateri sprašujejo, kaj pomeni naslov. ''Vége'' je po madžarsko 'konec' (besedo poznamo iz koncev starih risank na televiziji), mišljen pa je, držimo pesti, konec aktualne strahovlade.

==Stran '''451''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri451/index.html Irena &amp; Zoran 70,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Kmečkemu turizmu, kamor sta nas povabila [[:w:Irena Novak Popov|Irena]] in Zoran ob osebnem jubileju in ob izidu Ireni posvečene številke revije ''Jezik in slovstvo'', se reče pri Smrekarju, nahaja pa se v vasi Grobišče pri Prestranku. Zelo lepo, okusno in prijazno. Kolegi, ki jim je manjkala slika na Wikipediji oz. v Zbirki (Vilma Purič, [[:w:Petra Kolmančič|Petra Kolmančič]] ...), jo zdaj tam imajo. Pri vključevanju slik v gesla me je prehitel [[:w:Uporabnik:Sporti|Sporti]].

==Stran '''450''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri450/index.html Sašin glas,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Tu so posnetki prispevkov, ki jih je v Pisma bralcev v Sobotni prilogi ''Dela'' objavila Saša Jenko Pahor. Povečane je razstavila na volilnem shodu na Trgu republike v Ljubljani 15. aprila 2022. Temu se reče [[:w:aktivno državljanstvo|aktivno državljanstvo]].

==Stran '''449''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri449/index.html Pušiona,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Včeraj 15. aprila je bilo volilno zaslišanje strank na Trgu republike. Vprašanja so zastavljali volivci, brali pa so jih Tea Jarc, Jaša Jenull in Filip Dobranić. Desnih strank in njihovih satelitov ni bilo. Tri portrete politikov sem postavil v Zbirko ([[:c:Category:Ljubo Jasnič|Ljubo Jasnič]], Jerca Korče, Miroslav Gregorič) in dodal svež portret [[:c:Category:Robert Golob|Roberta Goloba]]. Pa seveda [[:c:Category:Election campaign in Ljubljana (2022-04-15)|tokratne napise]]. Sporočilo shoda je bila jasno: če ne bomo šli volit &quot;novih obrazov&quot;, bomo obtičali v avtokraciji, tako kot se je to pred kratkim zgodilo Srbom in Madžarom. Vsak politično apatični državljan, ki ostane doma, pasivno podpre grosupeljskega vojvodo pri njegovih zločestih načrtih resetiranja Slovenije v avtokracijo. Naj bo to tudi moj poziv na volitve. Iz prebujajoče se narave so samo prvi trije posnetki. Če bi jih dodal več, bi ponavljal lanske in predlanske posnetke Velikega Draškega vrha in Soriške planine. &quot;Jezikoslovni&quot; naslov je dal tej strani protestni napis Miha Tomšiča, ki se sklicuje na &quot;Slovar pogovorne slovenščine&quot; :) V Zbirki sem avtorsko prepoznavnim napisnim opusom dodelil samostojne kategorije: poleg [[:c:Category:Inscriptions by Ana Jug|Ane Jug]] še [[:c:Category:Inscriptions by Miha Tomšič|Miha Tomšič]], [[:c:Category:Inscriptions by Marko Apih|Marko Apih]] in [[:c:Category:Inscriptions by Saša Jenko Pahor|Saša Jenko Pahor]].

==Stran '''448''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri448/index.html Protestni zapasniki Ane Jug,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Ana Jug in Severin Kovačič sta vsak petek prišla na protest z drugačnim predpasnikom, ki jim sama rečeta, ker jih oblečeta tako, da je sprednja stran z napisom zadaj, &quot;zapasniki&quot;. Fotografiral sem jih že sproti, 8. aprila pa sta vse razobesila med drogove za zastave pred parlamentom. Prava politična žehta! Zaslužijo [[:c:Category:Signage at demonstrations in Slovenia by Ana Jug|samostojno kategorijo v okviru Wikimedijine Zbirke]] in so jo tudi dobili.

In še nekaj povezav na globalno in domače dogajanje, da ne pozabim: [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''447''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri447/index.html Volim te!] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. aprila 2022&lt;/small&gt;==

V petek sem na protestu manjkal, zmagal je prehlad. Če ni bila gripa. Če ni bil covid z nahodom, nesimptomatičen, ker vonja pa le nisem izgubil. Me ne zanima. V soboto je bilo kislo vreme, počutje pa že primerno za udeležbo na predvolilnem štantu Glasu ljudstva dopoldne v Kranju in sredi dneva na Jesenicah. Za nobeno stranko izrecno ni navijal Jenull, en sam apel je bil: &quot;Pejt volt&quot; 24. aprila! Ker zaupanje v zdravo pamet in preživitveni instinkt sodržavljanov je dovoljšnje. Če bodo obkrožali narobe, pač ne zaslužimo normalnega življenja in lepe prihodnosti. Nekatere nastopajoče sem slikal: Ervin Fritz, Boris A. Novak, Roza. In nekatere udeležence. Ker Google zadnje čase ne dovoli iskanja po imenih in priimkih, s katerimi so slike podnaslovljene, bi jih moral za lažje najdenje vpisovati semle, ker po besedilnih datotekah je pa iskanje še mogoče. Pa ne vem, če se mi to še da. Kdor je javna osebnost, zrela za vpis v enciklopedijo, tega že poiščem kdaj pozneje in ga vnesem v Wikimedijino Zbirko. Tokrat je tam dobila portret govornica na petkovem protestu 8. aprila [[:w:Renata Salecl|Renata Salecl]] (30). Za odmor so med družbeno angažirano dokumentacijo štiri slike s smuke pod Begunjščico (pri koči smo se srečali z Mojco in Urško Stritar (19)) in ena (21) s humanitarnega servisa na Bledu. Včeraj 8. aprila smo tisti, ki se znamo podrenjati, dobili svoj izvod dveh svežih protestnih pesniških zbirk: ''Svoboda je glagol''  Borisa A. Novaka in ''Beseda upora'', ki jo je lepo oblikoval [[:w:Ištvan Išt Huzjan|Ištvan Huzjan]] (42, 43). Zadnje posnetke plakatov, ki vabijo na volitve čez 14 dni (44, 45, 46), sem napravil tako, da jih vsak lahko iztisne in poobesi po oglasnih deskah. V Zbirki so tokratni napisi na [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2022-04-08)]] in na [[:c:Category:Election campaign in Slovenia (2022-04-02)]]. Poslikal sem tudi razstavo protestnih predpasnikov, ki pa jih je bilo toliko, da so šli na samostojno naslednjo stran.

==Stran '''446''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri446/index.html Niso vsi isti,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 27. marca 2022&lt;/small&gt;==

Ker je bil v petek sredi dneva (pet pred dvanajsto!) v Ljubljani globalni podnebni štrajk (množični protesti so bili ob istem času po celem svetu), je slik spet nekaj več. Na njih je mladina, eden od fotografov mi je priznal, da mladino veliko raje slika kot stare petkove protestnike, jaz pa o svojih fotografskih preferencah raje previdno molčim :) Podnebne napise sem v Zbirki (Wikimedia Commons) kategoriziral pod [[:c:Global climate strike in Ljubljana 25 March 2022|Global climate strike in Ljubljana 25 March 2022]], kjer so se znašle v družbi podobnih iz Avstrije, Avstralije, Nemčije ... Stoprvi redni petkov protest je bil namenjen naštevanju stotih razlogov, zakaj moramo na volitve (slika 54), [https://www.mladina.si/215065/100-razlogov-zakaj-moramo-iti-na-volitve-in-izglasovati-boljso-prihodnost/ objavila jih je tudi ''Mladina'' 24. 3. 2022.] Rozovo recitacijo Niso vsi isti, ki je posodila naslov tejle strani, je dal Božo Flajšman na [https://www.youtube.com/watch?v=I1kDM0l-aSY Youtube,] besedilo pa je gotovo tudi kje na spletu. Za aktivistko Tjašo Zorc (38) naj povem, da je pred desetletjem objavljala ljubezenske romane pod psevdonimom Maša Modic; o njenem popularnem opusu je 2003 nastala tudi diplomska naloga. Edini izlet zadnjega  tedna je bil na Rodico (prvih šest slik): cel dan nisem srečal žive duše, sneg je bil ravno prav trd in smuka dobra. Slika 6 je iz Kovaškega muzeja v Kropi, ki ga prenavljajo. Kot je na Šentflorjanskem v zadnjih desetletjih navada, so oddelek NOB ukinili, čeprav je pri partizanih in med talci padel vsak deseti Kropar. Pod geslom Cankarjevega Jermana &quot;Ta roka bo kovala svet&quot; smo se zavzeli proti potlačenju pomembnega dela naše zgodovine; ta citat bi bil lahko za naslov kroparske muzejske NOB-zbirke.

==Stran '''445''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri445/index.html Nismo ovce,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. marca 2022&lt;/small&gt;==

Stran si je sposodila ime s Severinovega &quot;zapasnika&quot;, na katerem je ta petek pisalo: Že stotič dokazujemo, da nismo ovce.&quot; Protestni posnetki oklepajo tiste z dveh izletov, smuškega z Draškega vrha in kolesarskega iznad Izole. Julijanu iz Malije (13) je bilo dolgčas, pa nama je pripovedoval, kako hudo je bilo med drugo svetovno vojno. Na poti domov sva v Ospu zaman iskala partizanski bunker pri Klabjanovih (16), vpisan v Register kulturne dediščine; zasuli so ga že pred dolgimi leti. Na stotem petkovem protestu so govorili Milan Kučan, Matjaž Hanžek, Jedrt Jež Furlan, Andrej Rozman Roza, prepevala sta Jani Kovačič in Darko Nikolovski, verze je bral Boris A. Novak. Rozov govor sem postavil na Youtube, Kučanovega govora in rapa Nikolovskega pa žal nisem dovolj dobro posnel. Velik in lep dogodek je bil, končal se je pred zabarikadirano RTV, ki jo Janša želi podrediti tako kot Putin Mariupol. Zadnji posnetek je sken QR-kode, ki državljana pripelje na volitvomat. Skozi serijo odgovorov na evidentirane volilne zahteve program izpiše, v koliko odstotkih državljanovi odgovori ustrezajo ponudbi obstoječih strank.

==Stran '''444''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri444/index.html No, gospod, to je pa že preveč,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. marca 2022&lt;/small&gt;==

Na občnem zboru lokalne Zveze borcev (začetni posnetki) so bili udeleženci starejši, na osmomarčevskem protestu v Ljubljani  (slike od 21 dalje) pa je bilo največ mladih ljudi; nekateri od portretiranih so vstopili v Wikimedijino Zbirko, za nepodnaslovljene aktivistke bo treba prej poiskati imena. V Zbirko sem seveda prekopiral tudi napise na transparentih. Od 6 do 20 so posnetki s petkovega protesta 3. marca 2022, ki je izpostavil vladno uzurpacijo medijev, zlasti javne RTV. Ker trenutno ne najdem primernejšega mesta, kar semle odlagam nekaj povezav na vojno v Ukrajini, čeprav je bilo napisov proti vojni na protestu 8. marca malo. V času, ko se gre informacijski mainstream propagandne vojne, je namreč treba pokazati na alternativne informacije, ki jih radi izpuščajo: [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''443''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri443/index.html To leto bo naše in naša bo letos pomlad,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Verz za naslov te strani je spet prispeval Kajuh (iz pesmi [[:s:Po tisoč letih|Po tisoč letih]]), majico z njim je na včerajšnji protest prinesel Tone Gržina (21, 22). Posnetki so z dveh zadnjih petkovih protestov, vmes je nekaj snežne beline s Karavank in Pokljuke. Zadnjega je napravil Boris Živulović in sem si ga za tole stran sposodil, ker sva na njem tudi midva z Miro, ujeta v črko I na napisu IZBRIS. Pretresljivo sta v snežnem metežu ob obletnici [[:w:izbrisani|izbrisanih]], tem sramotnem slovenskem &quot;administrativnem genocidu&quot;, govorila Dragan Petrovec in Ratko Stojiljković. Protestne napise najde človek tudi v Wikimedijini Zbirki ([[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2022]], [[:c:Category:Protests against Janez Janša]], [[:c:Category:Slovene-language signage at demonstrations]]).

Napisal sem že, da niso vsi v političnem vrtincu enaki, nekateri so neprimerno slabši. Od volitev bo odvisno, ali bo izbrana znosna ali neznosna oblastna garnitura. Pametni državljan, ki modro sklene, da ne bo šel na volitve, naj se ne pritožuje, ko mu bodo zavladali bedaki in mafija.

==Stran '''442''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri442/index.html Zabode handžar si v srce,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Naslov tele strani je s petkovega plakata Saše Pahor Jenko (na začetku strani), na plakat pa je prišel iz Aškerčeve pesmi [[:s:Janičar|Janičar]], ki govori o usodi izdajalcev. Zadnje slike so od včeraj, ko se je pred skupščino enajst strank opredeljevalo do [https://glas-ljudstva.si/ 138 zahtev Glasu ljudstva.] Policijskih ograj tokrat začuda ni bilo. Akcijo je soorganizirala skupina [https://danesjenovdan.si/posadka Danes je nov dan,] ki s svojo mladostno zagnanostjo, znanjem in avtentičnostjo vzbuja socialna upanja. Nazadnje, tako bi rad verjel, prevlada prav to: zaupanje ljudem, ki so zares zavzeti za skupno dobro, torej nekakšen moralni instinkt nad paleto ideoloških ponudb, da o očitni poniglavi preračunljivosti, pokvarjenosti in zavajanju vladnih strank ne govorim. Ne, sploh niso vsi isti! Kjer pod fotografijami govorcev ni imena, pomeni, da jih ne poznam, tiste z imeni pa se da poguglati. Miha Tomšič je za protestne potrebe predelal [https://www.youtube.com/watch?v=8RLr02KE9G8 Alojz Valček] [[:w:Marko Brecelj|Marka Breclja]] tako, da se namesto na fizika [[:w:Alojz Kodre|Alojza Kodreta]] nanaša na policaja [[:w:Anton Olaj|Antona Olaja]] (slika 16), Boris A. Novak pa si je napev za parodične verze  Ole, Ole - Olaj, Olaj sposodil pri navijaškem refrenu [https://www.youtube.com/watch?v=Y8aIvD4N8GM The Name of the Game] (slika 17). Pesem je protest zoper kazni, ki jih generalni direktor Policije Anton Olaj predpisuje kritičnim intelektualcem, med drugim Pavletu Gantarju. [https://www.youtube.com/watch?v=k0vktIkE1-o&amp;t=2s Posnetek Borisovega nastopa na Youtubu] z naslovom Olempijada [sic!] v Ljubljani 11. 2. 2022 je delo [[:w:Karpo Godina|Karpa Godine]]. Na zadnjem petkovem protestu smo bili priča podelitvi olimpijskih medalj za boj proti demokraciji Janši, Hojsu in Olaju.

==Stran '''441''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri441/index.html Z zvezdo upora v očeh,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat je fotografij več. Na sprožilec pritiskamo, ko smo kje na novih koncih, posebej če je lepo vreme. Prva pot je vodila na koline k prijatelju Tonetu Gržini v Ojstriško vas, naslednji dan pa v bregove nad Laškim, kjer je speljana Pot 14. divizije. Partizanske spomenike je tam poslikal že Bor, do neposlikanih pa z Miro nisva mogla, ker so na težje dostopnih mestih in ker ob cesti ni bilo nikogar, ki bi ga lahko povprašala za pot. V partizansko zbirko jih bo vnesel Bor, jaz pa naložim v Zbirko na Wikimedia Commons vse druge ob poti. Naslednji izlet na Kras je bil uspešnejši, poslikala sva kar nekaj modrih zvezdic, ki označujejo neobiskane partizanske spomenike, na obeh straneh meje. [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] je že presegla 6700 obeležij. Ob vpisovanju v zbirko sem opazil, da sem fotografiral tudi [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:6083_x1548398.5751344583_y5757167.853417746_s18_b2852 nagrobnik treh partizanov (Alojz Zorn, Vladimir Pangerc, Alojz Kobal),] ki jih je 14. 8. 1943 postrelila domobranska patrulja pod vodstvom pesnika Franceta Balantiča v Grahovem. O tem pišem v prispevku [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Mladi fantje na dveh straneh|Mladi fantje na dveh straneh]]. Na Primorskem lepo skrbijo za spomenike, tudi v Italiji nihče ne praska informacijskih tabel na mestih, kjer rdeča zvezdica označuje partizanska obeležja, njihove slike so pomemben del turističnih informacij o kraju. Naslov tej strani je dal napis na spomeniku v Jamljah na oni strani meje (slika 31). Povezav na uspomeničene osebnosti (Dragotin Ripšl, Valentin Orožen, Matija Vertovec, Drago Marušič, Karel Štrekelj, Dorče Sardoč, Albin Škerk, Lojze Kokoravec) tokrat ne bom delal, saj se jih da poguglati in najti na Wikipediji, v SBL in drugod; slike obeležij obesim v Zbirko in v wikipedijske članke, če jih še nimajo, kakor tudi slike krajev in cerkva ob poteh: Lože, Laziše, Vrh nad Laškim, Olešče ... Jamlje, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Šempolaj, Praprot ... O enciklopediziranju kulturne krajine sem nazadnje pisal v dveh člankih: [[Motiviranje študentov za lokalne raziskave]] in (skupaj z Jernejem Polajnarjem) v [[Wikimedija in lokalno raziskovanje]]. To počnemo tudi s študenti že v prvem letniku.

==Stran '''440''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri440/index.html Glas ljudstva,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. januarja 2022&lt;/small&gt;==

V sredo 19. januarja je ljudska skupščina Glas ljudstva na Trgu republike izročila [https://slov.si/doc/128zahtev.pdf 138 zahtev] (tudi [https://drive.google.com/file/d/1KsV7T2rDazcRKhnTEQoE8QcDzoGzO0vz/view tule]) slovenskim strankam. Lepa priložnost za opremo wikipedijskih člankov o politikih z njihovimi slikami, ki sem jih prej naložil na [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|Wikimedia Commons]]. Čeprav so se zbrali na trgu eminentni ljudje pri državotvornem dejanju, je preplašena ali pa preprosto zmešana oblast pregradila trg z zaščitnimi ograjami, bogseusmili take države. Prva vrstica fotografij je iz Muzeja novejše zgodovine, kjer sva s sospomeničarjem Danielom Divjakom iskala kartotetko spominskih točk iz druge svetovne vojne, ki jo je do leta 1961 postavila [[:w:Olga Kastelic|Olga Kastelic - Marjetka]]. Kartoteka je v precej razsutem stanju, nekateri fascikli manjkajo, kartotečni predalčki zamešani, težko si bo kaj pomagati z njo ... Čisto slučajno sem med papirji naletel na pričevanjski opis Kajuhove smrti (slika 3), za katerega sem pozneje našel, da je bilo leta 1957 objavljeno v ''Planinskem vestniku''.&lt;ref&gt;[http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1958_03.pdf Stane Terčak: Srečanja v gorah.]&lt;/ref&gt; Naša [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] vsebuje trenutno 6652 enot.  

V petek zvečer smo protestirali proti zakonu, ki želi doseči zastaranje gospodarskega kriminala &amp;ndash; kako prozorne in kako nespodobne oblastne poteze! Svetlana Makarovič je prebrala pesem [https://topnews.si/2022/01/22/video-petkovi-protestniki-izdali-tiralice-za-jelincicem-pocivalskom-in-toninom-in-janso-svetlana-makarovic-pa-je-jozetu-mozini-namenila-posebno-pesem-z-naslovom-utrip-lazi/ Utrip laži,] ki je merila na Možinovo omalovaževanje [[:w:dražgoška bitka|dražgoške bitke]]. Sveže je [https://www.youtube.com/watch?v=gTNfOeT0FS8 pričevanje domačinke Jelke Gortnar] o dražgoški bitki, ki ga je na Youtube postavil Božidar Flajšman; Jelka Gortnar je sestra Franca, Francke in Toneta Gortnarja, [[Komentarji k fotografijam#Stran 430 Mi pesem sreče brani napisati, 14. novembra 2021|o katerih sem tu že pisal]]. Nekje na sredi je slika z naslovom Najboljše so pa pečenice z zeljem, pač z mislijo na izjavo Cankarjeve Geni v ''Hlapcih'', ki daje prednost pečenim piškam. Upam, da take izjave ne postanejo kdaj naša zadnja tolažba ali celo vodilo.

==Stran '''439''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri439/index.html Sloveniše art,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Vreme se je popravilo, zato je nekaj več izletniških: v krnico pod Malo Ponco, v Streseno dolino, na planino Konjščico in Belo peč nad Tržičem, na Konjsko sedlo v Spodnjih bohinjskih hribih. Na petkovem protestu sem slikal Jerico Mrzel, Urško Comino in Svetlano Makarovič in jih spravil v Zbirko. Pa [[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2022|protestne napise]] tudi, da bo laže pisati zgodovino in jo teže falsificirati.

==Stran '''438''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri438/index.html Dražgoše 80 let,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat so ob protestnih še dražgoške slike. Sporočilo petkovih protestov in Kučanovega nedeljskega govora na proslavi ob 80. obletnici [[:w:dražgoška bitka|dražgoške bitke]] ([https://www.youtube.com/embed/yADugXFKK0k Youtube,] [https://slov.si/doc/drazgose80.docx tekst]) je bilo identično: na volitvah 24. aprila moramo državo odvrniti od fašizma. Razlika je bila v številčnosti množice in v teži izrečenega, saj je bila za razliko od petkovih kriminaliziranih protestnih sloganov v Dražgošah razločna obsodba vladne tiranije izrečena ob prisotnosti najvišjih predstavnikov države in  tako rekoč ob policijski in vojaški asistenci. Recitirane in pete pesmi so bile Kajuhove in Novakova Svoboda je glagol. Če si ta narod aprila prosto ne izvoli vere in postave, ni vreden svobode. Petkov protestni sprevod se je ustavil pred RTV, kjer se dogaja kadrovska čistka v slogu časov, za katere se je zdelo, da se ne morejo vrniti. Ljudje na slikah so večinoma poznani, zato jih nisem podpisoval, če kdo koga ne pozna, naj me povpraša. Od slike 17 dalje so slike iz Dražgoš. Serijo začenja pisateljica Valerija Skrinjar Tvrz, za slikovno opremo gesel na Wikipediji pridejo prav tudi posnetek organizatorja generalmajorja [[:w:Ladislav Lipič|Ladislava Lipiča]] in portreti nastopajočih igralcev Primoža Bezjaka, Vesne Slapar, Katarine Stegnar in pevke Gaje Zorč. Scenarij za prireditev je napisala Milena Sitar. O domobranski interpretaciji dražgoške bitke glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007617.html zapis Klemena Laha.]

==Stran '''437''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri437/index.html Naj novo leto odnese diktaturo, korupcijo, laži,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat so protestne slike dvoje: najprej s ponedeljka 28. decembra (0&amp;ndash;12), potem pa še od petka 31. decembra (od 23 do konca). Prve so bile proticepilske, druge protivladne. Svobodo zahtevamo vsi, proti pisunom, ki dajejo prednost varnosti in zdravju pred svobodo. Ali niso nikoli brali Martina Krpana, kjer razločno piše: ''Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre.'' Če bi obveljala njihova, ne bi bilo ne Trubarja, ne kmečkih upornikov, ne partizanov, niti današnjih kolesarskih protestnikov. Jajcemat (slika 14) je že uslovarjena beseda, nimam pa podatka, za koliko naprav za prodajo jajc se ji je uspelo uveljaviti. V sredici je dokumentirana podelitev [[:w:Trubarjeva nagrada|Trubarjeve nagrade]] [[:w:Miran Košuta|Miranu Košuti]]; za to priložnost v NUK-u sem nekoliko popravil Miranovo geslo na Wikipediji, ki pa še vedno potrebuje izdatnega ažuriranja. V nagovoru je zelo razločno protestiral proti temu, da bi ga Cobiss umeščal med italijanske pisatelje, ki pišejo v slovenščini ([https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007541.html debata na to temo je tekla pred kratkim na Slovlitu]). Ljudi na slikah najbrž ni treba posebej predstavljati, samo pri Marku Bidovcu naj povem, da je pravnuk leta 1930 na bazoviškem procesu ustreljenega [[:w:Ferdo Bidovec|Ferda Bidovca]] (prizadeva si za njegovo rehabilitacijo, v Italiji uradno še vedno velja za terorista, ne pa za borca proti fašizmu), Jana Mahorčič pa je NUK-ova piarovka. Mišeljski konec (22) je bil posnet pred silvestrom z Mesnove glave, kot vsako leto. Na kolesarskem protestnem silvestrovanju so na ognju upora na Trgu republike goreli tiranija, korupcija, laži in izdajstvo, lampijoni (37) pa so ponesli v nebo želje po demokraciji, poštenju, sreči, tovarištvu.

==Stran '''436''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri436/index.html Glava dobi vsak dan za kosilo dva človeka,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Ela je ob svoji umetniji iz plastelina, ki ji je dala ime Pošast s tremi glavami, povedala: Glava dobi vsak dan za kosilo dva človeka. Če ju dobi in poje, potem je sita. Sicer je jezna in tako zamahne z repom po vodi, da nastanejo poplave. Novinarko Erno Barborič Petrač (2) sem posnel, ko me je prišla izprašat o Kekcu, [[Ob 70-letnici prvega Kekčevega filma|povedal sem nekako tole]]. Grafit (3) je z Jesenic, protestni napisi pa z božičevanja v Ljubljani [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-24)|v petek 24. decembra]]. Imeli smo jaslice in smrečico, napis Mi vsi smo Jaša je zato, ker ablast toži Jašo Jenulla zaradi organizacije protestov in mu skuša zaračunati policijsko varovanje. Udeleženci smo za božično darilo dobili zbirko protestnih pesmi ''Protestarico'', ki jo je uredila Ana Jug, založil Luka Manojlović iz Nove Gorico, v njej pa so pesmi 20 avtorjev, začenši z Borisom A. Novakom. 

Pisatelj Branko Gradišnik se petkovih protestov sicer ne udeležuje, prepošilja pa vabilo na protest pred skupščino v ponedeljek 27. decembra ob 9.00, ko bo parlament &quot;sprejemal PKP10, zakon, ki bi, če bo sprejet, omogočal nadaljnje teptanje in morda dokončni odvzem naših svoboščin in pravic&quot;. Tisti s Facebookom najdete odprto Gradišnikovo stran in poslanice na Brankogradisnik1951. Proti sprejemu neustavnega zakona se je zavzela tudi Pravna mreža za demokracijo v [https://pravna-mreza.si/izjava-za-javnost-predlog-pkp-10-ne-odpravlja-neustavnosti-zakona-o-nalezljivih-boleznih/ Izjavi za javnost].

==Stran '''435''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri435/index.html Saj Slovenija ne krati mladoletnim tujkam spati v ledeni krsti vode,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Začne se s spletnim oglasom, ki išče sostanovalko v nekdanji [[:w:Jože Toporišič|Toporišičevi]] delovni sobi na Šarhovi ulici v Ljubljani. Z Majdo Kovačec (slika 1) sva se z Miro spoznala na poti na Mali Javornik; izkazalo se je, da ni samo športnica, ampak tudi pisateljica ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=ar%3D80724579&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Cobiss]). Potem so pa samo še [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-17)|protestni napisi od minulega tedna]]. Na zadnjem protestnem posnetku [[:w:Boris A. Novak|Boris A. Novak]] bere pesem [https://slov.si/doc/boris_a_novak_kralj_svobode.docx Kralj svobode] o kurdski begunski deklici, ki se je nedavno utopila v Dragonji; pesem je posodila verz naslovu tele strani.

==Stran '''434''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri434/index.html Zimske radosti,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 12. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Smrt gluhoneme begunske deklice v mejni reki Dragonji je bila osrednja tema protivladnih protestov minuli petek, udeleženci so za begunce zbrali kup oblačil in obutve (17), samo upamo lahko, da bodo srečno prišli do potrebnih. Pa kostanj smo &quot;pekli&quot;, ki so ga improvizirani in samovoljni oblastni odloki izvzeli iz serije novoletnih prepovedi. Zimske radosti so dveh vrst. Tiste perverzne, ki jih goji samopašna in podivjana vlada, je narisala Saša (11; [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-10)|protestni napisi tega tedna so že v Wikimedijini Zbirki]], kjer delajo družbo drugim iz minulih 80 in več tednov), za ravnotežje sem na začetku in na koncu dodal prgišče posnetkov zimskih radosti običajne sorte. Da ne pozabimo nanje v mračnjaškem političnem vzdušju. Začnejo se s Hruškim (Hrušenskim, Hruščanskim) vrhom oz. Hruško Rožco (tam sem srečal Urbana Ažmana, ki je z njim Mira pred leti napravila [https://planinskivestnik.com/javno/vsebina/pv_2019_07_08_web.pdf#page=18 intervju za ''Planinski vestnik'']), končajo pa s smuko s Partizanskega doma na Vodiški planini nad Kropo. Zraven Hruškega vrha je Klek, [http://slov.si/mh/galerije/galeri414/index.html kjer smo bili letos s slavističnimi kekci.]

==Stran '''433''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri433/index.html Utkenektkosmrdi,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 7. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Literatura je nedvomno ena nevarna reč, sicer se ne bi citati iz nje pojavljali na protivladnih protestih, tokrat se je citat iz [[:w:en:Raymond Queneau|Queneaujeve]] ''Cice v metroju'' ponudil za naslov strani v albumu (14). Snežna belina na drugih posnetkih ne potrebuje komentarja; lokacije so zapisane pod slikami, na Geopediji se da preveriti, kje so ti vrhovi in te zapršičene planine. Zadnji posnetek izkoriščam za poizvedovanje, kdo iz srenje bi bil zainteresiran za referat na simpoziju o dveh Jenkih, pesniku [[:w:Simon Jenko|Simonu]] in skladatelju [[:w:Davorin Jenko|Davorinu]], ki sta se rodila leta 1835 v Kranju &amp;ndash; naj mi piše. Na posnetku so pobudniki za leto 2025 načrtovanega simpozija kulturni animator iz Mavčič Rudi Zevnik, muzikolog [[:w:Franc Križnar|Franc Križnar]] in vodja prireditev v kranjski knjižnici Nina Svetelj.

==Stran '''432''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri432/index.html Minister, za kulturo odstopite,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 28. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Tokrat nekoliko bolj &quot;uravnotežena&quot; stran: protestnih slik je samo 32,5 % :), druge so iz narave. Ne vem, koliko k &quot;uravnoteženosti&quot; prispeva spominska plošča [[:w:Črtomir Nagode|Črtomiru Nagodetu]] na Mirju 15 (slika 4), ki je bil žrtev političnega procesa 1947; vključil sem jo tudi v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 sloj partizanskih spomenikov na Geopediji,] saj je bil spočetka v vrhovnem plenumu OF. Med partizani je tudi tigrovec [[:w:Lavo Čermelj|Lavo Čermelj]] (2). Kako je bilo s slovenstvom nobelovca [[:w:Friderik Pregl|Friderika Pregla]] (3), lepo piše v njegovem geslu na Wikipediji. Galerijo uspomeničenih znamenitežev tokrat zaključuje slavist [[:w:Rajko Nahtigal|Rajko Nahtigal]] s ploščo zraven Nagodetove, na Mirju 13 (5 in 6). Planinski posnetki so s poti na Košutico (Babo) nad Ljubeljem in Hruški oz. Hrušenski vrh nad Plavškim Rovtom, gore so na meji z Avstrijo ali pa že na oni strani, treba jih bo postaviti k ustreznim enciklopedijskim geslom. S kolesarsko nalepko je nekdo obogatil zbirko na polepljeni vpisni skrinjici na vrhu (21). Posnetek 26 je za tiste, ki bi znali dešifrirati meni popolnoma nerazumljivo številčenje sedežev v novih vlakih Slovenskih železnic. Od slike 27 do konca je dokumentacija petkovih državljanskih dolžnosti; z enega izmed napisov je tudi naslov te strani v albumu, ki se slavistično poigrava s pomenotvorno premestitvijo vejice: &quot;Minister, za kulturo odstopite&quot; namesto pričakovanega &quot;Minister za kulturo, odstopite&quot;. Tokrat se je na Trgu republike dogajala dražba ministrove podobe, v [[:w:Banksy|Banksyjevem]] slogu obdelane z rezalnikom papirja; za sto evrov jo je kupil [[:w:Zlatan Čordić|Zlatko]]. Števika 21 na dlani z iztegnjenim sredincem pomeni še 21 petkov do volitev. Napis SRAMOTA pa je, kot vemo iz medijev, pred Dramo SNG. Protestni napis. Glas umetnikov in kulturnikov.

==Stran '''431''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri431/index.html Ustavimo državni udar,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Božo Flajšman objavi svoje posnetke s petkovega protesta skupaj s komentarjem že uro dve po dogodku, jaz v najboljšem primeru (tole je tak primer) dan potem. Uvod vanje sta grafit pri železniški postaji v Ljubljani in Spacalova grafika, z druge strani pa jih zapira troje posnetkov s koncerta Janija Kovačiča in Mirana Košute v atriju ZRC SAZU. Odigrala in zapela sta blizu 20 pesmi italijanskega kantavtorja [[:w:it:Giorgio Gaber|Giorgia Gabra]] (1939&amp;ndash;2003), čigar polno ime je bilo Gaberščik (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007540.html vabilo na koncert na Slovlitu]). Koncert je na dostopen na [https://www.youtube.com/watch?v=o4uO-u77VXo Youtubu]; pesmi je prevedel [[:w:Miran Košuta|Miran Košuta]].

==Stran '''430''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri430/index.html Mi pesem sreče brani napisati,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Število posnetkov na tej strani je 36, kolikor je včasih obsegala posnetkov celuloidna rola; kako zelo še vedno preddigitalni formati določajo naše obnašanje v digitalnem svetu. 

Spet kradem naslov strani iz poezije, tokrat iz pesmi Francke Gortnar (slika 6), ki se nahaja v 12.000 tekstov obsegajoči zbirki NOB poezije; Francka je ena od 2437 pesnikov, ki so v najtežjih časih dokazovali, da med vojno muze ne molčijo. Neža Kočnik je pretipkala prvih 1370 enot Kataloga uporniškega pesništva v računalnik, Mihael Simonič pa je zanj pripravil [https://www.slov.si/iskalniki/upor/ iskalnik]. Vsaj eno pesem ([[:s:Izseljeni|Izseljeni]]) je napisal tudi njen brat Franc Gortnar, ki je padel nad Smlednikom in ima tam v gozdu spomenik. Prek njunega brata Petra, ki ta spomenik vzdržuje (nanj me je kot nekdanjega stražiškega sovaščana opozorila Marija Stanonik), sem sploh postal pozoren na Gortnarje. Zapis o Francu Gortnarju v [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4357_x1609593.6170895821_y5807658.214647306_s15_b362 zbirki partizanskih spomenikov na Geoopediji] &amp;ndash; trenutno je v njej 6563 spomenikov &amp;ndash; je zdaj obogaten z novimi podatki.

Na začetku je ena od plošč Radiu Kričač, ki jih je v začetku 1980. let RTV postavila svojemu medvojnemu ilegalnemu predhodniku. Z RTV ni nobenega odgovora, koliko plošč od načrtovanih 23, kolikor je bilo skrivnih lokacij radia Osvobodilne fronte, so sploh postavili; v zbirki partizanskih obeležij smo jih našli trinajst. Zdaj ko je &quot;nov veter&quot;, bodo verjetno začeli postavljati plošče okupatorjevim sodelavcem, za katere je sicer v slovarjih vsega sveta beseda ''izdajalec''. Zanimivo, pojma ''izdaja'' 'sodelovanje v vojni zoper svojo deželo', ki ga pozna [[:d:Q160128|49 jezikov na Wikipediji]], slovenska Wikipedija še nima. Sledi četvero aktualnih političnih protivladnih grafitov po ljubljanskih zidovih, sredica te strani pa je iz posnetkov z letošnjega popotovanja iz Litije do Čateža. Udeležba je bila kovidsko skromna, vzdušje in obara na Čatežu pa sta delovala zdravilno. Posnetek Andraža z bankovcem za 500 evrov naj ostane enigma, kakor je enigma tudi pobeljena plošča na rojstni hiši [[:w:Slavko Grum|Slavka Gruma]]; Grumu so lani sredi Šmartnega sicer postavili doprsni kip (žal sem ga pozabil fotografirati).

Zadnja tretjina je iz protestnih posnetkov. Portret enega izmed govornikov, [[:w:Branko Soban|Branka Sobana]] (32), sem postavil v Zbirko, spoznal sem popularno pisateljico Mašo Modic (36), o kateri sem nekoč naročil [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/21362018#full diplomsko nalogo.] Saj nas je bilo kar nekaj, vendar glede na grozljive reči, ki se dogajajo v politiki in javnem življenju sploh in nas pehajo v skorumpirano avtokracijo, premalo. Kot da bi tiščanje glave v pesek postalo prepoznavna slovenska drža. Drugačno držo imata kolumnista [https://ikz.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/mateja-ratej-sl Mateja Ratej] in [[:w:Dragan Petrovec|Dragan Petrovec]], ki vabita na predstavitev svojih knjig ''Silhuete'' in ''Stopinje upora'' v Atrij ZRC v četrtek 18. novembra 2021 ob 18. uri. Ker ne gre za literarnovedno ali jezikoslovno temo, vabila na Slovlitu ne morem objaviti; ga pa [https://hi-in.facebook.com/zrcsazu/posts/4752326041486059/ tule.]

==Stran '''429''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri429/index.html O kulturi bi čvekale,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 6. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Za naslov te strani je verz iz pesmi Vladavina gospodarja muh Svetlane Makarovič (slika 42). Lahko bi si izbral tudi kak verz iz pesmi Andreja Rozmana Roze Sendevedeset procentou (43) ali iz pesmi Iztoka Osojnika No pasaran; vse tri so na letakih, ki pod gesli Za svobodo, za demokracijo, za vladavino prava ... pozivajo '''na Prešernov trg v petek 12. novembra ob 17.00'''. Shodi so &quot;iz zdravstvenih razlogov&quot; prepovedani (čeprav so na prostem okužbe malo verjetne), zato to ne bo shod, ampak kolesarski sprevoz. Zanimivo, dovoljene so pa maše v zaprtih prostorih &amp;ndash; vladarjeva skrb za zdravje pa taka! Največ posnetkov dokumentira protestne zahteve zadnjih dveh petkov (3&amp;ndash;16 in od 29 do konca), postavljeni so bili tudi na Wikimedia Commons ([https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Protest_in_Ljubljana_(2021-10-29) tisti z 29. oktobra] in [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Protest_in_Ljubljana_(2021-11-05) tisti s petega novembra]). Zabavna je bila intervencija policije na predzadnjem protestu, ki je pred pošto, kjer smo v nabiralnik oddali dopisnice s pozivom velikemu vodji, naj odstopi (pošto menda zadnje čase, odkar je &quot;prejel grožnje s smrtjo&quot;, spet dviguje), želela preprečiti ljudem prečkanje ceste na prehodu za pešce in pri tem spoznala, da se obnaša neumno. Na zadnjem protestu je zelo dobro govoril zgodovinar Martin Premk, tudi Jaša Jenull je vedno boljši tribun. Vmes so fotografije s strokovnih in z družabnih srečanj ter žal z enega samega izleta v sotesko potoka, ki mu je ime tako, kot se jaz pišem. Da bi se vremena zjasnila in bi bilo naslednjič fotografij iz narave več!

==Stran '''428''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri428/index.html Najdli ste od vil hišico,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 23. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Lepo bi bilo fotografirati prisrčne otroške napise, kot je tale iz naslova strani (slika 1), pa je čas tak, da je treba dati prednost napisom na petkovih protestih, ki razkrivajo zločesto naravo aktualnega oblastnega režima in iščejo ustreznejše oblike prihodnje družbene ureditve (slike od 17 do konca); tokrat je procesijo, ki se je od Prešernovega trga vila proti Ministrstvu za kulturo na Maistrovi ulici, spremljala maketa vodnega topa; od nastopajočih je največ aplavza požel [[:w:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman - Roza]]; postavil sem ga na Youtube in na dnu napravil povezavo nanj. Za uvod (3&amp;ndash;9) so posnetki s [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007501.html simpozija Desetič brat] v Štihovi dvorani Cankarjevega doma in po njem (slike nekaterih nastopajočih sem dal tudi na Wikimedia Commons), od 10 do 15 pa z dveh komemoracij, na katerih je govoril [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stefe-drago/ Drago Štefe:] pred [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1579_x1584225.0434321356_y5830252.975817856_s16_b2852 spominsko ploščo v Otočah,] ki je posvečena padlim iz prve slovenske tekstilne zadruge, in na [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6_x1582780.114845034_y5829791.077364673_s18_b2852 grobišču padlih na Dobravi.] Magda Štupnikar je recitirala, [https://www.antonhabjan.si/ Anton Habjan] je pel, Nejc Jemc pa ga je spremljal na harmoniki.

==Stran '''427''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri427/index.html Zamenjajte zrcalo,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Napaberkovano po koledarskem razporedu: z razstave o jubileju Martine Orožen (0) je še od zadnjič, en del slovenske literarne zgodovine na kosilu (3), pogreb prijatelja [[:w:Ljubo Bavcon|Ljuba Bavcona]], na katerem sta govorila [[:w:Marijan Križman|Marijan Križman]] in [[:w:Alenka Šelih|Alenka Šelih]] (4&amp;ndash;7), ob poti grob igralke [[:w:Marija Vera|Marije Vere]] in škofov [[:w:Anton Vovk|Vovka]] in [[:w:Anton Bonaventura Jeglič|Jegliča]], po pogrebu kosilo Pod kostanji na Žalah (10&amp;ndash;11), nekaj od posnetega sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Ko sva z Miro pred leti hodila po Prenju, sva pri bivaku na Jezercih zgrešila spominsko ploščo leta 1949 v avgustovskem snežnem metežu umrlih kranjskih alpinistk Marice Hribar in Adele Modic. [[:w:bs:Zehrudin Isaković|Zehrudin Isaković]] je prijazno poslal fotografijo nove plošče, ki jo je posnel Petar Šimić, France Malešič pa je v arhivu planinskih nesreč našel fotografijo tragično preminulih in posnetek stare plošče (12&amp;ndash;14). Od tod do konca so napisi s petkovega protesta, na katerem smo rangirali zahteve Zavezništva civilne družbe do bodočih vlad.

==Stran '''426''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri426/index.html 90 let Martine Orožen,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 13. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Slik tokrat nisem opremljal s podnapisi, saj se poznamo (kolikor nam maske ne skrijejo identitete). Slavljenka [[:w:Martina Orožen|Martina Orožen]] jih sploh ne kaže toliko, kot piše, napravila nam je predavanje, da je kaj, enako živo kot pred štiridesetimi leti. Voščili so ji prorektorica Ksenija Horvat Vidmar, dekanja Mojca Schlamberger Brezar, predstojnici Mateja Pezdirc Bartol in Špela Sevšek Šramel, predsednik SdS Matej Šekli, Mariborčani z Markom Jesenškom so ji izročili zbornik v njeno čast, predvajali so posnetka voščil Katje Sturm Schnabl in zakoncev Tokarz, pela je Irena Avsenik Nabergoj, na citre jo je spremljala Tanja Zajc Zupan, na koncu je z Zabučale gore pritegnila še številna publika, med njo je kamera ujela Bernarda Rajha, Majdo Merše, Andrejo Legan Ravnikar, Lučko Abram, Eriko Kržišnik, Meto Klinar, Anko Polajnar in Ireno Orel, ki je vse skupaj vodila, drugi so bolj ali manj prepoznavni v ozadju, nekatere sem postavil v Wikimedijino Zbirko. Še več slik in boljše dobite zainteresirani pri Neži Kočnik, ki je na gmailu, kakopak. Na voščilnico profesorici sem se pozabil podpisati, naj bodo pa za prijazno voščilo tile posnetki.

==Stran '''425''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri425/index.html Krasni novi svet,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Dva niza petkove protestne dokumentacije (protesti se v tem letnem času dogajajo že v temi) prekinja troje dnevnih fotk z Dobrave, na eni je soseda aktivistka Mimi Zajc.

==Stran '''424''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri424/index.html Hrvaško-slovenska okrogla miza o interpretaciji,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007484.html Slovensko-hrvaška okrogla miza o literarni interpretaciji.] Koordinatorja in moderatorja red. prof. dr. sc. Davor Dukić, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, izr. prof. dr. Urška Perenič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. V četrtek 30. septembra 2021 ob 10.30 na Filozofski fakulteti.

==Stran '''423''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri423/index.html Pa mirna Bosna,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Potovanje v Bosno mora biti v enem kosu, tudi če je slik nekaj več. V Bihać sva peljala prikolico z oblačili in obutvijo za begunce. Čeprav je Mira priskrbela žig Rdečega križa pod seznamom blaga, naju bosanski carinik najprej ni hotel spustiti čez mejo, češ da bi morala podarjena roba na carinjenje. Pa se naju je hitro usmilil, strgali smo dokument, tako da sva prikolico kmalu izpraznila v skladišču Rdečega križa pri Aneli. Nič več ne gre po domače. Po ulicah in ob cestah je videti precej temnopoltih fantov brez vsega ali z vrečko provianta, menda jih jemljejo pod streho dobri ljudje, dokler se spet ne odpravijo na ''game'', tj. poskušat srečo s prehodom meje. Vzdolž nje so na hrvaški strani izsekali 50-metrski pas, ki spominja na mejo med Vzhodom in Zahodom v času hladne vojne.  Že na Hrvaškem sva se ustavljala ob znamenitostih ob cesti: pri gradu Ribnik, ob katerem stoji spomenik [[:w:Juraj Križanić|Juraju Križaniču]], ob spomeniku uporniku Eugenu Kvaterniku, soimenjaku tistega Kvaternika, ki je bil desetletja pozneje visoki uradnik v NDH in je umrl v Argentini. Pred ruševinami gradu Drežnik sva se zapletla v pogovor z delavcema. Izkazalo se je, da je Mijo delovno dobo preživel v Sloveniji in da pokojnine zlepa ne more potrošiti. Ob cesti v notranjščino Bosne je veliko propadlih partizanskih spomenikov, največji je tisti na prelazu Makljen (12), ki so ga v zadnji vojni zbombardirali Hrvati. Nekateri pa so tudi ohranjeni in vzdrževani, tako v hrvaških kot v srbskih ali muslimanskih krajih. V Jajcu sredi mesta stojita drug ob drugem spomenika padlim v zadnji vojni, eden muslimanski z verzi [[:w:Mak Dizdar|Maka Dizdarja]] (24), drugi hrvaški (25). V Konjicu sva se na pikniku srečala z nadvse gostoljubno širšo družino kirurga Ćazima Kraljušića (34&amp;ndash;39) in se po njegovih napotkih podala do nove koče Rapti v Prenju na 1400 metrih. Cesta do tja je sicer za terence, ampak sva jo zmogla tudi z navadnim avtom. Med planinci, ki so rajali do tretje ure zjutraj (sem se namreč hodi žurat), je bil tudi glasbenik in javni delavec [https://m.facebook.com/DFZeljkoKomsicCp/photos/a.217607741745517/971242369715380/?type=3 Dragan Agić,] s katerim smo naslednji dan, po vrnitvi z Velike kape, ob pivu analizirali bosansko politiko. Z vrha se je razpiral pogled po velikem delu Prenja, tudi na Zeleno glavo, kjer sva bila pred dvema letoma. Nazaj grede sva sklenila še znanstvo s [https://m.facebook.com/DFZeljkoKomsicCp/photos/a.217607741745517/971242369715380/?type=3 Sanelom Korićem,] ki je na vrh peljal svoje raftarske goste &amp;ndash; Mira pač nagovori vsakogar, ki ga sreča, in vsi se prijazno odzovejo. 

Četrto noč sva prespala v hotelu Hajdučke vrleti v naravnem parku Blidinje, kjer smo bili že dvakrat: prvič v dežju s Kekci leta 2005 in drugič na Velikem Vilincu pred dvema letoma. Zelo so profesionalni, prijazni in odlično domačo hrano postrežejo. Ker je zjutraj nad vrhom Ploćno visel oblak, sva se podala na Veliki Vran na drugi strani doline. Oblak se je čez dan razblinil, vrh Ploćno bo počakal do naslednjič. Vožnja od Livna čez Livanjsko polje je bila turobna, ob cesti izpraznjene vasi, porušene hiše, sami stari ljudje ... Partizanskih spomenikov niso povsod porušili, samo zvezdo so nadomestili s križem (66). Spomenik žrtvam zadnje vojne je našel mesto ob spomeniku partizanskih žrtev (67). Peto noč nisva imela sreče s prenočiščem: obcestnega motela 9 v Bosanskem Petrovcu ne priporočava, ker je v njem vse narobe: cena, menjalni kurz, brez računa, kava ni vključena v zajtrk. 

Zadnji dan sva se ustavila na gradu Ostrožac nad Bihaćem. Od zunaj je videti lep, znotraj pa je razdrt. Na vrtu za obzidjem forma viva. V Veliki Kladuši sva obiskala Piksija, ki ga domačini kličejo Slovenac in tam pomaga beguncem. Prav takrat se mu je skupaj s humanitarno delavko in tolmačko Catherine prišel zahvalit droben kurdski begunec Juan iz Irana, ker mu je z njegovo pomočjo uspelo priti v Belgijo. Dobil je azil in službo in čaka na belgijsko državljanstvo. S Catherine pišeta knjigo o njegovi begunski kalvariji. Razpoloženje v bifeju, kjer smo se srečali, je z vsakim pivom postajalo bolj prisrčno. Irfan, ki se je v zadnji vojni kot legionar boril na hrvaški strani, in njegov prijatelj, čigar ime sem pozabil, ki se je boril na srbski strani, sta premirje sklenila že prej. Bogve do kdaj ...

Zdi se, da v Bosni covida ni: maske vidiš redko, še v pogovor ne zaide.

==Stran '''422''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri422/index.html Beseda je konj,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Vse slike so s predstavitve ponatisa Tavčarjeve novelete Otok in Struga v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Tam smo nastopali predsednica dolenjskega in belokranjskega slavističnega društva Jožica Jožef Beg, jaz kot pisec [[Otok in Struga|spremne besede]], ilustratorka Vida Cizel in moderatorka študentka Neža Cerinšek (nisem vedel, da je tudi nagrajena pesnica). Mimogrede sem poslikal še nekaj spominskih obeležij, plakatov v dvorani in napisov. Najbolj mi je všeč tisti, na katerem piše ''Hvala, ker kolesarite'' :) 

==Stran '''421''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri421/index.html Use je le privid,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Da je &quot;use le privid,&quot; je v svoj blokec napisala sosedova sedemletna Ema. Slika 1 in 2 sta še od zadnjič; včasih se pač kakšna izmuzne in jo je treba dodati naslednjič. Od 3 do 6 so z izleta na Vanjež in na Debelo peč, od 8 do konca pa z zadnjega petkovega protesta. Bis bald.

==Stran '''420''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri420/index.html Jezus je bil levi ekstremist,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Državljanske protestne dolžnosti zadnjih dveh tednov. Ob izpitih in hišnih rekonstrukcijah za drugo ni bilo časa. Govornika zadnjič sta bila na Trgu republike Igor Winkler, pred Ministrstvom za kulturo, ki podpira društvo izrazite nacistične orientacije, raziskovalni novinar [[:w:Erik Valenčič|Erik Valenčič]], na zadnjem protestu pa naša študentka Marija Jeremić. Predsednika Boruta Pahorja je na protestu zastopala slamnata lutka.

==Stran '''419''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri419/index.html Hlapci Jerneji in Šimni Sirotniki,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Čas me prehiteva, zato postavljam kar dve strani fotografij hkrati. Ta stran se začne z verzi Mihe Klinarja na spomeniku padlim na Belem polju pri Hrušici, ki se sklicujejo na Cankarjevi naslovni osebi. [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Zbirka partizanskih spomenikov] je presegla številko 6500 obeležij, popisovanje se nadaljuje. Na sliki 3 se družita dve nazorsko različni kolesarski nalepki; domnevam, da bodo tisto protestno nestrpni ljudje kmalu spraskali z droga. Na štirici je inštalacija v Försterjevem vrtu za FF, tam je bil posnet tudi [[:w:Tomo Virk|Tomo Virk]] za potrebe intervjuja v oktobrski številki ''Planinskega vestnika'' (30). Vmes so protestni napisi za potrebe jezikoslovnih analiz in protestniki ([[:w:Andrej Rozman - Roza|Roza]], [[:w:Brina Švigelj Mérat|Brina]], [[:w:Gašper Troha|Gašper]], [[:w:Milena Mileva Blažić|Milena]]) ter nekaj malega Premanture. Naknadno zapisujem ugotovitev, da sem za stran izbral naslov, ki sem ga [http://slov.si/mh/galerije/galeri192/index.html uporabil že 26. aprila 2013]. Nič hudega, saj ga trenutno ni mogoče odpreti in se zgražati nad samoplagiiranjem :)

==Stran '''418''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri418/index.html Vodnik na Triglavu,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Zadnjič sem pozabil v album naložiti pisateljsko hišico na Bledu, zato jo zdaj. Menda je hišico in bližnjo propadajočo vilo muzealcev kupil neki Ukrajinec skupaj s polovico hriba Osojnice &amp;ndash; komentar ni potreben. S [[:w:Peter Scherber|Petrom Scherberjem]] (slika 1) smo na Urškino povabilo kosili na Bregu, Katja (3, 4, 5) je istega dne zagovarjala magisterij, sledil je redni petkov protest (6&amp;ndash;8). Proticepilci protestirajo pred RTV vsak dan (9), mimo nas je peljala pot na kosilo uredništva ''Slavistične revije'' (10, 11). Z Mojco Vučajnk, ki je magistrirala na temo športnega romana leta 1998 (13), smo se slučajno srečali na Uskovnici. Nato pa so si slučajnosti kar sledile. Ta stran v albumu ima naslov po fotografiji spominske plošče, ki obeležuje vzpon [[:w:Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] na Triglav 20. avgusta leta 1795 (32). Glavnina posnetkov je s protestnega vzpona na Triglav na isti dan (20. avgusta) 226 let pozneje. Triglav smo želeli očistiti nacističnega virusa, ki ga od tam razširja MP. Triglav je pač slovenska simbolna točka. Jakob Aljaž ga je s postavitvijo stolpa iztrgal iz rok Nemcev, partizani so leta 1944 z razvijanjem slovenske zastave in rušenjem mejnika med Italijo in Tretjim rajhom na njem sporočali, da je Triglav slovenski, mi pa smo z razvitjem gesla ''Oblast ljudstvu, volitve zdaj'' in protestniškega kolesarskega bandera izrekli jasni NE aktualnim oblastnikom, ki odkrito simpatizirajo z okupatorjem iz leta 1944 in preganjajo uporniško tradicijo partizanstva. Tea Jarc je prebrala [https://slov.si/doc/poslanica_s_triglava.docx poslanico,] nekdanja veleposlanica [[:w:Jadranka Šturm-Kocjan|Jadranka Šturm-Kocjan]] je recitirala Kajuhovo pesem, sam sem povedal nekaj o &quot;osamosvojitvenem&quot; [[Triglavske partizanske plošče|vandaliziranju partizanskih spominskih plošč okoli Triglava]], fotografu Borutu Krajncu nas je iz letala uspelo posneti. 

Težko bo nejeverne prepričati, da smo se na poti gor zgolj po naključju srečali z obrambnim ministrom Toninom in da sta se zvečer na Kredarici zgolj po naključju znašla še Janez Janša in odstopljeni policijski minister Aleš Hojs. Vprašanje je le, ali so zaupne informacije o protestniškem vzponu na Triglav pridobili oblastniki s pomočjo vohunskega programa Pegaz ali je bila za tajming zaslužna protestniška obveščevalna služba. Kakor koli že, okrog devete zvečer je na Kredarici prišlo do prvega soočenja protestnikov, ki že 70 tednov pozivamo vlado k odstopu in k novim volitvam, z vrhom režima. Premierjevi pohvali protestnikov za osvojeni vrh je sledila njegova žalitev, češ da ni vedel, da ima psihiatrična bolnica Polje dan odprtih vrat. Tea je prebrala del govora, protestniki smo jo podprli z vzkliki. Ko smo odkrili, da je oseba, ki se je skrivala v kotu, Aleš Hojs, smo ga pozdravili z ''oink oink'', on pa je zanikal, da bi protestnike kdaj označil za svinje, neonacije pa za bisere. Oblastnika sta se &quot;dostojanstveno umaknila&quot; (beri: pobegnila pred ljudstvom, ki naj bi ga predstavljala), režimski vernik je fizično nastopil proti Tei, do ravsa pa vendarle ni prišlo. Dogodek je, ker ga je Tea [https://www.facebook.com/watch/?v=199827562170734 snemala in v živo predvajala,] doživel burno medijsko pozornost. Protestno akcijo so rumeni novinarji oblatili z debelo lažjo, kako je oskrbnik koče Herman Uranič izjavil, da so protestniki skakali po mizah; na Mirin poziv je izjavo v ''Slovenskih novicah'' zanikal. Tea Jarc prejema  od esdeesovskih hijen kupe vulgarnih sporočil, njihove pokvarjene medije pa moti le, da si je drznila zmotiti ljubljenega vodjo pri zasluženem počitku. Število komentarjev in glasovanje na 24ur.com, ki se ga je udeležilo skoraj 30.000 ljudi, govori, da se je dogodek dotaknil tistega, kar ljudje dojemajo kot bistvena določila slovenske kolektivne identitete (alpskega značaja skupnosti, mitologije neomadeževanih gora in Triglava kot svetega prostora), razkril problematičnost tega identitetnega veziva in temeljno razklanost skupnosti, ki se vleče od Finžgarjevega bolečega popisa bojev med Anti in Slovani v romanu ''Pod svobodnim soncem'', spopadov med katoliki in protestanti v 16. stoletju, strastnega zmerjanja med liberalci in klerikalci v 19. stoletju vse do krvavih obračunov med partizani in domobranci med drugo svetovno vojno. 

Premišljam, ali bi se srečanje lahko odvilo kako bolj &quot;dostojno&quot;, in ob komentarjih kolegov, ki jih cenim (prim. Boris Vezjak: [https://vezjak.com/2021/08/21/toksicni-pozdravi-s-triglava-zakaj-se-protestnikom-ocita-nedostojna-komunikacija/ Toksični pozdravi s Triglava: zakaj se protestnikom očita nedostojna komunikacija?]), ugotavljam, da ne. Človek, ki širi razdor (&quot;zdrahar brez primere&quot;), sesuva demokratične temelje države, uničuje javne inštitucije, partijsko kadruje, nagrajuje občudovalce Hitlerja, vsevprek žali državljane in maže ugled Slovenije po svetu, ne zasluži vljudne obravnave. (»Ljudem, ki širijo nacistično retoriko in aktivno podpirajo neonaciste, ne sme biti nikjer v državi prijetno, neodvisno od nadmorske višine.«) Njegova stranka ni samo ena od strank v demokratičnem dialogu, ampak je stranka, ki spodkopava demokracijo, kultura, na katero se sklicuje, ko deli ali jemlje državne podpore, je kultura muzikantenštadla in folklornega slovenstva (''Heimatkultur''). Ne, takemu človeku smo dolžni pokazati, da raj pod Triglavom ni njegov teritorij in se upreti njegovi pogubni politiki. Na poti na vrh in nazaj v dolino smo bili ob kolesu s prečrtano svastiko, ki sta ga nosila Peter in Matjaž, deležni radovednih pogledov, posebno od tujcev, po razlagi, da ga nosimo na hrib iz protesta proti fašistični politiki aktualnega režima, pa glasnega občudovanja. V vsej množici sta z glavo odkimavala samo en domačin in en Madžar (letos je neverjetno veliko madžarskih turistov), ki nam je razložil, da sta Orbán in Janša patriota. Iz tega sklepam, da če je na strani SDS bog, so pa na naši strani ljudje.

Mediji izpostavljajo zmerljivke na račun vlade. Oblastnikom pravzaprav ne bi bilo treba reči nič, saj so zvesti strankarski sledniki opravili umazani del besednega spopada. Protestnike so pošiljali v Afganistan, delat naj grejo lenuhi, očitali so nam zaslepljenost z rdečo zvezdo, čeprav se ni nihče kazal z njo, poučili smo se, da se slovenska zgodovina začenja leta 1991, in prisluhnili smo celo zgodbi o Janševi vojaški modrosti, ki je v vojni za Slovenijo zadrževala slovenske vojake, da bi se spustili v odkrit spopad z JLA, in tako dosegla osamosvojitev brez velikih žrtev; doslej smo, zaslepljeni, mislili, da je za daytonski sporazum zaslužen pomirljivi Kučan, ne pa bojeviti Janša. Očitek nekulturnega ravnanja protestnikov najbolj glasno izrekajo ljudje, ki jim pri besedi kultura pride na misel samo gasilska veselica. 

Še nekaj besed k posameznim fotografijam: relief tigrovca in partizana [[:w:Danilo Turk (igralec)|Danila Turka - Joca]] v koči Planiki (25) razkriva lažnost janševskega konstrukta o tigrovcih kot pozitivni alternativi partizanom: večina predvojnih tigrovcev je šla v partizane, saj so le tako lahko naprej gojili svoj antifašizem. Igorju Rezmanu, ki je na Planiko vodil planince iz Šoštanja (26), smo sporočili pozdrave za njegovega brata pisatelja [[:w:Peter Rezman|Petra Rezmana]]. Vsi so z nami. Ob poti je polno plošč planincem, ki jih je na Triglavu pokončala strela (svoj članek o triglavskih ploščah sem moral močno dopolniti), med njimi je ena tudi trem Mirinim sovaščanom, ki jih je strela ubila leta 1972 (30, več o njih v poglavju Nesreča na Triglavu v [[:b:Kronika Dobrav po 1945#Šport|kroniki Dobrav]]). Na 31. sliki je plošča [[:w:Marko Pernhart|Marku Pernhartu]], ki je prvi narisal panoramo gora s Triglava. Replika slike je bila do njegove restavracije na notranjem obodu Aljaževega stolpa. Fotografije kontroverznega spominskega obeležja hrvaškemu kardinalu [[:w:Alojzije Stepinac|Alojziju Stepincu]] v kapeli Marije Snežne nisem postavil v album. S prijaznim upokojenim triglavskim župnikom Francetom Urbanijo (40) (bratom našega kolega in pisatelja [[:w:Jože Urbanija|Jožeta Urbanije]]) sva se spoznala, ko sem iskal ostanke partizanske plošče s križa na Škrlatici; tokrat smo se srečali malo pod Kredarico, kamor je šel poročit dva planinca. Na njegovo vprašanje, kaj smo s kolesom počeli na Triglavu, sem odgovoril, da smo z njim preganjali zle duhove. 

Večine pohodnikov na Triglav prej nisem poznal. Po dveh dnevih druženja lahko rečem, da so topli ljudje, ki jim je mar za našo skupno usodo in ki se zavzemajo za obče dobro. Tudi njihovo politično naivnost dojemam kot znak nepokvarjenosti in nepreračunljivosti in sem vesel, da smo se spoprijateljili. Eno dobro lastnost ima tale naš džejdžej: ljudi, ki nismo nikoli pomislili, da se bomo kdaj politično udejstvovali, spodbuja k aktivnemu državljanstvu. In še za eno koristno posledico je zaslužen: doseči zna, da se med sabo v ogorčenem odporu povežemo ljudje najrazličnejših značajev in nazorov. Držalo bo, da je pravi organizator vsakotedenskih protestov prav on. Šele ko bo nevarnost janšističnega totalitarizma in pokvarjenosti mimo, bodo lahko drug ob drugem cveteli številni nazori, politike in kulture. Stopnja javne blaginje se meri s številnostjo izbir, ki so skupnosti na voljo, in ne z atavistično enostjo in enotnostjo (''ein Volk, ein Führer ...''), h kakršni si prizadeva veliki vodja. Toliko za prvo silo, tale tekst po malem še dopolnjujem, na žaljive in deplasirane odzive Janševih fedaijev pa ne bom odgovarjal. Lep pozdrav od Mirana, člana &quot;kolesarske bande&quot;

===Zarota pod Triglavom===

P. S. Hehe, na Novi24 berem [https://nova24tv.si/slovenija/je-profesor-hladnik-s-filofaksa-ponesreci-razkril-da-srecanje-na-kredarici-ni-bilo-nakljucno/ prispevek o moji vlogi pri triglavskem dogodku.] Identificirali so me kot idejnega vodjo pohoda in srečanja, hvala za komplimente, v meni se prebuja napuh. Saj sem vedel, da je ta rumeni medij poden, vendar sem mu pripisoval samo komunistično preganjavico in zlobnost, nisem pa si mislil, da je tako zelo neumen, s komentarji vred. Naj torej kot dobrohoten učitelj malo pomagam pri reševanju uganke o tajmingu srečanja na Kredarici. Zanj je kriv Valentin Vodnik, ki se je na isti dan, 20. avgusta 1795, pred 226 leti povzpel na vrh. Saj sem to napisal že nekaj odstavkov višje, ampak kulturna dimenzija pohoda žrtev kolesarske zarote očitno ne zanima (tudi prebrana Kajuhova poezija ne). Če bi kliknili na [[:w:Valentin Vodnik|Vodnikovo ime]] (veste, Vodnik je bil slovenski pesnik), bi se slej ko prej znašli pred njegovimi verzi, vklesanimi na spominski tabli tik pod vrhom Triglava: &lt;poem&gt;
Sklad na skladu se vzdiguje
Golih vrhov kamen zid
Večni mojster ukazuje
Prid zidar se les učit.&lt;/poem&gt;
Zdaj za tiste, ki znajo brati uganke, počasi postaja jasno, da je zaroto proti prvemu ministru predvidel in načrtoval že znameniti slovenski razsvetljenec. S skladi je mislil finančne sklade, s sintagmo veliki mojster in zidar pa je razkril, da le-te obvladujejo [[:w:prostozidarstvo|prostozidarji]].&lt;ref&gt;Mimogrede, z napotkom, naj se gre zidar učit lesarstva, je Vodnik anticipiral današnjo ekološko gradnjo :)&lt;/ref&gt; Ker so prostozidarji »nevidna roka, ki povsod plete mreže«, je očitno, da kolesarskim banditom pomagajo pri pridobivanju informacij ti globalni zarotniki. Ne bi dal roke v ogenj, da niso premierju podtaknili izraelskega vohunskega programa Pegaz (od prostozidarjev do Židov je samo en korak), ki je, namesto da bi predsednika obveščal o kolesarski dejavnosti, kolesarje obveščal o premierjevih skrivnih potih. 

Marjanu Šarcu hvala, ker je državljane včeraj na tretjem televizijskem programu spomnil, da bi v normalni državi normalen državnik ob nenadejanem srečanju v čarobnem gorskem okolju protestnike prijazno povabil za mizo. &quot;Sanje &amp;ndash; jek mi reče&quot; ...

Nadaljevanje sledi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 09:12, 25. avgust 2021 (CEST)

===Tretje nadaljevanje temačne zgodbe iz Zlatorogovega kraljestva:&lt;br&gt; &lt;small&gt;Odgovori na novinarska vprašanja&lt;/small&gt;===

&lt;blockquote&gt;
Od: Sara Bertoncelj &lt;sara.bertoncelj@nova24tv.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 11:12&lt;br&gt;
Subject: novinarsko vprašanje&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;&lt;/blockquote&gt;

Spoštovani g. prof. Hladnik!

Po včerajšnjem članku, v katerem smo na našem portalu povzeli vaš »potopis« protestnega pohoda na Triglav, smo v uredništvo prejeli nekaj sporočil, ki se nanašajo na vas osebno.

Med drugim so zapisali (ljudje, ki naj bi vas dokaj dobro poznali – tako so vsaj navedli), da ste si za asistentke na fakulteti vedno izbrali dekleta, vendar pa jih niste pustili na zagovor doktorske disertacije, »dokler ni dobil vsaj nekaj od njih«.

V nadaljevanju je zapisano, da je bilo z očitki o spolnem nadlegovanju vodstvo Filozofske fakultete seznanjeno (nekje okoli leta 2007/08?), ampak postopkov nato niti niso zagnali, zadeve naj bi pometli pod preprogo.

»Slavisti in komparativisti so hodili enkrat na leto na izlet, skupaj z asistenti, skratka celoten oddelek. Brda in Vipavska so bile priljubljene destinacije. Hladnik, ko je spil kakšen kozarček, je bil predator, šovinist, njegovi seksistični vici so bili katastrofalni. Vzdušje na izletih je bilo za ženske grozljivo: tip se ga je napil, začel pripovedovati opolzke vice o ženskih spolnih organih. Naslednja faza je bila, da je začel siliti v punce, jih objemati, polagati roke na kolena … Na avtobusu se je treznil. Punce niso hotele hodit na te izlete, ampak jih je maltretiral, da ocenjuje, katera je primerna, da se zaposli na oddelku.«

Sodeč po zapisanem, naj bi potem omenjene izlete zelo omejili, da ne bi več prihajalo do nadlegovanj mladih asistentk, prejeli naj bi tudi opozorilo vodstva fakultete. Pred neprijetnimi postopki naj bi vas, med drugim, obvarovali dobri odnosi z Markom Marinčičem, rednim profesorjem na Filozofski fakulteti in predsednikom Visokošolskega sindikata Slovenije. Po nekaterih navedbah, naj bi vi tudi odločali o tem, katero slavistko se bo vzelo v službo na Filozofsko fakulteto, katere pa ne.

Bilo je še nekaj drugih očitkov, a so vsi v približno istem stilu, zato jih ne bom naštevala. Zanima me, kakšen je vaš komentar, kako odgovarjate na zgornje očitke?

Hvala za vaš odgovor in lep dan še naprej!

Sara Bertoncelj, Nova24TV

&lt;hr&gt;

Ojej, spoštovana Sara, zdaj ste me pa ujeli. Pa ravno mene, ki sem v potu svojega obraza pisal knjige, namesto da bi se zabaval s študentkami (ali pa s študenti, le zakaj bi se omejevali na en spol) v tolikšni meri kot moji kolegi. Saj vsi vemo, da je filofaks zbirališče pokvarjenih in pohotnih levičarskih učiteljev, še hujše pa so profesorice na tej šoli, histerične feministke, za eno vem, da je po občevanju z nedolžnim študentom, ki je bil v domači vasi ministrant, oh, saj si ne upam povedati, ker če bodo kolegice izvedele, da sem izdal skrivnost, me bodo, saj veste, kaj …  

Veliko od tistega kar so zapisali cenjeni bralci vašega uglednega časopisa, je čisto res. Po moji evidenci so vse asistentke na našem oddelku (v 40 letih se jih je zvrstilo sedemnajst) morale zato, da so dobile službo, skozi težke preizkušnje. Vsi člani komisij za sprejem na delovno mesto so bili moški (zanimivo, sami kosmati, vsi z bradami kot Karl Marx!), po pravilniku so morali biti z drugih oddelkov (zaradi preprečevanja strokovne incestoidnosti na inštituciji), vprašanja pa, kot mi je prišlo na uho, so zadevala najbolj intimne plati kandidatk. Ob misli, kaj so uboga dekleta morala prestati, da so dobila službo, mi gre srh po hrbtu. No, zdaj je ena srečno poročena, dve imata odrasle otroke (z možem sta šli žal narazen), ena je upokojena, eno pa muči huda demenca, ki je blagodejna v toliko, da se ji ni treba spominjati travmatičnega nastopa službe. Iz povedanega je razvidno, da so se hude reči pri nas gotovo dogajale, vendar jaz nisem bil zraven. Enkrat so me poklicali v komisijo za sprejem mlade magistrantke na podiplomski študij na sosednjem oddelku, vendar sem sodelovanje zavrnil, potem ko sem zagledal sliko v študentkinem indeksu. Bila je tako zelo podobna moji pokojni mami, da ne bi bil sposoben mirne, distancirane, znanstveno objektivne presoje. 

S tem sem odgovoril deloma tudi že na drugo vprašanje, to je o spolnem nadlegovanju leta 2007 ali 2008. Res sem bil takrat še pri polnih moških močeh, mučila me je druga (ali tretja, spomin mi malo peša) puberteta, bil sem razigran in nagajiv, en tak navihan profesorček, vendar mi je vso radoživost zatrl en boleč dogodek. Vame se je zagledala študentka, ki ni bila moj tip, in me začela zalezovati, tako da sem ves čas porabil za skrivanje pred njo. Zraven sem moral to tajiti pred ljubosumno ženo, ki mi ne bi verjela, da z zalezovalko nimam nič. Nekoč se mi je na izletu ponudila bežna priložnost za ljubimkanje z dražestno brucko, ki bi za pozitivno oceno pri izpitu napravila vse, pa mi je akcijo preprečila misel, da na FF po tleh nimamo preprog, kamor bi pometel zadevo, ko bi bila končana. Kriv za to je eden od dekanov, ki je preproge prav s tem namenom odstranil s fakultete. Upam, da so jih vsaj reciklirali.

Najtežje mi je pri vašem tretjem vprašanju, kljub temu hvala zanj, enkrat morajo reči, ki jih človek tlači in mu ne dajo spati, na plan. Naj izve ves svet; ali pa vsaj cenjeni gledalci ali bralci Nove24tv (jaz njenega programa žal ne gledam, ker sem protestno nehal plačevati RTV-prispevek in mi ponos ne dovoli, da bi zvečer vendarle po tihem prižigal televizijo). To kar pravite, je čista in gola resnica. Šal res ne znam pripovedovati, vedno se mi sfižijo in jih moram razlagati. Poslušalci so prijazni in nekateri med njimi se celo vljudno nasmehnejo, ampak jaz vem, da si o mojem humorju upravičeno mislijo najslabše. Posebne zadrege imam pri pripovedovanju erotičnih šal. Kadar bi moral izreči kako besedo na k ali na p, se mi grlo zadrgne, iz grla mi prihaja nekakšno grgranje, kot bi igral orgazem, zelo neprijetno! Priložnost izkoriščam za opravičilo vsem, ki so morali kdaj trpeti ob mojem »duhovičenju«.

Ostro pa moram zavrniti vaše namigovanje glede [[:w:Marko Marinčič|Marka Marinčiča]]. Z Marinčičem sva si značajsko in nazorsko vsaksebi, pa tudi tista estetska privlačnost, po kateri je slovel v mlajših letih, da smo se moški in ženske ozirali za njim, se je polagoma razblinila. Kaj naj rečem, Marko, kar sam povej Sari, kako je bilo med nama … 

Resnici na ljubo moram popraviti še nekaj detajlov v vprašanjih vaše cenjene publike. Na skupne izlete nismo hodili slavisti in komparativisti skupaj, ampak smo se slavisti družili le z zgodovinarji (pardon, moral bi reči z zgodovinarkami), s komparativisti smo se pa enkrat ali dvakrat celo stepli. Seveda, pijača je bila vedno posredi, preveč pijače, oh, dobre pijače. Pa smo na zamere hitro pozabili, kdo bi se kregal zaradi pijače. 

V Brda in v Vipavsko dolino smo enkrat menda res šli na ekskurzijo, ampak veliko raje smo hodili v Prekmurje, kjer so ljudje gostoljubnejši in bolj razumevajoči do naših posebnih (kak nesramnež bi rekel perverznih) humanističnih potreb. Tam smo ostali po več dni, joj, kako je bilo veselo! In to vse za denar davkoplačevalcev. Nad plačo se nikoli nisem pritoževal, če je denarja slučajno zmanjkalo, smo pa napisali kak fiktivni potni nalog, haha, tako to gre na filofaksu, na vsej univerzi in v celotnem javnem segmentu, po zaslugi frdamanih levuhov, ki so jim poštenje, delavnost, domoljubje in družina deveta vas. Velik del odgovornosti za naše obnašanje nosi Cankar, Ivan Cankar, ki je v drami ''Hlapci'' pokazal pravo držo, citiram: &quot;Bog vedi, čemu se ljudjé lasajo? Nazadnjaštvo je dobro, naprednjaštvo je dobro, najboljše pa so pečene piške!&quot; Popravite me prosim, če sem se zmotil pri razlagi.

Veste kaj, vaš vir informacij ne zasluži honorarja, zdi se mi, da ni bil zraven pri nobenem našem legendarnem izletu, ali pa ga je žuranje tako zmatralo, da je v avtobusu domov grede zaspal. Pravi namreč, da sem se jaz na avtobusu treznil. Kakšna izmišljotina! Na avtobusu se je zabava šele prav začela! Bučno smo prepevali gusarsko ''Hejabumbarasa, hejabumbarasa'', vmes je kdo intoniral tisto ''Polje, kdo bo teeeebe ljuuuubil'' (pri tem nihče ni pomislil na tisto Polje, kjer stoji psihiatrična bolniščnica), skozi odprta okna smo naše razvratno razpoloženje ponujali še drugim udeležencem v cestnem prometu. Šoferji so se nas bali in tajnica je imela težko delo najti kako mlado prevozniško podjetje, ki nas je bilo pripravljeno sprejeti. Nekateri šoferji so nas skušali kaznovati s sunkovitim zaviranjem in speljavanjem. Kotalili smo se po prehodu med sedeži in se neustavljivo krohotali, to šoferjevo sodelovanje pri vragolijah nas je še dodatno zabavalo. 

Pri tistem premetavanju po avtobusu je seveda prišlo tudi do telesnih stikov, prav gotovo se je kakšna roka oprla ob kakšno tuje koleno, nemara celo drugospolno koleno. Nihče ni preverjal, ali je bilo to koleno diplomirano ali še ni bilo diplomirano. Naslednji šoferjev sunek je dotično roko in dotično koleno spet razdvojil in se znabiti nista srečala nikoli več v svojem življenju. Ko na starost ne bo v spominu ničesar več, bodo utrinki iz teh avtobusnih saturnalij blažili tegobe zadnjih dni.

Draga Sara, v svojem življenju sem dosegel vse, kar si en učitelj lahko želi, rahlo me je peklilo samo prazno mesto tam, kjer se v drugih učiteljskih biografijah pojavljajo poročila o ljubavnih aferah. Kdo se bo po smrti sploh spomnil name ob veselih dogodkih, ali si bodo morali anekdote izmišljati? Hvaležen sem, da je ta skrb zdaj prešla, po vaši zaslugi se uvrščam v galerijo radoživih predhodnikov, o katerih se pogovarjajo učenci v dolgih zimskih večerih; aktualni trenutek nasploh kliče po liku &quot;pravega moškega&quot;, takega, ki zna v roko prijeti orožje, s trdo roko vzgajati otroke in ženo in podobno, ne pa po liku mehkužnega in spolno negotovega in nezanesljivega humanista.

Spoštovana Sara, na vsa vaša vprašanja sem odgovoril odkrito, po svoji najboljši moči in po vesti, Bog me štrafaj, če sem kaj izpustil ali se izmotaval. Vi ste diplomirali iz novinarstva na FDV, kajne? Gotovo ste še mladi, mogoče bi vas zanimal podiplomski študij na FF pod mojim mentorstvom? Za študijsko literaturo bi vam najprej ponudil [https://sl.wikiversity.org/wiki/Slovenske_literarne_potegav%C5%A1%C4%8Dine tale članek.] Obljubljam diskretnost in vas lepo pozdravljam,

prof. dr. Miran Hladnik, l. r.

&lt;hr&gt;

&lt;blockquote&gt;
Od: Arian Sajovic &lt;arian.sajovic@demokracija.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 11:31&lt;br&gt;
Subject: Novinarska vprašanja&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;
&lt;/blockquote&gt;

Spoštovani!

Pišem vam v zvezi z navedbami naših virov, ki trdijo, da ste bili odgovorni za organizacijo medijsko odmevnega incidenta na Triglavu. Isti viri pa tudi navajajo, da imate preteklost spolnega nadlegovanja študentk. V želji, da najdemo dejstva vas prosimo za komentar oziroma odgovore na slednji vprašanji.

Kako komentirate navedbo naših virov, da ste bili v preteklosti vpleteni v spolno nadlegovanje študentk, podobno kot vaš profesorski kolega dr. Igor Pribac?

Ali drži, da ste bili organizator medijsko odmevnega  incidenta na Triglavu, kjer je Tea Jarc verbalno nadlegovala predsednika vlade Janeza Janšo?

Prosil bi vas, da odgovorite do poldneva jutri.  

Lep pozdrav,
Arian Sajovic (novinar Demokracije)

&lt;hr&gt;

Cenjeni gospod novinar, dragi Arian, ker sta vaši vprašanji enaki tistim, ki mi jih je zastavila vaša kolegica Sara, vas prosim, če preberete kar moj odgovor njej. Glede Igorja Pribca pa resolutno izjavljam, da nisva nikoli skupaj nadlegovala študentk ali študentov ali sploh kaj imela drug z drugim. On ni nikoli citiral mene, jaz pa njega ne. Tako sva se zmenila in do zdaj sva se dogovora držala, ne brskajte prosim dalje v globino, v globinah je temačno in po kotih so kosti. Mogoče bi tudi vas zanimal podiplomski študij na FF? Aja, morate prej diplomirati, se opravičujem.  

Z odličnim spoštovanjem, mir in vse dobro, red. prof. dr. Miran Hladnik

====Prva zastranitev: Domoljubje ni zločin====

&lt;blockquote&gt;
Od: Nova24TV Info &lt;info@nova24tv.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 13:42&lt;br&gt;
Subject: Novinarsko vprašanje&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;&lt;/blockquote&gt;

Pozdravljeni,

Markacist inštruktor Boštjan Gortnar nam je posredoval slike smernih tabel po vašem pohodu na Triglav. Smerne table so polepljene, uničene, sedem prostovoljcev je čistilo in drgnilo nalepke. Ali se zavedate, da je to kaznivo dejanje? Ali se zavedate da je to tudi nevarno početje, saj table prikazujejo pomembne informacije, brez katerih se lahko pohodniki tudi izgubijo? Ali kot borci za zeleno prihodnost podpirate takšno onesnaževanje planinskih poti?

Hvala za odgovore in lep dan,
Uredništvo Nova24tv

&lt;hr&gt;

Končno nekoliko resnejše vprašanje. Logotipe so protestniki lepili samo tja, kjer so bili drogovi smerokazov že popacani z drugimi nalepkami, kar je razvidno s fotografij; zanimivo je, da druge nalepke ne povzročajo zgražanja. Edino, ki je nalepljena na smerokaz, je odlepil z
droga in prelepil tja eden od janšistov, da bi oblatil protestnike, Gortnar ga je gotovo videl, pa mu ni upal nič reči. Zraven je brez skrbi za čisto naravo nalimal rumenojopično geslo ''Domoljubje ni zločin''. Nekaj vesti je vendarle ohranil, saj tudi on ni prekril napisa na smerokazu. Nalepk, nalepljenih v petek, v soboto, ko smo se vračali, ni bilo več na drogovih, zato tudi ni pričakovati, da je še kje kakšna. Ker se je že minister Hojs pohvalil, da je odstranjeval nalepke z drogov, to očitno ni naporno delo. Trditev, da so bile nekatere tako visoko, da jih markacisti niso mogli doseči, je hecna, saj ni nihče pričal, da bi protestniki s sabo tovorili lojtro. A sedem da jih je odstranjevalo nalepke? Tiste, ki so bile previsoko, bi lahko spraskala Sneguljka, če bi jo vzeli s sabo. -- miran hladnik, antagonist resničnostnega šova Nova24TV

====Druga zastranitev: Pismo podpore pod naslovom [[Temačna preteklost profesorja Hladnika]]====

====Poetični ekskurz: Čeprav se govori ====

&lt;poem&gt;
Čeprav se govori,
da nad tavžent metri
se vse sme in greha ni;
vsakdo lahko kolne in benti
tam v gorah kot se mu zdi -
prihajajo drugačni časi:
zdaj nova so pravila
še v gorah masko nam nabila.

Eee!

Jani Kovačič
&lt;/poem&gt;

==Stran '''417''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri417/index.html Obljubi, da boš povedal svetu, kaj so počeli z nami,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Če bi v albumu dal prednost lepoti hribov in gorskim rožam, bi se mi zdelo, da bežim od svoje državljanske dolžnosti, to je od opozarjanja na atavistični zdrs v preživete in nevarne družbene odnose, mislim seveda na razrast rasizma, nacionalnega in osebnega brezobzirnega egoizma, fašizma, ekološko neobčutljivega potrošništva, nasilja, pokvarjenosti in podobnih nečednosti. Vladna stranka SDS odkrito simpatizira s Hitlerjem, zaničuje Osvobodilno fronto in partizanski odpor ter gradi distopični kafkovski RKC-kalifat. Zato so tu slike muzeja [[:w:Koncentracijsko taborišče Ljubelj|koncentracijskega taborišča Ljubelj]] (1, 2; druge sem vključil v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko partizanskih spomenikov]), protivladnega kolesarskega protesta (4&amp;ndash;8), proslave radovljiškega občinskega praznika ob ustanovitvi [[:w:Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]] 5. avgusta 1941 na Vodiški planini in pohoda od tam čez Jelovico v Dražgoše (9&amp;ndash;35) ter komemoracije pod Storžičem ob uničenju [[:w:Storžiški bataljon|Storžiškega bataljona]] 5. avgusta 1941 (36). Zato sem tudi sestavil geslo o [[:w:Anton Jež|Antonu Ježu]], zadnjem preživelem taboriščniku KZ Überlingen za Wikipedijo; fotografijo Ježa je prijazno dala v javno last novinarka in fotografinja Dietlind Castor (* 1940), ki pri 14 letih, ko je izvedela za krutosti nemških koncentracijskih taborišč, temu najprej ni hotela verjeti; v šoli po vojni namreč niso slišali o taboriščih smrti nič. Od 37 do konca so slike prijateljskega druženja in sorodnikov. Na enem od protestnih plakatov (slika 5) je pesem Bojana Podgorška Klic iz grobov, iz katere bi si lahko izposodil naslov te albumske strani, če ne bi prej izbral napisa na stopnišču ljubeljskega muzeja.
&lt;poem&gt;
Povejte, potomci, čemu smo mi padli,
čemu žrtvovali smo mlada življenja?
Da bodo vam vse priborjeno pokradli,
ker niste sposobni upora, vstajenja?

Čemu le bilo je vse naše junaštvo,
čemu bilo toliko krvi prelite?
Da narod delilo bo novo sovraštvo
in ga siromašile vladne elite?

Ste to si želeli, to, kar ste dobili?
Res hvala za takšno vam demokracijo,
kjer mesta vodilnih dobijo debili,
fašisti vam vaša življenja krojijo.

Čemu smo mi padli, povejte, potomci?
Če mi takrat roke bi križem držali,
vi brez domovine bili bi brezdomci,
ne narod, ubogi bi hlapci ostali.

Mar hočete to, da vas sram bo v dno duše,
ko vas doletela nas padlih bo kletev,
ko se oglasil bo klic mrtvih spod ruše:
»Je bil ves naš boj samo jalova setev?«

Povejte potomci, čemu to čakanje,
je kje kakšno upanje, da boste vstali?
Naj v vas zaživé naše sanje nekdanje,
saj radi spokojno v grobovih bi spali.
&lt;/poem&gt;

==Stran '''416''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri416/index.html Ko sem mrtev, ne vem, da sem umrv,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Fotke so z vzpona na Stol z avstrijske strani, iz Medvedjega dola. Skoraj vsi hribovci, s katerimi sva se z Miro srečala, so govorili slovensko; Rudi Sablatnig iz Bilčovsa je navdušen samohodec, podaja se na več sto kilometrov dolge pohode po Evropi. Če kdo ve za imena rož ob poti, naj mi sporoči, da dodam napise. Nazaj grede sva se ustavljala na britofih. V Šentjanžu v Rožu so nagrobniki v slovenščini, marsikateri z verzi, precej je partizanskih (te sem seveda vpisal v našo [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko]), v sosednji Kapli ob Dravi pa je slovenščina redka, med vojno umrli so večinoma padli na ruski fronti, nekateri se ponašajo z nemškimi medaljami za hrabrost. Na posnetku 27 smo popisovalci partizanskih spomenikov, to je bilo prvo naše srečanje v živo. Od 28 do 32 je redni petkov protest. Toliko za ta teden.

==Stran '''415''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri415/index.html In roman našel je srečen konec,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. julija 2021&lt;/small&gt;==

Naslov za to stran sem si izposodil iz ocene Tavčarjeve novelete ''[[:s:Otok in Struga|Otok in Struga]]'' v ''Slovenskem narodu'' leta 1888. Oceno sem citiral v [[:v:Otok in Struga|spremni besedi]], ki jo pripravljam za ponatis tega dela. Zato se je bilo tudi treba sprehoditi od gradu na Otočcu (8&amp;ndash;15) do gradu Struga (16&amp;ndash;24) in ju poslikati. Prijazni in podjetni &quot;princ s Struge&quot; Maj Kerin Colarič (19) nama je razkazal sobane in zaigral na orgle v kapeli, kamor je zahajala blazna baronesa Zora. Panorama Vinjega vrha na fotografiji 23 ustreza opisu v članku Viktorja Pirnata V dolini dolenjskih gradov, [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NMKCIUR3/b08cb9bf-fb4d-4c8a-bc99-64b6a5599546/PDF ''Jugoslovan'' 24. 12. 1930.] Vinji vrh (28) sem slikal že [https://slov.si/mh/galerije/galeri150/index.html ob drugi priložnosti pred desetimi leti.] Na novomeškem pokopališču sem potem naletel še na grobišče struške gospode (25, 26, 27); več o njem [https://www.mojaobcina.si/vrhnika/novice/litozelezni-plosci-clanov-druzine-jelovsek-pl-fichtenau-na-novomeskem-pokopaliscu-v-locni--1.html tule.] Otoček na Krki (24) je morda tisti, na katerem je struški gospod postavil stolpič in s streljanjem iz topa dražil soseda z Otoka.

Po vrsti gredo slike takole. [[:w:Zdravko Mlinar|Zdravka Mlinarja]], ki pripravlja knjigo o Žirovcih, sem obiskal doma v Murglah, [[:w:Kajetan Gantar|Kajetana Gantarja]] (2) sem srečal na snemanju ob 170-letnici Mohorjeve družbe, [[:w:Jožko Čuk|Jožka Čuka]] z ženo (3) pa na pikniku prostovoljcev za referendum o vodi. Sledi četvero protestnih napisov. Novo mesto (29&amp;ndash;52) postreže obiskovalcu z mnogimi spomeniki in nagrobniki; partizanske sem vpisal v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopedijo.] Na posnetku 30 je [[:w:Karel Slanc|Karel Slanc]], njegov brat, advokat iz Litije, je bil zbiratelj prešerniane. Gradnikove verze na Jakčevem nagrobniku (34) sem prepisal, ko sem pripravljal pesnikovo Zbrano delo, na grob Prešernove Julije (44) na pokopališču v Šmihelu pa sem naletel slučajno prvič. Na zadnjih štirih posnetkih je Plečnikov izdelek nad blejskim jezerom. Kavarna je služila kot čakalnica gostom, ki jih je sprejemal kralj Aleksander v bližnji rezidenci. Kdor ljubi veličastje, bo vzhičen.

==Stran '''414''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri414/index.html Kekec na Kleku,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2021&lt;/small&gt;==

Bogve kateri kekec je že tole. Zadnji trije pohodi so bili enodnevni in slišati je bilo željo, da bi šli spet na dvodnevne. Z imeni 28 udeležencev, ki se je nad Zakamnika pripeljalo z osmimi avtomobili, se nisem trudil, kdor hoče, da ga Google najde, naj mi piše, pa dodam ime. Obetaven kolovoz se je po nekaj sto metrih spremenil v brezpotno gmajno, čeprav je na nekaterih zemljevidih tam vrisana pot. Ker gob ni bilo, smo bili hitro na Hruški (Hrušenski, Hruščanski) planini, potem pri Mokotovi koči na Rožci in pol ure pozneje na vrhu. Nazaj po isti poti in po nekem drugem brezpotju. Piknik se je dogajal v kamnolomu ob potoku Raten. Afterkekec je v načrtu 28. septembra pri Hermanu v Volavlju. Knjiga pritožb je ostala prazna.

==Stran '''413''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri413/index.html Ni vsak, ki moli in se bogu klanja, bogu drag,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2021&lt;/small&gt;==

Prvi del albumske strani je s kolesarjenja in popisovanja spomenikov po Ptuju, drugi del pa s petkovega protivladnega protesta v Ljubljani. Policijski komandir je medtem odstavil vodjo policijske enote, ki je tedne dni prej pregnala neonaciste od Prešernovega spomenika in preprečila spopad. V kakšni kriminalni državi smo se znašli! Vladajoči režim naravnost kliče po konfliktu in izziva s svojimi pretepači. In sesuva Evropo. Nekaj aktualnih osebnosti ima svoje sveže fotke v Wikimedijini Zbirki (Jože Pirjevec, Goran Lukić ...), spomeniki mrtvim (Caf, Murko, Muršec, Remec) pa še čakajo na vpis v sloj kulturnozgodovinskih spomenikov na Geopediji.

==Stran '''412''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri412/index.html Kako se imenuje oblast, ki se boji lastnih državljanov,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. junija 2021&lt;/small&gt;==

Fotografij je tokrat nekaj več. Bilo je lepo vreme in na Tošcu polno fotogeničnih rož, razigrana atmosfera na alternativni proslavi državnosti na Prešernovem trgu v petek je klicala k dokumentiranju, prijetno je bilo tudi vzdušje na vsakoletnem obisku partizanske tehnike Mete nad Jamnikom. Žal mi je samo, da se nisem spomnil fotografirati dobrot, ki so jih pripravili v besniški gostilni za proslavo: z zaseko namazan kruh, ocvirkovica in pehtranova potica. K protestom: ko človek bere poročila skvarjenih novinarjev režimskih medijev,&lt;ref&gt;Peter Jančič: [https://siol.net/siol-plus/kolumne/sev-rdece-zvezde-ob-obletnici-svobode-555544 Sev rdeče zvezde ob obletnici svobode.] Siol plus 26. 6. 2021.&lt;/ref&gt; se mu vzbudi občutek, da ne govorimo o istih rečeh. Poročali so o tuljenju, ki je prihajalo s Prešernovega trga, v resnici pa smo le prepevali ''Lipo, ki je zelenela'', in ''Zdravljico''. Režimski mediji pišejo o rumenih jopičih, ki so prišli na Prešerca, sam pa, čisto od blizu, nisem videl nobenega rumenega jopiča, ampak zgolj črnosrajčne obritoglave naciste, ki so izzivali spopad. Naše predstave o tem, čemur rečemo država, slovenski narod, kultura, pravičnost, morala ... se radikalno razlikujejo. Zatrtje posameznih &quot;motečih&quot; bivanjskih opcij bi bilo necivilizirano. Toda kako ravnati, da bi kolikor mogoče mirno sobivale? Odgovor je na načelni ravni enostaven: tako da jih ne hierarhiziramo na večinske/manjšinske, prave/blodne, legalne/nelegalne, zdrave/bolne ipd., ampak jih jemljemo kot individualne življenjske izbire, v smislu posameznikovih pravic in stran od kolektivnih socialnih konstruktov. Ker pa je ena od pravic posameznika tudi ta, da goji kolektivna oz. pripadnostna čustva (nacionalna, verska, ideološka, stanovska, kulturna, lokalna ...), in ker ni varovalke, ki bi preprečevala eskalacijo življenjskih izbir v obsesivno in druge opcije izključujočo smer, nam načelna rešljivost problema prav nič ne pomaga. Še naprej se bomo v dilemah odločali čustveno impulzivno, da ne rečem nagonsko, in tiho verjeli, da je nagon, ki nam narekuje obnašanje, preživetni nagon. Slike enciklopedično zanimivih osebnosti sem tudi tokrat naložil v Wikimedijino zbirko (Riha, Šonc, Jerkič ...); kdor pozna katerega od nepodnaslovjenih govornikov, naj mi prosim sporoči njegovo ime. Pa še povezava na [https://www.facebook.com/ProtestnaLjudskaSkupscina/ Facebook] s [https://slov.si/doc/Smernice_Protestne_ljudske_skupscine_www.pdf ''Smernicami protestne ljudske skupščine''].

==Stran '''411''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri411/index.html Kar je v duši bol spočela, vam je pesem razodela,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2021&lt;/small&gt;==

Kako popušča selektivnost pri spletnih objavah! Prostora za slike je skoraj neomejeno, nalaganje hitro, le opisovanje slik zahteva svoj čas. Kmalu tudi opisi ne bodo potrebni, saj se bo prepoznava motivov in ljudi dogajala samodejno. Pretiravam: da se zaliv imenuje Cilvena dražica, ne pa Beka, ki je prvemu na las podoben, bo še vedno treba označiti posebej. Ta stran ima za naslov verz na nagrobniku pesnice [[:w:Maksa Samsa|Makse Samse]] v Ilirski Bistrici. Tam zraven je tudi spomenik pesniku duhovniku [[:w:Janez Bilc|Janezu Bilcu]]; oba smo pri predavanjih omenjali ob njunih rojstnih ali smrtnih obletnicah (menda tudi to, da je bila Maksa zaljubljena v Kosovela in kako je končala); če ne bi imeli pri roki literarnega koledarja na Wikiviru, najbrž nikoli ne bi prišla na vrsto. Fotografije dokumentirajo nekajdnevni dopust na Cresu in pot tja ter nazaj, ki jo je podaljševalo ustavljanje ob partizanskih in drugih spomenikih. Zbirka partizanskih spomenikov je ravno danes prišla do številke 6400. Še nekaj sto obeležij, pa bomo z grobim evidentiranjem pri kraju. Poznavalce prosim za razvozlavo insignije MARIA DP AP 1804 na posnetku 6. Druge poznavalce za prepoznavo markacije na posnetku 24. In spet druge za prepoznavo rož in cvetov na posnetkih 30, 31, 35, 36. Tudi sline vzbujajoča imena jedi na štirih posnetkih sem pozabil, orodja za njihovo prepoznavo pa nikjer ...

==Stran '''410''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri410/index.html Ô faites que jamais ne revienne le temps du sang et de la haine,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. junija 2021&lt;/small&gt;==

Naslovni verz (&quot;O, naj se čas krvi in sovraštva nikoli več ne ponovi&quot;) je iz pesmi [[:w:de:Göttingen (Lied)|Göttingen]] (gl. tudi [https://www.songtexte.com/songtext/barbara/gottingen-6bca02ee.html Göttingen]), ki naj bi prispevala k pomiritvi nemško-francoskih povojnih odnosov bolj kot vsi politični govori. Napisala jo je leta 1967 in z njo zaslovela židovska [[:w:en:Barbara (singer)|pevka Barbara]]. Tej Barbari je namenil svoj nagovor ([https://slov.si/doc/dragan_petrovec_ljuba_barbara.docx Ljuba Barbara]) Dragan Petrovec ob 76. obletnici osvoboditve taborišča Ljubelj 12. 6. 2021, ki je bil kritičen do aktualne politike: &quot;Preveč je politikov, ki sejejo sovraštvo, in politikov, ki to dopuščajo in mirno opazujejo, ali pa se pretvarjajo, da ni nobene nevarnosti.&quot; Eden od njih, Borut Pahor, je sedel na komemoraciji v prvi vrsti. Posnetki s proslave na Ljubelju (od 23 do konca) so v kontrastu s tistimi s prve polovice strani, ki dokumentirajo protest Radia Študent, ki mu je Janez Janša ukinil financiranje, in obisk predsedniške palače v okviru petkovega protesta. Petkove slike so slabše kakovosti, ker so zaradi pozabljivosti posnete s telefonom. Znamenitejše posameznike na slikah sem naložil tudi v Wikimedijino Zbirko, od koder jih zajema Wikipedija. Najbolj je z izbrano artikuliranim, čutečim, jasnim in dolgim prostim govorom fascinirala 96-letna Sonja Vrščaj, nekdanja taboriščnica v [[:w:Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitzu]].

==Stran '''409''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri409/index.html Eden bo zadnji,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. junija 2021&lt;/small&gt;==

Nekaj morbidnosti je že zašlo z nagrobnih napisov v naslove albumskih strani, tokrat na zadnjo uro opozarja sončna ura v Brdih (18). Tja smo šli na pogreb [[:w:Zoran Božič|Zorana Božiča]]. Zraven sem poslikal partizanske in druge spomenike v okolici (3&amp;ndash;29). Literarni so tule, partizanski pa so pristali v [https://sl.wikiversity.org/wiki/Partizanski_spomeniki_na_Geopediji zbirki na Geopediji.] Konrad (9) nama je razlagal medvojno usodo Medane, Zoranov prijatelj Luka (14) pa je računalničar filantrop, ki s prenosniki pomaga beguncem in drugim deprivilegiranim posameznikom. Aleš (30) je ekološki kmet iz Podbrezij, nič ne izdam, kaj sva imela skupaj. Na začetku te strani so posnetki z domače scene konec tedna, na koncu pa sta dokumentirana dva dogodka: snemanje filma o Josipu Jurčiču in piknik ''Planinskega vestnika'', oboje na petek 10. junija. [[:w:Vladimir Habjan|Haubi]] ureja PV že debelih 20 let.

==Stran '''408''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri408/index.html Kdor ne čuti v bratu sebe, naj mu čreva strup razgrêbe,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. junija 2021&lt;/small&gt;==

Naslovni verz je iz pesmi Lili Novy Zdravnik (slika 25), preslikani iz enega od 150 fasciklov, v katerih se nahaja zbirka 12.000 pesmi iz časa NOB: partizanskih, taboriščnih, zalednih, izseljenskih. Izbor pesmi je objavil Boris Paternu v štirih knjigah pod naslovom ''Pesništvo upora'' (1987&amp;ndash;1996), digitalizacija vsega gradiva, ki se nahaja v treh omarah na Filozofskih fakulteti, pa še čaka. &lt;s&gt;Nekoč, morda v 90. letih?&lt;/s&gt;, Decembra 1980 in maja 1981 je računalničar z imenom BOJANOO-RRI (&lt;s&gt;z Računalniškega centra UL?&lt;/s&gt; z Republiškega računalniškega centra, slika 23) avtorski katalog že prenesel v digitalno obliko. Zelo bi pomagalo, če bi kdo pomagal tega Bojana najti in bi nam Bojan pomagal najti to digitalno zbirko. Če po desetletjih sploh še obstaja in je berljiva. Slike 20&amp;ndash;26 so z ogleda zbirke uporniške poezije na FF. 

Sliki 18 in 19 sem napravil iz veselja, ko se je ta teden kip Jiřija Bezlaja nenadoma in tiho, tako kot je tiho izginil, spet pojavil v avli Filozofske fakultete. O homatijah z njim sem poročal na Slovlitu in strnil na Wikiverzi pod naslovom [[Evangelij za moralizatorje]].  

Na začetku te strani v albumu sta urednika ''Planinskega vestnika'' Irena in [[:w:Vladimir Habjan|Vlado]] v kolesarski opravi na Dobravi, sledijo posnetki s poti na Kredarico in nekaj dni pozneje na Šijo nad Voglom, kjer so žičnice ustavili, smučati pa se je še vedno dalo. Posnetka hriba z imenom Zavitar (1750 m) na vzhodnem robu planote spet nisem umestil med slike, ker ni bil dovolj fotogeničen, nič pa ne bo narobe, če tule iz [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-37KMPIY6/42498064-918b-440d-ab8e-66738a9933ef/PDF ''Imenoslovja Julijskih Alp''] Henrika Tume in starih časopisov razberem, kaj naj bi to čudno ime, za katerega [[:w:Marija Cvetek|Minka Cvetek]] in [[:c:File:Joža Mihelič 002.jpg|Joža Mihelič]] pravita, da v Bohinju ni (več) v rabi, pomenilo. Besedo ''zavitar'' so zapisali v ''Danici'' 1861 v pomenu 'kibic', 'zapeljivec', 'zavijalec', poznan je bil tudi priimek Zavitar, na Koroškem so ''pri jezuitih'' rekli ''pri zavitarjih'' (''Kres'' 1882, SN 1884). V Gorici so cerkev sv. Ignacija imenovali »zavitarsko«, ker so jo jezuiti upravljali. Blizu Zavítarja sta še imeni Cerkev in Cerkvena konta, ki utrjujeta razlago Zavitarja kot 'jezuitarja'. Najbrž je tudi v primeru bohinjskega Zavitarja šlo za cerkveno posest. &lt;font color=green&gt;Dodajam še ledinsko ime ''Jeznitarski boršt'' na Rudniku pod Ljubljano, ki je verjetno istega izvora.&lt;/font&gt;

Od slike 29 do konca je dokumentirana protestniška napisna kreativnost v petek 4. junija. Napise sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko pod naslov [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-06-04)]], kjer jih lahko kdor koli uporabi za kakršen koli namen, samo to mora napisati, da jih je posnel neki Hladnikm, morebitne predelave pa objaviti pod enako licenco proste dostopnosti. Povorka je šla tokrat mimo Ustavnega sodišča in mimo državnega tožilstva ter se zaključila na Gospodarskem razstavišču pred Hišo Evropske unije. Tokratni protestni Razglas (42) poziva k ohranitvi neodvisnosti sodne veje oblasti od politike.

==Stran '''407''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri407/index.html V službi domovine,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;29. maja 2021&lt;/small&gt;==

Spet skoraj samo protestne slike, tokrat se nas je zbralo blizu 40.000, policija je protestnike čakala z ograjami, robokopi in maricami pred parlamentom, protestni program pa se je brez njene prisotnosti odvil na Prešernovem trgu in potem nepričakovano na križišču Tivolske, Celovške in Gosposvetske ulice. Nekatere od nastopajočih sem poslikal, nekatere zgrešil, nekatere pa sem posnel že na prejšnjih demonstracijah. Dodajam povezavo na naslov [https://sramota.si Mednarodna sramota:] pregled medijskih prispevkov o politični situaciji v Sloveniji, ki so jih objavljali tuji mediji od januarja 2020 do 26. maja 2021. Zaupanje v odgovorno državljansko dejavnost rojakov se počasi vrača. Aja, naslov te strani je sposojen z napisa na majici Andreja Rozmana - Roze, ki se na sliki (66) bolj slabo vidi. Ne, Roza ni [https://fran.si/197/joze-gregoric-kostelski-slovar/4246139/ajnrikati?All=ajnrikati&amp;IsAdvanced=True ajnrikal] :)

==Stran '''406''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri406/index.html Not for sale,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. maja 2021&lt;/small&gt;==

Z izjemo začetnih petih slik, ki so z Rodice (ponovno, za tiste izpred meseca glej [https://slov.si/mh/galerije/galeri403/index.html stran 403]), so vse fotografije s protesta 21. maja, ki napoveduje veliki protivladni protest naslednji petek 28. maja ob 18.00. Policija se je nanj pripravljala z maltretiranjem slučajno izbranih udeležencev. Med tistimi, ki so jih vrgli na tla in na njih klečali, je bil pesnik [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=au%3DKoban%2C+Dejan&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Dejan Koban] (slika 47), radi pa se spravljajo tudi na ženske. Po megafonu se je zanje prizadeto zavzel reper Zlatko Ćordić (50). Protestna &quot;predskupina&quot; so bili Palestinci. Aretirali so tudi reperja in kolumnista N'Tokota (Miha Blažiča), ki je bil z njimi. Nekaterim policajem je bilo očitno nerodno ob zaukazani vlogi. Res mora biti mučno ščititi oblast pred ljudstvom, namesto da bi ščitili ljudstvo pred zločesto oblastjo. Slike plakatov bom postavil v Wikimedijino Zbirko, kakor sem tudi portrete udeležencev, ki so v enciklopediji ali pa tam še bodo, npr. ilustratorko [[:w:Alenka Sottler|Alenko Sottler]]. Kratica [https://humanrightsconnected.org/organizations/not-for-sale-nfs/ NFS] (''not for sale'') na majici protestnika, ki je dala naslov tejle strani, označuje kampanjo za človekove pravice.

[[:w:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman]] (na sliki 26) je 26. maja 2021 pod naslovom Če ne bo vojne, bodo še volitve takole komentiral dogajanje. 

&lt;blockquote&gt;
Ko sem minuli petek prikolesaril na Trg republike, je bilo vzdušje pregreto. Ljudje so žvižgali, vihrale so palestinske zastave, v zraku so bili baloni v palestinskih barvah, policisti pa so mimo mene prignali moškega temnejše polti. In nato še enega. Zajel me je val razburjenja, da sem tudi sam začel kričati na policiste in se prerekati z enim od njih. Nakar sem jih še nekaj vprašal, ali jih ni sram, da sodelujejo v zatiranju predstavnikov naroda, ki so mu ukradli domovino.&lt;br&gt;
Ko sem se umiril, sem se še dolgo počutil neprijetno in se spraševal, zakaj sem se tako razburil. Šele ko sem si doma pogledal javno dostopne posnetke dogajanja, mi je postalo jasno, da so policisti načrtno izzvali naše razburjenje s tem, da so se zagnali v množico in iz nje vlekli ljudi, ki niso počeli ničesar nasilnega. Zato bi bilo treba v obrambo vsem, proti katerim bo zaradi upiranja policijskim postopkom izdan plačilni nalog, zahtevati, da policija ob videodokumentih dokaže, da je ravnala skladno s predpisi in z namenom zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja. Na posnetkih je videti, da so s tem, ko so aretirali nenasilne protestnike, razburili množico, kar je bil očitno njihov namen. In so s kaznimi za pri nas živeče Palestince, ki so javno izrazili željo po osvoboditvi okupirane domovine, le nadaljevali provokacijo, ki si jo je z obešenjem izraelskih zastav na Gregorčičevi privoščila naša vlada.&lt;br&gt;
Ker strateg klerikalizacije moje domovine dobro ve, da smo Slovenci, ki smo bili na Primorskem prva žrtev fašizma v Evropi, še dodatno občutljivi za trpljenje Palestincev, ob tovrstnih provokacijah očitno uživa. Hkrati pa nam v senci našega razburjenja še lažje pleni javno dobro in z njim kupuje svoje podpornike. Ker pa kljub temu vse bolj kaže, da bo tudi njegove tretje republike kmalu konec, se po reakciji policije na zadnjem protestu in še posebej po njegovem svarjenju pred totalitarističnimi nameni protestnikov, ki da peljejo Slovenijo v državljansko vojno, zdi, da bi rad ubral taktiko svojega izraelskega prijatelja. In ker mi nimamo Hamasa, nam ga bo najbrž skušal podtakniti kar sam. Zato moramo zelo paziti, da se na prihajajočih protestih, ki bodo zmeraj bolj množični, ne pustimo sprovocirati in da ne pustimo, da bi se med nas pomešali izgredniki.&lt;br&gt;
Antidemokratičnost premierja, ki sovraži lastno ljudstvo, je tako patološka, da bi bilo res neumno, če bi mu dali možnost, da v imenu branjenja demokracije uvede izredne razmere. Naša moč je v tem, da ga skupaj z njegovimi baloni odpihnemo na čimprejšnjih volitvah. Logika, da ni dovolj, če smo proti, in da v primeru, ko nimamo stranke, v katero res verjamemo, ne gremo na volitve, je zelo nevarna. Kadar je demokracija ogrožena tako, kot je zdaj, je dovolj že to, da smo proti.
&lt;/blockquote&gt;

==Stran '''405''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri405/index.html Kópati ali kopáti?] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. maja 2021&lt;/small&gt;==

Vreme je bilo v prvi polovici maja bolj kilavo, zato so redke smuške fotografije (Za Cmirom in Srenjski preval) obkoljene s toliko več protestnimi. Nekaj portretov, posnetih tam in drugje, je šlo v [[:c:Main_Page|Zbirko]], pa [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-05-14)|protestni napisi]] seveda tudi. Protest 7. maja je komentiral odločitev ljubljenega vladike, da Slovenijo v EU predstavlja [[:w:Črni panter (simbol)|karantanski panter]], na tistem včeraj 14. maja pa je bila tema namera vlade privatizirati vodo. &quot;[[:w:Andrej Vizjak|Minister Vizjak]]&quot;, ki sta ga na prizorišče privedla dva &quot;detektiva&quot;,  je bil deležen glasne ljudske obsodbe in bil zaradi storjenih grehov vržen v Ljubljanico, množica pa je raztrgala gradbene trakove, s katerimi je Vizjak prepredel Tromostovje in ljudem preprečil prosti dostop do vode. Ker sem [[Komentarji k fotografijam#Stran 404 80 let OF, 28. aprila 2021|na tem mestu zadnjič]] pozival k zbiranju podpisov za referendum proti privatizaciji voda, dodajam, da so vladne manipulacije pod geslom ''divide et impera'' pripeljale do tega, da podpise ločeno zbirata dve iniciativi (pod številko 883 predstavja Gregor Kos pobudo [https://www.vodenedamo.si/ Vode ne damo,] pod št. 884 pa Aljoša Petek pobudo [https://ekokrog.org/2021/04/06/prizadevanja-za-ohranitev-pitne-vode-povezala-celotno-slovenijo/ Za pitno vodo]). Sam sem prek e-uprave za vsak slučaj oddal svoj podpis za obe. Vzelo mi je dve minuti časa.

==Stran '''404''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri404/index.html 80 let OF,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Z včerajšnjega protesta v Ljubljani se je nabralo slik za svojo stran, v glavnem napisi, nekaj tudi ljudi za Wikimedijino Zbirko ([[:w:Dragan Petrovec|Petrovec]], [[:w:Živa Vidmar|Vidmarjeva]], Emilija Stojmenova, Miha Zadnikar, [[:w:en:Uroš Macerl|Macerl]] ...). Protest je bil na torek namesto na običajni petek zaradi 80. obletnice ustanovitve OF. Kako sta bili pri tem udeleženi kultura in literatura in kako sta udeleženi pri aktualnih protirežimskih protestih, sem [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007348.html napisal včeraj na Slovlitu.] Pobudo prevzemajo druge kulturne panoge, tiste z večjo spektakelsko ambicijo, ampak še vedno gre za kulturni boj, ne pa za denar, hondel ali profit v obliki golaža in piva. Naš ljubljeni diktator je s svojimi pozivi, naj se uležemo na kavč in stegnemo vse štiri od sebe, zaslužen za obujanje upornega duha Osvobodilne fronte, Kocbekovega apela po spremembi slovenskega nacionalnega značaja iz hlapčevskega v avtonomnega in odgovornega. Kako težko se je odpovedati udobju družbene apatičnosti, zgovorno priča tempo nabiranja podpisov za [https://zapitnovodo.si/ razpis referenduma o vodi,] ki jo aktualna vlada želi privatizirati tako kot vse druge javne dobrine; glavni včerajšnji napisi so bili prav na to okoljsko temo. V enem mesecu je treba zbrati 40.000 na občini overjenih podpisov, po dobrem tednu je zbrana šele ena četrtina podpisov. Pot na občino je seveda nadležna, tudi če so prostovoljci na štantu pred vhodom in uradniki v pisarni prijazni in obrazci že pripravljeni, ampak človek bi si mislil, da bo od danes do jutri oddala svoj digitalni podpis kar z domačega računalnika v dveh minutah vsaj spletno pismena inteligenca, podobno kot plačuje račune, ureja davke in avtomobilsko registracijo. Pa tega ne stori, čeprav o njej predpostavljamo, da je sposobna ugledati civilizacijske čeri, da zna o usodnih dilemah trezno razmišljati in hitro ter odgovorno ukrepati. Zaradi svoje nedejavnosti in lahkomiselnosti mi vzbuja asociacije na Cankarjevo pripoved [[:s:Potepuh Marko in kralj Matjaž|Potepuh Marko in kralj Matjaž]], v kateri junak iz dežele, v kateri &quot;bodo živeli veseli ljudje&quot;, v veseljačenju zapravi dve kmetiji in konča v ciganskem taboru. Cankarja je karnevalski, kurentovski značaj rojakov skrbel, nas očitno nič več: potem ko smo pognali v maloro paradne državne firme, ponujamo naokrog že svojo pitno vodo, bogsenasusmili. Kdor ima na računalniku digitalno potrdilo, naj pogugla https://e-uprava.gov.si , se prijavi, izbere Kvalificirano potrdilo, izdano v EU (ali pa Si-pass, če si ga je prej priskrbel), pod Želim vtipka &quot;podpora volivca zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma&quot;, klikne na prvi zadetek, izbere Oddaj vlogo. V obrazcu je že vse izpolnjeno, treba je dodati samo še e-naslov in s klikom na Nadaljuj dokončati podpisovanje. In tako stori prvi korak v smer aktivnega državljanstva in odgovornega razpolaganja z javno dobrino.

==Stran '''403''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri403/index.html Ne delajte greha,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Napis &quot;Delajte, kar hočete, samo ne delajte greha&quot; sem slikal na zidu ob cerkvi v Goričah (15). Nisem prepričan, da kaj zaleže, saj na debelo grešijo zlasti tisti, ki so ga napisali. Po vrsti gre pa takole: najprej cerkev sv. Marka v Vrbi, poznana iz Prešernovega soneta. [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1912_x1553311.185946095_y5824336.990674262_s18_b2852 Partizanske nagrobnike v Bohinjski Bistrici] sem slikal, ker se spravljam k popisu verzov na 6200 in več partizanskih spomenikih, Z Ivico (3) sem se spoznal na Babi, na Dovjem sem fotografiral spomenike [[:w:Jakob Aljaž|Aljažu]], [[:w:Klement Jug|Jugu]], [[:w:Fanny Susan Copeland|Copelandovi]] in pesniku [[:w: Pavel Oblak|Pavlu Oblaku]]. [[:c:File:Seminar Strokovno pisanje 9. 4. 2021.jpg|Zoomovski posnetek seminarja]] smo provokativno oblikovali tako, da v Zbirki ne bi motil GDPR-ja (9), grob [[:w:Josip Lavtižar|Josipa Lavtižarja]] je v Ratečah, relief [[:w:Ignacij Hladnik|Ignacija Hladnika]] je v Križah pri Tržiču, nagrobnik [[:w:Matevž Ravnikar - Poženčan|Matevžu Ravnikarju]] se nahaja na britofu v Predosljah, posnetki 15&amp;ndash;22 so z obhoda partizanskih spomenikov pred praznikom OF. Šele z napisov na spomenikih smo obhodniki razbrali, da sta dve obeležji posvečeni žrtvam, ki so končale svoje življenje prav na dan obiska: 19. aprila leta 1943 so Nemci postrelili 10 talcev v Lipnici ([https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3619_x1581514.049206432_y5829235.77232204_s18_b2852 Geopedija]) in 1945 so na isti dan, malo pred osvoboditvijo, domobranci kruto mučili in potem pokončali dve dekleti, Vido Šinkovec - Janino in Cilko Odar - Tatjano ([https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:177_x1580021.0504492573_y5820098.797075742_s18_b2852 Geopedija]) v Lajšah pri Dražgošah. Sledili so turni smuki pod Kriško steno, na Vitranc in še kam, pa petkov protivladni protest v Ljubljani, ki sem ga izkoristil za [[:c:Category:Tone Stojko|portret fotografa Toneta Stojka za Zbirko]]. Letaka Mi grabimo zase (34) in Vsi na ulice (35) vabita na protivladni protest v Ljubljani v torek 27. aprila, ki se bo začel ob 18.00 na Prešernovem trgu pri Tromostovju. Zaključek (od 37 do 44) je pa s smuke na Rodici, kjer sem spoznal Majo, ki redno poroča o smuških razmerah na [https://www.snezak.si/ Snežaku]; njeni družbi se zahvaljujem za malico in pivo ob avtomobilih pod planino Suho. Od danes (25. 4.) so posnetki s smuke iznad Šitom glave in sladoleda v Radovljici.

==Stran '''402''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri402/index.html St000 Ž00ar,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Naslov tej strani je dal ponovno vandalizirani napis Stane Žagar na [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:302_x1589903.4460062406_y5814767.058205597_s15_b362 spomeniku padlemu učitelju] in narodnemu heroju [[:w:Stane Žagar|Stanetu Žagarju]] na Planici nad Crngrobom (slika 29). Žal aktualna oblast legitimira razbijanje spomenikov NOB. Večinoma sem za potrebe Wikimedijine Zbirke dokumentiral domače zasnežene gore; posnetki so z Mojstrovke, Begunjščice, Velikega Selišnika, Uskovnice ... Dolgčas snežne beline prekinjajo dobrote z obiska pri Kozakovih (33&amp;ndash;36; ups, geslo o [[:w:Krištof Jacek Kozak|gostitelju]] bo treba dopolniti; tudi slovenskega gesla [[:d:Q872611|zamorček v srajčki]], nem. ''Mohr im Hemd'' še nimamo), nekaj je protestniških slik, od ljudi pa zahteva komentar samo še Lucija iz Češnjice (23), ki sem jo srečal na poti na Veliki Draški vrh in me je prehitela skoraj za eno uro.

==Stran '''401''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri401/index.html DovolJJ,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. marca 2021&lt;/small&gt;== 

Sneg, družina, protesti in spet sneg. Na Begunjščici nisem napravil nobenega posnetka, ker je bilo megleno in vetrovno. Ljudi pa čudo, pravi romarski cilj, seveda, sneg je vse do avta na Ljubelju. Na posnetku 17 je tlakovec Petkovčki, za katerega samovoljno razlagam, da je posvečen petkovim protivladnim protestnikom. Če kdo ve pravi odgovor, naj se oglasi.

==Stran '''400''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri400/index.html Koče je zamelo,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;4. marca 2021&lt;/small&gt;== 

Same zasnežene koče, tole zimo je treba dokumentirati, bogve kdaj bo spet tako snežena. Toporišič ima nekje zgled &quot;Našo barako je zamelo.&quot; Sposodil si ga je iz Borove partizanske pesmi, jaz pa od njega za naslov tele strani. Zagotavljam, da se z ljudmi na slikah nismo neodgovorno družili, ampak smo se z njimi tam zgoraj na belih prostranstvih samo slučajno srečali.

==Stran '''399''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri399/index.html Preženimo virus,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. februarja 2021&lt;/small&gt;== 

Nekaj fotografske dokumentacije o zaključnih spopadih v naši herojski borbi proti viruSSu :) zdravje velja utrjevati v višinah, kjer UV-žarki in veter sproti spražita vse seve. Na slikah so Jelovica, Karavanke z okna in od blizu, pogledi s Karavank na Julijce, imena gora in planin so pod slikami. Kulturni praznik je letos prispeval k žanru protestnega plakata. Prav nobenega dvoma ni, na čigavi strani bi bila danes frajgajst Prešeren in socialist Cankar. Slika 8 spada na predhodno stran, sem sem jo postavil zato, ker kaže na mesto, kjer so turni smučarji 13. februarja našli zmrznjeno truplo slabo oblečenega begunca. O dogodku ni poročal noben medij, prednost so imele smrti treh domačih alpinistov in enega turnega smučarja istega dne.

==Stran '''398''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri398/index.html Dobrodošli,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. januarja 2021&lt;/small&gt;== 

Podoben naslov ima že [http://slov.si/mh/galerije/galeri362/index.html stran 362] lanskega leta. Tisto počečkano tablo, na katero se nanaša, so zamenjali z novo, posnetek 23 tule pa s svojo kozmopolitskostjo vzbuja vedro upanje, da s Slovenci še ni vse tako zelo narobe, kot se včasih dozdeva. No, to pa je tudi vse, kar je mogoče povedati o belini na tej albumski strani. Naj izdam še lokacije motivov: Uskovnica na prvih osmih posnetkih, v sredini Klek ali Petelinjek (1753 m) v Karavankah, zadnji trije so pa iznad Javorniškega Rovta.

==Stran '''397''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri397/index.html Kramarjova guba,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. januarja 2021&lt;/small&gt;== 

Nadaljevanje kiča s prejšnje strani. Naslovna guba je narečno za [[:w:huba|huba]], nem. [[:de:w:Hufe|Hufe]], rus. [[:ru:w:Гуфа (единица измерения)|гуфа]], ang. [[:en:w:oxgang|oxgang]]. Kramarjova je nad Tržičem, na vzhodnem vznožju Dobrče.

==Stran '''396''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri396/index.html Kič,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. januarja 2021&lt;/small&gt;==

O kiču povzemam, kar sem našel pri modrih piscih, v knjižici [http://lit.ijs.si/trivlit2.html#zgo ''Trivialna literatura''] (1983); vendar mi to prav nič ne pomaga pri razlagi posnetkov naj tej strani. Ko se znajdeš v preobilju te beline in mrzlih čipk na smrekah, rečeš preprosto, da je lepo. In pritiskaš na sprožilec.

==Stran '''395''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri395/index.html Gore je že sneg pobelil,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. decembra 2020&lt;/small&gt;==

Naslov ima ta stran po verzu iz [[:s:Tone Pretnar|Tončkovih grafomanij]], katerih drugi zvezek iz leta 1983 je v dveh formatih na slikah 6 in 7, dobro pa označuje tudi vso snežno belino na tej strani. Nima vsak sreče živeti v tako zasneženi občini, če pa kdo misli, da z njimi sodržavljane zavajam k prestopanju občinskih meja, mu odgovarjam z besedami prvega ministra, da so to lanski posnetki :) Res so bile tudi lanske Mrežce in [https://slov.si/mh/galerije/galeri346/target2.html lanski Viševnik] lepi. Simbolni pomen pripisujem sliki 45: kot da bi, kot sem komentiral Mojci, dolinski politični jastrebi prišli ogrožat svobodo planinskega sveta; druga ukrivljena drevesa na tej strani pa spominjajo na naše ukrivljene hrbte v tem čudnem času. Nesnežene so samo začetne fotografije: spomin na enkratni slovenistični zumkoronakviz, ki so ga organizirali študentje z Ino Poteko na čelu (več kot sto udeležencev!), bangar (preklada podboja) s hiše št. 4 iz vasi Ravnica (preden so se vaščani odločili za preimenovanje, je bilo vasi nespodobno ime Mošnja); k sosedu (h. št. 2, p. d. pri Muhovcu) se je hodil ženit Prešernov [[:s:Ponočnjak (France Prešeren)|Ponočnjak]], dokler ga hudič ni ugonobil; pri hiši so se pisali Svetin, podobno kot Prešernova mati (Svetina), in tudi hišno ime pri Muhovcu v Žirovnici, od koder je bila Prešernova mati, je bilo enako kot tu v Mošnji, menda je šlo za Prešernovo žlahto; [https://slov.si/mh/literarna_radovljica_2.pptx o tem se predaval pred meseci v Radovljici]. 3, 4 in 5 so z Jelovice, 8 pa menda iz Lesc, kjer je po oglasnih deskah polno plakatov, ki opozarjajo, kako trenutna vlada trati čas za politična kadrovanja in nakupe orožja ter zastruplja družbeno klimo, namesto da bi krotila epidemijo in skrbela za javno blaginjo. Na zadnjem posnetku je par, ki sem se mu na ozko zorani cesti brez izogibališč vzvratno umikal cel kilometer in nama je v zahvalo skozi okno podal dve pivi. Še so poštenjaki na svetu :)

==Stran '''394''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri394/index.html Ne postopi se tukaj mimo hoditi,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. novembra 2020&lt;/small&gt;==

Za tole stran se je nabralo nekaj več slik kot običajno. Koronske omejitve so zožile izlete na okvire domače občine (no, ne do metra natančno :) in zdaj tehtam, ali pričujoči izbor bolj odraža stiske trenutnega časa ali značaj teh krajev. Mislim na ponavljajoče se posnetke stranišč na štrbunk, alkoholnih tolažilnic pri gozdnih kočah in lovskih prež ter na napis na znamenju, ki straši popotnika in je dal naslov temu albumu. Ali pa so te reči pač edino, kar se v temnih gozdovih vidi in je sploh vredno fotografirati. Na Jelovici je poznana koča, ki ji je lastnik dal ime Micenau (malo iz spomina na televizijsko [[:w:Gozdarska hiša Falkenau|serijo Falkenau]], malo pa iz spomina na svojo ženo Mico, ki je, se ne spominjam, bodisi umrla in je ne bo več (gorenjsko ''Mice nau'' &lt; ''Mice ne bo'') bodisi je pustila moške same žurati na samoti). Zdaj je novi lastnik kočo po svoji ženi preimenoval v Danica pa bo :) Popotniku v Ptičji hišici ponudita žganje, kakor je to navada tudi v drugih kočah tu in po Sloveniji sploh. Na posnetku 10 je orlovsko gnezdo (preža) obrtnika Stroja iz Dvorske vasi, ki se vozi naokrog s helikopterjem in mu je očitno uspelo obnoviti nelegalno gradnjo nad prepadi Dobrče, ki jo je pred leti občinska oblast porušila. Ljudje, ki ne smejo v službo, svoje energije zdaj sproščajo po okoliških pohodnih poteh: še nikoli nisem videl v Dragi parkiranih toliko avtomobilov kot zdaj, vse potke so izhojene, na vsakem brezpotju srečaš človeka &amp;ndash; menda ja ne bomo živeli v zaporu! Ožje literarni sta (če izvzamem straniščno poezijo na začetku in legendo o Babjem zobu na posnetku 61) samo sliki 26 in 27 z grobom Janeza Jalna in počitniško hišico Alojza Gradnika. Pa seveda več fotografij Bleda od zgoraj navzdol, &quot;podobe raja&quot;. Pri drvarjih, ki sta v knjigo obiskovalcev zapisala besedo ''Raj'' (66), malo dvomim, da sta imela v mislih Prešernove verze, ampak bolj svoj gozdarski ''rajon''. Misel na smrt vzbujajo lovske preže, razpela in partizanski spomeniki. Toliko za danes.

==Stran '''393''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri393/index.html Pa saj so vsa mesta enaka, si rekla,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

Tako piše na klopci v Križevniški ulici v Ljubljani, vzeto pa je iz pesmi Maruše Mugerli Lavrenčič. Slika s klopco ima številko 5, pred njo so portestniške izpred 14 dni. [https://www.mladina.si/peticije/ Zadnjo peticijo za odstop vlade] je sestavil [[:w:Dušan Keber|Dušan Keber]], podpisujemo pa jo na https://www.mladina.si/peticije/ . 13. oktobra je bila prva letošnja smuka z Babe, nekaj dni pozneje pa s Ptičjega vrha (6&amp;ndash;12). Na sliki 14 je podstavek, na katerem je 20 let stal ženski akt [[:w:Jiři Bezlaj|Jiřija Bezlaja]], preden se je vodstvo FF odločilo za njegovo odstranitev. O tem sem pod naslovom Evangelij za moralizatorje pisal [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007157.html na Slovlitu.] Posnetek 15 kaže, kako je videti predavanje v času kolere, 16&amp;ndash;18 so trije pisateljski nagrobniki: obnovljeni [[:w:Jožef Žemlja|Jožefu Žemlji]] in [[:w:Jože Vovk|Jožetu Vovku]] na Ovsišah in [[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenškovi]] v Podbrezjah. 19&amp;ndash;22 so protivladni plakati kot nadomestilo za začasno prekinjene proteste, 23 pa je spomin na junijske proteste. Zadnjih sedem posnetkov je z dveh popoldanskih izletov: iz Češnjice na Jamnik in iz Drage na Luže.

==Stran '''392''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri392/index.html Rudolf Andrejka: Kropa in Kamna Gorica (1924),] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

==Stran '''391''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri391/index.html Gustav Renker: Pet mož gradi pot (1936),] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

==Stran '''390''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri390/index.html Ni jutrišnjega dne brez današnjega krika] &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

Protestne od zadnjih dveh petkov, vmes pa stiskanje sadja, naslovnica literarnozgodovinske knjige in zamaskirani začetek predavanj na FF. Novinarka in okoljska aktivistka Monika Weiss ter bivši zdravstveni minister [[:w:Dušan Keber|Dušan Keber]] sta prišla v Zbirko na Wikimedia Commons, tam sem s slovenskimi napisi in transparenti okrepil kategoriji [[:c:Category:Banners and signs at demonstrations and protests in Slovene language|Banners and signs at demonstrations and protests in Slovene language]] in [[:c:Category:Demonstrations and protests in Slovenia in 2020|Demonstrations and protests in Slovenia in 2020]]; za nadredne kategorije klikni povezave na dnu teh kategorij.

==Stran '''389''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri389/index.html Bila je huda mravljica] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. septembra 2020&lt;/small&gt;==

Prva slika: Ovčeniki (1054 m) je ime grebena nad Drago. Posnetki 2&amp;ndash;16 so s skoka na morje, mogoče je kateri primeren za ozadje na zaslonu. 18&amp;ndash;29 so s protestov 11. septembra, od 44 do konca pa s protestov 18. septembra. Vmes so slike z gobarjenja na Uskovnici in s Pivškega, kamor smo šli snemat oddajo o Krpanu. [[:w:Miroslav Vilhar|Vilharjev]] grad Kalec sem slikal že ob drugih priložnostih, zato tokrat slik stolpa nisem postavil v album. Pač pa sta tu Vilharjev nagrobnik na britofu v Knežaku in kip najbogatejšega Slovenca viteza [[:w:Josip Gorup|Josipa Gorupa pl. Slavinskega]] v Slavini. Naslovnico romana ''Beatin dnevnik'' iz leta 1887 sem slikal pri Urški, [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007133.html na Slovlitu] smo potem ugibali, kateri grad je predstavljen na njej. Posnetke partizanskih spomenikov iz tega konca bom postavil na [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopedijo].

==Stran '''388''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri388/index.html Parnassia palustris] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. septembra 2020&lt;/small&gt;==

Prvih deset slik v današnjem albumu je z izleta na Vrtaško planino: iz Mojstrane po ferati na Grančišče in potem naprej do planine, nazaj dol pa mimo obeh Peričnikovih slapov. Čopovi Breda in Bogomila, ki sta se vračali s Slemena, sta prosili, naj njunih slik ne objavim v albumu, in s težkim srcem ju ubogam :) namesto njiju sta v albumu pastir in mlad nemški par, ki je nad slapom iskal pot v dolino. Naslednjih 14 posnetkov je s protesta 28. avgusta v Ljubljani, potem z Bleda, kjer se je dogajal strateški forum, ki Slovenijo ob sekundiranju ZDA rine v višegrajsko skupino držav in pod geslom Več Evrope in manj EU sesuva politično tvorbo, ki ji pripadamo. 30 in 31 sta dali tej strani naslov. Na slikah je Parnassia palustris ([[:w:Močvirna samoperka|močvirna samoperka]]), tista roža, ki jo je pod imenom kristusove srajčke Tavčar enigmatično vgradil v naslov povesti [[:s:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]] (1917) in s tem sporočil, da je z njim mišljeno njegovo pozno literarno pocvitanje, ne pa ljubezen na stara leta. [http://lit.ijs.si/cvetje.html Moja interpretacija povesti] bi se lahko z zgledovanjem pri Umbertu Ecu glasila tudi Ime rože, ampak zdaj je prepozno za preimenovanje. Rožo sem slikal na Pokljuki, res na močvirnem terenu. Posnetki od 33 do konca so z ljubljanskega kolesarskega protesta 4. septembra.

==Stran '''387''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri387/index.html Ulež se, bo najbol za oba] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Pri iskanju [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih spomenikov] (ta teden je njihovo število naraslo na 5800) se najde marsikaj drugega zanimivega. Na litijskem pokopališču sem najprej naletel na grob pesnika [[:w:Jože Šmit|Jožeta Šmita]], potem pa še na nagrobnik Veronike Kepa. Kdo pa je to? Gospodinja pri družini litijskega advokata Franca Slanca, brata politika [[:w:Karel Slanc|Karla Slanca]]. Ko so leta 1941 njihovo hišo zasegli in izpraznili Nemci, je med knjigami na dvorišču opazila Prešernov rokopis, ga izmaknila in hranila pri sebi ves čas vojne. Ko ga je nekoč po vojni njena hči prinesla pokazat v šolo, ji ga je učiteljica
Milka Kolman zaplenila in ga leta 1960 izročila kolegu slavistu Stanetu Grebencu za Prešernovo razstavo v Hrastniku. Od tam je 1961 prispel v NUK. Slančeva hči Mira 
Hubad je od vodje rokopisnega oddelka [[:w:Alfonz Gspan|Alfonza Gspana]] zahtevala rokopis nazaj. NUK se ni dal in je ponujal odkup rokopisa in na vse način poskušal rokopis obdržati. 26. marca 1962 je  končno popustil in rokopis vrnil Hubadovi. V [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_01.pdf članku o Prešernovih rokopisih] leta 2016 sem po Črtomirju Zorcu povzel, da je rokopis menda v Švici, kmalu za tem pa izvedel, da se je vrnil v Slovenijo in da je zdaj v lasti vnuka Mire Hubad, literarnega zgodovinarja [[:w:Matija Ogrin|Matija Ogrina]] (gl. [[Errata in dopolnila k člankoma Zgodbe Prešernovih rokopisov in Nova prešerniana]]).

Druge slike imajo podnapise in jih ni potrebno razlagati. Sicer pa lahko komentar dodam pozneje, če bo potrebno.

==Stran '''386''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri386/index.html Hingerichtet] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Prvih šest posnetkov je spet iz okolice Ratitovca (vrhova Kremant in Altemaver), kamor sva šla fotografirat en spregledani partizanski spomenik. Naslednjih šest je s tržiškega večera ob podelitvi [[:w:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjeve nagrade]] na 75. obletnico rojstva Toneta Pretnarja in sestre dvojčice Zvonke; župana Sajovica in pevko Izmajlovo sem seveda postavil v Wikimedijino Zbirko. Knjižničarka Sabina je obljubila pretipkati za Wikivir knjižico Pretnarjevih grafomanij iz leta 1982. Nadaljnjih osem slik je z Uskovnice, kjer sva imela v varstvu našo in sosedovo punčko. Štruklji in medvojna dobravska hišna številka so bili posneti v gostilni Kovač v Kropi. Zanimivo: slovenska Wikipedija je slovenske štruklje predstavljala s sliko hrvaških štrukla; zdaj sem to popravil in dodal še flancat in ocvirkovico, ki ju Wikimedijina Zbirka doslej ni poznala &amp;ndash; le zakaj počnem to jaz literarni zgodovinar? Hišna številka me je spomnila na nemško okupacijo naših krajev: v zadnjih dneh sem imel opraviti z [https://www.gorenjski-muzej.si/begunjske-knjige-na-spletu/ Begunjsko knjigo zapornikov], ki je dostopna na spletišču Gorenjskega muzeja in sem iz nje izpisoval Dobravce, zaprte ali usmrčene kot talce v Begunjah. Begunje so na slovenski Wikipediji skopo predstavljene, toliko bolj pa [[:w:en:Begunje na Gorenjskem|na angleški]], vendar do nedavnega po zaslugi nekega Dorema kot kraj množičnih grobišč, da ne bo nesporazuma: pobitih 20 ali 40 nemških stražarjev, ne pa 849 postreljenih ali obešenih slovenskih talcev in tisočev drugih, ki so jih deportirali v koncentracijska taborišča. Informacijo o talcih sem moral šele dodati predstavitvi kraja kot mesta &quot;komunističnih zločinov&quot; &amp;ndash; tudi to ne spada med delovne naloge literarnega zgodovinarja. Zadnjih osem posnetkov je s petkovih mokrih protestov proti 870 milijonom, ki jih ta militaristična vlada želi porabiti za vojsko namesto za reševanje ekonomskih in socialnih težav, ki jih je povzročila epidemija. Lilo je kot iz škafa, vzdušje pa je bilo kljub temu razigrano. Govorila sta igralka Eva Stražar in sociolog Gorazd Kovačič s FF, dobili smo za stotisoče evrov bonov, ki smo jih lepili na table za kulturo, medicino, socialno politiko ...; najbolj potrebno se zdi protestnikom vlagati v znanost in izobraževanje, ki tako postajata vladi nevarno področje: jeseni lahko računamo na nadaljnje oviranje normalnega pedagoškega procesa in raziskovanja (na to temo beri [https://www.nationalgeographic.com/science/2020/08/how-to-measure-risk-airborne-coronavirus-your-office-classroom-bus-ride-cvd/ članek v ''National Geographic'']). Kako že rečejo temu? Nova &quot;normalnost&quot;.

==Stran '''385''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri385/index.html Bolnike v bolnice, politike v kontejner] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Mitjev napis na transparentu, ki je dal naslov tej strani, je lepo anticipiral vodilno temo protesta tega tedna, nehumano politiko aktualne vlade do bolnih starostnikov, ki naj bi jih preselili v &quot;mobilne medicinske bivalnike&quot;. Protesti so postali pravo ulično gledališče, sprevod in sprehod nista prav nič kratka, vodila sta prav do kontejnerjev ob Valjhunovi ulici za Bežigradom. Portrete osebnosti, na katere sem naletel in za katere bo treba napisati wikipedijsko geslo, sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Druga polovica strani je v celoti s krožnega izleta na Ratitovec po manj obiskani poti od Glažarice mimo planine Pečane in nazaj čez planino Klom.

==Stran '''384''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri384/index.html Gospod marlivost tvojo v nebesih plačal bo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Več fotografiram v zadnjem času. Dokumentirati je treba burno družbeno dogajanje in družinske izlete. Po vrsti gredo tokrat takole: Mrzli vrh nad Žirmi, Vodiška planina nad Kropo, Pohorje in okolica (Stranice, Gorenje, Božje, Slovenska Bistrica, Križni Vrh, Stanovsko, Laporje, Slovenske Konjice). Z Miro sva poslikala nekaj partizanskih spomenikov med Pohorjem in Poljčanami in popravila njihove [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1726693.3597050605_y5839368.557331894_s13_b362 lokacije na zemljevidu]. Domačin v Stanovskem nama je pokazal hišo mohorjanske pisateljice [[:w:Julija Bračič|Julije Bračič]], ki nima spominske plošče, kakor je nima tudi [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:4348_x1720936.404453938_y5842899.758259956_s17_b2852 rojstna hiša] partizanske pesnice [[:w:Anica Černej|Anice Černej]] v Čadramu, ki je umrla v koncentracijskem taborišču Ravensbrück leta 1944. Jože (22) naju je vzel pod streho, ko se je naredila noč, Brane (34) vsa preznojena napojil, Sonja (38) nama je pokazala pot do dveh spomenikov. Posnetki od 40 do 50 so s protestne povorke, ki je šla od Prešerca do Roške. Bila je namreč ravno 32. obletnica osvoboditve četverice Janša, Borštner, Tasič, Zavrl ([[:w:Proces proti četverici|JBTZ]]) iz vojaškega zapora na Roški. Protestni program je vedno boljši: do cilja smo prikorakali ritensko pod geslom Nazaj v sedanjost, Kvazijanša je v govoru podal svojo &quot;res nepreklicno odstopno izjavo&quot;, napis dneva je bil JBTZombi [beri: je-be-te-zombi], pač kot odziv na Janševo zmerjanje protestnikov z zombiji. Od 41 do konca so posnetki s pohoda Dražgoše-Lipniška planina, kjer smo se udeležili koronsko reducirane proslave ob radovljiškem občinskem prazniku na obletnico ustanovitve Cankarjevega bataljona 5. avgusta 1941 in se po vrnitvi v Dražgoše prepustili gostoljubju Švebovih dveh, Nuše in Ladota. Posnetek 40 se navezuje na komentar o ljudski : etablirani kulturi od [[Komentarji k fotografijam#Stran 383 Ivan, ne bom tekla za tvojim vozom 25. julija 2020|zadnjič]]: godec narodnozabavnih viž je s harmoniko korajžno motil govore na Tromostovju in tako demonstriral agresivni značaj t. i. ljudske ali domačijske umetnosti (''Heimatkunst'').

==Stran '''383''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri383/index.html Ivan, ne bom tekla za tvojim vozom] &lt;br&gt;&lt;small&gt;25. julija 2020&lt;/small&gt;==

Tako kot je bila OF med drugo svetovno vojno tudi kulturno gibanje, so tudi protesti, ki zaznamujejo ta čas, v znamenju kulturnega boja. Nasproti si stojita t. i. ljudska kultura (narodnozabavna oz. &quot;slovenska glasba&quot;, folklora, ''Heimatdichtung'') in na drugi strani profesionalna ter alternativna kultura. Kultura, ki se razume kot potrjevanje identitete, in kultura, ki identiteto prevprašuje, išče in preoblikuje. Transparenti so polni citatov iz literarne klasike in namigov nanjo, tudi naslov tele strani v albumu je take narave. Celo svoje strokovno življenje sem se zavzemal za emancipacijo ljudskega, poljudnega, popularnega, množičnega in rekreativnega, zdaj ko to želi postati reprezentant slovenstva, pa se zgroženo postavljam v obrambo etablirane kulture, saj brez nje drsimo v redukcijo slovenstva na raven narodnih noš, tenstanega krompirja in židane marele. Na sliki 4 je Kalinov Deček s piščalko pred RTV, oblečen v madžarsko zastavo: kaj nima bratenje prvega ministra z Madžari korenine v njegovi mitomanski želji postati ljudski junak, tako kot je madžarskemu vladarju [[:w:Matija Korvin|Matiji Korvinu]] uspelo postati [[:w:Kralj Matjaž|Kralj Matjaž]]? 

Slike od 18 do 21 so z obiska Ivana Krivca v Adergasu; Ivan me je nagovoril, da sem na Wikipedijo postavil geslo o [[:w:Grad Kamen (Adergas)|gradu Frauenstein]], katerega razvaline na svojo roko trebi mahu. Od 22 do 37 so slike s kolesarjenja po Spodnji Savinjski dolini, seveda na lovu za partizanskimi spomeniki. Partizanske sem vtaknil v zbirko na Geopediji, druge (Prešerna, Puncerja, nedavno umrle kolegice Polanc Podpečan, Neže Maurer) pa semle.

Zadnjih 15 posnetkov je spet iz Ljubljane. Zadnji protest je bil v znamenju ženskega gibanja [[:w:en:Me Too movement|Jaz tudi]] (le kako da še nimamo o njem gesla na slovenski Wikipediji!). Medijsko teoretičarko Sandro Bašić Hrvatin sem slikal za Wikimedijino Zbirko.

==Stran '''382''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri382/index.html Steče v klet in prinese mi vina] &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. julija 2020&lt;/small&gt;==

Koga sem pravkar vtaknil v Wikimedijino Zbirko? V petek in v ponedeljek so bili na ulici pesniki in aktivisti Milan Jesih, Aljaž Koprivnikar, Sanja Fidler, Brane Solce, Nikita Xever, Polona Glavan, Andrej Rozman Roza, Boris A. Novak, Jerica Mrzel, Tjaša Prošek, Maja Breznik, Rastko Močnik. V petek je bila redna protivladna maša z literarnim podaljškom v DSP, v ponedeljek pa protest na Fernetičih proti Pahorjevemu poklonu pred bazoviško fojbo, v kateri naj bi bilo 50 ali 500 kubikov trupel Italijanov, pobitih po drugi svetovni vojni, v resnici  pa je leta 1945 zavezniška komisija mimo svežih trupel nemških vojakov prišla le do razpadlih trupel italijanskih vojakov iz prve svetovne vojne, potem pa so šaht, ki navdihuje italijanske fašiste, zaprli. Tržaški Slovenci so na Pahorja hudo jezni, italijanski časopisi dan po dogodku pišejo, da so Slovenci priznali svoj genocid nad Italijani. Poklon naj bi bil zahvala za vrnitev požganega Narodnega doma v Trstu Slovencem, vendar se je z njim postopek vračanja, ki bo  trajalo najmanj deset let, šele začelo. Pot na Fernetiče sva skombinirala s popisovanjem kraških partizanskih spomenikov (od 26 dalje; v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirki na Geopediji] je zdaj že preko 5600 obeležij) in z obiskom [[:w:Miran Košuta|Mirana Košute]].  Slikati je bilo treba tudi vse literarno ob poti, in tega na prelepem Krasu po zaslugi Srečka Kosovela ni malo.

==Stran '''381''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri381/index.html Kekec na Begunjščici] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. julija 2020&lt;/small&gt;==

[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007082.html Vabilo na Kekčeve poti 2020.]

==Stran '''380''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri380/index.html Zlati odsevi sijejo k nam] &lt;br&gt;&lt;small&gt;4. julija 2020&lt;/small&gt;==

Dva demonstranta sta ta petek nosila napis z verzi iz Kosovelove pesmi [[:s:Sredi noči (Srečko Kosovel)|Sredi noči]] (28), ki so dali naslov tej strani. Začetni  posnetki so s Struške nad Javorniškim Rovtom, s planinami Mavre, Seča in Belska planina. Sledijo posnetki s Tošca in potem iz Zadnjice v Trenti. Od posnetka 26 do konca so portreti, posneti na petkovem protestu, kar nekaj jih je našlo mesto tudi v Wikimedijini Zbirki. Plakat tedna je bila prečrtana svastika v barvah &quot;rumenih jopičev&quot;, pardon, SDS; naveza te stranke z nacisti je vedno bolj očitna. Zvečer smo pred Društvom slovenskih pisateljev poslušali recitacije in muziko, uglašene na temo svobode.

==Stran '''379''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri379/index.html Ta vlada je bizarna] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvih 18 posnetkov je z obhodnje (bolje obvožnje) po moravških in mlinških spomenikih. V Češnjicah nama je domačin Srečko Kopač, ki je bil med vojno star 8 let, pripovedoval še vedno žive spomine na razmesarjena trupla partizanov, ki so jih vaščani pokopavali; nad njimi so se izživljali domobranski sosedje. Partizanski spomeniki v teh krajih imajo križ in zvezdo še iz &quot;svinčenih časov&quot; &amp;ndash; danes bi bila taka kombinacija razumljena kot provokacija. Nadaljevanje je protestniško: najprej posnetki z alternativne kulturne proslave, ki so jo hrupno prekinjali naciji, preoblečeni v rumene jopiče, ob zaščiti policijskega kordona, potem pa še z rednega petkovega obkroženja ljubljanske sredice. Tokrat Trga republike niso zagradili, kot da bi se vlada protestnikov nenadoma ne bala več. Za kazen je ostal prazen, govori so se zvrstili pred predsedniško palačo in na Kongresnem trgu, tarča je bil predsednik Miško. Na protestu v sredo je Boris A. Novak recitiral [http://slov.si/doc/francoski_baladi.docx pesem o kriminalnem zaprtju trga.] Spet sem kar precej kulturnikov in aktivistov poslikal za Zbirko, nekaterim sem v wikipedijskem geslu dodal portret; nič jih ne bom našteval, saj so njihova imena pod slikami in jih Google najde. Ali s tem delom pomagam vohunom v belem državnem kombiju (slika 31), ki s kamero na drogu vsak petek snema obraze protestnikov za policijsko kartoteko? Najbrž ne, njihova zbirka je gotovo precej popolnejša, dvomim pa, da bo za javno rabo, tako kot moje fotografije na Wikimedia Commons. Obveščevalna služba (ali pa policija, na kombiju nič ne piše, kdo so) snema v nasprotju z določili evropske direktive GDPR, ki zahteva identifikacijo kamer na javnih mestih &amp;ndash; spet ena izmed kvalifikacij te bedne oblastne garniture. Z veseljem dopišem manjkajoča imena aktivistov pod portreti, če mi jih kdo pošlje.

==Stran '''378''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri378/index.html Lirikonfest 2020] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2020&lt;/small&gt;==

Nazadnje sem bil na Stropnikovem Lirikonfestu 2016, ko sem imel čast podeliti kipec bralca, ki je namenjen ambasadorju slovenske književnosti in jezika, Zvonku Kovaču. Tokrat ga je meni Milan Dekleva. Opozorili so me, da je težak, in res ni lahek. Poslikal sem nagrajene prevajalce in njihove pesnike, nominirance in nagrajene književnike in jih postavil v Wikimedijino zbirko: Lidijo Dimkovsko, Gabriello Gaál, moderatorja Andreja Pleterskega (ki ni arheolog enakega imena, ampak prevajalec), Zorana Pevca, oba madžarska gosta, Roberta Simoniška, Denisa Škofiča, Petro Koršič, Majo Razboršek, Danielo Kocmut, Andrejo Kalc, Majdo Fradelić in Željka Perovića in še koga, ki sem mu ali ji pozabil ime, organizatorja Iva Stropnika (ki mu gre zahvala za vse skupaj), potopisce Petro Vladimirov, Sonjo Porle, Katjo Sluga. Zvonko Kovač svoj portret v Zbirki že ima. Napravil sem boljši posnetek Vite Mavrič, žal pa mi je, da sem pozabil fotografirati bivšo ministrico Andrejo Katič. Žal mi je tudi, da nisem utegnil pripraviti prispevka na temo babilon : slonokoščeni stolp za to priložnost in da v nagovoru nisem izrazil kritike protiintelektualne drže aktualne oblastne garniture.

==Stran '''377''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri377/index.html tuka Počiva] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvi dve fotografiji z britofa v Dolenji Vasi ob cesti iz Lupoglava proti Boljunu v hrvaški Istri sta še od zadnjič, sem ju pozabil vključiti. Slovenski nagrobni napis sem našel na nagrobniku, prislonjenem ob pokopališki zid. Tudi tretja je še od prejšnjega petka, tudi pomotoma izpustil. Od 3 do 9 so z obiska pri skupini arboristov, ki so žagali drevje po razvalinah gradu Kamen v Begunjah; v njej je tudi Mojčin Borut. Sredica je s protesta v Ljubljani 19. junija 2020; Niko Kovač iz Zavoda 8. marec sem postavil v Zbirko: v veselje je veliko število mladih kultiviranih udeležencev, tudi naših študentov :) Od 37 pa do konca je dokumentiran pohod z Jamnika do partizanske tehnike Meta in potem naprej na Vodiško planino, od spomenika do spomenika, z zaseko in ocvirkovico po kulturnem programu in z gobovo juho v partizanskem domu na Vodicah.

==Stran '''376''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri376/index.html Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. junija 2020&lt;/small&gt;==

Fotografije potrjujejo, da je življenje še vedno pestro: ima svojo resno in rekreativno plat. V resno polovico spadajo petkovi protesti, ki oblastnikom dopovedujejo, da nočemo njihove poti v &quot;prihodnost&quot;, rekreativno polovico pa tokrat zastopajo posnetki z nekajdnevnega umika na Cres. Obe polovici razmejuje kip [[:w:Bogomir Magajna|Bogomirja Magajne]] pred OŠ v Divači z altruističnim napisom. Wikimedia Commons je bogatejša za (iz množice izrezane) portrete [[:w:Tomo Korošec|Toma Korošca]], [[:w:Mladen Dolar|Mladena Dolarja]], [[:w:Rastko Močnik|Rastka Močnika]], Boža Flajšmana, Petre Čeferin, Darka Štrajna; za kvalitetnejše posnetke se bo treba slikati posebej. Naslov strani je iz globokega vladarskega spoznanja v cesarjevem odgovoru [[:s:Martin Krpan z Vrha|Martinu Krpanu]], človeku iz ljudstva, ki je pohvalil cesarjevo zdravje: &quot;No vi ste še zmerom lepo zdravi, kakor se na vašem licu vidi.&quot; Vsaj nekaj te modrosti bi potrebovali tudi danes, ko oblastni govor zlorablja človekovo skrb za zdravje za potuhnjene manipulativne cilje.

==Stran '''375''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri375/index.html S kredo nad to bedo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvih šestnajst posnetkov je s kolesarjenja okrog Zagorja: fotolov je bil namenjen partizanskim spomenikom (v naši [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirki na Geopediji] jih je zdaj že 5530), seveda pa sem posnel tudi marsikaj literarno- ali kulturnozgodovinskega. Od posnetka 19 do konca pa so scene s kolesarskega protesta v Ljubljani: kar mi je uspelo uloviti osebnosti (Karpo Godina, Žiga Knap, Ivan Gale, Jurij Zrnec), sem portrete postavil v Wikimedijino Zbirko, kjer so prosto dostopni in prosto uporabni za vse in za vsakršen namen pod licenco CC. Ko jih mediji uporabijo, v najboljšem primeru spodaj napišejo vir Wikimedia Commons. Bolje kot nič, prav pa bi bilo napisati ime fotografa. Olajševalna okoliščina za problematično citiranje je, da se fotograf ne podpiše vedno z imenom in priimkom, ampak z vzdevkom ali krajšavo svojega imena, jaz npr. z uporabniškim imenom Hladnikm.  Prvo in drugo polovico posnetkov na tej strani, ki si je naslov sposodila z napisa na asfaltu, veže uporništvo. Na spomenikih iz druge svetovne vojne so telegrafsko izpisane tragične usode tistih, ki so se uprli okupatorju, na protestnih posnetkih pa smo tisti, ki uresničujemo pravico do upora proti strahovladi in sprijenosti aktualne oblastne garniture. Ni nenavadno, da režim in njegovi mediji kriminalizirajo oba upora, tako tistega med drugo svetovno vojno kot tega danes.  Gospa na posnetku 31 je protiprotestnica: pesniku Novaku je prišla povedat, da ni svoboda najpomembnejše, ampak zdravje, za katerega se moramo zahvaliti strogim oblastnim ukrepom. Zdravje spada v koncept novodobnega ideala varnosti. Prav njena intervencija me je nagovorila, da sem v [https://bookworm.htrc.illinois.edu/develop/# HathiTrustov iskalnik] vpisal obe konkurenčni besedi in dobil pomenljiv diagram, ki kaže na radikalno spremembo vrednot v naši družbi (glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007059.html prispevek na Slovlitu]). V tem smislu je naše uporništvo konservativno, saj hoče ohraniti več kot 200 let staro civilizacijsko vrednoto. Svoboda je res tvegana reč, in nevarna, vendar je tudi jamstvo družbene fleksibilnosti in s tem njene preživitvene sposobnosti.

==Stran '''374''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri374/index.html V Kojskem] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Za rodbinsko srečanje v Kojskem (Šilarji, Grudnovi, Starčevi, Hladniki, Jocif-Pokorni), je tokrat poskrbel Peter. Nazadnje smo bili skupaj [https://slov.si/mh/galerije/galeri335/index.html ob 90-letnici strica Ivota] pred dvema letoma; pred tedni so mu odrezali še drugo nogo. Stare fotografije stričevega rodu sem [https://slov.si/mh/galerije/galeri343/index.html postavil na svojo stran.]

==Stran '''373''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri373/index.html In tu končala svojo bojno pot] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Mešana vsebina: izlet na Vodiško planino (prvi trije posnetki), obisk pri Zvonki Pretnar v Tržiču (3), serija ljubljanskih motivov (4&amp;ndash;14), serija briških motivov (15&amp;ndash;21), serija uskovniških motivov (22&amp;ndash;35). Predzadnji posnetek dokumentira zagovor diplome Urha Ferleža na prostem v varnem zavetju bifeja za fakulteto, ker je modro vodstvo presodilo, da so fakultetni prostori za tako dejavnost preveč nevarni. No, menda bo junija mogoče spraševati tudi v kabinetih na fakulteti. Zadnji posnetek pa je uganka: kje je bil spomenik slikan in kdaj? Tej strani v albumu je dal naslov napis na spominski tabli osvoboditvi Ljubljane 1945 v ljubljanski mestni hiši. Na ploščo, ki ni zavedena ne v Registru kulturne dediščine ne v kaki drugi poznani literaturi, je v članku v ''Sobotni prilogi Dela'' malo pred svojo smrtjo opozoril [[:w:Janez Kocijančič|Janez Kocijančič]].

==Stran '''372''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri372/index.html Ker hočemo, da raste in živi, za kar smo dali svojo srčno kri] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Prvih pet posnetkov je z izleta na Mali vrh nad Begunjami, po grebenu nad gradom Kamen, vse drugo pa je s kolesarjenje po občini Tabor, seveda na lovu za partizanskimi spomeniki: Tabor, Loke, Vrhe, Marija Reška planina, Miklavž pri Taboru, Grajska vas, Ojstriška vas, Tabor. Gozdne ceste so naju pripeljale na 850 m višine, kjer stoji Krvavičnikova domačija. V hudih klancih sem zagrabil za vrv na Mirinem električnem kolesu. Mimoidoči se smejejo, ko vidijo, kako ženska vleče dedca, v teh lepih bregovih pa cel dan komaj srečaš kakšno živo dušo. Modre zvezdice, s katerimi [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2476:211415_x1673054.1802353463_y5814245.098045907_s15_b2852 na Geopediji] označujemo neobiskane spomenike, po turi spremenim v rdeče, potem ko sem dodal fotografije spomenikov in prepisal besedilo z njih, ki priča o težkih in krutih časih. Žalostno je videti, da je bila za smrt največkrat kriva izdaja tistih domačinov, ki so se odločili za okupatorsko oblast namesto za upor. Ljudje so prijazni, spomenike lepo vzdržujejo in nekaj dajo na NOB, tudi postrežena sva bila.

==Stran '''371''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri371/index.html Petkove državljanske obveznosti] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Ob petkih zvečer hodimo na Trg republike opravljat svojo tedensko državljansko dolžnost. Tule so posnetki s treh zadnjih 15., 22. in 29. maja. Fotografiram bolj ali manj duhovite napise na transparentih, veselo vzdušje med množico, prijatelje, ki naletimo nanje, in osebnosti, ki na Wikipediji še nimajo slike ali imajo slabo sliko. Kaj naj rečem, ni nam vseeno za slovensko prihodnost in skrbijo nas kriminal, pokvarjenost, laži, zmerjanje, cinizem, zavajanje, potvarjanje zgodovine, protiintelektualno razpoloženje, samovolja, diktatorski apetiti ... ki so nova, nesprejemljiva norma v politiki. Kot da bi razrednega barabina postavili za predsednika razreda.

==Stran '''370''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri370/index.html To ni nobeno zbiranje, le maša na prostem] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. maja 2020&lt;/small&gt;==

Prevladujejo protestniške fotografije, najprej tiste od petka, 1. maja opoldne na Trgu republike, ko so aretirali [[:w:Ladislav Troha|majorja Troho]] (1&amp;ndash;5), nazadnje pa s kolesarskega protesta 8. maja zvečer (29 pa do konca); za posnetek 33 smo prosili Mladininega fotografa, ki je stal v bližini. Mladi par na 38, povejta mi no, kako vama je ime, da slika ne bo brez podpisa. Na slikah med 6 in 9 so ljubljanske lokacije, s kolesarskega podaljška po protestu, jedro fotografij (10&amp;ndash;30) pa je s kolesarjenja od partizanskega spomenika do spomenika po Spodnji Savinjski dolini (Vransko, Tabor, Gomilsko, Breg ob Savinji, Latkova vas, Sv. Lovrenc, Šešče, Prebold, Grajska vas ...). Kot običajno partizanske spomenike naložim na Geopedijo, tiste literarne ([[:w:Lavoslav Schwentner|Schwentnerju]], Lipežu, ploščo Pri ruskemu carju) pa semle. Spomenik Ludolfovemu številu pi (7) stoji na mestu, kjer je stala pred leti Tršarjeva plastika v spomin padlim učiteljem in dijakom srednje gradbene šole v Ljubljani. Le zakaj so morali spomenik žrtvam odstraniti? Saj bi tega novega lahko samo dodali staremu. V Registru kulturne dediščine zamenjava ni zavedena, še vedno naj bi tam stalo partizansko obeležje.

==Stran '''369''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri369/index.html Lada te imam] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Lepi jeglič je bil slikan na grebenu od Praprotnikovega vrha proti Dobrči, na koncu tega grebena se nahaja lovska koča na Lužah, zraven nje pa je na bukvi vrezan naslov tele strani v albumu. Ledena trata je pašnik v Dragi pod Dobrčo (8&amp;ndash;10), grad Kamen (11), ki je dogajališče več slovenskih zgodovinskih povesti (Za staro pravdo, Ovčar Marko, Junaška doba Slovencev), stoji na ustju Drage. Posnetki 14&amp;ndash;16 so z medobčinskega protivirusnega piknika na meji radovljiške in kranjske občine na Jamniku pri kapelici sv. Sobote: občinska meja je šla prav čez sredino mize z dobrotami, za neusmiljeni spopad s sovražnikom smo bili občani obeh občin (štirje po številu, nič več) opremljeni s strogimi navodili, maskami in razkužili vseh sort. Janez (15) je na sliki, ker je slučajno prikolesaril mimo. Fotke 17&amp;ndash;20 so z drugega izleta na Dobrčo, 21&amp;ndash;27 so z Uskovnice, zadnja dva posnetka s spominsko ploščo Čehu ing. Zdeňku Záboju pa izpod Stenarja (hvala Saši, ki me je opozorila, da je padli moški in ne ženska) ; v članku [[Triglavske partizanske plošče]] sem jo pred dvema letoma pozabil omeniti in sem napako danes popravil.

==Stran '''368''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri368/index.html Dovoljeno za lokalni promet] &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Nadaljujem s kroženjem po svoji občini, tudi z namenom fotografirati vedute vasi za Wikipedijo. Veliko je lepih krajev, ki jih ne poznamo ... Imena krajev so pod slikami. Kakšno zvezo imajo slike z literaturo ali jezikom? V Bodeščah se dogaja prva izvirna zgodovinska povest [[:s:Jela|Jela]] [[:w:Velentin Mandelc|Valentina Mandelca]], Lamberga pa omenja več slovenskih zgodovinskih povesti, dovolj za izgovor :)

==Stran '''367''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri367/index.html Ostani doma] &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Dokler niso prepovedali prečkati občinskih meja, sva z Miro raziskovala planine okrog Uskovnice in se od tam spustila do slapu na Vojah (Voje omenja Levec v spisu [[:s:Nekaj opazk o naših zemljepisnih imenih|Nekaj opazk o naših zemljepisnih imenih]] iz leta 1896), potem pa po vzpetinah okrog Radovljice. Ko je bilo včasih vendarle treba prekršiti zapoved, sva se počutila kot partizana, ki morata preko sovražne čistine. Če bo šlo v to smer, ko virusa že zdavnaj ne bo več, bodo tihotapske spretnosti še prav prišle. Mojca (19) je vsakodnevna pohodnica na Vodiško planino. Zadnji posnetki so z grebena, ki se od gradu Kamen pri Begunjah vzpenja preko Malega vrha, Vrha Velikih Gač, Jamarskega vrha in Tolstega vrha do Poljške planine. Na njem stoji gostoljubni Maksov brlog (njegove fotografije iz konspirativnih razlogov nisem postavil v album). Ljudje se v teh tednih izogibamo drug drugemu in iščemo čim manj obljudene izletniške cilje. In se nazadnje srečujemo na odmaknjenih mestih, za katere je do včeraj vedela komaj kakšna duša. Naslov tej strani v albumu je dala fotka 17. Hvala Jožici za opozorilo na napako pri imenu kroparske podružnične cerkve.

==Stran '''366''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri366/index.html Prišla sta Jedrt in sveti Gregorij] &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. marca 2020&lt;/small&gt;==

Vera Albreht začenja pesem [[:s:Ptički se ženijo|Ptički se ženijo]] z verzi: &quot;Prišla sta Jedrt in sveti Gregorij, / ptički se ženijo v zeleni gori. / Ščinkavec kliče: ščink, ščink, ščink, ščink!&quot; Jedrt sem dal v naslov tele strani, ker sem hodil mimo znamenja, posvečenega njej, ravno en dan pred njenim godom 17. marca. Znamenje (slika 27) stoji pod vasjo Lajše s cerkvico svete Jedrti in so na njem namalani še sv. Mohor, sv. Primož in sv. Peter, vsi so patroni bližnjih cerkva. Tretji verz srhljivo evocira tragičen dogodek iz zadnjih dni druge svetovne vojne, ko so domobranci iz te cerkve mučili in pokončali mladi dekleti, Cilko Odar - Tatjano, in Vido Šinkovec - Janino, ki jima je v bližini posvečeno [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:177_x1580021.0504492573_y5820098.797075742_s19_b302 partizansko obeležje;] preberi na Geopediji, kamor kaže zadnja povezava, opis njune tragične smrti. Svetih Jedrti (Jera, Gertruda) je sicer po [https://www.heiligenlexikon.de/Alphabet/G.html Ekumenskem svetniškem leksikonu] deset, ampak na Slovenskem je poznana samo vremenska svetnica Jedrt Nivelska, ki jo upodabljajo z mišmi na palici; miši so namreč grozile pregristi nit predici, ki bi še predla po njenem godu. Malo literarna sta še posnetka 21 in 22, ki kažeta razvaline Pustega gradu in pod njim kmetijo Po(d)gradovec. [[:w:Josip Lavtižar|Josip Lavtižar]] ju popisuje v zgodovinski povesti ''Lipniški grad pri Radovljici'' (1939). 

Drugi posnetki so večinoma podnaslovljeni in ni potrebe po njihovi razlagi. O covidu-19 pa tule nič.

==Stran '''365''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri365/index.html Proti kulturi sovraštva] &lt;br&gt;&lt;small&gt;29. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Jamnik vedno znova nagovarja k slikanju, posnetki pa uspejo ali pa  tudi ne (0&amp;ndash;4). 5: slovenska Wikipedija je praznovala 18 let; na komorno obeleženem praznovanju smo se pogovarjali tudi o zapisovanje zemljepisnih imen, ki izvirno niso latinična; naslednji mesec kaj več o tem. 6: stran iz rokopisne pesmarice iz leta 1880, ki jo je prinesel preskenirat Mitja Guštin. 7: kmetija pri Rožmanu v Češnjici, kjer se dogaja povest [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']] (1928) [[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčiča]]. Posnetki 8&amp;ndash;22 so s sprehoda po kopnih bohinjskih planinah Hebet pod Pršivcem (Marija Cvetek: &quot;Hebet [se] pravilno piše Hbed; dokaz: Hbed, Hbeda; (fonetično po bohinjsko:  Hb9t, Hb9da&quot;), Ši, Zajamniki, Javornica in Uskovnica. Na 23 je jeseniški primarij Miran Rems; drugo so zaupni podatki :) 24: Geografinjo Irmo Potočnik Slavič sem fotografiral po podelitvi magisterijev FF, posnetki 25 &amp;ndash;32 dokumentirajo protest pred sedežema strank SMC in DESUS, ki sta proti volji volivcev vstopila v Janševo vlado. S fotografijo govornice [[:w:Svetlana Slapšak|Svetlane Slapšak]] in Božidarja Slapšaka sem opremil tudi Zbirko (Wikimedia Commons). Jože Jelenc in Metod Staroverski sta sokrajana in soborca.

==Stran '''364''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri364/index.html 125 let &lt;i&gt;Planinskega vestnika&lt;/i&gt;] &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Uredniki ''Planinskega vestnika'' so na praznovanju 125-letnice revije v Planinskem muzeju v Mojstrani uprizorili skeč v režiji Marte Krejan Čokl. Na posnetkih so igralci in gledalci, ducat sem jih postavil tudi na Wikimedia Commons. Pred tem je na sliki 5 kroparski domačin, na posnetku 6 pa je kip Jakoba Aljaža pred osnovno šolo v Mojstrani. 25 in 26 sta izpred naše hiše: na prvi je družina Mirinega malega nečaka [[:w:Anže Terlikar|Anžeta]], ki je bil znan hokejist, na drugi pa Mira z Manco. Posnetki od 27 do 32 dokumentirajo praznovanje 95-letnice čilega Tineta Tomazina, Iztokovega očeta, ki sem mu za to priložnost [[:w:Tine Tomazin|na Wikipediji postavil geslo]]: bil je župan, direktor, še prej partizan, zdaj pa častni občan. Na predavanju Hotimirja Tivadarja ob izvolitvi v redno profesuro je bilo premalo luči za dobre posnetke (33, 34). Zaher (35) pa je prijazni iranski Afganistanec, eden tistih, ki so uspeli preplavati tisto široko reko ...

==Stran '''363''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri363/index.html In ti, ki živ si, mrtvim si dolžnik] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Tale zima je brezsnežna in taki so v glavnem tudi posnetki. Slikam ljudi, ki se pustijo slikati, in če slike niso preveč motne, portrete postavim v galerijo, po presoji skupaj z napisom, kdo je na sliki. In slikam naravo. Pa spominska obeležja. Ker je skoraj vsaka slika podnaslovljena, naslovov tule ne bom ponavljal. Naslov tejle strani so dali verzi [[:w:Janko Glazer|Janka Glazerja]] na spominski plošči v drugi vojni umrlim bibliotekarjem. Eden od njih je bil [[:w:Avgust Pirjevec|Avgust Pirjevec]] in o njegovem lapsusu v geslu o Karlu Dežmanu sem pod naslovom [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/006949.html Farška potuhnjenost pred dnevi poročal na Slovlitu.] Zadnji dve fotki sta povezani z današnjim forumskim sporočilom, ki v prešernoslovje dodaja droben interpretativni detajl, ki se nanaša na Prešernovo pesem Ponočnjak. Postavil sem ga tudi na Wikiverzo, glej [[Ponočnjak]].

==Stran '''362''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri362/index.html Dobrodošli?] &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2020&lt;/small&gt;==

Najprej k naslovu tele strani, ki ga je prispevala fotografija vandalizirane table z napisom Občina Železniki (20). Človek skoraj ne more verjeti, da je nekoga zmotila druga polovica slovenske besede ''dobrodošli'', očitno zaradi njenega južnoslovanskega izvora (ups, izvira). dLib jo je zabeležil najprej 1858, v edninski obliki 1850 v ''Slovenski bčeli''  v zvezi s &quot;tesnopisom&quot; (stenografijo) in v ''Drobtinicah''. Drugo gre pa takole: sneg je z Mrežc nad Pokljuko, tam sta se znašla tudi fotograf Matej Kolaković  z ženo Tejo, in z Jezerca pod Srenjskim prevalom, tam sta se znašla tudi urednika ''Planinskega vestnika'' Irena in Vlado Habjan. Franci Beguš je oskrbnik Orožnove koče pod Liscem. Spominsko ploščo 25 pomorjenim duhovnikom (6) sem fotografiral že pred leti, [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Spominska_plo%C5%A1%C4%8Da_duhovnikom_%C5%BErtvam_fa%C5%A1izma_na_Brezjah.jpg objavil pa sem jo na Wikimedia Commons] šele zdaj, potem ko so jo frančiškani tiho sneli. O tej nepietetni potezi sem za ''Mladino'' napisal članek [[Izbrisani duhovniki]]. 
V Srednji vasi v Bohinju sva srečala Minko Cvetek, ki nama je pokazala, kje se gre na planino Četeže in Ši (mestnik je ''na Šeh'' &lt; ''*na Sušeh''). Mato Ješe je sokrajan, ki mi pomaga pri prepoznavi obrazov na starih fotografijah. Naš Matevžek je na travniku brskal po zmrznjeni krtini, da bi priklical krta, a ni imel uspeha. Kot vsako leto ta čas je nekaj fotografij iz Dražgoš: sošolec Fabjan, govornik na proslavi pesnik [[:w:Ervin Fritz|Ervin Fritz]], nastopajoča harmonikar Nejc Jemec in pevec [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Anton_Habjan.jpg Anton Habjan], poslanec [[:w:Miha Kordiš|Miha Kordiš]], s katerim sva [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003934.html pred leti prekrižala kopja.] Fotografiji zadnjih dveh sem naložil v njuni gesli na Wikipediji. Tudi Boris Zaveljcina, na katerega sva naletela pod Belo pečjo nad Podblico, je bil sošolec iz OŠ. Vera Šimnovec (Petrovčeva, 91) in njen sin Janez sta s Spodnje Dobrave: v preslikavo sta mi dala rodbinske in druge fotografije, ki jih postavljam v [[:b:Dobrave|dobravsko kroniko na Wikiknjigah]].

==Stran '''361''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri361/index.html Podnart-Kropp -- St. Veit-Weichseldorf 6. 12. 1941] &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. decembra 2019&lt;/small&gt;==

Oktobra smo na dnevih odprtega znanja v Mestnem muzeju v Ljubljani predstavili [[:c:Commons:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia|slovenski del projekta Wiki ljubi spomenike]] (0, 1, 2); gl. tudi [[:c:Category:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia]]. [[:w:Ivo Vajgl|Ivo Vajgl]] je govoril na dobravski komemoraciji za Stanetom Žagarjem (3), Prešernove verze Andreju Smoletu (4) sem fotografiral, ker jih doslej še nisem, Ivana Krivca (5), ki iz svojega veselja in svojega denarja vzdržuje [https://www.facebook.com/pages/category/Public-Figure/Spominski-Park-Tovari%C5%A1tva-Davovec-471449719693473/ spominski park Davovec,] pa imam tudi na drugih fotografijah. Slika 6: takole se vnuki in sosedovi otroci prevažajo konec tedna po Dobravi. Posnetki od 7 do 17 so za poglavje o pesniku in muziku [[:b:Dobravski kdojekdo#Jožef Mihelič|Jožefu Miheliču]] za dobravsko wikiknjigo. Njegovo zapuščino mi je prijazno dala v preslikavo vnukinja in naša kolegica Marjanca Mihelič, ki deda opisuje tudi v romanu ''Budimpeštatrans'' (2018). Med starimi dokumenti sta se znašla tudi položnica za Slavistično društvo iz 1930. let in Smrekarjeva risana knjiga [[:c:File:Hinko Smrekar - Crnovojnik.pdf|''Črnovojnik'']] (1919), ki sem jo preskeniral in postavil na wikije, vendar je tam že bila. Tej strani v albumu je dala ime slika 12, železniška vozovnica iz Podnarta do Šentvida nad Ljubljano, kamor so 5. januarja Nemci deportirali vaščane z Dobrav. Mihelič se je deportaciji izognil in se očitno naslednji dan z vlakom peljal pogledat, kako je s svojci. Vojno je preživel v Ljubljani, žena in sin pa v delovnih taboriščih na Bavarskem. Posnetka 19 in 20 sta z večerje z Marcom Greenbergom po prejemu nagrade ambasador znanosti. 21&amp;ndash;23 so z obiska Dražgoš, 24 in 25 s predavanja o literarni Radovljici v Šivčevi hiši, od tod do konca pa iz deževnih Šmarjeških Toplic in okolice konec tedna. Tolmun Klevevž (26) sem slikal za dokumentacijo, saj so ga menda kupili in ga bodo v bodoče zagradili in &quot;tržili&quot;. Igralko [[:w:Iva Krajnc|Ivo Krajnc]] sem ujel med snemanjem reklame, na spominsko ploščo na rojstni hiši akademika [[:w:Fran Zwitter|Zwittra]] sva z Miro naletela na lovu za okoliškimi spomeniki (jo že vključujem v njegov članek), simpatično štoparko Niko Goršič na zadnjem posnetku pa sva pobrala za kratek kos poti ob vrnitvi.

==Stran '''360''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri360/index.html Čatež] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. novembra 2019&lt;/small&gt;==

[[:w:Ivan Volarič|Ivo Volarič Feo]] je v pesniški zbirki ''Desperado tonic water'' (1975) popotovanje (Četrto potovanje iz Litije do Čateža) opisal takole: 
&lt;poem&gt;Litija
naliv
ploha
nevihta
hudina
neurje
metež
burja
vihar 
stampedo
orkan
ciklon
monsun
tajfun
tornado
ČATEŽ
&lt;/poem&gt; Mi smo imeli posebej v drugem delu lepo vreme, nekaj malega je bilo na začetku celo [[Litija-Čatež|šole]], konec pa je bil v slogu jesenskega pusta bolj karnevalski.

==Stran '''359''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri359/index.html Najlepša sreča je tam doma, kjer žena dobro kuhat zna] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. oktobra 2019&lt;/small&gt;==

Naslov je tej strani dal napis, obešen v Jalnovi rojstni hiši na Rodinah, kamor je sloveniste vodila ekskurzija po [[:w:Pot kulturne dediščine|poti kulturne dediščine]] 22. oktobra. Pa pojdimo od zadaj: s tega izleta so posnetki vse od št. 17 do konca. Obiskali smo [[:w:Matija Čop|Čópa]] (izgovorjeno z ozkim ojem!), [[:w:Fran Saleški Finžgar|Finžgarja]] in [[:w:Janez Jalen|Jalna]], se vmes spomnili [[:w:Jožef Žemlja|Žemlje]] in čebelarja [[:w:Anton Janša|Janše]], za Prešernovo Vrbo pa je zmanjkalo časa in meni povrhu še za večerjo pri Trebušniku, zato od tam ni posnetkov. Od 6 do 16 je dokumentirana 150-letnica [[:w:Simon Jenko|Jenkove]] smrti na Podreči. [[Simon Jenko 2019|Govor za to priložnost]] sem objavil na Wikiverzi, na slikah pa so moji sošolci iz osnovne šole in sošolci s faksa in drugi slovenisti, ki so prišli na proslavo, nastopajoči pevci, organizator Rudi Zevnik z [[:w:Valentin Kalan|Valentinom Kalanom]]; župana Rakovca sem fotografiral in na Commons postavil že nekoč prej. Slike 3, 4 in 5 sem posnel v Zagrebu na Humboldtovem kolegiju, kjer je [[:w:Urška Perenič|Urška]] predstavila najin referat z naslovom Slowenische Literaturwissenschaft zwischen Tradition und Digitalisierung. Na slikah sta organizatorja [[:w:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]] in [[:w:hr:Davor Dukić|Davor Dukić]] ter [[:w:hr:Alojzije Jembrih|Alojz Jembrih]], ki je bil svojčas naš kolega na ljubljanski FF. Na  predhodnih slikah je mlad nemški par, ki sem mu na [[:w:Uskovnica|Uskovnici]] kazal pot do Vodnikove koče, akademik [[:w:France Bernik|France Bernik]], ki je obiskal oddelčno knjižnico v nadi, da je kdo ohranil njegovo gradivo iz časa, ko je bil pri Antonu Slodnjaku asistent (našli nismo ne kabineta ne gradiva v njem, saj mu je delovno razmerje prenehalo leta 1959 ob Slodnjakovi prisilni upokojitvi, stavbo FF pa so sezidali šele pozneje), in najdena fotografija iz Mirinega drugega ali tretjega razreda osnovne šole v Lipnici.

==Stran '''358''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri358/index.html Smrt nikoli ne prizadeva nas, ki umiramo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. septembra 2019&lt;/small&gt;==

Tale stran je zaradi potovanja obsežnejša od drugih in fotografije so slabše, ker so bile posnete s telefonom in povrhu v napačni ločljivosti, potem ko se mi je pokvaril fotoaparat Sony; komaj leto in pol je deloval, naj počiva v miru, tudi on je imel napake.

Po vrsti: Tone Hrovat je eden od mojih informatorjev za lokalno zgodovino, konkretno za domačijo [[:b:Dobravske domačije#Pri Pisancu|pri Pisancu]]. Nadje in Anke iz knjižnice (1) ni treba predstavljati. Spominske plošče so bile posnete na kolesarjenju po okolici Žalca, napis s tiste v spomin gledališki osebnosti Herbertu Grünu (2, 3), ki je umrl v prometni nesreči v Levcu leta 1961, je za naslov tele strani, saj je tudi naprej v znamenju desettisočev mrtvih v vojni v Bosni 1992&amp;ndash;1995. Tule so samo literarna obeležja, tista partizanska pa sem postavil v sloj Partizanski spomeniki na Geopediji (doslej 4330 obeležij). Geslo o pesniku [[:w:France Onič|Francetu Oniču]] (5, 6) so nam postavili drugi wikipedisti, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=France_Oni%C4%8D&amp;action=history nobenega slavista ni med njimi.] Bosanski delavci v Migojnici (11) napovedujejo slike s popotovanja po Bosni.  V Bihaću sva pri Aneli (13, 16) odložila za prikolico oblačil za begunce v taborišču  Vučjak, kjer se [https://www.facebook.com/dirk.planert/posts/10219797598438800 po besedah zdravnika Dirka Planerta začenja humanitarna katastrofa] ([https://www.kosmo.at/kosmo-im-bosnischen-horror-camp-im-winter-brauchen-wir-leichensaecke/ povezava na še en nemški članek o tem]), obutve in zdravil, potem pa se posvetila naravnim parkom (slapovi na Uni), hribom (Čvrsnica, Prenj) in aščinicam (bureki, čevapi, tulumbe, begova juha ipd.). Turiste iz orienta (13) srečaš sicer tudi na Bledu, ampak tu jih je več. Na 29 so počečkani krajevni napisi v cirilici, tudi podrtih spomenikov je več kot pri nas, ob njihovih razvalinah rastejo novi, še mogočnejši v spomin tistih, ki so padli v zadnji vojni. Vsak od treh narodov jih postavlja svojim junakom ...  Z Blidinjega jezera, [https://slov.si/mh/galerije/bosna/index.html] kjer smo 2005 s kekci že bili,] sva se povzpela na Veliki Vilinac v Čvrsnici in tako poplačala kekčevski dolg, vremena pa tudi tokrat ni bilo in zato tudi slik ne (razen 30 in 31). Bilo pa je veliko zdravih in čvrstih jurčkov, ki sva jih pustila kelnarjem v motelu v Jablanici v zameno za prikolico, ki sva jo za dva dni parkirala zadaj na njihovem dvorišču. Tudi Prenj je bil prvi dan meglen in moker. Prenočila sva v samujočem bivaku Jezerce na 1650 m in se v vetrovnem in mrzlem jutru naslednjega dne povzpela na Zeleno glavo (2100 m in še nekaj). V Konjicu sva se srečala z družino Mirinega fejstbukovskega frenda kirurga Kraljiča, ki je bil teden prej na slovenskem Grintovcu, potem pa je bilo hribov dovolj in sva skozi turistično preobljudeni Mostar zapeljala na trajekt za Šolto, kjer sva obredla polovico uval (vse poti so enotno in zelo natančno označene in opremljene s smerokazi) in skoraj vse kraje. Zanimivo je, da so se svojčas prebivalci Gornjega in Donjega sela imenovali gornjevaščani in donjevaščani; mogoče so pa kakšni od Turkov zasužnjeni Slovenci tam na poti proti Carigradu doživeli brodolom (takih zgodb so slovenske večernice polne) in pognali korenine. Šolta se za razliko od kakšnega Bleda rada ponaša z literati in slikarji, ki so se tam rodili in živeli: Vesna Parun, Marko Marulić, Petar Hektorović, Krzysztof Kamil Baczynski, Josip Pupačić. Tudi turistično monografijo o otoku in zemljevide so prav lepo oblikovali, le partizanska obeležja, ki jih je tudi polno na otoku, so izpustili, podobno kot jih izpuščajo turistični pisci in risarji zemljevidov pri nas.

==Stran '''357''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri357/index.html Felicem esse praemium est primum] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. avgusta 2019&lt;/small&gt;==

Verzi na spomeniku [[:w:Anton Sovre|Antonu Sovretu]] v Šavni Peči, ki so dali tej strani ime, naj bi bili [[:w:Pindar|Pindarovi]], vendar ne vem, zakaj so v latinščini namesto v grščini. S Šavno Pečjo se je zaključilo najino kolesarjenje nad Hrastnikom, od koder so posnetki od 27 do konca. Spet je šlo od spomenika do spomenika (vpisal sem jih v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 sloj Partizanski spomeniki na Geopediji]), z obaro in pasuljem v planinski koči na Kalu. Spominska plošča je tudi na prvih dveh posnetkih, vendar ta iz Radovljice: na prvem zakamuflirana, na drugem odkamuflirana :) Na šestem posnetku je vnuček nudist, pač po zgledu nagih puttov po cerkvenih oltarjih, ki jih zakon še ni upal prepovedati, kakor v principu prepoveduje fotografiranje kipov na javnih mestih iz pridobitnih razlogov. Iz tega razloga posnetkov kipa [[:w:Lidija Šentjurc|Lidije Šentjurc]] v Hrastniku (39) in Antona Sovreta v Šavni Peči (40, 41) ne smem postaviti na Wikimedia Commons, saj fotografije tam lahko kdor koli uporabi tudi v komercialne namene. Zakaj ta družba razlikuje med finančno pridobitnostjo in drugimi oblikami pridobitnosti, mi ni jasno. Kot da bi zares štela samo materialna pridobitnost, moralna, idejna ipd. pa nič, čeprav v konfliktih dajemo prednost slednjim, tudi če to škoduje naši materialni blaginji. Posnetki 8&amp;ndash;13 so s proslave radovljiškega občinskega praznika na Vodiški planini; napovedovala je slavistka Suzana Adžič (13), ki je tudi ljubiteljska gledališčnica. Župana Globočnika in govornika Blaža Kavčiča sem postavil v Wikimedijino Zbirko. Radovljica je med tistimi redkimi občinami, ki ob osamosvojitvi niso hitele brisati partizanskega dela svoje zgodovine in ima občinski praznik še vedno na dan [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F14705:704_x437128.008544922_y127643.434654236_s17_b2&amp;locale=sl ustanovitve Cankarjevega bataljona 5. avgusta 1941]. Od 15 do 18 so slike s spomeniškega izleta nad Črnim grabnom, z obiska Tima in Urške z družinama na Uskovnici sta ostala za objavo samo posnetka Benjamina in Karoline (19, 20). Gob na Jelovici ni bilo veliko, samo motivi za slike od 22 do 25.

==Stran '''356''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri356/index.html Utihnili so zlati zvoki] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. julija 2019&lt;/small&gt;==

Julija je fotoaparat beležil planinsko cvetje na Storžiču in estetične, kulturnozgodovinske in druge zanimive objekte ter ljudi na kolesarjenjih po Zasavju. Nad Hrastnikom sva poslikala kar nekaj spomenikov iz časa NOB in jih vpisala na Geopedijo; komaj kateri od njih je v Registru kulturne dediščine, kot da bi se Zavod za varstvo kulturne dediščine, zadolžen za &quot;rdeče revirje&quot;, namenoma izogibal spomeniškemu dokumentiranju partizanskega obdobja v slovenski zgodovini. Po [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 vpisu štirih tisoč partizanskih spomenikov] lahko potrdim, da Register (RKD) ne temelji na kakih trdnih kriterijih za izbor, da je glede vrste spominskih točk neuravnotežen in lokalno raznolik.

==Stran '''355''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri355/index.html Kekec v Bavšici] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. julija 2019&lt;/small&gt;==

Kekec se je ponovno odpravil v Bavšico. Do sedla Čez Brežice na 1980 mu je zaradi dežja sicer zmanjkalo slabe pol ure, na pikniku v dolini pa je ploho pod marelami pogumno premagal. Udeležencev je bilo 19, žrtev ni bilo. Do naslednjega leta!

==Stran '''354''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri354/index.html Manca] &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. julija 2019&lt;/small&gt;==

Manca je naslov 15. slike in hkrati ime Hladnikove najmlajše, slikane en dan po rojstvu. Nadaljnji posnetki so s piknika v Žireh ob njenem ničtem rojstnem dnevu. Starši so pili pivo, otroci pa so lizali sladoled. Rojstvo je pač rojstvo in ima med poročili prednost, zdaj pa na začetek te strani v albumu. Na prvih dveh posnetkih so naši gosti na Uskovnici in Srednji Dobravi, Slovaki in Indijci; saj jih je še več, pa se zgrešimo, ali jih pozabim slikati, ali mi slike ne uspejo, ali pa niso fotogenični. [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]] (2 in 3) si je v Ljubljani ogledal razstavo o sebi. [[:w:Marc L. Greenberg|Marc Greenberg]] pa je na SAZU imel predavanje ob sprejemu med slovenske akademike; potem smo šli jest v indijsko restavracijo. Na devetki je Michele Di Bartolomeo, avtor [https://planinskivestnik.com/javno/vsebina/pv_2018_07_01.pdf#page=17 članka v ''Planinskem vestniku'' o italijanskih planinskih kočah v Sloveniji] in zavzet član društva Rapalska meja. Srečala sva se slučajno na Tošcu, od koder so sezonske slike očaka in ovc (10&amp;ndash;14; tokrat brez očnic), in ugotovila, da imava več skupnih znancev in prijateljev. Ob naslednjem srečanju ga povprašam, kako kot Italijan z juga gleda na &quot;izgubo&quot; slovenskih primorskih ozemelj.

==Stran '''353''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri353/index.html Dobimo se pod (kult)uro!] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2019&lt;/small&gt;==

Naslov, ki se poigrava z opozicijo med lokalnim in globalnim ter med komercialnim in subvencioniranim, so dale tejle strani slike 21, 22 in 23. Prva je z delavnice na Ministrstvu za kulturo, kjer naj bi porabniki kulturnega denarja koncipirali nacionalni program za naslednjih sedem dolgih let, otvoril pa jo je trenutni minister Zoran Poznič (postavil sem ga tudi v Wikimedijino Zbirko), druga in tretja pa z železniške postaje v Ljubljani, kjer smo morali navadni potniki v drugi vagon, ker naj bi se v prvega usedla ministrica [[:w:Alenka Bratušek|Alenka Bratušek]] s svojim spremstvom in tropom prešvicanih snemalcev. Pa je procesija zgrešila cilj in sedla na kamničana namesto na gorenjca. Ko se je sprevodnik, ki je medtem strumno odganjal potnike z gorenjca, vendarle opogumil in ji sporočil napako, je dvignjenih glav zamenjala vlak. Upati je, da napaka ni znamenje za usodo vroče želenega in pričakovanega drugega tira. K ministrski delavnici bi pripomnil, da je bila načrtovana v trajanju petih ur, udeleženci pa smo se presedali od mize do mize glede na barvo listka, ki smo ga dobili v roke, in z debelimi flomastri brejnstormali po pripravljenih plahtah belega papirja. Videti je bilo kot vesela šola ali poletni menedžerski timbilding. Metoda je globalno preizkušena in ji gotovo ni mogoče oporekati bolj kot drugim metodam, vendar tistih petih ur nisem imel na razpolago in bom igrivost, ki sem se ji predčasno odtegnil, nadoknadil pri kakšnih drugih življenjskih rečeh. 

Sicer ima prvih šest posnetkov nalepko &quot;doma&quot;, nadaljnjih sedem (6&amp;ndash;12) je z Urškine predstavitve ponatisa romana ''Beatin dnevnik'' [[:w:Luiza Pesjak|Luize Pesjakove]] v Rokopisnem oddelku NUK-a (glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006720.html moje poročilo na Slovlitu;] na 9 je Urškin brat Matjaž, na 12 pa stavec ''Slavistične revije'' Davorin Mikuž). Dva dni pozneje se je naključilo, da se je pred ZRC SAZU zbrala in se pustila slikati literarnozgodovinska mladina (13&amp;ndash;15; Rok je MR na sociologiji). Posnetki od 16 do 19 so iz doline Lobnice v Karavankah, kjer sem govoril o slovenskih težavah z memorialno dediščino, glej spis [[Lobnica]].  Slika 20 je s snemanja filma o avtorju prve slovenske pesniške zbirke [[:w:Pavel Knobl|Pavlu Knoblu]]; glej [[Pavel Knobl]], ko svoje besedilo za to priložnost postavim na Wikiverzo. Sliki 24 in 25 sta s piknika ''Planinskega vestnika'' v gostilni pri Jurju v Kamniški Bistrici; Marka Petka sem postavil v Zbirko, urednik PV [[:w:Vladimir Habjan|Vlado Habjan]] pa tam že je. Od 26 pa skoraj do konca so posnetki s kolesarjenja nad Moravčami, od spomenika do spomenika. Na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1311_x480584.875_y110160_s19_b2 spomeniku na sliki 34] so verzi, katerih avtor mi ni poznan, kip partizana pa je delo kiparja [[:w:Tine Kos|Tineta Kosa]], očeta literarnega zgodovinarja [[:w:Janko Kos|Janka Kosa]]. Čeveljci na 40 so se znašli na predzadnjem mestu iz samovoljne presoje, umetnina naše Ele na zadnjem mestu pa še čaka nadarjenega interpreta. Sam bi tvegal z razlago, da gre za upodobitev toče, ki je ranila princeso, da so ji morali pomagati iz škatle s prvo pomočjo.

==Stran '''352''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri352/index.html Boj za slovenscino] &lt;br&gt;&lt;small&gt;7. junija 2019&lt;/small&gt;==

Na Slovlitu sem že poročal, kako sem po Ankini zaslugi prekopiral ilustracije Jožeta Beranka za knjigo Črni svatje Stanka Lapuha (1943) v Wikimedijino Zbirko (Commons); slike so že v javni lasti, tekst še dolgo ne bo (tule so prvi trije posnetki, celota pa je na [[:c:Category:Črni_svatje|Wikimedia Commons]]. Na posnetkih od 4 do 6 so [[:b:Dobravske domačije#Pri Pircu|člani družine Pirc]], ki izhaja iz Lipnice pod Dobravo, kjer so imeli svoje čase tovarno žičnikov; njihove fotografije sem potreboval za dobravsko lokalno zgodovino. Pisatelj [[:w:Roman Rozina|Roman Rozina]] (slika 7) si je prišel v kabinet 218 sposodil eno staro seminarsko nalogo. Hrambo seminarskih nalog bi morala prevzeti knjižnica, ampak potem ne bi imel priložnosti srečati ga. Posnetki od 8 do 15 so s sejma Liber.ac, kjer sem sodeloval pri razstavi z naslovom [[Boj za slovenscino]] (pod povezavo je moj nagovor ob otvoritvi), z wikidelavnico in v pogovoru o prostodostopnih izobraževalnih virih. Akterji boja za slovenščino so bili na začetku računalništva [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]], [[:w:Primož Jakopin|Primož Jakopin]], [[:w:Aaron Marko|Aaron Marko]], [[:w:David Pahor|David Pahor]], [[:w:Sergej Hvala|Sergej Hvala]] ... Anamarijo Kejžar (16) sem pritisnil po predvajanju filma o demenci Ne pozabi me v Radovljici, varnostnika (17) in zgodovinski paviljon (18) ob dostavi starega hladilnika in podobne robe v azilni dom na Viču, zdravnico Ireno (19) na rednem zdravniškem pregledu. 20&amp;ndash;22 so edini za silo uspeli posnetki s pogovora z letošnjo Pretnarjevo nagrajenko Meto Lokar v tržiški knjižnici; Meto je videti tudi na [https://slov.si/mh/galerije/galeri252/target20.html temle posnetku iz leta 1977/78] ob moji materi, ki jo je učila v tretjem razredu osnovne šole. Slike od št. 24 do konca so s skoka na morje, v Staro Baško na Krku, od koder se da čez goro v &quot;novo&quot; Baško ali na najvišji vrh Obzovo (569 m) ali s čolnom do lepih zalivov vzdolž obale. Za imena rož na slikah ne vem, tudi za imena fosilov ne, niti za ime prijaznega 90-letnega domačina (33). Pač pa sta se fotografu predstavila razigrana Przemek iz Poljske in Veronika iz Rusije (42). Baška je poznana po glagolski [[:w:Baška plošča|Baški plošči]]) in po glagolski poti od ene do druge skulpture glagolske azbuke.

==Stran '''351''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri351/index.html Odhodi/Departures] &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. maja 2019&lt;/small&gt;==

Dve smuki (na Raskovec in na sedlo Bela peč v kaninskem pogorju) oklepata okroglo mizo o usodi slovenistike (9&amp;ndash;17; svoj pogled na perspektive slovenistike sem postavil kar na Wikiverzo, glej članek [[Perspektive slovenistike]]) in proslavo 27. aprila na Kokrici pri Kranju (18 in 19). Mojco in Blaža (7) sva z Borutom srečala, malo preden sva zašpilila krožno turo po Spodnjih bohinjskih hribih. Naj  ostane v spominu, da je bilo to naše drugo tozimsko srečanje v hribih (prvič smo se srečali januarja na Poreznu) nenavadno zato, ker sta bila v tej sezoni v hribih vsega samo dvakrat. S Tajdo in Mihom (23) pa smo se vzajemno poslikali na Vodiški planini; mogoče ju je pot zanesla sem po Mirinem članku Svet nad Kropo v zadnjem ''Planinskem vestniku''. Mimogrede, gora Raskovec še nima wikipedijskega gesla, Luiza Pesjakova je njeno ime v ''Novicah'' 1872 zapisala kot Rákovca ([[:s:Na Koprivniku|Na Koprivniku]]), pa tudi kranjski župan Matjaž Rakovec (18) ga še nima; imata pa od danes dalje sliko na Wikimedia Commons.

==Stran '''350''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri350/index.html Ne hodi čez progo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. aprila 2019&lt;/small&gt;==

Da ne bo treba preveč guglati: na začetnem posnetku je Marko Arnež, vodja Galerije Prešernovih nagrajencev v Kranju, sicer profesor filozofije na kranjski srednji šoli, ki pripravlja drugo antologijo pesmi nagrajencev, prevedenih v druge jezike. Sledi serija spominskih obeležij: (2) eden od ljubljanskih spotikavcev (''Stolpersteine'') v spomin Židov, ki so jih odpeljali pokončat v nacistična taborišča (njihov seznam mi je priskrbel [[:w:Vuk Ćosić|Vuk Ćosić]], ki je sodeloval pri njihovi postavitvi lani), sledi štrcelj spomenika zmagi/svobodi v Tivoliju, ki so ga vandalizirali okrog leta 1991, kot da bi hoteli povedati, da se je druga svetovna vojna končala šele tedaj, ali pa da svobode ne marajo in bi raje ostali okupatorjevi hlapci (3),  troje posnetkov kipa pisatelja in taboriščnika [[:w:Boris Pahor|Borisa Pahorja]] (4&amp;ndash;6), troje posnetkov kipa partizanskega funkcionarja [[:w:Edvard Kocbek|Edvarda Kocbeka]] (7&amp;ndash;9); v Tivoliju stojita drug zraven drugega) in plošča [[:w:Josip Vidmar|Josipu Vidmarju]] na poti tja (10). Razred na posnetku 11 so bibliotekarji, ki so se pustili zapeljati Wikiviru, kamor pod vodstvom Alenke Šauperl postavljajo leposlovje iz ''[[:s:Planinski vestnik|Planinskega vestnika]]'', na 12 je publika v Slovanski knjižnici, ki je prišla poslušat pisateljico Bronjo Žakelj (13), avtorico uspešnice ''Belo se pere na devetdeset''; zraven nje je moderatorka Erika Marolt. Družinski terapevt Janez Logar (14) ureja znanstveno prilogo časopisa ''Gorenjski glas''. Na posentku 15 se vidi, kaj se lahko zgodi v gozdu (z vitlom in škripcem je sosed prikolico hitro spet postavil pokonci). 16&amp;ndash;20 so s skoka na Križ. Zjutraj je kazalo, da bo lepo, potem pa so prišle megle in sem moral uporabiti bliskavico, da sem za Wikipedijo fotografiral gorskega tekača Nejca Kuharja, ki se je pripodil mimo, turnega smučarja Marjana Mačka, ki je potožil, da jih ima že 70 (let, ne letošnjih smukov) pa sem slikal kar tako. Vreteno na poti iz Krope na Vodice (21) imam slikano v raznih letnih časih, vsakič je drugačno. Na zadnjem posnetku sta Boštjan Špetič in Mitja Iskrič iz Računalniškega muzeja, ki pripravljata razstavo o borbi slovenščine z računalniki, na predhodnih štirih pa so že bogvekaterič dokumentirani razgledi z Male Mojstrovke; kako je ime dekletoma na posnetku (23) in od kod sta, sem pozabil vprašati.

==Stran '''349''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri349/index.html Bohinjska pogača in flancati] &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. aprila 2019&lt;/small&gt;==

Turnosmučarske so naslednje: skozi Krmo na Kredarico (0&amp;ndash;10), z Vršiča nad Šitom glavo (20&amp;ndash;23) in s planine Blato za Kopico na Zadnji Vogel (od 36 do konca). Partizanske obsegajo obhod spomenikov nad Kropo (12&amp;ndash;19), proslavo na šoli Staneta Žagarja v Lipnici pri Kropi (24&amp;ndash;26) in obletnico Žagarjeve smrti na Planici nad Crngrobom (31&amp;ndash;35); udeležence so v Partizanskem domu na Vodiški planini postregli z bohinjsko pogačo in zaseko, na kmečkem turizmu na Planici pa z bobi in flancati. Posnetki 27 do 30 so z večerje, ki sta jo v Žiganji vasi pripravila Irma in Reinhard za profesorja Tilmana Bergerja iz Tübingena in kolege. V album zaradi ponorele zasebnostne zakonodaje nisem vključil treh luštnih fotografij otroških pevskih zborov na javni šolski prireditvi: zakon preprečuje kolektivno zgodovinsko spominjanje in razgrajuje identiteto skupnosti. Vprašanje je samo, ali bodo mlade generacije ostale brez sledov v lokalni zgodovini zgolj zaradi preganjavičnih kapric zakonodajalcev ali zaradi namernega oblastnega omejevanja komunikacije med ljudmi.

==Stran '''348''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri348/index.html Za svoj narod je živel, za svojo misel je umrl] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. marca 2019&lt;/small&gt;==

Tale stran v albumu si je za naslov sposodila stavek s spominske plošče pisatelju [[:w:Fran Maselj - Podlimbarski|Franu Maslju Podlimbarskemu]] v vasi Spodnje Loke v Črnem grabnu. Zakaj nisem prepisal tudi stavka Bil je Jugoslovan? Zgolj zaradi dolžine naslova. Med prvo svetovno vojno so bili Slovenci Jugoslovani, če niso hoteli ostati pod Nemci. Fotografiral sem sicer partizanske spomenike po tistih bregovih, vendar je bilo vmes tudi nekaj literarnih (rojstna hiša pesnika [[:w:Peter Levec|Petra Levca]] in njegovi verzi od Nemcev požgani vasi Koreno, vrezani v les). Literarnih spomenikov je precej tudi v Samoboru, kjer smo se srečali z [[:w:Zvonko Kovač|Zvonkom]] in Ano Kovač: [[:w:Kočo Racin|Kočo Racin]], [[:w:Antun Gustav Matoš|Antun Gustav Matoš]], Ilir [[:w:Stanko Vraz|Stanko Vraz]]. Med spominskimi ploščami so posnetki narave: Golčaj nad Črnim grabnom, Rodica v Spodnjih Bohinjskih hribih, Krnica pod Kriško steno, kjer je 30 cm novega snega poskrbelo za odlično smuko. 17, 18 in 19 so z okoljskega protesta na Kongresnem trgu v Ljubljani. Ne, ni bil samo žur.

==Stran '''347''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri347/index.html Na Sanažét] &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. marca 2019&lt;/small&gt;==

Moral bi se navaditi fotografije opremljati z geografskimi koordinatami tako, da bi klik nanje pokazal, kje točno so bile posnete. Naslov ima ta stran s table z ledinskim imenom nad vasjo Ukve v Kanalski dolini, kjer se turistična promocija dogaja tudi v slovenščini. Vas je izhodišče za turni smuk z Lepe špice. Slika 18 je z druge letošnje Wikidelavnice na FF, sledijo posnetki s komemoracije ob 75-letnici nemškega požiga vasi Jamnik mad Kropo. Janko (21), ki je bil takrat otrok, se spominja tudi drugih krutih dogodkov iz tistega časa, najbolj smrti Vide Šinkovec - Janine in Cilke Odar - Tatjane tik pred koncem vojne, ki so jima domobranci, preden so ju pokončali, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:177_x438187_y122911.5_s17_b4 rezali po golih telesih.]  Rudi Zevnik (20) je bil recitator.

==Stran '''346''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri346/index.html Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!] &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2019&lt;/small&gt;==

Nekoč je imel film 36 posnetkov, tale stran v albumu, ki je dobila ime po verzu [[:w:Jovan Vesel Koseski|Koseskega]] na posnetku 10, jih ima tudi toliko. Pod slikami piše, kje so bile posnete, vpiši lokacijo v Geopedijo in pokazala se ti bo na zemljevidu. Od znamenitih ljudi je poleg Koseskega tu še pesnik čebeličar [[:w:Jakob Zupan|Jakob Zupan]] (7). Marija Debeljak, roj. Koselj (Mežnarjeva Micka), zdaj Rokova Micka (22), je sokrajanka iz Lipnice, edina še živa partizanka v vasi. V Vrbi je bilo 8. februarja parkirano ogromno avtomobilov (34); kulturni praznik ni kar tako ...   

==Stran '''345''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri345/index.html Le primi ga, le zaden si ga], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2019&lt;/small&gt;==

Začelo se je z nastopnim predavanjem Mateje Pezdirc Bartol o prostorih Cankarjeve dramatike ob izvolitvi v redno profesorico, nadaljevalo z obeležji nad Dolskim (2&amp;ndash;8), vršičilo z [[:w:dražgoška bitka|dražgoško komemoracijo]] (9&amp;ndash;25), ki se v nepozabnem deležu odvija pri Švebu (za Wikimedijino Zbirko sem tokrat slikal le skoraj sošolca [[:w:Bojan Potočnik|Bojana Potočnika]]) in se končalo z vzponom na domala kopni Stol. Za vrsto neznancev, ki smo se srečali z njimi, se je v pogovoru razodelo, da se poznamo od prej (z Albino Štefe smo se v hribih slučajno srečali že trikrat) ali da poznamo vsaj njihove sosede, kar potrjuje [[:w:en:Six degrees of separation|teorijo o šestih stiskih rok]], o kateri piše Jure Leskovec. Naslov tej strani je dala zadnja fotografija.

==Stran '''344''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri344/index.html Ričet 5 eur], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Slike od 2 so 9 so s fakultetne novoletne zabave; [[:w:Jana Rošker|Jano Rošker]] sem fotografiral seveda za Wikipedijo. Druga polovica fotografij je s spomeniškega paberkovanja po Kamniškem, natančneje po Mali planini (zraven Velike planine), kjer so zdaj razen posameznih izjem poslikani in vpisani vsi partizanski spomeniki. V grobu &quot;neznanega junaka&quot; (11) s križem in zvezdo je svojčas ležal [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:3589_x473997.75_y125629.25_s14_b4 Jože Per,] ki so ga domači po vojni prekopali v dolino. Okoličani nekdanji grob še vedno vzdržujejo. [http://www.geopedia.si/#T105_x475904_y119624_s10_b4 Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] je te dni dosegla številko 3500 in že močno presega število partizanskih obeležij v Registru kulturne dediščine, vpisati pa je treba vsaj še 500 spomenikov po Sloveniji.

==Stran '''343''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri343/index.html Šilarjevi], &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Stare rodbinske fotografije prikazujejo prednike po strani [https://slov.si/mh/galerije/galeri258/index.html moje matere Vikice:] mojega starega očeta Janeza in mamo Marjanco Šilar iz Stražišča pri Kranju, Janezovi sestri Micko in Milko in njihove starše. Slika štrajka v tovarni Jugočeški leta 1936 ima celo zgodovinsko vrednost. Poslala mi jih je teta Savina Šilar, zdaj so kopije varno spravljene na spletu in kdor slučajno naleti nanje, lahko morda prepozna na njih še druge fotografirane in mi sporoči njihova imena.

==Stran '''342''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri342/index.html Kdor prav, da se medveda pa babe ne boji, ta važe], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Tole stran uvaja razpotje na vzponu na Vodiško planino nad Kropo, nadaljuje jo gimnazijski sošolec biolog [[:w:Boris Kryštufek|Boris Kryštufek]], ki slučajno ni na Japonskem ali kje drugje po svetu. Na fotografiji 2 prepeva [[:w:Aleksander Mežek|Aleksander Mežek]] v domu starostnikov v Radovljici, tudi fotki 3 in 4 sta od tam. Sledijo skoraj do konca posnetki s predstavitve zbornika, posvečenega [[:w:Stanko Klinar|Stanku Klinarju]]. Nekateri tu fotografirani so dobili na Wikipediji oz. v zbirki Commons svoj portret. Sam sem iz slabe vesti, ker v zborniku nimam prispevka, napisal grafomanijo, slove:
&lt;poem&gt;
Z gorami tale knjiga jezik veže,
ki, Stanko, so te ujele v svoje mreže.
In dan prelep prikličejo v spomine,
ki druge vse reči v stran porine,
z lepoto čisto vsega te presije,
da vivant montes se ti iz prsi izvije.
Razumel boš, da v knjigi nimam članka: 
kot ti lovim lepoto brez prestanka. 
&lt;/poem&gt;
[[:w:Nataša Golob|Nataša Golob]] (15) se je znašla na istem mestu pred objektivom nekaj dni pozneje. Ana (16) popravlja študentom na Wikiviru tipkarije, zadnji posnetek pa je z Jelovice in je dal celi strani naslov.

==Stran '''341''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri341/index.html Simpozij Obdobja 2018], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Prvi trije posnetki so s predstavitve novega zvezka Novega biografskega leksikona na ZRC SAZU, kjer sem imel priložnost razložiti, kako se biografskih gesel lotevamo na Wikipediji. Glavnina posnetkov (do 29) je z letošnjega [https://centerslo.si/simpozij-obdobja/37-simpozij-obdobja/program-37-simpozija-obdobja/ 37. simpozija Obdobja,] ki je bil posvečen starejšim medijem: rokopisom in tiskom. Svoj prispevek sem oblikoval kar kot geselski [[:w:Kolportaža|o kolportažnem romanu]] članek na Wikipediji. Slike udeležencev, ki so ali bodo zanimivi za enciklopedijo, sem naložil v Zbirko; če jih tam še ni bilo ali če so bili predstavljeni s slabšimi fotografijami. Na posnetkih 24 in 25 je natančen zdravniški izvid ob smrti Ivana Cankarja 11. dec. 1918 ob četrt na dve ponoči, ki odpravlja danes popularni in politično pogojeni sum, da naj bi Cankar umrl zaradi udarcev srbskih pretepačev. Od 30 do 37 sem dokumentiral srečanje našega kranjskega maturitetnega razreda, pri Viktorju, 45 let pozneje. Na  zadnji je pa naš Matevžek.

==Stran '''340''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri340/index.html Litija-Čatež 2018], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Vreme je bilo tokrat oblačno, šli smo po severni varianti čez Grmado, kjer so se spočiti igrali Kdo se boji divjega moža. Najmlajši udeleženec je bil petletni Urškin Benjamin (29), ki je čisto sam prehodil celo pot do Čateža (21,5 km). Začelo se je, kot vedno, pri spomeniku NOB v Litiji. Mimo se je slučajno pripeljal [[:w:Tomo Virk|Tomo Virk]] in nas pozdravil. Jutranja ekskurzijska pridiga je poskušala povezati ta [[:w:Jože Plečnik|Plečnikov]] spomenik partizanom z uporniškim likom [[:w:Martin Krpan|Martina Krpana]] in z drugo Levstikovo publikacijo iz istega leta 1858, [[:w:Popotovanje iz Litije do Čateža|Popotovanjem iz Litije do Čateža]]; obe sta vzpostavljali literarno slovenstvo. Nedavno so postavili nov doprsni kip [[:w:Nace Simončič|Nacetu Simončiču]], ki ga je bilo treba fotografirati, kakor tudi spomenika Levstiku pred šolo (ponovno, pred dvema letoma je bil videti [https://slov.si/mh/galerije/galeri288/target30.html takole]) in narodnemu buditelju [[:w:Luka Svetec|Luku Svetcu]]. Fotografije obeležij iz NOB na Čatežu, slikane malo pred nočjo, sem naložil v sloj [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 partizanski spomeniki na Geopediji.]

Popotovanje ima med Slovenci podoben status kot skoki v Planici ali dolžnost vsaj enkrat v življenju povzpeti se na Triglav in združuje v sebi nekaj veseljaškega (karnevalskega), nekaj, kar zahteva telesno kondicijo (fizkulturnega), in glede na dejstvo, da jo je prvi prehodil pesnik, pisatelj in jezikoslovec, tudi nekaj kulturnega. Kot da bi potovanje ustrezalo trojni slovenski nacionalni mitologiji: Slovencev kot gramatikalne, literarne nacije, nacije pohodnikov in naroda pijancev.

Pri Levstikovem Popotovanju sta vsaj dve neobičajni reči: 1. da se ni odločil popisati svoje poti v Olomuc (pri potopisih običajno pričakujemo tuje eksotične dežele) in 2. da je zgrešil cilj grad Turn, kjer je bil zaposlen kot domači učitelj pri grofu Paceju, ter jo zaključil namesto tega na Čatežu. Ker leži Litija blizu geografskega središča Slovenije, kot popek Slovenije, je popotovanje mogoče razumeti kot obrat v svoje središče, morda celo kot željo po vrnitvi v maternico. Popotovanje je prek datuma 11. novembra, ki je god sv. Martina, povezano z drugim pomembnim Levstikovim besedilom, prav tako iz leta 1858, Martinom Krpanom. Na Martinovo so svojčas gospodarji plačevali svoje posle in ti so imeli takrat možnost zamenjave gospodarja, zato sta Martin Krpan in Popotovanje besedili, ki asociirata na &quot;dan obračuna&quot; oziroma se spogledujeta z možnostjo zamenjave slovenskega gospodarja, tj. Habsburžanov. O teh rečeh pišem v [https://www.academia.edu/185971/Slovenski_zgodovinski_roman_Slovene_Historical_Novel_ ''Slovenskem zgodovinskem romanu''.] 

Z Levstikom se ukvarjajo številne razprave in disertacije (Anton Ocvirk, Boris Paternu, Matija Ogrin; Aleksander Zorn, Miran Košuta, Klemen Lah), o njegovem življenju pa pišejo romani ([[:w:Fran Albreht|Fran Albreht]]: ''Zadnja pravda'', 1934, Anton Slodnjak, ''Pogine na pes'', 1946, je z več kot 500.000 besedami eden najdaljših slovenskih romanov; Matjaž Kmecl, drama ''Levstikova smrt''). Roman ''[[:w:Črna krizantema|Črna krizantema]]'' [[:w:Jože Javoršek|Jožeta Javorška]], ki se ga zadnje čase omenja samo še kot človeka, ki je vohunil za Edvardom Kocbekom, je zgrajen kot fantastična parafraza Levstikovega Popotovanja. 

Litija je dogajališče romana ''Vražje dekle'' Ilke Vašte (o baronu Valvasorju), tu se dogaja tudi roman Tite Kovač, in Litija je tudi dogajališče od zanimivejših zgodb Prešernove rokopisne zapuščine, t. i. Hubadovih rokopisov, glej o tem [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_01.pdf moj članek v ''Slavistični reviji''.]

Tako kot je nenavadno dejstvo, da je monumentalni partizanski spomenik v Litiji, pri katerem začenjamo pot, zasnoval notorični antikomunist Jože Plečnik, je enigmatična in ambivalentna tudi podoba Martin Krpana kot prvega slovenskega junaka. Dvojnost je že pri njegovem patronu sv. Martinu iz Toursa, ki je dobil ime po rimskem bogu vojne Marsu in je bil najprej vojak, potem pa kot krščanski škof eden najbolj dobrodušnih in zato priljubljenih svetnikov. Martin vleče za seboj dvojni sloves: karnevalsko grobost, neotesanost, pijančevanje, celo neumnost, in po drugi strani sloves svetnika, ki je prerezal na pol svoj plašč, da ga je lahko polovico dal prezeblemu revežu, in ki se je sramežljivo skril v kokošnjak, ko so mu hoteli nadeti škofovsko pokrivalo. Spomenik po interpretaciji Tineta Kurenta nosi nasprotujoča si gematrična sporočila (Tito, Narod naš dokaze hrani, Dulce est pro patria mori : Pereat comunismus, Smrt boljševizmu, Apage Satanas, apage Stalin) in protislovne so tudi osmislitve Krpanovega lika: po eni plati priskrbi Slovencem ugodnejšo ekonomsko pozicijo kot licenciranih trgovcev, po drugi strani pa lahkomiselno odkloni udeležbo pri vladanju, ki mu jo preko poroke s hčerjo ponuja cesar. Pe eni plati je cesarju zvest podanik, po drugi plati pa mu ves čas grozi z nepokorščino (brusi in kresilna goba, ki naj bi ju tovoril, so preko podobe isker napoved upora, kakor je tudi Krpanov dejanski tovor sol metafora alternativne pameti). 

Popotovanje in Krpan stojita na samem začetku slovenske proze in sta temu ustrezno kratka (). Istega leta sta izšli še prva slovenska kmečka povest in prva zgodovinska povest, ki presegata dolžino kratke proze, obe izpod peresa Valentina Mandeljca, Ceptec in Jela, anonimno besedilo Poštena Bohinčeka v Benetkah, biografska povest o Močnem baronu Ravbarju in Malavašičeva priredba povesti Christopha Schnmida iz časa ruske carice Katarine II. Tega leta je v Novicah izšla tudi prva  tretjina povesti Mlinarjev Janez ali uplementiba Teharčanov Ferda Kočevarja, ki je do konca stoletja in še preko njega ovirala, da bi Martin Krpan kar takoj postal prvi slovenski junak. V knjižni obliki je Mlinarjev Janez izšel naslednje leto, 1859, in je s ponatisi in priredbami v dramo in opero ponujal Slovencem očitno primernejši vzorec zgodovinskega obnašanja kot Krpan. Pa še precej daljša je bila od Krpana.

'''Slovenci kot narod pohodnikov'''. Na Geopediji je označeno 54 obhodnic, marsikatera je literarnega značaja. Iz Litije je bil prvi pisec planinskih in pohodniških vodnikov Rudolf Badjura. [Bom nadaljeval in uredil tale zapis do konca kdaj drugič. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:31, 11. november 2018 (CET)]

==Stran '''339''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri339/index.html Utrgan cvet vaše mladosti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Posnetki 1&amp;ndash;3 so s praznovanja 70-letnice [[:w:pl:Nikolaj Jež|Nika Ježa]], ki je ob tej priložnosti dobil visoko poljsko priznanje. Posnetki 6&amp;ndash;16 so s spomeniške obhodnice po vaseh v okolici Trsta. Plošča [[:w:Ivan Tul|Ivanu Tulu]] je na cerkvi v Mačkoljah, naslednji spomeniki so v [[:w:Dolina, Trst|Dolini]], Boljuncu in Zabrežcu. V Zabrežcu so ob partizanskem spomeniku otroci iz osnovne šole ravno recitirali pesmi, bilo je tik pred prvim novembrom. Spomeniki so bolj monumentalni kot na naši strani meje, skoraj ga ni, ki ne bi imel velike rdeče zvezde, in so tudi lepo vzdrževani. Zadnja fotografija s tega izleta (17) kaže napis na znamenju, postavljenem leta 1948 v Dragi. Na sliki 18 je 96-letni Bogo Tavčar iz Lesc, ki je 20. oktobra 1944 slikal razvitje slovenske zastave na Triglavu. Podpisal mi je izjavo, da fotografije postanejo javna last in sem jih zato lahko postavil v Zbirko ([[:c:Category:Bogo_Tavčar|Commons]]). Tja bom naložil tudi medalje, ki mi jih je pokazal (20&amp;ndash;23) in jih v Zbirki še ni.  Posnetka 24 in 25 iz leta 1955 in iz desetletja pozneje sta iz zapuščine Franca Zadravca (na njih je videti tudi Matjaža Kmecla in Borisa Paternuja), na zadnjem posnetku pa je prijazna sestra iz jeseniške bolnice, kamor sem šel po napotnico za slušni aparat.

==Stran '''338''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri338/index.html Думи мої, думи мої / Лихо мені з вами!], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Tale stran v albumu je iz [[:w:Lvov|Lvova]], kjer se je dogajala CEE (srednje- in vzhodnoevropska) [[:w:Wikimedia|Wikimedijina]] konferenca, in iz [[:w:Varšava|Varšave]], kjer je bilo treba dvakrat po sedem ur čakati na letalsko zvezo. Prvih pet posnetkov pa je še domačih: dva s Konference o inovativni rabi IKT v šoli, Bernardin Portorož (moj prispevek je imel naslov [[Šola v wikijih]]), dva z iskanja stezic v precej odmaknjeni Ukanški Suhi in eden od sosedovih deklet.  

Wikimedijska konferenca je slikovno dobro pokrita na [[:c:Category:Wikimedia CEE Meeting 2018|Commons]], tule sem si zato lahko privoščil dokumentiranje drugih reči, zlasti literarnih spomenikov: Norwida (7 in 41), Prusa (8), Ševčenka (34); od njega sem preplonkal verz za naslov tele strani (Pesmi moje, pesmi moje, gorje meni z vami); skupine [[:en:Skamander|Skamander]] (40), Krasińskega (42), Słowackega (43), kavarne Literatka (46), Literarnega muzeja (49), Mickiewicza (51). Vmes so portreti [[:m:Wikimedia CEE Meeting 2018/Team|organizatorjev]] in [[:m:Wikimedia CEE Meeting 2018/Participants/List|udeležencev]], samo tisti, ki so približno uspeli. Nekaj jih bom naložil tudi v Zbirko k ostali fotografski dokumentaciji dogodka. 

Konferenco so pripravili zelo dobro. Slovenca [[Uporabnik:Pinky_sl|Pinky]] in [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] sva bila povabljena, da bi tudi pri nas spodbudila nastanek nacionalne uporabniške skupine ali celo oddelka, pa je vprašanje, če bo slovenska wikiskupnost s svojimi skromnimi človeškimi viri to zmogla. Navezala sva vrsto stikov, se v delavnicah marsičesa naučila, napisala bova poročilo o bivanju in v spletnih novicah CEE-Wikimedia Newsletter poročala o naši dejavnosti. Presenetila me je zavzetost glede bodočih ciljev te globalne neprofitne organizacije. Prosto dostopno znanje, ki se kopiči po Wikimedijinih spletiščih (samo gesel na Wikipediji je več deset milijonov), je postalo preveliko, da bi smeli lahkomiselno ravnati z njim. Občasni konflikti na slovenski Wikipediji niso nič v primerjavi z Erdoganovo popolno zaporo Wikipedije v Turčiji: zgolj zaradi dveh člankov na angleški Wikipediji, ki mu nista bila po volji. Od sestrskih spletišč so bili izčrpno predstavljeni Wikidata in Wiktionary (wikislovaropisci, npr. Tobias Schönberg iz Avstrije, so zelo zainteresirani za sodelovanje z nami), sem in tja se je omenjal Wikisource (Wikivir), nič dosti pa ni bilo slišati o Wikiverzi, ki jo sam uporabljam na veliko &amp;ndash; pri Wikiviru in Wikiverzi smo torej v prednosti. Baškirec Farhad Fatkullin (wikipedist leta 2018!) je izpostavljal problem malih jezikov in njihove emancipacije, Romuni, Grki, Makedonci so predstavljali, kako sodelujejo z ministrstvi in organizirajo wikikampe za mladino ... Hvala organizatorjem za povabilo.

Aja, v Lvovu je pet let bival [[:w:Matija Čop|Matija Čop]], pri dominikancih, katerih cerkev smo obiskali na ogledu mesta (36). Bogve kako bi se znašel Prešeren na domači pesniški sceni, če bi Čop tam dobil službo na univerzi in se ne bi vrnil v Ljubljano.

==Stran '''337''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri337/index.html Dulsineja Ulcinjska?], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Potovanje v Črno goro se je začelo z zapletom na letališču. Pri Avisu nama niso hoteli izročiti avtomobila, ki ga je Mira rezervirala prek spleta pri angleški firmi Rentalcars.com, češ da ime voznika in ime plačnika nista identična (razlika je, kot marsikdo ve, samo v enem ''n''). Kot da tega niso mogli samodejno preprečiti že pri rezervaciji. Avto sva morala najeti pri drugi izposojevalnici, saj ni da bi prespala na letališču, čakaje na gluhi telefon nekje v Londonu. Pri Rentalcars pozneje seveda niso hoteli nič slišati o odpovedi rezervacije in so šele po seriji jeznih pisem in grožnji z negativno publiciteto zadržali samo &quot;stroške&quot; v višini dvodnevne izposoje. Šola za naslednjič in za druge. Drugi zaplet se je zgodil na črnogorsko-albanski meji, kjer so ugotovili, da med avtomobilskimi papirji ni &quot;ugovora&quot;, ki dovoljuje prehod avtomobila čez državno mejo. Prijazni policaj je poklical na letališče in prosil gospodično Slađano na okencu, da je poslala kopijo manjkajočega dokumenta (dovolil se je tudi fotografirati, prvi posnetek). Vsa reč se je vendarle zavlekla toliko, da sva divje lepo dolino Cijevne, ki po albanski strani zelo zelo skrajša pot iz Podgorice v [[:w:Gusinje|Gusinje]], prevozila v glavnem ponoči. Ob oddaji avtomobila po enem tednu sem presneti dokument našel pod sprednjim sedežem ;-(

[[:w:Prokletije|Prokletije]] so hudo lepo gorovje in sploh ne več tako zelo osamljeno, pohodnikov iz vseh mogočih koncev, ki obirajo balkanske vrhove, je bilo še vedno veliko (njihovi portreti, kolikor jih je uspelo, so posejani po tej strani albuma). Težava je z zemljevidi, na katerih manjkajo imena ali ne ustrezajo terenu ali pa ni mogoče do njih, ker jih v knjigarni ni, turistični urad pa je ob uradnih urah zaprt. Kar je čez državno mejo, imenujejo Črnogorci preprosto Zastan in niti ne razlikujejo med markantnimi 2400 do 2500 m visokimi vrhovi. S prehajanjem meje vendarle ni bilo zadreg, poti so lepo markirane, očitno v dogovoru med planinskimi društvi na obeh straneh meje. V ekokatunu (gre za planšarske bungalove) Maja Karanfil je bila dobra, prijazna in poceni postrežba. Prva tura naju je vodila po razglednih vrhovih nad dolino Grebaje, druga pa po sosednji dolini Ropojane vse do snežišča nekaj nad 2000 metri, od koder je bilo mogoče še dobri dve uri do vrha Maja e Jezerces, najvišje albanske gore, pa sva se, ker se je dan iztekal, morala obrniti, saj nisva imela s seboj šotora, tako kot velika skupina poljskih pohodnikov, ki so prenočevali pri jezerih na pol pota. Pa naslednjič z albanske strani. Mogoče pa bodo že zgrajene tudi nove koče, ki bodo olajšale logistiko.

Iz muslimanskega in albanskega dela Črne gore sva prispela v srbsko Andrijevico, upokojeni profesor Perović nama je v kavarni ob cesti razložil zgodovino kraja od balkanskih vojn 1912 dalje in nama prijazno ponudil, da nama plača pijačo, medtem ko je bila družba domačinov pri sosednji mizi do Slovencev bolj kritična: da jim v Ljubljani niso hoteli po srbsko odgovoriti na vprašanje. Enako ignorantski, kot je bil odnos Ljubljančanov do Črnogorcev, je odnos Črnogorcev do Kosova: o njem se nočejo niti pogovarjati, prehoda meje s Kosovom čez prelaz Čakor, ki je zdaj zaprt, sploh ne pogrešajo.

Na poti proti Durmitorju je presenetilo simpatično mestece [[:w:Kolašin|Kolašin]] pod smučiščem Bjelasico (posnetka 33 in 34 sta nastala z dovoljenjem zaljubljencev :) in drzni most čez kanjon reke Tare, od koder nimam posnetkov, ker je po štirih dneh besnega slikanja ugasnila baterija v fotoaparatu. Po prihodu na Žabljak v [[:w:Durmitor|Durmitorju]] sva poiskala prenočišče v planinskem domu Neviđeno, katerega lastnik je poročen s Slovenko. Res dober zajtrk, potem pa z avtom do Sedla, od koder je najkrajši dostop do &quot;najvišjega črnogorskega vrha&quot; Bobotov Kuk. V resnici so višji vrhovi na črnogorsko-albanski meji, ampak ti ne veljajo, ker niso &quot;čisto&quot; črnogorski. Slučajno smo se srečali pohodniki iz Hrvaške, Črne gore, Makedonije in Slovenije (slika 41), na vrhu pa še dva Slovenca iz Zasavja, od katerih eden živi na Cipru, drugi pa kar spodaj na Žabljaku (45).   

Ostala sta še dva dneva za morje, do koder sva izbrala slikovito, ozko cesto od Cetinja čez [[:w:Rijeka Crnojevića|Rijeko Crnojevića]] in Virpazar. Od Bara je najbolj zanimiv del 4 km oddaljeni Stari Bar s turško trdnjavo, mesto [[:w:Ulcinj|Ulcinj]] pa se pohvali z bogato piratsko zgodovino (med znamenitimi gospodarji mesta je bil Lika Ceni iz Alžirije, od takrat je še danes del ulcinjske populacije črne kože), v kateri nastopa tudi [[:w:Miguel de Cervantes|Miguel de Cervantes]], ki je pet let preživel v piratskem ujetništvu. Turistični delavci špekulirajo, da si je za Don Kihotovo nevesto izbral ime Dulsineja prav po Ulcinju, kjer naj bi ga zadrževali pirati. Ada Bojana je otok v delti reke Bojane, ki povezuje Skadarsko jezero z morjem, in je ena nekoč najbolj poznanih nudističnih destinacij. 

Pretežno muslimansko mesto [[:w:Tuzi|Tuzi]] pri Podgorici je pred objektiv prineslo še dva zanimiva gospoda: lastnik slaščičarne, v kateri sva popila zadnjo črnogorsko kavo (ne reče se ji več ''turška kava'', ampak ''domača kava''), je bil prej novinar v Sarajevu (z njim smo se zapletli v pogovor o tem, kaj je kultura, potem ko je, tako kot še marsikdo, pri Slovencih občudoval njihovo visoko kulturnost), njegov prijatelj (na zadnjem posnetku) pa je pomagal slovenskemu botaniku [[:w:Tone Wraber|Tonetu Wrabru]], ko je ta po teh koncih iskal neke endemne rastlinske vrste.

==Stran '''336''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri336/index.html Trgatev na Veselici], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Trgatev pri stricu Marijanu v Metliki je bila letos 16. septembra, teden prepozno, ker so grozdje že načele ose in plesen. Posnetka odojkove glave zaradi rahločutnosti nisem naložil v album, sicer pa je bilo, kot običajno, lepo. Slike sem utegnil urediti šele 14 dni pozneje.

==Stran '''335''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri335/index.html Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. septembra 2018&lt;/small&gt;==

Kolesarjenje nad Tuhinjsko dolino je bilo po klancih od spomenika do spomenika sicer naporno, ampak v veselje in brez naslovne bridkosti. Zgodbe iz vojnih časov, ki sva jih slišala iz ust Osredkarjeve Francke, pa so bile bridke. Matic na sliki 8 nama je pokazal pot do partizanske bolnice Pod bukvijo, ki bi je sicer ne našla, in do spomenika na Vrsnovcu. Fotografije razkrivajo dvojno naravo slovenske kulturne dediščine, če poenostavim, bi rekel, da je v grobem dveh vrst, večji del je iz križanih Kristusov na znamenjih, manjši pa iz partizanskih obeležij. Prvih 21 fotografij je s tega izleta, fotografije spomenikov sem postavil v zbirko partizanskih spomenikov na Geopediji, glej povezavo na prejšnji strani albuma.  Slika 21 je kopija dokumenta iz leta 1775 s [[:b:Dobravske domačije#Pri Pisancu|Pisančije na Zgornji Dobravi]], pripravljen za vključitev v kroniko Dobrav, prinesel ga je Tone Hrovat, ki je na Pisančiji preživel otroštvo. 22 in 34 kažeta naše tuje goste. Slike med 23 in 30 so nastale na praznovanju 90-letnice strica Ivota v gostilni Benedik v Stražišču, ki je službena leta preživel kot vojni pilot, v glavnem v Mostarju in Puli. 31&amp;ndash;34 je spet Uskovnica; gobe rastejo ta teden kot po dežju. Pa še res je po dežju. Slike od 35 do konca so dale naslov tejle strani in dokumentarnemu filmu o Ivanu Cankarju, ki je bil včeraj prvič predstavljen v Kosovelovi dvorani v Cankarjevem domu: ''Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja''. Priložnost sem izkoristil za fotografiranje ustvarjalcev (režiser Dušan Moravec, scenarist [[:w:Matjaž Pikalo|Matjaž Pikalo]]) in nastopajočih ([[:w:Jurij Souček|Jurij Souček]], Manca G. Renko). Njihove fotografije sem naložil v Zbirko (Wikimedia Commons), od koder jih zajamejo (ali jih še bodo zajela) gesla na Wikipediji, tudi [[:c:File:Luka_Mesec_02.jpg|Luka Mesca]], Jožico Grgič pa sem pozabil slikati in jo bom kdaj drugič. O Dimitriju Kebetu (sinu narodnega heroja [[:w:Lojze Kebe|Lojzeta Kebeta]], 39), ki je s tezo o nasilni Cankarjevi smrti ponudil filmu rdečo nit, [[:b:Nova pisarija#Avtorstvo|pišem kritično v Novi pisariji]] v poglavju, ki uči razlikovati verodostojne informacije od neverodostojnih. Predstave se je udeležil tudi njegov polbrat [[:w:Ivo Svetina|Ivo Svetina]].

==Stran '''334''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri334/index.html Strežemo pri šanku], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Z [[:w:Marc L. Greenberg|Marcom Greenbergom]] (tretji posnetek, Marc je na sredi med dvema slučajnima pohodnikoma na Dobenem) sva se s kolesom podala na popisovanje partizanskih spomenikov v domžalski občini in od tod je prvih sedem posnetkov. Fotografije spomenikov sem postavil v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko na Geopediji], ki trenutno obsega 3300 obeležij. Po okolici je puščal sledi neki &quot;domoljub&quot;, alergičen na vse južnoslovansko (4). Naslednjih šest posnetkov je od doma: turisti (prišle so same luštne francoske družine, slika 7 in 30), panorame domačih vasi za Wikimedijino zbirko in z veselice na Dobravi (11). Od slike 13 dalje so posnetki s kolesarske spomeniške ture nad Tuhinjsko dolino. Slik kipov (folklorista [[:w:Gašper Križnik|Gašperja Križnika]], skladatelja Bervarja in partizanskega zdravnika [[:w:Peter Držaj|Petra Držaja]]) na javnih krajih zaradi zadrte slovenske avtorske zakonodaje, ki ne pozna [[:w:svoboda panorame|svobode panorame]], žal ne morem postaviti v javno last na Wikimedijini zbirki.

==Stran '''333''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri333/index.html Partizán, frc. ''partisan''], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Tole je fotoreportaža s praznovanja radovljiškega občinskega praznika ob 77-letnici [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x437052_y127667.5_s15_b4 ustanovitve Cankarjevega bataljona] in ob 70-letnici Zveze borcev na Vodiški planini. Zvezdo na spomeniku Vidi Šinkovec Janini in Cvetki Odar Tatjani na Lajšah, ki so ju domobranci po mučenju ubili nekaj dni pred osvoboditvijo (glej predzadnjo fotografijo), so domačini nedavno napravili na novo; prvotno je namreč &quot;neznani storilec&quot; odstranil. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x438187_y122911.5_s15_b4 Zgodbo in usodo spomenika] je za zbirko na Geopediji popisal Lado Nikšič, ki nas je po po proslavi vodil čez Jelovico v Dražgoše in nas tam z ženo Nušo pogostil. Na sliki 20 je Janko Korošec iz Jereke, ki mi je povedal, da sem ga letos že slikal pod Toscem. Preveril sem, [https://slov.si/mh/galerije/galeri329/target33.html res je] &amp;ndash; majhen je ta svet. Spoznali smo se tudi z Mileno Sitar (28), soavtorico nove knjige o partizanskem šolstvu na Žirovskem, v Poljanski in Selški dolini ''Ti si me naučila brati''. {{COBISS|ID=294948608}}

==Stran '''332''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri332/index.html Ora et labora], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Prvih šest fotografij je s piknika Kekec po Kekcu pri Hermanu v Volavju (glej [https://slov.si/mh/galerije/galeri331/index.html Kekec na Strmi peči]). Imena udeležencev so bila, kot da bi jih vzel iz celjske tragedije: Veronika, Herman, Urh, Friderik. Naprej pa so turisti na Dobravi in Uskovnici (fotke 5, 25, 26, 35), domača poletna idila (38, 39) in posnetki s kolesarskega poganjanja za partizanskimi spomeniki po kamniškem, tržiškem in ljubljanskem okolišu. Na 28 in 29 sta zadnja dva tržiška spomenika, [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x447466.840820312_y134010.554351807_s17_b4 v Čevdrcih] in [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x454395.477391113_y136104.19858345_s17_b4 na Javorskem prevalu,] za njuno odkritje je bila potrebna pomoč domačina in gozdarjev. Vmes so se znašli še Peter Pavel Glavar, France Stele, Anton Medved, Jožef Plečnik, Ciril Debevec, Josip Nikolaj Sadnikar (kaj bi delal povezave, sam si poglej njihova gesla na Wikipediji, če te zanimajo). Na posnetku 33 je spomenik pri Zalogu pod Ljubljano, ki mu je neki strastnež odbil zvezdo.

==Stran '''331''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri331/index.html Kekec na Strmi peči], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2018&lt;/small&gt;==

Letošnje hribolazenje na [[:w:Strma peč|Strmo peč]] v Kekčevem imenu je bilo enodnevno, vanj pa je bilo vključenih 12 ljudi, od tega štirje študentje. Kaj naj rečem: spet je bilo zelo lepo. Prosim za pomoč pri imenih za rože na slikah 30 in 32.

==Stran '''330''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri330/index.html Vrtec ogradila bodem], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2018&lt;/small&gt;==

Slikarko [[:w:Melita Vovk|Melito Vovk]] (slika 0) sem posnel v Domu Janka Benedika v Radovljici, družino rusistke Kristine Pranjić (1) pa ob promociji njenega doktorata na UL. [[:w:Kolportažni roman|Kolportažni roman]] ''Strah na Sokolskem gradu'' (2), ki ga je izdal leta 1903 židovski založnik Rubinstein na Dunaju, so mi poslali v preslikavo iz Študijske knjižnice v Trstu, kjer hranijo njegov edini poznani izvod, pa še ta je zgolj kopija. O teh več tisoč strani obsežnih slovenskih tekstih vemo bore malo, čeprav so jih svojčas na veliko brali; besedilo bomo postavili na Wikivir. Družinske slike od 3 do 12 so bile posnete v dolini Zadnjice (slika 9 je dala tej strani naslov), od 13 do 17 pa na kolesarskem nabiranju spomenikov po domžalskem za [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko partizanskih spomenikov] skupaj s prijatelji Greenbergi. Slike kipa opernega pevca [[:w:Jože Gostič|Jožeta Gostiča]] (14), ki stoji v vasi Homec, zaradi zadrte slovenske avtorske zakonodaje ne morem postaviti v Wikimedijino Zbirko.

==Stran '''329''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri329/index.html Da bi mogel vsak čas prehoditi to s cvetkami bogato pokrajino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. junija 2018&lt;/small&gt;==

Dopoldne je bila konferenca IKT na fakulteti za lesarstvo (slika 0), popoldne pa sva se z [[:w:Marc Greenberg|Marcom Greenbergom]] odpeljala v Mursko Soboto na predstavitev prevoda [[:w:Antoine de Saint-Exupéry|Exupéryjevega]] ''[[:w:Mali princ|Malega princa]]'' v prekmurščino. Prevedel ga je [[:w:Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] iz Porabja, ki sem ga poznal kot zavzetega wikipedista in aktivista za [[:w:Narečna književnost#Narečna književnost v Prekmurju in Porabju|knjižno prekmurščino]], pri izdaji je sodelovala slovenistika Maja Hajdinjak (slika 5). Na poti proti vzhodu sva fotografirala taka in drugačna spominska obeležja, nekatera (3 [[:w:Anton Murko|Anton Murko]], 4) tudi filološka. Sliki 11 in 12 sta z Ledin nad Žirmi. Na Jurečevi kmetiji ne pripravijo samo žlikrofov, ampak razkažejo tudi muzej. Od 13 do 28 so slike s kolesarjenja po kamniški poti spominov na NOB, ljudje na slikah so domačini, ki so pokazali pot do spomenika. Naletela sva tudi na take, za katere se je zdelo, da jih je sram, ker je njihov prednik padel v partizanih v boju z okupatorjem. In videla, kako deluje budna vaška straža ... Kako hitro se spreminja svet, se vidi na sliki 17: pred desetimi leti je bila [https://slov.si/mh/galerije/galeri98/target13.html hiška na njej precej drugačna.]  Na sliki 25 niso begunci, ampak družina Pakistanca, ki je pri nas zaposlen kot ekspert za umetno inteligenco &amp;ndash; srečala sva jo v slaščičarni v Kamniku. Vilo Kessler (vilo Osojnico) na Bledu (26) sem fotografiral zato, da lahko za Alenko Župančič ponovim, da to ni Župančičeva vila, kot jo radi predstavljajo; Župančič se je priženil v Kesslerjevo družino. Slika 29 je bila posneta v Foculusu, ljudi na njej poznamo :) Fotke od 30 do konca so pa s planinske ture Uskovnica-Čiprje-Malo polje-Velo polje-Uskovnica. Juso (37) na Velem polju pase krave iz Podjelja, Janko iz Podjelja (33) pa jih je prišel obiskat. Na Vodnikovem domu sem slikal novo ploščo prvi pristopnici na Triglav (41), nekaj metrov nad njim pa ploščo Balthasarju Hacquetu (42), za katero v domu sploh niso vedeli, da obstaja.

==Stran '''328''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri328/index.html Smeti odnesi s seboj v dolino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. junija 2018&lt;/small&gt;==

Na sliki 1 in 5 so naši simpatični AirB&amp;B gostje na Uskovnici. Dušico Kunaver sem slikal v Mojstrani na predstavitvi njenega prevoda Kekca v angleščino, od tam je tudi posnetek vodje tamkajšnje knjižnice Nataša Kokošinek (3); za Wikipedijo sem slikal tudi pisatelja [[:w:Benjamin Gracer|Benjamina Gracerja]]. Župančičeva vnukinja Alenka Dunja Župančič (4) postavlja opus pesnice [[:s:Vera Albreht|Vere Albreht]] na Wikivir. Slike od 8 do 15 so nastale na Cresu: tam sem srečal sošolca Vilija Skoka z ženo (12), možak v Predošćici nama je povedal, da se iz vasi ne da dol do morja, ker so poti zaraščene, odkar se je vas izpraznila (13), Gianni Struccolo, ki živi kot Robinzon v koči nad zalivom pri Porozini (14), pa je povedal, da sta bila oba njegova starša Slovenca, iz Gorice. Druga polovica te strani v albumu je s posvetovanja ob 240-letnici prvega pristopa na Triglav v Planinskem muzeju v Mojstrani. Tudi to priložnost sem izrabil za fotografsko dokumentiranje nastopajočih geografov, naravovarstvenikov, muzealcev, jezikoslovcev in zgodovinarjev; njihove slike sem postavil v prostodostopno [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm Zbirko,] kjer so na voljo za vsakršno uporabo, samo navesti je treba pri poobjavi, kdo je pritisnil na sprožilec. Opravičujem se Hermanu Berčiču, da sem ga skraja napačno označil kot stanovskega kolega Stojana Berčiča &amp;ndash; je že popravljeno. Tam sem predstavil prispevek [[Triglavske partizanske plošče]] o horuk politiki postavljanja in odstranjevanja spominskih obeležij na temo druge svetovne vojne. Po napisu na prvi sliki ima album ime.

==Stran '''327''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri327/index.html V življenju tro se duše kakor v stopah], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. maja 2018&lt;/small&gt;==

Na začetku so do št. 7. fotografije iz domačega dobravskega okolja: gostilna pri Kovaču v Kropi zato, ker jo je bilo treba dodati [[:voy:en:Srednja Dobrava|turističnim informacijam na spletišču Wikivoyage]], druge pa so sosedske in družinske, na nepodpisanih sta Mojca in Borut.  Naslov strani je dal verz s plošče na hiši [[:w:Fran Albreht|Frana Albrehta]] v Kamniku (12). Tam sva v grdem vremenu z Miro iskala in slikala [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_x499072_y112072_s9_b4 partizanske spomenike za Geopedijo] (8&amp;ndash;15), ker se od tamkajšnjih domačinov pač nihče ne zgane. Iz Kamnika sta še politik [[:w:Tomo Brejc|Tomo Brejc]] in igralka [[:w:Marija Vera|Marija Vera]]; Brejc je imel v šoli, ki se po njem imenuje, spominsko sobo, pa so jo iz bogvekakšnih razlogov ukinili. [[:w:Peter Pavel Glavar|Petra Pavla Glavarja]] sem slikal na poti nazaj domov v Komendi. Fotografije med 19 in 25 so nastale na poti v Maribor, kjer je bila v Umetnostni galeriji [[:w:Wikipedija:V živo#Predavanja wikipedistov|wikidelavnica]]. Pohorsko vznožje nad Framom je en očarljiv konec, ki nekaj da na svojo kulturno zgodovino ([[:s:Pavel Turner|Pavel Turner]], [[:w:Oroslav Caf|Oroslav Caf]]). Zato tudi spomenike iz NOB lepo vzdržujejo. Zadnjih pet fotografij dokumentira koncert Nosil bom rdečo zvezdo na Kongresnem trgu v Ljubljani. Jani Kovačič in Svetlana Makarovič mi nista uspela, približno uporabne fotografije Franca Severja Frante (ki na Wikipediji še nima gesla), [[:w:Polona Vetrih|Polone Vetrih]] in [[:w:Andrej Rozman - Roza|Andreja Rozmana Roze]] pa sem naložil na spletišče Wikimedia Commons.

==Stran '''326''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri326/index.html Sedeli smo na najlepšem ljubljanskem vrtu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. maja 2018&lt;/small&gt;==

&quot;Sedeli smo na najlepšem ljubljanskem vrtu. V senci pod divjim kostanjem.&quot; sta prvi dve povedi Tavčarjeve povesti [[:s:Cvetje v jeseni (Ljubljanski zvon)|Cvetje v jeseni]] iz leta 1917. Danes je na njegovem mestu najdražja parkirna hiša v Ljubljani. Tam parkirajo svojci bolnikov v Kliničnem centru, ki po premisleku lastnika parkirne hiše ne bodo gledali na evro, ko gre za življenje ali smrt -- umazano (slika 15). Sicer pa je prvih šest fotografij na tej strani z Uskovnice, 6&amp;ndash;11 so s popisovanja partizanskih spomenikov v nekdanji jeseniški železarni, danes Acroniju, in v okolici, 13 in 14 z majske turne smuke za Akom, od 16 do konca pa s turne smuke s sedla Vršič nad Nevejskim sedlom (Na žlebeh).

==Stran '''325''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri325/index.html Tamarjev pohanček 6,5 €], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. maja 2018&lt;/small&gt;==

Ljudje na  tej strani albuma so sovaščani (sliki 0, 1), neznanci, ki sta posodili klešče, da sem popravil strgano verigo pri kolesu (14), lokalni poznavalec zgodovine (24), domačin, ki je obiskal grob v vasi Sava (25), prijatelja Lado in Nuša (30), ki sta fotografirala tudi naju z Miro po turnem smuku s Kotovega sedla (31), Miro Vrhovec (brat pokojnega Tomaža, poznavalca plazov), ki se je prvega maja tudi peljal s Kotovega sedla (33). Kraji so pa Kamna Gorica (0), Zgornja Dobrava (1, 2), Jelovica (3, 4), smuška tura na [[:w:Kanjavec|Kanjavec]] (5&amp;ndash;12), kjer sem srečal udeležence 18. Čarovega spominskega turnega smuka (Mira je pokojnega [[:w:Marko Čar|Marka]] učila, Jure pa se je priženil v njegovo rodbino v Žireh), ki so se na vrh povzpeli iz Trente. Fotografije 13&amp;ndash;29 so s [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:143_x490707.621_y104204.231_s14_b4&amp;locale=sl kolesarjenja nad Litijo.] Možak, ki sem ga spraševal za partizanski spomenik nad Vačami, se je izkazal za [[:w:Peter Vodopivec|Petra Vodopivca]], pa sem ga žal pozabil fotografirati za Wikipedijo. Brane Merzelj, ki sem ga v vasi Sava neumno spraševal za spominsko ploščo Antonu Sovretu, me je poučil, da o tem ne ve nič, pač pa da je po vojni ta kraj raziskoval France Kidrič, ker je bil tu menda na obisku pri svojem stricu duhovnik France Prešeren. Sovre ima spomenik precej nižje dol ob Savi v [[:w:Šavna Peč|Šavni Peči]]. Zadnje fotke (26&amp;ndash;33) so pa s prvomajske turne smuke s Kotovega sedla.

==Stran '''324''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri324/index.html Marija Prešeren, rojena Svetina], &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Rojstna hiša Prešernove matere v Žirovnici je dala naslov tej strani v albumu in to je tokrat vse v zvezi z literaturo. Slike 2&amp;ndash;6 so z okrogle mize o nacifašističnih simbolih v Kranju, ki jo je organizirala Zveza borcev. Na pravno plat sovražne simbolike se ne spoznam, zato sem govoril o sovražnem govoru in malomarnem odnosu državnih inštitucij, zlasti ZVKD, do partizanskih spomenikov. Svoj prispevek objavljam pod naslovom [[Prepoved nacističnih simbolov|Prepoved nacističnih simbolov tule]]. Na sliki 3 je nekoč slavni motoristični dirkač Leon Pintar, njegov portret sem še z nekaterimi drugimi postavil v Zbirko. Stanko Kordež (slika 7) iz Krope nam popravi pokvarjen gospodinjski aparat. Zgornja Dobrava (slika 8) je bila posneta za predstavitev mojega domicila v turistične namene na spletišču Wikivoyage. Tja sem postavil [[:voy:en:Srednja Dobrava|Srednjo Dobravo]] in [[:voy:en:Uskovnica|Uskovnico]] in spodbujam k vpisovanju še drugih turističnih lokacij. Slike 9&amp;ndash;19 so s turne smuke s Križa (gora pri [[:w:Stenar|Stenarju]]). Podobne so lanskim. In predlanskim. Na sliki 20, ki je bila posneta z Dobrega Polja, se vidi, kako pomlad pleza po severnem pobočju Jelovice. Stran zaključujeta naša Ela in Matevž.

==Stran '''323''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri323/index.html Mirjam 50], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Njenih 50 smo proslavljali včeraj na turistični kmetiji Čufar na Žirovskem vrhu. Fajn je bilo. 

==Stran '''322''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri322/index.html Valentin Stanič], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. aprila 2018&lt;/small&gt;==

14. aprila je bilo v Julijcih tako lepo, da so vse slike samo s tega dne. Ob petih zjutraj sem dostavil Jureta in Luko pod Ukanško Suho, od koder sta krenila na Triglavsko magistralo (Vogel, Komna, Jezera, Prehodavci, Hribarice, Velo polje, Konjsko sedlo, Kredarica). Na Kredarico sta prispela po dobrih devetih urah hoje (sicer je to tridnevna tura). Sam sem bil na Kredarici komaj slabo uro prej iz Vrat (za Cmirom mimo Staničeve koče). Ker je [[:w:Valentin Stanič|Valentin Stanič]] edino literarno ime tega dneva, naj se stran v albumu imenuje po njem. [http://slov.si/mh/galerije/galeri220/target11.html Spominsko ploščo na koči sem slikal sicer že pred leti,] vendar je bil posnetek slab. Zelo nenavadno je, da treh spominskih obeležij v čast Valentinu Staniču na koči, ki se imenuje po njem (eden od njih je na posnetku 10), ni v slovenskem Registru nepremične kulturne dediščine. Tudi spominske plošče na Kredarici (posnetek 16) tam ni. Do samovoljnih kriterijev Zavodov za varstvo kulturne dediščine, ki spominskim obeležjem določajo status, sem kritičen v članku [[Triglavske partizanske plošče]].

==Stran '''321''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri321/index.html Restavracija May], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Nataša in Andraž (slika 0) sta nastopala na [http://www.dobrava.si/kultura-in-druzabni-dogodki/prireditevobobletnicismrtiszagarjainmaterinskemdnevu2532018 spominski slovesnosti ob obletnici smrti Staneta Žagarja na Srednji Dobravi;] druge slike mi žal niso uspele, Vesno Mikolič, ki je imela  [http://docs.google.com/viewer?a=v&amp;pid=sites&amp;srcid=ZGVmYXVsdGRvbWFpbnxrc3NyZG9icmF2YXxneDoxMmE5NzdhNjA3YjYxZDU2 ob tej priložnosti govor,] bom moral posneti kdaj drugič. Pesnica Franja Trojanšek - Zorana, katere rojstna hiša stoji v Mengšu, ima v [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi724390/ SBL geslo,] na Wikipediji ga pa še dobi (sliki 1 in 2). Na pokopališču na Brdu pri Lukovici so od zadnjič, ko sem bil tam, uredili grobove Kersnikove rodbine (3). Slike 4&amp;ndash;14 so s popisovanja spomenikov okoli Dobrne. Partizanski so šli v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko na Geopediji,] tule pa so lastniki kmetij, na katerih so spominske plošče, gradovi in cerkve v okolici in fotografija, ki je dala tej strani naslov, tj. Restavracija May v Dobrni, poimenovana v čast popularnega pisatelja [[:w:Karl May|Karla Maya]], ki naj bi bil nekoč tu v toplicah. Sliko sem poslal v Mayev muzej v Nemčiji, kjer je Hans-Dieter Steinmetz preveril, da Karl May leta 1907 ni bil v Dobrni (gl. sporočila na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006298.html Slovlitu]). Na filološko področje spada tudi [[:w:Anton Bezenšek|Anton Bezenšek]], čigar kip stoji pred šolo v Frankolovem. Eh, sledi petnajst odtenkov bele, kakor si jih je zamislila letošnja zima po bližnjih hribih. Prekinjajo jih trije posnetki z NUK-ovega festivala Objavljam, torej sem, kjer sva se pogovarjala z vodjem Rokopisnega oddelka Marijanom Rupertom (21, 22, 23), in nekaj portretov.

==Stran '''320''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri320/index.html Na Blegošu pozimi ni cvetja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. marca 2018&lt;/small&gt;==

Naj ponovim: novi aparat Sony RX-100 dela slabše posnetke kot prejšnji Panasonicov Lumix, najbrž zato tudi manj slikam ali slike ne pridejo v poštev za album. Prvi trije posnetki so s [http://4d.rtvslo.si/arhiv/turbulenca/174518748 Turbulence] Milice Prešeren, ki jo je pred kulturnim praznikom posvetila svojemu znamenitemu soimenjaku Francetu: nastopali smo Igor Saksida, Matjaž Lunaček in jaz ([[Prešeren 2018|tule je moj letošnji prešernovski memento]]) in se po oddaji tudi poslikali. Slika 3 je gradivo za [[:b:Dobrave|knjigo o Dobravah]], sledijo tri z letošnjega pogostega zahajanja na Vodiško planino (eno uro vzpona iz Krope), gospoda na sliki 7 sem srečal na poti na Dobrčo, bibliotekarja, imenoslovca in prešernoslovca [[:w:Luka Pintar (literat)|Luka Pintarja]] na sliki 8 pa na poti na Blegoš. Njegov kip je lani oktobra, za 160-letnico rojstva, za Hotaveljčane izdelal Jože Tavčar. Nisem vedel, da je bil Pintar poročen s sestro slikarke Ivane Kobilce.&lt;ref&gt;[http://www.gorenjskiglas.si/apps/pbcs.dll/article?AID=/20171022/C/171029944/1039/poklon-znamenitemu-rojaku&amp;template=printart Marija Rant: Poklon znamenitemu rojaku. ''Gorenjski glas''  22. oktober 2017.]&lt;/ref&gt; Z gospema na sliki 12 se menimo, kako organizirati dan obveznega izvoda v NUK-u. Zadnja dva posnetka sta s praznovanja okroglega rojstnega dne Irme Kern Nachtsheim; Irma sicer na Slovlitu redno poroča o dogodkih, ki jih organizira na lektoratu v Tübingenu.

==Stran '''319''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri319/index.html Dober naslov bi se prilegel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. februarja 2018&lt;/small&gt;==

Saj je pod slikami napisano, kje so bile posnete, manjka samo povezava na točko na zemljevidu, vendar tako daleč z geografskimi tehnikami še nisem. Vidi se, da v hribih snega ne manjka in lepo se smuča po njem letos. Po komentarju kličejo naslednji posnetki: 6: Leon Szabo (desno) je diplomiral pred nekaj leti na slovenistiki in rusistiki, srečali smo se pod Velikim Draškim vrhom. 15. Marka Kerna in Jaka Ortarja sem srečal na Uskovnici po vrnitvi s te ture. Pred dvema letoma smo se [http://slov.si/mh/galerije/galeri218/target8.html tako srečali na Voglu] (in še kje); Marko je na forumu Razmere v gorah [http://razmere.e-gora.si/RazmereVsebina.php?Obv=13498 takole poročal o njuni turi.] Slike 16, 17, 18 so iz Hrastovelj in Kopra, kjer sva bila na obisku pri Vesni Mikolič, ki je imela v gosteh tudi doktorsko študentko Hristino iz Varne. Na sliki 20 je nagrobnik pisatelju duhovniku [[:w:Filip Terčelj|Filipu Terčelju]] v Davči, ki je tragično končal leta 1946. Prijazni domačini na slikah 23 in 24 so nama pomagali pri iskanju spomenikov v Davči, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:524_x425663.647760254_y115594.451622009_s17_b2 eden je čisto blizu njihove hiše.] Anamarija (28) je bila v Stražišču naša soseda, zdaj pa je direktorica doma za ostarele v Tržiču, srečala sva jo danes pod Storžičem, na začetku ture na Ženiklovec ali Veliki Javornik nad Tržičem, vse nadaljnje slike so od tam  &amp;ndash; narava včasih res pretirava z lepoto in zaide v kič.

==Stran '''318''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri318/index.html Svoboda narodu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. januarja 2018&lt;/small&gt;==

Brez prave rdeče niti so tokrat: z obiska v Tržiču (0) in v Žiganji vasi (1), s Struške (2, 3), z Uskovnice (4), s Koble (5). Z Markom sva v 4. razredu OŠ, ki se je nekoč imenovala po Lucijanu Seljaku, danes pa zgolj po kraju Stražišče, sedela skupaj v klopi; zelo dolgo je minilo od zadnjega srečanja, ni čudno, da se najprej nisva prepoznala. Sledijo Matevžek (6), Vogar na novoletni večer (7), s Hasanom Quashquaiem, ki je doma v Iranu vodil tovarno piščancev, zdaj pa v Novem mestu barva avtomobile, na kosilu (8). 96-letni Ivo Miklavčič (9) je bil borec Prešernove brigade, v upokojenskem domu sem ga spraševal o spominski plošči na vrhu Triglava. Pri zobozdravniku (10, 11) mi tokrat niso nič ruvali. Aleša (12) z Zgornjega Vetrnega sem zmotil pri prebiranju [http://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifnega Prešerna,] ko sem fotografiral spominsko ploščo na njegovi hiši; v čast novega poznanstva mi je na kitaro zabrenkal venček Pink Floydovih. Na sliki 13 je [[:w:en:Oto Luthar|Oto Luthar]] na svojem delovnem mestu, 14&amp;ndash;17 so posnetki s kosila uredništva ''Slavistične revije'', ki se je zavleklo v pozni večer; neslavistični obraz pripada direktorici gostilne Stari tišler. 18&amp;ndash;27 so posnetki z 61. prireditve ob obletnici [[:w:Dražgoška bitka|dražgoške bitke]]. Okrepčila sta poznanim in manj poznanim razdajala Lado in Nuša Nikšič (Lado je upravičeno hud, ker je dogodek s tisoči udeležencev, skupaj z državnim vrhom, tiskana izdaja ''Dela'' ignorirala), v hišo pri Švebu je pogledal celo bivši predsednik [[:w:Milan Kučan|Kučan]], za zaključek sem za Wikipedijo ujel še ministra [[:w:Dejan Židan|Židana]]. Na sliki 26 je sošolka, spet sem pozabil njeno ime ... [[:w:Zoran Smiljanić|Zoran Smiljanić]] (28) nam je pri predmetu [[Literatura in mediji]] predaval o stripu. Današnji sneženi posnetki (od 29 do konca) s smuke s Kleka (nad Jeseniško planino) ne potrebujejo komentarja. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:24, 18. januar 2018 (CET)

==Stran '''317''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri317/index.html Ob polnoletnosti stoletja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. decembra 2017&lt;/small&gt;==

Prvih 11 posnetkov je s kratke ture Soriška planina-Slatnik, naslednje z malo daljše pod Kriško steno. Gožov Joža na 15. sliki mi je pokazal, kjer je do pred nekaj leti stal spomenik prvoborcu [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2630_x425637.875_y144227.04296875_s17_b2 Rupertu Kiršnerju] v bregu Mežakle nad njegovo hišo. Ploščo so ukradli, skalo, na kateri je bila pritrjena, pa so ob odvozu lesa prekucnili, tako da o spomeniku, vpisanem v Register kulturne dediščine, ni več sledu. 16&amp;ndash;18 so z obiska [[:w:Milena Miklavčič|Milene Miklavčič]] na Srednji Dobravi. Odslej ima pisateljica na Wikipediji svojo sliko, precej pa je bilo treba spremeniti tudi geslo o njej, da sem lahko zbrisal opozorilno metlico nad člankom. Miro Albinini in Simon Eržen sta gostji zapela in zaigrala. [[:w:V živo#Predavanja wikipedistov|Wikidelavnice na FF]] so se udeležili štirje kolegi (na sliki 19, manjka Anita Srebnik). Do konca so potem slike prednovoletno razpoloženih fakultetnih kolegov. Kar je uspelo portretov, so zdaj spravljeni v zbirki na Wikimedia Commons in čakajo wikipedijska gesla ali pa jih že opremljajo. Kdor bi rad lepšo, naj se pride ponovno fotografirat.

==Stran '''316''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri316/index.html Tu skupno počivata pesniku Prešernu najljubši sestri Katra Prešernova in Jera Ambrožič Prešernova], &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. decembra 2017&lt;/small&gt;==

Prva tretjina slik je bila posneta z mobijem in zato slaba (se opravičujem portretirancem, za Wikipedijo jih posnamemo na novo). Po devetih letih je namreč Panasonicov Lumix DMC-FZ28 odpovedal zvesto službo. Nadomestil ga je Sony DSC-RX100, ki kaže svoje sposobnosti v nadaljevanju. Precej posnetkov je bilo napravljenih v formatu RAW in potem stisnjenih na JPG, kar da boljši rezultat, kot če bi jih že skraja posnel v formatu JPG. Ravne linije ob robu fotografije sicer ostajajo ukrivljene, so pa obrazi ob robu slike manj razpotegnjeni v širino. 

Smuka se je letos začela že novembra (sliki 0, 1 sta z Blegoša). Sledil je simpozij Obdobja (2, 3, 4), obisk avtonomne cone Rog (5 in 6) in Viševnika (7). Simpozij ob 25-letnici smrti [[:w:Tone Pretnar|Toneta Pretnarja]] v Tržiču (8&amp;ndash;15) je ponudil nekaj obrazov za postavitev v Wikimedijino Zbirko. Smuko s Krvavke (to je vzhodni vrh Golice) sem izrabil za obisk Franceta Urbanije na Planini pod Golico, ki ima spravljeno spominsko ploščo padlim partizanom, ki je bila med 1945 in 1959 montirana na križu na Škrlatici. Vpisal sem jo tudi v [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1839_x409760.406_y143895.094_s17_b2 zbirko partizanskih spomenikov] na Geopediji (slike 16&amp;ndash;20). 

Z Bvaščevo skalo na Dovjem, ki jo vidiš na začetku poti na Babo (21&amp;ndash;26) se začnejo kvalitetnejši posnetki. Rektorju in prorektorici sem se za sprejem zahvalil s fotografiranjem (27 in 28). Pogovarjali smo se o [http://slov.si/mh/zapletzdiplomami.html problematičnem preprečevanju dostopa do diplom] in o problematični neodzivnosti univerzitetnih organov. Deževno torkovo dopoldne sem porabil za lov na jeseniška spominska obeležja (29&amp;ndash;39). Eno mi je našla ravnateljica Srednje šole Jesenice v šolskem skladišču in ga morda ponovno montirajo v šolsko avlo. Iskati so mi pomagali tudi prijazni upokojenci s Slovenskega Javornika, ki sem jih zalotil na sestanku. Blejska Dobrava na poti domov je mimo partizanskih obeležij postregla še z nagrobnikom Prešernovima sestrama (40); napis na njem je dal naslov tejle strani albuma. Od slike 41 do konca so sovaščani. Slikal sem jih na krajevnem praznovanju 5. decembra. Na ta dan leta 1941 so Nemci večino vaščanov zaprli v Škofove zavode v Šentvidu in od tod polovico vasi poslali v delovna taborišča na Bavarskem (glej o tem več v [[:b:Dobrave med drugo svetovno vojno#Izseljenci|Gradivu za zgodovino Dobrav]]). Njihovi portreti bodo prišli prav v poglavju o [[:b:Dobravske domačije|Dobravskih domačijah]].

==Stran '''315''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri315/index.html Popotovanje iz Litije do Čateža 2017], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. novembra 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat smo izbrali severno varianto, ki je bila po dežju v preteklih dneh lužasta in blatna, sicer pa nismo imeli dežja in pred večerom se je za trenutek pokazalo celo sonce. Povsod so že stali štanti za vseslovensko množico, ki se je naslednji dan udeležila Levstikovega romanja. Nas je bilo okrog 50, Polona Liberšar in Karin Marc Bratina sta pripeljali še študente iz Padove, prišlo je tudi nekaj starejših slavistov. Imen nisem pisal pod portrete, kdor želi, da ga Google najde, naj mi svojo željo sporoči. Pošljem lahko tudi tiste slike, ki niso bile uvrščene v album. Mene je na koncu slikala Ana. Cviček v plastenkah, ki ga na sliki 16 dvigujeta domačina na Gobniku, je bilo na prodaj po 5 evrov, nam sta dala plastenki za vsega tri evre &amp;ndash; naj živi dolenjsko gostoljubje! Slika 17 ima naslov Cvetje v jeseni. 

==Stran '''314''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri314/index.html La morte si è acquattata], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. novembra 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat: 1. spomeniki, taki in drugačni, žal zaradi odsotnosti pravice panorame v zaribani slovenski avtorski zakonodaji brez možnosti, da bi jih skopirali v globalno zbirko Wikimedia Commons (prosvetljene države s tem nimajo težav), 2. javne osebnosti in manj javni posamezniki, večinoma v letih, vmes za popestritev naša Ela (4, 36, 37, 39) in podoben drobiž, zasačen na Palčkov poti nad Kropo (6, 7). Začne se s spomenikoma pod planino Jasenje v Martuljku. Prvi spominja na nesrečo v Špiku 1952, ki je Antonu Ingoliču služila za predlogo romanu ''[[:w:Pretrgana naveza|Pretrgana naveza]]''. Mimo spomenika partizanu in alpinistu [[:w:Miran Cizelj|Miranu Cizlju]] nad prvim martuljškim slapom zaide malokdo, zato tudi njegovih fotografij na spletu ni najti. Na Commons bi fotko kipa lahko postavil le njegov kipar [[:w:Marjan Keršič|Marjan Keršič]], ki pa nam je leta 2003 umrl. Ali njegovi dediči, ki jih ne poznamo. Kip sva z Miro vpisala [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2292_x410733.844_y148542.203_s17_b2 v zbirko partizanskih spomenikov na Geopediji,] kjer jih je zdaj že 2400.

Slika 8 je edini objavljivi dokaz obiska [http://slov.si/mh/galerije/galeri313/target15.html Karoline,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri270/target40.html Benjamina] in njunih postojnskih staršev :) na Dobravi pri Kropi. Posnetki 9&amp;ndash;15 so s komemoracije v vasi Gozd (gl. [[:v:Požig vasi Gozd|moj nagovor tam]]). Tine Tomazin je oče znanega alpinista, Janez Zibler oče nekdanjega smučarskega reprezentanta, Zvone Koželj sošolec z OŠ, Mojca Drčar Murko je pohvalila nagovor. Gozd in Mala Poljana sta bila fotografirana istega dne s poti na Tolsti vrh. Hajdi (15) je oskrbnica na Vodiški planini, Veterani so prepevali na komemoraciji pri [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:23_x435665.25_y133353.5_s17_b2 spomeniku talcem v Lancovem,] govoril je [[:w:Milan Brglez|Milan Brglez]] (17, sliko sem postavil na Commons), v posnetek se je ujel tudi radovljiški župan Globočnik (18), na geslo o njem mora slika še počakati. Tudi posnetka Vošč, Brd in Ribnega (20, 21) sem postavil na Commons, medtem ko kipov Ivane Kobilce, Karla Mauserja, Mimi Malenšek in Franca Pirca, ki krasijo okolico cerkve v Podbrezjah, zaradi pravic kiparjev ne smem. Župan Zoran Janković (24) in Simon Kardum (25) sta javni osebnosti in vesta, da sta legitimen predmet enciklopedičnega interesa; posnetka sta nastala ob otvoritvi plošče Jožetu Toporišiču (26) zadaj za Filozofsko fakulteto. Spletnega pesnika [[:w:Jaka Železnikar|Jaka Železnikarja]] (27, 28) sem povabil k predmetu Literatura in mediji; ob tej priložnosti sem popravil njegovo geslo na Wikipediji in geslo [[:w:spletna umetnost|spletna umetnost]]. 

Naslednji štirje posnetki (29&amp;ndash;32) so nastali ob komemoraciji za [[:w:Stane Žagar|Stanetom Žagarjem]] na Srednji Dobravi. [[:w:Ljubo Bavcon|Ljubo Bavcon]] je Žagarjev zet, Tomazina že poznamo, Stane Boštjančič se je razkril kot zet prešernoslovca [[:w:Črtomir Zorec|Črtomirja Zorca]], Viktor Žakelj je bil slavnostni govornik. Nekdanji udeleženec SSJLK Tomaž Susič ([http://slov.si/mh/galerije/kekec3/target53.html glej ga na Kekčevih poteh 1995]) me je povabil predavat učiteljem na slovenskih šolah na  tržaškem in goriškem (33, 34) &amp;ndash; zavzeta in po polnih štirih urah delavnice prav nič utrujena publika. Na poti domov sem na Opčinah slikal Kosovelove verze na partizanskem spomeniku (35), ki so dali naslov tej strani v albumu, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2470_x406484.953918457_y61301.4321994781_s15_b4 spomenik pa vpisal na Geopedijo.] Partizanski spomenik na Jamniku (35) je eden tistih s križem, ki postavljajo pod vprašaj tezo o izključevalni ideološki zadrtosti povojnih oblastnikov. Kolombart (40) je kmetija na Jamniku. 

30. oktobra smo se na kranjskem pokopališču poslovili od sošolca Marijana Štruklja (argentinski pesnik [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=au%3D%C5%A1trukelj%2C+pavle&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Pablo Mario Strukelj] je njegov sorodnik). Ob poti je pritegnil pozornost nagrobnik slavistu Stanku Buncu, ki se je slučajno rodil prav na ta dan leta 1907 (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006108.html sporočilo na Slovlitu]); ko sem zjutraj v drugem letniku listal po [[:w:30. oktober|koledarju rojenih in umrlih 30. oktobra]], sem ga po nemarnem zamenjal s slovničarjem Antonom Bajcem in se potem čudom čudil, kako da Bajca ni na seznamu jubilantov. O Kofcah z zadnjega posnetka mi v tem trenutku ne pride na misel nič literarnega ali jezikovnega.

==Stran '''313''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri313/index.html Tak je tale naš Matevžek], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. septembra 2017&lt;/small&gt;==

Niso vsi dojenčki na tej strani Matevž Hladnik, njihova vrsta se začne s Karolino Iskro Perenič, ki je bila slikana pri mesec in pol starosti v Postojni, skupaj z bratcem Benjaminom (15&amp;ndash;17). En dan stari Matevžek je na slikah  od 18 do 20. Drugi otroci so že malo večji: na prvi sliki so poljski, na slikah 2&amp;ndash;5 sta domača Ela in sosedova Iza in na drugi polovici strani spet naša Ela. Obiskovalci iz Leipziga na sliki 1 so bili še premladi za otroke, sorodniki in prijatelji na zadnjih desetih slikah pa svojih niso vzeli s sabo, ko so šli v gostilno Pri zetu v Žireh žurat na Matevžkov ničti rojstni dan. Na sredi (7&amp;ndash;14) so slike z dvodnevnega skoka na morje, kamor sem si šel celit rane iz [http://slov.si/mh/zapletzdiplomami.html spopada za diplomske naloge]. In kakšen je Matevž:

&lt;poem&gt;
Priden je ta naš Matevžek
a povzroča hude že skrbi:
rima na ime se ne dobi
in junaštev se še lotil ni,
ki o njih pesnitve pele bi.
Tak je tale naš Matevžek.
&lt;/poem&gt; 

==Stran '''312''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri312/index.html Očka, vrni se zdrav domov], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2017&lt;/small&gt;==

Tole vroče poletje je še naprej v znamenju popisovanja spomenikov, partizanskih in drugih, tudi ljudje z imeni ali brez imen na slikah so pogosto v zvezi z njimi. Na posnetkih 2&amp;ndash;7 je naša Ela, na posnetku 13 so Borovi verzi na spomeniku na grobišču v Dragi pri Begunjah. Na angleški Wikipediji so [[:w:en:Begunje na Gorenjskem|Begunje]] predstavljene kot množično grobišče, vendar ne kot prostor smrti tisoč mučenih zapornikov in ustreljenih talcev, ampak kot kraj smrti nemških agresorjev in njihovih pomočnikov &amp;ndash; perverzno in potrebno popravka. Ploščo na posnetku 14 sva s stanovalko hiše, na kateri je bila pritrjena, izkopala izpod gradbenega materiala pod teraso. Hotel sem jo izročiti lokalnemu muzeju, pa bom raje počakal, saj so tam izgubili ali založili že več spominskih plošč, ki so jim bile zaupane v varstvo. Katarina Čučnik s posnetka 15 me je prijazno vodila po strogo zastraženi železarni na Jesenicah (danes Sij Acroni), da sem lahko posnel tam nameščene plošče. Slike 20&amp;ndash;22 so s kosila pri sirski družini v Mostah. Oktobra morajo iz stanovanja, ki je v lasti ministrstva, na svoje, stanodajalcev, ki bi jih sprejeli, pa ni na vidiku. V Bovcu (24) je bila letošnja poletna šola posvečena moči družbenih medijev, delavnico sem organiziral seveda na temo wikijev. Od tod dalje do konca strani so posnetki iz Maribora, Ruš in poti nazaj domov, trije ali štirje so literarne narave, npr. rojstna hiša [[:w:Janko Glazer|Janka Glazerja]]. Na kolesarjenju po Mariboru sem v kavarni Oslov kot (mariborsko: Ezl ek) slučajno naletel na kolege lektorje, ki jih je sem pripeljala strokovna ekskurzija (29). 
*[https://www.youtube.com/watch?v=xqyDoFOItzY o Ezl eku na Youtubu]
* [https://www.youtube.com/watch?v=Z8bJzfU38m4 Ivo Mojzeer: Ezl ek]
&lt;poem&gt;
To bil je ezl ek, 
prva šola vseh nas, 
ko imeli smo še čas za špas, 
to bil je ezl ek, 
vsak večer družil je mlade vse, 
tovarištvo nad vse ... &lt;/poem&gt;

==Stran '''311''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri311/index.html Pregnane v mrak in mraz], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. avgusta 2017&lt;/small&gt;==

Rdeča nit strani je kulturna dediščina, tudi portreti ljudi so nastali ob iskanju in fotografiranju spomenikov. Na prvi iz Pokljuške soteske je levo prepoznavna Mojca Schlamberger Brezar s prevajalstva, [[:w:Ignac Polajnar|Nace Polajnar]] mi je prav tam skupaj z Mojčino družbo pomagal najti izgubljeni mobi. Marjan Smukavec iz Podjelja je pesnik, ki ponudi ta kratkega, če se v njegovem [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1994_x420075.876286865_y129786.460112053_s18_b2 skednju ob spomeniku] zanimaš za razstavljene verze. Anica Resman iz Gorjuš je pomagala najti iskane spominske plošče na hišah, ki so bile v zadnjih desetletjih že dvakrat preštevilčene. Naslednja je Boštetova mama, odkar so prenovili fasado, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2001_x424228.10971582_y129686.444816071_s18_b2 imajo ploščo kar pod balkonom.] Ob [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2002_x424496.241124512_y129539.192681747_s18_b2 partizanski spominski plošči v bližini]  je literarni spomenik: hiša, v kateri je nekaj let bival Valentin Vodnik. [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1998_x424241.096898437_y130668.949084717_s18_b2 Spominsko ploščo na nekdanji gorjuški ''šovi''] sva komaj našla, tako zelo je skrita na hrbtni strani hiše. Tudi posnetka 7 in 8 sta s Pokljuke, z nekoliko odmaknjene planine Meje doline. Popisovalce partizanskih spomenikov za Geopedijo naj bi motiviral piknik pri nas na Dobravi, pa so prišli samo najbližji prijatelji (9). 

Kristusovi glavi sta s spomeniških potepov po Dolenjskem, naj simbolizirata trpljenje tistih, katerih imena so zapisana na spomenikih. Na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:726_x475939_y60502_s18_b2 spomenik v Jelenovem žlebu, ki slavi uspešno bitko partizanov nad italijansko divizijo Maceratta 26. marca 1943,] so se letos spravili z macolo. Nekega &quot;domoljuba&quot; so zmotili naslednji verzi na njem: 

&lt;poem&gt;Pregnane 
v mrak in mraz 
nas je hranila 
ljubezen do pravice 
in prostosti. 

Zahrope boj, 
smrt žanje 
v trumi gosti – 
in zašume nad zemljo 
zmage krila.&lt;/poem&gt;

Ve kdo za avtorja verzov? Travna gora z Jelenovim Žlebom, [http://www.geopedia.si/#T105_L11120_F11120:141_x475768.19359115_y63565.61940815_s13_b4 ki sva jo prekolesarila,] je odmaknjena, niti sledu od letošnjega turističnega navala, celo planinska koča je zaprta, idealno za medvede (13). Ribnica, ki je izhodišče za Travno goro, je polna literarnih obeležij (14&amp;ndash;18). Zakonca Vurnik (19) iz Radovljice sem posnel, potem ko sta mi izročila v varstvo spominsko ploščo, ki je ne nameravata vrniti na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2060_x436897.960043457_y133422.718328384_s19_b2) pročelje svoje hiše v Radovljici,] domovanja arhitekta [[:w:Ivan Vurnik|Ivana Vurnika]]. 

Zadnja [http://www.geopedia.si/#T105_L11120_F11120:140_x482820.88381735_y102901.2281542_s13_b4 kolesarska popisovalska turneja se je dogajala v razbeljenem dnevu v hribih nad Litijo.] V Litiji je na pokopališču nagrobnik pesniku [[:w:Jože Šmit|Jožetu Šmitu]] (20). V Tujem grmu (21) [http://slov.si/mh/galerije/galeri103/target4.html sva se slikala že pred desetletjem;] v krajevnem napisu še zdaj niso popravili malega ''g'' v veliki ''G''. Planinski dom na [[:w:Janče|Jančah]] (23, 24) je bil s 792 metri najvišja točka, potem je šlo hitro navzdol do Jevnice in ob Savi do Litije. V vsakem kraju je bil tudi kakšen spomenik.

==Stran '''310''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri310/index.html Kekec na Kriških podih], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2017&lt;/small&gt;==

Letošnji Kekec je šel prespat na [[:w:Pogačnikov dom na Kriških podih|Pogačnikov dom na Kriških podih]]. Dom se imenuje po vnuku viteza [[w:Josip Pogačnik (politik)|Josipa Pogačnika]] iz Podnarta, ki je bil 1918 predsednik narodne vlade SHS. Vnuk Jože Pogačnik (1927&amp;ndash;1951) se je navzel rodbinske podjetnosti in bil s 24 leti podpredsednik slovenskih planincev. Smrtno se je ponesrečil na poti na otvoritev koče na Kriških podih. Na poti nas je ujela nevihta, suhi smo ostali samo tisti, ki smo se skrili v gamsje zavetje pod previsom ob poti. Tudi ponoči se je strašno bliskalo in grmelo. Naslednji dan smo se povzpeli na Križ (2410 m), počivali nazaj grede na bivaku IV Na rušju, si v Aljaževem domu privoščili pivo, na Turkovem rovtu tradicionalni kekčevski piknik, na jezu pri Rosu pred Mojstrano pa kopanje v mrrrzli Bistrici. Kekčevali smo Ivana Zajc, Katarina Pribožič in seminaristka Veronika iz Moskve od študentov, od starih bajt pa vodja Aleš z Marinko, Herman in Doroteja, pardon, Kristina, Miran in Mira. 

==Stran '''309''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri309/index.html Union], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2017&lt;/small&gt;==

Stran začenjata [[:w:Dragi Stefanija|Dragi Stefanija]] in [[:w:Vladimir Osolnik|Vladimir Osolnik]] pod Lipo, taka trava (slika 1) raste na planini Konjščica, kočo Planiko (2) pa sem slikal dve uri pozneje z vrha Tošca. Zgodovinski posnetki so iz gradiva za dobravsko kroniko (na srednji je [[:w:Stane Žagar|Stane Žagar]]), ki sem ga dobil od soseda Bodlajevega Joškota. Posnetki 6&amp;ndash;15 so iz Čuril pri Metliki, kjer smo v čast magisterija (starega, znanstvenega) sestrične filozofinje Alenke kajpak jedli odojka in jagenjčka. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1462_x460088.499359375_y122139.10523388672_s10_b4 Partizanski spomeniki,] ki sva jih z Miro slikala v okolici pred pojedino in po njej, so že na Geopediji. Nadaljnjih 7 posnetkov je s poti na Uskovnico in na njej. Predzadnji posnetki so z letošnjega seminarja SJLK po predavanju [[:w:Zvonko Kovač|Zvonka Kovača]]. [[:w:Igor Saksida|Igorja Saksido]] sem pred FF slikal za Wikipedijo. Zadnji posnetek je z lova na spomenike v Radovni: v hiši s spominsko ploščo sva slučajno naletela na poznane ljudi &amp;ndash; tako je to na Slovenskem.

==Stran '''308''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri308/index.html Kje je Lojz?], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. junija 2017&lt;/small&gt;==

Posnetki 1&amp;ndash;6 so z junijskega skoka na Cres čez konec tedna: Valun, Lubenice, Beli itd. Slike 78&amp;ndash;10 so s praznovanja ob taščini 90-letnici. 11&amp;ndash;27 beležijo dejstva in vzdušje na oddelčnem končnem izletu v Kranj in na gradova Brdo ter Strmol. Miha Mohorja, ki smo ga srečali na Pungertu, sem pozabil posneti, sem pa zato fizkulturnika Poldeta Hribarja. Maja in Jure sta knjižničarja in avtorja literarnih kvizov, med njimi npr. [http://www.mkk.si/2016/02/03/kviz-preserna-jagat/ Prešerna jagat;] Jure je 2008 diplomiral iz [http://slov.si/dipl/bohinec_jure.pdf življenja in dela kranjske pisateljice Zlate Volarič.] Pred kosilom na Brdu se je nova predstojnica Alenka Žbogar s šopkom zahvalila prejšnji predstojnici Veri Smole. Na Brdu so plastike Zdenka Kalina (20), na Strmolu pa plastike njegovega brata Borisa Kalina. Začuda nimfe Borisa Kalina iz leta 1939 (25), ki je podobna graščakinji Kseniji Hribar, roke pa drži na prsih podobno kot anonimni kip v notranjščini (24), ne navaja nobena na spletu dosegljiva bibliografija. V oči padejo olja [[:w:Josip Marija Gorup|Josipa Marije Gorupa pl. Slavinskega]], Ksenijinega brata, ki je rad slikal divjad (23). Ker enciklopedični viri ne poznajo datuma njegove smrti, sem zanj povprašal Franceta Malešiča, avtorja knjige o gorskih nesrečah ''Spomin in opomin gora''. Slikar se je 15. ali bolj verjetno 16. oktobra 1926 (datum sem vpisal na Wikipedijo), na dan poroke svoje neizvoljene ljubezni, v slabem vremenu odpravil čez Vrata na Kriške pode slikat gamse in je bil od tega dne pogrešan. Njegovo truplo so našli v Vratih šele nemški vojaki med drugo svetovno vojno; Ksenija in Rado sta ga pokopala na Žalah, kmalu pa tudi sama žalostno končala. Pod sliko gradu Strmol (27) sem navedel naslove literarnih in publicističnih del, ki se ukvarjajo z njuno usodo. Lahko bi namesto tega navedel le povezavo na Wikipedijo ([[:w:To noč sem jo videl|To noč sem jo videl]], [[:w:Grad Strmol#Zgodovina|Grad Strmol]]), kamor sem te podatke vpisal. Istega dne zvečer se je Marinka Kenk Tomazin v Tržiču pogovarjala z letošnjo [[:w:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjevo nagrajenko]] Joanno Pomorsko; zamudil sem samo pol ure pogovora, ne pa zakuske. 

Posnetka 29 in 30 sta z obiska pri Jožetu Pogačniku, ki je pravkar praznoval 101. rojstni dan. Njegov posnetek sem potreboval za dobravski Kdojekdo, saj je domžalski častni občan, svojčas je bil domžalski župan, rokoval se je s Hruščovom, bil je direktor Tosame. Na steni sem opazil Jakčevo oljno podobo Valentinove (Pogačnikove) domačije na Dobravi; njegova hči Andreja mi je povedala, da se je Božidar Jakac spoznal z eno od Valentinovih hčera, ko sta oba pomotoma izstopila z vlaka, in je od tedaj pogosto zahajal na Dobravo k Valentinovim na počitnice in slikat. Ker je umrl šele leta 1989, ne bodo njegova dela v javni lasti nič prej kot leta 2059 in bo njihove posnetke šele takrat mogoče postaviti na splet; do tedaj bo njegova dobravska slikarija za javnost zaradi zaribane avtorske zakonodaje nedosegljiva &amp;ndash; škoda. 

Posnetki od 31 do konca so z lova na partizanske spomenike po Zgornji savski dolini. Leta 1982 so jih sicer na Zavodu za spomeniško varstvo [[Partizanski spomeniki na Geopediji|pedantno popisali]]), vendar so v Registru kulturne dediščine pogosto vneseni napačni podatki in jih je potem težko najti. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1848_x419693.031_y145393.953_s16_b4 Tistega pod Jerebikovcem] ni bilo težko izslediti, nisva pa z Miro imela sreče s spomenikom padlemu alpinistu in športniku [[:w:Miran Cizelj|Miranu Cizlju]] nad potokom Martuljkom. Domačini na slikah so pomagali z informacijami. Na posnetku 33 je zadnja stran vpisne knjige na Jerebikovcu, ki govori o načrtih domačina [http://www.gore-ljudje.net/novosti/82505/ Alojza Žaklja,] da na novo postavi podrti bivak na vrhu gore; slika je dala naslov tej strani v fotoalbumu.

==Stran '''307''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri307/index.html Ahtaj de se n'boš ab tram habnu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. junija 2017&lt;/small&gt;==

Prvi trije grafiti so iz Žirov, zadnji v prevodu pomeni 'Pazi, da ne zadaneš v tram.' Čačov Boštjan (3) je z Zgornje Dobrave, Cutov laz (4) je nad Kropo. Slika 5 je z večerje pri Ireni Mušič in Vladu Habjanu v Kamniku. Nagrobnika za književnika [[:w:Joža Vovk|Joža Vovka]] in [[:w:Jožef Žemlja|Jožefa Žemljo]] sta na pokopališču na [[:w:Ovsiše|Ovsišah]]; tistega za viteza Josipa Pogačnika (Podnartovec, gostilna njegovega očeta, znamenita že v 19. stoletju, ki jo bodo menda podrli, je na sliki 10) in njegovo številno rodbino ter za rodbino Antona Pogačnika (ki ni s prvim kljub enakemu priimku in bivališčem v istem kraju nič v sorodu) nisem postavil v galerijo, dostopna bosta na [[:w:Srednja Dobrava|dobravskih straneh]]. Roman Kuhar (slika 11) je kandidat za dekana FF, slikan je bil na posvetu o poslanstvu FF, njegovo sliko in slike drugih nastopajočih kolegov ([[:w:Eva Bahovec|Eva Bahovec]], Damijan Štefanc, [[:w:David Movrin|David Movrin]]) sem postavil kar v Wikimedijino Zbirko, od koder zajemajo članki na Wikipediji; sam sem ob tej priložnostni povedal [[Poslanstvo Filozofske fakultete|tole]]. Slike 12&amp;ndasj;14 so reklama za Mojčino trgovino s kozjim mlekom in skuto na [[:w:Zgornja Dobrava, Radovljica|Zgornji Dobravi]]. 15 in 16 sta nastala po zagovoru Juretovega doktorata na Strojni fakulteti; tudi posnetke nekaterih članov komisije sem postavil v Zbirko. Ela se je spomnila, da jo je tu pred pol leta obdaroval Miklavž in je prekinjala protokol z glasnimi vprašanji Kje je Miklavž? Na slikah 17&amp;ndash;18 sta vnuka znamenitega Dobravca Antona Pogačnika, ki se je 1899 preselil v Podnart in tu odprl gostilno, njegovi trije sinovi '''Ci'''ril, '''Me'''tod in '''An'''ton pa kemijsko tovarno Cimean. Njegova pravnukinja je moja sodelavka na FF Marija Javor Briški, njen mož Janez pa moj kamerad s služenja vojaškega roka v Črnomlju leta 1978 &amp;ndash; vse to se je razkrilo  na obisku pri Mariji Javor v Podnartu, vnukinji viteza [[:w:Josip Pogačnik|Josipa Pogačnika]] in hčeri njegovega sina Jožefa, ki je bil glavni tajnih trboveljske premogovne družbe. Marija Javor ima skrbno urejeno rodbinsko dediščino in je prijazno dovolila preslikavo starih fotografij za potrebe dobravske zgodovine. 

Na 20. posnetku sta naša soseda Fister na Dobravi, od 21. do konca pa so slike s kolesarjenja od Laškega na [[:w:Svetina|Svetino]] in čez Šentrupert in po dolini Lahomnice nazaj v Laško, gl. [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:138_x522931.44200000004_y113473.934_s14_b4&amp;locale=sl sled na Geopediji.]  Ustavila sva se seveda tudi na grobu [[:w:Alma Karlin|Alme Karlin]]. V Olešju sta naju domačina Terezija in Franci Dernač popeljala na ogled obračališča lokomotive na ozkotirni železnici, s katero so pred vojno odvažali visokokalorični premog iz dnevnega kopa v Trobnem Dolu, in naravno znamenitost, slap Lahomniški Sopot.

==Stran '''306''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri306/index.html Literarna Bela krajina], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. maja 2017&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek (po pameti fotografskega programa, ki ga je Google ukinil, ima številko 0) je s predavanja o strokovnem pisanju na spletu, ki sem ga imel v Lingvističnem krožku. Posnetek 1 in 2 sta z obiska pri Danici in Ljubu Bavconu. Danica je hči narodnega heroja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] in sestra [[:w:Nada Žagar|Nade Žagar]]. Na posnetkih od 3 do 10 so ljudje z Dobrav in Mišač, ki sem jih ujel pri fotografskem dokumentiranju domačij;  [http://www.geopedia.si/#T105_L19081_F1173:51855_x440385.521_y129391.608_s16_b2 te imajo na Geopediji svoj sloj.] [[w:Franc Kosel|Francija Kosela]] imamo tudi na Wikipediji. Piknik za družine naših mladih na Dobravi smo zaradi napovedi hladnega vremena odpovedali, ampak Škarjevi (11&amp;ndash;14) iz Zgornjega Loga pri Litiji (Borutova družina) se napovedi niso ustrašili in res se je vreme popravilo. 15 in 16 sta spet domačina iz Lipnice iz z Mišač, posneta pred kočo na Goški ravni na Jelovici. Sledijo slike iz Bele krajine: stric Marijan (17) in spominske plošče in kipi literarnim osebnostim in rečem. Poslikal sem tudi [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x499072_y112072_s9_b4 množico partizanskih spomenikov za Geopedijo,] od njih je tule le transportno zavezniško letalo Dakota na Otoku pri Metliki, s katerim so oskrbovali partizane med drugo svetovno vojno. Zadnja dva posnetka dokumentirata vandalizem nad spomeniki: pred dvema letoma so ukradli Tavčarjev bronasti kip iz grobnice na Visokem, na praznični majski dan pa sva z Miro opazila [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:440_x430614.313_y104459.578_s17_b2 sveže poškodovan spomenik ob cesti v Žiri.] Spomenika ni v Registru kulturne dediščine in zato Zavod za varstvo kulturne dediščine ne bo ukrenil nič. Samo upam lahko, da se bosta na obvestilo odzvala občina Gorenja vas, pod katero spomenik spada, in policija.

==Stran '''305''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri305/index.html Ela na začetku in na koncu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. aprila 2017&lt;/small&gt;==

... vmes so pa [[:w:Aleksander Bjelčevič|Aleš Bjelčevič]] s hčerko Emo po predstavitvi Koruzove številke JiS na FF (slika 1), nekaj turnosmučarskih posnetkov (z Miro proti Velikemu Draškemu vrhu &amp;ndash; 2, z Borutom na [[:w:Kanjavec|Kanjavec]] &amp;ndash; 3&amp;ndash;8, z Juretom, Ano in Simono na Križ in v Sovatno &amp;ndash; 9&amp;ndash;16); na 14. sliki je ograbek članov AO Radovljica, ki smo jih srečali na Bovških vratcih. Letos je na OŠ Lipnica ob obletnici smrti narodnega heroja [[:w:stane Žagar|Staneta Žagarja]] govoril [[:w:Rudi Rizman|Rudi Rizman]] (17 in 18; njegovega portreta ni bilo na Wikipediji, zdaj pa sem ga tja naložil); na tej šoli uči slovenščino Katarina Perič (19). Od 20 do 25 so portreti dobravskih domačinov, ki sem jih posnel ob fotografskem dokumentiranju domačij na Spodnji in Srednji Dobravi za potrebe lokalne kronike. Na 26. posnetku sta Mira in Tani, slikar in glasbenik iz Afganistana, ki so mu zavrnili prošnjo za azil in tiči zdaj za rešetkami v deportacijskem centru v Postojni. Pravi, da je osebje prijazno (EU bdi nad ravnanjem z zaprtimi), vendar nima dovoljenja za izhod. Eden od sedmih zapornikov je tam že sedem mesecev, saj ga ne morejo deportirati nikamor. Prvega aprila dopoldne sem na [[:w:Rodica (gora)|Rodici]] srečal Stanko Jelenc z Medicinske fakultete, popoldne pa sva z Miro pazila Elo v okolici plezališča [[:w:Kupljenik|Kupljenik]].

==Stran '''304''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri304/index.html Slovenskim učiteljicam (v spomin)], &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. marca 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat je nekaj več zimskih fotografij za zaslonsko ozadje. Povzročil jih je pozno zapadli sneg, posnete pa so bile na Struški in Kosmatem vrhu (sosed Ratitovca), pod Kriško steno, na Viševniku in še kje. Na Evelino Pavlovsko (slika 16) smo naleteli v indijski restavraciji Namaste; pred skoraj desetimi leti je bila med udeleženci [http://slov.si/mh/galerije/ssjlk08/target22.html seminarja SJLK.] Zadnjih šest posnetkov je od včeraj. Najprej so uredniki tematske številke JiS-a predstavili [[:w:sl:Jože Koruza|Koruzovo]] številko (Matjaž Kmecl in Aleksander Skaza sta ob tem spregovorila o prezgodaj umrlem kolegu), potem pa smo šli še na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005858.html preizkusno predavanje Barbare Ivančič Kutin o slovstveni folklori] in sodelovali v zanimivi diskusiji po njem.

==Stran '''303''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri303/index.html Konča se pa s Prešernom], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. februarja 2017&lt;/small&gt;==

Nekaj snega je bilo pa januarja vendarle. Prvi trije posnetki so s popoldanske smuke na Babi. Posnetki od 3 do 16 so s podelitve nagrad najprizadevnejšim vodičarjem v Partizanskem domu na Vodicah (1118 m); Mira je bila s 166 vzponi na Vodice med ženskami druga. Igral je ansambel Kdormacajt. Stella Šibanc (18) je odpeljala zbrana oblačila brezdomnim beguncem v Srbijo. Radoživo Kajžnekovo Minko iz Javorniškega Rovta (22 in 23) sva srečala na povratku s Ptičjega vrha v Karavankah. Ima jih 87, ko pa je bila mlajša, je vse noči preplesala. Od posnetka 25 dalje je pa skoraj sama literatura. 8. februarja je bil v Kranju Prešernov semenj. Ljudi se je trlo, v obliki semnja je Prešernov ljudski sloves dolgoročno zagotovljen. V ZDA rečejo takim dogodkom ''[[:w:en:Renaissance fair|Renaissance festival]]''. Mitizacije Prešerna in alibičnega značaja prešernovanja se je dotaknilo tudi predavanje, ki sem ga imel ta dan za kranjske muzealce (27 in 28). Mrežce (1965 m) nad Pokljuko so cilj za oblačen in spodaj tudi meglen dan, kot je bil 10. februar. Smuka je bila pa kar v redu.

==Stran '''302''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri302/index.html V znamenju koledarja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. januarja 2017&lt;/small&gt;==

Prva vrstica slik (do osme) dokumentira prenovoletno srečanje na Filozofski fakulteti. Portrete kolegov Valentina Kalana, Mitje Sajeta, Bernarda Nežmaha, Primoža Viteza, o katerih obstajajo članki ali zametki člankov na Wikipediji, sem naložil v Wikimedijino Zbirko in v njihova gesla, nekatere druge samo v Commons. 9&amp;ndash;13 so z družinskega izleta iz Davče na [[:w:sl:Porezen|Porezen]], na 14. je naša Ela na Uskovnici. Andrejo s 16. slike smo srečali v gostilni v Lescah: v srednji šoli je bila Mirina učenka, pozneje pa tudi moja študentka in diplomantka. Z novoletnega žura na Vodiški planini so samo tri slike (20&amp;ndash;22), druge niso najbolje uspele. Tatjano in Jožeta iz Krope (23) sem ujel na jutranjem vlaku za Ljubljano, soseda Cvetota Štularja z ženo Jano pa, ko sta obiskala taščo Tončko. Posnetki od 26 do konca so nastali ob dveh slavjih, ki sta včeraj zaključili teden: ob vselitvi Nataše Pirih Svetina v kabinet na FF in ob 50-letnici Ljudmila Dimitrova; gasilskega posnetka, na katerem fotografirani unisono izgovarjajo ime [[:w:bg:Елисавета Багряна|Багряна]], ime bolgarske pesnice, o kateri je pisal Ljudmil, {{COBISS|ID=253651712}} v albumu ni. Ja, kot da bi bilo življenje iz samega proslavljanja ...  Seveda ni, ampak fotografije ljudi, zatopljenih v delo, bi bile dolgočasne, zato raje počakamo na praznovanja.

==Stran '''301''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri301/index.html V kamnu se zbriše, na papirju ostane], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. decembra 2016&lt;/small&gt;==

Naslov strani v albumu se nanaša na enajsti posnetek, ki prikazuje obnovljeni spomenik financarju Alojziju Brinšku, ki ga je leta 1924 malo pod vrhom Golice [zabodel koroški švercar.] 1927 so prijatelju umrlemu postavili na tem mestu spomenik in nanj vklesali verze: 
&lt;poem&gt;
Ponos stanu, junak, bil čast si domovine
in za zvestobo dal si svojo kri,
zločinska roka ti je vničila življenje,
a Tvoj spomin na veke naj živi.
&lt;/poem&gt;

Verzov ni več mogoče prebrati, tako jih je vreme zlizalo v 80 letih, ostali so zapisani v časopisnem poročilu ([http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISZ4EK5T ''Slovenec'' 30. avg. 1927]) in jih je mogoče hitro najti, ker so slovenski časniki iz tistega časa povečini digitalizirani. Dve leti pozneje so [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMXGV2YB časopisi prinesli novico,] da je pri postavljanju spomenika prišlo do vrste goljufij, zaradi katerih je bil goljuf obsojen na zaporno kazen. Istega leta je v ''Domoljubu'' začel izhajati feljton [[:w:Slavko Savinšek|Slavka Savinška]] ''[[:s:V goliških plazovih|V goliških plazovih]]: Povest z gorenjskih planin'' (v knjižni obliki je izšla 1928 pod naslovom Izpod Golice), ki govori o ljubezenskem rivalstvu med financarjem in koroškim tihotapcem. Savinšek je gotovo dobil spodbudo v tragičnem dogodku na meji, čeprav so imena oseb druga in je tihotapec v romanu pozitivna oseba. 

Prvi posnetek, ki ga je Patrizia Raveggi napravila v debatni kavarni na Knjižnem sejmu, spada še k sredici predhodne strani, sledijo pa posnetki z dogodkov zadnjega meseca. 1. žalna seja za Gregorjem Kocijanom na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. 2. France Malešič je za ponatis pri Mohorjevi družbi pripravil [[:w:Janez Gregorin|Gregorinov]] roman [[:s:Zavetje v pečevju|Zavetje v pečevju]] iz leta 1941 in zanj napisal predgovor (zdaj zdaj ga postavim na splet). 3. Payman Qasimian in Kazim Ashourzadek sta azilanta. Payman je Iranec in so [https://www.dnevnik.si/1042733309 o njem mediji že pisali,] nazadnje je bil uspešen kot standup komik, Iračan Kazim Ashourzadek pa je pravkar dobil status begunca. Jože in Ljuba Terčon sta starša našega gimnazijskega sošolca Tomija iz Kranja. Za Goliškimi posnetki so posnetki s sprejema nemških štipendistov na nemškem veleposlaništvu v Vidmarjevi vili v Rožni dolini (14&amp;ndash;19). Kolege Nado Pipan, [[:w:Matija Gogala|Matija Gogala]], [[:w:Andrej Ule|Andreja Uleta]], Draga Šabca in druge sem slikal za vpis na Commons. Zadnji štirje posnetki so z oddelčne novoletne večerje pri Šestici.

==Stran '''300''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri300/index.html Medialnost in literatura], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Simpozij [http://slov.si/doc/medialnost_povzetki.pdf Medialnost in literatura] je vodila Urška Perenič. [[:w:de:Helmut Schanze|Helmut Schanze]] (prva slika) je bil plenarni predavatelj. Samo slike 20&amp;ndash;23 niso s simpozija, ampak z vmesnega skoka v debatno kavarno v Cankarjevem domu, kjer smo z Veroniko Rot Gabrovec in Vojkom Gorjancem ob knjižni izdaji ''[[:b:Nova pisarija|Nove pisarije]]'' kramljali o digitalnem, podatkih, odprtosti in prihodnosti. V Wikimedijino Zbirko sem na sveže naložil [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|17 njihovih portretov]], štirje od njih se kažejo tudi v geslih o predavateljih na Wikipediji.

Simpozij je povezal Društvo za primerjalno književnost in Slavistično društvo, povezal je strokovnjake s področij literature, radia, televizije, filma, drame, računalništva, psihologije, kognitivne znanosti, nevrologije, umetne inteligence in informatike, povezal pa je tudi ljudi različnih jezikov: slovenščine, nemščine, angleščine, hrvaščine. Oba nemško govoreča sta bila poškodovana: Schanze je imel v gipsu roko, Klemens Gruber pa nogo; ta se nam je zato pridružil prek Skypa. Med vesela spoznanja spada, kako samoumevno smo sprejeli poročilo o rezultatu empirične raziskave, da ni recepcijskih razlik med branjem poezije s papirja in branjem z zaslona, čeprav še danes marsikdo prisega, da je poezija neločljivo povezana s papirnato knjigo, in da so udeleženci optimistični glede kulturne prihodnosti človeštva, čeprav nihče ne ve, kam nas bo pripeljala virtualizacija naših življenj. Pomembno je, da se nevarnosti vsaj zavedamo in se odločamo odgovorno. Jezike (slovenščino, angleščino in nemščino) smo uporabljali, recimo temu uravnoteženo, v debati pa spontano. Če zanemarimo hrvaškega kolega germanista, za katerega domnevamo, da je slovensko vsaj približno razumel, je bil edini brez razumevanja slovenščine plenarni predavatelj, ki pa je bil ves čas prisoten in se je živo vključeval v debato; njega bi preklop na zgolj slovenščino izločil iz komunikacije, simpozij pa bi izgubil mednarodni značaj. Angleški izročki in prosojnice, ki so spremljali slovenske referate, izročki s slovenskimi prevodi nemških referatov in zaporedno slovensko/angleško izvajanje so se trudili povezati govorce različnih jezikov. O izbiri jezika ni mogoče povedati kaj novega. Tokrat se je hočeš nočeš dogajala tudi ob spominu na polemike ob predlogu amandmaja za udobnejši položaj angleščine kot jezika univerzitetnega poučevanja. Dokler se ne dokopljemo do samodejnega sprotnega prevajanja, ki bo ukinilo slabšalni pomen sintagme [[:w:babilonski stolp|babilonski stolp]] ([[w:en:Tower of Babel|Tower of Babel]]; slovenskega wikigesla še nimamo), se bomo do medsebojnega razumevanja pač spotikali vsak po svojih najboljših močeh. Lepo je, da sta Andrej Leben in Dominik Srienc referat izvedla v slovenščini. Končala sta ga s citatom tvita pesnice Marije Nagrobnigg. Pomenljivo?

==Stran '''299''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri299/index.html Obdobja 2016], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Obdobjem sva letos načelovala z Eriko Kržišnik. Tule so samo tiste slike, ki so približno uspele, zato ne pokrivajo celotnega simpozijskega dogajanja. Galerijo začenja igralec Nik Škrlec, čigar predstavo o številu ''pi'' smo si šli ogledat na AGRFT. [[:w:Jože Krašovec|Jože Krašovec]] je pozdravil Obdobja v imenu SAZU na otvoritvi in je pozdravil tudi otvoritev razstave o (Ne)znanem Toporišiču, ki sta jo pripravila [[:w:Helena Dobrovoljc|Helena Dobrovoljc]] in [[:w:Tomaž Toporišič|Tomaž Toporišič]]. V petek zvečer smo šli na Mostec pogledat spominsko ploščo na [[:w:Jože Toporišič|Toporišičevi]] rojstni hiši (sliki 10 in 11), pele so nam Prepelice (slika 13), Toporišičeva svakinja Tereza pa je recitirala nekaj svojih pesmi (sliki 15 in 16). Zadnje slike so z zaključka simpozija. Več o njem na [http://centerslo.si/simpozij-obdobja/35-simpozij-obdobja/ Centrovih straneh] in v [[Obdobja 2016|uvodnem ter sklepnem nagovoru]].

==Stran '''298''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri298/index.html Litija-Čatež 2016], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Popotovanje kot vsako leto. Po nekaj letih smo zaradi mokrote raje ubrali južno varianto mimo Primskovega in se povzpeli celo na Zaplaz. Pridružile so se nam lektorice in Novogoričani, recitirali smo iz Levstikovih pesmi, tudi Plečniku, Badjurovim in Popotovanju se nismo mogli čisto izogniti.

==Stran '''297''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri297/index.html Pri glagoljaših oz. Ali se bogme i puno vina popilo], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Tokrat so slike malo nametane. Na ljubljanski železniški postaji izstopim iz gorenjskega vlaka in je za poslikat, preden se lotijo gradnje nove. Posnetki 1&amp;ndash;6 so iz gostilne po komemoraciji v spomin prvoborca in heroja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]], ki jo vsako leto prirejajo na Srednji Dobravi, letos je bil govornik [[:w:Božo Repe|Božo Repe]]; na posnetkih so udeleženci iz Ljubljane in domačini. Fotografije 10&amp;ndash;12 so mi ušle s [http://slov.si/mh/galerije/galeri296/index.html predhodne strani,] pa naj bodo zdaj tule. Od 13 dalje so slike, ki so dale albumu naslov. Nastale so na potepanju po Istri, kamor smo se odpravili skupaj z mladimi, da sva z Miro pazila na Elo, medtem ko so starši plezali. [[:w:Roč, Buzet|Roč]] je kraj prve hrvaške glagolske tiskarne in [[:w:hr:Juri Žakan|Jurija Žakna]], glasnika prve tiskane knjige 1482. V konobi sredi vasi niso bili prijazni z nami, toliko bolj pa lastnika apartmaja na Ročkem Polju 5 Dino in Marjuča. Nad Ročkim Poljem je na razglednem vrhu cerkvica sv. Tome. Vas [[:w:sl:Brgudac|Brgudac]] je izhodišče planinske poti na Veliki Planik in je polna spomenikov iz druge svetovne vojne, vas [[:w:sl:Lanišće|Lanišće]] pa je bila 1947 prizorišče umora duhovnika [[:w:hr:Miroslav Bulešić|Miroslava Bulešića]]. Stran zaključujejo posnetki Ane in Jurija iz plezališča nad Limskim kanalom.

==Stran '''296''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri296/index.html Deset let slovenistike v Budimpešti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. oktobra 2016&lt;/small&gt;==

Kazalo slovenistične konference v Budimpešti je na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005696.html Slovlitu.]

==Stran '''295''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri295/index.html Lojz], &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. oktobra 2016&lt;/small&gt;==

Naslov strani bi bil lahko tudi Trentski Pelc, ker tja gor naju je z Miro vodil Lojz Hosner, p. d. Podskalar, ki živi na osmem ovinku stare vojaške ceste na planino Berebico, lepega septembrskega dne. Spraševala sva ga o vsem mogočem, da bi iz pogovora napravila članek za ''Planinski vestnik''. In je [http://www.slov.si/stezosledec-z-osme-rejde/ nekaj nastalo,] kar je zahtevalo dialektološko in etimološko kontrolo (hvala Barbari Ivančič Kutin za prvo in Silvu Torkarju za drugo). Predzadnja slika kaže spominsko ploščo sredi vasi Trenta, na rojstnem kraju Baumbachove [[:w:sl:Zlatorog (pripovedka)|pripovedke Zlatorog]] (gl. tudi [[:s:Zlatorog|ljudsko pripoved o Zlatorogu na Wikiviru]]; [[:s:sl:Zlatorog (Fr. Hubad)|pa še eno]]). Zadnja slika je posneta nerodno med latami vratic na znamenju Pri cerkvi, prikazuje pa žalostno smrt tistega [[:w:sl:Anton Tožbar|Antona Tožbarja]], p. d. Špika, ki mu je medved 20 let prej odtrgal čeljust. Tožbar je tudi literarna oseba v romanu ''[[:s:sl:Pet mož gradi pot|Pet mož gradi pot]]'' [[:w::de:Gustav Renker|Gustava Renkerja]].

==Stran '''294''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri294/index.html Obrazi in obličja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. septembra 2016&lt;/small&gt;==

Slike od 0 do 9 so z otvoritve spominske plošče [[:w:sl:Jakob Alešovec|Jakobu Alešovcu]] na Skaručni. Zgodila se je v okviru 17. Kopitarjevih dnevov, ob tej priložnosti sem imel [[Jakob Alešovec|nagovor]], kakor tudi Marjeta Žebovec (slika 8). Organizatorja Rada Čuka žal nisem ujel v objektiv. Na sliki 10 je [[:w:sl:Uporabnik:Dbc334|Domen]] iz Maribora, ki je našim študentkam pred skoraj desetimi leti kot osnovnošolec pomagal pri prvih korakih na Wikipediji in na Wikiviru; zabavno izkušnjo z njim popisujem v [[Popravljalci sveta|predavanju na TEDx]], srečala pa sva zdaj prvič po zagovoru nekega starega magisterija v Mariboru. Posnetka 11 in 12 sta z žalne seje za prof. Zadravcem, kjer je med drugimi govoril Ignacij Voje (najina nagovora sem naslovil [[Za Frančkom]] in [[Nagovor na žalni seji za Francem Zadravcem]]). Tudi zadnji trije posnetki na tej strani (49, 50, 51) so povezani z Zadravcem: s Petro Vide Ogrin sva se odzvala vabilu vdove Olge, da na Prulah pokukava v njegovo rokopisno zapuščino, ki jo želi shraniti na SAZU. Kip Toneta Seliškarja se je pojavil pred fotoaparatom pred šolo, ki je poimenovana po pisatelju, na poti nazaj na Aškerčevo. 

S [[:w:sl:France Novak|Francetom Novakom]] in [[:w:sl:Marko Jesenšek|Markom Jesenškom]] smo se družili po občnem zboru Slavističnega društva Slovenije. Namesto društvenih finančnih zadreg smo v misel in besedo jemali Jožeta Toporišiča, naslovno osebo svežega zbornika ''Toporišičevo leto'', ki ga je uredil Marko. 

Sredico od slike 16 do slike 37 sestavljajo posnetki s partizanskega mitinga na Pangršici. Z Miro sva tam po zaslugi Damjana Renka in Lada Nikšiča dobila zlato plaketo ZB za vpisovanje partizanskih spomenikov na Geopedijo. V [http://www.geopedia.si/#T105_x465820.81299999997_y122831.141_s10_b4 zbirki jih je zdaj blizu 700,] počasi se k popisovanju spravljajo tudi ljudje po drugih koncih Slovenije, začetno zasebno pobudo je zdaj posvojila borčevska organizacija. Pela je [http://www.primorci.si/osebe/popovski-marjetka/948/ Marjetka Popovski,] otroci so izvedli plesno točko, skeč in recitirali, udeleženci z drugega roba trajnostne lestvice pa smo si privoščili golaž in pivo. 

Slike 38&amp;ndash;48 so z vsakoletne trgatve pri stricu na Veselici nad Metliko; in s poti nazaj domov. Grozdje je bilo letos lepo, k dobremu razpoloženju je prispeval odojek, ki ga iz pietetnih razlogov ni na sliki.

==Stran '''293''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri293/index.html Hrvaški september], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. septembra 2016&lt;/small&gt;==

Najprej je v MTB-transdinarski tekmi na Hrvaškem zmagal Luka Tavčar iz Žirov, polbrat naše Ane (slika 2; [https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/t31.0-8/14249772_605798532926769_3670935406575398578_o.jpg gl. tudi]). Potem je [[:w:sl:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]] v Velenju v vili Bianca iz rok Iva Stropnika prejel [[:w:sl:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjevo nagrado]]  (slike 3&amp;ndash;12). Za zbirko fotk na spletišču Commons sem poslikal še druge velenjske nagrajence. In glasbeno skupino Tosca Beat. Celotno velenjsko prireditev je veliko bolj profesionalno [https://www.facebook.com/photo.php?fbid=1193423624034762&amp;set=pcb.1193430867367371&amp;type=3&amp;theater dokumentiral Jurij Vižintin.] Naslednji dan se je z nagrajencem v tržiški knjižnici pogovarjala Urška (slike 13&amp;ndash;16). In potem je bilo treba na Cres še po zadnji kos poletja (slike od 14 do konca). Prvi postanek je bil v vasi Filozići; šele doma sem se poučil, da domačin Igor Zlatkov ni samo izdelovalec umetnin in spominkov, ampak da tudi [http://www.delo.si/prosti-cas/kulinarika/nedelo-izbira-art-farm-filozici-cres-hrvaska.html dobro kuha.] Mlada družina iz Berlina se je slučajno ujela na sliko po večerji. Ja, na prvih dveh slikah je pa naša Ela.

==Stran '''292''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri292/index.html Jurčkove Jane šesti križ], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Naša soseda Jana Pogačnik je na svojo šestdesetletnico povabila sosede, sorodnike in prijatelje. V 50 metrov oddaljeno gostilno na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]]. Vse najboljše, Jana!

&lt;poem&gt;
Draga Jana, dvakrat trideset je let naokoli.
Če še tako bi radi – mlajši mi ne bomo nikoli.
Sicer pa: kdo le voče tista mlada nora leta,
ko nas hormoni gonijo in življenje z nami opleta? 
Predajmo boljši se usodi: letos kakor lani
udobno na balkonu prepustimo se nirvani.
&lt;/poem&gt;

Njeni vnukinji Nika in Neja (na slikah od 42 dalje) imata v teh albumih že rezerviran prostor, gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri47/target4.html posnetek izpred enajstih let] (in [http://slov.si/mh/galerije/galeri51/target8.html še enega]) ali [http://slov.si/mh/galerije/galeri115/target43.html iz leta 2009.]

==Stran '''291''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri291/index.html Kakor siva skala sred viharjev], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek ima v Picasi številko 0: po projekciji filma o [[:w:sl:Tone Pretnar|Tonetu Pretnarju]] v tržiški knjižnici smo napravili eno skupinsko. 1: Rezka Švab je bila nekoč oskrbnica v planinski koči na Kofcah. 2: Z [[:w:sl:Zvonko Kovač|Zvonkom Kovačem]] in njegovo Ano smo bili na kosilu na Taležu nad [[:w:sl:Ribno|Ribnim]]. Šele čez nekaj dni sem izvedel, da je Zvonko letošnji [[:w:sl:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjev nagrajenec]]. 5: Vidičeve z Zgornje Dobrave sem srečal na nedeljskem sprehodu. Posnetki 6&amp;ndash;22 so s kolesarjenja od Doba pri Domžalah preko Sv. Trojice na sv. Miklavža in preko Moravč nazaj, [http://www.geopedia.si/#T105_F11120:137_x476586.25_y109555.05893895001_s13_b4 opis je na Geopediji.] Literarni posnetki so tisti s pesnikom Jožefom Virkom (slika 6, ta je posodil verz za naslov te strani v albumu) in [[:w:sl:Dane Zajc|Danetom Zajcem]] (slika 10). Slike 23&amp;ndash;26 so z obiska pri mladih v Žireh. Slike od 27 do konca pa so vse s potepanja po Trenti in s poti tja in nazaj. Spala in zajtrkovala sva v Kekčevi domačiji v Zadnji Trenti, ki jo vodi nekdanji alpinist Mitja Lo Duca (slika 57). Prvi dan sva šla po lovski poti od Pri cerkvi na lovsko kočo Staro Utro (slika 36) in potem po razbitem terenu skoraj do vrha Plešivca (slika 43). Na srečo je na najbolj zaraščenih delih med borovci z žago napravil prehode 71-letni Lojze Hosner (Podskalar), ki živi na osmem ovinku stare italijanske ceste na Staro Utro in sva ga slučajno srečala ob povratku, nad 18. ovinkom (slika 47). Dva prijatelja je peljal na Srebrnjak, kjer je svojčas pasel ovce in pozna vsak kamen. Z njima, Heleno in Domnom, oba sta biologa (slike sem na njuno željo zbrisal iz galerije), sva se potem srečala ob pivu in dobri hrani v gostilni Metoja (Trenta 19 a). Naslednji dan je bil manj naporen, ogledala sva si tri zapotoške slapove (59&amp;ndash;61) v Zadnji Trenti; do zadnjega, največjega in najlepšega, je bilo treba malo poplezati. Zadnji štirje posnetki imajo opraviti s smrtjo lovcev, vodnikov, vojakov: ''memento mori''.

==Stran '''290''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri290/index.html Mati, podaljšan macchiato bi], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Vse so z enega samega kolesarjenja v Zasavju: [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_F11120:136_x496504.125_y104406.1875_s14_b4 iz Renk do Polšnika in nazaj čez Tepe.] V Konjšici sta živela dva umetnika, pesnik [[:w:sl:Anton Medved (1869-1910)|Anton Medved]] in glasbenik [[:w:sl:Carlos Kleiber|Carlos Kleiber]]. Prvi ima infotablo, drugi pa spominsko sobo. Na Polšniku je prijazna in dobra gostilna, v Tepah imajo kulturni skedenj s klavirjem in drugimi inštalacijami. Napis v cerkvi se nanaša na hčer bratranca našega Valvasorja, ki je tu pokopana.

==Stran '''289''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri289/index.html Smrt fažizmu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

5. avgusta 1941 je bil na Vodiški planini nad Kropo ustanovljen Cankarjev bataljon in vsako leto je tam okrog tega dneva proslava. Slike niso podnaslovljene, ker ljudi ne poznam, od znanih pa so Mitja Štupnikar, Damjan Renko (1),  Drago in Zvonka Terlikar (15), zakonca Žakelj (23), Lado Nikšič (29), Milan Štibelj (30) z Zlato (31), Skirarjev Blaž (Cvetko) (32) z Ivanom Krivcem (33), župan Ciril Globočnik (34).

==Stran '''288''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri288/index.html Žeje ne boš trpel, če boš denar imel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek: sestanek v NUK-u (Damjan Huber in jaz v žoltih majicah zastopava Obdobja, v črno-beli kombinaciji pa so desno od naju Marjan Rupert z rokopisnega oddelka, Janko Klasinc v imenu dLiba, ravnateljica Martina Rozman Salobir in za PR Žiga Cerkvenik) je bil namenjen premisleku o proslavi Cankarjevega leta 2018. Posnetki 1–4 so s pokekčevskega piknika pri Hermanu v Volavju. Otvoril ga je sosedov Žare s predavanjem o ljubezni in razlago skulptur v svoji uti, oblikovani kot prebodeno srce (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri173/target20.html posnetek izpred nekaj let]). Udeležence sem dovolj slikal že za prejšnji list v albumu, razen družine Kučuk-Stritar (Mojca, Blaž, Lučka), ki jih pa tule. 5: naša Mojca in Borut na kosilu pri Marički, 6–8 ljubljanski prosilci za azil s prenosniki, ki so jih podarili Mestna občina Ljubljana, gimnazija Franceta Prešerna v Kranju, Gorenjska banka in podjetnik Luka Manojlovic iz Nove Gorice.  9: Anja Šircelj je delala pri meni [[diplomske naloge|diplomo]], tokrat pa sva imela pogovor na zagorski ETV, ki so ga postavili tudi na [https://www.youtube.com/watch?v=6uso4ry96io Youtube.] 10–16: na pogrebščini po pogrebu našega učitelja [[:sl:w:Franc Zadravec|Franca Zadravca]], ki je bil v družinskem krogu, je govoril njegov prijatelj in kolega [[:w:sl:Ignacij Voje|Ignacij Voje]]. Naslednji dan je bila na SAZU žalna seja, kjer se je govornikom v imenu družine zahvalil sin Dušan Zadravec. Posnetki od št. 18 do konca so s kolesarjenja po jugozahodnih pobočjih Kuma. 29-kilometrsko turo s kakimi 700 metri vzpona plus eni uri hoda na do ričeta in jote na vrhu sem vpisal na [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:135_x502990_y105950_s13_b4&amp;locale=sl Geopedijo.] Oskrbnik Ledinek je bil lani nagrajen za najboljšega planinskega oskrbnika, letos pa zato, ker je zmagal s prevelikim naskokom, ne sme sodelovati &amp;ndash; demokratično, ni kaj. Gorenja vas pod Kumom je eden najbolj zapuščenih predelov dežele na južni strani Alp. Tabla na posnetku 24 je posodila naslov tejle strani v albumu. Zadnjih dveh trpinov (29, 30), ni treba posebej predstavljati.

==Stran '''287''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri287/index.html Ta visoka rosojanska pot], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. julija 2016&lt;/small&gt;==
Spet po Kekčevih poteh, tokrat osem udeležencev, sami veterani, visoko povprečno starost je zbijala edino Manca Černivec. Stritar-Kučukom, ki so se nam nameravali pridružiti drugi dan od nasprotne strani, je ponagajalo Lučkino zdravje pa še zaletel se je nekdo vanje. En avto pustimo na Nevejskem sedlu (Na Žlebeh), z dvema pa gremo naprej do Stolbice. Od tod dobre tri ure vzpona do neoskrbovane koče Igor Crasso z 11 ležišči. Lep večer s peko klobase. Naslednji dan po južni strani Žrdi na bivak Marussich, glavnina vmes še po brezpotju na vrh Žrdi in čez Kaninske pode na sedlo Bela peč. Na koči Gilberti je koncert lokalne glasbe. Šoferji gremo po avtomobila v Stolbico, medtem ko glavnina sestopa. Piknik napravimo kmalu po ovinkih ob Jezernici.

==Stran '''286''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri286/index.html Od Grüna do Prešerna], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. julija 2016&lt;/small&gt;==

Prvi štirje posnetki so nastali za potrebe predavanja na SSJLK. Marijino znamenje v Križankah stoji namesto spominske plošče grofu [[:w:sl:Anton Alexander Auersperg|Antonu Alexandru Auerspergu]], ki je tu stala do 1919. Tudi tista na Bledu (Mala Zaka) je bila porušena po razpadu Avstro-Ogrske, obe pa sta bili postavljeni, še preden so Slovenci začeli postavljati spominska obeležja Prešernu. Tudi na Bledu na tem mestu danes razpelo prav nič slučajno nadomešča nekdanje obeležje brezbožnemu pesniku. Da se temu kraju reče Pod Krasjem, vedo le še stari domačini, recimo Milka Sebanc (slika 3). Mimogrede slikam še spomenik [[:w:sl:Mihajlo Pupin|Mihajlu Pupinu]], ki je zaslužen, da je po prvi svetovni vojni Bled pripadel Jugoslaviji in ne Italiji (slika 2). Tea Letonja (slika 4) je diplomirala pri Alešu iz časopisa ''Kralji ulice'', [[:w:sl:Janko Kos|Janko Kos]] (slika 5) je prišel istega dne v kabinet 218 s Tonetom Smolejem pogledat Prešernova rokopisa, ki ju je iz ZDA prinesel Luka Zibelnik. Nekaj minut pozneje smo rokopisa predstavili v predavalnici 15 zbranim medijem in drugi publiki (slika 6). Naslednji dan si jih je ogledal še ameriški veleposlanik Brent Hartley, ki sem ga dopoldne slučajno srečal v rokopisnem oddelku NUK-a (slika 7). Kipi na slikah 8&amp;ndash;12 stojijo na hodnikih v v NUK-u. Dva dni so Prešernove rokopise čuvali v trezorju v oddelčni knjižnici  (sliki 13 in 14). Slike 15&amp;ndash;26 so z obiska ljubljanskih prosilcev za azil na Gorenjskem. Organizirala ga je Mira. Najprej smo šli na borovnice h gostoljubni Zvonki Pretnar v Tržič, potem na Dobravo na kosilo in na sprehod po Radovljici; kip na sliki 21 je [[:w:sl:Cene Avguštin|Cene Avguštin]]. V Šivčevi hiši je bila ravno otvoritev razstave, kjer smo srečali kustodinjo Barbaro Boltar (slika 21), imena glasbenikov na sliki 23, ki sta nastopala na radovljiškem glasbenem festivalu, sem pa pozabil &amp;ndash; naj se oglasita, da dodam podnapis. 

==Stran '''285''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri285/index.html Pod Prešernovo streho], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. julija 2016&lt;/small&gt;==

Prva polovica strani (do slike 17) je z večera [[:w:sl:Prešernova rojstna hiša|na Ribčevini]] v Vrbi 10. junija, ki ga je ob 90-letnici [[:w:sl:Boris Paternu|Borisa Paternuja]] pripravil [[:w:slMatjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]]. Igralec Anatol Štern (ja, [[:w:sl:Artur Štern|Arturjev]] oče) je mojstrsko recitiral [[:w:sl:Krst pri Savici|Krst pri Savici]] (režija Zvone Šedlbauer, lektura Ludvik Kaluža). Z devetimi posnetki udeležencev (tudi [[:w:sl:Marija Pirjevec|Marija Pirjevec]], Mojca Seliškar, Peter Kolšek, Aleksander Skaza, Ludvik Kaluža, Andrej Jemec) sem osvežil Wikimedijino zbirko fotografij in gesla na Wikipediji.

19. posnetek ([[:w:sl:Ivan Cankar|Cankarjeva]] posmrtna maska) je z razstave ob obletnici Slovanske knjižnice v Ljubljani, tudi posnetek Prešernovega posvetila ''Krsta pri Savici'' [[:w:sl:Luiza Pesjak|Luizi Crobathovi]], pozneje Pesjakovi, je od tam. In ta posnetek nas vrača k Prešernu. Na sliki 21 je prva stran nove variante Slovesa od mladosti (1830), enega od dveh rokopisov (drugi je pesem Dohtar), ki je v [[:w:sl:Cleveland|Clevelandu]] naletel nanju ameriški lektor Luka Zibelnik. Njun zadnji lastnik Evgen Favetti ju je namenil Slovenskemu muzeju in arhivu v Clevelandu, v Ljubljano pa ju je Luka poslal z diplomatsko pošto, da bi [[:w:sl:Jana Kolar|Jana Kolar]] na njiju opravila spektralno analizo, ki naj potrdi avtentičnost dokumentov. Glede na to, kako lepo se novi varianti umeščata med doslej poznanih pet oz. šest besedilnih variant, je dvom v avtentičnost sicer izključen, lepo pa bo septembra v ''Slavistični reviji'' prebrati, kako se da z inovativno metodo spektralne analize datirati rokopise 19. stoletja; radiokarbonska analiza je za tako mlade tekste namreč neuporabna. Luka bo razložil, kako je prišel do dragocenosti in rokopisa opisal, moj del bo vzporedna predstavitev besedilnih variant in njihovi primerjalni prepisi, sledila bo Lukova statistika Prešernovega akcentuiranja, [[:w:sl:Aleksander Bjelčevič|Aleševa]] verzološka  analiza in moje zgodbe Prešernovih rokopisov. Zadnje večje odkritje Prešernovih rokopisov je iz začetka 1960. let &amp;ndash; gre torej za redek dogodek. Rokopise postavim najbrž v Wikimedijino Zbirko, obljubljeni pa so tudi Rokopisnemu oddelku v NUK-u in Digitalni knjižnici Slovenije.

Posnetka 28 in 29 sta iz Bohinja: Kristina je v bifeju postregla s kavo, umetnostne zgodovinarje pa prosim za razlago rezbarij na stropu preddverja cerkve sv. Janeza.  Na 30. sliki je spet Srednja Dobrava izza moje delovne mize. Triglav (slike 31&amp;ndash;33) je s Tošca, spet vsakoletno sezonsko slikanje. Zadnjih sedem fotografij je s pročelja Bulovčeve hiše v Radovljici.

==Stran '''284''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri284/index.html Tukaj počiva], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. junija 2016&lt;/small&gt;==

Zima se je prevesila v poletje. Prvih šest posnetkov je s turne smuke 17. maja s sedla Vršič nad kočo Gilberti (tam sem srečal nekega Christiana in ga shranil na sliko 1). Slike 6&amp;ndash;18 so iz Logarske in Savinjske doline. Uspomeničena Fran Kocbek in Johannes Frischauf ter dekleti ob Neži (slika 10) so bili posneti pred planinskim domom, Ela (slika 6) pa v bližini. Z [[:w:sl:zgornjesavinjski želodec|zgornjesavinjskim želodcem]] nam je v Ljubnem postregla Nuša; vidim, da geslo na Wikipediji še nima fotografije; jo že nalagam in opremljam geslo z njo. V [[:w:sl:Gornji Grad|Gornjem Gradu]] je bila na poti nazaj zaradi priprav na birmo cerkev odprta in sem medtem, ko je kaplan po kaplarsko z glasnim »Mirno!« ekserciral botre in birmance po cerkvi, lahko fotografiral reliefe [http://www.gorenjci.si/osebe/kacijanar-ivan/311/ Ivana Kacijanarja] in prvih ljubljanskih škofov [[:w:sl:Žiga Lamberg]]a, [[:w:sl:Urban Tekstor|Urbana Tekstorja]] in [[:w:sl:Krištof Ravbar|Krištofa Ravbarja]] (slednja mi ni dobro uspela in je tu ni) v preddverju. &amp;mdash; Lojzeta s Pristave pri Tržiču (slika 19) priporočam pri težavah s čmrlji: zvečer jih iz gnezda kje pod streho pobere v čmrljnjak in jih ponudi kmetom, ki jih potrebujejo za opraševanje paradižnika. Fotke od 20 do 36 so z dvodnevnega skoka na [[:w:sl:Cres|Cres]]. Severno od mesta sta dobro uro veslanja oddaljena dva lepa zaliva, enemu se reče Žakenj (lahko pa je to le uvala Propovedna?), drugi pa je uvala Draženj pred rtom sv. Blaža, ki je imel nekaj deset metrov nad zalivom tudi svojo cerkvico, dokler se ni podrla. Južno od mesta je vse do Valuna peščenih zalivov pod terasami z oljkami še več, dostopni so v glavnem samo z morja. Štiri kilometre pred mejnim prehodom Sočerga tabla usmeri proti pokopališču pri cerkvi sv. Lovreča. Zanimiva je istrska hrvaško-slovensko-italijanska mešanica na nagrobnikih (zadnji dve sliki). Naj povem še to, da sem odlomil rampo na mejnem prehodu Sočerga. Nedavno so jo premontirali tako, da se potnik ustavi tik za njo, da lahko pomoli osebne dokumente policistu za okencem. Ko ta dokumente vrne, voznik spelje in spregleda, če uslužbenec rampe slučajno še ni dvignil. Menda se lômi rampe kar vrstijo in človek se vpraša, ali je (mimo površnosti voznikov) za to kriva šlamparija načrtovalcev naprave ali potreba po utrjevanju pomena meje kot točke zaustavljanja namesto točke prehajanja.

==Stran '''283''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri283/index.html Abrahamova vojska], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. maja 2016&lt;/small&gt;==

[https://sl-si.facebook.com/Gostilna-Pri-Mari%C4%8Dki-120197934664755/ Dobravska gostilničarka] Marička Jakša je dopolnjenih 50 proslavila v dvorani kulturnega doma na [[:w:sl:Lancovo|Lancovem]]. Ob tej priložnosti je nastala tale grafomanija:
&lt;poem&gt;
::Marička naša radoživa
::po petdesetem še – uživa,
::cel svet ureja izza šanka,
::dobravska je blagovna znamka.
&lt;/poem&gt;

Imen portretiranih gostov nisem dodajal, ker bi se lahko kje zmotil in ker nočem preveč izzivati zamerljivega slovenskega zasebnovarstvenega zakona, čeprav so nekateri od njih poznani v javnosti in so zanimivi za lokalni enciklopedični popis. Naj povzamem: bil je dober žur do jutranjih ur. Slike marljive Maričkine družine so od 22 do 27. Zadnjih šest fotografij je z nedeljskega izleta iz Hrastovelj k obrambnemu stolpu iz 11. stoletja nad [[:w:sl:Podpeč, Koper|Podpečjo]]. Ela je gor grede spala, dol grede pa je trgala glave rožam ob poti.

==Stran '''282''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri282/index.html Cvetje v zimi ali Slovo od mladosti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. maja 2016&lt;/small&gt;==

Naslov sta tej strani v albumu dali prva fotografija cvetočega drevesa po obilnem spomladanskem sneženju in tri fotografije neznanea abrahamovca z Bohinjske Bele proti koncu strani (22&amp;ndash;24), vse prizivajo v zavest probleme z minevanjem, kot jih tematizira slovenska literarna klasika ([[:s:sl:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]], [[:s:sl:Slovo od mladosti|Slovo od mladosti]]). Na ljubljanski železniški postaji vstopam in izstopam; ob petkih in ponedeljkih je tu veliko študentk, ki se s kovčki ali nahrbtniki odpravljajo nazaj v provinco ali iz nje prihajajo (slika 1). Ograja na sliki 2 je z Zvoha, naslednjih pet posnetkov (3&amp;ndash;7) pa s prvomajske smuke po nekdanjem smučišču Kobla: veselima Mariborčankama sem svetoval pri parkiranju na zasneženi cesti, Kmetije pod Črno prstjo na sliki 7 [http://slov.si/mh/galerije/galeri124/target19.html sem nekoč s tega konca že slikal,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri124/target21.html Črno prst] (slika 6) tudi. Kmetija Pr Mrako (slika 8) je na Kolodvorski 5 na Bledu. Fotke 9&amp;ndash;14 so bile posnete ob obisku Azilnega doma v Ljubljani. Muhamed iz Sirije (10 in 14) je založnik in pesnik, drugi pa so vse mogoče. V domu nimajo internetnega priključka in tudi televizije ne; in kuharja imajo menda slabega &amp;ndash; da se slučajno ne bi razvadili in želeli še koga pripeljati sem. Slovensko se je v dveh mesecih najbolje naučil Hasan. 

Na Košuti je bila 7. maja zjutraj dobra smuka (slika 15), z nje posnetek Košutice. 18&amp;ndash21 so bile posnete s poti Kupljenik&amp;ndashBabji zob. Ime vasi seveda spomni na Budalovo zgodovinsko povest ''[[:s:sl:Križev pot Petra Kupljenika|Križev pot Petra Kupljenika]]'', ki jo imamo na Wikiviru v obeh izdajah, tudi [[:s:sl: Križev pot Petra Kupljenika (1911)|revijalni v LZ]]. Na 25&amp;ndash;27 je seveda  naša Ela; staršev nisem nič vprašal za dovoljenje, če smem slike objaviti na spletu; če me kdo prijavi, bi me bila država dolžna v skladu z noro domačo zakonodajo preganjati. Čop, Prešeren in Bleiweis z naslednjih kranjskih slik (28&amp;ndash;32) me ne morejo prijaviti in jim tudi na misel ne bi prišlo. Lahko pa se najde pismouk, ki bo zahteval izrecno dovoljenje kamnoseka, ki je obnovil vodnjak. Tudi Eva Premk Bogataj najbrž ne bo huda, ker sem mimogrede za opremo članka [[:w:sl:Pot Jeprškega učitelja|Pot Jeprškega učitelja]] na Wikipediji v okivur [[:w:sl:Slovenske literarne poti|zbirke naših literarnih poti]] posnel še z infotablo o njeni babici, literarni zgodovinarki Marji Boršnik in gozdno izposojevalnico knjig (33 in 34). Tihčev spomenik Cankarju na Trgu republike (35) ima poleg pisateljevega podpisa (26) še citat »Moje delo je slutnja zarje«. Preoptimistično za današnji čas, ne bom zavajal s posnetkom.

==Stran '''281''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri281/index.html Dovolj smo gospodinjile], &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. aprila 2016&lt;/small&gt;==

Slika 0: V Državnem svetu je dobro kazalo z wikipedijsko pobudo za odpravo trapastega 44. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (gl. [[:w:sl:Spremembe zakona o kulturni dediščini|Spremembe zakona o kulturni dediščini]]), pa nazadnje ni bilo iz vsega skupaj nič (gl. tudi moj članek [[44. člen]] na Wikiverzi). Nadaljnje bele slike: sneg je to sezono zapadel pozno in se zgodaj poslavlja. Lepa je bila tura na Škrbino v Bohinjskih spodnjih gorah, s spustom v Ukanško suho, ki je nismo poznali. Jure in Nejc sta hotela v enem dnevu opraviti s triglavsko magistralo, pa sta neučakana že na začetku zgrešila in se pomotoma vzpela na Vogel, tako da sem ju dočakal na Konjskem sedlu; potem sta skočila še na Podrto goro in Zeleni vrh. Grafit na Metelkovi na sliki 15 je posodil stavek za naslov tele strani v albumu. O produktivnosti imam drugačno stališče kot pisec oz. piska. Le zakaj bi moral nanjo gledati iz perspektive kapitalističnega izkoriščanja namesto iz perspektive osebnega užitka in njene koristi za javno dobro? Slike 16&amp;ndash;18 so s ture na Stol po dolini za Srednjim vrhom, kjer tudi še nisem hodil. Neznani par, ki se je pripeljal nasproti, me je prijazno pozdravil, ker sta me imela za Roka Medjo :) Slika 19 in 20 sta s predavanja bibliotekarjem (gl. [http://slov.si/mh/dobreknjige.pptx prosojnice]) v prostorih NUK-a na Leskoškovi ulici. Sliki 21 in 22 sem posnel po igri lokalne gledališke skupini na Srednji Dobravi. Igrali so komedijo Matjaža Zupančiča Reklame, seks in požrtija. Slike do konca so od danes. Triglav s poti na Križ slikam vsako leto, pa sem ga še letos. Že pred šesto zjutraj je bilo pri koči pod Peričnikom v vratih vse razsvetljeno, polno ljudi in vozil. Mislil sem, da ima policija ali gorska reševalna služba manevre, pa se je naz grede razodelo, da snemajo reklamo &amp;ndash; ne, kapitalizem se še čisto nič ne poslavlja. Na poti domov sem slikal še novi kip [[:w:sl:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]] v Podbrezjah (pa še enkrat [[:w:sl:Karel Mauser|Mauserja]] tik zraven, ker je bila svetloba boljša kot zadnjič.

==Stran '''280''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri280/index.html Kozliček je preživel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. marca 2016&lt;/small&gt;==

Prvih deset fotk je iz [[:w:sl:Zanigrad|Zanigrada]], kamor smo se z Elo podali na izlet iz Hrastovelj, medtem ko so njeni starši plezali v Ospu. Na št. 1 nas je s flancati in vinom prijazno pogostila Dorjana Toskan, ki ima tudi ključ cerkve sv. Štefana z lepimi freskami iz 15. stoletja (gl. [http://giskd2s.situla.org/MK_Zapiski/z002-1376.pdf Zadnikarjev opis.] Slike 10&amp;ndash;13 so s fotografiranja za Wikipedijo: [[:w:sl:Majda Kne|Majda Kne]] je v kabinet 218 na FF pripeljala režiserja [[:w:sl:Tone Frelih|Toneta Freliha]] in literarnega zgodovinarja [[:w:sl:Andrijan Lah|Andrijana Laha]], ki so se zadnjič udeležili pogovora o žanrski literaturi v Konzorciju; naslednjič pripelje še Katarino Bogataj Gradišnik. Posnetki 14&amp;ndash;19 so s protesta proti rasizmu in fašizmu v Ljubljani. Mira in Špela sta tu srečali svoje učence iz azilnega doma, za Wikipedijo pa sem ujel v objektiv še aktivista [[:w:sl:Uroš Lubej|Uroša Lubeja]]. Nadaljnji posnetki dokumentirajo lepe vzpone na [[:w:sl:Begunjščica|Begunjščico]], Begunjsko Vrtačo in [[:w:sl:Rodica|Rodico]] ter smuko z njih. Prekinjajo jih trije z Zgornje Dobrave. [http://slov.si/mh/galerije/galeri280/target24.html Kozličku,] ki še nima imena, je po rojstvu slabo kazalo, a je preživel. In to je pri Slovencih že veliko, zato sem ga dal v naslov tele strani v albumu.

==Stran '''279''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri279/index.html Ljudje z rano], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. marca 2016&lt;/small&gt;==
 
Prvi štirje posnetki so s sveže zasneženih Mrežc nad planino Lipanco, [http://slov.si/mh/galerije/galeri279/target4.html posnetek 4] je iz [[:w:sl:Zajzera|Zajzere]], od koder smo se povzpeli do pod Škrbine Prednje Špranje, potem pa zaradi razmočenega snega obrnili. Begunjščico in Stol rad fotografiram z okna svoje delovne sobe, kadar se igrata z oblaki. Posnetka 7 in 8 sta s pogovora o žanrski literaturi v knjigarni Konzorcij, ki ga je vodila [[:w:sl:Majda Kne|Majda Kne]]; z Majdo se poznava iz kranjske gimnazije, ki jo je obiskovala leto pred mano. Sliki 9 in 10 sta iz Geodetskega inštituta v Ljubljani oz. izpred njega. Miro Pencelj mi je pripravil zračne posnetke Dobrav iz let 1954, 1976, 1996 in 2006, ki jih bom postavil na dobravsko spletišče; preslika jih lahko obiskovalec zastonj, so pa take preslikave slabe in komaj uporabne; kvalitetno jih preslikajo sami za neskromnih 40 eur, česar si pa kot aktivist prostega dostopa do podatkov, ki so bili pridobljeni z davkoplačevalskim denarjem, nočem privoščiti. Na poti z Geodetskega inštituta sem slikal še Lihartovo ljubljansko prebivališče (sliki 11 in 12). Naslednjih osem posnetkov (13&amp;ndash;20) je s protesta na Kotnikovi ulici, pred azilnim domom, proti rasistični politiki do beguncev. Za Wikimedijino Zbirko sem slikal [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Bostjan_Lajovic2.jpg Boštjana Lajovca,] kar tako pa njegovo nekdanjo sošolko na slovenščini Heleno Vovk (bil sem mentor njunemu letniku), Alenko Resinovič in Mileno Blažić. Tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Andrej_Masera.jpg Andreja Mašero] (slika 20) sem postavil na Commons. Posnetek 14 spremljajo verzi, prepisani z nekega protestniškega plakata, ki se nanašajo na rasistično odločitev učiteljev kranjske ekonomske gimnazije, da ne sprejmejo šestih begunskih otrok. Naslednja dva posnetka sta z meglene ture na Srenjski preval, na predzadnjem je naša Ela in na zadnjem Kosovelovi verzi na nekem vrtu v Žireh, slikani čez ograjo. Dali so naslov tejle strani v albumu. Besedilo Intronacionale mi je za tole objavo poslal [[:w:sl:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman Roza]]. Uporabil sem ga že na predavanju. Je v prostem dostopu, vendar za razliko od fotografij tule, ki so postavljene pod licenco CC BY, ni za prosto uporabo. Za morebitno nadaljnjo uporabo je treba [mailto:roza@roza.si vprašati avtorja.]

==Stran '''278''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri278/index.html Hvalen budi Jezuš Kristuš], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. februarja 2016&lt;/small&gt;==

Slike 0&amp;ndash;8 &amp;ndash; končno sneg! Z Borutom ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target5.html slika 5]) sva ga šla proslavljat na Dovško Babo, kjer sem za posnetek prosil mojstranškega gorskega reševalca Janez Brojana ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target8.html slika 8]). Naslednji trije posnetki (9&amp;ndash;11) so z Lepe špice (Cima bella) nad Ukvami v Kanalski dolini; tja sva šla z Miro. Andraž Jež ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target12.html slika 12], gl. npr. {{COBISS|ID=280316160}}) se je pustil slikati v lokalu za Filozofsko fakulteto. Vsi nadaljnji posnetki (od 13. do konca) so nastali na poti v Toplice Sv. Martin na Muri v [[:w:sl:Medžimurska županija|Medžimurju]] in nazaj domov. Tja grede je bil postanek pri [[:w:sl:Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sveti Trojici v Slovenskih Goricah]], ki kulturno živijo od [[:w:sl:Alojz Kraigher|Alojza Kraigherja]], [[:w:sl:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], [[:w:sl:Oroslav Caf|Oroslava Cafa]], lahko pa bi dodali vsaj še [[:w:sl:Ožbalt Ilaunig|Ožbalta Ilauniga]] iz bližnjega Lenarta, ki je bil menda predloga za Kraigherjevemu ''[[:w:sl:Kontrolor Škrobar|Kontrolorju Škrobarju]]''. To kar so za Celje Celjski grofje, so za [[:w:sl:Čakovec|Čakovec]] [[:w:hr:Knezovi Zrinski|bani Zrinski]]: oboji so v spopadu s Habsburžani potegnili ta kratko. Toplice, ki jih Garmin še ne pozna in zavaja popotnika na stranske poti Železne Gore, se ponašajo z življenjsko filozofijo [[:w:sl:Rudolf Steiner|Rudolfa Steinerja]], ki je bil rojen blizu Čakovca (in ki je mdr. vznemirjal tudi Alojza Gradnika). Ker mi je tuja tako Steinerjeva ezoterika kot njena sodobna turistična izraba, nimam na to temo nobenega posnetka. Pač pa sem ponovno fotografiral [[:w:sl:Franc Miklošič|Franca Miklošiča]] v [[:w:sl:Ljutomer|Ljutomeru]]; stari posnetki so bili namreč na klasični film in jih še nisem digitaliziral. Medtem so meščani naročili še kipe [[:w:sl:Radoslav Razlag|Radoslava Razlaga]] in [[:w:sl:Karol Grosman|Karla Grosmana]] (starega očeta [[:w:sl:Meta Grosman|Mete Grosman]]). Predzadnji posnetek ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target33.html slika 33]) informacijske table na mestu [[:w:sl:Taborsko gibanje|prvega velikega slovenskega političnega zborovanja]] leta 1868 nas spomni, da se je slovenstvo začelo na ljudski, množični ravni (bilo je 7000 udeležencev) dogajati šele globoko v drugi polovici 19. stoletja.

==Stran '''277''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri277/index.html Ako greš po cesti, ki pelje iz Kranja v Tržič, prideš v slabih treh urah do župnijske vasi Križe], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. februarja 2016&lt;/small&gt;==

[http://slov.si/mh/galerije/galeri277/target0.html Slika 0] &amp;ndash; je bila posneta iznad kamnoloma v Kamni Gorici; na povečavi se vidi naša hiša na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]].

Slike od 1 do 18 so s poti na Kozjansko, v Straško Gorco pri Prevorju, kamor sva šla z Miro k Plankovim kupovat traktor TV 420. Kraji so nama bili čudno znani in doma sva ugotovila, da sva prav tam pred petimi leti že kolesarila (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri133/index.html 133. stran tega albuma]). To so kraji razbojnika [[:w:sl:Franc Guzaj|Guzaja]], ki je postal, tako kot vsi razbojniki, hvaležen literarni predmet, in zgodovinske romanopiske [[:w:sl:Ana Wambrechtsamer|Ane Wambrechtsamer]]; vseh znamenitosti ob poti zato nisem še enkrat slikal. V Repušu tabla usmeri v muzej na prostem z imeno Kozjanska domačija. Jurklošter je še vedno zanemarjen [http://slov.si/mh/galerije/galeri116/target15.html tako kot leta 2009.] V Laškem so imeli ravno pustni sprevod. 

Slike od 19 do 25 so s predstavitve ponatisa [[:w:sl:Josip Lavtižar|Lavtižarjeve]] zgodovinske povesti o turških vpadih ''[[:s:sl:Junaška doba Slovencev|Junaška doba Slovencev]]'' (1936) v Križah, kjer se povest dogaja. Prvi stavek povesti je dal naslov tej strani v albumu. Za ponatis redke knjige sem napisal [http://www.slov.si/mh/lavtizar2.html spremno besedo] in [[:v:sl:Josip Lavtižar in Križe|v nagovoru]] primerjal begunsko izkušnjo Slovencev iz 15. in 16. stoletja z današnjo ter apeliral na krščansko sočutje z ljudmi, ki so bili prisiljeni zapustiti vse, da bi preživeli. Prireditev je bila ob slovenskem kulturnem prazniku. Lado Srečnik je zanjo pripravil razstavo Križe nekoč in danes, tržiški župan [[:w:sl:Borut Sajovic|Borut Sajovic]] je recitiral Prešernovo [[:s:sl:Elegija svojim rojakam|Elegijo svojim rojakom]], Jožica Koder je povest jezikovno posodbila, zraven nje (slika 21) je direktorica knjižnice Toneta Pretnarja v Tržiču Marinka Kenk Tomazin. Dogodek je pripravil Janez Kavar, poznan po ''Kriških prigodah'' {{COBISS|ID=243721984}} in še čem, ime zgodovinarke zraven sem pozabil in jo osramočeno prosim, naj mi ga zaupa še enkrat. Igor Mokorel je gimnazijski sošolec, zdaj sodnik.

==Stran '''276''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri276/index.html Gospod, o Bog, saj vemo, da si z nami], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. februarja 2016&lt;/small&gt;==

*[http://slov.si/mh/galerije/galeri276/target0.html Slika 0] je nastala za geslo [[:w:sl:Levstikova nagrada#Levstikovi nagrajenci za življenjsko delo]] na Wikipediji.
* [http://slov.si/mh/galerije/galeri276/target1.html Slika 1] &amp;ndash; prevajalka Patrizia Raveggi je bila nekoč lektorica za italijanščino na Filozofski fakulteti; gl. njeno [http://slov.si/mh/galerije/kekec2/target22.html sliko iz leta 1996].
*Slika 2 in 3 sta z urejanja težko najdljivih spomenikov na Jelovici; Ivan Krivec iz Adergasa je mojster za take reči. 
*Vse nadaljnje slike so iz Dobove 1. februarja. Ponoči je prišel samo en vlak, tako da smo bili z delitvijo hrane in čiščenjem šotorov ob dveh že gotovi. Tudi za slikanje je bilo tokrat več časa kot [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/index.html novembra] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/index.html decembra,] pa za vzpon do [http://www.zaplana.net/izleti/svVid_Catez/ sv. Vida nad Čatežem nad Savo.] Kristus na zadnji sliki je v obraz precej podoben beguncem.

==Stran '''275''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/index.html Pri Almi in Celjskih: Zvečer pa na Vodiško planino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. januarja 2016&lt;/small&gt;==

[http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target0.html Slika 0] &amp;ndash; Franc Kosel, nedavno upokojeni profesor Strojne fakultete UL pred vhodom na FS, [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target1.html slika 1] &amp;ndash; Anja Nikolavčič načrtuje magisterij iz prostora v slovenski kmečki povesti. Slike 2&amp;ndash;22 so z novoletne oddelčne ekskurzije v Celje. O Almi Karlin nam je pripovedovala Barbara Trnovec, mi pa smo poznavalki nevzgojeno vpadali v besedo z vprašanji in svojimi mnenji. Teme so bile seveda vroče: njena izbira nemščine in posledično manjša naklonjenost slovenskih rojakov za njeno mitizacijo; ker ni bila lezbijka, tudi na zavzeto pozornost aktivistk ne more računati. Jo bo mogoče kdaj vpisati med deset največjih svetovnih popotnikov? Trenutno je tudi med prvimi tridesetimi še ni, gl. [http://www.theexpeditioner.com/2011/12/19/the-30-greatest-travelers-of-all-time/ članek v časopisu ''TheExpeditioner''.] V opravičilo sem pravkar vpisal v [[:w:sl:Alma Maksimilijana Karlin|Almino geslo na Wikipediji]] njeno knjižico o Karlinovi, zraven pa še nedavno izšli strip o popotnici, ki sta ga podpisala scenarist Marijan Pušavec in risar Jakob Klemenčič (gl. še oglas na [http://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=2397 Dobreknjige.si]). Popravil sem napačne datume njenega rojstva in smrti, ki so se pritihotapili iz avstrijskih enciklopedičnih virov, popraviti jih bo treba še v drugojezičnih geslih o popotnici. Mimogrede: Almin kip v Celju si lahko ogledamo samo na tujih Wikipedijah (npr. na [[:w:de:Datei:Celjski dom kolodvor Alma Karlin.jpg|nemški]]), na slovenski pa zaradi naše zaribane avtorske zakonodaje, ki ne pozna svobode panorame, ne. 

Naših kolegic na slikah ni treba posebej predstavljati, prijazna kustosa, ki sta nas vodila po podzemlju Knežjega dvora in po razstavi o Celjskih grofih (kdor ni poslušal, lahko prebere [[:w:sl:Celjski grofje|o njih obširen članek o grofih na Wikipediji]]), Jure Krajšek in Rolanda Fugger Germadnik, sta na slikah 10 in 11, za razlago motivov na reliefih od 12 do 16 prosim poznavalce. Kulturni obhod Celja naj bi zaključili v erotični galeriji Račka, ki pa je bila zaprta, namesto nje so tu posnetki iz razstavnih prostorov eno nadstopje nižje v Kvartirni hiši (20 &amp;ndash; Alma, 21 &amp;ndash; improvizirana varianta [[:w:en:American Gothic|Ameriške gotike]] z galeristoma v glavni vlogi in 21 &amp;ndash; vhod v Kvartirno hišo, kamor je zahajal k svoji problematični ljubici [[:w:sl:Alfred Nobel|Alfred Nobel]], ko je ta še živela v Celju).  

S turne smuke na Prevalo nad Žlebmi nimam posnetkov, ker sem fotoaparat pozabil v avtu, pa tudi vreme se je skazilo, le posnetek Ponc s ceste ([http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target23.html slika 23]). Slike od 24 do konca so s podelitve nagrad najbolj zavzetim pohodnikom na [[:w:sl:Vodiška planina nad Kropo|Vodiško planino nad Kropo]]. Podelitev je bila v Partizanskem domu na planini. Mira je bila s 177 vzponi (dobrih 500 m vzpona) med ženskami druga, prehitela jo je Juretova sošolka Mojca Valič. Drago Terlikar je Mirin bratranec, servisiral je jeseniške hokejiste, sicer pa je kolesar in tudi &quot;vodičar&quot; s po štirimi vzponi dnevno. [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target35.html Možak na sliki 35] je slučajno prav tedaj praznoval svoj 60. rojstni dan, Lara in Manja, nečakinji oskrbnice Hajdi iz Bohinjske Bistrice sta kelnarili, fanta na sliki 37 in 38 sta igrala in prepevala, vesela zelena bratovščina z zadnjih dveh slik je ostala v koči menda do jutra; če bo čas, postavim nekaj njihovega muziciranja in prepevanja, ki po ekstatičnosti ni bilo daleč od scen v Prežihovi ''Jamnici'', na Youtube.

==Stran '''274''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/index.html Na Gori se že &quot;ta dolga&quot; zvoni, midva pa se še odpravila nisva], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. januarja 2016&lt;/small&gt;==

Naslov je stran dobila iz Tavčarjevega [[:s:sl:Cvetje v jeseni (LZ)|Cvetja v jeseni]], LZ 1917, nanaša pa se na [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target1.html drugi posnetek.] Primernih stavkov je v povesti za potrebe literarnega pohodnika na pretek, npr.: &quot;Hodil sem od Jelovega brda proti Malenskemu vrhu ter kakor vselej, kadar sem stopal po ti poti, jemal vase lepoto pokrajine.&quot; Ali pa &quot;Pod Malenskim vrhom sva obstala na mestu, ki mu pravijo „Na Poklonu“. To je tratina sredi gozda, odkoder se vidijo štiri cerkve. Za tabo Mati Božja na Gori, pred tabo Sv. Martin v Poljanah, na eni strani Čabrače, na drugi Gabrška gora. Kaki svetniki so tam, tega vam danes ne morem več povedati. V prejšnjih bolj pobožnih časih so ljudje na tem mestu obstajali in se proti vsaki cerkvi poklanjali.&quot; Tudi naslednji trije posnetki so iz teh krajev: Jelovo brdo, kjer gospodarijo Presečnikovi, je v naravi [[:w:sl:Gorenja Žetina|Gorenja Žetina]]. Ko sem gledal, ali ima Wikipedija kaj o [[:w:sl:Rupnikova linija|Rupnikovi liniji]], ki je tekla čez Blegoš in se z enim od njenih bunkerjev začne tale stran ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target0.html slika 0]), sem v članku našel [http://slov.si/mh/galerije/galeri156/target1.html svojo fotografijo istega bunkerja] iz leta 2011, ki jo je Sporti postavil v Zbirko. [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target5.html Slika 5] je s proslave 50-letnice naše tajnice Branke Kotnik (več slik je na [http://www.slov.si/tajnica-branka-kotnik-jih-ima-50/ oddelčnem spletišču]), na naslednji pa sta [[:w:sl:Aleksandra Derganc|Aleksandra Derganc]] in [[:w:sl:Ada Vidovič Muha|Ada Vidovič Muha]] po seji ''Slavistične revije''. Fotograf Tihomir Pinter ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target7.html slika 7]) me je obiskal, da sva v Zbirko postavila tri [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Vladimir_kavcic3.jpg njegove portrete Vladimirja Kavčiča.] Svoj portret Tihomirja Pinterja sem postavil v Zbirko; kdo pa napiše na Wikipedijo članek o mojstru, ki je poznan po fotografijah slovenskih umetnikov in pisateljev?

Posnetki 8&amp;ndash;11 so s Pokljuke in iznad Žirovnice, dvanajsti dokumentira slovensko žično mejno norost v Metliki, 13&amp;ndash;16 so s silvestrske [[:w:sl:Kriška gora|Kriške gore]] in [[:w:sl:Tolsti vrh|Tolstega vrha]] nad Tržičem; Ana in Primož nista imela fotoaparata in sta me prosila za fotko; če me ne bi, bi ju nagovoril sam :) 17&amp;ndash;21 so bili napravljeni v [[:w:sl:Žiganja vas|Žiganji vasi]] pri Irmi in Reinhardu. Zavetišče na Kalu ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target22.html slika 22]) je na poti iz Tržiča proti [[:w:sl:Kofce|Kofcam]]. 3. januarja je naša Ela dopolnila eno leto, na zadnji od treh slik je s svojim stricem Lukom Tavčarjem v [[:w:sl:Žiri|Žireh]]. Metod Staroverski ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target27.html slika 27]) je gostilničar iz Krope, z Miro sva ga srečala na poti na [[:w:sl:Vodiška planina nad Kropo|Vodiška planina]]; ta ima planincu na izbiro zavite in tudi ravne poti :)

==Stran '''273''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/index.html ISIS d. o. o.], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. decembra 2015&lt;/small&gt;==

Slike 3&amp;ndash;8: V Dobovi so sami slavisti: zadnjič sem naletel na Marjanco, tokrat sta se razkrili dve nekdanji študentki (ju ni na slikah) in Nicolas Hanot iz Belgije, ki je trenutno lektor za francoščino na FF UL. Prostor, na katerem stojijo šotori, je zdaj asfaltiran, mogoče delo teče nekoliko bolj rutinirano, glavne pomanjkljivosti pa so ostale. Ni ozvočenja niti pripravljenosti, da bi prišleke (in prostovoljce) obveščali, kam gredo zdaj, koliko časa bodo ostali, kam gredo naprej. Vedno se najde kak policist, ki vidi svoje poslanstvo v tem, da se zadira nad ljudmi, jih priganja ali celo peha, čeprav ni nobene potrebe po naglici. Begunci bodo polegli po dekah, policaji pa bodo spet brezdelno postajali pred šotori. Delajo v glavnem prostovoljci, med plačanimi vodji izmen pa niso redki taki, ki pridejo delat samo zmedo z navzkrižnim ukazovanjem, ki naj bi jim utrjevalo avtoriteto. V enem šotoru begunce &quot;razorožujejo&quot;: škatle, ki jih praznimo v kontejner (vse v zvezi begunci se definira kot &quot;kužno&quot;), so polne ščipalk za nohte (res nevarno orodje), ogledalc, pilic, zobnih krem (potencialni eksploziv?), britvic za osebno higieno, kosov oblačil, nov, še ne uporabljen šotor (so bile nevarne njegove zložljive palice?), neodprtih konzerv. V šotorih, kjer so jedli, je še več napol izpraznjenih konzerv, kartonov z mlekom, kosov kruha, plastenk z vodo, ponošenih čevljev. Res delajo malomarno s hrano, ampak saj bi lahko nacija, ki zna izvesti Planico, delitev hrane organizirala bolj profesionalno in bolj racionalno, če bi to hotela. Tako pa &quot;nadrejeni&quot; pravijo: ''zanje je že dobro'' ali: ''saj se imajo čisto v redu'' &amp;ndash; kot da so si prišli v Dobovo privoščit le malo taborjenja. Ravnamo mi kaj boljše s hrano? Bogve kam so pred dnevi, ko smo imeli prednovoletno zakusko, stresli ostanke kanapejčkov in peciva, kam zlili nepopito natočeno penino? Beguncev nisem fotografiral, ker je to prepovedano, ko gredo skozi špalir in je treba hiteti z delitvijo hrane, pa tudi priložnosti ni prave. Tudi pogovarjati se z njimi ne bi smeli, čeprav (ali pa ravno zato, ker) se šele v komunikaciji lahko pokažejo v svoji človeški podobi, ne pa kot velika temna, neznana in nevarna gmota. Dva Afganistanca z gladko angleščino sta se zanimala za organizacijo prostovoljskega dela z begunci, ga z naklonjenostjo komentirala in trezno reflektirala perspektive beguncev v Evropi. Doma imajo porušeno, miru ni na obzorju, nekam pač morajo. Aja, manjka čevljev 41. 

[http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target9.html Slika 9] je dala tejle strani v albumu naslov. Jo bodo vohunski iskalniki indeksirali in bodo varnostno paranoidni prežuhi zahtevali njen umik? Bomo videli. Slike 10&amp;ndash;13 so s protesta proti okupirani Sloveniji. Spet je na delu paranoja ali pa gre za drago maščevanje za hrvaško nagajanje z begunci pred meseci in za arbitražno izigravanje. Bregovi nad Kolpo so na obe strani meje neprehodni, pa kljub temu po dolini ob reki napenjajo žico z razirkami. Proti beguncem je že ne postavljajo. Alenkin stari oče na plakatu na [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target13.html sliki 13] je tudi moj stari oče; v tem albumu ima vsaj dve strani: [http://slov.si/mh/galerije/galeri248/index.html Draga ženka in otroci: Der Führer kennt nur Kampf, Arbeit und Sorge,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri251/index.html Borovnica] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri260/index.html Stražišče in Borovnica.] Alenka pa je bila pred 57 leti [http://slov.si/mh/galerije/galeri260b/target35.html takale] :)

Slike 14&amp;ndash;19 sem posnel v Žireh, kjer sem [[Poklon Vladimirju Kavčiču|govoril o Vladimirju Kavčiču]]. Neverjetno, koliko ljudi zna spraviti skupaj Viktor Žakelj. Fotografije nekaterih prisotnih ([[:w:sl:Lojze Gostiša|Lojze Gostiša]], Milček Komelj, [[:w:sl:Ivan Kristan|Ivan Kristan]]) sem primerno obrezal in jih postavil na Wikimedia Commons, od koder jih jemlje Wikipedija. Udeleženci so se čudili, ko sem jim povedal, da na Wikipediji ni mogoče uporabiti množice slik [[:w:sl:Vladimir Kavčič|pisatelja Kavčiča]], ker so pač avtorsko zaščitene. Hči Lenka Kavčič ([http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target16.html slika 16]) mi je obljubila tja postaviti očetovo sliko &amp;ndash; najbrž se je po njenem posredovanju oglasil fotograf [[:w:sl:Tihomir Pinter|Tihomir Pinter]] in v sredo mu pomagam naložiti fotografijo v Zbirko. Sljučajno mi je prav te dni Rok Gašperšič poslal posnetek dolgega pisma, ki ga je nekdanji partizan Andrej Bohinc, obsojen na [[:w:sl:dachauski procesi (Slovenija)|dachauskih procesih]] na smrt, potem pomiloščen in po več kot desetletju zapora rehabilitiran, leta 1980 naslovil na Centralni komite ZK. Njegova življenjska zgodba je zelo zelo podobna tisti glavnega junaka v Kavčičevem romanu ''Zapisnik'', zaradi katerega je pisatelj prišel v spor z Zvezo borcev (z [[:w:sl:IvanJan|Ivanom Janom]], ki mu Bohinc očita umazana dejanja med vojno?) in mu je bila odvzeta že podeljena nagrada Prešernovega sklada. Domnevam, da je Kavčič črpal snov za roman prav iz Bohinčevega pričevanja.

Davorin Marinović s fotke 17 je kupil Mirinega Getza; Mire pa ne bom vsakič znova predstavljal na slikah :) Slike 18&amp;ndash;22 so s fakultetnega novoletnega srečanja v avli FF. Koncert hišne filharmonije in moškega pevskega zbora je bil lep, od portretov sem na Zbirko (Commons) postavil [[:w:sl:David Limon|Davida Limona]] in Namito Subiotto. Naslednjih šest slik je z izleta na Kumlehovo glavo in Veliki Mavrinec nad Vršičem, malo pred sončnim zahodom danes (pardon, je že včeraj, 19. 12.). Boštjan in Urška Blaznik sta soseda in sem ju slikal za [http://slov.si/mh/dobravskedomacije.docx kroniko dobravskih domačij] in za [http://slov.si/mh/dobravskikdojekdo.docx dobravski Kdojekdo] (dostopno z wikipedijskega članka o [[:w:slSrednja Dobrava|Srednji Dobravi]]). Boštjan je sociolog, sicer pa polkovnik in vodja Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah, Urška pa kemičarka in je pravkar doktorirala iz prehrane. {{COBISS|ID=282635008}}

==Stran '''272''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri272/index.html Raje mešam alkohol kot beton], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. decembra 2015&lt;/small&gt;==

Tako piše na majici nekega žurerja v mariborski diskoteki (slika 13), katere ime mi je ušlo iz spomina. Tam se je dogajal, hm, precej močan žur po posvetovanju o slovenščini v znanosti (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005344.html vabilo na Slovlitu]), ki ga je organizirala študentska sekcija mariborskega slavističnega društva, tj. Nina Ditmajer in Jure Cvetek. Imena udeležencev so pod skupinsko sliko (slika 2), v predavalnici na FF je bilo 20 študentov in profesorjev ter novinar Tone Petelinšek, skupaj 27; moj prispevek je [[Slovenski jezik v znanosti|tule]]. Zombijevsko pobarvani so natakarji, režita se didžeja, drugi so neznanci. Fotografije 14&amp;ndash;18 so s tiskovne konference ob izidu ''Kranjskega zbornika'' 2015 v kranjski knjižnici (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005358.html vabilo na Slovlitu]). Drago Štefe je urednik zbornika, Viktor Žakelj je bil govornik na prireditvi, Mendi Kokot je tehnična urednica. Naslov mojega prispevek je [[Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni]]. [http://slov.si/mh/galerije/galeri260b/target103.html Bojan Pretnar] je prijatelj iz otroštva, Marija Lokar je Metina mama in nekdanja soseda, z Mijo Mravljo smo skupaj peli v gimnazijskem pevskem zboru, slovenist [http://www.gorenjci.si/osebe/mohor-miha/991/ Miha Mohor] je družinski prijatelj. Naslednjih pet fotografij je s predstavitve knjige ''Na mrtvi straži'' {{COBISS|ID=58847586}} v Novi vasi na Blokah, za katero sva z Urško Perenič napisala [http://slov.si/mh/joze_campa.html spremno besedo]. Akterje je posnel Milan Korbar na [http://www.kjuc.si/dogodki/joze-campa-na-mrtvi-strazi-ljudje-in-zemlja-roman-z-bloske-planote/ spletni strani knjižnice,] tule pa so moji posnetki domačinov (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005364.html vabilo na Slovlitu]); založnika Jožeta Kotnika (založba Math) in še koga sem pozabil slikati. Zadnjih osem posnetkov kaže nastopajoče na simpozijskem praznovanju desetletnice dLiba v Mestnem muzeju v Ljubljani (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005370.html vabilo na Slovlitu]). Tudi tu kdo manjka, ker slika ni uspela; nekateri posnetki bodo za Wikimedijino Zbirko, kjer počakajo na uporabo v wikipedijskih člankih. Okrogli mizi, ki je sklenila dogodek, je dajala ton zaskrbljenost nad nevarnostmi, ki jih prinaša internet, kar je ob jubilejni priložnosti digitalne knjižnice kot enega od paradnih konjev interneta dokaj nenavadno.

==Stran '''271''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri271/index.html Ab imo pectore], &lt;br&gt;&lt;small&gt;23. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Pa naj bo: lat. ''Ab imo pectore'' 'iz dna srca (duše)' je naslov poglavja v zborniku ob jubileju [[:w:sl:Boža Krakar Vogel|Bože Krakar Vogel]], ki ga je pripravila [[:w:sl:Alenka Žbogar|Alenka Žbogar]] v okviru revije ''Jezik in slovstvo''. Na predstavitvi zbornika (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005341.html vabilo na Slovlitu]) so nastopili tudi študenti (Jernej Kusterle s pesmijo, igralska skupina pa s skečem), a posnetki žal niso uspeli. Začetne fotografije je posnel Voranc Vogel, zadnjih sedem pa je mojih.

==Stran '''270''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri270/index.html Popotovanje iz Litije do Čateža], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Na popotovanju je vedno lepo, kadar pa je tako lepo in toplo vreme, kot je bilo tokrat, pa še posebej. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005328.html Vabilu] se je odzvalo nekaj čez 40 študentov, med njimi dva starejša kolega Pavel Repnik in Vladimir Pirih, Urška je imela s seboj Benjamina, nosil ga je večino poti Aleš. Vseh slik je nastalo čez 200, kdor ji bo hotel, bo že znal vprašati.

==Stran '''269''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/index.html O shivite lepo, de umerjete lahko], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Slike so spet razporejene po času nastanka. Na začetku so posnetki s [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005292.html 70-letnice Inštituta za slovenski jezik na ZRC SAZU in predstavitve slovarskega spletišča Fran 3.0.] [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target9.html Slika 9] je nastala po plombiranju {{redakcija|najprej sem mislil, da je bila štirica, pa me je zobozdravnik popravil|petice}} levo zgoraj. Slike od 10 do 19 so s proslave ob grobu [[:w:sl:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]], govornik je bil [[:w:sl:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]]. Ajdovski gradec nad Bitnjami v Bohinju ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target20.html slika 20]) je tako nerazgleden, da kaj več od plošče s Prešernovimi verzi ni bilo slikati, spodaj v vasi in v plezališču nad njo pač (slike 12&amp;ndash;25). Alpinist Klemen Žumer je brat Martina Žumra, ki ga je [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2014_08.pdf Mira intervjuvala] za ''Planinski vestnik''. Linda Berendsen je učila naša otroka, ko smo bili 1995 v Lawrencu, Kansas, iz Nizozemske priseljeni geolog Pieter pa je njen mož; prišla sta na obisk iz ZDA (27 in 28). Jesenske slike 29&amp;ndash;32 so z [http://www.hribi.net/izlet/pod_krnico_planina_spodnja_dolga_njiva_/11/298/420 Dolge njive pod Košuto,] 33&amp;ndash;39 pa iz [[:w:sl:Osp|Ospa]]. Posnetki 40&amp;ndash;46 so z vzpona na Viševnik. Razvaline [http://www.gradovi.net/grad/gutenberk_hudi_grad gradu Gutenberg] (Hudi grad) nad Tržičem sem šel slikat ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target47.html slika 47]), ker pripravljam spremno besedo za ponatis povesti ''[[:s:sl:Junaška doba Slovencev|Junaška doba Slovencev]]'' (1935/36) [[:w:sl:Josip Lavtižar|Josipa Lavtižarja]], ki se dogaja tod. Pod cerkvijo sv. Jurija, na kateri je spominska plošča prvemu ljubljanskemu šofu [[:w:sl:Žiga Lamberg|Žigi Lambergu]], ki se je rodil na Gutenbergu, je vila Bistrica ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target52.html slika 52]); v poletnih mesecih so jo nekoč, ko je bila protokolarni objekt, naseljevali najvplivnejši intelektualci [[:w:sl:Josip Vidmar|Josip Vidmar]], [[:w:sl:Jože Javoršek|Jože Javoršek]], [[:w:sl:Miroslav Krleža|Miroslav Krleža]] in drugi obiskovalci (prim. [http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/ziva-vidmar-kako-zaboga-ste-mogli-dopustiti-da-so-klerikalci-prisli-na-oblast.html članek Žive Vidmar v Delu]). Ivan Krivec ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target53.html slika 53]) je pobudnik in &quot;urednik&quot; [https://www.facebook.com/media/set/?set=a.773967012636100.1073741834.113215582044583&amp;type=3 Spominskega parka tovarištva Davovec], Klemen in Iza Praprotnik ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target54.html slika 54]) sta naša soseda. Zadnji štirje posnetki (55&amp;ndash;58) so s prostovoljske nočne izmene v sprejemnem taborišču za begunce v Dobovi (v izmeni prej je bila [http://medkulturni-institut.si/o-institutu/o-ustanoviteljici/ Marjanca]). To noč je z dvema vlakoma prišlo samo okrog 1200 ljudi, pa je bilo vendar dovolj dela z razdeljevanjem hrane in pospravljanjem po njihovem odhodu. Kolikor smo imeli z utrujenimi in pohlevnimi ljudmi več opravka, kot bi ga bilo treba, je bilo to zaradi pomanjkljive organizacije oziroma premalo prostovoljcev. Glede na to, koliko jim je na poti sploh mogoče skrbeti za osebno higieno, je bilo še znosno. Odgovornim bi priporočil, naj posameznega živčnega in agresivnega policista nadomestijo z mirnejšim in najdejo način, kako vsaj konzerve, ki jih nihče ni odprl, ponuditi drugim, ne pa &quot;iz varnostnih razlogov&quot; potratno zavreči. Begunci so iz različnih koncev sveta in iz različnih kultur, doma so imeli različen socialni status, zato je posploševanje o njih problematično. Tudi njihova usoda v &quot;svetlem novem svetu&quot; (tokrat pišem narekovaje zares), če bodo v njem uspeli ostati, bo različna. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]])

==Stran '''268''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/index.html Šagra], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. oktobra 2015&lt;/small&gt;==

Prva dva posnetka sta s sprejema brucov.&lt;ref&gt;Ja, po SP bi moralo stati ''brucev'', ampak tako bi rekli samo slavisti, zato se raje ravnajmo po SSKJ.&lt;/ref&gt; Okno ([http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target4.html slika 4]) je z domačije leta 2009 preminulega alpinista Filipa Benceta v Dolžanovi soteski nad Tržičem (po njem se imenuje zavarovana pot nad strugo Tržiške Bistrice); tudi mlada turista s Kanarskih otokov sta se fotoaparatu nastavila tam. Posnetki 6&amp;ndash;9 so z lepotnega tekmovanja v ljubljanskem hotelu Union. Navijati je bilo treba za Nežo Tavčar in glej ga zlomka, to je tam počelo še nekaj študentk slovenščine. Jedro te strani (posnetki 10&amp;ndash;46) so slike z oktoberfesta v vasi Praprot pri Šempolaju nad Trstom. Včasih so takim veselicam rekli [http://www.fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=%C5%A1agra šagra,] tale pa se moderno imenuje ''muzikfešt''. Hrup je pomagala povzročati skupina gorenjskih sokrajanov z Dobrave in širše okolice (vse do Ljubljane), ki jo je v avtobus zvabila naša soseda, gostilničarka Marička. Veselico organizira [http://www.skdvigred.org/ slovensko kulturno društvo Vigred,] njegova prizadevna članica (na [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target22.html sliki 22] je Elena Legiša, ki je hkrati tajnica pevskega zbora Pinko Tomažič. Mojca Šiškovič in [[:w:sl:Miran Košuta|Miran Košuta]] iz bližnjega [[:w:sl:Križ, Trst|Križa]] (sliki [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target24.html 24] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target25.html 25]) sta sem prijazno prišla na moj klic. Zadnje poglavje reportaže (fotografije 47&amp;ndash;65) je s slovesnosti ob poimenovanju osnovne šole Dobova po [[:w:sl:Jože Toporišič|Jožetu Toporišiču]]. Govorila sta med drugimi naša predstojnica [[:w:sl:Vera Smole|Vera Smole]] in [[:w:sl:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]], slikal pa sem tudi organizatorja Toporišičevega simpozija v Pišecah [[:w:sl:Marko Jesenšek|Marka Jesenška]]. Tako kot junija, ko smo bili [http://slov.si/mh/galerije/galeri254/index.html na obisku Toporišičevine na Mostecu], so se tudi tokrat domačini odrezali z dolgim programom in izborno postrežbo. Samo zeblo nas je zunaj. Gospa Ankica Krivec ([http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target59.html slika 59]) mi ni izdala svojega naslova v Dobovi, češ da ni potreben, ker jo vsi poznajo. Vprašala me je, če sem slučajno iz Zagreba, in mi zaupala, da je natanko pred enim tednom [[:w:sl:Zvonko Kovač|neznanemu profesorju]], ki je na koledarju pozabil preveriti datum slovesnosti, razložila, da je pomotoma prišel na slavje en teden prezgodaj. Pobahal sem se ji, da vem, kdo je bil ta profesor :)

==Stran '''267''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri267/index.html Pr Maháv], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. september 2015&lt;/small&gt;==

Prvi trije posnetki so s pokekčevskega žura na Hladnikovini, udeleženci pa, razen manjkajočih, vsi z letošnjega [http://slov.si/mh/galerije/galeri250/index.html kekca v Paklenici.] Posnetki 3&amp;ndash;7 so s trgatve pri sorodnikih na Veselici nad Metliko. Grozdje je bilo slabo, tako da smo se bolj posvečali odojku in lanskemu vinu. 8&amp;ndash;10 so s poti na [[:w:sl:Debela peč|Debelo peč]] preko Klečice, sledijo štiri slike kmetij v opuščeni vasi Slamniki nad Bohinjsko Belo. Tu je Pavle Zidar (Zdravko Slamnik) kot otrok pri sorodnikih preživljal počitnice. Več o hišnih imenih te vasi najdemo na spletišču [http://www.hisnaimena.si/ Hišna imena na Gorenjskem.] Do konca te strani v albumu so posnetki s [http://www.pdziri.si/category/markov-tek/ 16. Markovega teka] od Žirov do [http://www.pdziri.si/category/koca/ nove planinske koče na Mrzlem vrhu.] [[:w:sl:Marko Čar|Marko Čar]], po katerem se tek imenuje, je bil stric naše snahe Ane, Stane Čar ([http://slov.si/mh/galerije/galeri267/target26.html slika 26]) je njegov oče. Tekla sta tudi naš Jure in Anin polbrat Luka. Med pohodniki je bil upokojeni profesor s fakultete za šport [[:w:sl:Janko Strel|Janko Strel]] ([http://slov.si/mh/galerije/galeri267/target21.html slika 21]), ki sem ga brž slikal za Wikimedijino Zbirko, tako da je zdaj geslo o njem na Wikipediji opremljeno s fotografijo. Brez slik naše Ele tudi tokrat ni šlo. 

==Stran '''266''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri266/index.html Slovenski slavistični kongres], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. september 2015&lt;/small&gt;==

Vedno bolj dvomim v natančnejše podnaslavljanje fotografij. Potrebno bi že bilo, potrebno, ali časa jemlje preveč poizvedovanje po imenih portretiranih. Javite se prosim sami, da vas vpišem. Tokratni [https://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres15 slovenski slavistični kongres] se je dogajal v dvorani Mestnega muzeja v Ljubljani, večerja s podelitvijo nagrad in zabavo pa v restavraciji Skriti kot v podhodu Ajdovščina.

==Stran '''265''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri265/index.html Sicilija], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. september 2015&lt;/small&gt;==
Lani je bila [http://slov.si/mh/galerije/galeri231/index.html Albanija,] predlanskim [http://slov.si/mh/galerije/galeri206/index.html Sardinja,] še prej [http://slov.si/mh/galerije/galeri144/index.html Korzika,] letos pa je bila odločitev za družinsko potovanje na Sicilijo. Združila naj bi popotovanje, plavanje in varstvo vnukinje Ele, medtem ko bosta njena starša Jure in Ana plezala po pečinah okrog San Vita lo Capo, pa je neurno vreme, o katerem so poročali tudi pri nas, prva dva načrta skrajšalo. Nevihtna noč naju je z Miro k sreči doletela na iztegnjenih sprednjih sedežih najetega avta za podrto kmetijo sredi vinogradov nad mestom Licata.

Prvo noč sva prespala (pravzaprav zaradi dolgo v noč trajajočega koncerta prebdela) v kampu El Bahira pred San Vitom, potem sva se za dve noči preselila v udobje apartmaja mladih. Prvo popotovanjsko noč sva šotorila za vodnim zbiralnikom (če ni bilo le stranišče) na vrhu hriba z garibaldinskim obeliskom ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target11.html slika 11]) in kostnico (''orsario'') [[:w:it:Sacrario di Pianto Romano|Sacrario di Pianto Romano]], postavljeno v spomin [[:w:it:Battaglia di Calatafimi|bitke pri Calatafimiju]]. Tu naj bi [[:w:sl:Giuseppe Garibaldi|Garibaldi]] izrekel stavek: »Qui si fa l'Italia o si muore,« ki je vklesan na spomenik ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target10.html slika 10])  – lep zgled civilizacijskega principa žrtvovanja, kot ga kritično reflektirajo knjige in članki na spletišču [https://www.libraryofsocialscience.com/newsletter/ Library of social science.] 

Prijeten je bil postanek v kraju [[:w:it:Santa Margherita di Belice|Santa Margherita di Belice]], ki ga sicer ni v nobenem vodniku in tudi na zemljevidu ni označen kot ogleda vreden, kulturno pa živi iz izjave pisatelja [[:w:it:Giuseppe Tomasi di Lampedusa|Giuseppeja Tomasija di Lampedusa]] (1996–1957) ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target14.html slika 14] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target15.html slika 15]), da je tu najraje počitnikoval. Po njegovem romanu [[:w:it:Gattopardo|Gattopardo]] je Visconti posnel film ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target16.html slika 16]), mesto podeljuje v njegovem imenu [[:w:it:Premio letterario Giuseppe Tomasi di Lampedusa|literarne nagrade]]. ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target17.html slika 17.]) 

Druga sicilijanska literarna figura je [[:w:en:Luigi Pirandello|Luigi Pirandello]] (1867–1835). Njegovi verzi ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target22.html slika 22]) in kiparski portret ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target23.html slika 23]) so bili posneti pred vhodom v rojstno hišo ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target24.html slika 24]), ki je muzej. Hiša stoji nad obalo južno od mesta [[:w:it:Agrigento|Agrigento]]. Malo stran je njegov grob, katerega obisk spretno tržijo. 

V steni okrepčevalnice v gorskem mestu [[:w:it:Polizzi Generosa|Polizzi Generosa]] sem posnel sicilijanski grb [[:w:en:Triskelion|trinacria]] ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target37.html slika 37]). Sicilija ima neverjetno veliko grških antičnih arhitekturnih ostankov, presenetile so velike nerazparcelirane površine obdelanih polj, ki pokrivajo cele doline in griče, in velikost starih mest na vrhu hribov, z ozkimi strmimi ulicami.

Svet je majhen: ob odhodu sva na letališču Trapani slučajno srečala Jožeta Lavriča Cascia, s katerim smo se spoznali letos v Novi vasi na Blokah ob Krpanovem simpoziju (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri245/target22.html sliko 22] na strani [http://slov.si/mh/galerije/galeri245/index.html Boj za Krpanovo dediščino]). Jože je po očetu Sicilijanec (o svoje iskanju sicilijanskih korenin je napisal knjigo ''Korenine siciljanskega labirinta'' {{COBISS|ID=216426496}}, ki priziva v spomin Pregljevo povest ''[[:w:sl:Peter Pavel Glavar|Peter Pavel Glavar]]'' (celotno besedilo je na [[:s:sl:Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod|Wikiviru]]), v kateri je naslovna oseba na poti za očetom Petrom Jakobom Testaferrato) in je najboljši vir informacij o znamenitostih in dobri hrani na turističnih kmetijah (''azienda agrituristica''), za naju tokrat žal prepozno. Tudi za Etno in za Catanio, kjer se je rodila [[:w:sl:Sveta Agata|sv. Agata]], zavetnica glavne ženske osebe v ''Visoški kroniki'' (gl. [http://lit.ijs.si/visoska.html#%C5%BDenske mojo interpretacijo]), je zmanjkalo časa.

Zadnja serija slik dokumentira Anine in Juretove šestice in sedmice v okoliških plezališčih.

==Stran '''264''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri264/index.html Od človeka do človeka], &lt;br&gt;&lt;small&gt;31. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Stran '''263''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri263/index.html Nekoga moraš imeti rad], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Stran '''262''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri262/index.html »Kaj ni ta gora Škrlatica,« je dejal Kekec in je še vedno strmel na tiste pečine, ki so se dotikale naravnost modrega neba], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>2qywkaersw8u13yp1nniipme483izig</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85492</id>
      <parentid>85491</parentid>
      <timestamp>2026-07-24T06:21:39Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Stran 570 Ozhe v' miru Boshjim pozhivajte, 4. julija 2026 */</comment>
      <origin>85492</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="559148" sha1="r9e16jhgylpy07uqb5blddoyc31b5k0" xml:space="preserve">'''Opombe k slikam [[:w:sl:Miran Hladnik|Mirana Hladnika]] v fotoalbumu na http://slov.si/mh/galerije/'''

Tile komentarji nastajajo na spodbudo [[:w:sl:Igor Kramberger|Igorja Krambergerja]] in [[:w:sl:Zoltan Jan|Zoltana Jana]], ki sta potožila nad pomanjkanjem, nezadostnostjo ali enigmatičnostjo podnapisov  v mojem fotoalbumu. Začel bom s svežimi posnetki in po možnosti dodajal komentar tudi k starejšim stranem v albumu. V Picasinih albumih bi bilo to nerodno, nerodno pa bi bilo tudi presedlati z albumskega v blogovski format objavljanja, zato sem se odločil za ločeno objavo komentarjev na Wikiverzi in vzajemne povezave med albumom in komentarji. Opombe bodo dobile samo slike, ki bi bile lahko v »javnem interesu« (portreti oseb, krajev, objektov ipd. iz enciklopedičnih ali kronističnih potreb), zasebne pa le v izogib nesporazumom. Kadar komentarja vendarle ne bo, to pomeni, da ne poznam imena fotografirane lokacije ali osebe ali pa sem upošteval izrecno oz. domnevno željo potretiranca, da ostane Googlu skrit. Čeprav postavljanje zasebnih in javnih posnetkov na isto mesto povzroča včasih zmedo, pri tem ostajam, ker je tako kot naše življenje in bi bilo njuno ločevanje nasilno. 


==Stran '''570''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri570/index.html Ozhe v' miru Boshjim pozhivajte,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. julija 2026&lt;/small&gt;==

Naštevalno: Hudič babo pere je slap v Završnici, posnetki 1&amp;ndash;4 so s kolesarjenja po Jelovici. V Šivčevi hiši v Radovljici (5) je bila seja sveta Muzejev radovljiške občine, kjer sem napovedal pomoč pri vračanju [[Kovači v partizanih|NOB-zbirke v Kovaški muzej v Kropi]]. Kovaško uporništvo bo prikazano tudi v literarni luči: mitični in folklorni kovači, kovač Martin Krpan, roman ''Vigenjci'' [[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]], partizanska pesnika [[:w:Kristina Šuler|Kristina Šuler]] in župnik [[:w:Lojze Žabkar|Lojze Žabkar]]; oba sta vključena v Paternujevo četveroknjižno antologijo [https://znaci.org/00003/1107.pdf ''Pesništvo upora''.] Blizu, na pokopališču na Ovsišah, je pokopan pisatelj župnik [[:w:Joža Vovk|Joža Vovk]] (10); tudi njegov stanovski kolega in Prešernov &quot;konkurent&quot; [[:w:Jožef Žemlja|Jožef Žemlja]], ampak sliko njegovega nagrobnika sem nekoč že objavil, zato je tu ni. Kolesarjenje po Gorjancih in pod njimi (14&amp;ndash;27) je pripeljalo do nagrobnika še enega Prešernovega sodobnika in rojaka, Mihaela Vouka. Za verzi na nagrobniku iz leta 1842 nekje piše, da &quot;ni nemogoče, da so verzi celo Prešernovi&quot;:

&lt;poem&gt;
Oče v' miru Božjim počivajte,
Roka nevtrudena miruj.
Žive vere rajski sad vživajte,
Z lučjo večno Bog Vas osrečuj.&lt;/poem&gt;

Več o tem v članku [https://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifni Prešeren] iz leta 2000.

Zadnji posnetki so s predstavitve nove antologije pesmi Kristine Šuler ''Rubin in roža'' na dvorišču Šmelove hiše v Kropi; predstavila sta jo urednica [[:w:Alenka Jensterle Doležal|Alenka Jensterle Doležal]] in kroparski kulturni promotor Slavko Mežek.

==Stran '''569''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri569/index.html Vem, kdo je zmagal,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. julija 2026&lt;/small&gt;==

4. julij je bil pri nas nekoč dan borca (leta 1941 je na ta dan KP Jugoslavije pozvala k splošni ljudski vstaji proti okupatorju), danes pa je bolj v zavesti kot rojstni dan ZDA. Za spomin na nekoč je tu slika št. 5. Posnetki z najmlajšimi (prva, 11, 12) obkrožajo posnetke s srečanj starih: 100-letnice sovaščana [[:b:Dobravski kdojekdo#Alojz Vidic|Alojza Vidica]], ki je umrl malo pred praznovanjem, in obisk partizanske tehnike Mete (5&amp;ndash;9). Na grobišču borcev v Radovljici so te dni vrezali v nagrobnike 29 imen padlih na Jelovici, 66 let po pokopu! Med njimi je tudi Marta Tavčar (14, 15), družica komandanta in narodnega heroja [[:w:Jože Gregorčič|Jožeta Gregorčiča]], ki je padel skupaj z njo in še 26 tovariši v spopadu na Lipniški planini 9. septembra 1942. Napeto zgodbo opremljanja nagrobnikov z napisi in postavljanja informacijske table na grobišču je mogoče prebrati [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Spomeniki za Svobodno besedo#Grobišče borcev NOB, Radovljica|tule na Wikiverzi,]] za literarnovedni alibi pa naj dodam, da je Jože Gregorčič avtor Cankarjevega kipa v nadnaravni velikosti. Napravil ga je 1939 iz ilovice v francoskem taborišču, potem ko je prebežal čez Pireneje iz frankistične Španije, kjer je bil mitraljezec v mednarodni brigadi. V enem od filmov o Cankarju je bilo videti, da obstaja fotografija kipa in kiparja, vendar mi je umetna pamet še ne zna najti, najbrž je kje v sveže digitaliziranih revijah ''Borec'' ali ''TV-15''.

Stran zaključujejo trije letaki s pozivom k podpori volivca zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma proti politični policiji, ki jo po Trumpovem zgledu ustanavlja aktualni režim. Kakšne nezaslišane reči počne npr. ICE v ZDA, si preberi na [[:w:en:United States Immigration and Customs Enforcement#Protests and criticism|Wikipediji]]. Če nočeš živeti v avtoritarni policijski državi, izrazi podporo [https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=9205&amp;lang=si s certifikatom elektronsko] ali na hitrem okencu na upravni enoti.

==Stran '''568''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri568/index.html Kekec na Črni prsti,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. junija 2026&lt;/small&gt;==

Kekcev je bilo letos na njegovi poti 21, vzpeli smo se za 1100 m na [[:w:Črna prst|Črno prst]], počivali pri Orožnovi koči pod Liscem, piknik pa smo napravili po vrnitvi na ploščadi za opuščeno gostilno Janez na Ravnah. Lepo, kot vedno. Prvih sedem slik je s spominskega pohoda k obeležju [[:s:Franc Gortnar|Francu Gortnarju]] med sv. Tilnom nad Repnjami in smledniškim gradom. Gortnar je bil tudi nekaj pesnika, kakor njegova sestra [[:s:Francka Gortnar|Francka]], katere pesmi so vključene v Paternujevo ''Pesništvo upora''. O svojem padlem bratu nam je pripovedoval vitalni 89-letni Peter Gortnar, v kulturnem programu pa zrecitiral dolgo Ćopićevo [https://www.antifasisticki-vjesnik.org/hr/pjesme/8/Pjesma_mrtvih_proletera/406/ Pjesmu mrtvih proletera].

==Stran '''567''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri567/index.html Zdravo naši sokolovi,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. junija 2026&lt;/small&gt;==

Tokrat je bil na vrsti najvišji vrh v BiH, 2386 m visoki Maglić na meji s Črno Goro. Do sedla Prijevor nad Tjentištem je kakih 15 km precej grdega makadama, ki pa je prevozen tudi z navadnim avtom, od tod pa dobri dve uri strmega vzpona, mestoma zavarovanega z jeklenicami; sneg je s poti ravno izginil. Za Branka iz ravne Vojvodine (5) je bil vzpon kar hud. Navzdol sva šla naokoli čez Trnovačko jezero, ki je cilj večini planincev s Prijevora. Tam se šotori, plava in roštilja, potem ko čuvar Ilija Ćalasan od obiskovalcev pobere pristojbino. Pri spomeniku 3301 v [[:w:bitka na Sutjeski|bitki na Sutjeski]] padlemu partizanu je bila ravno na dan najinega prihoda slovesnost; sicer je bilo v ofenzivi 6391 žrtev. Spomenik vzdržujejo, reprezentativni memorialni in športni objekti v okolici pa razpadajo. Sutjeska in predeli ob cesti proti Dubrovniku pripadajo Republiki Srbski; zastave, grbi, spomeniki, grafiti ... ne kažejo, da se uradno nahajajo v BiH. 

Druga polovica posnetkov je s Hvara, kjer sva se nastanila v plezališčnem zalivu Velika Stiniva pri prijaznem gostitelju in od tod obiskovala okoliške zalive in Sv. Nikola, najvišji vrh na otoku. V primerjavi s poceni Bosno in Hercegovino je Hrvaška draga. Po novem je karto za trajekt treba kupiti vsaj dan prej prek spleta, sicer se zna zgoditi, da ostaneš na otoku. Mesto Imotski ob poti domov s hrvaško nacionalno simboliko vzpostavlja ravnotežje srbski v BiH (&quot;Zdravo naši sokolovi ... od Lovčena do Karpata&quot;, 22). Kje so časi, ko je bilo v Jugoslaviji vseeno, kateri etniji ali religiji je kdo pripadal ...

==Stran '''566''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri566/index.html Paternu 100 let,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. junija 2026&lt;/small&gt;==

Samo nekaj nastopajočih na simpoziju ob 100. obletnici rojstva Borisa Paternuja, ki ga je 3. junija 2026 pripravil Marko Juvan na SAZU in na slovenistiki FF. Prispevki bodo objavljeni v ''Slavistični reviji'', [[Najina razpotja|moj pa je že tule]].

==Stran '''565''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri565/index.html Kam pa skrili ste grobove,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. junija 2026&lt;/small&gt;==

Naslov strani je iz verzov Rudolfa Maistra na spominski plošči padlim v prvi svetovni vojni na Skalnici oz. Sveti gori nad Solkanom (2), izbran je bil pa zato, ker ustreza obisku več pokopališč (v Radovljici, Vipavi, Grgarju, Gornjem in Dolnjem Cerovem, Kozani, Vedrijanu) s partizanskimi nagrobniki. Preseneča, da opaznega števila mladih mrtvih, tj. rojenih po 1920 in umrlih med 1941 in 1945, ni najti v [https://www.sistory.si/ww2 registru žrtev druge svetovne vojne.] So njihove smrti (npr. samomori) vendarle kako povezane z vojno? (Ko se že vse vrti okrog smrti, sem spada tudi moj nekrolog za lokalnim zgodovinarjem [[Goran Lavrenčak|Goranom Lavrenčakom]] v ''Gorenjskem glasu'' 2. junija 2026.) Za narečjeslovce bi bili lahko zanimivi domači zapisi hišnih imen v Kozani (16) in Vedrijanu (22). Sicer pa obisk pokopališč potrjuje vtis, da bi bil brez Primorcev slovenski NOB občutno manjši. Seveda, izkusili so fašizem že pred vojno (glej Bevkov napis na grobu 14-letnega Mirka Brezavščka, slika 8) in vedeli so, da je rešitev pred njim samo v radikalnem odporu. Posnetki od 30 do 36 so s piknika popisovalcev partizanskih spomenikov na zemljevid, od 37 do konca pa s proslave v Titovi vasi v Završnici, kjer je neznani okupatorjev sodelavec demoliral dvoje partizanskih obeležij. Župan Leopold Pogačar je zagotovil, da bo občina obnovila oba. Koncept mojega predavanja o oddaljenem branju na novogoriški humanistiki (prva slika) &amp;ndash; predavanje je bilo povod za kolesarjenje po Brdih &amp;ndash; si je [[Oddaljeno branje|mogoče prebrati na Wikiverzi]].

==Stran '''564''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri564/index.html Ljudje z rano, drugič,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. maja 2026&lt;/small&gt;==

Ob stoletnici Kosovelove smrti ponavljam naslov [https://slov.si/mh/galerije/galeri279/index.html 279. strani v tem albumu] izpred desetih let, Ljudje z rano. Tam je [https://slov.si/mh/galerije/galeri279/target24.html fotografija spomenika na zasebnem vrtu v Žireh,] z verzi iz Kosovelove pesmi [[:s:Ljudje z rano|Ljudje z rano]]. Te dni sem spomenik [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/10817/ uvrstil v zbirko partizanskih spomenikov na zemljevidu,] potem ko so mi domači pomagali odkriti, kje sem fotografijo posnel, in sem se srečal s postaviteljem (slika 6). 

V [[Spominska soba na Vodiški planini|Spominski sobi na Vodiški planini]] spet visijo štirje lesorezi [[:w:Ive Šubic|Iveta Šubica]] (prvi trije posnetki), vabljeni k obisku [[:w:Vodiška planina nad Kropo|Vodiške planine]] in Partizanskega doma na njej. Drugi posnetki na tej strani so z izletov (s kolesom, z avtom in peš) po [[:w:Jelovica#Jelovica med drugo svetovno vojno|jeloviških planinah in njenih spomenikih]]: Danejeve, Oblakove, Povšinove (Tamare), Selške, Mošenjske, Lipniške, Radovljiške, Poženkove, Stara hleva.    

Slika 34 je iz dokumentacije [[:w:koncentracijsko taborišče Dachau|koncentracijskega taborišča Dachau]], na sveže dane na ogled (Dušanu Škodiču hvala za pošiljko). Josef Hladnik je bil moj stari oče, več o njem na albumski strani [https://slov.si/mh/galerije/galeri248/index.html Draga ženka in otroci: Der Führer kennt nur Kampf, Arbeit und Sorge.]

==Stran '''563''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri563/index.html Čakra prednji solarni pleksus,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. maja 2026&lt;/small&gt;==

Prvo sliko dodajam v album z zamudo, posnel sem jo na ZB v Škofji Loki že aprila. Naslednja je z wikidelavnice za ZB na ZRC SAZU, o njej [[Na prvega maja 2026|sem poročal v majski spomeniški okrožnici]]. Tudi druga in tretja sta partizanski, s proslave OF na Kokrici pri Kranju; posnetke mladih govornic (slika 2) sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko.

Za sredico strani in za ravnotežje družbenim temam so fotke s smuških izletov: na Krvavec in Zvoh pa na Prevalo in Sedlo pod Prestreljenikom s parkirišča Na žlebeh, potem ko so ustavili žičnice, ter peš na Tošc v Julijcih. Mimogrede, slovenski turni smučarji vztrajno uporabljajo poitalijančeno ime sedla Pod Vršiči (Kaninski Vršič, Hudi Vršič, Grdi Vršič) nad kočo Gilberti, to je sedlo Ursic ali napol nazaj poslovenjeno sedlo Uršič. Domoljubi pa taki. 

Zadnji vrsti slik sta spet borčevski in dokumentirata prenovo [[Spominska soba na Vodiški planini|spominske sobe v Partizanskem domu na Vodiški planini]], ki je bila zadnja leta rumpelkamra, in proslavo ob obletnici osvoboditve begunjskih zaporov, na kateri je govorila [[:w:Urška Klakočar Zupančič|Urška Klakočar Zupančič]]. Na njen govor pokažem tule takoj, ko ga dobim.

Naslov strani sem si sposodil s tablice v &quot;Energetskem parku&quot; na Zvohu (1961 m) &amp;ndash; slika 8. Kako se je moral zabavati pisec navodil za tepce (&quot;čas postanka 2 do 15 minut&quot;, na naslednji postaji 4 do 13 minut ipd., da točka prime)! Táko poneumljanje ljudi  financirata EU in R Slovenija.

==Stran '''562''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri562/index.html Vorždhavz,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 27. aprila 2026&lt;/small&gt;==

27. april je na koledarju, včeraj sva kolesarila po Jelovici, kjer je bilo treba vpisati še natančno lokacijo [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/ostalaobelezja/672/ spomenika trem delavcem,] ki so umrli v nesreči pri gradnji ceste leta 1947 (slika 25). Danes greva na proslavo OF na Kokrico pri Kranju. Sicer pa se slike začnejo z vzponom na Hochalmspitze. Prespali smo v Beljaški koči, kakor [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Stanko_Klinar_34.jpg leta 1997 s Stankom Klinarjem leta 1997,] (gl. tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:SStanko_Klinar_z_oskrbnikoma_Siegfriedom_in_Rose_Fellner_na_Villacher_H%C3%BCtte_pod_Hochalmspitze,_april_1997.jpg tale posnetek]). Z Miro sva prilezla tja do 3000 m, potem pa sva odsmučala nazaj, ker matranje ni več v prvem planu. Mladca Jure in Janez sta šla seveda na vrh in naju dohitela pri koči. Sledijo slike z domačih izletov, nad Uskovnico in z Mojstrovke, obisk novopostavljene [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/ostalaobelezja/673/ plošče pesnici Vidi Jeraj v Zasipu] pri Bledu (19, 20). Da, na zemljevid Partizanstvo.si vpisujemo tudi nepartizanske spomenike, osamosvojitvene, literarne ipd., zaenkrat v ločeno zbirko pod naslov Ostalo. Glej še [[Ti nageljni, ta rožmarin …, pesnica Vida Jeraj|moj spis o njej]] za Gorjansko kroniko. Pogreb najstarejšega vaščana [[:b:Dobravski kdojekdo#Alojz Vidic|Alojza Vidica]], ki je bil dolga leta predsednik društva izgnancev. Stran se zaključi z včerajšnjimi posnetki na Jelovici. Ah, pozabil sem semle postaviti še [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Wikidelavnica_za_ZB_na_ZRC_SAZU_22._aprila_2026.jpg posnetek z wikipedijske delavnice za ZB na ZRC,] ki smo jo imeli 22. aprila.

Danes je ob 17.15 na sporedu TV SLO oddaja [https://www.rtvslo.si/tv/spored/tvs1/2026-04-27 Ah, ta leta,] v kateri je nekaj minut posvečeno tudi našemu popisovanju partizanskih spomenikov: &quot;Ob dnevu upora proti okupatorju se na terenu pridružimo dr. Miranu Hladniku, ki popisuje partizanske spomenike.&quot;

==Stran '''561''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri561/index.html Učitelj z veliko,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 31. marca 2026&lt;/small&gt;==

Naslov tele strani sem si sposodil iz pesmi Milana Mandeljca, učitelja leta 2025. Pesem je prebral 27. 3. 2026 na koncu [https://slov.si/doc/mandeljc_podnart.docx svojega govora na proslavi] 130-letnice osnovne šole na Ovsišah, podružnične šole Staneta Žagarja v Lipnici. Nanašala se je na osebnost narodnega heroja in zglednega učitelja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] (posnetki 12&amp;ndash;26). Portret igralke Tine Resman Lasan, ki je prireditev vodila (13), in zmagovalnega harmonikarja Filipa Pintarja (20) &amp;ndash; oba sta domačina &amp;ndash; sem seveda postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. V programu so odlično nastopali otroci. 

Otroci so lepo peli, muzicirali in recitirali tudi na slovesnosti ob obletnici smrti Staneta Žagarja [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.214073784&amp;lng=14.282101527&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=7933 pri spomeniku na Planici] pod Lavtarskim vrhom (27&amp;ndash;38), kjer je Žagar padel 27. 3. 1942 skupaj s 14 soborci. Kranjski župan Matjaž Rakovec je v govoru na proslavi zelo ostro obsodil razdiralno in izdajalsko politiko Janeza Janše. Postrežba na turistični kmetiji pr Brčnk po proslavi na Planici je bila kot vedno izborna. 

Začetni posnetki so s smuke nad Soriško planino (Lajnar, Slatnik, Možic), z vetrovne Rodice (6&amp;ndash;9) in s Studorskega prevala nad Konjščico (39&amp;ndash;43). Posnetek v cunjo ovitega partizanskega spomenika na Nomenju (10) skupaj z razpelom na nasprotni strani ceste (11) sem postavil kot kritiko &quot;strokovnega&quot; ravnanja Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Oba objekta sta vpisana v Register kulturne dediščine, ki pa ima do partizanske spominske dediščine mačehovski odnos. O tem pišem v [[Marca 2026|marčevski spomeničarski okrožnici]], ki je sicer posvečena ženskim praznikom. Zadnji posnetek je z grobišča talcev v Dragi. Zanj sva z Vlasto Felc po naročilu Ministrstva za obrambo pripravila informacijsko tablo. Ob tem sem na osnovi Vlastinega besedila razširil [[:w:Draga, Begunje na Gorenjskem|wikipedijsko geslo o Dragi]]. Zdaj vemo, [[Pokopani na grobišču talcev v Dragi|da je v Dragi pokopanih 194 ljudi]], večinoma talcev, ki so jih Nemci postrelili do maja 1942; naprej so jih streljali, obešali in pokopavali v Begunjah. Manj je poznano, da se je v Dragi dogajal eksekucijski turizem: zlasti iz Beljaka so na ogled streljanja vozili avtobusi radovednih koroških domoljubov, tudi otrok. Žalostno.

==Stran '''560''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri560/index.html Tito, ohrani vse Slovene pod streho hiše ene,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. marca 2026&lt;/small&gt;==

Začne se s turno smučarijo, kot da ne bi bilo nič narobe med Slovenci (Mrežce na Pokljuki, Ljubeljščica). Naprej gre pa takole. Marca so po obnovi odprli grobnico borcev NOB v Radovljici (7), če bi bila potrebna restavriranja; posnetkov petih velikih krst, v katerih se nahaja [[Padli na Jelovici|72 okostij partizanov, padlih na Jelovici]], nisem izbral za album. Zgovorna Lenka Puh (8), ki je na Rudniku v Ljubljani gostila predstavitev knjige Svetlane Slapšak ''Zoper desnico'', ima znamenit pedigre s priimkom Avšič. Od 11 do 20 so posnetki s predvolilnega shoda Glasu ljudstva v Kranju. Petra Puhar je brala Kosovelove in svoje verze, poslušala jo je s plakata Zofka Kveder. Slika 21 kaže enega od zadnje čase vandaliziranih partizanskih spomenikov &amp;ndash; v Ribčevem Lazu v Bohinju; uničevalcem partizanske slovenske kulturne dediščine daje potuho in spodbudo Janez Janša. [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.278957824&amp;lng=13.886451362&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=1916 Bil je  lep spomenik.] [[:w:Jože Peternelj Mausar|Jože Peternelj Mausar]] iz Žirov (24) je bil pisatelj in slikar. Posnetka 25 in 26 sta s snemanja za oddajo Oh, ta leta, ki si je za temo izbrala zbirko partizanskih spomenikov na zemljevidu [https://partizanstvo.si Partizanstvo.si;] držimo pesti, da pride na spored TV SLO. V načrtu sem imel povedati [[O partizanski spomenikih za novinarko Nino Cijan|tole]].

Sledila sta dva dogodka, ki ju je bilo treba izčrpneje dokumentirati: predvolilni shod Glasu ljudstva na  Trgu republike v Ljubljani na predvečer volilnega molka (27&amp;ndash;64) in slovesnost v Temnici na Krasu ob 82. obletnici poboja 19 partizanov tržaškega bataljona, večinoma italijanskih antifašistov pod poveljstvom Stelia Fontanota. Proslavo je organiziral Oto Luthar (posnetki 65&amp;ndash;73). Tule sta [https://slov.si/doc/gianantonio_temnica_it.docx govor Anne Di Gianantonio v italijanščini] in [https://slov.si/doc/gianantonio_temnica_sl.docx v slovenščini] ter [[Spomenik 19 padlim v Temnici|moj govor]]. Primorcem smo v veliki meri dolžni za pregon fašizma. Kras je tudi v tem času lep (posnetki od 74 do konca). S posnetka zbledelega napisa na sliki 78 sem si sposodil naslov tele strani. Druge zadnji čas pridobljene govore sem postavil na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Govori|Wikiverzo,]] tudi tistega, ki ga  je imel Dragan Petrovec na predvolilnem shodu, in se konča s stavkom: &quot;A kdor [...] živi po Kristusovem nauku, ta slovenske desnice ne more podpirati.&quot; Zadnji posnetek kaže, kakšna &quot;alternativa&quot; so bili tigrovci partizanom; z izjemo posameznikov so šli predvojni tigrovci v partizane.

Srečno, miran

==Stran '''559''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri559/index.html Ne volim ljudi, ki podpirajo genocid v Palestini,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 6. marca 2026&lt;/small&gt;==

Konec januarja je na sestanku na radovljiški občini MORS presekal vozel, ki ga je zategnil ZVKD ob snovanju informacijske table na grobišču borcev NOB v Radovljici. Besedilo bo táko, kot sva ga dognala z Vlasto Felc, na nagrobne kamne pa bodo 66 let po postavitvi končno vklesana imena 29 poznanih žrtev od skupaj 72 pokopanih. Na [https://www.openstreetmap.org/node/5276887716 OpenStreetMap je tabla že vrisana,] na klik je tam tudi [https://slov.si/mh/grobisce_borcev_nob_v_radovljici_infotabla.pdf njena vsebina] (prva slika). Naslov strani je z napisa na majici Inštituta 8. marec (slika 3). Bernard Tonejc (slika 5), nekoč radovljiški župan, se je v Domu Janka Benedika v Radovljici spominjal [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.35744961025606&amp;lng=14.163034558296204&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=80 streljanja 29 talcev v Lescah januarja 1944.] 12. februarja sva z Danielom Divjakom obiskala urednico in direktorico založbe Sofija Tanjo Velagić, ki je naslednica založbe Borec, seveda zaradi [[Partizanska literatura#Borec|digitalizacije starih letnikov revije ''Borec'']] (slika 6). Istega dne je bila v Cankarjevem domu premiera filma ZaPisane gore, ki ga je napravila kolegica slavistka Mojca Volkar Trobevšek, [https://slov.si/mh/galerije/galeri542/target0.html snemali pa smo ga lani junija,] v preddverju sem za Wikimedijino Zbirko fotografiral še avtorja konkurenčnega filma o drežniških kozah (8). 

MORS je naročil tudi besedilo za informacijsko tablo na grobišču talcev v Begunjah. V ta namen je treba preveriti imena vseh 469 ali 475 ustreljenih in obešenih, ki so tu pokopani (9&amp;ndash;11). Druga svetovna vojna je tema razstave Blaža Vurnika [https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/700/1495-dni/ ''1495 dni''] v Mestnem muzeju v Ljubljani (slike 12&amp;ndash;18). Po njej so potaknjeni citati Edvarda Kocbeka, ki je NOB razumel kot odpoved hlapčevstvu in rojstvo Slovencev kot zgodovinskega subjekta:

&lt;blockquote&gt;
Srce se mi je nežno razburilo ob prvem pogledu na stotine oboroženih Slovencev, ki so se proti vsem navadam našega mišljenja in čustvovanja in modernemu nasilju navkljub zbrali v slovensko uporniško tovarišijo. Zdaj šele sem občutil, da je v naši zgodovini nastal definitiven prelom. Puška v njihovih rokah ni le obrambno sredstvo proti okupatorju, temveč tudi simbol nove sile v Slovencih. Srce mi je vriskalo: konec je slovenskega pesimizma, konec drobnjakarstva, konec solzavosti, konec moralne nesvobode. (Kocbek 1949)
&lt;/blockquote&gt;

Po 80 letih se zdi, da je Slovencem svoboda, ki zahteva odgovorno obnašanje, postala nadležna. Na razstavi je izpostavljena vloga samozavestnih upornic ([[:w:Vida Pregarc|Vida Pregarc]], [[:w:Zima Vrščaj Holy|Zima Vrščaj]]), ki so nekakšna protiutež mladim fantom v službi enih ali drugih vojaških formacij.   

Z Alešem sva bila povabljena v Društvo Medkulturni dialog na ramazansko večerjo. Prijazno in okusno. Lepo je v družbi ljudi, ki vedro in zaupljivo stavijo na dobro v človeku navzlic turobnim globalnim razmeram in izgledom in tako prispevajo k normalnosti sveta (19&amp;ndash;23). Publicist Carlos ter botanika Blanka in Jože so zdaj tudi v Wikimedijini Zbirki.

Lepo vreme je bilo na smuških vzponih na Mesnovo glavo, Dovško Babo, Struško, Srenjski preval, Plešivec in na spustih z njih.

==Stran '''558''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri558/index.html Zgodi se včasih, da mohamedani,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. februarja 2026&lt;/small&gt;==

Prešeren je zapisal: &quot;[[:s:Zgodi se včasih, de mohamedani|Zgodi se včasih, de mohamedani / praznujejo [...] en dan z med njimi ujetimi kristjani.]]&quot; Tokrat smo praznovali Slovenci s Turki, Egipčani, Rusi, Ukrajinci iz [https://www.mkdia.org/sl/ društva Medkulturni dialog,] ki so se pustili ujeti Ljubljani. Po izobrazbi so računalničarji, arhitekti, geografi, učitelji ... in se vsako leto za osmega februarja odpravijo na slovensko kulturno romanje od Žirovnice do Vrbe, od Čopa do Prešerna, tokrat s postajo v Finžgarjevih Doslovčah. Fotografije od 12 do konca so s tega romanja, ki sva ga z [[:w:Aleksander Bjelčevič|Alešem]] spremljala kot razlagalca slovenske književnosti; svoj prispevek sem zasnoval pod naslovom [[V Žirovnici o Prešernu in Finžgarju]], govori pa o &quot;turško-slovenskih razmerjih&quot; v Turjaški Rozamundi in Pod svobodnim soncem. Muslimanskih Turkov, ki so že 1987 zaprosili za vstop, krščanska EU noče, čeprav se baha s svojo multikulturnostjo, zato so po dolgih letih evropskega sprenevedanja zamrznili svojo prošnjo za vstop.&lt;ref&gt;[[:w:Potencialna širitev Evropske unije|Potencialna širitev Evropske unije]]. Wikipedija.&lt;/ref&gt; V Vrbi smo naleteli na zbiratelja prešerniane Marcela Vogelnika iz Smokuča (predzadnja slika).&lt;ref&gt;[https://www.gorenjskiglas.si/aktualno/preseren-na-sto-in-en-nacin-242680/ Prešeren na sto in en način. ''Gorenjski glas'' 7. 2. 2025.]&lt;/ref&gt; Aleš je šolo zaključil z interpretacijo verzov &quot;Da b’ uka žeja me iz tvoj’ga svéta / speljala ne bilà, golj’fiva kača!&quot; iz soneta [[:s:O Vrba, srečna draga vas domača|O Vrba, srečna draga vas domača]]. Kača je zavedla prva človeka, da sta jedla prepovedani sadež (pri nas ga slikajo kot jabolko) z drevesa spoznanja in življenja. Gol slučaj je, da smo razlago o nevarni jablani poslušali pod nedolžnim drevesom lipo sredi nedolžne vasi Vrbe.  

Na začetku te strani so štiri fotografije s srečanja slovenskih wikipedistov ob 25. obletnici Wikipedije, na njih pa slovenski wikiprotagonisti. Naslovnica Kajuhovih ''Pesmi'' iz leta 1944 (4) je tu iz pozabljivosti, glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2026/008784.html prejšnjo pošto.] Posnetki od 5 do 11 so pa s predstavitve [https://slov.si/doc/bohinj_spomeniki.pdf zbornika bohinjskih partizanskih spomenikov] v Bohinjski Bistrici, kjer [[Ob izidu zbornika bohinjskih partizanskih spomenikov|sem nastopil med gratulanti]]; zbornik je namreč nastal ob pomoči zbirke spomenikov na zemljevidu [https://partizanstvo.si Partizanstvo.si.]

==Stran '''557''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri557/index.html Vsega hudega me brani,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 28. januarja 2026&lt;/small&gt;==

December in januar sta bila meseca kašljanja, kašelj pa ni ravno fotogeničen predmet. Naslov strani je spet (že tretjič zapored &amp;ndash; naključje?) v velelniku. Javna dogodka sta fotografsko zabeležena dva, proslava v Dražgošah, kjer je bil zbran državni vrh, in predstavitev knjige Mateja Šurca ''Vsega hudega me brani''. Portrete javnih osebnosti, ki so bile na dogodkih, sem dodatno postavil v [[:c:Glavna stran|Wikimedijino Zbirko]]. Tam bodo ostale tudi potem, ko ne bo več nikogar, ki bi poravnal letno naročnino na domeno slov.si, kamor sicer postavljam slike. 

Dražgoški govornik Robert Golob je izrekel tudi moje vprašanje: zakaj tisti, ki Dražgoše prekrščujejo v Lažgoše in stresajo srd nad neodgovornimi partizani, nimajo nobene žal besede za &quot;civiliziranega&quot; okupatorja, ki je nameraval napraviti to deželo nemško in se je za svojih 28 padlih maščeval s pobojem 41 vaščanov? Obstajajo tudi taki, ki govorijo o partizanskem porazu v [[:w:dražgoška bitka|Dražgoški bitki]], češ da je bilo skupaj s po bitki postreljenimi in zažganimi civilisti na slovenski strani več žrtev kot na nemški. Po možnosti dodajo temu številu še 12 padlih partizanov tri dni pozneje na Mošenjski planini na Jelovici, kamor so se partizani umaknili (tako je pred leti vagal zmagovalce nekdo na Wikipediji), samo da bi izničili pomen dogodka, ki je Slovence vzpostavil kot zgodovinski subjekt. Kako iztirjena, kako perverzna aritmetika! Ti računarji bodo okupatorjevi kolaboranti in izdajalci v naslednji vojni. Za potrebe [[Spominska soba na Vodiški planini|spominske sobe na Vodiški planini]] sem napravil [[Padli na Jelovici|seznam vseh padlih na Jelovici]], tule pa so še [[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|spomini moje tašče Tončke Krek, poročene Šolar]], katere družina si je življenje rešila z begom iz Dražgoš čez Jelovico. 

Milan Rejc (27) je na Bledu pripravil predstavitev nove knjige Mateja Šurca [https://www.bukla.si/knjigarna/religija/vsega-hudega-me-brani.html ''Vsega hudega me brani''] o spolnih zlorabah in njihovem prikrivanju v slovenski katoliški cerkvi. Poleg avtorja sta spregovorili tudi dve žrtvi in hkrati pričevalca v knjigi, lazarist Janez Cerar, ki je proti pedofilom v črnih kiklah zasnoval pobudo [https://dovolj-je.si/ Dovolj je,] in Ksenija iz Bohinja. Pretresljive izpovedi. Bolj kot bolijo zlorabe, jezi njihovo vztrajno prikrivanje; papež Frančišek je bil eden redkih, ki se je zavzel za žrtve in bil zato deležen strupenega odziva slovenskega klera, s kardinalom Rodetom na čelu. Ves čas predstavitve mi je hodil v misel izraz [[:w:Dragotin Dežman|Dragotina Dežmana]] &quot;[[farška potuhnjenost]]&quot;; iz odpora do te slovenske lastnosti je pesnik Dežman, kandidat za naslednika Frana Levstika, v drugi polovici 19. stoletja prestopil k Nemcem in postal Karl Deschmann. Druga je bila asociacija na sprenevedavost, ki je prepoznavna lastnost Slovencev in njihova najpogostejša preživitvena strategija: za narod hlapcev je pač najbolje, da se pretvarja, kot da problema ni ([https://slov.si/mh/szr.pdf ''Slovenski zgodovinski roman'',] 262). Naključje je naneslo, da je pred desetletji Ksenijo (slika 26) na Uskovnici srečal Franc Zadravec. Fasciniranost z njeno pojavo je izrazil z eno besedo: Radmanca.   

Pri sliki Sotočja Save Dolinke in Save Bohinjke (7), kjer podjetni zasebnik načrtuje razvoj turističnih objektov, naj pripomnim, da sta gimnazijska sošolca [https://slov.si/mh/galerije/galeri463/target58.html Jana Kolman] in [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mihael-jozef-toman/ Miha Toman] iz pobude Sotočja ne damo nedavno dosegla, da je v spor poseglo ministrstvo, kar vzbuja upe, da ta kos varovane naravne dediščine ostane nepozidan. &amp;mdash; Nemški napisi na slovenskem avtobusu (21) Slovencev očitno ne motijo.

Še komentar slike uredništva ''Slavistične revije'' na kosilu pri Starem Tišlerju (22): z zadnjo številko letnika 2025 se moje urednikovanje SR zaključuje. Pri reviji sem začel leta 1980 kot tehnični urednik (skupaj z Velemirjem Gjurinom), leta 1991 sem avanziral v urednika, 2011 pa v odgovornega urednika, skupaj 45 let urednikovanja. Med [[:w:Slavistična revija#Odgovorni uredniki|šestimi odgovornimi uredniki doslej]] je imel daljši staž (dve leti daljši) le Franc Zadravec.

==Stran '''556''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri556/index.html Uči se potrpeti,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. decembra 2025&lt;/small&gt;==

Naslov strani je s štikanega prta v gostilni pri Jarmu v Kropi (4) in se v celoti glasi ''Hočeš veselo in srečno živeti, uči se potrpeti''. Ne vem, kateremu spolu je bil nauk namenjen, vem pa, da potrpljenje ni več družbeni ideal, čeprav bi, mimo vseh emancipatoričnih principov, znal rešiti marsikatero napetost med ljudmi. Sam sem preveč nepotrpežljive sorte, da bi smel delati reklamo zanj. Od javnih dogodkov so tu predstavljeni podelitev zaslužnih profesur na univerzi (6&amp;ndash;9; portrete kolegov sem dodal v njihove Wikipodatke), novoletna zabava na Inštitutu za novejšo zgodovino (10&amp;ndash;12), proslava poljanske vstaje v Vinharjah, na kateri je govoril zgodovinar [[:w:Tone Kregar|Tone Kregar]] od Mi2 (13&amp;ndash;18) &amp;ndash; ob tej priložnosti je njegovo geslo na Wikipediji dobilo sliko &amp;ndash;, podelitev nagrad horus in adrastos, kamor sem šel ploskat Urošu Lipuščku (23&amp;ndash;28). Od izletov so tu Ratitovec, Viševnik in Ivanščica (Ivančica ali Ivonjčica) v Hrvaškem Zagorju. Na poti domov sva se ustavila v [[:w:Antun Augustinčić|Augustinčićevem]] muzeju v Klanjcu, kjer Tita za razliko od Velenja še niso poskusili dati ob glavo. Ker še ni minilo 70 let od smrti kiparja, posnetki njegovih kipov niso prosti. Več o partizanskih spomeniških rečeh lahko prebereš v moji [[Decembra|decembrski spomeniški okrožnici]], kako uspešno je reševanje sveta vobče, pa pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]]. Postanek je zahteval tudi Aškerčev kip v Podsredi; Aškerc je tam služboval dve leti; v Laškem bo 2026 Aškerčevo leto. Matej Burgar (5) je avtor zelo stremljive monografije o vasi [[:w:Hlebce|Hlebce]]. Kjer je danes raztrgan asfalt (26), je bila prej [https://slov.si/mh/galerije/galeri182/index.html skulptura, posvečena obisku Jamesa Joycea v Ljubljani leta 1904;] po prenovi železniške postaje bo, upam, montirana na novo.

==Stran '''555''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri555/index.html Spesni mi en marš,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. novembra 2025&lt;/small&gt;==

Na začetku in na koncu je fotogenični Jamnik, vmes pa se je zgodilo naslednje: otvoritev zbirke kovanih žebljev v prenovljenem Kovaškem muzeju v Kropi, spomeniška  delavnica v CTK, otvoritev razstave o Simonu Jenku v Prešernovi hiši v Kranju, protest proti bednemu sklepu Varnostnega sveta, da bo Gazo upravljal tisti, ki jo je pomagal porušiti, sprehod po konglomeratnih galerijah pri Pustem gradu pri Radovljici, smuka na Soriški planini in na Dovški Babi. Od posnetih govornikov: Alessandro Capuzzo organizira [https://peacewalk.info/ pohod miru v Jeruzalem,] druge sem menda že predstavil kdaj prej. Danes, [https://www.mladina.si/245088/v-ljubljani-v-petek-in-soboto-protest-proti-genocidu-v-gazi/ v soboto 29. novembra, bo na Prešernovem trgu v Ljubljani še en shod proti genocidu v Gazi in izraelski okupaciji Palestine.] Pridruži se, novoletne lučke so manj pomembne.

==Stran '''554''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri554/index.html Varnost in svoboda,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. novembra 2025&lt;/small&gt;==

V velenjski knjižnici smo spomeničarji (Stane Gradišnik, Tone Gržina in jaz) predstavili svoje delo (fotografiji 11 in 12). V Preski pri Medvodah smo praznovali 70 let Matjaža Rebolja in si ogledali novi ščetkarski muzej v njegovi hiši (13&amp;ndash;21). Na žalni seji na FF smo se spominjali [[:w:Vladimir Osolnik|Mirka Osolnika]] (22&amp;ndash;24). Na Trgu republike v Ljubljani smo rotili politiko, naj ne zavrže svobode za lažni občutek varnosti (25&amp;ndash;35); o spreminjavem razmerju med varnostjo in svobodo sem  [[Vse vojne prinašajo smrt|govoril 2023 v Žireh]]. [https://partizanstvo.si Partizanske spomenike na zemljevidu] (zbirka obsega že blizu 9300 obeležij) smo predstavljali tudi na dnevu občanske znanosti v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici. Partizanski štant je bil med štantom projekta Pru čmru, kjer je Mojca Pibernik razlagala o čebelah, in štantom projekta Ploskih črvov, ki je sameval. Posnetki narave so z Lipanskega vrha nad Pokljuko, slap Hudič babo pere je v Završnici, nekaj posnetkov je s poti na Valvasorjev dom tam blizu, posnetek Jamnika pa je s poti na Belo peč na Jelovici.

==Stran '''553''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri553/index.html Dragar, Jenko, Zadravec, Žagar,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. oktobra 2025&lt;/small&gt;==

Na Spodnjem Lancovem je bila komemoracija ob [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.34119135589969&amp;lng=14.15943503379822&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=23 spomeniku 17 talcem,] ki so jih 17. oktobra 1941 pobili Nemci v represalijah za požgano žago na tem mestu (prvi dve sliki). Med njimi je bila tudi narodna herojinja [[:w:Rezka Dragar|Rezka Dragar]]. Govornik je bil [[:w:Miroslav Gregorič|Miroslav Gregorič]], moderator pa Andrej Kokot. Naslednjega dne, 18. oktobra, so v kranjski knjižnici odkrili portret [[:w:Simon Jenko|Simona Jenka]] in organizirali okroglo mizo z naslovom Trije Jenki (2&amp;ndash;11). [[Trije Jenki|Moj prispevek]] za to priložnost je seveda na Wikiverzi, portreti udeležencev pa med Wikipodatki ali na Wikipediji. K prisluhu sem vabil z izjavo, da bi se slovanofil Jenko obračal v grobu, če bi vedel, da se z njegovo pesmijo Naprej, ki je himna slovenske vojske, domači vojaki na ukaz EU opogumljajo za spopad z drugimi Slovani. Posnetek 12 je z obiska [[:w:Janko Veber|Janka Vebra]] na radovljiški Zvezi borcev v zvezi z identifikacijo neznanih padlih partizanov. 23. oktobra sta bila drug za drugim dva dogodka: najprej konferenca ob stoti obletnici rojstva [[:w:Franc Zadravec|Franca Zadravca]] na SAZU (slike 13&amp;ndash;21), potem pa komemoracija za [[:w:Stane Žagar|Stanetom Žagarjem]] in padlimi soborci ter drugimi žrtvami fašizma iz vasi pri [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.30766074520832&amp;lng=14.218355119228365&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=6 grobnici in spomeniku na Srednji Dobravi,] za katerega je verze napisal [[:w:Matej Bor|Matej Bor]]. Govornik je bil letos [[:w:Milan Kučan|Milan Kučan]]. Njegov [https://sl.wikiversity.org/wiki/Objave_ob_projektu_Partizanskih_spomenikov_na_zemljevidu#Govori poziv k volitvam za mir] objavim tule takoj, ko ga dobim. 

Še k miru: v skladu s pozabo, da so demokratične države in t. i. prosvetljena zahodna civilizacija utemeljene na antifašizmu in protirasizmu, nista samo nekaznovana policijska racija v Peršmanovem muzeju pri Železni Kapli in nedavni nemotivirani [https://www.delo.si/novice/slovenija/protest-v-ljubljani-proti-domnevnemu-rasno-motiviranemu-policijskemu-nasilju policijski pretep Indijca v Ljubljani,] ampak tudi [https://www.berliner-zeitung.de/politik-gesellschaft/strafverfahren-gegen-juergen-todenhoefer-nach-israel-kritik-li.10001609 neargumentiran policijski pregon nemškega publicista in politika] [[:w:de:Jürgen Todenhöfer|Jürgena Todenhöferja]], ki je Netanjahuja vprašal: &quot;Gospod Netanjahu, ali vaša vest nikoli ne protestira, ko Palestincem počnete to, kar so prekleti nacisti počeli Judom?&quot; Lakajski mediji so se navadili vse, ki se upirajo oblastnemu diktatu, označevati za &quot;kontroverzne&quot; ali kot pripadnike &quot;teorije zarote&quot;. O, da bi res sprožili svetovno zaroto proti vojnim hujskačem in hazarderjem s prihodnostjo sveta!

==Stran '''552''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri552/index.html O, domovina,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. oktobra 2025&lt;/small&gt;==

Oddelek je povabil svoje upokojence na ekskurzijo po Dolenjski. Obiskali smo Muzej [[:w:Tone Pavček|Toneta Pavčka]] v Mirni Peči in Dom Toneta Pavčka v bližnjem Šentjuriju na Dolenjskem. Mirna Peč je rojstni kraj [[:w:Mara Rupena|Mare Rupene]], mame nedavno umrlega kolega [[:w:Vladimir Osolnik|Mirka Osolnika]]; njena sestra, Mirkova teta [[:w:Zora Rupena|Zora Rupena - Katja]], tudi učiteljica in partizanka, žalostno preminula ob koncu vojne, je tu pokopana. Muzejska stavba je bila nekoč šola. Imenovala se je po narodnem heroju [[:w:Ivan Kovačič Efenka|Ivanu Kovačiču - Efenki]], v njej je na začetku svoje poklicne poti učil tudi [[:w:Janez Dular (slavist)|Janez Dular]]. Ker sem slabo poslušal predavanja na ekskurziji, ne vem, ali je bil v Šentrupertu poleg organizatorja partizanskih bolnic [[:w:Pavel Lunaček|Pavla Lunačka]] (po njem nosi ime osnovna šola) in pesnice partizanke [[:w:Vida Brest|Vide Brest]], omenjen tudi zgodovinar in slavist [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi608220/ Ivan Steklasa,] čigar nagrobnik sem mimogrede fotografiral na pokopališču (15).

Slike 18&amp;ndash;23 so s srečanja petih gimnazijskih sošolcev v Stržiščah nad Baško grapo, zadnjih 20 slik pa s kolesarjenja od spomenika do spomenika po Trnovskem gozdu od Solkana do Čepovana. Dodal bi še od gostilne do gostilne, pa so bile vse zaprte. Primorska je obe vojni doživela v najhujši obliki, vmes še fašizem, zato ni čudno, da so ljudje bolj zgodovinsko ozaveščeni kot kje drugje po naši &quot;o, domovini&quot; (Kravos, slika 30). Stojanu Hvali (41) hvala, ker nama je kazal pot do obeležja učitelju Milošu Gomiščku, skritemu v zaraščeni vrtači. Sorodnica, ki ga je obiskovala in oskrbovala do lani, je omagala, zdaj imamo vsaj njegove koordinate. Kogar zanimajo te spomeniške reči, naj skoči na mojo [[Krepko preko 9000|današnjo spomeničarsko okrožnico]] ali pa v petek o njih prebere v ''Mladini''.

==Stran '''551''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri551/index.html Zemlja pleše,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. septembra 2025&lt;/small&gt;==

[[:w:Zemlja pleše|Zemlja pleše]] (slika 29) je skladba iz leta 1962, z besedilom [[:w:Gregor Strniša|Gregorja Strniše]]. Na pohodu za mir veteranskih organizacij 21. septembra v Ljubljani (22&amp;ndash;31) jo je izvajal policijski pihalni orkester pod vodstvom [[:w:Bejc Bečan|Nejca Bečana]] (njegov portret na Wikipediji je s tega koncerta). Govornik pred ljubljanskim magistratom je bil Uroš Lipušček, [https://slov.si/doc/lipuscek_mir.docx Mir tule je njegovo malodane apokaliptično sporočilo]: &quot;Gre za vprašanje, ali bomo tudi glede na vse večjo podnebno krizo  kot človeštvo  preživeli ali ne. Doslej še nobena civilizacija ni prestala te preizkušnje. Bodimo prvi!&quot; Zavzemanje za mir je danes v zahodnem svetu kriminalizirano, morda je bil ljubljanski veteranski shod napoved političnega zasuka. Skrajni čas bi že bil!  Prve štiri fotografije so s premiere igranega dokumentarnega filma Alme Lapajne [https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/sem-mislila-da-bi-bil-moz-proc-juha-z-arzenikom-prisluhne-zgodbam-zensk-ki-so-morile/757983 Juha z arzenikom] na osnovi raziskav [[:w:Mateja Ratej|Mateje Ratej]]; portreti igralk za Wikipodatke mi v slabi svetlobi niso uspeli, za prvo silo pa bodo. Jedro tele strani (8&amp;ndash;21) je s poti na Veliki Draški vrh.

==Stran '''550''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri550/index.html We love genocide,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. septembra 2025&lt;/small&gt;==

Ironični naslov tele strani je izraz nemoči ob nehumani, skrajno nespodobni in kruti politiki, ki se jo gre EU. Na današnjem blejskem strateškem forumu, kjer je bila od glavnih vojnih jurišnikov prisotna samo rusofobna Kaja Kallas (protestni napis Kallas halas na sliki 21 bi se v slovenščini glasil Kalasova, žal), je eden od protestnikov povedal v mikrofon, da take EU nismo volili in da to ni več naša EU. Sicer se je zdelo, kot da smo bili protestniki, varno zaprti v policijskem oboru, del evropske politične koreografije, bili smo dokaz &quot;demokratičnosti&quot; aktualne oblasti. Seveda, boljše je že, kot če bi forum vodil JJ, ta bi nas obdal z robokopi in dal popisati; od njegovih adjutantov je bil tam le borut pahor. Ah, ta mučni državljanski aktivizem, prav nobenega naklonjenega odziva ne more požeti, celo moti nas v upravičenem in pravičnem prizadevanju po udobnem in radostnem bivanju. Žal pa je družbena apatičnost in usmerjenost &quot;amorfne gmote&quot; v hedonizem najboljše gojišče psihopatskih posameznikov, hlepečih po oblastnem obvladovanju skupnosti. Ko taki pridejo na vrh, skupnosti zagrenijo veselo bivanje in navaditi se moramo pogledati stran, kadar mučijo in pobijajo naše bližnje, sicer pridemo sami na njihov seznam. Blejske protestne slike si je mogoče ogledati tudi v [[:c:Category:Protest against Israel on the Bled strategic forum, 1 Sept. 2025|Wikimedijini Zbirki]].

Veselejše postaje na tejle albumski strani so bile: slavistične Kekčeve poti na Krnsko jezero (letos sem bil &quot;službeno odsoten&quot;), izlet s prijatelji Nikšiči na Malo Košuto, vzpon na Trdinov vrh v Gorjancih in Reinhardova 70-letnica v Žiganji vasi, ki so jo glasbeno podprli mojstri Nejc in Karlo Jemc ter Anton Habjan.

==Stran '''549''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri549/index.html Poden,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. avgusta 2025&lt;/small&gt;==

Poden je pozimi izhodišče za smuk s sedla Vrtača ali za korajžne po žlebu med Palcem in Zelenjakom ali za upokojence s Kosmatice. Poleti gre ena pot na sedlo Vrtača prek Mlake (Märchenwiese) strmo navzgor najprej do sedla Štince oz. Mačenskega sedla in potem povprek do sedla. Nazaj sva šla po udobnejši, a daljši mimo Celovške koče in po zavarovani poti čez Štince skoraj do Ogrisove planine ter od tam nazaj v Poden. Za na vrh Vrtače je bilo prevroče. Poškodovanega smerokaza nisem postavil na splet. Sliko vandaliziranega slovenskega smerokaza sem poslal PD Tržič, da ga obnovijo. Ob dejstvu, da sosednji nemški smerokazi niso poškodovani, se poraja sum, da ima vandalizem podobne korenine kot nedavna policijska racija na Peršmanovi kmetiji. Pri Podnarju sva spoznala kirurga Petra (slika 15), ki se je rodil v Kanadi, sicer pa je koroškega porekla. Ker je služboval tudi v Bosni, mu bosanščina teče bolje od slovenščine, najbolje pa seveda nemščina. Drugi niz posnetkov je z [https://www.ctk.uni-lj.si/razstava-odkrivaj-sodeluj-raziskuj-obcanska-znanost-v-sloveniji/ razstave projektov slovenske občanske znanosti] (glej [https://citizenscience.si/aktivnosti/katalog-projektov/ katalog projektov]) na Krakovskem nasipu. Sam sem povedal nekaj o  [https://partizanstvo.si popisovanju partizanskih spomenikov.] Govorce sem postavil še v Zbirko pod naslov [[:c:Category:Citizen science in Slovenia|Citizen science in Slovenia]].

==Stran '''548''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri548/index.html Drugačen svet je mogoč,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. avgusta 2025&lt;/small&gt;==

Pod geslom Gaza strada, kaj dela vlada? je bil 6. 8. 2025 v Ljubljani protest proti genocidni izraelski politiki. Spet z bobnanjem po loncih. Ne le nekaj sto, kot piše v medijih, ampak nekaj tisoč ljudi se je zbralo, veliko mladih, med njimi tudi kulturniki, pesniki, prevajalci. Glas normalnosti v ponorelem svetu. Žalostno je, da je vlada pred konzulata Nemčije in ZDA postavila desetine robokopov, kot da bi klic k miru pomenil varnostno grožnjo. 

Dan pozneje je [https://www.youtube.com/watch?v=koHJKltWt0g festivalu Plavajoči grad, ki je potekal v Sloveniji med 7. in 10. avgustom,] uspelo prebiti blokado Gaze. Festival je z vzpostavitvijo direktne spletne in radijske povezave v večernih urah 7. avgusta združil glasbenike in umetnike z vsega sveta s palestinskimi glasbeniki iz Gaze v skupni izvedbi koncertnega dogodka.

==Stran '''547''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri547/index.html Češka koča,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 6. avgusta 2025&lt;/small&gt;==

Bili so štirje javni dogodki: v Ljubljani sta bila isti dan ''pot bang'' 'ropotanje z lonci' v protest stradanja Palestincev v Gazi (fotografije 1&amp;ndash;8) in odprtje razstave občanske znanosti na Krakovskem nasipu (9&amp;ndash;22), sledili sta proslavi občinskega praznika na Vodiški planini (23&amp;ndash;28) in komemoracija pri Domu pod Storžičem (29&amp;ndash;32). Govorniki na slednjih dveh niso več optimisti glede mirnega izteka trenutnih napetosti v svetu. Nad vojno navdušene psihopate smo na oblastne položaje demokratično izvolili mi, &quot;ljudstvo&quot;, tudi s svojo neudeležbo na volitvah, češ saj so vsi politiki enaki. Pa niso vsi enaki, nekateri so še slabši in naravnost zločesti, zato je nujno treba voliti manjše zlo. Na posnetku št. 1 so protestniki Bojan Mihelač, pesnica Snježana Vračar Mihelač, medijski umetnik idr., sicer arheolog, Vuk Ćosić, prevajalka Katja Zakrajšek. Na razstavi občanskega raziskovanja sem bil kot pobudnik enega od slovenskih projektov, tj. [https://partizanstvo.si kartiranja partizanskih spomenikov] (te dni jih bo že 9000). Fotografiral sem organizatorje in govorce in fotografije postavil tudi med Wikipodatke. Lierarnega značaja sta vsaj še skupnostna projekta pisem in zapisovanja zgodb prednikov. CV-je fotografiranih Ladislava Lipiča, Ivana Svetlika in še koga lahko dobimo na Wikipediji.

Galerijo zaključujejo posnetki z dvodnevne ture na Grintovec. Prenočila sva na Češki koči. Nanjo imam lepe spomine iz prvih družinskih planinskih izletov. Za tistega na Grintovec okrog leta 1969 nam je zgovorni oskrbnik Andrej Karničar na lepe oči posodil cepin in vrv za varovanje pri prečenju snežišč. Sestopili smo na južno stran in naslednji dan sem se s poniekspresom zapeljal na Jezersko in potem peš do koče, kjer sem opremo vrnil. Na Zgornjih Ravneh nad kočo smo smučarji kluba Triglav imeli poletne smučarske treninge. V letu smrti [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/karnicar-andrej/ Andreja Karničarja] (1923&amp;ndash;1998) je  izšla njegova ''Jezerska kronika: Jezersko v ustnem izročilu''. S tem kotom je povezano še eno literarno delo, alpinistični roman ''Rod Jurija Klemenčiče'' (1918) češke pisateljice [[:w:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerove]]. Ker je od pisateljičine smrti minilo že več kot 70 let, je [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf češki izvirnik v javni lasti], od slovenskega prevoda pisatelja Ivana Laha [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XH85IPZX/37256844-c722-4861-b2de-46274c036921/PDF pa nekaj poglavij,] objavljenih v LZ. Roman je pred leti prevedla Anka Polajnar, išče se založnik.  Za Češko kočo, ki so jo lani razglasili za naj visokogorsko postojanko, moram članom Planinske zveze Slovenije sporočiti, naj v njej pri prenočevanju ne pričakujejo od PZS obljubljenega popusta, ne 30-odstotnega, ne 40-odstotnega, kaj šele 50-odstotnega; morda jim bodo tako kot nama spregledali le plačilo turistične takse. Ker to ni osamljen primer, se pod vprašaj postavlja smiselnost članstva v tej množični organizaciji. K sreči popuste PZS še upoštevajo v sosednjih nebalkanskih državah.

P. S. Dodati moram še naslednje. 30 metrov pred kočo je na veliki skali [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.36962786631484&amp;lng=14.53566583216718&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=229 bronasta spominska plošča trem padlim gornikom partizanom;] ploščo sem na OpenStreetMap vrisal pred dnevi. Zadnji med njimi je Ferdinand (Ferdo, Nande) Majnik iz Lesc oz. Škofje Loke, ki je bil učitelj na Jezerskem. Po njem se je imenovalo smučarsko tekmovanje [https://www.muzejsporta-skloka.eu/uploads/1/3/5/0/13504695/zgodovina_smu%C4%8Danja_v_%C5%A0kofji_loki.pdf Majnikov memorial.] V časopisju je mogoče najti podatek, da je umrl leta 1945 v Mauthausnu, kar je narobe. [https://www.sistory.si/ww2/3F58EE02-E409-4049-AD23-2D7D2C5567FB Padel je v bitki z Nemci pri Godoviču 1944.] Leta 1941 je v Kranju izšla njegova knjiga ''Bele gazi'', literarizirani učbenik smučanja za mladino, ki jo je ilustriral Robert Kump (tudi avtor knjige ''Smučar'' iz leta 1948). Ne vem, zakaj sem Majnika izpustil iz [https://lit.ijs.si/kranjdo1950.html pregledov kranjskih tiskov pred vojno] [https://sl.wikiversity.org/wiki/Kranjski_leposlovni_tisk_po_drugi_svetovni_vojni in po vojni,] tudi na plošči slovenskih pisateljev žrtev fašizma njegovega imena ni; pravkar sem ga dodal na [[:w:Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB|Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]]. Zdaj je treba le še v eno od devetih knjižnic, ki ''Bele gazi'' hranijo, in knjigo skenirati.

==Stran '''546''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri546/index.html Ta roka bo kovala svet,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. julija 2025&lt;/small&gt;==

Prvih pet posnetkov je s spominskega pohoda z Jamnika do partizanske tehnike Mete, sledi deset posnetkov s praznovanja 99-letnice sokrajana Alojza Vidica, ki je avtor dveh knjig o dobravskih izgnancih v nemška delovna taborišča med drugo svetovno vojno, posnetek 16 in 17 sta iz kroparskega Kovaškega muzeja, kjer sem na [[Kroparski partizanski spomeniki|predavanju o lokalnih partizanskih spomenikih]] citiral Cankarjev stavek &quot;Ta roka bo kovala svet&quot;.  Na slovesnosti na Lipniški planini (posnetki 28, 19, 20), kjer 9. septembra 1942 Nemci pobili 28 partizanov, [[Lipniška planina|v govoru]] nisem uporabil nobenega literarnega citata. Na posnetku 21 smo gimnazijski sošolci, 22&amp;ndash;25 so s kolesarjenja bratov Hladnik do Planine pri jezeru, mimo planin Vogar in Hebet do pod Pršivcem, 26 in 27 sta s piknika partizanskih spomeničarjev na Dobravi; za uvod nam je Miha Simonič predstavil svoj vmesnik na novem spletišču https://partizanstvo.si; o njem sva zanosno [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Partizanstvo.si: Novo domovanje partizanskih spomenikov na zemljevidu|poročala tudi za avgustovsko ''Svobodno besedo'']]. Slika 28 je s priprav na razstavo ob 90-letnici Slavističnega društva Slovenije. S Storžiča nimam dosti posnetkov, ker se nama je pred nevihto mudilo s sestopom (34, 35, 36). Stran zaključuje sedem posnetkov iz Metlike in okolice.

==Stran '''545''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri545/index.html Gostilna Pri Marički 30 let,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. junija 2025&lt;/small&gt;==

Marička in Rado Jakša, ki že 30 let furata dobravsko gostilno, sta na praznovanje povabila množico ljudi. Pilo se je, jedlo, plesalo, otroke je zabaval [https://www.gorenjskiglas.si/razvedrilo/obisk-bozicka-228778/ čarodej Ferdy] (Miloš Pogačnik, Lencov), muzika in godčevski intermezzo sta bila v rokah profesionalcev iz [https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20181017/C/181019809/skupina-projekt-s-prvo-skladbo skupine Projekt.] Živela Marička in Rado, živele obletnice!

==Stran '''544''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri544/index.html Nismo se osamosvojili, da bi postali hlapci,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. junija 2025&lt;/small&gt;==

Dan pred dnevom državnosti je bil v Ljubljani protivojni protest z množično udeležbo mladih. Namesto &quot;več sto&quot; bi servilni mediji morali napisati tisoč in več, če bi si upali. Mark Rutte je zapisal &quot;you better learn to speak Russian&quot;, jaz pa glede na načrt, da Nemčija spet postane prva vojaška sila v Evropi, njegov rusofobni klic obračam v &quot;you better learn to speak German&quot;. S tako politiko veselo korakamo v Četrti rajh ali kakor se je glasil protestni napis: &quot;Fröhlich weiter zum Vierten Reich!&quot; In s tem v tretjo svetovno vojno. V tretje gre rado! Izbor protestnih napisov gre jutri v Wikimedijino Zbirko pod naslov [[:c:Category:Rally against war and imperialism in Ljubljana (24 June 2025)|Shod proti vojni in imperializmu v Ljubljani 24. junija 2025]].

==Stran '''543''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri543/index.html Ne pozabi dihati,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. junija 2025&lt;/small&gt;==

Nekaj ljudi, ki imajo svoj profil med Wikipodatki ali tudi na Wikipediji, sem poslikal na praznovanju 70&amp;ndash;75-letnice Jurija Paviča, partnerja sestrične Alenke Hladnik: filmski ljudje Maja in Ida Weiss (Majin film o ukradenih otrocih predvajajo na slavistiki v Kölnu, gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008650.html obvestilo na Slovlitu]), Idin mož Martin Turk (2014 sem nastopal v njegovem filmu o Prežihovem vojnem romanu), filozof Marjan in žena prevajalka Paula Šimenc, kibernetik Igor Škerjanc, popotnik in aktivist Tomo Križnar in njegova Bojana Pivk, učitelj leta 2025 Milan Mandeljc in njegova Andreja, ki strašno lepo poje ... Na pojedino na kmečki turizem Duške in Janeza Matkoviča v Gornji Lokvici nas je Đuka jako lepo povabil v belokranjščini, zahvalil sem se mu s pesmico:
&lt;poem&gt;
::Bogzna, koliko petkov je zapisano v naših genih, 
::bogzna, kdaj nor vladar ukine zgodovine koledar.
::Zato, preljubi Đuka, Jure, Jurij, ceni tega dneva dar.
::Bogzna, če tam v nebesih ne jejo le solate, 
::bogzna, če v peklu janjci ne gredo med svate,
::hrustljaje skorjo naših opečenih riti – vrag nosi jarce.
::Užijmo zdaj zato dobrote tvoje in izpraznimo kozarce.
&lt;/poem&gt;

Zvečer je bila na gradu v Metliki otvoritev razstave o folkloristu [[:w:France Marolt|Francetu Maroltu]], sledil je nastop folklorne skupine Ivan Navratil.

==Stran '''542''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri542/index.html Wikiziranje SAZU,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. junija 2025&lt;/small&gt;==

Junija je bilo na koledarju naslednje. Najprej snemanje filma ob 130-letnici ''Planinskega vestnika'' pod taktirko Mojce Volkar Trobevšek (prva slika pred spominsko ploščo ustanovitvi SPD 1893), potem nekaj scen iz domačih krajev, od 5 do konca pa so slike s podelitve akademskih časti na SAZU. Tja sem šel, ker sem prek Janeza Stergarja izvedel, da bosta dopisna člana postala [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]] in [[:w:Erwin Köstler|Erwin Köstler]] (glej obvestilo [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008640.html Novi dopisni člani SAZU] na Slovlitu), izkazalo pa se je, da je bilo imenovanj iz naše stroke in iz drugih strok cel kup. Nove akademike, dopisne in redne, sem pridno pofotografiral in 20 portretov postavil v Wikimedijino Zbirko in med Wikipodatke ter jih potaknil v  wikipedijska gesla. Celo zelo poznani znanstveniki niso imeli doslej nobene prosto uporabne fotografije, nekaterih pa celo med Wikipodatki ni. Ker je bila svetloba slaba, nekateri portreti niso uspeli in jih semle nisem postavil; postavil pa sem jih kljub temu v Zbirko; bolje slab posnetek kot noben. Ilustrirani so bili: Peter Štih, Janez Kranjc, Erwin Köstler, Peter Scherber, [[:w:Nina Šenk|Nina Šenk Kosem]], [[:w:Milan Jesih|Milan Jesih]], naslednje poišči sama: Mirko Bratuša, Hojka Kraigher, Roman Jerala, Igor Maver, Peter Vodopivec, Wolfgang Johannes Bandion, Fabio Nieder, Andrija Mutnjaković, Dimitri Krainc, Vlasta Čosović, Ernst Bruckmüller. Pred fotografiranjem ni bila varna niti publika (Jožef Muhovič, Andrej Jemec, flavtistka Marta Cesar).

==Stran '''541''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri541/index.html Visočica in Sveti Ilija,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. junija 2025&lt;/small&gt;==

En teden od doma, slik pa za apokaliptično število, zato je tudi izbor za tale album obsežnejši. Pol je bilo hribov, pol pa morja. Hribi so bili v pogorju Visočica, južno od Sarajeva, malo naprej od olimpijskega smučišča Bjelašnica, in Sveti Ilija, najvišji vrh Pelješca. Telefonske kartice za Bosno tokrat z Miro nisva kupila, ampak sva le izklopila mobilne podatke. Zemljevide za navigacijo (AlpineQuest, OpenStreetMap) sem naložil že doma, v koči je bil za epošto na voljo WiFi, za telefoniranje Viber, sicer pa nekajdnevni odklop od telefona in esemesa ni bil boleč. Pred spanjem v koči Vrela v kraju Tušila, ki ga navigacija v avtu ni našla (pa tudi več drugih manjših krajev ne), sva skočila na vrh Visočice (1736 m), ki sicer ni najvišji vrh pogorja, je pa najhitreje dosegljiv. Drugi dan sva se od koče vzpela na Drstva in prehodila greben Malo brdo-Veliko brdo-Vito-Delelaš-Parić do bivaka Zoran Šimić. Ker je bil dan še visok, sva pohodila še najvišji vrh v skupini, slabi dve uri oddaljeno Džamijo (1967 m). V lepem in udobnem novem bivaku sva prespala sama, le pospraviti ga je bilo treba prej. Bivak se imenuje po sarajevskem planincu [[:w:Zoran Šimić|Zoranu Šimiću]], ki je dvakrat vodil slovenske slavistične kekce po bosanskih hribih: [https://slov.si/mh/galerije/bosna/index.html na Vran 2005] in [https://slov.si/mh/galerije/galeri145/index.html po Bitovnji leta 2011.] Po Đurđinem naročilu sva položila dlan na napis z njegovim imenom. Do koče sva se vrnila čez Bojađin do, od koder sva upala na avtoštop, vendar je na 8 km dolgi cesti mimo pripeljal samo en avto, pa še v tem je zadnjo klop zasedla ovca, namenjena tešitvi lakote ob bajramu. Po cesti in po pivu, ki nama ga je v koči častil Muamer Kapetanović iz Švice, ki sva ga srečala na poti, sva imela za ta dan hoje dovolj in sva se do &quot;bikers welcome&quot; turističnega cilja Lukomira na drugi strani kanjona Rakitnica zapeljala kar z avtom; lani nama to z druge strani, iz Konjica, zaradi pregrde ceste ni uspelo. Pešpot do tja gre sicer od vasi Bobovica. 

Na spletu dobiš podatek, da imajo po bosanskih planinskih kočah člani PZS popust, vendar ga nama prijazni oskrbnik ni dal, češ da popust velja samo za domačine. Pa tudi računa nisva dobila. Poti in kraji so za kar številne popotnike (peš in s kolesi, večinoma so tujci in po oskrbnikovi trditvi večinoma vegetarijanci) zgledno označeni, domači zanesenjaki so na OpenStreetMap (OSM) vrisali celo poti, ki so šele v načrtu. V megli bi se človek brez telefonske navigacije na travnatih prostranstvih gladko izgubil. Zanimivo je, da OSM nekatere objekte pokaže šele, ko uporabnik preklopi v urejevalni način. Take so npr. planinske nekropole s stečki, ki jih na ta način morda želijo odmakniti anonimnim turističnim množicam.    

Četrti dan je bil za dolgo pot na morje. Začelo se je z jutranjim žganjem, ki ga je na počivališču ob cesti ponudil Zijad iz Velenja, sicer organizator trekingov po Iranu, in nadaljevalo z nadvse prijazno postrežbo postrvi in drugih dobrot v restavraciji Dva ribara nad Neretvo v Glavatičevem. Kopanje v Boračkem jezeru, dolg makadam do Rujišta, ki je nekakšna mostarska Pokljuka in s tem že del civilizacije. Čez novi pelješki most do Lovišta, kjer sva rezervirala sobo za eno noč, ostala pa zaradi udobja in prijaznosti domačinov štiri noči. 

Peti dan se je začel zgodaj. Avto sva ob petih zjutraj pustila pri rampi pred gozdno cesto pri opuščeni vasici Nakovanj/Nakovana, od koder vodi eden od pristopov na Svetega Ilijo.  Pot vzame slabe tri ure v eno smer in dobri dve uri nazaj in zna biti v dnevni vročini zahtevna. Na njej srečaš le tujce, domačinov planinski mazohizem ne zanima. Leta 2012 je na gori, ki se je takrat imenovala še Zmijino brdo, za kapjo umrl celjski igralec Miro Podjed, oče antropologa Dana Podjeda, na kar spominja obeležje nekje ob poti. Na OSM je Zmijino brdo predvrh Svetega Ilije. 

Nekaj lepih plaž v uvalah okrog Lovišta sva obredla že lani. Tudi letos so bile precej samotne. En dan sva si vzela za Korčulo. Pri kraju Račišće se je Mira spomnila, da je od tam eden od mojih tovarišev iz vojske leta 1978. Jaz sem se spomnil, da mu je bilo ime Andrija in da je bil pomorščak in pevec, domačin v konobi v luki, kjer sva ob vinu čakala na kosilo, pa je po teh podatkih razložil, da gre za Andrijo Unkovića, in pokazal na vrata njegove hiše. Andrija je svojo ženo Andrejo spoznal v Metliki, nekaj let sta tudi živela v Sloveniji. Srečanje po 47 letih smo proslavili z vinom, kavo in pecivom. 

Na fotografijah so še drugi ljudje, s katerimi smo križali poti: teta, ki je prodajala pletenine nad vasjo Umoljani, prodajalka sadja v Lovištu se je razkrila kot fotomodel, mlada mamica Ivana nama je stregla v domačem bistroju Porat, za posnetek sem prosil tudi mimoidoče tuje pohodnike. Zdaj moram na OSM vrisati objekte ob poti, ki tam še manjkajo: spomenike, pokopališča, kipe, znamenja, vodnjake, izvire, popraviti kako narobe vrisano pot, dopolniti podatke o pitnosti vode in prehodnosti steza. V sloj slovenskih partizanskih spomenikov, ki mu na Geopediji tečejo zadnji dnevi, pa vrisati ploščo v Korčuli, posvečeno prekomorskim brigadam; primorski Slovenci so bili v njih močno zastopani, zato so navedeni na prvem mestu. Kar intenzivno popotovanje je bilo tole.

==Stran '''540''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri540/index.html Na današnji dan,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. junija 2025&lt;/small&gt;==

Na današnji dan je pred 17 leti umrl [[:w:Taras Kermauner|Taras Kermauner]], gotovo najstrastnejši slovenski literarni zgodovinar; od tod zadnja slika in naslov tele strani v albumu. V zapuščini [[:w:Franc Zadravec|Franca Zadravca]] je tudi troje njegovih pisem iz začetka 1980. let, ki jih nameravam predstaviti na Zadravčevem simpoziju ob stoti obletnici profesorjevega rojstva. Prve fotografije so z izleta na Tosc (2275 m), ki se je letos zaradi kopne zime zgodil prej kot druga leta. Za Matevževo pesmico o dveh pijancih so slike s krožnega kolesarjenja Krnica-Radovna-Stresena dolina-planina Klek (1516 m)-Repečnikov rovt-Krnica. Fotka 22 je s predstavitve knjige Roka Gašperšiča [https://lit.ijs.si/misace.pdf o vasi Mišače] (2009) za sovaščane, 23&amp;ndash;25 pa so nastale po obiranju češenj pri žlahti v Kojskem v Goriških brdih.

==Stran '''539''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri539/index.html Istra,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. maja 2025&lt;/small&gt;==

Po poti sedmih slapov pri Buzetu prvi dan peš, drugi dan ostanek s kolesom, potem pa Draguć, kjer naju je na kavo, vino, sir, pravkar pečeni kruh z olivnim oljem in češnje povabila domačinka Zdenka, slapovi Butonige, vzpon do Grdosela, horizontala do Čerišnjevice, spust v Jukane, po kolovozu ob jezeru Butoniga do doline Mirne in nazaj v Buzet, skoraj 70 km. Tretji dan peš iz Bresta na Žbevnico in z meje po učni  poti do istrskih ušes in naravnega mosta. Spomenike ob poti (partizanske in literarne) sem doma vrisal na OpenStreetMap; marsikaj pa je tam že bilo.

==Stran '''538''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri538/index.html Pomembnejše avtobusno postajališče,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. maja 2025&lt;/small&gt;==

V pisemski zapuščini Franca Zadravca se nahajajo tudi fotografije (prvih osem na strani). Prosim za pomoč pri identifikaciji časa, dogodkov in osebnosti na njih in se zahvaljujem Saši, Ivanu in Mileni za dopolnila. Posnetki od 9 do 22  so s kolesarjenja ob Peračici do vasi Slatna pod Dobrčo, od 24 do konca pa s potepanja po Beli krajini, kjer sva spoznala prijetne ljudi.

==Stran '''537''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri537/index.html Pri Črnem pesu,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. aprila 2025&lt;/small&gt;==

Pod kulturo spadajo posnetki od 1 do 6 iz Tavčarjevega dvorca na Visokem, kjer sva na povabilo Gorana Šušnjarja [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008589.html z Marijo Stanonik kramljala o narečni književnosti] in podobnem. [[Pogovor z Marijo Stanonik o narečni književnosti|Tule je delno uresničeni načrt najinega pogovora]]. Na eni izmed slik so starši slovenista Gašperja Beguša, na eni drugi pa loške, žirovske in poljanske prijateljice. Posnetek 23 je iz grajskega parka v Radovljici, kjer občina obnavlja spomenik narodnemu heroju Jožetu Gregorčiču in 71 na Jelovici padlim borcem. Pobudnica je s strani ZB Vlasta Felc (tretja z leve), škarje in platno ima v rokah Mateja Ravnik z ZVKD (druga). &quot;Problem&quot; je, ali naj bodo na načrtovani infotabli imena partizanov ali ne. Poznana so imena padlih, ni pa seznama pokopanih v grobnici &amp;ndash; navedli bomo torej samo poznana imena padlih na [[:w:Spopad na Mošenjski planini|Mošenjski]] in [[:w:Spopad na Lipniški planini|Lipniški planini]]. Res je nenavadno, da se je seznam prekopanih trupel &quot;izgubil&quot;. Nenavadno je tudi, da občinske matične knjige umrlih pri padlih pogosto še vedno navajajo kraj prvega pokopa, tj. na mestu smrti; v državni zbirki žrtev druge svetovne vojne na portalu Sistory, ki se sklicuje na matične knjige, zato podatki o pokopu niso zanesljivi. Morda je boljši vir Pregled vojaških grobišč po občinah, ki ga je leta 2000 pripravilo Ministrstvo z delo itd. po registru iz leta 1960, vendar ti pregledi niso javno dostopni. V tem pogledu imajo partizanske in domobranske smrti podobno usodo. Drugi posnetki so s smučanja na Ženiklovcu (prva slika), na Tegoški gori in na Rodici. [https://www.snezak.si/razmere/magistrala-2.html Komentar 17. slike je na Snežaku.]  Zadnjih osem slik pa je s kolesarskega obiska slapu pod Kupljenikom. Vnesel sem ga tudi na [https://www.openstreetmap.org/node/12748613157#map=18/46.343050/14.091779&amp;layers=N OpenStreetMap.]

==Stran '''536''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri536/index.html Ljudstvo proti Haubiju,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. aprila 2025&lt;/small&gt;==

V Planinskem muzeju v Mojstrani je ''Planinski vestnik'' ob svoji 130. obletnici pripravil dramsko uprizoritev Ljudstvo proti Haubiju (Haubi je [[:w:Vladimir Habjan|Vladimir Habjan]], urednik revije). Scenarij je zakrivil Dušan Škodič (prvoborec [[:w:Dušan Škodič|Dušan Škodič]] je bil njegov stric), režirala je Marta Krejan Čokl, nastopali so uredniki, sodelavci, funkcionarji PZS in publika. Dramatika naprosim, da postavi besedilo na Wikivir. Po vrsti gredo pa fotografije na tejle strani takole: smuške so z vrhov nad Soriško planino. V smeri proti Ratitovcu je vrh z imenom Žbajnek ali, kot piše na križu na vrhu, Žbajneke, mogoče iz nemškega krajevnega imena (takih je v tem predelu veliko) na -ecke? 12 in 13 sta z [[Partizanski spomeniki za FDV|mojega predavanja na temo kulturnega spominjanja]] v seminarju [[:w:Ljubica Jelušič|Ljubice Jelušič]] na FDV, med 15 in 23 so slike z dneva šole Staneta Žagarja v Lipnici, na katerem je govoril [[:w:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman - Roza]] ([https://slov.si/doc/roza_stane_zagar_govor_2025.docx govor]), med 24 in 29 pa so posnetki s komemoracije ob obletnici smrti narodnega heroja [[w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] na Planici nad Žabnico, kjer je govornik generalpolkovnik [[:w:Dobran Božič|Dobran Božič]] izrekel zaskrbljujoč stavek, da ne ve, kdo ima prav v trenutnih vojnah po svetu. Če že ni najti nobenega pravičnika, pa bi moral pokazati na tiste, ki zagotovo nimajo prav, in to so zločinski  pobijalci civilnega prebivalstva v Gazi. Žalostno je, da je ta država s svojim ravnanjem na strani vojnohujskaške &quot;evropske&quot; politike. Kar nekaj portretov javnih osebnosti sem postavil med Wikipodatke ali v Wikimedijino Zbirko. Nekaj jih pa še bom.

==Stran '''535''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri535/index.html Lepotice gor, luzerji dol,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. marca 2025&lt;/small&gt;==

Napise (slike 21&amp;ndash;28) sta po vejah breze in po stenah dvonadstropne drevesne hiše na brezi prispevali 10&amp;ndsh;12-letni deklici, mlajši otroci so jih sprejeli brez besed. Najbolj odločnega sem izbral za naslov tele strani zato, ker lepo ilustrira razmerje med spoloma v teh letih, če ne tudi pozneje, in je v soglasju z vprašanjem, ki sta ga pred tem postavili v pismu vilam: &quot;Ali imate raje prijateljice ali fante?&quot;; kot da so fantje iz nekega drugega sveta in ne morejo biti prijatelji. Obete vzbuja napis Ustvarjaj po svoje (21). Smučine v pršiču pod Prevalom pod Vršiči (smučarskim domoljubom se zdi za ta kraj imenitneje uporabljati italijansko varianto imena Sella Ursic, ki jo dodatno popačijo v Sedlo Uršič) so samo za oko, kakor tudi naslednja skupina sneženih (13&amp;ndash;19) s Kotovega sedla pod Jalovcem. Črno-bele nastanejo same od sebe, kadar mraz spremeni nastavitve fotoaparata. Ljudje na posnetkih so sovaščani in naključno srečani smučarji. Na zadnjem posnetku je družba aktualnih (Miha Javornik, Matej Šekli, Andreja Žele) in nekdanjih (Iren Orel, Ada Vidovič Muha, Vladimir Osolnik) urednikov ''Slavistične revije'' v gostilni pri starem Tišlerju (popravi male in velike začetnice v imenu po svoji presoji).

==Stran '''534''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri534/index.html Natura-kultura,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. februarja 2025&lt;/small&gt;==

Naslov tele strani spreobrača naziv društva oziroma gibanja [http://www.kultura-natura.si/ Kultura-natura Slovenija] iz Krope, ki ga vodi [[:d:Q113988396|Slavko Mežek]]. 25. februarja je v mežnariji pri kapelici v Kropi organiziral predstavitev antologije slovenskega pesništva na drugi strani med drugo svetovno vojno in po njej ''Brez križa in imena'' [[:w:Marija Stanonik|Marije Stanonik]] ([https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008552.html napoved je bila objavljena tudi na Slovlitu.]) Z dogodka je zadnjih devet posnetkov. Naslov strani pa je tak zato, ker se posnetki na njej res začenjajo z naturo, in sicer z zasneženim Starim vrhom: kipi Kreka, Koširja in Kosa skrbijo za prehod od nature h kulturi. Najbrž v kulturo spadata posnetka 16 in 17 s predstavitve [[Dobrave na spletu|Dobrav na spletu]] sovaščanom 21. februarja. Z Dobrave je bil tudi Stanko Žagar, ki je [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L1809_F2518:283_x1593412.9700538248_y5822579.433556957_s15_b362 padel 22. aprila 1942 v jami nad Savo pri Okroglem] (slika 19); smrt 13 partizanov v okrogelski jami je opisana [[:b:Dobrave med drugo svetovno vojno#Stane Žagar mlajši|v poglavju o Stanku Žagarju v dobravski Wikiknjigi]]. V bližini [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L1809_F2518:261_x1593576.2383061408_y5822592.087674266_s15_b362 so jim postavili spomenik.]

==Stran '''533''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri533/index.html Pred 49 leti,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. februarja 2025&lt;/small&gt;==

Sošolka Mojca Luštrek (nekoč Založnik) me je spodbudila, da sem v svojem arhivu poiskal slike našega slavističnega letnika z izleta na Šmarno goro, in ugotovila iz naših oblačil (jaz pa iz letnic pri fotkah), da smo šli na Šmarno goro dvakrat, 1976 in 1977/78. Nekatera imena in priimki pod slikami manjkajo, tudi slikal nisem sam, spomin peša, sošolke prosim za identifikacijo. Glavnina fotografij je s shoda Glasu ljudstva v opomin in spodbudo aktualni vladi, da izpolni dane predvolilne obljube. Shodu se je pridružilo levo krilo Levice s [[:c:Category:Rally for peace and prosperity in Ljubljana (14 February 2025)|transparenti na temo miru]]. Dve političarki v delegacijah koalicijskih strank, ki jim je Jaša Jenull izročil seznam neizpolnjenih zavez (Sara Žibrat in Urška Honzak) sta tudi slavistki; nastopajoči imajo po novem v svojem profilu na Wikipodatkih sliko.

==Stran '''532''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri532/index.html Possono cambiare il mondo,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 7. februarja 2025&lt;/small&gt;==

Napis puščavnika na obali med Križem in Nabrežino (slika 8) je sporočal: &quot;Le parole hanno il potere di distruggere e di creare. Quando sono sincere e gentili, possono cambiare il mondo.&quot; (Besede imajo moč uničevanja in ustvarjanja. Če so iskrene in prijazne, lahko spremenijo svet.) Tam so mladi plezali, stari pa pazili na najmlajše.  Posnetki od 12 do 16 so s tiskovne konference pod geslom Takoj prekinite pridružitveni sporazum EU-Izrael na Trgu republike v Ljubljani. Blaž Žerko  in Marko Novak (17) sta blejska računalničarja iz podjetja LemonSqueeze, ki je prijazno ponudilo pomoč projektu partizanskih spomenikov na zemljevidu. Matjaž Vilhar iz Pivke (18) je eden od tistih, ki skrbijo za spomenike. Zadnji posnetki so z izleta na Stol v Karavankah (2236 m): sneg se je začel šele tam nad 1700 metri.

==Stran '''531''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri531/index.html Sveti Ciril in Metod, varujta bohinjski rod,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. januarja 2025&lt;/small&gt;==

Naslov strani je prepisan s kapelice na stopnicah k cerkvi sv. Martina v bohinjski Srednji vasi (11). Od tam in s hribov okrog so tudi nekateri okoliški posnetki.  14 in 15 dokumentirata [[Spomeničarji in spomeničarske delavnice#Delavnica na INZ 9. januarja2024|spomeničarsko delavnico na Inštitutu za novejšo zgodovino]]. Za vajo sem popravil vpis partizanskega obveščevalca Stanislava Lenardona, pri katerem je v sozvočju s farškim narativom, da so se partizani v glavnem pobijali med seboj, pisalo, da so ga likvidirali partizani, čeprav so poznana imena njegovih morilcev: to sta bila partizanska dezerterja, ki sta prebegnila k Wehrmannschaftu (Mirko Fajdiga: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PP6NT9BC ''Pohorski Partizani'',] 1985). Posnetki od 17 do 27 so  iz letošnjih Dražgoš, kjer je imela Urška Klakočar Zupančič zelo simpatičen govor. Sneg je pa uskovniški, karavanški in s Starega vrha.

==Stran '''530''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri530/index.html Wikiziranje FF,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. decembra 2024&lt;/small&gt;==

Podelitev priznanj FF in sledečo pogostitev sem izkoristil za slikanje kolegov. Portrete imajo zdaj [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|v Wikimedijini Zbirki]] in med Wikipodatki, od koder si z njimi postreže Wikipedija, ko pridejo na vrsto. Uvrščeni so med literarne zgodovinarje, jezikoslovce, prevajalce, antropologe itd.; če kakšno oznako pogrešate, jo s klikom na plus pri Kategorijah v spodnji vrstici mirno dodajte.

==Stran '''529''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri529/index.html Pa Mirna gora,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. decembra 2024&lt;/small&gt;==

Žarko Rovšček iz Tolmina (1) je planinski pisec, član Odbora za založništvo in informiranje (OZI) pri PZS; nazadnje je uredil spise Toneta Škarje. S seje OZI-ja je tudi posnetek podpredsednika PZS Jožefa Bobovnika (2). Skoraj vse druge fotografije na tej strani so s tridnevnega vozakanja od spomenika do spomenika po Dolenjski, začenši z Mirno Pečjo: Prečna, Dolenjske Toplice, Drganja sela, Podljuben, Birčna in Stranska vas, Uršna sela, Laze, Verdun, Rožni dol, Seč, Črmošnjice ... Kar nekaj modrih zvezdic, ki na zemljevidu označujejo neobiskana [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanska obeležja,] je postalo rdečih, nekaj spomenikov sva vnesla na novo. Vmes je bil še kakšen hrib (Babji hrib nad Birčno vasjo, Mirna gora, Sveti Peter nad Sotesko) in kakšna voda (Divji potok). Dvoje obličij pripada prijaznima informatorjema, od posnetkov križanega sem izbral samo najlepša dva (38, 39). Lepi kraji.

==Stran '''528''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri528/index.html Prva pomoč,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 7. decembra 2024&lt;/small&gt;==

Štirje dogodki so na tej strani:  sprejem Pretnarjevega nagrajenca [[:w:Miran Košuta|Mirana Košute]] v tržiški knjižnici, pogreb [[:b:Dobravske domačije#Šola (Žagarjevi)|Danice Bavcon]], hčerke narodnega heroja učitelja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] (pot do groba na Žalah je vodila mimo nagrobnikov Henrika Tume, očeta in sina Strniša in Narteja Velikonje), snemanje TV-oddaje [[Ah ta leta|Ah, ta leta]] (za najpomembnejše pripravljene odgovore je spet zmanjkalo časa) in preizkusno predavanje [[:w:Jasmina Šuler-Galos|Jasmine Šuler Galos]] ([https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008491.html vabilo na Slovlitu]). Vmes so bili izleti na Srednji vrh nad Završnico, na Dobrčo in na Španov vrh. Previjanje nažaganega prsta ni bilo fotografsko zanimivo, za medicinske potrebe sem [[:c:File:Celjenje_ranjenega_prsta.jpg|gnojenje in celjenje rane]] prikazal v Wikimedijini Zbirki, kamor sem postavil tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm portrete kolegov.] Naslov strani je Prva pomoč. Tako piše na lesenih škorčnicah pri odmaknjenih planinskih hišicah (posnetka 20, 21), kamor lastniki postavijo steklenico žganja s kozarčki za naključne premražene mimohodce. Lepa navada, posebej za Gorenjsko :) Glej tudi nove povezave na vrhu seznama [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''527''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri527/index.html Popotovanje iz Litije do Čateža 2024,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. novembra 2024&lt;/small&gt;==

Samo dve opombi k dolgočasno ponavljajoči se oznaki, da je bilo spet lepo: odlično vino ''game'' z nalepko &quot;za prijatelje&quot; (slika 27), ki ga je Jože Zadražnik iz Vinjega Vrha prijazno podaril popotnikom, sem si, upoštevaje pešajočo pivsko kulturo mladih, vzgojno prisvojil. Obaro, jabolčni štrudelj in pijačo v Tončkovem domu na Čatežu je Andraž plačal iz fonda, ki se je nabral v davnih 1980. in 1990. letih na račun &quot;asistentske&quot; revije [https://lit.ijs.si/slav_kaz.html ''Slava''] (gl. tudi https://lit.ijs.si/slava.html) in je pozabljen obležal v oddelčni knjižnici.

==Stran '''526''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri526/index.html Dajte ljudem mir,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. novembra 2024&lt;/small&gt;==

Vsi posnetki so z mirovnega shoda 16. novembra v Ljubljani. Kar nekaj mirovnih aktivistov je dobilo svoj portret za Wikipodatke ali vsaj za Wikimedijino Zbirko, protestni napisi so šli v kategorijo [[:c:Category:Anti-war demonstration in Ljubljana (16 November 2024)|Protivojni shod za mir v Ljubljani 16. novembra 2024]], govori Hrena, Lipuščka, Jurija, Rizmana ... so pa na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Govori|Wikiverzi]].

==Stran '''525''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri525/index.html Ratitovec in Mrzli vrh,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. novembra 2024&lt;/small&gt;==

Sveža spominska plošča [[:w:Vladimir Kavčič|Vladimirju Kavčiču]] v Podgori je za literarno zgodovino, vse druge so pa samo za oko. 

==Stran '''524''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri524/index.html NE v mojem imenu!]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. novembra 2024&lt;/small&gt;==

V petek 8. novembra je bil na '''Prešernovem trgu v Ljubljani''' shod v podporo Palestini (prvih sedem posnetkov); portreti mladih domačih in palestinskih govornikov mi v temi niso uspeli in jih zato tu ni. Shod je potekal pod geslom ''Žive naj vsi naródi'' iz Prešernove [[:s:Zdravljica (različice)|Zdravljice]] na transparentu. V '''soboto 16. novembra ob 11.00''' bo na istem mestu protivojni shod za mir pod naslovom '''[[NE v mojem imenu]]!''' Govorili bodo Alessandro Capuzzo, Anica Mikuš Kos, Aurelio Juri, Eva Marn, Ira Zorko, Marko Hren, Nataša Posel, Rudi Rizman, Uroš Lipušček. Če nočemo v tretjo svetovno vojno, v katero rinejo obnorele politične elite, se ga bomo udeležili. Naslednje fotografije so s Košute. Nad 800 metri je bilo cel teden sončno, v dolini pa megla. Slike s shoda sem postavil še v Wikimedijino Zbirko pod naslov [[:c:Category:Rally for Palestine in Ljubljana (November 8, 2024)|Shod proti izraelskemu genocidu nad Palestino v Ljubljani 8. novembra 2024]]. Tja so šli tudi posnetki karavanških vrhov in planin.

==Stran '''523''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri523/index.html Lenart je pastir mlad,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. novembra 2024&lt;/small&gt;==

Bil je čas komemoracij: na Lancovem (foto 1, 2), na Dobravi (4, 5, 6), v Žireh (7&amp;ndash;16), v Dragi (17, 24, 25) in Begunjah (27&amp;ndash;30). Govore s proslav sem postavil na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Govori|vrh seznama na Wikiverzi]]; [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/mezan-anton/ Mežanov] se je oprl na citate iz Avsenikove pesmi [[:w:Tam, kjer murke cveto|Tam, kjer murke cveto]], [[Begunje 1. novembra 2024|sam pa sem bil do Avsenikove odločitve, da edino te svoje pesmi ne da prevesti v nemščino, kritičen.]] Fotografije govorcev in drugih osebnosti sem postavil v Wikipodatke; med njimi sta bila dva župana, blejski in žirovski, Mirina dijaka v srednji šoli; [[:d:Q124842480|blejski]] je bil povrhu še čarodej. Med proslave potaknjene planinske fotografije so z več izletov po Karavankah. Naslov tej strani v albumu sta dala zabavna napisa na smerokazih na Smokuški planini.

==Stran '''522''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri522/index.html Juden über alles,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. oktobra 2024&lt;/small&gt;==

Začelo se je s shodom v podporo Palestincem proti izraelski genocidni vojni. Marko Apih je za protest izdelal napis, ki je dal naslov tejle strani v albumu. Veselí, da je med aktivisti toliko mladih in da so kritični do skrivaške in servilne drže Univerze v Ljubljani v tej zadevi. Slike s protesta sem postavil tudi na [[:c:Category:Rally for Palestine in Ljubljana (October 3, 2024)|Wikimedia Commons]]. Drugi javni dogodek je bila komemoracija ob 80. obletnici požiga vasi Gozd (slike od 11 do 16). Govor Dragana Petrovca sem postavil [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Govori|k drugim na Wikiverzi]]. Tretji dogodek je bilo kosilo v gostilni Livada ob Ljubljanici za zadnje upokojene na Filozofski fakulteti. Priložnost sem izkoristil za fotografiranje kolegov, ki jim med Wikipodatki manjka fotografija, ker pa dogodek ni bil javne narave, ker ima moj fotografski pegaz težave z odrivom in zaradi sramežljivosti objektov, ta wiki misija ni bila prav uspešna in so izostali portreti Bojana Baskarja, Vlaste Novak Zabukovec, Polone Vilar, Boštjana Kravanje in Mihaela Budje; pa tudi portret glasbenika Boruta Kržišnika, posnet dve uri prej. Bodo počakali v bunkerju. 

Na kosilu sem se spomnil podobnega dogodka leta 1997, ko sem bil oddelčni predstojnik. V [https://slov.si/mh/novice1-45.pdf oddelčnih novicah] sem takole poročal o njem: &quot;10. februarja je dekan FF na široko odprl denarnico za naše upokojence Marka Kranjca, Martino Orožen, Janeza Rotarja in Jožeta Toporišiča. Bili smo (predstojnik kot prisklednik in fotograf) na Strmolu in smo jedli naslednje reči prvič v življenju: zelenjavno terino s paradižnikovo omako, legirano cvetačno juho, poširan lososov kotlet z omako Gamberoni, skutno strjenko z višnjami. Pili smo chardonnay barrique Movia 1992, rose Ivana Batiča iz leta 1993 in ledeno vino modro frankinjo iz Brežic letnik 1993, da o aperitivih ne govorimo. Pomisel: upokojiti se je treba dati v času dekanovanja Franeta Jermana!&quot; 
 
Objava je vzbudila hudo dekanovo nejevoljo, v naslednjih ''Novicah'' sem takole poročal o njej: &quot;Na senatu 4. junija je dekan Frane Jerman uredniku Novic izrekel javno grajo in Novice imenoval rumeni tisk. Na prošnjo po konkretizaciji očitkov je navedel tri reči: negativne odmeve v tujini, poročila o fakultetnem zaključnem računu in poročilo o jedilniku na kosilu z upokojenci. Za mednarodni odmev se je izkazalo, da je to e-pošta nekega prijatelja Tomaža Sajovca s Finske, ki ga je Sajovic prosil za mnenje in ki mu je zdaj neprijetno, ker je bilo njegovo zasebno pismo uporabljeno na tak neetičen način. Novice # 6 (17. marca) prepisujejo podatke o financah fakultete iz dokumentov Sveta za visoko šolstvo in iz razmnoženih fakultetnih virov brez oznake zaupno in ne vem, kaj bi bilo v tem lahko spornega. Da pa je bil citat jedilnega
lista na Strmolu (# 5, 25. febr.) lahko resen razlog za obravnavo na senatu – tega skoraj ne morem verjeti. Ker sva se z dekanom do zdaj o vseh domnevno spornih rečeh v zvezi z Novicami kolegialno in – mogoče sem naiven – celo prijateljsko pomenila, njegove javne graje ne morem razumeti in je ne sprejemam.&quot;

==Stran '''521''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri521/index.html Zur guten Frau,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. oktobra 2024&lt;/small&gt;==

Človek mora od hiše v lajf, če želi fotografirati. Prvi ducat posnetkov je tako nastal na izletu na Trupejevo Poldne (1961 m): z biciklom z mejnega prehoda Podkoren po gozdni cesti do lovske koče v Železnici, od tod peš na vrh. Na slovenski strani je križ popisan slovensko, na avstrijski pa piše Techantinger Mittagskogel. Dvojezičen je tudi napis na lesi daleč na slovenski strani, medtem ko so vsi napisi na Blekovi planini na meji samo nemški. Na tabli piše, da je kočo zrihtala &quot;die junge Generation&quot;. 

Glavnina fotk (od 12 do 67) je s kolesarjenja po Slovenskih goricah vzhodno od Lenarta, od spomenika do spominske plošče (s poudarkom na [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/07/Slovenski_partizanski_spomeniki_na_Geopediji.jpg/220px-Slovenski_partizanski_spomeniki_na_Geopediji.jpg partizanskih]), od cerkve do kapelice. Zaradi samoumevnosti nemščine kot drugega jezika na smerokazih in napisih (15) bo tudi na zemljevidu za ta konec kmalu pisalo Südsteiermark. Prav mogoče je, da sem katerega od literarnih in jezikoslovnih obeležij (Ilaunigu, Cafu, Šulerjevi, Vuku, Linhartu, Seliškarju) slikal in postavil v album že kdaj prej. 

Z Andrejem Pančurjem (70) smo se menili o povezovanju zbirke žrtev druge svetovne vojne in partizanskih obeležij. Zadnjih 11 posnetkov je s srečanja domačih pionirjev računalništva v Računalniškem muzeju v Ljubljani. Sam sem se znašel tam kot [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm dokumentarist veteranov za Wikimedijino Zbirko] in Wikipodatke in zato, ker je gostiteljem manjkal še kak slovenist. Svoj prispevek slovenskemu računalništvu sem opisal v sestavku [[Pionirska leta]].

Zaključujem s povabilo na akcije v podporo zatiranim Palestincem: [https://www.palestina.si/stop-genocidu-za-svobodno-palestino/ Stop genocidu za svobodno Palestino. 3.–10. oktobra 2024]. Povezave te vrste postavljam na seznam [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''520''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri520/index.html Čvrsnica in Pelješac,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. septembra 2024&lt;/small&gt;==

Pred leti je bila na Velikem Vilincu v Čvrsnici megla, pa sva šla letos zato še enkrat tja. Gor od parkinga na Vitlenici, z ekskurzijo na 45 minut oddaljena Hajdučka vrata in jezerce Crvenjak in mimo zaprte koče Vilinac na vrh. Dol pa po drugi strani preko Malega Vilinca na smučišče Risovac. Preden se je pot začela spuščati v dolino, je privršala nevihta z grmenjem in sodro. Zarila sva se v ruševje, pa ni pomagalo, premočilo naju je do kože. Ko je vmes malo ponehalo, sva se za silo preoblekla v spodmolu. Prijazna natakarica v restavraciji Staza je sočutno poklicala varnostnika, ki naju je zapeljal do motela Hajdučke vrleti, od tam pa sva po zajtrku, ker naokrog ni nobenega taksija, prištopala do avta na Vitlenici, obakrat so ustavili domači zdomci. Dolga, močna avantura. Obisk najvišje bosanske vasi Lukomir sva prekinila na pol pota, predolga in pregrda cesta. Sicer grde ceste niso ovira. Po taki, ki je po mnenju domačinov primerna samo za terence, sva se letos od Ramskega jezera prizibala do Blidinja. Imenuje se cesta spasa, ker so po njej v zadnji vojni muslimanski begunci reševali svoja življenja pred četniki. 

Drugi del tedna je bil za Pelješac. Poceni stanovanje sva dobila v luštnem kraju Trpanj. Na balkon se je prišlo skozi okno. Gazda Mate je bil prijazen, vse dokler pogovor ni nanesel na politiko. &quot;Komunisti&quot; da smo popušili, ustaški zločini da so samo priča ... Pelješac je zelo lep polotok, nanj se pride čez nov most, ki ga je projektiral Marjan Pipenbaher in povezuje Dubrovnik z zgornjim delom Dalmacije tako, da ni treba prečkati bosanske meje. To bo &quot;spremenilo pravila igre&quot;, zmagovito komentirajo novinarji.

Grafiti, prečrtani cirilski napisi na krajevnih tablah in drugi napisi na vsej poti dokumentirajo veliko moč pripadnostnega čustvovanja (nogometnega, verskega, nacionalnega), tudi v prvih letih po drugi svetovni vojni (67). Pripadnost eni skupini izključuje pripadnost drugi skupini, le sem in tja je najti inkluzivne izjave: &quot;Bog je jedan. Svi smo braća in sestre&quot; (30). Nacionalizem nas vodi v pogubo, na Balkanu in drugod po svetu, glej zadnje prispevke na to temo na vrhu strani [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''519''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri519/index.html  Iz src rasto v srca mostovi,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. septembra 2024&lt;/small&gt;==

Avgustovski posnetki dokumentirajo dve akciji Glasu ljudstva, shod proti zdravniškim dvoživkam pred Ministrstvom za zdravje in piknik na bežigrajski lokaciji Plac, s klicem po angažmaju novih aktivistov. Tretji javni dogodek je bil proslava na Graški Gori, ki je poznana kot gora jurišev 14. divizije. Vmes sta bila planinska izleta na Mali in Veli Draški vrh. Na slednjem sva srečala prevajalko Suzano Koncut in violinistko Sonjo Vuković (16); njuna portreta sem brž postavil v Wikimedijino zbirko in Wikipodatke, kakor tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm portrete poznanih udeležencev drugih javnih dogodkov.] Pri posnetku Plečnikovega partizanskega spomenika (slika 12) sem poudaril, da ima na vrhu zvezdo. Nekateri Plečnikovi občudovalci namreč radi ponavljajo, kako se je Plečnik zvezdi izogibal. Pa se očitno ni, tule je čisto organski del spomenika. Naslovni verz je iz Kajuhove pesmi [[:s:Mostovi|Mostovi]] (slika 31).

==Stran '''518''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri518/index.html Šola bistra buča,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. avgusta 2024&lt;/small&gt;==

[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L3238_x1701271.0529534235_y5710132.320349604_s11_b2345 Modre zvezdice na zemljevidu partizanskih spomenikov na Geopediji] so narekovale obisk Bele krajine. V dveh dnevih kolesarjenja tam doli sva poslikala in vnesla na spletni zemljevid menda skoraj vse doslej evidentirane. Na začetku albumske strani sta dva obiska: potem ko smo se dvakrat srečali naključno, se je bilo treba s Theresio in Ryanom (glej ju na [https://slov.si/mh/galerije/galeri516/target18.html tejle sliki]) sestati še namerno. Dan pozneje sta prišla na obisk Hasan s hčerko Parnian, ki po slabem letu v Sloveniji že lepo kramlja po naše. Na koncu je nekaj posnetkov z občinske proslave na Vodiški planini, tako kot vsako leto ob tem času. 

Nedavno sem se razburjal nad zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki v državni register sprejema najraje ljudsko in cerkveno stavbno dediščino (kozolce in kapelice), druge vrste dediščine, npr. partizanske spomenike, pa zanemarja. Ko pomislim, tudi sam za tale album najraje izbiram krucifikse in starosvetne hiše; razpela in skednji so ob pravi svetlobi pač lepi, zato jim dajem prednost pred spomeniki. Ampak ZVKD-ji menda ne bi smeli izbirati obeležij po estetskih, ampak po kulturnozgodovinskih kriterijih. Spominske plošče književnikom in drugim znamenitežem postavljam sem v slepem zaupanju, da jih nekoč kdo sname, postavi v Wikimedijino Zbirko in jih doda wikipedijskim geslom; sam tja nalagam trenutno največ svoje portrete živih osebnosti. Pri neznamenitih osebah, ki nočejo delovati javno, čeprav so zaposlene v javnih službah in bi morala biti njihova javna izpostavljenost samoumevna, se je bolje zadržati in jih pustiti v njihovi kapriciozni anonimnosti. Nikoli mi ne bo jasno, zakaj taki sploh tiščijo v javne službe, če pa niso zanje. Spominske plošče nagovarjajo k pisanju ali dopolnjevanju wikipedijskih člankov o osebah, ki so jim posvečene, tokrat so to Zvonko Rus, Marko Bajuk, Janez Marenčič, Katka Vrtačič Zupančič, Ana Fab(i)jan, Jožef Slobodnik.

Pri Beli krajini je vredno poudariti, da imajo nekatere vasi kar precej stran pravoslavno pokopališče z nagrobniki v cirilici. Opazno je tudi število takih brez križa. Dobro je tudi, da množični turizem Kolpe še ni odkril in da je ob bregu mogoče najti vstop čisto zase. Bela krajina je lepa.

==Stran '''517''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri517/index.html Cvetja obilo,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 28. julija 2024&lt;/small&gt;==

Naslov ''Cvetja obilo'' želi popravljati Prešernovo resignativnost, čeprav optimizmu tudi na globalni ravni časi niso naklonjeni. V hribih tepihi planinskega cvetja  res za nekaj časa prekrijejo skrbi zaradi naplastene človeške neumnosti. Začne se s planino Ilovec (Ivovc) pod Galetovcem, do koder se da z biciklom po strmem in mestoma razdrapanem makadamu. Posnetka 7 in 8 dokumentirata otroško osvajanje vil. Prva cvetna prostranstva so s Tosca nad Velim poljem, druga z Viševnika, kjer sva srečala Luko Omladiča, posamezna roža je z Mesnove glave in izpod Mojstrovke. Vmes so ljudje; znamenitejši so šli tudi v Wikimedijino Zbirko, med Wikipodatke ali kar v wikipedijska gesla, če so bile tam slike slabe ali jih doslej ni bilo. Največ se jih je pustilo slikati na slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem, med njimi nekdanja predsednica dolenjskih slavistov Danica Rangus, članica društva Slovenija Rusija, ki je organiziralo prireditev. Žal sem zgrešil zastavo z napisom ''Gibanje Slovenija proti rusofobiji''. Razvili so jo na koncu dogodka. Izraz rusofobija poimenuje aktualno zahodno propagandno gonjo proti vsemu ruskemu, spominja na čase pred prvo svetovno vojno in s svojo trdoživostjo razkriva svojo rasistično osnovo.   

Vesel bom slovenskih in latinskih imen rož na slikah, če mi jih kdo pošlje.

==Stran '''516''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri516/index.html Kekec na Debeli peči,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. julija 2024&lt;/small&gt;==

Kekčeve poti so tokrat vodile na Debelo peč, piknik po izletu smo imeli na Uskovnici. Luštno. Theresia in Ryan (18) sta se pustila slikati na Zidani skali nad Kropo; tja sta jo mahnila peš kar iz Radovljice. Od 19 do 24 so posnetki s sestanka v kranjski knjižnici, ki se pripravlja na organizacijo okroglih Jenkovih dnevov 2025. Iz mednarodnega simpozija o treh Jenkih (Simonu, Davorinu in Ivanu) ne bo nič, namesto njega za uvod strokovni pogovor na teme jubilantov. Za zaključek so slike s pohajkovanja ob Grabnarici  v dolini Lipnice, s kopanja na Savi in obiska slapu Šum v Besnici.

Pa še poziv za podpis peticije [https://insajder.com/slovenija/peticija-proti-vojnemu-hujskastvu-financiranju-nove-vojne Proti vojnemu hujskaštvu in financiranju nove vojne,] ki je objavljena tudi na strani [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''515''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri515/index.html Presečnikova Meta (mango z belo čokolado),]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. julija 2024&lt;/small&gt;==

*Piknik ''Planinskega vestnika'' pri Jurju v Kamniški Bistrici
*Piknik spomeničarjev na Srednji Dobravi
*Pohod do tehnike Mete na Jelovici
*Cres
*S Timom Pogačarjem in Goranom Šušnjarjem pri Tavčarju na Visokem
*Na poteh Evrope pri ambulanti E in na planini Konjska dolina

Na letošnjem pikniku PV mi je v oči padla tetovaža Marte Krejan Čokl, ki je najprej vzbudila asociacije na ženske obračune z moškimi (Judito in Holoferna, Samsona in Dalilo, Salomo in Janeza Krstnika). Gre pa za tatujevsko upodobitev kipa Luciana Garbatija [[:w:en:Medusa with the Head of Perseus|Medusa con la testa di Perseo]] (2008), ki je preoblikoval firenški kip Benvenuta Celinija, ki kaže [[:w:Perzej z Meduzino glavo|Perzeja z odsekano Meduzino glavo]], tako da sta vloga Perzeja in Meduze zamenjana, pač v skladu z etiko [[:w:Gibanje Me Too|gibanja Jaz tudi]]. 

Med udeleženci letošnjega spomeničarskega piknika naj omenim [https://independent.academia.edu/mariosimunkovic?f_ri=303009 Maria Šimunkovića] iz Samoborja (7), avtorja več knjig  o NOB na Hrvaškem.  

O Cresu lahko rečem samo, da je bilo tam lepo. Spet. V Osorju sem slikal kip skladatelja Jakova Gotovca kiparke Marije Ujević (38), ker me je spomnil na Savinškov kip Tavčarja na Visokem (49); verjetno vpliv skupnega učitelja Meštrovića, pripominjam nepoznavalsko. O kiparskih upodobitvah Tavčarja in njegovih nama je s [[:w:Timothy Pogačar|Timom Pogačarjem]] na Visokem  pripovedoval Goran Šušnjar iz Poljan. Odkril je avtorja Tavčarjevega kipa, ki so ga pred leti ukradli iz grobnice. Premožni ljudje ([[:w:Marjeta Zorc|Metka Zorc]]) so plačali, da danes v grobnici stoji nov kip Metoda Ferlica; privatizacija javnega zdravstva ima očitno tudi posamezen pozitivni učinek. Naj imena kiparjev ostanejo skrivnost do objave Goranovega članka na to temo v prihodnji številki revije ''Slovene Studies''. O tragični smrti Tavčarjevih vnukov leta 1948, o kateri govori pesem njunega očeta, vklesana v grobnici (44), [https://lit.ijs.si/visoska.html sem pisal na drugem mestu.] 

S partizanščino je povezana tudi predstava Na poteh Evrope, ki so jo na planini Konjska dolina na Pokljuki izvedli plesalec in koreograf Mattia Cason, multimedijski umetnik Alessandro Conte in pesnik Muhammad ‘Abd al-Mun’im. Mattia v občudovanja vredni slovenščini, z vložki v arabščini, turščini, grščini, hebrejščini ... (pripravlja tudi varianto v hrvaščini za predstavo v &amp;ndash; zanimivo naključje &amp;ndash;  Osorju). Naključje je tudi, da je Mira Muhammada učila angleščino, ko je pred leti pribežal v Slovenijo, in je bil že pri nas doma na obisku. ZB in spomeničarji smo bili povabljeni zraven zaradi lokacije, tj. [https://eforeurope.eu/sl/ambulanta-e-preko-4g partizanske ambulante E,] [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:82_x1552131.1261192726_y5831789.269199474_s15_b362 ki se nahaja v bližini] in so jo izbrali za performans iz več razlogov: zaradi odmaknjenosti, da ne rečemo eksotičnosti, zaradi humanitarnega in antifašističnega poslanstva ter zaradi črke E v imenu, ki asociira na njihov projekt [https://eforeurope.eu/sl ''e-ti?'',]  posvečen razmislekom o bodoči Evropi. Ta naj ne bo osvajalska v smislu Aleksandra Velikega, ampak se mora vrniti k svojim koreninam, ki gredo v smer afriško-azijskih povezav, in biti tako kot Aleksander v svoji poosvajalski fazi radovedna za vse drugačno ter odprta migracijam. 

Predstava se je odvila ponoči, na višini 1400 m je bilo hladno, na koncu smo bili gledalci preveč prezebli za diskusijo, zato svoj razmislek o njej beležim tule. Ker je bila v predstavo vključena tudi zgodba Mattijevega deda kot italijanskega imperialnega vojaka v Etiopiji, moram spomniti na &quot;boleče&quot; izkušnje Bohinjcev s tem delom sveta. Leta 1935 si je lokalni veseljak [[Slovenske literarne potegavščine#Ni bil Ivan Rob, ampak Legatov Tonček|Legatov Tonček]] privoščil potegavščino. Namazal se je s črno barvo, se napravil v abesinskega (etiopskega) cesarja Haileja Selassieja in v Bohinj telegrafsko sporočil, da prihaja na obisk. Bohinjci so ga slovesno sprejeli, kot se cesarju spodobi, pri plesu pa sta se mu snela brada in pokrivalo in goljuf je komaj utekel razjarjenim prevaranim domačinom. Nezanemarljiva je možnost, da bodo domačini tudi danes zgodbe afriško-azijskega izvora, zlasti etiopske, dojeli z nezaupanjem ali celo odklonilno.

V svetu, ki drvi v vojno, prizadevanja Mattie Casona in njegovih v nasprotno smer, tj. v smer odprte, iščoče in tolerantne Evrope, zaslužijo vse priznanje in podporo. Na začetku je dvoje ključnih izrazov vsaj pri meni poskrbelo za pozitivni efekt: revolucija in anarhizem (seveda ne v žurnalističnem in dnevnopolitičnem pomenu teh besed). V spletnem naslovu projekta je še tretji pozitivni ključni izraz: eu-topija. Prepričljivo je bilo v dramsko-filmsko-plesno-bralno predstavo vključeno zgodovinsko znanje in poznavanje mitologij, evidentna sta bili resnost in iskrenost, simpatična mladostna vitalnost, igralski in plesalski profesionalizem in prepričanost v svoj zgodovinski prav. Kulturno občutljivost in spoštovanje kulturne raznolikosti je demonstrirala raba številnih jezikov, vključitev vojnih usod prednikov gostiteljev (streljanje bohinjskih talcev). Mattia je prostodušno povedal, da ne gre za gospo umetnost, ampak da imajo prednost druženje in medsebojno sporazumevanje, pomoč prijatelju Palestincu pri iskanju založnika za njegov roman in skrb za skupno prihodnost. Umetnost je le sredstvo za doseganje naštetih ciljev. Važno je tisto, kar se zgodi po predstavi. Eksistence izvajalcem ne zagotavlja publika (predstava je bila zastonj, vabila so šla le na izbrane naslove), ampak evropski projektni denarji. Nehote se vzbuja primerjava s partizanskimi mitingi: jasna tendenca, pravzaprav agitacija, vznesenost, ignoriranje komercialne razsežnosti umetnosti in kulture. Ja, skupna točka spomeničarjev in eforeurope bi bila lahko komercialna nezainteresiranost,  spomeničarji kot akter občanske znanosti (''citizen science'') namreč vse delamo zastonj (vendar ne zaman, če ponovim priljubljeno besedno igro). Dokler bodo države EU podpirale take prireditve zares in ne le za alibi, ima EU še možnosti preživetja. Ekipa v tako Evropo očitno še verjame, nagovarja nas, naj taki Evropi zaupamo tudi mi. To je Evropa, ki gradi na margini, ker je obrobje prostor nujnih sistemskih sprememb, ne pa jedro. Načelno se je s tem mogoče le strinjati, v praksi pa morata biti za tako držo izpolnjena vsaj dva pogoja: človek mora biti mlad in človek mora biti umetnik. Samo mladostna vitalnost in umetniška avtonomnost (to je sposobnost oblikovanja paralelnih svetov) zmoreta ignorirati oblastnike, ki brezobzirno posegajo v naša življenja, in ohraniti socialni optimizem. Sodelujoči so prepričani, da bodo Evropo oblikovali ljudje, ki Evropo cenijo, ki vanjo verjamejo. Najbolj verjamejo vanjo tisti, ki zanjo tvegajo svoje življenje, to pa so migranti. Svet brez Evrope bi bil res žalosten svet.

Aja, portrete poznanih udeležencev dogodka sem postavil tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm Wikimedijino zbirko.] Se nadaljuje.

==Stran '''514''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri514/index.html Gnove Gurize,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. junija 2024&lt;/small&gt;==

Partizanski spomeniki so šli, kot običajno, na [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopedijo,] drugi spomeniki in fotografski dokumenti z dvodnevnega kolesarjenja po Banjšici in Gorici pa so tule. Za uvod sta dva posnetka s slavistike okrog leta 1974, najbrž je šlo za brucovanje. Našel sem ju v brošuri Jože Toporišič, ki so jo izdali njegovi rojaki. Gospa Slavka iz Suhorja v Beli krajini (2) je nama z Miro pripovedovala vojne spomine. Sedem nadaljnjih posnetkov je s srečanja slovenskih wikipedistov v Radovljici; za to priložnost sem pripravil referatek [[Povezava med Wikiverzo, Wikipedijo in Wikivirom]]. Po izobraževanju smo šli na ogled Muzeja talcev in na kosilo v Begunje.  

V Kanalu ob Soči se pohvalijo s kipi slikarja [[:w:Ivan Čargo|Ivana Čarga]], skladatelja [[:w:Marij Kogoj|Marjija Kogoja]] in pesnika in alpinista [[:w:Valentin Stanič|Valentina Staniča]]. V Batah je bil rojen misijonar [[:w:Janez Madon|Janez Madon]], iz Avč je družina pokojnega slavističnega kolega [[:w:Zoran Božič|Zorana Božiča]], na cerkvenem zidu v Morskem je plošča pisatelju [[:w:Venceslav Bele|Venceslavu Beletu]] (26), pred britofom pa spomenik žrtvam azbesta. Direktorici novogoriške knjižnice Ireni Škvarč sem izročil tipkopis ''La linea bianca'', scenarija za film [[:w:it:Cuori senza frontiere|Cuori senza frontiere]], ki govori o razmejitvi Goric leta 1947; našel sem ga v zapuščini pisatelja [[:w:Milan Lipovec|Milana Lipovca]], ki jo je hranil moj pokojni oče. Gre najbrž za tipkopis (201 str.) scenarija za film (https://en.wikipedia.org/wiki/The_White_Line_(1950_film)). V [[:w:it:Cuori senza frontiere|italijanskem geslu o filmu]] piše: &quot;Il tema del film, il cui titolo provvisorio era La linea bianca, fu probabilmente tratto dalla divisione in due settori del cimitero di Gorizia, in seguito alla risoluzione ONU del 9 agosto 1947. Il film si propone di denunciare l'assurdità della ridefinizione dei confini orientali.&quot; Obstaja še dokumentarni film o Gorici 1947 z naslovom La linea bianca (https://www.isonzo-soca.it/allegati/4/allegati4115.pdf), ki je mogoče spodbudil nastanek scenarija za celovečerni film, ki so ga snemali v okolici Trsta.&lt;ref&gt;2025 je Alessandro Catunar napisal knjigo z naslovom Storia di una linea bianca: Gorizia, il confine, il Novecento.&lt;/ref&gt; 

Za konec še vabilo na [https://walkpeace.org/ mirovni pohod Trst&amp;ndash;Ljubljana 21.&amp;ndash;23. junija 2024] in na današnji (20. 6.) shod za Palestino na Trgu republike v Ljubljani ob 18.00; [https://www.facebook.com/people/Walk-Peace/61559978651587/ Facebook;] drugo na vrhu strani [[Kako rešiti civilizacijo|Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''513''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri513/index.html Janez Orešnik,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. junija 2024&lt;/small&gt;==

[[:w:Janez Orešnik|Janez Orešnik]] je bil Mirin učitelj, midva pa sva se videvala na sejah senata FF UL. Potrdim vse, kar so govorniki lepega povedali o njem na žalni seji na FF 11. junija 2024, od koder so posnetki. Najbolj sva se razhajala pri hoji: hodil je počasi, za vsak korak se je zdelo, da je premišljen in tehten, jaz pa sem običajno tekal in zajemal po dve stopnici naenkrat. Ko sta nekoč najina različna ritma trčila drug ob drugega, mi je očetovsko zaskrbljeno rekel: &quot;Kolega, veliko napako delate: prehitro hodite.&quot; Naj ostane pri tej eni napaki :) Veselih anekdot so se spominjali govorci, ki sem jih fotografiral (pa še koga zraven, ki ni govoril), da bi ostalo kaj spomina na dogodek in na priljubljenega profesorja ter z namenom, da potaknem portrete prisotne jezikoslovske smetane po Wikimedijini Zbirki, kjer postanejo javna last, in jih vpišem med Wikipodatke. Več kot [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm 25 se jih je nabralo,] slovensko jezikoslovje na Wikipediji je zdaj bolj slikovito kot doslej.

==Stran '''512''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri512/index.html Slovenske gorice,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. junija 2024&lt;/small&gt;==

Prve fotografije so od doma in od prej, druge pa vse z dvodnevnega kolesarskega potepanja po Slovenskih goricah. Stran bi lahko naslovil tudi [[:w:Ščavnica|Ščavnica]] (po zgledu [[:w:Pesnica (reka)|Pesnice]] dve strani nazaj); obe rečici napajata kraje tam okrog. Slik je nastalo tristo in več, tole je pač le izbor, s poudarkom na literarnih oz. slavističnih spomenikih; partizanska obeležja, ki so bila glavni razlog obiska slovenskega vzhoda, sem/bom potaknil po [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopediji.] Pokrajina je orientacijsko zahtevna, hiše preštevilčene, vasi so razsute po brežinah tako, da je iskanje lokacij naporno. Ko sva končno prispela do hiše v Mali vasi, v kateri je tragično preminula Zora Rupena, plošče na njej ni bilo več; pri njenem nečaku Mirku Osolniku bo treba poizvedeti, kam so jo odnesli in shranili. Prleki dajo nekaj na svojo kulturo in zgledno skrbijo za literarna, jezikoslovna in druga obeležja. Do Miklošičevega doma sva se spustila naključno, potem ko naju je tja usmerila puščica, in našla tam prijazna lastnika in oskrbnika Miklošičeve spominske sobe Vaupotiča; za to poslanstvo ju je v največji meri spodbudil Dunajčan [[:w:Feliks Bister|Feliks Bister]], čigar sliko z 22. 9. 1991 mimogrede dodajam v njegovo wikipedijsko geslo; srečali smo se, spet slučajno, v gostilni na Čepuljah nad Kranjem, bil je v družbi Boruta Loparnika in Katarine Bedina. Steklenico Miklošičevega šipona, ki so ga proizvajali Vaupotiči, sva podarila Zvezdani in Tonetu Gržini iz Ojstriške vasi, ki sta bila zadnja postaja na najinem romanju. Čisto blizu Miklošiča je bil rojen Stanko Vraz, malo naprej je služboval Ksaver Meško, kip Maistra na konju ima tod vsaka druga vas, po Glavnem trgu v Ljutomeru se naštetim pridružita še kipa Karla Grossmana in Radoslava Razlaga; slednji ima v okolici še druga obeležja. Fotografiral sem rojstne hiše ali kipe Ferda Godine, Jožefa Godine, Jožefa Klekla, Cvetka Golarja, Antona Krempeljna [sic], Stanka Cajnkarja ... V tejle galeriji so fotke objavljene pod licenco CC, torej jih lahko kdorkoli vzame in postavi npr. v sloj Literarni spomeniki na Geopediji ali v krajevna in biografska gesla na Wikipediji. Pa bom moral verjetno nazadnje to opraviti sam, razen če me ne prehiti kak neučakani Sporti, admin na slovenski Wikipediji.

Aktualno političnega je bilo na tejle strani v albumu izjemoma malo. Pa bi ga moralo biti več, ker se t. i. elite prav zdaj odločajo o tako usodni reči, kot je tretja svetovna vojna. Naj zato opozorim samo na sveže prispevke na vrhu seznama [[Kako rešiti civilizacijo]] in pozovem k dejavni državljanski drži, to je da v nedeljo na evropskih volitvah obkrožimo tistega kandidata za evropskega poslanca, ki se zavzema za mir, ne pa tistega, ki hujska k &quot;reševanju&quot; mednarodnih konfliktov z vojno; poglej si v ta namen [https://www.tiktok.com/@__the_movement__/video/7377824902579031328?_r=1&amp;_t=8n1TnCCY5Gz intervju z nekdanjim ameriškim obveščevalcem in specialistom za evropski vzhod Scottom Ritterjem,] ki svari pred lahkomiselnostjo ameriške in evropske politike, obsedene z rusofobijo.

==Stran '''511''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri511/index.html Miru se ne da doseči s silo,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. maja 2024&lt;/small&gt;==

Na tej strani sta zabeležena dva dogodka iz zadnjih dveh tednov: piknik dekanje na vrtu za Filozofsko fakulteto in soočenje s kandidati za evropske poslance v organizaciji Glasu ljudstva v avli Prirodoslovnega muzeja, kamor smo se zatekli pred dežjem; desne stranke so povabila na soočenje ignorirale. Vmes sta dva posnetka z borčevskega pohoda od spomenika do spomenika po Jelovici nad Kropo. Portretirance sem potaknil še v Wikimedijino zbirko in jih po možnosti vpisal med Wikipodatke. Tam so se znašli tudi kolegi antropologi iz Nigra, ki so bili v gosteh pri Sari Lunaček. Na Trgu republike bodo danes odprli razstavo Umetnost strpnosti: 146 medvedov, po eden za vsako državo tega sveta, tudi za Palestino, ki ji odrekajo pravico obstoja, in za izobčeno Rusijo. Junija v Švici organizirajo &quot;mirovno konferenco&quot; brez nje, kar je mogoče razumeti samo kot načrt vojaškega poraza Rusije, torej kot vojno napoved. Proti taki brezumni politiki svari Einsteinov izrek: Miru se ne da doseči s silo (na predzadnjem posnetku), ki je dal naslov tej strani.

==Stran '''510''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri510/index.html Pesnica,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. maja 2024&lt;/small&gt;==

Naslov spet zavaja, z njim ni mišljen pesnik ženskega spola, ampak rečica v Slovenskih goricah, ki sva jo na kolesarjenju večkrat prečkala. Tako kot pesnik ni samo pesnica moškega spola, ampak je &quot;tisto, kar se pri pesi stran odreže&quot;; v slovarju te besede (na Gorenjskem rečejo ''pesnek'') ne najdem. Zavajajo tudi slike, ker je med njimi komaj kakšna s partizanskim spomenikom, čeprav sem dva dni fotografiral v glavnem te. Postavil sem jih drugam, to je v sloj [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih spomenikov na Geopediji,] ki je te dni narasel na 8250 obeležij, in napisal prispevek za ''Svobodno besedo'' pod naslovom [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Po Slovenskih goricah]]. Ravno včeraj sva se z Mirkom Messnerjem pogovarjala, kako našo zbirko vključiti v mednarodne Poti osvoboditve / [https://www.liberationroute.com/ Paths of liberation,] ki jo načrtuje z nemškim kolegom Stefanom Wahlerjem. Druga svetovna vojna je bila na Štajerskem drugačno od tiste na Kranjskem, zato so tudi spomeniki drugačni. Zavajajo tudi slike podrtij in z blatom ometanih hiš. Takih je malo in vedno manj, prevladujejo čisto nove družinske hiše s sedežnimi garniturami iz ratana na terasah in z robotskimi kosilnicami, ki frizirajo trate pred njimi. Saj zato pa starine slikamo, ker jih že jutri ne bo več. Čisto nove so tudi kolesarske poti prek polj. Od književnikov so tokrat zastopani [[:w:Leopold Volkmer|Leopold Volkmer]], [[:w:Jožef Muršec|Jožef Muršec]] in [[:w:Joža Glonar|Joža Glonar]] (ta ima v vasi tudi spominsko ploščo, a sva jo spregledala). Po Antonu Slodnjaku se imenuje kulturni dom v Juršincih, streljaj od njegove rojstne vasi Budkovci, ki ostaja za obisk na naslednji kolesarski turi. V kulturnem domu društvo gospodinj za mimoidoče konec tedna peče svojevrstne okusne sirove &quot;gibanice&quot;, ki so nekakšen sladki križanec med pitami, picami in bureki.

Stran se sicer začne s piknikom Inštituta 8. marec, na katerem je nastopil pevec in performer Žigan Krajnčan. Za podpis evropske državljanske pobude [https://www.myvoice-mychoice.org/sl My voice, my choice] o dostopnem in varnem splavu sem pa tule že nagovarjal (slika 10).

==Stran '''509''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri509/index.html Umor, so zaklicale,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. maja 2024&lt;/small&gt;==

Umor, so zaklicale, je bil naslov duhovitega predavanja Veronike Rot Gabrovec v okviru [https://www.mklj.si/novice/77306/ Labirintov žanrskih branj] v Slovanski knjižnici, ki je obravnaval kriminalko, meni pa množinska ženska oblika v naslovu pride prav, da tiste, ki tole berete, pozovem k podpisu evropske državljanske pobude My voice, my choice [moj glas, moja izbira] za varen in dostopen splav. Klikni na [https://eci.ec.europa.eu/044/public/#/screen/home https://bit.ly/podpisi-tukaj], zgolj vpiši svoj EMŠO in s klikom odpošlji. Načrt je zbrati milijon podpisov v Evropi, od tega v Sloveniji, ki ima splav zakonsko dobro urejen, 100.000. Ljudje so pobudi naklonjeni, podpisi pa so potrebni tudi zaradi posameznih mračnjakov, ki osmomarčevskim aktivistkam pred upravnimi enotami grozijo s fizičnim obračunom. Če ti ni odveč, me obvesti o svojem oddanem glasu. Portrete predavateljev na Labirintih sem postavil še v Wikimedijino Zbirko.

==Stran '''508''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri508/index.html Beli krajini,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. aprila 2024&lt;/small&gt;==

&quot;Beli krajini Beli kranjec&quot;, piše na Župančičevi hiši v Vinici (17) in napis je primeren tudi za naslov tele strani v albumu. V Belo krajino so klicali nepopisani partizanski spomeniki od Črnomlja prek Starega trga, Damlja, Vinice do goric nad Črnomljem. V dveh dneh so bili posneti in jih vnašam na zemljevid [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Partizanski spomeniki na Geopediji.] Literarne oz. slavistične so slike 2, 7, 17, 18, 19, 20, 22, 25, 41, 42, 43, malo tudi 52. E-kolo je odličen pripomoček spomeniškemu popisovalcu. Začetni posnetki so iz Radovljice, z začetka zbiranja podpisov za dostop do splava v EU (povezava za podpis poziva je na vrhu strani [[Kako rešiti civilizacijo]], podpisovanje je res enostavno, samo svoj EMŠO je treba navesti), s proslave OF v Škofji Loki (glej tam [[Ob dnevu upora proti okupatorju|moj govor]]) in iz gostilne na Planici nad Crngrobom; Tine Oman je bil kranjski igralec.

==Stran '''507''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri507/index.html S smrtjo ste postali nesmrtni,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. aprila 2024&lt;/small&gt;==

Pet morbidnih naslov je že na teh straneh, naj bo še šesti, prepisan s slike spomenika 79 partizanom, ki so padli v boju na Goreljku na Pokljuki (posnetek 9); Tone Svetina piše med drugimi o njem v ''Ukani'', v zbirki Partizanski spomeniki na Geopediji je [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:2005_x1554479.9582604682_y5834403.487385675_s17_b2852 opis spomenika in grobnice nedaleč od spomenika.] Na Planini Klek pod Debelo pečjo je še en spomenik (16), posvečen [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:1967_x1554717.4559510406_y5843405.648518399_s18_b2852 pastirjema, ki so ju tam ustrelili Nemci.] Več kot 8000 je takih obeležij po domovini; ne vem, ali nas bo opozarjanje na smrti med drugo svetovno vojno kaj ozavestilo in angažiralo proti vojnemu hujskaštvu, ki ga gojijo osrednji mediji v soglasju s politiko. Čikaški profesor John Mearsheimer je v [https://www.youtube.com/watch?v=Y789SugNiA0 nedavnem intervjuju  &quot;Things are going to get worse in Ukraine, Middle-East and South-East Asia&quot;] pesimističen glede prihodnosti sveta.

Zgodovinarja Martina Premka (nedavno je postavil lepo [https://slov.si/doc/razstava_nob.pdf razstavo o NOB]; [https://slov.si/doc/nob_1941_1945.docx tule je spremno besedilo k razstavi]) in pevko Marjetko Popovski sem slikal na koncertu ob dnevu upora proti okupatorju na Bledu, posnetki drugih ljudi na tej strani pa so z včerajšnje &quot;veselice&quot; od 90-letnici Matjaža Kmecla na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki jo je pozorno pripravil Aleš Bjelčevič. Prisotni so se spominjali dogodkov iz skupnih časov, posebej zanimive so bile anekdote Dušana Pluta in Milana Kučana iz obdobja, ko so bili vsi trije člani kolektivnega predsedstva ob osamosvojitvi. V ozadju so se izmenjavale fotografije gora in gorskega cvetja Joža Miheliča in fotografije in filmski izrezki s Kmeclom od študentskih časov do danes. Večinoma so bile tule že objavljene, ker pa so raztresene po 507 straneh, sem jih [https://slov.si/mh/galerije/kmecl90/index.html postavil še posebej semle.] Celotni film iz življenja Oddelka za slovanske jezike in književnosti, iz katerega so izrezki, je na klik [https://www.youtube.com/watch?v=VynKYqHB5bU dostopen na Youtubu;] v katerih minutah se na njem pojavi Kmecl, piše v članku [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]]; pozor, filma je za skoraj štiri ure.

==Stran '''506''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri506/index.html USrael war criminal,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. aprila 2024&lt;/small&gt;==

Začne se s pogrebom [[:w:Janez Orešnik|Janeza Orešnika]] na ljubljanskih Žalah, kjer sta spregovorila [[:w:Franc Marušič|Franc Marušič]] in rektor jezuitskega kolegija Damjan Ristić, zapolni pa s posnetki s protesta za mir in v podporo Palestini (prva dva grafita nista s protesta, ampak s poti na Trg republike). Sprenevedanje, molk, leporečniško opominjanje vojnih kriminalcev, ki ga prakticirajo države EU vključno s Slovenijo, so spričo množičnega izraelskega pobijanja otrok nezaslišani. Mediji so polni zgražanja zaradi nasilne smrti ene srbske deklice, 13.000 palestinskih otroških trupel v zadnjih mesecih pa jim ni mar. In tudi slovenceljnom ne. Kritizirati Palestince, ker se upirajo desetletja dolgi izraelski okupaciji in nenehni kraji teritorija, je podobno kot očitati partizanom, da so se uprli civiliziranemu nemškemu okupatorju. Miloš Šonc (8 in 9, glej [[Objave: Miloš Šonc|njegova javna pisma]]) zato že cel teden gladovno stavka pred parlamentom: poslanci se izogibajo srečanju z njim, na [https://sites.google.com/view/stavkazapalestino/domov strani stavke] ga s podpisom lahko podpremo. Posnetke protestnih napisov sem tudi tokrat postavil v [[:c:Category:Protest in support of Palestine (Ljubljana 2024-04-07)|Wikimedijino Zbirko]], da potomcev ne bo preveč sram zaradi naše neobčutljivosti in dvoličnosti. Med nastopajočimi je bil upravičeno oster do neetične drže ljubljanske univerze študent Jan Vajgl (sin politika Iva Vajgla); [[Shod za svobodno Palestino|zahteval je prekinitev sodelovanja z izraelskimi univerzami]]. Jaša Jenull je spomnil vlado, da je pred volitvami obljubljala priznanje palestinske države.

==Stran '''505''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri505/index.html Veselje otroških oči,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 30. marca 2024&lt;/small&gt;==

Naslov strani je z verzov na posnetku 17 (ta je nastal pred vasjo Topolje pod Mohorjem nad Selcami) in korespondira s posnetki 19&amp;ndash;27, ki so s prireditve ob dnevu osnovne šole [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] v Lipnici. O narodnem heroju in zglednem učitelju Žagarju je govoril, kot sem napovedal že zadnjič, naš kolega [[:w:Klemen Lah|Klemen Lah]]. Tule je njegov govor z naslovom [https://slov.si/doc/klemen_lah_govor_stane_zagar.rtf Šolska ura se še ni končala.] Klemen ga je hotel objaviti tudi na svojem Facebooku, pa mu ta tega ne dovoli. Cenzura NOB-vsebin? Slike veselih otrok ne morejo biti v ostrejšem kontrastu s [https://secure.avaaz.org/campaign/en/rafah_ceasefire_now_loc/?bXqrdab&amp;v=156605&amp;cl=21278678543&amp;_checksum=3e0f86c10918b9f4c862497668a58f20150168446316c3e09d8d35395430f802 tistimi, ki prihajajo iz Gaze.] Podpiši vsaj kako od [[Kako rešiti civilizacijo|peticij, ki pozivajo k ustavitvi morij]], ki se jih gredo novodobni zahodni križarji! Slavistko Katarino Perič (26) sem nazadnje [https://slov.si/mh/galerije/galeri305/target19.html fotografiral na šolski prireditvi leta 2017,] Maje Jocif (27), ki je bila tudi moja študentka, pa menda še ne. 

Sicer se stran začne z geopedijsko spomeničarsko delavnico na CTK; direktorja [[:w:Miro Pušnik|Mira Pušnika]], ki je promotor odprte znanosti, bom moral za Wikipedijo ponovno slikati, trenutni posnetek je preveč od daleč. Delavnico smo organizirali ob znamki 8000 spomenikov v zbirki; ob tej priložnosti je nastal tudi [[Ob 8000 partizanskih spomenikih na Geopediji|intervju za ''Svobodno besedo'']]. Direktorja URI Soča Zvoneta Čadeža (2) sem ujel v objektiv slučajno med tiskovno konferenco, na kateri je protestiral proti svoji odstavitvi. Kipa Puškina in Gaja (3 in 4) stojita ob Železni cesti v Ljubljani. Puškina bi skoraj ne upal slikati, da me ne bi imeli za putinovca. Človek ne more verjeti, kako prozorno vojni hujskači ob pomoči medijev gradijo podobo zlobnih sovražnikov Rusov, nazadnje kar s pavšalno obtožbo ruskih študentov kot vohunov; beri N'Tokov članek [https://www.mladina.si/231694/komentar-pozor-vohuni-prihajajo/ Pozor, vohuni prihajajo] v zadnji ''Mladini'' na to temo. Namerava zahodni imperializem priti tokrat kaj dlje od Stalingrada?  

Sledijo posnetki s potepa po Škofjeloškem hribovju, zadnji del (28&amp;ndash;46) pa so s shoda z naslovom Ne Nato, mir nam dajte! za mir in solidarnost v Ljubljani 28. marca, ki ga je pripravila ekosocialistična iniciativa Klas. Hvalabogu, sami mladi ljudje, ki jim ni vseeno! Tule je [https://docs.google.com/document/d/1CpEnSpAYdY47-C8uQFa7oBhXIa9ewZXI3A49URUIgjI/edit njihov poziv k miru in solidarnosti.] Posnetke bom pridružil drugim [[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2024|ljubljanskim protestnim v Zbirki]] in vključil med [[:c:Category:Protest against NATO in Ljubljana (2024-03-28)|proteste proti Natu po svetu]].

Hasan z zadnjega posnetka nama je pripovedoval o birokratski mori, ki se mu dogaja zadnje mesece, potem ko je kot slovenski državljan vložil prošnjo za hčerino stalno bivanje pri nas. Dokumente mu na upravni enoti v Ljubljani sistematično izgubljajo in ga vedno znova pošiljajo na konec čakalne vrste pred okencem, v kateri stoji od ranega jutra do poznega popoldneva. Kafka! Verjame, da so za šlamastiko krive napake v računalniškem programu, jaz pa mislim, da je poleg nesposobnosti uradnikov na delu tudi slovenski rasizem. Njegov birokratski roman bo treba poslati v objavo, vendar dvomim, da bi bili osrednji mediji zanj zainteresirani.

==Stran '''504''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri504/index.html Ne pa da zdravim te bandite,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. marca 2024&lt;/small&gt;==

Le kako bi naslov te strani ne bil prizadet in kritičen. Gre za izjavo celovškega zdravnika [[:w:de:Sigbert Ramsauer|Sigberta Ramsauerja]], izpostavljeno v spominski sobi koncentracijskega taborišča Ljubelj, kjer je delal med vojno, in se v angleščini glasi: &quot;I am here to learn not to tend to bandits.&quot; Po vojni je bil sedem let zaprt, po pomilostitvi je napravil zdravniško kariero v Celovcu. Malo pred smrtjo je v intervjuju o svojih ljubeljskih &quot;pacientih&quot; dejal: &quot;ich habe – na sagen wir es mal so – diese Menschen schon als minderwertig empfunden.&quot; [te ljudi sem imel za manjvredne] Vsaka sorodnost s človeško neobčutljivostjo nekaterih zdravnikov danes je slučajna. 

Z drugo svetovno vojno je povezan posnetek sokrajana, 97-letnega Alojza Vidica na začetku strani, ki je o svojih izkušnjah izgnanca v nemškem delovnem taborišču objavil dve knjigi. Z Miro sva ga posnela, njegovo pričevanje je Mira pripravila za ''Svobodno besedo''. Posnetki od 22 do konca so s komemoracije na Planici, kjer je padel narodni heroj [[:w:Stane Žagar|Stane Žagar]] skupaj s 14 soborci. [https://slov.si/mh/galerije/galeri402/target29.html Plošča z Žagarjevim imenom je bila večkrat poškodovana,] na tokratnem posnetku so črke na njej obnovljene. V sredo 27. marca ob 18.00 bo na šoli v Lipnici, ki (še vedno) nosi po njem ime, [[:w:Klemen Lah|Klemen Lah]] ob 82-letnici Žagarjeve smrti [https://slov.si/doc/klemen_lah_govor_stane_zagar.rtf nagovoril učence, starše in učitelje s pozivom,] da se nasilju upremo tako v razredu kot v kritičnih zgodovinskih trenutkih. Dan pozneje, 28. marca, bo ob 17.00 na Trgu francoske revolucije v Ljubljani protest za mir in solidarnost, samo množični protesti ljudi morda lahko ustavijo zločeste namere gospodarjev vojne. Nasilni vojnohujskaški klimi, ki po svetu in doma ne jenja, se upirajo tudi objave na strani [[Kako rešiti civilizacijo]], nazadnje sem tja postavil povezavo na [https://www.peticija.online/e_jih_bo_osem_naj_bo_e_deveti_o_natu_poziv_javnosti peticijo za izstop Slovenije iz zveze NATO] in [https://slov.si/doc/lipuscek_program_eu.docx program kandidata za evropskega poslanca Uroša Lipuščka.]  

Vmes so planinski posnetki: z Mrežc in z Velikega Draškega vrha, zelo podobni lanskim in predlanskim in drugim starejšim. Na Debelem vrhu nisem slikal, ker mi je torbica s fotoaparatom in dokumenti v gozdu padla iz nahrbtnika. Popoldne jo je pošteni najditelj prinesel domov, gotovine pa v denarnici ni bilo več.

==Stran '''503''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri503/index.html Slobodne budite,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. marca 2024&lt;/small&gt;==

Ker je danes 8. marec, ki se mu je nekoč reklo dan AFŽ (afeže) ali dan [[:w:protifašistična fronta žensk|antifašistične fronte žensk]], se spodobi, da geslo s plakata na Reki (slika 32), ki poziva k enakopravnosti žensk, naslavlja tudi tole albumsko stran. Žal nisem prepričan, da bi ženske lahko ustavile tako zelo &quot;moško stvar&quot;, kot je vojna; vojno podpihovanje, pri katerem vztraja Ursula von der Leyen, ne obeta nič dobrega. O tem je več prepričljivih prispevkov na strani [[Kako rešiti civilizacijo]], nazadnje so se tja vpisali mirovniki Tine Hribar, Iztok Simoniti, Uroš Lipušček, Aurelio Juri, Tomaž Mastnak, Matjaž Hanžek ... Vse kaže, da se trgovci z orožjem in smrtjo, njihovi politični podrepniki in hujskaški mediji požvižgajo na svarila modrih ljudi. 

Stran se sicer začne z dokumentacijo [https://glas-ljudstva.si/monitoring/ monitoringa vladnih predvolilnih zavez,] ki ga je opravil Glas ljudstva. Na slikah so aktivisti, ki so s številkami podprli doslej precej žalostno statistiko vladnih dosežkov; nekatere sem vtaknil še v Wikimedijino Zbirko. V tolažbo in upanje je, da so se dogodka na Taboru udeležili tudi predstavniki vlade; Janševa vlada pred dvema letoma česa takega ni bila ne voljna ne sposobna. 

Posnetki od 15 do 19 so s komemoracije na Jamniku; pred 80 leti so Nemci vas požgali. Zbralo se je veliko ljudi, [[Ob 80-letnici požiga Jamnika|tule je Mirin govor]] ob tej priložnosti. Dva dni pozneje sva na poti v Kvarner obiskala še eno tako [https://www.anpits.it/showart.php?lang=SLO&amp;id=8 med vojno požgano vas, Lipo,] tik za mejnim prehodom Jelšane. Tam so aprila 1944 Nemci in Italijani (že po kapitulacije Italije) v ogenj zmetali tudi prebivalce vasi, 269 je bilo vseh (slika 22).

Od 23 do konca so posnetki tridnevnega skoka na morje. Kolesarila sva ob obali med Medvejo in Reko in pešačila iz Male Učke na vrh Učke Vojak; tam sva bila leta 2006 z Vladko Tucovič, ki je bila med udeleženci [https://slov.si/mh/galerije/opatija/index.html Hrvaško-slovenskega srečanja] edina pripravljena za vzpon. Učka je dogajališče in simbolna točka prenekaterega literarnega dela. Iz teh krajev je Pregljev ''Peter Markovič, strah ljubljanskih šolarjev'' (ki še ni digitalno dostopen), pod Učko se dogajajo romani ''Strahovalci dveh kron'' Miroslava Malovrha in ''V burji in strasti'' ter ''Za Adrijo'' Lee Fatur, iz novejšega časa je [[:s:Čubejska prigoda/I|''Čubejska prigoda'']] Milana Lipovca. Učko je Lea Fatur postavila celo v naslov &quot;slike iz časa francoske vlade&quot; [[:s:Pod Učko goro|Pod Učko goro]] (1917): &quot;Dokler stojita Učka gora in Kastov grad, tako dolgo se bomo upirali tuji oblasti in poginu!&quot; Janez Trdina, ki ima na Reki svojo ulico (slika 31), je o Učki pisal takole, plonkam  z Wikivira: &quot;Nad Opatijo se dviguje veličastni hrib Učka, ki je še precej višji od dolenjskega Kuma. Najvišji vrh te gore se zove »Goli breg«. Na njem sem bil ravno desetkrat. Diven pogled se odpira z njega radovednim očem. Istra leži človeku pod nogami kakor na zemljevidu, isto tako Kvarner in vsi njegovi otoki. Z njega sem gledal zamaknjen tudi slovenske snežnike in njihovega troglavega vladarja.&quot;

==Stran '''502''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri502/index.html Pace,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. februarja 2024&lt;/small&gt;==

Najprej sem nameraval strani dati naslov U konc' pota (po sliki z napisom ledinskega imena nad Preddvorom, kjer za imensko dediščino vzorno skrbijo), glej [https://www.youtube.com/channel/UCYCzwTA20GqCYB4ETHLW4dw/videos video posnetke,] 
[https://www.mojaobcina.si/preddvor/novice/kud-matije-valjavca-tudi-letos-ustvarja-na-zaplati.html članek o njihovem projektu,] [https://www.visitpreddvor.si/si/info/publikacije/ledinska-imena-g%C9%99r%C3%BA publikacije] in 
[https://www.visitpreddvor.si/si/info/publikacije/ledinska-imena-u-konc-pota razlago enega izmed imen.] Pa sem se premislil. Za pisateljem [[:w:Milan Lipovec|Milanom Lipovcem]], ki je močno vplival na moje odraščanje, je ostala škatla raznih papirjev, v njej tudi svitki kopij starih portretov, letakov in časopisnih izrezkov. Z Googlom sem se poučil, da je zbiral slike italijanskih antifašistov, upornikov in socialistov. Preslikal sem jih in postavil v Wikimedijino zbirko, kjer jih povečini še ni bilo: [[:w:en:Anna Kuliscioff|Anna Kuliscioff]], [[:w:en:Andrea Costa|Andrea Costa]], [[:w:en:Fernando de Rosa|Fernando de Rosa]], utopični socialist [[:w:en:Filippo Buonarroti|Filippo Buonarroti]], naslovica časopisa [[:c:File:Avanti della domenica, Pace, 5. febr. 1905.jpg|''Avanti! della Domenica'']] iz leta 1905, ki predstavlja Mir, dosežen s krvjo upornikov. Ta je dala naslov strani 502 v albumu. Ustreznih gesel v slovenščini še ni. Sicer pa so slike v albumu z izletov na Prevalo (iz Drage je pot po poletnem neurju uničena in neprehodna, treba je čez Planinco), do Hudičevega boršta in povprek čez Javorov vrh na sv. Jakoba, od tod pa po precej vratolomni stezi nazaj v dolino Bistrice. Mivko in cvetje sem slikal na sprehodu od Okroglega ob Savi navzgor; poleti je zaradi šavja neprehodna, po poplavah pa gre. Predzadnja sta posnetka s smuškega vzpona na Viševnik.

Navezujem se na sliko Pace iz leta 1905 in dodajam povezavo na stran [https://sl.wikiversity.org/wiki/Kako_re%C5%A1iti_civilizacijo Kako rešiti civilizacijo,] kamor sem pravkar dodal link na [https://www.sanje.si/zapisi/tomaz-mastnak-zoper-rusofobijo Mastnakov članek o evropskem ''Drang nach Osten'':] &quot;Ne gre za vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini. Gre za vojno kolektivnega Zahoda proti Rusiji v Ukrajini.&quot; V njej za t. i. evropske vrednote krvavi Ukrajina. V zadnji sobotni prilogi ''Dela'' je tudi izvrsten [https://slov.si/doc/tine_hribar_gaza.pdf članek Tineta Hribarja o izraelskem utemeljevanju genocida v Gazi] z božjo zahtevo: ''Tri tisoč let Gaze in bibličnih vrednot''. &quot;Judje so s svojo državo Izraelom in svojim lobijem v ZDA pripravljeni ogroziti ves svet. Zunanjo politiko ZDA obvladujejo že več kot pol stoletja.&quot; Kruto, napoved globalne apokalipse.

==Stran '''501''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri501/index.html Imagine,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 6. februarja 2024&lt;/small&gt;==

Najprej je bil naslov te strani ''Dost je'', vzet z napisa na nalepki v barvah palestinske zastave, posnete na shodu za mir v Ljubljani 22. januarja; [[:c:Category:Solidarity protest for Palestine in Ljubljana (22 january 2024)|posnetke s shoda sem naložil tudi v Wikimedijino Zbirko]]. Na shodu je bilo tudi nekaj slavistov (slika 2), pesmi palestinskega pesnika [[:w:en:Mosab Abu Toha|Mosaba Abu Tohe]] (študiral je tudi na Harvardu, tako kot Rudi Rizman, slika 3; pravzaprav ni čudno, do so [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008241.html cionisti prav Harvard vzeli na piko]) je zanj prevedla Katja Zakrajšek (slike 6, 7, 8). 5. februarja je skupina mirovnikov pred rotovžem predvajala Lenonovo pesem [[:w:Imagine (pesem)|Imagine]] in za naslov te strani v albumu sem nazadnje izbral naslov te pesmi. Skopirati je sem zaradi avtorskopravnih omejitev ne morem, dobi pa se marsikje po spletu in v [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008265.html Slovlitovem obvestilu.] Tule samo citat: 

&lt;poem&gt;
Imagine there's no countries
It isn't hard to do
Nothing to kill or die for
And no religion too
Imagine all the people living life in peace &lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
Predstavljaj si, da ni držav
Ni tako težko
Nič za ubiti ali za kaj umreti 
In tudi nobene religije
Predstavljaj si, kako ljudje živijo v miru
&lt;/poem&gt;

Pesem Imagine prepevajo ljudje, zaskrbljeni nad prihodnostjo sveta, vsak ponedeljek ob 18.30; pridruži se!

Lepo doživetje so nam v atriju ZRC, kamor smo se šli s kandidatom za evropskega poslanca Urošem Lipuščkom po shodu pogret, pripravile violinistke z mojstrskim godenjem; menda je šlo za [https://godalkanje.org/pr-goslac-matija-krecic-in-teo-collori/ godalkanje jam.]  [https://slov.si/doc/lipuscek_sachs_jan2024.docx Lipuščkovega intervjuja] z [[:w:en:Jeffrey Sachs|Jeffryjem Sachsom]] si slovenski časopisi očitno ne upajo objaviti, na Youtubu pa so mu spreminjali naslov in tako skrbeli, da ne bi bil preveč viden, zato raje pokažem na [http://www.televizijaas.si/component/joomtv/video/4339-predstavljamo_vam_dr_uros_lipuscek_in_jeffrey_d_sachs_23_1_2024 njegov posnetek murskosoboški televiziji.] Toliko o svobodi izražanja v najboljšem od možnih svetov, v katerem živimo. Ja, še na seznam [[Kako rešiti civilizacijo]] sem postavil njegove in druge podobne prispevke, npr. [https://braveneweurope.com/open-letter-from-jews-to-the-german-government-other-european-nations-support-south-africa-at-the-world-court-do-not-aid-abet-israels-genocide-in-gaza odprto pismo Židov nemški vladi in drugim evropskim državam, naj podprejo tožbo Južne Afrike pred Mednarodnim sodiščem zaradi genocida v Gazi.]

Nekdanjega ministra [[:w:Andrej Šter|Andreja Štera]] sem slikal za Wikipedijo, ker sem ga zadnjič na pogrebu Nejča Slaparja zgrešil, istega dne sva nazdravljala še z nekdanjim sokrajanom, skoraj sošolcem,  občudovalcem Toma Korošca (in, dodaja sam, [https://slov.si/mh/galerije/galeri258/index.html moje mame Vikice,] ki ga je učila v 3. razredu OŠ) Igorjem Holyjem ter z [[:w:Irena Orel|Ireno Orel]], ki je ob upokojitvi kolege povabila na pojedino v Vodnikov hram. 

Lepi dnevi so poklicali v hribe: na Kriško goro in Tolsti vrh (13&amp;ndash;21), na Roblekovo kočo na Begunjščici (23&amp;ndash;28) &amp;ndash; [[:w:Hugo Roblek|Hugo Roblek]], po katerem se koča imenuje, je preminil v fašističnem požigu tržaškega Narodnega doma let 2020 &amp;ndash; in na Stol (40&amp;ndash;50); vmes je bilo treba z opozorilom na zdravniški kodeks polepiti nekaj letakov proti nespodobni stavki fidesovcev (22) in dokumentirati obnovo grobišča talcev v Dragi (29,30).

==Stran '''500''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri500/index.html Draschgosche vernichtet,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. januarja 2024&lt;/small&gt;==

Tole je 500. stran v mojem spletnem fotoalbumu, le kdaj se jih je nabralo toliko. Če je na vsaki dobrih 30 posnetkov, je to 15.000 fotografij, objavljenih pod licenco CC in tako prosto uporabnih, samo ime fotografa je treba navesti. Tokrat jih je 61: v prvem delu so v zelenih tonih, po sneženju pa prevladuje bela. Precej je bilo posnetih v Dražgošah in okolici, najprej na vsakoletni proslavi [[:w:dražgoška bitka|dražgoške bitke]], kjer je bilo spet veliko razpoloženih ljudi, ki vzbujajo upanje, da se vendarle vse skupaj ne more zaključiti s kataklizmo &amp;ndash; govoril je [[:w:Matjaž Nemec|Matjaž Nemec]], odlično govoril, [https://slov.si/doc/matjaz_nemec_drazgose_2024.docx tule je njegov govor] &amp;ndash; potem pa še na treh zaporednih pršičastih smuških izletih na travnike pod Slemenom in Rožnikom vzhodno od Dražgoš. V [https://www.brunarica-drazgose.si/ brunarici v Dražgošah] se dobro je, nad jedilnico pa je na ogled lepo urejeni muzej dražgoške bitke. 

Začetni posnetki so s poti na Blegoš, kjer sva po informacijah domačina Janeza Kosmača iskala in našla [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:8744_x1570863.4362611964_y5806128.559109127_s16_b2852 grob dveh partizanov, ki ga ni v nobeni literaturi] (posnetek 12). Razgledi z vrha so šli v smer dogajališč Tavčarjevih povesti: Cerkev Marijinega vnebovzetja na Gori, Malenski vrh, Gorenja Žetina.

Inštitut 8. marec vabi: &quot;Danes, v ponedeljek 22. januarja 2024, ob 18.00 bomo v večernih urah v imenu pobitih, ranjenih in izginulih prebivalcev Gaze prižgali sveče na ljubljanskem Trgu republike. Postavili jih bomo pod zastave držav Evropske unije, ki stojijo nasproti vhoda v Državni zbor Republike Slovenije.

Podpišite tudi [https://www.mladina.si/peticije/ peticijo za trajno končanje izraelskih napadov] na Gazo, Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem in za zagotovitev spoštovanja in uresničevanja mednarodnega prava ter človekovih pravic.&quot; Peticijo sem že podpisal, fotografije z današnjega shoda pa postavim na naslednjo stran.

==Stran '''499''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri499/index.html Ilustrirani začetek 2024,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. januarja 2024&lt;/small&gt;==

Po svetu se dogajajo usodne reči (nanje kažem pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]]; prav zdaj npr. poteka [https://www.youtube.com/watch?v=x2JQIJA_fSU zasedanje Mednarodnega sodišča zaradi izraelskega genocida nad Palestinci]), v trenutnem domačem žepku miru pa mali lahkomiselni ljudje prežimo na lepe dneve, primerne za izlete v naravo. Kaj bi se ukvarjali s tujimi težavami, saj ne moremo ničesar spremeniti, se prepričujemo, kot da naša blaginja ne bi imela prav nobene zveze s tujim trpljenjem in kot da so ljudje tam daleč nekje zaradi svoje neumnosti sami zabredli v težave. 

Oskrbnika Francija Beguša na [[:w:Fran Orožen|Orožnovi]] koči pod Liscem, kamor sva šla z Miro prvega januarja, sem fotografiral že pred leti, zato tokrat nisem silil z objektivom vanj. [https://slov.si/mh/galerije/galeri198/target23.html Njegovo fotko iz leta 2013 z Ledin,] kjer je bil svojčas oskrbnik, Google najde, [https://slov.si/mh/galerije/galeri362/target5.html njegovo fotko z Orožnove koče] iz leta 2019 pa ne; zdaj se trudim Googlu dopovedati, naj vendar ne dela samovoljne selekcije in naj indeksira tudi mlajše. Na pogrebu [[:w:Nejč Slapar|Nejča Slaparja]], ki je kot grafik sodeloval s pesnikom [[:w:France Pibernik|Francetom Pibernikom]], sem posnel še nekaj domačih osebnosti (svetovalec dveh predsednikov Franci Perčič in govornika Aleš Sedmak ter Petra Vencelj) in njihove portrete dodal Wikipodatkom; bivšega ministra Andreja Štera sem po nemarnem spregledal. Z Nejčevo družino, poročen je bil z Irmo Kern, smo nekoč skupaj počitnikovali in silvestrovali; v njegov spomin sem spravil skupaj geslo na Wikipediji. Ilustriral sem ga s posnetkom z videa 30. decembra 1993. Pot do mrliške vežice je vodila mimo  groba najine profesorice za slovenščino [[:w:Marija Žagar (slavistka)|Marije Žagar]] (slika 4).

[[:w:Spomenka Hribar|Spomenko]] in [[:w:Tine Hribar|Tineta Hribarja]] (sliki 8 in 9) sva za potrebe wikipedijskega fotografiranja obiskala v Tomišlju pred stavko pacientov na Prešernovem trgu v Ljubljani. Posnetki z nje so za sredico tele albumske strani, postavil pa sem jih tudi v Zbirko pod naslov [[:c:Category:Demonstration for public health, Ljubljana (2024-01-09)|Demonstration for public health, Ljubljana (2024-01-09)]]. Poleg ljudi na slikah so nastopili še drugi, pa nisem vseh slikal. Najboljši govor je prav gotovo pripravil [[:w:Vinko Möderndorfer|Vinko Möderndorfer]] (ga bom skušal dobiti). Tule je govor Mateje Kožuh Novak [https://vecer.com/pogledi/javno-pismo-mateja-kozuh-novak-kam-gres-slovenski-zdravnik-10347749 Kam greš slovenski zdravnik] in članek [https://fokuspokus.si/zdravniska-in-sodniska-stavka-sta-samo-preobleceni-pohlep-elite-10347720 Zdravniška in sodniška stavka sta samo preoblečeni pohlep elite] Vesne Vuk Godina.

Stran zaključujejo fotografije z današnjega smuškega izleta na Kosmatico nad Podnom. Tudi lani sva bila tam, bilo je enako lepo, ampak malo drugače: https://slov.si/mh/galerije/galeri474/target3.html . Zadnji posnetek uči, da je pridevnik od imena zaselka [[:w:Brodi|Brodi / Loibltal]] pod Ljubeljem ''brojanski''.

==Stran '''498''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri498/index.html Od koče do koče,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. januarja 2024&lt;/small&gt;==

Snega je letos malo, smučala sva to zimo lahko le na Španovem vrhu, Vitrancu, Mesnovi glavi, pod Kaninom in na Soriški planini, drugo (Potoška gora, Golica, Šija&amp;ndash;Kofce, Ljubelj, Ratitovec) je bilo peš. Povsod sva srečala fletne ljudi: Hasan v koči pod Golico nama je postregel z žganjem, Anaïs in Geoffroy iz Nancyja sta povedala, da so se njuni starši pisali Aždinžak (Hajdinjak), nad Prevalo sta se mimo prismučala Mojca in Blaž Kučuk, pa smo se pozabili slikati. Eva, ki kot študentka dela na Kofcah, je potrdila najino domnevo, da je iz Slovenske Bistrice, sledil je Sarin harmonikarski koncert; Sara hodi v glasbeno šolo Muzičarno v Gorjah. Z Alenko in Juretom smo šli na kosilo v brunarico v Dražgoše, kjer imajo odlično hrano, v prvem nadstropju pa muzej dražgoške bitke. Dobre jedi (ocvirkovico, flancate) postrežejo tudi v Krekovi koči na Ratitovcu.

==Stran '''497''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri497/index.html Kdor je tiho, je soodgovoren,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. decembra 2023&lt;/small&gt;==

Vse fotke so z enega samega večera, 18. decembra. Ob petih je bil shod za mir v Palestini, katerega prvo polovico sva zaradi seje na PZS zamudila, druga pa z osmomarčevskega rajanja v Brejku. Povsod je bilo veliko mladih ljudi, kar navdaja z vedrimi upi. Dekanja FF Mojca Schlamberger Brezar je na shodu za Palestino prebrala Rizmanov [https://www.peticija.online/poziv_za_palestino Poziv slovenskim oblastnikom] (posnetek 4); levo od nje stoji palestinski pesnik iz Sirije Mohamed Abdul Munem, ki je bil [https://slov.si/mh/galerije/galeri286/target25.html pri nas doma na obisku kot begunec leta 2016]. Posnetke napisov jutri dodam v Wikimedijino Zbirko in uvrstim v kategorijo [[:c:Category:Demonstrations and protests related to 2023 Israel–Hamas war in support of Palestine|Demonstrations and protests related to 2023 Israel–Hamas war in support of Palestine]], semle pa postavljam kruti zapis Tomaža Mastnaka [https://www.sanje.si/zapisi/tomaz-mastnak-genocid-v-skladu-s-humanitarnim-pravom- Genocid v skladu s humanitarnim pravom] z bloga na portalu založbe Sanje; postavil sem ga tudi v kazalo [[Kako rešiti civilizacijo]].

Sledijo veseli obrazi osmomarčevskih aktivistov. Nekaj sem jih objavil v [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?search=osmomar%C4%8Devski+aktivisti&amp;title=Special:MediaSearch&amp;go=Pojdi+na&amp;type=image Wikimedijini Zbirki že pred časom,] jutri ustvarim tam zanje novo kategorijo [[:c:Category:Activists of the 8 March Institute|Inštitut 8. marec]] in uvrstim vanjo še druge. Povejte mi za imena, kjer pod slikami manjkajo.

==Stran '''496''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri496/index.html Lepo je biti upokojenec,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. decembra 2023&lt;/small&gt;==

Naslov strani sem ukradel s posnetka 28, napravljenega v planinskem domu Čemšenik nad Kokro, kjer dobro kuhajo in od koder se da naprej na Potoško goro, Hudičev boršt in Kališče. Sicer so slike z raznih koncev, več jih je s premiere Vojnovićeve drame Pod svobodnim soncem v Novi Gorici; ker sem spričo bedne EU-politike do Palestine in Ukrajine za gledališki list napisal evroskeptično besedilo [[Pod svobodnim evropskim soncem]]?, sva bila povabljena na prvo predstavo. Na posnetku 10 je peticija [https://www.peticija.online/poziv_za_palestino Poziv za Palestino,] ki jo je za FF sestavil Rudi Rizman; svoj podpis lahko prispevate tudi drugi. Nadaljnje tri slike so s predstavitve ''Žirovskega občasnika'' in Nagličeve knjige ''Sto let po smrti Tavčar še živi'' v Žireh; več o tem na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008222.html Slovlitu 12. decembra.] Portrete igralcev in drugih ljudi, ki imajo že svoj profil med Wikipodatki, sem postavil v Wikimedijino Zbirko, od koder so šli brž v ustrezna gesla na Wikipediji ali pa se bodo tam pojavili pozneje. Potem pa je prišla zima bela in ukradla prostor in čas vsemu drugemu.

==Stran '''495''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri495/index.html Javno zdravstvo, zdrava javnost,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. novembra 2023&lt;/small&gt;==

Na Hrvaškem sva se dva dni namakala v toplicah, spotoma pa poslikala nekaj partizanskih spomenikov. Najbolj oddaljen je bil v Bedenici, kjer je padlo osem borcev Kozjanskega odreda, marca 1945. Prvič sva bila v Titovem Kumrovcu, kjer imajo zgledno urejen skansen, partijska šola in spominski objekt pa žalostno propadata. Druga polovica fotografij je s shoda za javno zdravstvo 17. novembra v Ljubljani. Vredno si je ogledati odličen [https://www.youtube.com/watch?v=GOquVjLmYf4&amp;t=461s filmček, ki ga je za to priložnost posnel Jaša Jenull;] pot na občino za [https://resimojavnozdravstvo.si/ podpis predloga zakona za ohranitev javnega zdravstva] bo potem lažja. Kar ima zgodovinsko težo, sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Naslov strani je z [[:c:Category:Inscriptions by Miha Tomšič|napisa Miha Tomšiča]].

==Stran '''494''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri494/index.html Netanyahu, Hitler would be proud,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. novembra 2023&lt;/small&gt;==

Naslov strani je z napisa na včerajšnjem (9. novembra 2023) shodu za mir in v podporo Palestincem v Ljubljani; posnetek žal ni oster. Človek težko verjame, da so politične elite lahko tako brezčutne ob genocidu, ki ga izvajajo Izrael. Ne samo to, niti spodobnostnega distanciranja niso zmožne. Upanje še vedno obstaja, da je treznih, čutečih, odgovornih in dejavnih ljudi več, kot si politiki predstavljajo, in da bo kršenje osnovnih civilizacijskih norm politike slej ko prej drago stalo. Posnetke napisov (od 17 dalje), precej jih je v angleščini, sem postavil tudi na [[:c:Category:Solidarity protest for Palestine in Ljubljana (9 November 2023)|Wikimedia Commons]]. &amp;mdash; Protestni shodi za mir bodo tudi v naslednjih tednih vsak ponedeljek ob sedmih na Trgu republike v Ljubljani.

Prva polovica strani je s predavanja, ki ga ni bilo. Aleš Bjelčevič me je vprašal, če bi za njegov prvi letnik na kratko povzel, kar vem o trivialni literaturi. Pripravil sem [[O trivialni literaturi v slabi uri|pregledno predavanje]], do katerega pa ni prišlo. V razredu so sedeli kolegi, nekdanji študenti pa so mi organizirali najlepšo možno upokojensko odhodnico &amp;ndash; hvala! Program je bil uglašen na temo [[:w:literarna potegavščina|literarnih potegavščin]]. Andraž in Petra sta recitirala iz opusov &quot;zamolčanih&quot; dveh pesnikov, [https://sl.uncyclopedia.info/wiki/Feliks_Gnidovec Feliksa Gnidovca] in [https://sl.uncyclopedia.info/wiki/Analija_Terpinc Analije Terpinc] ter iz [[Profesor Hladnik in Cirila|pisemskega romana Profesor Hladnik in Cirila]]. Luka se je spomnil [[Slovenske literarne potegavščine#Sweet Syliva|polemike med Silvijo Borovnik in Stankom Klinarjem]] ob izidu Hladnikovega šprahfirerja ''Slovenščina za popotnike'', Blaž je podoživljal bolečine ob poznani fotografski nadležnosti svežega upokojenca, Manuela in Mija sta odkrili njegov virtualni [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F4211:10_x1614134.3690417125_y5787845.659401913_s18_b362 spomenik, ki sta ga malo prej postavili na Geopedijo.] Na koncu je razred ob Andraževi kitarski spremljavi zapel slavistično himno. Žur se je nadaljeval v kabinetih in se za vozača Domna iz Cerknega in nesojenega predavatelja, ki sem kupil karto do Podnarta, končal z dvema zaključnima pivoma v kolodvorskem bifeju.

Zadnja sta posnetka letaka, ki vabi k podpisu pobude za obravnavo interventnega zakona, ki naj reši javno zdravstvo pred privatizacijo. K podpisu sem že [[Ustavimo rušenje javnega zdravstva|pozival svoje prijatelje in znance]], postavil sem ga na stran [[Kako rešiti civilizacijo]] (https://resimojavnozdravstvo.si/) in kličem k podpisu tudi tebe, ki tole bereš.

==Stran '''493''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri493/index.html New world disorder,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. novembra 2023&lt;/small&gt;==

Ker sem v Novo Gorico prispel eno uro prezgodaj, pozabivši na objavljeno uro okrogle mize, sem imel čas razgledati se po obeležjih, ki jih je v centru precej. Tri sem celo dodal v sloj Partizanski spomeniki na Geopediji: kip Bevka v veži knjižnice, posvetilno tablo IX. korpusu na pročelju Slovenskega narodnega gledališča in kip igralcu [[:w:Jože Babič|Jožetu Babiču]] med tema dvema hišama; Babič je bil med vojno v internaciji. Pogovor o jeziku v znanosti je bil lušten, fotografije diskutantov in drugih obiskovalcev (kar nekaj osebnosti) sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko, svoje razmišljanje [[Slovenščina v znanosti ali zunaj nje]] pa na Wikiverzo. Večerjali smo v restavraciji Fabrika v bližini.

==Stran '''492''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri492/index.html Hiša Linhart in Dom svobode,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 23. oktobra 2023&lt;/small&gt;==

V govoru [[Vse vojne prinašajo smrt]] na žirovski občinski proslavi (ko ga je javno pohvalil sam [[:w:Zoran Predin|Zoran Predin]], je bil deležen že drugega aplavza) sem v opozicijo postavil principa ''carpe diem'' in odgovornost do preteklosti, potem pa še princip svobode proti principu varnosti. Tako na polovico so tudi tukajšnje fotografije. Prvih deset, posnetih na večerji v [https://www.hisalinhart.si/ Hiši Linhart v Radovljici], kaže na uživaško razsežnost našega življenja, naslednje pa so s proslave v žirovskem Domu svobode, ki jo je mojstrsko režirala Maja Justin in je bila posvečena prelomnemu lokalnemu zgodovinskemu dogodku. Posnetke nastopajočih in drugih javnih osebnosti sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko, le Spomenko in Tineta Hribarja sem pozabil fotografirati. V koncu govora sem omenil bedno slovensko podporo genocidni evropski politiki, naknadno pa dodal še povezavo na [https://i.diem25.org/en/petitions/91 peticijo, ki poziva Ursulo von der Leyen, eno od akterk te politike, k odstopu.] Podpiši jo prosim tudi ti.

==Stran '''491''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri491/index.html Pa smo spet tam,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. oktobra 2023&lt;/small&gt;==

Pa smo spet tam, to je na protestih, posnetki so z včerajšnjega protesta (19. oktobra 2023) na Trgu republike za mir in v podporo Palestincem. Oportunisti pravijo, da nekateri ljudje pač radi protestirajo. Mogoče res kdo, sam grem protestirat iz občutka dolžnosti, ne iz veselja, takrat, ko se zdi, da je svet iz tira in da izvoljeni voditelji ne opravljajo svojega dela. Odziv Zahoda na izbruh nasilja v Palestini je vsekakor neprimeren, nevreden, sprevržen in zavržen. Srečko Kosovel je podobno občutje izrazil v pesmi [[:s:Evropa umira|Evropa umira]]:

&lt;poem&gt;
Evropa umira.
Društvo narodov in apoteka,
oboje je laž.
Operacije. Revolucije!
Na sivi cesti stojim.
Rjavo listje pada z vej
in jaz se samo enega bojim,
kadar to drevo bo golo, črno stalo
in siva polja
in majhne hišice
in bom kričal,
pa bo vse, vse naokoli
molčalo.
&lt;/poem&gt;

Na posnetku 4 je del udeležencev Retrofesta v Muzeju novejše zgodovine, kjer smo govorili o spomenikih, sam sem za to priložnost pripravil poročilo o [[Partizanski spomeniki na Geopediji za Retrofest|popisovanju partizanskih spomenikov na Geopediji]].

==Stran '''490''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri490/index.html Združeni v jezikih,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 12. oktobra 2023&lt;/small&gt;==

Tokrat predstavljam en literarni, en družinski in en jezikoslovni dogodek, vmes pa še kaj drugega. Na prvem posnetku so pisma Marije Žagar Borisu Pahorju, ki mi jih je pred desetletji prinesel pisatelj in jih je pretipkal moj pokojni oče, Urška pa uredila za knjigo ''Sončna ura''. Končno sem jih izročil Marijanu Rupertu iz Rokopisnega oddelka NUK; tako bo treba napraviti še z nekaterimi drugimi korespondencami iz domačega arhiva. Posnetki 1&amp;ndash;7 so s piknika v butični kavarni [https://www.tsladko.com/ T'glamp v Rovtah,] kjer je Tjaša Zorc (njeno literarno ime je [[:c:Category:Maša Modic|Maša Modic]], glej o njej [http://slov.si/dipl/kogovsek_natalija.pdf diplomsko nalogo Natalije Kogovšek]) predstavila svoj novi kriminalni roman ''V vrtincu zarote''. Cobiss za Maša Modic pokaže 98 zadetkov, med njimi okrog 30 romanov, ki so prevedeni tudi v druge jezike. Tjaša je sicer tudi družbena aktivistka in političarka. Prstani na drugi sliki so delo pravnice, aktivistke, pisateljice in ekološke oblikovalke [[:c:File:Ana Jug.jpg|Ane Jug]]. Ana je bila med rednimi petkovimi protestniki (glej [[:c:Category:Inscriptions by Ana Jug|njene protestne napise na &quot;zapasnikih&quot;]]).

Naslednji posnetki so z družinskega izleta na Mrzli vrh nad Žirmi in iz prvega dneva življenja Lenče Hladnik nekaj dni pozneje. Portrete slavistke Monike Gawlak, maratonk in turnih smučark Petre Vladimirov in Žane Andreeve ter osmomarčevske aktivistke Ane Dujmović sem dodal v Wikimedijino Zbirko; Petra je pred dvema letoma v Velenju dobila nagrado za najboljši potopisni prvenec ''Evforija''. Naslov je tej strani v albumu dala slovesnost v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ob 20-letnici evropskega združenja za jezike EFNIL in Škrabčeve ustanove, kamor se je zgrnilo toliko slovenističnega in političnega sveta, da je bilo [[:c:Prispevki uporabnika Hladnikm|nalaganje posnetkov v Zbirko]] kar velik zalogaj. Napravil sem novo [[:c:Category:Janez Škrabec award winners|kategorijo Škrabčevih nagrajencev]]; naj kdo vanjo uvrsti še druge prejemnike in jih po možnosti sortira po letih.

==Stran '''489''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri489/index.html Po Jugoslaviji 1972,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. septembra 2023&lt;/small&gt;==

==Stran '''488''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri488/index.html Ni vzhod, zahod je,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. septembra 2023&lt;/small&gt;==

Se opravičujem zaradi sončnozahodnega kiča na sredi te albumske strani; ampak bolje kič kot prispodoba zatona civilizacije. V drugi polovici je 50-letnica mature; ob tej priložnosti sem postavil na splet tudi posnetke z ekskurzije po Jugoslaviji leta 1972 (glej naslednjo stran). 9. in 10. posnetek sta nastala na pogovornem večeru z letošnjim Pretnarjevim nagrajencem Kozmo Ahačičem v Tržiču. 

==Stran '''487''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri487/index.html Krucmanov junc,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. avgusta 2023&lt;/small&gt;==

Krucmanov junc (20) je naslov povedke v bohinjščini, ki jo je zapisala Minka Cvetek in je tudi med eksponati Muzeja Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. O muzeju sem izrekel nekaj pohvalnih in nekaj kritičnih pripomb v govoru [[Bohinjski partizanski spomeniki]] na komemoraciji za prvim bohinjskim talcem Francem Podlipnikom 12. avgusta na Pôljah v Bohinju; od tod so fotografije 27&amp;ndash;31. V govoru sem omenjal tudi planinsko kočo jeseniško-bohinjskega odreda na Uskovnici (14&amp;ndash;18), nagrobnik [[:w:Valentin Hodnik|Valentina Hodnika]] (17) pa sem vključil med [[:c:Category:Valentin Hodnik|wikipodatke o slikarju]]. Nad Uskovnico izgubljeni Francozinji Agate in Fanny (34) sem pred nevihto rešil na varno, nas pa je napralo. Na fotki 10 je Hasan, primer uspešnega iranskega emigranta, ki mu je po več kot petih letih birokratskega vojskovanja vendarle uspelo v Slovenijo pripeljati hčerko Parnian. 21&amp;ndash;26 so posnetki s popoldanskega izleta na Vrtačo. Zadnja dva posnetka sta s čistilne akcije po poplavi na [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:367_x1580848.6009889876_y5841184.222772305_s14_b362 grobišču 475 talcev v Begunjah,] prišlo je menda 80 prostovoljcev, med njimi osmomarčevci in zvezaborci. Za gobe (4, 5, 13) ne povem, kje so rasle.

==Stran '''486''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri486/index.html Zdaj grem in vem, od kod, zakaj in kam,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 13. julija 2023&lt;/small&gt;==

Na tej strani so v glavnem planinske rože. Brez imen so malo zaradi lenobe malo kot uganka in naloga, da se imena (slovenska in latinska) poišče po spletu ali literaturi; z veseljem jih dodam, ko mi jih kdo pošlje. Vse rože so s poti na Tosc (2275 m), tako kot vsako leto doslej ob tem času. Pred rožami sta dva posnetka s SSJLK (tam sem predaval na temo [[Na spletu živel sam boš večno]]) in dva z recitala Janija Kovačiča in Vite Mavrič na Bledu. Zadnjih 21 posnetkov pa je   iz Haloz: Ptujska Gora, Majšperk, Medvedce, Pečke. Za razliko od Brezij, kjer so frančiškani sramežljivo odstranili ploščo duhovnikom, žrtvam nacizma, sta tu kip [[:w:en:Placido Cortese|Placida Corteseja]] in relief [[:w:Maksimilijan Kolbe|Maksimilijana Kolbeja]], redovnikov, ki sta končala eden v Rižarni v Trstu in drugi v Auschwitzu. Pred cerkvijo je bil žur ob 60-letnici lokalnega aktivista [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sencar-miran/ Mirana Senčarja;] ker smo soimenjaki, smo nazdravili z aperol brizgo. Na koncu sta fotografiji Sagadinove domačije v Sre(d)cah (Pečkah) in spomenika ob njej. Tu so aprila 1945 Nemci zažgali partizansko bolnico in v njej sedem članov družine Sagadin. Naslov tele strani sem si sposodil iz Kocbekovih verzov, vklesanih na spomenik na majšperškem pokopališču.

==Stran '''485''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri485/index.html Kekec 2023: Vajnež,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. julija 2023&lt;/small&gt;==

Letošnje Kekčeve poti so vodile na [https://www.hribi.net/gora/vajnez/11/376 Vajnež.] 23 udeležencev, iskanje parkirnega prostora med Vrbo in Završnico zjutraj. S Potoške planine (1300 m) v lepem vremenu na vrh (2100 m). Podjetni so jo potegnili prek Potoškega Stola na Stol in se potem do izhodišča spustili mimo Valvasorjevega doma, kar jim je vzelo dodatni dve uri. Peko čevapčičev, perutničk in klobasic smo jim prihranili. Na svidenje naslednje leto.

==Stran '''484''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri484/index.html Nastajala in zorela slovenska moderna,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. julija 2023&lt;/small&gt;==

Začne se s Cresom, v jedru pa sta dva strokovna dogodka, ki ju loči nekaj fotografij z izleta na Dobrčo: simpozij Zgodovina slovenskega prevajanja, ki ga je organizirala [[:w:Nike Kocijančič Pokorn|Nike Kocijančič Pokorn]], in otvoritev Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga letos vodi [[:w:Jerca Vogel|Jerca Vogel]] in se je dogajala v Cukrarni. [[:w:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]] je prejel priznanje Jožeta Toporišiča. Slike govorcev in pevke [[:w:Ditka Čepin|Ditke Čepin]] sem postavil tudi v Wikimedijino zbirko in med Wikipodatke, od koder jih samodejno vzame Wikipedija.

==Stran '''483''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri483/index.html Nikdar ne bo zatrla časov sila,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. junija 2023&lt;/small&gt;==

Naslov te strani sem si sposodil s spominske plošče Aleksandru Zedinitelju, odloženi pred vrata gostišča pri Jurju v Kamniški Bistrici, kjer je bil vsakoletni piknik uredništva ''Planinskega vestnika'' (slike 4&amp;ndash;12). Naslednji trije posnetki so iz knjige obiskov [[:w:Marija Žagar (slavistka)|Marije Žagar]] na Uskovnici. 23. 8. 1988 se je vanjo vpisal [[:w:Boris Pahor|Boris Pahor]], nekaj minut pozneje pa sem (pretirano razigrano) nadaljeval njegovo misel o ponovno vzbujeni veri &quot;v naklonjeno prihodnost&quot;. V vpisni knjigi so še imena Igorja Slavca, [[:w:France Pibernik|Franceta]] in Jolande Pibernik, političarke in pesnice Silve Jereb, pravnika [[:w:Ivan Kristan|Ivana Kristana]], Slavice Zirkelbach, Smilje Gostiša, [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/jan-rado/ Rada in Vladke Jan], pisateljice [[:w:Nada Matičič|Nade Matičič]], fotografa [[:w:Jaka Čop|Jaka Čopa]], romanista [[:w:Vladimir Pogačnik|Vladimir Pogačnik]], igralca [ Matjaža Turka], Lenčke Valič, obiskovalcev SSJLK Alicje Pakulanke, [[:w:Zdzisław Darasz|Zdzisława Darasza]], [[:w:Timothy Pogačar|Tima Pogačarja]], družine Terseglav. [[:w:Tone Pretnar|Tone Pretnar]] je vanjo prispeval kar nekaj akrostišnih kitic; vse so na Wikiviru. Spominske plošče imajo vklesana imena [[:w:Zmago Šmitek|Zmago Šmitek]], [[:w:Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander Zedinjitelj]] (1935 so jo postavili na OŠ Stranje, po vojni pa seveda odstranili). Kip Bosovega Martina v Kamniški Bistrici sem [https://slov.si/mh/galerije/galeri233/target37.html posnel že pred leti,] tule ob sveži fotografiji dodajam, da je študentka Zarja Roner nedavno na Wikipediji samopobudno objavila članek o romanu [[:w:Beli macesen|Beli macesen]] [[Juš Kozak|Juša Kozaka]]; glavni osebi v njem je bil za model Bosov Tine. Tu sta še plošči duhovniku [[:w:Ciril Sedej|Cirilu Sedeju]] v Števerjanu in kiparju [[:w:Alojzij Repič|Alojziju Repiču]] v Vrhpolju pri Vipavi.

==Stran '''482''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri482/index.html Ai laghi, Jezero, zum Seen,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. junija 2023&lt;/small&gt;==

Smuška sezona se je končala nad Žlebmi nad Rabljem nad Trbižem, sklenilo se je tudi življenje mojega planinskega tovariša Stanka Klinarja. Postavil sem slike z njegovega pogreba na Dovjem in z žalne seje na FF v Ljubljani, kjer sem ob drugih govornikih (slike 13&amp;ndash;18) tudi [[Stanko Klinar|sam povedal nekaj besed]]. Kdo so preostali portretiranci na tej strani, se odpre na Wikipodatkih in v Wikimedijini Zbirki, kamor sem jih skopiral in s tem izročil v prosto uporabo. Nekatere sem posnel zadaj za FF, druge pa na [https://www.zrc-sazu.si/sl/dogodki/velika-protestna-razstava-105-petkov-kolesarski-protesti-2020-2022 otvoritvi razstave 105 petkov,] ki sta jo pripravila Sanja Fidler in Brane Solce s sodelavci v poslopju stare Cukrarne. Več rutiniranih obiskovalcev razstave sem slišal komentirati, da tako dobre že dolgo niso videli. Seveda bodo tudi posnetki protestnih napisov z razstave romali v Wikimedijino Zbirko, kjer se jim obeta domala večno življenje. Joj, kako čisto drugače je dihati ob petkih zvečer v Ljubljani brez policijskega nadlegovanja, ki ga je prakticirala prejšnja strahovlada! Ob razstavi je pri ZRC SAZU izšla debela ilustrirana monografija z enakim naslovom, [https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/105-petkov 105 petkov.]

==Stran '''481''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri481/index.html Erschossen,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. aprila 2023&lt;/small&gt;==

Bi raje posnetke zasneženih hribov? Jaz tudi. Pa sta ponagajala vreme in zdravje in so prevagale državljanske dolžnosti. Preveč usodnih reči se dogaja, da bi si smeli privoščiti samo ''carpe diem''. 42 plakatov z naznanili streljanja ali obešanja talcev sem posnel v Muzeju talcev v Begunjah, kjer so poleg v steno izpraskanih pretresljivih napisov zapornikov v samicah (glej prejšnjo stran v albumu) tako rekoč edini eksponat. Kdor želi slike povečati za udobno branje, naj jih odpre [[:c:Category:Begunje Gestapo prison announcements of death|v Zbirki]], kjer so umeščene v kategorijo Death penalty in Nazi Germany. V muzej zaide redko kdo, tudi šolarje ne vozijo več sem na obisk. Ljudje se neprijetnim rečem pač izogibamo. Zato pa nas vsaka vojna vedno znova preseneti. Če ne bi iz zavesti brisali strahotnega uničenja, ki ga prinaša, in bi se pravočasno odgovorno postavili po robu psihopatom, ki ščuvajo na vojno, bi se ji morda lahko izognili. To v knjigi [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33VN6HP4 ''Kako je Zahod pripeljal vojno v Ukrajino''], ki so jo na ZRC SAZU prevedeno hvalevredno postavili na splet, počne Benjamin Abelow in še kdo na seznamu pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''480''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri480/index.html Stara sem 17 let,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. aprila 2023&lt;/small&gt;==

&quot;Stara sem 17 let&quot;, piše na zidu ene od samic gestapovskega zapora v Begunjah (slika 12). Zna kdo identificirati verze, vpraskane v steno celice, na posnetku 16? Skozi begunjske zapore je šlo 12.000 jetnikov, 849 so jih pobili (večinoma postrelili, nekatere obesili), 5100 pa poslali v koncentracijska taborišča. Plakat ''Das neue Europa ist unschlagbar'' (slika 18) bi bil lahko svarilo, kam je pripeljalo vojno navdušenje pred 80 leti in kako se bo končalo današnje vojno hujskaštvo. Na naslednji albumski strani so posnetki oznanil o streljanju talcev v Begunjah.

==Stran '''479''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri479/index.html Bolj od življenja smrt je rodovitna,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. marca 2023&lt;/small&gt;==

Verz, ki je dal naslov tej strani v fotogaleriji, je iz pesmi Septembrske žrtve Alojza Gradnika. Vklesana je na [https://geopedia.world/#T281_L2518_F2518:302_x1589911.7738860247_y5814778.650697072_s15_b362 spomenik na Planici pri Kranju] (zadnja fotografija), kjer je te dni pred 81 leti padel narodni heroj in zgledni učitelj [[:w:Stane Žagar|Stane Žagar]]. Verz na spomeniku ni podpisan. Gradnik je pesem objavil leta 1938 v pesniški zbirki ''Večni studenci'', spodbudil pa jo je obisk groba treh udeležencev protinemških demonstracij 1908 (dijak Ivan Adamič, tiskar Rudolf Lunder in Arnošt Vindišar), ki so padli tedaj pod streli vojakov in so pokopani na ljubljanskih Žalah nedaleč stran od groba slovenske moderne. Nisem prepričan, da bo verz, ki posvečuje smrt, uporaben tudi v tretji svetovni vojni, v katero z oboroževanjem in hujskaštvom brezglavo rinemo (gl. tudi napis na posnetku 6). Sveže mirovniške glasove umeščam na vrh seznama [[Kako rešiti civilizacijo]]; danes sem tja postavil blog Jožeta P. Damijana in oddajo Vojni huskači Marka Radmiloviča na Valu 202.

[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007998.html Etimologijo Davče] (prvi posnetek) in Porezna (tretji posnetek) je razložil Silvo Torkar: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXDUETML K nastanku in pomenu nekaterih zemljepisnih imen v Baški dolini (Baška Grapa, Hudajužna, Porezen, Loje, Logaršče, Kojca, Obloke, Robje, Podmelec),] SR 51/4 (2003). Nadaljevanje je belo, lokacije so poimenovane pod slikami. Na posnetku 11 so beli samo lasje udeležencev [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Delavnica 6. marca 2023|delavnice za popisovanje partizanskih spomenikov]], ki se jih je doslej v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirki na Geopediji] nabralo 7548. 

Druga polovica strani je iz posnetkov kipov znamenitih Ločanov v Škofji Loki, literat med njimi je [[:w:Tine Debeljak|Tine Debeljak]], petero od njih ([[:w:Viktor Kocijančič|Viktor Kocijančič]], [[:w:Boris Ziherl|Boris Ziherl]], [[:w:Ive Šubic|Ive Šubic]], [[:w:Jože Rant|Jože Rant]], [[:w:France Planina|France Planina]]) je tudi v [https://geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7031_x1592575.576947551_y5807328.675019945_s17_b362 zbirki partizanskih spomenikov na Geopediji.] [https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=2139 ''Polentarska polica''] (slika 41) je sicer humoristični roman ameriškega nobelovca Johna Steinbecka, na sliki 46 je Matevž Oman, prejemnik [[:w:Murkova nagrada|Murkove nagrade]], lokalni zgodovinar in kulturni aktivist iz Stražišča.

==Stran '''478''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri478/index.html &lt;s&gt;NATO&lt;/s&gt;,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. februarja 2023&lt;/small&gt;==

V prvi polovici prevladuje bela (nad Uskovnico, Kobla, Pusti rovt, Dolga njiva, Mrežce). Ko bi bila lahko taka tudi druga polovica. Pa je le iz protivojnih napisov, ker nenadoma ni več samoumevno, da je vojna zlo. In ker je prizadevanje za mir malodane kriminalizirano. Fotografiral sem shod na Prešernovem trgu 24. februarja, onega na Trgu republike uro prej, kjer so vzklikali za več orožja, pa ne. Na Prešernovem smo imeli minuto tišine za padle v Ukrajini. Po dobri uri govorov je prišla skupina glasnih ukrajinskih demonstrantk motit mirovniško zborovanje. Mogoče je pa mir res preveč dolgočasen. Med drugim so z mirovniškimi govori nastopili Miloš Faganel, Boris Žulj, eden od akterjev Vseslovenske ljudske vstaje in lani kandidat za predsednika RS, Rok Gros, ustanovitelj Čezvesoljske zombi cerkve, Ivo Vajgl, Tjaša Zorc, Matej Trontelj ... 

Govor [[:w:Violeta Tomić|Violete Tomić]], ki je poročala o svojih izkušnjah z militantnostjo Ukrajine in provokacijami Zahoda pred ruskim napadom, sem postavil na splet pod naslov [https://slov.si/doc/violeta_tomic_proti_vojni.docx Da se preprečijo vojne]; takih pričevanj javni mediji ne objavljajo radi, raje strahotno slepe pozive za še več orožja. 

V petek zvečer smo bili v Ljubljani priča štirim odzivom na vojno: navijanju za eno stran, navijanju za drugo stran, navijanju za mir in ignoranci. Včasih se mi je zdelo, da zlo najlažje nevtraliziraš tako, da ga ignoriraš, da ga nočeš videti (v slovenski zgodovini je bila ta preživitvena strategija, ki jo spravljam pod nalepko sprenevedanje, zelo uspešna), vendar v zaostrenih situacijah ne deluje več. Zato se odločam za mirovništvo, ki je oblika aktivne državljanske drže. Če tudi to odpove, nam ostane samo še udrihanje proti vsemu, kar nas neposredno ogroža, dokler se ne potolčemo do smrti. Trezni pozivi k miru namesto k vojnemu podžiganju in hujskanju so po svetu k sreči vedno pogostejši: 
* 699.000 podpisov pod klic upora proti vojni v Nemčiji: [https://www.change.org/p/manifest-f%C3%BCr-frieden/u/31332295 Aufstand für Frieden] &amp;ndash; podpiši se!
* govor nemškega generala v pokoju Ericha Vada na Vstaji za mir v Berlinu 25. februarja 2023, [https://www.youtube.com/watch?v=z82kwt7glZU Youtube] 
* govor Geoffreyja Sachsa na istem dogodku, [https://www.youtube.com/watch?v=I4l63yN656A Youtube]
*beri tudi Mateja A. Hrastar: [https://www.dnevnik.si/1043007898 Organizator v Kijevu odpovedal načrtovani koncert skupine Laibach.] ''Dnevnik'' 27. 2. 2023: &quot;Kot je skupina še zapisala za STA, so od njih kategorično zahtevali, da se dobesedno izjasnijo, da so vsi Rusi slabi in da je vsa ruska umetnost ničvredna, na kar seveda niso pristali.&quot;

Fotografije z napisi sem postavil v Wikimedijino Zbirko v kategorijo [[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2023|Demonstrations and protests in Ljubljana in 2023]], Slovene-language signage at demonstrations in Demonstrations and protests in support of peace.

==Stran '''477''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri477/index.html Samo en cvet,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. februarja 2023&lt;/small&gt;==

Ko gre človek od hiše, je fotografskih motivov takoj več. Midva sva šla za tri dni v Savinjsko dolino. Spala sva kot edina gosta v gostilni Atelšek v kraju [[:w:Dol - Suha|Dol - Suha]], se s smučmi sprehajala po Golteh in obeh [[:w:Smrekovec|Smrekovcih]] ter obiskovala in fotografirala spominska obeležja v okolici. Partizanska so šla v sloj [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Partizanski spomeniki na Geopediji,] ki se počasi približuje znamki 7500 obeležij, za [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2517_x1599546.4813678826_y5818211.982024141_s9_b2852 literarne, ki imajo tudi svoj sloj,] pa ne vem, kdaj bo čas. Sicer pa ne vem, zakaj bi jih moral na zemljevid postavljati ravno jaz, saj to lahko stori kdor koli od literarno zainteresiranih in pri tem uporabi moje fotografije v tejle galeriji, zato pa so opremljene z licenco CC, ki nagovarja k njihovi prosti uporabi. [[:w:Anton Aškerc|Aškerčevih]] verzov Mozirju (slika 1) začuda na Wikiviru še ni, [[:w:Matej Bor|Borovih]] (2) zaradi zadrte avtorske zakonodaje še ne sme biti. V teh krajih so živeli [[:w:Ivan Hribar|Ivan Hribar]], [[:w:Žiga Laykauf|Žiga Laykauf]] (6, 7 in nagrobnik 36), [[:w:Tone Čokan|Tone Čokan]] (8, 9), [[:w:Vladimir Levstik|Vladimir Levstik]] (14). [[:w:Kerubin Tušek|Kerubin Tušek]] (10) in Jakob Sem (28) sta bila duhovnika, žrtvi fašizma: prvi je izdihnil v Dachauu, drugega so pobili s kolom in mu prerezali grlo ter vrgli v Savo v Jasenovcu; oba sta bila na [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|spominski plošči v romarskem središču Brezje na Gorenjskem]], pa je bilo frančiškane sram, ker sta umrla na &quot;napačni strani&quot;, in so ploščo pred leti odstranili. Tudi svojci Toneta Čokana menijo, da je pesnik in partizan umrl na &quot;napačni strani&quot;, zato niso dovolili vklesati njegovega imena na partizanski spomenik v Mozirju. Največ posnetkov sem napravil na lepo urejenem spominskem objektu [[:w:Karel Destovnik - Kajuh|Karlu Destovniku - Kajuhu]] na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu pri Zavodnju, kjer je pesnik padel. Verz iz njegove pesmi je za naslov tejle strani v albumu.

==Stran '''476''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri476/index.html FIDE$,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 28. januarja 2023&lt;/small&gt;==

Vsakega po malo, najprej obeležja: prvi ženski na Triglavu [[:w:Rozalija Škantar|Rozaliji Škantar]] v Srednji vasi v Bohinju, na viškem britofu pa [[:w:Alfred Šerko|Šerku]], [[:w:Alojz Kraigher|Kraigherju]] in [[:w:Ivan Prijatelj|Prijatelju]]. Potem, tako kot lani in prej, [[:w:Dražgoška bitka|Dražgoše]], z novo vladno garnituro. Slike na Wikipediji že imajo, zato sem svoje dal v rezervo na Wikimedia Commons. Slike 19&amp;ndash;22 so s stavke pacientov v Kranju, tudi naslov tele strani je s protestnega napisa od tam. Potem so pa do konca same smuške: s travnikov med Smrečjem in Rožnikom nad Lajšami, z Uskovnice, s Hrušenskega vrha v Karavankah; drugod vreme ni bilo tako, da bi se človeku dalo fotografirati. Med slednjimi posnetek Janija Kovačiča, ki izvaja taboriščne pesmi iz svoje knjige [https://prvi.rtvslo.si/podkast/pesem-v-zepu/173250924/174666575 ''Orfej iz pekla''] v atriju ZRC SAZU, dokumentira obeleženje dneva spomina na holokavst 26. januarja. S spodbujanjem in podaljševanjem vojne v Ukrajini in z izobčenjem Vzhoda iz globalnega gospodarstva in komunikacije nas psihopati tam zgoraj ponovno vodijo v svetovno tragedijo ali celo h koncu civilizacije.

==Stran '''475''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri475/index.html Muzej upora,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 31. decembra 2022&lt;/small&gt;==

Na prednovoletnem srečanju aktivistov 8. marca sem žal napravil malo fotografij, čeprav je bilo na njem kar nekaj enciklopedično zanimivih ljudi, na Wikipediji sem ilustriral le pesnico [[:w:Nina Dragičević|Nino Dragičević]]. Naslednji posnetki so s smuke in hoje po Pohorju od Kop do Ribniške koče ter obiskovanja partizanskih in drugih obeležij v Ribnici in Lovrencu na Pohorju, v Podvelki in Slovenj Gradcu. Partizanske sem postavil v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko na Geopediji,] ki je narasla na 7400 enot, od literarnih pa so tu [[:w:Stane Sever|Stane Sever]], [[:w:Antonija Bernard|Antonija Bernard]], [[:w:Igor Šentjurc|Igor Šentjurc]], [[:w:Franc Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]] (s kipom in [https://meskovabukvarna.eu/ bukvarno]). Druga polovica strani dokumentira Muzej upora 2020&amp;ndash;2022, ki ga v Slovenj Gradcu postavlja skupina zavzetih petkovih kolesarskih protestnikov; posnetke muzejskih eksponatov sem postavil v Wikimedijino zbirko pod naslov [[:c:Category:Museum of resistance 2020–2022, Slovenj Gradec|Museum of resistance 2020–2022, Slovenj Gradec]] v skupino [[:c:Category:Protests against Janez Janša|protestnih napisov proti Janši]].

==Stran '''474''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri474/index.html Občansko raziskovanje,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. decembra 2022&lt;/small&gt;==

Prvih sedem fotografij je s Kosmatice, kamor se pride iz Podna, do tja pa čez Ljubelj in Slovenj Plajberk. Sonce se je pokazalo šele na vrhu. Ljudi je na tem lahkem turnem smuku, ki gre po gozdni cesti do Ogrizove planine, najbrž vedno veliko. Vse druge fotografije so z dolge predstavitve 1000 strani debele knjige stotih avtorjev ''Izzivi občanskega raziskovanja'', ki jo je uredil Zdravko Mlinar. Obiskovalcev je bila polna kinodvorana Svobode v Žireh, na posnetkih so govorci (z Yerpom sva jih postavila tudi pod naslov [[:c:Category:Izzivi občanskega raziskovanja book launch|Izzivi občanskega raziskovanja book launch]] v Wikimedijino Zbirko) in drugi udeleženci. Moj nagovor je [[Izzivi občanskega raziskovanja|tule]].

==Stran '''473''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri473/index.html S Slodnjakom,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 13. decembra 2022&lt;/small&gt;==

Na začetku so fotografije s slavističnih ekskurzij z Antonom Slodnjakom v 50. letih iz arhiva slavistke Darje Tasič, roj. Eršte, hčere slavistke Danice Visočnik, ki je bila študentka na slavistiki med letoma 1948 in 1956. Nekatere osebe na fotografijah so že prepoznane, prosim še za identifikacijo drugih. Zadnjih šest fotografij je poslala Irma Kern in dopolnjujejo njen [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007915.html prispevek na Slovlitu]. Tuje posnetke bi moral iz različnih razlogov postavljati v samostojno galerijo, pa za njeno otvoritev preprosto ni časa. V sredici tokratne strani so posnetki narave in slovesnosti ob obletnici poljanske vstaje leta 1941 v Vinharjah. Tam sem želel na izust predstaviti svoj tekst [[Poljanska vstaja]], pa sem ga po uvodnem zatikanju potem raje kar prebral. Svoja besedila takega in podobnega značaja ([[Od etike k etiketi]], [[Golob vs. Bobnar]] itd.) postavljam na Wikiverzo pod naslov [[Objave: Miran Hladnik]].

==Stran '''472''' [http://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html S pesmijo v svobodo, pesmarica 1945,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. novembra 2022&lt;/small&gt;==

==Stran '''472''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri472/index.html Boris Paternu,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. novembra 2022&lt;/small&gt;==

28. novembra je oddelek za slovenistiko priredil spominsko srečanje za [[:w:Boris Paternu|Borisom Paternujem]]. Ob tem smo v spominu osvežili mladostno partizansko pesništvo pokojnega kolega in preslikali nekaj starih oddelčnih fotografij. Ja, dobro bi jih bilo spraviti na eno mesto, žal ne na spletišču FF, ker tam naloženo gradivo vsakih nekaj let pobrišejo.

==Stran '''471''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri471/index.html Ne bit tko resna, dej se mal nasmej,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. novembra 2022&lt;/small&gt;==

Pred trojnim referendumom smo v poštne nabiralnike potikali letake Inštituta 8. marec (prva slika) in se udeležili dogodka z naslovom RTV je ZAkon, ki se je 23. novembra odvijal pred poslopjem RTV. Govorili in prepevali so Miša Molk, Tatjana Pirc, Vlado Kreslin, Zoran Predin, Dejan Koban in Sandra Bašić Hrvatin, Rudi Bučar, Boštjan Narat in Boštjan  Gombač, Rajmond Debevec, Fed horses, Andrej Rozman, Samo Budna, Marcel Štefančič. Njihove portrete sem postavil v Wikimedijino Zbirko. Dogodek, ki je ozaveščal o nuji trikratnega ZA na referendumu, sta oglašala [https://www.facebook.com/ProtestnaLjudskaSkupscina/ Protestna ljudska skupščina] in [https://www.8marec.si/zascitimo-drug-drugega-za-javno-rtv/ Inštitut 8. marec.] Zelo jasno in prepričljivo je destruktivno janšistovanje predstavil predsednik vlade [https://www.24ur.com/novice/slovenija/soocenje-goloba-in-janse-na-pop-tv-trojni-referendum-bo-test-zaupanja.html Robert Golob v včerajšnjem pogovoru na POP TV.] &amp;mdash; Dva dni pozneje je bilo treba v Žiri. V žirovski panteon so namreč na pobudo Viktorja Žaklja umestili dva nova člana: [[:w:Miha Naglič|Miha Nagliča]] in [[:w:Zdravko Mlinar|Zdravka Mlinarja]]. Tudi portrete slavljencev, govornikov ob tej priložnosti in nekaterih poznanih obiskovalcev sem postavil v Zbirko in jih združil v kategoriji [[:c:Category:People of Žiri|People of Žiri]]: Alojz Demšar, Niko Toš, Stane Kosmač in še kdo. Svoje izvajanje sem spravil na Wikiverzo pod naslov [[Miha Naglič]]. Predzadnjo fotografijo absolventske? ekskurzije slavistov v Dubrovnik v 1950. letih hranijo v slavistični knjižnici na FF, na njej je v ospredju [[:w:Boris Paternu|Boris Paternu]], ki mu je posvečeno [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007888.html spominsko srečanje v ponedeljek 28. novembra na FF UL.] Zadnji grafit pa je dal ime tejle strani.

==Stran '''470''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri470/index.html Popotovanje 2022,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. novembra 2022&lt;/small&gt;==

Popotovanja iz Litije do Čateža se je letos udeležilo nekaj nad 40 slovenistov, šli smo po južni varianti, vmes nekateri skočili še do Tisja, kjer stojita kip narodnemu heroju Francu Rozmanu - Stanetu in spomenik prvemu večjemu spopadu partizanskega 2. Štajerskega bataljona z Nemci decembra 1941. Pred Čatežem se je pokazalo celo malo sonca, izgubljanja je bilo komaj kaj. Nekaj literarnozgodovinskih informacij o popotovanju je na [[Litija-Čatež]]. Predavanja ob Plečnikovem kipu v Litiji tokrat zaradi zamude gorenjskega vlaka ni bilo, so pa zato tu na začetku fotografije sveže postavljenih kipov rusistu in slovaropiscu [[:w:Davorin Hostnik|Davorinu Hostniku]] (kip je leta 2019 odkril [[:w:Sergej Lavrov|Sergej Lavrov]]) in [[:w:Slavko Grum|Slavku Grumu]] v Šmartnem.

==Stran '''469''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri469/index.html ZA,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. novembra 2022&lt;/small&gt;==

Začetni posnetki so z obiska razstave Nacija minus kultura, ki jo je v Muzeju novejše umetnosti pripravil [[:w:Vuk Ćosić|Vuk Ćosić]]. Vukovim razlagam sva prisluhnila z [[:w:Zvonko Kovač|Zvonkom Kovačem]], preden sva se odpravila na zagovor disertacije Blaža Kavška, kjer sva bila v komisiji za njeno oceno. Dogodek je bil lep, kandidat je pokazal, da temo obvlada in jo zna tudi zelo artikulirano predstaviti, publika je živo diskutirala, le moj polurni uvod na temo literarnovednih doktoratov na Slovenskem je bil predolg. Posnetek 20, ki ga je napravil član komisije [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]], prisoten na zagovoru prek Zooma, se je samovoljno prestavil preveč naprej. Posnetki novih kranjski kipov Prešernovim sodobnikom [[:w:Mihail Jurjevič Lermontov|Lermontovu]], Ševčenku, Lamartinu, [[:w:en:José de Espronceda|Esproncedu]] so nastali ob obisku kranjske knjižnice, ki izbira kranjske literate za portretno postavitev v knjižničnih prostorih. Protestni napisi od 15 do 19 pa so s shoda v podporo RTV in za '''ZA''' na referendumu.

==Stran '''468''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri468/index.html Kropa je an velik mest,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 3. novembra 2022&lt;/small&gt;==

Pesem Kropa je an velik mest (12) je napisal kroparski zgodovinar železarstva Janez Šmitek (1916&amp;ndash;2005), sorodnik etnologa [[:w:Zmago Šmitek|Zmaga Šmitka]]. Slikal sem jo na mizi pri Micki Lazar, kroparski stoletnici, ki živi v veliki hiši, ki ji pravijo Fovšaritnica. Mickina [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope|pripoved o reševanju ranjenega partizana]] bo izšla v ''Svobodni besedi''. 

Fotografije do Micke so s predvolilnega srečanja predsedniških kandidatov, ki ga je organiziral Glas ljudstva. Desničarja Logar in Cigler Kralj nista prišla, Senčarjeva pa se je opravičila. Drugi so dobili v Wikimedijini zbirki ali celo v svojih geslih na Wikipediji sveže portrete. Druga tretjina slik (13&amp;ndash;22) so s komemoracije na dobravskem pokopališču in druženja po njem. Lokalna šola je pripravila presenečenje z odpovedjo otroških recitacij, ker je učiteljica vztrajala, da na grobu padlih borcev recitirajo tudi pesmi Franceta Balantiča, ki je bil njihov smrtni sovražnik. O poskusu desničarske ugrabitve proslave beri [[Spominska slovesnost na Srednji Dobravi pri Kropi]] in [[Balantič na partizanskih grobovih]].  

Zadnja tretjina fotografij je s planinskih izletov v Karavanke in bohinske planine.

==Stran '''467''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri467/index.html Abbiamo lottato per la vita,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. oktobra 2022&lt;/small&gt;==

Spominska plošča dramatiku [[:w:Jaka Štoka|Jaku Štoki]] na Kontovelu je še s prejšnjega izleta po okolici Trsta, dokumentiranega eno stran nazaj, sledijo zgodovinarja [[:w:Bojan Balkovec|Bojan Balkovec]] in [[:w:Kornelija Ajlec|Kornelija Ajlec]] in razgledi  z Malega Draškega vrha (od 4 do 10). Na Arnesovi konferenci ob 30. obletnici ustanovitve sem posnel nagrajence in organizatorje (od 12 do 20). Ob potoku Dobršniku nad Hrušico je nova ferata, ki pripelje do hrušenskih rovtov (od 21 do 38), kamor hodijo v svoja planinska zavetišča veseli ljudje. Ivanka Rus, p. d. Cjazna, je za morebitno objavo pripovedovala o dogodkih med drugo svetovno vojno na Dobravi (39). Od 40 do 57 so posnetki s srečanja v Novi Gorici v spomin kolega [[:w:Zoran Božič|Zorana Božiča]]; kar nekaj portretov udeležencev sem postavil v [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|Wikimedijino Zbirko]], posnetke referatov pa bo na Youtube postavila zanesljiva organizatorka Anika Velišček. Naslednji dan sva z Miro obhajala partizanske spomenike v goriški okolici, malo z avtom malo s kolesom (od 40 do konca). Njihove fotografije gredo v sloj [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Partizanski spomeniki na Geopediji,] ki je te dni presegel številko 7200 obeležij, nekaj tistih z vklesanimi verzi v slovenščini in italijanščini pa sem postavil še semle in si iz njih sposodil tudi naslov tele strani. Modre zvezdice okrog Gorice bodo potem, ko naložim slike in opise obeležij, postale rdeče. Na repu so literarna obeležja v Novi Gorici in Solkanu: [[:w:Andrej Budal|Andreju Budalu]], [[:w:Ljubka Šorli|Ljubki Šorli]], [[:w:Pavlina Pajk|Pavlini Pajk]]; za njihov vpis v [https://www.geopedia.world/#T281_L2517_x1613801.292266786_y5805579.339961175_s9_b2345 sloj literarnih obeležij na Geopediji] nagovarjam študente.

==Stran '''466''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri466/index.html Naj kmetič sodi le kmetijo,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. oktobra 2022&lt;/small&gt;==

Prva polovica fotografij je s stavke RTV na Trgu republike, druga polovica z večerje na slavističnem kongresu v Kopru. Ločnica med polovicama je iz dvakrat dveh napisov: iz mirnega časa (svežega grafita o nesmiselnosti meja in družbenega ločevanja &amp;ndash; ob njem je nastalo [[Brezmejnost|razmišljanje o brezmejnosti]] &amp;ndash; in napisa iz leta 1902, posnetega v vasi Korošci na italijanski strani meje) in iz vojnega časa (partizanski spomenik padlim domačinom na Proseku pri Trstu in nagrobnik Tržačanki Almi Vivoda, po kateri se je imenoval italijanski partizanski bataljon, v Miljah); mimogrede: [[:w:it:Alma Vivoda|Alma Vivoda]] ima wikipedijsko geslo samo v italijanščini. Spomenikov v Trstu in okolici sem ob slavističnem kongresu poslikal še mnogo, spravil pa sem jih v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko na Geopediji]; še kaka dva izleta, pa bodo tržaški partizanski spomeniki pod streho. Je med Tržačani kdo, ki bi poiskal in poslikal, kar je na zemljevidu označeno z modro zvezdico, npr. ploščo v notranjščini občinske stavbe v Zgoniku in v Miljah, pa spomenik padlemu Leandru Furlanu nekje v grmovju ob cesti med Gabrovico in Prosekom; če je sploh še tam? Skoraj nespodobno je, da te reči počne nekdo iz Kranjske. 

Stavka delavcev na RTV je bil prvovrstni kulturni dogodek, z množico iskrivih govorov; če ob protestu takih odličnih posameznikov javnost ostane mlačna in oblast gluha, nam ni pomoči. Portrete stavkajočih RTV-jevcev in podpornikov (Helena Milinković, Sašo Hribar, Igor Bergant, Iztok Čop, Goran Vojnović, Mitja Žagar ...; nekateri portreti mi niso uspeli, druge sem slikal že kdaj prej) sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko, končno gre za pomembne javne osebnosti, ki že imajo članke na Wikipediji ali pa jih bodo še dobili, protestne napise pa k [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2022-09-26)|ostalim slovenskim protestnim napisom za leto 2022]]. Ob stavki je soprotestnik Boris A. Novak za ''Večer'' napisal prispevek [https://www.vecer.com/v-soboto/kulturna-politika-zoper-bedo-drzave-v-drzavi-10298132 Zoper bedo države v državi,] ki sem ga umestil na [[Kako rešiti civilizacijo|seznam kritičnih spisov]], ki ozaveščajo javnost o usodnosti aktualnega družbenega dogajanja. 

Na slavističnem kongresu v Kopru sem bil samo v petek zvečer, ko sva s soimenjakom Miranom Košuto (ja, pomembno je biti Miran &lt; ''[[:w:en:the Importance of Being Earnest|the importance of being Earnest]]'' :) prejela častno članstvo Slavističnega društva Slovenije. Ob tej priložnosti sem zapisal [[Brezmejnost|tisto o brezmejnosti zgoraj]]. [[:w:Jani Kovačič|Jani Kovačič]] in [[:w:Miran Košuta|Miran Košuta]] sta pozno v noč igrala in prepevala socialne pesmi [[:w:it:Giorgio Gaber|Giorgia Gabra]]; [[Komentarji k fotografijam#Stran 431 Ustavimo državni udar, 20. novembra 2021|o njuni prvi izvedbi sem na tem mestu poročal lani novembra]].  Vse pomembno o kongresu je na [https://zdsds.si/2022/09/koncni-program-slovenskega-slavisticnega-kongresa-2022-slovenski-jezik-in-knjizevnost-med-kulturami/ spletni strani Slavističnega društva,] jaz dodam samo, da smo se imeli fajn.

==Stran '''465''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri465/index.html Svoboda in mir,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. septembra 2022&lt;/small&gt;==

Grafit s ptiči, ki simbolizirajo svobodo (0), sem slikal na Taboru v Ljubljani, prvi pano za razstavo o [[:w:Fran Ramovš|Franu Ramovšu]] pa v avli FF (1). Plakat na stojnici pred radovljiško občino (2) vabi k podpisu za referendum proti politizaciji RTV, proti bohotenju birokracije in proti ukinitvi dolgotrajne oskrbe. Človek bi tekel podpisat, če ne bi plakata razobesili tisti esdeesovci, ki so RTV zavzeli s svojimi strankarskimi kadri in močno povečali število mest v državni upravi za svoje ljudi ter s tem politizirali družbo. Stranka zavaja že s tem, da se na plakatu nikjer ni podpisala kot predlagatelj, in tako pobira tudi podpise tistih, ki bi jim sicer svojega podpisa nikakor ne oddali. Sliki sveže obnovljenih partizanskih spomenikov in britofa na Ovsišah sem dodal, ker bosta krasili pripoved Janka Potočnika o tragičnih dogodkih v kraju med drugo svetovno vojno, namenjeno objavi v ''Svobodni besedi''. Njegovo pričevanje je pomagalo popraviti napačen podatek o požigu šole in farovža na [[:w:Ovsiše|Ovsišah]] na Wikipediji. Partizani ju niso požgali leta 1945, ampak že sredi 1943, ker so se po odhodu nemškega učitelja in izgonu župnika Ocepka v Srbijo v prazne prostore hoteli nastaniti domobranci. Napačna letnica je podpirala farški narativ o načrtnem komunističnem uničevanju cerkva tik pred iztekom vojne. 

Naslednjih osem posnetkov je z obiska Zvonka in Ane Kovač v Donji Dubravi (oz. Dobravi, kot pravijo domačini) v Medžimurju. Nazaj grede sva obiskovala in fotografirala partizanske spomenike v Slovenskih goricah med Ljutomerom in Ormožem; slovenska imena so tudi na spomenikih na Hrvaškem, kakor so hrvaška imena na nagrobnikih v Sloveniji. Ljudje govorijo zelo podobno na eni in na drugi strani in se razumejo bolje, kot jih razumemo Kranjci; bogve zakaj so morali na sredo ceste postaviti rampo in zakaj strogo pregledujejo dokumente vsakemu, ki umetno zarisano mejo prečka. Na fotkah so reči, ki so padle v oko, prijazni domačini, ki se radi pustijo fotografirati, in kulturne znamenitosti. Na zgrafitu na sliki 17 je spet beseda svoboda, postavil sem jo tudi v naslov tele strani. Miklavž pri Ormožu se ponaša s kipom mariborskega škofa [[:w:Ivan Jožef Tomažič|Ivana Jožefa Tomažiča]], ki je za razliko od kolaborantske kranjske duhovščine pri okupatorju ostro protestiral zaradi preganjanja zavednih Slovencev, vas Kog pa ima dva pomembna rojaka, narodnega heroja profesorja in pisatelja [[:w:Jože Kerenčič|Jožeta Kerenčiča]] in duhovnika [[:w:Franc Orešnik|Franca Orešnika]], ki so ga ustaši pokončali v Jasenovcu: udarec z batom po glavi, prerezali so mu grlo in ga vrgli v Savo. Njegovo ime je bilo tudi na plošči duhovnikom, žrtvam fašizma na Brezjah, ki pa so jo frančiškani pred leti sneli, češ da so na njej napake (glej [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje]] in [[Izbrisani duhovniki]]). Kapelice z njegovo podobo nisva našla, cerkev, v kateri je plošča, pa je bila zaprta. Torej kdaj drugič. Med posnetki se je nabralo kar nekaj plošč oz. nagrobnikov, posvečenih književnikom, poleg Kerenčiča so to še [[:w:hr:Zvonimir Bartolić|Zvonimir Bartolić]], [[:w:Božidar Flegerič|Božidar Flegerič]], [[:d:Q21548231|Janko Lešničar oz. Lesničar]], [[:w:Anton Kosi|Anton Kosi]] in parapsiholog [[:w:Martin Kojc|Martin Kojc]], pa tudi [[:w:Rudolf Maister|Rudolf Maister]] je bil pesnik. Med živimi pa je pesnik [[:w:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]].

==Stran '''464''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri464/index.html Carpe diem,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. septembra 2022&lt;/small&gt;==

''Carpe diem'' piše na razgledišču nad [[:w:Valun|Valunskim]] zalivom na Cresu (slika 10) pol v latinici, pol pa v nekakšni glagolici, ki je tule ne znam reproducirati. Ali se samo meni zdi, da je nekdo želel na ta način družiti dve kulturi, romansko in slovansko, pod skupnim imenovalcem uživanja življenja. V zadnjih dveh treh letih so se povezovanje, premoščanje, vključevanje ... izgubili iz zahodnega besednjaka, nadomestil jih je militantni besednjak, uglašen trenutno na [[:w:rusofobija|rusofobna]] čustva (geslo rusofobija je na slovenski Wikipediji novo, drugi jeziki pa ga poznajo že dolgo, angleško npr. od leta 2005), podobno kot so ne tako daleč nazaj človeštvo vodili v vojne sovraštvo do Židov, &quot;rumena nevarnost&quot; in druge oblike rasizma. Geslo sem dodal na rastoči seznam člankov pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]] na Wikiverzi.

Sicer pa so tu slike s poti na morje, na Cres, kam pa drugam. Dol grede sva obiskala nekaj spomenikov, tudi na Hrvaškem je nekaj &quot;slovenskih&quot; partizanskih obeležij. Človek celo naleti naključno na obeležje, ki ni vpisano nikjer. Kako da doslej nisem vpisal plošče pisatelju Ivu Grahorju, ki je umrl v Dachauu leta 1944 (1, 2), mi ni jasno, čeprav sem jo fotografiral že leta 2013. Več pisateljev je lociralo dogajanje pod Učko (4), med njimi Ivan Pregelj v pripovedi ''Peter Markovič, strah ljubljanskih šolarjev'' (1929) in Milan Lipovec v [[:w:Čubejska prigoda|Čubejski prigodi]] (1972). Nazaj grede je bilo neurno. Cerkev v Ročkem Polju (29, 30, 31) je posvečena sv. Roku, imeni Roč in Rok pa etimološko nista povezani. Na zadnjih posnetkih se potomstvo v domači kleti uri v plezanju.

==Stran '''463''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri463/index.html Pest Reicha se dviga,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. septembra 2022&lt;/small&gt;==

Imelo me je, da bi stran naslovil [[:w:Laško (razločitev)|Laško]], ne kot kraj [[:w:Laško|Laško]] ne kot [[:w:Italija|sosednjo državo]], ampak kot pivo, ki se pretaka na zadnjih posnetkih in prispeva k njihovi razpoloženjskosti, kakor je zaznamovalo tudi dan in noč 3. septembra. Pa sem jo glede na aktualno rožljanje z orožjem v Evropi (brezčutna britanska ministrica [https://www.mirror.co.uk/news/politics/emotionless-liz-truss-says-would-27816744 Liz Truss žuga z uporabo atomskega orožja!]) svarilno naslovil z besedami letaka iz leta 1942: ''Pest Reicha se dviga!'' 

Sicer pa takole: prve fotke so z izleta na Babo, ki jo poznam samo kot vsakoletni smučarski vrh, sledijo slike z vzpona na Planjavo (nazaj sva šla skoz Repov kot in seveda lahkomiselno zgrešila prehod na izpostavljenem mestu). Tretja serija posnetkov je iz Goriških brd in Korade, kjer je bilo treba obiskati prgišče partizanskih obeležij. Fotografije iz Rovt nad Podnartom so nastale ob intervjuju Janka Potočnika v zvezi z medvojnimi dogodki (prvi kos pod naslovom [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Šestnajstim padlim ob Savi pri Podnartu|Šestnajstim padlim ob Savi pri Podnartu]] je predviden za objavo v ''Svobodni besedi''). Za Matevžev peti rojstni dan se je zgodil obisk Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani (zgradil ga je razvpiti odpadnik [[:w:Dragotin Dežman|Dragotin Dežman]] oz. Karel Deschmann oz. v Alešovčevem prevodu Karel Regenmož; o njem sem nekaj pisal tudi sam) z naslednjimi doživetji: vožnja z vlakom, vožnja s Kavalirjem, malica pred magistratom, plezanje po platani pred muzejem, modre razlage sošolca kustosa [[:w:Boris Kryštufek|Borisa Kryštufka]], sladoled v Maximarketu). Na ZRC SAZU smo se slikali z direktorjem [[:w:Oto Luthar|Lutharjem]] po pogovoru o nadaljnji usodi [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirke trenutno 7100 partizanskih spomenikov na Geopediji,] in 12.000 partizanskih pesmi Paternujeve zbirke. V preddverju sem zalotil na skodelici strokovnega pogovora kolegice [[:w:paremiologija|paremiologinje]]. Naslednjih 16 posnetkov kaže, kako se na istem kraju (Uskovnici) da kombinirati hribolazenje (Veliki Draški vrh; sicer spet vsakoletni smuški cilj), gobarjenje, borčevsko proslavo in planinsko žuranje.

Zadnjih devet slik je z obiska predsedniškega kandidata [[:w:Ivo Vajgl|Iva Vajgla]] v Radovljici. Vajgl je edini od kandidatov, ki ne navija za nadaljevanje vojne v Ukrajini in s tem za novo svetovno vojno. Zato pozivam k podpisu podpore volivcev k njegovi kandidaturi. Podpisati se je treba pred uradnikom na upravni enoti (obrazec imajo pripravljen tam) in ga izročiti kandidatu oz. aktivistu, ki pred vhodom pobira podpise zanj. Ali pa kar poslati na njegov domači naslov Cesta Dolomitskega odreda 43, 1358 Log pri Brezovici. 

In ker smo že pri družbenem aktivizmu, na štantih pred občinami ali pa elektronsko lahko prispevamo dva podpisa za zakonodajni akciji Inštituta 8. marec o zastonj šolski malici. Povezavi sta tule:
*https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=6105
*https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=6106

[https://wbw-shop.fourthwall.com/all-collections Majico s protivojnim napisom] pa je mogoče naročiti pri World Beyond War.

==Stran '''462''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri462/index.html Dabei den Almhirten erschlagen,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 12. avgusta 2022&lt;/small&gt;==

Po številu posnamem nagrobnikov, spomenikov in plošč več kot portretov živih ljudi, ampak ti so zanimivejši, zato jim v galeriji dajem prednost, spomenike pa postavljam na druga mesta, največ na Geopedijo in v Wikimedijino Zbirko. Zadnja dva tedna sem dokumentiral radovljiško praznovanje na Vodiški planini, ki mu je sledilo druženje s pohodniki pri Švebu v Dražgošah, naslednji dan je bila komemoracija pod Storžičem, kjer je govorila Andreja Katič, spet je sledilo prijateljsko druženje in pojedina pri Harižu na Potarjah. Zadnja serija posnetkov je z izleta na Maloško Poldne s severne strani, čez nezahtevno ferato na začetku. Na zemljevidih je Maloško Poldne (Mallestiger Mittagskogel) gora v grebenu med Kresiščem in Trupejevim Poldnevom, na terenu pa z vrha kaže smerokaz navzdol na avstrijsko stran, kjer so četrt ure oddaljeni razgledni vrh s križem in z imenom Ostra peč preimenovali v Maloško Poldne. Napisi na smerokazih so tu vsi samo v nemščini, tudi tisti na meji. Verze na znamenju pri koči Mitzi-Moitzl Hütte, ki govorijo o žalostni smrti planšarja leta 1946, sem si izposodil za naslov te strani. Na poti na Koroško in nazaj grede sva obiskala partizanske spomenike na britofih. V Podgorju sva naletela na spominsko ploščo dolgoletnemu ravnatelju Mohorjeve prelatu Janezu Hornböcku (soimenjaku mežiškega duhovnika, ki je končal v Dachauu leta 1942; glej [[:v:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|njegovo ime na plošči umorjenih duhovnikov]]), v Svečah pa na nagrobnik našega kolega [[:w:Fabjan Hafner|Fabjana Hafnerja]]. Na zadnjem posnetku je Janko Potočnik; njegove žive spomine na drugo svetovno vojno v naših krajih sva z Miro posnela za morebitno objavo.

==Stran '''461''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri461/index.html Znakovni jezik,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. avgusta 2022&lt;/small&gt;==

Naslov strani Znakovni jezik je v skladu z duhom časa malo zavajajoč, nanaša se pa na portret Špele Uršič Andres (19), ki sem ga na Wikimedijini Zbirki opremil s kategorijo Sign language interpreters. Špela je  tolmačila gluhim podelitev letošnjih radovljiških občinskih priznanj, sicer pa jo lahko gledamo na nacionalni televiziji. Enega od letošnjih občinskih pečatov je za svoj civilnodružbeni aktivizem in urejanje okoliških partizanskih obeležij prejela tudi Mira (18). V Zbirko sem postavil portrete nagrajencev; geslo na Wikipediji (v več jezikih) ima od njih za zdaj samo plavalka [[:w:Tjaša Pintar|Tjaša Pintar]]. Zdravnica in gorska reševalka Eva Pogačar (33) se je spomnila, kako je februarja leta 2007 pod Loškim žlebom v helikopter potegnila Jureta, ki je po padcu z Jalovca tam ležal zasut s snegom. Čudež preživetja, ki ga je opisal v [https://www.pzs.si/javno/ka_dokumenti/Slovenski_alpinizem_2007.pdf zborniku ''Slovenski alpinizem 2007'',] smo seveda proslavili, posnetka pa takrat na žuru nisem napravil nobenega. 

Nekaj fotk je z Ruske kapelice na Vršiču, kjer je imel kranjskogorski župan, ki je na oder prišel po kekčevsko z rukzakom in palicami, obupen nagovor. Po komemoraciji smo se s prijatelji povzpeli na bližnjo razgledno Špico v Sedelcih oz. Mavrinc, domov grede pa obiskali [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stefe-drago/ Draga Štefeta] (3$&amp;ndash;14).

==Stran '''460''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri460/index.html Imena rož,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 23. julija 2022&lt;/small&gt;==

Ja, mišljene so rože in rožice vseh vrst, nekatere so že, če dopušča GDPR, opremljene z imeni, za druge prosim pomoči. Posnete so bile po vrsti na Toscu, Vrtači, Viševniku in pri Tomačevem, kjer je imel [[:w:Inštitut 8. marec|Inštitut 8. marec]] piknik. Nekatere sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko v kategorijo [[:c:Category:Activists from Slovenia|Activists from Slovenia]], kjer lahko posameznico kdor koli uvrsti v kaj bolj natančnega: Environmentalists from Slovenia‎, Feminists from Slovenia‎, Humanitarians from Slovenia‎, Trade unionists from Slovenia‎. Prva slika je pa s piknika popisovalcev [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih spomenikov za Geopedijo] na Dobravi; doslej smo popisali 7050 obeležij. S Pavlo iz Prage in z Jacqueline (?) iz Kolumbije smo se srečali in spoznali v hribih slučajno; drugi portretiranci so otroci, vnuki, zakonci in prijatelji. Poletje je en lep letni čas.

==Stran '''459''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri459/index.html Obsodilo na smrt na vešalih,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. julija 2022&lt;/small&gt;==

Takole si sledijo: Tjaša Zorc na Tromostovju pobira podpise k [https://www.peticija.online/peticija_za_dosledno_upotevanje_7_lena_ustave_republike_slovenije peticiji za upoštevanje 7. člena ustave,] ki govori o ločitvi cerkve od države (prva dva posnetka), obisk partizanske tehnike Meta na Jelovici (nadaljnjih šest posnetkov; kopa, pripravljena za kuhanje oglja je bila tokrat [https://slov.si/mh/galerije/galeri412/target82.html malo drugačna kot lani,] sledijo štirje posnetki z Uskovnice in deset posnetkov z otvoritve razstave Tržič 1942, kjer [[Tržič leta 1942|sem nastopal tudi sam]]. V času, ko se v šolah in muzejih izogibajo druge svetovne vojne ali jo želijo sprevrženo prikazati kot spopad med krščansko civilizacijo in brezbožnim komunizmom, so razstave, kot je tržiška, ki pokažejo, kako brezobzirno je Tretji rajh pobijal zavedne Slovence, dragocene. Zadnja dva posnetka sta s predavanj na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture na FF v Ljubljani.

==Stran '''458''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri458/index.html Kekec 2022,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. julija 2022&lt;/small&gt;==

Lepo kot vedno. Izhodišče je bil parkirni prostor pod planino Konjščico, cilj je bil Studorski preval, večina pa je turo še malo podaljšala in zavzela vrh Ablanca nad sedlom, ki spada med dvatisočake. Piknik smo imeli na Uskovnici, kjer se je nazadnje kekčevalo pred kakimi 25 leti. Če je verjeti fotografiji, je bilo udeležencev tokrat 19. Bilo je tudi nekaj kulture: brali smo iz Butalcev, za domačo nalogo pa imamo ogled gesla [[:w:Uskovnica|Uskovnica]], kjer piše tudi o znamenitih literarnih upodobitvah te planine.

==Stran '''457''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri457/index.html Vidijo nadzor,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. junija 2022&lt;/small&gt;==

Naslov Vidijo nadzor je z napisa pred vstopom na neko privatno posest na Gorenjskem, vse drugo pa so slike s stavke/protesta zaposlenih na RTV, ki se je dogajal v ponedeljek 20. junija zvečer na Trgu republike zaradi haranja, ki si ga nad njimi privošči od Janše nastavljeno vodstvo in po vrsti ukinja oddaje odličnih novinarjev. Kar nekaj portretov govornikov in podpornikov javne RTV sem postavil v Zbirko, nekatere tudi na Wikipedijo. Brane Kovič na prvem posnetku kot umetnostni ekspert presoja dokumente o &quot;izvirnosti&quot; v škandalu s ponaredki v Narodnem muzeju; vojsko sva služila v isti kasarni v Črnomlju leta 1979; tudi Lado (27) je služil tam, samo da nekaj let prej. Z Branetom smo se po koncu vojaškega roka srečali slučajno na Visu. Na protestu je bila tudi Milena, ki je bila takrat z njim. Na lepe čase spominjajo fotografije, ki sem ji jih poslal; na splet jih pa ne bom postavil, ker je na njih sama golota :) Najboljši napis na protestu sta nosila Brane in Sanja: &quot;Whatmough, pejt domough!&quot; Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da so s stavko začeli prepozno in da bi morali med stavko televizijo zamračiti. Žalosten je podatek, da je Slovenija med evropskimi državami glede svobode medijev na predzadnjem mestu, tik pred Romunijo.

==Stran '''456''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri456/index.html Normalno življenje,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. junija 2022&lt;/small&gt;==

''Normalen'' je seveda problematična oznaka, moral bi jo napisati v narekovajih ali z dodatkom ''tako imenovana''. Pa je vendarle pomirjujoče, če se človek lahko odpravi na potovanje, in to celo v kraje, kjer še ni tako dolgo od krutih vojnih spopadov, uživa v lepi naravi v zaupanju, da se ta zlahka otrese neumnih človeških posegov, ter fotografira drugega ob drugem spomenike antifašistov in nacionalistov, tako cerkve kot ljudi, ki svarijo pred cerkvijo. Kadar življenje teče normalno, se ne meni kaj dosti za književnost, zato je literarne narave na tej strani samo spominska plošča [[:w:bs:Veselin Masleša|Veselinu Masleši]] v Banja Luki, glavnem mestu kantona Republike Srbske znotraj Bosne in Hercegovine. Geslo je v bosanski, srbski in srbohrvaški Wikipediji, v slovenščini ga še ni. Da ne pozabimo, kako hitro lahko lep normalen dan ugasne v mračno socialno noč, pozivam k podpisu 
[https://www.peticija.online/peticija_za_dosledno_upotevanje_7_lena_ustave_republike_slovenije Peticije za dosledno spoštovanje 7. člena Ustave RS,] ki govori o ločenosti države in cerkve. Sestavila jo je družbena aktivistka in pisateljica Tjaša Zorc Rupnik zaradi pozivanja militantnih slovenskih klerikov k novemu slovenskemu razkolu. Nevarnost ni nova: Ivan Tavčar se ji je satirično zoperstavil leta 1891 v &quot;času primerni povesti iz prihodnjih dob&quot; z naslovom [[:s:4000|4000]], ki je bila uperjena proti [[:w:Anton Mahnič|Mahničevi]] &quot;ločitvi duhov&quot;, za posvetno državo zavzeti državljan pa lahko pomaga s podpisom pod njeno peticijo. Takoj, ker se mudi.

Posnetki govorcev v prvem delu te strani albuma so s komemoracije na mestu koncentracijskega taborišča Ljubelj; opozicijskih politikov tam ni bilo, ker jim življenja tistih, ki jih je pobil okupator, očitno ni mar, umanjkal je celo Borut Pahor. Je pa francoski govornik izpostavil dejavno antifašistično držo pisatelja in taboriščnika Borisa Pahorja. Glavnina posnetkov je z nekajdnevne poti v Bosno. Ker je bilo prevroče, sva z Miro zavzela samo vrh Pločno v gorovju Čvrsnice, namesto Lupoglava v Prenju, ki bi zahteval dva dni hoje, pa sva potem izbrala otok Murter. Medtem so doma začele plenjati maline.

==Stran '''455''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri455/index.html Rad-a bi bil-a s teboj,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. junija 2022&lt;/small&gt;==

Lažje se diha, tudi slike so temu primerno drugačne. Prve so z družinskega izleta z Ljubelja skozi Bornov tunel na Prevalo (na poti smo srečali Juša, sina pokojnega profesorja Gregorja Kocijana). Posnetki med 5 in 7 so iz Ljubljane, osmi se je izmuznil iz ljubeljskega izleta, od deset do petnajst so s kratkega skoka na Kamenjak, od 16 do 19 s piknika FF na Foersterjevem vrtu za šolo. Od 20 do 29 so z izleta na Vrh Slemena nad planino Konjščico, kjer sva spoznala entomologa [[:d:Q21390750|Stanislava Gomboca]] (ja, tudi njegovo sliko sem dal v Zbirko). Zna kdo pomagati s slovenskim in latinskim imenom rumenih rož na slikah? V knjigi ''Alpsko cvetje'' in na Wikipediji ne najdem jasnega odgovora. &lt;font coloro=green&gt;Veronika me je po objavi poučila, da gre za kalužnico, ki pa res spada med zlatičevke (''ranunculaceae'').&lt;/font&gt; Od 30 do 40 so z borčevskega pohoda po spomenikih nad Kropo (za traso glej [[:c:File:Partizanska pot na Vodiško planino.pdf|zemljevid na Geopediji]]), zadnja pa je z vsakoletnega piknika sodelavcev ''Planinskega vestnika'' v Kamniški Bistrici.

==Stran '''454''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri454/index.html Svobode si ne zaslužijo le ljudje,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. maja 2022&lt;/small&gt;==

Naslov sem si sposodil z napisa, s katerim je naša Mojca opremila svoje okusne veganske jedi za protestniški piknik (14). Za ravnotežje so skrbele Tonetove divjačinske mesnine. Zbralo se nas je nekaj čez 20, Ladotovi so prišli z napisom Mi vsi smo Jaša/Marcel, pričakal jih je napis Pozdravljen bod' protestnik (15), ki je spominjal malo na [[:w:de:Ulrich von Liechtenstein|Ulricha Liechtensteinskega]] (slovenskega gesla na Wikipediji še nima) ''Buge was primi, gralwa Venus'', malo pa na vaški pozdrav novomašnikom. Žur je zaključila torta Tatjane in Miloša Šonca z napisom 105, ki je označeval 105 petkov, ko smo se videvali na Trgu republike. [[:w:Uroš Lipušček|Uroš Lipušček]] ([https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi921930/ PSBL]) je zbranim komentiral globalno dogajanje. Po vrsti pa gredo slike takole: turni smuk ponovno z Nevejskega sedla (Na Žlebeh), tokrat na Prevalo, tam pa za dan žičničarjev, ko so vozili zastonj, nekajkrat na slovensko stran pod Prestreljenik. Na 9. maj sva z Miro pred Mladinskim gledališčem v razpoloženi množici, ki ni mogla več v dvorano, sledila Štefančičevemu Studiu city, ki so ga desni radikali na RTV ukinili. Žižek in Golob sta bila izvrstna (slednji se je v zvezi s covidom zavzel za švedski model), Marcel je prekosil samega sebe, obeti za naprej so vedri. Menda zadnja letošnja smuška tura je bila na Kotovo sedlo: z biciklom iz Planice do koče v Tamarju in še malo naprej, potem pol ure peš do snega in naprej na smučeh. Na povratku sem srečal pisateljico [[:w:Bronja Žakelj|Bronjo Žakelj]] z njeno stražiško sorodnico Zdravko (6&amp;ndash;13).

==Stran '''453''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri453/index.html Gledamo vas,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. maja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat v petek ni bil protest, ampak fešta. Civilnodružbeni nadzor nad politiko se bo nadaljeval. Vmes bomo šli pa kam v hribe, nazadnje na sedlo Vršič (Italijani pišejo Sella Ursic) nad Žlebmi (Na Žlebeh, Nevejsko sedlo, Sella Nevea), kjer se rada konča turnosmučarske sezona.

==Stran '''452''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri452/index.html Vége,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Večina posnetkov je z zadnjega petkovega protestnega mitinga na Trgu republike pred volitvami. Bil je drugačen od prejšnjih, bolj glasbeni kot protestni dogodek. Vozači smo se po dveh urah odpravili domov, še preden so se na odru zvrstili vsi napovedani pevci. Nekatere od njih sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Posnetki vandaliziranih plakatov dokumentirajo jezo ljudi nad aktualno oblastno garnituro. Nekaj posnetkov je s predvolilne stojnice v Radovljici; nekatere od bodočih politikov sem poslikal za zgodovino, zraven pa še prestavljeno ploščo mladinskemu pisatelju [[:w:Mirko Kunčič|Mirku Kunčiču]] na njegovi rojstni hiši v Lescah. Naj jo kdo postavi v sloj literarnih spomenikov na Geopediji.

Aja, nekateri sprašujejo, kaj pomeni naslov. ''Vége'' je po madžarsko 'konec' (besedo poznamo iz koncev starih risank na televiziji), mišljen pa je, držimo pesti, konec aktualne strahovlade.

==Stran '''451''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri451/index.html Irena &amp; Zoran 70,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Kmečkemu turizmu, kamor sta nas povabila [[:w:Irena Novak Popov|Irena]] in Zoran ob osebnem jubileju in ob izidu Ireni posvečene številke revije ''Jezik in slovstvo'', se reče pri Smrekarju, nahaja pa se v vasi Grobišče pri Prestranku. Zelo lepo, okusno in prijazno. Kolegi, ki jim je manjkala slika na Wikipediji oz. v Zbirki (Vilma Purič, [[:w:Petra Kolmančič|Petra Kolmančič]] ...), jo zdaj tam imajo. Pri vključevanju slik v gesla me je prehitel [[:w:Uporabnik:Sporti|Sporti]].

==Stran '''450''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri450/index.html Sašin glas,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Tu so posnetki prispevkov, ki jih je v Pisma bralcev v Sobotni prilogi ''Dela'' objavila Saša Jenko Pahor. Povečane je razstavila na volilnem shodu na Trgu republike v Ljubljani 15. aprila 2022. Temu se reče [[:w:aktivno državljanstvo|aktivno državljanstvo]].

==Stran '''449''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri449/index.html Pušiona,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Včeraj 15. aprila je bilo volilno zaslišanje strank na Trgu republike. Vprašanja so zastavljali volivci, brali pa so jih Tea Jarc, Jaša Jenull in Filip Dobranić. Desnih strank in njihovih satelitov ni bilo. Tri portrete politikov sem postavil v Zbirko ([[:c:Category:Ljubo Jasnič|Ljubo Jasnič]], Jerca Korče, Miroslav Gregorič) in dodal svež portret [[:c:Category:Robert Golob|Roberta Goloba]]. Pa seveda [[:c:Category:Election campaign in Ljubljana (2022-04-15)|tokratne napise]]. Sporočilo shoda je bila jasno: če ne bomo šli volit &quot;novih obrazov&quot;, bomo obtičali v avtokraciji, tako kot se je to pred kratkim zgodilo Srbom in Madžarom. Vsak politično apatični državljan, ki ostane doma, pasivno podpre grosupeljskega vojvodo pri njegovih zločestih načrtih resetiranja Slovenije v avtokracijo. Naj bo to tudi moj poziv na volitve. Iz prebujajoče se narave so samo prvi trije posnetki. Če bi jih dodal več, bi ponavljal lanske in predlanske posnetke Velikega Draškega vrha in Soriške planine. &quot;Jezikoslovni&quot; naslov je dal tej strani protestni napis Miha Tomšiča, ki se sklicuje na &quot;Slovar pogovorne slovenščine&quot; :) V Zbirki sem avtorsko prepoznavnim napisnim opusom dodelil samostojne kategorije: poleg [[:c:Category:Inscriptions by Ana Jug|Ane Jug]] še [[:c:Category:Inscriptions by Miha Tomšič|Miha Tomšič]], [[:c:Category:Inscriptions by Marko Apih|Marko Apih]] in [[:c:Category:Inscriptions by Saša Jenko Pahor|Saša Jenko Pahor]].

==Stran '''448''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri448/index.html Protestni zapasniki Ane Jug,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Ana Jug in Severin Kovačič sta vsak petek prišla na protest z drugačnim predpasnikom, ki jim sama rečeta, ker jih oblečeta tako, da je sprednja stran z napisom zadaj, &quot;zapasniki&quot;. Fotografiral sem jih že sproti, 8. aprila pa sta vse razobesila med drogove za zastave pred parlamentom. Prava politična žehta! Zaslužijo [[:c:Category:Signage at demonstrations in Slovenia by Ana Jug|samostojno kategorijo v okviru Wikimedijine Zbirke]] in so jo tudi dobili.

In še nekaj povezav na globalno in domače dogajanje, da ne pozabim: [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''447''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri447/index.html Volim te!] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. aprila 2022&lt;/small&gt;==

V petek sem na protestu manjkal, zmagal je prehlad. Če ni bila gripa. Če ni bil covid z nahodom, nesimptomatičen, ker vonja pa le nisem izgubil. Me ne zanima. V soboto je bilo kislo vreme, počutje pa že primerno za udeležbo na predvolilnem štantu Glasu ljudstva dopoldne v Kranju in sredi dneva na Jesenicah. Za nobeno stranko izrecno ni navijal Jenull, en sam apel je bil: &quot;Pejt volt&quot; 24. aprila! Ker zaupanje v zdravo pamet in preživitveni instinkt sodržavljanov je dovoljšnje. Če bodo obkrožali narobe, pač ne zaslužimo normalnega življenja in lepe prihodnosti. Nekatere nastopajoče sem slikal: Ervin Fritz, Boris A. Novak, Roza. In nekatere udeležence. Ker Google zadnje čase ne dovoli iskanja po imenih in priimkih, s katerimi so slike podnaslovljene, bi jih moral za lažje najdenje vpisovati semle, ker po besedilnih datotekah je pa iskanje še mogoče. Pa ne vem, če se mi to še da. Kdor je javna osebnost, zrela za vpis v enciklopedijo, tega že poiščem kdaj pozneje in ga vnesem v Wikimedijino Zbirko. Tokrat je tam dobila portret govornica na petkovem protestu 8. aprila [[:w:Renata Salecl|Renata Salecl]] (30). Za odmor so med družbeno angažirano dokumentacijo štiri slike s smuke pod Begunjščico (pri koči smo se srečali z Mojco in Urško Stritar (19)) in ena (21) s humanitarnega servisa na Bledu. Včeraj 8. aprila smo tisti, ki se znamo podrenjati, dobili svoj izvod dveh svežih protestnih pesniških zbirk: ''Svoboda je glagol''  Borisa A. Novaka in ''Beseda upora'', ki jo je lepo oblikoval [[:w:Ištvan Išt Huzjan|Ištvan Huzjan]] (42, 43). Zadnje posnetke plakatov, ki vabijo na volitve čez 14 dni (44, 45, 46), sem napravil tako, da jih vsak lahko iztisne in poobesi po oglasnih deskah. V Zbirki so tokratni napisi na [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2022-04-08)]] in na [[:c:Category:Election campaign in Slovenia (2022-04-02)]]. Poslikal sem tudi razstavo protestnih predpasnikov, ki pa jih je bilo toliko, da so šli na samostojno naslednjo stran.

==Stran '''446''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri446/index.html Niso vsi isti,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 27. marca 2022&lt;/small&gt;==

Ker je bil v petek sredi dneva (pet pred dvanajsto!) v Ljubljani globalni podnebni štrajk (množični protesti so bili ob istem času po celem svetu), je slik spet nekaj več. Na njih je mladina, eden od fotografov mi je priznal, da mladino veliko raje slika kot stare petkove protestnike, jaz pa o svojih fotografskih preferencah raje previdno molčim :) Podnebne napise sem v Zbirki (Wikimedia Commons) kategoriziral pod [[:c:Global climate strike in Ljubljana 25 March 2022|Global climate strike in Ljubljana 25 March 2022]], kjer so se znašle v družbi podobnih iz Avstrije, Avstralije, Nemčije ... Stoprvi redni petkov protest je bil namenjen naštevanju stotih razlogov, zakaj moramo na volitve (slika 54), [https://www.mladina.si/215065/100-razlogov-zakaj-moramo-iti-na-volitve-in-izglasovati-boljso-prihodnost/ objavila jih je tudi ''Mladina'' 24. 3. 2022.] Rozovo recitacijo Niso vsi isti, ki je posodila naslov tejle strani, je dal Božo Flajšman na [https://www.youtube.com/watch?v=I1kDM0l-aSY Youtube,] besedilo pa je gotovo tudi kje na spletu. Za aktivistko Tjašo Zorc (38) naj povem, da je pred desetletjem objavljala ljubezenske romane pod psevdonimom Maša Modic; o njenem popularnem opusu je 2003 nastala tudi diplomska naloga. Edini izlet zadnjega  tedna je bil na Rodico (prvih šest slik): cel dan nisem srečal žive duše, sneg je bil ravno prav trd in smuka dobra. Slika 6 je iz Kovaškega muzeja v Kropi, ki ga prenavljajo. Kot je na Šentflorjanskem v zadnjih desetletjih navada, so oddelek NOB ukinili, čeprav je pri partizanih in med talci padel vsak deseti Kropar. Pod geslom Cankarjevega Jermana &quot;Ta roka bo kovala svet&quot; smo se zavzeli proti potlačenju pomembnega dela naše zgodovine; ta citat bi bil lahko za naslov kroparske muzejske NOB-zbirke.

==Stran '''445''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri445/index.html Nismo ovce,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. marca 2022&lt;/small&gt;==

Stran si je sposodila ime s Severinovega &quot;zapasnika&quot;, na katerem je ta petek pisalo: Že stotič dokazujemo, da nismo ovce.&quot; Protestni posnetki oklepajo tiste z dveh izletov, smuškega z Draškega vrha in kolesarskega iznad Izole. Julijanu iz Malije (13) je bilo dolgčas, pa nama je pripovedoval, kako hudo je bilo med drugo svetovno vojno. Na poti domov sva v Ospu zaman iskala partizanski bunker pri Klabjanovih (16), vpisan v Register kulturne dediščine; zasuli so ga že pred dolgimi leti. Na stotem petkovem protestu so govorili Milan Kučan, Matjaž Hanžek, Jedrt Jež Furlan, Andrej Rozman Roza, prepevala sta Jani Kovačič in Darko Nikolovski, verze je bral Boris A. Novak. Rozov govor sem postavil na Youtube, Kučanovega govora in rapa Nikolovskega pa žal nisem dovolj dobro posnel. Velik in lep dogodek je bil, končal se je pred zabarikadirano RTV, ki jo Janša želi podrediti tako kot Putin Mariupol. Zadnji posnetek je sken QR-kode, ki državljana pripelje na volitvomat. Skozi serijo odgovorov na evidentirane volilne zahteve program izpiše, v koliko odstotkih državljanovi odgovori ustrezajo ponudbi obstoječih strank.

==Stran '''444''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri444/index.html No, gospod, to je pa že preveč,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. marca 2022&lt;/small&gt;==

Na občnem zboru lokalne Zveze borcev (začetni posnetki) so bili udeleženci starejši, na osmomarčevskem protestu v Ljubljani  (slike od 21 dalje) pa je bilo največ mladih ljudi; nekateri od portretiranih so vstopili v Wikimedijino Zbirko, za nepodnaslovljene aktivistke bo treba prej poiskati imena. V Zbirko sem seveda prekopiral tudi napise na transparentih. Od 6 do 20 so posnetki s petkovega protesta 3. marca 2022, ki je izpostavil vladno uzurpacijo medijev, zlasti javne RTV. Ker trenutno ne najdem primernejšega mesta, kar semle odlagam nekaj povezav na vojno v Ukrajini, čeprav je bilo napisov proti vojni na protestu 8. marca malo. V času, ko se gre informacijski mainstream propagandne vojne, je namreč treba pokazati na alternativne informacije, ki jih radi izpuščajo: [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''443''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri443/index.html To leto bo naše in naša bo letos pomlad,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Verz za naslov te strani je spet prispeval Kajuh (iz pesmi [[:s:Po tisoč letih|Po tisoč letih]]), majico z njim je na včerajšnji protest prinesel Tone Gržina (21, 22). Posnetki so z dveh zadnjih petkovih protestov, vmes je nekaj snežne beline s Karavank in Pokljuke. Zadnjega je napravil Boris Živulović in sem si ga za tole stran sposodil, ker sva na njem tudi midva z Miro, ujeta v črko I na napisu IZBRIS. Pretresljivo sta v snežnem metežu ob obletnici [[:w:izbrisani|izbrisanih]], tem sramotnem slovenskem &quot;administrativnem genocidu&quot;, govorila Dragan Petrovec in Ratko Stojiljković. Protestne napise najde človek tudi v Wikimedijini Zbirki ([[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2022]], [[:c:Category:Protests against Janez Janša]], [[:c:Category:Slovene-language signage at demonstrations]]).

Napisal sem že, da niso vsi v političnem vrtincu enaki, nekateri so neprimerno slabši. Od volitev bo odvisno, ali bo izbrana znosna ali neznosna oblastna garnitura. Pametni državljan, ki modro sklene, da ne bo šel na volitve, naj se ne pritožuje, ko mu bodo zavladali bedaki in mafija.

==Stran '''442''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri442/index.html Zabode handžar si v srce,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Naslov tele strani je s petkovega plakata Saše Pahor Jenko (na začetku strani), na plakat pa je prišel iz Aškerčeve pesmi [[:s:Janičar|Janičar]], ki govori o usodi izdajalcev. Zadnje slike so od včeraj, ko se je pred skupščino enajst strank opredeljevalo do [https://glas-ljudstva.si/ 138 zahtev Glasu ljudstva.] Policijskih ograj tokrat začuda ni bilo. Akcijo je soorganizirala skupina [https://danesjenovdan.si/posadka Danes je nov dan,] ki s svojo mladostno zagnanostjo, znanjem in avtentičnostjo vzbuja socialna upanja. Nazadnje, tako bi rad verjel, prevlada prav to: zaupanje ljudem, ki so zares zavzeti za skupno dobro, torej nekakšen moralni instinkt nad paleto ideoloških ponudb, da o očitni poniglavi preračunljivosti, pokvarjenosti in zavajanju vladnih strank ne govorim. Ne, sploh niso vsi isti! Kjer pod fotografijami govorcev ni imena, pomeni, da jih ne poznam, tiste z imeni pa se da poguglati. Miha Tomšič je za protestne potrebe predelal [https://www.youtube.com/watch?v=8RLr02KE9G8 Alojz Valček] [[:w:Marko Brecelj|Marka Breclja]] tako, da se namesto na fizika [[:w:Alojz Kodre|Alojza Kodreta]] nanaša na policaja [[:w:Anton Olaj|Antona Olaja]] (slika 16), Boris A. Novak pa si je napev za parodične verze  Ole, Ole - Olaj, Olaj sposodil pri navijaškem refrenu [https://www.youtube.com/watch?v=Y8aIvD4N8GM The Name of the Game] (slika 17). Pesem je protest zoper kazni, ki jih generalni direktor Policije Anton Olaj predpisuje kritičnim intelektualcem, med drugim Pavletu Gantarju. [https://www.youtube.com/watch?v=k0vktIkE1-o&amp;t=2s Posnetek Borisovega nastopa na Youtubu] z naslovom Olempijada [sic!] v Ljubljani 11. 2. 2022 je delo [[:w:Karpo Godina|Karpa Godine]]. Na zadnjem petkovem protestu smo bili priča podelitvi olimpijskih medalj za boj proti demokraciji Janši, Hojsu in Olaju.

==Stran '''441''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri441/index.html Z zvezdo upora v očeh,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat je fotografij več. Na sprožilec pritiskamo, ko smo kje na novih koncih, posebej če je lepo vreme. Prva pot je vodila na koline k prijatelju Tonetu Gržini v Ojstriško vas, naslednji dan pa v bregove nad Laškim, kjer je speljana Pot 14. divizije. Partizanske spomenike je tam poslikal že Bor, do neposlikanih pa z Miro nisva mogla, ker so na težje dostopnih mestih in ker ob cesti ni bilo nikogar, ki bi ga lahko povprašala za pot. V partizansko zbirko jih bo vnesel Bor, jaz pa naložim v Zbirko na Wikimedia Commons vse druge ob poti. Naslednji izlet na Kras je bil uspešnejši, poslikala sva kar nekaj modrih zvezdic, ki označujejo neobiskane partizanske spomenike, na obeh straneh meje. [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] je že presegla 6700 obeležij. Ob vpisovanju v zbirko sem opazil, da sem fotografiral tudi [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:6083_x1548398.5751344583_y5757167.853417746_s18_b2852 nagrobnik treh partizanov (Alojz Zorn, Vladimir Pangerc, Alojz Kobal),] ki jih je 14. 8. 1943 postrelila domobranska patrulja pod vodstvom pesnika Franceta Balantiča v Grahovem. O tem pišem v prispevku [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Mladi fantje na dveh straneh|Mladi fantje na dveh straneh]]. Na Primorskem lepo skrbijo za spomenike, tudi v Italiji nihče ne praska informacijskih tabel na mestih, kjer rdeča zvezdica označuje partizanska obeležja, njihove slike so pomemben del turističnih informacij o kraju. Naslov tej strani je dal napis na spomeniku v Jamljah na oni strani meje (slika 31). Povezav na uspomeničene osebnosti (Dragotin Ripšl, Valentin Orožen, Matija Vertovec, Drago Marušič, Karel Štrekelj, Dorče Sardoč, Albin Škerk, Lojze Kokoravec) tokrat ne bom delal, saj se jih da poguglati in najti na Wikipediji, v SBL in drugod; slike obeležij obesim v Zbirko in v wikipedijske članke, če jih še nimajo, kakor tudi slike krajev in cerkva ob poteh: Lože, Laziše, Vrh nad Laškim, Olešče ... Jamlje, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Šempolaj, Praprot ... O enciklopediziranju kulturne krajine sem nazadnje pisal v dveh člankih: [[Motiviranje študentov za lokalne raziskave]] in (skupaj z Jernejem Polajnarjem) v [[Wikimedija in lokalno raziskovanje]]. To počnemo tudi s študenti že v prvem letniku.

==Stran '''440''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri440/index.html Glas ljudstva,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. januarja 2022&lt;/small&gt;==

V sredo 19. januarja je ljudska skupščina Glas ljudstva na Trgu republike izročila [https://slov.si/doc/128zahtev.pdf 138 zahtev] (tudi [https://drive.google.com/file/d/1KsV7T2rDazcRKhnTEQoE8QcDzoGzO0vz/view tule]) slovenskim strankam. Lepa priložnost za opremo wikipedijskih člankov o politikih z njihovimi slikami, ki sem jih prej naložil na [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|Wikimedia Commons]]. Čeprav so se zbrali na trgu eminentni ljudje pri državotvornem dejanju, je preplašena ali pa preprosto zmešana oblast pregradila trg z zaščitnimi ograjami, bogseusmili take države. Prva vrstica fotografij je iz Muzeja novejše zgodovine, kjer sva s sospomeničarjem Danielom Divjakom iskala kartotetko spominskih točk iz druge svetovne vojne, ki jo je do leta 1961 postavila [[:w:Olga Kastelic|Olga Kastelic - Marjetka]]. Kartoteka je v precej razsutem stanju, nekateri fascikli manjkajo, kartotečni predalčki zamešani, težko si bo kaj pomagati z njo ... Čisto slučajno sem med papirji naletel na pričevanjski opis Kajuhove smrti (slika 3), za katerega sem pozneje našel, da je bilo leta 1957 objavljeno v ''Planinskem vestniku''.&lt;ref&gt;[http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1958_03.pdf Stane Terčak: Srečanja v gorah.]&lt;/ref&gt; Naša [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] vsebuje trenutno 6652 enot.  

V petek zvečer smo protestirali proti zakonu, ki želi doseči zastaranje gospodarskega kriminala &amp;ndash; kako prozorne in kako nespodobne oblastne poteze! Svetlana Makarovič je prebrala pesem [https://topnews.si/2022/01/22/video-petkovi-protestniki-izdali-tiralice-za-jelincicem-pocivalskom-in-toninom-in-janso-svetlana-makarovic-pa-je-jozetu-mozini-namenila-posebno-pesem-z-naslovom-utrip-lazi/ Utrip laži,] ki je merila na Možinovo omalovaževanje [[:w:dražgoška bitka|dražgoške bitke]]. Sveže je [https://www.youtube.com/watch?v=gTNfOeT0FS8 pričevanje domačinke Jelke Gortnar] o dražgoški bitki, ki ga je na Youtube postavil Božidar Flajšman; Jelka Gortnar je sestra Franca, Francke in Toneta Gortnarja, [[Komentarji k fotografijam#Stran 430 Mi pesem sreče brani napisati, 14. novembra 2021|o katerih sem tu že pisal]]. Nekje na sredi je slika z naslovom Najboljše so pa pečenice z zeljem, pač z mislijo na izjavo Cankarjeve Geni v ''Hlapcih'', ki daje prednost pečenim piškam. Upam, da take izjave ne postanejo kdaj naša zadnja tolažba ali celo vodilo.

==Stran '''439''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri439/index.html Sloveniše art,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Vreme se je popravilo, zato je nekaj več izletniških: v krnico pod Malo Ponco, v Streseno dolino, na planino Konjščico in Belo peč nad Tržičem, na Konjsko sedlo v Spodnjih bohinjskih hribih. Na petkovem protestu sem slikal Jerico Mrzel, Urško Comino in Svetlano Makarovič in jih spravil v Zbirko. Pa [[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2022|protestne napise]] tudi, da bo laže pisati zgodovino in jo teže falsificirati.

==Stran '''438''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri438/index.html Dražgoše 80 let,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat so ob protestnih še dražgoške slike. Sporočilo petkovih protestov in Kučanovega nedeljskega govora na proslavi ob 80. obletnici [[:w:dražgoška bitka|dražgoške bitke]] ([https://www.youtube.com/embed/yADugXFKK0k Youtube,] [https://slov.si/doc/drazgose80.docx tekst]) je bilo identično: na volitvah 24. aprila moramo državo odvrniti od fašizma. Razlika je bila v številčnosti množice in v teži izrečenega, saj je bila za razliko od petkovih kriminaliziranih protestnih sloganov v Dražgošah razločna obsodba vladne tiranije izrečena ob prisotnosti najvišjih predstavnikov države in  tako rekoč ob policijski in vojaški asistenci. Recitirane in pete pesmi so bile Kajuhove in Novakova Svoboda je glagol. Če si ta narod aprila prosto ne izvoli vere in postave, ni vreden svobode. Petkov protestni sprevod se je ustavil pred RTV, kjer se dogaja kadrovska čistka v slogu časov, za katere se je zdelo, da se ne morejo vrniti. Ljudje na slikah so večinoma poznani, zato jih nisem podpisoval, če kdo koga ne pozna, naj me povpraša. Od slike 17 dalje so slike iz Dražgoš. Serijo začenja pisateljica Valerija Skrinjar Tvrz, za slikovno opremo gesel na Wikipediji pridejo prav tudi posnetek organizatorja generalmajorja [[:w:Ladislav Lipič|Ladislava Lipiča]] in portreti nastopajočih igralcev Primoža Bezjaka, Vesne Slapar, Katarine Stegnar in pevke Gaje Zorč. Scenarij za prireditev je napisala Milena Sitar. O domobranski interpretaciji dražgoške bitke glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007617.html zapis Klemena Laha.]

==Stran '''437''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri437/index.html Naj novo leto odnese diktaturo, korupcijo, laži,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat so protestne slike dvoje: najprej s ponedeljka 28. decembra (0&amp;ndash;12), potem pa še od petka 31. decembra (od 23 do konca). Prve so bile proticepilske, druge protivladne. Svobodo zahtevamo vsi, proti pisunom, ki dajejo prednost varnosti in zdravju pred svobodo. Ali niso nikoli brali Martina Krpana, kjer razločno piše: ''Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre.'' Če bi obveljala njihova, ne bi bilo ne Trubarja, ne kmečkih upornikov, ne partizanov, niti današnjih kolesarskih protestnikov. Jajcemat (slika 14) je že uslovarjena beseda, nimam pa podatka, za koliko naprav za prodajo jajc se ji je uspelo uveljaviti. V sredici je dokumentirana podelitev [[:w:Trubarjeva nagrada|Trubarjeve nagrade]] [[:w:Miran Košuta|Miranu Košuti]]; za to priložnost v NUK-u sem nekoliko popravil Miranovo geslo na Wikipediji, ki pa še vedno potrebuje izdatnega ažuriranja. V nagovoru je zelo razločno protestiral proti temu, da bi ga Cobiss umeščal med italijanske pisatelje, ki pišejo v slovenščini ([https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007541.html debata na to temo je tekla pred kratkim na Slovlitu]). Ljudi na slikah najbrž ni treba posebej predstavljati, samo pri Marku Bidovcu naj povem, da je pravnuk leta 1930 na bazoviškem procesu ustreljenega [[:w:Ferdo Bidovec|Ferda Bidovca]] (prizadeva si za njegovo rehabilitacijo, v Italiji uradno še vedno velja za terorista, ne pa za borca proti fašizmu), Jana Mahorčič pa je NUK-ova piarovka. Mišeljski konec (22) je bil posnet pred silvestrom z Mesnove glave, kot vsako leto. Na kolesarskem protestnem silvestrovanju so na ognju upora na Trgu republike goreli tiranija, korupcija, laži in izdajstvo, lampijoni (37) pa so ponesli v nebo želje po demokraciji, poštenju, sreči, tovarištvu.

==Stran '''436''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri436/index.html Glava dobi vsak dan za kosilo dva človeka,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Ela je ob svoji umetniji iz plastelina, ki ji je dala ime Pošast s tremi glavami, povedala: Glava dobi vsak dan za kosilo dva človeka. Če ju dobi in poje, potem je sita. Sicer je jezna in tako zamahne z repom po vodi, da nastanejo poplave. Novinarko Erno Barborič Petrač (2) sem posnel, ko me je prišla izprašat o Kekcu, [[Ob 70-letnici prvega Kekčevega filma|povedal sem nekako tole]]. Grafit (3) je z Jesenic, protestni napisi pa z božičevanja v Ljubljani [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-24)|v petek 24. decembra]]. Imeli smo jaslice in smrečico, napis Mi vsi smo Jaša je zato, ker ablast toži Jašo Jenulla zaradi organizacije protestov in mu skuša zaračunati policijsko varovanje. Udeleženci smo za božično darilo dobili zbirko protestnih pesmi ''Protestarico'', ki jo je uredila Ana Jug, založil Luka Manojlović iz Nove Gorico, v njej pa so pesmi 20 avtorjev, začenši z Borisom A. Novakom. 

Pisatelj Branko Gradišnik se petkovih protestov sicer ne udeležuje, prepošilja pa vabilo na protest pred skupščino v ponedeljek 27. decembra ob 9.00, ko bo parlament &quot;sprejemal PKP10, zakon, ki bi, če bo sprejet, omogočal nadaljnje teptanje in morda dokončni odvzem naših svoboščin in pravic&quot;. Tisti s Facebookom najdete odprto Gradišnikovo stran in poslanice na Brankogradisnik1951. Proti sprejemu neustavnega zakona se je zavzela tudi Pravna mreža za demokracijo v [https://pravna-mreza.si/izjava-za-javnost-predlog-pkp-10-ne-odpravlja-neustavnosti-zakona-o-nalezljivih-boleznih/ Izjavi za javnost].

==Stran '''435''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri435/index.html Saj Slovenija ne krati mladoletnim tujkam spati v ledeni krsti vode,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Začne se s spletnim oglasom, ki išče sostanovalko v nekdanji [[:w:Jože Toporišič|Toporišičevi]] delovni sobi na Šarhovi ulici v Ljubljani. Z Majdo Kovačec (slika 1) sva se z Miro spoznala na poti na Mali Javornik; izkazalo se je, da ni samo športnica, ampak tudi pisateljica ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=ar%3D80724579&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Cobiss]). Potem so pa samo še [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-17)|protestni napisi od minulega tedna]]. Na zadnjem protestnem posnetku [[:w:Boris A. Novak|Boris A. Novak]] bere pesem [https://slov.si/doc/boris_a_novak_kralj_svobode.docx Kralj svobode] o kurdski begunski deklici, ki se je nedavno utopila v Dragonji; pesem je posodila verz naslovu tele strani.

==Stran '''434''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri434/index.html Zimske radosti,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 12. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Smrt gluhoneme begunske deklice v mejni reki Dragonji je bila osrednja tema protivladnih protestov minuli petek, udeleženci so za begunce zbrali kup oblačil in obutve (17), samo upamo lahko, da bodo srečno prišli do potrebnih. Pa kostanj smo &quot;pekli&quot;, ki so ga improvizirani in samovoljni oblastni odloki izvzeli iz serije novoletnih prepovedi. Zimske radosti so dveh vrst. Tiste perverzne, ki jih goji samopašna in podivjana vlada, je narisala Saša (11; [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-10)|protestni napisi tega tedna so že v Wikimedijini Zbirki]], kjer delajo družbo drugim iz minulih 80 in več tednov), za ravnotežje sem na začetku in na koncu dodal prgišče posnetkov zimskih radosti običajne sorte. Da ne pozabimo nanje v mračnjaškem političnem vzdušju. Začnejo se s Hruškim (Hrušenskim, Hruščanskim) vrhom oz. Hruško Rožco (tam sem srečal Urbana Ažmana, ki je z njim Mira pred leti napravila [https://planinskivestnik.com/javno/vsebina/pv_2019_07_08_web.pdf#page=18 intervju za ''Planinski vestnik'']), končajo pa s smuko s Partizanskega doma na Vodiški planini nad Kropo. Zraven Hruškega vrha je Klek, [http://slov.si/mh/galerije/galeri414/index.html kjer smo bili letos s slavističnimi kekci.]

==Stran '''433''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri433/index.html Utkenektkosmrdi,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 7. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Literatura je nedvomno ena nevarna reč, sicer se ne bi citati iz nje pojavljali na protivladnih protestih, tokrat se je citat iz [[:w:en:Raymond Queneau|Queneaujeve]] ''Cice v metroju'' ponudil za naslov strani v albumu (14). Snežna belina na drugih posnetkih ne potrebuje komentarja; lokacije so zapisane pod slikami, na Geopediji se da preveriti, kje so ti vrhovi in te zapršičene planine. Zadnji posnetek izkoriščam za poizvedovanje, kdo iz srenje bi bil zainteresiran za referat na simpoziju o dveh Jenkih, pesniku [[:w:Simon Jenko|Simonu]] in skladatelju [[:w:Davorin Jenko|Davorinu]], ki sta se rodila leta 1835 v Kranju &amp;ndash; naj mi piše. Na posnetku so pobudniki za leto 2025 načrtovanega simpozija kulturni animator iz Mavčič Rudi Zevnik, muzikolog [[:w:Franc Križnar|Franc Križnar]] in vodja prireditev v kranjski knjižnici Nina Svetelj.

==Stran '''432''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri432/index.html Minister, za kulturo odstopite,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 28. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Tokrat nekoliko bolj &quot;uravnotežena&quot; stran: protestnih slik je samo 32,5 % :), druge so iz narave. Ne vem, koliko k &quot;uravnoteženosti&quot; prispeva spominska plošča [[:w:Črtomir Nagode|Črtomiru Nagodetu]] na Mirju 15 (slika 4), ki je bil žrtev političnega procesa 1947; vključil sem jo tudi v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 sloj partizanskih spomenikov na Geopediji,] saj je bil spočetka v vrhovnem plenumu OF. Med partizani je tudi tigrovec [[:w:Lavo Čermelj|Lavo Čermelj]] (2). Kako je bilo s slovenstvom nobelovca [[:w:Friderik Pregl|Friderika Pregla]] (3), lepo piše v njegovem geslu na Wikipediji. Galerijo uspomeničenih znamenitežev tokrat zaključuje slavist [[:w:Rajko Nahtigal|Rajko Nahtigal]] s ploščo zraven Nagodetove, na Mirju 13 (5 in 6). Planinski posnetki so s poti na Košutico (Babo) nad Ljubeljem in Hruški oz. Hrušenski vrh nad Plavškim Rovtom, gore so na meji z Avstrijo ali pa že na oni strani, treba jih bo postaviti k ustreznim enciklopedijskim geslom. S kolesarsko nalepko je nekdo obogatil zbirko na polepljeni vpisni skrinjici na vrhu (21). Posnetek 26 je za tiste, ki bi znali dešifrirati meni popolnoma nerazumljivo številčenje sedežev v novih vlakih Slovenskih železnic. Od slike 27 do konca je dokumentacija petkovih državljanskih dolžnosti; z enega izmed napisov je tudi naslov te strani v albumu, ki se slavistično poigrava s pomenotvorno premestitvijo vejice: &quot;Minister, za kulturo odstopite&quot; namesto pričakovanega &quot;Minister za kulturo, odstopite&quot;. Tokrat se je na Trgu republike dogajala dražba ministrove podobe, v [[:w:Banksy|Banksyjevem]] slogu obdelane z rezalnikom papirja; za sto evrov jo je kupil [[:w:Zlatan Čordić|Zlatko]]. Števika 21 na dlani z iztegnjenim sredincem pomeni še 21 petkov do volitev. Napis SRAMOTA pa je, kot vemo iz medijev, pred Dramo SNG. Protestni napis. Glas umetnikov in kulturnikov.

==Stran '''431''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri431/index.html Ustavimo državni udar,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Božo Flajšman objavi svoje posnetke s petkovega protesta skupaj s komentarjem že uro dve po dogodku, jaz v najboljšem primeru (tole je tak primer) dan potem. Uvod vanje sta grafit pri železniški postaji v Ljubljani in Spacalova grafika, z druge strani pa jih zapira troje posnetkov s koncerta Janija Kovačiča in Mirana Košute v atriju ZRC SAZU. Odigrala in zapela sta blizu 20 pesmi italijanskega kantavtorja [[:w:it:Giorgio Gaber|Giorgia Gabra]] (1939&amp;ndash;2003), čigar polno ime je bilo Gaberščik (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007540.html vabilo na koncert na Slovlitu]). Koncert je na dostopen na [https://www.youtube.com/watch?v=o4uO-u77VXo Youtubu]; pesmi je prevedel [[:w:Miran Košuta|Miran Košuta]].

==Stran '''430''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri430/index.html Mi pesem sreče brani napisati,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Število posnetkov na tej strani je 36, kolikor je včasih obsegala posnetkov celuloidna rola; kako zelo še vedno preddigitalni formati določajo naše obnašanje v digitalnem svetu. 

Spet kradem naslov strani iz poezije, tokrat iz pesmi Francke Gortnar (slika 6), ki se nahaja v 12.000 tekstov obsegajoči zbirki NOB poezije; Francka je ena od 2437 pesnikov, ki so v najtežjih časih dokazovali, da med vojno muze ne molčijo. Neža Kočnik je pretipkala prvih 1370 enot Kataloga uporniškega pesništva v računalnik, Mihael Simonič pa je zanj pripravil [https://www.slov.si/iskalniki/upor/ iskalnik]. Vsaj eno pesem ([[:s:Izseljeni|Izseljeni]]) je napisal tudi njen brat Franc Gortnar, ki je padel nad Smlednikom in ima tam v gozdu spomenik. Prek njunega brata Petra, ki ta spomenik vzdržuje (nanj me je kot nekdanjega stražiškega sovaščana opozorila Marija Stanonik), sem sploh postal pozoren na Gortnarje. Zapis o Francu Gortnarju v [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4357_x1609593.6170895821_y5807658.214647306_s15_b362 zbirki partizanskih spomenikov na Geoopediji] &amp;ndash; trenutno je v njej 6563 spomenikov &amp;ndash; je zdaj obogaten z novimi podatki.

Na začetku je ena od plošč Radiu Kričač, ki jih je v začetku 1980. let RTV postavila svojemu medvojnemu ilegalnemu predhodniku. Z RTV ni nobenega odgovora, koliko plošč od načrtovanih 23, kolikor je bilo skrivnih lokacij radia Osvobodilne fronte, so sploh postavili; v zbirki partizanskih obeležij smo jih našli trinajst. Zdaj ko je &quot;nov veter&quot;, bodo verjetno začeli postavljati plošče okupatorjevim sodelavcem, za katere je sicer v slovarjih vsega sveta beseda ''izdajalec''. Zanimivo, pojma ''izdaja'' 'sodelovanje v vojni zoper svojo deželo', ki ga pozna [[:d:Q160128|49 jezikov na Wikipediji]], slovenska Wikipedija še nima. Sledi četvero aktualnih političnih protivladnih grafitov po ljubljanskih zidovih, sredica te strani pa je iz posnetkov z letošnjega popotovanja iz Litije do Čateža. Udeležba je bila kovidsko skromna, vzdušje in obara na Čatežu pa sta delovala zdravilno. Posnetek Andraža z bankovcem za 500 evrov naj ostane enigma, kakor je enigma tudi pobeljena plošča na rojstni hiši [[:w:Slavko Grum|Slavka Gruma]]; Grumu so lani sredi Šmartnega sicer postavili doprsni kip (žal sem ga pozabil fotografirati).

Zadnja tretjina je iz protestnih posnetkov. Portret enega izmed govornikov, [[:w:Branko Soban|Branka Sobana]] (32), sem postavil v Zbirko, spoznal sem popularno pisateljico Mašo Modic (36), o kateri sem nekoč naročil [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/21362018#full diplomsko nalogo.] Saj nas je bilo kar nekaj, vendar glede na grozljive reči, ki se dogajajo v politiki in javnem življenju sploh in nas pehajo v skorumpirano avtokracijo, premalo. Kot da bi tiščanje glave v pesek postalo prepoznavna slovenska drža. Drugačno držo imata kolumnista [https://ikz.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/mateja-ratej-sl Mateja Ratej] in [[:w:Dragan Petrovec|Dragan Petrovec]], ki vabita na predstavitev svojih knjig ''Silhuete'' in ''Stopinje upora'' v Atrij ZRC v četrtek 18. novembra 2021 ob 18. uri. Ker ne gre za literarnovedno ali jezikoslovno temo, vabila na Slovlitu ne morem objaviti; ga pa [https://hi-in.facebook.com/zrcsazu/posts/4752326041486059/ tule.]

==Stran '''429''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri429/index.html O kulturi bi čvekale,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 6. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Za naslov te strani je verz iz pesmi Vladavina gospodarja muh Svetlane Makarovič (slika 42). Lahko bi si izbral tudi kak verz iz pesmi Andreja Rozmana Roze Sendevedeset procentou (43) ali iz pesmi Iztoka Osojnika No pasaran; vse tri so na letakih, ki pod gesli Za svobodo, za demokracijo, za vladavino prava ... pozivajo '''na Prešernov trg v petek 12. novembra ob 17.00'''. Shodi so &quot;iz zdravstvenih razlogov&quot; prepovedani (čeprav so na prostem okužbe malo verjetne), zato to ne bo shod, ampak kolesarski sprevoz. Zanimivo, dovoljene so pa maše v zaprtih prostorih &amp;ndash; vladarjeva skrb za zdravje pa taka! Največ posnetkov dokumentira protestne zahteve zadnjih dveh petkov (3&amp;ndash;16 in od 29 do konca), postavljeni so bili tudi na Wikimedia Commons ([https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Protest_in_Ljubljana_(2021-10-29) tisti z 29. oktobra] in [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Protest_in_Ljubljana_(2021-11-05) tisti s petega novembra]). Zabavna je bila intervencija policije na predzadnjem protestu, ki je pred pošto, kjer smo v nabiralnik oddali dopisnice s pozivom velikemu vodji, naj odstopi (pošto menda zadnje čase, odkar je &quot;prejel grožnje s smrtjo&quot;, spet dviguje), želela preprečiti ljudem prečkanje ceste na prehodu za pešce in pri tem spoznala, da se obnaša neumno. Na zadnjem protestu je zelo dobro govoril zgodovinar Martin Premk, tudi Jaša Jenull je vedno boljši tribun. Vmes so fotografije s strokovnih in z družabnih srečanj ter žal z enega samega izleta v sotesko potoka, ki mu je ime tako, kot se jaz pišem. Da bi se vremena zjasnila in bi bilo naslednjič fotografij iz narave več!

==Stran '''428''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri428/index.html Najdli ste od vil hišico,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 23. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Lepo bi bilo fotografirati prisrčne otroške napise, kot je tale iz naslova strani (slika 1), pa je čas tak, da je treba dati prednost napisom na petkovih protestih, ki razkrivajo zločesto naravo aktualnega oblastnega režima in iščejo ustreznejše oblike prihodnje družbene ureditve (slike od 17 do konca); tokrat je procesijo, ki se je od Prešernovega trga vila proti Ministrstvu za kulturo na Maistrovi ulici, spremljala maketa vodnega topa; od nastopajočih je največ aplavza požel [[:w:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman - Roza]]; postavil sem ga na Youtube in na dnu napravil povezavo nanj. Za uvod (3&amp;ndash;9) so posnetki s [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007501.html simpozija Desetič brat] v Štihovi dvorani Cankarjevega doma in po njem (slike nekaterih nastopajočih sem dal tudi na Wikimedia Commons), od 10 do 15 pa z dveh komemoracij, na katerih je govoril [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stefe-drago/ Drago Štefe:] pred [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1579_x1584225.0434321356_y5830252.975817856_s16_b2852 spominsko ploščo v Otočah,] ki je posvečena padlim iz prve slovenske tekstilne zadruge, in na [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6_x1582780.114845034_y5829791.077364673_s18_b2852 grobišču padlih na Dobravi.] Magda Štupnikar je recitirala, [https://www.antonhabjan.si/ Anton Habjan] je pel, Nejc Jemc pa ga je spremljal na harmoniki.

==Stran '''427''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri427/index.html Zamenjajte zrcalo,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Napaberkovano po koledarskem razporedu: z razstave o jubileju Martine Orožen (0) je še od zadnjič, en del slovenske literarne zgodovine na kosilu (3), pogreb prijatelja [[:w:Ljubo Bavcon|Ljuba Bavcona]], na katerem sta govorila [[:w:Marijan Križman|Marijan Križman]] in [[:w:Alenka Šelih|Alenka Šelih]] (4&amp;ndash;7), ob poti grob igralke [[:w:Marija Vera|Marije Vere]] in škofov [[:w:Anton Vovk|Vovka]] in [[:w:Anton Bonaventura Jeglič|Jegliča]], po pogrebu kosilo Pod kostanji na Žalah (10&amp;ndash;11), nekaj od posnetega sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Ko sva z Miro pred leti hodila po Prenju, sva pri bivaku na Jezercih zgrešila spominsko ploščo leta 1949 v avgustovskem snežnem metežu umrlih kranjskih alpinistk Marice Hribar in Adele Modic. [[:w:bs:Zehrudin Isaković|Zehrudin Isaković]] je prijazno poslal fotografijo nove plošče, ki jo je posnel Petar Šimić, France Malešič pa je v arhivu planinskih nesreč našel fotografijo tragično preminulih in posnetek stare plošče (12&amp;ndash;14). Od tod do konca so napisi s petkovega protesta, na katerem smo rangirali zahteve Zavezništva civilne družbe do bodočih vlad.

==Stran '''426''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri426/index.html 90 let Martine Orožen,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 13. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Slik tokrat nisem opremljal s podnapisi, saj se poznamo (kolikor nam maske ne skrijejo identitete). Slavljenka [[:w:Martina Orožen|Martina Orožen]] jih sploh ne kaže toliko, kot piše, napravila nam je predavanje, da je kaj, enako živo kot pred štiridesetimi leti. Voščili so ji prorektorica Ksenija Horvat Vidmar, dekanja Mojca Schlamberger Brezar, predstojnici Mateja Pezdirc Bartol in Špela Sevšek Šramel, predsednik SdS Matej Šekli, Mariborčani z Markom Jesenškom so ji izročili zbornik v njeno čast, predvajali so posnetka voščil Katje Sturm Schnabl in zakoncev Tokarz, pela je Irena Avsenik Nabergoj, na citre jo je spremljala Tanja Zajc Zupan, na koncu je z Zabučale gore pritegnila še številna publika, med njo je kamera ujela Bernarda Rajha, Majdo Merše, Andrejo Legan Ravnikar, Lučko Abram, Eriko Kržišnik, Meto Klinar, Anko Polajnar in Ireno Orel, ki je vse skupaj vodila, drugi so bolj ali manj prepoznavni v ozadju, nekatere sem postavil v Wikimedijino Zbirko. Še več slik in boljše dobite zainteresirani pri Neži Kočnik, ki je na gmailu, kakopak. Na voščilnico profesorici sem se pozabil podpisati, naj bodo pa za prijazno voščilo tile posnetki.

==Stran '''425''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri425/index.html Krasni novi svet,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Dva niza petkove protestne dokumentacije (protesti se v tem letnem času dogajajo že v temi) prekinja troje dnevnih fotk z Dobrave, na eni je soseda aktivistka Mimi Zajc.

==Stran '''424''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri424/index.html Hrvaško-slovenska okrogla miza o interpretaciji,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007484.html Slovensko-hrvaška okrogla miza o literarni interpretaciji.] Koordinatorja in moderatorja red. prof. dr. sc. Davor Dukić, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, izr. prof. dr. Urška Perenič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. V četrtek 30. septembra 2021 ob 10.30 na Filozofski fakulteti.

==Stran '''423''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri423/index.html Pa mirna Bosna,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Potovanje v Bosno mora biti v enem kosu, tudi če je slik nekaj več. V Bihać sva peljala prikolico z oblačili in obutvijo za begunce. Čeprav je Mira priskrbela žig Rdečega križa pod seznamom blaga, naju bosanski carinik najprej ni hotel spustiti čez mejo, češ da bi morala podarjena roba na carinjenje. Pa se naju je hitro usmilil, strgali smo dokument, tako da sva prikolico kmalu izpraznila v skladišču Rdečega križa pri Aneli. Nič več ne gre po domače. Po ulicah in ob cestah je videti precej temnopoltih fantov brez vsega ali z vrečko provianta, menda jih jemljejo pod streho dobri ljudje, dokler se spet ne odpravijo na ''game'', tj. poskušat srečo s prehodom meje. Vzdolž nje so na hrvaški strani izsekali 50-metrski pas, ki spominja na mejo med Vzhodom in Zahodom v času hladne vojne.  Že na Hrvaškem sva se ustavljala ob znamenitostih ob cesti: pri gradu Ribnik, ob katerem stoji spomenik [[:w:Juraj Križanić|Juraju Križaniču]], ob spomeniku uporniku Eugenu Kvaterniku, soimenjaku tistega Kvaternika, ki je bil desetletja pozneje visoki uradnik v NDH in je umrl v Argentini. Pred ruševinami gradu Drežnik sva se zapletla v pogovor z delavcema. Izkazalo se je, da je Mijo delovno dobo preživel v Sloveniji in da pokojnine zlepa ne more potrošiti. Ob cesti v notranjščino Bosne je veliko propadlih partizanskih spomenikov, največji je tisti na prelazu Makljen (12), ki so ga v zadnji vojni zbombardirali Hrvati. Nekateri pa so tudi ohranjeni in vzdrževani, tako v hrvaških kot v srbskih ali muslimanskih krajih. V Jajcu sredi mesta stojita drug ob drugem spomenika padlim v zadnji vojni, eden muslimanski z verzi [[:w:Mak Dizdar|Maka Dizdarja]] (24), drugi hrvaški (25). V Konjicu sva se na pikniku srečala z nadvse gostoljubno širšo družino kirurga Ćazima Kraljušića (34&amp;ndash;39) in se po njegovih napotkih podala do nove koče Rapti v Prenju na 1400 metrih. Cesta do tja je sicer za terence, ampak sva jo zmogla tudi z navadnim avtom. Med planinci, ki so rajali do tretje ure zjutraj (sem se namreč hodi žurat), je bil tudi glasbenik in javni delavec [https://m.facebook.com/DFZeljkoKomsicCp/photos/a.217607741745517/971242369715380/?type=3 Dragan Agić,] s katerim smo naslednji dan, po vrnitvi z Velike kape, ob pivu analizirali bosansko politiko. Z vrha se je razpiral pogled po velikem delu Prenja, tudi na Zeleno glavo, kjer sva bila pred dvema letoma. Nazaj grede sva sklenila še znanstvo s [https://m.facebook.com/DFZeljkoKomsicCp/photos/a.217607741745517/971242369715380/?type=3 Sanelom Korićem,] ki je na vrh peljal svoje raftarske goste &amp;ndash; Mira pač nagovori vsakogar, ki ga sreča, in vsi se prijazno odzovejo. 

Četrto noč sva prespala v hotelu Hajdučke vrleti v naravnem parku Blidinje, kjer smo bili že dvakrat: prvič v dežju s Kekci leta 2005 in drugič na Velikem Vilincu pred dvema letoma. Zelo so profesionalni, prijazni in odlično domačo hrano postrežejo. Ker je zjutraj nad vrhom Ploćno visel oblak, sva se podala na Veliki Vran na drugi strani doline. Oblak se je čez dan razblinil, vrh Ploćno bo počakal do naslednjič. Vožnja od Livna čez Livanjsko polje je bila turobna, ob cesti izpraznjene vasi, porušene hiše, sami stari ljudje ... Partizanskih spomenikov niso povsod porušili, samo zvezdo so nadomestili s križem (66). Spomenik žrtvam zadnje vojne je našel mesto ob spomeniku partizanskih žrtev (67). Peto noč nisva imela sreče s prenočiščem: obcestnega motela 9 v Bosanskem Petrovcu ne priporočava, ker je v njem vse narobe: cena, menjalni kurz, brez računa, kava ni vključena v zajtrk. 

Zadnji dan sva se ustavila na gradu Ostrožac nad Bihaćem. Od zunaj je videti lep, znotraj pa je razdrt. Na vrtu za obzidjem forma viva. V Veliki Kladuši sva obiskala Piksija, ki ga domačini kličejo Slovenac in tam pomaga beguncem. Prav takrat se mu je skupaj s humanitarno delavko in tolmačko Catherine prišel zahvalit droben kurdski begunec Juan iz Irana, ker mu je z njegovo pomočjo uspelo priti v Belgijo. Dobil je azil in službo in čaka na belgijsko državljanstvo. S Catherine pišeta knjigo o njegovi begunski kalvariji. Razpoloženje v bifeju, kjer smo se srečali, je z vsakim pivom postajalo bolj prisrčno. Irfan, ki se je v zadnji vojni kot legionar boril na hrvaški strani, in njegov prijatelj, čigar ime sem pozabil, ki se je boril na srbski strani, sta premirje sklenila že prej. Bogve do kdaj ...

Zdi se, da v Bosni covida ni: maske vidiš redko, še v pogovor ne zaide.

==Stran '''422''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri422/index.html Beseda je konj,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Vse slike so s predstavitve ponatisa Tavčarjeve novelete Otok in Struga v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Tam smo nastopali predsednica dolenjskega in belokranjskega slavističnega društva Jožica Jožef Beg, jaz kot pisec [[Otok in Struga|spremne besede]], ilustratorka Vida Cizel in moderatorka študentka Neža Cerinšek (nisem vedel, da je tudi nagrajena pesnica). Mimogrede sem poslikal še nekaj spominskih obeležij, plakatov v dvorani in napisov. Najbolj mi je všeč tisti, na katerem piše ''Hvala, ker kolesarite'' :) 

==Stran '''421''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri421/index.html Use je le privid,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Da je &quot;use le privid,&quot; je v svoj blokec napisala sosedova sedemletna Ema. Slika 1 in 2 sta še od zadnjič; včasih se pač kakšna izmuzne in jo je treba dodati naslednjič. Od 3 do 6 so z izleta na Vanjež in na Debelo peč, od 8 do konca pa z zadnjega petkovega protesta. Bis bald.

==Stran '''420''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri420/index.html Jezus je bil levi ekstremist,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Državljanske protestne dolžnosti zadnjih dveh tednov. Ob izpitih in hišnih rekonstrukcijah za drugo ni bilo časa. Govornika zadnjič sta bila na Trgu republike Igor Winkler, pred Ministrstvom za kulturo, ki podpira društvo izrazite nacistične orientacije, raziskovalni novinar [[:w:Erik Valenčič|Erik Valenčič]], na zadnjem protestu pa naša študentka Marija Jeremić. Predsednika Boruta Pahorja je na protestu zastopala slamnata lutka.

==Stran '''419''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri419/index.html Hlapci Jerneji in Šimni Sirotniki,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Čas me prehiteva, zato postavljam kar dve strani fotografij hkrati. Ta stran se začne z verzi Mihe Klinarja na spomeniku padlim na Belem polju pri Hrušici, ki se sklicujejo na Cankarjevi naslovni osebi. [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Zbirka partizanskih spomenikov] je presegla številko 6500 obeležij, popisovanje se nadaljuje. Na sliki 3 se družita dve nazorsko različni kolesarski nalepki; domnevam, da bodo tisto protestno nestrpni ljudje kmalu spraskali z droga. Na štirici je inštalacija v Försterjevem vrtu za FF, tam je bil posnet tudi [[:w:Tomo Virk|Tomo Virk]] za potrebe intervjuja v oktobrski številki ''Planinskega vestnika'' (30). Vmes so protestni napisi za potrebe jezikoslovnih analiz in protestniki ([[:w:Andrej Rozman - Roza|Roza]], [[:w:Brina Švigelj Mérat|Brina]], [[:w:Gašper Troha|Gašper]], [[:w:Milena Mileva Blažić|Milena]]) ter nekaj malega Premanture. Naknadno zapisujem ugotovitev, da sem za stran izbral naslov, ki sem ga [http://slov.si/mh/galerije/galeri192/index.html uporabil že 26. aprila 2013]. Nič hudega, saj ga trenutno ni mogoče odpreti in se zgražati nad samoplagiiranjem :)

==Stran '''418''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri418/index.html Vodnik na Triglavu,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Zadnjič sem pozabil v album naložiti pisateljsko hišico na Bledu, zato jo zdaj. Menda je hišico in bližnjo propadajočo vilo muzealcev kupil neki Ukrajinec skupaj s polovico hriba Osojnice &amp;ndash; komentar ni potreben. S [[:w:Peter Scherber|Petrom Scherberjem]] (slika 1) smo na Urškino povabilo kosili na Bregu, Katja (3, 4, 5) je istega dne zagovarjala magisterij, sledil je redni petkov protest (6&amp;ndash;8). Proticepilci protestirajo pred RTV vsak dan (9), mimo nas je peljala pot na kosilo uredništva ''Slavistične revije'' (10, 11). Z Mojco Vučajnk, ki je magistrirala na temo športnega romana leta 1998 (13), smo se slučajno srečali na Uskovnici. Nato pa so si slučajnosti kar sledile. Ta stran v albumu ima naslov po fotografiji spominske plošče, ki obeležuje vzpon [[:w:Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] na Triglav 20. avgusta leta 1795 (32). Glavnina posnetkov je s protestnega vzpona na Triglav na isti dan (20. avgusta) 226 let pozneje. Triglav smo želeli očistiti nacističnega virusa, ki ga od tam razširja MP. Triglav je pač slovenska simbolna točka. Jakob Aljaž ga je s postavitvijo stolpa iztrgal iz rok Nemcev, partizani so leta 1944 z razvijanjem slovenske zastave in rušenjem mejnika med Italijo in Tretjim rajhom na njem sporočali, da je Triglav slovenski, mi pa smo z razvitjem gesla ''Oblast ljudstvu, volitve zdaj'' in protestniškega kolesarskega bandera izrekli jasni NE aktualnim oblastnikom, ki odkrito simpatizirajo z okupatorjem iz leta 1944 in preganjajo uporniško tradicijo partizanstva. Tea Jarc je prebrala [https://slov.si/doc/poslanica_s_triglava.docx poslanico,] nekdanja veleposlanica [[:w:Jadranka Šturm-Kocjan|Jadranka Šturm-Kocjan]] je recitirala Kajuhovo pesem, sam sem povedal nekaj o &quot;osamosvojitvenem&quot; [[Triglavske partizanske plošče|vandaliziranju partizanskih spominskih plošč okoli Triglava]], fotografu Borutu Krajncu nas je iz letala uspelo posneti. 

Težko bo nejeverne prepričati, da smo se na poti gor zgolj po naključju srečali z obrambnim ministrom Toninom in da sta se zvečer na Kredarici zgolj po naključju znašla še Janez Janša in odstopljeni policijski minister Aleš Hojs. Vprašanje je le, ali so zaupne informacije o protestniškem vzponu na Triglav pridobili oblastniki s pomočjo vohunskega programa Pegaz ali je bila za tajming zaslužna protestniška obveščevalna služba. Kakor koli že, okrog devete zvečer je na Kredarici prišlo do prvega soočenja protestnikov, ki že 70 tednov pozivamo vlado k odstopu in k novim volitvam, z vrhom režima. Premierjevi pohvali protestnikov za osvojeni vrh je sledila njegova žalitev, češ da ni vedel, da ima psihiatrična bolnica Polje dan odprtih vrat. Tea je prebrala del govora, protestniki smo jo podprli z vzkliki. Ko smo odkrili, da je oseba, ki se je skrivala v kotu, Aleš Hojs, smo ga pozdravili z ''oink oink'', on pa je zanikal, da bi protestnike kdaj označil za svinje, neonacije pa za bisere. Oblastnika sta se &quot;dostojanstveno umaknila&quot; (beri: pobegnila pred ljudstvom, ki naj bi ga predstavljala), režimski vernik je fizično nastopil proti Tei, do ravsa pa vendarle ni prišlo. Dogodek je, ker ga je Tea [https://www.facebook.com/watch/?v=199827562170734 snemala in v živo predvajala,] doživel burno medijsko pozornost. Protestno akcijo so rumeni novinarji oblatili z debelo lažjo, kako je oskrbnik koče Herman Uranič izjavil, da so protestniki skakali po mizah; na Mirin poziv je izjavo v ''Slovenskih novicah'' zanikal. Tea Jarc prejema  od esdeesovskih hijen kupe vulgarnih sporočil, njihove pokvarjene medije pa moti le, da si je drznila zmotiti ljubljenega vodjo pri zasluženem počitku. Število komentarjev in glasovanje na 24ur.com, ki se ga je udeležilo skoraj 30.000 ljudi, govori, da se je dogodek dotaknil tistega, kar ljudje dojemajo kot bistvena določila slovenske kolektivne identitete (alpskega značaja skupnosti, mitologije neomadeževanih gora in Triglava kot svetega prostora), razkril problematičnost tega identitetnega veziva in temeljno razklanost skupnosti, ki se vleče od Finžgarjevega bolečega popisa bojev med Anti in Slovani v romanu ''Pod svobodnim soncem'', spopadov med katoliki in protestanti v 16. stoletju, strastnega zmerjanja med liberalci in klerikalci v 19. stoletju vse do krvavih obračunov med partizani in domobranci med drugo svetovno vojno. 

Premišljam, ali bi se srečanje lahko odvilo kako bolj &quot;dostojno&quot;, in ob komentarjih kolegov, ki jih cenim (prim. Boris Vezjak: [https://vezjak.com/2021/08/21/toksicni-pozdravi-s-triglava-zakaj-se-protestnikom-ocita-nedostojna-komunikacija/ Toksični pozdravi s Triglava: zakaj se protestnikom očita nedostojna komunikacija?]), ugotavljam, da ne. Človek, ki širi razdor (&quot;zdrahar brez primere&quot;), sesuva demokratične temelje države, uničuje javne inštitucije, partijsko kadruje, nagrajuje občudovalce Hitlerja, vsevprek žali državljane in maže ugled Slovenije po svetu, ne zasluži vljudne obravnave. (»Ljudem, ki širijo nacistično retoriko in aktivno podpirajo neonaciste, ne sme biti nikjer v državi prijetno, neodvisno od nadmorske višine.«) Njegova stranka ni samo ena od strank v demokratičnem dialogu, ampak je stranka, ki spodkopava demokracijo, kultura, na katero se sklicuje, ko deli ali jemlje državne podpore, je kultura muzikantenštadla in folklornega slovenstva (''Heimatkultur''). Ne, takemu človeku smo dolžni pokazati, da raj pod Triglavom ni njegov teritorij in se upreti njegovi pogubni politiki. Na poti na vrh in nazaj v dolino smo bili ob kolesu s prečrtano svastiko, ki sta ga nosila Peter in Matjaž, deležni radovednih pogledov, posebno od tujcev, po razlagi, da ga nosimo na hrib iz protesta proti fašistični politiki aktualnega režima, pa glasnega občudovanja. V vsej množici sta z glavo odkimavala samo en domačin in en Madžar (letos je neverjetno veliko madžarskih turistov), ki nam je razložil, da sta Orbán in Janša patriota. Iz tega sklepam, da če je na strani SDS bog, so pa na naši strani ljudje.

Mediji izpostavljajo zmerljivke na račun vlade. Oblastnikom pravzaprav ne bi bilo treba reči nič, saj so zvesti strankarski sledniki opravili umazani del besednega spopada. Protestnike so pošiljali v Afganistan, delat naj grejo lenuhi, očitali so nam zaslepljenost z rdečo zvezdo, čeprav se ni nihče kazal z njo, poučili smo se, da se slovenska zgodovina začenja leta 1991, in prisluhnili smo celo zgodbi o Janševi vojaški modrosti, ki je v vojni za Slovenijo zadrževala slovenske vojake, da bi se spustili v odkrit spopad z JLA, in tako dosegla osamosvojitev brez velikih žrtev; doslej smo, zaslepljeni, mislili, da je za daytonski sporazum zaslužen pomirljivi Kučan, ne pa bojeviti Janša. Očitek nekulturnega ravnanja protestnikov najbolj glasno izrekajo ljudje, ki jim pri besedi kultura pride na misel samo gasilska veselica. 

Še nekaj besed k posameznim fotografijam: relief tigrovca in partizana [[:w:Danilo Turk (igralec)|Danila Turka - Joca]] v koči Planiki (25) razkriva lažnost janševskega konstrukta o tigrovcih kot pozitivni alternativi partizanom: večina predvojnih tigrovcev je šla v partizane, saj so le tako lahko naprej gojili svoj antifašizem. Igorju Rezmanu, ki je na Planiko vodil planince iz Šoštanja (26), smo sporočili pozdrave za njegovega brata pisatelja [[:w:Peter Rezman|Petra Rezmana]]. Vsi so z nami. Ob poti je polno plošč planincem, ki jih je na Triglavu pokončala strela (svoj članek o triglavskih ploščah sem moral močno dopolniti), med njimi je ena tudi trem Mirinim sovaščanom, ki jih je strela ubila leta 1972 (30, več o njih v poglavju Nesreča na Triglavu v [[:b:Kronika Dobrav po 1945#Šport|kroniki Dobrav]]). Na 31. sliki je plošča [[:w:Marko Pernhart|Marku Pernhartu]], ki je prvi narisal panoramo gora s Triglava. Replika slike je bila do njegove restavracije na notranjem obodu Aljaževega stolpa. Fotografije kontroverznega spominskega obeležja hrvaškemu kardinalu [[:w:Alojzije Stepinac|Alojziju Stepincu]] v kapeli Marije Snežne nisem postavil v album. S prijaznim upokojenim triglavskim župnikom Francetom Urbanijo (40) (bratom našega kolega in pisatelja [[:w:Jože Urbanija|Jožeta Urbanije]]) sva se spoznala, ko sem iskal ostanke partizanske plošče s križa na Škrlatici; tokrat smo se srečali malo pod Kredarico, kamor je šel poročit dva planinca. Na njegovo vprašanje, kaj smo s kolesom počeli na Triglavu, sem odgovoril, da smo z njim preganjali zle duhove. 

Večine pohodnikov na Triglav prej nisem poznal. Po dveh dnevih druženja lahko rečem, da so topli ljudje, ki jim je mar za našo skupno usodo in ki se zavzemajo za obče dobro. Tudi njihovo politično naivnost dojemam kot znak nepokvarjenosti in nepreračunljivosti in sem vesel, da smo se spoprijateljili. Eno dobro lastnost ima tale naš džejdžej: ljudi, ki nismo nikoli pomislili, da se bomo kdaj politično udejstvovali, spodbuja k aktivnemu državljanstvu. In še za eno koristno posledico je zaslužen: doseči zna, da se med sabo v ogorčenem odporu povežemo ljudje najrazličnejših značajev in nazorov. Držalo bo, da je pravi organizator vsakotedenskih protestov prav on. Šele ko bo nevarnost janšističnega totalitarizma in pokvarjenosti mimo, bodo lahko drug ob drugem cveteli številni nazori, politike in kulture. Stopnja javne blaginje se meri s številnostjo izbir, ki so skupnosti na voljo, in ne z atavistično enostjo in enotnostjo (''ein Volk, ein Führer ...''), h kakršni si prizadeva veliki vodja. Toliko za prvo silo, tale tekst po malem še dopolnjujem, na žaljive in deplasirane odzive Janševih fedaijev pa ne bom odgovarjal. Lep pozdrav od Mirana, člana &quot;kolesarske bande&quot;

===Zarota pod Triglavom===

P. S. Hehe, na Novi24 berem [https://nova24tv.si/slovenija/je-profesor-hladnik-s-filofaksa-ponesreci-razkril-da-srecanje-na-kredarici-ni-bilo-nakljucno/ prispevek o moji vlogi pri triglavskem dogodku.] Identificirali so me kot idejnega vodjo pohoda in srečanja, hvala za komplimente, v meni se prebuja napuh. Saj sem vedel, da je ta rumeni medij poden, vendar sem mu pripisoval samo komunistično preganjavico in zlobnost, nisem pa si mislil, da je tako zelo neumen, s komentarji vred. Naj torej kot dobrohoten učitelj malo pomagam pri reševanju uganke o tajmingu srečanja na Kredarici. Zanj je kriv Valentin Vodnik, ki se je na isti dan, 20. avgusta 1795, pred 226 leti povzpel na vrh. Saj sem to napisal že nekaj odstavkov višje, ampak kulturna dimenzija pohoda žrtev kolesarske zarote očitno ne zanima (tudi prebrana Kajuhova poezija ne). Če bi kliknili na [[:w:Valentin Vodnik|Vodnikovo ime]] (veste, Vodnik je bil slovenski pesnik), bi se slej ko prej znašli pred njegovimi verzi, vklesanimi na spominski tabli tik pod vrhom Triglava: &lt;poem&gt;
Sklad na skladu se vzdiguje
Golih vrhov kamen zid
Večni mojster ukazuje
Prid zidar se les učit.&lt;/poem&gt;
Zdaj za tiste, ki znajo brati uganke, počasi postaja jasno, da je zaroto proti prvemu ministru predvidel in načrtoval že znameniti slovenski razsvetljenec. S skladi je mislil finančne sklade, s sintagmo veliki mojster in zidar pa je razkril, da le-te obvladujejo [[:w:prostozidarstvo|prostozidarji]].&lt;ref&gt;Mimogrede, z napotkom, naj se gre zidar učit lesarstva, je Vodnik anticipiral današnjo ekološko gradnjo :)&lt;/ref&gt; Ker so prostozidarji »nevidna roka, ki povsod plete mreže«, je očitno, da kolesarskim banditom pomagajo pri pridobivanju informacij ti globalni zarotniki. Ne bi dal roke v ogenj, da niso premierju podtaknili izraelskega vohunskega programa Pegaz (od prostozidarjev do Židov je samo en korak), ki je, namesto da bi predsednika obveščal o kolesarski dejavnosti, kolesarje obveščal o premierjevih skrivnih potih. 

Marjanu Šarcu hvala, ker je državljane včeraj na tretjem televizijskem programu spomnil, da bi v normalni državi normalen državnik ob nenadejanem srečanju v čarobnem gorskem okolju protestnike prijazno povabil za mizo. &quot;Sanje &amp;ndash; jek mi reče&quot; ...

Nadaljevanje sledi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 09:12, 25. avgust 2021 (CEST)

===Tretje nadaljevanje temačne zgodbe iz Zlatorogovega kraljestva:&lt;br&gt; &lt;small&gt;Odgovori na novinarska vprašanja&lt;/small&gt;===

&lt;blockquote&gt;
Od: Sara Bertoncelj &lt;sara.bertoncelj@nova24tv.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 11:12&lt;br&gt;
Subject: novinarsko vprašanje&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;&lt;/blockquote&gt;

Spoštovani g. prof. Hladnik!

Po včerajšnjem članku, v katerem smo na našem portalu povzeli vaš »potopis« protestnega pohoda na Triglav, smo v uredništvo prejeli nekaj sporočil, ki se nanašajo na vas osebno.

Med drugim so zapisali (ljudje, ki naj bi vas dokaj dobro poznali – tako so vsaj navedli), da ste si za asistentke na fakulteti vedno izbrali dekleta, vendar pa jih niste pustili na zagovor doktorske disertacije, »dokler ni dobil vsaj nekaj od njih«.

V nadaljevanju je zapisano, da je bilo z očitki o spolnem nadlegovanju vodstvo Filozofske fakultete seznanjeno (nekje okoli leta 2007/08?), ampak postopkov nato niti niso zagnali, zadeve naj bi pometli pod preprogo.

»Slavisti in komparativisti so hodili enkrat na leto na izlet, skupaj z asistenti, skratka celoten oddelek. Brda in Vipavska so bile priljubljene destinacije. Hladnik, ko je spil kakšen kozarček, je bil predator, šovinist, njegovi seksistični vici so bili katastrofalni. Vzdušje na izletih je bilo za ženske grozljivo: tip se ga je napil, začel pripovedovati opolzke vice o ženskih spolnih organih. Naslednja faza je bila, da je začel siliti v punce, jih objemati, polagati roke na kolena … Na avtobusu se je treznil. Punce niso hotele hodit na te izlete, ampak jih je maltretiral, da ocenjuje, katera je primerna, da se zaposli na oddelku.«

Sodeč po zapisanem, naj bi potem omenjene izlete zelo omejili, da ne bi več prihajalo do nadlegovanj mladih asistentk, prejeli naj bi tudi opozorilo vodstva fakultete. Pred neprijetnimi postopki naj bi vas, med drugim, obvarovali dobri odnosi z Markom Marinčičem, rednim profesorjem na Filozofski fakulteti in predsednikom Visokošolskega sindikata Slovenije. Po nekaterih navedbah, naj bi vi tudi odločali o tem, katero slavistko se bo vzelo v službo na Filozofsko fakulteto, katere pa ne.

Bilo je še nekaj drugih očitkov, a so vsi v približno istem stilu, zato jih ne bom naštevala. Zanima me, kakšen je vaš komentar, kako odgovarjate na zgornje očitke?

Hvala za vaš odgovor in lep dan še naprej!

Sara Bertoncelj, Nova24TV

&lt;hr&gt;

Ojej, spoštovana Sara, zdaj ste me pa ujeli. Pa ravno mene, ki sem v potu svojega obraza pisal knjige, namesto da bi se zabaval s študentkami (ali pa s študenti, le zakaj bi se omejevali na en spol) v tolikšni meri kot moji kolegi. Saj vsi vemo, da je filofaks zbirališče pokvarjenih in pohotnih levičarskih učiteljev, še hujše pa so profesorice na tej šoli, histerične feministke, za eno vem, da je po občevanju z nedolžnim študentom, ki je bil v domači vasi ministrant, oh, saj si ne upam povedati, ker če bodo kolegice izvedele, da sem izdal skrivnost, me bodo, saj veste, kaj …  

Veliko od tistega kar so zapisali cenjeni bralci vašega uglednega časopisa, je čisto res. Po moji evidenci so vse asistentke na našem oddelku (v 40 letih se jih je zvrstilo sedemnajst) morale zato, da so dobile službo, skozi težke preizkušnje. Vsi člani komisij za sprejem na delovno mesto so bili moški (zanimivo, sami kosmati, vsi z bradami kot Karl Marx!), po pravilniku so morali biti z drugih oddelkov (zaradi preprečevanja strokovne incestoidnosti na inštituciji), vprašanja pa, kot mi je prišlo na uho, so zadevala najbolj intimne plati kandidatk. Ob misli, kaj so uboga dekleta morala prestati, da so dobila službo, mi gre srh po hrbtu. No, zdaj je ena srečno poročena, dve imata odrasle otroke (z možem sta šli žal narazen), ena je upokojena, eno pa muči huda demenca, ki je blagodejna v toliko, da se ji ni treba spominjati travmatičnega nastopa službe. Iz povedanega je razvidno, da so se hude reči pri nas gotovo dogajale, vendar jaz nisem bil zraven. Enkrat so me poklicali v komisijo za sprejem mlade magistrantke na podiplomski študij na sosednjem oddelku, vendar sem sodelovanje zavrnil, potem ko sem zagledal sliko v študentkinem indeksu. Bila je tako zelo podobna moji pokojni mami, da ne bi bil sposoben mirne, distancirane, znanstveno objektivne presoje. 

S tem sem odgovoril deloma tudi že na drugo vprašanje, to je o spolnem nadlegovanju leta 2007 ali 2008. Res sem bil takrat še pri polnih moških močeh, mučila me je druga (ali tretja, spomin mi malo peša) puberteta, bil sem razigran in nagajiv, en tak navihan profesorček, vendar mi je vso radoživost zatrl en boleč dogodek. Vame se je zagledala študentka, ki ni bila moj tip, in me začela zalezovati, tako da sem ves čas porabil za skrivanje pred njo. Zraven sem moral to tajiti pred ljubosumno ženo, ki mi ne bi verjela, da z zalezovalko nimam nič. Nekoč se mi je na izletu ponudila bežna priložnost za ljubimkanje z dražestno brucko, ki bi za pozitivno oceno pri izpitu napravila vse, pa mi je akcijo preprečila misel, da na FF po tleh nimamo preprog, kamor bi pometel zadevo, ko bi bila končana. Kriv za to je eden od dekanov, ki je preproge prav s tem namenom odstranil s fakultete. Upam, da so jih vsaj reciklirali.

Najtežje mi je pri vašem tretjem vprašanju, kljub temu hvala zanj, enkrat morajo reči, ki jih človek tlači in mu ne dajo spati, na plan. Naj izve ves svet; ali pa vsaj cenjeni gledalci ali bralci Nove24tv (jaz njenega programa žal ne gledam, ker sem protestno nehal plačevati RTV-prispevek in mi ponos ne dovoli, da bi zvečer vendarle po tihem prižigal televizijo). To kar pravite, je čista in gola resnica. Šal res ne znam pripovedovati, vedno se mi sfižijo in jih moram razlagati. Poslušalci so prijazni in nekateri med njimi se celo vljudno nasmehnejo, ampak jaz vem, da si o mojem humorju upravičeno mislijo najslabše. Posebne zadrege imam pri pripovedovanju erotičnih šal. Kadar bi moral izreči kako besedo na k ali na p, se mi grlo zadrgne, iz grla mi prihaja nekakšno grgranje, kot bi igral orgazem, zelo neprijetno! Priložnost izkoriščam za opravičilo vsem, ki so morali kdaj trpeti ob mojem »duhovičenju«.

Ostro pa moram zavrniti vaše namigovanje glede [[:w:Marko Marinčič|Marka Marinčiča]]. Z Marinčičem sva si značajsko in nazorsko vsaksebi, pa tudi tista estetska privlačnost, po kateri je slovel v mlajših letih, da smo se moški in ženske ozirali za njim, se je polagoma razblinila. Kaj naj rečem, Marko, kar sam povej Sari, kako je bilo med nama … 

Resnici na ljubo moram popraviti še nekaj detajlov v vprašanjih vaše cenjene publike. Na skupne izlete nismo hodili slavisti in komparativisti skupaj, ampak smo se slavisti družili le z zgodovinarji (pardon, moral bi reči z zgodovinarkami), s komparativisti smo se pa enkrat ali dvakrat celo stepli. Seveda, pijača je bila vedno posredi, preveč pijače, oh, dobre pijače. Pa smo na zamere hitro pozabili, kdo bi se kregal zaradi pijače. 

V Brda in v Vipavsko dolino smo enkrat menda res šli na ekskurzijo, ampak veliko raje smo hodili v Prekmurje, kjer so ljudje gostoljubnejši in bolj razumevajoči do naših posebnih (kak nesramnež bi rekel perverznih) humanističnih potreb. Tam smo ostali po več dni, joj, kako je bilo veselo! In to vse za denar davkoplačevalcev. Nad plačo se nikoli nisem pritoževal, če je denarja slučajno zmanjkalo, smo pa napisali kak fiktivni potni nalog, haha, tako to gre na filofaksu, na vsej univerzi in v celotnem javnem segmentu, po zaslugi frdamanih levuhov, ki so jim poštenje, delavnost, domoljubje in družina deveta vas. Velik del odgovornosti za naše obnašanje nosi Cankar, Ivan Cankar, ki je v drami ''Hlapci'' pokazal pravo držo, citiram: &quot;Bog vedi, čemu se ljudjé lasajo? Nazadnjaštvo je dobro, naprednjaštvo je dobro, najboljše pa so pečene piške!&quot; Popravite me prosim, če sem se zmotil pri razlagi.

Veste kaj, vaš vir informacij ne zasluži honorarja, zdi se mi, da ni bil zraven pri nobenem našem legendarnem izletu, ali pa ga je žuranje tako zmatralo, da je v avtobusu domov grede zaspal. Pravi namreč, da sem se jaz na avtobusu treznil. Kakšna izmišljotina! Na avtobusu se je zabava šele prav začela! Bučno smo prepevali gusarsko ''Hejabumbarasa, hejabumbarasa'', vmes je kdo intoniral tisto ''Polje, kdo bo teeeebe ljuuuubil'' (pri tem nihče ni pomislil na tisto Polje, kjer stoji psihiatrična bolniščnica), skozi odprta okna smo naše razvratno razpoloženje ponujali še drugim udeležencem v cestnem prometu. Šoferji so se nas bali in tajnica je imela težko delo najti kako mlado prevozniško podjetje, ki nas je bilo pripravljeno sprejeti. Nekateri šoferji so nas skušali kaznovati s sunkovitim zaviranjem in speljavanjem. Kotalili smo se po prehodu med sedeži in se neustavljivo krohotali, to šoferjevo sodelovanje pri vragolijah nas je še dodatno zabavalo. 

Pri tistem premetavanju po avtobusu je seveda prišlo tudi do telesnih stikov, prav gotovo se je kakšna roka oprla ob kakšno tuje koleno, nemara celo drugospolno koleno. Nihče ni preverjal, ali je bilo to koleno diplomirano ali še ni bilo diplomirano. Naslednji šoferjev sunek je dotično roko in dotično koleno spet razdvojil in se znabiti nista srečala nikoli več v svojem življenju. Ko na starost ne bo v spominu ničesar več, bodo utrinki iz teh avtobusnih saturnalij blažili tegobe zadnjih dni.

Draga Sara, v svojem življenju sem dosegel vse, kar si en učitelj lahko želi, rahlo me je peklilo samo prazno mesto tam, kjer se v drugih učiteljskih biografijah pojavljajo poročila o ljubavnih aferah. Kdo se bo po smrti sploh spomnil name ob veselih dogodkih, ali si bodo morali anekdote izmišljati? Hvaležen sem, da je ta skrb zdaj prešla, po vaši zaslugi se uvrščam v galerijo radoživih predhodnikov, o katerih se pogovarjajo učenci v dolgih zimskih večerih; aktualni trenutek nasploh kliče po liku &quot;pravega moškega&quot;, takega, ki zna v roko prijeti orožje, s trdo roko vzgajati otroke in ženo in podobno, ne pa po liku mehkužnega in spolno negotovega in nezanesljivega humanista.

Spoštovana Sara, na vsa vaša vprašanja sem odgovoril odkrito, po svoji najboljši moči in po vesti, Bog me štrafaj, če sem kaj izpustil ali se izmotaval. Vi ste diplomirali iz novinarstva na FDV, kajne? Gotovo ste še mladi, mogoče bi vas zanimal podiplomski študij na FF pod mojim mentorstvom? Za študijsko literaturo bi vam najprej ponudil [https://sl.wikiversity.org/wiki/Slovenske_literarne_potegav%C5%A1%C4%8Dine tale članek.] Obljubljam diskretnost in vas lepo pozdravljam,

prof. dr. Miran Hladnik, l. r.

&lt;hr&gt;

&lt;blockquote&gt;
Od: Arian Sajovic &lt;arian.sajovic@demokracija.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 11:31&lt;br&gt;
Subject: Novinarska vprašanja&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;
&lt;/blockquote&gt;

Spoštovani!

Pišem vam v zvezi z navedbami naših virov, ki trdijo, da ste bili odgovorni za organizacijo medijsko odmevnega incidenta na Triglavu. Isti viri pa tudi navajajo, da imate preteklost spolnega nadlegovanja študentk. V želji, da najdemo dejstva vas prosimo za komentar oziroma odgovore na slednji vprašanji.

Kako komentirate navedbo naših virov, da ste bili v preteklosti vpleteni v spolno nadlegovanje študentk, podobno kot vaš profesorski kolega dr. Igor Pribac?

Ali drži, da ste bili organizator medijsko odmevnega  incidenta na Triglavu, kjer je Tea Jarc verbalno nadlegovala predsednika vlade Janeza Janšo?

Prosil bi vas, da odgovorite do poldneva jutri.  

Lep pozdrav,
Arian Sajovic (novinar Demokracije)

&lt;hr&gt;

Cenjeni gospod novinar, dragi Arian, ker sta vaši vprašanji enaki tistim, ki mi jih je zastavila vaša kolegica Sara, vas prosim, če preberete kar moj odgovor njej. Glede Igorja Pribca pa resolutno izjavljam, da nisva nikoli skupaj nadlegovala študentk ali študentov ali sploh kaj imela drug z drugim. On ni nikoli citiral mene, jaz pa njega ne. Tako sva se zmenila in do zdaj sva se dogovora držala, ne brskajte prosim dalje v globino, v globinah je temačno in po kotih so kosti. Mogoče bi tudi vas zanimal podiplomski študij na FF? Aja, morate prej diplomirati, se opravičujem.  

Z odličnim spoštovanjem, mir in vse dobro, red. prof. dr. Miran Hladnik

====Prva zastranitev: Domoljubje ni zločin====

&lt;blockquote&gt;
Od: Nova24TV Info &lt;info@nova24tv.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 13:42&lt;br&gt;
Subject: Novinarsko vprašanje&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;&lt;/blockquote&gt;

Pozdravljeni,

Markacist inštruktor Boštjan Gortnar nam je posredoval slike smernih tabel po vašem pohodu na Triglav. Smerne table so polepljene, uničene, sedem prostovoljcev je čistilo in drgnilo nalepke. Ali se zavedate, da je to kaznivo dejanje? Ali se zavedate da je to tudi nevarno početje, saj table prikazujejo pomembne informacije, brez katerih se lahko pohodniki tudi izgubijo? Ali kot borci za zeleno prihodnost podpirate takšno onesnaževanje planinskih poti?

Hvala za odgovore in lep dan,
Uredništvo Nova24tv

&lt;hr&gt;

Končno nekoliko resnejše vprašanje. Logotipe so protestniki lepili samo tja, kjer so bili drogovi smerokazov že popacani z drugimi nalepkami, kar je razvidno s fotografij; zanimivo je, da druge nalepke ne povzročajo zgražanja. Edino, ki je nalepljena na smerokaz, je odlepil z
droga in prelepil tja eden od janšistov, da bi oblatil protestnike, Gortnar ga je gotovo videl, pa mu ni upal nič reči. Zraven je brez skrbi za čisto naravo nalimal rumenojopično geslo ''Domoljubje ni zločin''. Nekaj vesti je vendarle ohranil, saj tudi on ni prekril napisa na smerokazu. Nalepk, nalepljenih v petek, v soboto, ko smo se vračali, ni bilo več na drogovih, zato tudi ni pričakovati, da je še kje kakšna. Ker se je že minister Hojs pohvalil, da je odstranjeval nalepke z drogov, to očitno ni naporno delo. Trditev, da so bile nekatere tako visoko, da jih markacisti niso mogli doseči, je hecna, saj ni nihče pričal, da bi protestniki s sabo tovorili lojtro. A sedem da jih je odstranjevalo nalepke? Tiste, ki so bile previsoko, bi lahko spraskala Sneguljka, če bi jo vzeli s sabo. -- miran hladnik, antagonist resničnostnega šova Nova24TV

====Druga zastranitev: Pismo podpore pod naslovom [[Temačna preteklost profesorja Hladnika]]====

====Poetični ekskurz: Čeprav se govori ====

&lt;poem&gt;
Čeprav se govori,
da nad tavžent metri
se vse sme in greha ni;
vsakdo lahko kolne in benti
tam v gorah kot se mu zdi -
prihajajo drugačni časi:
zdaj nova so pravila
še v gorah masko nam nabila.

Eee!

Jani Kovačič
&lt;/poem&gt;

==Stran '''417''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri417/index.html Obljubi, da boš povedal svetu, kaj so počeli z nami,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Če bi v albumu dal prednost lepoti hribov in gorskim rožam, bi se mi zdelo, da bežim od svoje državljanske dolžnosti, to je od opozarjanja na atavistični zdrs v preživete in nevarne družbene odnose, mislim seveda na razrast rasizma, nacionalnega in osebnega brezobzirnega egoizma, fašizma, ekološko neobčutljivega potrošništva, nasilja, pokvarjenosti in podobnih nečednosti. Vladna stranka SDS odkrito simpatizira s Hitlerjem, zaničuje Osvobodilno fronto in partizanski odpor ter gradi distopični kafkovski RKC-kalifat. Zato so tu slike muzeja [[:w:Koncentracijsko taborišče Ljubelj|koncentracijskega taborišča Ljubelj]] (1, 2; druge sem vključil v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko partizanskih spomenikov]), protivladnega kolesarskega protesta (4&amp;ndash;8), proslave radovljiškega občinskega praznika ob ustanovitvi [[:w:Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]] 5. avgusta 1941 na Vodiški planini in pohoda od tam čez Jelovico v Dražgoše (9&amp;ndash;35) ter komemoracije pod Storžičem ob uničenju [[:w:Storžiški bataljon|Storžiškega bataljona]] 5. avgusta 1941 (36). Zato sem tudi sestavil geslo o [[:w:Anton Jež|Antonu Ježu]], zadnjem preživelem taboriščniku KZ Überlingen za Wikipedijo; fotografijo Ježa je prijazno dala v javno last novinarka in fotografinja Dietlind Castor (* 1940), ki pri 14 letih, ko je izvedela za krutosti nemških koncentracijskih taborišč, temu najprej ni hotela verjeti; v šoli po vojni namreč niso slišali o taboriščih smrti nič. Od 37 do konca so slike prijateljskega druženja in sorodnikov. Na enem od protestnih plakatov (slika 5) je pesem Bojana Podgorška Klic iz grobov, iz katere bi si lahko izposodil naslov te albumske strani, če ne bi prej izbral napisa na stopnišču ljubeljskega muzeja.
&lt;poem&gt;
Povejte, potomci, čemu smo mi padli,
čemu žrtvovali smo mlada življenja?
Da bodo vam vse priborjeno pokradli,
ker niste sposobni upora, vstajenja?

Čemu le bilo je vse naše junaštvo,
čemu bilo toliko krvi prelite?
Da narod delilo bo novo sovraštvo
in ga siromašile vladne elite?

Ste to si želeli, to, kar ste dobili?
Res hvala za takšno vam demokracijo,
kjer mesta vodilnih dobijo debili,
fašisti vam vaša življenja krojijo.

Čemu smo mi padli, povejte, potomci?
Če mi takrat roke bi križem držali,
vi brez domovine bili bi brezdomci,
ne narod, ubogi bi hlapci ostali.

Mar hočete to, da vas sram bo v dno duše,
ko vas doletela nas padlih bo kletev,
ko se oglasil bo klic mrtvih spod ruše:
»Je bil ves naš boj samo jalova setev?«

Povejte potomci, čemu to čakanje,
je kje kakšno upanje, da boste vstali?
Naj v vas zaživé naše sanje nekdanje,
saj radi spokojno v grobovih bi spali.
&lt;/poem&gt;

==Stran '''416''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri416/index.html Ko sem mrtev, ne vem, da sem umrv,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Fotke so z vzpona na Stol z avstrijske strani, iz Medvedjega dola. Skoraj vsi hribovci, s katerimi sva se z Miro srečala, so govorili slovensko; Rudi Sablatnig iz Bilčovsa je navdušen samohodec, podaja se na več sto kilometrov dolge pohode po Evropi. Če kdo ve za imena rož ob poti, naj mi sporoči, da dodam napise. Nazaj grede sva se ustavljala na britofih. V Šentjanžu v Rožu so nagrobniki v slovenščini, marsikateri z verzi, precej je partizanskih (te sem seveda vpisal v našo [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko]), v sosednji Kapli ob Dravi pa je slovenščina redka, med vojno umrli so večinoma padli na ruski fronti, nekateri se ponašajo z nemškimi medaljami za hrabrost. Na posnetku 27 smo popisovalci partizanskih spomenikov, to je bilo prvo naše srečanje v živo. Od 28 do 32 je redni petkov protest. Toliko za ta teden.

==Stran '''415''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri415/index.html In roman našel je srečen konec,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. julija 2021&lt;/small&gt;==

Naslov za to stran sem si izposodil iz ocene Tavčarjeve novelete ''[[:s:Otok in Struga|Otok in Struga]]'' v ''Slovenskem narodu'' leta 1888. Oceno sem citiral v [[:v:Otok in Struga|spremni besedi]], ki jo pripravljam za ponatis tega dela. Zato se je bilo tudi treba sprehoditi od gradu na Otočcu (8&amp;ndash;15) do gradu Struga (16&amp;ndash;24) in ju poslikati. Prijazni in podjetni &quot;princ s Struge&quot; Maj Kerin Colarič (19) nama je razkazal sobane in zaigral na orgle v kapeli, kamor je zahajala blazna baronesa Zora. Panorama Vinjega vrha na fotografiji 23 ustreza opisu v članku Viktorja Pirnata V dolini dolenjskih gradov, [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NMKCIUR3/b08cb9bf-fb4d-4c8a-bc99-64b6a5599546/PDF ''Jugoslovan'' 24. 12. 1930.] Vinji vrh (28) sem slikal že [https://slov.si/mh/galerije/galeri150/index.html ob drugi priložnosti pred desetimi leti.] Na novomeškem pokopališču sem potem naletel še na grobišče struške gospode (25, 26, 27); več o njem [https://www.mojaobcina.si/vrhnika/novice/litozelezni-plosci-clanov-druzine-jelovsek-pl-fichtenau-na-novomeskem-pokopaliscu-v-locni--1.html tule.] Otoček na Krki (24) je morda tisti, na katerem je struški gospod postavil stolpič in s streljanjem iz topa dražil soseda z Otoka.

Po vrsti gredo slike takole. [[:w:Zdravko Mlinar|Zdravka Mlinarja]], ki pripravlja knjigo o Žirovcih, sem obiskal doma v Murglah, [[:w:Kajetan Gantar|Kajetana Gantarja]] (2) sem srečal na snemanju ob 170-letnici Mohorjeve družbe, [[:w:Jožko Čuk|Jožka Čuka]] z ženo (3) pa na pikniku prostovoljcev za referendum o vodi. Sledi četvero protestnih napisov. Novo mesto (29&amp;ndash;52) postreže obiskovalcu z mnogimi spomeniki in nagrobniki; partizanske sem vpisal v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopedijo.] Na posnetku 30 je [[:w:Karel Slanc|Karel Slanc]], njegov brat, advokat iz Litije, je bil zbiratelj prešerniane. Gradnikove verze na Jakčevem nagrobniku (34) sem prepisal, ko sem pripravljal pesnikovo Zbrano delo, na grob Prešernove Julije (44) na pokopališču v Šmihelu pa sem naletel slučajno prvič. Na zadnjih štirih posnetkih je Plečnikov izdelek nad blejskim jezerom. Kavarna je služila kot čakalnica gostom, ki jih je sprejemal kralj Aleksander v bližnji rezidenci. Kdor ljubi veličastje, bo vzhičen.

==Stran '''414''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri414/index.html Kekec na Kleku,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2021&lt;/small&gt;==

Bogve kateri kekec je že tole. Zadnji trije pohodi so bili enodnevni in slišati je bilo željo, da bi šli spet na dvodnevne. Z imeni 28 udeležencev, ki se je nad Zakamnika pripeljalo z osmimi avtomobili, se nisem trudil, kdor hoče, da ga Google najde, naj mi piše, pa dodam ime. Obetaven kolovoz se je po nekaj sto metrih spremenil v brezpotno gmajno, čeprav je na nekaterih zemljevidih tam vrisana pot. Ker gob ni bilo, smo bili hitro na Hruški (Hrušenski, Hruščanski) planini, potem pri Mokotovi koči na Rožci in pol ure pozneje na vrhu. Nazaj po isti poti in po nekem drugem brezpotju. Piknik se je dogajal v kamnolomu ob potoku Raten. Afterkekec je v načrtu 28. septembra pri Hermanu v Volavlju. Knjiga pritožb je ostala prazna.

==Stran '''413''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri413/index.html Ni vsak, ki moli in se bogu klanja, bogu drag,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2021&lt;/small&gt;==

Prvi del albumske strani je s kolesarjenja in popisovanja spomenikov po Ptuju, drugi del pa s petkovega protivladnega protesta v Ljubljani. Policijski komandir je medtem odstavil vodjo policijske enote, ki je tedne dni prej pregnala neonaciste od Prešernovega spomenika in preprečila spopad. V kakšni kriminalni državi smo se znašli! Vladajoči režim naravnost kliče po konfliktu in izziva s svojimi pretepači. In sesuva Evropo. Nekaj aktualnih osebnosti ima svoje sveže fotke v Wikimedijini Zbirki (Jože Pirjevec, Goran Lukić ...), spomeniki mrtvim (Caf, Murko, Muršec, Remec) pa še čakajo na vpis v sloj kulturnozgodovinskih spomenikov na Geopediji.

==Stran '''412''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri412/index.html Kako se imenuje oblast, ki se boji lastnih državljanov,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. junija 2021&lt;/small&gt;==

Fotografij je tokrat nekaj več. Bilo je lepo vreme in na Tošcu polno fotogeničnih rož, razigrana atmosfera na alternativni proslavi državnosti na Prešernovem trgu v petek je klicala k dokumentiranju, prijetno je bilo tudi vzdušje na vsakoletnem obisku partizanske tehnike Mete nad Jamnikom. Žal mi je samo, da se nisem spomnil fotografirati dobrot, ki so jih pripravili v besniški gostilni za proslavo: z zaseko namazan kruh, ocvirkovica in pehtranova potica. K protestom: ko človek bere poročila skvarjenih novinarjev režimskih medijev,&lt;ref&gt;Peter Jančič: [https://siol.net/siol-plus/kolumne/sev-rdece-zvezde-ob-obletnici-svobode-555544 Sev rdeče zvezde ob obletnici svobode.] Siol plus 26. 6. 2021.&lt;/ref&gt; se mu vzbudi občutek, da ne govorimo o istih rečeh. Poročali so o tuljenju, ki je prihajalo s Prešernovega trga, v resnici pa smo le prepevali ''Lipo, ki je zelenela'', in ''Zdravljico''. Režimski mediji pišejo o rumenih jopičih, ki so prišli na Prešerca, sam pa, čisto od blizu, nisem videl nobenega rumenega jopiča, ampak zgolj črnosrajčne obritoglave naciste, ki so izzivali spopad. Naše predstave o tem, čemur rečemo država, slovenski narod, kultura, pravičnost, morala ... se radikalno razlikujejo. Zatrtje posameznih &quot;motečih&quot; bivanjskih opcij bi bilo necivilizirano. Toda kako ravnati, da bi kolikor mogoče mirno sobivale? Odgovor je na načelni ravni enostaven: tako da jih ne hierarhiziramo na večinske/manjšinske, prave/blodne, legalne/nelegalne, zdrave/bolne ipd., ampak jih jemljemo kot individualne življenjske izbire, v smislu posameznikovih pravic in stran od kolektivnih socialnih konstruktov. Ker pa je ena od pravic posameznika tudi ta, da goji kolektivna oz. pripadnostna čustva (nacionalna, verska, ideološka, stanovska, kulturna, lokalna ...), in ker ni varovalke, ki bi preprečevala eskalacijo življenjskih izbir v obsesivno in druge opcije izključujočo smer, nam načelna rešljivost problema prav nič ne pomaga. Še naprej se bomo v dilemah odločali čustveno impulzivno, da ne rečem nagonsko, in tiho verjeli, da je nagon, ki nam narekuje obnašanje, preživetni nagon. Slike enciklopedično zanimivih osebnosti sem tudi tokrat naložil v Wikimedijino zbirko (Riha, Šonc, Jerkič ...); kdor pozna katerega od nepodnaslovjenih govornikov, naj mi prosim sporoči njegovo ime. Pa še povezava na [https://www.facebook.com/ProtestnaLjudskaSkupscina/ Facebook] s [https://slov.si/doc/Smernice_Protestne_ljudske_skupscine_www.pdf ''Smernicami protestne ljudske skupščine''].

==Stran '''411''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri411/index.html Kar je v duši bol spočela, vam je pesem razodela,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2021&lt;/small&gt;==

Kako popušča selektivnost pri spletnih objavah! Prostora za slike je skoraj neomejeno, nalaganje hitro, le opisovanje slik zahteva svoj čas. Kmalu tudi opisi ne bodo potrebni, saj se bo prepoznava motivov in ljudi dogajala samodejno. Pretiravam: da se zaliv imenuje Cilvena dražica, ne pa Beka, ki je prvemu na las podoben, bo še vedno treba označiti posebej. Ta stran ima za naslov verz na nagrobniku pesnice [[:w:Maksa Samsa|Makse Samse]] v Ilirski Bistrici. Tam zraven je tudi spomenik pesniku duhovniku [[:w:Janez Bilc|Janezu Bilcu]]; oba smo pri predavanjih omenjali ob njunih rojstnih ali smrtnih obletnicah (menda tudi to, da je bila Maksa zaljubljena v Kosovela in kako je končala); če ne bi imeli pri roki literarnega koledarja na Wikiviru, najbrž nikoli ne bi prišla na vrsto. Fotografije dokumentirajo nekajdnevni dopust na Cresu in pot tja ter nazaj, ki jo je podaljševalo ustavljanje ob partizanskih in drugih spomenikih. Zbirka partizanskih spomenikov je ravno danes prišla do številke 6400. Še nekaj sto obeležij, pa bomo z grobim evidentiranjem pri kraju. Poznavalce prosim za razvozlavo insignije MARIA DP AP 1804 na posnetku 6. Druge poznavalce za prepoznavo markacije na posnetku 24. In spet druge za prepoznavo rož in cvetov na posnetkih 30, 31, 35, 36. Tudi sline vzbujajoča imena jedi na štirih posnetkih sem pozabil, orodja za njihovo prepoznavo pa nikjer ...

==Stran '''410''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri410/index.html Ô faites que jamais ne revienne le temps du sang et de la haine,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. junija 2021&lt;/small&gt;==

Naslovni verz (&quot;O, naj se čas krvi in sovraštva nikoli več ne ponovi&quot;) je iz pesmi [[:w:de:Göttingen (Lied)|Göttingen]] (gl. tudi [https://www.songtexte.com/songtext/barbara/gottingen-6bca02ee.html Göttingen]), ki naj bi prispevala k pomiritvi nemško-francoskih povojnih odnosov bolj kot vsi politični govori. Napisala jo je leta 1967 in z njo zaslovela židovska [[:w:en:Barbara (singer)|pevka Barbara]]. Tej Barbari je namenil svoj nagovor ([https://slov.si/doc/dragan_petrovec_ljuba_barbara.docx Ljuba Barbara]) Dragan Petrovec ob 76. obletnici osvoboditve taborišča Ljubelj 12. 6. 2021, ki je bil kritičen do aktualne politike: &quot;Preveč je politikov, ki sejejo sovraštvo, in politikov, ki to dopuščajo in mirno opazujejo, ali pa se pretvarjajo, da ni nobene nevarnosti.&quot; Eden od njih, Borut Pahor, je sedel na komemoraciji v prvi vrsti. Posnetki s proslave na Ljubelju (od 23 do konca) so v kontrastu s tistimi s prve polovice strani, ki dokumentirajo protest Radia Študent, ki mu je Janez Janša ukinil financiranje, in obisk predsedniške palače v okviru petkovega protesta. Petkove slike so slabše kakovosti, ker so zaradi pozabljivosti posnete s telefonom. Znamenitejše posameznike na slikah sem naložil tudi v Wikimedijino Zbirko, od koder jih zajema Wikipedija. Najbolj je z izbrano artikuliranim, čutečim, jasnim in dolgim prostim govorom fascinirala 96-letna Sonja Vrščaj, nekdanja taboriščnica v [[:w:Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitzu]].

==Stran '''409''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri409/index.html Eden bo zadnji,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. junija 2021&lt;/small&gt;==

Nekaj morbidnosti je že zašlo z nagrobnih napisov v naslove albumskih strani, tokrat na zadnjo uro opozarja sončna ura v Brdih (18). Tja smo šli na pogreb [[:w:Zoran Božič|Zorana Božiča]]. Zraven sem poslikal partizanske in druge spomenike v okolici (3&amp;ndash;29). Literarni so tule, partizanski pa so pristali v [https://sl.wikiversity.org/wiki/Partizanski_spomeniki_na_Geopediji zbirki na Geopediji.] Konrad (9) nama je razlagal medvojno usodo Medane, Zoranov prijatelj Luka (14) pa je računalničar filantrop, ki s prenosniki pomaga beguncem in drugim deprivilegiranim posameznikom. Aleš (30) je ekološki kmet iz Podbrezij, nič ne izdam, kaj sva imela skupaj. Na začetku te strani so posnetki z domače scene konec tedna, na koncu pa sta dokumentirana dva dogodka: snemanje filma o Josipu Jurčiču in piknik ''Planinskega vestnika'', oboje na petek 10. junija. [[:w:Vladimir Habjan|Haubi]] ureja PV že debelih 20 let.

==Stran '''408''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri408/index.html Kdor ne čuti v bratu sebe, naj mu čreva strup razgrêbe,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. junija 2021&lt;/small&gt;==

Naslovni verz je iz pesmi Lili Novy Zdravnik (slika 25), preslikani iz enega od 150 fasciklov, v katerih se nahaja zbirka 12.000 pesmi iz časa NOB: partizanskih, taboriščnih, zalednih, izseljenskih. Izbor pesmi je objavil Boris Paternu v štirih knjigah pod naslovom ''Pesništvo upora'' (1987&amp;ndash;1996), digitalizacija vsega gradiva, ki se nahaja v treh omarah na Filozofskih fakulteti, pa še čaka. &lt;s&gt;Nekoč, morda v 90. letih?&lt;/s&gt;, Decembra 1980 in maja 1981 je računalničar z imenom BOJANOO-RRI (&lt;s&gt;z Računalniškega centra UL?&lt;/s&gt; z Republiškega računalniškega centra, slika 23) avtorski katalog že prenesel v digitalno obliko. Zelo bi pomagalo, če bi kdo pomagal tega Bojana najti in bi nam Bojan pomagal najti to digitalno zbirko. Če po desetletjih sploh še obstaja in je berljiva. Slike 20&amp;ndash;26 so z ogleda zbirke uporniške poezije na FF. 

Sliki 18 in 19 sem napravil iz veselja, ko se je ta teden kip Jiřija Bezlaja nenadoma in tiho, tako kot je tiho izginil, spet pojavil v avli Filozofske fakultete. O homatijah z njim sem poročal na Slovlitu in strnil na Wikiverzi pod naslovom [[Evangelij za moralizatorje]].  

Na začetku te strani v albumu sta urednika ''Planinskega vestnika'' Irena in [[:w:Vladimir Habjan|Vlado]] v kolesarski opravi na Dobravi, sledijo posnetki s poti na Kredarico in nekaj dni pozneje na Šijo nad Voglom, kjer so žičnice ustavili, smučati pa se je še vedno dalo. Posnetka hriba z imenom Zavitar (1750 m) na vzhodnem robu planote spet nisem umestil med slike, ker ni bil dovolj fotogeničen, nič pa ne bo narobe, če tule iz [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-37KMPIY6/42498064-918b-440d-ab8e-66738a9933ef/PDF ''Imenoslovja Julijskih Alp''] Henrika Tume in starih časopisov razberem, kaj naj bi to čudno ime, za katerega [[:w:Marija Cvetek|Minka Cvetek]] in [[:c:File:Joža Mihelič 002.jpg|Joža Mihelič]] pravita, da v Bohinju ni (več) v rabi, pomenilo. Besedo ''zavitar'' so zapisali v ''Danici'' 1861 v pomenu 'kibic', 'zapeljivec', 'zavijalec', poznan je bil tudi priimek Zavitar, na Koroškem so ''pri jezuitih'' rekli ''pri zavitarjih'' (''Kres'' 1882, SN 1884). V Gorici so cerkev sv. Ignacija imenovali »zavitarsko«, ker so jo jezuiti upravljali. Blizu Zavítarja sta še imeni Cerkev in Cerkvena konta, ki utrjujeta razlago Zavitarja kot 'jezuitarja'. Najbrž je tudi v primeru bohinjskega Zavitarja šlo za cerkveno posest. &lt;font color=green&gt;Dodajam še ledinsko ime ''Jeznitarski boršt'' na Rudniku pod Ljubljano, ki je verjetno istega izvora.&lt;/font&gt;

Od slike 29 do konca je dokumentirana protestniška napisna kreativnost v petek 4. junija. Napise sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko pod naslov [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-06-04)]], kjer jih lahko kdor koli uporabi za kakršen koli namen, samo to mora napisati, da jih je posnel neki Hladnikm, morebitne predelave pa objaviti pod enako licenco proste dostopnosti. Povorka je šla tokrat mimo Ustavnega sodišča in mimo državnega tožilstva ter se zaključila na Gospodarskem razstavišču pred Hišo Evropske unije. Tokratni protestni Razglas (42) poziva k ohranitvi neodvisnosti sodne veje oblasti od politike.

==Stran '''407''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri407/index.html V službi domovine,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;29. maja 2021&lt;/small&gt;==

Spet skoraj samo protestne slike, tokrat se nas je zbralo blizu 40.000, policija je protestnike čakala z ograjami, robokopi in maricami pred parlamentom, protestni program pa se je brez njene prisotnosti odvil na Prešernovem trgu in potem nepričakovano na križišču Tivolske, Celovške in Gosposvetske ulice. Nekatere od nastopajočih sem poslikal, nekatere zgrešil, nekatere pa sem posnel že na prejšnjih demonstracijah. Dodajam povezavo na naslov [https://sramota.si Mednarodna sramota:] pregled medijskih prispevkov o politični situaciji v Sloveniji, ki so jih objavljali tuji mediji od januarja 2020 do 26. maja 2021. Zaupanje v odgovorno državljansko dejavnost rojakov se počasi vrača. Aja, naslov te strani je sposojen z napisa na majici Andreja Rozmana - Roze, ki se na sliki (66) bolj slabo vidi. Ne, Roza ni [https://fran.si/197/joze-gregoric-kostelski-slovar/4246139/ajnrikati?All=ajnrikati&amp;IsAdvanced=True ajnrikal] :)

==Stran '''406''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri406/index.html Not for sale,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. maja 2021&lt;/small&gt;==

Z izjemo začetnih petih slik, ki so z Rodice (ponovno, za tiste izpred meseca glej [https://slov.si/mh/galerije/galeri403/index.html stran 403]), so vse fotografije s protesta 21. maja, ki napoveduje veliki protivladni protest naslednji petek 28. maja ob 18.00. Policija se je nanj pripravljala z maltretiranjem slučajno izbranih udeležencev. Med tistimi, ki so jih vrgli na tla in na njih klečali, je bil pesnik [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=au%3DKoban%2C+Dejan&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Dejan Koban] (slika 47), radi pa se spravljajo tudi na ženske. Po megafonu se je zanje prizadeto zavzel reper Zlatko Ćordić (50). Protestna &quot;predskupina&quot; so bili Palestinci. Aretirali so tudi reperja in kolumnista N'Tokota (Miha Blažiča), ki je bil z njimi. Nekaterim policajem je bilo očitno nerodno ob zaukazani vlogi. Res mora biti mučno ščititi oblast pred ljudstvom, namesto da bi ščitili ljudstvo pred zločesto oblastjo. Slike plakatov bom postavil v Wikimedijino Zbirko, kakor sem tudi portrete udeležencev, ki so v enciklopediji ali pa tam še bodo, npr. ilustratorko [[:w:Alenka Sottler|Alenko Sottler]]. Kratica [https://humanrightsconnected.org/organizations/not-for-sale-nfs/ NFS] (''not for sale'') na majici protestnika, ki je dala naslov tejle strani, označuje kampanjo za človekove pravice.

[[:w:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman]] (na sliki 26) je 26. maja 2021 pod naslovom Če ne bo vojne, bodo še volitve takole komentiral dogajanje. 

&lt;blockquote&gt;
Ko sem minuli petek prikolesaril na Trg republike, je bilo vzdušje pregreto. Ljudje so žvižgali, vihrale so palestinske zastave, v zraku so bili baloni v palestinskih barvah, policisti pa so mimo mene prignali moškega temnejše polti. In nato še enega. Zajel me je val razburjenja, da sem tudi sam začel kričati na policiste in se prerekati z enim od njih. Nakar sem jih še nekaj vprašal, ali jih ni sram, da sodelujejo v zatiranju predstavnikov naroda, ki so mu ukradli domovino.&lt;br&gt;
Ko sem se umiril, sem se še dolgo počutil neprijetno in se spraševal, zakaj sem se tako razburil. Šele ko sem si doma pogledal javno dostopne posnetke dogajanja, mi je postalo jasno, da so policisti načrtno izzvali naše razburjenje s tem, da so se zagnali v množico in iz nje vlekli ljudi, ki niso počeli ničesar nasilnega. Zato bi bilo treba v obrambo vsem, proti katerim bo zaradi upiranja policijskim postopkom izdan plačilni nalog, zahtevati, da policija ob videodokumentih dokaže, da je ravnala skladno s predpisi in z namenom zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja. Na posnetkih je videti, da so s tem, ko so aretirali nenasilne protestnike, razburili množico, kar je bil očitno njihov namen. In so s kaznimi za pri nas živeče Palestince, ki so javno izrazili željo po osvoboditvi okupirane domovine, le nadaljevali provokacijo, ki si jo je z obešenjem izraelskih zastav na Gregorčičevi privoščila naša vlada.&lt;br&gt;
Ker strateg klerikalizacije moje domovine dobro ve, da smo Slovenci, ki smo bili na Primorskem prva žrtev fašizma v Evropi, še dodatno občutljivi za trpljenje Palestincev, ob tovrstnih provokacijah očitno uživa. Hkrati pa nam v senci našega razburjenja še lažje pleni javno dobro in z njim kupuje svoje podpornike. Ker pa kljub temu vse bolj kaže, da bo tudi njegove tretje republike kmalu konec, se po reakciji policije na zadnjem protestu in še posebej po njegovem svarjenju pred totalitarističnimi nameni protestnikov, ki da peljejo Slovenijo v državljansko vojno, zdi, da bi rad ubral taktiko svojega izraelskega prijatelja. In ker mi nimamo Hamasa, nam ga bo najbrž skušal podtakniti kar sam. Zato moramo zelo paziti, da se na prihajajočih protestih, ki bodo zmeraj bolj množični, ne pustimo sprovocirati in da ne pustimo, da bi se med nas pomešali izgredniki.&lt;br&gt;
Antidemokratičnost premierja, ki sovraži lastno ljudstvo, je tako patološka, da bi bilo res neumno, če bi mu dali možnost, da v imenu branjenja demokracije uvede izredne razmere. Naša moč je v tem, da ga skupaj z njegovimi baloni odpihnemo na čimprejšnjih volitvah. Logika, da ni dovolj, če smo proti, in da v primeru, ko nimamo stranke, v katero res verjamemo, ne gremo na volitve, je zelo nevarna. Kadar je demokracija ogrožena tako, kot je zdaj, je dovolj že to, da smo proti.
&lt;/blockquote&gt;

==Stran '''405''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri405/index.html Kópati ali kopáti?] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. maja 2021&lt;/small&gt;==

Vreme je bilo v prvi polovici maja bolj kilavo, zato so redke smuške fotografije (Za Cmirom in Srenjski preval) obkoljene s toliko več protestnimi. Nekaj portretov, posnetih tam in drugje, je šlo v [[:c:Main_Page|Zbirko]], pa [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-05-14)|protestni napisi]] seveda tudi. Protest 7. maja je komentiral odločitev ljubljenega vladike, da Slovenijo v EU predstavlja [[:w:Črni panter (simbol)|karantanski panter]], na tistem včeraj 14. maja pa je bila tema namera vlade privatizirati vodo. &quot;[[:w:Andrej Vizjak|Minister Vizjak]]&quot;, ki sta ga na prizorišče privedla dva &quot;detektiva&quot;,  je bil deležen glasne ljudske obsodbe in bil zaradi storjenih grehov vržen v Ljubljanico, množica pa je raztrgala gradbene trakove, s katerimi je Vizjak prepredel Tromostovje in ljudem preprečil prosti dostop do vode. Ker sem [[Komentarji k fotografijam#Stran 404 80 let OF, 28. aprila 2021|na tem mestu zadnjič]] pozival k zbiranju podpisov za referendum proti privatizaciji voda, dodajam, da so vladne manipulacije pod geslom ''divide et impera'' pripeljale do tega, da podpise ločeno zbirata dve iniciativi (pod številko 883 predstavja Gregor Kos pobudo [https://www.vodenedamo.si/ Vode ne damo,] pod št. 884 pa Aljoša Petek pobudo [https://ekokrog.org/2021/04/06/prizadevanja-za-ohranitev-pitne-vode-povezala-celotno-slovenijo/ Za pitno vodo]). Sam sem prek e-uprave za vsak slučaj oddal svoj podpis za obe. Vzelo mi je dve minuti časa.

==Stran '''404''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri404/index.html 80 let OF,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Z včerajšnjega protesta v Ljubljani se je nabralo slik za svojo stran, v glavnem napisi, nekaj tudi ljudi za Wikimedijino Zbirko ([[:w:Dragan Petrovec|Petrovec]], [[:w:Živa Vidmar|Vidmarjeva]], Emilija Stojmenova, Miha Zadnikar, [[:w:en:Uroš Macerl|Macerl]] ...). Protest je bil na torek namesto na običajni petek zaradi 80. obletnice ustanovitve OF. Kako sta bili pri tem udeleženi kultura in literatura in kako sta udeleženi pri aktualnih protirežimskih protestih, sem [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007348.html napisal včeraj na Slovlitu.] Pobudo prevzemajo druge kulturne panoge, tiste z večjo spektakelsko ambicijo, ampak še vedno gre za kulturni boj, ne pa za denar, hondel ali profit v obliki golaža in piva. Naš ljubljeni diktator je s svojimi pozivi, naj se uležemo na kavč in stegnemo vse štiri od sebe, zaslužen za obujanje upornega duha Osvobodilne fronte, Kocbekovega apela po spremembi slovenskega nacionalnega značaja iz hlapčevskega v avtonomnega in odgovornega. Kako težko se je odpovedati udobju družbene apatičnosti, zgovorno priča tempo nabiranja podpisov za [https://zapitnovodo.si/ razpis referenduma o vodi,] ki jo aktualna vlada želi privatizirati tako kot vse druge javne dobrine; glavni včerajšnji napisi so bili prav na to okoljsko temo. V enem mesecu je treba zbrati 40.000 na občini overjenih podpisov, po dobrem tednu je zbrana šele ena četrtina podpisov. Pot na občino je seveda nadležna, tudi če so prostovoljci na štantu pred vhodom in uradniki v pisarni prijazni in obrazci že pripravljeni, ampak človek bi si mislil, da bo od danes do jutri oddala svoj digitalni podpis kar z domačega računalnika v dveh minutah vsaj spletno pismena inteligenca, podobno kot plačuje račune, ureja davke in avtomobilsko registracijo. Pa tega ne stori, čeprav o njej predpostavljamo, da je sposobna ugledati civilizacijske čeri, da zna o usodnih dilemah trezno razmišljati in hitro ter odgovorno ukrepati. Zaradi svoje nedejavnosti in lahkomiselnosti mi vzbuja asociacije na Cankarjevo pripoved [[:s:Potepuh Marko in kralj Matjaž|Potepuh Marko in kralj Matjaž]], v kateri junak iz dežele, v kateri &quot;bodo živeli veseli ljudje&quot;, v veseljačenju zapravi dve kmetiji in konča v ciganskem taboru. Cankarja je karnevalski, kurentovski značaj rojakov skrbel, nas očitno nič več: potem ko smo pognali v maloro paradne državne firme, ponujamo naokrog že svojo pitno vodo, bogsenasusmili. Kdor ima na računalniku digitalno potrdilo, naj pogugla https://e-uprava.gov.si , se prijavi, izbere Kvalificirano potrdilo, izdano v EU (ali pa Si-pass, če si ga je prej priskrbel), pod Želim vtipka &quot;podpora volivca zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma&quot;, klikne na prvi zadetek, izbere Oddaj vlogo. V obrazcu je že vse izpolnjeno, treba je dodati samo še e-naslov in s klikom na Nadaljuj dokončati podpisovanje. In tako stori prvi korak v smer aktivnega državljanstva in odgovornega razpolaganja z javno dobrino.

==Stran '''403''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri403/index.html Ne delajte greha,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Napis &quot;Delajte, kar hočete, samo ne delajte greha&quot; sem slikal na zidu ob cerkvi v Goričah (15). Nisem prepričan, da kaj zaleže, saj na debelo grešijo zlasti tisti, ki so ga napisali. Po vrsti gre pa takole: najprej cerkev sv. Marka v Vrbi, poznana iz Prešernovega soneta. [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1912_x1553311.185946095_y5824336.990674262_s18_b2852 Partizanske nagrobnike v Bohinjski Bistrici] sem slikal, ker se spravljam k popisu verzov na 6200 in več partizanskih spomenikih, Z Ivico (3) sem se spoznal na Babi, na Dovjem sem fotografiral spomenike [[:w:Jakob Aljaž|Aljažu]], [[:w:Klement Jug|Jugu]], [[:w:Fanny Susan Copeland|Copelandovi]] in pesniku [[:w: Pavel Oblak|Pavlu Oblaku]]. [[:c:File:Seminar Strokovno pisanje 9. 4. 2021.jpg|Zoomovski posnetek seminarja]] smo provokativno oblikovali tako, da v Zbirki ne bi motil GDPR-ja (9), grob [[:w:Josip Lavtižar|Josipa Lavtižarja]] je v Ratečah, relief [[:w:Ignacij Hladnik|Ignacija Hladnika]] je v Križah pri Tržiču, nagrobnik [[:w:Matevž Ravnikar - Poženčan|Matevžu Ravnikarju]] se nahaja na britofu v Predosljah, posnetki 15&amp;ndash;22 so z obhoda partizanskih spomenikov pred praznikom OF. Šele z napisov na spomenikih smo obhodniki razbrali, da sta dve obeležji posvečeni žrtvam, ki so končale svoje življenje prav na dan obiska: 19. aprila leta 1943 so Nemci postrelili 10 talcev v Lipnici ([https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3619_x1581514.049206432_y5829235.77232204_s18_b2852 Geopedija]) in 1945 so na isti dan, malo pred osvoboditvijo, domobranci kruto mučili in potem pokončali dve dekleti, Vido Šinkovec - Janino in Cilko Odar - Tatjano ([https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:177_x1580021.0504492573_y5820098.797075742_s18_b2852 Geopedija]) v Lajšah pri Dražgošah. Sledili so turni smuki pod Kriško steno, na Vitranc in še kam, pa petkov protivladni protest v Ljubljani, ki sem ga izkoristil za [[:c:Category:Tone Stojko|portret fotografa Toneta Stojka za Zbirko]]. Letaka Mi grabimo zase (34) in Vsi na ulice (35) vabita na protivladni protest v Ljubljani v torek 27. aprila, ki se bo začel ob 18.00 na Prešernovem trgu pri Tromostovju. Zaključek (od 37 do 44) je pa s smuke na Rodici, kjer sem spoznal Majo, ki redno poroča o smuških razmerah na [https://www.snezak.si/ Snežaku]; njeni družbi se zahvaljujem za malico in pivo ob avtomobilih pod planino Suho. Od danes (25. 4.) so posnetki s smuke iznad Šitom glave in sladoleda v Radovljici.

==Stran '''402''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri402/index.html St000 Ž00ar,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Naslov tej strani je dal ponovno vandalizirani napis Stane Žagar na [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:302_x1589903.4460062406_y5814767.058205597_s15_b362 spomeniku padlemu učitelju] in narodnemu heroju [[:w:Stane Žagar|Stanetu Žagarju]] na Planici nad Crngrobom (slika 29). Žal aktualna oblast legitimira razbijanje spomenikov NOB. Večinoma sem za potrebe Wikimedijine Zbirke dokumentiral domače zasnežene gore; posnetki so z Mojstrovke, Begunjščice, Velikega Selišnika, Uskovnice ... Dolgčas snežne beline prekinjajo dobrote z obiska pri Kozakovih (33&amp;ndash;36; ups, geslo o [[:w:Krištof Jacek Kozak|gostitelju]] bo treba dopolniti; tudi slovenskega gesla [[:d:Q872611|zamorček v srajčki]], nem. ''Mohr im Hemd'' še nimamo), nekaj je protestniških slik, od ljudi pa zahteva komentar samo še Lucija iz Češnjice (23), ki sem jo srečal na poti na Veliki Draški vrh in me je prehitela skoraj za eno uro.

==Stran '''401''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri401/index.html DovolJJ,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. marca 2021&lt;/small&gt;== 

Sneg, družina, protesti in spet sneg. Na Begunjščici nisem napravil nobenega posnetka, ker je bilo megleno in vetrovno. Ljudi pa čudo, pravi romarski cilj, seveda, sneg je vse do avta na Ljubelju. Na posnetku 17 je tlakovec Petkovčki, za katerega samovoljno razlagam, da je posvečen petkovim protivladnim protestnikom. Če kdo ve pravi odgovor, naj se oglasi.

==Stran '''400''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri400/index.html Koče je zamelo,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;4. marca 2021&lt;/small&gt;== 

Same zasnežene koče, tole zimo je treba dokumentirati, bogve kdaj bo spet tako snežena. Toporišič ima nekje zgled &quot;Našo barako je zamelo.&quot; Sposodil si ga je iz Borove partizanske pesmi, jaz pa od njega za naslov tele strani. Zagotavljam, da se z ljudmi na slikah nismo neodgovorno družili, ampak smo se z njimi tam zgoraj na belih prostranstvih samo slučajno srečali.

==Stran '''399''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri399/index.html Preženimo virus,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. februarja 2021&lt;/small&gt;== 

Nekaj fotografske dokumentacije o zaključnih spopadih v naši herojski borbi proti viruSSu :) zdravje velja utrjevati v višinah, kjer UV-žarki in veter sproti spražita vse seve. Na slikah so Jelovica, Karavanke z okna in od blizu, pogledi s Karavank na Julijce, imena gora in planin so pod slikami. Kulturni praznik je letos prispeval k žanru protestnega plakata. Prav nobenega dvoma ni, na čigavi strani bi bila danes frajgajst Prešeren in socialist Cankar. Slika 8 spada na predhodno stran, sem sem jo postavil zato, ker kaže na mesto, kjer so turni smučarji 13. februarja našli zmrznjeno truplo slabo oblečenega begunca. O dogodku ni poročal noben medij, prednost so imele smrti treh domačih alpinistov in enega turnega smučarja istega dne.

==Stran '''398''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri398/index.html Dobrodošli,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. januarja 2021&lt;/small&gt;== 

Podoben naslov ima že [http://slov.si/mh/galerije/galeri362/index.html stran 362] lanskega leta. Tisto počečkano tablo, na katero se nanaša, so zamenjali z novo, posnetek 23 tule pa s svojo kozmopolitskostjo vzbuja vedro upanje, da s Slovenci še ni vse tako zelo narobe, kot se včasih dozdeva. No, to pa je tudi vse, kar je mogoče povedati o belini na tej albumski strani. Naj izdam še lokacije motivov: Uskovnica na prvih osmih posnetkih, v sredini Klek ali Petelinjek (1753 m) v Karavankah, zadnji trije so pa iznad Javorniškega Rovta.

==Stran '''397''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri397/index.html Kramarjova guba,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. januarja 2021&lt;/small&gt;== 

Nadaljevanje kiča s prejšnje strani. Naslovna guba je narečno za [[:w:huba|huba]], nem. [[:de:w:Hufe|Hufe]], rus. [[:ru:w:Гуфа (единица измерения)|гуфа]], ang. [[:en:w:oxgang|oxgang]]. Kramarjova je nad Tržičem, na vzhodnem vznožju Dobrče.

==Stran '''396''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri396/index.html Kič,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. januarja 2021&lt;/small&gt;==

O kiču povzemam, kar sem našel pri modrih piscih, v knjižici [http://lit.ijs.si/trivlit2.html#zgo ''Trivialna literatura''] (1983); vendar mi to prav nič ne pomaga pri razlagi posnetkov naj tej strani. Ko se znajdeš v preobilju te beline in mrzlih čipk na smrekah, rečeš preprosto, da je lepo. In pritiskaš na sprožilec.

==Stran '''395''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri395/index.html Gore je že sneg pobelil,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. decembra 2020&lt;/small&gt;==

Naslov ima ta stran po verzu iz [[:s:Tone Pretnar|Tončkovih grafomanij]], katerih drugi zvezek iz leta 1983 je v dveh formatih na slikah 6 in 7, dobro pa označuje tudi vso snežno belino na tej strani. Nima vsak sreče živeti v tako zasneženi občini, če pa kdo misli, da z njimi sodržavljane zavajam k prestopanju občinskih meja, mu odgovarjam z besedami prvega ministra, da so to lanski posnetki :) Res so bile tudi lanske Mrežce in [https://slov.si/mh/galerije/galeri346/target2.html lanski Viševnik] lepi. Simbolni pomen pripisujem sliki 45: kot da bi, kot sem komentiral Mojci, dolinski politični jastrebi prišli ogrožat svobodo planinskega sveta; druga ukrivljena drevesa na tej strani pa spominjajo na naše ukrivljene hrbte v tem čudnem času. Nesnežene so samo začetne fotografije: spomin na enkratni slovenistični zumkoronakviz, ki so ga organizirali študentje z Ino Poteko na čelu (več kot sto udeležencev!), bangar (preklada podboja) s hiše št. 4 iz vasi Ravnica (preden so se vaščani odločili za preimenovanje, je bilo vasi nespodobno ime Mošnja); k sosedu (h. št. 2, p. d. pri Muhovcu) se je hodil ženit Prešernov [[:s:Ponočnjak (France Prešeren)|Ponočnjak]], dokler ga hudič ni ugonobil; pri hiši so se pisali Svetin, podobno kot Prešernova mati (Svetina), in tudi hišno ime pri Muhovcu v Žirovnici, od koder je bila Prešernova mati, je bilo enako kot tu v Mošnji, menda je šlo za Prešernovo žlahto; [https://slov.si/mh/literarna_radovljica_2.pptx o tem se predaval pred meseci v Radovljici]. 3, 4 in 5 so z Jelovice, 8 pa menda iz Lesc, kjer je po oglasnih deskah polno plakatov, ki opozarjajo, kako trenutna vlada trati čas za politična kadrovanja in nakupe orožja ter zastruplja družbeno klimo, namesto da bi krotila epidemijo in skrbela za javno blaginjo. Na zadnjem posnetku je par, ki sem se mu na ozko zorani cesti brez izogibališč vzvratno umikal cel kilometer in nama je v zahvalo skozi okno podal dve pivi. Še so poštenjaki na svetu :)

==Stran '''394''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri394/index.html Ne postopi se tukaj mimo hoditi,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. novembra 2020&lt;/small&gt;==

Za tole stran se je nabralo nekaj več slik kot običajno. Koronske omejitve so zožile izlete na okvire domače občine (no, ne do metra natančno :) in zdaj tehtam, ali pričujoči izbor bolj odraža stiske trenutnega časa ali značaj teh krajev. Mislim na ponavljajoče se posnetke stranišč na štrbunk, alkoholnih tolažilnic pri gozdnih kočah in lovskih prež ter na napis na znamenju, ki straši popotnika in je dal naslov temu albumu. Ali pa so te reči pač edino, kar se v temnih gozdovih vidi in je sploh vredno fotografirati. Na Jelovici je poznana koča, ki ji je lastnik dal ime Micenau (malo iz spomina na televizijsko [[:w:Gozdarska hiša Falkenau|serijo Falkenau]], malo pa iz spomina na svojo ženo Mico, ki je, se ne spominjam, bodisi umrla in je ne bo več (gorenjsko ''Mice nau'' &lt; ''Mice ne bo'') bodisi je pustila moške same žurati na samoti). Zdaj je novi lastnik kočo po svoji ženi preimenoval v Danica pa bo :) Popotniku v Ptičji hišici ponudita žganje, kakor je to navada tudi v drugih kočah tu in po Sloveniji sploh. Na posnetku 10 je orlovsko gnezdo (preža) obrtnika Stroja iz Dvorske vasi, ki se vozi naokrog s helikopterjem in mu je očitno uspelo obnoviti nelegalno gradnjo nad prepadi Dobrče, ki jo je pred leti občinska oblast porušila. Ljudje, ki ne smejo v službo, svoje energije zdaj sproščajo po okoliških pohodnih poteh: še nikoli nisem videl v Dragi parkiranih toliko avtomobilov kot zdaj, vse potke so izhojene, na vsakem brezpotju srečaš človeka &amp;ndash; menda ja ne bomo živeli v zaporu! Ožje literarni sta (če izvzamem straniščno poezijo na začetku in legendo o Babjem zobu na posnetku 61) samo sliki 26 in 27 z grobom Janeza Jalna in počitniško hišico Alojza Gradnika. Pa seveda več fotografij Bleda od zgoraj navzdol, &quot;podobe raja&quot;. Pri drvarjih, ki sta v knjigo obiskovalcev zapisala besedo ''Raj'' (66), malo dvomim, da sta imela v mislih Prešernove verze, ampak bolj svoj gozdarski ''rajon''. Misel na smrt vzbujajo lovske preže, razpela in partizanski spomeniki. Toliko za danes.

==Stran '''393''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri393/index.html Pa saj so vsa mesta enaka, si rekla,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

Tako piše na klopci v Križevniški ulici v Ljubljani, vzeto pa je iz pesmi Maruše Mugerli Lavrenčič. Slika s klopco ima številko 5, pred njo so portestniške izpred 14 dni. [https://www.mladina.si/peticije/ Zadnjo peticijo za odstop vlade] je sestavil [[:w:Dušan Keber|Dušan Keber]], podpisujemo pa jo na https://www.mladina.si/peticije/ . 13. oktobra je bila prva letošnja smuka z Babe, nekaj dni pozneje pa s Ptičjega vrha (6&amp;ndash;12). Na sliki 14 je podstavek, na katerem je 20 let stal ženski akt [[:w:Jiři Bezlaj|Jiřija Bezlaja]], preden se je vodstvo FF odločilo za njegovo odstranitev. O tem sem pod naslovom Evangelij za moralizatorje pisal [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007157.html na Slovlitu.] Posnetek 15 kaže, kako je videti predavanje v času kolere, 16&amp;ndash;18 so trije pisateljski nagrobniki: obnovljeni [[:w:Jožef Žemlja|Jožefu Žemlji]] in [[:w:Jože Vovk|Jožetu Vovku]] na Ovsišah in [[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenškovi]] v Podbrezjah. 19&amp;ndash;22 so protivladni plakati kot nadomestilo za začasno prekinjene proteste, 23 pa je spomin na junijske proteste. Zadnjih sedem posnetkov je z dveh popoldanskih izletov: iz Češnjice na Jamnik in iz Drage na Luže.

==Stran '''392''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri392/index.html Rudolf Andrejka: Kropa in Kamna Gorica (1924),] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

==Stran '''391''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri391/index.html Gustav Renker: Pet mož gradi pot (1936),] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

==Stran '''390''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri390/index.html Ni jutrišnjega dne brez današnjega krika] &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

Protestne od zadnjih dveh petkov, vmes pa stiskanje sadja, naslovnica literarnozgodovinske knjige in zamaskirani začetek predavanj na FF. Novinarka in okoljska aktivistka Monika Weiss ter bivši zdravstveni minister [[:w:Dušan Keber|Dušan Keber]] sta prišla v Zbirko na Wikimedia Commons, tam sem s slovenskimi napisi in transparenti okrepil kategoriji [[:c:Category:Banners and signs at demonstrations and protests in Slovene language|Banners and signs at demonstrations and protests in Slovene language]] in [[:c:Category:Demonstrations and protests in Slovenia in 2020|Demonstrations and protests in Slovenia in 2020]]; za nadredne kategorije klikni povezave na dnu teh kategorij.

==Stran '''389''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri389/index.html Bila je huda mravljica] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. septembra 2020&lt;/small&gt;==

Prva slika: Ovčeniki (1054 m) je ime grebena nad Drago. Posnetki 2&amp;ndash;16 so s skoka na morje, mogoče je kateri primeren za ozadje na zaslonu. 18&amp;ndash;29 so s protestov 11. septembra, od 44 do konca pa s protestov 18. septembra. Vmes so slike z gobarjenja na Uskovnici in s Pivškega, kamor smo šli snemat oddajo o Krpanu. [[:w:Miroslav Vilhar|Vilharjev]] grad Kalec sem slikal že ob drugih priložnostih, zato tokrat slik stolpa nisem postavil v album. Pač pa sta tu Vilharjev nagrobnik na britofu v Knežaku in kip najbogatejšega Slovenca viteza [[:w:Josip Gorup|Josipa Gorupa pl. Slavinskega]] v Slavini. Naslovnico romana ''Beatin dnevnik'' iz leta 1887 sem slikal pri Urški, [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007133.html na Slovlitu] smo potem ugibali, kateri grad je predstavljen na njej. Posnetke partizanskih spomenikov iz tega konca bom postavil na [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopedijo].

==Stran '''388''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri388/index.html Parnassia palustris] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. septembra 2020&lt;/small&gt;==

Prvih deset slik v današnjem albumu je z izleta na Vrtaško planino: iz Mojstrane po ferati na Grančišče in potem naprej do planine, nazaj dol pa mimo obeh Peričnikovih slapov. Čopovi Breda in Bogomila, ki sta se vračali s Slemena, sta prosili, naj njunih slik ne objavim v albumu, in s težkim srcem ju ubogam :) namesto njiju sta v albumu pastir in mlad nemški par, ki je nad slapom iskal pot v dolino. Naslednjih 14 posnetkov je s protesta 28. avgusta v Ljubljani, potem z Bleda, kjer se je dogajal strateški forum, ki Slovenijo ob sekundiranju ZDA rine v višegrajsko skupino držav in pod geslom Več Evrope in manj EU sesuva politično tvorbo, ki ji pripadamo. 30 in 31 sta dali tej strani naslov. Na slikah je Parnassia palustris ([[:w:Močvirna samoperka|močvirna samoperka]]), tista roža, ki jo je pod imenom kristusove srajčke Tavčar enigmatično vgradil v naslov povesti [[:s:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]] (1917) in s tem sporočil, da je z njim mišljeno njegovo pozno literarno pocvitanje, ne pa ljubezen na stara leta. [http://lit.ijs.si/cvetje.html Moja interpretacija povesti] bi se lahko z zgledovanjem pri Umbertu Ecu glasila tudi Ime rože, ampak zdaj je prepozno za preimenovanje. Rožo sem slikal na Pokljuki, res na močvirnem terenu. Posnetki od 33 do konca so z ljubljanskega kolesarskega protesta 4. septembra.

==Stran '''387''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri387/index.html Ulež se, bo najbol za oba] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Pri iskanju [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih spomenikov] (ta teden je njihovo število naraslo na 5800) se najde marsikaj drugega zanimivega. Na litijskem pokopališču sem najprej naletel na grob pesnika [[:w:Jože Šmit|Jožeta Šmita]], potem pa še na nagrobnik Veronike Kepa. Kdo pa je to? Gospodinja pri družini litijskega advokata Franca Slanca, brata politika [[:w:Karel Slanc|Karla Slanca]]. Ko so leta 1941 njihovo hišo zasegli in izpraznili Nemci, je med knjigami na dvorišču opazila Prešernov rokopis, ga izmaknila in hranila pri sebi ves čas vojne. Ko ga je nekoč po vojni njena hči prinesla pokazat v šolo, ji ga je učiteljica
Milka Kolman zaplenila in ga leta 1960 izročila kolegu slavistu Stanetu Grebencu za Prešernovo razstavo v Hrastniku. Od tam je 1961 prispel v NUK. Slančeva hči Mira 
Hubad je od vodje rokopisnega oddelka [[:w:Alfonz Gspan|Alfonza Gspana]] zahtevala rokopis nazaj. NUK se ni dal in je ponujal odkup rokopisa in na vse način poskušal rokopis obdržati. 26. marca 1962 je  končno popustil in rokopis vrnil Hubadovi. V [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_01.pdf članku o Prešernovih rokopisih] leta 2016 sem po Črtomirju Zorcu povzel, da je rokopis menda v Švici, kmalu za tem pa izvedel, da se je vrnil v Slovenijo in da je zdaj v lasti vnuka Mire Hubad, literarnega zgodovinarja [[:w:Matija Ogrin|Matija Ogrina]] (gl. [[Errata in dopolnila k člankoma Zgodbe Prešernovih rokopisov in Nova prešerniana]]).

Druge slike imajo podnapise in jih ni potrebno razlagati. Sicer pa lahko komentar dodam pozneje, če bo potrebno.

==Stran '''386''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri386/index.html Hingerichtet] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Prvih šest posnetkov je spet iz okolice Ratitovca (vrhova Kremant in Altemaver), kamor sva šla fotografirat en spregledani partizanski spomenik. Naslednjih šest je s tržiškega večera ob podelitvi [[:w:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjeve nagrade]] na 75. obletnico rojstva Toneta Pretnarja in sestre dvojčice Zvonke; župana Sajovica in pevko Izmajlovo sem seveda postavil v Wikimedijino Zbirko. Knjižničarka Sabina je obljubila pretipkati za Wikivir knjižico Pretnarjevih grafomanij iz leta 1982. Nadaljnjih osem slik je z Uskovnice, kjer sva imela v varstvu našo in sosedovo punčko. Štruklji in medvojna dobravska hišna številka so bili posneti v gostilni Kovač v Kropi. Zanimivo: slovenska Wikipedija je slovenske štruklje predstavljala s sliko hrvaških štrukla; zdaj sem to popravil in dodal še flancat in ocvirkovico, ki ju Wikimedijina Zbirka doslej ni poznala &amp;ndash; le zakaj počnem to jaz literarni zgodovinar? Hišna številka me je spomnila na nemško okupacijo naših krajev: v zadnjih dneh sem imel opraviti z [https://www.gorenjski-muzej.si/begunjske-knjige-na-spletu/ Begunjsko knjigo zapornikov], ki je dostopna na spletišču Gorenjskega muzeja in sem iz nje izpisoval Dobravce, zaprte ali usmrčene kot talce v Begunjah. Begunje so na slovenski Wikipediji skopo predstavljene, toliko bolj pa [[:w:en:Begunje na Gorenjskem|na angleški]], vendar do nedavnega po zaslugi nekega Dorema kot kraj množičnih grobišč, da ne bo nesporazuma: pobitih 20 ali 40 nemških stražarjev, ne pa 849 postreljenih ali obešenih slovenskih talcev in tisočev drugih, ki so jih deportirali v koncentracijska taborišča. Informacijo o talcih sem moral šele dodati predstavitvi kraja kot mesta &quot;komunističnih zločinov&quot; &amp;ndash; tudi to ne spada med delovne naloge literarnega zgodovinarja. Zadnjih osem posnetkov je s petkovih mokrih protestov proti 870 milijonom, ki jih ta militaristična vlada želi porabiti za vojsko namesto za reševanje ekonomskih in socialnih težav, ki jih je povzročila epidemija. Lilo je kot iz škafa, vzdušje pa je bilo kljub temu razigrano. Govorila sta igralka Eva Stražar in sociolog Gorazd Kovačič s FF, dobili smo za stotisoče evrov bonov, ki smo jih lepili na table za kulturo, medicino, socialno politiko ...; najbolj potrebno se zdi protestnikom vlagati v znanost in izobraževanje, ki tako postajata vladi nevarno področje: jeseni lahko računamo na nadaljnje oviranje normalnega pedagoškega procesa in raziskovanja (na to temo beri [https://www.nationalgeographic.com/science/2020/08/how-to-measure-risk-airborne-coronavirus-your-office-classroom-bus-ride-cvd/ članek v ''National Geographic'']). Kako že rečejo temu? Nova &quot;normalnost&quot;.

==Stran '''385''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri385/index.html Bolnike v bolnice, politike v kontejner] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Mitjev napis na transparentu, ki je dal naslov tej strani, je lepo anticipiral vodilno temo protesta tega tedna, nehumano politiko aktualne vlade do bolnih starostnikov, ki naj bi jih preselili v &quot;mobilne medicinske bivalnike&quot;. Protesti so postali pravo ulično gledališče, sprevod in sprehod nista prav nič kratka, vodila sta prav do kontejnerjev ob Valjhunovi ulici za Bežigradom. Portrete osebnosti, na katere sem naletel in za katere bo treba napisati wikipedijsko geslo, sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Druga polovica strani je v celoti s krožnega izleta na Ratitovec po manj obiskani poti od Glažarice mimo planine Pečane in nazaj čez planino Klom.

==Stran '''384''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri384/index.html Gospod marlivost tvojo v nebesih plačal bo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Več fotografiram v zadnjem času. Dokumentirati je treba burno družbeno dogajanje in družinske izlete. Po vrsti gredo tokrat takole: Mrzli vrh nad Žirmi, Vodiška planina nad Kropo, Pohorje in okolica (Stranice, Gorenje, Božje, Slovenska Bistrica, Križni Vrh, Stanovsko, Laporje, Slovenske Konjice). Z Miro sva poslikala nekaj partizanskih spomenikov med Pohorjem in Poljčanami in popravila njihove [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1726693.3597050605_y5839368.557331894_s13_b362 lokacije na zemljevidu]. Domačin v Stanovskem nama je pokazal hišo mohorjanske pisateljice [[:w:Julija Bračič|Julije Bračič]], ki nima spominske plošče, kakor je nima tudi [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:4348_x1720936.404453938_y5842899.758259956_s17_b2852 rojstna hiša] partizanske pesnice [[:w:Anica Černej|Anice Černej]] v Čadramu, ki je umrla v koncentracijskem taborišču Ravensbrück leta 1944. Jože (22) naju je vzel pod streho, ko se je naredila noč, Brane (34) vsa preznojena napojil, Sonja (38) nama je pokazala pot do dveh spomenikov. Posnetki od 40 do 50 so s protestne povorke, ki je šla od Prešerca do Roške. Bila je namreč ravno 32. obletnica osvoboditve četverice Janša, Borštner, Tasič, Zavrl ([[:w:Proces proti četverici|JBTZ]]) iz vojaškega zapora na Roški. Protestni program je vedno boljši: do cilja smo prikorakali ritensko pod geslom Nazaj v sedanjost, Kvazijanša je v govoru podal svojo &quot;res nepreklicno odstopno izjavo&quot;, napis dneva je bil JBTZombi [beri: je-be-te-zombi], pač kot odziv na Janševo zmerjanje protestnikov z zombiji. Od 41 do konca so posnetki s pohoda Dražgoše-Lipniška planina, kjer smo se udeležili koronsko reducirane proslave ob radovljiškem občinskem prazniku na obletnico ustanovitve Cankarjevega bataljona 5. avgusta 1941 in se po vrnitvi v Dražgoše prepustili gostoljubju Švebovih dveh, Nuše in Ladota. Posnetek 40 se navezuje na komentar o ljudski : etablirani kulturi od [[Komentarji k fotografijam#Stran 383 Ivan, ne bom tekla za tvojim vozom 25. julija 2020|zadnjič]]: godec narodnozabavnih viž je s harmoniko korajžno motil govore na Tromostovju in tako demonstriral agresivni značaj t. i. ljudske ali domačijske umetnosti (''Heimatkunst'').

==Stran '''383''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri383/index.html Ivan, ne bom tekla za tvojim vozom] &lt;br&gt;&lt;small&gt;25. julija 2020&lt;/small&gt;==

Tako kot je bila OF med drugo svetovno vojno tudi kulturno gibanje, so tudi protesti, ki zaznamujejo ta čas, v znamenju kulturnega boja. Nasproti si stojita t. i. ljudska kultura (narodnozabavna oz. &quot;slovenska glasba&quot;, folklora, ''Heimatdichtung'') in na drugi strani profesionalna ter alternativna kultura. Kultura, ki se razume kot potrjevanje identitete, in kultura, ki identiteto prevprašuje, išče in preoblikuje. Transparenti so polni citatov iz literarne klasike in namigov nanjo, tudi naslov tele strani v albumu je take narave. Celo svoje strokovno življenje sem se zavzemal za emancipacijo ljudskega, poljudnega, popularnega, množičnega in rekreativnega, zdaj ko to želi postati reprezentant slovenstva, pa se zgroženo postavljam v obrambo etablirane kulture, saj brez nje drsimo v redukcijo slovenstva na raven narodnih noš, tenstanega krompirja in židane marele. Na sliki 4 je Kalinov Deček s piščalko pred RTV, oblečen v madžarsko zastavo: kaj nima bratenje prvega ministra z Madžari korenine v njegovi mitomanski želji postati ljudski junak, tako kot je madžarskemu vladarju [[:w:Matija Korvin|Matiji Korvinu]] uspelo postati [[:w:Kralj Matjaž|Kralj Matjaž]]? 

Slike od 18 do 21 so z obiska Ivana Krivca v Adergasu; Ivan me je nagovoril, da sem na Wikipedijo postavil geslo o [[:w:Grad Kamen (Adergas)|gradu Frauenstein]], katerega razvaline na svojo roko trebi mahu. Od 22 do 37 so slike s kolesarjenja po Spodnji Savinjski dolini, seveda na lovu za partizanskimi spomeniki. Partizanske sem vtaknil v zbirko na Geopediji, druge (Prešerna, Puncerja, nedavno umrle kolegice Polanc Podpečan, Neže Maurer) pa semle.

Zadnjih 15 posnetkov je spet iz Ljubljane. Zadnji protest je bil v znamenju ženskega gibanja [[:w:en:Me Too movement|Jaz tudi]] (le kako da še nimamo o njem gesla na slovenski Wikipediji!). Medijsko teoretičarko Sandro Bašić Hrvatin sem slikal za Wikimedijino Zbirko.

==Stran '''382''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri382/index.html Steče v klet in prinese mi vina] &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. julija 2020&lt;/small&gt;==

Koga sem pravkar vtaknil v Wikimedijino Zbirko? V petek in v ponedeljek so bili na ulici pesniki in aktivisti Milan Jesih, Aljaž Koprivnikar, Sanja Fidler, Brane Solce, Nikita Xever, Polona Glavan, Andrej Rozman Roza, Boris A. Novak, Jerica Mrzel, Tjaša Prošek, Maja Breznik, Rastko Močnik. V petek je bila redna protivladna maša z literarnim podaljškom v DSP, v ponedeljek pa protest na Fernetičih proti Pahorjevemu poklonu pred bazoviško fojbo, v kateri naj bi bilo 50 ali 500 kubikov trupel Italijanov, pobitih po drugi svetovni vojni, v resnici  pa je leta 1945 zavezniška komisija mimo svežih trupel nemških vojakov prišla le do razpadlih trupel italijanskih vojakov iz prve svetovne vojne, potem pa so šaht, ki navdihuje italijanske fašiste, zaprli. Tržaški Slovenci so na Pahorja hudo jezni, italijanski časopisi dan po dogodku pišejo, da so Slovenci priznali svoj genocid nad Italijani. Poklon naj bi bil zahvala za vrnitev požganega Narodnega doma v Trstu Slovencem, vendar se je z njim postopek vračanja, ki bo  trajalo najmanj deset let, šele začelo. Pot na Fernetiče sva skombinirala s popisovanjem kraških partizanskih spomenikov (od 26 dalje; v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirki na Geopediji] je zdaj že preko 5600 obeležij) in z obiskom [[:w:Miran Košuta|Mirana Košute]].  Slikati je bilo treba tudi vse literarno ob poti, in tega na prelepem Krasu po zaslugi Srečka Kosovela ni malo.

==Stran '''381''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri381/index.html Kekec na Begunjščici] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. julija 2020&lt;/small&gt;==

[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007082.html Vabilo na Kekčeve poti 2020.]

==Stran '''380''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri380/index.html Zlati odsevi sijejo k nam] &lt;br&gt;&lt;small&gt;4. julija 2020&lt;/small&gt;==

Dva demonstranta sta ta petek nosila napis z verzi iz Kosovelove pesmi [[:s:Sredi noči (Srečko Kosovel)|Sredi noči]] (28), ki so dali naslov tej strani. Začetni  posnetki so s Struške nad Javorniškim Rovtom, s planinami Mavre, Seča in Belska planina. Sledijo posnetki s Tošca in potem iz Zadnjice v Trenti. Od posnetka 26 do konca so portreti, posneti na petkovem protestu, kar nekaj jih je našlo mesto tudi v Wikimedijini Zbirki. Plakat tedna je bila prečrtana svastika v barvah &quot;rumenih jopičev&quot;, pardon, SDS; naveza te stranke z nacisti je vedno bolj očitna. Zvečer smo pred Društvom slovenskih pisateljev poslušali recitacije in muziko, uglašene na temo svobode.

==Stran '''379''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri379/index.html Ta vlada je bizarna] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvih 18 posnetkov je z obhodnje (bolje obvožnje) po moravških in mlinških spomenikih. V Češnjicah nama je domačin Srečko Kopač, ki je bil med vojno star 8 let, pripovedoval še vedno žive spomine na razmesarjena trupla partizanov, ki so jih vaščani pokopavali; nad njimi so se izživljali domobranski sosedje. Partizanski spomeniki v teh krajih imajo križ in zvezdo še iz &quot;svinčenih časov&quot; &amp;ndash; danes bi bila taka kombinacija razumljena kot provokacija. Nadaljevanje je protestniško: najprej posnetki z alternativne kulturne proslave, ki so jo hrupno prekinjali naciji, preoblečeni v rumene jopiče, ob zaščiti policijskega kordona, potem pa še z rednega petkovega obkroženja ljubljanske sredice. Tokrat Trga republike niso zagradili, kot da bi se vlada protestnikov nenadoma ne bala več. Za kazen je ostal prazen, govori so se zvrstili pred predsedniško palačo in na Kongresnem trgu, tarča je bil predsednik Miško. Na protestu v sredo je Boris A. Novak recitiral [http://slov.si/doc/francoski_baladi.docx pesem o kriminalnem zaprtju trga.] Spet sem kar precej kulturnikov in aktivistov poslikal za Zbirko, nekaterim sem v wikipedijskem geslu dodal portret; nič jih ne bom našteval, saj so njihova imena pod slikami in jih Google najde. Ali s tem delom pomagam vohunom v belem državnem kombiju (slika 31), ki s kamero na drogu vsak petek snema obraze protestnikov za policijsko kartoteko? Najbrž ne, njihova zbirka je gotovo precej popolnejša, dvomim pa, da bo za javno rabo, tako kot moje fotografije na Wikimedia Commons. Obveščevalna služba (ali pa policija, na kombiju nič ne piše, kdo so) snema v nasprotju z določili evropske direktive GDPR, ki zahteva identifikacijo kamer na javnih mestih &amp;ndash; spet ena izmed kvalifikacij te bedne oblastne garniture. Z veseljem dopišem manjkajoča imena aktivistov pod portreti, če mi jih kdo pošlje.

==Stran '''378''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri378/index.html Lirikonfest 2020] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2020&lt;/small&gt;==

Nazadnje sem bil na Stropnikovem Lirikonfestu 2016, ko sem imel čast podeliti kipec bralca, ki je namenjen ambasadorju slovenske književnosti in jezika, Zvonku Kovaču. Tokrat ga je meni Milan Dekleva. Opozorili so me, da je težak, in res ni lahek. Poslikal sem nagrajene prevajalce in njihove pesnike, nominirance in nagrajene književnike in jih postavil v Wikimedijino zbirko: Lidijo Dimkovsko, Gabriello Gaál, moderatorja Andreja Pleterskega (ki ni arheolog enakega imena, ampak prevajalec), Zorana Pevca, oba madžarska gosta, Roberta Simoniška, Denisa Škofiča, Petro Koršič, Majo Razboršek, Danielo Kocmut, Andrejo Kalc, Majdo Fradelić in Željka Perovića in še koga, ki sem mu ali ji pozabil ime, organizatorja Iva Stropnika (ki mu gre zahvala za vse skupaj), potopisce Petro Vladimirov, Sonjo Porle, Katjo Sluga. Zvonko Kovač svoj portret v Zbirki že ima. Napravil sem boljši posnetek Vite Mavrič, žal pa mi je, da sem pozabil fotografirati bivšo ministrico Andrejo Katič. Žal mi je tudi, da nisem utegnil pripraviti prispevka na temo babilon : slonokoščeni stolp za to priložnost in da v nagovoru nisem izrazil kritike protiintelektualne drže aktualne oblastne garniture.

==Stran '''377''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri377/index.html tuka Počiva] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvi dve fotografiji z britofa v Dolenji Vasi ob cesti iz Lupoglava proti Boljunu v hrvaški Istri sta še od zadnjič, sem ju pozabil vključiti. Slovenski nagrobni napis sem našel na nagrobniku, prislonjenem ob pokopališki zid. Tudi tretja je še od prejšnjega petka, tudi pomotoma izpustil. Od 3 do 9 so z obiska pri skupini arboristov, ki so žagali drevje po razvalinah gradu Kamen v Begunjah; v njej je tudi Mojčin Borut. Sredica je s protesta v Ljubljani 19. junija 2020; Niko Kovač iz Zavoda 8. marec sem postavil v Zbirko: v veselje je veliko število mladih kultiviranih udeležencev, tudi naših študentov :) Od 37 pa do konca je dokumentiran pohod z Jamnika do partizanske tehnike Meta in potem naprej na Vodiško planino, od spomenika do spomenika, z zaseko in ocvirkovico po kulturnem programu in z gobovo juho v partizanskem domu na Vodicah.

==Stran '''376''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri376/index.html Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. junija 2020&lt;/small&gt;==

Fotografije potrjujejo, da je življenje še vedno pestro: ima svojo resno in rekreativno plat. V resno polovico spadajo petkovi protesti, ki oblastnikom dopovedujejo, da nočemo njihove poti v &quot;prihodnost&quot;, rekreativno polovico pa tokrat zastopajo posnetki z nekajdnevnega umika na Cres. Obe polovici razmejuje kip [[:w:Bogomir Magajna|Bogomirja Magajne]] pred OŠ v Divači z altruističnim napisom. Wikimedia Commons je bogatejša za (iz množice izrezane) portrete [[:w:Tomo Korošec|Toma Korošca]], [[:w:Mladen Dolar|Mladena Dolarja]], [[:w:Rastko Močnik|Rastka Močnika]], Boža Flajšmana, Petre Čeferin, Darka Štrajna; za kvalitetnejše posnetke se bo treba slikati posebej. Naslov strani je iz globokega vladarskega spoznanja v cesarjevem odgovoru [[:s:Martin Krpan z Vrha|Martinu Krpanu]], človeku iz ljudstva, ki je pohvalil cesarjevo zdravje: &quot;No vi ste še zmerom lepo zdravi, kakor se na vašem licu vidi.&quot; Vsaj nekaj te modrosti bi potrebovali tudi danes, ko oblastni govor zlorablja človekovo skrb za zdravje za potuhnjene manipulativne cilje.

==Stran '''375''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri375/index.html S kredo nad to bedo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvih šestnajst posnetkov je s kolesarjenja okrog Zagorja: fotolov je bil namenjen partizanskim spomenikom (v naši [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirki na Geopediji] jih je zdaj že 5530), seveda pa sem posnel tudi marsikaj literarno- ali kulturnozgodovinskega. Od posnetka 19 do konca pa so scene s kolesarskega protesta v Ljubljani: kar mi je uspelo uloviti osebnosti (Karpo Godina, Žiga Knap, Ivan Gale, Jurij Zrnec), sem portrete postavil v Wikimedijino Zbirko, kjer so prosto dostopni in prosto uporabni za vse in za vsakršen namen pod licenco CC. Ko jih mediji uporabijo, v najboljšem primeru spodaj napišejo vir Wikimedia Commons. Bolje kot nič, prav pa bi bilo napisati ime fotografa. Olajševalna okoliščina za problematično citiranje je, da se fotograf ne podpiše vedno z imenom in priimkom, ampak z vzdevkom ali krajšavo svojega imena, jaz npr. z uporabniškim imenom Hladnikm.  Prvo in drugo polovico posnetkov na tej strani, ki si je naslov sposodila z napisa na asfaltu, veže uporništvo. Na spomenikih iz druge svetovne vojne so telegrafsko izpisane tragične usode tistih, ki so se uprli okupatorju, na protestnih posnetkih pa smo tisti, ki uresničujemo pravico do upora proti strahovladi in sprijenosti aktualne oblastne garniture. Ni nenavadno, da režim in njegovi mediji kriminalizirajo oba upora, tako tistega med drugo svetovno vojno kot tega danes.  Gospa na posnetku 31 je protiprotestnica: pesniku Novaku je prišla povedat, da ni svoboda najpomembnejše, ampak zdravje, za katerega se moramo zahvaliti strogim oblastnim ukrepom. Zdravje spada v koncept novodobnega ideala varnosti. Prav njena intervencija me je nagovorila, da sem v [https://bookworm.htrc.illinois.edu/develop/# HathiTrustov iskalnik] vpisal obe konkurenčni besedi in dobil pomenljiv diagram, ki kaže na radikalno spremembo vrednot v naši družbi (glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007059.html prispevek na Slovlitu]). V tem smislu je naše uporništvo konservativno, saj hoče ohraniti več kot 200 let staro civilizacijsko vrednoto. Svoboda je res tvegana reč, in nevarna, vendar je tudi jamstvo družbene fleksibilnosti in s tem njene preživitvene sposobnosti.

==Stran '''374''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri374/index.html V Kojskem] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Za rodbinsko srečanje v Kojskem (Šilarji, Grudnovi, Starčevi, Hladniki, Jocif-Pokorni), je tokrat poskrbel Peter. Nazadnje smo bili skupaj [https://slov.si/mh/galerije/galeri335/index.html ob 90-letnici strica Ivota] pred dvema letoma; pred tedni so mu odrezali še drugo nogo. Stare fotografije stričevega rodu sem [https://slov.si/mh/galerije/galeri343/index.html postavil na svojo stran.]

==Stran '''373''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri373/index.html In tu končala svojo bojno pot] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Mešana vsebina: izlet na Vodiško planino (prvi trije posnetki), obisk pri Zvonki Pretnar v Tržiču (3), serija ljubljanskih motivov (4&amp;ndash;14), serija briških motivov (15&amp;ndash;21), serija uskovniških motivov (22&amp;ndash;35). Predzadnji posnetek dokumentira zagovor diplome Urha Ferleža na prostem v varnem zavetju bifeja za fakulteto, ker je modro vodstvo presodilo, da so fakultetni prostori za tako dejavnost preveč nevarni. No, menda bo junija mogoče spraševati tudi v kabinetih na fakulteti. Zadnji posnetek pa je uganka: kje je bil spomenik slikan in kdaj? Tej strani v albumu je dal naslov napis na spominski tabli osvoboditvi Ljubljane 1945 v ljubljanski mestni hiši. Na ploščo, ki ni zavedena ne v Registru kulturne dediščine ne v kaki drugi poznani literaturi, je v članku v ''Sobotni prilogi Dela'' malo pred svojo smrtjo opozoril [[:w:Janez Kocijančič|Janez Kocijančič]].

==Stran '''372''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri372/index.html Ker hočemo, da raste in živi, za kar smo dali svojo srčno kri] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Prvih pet posnetkov je z izleta na Mali vrh nad Begunjami, po grebenu nad gradom Kamen, vse drugo pa je s kolesarjenje po občini Tabor, seveda na lovu za partizanskimi spomeniki: Tabor, Loke, Vrhe, Marija Reška planina, Miklavž pri Taboru, Grajska vas, Ojstriška vas, Tabor. Gozdne ceste so naju pripeljale na 850 m višine, kjer stoji Krvavičnikova domačija. V hudih klancih sem zagrabil za vrv na Mirinem električnem kolesu. Mimoidoči se smejejo, ko vidijo, kako ženska vleče dedca, v teh lepih bregovih pa cel dan komaj srečaš kakšno živo dušo. Modre zvezdice, s katerimi [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2476:211415_x1673054.1802353463_y5814245.098045907_s15_b2852 na Geopediji] označujemo neobiskane spomenike, po turi spremenim v rdeče, potem ko sem dodal fotografije spomenikov in prepisal besedilo z njih, ki priča o težkih in krutih časih. Žalostno je videti, da je bila za smrt največkrat kriva izdaja tistih domačinov, ki so se odločili za okupatorsko oblast namesto za upor. Ljudje so prijazni, spomenike lepo vzdržujejo in nekaj dajo na NOB, tudi postrežena sva bila.

==Stran '''371''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri371/index.html Petkove državljanske obveznosti] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Ob petkih zvečer hodimo na Trg republike opravljat svojo tedensko državljansko dolžnost. Tule so posnetki s treh zadnjih 15., 22. in 29. maja. Fotografiram bolj ali manj duhovite napise na transparentih, veselo vzdušje med množico, prijatelje, ki naletimo nanje, in osebnosti, ki na Wikipediji še nimajo slike ali imajo slabo sliko. Kaj naj rečem, ni nam vseeno za slovensko prihodnost in skrbijo nas kriminal, pokvarjenost, laži, zmerjanje, cinizem, zavajanje, potvarjanje zgodovine, protiintelektualno razpoloženje, samovolja, diktatorski apetiti ... ki so nova, nesprejemljiva norma v politiki. Kot da bi razrednega barabina postavili za predsednika razreda.

==Stran '''370''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri370/index.html To ni nobeno zbiranje, le maša na prostem] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. maja 2020&lt;/small&gt;==

Prevladujejo protestniške fotografije, najprej tiste od petka, 1. maja opoldne na Trgu republike, ko so aretirali [[:w:Ladislav Troha|majorja Troho]] (1&amp;ndash;5), nazadnje pa s kolesarskega protesta 8. maja zvečer (29 pa do konca); za posnetek 33 smo prosili Mladininega fotografa, ki je stal v bližini. Mladi par na 38, povejta mi no, kako vama je ime, da slika ne bo brez podpisa. Na slikah med 6 in 9 so ljubljanske lokacije, s kolesarskega podaljška po protestu, jedro fotografij (10&amp;ndash;30) pa je s kolesarjenja od partizanskega spomenika do spomenika po Spodnji Savinjski dolini (Vransko, Tabor, Gomilsko, Breg ob Savinji, Latkova vas, Sv. Lovrenc, Šešče, Prebold, Grajska vas ...). Kot običajno partizanske spomenike naložim na Geopedijo, tiste literarne ([[:w:Lavoslav Schwentner|Schwentnerju]], Lipežu, ploščo Pri ruskemu carju) pa semle. Spomenik Ludolfovemu številu pi (7) stoji na mestu, kjer je stala pred leti Tršarjeva plastika v spomin padlim učiteljem in dijakom srednje gradbene šole v Ljubljani. Le zakaj so morali spomenik žrtvam odstraniti? Saj bi tega novega lahko samo dodali staremu. V Registru kulturne dediščine zamenjava ni zavedena, še vedno naj bi tam stalo partizansko obeležje.

==Stran '''369''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri369/index.html Lada te imam] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Lepi jeglič je bil slikan na grebenu od Praprotnikovega vrha proti Dobrči, na koncu tega grebena se nahaja lovska koča na Lužah, zraven nje pa je na bukvi vrezan naslov tele strani v albumu. Ledena trata je pašnik v Dragi pod Dobrčo (8&amp;ndash;10), grad Kamen (11), ki je dogajališče več slovenskih zgodovinskih povesti (Za staro pravdo, Ovčar Marko, Junaška doba Slovencev), stoji na ustju Drage. Posnetki 14&amp;ndash;16 so z medobčinskega protivirusnega piknika na meji radovljiške in kranjske občine na Jamniku pri kapelici sv. Sobote: občinska meja je šla prav čez sredino mize z dobrotami, za neusmiljeni spopad s sovražnikom smo bili občani obeh občin (štirje po številu, nič več) opremljeni s strogimi navodili, maskami in razkužili vseh sort. Janez (15) je na sliki, ker je slučajno prikolesaril mimo. Fotke 17&amp;ndash;20 so z drugega izleta na Dobrčo, 21&amp;ndash;27 so z Uskovnice, zadnja dva posnetka s spominsko ploščo Čehu ing. Zdeňku Záboju pa izpod Stenarja (hvala Saši, ki me je opozorila, da je padli moški in ne ženska) ; v članku [[Triglavske partizanske plošče]] sem jo pred dvema letoma pozabil omeniti in sem napako danes popravil.

==Stran '''368''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri368/index.html Dovoljeno za lokalni promet] &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Nadaljujem s kroženjem po svoji občini, tudi z namenom fotografirati vedute vasi za Wikipedijo. Veliko je lepih krajev, ki jih ne poznamo ... Imena krajev so pod slikami. Kakšno zvezo imajo slike z literaturo ali jezikom? V Bodeščah se dogaja prva izvirna zgodovinska povest [[:s:Jela|Jela]] [[:w:Velentin Mandelc|Valentina Mandelca]], Lamberga pa omenja več slovenskih zgodovinskih povesti, dovolj za izgovor :)

==Stran '''367''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri367/index.html Ostani doma] &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Dokler niso prepovedali prečkati občinskih meja, sva z Miro raziskovala planine okrog Uskovnice in se od tam spustila do slapu na Vojah (Voje omenja Levec v spisu [[:s:Nekaj opazk o naših zemljepisnih imenih|Nekaj opazk o naših zemljepisnih imenih]] iz leta 1896), potem pa po vzpetinah okrog Radovljice. Ko je bilo včasih vendarle treba prekršiti zapoved, sva se počutila kot partizana, ki morata preko sovražne čistine. Če bo šlo v to smer, ko virusa že zdavnaj ne bo več, bodo tihotapske spretnosti še prav prišle. Mojca (19) je vsakodnevna pohodnica na Vodiško planino. Zadnji posnetki so z grebena, ki se od gradu Kamen pri Begunjah vzpenja preko Malega vrha, Vrha Velikih Gač, Jamarskega vrha in Tolstega vrha do Poljške planine. Na njem stoji gostoljubni Maksov brlog (njegove fotografije iz konspirativnih razlogov nisem postavil v album). Ljudje se v teh tednih izogibamo drug drugemu in iščemo čim manj obljudene izletniške cilje. In se nazadnje srečujemo na odmaknjenih mestih, za katere je do včeraj vedela komaj kakšna duša. Naslov tej strani v albumu je dala fotka 17. Hvala Jožici za opozorilo na napako pri imenu kroparske podružnične cerkve.

==Stran '''366''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri366/index.html Prišla sta Jedrt in sveti Gregorij] &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. marca 2020&lt;/small&gt;==

Vera Albreht začenja pesem [[:s:Ptički se ženijo|Ptički se ženijo]] z verzi: &quot;Prišla sta Jedrt in sveti Gregorij, / ptički se ženijo v zeleni gori. / Ščinkavec kliče: ščink, ščink, ščink, ščink!&quot; Jedrt sem dal v naslov tele strani, ker sem hodil mimo znamenja, posvečenega njej, ravno en dan pred njenim godom 17. marca. Znamenje (slika 27) stoji pod vasjo Lajše s cerkvico svete Jedrti in so na njem namalani še sv. Mohor, sv. Primož in sv. Peter, vsi so patroni bližnjih cerkva. Tretji verz srhljivo evocira tragičen dogodek iz zadnjih dni druge svetovne vojne, ko so domobranci iz te cerkve mučili in pokončali mladi dekleti, Cilko Odar - Tatjano, in Vido Šinkovec - Janino, ki jima je v bližini posvečeno [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:177_x1580021.0504492573_y5820098.797075742_s19_b302 partizansko obeležje;] preberi na Geopediji, kamor kaže zadnja povezava, opis njune tragične smrti. Svetih Jedrti (Jera, Gertruda) je sicer po [https://www.heiligenlexikon.de/Alphabet/G.html Ekumenskem svetniškem leksikonu] deset, ampak na Slovenskem je poznana samo vremenska svetnica Jedrt Nivelska, ki jo upodabljajo z mišmi na palici; miši so namreč grozile pregristi nit predici, ki bi še predla po njenem godu. Malo literarna sta še posnetka 21 in 22, ki kažeta razvaline Pustega gradu in pod njim kmetijo Po(d)gradovec. [[:w:Josip Lavtižar|Josip Lavtižar]] ju popisuje v zgodovinski povesti ''Lipniški grad pri Radovljici'' (1939). 

Drugi posnetki so večinoma podnaslovljeni in ni potrebe po njihovi razlagi. O covidu-19 pa tule nič.

==Stran '''365''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri365/index.html Proti kulturi sovraštva] &lt;br&gt;&lt;small&gt;29. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Jamnik vedno znova nagovarja k slikanju, posnetki pa uspejo ali pa  tudi ne (0&amp;ndash;4). 5: slovenska Wikipedija je praznovala 18 let; na komorno obeleženem praznovanju smo se pogovarjali tudi o zapisovanje zemljepisnih imen, ki izvirno niso latinična; naslednji mesec kaj več o tem. 6: stran iz rokopisne pesmarice iz leta 1880, ki jo je prinesel preskenirat Mitja Guštin. 7: kmetija pri Rožmanu v Češnjici, kjer se dogaja povest [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']] (1928) [[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčiča]]. Posnetki 8&amp;ndash;22 so s sprehoda po kopnih bohinjskih planinah Hebet pod Pršivcem (Marija Cvetek: &quot;Hebet [se] pravilno piše Hbed; dokaz: Hbed, Hbeda; (fonetično po bohinjsko:  Hb9t, Hb9da&quot;), Ši, Zajamniki, Javornica in Uskovnica. Na 23 je jeseniški primarij Miran Rems; drugo so zaupni podatki :) 24: Geografinjo Irmo Potočnik Slavič sem fotografiral po podelitvi magisterijev FF, posnetki 25 &amp;ndash;32 dokumentirajo protest pred sedežema strank SMC in DESUS, ki sta proti volji volivcev vstopila v Janševo vlado. S fotografijo govornice [[:w:Svetlana Slapšak|Svetlane Slapšak]] in Božidarja Slapšaka sem opremil tudi Zbirko (Wikimedia Commons). Jože Jelenc in Metod Staroverski sta sokrajana in soborca.

==Stran '''364''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri364/index.html 125 let &lt;i&gt;Planinskega vestnika&lt;/i&gt;] &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Uredniki ''Planinskega vestnika'' so na praznovanju 125-letnice revije v Planinskem muzeju v Mojstrani uprizorili skeč v režiji Marte Krejan Čokl. Na posnetkih so igralci in gledalci, ducat sem jih postavil tudi na Wikimedia Commons. Pred tem je na sliki 5 kroparski domačin, na posnetku 6 pa je kip Jakoba Aljaža pred osnovno šolo v Mojstrani. 25 in 26 sta izpred naše hiše: na prvi je družina Mirinega malega nečaka [[:w:Anže Terlikar|Anžeta]], ki je bil znan hokejist, na drugi pa Mira z Manco. Posnetki od 27 do 32 dokumentirajo praznovanje 95-letnice čilega Tineta Tomazina, Iztokovega očeta, ki sem mu za to priložnost [[:w:Tine Tomazin|na Wikipediji postavil geslo]]: bil je župan, direktor, še prej partizan, zdaj pa častni občan. Na predavanju Hotimirja Tivadarja ob izvolitvi v redno profesuro je bilo premalo luči za dobre posnetke (33, 34). Zaher (35) pa je prijazni iranski Afganistanec, eden tistih, ki so uspeli preplavati tisto široko reko ...

==Stran '''363''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri363/index.html In ti, ki živ si, mrtvim si dolžnik] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Tale zima je brezsnežna in taki so v glavnem tudi posnetki. Slikam ljudi, ki se pustijo slikati, in če slike niso preveč motne, portrete postavim v galerijo, po presoji skupaj z napisom, kdo je na sliki. In slikam naravo. Pa spominska obeležja. Ker je skoraj vsaka slika podnaslovljena, naslovov tule ne bom ponavljal. Naslov tejle strani so dali verzi [[:w:Janko Glazer|Janka Glazerja]] na spominski plošči v drugi vojni umrlim bibliotekarjem. Eden od njih je bil [[:w:Avgust Pirjevec|Avgust Pirjevec]] in o njegovem lapsusu v geslu o Karlu Dežmanu sem pod naslovom [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/006949.html Farška potuhnjenost pred dnevi poročal na Slovlitu.] Zadnji dve fotki sta povezani z današnjim forumskim sporočilom, ki v prešernoslovje dodaja droben interpretativni detajl, ki se nanaša na Prešernovo pesem Ponočnjak. Postavil sem ga tudi na Wikiverzo, glej [[Ponočnjak]].

==Stran '''362''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri362/index.html Dobrodošli?] &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2020&lt;/small&gt;==

Najprej k naslovu tele strani, ki ga je prispevala fotografija vandalizirane table z napisom Občina Železniki (20). Človek skoraj ne more verjeti, da je nekoga zmotila druga polovica slovenske besede ''dobrodošli'', očitno zaradi njenega južnoslovanskega izvora (ups, izvira). dLib jo je zabeležil najprej 1858, v edninski obliki 1850 v ''Slovenski bčeli''  v zvezi s &quot;tesnopisom&quot; (stenografijo) in v ''Drobtinicah''. Drugo gre pa takole: sneg je z Mrežc nad Pokljuko, tam sta se znašla tudi fotograf Matej Kolaković  z ženo Tejo, in z Jezerca pod Srenjskim prevalom, tam sta se znašla tudi urednika ''Planinskega vestnika'' Irena in Vlado Habjan. Franci Beguš je oskrbnik Orožnove koče pod Liscem. Spominsko ploščo 25 pomorjenim duhovnikom (6) sem fotografiral že pred leti, [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Spominska_plo%C5%A1%C4%8Da_duhovnikom_%C5%BErtvam_fa%C5%A1izma_na_Brezjah.jpg objavil pa sem jo na Wikimedia Commons] šele zdaj, potem ko so jo frančiškani tiho sneli. O tej nepietetni potezi sem za ''Mladino'' napisal članek [[Izbrisani duhovniki]]. 
V Srednji vasi v Bohinju sva srečala Minko Cvetek, ki nama je pokazala, kje se gre na planino Četeže in Ši (mestnik je ''na Šeh'' &lt; ''*na Sušeh''). Mato Ješe je sokrajan, ki mi pomaga pri prepoznavi obrazov na starih fotografijah. Naš Matevžek je na travniku brskal po zmrznjeni krtini, da bi priklical krta, a ni imel uspeha. Kot vsako leto ta čas je nekaj fotografij iz Dražgoš: sošolec Fabjan, govornik na proslavi pesnik [[:w:Ervin Fritz|Ervin Fritz]], nastopajoča harmonikar Nejc Jemec in pevec [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Anton_Habjan.jpg Anton Habjan], poslanec [[:w:Miha Kordiš|Miha Kordiš]], s katerim sva [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003934.html pred leti prekrižala kopja.] Fotografiji zadnjih dveh sem naložil v njuni gesli na Wikipediji. Tudi Boris Zaveljcina, na katerega sva naletela pod Belo pečjo nad Podblico, je bil sošolec iz OŠ. Vera Šimnovec (Petrovčeva, 91) in njen sin Janez sta s Spodnje Dobrave: v preslikavo sta mi dala rodbinske in druge fotografije, ki jih postavljam v [[:b:Dobrave|dobravsko kroniko na Wikiknjigah]].

==Stran '''361''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri361/index.html Podnart-Kropp -- St. Veit-Weichseldorf 6. 12. 1941] &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. decembra 2019&lt;/small&gt;==

Oktobra smo na dnevih odprtega znanja v Mestnem muzeju v Ljubljani predstavili [[:c:Commons:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia|slovenski del projekta Wiki ljubi spomenike]] (0, 1, 2); gl. tudi [[:c:Category:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia]]. [[:w:Ivo Vajgl|Ivo Vajgl]] je govoril na dobravski komemoraciji za Stanetom Žagarjem (3), Prešernove verze Andreju Smoletu (4) sem fotografiral, ker jih doslej še nisem, Ivana Krivca (5), ki iz svojega veselja in svojega denarja vzdržuje [https://www.facebook.com/pages/category/Public-Figure/Spominski-Park-Tovari%C5%A1tva-Davovec-471449719693473/ spominski park Davovec,] pa imam tudi na drugih fotografijah. Slika 6: takole se vnuki in sosedovi otroci prevažajo konec tedna po Dobravi. Posnetki od 7 do 17 so za poglavje o pesniku in muziku [[:b:Dobravski kdojekdo#Jožef Mihelič|Jožefu Miheliču]] za dobravsko wikiknjigo. Njegovo zapuščino mi je prijazno dala v preslikavo vnukinja in naša kolegica Marjanca Mihelič, ki deda opisuje tudi v romanu ''Budimpeštatrans'' (2018). Med starimi dokumenti sta se znašla tudi položnica za Slavistično društvo iz 1930. let in Smrekarjeva risana knjiga [[:c:File:Hinko Smrekar - Crnovojnik.pdf|''Črnovojnik'']] (1919), ki sem jo preskeniral in postavil na wikije, vendar je tam že bila. Tej strani v albumu je dala ime slika 12, železniška vozovnica iz Podnarta do Šentvida nad Ljubljano, kamor so 5. januarja Nemci deportirali vaščane z Dobrav. Mihelič se je deportaciji izognil in se očitno naslednji dan z vlakom peljal pogledat, kako je s svojci. Vojno je preživel v Ljubljani, žena in sin pa v delovnih taboriščih na Bavarskem. Posnetka 19 in 20 sta z večerje z Marcom Greenbergom po prejemu nagrade ambasador znanosti. 21&amp;ndash;23 so z obiska Dražgoš, 24 in 25 s predavanja o literarni Radovljici v Šivčevi hiši, od tod do konca pa iz deževnih Šmarjeških Toplic in okolice konec tedna. Tolmun Klevevž (26) sem slikal za dokumentacijo, saj so ga menda kupili in ga bodo v bodoče zagradili in &quot;tržili&quot;. Igralko [[:w:Iva Krajnc|Ivo Krajnc]] sem ujel med snemanjem reklame, na spominsko ploščo na rojstni hiši akademika [[:w:Fran Zwitter|Zwittra]] sva z Miro naletela na lovu za okoliškimi spomeniki (jo že vključujem v njegov članek), simpatično štoparko Niko Goršič na zadnjem posnetku pa sva pobrala za kratek kos poti ob vrnitvi.

==Stran '''360''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri360/index.html Čatež] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. novembra 2019&lt;/small&gt;==

[[:w:Ivan Volarič|Ivo Volarič Feo]] je v pesniški zbirki ''Desperado tonic water'' (1975) popotovanje (Četrto potovanje iz Litije do Čateža) opisal takole: 
&lt;poem&gt;Litija
naliv
ploha
nevihta
hudina
neurje
metež
burja
vihar 
stampedo
orkan
ciklon
monsun
tajfun
tornado
ČATEŽ
&lt;/poem&gt; Mi smo imeli posebej v drugem delu lepo vreme, nekaj malega je bilo na začetku celo [[Litija-Čatež|šole]], konec pa je bil v slogu jesenskega pusta bolj karnevalski.

==Stran '''359''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri359/index.html Najlepša sreča je tam doma, kjer žena dobro kuhat zna] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. oktobra 2019&lt;/small&gt;==

Naslov je tej strani dal napis, obešen v Jalnovi rojstni hiši na Rodinah, kamor je sloveniste vodila ekskurzija po [[:w:Pot kulturne dediščine|poti kulturne dediščine]] 22. oktobra. Pa pojdimo od zadaj: s tega izleta so posnetki vse od št. 17 do konca. Obiskali smo [[:w:Matija Čop|Čópa]] (izgovorjeno z ozkim ojem!), [[:w:Fran Saleški Finžgar|Finžgarja]] in [[:w:Janez Jalen|Jalna]], se vmes spomnili [[:w:Jožef Žemlja|Žemlje]] in čebelarja [[:w:Anton Janša|Janše]], za Prešernovo Vrbo pa je zmanjkalo časa in meni povrhu še za večerjo pri Trebušniku, zato od tam ni posnetkov. Od 6 do 16 je dokumentirana 150-letnica [[:w:Simon Jenko|Jenkove]] smrti na Podreči. [[Simon Jenko 2019|Govor za to priložnost]] sem objavil na Wikiverzi, na slikah pa so moji sošolci iz osnovne šole in sošolci s faksa in drugi slovenisti, ki so prišli na proslavo, nastopajoči pevci, organizator Rudi Zevnik z [[:w:Valentin Kalan|Valentinom Kalanom]]; župana Rakovca sem fotografiral in na Commons postavil že nekoč prej. Slike 3, 4 in 5 sem posnel v Zagrebu na Humboldtovem kolegiju, kjer je [[:w:Urška Perenič|Urška]] predstavila najin referat z naslovom Slowenische Literaturwissenschaft zwischen Tradition und Digitalisierung. Na slikah sta organizatorja [[:w:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]] in [[:w:hr:Davor Dukić|Davor Dukić]] ter [[:w:hr:Alojzije Jembrih|Alojz Jembrih]], ki je bil svojčas naš kolega na ljubljanski FF. Na  predhodnih slikah je mlad nemški par, ki sem mu na [[:w:Uskovnica|Uskovnici]] kazal pot do Vodnikove koče, akademik [[:w:France Bernik|France Bernik]], ki je obiskal oddelčno knjižnico v nadi, da je kdo ohranil njegovo gradivo iz časa, ko je bil pri Antonu Slodnjaku asistent (našli nismo ne kabineta ne gradiva v njem, saj mu je delovno razmerje prenehalo leta 1959 ob Slodnjakovi prisilni upokojitvi, stavbo FF pa so sezidali šele pozneje), in najdena fotografija iz Mirinega drugega ali tretjega razreda osnovne šole v Lipnici.

==Stran '''358''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri358/index.html Smrt nikoli ne prizadeva nas, ki umiramo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. septembra 2019&lt;/small&gt;==

Tale stran je zaradi potovanja obsežnejša od drugih in fotografije so slabše, ker so bile posnete s telefonom in povrhu v napačni ločljivosti, potem ko se mi je pokvaril fotoaparat Sony; komaj leto in pol je deloval, naj počiva v miru, tudi on je imel napake.

Po vrsti: Tone Hrovat je eden od mojih informatorjev za lokalno zgodovino, konkretno za domačijo [[:b:Dobravske domačije#Pri Pisancu|pri Pisancu]]. Nadje in Anke iz knjižnice (1) ni treba predstavljati. Spominske plošče so bile posnete na kolesarjenju po okolici Žalca, napis s tiste v spomin gledališki osebnosti Herbertu Grünu (2, 3), ki je umrl v prometni nesreči v Levcu leta 1961, je za naslov tele strani, saj je tudi naprej v znamenju desettisočev mrtvih v vojni v Bosni 1992&amp;ndash;1995. Tule so samo literarna obeležja, tista partizanska pa sem postavil v sloj Partizanski spomeniki na Geopediji (doslej 4330 obeležij). Geslo o pesniku [[:w:France Onič|Francetu Oniču]] (5, 6) so nam postavili drugi wikipedisti, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=France_Oni%C4%8D&amp;action=history nobenega slavista ni med njimi.] Bosanski delavci v Migojnici (11) napovedujejo slike s popotovanja po Bosni.  V Bihaću sva pri Aneli (13, 16) odložila za prikolico oblačil za begunce v taborišču  Vučjak, kjer se [https://www.facebook.com/dirk.planert/posts/10219797598438800 po besedah zdravnika Dirka Planerta začenja humanitarna katastrofa] ([https://www.kosmo.at/kosmo-im-bosnischen-horror-camp-im-winter-brauchen-wir-leichensaecke/ povezava na še en nemški članek o tem]), obutve in zdravil, potem pa se posvetila naravnim parkom (slapovi na Uni), hribom (Čvrsnica, Prenj) in aščinicam (bureki, čevapi, tulumbe, begova juha ipd.). Turiste iz orienta (13) srečaš sicer tudi na Bledu, ampak tu jih je več. Na 29 so počečkani krajevni napisi v cirilici, tudi podrtih spomenikov je več kot pri nas, ob njihovih razvalinah rastejo novi, še mogočnejši v spomin tistih, ki so padli v zadnji vojni. Vsak od treh narodov jih postavlja svojim junakom ...  Z Blidinjega jezera, [https://slov.si/mh/galerije/bosna/index.html] kjer smo 2005 s kekci že bili,] sva se povzpela na Veliki Vilinac v Čvrsnici in tako poplačala kekčevski dolg, vremena pa tudi tokrat ni bilo in zato tudi slik ne (razen 30 in 31). Bilo pa je veliko zdravih in čvrstih jurčkov, ki sva jih pustila kelnarjem v motelu v Jablanici v zameno za prikolico, ki sva jo za dva dni parkirala zadaj na njihovem dvorišču. Tudi Prenj je bil prvi dan meglen in moker. Prenočila sva v samujočem bivaku Jezerce na 1650 m in se v vetrovnem in mrzlem jutru naslednjega dne povzpela na Zeleno glavo (2100 m in še nekaj). V Konjicu sva se srečala z družino Mirinega fejstbukovskega frenda kirurga Kraljiča, ki je bil teden prej na slovenskem Grintovcu, potem pa je bilo hribov dovolj in sva skozi turistično preobljudeni Mostar zapeljala na trajekt za Šolto, kjer sva obredla polovico uval (vse poti so enotno in zelo natančno označene in opremljene s smerokazi) in skoraj vse kraje. Zanimivo je, da so se svojčas prebivalci Gornjega in Donjega sela imenovali gornjevaščani in donjevaščani; mogoče so pa kakšni od Turkov zasužnjeni Slovenci tam na poti proti Carigradu doživeli brodolom (takih zgodb so slovenske večernice polne) in pognali korenine. Šolta se za razliko od kakšnega Bleda rada ponaša z literati in slikarji, ki so se tam rodili in živeli: Vesna Parun, Marko Marulić, Petar Hektorović, Krzysztof Kamil Baczynski, Josip Pupačić. Tudi turistično monografijo o otoku in zemljevide so prav lepo oblikovali, le partizanska obeležja, ki jih je tudi polno na otoku, so izpustili, podobno kot jih izpuščajo turistični pisci in risarji zemljevidov pri nas.

==Stran '''357''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri357/index.html Felicem esse praemium est primum] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. avgusta 2019&lt;/small&gt;==

Verzi na spomeniku [[:w:Anton Sovre|Antonu Sovretu]] v Šavni Peči, ki so dali tej strani ime, naj bi bili [[:w:Pindar|Pindarovi]], vendar ne vem, zakaj so v latinščini namesto v grščini. S Šavno Pečjo se je zaključilo najino kolesarjenje nad Hrastnikom, od koder so posnetki od 27 do konca. Spet je šlo od spomenika do spomenika (vpisal sem jih v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 sloj Partizanski spomeniki na Geopediji]), z obaro in pasuljem v planinski koči na Kalu. Spominska plošča je tudi na prvih dveh posnetkih, vendar ta iz Radovljice: na prvem zakamuflirana, na drugem odkamuflirana :) Na šestem posnetku je vnuček nudist, pač po zgledu nagih puttov po cerkvenih oltarjih, ki jih zakon še ni upal prepovedati, kakor v principu prepoveduje fotografiranje kipov na javnih mestih iz pridobitnih razlogov. Iz tega razloga posnetkov kipa [[:w:Lidija Šentjurc|Lidije Šentjurc]] v Hrastniku (39) in Antona Sovreta v Šavni Peči (40, 41) ne smem postaviti na Wikimedia Commons, saj fotografije tam lahko kdor koli uporabi tudi v komercialne namene. Zakaj ta družba razlikuje med finančno pridobitnostjo in drugimi oblikami pridobitnosti, mi ni jasno. Kot da bi zares štela samo materialna pridobitnost, moralna, idejna ipd. pa nič, čeprav v konfliktih dajemo prednost slednjim, tudi če to škoduje naši materialni blaginji. Posnetki 8&amp;ndash;13 so s proslave radovljiškega občinskega praznika na Vodiški planini; napovedovala je slavistka Suzana Adžič (13), ki je tudi ljubiteljska gledališčnica. Župana Globočnika in govornika Blaža Kavčiča sem postavil v Wikimedijino Zbirko. Radovljica je med tistimi redkimi občinami, ki ob osamosvojitvi niso hitele brisati partizanskega dela svoje zgodovine in ima občinski praznik še vedno na dan [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F14705:704_x437128.008544922_y127643.434654236_s17_b2&amp;locale=sl ustanovitve Cankarjevega bataljona 5. avgusta 1941]. Od 15 do 18 so slike s spomeniškega izleta nad Črnim grabnom, z obiska Tima in Urške z družinama na Uskovnici sta ostala za objavo samo posnetka Benjamina in Karoline (19, 20). Gob na Jelovici ni bilo veliko, samo motivi za slike od 22 do 25.

==Stran '''356''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri356/index.html Utihnili so zlati zvoki] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. julija 2019&lt;/small&gt;==

Julija je fotoaparat beležil planinsko cvetje na Storžiču in estetične, kulturnozgodovinske in druge zanimive objekte ter ljudi na kolesarjenjih po Zasavju. Nad Hrastnikom sva poslikala kar nekaj spomenikov iz časa NOB in jih vpisala na Geopedijo; komaj kateri od njih je v Registru kulturne dediščine, kot da bi se Zavod za varstvo kulturne dediščine, zadolžen za &quot;rdeče revirje&quot;, namenoma izogibal spomeniškemu dokumentiranju partizanskega obdobja v slovenski zgodovini. Po [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 vpisu štirih tisoč partizanskih spomenikov] lahko potrdim, da Register (RKD) ne temelji na kakih trdnih kriterijih za izbor, da je glede vrste spominskih točk neuravnotežen in lokalno raznolik.

==Stran '''355''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri355/index.html Kekec v Bavšici] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. julija 2019&lt;/small&gt;==

Kekec se je ponovno odpravil v Bavšico. Do sedla Čez Brežice na 1980 mu je zaradi dežja sicer zmanjkalo slabe pol ure, na pikniku v dolini pa je ploho pod marelami pogumno premagal. Udeležencev je bilo 19, žrtev ni bilo. Do naslednjega leta!

==Stran '''354''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri354/index.html Manca] &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. julija 2019&lt;/small&gt;==

Manca je naslov 15. slike in hkrati ime Hladnikove najmlajše, slikane en dan po rojstvu. Nadaljnji posnetki so s piknika v Žireh ob njenem ničtem rojstnem dnevu. Starši so pili pivo, otroci pa so lizali sladoled. Rojstvo je pač rojstvo in ima med poročili prednost, zdaj pa na začetek te strani v albumu. Na prvih dveh posnetkih so naši gosti na Uskovnici in Srednji Dobravi, Slovaki in Indijci; saj jih je še več, pa se zgrešimo, ali jih pozabim slikati, ali mi slike ne uspejo, ali pa niso fotogenični. [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]] (2 in 3) si je v Ljubljani ogledal razstavo o sebi. [[:w:Marc L. Greenberg|Marc Greenberg]] pa je na SAZU imel predavanje ob sprejemu med slovenske akademike; potem smo šli jest v indijsko restavracijo. Na devetki je Michele Di Bartolomeo, avtor [https://planinskivestnik.com/javno/vsebina/pv_2018_07_01.pdf#page=17 članka v ''Planinskem vestniku'' o italijanskih planinskih kočah v Sloveniji] in zavzet član društva Rapalska meja. Srečala sva se slučajno na Tošcu, od koder so sezonske slike očaka in ovc (10&amp;ndash;14; tokrat brez očnic), in ugotovila, da imava več skupnih znancev in prijateljev. Ob naslednjem srečanju ga povprašam, kako kot Italijan z juga gleda na &quot;izgubo&quot; slovenskih primorskih ozemelj.

==Stran '''353''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri353/index.html Dobimo se pod (kult)uro!] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2019&lt;/small&gt;==

Naslov, ki se poigrava z opozicijo med lokalnim in globalnim ter med komercialnim in subvencioniranim, so dale tejle strani slike 21, 22 in 23. Prva je z delavnice na Ministrstvu za kulturo, kjer naj bi porabniki kulturnega denarja koncipirali nacionalni program za naslednjih sedem dolgih let, otvoril pa jo je trenutni minister Zoran Poznič (postavil sem ga tudi v Wikimedijino Zbirko), druga in tretja pa z železniške postaje v Ljubljani, kjer smo morali navadni potniki v drugi vagon, ker naj bi se v prvega usedla ministrica [[:w:Alenka Bratušek|Alenka Bratušek]] s svojim spremstvom in tropom prešvicanih snemalcev. Pa je procesija zgrešila cilj in sedla na kamničana namesto na gorenjca. Ko se je sprevodnik, ki je medtem strumno odganjal potnike z gorenjca, vendarle opogumil in ji sporočil napako, je dvignjenih glav zamenjala vlak. Upati je, da napaka ni znamenje za usodo vroče želenega in pričakovanega drugega tira. K ministrski delavnici bi pripomnil, da je bila načrtovana v trajanju petih ur, udeleženci pa smo se presedali od mize do mize glede na barvo listka, ki smo ga dobili v roke, in z debelimi flomastri brejnstormali po pripravljenih plahtah belega papirja. Videti je bilo kot vesela šola ali poletni menedžerski timbilding. Metoda je globalno preizkušena in ji gotovo ni mogoče oporekati bolj kot drugim metodam, vendar tistih petih ur nisem imel na razpolago in bom igrivost, ki sem se ji predčasno odtegnil, nadoknadil pri kakšnih drugih življenjskih rečeh. 

Sicer ima prvih šest posnetkov nalepko &quot;doma&quot;, nadaljnjih sedem (6&amp;ndash;12) je z Urškine predstavitve ponatisa romana ''Beatin dnevnik'' [[:w:Luiza Pesjak|Luize Pesjakove]] v Rokopisnem oddelku NUK-a (glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006720.html moje poročilo na Slovlitu;] na 9 je Urškin brat Matjaž, na 12 pa stavec ''Slavistične revije'' Davorin Mikuž). Dva dni pozneje se je naključilo, da se je pred ZRC SAZU zbrala in se pustila slikati literarnozgodovinska mladina (13&amp;ndash;15; Rok je MR na sociologiji). Posnetki od 16 do 19 so iz doline Lobnice v Karavankah, kjer sem govoril o slovenskih težavah z memorialno dediščino, glej spis [[Lobnica]].  Slika 20 je s snemanja filma o avtorju prve slovenske pesniške zbirke [[:w:Pavel Knobl|Pavlu Knoblu]]; glej [[Pavel Knobl]], ko svoje besedilo za to priložnost postavim na Wikiverzo. Sliki 24 in 25 sta s piknika ''Planinskega vestnika'' v gostilni pri Jurju v Kamniški Bistrici; Marka Petka sem postavil v Zbirko, urednik PV [[:w:Vladimir Habjan|Vlado Habjan]] pa tam že je. Od 26 pa skoraj do konca so posnetki s kolesarjenja nad Moravčami, od spomenika do spomenika. Na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1311_x480584.875_y110160_s19_b2 spomeniku na sliki 34] so verzi, katerih avtor mi ni poznan, kip partizana pa je delo kiparja [[:w:Tine Kos|Tineta Kosa]], očeta literarnega zgodovinarja [[:w:Janko Kos|Janka Kosa]]. Čeveljci na 40 so se znašli na predzadnjem mestu iz samovoljne presoje, umetnina naše Ele na zadnjem mestu pa še čaka nadarjenega interpreta. Sam bi tvegal z razlago, da gre za upodobitev toče, ki je ranila princeso, da so ji morali pomagati iz škatle s prvo pomočjo.

==Stran '''352''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri352/index.html Boj za slovenscino] &lt;br&gt;&lt;small&gt;7. junija 2019&lt;/small&gt;==

Na Slovlitu sem že poročal, kako sem po Ankini zaslugi prekopiral ilustracije Jožeta Beranka za knjigo Črni svatje Stanka Lapuha (1943) v Wikimedijino Zbirko (Commons); slike so že v javni lasti, tekst še dolgo ne bo (tule so prvi trije posnetki, celota pa je na [[:c:Category:Črni_svatje|Wikimedia Commons]]. Na posnetkih od 4 do 6 so [[:b:Dobravske domačije#Pri Pircu|člani družine Pirc]], ki izhaja iz Lipnice pod Dobravo, kjer so imeli svoje čase tovarno žičnikov; njihove fotografije sem potreboval za dobravsko lokalno zgodovino. Pisatelj [[:w:Roman Rozina|Roman Rozina]] (slika 7) si je prišel v kabinet 218 sposodil eno staro seminarsko nalogo. Hrambo seminarskih nalog bi morala prevzeti knjižnica, ampak potem ne bi imel priložnosti srečati ga. Posnetki od 8 do 15 so s sejma Liber.ac, kjer sem sodeloval pri razstavi z naslovom [[Boj za slovenscino]] (pod povezavo je moj nagovor ob otvoritvi), z wikidelavnico in v pogovoru o prostodostopnih izobraževalnih virih. Akterji boja za slovenščino so bili na začetku računalništva [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]], [[:w:Primož Jakopin|Primož Jakopin]], [[:w:Aaron Marko|Aaron Marko]], [[:w:David Pahor|David Pahor]], [[:w:Sergej Hvala|Sergej Hvala]] ... Anamarijo Kejžar (16) sem pritisnil po predvajanju filma o demenci Ne pozabi me v Radovljici, varnostnika (17) in zgodovinski paviljon (18) ob dostavi starega hladilnika in podobne robe v azilni dom na Viču, zdravnico Ireno (19) na rednem zdravniškem pregledu. 20&amp;ndash;22 so edini za silo uspeli posnetki s pogovora z letošnjo Pretnarjevo nagrajenko Meto Lokar v tržiški knjižnici; Meto je videti tudi na [https://slov.si/mh/galerije/galeri252/target20.html temle posnetku iz leta 1977/78] ob moji materi, ki jo je učila v tretjem razredu osnovne šole. Slike od št. 24 do konca so s skoka na morje, v Staro Baško na Krku, od koder se da čez goro v &quot;novo&quot; Baško ali na najvišji vrh Obzovo (569 m) ali s čolnom do lepih zalivov vzdolž obale. Za imena rož na slikah ne vem, tudi za imena fosilov ne, niti za ime prijaznega 90-letnega domačina (33). Pač pa sta se fotografu predstavila razigrana Przemek iz Poljske in Veronika iz Rusije (42). Baška je poznana po glagolski [[:w:Baška plošča|Baški plošči]]) in po glagolski poti od ene do druge skulpture glagolske azbuke.

==Stran '''351''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri351/index.html Odhodi/Departures] &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. maja 2019&lt;/small&gt;==

Dve smuki (na Raskovec in na sedlo Bela peč v kaninskem pogorju) oklepata okroglo mizo o usodi slovenistike (9&amp;ndash;17; svoj pogled na perspektive slovenistike sem postavil kar na Wikiverzo, glej članek [[Perspektive slovenistike]]) in proslavo 27. aprila na Kokrici pri Kranju (18 in 19). Mojco in Blaža (7) sva z Borutom srečala, malo preden sva zašpilila krožno turo po Spodnjih bohinjskih hribih. Naj  ostane v spominu, da je bilo to naše drugo tozimsko srečanje v hribih (prvič smo se srečali januarja na Poreznu) nenavadno zato, ker sta bila v tej sezoni v hribih vsega samo dvakrat. S Tajdo in Mihom (23) pa smo se vzajemno poslikali na Vodiški planini; mogoče ju je pot zanesla sem po Mirinem članku Svet nad Kropo v zadnjem ''Planinskem vestniku''. Mimogrede, gora Raskovec še nima wikipedijskega gesla, Luiza Pesjakova je njeno ime v ''Novicah'' 1872 zapisala kot Rákovca ([[:s:Na Koprivniku|Na Koprivniku]]), pa tudi kranjski župan Matjaž Rakovec (18) ga še nima; imata pa od danes dalje sliko na Wikimedia Commons.

==Stran '''350''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri350/index.html Ne hodi čez progo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. aprila 2019&lt;/small&gt;==

Da ne bo treba preveč guglati: na začetnem posnetku je Marko Arnež, vodja Galerije Prešernovih nagrajencev v Kranju, sicer profesor filozofije na kranjski srednji šoli, ki pripravlja drugo antologijo pesmi nagrajencev, prevedenih v druge jezike. Sledi serija spominskih obeležij: (2) eden od ljubljanskih spotikavcev (''Stolpersteine'') v spomin Židov, ki so jih odpeljali pokončat v nacistična taborišča (njihov seznam mi je priskrbel [[:w:Vuk Ćosić|Vuk Ćosić]], ki je sodeloval pri njihovi postavitvi lani), sledi štrcelj spomenika zmagi/svobodi v Tivoliju, ki so ga vandalizirali okrog leta 1991, kot da bi hoteli povedati, da se je druga svetovna vojna končala šele tedaj, ali pa da svobode ne marajo in bi raje ostali okupatorjevi hlapci (3),  troje posnetkov kipa pisatelja in taboriščnika [[:w:Boris Pahor|Borisa Pahorja]] (4&amp;ndash;6), troje posnetkov kipa partizanskega funkcionarja [[:w:Edvard Kocbek|Edvarda Kocbeka]] (7&amp;ndash;9); v Tivoliju stojita drug zraven drugega) in plošča [[:w:Josip Vidmar|Josipu Vidmarju]] na poti tja (10). Razred na posnetku 11 so bibliotekarji, ki so se pustili zapeljati Wikiviru, kamor pod vodstvom Alenke Šauperl postavljajo leposlovje iz ''[[:s:Planinski vestnik|Planinskega vestnika]]'', na 12 je publika v Slovanski knjižnici, ki je prišla poslušat pisateljico Bronjo Žakelj (13), avtorico uspešnice ''Belo se pere na devetdeset''; zraven nje je moderatorka Erika Marolt. Družinski terapevt Janez Logar (14) ureja znanstveno prilogo časopisa ''Gorenjski glas''. Na posentku 15 se vidi, kaj se lahko zgodi v gozdu (z vitlom in škripcem je sosed prikolico hitro spet postavil pokonci). 16&amp;ndash;20 so s skoka na Križ. Zjutraj je kazalo, da bo lepo, potem pa so prišle megle in sem moral uporabiti bliskavico, da sem za Wikipedijo fotografiral gorskega tekača Nejca Kuharja, ki se je pripodil mimo, turnega smučarja Marjana Mačka, ki je potožil, da jih ima že 70 (let, ne letošnjih smukov) pa sem slikal kar tako. Vreteno na poti iz Krope na Vodice (21) imam slikano v raznih letnih časih, vsakič je drugačno. Na zadnjem posnetku sta Boštjan Špetič in Mitja Iskrič iz Računalniškega muzeja, ki pripravljata razstavo o borbi slovenščine z računalniki, na predhodnih štirih pa so že bogvekaterič dokumentirani razgledi z Male Mojstrovke; kako je ime dekletoma na posnetku (23) in od kod sta, sem pozabil vprašati.

==Stran '''349''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri349/index.html Bohinjska pogača in flancati] &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. aprila 2019&lt;/small&gt;==

Turnosmučarske so naslednje: skozi Krmo na Kredarico (0&amp;ndash;10), z Vršiča nad Šitom glavo (20&amp;ndash;23) in s planine Blato za Kopico na Zadnji Vogel (od 36 do konca). Partizanske obsegajo obhod spomenikov nad Kropo (12&amp;ndash;19), proslavo na šoli Staneta Žagarja v Lipnici pri Kropi (24&amp;ndash;26) in obletnico Žagarjeve smrti na Planici nad Crngrobom (31&amp;ndash;35); udeležence so v Partizanskem domu na Vodiški planini postregli z bohinjsko pogačo in zaseko, na kmečkem turizmu na Planici pa z bobi in flancati. Posnetki 27 do 30 so z večerje, ki sta jo v Žiganji vasi pripravila Irma in Reinhard za profesorja Tilmana Bergerja iz Tübingena in kolege. V album zaradi ponorele zasebnostne zakonodaje nisem vključil treh luštnih fotografij otroških pevskih zborov na javni šolski prireditvi: zakon preprečuje kolektivno zgodovinsko spominjanje in razgrajuje identiteto skupnosti. Vprašanje je samo, ali bodo mlade generacije ostale brez sledov v lokalni zgodovini zgolj zaradi preganjavičnih kapric zakonodajalcev ali zaradi namernega oblastnega omejevanja komunikacije med ljudmi.

==Stran '''348''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri348/index.html Za svoj narod je živel, za svojo misel je umrl] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. marca 2019&lt;/small&gt;==

Tale stran v albumu si je za naslov sposodila stavek s spominske plošče pisatelju [[:w:Fran Maselj - Podlimbarski|Franu Maslju Podlimbarskemu]] v vasi Spodnje Loke v Črnem grabnu. Zakaj nisem prepisal tudi stavka Bil je Jugoslovan? Zgolj zaradi dolžine naslova. Med prvo svetovno vojno so bili Slovenci Jugoslovani, če niso hoteli ostati pod Nemci. Fotografiral sem sicer partizanske spomenike po tistih bregovih, vendar je bilo vmes tudi nekaj literarnih (rojstna hiša pesnika [[:w:Peter Levec|Petra Levca]] in njegovi verzi od Nemcev požgani vasi Koreno, vrezani v les). Literarnih spomenikov je precej tudi v Samoboru, kjer smo se srečali z [[:w:Zvonko Kovač|Zvonkom]] in Ano Kovač: [[:w:Kočo Racin|Kočo Racin]], [[:w:Antun Gustav Matoš|Antun Gustav Matoš]], Ilir [[:w:Stanko Vraz|Stanko Vraz]]. Med spominskimi ploščami so posnetki narave: Golčaj nad Črnim grabnom, Rodica v Spodnjih Bohinjskih hribih, Krnica pod Kriško steno, kjer je 30 cm novega snega poskrbelo za odlično smuko. 17, 18 in 19 so z okoljskega protesta na Kongresnem trgu v Ljubljani. Ne, ni bil samo žur.

==Stran '''347''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri347/index.html Na Sanažét] &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. marca 2019&lt;/small&gt;==

Moral bi se navaditi fotografije opremljati z geografskimi koordinatami tako, da bi klik nanje pokazal, kje točno so bile posnete. Naslov ima ta stran s table z ledinskim imenom nad vasjo Ukve v Kanalski dolini, kjer se turistična promocija dogaja tudi v slovenščini. Vas je izhodišče za turni smuk z Lepe špice. Slika 18 je z druge letošnje Wikidelavnice na FF, sledijo posnetki s komemoracije ob 75-letnici nemškega požiga vasi Jamnik mad Kropo. Janko (21), ki je bil takrat otrok, se spominja tudi drugih krutih dogodkov iz tistega časa, najbolj smrti Vide Šinkovec - Janine in Cilke Odar - Tatjane tik pred koncem vojne, ki so jima domobranci, preden so ju pokončali, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:177_x438187_y122911.5_s17_b4 rezali po golih telesih.]  Rudi Zevnik (20) je bil recitator.

==Stran '''346''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri346/index.html Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!] &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2019&lt;/small&gt;==

Nekoč je imel film 36 posnetkov, tale stran v albumu, ki je dobila ime po verzu [[:w:Jovan Vesel Koseski|Koseskega]] na posnetku 10, jih ima tudi toliko. Pod slikami piše, kje so bile posnete, vpiši lokacijo v Geopedijo in pokazala se ti bo na zemljevidu. Od znamenitih ljudi je poleg Koseskega tu še pesnik čebeličar [[:w:Jakob Zupan|Jakob Zupan]] (7). Marija Debeljak, roj. Koselj (Mežnarjeva Micka), zdaj Rokova Micka (22), je sokrajanka iz Lipnice, edina še živa partizanka v vasi. V Vrbi je bilo 8. februarja parkirano ogromno avtomobilov (34); kulturni praznik ni kar tako ...   

==Stran '''345''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri345/index.html Le primi ga, le zaden si ga], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2019&lt;/small&gt;==

Začelo se je z nastopnim predavanjem Mateje Pezdirc Bartol o prostorih Cankarjeve dramatike ob izvolitvi v redno profesorico, nadaljevalo z obeležji nad Dolskim (2&amp;ndash;8), vršičilo z [[:w:dražgoška bitka|dražgoško komemoracijo]] (9&amp;ndash;25), ki se v nepozabnem deležu odvija pri Švebu (za Wikimedijino Zbirko sem tokrat slikal le skoraj sošolca [[:w:Bojan Potočnik|Bojana Potočnika]]) in se končalo z vzponom na domala kopni Stol. Za vrsto neznancev, ki smo se srečali z njimi, se je v pogovoru razodelo, da se poznamo od prej (z Albino Štefe smo se v hribih slučajno srečali že trikrat) ali da poznamo vsaj njihove sosede, kar potrjuje [[:w:en:Six degrees of separation|teorijo o šestih stiskih rok]], o kateri piše Jure Leskovec. Naslov tej strani je dala zadnja fotografija.

==Stran '''344''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri344/index.html Ričet 5 eur], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Slike od 2 so 9 so s fakultetne novoletne zabave; [[:w:Jana Rošker|Jano Rošker]] sem fotografiral seveda za Wikipedijo. Druga polovica fotografij je s spomeniškega paberkovanja po Kamniškem, natančneje po Mali planini (zraven Velike planine), kjer so zdaj razen posameznih izjem poslikani in vpisani vsi partizanski spomeniki. V grobu &quot;neznanega junaka&quot; (11) s križem in zvezdo je svojčas ležal [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:3589_x473997.75_y125629.25_s14_b4 Jože Per,] ki so ga domači po vojni prekopali v dolino. Okoličani nekdanji grob še vedno vzdržujejo. [http://www.geopedia.si/#T105_x475904_y119624_s10_b4 Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] je te dni dosegla številko 3500 in že močno presega število partizanskih obeležij v Registru kulturne dediščine, vpisati pa je treba vsaj še 500 spomenikov po Sloveniji.

==Stran '''343''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri343/index.html Šilarjevi], &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Stare rodbinske fotografije prikazujejo prednike po strani [https://slov.si/mh/galerije/galeri258/index.html moje matere Vikice:] mojega starega očeta Janeza in mamo Marjanco Šilar iz Stražišča pri Kranju, Janezovi sestri Micko in Milko in njihove starše. Slika štrajka v tovarni Jugočeški leta 1936 ima celo zgodovinsko vrednost. Poslala mi jih je teta Savina Šilar, zdaj so kopije varno spravljene na spletu in kdor slučajno naleti nanje, lahko morda prepozna na njih še druge fotografirane in mi sporoči njihova imena.

==Stran '''342''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri342/index.html Kdor prav, da se medveda pa babe ne boji, ta važe], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Tole stran uvaja razpotje na vzponu na Vodiško planino nad Kropo, nadaljuje jo gimnazijski sošolec biolog [[:w:Boris Kryštufek|Boris Kryštufek]], ki slučajno ni na Japonskem ali kje drugje po svetu. Na fotografiji 2 prepeva [[:w:Aleksander Mežek|Aleksander Mežek]] v domu starostnikov v Radovljici, tudi fotki 3 in 4 sta od tam. Sledijo skoraj do konca posnetki s predstavitve zbornika, posvečenega [[:w:Stanko Klinar|Stanku Klinarju]]. Nekateri tu fotografirani so dobili na Wikipediji oz. v zbirki Commons svoj portret. Sam sem iz slabe vesti, ker v zborniku nimam prispevka, napisal grafomanijo, slove:
&lt;poem&gt;
Z gorami tale knjiga jezik veže,
ki, Stanko, so te ujele v svoje mreže.
In dan prelep prikličejo v spomine,
ki druge vse reči v stran porine,
z lepoto čisto vsega te presije,
da vivant montes se ti iz prsi izvije.
Razumel boš, da v knjigi nimam članka: 
kot ti lovim lepoto brez prestanka. 
&lt;/poem&gt;
[[:w:Nataša Golob|Nataša Golob]] (15) se je znašla na istem mestu pred objektivom nekaj dni pozneje. Ana (16) popravlja študentom na Wikiviru tipkarije, zadnji posnetek pa je z Jelovice in je dal celi strani naslov.

==Stran '''341''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri341/index.html Simpozij Obdobja 2018], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Prvi trije posnetki so s predstavitve novega zvezka Novega biografskega leksikona na ZRC SAZU, kjer sem imel priložnost razložiti, kako se biografskih gesel lotevamo na Wikipediji. Glavnina posnetkov (do 29) je z letošnjega [https://centerslo.si/simpozij-obdobja/37-simpozij-obdobja/program-37-simpozija-obdobja/ 37. simpozija Obdobja,] ki je bil posvečen starejšim medijem: rokopisom in tiskom. Svoj prispevek sem oblikoval kar kot geselski [[:w:Kolportaža|o kolportažnem romanu]] članek na Wikipediji. Slike udeležencev, ki so ali bodo zanimivi za enciklopedijo, sem naložil v Zbirko; če jih tam še ni bilo ali če so bili predstavljeni s slabšimi fotografijami. Na posnetkih 24 in 25 je natančen zdravniški izvid ob smrti Ivana Cankarja 11. dec. 1918 ob četrt na dve ponoči, ki odpravlja danes popularni in politično pogojeni sum, da naj bi Cankar umrl zaradi udarcev srbskih pretepačev. Od 30 do 37 sem dokumentiral srečanje našega kranjskega maturitetnega razreda, pri Viktorju, 45 let pozneje. Na  zadnji je pa naš Matevžek.

==Stran '''340''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri340/index.html Litija-Čatež 2018], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Vreme je bilo tokrat oblačno, šli smo po severni varianti čez Grmado, kjer so se spočiti igrali Kdo se boji divjega moža. Najmlajši udeleženec je bil petletni Urškin Benjamin (29), ki je čisto sam prehodil celo pot do Čateža (21,5 km). Začelo se je, kot vedno, pri spomeniku NOB v Litiji. Mimo se je slučajno pripeljal [[:w:Tomo Virk|Tomo Virk]] in nas pozdravil. Jutranja ekskurzijska pridiga je poskušala povezati ta [[:w:Jože Plečnik|Plečnikov]] spomenik partizanom z uporniškim likom [[:w:Martin Krpan|Martina Krpana]] in z drugo Levstikovo publikacijo iz istega leta 1858, [[:w:Popotovanje iz Litije do Čateža|Popotovanjem iz Litije do Čateža]]; obe sta vzpostavljali literarno slovenstvo. Nedavno so postavili nov doprsni kip [[:w:Nace Simončič|Nacetu Simončiču]], ki ga je bilo treba fotografirati, kakor tudi spomenika Levstiku pred šolo (ponovno, pred dvema letoma je bil videti [https://slov.si/mh/galerije/galeri288/target30.html takole]) in narodnemu buditelju [[:w:Luka Svetec|Luku Svetcu]]. Fotografije obeležij iz NOB na Čatežu, slikane malo pred nočjo, sem naložil v sloj [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 partizanski spomeniki na Geopediji.]

Popotovanje ima med Slovenci podoben status kot skoki v Planici ali dolžnost vsaj enkrat v življenju povzpeti se na Triglav in združuje v sebi nekaj veseljaškega (karnevalskega), nekaj, kar zahteva telesno kondicijo (fizkulturnega), in glede na dejstvo, da jo je prvi prehodil pesnik, pisatelj in jezikoslovec, tudi nekaj kulturnega. Kot da bi potovanje ustrezalo trojni slovenski nacionalni mitologiji: Slovencev kot gramatikalne, literarne nacije, nacije pohodnikov in naroda pijancev.

Pri Levstikovem Popotovanju sta vsaj dve neobičajni reči: 1. da se ni odločil popisati svoje poti v Olomuc (pri potopisih običajno pričakujemo tuje eksotične dežele) in 2. da je zgrešil cilj grad Turn, kjer je bil zaposlen kot domači učitelj pri grofu Paceju, ter jo zaključil namesto tega na Čatežu. Ker leži Litija blizu geografskega središča Slovenije, kot popek Slovenije, je popotovanje mogoče razumeti kot obrat v svoje središče, morda celo kot željo po vrnitvi v maternico. Popotovanje je prek datuma 11. novembra, ki je god sv. Martina, povezano z drugim pomembnim Levstikovim besedilom, prav tako iz leta 1858, Martinom Krpanom. Na Martinovo so svojčas gospodarji plačevali svoje posle in ti so imeli takrat možnost zamenjave gospodarja, zato sta Martin Krpan in Popotovanje besedili, ki asociirata na &quot;dan obračuna&quot; oziroma se spogledujeta z možnostjo zamenjave slovenskega gospodarja, tj. Habsburžanov. O teh rečeh pišem v [https://www.academia.edu/185971/Slovenski_zgodovinski_roman_Slovene_Historical_Novel_ ''Slovenskem zgodovinskem romanu''.] 

Z Levstikom se ukvarjajo številne razprave in disertacije (Anton Ocvirk, Boris Paternu, Matija Ogrin; Aleksander Zorn, Miran Košuta, Klemen Lah), o njegovem življenju pa pišejo romani ([[:w:Fran Albreht|Fran Albreht]]: ''Zadnja pravda'', 1934, Anton Slodnjak, ''Pogine na pes'', 1946, je z več kot 500.000 besedami eden najdaljših slovenskih romanov; Matjaž Kmecl, drama ''Levstikova smrt''). Roman ''[[:w:Črna krizantema|Črna krizantema]]'' [[:w:Jože Javoršek|Jožeta Javorška]], ki se ga zadnje čase omenja samo še kot človeka, ki je vohunil za Edvardom Kocbekom, je zgrajen kot fantastična parafraza Levstikovega Popotovanja. 

Litija je dogajališče romana ''Vražje dekle'' Ilke Vašte (o baronu Valvasorju), tu se dogaja tudi roman Tite Kovač, in Litija je tudi dogajališče od zanimivejših zgodb Prešernove rokopisne zapuščine, t. i. Hubadovih rokopisov, glej o tem [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_01.pdf moj članek v ''Slavistični reviji''.]

Tako kot je nenavadno dejstvo, da je monumentalni partizanski spomenik v Litiji, pri katerem začenjamo pot, zasnoval notorični antikomunist Jože Plečnik, je enigmatična in ambivalentna tudi podoba Martin Krpana kot prvega slovenskega junaka. Dvojnost je že pri njegovem patronu sv. Martinu iz Toursa, ki je dobil ime po rimskem bogu vojne Marsu in je bil najprej vojak, potem pa kot krščanski škof eden najbolj dobrodušnih in zato priljubljenih svetnikov. Martin vleče za seboj dvojni sloves: karnevalsko grobost, neotesanost, pijančevanje, celo neumnost, in po drugi strani sloves svetnika, ki je prerezal na pol svoj plašč, da ga je lahko polovico dal prezeblemu revežu, in ki se je sramežljivo skril v kokošnjak, ko so mu hoteli nadeti škofovsko pokrivalo. Spomenik po interpretaciji Tineta Kurenta nosi nasprotujoča si gematrična sporočila (Tito, Narod naš dokaze hrani, Dulce est pro patria mori : Pereat comunismus, Smrt boljševizmu, Apage Satanas, apage Stalin) in protislovne so tudi osmislitve Krpanovega lika: po eni plati priskrbi Slovencem ugodnejšo ekonomsko pozicijo kot licenciranih trgovcev, po drugi strani pa lahkomiselno odkloni udeležbo pri vladanju, ki mu jo preko poroke s hčerjo ponuja cesar. Pe eni plati je cesarju zvest podanik, po drugi plati pa mu ves čas grozi z nepokorščino (brusi in kresilna goba, ki naj bi ju tovoril, so preko podobe isker napoved upora, kakor je tudi Krpanov dejanski tovor sol metafora alternativne pameti). 

Popotovanje in Krpan stojita na samem začetku slovenske proze in sta temu ustrezno kratka (). Istega leta sta izšli še prva slovenska kmečka povest in prva zgodovinska povest, ki presegata dolžino kratke proze, obe izpod peresa Valentina Mandeljca, Ceptec in Jela, anonimno besedilo Poštena Bohinčeka v Benetkah, biografska povest o Močnem baronu Ravbarju in Malavašičeva priredba povesti Christopha Schnmida iz časa ruske carice Katarine II. Tega leta je v Novicah izšla tudi prva  tretjina povesti Mlinarjev Janez ali uplementiba Teharčanov Ferda Kočevarja, ki je do konca stoletja in še preko njega ovirala, da bi Martin Krpan kar takoj postal prvi slovenski junak. V knjižni obliki je Mlinarjev Janez izšel naslednje leto, 1859, in je s ponatisi in priredbami v dramo in opero ponujal Slovencem očitno primernejši vzorec zgodovinskega obnašanja kot Krpan. Pa še precej daljša je bila od Krpana.

'''Slovenci kot narod pohodnikov'''. Na Geopediji je označeno 54 obhodnic, marsikatera je literarnega značaja. Iz Litije je bil prvi pisec planinskih in pohodniških vodnikov Rudolf Badjura. [Bom nadaljeval in uredil tale zapis do konca kdaj drugič. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:31, 11. november 2018 (CET)]

==Stran '''339''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri339/index.html Utrgan cvet vaše mladosti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Posnetki 1&amp;ndash;3 so s praznovanja 70-letnice [[:w:pl:Nikolaj Jež|Nika Ježa]], ki je ob tej priložnosti dobil visoko poljsko priznanje. Posnetki 6&amp;ndash;16 so s spomeniške obhodnice po vaseh v okolici Trsta. Plošča [[:w:Ivan Tul|Ivanu Tulu]] je na cerkvi v Mačkoljah, naslednji spomeniki so v [[:w:Dolina, Trst|Dolini]], Boljuncu in Zabrežcu. V Zabrežcu so ob partizanskem spomeniku otroci iz osnovne šole ravno recitirali pesmi, bilo je tik pred prvim novembrom. Spomeniki so bolj monumentalni kot na naši strani meje, skoraj ga ni, ki ne bi imel velike rdeče zvezde, in so tudi lepo vzdrževani. Zadnja fotografija s tega izleta (17) kaže napis na znamenju, postavljenem leta 1948 v Dragi. Na sliki 18 je 96-letni Bogo Tavčar iz Lesc, ki je 20. oktobra 1944 slikal razvitje slovenske zastave na Triglavu. Podpisal mi je izjavo, da fotografije postanejo javna last in sem jih zato lahko postavil v Zbirko ([[:c:Category:Bogo_Tavčar|Commons]]). Tja bom naložil tudi medalje, ki mi jih je pokazal (20&amp;ndash;23) in jih v Zbirki še ni.  Posnetka 24 in 25 iz leta 1955 in iz desetletja pozneje sta iz zapuščine Franca Zadravca (na njih je videti tudi Matjaža Kmecla in Borisa Paternuja), na zadnjem posnetku pa je prijazna sestra iz jeseniške bolnice, kamor sem šel po napotnico za slušni aparat.

==Stran '''338''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri338/index.html Думи мої, думи мої / Лихо мені з вами!], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Tale stran v albumu je iz [[:w:Lvov|Lvova]], kjer se je dogajala CEE (srednje- in vzhodnoevropska) [[:w:Wikimedia|Wikimedijina]] konferenca, in iz [[:w:Varšava|Varšave]], kjer je bilo treba dvakrat po sedem ur čakati na letalsko zvezo. Prvih pet posnetkov pa je še domačih: dva s Konference o inovativni rabi IKT v šoli, Bernardin Portorož (moj prispevek je imel naslov [[Šola v wikijih]]), dva z iskanja stezic v precej odmaknjeni Ukanški Suhi in eden od sosedovih deklet.  

Wikimedijska konferenca je slikovno dobro pokrita na [[:c:Category:Wikimedia CEE Meeting 2018|Commons]], tule sem si zato lahko privoščil dokumentiranje drugih reči, zlasti literarnih spomenikov: Norwida (7 in 41), Prusa (8), Ševčenka (34); od njega sem preplonkal verz za naslov tele strani (Pesmi moje, pesmi moje, gorje meni z vami); skupine [[:en:Skamander|Skamander]] (40), Krasińskega (42), Słowackega (43), kavarne Literatka (46), Literarnega muzeja (49), Mickiewicza (51). Vmes so portreti [[:m:Wikimedia CEE Meeting 2018/Team|organizatorjev]] in [[:m:Wikimedia CEE Meeting 2018/Participants/List|udeležencev]], samo tisti, ki so približno uspeli. Nekaj jih bom naložil tudi v Zbirko k ostali fotografski dokumentaciji dogodka. 

Konferenco so pripravili zelo dobro. Slovenca [[Uporabnik:Pinky_sl|Pinky]] in [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] sva bila povabljena, da bi tudi pri nas spodbudila nastanek nacionalne uporabniške skupine ali celo oddelka, pa je vprašanje, če bo slovenska wikiskupnost s svojimi skromnimi človeškimi viri to zmogla. Navezala sva vrsto stikov, se v delavnicah marsičesa naučila, napisala bova poročilo o bivanju in v spletnih novicah CEE-Wikimedia Newsletter poročala o naši dejavnosti. Presenetila me je zavzetost glede bodočih ciljev te globalne neprofitne organizacije. Prosto dostopno znanje, ki se kopiči po Wikimedijinih spletiščih (samo gesel na Wikipediji je več deset milijonov), je postalo preveliko, da bi smeli lahkomiselno ravnati z njim. Občasni konflikti na slovenski Wikipediji niso nič v primerjavi z Erdoganovo popolno zaporo Wikipedije v Turčiji: zgolj zaradi dveh člankov na angleški Wikipediji, ki mu nista bila po volji. Od sestrskih spletišč so bili izčrpno predstavljeni Wikidata in Wiktionary (wikislovaropisci, npr. Tobias Schönberg iz Avstrije, so zelo zainteresirani za sodelovanje z nami), sem in tja se je omenjal Wikisource (Wikivir), nič dosti pa ni bilo slišati o Wikiverzi, ki jo sam uporabljam na veliko &amp;ndash; pri Wikiviru in Wikiverzi smo torej v prednosti. Baškirec Farhad Fatkullin (wikipedist leta 2018!) je izpostavljal problem malih jezikov in njihove emancipacije, Romuni, Grki, Makedonci so predstavljali, kako sodelujejo z ministrstvi in organizirajo wikikampe za mladino ... Hvala organizatorjem za povabilo.

Aja, v Lvovu je pet let bival [[:w:Matija Čop|Matija Čop]], pri dominikancih, katerih cerkev smo obiskali na ogledu mesta (36). Bogve kako bi se znašel Prešeren na domači pesniški sceni, če bi Čop tam dobil službo na univerzi in se ne bi vrnil v Ljubljano.

==Stran '''337''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri337/index.html Dulsineja Ulcinjska?], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Potovanje v Črno goro se je začelo z zapletom na letališču. Pri Avisu nama niso hoteli izročiti avtomobila, ki ga je Mira rezervirala prek spleta pri angleški firmi Rentalcars.com, češ da ime voznika in ime plačnika nista identična (razlika je, kot marsikdo ve, samo v enem ''n''). Kot da tega niso mogli samodejno preprečiti že pri rezervaciji. Avto sva morala najeti pri drugi izposojevalnici, saj ni da bi prespala na letališču, čakaje na gluhi telefon nekje v Londonu. Pri Rentalcars pozneje seveda niso hoteli nič slišati o odpovedi rezervacije in so šele po seriji jeznih pisem in grožnji z negativno publiciteto zadržali samo &quot;stroške&quot; v višini dvodnevne izposoje. Šola za naslednjič in za druge. Drugi zaplet se je zgodil na črnogorsko-albanski meji, kjer so ugotovili, da med avtomobilskimi papirji ni &quot;ugovora&quot;, ki dovoljuje prehod avtomobila čez državno mejo. Prijazni policaj je poklical na letališče in prosil gospodično Slađano na okencu, da je poslala kopijo manjkajočega dokumenta (dovolil se je tudi fotografirati, prvi posnetek). Vsa reč se je vendarle zavlekla toliko, da sva divje lepo dolino Cijevne, ki po albanski strani zelo zelo skrajša pot iz Podgorice v [[:w:Gusinje|Gusinje]], prevozila v glavnem ponoči. Ob oddaji avtomobila po enem tednu sem presneti dokument našel pod sprednjim sedežem ;-(

[[:w:Prokletije|Prokletije]] so hudo lepo gorovje in sploh ne več tako zelo osamljeno, pohodnikov iz vseh mogočih koncev, ki obirajo balkanske vrhove, je bilo še vedno veliko (njihovi portreti, kolikor jih je uspelo, so posejani po tej strani albuma). Težava je z zemljevidi, na katerih manjkajo imena ali ne ustrezajo terenu ali pa ni mogoče do njih, ker jih v knjigarni ni, turistični urad pa je ob uradnih urah zaprt. Kar je čez državno mejo, imenujejo Črnogorci preprosto Zastan in niti ne razlikujejo med markantnimi 2400 do 2500 m visokimi vrhovi. S prehajanjem meje vendarle ni bilo zadreg, poti so lepo markirane, očitno v dogovoru med planinskimi društvi na obeh straneh meje. V ekokatunu (gre za planšarske bungalove) Maja Karanfil je bila dobra, prijazna in poceni postrežba. Prva tura naju je vodila po razglednih vrhovih nad dolino Grebaje, druga pa po sosednji dolini Ropojane vse do snežišča nekaj nad 2000 metri, od koder je bilo mogoče še dobri dve uri do vrha Maja e Jezerces, najvišje albanske gore, pa sva se, ker se je dan iztekal, morala obrniti, saj nisva imela s seboj šotora, tako kot velika skupina poljskih pohodnikov, ki so prenočevali pri jezerih na pol pota. Pa naslednjič z albanske strani. Mogoče pa bodo že zgrajene tudi nove koče, ki bodo olajšale logistiko.

Iz muslimanskega in albanskega dela Črne gore sva prispela v srbsko Andrijevico, upokojeni profesor Perović nama je v kavarni ob cesti razložil zgodovino kraja od balkanskih vojn 1912 dalje in nama prijazno ponudil, da nama plača pijačo, medtem ko je bila družba domačinov pri sosednji mizi do Slovencev bolj kritična: da jim v Ljubljani niso hoteli po srbsko odgovoriti na vprašanje. Enako ignorantski, kot je bil odnos Ljubljančanov do Črnogorcev, je odnos Črnogorcev do Kosova: o njem se nočejo niti pogovarjati, prehoda meje s Kosovom čez prelaz Čakor, ki je zdaj zaprt, sploh ne pogrešajo.

Na poti proti Durmitorju je presenetilo simpatično mestece [[:w:Kolašin|Kolašin]] pod smučiščem Bjelasico (posnetka 33 in 34 sta nastala z dovoljenjem zaljubljencev :) in drzni most čez kanjon reke Tare, od koder nimam posnetkov, ker je po štirih dneh besnega slikanja ugasnila baterija v fotoaparatu. Po prihodu na Žabljak v [[:w:Durmitor|Durmitorju]] sva poiskala prenočišče v planinskem domu Neviđeno, katerega lastnik je poročen s Slovenko. Res dober zajtrk, potem pa z avtom do Sedla, od koder je najkrajši dostop do &quot;najvišjega črnogorskega vrha&quot; Bobotov Kuk. V resnici so višji vrhovi na črnogorsko-albanski meji, ampak ti ne veljajo, ker niso &quot;čisto&quot; črnogorski. Slučajno smo se srečali pohodniki iz Hrvaške, Črne gore, Makedonije in Slovenije (slika 41), na vrhu pa še dva Slovenca iz Zasavja, od katerih eden živi na Cipru, drugi pa kar spodaj na Žabljaku (45).   

Ostala sta še dva dneva za morje, do koder sva izbrala slikovito, ozko cesto od Cetinja čez [[:w:Rijeka Crnojevića|Rijeko Crnojevića]] in Virpazar. Od Bara je najbolj zanimiv del 4 km oddaljeni Stari Bar s turško trdnjavo, mesto [[:w:Ulcinj|Ulcinj]] pa se pohvali z bogato piratsko zgodovino (med znamenitimi gospodarji mesta je bil Lika Ceni iz Alžirije, od takrat je še danes del ulcinjske populacije črne kože), v kateri nastopa tudi [[:w:Miguel de Cervantes|Miguel de Cervantes]], ki je pet let preživel v piratskem ujetništvu. Turistični delavci špekulirajo, da si je za Don Kihotovo nevesto izbral ime Dulsineja prav po Ulcinju, kjer naj bi ga zadrževali pirati. Ada Bojana je otok v delti reke Bojane, ki povezuje Skadarsko jezero z morjem, in je ena nekoč najbolj poznanih nudističnih destinacij. 

Pretežno muslimansko mesto [[:w:Tuzi|Tuzi]] pri Podgorici je pred objektiv prineslo še dva zanimiva gospoda: lastnik slaščičarne, v kateri sva popila zadnjo črnogorsko kavo (ne reče se ji več ''turška kava'', ampak ''domača kava''), je bil prej novinar v Sarajevu (z njim smo se zapletli v pogovor o tem, kaj je kultura, potem ko je, tako kot še marsikdo, pri Slovencih občudoval njihovo visoko kulturnost), njegov prijatelj (na zadnjem posnetku) pa je pomagal slovenskemu botaniku [[:w:Tone Wraber|Tonetu Wrabru]], ko je ta po teh koncih iskal neke endemne rastlinske vrste.

==Stran '''336''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri336/index.html Trgatev na Veselici], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Trgatev pri stricu Marijanu v Metliki je bila letos 16. septembra, teden prepozno, ker so grozdje že načele ose in plesen. Posnetka odojkove glave zaradi rahločutnosti nisem naložil v album, sicer pa je bilo, kot običajno, lepo. Slike sem utegnil urediti šele 14 dni pozneje.

==Stran '''335''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri335/index.html Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. septembra 2018&lt;/small&gt;==

Kolesarjenje nad Tuhinjsko dolino je bilo po klancih od spomenika do spomenika sicer naporno, ampak v veselje in brez naslovne bridkosti. Zgodbe iz vojnih časov, ki sva jih slišala iz ust Osredkarjeve Francke, pa so bile bridke. Matic na sliki 8 nama je pokazal pot do partizanske bolnice Pod bukvijo, ki bi je sicer ne našla, in do spomenika na Vrsnovcu. Fotografije razkrivajo dvojno naravo slovenske kulturne dediščine, če poenostavim, bi rekel, da je v grobem dveh vrst, večji del je iz križanih Kristusov na znamenjih, manjši pa iz partizanskih obeležij. Prvih 21 fotografij je s tega izleta, fotografije spomenikov sem postavil v zbirko partizanskih spomenikov na Geopediji, glej povezavo na prejšnji strani albuma.  Slika 21 je kopija dokumenta iz leta 1775 s [[:b:Dobravske domačije#Pri Pisancu|Pisančije na Zgornji Dobravi]], pripravljen za vključitev v kroniko Dobrav, prinesel ga je Tone Hrovat, ki je na Pisančiji preživel otroštvo. 22 in 34 kažeta naše tuje goste. Slike med 23 in 30 so nastale na praznovanju 90-letnice strica Ivota v gostilni Benedik v Stražišču, ki je službena leta preživel kot vojni pilot, v glavnem v Mostarju in Puli. 31&amp;ndash;34 je spet Uskovnica; gobe rastejo ta teden kot po dežju. Pa še res je po dežju. Slike od 35 do konca so dale naslov tejle strani in dokumentarnemu filmu o Ivanu Cankarju, ki je bil včeraj prvič predstavljen v Kosovelovi dvorani v Cankarjevem domu: ''Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja''. Priložnost sem izkoristil za fotografiranje ustvarjalcev (režiser Dušan Moravec, scenarist [[:w:Matjaž Pikalo|Matjaž Pikalo]]) in nastopajočih ([[:w:Jurij Souček|Jurij Souček]], Manca G. Renko). Njihove fotografije sem naložil v Zbirko (Wikimedia Commons), od koder jih zajamejo (ali jih še bodo zajela) gesla na Wikipediji, tudi [[:c:File:Luka_Mesec_02.jpg|Luka Mesca]], Jožico Grgič pa sem pozabil slikati in jo bom kdaj drugič. O Dimitriju Kebetu (sinu narodnega heroja [[:w:Lojze Kebe|Lojzeta Kebeta]], 39), ki je s tezo o nasilni Cankarjevi smrti ponudil filmu rdečo nit, [[:b:Nova pisarija#Avtorstvo|pišem kritično v Novi pisariji]] v poglavju, ki uči razlikovati verodostojne informacije od neverodostojnih. Predstave se je udeležil tudi njegov polbrat [[:w:Ivo Svetina|Ivo Svetina]].

==Stran '''334''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri334/index.html Strežemo pri šanku], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Z [[:w:Marc L. Greenberg|Marcom Greenbergom]] (tretji posnetek, Marc je na sredi med dvema slučajnima pohodnikoma na Dobenem) sva se s kolesom podala na popisovanje partizanskih spomenikov v domžalski občini in od tod je prvih sedem posnetkov. Fotografije spomenikov sem postavil v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko na Geopediji], ki trenutno obsega 3300 obeležij. Po okolici je puščal sledi neki &quot;domoljub&quot;, alergičen na vse južnoslovansko (4). Naslednjih šest posnetkov je od doma: turisti (prišle so same luštne francoske družine, slika 7 in 30), panorame domačih vasi za Wikimedijino zbirko in z veselice na Dobravi (11). Od slike 13 dalje so posnetki s kolesarske spomeniške ture nad Tuhinjsko dolino. Slik kipov (folklorista [[:w:Gašper Križnik|Gašperja Križnika]], skladatelja Bervarja in partizanskega zdravnika [[:w:Peter Držaj|Petra Držaja]]) na javnih krajih zaradi zadrte slovenske avtorske zakonodaje, ki ne pozna [[:w:svoboda panorame|svobode panorame]], žal ne morem postaviti v javno last na Wikimedijini zbirki.

==Stran '''333''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri333/index.html Partizán, frc. ''partisan''], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Tole je fotoreportaža s praznovanja radovljiškega občinskega praznika ob 77-letnici [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x437052_y127667.5_s15_b4 ustanovitve Cankarjevega bataljona] in ob 70-letnici Zveze borcev na Vodiški planini. Zvezdo na spomeniku Vidi Šinkovec Janini in Cvetki Odar Tatjani na Lajšah, ki so ju domobranci po mučenju ubili nekaj dni pred osvoboditvijo (glej predzadnjo fotografijo), so domačini nedavno napravili na novo; prvotno je namreč &quot;neznani storilec&quot; odstranil. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x438187_y122911.5_s15_b4 Zgodbo in usodo spomenika] je za zbirko na Geopediji popisal Lado Nikšič, ki nas je po po proslavi vodil čez Jelovico v Dražgoše in nas tam z ženo Nušo pogostil. Na sliki 20 je Janko Korošec iz Jereke, ki mi je povedal, da sem ga letos že slikal pod Toscem. Preveril sem, [https://slov.si/mh/galerije/galeri329/target33.html res je] &amp;ndash; majhen je ta svet. Spoznali smo se tudi z Mileno Sitar (28), soavtorico nove knjige o partizanskem šolstvu na Žirovskem, v Poljanski in Selški dolini ''Ti si me naučila brati''. {{COBISS|ID=294948608}}

==Stran '''332''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri332/index.html Ora et labora], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Prvih šest fotografij je s piknika Kekec po Kekcu pri Hermanu v Volavju (glej [https://slov.si/mh/galerije/galeri331/index.html Kekec na Strmi peči]). Imena udeležencev so bila, kot da bi jih vzel iz celjske tragedije: Veronika, Herman, Urh, Friderik. Naprej pa so turisti na Dobravi in Uskovnici (fotke 5, 25, 26, 35), domača poletna idila (38, 39) in posnetki s kolesarskega poganjanja za partizanskimi spomeniki po kamniškem, tržiškem in ljubljanskem okolišu. Na 28 in 29 sta zadnja dva tržiška spomenika, [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x447466.840820312_y134010.554351807_s17_b4 v Čevdrcih] in [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x454395.477391113_y136104.19858345_s17_b4 na Javorskem prevalu,] za njuno odkritje je bila potrebna pomoč domačina in gozdarjev. Vmes so se znašli še Peter Pavel Glavar, France Stele, Anton Medved, Jožef Plečnik, Ciril Debevec, Josip Nikolaj Sadnikar (kaj bi delal povezave, sam si poglej njihova gesla na Wikipediji, če te zanimajo). Na posnetku 33 je spomenik pri Zalogu pod Ljubljano, ki mu je neki strastnež odbil zvezdo.

==Stran '''331''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri331/index.html Kekec na Strmi peči], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2018&lt;/small&gt;==

Letošnje hribolazenje na [[:w:Strma peč|Strmo peč]] v Kekčevem imenu je bilo enodnevno, vanj pa je bilo vključenih 12 ljudi, od tega štirje študentje. Kaj naj rečem: spet je bilo zelo lepo. Prosim za pomoč pri imenih za rože na slikah 30 in 32.

==Stran '''330''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri330/index.html Vrtec ogradila bodem], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2018&lt;/small&gt;==

Slikarko [[:w:Melita Vovk|Melito Vovk]] (slika 0) sem posnel v Domu Janka Benedika v Radovljici, družino rusistke Kristine Pranjić (1) pa ob promociji njenega doktorata na UL. [[:w:Kolportažni roman|Kolportažni roman]] ''Strah na Sokolskem gradu'' (2), ki ga je izdal leta 1903 židovski založnik Rubinstein na Dunaju, so mi poslali v preslikavo iz Študijske knjižnice v Trstu, kjer hranijo njegov edini poznani izvod, pa še ta je zgolj kopija. O teh več tisoč strani obsežnih slovenskih tekstih vemo bore malo, čeprav so jih svojčas na veliko brali; besedilo bomo postavili na Wikivir. Družinske slike od 3 do 12 so bile posnete v dolini Zadnjice (slika 9 je dala tej strani naslov), od 13 do 17 pa na kolesarskem nabiranju spomenikov po domžalskem za [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko partizanskih spomenikov] skupaj s prijatelji Greenbergi. Slike kipa opernega pevca [[:w:Jože Gostič|Jožeta Gostiča]] (14), ki stoji v vasi Homec, zaradi zadrte slovenske avtorske zakonodaje ne morem postaviti v Wikimedijino Zbirko.

==Stran '''329''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri329/index.html Da bi mogel vsak čas prehoditi to s cvetkami bogato pokrajino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. junija 2018&lt;/small&gt;==

Dopoldne je bila konferenca IKT na fakulteti za lesarstvo (slika 0), popoldne pa sva se z [[:w:Marc Greenberg|Marcom Greenbergom]] odpeljala v Mursko Soboto na predstavitev prevoda [[:w:Antoine de Saint-Exupéry|Exupéryjevega]] ''[[:w:Mali princ|Malega princa]]'' v prekmurščino. Prevedel ga je [[:w:Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] iz Porabja, ki sem ga poznal kot zavzetega wikipedista in aktivista za [[:w:Narečna književnost#Narečna književnost v Prekmurju in Porabju|knjižno prekmurščino]], pri izdaji je sodelovala slovenistika Maja Hajdinjak (slika 5). Na poti proti vzhodu sva fotografirala taka in drugačna spominska obeležja, nekatera (3 [[:w:Anton Murko|Anton Murko]], 4) tudi filološka. Sliki 11 in 12 sta z Ledin nad Žirmi. Na Jurečevi kmetiji ne pripravijo samo žlikrofov, ampak razkažejo tudi muzej. Od 13 do 28 so slike s kolesarjenja po kamniški poti spominov na NOB, ljudje na slikah so domačini, ki so pokazali pot do spomenika. Naletela sva tudi na take, za katere se je zdelo, da jih je sram, ker je njihov prednik padel v partizanih v boju z okupatorjem. In videla, kako deluje budna vaška straža ... Kako hitro se spreminja svet, se vidi na sliki 17: pred desetimi leti je bila [https://slov.si/mh/galerije/galeri98/target13.html hiška na njej precej drugačna.]  Na sliki 25 niso begunci, ampak družina Pakistanca, ki je pri nas zaposlen kot ekspert za umetno inteligenco &amp;ndash; srečala sva jo v slaščičarni v Kamniku. Vilo Kessler (vilo Osojnico) na Bledu (26) sem fotografiral zato, da lahko za Alenko Župančič ponovim, da to ni Župančičeva vila, kot jo radi predstavljajo; Župančič se je priženil v Kesslerjevo družino. Slika 29 je bila posneta v Foculusu, ljudi na njej poznamo :) Fotke od 30 do konca so pa s planinske ture Uskovnica-Čiprje-Malo polje-Velo polje-Uskovnica. Juso (37) na Velem polju pase krave iz Podjelja, Janko iz Podjelja (33) pa jih je prišel obiskat. Na Vodnikovem domu sem slikal novo ploščo prvi pristopnici na Triglav (41), nekaj metrov nad njim pa ploščo Balthasarju Hacquetu (42), za katero v domu sploh niso vedeli, da obstaja.

==Stran '''328''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri328/index.html Smeti odnesi s seboj v dolino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. junija 2018&lt;/small&gt;==

Na sliki 1 in 5 so naši simpatični AirB&amp;B gostje na Uskovnici. Dušico Kunaver sem slikal v Mojstrani na predstavitvi njenega prevoda Kekca v angleščino, od tam je tudi posnetek vodje tamkajšnje knjižnice Nataša Kokošinek (3); za Wikipedijo sem slikal tudi pisatelja [[:w:Benjamin Gracer|Benjamina Gracerja]]. Župančičeva vnukinja Alenka Dunja Župančič (4) postavlja opus pesnice [[:s:Vera Albreht|Vere Albreht]] na Wikivir. Slike od 8 do 15 so nastale na Cresu: tam sem srečal sošolca Vilija Skoka z ženo (12), možak v Predošćici nama je povedal, da se iz vasi ne da dol do morja, ker so poti zaraščene, odkar se je vas izpraznila (13), Gianni Struccolo, ki živi kot Robinzon v koči nad zalivom pri Porozini (14), pa je povedal, da sta bila oba njegova starša Slovenca, iz Gorice. Druga polovica te strani v albumu je s posvetovanja ob 240-letnici prvega pristopa na Triglav v Planinskem muzeju v Mojstrani. Tudi to priložnost sem izrabil za fotografsko dokumentiranje nastopajočih geografov, naravovarstvenikov, muzealcev, jezikoslovcev in zgodovinarjev; njihove slike sem postavil v prostodostopno [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm Zbirko,] kjer so na voljo za vsakršno uporabo, samo navesti je treba pri poobjavi, kdo je pritisnil na sprožilec. Opravičujem se Hermanu Berčiču, da sem ga skraja napačno označil kot stanovskega kolega Stojana Berčiča &amp;ndash; je že popravljeno. Tam sem predstavil prispevek [[Triglavske partizanske plošče]] o horuk politiki postavljanja in odstranjevanja spominskih obeležij na temo druge svetovne vojne. Po napisu na prvi sliki ima album ime.

==Stran '''327''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri327/index.html V življenju tro se duše kakor v stopah], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. maja 2018&lt;/small&gt;==

Na začetku so do št. 7. fotografije iz domačega dobravskega okolja: gostilna pri Kovaču v Kropi zato, ker jo je bilo treba dodati [[:voy:en:Srednja Dobrava|turističnim informacijam na spletišču Wikivoyage]], druge pa so sosedske in družinske, na nepodpisanih sta Mojca in Borut.  Naslov strani je dal verz s plošče na hiši [[:w:Fran Albreht|Frana Albrehta]] v Kamniku (12). Tam sva v grdem vremenu z Miro iskala in slikala [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_x499072_y112072_s9_b4 partizanske spomenike za Geopedijo] (8&amp;ndash;15), ker se od tamkajšnjih domačinov pač nihče ne zgane. Iz Kamnika sta še politik [[:w:Tomo Brejc|Tomo Brejc]] in igralka [[:w:Marija Vera|Marija Vera]]; Brejc je imel v šoli, ki se po njem imenuje, spominsko sobo, pa so jo iz bogvekakšnih razlogov ukinili. [[:w:Peter Pavel Glavar|Petra Pavla Glavarja]] sem slikal na poti nazaj domov v Komendi. Fotografije med 19 in 25 so nastale na poti v Maribor, kjer je bila v Umetnostni galeriji [[:w:Wikipedija:V živo#Predavanja wikipedistov|wikidelavnica]]. Pohorsko vznožje nad Framom je en očarljiv konec, ki nekaj da na svojo kulturno zgodovino ([[:s:Pavel Turner|Pavel Turner]], [[:w:Oroslav Caf|Oroslav Caf]]). Zato tudi spomenike iz NOB lepo vzdržujejo. Zadnjih pet fotografij dokumentira koncert Nosil bom rdečo zvezdo na Kongresnem trgu v Ljubljani. Jani Kovačič in Svetlana Makarovič mi nista uspela, približno uporabne fotografije Franca Severja Frante (ki na Wikipediji še nima gesla), [[:w:Polona Vetrih|Polone Vetrih]] in [[:w:Andrej Rozman - Roza|Andreja Rozmana Roze]] pa sem naložil na spletišče Wikimedia Commons.

==Stran '''326''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri326/index.html Sedeli smo na najlepšem ljubljanskem vrtu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. maja 2018&lt;/small&gt;==

&quot;Sedeli smo na najlepšem ljubljanskem vrtu. V senci pod divjim kostanjem.&quot; sta prvi dve povedi Tavčarjeve povesti [[:s:Cvetje v jeseni (Ljubljanski zvon)|Cvetje v jeseni]] iz leta 1917. Danes je na njegovem mestu najdražja parkirna hiša v Ljubljani. Tam parkirajo svojci bolnikov v Kliničnem centru, ki po premisleku lastnika parkirne hiše ne bodo gledali na evro, ko gre za življenje ali smrt -- umazano (slika 15). Sicer pa je prvih šest fotografij na tej strani z Uskovnice, 6&amp;ndash;11 so s popisovanja partizanskih spomenikov v nekdanji jeseniški železarni, danes Acroniju, in v okolici, 13 in 14 z majske turne smuke za Akom, od 16 do konca pa s turne smuke s sedla Vršič nad Nevejskim sedlom (Na žlebeh).

==Stran '''325''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri325/index.html Tamarjev pohanček 6,5 €], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. maja 2018&lt;/small&gt;==

Ljudje na  tej strani albuma so sovaščani (sliki 0, 1), neznanci, ki sta posodili klešče, da sem popravil strgano verigo pri kolesu (14), lokalni poznavalec zgodovine (24), domačin, ki je obiskal grob v vasi Sava (25), prijatelja Lado in Nuša (30), ki sta fotografirala tudi naju z Miro po turnem smuku s Kotovega sedla (31), Miro Vrhovec (brat pokojnega Tomaža, poznavalca plazov), ki se je prvega maja tudi peljal s Kotovega sedla (33). Kraji so pa Kamna Gorica (0), Zgornja Dobrava (1, 2), Jelovica (3, 4), smuška tura na [[:w:Kanjavec|Kanjavec]] (5&amp;ndash;12), kjer sem srečal udeležence 18. Čarovega spominskega turnega smuka (Mira je pokojnega [[:w:Marko Čar|Marka]] učila, Jure pa se je priženil v njegovo rodbino v Žireh), ki so se na vrh povzpeli iz Trente. Fotografije 13&amp;ndash;29 so s [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:143_x490707.621_y104204.231_s14_b4&amp;locale=sl kolesarjenja nad Litijo.] Možak, ki sem ga spraševal za partizanski spomenik nad Vačami, se je izkazal za [[:w:Peter Vodopivec|Petra Vodopivca]], pa sem ga žal pozabil fotografirati za Wikipedijo. Brane Merzelj, ki sem ga v vasi Sava neumno spraševal za spominsko ploščo Antonu Sovretu, me je poučil, da o tem ne ve nič, pač pa da je po vojni ta kraj raziskoval France Kidrič, ker je bil tu menda na obisku pri svojem stricu duhovnik France Prešeren. Sovre ima spomenik precej nižje dol ob Savi v [[:w:Šavna Peč|Šavni Peči]]. Zadnje fotke (26&amp;ndash;33) so pa s prvomajske turne smuke s Kotovega sedla.

==Stran '''324''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri324/index.html Marija Prešeren, rojena Svetina], &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Rojstna hiša Prešernove matere v Žirovnici je dala naslov tej strani v albumu in to je tokrat vse v zvezi z literaturo. Slike 2&amp;ndash;6 so z okrogle mize o nacifašističnih simbolih v Kranju, ki jo je organizirala Zveza borcev. Na pravno plat sovražne simbolike se ne spoznam, zato sem govoril o sovražnem govoru in malomarnem odnosu državnih inštitucij, zlasti ZVKD, do partizanskih spomenikov. Svoj prispevek objavljam pod naslovom [[Prepoved nacističnih simbolov|Prepoved nacističnih simbolov tule]]. Na sliki 3 je nekoč slavni motoristični dirkač Leon Pintar, njegov portret sem še z nekaterimi drugimi postavil v Zbirko. Stanko Kordež (slika 7) iz Krope nam popravi pokvarjen gospodinjski aparat. Zgornja Dobrava (slika 8) je bila posneta za predstavitev mojega domicila v turistične namene na spletišču Wikivoyage. Tja sem postavil [[:voy:en:Srednja Dobrava|Srednjo Dobravo]] in [[:voy:en:Uskovnica|Uskovnico]] in spodbujam k vpisovanju še drugih turističnih lokacij. Slike 9&amp;ndash;19 so s turne smuke s Križa (gora pri [[:w:Stenar|Stenarju]]). Podobne so lanskim. In predlanskim. Na sliki 20, ki je bila posneta z Dobrega Polja, se vidi, kako pomlad pleza po severnem pobočju Jelovice. Stran zaključujeta naša Ela in Matevž.

==Stran '''323''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri323/index.html Mirjam 50], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Njenih 50 smo proslavljali včeraj na turistični kmetiji Čufar na Žirovskem vrhu. Fajn je bilo. 

==Stran '''322''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri322/index.html Valentin Stanič], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. aprila 2018&lt;/small&gt;==

14. aprila je bilo v Julijcih tako lepo, da so vse slike samo s tega dne. Ob petih zjutraj sem dostavil Jureta in Luko pod Ukanško Suho, od koder sta krenila na Triglavsko magistralo (Vogel, Komna, Jezera, Prehodavci, Hribarice, Velo polje, Konjsko sedlo, Kredarica). Na Kredarico sta prispela po dobrih devetih urah hoje (sicer je to tridnevna tura). Sam sem bil na Kredarici komaj slabo uro prej iz Vrat (za Cmirom mimo Staničeve koče). Ker je [[:w:Valentin Stanič|Valentin Stanič]] edino literarno ime tega dneva, naj se stran v albumu imenuje po njem. [http://slov.si/mh/galerije/galeri220/target11.html Spominsko ploščo na koči sem slikal sicer že pred leti,] vendar je bil posnetek slab. Zelo nenavadno je, da treh spominskih obeležij v čast Valentinu Staniču na koči, ki se imenuje po njem (eden od njih je na posnetku 10), ni v slovenskem Registru nepremične kulturne dediščine. Tudi spominske plošče na Kredarici (posnetek 16) tam ni. Do samovoljnih kriterijev Zavodov za varstvo kulturne dediščine, ki spominskim obeležjem določajo status, sem kritičen v članku [[Triglavske partizanske plošče]].

==Stran '''321''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri321/index.html Restavracija May], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Nataša in Andraž (slika 0) sta nastopala na [http://www.dobrava.si/kultura-in-druzabni-dogodki/prireditevobobletnicismrtiszagarjainmaterinskemdnevu2532018 spominski slovesnosti ob obletnici smrti Staneta Žagarja na Srednji Dobravi;] druge slike mi žal niso uspele, Vesno Mikolič, ki je imela  [http://docs.google.com/viewer?a=v&amp;pid=sites&amp;srcid=ZGVmYXVsdGRvbWFpbnxrc3NyZG9icmF2YXxneDoxMmE5NzdhNjA3YjYxZDU2 ob tej priložnosti govor,] bom moral posneti kdaj drugič. Pesnica Franja Trojanšek - Zorana, katere rojstna hiša stoji v Mengšu, ima v [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi724390/ SBL geslo,] na Wikipediji ga pa še dobi (sliki 1 in 2). Na pokopališču na Brdu pri Lukovici so od zadnjič, ko sem bil tam, uredili grobove Kersnikove rodbine (3). Slike 4&amp;ndash;14 so s popisovanja spomenikov okoli Dobrne. Partizanski so šli v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko na Geopediji,] tule pa so lastniki kmetij, na katerih so spominske plošče, gradovi in cerkve v okolici in fotografija, ki je dala tej strani naslov, tj. Restavracija May v Dobrni, poimenovana v čast popularnega pisatelja [[:w:Karl May|Karla Maya]], ki naj bi bil nekoč tu v toplicah. Sliko sem poslal v Mayev muzej v Nemčiji, kjer je Hans-Dieter Steinmetz preveril, da Karl May leta 1907 ni bil v Dobrni (gl. sporočila na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006298.html Slovlitu]). Na filološko področje spada tudi [[:w:Anton Bezenšek|Anton Bezenšek]], čigar kip stoji pred šolo v Frankolovem. Eh, sledi petnajst odtenkov bele, kakor si jih je zamislila letošnja zima po bližnjih hribih. Prekinjajo jih trije posnetki z NUK-ovega festivala Objavljam, torej sem, kjer sva se pogovarjala z vodjem Rokopisnega oddelka Marijanom Rupertom (21, 22, 23), in nekaj portretov.

==Stran '''320''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri320/index.html Na Blegošu pozimi ni cvetja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. marca 2018&lt;/small&gt;==

Naj ponovim: novi aparat Sony RX-100 dela slabše posnetke kot prejšnji Panasonicov Lumix, najbrž zato tudi manj slikam ali slike ne pridejo v poštev za album. Prvi trije posnetki so s [http://4d.rtvslo.si/arhiv/turbulenca/174518748 Turbulence] Milice Prešeren, ki jo je pred kulturnim praznikom posvetila svojemu znamenitemu soimenjaku Francetu: nastopali smo Igor Saksida, Matjaž Lunaček in jaz ([[Prešeren 2018|tule je moj letošnji prešernovski memento]]) in se po oddaji tudi poslikali. Slika 3 je gradivo za [[:b:Dobrave|knjigo o Dobravah]], sledijo tri z letošnjega pogostega zahajanja na Vodiško planino (eno uro vzpona iz Krope), gospoda na sliki 7 sem srečal na poti na Dobrčo, bibliotekarja, imenoslovca in prešernoslovca [[:w:Luka Pintar (literat)|Luka Pintarja]] na sliki 8 pa na poti na Blegoš. Njegov kip je lani oktobra, za 160-letnico rojstva, za Hotaveljčane izdelal Jože Tavčar. Nisem vedel, da je bil Pintar poročen s sestro slikarke Ivane Kobilce.&lt;ref&gt;[http://www.gorenjskiglas.si/apps/pbcs.dll/article?AID=/20171022/C/171029944/1039/poklon-znamenitemu-rojaku&amp;template=printart Marija Rant: Poklon znamenitemu rojaku. ''Gorenjski glas''  22. oktober 2017.]&lt;/ref&gt; Z gospema na sliki 12 se menimo, kako organizirati dan obveznega izvoda v NUK-u. Zadnja dva posnetka sta s praznovanja okroglega rojstnega dne Irme Kern Nachtsheim; Irma sicer na Slovlitu redno poroča o dogodkih, ki jih organizira na lektoratu v Tübingenu.

==Stran '''319''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri319/index.html Dober naslov bi se prilegel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. februarja 2018&lt;/small&gt;==

Saj je pod slikami napisano, kje so bile posnete, manjka samo povezava na točko na zemljevidu, vendar tako daleč z geografskimi tehnikami še nisem. Vidi se, da v hribih snega ne manjka in lepo se smuča po njem letos. Po komentarju kličejo naslednji posnetki: 6: Leon Szabo (desno) je diplomiral pred nekaj leti na slovenistiki in rusistiki, srečali smo se pod Velikim Draškim vrhom. 15. Marka Kerna in Jaka Ortarja sem srečal na Uskovnici po vrnitvi s te ture. Pred dvema letoma smo se [http://slov.si/mh/galerije/galeri218/target8.html tako srečali na Voglu] (in še kje); Marko je na forumu Razmere v gorah [http://razmere.e-gora.si/RazmereVsebina.php?Obv=13498 takole poročal o njuni turi.] Slike 16, 17, 18 so iz Hrastovelj in Kopra, kjer sva bila na obisku pri Vesni Mikolič, ki je imela v gosteh tudi doktorsko študentko Hristino iz Varne. Na sliki 20 je nagrobnik pisatelju duhovniku [[:w:Filip Terčelj|Filipu Terčelju]] v Davči, ki je tragično končal leta 1946. Prijazni domačini na slikah 23 in 24 so nama pomagali pri iskanju spomenikov v Davči, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:524_x425663.647760254_y115594.451622009_s17_b2 eden je čisto blizu njihove hiše.] Anamarija (28) je bila v Stražišču naša soseda, zdaj pa je direktorica doma za ostarele v Tržiču, srečala sva jo danes pod Storžičem, na začetku ture na Ženiklovec ali Veliki Javornik nad Tržičem, vse nadaljnje slike so od tam  &amp;ndash; narava včasih res pretirava z lepoto in zaide v kič.

==Stran '''318''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri318/index.html Svoboda narodu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. januarja 2018&lt;/small&gt;==

Brez prave rdeče niti so tokrat: z obiska v Tržiču (0) in v Žiganji vasi (1), s Struške (2, 3), z Uskovnice (4), s Koble (5). Z Markom sva v 4. razredu OŠ, ki se je nekoč imenovala po Lucijanu Seljaku, danes pa zgolj po kraju Stražišče, sedela skupaj v klopi; zelo dolgo je minilo od zadnjega srečanja, ni čudno, da se najprej nisva prepoznala. Sledijo Matevžek (6), Vogar na novoletni večer (7), s Hasanom Quashquaiem, ki je doma v Iranu vodil tovarno piščancev, zdaj pa v Novem mestu barva avtomobile, na kosilu (8). 96-letni Ivo Miklavčič (9) je bil borec Prešernove brigade, v upokojenskem domu sem ga spraševal o spominski plošči na vrhu Triglava. Pri zobozdravniku (10, 11) mi tokrat niso nič ruvali. Aleša (12) z Zgornjega Vetrnega sem zmotil pri prebiranju [http://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifnega Prešerna,] ko sem fotografiral spominsko ploščo na njegovi hiši; v čast novega poznanstva mi je na kitaro zabrenkal venček Pink Floydovih. Na sliki 13 je [[:w:en:Oto Luthar|Oto Luthar]] na svojem delovnem mestu, 14&amp;ndash;17 so posnetki s kosila uredništva ''Slavistične revije'', ki se je zavleklo v pozni večer; neslavistični obraz pripada direktorici gostilne Stari tišler. 18&amp;ndash;27 so posnetki z 61. prireditve ob obletnici [[:w:Dražgoška bitka|dražgoške bitke]]. Okrepčila sta poznanim in manj poznanim razdajala Lado in Nuša Nikšič (Lado je upravičeno hud, ker je dogodek s tisoči udeležencev, skupaj z državnim vrhom, tiskana izdaja ''Dela'' ignorirala), v hišo pri Švebu je pogledal celo bivši predsednik [[:w:Milan Kučan|Kučan]], za zaključek sem za Wikipedijo ujel še ministra [[:w:Dejan Židan|Židana]]. Na sliki 26 je sošolka, spet sem pozabil njeno ime ... [[:w:Zoran Smiljanić|Zoran Smiljanić]] (28) nam je pri predmetu [[Literatura in mediji]] predaval o stripu. Današnji sneženi posnetki (od 29 do konca) s smuke s Kleka (nad Jeseniško planino) ne potrebujejo komentarja. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:24, 18. januar 2018 (CET)

==Stran '''317''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri317/index.html Ob polnoletnosti stoletja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. decembra 2017&lt;/small&gt;==

Prvih 11 posnetkov je s kratke ture Soriška planina-Slatnik, naslednje z malo daljše pod Kriško steno. Gožov Joža na 15. sliki mi je pokazal, kjer je do pred nekaj leti stal spomenik prvoborcu [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2630_x425637.875_y144227.04296875_s17_b2 Rupertu Kiršnerju] v bregu Mežakle nad njegovo hišo. Ploščo so ukradli, skalo, na kateri je bila pritrjena, pa so ob odvozu lesa prekucnili, tako da o spomeniku, vpisanem v Register kulturne dediščine, ni več sledu. 16&amp;ndash;18 so z obiska [[:w:Milena Miklavčič|Milene Miklavčič]] na Srednji Dobravi. Odslej ima pisateljica na Wikipediji svojo sliko, precej pa je bilo treba spremeniti tudi geslo o njej, da sem lahko zbrisal opozorilno metlico nad člankom. Miro Albinini in Simon Eržen sta gostji zapela in zaigrala. [[:w:V živo#Predavanja wikipedistov|Wikidelavnice na FF]] so se udeležili štirje kolegi (na sliki 19, manjka Anita Srebnik). Do konca so potem slike prednovoletno razpoloženih fakultetnih kolegov. Kar je uspelo portretov, so zdaj spravljeni v zbirki na Wikimedia Commons in čakajo wikipedijska gesla ali pa jih že opremljajo. Kdor bi rad lepšo, naj se pride ponovno fotografirat.

==Stran '''316''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri316/index.html Tu skupno počivata pesniku Prešernu najljubši sestri Katra Prešernova in Jera Ambrožič Prešernova], &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. decembra 2017&lt;/small&gt;==

Prva tretjina slik je bila posneta z mobijem in zato slaba (se opravičujem portretirancem, za Wikipedijo jih posnamemo na novo). Po devetih letih je namreč Panasonicov Lumix DMC-FZ28 odpovedal zvesto službo. Nadomestil ga je Sony DSC-RX100, ki kaže svoje sposobnosti v nadaljevanju. Precej posnetkov je bilo napravljenih v formatu RAW in potem stisnjenih na JPG, kar da boljši rezultat, kot če bi jih že skraja posnel v formatu JPG. Ravne linije ob robu fotografije sicer ostajajo ukrivljene, so pa obrazi ob robu slike manj razpotegnjeni v širino. 

Smuka se je letos začela že novembra (sliki 0, 1 sta z Blegoša). Sledil je simpozij Obdobja (2, 3, 4), obisk avtonomne cone Rog (5 in 6) in Viševnika (7). Simpozij ob 25-letnici smrti [[:w:Tone Pretnar|Toneta Pretnarja]] v Tržiču (8&amp;ndash;15) je ponudil nekaj obrazov za postavitev v Wikimedijino Zbirko. Smuko s Krvavke (to je vzhodni vrh Golice) sem izrabil za obisk Franceta Urbanije na Planini pod Golico, ki ima spravljeno spominsko ploščo padlim partizanom, ki je bila med 1945 in 1959 montirana na križu na Škrlatici. Vpisal sem jo tudi v [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1839_x409760.406_y143895.094_s17_b2 zbirko partizanskih spomenikov] na Geopediji (slike 16&amp;ndash;20). 

Z Bvaščevo skalo na Dovjem, ki jo vidiš na začetku poti na Babo (21&amp;ndash;26) se začnejo kvalitetnejši posnetki. Rektorju in prorektorici sem se za sprejem zahvalil s fotografiranjem (27 in 28). Pogovarjali smo se o [http://slov.si/mh/zapletzdiplomami.html problematičnem preprečevanju dostopa do diplom] in o problematični neodzivnosti univerzitetnih organov. Deževno torkovo dopoldne sem porabil za lov na jeseniška spominska obeležja (29&amp;ndash;39). Eno mi je našla ravnateljica Srednje šole Jesenice v šolskem skladišču in ga morda ponovno montirajo v šolsko avlo. Iskati so mi pomagali tudi prijazni upokojenci s Slovenskega Javornika, ki sem jih zalotil na sestanku. Blejska Dobrava na poti domov je mimo partizanskih obeležij postregla še z nagrobnikom Prešernovima sestrama (40); napis na njem je dal naslov tejle strani albuma. Od slike 41 do konca so sovaščani. Slikal sem jih na krajevnem praznovanju 5. decembra. Na ta dan leta 1941 so Nemci večino vaščanov zaprli v Škofove zavode v Šentvidu in od tod polovico vasi poslali v delovna taborišča na Bavarskem (glej o tem več v [[:b:Dobrave med drugo svetovno vojno#Izseljenci|Gradivu za zgodovino Dobrav]]). Njihovi portreti bodo prišli prav v poglavju o [[:b:Dobravske domačije|Dobravskih domačijah]].

==Stran '''315''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri315/index.html Popotovanje iz Litije do Čateža 2017], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. novembra 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat smo izbrali severno varianto, ki je bila po dežju v preteklih dneh lužasta in blatna, sicer pa nismo imeli dežja in pred večerom se je za trenutek pokazalo celo sonce. Povsod so že stali štanti za vseslovensko množico, ki se je naslednji dan udeležila Levstikovega romanja. Nas je bilo okrog 50, Polona Liberšar in Karin Marc Bratina sta pripeljali še študente iz Padove, prišlo je tudi nekaj starejših slavistov. Imen nisem pisal pod portrete, kdor želi, da ga Google najde, naj mi svojo željo sporoči. Pošljem lahko tudi tiste slike, ki niso bile uvrščene v album. Mene je na koncu slikala Ana. Cviček v plastenkah, ki ga na sliki 16 dvigujeta domačina na Gobniku, je bilo na prodaj po 5 evrov, nam sta dala plastenki za vsega tri evre &amp;ndash; naj živi dolenjsko gostoljubje! Slika 17 ima naslov Cvetje v jeseni. 

==Stran '''314''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri314/index.html La morte si è acquattata], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. novembra 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat: 1. spomeniki, taki in drugačni, žal zaradi odsotnosti pravice panorame v zaribani slovenski avtorski zakonodaji brez možnosti, da bi jih skopirali v globalno zbirko Wikimedia Commons (prosvetljene države s tem nimajo težav), 2. javne osebnosti in manj javni posamezniki, večinoma v letih, vmes za popestritev naša Ela (4, 36, 37, 39) in podoben drobiž, zasačen na Palčkov poti nad Kropo (6, 7). Začne se s spomenikoma pod planino Jasenje v Martuljku. Prvi spominja na nesrečo v Špiku 1952, ki je Antonu Ingoliču služila za predlogo romanu ''[[:w:Pretrgana naveza|Pretrgana naveza]]''. Mimo spomenika partizanu in alpinistu [[:w:Miran Cizelj|Miranu Cizlju]] nad prvim martuljškim slapom zaide malokdo, zato tudi njegovih fotografij na spletu ni najti. Na Commons bi fotko kipa lahko postavil le njegov kipar [[:w:Marjan Keršič|Marjan Keršič]], ki pa nam je leta 2003 umrl. Ali njegovi dediči, ki jih ne poznamo. Kip sva z Miro vpisala [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2292_x410733.844_y148542.203_s17_b2 v zbirko partizanskih spomenikov na Geopediji,] kjer jih je zdaj že 2400.

Slika 8 je edini objavljivi dokaz obiska [http://slov.si/mh/galerije/galeri313/target15.html Karoline,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri270/target40.html Benjamina] in njunih postojnskih staršev :) na Dobravi pri Kropi. Posnetki 9&amp;ndash;15 so s komemoracije v vasi Gozd (gl. [[:v:Požig vasi Gozd|moj nagovor tam]]). Tine Tomazin je oče znanega alpinista, Janez Zibler oče nekdanjega smučarskega reprezentanta, Zvone Koželj sošolec z OŠ, Mojca Drčar Murko je pohvalila nagovor. Gozd in Mala Poljana sta bila fotografirana istega dne s poti na Tolsti vrh. Hajdi (15) je oskrbnica na Vodiški planini, Veterani so prepevali na komemoraciji pri [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:23_x435665.25_y133353.5_s17_b2 spomeniku talcem v Lancovem,] govoril je [[:w:Milan Brglez|Milan Brglez]] (17, sliko sem postavil na Commons), v posnetek se je ujel tudi radovljiški župan Globočnik (18), na geslo o njem mora slika še počakati. Tudi posnetka Vošč, Brd in Ribnega (20, 21) sem postavil na Commons, medtem ko kipov Ivane Kobilce, Karla Mauserja, Mimi Malenšek in Franca Pirca, ki krasijo okolico cerkve v Podbrezjah, zaradi pravic kiparjev ne smem. Župan Zoran Janković (24) in Simon Kardum (25) sta javni osebnosti in vesta, da sta legitimen predmet enciklopedičnega interesa; posnetka sta nastala ob otvoritvi plošče Jožetu Toporišiču (26) zadaj za Filozofsko fakulteto. Spletnega pesnika [[:w:Jaka Železnikar|Jaka Železnikarja]] (27, 28) sem povabil k predmetu Literatura in mediji; ob tej priložnosti sem popravil njegovo geslo na Wikipediji in geslo [[:w:spletna umetnost|spletna umetnost]]. 

Naslednji štirje posnetki (29&amp;ndash;32) so nastali ob komemoraciji za [[:w:Stane Žagar|Stanetom Žagarjem]] na Srednji Dobravi. [[:w:Ljubo Bavcon|Ljubo Bavcon]] je Žagarjev zet, Tomazina že poznamo, Stane Boštjančič se je razkril kot zet prešernoslovca [[:w:Črtomir Zorec|Črtomirja Zorca]], Viktor Žakelj je bil slavnostni govornik. Nekdanji udeleženec SSJLK Tomaž Susič ([http://slov.si/mh/galerije/kekec3/target53.html glej ga na Kekčevih poteh 1995]) me je povabil predavat učiteljem na slovenskih šolah na  tržaškem in goriškem (33, 34) &amp;ndash; zavzeta in po polnih štirih urah delavnice prav nič utrujena publika. Na poti domov sem na Opčinah slikal Kosovelove verze na partizanskem spomeniku (35), ki so dali naslov tej strani v albumu, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2470_x406484.953918457_y61301.4321994781_s15_b4 spomenik pa vpisal na Geopedijo.] Partizanski spomenik na Jamniku (35) je eden tistih s križem, ki postavljajo pod vprašaj tezo o izključevalni ideološki zadrtosti povojnih oblastnikov. Kolombart (40) je kmetija na Jamniku. 

30. oktobra smo se na kranjskem pokopališču poslovili od sošolca Marijana Štruklja (argentinski pesnik [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=au%3D%C5%A1trukelj%2C+pavle&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Pablo Mario Strukelj] je njegov sorodnik). Ob poti je pritegnil pozornost nagrobnik slavistu Stanku Buncu, ki se je slučajno rodil prav na ta dan leta 1907 (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006108.html sporočilo na Slovlitu]); ko sem zjutraj v drugem letniku listal po [[:w:30. oktober|koledarju rojenih in umrlih 30. oktobra]], sem ga po nemarnem zamenjal s slovničarjem Antonom Bajcem in se potem čudom čudil, kako da Bajca ni na seznamu jubilantov. O Kofcah z zadnjega posnetka mi v tem trenutku ne pride na misel nič literarnega ali jezikovnega.

==Stran '''313''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri313/index.html Tak je tale naš Matevžek], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. septembra 2017&lt;/small&gt;==

Niso vsi dojenčki na tej strani Matevž Hladnik, njihova vrsta se začne s Karolino Iskro Perenič, ki je bila slikana pri mesec in pol starosti v Postojni, skupaj z bratcem Benjaminom (15&amp;ndash;17). En dan stari Matevžek je na slikah  od 18 do 20. Drugi otroci so že malo večji: na prvi sliki so poljski, na slikah 2&amp;ndash;5 sta domača Ela in sosedova Iza in na drugi polovici strani spet naša Ela. Obiskovalci iz Leipziga na sliki 1 so bili še premladi za otroke, sorodniki in prijatelji na zadnjih desetih slikah pa svojih niso vzeli s sabo, ko so šli v gostilno Pri zetu v Žireh žurat na Matevžkov ničti rojstni dan. Na sredi (7&amp;ndash;14) so slike z dvodnevnega skoka na morje, kamor sem si šel celit rane iz [http://slov.si/mh/zapletzdiplomami.html spopada za diplomske naloge]. In kakšen je Matevž:

&lt;poem&gt;
Priden je ta naš Matevžek
a povzroča hude že skrbi:
rima na ime se ne dobi
in junaštev se še lotil ni,
ki o njih pesnitve pele bi.
Tak je tale naš Matevžek.
&lt;/poem&gt; 

==Stran '''312''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri312/index.html Očka, vrni se zdrav domov], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2017&lt;/small&gt;==

Tole vroče poletje je še naprej v znamenju popisovanja spomenikov, partizanskih in drugih, tudi ljudje z imeni ali brez imen na slikah so pogosto v zvezi z njimi. Na posnetkih 2&amp;ndash;7 je naša Ela, na posnetku 13 so Borovi verzi na spomeniku na grobišču v Dragi pri Begunjah. Na angleški Wikipediji so [[:w:en:Begunje na Gorenjskem|Begunje]] predstavljene kot množično grobišče, vendar ne kot prostor smrti tisoč mučenih zapornikov in ustreljenih talcev, ampak kot kraj smrti nemških agresorjev in njihovih pomočnikov &amp;ndash; perverzno in potrebno popravka. Ploščo na posnetku 14 sva s stanovalko hiše, na kateri je bila pritrjena, izkopala izpod gradbenega materiala pod teraso. Hotel sem jo izročiti lokalnemu muzeju, pa bom raje počakal, saj so tam izgubili ali založili že več spominskih plošč, ki so jim bile zaupane v varstvo. Katarina Čučnik s posnetka 15 me je prijazno vodila po strogo zastraženi železarni na Jesenicah (danes Sij Acroni), da sem lahko posnel tam nameščene plošče. Slike 20&amp;ndash;22 so s kosila pri sirski družini v Mostah. Oktobra morajo iz stanovanja, ki je v lasti ministrstva, na svoje, stanodajalcev, ki bi jih sprejeli, pa ni na vidiku. V Bovcu (24) je bila letošnja poletna šola posvečena moči družbenih medijev, delavnico sem organiziral seveda na temo wikijev. Od tod dalje do konca strani so posnetki iz Maribora, Ruš in poti nazaj domov, trije ali štirje so literarne narave, npr. rojstna hiša [[:w:Janko Glazer|Janka Glazerja]]. Na kolesarjenju po Mariboru sem v kavarni Oslov kot (mariborsko: Ezl ek) slučajno naletel na kolege lektorje, ki jih je sem pripeljala strokovna ekskurzija (29). 
*[https://www.youtube.com/watch?v=xqyDoFOItzY o Ezl eku na Youtubu]
* [https://www.youtube.com/watch?v=Z8bJzfU38m4 Ivo Mojzeer: Ezl ek]
&lt;poem&gt;
To bil je ezl ek, 
prva šola vseh nas, 
ko imeli smo še čas za špas, 
to bil je ezl ek, 
vsak večer družil je mlade vse, 
tovarištvo nad vse ... &lt;/poem&gt;

==Stran '''311''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri311/index.html Pregnane v mrak in mraz], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. avgusta 2017&lt;/small&gt;==

Rdeča nit strani je kulturna dediščina, tudi portreti ljudi so nastali ob iskanju in fotografiranju spomenikov. Na prvi iz Pokljuške soteske je levo prepoznavna Mojca Schlamberger Brezar s prevajalstva, [[:w:Ignac Polajnar|Nace Polajnar]] mi je prav tam skupaj z Mojčino družbo pomagal najti izgubljeni mobi. Marjan Smukavec iz Podjelja je pesnik, ki ponudi ta kratkega, če se v njegovem [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1994_x420075.876286865_y129786.460112053_s18_b2 skednju ob spomeniku] zanimaš za razstavljene verze. Anica Resman iz Gorjuš je pomagala najti iskane spominske plošče na hišah, ki so bile v zadnjih desetletjih že dvakrat preštevilčene. Naslednja je Boštetova mama, odkar so prenovili fasado, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2001_x424228.10971582_y129686.444816071_s18_b2 imajo ploščo kar pod balkonom.] Ob [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2002_x424496.241124512_y129539.192681747_s18_b2 partizanski spominski plošči v bližini]  je literarni spomenik: hiša, v kateri je nekaj let bival Valentin Vodnik. [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1998_x424241.096898437_y130668.949084717_s18_b2 Spominsko ploščo na nekdanji gorjuški ''šovi''] sva komaj našla, tako zelo je skrita na hrbtni strani hiše. Tudi posnetka 7 in 8 sta s Pokljuke, z nekoliko odmaknjene planine Meje doline. Popisovalce partizanskih spomenikov za Geopedijo naj bi motiviral piknik pri nas na Dobravi, pa so prišli samo najbližji prijatelji (9). 

Kristusovi glavi sta s spomeniških potepov po Dolenjskem, naj simbolizirata trpljenje tistih, katerih imena so zapisana na spomenikih. Na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:726_x475939_y60502_s18_b2 spomenik v Jelenovem žlebu, ki slavi uspešno bitko partizanov nad italijansko divizijo Maceratta 26. marca 1943,] so se letos spravili z macolo. Nekega &quot;domoljuba&quot; so zmotili naslednji verzi na njem: 

&lt;poem&gt;Pregnane 
v mrak in mraz 
nas je hranila 
ljubezen do pravice 
in prostosti. 

Zahrope boj, 
smrt žanje 
v trumi gosti – 
in zašume nad zemljo 
zmage krila.&lt;/poem&gt;

Ve kdo za avtorja verzov? Travna gora z Jelenovim Žlebom, [http://www.geopedia.si/#T105_L11120_F11120:141_x475768.19359115_y63565.61940815_s13_b4 ki sva jo prekolesarila,] je odmaknjena, niti sledu od letošnjega turističnega navala, celo planinska koča je zaprta, idealno za medvede (13). Ribnica, ki je izhodišče za Travno goro, je polna literarnih obeležij (14&amp;ndash;18). Zakonca Vurnik (19) iz Radovljice sem posnel, potem ko sta mi izročila v varstvo spominsko ploščo, ki je ne nameravata vrniti na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2060_x436897.960043457_y133422.718328384_s19_b2) pročelje svoje hiše v Radovljici,] domovanja arhitekta [[:w:Ivan Vurnik|Ivana Vurnika]]. 

Zadnja [http://www.geopedia.si/#T105_L11120_F11120:140_x482820.88381735_y102901.2281542_s13_b4 kolesarska popisovalska turneja se je dogajala v razbeljenem dnevu v hribih nad Litijo.] V Litiji je na pokopališču nagrobnik pesniku [[:w:Jože Šmit|Jožetu Šmitu]] (20). V Tujem grmu (21) [http://slov.si/mh/galerije/galeri103/target4.html sva se slikala že pred desetletjem;] v krajevnem napisu še zdaj niso popravili malega ''g'' v veliki ''G''. Planinski dom na [[:w:Janče|Jančah]] (23, 24) je bil s 792 metri najvišja točka, potem je šlo hitro navzdol do Jevnice in ob Savi do Litije. V vsakem kraju je bil tudi kakšen spomenik.

==Stran '''310''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri310/index.html Kekec na Kriških podih], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2017&lt;/small&gt;==

Letošnji Kekec je šel prespat na [[:w:Pogačnikov dom na Kriških podih|Pogačnikov dom na Kriških podih]]. Dom se imenuje po vnuku viteza [[w:Josip Pogačnik (politik)|Josipa Pogačnika]] iz Podnarta, ki je bil 1918 predsednik narodne vlade SHS. Vnuk Jože Pogačnik (1927&amp;ndash;1951) se je navzel rodbinske podjetnosti in bil s 24 leti podpredsednik slovenskih planincev. Smrtno se je ponesrečil na poti na otvoritev koče na Kriških podih. Na poti nas je ujela nevihta, suhi smo ostali samo tisti, ki smo se skrili v gamsje zavetje pod previsom ob poti. Tudi ponoči se je strašno bliskalo in grmelo. Naslednji dan smo se povzpeli na Križ (2410 m), počivali nazaj grede na bivaku IV Na rušju, si v Aljaževem domu privoščili pivo, na Turkovem rovtu tradicionalni kekčevski piknik, na jezu pri Rosu pred Mojstrano pa kopanje v mrrrzli Bistrici. Kekčevali smo Ivana Zajc, Katarina Pribožič in seminaristka Veronika iz Moskve od študentov, od starih bajt pa vodja Aleš z Marinko, Herman in Doroteja, pardon, Kristina, Miran in Mira. 

==Stran '''309''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri309/index.html Union], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2017&lt;/small&gt;==

Stran začenjata [[:w:Dragi Stefanija|Dragi Stefanija]] in [[:w:Vladimir Osolnik|Vladimir Osolnik]] pod Lipo, taka trava (slika 1) raste na planini Konjščica, kočo Planiko (2) pa sem slikal dve uri pozneje z vrha Tošca. Zgodovinski posnetki so iz gradiva za dobravsko kroniko (na srednji je [[:w:Stane Žagar|Stane Žagar]]), ki sem ga dobil od soseda Bodlajevega Joškota. Posnetki 6&amp;ndash;15 so iz Čuril pri Metliki, kjer smo v čast magisterija (starega, znanstvenega) sestrične filozofinje Alenke kajpak jedli odojka in jagenjčka. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1462_x460088.499359375_y122139.10523388672_s10_b4 Partizanski spomeniki,] ki sva jih z Miro slikala v okolici pred pojedino in po njej, so že na Geopediji. Nadaljnjih 7 posnetkov je s poti na Uskovnico in na njej. Predzadnji posnetki so z letošnjega seminarja SJLK po predavanju [[:w:Zvonko Kovač|Zvonka Kovača]]. [[:w:Igor Saksida|Igorja Saksido]] sem pred FF slikal za Wikipedijo. Zadnji posnetek je z lova na spomenike v Radovni: v hiši s spominsko ploščo sva slučajno naletela na poznane ljudi &amp;ndash; tako je to na Slovenskem.

==Stran '''308''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri308/index.html Kje je Lojz?], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. junija 2017&lt;/small&gt;==

Posnetki 1&amp;ndash;6 so z junijskega skoka na Cres čez konec tedna: Valun, Lubenice, Beli itd. Slike 78&amp;ndash;10 so s praznovanja ob taščini 90-letnici. 11&amp;ndash;27 beležijo dejstva in vzdušje na oddelčnem končnem izletu v Kranj in na gradova Brdo ter Strmol. Miha Mohorja, ki smo ga srečali na Pungertu, sem pozabil posneti, sem pa zato fizkulturnika Poldeta Hribarja. Maja in Jure sta knjižničarja in avtorja literarnih kvizov, med njimi npr. [http://www.mkk.si/2016/02/03/kviz-preserna-jagat/ Prešerna jagat;] Jure je 2008 diplomiral iz [http://slov.si/dipl/bohinec_jure.pdf življenja in dela kranjske pisateljice Zlate Volarič.] Pred kosilom na Brdu se je nova predstojnica Alenka Žbogar s šopkom zahvalila prejšnji predstojnici Veri Smole. Na Brdu so plastike Zdenka Kalina (20), na Strmolu pa plastike njegovega brata Borisa Kalina. Začuda nimfe Borisa Kalina iz leta 1939 (25), ki je podobna graščakinji Kseniji Hribar, roke pa drži na prsih podobno kot anonimni kip v notranjščini (24), ne navaja nobena na spletu dosegljiva bibliografija. V oči padejo olja [[:w:Josip Marija Gorup|Josipa Marije Gorupa pl. Slavinskega]], Ksenijinega brata, ki je rad slikal divjad (23). Ker enciklopedični viri ne poznajo datuma njegove smrti, sem zanj povprašal Franceta Malešiča, avtorja knjige o gorskih nesrečah ''Spomin in opomin gora''. Slikar se je 15. ali bolj verjetno 16. oktobra 1926 (datum sem vpisal na Wikipedijo), na dan poroke svoje neizvoljene ljubezni, v slabem vremenu odpravil čez Vrata na Kriške pode slikat gamse in je bil od tega dne pogrešan. Njegovo truplo so našli v Vratih šele nemški vojaki med drugo svetovno vojno; Ksenija in Rado sta ga pokopala na Žalah, kmalu pa tudi sama žalostno končala. Pod sliko gradu Strmol (27) sem navedel naslove literarnih in publicističnih del, ki se ukvarjajo z njuno usodo. Lahko bi namesto tega navedel le povezavo na Wikipedijo ([[:w:To noč sem jo videl|To noč sem jo videl]], [[:w:Grad Strmol#Zgodovina|Grad Strmol]]), kamor sem te podatke vpisal. Istega dne zvečer se je Marinka Kenk Tomazin v Tržiču pogovarjala z letošnjo [[:w:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjevo nagrajenko]] Joanno Pomorsko; zamudil sem samo pol ure pogovora, ne pa zakuske. 

Posnetka 29 in 30 sta z obiska pri Jožetu Pogačniku, ki je pravkar praznoval 101. rojstni dan. Njegov posnetek sem potreboval za dobravski Kdojekdo, saj je domžalski častni občan, svojčas je bil domžalski župan, rokoval se je s Hruščovom, bil je direktor Tosame. Na steni sem opazil Jakčevo oljno podobo Valentinove (Pogačnikove) domačije na Dobravi; njegova hči Andreja mi je povedala, da se je Božidar Jakac spoznal z eno od Valentinovih hčera, ko sta oba pomotoma izstopila z vlaka, in je od tedaj pogosto zahajal na Dobravo k Valentinovim na počitnice in slikat. Ker je umrl šele leta 1989, ne bodo njegova dela v javni lasti nič prej kot leta 2059 in bo njihove posnetke šele takrat mogoče postaviti na splet; do tedaj bo njegova dobravska slikarija za javnost zaradi zaribane avtorske zakonodaje nedosegljiva &amp;ndash; škoda. 

Posnetki od 31 do konca so z lova na partizanske spomenike po Zgornji savski dolini. Leta 1982 so jih sicer na Zavodu za spomeniško varstvo [[Partizanski spomeniki na Geopediji|pedantno popisali]]), vendar so v Registru kulturne dediščine pogosto vneseni napačni podatki in jih je potem težko najti. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1848_x419693.031_y145393.953_s16_b4 Tistega pod Jerebikovcem] ni bilo težko izslediti, nisva pa z Miro imela sreče s spomenikom padlemu alpinistu in športniku [[:w:Miran Cizelj|Miranu Cizlju]] nad potokom Martuljkom. Domačini na slikah so pomagali z informacijami. Na posnetku 33 je zadnja stran vpisne knjige na Jerebikovcu, ki govori o načrtih domačina [http://www.gore-ljudje.net/novosti/82505/ Alojza Žaklja,] da na novo postavi podrti bivak na vrhu gore; slika je dala naslov tej strani v fotoalbumu.

==Stran '''307''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri307/index.html Ahtaj de se n'boš ab tram habnu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. junija 2017&lt;/small&gt;==

Prvi trije grafiti so iz Žirov, zadnji v prevodu pomeni 'Pazi, da ne zadaneš v tram.' Čačov Boštjan (3) je z Zgornje Dobrave, Cutov laz (4) je nad Kropo. Slika 5 je z večerje pri Ireni Mušič in Vladu Habjanu v Kamniku. Nagrobnika za književnika [[:w:Joža Vovk|Joža Vovka]] in [[:w:Jožef Žemlja|Jožefa Žemljo]] sta na pokopališču na [[:w:Ovsiše|Ovsišah]]; tistega za viteza Josipa Pogačnika (Podnartovec, gostilna njegovega očeta, znamenita že v 19. stoletju, ki jo bodo menda podrli, je na sliki 10) in njegovo številno rodbino ter za rodbino Antona Pogačnika (ki ni s prvim kljub enakemu priimku in bivališčem v istem kraju nič v sorodu) nisem postavil v galerijo, dostopna bosta na [[:w:Srednja Dobrava|dobravskih straneh]]. Roman Kuhar (slika 11) je kandidat za dekana FF, slikan je bil na posvetu o poslanstvu FF, njegovo sliko in slike drugih nastopajočih kolegov ([[:w:Eva Bahovec|Eva Bahovec]], Damijan Štefanc, [[:w:David Movrin|David Movrin]]) sem postavil kar v Wikimedijino Zbirko, od koder zajemajo članki na Wikipediji; sam sem ob tej priložnostni povedal [[Poslanstvo Filozofske fakultete|tole]]. Slike 12&amp;ndasj;14 so reklama za Mojčino trgovino s kozjim mlekom in skuto na [[:w:Zgornja Dobrava, Radovljica|Zgornji Dobravi]]. 15 in 16 sta nastala po zagovoru Juretovega doktorata na Strojni fakulteti; tudi posnetke nekaterih članov komisije sem postavil v Zbirko. Ela se je spomnila, da jo je tu pred pol leta obdaroval Miklavž in je prekinjala protokol z glasnimi vprašanji Kje je Miklavž? Na slikah 17&amp;ndash;18 sta vnuka znamenitega Dobravca Antona Pogačnika, ki se je 1899 preselil v Podnart in tu odprl gostilno, njegovi trije sinovi '''Ci'''ril, '''Me'''tod in '''An'''ton pa kemijsko tovarno Cimean. Njegova pravnukinja je moja sodelavka na FF Marija Javor Briški, njen mož Janez pa moj kamerad s služenja vojaškega roka v Črnomlju leta 1978 &amp;ndash; vse to se je razkrilo  na obisku pri Mariji Javor v Podnartu, vnukinji viteza [[:w:Josip Pogačnik|Josipa Pogačnika]] in hčeri njegovega sina Jožefa, ki je bil glavni tajnih trboveljske premogovne družbe. Marija Javor ima skrbno urejeno rodbinsko dediščino in je prijazno dovolila preslikavo starih fotografij za potrebe dobravske zgodovine. 

Na 20. posnetku sta naša soseda Fister na Dobravi, od 21. do konca pa so slike s kolesarjenja od Laškega na [[:w:Svetina|Svetino]] in čez Šentrupert in po dolini Lahomnice nazaj v Laško, gl. [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:138_x522931.44200000004_y113473.934_s14_b4&amp;locale=sl sled na Geopediji.]  Ustavila sva se seveda tudi na grobu [[:w:Alma Karlin|Alme Karlin]]. V Olešju sta naju domačina Terezija in Franci Dernač popeljala na ogled obračališča lokomotive na ozkotirni železnici, s katero so pred vojno odvažali visokokalorični premog iz dnevnega kopa v Trobnem Dolu, in naravno znamenitost, slap Lahomniški Sopot.

==Stran '''306''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri306/index.html Literarna Bela krajina], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. maja 2017&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek (po pameti fotografskega programa, ki ga je Google ukinil, ima številko 0) je s predavanja o strokovnem pisanju na spletu, ki sem ga imel v Lingvističnem krožku. Posnetek 1 in 2 sta z obiska pri Danici in Ljubu Bavconu. Danica je hči narodnega heroja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] in sestra [[:w:Nada Žagar|Nade Žagar]]. Na posnetkih od 3 do 10 so ljudje z Dobrav in Mišač, ki sem jih ujel pri fotografskem dokumentiranju domačij;  [http://www.geopedia.si/#T105_L19081_F1173:51855_x440385.521_y129391.608_s16_b2 te imajo na Geopediji svoj sloj.] [[w:Franc Kosel|Francija Kosela]] imamo tudi na Wikipediji. Piknik za družine naših mladih na Dobravi smo zaradi napovedi hladnega vremena odpovedali, ampak Škarjevi (11&amp;ndash;14) iz Zgornjega Loga pri Litiji (Borutova družina) se napovedi niso ustrašili in res se je vreme popravilo. 15 in 16 sta spet domačina iz Lipnice iz z Mišač, posneta pred kočo na Goški ravni na Jelovici. Sledijo slike iz Bele krajine: stric Marijan (17) in spominske plošče in kipi literarnim osebnostim in rečem. Poslikal sem tudi [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x499072_y112072_s9_b4 množico partizanskih spomenikov za Geopedijo,] od njih je tule le transportno zavezniško letalo Dakota na Otoku pri Metliki, s katerim so oskrbovali partizane med drugo svetovno vojno. Zadnja dva posnetka dokumentirata vandalizem nad spomeniki: pred dvema letoma so ukradli Tavčarjev bronasti kip iz grobnice na Visokem, na praznični majski dan pa sva z Miro opazila [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:440_x430614.313_y104459.578_s17_b2 sveže poškodovan spomenik ob cesti v Žiri.] Spomenika ni v Registru kulturne dediščine in zato Zavod za varstvo kulturne dediščine ne bo ukrenil nič. Samo upam lahko, da se bosta na obvestilo odzvala občina Gorenja vas, pod katero spomenik spada, in policija.

==Stran '''305''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri305/index.html Ela na začetku in na koncu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. aprila 2017&lt;/small&gt;==

... vmes so pa [[:w:Aleksander Bjelčevič|Aleš Bjelčevič]] s hčerko Emo po predstavitvi Koruzove številke JiS na FF (slika 1), nekaj turnosmučarskih posnetkov (z Miro proti Velikemu Draškemu vrhu &amp;ndash; 2, z Borutom na [[:w:Kanjavec|Kanjavec]] &amp;ndash; 3&amp;ndash;8, z Juretom, Ano in Simono na Križ in v Sovatno &amp;ndash; 9&amp;ndash;16); na 14. sliki je ograbek članov AO Radovljica, ki smo jih srečali na Bovških vratcih. Letos je na OŠ Lipnica ob obletnici smrti narodnega heroja [[:w:stane Žagar|Staneta Žagarja]] govoril [[:w:Rudi Rizman|Rudi Rizman]] (17 in 18; njegovega portreta ni bilo na Wikipediji, zdaj pa sem ga tja naložil); na tej šoli uči slovenščino Katarina Perič (19). Od 20 do 25 so portreti dobravskih domačinov, ki sem jih posnel ob fotografskem dokumentiranju domačij na Spodnji in Srednji Dobravi za potrebe lokalne kronike. Na 26. posnetku sta Mira in Tani, slikar in glasbenik iz Afganistana, ki so mu zavrnili prošnjo za azil in tiči zdaj za rešetkami v deportacijskem centru v Postojni. Pravi, da je osebje prijazno (EU bdi nad ravnanjem z zaprtimi), vendar nima dovoljenja za izhod. Eden od sedmih zapornikov je tam že sedem mesecev, saj ga ne morejo deportirati nikamor. Prvega aprila dopoldne sem na [[:w:Rodica (gora)|Rodici]] srečal Stanko Jelenc z Medicinske fakultete, popoldne pa sva z Miro pazila Elo v okolici plezališča [[:w:Kupljenik|Kupljenik]].

==Stran '''304''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri304/index.html Slovenskim učiteljicam (v spomin)], &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. marca 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat je nekaj več zimskih fotografij za zaslonsko ozadje. Povzročil jih je pozno zapadli sneg, posnete pa so bile na Struški in Kosmatem vrhu (sosed Ratitovca), pod Kriško steno, na Viševniku in še kje. Na Evelino Pavlovsko (slika 16) smo naleteli v indijski restavraciji Namaste; pred skoraj desetimi leti je bila med udeleženci [http://slov.si/mh/galerije/ssjlk08/target22.html seminarja SJLK.] Zadnjih šest posnetkov je od včeraj. Najprej so uredniki tematske številke JiS-a predstavili [[:w:sl:Jože Koruza|Koruzovo]] številko (Matjaž Kmecl in Aleksander Skaza sta ob tem spregovorila o prezgodaj umrlem kolegu), potem pa smo šli še na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005858.html preizkusno predavanje Barbare Ivančič Kutin o slovstveni folklori] in sodelovali v zanimivi diskusiji po njem.

==Stran '''303''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri303/index.html Konča se pa s Prešernom], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. februarja 2017&lt;/small&gt;==

Nekaj snega je bilo pa januarja vendarle. Prvi trije posnetki so s popoldanske smuke na Babi. Posnetki od 3 do 16 so s podelitve nagrad najprizadevnejšim vodičarjem v Partizanskem domu na Vodicah (1118 m); Mira je bila s 166 vzponi na Vodice med ženskami druga. Igral je ansambel Kdormacajt. Stella Šibanc (18) je odpeljala zbrana oblačila brezdomnim beguncem v Srbijo. Radoživo Kajžnekovo Minko iz Javorniškega Rovta (22 in 23) sva srečala na povratku s Ptičjega vrha v Karavankah. Ima jih 87, ko pa je bila mlajša, je vse noči preplesala. Od posnetka 25 dalje je pa skoraj sama literatura. 8. februarja je bil v Kranju Prešernov semenj. Ljudi se je trlo, v obliki semnja je Prešernov ljudski sloves dolgoročno zagotovljen. V ZDA rečejo takim dogodkom ''[[:w:en:Renaissance fair|Renaissance festival]]''. Mitizacije Prešerna in alibičnega značaja prešernovanja se je dotaknilo tudi predavanje, ki sem ga imel ta dan za kranjske muzealce (27 in 28). Mrežce (1965 m) nad Pokljuko so cilj za oblačen in spodaj tudi meglen dan, kot je bil 10. februar. Smuka je bila pa kar v redu.

==Stran '''302''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri302/index.html V znamenju koledarja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. januarja 2017&lt;/small&gt;==

Prva vrstica slik (do osme) dokumentira prenovoletno srečanje na Filozofski fakulteti. Portrete kolegov Valentina Kalana, Mitje Sajeta, Bernarda Nežmaha, Primoža Viteza, o katerih obstajajo članki ali zametki člankov na Wikipediji, sem naložil v Wikimedijino Zbirko in v njihova gesla, nekatere druge samo v Commons. 9&amp;ndash;13 so z družinskega izleta iz Davče na [[:w:sl:Porezen|Porezen]], na 14. je naša Ela na Uskovnici. Andrejo s 16. slike smo srečali v gostilni v Lescah: v srednji šoli je bila Mirina učenka, pozneje pa tudi moja študentka in diplomantka. Z novoletnega žura na Vodiški planini so samo tri slike (20&amp;ndash;22), druge niso najbolje uspele. Tatjano in Jožeta iz Krope (23) sem ujel na jutranjem vlaku za Ljubljano, soseda Cvetota Štularja z ženo Jano pa, ko sta obiskala taščo Tončko. Posnetki od 26 do konca so nastali ob dveh slavjih, ki sta včeraj zaključili teden: ob vselitvi Nataše Pirih Svetina v kabinet na FF in ob 50-letnici Ljudmila Dimitrova; gasilskega posnetka, na katerem fotografirani unisono izgovarjajo ime [[:w:bg:Елисавета Багряна|Багряна]], ime bolgarske pesnice, o kateri je pisal Ljudmil, {{COBISS|ID=253651712}} v albumu ni. Ja, kot da bi bilo življenje iz samega proslavljanja ...  Seveda ni, ampak fotografije ljudi, zatopljenih v delo, bi bile dolgočasne, zato raje počakamo na praznovanja.

==Stran '''301''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri301/index.html V kamnu se zbriše, na papirju ostane], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. decembra 2016&lt;/small&gt;==

Naslov strani v albumu se nanaša na enajsti posnetek, ki prikazuje obnovljeni spomenik financarju Alojziju Brinšku, ki ga je leta 1924 malo pod vrhom Golice [zabodel koroški švercar.] 1927 so prijatelju umrlemu postavili na tem mestu spomenik in nanj vklesali verze: 
&lt;poem&gt;
Ponos stanu, junak, bil čast si domovine
in za zvestobo dal si svojo kri,
zločinska roka ti je vničila življenje,
a Tvoj spomin na veke naj živi.
&lt;/poem&gt;

Verzov ni več mogoče prebrati, tako jih je vreme zlizalo v 80 letih, ostali so zapisani v časopisnem poročilu ([http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISZ4EK5T ''Slovenec'' 30. avg. 1927]) in jih je mogoče hitro najti, ker so slovenski časniki iz tistega časa povečini digitalizirani. Dve leti pozneje so [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMXGV2YB časopisi prinesli novico,] da je pri postavljanju spomenika prišlo do vrste goljufij, zaradi katerih je bil goljuf obsojen na zaporno kazen. Istega leta je v ''Domoljubu'' začel izhajati feljton [[:w:Slavko Savinšek|Slavka Savinška]] ''[[:s:V goliških plazovih|V goliških plazovih]]: Povest z gorenjskih planin'' (v knjižni obliki je izšla 1928 pod naslovom Izpod Golice), ki govori o ljubezenskem rivalstvu med financarjem in koroškim tihotapcem. Savinšek je gotovo dobil spodbudo v tragičnem dogodku na meji, čeprav so imena oseb druga in je tihotapec v romanu pozitivna oseba. 

Prvi posnetek, ki ga je Patrizia Raveggi napravila v debatni kavarni na Knjižnem sejmu, spada še k sredici predhodne strani, sledijo pa posnetki z dogodkov zadnjega meseca. 1. žalna seja za Gregorjem Kocijanom na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. 2. France Malešič je za ponatis pri Mohorjevi družbi pripravil [[:w:Janez Gregorin|Gregorinov]] roman [[:s:Zavetje v pečevju|Zavetje v pečevju]] iz leta 1941 in zanj napisal predgovor (zdaj zdaj ga postavim na splet). 3. Payman Qasimian in Kazim Ashourzadek sta azilanta. Payman je Iranec in so [https://www.dnevnik.si/1042733309 o njem mediji že pisali,] nazadnje je bil uspešen kot standup komik, Iračan Kazim Ashourzadek pa je pravkar dobil status begunca. Jože in Ljuba Terčon sta starša našega gimnazijskega sošolca Tomija iz Kranja. Za Goliškimi posnetki so posnetki s sprejema nemških štipendistov na nemškem veleposlaništvu v Vidmarjevi vili v Rožni dolini (14&amp;ndash;19). Kolege Nado Pipan, [[:w:Matija Gogala|Matija Gogala]], [[:w:Andrej Ule|Andreja Uleta]], Draga Šabca in druge sem slikal za vpis na Commons. Zadnji štirje posnetki so z oddelčne novoletne večerje pri Šestici.

==Stran '''300''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri300/index.html Medialnost in literatura], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Simpozij [http://slov.si/doc/medialnost_povzetki.pdf Medialnost in literatura] je vodila Urška Perenič. [[:w:de:Helmut Schanze|Helmut Schanze]] (prva slika) je bil plenarni predavatelj. Samo slike 20&amp;ndash;23 niso s simpozija, ampak z vmesnega skoka v debatno kavarno v Cankarjevem domu, kjer smo z Veroniko Rot Gabrovec in Vojkom Gorjancem ob knjižni izdaji ''[[:b:Nova pisarija|Nove pisarije]]'' kramljali o digitalnem, podatkih, odprtosti in prihodnosti. V Wikimedijino Zbirko sem na sveže naložil [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|17 njihovih portretov]], štirje od njih se kažejo tudi v geslih o predavateljih na Wikipediji.

Simpozij je povezal Društvo za primerjalno književnost in Slavistično društvo, povezal je strokovnjake s področij literature, radia, televizije, filma, drame, računalništva, psihologije, kognitivne znanosti, nevrologije, umetne inteligence in informatike, povezal pa je tudi ljudi različnih jezikov: slovenščine, nemščine, angleščine, hrvaščine. Oba nemško govoreča sta bila poškodovana: Schanze je imel v gipsu roko, Klemens Gruber pa nogo; ta se nam je zato pridružil prek Skypa. Med vesela spoznanja spada, kako samoumevno smo sprejeli poročilo o rezultatu empirične raziskave, da ni recepcijskih razlik med branjem poezije s papirja in branjem z zaslona, čeprav še danes marsikdo prisega, da je poezija neločljivo povezana s papirnato knjigo, in da so udeleženci optimistični glede kulturne prihodnosti človeštva, čeprav nihče ne ve, kam nas bo pripeljala virtualizacija naših življenj. Pomembno je, da se nevarnosti vsaj zavedamo in se odločamo odgovorno. Jezike (slovenščino, angleščino in nemščino) smo uporabljali, recimo temu uravnoteženo, v debati pa spontano. Če zanemarimo hrvaškega kolega germanista, za katerega domnevamo, da je slovensko vsaj približno razumel, je bil edini brez razumevanja slovenščine plenarni predavatelj, ki pa je bil ves čas prisoten in se je živo vključeval v debato; njega bi preklop na zgolj slovenščino izločil iz komunikacije, simpozij pa bi izgubil mednarodni značaj. Angleški izročki in prosojnice, ki so spremljali slovenske referate, izročki s slovenskimi prevodi nemških referatov in zaporedno slovensko/angleško izvajanje so se trudili povezati govorce različnih jezikov. O izbiri jezika ni mogoče povedati kaj novega. Tokrat se je hočeš nočeš dogajala tudi ob spominu na polemike ob predlogu amandmaja za udobnejši položaj angleščine kot jezika univerzitetnega poučevanja. Dokler se ne dokopljemo do samodejnega sprotnega prevajanja, ki bo ukinilo slabšalni pomen sintagme [[:w:babilonski stolp|babilonski stolp]] ([[w:en:Tower of Babel|Tower of Babel]]; slovenskega wikigesla še nimamo), se bomo do medsebojnega razumevanja pač spotikali vsak po svojih najboljših močeh. Lepo je, da sta Andrej Leben in Dominik Srienc referat izvedla v slovenščini. Končala sta ga s citatom tvita pesnice Marije Nagrobnigg. Pomenljivo?

==Stran '''299''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri299/index.html Obdobja 2016], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Obdobjem sva letos načelovala z Eriko Kržišnik. Tule so samo tiste slike, ki so približno uspele, zato ne pokrivajo celotnega simpozijskega dogajanja. Galerijo začenja igralec Nik Škrlec, čigar predstavo o številu ''pi'' smo si šli ogledat na AGRFT. [[:w:Jože Krašovec|Jože Krašovec]] je pozdravil Obdobja v imenu SAZU na otvoritvi in je pozdravil tudi otvoritev razstave o (Ne)znanem Toporišiču, ki sta jo pripravila [[:w:Helena Dobrovoljc|Helena Dobrovoljc]] in [[:w:Tomaž Toporišič|Tomaž Toporišič]]. V petek zvečer smo šli na Mostec pogledat spominsko ploščo na [[:w:Jože Toporišič|Toporišičevi]] rojstni hiši (sliki 10 in 11), pele so nam Prepelice (slika 13), Toporišičeva svakinja Tereza pa je recitirala nekaj svojih pesmi (sliki 15 in 16). Zadnje slike so z zaključka simpozija. Več o njem na [http://centerslo.si/simpozij-obdobja/35-simpozij-obdobja/ Centrovih straneh] in v [[Obdobja 2016|uvodnem ter sklepnem nagovoru]].

==Stran '''298''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri298/index.html Litija-Čatež 2016], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Popotovanje kot vsako leto. Po nekaj letih smo zaradi mokrote raje ubrali južno varianto mimo Primskovega in se povzpeli celo na Zaplaz. Pridružile so se nam lektorice in Novogoričani, recitirali smo iz Levstikovih pesmi, tudi Plečniku, Badjurovim in Popotovanju se nismo mogli čisto izogniti.

==Stran '''297''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri297/index.html Pri glagoljaših oz. Ali se bogme i puno vina popilo], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Tokrat so slike malo nametane. Na ljubljanski železniški postaji izstopim iz gorenjskega vlaka in je za poslikat, preden se lotijo gradnje nove. Posnetki 1&amp;ndash;6 so iz gostilne po komemoraciji v spomin prvoborca in heroja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]], ki jo vsako leto prirejajo na Srednji Dobravi, letos je bil govornik [[:w:Božo Repe|Božo Repe]]; na posnetkih so udeleženci iz Ljubljane in domačini. Fotografije 10&amp;ndash;12 so mi ušle s [http://slov.si/mh/galerije/galeri296/index.html predhodne strani,] pa naj bodo zdaj tule. Od 13 dalje so slike, ki so dale albumu naslov. Nastale so na potepanju po Istri, kamor smo se odpravili skupaj z mladimi, da sva z Miro pazila na Elo, medtem ko so starši plezali. [[:w:Roč, Buzet|Roč]] je kraj prve hrvaške glagolske tiskarne in [[:w:hr:Juri Žakan|Jurija Žakna]], glasnika prve tiskane knjige 1482. V konobi sredi vasi niso bili prijazni z nami, toliko bolj pa lastnika apartmaja na Ročkem Polju 5 Dino in Marjuča. Nad Ročkim Poljem je na razglednem vrhu cerkvica sv. Tome. Vas [[:w:sl:Brgudac|Brgudac]] je izhodišče planinske poti na Veliki Planik in je polna spomenikov iz druge svetovne vojne, vas [[:w:sl:Lanišće|Lanišće]] pa je bila 1947 prizorišče umora duhovnika [[:w:hr:Miroslav Bulešić|Miroslava Bulešića]]. Stran zaključujejo posnetki Ane in Jurija iz plezališča nad Limskim kanalom.

==Stran '''296''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri296/index.html Deset let slovenistike v Budimpešti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. oktobra 2016&lt;/small&gt;==

Kazalo slovenistične konference v Budimpešti je na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005696.html Slovlitu.]

==Stran '''295''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri295/index.html Lojz], &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. oktobra 2016&lt;/small&gt;==

Naslov strani bi bil lahko tudi Trentski Pelc, ker tja gor naju je z Miro vodil Lojz Hosner, p. d. Podskalar, ki živi na osmem ovinku stare vojaške ceste na planino Berebico, lepega septembrskega dne. Spraševala sva ga o vsem mogočem, da bi iz pogovora napravila članek za ''Planinski vestnik''. In je [http://www.slov.si/stezosledec-z-osme-rejde/ nekaj nastalo,] kar je zahtevalo dialektološko in etimološko kontrolo (hvala Barbari Ivančič Kutin za prvo in Silvu Torkarju za drugo). Predzadnja slika kaže spominsko ploščo sredi vasi Trenta, na rojstnem kraju Baumbachove [[:w:sl:Zlatorog (pripovedka)|pripovedke Zlatorog]] (gl. tudi [[:s:Zlatorog|ljudsko pripoved o Zlatorogu na Wikiviru]]; [[:s:sl:Zlatorog (Fr. Hubad)|pa še eno]]). Zadnja slika je posneta nerodno med latami vratic na znamenju Pri cerkvi, prikazuje pa žalostno smrt tistega [[:w:sl:Anton Tožbar|Antona Tožbarja]], p. d. Špika, ki mu je medved 20 let prej odtrgal čeljust. Tožbar je tudi literarna oseba v romanu ''[[:s:sl:Pet mož gradi pot|Pet mož gradi pot]]'' [[:w::de:Gustav Renker|Gustava Renkerja]].

==Stran '''294''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri294/index.html Obrazi in obličja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. septembra 2016&lt;/small&gt;==

Slike od 0 do 9 so z otvoritve spominske plošče [[:w:sl:Jakob Alešovec|Jakobu Alešovcu]] na Skaručni. Zgodila se je v okviru 17. Kopitarjevih dnevov, ob tej priložnosti sem imel [[Jakob Alešovec|nagovor]], kakor tudi Marjeta Žebovec (slika 8). Organizatorja Rada Čuka žal nisem ujel v objektiv. Na sliki 10 je [[:w:sl:Uporabnik:Dbc334|Domen]] iz Maribora, ki je našim študentkam pred skoraj desetimi leti kot osnovnošolec pomagal pri prvih korakih na Wikipediji in na Wikiviru; zabavno izkušnjo z njim popisujem v [[Popravljalci sveta|predavanju na TEDx]], srečala pa sva zdaj prvič po zagovoru nekega starega magisterija v Mariboru. Posnetka 11 in 12 sta z žalne seje za prof. Zadravcem, kjer je med drugimi govoril Ignacij Voje (najina nagovora sem naslovil [[Za Frančkom]] in [[Nagovor na žalni seji za Francem Zadravcem]]). Tudi zadnji trije posnetki na tej strani (49, 50, 51) so povezani z Zadravcem: s Petro Vide Ogrin sva se odzvala vabilu vdove Olge, da na Prulah pokukava v njegovo rokopisno zapuščino, ki jo želi shraniti na SAZU. Kip Toneta Seliškarja se je pojavil pred fotoaparatom pred šolo, ki je poimenovana po pisatelju, na poti nazaj na Aškerčevo. 

S [[:w:sl:France Novak|Francetom Novakom]] in [[:w:sl:Marko Jesenšek|Markom Jesenškom]] smo se družili po občnem zboru Slavističnega društva Slovenije. Namesto društvenih finančnih zadreg smo v misel in besedo jemali Jožeta Toporišiča, naslovno osebo svežega zbornika ''Toporišičevo leto'', ki ga je uredil Marko. 

Sredico od slike 16 do slike 37 sestavljajo posnetki s partizanskega mitinga na Pangršici. Z Miro sva tam po zaslugi Damjana Renka in Lada Nikšiča dobila zlato plaketo ZB za vpisovanje partizanskih spomenikov na Geopedijo. V [http://www.geopedia.si/#T105_x465820.81299999997_y122831.141_s10_b4 zbirki jih je zdaj blizu 700,] počasi se k popisovanju spravljajo tudi ljudje po drugih koncih Slovenije, začetno zasebno pobudo je zdaj posvojila borčevska organizacija. Pela je [http://www.primorci.si/osebe/popovski-marjetka/948/ Marjetka Popovski,] otroci so izvedli plesno točko, skeč in recitirali, udeleženci z drugega roba trajnostne lestvice pa smo si privoščili golaž in pivo. 

Slike 38&amp;ndash;48 so z vsakoletne trgatve pri stricu na Veselici nad Metliko; in s poti nazaj domov. Grozdje je bilo letos lepo, k dobremu razpoloženju je prispeval odojek, ki ga iz pietetnih razlogov ni na sliki.

==Stran '''293''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri293/index.html Hrvaški september], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. septembra 2016&lt;/small&gt;==

Najprej je v MTB-transdinarski tekmi na Hrvaškem zmagal Luka Tavčar iz Žirov, polbrat naše Ane (slika 2; [https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/t31.0-8/14249772_605798532926769_3670935406575398578_o.jpg gl. tudi]). Potem je [[:w:sl:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]] v Velenju v vili Bianca iz rok Iva Stropnika prejel [[:w:sl:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjevo nagrado]]  (slike 3&amp;ndash;12). Za zbirko fotk na spletišču Commons sem poslikal še druge velenjske nagrajence. In glasbeno skupino Tosca Beat. Celotno velenjsko prireditev je veliko bolj profesionalno [https://www.facebook.com/photo.php?fbid=1193423624034762&amp;set=pcb.1193430867367371&amp;type=3&amp;theater dokumentiral Jurij Vižintin.] Naslednji dan se je z nagrajencem v tržiški knjižnici pogovarjala Urška (slike 13&amp;ndash;16). In potem je bilo treba na Cres še po zadnji kos poletja (slike od 14 do konca). Prvi postanek je bil v vasi Filozići; šele doma sem se poučil, da domačin Igor Zlatkov ni samo izdelovalec umetnin in spominkov, ampak da tudi [http://www.delo.si/prosti-cas/kulinarika/nedelo-izbira-art-farm-filozici-cres-hrvaska.html dobro kuha.] Mlada družina iz Berlina se je slučajno ujela na sliko po večerji. Ja, na prvih dveh slikah je pa naša Ela.

==Stran '''292''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri292/index.html Jurčkove Jane šesti križ], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Naša soseda Jana Pogačnik je na svojo šestdesetletnico povabila sosede, sorodnike in prijatelje. V 50 metrov oddaljeno gostilno na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]]. Vse najboljše, Jana!

&lt;poem&gt;
Draga Jana, dvakrat trideset je let naokoli.
Če še tako bi radi – mlajši mi ne bomo nikoli.
Sicer pa: kdo le voče tista mlada nora leta,
ko nas hormoni gonijo in življenje z nami opleta? 
Predajmo boljši se usodi: letos kakor lani
udobno na balkonu prepustimo se nirvani.
&lt;/poem&gt;

Njeni vnukinji Nika in Neja (na slikah od 42 dalje) imata v teh albumih že rezerviran prostor, gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri47/target4.html posnetek izpred enajstih let] (in [http://slov.si/mh/galerije/galeri51/target8.html še enega]) ali [http://slov.si/mh/galerije/galeri115/target43.html iz leta 2009.]

==Stran '''291''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri291/index.html Kakor siva skala sred viharjev], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek ima v Picasi številko 0: po projekciji filma o [[:w:sl:Tone Pretnar|Tonetu Pretnarju]] v tržiški knjižnici smo napravili eno skupinsko. 1: Rezka Švab je bila nekoč oskrbnica v planinski koči na Kofcah. 2: Z [[:w:sl:Zvonko Kovač|Zvonkom Kovačem]] in njegovo Ano smo bili na kosilu na Taležu nad [[:w:sl:Ribno|Ribnim]]. Šele čez nekaj dni sem izvedel, da je Zvonko letošnji [[:w:sl:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjev nagrajenec]]. 5: Vidičeve z Zgornje Dobrave sem srečal na nedeljskem sprehodu. Posnetki 6&amp;ndash;22 so s kolesarjenja od Doba pri Domžalah preko Sv. Trojice na sv. Miklavža in preko Moravč nazaj, [http://www.geopedia.si/#T105_F11120:137_x476586.25_y109555.05893895001_s13_b4 opis je na Geopediji.] Literarni posnetki so tisti s pesnikom Jožefom Virkom (slika 6, ta je posodil verz za naslov te strani v albumu) in [[:w:sl:Dane Zajc|Danetom Zajcem]] (slika 10). Slike 23&amp;ndash;26 so z obiska pri mladih v Žireh. Slike od 27 do konca pa so vse s potepanja po Trenti in s poti tja in nazaj. Spala in zajtrkovala sva v Kekčevi domačiji v Zadnji Trenti, ki jo vodi nekdanji alpinist Mitja Lo Duca (slika 57). Prvi dan sva šla po lovski poti od Pri cerkvi na lovsko kočo Staro Utro (slika 36) in potem po razbitem terenu skoraj do vrha Plešivca (slika 43). Na srečo je na najbolj zaraščenih delih med borovci z žago napravil prehode 71-letni Lojze Hosner (Podskalar), ki živi na osmem ovinku stare italijanske ceste na Staro Utro in sva ga slučajno srečala ob povratku, nad 18. ovinkom (slika 47). Dva prijatelja je peljal na Srebrnjak, kjer je svojčas pasel ovce in pozna vsak kamen. Z njima, Heleno in Domnom, oba sta biologa (slike sem na njuno željo zbrisal iz galerije), sva se potem srečala ob pivu in dobri hrani v gostilni Metoja (Trenta 19 a). Naslednji dan je bil manj naporen, ogledala sva si tri zapotoške slapove (59&amp;ndash;61) v Zadnji Trenti; do zadnjega, največjega in najlepšega, je bilo treba malo poplezati. Zadnji štirje posnetki imajo opraviti s smrtjo lovcev, vodnikov, vojakov: ''memento mori''.

==Stran '''290''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri290/index.html Mati, podaljšan macchiato bi], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Vse so z enega samega kolesarjenja v Zasavju: [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_F11120:136_x496504.125_y104406.1875_s14_b4 iz Renk do Polšnika in nazaj čez Tepe.] V Konjšici sta živela dva umetnika, pesnik [[:w:sl:Anton Medved (1869-1910)|Anton Medved]] in glasbenik [[:w:sl:Carlos Kleiber|Carlos Kleiber]]. Prvi ima infotablo, drugi pa spominsko sobo. Na Polšniku je prijazna in dobra gostilna, v Tepah imajo kulturni skedenj s klavirjem in drugimi inštalacijami. Napis v cerkvi se nanaša na hčer bratranca našega Valvasorja, ki je tu pokopana.

==Stran '''289''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri289/index.html Smrt fažizmu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

5. avgusta 1941 je bil na Vodiški planini nad Kropo ustanovljen Cankarjev bataljon in vsako leto je tam okrog tega dneva proslava. Slike niso podnaslovljene, ker ljudi ne poznam, od znanih pa so Mitja Štupnikar, Damjan Renko (1),  Drago in Zvonka Terlikar (15), zakonca Žakelj (23), Lado Nikšič (29), Milan Štibelj (30) z Zlato (31), Skirarjev Blaž (Cvetko) (32) z Ivanom Krivcem (33), župan Ciril Globočnik (34).

==Stran '''288''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri288/index.html Žeje ne boš trpel, če boš denar imel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek: sestanek v NUK-u (Damjan Huber in jaz v žoltih majicah zastopava Obdobja, v črno-beli kombinaciji pa so desno od naju Marjan Rupert z rokopisnega oddelka, Janko Klasinc v imenu dLiba, ravnateljica Martina Rozman Salobir in za PR Žiga Cerkvenik) je bil namenjen premisleku o proslavi Cankarjevega leta 2018. Posnetki 1–4 so s pokekčevskega piknika pri Hermanu v Volavju. Otvoril ga je sosedov Žare s predavanjem o ljubezni in razlago skulptur v svoji uti, oblikovani kot prebodeno srce (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri173/target20.html posnetek izpred nekaj let]). Udeležence sem dovolj slikal že za prejšnji list v albumu, razen družine Kučuk-Stritar (Mojca, Blaž, Lučka), ki jih pa tule. 5: naša Mojca in Borut na kosilu pri Marički, 6–8 ljubljanski prosilci za azil s prenosniki, ki so jih podarili Mestna občina Ljubljana, gimnazija Franceta Prešerna v Kranju, Gorenjska banka in podjetnik Luka Manojlovic iz Nove Gorice.  9: Anja Šircelj je delala pri meni [[diplomske naloge|diplomo]], tokrat pa sva imela pogovor na zagorski ETV, ki so ga postavili tudi na [https://www.youtube.com/watch?v=6uso4ry96io Youtube.] 10–16: na pogrebščini po pogrebu našega učitelja [[:sl:w:Franc Zadravec|Franca Zadravca]], ki je bil v družinskem krogu, je govoril njegov prijatelj in kolega [[:w:sl:Ignacij Voje|Ignacij Voje]]. Naslednji dan je bila na SAZU žalna seja, kjer se je govornikom v imenu družine zahvalil sin Dušan Zadravec. Posnetki od št. 18 do konca so s kolesarjenja po jugozahodnih pobočjih Kuma. 29-kilometrsko turo s kakimi 700 metri vzpona plus eni uri hoda na do ričeta in jote na vrhu sem vpisal na [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:135_x502990_y105950_s13_b4&amp;locale=sl Geopedijo.] Oskrbnik Ledinek je bil lani nagrajen za najboljšega planinskega oskrbnika, letos pa zato, ker je zmagal s prevelikim naskokom, ne sme sodelovati &amp;ndash; demokratično, ni kaj. Gorenja vas pod Kumom je eden najbolj zapuščenih predelov dežele na južni strani Alp. Tabla na posnetku 24 je posodila naslov tejle strani v albumu. Zadnjih dveh trpinov (29, 30), ni treba posebej predstavljati.

==Stran '''287''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri287/index.html Ta visoka rosojanska pot], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. julija 2016&lt;/small&gt;==
Spet po Kekčevih poteh, tokrat osem udeležencev, sami veterani, visoko povprečno starost je zbijala edino Manca Černivec. Stritar-Kučukom, ki so se nam nameravali pridružiti drugi dan od nasprotne strani, je ponagajalo Lučkino zdravje pa še zaletel se je nekdo vanje. En avto pustimo na Nevejskem sedlu (Na Žlebeh), z dvema pa gremo naprej do Stolbice. Od tod dobre tri ure vzpona do neoskrbovane koče Igor Crasso z 11 ležišči. Lep večer s peko klobase. Naslednji dan po južni strani Žrdi na bivak Marussich, glavnina vmes še po brezpotju na vrh Žrdi in čez Kaninske pode na sedlo Bela peč. Na koči Gilberti je koncert lokalne glasbe. Šoferji gremo po avtomobila v Stolbico, medtem ko glavnina sestopa. Piknik napravimo kmalu po ovinkih ob Jezernici.

==Stran '''286''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri286/index.html Od Grüna do Prešerna], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. julija 2016&lt;/small&gt;==

Prvi štirje posnetki so nastali za potrebe predavanja na SSJLK. Marijino znamenje v Križankah stoji namesto spominske plošče grofu [[:w:sl:Anton Alexander Auersperg|Antonu Alexandru Auerspergu]], ki je tu stala do 1919. Tudi tista na Bledu (Mala Zaka) je bila porušena po razpadu Avstro-Ogrske, obe pa sta bili postavljeni, še preden so Slovenci začeli postavljati spominska obeležja Prešernu. Tudi na Bledu na tem mestu danes razpelo prav nič slučajno nadomešča nekdanje obeležje brezbožnemu pesniku. Da se temu kraju reče Pod Krasjem, vedo le še stari domačini, recimo Milka Sebanc (slika 3). Mimogrede slikam še spomenik [[:w:sl:Mihajlo Pupin|Mihajlu Pupinu]], ki je zaslužen, da je po prvi svetovni vojni Bled pripadel Jugoslaviji in ne Italiji (slika 2). Tea Letonja (slika 4) je diplomirala pri Alešu iz časopisa ''Kralji ulice'', [[:w:sl:Janko Kos|Janko Kos]] (slika 5) je prišel istega dne v kabinet 218 s Tonetom Smolejem pogledat Prešernova rokopisa, ki ju je iz ZDA prinesel Luka Zibelnik. Nekaj minut pozneje smo rokopisa predstavili v predavalnici 15 zbranim medijem in drugi publiki (slika 6). Naslednji dan si jih je ogledal še ameriški veleposlanik Brent Hartley, ki sem ga dopoldne slučajno srečal v rokopisnem oddelku NUK-a (slika 7). Kipi na slikah 8&amp;ndash;12 stojijo na hodnikih v v NUK-u. Dva dni so Prešernove rokopise čuvali v trezorju v oddelčni knjižnici  (sliki 13 in 14). Slike 15&amp;ndash;26 so z obiska ljubljanskih prosilcev za azil na Gorenjskem. Organizirala ga je Mira. Najprej smo šli na borovnice h gostoljubni Zvonki Pretnar v Tržič, potem na Dobravo na kosilo in na sprehod po Radovljici; kip na sliki 21 je [[:w:sl:Cene Avguštin|Cene Avguštin]]. V Šivčevi hiši je bila ravno otvoritev razstave, kjer smo srečali kustodinjo Barbaro Boltar (slika 21), imena glasbenikov na sliki 23, ki sta nastopala na radovljiškem glasbenem festivalu, sem pa pozabil &amp;ndash; naj se oglasita, da dodam podnapis. 

==Stran '''285''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri285/index.html Pod Prešernovo streho], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. julija 2016&lt;/small&gt;==

Prva polovica strani (do slike 17) je z večera [[:w:sl:Prešernova rojstna hiša|na Ribčevini]] v Vrbi 10. junija, ki ga je ob 90-letnici [[:w:sl:Boris Paternu|Borisa Paternuja]] pripravil [[:w:slMatjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]]. Igralec Anatol Štern (ja, [[:w:sl:Artur Štern|Arturjev]] oče) je mojstrsko recitiral [[:w:sl:Krst pri Savici|Krst pri Savici]] (režija Zvone Šedlbauer, lektura Ludvik Kaluža). Z devetimi posnetki udeležencev (tudi [[:w:sl:Marija Pirjevec|Marija Pirjevec]], Mojca Seliškar, Peter Kolšek, Aleksander Skaza, Ludvik Kaluža, Andrej Jemec) sem osvežil Wikimedijino zbirko fotografij in gesla na Wikipediji.

19. posnetek ([[:w:sl:Ivan Cankar|Cankarjeva]] posmrtna maska) je z razstave ob obletnici Slovanske knjižnice v Ljubljani, tudi posnetek Prešernovega posvetila ''Krsta pri Savici'' [[:w:sl:Luiza Pesjak|Luizi Crobathovi]], pozneje Pesjakovi, je od tam. In ta posnetek nas vrača k Prešernu. Na sliki 21 je prva stran nove variante Slovesa od mladosti (1830), enega od dveh rokopisov (drugi je pesem Dohtar), ki je v [[:w:sl:Cleveland|Clevelandu]] naletel nanju ameriški lektor Luka Zibelnik. Njun zadnji lastnik Evgen Favetti ju je namenil Slovenskemu muzeju in arhivu v Clevelandu, v Ljubljano pa ju je Luka poslal z diplomatsko pošto, da bi [[:w:sl:Jana Kolar|Jana Kolar]] na njiju opravila spektralno analizo, ki naj potrdi avtentičnost dokumentov. Glede na to, kako lepo se novi varianti umeščata med doslej poznanih pet oz. šest besedilnih variant, je dvom v avtentičnost sicer izključen, lepo pa bo septembra v ''Slavistični reviji'' prebrati, kako se da z inovativno metodo spektralne analize datirati rokopise 19. stoletja; radiokarbonska analiza je za tako mlade tekste namreč neuporabna. Luka bo razložil, kako je prišel do dragocenosti in rokopisa opisal, moj del bo vzporedna predstavitev besedilnih variant in njihovi primerjalni prepisi, sledila bo Lukova statistika Prešernovega akcentuiranja, [[:w:sl:Aleksander Bjelčevič|Aleševa]] verzološka  analiza in moje zgodbe Prešernovih rokopisov. Zadnje večje odkritje Prešernovih rokopisov je iz začetka 1960. let &amp;ndash; gre torej za redek dogodek. Rokopise postavim najbrž v Wikimedijino Zbirko, obljubljeni pa so tudi Rokopisnemu oddelku v NUK-u in Digitalni knjižnici Slovenije.

Posnetka 28 in 29 sta iz Bohinja: Kristina je v bifeju postregla s kavo, umetnostne zgodovinarje pa prosim za razlago rezbarij na stropu preddverja cerkve sv. Janeza.  Na 30. sliki je spet Srednja Dobrava izza moje delovne mize. Triglav (slike 31&amp;ndash;33) je s Tošca, spet vsakoletno sezonsko slikanje. Zadnjih sedem fotografij je s pročelja Bulovčeve hiše v Radovljici.

==Stran '''284''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri284/index.html Tukaj počiva], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. junija 2016&lt;/small&gt;==

Zima se je prevesila v poletje. Prvih šest posnetkov je s turne smuke 17. maja s sedla Vršič nad kočo Gilberti (tam sem srečal nekega Christiana in ga shranil na sliko 1). Slike 6&amp;ndash;18 so iz Logarske in Savinjske doline. Uspomeničena Fran Kocbek in Johannes Frischauf ter dekleti ob Neži (slika 10) so bili posneti pred planinskim domom, Ela (slika 6) pa v bližini. Z [[:w:sl:zgornjesavinjski želodec|zgornjesavinjskim želodcem]] nam je v Ljubnem postregla Nuša; vidim, da geslo na Wikipediji še nima fotografije; jo že nalagam in opremljam geslo z njo. V [[:w:sl:Gornji Grad|Gornjem Gradu]] je bila na poti nazaj zaradi priprav na birmo cerkev odprta in sem medtem, ko je kaplan po kaplarsko z glasnim »Mirno!« ekserciral botre in birmance po cerkvi, lahko fotografiral reliefe [http://www.gorenjci.si/osebe/kacijanar-ivan/311/ Ivana Kacijanarja] in prvih ljubljanskih škofov [[:w:sl:Žiga Lamberg]]a, [[:w:sl:Urban Tekstor|Urbana Tekstorja]] in [[:w:sl:Krištof Ravbar|Krištofa Ravbarja]] (slednja mi ni dobro uspela in je tu ni) v preddverju. &amp;mdash; Lojzeta s Pristave pri Tržiču (slika 19) priporočam pri težavah s čmrlji: zvečer jih iz gnezda kje pod streho pobere v čmrljnjak in jih ponudi kmetom, ki jih potrebujejo za opraševanje paradižnika. Fotke od 20 do 36 so z dvodnevnega skoka na [[:w:sl:Cres|Cres]]. Severno od mesta sta dobro uro veslanja oddaljena dva lepa zaliva, enemu se reče Žakenj (lahko pa je to le uvala Propovedna?), drugi pa je uvala Draženj pred rtom sv. Blaža, ki je imel nekaj deset metrov nad zalivom tudi svojo cerkvico, dokler se ni podrla. Južno od mesta je vse do Valuna peščenih zalivov pod terasami z oljkami še več, dostopni so v glavnem samo z morja. Štiri kilometre pred mejnim prehodom Sočerga tabla usmeri proti pokopališču pri cerkvi sv. Lovreča. Zanimiva je istrska hrvaško-slovensko-italijanska mešanica na nagrobnikih (zadnji dve sliki). Naj povem še to, da sem odlomil rampo na mejnem prehodu Sočerga. Nedavno so jo premontirali tako, da se potnik ustavi tik za njo, da lahko pomoli osebne dokumente policistu za okencem. Ko ta dokumente vrne, voznik spelje in spregleda, če uslužbenec rampe slučajno še ni dvignil. Menda se lômi rampe kar vrstijo in človek se vpraša, ali je (mimo površnosti voznikov) za to kriva šlamparija načrtovalcev naprave ali potreba po utrjevanju pomena meje kot točke zaustavljanja namesto točke prehajanja.

==Stran '''283''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri283/index.html Abrahamova vojska], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. maja 2016&lt;/small&gt;==

[https://sl-si.facebook.com/Gostilna-Pri-Mari%C4%8Dki-120197934664755/ Dobravska gostilničarka] Marička Jakša je dopolnjenih 50 proslavila v dvorani kulturnega doma na [[:w:sl:Lancovo|Lancovem]]. Ob tej priložnosti je nastala tale grafomanija:
&lt;poem&gt;
::Marička naša radoživa
::po petdesetem še – uživa,
::cel svet ureja izza šanka,
::dobravska je blagovna znamka.
&lt;/poem&gt;

Imen portretiranih gostov nisem dodajal, ker bi se lahko kje zmotil in ker nočem preveč izzivati zamerljivega slovenskega zasebnovarstvenega zakona, čeprav so nekateri od njih poznani v javnosti in so zanimivi za lokalni enciklopedični popis. Naj povzamem: bil je dober žur do jutranjih ur. Slike marljive Maričkine družine so od 22 do 27. Zadnjih šest fotografij je z nedeljskega izleta iz Hrastovelj k obrambnemu stolpu iz 11. stoletja nad [[:w:sl:Podpeč, Koper|Podpečjo]]. Ela je gor grede spala, dol grede pa je trgala glave rožam ob poti.

==Stran '''282''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri282/index.html Cvetje v zimi ali Slovo od mladosti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. maja 2016&lt;/small&gt;==

Naslov sta tej strani v albumu dali prva fotografija cvetočega drevesa po obilnem spomladanskem sneženju in tri fotografije neznanea abrahamovca z Bohinjske Bele proti koncu strani (22&amp;ndash;24), vse prizivajo v zavest probleme z minevanjem, kot jih tematizira slovenska literarna klasika ([[:s:sl:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]], [[:s:sl:Slovo od mladosti|Slovo od mladosti]]). Na ljubljanski železniški postaji vstopam in izstopam; ob petkih in ponedeljkih je tu veliko študentk, ki se s kovčki ali nahrbtniki odpravljajo nazaj v provinco ali iz nje prihajajo (slika 1). Ograja na sliki 2 je z Zvoha, naslednjih pet posnetkov (3&amp;ndash;7) pa s prvomajske smuke po nekdanjem smučišču Kobla: veselima Mariborčankama sem svetoval pri parkiranju na zasneženi cesti, Kmetije pod Črno prstjo na sliki 7 [http://slov.si/mh/galerije/galeri124/target19.html sem nekoč s tega konca že slikal,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri124/target21.html Črno prst] (slika 6) tudi. Kmetija Pr Mrako (slika 8) je na Kolodvorski 5 na Bledu. Fotke 9&amp;ndash;14 so bile posnete ob obisku Azilnega doma v Ljubljani. Muhamed iz Sirije (10 in 14) je založnik in pesnik, drugi pa so vse mogoče. V domu nimajo internetnega priključka in tudi televizije ne; in kuharja imajo menda slabega &amp;ndash; da se slučajno ne bi razvadili in želeli še koga pripeljati sem. Slovensko se je v dveh mesecih najbolje naučil Hasan. 

Na Košuti je bila 7. maja zjutraj dobra smuka (slika 15), z nje posnetek Košutice. 18&amp;ndash21 so bile posnete s poti Kupljenik&amp;ndashBabji zob. Ime vasi seveda spomni na Budalovo zgodovinsko povest ''[[:s:sl:Križev pot Petra Kupljenika|Križev pot Petra Kupljenika]]'', ki jo imamo na Wikiviru v obeh izdajah, tudi [[:s:sl: Križev pot Petra Kupljenika (1911)|revijalni v LZ]]. Na 25&amp;ndash;27 je seveda  naša Ela; staršev nisem nič vprašal za dovoljenje, če smem slike objaviti na spletu; če me kdo prijavi, bi me bila država dolžna v skladu z noro domačo zakonodajo preganjati. Čop, Prešeren in Bleiweis z naslednjih kranjskih slik (28&amp;ndash;32) me ne morejo prijaviti in jim tudi na misel ne bi prišlo. Lahko pa se najde pismouk, ki bo zahteval izrecno dovoljenje kamnoseka, ki je obnovil vodnjak. Tudi Eva Premk Bogataj najbrž ne bo huda, ker sem mimogrede za opremo članka [[:w:sl:Pot Jeprškega učitelja|Pot Jeprškega učitelja]] na Wikipediji v okivur [[:w:sl:Slovenske literarne poti|zbirke naših literarnih poti]] posnel še z infotablo o njeni babici, literarni zgodovinarki Marji Boršnik in gozdno izposojevalnico knjig (33 in 34). Tihčev spomenik Cankarju na Trgu republike (35) ima poleg pisateljevega podpisa (26) še citat »Moje delo je slutnja zarje«. Preoptimistično za današnji čas, ne bom zavajal s posnetkom.

==Stran '''281''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri281/index.html Dovolj smo gospodinjile], &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. aprila 2016&lt;/small&gt;==

Slika 0: V Državnem svetu je dobro kazalo z wikipedijsko pobudo za odpravo trapastega 44. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (gl. [[:w:sl:Spremembe zakona o kulturni dediščini|Spremembe zakona o kulturni dediščini]]), pa nazadnje ni bilo iz vsega skupaj nič (gl. tudi moj članek [[44. člen]] na Wikiverzi). Nadaljnje bele slike: sneg je to sezono zapadel pozno in se zgodaj poslavlja. Lepa je bila tura na Škrbino v Bohinjskih spodnjih gorah, s spustom v Ukanško suho, ki je nismo poznali. Jure in Nejc sta hotela v enem dnevu opraviti s triglavsko magistralo, pa sta neučakana že na začetku zgrešila in se pomotoma vzpela na Vogel, tako da sem ju dočakal na Konjskem sedlu; potem sta skočila še na Podrto goro in Zeleni vrh. Grafit na Metelkovi na sliki 15 je posodil stavek za naslov tele strani v albumu. O produktivnosti imam drugačno stališče kot pisec oz. piska. Le zakaj bi moral nanjo gledati iz perspektive kapitalističnega izkoriščanja namesto iz perspektive osebnega užitka in njene koristi za javno dobro? Slike 16&amp;ndash;18 so s ture na Stol po dolini za Srednjim vrhom, kjer tudi še nisem hodil. Neznani par, ki se je pripeljal nasproti, me je prijazno pozdravil, ker sta me imela za Roka Medjo :) Slika 19 in 20 sta s predavanja bibliotekarjem (gl. [http://slov.si/mh/dobreknjige.pptx prosojnice]) v prostorih NUK-a na Leskoškovi ulici. Sliki 21 in 22 sem posnel po igri lokalne gledališke skupini na Srednji Dobravi. Igrali so komedijo Matjaža Zupančiča Reklame, seks in požrtija. Slike do konca so od danes. Triglav s poti na Križ slikam vsako leto, pa sem ga še letos. Že pred šesto zjutraj je bilo pri koči pod Peričnikom v vratih vse razsvetljeno, polno ljudi in vozil. Mislil sem, da ima policija ali gorska reševalna služba manevre, pa se je naz grede razodelo, da snemajo reklamo &amp;ndash; ne, kapitalizem se še čisto nič ne poslavlja. Na poti domov sem slikal še novi kip [[:w:sl:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]] v Podbrezjah (pa še enkrat [[:w:sl:Karel Mauser|Mauserja]] tik zraven, ker je bila svetloba boljša kot zadnjič.

==Stran '''280''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri280/index.html Kozliček je preživel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. marca 2016&lt;/small&gt;==

Prvih deset fotk je iz [[:w:sl:Zanigrad|Zanigrada]], kamor smo se z Elo podali na izlet iz Hrastovelj, medtem ko so njeni starši plezali v Ospu. Na št. 1 nas je s flancati in vinom prijazno pogostila Dorjana Toskan, ki ima tudi ključ cerkve sv. Štefana z lepimi freskami iz 15. stoletja (gl. [http://giskd2s.situla.org/MK_Zapiski/z002-1376.pdf Zadnikarjev opis.] Slike 10&amp;ndash;13 so s fotografiranja za Wikipedijo: [[:w:sl:Majda Kne|Majda Kne]] je v kabinet 218 na FF pripeljala režiserja [[:w:sl:Tone Frelih|Toneta Freliha]] in literarnega zgodovinarja [[:w:sl:Andrijan Lah|Andrijana Laha]], ki so se zadnjič udeležili pogovora o žanrski literaturi v Konzorciju; naslednjič pripelje še Katarino Bogataj Gradišnik. Posnetki 14&amp;ndash;19 so s protesta proti rasizmu in fašizmu v Ljubljani. Mira in Špela sta tu srečali svoje učence iz azilnega doma, za Wikipedijo pa sem ujel v objektiv še aktivista [[:w:sl:Uroš Lubej|Uroša Lubeja]]. Nadaljnji posnetki dokumentirajo lepe vzpone na [[:w:sl:Begunjščica|Begunjščico]], Begunjsko Vrtačo in [[:w:sl:Rodica|Rodico]] ter smuko z njih. Prekinjajo jih trije z Zgornje Dobrave. [http://slov.si/mh/galerije/galeri280/target24.html Kozličku,] ki še nima imena, je po rojstvu slabo kazalo, a je preživel. In to je pri Slovencih že veliko, zato sem ga dal v naslov tele strani v albumu.

==Stran '''279''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri279/index.html Ljudje z rano], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. marca 2016&lt;/small&gt;==
 
Prvi štirje posnetki so s sveže zasneženih Mrežc nad planino Lipanco, [http://slov.si/mh/galerije/galeri279/target4.html posnetek 4] je iz [[:w:sl:Zajzera|Zajzere]], od koder smo se povzpeli do pod Škrbine Prednje Špranje, potem pa zaradi razmočenega snega obrnili. Begunjščico in Stol rad fotografiram z okna svoje delovne sobe, kadar se igrata z oblaki. Posnetka 7 in 8 sta s pogovora o žanrski literaturi v knjigarni Konzorcij, ki ga je vodila [[:w:sl:Majda Kne|Majda Kne]]; z Majdo se poznava iz kranjske gimnazije, ki jo je obiskovala leto pred mano. Sliki 9 in 10 sta iz Geodetskega inštituta v Ljubljani oz. izpred njega. Miro Pencelj mi je pripravil zračne posnetke Dobrav iz let 1954, 1976, 1996 in 2006, ki jih bom postavil na dobravsko spletišče; preslika jih lahko obiskovalec zastonj, so pa take preslikave slabe in komaj uporabne; kvalitetno jih preslikajo sami za neskromnih 40 eur, česar si pa kot aktivist prostega dostopa do podatkov, ki so bili pridobljeni z davkoplačevalskim denarjem, nočem privoščiti. Na poti z Geodetskega inštituta sem slikal še Lihartovo ljubljansko prebivališče (sliki 11 in 12). Naslednjih osem posnetkov (13&amp;ndash;20) je s protesta na Kotnikovi ulici, pred azilnim domom, proti rasistični politiki do beguncev. Za Wikimedijino Zbirko sem slikal [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Bostjan_Lajovic2.jpg Boštjana Lajovca,] kar tako pa njegovo nekdanjo sošolko na slovenščini Heleno Vovk (bil sem mentor njunemu letniku), Alenko Resinovič in Mileno Blažić. Tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Andrej_Masera.jpg Andreja Mašero] (slika 20) sem postavil na Commons. Posnetek 14 spremljajo verzi, prepisani z nekega protestniškega plakata, ki se nanašajo na rasistično odločitev učiteljev kranjske ekonomske gimnazije, da ne sprejmejo šestih begunskih otrok. Naslednja dva posnetka sta z meglene ture na Srenjski preval, na predzadnjem je naša Ela in na zadnjem Kosovelovi verzi na nekem vrtu v Žireh, slikani čez ograjo. Dali so naslov tejle strani v albumu. Besedilo Intronacionale mi je za tole objavo poslal [[:w:sl:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman Roza]]. Uporabil sem ga že na predavanju. Je v prostem dostopu, vendar za razliko od fotografij tule, ki so postavljene pod licenco CC BY, ni za prosto uporabo. Za morebitno nadaljnjo uporabo je treba [mailto:roza@roza.si vprašati avtorja.]

==Stran '''278''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri278/index.html Hvalen budi Jezuš Kristuš], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. februarja 2016&lt;/small&gt;==

Slike 0&amp;ndash;8 &amp;ndash; končno sneg! Z Borutom ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target5.html slika 5]) sva ga šla proslavljat na Dovško Babo, kjer sem za posnetek prosil mojstranškega gorskega reševalca Janez Brojana ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target8.html slika 8]). Naslednji trije posnetki (9&amp;ndash;11) so z Lepe špice (Cima bella) nad Ukvami v Kanalski dolini; tja sva šla z Miro. Andraž Jež ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target12.html slika 12], gl. npr. {{COBISS|ID=280316160}}) se je pustil slikati v lokalu za Filozofsko fakulteto. Vsi nadaljnji posnetki (od 13. do konca) so nastali na poti v Toplice Sv. Martin na Muri v [[:w:sl:Medžimurska županija|Medžimurju]] in nazaj domov. Tja grede je bil postanek pri [[:w:sl:Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sveti Trojici v Slovenskih Goricah]], ki kulturno živijo od [[:w:sl:Alojz Kraigher|Alojza Kraigherja]], [[:w:sl:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], [[:w:sl:Oroslav Caf|Oroslava Cafa]], lahko pa bi dodali vsaj še [[:w:sl:Ožbalt Ilaunig|Ožbalta Ilauniga]] iz bližnjega Lenarta, ki je bil menda predloga za Kraigherjevemu ''[[:w:sl:Kontrolor Škrobar|Kontrolorju Škrobarju]]''. To kar so za Celje Celjski grofje, so za [[:w:sl:Čakovec|Čakovec]] [[:w:hr:Knezovi Zrinski|bani Zrinski]]: oboji so v spopadu s Habsburžani potegnili ta kratko. Toplice, ki jih Garmin še ne pozna in zavaja popotnika na stranske poti Železne Gore, se ponašajo z življenjsko filozofijo [[:w:sl:Rudolf Steiner|Rudolfa Steinerja]], ki je bil rojen blizu Čakovca (in ki je mdr. vznemirjal tudi Alojza Gradnika). Ker mi je tuja tako Steinerjeva ezoterika kot njena sodobna turistična izraba, nimam na to temo nobenega posnetka. Pač pa sem ponovno fotografiral [[:w:sl:Franc Miklošič|Franca Miklošiča]] v [[:w:sl:Ljutomer|Ljutomeru]]; stari posnetki so bili namreč na klasični film in jih še nisem digitaliziral. Medtem so meščani naročili še kipe [[:w:sl:Radoslav Razlag|Radoslava Razlaga]] in [[:w:sl:Karol Grosman|Karla Grosmana]] (starega očeta [[:w:sl:Meta Grosman|Mete Grosman]]). Predzadnji posnetek ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target33.html slika 33]) informacijske table na mestu [[:w:sl:Taborsko gibanje|prvega velikega slovenskega političnega zborovanja]] leta 1868 nas spomni, da se je slovenstvo začelo na ljudski, množični ravni (bilo je 7000 udeležencev) dogajati šele globoko v drugi polovici 19. stoletja.

==Stran '''277''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri277/index.html Ako greš po cesti, ki pelje iz Kranja v Tržič, prideš v slabih treh urah do župnijske vasi Križe], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. februarja 2016&lt;/small&gt;==

[http://slov.si/mh/galerije/galeri277/target0.html Slika 0] &amp;ndash; je bila posneta iznad kamnoloma v Kamni Gorici; na povečavi se vidi naša hiša na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]].

Slike od 1 do 18 so s poti na Kozjansko, v Straško Gorco pri Prevorju, kamor sva šla z Miro k Plankovim kupovat traktor TV 420. Kraji so nama bili čudno znani in doma sva ugotovila, da sva prav tam pred petimi leti že kolesarila (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri133/index.html 133. stran tega albuma]). To so kraji razbojnika [[:w:sl:Franc Guzaj|Guzaja]], ki je postal, tako kot vsi razbojniki, hvaležen literarni predmet, in zgodovinske romanopiske [[:w:sl:Ana Wambrechtsamer|Ane Wambrechtsamer]]; vseh znamenitosti ob poti zato nisem še enkrat slikal. V Repušu tabla usmeri v muzej na prostem z imeno Kozjanska domačija. Jurklošter je še vedno zanemarjen [http://slov.si/mh/galerije/galeri116/target15.html tako kot leta 2009.] V Laškem so imeli ravno pustni sprevod. 

Slike od 19 do 25 so s predstavitve ponatisa [[:w:sl:Josip Lavtižar|Lavtižarjeve]] zgodovinske povesti o turških vpadih ''[[:s:sl:Junaška doba Slovencev|Junaška doba Slovencev]]'' (1936) v Križah, kjer se povest dogaja. Prvi stavek povesti je dal naslov tej strani v albumu. Za ponatis redke knjige sem napisal [http://www.slov.si/mh/lavtizar2.html spremno besedo] in [[:v:sl:Josip Lavtižar in Križe|v nagovoru]] primerjal begunsko izkušnjo Slovencev iz 15. in 16. stoletja z današnjo ter apeliral na krščansko sočutje z ljudmi, ki so bili prisiljeni zapustiti vse, da bi preživeli. Prireditev je bila ob slovenskem kulturnem prazniku. Lado Srečnik je zanjo pripravil razstavo Križe nekoč in danes, tržiški župan [[:w:sl:Borut Sajovic|Borut Sajovic]] je recitiral Prešernovo [[:s:sl:Elegija svojim rojakam|Elegijo svojim rojakom]], Jožica Koder je povest jezikovno posodbila, zraven nje (slika 21) je direktorica knjižnice Toneta Pretnarja v Tržiču Marinka Kenk Tomazin. Dogodek je pripravil Janez Kavar, poznan po ''Kriških prigodah'' {{COBISS|ID=243721984}} in še čem, ime zgodovinarke zraven sem pozabil in jo osramočeno prosim, naj mi ga zaupa še enkrat. Igor Mokorel je gimnazijski sošolec, zdaj sodnik.

==Stran '''276''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri276/index.html Gospod, o Bog, saj vemo, da si z nami], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. februarja 2016&lt;/small&gt;==

*[http://slov.si/mh/galerije/galeri276/target0.html Slika 0] je nastala za geslo [[:w:sl:Levstikova nagrada#Levstikovi nagrajenci za življenjsko delo]] na Wikipediji.
* [http://slov.si/mh/galerije/galeri276/target1.html Slika 1] &amp;ndash; prevajalka Patrizia Raveggi je bila nekoč lektorica za italijanščino na Filozofski fakulteti; gl. njeno [http://slov.si/mh/galerije/kekec2/target22.html sliko iz leta 1996].
*Slika 2 in 3 sta z urejanja težko najdljivih spomenikov na Jelovici; Ivan Krivec iz Adergasa je mojster za take reči. 
*Vse nadaljnje slike so iz Dobove 1. februarja. Ponoči je prišel samo en vlak, tako da smo bili z delitvijo hrane in čiščenjem šotorov ob dveh že gotovi. Tudi za slikanje je bilo tokrat več časa kot [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/index.html novembra] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/index.html decembra,] pa za vzpon do [http://www.zaplana.net/izleti/svVid_Catez/ sv. Vida nad Čatežem nad Savo.] Kristus na zadnji sliki je v obraz precej podoben beguncem.

==Stran '''275''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/index.html Pri Almi in Celjskih: Zvečer pa na Vodiško planino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. januarja 2016&lt;/small&gt;==

[http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target0.html Slika 0] &amp;ndash; Franc Kosel, nedavno upokojeni profesor Strojne fakultete UL pred vhodom na FS, [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target1.html slika 1] &amp;ndash; Anja Nikolavčič načrtuje magisterij iz prostora v slovenski kmečki povesti. Slike 2&amp;ndash;22 so z novoletne oddelčne ekskurzije v Celje. O Almi Karlin nam je pripovedovala Barbara Trnovec, mi pa smo poznavalki nevzgojeno vpadali v besedo z vprašanji in svojimi mnenji. Teme so bile seveda vroče: njena izbira nemščine in posledično manjša naklonjenost slovenskih rojakov za njeno mitizacijo; ker ni bila lezbijka, tudi na zavzeto pozornost aktivistk ne more računati. Jo bo mogoče kdaj vpisati med deset največjih svetovnih popotnikov? Trenutno je tudi med prvimi tridesetimi še ni, gl. [http://www.theexpeditioner.com/2011/12/19/the-30-greatest-travelers-of-all-time/ članek v časopisu ''TheExpeditioner''.] V opravičilo sem pravkar vpisal v [[:w:sl:Alma Maksimilijana Karlin|Almino geslo na Wikipediji]] njeno knjižico o Karlinovi, zraven pa še nedavno izšli strip o popotnici, ki sta ga podpisala scenarist Marijan Pušavec in risar Jakob Klemenčič (gl. še oglas na [http://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=2397 Dobreknjige.si]). Popravil sem napačne datume njenega rojstva in smrti, ki so se pritihotapili iz avstrijskih enciklopedičnih virov, popraviti jih bo treba še v drugojezičnih geslih o popotnici. Mimogrede: Almin kip v Celju si lahko ogledamo samo na tujih Wikipedijah (npr. na [[:w:de:Datei:Celjski dom kolodvor Alma Karlin.jpg|nemški]]), na slovenski pa zaradi naše zaribane avtorske zakonodaje, ki ne pozna svobode panorame, ne. 

Naših kolegic na slikah ni treba posebej predstavljati, prijazna kustosa, ki sta nas vodila po podzemlju Knežjega dvora in po razstavi o Celjskih grofih (kdor ni poslušal, lahko prebere [[:w:sl:Celjski grofje|o njih obširen članek o grofih na Wikipediji]]), Jure Krajšek in Rolanda Fugger Germadnik, sta na slikah 10 in 11, za razlago motivov na reliefih od 12 do 16 prosim poznavalce. Kulturni obhod Celja naj bi zaključili v erotični galeriji Račka, ki pa je bila zaprta, namesto nje so tu posnetki iz razstavnih prostorov eno nadstopje nižje v Kvartirni hiši (20 &amp;ndash; Alma, 21 &amp;ndash; improvizirana varianta [[:w:en:American Gothic|Ameriške gotike]] z galeristoma v glavni vlogi in 21 &amp;ndash; vhod v Kvartirno hišo, kamor je zahajal k svoji problematični ljubici [[:w:sl:Alfred Nobel|Alfred Nobel]], ko je ta še živela v Celju).  

S turne smuke na Prevalo nad Žlebmi nimam posnetkov, ker sem fotoaparat pozabil v avtu, pa tudi vreme se je skazilo, le posnetek Ponc s ceste ([http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target23.html slika 23]). Slike od 24 do konca so s podelitve nagrad najbolj zavzetim pohodnikom na [[:w:sl:Vodiška planina nad Kropo|Vodiško planino nad Kropo]]. Podelitev je bila v Partizanskem domu na planini. Mira je bila s 177 vzponi (dobrih 500 m vzpona) med ženskami druga, prehitela jo je Juretova sošolka Mojca Valič. Drago Terlikar je Mirin bratranec, servisiral je jeseniške hokejiste, sicer pa je kolesar in tudi &quot;vodičar&quot; s po štirimi vzponi dnevno. [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target35.html Možak na sliki 35] je slučajno prav tedaj praznoval svoj 60. rojstni dan, Lara in Manja, nečakinji oskrbnice Hajdi iz Bohinjske Bistrice sta kelnarili, fanta na sliki 37 in 38 sta igrala in prepevala, vesela zelena bratovščina z zadnjih dveh slik je ostala v koči menda do jutra; če bo čas, postavim nekaj njihovega muziciranja in prepevanja, ki po ekstatičnosti ni bilo daleč od scen v Prežihovi ''Jamnici'', na Youtube.

==Stran '''274''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/index.html Na Gori se že &quot;ta dolga&quot; zvoni, midva pa se še odpravila nisva], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. januarja 2016&lt;/small&gt;==

Naslov je stran dobila iz Tavčarjevega [[:s:sl:Cvetje v jeseni (LZ)|Cvetja v jeseni]], LZ 1917, nanaša pa se na [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target1.html drugi posnetek.] Primernih stavkov je v povesti za potrebe literarnega pohodnika na pretek, npr.: &quot;Hodil sem od Jelovega brda proti Malenskemu vrhu ter kakor vselej, kadar sem stopal po ti poti, jemal vase lepoto pokrajine.&quot; Ali pa &quot;Pod Malenskim vrhom sva obstala na mestu, ki mu pravijo „Na Poklonu“. To je tratina sredi gozda, odkoder se vidijo štiri cerkve. Za tabo Mati Božja na Gori, pred tabo Sv. Martin v Poljanah, na eni strani Čabrače, na drugi Gabrška gora. Kaki svetniki so tam, tega vam danes ne morem več povedati. V prejšnjih bolj pobožnih časih so ljudje na tem mestu obstajali in se proti vsaki cerkvi poklanjali.&quot; Tudi naslednji trije posnetki so iz teh krajev: Jelovo brdo, kjer gospodarijo Presečnikovi, je v naravi [[:w:sl:Gorenja Žetina|Gorenja Žetina]]. Ko sem gledal, ali ima Wikipedija kaj o [[:w:sl:Rupnikova linija|Rupnikovi liniji]], ki je tekla čez Blegoš in se z enim od njenih bunkerjev začne tale stran ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target0.html slika 0]), sem v članku našel [http://slov.si/mh/galerije/galeri156/target1.html svojo fotografijo istega bunkerja] iz leta 2011, ki jo je Sporti postavil v Zbirko. [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target5.html Slika 5] je s proslave 50-letnice naše tajnice Branke Kotnik (več slik je na [http://www.slov.si/tajnica-branka-kotnik-jih-ima-50/ oddelčnem spletišču]), na naslednji pa sta [[:w:sl:Aleksandra Derganc|Aleksandra Derganc]] in [[:w:sl:Ada Vidovič Muha|Ada Vidovič Muha]] po seji ''Slavistične revije''. Fotograf Tihomir Pinter ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target7.html slika 7]) me je obiskal, da sva v Zbirko postavila tri [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Vladimir_kavcic3.jpg njegove portrete Vladimirja Kavčiča.] Svoj portret Tihomirja Pinterja sem postavil v Zbirko; kdo pa napiše na Wikipedijo članek o mojstru, ki je poznan po fotografijah slovenskih umetnikov in pisateljev?

Posnetki 8&amp;ndash;11 so s Pokljuke in iznad Žirovnice, dvanajsti dokumentira slovensko žično mejno norost v Metliki, 13&amp;ndash;16 so s silvestrske [[:w:sl:Kriška gora|Kriške gore]] in [[:w:sl:Tolsti vrh|Tolstega vrha]] nad Tržičem; Ana in Primož nista imela fotoaparata in sta me prosila za fotko; če me ne bi, bi ju nagovoril sam :) 17&amp;ndash;21 so bili napravljeni v [[:w:sl:Žiganja vas|Žiganji vasi]] pri Irmi in Reinhardu. Zavetišče na Kalu ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target22.html slika 22]) je na poti iz Tržiča proti [[:w:sl:Kofce|Kofcam]]. 3. januarja je naša Ela dopolnila eno leto, na zadnji od treh slik je s svojim stricem Lukom Tavčarjem v [[:w:sl:Žiri|Žireh]]. Metod Staroverski ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target27.html slika 27]) je gostilničar iz Krope, z Miro sva ga srečala na poti na [[:w:sl:Vodiška planina nad Kropo|Vodiška planina]]; ta ima planincu na izbiro zavite in tudi ravne poti :)

==Stran '''273''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/index.html ISIS d. o. o.], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. decembra 2015&lt;/small&gt;==

Slike 3&amp;ndash;8: V Dobovi so sami slavisti: zadnjič sem naletel na Marjanco, tokrat sta se razkrili dve nekdanji študentki (ju ni na slikah) in Nicolas Hanot iz Belgije, ki je trenutno lektor za francoščino na FF UL. Prostor, na katerem stojijo šotori, je zdaj asfaltiran, mogoče delo teče nekoliko bolj rutinirano, glavne pomanjkljivosti pa so ostale. Ni ozvočenja niti pripravljenosti, da bi prišleke (in prostovoljce) obveščali, kam gredo zdaj, koliko časa bodo ostali, kam gredo naprej. Vedno se najde kak policist, ki vidi svoje poslanstvo v tem, da se zadira nad ljudmi, jih priganja ali celo peha, čeprav ni nobene potrebe po naglici. Begunci bodo polegli po dekah, policaji pa bodo spet brezdelno postajali pred šotori. Delajo v glavnem prostovoljci, med plačanimi vodji izmen pa niso redki taki, ki pridejo delat samo zmedo z navzkrižnim ukazovanjem, ki naj bi jim utrjevalo avtoriteto. V enem šotoru begunce &quot;razorožujejo&quot;: škatle, ki jih praznimo v kontejner (vse v zvezi begunci se definira kot &quot;kužno&quot;), so polne ščipalk za nohte (res nevarno orodje), ogledalc, pilic, zobnih krem (potencialni eksploziv?), britvic za osebno higieno, kosov oblačil, nov, še ne uporabljen šotor (so bile nevarne njegove zložljive palice?), neodprtih konzerv. V šotorih, kjer so jedli, je še več napol izpraznjenih konzerv, kartonov z mlekom, kosov kruha, plastenk z vodo, ponošenih čevljev. Res delajo malomarno s hrano, ampak saj bi lahko nacija, ki zna izvesti Planico, delitev hrane organizirala bolj profesionalno in bolj racionalno, če bi to hotela. Tako pa &quot;nadrejeni&quot; pravijo: ''zanje je že dobro'' ali: ''saj se imajo čisto v redu'' &amp;ndash; kot da so si prišli v Dobovo privoščit le malo taborjenja. Ravnamo mi kaj boljše s hrano? Bogve kam so pred dnevi, ko smo imeli prednovoletno zakusko, stresli ostanke kanapejčkov in peciva, kam zlili nepopito natočeno penino? Beguncev nisem fotografiral, ker je to prepovedano, ko gredo skozi špalir in je treba hiteti z delitvijo hrane, pa tudi priložnosti ni prave. Tudi pogovarjati se z njimi ne bi smeli, čeprav (ali pa ravno zato, ker) se šele v komunikaciji lahko pokažejo v svoji človeški podobi, ne pa kot velika temna, neznana in nevarna gmota. Dva Afganistanca z gladko angleščino sta se zanimala za organizacijo prostovoljskega dela z begunci, ga z naklonjenostjo komentirala in trezno reflektirala perspektive beguncev v Evropi. Doma imajo porušeno, miru ni na obzorju, nekam pač morajo. Aja, manjka čevljev 41. 

[http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target9.html Slika 9] je dala tejle strani v albumu naslov. Jo bodo vohunski iskalniki indeksirali in bodo varnostno paranoidni prežuhi zahtevali njen umik? Bomo videli. Slike 10&amp;ndash;13 so s protesta proti okupirani Sloveniji. Spet je na delu paranoja ali pa gre za drago maščevanje za hrvaško nagajanje z begunci pred meseci in za arbitražno izigravanje. Bregovi nad Kolpo so na obe strani meje neprehodni, pa kljub temu po dolini ob reki napenjajo žico z razirkami. Proti beguncem je že ne postavljajo. Alenkin stari oče na plakatu na [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target13.html sliki 13] je tudi moj stari oče; v tem albumu ima vsaj dve strani: [http://slov.si/mh/galerije/galeri248/index.html Draga ženka in otroci: Der Führer kennt nur Kampf, Arbeit und Sorge,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri251/index.html Borovnica] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri260/index.html Stražišče in Borovnica.] Alenka pa je bila pred 57 leti [http://slov.si/mh/galerije/galeri260b/target35.html takale] :)

Slike 14&amp;ndash;19 sem posnel v Žireh, kjer sem [[Poklon Vladimirju Kavčiču|govoril o Vladimirju Kavčiču]]. Neverjetno, koliko ljudi zna spraviti skupaj Viktor Žakelj. Fotografije nekaterih prisotnih ([[:w:sl:Lojze Gostiša|Lojze Gostiša]], Milček Komelj, [[:w:sl:Ivan Kristan|Ivan Kristan]]) sem primerno obrezal in jih postavil na Wikimedia Commons, od koder jih jemlje Wikipedija. Udeleženci so se čudili, ko sem jim povedal, da na Wikipediji ni mogoče uporabiti množice slik [[:w:sl:Vladimir Kavčič|pisatelja Kavčiča]], ker so pač avtorsko zaščitene. Hči Lenka Kavčič ([http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target16.html slika 16]) mi je obljubila tja postaviti očetovo sliko &amp;ndash; najbrž se je po njenem posredovanju oglasil fotograf [[:w:sl:Tihomir Pinter|Tihomir Pinter]] in v sredo mu pomagam naložiti fotografijo v Zbirko. Sljučajno mi je prav te dni Rok Gašperšič poslal posnetek dolgega pisma, ki ga je nekdanji partizan Andrej Bohinc, obsojen na [[:w:sl:dachauski procesi (Slovenija)|dachauskih procesih]] na smrt, potem pomiloščen in po več kot desetletju zapora rehabilitiran, leta 1980 naslovil na Centralni komite ZK. Njegova življenjska zgodba je zelo zelo podobna tisti glavnega junaka v Kavčičevem romanu ''Zapisnik'', zaradi katerega je pisatelj prišel v spor z Zvezo borcev (z [[:w:sl:IvanJan|Ivanom Janom]], ki mu Bohinc očita umazana dejanja med vojno?) in mu je bila odvzeta že podeljena nagrada Prešernovega sklada. Domnevam, da je Kavčič črpal snov za roman prav iz Bohinčevega pričevanja.

Davorin Marinović s fotke 17 je kupil Mirinega Getza; Mire pa ne bom vsakič znova predstavljal na slikah :) Slike 18&amp;ndash;22 so s fakultetnega novoletnega srečanja v avli FF. Koncert hišne filharmonije in moškega pevskega zbora je bil lep, od portretov sem na Zbirko (Commons) postavil [[:w:sl:David Limon|Davida Limona]] in Namito Subiotto. Naslednjih šest slik je z izleta na Kumlehovo glavo in Veliki Mavrinec nad Vršičem, malo pred sončnim zahodom danes (pardon, je že včeraj, 19. 12.). Boštjan in Urška Blaznik sta soseda in sem ju slikal za [http://slov.si/mh/dobravskedomacije.docx kroniko dobravskih domačij] in za [http://slov.si/mh/dobravskikdojekdo.docx dobravski Kdojekdo] (dostopno z wikipedijskega članka o [[:w:slSrednja Dobrava|Srednji Dobravi]]). Boštjan je sociolog, sicer pa polkovnik in vodja Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah, Urška pa kemičarka in je pravkar doktorirala iz prehrane. {{COBISS|ID=282635008}}

==Stran '''272''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri272/index.html Raje mešam alkohol kot beton], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. decembra 2015&lt;/small&gt;==

Tako piše na majici nekega žurerja v mariborski diskoteki (slika 13), katere ime mi je ušlo iz spomina. Tam se je dogajal, hm, precej močan žur po posvetovanju o slovenščini v znanosti (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005344.html vabilo na Slovlitu]), ki ga je organizirala študentska sekcija mariborskega slavističnega društva, tj. Nina Ditmajer in Jure Cvetek. Imena udeležencev so pod skupinsko sliko (slika 2), v predavalnici na FF je bilo 20 študentov in profesorjev ter novinar Tone Petelinšek, skupaj 27; moj prispevek je [[Slovenski jezik v znanosti|tule]]. Zombijevsko pobarvani so natakarji, režita se didžeja, drugi so neznanci. Fotografije 14&amp;ndash;18 so s tiskovne konference ob izidu ''Kranjskega zbornika'' 2015 v kranjski knjižnici (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005358.html vabilo na Slovlitu]). Drago Štefe je urednik zbornika, Viktor Žakelj je bil govornik na prireditvi, Mendi Kokot je tehnična urednica. Naslov mojega prispevek je [[Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni]]. [http://slov.si/mh/galerije/galeri260b/target103.html Bojan Pretnar] je prijatelj iz otroštva, Marija Lokar je Metina mama in nekdanja soseda, z Mijo Mravljo smo skupaj peli v gimnazijskem pevskem zboru, slovenist [http://www.gorenjci.si/osebe/mohor-miha/991/ Miha Mohor] je družinski prijatelj. Naslednjih pet fotografij je s predstavitve knjige ''Na mrtvi straži'' {{COBISS|ID=58847586}} v Novi vasi na Blokah, za katero sva z Urško Perenič napisala [http://slov.si/mh/joze_campa.html spremno besedo]. Akterje je posnel Milan Korbar na [http://www.kjuc.si/dogodki/joze-campa-na-mrtvi-strazi-ljudje-in-zemlja-roman-z-bloske-planote/ spletni strani knjižnice,] tule pa so moji posnetki domačinov (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005364.html vabilo na Slovlitu]); založnika Jožeta Kotnika (založba Math) in še koga sem pozabil slikati. Zadnjih osem posnetkov kaže nastopajoče na simpozijskem praznovanju desetletnice dLiba v Mestnem muzeju v Ljubljani (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005370.html vabilo na Slovlitu]). Tudi tu kdo manjka, ker slika ni uspela; nekateri posnetki bodo za Wikimedijino Zbirko, kjer počakajo na uporabo v wikipedijskih člankih. Okrogli mizi, ki je sklenila dogodek, je dajala ton zaskrbljenost nad nevarnostmi, ki jih prinaša internet, kar je ob jubilejni priložnosti digitalne knjižnice kot enega od paradnih konjev interneta dokaj nenavadno.

==Stran '''271''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri271/index.html Ab imo pectore], &lt;br&gt;&lt;small&gt;23. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Pa naj bo: lat. ''Ab imo pectore'' 'iz dna srca (duše)' je naslov poglavja v zborniku ob jubileju [[:w:sl:Boža Krakar Vogel|Bože Krakar Vogel]], ki ga je pripravila [[:w:sl:Alenka Žbogar|Alenka Žbogar]] v okviru revije ''Jezik in slovstvo''. Na predstavitvi zbornika (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005341.html vabilo na Slovlitu]) so nastopili tudi študenti (Jernej Kusterle s pesmijo, igralska skupina pa s skečem), a posnetki žal niso uspeli. Začetne fotografije je posnel Voranc Vogel, zadnjih sedem pa je mojih.

==Stran '''270''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri270/index.html Popotovanje iz Litije do Čateža], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Na popotovanju je vedno lepo, kadar pa je tako lepo in toplo vreme, kot je bilo tokrat, pa še posebej. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005328.html Vabilu] se je odzvalo nekaj čez 40 študentov, med njimi dva starejša kolega Pavel Repnik in Vladimir Pirih, Urška je imela s seboj Benjamina, nosil ga je večino poti Aleš. Vseh slik je nastalo čez 200, kdor ji bo hotel, bo že znal vprašati.

==Stran '''269''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/index.html O shivite lepo, de umerjete lahko], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Slike so spet razporejene po času nastanka. Na začetku so posnetki s [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005292.html 70-letnice Inštituta za slovenski jezik na ZRC SAZU in predstavitve slovarskega spletišča Fran 3.0.] [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target9.html Slika 9] je nastala po plombiranju {{redakcija|najprej sem mislil, da je bila štirica, pa me je zobozdravnik popravil|petice}} levo zgoraj. Slike od 10 do 19 so s proslave ob grobu [[:w:sl:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]], govornik je bil [[:w:sl:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]]. Ajdovski gradec nad Bitnjami v Bohinju ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target20.html slika 20]) je tako nerazgleden, da kaj več od plošče s Prešernovimi verzi ni bilo slikati, spodaj v vasi in v plezališču nad njo pač (slike 12&amp;ndash;25). Alpinist Klemen Žumer je brat Martina Žumra, ki ga je [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2014_08.pdf Mira intervjuvala] za ''Planinski vestnik''. Linda Berendsen je učila naša otroka, ko smo bili 1995 v Lawrencu, Kansas, iz Nizozemske priseljeni geolog Pieter pa je njen mož; prišla sta na obisk iz ZDA (27 in 28). Jesenske slike 29&amp;ndash;32 so z [http://www.hribi.net/izlet/pod_krnico_planina_spodnja_dolga_njiva_/11/298/420 Dolge njive pod Košuto,] 33&amp;ndash;39 pa iz [[:w:sl:Osp|Ospa]]. Posnetki 40&amp;ndash;46 so z vzpona na Viševnik. Razvaline [http://www.gradovi.net/grad/gutenberk_hudi_grad gradu Gutenberg] (Hudi grad) nad Tržičem sem šel slikat ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target47.html slika 47]), ker pripravljam spremno besedo za ponatis povesti ''[[:s:sl:Junaška doba Slovencev|Junaška doba Slovencev]]'' (1935/36) [[:w:sl:Josip Lavtižar|Josipa Lavtižarja]], ki se dogaja tod. Pod cerkvijo sv. Jurija, na kateri je spominska plošča prvemu ljubljanskemu šofu [[:w:sl:Žiga Lamberg|Žigi Lambergu]], ki se je rodil na Gutenbergu, je vila Bistrica ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target52.html slika 52]); v poletnih mesecih so jo nekoč, ko je bila protokolarni objekt, naseljevali najvplivnejši intelektualci [[:w:sl:Josip Vidmar|Josip Vidmar]], [[:w:sl:Jože Javoršek|Jože Javoršek]], [[:w:sl:Miroslav Krleža|Miroslav Krleža]] in drugi obiskovalci (prim. [http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/ziva-vidmar-kako-zaboga-ste-mogli-dopustiti-da-so-klerikalci-prisli-na-oblast.html članek Žive Vidmar v Delu]). Ivan Krivec ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target53.html slika 53]) je pobudnik in &quot;urednik&quot; [https://www.facebook.com/media/set/?set=a.773967012636100.1073741834.113215582044583&amp;type=3 Spominskega parka tovarištva Davovec], Klemen in Iza Praprotnik ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target54.html slika 54]) sta naša soseda. Zadnji štirje posnetki (55&amp;ndash;58) so s prostovoljske nočne izmene v sprejemnem taborišču za begunce v Dobovi (v izmeni prej je bila [http://medkulturni-institut.si/o-institutu/o-ustanoviteljici/ Marjanca]). To noč je z dvema vlakoma prišlo samo okrog 1200 ljudi, pa je bilo vendar dovolj dela z razdeljevanjem hrane in pospravljanjem po njihovem odhodu. Kolikor smo imeli z utrujenimi in pohlevnimi ljudmi več opravka, kot bi ga bilo treba, je bilo to zaradi pomanjkljive organizacije oziroma premalo prostovoljcev. Glede na to, koliko jim je na poti sploh mogoče skrbeti za osebno higieno, je bilo še znosno. Odgovornim bi priporočil, naj posameznega živčnega in agresivnega policista nadomestijo z mirnejšim in najdejo način, kako vsaj konzerve, ki jih nihče ni odprl, ponuditi drugim, ne pa &quot;iz varnostnih razlogov&quot; potratno zavreči. Begunci so iz različnih koncev sveta in iz različnih kultur, doma so imeli različen socialni status, zato je posploševanje o njih problematično. Tudi njihova usoda v &quot;svetlem novem svetu&quot; (tokrat pišem narekovaje zares), če bodo v njem uspeli ostati, bo različna. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]])

==Stran '''268''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/index.html Šagra], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. oktobra 2015&lt;/small&gt;==

Prva dva posnetka sta s sprejema brucov.&lt;ref&gt;Ja, po SP bi moralo stati ''brucev'', ampak tako bi rekli samo slavisti, zato se raje ravnajmo po SSKJ.&lt;/ref&gt; Okno ([http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target4.html slika 4]) je z domačije leta 2009 preminulega alpinista Filipa Benceta v Dolžanovi soteski nad Tržičem (po njem se imenuje zavarovana pot nad strugo Tržiške Bistrice); tudi mlada turista s Kanarskih otokov sta se fotoaparatu nastavila tam. Posnetki 6&amp;ndash;9 so z lepotnega tekmovanja v ljubljanskem hotelu Union. Navijati je bilo treba za Nežo Tavčar in glej ga zlomka, to je tam počelo še nekaj študentk slovenščine. Jedro te strani (posnetki 10&amp;ndash;46) so slike z oktoberfesta v vasi Praprot pri Šempolaju nad Trstom. Včasih so takim veselicam rekli [http://www.fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=%C5%A1agra šagra,] tale pa se moderno imenuje ''muzikfešt''. Hrup je pomagala povzročati skupina gorenjskih sokrajanov z Dobrave in širše okolice (vse do Ljubljane), ki jo je v avtobus zvabila naša soseda, gostilničarka Marička. Veselico organizira [http://www.skdvigred.org/ slovensko kulturno društvo Vigred,] njegova prizadevna članica (na [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target22.html sliki 22] je Elena Legiša, ki je hkrati tajnica pevskega zbora Pinko Tomažič. Mojca Šiškovič in [[:w:sl:Miran Košuta|Miran Košuta]] iz bližnjega [[:w:sl:Križ, Trst|Križa]] (sliki [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target24.html 24] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target25.html 25]) sta sem prijazno prišla na moj klic. Zadnje poglavje reportaže (fotografije 47&amp;ndash;65) je s slovesnosti ob poimenovanju osnovne šole Dobova po [[:w:sl:Jože Toporišič|Jožetu Toporišiču]]. Govorila sta med drugimi naša predstojnica [[:w:sl:Vera Smole|Vera Smole]] in [[:w:sl:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]], slikal pa sem tudi organizatorja Toporišičevega simpozija v Pišecah [[:w:sl:Marko Jesenšek|Marka Jesenška]]. Tako kot junija, ko smo bili [http://slov.si/mh/galerije/galeri254/index.html na obisku Toporišičevine na Mostecu], so se tudi tokrat domačini odrezali z dolgim programom in izborno postrežbo. Samo zeblo nas je zunaj. Gospa Ankica Krivec ([http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target59.html slika 59]) mi ni izdala svojega naslova v Dobovi, češ da ni potreben, ker jo vsi poznajo. Vprašala me je, če sem slučajno iz Zagreba, in mi zaupala, da je natanko pred enim tednom [[:w:sl:Zvonko Kovač|neznanemu profesorju]], ki je na koledarju pozabil preveriti datum slovesnosti, razložila, da je pomotoma prišel na slavje en teden prezgodaj. Pobahal sem se ji, da vem, kdo je bil ta profesor :)

==Stran '''267''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri267/index.html Pr Maháv], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. september 2015&lt;/small&gt;==

Prvi trije posnetki so s pokekčevskega žura na Hladnikovini, udeleženci pa, razen manjkajočih, vsi z letošnjega [http://slov.si/mh/galerije/galeri250/index.html kekca v Paklenici.] Posnetki 3&amp;ndash;7 so s trgatve pri sorodnikih na Veselici nad Metliko. Grozdje je bilo slabo, tako da smo se bolj posvečali odojku in lanskemu vinu. 8&amp;ndash;10 so s poti na [[:w:sl:Debela peč|Debelo peč]] preko Klečice, sledijo štiri slike kmetij v opuščeni vasi Slamniki nad Bohinjsko Belo. Tu je Pavle Zidar (Zdravko Slamnik) kot otrok pri sorodnikih preživljal počitnice. Več o hišnih imenih te vasi najdemo na spletišču [http://www.hisnaimena.si/ Hišna imena na Gorenjskem.] Do konca te strani v albumu so posnetki s [http://www.pdziri.si/category/markov-tek/ 16. Markovega teka] od Žirov do [http://www.pdziri.si/category/koca/ nove planinske koče na Mrzlem vrhu.] [[:w:sl:Marko Čar|Marko Čar]], po katerem se tek imenuje, je bil stric naše snahe Ane, Stane Čar ([http://slov.si/mh/galerije/galeri267/target26.html slika 26]) je njegov oče. Tekla sta tudi naš Jure in Anin polbrat Luka. Med pohodniki je bil upokojeni profesor s fakultete za šport [[:w:sl:Janko Strel|Janko Strel]] ([http://slov.si/mh/galerije/galeri267/target21.html slika 21]), ki sem ga brž slikal za Wikimedijino Zbirko, tako da je zdaj geslo o njem na Wikipediji opremljeno s fotografijo. Brez slik naše Ele tudi tokrat ni šlo. 

==Stran '''266''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri266/index.html Slovenski slavistični kongres], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. september 2015&lt;/small&gt;==

Vedno bolj dvomim v natančnejše podnaslavljanje fotografij. Potrebno bi že bilo, potrebno, ali časa jemlje preveč poizvedovanje po imenih portretiranih. Javite se prosim sami, da vas vpišem. Tokratni [https://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres15 slovenski slavistični kongres] se je dogajal v dvorani Mestnega muzeja v Ljubljani, večerja s podelitvijo nagrad in zabavo pa v restavraciji Skriti kot v podhodu Ajdovščina.

==Stran '''265''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri265/index.html Sicilija], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. september 2015&lt;/small&gt;==
Lani je bila [http://slov.si/mh/galerije/galeri231/index.html Albanija,] predlanskim [http://slov.si/mh/galerije/galeri206/index.html Sardinja,] še prej [http://slov.si/mh/galerije/galeri144/index.html Korzika,] letos pa je bila odločitev za družinsko potovanje na Sicilijo. Združila naj bi popotovanje, plavanje in varstvo vnukinje Ele, medtem ko bosta njena starša Jure in Ana plezala po pečinah okrog San Vita lo Capo, pa je neurno vreme, o katerem so poročali tudi pri nas, prva dva načrta skrajšalo. Nevihtna noč naju je z Miro k sreči doletela na iztegnjenih sprednjih sedežih najetega avta za podrto kmetijo sredi vinogradov nad mestom Licata.

Prvo noč sva prespala (pravzaprav zaradi dolgo v noč trajajočega koncerta prebdela) v kampu El Bahira pred San Vitom, potem sva se za dve noči preselila v udobje apartmaja mladih. Prvo popotovanjsko noč sva šotorila za vodnim zbiralnikom (če ni bilo le stranišče) na vrhu hriba z garibaldinskim obeliskom ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target11.html slika 11]) in kostnico (''orsario'') [[:w:it:Sacrario di Pianto Romano|Sacrario di Pianto Romano]], postavljeno v spomin [[:w:it:Battaglia di Calatafimi|bitke pri Calatafimiju]]. Tu naj bi [[:w:sl:Giuseppe Garibaldi|Garibaldi]] izrekel stavek: »Qui si fa l'Italia o si muore,« ki je vklesan na spomenik ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target10.html slika 10])  – lep zgled civilizacijskega principa žrtvovanja, kot ga kritično reflektirajo knjige in članki na spletišču [https://www.libraryofsocialscience.com/newsletter/ Library of social science.] 

Prijeten je bil postanek v kraju [[:w:it:Santa Margherita di Belice|Santa Margherita di Belice]], ki ga sicer ni v nobenem vodniku in tudi na zemljevidu ni označen kot ogleda vreden, kulturno pa živi iz izjave pisatelja [[:w:it:Giuseppe Tomasi di Lampedusa|Giuseppeja Tomasija di Lampedusa]] (1996–1957) ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target14.html slika 14] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target15.html slika 15]), da je tu najraje počitnikoval. Po njegovem romanu [[:w:it:Gattopardo|Gattopardo]] je Visconti posnel film ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target16.html slika 16]), mesto podeljuje v njegovem imenu [[:w:it:Premio letterario Giuseppe Tomasi di Lampedusa|literarne nagrade]]. ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target17.html slika 17.]) 

Druga sicilijanska literarna figura je [[:w:en:Luigi Pirandello|Luigi Pirandello]] (1867–1835). Njegovi verzi ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target22.html slika 22]) in kiparski portret ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target23.html slika 23]) so bili posneti pred vhodom v rojstno hišo ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target24.html slika 24]), ki je muzej. Hiša stoji nad obalo južno od mesta [[:w:it:Agrigento|Agrigento]]. Malo stran je njegov grob, katerega obisk spretno tržijo. 

V steni okrepčevalnice v gorskem mestu [[:w:it:Polizzi Generosa|Polizzi Generosa]] sem posnel sicilijanski grb [[:w:en:Triskelion|trinacria]] ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target37.html slika 37]). Sicilija ima neverjetno veliko grških antičnih arhitekturnih ostankov, presenetile so velike nerazparcelirane površine obdelanih polj, ki pokrivajo cele doline in griče, in velikost starih mest na vrhu hribov, z ozkimi strmimi ulicami.

Svet je majhen: ob odhodu sva na letališču Trapani slučajno srečala Jožeta Lavriča Cascia, s katerim smo se spoznali letos v Novi vasi na Blokah ob Krpanovem simpoziju (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri245/target22.html sliko 22] na strani [http://slov.si/mh/galerije/galeri245/index.html Boj za Krpanovo dediščino]). Jože je po očetu Sicilijanec (o svoje iskanju sicilijanskih korenin je napisal knjigo ''Korenine siciljanskega labirinta'' {{COBISS|ID=216426496}}, ki priziva v spomin Pregljevo povest ''[[:w:sl:Peter Pavel Glavar|Peter Pavel Glavar]]'' (celotno besedilo je na [[:s:sl:Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod|Wikiviru]]), v kateri je naslovna oseba na poti za očetom Petrom Jakobom Testaferrato) in je najboljši vir informacij o znamenitostih in dobri hrani na turističnih kmetijah (''azienda agrituristica''), za naju tokrat žal prepozno. Tudi za Etno in za Catanio, kjer se je rodila [[:w:sl:Sveta Agata|sv. Agata]], zavetnica glavne ženske osebe v ''Visoški kroniki'' (gl. [http://lit.ijs.si/visoska.html#%C5%BDenske mojo interpretacijo]), je zmanjkalo časa.

Zadnja serija slik dokumentira Anine in Juretove šestice in sedmice v okoliških plezališčih.

==Stran '''264''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri264/index.html Od človeka do človeka], &lt;br&gt;&lt;small&gt;31. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Stran '''263''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri263/index.html Nekoga moraš imeti rad], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Stran '''262''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri262/index.html »Kaj ni ta gora Škrlatica,« je dejal Kekec in je še vedno strmel na tiste pečine, ki so se dotikale naravnost modrega neba], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>r9e16jhgylpy07uqb5blddoyc31b5k0</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85493</id>
      <parentid>85492</parentid>
      <timestamp>2026-07-24T06:24:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Stran 570 Ozhe v' miru Boshjim pozhivajte, 4. julija 2026 */</comment>
      <origin>85493</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="559216" sha1="a1nrsdxetsriebprpqane8ieebz53v3" xml:space="preserve">'''Opombe k slikam [[:w:sl:Miran Hladnik|Mirana Hladnika]] v fotoalbumu na http://slov.si/mh/galerije/'''

Tile komentarji nastajajo na spodbudo [[:w:sl:Igor Kramberger|Igorja Krambergerja]] in [[:w:sl:Zoltan Jan|Zoltana Jana]], ki sta potožila nad pomanjkanjem, nezadostnostjo ali enigmatičnostjo podnapisov  v mojem fotoalbumu. Začel bom s svežimi posnetki in po možnosti dodajal komentar tudi k starejšim stranem v albumu. V Picasinih albumih bi bilo to nerodno, nerodno pa bi bilo tudi presedlati z albumskega v blogovski format objavljanja, zato sem se odločil za ločeno objavo komentarjev na Wikiverzi in vzajemne povezave med albumom in komentarji. Opombe bodo dobile samo slike, ki bi bile lahko v »javnem interesu« (portreti oseb, krajev, objektov ipd. iz enciklopedičnih ali kronističnih potreb), zasebne pa le v izogib nesporazumom. Kadar komentarja vendarle ne bo, to pomeni, da ne poznam imena fotografirane lokacije ali osebe ali pa sem upošteval izrecno oz. domnevno željo potretiranca, da ostane Googlu skrit. Čeprav postavljanje zasebnih in javnih posnetkov na isto mesto povzroča včasih zmedo, pri tem ostajam, ker je tako kot naše življenje in bi bilo njuno ločevanje nasilno. 


==Stran '''570''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri570/index.html Ozhe v' miru Boshjim pozhivajte,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. julija 2026&lt;/small&gt;==

Naštevalno: Hudič babo pere je slap v Završnici, posnetki 1&amp;ndash;4 so s kolesarjenja po Jelovici. V Šivčevi hiši v Radovljici (5) je bila seja sveta Muzejev radovljiške občine, kjer sem napovedal pomoč pri vračanju [[Kovači v partizanih|NOB-zbirke v Kovaški muzej v Kropi]]. Kovaško uporništvo bo prikazano tudi v literarni luči: mitični in folklorni kovači, kovač Martin Krpan, roman ''Vigenjci'' [[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]], partizanska pesnika [[:w:Kristina Šuler|Kristina Šuler]] in župnik [[:w:Lojze Žabkar|Lojze Žabkar]]; oba sta vključena v Paternujevo četveroknjižno antologijo [https://znaci.org/00003/1107.pdf ''Pesništvo upora''.] Blizu, na pokopališču na Ovsišah, je pokopan pisatelj župnik [[:w:Joža Vovk|Joža Vovk]] (10); tudi njegov stanovski kolega in Prešernov &quot;konkurent&quot; [[:w:Jožef Žemlja|Jožef Žemlja]], ampak sliko njegovega nagrobnika sem nekoč že objavil, zato je tu ni. Kolesarjenje po Gorjancih in pod njimi (14&amp;ndash;27) je pripeljalo do nagrobnika še enega Prešernovega sodobnika in rojaka, Mihaela Vouka. Za verze na nagrobniku pri Treh farah v Rosalnicah iz leta 1842 nekje piše, da &quot;ni nemogoče, da so verzi celo Prešernovi&quot;:

&lt;poem&gt;
Oče v' miru Božjim počivajte,
Roka nevtrudena miruj.
Žive vere rajski sad vživajte,
Z lučjo večno Bog Vas osrečuj.&lt;/poem&gt;

Več o tem v članku [https://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifni Prešeren] iz leta 2000.

Zadnji posnetki so s predstavitve nove antologije pesmi Kristine Šuler ''Rubin in roža'' na dvorišču Šmelove hiše v Kropi; predstavila sta jo urednica [[:w:Alenka Jensterle Doležal|Alenka Jensterle Doležal]] in kroparski kulturni promotor Slavko Mežek, recitiral je igralec Gaber K. Trseglav.

==Stran '''569''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri569/index.html Vem, kdo je zmagal,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. julija 2026&lt;/small&gt;==

4. julij je bil pri nas nekoč dan borca (leta 1941 je na ta dan KP Jugoslavije pozvala k splošni ljudski vstaji proti okupatorju), danes pa je bolj v zavesti kot rojstni dan ZDA. Za spomin na nekoč je tu slika št. 5. Posnetki z najmlajšimi (prva, 11, 12) obkrožajo posnetke s srečanj starih: 100-letnice sovaščana [[:b:Dobravski kdojekdo#Alojz Vidic|Alojza Vidica]], ki je umrl malo pred praznovanjem, in obisk partizanske tehnike Mete (5&amp;ndash;9). Na grobišču borcev v Radovljici so te dni vrezali v nagrobnike 29 imen padlih na Jelovici, 66 let po pokopu! Med njimi je tudi Marta Tavčar (14, 15), družica komandanta in narodnega heroja [[:w:Jože Gregorčič|Jožeta Gregorčiča]], ki je padel skupaj z njo in še 26 tovariši v spopadu na Lipniški planini 9. septembra 1942. Napeto zgodbo opremljanja nagrobnikov z napisi in postavljanja informacijske table na grobišču je mogoče prebrati [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Spomeniki za Svobodno besedo#Grobišče borcev NOB, Radovljica|tule na Wikiverzi,]] za literarnovedni alibi pa naj dodam, da je Jože Gregorčič avtor Cankarjevega kipa v nadnaravni velikosti. Napravil ga je 1939 iz ilovice v francoskem taborišču, potem ko je prebežal čez Pireneje iz frankistične Španije, kjer je bil mitraljezec v mednarodni brigadi. V enem od filmov o Cankarju je bilo videti, da obstaja fotografija kipa in kiparja, vendar mi je umetna pamet še ne zna najti, najbrž je kje v sveže digitaliziranih revijah ''Borec'' ali ''TV-15''.

Stran zaključujejo trije letaki s pozivom k podpori volivca zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma proti politični policiji, ki jo po Trumpovem zgledu ustanavlja aktualni režim. Kakšne nezaslišane reči počne npr. ICE v ZDA, si preberi na [[:w:en:United States Immigration and Customs Enforcement#Protests and criticism|Wikipediji]]. Če nočeš živeti v avtoritarni policijski državi, izrazi podporo [https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=9205&amp;lang=si s certifikatom elektronsko] ali na hitrem okencu na upravni enoti.

==Stran '''568''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri568/index.html Kekec na Črni prsti,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. junija 2026&lt;/small&gt;==

Kekcev je bilo letos na njegovi poti 21, vzpeli smo se za 1100 m na [[:w:Črna prst|Črno prst]], počivali pri Orožnovi koči pod Liscem, piknik pa smo napravili po vrnitvi na ploščadi za opuščeno gostilno Janez na Ravnah. Lepo, kot vedno. Prvih sedem slik je s spominskega pohoda k obeležju [[:s:Franc Gortnar|Francu Gortnarju]] med sv. Tilnom nad Repnjami in smledniškim gradom. Gortnar je bil tudi nekaj pesnika, kakor njegova sestra [[:s:Francka Gortnar|Francka]], katere pesmi so vključene v Paternujevo ''Pesništvo upora''. O svojem padlem bratu nam je pripovedoval vitalni 89-letni Peter Gortnar, v kulturnem programu pa zrecitiral dolgo Ćopićevo [https://www.antifasisticki-vjesnik.org/hr/pjesme/8/Pjesma_mrtvih_proletera/406/ Pjesmu mrtvih proletera].

==Stran '''567''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri567/index.html Zdravo naši sokolovi,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. junija 2026&lt;/small&gt;==

Tokrat je bil na vrsti najvišji vrh v BiH, 2386 m visoki Maglić na meji s Črno Goro. Do sedla Prijevor nad Tjentištem je kakih 15 km precej grdega makadama, ki pa je prevozen tudi z navadnim avtom, od tod pa dobri dve uri strmega vzpona, mestoma zavarovanega z jeklenicami; sneg je s poti ravno izginil. Za Branka iz ravne Vojvodine (5) je bil vzpon kar hud. Navzdol sva šla naokoli čez Trnovačko jezero, ki je cilj večini planincev s Prijevora. Tam se šotori, plava in roštilja, potem ko čuvar Ilija Ćalasan od obiskovalcev pobere pristojbino. Pri spomeniku 3301 v [[:w:bitka na Sutjeski|bitki na Sutjeski]] padlemu partizanu je bila ravno na dan najinega prihoda slovesnost; sicer je bilo v ofenzivi 6391 žrtev. Spomenik vzdržujejo, reprezentativni memorialni in športni objekti v okolici pa razpadajo. Sutjeska in predeli ob cesti proti Dubrovniku pripadajo Republiki Srbski; zastave, grbi, spomeniki, grafiti ... ne kažejo, da se uradno nahajajo v BiH. 

Druga polovica posnetkov je s Hvara, kjer sva se nastanila v plezališčnem zalivu Velika Stiniva pri prijaznem gostitelju in od tod obiskovala okoliške zalive in Sv. Nikola, najvišji vrh na otoku. V primerjavi s poceni Bosno in Hercegovino je Hrvaška draga. Po novem je karto za trajekt treba kupiti vsaj dan prej prek spleta, sicer se zna zgoditi, da ostaneš na otoku. Mesto Imotski ob poti domov s hrvaško nacionalno simboliko vzpostavlja ravnotežje srbski v BiH (&quot;Zdravo naši sokolovi ... od Lovčena do Karpata&quot;, 22). Kje so časi, ko je bilo v Jugoslaviji vseeno, kateri etniji ali religiji je kdo pripadal ...

==Stran '''566''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri566/index.html Paternu 100 let,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. junija 2026&lt;/small&gt;==

Samo nekaj nastopajočih na simpoziju ob 100. obletnici rojstva Borisa Paternuja, ki ga je 3. junija 2026 pripravil Marko Juvan na SAZU in na slovenistiki FF. Prispevki bodo objavljeni v ''Slavistični reviji'', [[Najina razpotja|moj pa je že tule]].

==Stran '''565''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri565/index.html Kam pa skrili ste grobove,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. junija 2026&lt;/small&gt;==

Naslov strani je iz verzov Rudolfa Maistra na spominski plošči padlim v prvi svetovni vojni na Skalnici oz. Sveti gori nad Solkanom (2), izbran je bil pa zato, ker ustreza obisku več pokopališč (v Radovljici, Vipavi, Grgarju, Gornjem in Dolnjem Cerovem, Kozani, Vedrijanu) s partizanskimi nagrobniki. Preseneča, da opaznega števila mladih mrtvih, tj. rojenih po 1920 in umrlih med 1941 in 1945, ni najti v [https://www.sistory.si/ww2 registru žrtev druge svetovne vojne.] So njihove smrti (npr. samomori) vendarle kako povezane z vojno? (Ko se že vse vrti okrog smrti, sem spada tudi moj nekrolog za lokalnim zgodovinarjem [[Goran Lavrenčak|Goranom Lavrenčakom]] v ''Gorenjskem glasu'' 2. junija 2026.) Za narečjeslovce bi bili lahko zanimivi domači zapisi hišnih imen v Kozani (16) in Vedrijanu (22). Sicer pa obisk pokopališč potrjuje vtis, da bi bil brez Primorcev slovenski NOB občutno manjši. Seveda, izkusili so fašizem že pred vojno (glej Bevkov napis na grobu 14-letnega Mirka Brezavščka, slika 8) in vedeli so, da je rešitev pred njim samo v radikalnem odporu. Posnetki od 30 do 36 so s piknika popisovalcev partizanskih spomenikov na zemljevid, od 37 do konca pa s proslave v Titovi vasi v Završnici, kjer je neznani okupatorjev sodelavec demoliral dvoje partizanskih obeležij. Župan Leopold Pogačar je zagotovil, da bo občina obnovila oba. Koncept mojega predavanja o oddaljenem branju na novogoriški humanistiki (prva slika) &amp;ndash; predavanje je bilo povod za kolesarjenje po Brdih &amp;ndash; si je [[Oddaljeno branje|mogoče prebrati na Wikiverzi]].

==Stran '''564''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri564/index.html Ljudje z rano, drugič,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. maja 2026&lt;/small&gt;==

Ob stoletnici Kosovelove smrti ponavljam naslov [https://slov.si/mh/galerije/galeri279/index.html 279. strani v tem albumu] izpred desetih let, Ljudje z rano. Tam je [https://slov.si/mh/galerije/galeri279/target24.html fotografija spomenika na zasebnem vrtu v Žireh,] z verzi iz Kosovelove pesmi [[:s:Ljudje z rano|Ljudje z rano]]. Te dni sem spomenik [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/10817/ uvrstil v zbirko partizanskih spomenikov na zemljevidu,] potem ko so mi domači pomagali odkriti, kje sem fotografijo posnel, in sem se srečal s postaviteljem (slika 6). 

V [[Spominska soba na Vodiški planini|Spominski sobi na Vodiški planini]] spet visijo štirje lesorezi [[:w:Ive Šubic|Iveta Šubica]] (prvi trije posnetki), vabljeni k obisku [[:w:Vodiška planina nad Kropo|Vodiške planine]] in Partizanskega doma na njej. Drugi posnetki na tej strani so z izletov (s kolesom, z avtom in peš) po [[:w:Jelovica#Jelovica med drugo svetovno vojno|jeloviških planinah in njenih spomenikih]]: Danejeve, Oblakove, Povšinove (Tamare), Selške, Mošenjske, Lipniške, Radovljiške, Poženkove, Stara hleva.    

Slika 34 je iz dokumentacije [[:w:koncentracijsko taborišče Dachau|koncentracijskega taborišča Dachau]], na sveže dane na ogled (Dušanu Škodiču hvala za pošiljko). Josef Hladnik je bil moj stari oče, več o njem na albumski strani [https://slov.si/mh/galerije/galeri248/index.html Draga ženka in otroci: Der Führer kennt nur Kampf, Arbeit und Sorge.]

==Stran '''563''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri563/index.html Čakra prednji solarni pleksus,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. maja 2026&lt;/small&gt;==

Prvo sliko dodajam v album z zamudo, posnel sem jo na ZB v Škofji Loki že aprila. Naslednja je z wikidelavnice za ZB na ZRC SAZU, o njej [[Na prvega maja 2026|sem poročal v majski spomeniški okrožnici]]. Tudi druga in tretja sta partizanski, s proslave OF na Kokrici pri Kranju; posnetke mladih govornic (slika 2) sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko.

Za sredico strani in za ravnotežje družbenim temam so fotke s smuških izletov: na Krvavec in Zvoh pa na Prevalo in Sedlo pod Prestreljenikom s parkirišča Na žlebeh, potem ko so ustavili žičnice, ter peš na Tošc v Julijcih. Mimogrede, slovenski turni smučarji vztrajno uporabljajo poitalijančeno ime sedla Pod Vršiči (Kaninski Vršič, Hudi Vršič, Grdi Vršič) nad kočo Gilberti, to je sedlo Ursic ali napol nazaj poslovenjeno sedlo Uršič. Domoljubi pa taki. 

Zadnji vrsti slik sta spet borčevski in dokumentirata prenovo [[Spominska soba na Vodiški planini|spominske sobe v Partizanskem domu na Vodiški planini]], ki je bila zadnja leta rumpelkamra, in proslavo ob obletnici osvoboditve begunjskih zaporov, na kateri je govorila [[:w:Urška Klakočar Zupančič|Urška Klakočar Zupančič]]. Na njen govor pokažem tule takoj, ko ga dobim.

Naslov strani sem si sposodil s tablice v &quot;Energetskem parku&quot; na Zvohu (1961 m) &amp;ndash; slika 8. Kako se je moral zabavati pisec navodil za tepce (&quot;čas postanka 2 do 15 minut&quot;, na naslednji postaji 4 do 13 minut ipd., da točka prime)! Táko poneumljanje ljudi  financirata EU in R Slovenija.

==Stran '''562''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri562/index.html Vorždhavz,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 27. aprila 2026&lt;/small&gt;==

27. april je na koledarju, včeraj sva kolesarila po Jelovici, kjer je bilo treba vpisati še natančno lokacijo [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/ostalaobelezja/672/ spomenika trem delavcem,] ki so umrli v nesreči pri gradnji ceste leta 1947 (slika 25). Danes greva na proslavo OF na Kokrico pri Kranju. Sicer pa se slike začnejo z vzponom na Hochalmspitze. Prespali smo v Beljaški koči, kakor [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Stanko_Klinar_34.jpg leta 1997 s Stankom Klinarjem leta 1997,] (gl. tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:SStanko_Klinar_z_oskrbnikoma_Siegfriedom_in_Rose_Fellner_na_Villacher_H%C3%BCtte_pod_Hochalmspitze,_april_1997.jpg tale posnetek]). Z Miro sva prilezla tja do 3000 m, potem pa sva odsmučala nazaj, ker matranje ni več v prvem planu. Mladca Jure in Janez sta šla seveda na vrh in naju dohitela pri koči. Sledijo slike z domačih izletov, nad Uskovnico in z Mojstrovke, obisk novopostavljene [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/ostalaobelezja/673/ plošče pesnici Vidi Jeraj v Zasipu] pri Bledu (19, 20). Da, na zemljevid Partizanstvo.si vpisujemo tudi nepartizanske spomenike, osamosvojitvene, literarne ipd., zaenkrat v ločeno zbirko pod naslov Ostalo. Glej še [[Ti nageljni, ta rožmarin …, pesnica Vida Jeraj|moj spis o njej]] za Gorjansko kroniko. Pogreb najstarejšega vaščana [[:b:Dobravski kdojekdo#Alojz Vidic|Alojza Vidica]], ki je bil dolga leta predsednik društva izgnancev. Stran se zaključi z včerajšnjimi posnetki na Jelovici. Ah, pozabil sem semle postaviti še [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Wikidelavnica_za_ZB_na_ZRC_SAZU_22._aprila_2026.jpg posnetek z wikipedijske delavnice za ZB na ZRC,] ki smo jo imeli 22. aprila.

Danes je ob 17.15 na sporedu TV SLO oddaja [https://www.rtvslo.si/tv/spored/tvs1/2026-04-27 Ah, ta leta,] v kateri je nekaj minut posvečeno tudi našemu popisovanju partizanskih spomenikov: &quot;Ob dnevu upora proti okupatorju se na terenu pridružimo dr. Miranu Hladniku, ki popisuje partizanske spomenike.&quot;

==Stran '''561''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri561/index.html Učitelj z veliko,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 31. marca 2026&lt;/small&gt;==

Naslov tele strani sem si sposodil iz pesmi Milana Mandeljca, učitelja leta 2025. Pesem je prebral 27. 3. 2026 na koncu [https://slov.si/doc/mandeljc_podnart.docx svojega govora na proslavi] 130-letnice osnovne šole na Ovsišah, podružnične šole Staneta Žagarja v Lipnici. Nanašala se je na osebnost narodnega heroja in zglednega učitelja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] (posnetki 12&amp;ndash;26). Portret igralke Tine Resman Lasan, ki je prireditev vodila (13), in zmagovalnega harmonikarja Filipa Pintarja (20) &amp;ndash; oba sta domačina &amp;ndash; sem seveda postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. V programu so odlično nastopali otroci. 

Otroci so lepo peli, muzicirali in recitirali tudi na slovesnosti ob obletnici smrti Staneta Žagarja [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.214073784&amp;lng=14.282101527&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=7933 pri spomeniku na Planici] pod Lavtarskim vrhom (27&amp;ndash;38), kjer je Žagar padel 27. 3. 1942 skupaj s 14 soborci. Kranjski župan Matjaž Rakovec je v govoru na proslavi zelo ostro obsodil razdiralno in izdajalsko politiko Janeza Janše. Postrežba na turistični kmetiji pr Brčnk po proslavi na Planici je bila kot vedno izborna. 

Začetni posnetki so s smuke nad Soriško planino (Lajnar, Slatnik, Možic), z vetrovne Rodice (6&amp;ndash;9) in s Studorskega prevala nad Konjščico (39&amp;ndash;43). Posnetek v cunjo ovitega partizanskega spomenika na Nomenju (10) skupaj z razpelom na nasprotni strani ceste (11) sem postavil kot kritiko &quot;strokovnega&quot; ravnanja Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Oba objekta sta vpisana v Register kulturne dediščine, ki pa ima do partizanske spominske dediščine mačehovski odnos. O tem pišem v [[Marca 2026|marčevski spomeničarski okrožnici]], ki je sicer posvečena ženskim praznikom. Zadnji posnetek je z grobišča talcev v Dragi. Zanj sva z Vlasto Felc po naročilu Ministrstva za obrambo pripravila informacijsko tablo. Ob tem sem na osnovi Vlastinega besedila razširil [[:w:Draga, Begunje na Gorenjskem|wikipedijsko geslo o Dragi]]. Zdaj vemo, [[Pokopani na grobišču talcev v Dragi|da je v Dragi pokopanih 194 ljudi]], večinoma talcev, ki so jih Nemci postrelili do maja 1942; naprej so jih streljali, obešali in pokopavali v Begunjah. Manj je poznano, da se je v Dragi dogajal eksekucijski turizem: zlasti iz Beljaka so na ogled streljanja vozili avtobusi radovednih koroških domoljubov, tudi otrok. Žalostno.

==Stran '''560''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri560/index.html Tito, ohrani vse Slovene pod streho hiše ene,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. marca 2026&lt;/small&gt;==

Začne se s turno smučarijo, kot da ne bi bilo nič narobe med Slovenci (Mrežce na Pokljuki, Ljubeljščica). Naprej gre pa takole. Marca so po obnovi odprli grobnico borcev NOB v Radovljici (7), če bi bila potrebna restavriranja; posnetkov petih velikih krst, v katerih se nahaja [[Padli na Jelovici|72 okostij partizanov, padlih na Jelovici]], nisem izbral za album. Zgovorna Lenka Puh (8), ki je na Rudniku v Ljubljani gostila predstavitev knjige Svetlane Slapšak ''Zoper desnico'', ima znamenit pedigre s priimkom Avšič. Od 11 do 20 so posnetki s predvolilnega shoda Glasu ljudstva v Kranju. Petra Puhar je brala Kosovelove in svoje verze, poslušala jo je s plakata Zofka Kveder. Slika 21 kaže enega od zadnje čase vandaliziranih partizanskih spomenikov &amp;ndash; v Ribčevem Lazu v Bohinju; uničevalcem partizanske slovenske kulturne dediščine daje potuho in spodbudo Janez Janša. [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.278957824&amp;lng=13.886451362&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=1916 Bil je  lep spomenik.] [[:w:Jože Peternelj Mausar|Jože Peternelj Mausar]] iz Žirov (24) je bil pisatelj in slikar. Posnetka 25 in 26 sta s snemanja za oddajo Oh, ta leta, ki si je za temo izbrala zbirko partizanskih spomenikov na zemljevidu [https://partizanstvo.si Partizanstvo.si;] držimo pesti, da pride na spored TV SLO. V načrtu sem imel povedati [[O partizanski spomenikih za novinarko Nino Cijan|tole]].

Sledila sta dva dogodka, ki ju je bilo treba izčrpneje dokumentirati: predvolilni shod Glasu ljudstva na  Trgu republike v Ljubljani na predvečer volilnega molka (27&amp;ndash;64) in slovesnost v Temnici na Krasu ob 82. obletnici poboja 19 partizanov tržaškega bataljona, večinoma italijanskih antifašistov pod poveljstvom Stelia Fontanota. Proslavo je organiziral Oto Luthar (posnetki 65&amp;ndash;73). Tule sta [https://slov.si/doc/gianantonio_temnica_it.docx govor Anne Di Gianantonio v italijanščini] in [https://slov.si/doc/gianantonio_temnica_sl.docx v slovenščini] ter [[Spomenik 19 padlim v Temnici|moj govor]]. Primorcem smo v veliki meri dolžni za pregon fašizma. Kras je tudi v tem času lep (posnetki od 74 do konca). S posnetka zbledelega napisa na sliki 78 sem si sposodil naslov tele strani. Druge zadnji čas pridobljene govore sem postavil na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Govori|Wikiverzo,]] tudi tistega, ki ga  je imel Dragan Petrovec na predvolilnem shodu, in se konča s stavkom: &quot;A kdor [...] živi po Kristusovem nauku, ta slovenske desnice ne more podpirati.&quot; Zadnji posnetek kaže, kakšna &quot;alternativa&quot; so bili tigrovci partizanom; z izjemo posameznikov so šli predvojni tigrovci v partizane.

Srečno, miran

==Stran '''559''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri559/index.html Ne volim ljudi, ki podpirajo genocid v Palestini,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 6. marca 2026&lt;/small&gt;==

Konec januarja je na sestanku na radovljiški občini MORS presekal vozel, ki ga je zategnil ZVKD ob snovanju informacijske table na grobišču borcev NOB v Radovljici. Besedilo bo táko, kot sva ga dognala z Vlasto Felc, na nagrobne kamne pa bodo 66 let po postavitvi končno vklesana imena 29 poznanih žrtev od skupaj 72 pokopanih. Na [https://www.openstreetmap.org/node/5276887716 OpenStreetMap je tabla že vrisana,] na klik je tam tudi [https://slov.si/mh/grobisce_borcev_nob_v_radovljici_infotabla.pdf njena vsebina] (prva slika). Naslov strani je z napisa na majici Inštituta 8. marec (slika 3). Bernard Tonejc (slika 5), nekoč radovljiški župan, se je v Domu Janka Benedika v Radovljici spominjal [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.35744961025606&amp;lng=14.163034558296204&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=80 streljanja 29 talcev v Lescah januarja 1944.] 12. februarja sva z Danielom Divjakom obiskala urednico in direktorico založbe Sofija Tanjo Velagić, ki je naslednica založbe Borec, seveda zaradi [[Partizanska literatura#Borec|digitalizacije starih letnikov revije ''Borec'']] (slika 6). Istega dne je bila v Cankarjevem domu premiera filma ZaPisane gore, ki ga je napravila kolegica slavistka Mojca Volkar Trobevšek, [https://slov.si/mh/galerije/galeri542/target0.html snemali pa smo ga lani junija,] v preddverju sem za Wikimedijino Zbirko fotografiral še avtorja konkurenčnega filma o drežniških kozah (8). 

MORS je naročil tudi besedilo za informacijsko tablo na grobišču talcev v Begunjah. V ta namen je treba preveriti imena vseh 469 ali 475 ustreljenih in obešenih, ki so tu pokopani (9&amp;ndash;11). Druga svetovna vojna je tema razstave Blaža Vurnika [https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/700/1495-dni/ ''1495 dni''] v Mestnem muzeju v Ljubljani (slike 12&amp;ndash;18). Po njej so potaknjeni citati Edvarda Kocbeka, ki je NOB razumel kot odpoved hlapčevstvu in rojstvo Slovencev kot zgodovinskega subjekta:

&lt;blockquote&gt;
Srce se mi je nežno razburilo ob prvem pogledu na stotine oboroženih Slovencev, ki so se proti vsem navadam našega mišljenja in čustvovanja in modernemu nasilju navkljub zbrali v slovensko uporniško tovarišijo. Zdaj šele sem občutil, da je v naši zgodovini nastal definitiven prelom. Puška v njihovih rokah ni le obrambno sredstvo proti okupatorju, temveč tudi simbol nove sile v Slovencih. Srce mi je vriskalo: konec je slovenskega pesimizma, konec drobnjakarstva, konec solzavosti, konec moralne nesvobode. (Kocbek 1949)
&lt;/blockquote&gt;

Po 80 letih se zdi, da je Slovencem svoboda, ki zahteva odgovorno obnašanje, postala nadležna. Na razstavi je izpostavljena vloga samozavestnih upornic ([[:w:Vida Pregarc|Vida Pregarc]], [[:w:Zima Vrščaj Holy|Zima Vrščaj]]), ki so nekakšna protiutež mladim fantom v službi enih ali drugih vojaških formacij.   

Z Alešem sva bila povabljena v Društvo Medkulturni dialog na ramazansko večerjo. Prijazno in okusno. Lepo je v družbi ljudi, ki vedro in zaupljivo stavijo na dobro v človeku navzlic turobnim globalnim razmeram in izgledom in tako prispevajo k normalnosti sveta (19&amp;ndash;23). Publicist Carlos ter botanika Blanka in Jože so zdaj tudi v Wikimedijini Zbirki.

Lepo vreme je bilo na smuških vzponih na Mesnovo glavo, Dovško Babo, Struško, Srenjski preval, Plešivec in na spustih z njih.

==Stran '''558''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri558/index.html Zgodi se včasih, da mohamedani,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. februarja 2026&lt;/small&gt;==

Prešeren je zapisal: &quot;[[:s:Zgodi se včasih, de mohamedani|Zgodi se včasih, de mohamedani / praznujejo [...] en dan z med njimi ujetimi kristjani.]]&quot; Tokrat smo praznovali Slovenci s Turki, Egipčani, Rusi, Ukrajinci iz [https://www.mkdia.org/sl/ društva Medkulturni dialog,] ki so se pustili ujeti Ljubljani. Po izobrazbi so računalničarji, arhitekti, geografi, učitelji ... in se vsako leto za osmega februarja odpravijo na slovensko kulturno romanje od Žirovnice do Vrbe, od Čopa do Prešerna, tokrat s postajo v Finžgarjevih Doslovčah. Fotografije od 12 do konca so s tega romanja, ki sva ga z [[:w:Aleksander Bjelčevič|Alešem]] spremljala kot razlagalca slovenske književnosti; svoj prispevek sem zasnoval pod naslovom [[V Žirovnici o Prešernu in Finžgarju]], govori pa o &quot;turško-slovenskih razmerjih&quot; v Turjaški Rozamundi in Pod svobodnim soncem. Muslimanskih Turkov, ki so že 1987 zaprosili za vstop, krščanska EU noče, čeprav se baha s svojo multikulturnostjo, zato so po dolgih letih evropskega sprenevedanja zamrznili svojo prošnjo za vstop.&lt;ref&gt;[[:w:Potencialna širitev Evropske unije|Potencialna širitev Evropske unije]]. Wikipedija.&lt;/ref&gt; V Vrbi smo naleteli na zbiratelja prešerniane Marcela Vogelnika iz Smokuča (predzadnja slika).&lt;ref&gt;[https://www.gorenjskiglas.si/aktualno/preseren-na-sto-in-en-nacin-242680/ Prešeren na sto in en način. ''Gorenjski glas'' 7. 2. 2025.]&lt;/ref&gt; Aleš je šolo zaključil z interpretacijo verzov &quot;Da b’ uka žeja me iz tvoj’ga svéta / speljala ne bilà, golj’fiva kača!&quot; iz soneta [[:s:O Vrba, srečna draga vas domača|O Vrba, srečna draga vas domača]]. Kača je zavedla prva človeka, da sta jedla prepovedani sadež (pri nas ga slikajo kot jabolko) z drevesa spoznanja in življenja. Gol slučaj je, da smo razlago o nevarni jablani poslušali pod nedolžnim drevesom lipo sredi nedolžne vasi Vrbe.  

Na začetku te strani so štiri fotografije s srečanja slovenskih wikipedistov ob 25. obletnici Wikipedije, na njih pa slovenski wikiprotagonisti. Naslovnica Kajuhovih ''Pesmi'' iz leta 1944 (4) je tu iz pozabljivosti, glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2026/008784.html prejšnjo pošto.] Posnetki od 5 do 11 so pa s predstavitve [https://slov.si/doc/bohinj_spomeniki.pdf zbornika bohinjskih partizanskih spomenikov] v Bohinjski Bistrici, kjer [[Ob izidu zbornika bohinjskih partizanskih spomenikov|sem nastopil med gratulanti]]; zbornik je namreč nastal ob pomoči zbirke spomenikov na zemljevidu [https://partizanstvo.si Partizanstvo.si.]

==Stran '''557''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri557/index.html Vsega hudega me brani,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 28. januarja 2026&lt;/small&gt;==

December in januar sta bila meseca kašljanja, kašelj pa ni ravno fotogeničen predmet. Naslov strani je spet (že tretjič zapored &amp;ndash; naključje?) v velelniku. Javna dogodka sta fotografsko zabeležena dva, proslava v Dražgošah, kjer je bil zbran državni vrh, in predstavitev knjige Mateja Šurca ''Vsega hudega me brani''. Portrete javnih osebnosti, ki so bile na dogodkih, sem dodatno postavil v [[:c:Glavna stran|Wikimedijino Zbirko]]. Tam bodo ostale tudi potem, ko ne bo več nikogar, ki bi poravnal letno naročnino na domeno slov.si, kamor sicer postavljam slike. 

Dražgoški govornik Robert Golob je izrekel tudi moje vprašanje: zakaj tisti, ki Dražgoše prekrščujejo v Lažgoše in stresajo srd nad neodgovornimi partizani, nimajo nobene žal besede za &quot;civiliziranega&quot; okupatorja, ki je nameraval napraviti to deželo nemško in se je za svojih 28 padlih maščeval s pobojem 41 vaščanov? Obstajajo tudi taki, ki govorijo o partizanskem porazu v [[:w:dražgoška bitka|Dražgoški bitki]], češ da je bilo skupaj s po bitki postreljenimi in zažganimi civilisti na slovenski strani več žrtev kot na nemški. Po možnosti dodajo temu številu še 12 padlih partizanov tri dni pozneje na Mošenjski planini na Jelovici, kamor so se partizani umaknili (tako je pred leti vagal zmagovalce nekdo na Wikipediji), samo da bi izničili pomen dogodka, ki je Slovence vzpostavil kot zgodovinski subjekt. Kako iztirjena, kako perverzna aritmetika! Ti računarji bodo okupatorjevi kolaboranti in izdajalci v naslednji vojni. Za potrebe [[Spominska soba na Vodiški planini|spominske sobe na Vodiški planini]] sem napravil [[Padli na Jelovici|seznam vseh padlih na Jelovici]], tule pa so še [[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|spomini moje tašče Tončke Krek, poročene Šolar]], katere družina si je življenje rešila z begom iz Dražgoš čez Jelovico. 

Milan Rejc (27) je na Bledu pripravil predstavitev nove knjige Mateja Šurca [https://www.bukla.si/knjigarna/religija/vsega-hudega-me-brani.html ''Vsega hudega me brani''] o spolnih zlorabah in njihovem prikrivanju v slovenski katoliški cerkvi. Poleg avtorja sta spregovorili tudi dve žrtvi in hkrati pričevalca v knjigi, lazarist Janez Cerar, ki je proti pedofilom v črnih kiklah zasnoval pobudo [https://dovolj-je.si/ Dovolj je,] in Ksenija iz Bohinja. Pretresljive izpovedi. Bolj kot bolijo zlorabe, jezi njihovo vztrajno prikrivanje; papež Frančišek je bil eden redkih, ki se je zavzel za žrtve in bil zato deležen strupenega odziva slovenskega klera, s kardinalom Rodetom na čelu. Ves čas predstavitve mi je hodil v misel izraz [[:w:Dragotin Dežman|Dragotina Dežmana]] &quot;[[farška potuhnjenost]]&quot;; iz odpora do te slovenske lastnosti je pesnik Dežman, kandidat za naslednika Frana Levstika, v drugi polovici 19. stoletja prestopil k Nemcem in postal Karl Deschmann. Druga je bila asociacija na sprenevedavost, ki je prepoznavna lastnost Slovencev in njihova najpogostejša preživitvena strategija: za narod hlapcev je pač najbolje, da se pretvarja, kot da problema ni ([https://slov.si/mh/szr.pdf ''Slovenski zgodovinski roman'',] 262). Naključje je naneslo, da je pred desetletji Ksenijo (slika 26) na Uskovnici srečal Franc Zadravec. Fasciniranost z njeno pojavo je izrazil z eno besedo: Radmanca.   

Pri sliki Sotočja Save Dolinke in Save Bohinjke (7), kjer podjetni zasebnik načrtuje razvoj turističnih objektov, naj pripomnim, da sta gimnazijska sošolca [https://slov.si/mh/galerije/galeri463/target58.html Jana Kolman] in [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mihael-jozef-toman/ Miha Toman] iz pobude Sotočja ne damo nedavno dosegla, da je v spor poseglo ministrstvo, kar vzbuja upe, da ta kos varovane naravne dediščine ostane nepozidan. &amp;mdash; Nemški napisi na slovenskem avtobusu (21) Slovencev očitno ne motijo.

Še komentar slike uredništva ''Slavistične revije'' na kosilu pri Starem Tišlerju (22): z zadnjo številko letnika 2025 se moje urednikovanje SR zaključuje. Pri reviji sem začel leta 1980 kot tehnični urednik (skupaj z Velemirjem Gjurinom), leta 1991 sem avanziral v urednika, 2011 pa v odgovornega urednika, skupaj 45 let urednikovanja. Med [[:w:Slavistična revija#Odgovorni uredniki|šestimi odgovornimi uredniki doslej]] je imel daljši staž (dve leti daljši) le Franc Zadravec.

==Stran '''556''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri556/index.html Uči se potrpeti,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. decembra 2025&lt;/small&gt;==

Naslov strani je s štikanega prta v gostilni pri Jarmu v Kropi (4) in se v celoti glasi ''Hočeš veselo in srečno živeti, uči se potrpeti''. Ne vem, kateremu spolu je bil nauk namenjen, vem pa, da potrpljenje ni več družbeni ideal, čeprav bi, mimo vseh emancipatoričnih principov, znal rešiti marsikatero napetost med ljudmi. Sam sem preveč nepotrpežljive sorte, da bi smel delati reklamo zanj. Od javnih dogodkov so tu predstavljeni podelitev zaslužnih profesur na univerzi (6&amp;ndash;9; portrete kolegov sem dodal v njihove Wikipodatke), novoletna zabava na Inštitutu za novejšo zgodovino (10&amp;ndash;12), proslava poljanske vstaje v Vinharjah, na kateri je govoril zgodovinar [[:w:Tone Kregar|Tone Kregar]] od Mi2 (13&amp;ndash;18) &amp;ndash; ob tej priložnosti je njegovo geslo na Wikipediji dobilo sliko &amp;ndash;, podelitev nagrad horus in adrastos, kamor sem šel ploskat Urošu Lipuščku (23&amp;ndash;28). Od izletov so tu Ratitovec, Viševnik in Ivanščica (Ivančica ali Ivonjčica) v Hrvaškem Zagorju. Na poti domov sva se ustavila v [[:w:Antun Augustinčić|Augustinčićevem]] muzeju v Klanjcu, kjer Tita za razliko od Velenja še niso poskusili dati ob glavo. Ker še ni minilo 70 let od smrti kiparja, posnetki njegovih kipov niso prosti. Več o partizanskih spomeniških rečeh lahko prebereš v moji [[Decembra|decembrski spomeniški okrožnici]], kako uspešno je reševanje sveta vobče, pa pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]]. Postanek je zahteval tudi Aškerčev kip v Podsredi; Aškerc je tam služboval dve leti; v Laškem bo 2026 Aškerčevo leto. Matej Burgar (5) je avtor zelo stremljive monografije o vasi [[:w:Hlebce|Hlebce]]. Kjer je danes raztrgan asfalt (26), je bila prej [https://slov.si/mh/galerije/galeri182/index.html skulptura, posvečena obisku Jamesa Joycea v Ljubljani leta 1904;] po prenovi železniške postaje bo, upam, montirana na novo.

==Stran '''555''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri555/index.html Spesni mi en marš,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. novembra 2025&lt;/small&gt;==

Na začetku in na koncu je fotogenični Jamnik, vmes pa se je zgodilo naslednje: otvoritev zbirke kovanih žebljev v prenovljenem Kovaškem muzeju v Kropi, spomeniška  delavnica v CTK, otvoritev razstave o Simonu Jenku v Prešernovi hiši v Kranju, protest proti bednemu sklepu Varnostnega sveta, da bo Gazo upravljal tisti, ki jo je pomagal porušiti, sprehod po konglomeratnih galerijah pri Pustem gradu pri Radovljici, smuka na Soriški planini in na Dovški Babi. Od posnetih govornikov: Alessandro Capuzzo organizira [https://peacewalk.info/ pohod miru v Jeruzalem,] druge sem menda že predstavil kdaj prej. Danes, [https://www.mladina.si/245088/v-ljubljani-v-petek-in-soboto-protest-proti-genocidu-v-gazi/ v soboto 29. novembra, bo na Prešernovem trgu v Ljubljani še en shod proti genocidu v Gazi in izraelski okupaciji Palestine.] Pridruži se, novoletne lučke so manj pomembne.

==Stran '''554''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri554/index.html Varnost in svoboda,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. novembra 2025&lt;/small&gt;==

V velenjski knjižnici smo spomeničarji (Stane Gradišnik, Tone Gržina in jaz) predstavili svoje delo (fotografiji 11 in 12). V Preski pri Medvodah smo praznovali 70 let Matjaža Rebolja in si ogledali novi ščetkarski muzej v njegovi hiši (13&amp;ndash;21). Na žalni seji na FF smo se spominjali [[:w:Vladimir Osolnik|Mirka Osolnika]] (22&amp;ndash;24). Na Trgu republike v Ljubljani smo rotili politiko, naj ne zavrže svobode za lažni občutek varnosti (25&amp;ndash;35); o spreminjavem razmerju med varnostjo in svobodo sem  [[Vse vojne prinašajo smrt|govoril 2023 v Žireh]]. [https://partizanstvo.si Partizanske spomenike na zemljevidu] (zbirka obsega že blizu 9300 obeležij) smo predstavljali tudi na dnevu občanske znanosti v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici. Partizanski štant je bil med štantom projekta Pru čmru, kjer je Mojca Pibernik razlagala o čebelah, in štantom projekta Ploskih črvov, ki je sameval. Posnetki narave so z Lipanskega vrha nad Pokljuko, slap Hudič babo pere je v Završnici, nekaj posnetkov je s poti na Valvasorjev dom tam blizu, posnetek Jamnika pa je s poti na Belo peč na Jelovici.

==Stran '''553''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri553/index.html Dragar, Jenko, Zadravec, Žagar,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. oktobra 2025&lt;/small&gt;==

Na Spodnjem Lancovem je bila komemoracija ob [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.34119135589969&amp;lng=14.15943503379822&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=23 spomeniku 17 talcem,] ki so jih 17. oktobra 1941 pobili Nemci v represalijah za požgano žago na tem mestu (prvi dve sliki). Med njimi je bila tudi narodna herojinja [[:w:Rezka Dragar|Rezka Dragar]]. Govornik je bil [[:w:Miroslav Gregorič|Miroslav Gregorič]], moderator pa Andrej Kokot. Naslednjega dne, 18. oktobra, so v kranjski knjižnici odkrili portret [[:w:Simon Jenko|Simona Jenka]] in organizirali okroglo mizo z naslovom Trije Jenki (2&amp;ndash;11). [[Trije Jenki|Moj prispevek]] za to priložnost je seveda na Wikiverzi, portreti udeležencev pa med Wikipodatki ali na Wikipediji. K prisluhu sem vabil z izjavo, da bi se slovanofil Jenko obračal v grobu, če bi vedel, da se z njegovo pesmijo Naprej, ki je himna slovenske vojske, domači vojaki na ukaz EU opogumljajo za spopad z drugimi Slovani. Posnetek 12 je z obiska [[:w:Janko Veber|Janka Vebra]] na radovljiški Zvezi borcev v zvezi z identifikacijo neznanih padlih partizanov. 23. oktobra sta bila drug za drugim dva dogodka: najprej konferenca ob stoti obletnici rojstva [[:w:Franc Zadravec|Franca Zadravca]] na SAZU (slike 13&amp;ndash;21), potem pa komemoracija za [[:w:Stane Žagar|Stanetom Žagarjem]] in padlimi soborci ter drugimi žrtvami fašizma iz vasi pri [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.30766074520832&amp;lng=14.218355119228365&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=6 grobnici in spomeniku na Srednji Dobravi,] za katerega je verze napisal [[:w:Matej Bor|Matej Bor]]. Govornik je bil letos [[:w:Milan Kučan|Milan Kučan]]. Njegov [https://sl.wikiversity.org/wiki/Objave_ob_projektu_Partizanskih_spomenikov_na_zemljevidu#Govori poziv k volitvam za mir] objavim tule takoj, ko ga dobim. 

Še k miru: v skladu s pozabo, da so demokratične države in t. i. prosvetljena zahodna civilizacija utemeljene na antifašizmu in protirasizmu, nista samo nekaznovana policijska racija v Peršmanovem muzeju pri Železni Kapli in nedavni nemotivirani [https://www.delo.si/novice/slovenija/protest-v-ljubljani-proti-domnevnemu-rasno-motiviranemu-policijskemu-nasilju policijski pretep Indijca v Ljubljani,] ampak tudi [https://www.berliner-zeitung.de/politik-gesellschaft/strafverfahren-gegen-juergen-todenhoefer-nach-israel-kritik-li.10001609 neargumentiran policijski pregon nemškega publicista in politika] [[:w:de:Jürgen Todenhöfer|Jürgena Todenhöferja]], ki je Netanjahuja vprašal: &quot;Gospod Netanjahu, ali vaša vest nikoli ne protestira, ko Palestincem počnete to, kar so prekleti nacisti počeli Judom?&quot; Lakajski mediji so se navadili vse, ki se upirajo oblastnemu diktatu, označevati za &quot;kontroverzne&quot; ali kot pripadnike &quot;teorije zarote&quot;. O, da bi res sprožili svetovno zaroto proti vojnim hujskačem in hazarderjem s prihodnostjo sveta!

==Stran '''552''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri552/index.html O, domovina,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. oktobra 2025&lt;/small&gt;==

Oddelek je povabil svoje upokojence na ekskurzijo po Dolenjski. Obiskali smo Muzej [[:w:Tone Pavček|Toneta Pavčka]] v Mirni Peči in Dom Toneta Pavčka v bližnjem Šentjuriju na Dolenjskem. Mirna Peč je rojstni kraj [[:w:Mara Rupena|Mare Rupene]], mame nedavno umrlega kolega [[:w:Vladimir Osolnik|Mirka Osolnika]]; njena sestra, Mirkova teta [[:w:Zora Rupena|Zora Rupena - Katja]], tudi učiteljica in partizanka, žalostno preminula ob koncu vojne, je tu pokopana. Muzejska stavba je bila nekoč šola. Imenovala se je po narodnem heroju [[:w:Ivan Kovačič Efenka|Ivanu Kovačiču - Efenki]], v njej je na začetku svoje poklicne poti učil tudi [[:w:Janez Dular (slavist)|Janez Dular]]. Ker sem slabo poslušal predavanja na ekskurziji, ne vem, ali je bil v Šentrupertu poleg organizatorja partizanskih bolnic [[:w:Pavel Lunaček|Pavla Lunačka]] (po njem nosi ime osnovna šola) in pesnice partizanke [[:w:Vida Brest|Vide Brest]], omenjen tudi zgodovinar in slavist [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi608220/ Ivan Steklasa,] čigar nagrobnik sem mimogrede fotografiral na pokopališču (15).

Slike 18&amp;ndash;23 so s srečanja petih gimnazijskih sošolcev v Stržiščah nad Baško grapo, zadnjih 20 slik pa s kolesarjenja od spomenika do spomenika po Trnovskem gozdu od Solkana do Čepovana. Dodal bi še od gostilne do gostilne, pa so bile vse zaprte. Primorska je obe vojni doživela v najhujši obliki, vmes še fašizem, zato ni čudno, da so ljudje bolj zgodovinsko ozaveščeni kot kje drugje po naši &quot;o, domovini&quot; (Kravos, slika 30). Stojanu Hvali (41) hvala, ker nama je kazal pot do obeležja učitelju Milošu Gomiščku, skritemu v zaraščeni vrtači. Sorodnica, ki ga je obiskovala in oskrbovala do lani, je omagala, zdaj imamo vsaj njegove koordinate. Kogar zanimajo te spomeniške reči, naj skoči na mojo [[Krepko preko 9000|današnjo spomeničarsko okrožnico]] ali pa v petek o njih prebere v ''Mladini''.

==Stran '''551''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri551/index.html Zemlja pleše,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. septembra 2025&lt;/small&gt;==

[[:w:Zemlja pleše|Zemlja pleše]] (slika 29) je skladba iz leta 1962, z besedilom [[:w:Gregor Strniša|Gregorja Strniše]]. Na pohodu za mir veteranskih organizacij 21. septembra v Ljubljani (22&amp;ndash;31) jo je izvajal policijski pihalni orkester pod vodstvom [[:w:Bejc Bečan|Nejca Bečana]] (njegov portret na Wikipediji je s tega koncerta). Govornik pred ljubljanskim magistratom je bil Uroš Lipušček, [https://slov.si/doc/lipuscek_mir.docx Mir tule je njegovo malodane apokaliptično sporočilo]: &quot;Gre za vprašanje, ali bomo tudi glede na vse večjo podnebno krizo  kot človeštvo  preživeli ali ne. Doslej še nobena civilizacija ni prestala te preizkušnje. Bodimo prvi!&quot; Zavzemanje za mir je danes v zahodnem svetu kriminalizirano, morda je bil ljubljanski veteranski shod napoved političnega zasuka. Skrajni čas bi že bil!  Prve štiri fotografije so s premiere igranega dokumentarnega filma Alme Lapajne [https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/sem-mislila-da-bi-bil-moz-proc-juha-z-arzenikom-prisluhne-zgodbam-zensk-ki-so-morile/757983 Juha z arzenikom] na osnovi raziskav [[:w:Mateja Ratej|Mateje Ratej]]; portreti igralk za Wikipodatke mi v slabi svetlobi niso uspeli, za prvo silo pa bodo. Jedro tele strani (8&amp;ndash;21) je s poti na Veliki Draški vrh.

==Stran '''550''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri550/index.html We love genocide,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. septembra 2025&lt;/small&gt;==

Ironični naslov tele strani je izraz nemoči ob nehumani, skrajno nespodobni in kruti politiki, ki se jo gre EU. Na današnjem blejskem strateškem forumu, kjer je bila od glavnih vojnih jurišnikov prisotna samo rusofobna Kaja Kallas (protestni napis Kallas halas na sliki 21 bi se v slovenščini glasil Kalasova, žal), je eden od protestnikov povedal v mikrofon, da take EU nismo volili in da to ni več naša EU. Sicer se je zdelo, kot da smo bili protestniki, varno zaprti v policijskem oboru, del evropske politične koreografije, bili smo dokaz &quot;demokratičnosti&quot; aktualne oblasti. Seveda, boljše je že, kot če bi forum vodil JJ, ta bi nas obdal z robokopi in dal popisati; od njegovih adjutantov je bil tam le borut pahor. Ah, ta mučni državljanski aktivizem, prav nobenega naklonjenega odziva ne more požeti, celo moti nas v upravičenem in pravičnem prizadevanju po udobnem in radostnem bivanju. Žal pa je družbena apatičnost in usmerjenost &quot;amorfne gmote&quot; v hedonizem najboljše gojišče psihopatskih posameznikov, hlepečih po oblastnem obvladovanju skupnosti. Ko taki pridejo na vrh, skupnosti zagrenijo veselo bivanje in navaditi se moramo pogledati stran, kadar mučijo in pobijajo naše bližnje, sicer pridemo sami na njihov seznam. Blejske protestne slike si je mogoče ogledati tudi v [[:c:Category:Protest against Israel on the Bled strategic forum, 1 Sept. 2025|Wikimedijini Zbirki]].

Veselejše postaje na tejle albumski strani so bile: slavistične Kekčeve poti na Krnsko jezero (letos sem bil &quot;službeno odsoten&quot;), izlet s prijatelji Nikšiči na Malo Košuto, vzpon na Trdinov vrh v Gorjancih in Reinhardova 70-letnica v Žiganji vasi, ki so jo glasbeno podprli mojstri Nejc in Karlo Jemc ter Anton Habjan.

==Stran '''549''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri549/index.html Poden,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. avgusta 2025&lt;/small&gt;==

Poden je pozimi izhodišče za smuk s sedla Vrtača ali za korajžne po žlebu med Palcem in Zelenjakom ali za upokojence s Kosmatice. Poleti gre ena pot na sedlo Vrtača prek Mlake (Märchenwiese) strmo navzgor najprej do sedla Štince oz. Mačenskega sedla in potem povprek do sedla. Nazaj sva šla po udobnejši, a daljši mimo Celovške koče in po zavarovani poti čez Štince skoraj do Ogrisove planine ter od tam nazaj v Poden. Za na vrh Vrtače je bilo prevroče. Poškodovanega smerokaza nisem postavil na splet. Sliko vandaliziranega slovenskega smerokaza sem poslal PD Tržič, da ga obnovijo. Ob dejstvu, da sosednji nemški smerokazi niso poškodovani, se poraja sum, da ima vandalizem podobne korenine kot nedavna policijska racija na Peršmanovi kmetiji. Pri Podnarju sva spoznala kirurga Petra (slika 15), ki se je rodil v Kanadi, sicer pa je koroškega porekla. Ker je služboval tudi v Bosni, mu bosanščina teče bolje od slovenščine, najbolje pa seveda nemščina. Drugi niz posnetkov je z [https://www.ctk.uni-lj.si/razstava-odkrivaj-sodeluj-raziskuj-obcanska-znanost-v-sloveniji/ razstave projektov slovenske občanske znanosti] (glej [https://citizenscience.si/aktivnosti/katalog-projektov/ katalog projektov]) na Krakovskem nasipu. Sam sem povedal nekaj o  [https://partizanstvo.si popisovanju partizanskih spomenikov.] Govorce sem postavil še v Zbirko pod naslov [[:c:Category:Citizen science in Slovenia|Citizen science in Slovenia]].

==Stran '''548''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri548/index.html Drugačen svet je mogoč,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. avgusta 2025&lt;/small&gt;==

Pod geslom Gaza strada, kaj dela vlada? je bil 6. 8. 2025 v Ljubljani protest proti genocidni izraelski politiki. Spet z bobnanjem po loncih. Ne le nekaj sto, kot piše v medijih, ampak nekaj tisoč ljudi se je zbralo, veliko mladih, med njimi tudi kulturniki, pesniki, prevajalci. Glas normalnosti v ponorelem svetu. Žalostno je, da je vlada pred konzulata Nemčije in ZDA postavila desetine robokopov, kot da bi klic k miru pomenil varnostno grožnjo. 

Dan pozneje je [https://www.youtube.com/watch?v=koHJKltWt0g festivalu Plavajoči grad, ki je potekal v Sloveniji med 7. in 10. avgustom,] uspelo prebiti blokado Gaze. Festival je z vzpostavitvijo direktne spletne in radijske povezave v večernih urah 7. avgusta združil glasbenike in umetnike z vsega sveta s palestinskimi glasbeniki iz Gaze v skupni izvedbi koncertnega dogodka.

==Stran '''547''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri547/index.html Češka koča,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 6. avgusta 2025&lt;/small&gt;==

Bili so štirje javni dogodki: v Ljubljani sta bila isti dan ''pot bang'' 'ropotanje z lonci' v protest stradanja Palestincev v Gazi (fotografije 1&amp;ndash;8) in odprtje razstave občanske znanosti na Krakovskem nasipu (9&amp;ndash;22), sledili sta proslavi občinskega praznika na Vodiški planini (23&amp;ndash;28) in komemoracija pri Domu pod Storžičem (29&amp;ndash;32). Govorniki na slednjih dveh niso več optimisti glede mirnega izteka trenutnih napetosti v svetu. Nad vojno navdušene psihopate smo na oblastne položaje demokratično izvolili mi, &quot;ljudstvo&quot;, tudi s svojo neudeležbo na volitvah, češ saj so vsi politiki enaki. Pa niso vsi enaki, nekateri so še slabši in naravnost zločesti, zato je nujno treba voliti manjše zlo. Na posnetku št. 1 so protestniki Bojan Mihelač, pesnica Snježana Vračar Mihelač, medijski umetnik idr., sicer arheolog, Vuk Ćosić, prevajalka Katja Zakrajšek. Na razstavi občanskega raziskovanja sem bil kot pobudnik enega od slovenskih projektov, tj. [https://partizanstvo.si kartiranja partizanskih spomenikov] (te dni jih bo že 9000). Fotografiral sem organizatorje in govorce in fotografije postavil tudi med Wikipodatke. Lierarnega značaja sta vsaj še skupnostna projekta pisem in zapisovanja zgodb prednikov. CV-je fotografiranih Ladislava Lipiča, Ivana Svetlika in še koga lahko dobimo na Wikipediji.

Galerijo zaključujejo posnetki z dvodnevne ture na Grintovec. Prenočila sva na Češki koči. Nanjo imam lepe spomine iz prvih družinskih planinskih izletov. Za tistega na Grintovec okrog leta 1969 nam je zgovorni oskrbnik Andrej Karničar na lepe oči posodil cepin in vrv za varovanje pri prečenju snežišč. Sestopili smo na južno stran in naslednji dan sem se s poniekspresom zapeljal na Jezersko in potem peš do koče, kjer sem opremo vrnil. Na Zgornjih Ravneh nad kočo smo smučarji kluba Triglav imeli poletne smučarske treninge. V letu smrti [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/karnicar-andrej/ Andreja Karničarja] (1923&amp;ndash;1998) je  izšla njegova ''Jezerska kronika: Jezersko v ustnem izročilu''. S tem kotom je povezano še eno literarno delo, alpinistični roman ''Rod Jurija Klemenčiče'' (1918) češke pisateljice [[:w:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerove]]. Ker je od pisateljičine smrti minilo že več kot 70 let, je [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf češki izvirnik v javni lasti], od slovenskega prevoda pisatelja Ivana Laha [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XH85IPZX/37256844-c722-4861-b2de-46274c036921/PDF pa nekaj poglavij,] objavljenih v LZ. Roman je pred leti prevedla Anka Polajnar, išče se založnik.  Za Češko kočo, ki so jo lani razglasili za naj visokogorsko postojanko, moram članom Planinske zveze Slovenije sporočiti, naj v njej pri prenočevanju ne pričakujejo od PZS obljubljenega popusta, ne 30-odstotnega, ne 40-odstotnega, kaj šele 50-odstotnega; morda jim bodo tako kot nama spregledali le plačilo turistične takse. Ker to ni osamljen primer, se pod vprašaj postavlja smiselnost članstva v tej množični organizaciji. K sreči popuste PZS še upoštevajo v sosednjih nebalkanskih državah.

P. S. Dodati moram še naslednje. 30 metrov pred kočo je na veliki skali [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.36962786631484&amp;lng=14.53566583216718&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=229 bronasta spominska plošča trem padlim gornikom partizanom;] ploščo sem na OpenStreetMap vrisal pred dnevi. Zadnji med njimi je Ferdinand (Ferdo, Nande) Majnik iz Lesc oz. Škofje Loke, ki je bil učitelj na Jezerskem. Po njem se je imenovalo smučarsko tekmovanje [https://www.muzejsporta-skloka.eu/uploads/1/3/5/0/13504695/zgodovina_smu%C4%8Danja_v_%C5%A0kofji_loki.pdf Majnikov memorial.] V časopisju je mogoče najti podatek, da je umrl leta 1945 v Mauthausnu, kar je narobe. [https://www.sistory.si/ww2/3F58EE02-E409-4049-AD23-2D7D2C5567FB Padel je v bitki z Nemci pri Godoviču 1944.] Leta 1941 je v Kranju izšla njegova knjiga ''Bele gazi'', literarizirani učbenik smučanja za mladino, ki jo je ilustriral Robert Kump (tudi avtor knjige ''Smučar'' iz leta 1948). Ne vem, zakaj sem Majnika izpustil iz [https://lit.ijs.si/kranjdo1950.html pregledov kranjskih tiskov pred vojno] [https://sl.wikiversity.org/wiki/Kranjski_leposlovni_tisk_po_drugi_svetovni_vojni in po vojni,] tudi na plošči slovenskih pisateljev žrtev fašizma njegovega imena ni; pravkar sem ga dodal na [[:w:Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB|Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]]. Zdaj je treba le še v eno od devetih knjižnic, ki ''Bele gazi'' hranijo, in knjigo skenirati.

==Stran '''546''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri546/index.html Ta roka bo kovala svet,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. julija 2025&lt;/small&gt;==

Prvih pet posnetkov je s spominskega pohoda z Jamnika do partizanske tehnike Mete, sledi deset posnetkov s praznovanja 99-letnice sokrajana Alojza Vidica, ki je avtor dveh knjig o dobravskih izgnancih v nemška delovna taborišča med drugo svetovno vojno, posnetek 16 in 17 sta iz kroparskega Kovaškega muzeja, kjer sem na [[Kroparski partizanski spomeniki|predavanju o lokalnih partizanskih spomenikih]] citiral Cankarjev stavek &quot;Ta roka bo kovala svet&quot;.  Na slovesnosti na Lipniški planini (posnetki 28, 19, 20), kjer 9. septembra 1942 Nemci pobili 28 partizanov, [[Lipniška planina|v govoru]] nisem uporabil nobenega literarnega citata. Na posnetku 21 smo gimnazijski sošolci, 22&amp;ndash;25 so s kolesarjenja bratov Hladnik do Planine pri jezeru, mimo planin Vogar in Hebet do pod Pršivcem, 26 in 27 sta s piknika partizanskih spomeničarjev na Dobravi; za uvod nam je Miha Simonič predstavil svoj vmesnik na novem spletišču https://partizanstvo.si; o njem sva zanosno [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Partizanstvo.si: Novo domovanje partizanskih spomenikov na zemljevidu|poročala tudi za avgustovsko ''Svobodno besedo'']]. Slika 28 je s priprav na razstavo ob 90-letnici Slavističnega društva Slovenije. S Storžiča nimam dosti posnetkov, ker se nama je pred nevihto mudilo s sestopom (34, 35, 36). Stran zaključuje sedem posnetkov iz Metlike in okolice.

==Stran '''545''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri545/index.html Gostilna Pri Marički 30 let,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. junija 2025&lt;/small&gt;==

Marička in Rado Jakša, ki že 30 let furata dobravsko gostilno, sta na praznovanje povabila množico ljudi. Pilo se je, jedlo, plesalo, otroke je zabaval [https://www.gorenjskiglas.si/razvedrilo/obisk-bozicka-228778/ čarodej Ferdy] (Miloš Pogačnik, Lencov), muzika in godčevski intermezzo sta bila v rokah profesionalcev iz [https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20181017/C/181019809/skupina-projekt-s-prvo-skladbo skupine Projekt.] Živela Marička in Rado, živele obletnice!

==Stran '''544''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri544/index.html Nismo se osamosvojili, da bi postali hlapci,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. junija 2025&lt;/small&gt;==

Dan pred dnevom državnosti je bil v Ljubljani protivojni protest z množično udeležbo mladih. Namesto &quot;več sto&quot; bi servilni mediji morali napisati tisoč in več, če bi si upali. Mark Rutte je zapisal &quot;you better learn to speak Russian&quot;, jaz pa glede na načrt, da Nemčija spet postane prva vojaška sila v Evropi, njegov rusofobni klic obračam v &quot;you better learn to speak German&quot;. S tako politiko veselo korakamo v Četrti rajh ali kakor se je glasil protestni napis: &quot;Fröhlich weiter zum Vierten Reich!&quot; In s tem v tretjo svetovno vojno. V tretje gre rado! Izbor protestnih napisov gre jutri v Wikimedijino Zbirko pod naslov [[:c:Category:Rally against war and imperialism in Ljubljana (24 June 2025)|Shod proti vojni in imperializmu v Ljubljani 24. junija 2025]].

==Stran '''543''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri543/index.html Ne pozabi dihati,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. junija 2025&lt;/small&gt;==

Nekaj ljudi, ki imajo svoj profil med Wikipodatki ali tudi na Wikipediji, sem poslikal na praznovanju 70&amp;ndash;75-letnice Jurija Paviča, partnerja sestrične Alenke Hladnik: filmski ljudje Maja in Ida Weiss (Majin film o ukradenih otrocih predvajajo na slavistiki v Kölnu, gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008650.html obvestilo na Slovlitu]), Idin mož Martin Turk (2014 sem nastopal v njegovem filmu o Prežihovem vojnem romanu), filozof Marjan in žena prevajalka Paula Šimenc, kibernetik Igor Škerjanc, popotnik in aktivist Tomo Križnar in njegova Bojana Pivk, učitelj leta 2025 Milan Mandeljc in njegova Andreja, ki strašno lepo poje ... Na pojedino na kmečki turizem Duške in Janeza Matkoviča v Gornji Lokvici nas je Đuka jako lepo povabil v belokranjščini, zahvalil sem se mu s pesmico:
&lt;poem&gt;
::Bogzna, koliko petkov je zapisano v naših genih, 
::bogzna, kdaj nor vladar ukine zgodovine koledar.
::Zato, preljubi Đuka, Jure, Jurij, ceni tega dneva dar.
::Bogzna, če tam v nebesih ne jejo le solate, 
::bogzna, če v peklu janjci ne gredo med svate,
::hrustljaje skorjo naših opečenih riti – vrag nosi jarce.
::Užijmo zdaj zato dobrote tvoje in izpraznimo kozarce.
&lt;/poem&gt;

Zvečer je bila na gradu v Metliki otvoritev razstave o folkloristu [[:w:France Marolt|Francetu Maroltu]], sledil je nastop folklorne skupine Ivan Navratil.

==Stran '''542''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri542/index.html Wikiziranje SAZU,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. junija 2025&lt;/small&gt;==

Junija je bilo na koledarju naslednje. Najprej snemanje filma ob 130-letnici ''Planinskega vestnika'' pod taktirko Mojce Volkar Trobevšek (prva slika pred spominsko ploščo ustanovitvi SPD 1893), potem nekaj scen iz domačih krajev, od 5 do konca pa so slike s podelitve akademskih časti na SAZU. Tja sem šel, ker sem prek Janeza Stergarja izvedel, da bosta dopisna člana postala [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]] in [[:w:Erwin Köstler|Erwin Köstler]] (glej obvestilo [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008640.html Novi dopisni člani SAZU] na Slovlitu), izkazalo pa se je, da je bilo imenovanj iz naše stroke in iz drugih strok cel kup. Nove akademike, dopisne in redne, sem pridno pofotografiral in 20 portretov postavil v Wikimedijino Zbirko in med Wikipodatke ter jih potaknil v  wikipedijska gesla. Celo zelo poznani znanstveniki niso imeli doslej nobene prosto uporabne fotografije, nekaterih pa celo med Wikipodatki ni. Ker je bila svetloba slaba, nekateri portreti niso uspeli in jih semle nisem postavil; postavil pa sem jih kljub temu v Zbirko; bolje slab posnetek kot noben. Ilustrirani so bili: Peter Štih, Janez Kranjc, Erwin Köstler, Peter Scherber, [[:w:Nina Šenk|Nina Šenk Kosem]], [[:w:Milan Jesih|Milan Jesih]], naslednje poišči sama: Mirko Bratuša, Hojka Kraigher, Roman Jerala, Igor Maver, Peter Vodopivec, Wolfgang Johannes Bandion, Fabio Nieder, Andrija Mutnjaković, Dimitri Krainc, Vlasta Čosović, Ernst Bruckmüller. Pred fotografiranjem ni bila varna niti publika (Jožef Muhovič, Andrej Jemec, flavtistka Marta Cesar).

==Stran '''541''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri541/index.html Visočica in Sveti Ilija,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. junija 2025&lt;/small&gt;==

En teden od doma, slik pa za apokaliptično število, zato je tudi izbor za tale album obsežnejši. Pol je bilo hribov, pol pa morja. Hribi so bili v pogorju Visočica, južno od Sarajeva, malo naprej od olimpijskega smučišča Bjelašnica, in Sveti Ilija, najvišji vrh Pelješca. Telefonske kartice za Bosno tokrat z Miro nisva kupila, ampak sva le izklopila mobilne podatke. Zemljevide za navigacijo (AlpineQuest, OpenStreetMap) sem naložil že doma, v koči je bil za epošto na voljo WiFi, za telefoniranje Viber, sicer pa nekajdnevni odklop od telefona in esemesa ni bil boleč. Pred spanjem v koči Vrela v kraju Tušila, ki ga navigacija v avtu ni našla (pa tudi več drugih manjših krajev ne), sva skočila na vrh Visočice (1736 m), ki sicer ni najvišji vrh pogorja, je pa najhitreje dosegljiv. Drugi dan sva se od koče vzpela na Drstva in prehodila greben Malo brdo-Veliko brdo-Vito-Delelaš-Parić do bivaka Zoran Šimić. Ker je bil dan še visok, sva pohodila še najvišji vrh v skupini, slabi dve uri oddaljeno Džamijo (1967 m). V lepem in udobnem novem bivaku sva prespala sama, le pospraviti ga je bilo treba prej. Bivak se imenuje po sarajevskem planincu [[:w:Zoran Šimić|Zoranu Šimiću]], ki je dvakrat vodil slovenske slavistične kekce po bosanskih hribih: [https://slov.si/mh/galerije/bosna/index.html na Vran 2005] in [https://slov.si/mh/galerije/galeri145/index.html po Bitovnji leta 2011.] Po Đurđinem naročilu sva položila dlan na napis z njegovim imenom. Do koče sva se vrnila čez Bojađin do, od koder sva upala na avtoštop, vendar je na 8 km dolgi cesti mimo pripeljal samo en avto, pa še v tem je zadnjo klop zasedla ovca, namenjena tešitvi lakote ob bajramu. Po cesti in po pivu, ki nama ga je v koči častil Muamer Kapetanović iz Švice, ki sva ga srečala na poti, sva imela za ta dan hoje dovolj in sva se do &quot;bikers welcome&quot; turističnega cilja Lukomira na drugi strani kanjona Rakitnica zapeljala kar z avtom; lani nama to z druge strani, iz Konjica, zaradi pregrde ceste ni uspelo. Pešpot do tja gre sicer od vasi Bobovica. 

Na spletu dobiš podatek, da imajo po bosanskih planinskih kočah člani PZS popust, vendar ga nama prijazni oskrbnik ni dal, češ da popust velja samo za domačine. Pa tudi računa nisva dobila. Poti in kraji so za kar številne popotnike (peš in s kolesi, večinoma so tujci in po oskrbnikovi trditvi večinoma vegetarijanci) zgledno označeni, domači zanesenjaki so na OpenStreetMap (OSM) vrisali celo poti, ki so šele v načrtu. V megli bi se človek brez telefonske navigacije na travnatih prostranstvih gladko izgubil. Zanimivo je, da OSM nekatere objekte pokaže šele, ko uporabnik preklopi v urejevalni način. Take so npr. planinske nekropole s stečki, ki jih na ta način morda želijo odmakniti anonimnim turističnim množicam.    

Četrti dan je bil za dolgo pot na morje. Začelo se je z jutranjim žganjem, ki ga je na počivališču ob cesti ponudil Zijad iz Velenja, sicer organizator trekingov po Iranu, in nadaljevalo z nadvse prijazno postrežbo postrvi in drugih dobrot v restavraciji Dva ribara nad Neretvo v Glavatičevem. Kopanje v Boračkem jezeru, dolg makadam do Rujišta, ki je nekakšna mostarska Pokljuka in s tem že del civilizacije. Čez novi pelješki most do Lovišta, kjer sva rezervirala sobo za eno noč, ostala pa zaradi udobja in prijaznosti domačinov štiri noči. 

Peti dan se je začel zgodaj. Avto sva ob petih zjutraj pustila pri rampi pred gozdno cesto pri opuščeni vasici Nakovanj/Nakovana, od koder vodi eden od pristopov na Svetega Ilijo.  Pot vzame slabe tri ure v eno smer in dobri dve uri nazaj in zna biti v dnevni vročini zahtevna. Na njej srečaš le tujce, domačinov planinski mazohizem ne zanima. Leta 2012 je na gori, ki se je takrat imenovala še Zmijino brdo, za kapjo umrl celjski igralec Miro Podjed, oče antropologa Dana Podjeda, na kar spominja obeležje nekje ob poti. Na OSM je Zmijino brdo predvrh Svetega Ilije. 

Nekaj lepih plaž v uvalah okrog Lovišta sva obredla že lani. Tudi letos so bile precej samotne. En dan sva si vzela za Korčulo. Pri kraju Račišće se je Mira spomnila, da je od tam eden od mojih tovarišev iz vojske leta 1978. Jaz sem se spomnil, da mu je bilo ime Andrija in da je bil pomorščak in pevec, domačin v konobi v luki, kjer sva ob vinu čakala na kosilo, pa je po teh podatkih razložil, da gre za Andrijo Unkovića, in pokazal na vrata njegove hiše. Andrija je svojo ženo Andrejo spoznal v Metliki, nekaj let sta tudi živela v Sloveniji. Srečanje po 47 letih smo proslavili z vinom, kavo in pecivom. 

Na fotografijah so še drugi ljudje, s katerimi smo križali poti: teta, ki je prodajala pletenine nad vasjo Umoljani, prodajalka sadja v Lovištu se je razkrila kot fotomodel, mlada mamica Ivana nama je stregla v domačem bistroju Porat, za posnetek sem prosil tudi mimoidoče tuje pohodnike. Zdaj moram na OSM vrisati objekte ob poti, ki tam še manjkajo: spomenike, pokopališča, kipe, znamenja, vodnjake, izvire, popraviti kako narobe vrisano pot, dopolniti podatke o pitnosti vode in prehodnosti steza. V sloj slovenskih partizanskih spomenikov, ki mu na Geopediji tečejo zadnji dnevi, pa vrisati ploščo v Korčuli, posvečeno prekomorskim brigadam; primorski Slovenci so bili v njih močno zastopani, zato so navedeni na prvem mestu. Kar intenzivno popotovanje je bilo tole.

==Stran '''540''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri540/index.html Na današnji dan,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. junija 2025&lt;/small&gt;==

Na današnji dan je pred 17 leti umrl [[:w:Taras Kermauner|Taras Kermauner]], gotovo najstrastnejši slovenski literarni zgodovinar; od tod zadnja slika in naslov tele strani v albumu. V zapuščini [[:w:Franc Zadravec|Franca Zadravca]] je tudi troje njegovih pisem iz začetka 1980. let, ki jih nameravam predstaviti na Zadravčevem simpoziju ob stoti obletnici profesorjevega rojstva. Prve fotografije so z izleta na Tosc (2275 m), ki se je letos zaradi kopne zime zgodil prej kot druga leta. Za Matevževo pesmico o dveh pijancih so slike s krožnega kolesarjenja Krnica-Radovna-Stresena dolina-planina Klek (1516 m)-Repečnikov rovt-Krnica. Fotka 22 je s predstavitve knjige Roka Gašperšiča [https://lit.ijs.si/misace.pdf o vasi Mišače] (2009) za sovaščane, 23&amp;ndash;25 pa so nastale po obiranju češenj pri žlahti v Kojskem v Goriških brdih.

==Stran '''539''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri539/index.html Istra,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. maja 2025&lt;/small&gt;==

Po poti sedmih slapov pri Buzetu prvi dan peš, drugi dan ostanek s kolesom, potem pa Draguć, kjer naju je na kavo, vino, sir, pravkar pečeni kruh z olivnim oljem in češnje povabila domačinka Zdenka, slapovi Butonige, vzpon do Grdosela, horizontala do Čerišnjevice, spust v Jukane, po kolovozu ob jezeru Butoniga do doline Mirne in nazaj v Buzet, skoraj 70 km. Tretji dan peš iz Bresta na Žbevnico in z meje po učni  poti do istrskih ušes in naravnega mosta. Spomenike ob poti (partizanske in literarne) sem doma vrisal na OpenStreetMap; marsikaj pa je tam že bilo.

==Stran '''538''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri538/index.html Pomembnejše avtobusno postajališče,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. maja 2025&lt;/small&gt;==

V pisemski zapuščini Franca Zadravca se nahajajo tudi fotografije (prvih osem na strani). Prosim za pomoč pri identifikaciji časa, dogodkov in osebnosti na njih in se zahvaljujem Saši, Ivanu in Mileni za dopolnila. Posnetki od 9 do 22  so s kolesarjenja ob Peračici do vasi Slatna pod Dobrčo, od 24 do konca pa s potepanja po Beli krajini, kjer sva spoznala prijetne ljudi.

==Stran '''537''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri537/index.html Pri Črnem pesu,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. aprila 2025&lt;/small&gt;==

Pod kulturo spadajo posnetki od 1 do 6 iz Tavčarjevega dvorca na Visokem, kjer sva na povabilo Gorana Šušnjarja [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008589.html z Marijo Stanonik kramljala o narečni književnosti] in podobnem. [[Pogovor z Marijo Stanonik o narečni književnosti|Tule je delno uresničeni načrt najinega pogovora]]. Na eni izmed slik so starši slovenista Gašperja Beguša, na eni drugi pa loške, žirovske in poljanske prijateljice. Posnetek 23 je iz grajskega parka v Radovljici, kjer občina obnavlja spomenik narodnemu heroju Jožetu Gregorčiču in 71 na Jelovici padlim borcem. Pobudnica je s strani ZB Vlasta Felc (tretja z leve), škarje in platno ima v rokah Mateja Ravnik z ZVKD (druga). &quot;Problem&quot; je, ali naj bodo na načrtovani infotabli imena partizanov ali ne. Poznana so imena padlih, ni pa seznama pokopanih v grobnici &amp;ndash; navedli bomo torej samo poznana imena padlih na [[:w:Spopad na Mošenjski planini|Mošenjski]] in [[:w:Spopad na Lipniški planini|Lipniški planini]]. Res je nenavadno, da se je seznam prekopanih trupel &quot;izgubil&quot;. Nenavadno je tudi, da občinske matične knjige umrlih pri padlih pogosto še vedno navajajo kraj prvega pokopa, tj. na mestu smrti; v državni zbirki žrtev druge svetovne vojne na portalu Sistory, ki se sklicuje na matične knjige, zato podatki o pokopu niso zanesljivi. Morda je boljši vir Pregled vojaških grobišč po občinah, ki ga je leta 2000 pripravilo Ministrstvo z delo itd. po registru iz leta 1960, vendar ti pregledi niso javno dostopni. V tem pogledu imajo partizanske in domobranske smrti podobno usodo. Drugi posnetki so s smučanja na Ženiklovcu (prva slika), na Tegoški gori in na Rodici. [https://www.snezak.si/razmere/magistrala-2.html Komentar 17. slike je na Snežaku.]  Zadnjih osem slik pa je s kolesarskega obiska slapu pod Kupljenikom. Vnesel sem ga tudi na [https://www.openstreetmap.org/node/12748613157#map=18/46.343050/14.091779&amp;layers=N OpenStreetMap.]

==Stran '''536''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri536/index.html Ljudstvo proti Haubiju,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. aprila 2025&lt;/small&gt;==

V Planinskem muzeju v Mojstrani je ''Planinski vestnik'' ob svoji 130. obletnici pripravil dramsko uprizoritev Ljudstvo proti Haubiju (Haubi je [[:w:Vladimir Habjan|Vladimir Habjan]], urednik revije). Scenarij je zakrivil Dušan Škodič (prvoborec [[:w:Dušan Škodič|Dušan Škodič]] je bil njegov stric), režirala je Marta Krejan Čokl, nastopali so uredniki, sodelavci, funkcionarji PZS in publika. Dramatika naprosim, da postavi besedilo na Wikivir. Po vrsti gredo pa fotografije na tejle strani takole: smuške so z vrhov nad Soriško planino. V smeri proti Ratitovcu je vrh z imenom Žbajnek ali, kot piše na križu na vrhu, Žbajneke, mogoče iz nemškega krajevnega imena (takih je v tem predelu veliko) na -ecke? 12 in 13 sta z [[Partizanski spomeniki za FDV|mojega predavanja na temo kulturnega spominjanja]] v seminarju [[:w:Ljubica Jelušič|Ljubice Jelušič]] na FDV, med 15 in 23 so slike z dneva šole Staneta Žagarja v Lipnici, na katerem je govoril [[:w:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman - Roza]] ([https://slov.si/doc/roza_stane_zagar_govor_2025.docx govor]), med 24 in 29 pa so posnetki s komemoracije ob obletnici smrti narodnega heroja [[w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] na Planici nad Žabnico, kjer je govornik generalpolkovnik [[:w:Dobran Božič|Dobran Božič]] izrekel zaskrbljujoč stavek, da ne ve, kdo ima prav v trenutnih vojnah po svetu. Če že ni najti nobenega pravičnika, pa bi moral pokazati na tiste, ki zagotovo nimajo prav, in to so zločinski  pobijalci civilnega prebivalstva v Gazi. Žalostno je, da je ta država s svojim ravnanjem na strani vojnohujskaške &quot;evropske&quot; politike. Kar nekaj portretov javnih osebnosti sem postavil med Wikipodatke ali v Wikimedijino Zbirko. Nekaj jih pa še bom.

==Stran '''535''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri535/index.html Lepotice gor, luzerji dol,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. marca 2025&lt;/small&gt;==

Napise (slike 21&amp;ndash;28) sta po vejah breze in po stenah dvonadstropne drevesne hiše na brezi prispevali 10&amp;ndsh;12-letni deklici, mlajši otroci so jih sprejeli brez besed. Najbolj odločnega sem izbral za naslov tele strani zato, ker lepo ilustrira razmerje med spoloma v teh letih, če ne tudi pozneje, in je v soglasju z vprašanjem, ki sta ga pred tem postavili v pismu vilam: &quot;Ali imate raje prijateljice ali fante?&quot;; kot da so fantje iz nekega drugega sveta in ne morejo biti prijatelji. Obete vzbuja napis Ustvarjaj po svoje (21). Smučine v pršiču pod Prevalom pod Vršiči (smučarskim domoljubom se zdi za ta kraj imenitneje uporabljati italijansko varianto imena Sella Ursic, ki jo dodatno popačijo v Sedlo Uršič) so samo za oko, kakor tudi naslednja skupina sneženih (13&amp;ndash;19) s Kotovega sedla pod Jalovcem. Črno-bele nastanejo same od sebe, kadar mraz spremeni nastavitve fotoaparata. Ljudje na posnetkih so sovaščani in naključno srečani smučarji. Na zadnjem posnetku je družba aktualnih (Miha Javornik, Matej Šekli, Andreja Žele) in nekdanjih (Iren Orel, Ada Vidovič Muha, Vladimir Osolnik) urednikov ''Slavistične revije'' v gostilni pri starem Tišlerju (popravi male in velike začetnice v imenu po svoji presoji).

==Stran '''534''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri534/index.html Natura-kultura,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. februarja 2025&lt;/small&gt;==

Naslov tele strani spreobrača naziv društva oziroma gibanja [http://www.kultura-natura.si/ Kultura-natura Slovenija] iz Krope, ki ga vodi [[:d:Q113988396|Slavko Mežek]]. 25. februarja je v mežnariji pri kapelici v Kropi organiziral predstavitev antologije slovenskega pesništva na drugi strani med drugo svetovno vojno in po njej ''Brez križa in imena'' [[:w:Marija Stanonik|Marije Stanonik]] ([https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008552.html napoved je bila objavljena tudi na Slovlitu.]) Z dogodka je zadnjih devet posnetkov. Naslov strani pa je tak zato, ker se posnetki na njej res začenjajo z naturo, in sicer z zasneženim Starim vrhom: kipi Kreka, Koširja in Kosa skrbijo za prehod od nature h kulturi. Najbrž v kulturo spadata posnetka 16 in 17 s predstavitve [[Dobrave na spletu|Dobrav na spletu]] sovaščanom 21. februarja. Z Dobrave je bil tudi Stanko Žagar, ki je [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L1809_F2518:283_x1593412.9700538248_y5822579.433556957_s15_b362 padel 22. aprila 1942 v jami nad Savo pri Okroglem] (slika 19); smrt 13 partizanov v okrogelski jami je opisana [[:b:Dobrave med drugo svetovno vojno#Stane Žagar mlajši|v poglavju o Stanku Žagarju v dobravski Wikiknjigi]]. V bližini [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L1809_F2518:261_x1593576.2383061408_y5822592.087674266_s15_b362 so jim postavili spomenik.]

==Stran '''533''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri533/index.html Pred 49 leti,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. februarja 2025&lt;/small&gt;==

Sošolka Mojca Luštrek (nekoč Založnik) me je spodbudila, da sem v svojem arhivu poiskal slike našega slavističnega letnika z izleta na Šmarno goro, in ugotovila iz naših oblačil (jaz pa iz letnic pri fotkah), da smo šli na Šmarno goro dvakrat, 1976 in 1977/78. Nekatera imena in priimki pod slikami manjkajo, tudi slikal nisem sam, spomin peša, sošolke prosim za identifikacijo. Glavnina fotografij je s shoda Glasu ljudstva v opomin in spodbudo aktualni vladi, da izpolni dane predvolilne obljube. Shodu se je pridružilo levo krilo Levice s [[:c:Category:Rally for peace and prosperity in Ljubljana (14 February 2025)|transparenti na temo miru]]. Dve političarki v delegacijah koalicijskih strank, ki jim je Jaša Jenull izročil seznam neizpolnjenih zavez (Sara Žibrat in Urška Honzak) sta tudi slavistki; nastopajoči imajo po novem v svojem profilu na Wikipodatkih sliko.

==Stran '''532''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri532/index.html Possono cambiare il mondo,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 7. februarja 2025&lt;/small&gt;==

Napis puščavnika na obali med Križem in Nabrežino (slika 8) je sporočal: &quot;Le parole hanno il potere di distruggere e di creare. Quando sono sincere e gentili, possono cambiare il mondo.&quot; (Besede imajo moč uničevanja in ustvarjanja. Če so iskrene in prijazne, lahko spremenijo svet.) Tam so mladi plezali, stari pa pazili na najmlajše.  Posnetki od 12 do 16 so s tiskovne konference pod geslom Takoj prekinite pridružitveni sporazum EU-Izrael na Trgu republike v Ljubljani. Blaž Žerko  in Marko Novak (17) sta blejska računalničarja iz podjetja LemonSqueeze, ki je prijazno ponudilo pomoč projektu partizanskih spomenikov na zemljevidu. Matjaž Vilhar iz Pivke (18) je eden od tistih, ki skrbijo za spomenike. Zadnji posnetki so z izleta na Stol v Karavankah (2236 m): sneg se je začel šele tam nad 1700 metri.

==Stran '''531''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri531/index.html Sveti Ciril in Metod, varujta bohinjski rod,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. januarja 2025&lt;/small&gt;==

Naslov strani je prepisan s kapelice na stopnicah k cerkvi sv. Martina v bohinjski Srednji vasi (11). Od tam in s hribov okrog so tudi nekateri okoliški posnetki.  14 in 15 dokumentirata [[Spomeničarji in spomeničarske delavnice#Delavnica na INZ 9. januarja2024|spomeničarsko delavnico na Inštitutu za novejšo zgodovino]]. Za vajo sem popravil vpis partizanskega obveščevalca Stanislava Lenardona, pri katerem je v sozvočju s farškim narativom, da so se partizani v glavnem pobijali med seboj, pisalo, da so ga likvidirali partizani, čeprav so poznana imena njegovih morilcev: to sta bila partizanska dezerterja, ki sta prebegnila k Wehrmannschaftu (Mirko Fajdiga: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PP6NT9BC ''Pohorski Partizani'',] 1985). Posnetki od 17 do 27 so  iz letošnjih Dražgoš, kjer je imela Urška Klakočar Zupančič zelo simpatičen govor. Sneg je pa uskovniški, karavanški in s Starega vrha.

==Stran '''530''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri530/index.html Wikiziranje FF,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. decembra 2024&lt;/small&gt;==

Podelitev priznanj FF in sledečo pogostitev sem izkoristil za slikanje kolegov. Portrete imajo zdaj [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|v Wikimedijini Zbirki]] in med Wikipodatki, od koder si z njimi postreže Wikipedija, ko pridejo na vrsto. Uvrščeni so med literarne zgodovinarje, jezikoslovce, prevajalce, antropologe itd.; če kakšno oznako pogrešate, jo s klikom na plus pri Kategorijah v spodnji vrstici mirno dodajte.

==Stran '''529''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri529/index.html Pa Mirna gora,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. decembra 2024&lt;/small&gt;==

Žarko Rovšček iz Tolmina (1) je planinski pisec, član Odbora za založništvo in informiranje (OZI) pri PZS; nazadnje je uredil spise Toneta Škarje. S seje OZI-ja je tudi posnetek podpredsednika PZS Jožefa Bobovnika (2). Skoraj vse druge fotografije na tej strani so s tridnevnega vozakanja od spomenika do spomenika po Dolenjski, začenši z Mirno Pečjo: Prečna, Dolenjske Toplice, Drganja sela, Podljuben, Birčna in Stranska vas, Uršna sela, Laze, Verdun, Rožni dol, Seč, Črmošnjice ... Kar nekaj modrih zvezdic, ki na zemljevidu označujejo neobiskana [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanska obeležja,] je postalo rdečih, nekaj spomenikov sva vnesla na novo. Vmes je bil še kakšen hrib (Babji hrib nad Birčno vasjo, Mirna gora, Sveti Peter nad Sotesko) in kakšna voda (Divji potok). Dvoje obličij pripada prijaznima informatorjema, od posnetkov križanega sem izbral samo najlepša dva (38, 39). Lepi kraji.

==Stran '''528''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri528/index.html Prva pomoč,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 7. decembra 2024&lt;/small&gt;==

Štirje dogodki so na tej strani:  sprejem Pretnarjevega nagrajenca [[:w:Miran Košuta|Mirana Košute]] v tržiški knjižnici, pogreb [[:b:Dobravske domačije#Šola (Žagarjevi)|Danice Bavcon]], hčerke narodnega heroja učitelja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] (pot do groba na Žalah je vodila mimo nagrobnikov Henrika Tume, očeta in sina Strniša in Narteja Velikonje), snemanje TV-oddaje [[Ah ta leta|Ah, ta leta]] (za najpomembnejše pripravljene odgovore je spet zmanjkalo časa) in preizkusno predavanje [[:w:Jasmina Šuler-Galos|Jasmine Šuler Galos]] ([https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008491.html vabilo na Slovlitu]). Vmes so bili izleti na Srednji vrh nad Završnico, na Dobrčo in na Španov vrh. Previjanje nažaganega prsta ni bilo fotografsko zanimivo, za medicinske potrebe sem [[:c:File:Celjenje_ranjenega_prsta.jpg|gnojenje in celjenje rane]] prikazal v Wikimedijini Zbirki, kamor sem postavil tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm portrete kolegov.] Naslov strani je Prva pomoč. Tako piše na lesenih škorčnicah pri odmaknjenih planinskih hišicah (posnetka 20, 21), kamor lastniki postavijo steklenico žganja s kozarčki za naključne premražene mimohodce. Lepa navada, posebej za Gorenjsko :) Glej tudi nove povezave na vrhu seznama [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''527''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri527/index.html Popotovanje iz Litije do Čateža 2024,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. novembra 2024&lt;/small&gt;==

Samo dve opombi k dolgočasno ponavljajoči se oznaki, da je bilo spet lepo: odlično vino ''game'' z nalepko &quot;za prijatelje&quot; (slika 27), ki ga je Jože Zadražnik iz Vinjega Vrha prijazno podaril popotnikom, sem si, upoštevaje pešajočo pivsko kulturo mladih, vzgojno prisvojil. Obaro, jabolčni štrudelj in pijačo v Tončkovem domu na Čatežu je Andraž plačal iz fonda, ki se je nabral v davnih 1980. in 1990. letih na račun &quot;asistentske&quot; revije [https://lit.ijs.si/slav_kaz.html ''Slava''] (gl. tudi https://lit.ijs.si/slava.html) in je pozabljen obležal v oddelčni knjižnici.

==Stran '''526''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri526/index.html Dajte ljudem mir,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. novembra 2024&lt;/small&gt;==

Vsi posnetki so z mirovnega shoda 16. novembra v Ljubljani. Kar nekaj mirovnih aktivistov je dobilo svoj portret za Wikipodatke ali vsaj za Wikimedijino Zbirko, protestni napisi so šli v kategorijo [[:c:Category:Anti-war demonstration in Ljubljana (16 November 2024)|Protivojni shod za mir v Ljubljani 16. novembra 2024]], govori Hrena, Lipuščka, Jurija, Rizmana ... so pa na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Govori|Wikiverzi]].

==Stran '''525''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri525/index.html Ratitovec in Mrzli vrh,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. novembra 2024&lt;/small&gt;==

Sveža spominska plošča [[:w:Vladimir Kavčič|Vladimirju Kavčiču]] v Podgori je za literarno zgodovino, vse druge so pa samo za oko. 

==Stran '''524''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri524/index.html NE v mojem imenu!]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. novembra 2024&lt;/small&gt;==

V petek 8. novembra je bil na '''Prešernovem trgu v Ljubljani''' shod v podporo Palestini (prvih sedem posnetkov); portreti mladih domačih in palestinskih govornikov mi v temi niso uspeli in jih zato tu ni. Shod je potekal pod geslom ''Žive naj vsi naródi'' iz Prešernove [[:s:Zdravljica (različice)|Zdravljice]] na transparentu. V '''soboto 16. novembra ob 11.00''' bo na istem mestu protivojni shod za mir pod naslovom '''[[NE v mojem imenu]]!''' Govorili bodo Alessandro Capuzzo, Anica Mikuš Kos, Aurelio Juri, Eva Marn, Ira Zorko, Marko Hren, Nataša Posel, Rudi Rizman, Uroš Lipušček. Če nočemo v tretjo svetovno vojno, v katero rinejo obnorele politične elite, se ga bomo udeležili. Naslednje fotografije so s Košute. Nad 800 metri je bilo cel teden sončno, v dolini pa megla. Slike s shoda sem postavil še v Wikimedijino Zbirko pod naslov [[:c:Category:Rally for Palestine in Ljubljana (November 8, 2024)|Shod proti izraelskemu genocidu nad Palestino v Ljubljani 8. novembra 2024]]. Tja so šli tudi posnetki karavanških vrhov in planin.

==Stran '''523''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri523/index.html Lenart je pastir mlad,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. novembra 2024&lt;/small&gt;==

Bil je čas komemoracij: na Lancovem (foto 1, 2), na Dobravi (4, 5, 6), v Žireh (7&amp;ndash;16), v Dragi (17, 24, 25) in Begunjah (27&amp;ndash;30). Govore s proslav sem postavil na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Govori|vrh seznama na Wikiverzi]]; [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/mezan-anton/ Mežanov] se je oprl na citate iz Avsenikove pesmi [[:w:Tam, kjer murke cveto|Tam, kjer murke cveto]], [[Begunje 1. novembra 2024|sam pa sem bil do Avsenikove odločitve, da edino te svoje pesmi ne da prevesti v nemščino, kritičen.]] Fotografije govorcev in drugih osebnosti sem postavil v Wikipodatke; med njimi sta bila dva župana, blejski in žirovski, Mirina dijaka v srednji šoli; [[:d:Q124842480|blejski]] je bil povrhu še čarodej. Med proslave potaknjene planinske fotografije so z več izletov po Karavankah. Naslov tej strani v albumu sta dala zabavna napisa na smerokazih na Smokuški planini.

==Stran '''522''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri522/index.html Juden über alles,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. oktobra 2024&lt;/small&gt;==

Začelo se je s shodom v podporo Palestincem proti izraelski genocidni vojni. Marko Apih je za protest izdelal napis, ki je dal naslov tejle strani v albumu. Veselí, da je med aktivisti toliko mladih in da so kritični do skrivaške in servilne drže Univerze v Ljubljani v tej zadevi. Slike s protesta sem postavil tudi na [[:c:Category:Rally for Palestine in Ljubljana (October 3, 2024)|Wikimedia Commons]]. Drugi javni dogodek je bila komemoracija ob 80. obletnici požiga vasi Gozd (slike od 11 do 16). Govor Dragana Petrovca sem postavil [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Govori|k drugim na Wikiverzi]]. Tretji dogodek je bilo kosilo v gostilni Livada ob Ljubljanici za zadnje upokojene na Filozofski fakulteti. Priložnost sem izkoristil za fotografiranje kolegov, ki jim med Wikipodatki manjka fotografija, ker pa dogodek ni bil javne narave, ker ima moj fotografski pegaz težave z odrivom in zaradi sramežljivosti objektov, ta wiki misija ni bila prav uspešna in so izostali portreti Bojana Baskarja, Vlaste Novak Zabukovec, Polone Vilar, Boštjana Kravanje in Mihaela Budje; pa tudi portret glasbenika Boruta Kržišnika, posnet dve uri prej. Bodo počakali v bunkerju. 

Na kosilu sem se spomnil podobnega dogodka leta 1997, ko sem bil oddelčni predstojnik. V [https://slov.si/mh/novice1-45.pdf oddelčnih novicah] sem takole poročal o njem: &quot;10. februarja je dekan FF na široko odprl denarnico za naše upokojence Marka Kranjca, Martino Orožen, Janeza Rotarja in Jožeta Toporišiča. Bili smo (predstojnik kot prisklednik in fotograf) na Strmolu in smo jedli naslednje reči prvič v življenju: zelenjavno terino s paradižnikovo omako, legirano cvetačno juho, poširan lososov kotlet z omako Gamberoni, skutno strjenko z višnjami. Pili smo chardonnay barrique Movia 1992, rose Ivana Batiča iz leta 1993 in ledeno vino modro frankinjo iz Brežic letnik 1993, da o aperitivih ne govorimo. Pomisel: upokojiti se je treba dati v času dekanovanja Franeta Jermana!&quot; 
 
Objava je vzbudila hudo dekanovo nejevoljo, v naslednjih ''Novicah'' sem takole poročal o njej: &quot;Na senatu 4. junija je dekan Frane Jerman uredniku Novic izrekel javno grajo in Novice imenoval rumeni tisk. Na prošnjo po konkretizaciji očitkov je navedel tri reči: negativne odmeve v tujini, poročila o fakultetnem zaključnem računu in poročilo o jedilniku na kosilu z upokojenci. Za mednarodni odmev se je izkazalo, da je to e-pošta nekega prijatelja Tomaža Sajovca s Finske, ki ga je Sajovic prosil za mnenje in ki mu je zdaj neprijetno, ker je bilo njegovo zasebno pismo uporabljeno na tak neetičen način. Novice # 6 (17. marca) prepisujejo podatke o financah fakultete iz dokumentov Sveta za visoko šolstvo in iz razmnoženih fakultetnih virov brez oznake zaupno in ne vem, kaj bi bilo v tem lahko spornega. Da pa je bil citat jedilnega
lista na Strmolu (# 5, 25. febr.) lahko resen razlog za obravnavo na senatu – tega skoraj ne morem verjeti. Ker sva se z dekanom do zdaj o vseh domnevno spornih rečeh v zvezi z Novicami kolegialno in – mogoče sem naiven – celo prijateljsko pomenila, njegove javne graje ne morem razumeti in je ne sprejemam.&quot;

==Stran '''521''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri521/index.html Zur guten Frau,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. oktobra 2024&lt;/small&gt;==

Človek mora od hiše v lajf, če želi fotografirati. Prvi ducat posnetkov je tako nastal na izletu na Trupejevo Poldne (1961 m): z biciklom z mejnega prehoda Podkoren po gozdni cesti do lovske koče v Železnici, od tod peš na vrh. Na slovenski strani je križ popisan slovensko, na avstrijski pa piše Techantinger Mittagskogel. Dvojezičen je tudi napis na lesi daleč na slovenski strani, medtem ko so vsi napisi na Blekovi planini na meji samo nemški. Na tabli piše, da je kočo zrihtala &quot;die junge Generation&quot;. 

Glavnina fotk (od 12 do 67) je s kolesarjenja po Slovenskih goricah vzhodno od Lenarta, od spomenika do spominske plošče (s poudarkom na [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/07/Slovenski_partizanski_spomeniki_na_Geopediji.jpg/220px-Slovenski_partizanski_spomeniki_na_Geopediji.jpg partizanskih]), od cerkve do kapelice. Zaradi samoumevnosti nemščine kot drugega jezika na smerokazih in napisih (15) bo tudi na zemljevidu za ta konec kmalu pisalo Südsteiermark. Prav mogoče je, da sem katerega od literarnih in jezikoslovnih obeležij (Ilaunigu, Cafu, Šulerjevi, Vuku, Linhartu, Seliškarju) slikal in postavil v album že kdaj prej. 

Z Andrejem Pančurjem (70) smo se menili o povezovanju zbirke žrtev druge svetovne vojne in partizanskih obeležij. Zadnjih 11 posnetkov je s srečanja domačih pionirjev računalništva v Računalniškem muzeju v Ljubljani. Sam sem se znašel tam kot [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm dokumentarist veteranov za Wikimedijino Zbirko] in Wikipodatke in zato, ker je gostiteljem manjkal še kak slovenist. Svoj prispevek slovenskemu računalništvu sem opisal v sestavku [[Pionirska leta]].

Zaključujem s povabilo na akcije v podporo zatiranim Palestincem: [https://www.palestina.si/stop-genocidu-za-svobodno-palestino/ Stop genocidu za svobodno Palestino. 3.–10. oktobra 2024]. Povezave te vrste postavljam na seznam [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''520''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri520/index.html Čvrsnica in Pelješac,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. septembra 2024&lt;/small&gt;==

Pred leti je bila na Velikem Vilincu v Čvrsnici megla, pa sva šla letos zato še enkrat tja. Gor od parkinga na Vitlenici, z ekskurzijo na 45 minut oddaljena Hajdučka vrata in jezerce Crvenjak in mimo zaprte koče Vilinac na vrh. Dol pa po drugi strani preko Malega Vilinca na smučišče Risovac. Preden se je pot začela spuščati v dolino, je privršala nevihta z grmenjem in sodro. Zarila sva se v ruševje, pa ni pomagalo, premočilo naju je do kože. Ko je vmes malo ponehalo, sva se za silo preoblekla v spodmolu. Prijazna natakarica v restavraciji Staza je sočutno poklicala varnostnika, ki naju je zapeljal do motela Hajdučke vrleti, od tam pa sva po zajtrku, ker naokrog ni nobenega taksija, prištopala do avta na Vitlenici, obakrat so ustavili domači zdomci. Dolga, močna avantura. Obisk najvišje bosanske vasi Lukomir sva prekinila na pol pota, predolga in pregrda cesta. Sicer grde ceste niso ovira. Po taki, ki je po mnenju domačinov primerna samo za terence, sva se letos od Ramskega jezera prizibala do Blidinja. Imenuje se cesta spasa, ker so po njej v zadnji vojni muslimanski begunci reševali svoja življenja pred četniki. 

Drugi del tedna je bil za Pelješac. Poceni stanovanje sva dobila v luštnem kraju Trpanj. Na balkon se je prišlo skozi okno. Gazda Mate je bil prijazen, vse dokler pogovor ni nanesel na politiko. &quot;Komunisti&quot; da smo popušili, ustaški zločini da so samo priča ... Pelješac je zelo lep polotok, nanj se pride čez nov most, ki ga je projektiral Marjan Pipenbaher in povezuje Dubrovnik z zgornjim delom Dalmacije tako, da ni treba prečkati bosanske meje. To bo &quot;spremenilo pravila igre&quot;, zmagovito komentirajo novinarji.

Grafiti, prečrtani cirilski napisi na krajevnih tablah in drugi napisi na vsej poti dokumentirajo veliko moč pripadnostnega čustvovanja (nogometnega, verskega, nacionalnega), tudi v prvih letih po drugi svetovni vojni (67). Pripadnost eni skupini izključuje pripadnost drugi skupini, le sem in tja je najti inkluzivne izjave: &quot;Bog je jedan. Svi smo braća in sestre&quot; (30). Nacionalizem nas vodi v pogubo, na Balkanu in drugod po svetu, glej zadnje prispevke na to temo na vrhu strani [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''519''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri519/index.html  Iz src rasto v srca mostovi,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. septembra 2024&lt;/small&gt;==

Avgustovski posnetki dokumentirajo dve akciji Glasu ljudstva, shod proti zdravniškim dvoživkam pred Ministrstvom za zdravje in piknik na bežigrajski lokaciji Plac, s klicem po angažmaju novih aktivistov. Tretji javni dogodek je bil proslava na Graški Gori, ki je poznana kot gora jurišev 14. divizije. Vmes sta bila planinska izleta na Mali in Veli Draški vrh. Na slednjem sva srečala prevajalko Suzano Koncut in violinistko Sonjo Vuković (16); njuna portreta sem brž postavil v Wikimedijino zbirko in Wikipodatke, kakor tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm portrete poznanih udeležencev drugih javnih dogodkov.] Pri posnetku Plečnikovega partizanskega spomenika (slika 12) sem poudaril, da ima na vrhu zvezdo. Nekateri Plečnikovi občudovalci namreč radi ponavljajo, kako se je Plečnik zvezdi izogibal. Pa se očitno ni, tule je čisto organski del spomenika. Naslovni verz je iz Kajuhove pesmi [[:s:Mostovi|Mostovi]] (slika 31).

==Stran '''518''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri518/index.html Šola bistra buča,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. avgusta 2024&lt;/small&gt;==

[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L3238_x1701271.0529534235_y5710132.320349604_s11_b2345 Modre zvezdice na zemljevidu partizanskih spomenikov na Geopediji] so narekovale obisk Bele krajine. V dveh dnevih kolesarjenja tam doli sva poslikala in vnesla na spletni zemljevid menda skoraj vse doslej evidentirane. Na začetku albumske strani sta dva obiska: potem ko smo se dvakrat srečali naključno, se je bilo treba s Theresio in Ryanom (glej ju na [https://slov.si/mh/galerije/galeri516/target18.html tejle sliki]) sestati še namerno. Dan pozneje sta prišla na obisk Hasan s hčerko Parnian, ki po slabem letu v Sloveniji že lepo kramlja po naše. Na koncu je nekaj posnetkov z občinske proslave na Vodiški planini, tako kot vsako leto ob tem času. 

Nedavno sem se razburjal nad zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki v državni register sprejema najraje ljudsko in cerkveno stavbno dediščino (kozolce in kapelice), druge vrste dediščine, npr. partizanske spomenike, pa zanemarja. Ko pomislim, tudi sam za tale album najraje izbiram krucifikse in starosvetne hiše; razpela in skednji so ob pravi svetlobi pač lepi, zato jim dajem prednost pred spomeniki. Ampak ZVKD-ji menda ne bi smeli izbirati obeležij po estetskih, ampak po kulturnozgodovinskih kriterijih. Spominske plošče književnikom in drugim znamenitežem postavljam sem v slepem zaupanju, da jih nekoč kdo sname, postavi v Wikimedijino Zbirko in jih doda wikipedijskim geslom; sam tja nalagam trenutno največ svoje portrete živih osebnosti. Pri neznamenitih osebah, ki nočejo delovati javno, čeprav so zaposlene v javnih službah in bi morala biti njihova javna izpostavljenost samoumevna, se je bolje zadržati in jih pustiti v njihovi kapriciozni anonimnosti. Nikoli mi ne bo jasno, zakaj taki sploh tiščijo v javne službe, če pa niso zanje. Spominske plošče nagovarjajo k pisanju ali dopolnjevanju wikipedijskih člankov o osebah, ki so jim posvečene, tokrat so to Zvonko Rus, Marko Bajuk, Janez Marenčič, Katka Vrtačič Zupančič, Ana Fab(i)jan, Jožef Slobodnik.

Pri Beli krajini je vredno poudariti, da imajo nekatere vasi kar precej stran pravoslavno pokopališče z nagrobniki v cirilici. Opazno je tudi število takih brez križa. Dobro je tudi, da množični turizem Kolpe še ni odkril in da je ob bregu mogoče najti vstop čisto zase. Bela krajina je lepa.

==Stran '''517''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri517/index.html Cvetja obilo,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 28. julija 2024&lt;/small&gt;==

Naslov ''Cvetja obilo'' želi popravljati Prešernovo resignativnost, čeprav optimizmu tudi na globalni ravni časi niso naklonjeni. V hribih tepihi planinskega cvetja  res za nekaj časa prekrijejo skrbi zaradi naplastene človeške neumnosti. Začne se s planino Ilovec (Ivovc) pod Galetovcem, do koder se da z biciklom po strmem in mestoma razdrapanem makadamu. Posnetka 7 in 8 dokumentirata otroško osvajanje vil. Prva cvetna prostranstva so s Tosca nad Velim poljem, druga z Viševnika, kjer sva srečala Luko Omladiča, posamezna roža je z Mesnove glave in izpod Mojstrovke. Vmes so ljudje; znamenitejši so šli tudi v Wikimedijino Zbirko, med Wikipodatke ali kar v wikipedijska gesla, če so bile tam slike slabe ali jih doslej ni bilo. Največ se jih je pustilo slikati na slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem, med njimi nekdanja predsednica dolenjskih slavistov Danica Rangus, članica društva Slovenija Rusija, ki je organiziralo prireditev. Žal sem zgrešil zastavo z napisom ''Gibanje Slovenija proti rusofobiji''. Razvili so jo na koncu dogodka. Izraz rusofobija poimenuje aktualno zahodno propagandno gonjo proti vsemu ruskemu, spominja na čase pred prvo svetovno vojno in s svojo trdoživostjo razkriva svojo rasistično osnovo.   

Vesel bom slovenskih in latinskih imen rož na slikah, če mi jih kdo pošlje.

==Stran '''516''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri516/index.html Kekec na Debeli peči,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. julija 2024&lt;/small&gt;==

Kekčeve poti so tokrat vodile na Debelo peč, piknik po izletu smo imeli na Uskovnici. Luštno. Theresia in Ryan (18) sta se pustila slikati na Zidani skali nad Kropo; tja sta jo mahnila peš kar iz Radovljice. Od 19 do 24 so posnetki s sestanka v kranjski knjižnici, ki se pripravlja na organizacijo okroglih Jenkovih dnevov 2025. Iz mednarodnega simpozija o treh Jenkih (Simonu, Davorinu in Ivanu) ne bo nič, namesto njega za uvod strokovni pogovor na teme jubilantov. Za zaključek so slike s pohajkovanja ob Grabnarici  v dolini Lipnice, s kopanja na Savi in obiska slapu Šum v Besnici.

Pa še poziv za podpis peticije [https://insajder.com/slovenija/peticija-proti-vojnemu-hujskastvu-financiranju-nove-vojne Proti vojnemu hujskaštvu in financiranju nove vojne,] ki je objavljena tudi na strani [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''515''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri515/index.html Presečnikova Meta (mango z belo čokolado),]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. julija 2024&lt;/small&gt;==

*Piknik ''Planinskega vestnika'' pri Jurju v Kamniški Bistrici
*Piknik spomeničarjev na Srednji Dobravi
*Pohod do tehnike Mete na Jelovici
*Cres
*S Timom Pogačarjem in Goranom Šušnjarjem pri Tavčarju na Visokem
*Na poteh Evrope pri ambulanti E in na planini Konjska dolina

Na letošnjem pikniku PV mi je v oči padla tetovaža Marte Krejan Čokl, ki je najprej vzbudila asociacije na ženske obračune z moškimi (Judito in Holoferna, Samsona in Dalilo, Salomo in Janeza Krstnika). Gre pa za tatujevsko upodobitev kipa Luciana Garbatija [[:w:en:Medusa with the Head of Perseus|Medusa con la testa di Perseo]] (2008), ki je preoblikoval firenški kip Benvenuta Celinija, ki kaže [[:w:Perzej z Meduzino glavo|Perzeja z odsekano Meduzino glavo]], tako da sta vloga Perzeja in Meduze zamenjana, pač v skladu z etiko [[:w:Gibanje Me Too|gibanja Jaz tudi]]. 

Med udeleženci letošnjega spomeničarskega piknika naj omenim [https://independent.academia.edu/mariosimunkovic?f_ri=303009 Maria Šimunkovića] iz Samoborja (7), avtorja več knjig  o NOB na Hrvaškem.  

O Cresu lahko rečem samo, da je bilo tam lepo. Spet. V Osorju sem slikal kip skladatelja Jakova Gotovca kiparke Marije Ujević (38), ker me je spomnil na Savinškov kip Tavčarja na Visokem (49); verjetno vpliv skupnega učitelja Meštrovića, pripominjam nepoznavalsko. O kiparskih upodobitvah Tavčarja in njegovih nama je s [[:w:Timothy Pogačar|Timom Pogačarjem]] na Visokem  pripovedoval Goran Šušnjar iz Poljan. Odkril je avtorja Tavčarjevega kipa, ki so ga pred leti ukradli iz grobnice. Premožni ljudje ([[:w:Marjeta Zorc|Metka Zorc]]) so plačali, da danes v grobnici stoji nov kip Metoda Ferlica; privatizacija javnega zdravstva ima očitno tudi posamezen pozitivni učinek. Naj imena kiparjev ostanejo skrivnost do objave Goranovega članka na to temo v prihodnji številki revije ''Slovene Studies''. O tragični smrti Tavčarjevih vnukov leta 1948, o kateri govori pesem njunega očeta, vklesana v grobnici (44), [https://lit.ijs.si/visoska.html sem pisal na drugem mestu.] 

S partizanščino je povezana tudi predstava Na poteh Evrope, ki so jo na planini Konjska dolina na Pokljuki izvedli plesalec in koreograf Mattia Cason, multimedijski umetnik Alessandro Conte in pesnik Muhammad ‘Abd al-Mun’im. Mattia v občudovanja vredni slovenščini, z vložki v arabščini, turščini, grščini, hebrejščini ... (pripravlja tudi varianto v hrvaščini za predstavo v &amp;ndash; zanimivo naključje &amp;ndash;  Osorju). Naključje je tudi, da je Mira Muhammada učila angleščino, ko je pred leti pribežal v Slovenijo, in je bil že pri nas doma na obisku. ZB in spomeničarji smo bili povabljeni zraven zaradi lokacije, tj. [https://eforeurope.eu/sl/ambulanta-e-preko-4g partizanske ambulante E,] [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:82_x1552131.1261192726_y5831789.269199474_s15_b362 ki se nahaja v bližini] in so jo izbrali za performans iz več razlogov: zaradi odmaknjenosti, da ne rečemo eksotičnosti, zaradi humanitarnega in antifašističnega poslanstva ter zaradi črke E v imenu, ki asociira na njihov projekt [https://eforeurope.eu/sl ''e-ti?'',]  posvečen razmislekom o bodoči Evropi. Ta naj ne bo osvajalska v smislu Aleksandra Velikega, ampak se mora vrniti k svojim koreninam, ki gredo v smer afriško-azijskih povezav, in biti tako kot Aleksander v svoji poosvajalski fazi radovedna za vse drugačno ter odprta migracijam. 

Predstava se je odvila ponoči, na višini 1400 m je bilo hladno, na koncu smo bili gledalci preveč prezebli za diskusijo, zato svoj razmislek o njej beležim tule. Ker je bila v predstavo vključena tudi zgodba Mattijevega deda kot italijanskega imperialnega vojaka v Etiopiji, moram spomniti na &quot;boleče&quot; izkušnje Bohinjcev s tem delom sveta. Leta 1935 si je lokalni veseljak [[Slovenske literarne potegavščine#Ni bil Ivan Rob, ampak Legatov Tonček|Legatov Tonček]] privoščil potegavščino. Namazal se je s črno barvo, se napravil v abesinskega (etiopskega) cesarja Haileja Selassieja in v Bohinj telegrafsko sporočil, da prihaja na obisk. Bohinjci so ga slovesno sprejeli, kot se cesarju spodobi, pri plesu pa sta se mu snela brada in pokrivalo in goljuf je komaj utekel razjarjenim prevaranim domačinom. Nezanemarljiva je možnost, da bodo domačini tudi danes zgodbe afriško-azijskega izvora, zlasti etiopske, dojeli z nezaupanjem ali celo odklonilno.

V svetu, ki drvi v vojno, prizadevanja Mattie Casona in njegovih v nasprotno smer, tj. v smer odprte, iščoče in tolerantne Evrope, zaslužijo vse priznanje in podporo. Na začetku je dvoje ključnih izrazov vsaj pri meni poskrbelo za pozitivni efekt: revolucija in anarhizem (seveda ne v žurnalističnem in dnevnopolitičnem pomenu teh besed). V spletnem naslovu projekta je še tretji pozitivni ključni izraz: eu-topija. Prepričljivo je bilo v dramsko-filmsko-plesno-bralno predstavo vključeno zgodovinsko znanje in poznavanje mitologij, evidentna sta bili resnost in iskrenost, simpatična mladostna vitalnost, igralski in plesalski profesionalizem in prepričanost v svoj zgodovinski prav. Kulturno občutljivost in spoštovanje kulturne raznolikosti je demonstrirala raba številnih jezikov, vključitev vojnih usod prednikov gostiteljev (streljanje bohinjskih talcev). Mattia je prostodušno povedal, da ne gre za gospo umetnost, ampak da imajo prednost druženje in medsebojno sporazumevanje, pomoč prijatelju Palestincu pri iskanju založnika za njegov roman in skrb za skupno prihodnost. Umetnost je le sredstvo za doseganje naštetih ciljev. Važno je tisto, kar se zgodi po predstavi. Eksistence izvajalcem ne zagotavlja publika (predstava je bila zastonj, vabila so šla le na izbrane naslove), ampak evropski projektni denarji. Nehote se vzbuja primerjava s partizanskimi mitingi: jasna tendenca, pravzaprav agitacija, vznesenost, ignoriranje komercialne razsežnosti umetnosti in kulture. Ja, skupna točka spomeničarjev in eforeurope bi bila lahko komercialna nezainteresiranost,  spomeničarji kot akter občanske znanosti (''citizen science'') namreč vse delamo zastonj (vendar ne zaman, če ponovim priljubljeno besedno igro). Dokler bodo države EU podpirale take prireditve zares in ne le za alibi, ima EU še možnosti preživetja. Ekipa v tako Evropo očitno še verjame, nagovarja nas, naj taki Evropi zaupamo tudi mi. To je Evropa, ki gradi na margini, ker je obrobje prostor nujnih sistemskih sprememb, ne pa jedro. Načelno se je s tem mogoče le strinjati, v praksi pa morata biti za tako držo izpolnjena vsaj dva pogoja: človek mora biti mlad in človek mora biti umetnik. Samo mladostna vitalnost in umetniška avtonomnost (to je sposobnost oblikovanja paralelnih svetov) zmoreta ignorirati oblastnike, ki brezobzirno posegajo v naša življenja, in ohraniti socialni optimizem. Sodelujoči so prepričani, da bodo Evropo oblikovali ljudje, ki Evropo cenijo, ki vanjo verjamejo. Najbolj verjamejo vanjo tisti, ki zanjo tvegajo svoje življenje, to pa so migranti. Svet brez Evrope bi bil res žalosten svet.

Aja, portrete poznanih udeležencev dogodka sem postavil tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm Wikimedijino zbirko.] Se nadaljuje.

==Stran '''514''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri514/index.html Gnove Gurize,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. junija 2024&lt;/small&gt;==

Partizanski spomeniki so šli, kot običajno, na [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopedijo,] drugi spomeniki in fotografski dokumenti z dvodnevnega kolesarjenja po Banjšici in Gorici pa so tule. Za uvod sta dva posnetka s slavistike okrog leta 1974, najbrž je šlo za brucovanje. Našel sem ju v brošuri Jože Toporišič, ki so jo izdali njegovi rojaki. Gospa Slavka iz Suhorja v Beli krajini (2) je nama z Miro pripovedovala vojne spomine. Sedem nadaljnjih posnetkov je s srečanja slovenskih wikipedistov v Radovljici; za to priložnost sem pripravil referatek [[Povezava med Wikiverzo, Wikipedijo in Wikivirom]]. Po izobraževanju smo šli na ogled Muzeja talcev in na kosilo v Begunje.  

V Kanalu ob Soči se pohvalijo s kipi slikarja [[:w:Ivan Čargo|Ivana Čarga]], skladatelja [[:w:Marij Kogoj|Marjija Kogoja]] in pesnika in alpinista [[:w:Valentin Stanič|Valentina Staniča]]. V Batah je bil rojen misijonar [[:w:Janez Madon|Janez Madon]], iz Avč je družina pokojnega slavističnega kolega [[:w:Zoran Božič|Zorana Božiča]], na cerkvenem zidu v Morskem je plošča pisatelju [[:w:Venceslav Bele|Venceslavu Beletu]] (26), pred britofom pa spomenik žrtvam azbesta. Direktorici novogoriške knjižnice Ireni Škvarč sem izročil tipkopis ''La linea bianca'', scenarija za film [[:w:it:Cuori senza frontiere|Cuori senza frontiere]], ki govori o razmejitvi Goric leta 1947; našel sem ga v zapuščini pisatelja [[:w:Milan Lipovec|Milana Lipovca]], ki jo je hranil moj pokojni oče. Gre najbrž za tipkopis (201 str.) scenarija za film (https://en.wikipedia.org/wiki/The_White_Line_(1950_film)). V [[:w:it:Cuori senza frontiere|italijanskem geslu o filmu]] piše: &quot;Il tema del film, il cui titolo provvisorio era La linea bianca, fu probabilmente tratto dalla divisione in due settori del cimitero di Gorizia, in seguito alla risoluzione ONU del 9 agosto 1947. Il film si propone di denunciare l'assurdità della ridefinizione dei confini orientali.&quot; Obstaja še dokumentarni film o Gorici 1947 z naslovom La linea bianca (https://www.isonzo-soca.it/allegati/4/allegati4115.pdf), ki je mogoče spodbudil nastanek scenarija za celovečerni film, ki so ga snemali v okolici Trsta.&lt;ref&gt;2025 je Alessandro Catunar napisal knjigo z naslovom Storia di una linea bianca: Gorizia, il confine, il Novecento.&lt;/ref&gt; 

Za konec še vabilo na [https://walkpeace.org/ mirovni pohod Trst&amp;ndash;Ljubljana 21.&amp;ndash;23. junija 2024] in na današnji (20. 6.) shod za Palestino na Trgu republike v Ljubljani ob 18.00; [https://www.facebook.com/people/Walk-Peace/61559978651587/ Facebook;] drugo na vrhu strani [[Kako rešiti civilizacijo|Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''513''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri513/index.html Janez Orešnik,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. junija 2024&lt;/small&gt;==

[[:w:Janez Orešnik|Janez Orešnik]] je bil Mirin učitelj, midva pa sva se videvala na sejah senata FF UL. Potrdim vse, kar so govorniki lepega povedali o njem na žalni seji na FF 11. junija 2024, od koder so posnetki. Najbolj sva se razhajala pri hoji: hodil je počasi, za vsak korak se je zdelo, da je premišljen in tehten, jaz pa sem običajno tekal in zajemal po dve stopnici naenkrat. Ko sta nekoč najina različna ritma trčila drug ob drugega, mi je očetovsko zaskrbljeno rekel: &quot;Kolega, veliko napako delate: prehitro hodite.&quot; Naj ostane pri tej eni napaki :) Veselih anekdot so se spominjali govorci, ki sem jih fotografiral (pa še koga zraven, ki ni govoril), da bi ostalo kaj spomina na dogodek in na priljubljenega profesorja ter z namenom, da potaknem portrete prisotne jezikoslovske smetane po Wikimedijini Zbirki, kjer postanejo javna last, in jih vpišem med Wikipodatke. Več kot [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm 25 se jih je nabralo,] slovensko jezikoslovje na Wikipediji je zdaj bolj slikovito kot doslej.

==Stran '''512''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri512/index.html Slovenske gorice,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. junija 2024&lt;/small&gt;==

Prve fotografije so od doma in od prej, druge pa vse z dvodnevnega kolesarskega potepanja po Slovenskih goricah. Stran bi lahko naslovil tudi [[:w:Ščavnica|Ščavnica]] (po zgledu [[:w:Pesnica (reka)|Pesnice]] dve strani nazaj); obe rečici napajata kraje tam okrog. Slik je nastalo tristo in več, tole je pač le izbor, s poudarkom na literarnih oz. slavističnih spomenikih; partizanska obeležja, ki so bila glavni razlog obiska slovenskega vzhoda, sem/bom potaknil po [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopediji.] Pokrajina je orientacijsko zahtevna, hiše preštevilčene, vasi so razsute po brežinah tako, da je iskanje lokacij naporno. Ko sva končno prispela do hiše v Mali vasi, v kateri je tragično preminula Zora Rupena, plošče na njej ni bilo več; pri njenem nečaku Mirku Osolniku bo treba poizvedeti, kam so jo odnesli in shranili. Prleki dajo nekaj na svojo kulturo in zgledno skrbijo za literarna, jezikoslovna in druga obeležja. Do Miklošičevega doma sva se spustila naključno, potem ko naju je tja usmerila puščica, in našla tam prijazna lastnika in oskrbnika Miklošičeve spominske sobe Vaupotiča; za to poslanstvo ju je v največji meri spodbudil Dunajčan [[:w:Feliks Bister|Feliks Bister]], čigar sliko z 22. 9. 1991 mimogrede dodajam v njegovo wikipedijsko geslo; srečali smo se, spet slučajno, v gostilni na Čepuljah nad Kranjem, bil je v družbi Boruta Loparnika in Katarine Bedina. Steklenico Miklošičevega šipona, ki so ga proizvajali Vaupotiči, sva podarila Zvezdani in Tonetu Gržini iz Ojstriške vasi, ki sta bila zadnja postaja na najinem romanju. Čisto blizu Miklošiča je bil rojen Stanko Vraz, malo naprej je služboval Ksaver Meško, kip Maistra na konju ima tod vsaka druga vas, po Glavnem trgu v Ljutomeru se naštetim pridružita še kipa Karla Grossmana in Radoslava Razlaga; slednji ima v okolici še druga obeležja. Fotografiral sem rojstne hiše ali kipe Ferda Godine, Jožefa Godine, Jožefa Klekla, Cvetka Golarja, Antona Krempeljna [sic], Stanka Cajnkarja ... V tejle galeriji so fotke objavljene pod licenco CC, torej jih lahko kdorkoli vzame in postavi npr. v sloj Literarni spomeniki na Geopediji ali v krajevna in biografska gesla na Wikipediji. Pa bom moral verjetno nazadnje to opraviti sam, razen če me ne prehiti kak neučakani Sporti, admin na slovenski Wikipediji.

Aktualno političnega je bilo na tejle strani v albumu izjemoma malo. Pa bi ga moralo biti več, ker se t. i. elite prav zdaj odločajo o tako usodni reči, kot je tretja svetovna vojna. Naj zato opozorim samo na sveže prispevke na vrhu seznama [[Kako rešiti civilizacijo]] in pozovem k dejavni državljanski drži, to je da v nedeljo na evropskih volitvah obkrožimo tistega kandidata za evropskega poslanca, ki se zavzema za mir, ne pa tistega, ki hujska k &quot;reševanju&quot; mednarodnih konfliktov z vojno; poglej si v ta namen [https://www.tiktok.com/@__the_movement__/video/7377824902579031328?_r=1&amp;_t=8n1TnCCY5Gz intervju z nekdanjim ameriškim obveščevalcem in specialistom za evropski vzhod Scottom Ritterjem,] ki svari pred lahkomiselnostjo ameriške in evropske politike, obsedene z rusofobijo.

==Stran '''511''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri511/index.html Miru se ne da doseči s silo,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. maja 2024&lt;/small&gt;==

Na tej strani sta zabeležena dva dogodka iz zadnjih dveh tednov: piknik dekanje na vrtu za Filozofsko fakulteto in soočenje s kandidati za evropske poslance v organizaciji Glasu ljudstva v avli Prirodoslovnega muzeja, kamor smo se zatekli pred dežjem; desne stranke so povabila na soočenje ignorirale. Vmes sta dva posnetka z borčevskega pohoda od spomenika do spomenika po Jelovici nad Kropo. Portretirance sem potaknil še v Wikimedijino zbirko in jih po možnosti vpisal med Wikipodatke. Tam so se znašli tudi kolegi antropologi iz Nigra, ki so bili v gosteh pri Sari Lunaček. Na Trgu republike bodo danes odprli razstavo Umetnost strpnosti: 146 medvedov, po eden za vsako državo tega sveta, tudi za Palestino, ki ji odrekajo pravico obstoja, in za izobčeno Rusijo. Junija v Švici organizirajo &quot;mirovno konferenco&quot; brez nje, kar je mogoče razumeti samo kot načrt vojaškega poraza Rusije, torej kot vojno napoved. Proti taki brezumni politiki svari Einsteinov izrek: Miru se ne da doseči s silo (na predzadnjem posnetku), ki je dal naslov tej strani.

==Stran '''510''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri510/index.html Pesnica,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. maja 2024&lt;/small&gt;==

Naslov spet zavaja, z njim ni mišljen pesnik ženskega spola, ampak rečica v Slovenskih goricah, ki sva jo na kolesarjenju večkrat prečkala. Tako kot pesnik ni samo pesnica moškega spola, ampak je &quot;tisto, kar se pri pesi stran odreže&quot;; v slovarju te besede (na Gorenjskem rečejo ''pesnek'') ne najdem. Zavajajo tudi slike, ker je med njimi komaj kakšna s partizanskim spomenikom, čeprav sem dva dni fotografiral v glavnem te. Postavil sem jih drugam, to je v sloj [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih spomenikov na Geopediji,] ki je te dni narasel na 8250 obeležij, in napisal prispevek za ''Svobodno besedo'' pod naslovom [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Po Slovenskih goricah]]. Ravno včeraj sva se z Mirkom Messnerjem pogovarjala, kako našo zbirko vključiti v mednarodne Poti osvoboditve / [https://www.liberationroute.com/ Paths of liberation,] ki jo načrtuje z nemškim kolegom Stefanom Wahlerjem. Druga svetovna vojna je bila na Štajerskem drugačno od tiste na Kranjskem, zato so tudi spomeniki drugačni. Zavajajo tudi slike podrtij in z blatom ometanih hiš. Takih je malo in vedno manj, prevladujejo čisto nove družinske hiše s sedežnimi garniturami iz ratana na terasah in z robotskimi kosilnicami, ki frizirajo trate pred njimi. Saj zato pa starine slikamo, ker jih že jutri ne bo več. Čisto nove so tudi kolesarske poti prek polj. Od književnikov so tokrat zastopani [[:w:Leopold Volkmer|Leopold Volkmer]], [[:w:Jožef Muršec|Jožef Muršec]] in [[:w:Joža Glonar|Joža Glonar]] (ta ima v vasi tudi spominsko ploščo, a sva jo spregledala). Po Antonu Slodnjaku se imenuje kulturni dom v Juršincih, streljaj od njegove rojstne vasi Budkovci, ki ostaja za obisk na naslednji kolesarski turi. V kulturnem domu društvo gospodinj za mimoidoče konec tedna peče svojevrstne okusne sirove &quot;gibanice&quot;, ki so nekakšen sladki križanec med pitami, picami in bureki.

Stran se sicer začne s piknikom Inštituta 8. marec, na katerem je nastopil pevec in performer Žigan Krajnčan. Za podpis evropske državljanske pobude [https://www.myvoice-mychoice.org/sl My voice, my choice] o dostopnem in varnem splavu sem pa tule že nagovarjal (slika 10).

==Stran '''509''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri509/index.html Umor, so zaklicale,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. maja 2024&lt;/small&gt;==

Umor, so zaklicale, je bil naslov duhovitega predavanja Veronike Rot Gabrovec v okviru [https://www.mklj.si/novice/77306/ Labirintov žanrskih branj] v Slovanski knjižnici, ki je obravnaval kriminalko, meni pa množinska ženska oblika v naslovu pride prav, da tiste, ki tole berete, pozovem k podpisu evropske državljanske pobude My voice, my choice [moj glas, moja izbira] za varen in dostopen splav. Klikni na [https://eci.ec.europa.eu/044/public/#/screen/home https://bit.ly/podpisi-tukaj], zgolj vpiši svoj EMŠO in s klikom odpošlji. Načrt je zbrati milijon podpisov v Evropi, od tega v Sloveniji, ki ima splav zakonsko dobro urejen, 100.000. Ljudje so pobudi naklonjeni, podpisi pa so potrebni tudi zaradi posameznih mračnjakov, ki osmomarčevskim aktivistkam pred upravnimi enotami grozijo s fizičnim obračunom. Če ti ni odveč, me obvesti o svojem oddanem glasu. Portrete predavateljev na Labirintih sem postavil še v Wikimedijino Zbirko.

==Stran '''508''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri508/index.html Beli krajini,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. aprila 2024&lt;/small&gt;==

&quot;Beli krajini Beli kranjec&quot;, piše na Župančičevi hiši v Vinici (17) in napis je primeren tudi za naslov tele strani v albumu. V Belo krajino so klicali nepopisani partizanski spomeniki od Črnomlja prek Starega trga, Damlja, Vinice do goric nad Črnomljem. V dveh dneh so bili posneti in jih vnašam na zemljevid [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Partizanski spomeniki na Geopediji.] Literarne oz. slavistične so slike 2, 7, 17, 18, 19, 20, 22, 25, 41, 42, 43, malo tudi 52. E-kolo je odličen pripomoček spomeniškemu popisovalcu. Začetni posnetki so iz Radovljice, z začetka zbiranja podpisov za dostop do splava v EU (povezava za podpis poziva je na vrhu strani [[Kako rešiti civilizacijo]], podpisovanje je res enostavno, samo svoj EMŠO je treba navesti), s proslave OF v Škofji Loki (glej tam [[Ob dnevu upora proti okupatorju|moj govor]]) in iz gostilne na Planici nad Crngrobom; Tine Oman je bil kranjski igralec.

==Stran '''507''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri507/index.html S smrtjo ste postali nesmrtni,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. aprila 2024&lt;/small&gt;==

Pet morbidnih naslov je že na teh straneh, naj bo še šesti, prepisan s slike spomenika 79 partizanom, ki so padli v boju na Goreljku na Pokljuki (posnetek 9); Tone Svetina piše med drugimi o njem v ''Ukani'', v zbirki Partizanski spomeniki na Geopediji je [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:2005_x1554479.9582604682_y5834403.487385675_s17_b2852 opis spomenika in grobnice nedaleč od spomenika.] Na Planini Klek pod Debelo pečjo je še en spomenik (16), posvečen [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:1967_x1554717.4559510406_y5843405.648518399_s18_b2852 pastirjema, ki so ju tam ustrelili Nemci.] Več kot 8000 je takih obeležij po domovini; ne vem, ali nas bo opozarjanje na smrti med drugo svetovno vojno kaj ozavestilo in angažiralo proti vojnemu hujskaštvu, ki ga gojijo osrednji mediji v soglasju s politiko. Čikaški profesor John Mearsheimer je v [https://www.youtube.com/watch?v=Y789SugNiA0 nedavnem intervjuju  &quot;Things are going to get worse in Ukraine, Middle-East and South-East Asia&quot;] pesimističen glede prihodnosti sveta.

Zgodovinarja Martina Premka (nedavno je postavil lepo [https://slov.si/doc/razstava_nob.pdf razstavo o NOB]; [https://slov.si/doc/nob_1941_1945.docx tule je spremno besedilo k razstavi]) in pevko Marjetko Popovski sem slikal na koncertu ob dnevu upora proti okupatorju na Bledu, posnetki drugih ljudi na tej strani pa so z včerajšnje &quot;veselice&quot; od 90-letnici Matjaža Kmecla na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki jo je pozorno pripravil Aleš Bjelčevič. Prisotni so se spominjali dogodkov iz skupnih časov, posebej zanimive so bile anekdote Dušana Pluta in Milana Kučana iz obdobja, ko so bili vsi trije člani kolektivnega predsedstva ob osamosvojitvi. V ozadju so se izmenjavale fotografije gora in gorskega cvetja Joža Miheliča in fotografije in filmski izrezki s Kmeclom od študentskih časov do danes. Večinoma so bile tule že objavljene, ker pa so raztresene po 507 straneh, sem jih [https://slov.si/mh/galerije/kmecl90/index.html postavil še posebej semle.] Celotni film iz življenja Oddelka za slovanske jezike in književnosti, iz katerega so izrezki, je na klik [https://www.youtube.com/watch?v=VynKYqHB5bU dostopen na Youtubu;] v katerih minutah se na njem pojavi Kmecl, piše v članku [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]]; pozor, filma je za skoraj štiri ure.

==Stran '''506''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri506/index.html USrael war criminal,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. aprila 2024&lt;/small&gt;==

Začne se s pogrebom [[:w:Janez Orešnik|Janeza Orešnika]] na ljubljanskih Žalah, kjer sta spregovorila [[:w:Franc Marušič|Franc Marušič]] in rektor jezuitskega kolegija Damjan Ristić, zapolni pa s posnetki s protesta za mir in v podporo Palestini (prva dva grafita nista s protesta, ampak s poti na Trg republike). Sprenevedanje, molk, leporečniško opominjanje vojnih kriminalcev, ki ga prakticirajo države EU vključno s Slovenijo, so spričo množičnega izraelskega pobijanja otrok nezaslišani. Mediji so polni zgražanja zaradi nasilne smrti ene srbske deklice, 13.000 palestinskih otroških trupel v zadnjih mesecih pa jim ni mar. In tudi slovenceljnom ne. Kritizirati Palestince, ker se upirajo desetletja dolgi izraelski okupaciji in nenehni kraji teritorija, je podobno kot očitati partizanom, da so se uprli civiliziranemu nemškemu okupatorju. Miloš Šonc (8 in 9, glej [[Objave: Miloš Šonc|njegova javna pisma]]) zato že cel teden gladovno stavka pred parlamentom: poslanci se izogibajo srečanju z njim, na [https://sites.google.com/view/stavkazapalestino/domov strani stavke] ga s podpisom lahko podpremo. Posnetke protestnih napisov sem tudi tokrat postavil v [[:c:Category:Protest in support of Palestine (Ljubljana 2024-04-07)|Wikimedijino Zbirko]], da potomcev ne bo preveč sram zaradi naše neobčutljivosti in dvoličnosti. Med nastopajočimi je bil upravičeno oster do neetične drže ljubljanske univerze študent Jan Vajgl (sin politika Iva Vajgla); [[Shod za svobodno Palestino|zahteval je prekinitev sodelovanja z izraelskimi univerzami]]. Jaša Jenull je spomnil vlado, da je pred volitvami obljubljala priznanje palestinske države.

==Stran '''505''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri505/index.html Veselje otroških oči,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 30. marca 2024&lt;/small&gt;==

Naslov strani je z verzov na posnetku 17 (ta je nastal pred vasjo Topolje pod Mohorjem nad Selcami) in korespondira s posnetki 19&amp;ndash;27, ki so s prireditve ob dnevu osnovne šole [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] v Lipnici. O narodnem heroju in zglednem učitelju Žagarju je govoril, kot sem napovedal že zadnjič, naš kolega [[:w:Klemen Lah|Klemen Lah]]. Tule je njegov govor z naslovom [https://slov.si/doc/klemen_lah_govor_stane_zagar.rtf Šolska ura se še ni končala.] Klemen ga je hotel objaviti tudi na svojem Facebooku, pa mu ta tega ne dovoli. Cenzura NOB-vsebin? Slike veselih otrok ne morejo biti v ostrejšem kontrastu s [https://secure.avaaz.org/campaign/en/rafah_ceasefire_now_loc/?bXqrdab&amp;v=156605&amp;cl=21278678543&amp;_checksum=3e0f86c10918b9f4c862497668a58f20150168446316c3e09d8d35395430f802 tistimi, ki prihajajo iz Gaze.] Podpiši vsaj kako od [[Kako rešiti civilizacijo|peticij, ki pozivajo k ustavitvi morij]], ki se jih gredo novodobni zahodni križarji! Slavistko Katarino Perič (26) sem nazadnje [https://slov.si/mh/galerije/galeri305/target19.html fotografiral na šolski prireditvi leta 2017,] Maje Jocif (27), ki je bila tudi moja študentka, pa menda še ne. 

Sicer se stran začne z geopedijsko spomeničarsko delavnico na CTK; direktorja [[:w:Miro Pušnik|Mira Pušnika]], ki je promotor odprte znanosti, bom moral za Wikipedijo ponovno slikati, trenutni posnetek je preveč od daleč. Delavnico smo organizirali ob znamki 8000 spomenikov v zbirki; ob tej priložnosti je nastal tudi [[Ob 8000 partizanskih spomenikih na Geopediji|intervju za ''Svobodno besedo'']]. Direktorja URI Soča Zvoneta Čadeža (2) sem ujel v objektiv slučajno med tiskovno konferenco, na kateri je protestiral proti svoji odstavitvi. Kipa Puškina in Gaja (3 in 4) stojita ob Železni cesti v Ljubljani. Puškina bi skoraj ne upal slikati, da me ne bi imeli za putinovca. Človek ne more verjeti, kako prozorno vojni hujskači ob pomoči medijev gradijo podobo zlobnih sovražnikov Rusov, nazadnje kar s pavšalno obtožbo ruskih študentov kot vohunov; beri N'Tokov članek [https://www.mladina.si/231694/komentar-pozor-vohuni-prihajajo/ Pozor, vohuni prihajajo] v zadnji ''Mladini'' na to temo. Namerava zahodni imperializem priti tokrat kaj dlje od Stalingrada?  

Sledijo posnetki s potepa po Škofjeloškem hribovju, zadnji del (28&amp;ndash;46) pa so s shoda z naslovom Ne Nato, mir nam dajte! za mir in solidarnost v Ljubljani 28. marca, ki ga je pripravila ekosocialistična iniciativa Klas. Hvalabogu, sami mladi ljudje, ki jim ni vseeno! Tule je [https://docs.google.com/document/d/1CpEnSpAYdY47-C8uQFa7oBhXIa9ewZXI3A49URUIgjI/edit njihov poziv k miru in solidarnosti.] Posnetke bom pridružil drugim [[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2024|ljubljanskim protestnim v Zbirki]] in vključil med [[:c:Category:Protest against NATO in Ljubljana (2024-03-28)|proteste proti Natu po svetu]].

Hasan z zadnjega posnetka nama je pripovedoval o birokratski mori, ki se mu dogaja zadnje mesece, potem ko je kot slovenski državljan vložil prošnjo za hčerino stalno bivanje pri nas. Dokumente mu na upravni enoti v Ljubljani sistematično izgubljajo in ga vedno znova pošiljajo na konec čakalne vrste pred okencem, v kateri stoji od ranega jutra do poznega popoldneva. Kafka! Verjame, da so za šlamastiko krive napake v računalniškem programu, jaz pa mislim, da je poleg nesposobnosti uradnikov na delu tudi slovenski rasizem. Njegov birokratski roman bo treba poslati v objavo, vendar dvomim, da bi bili osrednji mediji zanj zainteresirani.

==Stran '''504''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri504/index.html Ne pa da zdravim te bandite,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. marca 2024&lt;/small&gt;==

Le kako bi naslov te strani ne bil prizadet in kritičen. Gre za izjavo celovškega zdravnika [[:w:de:Sigbert Ramsauer|Sigberta Ramsauerja]], izpostavljeno v spominski sobi koncentracijskega taborišča Ljubelj, kjer je delal med vojno, in se v angleščini glasi: &quot;I am here to learn not to tend to bandits.&quot; Po vojni je bil sedem let zaprt, po pomilostitvi je napravil zdravniško kariero v Celovcu. Malo pred smrtjo je v intervjuju o svojih ljubeljskih &quot;pacientih&quot; dejal: &quot;ich habe – na sagen wir es mal so – diese Menschen schon als minderwertig empfunden.&quot; [te ljudi sem imel za manjvredne] Vsaka sorodnost s človeško neobčutljivostjo nekaterih zdravnikov danes je slučajna. 

Z drugo svetovno vojno je povezan posnetek sokrajana, 97-letnega Alojza Vidica na začetku strani, ki je o svojih izkušnjah izgnanca v nemškem delovnem taborišču objavil dve knjigi. Z Miro sva ga posnela, njegovo pričevanje je Mira pripravila za ''Svobodno besedo''. Posnetki od 22 do konca so s komemoracije na Planici, kjer je padel narodni heroj [[:w:Stane Žagar|Stane Žagar]] skupaj s 14 soborci. [https://slov.si/mh/galerije/galeri402/target29.html Plošča z Žagarjevim imenom je bila večkrat poškodovana,] na tokratnem posnetku so črke na njej obnovljene. V sredo 27. marca ob 18.00 bo na šoli v Lipnici, ki (še vedno) nosi po njem ime, [[:w:Klemen Lah|Klemen Lah]] ob 82-letnici Žagarjeve smrti [https://slov.si/doc/klemen_lah_govor_stane_zagar.rtf nagovoril učence, starše in učitelje s pozivom,] da se nasilju upremo tako v razredu kot v kritičnih zgodovinskih trenutkih. Dan pozneje, 28. marca, bo ob 17.00 na Trgu francoske revolucije v Ljubljani protest za mir in solidarnost, samo množični protesti ljudi morda lahko ustavijo zločeste namere gospodarjev vojne. Nasilni vojnohujskaški klimi, ki po svetu in doma ne jenja, se upirajo tudi objave na strani [[Kako rešiti civilizacijo]], nazadnje sem tja postavil povezavo na [https://www.peticija.online/e_jih_bo_osem_naj_bo_e_deveti_o_natu_poziv_javnosti peticijo za izstop Slovenije iz zveze NATO] in [https://slov.si/doc/lipuscek_program_eu.docx program kandidata za evropskega poslanca Uroša Lipuščka.]  

Vmes so planinski posnetki: z Mrežc in z Velikega Draškega vrha, zelo podobni lanskim in predlanskim in drugim starejšim. Na Debelem vrhu nisem slikal, ker mi je torbica s fotoaparatom in dokumenti v gozdu padla iz nahrbtnika. Popoldne jo je pošteni najditelj prinesel domov, gotovine pa v denarnici ni bilo več.

==Stran '''503''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri503/index.html Slobodne budite,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. marca 2024&lt;/small&gt;==

Ker je danes 8. marec, ki se mu je nekoč reklo dan AFŽ (afeže) ali dan [[:w:protifašistična fronta žensk|antifašistične fronte žensk]], se spodobi, da geslo s plakata na Reki (slika 32), ki poziva k enakopravnosti žensk, naslavlja tudi tole albumsko stran. Žal nisem prepričan, da bi ženske lahko ustavile tako zelo &quot;moško stvar&quot;, kot je vojna; vojno podpihovanje, pri katerem vztraja Ursula von der Leyen, ne obeta nič dobrega. O tem je več prepričljivih prispevkov na strani [[Kako rešiti civilizacijo]], nazadnje so se tja vpisali mirovniki Tine Hribar, Iztok Simoniti, Uroš Lipušček, Aurelio Juri, Tomaž Mastnak, Matjaž Hanžek ... Vse kaže, da se trgovci z orožjem in smrtjo, njihovi politični podrepniki in hujskaški mediji požvižgajo na svarila modrih ljudi. 

Stran se sicer začne z dokumentacijo [https://glas-ljudstva.si/monitoring/ monitoringa vladnih predvolilnih zavez,] ki ga je opravil Glas ljudstva. Na slikah so aktivisti, ki so s številkami podprli doslej precej žalostno statistiko vladnih dosežkov; nekatere sem vtaknil še v Wikimedijino Zbirko. V tolažbo in upanje je, da so se dogodka na Taboru udeležili tudi predstavniki vlade; Janševa vlada pred dvema letoma česa takega ni bila ne voljna ne sposobna. 

Posnetki od 15 do 19 so s komemoracije na Jamniku; pred 80 leti so Nemci vas požgali. Zbralo se je veliko ljudi, [[Ob 80-letnici požiga Jamnika|tule je Mirin govor]] ob tej priložnosti. Dva dni pozneje sva na poti v Kvarner obiskala še eno tako [https://www.anpits.it/showart.php?lang=SLO&amp;id=8 med vojno požgano vas, Lipo,] tik za mejnim prehodom Jelšane. Tam so aprila 1944 Nemci in Italijani (že po kapitulacije Italije) v ogenj zmetali tudi prebivalce vasi, 269 je bilo vseh (slika 22).

Od 23 do konca so posnetki tridnevnega skoka na morje. Kolesarila sva ob obali med Medvejo in Reko in pešačila iz Male Učke na vrh Učke Vojak; tam sva bila leta 2006 z Vladko Tucovič, ki je bila med udeleženci [https://slov.si/mh/galerije/opatija/index.html Hrvaško-slovenskega srečanja] edina pripravljena za vzpon. Učka je dogajališče in simbolna točka prenekaterega literarnega dela. Iz teh krajev je Pregljev ''Peter Markovič, strah ljubljanskih šolarjev'' (ki še ni digitalno dostopen), pod Učko se dogajajo romani ''Strahovalci dveh kron'' Miroslava Malovrha in ''V burji in strasti'' ter ''Za Adrijo'' Lee Fatur, iz novejšega časa je [[:s:Čubejska prigoda/I|''Čubejska prigoda'']] Milana Lipovca. Učko je Lea Fatur postavila celo v naslov &quot;slike iz časa francoske vlade&quot; [[:s:Pod Učko goro|Pod Učko goro]] (1917): &quot;Dokler stojita Učka gora in Kastov grad, tako dolgo se bomo upirali tuji oblasti in poginu!&quot; Janez Trdina, ki ima na Reki svojo ulico (slika 31), je o Učki pisal takole, plonkam  z Wikivira: &quot;Nad Opatijo se dviguje veličastni hrib Učka, ki je še precej višji od dolenjskega Kuma. Najvišji vrh te gore se zove »Goli breg«. Na njem sem bil ravno desetkrat. Diven pogled se odpira z njega radovednim očem. Istra leži človeku pod nogami kakor na zemljevidu, isto tako Kvarner in vsi njegovi otoki. Z njega sem gledal zamaknjen tudi slovenske snežnike in njihovega troglavega vladarja.&quot;

==Stran '''502''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri502/index.html Pace,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. februarja 2024&lt;/small&gt;==

Najprej sem nameraval strani dati naslov U konc' pota (po sliki z napisom ledinskega imena nad Preddvorom, kjer za imensko dediščino vzorno skrbijo), glej [https://www.youtube.com/channel/UCYCzwTA20GqCYB4ETHLW4dw/videos video posnetke,] 
[https://www.mojaobcina.si/preddvor/novice/kud-matije-valjavca-tudi-letos-ustvarja-na-zaplati.html članek o njihovem projektu,] [https://www.visitpreddvor.si/si/info/publikacije/ledinska-imena-g%C9%99r%C3%BA publikacije] in 
[https://www.visitpreddvor.si/si/info/publikacije/ledinska-imena-u-konc-pota razlago enega izmed imen.] Pa sem se premislil. Za pisateljem [[:w:Milan Lipovec|Milanom Lipovcem]], ki je močno vplival na moje odraščanje, je ostala škatla raznih papirjev, v njej tudi svitki kopij starih portretov, letakov in časopisnih izrezkov. Z Googlom sem se poučil, da je zbiral slike italijanskih antifašistov, upornikov in socialistov. Preslikal sem jih in postavil v Wikimedijino zbirko, kjer jih povečini še ni bilo: [[:w:en:Anna Kuliscioff|Anna Kuliscioff]], [[:w:en:Andrea Costa|Andrea Costa]], [[:w:en:Fernando de Rosa|Fernando de Rosa]], utopični socialist [[:w:en:Filippo Buonarroti|Filippo Buonarroti]], naslovica časopisa [[:c:File:Avanti della domenica, Pace, 5. febr. 1905.jpg|''Avanti! della Domenica'']] iz leta 1905, ki predstavlja Mir, dosežen s krvjo upornikov. Ta je dala naslov strani 502 v albumu. Ustreznih gesel v slovenščini še ni. Sicer pa so slike v albumu z izletov na Prevalo (iz Drage je pot po poletnem neurju uničena in neprehodna, treba je čez Planinco), do Hudičevega boršta in povprek čez Javorov vrh na sv. Jakoba, od tod pa po precej vratolomni stezi nazaj v dolino Bistrice. Mivko in cvetje sem slikal na sprehodu od Okroglega ob Savi navzgor; poleti je zaradi šavja neprehodna, po poplavah pa gre. Predzadnja sta posnetka s smuškega vzpona na Viševnik.

Navezujem se na sliko Pace iz leta 1905 in dodajam povezavo na stran [https://sl.wikiversity.org/wiki/Kako_re%C5%A1iti_civilizacijo Kako rešiti civilizacijo,] kamor sem pravkar dodal link na [https://www.sanje.si/zapisi/tomaz-mastnak-zoper-rusofobijo Mastnakov članek o evropskem ''Drang nach Osten'':] &quot;Ne gre za vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini. Gre za vojno kolektivnega Zahoda proti Rusiji v Ukrajini.&quot; V njej za t. i. evropske vrednote krvavi Ukrajina. V zadnji sobotni prilogi ''Dela'' je tudi izvrsten [https://slov.si/doc/tine_hribar_gaza.pdf članek Tineta Hribarja o izraelskem utemeljevanju genocida v Gazi] z božjo zahtevo: ''Tri tisoč let Gaze in bibličnih vrednot''. &quot;Judje so s svojo državo Izraelom in svojim lobijem v ZDA pripravljeni ogroziti ves svet. Zunanjo politiko ZDA obvladujejo že več kot pol stoletja.&quot; Kruto, napoved globalne apokalipse.

==Stran '''501''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri501/index.html Imagine,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 6. februarja 2024&lt;/small&gt;==

Najprej je bil naslov te strani ''Dost je'', vzet z napisa na nalepki v barvah palestinske zastave, posnete na shodu za mir v Ljubljani 22. januarja; [[:c:Category:Solidarity protest for Palestine in Ljubljana (22 january 2024)|posnetke s shoda sem naložil tudi v Wikimedijino Zbirko]]. Na shodu je bilo tudi nekaj slavistov (slika 2), pesmi palestinskega pesnika [[:w:en:Mosab Abu Toha|Mosaba Abu Tohe]] (študiral je tudi na Harvardu, tako kot Rudi Rizman, slika 3; pravzaprav ni čudno, do so [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008241.html cionisti prav Harvard vzeli na piko]) je zanj prevedla Katja Zakrajšek (slike 6, 7, 8). 5. februarja je skupina mirovnikov pred rotovžem predvajala Lenonovo pesem [[:w:Imagine (pesem)|Imagine]] in za naslov te strani v albumu sem nazadnje izbral naslov te pesmi. Skopirati je sem zaradi avtorskopravnih omejitev ne morem, dobi pa se marsikje po spletu in v [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008265.html Slovlitovem obvestilu.] Tule samo citat: 

&lt;poem&gt;
Imagine there's no countries
It isn't hard to do
Nothing to kill or die for
And no religion too
Imagine all the people living life in peace &lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
Predstavljaj si, da ni držav
Ni tako težko
Nič za ubiti ali za kaj umreti 
In tudi nobene religije
Predstavljaj si, kako ljudje živijo v miru
&lt;/poem&gt;

Pesem Imagine prepevajo ljudje, zaskrbljeni nad prihodnostjo sveta, vsak ponedeljek ob 18.30; pridruži se!

Lepo doživetje so nam v atriju ZRC, kamor smo se šli s kandidatom za evropskega poslanca Urošem Lipuščkom po shodu pogret, pripravile violinistke z mojstrskim godenjem; menda je šlo za [https://godalkanje.org/pr-goslac-matija-krecic-in-teo-collori/ godalkanje jam.]  [https://slov.si/doc/lipuscek_sachs_jan2024.docx Lipuščkovega intervjuja] z [[:w:en:Jeffrey Sachs|Jeffryjem Sachsom]] si slovenski časopisi očitno ne upajo objaviti, na Youtubu pa so mu spreminjali naslov in tako skrbeli, da ne bi bil preveč viden, zato raje pokažem na [http://www.televizijaas.si/component/joomtv/video/4339-predstavljamo_vam_dr_uros_lipuscek_in_jeffrey_d_sachs_23_1_2024 njegov posnetek murskosoboški televiziji.] Toliko o svobodi izražanja v najboljšem od možnih svetov, v katerem živimo. Ja, še na seznam [[Kako rešiti civilizacijo]] sem postavil njegove in druge podobne prispevke, npr. [https://braveneweurope.com/open-letter-from-jews-to-the-german-government-other-european-nations-support-south-africa-at-the-world-court-do-not-aid-abet-israels-genocide-in-gaza odprto pismo Židov nemški vladi in drugim evropskim državam, naj podprejo tožbo Južne Afrike pred Mednarodnim sodiščem zaradi genocida v Gazi.]

Nekdanjega ministra [[:w:Andrej Šter|Andreja Štera]] sem slikal za Wikipedijo, ker sem ga zadnjič na pogrebu Nejča Slaparja zgrešil, istega dne sva nazdravljala še z nekdanjim sokrajanom, skoraj sošolcem,  občudovalcem Toma Korošca (in, dodaja sam, [https://slov.si/mh/galerije/galeri258/index.html moje mame Vikice,] ki ga je učila v 3. razredu OŠ) Igorjem Holyjem ter z [[:w:Irena Orel|Ireno Orel]], ki je ob upokojitvi kolege povabila na pojedino v Vodnikov hram. 

Lepi dnevi so poklicali v hribe: na Kriško goro in Tolsti vrh (13&amp;ndash;21), na Roblekovo kočo na Begunjščici (23&amp;ndash;28) &amp;ndash; [[:w:Hugo Roblek|Hugo Roblek]], po katerem se koča imenuje, je preminil v fašističnem požigu tržaškega Narodnega doma let 2020 &amp;ndash; in na Stol (40&amp;ndash;50); vmes je bilo treba z opozorilom na zdravniški kodeks polepiti nekaj letakov proti nespodobni stavki fidesovcev (22) in dokumentirati obnovo grobišča talcev v Dragi (29,30).

==Stran '''500''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri500/index.html Draschgosche vernichtet,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. januarja 2024&lt;/small&gt;==

Tole je 500. stran v mojem spletnem fotoalbumu, le kdaj se jih je nabralo toliko. Če je na vsaki dobrih 30 posnetkov, je to 15.000 fotografij, objavljenih pod licenco CC in tako prosto uporabnih, samo ime fotografa je treba navesti. Tokrat jih je 61: v prvem delu so v zelenih tonih, po sneženju pa prevladuje bela. Precej je bilo posnetih v Dražgošah in okolici, najprej na vsakoletni proslavi [[:w:dražgoška bitka|dražgoške bitke]], kjer je bilo spet veliko razpoloženih ljudi, ki vzbujajo upanje, da se vendarle vse skupaj ne more zaključiti s kataklizmo &amp;ndash; govoril je [[:w:Matjaž Nemec|Matjaž Nemec]], odlično govoril, [https://slov.si/doc/matjaz_nemec_drazgose_2024.docx tule je njegov govor] &amp;ndash; potem pa še na treh zaporednih pršičastih smuških izletih na travnike pod Slemenom in Rožnikom vzhodno od Dražgoš. V [https://www.brunarica-drazgose.si/ brunarici v Dražgošah] se dobro je, nad jedilnico pa je na ogled lepo urejeni muzej dražgoške bitke. 

Začetni posnetki so s poti na Blegoš, kjer sva po informacijah domačina Janeza Kosmača iskala in našla [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:8744_x1570863.4362611964_y5806128.559109127_s16_b2852 grob dveh partizanov, ki ga ni v nobeni literaturi] (posnetek 12). Razgledi z vrha so šli v smer dogajališč Tavčarjevih povesti: Cerkev Marijinega vnebovzetja na Gori, Malenski vrh, Gorenja Žetina.

Inštitut 8. marec vabi: &quot;Danes, v ponedeljek 22. januarja 2024, ob 18.00 bomo v večernih urah v imenu pobitih, ranjenih in izginulih prebivalcev Gaze prižgali sveče na ljubljanskem Trgu republike. Postavili jih bomo pod zastave držav Evropske unije, ki stojijo nasproti vhoda v Državni zbor Republike Slovenije.

Podpišite tudi [https://www.mladina.si/peticije/ peticijo za trajno končanje izraelskih napadov] na Gazo, Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem in za zagotovitev spoštovanja in uresničevanja mednarodnega prava ter človekovih pravic.&quot; Peticijo sem že podpisal, fotografije z današnjega shoda pa postavim na naslednjo stran.

==Stran '''499''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri499/index.html Ilustrirani začetek 2024,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. januarja 2024&lt;/small&gt;==

Po svetu se dogajajo usodne reči (nanje kažem pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]]; prav zdaj npr. poteka [https://www.youtube.com/watch?v=x2JQIJA_fSU zasedanje Mednarodnega sodišča zaradi izraelskega genocida nad Palestinci]), v trenutnem domačem žepku miru pa mali lahkomiselni ljudje prežimo na lepe dneve, primerne za izlete v naravo. Kaj bi se ukvarjali s tujimi težavami, saj ne moremo ničesar spremeniti, se prepričujemo, kot da naša blaginja ne bi imela prav nobene zveze s tujim trpljenjem in kot da so ljudje tam daleč nekje zaradi svoje neumnosti sami zabredli v težave. 

Oskrbnika Francija Beguša na [[:w:Fran Orožen|Orožnovi]] koči pod Liscem, kamor sva šla z Miro prvega januarja, sem fotografiral že pred leti, zato tokrat nisem silil z objektivom vanj. [https://slov.si/mh/galerije/galeri198/target23.html Njegovo fotko iz leta 2013 z Ledin,] kjer je bil svojčas oskrbnik, Google najde, [https://slov.si/mh/galerije/galeri362/target5.html njegovo fotko z Orožnove koče] iz leta 2019 pa ne; zdaj se trudim Googlu dopovedati, naj vendar ne dela samovoljne selekcije in naj indeksira tudi mlajše. Na pogrebu [[:w:Nejč Slapar|Nejča Slaparja]], ki je kot grafik sodeloval s pesnikom [[:w:France Pibernik|Francetom Pibernikom]], sem posnel še nekaj domačih osebnosti (svetovalec dveh predsednikov Franci Perčič in govornika Aleš Sedmak ter Petra Vencelj) in njihove portrete dodal Wikipodatkom; bivšega ministra Andreja Štera sem po nemarnem spregledal. Z Nejčevo družino, poročen je bil z Irmo Kern, smo nekoč skupaj počitnikovali in silvestrovali; v njegov spomin sem spravil skupaj geslo na Wikipediji. Ilustriral sem ga s posnetkom z videa 30. decembra 1993. Pot do mrliške vežice je vodila mimo  groba najine profesorice za slovenščino [[:w:Marija Žagar (slavistka)|Marije Žagar]] (slika 4).

[[:w:Spomenka Hribar|Spomenko]] in [[:w:Tine Hribar|Tineta Hribarja]] (sliki 8 in 9) sva za potrebe wikipedijskega fotografiranja obiskala v Tomišlju pred stavko pacientov na Prešernovem trgu v Ljubljani. Posnetki z nje so za sredico tele albumske strani, postavil pa sem jih tudi v Zbirko pod naslov [[:c:Category:Demonstration for public health, Ljubljana (2024-01-09)|Demonstration for public health, Ljubljana (2024-01-09)]]. Poleg ljudi na slikah so nastopili še drugi, pa nisem vseh slikal. Najboljši govor je prav gotovo pripravil [[:w:Vinko Möderndorfer|Vinko Möderndorfer]] (ga bom skušal dobiti). Tule je govor Mateje Kožuh Novak [https://vecer.com/pogledi/javno-pismo-mateja-kozuh-novak-kam-gres-slovenski-zdravnik-10347749 Kam greš slovenski zdravnik] in članek [https://fokuspokus.si/zdravniska-in-sodniska-stavka-sta-samo-preobleceni-pohlep-elite-10347720 Zdravniška in sodniška stavka sta samo preoblečeni pohlep elite] Vesne Vuk Godina.

Stran zaključujejo fotografije z današnjega smuškega izleta na Kosmatico nad Podnom. Tudi lani sva bila tam, bilo je enako lepo, ampak malo drugače: https://slov.si/mh/galerije/galeri474/target3.html . Zadnji posnetek uči, da je pridevnik od imena zaselka [[:w:Brodi|Brodi / Loibltal]] pod Ljubeljem ''brojanski''.

==Stran '''498''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri498/index.html Od koče do koče,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. januarja 2024&lt;/small&gt;==

Snega je letos malo, smučala sva to zimo lahko le na Španovem vrhu, Vitrancu, Mesnovi glavi, pod Kaninom in na Soriški planini, drugo (Potoška gora, Golica, Šija&amp;ndash;Kofce, Ljubelj, Ratitovec) je bilo peš. Povsod sva srečala fletne ljudi: Hasan v koči pod Golico nama je postregel z žganjem, Anaïs in Geoffroy iz Nancyja sta povedala, da so se njuni starši pisali Aždinžak (Hajdinjak), nad Prevalo sta se mimo prismučala Mojca in Blaž Kučuk, pa smo se pozabili slikati. Eva, ki kot študentka dela na Kofcah, je potrdila najino domnevo, da je iz Slovenske Bistrice, sledil je Sarin harmonikarski koncert; Sara hodi v glasbeno šolo Muzičarno v Gorjah. Z Alenko in Juretom smo šli na kosilo v brunarico v Dražgoše, kjer imajo odlično hrano, v prvem nadstropju pa muzej dražgoške bitke. Dobre jedi (ocvirkovico, flancate) postrežejo tudi v Krekovi koči na Ratitovcu.

==Stran '''497''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri497/index.html Kdor je tiho, je soodgovoren,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. decembra 2023&lt;/small&gt;==

Vse fotke so z enega samega večera, 18. decembra. Ob petih je bil shod za mir v Palestini, katerega prvo polovico sva zaradi seje na PZS zamudila, druga pa z osmomarčevskega rajanja v Brejku. Povsod je bilo veliko mladih ljudi, kar navdaja z vedrimi upi. Dekanja FF Mojca Schlamberger Brezar je na shodu za Palestino prebrala Rizmanov [https://www.peticija.online/poziv_za_palestino Poziv slovenskim oblastnikom] (posnetek 4); levo od nje stoji palestinski pesnik iz Sirije Mohamed Abdul Munem, ki je bil [https://slov.si/mh/galerije/galeri286/target25.html pri nas doma na obisku kot begunec leta 2016]. Posnetke napisov jutri dodam v Wikimedijino Zbirko in uvrstim v kategorijo [[:c:Category:Demonstrations and protests related to 2023 Israel–Hamas war in support of Palestine|Demonstrations and protests related to 2023 Israel–Hamas war in support of Palestine]], semle pa postavljam kruti zapis Tomaža Mastnaka [https://www.sanje.si/zapisi/tomaz-mastnak-genocid-v-skladu-s-humanitarnim-pravom- Genocid v skladu s humanitarnim pravom] z bloga na portalu založbe Sanje; postavil sem ga tudi v kazalo [[Kako rešiti civilizacijo]].

Sledijo veseli obrazi osmomarčevskih aktivistov. Nekaj sem jih objavil v [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?search=osmomar%C4%8Devski+aktivisti&amp;title=Special:MediaSearch&amp;go=Pojdi+na&amp;type=image Wikimedijini Zbirki že pred časom,] jutri ustvarim tam zanje novo kategorijo [[:c:Category:Activists of the 8 March Institute|Inštitut 8. marec]] in uvrstim vanjo še druge. Povejte mi za imena, kjer pod slikami manjkajo.

==Stran '''496''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri496/index.html Lepo je biti upokojenec,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. decembra 2023&lt;/small&gt;==

Naslov strani sem ukradel s posnetka 28, napravljenega v planinskem domu Čemšenik nad Kokro, kjer dobro kuhajo in od koder se da naprej na Potoško goro, Hudičev boršt in Kališče. Sicer so slike z raznih koncev, več jih je s premiere Vojnovićeve drame Pod svobodnim soncem v Novi Gorici; ker sem spričo bedne EU-politike do Palestine in Ukrajine za gledališki list napisal evroskeptično besedilo [[Pod svobodnim evropskim soncem]]?, sva bila povabljena na prvo predstavo. Na posnetku 10 je peticija [https://www.peticija.online/poziv_za_palestino Poziv za Palestino,] ki jo je za FF sestavil Rudi Rizman; svoj podpis lahko prispevate tudi drugi. Nadaljnje tri slike so s predstavitve ''Žirovskega občasnika'' in Nagličeve knjige ''Sto let po smrti Tavčar še živi'' v Žireh; več o tem na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008222.html Slovlitu 12. decembra.] Portrete igralcev in drugih ljudi, ki imajo že svoj profil med Wikipodatki, sem postavil v Wikimedijino Zbirko, od koder so šli brž v ustrezna gesla na Wikipediji ali pa se bodo tam pojavili pozneje. Potem pa je prišla zima bela in ukradla prostor in čas vsemu drugemu.

==Stran '''495''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri495/index.html Javno zdravstvo, zdrava javnost,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. novembra 2023&lt;/small&gt;==

Na Hrvaškem sva se dva dni namakala v toplicah, spotoma pa poslikala nekaj partizanskih spomenikov. Najbolj oddaljen je bil v Bedenici, kjer je padlo osem borcev Kozjanskega odreda, marca 1945. Prvič sva bila v Titovem Kumrovcu, kjer imajo zgledno urejen skansen, partijska šola in spominski objekt pa žalostno propadata. Druga polovica fotografij je s shoda za javno zdravstvo 17. novembra v Ljubljani. Vredno si je ogledati odličen [https://www.youtube.com/watch?v=GOquVjLmYf4&amp;t=461s filmček, ki ga je za to priložnost posnel Jaša Jenull;] pot na občino za [https://resimojavnozdravstvo.si/ podpis predloga zakona za ohranitev javnega zdravstva] bo potem lažja. Kar ima zgodovinsko težo, sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Naslov strani je z [[:c:Category:Inscriptions by Miha Tomšič|napisa Miha Tomšiča]].

==Stran '''494''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri494/index.html Netanyahu, Hitler would be proud,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. novembra 2023&lt;/small&gt;==

Naslov strani je z napisa na včerajšnjem (9. novembra 2023) shodu za mir in v podporo Palestincem v Ljubljani; posnetek žal ni oster. Človek težko verjame, da so politične elite lahko tako brezčutne ob genocidu, ki ga izvajajo Izrael. Ne samo to, niti spodobnostnega distanciranja niso zmožne. Upanje še vedno obstaja, da je treznih, čutečih, odgovornih in dejavnih ljudi več, kot si politiki predstavljajo, in da bo kršenje osnovnih civilizacijskih norm politike slej ko prej drago stalo. Posnetke napisov (od 17 dalje), precej jih je v angleščini, sem postavil tudi na [[:c:Category:Solidarity protest for Palestine in Ljubljana (9 November 2023)|Wikimedia Commons]]. &amp;mdash; Protestni shodi za mir bodo tudi v naslednjih tednih vsak ponedeljek ob sedmih na Trgu republike v Ljubljani.

Prva polovica strani je s predavanja, ki ga ni bilo. Aleš Bjelčevič me je vprašal, če bi za njegov prvi letnik na kratko povzel, kar vem o trivialni literaturi. Pripravil sem [[O trivialni literaturi v slabi uri|pregledno predavanje]], do katerega pa ni prišlo. V razredu so sedeli kolegi, nekdanji študenti pa so mi organizirali najlepšo možno upokojensko odhodnico &amp;ndash; hvala! Program je bil uglašen na temo [[:w:literarna potegavščina|literarnih potegavščin]]. Andraž in Petra sta recitirala iz opusov &quot;zamolčanih&quot; dveh pesnikov, [https://sl.uncyclopedia.info/wiki/Feliks_Gnidovec Feliksa Gnidovca] in [https://sl.uncyclopedia.info/wiki/Analija_Terpinc Analije Terpinc] ter iz [[Profesor Hladnik in Cirila|pisemskega romana Profesor Hladnik in Cirila]]. Luka se je spomnil [[Slovenske literarne potegavščine#Sweet Syliva|polemike med Silvijo Borovnik in Stankom Klinarjem]] ob izidu Hladnikovega šprahfirerja ''Slovenščina za popotnike'', Blaž je podoživljal bolečine ob poznani fotografski nadležnosti svežega upokojenca, Manuela in Mija sta odkrili njegov virtualni [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F4211:10_x1614134.3690417125_y5787845.659401913_s18_b362 spomenik, ki sta ga malo prej postavili na Geopedijo.] Na koncu je razred ob Andraževi kitarski spremljavi zapel slavistično himno. Žur se je nadaljeval v kabinetih in se za vozača Domna iz Cerknega in nesojenega predavatelja, ki sem kupil karto do Podnarta, končal z dvema zaključnima pivoma v kolodvorskem bifeju.

Zadnja sta posnetka letaka, ki vabi k podpisu pobude za obravnavo interventnega zakona, ki naj reši javno zdravstvo pred privatizacijo. K podpisu sem že [[Ustavimo rušenje javnega zdravstva|pozival svoje prijatelje in znance]], postavil sem ga na stran [[Kako rešiti civilizacijo]] (https://resimojavnozdravstvo.si/) in kličem k podpisu tudi tebe, ki tole bereš.

==Stran '''493''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri493/index.html New world disorder,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. novembra 2023&lt;/small&gt;==

Ker sem v Novo Gorico prispel eno uro prezgodaj, pozabivši na objavljeno uro okrogle mize, sem imel čas razgledati se po obeležjih, ki jih je v centru precej. Tri sem celo dodal v sloj Partizanski spomeniki na Geopediji: kip Bevka v veži knjižnice, posvetilno tablo IX. korpusu na pročelju Slovenskega narodnega gledališča in kip igralcu [[:w:Jože Babič|Jožetu Babiču]] med tema dvema hišama; Babič je bil med vojno v internaciji. Pogovor o jeziku v znanosti je bil lušten, fotografije diskutantov in drugih obiskovalcev (kar nekaj osebnosti) sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko, svoje razmišljanje [[Slovenščina v znanosti ali zunaj nje]] pa na Wikiverzo. Večerjali smo v restavraciji Fabrika v bližini.

==Stran '''492''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri492/index.html Hiša Linhart in Dom svobode,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 23. oktobra 2023&lt;/small&gt;==

V govoru [[Vse vojne prinašajo smrt]] na žirovski občinski proslavi (ko ga je javno pohvalil sam [[:w:Zoran Predin|Zoran Predin]], je bil deležen že drugega aplavza) sem v opozicijo postavil principa ''carpe diem'' in odgovornost do preteklosti, potem pa še princip svobode proti principu varnosti. Tako na polovico so tudi tukajšnje fotografije. Prvih deset, posnetih na večerji v [https://www.hisalinhart.si/ Hiši Linhart v Radovljici], kaže na uživaško razsežnost našega življenja, naslednje pa so s proslave v žirovskem Domu svobode, ki jo je mojstrsko režirala Maja Justin in je bila posvečena prelomnemu lokalnemu zgodovinskemu dogodku. Posnetke nastopajočih in drugih javnih osebnosti sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko, le Spomenko in Tineta Hribarja sem pozabil fotografirati. V koncu govora sem omenil bedno slovensko podporo genocidni evropski politiki, naknadno pa dodal še povezavo na [https://i.diem25.org/en/petitions/91 peticijo, ki poziva Ursulo von der Leyen, eno od akterk te politike, k odstopu.] Podpiši jo prosim tudi ti.

==Stran '''491''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri491/index.html Pa smo spet tam,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. oktobra 2023&lt;/small&gt;==

Pa smo spet tam, to je na protestih, posnetki so z včerajšnjega protesta (19. oktobra 2023) na Trgu republike za mir in v podporo Palestincem. Oportunisti pravijo, da nekateri ljudje pač radi protestirajo. Mogoče res kdo, sam grem protestirat iz občutka dolžnosti, ne iz veselja, takrat, ko se zdi, da je svet iz tira in da izvoljeni voditelji ne opravljajo svojega dela. Odziv Zahoda na izbruh nasilja v Palestini je vsekakor neprimeren, nevreden, sprevržen in zavržen. Srečko Kosovel je podobno občutje izrazil v pesmi [[:s:Evropa umira|Evropa umira]]:

&lt;poem&gt;
Evropa umira.
Društvo narodov in apoteka,
oboje je laž.
Operacije. Revolucije!
Na sivi cesti stojim.
Rjavo listje pada z vej
in jaz se samo enega bojim,
kadar to drevo bo golo, črno stalo
in siva polja
in majhne hišice
in bom kričal,
pa bo vse, vse naokoli
molčalo.
&lt;/poem&gt;

Na posnetku 4 je del udeležencev Retrofesta v Muzeju novejše zgodovine, kjer smo govorili o spomenikih, sam sem za to priložnost pripravil poročilo o [[Partizanski spomeniki na Geopediji za Retrofest|popisovanju partizanskih spomenikov na Geopediji]].

==Stran '''490''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri490/index.html Združeni v jezikih,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 12. oktobra 2023&lt;/small&gt;==

Tokrat predstavljam en literarni, en družinski in en jezikoslovni dogodek, vmes pa še kaj drugega. Na prvem posnetku so pisma Marije Žagar Borisu Pahorju, ki mi jih je pred desetletji prinesel pisatelj in jih je pretipkal moj pokojni oče, Urška pa uredila za knjigo ''Sončna ura''. Končno sem jih izročil Marijanu Rupertu iz Rokopisnega oddelka NUK; tako bo treba napraviti še z nekaterimi drugimi korespondencami iz domačega arhiva. Posnetki 1&amp;ndash;7 so s piknika v butični kavarni [https://www.tsladko.com/ T'glamp v Rovtah,] kjer je Tjaša Zorc (njeno literarno ime je [[:c:Category:Maša Modic|Maša Modic]], glej o njej [http://slov.si/dipl/kogovsek_natalija.pdf diplomsko nalogo Natalije Kogovšek]) predstavila svoj novi kriminalni roman ''V vrtincu zarote''. Cobiss za Maša Modic pokaže 98 zadetkov, med njimi okrog 30 romanov, ki so prevedeni tudi v druge jezike. Tjaša je sicer tudi družbena aktivistka in političarka. Prstani na drugi sliki so delo pravnice, aktivistke, pisateljice in ekološke oblikovalke [[:c:File:Ana Jug.jpg|Ane Jug]]. Ana je bila med rednimi petkovimi protestniki (glej [[:c:Category:Inscriptions by Ana Jug|njene protestne napise na &quot;zapasnikih&quot;]]).

Naslednji posnetki so z družinskega izleta na Mrzli vrh nad Žirmi in iz prvega dneva življenja Lenče Hladnik nekaj dni pozneje. Portrete slavistke Monike Gawlak, maratonk in turnih smučark Petre Vladimirov in Žane Andreeve ter osmomarčevske aktivistke Ane Dujmović sem dodal v Wikimedijino Zbirko; Petra je pred dvema letoma v Velenju dobila nagrado za najboljši potopisni prvenec ''Evforija''. Naslov je tej strani v albumu dala slovesnost v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ob 20-letnici evropskega združenja za jezike EFNIL in Škrabčeve ustanove, kamor se je zgrnilo toliko slovenističnega in političnega sveta, da je bilo [[:c:Prispevki uporabnika Hladnikm|nalaganje posnetkov v Zbirko]] kar velik zalogaj. Napravil sem novo [[:c:Category:Janez Škrabec award winners|kategorijo Škrabčevih nagrajencev]]; naj kdo vanjo uvrsti še druge prejemnike in jih po možnosti sortira po letih.

==Stran '''489''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri489/index.html Po Jugoslaviji 1972,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. septembra 2023&lt;/small&gt;==

==Stran '''488''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri488/index.html Ni vzhod, zahod je,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. septembra 2023&lt;/small&gt;==

Se opravičujem zaradi sončnozahodnega kiča na sredi te albumske strani; ampak bolje kič kot prispodoba zatona civilizacije. V drugi polovici je 50-letnica mature; ob tej priložnosti sem postavil na splet tudi posnetke z ekskurzije po Jugoslaviji leta 1972 (glej naslednjo stran). 9. in 10. posnetek sta nastala na pogovornem večeru z letošnjim Pretnarjevim nagrajencem Kozmo Ahačičem v Tržiču. 

==Stran '''487''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri487/index.html Krucmanov junc,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. avgusta 2023&lt;/small&gt;==

Krucmanov junc (20) je naslov povedke v bohinjščini, ki jo je zapisala Minka Cvetek in je tudi med eksponati Muzeja Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. O muzeju sem izrekel nekaj pohvalnih in nekaj kritičnih pripomb v govoru [[Bohinjski partizanski spomeniki]] na komemoraciji za prvim bohinjskim talcem Francem Podlipnikom 12. avgusta na Pôljah v Bohinju; od tod so fotografije 27&amp;ndash;31. V govoru sem omenjal tudi planinsko kočo jeseniško-bohinjskega odreda na Uskovnici (14&amp;ndash;18), nagrobnik [[:w:Valentin Hodnik|Valentina Hodnika]] (17) pa sem vključil med [[:c:Category:Valentin Hodnik|wikipodatke o slikarju]]. Nad Uskovnico izgubljeni Francozinji Agate in Fanny (34) sem pred nevihto rešil na varno, nas pa je napralo. Na fotki 10 je Hasan, primer uspešnega iranskega emigranta, ki mu je po več kot petih letih birokratskega vojskovanja vendarle uspelo v Slovenijo pripeljati hčerko Parnian. 21&amp;ndash;26 so posnetki s popoldanskega izleta na Vrtačo. Zadnja dva posnetka sta s čistilne akcije po poplavi na [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:367_x1580848.6009889876_y5841184.222772305_s14_b362 grobišču 475 talcev v Begunjah,] prišlo je menda 80 prostovoljcev, med njimi osmomarčevci in zvezaborci. Za gobe (4, 5, 13) ne povem, kje so rasle.

==Stran '''486''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri486/index.html Zdaj grem in vem, od kod, zakaj in kam,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 13. julija 2023&lt;/small&gt;==

Na tej strani so v glavnem planinske rože. Brez imen so malo zaradi lenobe malo kot uganka in naloga, da se imena (slovenska in latinska) poišče po spletu ali literaturi; z veseljem jih dodam, ko mi jih kdo pošlje. Vse rože so s poti na Tosc (2275 m), tako kot vsako leto doslej ob tem času. Pred rožami sta dva posnetka s SSJLK (tam sem predaval na temo [[Na spletu živel sam boš večno]]) in dva z recitala Janija Kovačiča in Vite Mavrič na Bledu. Zadnjih 21 posnetkov pa je   iz Haloz: Ptujska Gora, Majšperk, Medvedce, Pečke. Za razliko od Brezij, kjer so frančiškani sramežljivo odstranili ploščo duhovnikom, žrtvam nacizma, sta tu kip [[:w:en:Placido Cortese|Placida Corteseja]] in relief [[:w:Maksimilijan Kolbe|Maksimilijana Kolbeja]], redovnikov, ki sta končala eden v Rižarni v Trstu in drugi v Auschwitzu. Pred cerkvijo je bil žur ob 60-letnici lokalnega aktivista [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sencar-miran/ Mirana Senčarja;] ker smo soimenjaki, smo nazdravili z aperol brizgo. Na koncu sta fotografiji Sagadinove domačije v Sre(d)cah (Pečkah) in spomenika ob njej. Tu so aprila 1945 Nemci zažgali partizansko bolnico in v njej sedem članov družine Sagadin. Naslov tele strani sem si sposodil iz Kocbekovih verzov, vklesanih na spomenik na majšperškem pokopališču.

==Stran '''485''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri485/index.html Kekec 2023: Vajnež,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. julija 2023&lt;/small&gt;==

Letošnje Kekčeve poti so vodile na [https://www.hribi.net/gora/vajnez/11/376 Vajnež.] 23 udeležencev, iskanje parkirnega prostora med Vrbo in Završnico zjutraj. S Potoške planine (1300 m) v lepem vremenu na vrh (2100 m). Podjetni so jo potegnili prek Potoškega Stola na Stol in se potem do izhodišča spustili mimo Valvasorjevega doma, kar jim je vzelo dodatni dve uri. Peko čevapčičev, perutničk in klobasic smo jim prihranili. Na svidenje naslednje leto.

==Stran '''484''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri484/index.html Nastajala in zorela slovenska moderna,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. julija 2023&lt;/small&gt;==

Začne se s Cresom, v jedru pa sta dva strokovna dogodka, ki ju loči nekaj fotografij z izleta na Dobrčo: simpozij Zgodovina slovenskega prevajanja, ki ga je organizirala [[:w:Nike Kocijančič Pokorn|Nike Kocijančič Pokorn]], in otvoritev Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga letos vodi [[:w:Jerca Vogel|Jerca Vogel]] in se je dogajala v Cukrarni. [[:w:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]] je prejel priznanje Jožeta Toporišiča. Slike govorcev in pevke [[:w:Ditka Čepin|Ditke Čepin]] sem postavil tudi v Wikimedijino zbirko in med Wikipodatke, od koder jih samodejno vzame Wikipedija.

==Stran '''483''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri483/index.html Nikdar ne bo zatrla časov sila,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. junija 2023&lt;/small&gt;==

Naslov te strani sem si sposodil s spominske plošče Aleksandru Zedinitelju, odloženi pred vrata gostišča pri Jurju v Kamniški Bistrici, kjer je bil vsakoletni piknik uredništva ''Planinskega vestnika'' (slike 4&amp;ndash;12). Naslednji trije posnetki so iz knjige obiskov [[:w:Marija Žagar (slavistka)|Marije Žagar]] na Uskovnici. 23. 8. 1988 se je vanjo vpisal [[:w:Boris Pahor|Boris Pahor]], nekaj minut pozneje pa sem (pretirano razigrano) nadaljeval njegovo misel o ponovno vzbujeni veri &quot;v naklonjeno prihodnost&quot;. V vpisni knjigi so še imena Igorja Slavca, [[:w:France Pibernik|Franceta]] in Jolande Pibernik, političarke in pesnice Silve Jereb, pravnika [[:w:Ivan Kristan|Ivana Kristana]], Slavice Zirkelbach, Smilje Gostiša, [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/jan-rado/ Rada in Vladke Jan], pisateljice [[:w:Nada Matičič|Nade Matičič]], fotografa [[:w:Jaka Čop|Jaka Čopa]], romanista [[:w:Vladimir Pogačnik|Vladimir Pogačnik]], igralca [ Matjaža Turka], Lenčke Valič, obiskovalcev SSJLK Alicje Pakulanke, [[:w:Zdzisław Darasz|Zdzisława Darasza]], [[:w:Timothy Pogačar|Tima Pogačarja]], družine Terseglav. [[:w:Tone Pretnar|Tone Pretnar]] je vanjo prispeval kar nekaj akrostišnih kitic; vse so na Wikiviru. Spominske plošče imajo vklesana imena [[:w:Zmago Šmitek|Zmago Šmitek]], [[:w:Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander Zedinjitelj]] (1935 so jo postavili na OŠ Stranje, po vojni pa seveda odstranili). Kip Bosovega Martina v Kamniški Bistrici sem [https://slov.si/mh/galerije/galeri233/target37.html posnel že pred leti,] tule ob sveži fotografiji dodajam, da je študentka Zarja Roner nedavno na Wikipediji samopobudno objavila članek o romanu [[:w:Beli macesen|Beli macesen]] [[Juš Kozak|Juša Kozaka]]; glavni osebi v njem je bil za model Bosov Tine. Tu sta še plošči duhovniku [[:w:Ciril Sedej|Cirilu Sedeju]] v Števerjanu in kiparju [[:w:Alojzij Repič|Alojziju Repiču]] v Vrhpolju pri Vipavi.

==Stran '''482''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri482/index.html Ai laghi, Jezero, zum Seen,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. junija 2023&lt;/small&gt;==

Smuška sezona se je končala nad Žlebmi nad Rabljem nad Trbižem, sklenilo se je tudi življenje mojega planinskega tovariša Stanka Klinarja. Postavil sem slike z njegovega pogreba na Dovjem in z žalne seje na FF v Ljubljani, kjer sem ob drugih govornikih (slike 13&amp;ndash;18) tudi [[Stanko Klinar|sam povedal nekaj besed]]. Kdo so preostali portretiranci na tej strani, se odpre na Wikipodatkih in v Wikimedijini Zbirki, kamor sem jih skopiral in s tem izročil v prosto uporabo. Nekatere sem posnel zadaj za FF, druge pa na [https://www.zrc-sazu.si/sl/dogodki/velika-protestna-razstava-105-petkov-kolesarski-protesti-2020-2022 otvoritvi razstave 105 petkov,] ki sta jo pripravila Sanja Fidler in Brane Solce s sodelavci v poslopju stare Cukrarne. Več rutiniranih obiskovalcev razstave sem slišal komentirati, da tako dobre že dolgo niso videli. Seveda bodo tudi posnetki protestnih napisov z razstave romali v Wikimedijino Zbirko, kjer se jim obeta domala večno življenje. Joj, kako čisto drugače je dihati ob petkih zvečer v Ljubljani brez policijskega nadlegovanja, ki ga je prakticirala prejšnja strahovlada! Ob razstavi je pri ZRC SAZU izšla debela ilustrirana monografija z enakim naslovom, [https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/105-petkov 105 petkov.]

==Stran '''481''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri481/index.html Erschossen,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. aprila 2023&lt;/small&gt;==

Bi raje posnetke zasneženih hribov? Jaz tudi. Pa sta ponagajala vreme in zdravje in so prevagale državljanske dolžnosti. Preveč usodnih reči se dogaja, da bi si smeli privoščiti samo ''carpe diem''. 42 plakatov z naznanili streljanja ali obešanja talcev sem posnel v Muzeju talcev v Begunjah, kjer so poleg v steno izpraskanih pretresljivih napisov zapornikov v samicah (glej prejšnjo stran v albumu) tako rekoč edini eksponat. Kdor želi slike povečati za udobno branje, naj jih odpre [[:c:Category:Begunje Gestapo prison announcements of death|v Zbirki]], kjer so umeščene v kategorijo Death penalty in Nazi Germany. V muzej zaide redko kdo, tudi šolarje ne vozijo več sem na obisk. Ljudje se neprijetnim rečem pač izogibamo. Zato pa nas vsaka vojna vedno znova preseneti. Če ne bi iz zavesti brisali strahotnega uničenja, ki ga prinaša, in bi se pravočasno odgovorno postavili po robu psihopatom, ki ščuvajo na vojno, bi se ji morda lahko izognili. To v knjigi [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33VN6HP4 ''Kako je Zahod pripeljal vojno v Ukrajino''], ki so jo na ZRC SAZU prevedeno hvalevredno postavili na splet, počne Benjamin Abelow in še kdo na seznamu pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''480''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri480/index.html Stara sem 17 let,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. aprila 2023&lt;/small&gt;==

&quot;Stara sem 17 let&quot;, piše na zidu ene od samic gestapovskega zapora v Begunjah (slika 12). Zna kdo identificirati verze, vpraskane v steno celice, na posnetku 16? Skozi begunjske zapore je šlo 12.000 jetnikov, 849 so jih pobili (večinoma postrelili, nekatere obesili), 5100 pa poslali v koncentracijska taborišča. Plakat ''Das neue Europa ist unschlagbar'' (slika 18) bi bil lahko svarilo, kam je pripeljalo vojno navdušenje pred 80 leti in kako se bo končalo današnje vojno hujskaštvo. Na naslednji albumski strani so posnetki oznanil o streljanju talcev v Begunjah.

==Stran '''479''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri479/index.html Bolj od življenja smrt je rodovitna,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. marca 2023&lt;/small&gt;==

Verz, ki je dal naslov tej strani v fotogaleriji, je iz pesmi Septembrske žrtve Alojza Gradnika. Vklesana je na [https://geopedia.world/#T281_L2518_F2518:302_x1589911.7738860247_y5814778.650697072_s15_b362 spomenik na Planici pri Kranju] (zadnja fotografija), kjer je te dni pred 81 leti padel narodni heroj in zgledni učitelj [[:w:Stane Žagar|Stane Žagar]]. Verz na spomeniku ni podpisan. Gradnik je pesem objavil leta 1938 v pesniški zbirki ''Večni studenci'', spodbudil pa jo je obisk groba treh udeležencev protinemških demonstracij 1908 (dijak Ivan Adamič, tiskar Rudolf Lunder in Arnošt Vindišar), ki so padli tedaj pod streli vojakov in so pokopani na ljubljanskih Žalah nedaleč stran od groba slovenske moderne. Nisem prepričan, da bo verz, ki posvečuje smrt, uporaben tudi v tretji svetovni vojni, v katero z oboroževanjem in hujskaštvom brezglavo rinemo (gl. tudi napis na posnetku 6). Sveže mirovniške glasove umeščam na vrh seznama [[Kako rešiti civilizacijo]]; danes sem tja postavil blog Jožeta P. Damijana in oddajo Vojni huskači Marka Radmiloviča na Valu 202.

[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007998.html Etimologijo Davče] (prvi posnetek) in Porezna (tretji posnetek) je razložil Silvo Torkar: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXDUETML K nastanku in pomenu nekaterih zemljepisnih imen v Baški dolini (Baška Grapa, Hudajužna, Porezen, Loje, Logaršče, Kojca, Obloke, Robje, Podmelec),] SR 51/4 (2003). Nadaljevanje je belo, lokacije so poimenovane pod slikami. Na posnetku 11 so beli samo lasje udeležencev [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Delavnica 6. marca 2023|delavnice za popisovanje partizanskih spomenikov]], ki se jih je doslej v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirki na Geopediji] nabralo 7548. 

Druga polovica strani je iz posnetkov kipov znamenitih Ločanov v Škofji Loki, literat med njimi je [[:w:Tine Debeljak|Tine Debeljak]], petero od njih ([[:w:Viktor Kocijančič|Viktor Kocijančič]], [[:w:Boris Ziherl|Boris Ziherl]], [[:w:Ive Šubic|Ive Šubic]], [[:w:Jože Rant|Jože Rant]], [[:w:France Planina|France Planina]]) je tudi v [https://geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7031_x1592575.576947551_y5807328.675019945_s17_b362 zbirki partizanskih spomenikov na Geopediji.] [https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=2139 ''Polentarska polica''] (slika 41) je sicer humoristični roman ameriškega nobelovca Johna Steinbecka, na sliki 46 je Matevž Oman, prejemnik [[:w:Murkova nagrada|Murkove nagrade]], lokalni zgodovinar in kulturni aktivist iz Stražišča.

==Stran '''478''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri478/index.html &lt;s&gt;NATO&lt;/s&gt;,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. februarja 2023&lt;/small&gt;==

V prvi polovici prevladuje bela (nad Uskovnico, Kobla, Pusti rovt, Dolga njiva, Mrežce). Ko bi bila lahko taka tudi druga polovica. Pa je le iz protivojnih napisov, ker nenadoma ni več samoumevno, da je vojna zlo. In ker je prizadevanje za mir malodane kriminalizirano. Fotografiral sem shod na Prešernovem trgu 24. februarja, onega na Trgu republike uro prej, kjer so vzklikali za več orožja, pa ne. Na Prešernovem smo imeli minuto tišine za padle v Ukrajini. Po dobri uri govorov je prišla skupina glasnih ukrajinskih demonstrantk motit mirovniško zborovanje. Mogoče je pa mir res preveč dolgočasen. Med drugim so z mirovniškimi govori nastopili Miloš Faganel, Boris Žulj, eden od akterjev Vseslovenske ljudske vstaje in lani kandidat za predsednika RS, Rok Gros, ustanovitelj Čezvesoljske zombi cerkve, Ivo Vajgl, Tjaša Zorc, Matej Trontelj ... 

Govor [[:w:Violeta Tomić|Violete Tomić]], ki je poročala o svojih izkušnjah z militantnostjo Ukrajine in provokacijami Zahoda pred ruskim napadom, sem postavil na splet pod naslov [https://slov.si/doc/violeta_tomic_proti_vojni.docx Da se preprečijo vojne]; takih pričevanj javni mediji ne objavljajo radi, raje strahotno slepe pozive za še več orožja. 

V petek zvečer smo bili v Ljubljani priča štirim odzivom na vojno: navijanju za eno stran, navijanju za drugo stran, navijanju za mir in ignoranci. Včasih se mi je zdelo, da zlo najlažje nevtraliziraš tako, da ga ignoriraš, da ga nočeš videti (v slovenski zgodovini je bila ta preživitvena strategija, ki jo spravljam pod nalepko sprenevedanje, zelo uspešna), vendar v zaostrenih situacijah ne deluje več. Zato se odločam za mirovništvo, ki je oblika aktivne državljanske drže. Če tudi to odpove, nam ostane samo še udrihanje proti vsemu, kar nas neposredno ogroža, dokler se ne potolčemo do smrti. Trezni pozivi k miru namesto k vojnemu podžiganju in hujskanju so po svetu k sreči vedno pogostejši: 
* 699.000 podpisov pod klic upora proti vojni v Nemčiji: [https://www.change.org/p/manifest-f%C3%BCr-frieden/u/31332295 Aufstand für Frieden] &amp;ndash; podpiši se!
* govor nemškega generala v pokoju Ericha Vada na Vstaji za mir v Berlinu 25. februarja 2023, [https://www.youtube.com/watch?v=z82kwt7glZU Youtube] 
* govor Geoffreyja Sachsa na istem dogodku, [https://www.youtube.com/watch?v=I4l63yN656A Youtube]
*beri tudi Mateja A. Hrastar: [https://www.dnevnik.si/1043007898 Organizator v Kijevu odpovedal načrtovani koncert skupine Laibach.] ''Dnevnik'' 27. 2. 2023: &quot;Kot je skupina še zapisala za STA, so od njih kategorično zahtevali, da se dobesedno izjasnijo, da so vsi Rusi slabi in da je vsa ruska umetnost ničvredna, na kar seveda niso pristali.&quot;

Fotografije z napisi sem postavil v Wikimedijino Zbirko v kategorijo [[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2023|Demonstrations and protests in Ljubljana in 2023]], Slovene-language signage at demonstrations in Demonstrations and protests in support of peace.

==Stran '''477''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri477/index.html Samo en cvet,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. februarja 2023&lt;/small&gt;==

Ko gre človek od hiše, je fotografskih motivov takoj več. Midva sva šla za tri dni v Savinjsko dolino. Spala sva kot edina gosta v gostilni Atelšek v kraju [[:w:Dol - Suha|Dol - Suha]], se s smučmi sprehajala po Golteh in obeh [[:w:Smrekovec|Smrekovcih]] ter obiskovala in fotografirala spominska obeležja v okolici. Partizanska so šla v sloj [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Partizanski spomeniki na Geopediji,] ki se počasi približuje znamki 7500 obeležij, za [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2517_x1599546.4813678826_y5818211.982024141_s9_b2852 literarne, ki imajo tudi svoj sloj,] pa ne vem, kdaj bo čas. Sicer pa ne vem, zakaj bi jih moral na zemljevid postavljati ravno jaz, saj to lahko stori kdor koli od literarno zainteresiranih in pri tem uporabi moje fotografije v tejle galeriji, zato pa so opremljene z licenco CC, ki nagovarja k njihovi prosti uporabi. [[:w:Anton Aškerc|Aškerčevih]] verzov Mozirju (slika 1) začuda na Wikiviru še ni, [[:w:Matej Bor|Borovih]] (2) zaradi zadrte avtorske zakonodaje še ne sme biti. V teh krajih so živeli [[:w:Ivan Hribar|Ivan Hribar]], [[:w:Žiga Laykauf|Žiga Laykauf]] (6, 7 in nagrobnik 36), [[:w:Tone Čokan|Tone Čokan]] (8, 9), [[:w:Vladimir Levstik|Vladimir Levstik]] (14). [[:w:Kerubin Tušek|Kerubin Tušek]] (10) in Jakob Sem (28) sta bila duhovnika, žrtvi fašizma: prvi je izdihnil v Dachauu, drugega so pobili s kolom in mu prerezali grlo ter vrgli v Savo v Jasenovcu; oba sta bila na [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|spominski plošči v romarskem središču Brezje na Gorenjskem]], pa je bilo frančiškane sram, ker sta umrla na &quot;napačni strani&quot;, in so ploščo pred leti odstranili. Tudi svojci Toneta Čokana menijo, da je pesnik in partizan umrl na &quot;napačni strani&quot;, zato niso dovolili vklesati njegovega imena na partizanski spomenik v Mozirju. Največ posnetkov sem napravil na lepo urejenem spominskem objektu [[:w:Karel Destovnik - Kajuh|Karlu Destovniku - Kajuhu]] na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu pri Zavodnju, kjer je pesnik padel. Verz iz njegove pesmi je za naslov tejle strani v albumu.

==Stran '''476''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri476/index.html FIDE$,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 28. januarja 2023&lt;/small&gt;==

Vsakega po malo, najprej obeležja: prvi ženski na Triglavu [[:w:Rozalija Škantar|Rozaliji Škantar]] v Srednji vasi v Bohinju, na viškem britofu pa [[:w:Alfred Šerko|Šerku]], [[:w:Alojz Kraigher|Kraigherju]] in [[:w:Ivan Prijatelj|Prijatelju]]. Potem, tako kot lani in prej, [[:w:Dražgoška bitka|Dražgoše]], z novo vladno garnituro. Slike na Wikipediji že imajo, zato sem svoje dal v rezervo na Wikimedia Commons. Slike 19&amp;ndash;22 so s stavke pacientov v Kranju, tudi naslov tele strani je s protestnega napisa od tam. Potem so pa do konca same smuške: s travnikov med Smrečjem in Rožnikom nad Lajšami, z Uskovnice, s Hrušenskega vrha v Karavankah; drugod vreme ni bilo tako, da bi se človeku dalo fotografirati. Med slednjimi posnetek Janija Kovačiča, ki izvaja taboriščne pesmi iz svoje knjige [https://prvi.rtvslo.si/podkast/pesem-v-zepu/173250924/174666575 ''Orfej iz pekla''] v atriju ZRC SAZU, dokumentira obeleženje dneva spomina na holokavst 26. januarja. S spodbujanjem in podaljševanjem vojne v Ukrajini in z izobčenjem Vzhoda iz globalnega gospodarstva in komunikacije nas psihopati tam zgoraj ponovno vodijo v svetovno tragedijo ali celo h koncu civilizacije.

==Stran '''475''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri475/index.html Muzej upora,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 31. decembra 2022&lt;/small&gt;==

Na prednovoletnem srečanju aktivistov 8. marca sem žal napravil malo fotografij, čeprav je bilo na njem kar nekaj enciklopedično zanimivih ljudi, na Wikipediji sem ilustriral le pesnico [[:w:Nina Dragičević|Nino Dragičević]]. Naslednji posnetki so s smuke in hoje po Pohorju od Kop do Ribniške koče ter obiskovanja partizanskih in drugih obeležij v Ribnici in Lovrencu na Pohorju, v Podvelki in Slovenj Gradcu. Partizanske sem postavil v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko na Geopediji,] ki je narasla na 7400 enot, od literarnih pa so tu [[:w:Stane Sever|Stane Sever]], [[:w:Antonija Bernard|Antonija Bernard]], [[:w:Igor Šentjurc|Igor Šentjurc]], [[:w:Franc Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]] (s kipom in [https://meskovabukvarna.eu/ bukvarno]). Druga polovica strani dokumentira Muzej upora 2020&amp;ndash;2022, ki ga v Slovenj Gradcu postavlja skupina zavzetih petkovih kolesarskih protestnikov; posnetke muzejskih eksponatov sem postavil v Wikimedijino zbirko pod naslov [[:c:Category:Museum of resistance 2020–2022, Slovenj Gradec|Museum of resistance 2020–2022, Slovenj Gradec]] v skupino [[:c:Category:Protests against Janez Janša|protestnih napisov proti Janši]].

==Stran '''474''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri474/index.html Občansko raziskovanje,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. decembra 2022&lt;/small&gt;==

Prvih sedem fotografij je s Kosmatice, kamor se pride iz Podna, do tja pa čez Ljubelj in Slovenj Plajberk. Sonce se je pokazalo šele na vrhu. Ljudi je na tem lahkem turnem smuku, ki gre po gozdni cesti do Ogrizove planine, najbrž vedno veliko. Vse druge fotografije so z dolge predstavitve 1000 strani debele knjige stotih avtorjev ''Izzivi občanskega raziskovanja'', ki jo je uredil Zdravko Mlinar. Obiskovalcev je bila polna kinodvorana Svobode v Žireh, na posnetkih so govorci (z Yerpom sva jih postavila tudi pod naslov [[:c:Category:Izzivi občanskega raziskovanja book launch|Izzivi občanskega raziskovanja book launch]] v Wikimedijino Zbirko) in drugi udeleženci. Moj nagovor je [[Izzivi občanskega raziskovanja|tule]].

==Stran '''473''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri473/index.html S Slodnjakom,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 13. decembra 2022&lt;/small&gt;==

Na začetku so fotografije s slavističnih ekskurzij z Antonom Slodnjakom v 50. letih iz arhiva slavistke Darje Tasič, roj. Eršte, hčere slavistke Danice Visočnik, ki je bila študentka na slavistiki med letoma 1948 in 1956. Nekatere osebe na fotografijah so že prepoznane, prosim še za identifikacijo drugih. Zadnjih šest fotografij je poslala Irma Kern in dopolnjujejo njen [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007915.html prispevek na Slovlitu]. Tuje posnetke bi moral iz različnih razlogov postavljati v samostojno galerijo, pa za njeno otvoritev preprosto ni časa. V sredici tokratne strani so posnetki narave in slovesnosti ob obletnici poljanske vstaje leta 1941 v Vinharjah. Tam sem želel na izust predstaviti svoj tekst [[Poljanska vstaja]], pa sem ga po uvodnem zatikanju potem raje kar prebral. Svoja besedila takega in podobnega značaja ([[Od etike k etiketi]], [[Golob vs. Bobnar]] itd.) postavljam na Wikiverzo pod naslov [[Objave: Miran Hladnik]].

==Stran '''472''' [http://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html S pesmijo v svobodo, pesmarica 1945,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. novembra 2022&lt;/small&gt;==

==Stran '''472''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri472/index.html Boris Paternu,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. novembra 2022&lt;/small&gt;==

28. novembra je oddelek za slovenistiko priredil spominsko srečanje za [[:w:Boris Paternu|Borisom Paternujem]]. Ob tem smo v spominu osvežili mladostno partizansko pesništvo pokojnega kolega in preslikali nekaj starih oddelčnih fotografij. Ja, dobro bi jih bilo spraviti na eno mesto, žal ne na spletišču FF, ker tam naloženo gradivo vsakih nekaj let pobrišejo.

==Stran '''471''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri471/index.html Ne bit tko resna, dej se mal nasmej,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. novembra 2022&lt;/small&gt;==

Pred trojnim referendumom smo v poštne nabiralnike potikali letake Inštituta 8. marec (prva slika) in se udeležili dogodka z naslovom RTV je ZAkon, ki se je 23. novembra odvijal pred poslopjem RTV. Govorili in prepevali so Miša Molk, Tatjana Pirc, Vlado Kreslin, Zoran Predin, Dejan Koban in Sandra Bašić Hrvatin, Rudi Bučar, Boštjan Narat in Boštjan  Gombač, Rajmond Debevec, Fed horses, Andrej Rozman, Samo Budna, Marcel Štefančič. Njihove portrete sem postavil v Wikimedijino Zbirko. Dogodek, ki je ozaveščal o nuji trikratnega ZA na referendumu, sta oglašala [https://www.facebook.com/ProtestnaLjudskaSkupscina/ Protestna ljudska skupščina] in [https://www.8marec.si/zascitimo-drug-drugega-za-javno-rtv/ Inštitut 8. marec.] Zelo jasno in prepričljivo je destruktivno janšistovanje predstavil predsednik vlade [https://www.24ur.com/novice/slovenija/soocenje-goloba-in-janse-na-pop-tv-trojni-referendum-bo-test-zaupanja.html Robert Golob v včerajšnjem pogovoru na POP TV.] &amp;mdash; Dva dni pozneje je bilo treba v Žiri. V žirovski panteon so namreč na pobudo Viktorja Žaklja umestili dva nova člana: [[:w:Miha Naglič|Miha Nagliča]] in [[:w:Zdravko Mlinar|Zdravka Mlinarja]]. Tudi portrete slavljencev, govornikov ob tej priložnosti in nekaterih poznanih obiskovalcev sem postavil v Zbirko in jih združil v kategoriji [[:c:Category:People of Žiri|People of Žiri]]: Alojz Demšar, Niko Toš, Stane Kosmač in še kdo. Svoje izvajanje sem spravil na Wikiverzo pod naslov [[Miha Naglič]]. Predzadnjo fotografijo absolventske? ekskurzije slavistov v Dubrovnik v 1950. letih hranijo v slavistični knjižnici na FF, na njej je v ospredju [[:w:Boris Paternu|Boris Paternu]], ki mu je posvečeno [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007888.html spominsko srečanje v ponedeljek 28. novembra na FF UL.] Zadnji grafit pa je dal ime tejle strani.

==Stran '''470''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri470/index.html Popotovanje 2022,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. novembra 2022&lt;/small&gt;==

Popotovanja iz Litije do Čateža se je letos udeležilo nekaj nad 40 slovenistov, šli smo po južni varianti, vmes nekateri skočili še do Tisja, kjer stojita kip narodnemu heroju Francu Rozmanu - Stanetu in spomenik prvemu večjemu spopadu partizanskega 2. Štajerskega bataljona z Nemci decembra 1941. Pred Čatežem se je pokazalo celo malo sonca, izgubljanja je bilo komaj kaj. Nekaj literarnozgodovinskih informacij o popotovanju je na [[Litija-Čatež]]. Predavanja ob Plečnikovem kipu v Litiji tokrat zaradi zamude gorenjskega vlaka ni bilo, so pa zato tu na začetku fotografije sveže postavljenih kipov rusistu in slovaropiscu [[:w:Davorin Hostnik|Davorinu Hostniku]] (kip je leta 2019 odkril [[:w:Sergej Lavrov|Sergej Lavrov]]) in [[:w:Slavko Grum|Slavku Grumu]] v Šmartnem.

==Stran '''469''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri469/index.html ZA,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. novembra 2022&lt;/small&gt;==

Začetni posnetki so z obiska razstave Nacija minus kultura, ki jo je v Muzeju novejše umetnosti pripravil [[:w:Vuk Ćosić|Vuk Ćosić]]. Vukovim razlagam sva prisluhnila z [[:w:Zvonko Kovač|Zvonkom Kovačem]], preden sva se odpravila na zagovor disertacije Blaža Kavška, kjer sva bila v komisiji za njeno oceno. Dogodek je bil lep, kandidat je pokazal, da temo obvlada in jo zna tudi zelo artikulirano predstaviti, publika je živo diskutirala, le moj polurni uvod na temo literarnovednih doktoratov na Slovenskem je bil predolg. Posnetek 20, ki ga je napravil član komisije [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]], prisoten na zagovoru prek Zooma, se je samovoljno prestavil preveč naprej. Posnetki novih kranjski kipov Prešernovim sodobnikom [[:w:Mihail Jurjevič Lermontov|Lermontovu]], Ševčenku, Lamartinu, [[:w:en:José de Espronceda|Esproncedu]] so nastali ob obisku kranjske knjižnice, ki izbira kranjske literate za portretno postavitev v knjižničnih prostorih. Protestni napisi od 15 do 19 pa so s shoda v podporo RTV in za '''ZA''' na referendumu.

==Stran '''468''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri468/index.html Kropa je an velik mest,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 3. novembra 2022&lt;/small&gt;==

Pesem Kropa je an velik mest (12) je napisal kroparski zgodovinar železarstva Janez Šmitek (1916&amp;ndash;2005), sorodnik etnologa [[:w:Zmago Šmitek|Zmaga Šmitka]]. Slikal sem jo na mizi pri Micki Lazar, kroparski stoletnici, ki živi v veliki hiši, ki ji pravijo Fovšaritnica. Mickina [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope|pripoved o reševanju ranjenega partizana]] bo izšla v ''Svobodni besedi''. 

Fotografije do Micke so s predvolilnega srečanja predsedniških kandidatov, ki ga je organiziral Glas ljudstva. Desničarja Logar in Cigler Kralj nista prišla, Senčarjeva pa se je opravičila. Drugi so dobili v Wikimedijini zbirki ali celo v svojih geslih na Wikipediji sveže portrete. Druga tretjina slik (13&amp;ndash;22) so s komemoracije na dobravskem pokopališču in druženja po njem. Lokalna šola je pripravila presenečenje z odpovedjo otroških recitacij, ker je učiteljica vztrajala, da na grobu padlih borcev recitirajo tudi pesmi Franceta Balantiča, ki je bil njihov smrtni sovražnik. O poskusu desničarske ugrabitve proslave beri [[Spominska slovesnost na Srednji Dobravi pri Kropi]] in [[Balantič na partizanskih grobovih]].  

Zadnja tretjina fotografij je s planinskih izletov v Karavanke in bohinske planine.

==Stran '''467''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri467/index.html Abbiamo lottato per la vita,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. oktobra 2022&lt;/small&gt;==

Spominska plošča dramatiku [[:w:Jaka Štoka|Jaku Štoki]] na Kontovelu je še s prejšnjega izleta po okolici Trsta, dokumentiranega eno stran nazaj, sledijo zgodovinarja [[:w:Bojan Balkovec|Bojan Balkovec]] in [[:w:Kornelija Ajlec|Kornelija Ajlec]] in razgledi  z Malega Draškega vrha (od 4 do 10). Na Arnesovi konferenci ob 30. obletnici ustanovitve sem posnel nagrajence in organizatorje (od 12 do 20). Ob potoku Dobršniku nad Hrušico je nova ferata, ki pripelje do hrušenskih rovtov (od 21 do 38), kamor hodijo v svoja planinska zavetišča veseli ljudje. Ivanka Rus, p. d. Cjazna, je za morebitno objavo pripovedovala o dogodkih med drugo svetovno vojno na Dobravi (39). Od 40 do 57 so posnetki s srečanja v Novi Gorici v spomin kolega [[:w:Zoran Božič|Zorana Božiča]]; kar nekaj portretov udeležencev sem postavil v [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|Wikimedijino Zbirko]], posnetke referatov pa bo na Youtube postavila zanesljiva organizatorka Anika Velišček. Naslednji dan sva z Miro obhajala partizanske spomenike v goriški okolici, malo z avtom malo s kolesom (od 40 do konca). Njihove fotografije gredo v sloj [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Partizanski spomeniki na Geopediji,] ki je te dni presegel številko 7200 obeležij, nekaj tistih z vklesanimi verzi v slovenščini in italijanščini pa sem postavil še semle in si iz njih sposodil tudi naslov tele strani. Modre zvezdice okrog Gorice bodo potem, ko naložim slike in opise obeležij, postale rdeče. Na repu so literarna obeležja v Novi Gorici in Solkanu: [[:w:Andrej Budal|Andreju Budalu]], [[:w:Ljubka Šorli|Ljubki Šorli]], [[:w:Pavlina Pajk|Pavlini Pajk]]; za njihov vpis v [https://www.geopedia.world/#T281_L2517_x1613801.292266786_y5805579.339961175_s9_b2345 sloj literarnih obeležij na Geopediji] nagovarjam študente.

==Stran '''466''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri466/index.html Naj kmetič sodi le kmetijo,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. oktobra 2022&lt;/small&gt;==

Prva polovica fotografij je s stavke RTV na Trgu republike, druga polovica z večerje na slavističnem kongresu v Kopru. Ločnica med polovicama je iz dvakrat dveh napisov: iz mirnega časa (svežega grafita o nesmiselnosti meja in družbenega ločevanja &amp;ndash; ob njem je nastalo [[Brezmejnost|razmišljanje o brezmejnosti]] &amp;ndash; in napisa iz leta 1902, posnetega v vasi Korošci na italijanski strani meje) in iz vojnega časa (partizanski spomenik padlim domačinom na Proseku pri Trstu in nagrobnik Tržačanki Almi Vivoda, po kateri se je imenoval italijanski partizanski bataljon, v Miljah); mimogrede: [[:w:it:Alma Vivoda|Alma Vivoda]] ima wikipedijsko geslo samo v italijanščini. Spomenikov v Trstu in okolici sem ob slavističnem kongresu poslikal še mnogo, spravil pa sem jih v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko na Geopediji]; še kaka dva izleta, pa bodo tržaški partizanski spomeniki pod streho. Je med Tržačani kdo, ki bi poiskal in poslikal, kar je na zemljevidu označeno z modro zvezdico, npr. ploščo v notranjščini občinske stavbe v Zgoniku in v Miljah, pa spomenik padlemu Leandru Furlanu nekje v grmovju ob cesti med Gabrovico in Prosekom; če je sploh še tam? Skoraj nespodobno je, da te reči počne nekdo iz Kranjske. 

Stavka delavcev na RTV je bil prvovrstni kulturni dogodek, z množico iskrivih govorov; če ob protestu takih odličnih posameznikov javnost ostane mlačna in oblast gluha, nam ni pomoči. Portrete stavkajočih RTV-jevcev in podpornikov (Helena Milinković, Sašo Hribar, Igor Bergant, Iztok Čop, Goran Vojnović, Mitja Žagar ...; nekateri portreti mi niso uspeli, druge sem slikal že kdaj prej) sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko, končno gre za pomembne javne osebnosti, ki že imajo članke na Wikipediji ali pa jih bodo še dobili, protestne napise pa k [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2022-09-26)|ostalim slovenskim protestnim napisom za leto 2022]]. Ob stavki je soprotestnik Boris A. Novak za ''Večer'' napisal prispevek [https://www.vecer.com/v-soboto/kulturna-politika-zoper-bedo-drzave-v-drzavi-10298132 Zoper bedo države v državi,] ki sem ga umestil na [[Kako rešiti civilizacijo|seznam kritičnih spisov]], ki ozaveščajo javnost o usodnosti aktualnega družbenega dogajanja. 

Na slavističnem kongresu v Kopru sem bil samo v petek zvečer, ko sva s soimenjakom Miranom Košuto (ja, pomembno je biti Miran &lt; ''[[:w:en:the Importance of Being Earnest|the importance of being Earnest]]'' :) prejela častno članstvo Slavističnega društva Slovenije. Ob tej priložnosti sem zapisal [[Brezmejnost|tisto o brezmejnosti zgoraj]]. [[:w:Jani Kovačič|Jani Kovačič]] in [[:w:Miran Košuta|Miran Košuta]] sta pozno v noč igrala in prepevala socialne pesmi [[:w:it:Giorgio Gaber|Giorgia Gabra]]; [[Komentarji k fotografijam#Stran 431 Ustavimo državni udar, 20. novembra 2021|o njuni prvi izvedbi sem na tem mestu poročal lani novembra]].  Vse pomembno o kongresu je na [https://zdsds.si/2022/09/koncni-program-slovenskega-slavisticnega-kongresa-2022-slovenski-jezik-in-knjizevnost-med-kulturami/ spletni strani Slavističnega društva,] jaz dodam samo, da smo se imeli fajn.

==Stran '''465''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri465/index.html Svoboda in mir,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. septembra 2022&lt;/small&gt;==

Grafit s ptiči, ki simbolizirajo svobodo (0), sem slikal na Taboru v Ljubljani, prvi pano za razstavo o [[:w:Fran Ramovš|Franu Ramovšu]] pa v avli FF (1). Plakat na stojnici pred radovljiško občino (2) vabi k podpisu za referendum proti politizaciji RTV, proti bohotenju birokracije in proti ukinitvi dolgotrajne oskrbe. Človek bi tekel podpisat, če ne bi plakata razobesili tisti esdeesovci, ki so RTV zavzeli s svojimi strankarskimi kadri in močno povečali število mest v državni upravi za svoje ljudi ter s tem politizirali družbo. Stranka zavaja že s tem, da se na plakatu nikjer ni podpisala kot predlagatelj, in tako pobira tudi podpise tistih, ki bi jim sicer svojega podpisa nikakor ne oddali. Sliki sveže obnovljenih partizanskih spomenikov in britofa na Ovsišah sem dodal, ker bosta krasili pripoved Janka Potočnika o tragičnih dogodkih v kraju med drugo svetovno vojno, namenjeno objavi v ''Svobodni besedi''. Njegovo pričevanje je pomagalo popraviti napačen podatek o požigu šole in farovža na [[:w:Ovsiše|Ovsišah]] na Wikipediji. Partizani ju niso požgali leta 1945, ampak že sredi 1943, ker so se po odhodu nemškega učitelja in izgonu župnika Ocepka v Srbijo v prazne prostore hoteli nastaniti domobranci. Napačna letnica je podpirala farški narativ o načrtnem komunističnem uničevanju cerkva tik pred iztekom vojne. 

Naslednjih osem posnetkov je z obiska Zvonka in Ane Kovač v Donji Dubravi (oz. Dobravi, kot pravijo domačini) v Medžimurju. Nazaj grede sva obiskovala in fotografirala partizanske spomenike v Slovenskih goricah med Ljutomerom in Ormožem; slovenska imena so tudi na spomenikih na Hrvaškem, kakor so hrvaška imena na nagrobnikih v Sloveniji. Ljudje govorijo zelo podobno na eni in na drugi strani in se razumejo bolje, kot jih razumemo Kranjci; bogve zakaj so morali na sredo ceste postaviti rampo in zakaj strogo pregledujejo dokumente vsakemu, ki umetno zarisano mejo prečka. Na fotkah so reči, ki so padle v oko, prijazni domačini, ki se radi pustijo fotografirati, in kulturne znamenitosti. Na zgrafitu na sliki 17 je spet beseda svoboda, postavil sem jo tudi v naslov tele strani. Miklavž pri Ormožu se ponaša s kipom mariborskega škofa [[:w:Ivan Jožef Tomažič|Ivana Jožefa Tomažiča]], ki je za razliko od kolaborantske kranjske duhovščine pri okupatorju ostro protestiral zaradi preganjanja zavednih Slovencev, vas Kog pa ima dva pomembna rojaka, narodnega heroja profesorja in pisatelja [[:w:Jože Kerenčič|Jožeta Kerenčiča]] in duhovnika [[:w:Franc Orešnik|Franca Orešnika]], ki so ga ustaši pokončali v Jasenovcu: udarec z batom po glavi, prerezali so mu grlo in ga vrgli v Savo. Njegovo ime je bilo tudi na plošči duhovnikom, žrtvam fašizma na Brezjah, ki pa so jo frančiškani pred leti sneli, češ da so na njej napake (glej [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje]] in [[Izbrisani duhovniki]]). Kapelice z njegovo podobo nisva našla, cerkev, v kateri je plošča, pa je bila zaprta. Torej kdaj drugič. Med posnetki se je nabralo kar nekaj plošč oz. nagrobnikov, posvečenih književnikom, poleg Kerenčiča so to še [[:w:hr:Zvonimir Bartolić|Zvonimir Bartolić]], [[:w:Božidar Flegerič|Božidar Flegerič]], [[:d:Q21548231|Janko Lešničar oz. Lesničar]], [[:w:Anton Kosi|Anton Kosi]] in parapsiholog [[:w:Martin Kojc|Martin Kojc]], pa tudi [[:w:Rudolf Maister|Rudolf Maister]] je bil pesnik. Med živimi pa je pesnik [[:w:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]].

==Stran '''464''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri464/index.html Carpe diem,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. septembra 2022&lt;/small&gt;==

''Carpe diem'' piše na razgledišču nad [[:w:Valun|Valunskim]] zalivom na Cresu (slika 10) pol v latinici, pol pa v nekakšni glagolici, ki je tule ne znam reproducirati. Ali se samo meni zdi, da je nekdo želel na ta način družiti dve kulturi, romansko in slovansko, pod skupnim imenovalcem uživanja življenja. V zadnjih dveh treh letih so se povezovanje, premoščanje, vključevanje ... izgubili iz zahodnega besednjaka, nadomestil jih je militantni besednjak, uglašen trenutno na [[:w:rusofobija|rusofobna]] čustva (geslo rusofobija je na slovenski Wikipediji novo, drugi jeziki pa ga poznajo že dolgo, angleško npr. od leta 2005), podobno kot so ne tako daleč nazaj človeštvo vodili v vojne sovraštvo do Židov, &quot;rumena nevarnost&quot; in druge oblike rasizma. Geslo sem dodal na rastoči seznam člankov pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]] na Wikiverzi.

Sicer pa so tu slike s poti na morje, na Cres, kam pa drugam. Dol grede sva obiskala nekaj spomenikov, tudi na Hrvaškem je nekaj &quot;slovenskih&quot; partizanskih obeležij. Človek celo naleti naključno na obeležje, ki ni vpisano nikjer. Kako da doslej nisem vpisal plošče pisatelju Ivu Grahorju, ki je umrl v Dachauu leta 1944 (1, 2), mi ni jasno, čeprav sem jo fotografiral že leta 2013. Več pisateljev je lociralo dogajanje pod Učko (4), med njimi Ivan Pregelj v pripovedi ''Peter Markovič, strah ljubljanskih šolarjev'' (1929) in Milan Lipovec v [[:w:Čubejska prigoda|Čubejski prigodi]] (1972). Nazaj grede je bilo neurno. Cerkev v Ročkem Polju (29, 30, 31) je posvečena sv. Roku, imeni Roč in Rok pa etimološko nista povezani. Na zadnjih posnetkih se potomstvo v domači kleti uri v plezanju.

==Stran '''463''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri463/index.html Pest Reicha se dviga,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. septembra 2022&lt;/small&gt;==

Imelo me je, da bi stran naslovil [[:w:Laško (razločitev)|Laško]], ne kot kraj [[:w:Laško|Laško]] ne kot [[:w:Italija|sosednjo državo]], ampak kot pivo, ki se pretaka na zadnjih posnetkih in prispeva k njihovi razpoloženjskosti, kakor je zaznamovalo tudi dan in noč 3. septembra. Pa sem jo glede na aktualno rožljanje z orožjem v Evropi (brezčutna britanska ministrica [https://www.mirror.co.uk/news/politics/emotionless-liz-truss-says-would-27816744 Liz Truss žuga z uporabo atomskega orožja!]) svarilno naslovil z besedami letaka iz leta 1942: ''Pest Reicha se dviga!'' 

Sicer pa takole: prve fotke so z izleta na Babo, ki jo poznam samo kot vsakoletni smučarski vrh, sledijo slike z vzpona na Planjavo (nazaj sva šla skoz Repov kot in seveda lahkomiselno zgrešila prehod na izpostavljenem mestu). Tretja serija posnetkov je iz Goriških brd in Korade, kjer je bilo treba obiskati prgišče partizanskih obeležij. Fotografije iz Rovt nad Podnartom so nastale ob intervjuju Janka Potočnika v zvezi z medvojnimi dogodki (prvi kos pod naslovom [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Šestnajstim padlim ob Savi pri Podnartu|Šestnajstim padlim ob Savi pri Podnartu]] je predviden za objavo v ''Svobodni besedi''). Za Matevžev peti rojstni dan se je zgodil obisk Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani (zgradil ga je razvpiti odpadnik [[:w:Dragotin Dežman|Dragotin Dežman]] oz. Karel Deschmann oz. v Alešovčevem prevodu Karel Regenmož; o njem sem nekaj pisal tudi sam) z naslednjimi doživetji: vožnja z vlakom, vožnja s Kavalirjem, malica pred magistratom, plezanje po platani pred muzejem, modre razlage sošolca kustosa [[:w:Boris Kryštufek|Borisa Kryštufka]], sladoled v Maximarketu). Na ZRC SAZU smo se slikali z direktorjem [[:w:Oto Luthar|Lutharjem]] po pogovoru o nadaljnji usodi [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirke trenutno 7100 partizanskih spomenikov na Geopediji,] in 12.000 partizanskih pesmi Paternujeve zbirke. V preddverju sem zalotil na skodelici strokovnega pogovora kolegice [[:w:paremiologija|paremiologinje]]. Naslednjih 16 posnetkov kaže, kako se na istem kraju (Uskovnici) da kombinirati hribolazenje (Veliki Draški vrh; sicer spet vsakoletni smuški cilj), gobarjenje, borčevsko proslavo in planinsko žuranje.

Zadnjih devet slik je z obiska predsedniškega kandidata [[:w:Ivo Vajgl|Iva Vajgla]] v Radovljici. Vajgl je edini od kandidatov, ki ne navija za nadaljevanje vojne v Ukrajini in s tem za novo svetovno vojno. Zato pozivam k podpisu podpore volivcev k njegovi kandidaturi. Podpisati se je treba pred uradnikom na upravni enoti (obrazec imajo pripravljen tam) in ga izročiti kandidatu oz. aktivistu, ki pred vhodom pobira podpise zanj. Ali pa kar poslati na njegov domači naslov Cesta Dolomitskega odreda 43, 1358 Log pri Brezovici. 

In ker smo že pri družbenem aktivizmu, na štantih pred občinami ali pa elektronsko lahko prispevamo dva podpisa za zakonodajni akciji Inštituta 8. marec o zastonj šolski malici. Povezavi sta tule:
*https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=6105
*https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=6106

[https://wbw-shop.fourthwall.com/all-collections Majico s protivojnim napisom] pa je mogoče naročiti pri World Beyond War.

==Stran '''462''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri462/index.html Dabei den Almhirten erschlagen,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 12. avgusta 2022&lt;/small&gt;==

Po številu posnamem nagrobnikov, spomenikov in plošč več kot portretov živih ljudi, ampak ti so zanimivejši, zato jim v galeriji dajem prednost, spomenike pa postavljam na druga mesta, največ na Geopedijo in v Wikimedijino Zbirko. Zadnja dva tedna sem dokumentiral radovljiško praznovanje na Vodiški planini, ki mu je sledilo druženje s pohodniki pri Švebu v Dražgošah, naslednji dan je bila komemoracija pod Storžičem, kjer je govorila Andreja Katič, spet je sledilo prijateljsko druženje in pojedina pri Harižu na Potarjah. Zadnja serija posnetkov je z izleta na Maloško Poldne s severne strani, čez nezahtevno ferato na začetku. Na zemljevidih je Maloško Poldne (Mallestiger Mittagskogel) gora v grebenu med Kresiščem in Trupejevim Poldnevom, na terenu pa z vrha kaže smerokaz navzdol na avstrijsko stran, kjer so četrt ure oddaljeni razgledni vrh s križem in z imenom Ostra peč preimenovali v Maloško Poldne. Napisi na smerokazih so tu vsi samo v nemščini, tudi tisti na meji. Verze na znamenju pri koči Mitzi-Moitzl Hütte, ki govorijo o žalostni smrti planšarja leta 1946, sem si izposodil za naslov te strani. Na poti na Koroško in nazaj grede sva obiskala partizanske spomenike na britofih. V Podgorju sva naletela na spominsko ploščo dolgoletnemu ravnatelju Mohorjeve prelatu Janezu Hornböcku (soimenjaku mežiškega duhovnika, ki je končal v Dachauu leta 1942; glej [[:v:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|njegovo ime na plošči umorjenih duhovnikov]]), v Svečah pa na nagrobnik našega kolega [[:w:Fabjan Hafner|Fabjana Hafnerja]]. Na zadnjem posnetku je Janko Potočnik; njegove žive spomine na drugo svetovno vojno v naših krajih sva z Miro posnela za morebitno objavo.

==Stran '''461''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri461/index.html Znakovni jezik,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. avgusta 2022&lt;/small&gt;==

Naslov strani Znakovni jezik je v skladu z duhom časa malo zavajajoč, nanaša se pa na portret Špele Uršič Andres (19), ki sem ga na Wikimedijini Zbirki opremil s kategorijo Sign language interpreters. Špela je  tolmačila gluhim podelitev letošnjih radovljiških občinskih priznanj, sicer pa jo lahko gledamo na nacionalni televiziji. Enega od letošnjih občinskih pečatov je za svoj civilnodružbeni aktivizem in urejanje okoliških partizanskih obeležij prejela tudi Mira (18). V Zbirko sem postavil portrete nagrajencev; geslo na Wikipediji (v več jezikih) ima od njih za zdaj samo plavalka [[:w:Tjaša Pintar|Tjaša Pintar]]. Zdravnica in gorska reševalka Eva Pogačar (33) se je spomnila, kako je februarja leta 2007 pod Loškim žlebom v helikopter potegnila Jureta, ki je po padcu z Jalovca tam ležal zasut s snegom. Čudež preživetja, ki ga je opisal v [https://www.pzs.si/javno/ka_dokumenti/Slovenski_alpinizem_2007.pdf zborniku ''Slovenski alpinizem 2007'',] smo seveda proslavili, posnetka pa takrat na žuru nisem napravil nobenega. 

Nekaj fotk je z Ruske kapelice na Vršiču, kjer je imel kranjskogorski župan, ki je na oder prišel po kekčevsko z rukzakom in palicami, obupen nagovor. Po komemoraciji smo se s prijatelji povzpeli na bližnjo razgledno Špico v Sedelcih oz. Mavrinc, domov grede pa obiskali [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stefe-drago/ Draga Štefeta] (3$&amp;ndash;14).

==Stran '''460''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri460/index.html Imena rož,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 23. julija 2022&lt;/small&gt;==

Ja, mišljene so rože in rožice vseh vrst, nekatere so že, če dopušča GDPR, opremljene z imeni, za druge prosim pomoči. Posnete so bile po vrsti na Toscu, Vrtači, Viševniku in pri Tomačevem, kjer je imel [[:w:Inštitut 8. marec|Inštitut 8. marec]] piknik. Nekatere sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko v kategorijo [[:c:Category:Activists from Slovenia|Activists from Slovenia]], kjer lahko posameznico kdor koli uvrsti v kaj bolj natančnega: Environmentalists from Slovenia‎, Feminists from Slovenia‎, Humanitarians from Slovenia‎, Trade unionists from Slovenia‎. Prva slika je pa s piknika popisovalcev [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih spomenikov za Geopedijo] na Dobravi; doslej smo popisali 7050 obeležij. S Pavlo iz Prage in z Jacqueline (?) iz Kolumbije smo se srečali in spoznali v hribih slučajno; drugi portretiranci so otroci, vnuki, zakonci in prijatelji. Poletje je en lep letni čas.

==Stran '''459''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri459/index.html Obsodilo na smrt na vešalih,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. julija 2022&lt;/small&gt;==

Takole si sledijo: Tjaša Zorc na Tromostovju pobira podpise k [https://www.peticija.online/peticija_za_dosledno_upotevanje_7_lena_ustave_republike_slovenije peticiji za upoštevanje 7. člena ustave,] ki govori o ločitvi cerkve od države (prva dva posnetka), obisk partizanske tehnike Meta na Jelovici (nadaljnjih šest posnetkov; kopa, pripravljena za kuhanje oglja je bila tokrat [https://slov.si/mh/galerije/galeri412/target82.html malo drugačna kot lani,] sledijo štirje posnetki z Uskovnice in deset posnetkov z otvoritve razstave Tržič 1942, kjer [[Tržič leta 1942|sem nastopal tudi sam]]. V času, ko se v šolah in muzejih izogibajo druge svetovne vojne ali jo želijo sprevrženo prikazati kot spopad med krščansko civilizacijo in brezbožnim komunizmom, so razstave, kot je tržiška, ki pokažejo, kako brezobzirno je Tretji rajh pobijal zavedne Slovence, dragocene. Zadnja dva posnetka sta s predavanj na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture na FF v Ljubljani.

==Stran '''458''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri458/index.html Kekec 2022,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. julija 2022&lt;/small&gt;==

Lepo kot vedno. Izhodišče je bil parkirni prostor pod planino Konjščico, cilj je bil Studorski preval, večina pa je turo še malo podaljšala in zavzela vrh Ablanca nad sedlom, ki spada med dvatisočake. Piknik smo imeli na Uskovnici, kjer se je nazadnje kekčevalo pred kakimi 25 leti. Če je verjeti fotografiji, je bilo udeležencev tokrat 19. Bilo je tudi nekaj kulture: brali smo iz Butalcev, za domačo nalogo pa imamo ogled gesla [[:w:Uskovnica|Uskovnica]], kjer piše tudi o znamenitih literarnih upodobitvah te planine.

==Stran '''457''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri457/index.html Vidijo nadzor,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. junija 2022&lt;/small&gt;==

Naslov Vidijo nadzor je z napisa pred vstopom na neko privatno posest na Gorenjskem, vse drugo pa so slike s stavke/protesta zaposlenih na RTV, ki se je dogajal v ponedeljek 20. junija zvečer na Trgu republike zaradi haranja, ki si ga nad njimi privošči od Janše nastavljeno vodstvo in po vrsti ukinja oddaje odličnih novinarjev. Kar nekaj portretov govornikov in podpornikov javne RTV sem postavil v Zbirko, nekatere tudi na Wikipedijo. Brane Kovič na prvem posnetku kot umetnostni ekspert presoja dokumente o &quot;izvirnosti&quot; v škandalu s ponaredki v Narodnem muzeju; vojsko sva služila v isti kasarni v Črnomlju leta 1979; tudi Lado (27) je služil tam, samo da nekaj let prej. Z Branetom smo se po koncu vojaškega roka srečali slučajno na Visu. Na protestu je bila tudi Milena, ki je bila takrat z njim. Na lepe čase spominjajo fotografije, ki sem ji jih poslal; na splet jih pa ne bom postavil, ker je na njih sama golota :) Najboljši napis na protestu sta nosila Brane in Sanja: &quot;Whatmough, pejt domough!&quot; Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da so s stavko začeli prepozno in da bi morali med stavko televizijo zamračiti. Žalosten je podatek, da je Slovenija med evropskimi državami glede svobode medijev na predzadnjem mestu, tik pred Romunijo.

==Stran '''456''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri456/index.html Normalno življenje,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. junija 2022&lt;/small&gt;==

''Normalen'' je seveda problematična oznaka, moral bi jo napisati v narekovajih ali z dodatkom ''tako imenovana''. Pa je vendarle pomirjujoče, če se človek lahko odpravi na potovanje, in to celo v kraje, kjer še ni tako dolgo od krutih vojnih spopadov, uživa v lepi naravi v zaupanju, da se ta zlahka otrese neumnih človeških posegov, ter fotografira drugega ob drugem spomenike antifašistov in nacionalistov, tako cerkve kot ljudi, ki svarijo pred cerkvijo. Kadar življenje teče normalno, se ne meni kaj dosti za književnost, zato je literarne narave na tej strani samo spominska plošča [[:w:bs:Veselin Masleša|Veselinu Masleši]] v Banja Luki, glavnem mestu kantona Republike Srbske znotraj Bosne in Hercegovine. Geslo je v bosanski, srbski in srbohrvaški Wikipediji, v slovenščini ga še ni. Da ne pozabimo, kako hitro lahko lep normalen dan ugasne v mračno socialno noč, pozivam k podpisu 
[https://www.peticija.online/peticija_za_dosledno_upotevanje_7_lena_ustave_republike_slovenije Peticije za dosledno spoštovanje 7. člena Ustave RS,] ki govori o ločenosti države in cerkve. Sestavila jo je družbena aktivistka in pisateljica Tjaša Zorc Rupnik zaradi pozivanja militantnih slovenskih klerikov k novemu slovenskemu razkolu. Nevarnost ni nova: Ivan Tavčar se ji je satirično zoperstavil leta 1891 v &quot;času primerni povesti iz prihodnjih dob&quot; z naslovom [[:s:4000|4000]], ki je bila uperjena proti [[:w:Anton Mahnič|Mahničevi]] &quot;ločitvi duhov&quot;, za posvetno državo zavzeti državljan pa lahko pomaga s podpisom pod njeno peticijo. Takoj, ker se mudi.

Posnetki govorcev v prvem delu te strani albuma so s komemoracije na mestu koncentracijskega taborišča Ljubelj; opozicijskih politikov tam ni bilo, ker jim življenja tistih, ki jih je pobil okupator, očitno ni mar, umanjkal je celo Borut Pahor. Je pa francoski govornik izpostavil dejavno antifašistično držo pisatelja in taboriščnika Borisa Pahorja. Glavnina posnetkov je z nekajdnevne poti v Bosno. Ker je bilo prevroče, sva z Miro zavzela samo vrh Pločno v gorovju Čvrsnice, namesto Lupoglava v Prenju, ki bi zahteval dva dni hoje, pa sva potem izbrala otok Murter. Medtem so doma začele plenjati maline.

==Stran '''455''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri455/index.html Rad-a bi bil-a s teboj,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. junija 2022&lt;/small&gt;==

Lažje se diha, tudi slike so temu primerno drugačne. Prve so z družinskega izleta z Ljubelja skozi Bornov tunel na Prevalo (na poti smo srečali Juša, sina pokojnega profesorja Gregorja Kocijana). Posnetki med 5 in 7 so iz Ljubljane, osmi se je izmuznil iz ljubeljskega izleta, od deset do petnajst so s kratkega skoka na Kamenjak, od 16 do 19 s piknika FF na Foersterjevem vrtu za šolo. Od 20 do 29 so z izleta na Vrh Slemena nad planino Konjščico, kjer sva spoznala entomologa [[:d:Q21390750|Stanislava Gomboca]] (ja, tudi njegovo sliko sem dal v Zbirko). Zna kdo pomagati s slovenskim in latinskim imenom rumenih rož na slikah? V knjigi ''Alpsko cvetje'' in na Wikipediji ne najdem jasnega odgovora. &lt;font coloro=green&gt;Veronika me je po objavi poučila, da gre za kalužnico, ki pa res spada med zlatičevke (''ranunculaceae'').&lt;/font&gt; Od 30 do 40 so z borčevskega pohoda po spomenikih nad Kropo (za traso glej [[:c:File:Partizanska pot na Vodiško planino.pdf|zemljevid na Geopediji]]), zadnja pa je z vsakoletnega piknika sodelavcev ''Planinskega vestnika'' v Kamniški Bistrici.

==Stran '''454''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri454/index.html Svobode si ne zaslužijo le ljudje,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. maja 2022&lt;/small&gt;==

Naslov sem si sposodil z napisa, s katerim je naša Mojca opremila svoje okusne veganske jedi za protestniški piknik (14). Za ravnotežje so skrbele Tonetove divjačinske mesnine. Zbralo se nas je nekaj čez 20, Ladotovi so prišli z napisom Mi vsi smo Jaša/Marcel, pričakal jih je napis Pozdravljen bod' protestnik (15), ki je spominjal malo na [[:w:de:Ulrich von Liechtenstein|Ulricha Liechtensteinskega]] (slovenskega gesla na Wikipediji še nima) ''Buge was primi, gralwa Venus'', malo pa na vaški pozdrav novomašnikom. Žur je zaključila torta Tatjane in Miloša Šonca z napisom 105, ki je označeval 105 petkov, ko smo se videvali na Trgu republike. [[:w:Uroš Lipušček|Uroš Lipušček]] ([https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi921930/ PSBL]) je zbranim komentiral globalno dogajanje. Po vrsti pa gredo slike takole: turni smuk ponovno z Nevejskega sedla (Na Žlebeh), tokrat na Prevalo, tam pa za dan žičničarjev, ko so vozili zastonj, nekajkrat na slovensko stran pod Prestreljenik. Na 9. maj sva z Miro pred Mladinskim gledališčem v razpoloženi množici, ki ni mogla več v dvorano, sledila Štefančičevemu Studiu city, ki so ga desni radikali na RTV ukinili. Žižek in Golob sta bila izvrstna (slednji se je v zvezi s covidom zavzel za švedski model), Marcel je prekosil samega sebe, obeti za naprej so vedri. Menda zadnja letošnja smuška tura je bila na Kotovo sedlo: z biciklom iz Planice do koče v Tamarju in še malo naprej, potem pol ure peš do snega in naprej na smučeh. Na povratku sem srečal pisateljico [[:w:Bronja Žakelj|Bronjo Žakelj]] z njeno stražiško sorodnico Zdravko (6&amp;ndash;13).

==Stran '''453''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri453/index.html Gledamo vas,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. maja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat v petek ni bil protest, ampak fešta. Civilnodružbeni nadzor nad politiko se bo nadaljeval. Vmes bomo šli pa kam v hribe, nazadnje na sedlo Vršič (Italijani pišejo Sella Ursic) nad Žlebmi (Na Žlebeh, Nevejsko sedlo, Sella Nevea), kjer se rada konča turnosmučarske sezona.

==Stran '''452''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri452/index.html Vége,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Večina posnetkov je z zadnjega petkovega protestnega mitinga na Trgu republike pred volitvami. Bil je drugačen od prejšnjih, bolj glasbeni kot protestni dogodek. Vozači smo se po dveh urah odpravili domov, še preden so se na odru zvrstili vsi napovedani pevci. Nekatere od njih sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Posnetki vandaliziranih plakatov dokumentirajo jezo ljudi nad aktualno oblastno garnituro. Nekaj posnetkov je s predvolilne stojnice v Radovljici; nekatere od bodočih politikov sem poslikal za zgodovino, zraven pa še prestavljeno ploščo mladinskemu pisatelju [[:w:Mirko Kunčič|Mirku Kunčiču]] na njegovi rojstni hiši v Lescah. Naj jo kdo postavi v sloj literarnih spomenikov na Geopediji.

Aja, nekateri sprašujejo, kaj pomeni naslov. ''Vége'' je po madžarsko 'konec' (besedo poznamo iz koncev starih risank na televiziji), mišljen pa je, držimo pesti, konec aktualne strahovlade.

==Stran '''451''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri451/index.html Irena &amp; Zoran 70,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Kmečkemu turizmu, kamor sta nas povabila [[:w:Irena Novak Popov|Irena]] in Zoran ob osebnem jubileju in ob izidu Ireni posvečene številke revije ''Jezik in slovstvo'', se reče pri Smrekarju, nahaja pa se v vasi Grobišče pri Prestranku. Zelo lepo, okusno in prijazno. Kolegi, ki jim je manjkala slika na Wikipediji oz. v Zbirki (Vilma Purič, [[:w:Petra Kolmančič|Petra Kolmančič]] ...), jo zdaj tam imajo. Pri vključevanju slik v gesla me je prehitel [[:w:Uporabnik:Sporti|Sporti]].

==Stran '''450''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri450/index.html Sašin glas,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Tu so posnetki prispevkov, ki jih je v Pisma bralcev v Sobotni prilogi ''Dela'' objavila Saša Jenko Pahor. Povečane je razstavila na volilnem shodu na Trgu republike v Ljubljani 15. aprila 2022. Temu se reče [[:w:aktivno državljanstvo|aktivno državljanstvo]].

==Stran '''449''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri449/index.html Pušiona,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Včeraj 15. aprila je bilo volilno zaslišanje strank na Trgu republike. Vprašanja so zastavljali volivci, brali pa so jih Tea Jarc, Jaša Jenull in Filip Dobranić. Desnih strank in njihovih satelitov ni bilo. Tri portrete politikov sem postavil v Zbirko ([[:c:Category:Ljubo Jasnič|Ljubo Jasnič]], Jerca Korče, Miroslav Gregorič) in dodal svež portret [[:c:Category:Robert Golob|Roberta Goloba]]. Pa seveda [[:c:Category:Election campaign in Ljubljana (2022-04-15)|tokratne napise]]. Sporočilo shoda je bila jasno: če ne bomo šli volit &quot;novih obrazov&quot;, bomo obtičali v avtokraciji, tako kot se je to pred kratkim zgodilo Srbom in Madžarom. Vsak politično apatični državljan, ki ostane doma, pasivno podpre grosupeljskega vojvodo pri njegovih zločestih načrtih resetiranja Slovenije v avtokracijo. Naj bo to tudi moj poziv na volitve. Iz prebujajoče se narave so samo prvi trije posnetki. Če bi jih dodal več, bi ponavljal lanske in predlanske posnetke Velikega Draškega vrha in Soriške planine. &quot;Jezikoslovni&quot; naslov je dal tej strani protestni napis Miha Tomšiča, ki se sklicuje na &quot;Slovar pogovorne slovenščine&quot; :) V Zbirki sem avtorsko prepoznavnim napisnim opusom dodelil samostojne kategorije: poleg [[:c:Category:Inscriptions by Ana Jug|Ane Jug]] še [[:c:Category:Inscriptions by Miha Tomšič|Miha Tomšič]], [[:c:Category:Inscriptions by Marko Apih|Marko Apih]] in [[:c:Category:Inscriptions by Saša Jenko Pahor|Saša Jenko Pahor]].

==Stran '''448''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri448/index.html Protestni zapasniki Ane Jug,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Ana Jug in Severin Kovačič sta vsak petek prišla na protest z drugačnim predpasnikom, ki jim sama rečeta, ker jih oblečeta tako, da je sprednja stran z napisom zadaj, &quot;zapasniki&quot;. Fotografiral sem jih že sproti, 8. aprila pa sta vse razobesila med drogove za zastave pred parlamentom. Prava politična žehta! Zaslužijo [[:c:Category:Signage at demonstrations in Slovenia by Ana Jug|samostojno kategorijo v okviru Wikimedijine Zbirke]] in so jo tudi dobili.

In še nekaj povezav na globalno in domače dogajanje, da ne pozabim: [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''447''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri447/index.html Volim te!] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. aprila 2022&lt;/small&gt;==

V petek sem na protestu manjkal, zmagal je prehlad. Če ni bila gripa. Če ni bil covid z nahodom, nesimptomatičen, ker vonja pa le nisem izgubil. Me ne zanima. V soboto je bilo kislo vreme, počutje pa že primerno za udeležbo na predvolilnem štantu Glasu ljudstva dopoldne v Kranju in sredi dneva na Jesenicah. Za nobeno stranko izrecno ni navijal Jenull, en sam apel je bil: &quot;Pejt volt&quot; 24. aprila! Ker zaupanje v zdravo pamet in preživitveni instinkt sodržavljanov je dovoljšnje. Če bodo obkrožali narobe, pač ne zaslužimo normalnega življenja in lepe prihodnosti. Nekatere nastopajoče sem slikal: Ervin Fritz, Boris A. Novak, Roza. In nekatere udeležence. Ker Google zadnje čase ne dovoli iskanja po imenih in priimkih, s katerimi so slike podnaslovljene, bi jih moral za lažje najdenje vpisovati semle, ker po besedilnih datotekah je pa iskanje še mogoče. Pa ne vem, če se mi to še da. Kdor je javna osebnost, zrela za vpis v enciklopedijo, tega že poiščem kdaj pozneje in ga vnesem v Wikimedijino Zbirko. Tokrat je tam dobila portret govornica na petkovem protestu 8. aprila [[:w:Renata Salecl|Renata Salecl]] (30). Za odmor so med družbeno angažirano dokumentacijo štiri slike s smuke pod Begunjščico (pri koči smo se srečali z Mojco in Urško Stritar (19)) in ena (21) s humanitarnega servisa na Bledu. Včeraj 8. aprila smo tisti, ki se znamo podrenjati, dobili svoj izvod dveh svežih protestnih pesniških zbirk: ''Svoboda je glagol''  Borisa A. Novaka in ''Beseda upora'', ki jo je lepo oblikoval [[:w:Ištvan Išt Huzjan|Ištvan Huzjan]] (42, 43). Zadnje posnetke plakatov, ki vabijo na volitve čez 14 dni (44, 45, 46), sem napravil tako, da jih vsak lahko iztisne in poobesi po oglasnih deskah. V Zbirki so tokratni napisi na [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2022-04-08)]] in na [[:c:Category:Election campaign in Slovenia (2022-04-02)]]. Poslikal sem tudi razstavo protestnih predpasnikov, ki pa jih je bilo toliko, da so šli na samostojno naslednjo stran.

==Stran '''446''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri446/index.html Niso vsi isti,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 27. marca 2022&lt;/small&gt;==

Ker je bil v petek sredi dneva (pet pred dvanajsto!) v Ljubljani globalni podnebni štrajk (množični protesti so bili ob istem času po celem svetu), je slik spet nekaj več. Na njih je mladina, eden od fotografov mi je priznal, da mladino veliko raje slika kot stare petkove protestnike, jaz pa o svojih fotografskih preferencah raje previdno molčim :) Podnebne napise sem v Zbirki (Wikimedia Commons) kategoriziral pod [[:c:Global climate strike in Ljubljana 25 March 2022|Global climate strike in Ljubljana 25 March 2022]], kjer so se znašle v družbi podobnih iz Avstrije, Avstralije, Nemčije ... Stoprvi redni petkov protest je bil namenjen naštevanju stotih razlogov, zakaj moramo na volitve (slika 54), [https://www.mladina.si/215065/100-razlogov-zakaj-moramo-iti-na-volitve-in-izglasovati-boljso-prihodnost/ objavila jih je tudi ''Mladina'' 24. 3. 2022.] Rozovo recitacijo Niso vsi isti, ki je posodila naslov tejle strani, je dal Božo Flajšman na [https://www.youtube.com/watch?v=I1kDM0l-aSY Youtube,] besedilo pa je gotovo tudi kje na spletu. Za aktivistko Tjašo Zorc (38) naj povem, da je pred desetletjem objavljala ljubezenske romane pod psevdonimom Maša Modic; o njenem popularnem opusu je 2003 nastala tudi diplomska naloga. Edini izlet zadnjega  tedna je bil na Rodico (prvih šest slik): cel dan nisem srečal žive duše, sneg je bil ravno prav trd in smuka dobra. Slika 6 je iz Kovaškega muzeja v Kropi, ki ga prenavljajo. Kot je na Šentflorjanskem v zadnjih desetletjih navada, so oddelek NOB ukinili, čeprav je pri partizanih in med talci padel vsak deseti Kropar. Pod geslom Cankarjevega Jermana &quot;Ta roka bo kovala svet&quot; smo se zavzeli proti potlačenju pomembnega dela naše zgodovine; ta citat bi bil lahko za naslov kroparske muzejske NOB-zbirke.

==Stran '''445''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri445/index.html Nismo ovce,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. marca 2022&lt;/small&gt;==

Stran si je sposodila ime s Severinovega &quot;zapasnika&quot;, na katerem je ta petek pisalo: Že stotič dokazujemo, da nismo ovce.&quot; Protestni posnetki oklepajo tiste z dveh izletov, smuškega z Draškega vrha in kolesarskega iznad Izole. Julijanu iz Malije (13) je bilo dolgčas, pa nama je pripovedoval, kako hudo je bilo med drugo svetovno vojno. Na poti domov sva v Ospu zaman iskala partizanski bunker pri Klabjanovih (16), vpisan v Register kulturne dediščine; zasuli so ga že pred dolgimi leti. Na stotem petkovem protestu so govorili Milan Kučan, Matjaž Hanžek, Jedrt Jež Furlan, Andrej Rozman Roza, prepevala sta Jani Kovačič in Darko Nikolovski, verze je bral Boris A. Novak. Rozov govor sem postavil na Youtube, Kučanovega govora in rapa Nikolovskega pa žal nisem dovolj dobro posnel. Velik in lep dogodek je bil, končal se je pred zabarikadirano RTV, ki jo Janša želi podrediti tako kot Putin Mariupol. Zadnji posnetek je sken QR-kode, ki državljana pripelje na volitvomat. Skozi serijo odgovorov na evidentirane volilne zahteve program izpiše, v koliko odstotkih državljanovi odgovori ustrezajo ponudbi obstoječih strank.

==Stran '''444''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri444/index.html No, gospod, to je pa že preveč,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. marca 2022&lt;/small&gt;==

Na občnem zboru lokalne Zveze borcev (začetni posnetki) so bili udeleženci starejši, na osmomarčevskem protestu v Ljubljani  (slike od 21 dalje) pa je bilo največ mladih ljudi; nekateri od portretiranih so vstopili v Wikimedijino Zbirko, za nepodnaslovljene aktivistke bo treba prej poiskati imena. V Zbirko sem seveda prekopiral tudi napise na transparentih. Od 6 do 20 so posnetki s petkovega protesta 3. marca 2022, ki je izpostavil vladno uzurpacijo medijev, zlasti javne RTV. Ker trenutno ne najdem primernejšega mesta, kar semle odlagam nekaj povezav na vojno v Ukrajini, čeprav je bilo napisov proti vojni na protestu 8. marca malo. V času, ko se gre informacijski mainstream propagandne vojne, je namreč treba pokazati na alternativne informacije, ki jih radi izpuščajo: [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''443''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri443/index.html To leto bo naše in naša bo letos pomlad,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Verz za naslov te strani je spet prispeval Kajuh (iz pesmi [[:s:Po tisoč letih|Po tisoč letih]]), majico z njim je na včerajšnji protest prinesel Tone Gržina (21, 22). Posnetki so z dveh zadnjih petkovih protestov, vmes je nekaj snežne beline s Karavank in Pokljuke. Zadnjega je napravil Boris Živulović in sem si ga za tole stran sposodil, ker sva na njem tudi midva z Miro, ujeta v črko I na napisu IZBRIS. Pretresljivo sta v snežnem metežu ob obletnici [[:w:izbrisani|izbrisanih]], tem sramotnem slovenskem &quot;administrativnem genocidu&quot;, govorila Dragan Petrovec in Ratko Stojiljković. Protestne napise najde človek tudi v Wikimedijini Zbirki ([[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2022]], [[:c:Category:Protests against Janez Janša]], [[:c:Category:Slovene-language signage at demonstrations]]).

Napisal sem že, da niso vsi v političnem vrtincu enaki, nekateri so neprimerno slabši. Od volitev bo odvisno, ali bo izbrana znosna ali neznosna oblastna garnitura. Pametni državljan, ki modro sklene, da ne bo šel na volitve, naj se ne pritožuje, ko mu bodo zavladali bedaki in mafija.

==Stran '''442''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri442/index.html Zabode handžar si v srce,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Naslov tele strani je s petkovega plakata Saše Pahor Jenko (na začetku strani), na plakat pa je prišel iz Aškerčeve pesmi [[:s:Janičar|Janičar]], ki govori o usodi izdajalcev. Zadnje slike so od včeraj, ko se je pred skupščino enajst strank opredeljevalo do [https://glas-ljudstva.si/ 138 zahtev Glasu ljudstva.] Policijskih ograj tokrat začuda ni bilo. Akcijo je soorganizirala skupina [https://danesjenovdan.si/posadka Danes je nov dan,] ki s svojo mladostno zagnanostjo, znanjem in avtentičnostjo vzbuja socialna upanja. Nazadnje, tako bi rad verjel, prevlada prav to: zaupanje ljudem, ki so zares zavzeti za skupno dobro, torej nekakšen moralni instinkt nad paleto ideoloških ponudb, da o očitni poniglavi preračunljivosti, pokvarjenosti in zavajanju vladnih strank ne govorim. Ne, sploh niso vsi isti! Kjer pod fotografijami govorcev ni imena, pomeni, da jih ne poznam, tiste z imeni pa se da poguglati. Miha Tomšič je za protestne potrebe predelal [https://www.youtube.com/watch?v=8RLr02KE9G8 Alojz Valček] [[:w:Marko Brecelj|Marka Breclja]] tako, da se namesto na fizika [[:w:Alojz Kodre|Alojza Kodreta]] nanaša na policaja [[:w:Anton Olaj|Antona Olaja]] (slika 16), Boris A. Novak pa si je napev za parodične verze  Ole, Ole - Olaj, Olaj sposodil pri navijaškem refrenu [https://www.youtube.com/watch?v=Y8aIvD4N8GM The Name of the Game] (slika 17). Pesem je protest zoper kazni, ki jih generalni direktor Policije Anton Olaj predpisuje kritičnim intelektualcem, med drugim Pavletu Gantarju. [https://www.youtube.com/watch?v=k0vktIkE1-o&amp;t=2s Posnetek Borisovega nastopa na Youtubu] z naslovom Olempijada [sic!] v Ljubljani 11. 2. 2022 je delo [[:w:Karpo Godina|Karpa Godine]]. Na zadnjem petkovem protestu smo bili priča podelitvi olimpijskih medalj za boj proti demokraciji Janši, Hojsu in Olaju.

==Stran '''441''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri441/index.html Z zvezdo upora v očeh,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat je fotografij več. Na sprožilec pritiskamo, ko smo kje na novih koncih, posebej če je lepo vreme. Prva pot je vodila na koline k prijatelju Tonetu Gržini v Ojstriško vas, naslednji dan pa v bregove nad Laškim, kjer je speljana Pot 14. divizije. Partizanske spomenike je tam poslikal že Bor, do neposlikanih pa z Miro nisva mogla, ker so na težje dostopnih mestih in ker ob cesti ni bilo nikogar, ki bi ga lahko povprašala za pot. V partizansko zbirko jih bo vnesel Bor, jaz pa naložim v Zbirko na Wikimedia Commons vse druge ob poti. Naslednji izlet na Kras je bil uspešnejši, poslikala sva kar nekaj modrih zvezdic, ki označujejo neobiskane partizanske spomenike, na obeh straneh meje. [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] je že presegla 6700 obeležij. Ob vpisovanju v zbirko sem opazil, da sem fotografiral tudi [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:6083_x1548398.5751344583_y5757167.853417746_s18_b2852 nagrobnik treh partizanov (Alojz Zorn, Vladimir Pangerc, Alojz Kobal),] ki jih je 14. 8. 1943 postrelila domobranska patrulja pod vodstvom pesnika Franceta Balantiča v Grahovem. O tem pišem v prispevku [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Mladi fantje na dveh straneh|Mladi fantje na dveh straneh]]. Na Primorskem lepo skrbijo za spomenike, tudi v Italiji nihče ne praska informacijskih tabel na mestih, kjer rdeča zvezdica označuje partizanska obeležja, njihove slike so pomemben del turističnih informacij o kraju. Naslov tej strani je dal napis na spomeniku v Jamljah na oni strani meje (slika 31). Povezav na uspomeničene osebnosti (Dragotin Ripšl, Valentin Orožen, Matija Vertovec, Drago Marušič, Karel Štrekelj, Dorče Sardoč, Albin Škerk, Lojze Kokoravec) tokrat ne bom delal, saj se jih da poguglati in najti na Wikipediji, v SBL in drugod; slike obeležij obesim v Zbirko in v wikipedijske članke, če jih še nimajo, kakor tudi slike krajev in cerkva ob poteh: Lože, Laziše, Vrh nad Laškim, Olešče ... Jamlje, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Šempolaj, Praprot ... O enciklopediziranju kulturne krajine sem nazadnje pisal v dveh člankih: [[Motiviranje študentov za lokalne raziskave]] in (skupaj z Jernejem Polajnarjem) v [[Wikimedija in lokalno raziskovanje]]. To počnemo tudi s študenti že v prvem letniku.

==Stran '''440''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri440/index.html Glas ljudstva,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. januarja 2022&lt;/small&gt;==

V sredo 19. januarja je ljudska skupščina Glas ljudstva na Trgu republike izročila [https://slov.si/doc/128zahtev.pdf 138 zahtev] (tudi [https://drive.google.com/file/d/1KsV7T2rDazcRKhnTEQoE8QcDzoGzO0vz/view tule]) slovenskim strankam. Lepa priložnost za opremo wikipedijskih člankov o politikih z njihovimi slikami, ki sem jih prej naložil na [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|Wikimedia Commons]]. Čeprav so se zbrali na trgu eminentni ljudje pri državotvornem dejanju, je preplašena ali pa preprosto zmešana oblast pregradila trg z zaščitnimi ograjami, bogseusmili take države. Prva vrstica fotografij je iz Muzeja novejše zgodovine, kjer sva s sospomeničarjem Danielom Divjakom iskala kartotetko spominskih točk iz druge svetovne vojne, ki jo je do leta 1961 postavila [[:w:Olga Kastelic|Olga Kastelic - Marjetka]]. Kartoteka je v precej razsutem stanju, nekateri fascikli manjkajo, kartotečni predalčki zamešani, težko si bo kaj pomagati z njo ... Čisto slučajno sem med papirji naletel na pričevanjski opis Kajuhove smrti (slika 3), za katerega sem pozneje našel, da je bilo leta 1957 objavljeno v ''Planinskem vestniku''.&lt;ref&gt;[http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1958_03.pdf Stane Terčak: Srečanja v gorah.]&lt;/ref&gt; Naša [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] vsebuje trenutno 6652 enot.  

V petek zvečer smo protestirali proti zakonu, ki želi doseči zastaranje gospodarskega kriminala &amp;ndash; kako prozorne in kako nespodobne oblastne poteze! Svetlana Makarovič je prebrala pesem [https://topnews.si/2022/01/22/video-petkovi-protestniki-izdali-tiralice-za-jelincicem-pocivalskom-in-toninom-in-janso-svetlana-makarovic-pa-je-jozetu-mozini-namenila-posebno-pesem-z-naslovom-utrip-lazi/ Utrip laži,] ki je merila na Možinovo omalovaževanje [[:w:dražgoška bitka|dražgoške bitke]]. Sveže je [https://www.youtube.com/watch?v=gTNfOeT0FS8 pričevanje domačinke Jelke Gortnar] o dražgoški bitki, ki ga je na Youtube postavil Božidar Flajšman; Jelka Gortnar je sestra Franca, Francke in Toneta Gortnarja, [[Komentarji k fotografijam#Stran 430 Mi pesem sreče brani napisati, 14. novembra 2021|o katerih sem tu že pisal]]. Nekje na sredi je slika z naslovom Najboljše so pa pečenice z zeljem, pač z mislijo na izjavo Cankarjeve Geni v ''Hlapcih'', ki daje prednost pečenim piškam. Upam, da take izjave ne postanejo kdaj naša zadnja tolažba ali celo vodilo.

==Stran '''439''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri439/index.html Sloveniše art,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Vreme se je popravilo, zato je nekaj več izletniških: v krnico pod Malo Ponco, v Streseno dolino, na planino Konjščico in Belo peč nad Tržičem, na Konjsko sedlo v Spodnjih bohinjskih hribih. Na petkovem protestu sem slikal Jerico Mrzel, Urško Comino in Svetlano Makarovič in jih spravil v Zbirko. Pa [[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2022|protestne napise]] tudi, da bo laže pisati zgodovino in jo teže falsificirati.

==Stran '''438''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri438/index.html Dražgoše 80 let,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat so ob protestnih še dražgoške slike. Sporočilo petkovih protestov in Kučanovega nedeljskega govora na proslavi ob 80. obletnici [[:w:dražgoška bitka|dražgoške bitke]] ([https://www.youtube.com/embed/yADugXFKK0k Youtube,] [https://slov.si/doc/drazgose80.docx tekst]) je bilo identično: na volitvah 24. aprila moramo državo odvrniti od fašizma. Razlika je bila v številčnosti množice in v teži izrečenega, saj je bila za razliko od petkovih kriminaliziranih protestnih sloganov v Dražgošah razločna obsodba vladne tiranije izrečena ob prisotnosti najvišjih predstavnikov države in  tako rekoč ob policijski in vojaški asistenci. Recitirane in pete pesmi so bile Kajuhove in Novakova Svoboda je glagol. Če si ta narod aprila prosto ne izvoli vere in postave, ni vreden svobode. Petkov protestni sprevod se je ustavil pred RTV, kjer se dogaja kadrovska čistka v slogu časov, za katere se je zdelo, da se ne morejo vrniti. Ljudje na slikah so večinoma poznani, zato jih nisem podpisoval, če kdo koga ne pozna, naj me povpraša. Od slike 17 dalje so slike iz Dražgoš. Serijo začenja pisateljica Valerija Skrinjar Tvrz, za slikovno opremo gesel na Wikipediji pridejo prav tudi posnetek organizatorja generalmajorja [[:w:Ladislav Lipič|Ladislava Lipiča]] in portreti nastopajočih igralcev Primoža Bezjaka, Vesne Slapar, Katarine Stegnar in pevke Gaje Zorč. Scenarij za prireditev je napisala Milena Sitar. O domobranski interpretaciji dražgoške bitke glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007617.html zapis Klemena Laha.]

==Stran '''437''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri437/index.html Naj novo leto odnese diktaturo, korupcijo, laži,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat so protestne slike dvoje: najprej s ponedeljka 28. decembra (0&amp;ndash;12), potem pa še od petka 31. decembra (od 23 do konca). Prve so bile proticepilske, druge protivladne. Svobodo zahtevamo vsi, proti pisunom, ki dajejo prednost varnosti in zdravju pred svobodo. Ali niso nikoli brali Martina Krpana, kjer razločno piše: ''Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre.'' Če bi obveljala njihova, ne bi bilo ne Trubarja, ne kmečkih upornikov, ne partizanov, niti današnjih kolesarskih protestnikov. Jajcemat (slika 14) je že uslovarjena beseda, nimam pa podatka, za koliko naprav za prodajo jajc se ji je uspelo uveljaviti. V sredici je dokumentirana podelitev [[:w:Trubarjeva nagrada|Trubarjeve nagrade]] [[:w:Miran Košuta|Miranu Košuti]]; za to priložnost v NUK-u sem nekoliko popravil Miranovo geslo na Wikipediji, ki pa še vedno potrebuje izdatnega ažuriranja. V nagovoru je zelo razločno protestiral proti temu, da bi ga Cobiss umeščal med italijanske pisatelje, ki pišejo v slovenščini ([https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007541.html debata na to temo je tekla pred kratkim na Slovlitu]). Ljudi na slikah najbrž ni treba posebej predstavljati, samo pri Marku Bidovcu naj povem, da je pravnuk leta 1930 na bazoviškem procesu ustreljenega [[:w:Ferdo Bidovec|Ferda Bidovca]] (prizadeva si za njegovo rehabilitacijo, v Italiji uradno še vedno velja za terorista, ne pa za borca proti fašizmu), Jana Mahorčič pa je NUK-ova piarovka. Mišeljski konec (22) je bil posnet pred silvestrom z Mesnove glave, kot vsako leto. Na kolesarskem protestnem silvestrovanju so na ognju upora na Trgu republike goreli tiranija, korupcija, laži in izdajstvo, lampijoni (37) pa so ponesli v nebo želje po demokraciji, poštenju, sreči, tovarištvu.

==Stran '''436''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri436/index.html Glava dobi vsak dan za kosilo dva človeka,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Ela je ob svoji umetniji iz plastelina, ki ji je dala ime Pošast s tremi glavami, povedala: Glava dobi vsak dan za kosilo dva človeka. Če ju dobi in poje, potem je sita. Sicer je jezna in tako zamahne z repom po vodi, da nastanejo poplave. Novinarko Erno Barborič Petrač (2) sem posnel, ko me je prišla izprašat o Kekcu, [[Ob 70-letnici prvega Kekčevega filma|povedal sem nekako tole]]. Grafit (3) je z Jesenic, protestni napisi pa z božičevanja v Ljubljani [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-24)|v petek 24. decembra]]. Imeli smo jaslice in smrečico, napis Mi vsi smo Jaša je zato, ker ablast toži Jašo Jenulla zaradi organizacije protestov in mu skuša zaračunati policijsko varovanje. Udeleženci smo za božično darilo dobili zbirko protestnih pesmi ''Protestarico'', ki jo je uredila Ana Jug, založil Luka Manojlović iz Nove Gorico, v njej pa so pesmi 20 avtorjev, začenši z Borisom A. Novakom. 

Pisatelj Branko Gradišnik se petkovih protestov sicer ne udeležuje, prepošilja pa vabilo na protest pred skupščino v ponedeljek 27. decembra ob 9.00, ko bo parlament &quot;sprejemal PKP10, zakon, ki bi, če bo sprejet, omogočal nadaljnje teptanje in morda dokončni odvzem naših svoboščin in pravic&quot;. Tisti s Facebookom najdete odprto Gradišnikovo stran in poslanice na Brankogradisnik1951. Proti sprejemu neustavnega zakona se je zavzela tudi Pravna mreža za demokracijo v [https://pravna-mreza.si/izjava-za-javnost-predlog-pkp-10-ne-odpravlja-neustavnosti-zakona-o-nalezljivih-boleznih/ Izjavi za javnost].

==Stran '''435''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri435/index.html Saj Slovenija ne krati mladoletnim tujkam spati v ledeni krsti vode,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Začne se s spletnim oglasom, ki išče sostanovalko v nekdanji [[:w:Jože Toporišič|Toporišičevi]] delovni sobi na Šarhovi ulici v Ljubljani. Z Majdo Kovačec (slika 1) sva se z Miro spoznala na poti na Mali Javornik; izkazalo se je, da ni samo športnica, ampak tudi pisateljica ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=ar%3D80724579&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Cobiss]). Potem so pa samo še [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-17)|protestni napisi od minulega tedna]]. Na zadnjem protestnem posnetku [[:w:Boris A. Novak|Boris A. Novak]] bere pesem [https://slov.si/doc/boris_a_novak_kralj_svobode.docx Kralj svobode] o kurdski begunski deklici, ki se je nedavno utopila v Dragonji; pesem je posodila verz naslovu tele strani.

==Stran '''434''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri434/index.html Zimske radosti,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 12. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Smrt gluhoneme begunske deklice v mejni reki Dragonji je bila osrednja tema protivladnih protestov minuli petek, udeleženci so za begunce zbrali kup oblačil in obutve (17), samo upamo lahko, da bodo srečno prišli do potrebnih. Pa kostanj smo &quot;pekli&quot;, ki so ga improvizirani in samovoljni oblastni odloki izvzeli iz serije novoletnih prepovedi. Zimske radosti so dveh vrst. Tiste perverzne, ki jih goji samopašna in podivjana vlada, je narisala Saša (11; [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-10)|protestni napisi tega tedna so že v Wikimedijini Zbirki]], kjer delajo družbo drugim iz minulih 80 in več tednov), za ravnotežje sem na začetku in na koncu dodal prgišče posnetkov zimskih radosti običajne sorte. Da ne pozabimo nanje v mračnjaškem političnem vzdušju. Začnejo se s Hruškim (Hrušenskim, Hruščanskim) vrhom oz. Hruško Rožco (tam sem srečal Urbana Ažmana, ki je z njim Mira pred leti napravila [https://planinskivestnik.com/javno/vsebina/pv_2019_07_08_web.pdf#page=18 intervju za ''Planinski vestnik'']), končajo pa s smuko s Partizanskega doma na Vodiški planini nad Kropo. Zraven Hruškega vrha je Klek, [http://slov.si/mh/galerije/galeri414/index.html kjer smo bili letos s slavističnimi kekci.]

==Stran '''433''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri433/index.html Utkenektkosmrdi,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 7. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Literatura je nedvomno ena nevarna reč, sicer se ne bi citati iz nje pojavljali na protivladnih protestih, tokrat se je citat iz [[:w:en:Raymond Queneau|Queneaujeve]] ''Cice v metroju'' ponudil za naslov strani v albumu (14). Snežna belina na drugih posnetkih ne potrebuje komentarja; lokacije so zapisane pod slikami, na Geopediji se da preveriti, kje so ti vrhovi in te zapršičene planine. Zadnji posnetek izkoriščam za poizvedovanje, kdo iz srenje bi bil zainteresiran za referat na simpoziju o dveh Jenkih, pesniku [[:w:Simon Jenko|Simonu]] in skladatelju [[:w:Davorin Jenko|Davorinu]], ki sta se rodila leta 1835 v Kranju &amp;ndash; naj mi piše. Na posnetku so pobudniki za leto 2025 načrtovanega simpozija kulturni animator iz Mavčič Rudi Zevnik, muzikolog [[:w:Franc Križnar|Franc Križnar]] in vodja prireditev v kranjski knjižnici Nina Svetelj.

==Stran '''432''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri432/index.html Minister, za kulturo odstopite,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 28. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Tokrat nekoliko bolj &quot;uravnotežena&quot; stran: protestnih slik je samo 32,5 % :), druge so iz narave. Ne vem, koliko k &quot;uravnoteženosti&quot; prispeva spominska plošča [[:w:Črtomir Nagode|Črtomiru Nagodetu]] na Mirju 15 (slika 4), ki je bil žrtev političnega procesa 1947; vključil sem jo tudi v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 sloj partizanskih spomenikov na Geopediji,] saj je bil spočetka v vrhovnem plenumu OF. Med partizani je tudi tigrovec [[:w:Lavo Čermelj|Lavo Čermelj]] (2). Kako je bilo s slovenstvom nobelovca [[:w:Friderik Pregl|Friderika Pregla]] (3), lepo piše v njegovem geslu na Wikipediji. Galerijo uspomeničenih znamenitežev tokrat zaključuje slavist [[:w:Rajko Nahtigal|Rajko Nahtigal]] s ploščo zraven Nagodetove, na Mirju 13 (5 in 6). Planinski posnetki so s poti na Košutico (Babo) nad Ljubeljem in Hruški oz. Hrušenski vrh nad Plavškim Rovtom, gore so na meji z Avstrijo ali pa že na oni strani, treba jih bo postaviti k ustreznim enciklopedijskim geslom. S kolesarsko nalepko je nekdo obogatil zbirko na polepljeni vpisni skrinjici na vrhu (21). Posnetek 26 je za tiste, ki bi znali dešifrirati meni popolnoma nerazumljivo številčenje sedežev v novih vlakih Slovenskih železnic. Od slike 27 do konca je dokumentacija petkovih državljanskih dolžnosti; z enega izmed napisov je tudi naslov te strani v albumu, ki se slavistično poigrava s pomenotvorno premestitvijo vejice: &quot;Minister, za kulturo odstopite&quot; namesto pričakovanega &quot;Minister za kulturo, odstopite&quot;. Tokrat se je na Trgu republike dogajala dražba ministrove podobe, v [[:w:Banksy|Banksyjevem]] slogu obdelane z rezalnikom papirja; za sto evrov jo je kupil [[:w:Zlatan Čordić|Zlatko]]. Števika 21 na dlani z iztegnjenim sredincem pomeni še 21 petkov do volitev. Napis SRAMOTA pa je, kot vemo iz medijev, pred Dramo SNG. Protestni napis. Glas umetnikov in kulturnikov.

==Stran '''431''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri431/index.html Ustavimo državni udar,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Božo Flajšman objavi svoje posnetke s petkovega protesta skupaj s komentarjem že uro dve po dogodku, jaz v najboljšem primeru (tole je tak primer) dan potem. Uvod vanje sta grafit pri železniški postaji v Ljubljani in Spacalova grafika, z druge strani pa jih zapira troje posnetkov s koncerta Janija Kovačiča in Mirana Košute v atriju ZRC SAZU. Odigrala in zapela sta blizu 20 pesmi italijanskega kantavtorja [[:w:it:Giorgio Gaber|Giorgia Gabra]] (1939&amp;ndash;2003), čigar polno ime je bilo Gaberščik (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007540.html vabilo na koncert na Slovlitu]). Koncert je na dostopen na [https://www.youtube.com/watch?v=o4uO-u77VXo Youtubu]; pesmi je prevedel [[:w:Miran Košuta|Miran Košuta]].

==Stran '''430''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri430/index.html Mi pesem sreče brani napisati,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Število posnetkov na tej strani je 36, kolikor je včasih obsegala posnetkov celuloidna rola; kako zelo še vedno preddigitalni formati določajo naše obnašanje v digitalnem svetu. 

Spet kradem naslov strani iz poezije, tokrat iz pesmi Francke Gortnar (slika 6), ki se nahaja v 12.000 tekstov obsegajoči zbirki NOB poezije; Francka je ena od 2437 pesnikov, ki so v najtežjih časih dokazovali, da med vojno muze ne molčijo. Neža Kočnik je pretipkala prvih 1370 enot Kataloga uporniškega pesništva v računalnik, Mihael Simonič pa je zanj pripravil [https://www.slov.si/iskalniki/upor/ iskalnik]. Vsaj eno pesem ([[:s:Izseljeni|Izseljeni]]) je napisal tudi njen brat Franc Gortnar, ki je padel nad Smlednikom in ima tam v gozdu spomenik. Prek njunega brata Petra, ki ta spomenik vzdržuje (nanj me je kot nekdanjega stražiškega sovaščana opozorila Marija Stanonik), sem sploh postal pozoren na Gortnarje. Zapis o Francu Gortnarju v [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4357_x1609593.6170895821_y5807658.214647306_s15_b362 zbirki partizanskih spomenikov na Geoopediji] &amp;ndash; trenutno je v njej 6563 spomenikov &amp;ndash; je zdaj obogaten z novimi podatki.

Na začetku je ena od plošč Radiu Kričač, ki jih je v začetku 1980. let RTV postavila svojemu medvojnemu ilegalnemu predhodniku. Z RTV ni nobenega odgovora, koliko plošč od načrtovanih 23, kolikor je bilo skrivnih lokacij radia Osvobodilne fronte, so sploh postavili; v zbirki partizanskih obeležij smo jih našli trinajst. Zdaj ko je &quot;nov veter&quot;, bodo verjetno začeli postavljati plošče okupatorjevim sodelavcem, za katere je sicer v slovarjih vsega sveta beseda ''izdajalec''. Zanimivo, pojma ''izdaja'' 'sodelovanje v vojni zoper svojo deželo', ki ga pozna [[:d:Q160128|49 jezikov na Wikipediji]], slovenska Wikipedija še nima. Sledi četvero aktualnih političnih protivladnih grafitov po ljubljanskih zidovih, sredica te strani pa je iz posnetkov z letošnjega popotovanja iz Litije do Čateža. Udeležba je bila kovidsko skromna, vzdušje in obara na Čatežu pa sta delovala zdravilno. Posnetek Andraža z bankovcem za 500 evrov naj ostane enigma, kakor je enigma tudi pobeljena plošča na rojstni hiši [[:w:Slavko Grum|Slavka Gruma]]; Grumu so lani sredi Šmartnega sicer postavili doprsni kip (žal sem ga pozabil fotografirati).

Zadnja tretjina je iz protestnih posnetkov. Portret enega izmed govornikov, [[:w:Branko Soban|Branka Sobana]] (32), sem postavil v Zbirko, spoznal sem popularno pisateljico Mašo Modic (36), o kateri sem nekoč naročil [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/21362018#full diplomsko nalogo.] Saj nas je bilo kar nekaj, vendar glede na grozljive reči, ki se dogajajo v politiki in javnem življenju sploh in nas pehajo v skorumpirano avtokracijo, premalo. Kot da bi tiščanje glave v pesek postalo prepoznavna slovenska drža. Drugačno držo imata kolumnista [https://ikz.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/mateja-ratej-sl Mateja Ratej] in [[:w:Dragan Petrovec|Dragan Petrovec]], ki vabita na predstavitev svojih knjig ''Silhuete'' in ''Stopinje upora'' v Atrij ZRC v četrtek 18. novembra 2021 ob 18. uri. Ker ne gre za literarnovedno ali jezikoslovno temo, vabila na Slovlitu ne morem objaviti; ga pa [https://hi-in.facebook.com/zrcsazu/posts/4752326041486059/ tule.]

==Stran '''429''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri429/index.html O kulturi bi čvekale,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 6. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Za naslov te strani je verz iz pesmi Vladavina gospodarja muh Svetlane Makarovič (slika 42). Lahko bi si izbral tudi kak verz iz pesmi Andreja Rozmana Roze Sendevedeset procentou (43) ali iz pesmi Iztoka Osojnika No pasaran; vse tri so na letakih, ki pod gesli Za svobodo, za demokracijo, za vladavino prava ... pozivajo '''na Prešernov trg v petek 12. novembra ob 17.00'''. Shodi so &quot;iz zdravstvenih razlogov&quot; prepovedani (čeprav so na prostem okužbe malo verjetne), zato to ne bo shod, ampak kolesarski sprevoz. Zanimivo, dovoljene so pa maše v zaprtih prostorih &amp;ndash; vladarjeva skrb za zdravje pa taka! Največ posnetkov dokumentira protestne zahteve zadnjih dveh petkov (3&amp;ndash;16 in od 29 do konca), postavljeni so bili tudi na Wikimedia Commons ([https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Protest_in_Ljubljana_(2021-10-29) tisti z 29. oktobra] in [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Protest_in_Ljubljana_(2021-11-05) tisti s petega novembra]). Zabavna je bila intervencija policije na predzadnjem protestu, ki je pred pošto, kjer smo v nabiralnik oddali dopisnice s pozivom velikemu vodji, naj odstopi (pošto menda zadnje čase, odkar je &quot;prejel grožnje s smrtjo&quot;, spet dviguje), želela preprečiti ljudem prečkanje ceste na prehodu za pešce in pri tem spoznala, da se obnaša neumno. Na zadnjem protestu je zelo dobro govoril zgodovinar Martin Premk, tudi Jaša Jenull je vedno boljši tribun. Vmes so fotografije s strokovnih in z družabnih srečanj ter žal z enega samega izleta v sotesko potoka, ki mu je ime tako, kot se jaz pišem. Da bi se vremena zjasnila in bi bilo naslednjič fotografij iz narave več!

==Stran '''428''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri428/index.html Najdli ste od vil hišico,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 23. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Lepo bi bilo fotografirati prisrčne otroške napise, kot je tale iz naslova strani (slika 1), pa je čas tak, da je treba dati prednost napisom na petkovih protestih, ki razkrivajo zločesto naravo aktualnega oblastnega režima in iščejo ustreznejše oblike prihodnje družbene ureditve (slike od 17 do konca); tokrat je procesijo, ki se je od Prešernovega trga vila proti Ministrstvu za kulturo na Maistrovi ulici, spremljala maketa vodnega topa; od nastopajočih je največ aplavza požel [[:w:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman - Roza]]; postavil sem ga na Youtube in na dnu napravil povezavo nanj. Za uvod (3&amp;ndash;9) so posnetki s [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007501.html simpozija Desetič brat] v Štihovi dvorani Cankarjevega doma in po njem (slike nekaterih nastopajočih sem dal tudi na Wikimedia Commons), od 10 do 15 pa z dveh komemoracij, na katerih je govoril [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stefe-drago/ Drago Štefe:] pred [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1579_x1584225.0434321356_y5830252.975817856_s16_b2852 spominsko ploščo v Otočah,] ki je posvečena padlim iz prve slovenske tekstilne zadruge, in na [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6_x1582780.114845034_y5829791.077364673_s18_b2852 grobišču padlih na Dobravi.] Magda Štupnikar je recitirala, [https://www.antonhabjan.si/ Anton Habjan] je pel, Nejc Jemc pa ga je spremljal na harmoniki.

==Stran '''427''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri427/index.html Zamenjajte zrcalo,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Napaberkovano po koledarskem razporedu: z razstave o jubileju Martine Orožen (0) je še od zadnjič, en del slovenske literarne zgodovine na kosilu (3), pogreb prijatelja [[:w:Ljubo Bavcon|Ljuba Bavcona]], na katerem sta govorila [[:w:Marijan Križman|Marijan Križman]] in [[:w:Alenka Šelih|Alenka Šelih]] (4&amp;ndash;7), ob poti grob igralke [[:w:Marija Vera|Marije Vere]] in škofov [[:w:Anton Vovk|Vovka]] in [[:w:Anton Bonaventura Jeglič|Jegliča]], po pogrebu kosilo Pod kostanji na Žalah (10&amp;ndash;11), nekaj od posnetega sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Ko sva z Miro pred leti hodila po Prenju, sva pri bivaku na Jezercih zgrešila spominsko ploščo leta 1949 v avgustovskem snežnem metežu umrlih kranjskih alpinistk Marice Hribar in Adele Modic. [[:w:bs:Zehrudin Isaković|Zehrudin Isaković]] je prijazno poslal fotografijo nove plošče, ki jo je posnel Petar Šimić, France Malešič pa je v arhivu planinskih nesreč našel fotografijo tragično preminulih in posnetek stare plošče (12&amp;ndash;14). Od tod do konca so napisi s petkovega protesta, na katerem smo rangirali zahteve Zavezništva civilne družbe do bodočih vlad.

==Stran '''426''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri426/index.html 90 let Martine Orožen,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 13. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Slik tokrat nisem opremljal s podnapisi, saj se poznamo (kolikor nam maske ne skrijejo identitete). Slavljenka [[:w:Martina Orožen|Martina Orožen]] jih sploh ne kaže toliko, kot piše, napravila nam je predavanje, da je kaj, enako živo kot pred štiridesetimi leti. Voščili so ji prorektorica Ksenija Horvat Vidmar, dekanja Mojca Schlamberger Brezar, predstojnici Mateja Pezdirc Bartol in Špela Sevšek Šramel, predsednik SdS Matej Šekli, Mariborčani z Markom Jesenškom so ji izročili zbornik v njeno čast, predvajali so posnetka voščil Katje Sturm Schnabl in zakoncev Tokarz, pela je Irena Avsenik Nabergoj, na citre jo je spremljala Tanja Zajc Zupan, na koncu je z Zabučale gore pritegnila še številna publika, med njo je kamera ujela Bernarda Rajha, Majdo Merše, Andrejo Legan Ravnikar, Lučko Abram, Eriko Kržišnik, Meto Klinar, Anko Polajnar in Ireno Orel, ki je vse skupaj vodila, drugi so bolj ali manj prepoznavni v ozadju, nekatere sem postavil v Wikimedijino Zbirko. Še več slik in boljše dobite zainteresirani pri Neži Kočnik, ki je na gmailu, kakopak. Na voščilnico profesorici sem se pozabil podpisati, naj bodo pa za prijazno voščilo tile posnetki.

==Stran '''425''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri425/index.html Krasni novi svet,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Dva niza petkove protestne dokumentacije (protesti se v tem letnem času dogajajo že v temi) prekinja troje dnevnih fotk z Dobrave, na eni je soseda aktivistka Mimi Zajc.

==Stran '''424''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri424/index.html Hrvaško-slovenska okrogla miza o interpretaciji,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007484.html Slovensko-hrvaška okrogla miza o literarni interpretaciji.] Koordinatorja in moderatorja red. prof. dr. sc. Davor Dukić, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, izr. prof. dr. Urška Perenič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. V četrtek 30. septembra 2021 ob 10.30 na Filozofski fakulteti.

==Stran '''423''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri423/index.html Pa mirna Bosna,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Potovanje v Bosno mora biti v enem kosu, tudi če je slik nekaj več. V Bihać sva peljala prikolico z oblačili in obutvijo za begunce. Čeprav je Mira priskrbela žig Rdečega križa pod seznamom blaga, naju bosanski carinik najprej ni hotel spustiti čez mejo, češ da bi morala podarjena roba na carinjenje. Pa se naju je hitro usmilil, strgali smo dokument, tako da sva prikolico kmalu izpraznila v skladišču Rdečega križa pri Aneli. Nič več ne gre po domače. Po ulicah in ob cestah je videti precej temnopoltih fantov brez vsega ali z vrečko provianta, menda jih jemljejo pod streho dobri ljudje, dokler se spet ne odpravijo na ''game'', tj. poskušat srečo s prehodom meje. Vzdolž nje so na hrvaški strani izsekali 50-metrski pas, ki spominja na mejo med Vzhodom in Zahodom v času hladne vojne.  Že na Hrvaškem sva se ustavljala ob znamenitostih ob cesti: pri gradu Ribnik, ob katerem stoji spomenik [[:w:Juraj Križanić|Juraju Križaniču]], ob spomeniku uporniku Eugenu Kvaterniku, soimenjaku tistega Kvaternika, ki je bil desetletja pozneje visoki uradnik v NDH in je umrl v Argentini. Pred ruševinami gradu Drežnik sva se zapletla v pogovor z delavcema. Izkazalo se je, da je Mijo delovno dobo preživel v Sloveniji in da pokojnine zlepa ne more potrošiti. Ob cesti v notranjščino Bosne je veliko propadlih partizanskih spomenikov, največji je tisti na prelazu Makljen (12), ki so ga v zadnji vojni zbombardirali Hrvati. Nekateri pa so tudi ohranjeni in vzdrževani, tako v hrvaških kot v srbskih ali muslimanskih krajih. V Jajcu sredi mesta stojita drug ob drugem spomenika padlim v zadnji vojni, eden muslimanski z verzi [[:w:Mak Dizdar|Maka Dizdarja]] (24), drugi hrvaški (25). V Konjicu sva se na pikniku srečala z nadvse gostoljubno širšo družino kirurga Ćazima Kraljušića (34&amp;ndash;39) in se po njegovih napotkih podala do nove koče Rapti v Prenju na 1400 metrih. Cesta do tja je sicer za terence, ampak sva jo zmogla tudi z navadnim avtom. Med planinci, ki so rajali do tretje ure zjutraj (sem se namreč hodi žurat), je bil tudi glasbenik in javni delavec [https://m.facebook.com/DFZeljkoKomsicCp/photos/a.217607741745517/971242369715380/?type=3 Dragan Agić,] s katerim smo naslednji dan, po vrnitvi z Velike kape, ob pivu analizirali bosansko politiko. Z vrha se je razpiral pogled po velikem delu Prenja, tudi na Zeleno glavo, kjer sva bila pred dvema letoma. Nazaj grede sva sklenila še znanstvo s [https://m.facebook.com/DFZeljkoKomsicCp/photos/a.217607741745517/971242369715380/?type=3 Sanelom Korićem,] ki je na vrh peljal svoje raftarske goste &amp;ndash; Mira pač nagovori vsakogar, ki ga sreča, in vsi se prijazno odzovejo. 

Četrto noč sva prespala v hotelu Hajdučke vrleti v naravnem parku Blidinje, kjer smo bili že dvakrat: prvič v dežju s Kekci leta 2005 in drugič na Velikem Vilincu pred dvema letoma. Zelo so profesionalni, prijazni in odlično domačo hrano postrežejo. Ker je zjutraj nad vrhom Ploćno visel oblak, sva se podala na Veliki Vran na drugi strani doline. Oblak se je čez dan razblinil, vrh Ploćno bo počakal do naslednjič. Vožnja od Livna čez Livanjsko polje je bila turobna, ob cesti izpraznjene vasi, porušene hiše, sami stari ljudje ... Partizanskih spomenikov niso povsod porušili, samo zvezdo so nadomestili s križem (66). Spomenik žrtvam zadnje vojne je našel mesto ob spomeniku partizanskih žrtev (67). Peto noč nisva imela sreče s prenočiščem: obcestnega motela 9 v Bosanskem Petrovcu ne priporočava, ker je v njem vse narobe: cena, menjalni kurz, brez računa, kava ni vključena v zajtrk. 

Zadnji dan sva se ustavila na gradu Ostrožac nad Bihaćem. Od zunaj je videti lep, znotraj pa je razdrt. Na vrtu za obzidjem forma viva. V Veliki Kladuši sva obiskala Piksija, ki ga domačini kličejo Slovenac in tam pomaga beguncem. Prav takrat se mu je skupaj s humanitarno delavko in tolmačko Catherine prišel zahvalit droben kurdski begunec Juan iz Irana, ker mu je z njegovo pomočjo uspelo priti v Belgijo. Dobil je azil in službo in čaka na belgijsko državljanstvo. S Catherine pišeta knjigo o njegovi begunski kalvariji. Razpoloženje v bifeju, kjer smo se srečali, je z vsakim pivom postajalo bolj prisrčno. Irfan, ki se je v zadnji vojni kot legionar boril na hrvaški strani, in njegov prijatelj, čigar ime sem pozabil, ki se je boril na srbski strani, sta premirje sklenila že prej. Bogve do kdaj ...

Zdi se, da v Bosni covida ni: maske vidiš redko, še v pogovor ne zaide.

==Stran '''422''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri422/index.html Beseda je konj,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Vse slike so s predstavitve ponatisa Tavčarjeve novelete Otok in Struga v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Tam smo nastopali predsednica dolenjskega in belokranjskega slavističnega društva Jožica Jožef Beg, jaz kot pisec [[Otok in Struga|spremne besede]], ilustratorka Vida Cizel in moderatorka študentka Neža Cerinšek (nisem vedel, da je tudi nagrajena pesnica). Mimogrede sem poslikal še nekaj spominskih obeležij, plakatov v dvorani in napisov. Najbolj mi je všeč tisti, na katerem piše ''Hvala, ker kolesarite'' :) 

==Stran '''421''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri421/index.html Use je le privid,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Da je &quot;use le privid,&quot; je v svoj blokec napisala sosedova sedemletna Ema. Slika 1 in 2 sta še od zadnjič; včasih se pač kakšna izmuzne in jo je treba dodati naslednjič. Od 3 do 6 so z izleta na Vanjež in na Debelo peč, od 8 do konca pa z zadnjega petkovega protesta. Bis bald.

==Stran '''420''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri420/index.html Jezus je bil levi ekstremist,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Državljanske protestne dolžnosti zadnjih dveh tednov. Ob izpitih in hišnih rekonstrukcijah za drugo ni bilo časa. Govornika zadnjič sta bila na Trgu republike Igor Winkler, pred Ministrstvom za kulturo, ki podpira društvo izrazite nacistične orientacije, raziskovalni novinar [[:w:Erik Valenčič|Erik Valenčič]], na zadnjem protestu pa naša študentka Marija Jeremić. Predsednika Boruta Pahorja je na protestu zastopala slamnata lutka.

==Stran '''419''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri419/index.html Hlapci Jerneji in Šimni Sirotniki,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Čas me prehiteva, zato postavljam kar dve strani fotografij hkrati. Ta stran se začne z verzi Mihe Klinarja na spomeniku padlim na Belem polju pri Hrušici, ki se sklicujejo na Cankarjevi naslovni osebi. [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Zbirka partizanskih spomenikov] je presegla številko 6500 obeležij, popisovanje se nadaljuje. Na sliki 3 se družita dve nazorsko različni kolesarski nalepki; domnevam, da bodo tisto protestno nestrpni ljudje kmalu spraskali z droga. Na štirici je inštalacija v Försterjevem vrtu za FF, tam je bil posnet tudi [[:w:Tomo Virk|Tomo Virk]] za potrebe intervjuja v oktobrski številki ''Planinskega vestnika'' (30). Vmes so protestni napisi za potrebe jezikoslovnih analiz in protestniki ([[:w:Andrej Rozman - Roza|Roza]], [[:w:Brina Švigelj Mérat|Brina]], [[:w:Gašper Troha|Gašper]], [[:w:Milena Mileva Blažić|Milena]]) ter nekaj malega Premanture. Naknadno zapisujem ugotovitev, da sem za stran izbral naslov, ki sem ga [http://slov.si/mh/galerije/galeri192/index.html uporabil že 26. aprila 2013]. Nič hudega, saj ga trenutno ni mogoče odpreti in se zgražati nad samoplagiiranjem :)

==Stran '''418''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri418/index.html Vodnik na Triglavu,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Zadnjič sem pozabil v album naložiti pisateljsko hišico na Bledu, zato jo zdaj. Menda je hišico in bližnjo propadajočo vilo muzealcev kupil neki Ukrajinec skupaj s polovico hriba Osojnice &amp;ndash; komentar ni potreben. S [[:w:Peter Scherber|Petrom Scherberjem]] (slika 1) smo na Urškino povabilo kosili na Bregu, Katja (3, 4, 5) je istega dne zagovarjala magisterij, sledil je redni petkov protest (6&amp;ndash;8). Proticepilci protestirajo pred RTV vsak dan (9), mimo nas je peljala pot na kosilo uredništva ''Slavistične revije'' (10, 11). Z Mojco Vučajnk, ki je magistrirala na temo športnega romana leta 1998 (13), smo se slučajno srečali na Uskovnici. Nato pa so si slučajnosti kar sledile. Ta stran v albumu ima naslov po fotografiji spominske plošče, ki obeležuje vzpon [[:w:Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] na Triglav 20. avgusta leta 1795 (32). Glavnina posnetkov je s protestnega vzpona na Triglav na isti dan (20. avgusta) 226 let pozneje. Triglav smo želeli očistiti nacističnega virusa, ki ga od tam razširja MP. Triglav je pač slovenska simbolna točka. Jakob Aljaž ga je s postavitvijo stolpa iztrgal iz rok Nemcev, partizani so leta 1944 z razvijanjem slovenske zastave in rušenjem mejnika med Italijo in Tretjim rajhom na njem sporočali, da je Triglav slovenski, mi pa smo z razvitjem gesla ''Oblast ljudstvu, volitve zdaj'' in protestniškega kolesarskega bandera izrekli jasni NE aktualnim oblastnikom, ki odkrito simpatizirajo z okupatorjem iz leta 1944 in preganjajo uporniško tradicijo partizanstva. Tea Jarc je prebrala [https://slov.si/doc/poslanica_s_triglava.docx poslanico,] nekdanja veleposlanica [[:w:Jadranka Šturm-Kocjan|Jadranka Šturm-Kocjan]] je recitirala Kajuhovo pesem, sam sem povedal nekaj o &quot;osamosvojitvenem&quot; [[Triglavske partizanske plošče|vandaliziranju partizanskih spominskih plošč okoli Triglava]], fotografu Borutu Krajncu nas je iz letala uspelo posneti. 

Težko bo nejeverne prepričati, da smo se na poti gor zgolj po naključju srečali z obrambnim ministrom Toninom in da sta se zvečer na Kredarici zgolj po naključju znašla še Janez Janša in odstopljeni policijski minister Aleš Hojs. Vprašanje je le, ali so zaupne informacije o protestniškem vzponu na Triglav pridobili oblastniki s pomočjo vohunskega programa Pegaz ali je bila za tajming zaslužna protestniška obveščevalna služba. Kakor koli že, okrog devete zvečer je na Kredarici prišlo do prvega soočenja protestnikov, ki že 70 tednov pozivamo vlado k odstopu in k novim volitvam, z vrhom režima. Premierjevi pohvali protestnikov za osvojeni vrh je sledila njegova žalitev, češ da ni vedel, da ima psihiatrična bolnica Polje dan odprtih vrat. Tea je prebrala del govora, protestniki smo jo podprli z vzkliki. Ko smo odkrili, da je oseba, ki se je skrivala v kotu, Aleš Hojs, smo ga pozdravili z ''oink oink'', on pa je zanikal, da bi protestnike kdaj označil za svinje, neonacije pa za bisere. Oblastnika sta se &quot;dostojanstveno umaknila&quot; (beri: pobegnila pred ljudstvom, ki naj bi ga predstavljala), režimski vernik je fizično nastopil proti Tei, do ravsa pa vendarle ni prišlo. Dogodek je, ker ga je Tea [https://www.facebook.com/watch/?v=199827562170734 snemala in v živo predvajala,] doživel burno medijsko pozornost. Protestno akcijo so rumeni novinarji oblatili z debelo lažjo, kako je oskrbnik koče Herman Uranič izjavil, da so protestniki skakali po mizah; na Mirin poziv je izjavo v ''Slovenskih novicah'' zanikal. Tea Jarc prejema  od esdeesovskih hijen kupe vulgarnih sporočil, njihove pokvarjene medije pa moti le, da si je drznila zmotiti ljubljenega vodjo pri zasluženem počitku. Število komentarjev in glasovanje na 24ur.com, ki se ga je udeležilo skoraj 30.000 ljudi, govori, da se je dogodek dotaknil tistega, kar ljudje dojemajo kot bistvena določila slovenske kolektivne identitete (alpskega značaja skupnosti, mitologije neomadeževanih gora in Triglava kot svetega prostora), razkril problematičnost tega identitetnega veziva in temeljno razklanost skupnosti, ki se vleče od Finžgarjevega bolečega popisa bojev med Anti in Slovani v romanu ''Pod svobodnim soncem'', spopadov med katoliki in protestanti v 16. stoletju, strastnega zmerjanja med liberalci in klerikalci v 19. stoletju vse do krvavih obračunov med partizani in domobranci med drugo svetovno vojno. 

Premišljam, ali bi se srečanje lahko odvilo kako bolj &quot;dostojno&quot;, in ob komentarjih kolegov, ki jih cenim (prim. Boris Vezjak: [https://vezjak.com/2021/08/21/toksicni-pozdravi-s-triglava-zakaj-se-protestnikom-ocita-nedostojna-komunikacija/ Toksični pozdravi s Triglava: zakaj se protestnikom očita nedostojna komunikacija?]), ugotavljam, da ne. Človek, ki širi razdor (&quot;zdrahar brez primere&quot;), sesuva demokratične temelje države, uničuje javne inštitucije, partijsko kadruje, nagrajuje občudovalce Hitlerja, vsevprek žali državljane in maže ugled Slovenije po svetu, ne zasluži vljudne obravnave. (»Ljudem, ki širijo nacistično retoriko in aktivno podpirajo neonaciste, ne sme biti nikjer v državi prijetno, neodvisno od nadmorske višine.«) Njegova stranka ni samo ena od strank v demokratičnem dialogu, ampak je stranka, ki spodkopava demokracijo, kultura, na katero se sklicuje, ko deli ali jemlje državne podpore, je kultura muzikantenštadla in folklornega slovenstva (''Heimatkultur''). Ne, takemu človeku smo dolžni pokazati, da raj pod Triglavom ni njegov teritorij in se upreti njegovi pogubni politiki. Na poti na vrh in nazaj v dolino smo bili ob kolesu s prečrtano svastiko, ki sta ga nosila Peter in Matjaž, deležni radovednih pogledov, posebno od tujcev, po razlagi, da ga nosimo na hrib iz protesta proti fašistični politiki aktualnega režima, pa glasnega občudovanja. V vsej množici sta z glavo odkimavala samo en domačin in en Madžar (letos je neverjetno veliko madžarskih turistov), ki nam je razložil, da sta Orbán in Janša patriota. Iz tega sklepam, da če je na strani SDS bog, so pa na naši strani ljudje.

Mediji izpostavljajo zmerljivke na račun vlade. Oblastnikom pravzaprav ne bi bilo treba reči nič, saj so zvesti strankarski sledniki opravili umazani del besednega spopada. Protestnike so pošiljali v Afganistan, delat naj grejo lenuhi, očitali so nam zaslepljenost z rdečo zvezdo, čeprav se ni nihče kazal z njo, poučili smo se, da se slovenska zgodovina začenja leta 1991, in prisluhnili smo celo zgodbi o Janševi vojaški modrosti, ki je v vojni za Slovenijo zadrževala slovenske vojake, da bi se spustili v odkrit spopad z JLA, in tako dosegla osamosvojitev brez velikih žrtev; doslej smo, zaslepljeni, mislili, da je za daytonski sporazum zaslužen pomirljivi Kučan, ne pa bojeviti Janša. Očitek nekulturnega ravnanja protestnikov najbolj glasno izrekajo ljudje, ki jim pri besedi kultura pride na misel samo gasilska veselica. 

Še nekaj besed k posameznim fotografijam: relief tigrovca in partizana [[:w:Danilo Turk (igralec)|Danila Turka - Joca]] v koči Planiki (25) razkriva lažnost janševskega konstrukta o tigrovcih kot pozitivni alternativi partizanom: večina predvojnih tigrovcev je šla v partizane, saj so le tako lahko naprej gojili svoj antifašizem. Igorju Rezmanu, ki je na Planiko vodil planince iz Šoštanja (26), smo sporočili pozdrave za njegovega brata pisatelja [[:w:Peter Rezman|Petra Rezmana]]. Vsi so z nami. Ob poti je polno plošč planincem, ki jih je na Triglavu pokončala strela (svoj članek o triglavskih ploščah sem moral močno dopolniti), med njimi je ena tudi trem Mirinim sovaščanom, ki jih je strela ubila leta 1972 (30, več o njih v poglavju Nesreča na Triglavu v [[:b:Kronika Dobrav po 1945#Šport|kroniki Dobrav]]). Na 31. sliki je plošča [[:w:Marko Pernhart|Marku Pernhartu]], ki je prvi narisal panoramo gora s Triglava. Replika slike je bila do njegove restavracije na notranjem obodu Aljaževega stolpa. Fotografije kontroverznega spominskega obeležja hrvaškemu kardinalu [[:w:Alojzije Stepinac|Alojziju Stepincu]] v kapeli Marije Snežne nisem postavil v album. S prijaznim upokojenim triglavskim župnikom Francetom Urbanijo (40) (bratom našega kolega in pisatelja [[:w:Jože Urbanija|Jožeta Urbanije]]) sva se spoznala, ko sem iskal ostanke partizanske plošče s križa na Škrlatici; tokrat smo se srečali malo pod Kredarico, kamor je šel poročit dva planinca. Na njegovo vprašanje, kaj smo s kolesom počeli na Triglavu, sem odgovoril, da smo z njim preganjali zle duhove. 

Večine pohodnikov na Triglav prej nisem poznal. Po dveh dnevih druženja lahko rečem, da so topli ljudje, ki jim je mar za našo skupno usodo in ki se zavzemajo za obče dobro. Tudi njihovo politično naivnost dojemam kot znak nepokvarjenosti in nepreračunljivosti in sem vesel, da smo se spoprijateljili. Eno dobro lastnost ima tale naš džejdžej: ljudi, ki nismo nikoli pomislili, da se bomo kdaj politično udejstvovali, spodbuja k aktivnemu državljanstvu. In še za eno koristno posledico je zaslužen: doseči zna, da se med sabo v ogorčenem odporu povežemo ljudje najrazličnejših značajev in nazorov. Držalo bo, da je pravi organizator vsakotedenskih protestov prav on. Šele ko bo nevarnost janšističnega totalitarizma in pokvarjenosti mimo, bodo lahko drug ob drugem cveteli številni nazori, politike in kulture. Stopnja javne blaginje se meri s številnostjo izbir, ki so skupnosti na voljo, in ne z atavistično enostjo in enotnostjo (''ein Volk, ein Führer ...''), h kakršni si prizadeva veliki vodja. Toliko za prvo silo, tale tekst po malem še dopolnjujem, na žaljive in deplasirane odzive Janševih fedaijev pa ne bom odgovarjal. Lep pozdrav od Mirana, člana &quot;kolesarske bande&quot;

===Zarota pod Triglavom===

P. S. Hehe, na Novi24 berem [https://nova24tv.si/slovenija/je-profesor-hladnik-s-filofaksa-ponesreci-razkril-da-srecanje-na-kredarici-ni-bilo-nakljucno/ prispevek o moji vlogi pri triglavskem dogodku.] Identificirali so me kot idejnega vodjo pohoda in srečanja, hvala za komplimente, v meni se prebuja napuh. Saj sem vedel, da je ta rumeni medij poden, vendar sem mu pripisoval samo komunistično preganjavico in zlobnost, nisem pa si mislil, da je tako zelo neumen, s komentarji vred. Naj torej kot dobrohoten učitelj malo pomagam pri reševanju uganke o tajmingu srečanja na Kredarici. Zanj je kriv Valentin Vodnik, ki se je na isti dan, 20. avgusta 1795, pred 226 leti povzpel na vrh. Saj sem to napisal že nekaj odstavkov višje, ampak kulturna dimenzija pohoda žrtev kolesarske zarote očitno ne zanima (tudi prebrana Kajuhova poezija ne). Če bi kliknili na [[:w:Valentin Vodnik|Vodnikovo ime]] (veste, Vodnik je bil slovenski pesnik), bi se slej ko prej znašli pred njegovimi verzi, vklesanimi na spominski tabli tik pod vrhom Triglava: &lt;poem&gt;
Sklad na skladu se vzdiguje
Golih vrhov kamen zid
Večni mojster ukazuje
Prid zidar se les učit.&lt;/poem&gt;
Zdaj za tiste, ki znajo brati uganke, počasi postaja jasno, da je zaroto proti prvemu ministru predvidel in načrtoval že znameniti slovenski razsvetljenec. S skladi je mislil finančne sklade, s sintagmo veliki mojster in zidar pa je razkril, da le-te obvladujejo [[:w:prostozidarstvo|prostozidarji]].&lt;ref&gt;Mimogrede, z napotkom, naj se gre zidar učit lesarstva, je Vodnik anticipiral današnjo ekološko gradnjo :)&lt;/ref&gt; Ker so prostozidarji »nevidna roka, ki povsod plete mreže«, je očitno, da kolesarskim banditom pomagajo pri pridobivanju informacij ti globalni zarotniki. Ne bi dal roke v ogenj, da niso premierju podtaknili izraelskega vohunskega programa Pegaz (od prostozidarjev do Židov je samo en korak), ki je, namesto da bi predsednika obveščal o kolesarski dejavnosti, kolesarje obveščal o premierjevih skrivnih potih. 

Marjanu Šarcu hvala, ker je državljane včeraj na tretjem televizijskem programu spomnil, da bi v normalni državi normalen državnik ob nenadejanem srečanju v čarobnem gorskem okolju protestnike prijazno povabil za mizo. &quot;Sanje &amp;ndash; jek mi reče&quot; ...

Nadaljevanje sledi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 09:12, 25. avgust 2021 (CEST)

===Tretje nadaljevanje temačne zgodbe iz Zlatorogovega kraljestva:&lt;br&gt; &lt;small&gt;Odgovori na novinarska vprašanja&lt;/small&gt;===

&lt;blockquote&gt;
Od: Sara Bertoncelj &lt;sara.bertoncelj@nova24tv.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 11:12&lt;br&gt;
Subject: novinarsko vprašanje&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;&lt;/blockquote&gt;

Spoštovani g. prof. Hladnik!

Po včerajšnjem članku, v katerem smo na našem portalu povzeli vaš »potopis« protestnega pohoda na Triglav, smo v uredništvo prejeli nekaj sporočil, ki se nanašajo na vas osebno.

Med drugim so zapisali (ljudje, ki naj bi vas dokaj dobro poznali – tako so vsaj navedli), da ste si za asistentke na fakulteti vedno izbrali dekleta, vendar pa jih niste pustili na zagovor doktorske disertacije, »dokler ni dobil vsaj nekaj od njih«.

V nadaljevanju je zapisano, da je bilo z očitki o spolnem nadlegovanju vodstvo Filozofske fakultete seznanjeno (nekje okoli leta 2007/08?), ampak postopkov nato niti niso zagnali, zadeve naj bi pometli pod preprogo.

»Slavisti in komparativisti so hodili enkrat na leto na izlet, skupaj z asistenti, skratka celoten oddelek. Brda in Vipavska so bile priljubljene destinacije. Hladnik, ko je spil kakšen kozarček, je bil predator, šovinist, njegovi seksistični vici so bili katastrofalni. Vzdušje na izletih je bilo za ženske grozljivo: tip se ga je napil, začel pripovedovati opolzke vice o ženskih spolnih organih. Naslednja faza je bila, da je začel siliti v punce, jih objemati, polagati roke na kolena … Na avtobusu se je treznil. Punce niso hotele hodit na te izlete, ampak jih je maltretiral, da ocenjuje, katera je primerna, da se zaposli na oddelku.«

Sodeč po zapisanem, naj bi potem omenjene izlete zelo omejili, da ne bi več prihajalo do nadlegovanj mladih asistentk, prejeli naj bi tudi opozorilo vodstva fakultete. Pred neprijetnimi postopki naj bi vas, med drugim, obvarovali dobri odnosi z Markom Marinčičem, rednim profesorjem na Filozofski fakulteti in predsednikom Visokošolskega sindikata Slovenije. Po nekaterih navedbah, naj bi vi tudi odločali o tem, katero slavistko se bo vzelo v službo na Filozofsko fakulteto, katere pa ne.

Bilo je še nekaj drugih očitkov, a so vsi v približno istem stilu, zato jih ne bom naštevala. Zanima me, kakšen je vaš komentar, kako odgovarjate na zgornje očitke?

Hvala za vaš odgovor in lep dan še naprej!

Sara Bertoncelj, Nova24TV

&lt;hr&gt;

Ojej, spoštovana Sara, zdaj ste me pa ujeli. Pa ravno mene, ki sem v potu svojega obraza pisal knjige, namesto da bi se zabaval s študentkami (ali pa s študenti, le zakaj bi se omejevali na en spol) v tolikšni meri kot moji kolegi. Saj vsi vemo, da je filofaks zbirališče pokvarjenih in pohotnih levičarskih učiteljev, še hujše pa so profesorice na tej šoli, histerične feministke, za eno vem, da je po občevanju z nedolžnim študentom, ki je bil v domači vasi ministrant, oh, saj si ne upam povedati, ker če bodo kolegice izvedele, da sem izdal skrivnost, me bodo, saj veste, kaj …  

Veliko od tistega kar so zapisali cenjeni bralci vašega uglednega časopisa, je čisto res. Po moji evidenci so vse asistentke na našem oddelku (v 40 letih se jih je zvrstilo sedemnajst) morale zato, da so dobile službo, skozi težke preizkušnje. Vsi člani komisij za sprejem na delovno mesto so bili moški (zanimivo, sami kosmati, vsi z bradami kot Karl Marx!), po pravilniku so morali biti z drugih oddelkov (zaradi preprečevanja strokovne incestoidnosti na inštituciji), vprašanja pa, kot mi je prišlo na uho, so zadevala najbolj intimne plati kandidatk. Ob misli, kaj so uboga dekleta morala prestati, da so dobila službo, mi gre srh po hrbtu. No, zdaj je ena srečno poročena, dve imata odrasle otroke (z možem sta šli žal narazen), ena je upokojena, eno pa muči huda demenca, ki je blagodejna v toliko, da se ji ni treba spominjati travmatičnega nastopa službe. Iz povedanega je razvidno, da so se hude reči pri nas gotovo dogajale, vendar jaz nisem bil zraven. Enkrat so me poklicali v komisijo za sprejem mlade magistrantke na podiplomski študij na sosednjem oddelku, vendar sem sodelovanje zavrnil, potem ko sem zagledal sliko v študentkinem indeksu. Bila je tako zelo podobna moji pokojni mami, da ne bi bil sposoben mirne, distancirane, znanstveno objektivne presoje. 

S tem sem odgovoril deloma tudi že na drugo vprašanje, to je o spolnem nadlegovanju leta 2007 ali 2008. Res sem bil takrat še pri polnih moških močeh, mučila me je druga (ali tretja, spomin mi malo peša) puberteta, bil sem razigran in nagajiv, en tak navihan profesorček, vendar mi je vso radoživost zatrl en boleč dogodek. Vame se je zagledala študentka, ki ni bila moj tip, in me začela zalezovati, tako da sem ves čas porabil za skrivanje pred njo. Zraven sem moral to tajiti pred ljubosumno ženo, ki mi ne bi verjela, da z zalezovalko nimam nič. Nekoč se mi je na izletu ponudila bežna priložnost za ljubimkanje z dražestno brucko, ki bi za pozitivno oceno pri izpitu napravila vse, pa mi je akcijo preprečila misel, da na FF po tleh nimamo preprog, kamor bi pometel zadevo, ko bi bila končana. Kriv za to je eden od dekanov, ki je preproge prav s tem namenom odstranil s fakultete. Upam, da so jih vsaj reciklirali.

Najtežje mi je pri vašem tretjem vprašanju, kljub temu hvala zanj, enkrat morajo reči, ki jih človek tlači in mu ne dajo spati, na plan. Naj izve ves svet; ali pa vsaj cenjeni gledalci ali bralci Nove24tv (jaz njenega programa žal ne gledam, ker sem protestno nehal plačevati RTV-prispevek in mi ponos ne dovoli, da bi zvečer vendarle po tihem prižigal televizijo). To kar pravite, je čista in gola resnica. Šal res ne znam pripovedovati, vedno se mi sfižijo in jih moram razlagati. Poslušalci so prijazni in nekateri med njimi se celo vljudno nasmehnejo, ampak jaz vem, da si o mojem humorju upravičeno mislijo najslabše. Posebne zadrege imam pri pripovedovanju erotičnih šal. Kadar bi moral izreči kako besedo na k ali na p, se mi grlo zadrgne, iz grla mi prihaja nekakšno grgranje, kot bi igral orgazem, zelo neprijetno! Priložnost izkoriščam za opravičilo vsem, ki so morali kdaj trpeti ob mojem »duhovičenju«.

Ostro pa moram zavrniti vaše namigovanje glede [[:w:Marko Marinčič|Marka Marinčiča]]. Z Marinčičem sva si značajsko in nazorsko vsaksebi, pa tudi tista estetska privlačnost, po kateri je slovel v mlajših letih, da smo se moški in ženske ozirali za njim, se je polagoma razblinila. Kaj naj rečem, Marko, kar sam povej Sari, kako je bilo med nama … 

Resnici na ljubo moram popraviti še nekaj detajlov v vprašanjih vaše cenjene publike. Na skupne izlete nismo hodili slavisti in komparativisti skupaj, ampak smo se slavisti družili le z zgodovinarji (pardon, moral bi reči z zgodovinarkami), s komparativisti smo se pa enkrat ali dvakrat celo stepli. Seveda, pijača je bila vedno posredi, preveč pijače, oh, dobre pijače. Pa smo na zamere hitro pozabili, kdo bi se kregal zaradi pijače. 

V Brda in v Vipavsko dolino smo enkrat menda res šli na ekskurzijo, ampak veliko raje smo hodili v Prekmurje, kjer so ljudje gostoljubnejši in bolj razumevajoči do naših posebnih (kak nesramnež bi rekel perverznih) humanističnih potreb. Tam smo ostali po več dni, joj, kako je bilo veselo! In to vse za denar davkoplačevalcev. Nad plačo se nikoli nisem pritoževal, če je denarja slučajno zmanjkalo, smo pa napisali kak fiktivni potni nalog, haha, tako to gre na filofaksu, na vsej univerzi in v celotnem javnem segmentu, po zaslugi frdamanih levuhov, ki so jim poštenje, delavnost, domoljubje in družina deveta vas. Velik del odgovornosti za naše obnašanje nosi Cankar, Ivan Cankar, ki je v drami ''Hlapci'' pokazal pravo držo, citiram: &quot;Bog vedi, čemu se ljudjé lasajo? Nazadnjaštvo je dobro, naprednjaštvo je dobro, najboljše pa so pečene piške!&quot; Popravite me prosim, če sem se zmotil pri razlagi.

Veste kaj, vaš vir informacij ne zasluži honorarja, zdi se mi, da ni bil zraven pri nobenem našem legendarnem izletu, ali pa ga je žuranje tako zmatralo, da je v avtobusu domov grede zaspal. Pravi namreč, da sem se jaz na avtobusu treznil. Kakšna izmišljotina! Na avtobusu se je zabava šele prav začela! Bučno smo prepevali gusarsko ''Hejabumbarasa, hejabumbarasa'', vmes je kdo intoniral tisto ''Polje, kdo bo teeeebe ljuuuubil'' (pri tem nihče ni pomislil na tisto Polje, kjer stoji psihiatrična bolniščnica), skozi odprta okna smo naše razvratno razpoloženje ponujali še drugim udeležencem v cestnem prometu. Šoferji so se nas bali in tajnica je imela težko delo najti kako mlado prevozniško podjetje, ki nas je bilo pripravljeno sprejeti. Nekateri šoferji so nas skušali kaznovati s sunkovitim zaviranjem in speljavanjem. Kotalili smo se po prehodu med sedeži in se neustavljivo krohotali, to šoferjevo sodelovanje pri vragolijah nas je še dodatno zabavalo. 

Pri tistem premetavanju po avtobusu je seveda prišlo tudi do telesnih stikov, prav gotovo se je kakšna roka oprla ob kakšno tuje koleno, nemara celo drugospolno koleno. Nihče ni preverjal, ali je bilo to koleno diplomirano ali še ni bilo diplomirano. Naslednji šoferjev sunek je dotično roko in dotično koleno spet razdvojil in se znabiti nista srečala nikoli več v svojem življenju. Ko na starost ne bo v spominu ničesar več, bodo utrinki iz teh avtobusnih saturnalij blažili tegobe zadnjih dni.

Draga Sara, v svojem življenju sem dosegel vse, kar si en učitelj lahko želi, rahlo me je peklilo samo prazno mesto tam, kjer se v drugih učiteljskih biografijah pojavljajo poročila o ljubavnih aferah. Kdo se bo po smrti sploh spomnil name ob veselih dogodkih, ali si bodo morali anekdote izmišljati? Hvaležen sem, da je ta skrb zdaj prešla, po vaši zaslugi se uvrščam v galerijo radoživih predhodnikov, o katerih se pogovarjajo učenci v dolgih zimskih večerih; aktualni trenutek nasploh kliče po liku &quot;pravega moškega&quot;, takega, ki zna v roko prijeti orožje, s trdo roko vzgajati otroke in ženo in podobno, ne pa po liku mehkužnega in spolno negotovega in nezanesljivega humanista.

Spoštovana Sara, na vsa vaša vprašanja sem odgovoril odkrito, po svoji najboljši moči in po vesti, Bog me štrafaj, če sem kaj izpustil ali se izmotaval. Vi ste diplomirali iz novinarstva na FDV, kajne? Gotovo ste še mladi, mogoče bi vas zanimal podiplomski študij na FF pod mojim mentorstvom? Za študijsko literaturo bi vam najprej ponudil [https://sl.wikiversity.org/wiki/Slovenske_literarne_potegav%C5%A1%C4%8Dine tale članek.] Obljubljam diskretnost in vas lepo pozdravljam,

prof. dr. Miran Hladnik, l. r.

&lt;hr&gt;

&lt;blockquote&gt;
Od: Arian Sajovic &lt;arian.sajovic@demokracija.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 11:31&lt;br&gt;
Subject: Novinarska vprašanja&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;
&lt;/blockquote&gt;

Spoštovani!

Pišem vam v zvezi z navedbami naših virov, ki trdijo, da ste bili odgovorni za organizacijo medijsko odmevnega incidenta na Triglavu. Isti viri pa tudi navajajo, da imate preteklost spolnega nadlegovanja študentk. V želji, da najdemo dejstva vas prosimo za komentar oziroma odgovore na slednji vprašanji.

Kako komentirate navedbo naših virov, da ste bili v preteklosti vpleteni v spolno nadlegovanje študentk, podobno kot vaš profesorski kolega dr. Igor Pribac?

Ali drži, da ste bili organizator medijsko odmevnega  incidenta na Triglavu, kjer je Tea Jarc verbalno nadlegovala predsednika vlade Janeza Janšo?

Prosil bi vas, da odgovorite do poldneva jutri.  

Lep pozdrav,
Arian Sajovic (novinar Demokracije)

&lt;hr&gt;

Cenjeni gospod novinar, dragi Arian, ker sta vaši vprašanji enaki tistim, ki mi jih je zastavila vaša kolegica Sara, vas prosim, če preberete kar moj odgovor njej. Glede Igorja Pribca pa resolutno izjavljam, da nisva nikoli skupaj nadlegovala študentk ali študentov ali sploh kaj imela drug z drugim. On ni nikoli citiral mene, jaz pa njega ne. Tako sva se zmenila in do zdaj sva se dogovora držala, ne brskajte prosim dalje v globino, v globinah je temačno in po kotih so kosti. Mogoče bi tudi vas zanimal podiplomski študij na FF? Aja, morate prej diplomirati, se opravičujem.  

Z odličnim spoštovanjem, mir in vse dobro, red. prof. dr. Miran Hladnik

====Prva zastranitev: Domoljubje ni zločin====

&lt;blockquote&gt;
Od: Nova24TV Info &lt;info@nova24tv.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 13:42&lt;br&gt;
Subject: Novinarsko vprašanje&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;&lt;/blockquote&gt;

Pozdravljeni,

Markacist inštruktor Boštjan Gortnar nam je posredoval slike smernih tabel po vašem pohodu na Triglav. Smerne table so polepljene, uničene, sedem prostovoljcev je čistilo in drgnilo nalepke. Ali se zavedate, da je to kaznivo dejanje? Ali se zavedate da je to tudi nevarno početje, saj table prikazujejo pomembne informacije, brez katerih se lahko pohodniki tudi izgubijo? Ali kot borci za zeleno prihodnost podpirate takšno onesnaževanje planinskih poti?

Hvala za odgovore in lep dan,
Uredništvo Nova24tv

&lt;hr&gt;

Končno nekoliko resnejše vprašanje. Logotipe so protestniki lepili samo tja, kjer so bili drogovi smerokazov že popacani z drugimi nalepkami, kar je razvidno s fotografij; zanimivo je, da druge nalepke ne povzročajo zgražanja. Edino, ki je nalepljena na smerokaz, je odlepil z
droga in prelepil tja eden od janšistov, da bi oblatil protestnike, Gortnar ga je gotovo videl, pa mu ni upal nič reči. Zraven je brez skrbi za čisto naravo nalimal rumenojopično geslo ''Domoljubje ni zločin''. Nekaj vesti je vendarle ohranil, saj tudi on ni prekril napisa na smerokazu. Nalepk, nalepljenih v petek, v soboto, ko smo se vračali, ni bilo več na drogovih, zato tudi ni pričakovati, da je še kje kakšna. Ker se je že minister Hojs pohvalil, da je odstranjeval nalepke z drogov, to očitno ni naporno delo. Trditev, da so bile nekatere tako visoko, da jih markacisti niso mogli doseči, je hecna, saj ni nihče pričal, da bi protestniki s sabo tovorili lojtro. A sedem da jih je odstranjevalo nalepke? Tiste, ki so bile previsoko, bi lahko spraskala Sneguljka, če bi jo vzeli s sabo. -- miran hladnik, antagonist resničnostnega šova Nova24TV

====Druga zastranitev: Pismo podpore pod naslovom [[Temačna preteklost profesorja Hladnika]]====

====Poetični ekskurz: Čeprav se govori ====

&lt;poem&gt;
Čeprav se govori,
da nad tavžent metri
se vse sme in greha ni;
vsakdo lahko kolne in benti
tam v gorah kot se mu zdi -
prihajajo drugačni časi:
zdaj nova so pravila
še v gorah masko nam nabila.

Eee!

Jani Kovačič
&lt;/poem&gt;

==Stran '''417''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri417/index.html Obljubi, da boš povedal svetu, kaj so počeli z nami,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Če bi v albumu dal prednost lepoti hribov in gorskim rožam, bi se mi zdelo, da bežim od svoje državljanske dolžnosti, to je od opozarjanja na atavistični zdrs v preživete in nevarne družbene odnose, mislim seveda na razrast rasizma, nacionalnega in osebnega brezobzirnega egoizma, fašizma, ekološko neobčutljivega potrošništva, nasilja, pokvarjenosti in podobnih nečednosti. Vladna stranka SDS odkrito simpatizira s Hitlerjem, zaničuje Osvobodilno fronto in partizanski odpor ter gradi distopični kafkovski RKC-kalifat. Zato so tu slike muzeja [[:w:Koncentracijsko taborišče Ljubelj|koncentracijskega taborišča Ljubelj]] (1, 2; druge sem vključil v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko partizanskih spomenikov]), protivladnega kolesarskega protesta (4&amp;ndash;8), proslave radovljiškega občinskega praznika ob ustanovitvi [[:w:Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]] 5. avgusta 1941 na Vodiški planini in pohoda od tam čez Jelovico v Dražgoše (9&amp;ndash;35) ter komemoracije pod Storžičem ob uničenju [[:w:Storžiški bataljon|Storžiškega bataljona]] 5. avgusta 1941 (36). Zato sem tudi sestavil geslo o [[:w:Anton Jež|Antonu Ježu]], zadnjem preživelem taboriščniku KZ Überlingen za Wikipedijo; fotografijo Ježa je prijazno dala v javno last novinarka in fotografinja Dietlind Castor (* 1940), ki pri 14 letih, ko je izvedela za krutosti nemških koncentracijskih taborišč, temu najprej ni hotela verjeti; v šoli po vojni namreč niso slišali o taboriščih smrti nič. Od 37 do konca so slike prijateljskega druženja in sorodnikov. Na enem od protestnih plakatov (slika 5) je pesem Bojana Podgorška Klic iz grobov, iz katere bi si lahko izposodil naslov te albumske strani, če ne bi prej izbral napisa na stopnišču ljubeljskega muzeja.
&lt;poem&gt;
Povejte, potomci, čemu smo mi padli,
čemu žrtvovali smo mlada življenja?
Da bodo vam vse priborjeno pokradli,
ker niste sposobni upora, vstajenja?

Čemu le bilo je vse naše junaštvo,
čemu bilo toliko krvi prelite?
Da narod delilo bo novo sovraštvo
in ga siromašile vladne elite?

Ste to si želeli, to, kar ste dobili?
Res hvala za takšno vam demokracijo,
kjer mesta vodilnih dobijo debili,
fašisti vam vaša življenja krojijo.

Čemu smo mi padli, povejte, potomci?
Če mi takrat roke bi križem držali,
vi brez domovine bili bi brezdomci,
ne narod, ubogi bi hlapci ostali.

Mar hočete to, da vas sram bo v dno duše,
ko vas doletela nas padlih bo kletev,
ko se oglasil bo klic mrtvih spod ruše:
»Je bil ves naš boj samo jalova setev?«

Povejte potomci, čemu to čakanje,
je kje kakšno upanje, da boste vstali?
Naj v vas zaživé naše sanje nekdanje,
saj radi spokojno v grobovih bi spali.
&lt;/poem&gt;

==Stran '''416''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri416/index.html Ko sem mrtev, ne vem, da sem umrv,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Fotke so z vzpona na Stol z avstrijske strani, iz Medvedjega dola. Skoraj vsi hribovci, s katerimi sva se z Miro srečala, so govorili slovensko; Rudi Sablatnig iz Bilčovsa je navdušen samohodec, podaja se na več sto kilometrov dolge pohode po Evropi. Če kdo ve za imena rož ob poti, naj mi sporoči, da dodam napise. Nazaj grede sva se ustavljala na britofih. V Šentjanžu v Rožu so nagrobniki v slovenščini, marsikateri z verzi, precej je partizanskih (te sem seveda vpisal v našo [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko]), v sosednji Kapli ob Dravi pa je slovenščina redka, med vojno umrli so večinoma padli na ruski fronti, nekateri se ponašajo z nemškimi medaljami za hrabrost. Na posnetku 27 smo popisovalci partizanskih spomenikov, to je bilo prvo naše srečanje v živo. Od 28 do 32 je redni petkov protest. Toliko za ta teden.

==Stran '''415''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri415/index.html In roman našel je srečen konec,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. julija 2021&lt;/small&gt;==

Naslov za to stran sem si izposodil iz ocene Tavčarjeve novelete ''[[:s:Otok in Struga|Otok in Struga]]'' v ''Slovenskem narodu'' leta 1888. Oceno sem citiral v [[:v:Otok in Struga|spremni besedi]], ki jo pripravljam za ponatis tega dela. Zato se je bilo tudi treba sprehoditi od gradu na Otočcu (8&amp;ndash;15) do gradu Struga (16&amp;ndash;24) in ju poslikati. Prijazni in podjetni &quot;princ s Struge&quot; Maj Kerin Colarič (19) nama je razkazal sobane in zaigral na orgle v kapeli, kamor je zahajala blazna baronesa Zora. Panorama Vinjega vrha na fotografiji 23 ustreza opisu v članku Viktorja Pirnata V dolini dolenjskih gradov, [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NMKCIUR3/b08cb9bf-fb4d-4c8a-bc99-64b6a5599546/PDF ''Jugoslovan'' 24. 12. 1930.] Vinji vrh (28) sem slikal že [https://slov.si/mh/galerije/galeri150/index.html ob drugi priložnosti pred desetimi leti.] Na novomeškem pokopališču sem potem naletel še na grobišče struške gospode (25, 26, 27); več o njem [https://www.mojaobcina.si/vrhnika/novice/litozelezni-plosci-clanov-druzine-jelovsek-pl-fichtenau-na-novomeskem-pokopaliscu-v-locni--1.html tule.] Otoček na Krki (24) je morda tisti, na katerem je struški gospod postavil stolpič in s streljanjem iz topa dražil soseda z Otoka.

Po vrsti gredo slike takole. [[:w:Zdravko Mlinar|Zdravka Mlinarja]], ki pripravlja knjigo o Žirovcih, sem obiskal doma v Murglah, [[:w:Kajetan Gantar|Kajetana Gantarja]] (2) sem srečal na snemanju ob 170-letnici Mohorjeve družbe, [[:w:Jožko Čuk|Jožka Čuka]] z ženo (3) pa na pikniku prostovoljcev za referendum o vodi. Sledi četvero protestnih napisov. Novo mesto (29&amp;ndash;52) postreže obiskovalcu z mnogimi spomeniki in nagrobniki; partizanske sem vpisal v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopedijo.] Na posnetku 30 je [[:w:Karel Slanc|Karel Slanc]], njegov brat, advokat iz Litije, je bil zbiratelj prešerniane. Gradnikove verze na Jakčevem nagrobniku (34) sem prepisal, ko sem pripravljal pesnikovo Zbrano delo, na grob Prešernove Julije (44) na pokopališču v Šmihelu pa sem naletel slučajno prvič. Na zadnjih štirih posnetkih je Plečnikov izdelek nad blejskim jezerom. Kavarna je služila kot čakalnica gostom, ki jih je sprejemal kralj Aleksander v bližnji rezidenci. Kdor ljubi veličastje, bo vzhičen.

==Stran '''414''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri414/index.html Kekec na Kleku,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2021&lt;/small&gt;==

Bogve kateri kekec je že tole. Zadnji trije pohodi so bili enodnevni in slišati je bilo željo, da bi šli spet na dvodnevne. Z imeni 28 udeležencev, ki se je nad Zakamnika pripeljalo z osmimi avtomobili, se nisem trudil, kdor hoče, da ga Google najde, naj mi piše, pa dodam ime. Obetaven kolovoz se je po nekaj sto metrih spremenil v brezpotno gmajno, čeprav je na nekaterih zemljevidih tam vrisana pot. Ker gob ni bilo, smo bili hitro na Hruški (Hrušenski, Hruščanski) planini, potem pri Mokotovi koči na Rožci in pol ure pozneje na vrhu. Nazaj po isti poti in po nekem drugem brezpotju. Piknik se je dogajal v kamnolomu ob potoku Raten. Afterkekec je v načrtu 28. septembra pri Hermanu v Volavlju. Knjiga pritožb je ostala prazna.

==Stran '''413''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri413/index.html Ni vsak, ki moli in se bogu klanja, bogu drag,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2021&lt;/small&gt;==

Prvi del albumske strani je s kolesarjenja in popisovanja spomenikov po Ptuju, drugi del pa s petkovega protivladnega protesta v Ljubljani. Policijski komandir je medtem odstavil vodjo policijske enote, ki je tedne dni prej pregnala neonaciste od Prešernovega spomenika in preprečila spopad. V kakšni kriminalni državi smo se znašli! Vladajoči režim naravnost kliče po konfliktu in izziva s svojimi pretepači. In sesuva Evropo. Nekaj aktualnih osebnosti ima svoje sveže fotke v Wikimedijini Zbirki (Jože Pirjevec, Goran Lukić ...), spomeniki mrtvim (Caf, Murko, Muršec, Remec) pa še čakajo na vpis v sloj kulturnozgodovinskih spomenikov na Geopediji.

==Stran '''412''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri412/index.html Kako se imenuje oblast, ki se boji lastnih državljanov,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. junija 2021&lt;/small&gt;==

Fotografij je tokrat nekaj več. Bilo je lepo vreme in na Tošcu polno fotogeničnih rož, razigrana atmosfera na alternativni proslavi državnosti na Prešernovem trgu v petek je klicala k dokumentiranju, prijetno je bilo tudi vzdušje na vsakoletnem obisku partizanske tehnike Mete nad Jamnikom. Žal mi je samo, da se nisem spomnil fotografirati dobrot, ki so jih pripravili v besniški gostilni za proslavo: z zaseko namazan kruh, ocvirkovica in pehtranova potica. K protestom: ko človek bere poročila skvarjenih novinarjev režimskih medijev,&lt;ref&gt;Peter Jančič: [https://siol.net/siol-plus/kolumne/sev-rdece-zvezde-ob-obletnici-svobode-555544 Sev rdeče zvezde ob obletnici svobode.] Siol plus 26. 6. 2021.&lt;/ref&gt; se mu vzbudi občutek, da ne govorimo o istih rečeh. Poročali so o tuljenju, ki je prihajalo s Prešernovega trga, v resnici pa smo le prepevali ''Lipo, ki je zelenela'', in ''Zdravljico''. Režimski mediji pišejo o rumenih jopičih, ki so prišli na Prešerca, sam pa, čisto od blizu, nisem videl nobenega rumenega jopiča, ampak zgolj črnosrajčne obritoglave naciste, ki so izzivali spopad. Naše predstave o tem, čemur rečemo država, slovenski narod, kultura, pravičnost, morala ... se radikalno razlikujejo. Zatrtje posameznih &quot;motečih&quot; bivanjskih opcij bi bilo necivilizirano. Toda kako ravnati, da bi kolikor mogoče mirno sobivale? Odgovor je na načelni ravni enostaven: tako da jih ne hierarhiziramo na večinske/manjšinske, prave/blodne, legalne/nelegalne, zdrave/bolne ipd., ampak jih jemljemo kot individualne življenjske izbire, v smislu posameznikovih pravic in stran od kolektivnih socialnih konstruktov. Ker pa je ena od pravic posameznika tudi ta, da goji kolektivna oz. pripadnostna čustva (nacionalna, verska, ideološka, stanovska, kulturna, lokalna ...), in ker ni varovalke, ki bi preprečevala eskalacijo življenjskih izbir v obsesivno in druge opcije izključujočo smer, nam načelna rešljivost problema prav nič ne pomaga. Še naprej se bomo v dilemah odločali čustveno impulzivno, da ne rečem nagonsko, in tiho verjeli, da je nagon, ki nam narekuje obnašanje, preživetni nagon. Slike enciklopedično zanimivih osebnosti sem tudi tokrat naložil v Wikimedijino zbirko (Riha, Šonc, Jerkič ...); kdor pozna katerega od nepodnaslovjenih govornikov, naj mi prosim sporoči njegovo ime. Pa še povezava na [https://www.facebook.com/ProtestnaLjudskaSkupscina/ Facebook] s [https://slov.si/doc/Smernice_Protestne_ljudske_skupscine_www.pdf ''Smernicami protestne ljudske skupščine''].

==Stran '''411''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri411/index.html Kar je v duši bol spočela, vam je pesem razodela,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2021&lt;/small&gt;==

Kako popušča selektivnost pri spletnih objavah! Prostora za slike je skoraj neomejeno, nalaganje hitro, le opisovanje slik zahteva svoj čas. Kmalu tudi opisi ne bodo potrebni, saj se bo prepoznava motivov in ljudi dogajala samodejno. Pretiravam: da se zaliv imenuje Cilvena dražica, ne pa Beka, ki je prvemu na las podoben, bo še vedno treba označiti posebej. Ta stran ima za naslov verz na nagrobniku pesnice [[:w:Maksa Samsa|Makse Samse]] v Ilirski Bistrici. Tam zraven je tudi spomenik pesniku duhovniku [[:w:Janez Bilc|Janezu Bilcu]]; oba smo pri predavanjih omenjali ob njunih rojstnih ali smrtnih obletnicah (menda tudi to, da je bila Maksa zaljubljena v Kosovela in kako je končala); če ne bi imeli pri roki literarnega koledarja na Wikiviru, najbrž nikoli ne bi prišla na vrsto. Fotografije dokumentirajo nekajdnevni dopust na Cresu in pot tja ter nazaj, ki jo je podaljševalo ustavljanje ob partizanskih in drugih spomenikih. Zbirka partizanskih spomenikov je ravno danes prišla do številke 6400. Še nekaj sto obeležij, pa bomo z grobim evidentiranjem pri kraju. Poznavalce prosim za razvozlavo insignije MARIA DP AP 1804 na posnetku 6. Druge poznavalce za prepoznavo markacije na posnetku 24. In spet druge za prepoznavo rož in cvetov na posnetkih 30, 31, 35, 36. Tudi sline vzbujajoča imena jedi na štirih posnetkih sem pozabil, orodja za njihovo prepoznavo pa nikjer ...

==Stran '''410''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri410/index.html Ô faites que jamais ne revienne le temps du sang et de la haine,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. junija 2021&lt;/small&gt;==

Naslovni verz (&quot;O, naj se čas krvi in sovraštva nikoli več ne ponovi&quot;) je iz pesmi [[:w:de:Göttingen (Lied)|Göttingen]] (gl. tudi [https://www.songtexte.com/songtext/barbara/gottingen-6bca02ee.html Göttingen]), ki naj bi prispevala k pomiritvi nemško-francoskih povojnih odnosov bolj kot vsi politični govori. Napisala jo je leta 1967 in z njo zaslovela židovska [[:w:en:Barbara (singer)|pevka Barbara]]. Tej Barbari je namenil svoj nagovor ([https://slov.si/doc/dragan_petrovec_ljuba_barbara.docx Ljuba Barbara]) Dragan Petrovec ob 76. obletnici osvoboditve taborišča Ljubelj 12. 6. 2021, ki je bil kritičen do aktualne politike: &quot;Preveč je politikov, ki sejejo sovraštvo, in politikov, ki to dopuščajo in mirno opazujejo, ali pa se pretvarjajo, da ni nobene nevarnosti.&quot; Eden od njih, Borut Pahor, je sedel na komemoraciji v prvi vrsti. Posnetki s proslave na Ljubelju (od 23 do konca) so v kontrastu s tistimi s prve polovice strani, ki dokumentirajo protest Radia Študent, ki mu je Janez Janša ukinil financiranje, in obisk predsedniške palače v okviru petkovega protesta. Petkove slike so slabše kakovosti, ker so zaradi pozabljivosti posnete s telefonom. Znamenitejše posameznike na slikah sem naložil tudi v Wikimedijino Zbirko, od koder jih zajema Wikipedija. Najbolj je z izbrano artikuliranim, čutečim, jasnim in dolgim prostim govorom fascinirala 96-letna Sonja Vrščaj, nekdanja taboriščnica v [[:w:Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitzu]].

==Stran '''409''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri409/index.html Eden bo zadnji,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. junija 2021&lt;/small&gt;==

Nekaj morbidnosti je že zašlo z nagrobnih napisov v naslove albumskih strani, tokrat na zadnjo uro opozarja sončna ura v Brdih (18). Tja smo šli na pogreb [[:w:Zoran Božič|Zorana Božiča]]. Zraven sem poslikal partizanske in druge spomenike v okolici (3&amp;ndash;29). Literarni so tule, partizanski pa so pristali v [https://sl.wikiversity.org/wiki/Partizanski_spomeniki_na_Geopediji zbirki na Geopediji.] Konrad (9) nama je razlagal medvojno usodo Medane, Zoranov prijatelj Luka (14) pa je računalničar filantrop, ki s prenosniki pomaga beguncem in drugim deprivilegiranim posameznikom. Aleš (30) je ekološki kmet iz Podbrezij, nič ne izdam, kaj sva imela skupaj. Na začetku te strani so posnetki z domače scene konec tedna, na koncu pa sta dokumentirana dva dogodka: snemanje filma o Josipu Jurčiču in piknik ''Planinskega vestnika'', oboje na petek 10. junija. [[:w:Vladimir Habjan|Haubi]] ureja PV že debelih 20 let.

==Stran '''408''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri408/index.html Kdor ne čuti v bratu sebe, naj mu čreva strup razgrêbe,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. junija 2021&lt;/small&gt;==

Naslovni verz je iz pesmi Lili Novy Zdravnik (slika 25), preslikani iz enega od 150 fasciklov, v katerih se nahaja zbirka 12.000 pesmi iz časa NOB: partizanskih, taboriščnih, zalednih, izseljenskih. Izbor pesmi je objavil Boris Paternu v štirih knjigah pod naslovom ''Pesništvo upora'' (1987&amp;ndash;1996), digitalizacija vsega gradiva, ki se nahaja v treh omarah na Filozofskih fakulteti, pa še čaka. &lt;s&gt;Nekoč, morda v 90. letih?&lt;/s&gt;, Decembra 1980 in maja 1981 je računalničar z imenom BOJANOO-RRI (&lt;s&gt;z Računalniškega centra UL?&lt;/s&gt; z Republiškega računalniškega centra, slika 23) avtorski katalog že prenesel v digitalno obliko. Zelo bi pomagalo, če bi kdo pomagal tega Bojana najti in bi nam Bojan pomagal najti to digitalno zbirko. Če po desetletjih sploh še obstaja in je berljiva. Slike 20&amp;ndash;26 so z ogleda zbirke uporniške poezije na FF. 

Sliki 18 in 19 sem napravil iz veselja, ko se je ta teden kip Jiřija Bezlaja nenadoma in tiho, tako kot je tiho izginil, spet pojavil v avli Filozofske fakultete. O homatijah z njim sem poročal na Slovlitu in strnil na Wikiverzi pod naslovom [[Evangelij za moralizatorje]].  

Na začetku te strani v albumu sta urednika ''Planinskega vestnika'' Irena in [[:w:Vladimir Habjan|Vlado]] v kolesarski opravi na Dobravi, sledijo posnetki s poti na Kredarico in nekaj dni pozneje na Šijo nad Voglom, kjer so žičnice ustavili, smučati pa se je še vedno dalo. Posnetka hriba z imenom Zavitar (1750 m) na vzhodnem robu planote spet nisem umestil med slike, ker ni bil dovolj fotogeničen, nič pa ne bo narobe, če tule iz [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-37KMPIY6/42498064-918b-440d-ab8e-66738a9933ef/PDF ''Imenoslovja Julijskih Alp''] Henrika Tume in starih časopisov razberem, kaj naj bi to čudno ime, za katerega [[:w:Marija Cvetek|Minka Cvetek]] in [[:c:File:Joža Mihelič 002.jpg|Joža Mihelič]] pravita, da v Bohinju ni (več) v rabi, pomenilo. Besedo ''zavitar'' so zapisali v ''Danici'' 1861 v pomenu 'kibic', 'zapeljivec', 'zavijalec', poznan je bil tudi priimek Zavitar, na Koroškem so ''pri jezuitih'' rekli ''pri zavitarjih'' (''Kres'' 1882, SN 1884). V Gorici so cerkev sv. Ignacija imenovali »zavitarsko«, ker so jo jezuiti upravljali. Blizu Zavítarja sta še imeni Cerkev in Cerkvena konta, ki utrjujeta razlago Zavitarja kot 'jezuitarja'. Najbrž je tudi v primeru bohinjskega Zavitarja šlo za cerkveno posest. &lt;font color=green&gt;Dodajam še ledinsko ime ''Jeznitarski boršt'' na Rudniku pod Ljubljano, ki je verjetno istega izvora.&lt;/font&gt;

Od slike 29 do konca je dokumentirana protestniška napisna kreativnost v petek 4. junija. Napise sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko pod naslov [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-06-04)]], kjer jih lahko kdor koli uporabi za kakršen koli namen, samo to mora napisati, da jih je posnel neki Hladnikm, morebitne predelave pa objaviti pod enako licenco proste dostopnosti. Povorka je šla tokrat mimo Ustavnega sodišča in mimo državnega tožilstva ter se zaključila na Gospodarskem razstavišču pred Hišo Evropske unije. Tokratni protestni Razglas (42) poziva k ohranitvi neodvisnosti sodne veje oblasti od politike.

==Stran '''407''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri407/index.html V službi domovine,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;29. maja 2021&lt;/small&gt;==

Spet skoraj samo protestne slike, tokrat se nas je zbralo blizu 40.000, policija je protestnike čakala z ograjami, robokopi in maricami pred parlamentom, protestni program pa se je brez njene prisotnosti odvil na Prešernovem trgu in potem nepričakovano na križišču Tivolske, Celovške in Gosposvetske ulice. Nekatere od nastopajočih sem poslikal, nekatere zgrešil, nekatere pa sem posnel že na prejšnjih demonstracijah. Dodajam povezavo na naslov [https://sramota.si Mednarodna sramota:] pregled medijskih prispevkov o politični situaciji v Sloveniji, ki so jih objavljali tuji mediji od januarja 2020 do 26. maja 2021. Zaupanje v odgovorno državljansko dejavnost rojakov se počasi vrača. Aja, naslov te strani je sposojen z napisa na majici Andreja Rozmana - Roze, ki se na sliki (66) bolj slabo vidi. Ne, Roza ni [https://fran.si/197/joze-gregoric-kostelski-slovar/4246139/ajnrikati?All=ajnrikati&amp;IsAdvanced=True ajnrikal] :)

==Stran '''406''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri406/index.html Not for sale,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. maja 2021&lt;/small&gt;==

Z izjemo začetnih petih slik, ki so z Rodice (ponovno, za tiste izpred meseca glej [https://slov.si/mh/galerije/galeri403/index.html stran 403]), so vse fotografije s protesta 21. maja, ki napoveduje veliki protivladni protest naslednji petek 28. maja ob 18.00. Policija se je nanj pripravljala z maltretiranjem slučajno izbranih udeležencev. Med tistimi, ki so jih vrgli na tla in na njih klečali, je bil pesnik [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=au%3DKoban%2C+Dejan&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Dejan Koban] (slika 47), radi pa se spravljajo tudi na ženske. Po megafonu se je zanje prizadeto zavzel reper Zlatko Ćordić (50). Protestna &quot;predskupina&quot; so bili Palestinci. Aretirali so tudi reperja in kolumnista N'Tokota (Miha Blažiča), ki je bil z njimi. Nekaterim policajem je bilo očitno nerodno ob zaukazani vlogi. Res mora biti mučno ščititi oblast pred ljudstvom, namesto da bi ščitili ljudstvo pred zločesto oblastjo. Slike plakatov bom postavil v Wikimedijino Zbirko, kakor sem tudi portrete udeležencev, ki so v enciklopediji ali pa tam še bodo, npr. ilustratorko [[:w:Alenka Sottler|Alenko Sottler]]. Kratica [https://humanrightsconnected.org/organizations/not-for-sale-nfs/ NFS] (''not for sale'') na majici protestnika, ki je dala naslov tejle strani, označuje kampanjo za človekove pravice.

[[:w:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman]] (na sliki 26) je 26. maja 2021 pod naslovom Če ne bo vojne, bodo še volitve takole komentiral dogajanje. 

&lt;blockquote&gt;
Ko sem minuli petek prikolesaril na Trg republike, je bilo vzdušje pregreto. Ljudje so žvižgali, vihrale so palestinske zastave, v zraku so bili baloni v palestinskih barvah, policisti pa so mimo mene prignali moškega temnejše polti. In nato še enega. Zajel me je val razburjenja, da sem tudi sam začel kričati na policiste in se prerekati z enim od njih. Nakar sem jih še nekaj vprašal, ali jih ni sram, da sodelujejo v zatiranju predstavnikov naroda, ki so mu ukradli domovino.&lt;br&gt;
Ko sem se umiril, sem se še dolgo počutil neprijetno in se spraševal, zakaj sem se tako razburil. Šele ko sem si doma pogledal javno dostopne posnetke dogajanja, mi je postalo jasno, da so policisti načrtno izzvali naše razburjenje s tem, da so se zagnali v množico in iz nje vlekli ljudi, ki niso počeli ničesar nasilnega. Zato bi bilo treba v obrambo vsem, proti katerim bo zaradi upiranja policijskim postopkom izdan plačilni nalog, zahtevati, da policija ob videodokumentih dokaže, da je ravnala skladno s predpisi in z namenom zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja. Na posnetkih je videti, da so s tem, ko so aretirali nenasilne protestnike, razburili množico, kar je bil očitno njihov namen. In so s kaznimi za pri nas živeče Palestince, ki so javno izrazili željo po osvoboditvi okupirane domovine, le nadaljevali provokacijo, ki si jo je z obešenjem izraelskih zastav na Gregorčičevi privoščila naša vlada.&lt;br&gt;
Ker strateg klerikalizacije moje domovine dobro ve, da smo Slovenci, ki smo bili na Primorskem prva žrtev fašizma v Evropi, še dodatno občutljivi za trpljenje Palestincev, ob tovrstnih provokacijah očitno uživa. Hkrati pa nam v senci našega razburjenja še lažje pleni javno dobro in z njim kupuje svoje podpornike. Ker pa kljub temu vse bolj kaže, da bo tudi njegove tretje republike kmalu konec, se po reakciji policije na zadnjem protestu in še posebej po njegovem svarjenju pred totalitarističnimi nameni protestnikov, ki da peljejo Slovenijo v državljansko vojno, zdi, da bi rad ubral taktiko svojega izraelskega prijatelja. In ker mi nimamo Hamasa, nam ga bo najbrž skušal podtakniti kar sam. Zato moramo zelo paziti, da se na prihajajočih protestih, ki bodo zmeraj bolj množični, ne pustimo sprovocirati in da ne pustimo, da bi se med nas pomešali izgredniki.&lt;br&gt;
Antidemokratičnost premierja, ki sovraži lastno ljudstvo, je tako patološka, da bi bilo res neumno, če bi mu dali možnost, da v imenu branjenja demokracije uvede izredne razmere. Naša moč je v tem, da ga skupaj z njegovimi baloni odpihnemo na čimprejšnjih volitvah. Logika, da ni dovolj, če smo proti, in da v primeru, ko nimamo stranke, v katero res verjamemo, ne gremo na volitve, je zelo nevarna. Kadar je demokracija ogrožena tako, kot je zdaj, je dovolj že to, da smo proti.
&lt;/blockquote&gt;

==Stran '''405''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri405/index.html Kópati ali kopáti?] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. maja 2021&lt;/small&gt;==

Vreme je bilo v prvi polovici maja bolj kilavo, zato so redke smuške fotografije (Za Cmirom in Srenjski preval) obkoljene s toliko več protestnimi. Nekaj portretov, posnetih tam in drugje, je šlo v [[:c:Main_Page|Zbirko]], pa [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-05-14)|protestni napisi]] seveda tudi. Protest 7. maja je komentiral odločitev ljubljenega vladike, da Slovenijo v EU predstavlja [[:w:Črni panter (simbol)|karantanski panter]], na tistem včeraj 14. maja pa je bila tema namera vlade privatizirati vodo. &quot;[[:w:Andrej Vizjak|Minister Vizjak]]&quot;, ki sta ga na prizorišče privedla dva &quot;detektiva&quot;,  je bil deležen glasne ljudske obsodbe in bil zaradi storjenih grehov vržen v Ljubljanico, množica pa je raztrgala gradbene trakove, s katerimi je Vizjak prepredel Tromostovje in ljudem preprečil prosti dostop do vode. Ker sem [[Komentarji k fotografijam#Stran 404 80 let OF, 28. aprila 2021|na tem mestu zadnjič]] pozival k zbiranju podpisov za referendum proti privatizaciji voda, dodajam, da so vladne manipulacije pod geslom ''divide et impera'' pripeljale do tega, da podpise ločeno zbirata dve iniciativi (pod številko 883 predstavja Gregor Kos pobudo [https://www.vodenedamo.si/ Vode ne damo,] pod št. 884 pa Aljoša Petek pobudo [https://ekokrog.org/2021/04/06/prizadevanja-za-ohranitev-pitne-vode-povezala-celotno-slovenijo/ Za pitno vodo]). Sam sem prek e-uprave za vsak slučaj oddal svoj podpis za obe. Vzelo mi je dve minuti časa.

==Stran '''404''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri404/index.html 80 let OF,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Z včerajšnjega protesta v Ljubljani se je nabralo slik za svojo stran, v glavnem napisi, nekaj tudi ljudi za Wikimedijino Zbirko ([[:w:Dragan Petrovec|Petrovec]], [[:w:Živa Vidmar|Vidmarjeva]], Emilija Stojmenova, Miha Zadnikar, [[:w:en:Uroš Macerl|Macerl]] ...). Protest je bil na torek namesto na običajni petek zaradi 80. obletnice ustanovitve OF. Kako sta bili pri tem udeleženi kultura in literatura in kako sta udeleženi pri aktualnih protirežimskih protestih, sem [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007348.html napisal včeraj na Slovlitu.] Pobudo prevzemajo druge kulturne panoge, tiste z večjo spektakelsko ambicijo, ampak še vedno gre za kulturni boj, ne pa za denar, hondel ali profit v obliki golaža in piva. Naš ljubljeni diktator je s svojimi pozivi, naj se uležemo na kavč in stegnemo vse štiri od sebe, zaslužen za obujanje upornega duha Osvobodilne fronte, Kocbekovega apela po spremembi slovenskega nacionalnega značaja iz hlapčevskega v avtonomnega in odgovornega. Kako težko se je odpovedati udobju družbene apatičnosti, zgovorno priča tempo nabiranja podpisov za [https://zapitnovodo.si/ razpis referenduma o vodi,] ki jo aktualna vlada želi privatizirati tako kot vse druge javne dobrine; glavni včerajšnji napisi so bili prav na to okoljsko temo. V enem mesecu je treba zbrati 40.000 na občini overjenih podpisov, po dobrem tednu je zbrana šele ena četrtina podpisov. Pot na občino je seveda nadležna, tudi če so prostovoljci na štantu pred vhodom in uradniki v pisarni prijazni in obrazci že pripravljeni, ampak človek bi si mislil, da bo od danes do jutri oddala svoj digitalni podpis kar z domačega računalnika v dveh minutah vsaj spletno pismena inteligenca, podobno kot plačuje račune, ureja davke in avtomobilsko registracijo. Pa tega ne stori, čeprav o njej predpostavljamo, da je sposobna ugledati civilizacijske čeri, da zna o usodnih dilemah trezno razmišljati in hitro ter odgovorno ukrepati. Zaradi svoje nedejavnosti in lahkomiselnosti mi vzbuja asociacije na Cankarjevo pripoved [[:s:Potepuh Marko in kralj Matjaž|Potepuh Marko in kralj Matjaž]], v kateri junak iz dežele, v kateri &quot;bodo živeli veseli ljudje&quot;, v veseljačenju zapravi dve kmetiji in konča v ciganskem taboru. Cankarja je karnevalski, kurentovski značaj rojakov skrbel, nas očitno nič več: potem ko smo pognali v maloro paradne državne firme, ponujamo naokrog že svojo pitno vodo, bogsenasusmili. Kdor ima na računalniku digitalno potrdilo, naj pogugla https://e-uprava.gov.si , se prijavi, izbere Kvalificirano potrdilo, izdano v EU (ali pa Si-pass, če si ga je prej priskrbel), pod Želim vtipka &quot;podpora volivca zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma&quot;, klikne na prvi zadetek, izbere Oddaj vlogo. V obrazcu je že vse izpolnjeno, treba je dodati samo še e-naslov in s klikom na Nadaljuj dokončati podpisovanje. In tako stori prvi korak v smer aktivnega državljanstva in odgovornega razpolaganja z javno dobrino.

==Stran '''403''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri403/index.html Ne delajte greha,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Napis &quot;Delajte, kar hočete, samo ne delajte greha&quot; sem slikal na zidu ob cerkvi v Goričah (15). Nisem prepričan, da kaj zaleže, saj na debelo grešijo zlasti tisti, ki so ga napisali. Po vrsti gre pa takole: najprej cerkev sv. Marka v Vrbi, poznana iz Prešernovega soneta. [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1912_x1553311.185946095_y5824336.990674262_s18_b2852 Partizanske nagrobnike v Bohinjski Bistrici] sem slikal, ker se spravljam k popisu verzov na 6200 in več partizanskih spomenikih, Z Ivico (3) sem se spoznal na Babi, na Dovjem sem fotografiral spomenike [[:w:Jakob Aljaž|Aljažu]], [[:w:Klement Jug|Jugu]], [[:w:Fanny Susan Copeland|Copelandovi]] in pesniku [[:w: Pavel Oblak|Pavlu Oblaku]]. [[:c:File:Seminar Strokovno pisanje 9. 4. 2021.jpg|Zoomovski posnetek seminarja]] smo provokativno oblikovali tako, da v Zbirki ne bi motil GDPR-ja (9), grob [[:w:Josip Lavtižar|Josipa Lavtižarja]] je v Ratečah, relief [[:w:Ignacij Hladnik|Ignacija Hladnika]] je v Križah pri Tržiču, nagrobnik [[:w:Matevž Ravnikar - Poženčan|Matevžu Ravnikarju]] se nahaja na britofu v Predosljah, posnetki 15&amp;ndash;22 so z obhoda partizanskih spomenikov pred praznikom OF. Šele z napisov na spomenikih smo obhodniki razbrali, da sta dve obeležji posvečeni žrtvam, ki so končale svoje življenje prav na dan obiska: 19. aprila leta 1943 so Nemci postrelili 10 talcev v Lipnici ([https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3619_x1581514.049206432_y5829235.77232204_s18_b2852 Geopedija]) in 1945 so na isti dan, malo pred osvoboditvijo, domobranci kruto mučili in potem pokončali dve dekleti, Vido Šinkovec - Janino in Cilko Odar - Tatjano ([https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:177_x1580021.0504492573_y5820098.797075742_s18_b2852 Geopedija]) v Lajšah pri Dražgošah. Sledili so turni smuki pod Kriško steno, na Vitranc in še kam, pa petkov protivladni protest v Ljubljani, ki sem ga izkoristil za [[:c:Category:Tone Stojko|portret fotografa Toneta Stojka za Zbirko]]. Letaka Mi grabimo zase (34) in Vsi na ulice (35) vabita na protivladni protest v Ljubljani v torek 27. aprila, ki se bo začel ob 18.00 na Prešernovem trgu pri Tromostovju. Zaključek (od 37 do 44) je pa s smuke na Rodici, kjer sem spoznal Majo, ki redno poroča o smuških razmerah na [https://www.snezak.si/ Snežaku]; njeni družbi se zahvaljujem za malico in pivo ob avtomobilih pod planino Suho. Od danes (25. 4.) so posnetki s smuke iznad Šitom glave in sladoleda v Radovljici.

==Stran '''402''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri402/index.html St000 Ž00ar,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Naslov tej strani je dal ponovno vandalizirani napis Stane Žagar na [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:302_x1589903.4460062406_y5814767.058205597_s15_b362 spomeniku padlemu učitelju] in narodnemu heroju [[:w:Stane Žagar|Stanetu Žagarju]] na Planici nad Crngrobom (slika 29). Žal aktualna oblast legitimira razbijanje spomenikov NOB. Večinoma sem za potrebe Wikimedijine Zbirke dokumentiral domače zasnežene gore; posnetki so z Mojstrovke, Begunjščice, Velikega Selišnika, Uskovnice ... Dolgčas snežne beline prekinjajo dobrote z obiska pri Kozakovih (33&amp;ndash;36; ups, geslo o [[:w:Krištof Jacek Kozak|gostitelju]] bo treba dopolniti; tudi slovenskega gesla [[:d:Q872611|zamorček v srajčki]], nem. ''Mohr im Hemd'' še nimamo), nekaj je protestniških slik, od ljudi pa zahteva komentar samo še Lucija iz Češnjice (23), ki sem jo srečal na poti na Veliki Draški vrh in me je prehitela skoraj za eno uro.

==Stran '''401''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri401/index.html DovolJJ,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. marca 2021&lt;/small&gt;== 

Sneg, družina, protesti in spet sneg. Na Begunjščici nisem napravil nobenega posnetka, ker je bilo megleno in vetrovno. Ljudi pa čudo, pravi romarski cilj, seveda, sneg je vse do avta na Ljubelju. Na posnetku 17 je tlakovec Petkovčki, za katerega samovoljno razlagam, da je posvečen petkovim protivladnim protestnikom. Če kdo ve pravi odgovor, naj se oglasi.

==Stran '''400''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri400/index.html Koče je zamelo,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;4. marca 2021&lt;/small&gt;== 

Same zasnežene koče, tole zimo je treba dokumentirati, bogve kdaj bo spet tako snežena. Toporišič ima nekje zgled &quot;Našo barako je zamelo.&quot; Sposodil si ga je iz Borove partizanske pesmi, jaz pa od njega za naslov tele strani. Zagotavljam, da se z ljudmi na slikah nismo neodgovorno družili, ampak smo se z njimi tam zgoraj na belih prostranstvih samo slučajno srečali.

==Stran '''399''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri399/index.html Preženimo virus,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. februarja 2021&lt;/small&gt;== 

Nekaj fotografske dokumentacije o zaključnih spopadih v naši herojski borbi proti viruSSu :) zdravje velja utrjevati v višinah, kjer UV-žarki in veter sproti spražita vse seve. Na slikah so Jelovica, Karavanke z okna in od blizu, pogledi s Karavank na Julijce, imena gora in planin so pod slikami. Kulturni praznik je letos prispeval k žanru protestnega plakata. Prav nobenega dvoma ni, na čigavi strani bi bila danes frajgajst Prešeren in socialist Cankar. Slika 8 spada na predhodno stran, sem sem jo postavil zato, ker kaže na mesto, kjer so turni smučarji 13. februarja našli zmrznjeno truplo slabo oblečenega begunca. O dogodku ni poročal noben medij, prednost so imele smrti treh domačih alpinistov in enega turnega smučarja istega dne.

==Stran '''398''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri398/index.html Dobrodošli,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. januarja 2021&lt;/small&gt;== 

Podoben naslov ima že [http://slov.si/mh/galerije/galeri362/index.html stran 362] lanskega leta. Tisto počečkano tablo, na katero se nanaša, so zamenjali z novo, posnetek 23 tule pa s svojo kozmopolitskostjo vzbuja vedro upanje, da s Slovenci še ni vse tako zelo narobe, kot se včasih dozdeva. No, to pa je tudi vse, kar je mogoče povedati o belini na tej albumski strani. Naj izdam še lokacije motivov: Uskovnica na prvih osmih posnetkih, v sredini Klek ali Petelinjek (1753 m) v Karavankah, zadnji trije so pa iznad Javorniškega Rovta.

==Stran '''397''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri397/index.html Kramarjova guba,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. januarja 2021&lt;/small&gt;== 

Nadaljevanje kiča s prejšnje strani. Naslovna guba je narečno za [[:w:huba|huba]], nem. [[:de:w:Hufe|Hufe]], rus. [[:ru:w:Гуфа (единица измерения)|гуфа]], ang. [[:en:w:oxgang|oxgang]]. Kramarjova je nad Tržičem, na vzhodnem vznožju Dobrče.

==Stran '''396''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri396/index.html Kič,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. januarja 2021&lt;/small&gt;==

O kiču povzemam, kar sem našel pri modrih piscih, v knjižici [http://lit.ijs.si/trivlit2.html#zgo ''Trivialna literatura''] (1983); vendar mi to prav nič ne pomaga pri razlagi posnetkov naj tej strani. Ko se znajdeš v preobilju te beline in mrzlih čipk na smrekah, rečeš preprosto, da je lepo. In pritiskaš na sprožilec.

==Stran '''395''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri395/index.html Gore je že sneg pobelil,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. decembra 2020&lt;/small&gt;==

Naslov ima ta stran po verzu iz [[:s:Tone Pretnar|Tončkovih grafomanij]], katerih drugi zvezek iz leta 1983 je v dveh formatih na slikah 6 in 7, dobro pa označuje tudi vso snežno belino na tej strani. Nima vsak sreče živeti v tako zasneženi občini, če pa kdo misli, da z njimi sodržavljane zavajam k prestopanju občinskih meja, mu odgovarjam z besedami prvega ministra, da so to lanski posnetki :) Res so bile tudi lanske Mrežce in [https://slov.si/mh/galerije/galeri346/target2.html lanski Viševnik] lepi. Simbolni pomen pripisujem sliki 45: kot da bi, kot sem komentiral Mojci, dolinski politični jastrebi prišli ogrožat svobodo planinskega sveta; druga ukrivljena drevesa na tej strani pa spominjajo na naše ukrivljene hrbte v tem čudnem času. Nesnežene so samo začetne fotografije: spomin na enkratni slovenistični zumkoronakviz, ki so ga organizirali študentje z Ino Poteko na čelu (več kot sto udeležencev!), bangar (preklada podboja) s hiše št. 4 iz vasi Ravnica (preden so se vaščani odločili za preimenovanje, je bilo vasi nespodobno ime Mošnja); k sosedu (h. št. 2, p. d. pri Muhovcu) se je hodil ženit Prešernov [[:s:Ponočnjak (France Prešeren)|Ponočnjak]], dokler ga hudič ni ugonobil; pri hiši so se pisali Svetin, podobno kot Prešernova mati (Svetina), in tudi hišno ime pri Muhovcu v Žirovnici, od koder je bila Prešernova mati, je bilo enako kot tu v Mošnji, menda je šlo za Prešernovo žlahto; [https://slov.si/mh/literarna_radovljica_2.pptx o tem se predaval pred meseci v Radovljici]. 3, 4 in 5 so z Jelovice, 8 pa menda iz Lesc, kjer je po oglasnih deskah polno plakatov, ki opozarjajo, kako trenutna vlada trati čas za politična kadrovanja in nakupe orožja ter zastruplja družbeno klimo, namesto da bi krotila epidemijo in skrbela za javno blaginjo. Na zadnjem posnetku je par, ki sem se mu na ozko zorani cesti brez izogibališč vzvratno umikal cel kilometer in nama je v zahvalo skozi okno podal dve pivi. Še so poštenjaki na svetu :)

==Stran '''394''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri394/index.html Ne postopi se tukaj mimo hoditi,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. novembra 2020&lt;/small&gt;==

Za tole stran se je nabralo nekaj več slik kot običajno. Koronske omejitve so zožile izlete na okvire domače občine (no, ne do metra natančno :) in zdaj tehtam, ali pričujoči izbor bolj odraža stiske trenutnega časa ali značaj teh krajev. Mislim na ponavljajoče se posnetke stranišč na štrbunk, alkoholnih tolažilnic pri gozdnih kočah in lovskih prež ter na napis na znamenju, ki straši popotnika in je dal naslov temu albumu. Ali pa so te reči pač edino, kar se v temnih gozdovih vidi in je sploh vredno fotografirati. Na Jelovici je poznana koča, ki ji je lastnik dal ime Micenau (malo iz spomina na televizijsko [[:w:Gozdarska hiša Falkenau|serijo Falkenau]], malo pa iz spomina na svojo ženo Mico, ki je, se ne spominjam, bodisi umrla in je ne bo več (gorenjsko ''Mice nau'' &lt; ''Mice ne bo'') bodisi je pustila moške same žurati na samoti). Zdaj je novi lastnik kočo po svoji ženi preimenoval v Danica pa bo :) Popotniku v Ptičji hišici ponudita žganje, kakor je to navada tudi v drugih kočah tu in po Sloveniji sploh. Na posnetku 10 je orlovsko gnezdo (preža) obrtnika Stroja iz Dvorske vasi, ki se vozi naokrog s helikopterjem in mu je očitno uspelo obnoviti nelegalno gradnjo nad prepadi Dobrče, ki jo je pred leti občinska oblast porušila. Ljudje, ki ne smejo v službo, svoje energije zdaj sproščajo po okoliških pohodnih poteh: še nikoli nisem videl v Dragi parkiranih toliko avtomobilov kot zdaj, vse potke so izhojene, na vsakem brezpotju srečaš človeka &amp;ndash; menda ja ne bomo živeli v zaporu! Ožje literarni sta (če izvzamem straniščno poezijo na začetku in legendo o Babjem zobu na posnetku 61) samo sliki 26 in 27 z grobom Janeza Jalna in počitniško hišico Alojza Gradnika. Pa seveda več fotografij Bleda od zgoraj navzdol, &quot;podobe raja&quot;. Pri drvarjih, ki sta v knjigo obiskovalcev zapisala besedo ''Raj'' (66), malo dvomim, da sta imela v mislih Prešernove verze, ampak bolj svoj gozdarski ''rajon''. Misel na smrt vzbujajo lovske preže, razpela in partizanski spomeniki. Toliko za danes.

==Stran '''393''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri393/index.html Pa saj so vsa mesta enaka, si rekla,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

Tako piše na klopci v Križevniški ulici v Ljubljani, vzeto pa je iz pesmi Maruše Mugerli Lavrenčič. Slika s klopco ima številko 5, pred njo so portestniške izpred 14 dni. [https://www.mladina.si/peticije/ Zadnjo peticijo za odstop vlade] je sestavil [[:w:Dušan Keber|Dušan Keber]], podpisujemo pa jo na https://www.mladina.si/peticije/ . 13. oktobra je bila prva letošnja smuka z Babe, nekaj dni pozneje pa s Ptičjega vrha (6&amp;ndash;12). Na sliki 14 je podstavek, na katerem je 20 let stal ženski akt [[:w:Jiři Bezlaj|Jiřija Bezlaja]], preden se je vodstvo FF odločilo za njegovo odstranitev. O tem sem pod naslovom Evangelij za moralizatorje pisal [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007157.html na Slovlitu.] Posnetek 15 kaže, kako je videti predavanje v času kolere, 16&amp;ndash;18 so trije pisateljski nagrobniki: obnovljeni [[:w:Jožef Žemlja|Jožefu Žemlji]] in [[:w:Jože Vovk|Jožetu Vovku]] na Ovsišah in [[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenškovi]] v Podbrezjah. 19&amp;ndash;22 so protivladni plakati kot nadomestilo za začasno prekinjene proteste, 23 pa je spomin na junijske proteste. Zadnjih sedem posnetkov je z dveh popoldanskih izletov: iz Češnjice na Jamnik in iz Drage na Luže.

==Stran '''392''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri392/index.html Rudolf Andrejka: Kropa in Kamna Gorica (1924),] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

==Stran '''391''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri391/index.html Gustav Renker: Pet mož gradi pot (1936),] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

==Stran '''390''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri390/index.html Ni jutrišnjega dne brez današnjega krika] &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

Protestne od zadnjih dveh petkov, vmes pa stiskanje sadja, naslovnica literarnozgodovinske knjige in zamaskirani začetek predavanj na FF. Novinarka in okoljska aktivistka Monika Weiss ter bivši zdravstveni minister [[:w:Dušan Keber|Dušan Keber]] sta prišla v Zbirko na Wikimedia Commons, tam sem s slovenskimi napisi in transparenti okrepil kategoriji [[:c:Category:Banners and signs at demonstrations and protests in Slovene language|Banners and signs at demonstrations and protests in Slovene language]] in [[:c:Category:Demonstrations and protests in Slovenia in 2020|Demonstrations and protests in Slovenia in 2020]]; za nadredne kategorije klikni povezave na dnu teh kategorij.

==Stran '''389''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri389/index.html Bila je huda mravljica] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. septembra 2020&lt;/small&gt;==

Prva slika: Ovčeniki (1054 m) je ime grebena nad Drago. Posnetki 2&amp;ndash;16 so s skoka na morje, mogoče je kateri primeren za ozadje na zaslonu. 18&amp;ndash;29 so s protestov 11. septembra, od 44 do konca pa s protestov 18. septembra. Vmes so slike z gobarjenja na Uskovnici in s Pivškega, kamor smo šli snemat oddajo o Krpanu. [[:w:Miroslav Vilhar|Vilharjev]] grad Kalec sem slikal že ob drugih priložnostih, zato tokrat slik stolpa nisem postavil v album. Pač pa sta tu Vilharjev nagrobnik na britofu v Knežaku in kip najbogatejšega Slovenca viteza [[:w:Josip Gorup|Josipa Gorupa pl. Slavinskega]] v Slavini. Naslovnico romana ''Beatin dnevnik'' iz leta 1887 sem slikal pri Urški, [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007133.html na Slovlitu] smo potem ugibali, kateri grad je predstavljen na njej. Posnetke partizanskih spomenikov iz tega konca bom postavil na [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopedijo].

==Stran '''388''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri388/index.html Parnassia palustris] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. septembra 2020&lt;/small&gt;==

Prvih deset slik v današnjem albumu je z izleta na Vrtaško planino: iz Mojstrane po ferati na Grančišče in potem naprej do planine, nazaj dol pa mimo obeh Peričnikovih slapov. Čopovi Breda in Bogomila, ki sta se vračali s Slemena, sta prosili, naj njunih slik ne objavim v albumu, in s težkim srcem ju ubogam :) namesto njiju sta v albumu pastir in mlad nemški par, ki je nad slapom iskal pot v dolino. Naslednjih 14 posnetkov je s protesta 28. avgusta v Ljubljani, potem z Bleda, kjer se je dogajal strateški forum, ki Slovenijo ob sekundiranju ZDA rine v višegrajsko skupino držav in pod geslom Več Evrope in manj EU sesuva politično tvorbo, ki ji pripadamo. 30 in 31 sta dali tej strani naslov. Na slikah je Parnassia palustris ([[:w:Močvirna samoperka|močvirna samoperka]]), tista roža, ki jo je pod imenom kristusove srajčke Tavčar enigmatično vgradil v naslov povesti [[:s:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]] (1917) in s tem sporočil, da je z njim mišljeno njegovo pozno literarno pocvitanje, ne pa ljubezen na stara leta. [http://lit.ijs.si/cvetje.html Moja interpretacija povesti] bi se lahko z zgledovanjem pri Umbertu Ecu glasila tudi Ime rože, ampak zdaj je prepozno za preimenovanje. Rožo sem slikal na Pokljuki, res na močvirnem terenu. Posnetki od 33 do konca so z ljubljanskega kolesarskega protesta 4. septembra.

==Stran '''387''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri387/index.html Ulež se, bo najbol za oba] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Pri iskanju [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih spomenikov] (ta teden je njihovo število naraslo na 5800) se najde marsikaj drugega zanimivega. Na litijskem pokopališču sem najprej naletel na grob pesnika [[:w:Jože Šmit|Jožeta Šmita]], potem pa še na nagrobnik Veronike Kepa. Kdo pa je to? Gospodinja pri družini litijskega advokata Franca Slanca, brata politika [[:w:Karel Slanc|Karla Slanca]]. Ko so leta 1941 njihovo hišo zasegli in izpraznili Nemci, je med knjigami na dvorišču opazila Prešernov rokopis, ga izmaknila in hranila pri sebi ves čas vojne. Ko ga je nekoč po vojni njena hči prinesla pokazat v šolo, ji ga je učiteljica
Milka Kolman zaplenila in ga leta 1960 izročila kolegu slavistu Stanetu Grebencu za Prešernovo razstavo v Hrastniku. Od tam je 1961 prispel v NUK. Slančeva hči Mira 
Hubad je od vodje rokopisnega oddelka [[:w:Alfonz Gspan|Alfonza Gspana]] zahtevala rokopis nazaj. NUK se ni dal in je ponujal odkup rokopisa in na vse način poskušal rokopis obdržati. 26. marca 1962 je  končno popustil in rokopis vrnil Hubadovi. V [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_01.pdf članku o Prešernovih rokopisih] leta 2016 sem po Črtomirju Zorcu povzel, da je rokopis menda v Švici, kmalu za tem pa izvedel, da se je vrnil v Slovenijo in da je zdaj v lasti vnuka Mire Hubad, literarnega zgodovinarja [[:w:Matija Ogrin|Matija Ogrina]] (gl. [[Errata in dopolnila k člankoma Zgodbe Prešernovih rokopisov in Nova prešerniana]]).

Druge slike imajo podnapise in jih ni potrebno razlagati. Sicer pa lahko komentar dodam pozneje, če bo potrebno.

==Stran '''386''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri386/index.html Hingerichtet] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Prvih šest posnetkov je spet iz okolice Ratitovca (vrhova Kremant in Altemaver), kamor sva šla fotografirat en spregledani partizanski spomenik. Naslednjih šest je s tržiškega večera ob podelitvi [[:w:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjeve nagrade]] na 75. obletnico rojstva Toneta Pretnarja in sestre dvojčice Zvonke; župana Sajovica in pevko Izmajlovo sem seveda postavil v Wikimedijino Zbirko. Knjižničarka Sabina je obljubila pretipkati za Wikivir knjižico Pretnarjevih grafomanij iz leta 1982. Nadaljnjih osem slik je z Uskovnice, kjer sva imela v varstvu našo in sosedovo punčko. Štruklji in medvojna dobravska hišna številka so bili posneti v gostilni Kovač v Kropi. Zanimivo: slovenska Wikipedija je slovenske štruklje predstavljala s sliko hrvaških štrukla; zdaj sem to popravil in dodal še flancat in ocvirkovico, ki ju Wikimedijina Zbirka doslej ni poznala &amp;ndash; le zakaj počnem to jaz literarni zgodovinar? Hišna številka me je spomnila na nemško okupacijo naših krajev: v zadnjih dneh sem imel opraviti z [https://www.gorenjski-muzej.si/begunjske-knjige-na-spletu/ Begunjsko knjigo zapornikov], ki je dostopna na spletišču Gorenjskega muzeja in sem iz nje izpisoval Dobravce, zaprte ali usmrčene kot talce v Begunjah. Begunje so na slovenski Wikipediji skopo predstavljene, toliko bolj pa [[:w:en:Begunje na Gorenjskem|na angleški]], vendar do nedavnega po zaslugi nekega Dorema kot kraj množičnih grobišč, da ne bo nesporazuma: pobitih 20 ali 40 nemških stražarjev, ne pa 849 postreljenih ali obešenih slovenskih talcev in tisočev drugih, ki so jih deportirali v koncentracijska taborišča. Informacijo o talcih sem moral šele dodati predstavitvi kraja kot mesta &quot;komunističnih zločinov&quot; &amp;ndash; tudi to ne spada med delovne naloge literarnega zgodovinarja. Zadnjih osem posnetkov je s petkovih mokrih protestov proti 870 milijonom, ki jih ta militaristična vlada želi porabiti za vojsko namesto za reševanje ekonomskih in socialnih težav, ki jih je povzročila epidemija. Lilo je kot iz škafa, vzdušje pa je bilo kljub temu razigrano. Govorila sta igralka Eva Stražar in sociolog Gorazd Kovačič s FF, dobili smo za stotisoče evrov bonov, ki smo jih lepili na table za kulturo, medicino, socialno politiko ...; najbolj potrebno se zdi protestnikom vlagati v znanost in izobraževanje, ki tako postajata vladi nevarno področje: jeseni lahko računamo na nadaljnje oviranje normalnega pedagoškega procesa in raziskovanja (na to temo beri [https://www.nationalgeographic.com/science/2020/08/how-to-measure-risk-airborne-coronavirus-your-office-classroom-bus-ride-cvd/ članek v ''National Geographic'']). Kako že rečejo temu? Nova &quot;normalnost&quot;.

==Stran '''385''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri385/index.html Bolnike v bolnice, politike v kontejner] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Mitjev napis na transparentu, ki je dal naslov tej strani, je lepo anticipiral vodilno temo protesta tega tedna, nehumano politiko aktualne vlade do bolnih starostnikov, ki naj bi jih preselili v &quot;mobilne medicinske bivalnike&quot;. Protesti so postali pravo ulično gledališče, sprevod in sprehod nista prav nič kratka, vodila sta prav do kontejnerjev ob Valjhunovi ulici za Bežigradom. Portrete osebnosti, na katere sem naletel in za katere bo treba napisati wikipedijsko geslo, sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Druga polovica strani je v celoti s krožnega izleta na Ratitovec po manj obiskani poti od Glažarice mimo planine Pečane in nazaj čez planino Klom.

==Stran '''384''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri384/index.html Gospod marlivost tvojo v nebesih plačal bo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Več fotografiram v zadnjem času. Dokumentirati je treba burno družbeno dogajanje in družinske izlete. Po vrsti gredo tokrat takole: Mrzli vrh nad Žirmi, Vodiška planina nad Kropo, Pohorje in okolica (Stranice, Gorenje, Božje, Slovenska Bistrica, Križni Vrh, Stanovsko, Laporje, Slovenske Konjice). Z Miro sva poslikala nekaj partizanskih spomenikov med Pohorjem in Poljčanami in popravila njihove [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1726693.3597050605_y5839368.557331894_s13_b362 lokacije na zemljevidu]. Domačin v Stanovskem nama je pokazal hišo mohorjanske pisateljice [[:w:Julija Bračič|Julije Bračič]], ki nima spominske plošče, kakor je nima tudi [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:4348_x1720936.404453938_y5842899.758259956_s17_b2852 rojstna hiša] partizanske pesnice [[:w:Anica Černej|Anice Černej]] v Čadramu, ki je umrla v koncentracijskem taborišču Ravensbrück leta 1944. Jože (22) naju je vzel pod streho, ko se je naredila noč, Brane (34) vsa preznojena napojil, Sonja (38) nama je pokazala pot do dveh spomenikov. Posnetki od 40 do 50 so s protestne povorke, ki je šla od Prešerca do Roške. Bila je namreč ravno 32. obletnica osvoboditve četverice Janša, Borštner, Tasič, Zavrl ([[:w:Proces proti četverici|JBTZ]]) iz vojaškega zapora na Roški. Protestni program je vedno boljši: do cilja smo prikorakali ritensko pod geslom Nazaj v sedanjost, Kvazijanša je v govoru podal svojo &quot;res nepreklicno odstopno izjavo&quot;, napis dneva je bil JBTZombi [beri: je-be-te-zombi], pač kot odziv na Janševo zmerjanje protestnikov z zombiji. Od 41 do konca so posnetki s pohoda Dražgoše-Lipniška planina, kjer smo se udeležili koronsko reducirane proslave ob radovljiškem občinskem prazniku na obletnico ustanovitve Cankarjevega bataljona 5. avgusta 1941 in se po vrnitvi v Dražgoše prepustili gostoljubju Švebovih dveh, Nuše in Ladota. Posnetek 40 se navezuje na komentar o ljudski : etablirani kulturi od [[Komentarji k fotografijam#Stran 383 Ivan, ne bom tekla za tvojim vozom 25. julija 2020|zadnjič]]: godec narodnozabavnih viž je s harmoniko korajžno motil govore na Tromostovju in tako demonstriral agresivni značaj t. i. ljudske ali domačijske umetnosti (''Heimatkunst'').

==Stran '''383''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri383/index.html Ivan, ne bom tekla za tvojim vozom] &lt;br&gt;&lt;small&gt;25. julija 2020&lt;/small&gt;==

Tako kot je bila OF med drugo svetovno vojno tudi kulturno gibanje, so tudi protesti, ki zaznamujejo ta čas, v znamenju kulturnega boja. Nasproti si stojita t. i. ljudska kultura (narodnozabavna oz. &quot;slovenska glasba&quot;, folklora, ''Heimatdichtung'') in na drugi strani profesionalna ter alternativna kultura. Kultura, ki se razume kot potrjevanje identitete, in kultura, ki identiteto prevprašuje, išče in preoblikuje. Transparenti so polni citatov iz literarne klasike in namigov nanjo, tudi naslov tele strani v albumu je take narave. Celo svoje strokovno življenje sem se zavzemal za emancipacijo ljudskega, poljudnega, popularnega, množičnega in rekreativnega, zdaj ko to želi postati reprezentant slovenstva, pa se zgroženo postavljam v obrambo etablirane kulture, saj brez nje drsimo v redukcijo slovenstva na raven narodnih noš, tenstanega krompirja in židane marele. Na sliki 4 je Kalinov Deček s piščalko pred RTV, oblečen v madžarsko zastavo: kaj nima bratenje prvega ministra z Madžari korenine v njegovi mitomanski želji postati ljudski junak, tako kot je madžarskemu vladarju [[:w:Matija Korvin|Matiji Korvinu]] uspelo postati [[:w:Kralj Matjaž|Kralj Matjaž]]? 

Slike od 18 do 21 so z obiska Ivana Krivca v Adergasu; Ivan me je nagovoril, da sem na Wikipedijo postavil geslo o [[:w:Grad Kamen (Adergas)|gradu Frauenstein]], katerega razvaline na svojo roko trebi mahu. Od 22 do 37 so slike s kolesarjenja po Spodnji Savinjski dolini, seveda na lovu za partizanskimi spomeniki. Partizanske sem vtaknil v zbirko na Geopediji, druge (Prešerna, Puncerja, nedavno umrle kolegice Polanc Podpečan, Neže Maurer) pa semle.

Zadnjih 15 posnetkov je spet iz Ljubljane. Zadnji protest je bil v znamenju ženskega gibanja [[:w:en:Me Too movement|Jaz tudi]] (le kako da še nimamo o njem gesla na slovenski Wikipediji!). Medijsko teoretičarko Sandro Bašić Hrvatin sem slikal za Wikimedijino Zbirko.

==Stran '''382''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri382/index.html Steče v klet in prinese mi vina] &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. julija 2020&lt;/small&gt;==

Koga sem pravkar vtaknil v Wikimedijino Zbirko? V petek in v ponedeljek so bili na ulici pesniki in aktivisti Milan Jesih, Aljaž Koprivnikar, Sanja Fidler, Brane Solce, Nikita Xever, Polona Glavan, Andrej Rozman Roza, Boris A. Novak, Jerica Mrzel, Tjaša Prošek, Maja Breznik, Rastko Močnik. V petek je bila redna protivladna maša z literarnim podaljškom v DSP, v ponedeljek pa protest na Fernetičih proti Pahorjevemu poklonu pred bazoviško fojbo, v kateri naj bi bilo 50 ali 500 kubikov trupel Italijanov, pobitih po drugi svetovni vojni, v resnici  pa je leta 1945 zavezniška komisija mimo svežih trupel nemških vojakov prišla le do razpadlih trupel italijanskih vojakov iz prve svetovne vojne, potem pa so šaht, ki navdihuje italijanske fašiste, zaprli. Tržaški Slovenci so na Pahorja hudo jezni, italijanski časopisi dan po dogodku pišejo, da so Slovenci priznali svoj genocid nad Italijani. Poklon naj bi bil zahvala za vrnitev požganega Narodnega doma v Trstu Slovencem, vendar se je z njim postopek vračanja, ki bo  trajalo najmanj deset let, šele začelo. Pot na Fernetiče sva skombinirala s popisovanjem kraških partizanskih spomenikov (od 26 dalje; v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirki na Geopediji] je zdaj že preko 5600 obeležij) in z obiskom [[:w:Miran Košuta|Mirana Košute]].  Slikati je bilo treba tudi vse literarno ob poti, in tega na prelepem Krasu po zaslugi Srečka Kosovela ni malo.

==Stran '''381''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri381/index.html Kekec na Begunjščici] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. julija 2020&lt;/small&gt;==

[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007082.html Vabilo na Kekčeve poti 2020.]

==Stran '''380''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri380/index.html Zlati odsevi sijejo k nam] &lt;br&gt;&lt;small&gt;4. julija 2020&lt;/small&gt;==

Dva demonstranta sta ta petek nosila napis z verzi iz Kosovelove pesmi [[:s:Sredi noči (Srečko Kosovel)|Sredi noči]] (28), ki so dali naslov tej strani. Začetni  posnetki so s Struške nad Javorniškim Rovtom, s planinami Mavre, Seča in Belska planina. Sledijo posnetki s Tošca in potem iz Zadnjice v Trenti. Od posnetka 26 do konca so portreti, posneti na petkovem protestu, kar nekaj jih je našlo mesto tudi v Wikimedijini Zbirki. Plakat tedna je bila prečrtana svastika v barvah &quot;rumenih jopičev&quot;, pardon, SDS; naveza te stranke z nacisti je vedno bolj očitna. Zvečer smo pred Društvom slovenskih pisateljev poslušali recitacije in muziko, uglašene na temo svobode.

==Stran '''379''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri379/index.html Ta vlada je bizarna] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvih 18 posnetkov je z obhodnje (bolje obvožnje) po moravških in mlinških spomenikih. V Češnjicah nama je domačin Srečko Kopač, ki je bil med vojno star 8 let, pripovedoval še vedno žive spomine na razmesarjena trupla partizanov, ki so jih vaščani pokopavali; nad njimi so se izživljali domobranski sosedje. Partizanski spomeniki v teh krajih imajo križ in zvezdo še iz &quot;svinčenih časov&quot; &amp;ndash; danes bi bila taka kombinacija razumljena kot provokacija. Nadaljevanje je protestniško: najprej posnetki z alternativne kulturne proslave, ki so jo hrupno prekinjali naciji, preoblečeni v rumene jopiče, ob zaščiti policijskega kordona, potem pa še z rednega petkovega obkroženja ljubljanske sredice. Tokrat Trga republike niso zagradili, kot da bi se vlada protestnikov nenadoma ne bala več. Za kazen je ostal prazen, govori so se zvrstili pred predsedniško palačo in na Kongresnem trgu, tarča je bil predsednik Miško. Na protestu v sredo je Boris A. Novak recitiral [http://slov.si/doc/francoski_baladi.docx pesem o kriminalnem zaprtju trga.] Spet sem kar precej kulturnikov in aktivistov poslikal za Zbirko, nekaterim sem v wikipedijskem geslu dodal portret; nič jih ne bom našteval, saj so njihova imena pod slikami in jih Google najde. Ali s tem delom pomagam vohunom v belem državnem kombiju (slika 31), ki s kamero na drogu vsak petek snema obraze protestnikov za policijsko kartoteko? Najbrž ne, njihova zbirka je gotovo precej popolnejša, dvomim pa, da bo za javno rabo, tako kot moje fotografije na Wikimedia Commons. Obveščevalna služba (ali pa policija, na kombiju nič ne piše, kdo so) snema v nasprotju z določili evropske direktive GDPR, ki zahteva identifikacijo kamer na javnih mestih &amp;ndash; spet ena izmed kvalifikacij te bedne oblastne garniture. Z veseljem dopišem manjkajoča imena aktivistov pod portreti, če mi jih kdo pošlje.

==Stran '''378''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri378/index.html Lirikonfest 2020] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2020&lt;/small&gt;==

Nazadnje sem bil na Stropnikovem Lirikonfestu 2016, ko sem imel čast podeliti kipec bralca, ki je namenjen ambasadorju slovenske književnosti in jezika, Zvonku Kovaču. Tokrat ga je meni Milan Dekleva. Opozorili so me, da je težak, in res ni lahek. Poslikal sem nagrajene prevajalce in njihove pesnike, nominirance in nagrajene književnike in jih postavil v Wikimedijino zbirko: Lidijo Dimkovsko, Gabriello Gaál, moderatorja Andreja Pleterskega (ki ni arheolog enakega imena, ampak prevajalec), Zorana Pevca, oba madžarska gosta, Roberta Simoniška, Denisa Škofiča, Petro Koršič, Majo Razboršek, Danielo Kocmut, Andrejo Kalc, Majdo Fradelić in Željka Perovića in še koga, ki sem mu ali ji pozabil ime, organizatorja Iva Stropnika (ki mu gre zahvala za vse skupaj), potopisce Petro Vladimirov, Sonjo Porle, Katjo Sluga. Zvonko Kovač svoj portret v Zbirki že ima. Napravil sem boljši posnetek Vite Mavrič, žal pa mi je, da sem pozabil fotografirati bivšo ministrico Andrejo Katič. Žal mi je tudi, da nisem utegnil pripraviti prispevka na temo babilon : slonokoščeni stolp za to priložnost in da v nagovoru nisem izrazil kritike protiintelektualne drže aktualne oblastne garniture.

==Stran '''377''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri377/index.html tuka Počiva] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvi dve fotografiji z britofa v Dolenji Vasi ob cesti iz Lupoglava proti Boljunu v hrvaški Istri sta še od zadnjič, sem ju pozabil vključiti. Slovenski nagrobni napis sem našel na nagrobniku, prislonjenem ob pokopališki zid. Tudi tretja je še od prejšnjega petka, tudi pomotoma izpustil. Od 3 do 9 so z obiska pri skupini arboristov, ki so žagali drevje po razvalinah gradu Kamen v Begunjah; v njej je tudi Mojčin Borut. Sredica je s protesta v Ljubljani 19. junija 2020; Niko Kovač iz Zavoda 8. marec sem postavil v Zbirko: v veselje je veliko število mladih kultiviranih udeležencev, tudi naših študentov :) Od 37 pa do konca je dokumentiran pohod z Jamnika do partizanske tehnike Meta in potem naprej na Vodiško planino, od spomenika do spomenika, z zaseko in ocvirkovico po kulturnem programu in z gobovo juho v partizanskem domu na Vodicah.

==Stran '''376''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri376/index.html Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. junija 2020&lt;/small&gt;==

Fotografije potrjujejo, da je življenje še vedno pestro: ima svojo resno in rekreativno plat. V resno polovico spadajo petkovi protesti, ki oblastnikom dopovedujejo, da nočemo njihove poti v &quot;prihodnost&quot;, rekreativno polovico pa tokrat zastopajo posnetki z nekajdnevnega umika na Cres. Obe polovici razmejuje kip [[:w:Bogomir Magajna|Bogomirja Magajne]] pred OŠ v Divači z altruističnim napisom. Wikimedia Commons je bogatejša za (iz množice izrezane) portrete [[:w:Tomo Korošec|Toma Korošca]], [[:w:Mladen Dolar|Mladena Dolarja]], [[:w:Rastko Močnik|Rastka Močnika]], Boža Flajšmana, Petre Čeferin, Darka Štrajna; za kvalitetnejše posnetke se bo treba slikati posebej. Naslov strani je iz globokega vladarskega spoznanja v cesarjevem odgovoru [[:s:Martin Krpan z Vrha|Martinu Krpanu]], človeku iz ljudstva, ki je pohvalil cesarjevo zdravje: &quot;No vi ste še zmerom lepo zdravi, kakor se na vašem licu vidi.&quot; Vsaj nekaj te modrosti bi potrebovali tudi danes, ko oblastni govor zlorablja človekovo skrb za zdravje za potuhnjene manipulativne cilje.

==Stran '''375''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri375/index.html S kredo nad to bedo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvih šestnajst posnetkov je s kolesarjenja okrog Zagorja: fotolov je bil namenjen partizanskim spomenikom (v naši [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirki na Geopediji] jih je zdaj že 5530), seveda pa sem posnel tudi marsikaj literarno- ali kulturnozgodovinskega. Od posnetka 19 do konca pa so scene s kolesarskega protesta v Ljubljani: kar mi je uspelo uloviti osebnosti (Karpo Godina, Žiga Knap, Ivan Gale, Jurij Zrnec), sem portrete postavil v Wikimedijino Zbirko, kjer so prosto dostopni in prosto uporabni za vse in za vsakršen namen pod licenco CC. Ko jih mediji uporabijo, v najboljšem primeru spodaj napišejo vir Wikimedia Commons. Bolje kot nič, prav pa bi bilo napisati ime fotografa. Olajševalna okoliščina za problematično citiranje je, da se fotograf ne podpiše vedno z imenom in priimkom, ampak z vzdevkom ali krajšavo svojega imena, jaz npr. z uporabniškim imenom Hladnikm.  Prvo in drugo polovico posnetkov na tej strani, ki si je naslov sposodila z napisa na asfaltu, veže uporništvo. Na spomenikih iz druge svetovne vojne so telegrafsko izpisane tragične usode tistih, ki so se uprli okupatorju, na protestnih posnetkih pa smo tisti, ki uresničujemo pravico do upora proti strahovladi in sprijenosti aktualne oblastne garniture. Ni nenavadno, da režim in njegovi mediji kriminalizirajo oba upora, tako tistega med drugo svetovno vojno kot tega danes.  Gospa na posnetku 31 je protiprotestnica: pesniku Novaku je prišla povedat, da ni svoboda najpomembnejše, ampak zdravje, za katerega se moramo zahvaliti strogim oblastnim ukrepom. Zdravje spada v koncept novodobnega ideala varnosti. Prav njena intervencija me je nagovorila, da sem v [https://bookworm.htrc.illinois.edu/develop/# HathiTrustov iskalnik] vpisal obe konkurenčni besedi in dobil pomenljiv diagram, ki kaže na radikalno spremembo vrednot v naši družbi (glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007059.html prispevek na Slovlitu]). V tem smislu je naše uporništvo konservativno, saj hoče ohraniti več kot 200 let staro civilizacijsko vrednoto. Svoboda je res tvegana reč, in nevarna, vendar je tudi jamstvo družbene fleksibilnosti in s tem njene preživitvene sposobnosti.

==Stran '''374''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri374/index.html V Kojskem] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Za rodbinsko srečanje v Kojskem (Šilarji, Grudnovi, Starčevi, Hladniki, Jocif-Pokorni), je tokrat poskrbel Peter. Nazadnje smo bili skupaj [https://slov.si/mh/galerije/galeri335/index.html ob 90-letnici strica Ivota] pred dvema letoma; pred tedni so mu odrezali še drugo nogo. Stare fotografije stričevega rodu sem [https://slov.si/mh/galerije/galeri343/index.html postavil na svojo stran.]

==Stran '''373''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri373/index.html In tu končala svojo bojno pot] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Mešana vsebina: izlet na Vodiško planino (prvi trije posnetki), obisk pri Zvonki Pretnar v Tržiču (3), serija ljubljanskih motivov (4&amp;ndash;14), serija briških motivov (15&amp;ndash;21), serija uskovniških motivov (22&amp;ndash;35). Predzadnji posnetek dokumentira zagovor diplome Urha Ferleža na prostem v varnem zavetju bifeja za fakulteto, ker je modro vodstvo presodilo, da so fakultetni prostori za tako dejavnost preveč nevarni. No, menda bo junija mogoče spraševati tudi v kabinetih na fakulteti. Zadnji posnetek pa je uganka: kje je bil spomenik slikan in kdaj? Tej strani v albumu je dal naslov napis na spominski tabli osvoboditvi Ljubljane 1945 v ljubljanski mestni hiši. Na ploščo, ki ni zavedena ne v Registru kulturne dediščine ne v kaki drugi poznani literaturi, je v članku v ''Sobotni prilogi Dela'' malo pred svojo smrtjo opozoril [[:w:Janez Kocijančič|Janez Kocijančič]].

==Stran '''372''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri372/index.html Ker hočemo, da raste in živi, za kar smo dali svojo srčno kri] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Prvih pet posnetkov je z izleta na Mali vrh nad Begunjami, po grebenu nad gradom Kamen, vse drugo pa je s kolesarjenje po občini Tabor, seveda na lovu za partizanskimi spomeniki: Tabor, Loke, Vrhe, Marija Reška planina, Miklavž pri Taboru, Grajska vas, Ojstriška vas, Tabor. Gozdne ceste so naju pripeljale na 850 m višine, kjer stoji Krvavičnikova domačija. V hudih klancih sem zagrabil za vrv na Mirinem električnem kolesu. Mimoidoči se smejejo, ko vidijo, kako ženska vleče dedca, v teh lepih bregovih pa cel dan komaj srečaš kakšno živo dušo. Modre zvezdice, s katerimi [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2476:211415_x1673054.1802353463_y5814245.098045907_s15_b2852 na Geopediji] označujemo neobiskane spomenike, po turi spremenim v rdeče, potem ko sem dodal fotografije spomenikov in prepisal besedilo z njih, ki priča o težkih in krutih časih. Žalostno je videti, da je bila za smrt največkrat kriva izdaja tistih domačinov, ki so se odločili za okupatorsko oblast namesto za upor. Ljudje so prijazni, spomenike lepo vzdržujejo in nekaj dajo na NOB, tudi postrežena sva bila.

==Stran '''371''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri371/index.html Petkove državljanske obveznosti] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Ob petkih zvečer hodimo na Trg republike opravljat svojo tedensko državljansko dolžnost. Tule so posnetki s treh zadnjih 15., 22. in 29. maja. Fotografiram bolj ali manj duhovite napise na transparentih, veselo vzdušje med množico, prijatelje, ki naletimo nanje, in osebnosti, ki na Wikipediji še nimajo slike ali imajo slabo sliko. Kaj naj rečem, ni nam vseeno za slovensko prihodnost in skrbijo nas kriminal, pokvarjenost, laži, zmerjanje, cinizem, zavajanje, potvarjanje zgodovine, protiintelektualno razpoloženje, samovolja, diktatorski apetiti ... ki so nova, nesprejemljiva norma v politiki. Kot da bi razrednega barabina postavili za predsednika razreda.

==Stran '''370''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri370/index.html To ni nobeno zbiranje, le maša na prostem] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. maja 2020&lt;/small&gt;==

Prevladujejo protestniške fotografije, najprej tiste od petka, 1. maja opoldne na Trgu republike, ko so aretirali [[:w:Ladislav Troha|majorja Troho]] (1&amp;ndash;5), nazadnje pa s kolesarskega protesta 8. maja zvečer (29 pa do konca); za posnetek 33 smo prosili Mladininega fotografa, ki je stal v bližini. Mladi par na 38, povejta mi no, kako vama je ime, da slika ne bo brez podpisa. Na slikah med 6 in 9 so ljubljanske lokacije, s kolesarskega podaljška po protestu, jedro fotografij (10&amp;ndash;30) pa je s kolesarjenja od partizanskega spomenika do spomenika po Spodnji Savinjski dolini (Vransko, Tabor, Gomilsko, Breg ob Savinji, Latkova vas, Sv. Lovrenc, Šešče, Prebold, Grajska vas ...). Kot običajno partizanske spomenike naložim na Geopedijo, tiste literarne ([[:w:Lavoslav Schwentner|Schwentnerju]], Lipežu, ploščo Pri ruskemu carju) pa semle. Spomenik Ludolfovemu številu pi (7) stoji na mestu, kjer je stala pred leti Tršarjeva plastika v spomin padlim učiteljem in dijakom srednje gradbene šole v Ljubljani. Le zakaj so morali spomenik žrtvam odstraniti? Saj bi tega novega lahko samo dodali staremu. V Registru kulturne dediščine zamenjava ni zavedena, še vedno naj bi tam stalo partizansko obeležje.

==Stran '''369''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri369/index.html Lada te imam] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Lepi jeglič je bil slikan na grebenu od Praprotnikovega vrha proti Dobrči, na koncu tega grebena se nahaja lovska koča na Lužah, zraven nje pa je na bukvi vrezan naslov tele strani v albumu. Ledena trata je pašnik v Dragi pod Dobrčo (8&amp;ndash;10), grad Kamen (11), ki je dogajališče več slovenskih zgodovinskih povesti (Za staro pravdo, Ovčar Marko, Junaška doba Slovencev), stoji na ustju Drage. Posnetki 14&amp;ndash;16 so z medobčinskega protivirusnega piknika na meji radovljiške in kranjske občine na Jamniku pri kapelici sv. Sobote: občinska meja je šla prav čez sredino mize z dobrotami, za neusmiljeni spopad s sovražnikom smo bili občani obeh občin (štirje po številu, nič več) opremljeni s strogimi navodili, maskami in razkužili vseh sort. Janez (15) je na sliki, ker je slučajno prikolesaril mimo. Fotke 17&amp;ndash;20 so z drugega izleta na Dobrčo, 21&amp;ndash;27 so z Uskovnice, zadnja dva posnetka s spominsko ploščo Čehu ing. Zdeňku Záboju pa izpod Stenarja (hvala Saši, ki me je opozorila, da je padli moški in ne ženska) ; v članku [[Triglavske partizanske plošče]] sem jo pred dvema letoma pozabil omeniti in sem napako danes popravil.

==Stran '''368''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri368/index.html Dovoljeno za lokalni promet] &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Nadaljujem s kroženjem po svoji občini, tudi z namenom fotografirati vedute vasi za Wikipedijo. Veliko je lepih krajev, ki jih ne poznamo ... Imena krajev so pod slikami. Kakšno zvezo imajo slike z literaturo ali jezikom? V Bodeščah se dogaja prva izvirna zgodovinska povest [[:s:Jela|Jela]] [[:w:Velentin Mandelc|Valentina Mandelca]], Lamberga pa omenja več slovenskih zgodovinskih povesti, dovolj za izgovor :)

==Stran '''367''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri367/index.html Ostani doma] &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Dokler niso prepovedali prečkati občinskih meja, sva z Miro raziskovala planine okrog Uskovnice in se od tam spustila do slapu na Vojah (Voje omenja Levec v spisu [[:s:Nekaj opazk o naših zemljepisnih imenih|Nekaj opazk o naših zemljepisnih imenih]] iz leta 1896), potem pa po vzpetinah okrog Radovljice. Ko je bilo včasih vendarle treba prekršiti zapoved, sva se počutila kot partizana, ki morata preko sovražne čistine. Če bo šlo v to smer, ko virusa že zdavnaj ne bo več, bodo tihotapske spretnosti še prav prišle. Mojca (19) je vsakodnevna pohodnica na Vodiško planino. Zadnji posnetki so z grebena, ki se od gradu Kamen pri Begunjah vzpenja preko Malega vrha, Vrha Velikih Gač, Jamarskega vrha in Tolstega vrha do Poljške planine. Na njem stoji gostoljubni Maksov brlog (njegove fotografije iz konspirativnih razlogov nisem postavil v album). Ljudje se v teh tednih izogibamo drug drugemu in iščemo čim manj obljudene izletniške cilje. In se nazadnje srečujemo na odmaknjenih mestih, za katere je do včeraj vedela komaj kakšna duša. Naslov tej strani v albumu je dala fotka 17. Hvala Jožici za opozorilo na napako pri imenu kroparske podružnične cerkve.

==Stran '''366''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri366/index.html Prišla sta Jedrt in sveti Gregorij] &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. marca 2020&lt;/small&gt;==

Vera Albreht začenja pesem [[:s:Ptički se ženijo|Ptički se ženijo]] z verzi: &quot;Prišla sta Jedrt in sveti Gregorij, / ptički se ženijo v zeleni gori. / Ščinkavec kliče: ščink, ščink, ščink, ščink!&quot; Jedrt sem dal v naslov tele strani, ker sem hodil mimo znamenja, posvečenega njej, ravno en dan pred njenim godom 17. marca. Znamenje (slika 27) stoji pod vasjo Lajše s cerkvico svete Jedrti in so na njem namalani še sv. Mohor, sv. Primož in sv. Peter, vsi so patroni bližnjih cerkva. Tretji verz srhljivo evocira tragičen dogodek iz zadnjih dni druge svetovne vojne, ko so domobranci iz te cerkve mučili in pokončali mladi dekleti, Cilko Odar - Tatjano, in Vido Šinkovec - Janino, ki jima je v bližini posvečeno [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:177_x1580021.0504492573_y5820098.797075742_s19_b302 partizansko obeležje;] preberi na Geopediji, kamor kaže zadnja povezava, opis njune tragične smrti. Svetih Jedrti (Jera, Gertruda) je sicer po [https://www.heiligenlexikon.de/Alphabet/G.html Ekumenskem svetniškem leksikonu] deset, ampak na Slovenskem je poznana samo vremenska svetnica Jedrt Nivelska, ki jo upodabljajo z mišmi na palici; miši so namreč grozile pregristi nit predici, ki bi še predla po njenem godu. Malo literarna sta še posnetka 21 in 22, ki kažeta razvaline Pustega gradu in pod njim kmetijo Po(d)gradovec. [[:w:Josip Lavtižar|Josip Lavtižar]] ju popisuje v zgodovinski povesti ''Lipniški grad pri Radovljici'' (1939). 

Drugi posnetki so večinoma podnaslovljeni in ni potrebe po njihovi razlagi. O covidu-19 pa tule nič.

==Stran '''365''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri365/index.html Proti kulturi sovraštva] &lt;br&gt;&lt;small&gt;29. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Jamnik vedno znova nagovarja k slikanju, posnetki pa uspejo ali pa  tudi ne (0&amp;ndash;4). 5: slovenska Wikipedija je praznovala 18 let; na komorno obeleženem praznovanju smo se pogovarjali tudi o zapisovanje zemljepisnih imen, ki izvirno niso latinična; naslednji mesec kaj več o tem. 6: stran iz rokopisne pesmarice iz leta 1880, ki jo je prinesel preskenirat Mitja Guštin. 7: kmetija pri Rožmanu v Češnjici, kjer se dogaja povest [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']] (1928) [[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčiča]]. Posnetki 8&amp;ndash;22 so s sprehoda po kopnih bohinjskih planinah Hebet pod Pršivcem (Marija Cvetek: &quot;Hebet [se] pravilno piše Hbed; dokaz: Hbed, Hbeda; (fonetično po bohinjsko:  Hb9t, Hb9da&quot;), Ši, Zajamniki, Javornica in Uskovnica. Na 23 je jeseniški primarij Miran Rems; drugo so zaupni podatki :) 24: Geografinjo Irmo Potočnik Slavič sem fotografiral po podelitvi magisterijev FF, posnetki 25 &amp;ndash;32 dokumentirajo protest pred sedežema strank SMC in DESUS, ki sta proti volji volivcev vstopila v Janševo vlado. S fotografijo govornice [[:w:Svetlana Slapšak|Svetlane Slapšak]] in Božidarja Slapšaka sem opremil tudi Zbirko (Wikimedia Commons). Jože Jelenc in Metod Staroverski sta sokrajana in soborca.

==Stran '''364''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri364/index.html 125 let &lt;i&gt;Planinskega vestnika&lt;/i&gt;] &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Uredniki ''Planinskega vestnika'' so na praznovanju 125-letnice revije v Planinskem muzeju v Mojstrani uprizorili skeč v režiji Marte Krejan Čokl. Na posnetkih so igralci in gledalci, ducat sem jih postavil tudi na Wikimedia Commons. Pred tem je na sliki 5 kroparski domačin, na posnetku 6 pa je kip Jakoba Aljaža pred osnovno šolo v Mojstrani. 25 in 26 sta izpred naše hiše: na prvi je družina Mirinega malega nečaka [[:w:Anže Terlikar|Anžeta]], ki je bil znan hokejist, na drugi pa Mira z Manco. Posnetki od 27 do 32 dokumentirajo praznovanje 95-letnice čilega Tineta Tomazina, Iztokovega očeta, ki sem mu za to priložnost [[:w:Tine Tomazin|na Wikipediji postavil geslo]]: bil je župan, direktor, še prej partizan, zdaj pa častni občan. Na predavanju Hotimirja Tivadarja ob izvolitvi v redno profesuro je bilo premalo luči za dobre posnetke (33, 34). Zaher (35) pa je prijazni iranski Afganistanec, eden tistih, ki so uspeli preplavati tisto široko reko ...

==Stran '''363''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri363/index.html In ti, ki živ si, mrtvim si dolžnik] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Tale zima je brezsnežna in taki so v glavnem tudi posnetki. Slikam ljudi, ki se pustijo slikati, in če slike niso preveč motne, portrete postavim v galerijo, po presoji skupaj z napisom, kdo je na sliki. In slikam naravo. Pa spominska obeležja. Ker je skoraj vsaka slika podnaslovljena, naslovov tule ne bom ponavljal. Naslov tejle strani so dali verzi [[:w:Janko Glazer|Janka Glazerja]] na spominski plošči v drugi vojni umrlim bibliotekarjem. Eden od njih je bil [[:w:Avgust Pirjevec|Avgust Pirjevec]] in o njegovem lapsusu v geslu o Karlu Dežmanu sem pod naslovom [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/006949.html Farška potuhnjenost pred dnevi poročal na Slovlitu.] Zadnji dve fotki sta povezani z današnjim forumskim sporočilom, ki v prešernoslovje dodaja droben interpretativni detajl, ki se nanaša na Prešernovo pesem Ponočnjak. Postavil sem ga tudi na Wikiverzo, glej [[Ponočnjak]].

==Stran '''362''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri362/index.html Dobrodošli?] &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2020&lt;/small&gt;==

Najprej k naslovu tele strani, ki ga je prispevala fotografija vandalizirane table z napisom Občina Železniki (20). Človek skoraj ne more verjeti, da je nekoga zmotila druga polovica slovenske besede ''dobrodošli'', očitno zaradi njenega južnoslovanskega izvora (ups, izvira). dLib jo je zabeležil najprej 1858, v edninski obliki 1850 v ''Slovenski bčeli''  v zvezi s &quot;tesnopisom&quot; (stenografijo) in v ''Drobtinicah''. Drugo gre pa takole: sneg je z Mrežc nad Pokljuko, tam sta se znašla tudi fotograf Matej Kolaković  z ženo Tejo, in z Jezerca pod Srenjskim prevalom, tam sta se znašla tudi urednika ''Planinskega vestnika'' Irena in Vlado Habjan. Franci Beguš je oskrbnik Orožnove koče pod Liscem. Spominsko ploščo 25 pomorjenim duhovnikom (6) sem fotografiral že pred leti, [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Spominska_plo%C5%A1%C4%8Da_duhovnikom_%C5%BErtvam_fa%C5%A1izma_na_Brezjah.jpg objavil pa sem jo na Wikimedia Commons] šele zdaj, potem ko so jo frančiškani tiho sneli. O tej nepietetni potezi sem za ''Mladino'' napisal članek [[Izbrisani duhovniki]]. 
V Srednji vasi v Bohinju sva srečala Minko Cvetek, ki nama je pokazala, kje se gre na planino Četeže in Ši (mestnik je ''na Šeh'' &lt; ''*na Sušeh''). Mato Ješe je sokrajan, ki mi pomaga pri prepoznavi obrazov na starih fotografijah. Naš Matevžek je na travniku brskal po zmrznjeni krtini, da bi priklical krta, a ni imel uspeha. Kot vsako leto ta čas je nekaj fotografij iz Dražgoš: sošolec Fabjan, govornik na proslavi pesnik [[:w:Ervin Fritz|Ervin Fritz]], nastopajoča harmonikar Nejc Jemec in pevec [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Anton_Habjan.jpg Anton Habjan], poslanec [[:w:Miha Kordiš|Miha Kordiš]], s katerim sva [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003934.html pred leti prekrižala kopja.] Fotografiji zadnjih dveh sem naložil v njuni gesli na Wikipediji. Tudi Boris Zaveljcina, na katerega sva naletela pod Belo pečjo nad Podblico, je bil sošolec iz OŠ. Vera Šimnovec (Petrovčeva, 91) in njen sin Janez sta s Spodnje Dobrave: v preslikavo sta mi dala rodbinske in druge fotografije, ki jih postavljam v [[:b:Dobrave|dobravsko kroniko na Wikiknjigah]].

==Stran '''361''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri361/index.html Podnart-Kropp -- St. Veit-Weichseldorf 6. 12. 1941] &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. decembra 2019&lt;/small&gt;==

Oktobra smo na dnevih odprtega znanja v Mestnem muzeju v Ljubljani predstavili [[:c:Commons:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia|slovenski del projekta Wiki ljubi spomenike]] (0, 1, 2); gl. tudi [[:c:Category:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia]]. [[:w:Ivo Vajgl|Ivo Vajgl]] je govoril na dobravski komemoraciji za Stanetom Žagarjem (3), Prešernove verze Andreju Smoletu (4) sem fotografiral, ker jih doslej še nisem, Ivana Krivca (5), ki iz svojega veselja in svojega denarja vzdržuje [https://www.facebook.com/pages/category/Public-Figure/Spominski-Park-Tovari%C5%A1tva-Davovec-471449719693473/ spominski park Davovec,] pa imam tudi na drugih fotografijah. Slika 6: takole se vnuki in sosedovi otroci prevažajo konec tedna po Dobravi. Posnetki od 7 do 17 so za poglavje o pesniku in muziku [[:b:Dobravski kdojekdo#Jožef Mihelič|Jožefu Miheliču]] za dobravsko wikiknjigo. Njegovo zapuščino mi je prijazno dala v preslikavo vnukinja in naša kolegica Marjanca Mihelič, ki deda opisuje tudi v romanu ''Budimpeštatrans'' (2018). Med starimi dokumenti sta se znašla tudi položnica za Slavistično društvo iz 1930. let in Smrekarjeva risana knjiga [[:c:File:Hinko Smrekar - Crnovojnik.pdf|''Črnovojnik'']] (1919), ki sem jo preskeniral in postavil na wikije, vendar je tam že bila. Tej strani v albumu je dala ime slika 12, železniška vozovnica iz Podnarta do Šentvida nad Ljubljano, kamor so 5. januarja Nemci deportirali vaščane z Dobrav. Mihelič se je deportaciji izognil in se očitno naslednji dan z vlakom peljal pogledat, kako je s svojci. Vojno je preživel v Ljubljani, žena in sin pa v delovnih taboriščih na Bavarskem. Posnetka 19 in 20 sta z večerje z Marcom Greenbergom po prejemu nagrade ambasador znanosti. 21&amp;ndash;23 so z obiska Dražgoš, 24 in 25 s predavanja o literarni Radovljici v Šivčevi hiši, od tod do konca pa iz deževnih Šmarjeških Toplic in okolice konec tedna. Tolmun Klevevž (26) sem slikal za dokumentacijo, saj so ga menda kupili in ga bodo v bodoče zagradili in &quot;tržili&quot;. Igralko [[:w:Iva Krajnc|Ivo Krajnc]] sem ujel med snemanjem reklame, na spominsko ploščo na rojstni hiši akademika [[:w:Fran Zwitter|Zwittra]] sva z Miro naletela na lovu za okoliškimi spomeniki (jo že vključujem v njegov članek), simpatično štoparko Niko Goršič na zadnjem posnetku pa sva pobrala za kratek kos poti ob vrnitvi.

==Stran '''360''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri360/index.html Čatež] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. novembra 2019&lt;/small&gt;==

[[:w:Ivan Volarič|Ivo Volarič Feo]] je v pesniški zbirki ''Desperado tonic water'' (1975) popotovanje (Četrto potovanje iz Litije do Čateža) opisal takole: 
&lt;poem&gt;Litija
naliv
ploha
nevihta
hudina
neurje
metež
burja
vihar 
stampedo
orkan
ciklon
monsun
tajfun
tornado
ČATEŽ
&lt;/poem&gt; Mi smo imeli posebej v drugem delu lepo vreme, nekaj malega je bilo na začetku celo [[Litija-Čatež|šole]], konec pa je bil v slogu jesenskega pusta bolj karnevalski.

==Stran '''359''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri359/index.html Najlepša sreča je tam doma, kjer žena dobro kuhat zna] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. oktobra 2019&lt;/small&gt;==

Naslov je tej strani dal napis, obešen v Jalnovi rojstni hiši na Rodinah, kamor je sloveniste vodila ekskurzija po [[:w:Pot kulturne dediščine|poti kulturne dediščine]] 22. oktobra. Pa pojdimo od zadaj: s tega izleta so posnetki vse od št. 17 do konca. Obiskali smo [[:w:Matija Čop|Čópa]] (izgovorjeno z ozkim ojem!), [[:w:Fran Saleški Finžgar|Finžgarja]] in [[:w:Janez Jalen|Jalna]], se vmes spomnili [[:w:Jožef Žemlja|Žemlje]] in čebelarja [[:w:Anton Janša|Janše]], za Prešernovo Vrbo pa je zmanjkalo časa in meni povrhu še za večerjo pri Trebušniku, zato od tam ni posnetkov. Od 6 do 16 je dokumentirana 150-letnica [[:w:Simon Jenko|Jenkove]] smrti na Podreči. [[Simon Jenko 2019|Govor za to priložnost]] sem objavil na Wikiverzi, na slikah pa so moji sošolci iz osnovne šole in sošolci s faksa in drugi slovenisti, ki so prišli na proslavo, nastopajoči pevci, organizator Rudi Zevnik z [[:w:Valentin Kalan|Valentinom Kalanom]]; župana Rakovca sem fotografiral in na Commons postavil že nekoč prej. Slike 3, 4 in 5 sem posnel v Zagrebu na Humboldtovem kolegiju, kjer je [[:w:Urška Perenič|Urška]] predstavila najin referat z naslovom Slowenische Literaturwissenschaft zwischen Tradition und Digitalisierung. Na slikah sta organizatorja [[:w:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]] in [[:w:hr:Davor Dukić|Davor Dukić]] ter [[:w:hr:Alojzije Jembrih|Alojz Jembrih]], ki je bil svojčas naš kolega na ljubljanski FF. Na  predhodnih slikah je mlad nemški par, ki sem mu na [[:w:Uskovnica|Uskovnici]] kazal pot do Vodnikove koče, akademik [[:w:France Bernik|France Bernik]], ki je obiskal oddelčno knjižnico v nadi, da je kdo ohranil njegovo gradivo iz časa, ko je bil pri Antonu Slodnjaku asistent (našli nismo ne kabineta ne gradiva v njem, saj mu je delovno razmerje prenehalo leta 1959 ob Slodnjakovi prisilni upokojitvi, stavbo FF pa so sezidali šele pozneje), in najdena fotografija iz Mirinega drugega ali tretjega razreda osnovne šole v Lipnici.

==Stran '''358''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri358/index.html Smrt nikoli ne prizadeva nas, ki umiramo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. septembra 2019&lt;/small&gt;==

Tale stran je zaradi potovanja obsežnejša od drugih in fotografije so slabše, ker so bile posnete s telefonom in povrhu v napačni ločljivosti, potem ko se mi je pokvaril fotoaparat Sony; komaj leto in pol je deloval, naj počiva v miru, tudi on je imel napake.

Po vrsti: Tone Hrovat je eden od mojih informatorjev za lokalno zgodovino, konkretno za domačijo [[:b:Dobravske domačije#Pri Pisancu|pri Pisancu]]. Nadje in Anke iz knjižnice (1) ni treba predstavljati. Spominske plošče so bile posnete na kolesarjenju po okolici Žalca, napis s tiste v spomin gledališki osebnosti Herbertu Grünu (2, 3), ki je umrl v prometni nesreči v Levcu leta 1961, je za naslov tele strani, saj je tudi naprej v znamenju desettisočev mrtvih v vojni v Bosni 1992&amp;ndash;1995. Tule so samo literarna obeležja, tista partizanska pa sem postavil v sloj Partizanski spomeniki na Geopediji (doslej 4330 obeležij). Geslo o pesniku [[:w:France Onič|Francetu Oniču]] (5, 6) so nam postavili drugi wikipedisti, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=France_Oni%C4%8D&amp;action=history nobenega slavista ni med njimi.] Bosanski delavci v Migojnici (11) napovedujejo slike s popotovanja po Bosni.  V Bihaću sva pri Aneli (13, 16) odložila za prikolico oblačil za begunce v taborišču  Vučjak, kjer se [https://www.facebook.com/dirk.planert/posts/10219797598438800 po besedah zdravnika Dirka Planerta začenja humanitarna katastrofa] ([https://www.kosmo.at/kosmo-im-bosnischen-horror-camp-im-winter-brauchen-wir-leichensaecke/ povezava na še en nemški članek o tem]), obutve in zdravil, potem pa se posvetila naravnim parkom (slapovi na Uni), hribom (Čvrsnica, Prenj) in aščinicam (bureki, čevapi, tulumbe, begova juha ipd.). Turiste iz orienta (13) srečaš sicer tudi na Bledu, ampak tu jih je več. Na 29 so počečkani krajevni napisi v cirilici, tudi podrtih spomenikov je več kot pri nas, ob njihovih razvalinah rastejo novi, še mogočnejši v spomin tistih, ki so padli v zadnji vojni. Vsak od treh narodov jih postavlja svojim junakom ...  Z Blidinjega jezera, [https://slov.si/mh/galerije/bosna/index.html] kjer smo 2005 s kekci že bili,] sva se povzpela na Veliki Vilinac v Čvrsnici in tako poplačala kekčevski dolg, vremena pa tudi tokrat ni bilo in zato tudi slik ne (razen 30 in 31). Bilo pa je veliko zdravih in čvrstih jurčkov, ki sva jih pustila kelnarjem v motelu v Jablanici v zameno za prikolico, ki sva jo za dva dni parkirala zadaj na njihovem dvorišču. Tudi Prenj je bil prvi dan meglen in moker. Prenočila sva v samujočem bivaku Jezerce na 1650 m in se v vetrovnem in mrzlem jutru naslednjega dne povzpela na Zeleno glavo (2100 m in še nekaj). V Konjicu sva se srečala z družino Mirinega fejstbukovskega frenda kirurga Kraljiča, ki je bil teden prej na slovenskem Grintovcu, potem pa je bilo hribov dovolj in sva skozi turistično preobljudeni Mostar zapeljala na trajekt za Šolto, kjer sva obredla polovico uval (vse poti so enotno in zelo natančno označene in opremljene s smerokazi) in skoraj vse kraje. Zanimivo je, da so se svojčas prebivalci Gornjega in Donjega sela imenovali gornjevaščani in donjevaščani; mogoče so pa kakšni od Turkov zasužnjeni Slovenci tam na poti proti Carigradu doživeli brodolom (takih zgodb so slovenske večernice polne) in pognali korenine. Šolta se za razliko od kakšnega Bleda rada ponaša z literati in slikarji, ki so se tam rodili in živeli: Vesna Parun, Marko Marulić, Petar Hektorović, Krzysztof Kamil Baczynski, Josip Pupačić. Tudi turistično monografijo o otoku in zemljevide so prav lepo oblikovali, le partizanska obeležja, ki jih je tudi polno na otoku, so izpustili, podobno kot jih izpuščajo turistični pisci in risarji zemljevidov pri nas.

==Stran '''357''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri357/index.html Felicem esse praemium est primum] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. avgusta 2019&lt;/small&gt;==

Verzi na spomeniku [[:w:Anton Sovre|Antonu Sovretu]] v Šavni Peči, ki so dali tej strani ime, naj bi bili [[:w:Pindar|Pindarovi]], vendar ne vem, zakaj so v latinščini namesto v grščini. S Šavno Pečjo se je zaključilo najino kolesarjenje nad Hrastnikom, od koder so posnetki od 27 do konca. Spet je šlo od spomenika do spomenika (vpisal sem jih v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 sloj Partizanski spomeniki na Geopediji]), z obaro in pasuljem v planinski koči na Kalu. Spominska plošča je tudi na prvih dveh posnetkih, vendar ta iz Radovljice: na prvem zakamuflirana, na drugem odkamuflirana :) Na šestem posnetku je vnuček nudist, pač po zgledu nagih puttov po cerkvenih oltarjih, ki jih zakon še ni upal prepovedati, kakor v principu prepoveduje fotografiranje kipov na javnih mestih iz pridobitnih razlogov. Iz tega razloga posnetkov kipa [[:w:Lidija Šentjurc|Lidije Šentjurc]] v Hrastniku (39) in Antona Sovreta v Šavni Peči (40, 41) ne smem postaviti na Wikimedia Commons, saj fotografije tam lahko kdor koli uporabi tudi v komercialne namene. Zakaj ta družba razlikuje med finančno pridobitnostjo in drugimi oblikami pridobitnosti, mi ni jasno. Kot da bi zares štela samo materialna pridobitnost, moralna, idejna ipd. pa nič, čeprav v konfliktih dajemo prednost slednjim, tudi če to škoduje naši materialni blaginji. Posnetki 8&amp;ndash;13 so s proslave radovljiškega občinskega praznika na Vodiški planini; napovedovala je slavistka Suzana Adžič (13), ki je tudi ljubiteljska gledališčnica. Župana Globočnika in govornika Blaža Kavčiča sem postavil v Wikimedijino Zbirko. Radovljica je med tistimi redkimi občinami, ki ob osamosvojitvi niso hitele brisati partizanskega dela svoje zgodovine in ima občinski praznik še vedno na dan [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F14705:704_x437128.008544922_y127643.434654236_s17_b2&amp;locale=sl ustanovitve Cankarjevega bataljona 5. avgusta 1941]. Od 15 do 18 so slike s spomeniškega izleta nad Črnim grabnom, z obiska Tima in Urške z družinama na Uskovnici sta ostala za objavo samo posnetka Benjamina in Karoline (19, 20). Gob na Jelovici ni bilo veliko, samo motivi za slike od 22 do 25.

==Stran '''356''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri356/index.html Utihnili so zlati zvoki] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. julija 2019&lt;/small&gt;==

Julija je fotoaparat beležil planinsko cvetje na Storžiču in estetične, kulturnozgodovinske in druge zanimive objekte ter ljudi na kolesarjenjih po Zasavju. Nad Hrastnikom sva poslikala kar nekaj spomenikov iz časa NOB in jih vpisala na Geopedijo; komaj kateri od njih je v Registru kulturne dediščine, kot da bi se Zavod za varstvo kulturne dediščine, zadolžen za &quot;rdeče revirje&quot;, namenoma izogibal spomeniškemu dokumentiranju partizanskega obdobja v slovenski zgodovini. Po [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 vpisu štirih tisoč partizanskih spomenikov] lahko potrdim, da Register (RKD) ne temelji na kakih trdnih kriterijih za izbor, da je glede vrste spominskih točk neuravnotežen in lokalno raznolik.

==Stran '''355''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri355/index.html Kekec v Bavšici] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. julija 2019&lt;/small&gt;==

Kekec se je ponovno odpravil v Bavšico. Do sedla Čez Brežice na 1980 mu je zaradi dežja sicer zmanjkalo slabe pol ure, na pikniku v dolini pa je ploho pod marelami pogumno premagal. Udeležencev je bilo 19, žrtev ni bilo. Do naslednjega leta!

==Stran '''354''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri354/index.html Manca] &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. julija 2019&lt;/small&gt;==

Manca je naslov 15. slike in hkrati ime Hladnikove najmlajše, slikane en dan po rojstvu. Nadaljnji posnetki so s piknika v Žireh ob njenem ničtem rojstnem dnevu. Starši so pili pivo, otroci pa so lizali sladoled. Rojstvo je pač rojstvo in ima med poročili prednost, zdaj pa na začetek te strani v albumu. Na prvih dveh posnetkih so naši gosti na Uskovnici in Srednji Dobravi, Slovaki in Indijci; saj jih je še več, pa se zgrešimo, ali jih pozabim slikati, ali mi slike ne uspejo, ali pa niso fotogenični. [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]] (2 in 3) si je v Ljubljani ogledal razstavo o sebi. [[:w:Marc L. Greenberg|Marc Greenberg]] pa je na SAZU imel predavanje ob sprejemu med slovenske akademike; potem smo šli jest v indijsko restavracijo. Na devetki je Michele Di Bartolomeo, avtor [https://planinskivestnik.com/javno/vsebina/pv_2018_07_01.pdf#page=17 članka v ''Planinskem vestniku'' o italijanskih planinskih kočah v Sloveniji] in zavzet član društva Rapalska meja. Srečala sva se slučajno na Tošcu, od koder so sezonske slike očaka in ovc (10&amp;ndash;14; tokrat brez očnic), in ugotovila, da imava več skupnih znancev in prijateljev. Ob naslednjem srečanju ga povprašam, kako kot Italijan z juga gleda na &quot;izgubo&quot; slovenskih primorskih ozemelj.

==Stran '''353''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri353/index.html Dobimo se pod (kult)uro!] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2019&lt;/small&gt;==

Naslov, ki se poigrava z opozicijo med lokalnim in globalnim ter med komercialnim in subvencioniranim, so dale tejle strani slike 21, 22 in 23. Prva je z delavnice na Ministrstvu za kulturo, kjer naj bi porabniki kulturnega denarja koncipirali nacionalni program za naslednjih sedem dolgih let, otvoril pa jo je trenutni minister Zoran Poznič (postavil sem ga tudi v Wikimedijino Zbirko), druga in tretja pa z železniške postaje v Ljubljani, kjer smo morali navadni potniki v drugi vagon, ker naj bi se v prvega usedla ministrica [[:w:Alenka Bratušek|Alenka Bratušek]] s svojim spremstvom in tropom prešvicanih snemalcev. Pa je procesija zgrešila cilj in sedla na kamničana namesto na gorenjca. Ko se je sprevodnik, ki je medtem strumno odganjal potnike z gorenjca, vendarle opogumil in ji sporočil napako, je dvignjenih glav zamenjala vlak. Upati je, da napaka ni znamenje za usodo vroče želenega in pričakovanega drugega tira. K ministrski delavnici bi pripomnil, da je bila načrtovana v trajanju petih ur, udeleženci pa smo se presedali od mize do mize glede na barvo listka, ki smo ga dobili v roke, in z debelimi flomastri brejnstormali po pripravljenih plahtah belega papirja. Videti je bilo kot vesela šola ali poletni menedžerski timbilding. Metoda je globalno preizkušena in ji gotovo ni mogoče oporekati bolj kot drugim metodam, vendar tistih petih ur nisem imel na razpolago in bom igrivost, ki sem se ji predčasno odtegnil, nadoknadil pri kakšnih drugih življenjskih rečeh. 

Sicer ima prvih šest posnetkov nalepko &quot;doma&quot;, nadaljnjih sedem (6&amp;ndash;12) je z Urškine predstavitve ponatisa romana ''Beatin dnevnik'' [[:w:Luiza Pesjak|Luize Pesjakove]] v Rokopisnem oddelku NUK-a (glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006720.html moje poročilo na Slovlitu;] na 9 je Urškin brat Matjaž, na 12 pa stavec ''Slavistične revije'' Davorin Mikuž). Dva dni pozneje se je naključilo, da se je pred ZRC SAZU zbrala in se pustila slikati literarnozgodovinska mladina (13&amp;ndash;15; Rok je MR na sociologiji). Posnetki od 16 do 19 so iz doline Lobnice v Karavankah, kjer sem govoril o slovenskih težavah z memorialno dediščino, glej spis [[Lobnica]].  Slika 20 je s snemanja filma o avtorju prve slovenske pesniške zbirke [[:w:Pavel Knobl|Pavlu Knoblu]]; glej [[Pavel Knobl]], ko svoje besedilo za to priložnost postavim na Wikiverzo. Sliki 24 in 25 sta s piknika ''Planinskega vestnika'' v gostilni pri Jurju v Kamniški Bistrici; Marka Petka sem postavil v Zbirko, urednik PV [[:w:Vladimir Habjan|Vlado Habjan]] pa tam že je. Od 26 pa skoraj do konca so posnetki s kolesarjenja nad Moravčami, od spomenika do spomenika. Na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1311_x480584.875_y110160_s19_b2 spomeniku na sliki 34] so verzi, katerih avtor mi ni poznan, kip partizana pa je delo kiparja [[:w:Tine Kos|Tineta Kosa]], očeta literarnega zgodovinarja [[:w:Janko Kos|Janka Kosa]]. Čeveljci na 40 so se znašli na predzadnjem mestu iz samovoljne presoje, umetnina naše Ele na zadnjem mestu pa še čaka nadarjenega interpreta. Sam bi tvegal z razlago, da gre za upodobitev toče, ki je ranila princeso, da so ji morali pomagati iz škatle s prvo pomočjo.

==Stran '''352''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri352/index.html Boj za slovenscino] &lt;br&gt;&lt;small&gt;7. junija 2019&lt;/small&gt;==

Na Slovlitu sem že poročal, kako sem po Ankini zaslugi prekopiral ilustracije Jožeta Beranka za knjigo Črni svatje Stanka Lapuha (1943) v Wikimedijino Zbirko (Commons); slike so že v javni lasti, tekst še dolgo ne bo (tule so prvi trije posnetki, celota pa je na [[:c:Category:Črni_svatje|Wikimedia Commons]]. Na posnetkih od 4 do 6 so [[:b:Dobravske domačije#Pri Pircu|člani družine Pirc]], ki izhaja iz Lipnice pod Dobravo, kjer so imeli svoje čase tovarno žičnikov; njihove fotografije sem potreboval za dobravsko lokalno zgodovino. Pisatelj [[:w:Roman Rozina|Roman Rozina]] (slika 7) si je prišel v kabinet 218 sposodil eno staro seminarsko nalogo. Hrambo seminarskih nalog bi morala prevzeti knjižnica, ampak potem ne bi imel priložnosti srečati ga. Posnetki od 8 do 15 so s sejma Liber.ac, kjer sem sodeloval pri razstavi z naslovom [[Boj za slovenscino]] (pod povezavo je moj nagovor ob otvoritvi), z wikidelavnico in v pogovoru o prostodostopnih izobraževalnih virih. Akterji boja za slovenščino so bili na začetku računalništva [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]], [[:w:Primož Jakopin|Primož Jakopin]], [[:w:Aaron Marko|Aaron Marko]], [[:w:David Pahor|David Pahor]], [[:w:Sergej Hvala|Sergej Hvala]] ... Anamarijo Kejžar (16) sem pritisnil po predvajanju filma o demenci Ne pozabi me v Radovljici, varnostnika (17) in zgodovinski paviljon (18) ob dostavi starega hladilnika in podobne robe v azilni dom na Viču, zdravnico Ireno (19) na rednem zdravniškem pregledu. 20&amp;ndash;22 so edini za silo uspeli posnetki s pogovora z letošnjo Pretnarjevo nagrajenko Meto Lokar v tržiški knjižnici; Meto je videti tudi na [https://slov.si/mh/galerije/galeri252/target20.html temle posnetku iz leta 1977/78] ob moji materi, ki jo je učila v tretjem razredu osnovne šole. Slike od št. 24 do konca so s skoka na morje, v Staro Baško na Krku, od koder se da čez goro v &quot;novo&quot; Baško ali na najvišji vrh Obzovo (569 m) ali s čolnom do lepih zalivov vzdolž obale. Za imena rož na slikah ne vem, tudi za imena fosilov ne, niti za ime prijaznega 90-letnega domačina (33). Pač pa sta se fotografu predstavila razigrana Przemek iz Poljske in Veronika iz Rusije (42). Baška je poznana po glagolski [[:w:Baška plošča|Baški plošči]]) in po glagolski poti od ene do druge skulpture glagolske azbuke.

==Stran '''351''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri351/index.html Odhodi/Departures] &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. maja 2019&lt;/small&gt;==

Dve smuki (na Raskovec in na sedlo Bela peč v kaninskem pogorju) oklepata okroglo mizo o usodi slovenistike (9&amp;ndash;17; svoj pogled na perspektive slovenistike sem postavil kar na Wikiverzo, glej članek [[Perspektive slovenistike]]) in proslavo 27. aprila na Kokrici pri Kranju (18 in 19). Mojco in Blaža (7) sva z Borutom srečala, malo preden sva zašpilila krožno turo po Spodnjih bohinjskih hribih. Naj  ostane v spominu, da je bilo to naše drugo tozimsko srečanje v hribih (prvič smo se srečali januarja na Poreznu) nenavadno zato, ker sta bila v tej sezoni v hribih vsega samo dvakrat. S Tajdo in Mihom (23) pa smo se vzajemno poslikali na Vodiški planini; mogoče ju je pot zanesla sem po Mirinem članku Svet nad Kropo v zadnjem ''Planinskem vestniku''. Mimogrede, gora Raskovec še nima wikipedijskega gesla, Luiza Pesjakova je njeno ime v ''Novicah'' 1872 zapisala kot Rákovca ([[:s:Na Koprivniku|Na Koprivniku]]), pa tudi kranjski župan Matjaž Rakovec (18) ga še nima; imata pa od danes dalje sliko na Wikimedia Commons.

==Stran '''350''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri350/index.html Ne hodi čez progo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. aprila 2019&lt;/small&gt;==

Da ne bo treba preveč guglati: na začetnem posnetku je Marko Arnež, vodja Galerije Prešernovih nagrajencev v Kranju, sicer profesor filozofije na kranjski srednji šoli, ki pripravlja drugo antologijo pesmi nagrajencev, prevedenih v druge jezike. Sledi serija spominskih obeležij: (2) eden od ljubljanskih spotikavcev (''Stolpersteine'') v spomin Židov, ki so jih odpeljali pokončat v nacistična taborišča (njihov seznam mi je priskrbel [[:w:Vuk Ćosić|Vuk Ćosić]], ki je sodeloval pri njihovi postavitvi lani), sledi štrcelj spomenika zmagi/svobodi v Tivoliju, ki so ga vandalizirali okrog leta 1991, kot da bi hoteli povedati, da se je druga svetovna vojna končala šele tedaj, ali pa da svobode ne marajo in bi raje ostali okupatorjevi hlapci (3),  troje posnetkov kipa pisatelja in taboriščnika [[:w:Boris Pahor|Borisa Pahorja]] (4&amp;ndash;6), troje posnetkov kipa partizanskega funkcionarja [[:w:Edvard Kocbek|Edvarda Kocbeka]] (7&amp;ndash;9); v Tivoliju stojita drug zraven drugega) in plošča [[:w:Josip Vidmar|Josipu Vidmarju]] na poti tja (10). Razred na posnetku 11 so bibliotekarji, ki so se pustili zapeljati Wikiviru, kamor pod vodstvom Alenke Šauperl postavljajo leposlovje iz ''[[:s:Planinski vestnik|Planinskega vestnika]]'', na 12 je publika v Slovanski knjižnici, ki je prišla poslušat pisateljico Bronjo Žakelj (13), avtorico uspešnice ''Belo se pere na devetdeset''; zraven nje je moderatorka Erika Marolt. Družinski terapevt Janez Logar (14) ureja znanstveno prilogo časopisa ''Gorenjski glas''. Na posentku 15 se vidi, kaj se lahko zgodi v gozdu (z vitlom in škripcem je sosed prikolico hitro spet postavil pokonci). 16&amp;ndash;20 so s skoka na Križ. Zjutraj je kazalo, da bo lepo, potem pa so prišle megle in sem moral uporabiti bliskavico, da sem za Wikipedijo fotografiral gorskega tekača Nejca Kuharja, ki se je pripodil mimo, turnega smučarja Marjana Mačka, ki je potožil, da jih ima že 70 (let, ne letošnjih smukov) pa sem slikal kar tako. Vreteno na poti iz Krope na Vodice (21) imam slikano v raznih letnih časih, vsakič je drugačno. Na zadnjem posnetku sta Boštjan Špetič in Mitja Iskrič iz Računalniškega muzeja, ki pripravljata razstavo o borbi slovenščine z računalniki, na predhodnih štirih pa so že bogvekaterič dokumentirani razgledi z Male Mojstrovke; kako je ime dekletoma na posnetku (23) in od kod sta, sem pozabil vprašati.

==Stran '''349''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri349/index.html Bohinjska pogača in flancati] &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. aprila 2019&lt;/small&gt;==

Turnosmučarske so naslednje: skozi Krmo na Kredarico (0&amp;ndash;10), z Vršiča nad Šitom glavo (20&amp;ndash;23) in s planine Blato za Kopico na Zadnji Vogel (od 36 do konca). Partizanske obsegajo obhod spomenikov nad Kropo (12&amp;ndash;19), proslavo na šoli Staneta Žagarja v Lipnici pri Kropi (24&amp;ndash;26) in obletnico Žagarjeve smrti na Planici nad Crngrobom (31&amp;ndash;35); udeležence so v Partizanskem domu na Vodiški planini postregli z bohinjsko pogačo in zaseko, na kmečkem turizmu na Planici pa z bobi in flancati. Posnetki 27 do 30 so z večerje, ki sta jo v Žiganji vasi pripravila Irma in Reinhard za profesorja Tilmana Bergerja iz Tübingena in kolege. V album zaradi ponorele zasebnostne zakonodaje nisem vključil treh luštnih fotografij otroških pevskih zborov na javni šolski prireditvi: zakon preprečuje kolektivno zgodovinsko spominjanje in razgrajuje identiteto skupnosti. Vprašanje je samo, ali bodo mlade generacije ostale brez sledov v lokalni zgodovini zgolj zaradi preganjavičnih kapric zakonodajalcev ali zaradi namernega oblastnega omejevanja komunikacije med ljudmi.

==Stran '''348''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri348/index.html Za svoj narod je živel, za svojo misel je umrl] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. marca 2019&lt;/small&gt;==

Tale stran v albumu si je za naslov sposodila stavek s spominske plošče pisatelju [[:w:Fran Maselj - Podlimbarski|Franu Maslju Podlimbarskemu]] v vasi Spodnje Loke v Črnem grabnu. Zakaj nisem prepisal tudi stavka Bil je Jugoslovan? Zgolj zaradi dolžine naslova. Med prvo svetovno vojno so bili Slovenci Jugoslovani, če niso hoteli ostati pod Nemci. Fotografiral sem sicer partizanske spomenike po tistih bregovih, vendar je bilo vmes tudi nekaj literarnih (rojstna hiša pesnika [[:w:Peter Levec|Petra Levca]] in njegovi verzi od Nemcev požgani vasi Koreno, vrezani v les). Literarnih spomenikov je precej tudi v Samoboru, kjer smo se srečali z [[:w:Zvonko Kovač|Zvonkom]] in Ano Kovač: [[:w:Kočo Racin|Kočo Racin]], [[:w:Antun Gustav Matoš|Antun Gustav Matoš]], Ilir [[:w:Stanko Vraz|Stanko Vraz]]. Med spominskimi ploščami so posnetki narave: Golčaj nad Črnim grabnom, Rodica v Spodnjih Bohinjskih hribih, Krnica pod Kriško steno, kjer je 30 cm novega snega poskrbelo za odlično smuko. 17, 18 in 19 so z okoljskega protesta na Kongresnem trgu v Ljubljani. Ne, ni bil samo žur.

==Stran '''347''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri347/index.html Na Sanažét] &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. marca 2019&lt;/small&gt;==

Moral bi se navaditi fotografije opremljati z geografskimi koordinatami tako, da bi klik nanje pokazal, kje točno so bile posnete. Naslov ima ta stran s table z ledinskim imenom nad vasjo Ukve v Kanalski dolini, kjer se turistična promocija dogaja tudi v slovenščini. Vas je izhodišče za turni smuk z Lepe špice. Slika 18 je z druge letošnje Wikidelavnice na FF, sledijo posnetki s komemoracije ob 75-letnici nemškega požiga vasi Jamnik mad Kropo. Janko (21), ki je bil takrat otrok, se spominja tudi drugih krutih dogodkov iz tistega časa, najbolj smrti Vide Šinkovec - Janine in Cilke Odar - Tatjane tik pred koncem vojne, ki so jima domobranci, preden so ju pokončali, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:177_x438187_y122911.5_s17_b4 rezali po golih telesih.]  Rudi Zevnik (20) je bil recitator.

==Stran '''346''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri346/index.html Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!] &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2019&lt;/small&gt;==

Nekoč je imel film 36 posnetkov, tale stran v albumu, ki je dobila ime po verzu [[:w:Jovan Vesel Koseski|Koseskega]] na posnetku 10, jih ima tudi toliko. Pod slikami piše, kje so bile posnete, vpiši lokacijo v Geopedijo in pokazala se ti bo na zemljevidu. Od znamenitih ljudi je poleg Koseskega tu še pesnik čebeličar [[:w:Jakob Zupan|Jakob Zupan]] (7). Marija Debeljak, roj. Koselj (Mežnarjeva Micka), zdaj Rokova Micka (22), je sokrajanka iz Lipnice, edina še živa partizanka v vasi. V Vrbi je bilo 8. februarja parkirano ogromno avtomobilov (34); kulturni praznik ni kar tako ...   

==Stran '''345''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri345/index.html Le primi ga, le zaden si ga], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2019&lt;/small&gt;==

Začelo se je z nastopnim predavanjem Mateje Pezdirc Bartol o prostorih Cankarjeve dramatike ob izvolitvi v redno profesorico, nadaljevalo z obeležji nad Dolskim (2&amp;ndash;8), vršičilo z [[:w:dražgoška bitka|dražgoško komemoracijo]] (9&amp;ndash;25), ki se v nepozabnem deležu odvija pri Švebu (za Wikimedijino Zbirko sem tokrat slikal le skoraj sošolca [[:w:Bojan Potočnik|Bojana Potočnika]]) in se končalo z vzponom na domala kopni Stol. Za vrsto neznancev, ki smo se srečali z njimi, se je v pogovoru razodelo, da se poznamo od prej (z Albino Štefe smo se v hribih slučajno srečali že trikrat) ali da poznamo vsaj njihove sosede, kar potrjuje [[:w:en:Six degrees of separation|teorijo o šestih stiskih rok]], o kateri piše Jure Leskovec. Naslov tej strani je dala zadnja fotografija.

==Stran '''344''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri344/index.html Ričet 5 eur], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Slike od 2 so 9 so s fakultetne novoletne zabave; [[:w:Jana Rošker|Jano Rošker]] sem fotografiral seveda za Wikipedijo. Druga polovica fotografij je s spomeniškega paberkovanja po Kamniškem, natančneje po Mali planini (zraven Velike planine), kjer so zdaj razen posameznih izjem poslikani in vpisani vsi partizanski spomeniki. V grobu &quot;neznanega junaka&quot; (11) s križem in zvezdo je svojčas ležal [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:3589_x473997.75_y125629.25_s14_b4 Jože Per,] ki so ga domači po vojni prekopali v dolino. Okoličani nekdanji grob še vedno vzdržujejo. [http://www.geopedia.si/#T105_x475904_y119624_s10_b4 Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] je te dni dosegla številko 3500 in že močno presega število partizanskih obeležij v Registru kulturne dediščine, vpisati pa je treba vsaj še 500 spomenikov po Sloveniji.

==Stran '''343''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri343/index.html Šilarjevi], &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Stare rodbinske fotografije prikazujejo prednike po strani [https://slov.si/mh/galerije/galeri258/index.html moje matere Vikice:] mojega starega očeta Janeza in mamo Marjanco Šilar iz Stražišča pri Kranju, Janezovi sestri Micko in Milko in njihove starše. Slika štrajka v tovarni Jugočeški leta 1936 ima celo zgodovinsko vrednost. Poslala mi jih je teta Savina Šilar, zdaj so kopije varno spravljene na spletu in kdor slučajno naleti nanje, lahko morda prepozna na njih še druge fotografirane in mi sporoči njihova imena.

==Stran '''342''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri342/index.html Kdor prav, da se medveda pa babe ne boji, ta važe], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Tole stran uvaja razpotje na vzponu na Vodiško planino nad Kropo, nadaljuje jo gimnazijski sošolec biolog [[:w:Boris Kryštufek|Boris Kryštufek]], ki slučajno ni na Japonskem ali kje drugje po svetu. Na fotografiji 2 prepeva [[:w:Aleksander Mežek|Aleksander Mežek]] v domu starostnikov v Radovljici, tudi fotki 3 in 4 sta od tam. Sledijo skoraj do konca posnetki s predstavitve zbornika, posvečenega [[:w:Stanko Klinar|Stanku Klinarju]]. Nekateri tu fotografirani so dobili na Wikipediji oz. v zbirki Commons svoj portret. Sam sem iz slabe vesti, ker v zborniku nimam prispevka, napisal grafomanijo, slove:
&lt;poem&gt;
Z gorami tale knjiga jezik veže,
ki, Stanko, so te ujele v svoje mreže.
In dan prelep prikličejo v spomine,
ki druge vse reči v stran porine,
z lepoto čisto vsega te presije,
da vivant montes se ti iz prsi izvije.
Razumel boš, da v knjigi nimam članka: 
kot ti lovim lepoto brez prestanka. 
&lt;/poem&gt;
[[:w:Nataša Golob|Nataša Golob]] (15) se je znašla na istem mestu pred objektivom nekaj dni pozneje. Ana (16) popravlja študentom na Wikiviru tipkarije, zadnji posnetek pa je z Jelovice in je dal celi strani naslov.

==Stran '''341''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri341/index.html Simpozij Obdobja 2018], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Prvi trije posnetki so s predstavitve novega zvezka Novega biografskega leksikona na ZRC SAZU, kjer sem imel priložnost razložiti, kako se biografskih gesel lotevamo na Wikipediji. Glavnina posnetkov (do 29) je z letošnjega [https://centerslo.si/simpozij-obdobja/37-simpozij-obdobja/program-37-simpozija-obdobja/ 37. simpozija Obdobja,] ki je bil posvečen starejšim medijem: rokopisom in tiskom. Svoj prispevek sem oblikoval kar kot geselski [[:w:Kolportaža|o kolportažnem romanu]] članek na Wikipediji. Slike udeležencev, ki so ali bodo zanimivi za enciklopedijo, sem naložil v Zbirko; če jih tam še ni bilo ali če so bili predstavljeni s slabšimi fotografijami. Na posnetkih 24 in 25 je natančen zdravniški izvid ob smrti Ivana Cankarja 11. dec. 1918 ob četrt na dve ponoči, ki odpravlja danes popularni in politično pogojeni sum, da naj bi Cankar umrl zaradi udarcev srbskih pretepačev. Od 30 do 37 sem dokumentiral srečanje našega kranjskega maturitetnega razreda, pri Viktorju, 45 let pozneje. Na  zadnji je pa naš Matevžek.

==Stran '''340''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri340/index.html Litija-Čatež 2018], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Vreme je bilo tokrat oblačno, šli smo po severni varianti čez Grmado, kjer so se spočiti igrali Kdo se boji divjega moža. Najmlajši udeleženec je bil petletni Urškin Benjamin (29), ki je čisto sam prehodil celo pot do Čateža (21,5 km). Začelo se je, kot vedno, pri spomeniku NOB v Litiji. Mimo se je slučajno pripeljal [[:w:Tomo Virk|Tomo Virk]] in nas pozdravil. Jutranja ekskurzijska pridiga je poskušala povezati ta [[:w:Jože Plečnik|Plečnikov]] spomenik partizanom z uporniškim likom [[:w:Martin Krpan|Martina Krpana]] in z drugo Levstikovo publikacijo iz istega leta 1858, [[:w:Popotovanje iz Litije do Čateža|Popotovanjem iz Litije do Čateža]]; obe sta vzpostavljali literarno slovenstvo. Nedavno so postavili nov doprsni kip [[:w:Nace Simončič|Nacetu Simončiču]], ki ga je bilo treba fotografirati, kakor tudi spomenika Levstiku pred šolo (ponovno, pred dvema letoma je bil videti [https://slov.si/mh/galerije/galeri288/target30.html takole]) in narodnemu buditelju [[:w:Luka Svetec|Luku Svetcu]]. Fotografije obeležij iz NOB na Čatežu, slikane malo pred nočjo, sem naložil v sloj [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 partizanski spomeniki na Geopediji.]

Popotovanje ima med Slovenci podoben status kot skoki v Planici ali dolžnost vsaj enkrat v življenju povzpeti se na Triglav in združuje v sebi nekaj veseljaškega (karnevalskega), nekaj, kar zahteva telesno kondicijo (fizkulturnega), in glede na dejstvo, da jo je prvi prehodil pesnik, pisatelj in jezikoslovec, tudi nekaj kulturnega. Kot da bi potovanje ustrezalo trojni slovenski nacionalni mitologiji: Slovencev kot gramatikalne, literarne nacije, nacije pohodnikov in naroda pijancev.

Pri Levstikovem Popotovanju sta vsaj dve neobičajni reči: 1. da se ni odločil popisati svoje poti v Olomuc (pri potopisih običajno pričakujemo tuje eksotične dežele) in 2. da je zgrešil cilj grad Turn, kjer je bil zaposlen kot domači učitelj pri grofu Paceju, ter jo zaključil namesto tega na Čatežu. Ker leži Litija blizu geografskega središča Slovenije, kot popek Slovenije, je popotovanje mogoče razumeti kot obrat v svoje središče, morda celo kot željo po vrnitvi v maternico. Popotovanje je prek datuma 11. novembra, ki je god sv. Martina, povezano z drugim pomembnim Levstikovim besedilom, prav tako iz leta 1858, Martinom Krpanom. Na Martinovo so svojčas gospodarji plačevali svoje posle in ti so imeli takrat možnost zamenjave gospodarja, zato sta Martin Krpan in Popotovanje besedili, ki asociirata na &quot;dan obračuna&quot; oziroma se spogledujeta z možnostjo zamenjave slovenskega gospodarja, tj. Habsburžanov. O teh rečeh pišem v [https://www.academia.edu/185971/Slovenski_zgodovinski_roman_Slovene_Historical_Novel_ ''Slovenskem zgodovinskem romanu''.] 

Z Levstikom se ukvarjajo številne razprave in disertacije (Anton Ocvirk, Boris Paternu, Matija Ogrin; Aleksander Zorn, Miran Košuta, Klemen Lah), o njegovem življenju pa pišejo romani ([[:w:Fran Albreht|Fran Albreht]]: ''Zadnja pravda'', 1934, Anton Slodnjak, ''Pogine na pes'', 1946, je z več kot 500.000 besedami eden najdaljših slovenskih romanov; Matjaž Kmecl, drama ''Levstikova smrt''). Roman ''[[:w:Črna krizantema|Črna krizantema]]'' [[:w:Jože Javoršek|Jožeta Javorška]], ki se ga zadnje čase omenja samo še kot človeka, ki je vohunil za Edvardom Kocbekom, je zgrajen kot fantastična parafraza Levstikovega Popotovanja. 

Litija je dogajališče romana ''Vražje dekle'' Ilke Vašte (o baronu Valvasorju), tu se dogaja tudi roman Tite Kovač, in Litija je tudi dogajališče od zanimivejših zgodb Prešernove rokopisne zapuščine, t. i. Hubadovih rokopisov, glej o tem [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_01.pdf moj članek v ''Slavistični reviji''.]

Tako kot je nenavadno dejstvo, da je monumentalni partizanski spomenik v Litiji, pri katerem začenjamo pot, zasnoval notorični antikomunist Jože Plečnik, je enigmatična in ambivalentna tudi podoba Martin Krpana kot prvega slovenskega junaka. Dvojnost je že pri njegovem patronu sv. Martinu iz Toursa, ki je dobil ime po rimskem bogu vojne Marsu in je bil najprej vojak, potem pa kot krščanski škof eden najbolj dobrodušnih in zato priljubljenih svetnikov. Martin vleče za seboj dvojni sloves: karnevalsko grobost, neotesanost, pijančevanje, celo neumnost, in po drugi strani sloves svetnika, ki je prerezal na pol svoj plašč, da ga je lahko polovico dal prezeblemu revežu, in ki se je sramežljivo skril v kokošnjak, ko so mu hoteli nadeti škofovsko pokrivalo. Spomenik po interpretaciji Tineta Kurenta nosi nasprotujoča si gematrična sporočila (Tito, Narod naš dokaze hrani, Dulce est pro patria mori : Pereat comunismus, Smrt boljševizmu, Apage Satanas, apage Stalin) in protislovne so tudi osmislitve Krpanovega lika: po eni plati priskrbi Slovencem ugodnejšo ekonomsko pozicijo kot licenciranih trgovcev, po drugi strani pa lahkomiselno odkloni udeležbo pri vladanju, ki mu jo preko poroke s hčerjo ponuja cesar. Pe eni plati je cesarju zvest podanik, po drugi plati pa mu ves čas grozi z nepokorščino (brusi in kresilna goba, ki naj bi ju tovoril, so preko podobe isker napoved upora, kakor je tudi Krpanov dejanski tovor sol metafora alternativne pameti). 

Popotovanje in Krpan stojita na samem začetku slovenske proze in sta temu ustrezno kratka (). Istega leta sta izšli še prva slovenska kmečka povest in prva zgodovinska povest, ki presegata dolžino kratke proze, obe izpod peresa Valentina Mandeljca, Ceptec in Jela, anonimno besedilo Poštena Bohinčeka v Benetkah, biografska povest o Močnem baronu Ravbarju in Malavašičeva priredba povesti Christopha Schnmida iz časa ruske carice Katarine II. Tega leta je v Novicah izšla tudi prva  tretjina povesti Mlinarjev Janez ali uplementiba Teharčanov Ferda Kočevarja, ki je do konca stoletja in še preko njega ovirala, da bi Martin Krpan kar takoj postal prvi slovenski junak. V knjižni obliki je Mlinarjev Janez izšel naslednje leto, 1859, in je s ponatisi in priredbami v dramo in opero ponujal Slovencem očitno primernejši vzorec zgodovinskega obnašanja kot Krpan. Pa še precej daljša je bila od Krpana.

'''Slovenci kot narod pohodnikov'''. Na Geopediji je označeno 54 obhodnic, marsikatera je literarnega značaja. Iz Litije je bil prvi pisec planinskih in pohodniških vodnikov Rudolf Badjura. [Bom nadaljeval in uredil tale zapis do konca kdaj drugič. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:31, 11. november 2018 (CET)]

==Stran '''339''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri339/index.html Utrgan cvet vaše mladosti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Posnetki 1&amp;ndash;3 so s praznovanja 70-letnice [[:w:pl:Nikolaj Jež|Nika Ježa]], ki je ob tej priložnosti dobil visoko poljsko priznanje. Posnetki 6&amp;ndash;16 so s spomeniške obhodnice po vaseh v okolici Trsta. Plošča [[:w:Ivan Tul|Ivanu Tulu]] je na cerkvi v Mačkoljah, naslednji spomeniki so v [[:w:Dolina, Trst|Dolini]], Boljuncu in Zabrežcu. V Zabrežcu so ob partizanskem spomeniku otroci iz osnovne šole ravno recitirali pesmi, bilo je tik pred prvim novembrom. Spomeniki so bolj monumentalni kot na naši strani meje, skoraj ga ni, ki ne bi imel velike rdeče zvezde, in so tudi lepo vzdrževani. Zadnja fotografija s tega izleta (17) kaže napis na znamenju, postavljenem leta 1948 v Dragi. Na sliki 18 je 96-letni Bogo Tavčar iz Lesc, ki je 20. oktobra 1944 slikal razvitje slovenske zastave na Triglavu. Podpisal mi je izjavo, da fotografije postanejo javna last in sem jih zato lahko postavil v Zbirko ([[:c:Category:Bogo_Tavčar|Commons]]). Tja bom naložil tudi medalje, ki mi jih je pokazal (20&amp;ndash;23) in jih v Zbirki še ni.  Posnetka 24 in 25 iz leta 1955 in iz desetletja pozneje sta iz zapuščine Franca Zadravca (na njih je videti tudi Matjaža Kmecla in Borisa Paternuja), na zadnjem posnetku pa je prijazna sestra iz jeseniške bolnice, kamor sem šel po napotnico za slušni aparat.

==Stran '''338''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri338/index.html Думи мої, думи мої / Лихо мені з вами!], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Tale stran v albumu je iz [[:w:Lvov|Lvova]], kjer se je dogajala CEE (srednje- in vzhodnoevropska) [[:w:Wikimedia|Wikimedijina]] konferenca, in iz [[:w:Varšava|Varšave]], kjer je bilo treba dvakrat po sedem ur čakati na letalsko zvezo. Prvih pet posnetkov pa je še domačih: dva s Konference o inovativni rabi IKT v šoli, Bernardin Portorož (moj prispevek je imel naslov [[Šola v wikijih]]), dva z iskanja stezic v precej odmaknjeni Ukanški Suhi in eden od sosedovih deklet.  

Wikimedijska konferenca je slikovno dobro pokrita na [[:c:Category:Wikimedia CEE Meeting 2018|Commons]], tule sem si zato lahko privoščil dokumentiranje drugih reči, zlasti literarnih spomenikov: Norwida (7 in 41), Prusa (8), Ševčenka (34); od njega sem preplonkal verz za naslov tele strani (Pesmi moje, pesmi moje, gorje meni z vami); skupine [[:en:Skamander|Skamander]] (40), Krasińskega (42), Słowackega (43), kavarne Literatka (46), Literarnega muzeja (49), Mickiewicza (51). Vmes so portreti [[:m:Wikimedia CEE Meeting 2018/Team|organizatorjev]] in [[:m:Wikimedia CEE Meeting 2018/Participants/List|udeležencev]], samo tisti, ki so približno uspeli. Nekaj jih bom naložil tudi v Zbirko k ostali fotografski dokumentaciji dogodka. 

Konferenco so pripravili zelo dobro. Slovenca [[Uporabnik:Pinky_sl|Pinky]] in [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] sva bila povabljena, da bi tudi pri nas spodbudila nastanek nacionalne uporabniške skupine ali celo oddelka, pa je vprašanje, če bo slovenska wikiskupnost s svojimi skromnimi človeškimi viri to zmogla. Navezala sva vrsto stikov, se v delavnicah marsičesa naučila, napisala bova poročilo o bivanju in v spletnih novicah CEE-Wikimedia Newsletter poročala o naši dejavnosti. Presenetila me je zavzetost glede bodočih ciljev te globalne neprofitne organizacije. Prosto dostopno znanje, ki se kopiči po Wikimedijinih spletiščih (samo gesel na Wikipediji je več deset milijonov), je postalo preveliko, da bi smeli lahkomiselno ravnati z njim. Občasni konflikti na slovenski Wikipediji niso nič v primerjavi z Erdoganovo popolno zaporo Wikipedije v Turčiji: zgolj zaradi dveh člankov na angleški Wikipediji, ki mu nista bila po volji. Od sestrskih spletišč so bili izčrpno predstavljeni Wikidata in Wiktionary (wikislovaropisci, npr. Tobias Schönberg iz Avstrije, so zelo zainteresirani za sodelovanje z nami), sem in tja se je omenjal Wikisource (Wikivir), nič dosti pa ni bilo slišati o Wikiverzi, ki jo sam uporabljam na veliko &amp;ndash; pri Wikiviru in Wikiverzi smo torej v prednosti. Baškirec Farhad Fatkullin (wikipedist leta 2018!) je izpostavljal problem malih jezikov in njihove emancipacije, Romuni, Grki, Makedonci so predstavljali, kako sodelujejo z ministrstvi in organizirajo wikikampe za mladino ... Hvala organizatorjem za povabilo.

Aja, v Lvovu je pet let bival [[:w:Matija Čop|Matija Čop]], pri dominikancih, katerih cerkev smo obiskali na ogledu mesta (36). Bogve kako bi se znašel Prešeren na domači pesniški sceni, če bi Čop tam dobil službo na univerzi in se ne bi vrnil v Ljubljano.

==Stran '''337''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri337/index.html Dulsineja Ulcinjska?], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Potovanje v Črno goro se je začelo z zapletom na letališču. Pri Avisu nama niso hoteli izročiti avtomobila, ki ga je Mira rezervirala prek spleta pri angleški firmi Rentalcars.com, češ da ime voznika in ime plačnika nista identična (razlika je, kot marsikdo ve, samo v enem ''n''). Kot da tega niso mogli samodejno preprečiti že pri rezervaciji. Avto sva morala najeti pri drugi izposojevalnici, saj ni da bi prespala na letališču, čakaje na gluhi telefon nekje v Londonu. Pri Rentalcars pozneje seveda niso hoteli nič slišati o odpovedi rezervacije in so šele po seriji jeznih pisem in grožnji z negativno publiciteto zadržali samo &quot;stroške&quot; v višini dvodnevne izposoje. Šola za naslednjič in za druge. Drugi zaplet se je zgodil na črnogorsko-albanski meji, kjer so ugotovili, da med avtomobilskimi papirji ni &quot;ugovora&quot;, ki dovoljuje prehod avtomobila čez državno mejo. Prijazni policaj je poklical na letališče in prosil gospodično Slađano na okencu, da je poslala kopijo manjkajočega dokumenta (dovolil se je tudi fotografirati, prvi posnetek). Vsa reč se je vendarle zavlekla toliko, da sva divje lepo dolino Cijevne, ki po albanski strani zelo zelo skrajša pot iz Podgorice v [[:w:Gusinje|Gusinje]], prevozila v glavnem ponoči. Ob oddaji avtomobila po enem tednu sem presneti dokument našel pod sprednjim sedežem ;-(

[[:w:Prokletije|Prokletije]] so hudo lepo gorovje in sploh ne več tako zelo osamljeno, pohodnikov iz vseh mogočih koncev, ki obirajo balkanske vrhove, je bilo še vedno veliko (njihovi portreti, kolikor jih je uspelo, so posejani po tej strani albuma). Težava je z zemljevidi, na katerih manjkajo imena ali ne ustrezajo terenu ali pa ni mogoče do njih, ker jih v knjigarni ni, turistični urad pa je ob uradnih urah zaprt. Kar je čez državno mejo, imenujejo Črnogorci preprosto Zastan in niti ne razlikujejo med markantnimi 2400 do 2500 m visokimi vrhovi. S prehajanjem meje vendarle ni bilo zadreg, poti so lepo markirane, očitno v dogovoru med planinskimi društvi na obeh straneh meje. V ekokatunu (gre za planšarske bungalove) Maja Karanfil je bila dobra, prijazna in poceni postrežba. Prva tura naju je vodila po razglednih vrhovih nad dolino Grebaje, druga pa po sosednji dolini Ropojane vse do snežišča nekaj nad 2000 metri, od koder je bilo mogoče še dobri dve uri do vrha Maja e Jezerces, najvišje albanske gore, pa sva se, ker se je dan iztekal, morala obrniti, saj nisva imela s seboj šotora, tako kot velika skupina poljskih pohodnikov, ki so prenočevali pri jezerih na pol pota. Pa naslednjič z albanske strani. Mogoče pa bodo že zgrajene tudi nove koče, ki bodo olajšale logistiko.

Iz muslimanskega in albanskega dela Črne gore sva prispela v srbsko Andrijevico, upokojeni profesor Perović nama je v kavarni ob cesti razložil zgodovino kraja od balkanskih vojn 1912 dalje in nama prijazno ponudil, da nama plača pijačo, medtem ko je bila družba domačinov pri sosednji mizi do Slovencev bolj kritična: da jim v Ljubljani niso hoteli po srbsko odgovoriti na vprašanje. Enako ignorantski, kot je bil odnos Ljubljančanov do Črnogorcev, je odnos Črnogorcev do Kosova: o njem se nočejo niti pogovarjati, prehoda meje s Kosovom čez prelaz Čakor, ki je zdaj zaprt, sploh ne pogrešajo.

Na poti proti Durmitorju je presenetilo simpatično mestece [[:w:Kolašin|Kolašin]] pod smučiščem Bjelasico (posnetka 33 in 34 sta nastala z dovoljenjem zaljubljencev :) in drzni most čez kanjon reke Tare, od koder nimam posnetkov, ker je po štirih dneh besnega slikanja ugasnila baterija v fotoaparatu. Po prihodu na Žabljak v [[:w:Durmitor|Durmitorju]] sva poiskala prenočišče v planinskem domu Neviđeno, katerega lastnik je poročen s Slovenko. Res dober zajtrk, potem pa z avtom do Sedla, od koder je najkrajši dostop do &quot;najvišjega črnogorskega vrha&quot; Bobotov Kuk. V resnici so višji vrhovi na črnogorsko-albanski meji, ampak ti ne veljajo, ker niso &quot;čisto&quot; črnogorski. Slučajno smo se srečali pohodniki iz Hrvaške, Črne gore, Makedonije in Slovenije (slika 41), na vrhu pa še dva Slovenca iz Zasavja, od katerih eden živi na Cipru, drugi pa kar spodaj na Žabljaku (45).   

Ostala sta še dva dneva za morje, do koder sva izbrala slikovito, ozko cesto od Cetinja čez [[:w:Rijeka Crnojevića|Rijeko Crnojevića]] in Virpazar. Od Bara je najbolj zanimiv del 4 km oddaljeni Stari Bar s turško trdnjavo, mesto [[:w:Ulcinj|Ulcinj]] pa se pohvali z bogato piratsko zgodovino (med znamenitimi gospodarji mesta je bil Lika Ceni iz Alžirije, od takrat je še danes del ulcinjske populacije črne kože), v kateri nastopa tudi [[:w:Miguel de Cervantes|Miguel de Cervantes]], ki je pet let preživel v piratskem ujetništvu. Turistični delavci špekulirajo, da si je za Don Kihotovo nevesto izbral ime Dulsineja prav po Ulcinju, kjer naj bi ga zadrževali pirati. Ada Bojana je otok v delti reke Bojane, ki povezuje Skadarsko jezero z morjem, in je ena nekoč najbolj poznanih nudističnih destinacij. 

Pretežno muslimansko mesto [[:w:Tuzi|Tuzi]] pri Podgorici je pred objektiv prineslo še dva zanimiva gospoda: lastnik slaščičarne, v kateri sva popila zadnjo črnogorsko kavo (ne reče se ji več ''turška kava'', ampak ''domača kava''), je bil prej novinar v Sarajevu (z njim smo se zapletli v pogovor o tem, kaj je kultura, potem ko je, tako kot še marsikdo, pri Slovencih občudoval njihovo visoko kulturnost), njegov prijatelj (na zadnjem posnetku) pa je pomagal slovenskemu botaniku [[:w:Tone Wraber|Tonetu Wrabru]], ko je ta po teh koncih iskal neke endemne rastlinske vrste.

==Stran '''336''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri336/index.html Trgatev na Veselici], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Trgatev pri stricu Marijanu v Metliki je bila letos 16. septembra, teden prepozno, ker so grozdje že načele ose in plesen. Posnetka odojkove glave zaradi rahločutnosti nisem naložil v album, sicer pa je bilo, kot običajno, lepo. Slike sem utegnil urediti šele 14 dni pozneje.

==Stran '''335''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri335/index.html Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. septembra 2018&lt;/small&gt;==

Kolesarjenje nad Tuhinjsko dolino je bilo po klancih od spomenika do spomenika sicer naporno, ampak v veselje in brez naslovne bridkosti. Zgodbe iz vojnih časov, ki sva jih slišala iz ust Osredkarjeve Francke, pa so bile bridke. Matic na sliki 8 nama je pokazal pot do partizanske bolnice Pod bukvijo, ki bi je sicer ne našla, in do spomenika na Vrsnovcu. Fotografije razkrivajo dvojno naravo slovenske kulturne dediščine, če poenostavim, bi rekel, da je v grobem dveh vrst, večji del je iz križanih Kristusov na znamenjih, manjši pa iz partizanskih obeležij. Prvih 21 fotografij je s tega izleta, fotografije spomenikov sem postavil v zbirko partizanskih spomenikov na Geopediji, glej povezavo na prejšnji strani albuma.  Slika 21 je kopija dokumenta iz leta 1775 s [[:b:Dobravske domačije#Pri Pisancu|Pisančije na Zgornji Dobravi]], pripravljen za vključitev v kroniko Dobrav, prinesel ga je Tone Hrovat, ki je na Pisančiji preživel otroštvo. 22 in 34 kažeta naše tuje goste. Slike med 23 in 30 so nastale na praznovanju 90-letnice strica Ivota v gostilni Benedik v Stražišču, ki je službena leta preživel kot vojni pilot, v glavnem v Mostarju in Puli. 31&amp;ndash;34 je spet Uskovnica; gobe rastejo ta teden kot po dežju. Pa še res je po dežju. Slike od 35 do konca so dale naslov tejle strani in dokumentarnemu filmu o Ivanu Cankarju, ki je bil včeraj prvič predstavljen v Kosovelovi dvorani v Cankarjevem domu: ''Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja''. Priložnost sem izkoristil za fotografiranje ustvarjalcev (režiser Dušan Moravec, scenarist [[:w:Matjaž Pikalo|Matjaž Pikalo]]) in nastopajočih ([[:w:Jurij Souček|Jurij Souček]], Manca G. Renko). Njihove fotografije sem naložil v Zbirko (Wikimedia Commons), od koder jih zajamejo (ali jih še bodo zajela) gesla na Wikipediji, tudi [[:c:File:Luka_Mesec_02.jpg|Luka Mesca]], Jožico Grgič pa sem pozabil slikati in jo bom kdaj drugič. O Dimitriju Kebetu (sinu narodnega heroja [[:w:Lojze Kebe|Lojzeta Kebeta]], 39), ki je s tezo o nasilni Cankarjevi smrti ponudil filmu rdečo nit, [[:b:Nova pisarija#Avtorstvo|pišem kritično v Novi pisariji]] v poglavju, ki uči razlikovati verodostojne informacije od neverodostojnih. Predstave se je udeležil tudi njegov polbrat [[:w:Ivo Svetina|Ivo Svetina]].

==Stran '''334''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri334/index.html Strežemo pri šanku], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Z [[:w:Marc L. Greenberg|Marcom Greenbergom]] (tretji posnetek, Marc je na sredi med dvema slučajnima pohodnikoma na Dobenem) sva se s kolesom podala na popisovanje partizanskih spomenikov v domžalski občini in od tod je prvih sedem posnetkov. Fotografije spomenikov sem postavil v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko na Geopediji], ki trenutno obsega 3300 obeležij. Po okolici je puščal sledi neki &quot;domoljub&quot;, alergičen na vse južnoslovansko (4). Naslednjih šest posnetkov je od doma: turisti (prišle so same luštne francoske družine, slika 7 in 30), panorame domačih vasi za Wikimedijino zbirko in z veselice na Dobravi (11). Od slike 13 dalje so posnetki s kolesarske spomeniške ture nad Tuhinjsko dolino. Slik kipov (folklorista [[:w:Gašper Križnik|Gašperja Križnika]], skladatelja Bervarja in partizanskega zdravnika [[:w:Peter Držaj|Petra Držaja]]) na javnih krajih zaradi zadrte slovenske avtorske zakonodaje, ki ne pozna [[:w:svoboda panorame|svobode panorame]], žal ne morem postaviti v javno last na Wikimedijini zbirki.

==Stran '''333''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri333/index.html Partizán, frc. ''partisan''], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Tole je fotoreportaža s praznovanja radovljiškega občinskega praznika ob 77-letnici [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x437052_y127667.5_s15_b4 ustanovitve Cankarjevega bataljona] in ob 70-letnici Zveze borcev na Vodiški planini. Zvezdo na spomeniku Vidi Šinkovec Janini in Cvetki Odar Tatjani na Lajšah, ki so ju domobranci po mučenju ubili nekaj dni pred osvoboditvijo (glej predzadnjo fotografijo), so domačini nedavno napravili na novo; prvotno je namreč &quot;neznani storilec&quot; odstranil. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x438187_y122911.5_s15_b4 Zgodbo in usodo spomenika] je za zbirko na Geopediji popisal Lado Nikšič, ki nas je po po proslavi vodil čez Jelovico v Dražgoše in nas tam z ženo Nušo pogostil. Na sliki 20 je Janko Korošec iz Jereke, ki mi je povedal, da sem ga letos že slikal pod Toscem. Preveril sem, [https://slov.si/mh/galerije/galeri329/target33.html res je] &amp;ndash; majhen je ta svet. Spoznali smo se tudi z Mileno Sitar (28), soavtorico nove knjige o partizanskem šolstvu na Žirovskem, v Poljanski in Selški dolini ''Ti si me naučila brati''. {{COBISS|ID=294948608}}

==Stran '''332''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri332/index.html Ora et labora], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Prvih šest fotografij je s piknika Kekec po Kekcu pri Hermanu v Volavju (glej [https://slov.si/mh/galerije/galeri331/index.html Kekec na Strmi peči]). Imena udeležencev so bila, kot da bi jih vzel iz celjske tragedije: Veronika, Herman, Urh, Friderik. Naprej pa so turisti na Dobravi in Uskovnici (fotke 5, 25, 26, 35), domača poletna idila (38, 39) in posnetki s kolesarskega poganjanja za partizanskimi spomeniki po kamniškem, tržiškem in ljubljanskem okolišu. Na 28 in 29 sta zadnja dva tržiška spomenika, [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x447466.840820312_y134010.554351807_s17_b4 v Čevdrcih] in [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x454395.477391113_y136104.19858345_s17_b4 na Javorskem prevalu,] za njuno odkritje je bila potrebna pomoč domačina in gozdarjev. Vmes so se znašli še Peter Pavel Glavar, France Stele, Anton Medved, Jožef Plečnik, Ciril Debevec, Josip Nikolaj Sadnikar (kaj bi delal povezave, sam si poglej njihova gesla na Wikipediji, če te zanimajo). Na posnetku 33 je spomenik pri Zalogu pod Ljubljano, ki mu je neki strastnež odbil zvezdo.

==Stran '''331''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri331/index.html Kekec na Strmi peči], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2018&lt;/small&gt;==

Letošnje hribolazenje na [[:w:Strma peč|Strmo peč]] v Kekčevem imenu je bilo enodnevno, vanj pa je bilo vključenih 12 ljudi, od tega štirje študentje. Kaj naj rečem: spet je bilo zelo lepo. Prosim za pomoč pri imenih za rože na slikah 30 in 32.

==Stran '''330''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri330/index.html Vrtec ogradila bodem], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2018&lt;/small&gt;==

Slikarko [[:w:Melita Vovk|Melito Vovk]] (slika 0) sem posnel v Domu Janka Benedika v Radovljici, družino rusistke Kristine Pranjić (1) pa ob promociji njenega doktorata na UL. [[:w:Kolportažni roman|Kolportažni roman]] ''Strah na Sokolskem gradu'' (2), ki ga je izdal leta 1903 židovski založnik Rubinstein na Dunaju, so mi poslali v preslikavo iz Študijske knjižnice v Trstu, kjer hranijo njegov edini poznani izvod, pa še ta je zgolj kopija. O teh več tisoč strani obsežnih slovenskih tekstih vemo bore malo, čeprav so jih svojčas na veliko brali; besedilo bomo postavili na Wikivir. Družinske slike od 3 do 12 so bile posnete v dolini Zadnjice (slika 9 je dala tej strani naslov), od 13 do 17 pa na kolesarskem nabiranju spomenikov po domžalskem za [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko partizanskih spomenikov] skupaj s prijatelji Greenbergi. Slike kipa opernega pevca [[:w:Jože Gostič|Jožeta Gostiča]] (14), ki stoji v vasi Homec, zaradi zadrte slovenske avtorske zakonodaje ne morem postaviti v Wikimedijino Zbirko.

==Stran '''329''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri329/index.html Da bi mogel vsak čas prehoditi to s cvetkami bogato pokrajino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. junija 2018&lt;/small&gt;==

Dopoldne je bila konferenca IKT na fakulteti za lesarstvo (slika 0), popoldne pa sva se z [[:w:Marc Greenberg|Marcom Greenbergom]] odpeljala v Mursko Soboto na predstavitev prevoda [[:w:Antoine de Saint-Exupéry|Exupéryjevega]] ''[[:w:Mali princ|Malega princa]]'' v prekmurščino. Prevedel ga je [[:w:Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] iz Porabja, ki sem ga poznal kot zavzetega wikipedista in aktivista za [[:w:Narečna književnost#Narečna književnost v Prekmurju in Porabju|knjižno prekmurščino]], pri izdaji je sodelovala slovenistika Maja Hajdinjak (slika 5). Na poti proti vzhodu sva fotografirala taka in drugačna spominska obeležja, nekatera (3 [[:w:Anton Murko|Anton Murko]], 4) tudi filološka. Sliki 11 in 12 sta z Ledin nad Žirmi. Na Jurečevi kmetiji ne pripravijo samo žlikrofov, ampak razkažejo tudi muzej. Od 13 do 28 so slike s kolesarjenja po kamniški poti spominov na NOB, ljudje na slikah so domačini, ki so pokazali pot do spomenika. Naletela sva tudi na take, za katere se je zdelo, da jih je sram, ker je njihov prednik padel v partizanih v boju z okupatorjem. In videla, kako deluje budna vaška straža ... Kako hitro se spreminja svet, se vidi na sliki 17: pred desetimi leti je bila [https://slov.si/mh/galerije/galeri98/target13.html hiška na njej precej drugačna.]  Na sliki 25 niso begunci, ampak družina Pakistanca, ki je pri nas zaposlen kot ekspert za umetno inteligenco &amp;ndash; srečala sva jo v slaščičarni v Kamniku. Vilo Kessler (vilo Osojnico) na Bledu (26) sem fotografiral zato, da lahko za Alenko Župančič ponovim, da to ni Župančičeva vila, kot jo radi predstavljajo; Župančič se je priženil v Kesslerjevo družino. Slika 29 je bila posneta v Foculusu, ljudi na njej poznamo :) Fotke od 30 do konca so pa s planinske ture Uskovnica-Čiprje-Malo polje-Velo polje-Uskovnica. Juso (37) na Velem polju pase krave iz Podjelja, Janko iz Podjelja (33) pa jih je prišel obiskat. Na Vodnikovem domu sem slikal novo ploščo prvi pristopnici na Triglav (41), nekaj metrov nad njim pa ploščo Balthasarju Hacquetu (42), za katero v domu sploh niso vedeli, da obstaja.

==Stran '''328''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri328/index.html Smeti odnesi s seboj v dolino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. junija 2018&lt;/small&gt;==

Na sliki 1 in 5 so naši simpatični AirB&amp;B gostje na Uskovnici. Dušico Kunaver sem slikal v Mojstrani na predstavitvi njenega prevoda Kekca v angleščino, od tam je tudi posnetek vodje tamkajšnje knjižnice Nataša Kokošinek (3); za Wikipedijo sem slikal tudi pisatelja [[:w:Benjamin Gracer|Benjamina Gracerja]]. Župančičeva vnukinja Alenka Dunja Župančič (4) postavlja opus pesnice [[:s:Vera Albreht|Vere Albreht]] na Wikivir. Slike od 8 do 15 so nastale na Cresu: tam sem srečal sošolca Vilija Skoka z ženo (12), možak v Predošćici nama je povedal, da se iz vasi ne da dol do morja, ker so poti zaraščene, odkar se je vas izpraznila (13), Gianni Struccolo, ki živi kot Robinzon v koči nad zalivom pri Porozini (14), pa je povedal, da sta bila oba njegova starša Slovenca, iz Gorice. Druga polovica te strani v albumu je s posvetovanja ob 240-letnici prvega pristopa na Triglav v Planinskem muzeju v Mojstrani. Tudi to priložnost sem izrabil za fotografsko dokumentiranje nastopajočih geografov, naravovarstvenikov, muzealcev, jezikoslovcev in zgodovinarjev; njihove slike sem postavil v prostodostopno [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm Zbirko,] kjer so na voljo za vsakršno uporabo, samo navesti je treba pri poobjavi, kdo je pritisnil na sprožilec. Opravičujem se Hermanu Berčiču, da sem ga skraja napačno označil kot stanovskega kolega Stojana Berčiča &amp;ndash; je že popravljeno. Tam sem predstavil prispevek [[Triglavske partizanske plošče]] o horuk politiki postavljanja in odstranjevanja spominskih obeležij na temo druge svetovne vojne. Po napisu na prvi sliki ima album ime.

==Stran '''327''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri327/index.html V življenju tro se duše kakor v stopah], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. maja 2018&lt;/small&gt;==

Na začetku so do št. 7. fotografije iz domačega dobravskega okolja: gostilna pri Kovaču v Kropi zato, ker jo je bilo treba dodati [[:voy:en:Srednja Dobrava|turističnim informacijam na spletišču Wikivoyage]], druge pa so sosedske in družinske, na nepodpisanih sta Mojca in Borut.  Naslov strani je dal verz s plošče na hiši [[:w:Fran Albreht|Frana Albrehta]] v Kamniku (12). Tam sva v grdem vremenu z Miro iskala in slikala [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_x499072_y112072_s9_b4 partizanske spomenike za Geopedijo] (8&amp;ndash;15), ker se od tamkajšnjih domačinov pač nihče ne zgane. Iz Kamnika sta še politik [[:w:Tomo Brejc|Tomo Brejc]] in igralka [[:w:Marija Vera|Marija Vera]]; Brejc je imel v šoli, ki se po njem imenuje, spominsko sobo, pa so jo iz bogvekakšnih razlogov ukinili. [[:w:Peter Pavel Glavar|Petra Pavla Glavarja]] sem slikal na poti nazaj domov v Komendi. Fotografije med 19 in 25 so nastale na poti v Maribor, kjer je bila v Umetnostni galeriji [[:w:Wikipedija:V živo#Predavanja wikipedistov|wikidelavnica]]. Pohorsko vznožje nad Framom je en očarljiv konec, ki nekaj da na svojo kulturno zgodovino ([[:s:Pavel Turner|Pavel Turner]], [[:w:Oroslav Caf|Oroslav Caf]]). Zato tudi spomenike iz NOB lepo vzdržujejo. Zadnjih pet fotografij dokumentira koncert Nosil bom rdečo zvezdo na Kongresnem trgu v Ljubljani. Jani Kovačič in Svetlana Makarovič mi nista uspela, približno uporabne fotografije Franca Severja Frante (ki na Wikipediji še nima gesla), [[:w:Polona Vetrih|Polone Vetrih]] in [[:w:Andrej Rozman - Roza|Andreja Rozmana Roze]] pa sem naložil na spletišče Wikimedia Commons.

==Stran '''326''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri326/index.html Sedeli smo na najlepšem ljubljanskem vrtu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. maja 2018&lt;/small&gt;==

&quot;Sedeli smo na najlepšem ljubljanskem vrtu. V senci pod divjim kostanjem.&quot; sta prvi dve povedi Tavčarjeve povesti [[:s:Cvetje v jeseni (Ljubljanski zvon)|Cvetje v jeseni]] iz leta 1917. Danes je na njegovem mestu najdražja parkirna hiša v Ljubljani. Tam parkirajo svojci bolnikov v Kliničnem centru, ki po premisleku lastnika parkirne hiše ne bodo gledali na evro, ko gre za življenje ali smrt -- umazano (slika 15). Sicer pa je prvih šest fotografij na tej strani z Uskovnice, 6&amp;ndash;11 so s popisovanja partizanskih spomenikov v nekdanji jeseniški železarni, danes Acroniju, in v okolici, 13 in 14 z majske turne smuke za Akom, od 16 do konca pa s turne smuke s sedla Vršič nad Nevejskim sedlom (Na žlebeh).

==Stran '''325''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri325/index.html Tamarjev pohanček 6,5 €], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. maja 2018&lt;/small&gt;==

Ljudje na  tej strani albuma so sovaščani (sliki 0, 1), neznanci, ki sta posodili klešče, da sem popravil strgano verigo pri kolesu (14), lokalni poznavalec zgodovine (24), domačin, ki je obiskal grob v vasi Sava (25), prijatelja Lado in Nuša (30), ki sta fotografirala tudi naju z Miro po turnem smuku s Kotovega sedla (31), Miro Vrhovec (brat pokojnega Tomaža, poznavalca plazov), ki se je prvega maja tudi peljal s Kotovega sedla (33). Kraji so pa Kamna Gorica (0), Zgornja Dobrava (1, 2), Jelovica (3, 4), smuška tura na [[:w:Kanjavec|Kanjavec]] (5&amp;ndash;12), kjer sem srečal udeležence 18. Čarovega spominskega turnega smuka (Mira je pokojnega [[:w:Marko Čar|Marka]] učila, Jure pa se je priženil v njegovo rodbino v Žireh), ki so se na vrh povzpeli iz Trente. Fotografije 13&amp;ndash;29 so s [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:143_x490707.621_y104204.231_s14_b4&amp;locale=sl kolesarjenja nad Litijo.] Možak, ki sem ga spraševal za partizanski spomenik nad Vačami, se je izkazal za [[:w:Peter Vodopivec|Petra Vodopivca]], pa sem ga žal pozabil fotografirati za Wikipedijo. Brane Merzelj, ki sem ga v vasi Sava neumno spraševal za spominsko ploščo Antonu Sovretu, me je poučil, da o tem ne ve nič, pač pa da je po vojni ta kraj raziskoval France Kidrič, ker je bil tu menda na obisku pri svojem stricu duhovnik France Prešeren. Sovre ima spomenik precej nižje dol ob Savi v [[:w:Šavna Peč|Šavni Peči]]. Zadnje fotke (26&amp;ndash;33) so pa s prvomajske turne smuke s Kotovega sedla.

==Stran '''324''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri324/index.html Marija Prešeren, rojena Svetina], &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Rojstna hiša Prešernove matere v Žirovnici je dala naslov tej strani v albumu in to je tokrat vse v zvezi z literaturo. Slike 2&amp;ndash;6 so z okrogle mize o nacifašističnih simbolih v Kranju, ki jo je organizirala Zveza borcev. Na pravno plat sovražne simbolike se ne spoznam, zato sem govoril o sovražnem govoru in malomarnem odnosu državnih inštitucij, zlasti ZVKD, do partizanskih spomenikov. Svoj prispevek objavljam pod naslovom [[Prepoved nacističnih simbolov|Prepoved nacističnih simbolov tule]]. Na sliki 3 je nekoč slavni motoristični dirkač Leon Pintar, njegov portret sem še z nekaterimi drugimi postavil v Zbirko. Stanko Kordež (slika 7) iz Krope nam popravi pokvarjen gospodinjski aparat. Zgornja Dobrava (slika 8) je bila posneta za predstavitev mojega domicila v turistične namene na spletišču Wikivoyage. Tja sem postavil [[:voy:en:Srednja Dobrava|Srednjo Dobravo]] in [[:voy:en:Uskovnica|Uskovnico]] in spodbujam k vpisovanju še drugih turističnih lokacij. Slike 9&amp;ndash;19 so s turne smuke s Križa (gora pri [[:w:Stenar|Stenarju]]). Podobne so lanskim. In predlanskim. Na sliki 20, ki je bila posneta z Dobrega Polja, se vidi, kako pomlad pleza po severnem pobočju Jelovice. Stran zaključujeta naša Ela in Matevž.

==Stran '''323''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri323/index.html Mirjam 50], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Njenih 50 smo proslavljali včeraj na turistični kmetiji Čufar na Žirovskem vrhu. Fajn je bilo. 

==Stran '''322''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri322/index.html Valentin Stanič], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. aprila 2018&lt;/small&gt;==

14. aprila je bilo v Julijcih tako lepo, da so vse slike samo s tega dne. Ob petih zjutraj sem dostavil Jureta in Luko pod Ukanško Suho, od koder sta krenila na Triglavsko magistralo (Vogel, Komna, Jezera, Prehodavci, Hribarice, Velo polje, Konjsko sedlo, Kredarica). Na Kredarico sta prispela po dobrih devetih urah hoje (sicer je to tridnevna tura). Sam sem bil na Kredarici komaj slabo uro prej iz Vrat (za Cmirom mimo Staničeve koče). Ker je [[:w:Valentin Stanič|Valentin Stanič]] edino literarno ime tega dneva, naj se stran v albumu imenuje po njem. [http://slov.si/mh/galerije/galeri220/target11.html Spominsko ploščo na koči sem slikal sicer že pred leti,] vendar je bil posnetek slab. Zelo nenavadno je, da treh spominskih obeležij v čast Valentinu Staniču na koči, ki se imenuje po njem (eden od njih je na posnetku 10), ni v slovenskem Registru nepremične kulturne dediščine. Tudi spominske plošče na Kredarici (posnetek 16) tam ni. Do samovoljnih kriterijev Zavodov za varstvo kulturne dediščine, ki spominskim obeležjem določajo status, sem kritičen v članku [[Triglavske partizanske plošče]].

==Stran '''321''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri321/index.html Restavracija May], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Nataša in Andraž (slika 0) sta nastopala na [http://www.dobrava.si/kultura-in-druzabni-dogodki/prireditevobobletnicismrtiszagarjainmaterinskemdnevu2532018 spominski slovesnosti ob obletnici smrti Staneta Žagarja na Srednji Dobravi;] druge slike mi žal niso uspele, Vesno Mikolič, ki je imela  [http://docs.google.com/viewer?a=v&amp;pid=sites&amp;srcid=ZGVmYXVsdGRvbWFpbnxrc3NyZG9icmF2YXxneDoxMmE5NzdhNjA3YjYxZDU2 ob tej priložnosti govor,] bom moral posneti kdaj drugič. Pesnica Franja Trojanšek - Zorana, katere rojstna hiša stoji v Mengšu, ima v [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi724390/ SBL geslo,] na Wikipediji ga pa še dobi (sliki 1 in 2). Na pokopališču na Brdu pri Lukovici so od zadnjič, ko sem bil tam, uredili grobove Kersnikove rodbine (3). Slike 4&amp;ndash;14 so s popisovanja spomenikov okoli Dobrne. Partizanski so šli v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko na Geopediji,] tule pa so lastniki kmetij, na katerih so spominske plošče, gradovi in cerkve v okolici in fotografija, ki je dala tej strani naslov, tj. Restavracija May v Dobrni, poimenovana v čast popularnega pisatelja [[:w:Karl May|Karla Maya]], ki naj bi bil nekoč tu v toplicah. Sliko sem poslal v Mayev muzej v Nemčiji, kjer je Hans-Dieter Steinmetz preveril, da Karl May leta 1907 ni bil v Dobrni (gl. sporočila na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006298.html Slovlitu]). Na filološko področje spada tudi [[:w:Anton Bezenšek|Anton Bezenšek]], čigar kip stoji pred šolo v Frankolovem. Eh, sledi petnajst odtenkov bele, kakor si jih je zamislila letošnja zima po bližnjih hribih. Prekinjajo jih trije posnetki z NUK-ovega festivala Objavljam, torej sem, kjer sva se pogovarjala z vodjem Rokopisnega oddelka Marijanom Rupertom (21, 22, 23), in nekaj portretov.

==Stran '''320''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri320/index.html Na Blegošu pozimi ni cvetja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. marca 2018&lt;/small&gt;==

Naj ponovim: novi aparat Sony RX-100 dela slabše posnetke kot prejšnji Panasonicov Lumix, najbrž zato tudi manj slikam ali slike ne pridejo v poštev za album. Prvi trije posnetki so s [http://4d.rtvslo.si/arhiv/turbulenca/174518748 Turbulence] Milice Prešeren, ki jo je pred kulturnim praznikom posvetila svojemu znamenitemu soimenjaku Francetu: nastopali smo Igor Saksida, Matjaž Lunaček in jaz ([[Prešeren 2018|tule je moj letošnji prešernovski memento]]) in se po oddaji tudi poslikali. Slika 3 je gradivo za [[:b:Dobrave|knjigo o Dobravah]], sledijo tri z letošnjega pogostega zahajanja na Vodiško planino (eno uro vzpona iz Krope), gospoda na sliki 7 sem srečal na poti na Dobrčo, bibliotekarja, imenoslovca in prešernoslovca [[:w:Luka Pintar (literat)|Luka Pintarja]] na sliki 8 pa na poti na Blegoš. Njegov kip je lani oktobra, za 160-letnico rojstva, za Hotaveljčane izdelal Jože Tavčar. Nisem vedel, da je bil Pintar poročen s sestro slikarke Ivane Kobilce.&lt;ref&gt;[http://www.gorenjskiglas.si/apps/pbcs.dll/article?AID=/20171022/C/171029944/1039/poklon-znamenitemu-rojaku&amp;template=printart Marija Rant: Poklon znamenitemu rojaku. ''Gorenjski glas''  22. oktober 2017.]&lt;/ref&gt; Z gospema na sliki 12 se menimo, kako organizirati dan obveznega izvoda v NUK-u. Zadnja dva posnetka sta s praznovanja okroglega rojstnega dne Irme Kern Nachtsheim; Irma sicer na Slovlitu redno poroča o dogodkih, ki jih organizira na lektoratu v Tübingenu.

==Stran '''319''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri319/index.html Dober naslov bi se prilegel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. februarja 2018&lt;/small&gt;==

Saj je pod slikami napisano, kje so bile posnete, manjka samo povezava na točko na zemljevidu, vendar tako daleč z geografskimi tehnikami še nisem. Vidi se, da v hribih snega ne manjka in lepo se smuča po njem letos. Po komentarju kličejo naslednji posnetki: 6: Leon Szabo (desno) je diplomiral pred nekaj leti na slovenistiki in rusistiki, srečali smo se pod Velikim Draškim vrhom. 15. Marka Kerna in Jaka Ortarja sem srečal na Uskovnici po vrnitvi s te ture. Pred dvema letoma smo se [http://slov.si/mh/galerije/galeri218/target8.html tako srečali na Voglu] (in še kje); Marko je na forumu Razmere v gorah [http://razmere.e-gora.si/RazmereVsebina.php?Obv=13498 takole poročal o njuni turi.] Slike 16, 17, 18 so iz Hrastovelj in Kopra, kjer sva bila na obisku pri Vesni Mikolič, ki je imela v gosteh tudi doktorsko študentko Hristino iz Varne. Na sliki 20 je nagrobnik pisatelju duhovniku [[:w:Filip Terčelj|Filipu Terčelju]] v Davči, ki je tragično končal leta 1946. Prijazni domačini na slikah 23 in 24 so nama pomagali pri iskanju spomenikov v Davči, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:524_x425663.647760254_y115594.451622009_s17_b2 eden je čisto blizu njihove hiše.] Anamarija (28) je bila v Stražišču naša soseda, zdaj pa je direktorica doma za ostarele v Tržiču, srečala sva jo danes pod Storžičem, na začetku ture na Ženiklovec ali Veliki Javornik nad Tržičem, vse nadaljnje slike so od tam  &amp;ndash; narava včasih res pretirava z lepoto in zaide v kič.

==Stran '''318''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri318/index.html Svoboda narodu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. januarja 2018&lt;/small&gt;==

Brez prave rdeče niti so tokrat: z obiska v Tržiču (0) in v Žiganji vasi (1), s Struške (2, 3), z Uskovnice (4), s Koble (5). Z Markom sva v 4. razredu OŠ, ki se je nekoč imenovala po Lucijanu Seljaku, danes pa zgolj po kraju Stražišče, sedela skupaj v klopi; zelo dolgo je minilo od zadnjega srečanja, ni čudno, da se najprej nisva prepoznala. Sledijo Matevžek (6), Vogar na novoletni večer (7), s Hasanom Quashquaiem, ki je doma v Iranu vodil tovarno piščancev, zdaj pa v Novem mestu barva avtomobile, na kosilu (8). 96-letni Ivo Miklavčič (9) je bil borec Prešernove brigade, v upokojenskem domu sem ga spraševal o spominski plošči na vrhu Triglava. Pri zobozdravniku (10, 11) mi tokrat niso nič ruvali. Aleša (12) z Zgornjega Vetrnega sem zmotil pri prebiranju [http://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifnega Prešerna,] ko sem fotografiral spominsko ploščo na njegovi hiši; v čast novega poznanstva mi je na kitaro zabrenkal venček Pink Floydovih. Na sliki 13 je [[:w:en:Oto Luthar|Oto Luthar]] na svojem delovnem mestu, 14&amp;ndash;17 so posnetki s kosila uredništva ''Slavistične revije'', ki se je zavleklo v pozni večer; neslavistični obraz pripada direktorici gostilne Stari tišler. 18&amp;ndash;27 so posnetki z 61. prireditve ob obletnici [[:w:Dražgoška bitka|dražgoške bitke]]. Okrepčila sta poznanim in manj poznanim razdajala Lado in Nuša Nikšič (Lado je upravičeno hud, ker je dogodek s tisoči udeležencev, skupaj z državnim vrhom, tiskana izdaja ''Dela'' ignorirala), v hišo pri Švebu je pogledal celo bivši predsednik [[:w:Milan Kučan|Kučan]], za zaključek sem za Wikipedijo ujel še ministra [[:w:Dejan Židan|Židana]]. Na sliki 26 je sošolka, spet sem pozabil njeno ime ... [[:w:Zoran Smiljanić|Zoran Smiljanić]] (28) nam je pri predmetu [[Literatura in mediji]] predaval o stripu. Današnji sneženi posnetki (od 29 do konca) s smuke s Kleka (nad Jeseniško planino) ne potrebujejo komentarja. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:24, 18. januar 2018 (CET)

==Stran '''317''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri317/index.html Ob polnoletnosti stoletja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. decembra 2017&lt;/small&gt;==

Prvih 11 posnetkov je s kratke ture Soriška planina-Slatnik, naslednje z malo daljše pod Kriško steno. Gožov Joža na 15. sliki mi je pokazal, kjer je do pred nekaj leti stal spomenik prvoborcu [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2630_x425637.875_y144227.04296875_s17_b2 Rupertu Kiršnerju] v bregu Mežakle nad njegovo hišo. Ploščo so ukradli, skalo, na kateri je bila pritrjena, pa so ob odvozu lesa prekucnili, tako da o spomeniku, vpisanem v Register kulturne dediščine, ni več sledu. 16&amp;ndash;18 so z obiska [[:w:Milena Miklavčič|Milene Miklavčič]] na Srednji Dobravi. Odslej ima pisateljica na Wikipediji svojo sliko, precej pa je bilo treba spremeniti tudi geslo o njej, da sem lahko zbrisal opozorilno metlico nad člankom. Miro Albinini in Simon Eržen sta gostji zapela in zaigrala. [[:w:V živo#Predavanja wikipedistov|Wikidelavnice na FF]] so se udeležili štirje kolegi (na sliki 19, manjka Anita Srebnik). Do konca so potem slike prednovoletno razpoloženih fakultetnih kolegov. Kar je uspelo portretov, so zdaj spravljeni v zbirki na Wikimedia Commons in čakajo wikipedijska gesla ali pa jih že opremljajo. Kdor bi rad lepšo, naj se pride ponovno fotografirat.

==Stran '''316''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri316/index.html Tu skupno počivata pesniku Prešernu najljubši sestri Katra Prešernova in Jera Ambrožič Prešernova], &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. decembra 2017&lt;/small&gt;==

Prva tretjina slik je bila posneta z mobijem in zato slaba (se opravičujem portretirancem, za Wikipedijo jih posnamemo na novo). Po devetih letih je namreč Panasonicov Lumix DMC-FZ28 odpovedal zvesto službo. Nadomestil ga je Sony DSC-RX100, ki kaže svoje sposobnosti v nadaljevanju. Precej posnetkov je bilo napravljenih v formatu RAW in potem stisnjenih na JPG, kar da boljši rezultat, kot če bi jih že skraja posnel v formatu JPG. Ravne linije ob robu fotografije sicer ostajajo ukrivljene, so pa obrazi ob robu slike manj razpotegnjeni v širino. 

Smuka se je letos začela že novembra (sliki 0, 1 sta z Blegoša). Sledil je simpozij Obdobja (2, 3, 4), obisk avtonomne cone Rog (5 in 6) in Viševnika (7). Simpozij ob 25-letnici smrti [[:w:Tone Pretnar|Toneta Pretnarja]] v Tržiču (8&amp;ndash;15) je ponudil nekaj obrazov za postavitev v Wikimedijino Zbirko. Smuko s Krvavke (to je vzhodni vrh Golice) sem izrabil za obisk Franceta Urbanije na Planini pod Golico, ki ima spravljeno spominsko ploščo padlim partizanom, ki je bila med 1945 in 1959 montirana na križu na Škrlatici. Vpisal sem jo tudi v [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1839_x409760.406_y143895.094_s17_b2 zbirko partizanskih spomenikov] na Geopediji (slike 16&amp;ndash;20). 

Z Bvaščevo skalo na Dovjem, ki jo vidiš na začetku poti na Babo (21&amp;ndash;26) se začnejo kvalitetnejši posnetki. Rektorju in prorektorici sem se za sprejem zahvalil s fotografiranjem (27 in 28). Pogovarjali smo se o [http://slov.si/mh/zapletzdiplomami.html problematičnem preprečevanju dostopa do diplom] in o problematični neodzivnosti univerzitetnih organov. Deževno torkovo dopoldne sem porabil za lov na jeseniška spominska obeležja (29&amp;ndash;39). Eno mi je našla ravnateljica Srednje šole Jesenice v šolskem skladišču in ga morda ponovno montirajo v šolsko avlo. Iskati so mi pomagali tudi prijazni upokojenci s Slovenskega Javornika, ki sem jih zalotil na sestanku. Blejska Dobrava na poti domov je mimo partizanskih obeležij postregla še z nagrobnikom Prešernovima sestrama (40); napis na njem je dal naslov tejle strani albuma. Od slike 41 do konca so sovaščani. Slikal sem jih na krajevnem praznovanju 5. decembra. Na ta dan leta 1941 so Nemci večino vaščanov zaprli v Škofove zavode v Šentvidu in od tod polovico vasi poslali v delovna taborišča na Bavarskem (glej o tem več v [[:b:Dobrave med drugo svetovno vojno#Izseljenci|Gradivu za zgodovino Dobrav]]). Njihovi portreti bodo prišli prav v poglavju o [[:b:Dobravske domačije|Dobravskih domačijah]].

==Stran '''315''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri315/index.html Popotovanje iz Litije do Čateža 2017], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. novembra 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat smo izbrali severno varianto, ki je bila po dežju v preteklih dneh lužasta in blatna, sicer pa nismo imeli dežja in pred večerom se je za trenutek pokazalo celo sonce. Povsod so že stali štanti za vseslovensko množico, ki se je naslednji dan udeležila Levstikovega romanja. Nas je bilo okrog 50, Polona Liberšar in Karin Marc Bratina sta pripeljali še študente iz Padove, prišlo je tudi nekaj starejših slavistov. Imen nisem pisal pod portrete, kdor želi, da ga Google najde, naj mi svojo željo sporoči. Pošljem lahko tudi tiste slike, ki niso bile uvrščene v album. Mene je na koncu slikala Ana. Cviček v plastenkah, ki ga na sliki 16 dvigujeta domačina na Gobniku, je bilo na prodaj po 5 evrov, nam sta dala plastenki za vsega tri evre &amp;ndash; naj živi dolenjsko gostoljubje! Slika 17 ima naslov Cvetje v jeseni. 

==Stran '''314''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri314/index.html La morte si è acquattata], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. novembra 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat: 1. spomeniki, taki in drugačni, žal zaradi odsotnosti pravice panorame v zaribani slovenski avtorski zakonodaji brez možnosti, da bi jih skopirali v globalno zbirko Wikimedia Commons (prosvetljene države s tem nimajo težav), 2. javne osebnosti in manj javni posamezniki, večinoma v letih, vmes za popestritev naša Ela (4, 36, 37, 39) in podoben drobiž, zasačen na Palčkov poti nad Kropo (6, 7). Začne se s spomenikoma pod planino Jasenje v Martuljku. Prvi spominja na nesrečo v Špiku 1952, ki je Antonu Ingoliču služila za predlogo romanu ''[[:w:Pretrgana naveza|Pretrgana naveza]]''. Mimo spomenika partizanu in alpinistu [[:w:Miran Cizelj|Miranu Cizlju]] nad prvim martuljškim slapom zaide malokdo, zato tudi njegovih fotografij na spletu ni najti. Na Commons bi fotko kipa lahko postavil le njegov kipar [[:w:Marjan Keršič|Marjan Keršič]], ki pa nam je leta 2003 umrl. Ali njegovi dediči, ki jih ne poznamo. Kip sva z Miro vpisala [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2292_x410733.844_y148542.203_s17_b2 v zbirko partizanskih spomenikov na Geopediji,] kjer jih je zdaj že 2400.

Slika 8 je edini objavljivi dokaz obiska [http://slov.si/mh/galerije/galeri313/target15.html Karoline,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri270/target40.html Benjamina] in njunih postojnskih staršev :) na Dobravi pri Kropi. Posnetki 9&amp;ndash;15 so s komemoracije v vasi Gozd (gl. [[:v:Požig vasi Gozd|moj nagovor tam]]). Tine Tomazin je oče znanega alpinista, Janez Zibler oče nekdanjega smučarskega reprezentanta, Zvone Koželj sošolec z OŠ, Mojca Drčar Murko je pohvalila nagovor. Gozd in Mala Poljana sta bila fotografirana istega dne s poti na Tolsti vrh. Hajdi (15) je oskrbnica na Vodiški planini, Veterani so prepevali na komemoraciji pri [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:23_x435665.25_y133353.5_s17_b2 spomeniku talcem v Lancovem,] govoril je [[:w:Milan Brglez|Milan Brglez]] (17, sliko sem postavil na Commons), v posnetek se je ujel tudi radovljiški župan Globočnik (18), na geslo o njem mora slika še počakati. Tudi posnetka Vošč, Brd in Ribnega (20, 21) sem postavil na Commons, medtem ko kipov Ivane Kobilce, Karla Mauserja, Mimi Malenšek in Franca Pirca, ki krasijo okolico cerkve v Podbrezjah, zaradi pravic kiparjev ne smem. Župan Zoran Janković (24) in Simon Kardum (25) sta javni osebnosti in vesta, da sta legitimen predmet enciklopedičnega interesa; posnetka sta nastala ob otvoritvi plošče Jožetu Toporišiču (26) zadaj za Filozofsko fakulteto. Spletnega pesnika [[:w:Jaka Železnikar|Jaka Železnikarja]] (27, 28) sem povabil k predmetu Literatura in mediji; ob tej priložnosti sem popravil njegovo geslo na Wikipediji in geslo [[:w:spletna umetnost|spletna umetnost]]. 

Naslednji štirje posnetki (29&amp;ndash;32) so nastali ob komemoraciji za [[:w:Stane Žagar|Stanetom Žagarjem]] na Srednji Dobravi. [[:w:Ljubo Bavcon|Ljubo Bavcon]] je Žagarjev zet, Tomazina že poznamo, Stane Boštjančič se je razkril kot zet prešernoslovca [[:w:Črtomir Zorec|Črtomirja Zorca]], Viktor Žakelj je bil slavnostni govornik. Nekdanji udeleženec SSJLK Tomaž Susič ([http://slov.si/mh/galerije/kekec3/target53.html glej ga na Kekčevih poteh 1995]) me je povabil predavat učiteljem na slovenskih šolah na  tržaškem in goriškem (33, 34) &amp;ndash; zavzeta in po polnih štirih urah delavnice prav nič utrujena publika. Na poti domov sem na Opčinah slikal Kosovelove verze na partizanskem spomeniku (35), ki so dali naslov tej strani v albumu, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2470_x406484.953918457_y61301.4321994781_s15_b4 spomenik pa vpisal na Geopedijo.] Partizanski spomenik na Jamniku (35) je eden tistih s križem, ki postavljajo pod vprašaj tezo o izključevalni ideološki zadrtosti povojnih oblastnikov. Kolombart (40) je kmetija na Jamniku. 

30. oktobra smo se na kranjskem pokopališču poslovili od sošolca Marijana Štruklja (argentinski pesnik [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=au%3D%C5%A1trukelj%2C+pavle&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Pablo Mario Strukelj] je njegov sorodnik). Ob poti je pritegnil pozornost nagrobnik slavistu Stanku Buncu, ki se je slučajno rodil prav na ta dan leta 1907 (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006108.html sporočilo na Slovlitu]); ko sem zjutraj v drugem letniku listal po [[:w:30. oktober|koledarju rojenih in umrlih 30. oktobra]], sem ga po nemarnem zamenjal s slovničarjem Antonom Bajcem in se potem čudom čudil, kako da Bajca ni na seznamu jubilantov. O Kofcah z zadnjega posnetka mi v tem trenutku ne pride na misel nič literarnega ali jezikovnega.

==Stran '''313''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri313/index.html Tak je tale naš Matevžek], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. septembra 2017&lt;/small&gt;==

Niso vsi dojenčki na tej strani Matevž Hladnik, njihova vrsta se začne s Karolino Iskro Perenič, ki je bila slikana pri mesec in pol starosti v Postojni, skupaj z bratcem Benjaminom (15&amp;ndash;17). En dan stari Matevžek je na slikah  od 18 do 20. Drugi otroci so že malo večji: na prvi sliki so poljski, na slikah 2&amp;ndash;5 sta domača Ela in sosedova Iza in na drugi polovici strani spet naša Ela. Obiskovalci iz Leipziga na sliki 1 so bili še premladi za otroke, sorodniki in prijatelji na zadnjih desetih slikah pa svojih niso vzeli s sabo, ko so šli v gostilno Pri zetu v Žireh žurat na Matevžkov ničti rojstni dan. Na sredi (7&amp;ndash;14) so slike z dvodnevnega skoka na morje, kamor sem si šel celit rane iz [http://slov.si/mh/zapletzdiplomami.html spopada za diplomske naloge]. In kakšen je Matevž:

&lt;poem&gt;
Priden je ta naš Matevžek
a povzroča hude že skrbi:
rima na ime se ne dobi
in junaštev se še lotil ni,
ki o njih pesnitve pele bi.
Tak je tale naš Matevžek.
&lt;/poem&gt; 

==Stran '''312''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri312/index.html Očka, vrni se zdrav domov], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2017&lt;/small&gt;==

Tole vroče poletje je še naprej v znamenju popisovanja spomenikov, partizanskih in drugih, tudi ljudje z imeni ali brez imen na slikah so pogosto v zvezi z njimi. Na posnetkih 2&amp;ndash;7 je naša Ela, na posnetku 13 so Borovi verzi na spomeniku na grobišču v Dragi pri Begunjah. Na angleški Wikipediji so [[:w:en:Begunje na Gorenjskem|Begunje]] predstavljene kot množično grobišče, vendar ne kot prostor smrti tisoč mučenih zapornikov in ustreljenih talcev, ampak kot kraj smrti nemških agresorjev in njihovih pomočnikov &amp;ndash; perverzno in potrebno popravka. Ploščo na posnetku 14 sva s stanovalko hiše, na kateri je bila pritrjena, izkopala izpod gradbenega materiala pod teraso. Hotel sem jo izročiti lokalnemu muzeju, pa bom raje počakal, saj so tam izgubili ali založili že več spominskih plošč, ki so jim bile zaupane v varstvo. Katarina Čučnik s posnetka 15 me je prijazno vodila po strogo zastraženi železarni na Jesenicah (danes Sij Acroni), da sem lahko posnel tam nameščene plošče. Slike 20&amp;ndash;22 so s kosila pri sirski družini v Mostah. Oktobra morajo iz stanovanja, ki je v lasti ministrstva, na svoje, stanodajalcev, ki bi jih sprejeli, pa ni na vidiku. V Bovcu (24) je bila letošnja poletna šola posvečena moči družbenih medijev, delavnico sem organiziral seveda na temo wikijev. Od tod dalje do konca strani so posnetki iz Maribora, Ruš in poti nazaj domov, trije ali štirje so literarne narave, npr. rojstna hiša [[:w:Janko Glazer|Janka Glazerja]]. Na kolesarjenju po Mariboru sem v kavarni Oslov kot (mariborsko: Ezl ek) slučajno naletel na kolege lektorje, ki jih je sem pripeljala strokovna ekskurzija (29). 
*[https://www.youtube.com/watch?v=xqyDoFOItzY o Ezl eku na Youtubu]
* [https://www.youtube.com/watch?v=Z8bJzfU38m4 Ivo Mojzeer: Ezl ek]
&lt;poem&gt;
To bil je ezl ek, 
prva šola vseh nas, 
ko imeli smo še čas za špas, 
to bil je ezl ek, 
vsak večer družil je mlade vse, 
tovarištvo nad vse ... &lt;/poem&gt;

==Stran '''311''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri311/index.html Pregnane v mrak in mraz], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. avgusta 2017&lt;/small&gt;==

Rdeča nit strani je kulturna dediščina, tudi portreti ljudi so nastali ob iskanju in fotografiranju spomenikov. Na prvi iz Pokljuške soteske je levo prepoznavna Mojca Schlamberger Brezar s prevajalstva, [[:w:Ignac Polajnar|Nace Polajnar]] mi je prav tam skupaj z Mojčino družbo pomagal najti izgubljeni mobi. Marjan Smukavec iz Podjelja je pesnik, ki ponudi ta kratkega, če se v njegovem [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1994_x420075.876286865_y129786.460112053_s18_b2 skednju ob spomeniku] zanimaš za razstavljene verze. Anica Resman iz Gorjuš je pomagala najti iskane spominske plošče na hišah, ki so bile v zadnjih desetletjih že dvakrat preštevilčene. Naslednja je Boštetova mama, odkar so prenovili fasado, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2001_x424228.10971582_y129686.444816071_s18_b2 imajo ploščo kar pod balkonom.] Ob [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2002_x424496.241124512_y129539.192681747_s18_b2 partizanski spominski plošči v bližini]  je literarni spomenik: hiša, v kateri je nekaj let bival Valentin Vodnik. [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1998_x424241.096898437_y130668.949084717_s18_b2 Spominsko ploščo na nekdanji gorjuški ''šovi''] sva komaj našla, tako zelo je skrita na hrbtni strani hiše. Tudi posnetka 7 in 8 sta s Pokljuke, z nekoliko odmaknjene planine Meje doline. Popisovalce partizanskih spomenikov za Geopedijo naj bi motiviral piknik pri nas na Dobravi, pa so prišli samo najbližji prijatelji (9). 

Kristusovi glavi sta s spomeniških potepov po Dolenjskem, naj simbolizirata trpljenje tistih, katerih imena so zapisana na spomenikih. Na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:726_x475939_y60502_s18_b2 spomenik v Jelenovem žlebu, ki slavi uspešno bitko partizanov nad italijansko divizijo Maceratta 26. marca 1943,] so se letos spravili z macolo. Nekega &quot;domoljuba&quot; so zmotili naslednji verzi na njem: 

&lt;poem&gt;Pregnane 
v mrak in mraz 
nas je hranila 
ljubezen do pravice 
in prostosti. 

Zahrope boj, 
smrt žanje 
v trumi gosti – 
in zašume nad zemljo 
zmage krila.&lt;/poem&gt;

Ve kdo za avtorja verzov? Travna gora z Jelenovim Žlebom, [http://www.geopedia.si/#T105_L11120_F11120:141_x475768.19359115_y63565.61940815_s13_b4 ki sva jo prekolesarila,] je odmaknjena, niti sledu od letošnjega turističnega navala, celo planinska koča je zaprta, idealno za medvede (13). Ribnica, ki je izhodišče za Travno goro, je polna literarnih obeležij (14&amp;ndash;18). Zakonca Vurnik (19) iz Radovljice sem posnel, potem ko sta mi izročila v varstvo spominsko ploščo, ki je ne nameravata vrniti na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2060_x436897.960043457_y133422.718328384_s19_b2) pročelje svoje hiše v Radovljici,] domovanja arhitekta [[:w:Ivan Vurnik|Ivana Vurnika]]. 

Zadnja [http://www.geopedia.si/#T105_L11120_F11120:140_x482820.88381735_y102901.2281542_s13_b4 kolesarska popisovalska turneja se je dogajala v razbeljenem dnevu v hribih nad Litijo.] V Litiji je na pokopališču nagrobnik pesniku [[:w:Jože Šmit|Jožetu Šmitu]] (20). V Tujem grmu (21) [http://slov.si/mh/galerije/galeri103/target4.html sva se slikala že pred desetletjem;] v krajevnem napisu še zdaj niso popravili malega ''g'' v veliki ''G''. Planinski dom na [[:w:Janče|Jančah]] (23, 24) je bil s 792 metri najvišja točka, potem je šlo hitro navzdol do Jevnice in ob Savi do Litije. V vsakem kraju je bil tudi kakšen spomenik.

==Stran '''310''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri310/index.html Kekec na Kriških podih], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2017&lt;/small&gt;==

Letošnji Kekec je šel prespat na [[:w:Pogačnikov dom na Kriških podih|Pogačnikov dom na Kriških podih]]. Dom se imenuje po vnuku viteza [[w:Josip Pogačnik (politik)|Josipa Pogačnika]] iz Podnarta, ki je bil 1918 predsednik narodne vlade SHS. Vnuk Jože Pogačnik (1927&amp;ndash;1951) se je navzel rodbinske podjetnosti in bil s 24 leti podpredsednik slovenskih planincev. Smrtno se je ponesrečil na poti na otvoritev koče na Kriških podih. Na poti nas je ujela nevihta, suhi smo ostali samo tisti, ki smo se skrili v gamsje zavetje pod previsom ob poti. Tudi ponoči se je strašno bliskalo in grmelo. Naslednji dan smo se povzpeli na Križ (2410 m), počivali nazaj grede na bivaku IV Na rušju, si v Aljaževem domu privoščili pivo, na Turkovem rovtu tradicionalni kekčevski piknik, na jezu pri Rosu pred Mojstrano pa kopanje v mrrrzli Bistrici. Kekčevali smo Ivana Zajc, Katarina Pribožič in seminaristka Veronika iz Moskve od študentov, od starih bajt pa vodja Aleš z Marinko, Herman in Doroteja, pardon, Kristina, Miran in Mira. 

==Stran '''309''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri309/index.html Union], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2017&lt;/small&gt;==

Stran začenjata [[:w:Dragi Stefanija|Dragi Stefanija]] in [[:w:Vladimir Osolnik|Vladimir Osolnik]] pod Lipo, taka trava (slika 1) raste na planini Konjščica, kočo Planiko (2) pa sem slikal dve uri pozneje z vrha Tošca. Zgodovinski posnetki so iz gradiva za dobravsko kroniko (na srednji je [[:w:Stane Žagar|Stane Žagar]]), ki sem ga dobil od soseda Bodlajevega Joškota. Posnetki 6&amp;ndash;15 so iz Čuril pri Metliki, kjer smo v čast magisterija (starega, znanstvenega) sestrične filozofinje Alenke kajpak jedli odojka in jagenjčka. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1462_x460088.499359375_y122139.10523388672_s10_b4 Partizanski spomeniki,] ki sva jih z Miro slikala v okolici pred pojedino in po njej, so že na Geopediji. Nadaljnjih 7 posnetkov je s poti na Uskovnico in na njej. Predzadnji posnetki so z letošnjega seminarja SJLK po predavanju [[:w:Zvonko Kovač|Zvonka Kovača]]. [[:w:Igor Saksida|Igorja Saksido]] sem pred FF slikal za Wikipedijo. Zadnji posnetek je z lova na spomenike v Radovni: v hiši s spominsko ploščo sva slučajno naletela na poznane ljudi &amp;ndash; tako je to na Slovenskem.

==Stran '''308''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri308/index.html Kje je Lojz?], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. junija 2017&lt;/small&gt;==

Posnetki 1&amp;ndash;6 so z junijskega skoka na Cres čez konec tedna: Valun, Lubenice, Beli itd. Slike 78&amp;ndash;10 so s praznovanja ob taščini 90-letnici. 11&amp;ndash;27 beležijo dejstva in vzdušje na oddelčnem končnem izletu v Kranj in na gradova Brdo ter Strmol. Miha Mohorja, ki smo ga srečali na Pungertu, sem pozabil posneti, sem pa zato fizkulturnika Poldeta Hribarja. Maja in Jure sta knjižničarja in avtorja literarnih kvizov, med njimi npr. [http://www.mkk.si/2016/02/03/kviz-preserna-jagat/ Prešerna jagat;] Jure je 2008 diplomiral iz [http://slov.si/dipl/bohinec_jure.pdf življenja in dela kranjske pisateljice Zlate Volarič.] Pred kosilom na Brdu se je nova predstojnica Alenka Žbogar s šopkom zahvalila prejšnji predstojnici Veri Smole. Na Brdu so plastike Zdenka Kalina (20), na Strmolu pa plastike njegovega brata Borisa Kalina. Začuda nimfe Borisa Kalina iz leta 1939 (25), ki je podobna graščakinji Kseniji Hribar, roke pa drži na prsih podobno kot anonimni kip v notranjščini (24), ne navaja nobena na spletu dosegljiva bibliografija. V oči padejo olja [[:w:Josip Marija Gorup|Josipa Marije Gorupa pl. Slavinskega]], Ksenijinega brata, ki je rad slikal divjad (23). Ker enciklopedični viri ne poznajo datuma njegove smrti, sem zanj povprašal Franceta Malešiča, avtorja knjige o gorskih nesrečah ''Spomin in opomin gora''. Slikar se je 15. ali bolj verjetno 16. oktobra 1926 (datum sem vpisal na Wikipedijo), na dan poroke svoje neizvoljene ljubezni, v slabem vremenu odpravil čez Vrata na Kriške pode slikat gamse in je bil od tega dne pogrešan. Njegovo truplo so našli v Vratih šele nemški vojaki med drugo svetovno vojno; Ksenija in Rado sta ga pokopala na Žalah, kmalu pa tudi sama žalostno končala. Pod sliko gradu Strmol (27) sem navedel naslove literarnih in publicističnih del, ki se ukvarjajo z njuno usodo. Lahko bi namesto tega navedel le povezavo na Wikipedijo ([[:w:To noč sem jo videl|To noč sem jo videl]], [[:w:Grad Strmol#Zgodovina|Grad Strmol]]), kamor sem te podatke vpisal. Istega dne zvečer se je Marinka Kenk Tomazin v Tržiču pogovarjala z letošnjo [[:w:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjevo nagrajenko]] Joanno Pomorsko; zamudil sem samo pol ure pogovora, ne pa zakuske. 

Posnetka 29 in 30 sta z obiska pri Jožetu Pogačniku, ki je pravkar praznoval 101. rojstni dan. Njegov posnetek sem potreboval za dobravski Kdojekdo, saj je domžalski častni občan, svojčas je bil domžalski župan, rokoval se je s Hruščovom, bil je direktor Tosame. Na steni sem opazil Jakčevo oljno podobo Valentinove (Pogačnikove) domačije na Dobravi; njegova hči Andreja mi je povedala, da se je Božidar Jakac spoznal z eno od Valentinovih hčera, ko sta oba pomotoma izstopila z vlaka, in je od tedaj pogosto zahajal na Dobravo k Valentinovim na počitnice in slikat. Ker je umrl šele leta 1989, ne bodo njegova dela v javni lasti nič prej kot leta 2059 in bo njihove posnetke šele takrat mogoče postaviti na splet; do tedaj bo njegova dobravska slikarija za javnost zaradi zaribane avtorske zakonodaje nedosegljiva &amp;ndash; škoda. 

Posnetki od 31 do konca so z lova na partizanske spomenike po Zgornji savski dolini. Leta 1982 so jih sicer na Zavodu za spomeniško varstvo [[Partizanski spomeniki na Geopediji|pedantno popisali]]), vendar so v Registru kulturne dediščine pogosto vneseni napačni podatki in jih je potem težko najti. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1848_x419693.031_y145393.953_s16_b4 Tistega pod Jerebikovcem] ni bilo težko izslediti, nisva pa z Miro imela sreče s spomenikom padlemu alpinistu in športniku [[:w:Miran Cizelj|Miranu Cizlju]] nad potokom Martuljkom. Domačini na slikah so pomagali z informacijami. Na posnetku 33 je zadnja stran vpisne knjige na Jerebikovcu, ki govori o načrtih domačina [http://www.gore-ljudje.net/novosti/82505/ Alojza Žaklja,] da na novo postavi podrti bivak na vrhu gore; slika je dala naslov tej strani v fotoalbumu.

==Stran '''307''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri307/index.html Ahtaj de se n'boš ab tram habnu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. junija 2017&lt;/small&gt;==

Prvi trije grafiti so iz Žirov, zadnji v prevodu pomeni 'Pazi, da ne zadaneš v tram.' Čačov Boštjan (3) je z Zgornje Dobrave, Cutov laz (4) je nad Kropo. Slika 5 je z večerje pri Ireni Mušič in Vladu Habjanu v Kamniku. Nagrobnika za književnika [[:w:Joža Vovk|Joža Vovka]] in [[:w:Jožef Žemlja|Jožefa Žemljo]] sta na pokopališču na [[:w:Ovsiše|Ovsišah]]; tistega za viteza Josipa Pogačnika (Podnartovec, gostilna njegovega očeta, znamenita že v 19. stoletju, ki jo bodo menda podrli, je na sliki 10) in njegovo številno rodbino ter za rodbino Antona Pogačnika (ki ni s prvim kljub enakemu priimku in bivališčem v istem kraju nič v sorodu) nisem postavil v galerijo, dostopna bosta na [[:w:Srednja Dobrava|dobravskih straneh]]. Roman Kuhar (slika 11) je kandidat za dekana FF, slikan je bil na posvetu o poslanstvu FF, njegovo sliko in slike drugih nastopajočih kolegov ([[:w:Eva Bahovec|Eva Bahovec]], Damijan Štefanc, [[:w:David Movrin|David Movrin]]) sem postavil kar v Wikimedijino Zbirko, od koder zajemajo članki na Wikipediji; sam sem ob tej priložnostni povedal [[Poslanstvo Filozofske fakultete|tole]]. Slike 12&amp;ndasj;14 so reklama za Mojčino trgovino s kozjim mlekom in skuto na [[:w:Zgornja Dobrava, Radovljica|Zgornji Dobravi]]. 15 in 16 sta nastala po zagovoru Juretovega doktorata na Strojni fakulteti; tudi posnetke nekaterih članov komisije sem postavil v Zbirko. Ela se je spomnila, da jo je tu pred pol leta obdaroval Miklavž in je prekinjala protokol z glasnimi vprašanji Kje je Miklavž? Na slikah 17&amp;ndash;18 sta vnuka znamenitega Dobravca Antona Pogačnika, ki se je 1899 preselil v Podnart in tu odprl gostilno, njegovi trije sinovi '''Ci'''ril, '''Me'''tod in '''An'''ton pa kemijsko tovarno Cimean. Njegova pravnukinja je moja sodelavka na FF Marija Javor Briški, njen mož Janez pa moj kamerad s služenja vojaškega roka v Črnomlju leta 1978 &amp;ndash; vse to se je razkrilo  na obisku pri Mariji Javor v Podnartu, vnukinji viteza [[:w:Josip Pogačnik|Josipa Pogačnika]] in hčeri njegovega sina Jožefa, ki je bil glavni tajnih trboveljske premogovne družbe. Marija Javor ima skrbno urejeno rodbinsko dediščino in je prijazno dovolila preslikavo starih fotografij za potrebe dobravske zgodovine. 

Na 20. posnetku sta naša soseda Fister na Dobravi, od 21. do konca pa so slike s kolesarjenja od Laškega na [[:w:Svetina|Svetino]] in čez Šentrupert in po dolini Lahomnice nazaj v Laško, gl. [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:138_x522931.44200000004_y113473.934_s14_b4&amp;locale=sl sled na Geopediji.]  Ustavila sva se seveda tudi na grobu [[:w:Alma Karlin|Alme Karlin]]. V Olešju sta naju domačina Terezija in Franci Dernač popeljala na ogled obračališča lokomotive na ozkotirni železnici, s katero so pred vojno odvažali visokokalorični premog iz dnevnega kopa v Trobnem Dolu, in naravno znamenitost, slap Lahomniški Sopot.

==Stran '''306''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri306/index.html Literarna Bela krajina], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. maja 2017&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek (po pameti fotografskega programa, ki ga je Google ukinil, ima številko 0) je s predavanja o strokovnem pisanju na spletu, ki sem ga imel v Lingvističnem krožku. Posnetek 1 in 2 sta z obiska pri Danici in Ljubu Bavconu. Danica je hči narodnega heroja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] in sestra [[:w:Nada Žagar|Nade Žagar]]. Na posnetkih od 3 do 10 so ljudje z Dobrav in Mišač, ki sem jih ujel pri fotografskem dokumentiranju domačij;  [http://www.geopedia.si/#T105_L19081_F1173:51855_x440385.521_y129391.608_s16_b2 te imajo na Geopediji svoj sloj.] [[w:Franc Kosel|Francija Kosela]] imamo tudi na Wikipediji. Piknik za družine naših mladih na Dobravi smo zaradi napovedi hladnega vremena odpovedali, ampak Škarjevi (11&amp;ndash;14) iz Zgornjega Loga pri Litiji (Borutova družina) se napovedi niso ustrašili in res se je vreme popravilo. 15 in 16 sta spet domačina iz Lipnice iz z Mišač, posneta pred kočo na Goški ravni na Jelovici. Sledijo slike iz Bele krajine: stric Marijan (17) in spominske plošče in kipi literarnim osebnostim in rečem. Poslikal sem tudi [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x499072_y112072_s9_b4 množico partizanskih spomenikov za Geopedijo,] od njih je tule le transportno zavezniško letalo Dakota na Otoku pri Metliki, s katerim so oskrbovali partizane med drugo svetovno vojno. Zadnja dva posnetka dokumentirata vandalizem nad spomeniki: pred dvema letoma so ukradli Tavčarjev bronasti kip iz grobnice na Visokem, na praznični majski dan pa sva z Miro opazila [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:440_x430614.313_y104459.578_s17_b2 sveže poškodovan spomenik ob cesti v Žiri.] Spomenika ni v Registru kulturne dediščine in zato Zavod za varstvo kulturne dediščine ne bo ukrenil nič. Samo upam lahko, da se bosta na obvestilo odzvala občina Gorenja vas, pod katero spomenik spada, in policija.

==Stran '''305''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri305/index.html Ela na začetku in na koncu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. aprila 2017&lt;/small&gt;==

... vmes so pa [[:w:Aleksander Bjelčevič|Aleš Bjelčevič]] s hčerko Emo po predstavitvi Koruzove številke JiS na FF (slika 1), nekaj turnosmučarskih posnetkov (z Miro proti Velikemu Draškemu vrhu &amp;ndash; 2, z Borutom na [[:w:Kanjavec|Kanjavec]] &amp;ndash; 3&amp;ndash;8, z Juretom, Ano in Simono na Križ in v Sovatno &amp;ndash; 9&amp;ndash;16); na 14. sliki je ograbek članov AO Radovljica, ki smo jih srečali na Bovških vratcih. Letos je na OŠ Lipnica ob obletnici smrti narodnega heroja [[:w:stane Žagar|Staneta Žagarja]] govoril [[:w:Rudi Rizman|Rudi Rizman]] (17 in 18; njegovega portreta ni bilo na Wikipediji, zdaj pa sem ga tja naložil); na tej šoli uči slovenščino Katarina Perič (19). Od 20 do 25 so portreti dobravskih domačinov, ki sem jih posnel ob fotografskem dokumentiranju domačij na Spodnji in Srednji Dobravi za potrebe lokalne kronike. Na 26. posnetku sta Mira in Tani, slikar in glasbenik iz Afganistana, ki so mu zavrnili prošnjo za azil in tiči zdaj za rešetkami v deportacijskem centru v Postojni. Pravi, da je osebje prijazno (EU bdi nad ravnanjem z zaprtimi), vendar nima dovoljenja za izhod. Eden od sedmih zapornikov je tam že sedem mesecev, saj ga ne morejo deportirati nikamor. Prvega aprila dopoldne sem na [[:w:Rodica (gora)|Rodici]] srečal Stanko Jelenc z Medicinske fakultete, popoldne pa sva z Miro pazila Elo v okolici plezališča [[:w:Kupljenik|Kupljenik]].

==Stran '''304''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri304/index.html Slovenskim učiteljicam (v spomin)], &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. marca 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat je nekaj več zimskih fotografij za zaslonsko ozadje. Povzročil jih je pozno zapadli sneg, posnete pa so bile na Struški in Kosmatem vrhu (sosed Ratitovca), pod Kriško steno, na Viševniku in še kje. Na Evelino Pavlovsko (slika 16) smo naleteli v indijski restavraciji Namaste; pred skoraj desetimi leti je bila med udeleženci [http://slov.si/mh/galerije/ssjlk08/target22.html seminarja SJLK.] Zadnjih šest posnetkov je od včeraj. Najprej so uredniki tematske številke JiS-a predstavili [[:w:sl:Jože Koruza|Koruzovo]] številko (Matjaž Kmecl in Aleksander Skaza sta ob tem spregovorila o prezgodaj umrlem kolegu), potem pa smo šli še na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005858.html preizkusno predavanje Barbare Ivančič Kutin o slovstveni folklori] in sodelovali v zanimivi diskusiji po njem.

==Stran '''303''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri303/index.html Konča se pa s Prešernom], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. februarja 2017&lt;/small&gt;==

Nekaj snega je bilo pa januarja vendarle. Prvi trije posnetki so s popoldanske smuke na Babi. Posnetki od 3 do 16 so s podelitve nagrad najprizadevnejšim vodičarjem v Partizanskem domu na Vodicah (1118 m); Mira je bila s 166 vzponi na Vodice med ženskami druga. Igral je ansambel Kdormacajt. Stella Šibanc (18) je odpeljala zbrana oblačila brezdomnim beguncem v Srbijo. Radoživo Kajžnekovo Minko iz Javorniškega Rovta (22 in 23) sva srečala na povratku s Ptičjega vrha v Karavankah. Ima jih 87, ko pa je bila mlajša, je vse noči preplesala. Od posnetka 25 dalje je pa skoraj sama literatura. 8. februarja je bil v Kranju Prešernov semenj. Ljudi se je trlo, v obliki semnja je Prešernov ljudski sloves dolgoročno zagotovljen. V ZDA rečejo takim dogodkom ''[[:w:en:Renaissance fair|Renaissance festival]]''. Mitizacije Prešerna in alibičnega značaja prešernovanja se je dotaknilo tudi predavanje, ki sem ga imel ta dan za kranjske muzealce (27 in 28). Mrežce (1965 m) nad Pokljuko so cilj za oblačen in spodaj tudi meglen dan, kot je bil 10. februar. Smuka je bila pa kar v redu.

==Stran '''302''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri302/index.html V znamenju koledarja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. januarja 2017&lt;/small&gt;==

Prva vrstica slik (do osme) dokumentira prenovoletno srečanje na Filozofski fakulteti. Portrete kolegov Valentina Kalana, Mitje Sajeta, Bernarda Nežmaha, Primoža Viteza, o katerih obstajajo članki ali zametki člankov na Wikipediji, sem naložil v Wikimedijino Zbirko in v njihova gesla, nekatere druge samo v Commons. 9&amp;ndash;13 so z družinskega izleta iz Davče na [[:w:sl:Porezen|Porezen]], na 14. je naša Ela na Uskovnici. Andrejo s 16. slike smo srečali v gostilni v Lescah: v srednji šoli je bila Mirina učenka, pozneje pa tudi moja študentka in diplomantka. Z novoletnega žura na Vodiški planini so samo tri slike (20&amp;ndash;22), druge niso najbolje uspele. Tatjano in Jožeta iz Krope (23) sem ujel na jutranjem vlaku za Ljubljano, soseda Cvetota Štularja z ženo Jano pa, ko sta obiskala taščo Tončko. Posnetki od 26 do konca so nastali ob dveh slavjih, ki sta včeraj zaključili teden: ob vselitvi Nataše Pirih Svetina v kabinet na FF in ob 50-letnici Ljudmila Dimitrova; gasilskega posnetka, na katerem fotografirani unisono izgovarjajo ime [[:w:bg:Елисавета Багряна|Багряна]], ime bolgarske pesnice, o kateri je pisal Ljudmil, {{COBISS|ID=253651712}} v albumu ni. Ja, kot da bi bilo življenje iz samega proslavljanja ...  Seveda ni, ampak fotografije ljudi, zatopljenih v delo, bi bile dolgočasne, zato raje počakamo na praznovanja.

==Stran '''301''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri301/index.html V kamnu se zbriše, na papirju ostane], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. decembra 2016&lt;/small&gt;==

Naslov strani v albumu se nanaša na enajsti posnetek, ki prikazuje obnovljeni spomenik financarju Alojziju Brinšku, ki ga je leta 1924 malo pod vrhom Golice [zabodel koroški švercar.] 1927 so prijatelju umrlemu postavili na tem mestu spomenik in nanj vklesali verze: 
&lt;poem&gt;
Ponos stanu, junak, bil čast si domovine
in za zvestobo dal si svojo kri,
zločinska roka ti je vničila življenje,
a Tvoj spomin na veke naj živi.
&lt;/poem&gt;

Verzov ni več mogoče prebrati, tako jih je vreme zlizalo v 80 letih, ostali so zapisani v časopisnem poročilu ([http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISZ4EK5T ''Slovenec'' 30. avg. 1927]) in jih je mogoče hitro najti, ker so slovenski časniki iz tistega časa povečini digitalizirani. Dve leti pozneje so [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMXGV2YB časopisi prinesli novico,] da je pri postavljanju spomenika prišlo do vrste goljufij, zaradi katerih je bil goljuf obsojen na zaporno kazen. Istega leta je v ''Domoljubu'' začel izhajati feljton [[:w:Slavko Savinšek|Slavka Savinška]] ''[[:s:V goliških plazovih|V goliških plazovih]]: Povest z gorenjskih planin'' (v knjižni obliki je izšla 1928 pod naslovom Izpod Golice), ki govori o ljubezenskem rivalstvu med financarjem in koroškim tihotapcem. Savinšek je gotovo dobil spodbudo v tragičnem dogodku na meji, čeprav so imena oseb druga in je tihotapec v romanu pozitivna oseba. 

Prvi posnetek, ki ga je Patrizia Raveggi napravila v debatni kavarni na Knjižnem sejmu, spada še k sredici predhodne strani, sledijo pa posnetki z dogodkov zadnjega meseca. 1. žalna seja za Gregorjem Kocijanom na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. 2. France Malešič je za ponatis pri Mohorjevi družbi pripravil [[:w:Janez Gregorin|Gregorinov]] roman [[:s:Zavetje v pečevju|Zavetje v pečevju]] iz leta 1941 in zanj napisal predgovor (zdaj zdaj ga postavim na splet). 3. Payman Qasimian in Kazim Ashourzadek sta azilanta. Payman je Iranec in so [https://www.dnevnik.si/1042733309 o njem mediji že pisali,] nazadnje je bil uspešen kot standup komik, Iračan Kazim Ashourzadek pa je pravkar dobil status begunca. Jože in Ljuba Terčon sta starša našega gimnazijskega sošolca Tomija iz Kranja. Za Goliškimi posnetki so posnetki s sprejema nemških štipendistov na nemškem veleposlaništvu v Vidmarjevi vili v Rožni dolini (14&amp;ndash;19). Kolege Nado Pipan, [[:w:Matija Gogala|Matija Gogala]], [[:w:Andrej Ule|Andreja Uleta]], Draga Šabca in druge sem slikal za vpis na Commons. Zadnji štirje posnetki so z oddelčne novoletne večerje pri Šestici.

==Stran '''300''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri300/index.html Medialnost in literatura], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Simpozij [http://slov.si/doc/medialnost_povzetki.pdf Medialnost in literatura] je vodila Urška Perenič. [[:w:de:Helmut Schanze|Helmut Schanze]] (prva slika) je bil plenarni predavatelj. Samo slike 20&amp;ndash;23 niso s simpozija, ampak z vmesnega skoka v debatno kavarno v Cankarjevem domu, kjer smo z Veroniko Rot Gabrovec in Vojkom Gorjancem ob knjižni izdaji ''[[:b:Nova pisarija|Nove pisarije]]'' kramljali o digitalnem, podatkih, odprtosti in prihodnosti. V Wikimedijino Zbirko sem na sveže naložil [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|17 njihovih portretov]], štirje od njih se kažejo tudi v geslih o predavateljih na Wikipediji.

Simpozij je povezal Društvo za primerjalno književnost in Slavistično društvo, povezal je strokovnjake s področij literature, radia, televizije, filma, drame, računalništva, psihologije, kognitivne znanosti, nevrologije, umetne inteligence in informatike, povezal pa je tudi ljudi različnih jezikov: slovenščine, nemščine, angleščine, hrvaščine. Oba nemško govoreča sta bila poškodovana: Schanze je imel v gipsu roko, Klemens Gruber pa nogo; ta se nam je zato pridružil prek Skypa. Med vesela spoznanja spada, kako samoumevno smo sprejeli poročilo o rezultatu empirične raziskave, da ni recepcijskih razlik med branjem poezije s papirja in branjem z zaslona, čeprav še danes marsikdo prisega, da je poezija neločljivo povezana s papirnato knjigo, in da so udeleženci optimistični glede kulturne prihodnosti človeštva, čeprav nihče ne ve, kam nas bo pripeljala virtualizacija naših življenj. Pomembno je, da se nevarnosti vsaj zavedamo in se odločamo odgovorno. Jezike (slovenščino, angleščino in nemščino) smo uporabljali, recimo temu uravnoteženo, v debati pa spontano. Če zanemarimo hrvaškega kolega germanista, za katerega domnevamo, da je slovensko vsaj približno razumel, je bil edini brez razumevanja slovenščine plenarni predavatelj, ki pa je bil ves čas prisoten in se je živo vključeval v debato; njega bi preklop na zgolj slovenščino izločil iz komunikacije, simpozij pa bi izgubil mednarodni značaj. Angleški izročki in prosojnice, ki so spremljali slovenske referate, izročki s slovenskimi prevodi nemških referatov in zaporedno slovensko/angleško izvajanje so se trudili povezati govorce različnih jezikov. O izbiri jezika ni mogoče povedati kaj novega. Tokrat se je hočeš nočeš dogajala tudi ob spominu na polemike ob predlogu amandmaja za udobnejši položaj angleščine kot jezika univerzitetnega poučevanja. Dokler se ne dokopljemo do samodejnega sprotnega prevajanja, ki bo ukinilo slabšalni pomen sintagme [[:w:babilonski stolp|babilonski stolp]] ([[w:en:Tower of Babel|Tower of Babel]]; slovenskega wikigesla še nimamo), se bomo do medsebojnega razumevanja pač spotikali vsak po svojih najboljših močeh. Lepo je, da sta Andrej Leben in Dominik Srienc referat izvedla v slovenščini. Končala sta ga s citatom tvita pesnice Marije Nagrobnigg. Pomenljivo?

==Stran '''299''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri299/index.html Obdobja 2016], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Obdobjem sva letos načelovala z Eriko Kržišnik. Tule so samo tiste slike, ki so približno uspele, zato ne pokrivajo celotnega simpozijskega dogajanja. Galerijo začenja igralec Nik Škrlec, čigar predstavo o številu ''pi'' smo si šli ogledat na AGRFT. [[:w:Jože Krašovec|Jože Krašovec]] je pozdravil Obdobja v imenu SAZU na otvoritvi in je pozdravil tudi otvoritev razstave o (Ne)znanem Toporišiču, ki sta jo pripravila [[:w:Helena Dobrovoljc|Helena Dobrovoljc]] in [[:w:Tomaž Toporišič|Tomaž Toporišič]]. V petek zvečer smo šli na Mostec pogledat spominsko ploščo na [[:w:Jože Toporišič|Toporišičevi]] rojstni hiši (sliki 10 in 11), pele so nam Prepelice (slika 13), Toporišičeva svakinja Tereza pa je recitirala nekaj svojih pesmi (sliki 15 in 16). Zadnje slike so z zaključka simpozija. Več o njem na [http://centerslo.si/simpozij-obdobja/35-simpozij-obdobja/ Centrovih straneh] in v [[Obdobja 2016|uvodnem ter sklepnem nagovoru]].

==Stran '''298''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri298/index.html Litija-Čatež 2016], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Popotovanje kot vsako leto. Po nekaj letih smo zaradi mokrote raje ubrali južno varianto mimo Primskovega in se povzpeli celo na Zaplaz. Pridružile so se nam lektorice in Novogoričani, recitirali smo iz Levstikovih pesmi, tudi Plečniku, Badjurovim in Popotovanju se nismo mogli čisto izogniti.

==Stran '''297''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri297/index.html Pri glagoljaših oz. Ali se bogme i puno vina popilo], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Tokrat so slike malo nametane. Na ljubljanski železniški postaji izstopim iz gorenjskega vlaka in je za poslikat, preden se lotijo gradnje nove. Posnetki 1&amp;ndash;6 so iz gostilne po komemoraciji v spomin prvoborca in heroja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]], ki jo vsako leto prirejajo na Srednji Dobravi, letos je bil govornik [[:w:Božo Repe|Božo Repe]]; na posnetkih so udeleženci iz Ljubljane in domačini. Fotografije 10&amp;ndash;12 so mi ušle s [http://slov.si/mh/galerije/galeri296/index.html predhodne strani,] pa naj bodo zdaj tule. Od 13 dalje so slike, ki so dale albumu naslov. Nastale so na potepanju po Istri, kamor smo se odpravili skupaj z mladimi, da sva z Miro pazila na Elo, medtem ko so starši plezali. [[:w:Roč, Buzet|Roč]] je kraj prve hrvaške glagolske tiskarne in [[:w:hr:Juri Žakan|Jurija Žakna]], glasnika prve tiskane knjige 1482. V konobi sredi vasi niso bili prijazni z nami, toliko bolj pa lastnika apartmaja na Ročkem Polju 5 Dino in Marjuča. Nad Ročkim Poljem je na razglednem vrhu cerkvica sv. Tome. Vas [[:w:sl:Brgudac|Brgudac]] je izhodišče planinske poti na Veliki Planik in je polna spomenikov iz druge svetovne vojne, vas [[:w:sl:Lanišće|Lanišće]] pa je bila 1947 prizorišče umora duhovnika [[:w:hr:Miroslav Bulešić|Miroslava Bulešića]]. Stran zaključujejo posnetki Ane in Jurija iz plezališča nad Limskim kanalom.

==Stran '''296''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri296/index.html Deset let slovenistike v Budimpešti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. oktobra 2016&lt;/small&gt;==

Kazalo slovenistične konference v Budimpešti je na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005696.html Slovlitu.]

==Stran '''295''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri295/index.html Lojz], &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. oktobra 2016&lt;/small&gt;==

Naslov strani bi bil lahko tudi Trentski Pelc, ker tja gor naju je z Miro vodil Lojz Hosner, p. d. Podskalar, ki živi na osmem ovinku stare vojaške ceste na planino Berebico, lepega septembrskega dne. Spraševala sva ga o vsem mogočem, da bi iz pogovora napravila članek za ''Planinski vestnik''. In je [http://www.slov.si/stezosledec-z-osme-rejde/ nekaj nastalo,] kar je zahtevalo dialektološko in etimološko kontrolo (hvala Barbari Ivančič Kutin za prvo in Silvu Torkarju za drugo). Predzadnja slika kaže spominsko ploščo sredi vasi Trenta, na rojstnem kraju Baumbachove [[:w:sl:Zlatorog (pripovedka)|pripovedke Zlatorog]] (gl. tudi [[:s:Zlatorog|ljudsko pripoved o Zlatorogu na Wikiviru]]; [[:s:sl:Zlatorog (Fr. Hubad)|pa še eno]]). Zadnja slika je posneta nerodno med latami vratic na znamenju Pri cerkvi, prikazuje pa žalostno smrt tistega [[:w:sl:Anton Tožbar|Antona Tožbarja]], p. d. Špika, ki mu je medved 20 let prej odtrgal čeljust. Tožbar je tudi literarna oseba v romanu ''[[:s:sl:Pet mož gradi pot|Pet mož gradi pot]]'' [[:w::de:Gustav Renker|Gustava Renkerja]].

==Stran '''294''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri294/index.html Obrazi in obličja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. septembra 2016&lt;/small&gt;==

Slike od 0 do 9 so z otvoritve spominske plošče [[:w:sl:Jakob Alešovec|Jakobu Alešovcu]] na Skaručni. Zgodila se je v okviru 17. Kopitarjevih dnevov, ob tej priložnosti sem imel [[Jakob Alešovec|nagovor]], kakor tudi Marjeta Žebovec (slika 8). Organizatorja Rada Čuka žal nisem ujel v objektiv. Na sliki 10 je [[:w:sl:Uporabnik:Dbc334|Domen]] iz Maribora, ki je našim študentkam pred skoraj desetimi leti kot osnovnošolec pomagal pri prvih korakih na Wikipediji in na Wikiviru; zabavno izkušnjo z njim popisujem v [[Popravljalci sveta|predavanju na TEDx]], srečala pa sva zdaj prvič po zagovoru nekega starega magisterija v Mariboru. Posnetka 11 in 12 sta z žalne seje za prof. Zadravcem, kjer je med drugimi govoril Ignacij Voje (najina nagovora sem naslovil [[Za Frančkom]] in [[Nagovor na žalni seji za Francem Zadravcem]]). Tudi zadnji trije posnetki na tej strani (49, 50, 51) so povezani z Zadravcem: s Petro Vide Ogrin sva se odzvala vabilu vdove Olge, da na Prulah pokukava v njegovo rokopisno zapuščino, ki jo želi shraniti na SAZU. Kip Toneta Seliškarja se je pojavil pred fotoaparatom pred šolo, ki je poimenovana po pisatelju, na poti nazaj na Aškerčevo. 

S [[:w:sl:France Novak|Francetom Novakom]] in [[:w:sl:Marko Jesenšek|Markom Jesenškom]] smo se družili po občnem zboru Slavističnega društva Slovenije. Namesto društvenih finančnih zadreg smo v misel in besedo jemali Jožeta Toporišiča, naslovno osebo svežega zbornika ''Toporišičevo leto'', ki ga je uredil Marko. 

Sredico od slike 16 do slike 37 sestavljajo posnetki s partizanskega mitinga na Pangršici. Z Miro sva tam po zaslugi Damjana Renka in Lada Nikšiča dobila zlato plaketo ZB za vpisovanje partizanskih spomenikov na Geopedijo. V [http://www.geopedia.si/#T105_x465820.81299999997_y122831.141_s10_b4 zbirki jih je zdaj blizu 700,] počasi se k popisovanju spravljajo tudi ljudje po drugih koncih Slovenije, začetno zasebno pobudo je zdaj posvojila borčevska organizacija. Pela je [http://www.primorci.si/osebe/popovski-marjetka/948/ Marjetka Popovski,] otroci so izvedli plesno točko, skeč in recitirali, udeleženci z drugega roba trajnostne lestvice pa smo si privoščili golaž in pivo. 

Slike 38&amp;ndash;48 so z vsakoletne trgatve pri stricu na Veselici nad Metliko; in s poti nazaj domov. Grozdje je bilo letos lepo, k dobremu razpoloženju je prispeval odojek, ki ga iz pietetnih razlogov ni na sliki.

==Stran '''293''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri293/index.html Hrvaški september], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. septembra 2016&lt;/small&gt;==

Najprej je v MTB-transdinarski tekmi na Hrvaškem zmagal Luka Tavčar iz Žirov, polbrat naše Ane (slika 2; [https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/t31.0-8/14249772_605798532926769_3670935406575398578_o.jpg gl. tudi]). Potem je [[:w:sl:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]] v Velenju v vili Bianca iz rok Iva Stropnika prejel [[:w:sl:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjevo nagrado]]  (slike 3&amp;ndash;12). Za zbirko fotk na spletišču Commons sem poslikal še druge velenjske nagrajence. In glasbeno skupino Tosca Beat. Celotno velenjsko prireditev je veliko bolj profesionalno [https://www.facebook.com/photo.php?fbid=1193423624034762&amp;set=pcb.1193430867367371&amp;type=3&amp;theater dokumentiral Jurij Vižintin.] Naslednji dan se je z nagrajencem v tržiški knjižnici pogovarjala Urška (slike 13&amp;ndash;16). In potem je bilo treba na Cres še po zadnji kos poletja (slike od 14 do konca). Prvi postanek je bil v vasi Filozići; šele doma sem se poučil, da domačin Igor Zlatkov ni samo izdelovalec umetnin in spominkov, ampak da tudi [http://www.delo.si/prosti-cas/kulinarika/nedelo-izbira-art-farm-filozici-cres-hrvaska.html dobro kuha.] Mlada družina iz Berlina se je slučajno ujela na sliko po večerji. Ja, na prvih dveh slikah je pa naša Ela.

==Stran '''292''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri292/index.html Jurčkove Jane šesti križ], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Naša soseda Jana Pogačnik je na svojo šestdesetletnico povabila sosede, sorodnike in prijatelje. V 50 metrov oddaljeno gostilno na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]]. Vse najboljše, Jana!

&lt;poem&gt;
Draga Jana, dvakrat trideset je let naokoli.
Če še tako bi radi – mlajši mi ne bomo nikoli.
Sicer pa: kdo le voče tista mlada nora leta,
ko nas hormoni gonijo in življenje z nami opleta? 
Predajmo boljši se usodi: letos kakor lani
udobno na balkonu prepustimo se nirvani.
&lt;/poem&gt;

Njeni vnukinji Nika in Neja (na slikah od 42 dalje) imata v teh albumih že rezerviran prostor, gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri47/target4.html posnetek izpred enajstih let] (in [http://slov.si/mh/galerije/galeri51/target8.html še enega]) ali [http://slov.si/mh/galerije/galeri115/target43.html iz leta 2009.]

==Stran '''291''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri291/index.html Kakor siva skala sred viharjev], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek ima v Picasi številko 0: po projekciji filma o [[:w:sl:Tone Pretnar|Tonetu Pretnarju]] v tržiški knjižnici smo napravili eno skupinsko. 1: Rezka Švab je bila nekoč oskrbnica v planinski koči na Kofcah. 2: Z [[:w:sl:Zvonko Kovač|Zvonkom Kovačem]] in njegovo Ano smo bili na kosilu na Taležu nad [[:w:sl:Ribno|Ribnim]]. Šele čez nekaj dni sem izvedel, da je Zvonko letošnji [[:w:sl:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjev nagrajenec]]. 5: Vidičeve z Zgornje Dobrave sem srečal na nedeljskem sprehodu. Posnetki 6&amp;ndash;22 so s kolesarjenja od Doba pri Domžalah preko Sv. Trojice na sv. Miklavža in preko Moravč nazaj, [http://www.geopedia.si/#T105_F11120:137_x476586.25_y109555.05893895001_s13_b4 opis je na Geopediji.] Literarni posnetki so tisti s pesnikom Jožefom Virkom (slika 6, ta je posodil verz za naslov te strani v albumu) in [[:w:sl:Dane Zajc|Danetom Zajcem]] (slika 10). Slike 23&amp;ndash;26 so z obiska pri mladih v Žireh. Slike od 27 do konca pa so vse s potepanja po Trenti in s poti tja in nazaj. Spala in zajtrkovala sva v Kekčevi domačiji v Zadnji Trenti, ki jo vodi nekdanji alpinist Mitja Lo Duca (slika 57). Prvi dan sva šla po lovski poti od Pri cerkvi na lovsko kočo Staro Utro (slika 36) in potem po razbitem terenu skoraj do vrha Plešivca (slika 43). Na srečo je na najbolj zaraščenih delih med borovci z žago napravil prehode 71-letni Lojze Hosner (Podskalar), ki živi na osmem ovinku stare italijanske ceste na Staro Utro in sva ga slučajno srečala ob povratku, nad 18. ovinkom (slika 47). Dva prijatelja je peljal na Srebrnjak, kjer je svojčas pasel ovce in pozna vsak kamen. Z njima, Heleno in Domnom, oba sta biologa (slike sem na njuno željo zbrisal iz galerije), sva se potem srečala ob pivu in dobri hrani v gostilni Metoja (Trenta 19 a). Naslednji dan je bil manj naporen, ogledala sva si tri zapotoške slapove (59&amp;ndash;61) v Zadnji Trenti; do zadnjega, največjega in najlepšega, je bilo treba malo poplezati. Zadnji štirje posnetki imajo opraviti s smrtjo lovcev, vodnikov, vojakov: ''memento mori''.

==Stran '''290''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri290/index.html Mati, podaljšan macchiato bi], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Vse so z enega samega kolesarjenja v Zasavju: [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_F11120:136_x496504.125_y104406.1875_s14_b4 iz Renk do Polšnika in nazaj čez Tepe.] V Konjšici sta živela dva umetnika, pesnik [[:w:sl:Anton Medved (1869-1910)|Anton Medved]] in glasbenik [[:w:sl:Carlos Kleiber|Carlos Kleiber]]. Prvi ima infotablo, drugi pa spominsko sobo. Na Polšniku je prijazna in dobra gostilna, v Tepah imajo kulturni skedenj s klavirjem in drugimi inštalacijami. Napis v cerkvi se nanaša na hčer bratranca našega Valvasorja, ki je tu pokopana.

==Stran '''289''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri289/index.html Smrt fažizmu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

5. avgusta 1941 je bil na Vodiški planini nad Kropo ustanovljen Cankarjev bataljon in vsako leto je tam okrog tega dneva proslava. Slike niso podnaslovljene, ker ljudi ne poznam, od znanih pa so Mitja Štupnikar, Damjan Renko (1),  Drago in Zvonka Terlikar (15), zakonca Žakelj (23), Lado Nikšič (29), Milan Štibelj (30) z Zlato (31), Skirarjev Blaž (Cvetko) (32) z Ivanom Krivcem (33), župan Ciril Globočnik (34).

==Stran '''288''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri288/index.html Žeje ne boš trpel, če boš denar imel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek: sestanek v NUK-u (Damjan Huber in jaz v žoltih majicah zastopava Obdobja, v črno-beli kombinaciji pa so desno od naju Marjan Rupert z rokopisnega oddelka, Janko Klasinc v imenu dLiba, ravnateljica Martina Rozman Salobir in za PR Žiga Cerkvenik) je bil namenjen premisleku o proslavi Cankarjevega leta 2018. Posnetki 1–4 so s pokekčevskega piknika pri Hermanu v Volavju. Otvoril ga je sosedov Žare s predavanjem o ljubezni in razlago skulptur v svoji uti, oblikovani kot prebodeno srce (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri173/target20.html posnetek izpred nekaj let]). Udeležence sem dovolj slikal že za prejšnji list v albumu, razen družine Kučuk-Stritar (Mojca, Blaž, Lučka), ki jih pa tule. 5: naša Mojca in Borut na kosilu pri Marički, 6–8 ljubljanski prosilci za azil s prenosniki, ki so jih podarili Mestna občina Ljubljana, gimnazija Franceta Prešerna v Kranju, Gorenjska banka in podjetnik Luka Manojlovic iz Nove Gorice.  9: Anja Šircelj je delala pri meni [[diplomske naloge|diplomo]], tokrat pa sva imela pogovor na zagorski ETV, ki so ga postavili tudi na [https://www.youtube.com/watch?v=6uso4ry96io Youtube.] 10–16: na pogrebščini po pogrebu našega učitelja [[:sl:w:Franc Zadravec|Franca Zadravca]], ki je bil v družinskem krogu, je govoril njegov prijatelj in kolega [[:w:sl:Ignacij Voje|Ignacij Voje]]. Naslednji dan je bila na SAZU žalna seja, kjer se je govornikom v imenu družine zahvalil sin Dušan Zadravec. Posnetki od št. 18 do konca so s kolesarjenja po jugozahodnih pobočjih Kuma. 29-kilometrsko turo s kakimi 700 metri vzpona plus eni uri hoda na do ričeta in jote na vrhu sem vpisal na [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:135_x502990_y105950_s13_b4&amp;locale=sl Geopedijo.] Oskrbnik Ledinek je bil lani nagrajen za najboljšega planinskega oskrbnika, letos pa zato, ker je zmagal s prevelikim naskokom, ne sme sodelovati &amp;ndash; demokratično, ni kaj. Gorenja vas pod Kumom je eden najbolj zapuščenih predelov dežele na južni strani Alp. Tabla na posnetku 24 je posodila naslov tejle strani v albumu. Zadnjih dveh trpinov (29, 30), ni treba posebej predstavljati.

==Stran '''287''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri287/index.html Ta visoka rosojanska pot], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. julija 2016&lt;/small&gt;==
Spet po Kekčevih poteh, tokrat osem udeležencev, sami veterani, visoko povprečno starost je zbijala edino Manca Černivec. Stritar-Kučukom, ki so se nam nameravali pridružiti drugi dan od nasprotne strani, je ponagajalo Lučkino zdravje pa še zaletel se je nekdo vanje. En avto pustimo na Nevejskem sedlu (Na Žlebeh), z dvema pa gremo naprej do Stolbice. Od tod dobre tri ure vzpona do neoskrbovane koče Igor Crasso z 11 ležišči. Lep večer s peko klobase. Naslednji dan po južni strani Žrdi na bivak Marussich, glavnina vmes še po brezpotju na vrh Žrdi in čez Kaninske pode na sedlo Bela peč. Na koči Gilberti je koncert lokalne glasbe. Šoferji gremo po avtomobila v Stolbico, medtem ko glavnina sestopa. Piknik napravimo kmalu po ovinkih ob Jezernici.

==Stran '''286''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri286/index.html Od Grüna do Prešerna], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. julija 2016&lt;/small&gt;==

Prvi štirje posnetki so nastali za potrebe predavanja na SSJLK. Marijino znamenje v Križankah stoji namesto spominske plošče grofu [[:w:sl:Anton Alexander Auersperg|Antonu Alexandru Auerspergu]], ki je tu stala do 1919. Tudi tista na Bledu (Mala Zaka) je bila porušena po razpadu Avstro-Ogrske, obe pa sta bili postavljeni, še preden so Slovenci začeli postavljati spominska obeležja Prešernu. Tudi na Bledu na tem mestu danes razpelo prav nič slučajno nadomešča nekdanje obeležje brezbožnemu pesniku. Da se temu kraju reče Pod Krasjem, vedo le še stari domačini, recimo Milka Sebanc (slika 3). Mimogrede slikam še spomenik [[:w:sl:Mihajlo Pupin|Mihajlu Pupinu]], ki je zaslužen, da je po prvi svetovni vojni Bled pripadel Jugoslaviji in ne Italiji (slika 2). Tea Letonja (slika 4) je diplomirala pri Alešu iz časopisa ''Kralji ulice'', [[:w:sl:Janko Kos|Janko Kos]] (slika 5) je prišel istega dne v kabinet 218 s Tonetom Smolejem pogledat Prešernova rokopisa, ki ju je iz ZDA prinesel Luka Zibelnik. Nekaj minut pozneje smo rokopisa predstavili v predavalnici 15 zbranim medijem in drugi publiki (slika 6). Naslednji dan si jih je ogledal še ameriški veleposlanik Brent Hartley, ki sem ga dopoldne slučajno srečal v rokopisnem oddelku NUK-a (slika 7). Kipi na slikah 8&amp;ndash;12 stojijo na hodnikih v v NUK-u. Dva dni so Prešernove rokopise čuvali v trezorju v oddelčni knjižnici  (sliki 13 in 14). Slike 15&amp;ndash;26 so z obiska ljubljanskih prosilcev za azil na Gorenjskem. Organizirala ga je Mira. Najprej smo šli na borovnice h gostoljubni Zvonki Pretnar v Tržič, potem na Dobravo na kosilo in na sprehod po Radovljici; kip na sliki 21 je [[:w:sl:Cene Avguštin|Cene Avguštin]]. V Šivčevi hiši je bila ravno otvoritev razstave, kjer smo srečali kustodinjo Barbaro Boltar (slika 21), imena glasbenikov na sliki 23, ki sta nastopala na radovljiškem glasbenem festivalu, sem pa pozabil &amp;ndash; naj se oglasita, da dodam podnapis. 

==Stran '''285''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri285/index.html Pod Prešernovo streho], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. julija 2016&lt;/small&gt;==

Prva polovica strani (do slike 17) je z večera [[:w:sl:Prešernova rojstna hiša|na Ribčevini]] v Vrbi 10. junija, ki ga je ob 90-letnici [[:w:sl:Boris Paternu|Borisa Paternuja]] pripravil [[:w:slMatjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]]. Igralec Anatol Štern (ja, [[:w:sl:Artur Štern|Arturjev]] oče) je mojstrsko recitiral [[:w:sl:Krst pri Savici|Krst pri Savici]] (režija Zvone Šedlbauer, lektura Ludvik Kaluža). Z devetimi posnetki udeležencev (tudi [[:w:sl:Marija Pirjevec|Marija Pirjevec]], Mojca Seliškar, Peter Kolšek, Aleksander Skaza, Ludvik Kaluža, Andrej Jemec) sem osvežil Wikimedijino zbirko fotografij in gesla na Wikipediji.

19. posnetek ([[:w:sl:Ivan Cankar|Cankarjeva]] posmrtna maska) je z razstave ob obletnici Slovanske knjižnice v Ljubljani, tudi posnetek Prešernovega posvetila ''Krsta pri Savici'' [[:w:sl:Luiza Pesjak|Luizi Crobathovi]], pozneje Pesjakovi, je od tam. In ta posnetek nas vrača k Prešernu. Na sliki 21 je prva stran nove variante Slovesa od mladosti (1830), enega od dveh rokopisov (drugi je pesem Dohtar), ki je v [[:w:sl:Cleveland|Clevelandu]] naletel nanju ameriški lektor Luka Zibelnik. Njun zadnji lastnik Evgen Favetti ju je namenil Slovenskemu muzeju in arhivu v Clevelandu, v Ljubljano pa ju je Luka poslal z diplomatsko pošto, da bi [[:w:sl:Jana Kolar|Jana Kolar]] na njiju opravila spektralno analizo, ki naj potrdi avtentičnost dokumentov. Glede na to, kako lepo se novi varianti umeščata med doslej poznanih pet oz. šest besedilnih variant, je dvom v avtentičnost sicer izključen, lepo pa bo septembra v ''Slavistični reviji'' prebrati, kako se da z inovativno metodo spektralne analize datirati rokopise 19. stoletja; radiokarbonska analiza je za tako mlade tekste namreč neuporabna. Luka bo razložil, kako je prišel do dragocenosti in rokopisa opisal, moj del bo vzporedna predstavitev besedilnih variant in njihovi primerjalni prepisi, sledila bo Lukova statistika Prešernovega akcentuiranja, [[:w:sl:Aleksander Bjelčevič|Aleševa]] verzološka  analiza in moje zgodbe Prešernovih rokopisov. Zadnje večje odkritje Prešernovih rokopisov je iz začetka 1960. let &amp;ndash; gre torej za redek dogodek. Rokopise postavim najbrž v Wikimedijino Zbirko, obljubljeni pa so tudi Rokopisnemu oddelku v NUK-u in Digitalni knjižnici Slovenije.

Posnetka 28 in 29 sta iz Bohinja: Kristina je v bifeju postregla s kavo, umetnostne zgodovinarje pa prosim za razlago rezbarij na stropu preddverja cerkve sv. Janeza.  Na 30. sliki je spet Srednja Dobrava izza moje delovne mize. Triglav (slike 31&amp;ndash;33) je s Tošca, spet vsakoletno sezonsko slikanje. Zadnjih sedem fotografij je s pročelja Bulovčeve hiše v Radovljici.

==Stran '''284''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri284/index.html Tukaj počiva], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. junija 2016&lt;/small&gt;==

Zima se je prevesila v poletje. Prvih šest posnetkov je s turne smuke 17. maja s sedla Vršič nad kočo Gilberti (tam sem srečal nekega Christiana in ga shranil na sliko 1). Slike 6&amp;ndash;18 so iz Logarske in Savinjske doline. Uspomeničena Fran Kocbek in Johannes Frischauf ter dekleti ob Neži (slika 10) so bili posneti pred planinskim domom, Ela (slika 6) pa v bližini. Z [[:w:sl:zgornjesavinjski želodec|zgornjesavinjskim želodcem]] nam je v Ljubnem postregla Nuša; vidim, da geslo na Wikipediji še nima fotografije; jo že nalagam in opremljam geslo z njo. V [[:w:sl:Gornji Grad|Gornjem Gradu]] je bila na poti nazaj zaradi priprav na birmo cerkev odprta in sem medtem, ko je kaplan po kaplarsko z glasnim »Mirno!« ekserciral botre in birmance po cerkvi, lahko fotografiral reliefe [http://www.gorenjci.si/osebe/kacijanar-ivan/311/ Ivana Kacijanarja] in prvih ljubljanskih škofov [[:w:sl:Žiga Lamberg]]a, [[:w:sl:Urban Tekstor|Urbana Tekstorja]] in [[:w:sl:Krištof Ravbar|Krištofa Ravbarja]] (slednja mi ni dobro uspela in je tu ni) v preddverju. &amp;mdash; Lojzeta s Pristave pri Tržiču (slika 19) priporočam pri težavah s čmrlji: zvečer jih iz gnezda kje pod streho pobere v čmrljnjak in jih ponudi kmetom, ki jih potrebujejo za opraševanje paradižnika. Fotke od 20 do 36 so z dvodnevnega skoka na [[:w:sl:Cres|Cres]]. Severno od mesta sta dobro uro veslanja oddaljena dva lepa zaliva, enemu se reče Žakenj (lahko pa je to le uvala Propovedna?), drugi pa je uvala Draženj pred rtom sv. Blaža, ki je imel nekaj deset metrov nad zalivom tudi svojo cerkvico, dokler se ni podrla. Južno od mesta je vse do Valuna peščenih zalivov pod terasami z oljkami še več, dostopni so v glavnem samo z morja. Štiri kilometre pred mejnim prehodom Sočerga tabla usmeri proti pokopališču pri cerkvi sv. Lovreča. Zanimiva je istrska hrvaško-slovensko-italijanska mešanica na nagrobnikih (zadnji dve sliki). Naj povem še to, da sem odlomil rampo na mejnem prehodu Sočerga. Nedavno so jo premontirali tako, da se potnik ustavi tik za njo, da lahko pomoli osebne dokumente policistu za okencem. Ko ta dokumente vrne, voznik spelje in spregleda, če uslužbenec rampe slučajno še ni dvignil. Menda se lômi rampe kar vrstijo in človek se vpraša, ali je (mimo površnosti voznikov) za to kriva šlamparija načrtovalcev naprave ali potreba po utrjevanju pomena meje kot točke zaustavljanja namesto točke prehajanja.

==Stran '''283''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri283/index.html Abrahamova vojska], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. maja 2016&lt;/small&gt;==

[https://sl-si.facebook.com/Gostilna-Pri-Mari%C4%8Dki-120197934664755/ Dobravska gostilničarka] Marička Jakša je dopolnjenih 50 proslavila v dvorani kulturnega doma na [[:w:sl:Lancovo|Lancovem]]. Ob tej priložnosti je nastala tale grafomanija:
&lt;poem&gt;
::Marička naša radoživa
::po petdesetem še – uživa,
::cel svet ureja izza šanka,
::dobravska je blagovna znamka.
&lt;/poem&gt;

Imen portretiranih gostov nisem dodajal, ker bi se lahko kje zmotil in ker nočem preveč izzivati zamerljivega slovenskega zasebnovarstvenega zakona, čeprav so nekateri od njih poznani v javnosti in so zanimivi za lokalni enciklopedični popis. Naj povzamem: bil je dober žur do jutranjih ur. Slike marljive Maričkine družine so od 22 do 27. Zadnjih šest fotografij je z nedeljskega izleta iz Hrastovelj k obrambnemu stolpu iz 11. stoletja nad [[:w:sl:Podpeč, Koper|Podpečjo]]. Ela je gor grede spala, dol grede pa je trgala glave rožam ob poti.

==Stran '''282''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri282/index.html Cvetje v zimi ali Slovo od mladosti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. maja 2016&lt;/small&gt;==

Naslov sta tej strani v albumu dali prva fotografija cvetočega drevesa po obilnem spomladanskem sneženju in tri fotografije neznanea abrahamovca z Bohinjske Bele proti koncu strani (22&amp;ndash;24), vse prizivajo v zavest probleme z minevanjem, kot jih tematizira slovenska literarna klasika ([[:s:sl:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]], [[:s:sl:Slovo od mladosti|Slovo od mladosti]]). Na ljubljanski železniški postaji vstopam in izstopam; ob petkih in ponedeljkih je tu veliko študentk, ki se s kovčki ali nahrbtniki odpravljajo nazaj v provinco ali iz nje prihajajo (slika 1). Ograja na sliki 2 je z Zvoha, naslednjih pet posnetkov (3&amp;ndash;7) pa s prvomajske smuke po nekdanjem smučišču Kobla: veselima Mariborčankama sem svetoval pri parkiranju na zasneženi cesti, Kmetije pod Črno prstjo na sliki 7 [http://slov.si/mh/galerije/galeri124/target19.html sem nekoč s tega konca že slikal,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri124/target21.html Črno prst] (slika 6) tudi. Kmetija Pr Mrako (slika 8) je na Kolodvorski 5 na Bledu. Fotke 9&amp;ndash;14 so bile posnete ob obisku Azilnega doma v Ljubljani. Muhamed iz Sirije (10 in 14) je založnik in pesnik, drugi pa so vse mogoče. V domu nimajo internetnega priključka in tudi televizije ne; in kuharja imajo menda slabega &amp;ndash; da se slučajno ne bi razvadili in želeli še koga pripeljati sem. Slovensko se je v dveh mesecih najbolje naučil Hasan. 

Na Košuti je bila 7. maja zjutraj dobra smuka (slika 15), z nje posnetek Košutice. 18&amp;ndash21 so bile posnete s poti Kupljenik&amp;ndashBabji zob. Ime vasi seveda spomni na Budalovo zgodovinsko povest ''[[:s:sl:Križev pot Petra Kupljenika|Križev pot Petra Kupljenika]]'', ki jo imamo na Wikiviru v obeh izdajah, tudi [[:s:sl: Križev pot Petra Kupljenika (1911)|revijalni v LZ]]. Na 25&amp;ndash;27 je seveda  naša Ela; staršev nisem nič vprašal za dovoljenje, če smem slike objaviti na spletu; če me kdo prijavi, bi me bila država dolžna v skladu z noro domačo zakonodajo preganjati. Čop, Prešeren in Bleiweis z naslednjih kranjskih slik (28&amp;ndash;32) me ne morejo prijaviti in jim tudi na misel ne bi prišlo. Lahko pa se najde pismouk, ki bo zahteval izrecno dovoljenje kamnoseka, ki je obnovil vodnjak. Tudi Eva Premk Bogataj najbrž ne bo huda, ker sem mimogrede za opremo članka [[:w:sl:Pot Jeprškega učitelja|Pot Jeprškega učitelja]] na Wikipediji v okivur [[:w:sl:Slovenske literarne poti|zbirke naših literarnih poti]] posnel še z infotablo o njeni babici, literarni zgodovinarki Marji Boršnik in gozdno izposojevalnico knjig (33 in 34). Tihčev spomenik Cankarju na Trgu republike (35) ima poleg pisateljevega podpisa (26) še citat »Moje delo je slutnja zarje«. Preoptimistično za današnji čas, ne bom zavajal s posnetkom.

==Stran '''281''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri281/index.html Dovolj smo gospodinjile], &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. aprila 2016&lt;/small&gt;==

Slika 0: V Državnem svetu je dobro kazalo z wikipedijsko pobudo za odpravo trapastega 44. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (gl. [[:w:sl:Spremembe zakona o kulturni dediščini|Spremembe zakona o kulturni dediščini]]), pa nazadnje ni bilo iz vsega skupaj nič (gl. tudi moj članek [[44. člen]] na Wikiverzi). Nadaljnje bele slike: sneg je to sezono zapadel pozno in se zgodaj poslavlja. Lepa je bila tura na Škrbino v Bohinjskih spodnjih gorah, s spustom v Ukanško suho, ki je nismo poznali. Jure in Nejc sta hotela v enem dnevu opraviti s triglavsko magistralo, pa sta neučakana že na začetku zgrešila in se pomotoma vzpela na Vogel, tako da sem ju dočakal na Konjskem sedlu; potem sta skočila še na Podrto goro in Zeleni vrh. Grafit na Metelkovi na sliki 15 je posodil stavek za naslov tele strani v albumu. O produktivnosti imam drugačno stališče kot pisec oz. piska. Le zakaj bi moral nanjo gledati iz perspektive kapitalističnega izkoriščanja namesto iz perspektive osebnega užitka in njene koristi za javno dobro? Slike 16&amp;ndash;18 so s ture na Stol po dolini za Srednjim vrhom, kjer tudi še nisem hodil. Neznani par, ki se je pripeljal nasproti, me je prijazno pozdravil, ker sta me imela za Roka Medjo :) Slika 19 in 20 sta s predavanja bibliotekarjem (gl. [http://slov.si/mh/dobreknjige.pptx prosojnice]) v prostorih NUK-a na Leskoškovi ulici. Sliki 21 in 22 sem posnel po igri lokalne gledališke skupini na Srednji Dobravi. Igrali so komedijo Matjaža Zupančiča Reklame, seks in požrtija. Slike do konca so od danes. Triglav s poti na Križ slikam vsako leto, pa sem ga še letos. Že pred šesto zjutraj je bilo pri koči pod Peričnikom v vratih vse razsvetljeno, polno ljudi in vozil. Mislil sem, da ima policija ali gorska reševalna služba manevre, pa se je naz grede razodelo, da snemajo reklamo &amp;ndash; ne, kapitalizem se še čisto nič ne poslavlja. Na poti domov sem slikal še novi kip [[:w:sl:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]] v Podbrezjah (pa še enkrat [[:w:sl:Karel Mauser|Mauserja]] tik zraven, ker je bila svetloba boljša kot zadnjič.

==Stran '''280''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri280/index.html Kozliček je preživel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. marca 2016&lt;/small&gt;==

Prvih deset fotk je iz [[:w:sl:Zanigrad|Zanigrada]], kamor smo se z Elo podali na izlet iz Hrastovelj, medtem ko so njeni starši plezali v Ospu. Na št. 1 nas je s flancati in vinom prijazno pogostila Dorjana Toskan, ki ima tudi ključ cerkve sv. Štefana z lepimi freskami iz 15. stoletja (gl. [http://giskd2s.situla.org/MK_Zapiski/z002-1376.pdf Zadnikarjev opis.] Slike 10&amp;ndash;13 so s fotografiranja za Wikipedijo: [[:w:sl:Majda Kne|Majda Kne]] je v kabinet 218 na FF pripeljala režiserja [[:w:sl:Tone Frelih|Toneta Freliha]] in literarnega zgodovinarja [[:w:sl:Andrijan Lah|Andrijana Laha]], ki so se zadnjič udeležili pogovora o žanrski literaturi v Konzorciju; naslednjič pripelje še Katarino Bogataj Gradišnik. Posnetki 14&amp;ndash;19 so s protesta proti rasizmu in fašizmu v Ljubljani. Mira in Špela sta tu srečali svoje učence iz azilnega doma, za Wikipedijo pa sem ujel v objektiv še aktivista [[:w:sl:Uroš Lubej|Uroša Lubeja]]. Nadaljnji posnetki dokumentirajo lepe vzpone na [[:w:sl:Begunjščica|Begunjščico]], Begunjsko Vrtačo in [[:w:sl:Rodica|Rodico]] ter smuko z njih. Prekinjajo jih trije z Zgornje Dobrave. [http://slov.si/mh/galerije/galeri280/target24.html Kozličku,] ki še nima imena, je po rojstvu slabo kazalo, a je preživel. In to je pri Slovencih že veliko, zato sem ga dal v naslov tele strani v albumu.

==Stran '''279''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri279/index.html Ljudje z rano], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. marca 2016&lt;/small&gt;==
 
Prvi štirje posnetki so s sveže zasneženih Mrežc nad planino Lipanco, [http://slov.si/mh/galerije/galeri279/target4.html posnetek 4] je iz [[:w:sl:Zajzera|Zajzere]], od koder smo se povzpeli do pod Škrbine Prednje Špranje, potem pa zaradi razmočenega snega obrnili. Begunjščico in Stol rad fotografiram z okna svoje delovne sobe, kadar se igrata z oblaki. Posnetka 7 in 8 sta s pogovora o žanrski literaturi v knjigarni Konzorcij, ki ga je vodila [[:w:sl:Majda Kne|Majda Kne]]; z Majdo se poznava iz kranjske gimnazije, ki jo je obiskovala leto pred mano. Sliki 9 in 10 sta iz Geodetskega inštituta v Ljubljani oz. izpred njega. Miro Pencelj mi je pripravil zračne posnetke Dobrav iz let 1954, 1976, 1996 in 2006, ki jih bom postavil na dobravsko spletišče; preslika jih lahko obiskovalec zastonj, so pa take preslikave slabe in komaj uporabne; kvalitetno jih preslikajo sami za neskromnih 40 eur, česar si pa kot aktivist prostega dostopa do podatkov, ki so bili pridobljeni z davkoplačevalskim denarjem, nočem privoščiti. Na poti z Geodetskega inštituta sem slikal še Lihartovo ljubljansko prebivališče (sliki 11 in 12). Naslednjih osem posnetkov (13&amp;ndash;20) je s protesta na Kotnikovi ulici, pred azilnim domom, proti rasistični politiki do beguncev. Za Wikimedijino Zbirko sem slikal [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Bostjan_Lajovic2.jpg Boštjana Lajovca,] kar tako pa njegovo nekdanjo sošolko na slovenščini Heleno Vovk (bil sem mentor njunemu letniku), Alenko Resinovič in Mileno Blažić. Tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Andrej_Masera.jpg Andreja Mašero] (slika 20) sem postavil na Commons. Posnetek 14 spremljajo verzi, prepisani z nekega protestniškega plakata, ki se nanašajo na rasistično odločitev učiteljev kranjske ekonomske gimnazije, da ne sprejmejo šestih begunskih otrok. Naslednja dva posnetka sta z meglene ture na Srenjski preval, na predzadnjem je naša Ela in na zadnjem Kosovelovi verzi na nekem vrtu v Žireh, slikani čez ograjo. Dali so naslov tejle strani v albumu. Besedilo Intronacionale mi je za tole objavo poslal [[:w:sl:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman Roza]]. Uporabil sem ga že na predavanju. Je v prostem dostopu, vendar za razliko od fotografij tule, ki so postavljene pod licenco CC BY, ni za prosto uporabo. Za morebitno nadaljnjo uporabo je treba [mailto:roza@roza.si vprašati avtorja.]

==Stran '''278''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri278/index.html Hvalen budi Jezuš Kristuš], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. februarja 2016&lt;/small&gt;==

Slike 0&amp;ndash;8 &amp;ndash; končno sneg! Z Borutom ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target5.html slika 5]) sva ga šla proslavljat na Dovško Babo, kjer sem za posnetek prosil mojstranškega gorskega reševalca Janez Brojana ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target8.html slika 8]). Naslednji trije posnetki (9&amp;ndash;11) so z Lepe špice (Cima bella) nad Ukvami v Kanalski dolini; tja sva šla z Miro. Andraž Jež ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target12.html slika 12], gl. npr. {{COBISS|ID=280316160}}) se je pustil slikati v lokalu za Filozofsko fakulteto. Vsi nadaljnji posnetki (od 13. do konca) so nastali na poti v Toplice Sv. Martin na Muri v [[:w:sl:Medžimurska županija|Medžimurju]] in nazaj domov. Tja grede je bil postanek pri [[:w:sl:Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sveti Trojici v Slovenskih Goricah]], ki kulturno živijo od [[:w:sl:Alojz Kraigher|Alojza Kraigherja]], [[:w:sl:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], [[:w:sl:Oroslav Caf|Oroslava Cafa]], lahko pa bi dodali vsaj še [[:w:sl:Ožbalt Ilaunig|Ožbalta Ilauniga]] iz bližnjega Lenarta, ki je bil menda predloga za Kraigherjevemu ''[[:w:sl:Kontrolor Škrobar|Kontrolorju Škrobarju]]''. To kar so za Celje Celjski grofje, so za [[:w:sl:Čakovec|Čakovec]] [[:w:hr:Knezovi Zrinski|bani Zrinski]]: oboji so v spopadu s Habsburžani potegnili ta kratko. Toplice, ki jih Garmin še ne pozna in zavaja popotnika na stranske poti Železne Gore, se ponašajo z življenjsko filozofijo [[:w:sl:Rudolf Steiner|Rudolfa Steinerja]], ki je bil rojen blizu Čakovca (in ki je mdr. vznemirjal tudi Alojza Gradnika). Ker mi je tuja tako Steinerjeva ezoterika kot njena sodobna turistična izraba, nimam na to temo nobenega posnetka. Pač pa sem ponovno fotografiral [[:w:sl:Franc Miklošič|Franca Miklošiča]] v [[:w:sl:Ljutomer|Ljutomeru]]; stari posnetki so bili namreč na klasični film in jih še nisem digitaliziral. Medtem so meščani naročili še kipe [[:w:sl:Radoslav Razlag|Radoslava Razlaga]] in [[:w:sl:Karol Grosman|Karla Grosmana]] (starega očeta [[:w:sl:Meta Grosman|Mete Grosman]]). Predzadnji posnetek ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target33.html slika 33]) informacijske table na mestu [[:w:sl:Taborsko gibanje|prvega velikega slovenskega političnega zborovanja]] leta 1868 nas spomni, da se je slovenstvo začelo na ljudski, množični ravni (bilo je 7000 udeležencev) dogajati šele globoko v drugi polovici 19. stoletja.

==Stran '''277''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri277/index.html Ako greš po cesti, ki pelje iz Kranja v Tržič, prideš v slabih treh urah do župnijske vasi Križe], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. februarja 2016&lt;/small&gt;==

[http://slov.si/mh/galerije/galeri277/target0.html Slika 0] &amp;ndash; je bila posneta iznad kamnoloma v Kamni Gorici; na povečavi se vidi naša hiša na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]].

Slike od 1 do 18 so s poti na Kozjansko, v Straško Gorco pri Prevorju, kamor sva šla z Miro k Plankovim kupovat traktor TV 420. Kraji so nama bili čudno znani in doma sva ugotovila, da sva prav tam pred petimi leti že kolesarila (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri133/index.html 133. stran tega albuma]). To so kraji razbojnika [[:w:sl:Franc Guzaj|Guzaja]], ki je postal, tako kot vsi razbojniki, hvaležen literarni predmet, in zgodovinske romanopiske [[:w:sl:Ana Wambrechtsamer|Ane Wambrechtsamer]]; vseh znamenitosti ob poti zato nisem še enkrat slikal. V Repušu tabla usmeri v muzej na prostem z imeno Kozjanska domačija. Jurklošter je še vedno zanemarjen [http://slov.si/mh/galerije/galeri116/target15.html tako kot leta 2009.] V Laškem so imeli ravno pustni sprevod. 

Slike od 19 do 25 so s predstavitve ponatisa [[:w:sl:Josip Lavtižar|Lavtižarjeve]] zgodovinske povesti o turških vpadih ''[[:s:sl:Junaška doba Slovencev|Junaška doba Slovencev]]'' (1936) v Križah, kjer se povest dogaja. Prvi stavek povesti je dal naslov tej strani v albumu. Za ponatis redke knjige sem napisal [http://www.slov.si/mh/lavtizar2.html spremno besedo] in [[:v:sl:Josip Lavtižar in Križe|v nagovoru]] primerjal begunsko izkušnjo Slovencev iz 15. in 16. stoletja z današnjo ter apeliral na krščansko sočutje z ljudmi, ki so bili prisiljeni zapustiti vse, da bi preživeli. Prireditev je bila ob slovenskem kulturnem prazniku. Lado Srečnik je zanjo pripravil razstavo Križe nekoč in danes, tržiški župan [[:w:sl:Borut Sajovic|Borut Sajovic]] je recitiral Prešernovo [[:s:sl:Elegija svojim rojakam|Elegijo svojim rojakom]], Jožica Koder je povest jezikovno posodbila, zraven nje (slika 21) je direktorica knjižnice Toneta Pretnarja v Tržiču Marinka Kenk Tomazin. Dogodek je pripravil Janez Kavar, poznan po ''Kriških prigodah'' {{COBISS|ID=243721984}} in še čem, ime zgodovinarke zraven sem pozabil in jo osramočeno prosim, naj mi ga zaupa še enkrat. Igor Mokorel je gimnazijski sošolec, zdaj sodnik.

==Stran '''276''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri276/index.html Gospod, o Bog, saj vemo, da si z nami], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. februarja 2016&lt;/small&gt;==

*[http://slov.si/mh/galerije/galeri276/target0.html Slika 0] je nastala za geslo [[:w:sl:Levstikova nagrada#Levstikovi nagrajenci za življenjsko delo]] na Wikipediji.
* [http://slov.si/mh/galerije/galeri276/target1.html Slika 1] &amp;ndash; prevajalka Patrizia Raveggi je bila nekoč lektorica za italijanščino na Filozofski fakulteti; gl. njeno [http://slov.si/mh/galerije/kekec2/target22.html sliko iz leta 1996].
*Slika 2 in 3 sta z urejanja težko najdljivih spomenikov na Jelovici; Ivan Krivec iz Adergasa je mojster za take reči. 
*Vse nadaljnje slike so iz Dobove 1. februarja. Ponoči je prišel samo en vlak, tako da smo bili z delitvijo hrane in čiščenjem šotorov ob dveh že gotovi. Tudi za slikanje je bilo tokrat več časa kot [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/index.html novembra] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/index.html decembra,] pa za vzpon do [http://www.zaplana.net/izleti/svVid_Catez/ sv. Vida nad Čatežem nad Savo.] Kristus na zadnji sliki je v obraz precej podoben beguncem.

==Stran '''275''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/index.html Pri Almi in Celjskih: Zvečer pa na Vodiško planino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. januarja 2016&lt;/small&gt;==

[http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target0.html Slika 0] &amp;ndash; Franc Kosel, nedavno upokojeni profesor Strojne fakultete UL pred vhodom na FS, [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target1.html slika 1] &amp;ndash; Anja Nikolavčič načrtuje magisterij iz prostora v slovenski kmečki povesti. Slike 2&amp;ndash;22 so z novoletne oddelčne ekskurzije v Celje. O Almi Karlin nam je pripovedovala Barbara Trnovec, mi pa smo poznavalki nevzgojeno vpadali v besedo z vprašanji in svojimi mnenji. Teme so bile seveda vroče: njena izbira nemščine in posledično manjša naklonjenost slovenskih rojakov za njeno mitizacijo; ker ni bila lezbijka, tudi na zavzeto pozornost aktivistk ne more računati. Jo bo mogoče kdaj vpisati med deset največjih svetovnih popotnikov? Trenutno je tudi med prvimi tridesetimi še ni, gl. [http://www.theexpeditioner.com/2011/12/19/the-30-greatest-travelers-of-all-time/ članek v časopisu ''TheExpeditioner''.] V opravičilo sem pravkar vpisal v [[:w:sl:Alma Maksimilijana Karlin|Almino geslo na Wikipediji]] njeno knjižico o Karlinovi, zraven pa še nedavno izšli strip o popotnici, ki sta ga podpisala scenarist Marijan Pušavec in risar Jakob Klemenčič (gl. še oglas na [http://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=2397 Dobreknjige.si]). Popravil sem napačne datume njenega rojstva in smrti, ki so se pritihotapili iz avstrijskih enciklopedičnih virov, popraviti jih bo treba še v drugojezičnih geslih o popotnici. Mimogrede: Almin kip v Celju si lahko ogledamo samo na tujih Wikipedijah (npr. na [[:w:de:Datei:Celjski dom kolodvor Alma Karlin.jpg|nemški]]), na slovenski pa zaradi naše zaribane avtorske zakonodaje, ki ne pozna svobode panorame, ne. 

Naših kolegic na slikah ni treba posebej predstavljati, prijazna kustosa, ki sta nas vodila po podzemlju Knežjega dvora in po razstavi o Celjskih grofih (kdor ni poslušal, lahko prebere [[:w:sl:Celjski grofje|o njih obširen članek o grofih na Wikipediji]]), Jure Krajšek in Rolanda Fugger Germadnik, sta na slikah 10 in 11, za razlago motivov na reliefih od 12 do 16 prosim poznavalce. Kulturni obhod Celja naj bi zaključili v erotični galeriji Račka, ki pa je bila zaprta, namesto nje so tu posnetki iz razstavnih prostorov eno nadstopje nižje v Kvartirni hiši (20 &amp;ndash; Alma, 21 &amp;ndash; improvizirana varianta [[:w:en:American Gothic|Ameriške gotike]] z galeristoma v glavni vlogi in 21 &amp;ndash; vhod v Kvartirno hišo, kamor je zahajal k svoji problematični ljubici [[:w:sl:Alfred Nobel|Alfred Nobel]], ko je ta še živela v Celju).  

S turne smuke na Prevalo nad Žlebmi nimam posnetkov, ker sem fotoaparat pozabil v avtu, pa tudi vreme se je skazilo, le posnetek Ponc s ceste ([http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target23.html slika 23]). Slike od 24 do konca so s podelitve nagrad najbolj zavzetim pohodnikom na [[:w:sl:Vodiška planina nad Kropo|Vodiško planino nad Kropo]]. Podelitev je bila v Partizanskem domu na planini. Mira je bila s 177 vzponi (dobrih 500 m vzpona) med ženskami druga, prehitela jo je Juretova sošolka Mojca Valič. Drago Terlikar je Mirin bratranec, servisiral je jeseniške hokejiste, sicer pa je kolesar in tudi &quot;vodičar&quot; s po štirimi vzponi dnevno. [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target35.html Možak na sliki 35] je slučajno prav tedaj praznoval svoj 60. rojstni dan, Lara in Manja, nečakinji oskrbnice Hajdi iz Bohinjske Bistrice sta kelnarili, fanta na sliki 37 in 38 sta igrala in prepevala, vesela zelena bratovščina z zadnjih dveh slik je ostala v koči menda do jutra; če bo čas, postavim nekaj njihovega muziciranja in prepevanja, ki po ekstatičnosti ni bilo daleč od scen v Prežihovi ''Jamnici'', na Youtube.

==Stran '''274''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/index.html Na Gori se že &quot;ta dolga&quot; zvoni, midva pa se še odpravila nisva], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. januarja 2016&lt;/small&gt;==

Naslov je stran dobila iz Tavčarjevega [[:s:sl:Cvetje v jeseni (LZ)|Cvetja v jeseni]], LZ 1917, nanaša pa se na [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target1.html drugi posnetek.] Primernih stavkov je v povesti za potrebe literarnega pohodnika na pretek, npr.: &quot;Hodil sem od Jelovega brda proti Malenskemu vrhu ter kakor vselej, kadar sem stopal po ti poti, jemal vase lepoto pokrajine.&quot; Ali pa &quot;Pod Malenskim vrhom sva obstala na mestu, ki mu pravijo „Na Poklonu“. To je tratina sredi gozda, odkoder se vidijo štiri cerkve. Za tabo Mati Božja na Gori, pred tabo Sv. Martin v Poljanah, na eni strani Čabrače, na drugi Gabrška gora. Kaki svetniki so tam, tega vam danes ne morem več povedati. V prejšnjih bolj pobožnih časih so ljudje na tem mestu obstajali in se proti vsaki cerkvi poklanjali.&quot; Tudi naslednji trije posnetki so iz teh krajev: Jelovo brdo, kjer gospodarijo Presečnikovi, je v naravi [[:w:sl:Gorenja Žetina|Gorenja Žetina]]. Ko sem gledal, ali ima Wikipedija kaj o [[:w:sl:Rupnikova linija|Rupnikovi liniji]], ki je tekla čez Blegoš in se z enim od njenih bunkerjev začne tale stran ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target0.html slika 0]), sem v članku našel [http://slov.si/mh/galerije/galeri156/target1.html svojo fotografijo istega bunkerja] iz leta 2011, ki jo je Sporti postavil v Zbirko. [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target5.html Slika 5] je s proslave 50-letnice naše tajnice Branke Kotnik (več slik je na [http://www.slov.si/tajnica-branka-kotnik-jih-ima-50/ oddelčnem spletišču]), na naslednji pa sta [[:w:sl:Aleksandra Derganc|Aleksandra Derganc]] in [[:w:sl:Ada Vidovič Muha|Ada Vidovič Muha]] po seji ''Slavistične revije''. Fotograf Tihomir Pinter ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target7.html slika 7]) me je obiskal, da sva v Zbirko postavila tri [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Vladimir_kavcic3.jpg njegove portrete Vladimirja Kavčiča.] Svoj portret Tihomirja Pinterja sem postavil v Zbirko; kdo pa napiše na Wikipedijo članek o mojstru, ki je poznan po fotografijah slovenskih umetnikov in pisateljev?

Posnetki 8&amp;ndash;11 so s Pokljuke in iznad Žirovnice, dvanajsti dokumentira slovensko žično mejno norost v Metliki, 13&amp;ndash;16 so s silvestrske [[:w:sl:Kriška gora|Kriške gore]] in [[:w:sl:Tolsti vrh|Tolstega vrha]] nad Tržičem; Ana in Primož nista imela fotoaparata in sta me prosila za fotko; če me ne bi, bi ju nagovoril sam :) 17&amp;ndash;21 so bili napravljeni v [[:w:sl:Žiganja vas|Žiganji vasi]] pri Irmi in Reinhardu. Zavetišče na Kalu ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target22.html slika 22]) je na poti iz Tržiča proti [[:w:sl:Kofce|Kofcam]]. 3. januarja je naša Ela dopolnila eno leto, na zadnji od treh slik je s svojim stricem Lukom Tavčarjem v [[:w:sl:Žiri|Žireh]]. Metod Staroverski ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target27.html slika 27]) je gostilničar iz Krope, z Miro sva ga srečala na poti na [[:w:sl:Vodiška planina nad Kropo|Vodiška planina]]; ta ima planincu na izbiro zavite in tudi ravne poti :)

==Stran '''273''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/index.html ISIS d. o. o.], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. decembra 2015&lt;/small&gt;==

Slike 3&amp;ndash;8: V Dobovi so sami slavisti: zadnjič sem naletel na Marjanco, tokrat sta se razkrili dve nekdanji študentki (ju ni na slikah) in Nicolas Hanot iz Belgije, ki je trenutno lektor za francoščino na FF UL. Prostor, na katerem stojijo šotori, je zdaj asfaltiran, mogoče delo teče nekoliko bolj rutinirano, glavne pomanjkljivosti pa so ostale. Ni ozvočenja niti pripravljenosti, da bi prišleke (in prostovoljce) obveščali, kam gredo zdaj, koliko časa bodo ostali, kam gredo naprej. Vedno se najde kak policist, ki vidi svoje poslanstvo v tem, da se zadira nad ljudmi, jih priganja ali celo peha, čeprav ni nobene potrebe po naglici. Begunci bodo polegli po dekah, policaji pa bodo spet brezdelno postajali pred šotori. Delajo v glavnem prostovoljci, med plačanimi vodji izmen pa niso redki taki, ki pridejo delat samo zmedo z navzkrižnim ukazovanjem, ki naj bi jim utrjevalo avtoriteto. V enem šotoru begunce &quot;razorožujejo&quot;: škatle, ki jih praznimo v kontejner (vse v zvezi begunci se definira kot &quot;kužno&quot;), so polne ščipalk za nohte (res nevarno orodje), ogledalc, pilic, zobnih krem (potencialni eksploziv?), britvic za osebno higieno, kosov oblačil, nov, še ne uporabljen šotor (so bile nevarne njegove zložljive palice?), neodprtih konzerv. V šotorih, kjer so jedli, je še več napol izpraznjenih konzerv, kartonov z mlekom, kosov kruha, plastenk z vodo, ponošenih čevljev. Res delajo malomarno s hrano, ampak saj bi lahko nacija, ki zna izvesti Planico, delitev hrane organizirala bolj profesionalno in bolj racionalno, če bi to hotela. Tako pa &quot;nadrejeni&quot; pravijo: ''zanje je že dobro'' ali: ''saj se imajo čisto v redu'' &amp;ndash; kot da so si prišli v Dobovo privoščit le malo taborjenja. Ravnamo mi kaj boljše s hrano? Bogve kam so pred dnevi, ko smo imeli prednovoletno zakusko, stresli ostanke kanapejčkov in peciva, kam zlili nepopito natočeno penino? Beguncev nisem fotografiral, ker je to prepovedano, ko gredo skozi špalir in je treba hiteti z delitvijo hrane, pa tudi priložnosti ni prave. Tudi pogovarjati se z njimi ne bi smeli, čeprav (ali pa ravno zato, ker) se šele v komunikaciji lahko pokažejo v svoji človeški podobi, ne pa kot velika temna, neznana in nevarna gmota. Dva Afganistanca z gladko angleščino sta se zanimala za organizacijo prostovoljskega dela z begunci, ga z naklonjenostjo komentirala in trezno reflektirala perspektive beguncev v Evropi. Doma imajo porušeno, miru ni na obzorju, nekam pač morajo. Aja, manjka čevljev 41. 

[http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target9.html Slika 9] je dala tejle strani v albumu naslov. Jo bodo vohunski iskalniki indeksirali in bodo varnostno paranoidni prežuhi zahtevali njen umik? Bomo videli. Slike 10&amp;ndash;13 so s protesta proti okupirani Sloveniji. Spet je na delu paranoja ali pa gre za drago maščevanje za hrvaško nagajanje z begunci pred meseci in za arbitražno izigravanje. Bregovi nad Kolpo so na obe strani meje neprehodni, pa kljub temu po dolini ob reki napenjajo žico z razirkami. Proti beguncem je že ne postavljajo. Alenkin stari oče na plakatu na [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target13.html sliki 13] je tudi moj stari oče; v tem albumu ima vsaj dve strani: [http://slov.si/mh/galerije/galeri248/index.html Draga ženka in otroci: Der Führer kennt nur Kampf, Arbeit und Sorge,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri251/index.html Borovnica] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri260/index.html Stražišče in Borovnica.] Alenka pa je bila pred 57 leti [http://slov.si/mh/galerije/galeri260b/target35.html takale] :)

Slike 14&amp;ndash;19 sem posnel v Žireh, kjer sem [[Poklon Vladimirju Kavčiču|govoril o Vladimirju Kavčiču]]. Neverjetno, koliko ljudi zna spraviti skupaj Viktor Žakelj. Fotografije nekaterih prisotnih ([[:w:sl:Lojze Gostiša|Lojze Gostiša]], Milček Komelj, [[:w:sl:Ivan Kristan|Ivan Kristan]]) sem primerno obrezal in jih postavil na Wikimedia Commons, od koder jih jemlje Wikipedija. Udeleženci so se čudili, ko sem jim povedal, da na Wikipediji ni mogoče uporabiti množice slik [[:w:sl:Vladimir Kavčič|pisatelja Kavčiča]], ker so pač avtorsko zaščitene. Hči Lenka Kavčič ([http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target16.html slika 16]) mi je obljubila tja postaviti očetovo sliko &amp;ndash; najbrž se je po njenem posredovanju oglasil fotograf [[:w:sl:Tihomir Pinter|Tihomir Pinter]] in v sredo mu pomagam naložiti fotografijo v Zbirko. Sljučajno mi je prav te dni Rok Gašperšič poslal posnetek dolgega pisma, ki ga je nekdanji partizan Andrej Bohinc, obsojen na [[:w:sl:dachauski procesi (Slovenija)|dachauskih procesih]] na smrt, potem pomiloščen in po več kot desetletju zapora rehabilitiran, leta 1980 naslovil na Centralni komite ZK. Njegova življenjska zgodba je zelo zelo podobna tisti glavnega junaka v Kavčičevem romanu ''Zapisnik'', zaradi katerega je pisatelj prišel v spor z Zvezo borcev (z [[:w:sl:IvanJan|Ivanom Janom]], ki mu Bohinc očita umazana dejanja med vojno?) in mu je bila odvzeta že podeljena nagrada Prešernovega sklada. Domnevam, da je Kavčič črpal snov za roman prav iz Bohinčevega pričevanja.

Davorin Marinović s fotke 17 je kupil Mirinega Getza; Mire pa ne bom vsakič znova predstavljal na slikah :) Slike 18&amp;ndash;22 so s fakultetnega novoletnega srečanja v avli FF. Koncert hišne filharmonije in moškega pevskega zbora je bil lep, od portretov sem na Zbirko (Commons) postavil [[:w:sl:David Limon|Davida Limona]] in Namito Subiotto. Naslednjih šest slik je z izleta na Kumlehovo glavo in Veliki Mavrinec nad Vršičem, malo pred sončnim zahodom danes (pardon, je že včeraj, 19. 12.). Boštjan in Urška Blaznik sta soseda in sem ju slikal za [http://slov.si/mh/dobravskedomacije.docx kroniko dobravskih domačij] in za [http://slov.si/mh/dobravskikdojekdo.docx dobravski Kdojekdo] (dostopno z wikipedijskega članka o [[:w:slSrednja Dobrava|Srednji Dobravi]]). Boštjan je sociolog, sicer pa polkovnik in vodja Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah, Urška pa kemičarka in je pravkar doktorirala iz prehrane. {{COBISS|ID=282635008}}

==Stran '''272''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri272/index.html Raje mešam alkohol kot beton], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. decembra 2015&lt;/small&gt;==

Tako piše na majici nekega žurerja v mariborski diskoteki (slika 13), katere ime mi je ušlo iz spomina. Tam se je dogajal, hm, precej močan žur po posvetovanju o slovenščini v znanosti (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005344.html vabilo na Slovlitu]), ki ga je organizirala študentska sekcija mariborskega slavističnega društva, tj. Nina Ditmajer in Jure Cvetek. Imena udeležencev so pod skupinsko sliko (slika 2), v predavalnici na FF je bilo 20 študentov in profesorjev ter novinar Tone Petelinšek, skupaj 27; moj prispevek je [[Slovenski jezik v znanosti|tule]]. Zombijevsko pobarvani so natakarji, režita se didžeja, drugi so neznanci. Fotografije 14&amp;ndash;18 so s tiskovne konference ob izidu ''Kranjskega zbornika'' 2015 v kranjski knjižnici (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005358.html vabilo na Slovlitu]). Drago Štefe je urednik zbornika, Viktor Žakelj je bil govornik na prireditvi, Mendi Kokot je tehnična urednica. Naslov mojega prispevek je [[Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni]]. [http://slov.si/mh/galerije/galeri260b/target103.html Bojan Pretnar] je prijatelj iz otroštva, Marija Lokar je Metina mama in nekdanja soseda, z Mijo Mravljo smo skupaj peli v gimnazijskem pevskem zboru, slovenist [http://www.gorenjci.si/osebe/mohor-miha/991/ Miha Mohor] je družinski prijatelj. Naslednjih pet fotografij je s predstavitve knjige ''Na mrtvi straži'' {{COBISS|ID=58847586}} v Novi vasi na Blokah, za katero sva z Urško Perenič napisala [http://slov.si/mh/joze_campa.html spremno besedo]. Akterje je posnel Milan Korbar na [http://www.kjuc.si/dogodki/joze-campa-na-mrtvi-strazi-ljudje-in-zemlja-roman-z-bloske-planote/ spletni strani knjižnice,] tule pa so moji posnetki domačinov (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005364.html vabilo na Slovlitu]); založnika Jožeta Kotnika (založba Math) in še koga sem pozabil slikati. Zadnjih osem posnetkov kaže nastopajoče na simpozijskem praznovanju desetletnice dLiba v Mestnem muzeju v Ljubljani (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005370.html vabilo na Slovlitu]). Tudi tu kdo manjka, ker slika ni uspela; nekateri posnetki bodo za Wikimedijino Zbirko, kjer počakajo na uporabo v wikipedijskih člankih. Okrogli mizi, ki je sklenila dogodek, je dajala ton zaskrbljenost nad nevarnostmi, ki jih prinaša internet, kar je ob jubilejni priložnosti digitalne knjižnice kot enega od paradnih konjev interneta dokaj nenavadno.

==Stran '''271''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri271/index.html Ab imo pectore], &lt;br&gt;&lt;small&gt;23. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Pa naj bo: lat. ''Ab imo pectore'' 'iz dna srca (duše)' je naslov poglavja v zborniku ob jubileju [[:w:sl:Boža Krakar Vogel|Bože Krakar Vogel]], ki ga je pripravila [[:w:sl:Alenka Žbogar|Alenka Žbogar]] v okviru revije ''Jezik in slovstvo''. Na predstavitvi zbornika (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005341.html vabilo na Slovlitu]) so nastopili tudi študenti (Jernej Kusterle s pesmijo, igralska skupina pa s skečem), a posnetki žal niso uspeli. Začetne fotografije je posnel Voranc Vogel, zadnjih sedem pa je mojih.

==Stran '''270''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri270/index.html Popotovanje iz Litije do Čateža], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Na popotovanju je vedno lepo, kadar pa je tako lepo in toplo vreme, kot je bilo tokrat, pa še posebej. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005328.html Vabilu] se je odzvalo nekaj čez 40 študentov, med njimi dva starejša kolega Pavel Repnik in Vladimir Pirih, Urška je imela s seboj Benjamina, nosil ga je večino poti Aleš. Vseh slik je nastalo čez 200, kdor ji bo hotel, bo že znal vprašati.

==Stran '''269''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/index.html O shivite lepo, de umerjete lahko], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Slike so spet razporejene po času nastanka. Na začetku so posnetki s [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005292.html 70-letnice Inštituta za slovenski jezik na ZRC SAZU in predstavitve slovarskega spletišča Fran 3.0.] [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target9.html Slika 9] je nastala po plombiranju {{redakcija|najprej sem mislil, da je bila štirica, pa me je zobozdravnik popravil|petice}} levo zgoraj. Slike od 10 do 19 so s proslave ob grobu [[:w:sl:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]], govornik je bil [[:w:sl:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]]. Ajdovski gradec nad Bitnjami v Bohinju ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target20.html slika 20]) je tako nerazgleden, da kaj več od plošče s Prešernovimi verzi ni bilo slikati, spodaj v vasi in v plezališču nad njo pač (slike 12&amp;ndash;25). Alpinist Klemen Žumer je brat Martina Žumra, ki ga je [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2014_08.pdf Mira intervjuvala] za ''Planinski vestnik''. Linda Berendsen je učila naša otroka, ko smo bili 1995 v Lawrencu, Kansas, iz Nizozemske priseljeni geolog Pieter pa je njen mož; prišla sta na obisk iz ZDA (27 in 28). Jesenske slike 29&amp;ndash;32 so z [http://www.hribi.net/izlet/pod_krnico_planina_spodnja_dolga_njiva_/11/298/420 Dolge njive pod Košuto,] 33&amp;ndash;39 pa iz [[:w:sl:Osp|Ospa]]. Posnetki 40&amp;ndash;46 so z vzpona na Viševnik. Razvaline [http://www.gradovi.net/grad/gutenberk_hudi_grad gradu Gutenberg] (Hudi grad) nad Tržičem sem šel slikat ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target47.html slika 47]), ker pripravljam spremno besedo za ponatis povesti ''[[:s:sl:Junaška doba Slovencev|Junaška doba Slovencev]]'' (1935/36) [[:w:sl:Josip Lavtižar|Josipa Lavtižarja]], ki se dogaja tod. Pod cerkvijo sv. Jurija, na kateri je spominska plošča prvemu ljubljanskemu šofu [[:w:sl:Žiga Lamberg|Žigi Lambergu]], ki se je rodil na Gutenbergu, je vila Bistrica ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target52.html slika 52]); v poletnih mesecih so jo nekoč, ko je bila protokolarni objekt, naseljevali najvplivnejši intelektualci [[:w:sl:Josip Vidmar|Josip Vidmar]], [[:w:sl:Jože Javoršek|Jože Javoršek]], [[:w:sl:Miroslav Krleža|Miroslav Krleža]] in drugi obiskovalci (prim. [http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/ziva-vidmar-kako-zaboga-ste-mogli-dopustiti-da-so-klerikalci-prisli-na-oblast.html članek Žive Vidmar v Delu]). Ivan Krivec ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target53.html slika 53]) je pobudnik in &quot;urednik&quot; [https://www.facebook.com/media/set/?set=a.773967012636100.1073741834.113215582044583&amp;type=3 Spominskega parka tovarištva Davovec], Klemen in Iza Praprotnik ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target54.html slika 54]) sta naša soseda. Zadnji štirje posnetki (55&amp;ndash;58) so s prostovoljske nočne izmene v sprejemnem taborišču za begunce v Dobovi (v izmeni prej je bila [http://medkulturni-institut.si/o-institutu/o-ustanoviteljici/ Marjanca]). To noč je z dvema vlakoma prišlo samo okrog 1200 ljudi, pa je bilo vendar dovolj dela z razdeljevanjem hrane in pospravljanjem po njihovem odhodu. Kolikor smo imeli z utrujenimi in pohlevnimi ljudmi več opravka, kot bi ga bilo treba, je bilo to zaradi pomanjkljive organizacije oziroma premalo prostovoljcev. Glede na to, koliko jim je na poti sploh mogoče skrbeti za osebno higieno, je bilo še znosno. Odgovornim bi priporočil, naj posameznega živčnega in agresivnega policista nadomestijo z mirnejšim in najdejo način, kako vsaj konzerve, ki jih nihče ni odprl, ponuditi drugim, ne pa &quot;iz varnostnih razlogov&quot; potratno zavreči. Begunci so iz različnih koncev sveta in iz različnih kultur, doma so imeli različen socialni status, zato je posploševanje o njih problematično. Tudi njihova usoda v &quot;svetlem novem svetu&quot; (tokrat pišem narekovaje zares), če bodo v njem uspeli ostati, bo različna. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]])

==Stran '''268''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/index.html Šagra], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. oktobra 2015&lt;/small&gt;==

Prva dva posnetka sta s sprejema brucov.&lt;ref&gt;Ja, po SP bi moralo stati ''brucev'', ampak tako bi rekli samo slavisti, zato se raje ravnajmo po SSKJ.&lt;/ref&gt; Okno ([http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target4.html slika 4]) je z domačije leta 2009 preminulega alpinista Filipa Benceta v Dolžanovi soteski nad Tržičem (po njem se imenuje zavarovana pot nad strugo Tržiške Bistrice); tudi mlada turista s Kanarskih otokov sta se fotoaparatu nastavila tam. Posnetki 6&amp;ndash;9 so z lepotnega tekmovanja v ljubljanskem hotelu Union. Navijati je bilo treba za Nežo Tavčar in glej ga zlomka, to je tam počelo še nekaj študentk slovenščine. Jedro te strani (posnetki 10&amp;ndash;46) so slike z oktoberfesta v vasi Praprot pri Šempolaju nad Trstom. Včasih so takim veselicam rekli [http://www.fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=%C5%A1agra šagra,] tale pa se moderno imenuje ''muzikfešt''. Hrup je pomagala povzročati skupina gorenjskih sokrajanov z Dobrave in širše okolice (vse do Ljubljane), ki jo je v avtobus zvabila naša soseda, gostilničarka Marička. Veselico organizira [http://www.skdvigred.org/ slovensko kulturno društvo Vigred,] njegova prizadevna članica (na [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target22.html sliki 22] je Elena Legiša, ki je hkrati tajnica pevskega zbora Pinko Tomažič. Mojca Šiškovič in [[:w:sl:Miran Košuta|Miran Košuta]] iz bližnjega [[:w:sl:Križ, Trst|Križa]] (sliki [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target24.html 24] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target25.html 25]) sta sem prijazno prišla na moj klic. Zadnje poglavje reportaže (fotografije 47&amp;ndash;65) je s slovesnosti ob poimenovanju osnovne šole Dobova po [[:w:sl:Jože Toporišič|Jožetu Toporišiču]]. Govorila sta med drugimi naša predstojnica [[:w:sl:Vera Smole|Vera Smole]] in [[:w:sl:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]], slikal pa sem tudi organizatorja Toporišičevega simpozija v Pišecah [[:w:sl:Marko Jesenšek|Marka Jesenška]]. Tako kot junija, ko smo bili [http://slov.si/mh/galerije/galeri254/index.html na obisku Toporišičevine na Mostecu], so se tudi tokrat domačini odrezali z dolgim programom in izborno postrežbo. Samo zeblo nas je zunaj. Gospa Ankica Krivec ([http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target59.html slika 59]) mi ni izdala svojega naslova v Dobovi, češ da ni potreben, ker jo vsi poznajo. Vprašala me je, če sem slučajno iz Zagreba, in mi zaupala, da je natanko pred enim tednom [[:w:sl:Zvonko Kovač|neznanemu profesorju]], ki je na koledarju pozabil preveriti datum slovesnosti, razložila, da je pomotoma prišel na slavje en teden prezgodaj. Pobahal sem se ji, da vem, kdo je bil ta profesor :)

==Stran '''267''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri267/index.html Pr Maháv], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. september 2015&lt;/small&gt;==

Prvi trije posnetki so s pokekčevskega žura na Hladnikovini, udeleženci pa, razen manjkajočih, vsi z letošnjega [http://slov.si/mh/galerije/galeri250/index.html kekca v Paklenici.] Posnetki 3&amp;ndash;7 so s trgatve pri sorodnikih na Veselici nad Metliko. Grozdje je bilo slabo, tako da smo se bolj posvečali odojku in lanskemu vinu. 8&amp;ndash;10 so s poti na [[:w:sl:Debela peč|Debelo peč]] preko Klečice, sledijo štiri slike kmetij v opuščeni vasi Slamniki nad Bohinjsko Belo. Tu je Pavle Zidar (Zdravko Slamnik) kot otrok pri sorodnikih preživljal počitnice. Več o hišnih imenih te vasi najdemo na spletišču [http://www.hisnaimena.si/ Hišna imena na Gorenjskem.] Do konca te strani v albumu so posnetki s [http://www.pdziri.si/category/markov-tek/ 16. Markovega teka] od Žirov do [http://www.pdziri.si/category/koca/ nove planinske koče na Mrzlem vrhu.] [[:w:sl:Marko Čar|Marko Čar]], po katerem se tek imenuje, je bil stric naše snahe Ane, Stane Čar ([http://slov.si/mh/galerije/galeri267/target26.html slika 26]) je njegov oče. Tekla sta tudi naš Jure in Anin polbrat Luka. Med pohodniki je bil upokojeni profesor s fakultete za šport [[:w:sl:Janko Strel|Janko Strel]] ([http://slov.si/mh/galerije/galeri267/target21.html slika 21]), ki sem ga brž slikal za Wikimedijino Zbirko, tako da je zdaj geslo o njem na Wikipediji opremljeno s fotografijo. Brez slik naše Ele tudi tokrat ni šlo. 

==Stran '''266''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri266/index.html Slovenski slavistični kongres], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. september 2015&lt;/small&gt;==

Vedno bolj dvomim v natančnejše podnaslavljanje fotografij. Potrebno bi že bilo, potrebno, ali časa jemlje preveč poizvedovanje po imenih portretiranih. Javite se prosim sami, da vas vpišem. Tokratni [https://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres15 slovenski slavistični kongres] se je dogajal v dvorani Mestnega muzeja v Ljubljani, večerja s podelitvijo nagrad in zabavo pa v restavraciji Skriti kot v podhodu Ajdovščina.

==Stran '''265''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri265/index.html Sicilija], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. september 2015&lt;/small&gt;==
Lani je bila [http://slov.si/mh/galerije/galeri231/index.html Albanija,] predlanskim [http://slov.si/mh/galerije/galeri206/index.html Sardinja,] še prej [http://slov.si/mh/galerije/galeri144/index.html Korzika,] letos pa je bila odločitev za družinsko potovanje na Sicilijo. Združila naj bi popotovanje, plavanje in varstvo vnukinje Ele, medtem ko bosta njena starša Jure in Ana plezala po pečinah okrog San Vita lo Capo, pa je neurno vreme, o katerem so poročali tudi pri nas, prva dva načrta skrajšalo. Nevihtna noč naju je z Miro k sreči doletela na iztegnjenih sprednjih sedežih najetega avta za podrto kmetijo sredi vinogradov nad mestom Licata.

Prvo noč sva prespala (pravzaprav zaradi dolgo v noč trajajočega koncerta prebdela) v kampu El Bahira pred San Vitom, potem sva se za dve noči preselila v udobje apartmaja mladih. Prvo popotovanjsko noč sva šotorila za vodnim zbiralnikom (če ni bilo le stranišče) na vrhu hriba z garibaldinskim obeliskom ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target11.html slika 11]) in kostnico (''orsario'') [[:w:it:Sacrario di Pianto Romano|Sacrario di Pianto Romano]], postavljeno v spomin [[:w:it:Battaglia di Calatafimi|bitke pri Calatafimiju]]. Tu naj bi [[:w:sl:Giuseppe Garibaldi|Garibaldi]] izrekel stavek: »Qui si fa l'Italia o si muore,« ki je vklesan na spomenik ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target10.html slika 10])  – lep zgled civilizacijskega principa žrtvovanja, kot ga kritično reflektirajo knjige in članki na spletišču [https://www.libraryofsocialscience.com/newsletter/ Library of social science.] 

Prijeten je bil postanek v kraju [[:w:it:Santa Margherita di Belice|Santa Margherita di Belice]], ki ga sicer ni v nobenem vodniku in tudi na zemljevidu ni označen kot ogleda vreden, kulturno pa živi iz izjave pisatelja [[:w:it:Giuseppe Tomasi di Lampedusa|Giuseppeja Tomasija di Lampedusa]] (1996–1957) ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target14.html slika 14] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target15.html slika 15]), da je tu najraje počitnikoval. Po njegovem romanu [[:w:it:Gattopardo|Gattopardo]] je Visconti posnel film ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target16.html slika 16]), mesto podeljuje v njegovem imenu [[:w:it:Premio letterario Giuseppe Tomasi di Lampedusa|literarne nagrade]]. ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target17.html slika 17.]) 

Druga sicilijanska literarna figura je [[:w:en:Luigi Pirandello|Luigi Pirandello]] (1867–1835). Njegovi verzi ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target22.html slika 22]) in kiparski portret ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target23.html slika 23]) so bili posneti pred vhodom v rojstno hišo ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target24.html slika 24]), ki je muzej. Hiša stoji nad obalo južno od mesta [[:w:it:Agrigento|Agrigento]]. Malo stran je njegov grob, katerega obisk spretno tržijo. 

V steni okrepčevalnice v gorskem mestu [[:w:it:Polizzi Generosa|Polizzi Generosa]] sem posnel sicilijanski grb [[:w:en:Triskelion|trinacria]] ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target37.html slika 37]). Sicilija ima neverjetno veliko grških antičnih arhitekturnih ostankov, presenetile so velike nerazparcelirane površine obdelanih polj, ki pokrivajo cele doline in griče, in velikost starih mest na vrhu hribov, z ozkimi strmimi ulicami.

Svet je majhen: ob odhodu sva na letališču Trapani slučajno srečala Jožeta Lavriča Cascia, s katerim smo se spoznali letos v Novi vasi na Blokah ob Krpanovem simpoziju (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri245/target22.html sliko 22] na strani [http://slov.si/mh/galerije/galeri245/index.html Boj za Krpanovo dediščino]). Jože je po očetu Sicilijanec (o svoje iskanju sicilijanskih korenin je napisal knjigo ''Korenine siciljanskega labirinta'' {{COBISS|ID=216426496}}, ki priziva v spomin Pregljevo povest ''[[:w:sl:Peter Pavel Glavar|Peter Pavel Glavar]]'' (celotno besedilo je na [[:s:sl:Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod|Wikiviru]]), v kateri je naslovna oseba na poti za očetom Petrom Jakobom Testaferrato) in je najboljši vir informacij o znamenitostih in dobri hrani na turističnih kmetijah (''azienda agrituristica''), za naju tokrat žal prepozno. Tudi za Etno in za Catanio, kjer se je rodila [[:w:sl:Sveta Agata|sv. Agata]], zavetnica glavne ženske osebe v ''Visoški kroniki'' (gl. [http://lit.ijs.si/visoska.html#%C5%BDenske mojo interpretacijo]), je zmanjkalo časa.

Zadnja serija slik dokumentira Anine in Juretove šestice in sedmice v okoliških plezališčih.

==Stran '''264''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri264/index.html Od človeka do človeka], &lt;br&gt;&lt;small&gt;31. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Stran '''263''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri263/index.html Nekoga moraš imeti rad], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Stran '''262''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri262/index.html »Kaj ni ta gora Škrlatica,« je dejal Kekec in je še vedno strmel na tiste pečine, ki so se dotikale naravnost modrega neba], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>a1nrsdxetsriebprpqane8ieebz53v3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85494</id>
      <parentid>85493</parentid>
      <timestamp>2026-07-24T06:30:35Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Stran 570 Ozhe v' miru Boshjim pozhivajte, 4. julija 2026 */</comment>
      <origin>85494</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="559431" sha1="400iei9cgvklrx7rh2wxmng8v5sv470" xml:space="preserve">'''Opombe k slikam [[:w:sl:Miran Hladnik|Mirana Hladnika]] v fotoalbumu na http://slov.si/mh/galerije/'''

Tile komentarji nastajajo na spodbudo [[:w:sl:Igor Kramberger|Igorja Krambergerja]] in [[:w:sl:Zoltan Jan|Zoltana Jana]], ki sta potožila nad pomanjkanjem, nezadostnostjo ali enigmatičnostjo podnapisov  v mojem fotoalbumu. Začel bom s svežimi posnetki in po možnosti dodajal komentar tudi k starejšim stranem v albumu. V Picasinih albumih bi bilo to nerodno, nerodno pa bi bilo tudi presedlati z albumskega v blogovski format objavljanja, zato sem se odločil za ločeno objavo komentarjev na Wikiverzi in vzajemne povezave med albumom in komentarji. Opombe bodo dobile samo slike, ki bi bile lahko v »javnem interesu« (portreti oseb, krajev, objektov ipd. iz enciklopedičnih ali kronističnih potreb), zasebne pa le v izogib nesporazumom. Kadar komentarja vendarle ne bo, to pomeni, da ne poznam imena fotografirane lokacije ali osebe ali pa sem upošteval izrecno oz. domnevno željo potretiranca, da ostane Googlu skrit. Čeprav postavljanje zasebnih in javnih posnetkov na isto mesto povzroča včasih zmedo, pri tem ostajam, ker je tako kot naše življenje in bi bilo njuno ločevanje nasilno. 


==Stran '''570''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri570/index.html Ozhe v' miru Boshjim pozhivajte,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. julija 2026&lt;/small&gt;==

Naštevalno: Hudič babo pere je slap v Završnici, posnetki 1&amp;ndash;4 so s kolesarjenja po Jelovici. (Mimogrede: vabljeni na občinsko proslavo in otvoritev [[Spominska soba na Vodiški planini|Spominske sobe v Partizanskem domu na Vodiški planini]] na Jelovici 1. avgusta ob 11.00; vzpona do tja je za dobro uro.) V Šivčevi hiši v Radovljici (5) je bila seja sveta Muzejev radovljiške občine, kjer sem napovedal pomoč pri vračanju [[Kovači v partizanih|NOB-zbirke v Kovaški muzej v Kropi]]. Kovaško uporništvo bo prikazano tudi v literarni luči: mitični in folklorni kovači, kovač Martin Krpan, roman ''Vigenjci'' [[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]], partizanska pesnika [[:w:Kristina Šuler|Kristina Šuler]] in župnik [[:w:Lojze Žabkar|Lojze Žabkar]]; oba sta vključena v Paternujevo četveroknjižno antologijo [https://znaci.org/00003/1107.pdf ''Pesništvo upora''.] Blizu, na pokopališču na Ovsišah, je pokopan pisatelj župnik [[:w:Joža Vovk|Joža Vovk]] (10); tudi njegov stanovski kolega in Prešernov &quot;konkurent&quot; [[:w:Jožef Žemlja|Jožef Žemlja]], ampak sliko njegovega nagrobnika sem nekoč že objavil, zato je tu ni. Kolesarjenje po Gorjancih in pod njimi (14&amp;ndash;27) je pripeljalo do nagrobnika še enega Prešernovega sodobnika in rojaka, Mihaela Vouka. Za verze na nagrobniku pri Treh farah v Rosalnicah iz leta 1842 nekje piše, da &quot;ni nemogoče, da so verzi celo Prešernovi&quot;:

&lt;poem&gt;
Oče v' miru Božjim počivajte,
Roka nevtrudena miruj.
Žive vere rajski sad vživajte,
Z lučjo večno Bog Vas osrečuj.&lt;/poem&gt;

Več o tem v članku [https://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifni Prešeren] iz leta 2000.

Zadnji posnetki so s predstavitve nove antologije pesmi Kristine Šuler ''Rubin in roža'' na dvorišču Šmelove hiše v Kropi; predstavila sta jo urednica [[:w:Alenka Jensterle Doležal|Alenka Jensterle Doležal]] in kroparski kulturni promotor Slavko Mežek, recitiral je igralec Gaber K. Trseglav.

==Stran '''569''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri569/index.html Vem, kdo je zmagal,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. julija 2026&lt;/small&gt;==

4. julij je bil pri nas nekoč dan borca (leta 1941 je na ta dan KP Jugoslavije pozvala k splošni ljudski vstaji proti okupatorju), danes pa je bolj v zavesti kot rojstni dan ZDA. Za spomin na nekoč je tu slika št. 5. Posnetki z najmlajšimi (prva, 11, 12) obkrožajo posnetke s srečanj starih: 100-letnice sovaščana [[:b:Dobravski kdojekdo#Alojz Vidic|Alojza Vidica]], ki je umrl malo pred praznovanjem, in obisk partizanske tehnike Mete (5&amp;ndash;9). Na grobišču borcev v Radovljici so te dni vrezali v nagrobnike 29 imen padlih na Jelovici, 66 let po pokopu! Med njimi je tudi Marta Tavčar (14, 15), družica komandanta in narodnega heroja [[:w:Jože Gregorčič|Jožeta Gregorčiča]], ki je padel skupaj z njo in še 26 tovariši v spopadu na Lipniški planini 9. septembra 1942. Napeto zgodbo opremljanja nagrobnikov z napisi in postavljanja informacijske table na grobišču je mogoče prebrati [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Spomeniki za Svobodno besedo#Grobišče borcev NOB, Radovljica|tule na Wikiverzi,]] za literarnovedni alibi pa naj dodam, da je Jože Gregorčič avtor Cankarjevega kipa v nadnaravni velikosti. Napravil ga je 1939 iz ilovice v francoskem taborišču, potem ko je prebežal čez Pireneje iz frankistične Španije, kjer je bil mitraljezec v mednarodni brigadi. V enem od filmov o Cankarju je bilo videti, da obstaja fotografija kipa in kiparja, vendar mi je umetna pamet še ne zna najti, najbrž je kje v sveže digitaliziranih revijah ''Borec'' ali ''TV-15''.

Stran zaključujejo trije letaki s pozivom k podpori volivca zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma proti politični policiji, ki jo po Trumpovem zgledu ustanavlja aktualni režim. Kakšne nezaslišane reči počne npr. ICE v ZDA, si preberi na [[:w:en:United States Immigration and Customs Enforcement#Protests and criticism|Wikipediji]]. Če nočeš živeti v avtoritarni policijski državi, izrazi podporo [https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=9205&amp;lang=si s certifikatom elektronsko] ali na hitrem okencu na upravni enoti.

==Stran '''568''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri568/index.html Kekec na Črni prsti,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. junija 2026&lt;/small&gt;==

Kekcev je bilo letos na njegovi poti 21, vzpeli smo se za 1100 m na [[:w:Črna prst|Črno prst]], počivali pri Orožnovi koči pod Liscem, piknik pa smo napravili po vrnitvi na ploščadi za opuščeno gostilno Janez na Ravnah. Lepo, kot vedno. Prvih sedem slik je s spominskega pohoda k obeležju [[:s:Franc Gortnar|Francu Gortnarju]] med sv. Tilnom nad Repnjami in smledniškim gradom. Gortnar je bil tudi nekaj pesnika, kakor njegova sestra [[:s:Francka Gortnar|Francka]], katere pesmi so vključene v Paternujevo ''Pesništvo upora''. O svojem padlem bratu nam je pripovedoval vitalni 89-letni Peter Gortnar, v kulturnem programu pa zrecitiral dolgo Ćopićevo [https://www.antifasisticki-vjesnik.org/hr/pjesme/8/Pjesma_mrtvih_proletera/406/ Pjesmu mrtvih proletera].

==Stran '''567''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri567/index.html Zdravo naši sokolovi,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. junija 2026&lt;/small&gt;==

Tokrat je bil na vrsti najvišji vrh v BiH, 2386 m visoki Maglić na meji s Črno Goro. Do sedla Prijevor nad Tjentištem je kakih 15 km precej grdega makadama, ki pa je prevozen tudi z navadnim avtom, od tod pa dobri dve uri strmega vzpona, mestoma zavarovanega z jeklenicami; sneg je s poti ravno izginil. Za Branka iz ravne Vojvodine (5) je bil vzpon kar hud. Navzdol sva šla naokoli čez Trnovačko jezero, ki je cilj večini planincev s Prijevora. Tam se šotori, plava in roštilja, potem ko čuvar Ilija Ćalasan od obiskovalcev pobere pristojbino. Pri spomeniku 3301 v [[:w:bitka na Sutjeski|bitki na Sutjeski]] padlemu partizanu je bila ravno na dan najinega prihoda slovesnost; sicer je bilo v ofenzivi 6391 žrtev. Spomenik vzdržujejo, reprezentativni memorialni in športni objekti v okolici pa razpadajo. Sutjeska in predeli ob cesti proti Dubrovniku pripadajo Republiki Srbski; zastave, grbi, spomeniki, grafiti ... ne kažejo, da se uradno nahajajo v BiH. 

Druga polovica posnetkov je s Hvara, kjer sva se nastanila v plezališčnem zalivu Velika Stiniva pri prijaznem gostitelju in od tod obiskovala okoliške zalive in Sv. Nikola, najvišji vrh na otoku. V primerjavi s poceni Bosno in Hercegovino je Hrvaška draga. Po novem je karto za trajekt treba kupiti vsaj dan prej prek spleta, sicer se zna zgoditi, da ostaneš na otoku. Mesto Imotski ob poti domov s hrvaško nacionalno simboliko vzpostavlja ravnotežje srbski v BiH (&quot;Zdravo naši sokolovi ... od Lovčena do Karpata&quot;, 22). Kje so časi, ko je bilo v Jugoslaviji vseeno, kateri etniji ali religiji je kdo pripadal ...

==Stran '''566''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri566/index.html Paternu 100 let,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. junija 2026&lt;/small&gt;==

Samo nekaj nastopajočih na simpoziju ob 100. obletnici rojstva Borisa Paternuja, ki ga je 3. junija 2026 pripravil Marko Juvan na SAZU in na slovenistiki FF. Prispevki bodo objavljeni v ''Slavistični reviji'', [[Najina razpotja|moj pa je že tule]].

==Stran '''565''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri565/index.html Kam pa skrili ste grobove,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. junija 2026&lt;/small&gt;==

Naslov strani je iz verzov Rudolfa Maistra na spominski plošči padlim v prvi svetovni vojni na Skalnici oz. Sveti gori nad Solkanom (2), izbran je bil pa zato, ker ustreza obisku več pokopališč (v Radovljici, Vipavi, Grgarju, Gornjem in Dolnjem Cerovem, Kozani, Vedrijanu) s partizanskimi nagrobniki. Preseneča, da opaznega števila mladih mrtvih, tj. rojenih po 1920 in umrlih med 1941 in 1945, ni najti v [https://www.sistory.si/ww2 registru žrtev druge svetovne vojne.] So njihove smrti (npr. samomori) vendarle kako povezane z vojno? (Ko se že vse vrti okrog smrti, sem spada tudi moj nekrolog za lokalnim zgodovinarjem [[Goran Lavrenčak|Goranom Lavrenčakom]] v ''Gorenjskem glasu'' 2. junija 2026.) Za narečjeslovce bi bili lahko zanimivi domači zapisi hišnih imen v Kozani (16) in Vedrijanu (22). Sicer pa obisk pokopališč potrjuje vtis, da bi bil brez Primorcev slovenski NOB občutno manjši. Seveda, izkusili so fašizem že pred vojno (glej Bevkov napis na grobu 14-letnega Mirka Brezavščka, slika 8) in vedeli so, da je rešitev pred njim samo v radikalnem odporu. Posnetki od 30 do 36 so s piknika popisovalcev partizanskih spomenikov na zemljevid, od 37 do konca pa s proslave v Titovi vasi v Završnici, kjer je neznani okupatorjev sodelavec demoliral dvoje partizanskih obeležij. Župan Leopold Pogačar je zagotovil, da bo občina obnovila oba. Koncept mojega predavanja o oddaljenem branju na novogoriški humanistiki (prva slika) &amp;ndash; predavanje je bilo povod za kolesarjenje po Brdih &amp;ndash; si je [[Oddaljeno branje|mogoče prebrati na Wikiverzi]].

==Stran '''564''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri564/index.html Ljudje z rano, drugič,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. maja 2026&lt;/small&gt;==

Ob stoletnici Kosovelove smrti ponavljam naslov [https://slov.si/mh/galerije/galeri279/index.html 279. strani v tem albumu] izpred desetih let, Ljudje z rano. Tam je [https://slov.si/mh/galerije/galeri279/target24.html fotografija spomenika na zasebnem vrtu v Žireh,] z verzi iz Kosovelove pesmi [[:s:Ljudje z rano|Ljudje z rano]]. Te dni sem spomenik [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/10817/ uvrstil v zbirko partizanskih spomenikov na zemljevidu,] potem ko so mi domači pomagali odkriti, kje sem fotografijo posnel, in sem se srečal s postaviteljem (slika 6). 

V [[Spominska soba na Vodiški planini|Spominski sobi na Vodiški planini]] spet visijo štirje lesorezi [[:w:Ive Šubic|Iveta Šubica]] (prvi trije posnetki), vabljeni k obisku [[:w:Vodiška planina nad Kropo|Vodiške planine]] in Partizanskega doma na njej. Drugi posnetki na tej strani so z izletov (s kolesom, z avtom in peš) po [[:w:Jelovica#Jelovica med drugo svetovno vojno|jeloviških planinah in njenih spomenikih]]: Danejeve, Oblakove, Povšinove (Tamare), Selške, Mošenjske, Lipniške, Radovljiške, Poženkove, Stara hleva.    

Slika 34 je iz dokumentacije [[:w:koncentracijsko taborišče Dachau|koncentracijskega taborišča Dachau]], na sveže dane na ogled (Dušanu Škodiču hvala za pošiljko). Josef Hladnik je bil moj stari oče, več o njem na albumski strani [https://slov.si/mh/galerije/galeri248/index.html Draga ženka in otroci: Der Führer kennt nur Kampf, Arbeit und Sorge.]

==Stran '''563''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri563/index.html Čakra prednji solarni pleksus,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. maja 2026&lt;/small&gt;==

Prvo sliko dodajam v album z zamudo, posnel sem jo na ZB v Škofji Loki že aprila. Naslednja je z wikidelavnice za ZB na ZRC SAZU, o njej [[Na prvega maja 2026|sem poročal v majski spomeniški okrožnici]]. Tudi druga in tretja sta partizanski, s proslave OF na Kokrici pri Kranju; posnetke mladih govornic (slika 2) sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko.

Za sredico strani in za ravnotežje družbenim temam so fotke s smuških izletov: na Krvavec in Zvoh pa na Prevalo in Sedlo pod Prestreljenikom s parkirišča Na žlebeh, potem ko so ustavili žičnice, ter peš na Tošc v Julijcih. Mimogrede, slovenski turni smučarji vztrajno uporabljajo poitalijančeno ime sedla Pod Vršiči (Kaninski Vršič, Hudi Vršič, Grdi Vršič) nad kočo Gilberti, to je sedlo Ursic ali napol nazaj poslovenjeno sedlo Uršič. Domoljubi pa taki. 

Zadnji vrsti slik sta spet borčevski in dokumentirata prenovo [[Spominska soba na Vodiški planini|spominske sobe v Partizanskem domu na Vodiški planini]], ki je bila zadnja leta rumpelkamra, in proslavo ob obletnici osvoboditve begunjskih zaporov, na kateri je govorila [[:w:Urška Klakočar Zupančič|Urška Klakočar Zupančič]]. Na njen govor pokažem tule takoj, ko ga dobim.

Naslov strani sem si sposodil s tablice v &quot;Energetskem parku&quot; na Zvohu (1961 m) &amp;ndash; slika 8. Kako se je moral zabavati pisec navodil za tepce (&quot;čas postanka 2 do 15 minut&quot;, na naslednji postaji 4 do 13 minut ipd., da točka prime)! Táko poneumljanje ljudi  financirata EU in R Slovenija.

==Stran '''562''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri562/index.html Vorždhavz,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 27. aprila 2026&lt;/small&gt;==

27. april je na koledarju, včeraj sva kolesarila po Jelovici, kjer je bilo treba vpisati še natančno lokacijo [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/ostalaobelezja/672/ spomenika trem delavcem,] ki so umrli v nesreči pri gradnji ceste leta 1947 (slika 25). Danes greva na proslavo OF na Kokrico pri Kranju. Sicer pa se slike začnejo z vzponom na Hochalmspitze. Prespali smo v Beljaški koči, kakor [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Stanko_Klinar_34.jpg leta 1997 s Stankom Klinarjem leta 1997,] (gl. tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:SStanko_Klinar_z_oskrbnikoma_Siegfriedom_in_Rose_Fellner_na_Villacher_H%C3%BCtte_pod_Hochalmspitze,_april_1997.jpg tale posnetek]). Z Miro sva prilezla tja do 3000 m, potem pa sva odsmučala nazaj, ker matranje ni več v prvem planu. Mladca Jure in Janez sta šla seveda na vrh in naju dohitela pri koči. Sledijo slike z domačih izletov, nad Uskovnico in z Mojstrovke, obisk novopostavljene [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/ostalaobelezja/673/ plošče pesnici Vidi Jeraj v Zasipu] pri Bledu (19, 20). Da, na zemljevid Partizanstvo.si vpisujemo tudi nepartizanske spomenike, osamosvojitvene, literarne ipd., zaenkrat v ločeno zbirko pod naslov Ostalo. Glej še [[Ti nageljni, ta rožmarin …, pesnica Vida Jeraj|moj spis o njej]] za Gorjansko kroniko. Pogreb najstarejšega vaščana [[:b:Dobravski kdojekdo#Alojz Vidic|Alojza Vidica]], ki je bil dolga leta predsednik društva izgnancev. Stran se zaključi z včerajšnjimi posnetki na Jelovici. Ah, pozabil sem semle postaviti še [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Wikidelavnica_za_ZB_na_ZRC_SAZU_22._aprila_2026.jpg posnetek z wikipedijske delavnice za ZB na ZRC,] ki smo jo imeli 22. aprila.

Danes je ob 17.15 na sporedu TV SLO oddaja [https://www.rtvslo.si/tv/spored/tvs1/2026-04-27 Ah, ta leta,] v kateri je nekaj minut posvečeno tudi našemu popisovanju partizanskih spomenikov: &quot;Ob dnevu upora proti okupatorju se na terenu pridružimo dr. Miranu Hladniku, ki popisuje partizanske spomenike.&quot;

==Stran '''561''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri561/index.html Učitelj z veliko,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 31. marca 2026&lt;/small&gt;==

Naslov tele strani sem si sposodil iz pesmi Milana Mandeljca, učitelja leta 2025. Pesem je prebral 27. 3. 2026 na koncu [https://slov.si/doc/mandeljc_podnart.docx svojega govora na proslavi] 130-letnice osnovne šole na Ovsišah, podružnične šole Staneta Žagarja v Lipnici. Nanašala se je na osebnost narodnega heroja in zglednega učitelja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] (posnetki 12&amp;ndash;26). Portret igralke Tine Resman Lasan, ki je prireditev vodila (13), in zmagovalnega harmonikarja Filipa Pintarja (20) &amp;ndash; oba sta domačina &amp;ndash; sem seveda postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. V programu so odlično nastopali otroci. 

Otroci so lepo peli, muzicirali in recitirali tudi na slovesnosti ob obletnici smrti Staneta Žagarja [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.214073784&amp;lng=14.282101527&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=7933 pri spomeniku na Planici] pod Lavtarskim vrhom (27&amp;ndash;38), kjer je Žagar padel 27. 3. 1942 skupaj s 14 soborci. Kranjski župan Matjaž Rakovec je v govoru na proslavi zelo ostro obsodil razdiralno in izdajalsko politiko Janeza Janše. Postrežba na turistični kmetiji pr Brčnk po proslavi na Planici je bila kot vedno izborna. 

Začetni posnetki so s smuke nad Soriško planino (Lajnar, Slatnik, Možic), z vetrovne Rodice (6&amp;ndash;9) in s Studorskega prevala nad Konjščico (39&amp;ndash;43). Posnetek v cunjo ovitega partizanskega spomenika na Nomenju (10) skupaj z razpelom na nasprotni strani ceste (11) sem postavil kot kritiko &quot;strokovnega&quot; ravnanja Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Oba objekta sta vpisana v Register kulturne dediščine, ki pa ima do partizanske spominske dediščine mačehovski odnos. O tem pišem v [[Marca 2026|marčevski spomeničarski okrožnici]], ki je sicer posvečena ženskim praznikom. Zadnji posnetek je z grobišča talcev v Dragi. Zanj sva z Vlasto Felc po naročilu Ministrstva za obrambo pripravila informacijsko tablo. Ob tem sem na osnovi Vlastinega besedila razširil [[:w:Draga, Begunje na Gorenjskem|wikipedijsko geslo o Dragi]]. Zdaj vemo, [[Pokopani na grobišču talcev v Dragi|da je v Dragi pokopanih 194 ljudi]], večinoma talcev, ki so jih Nemci postrelili do maja 1942; naprej so jih streljali, obešali in pokopavali v Begunjah. Manj je poznano, da se je v Dragi dogajal eksekucijski turizem: zlasti iz Beljaka so na ogled streljanja vozili avtobusi radovednih koroških domoljubov, tudi otrok. Žalostno.

==Stran '''560''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri560/index.html Tito, ohrani vse Slovene pod streho hiše ene,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. marca 2026&lt;/small&gt;==

Začne se s turno smučarijo, kot da ne bi bilo nič narobe med Slovenci (Mrežce na Pokljuki, Ljubeljščica). Naprej gre pa takole. Marca so po obnovi odprli grobnico borcev NOB v Radovljici (7), če bi bila potrebna restavriranja; posnetkov petih velikih krst, v katerih se nahaja [[Padli na Jelovici|72 okostij partizanov, padlih na Jelovici]], nisem izbral za album. Zgovorna Lenka Puh (8), ki je na Rudniku v Ljubljani gostila predstavitev knjige Svetlane Slapšak ''Zoper desnico'', ima znamenit pedigre s priimkom Avšič. Od 11 do 20 so posnetki s predvolilnega shoda Glasu ljudstva v Kranju. Petra Puhar je brala Kosovelove in svoje verze, poslušala jo je s plakata Zofka Kveder. Slika 21 kaže enega od zadnje čase vandaliziranih partizanskih spomenikov &amp;ndash; v Ribčevem Lazu v Bohinju; uničevalcem partizanske slovenske kulturne dediščine daje potuho in spodbudo Janez Janša. [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.278957824&amp;lng=13.886451362&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=1916 Bil je  lep spomenik.] [[:w:Jože Peternelj Mausar|Jože Peternelj Mausar]] iz Žirov (24) je bil pisatelj in slikar. Posnetka 25 in 26 sta s snemanja za oddajo Oh, ta leta, ki si je za temo izbrala zbirko partizanskih spomenikov na zemljevidu [https://partizanstvo.si Partizanstvo.si;] držimo pesti, da pride na spored TV SLO. V načrtu sem imel povedati [[O partizanski spomenikih za novinarko Nino Cijan|tole]].

Sledila sta dva dogodka, ki ju je bilo treba izčrpneje dokumentirati: predvolilni shod Glasu ljudstva na  Trgu republike v Ljubljani na predvečer volilnega molka (27&amp;ndash;64) in slovesnost v Temnici na Krasu ob 82. obletnici poboja 19 partizanov tržaškega bataljona, večinoma italijanskih antifašistov pod poveljstvom Stelia Fontanota. Proslavo je organiziral Oto Luthar (posnetki 65&amp;ndash;73). Tule sta [https://slov.si/doc/gianantonio_temnica_it.docx govor Anne Di Gianantonio v italijanščini] in [https://slov.si/doc/gianantonio_temnica_sl.docx v slovenščini] ter [[Spomenik 19 padlim v Temnici|moj govor]]. Primorcem smo v veliki meri dolžni za pregon fašizma. Kras je tudi v tem času lep (posnetki od 74 do konca). S posnetka zbledelega napisa na sliki 78 sem si sposodil naslov tele strani. Druge zadnji čas pridobljene govore sem postavil na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Govori|Wikiverzo,]] tudi tistega, ki ga  je imel Dragan Petrovec na predvolilnem shodu, in se konča s stavkom: &quot;A kdor [...] živi po Kristusovem nauku, ta slovenske desnice ne more podpirati.&quot; Zadnji posnetek kaže, kakšna &quot;alternativa&quot; so bili tigrovci partizanom; z izjemo posameznikov so šli predvojni tigrovci v partizane.

Srečno, miran

==Stran '''559''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri559/index.html Ne volim ljudi, ki podpirajo genocid v Palestini,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 6. marca 2026&lt;/small&gt;==

Konec januarja je na sestanku na radovljiški občini MORS presekal vozel, ki ga je zategnil ZVKD ob snovanju informacijske table na grobišču borcev NOB v Radovljici. Besedilo bo táko, kot sva ga dognala z Vlasto Felc, na nagrobne kamne pa bodo 66 let po postavitvi končno vklesana imena 29 poznanih žrtev od skupaj 72 pokopanih. Na [https://www.openstreetmap.org/node/5276887716 OpenStreetMap je tabla že vrisana,] na klik je tam tudi [https://slov.si/mh/grobisce_borcev_nob_v_radovljici_infotabla.pdf njena vsebina] (prva slika). Naslov strani je z napisa na majici Inštituta 8. marec (slika 3). Bernard Tonejc (slika 5), nekoč radovljiški župan, se je v Domu Janka Benedika v Radovljici spominjal [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.35744961025606&amp;lng=14.163034558296204&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=80 streljanja 29 talcev v Lescah januarja 1944.] 12. februarja sva z Danielom Divjakom obiskala urednico in direktorico založbe Sofija Tanjo Velagić, ki je naslednica založbe Borec, seveda zaradi [[Partizanska literatura#Borec|digitalizacije starih letnikov revije ''Borec'']] (slika 6). Istega dne je bila v Cankarjevem domu premiera filma ZaPisane gore, ki ga je napravila kolegica slavistka Mojca Volkar Trobevšek, [https://slov.si/mh/galerije/galeri542/target0.html snemali pa smo ga lani junija,] v preddverju sem za Wikimedijino Zbirko fotografiral še avtorja konkurenčnega filma o drežniških kozah (8). 

MORS je naročil tudi besedilo za informacijsko tablo na grobišču talcev v Begunjah. V ta namen je treba preveriti imena vseh 469 ali 475 ustreljenih in obešenih, ki so tu pokopani (9&amp;ndash;11). Druga svetovna vojna je tema razstave Blaža Vurnika [https://mgml.si/sl/mestni-muzej/razstave/700/1495-dni/ ''1495 dni''] v Mestnem muzeju v Ljubljani (slike 12&amp;ndash;18). Po njej so potaknjeni citati Edvarda Kocbeka, ki je NOB razumel kot odpoved hlapčevstvu in rojstvo Slovencev kot zgodovinskega subjekta:

&lt;blockquote&gt;
Srce se mi je nežno razburilo ob prvem pogledu na stotine oboroženih Slovencev, ki so se proti vsem navadam našega mišljenja in čustvovanja in modernemu nasilju navkljub zbrali v slovensko uporniško tovarišijo. Zdaj šele sem občutil, da je v naši zgodovini nastal definitiven prelom. Puška v njihovih rokah ni le obrambno sredstvo proti okupatorju, temveč tudi simbol nove sile v Slovencih. Srce mi je vriskalo: konec je slovenskega pesimizma, konec drobnjakarstva, konec solzavosti, konec moralne nesvobode. (Kocbek 1949)
&lt;/blockquote&gt;

Po 80 letih se zdi, da je Slovencem svoboda, ki zahteva odgovorno obnašanje, postala nadležna. Na razstavi je izpostavljena vloga samozavestnih upornic ([[:w:Vida Pregarc|Vida Pregarc]], [[:w:Zima Vrščaj Holy|Zima Vrščaj]]), ki so nekakšna protiutež mladim fantom v službi enih ali drugih vojaških formacij.   

Z Alešem sva bila povabljena v Društvo Medkulturni dialog na ramazansko večerjo. Prijazno in okusno. Lepo je v družbi ljudi, ki vedro in zaupljivo stavijo na dobro v človeku navzlic turobnim globalnim razmeram in izgledom in tako prispevajo k normalnosti sveta (19&amp;ndash;23). Publicist Carlos ter botanika Blanka in Jože so zdaj tudi v Wikimedijini Zbirki.

Lepo vreme je bilo na smuških vzponih na Mesnovo glavo, Dovško Babo, Struško, Srenjski preval, Plešivec in na spustih z njih.

==Stran '''558''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri558/index.html Zgodi se včasih, da mohamedani,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. februarja 2026&lt;/small&gt;==

Prešeren je zapisal: &quot;[[:s:Zgodi se včasih, de mohamedani|Zgodi se včasih, de mohamedani / praznujejo [...] en dan z med njimi ujetimi kristjani.]]&quot; Tokrat smo praznovali Slovenci s Turki, Egipčani, Rusi, Ukrajinci iz [https://www.mkdia.org/sl/ društva Medkulturni dialog,] ki so se pustili ujeti Ljubljani. Po izobrazbi so računalničarji, arhitekti, geografi, učitelji ... in se vsako leto za osmega februarja odpravijo na slovensko kulturno romanje od Žirovnice do Vrbe, od Čopa do Prešerna, tokrat s postajo v Finžgarjevih Doslovčah. Fotografije od 12 do konca so s tega romanja, ki sva ga z [[:w:Aleksander Bjelčevič|Alešem]] spremljala kot razlagalca slovenske književnosti; svoj prispevek sem zasnoval pod naslovom [[V Žirovnici o Prešernu in Finžgarju]], govori pa o &quot;turško-slovenskih razmerjih&quot; v Turjaški Rozamundi in Pod svobodnim soncem. Muslimanskih Turkov, ki so že 1987 zaprosili za vstop, krščanska EU noče, čeprav se baha s svojo multikulturnostjo, zato so po dolgih letih evropskega sprenevedanja zamrznili svojo prošnjo za vstop.&lt;ref&gt;[[:w:Potencialna širitev Evropske unije|Potencialna širitev Evropske unije]]. Wikipedija.&lt;/ref&gt; V Vrbi smo naleteli na zbiratelja prešerniane Marcela Vogelnika iz Smokuča (predzadnja slika).&lt;ref&gt;[https://www.gorenjskiglas.si/aktualno/preseren-na-sto-in-en-nacin-242680/ Prešeren na sto in en način. ''Gorenjski glas'' 7. 2. 2025.]&lt;/ref&gt; Aleš je šolo zaključil z interpretacijo verzov &quot;Da b’ uka žeja me iz tvoj’ga svéta / speljala ne bilà, golj’fiva kača!&quot; iz soneta [[:s:O Vrba, srečna draga vas domača|O Vrba, srečna draga vas domača]]. Kača je zavedla prva človeka, da sta jedla prepovedani sadež (pri nas ga slikajo kot jabolko) z drevesa spoznanja in življenja. Gol slučaj je, da smo razlago o nevarni jablani poslušali pod nedolžnim drevesom lipo sredi nedolžne vasi Vrbe.  

Na začetku te strani so štiri fotografije s srečanja slovenskih wikipedistov ob 25. obletnici Wikipedije, na njih pa slovenski wikiprotagonisti. Naslovnica Kajuhovih ''Pesmi'' iz leta 1944 (4) je tu iz pozabljivosti, glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2026/008784.html prejšnjo pošto.] Posnetki od 5 do 11 so pa s predstavitve [https://slov.si/doc/bohinj_spomeniki.pdf zbornika bohinjskih partizanskih spomenikov] v Bohinjski Bistrici, kjer [[Ob izidu zbornika bohinjskih partizanskih spomenikov|sem nastopil med gratulanti]]; zbornik je namreč nastal ob pomoči zbirke spomenikov na zemljevidu [https://partizanstvo.si Partizanstvo.si.]

==Stran '''557''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri557/index.html Vsega hudega me brani,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 28. januarja 2026&lt;/small&gt;==

December in januar sta bila meseca kašljanja, kašelj pa ni ravno fotogeničen predmet. Naslov strani je spet (že tretjič zapored &amp;ndash; naključje?) v velelniku. Javna dogodka sta fotografsko zabeležena dva, proslava v Dražgošah, kjer je bil zbran državni vrh, in predstavitev knjige Mateja Šurca ''Vsega hudega me brani''. Portrete javnih osebnosti, ki so bile na dogodkih, sem dodatno postavil v [[:c:Glavna stran|Wikimedijino Zbirko]]. Tam bodo ostale tudi potem, ko ne bo več nikogar, ki bi poravnal letno naročnino na domeno slov.si, kamor sicer postavljam slike. 

Dražgoški govornik Robert Golob je izrekel tudi moje vprašanje: zakaj tisti, ki Dražgoše prekrščujejo v Lažgoše in stresajo srd nad neodgovornimi partizani, nimajo nobene žal besede za &quot;civiliziranega&quot; okupatorja, ki je nameraval napraviti to deželo nemško in se je za svojih 28 padlih maščeval s pobojem 41 vaščanov? Obstajajo tudi taki, ki govorijo o partizanskem porazu v [[:w:dražgoška bitka|Dražgoški bitki]], češ da je bilo skupaj s po bitki postreljenimi in zažganimi civilisti na slovenski strani več žrtev kot na nemški. Po možnosti dodajo temu številu še 12 padlih partizanov tri dni pozneje na Mošenjski planini na Jelovici, kamor so se partizani umaknili (tako je pred leti vagal zmagovalce nekdo na Wikipediji), samo da bi izničili pomen dogodka, ki je Slovence vzpostavil kot zgodovinski subjekt. Kako iztirjena, kako perverzna aritmetika! Ti računarji bodo okupatorjevi kolaboranti in izdajalci v naslednji vojni. Za potrebe [[Spominska soba na Vodiški planini|spominske sobe na Vodiški planini]] sem napravil [[Padli na Jelovici|seznam vseh padlih na Jelovici]], tule pa so še [[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|spomini moje tašče Tončke Krek, poročene Šolar]], katere družina si je življenje rešila z begom iz Dražgoš čez Jelovico. 

Milan Rejc (27) je na Bledu pripravil predstavitev nove knjige Mateja Šurca [https://www.bukla.si/knjigarna/religija/vsega-hudega-me-brani.html ''Vsega hudega me brani''] o spolnih zlorabah in njihovem prikrivanju v slovenski katoliški cerkvi. Poleg avtorja sta spregovorili tudi dve žrtvi in hkrati pričevalca v knjigi, lazarist Janez Cerar, ki je proti pedofilom v črnih kiklah zasnoval pobudo [https://dovolj-je.si/ Dovolj je,] in Ksenija iz Bohinja. Pretresljive izpovedi. Bolj kot bolijo zlorabe, jezi njihovo vztrajno prikrivanje; papež Frančišek je bil eden redkih, ki se je zavzel za žrtve in bil zato deležen strupenega odziva slovenskega klera, s kardinalom Rodetom na čelu. Ves čas predstavitve mi je hodil v misel izraz [[:w:Dragotin Dežman|Dragotina Dežmana]] &quot;[[farška potuhnjenost]]&quot;; iz odpora do te slovenske lastnosti je pesnik Dežman, kandidat za naslednika Frana Levstika, v drugi polovici 19. stoletja prestopil k Nemcem in postal Karl Deschmann. Druga je bila asociacija na sprenevedavost, ki je prepoznavna lastnost Slovencev in njihova najpogostejša preživitvena strategija: za narod hlapcev je pač najbolje, da se pretvarja, kot da problema ni ([https://slov.si/mh/szr.pdf ''Slovenski zgodovinski roman'',] 262). Naključje je naneslo, da je pred desetletji Ksenijo (slika 26) na Uskovnici srečal Franc Zadravec. Fasciniranost z njeno pojavo je izrazil z eno besedo: Radmanca.   

Pri sliki Sotočja Save Dolinke in Save Bohinjke (7), kjer podjetni zasebnik načrtuje razvoj turističnih objektov, naj pripomnim, da sta gimnazijska sošolca [https://slov.si/mh/galerije/galeri463/target58.html Jana Kolman] in [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/mihael-jozef-toman/ Miha Toman] iz pobude Sotočja ne damo nedavno dosegla, da je v spor poseglo ministrstvo, kar vzbuja upe, da ta kos varovane naravne dediščine ostane nepozidan. &amp;mdash; Nemški napisi na slovenskem avtobusu (21) Slovencev očitno ne motijo.

Še komentar slike uredništva ''Slavistične revije'' na kosilu pri Starem Tišlerju (22): z zadnjo številko letnika 2025 se moje urednikovanje SR zaključuje. Pri reviji sem začel leta 1980 kot tehnični urednik (skupaj z Velemirjem Gjurinom), leta 1991 sem avanziral v urednika, 2011 pa v odgovornega urednika, skupaj 45 let urednikovanja. Med [[:w:Slavistična revija#Odgovorni uredniki|šestimi odgovornimi uredniki doslej]] je imel daljši staž (dve leti daljši) le Franc Zadravec.

==Stran '''556''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri556/index.html Uči se potrpeti,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. decembra 2025&lt;/small&gt;==

Naslov strani je s štikanega prta v gostilni pri Jarmu v Kropi (4) in se v celoti glasi ''Hočeš veselo in srečno živeti, uči se potrpeti''. Ne vem, kateremu spolu je bil nauk namenjen, vem pa, da potrpljenje ni več družbeni ideal, čeprav bi, mimo vseh emancipatoričnih principov, znal rešiti marsikatero napetost med ljudmi. Sam sem preveč nepotrpežljive sorte, da bi smel delati reklamo zanj. Od javnih dogodkov so tu predstavljeni podelitev zaslužnih profesur na univerzi (6&amp;ndash;9; portrete kolegov sem dodal v njihove Wikipodatke), novoletna zabava na Inštitutu za novejšo zgodovino (10&amp;ndash;12), proslava poljanske vstaje v Vinharjah, na kateri je govoril zgodovinar [[:w:Tone Kregar|Tone Kregar]] od Mi2 (13&amp;ndash;18) &amp;ndash; ob tej priložnosti je njegovo geslo na Wikipediji dobilo sliko &amp;ndash;, podelitev nagrad horus in adrastos, kamor sem šel ploskat Urošu Lipuščku (23&amp;ndash;28). Od izletov so tu Ratitovec, Viševnik in Ivanščica (Ivančica ali Ivonjčica) v Hrvaškem Zagorju. Na poti domov sva se ustavila v [[:w:Antun Augustinčić|Augustinčićevem]] muzeju v Klanjcu, kjer Tita za razliko od Velenja še niso poskusili dati ob glavo. Ker še ni minilo 70 let od smrti kiparja, posnetki njegovih kipov niso prosti. Več o partizanskih spomeniških rečeh lahko prebereš v moji [[Decembra|decembrski spomeniški okrožnici]], kako uspešno je reševanje sveta vobče, pa pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]]. Postanek je zahteval tudi Aškerčev kip v Podsredi; Aškerc je tam služboval dve leti; v Laškem bo 2026 Aškerčevo leto. Matej Burgar (5) je avtor zelo stremljive monografije o vasi [[:w:Hlebce|Hlebce]]. Kjer je danes raztrgan asfalt (26), je bila prej [https://slov.si/mh/galerije/galeri182/index.html skulptura, posvečena obisku Jamesa Joycea v Ljubljani leta 1904;] po prenovi železniške postaje bo, upam, montirana na novo.

==Stran '''555''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri555/index.html Spesni mi en marš,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. novembra 2025&lt;/small&gt;==

Na začetku in na koncu je fotogenični Jamnik, vmes pa se je zgodilo naslednje: otvoritev zbirke kovanih žebljev v prenovljenem Kovaškem muzeju v Kropi, spomeniška  delavnica v CTK, otvoritev razstave o Simonu Jenku v Prešernovi hiši v Kranju, protest proti bednemu sklepu Varnostnega sveta, da bo Gazo upravljal tisti, ki jo je pomagal porušiti, sprehod po konglomeratnih galerijah pri Pustem gradu pri Radovljici, smuka na Soriški planini in na Dovški Babi. Od posnetih govornikov: Alessandro Capuzzo organizira [https://peacewalk.info/ pohod miru v Jeruzalem,] druge sem menda že predstavil kdaj prej. Danes, [https://www.mladina.si/245088/v-ljubljani-v-petek-in-soboto-protest-proti-genocidu-v-gazi/ v soboto 29. novembra, bo na Prešernovem trgu v Ljubljani še en shod proti genocidu v Gazi in izraelski okupaciji Palestine.] Pridruži se, novoletne lučke so manj pomembne.

==Stran '''554''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri554/index.html Varnost in svoboda,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. novembra 2025&lt;/small&gt;==

V velenjski knjižnici smo spomeničarji (Stane Gradišnik, Tone Gržina in jaz) predstavili svoje delo (fotografiji 11 in 12). V Preski pri Medvodah smo praznovali 70 let Matjaža Rebolja in si ogledali novi ščetkarski muzej v njegovi hiši (13&amp;ndash;21). Na žalni seji na FF smo se spominjali [[:w:Vladimir Osolnik|Mirka Osolnika]] (22&amp;ndash;24). Na Trgu republike v Ljubljani smo rotili politiko, naj ne zavrže svobode za lažni občutek varnosti (25&amp;ndash;35); o spreminjavem razmerju med varnostjo in svobodo sem  [[Vse vojne prinašajo smrt|govoril 2023 v Žireh]]. [https://partizanstvo.si Partizanske spomenike na zemljevidu] (zbirka obsega že blizu 9300 obeležij) smo predstavljali tudi na dnevu občanske znanosti v knjižnici Franceta Bevka v Novi Gorici. Partizanski štant je bil med štantom projekta Pru čmru, kjer je Mojca Pibernik razlagala o čebelah, in štantom projekta Ploskih črvov, ki je sameval. Posnetki narave so z Lipanskega vrha nad Pokljuko, slap Hudič babo pere je v Završnici, nekaj posnetkov je s poti na Valvasorjev dom tam blizu, posnetek Jamnika pa je s poti na Belo peč na Jelovici.

==Stran '''553''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri553/index.html Dragar, Jenko, Zadravec, Žagar,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. oktobra 2025&lt;/small&gt;==

Na Spodnjem Lancovem je bila komemoracija ob [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.34119135589969&amp;lng=14.15943503379822&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=23 spomeniku 17 talcem,] ki so jih 17. oktobra 1941 pobili Nemci v represalijah za požgano žago na tem mestu (prvi dve sliki). Med njimi je bila tudi narodna herojinja [[:w:Rezka Dragar|Rezka Dragar]]. Govornik je bil [[:w:Miroslav Gregorič|Miroslav Gregorič]], moderator pa Andrej Kokot. Naslednjega dne, 18. oktobra, so v kranjski knjižnici odkrili portret [[:w:Simon Jenko|Simona Jenka]] in organizirali okroglo mizo z naslovom Trije Jenki (2&amp;ndash;11). [[Trije Jenki|Moj prispevek]] za to priložnost je seveda na Wikiverzi, portreti udeležencev pa med Wikipodatki ali na Wikipediji. K prisluhu sem vabil z izjavo, da bi se slovanofil Jenko obračal v grobu, če bi vedel, da se z njegovo pesmijo Naprej, ki je himna slovenske vojske, domači vojaki na ukaz EU opogumljajo za spopad z drugimi Slovani. Posnetek 12 je z obiska [[:w:Janko Veber|Janka Vebra]] na radovljiški Zvezi borcev v zvezi z identifikacijo neznanih padlih partizanov. 23. oktobra sta bila drug za drugim dva dogodka: najprej konferenca ob stoti obletnici rojstva [[:w:Franc Zadravec|Franca Zadravca]] na SAZU (slike 13&amp;ndash;21), potem pa komemoracija za [[:w:Stane Žagar|Stanetom Žagarjem]] in padlimi soborci ter drugimi žrtvami fašizma iz vasi pri [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.30766074520832&amp;lng=14.218355119228365&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=6 grobnici in spomeniku na Srednji Dobravi,] za katerega je verze napisal [[:w:Matej Bor|Matej Bor]]. Govornik je bil letos [[:w:Milan Kučan|Milan Kučan]]. Njegov [https://sl.wikiversity.org/wiki/Objave_ob_projektu_Partizanskih_spomenikov_na_zemljevidu#Govori poziv k volitvam za mir] objavim tule takoj, ko ga dobim. 

Še k miru: v skladu s pozabo, da so demokratične države in t. i. prosvetljena zahodna civilizacija utemeljene na antifašizmu in protirasizmu, nista samo nekaznovana policijska racija v Peršmanovem muzeju pri Železni Kapli in nedavni nemotivirani [https://www.delo.si/novice/slovenija/protest-v-ljubljani-proti-domnevnemu-rasno-motiviranemu-policijskemu-nasilju policijski pretep Indijca v Ljubljani,] ampak tudi [https://www.berliner-zeitung.de/politik-gesellschaft/strafverfahren-gegen-juergen-todenhoefer-nach-israel-kritik-li.10001609 neargumentiran policijski pregon nemškega publicista in politika] [[:w:de:Jürgen Todenhöfer|Jürgena Todenhöferja]], ki je Netanjahuja vprašal: &quot;Gospod Netanjahu, ali vaša vest nikoli ne protestira, ko Palestincem počnete to, kar so prekleti nacisti počeli Judom?&quot; Lakajski mediji so se navadili vse, ki se upirajo oblastnemu diktatu, označevati za &quot;kontroverzne&quot; ali kot pripadnike &quot;teorije zarote&quot;. O, da bi res sprožili svetovno zaroto proti vojnim hujskačem in hazarderjem s prihodnostjo sveta!

==Stran '''552''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri552/index.html O, domovina,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. oktobra 2025&lt;/small&gt;==

Oddelek je povabil svoje upokojence na ekskurzijo po Dolenjski. Obiskali smo Muzej [[:w:Tone Pavček|Toneta Pavčka]] v Mirni Peči in Dom Toneta Pavčka v bližnjem Šentjuriju na Dolenjskem. Mirna Peč je rojstni kraj [[:w:Mara Rupena|Mare Rupene]], mame nedavno umrlega kolega [[:w:Vladimir Osolnik|Mirka Osolnika]]; njena sestra, Mirkova teta [[:w:Zora Rupena|Zora Rupena - Katja]], tudi učiteljica in partizanka, žalostno preminula ob koncu vojne, je tu pokopana. Muzejska stavba je bila nekoč šola. Imenovala se je po narodnem heroju [[:w:Ivan Kovačič Efenka|Ivanu Kovačiču - Efenki]], v njej je na začetku svoje poklicne poti učil tudi [[:w:Janez Dular (slavist)|Janez Dular]]. Ker sem slabo poslušal predavanja na ekskurziji, ne vem, ali je bil v Šentrupertu poleg organizatorja partizanskih bolnic [[:w:Pavel Lunaček|Pavla Lunačka]] (po njem nosi ime osnovna šola) in pesnice partizanke [[:w:Vida Brest|Vide Brest]], omenjen tudi zgodovinar in slavist [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi608220/ Ivan Steklasa,] čigar nagrobnik sem mimogrede fotografiral na pokopališču (15).

Slike 18&amp;ndash;23 so s srečanja petih gimnazijskih sošolcev v Stržiščah nad Baško grapo, zadnjih 20 slik pa s kolesarjenja od spomenika do spomenika po Trnovskem gozdu od Solkana do Čepovana. Dodal bi še od gostilne do gostilne, pa so bile vse zaprte. Primorska je obe vojni doživela v najhujši obliki, vmes še fašizem, zato ni čudno, da so ljudje bolj zgodovinsko ozaveščeni kot kje drugje po naši &quot;o, domovini&quot; (Kravos, slika 30). Stojanu Hvali (41) hvala, ker nama je kazal pot do obeležja učitelju Milošu Gomiščku, skritemu v zaraščeni vrtači. Sorodnica, ki ga je obiskovala in oskrbovala do lani, je omagala, zdaj imamo vsaj njegove koordinate. Kogar zanimajo te spomeniške reči, naj skoči na mojo [[Krepko preko 9000|današnjo spomeničarsko okrožnico]] ali pa v petek o njih prebere v ''Mladini''.

==Stran '''551''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri551/index.html Zemlja pleše,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. septembra 2025&lt;/small&gt;==

[[:w:Zemlja pleše|Zemlja pleše]] (slika 29) je skladba iz leta 1962, z besedilom [[:w:Gregor Strniša|Gregorja Strniše]]. Na pohodu za mir veteranskih organizacij 21. septembra v Ljubljani (22&amp;ndash;31) jo je izvajal policijski pihalni orkester pod vodstvom [[:w:Bejc Bečan|Nejca Bečana]] (njegov portret na Wikipediji je s tega koncerta). Govornik pred ljubljanskim magistratom je bil Uroš Lipušček, [https://slov.si/doc/lipuscek_mir.docx Mir tule je njegovo malodane apokaliptično sporočilo]: &quot;Gre za vprašanje, ali bomo tudi glede na vse večjo podnebno krizo  kot človeštvo  preživeli ali ne. Doslej še nobena civilizacija ni prestala te preizkušnje. Bodimo prvi!&quot; Zavzemanje za mir je danes v zahodnem svetu kriminalizirano, morda je bil ljubljanski veteranski shod napoved političnega zasuka. Skrajni čas bi že bil!  Prve štiri fotografije so s premiere igranega dokumentarnega filma Alme Lapajne [https://www.rtvslo.si/kultura/film-in-tv/sem-mislila-da-bi-bil-moz-proc-juha-z-arzenikom-prisluhne-zgodbam-zensk-ki-so-morile/757983 Juha z arzenikom] na osnovi raziskav [[:w:Mateja Ratej|Mateje Ratej]]; portreti igralk za Wikipodatke mi v slabi svetlobi niso uspeli, za prvo silo pa bodo. Jedro tele strani (8&amp;ndash;21) je s poti na Veliki Draški vrh.

==Stran '''550''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri550/index.html We love genocide,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. septembra 2025&lt;/small&gt;==

Ironični naslov tele strani je izraz nemoči ob nehumani, skrajno nespodobni in kruti politiki, ki se jo gre EU. Na današnjem blejskem strateškem forumu, kjer je bila od glavnih vojnih jurišnikov prisotna samo rusofobna Kaja Kallas (protestni napis Kallas halas na sliki 21 bi se v slovenščini glasil Kalasova, žal), je eden od protestnikov povedal v mikrofon, da take EU nismo volili in da to ni več naša EU. Sicer se je zdelo, kot da smo bili protestniki, varno zaprti v policijskem oboru, del evropske politične koreografije, bili smo dokaz &quot;demokratičnosti&quot; aktualne oblasti. Seveda, boljše je že, kot če bi forum vodil JJ, ta bi nas obdal z robokopi in dal popisati; od njegovih adjutantov je bil tam le borut pahor. Ah, ta mučni državljanski aktivizem, prav nobenega naklonjenega odziva ne more požeti, celo moti nas v upravičenem in pravičnem prizadevanju po udobnem in radostnem bivanju. Žal pa je družbena apatičnost in usmerjenost &quot;amorfne gmote&quot; v hedonizem najboljše gojišče psihopatskih posameznikov, hlepečih po oblastnem obvladovanju skupnosti. Ko taki pridejo na vrh, skupnosti zagrenijo veselo bivanje in navaditi se moramo pogledati stran, kadar mučijo in pobijajo naše bližnje, sicer pridemo sami na njihov seznam. Blejske protestne slike si je mogoče ogledati tudi v [[:c:Category:Protest against Israel on the Bled strategic forum, 1 Sept. 2025|Wikimedijini Zbirki]].

Veselejše postaje na tejle albumski strani so bile: slavistične Kekčeve poti na Krnsko jezero (letos sem bil &quot;službeno odsoten&quot;), izlet s prijatelji Nikšiči na Malo Košuto, vzpon na Trdinov vrh v Gorjancih in Reinhardova 70-letnica v Žiganji vasi, ki so jo glasbeno podprli mojstri Nejc in Karlo Jemc ter Anton Habjan.

==Stran '''549''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri549/index.html Poden,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. avgusta 2025&lt;/small&gt;==

Poden je pozimi izhodišče za smuk s sedla Vrtača ali za korajžne po žlebu med Palcem in Zelenjakom ali za upokojence s Kosmatice. Poleti gre ena pot na sedlo Vrtača prek Mlake (Märchenwiese) strmo navzgor najprej do sedla Štince oz. Mačenskega sedla in potem povprek do sedla. Nazaj sva šla po udobnejši, a daljši mimo Celovške koče in po zavarovani poti čez Štince skoraj do Ogrisove planine ter od tam nazaj v Poden. Za na vrh Vrtače je bilo prevroče. Poškodovanega smerokaza nisem postavil na splet. Sliko vandaliziranega slovenskega smerokaza sem poslal PD Tržič, da ga obnovijo. Ob dejstvu, da sosednji nemški smerokazi niso poškodovani, se poraja sum, da ima vandalizem podobne korenine kot nedavna policijska racija na Peršmanovi kmetiji. Pri Podnarju sva spoznala kirurga Petra (slika 15), ki se je rodil v Kanadi, sicer pa je koroškega porekla. Ker je služboval tudi v Bosni, mu bosanščina teče bolje od slovenščine, najbolje pa seveda nemščina. Drugi niz posnetkov je z [https://www.ctk.uni-lj.si/razstava-odkrivaj-sodeluj-raziskuj-obcanska-znanost-v-sloveniji/ razstave projektov slovenske občanske znanosti] (glej [https://citizenscience.si/aktivnosti/katalog-projektov/ katalog projektov]) na Krakovskem nasipu. Sam sem povedal nekaj o  [https://partizanstvo.si popisovanju partizanskih spomenikov.] Govorce sem postavil še v Zbirko pod naslov [[:c:Category:Citizen science in Slovenia|Citizen science in Slovenia]].

==Stran '''548''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri548/index.html Drugačen svet je mogoč,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. avgusta 2025&lt;/small&gt;==

Pod geslom Gaza strada, kaj dela vlada? je bil 6. 8. 2025 v Ljubljani protest proti genocidni izraelski politiki. Spet z bobnanjem po loncih. Ne le nekaj sto, kot piše v medijih, ampak nekaj tisoč ljudi se je zbralo, veliko mladih, med njimi tudi kulturniki, pesniki, prevajalci. Glas normalnosti v ponorelem svetu. Žalostno je, da je vlada pred konzulata Nemčije in ZDA postavila desetine robokopov, kot da bi klic k miru pomenil varnostno grožnjo. 

Dan pozneje je [https://www.youtube.com/watch?v=koHJKltWt0g festivalu Plavajoči grad, ki je potekal v Sloveniji med 7. in 10. avgustom,] uspelo prebiti blokado Gaze. Festival je z vzpostavitvijo direktne spletne in radijske povezave v večernih urah 7. avgusta združil glasbenike in umetnike z vsega sveta s palestinskimi glasbeniki iz Gaze v skupni izvedbi koncertnega dogodka.

==Stran '''547''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri547/index.html Češka koča,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 6. avgusta 2025&lt;/small&gt;==

Bili so štirje javni dogodki: v Ljubljani sta bila isti dan ''pot bang'' 'ropotanje z lonci' v protest stradanja Palestincev v Gazi (fotografije 1&amp;ndash;8) in odprtje razstave občanske znanosti na Krakovskem nasipu (9&amp;ndash;22), sledili sta proslavi občinskega praznika na Vodiški planini (23&amp;ndash;28) in komemoracija pri Domu pod Storžičem (29&amp;ndash;32). Govorniki na slednjih dveh niso več optimisti glede mirnega izteka trenutnih napetosti v svetu. Nad vojno navdušene psihopate smo na oblastne položaje demokratično izvolili mi, &quot;ljudstvo&quot;, tudi s svojo neudeležbo na volitvah, češ saj so vsi politiki enaki. Pa niso vsi enaki, nekateri so še slabši in naravnost zločesti, zato je nujno treba voliti manjše zlo. Na posnetku št. 1 so protestniki Bojan Mihelač, pesnica Snježana Vračar Mihelač, medijski umetnik idr., sicer arheolog, Vuk Ćosić, prevajalka Katja Zakrajšek. Na razstavi občanskega raziskovanja sem bil kot pobudnik enega od slovenskih projektov, tj. [https://partizanstvo.si kartiranja partizanskih spomenikov] (te dni jih bo že 9000). Fotografiral sem organizatorje in govorce in fotografije postavil tudi med Wikipodatke. Lierarnega značaja sta vsaj še skupnostna projekta pisem in zapisovanja zgodb prednikov. CV-je fotografiranih Ladislava Lipiča, Ivana Svetlika in še koga lahko dobimo na Wikipediji.

Galerijo zaključujejo posnetki z dvodnevne ture na Grintovec. Prenočila sva na Češki koči. Nanjo imam lepe spomine iz prvih družinskih planinskih izletov. Za tistega na Grintovec okrog leta 1969 nam je zgovorni oskrbnik Andrej Karničar na lepe oči posodil cepin in vrv za varovanje pri prečenju snežišč. Sestopili smo na južno stran in naslednji dan sem se s poniekspresom zapeljal na Jezersko in potem peš do koče, kjer sem opremo vrnil. Na Zgornjih Ravneh nad kočo smo smučarji kluba Triglav imeli poletne smučarske treninge. V letu smrti [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/karnicar-andrej/ Andreja Karničarja] (1923&amp;ndash;1998) je  izšla njegova ''Jezerska kronika: Jezersko v ustnem izročilu''. S tem kotom je povezano še eno literarno delo, alpinistični roman ''Rod Jurija Klemenčiče'' (1918) češke pisateljice [[:w:cs:Marie Gebauerová|Marie Gebauerove]]. Ker je od pisateljičine smrti minilo že več kot 70 let, je [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/rod.pdf češki izvirnik v javni lasti], od slovenskega prevoda pisatelja Ivana Laha [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-XH85IPZX/37256844-c722-4861-b2de-46274c036921/PDF pa nekaj poglavij,] objavljenih v LZ. Roman je pred leti prevedla Anka Polajnar, išče se založnik.  Za Češko kočo, ki so jo lani razglasili za naj visokogorsko postojanko, moram članom Planinske zveze Slovenije sporočiti, naj v njej pri prenočevanju ne pričakujejo od PZS obljubljenega popusta, ne 30-odstotnega, ne 40-odstotnega, kaj šele 50-odstotnega; morda jim bodo tako kot nama spregledali le plačilo turistične takse. Ker to ni osamljen primer, se pod vprašaj postavlja smiselnost članstva v tej množični organizaciji. K sreči popuste PZS še upoštevajo v sosednjih nebalkanskih državah.

P. S. Dodati moram še naslednje. 30 metrov pred kočo je na veliki skali [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.36962786631484&amp;lng=14.53566583216718&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=229 bronasta spominska plošča trem padlim gornikom partizanom;] ploščo sem na OpenStreetMap vrisal pred dnevi. Zadnji med njimi je Ferdinand (Ferdo, Nande) Majnik iz Lesc oz. Škofje Loke, ki je bil učitelj na Jezerskem. Po njem se je imenovalo smučarsko tekmovanje [https://www.muzejsporta-skloka.eu/uploads/1/3/5/0/13504695/zgodovina_smu%C4%8Danja_v_%C5%A0kofji_loki.pdf Majnikov memorial.] V časopisju je mogoče najti podatek, da je umrl leta 1945 v Mauthausnu, kar je narobe. [https://www.sistory.si/ww2/3F58EE02-E409-4049-AD23-2D7D2C5567FB Padel je v bitki z Nemci pri Godoviču 1944.] Leta 1941 je v Kranju izšla njegova knjiga ''Bele gazi'', literarizirani učbenik smučanja za mladino, ki jo je ilustriral Robert Kump (tudi avtor knjige ''Smučar'' iz leta 1948). Ne vem, zakaj sem Majnika izpustil iz [https://lit.ijs.si/kranjdo1950.html pregledov kranjskih tiskov pred vojno] [https://sl.wikiversity.org/wiki/Kranjski_leposlovni_tisk_po_drugi_svetovni_vojni in po vojni,] tudi na plošči slovenskih pisateljev žrtev fašizma njegovega imena ni; pravkar sem ga dodal na [[:w:Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB|Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]]. Zdaj je treba le še v eno od devetih knjižnic, ki ''Bele gazi'' hranijo, in knjigo skenirati.

==Stran '''546''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri546/index.html Ta roka bo kovala svet,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. julija 2025&lt;/small&gt;==

Prvih pet posnetkov je s spominskega pohoda z Jamnika do partizanske tehnike Mete, sledi deset posnetkov s praznovanja 99-letnice sokrajana Alojza Vidica, ki je avtor dveh knjig o dobravskih izgnancih v nemška delovna taborišča med drugo svetovno vojno, posnetek 16 in 17 sta iz kroparskega Kovaškega muzeja, kjer sem na [[Kroparski partizanski spomeniki|predavanju o lokalnih partizanskih spomenikih]] citiral Cankarjev stavek &quot;Ta roka bo kovala svet&quot;.  Na slovesnosti na Lipniški planini (posnetki 28, 19, 20), kjer 9. septembra 1942 Nemci pobili 28 partizanov, [[Lipniška planina|v govoru]] nisem uporabil nobenega literarnega citata. Na posnetku 21 smo gimnazijski sošolci, 22&amp;ndash;25 so s kolesarjenja bratov Hladnik do Planine pri jezeru, mimo planin Vogar in Hebet do pod Pršivcem, 26 in 27 sta s piknika partizanskih spomeničarjev na Dobravi; za uvod nam je Miha Simonič predstavil svoj vmesnik na novem spletišču https://partizanstvo.si; o njem sva zanosno [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Partizanstvo.si: Novo domovanje partizanskih spomenikov na zemljevidu|poročala tudi za avgustovsko ''Svobodno besedo'']]. Slika 28 je s priprav na razstavo ob 90-letnici Slavističnega društva Slovenije. S Storžiča nimam dosti posnetkov, ker se nama je pred nevihto mudilo s sestopom (34, 35, 36). Stran zaključuje sedem posnetkov iz Metlike in okolice.

==Stran '''545''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri545/index.html Gostilna Pri Marički 30 let,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. junija 2025&lt;/small&gt;==

Marička in Rado Jakša, ki že 30 let furata dobravsko gostilno, sta na praznovanje povabila množico ljudi. Pilo se je, jedlo, plesalo, otroke je zabaval [https://www.gorenjskiglas.si/razvedrilo/obisk-bozicka-228778/ čarodej Ferdy] (Miloš Pogačnik, Lencov), muzika in godčevski intermezzo sta bila v rokah profesionalcev iz [https://arhiv.gorenjskiglas.si/article/20181017/C/181019809/skupina-projekt-s-prvo-skladbo skupine Projekt.] Živela Marička in Rado, živele obletnice!

==Stran '''544''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri544/index.html Nismo se osamosvojili, da bi postali hlapci,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. junija 2025&lt;/small&gt;==

Dan pred dnevom državnosti je bil v Ljubljani protivojni protest z množično udeležbo mladih. Namesto &quot;več sto&quot; bi servilni mediji morali napisati tisoč in več, če bi si upali. Mark Rutte je zapisal &quot;you better learn to speak Russian&quot;, jaz pa glede na načrt, da Nemčija spet postane prva vojaška sila v Evropi, njegov rusofobni klic obračam v &quot;you better learn to speak German&quot;. S tako politiko veselo korakamo v Četrti rajh ali kakor se je glasil protestni napis: &quot;Fröhlich weiter zum Vierten Reich!&quot; In s tem v tretjo svetovno vojno. V tretje gre rado! Izbor protestnih napisov gre jutri v Wikimedijino Zbirko pod naslov [[:c:Category:Rally against war and imperialism in Ljubljana (24 June 2025)|Shod proti vojni in imperializmu v Ljubljani 24. junija 2025]].

==Stran '''543''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri543/index.html Ne pozabi dihati,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. junija 2025&lt;/small&gt;==

Nekaj ljudi, ki imajo svoj profil med Wikipodatki ali tudi na Wikipediji, sem poslikal na praznovanju 70&amp;ndash;75-letnice Jurija Paviča, partnerja sestrične Alenke Hladnik: filmski ljudje Maja in Ida Weiss (Majin film o ukradenih otrocih predvajajo na slavistiki v Kölnu, gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008650.html obvestilo na Slovlitu]), Idin mož Martin Turk (2014 sem nastopal v njegovem filmu o Prežihovem vojnem romanu), filozof Marjan in žena prevajalka Paula Šimenc, kibernetik Igor Škerjanc, popotnik in aktivist Tomo Križnar in njegova Bojana Pivk, učitelj leta 2025 Milan Mandeljc in njegova Andreja, ki strašno lepo poje ... Na pojedino na kmečki turizem Duške in Janeza Matkoviča v Gornji Lokvici nas je Đuka jako lepo povabil v belokranjščini, zahvalil sem se mu s pesmico:
&lt;poem&gt;
::Bogzna, koliko petkov je zapisano v naših genih, 
::bogzna, kdaj nor vladar ukine zgodovine koledar.
::Zato, preljubi Đuka, Jure, Jurij, ceni tega dneva dar.
::Bogzna, če tam v nebesih ne jejo le solate, 
::bogzna, če v peklu janjci ne gredo med svate,
::hrustljaje skorjo naših opečenih riti – vrag nosi jarce.
::Užijmo zdaj zato dobrote tvoje in izpraznimo kozarce.
&lt;/poem&gt;

Zvečer je bila na gradu v Metliki otvoritev razstave o folkloristu [[:w:France Marolt|Francetu Maroltu]], sledil je nastop folklorne skupine Ivan Navratil.

==Stran '''542''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri542/index.html Wikiziranje SAZU,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. junija 2025&lt;/small&gt;==

Junija je bilo na koledarju naslednje. Najprej snemanje filma ob 130-letnici ''Planinskega vestnika'' pod taktirko Mojce Volkar Trobevšek (prva slika pred spominsko ploščo ustanovitvi SPD 1893), potem nekaj scen iz domačih krajev, od 5 do konca pa so slike s podelitve akademskih časti na SAZU. Tja sem šel, ker sem prek Janeza Stergarja izvedel, da bosta dopisna člana postala [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]] in [[:w:Erwin Köstler|Erwin Köstler]] (glej obvestilo [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008640.html Novi dopisni člani SAZU] na Slovlitu), izkazalo pa se je, da je bilo imenovanj iz naše stroke in iz drugih strok cel kup. Nove akademike, dopisne in redne, sem pridno pofotografiral in 20 portretov postavil v Wikimedijino Zbirko in med Wikipodatke ter jih potaknil v  wikipedijska gesla. Celo zelo poznani znanstveniki niso imeli doslej nobene prosto uporabne fotografije, nekaterih pa celo med Wikipodatki ni. Ker je bila svetloba slaba, nekateri portreti niso uspeli in jih semle nisem postavil; postavil pa sem jih kljub temu v Zbirko; bolje slab posnetek kot noben. Ilustrirani so bili: Peter Štih, Janez Kranjc, Erwin Köstler, Peter Scherber, [[:w:Nina Šenk|Nina Šenk Kosem]], [[:w:Milan Jesih|Milan Jesih]], naslednje poišči sama: Mirko Bratuša, Hojka Kraigher, Roman Jerala, Igor Maver, Peter Vodopivec, Wolfgang Johannes Bandion, Fabio Nieder, Andrija Mutnjaković, Dimitri Krainc, Vlasta Čosović, Ernst Bruckmüller. Pred fotografiranjem ni bila varna niti publika (Jožef Muhovič, Andrej Jemec, flavtistka Marta Cesar).

==Stran '''541''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri541/index.html Visočica in Sveti Ilija,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. junija 2025&lt;/small&gt;==

En teden od doma, slik pa za apokaliptično število, zato je tudi izbor za tale album obsežnejši. Pol je bilo hribov, pol pa morja. Hribi so bili v pogorju Visočica, južno od Sarajeva, malo naprej od olimpijskega smučišča Bjelašnica, in Sveti Ilija, najvišji vrh Pelješca. Telefonske kartice za Bosno tokrat z Miro nisva kupila, ampak sva le izklopila mobilne podatke. Zemljevide za navigacijo (AlpineQuest, OpenStreetMap) sem naložil že doma, v koči je bil za epošto na voljo WiFi, za telefoniranje Viber, sicer pa nekajdnevni odklop od telefona in esemesa ni bil boleč. Pred spanjem v koči Vrela v kraju Tušila, ki ga navigacija v avtu ni našla (pa tudi več drugih manjših krajev ne), sva skočila na vrh Visočice (1736 m), ki sicer ni najvišji vrh pogorja, je pa najhitreje dosegljiv. Drugi dan sva se od koče vzpela na Drstva in prehodila greben Malo brdo-Veliko brdo-Vito-Delelaš-Parić do bivaka Zoran Šimić. Ker je bil dan še visok, sva pohodila še najvišji vrh v skupini, slabi dve uri oddaljeno Džamijo (1967 m). V lepem in udobnem novem bivaku sva prespala sama, le pospraviti ga je bilo treba prej. Bivak se imenuje po sarajevskem planincu [[:w:Zoran Šimić|Zoranu Šimiću]], ki je dvakrat vodil slovenske slavistične kekce po bosanskih hribih: [https://slov.si/mh/galerije/bosna/index.html na Vran 2005] in [https://slov.si/mh/galerije/galeri145/index.html po Bitovnji leta 2011.] Po Đurđinem naročilu sva položila dlan na napis z njegovim imenom. Do koče sva se vrnila čez Bojađin do, od koder sva upala na avtoštop, vendar je na 8 km dolgi cesti mimo pripeljal samo en avto, pa še v tem je zadnjo klop zasedla ovca, namenjena tešitvi lakote ob bajramu. Po cesti in po pivu, ki nama ga je v koči častil Muamer Kapetanović iz Švice, ki sva ga srečala na poti, sva imela za ta dan hoje dovolj in sva se do &quot;bikers welcome&quot; turističnega cilja Lukomira na drugi strani kanjona Rakitnica zapeljala kar z avtom; lani nama to z druge strani, iz Konjica, zaradi pregrde ceste ni uspelo. Pešpot do tja gre sicer od vasi Bobovica. 

Na spletu dobiš podatek, da imajo po bosanskih planinskih kočah člani PZS popust, vendar ga nama prijazni oskrbnik ni dal, češ da popust velja samo za domačine. Pa tudi računa nisva dobila. Poti in kraji so za kar številne popotnike (peš in s kolesi, večinoma so tujci in po oskrbnikovi trditvi večinoma vegetarijanci) zgledno označeni, domači zanesenjaki so na OpenStreetMap (OSM) vrisali celo poti, ki so šele v načrtu. V megli bi se človek brez telefonske navigacije na travnatih prostranstvih gladko izgubil. Zanimivo je, da OSM nekatere objekte pokaže šele, ko uporabnik preklopi v urejevalni način. Take so npr. planinske nekropole s stečki, ki jih na ta način morda želijo odmakniti anonimnim turističnim množicam.    

Četrti dan je bil za dolgo pot na morje. Začelo se je z jutranjim žganjem, ki ga je na počivališču ob cesti ponudil Zijad iz Velenja, sicer organizator trekingov po Iranu, in nadaljevalo z nadvse prijazno postrežbo postrvi in drugih dobrot v restavraciji Dva ribara nad Neretvo v Glavatičevem. Kopanje v Boračkem jezeru, dolg makadam do Rujišta, ki je nekakšna mostarska Pokljuka in s tem že del civilizacije. Čez novi pelješki most do Lovišta, kjer sva rezervirala sobo za eno noč, ostala pa zaradi udobja in prijaznosti domačinov štiri noči. 

Peti dan se je začel zgodaj. Avto sva ob petih zjutraj pustila pri rampi pred gozdno cesto pri opuščeni vasici Nakovanj/Nakovana, od koder vodi eden od pristopov na Svetega Ilijo.  Pot vzame slabe tri ure v eno smer in dobri dve uri nazaj in zna biti v dnevni vročini zahtevna. Na njej srečaš le tujce, domačinov planinski mazohizem ne zanima. Leta 2012 je na gori, ki se je takrat imenovala še Zmijino brdo, za kapjo umrl celjski igralec Miro Podjed, oče antropologa Dana Podjeda, na kar spominja obeležje nekje ob poti. Na OSM je Zmijino brdo predvrh Svetega Ilije. 

Nekaj lepih plaž v uvalah okrog Lovišta sva obredla že lani. Tudi letos so bile precej samotne. En dan sva si vzela za Korčulo. Pri kraju Račišće se je Mira spomnila, da je od tam eden od mojih tovarišev iz vojske leta 1978. Jaz sem se spomnil, da mu je bilo ime Andrija in da je bil pomorščak in pevec, domačin v konobi v luki, kjer sva ob vinu čakala na kosilo, pa je po teh podatkih razložil, da gre za Andrijo Unkovića, in pokazal na vrata njegove hiše. Andrija je svojo ženo Andrejo spoznal v Metliki, nekaj let sta tudi živela v Sloveniji. Srečanje po 47 letih smo proslavili z vinom, kavo in pecivom. 

Na fotografijah so še drugi ljudje, s katerimi smo križali poti: teta, ki je prodajala pletenine nad vasjo Umoljani, prodajalka sadja v Lovištu se je razkrila kot fotomodel, mlada mamica Ivana nama je stregla v domačem bistroju Porat, za posnetek sem prosil tudi mimoidoče tuje pohodnike. Zdaj moram na OSM vrisati objekte ob poti, ki tam še manjkajo: spomenike, pokopališča, kipe, znamenja, vodnjake, izvire, popraviti kako narobe vrisano pot, dopolniti podatke o pitnosti vode in prehodnosti steza. V sloj slovenskih partizanskih spomenikov, ki mu na Geopediji tečejo zadnji dnevi, pa vrisati ploščo v Korčuli, posvečeno prekomorskim brigadam; primorski Slovenci so bili v njih močno zastopani, zato so navedeni na prvem mestu. Kar intenzivno popotovanje je bilo tole.

==Stran '''540''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri540/index.html Na današnji dan,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. junija 2025&lt;/small&gt;==

Na današnji dan je pred 17 leti umrl [[:w:Taras Kermauner|Taras Kermauner]], gotovo najstrastnejši slovenski literarni zgodovinar; od tod zadnja slika in naslov tele strani v albumu. V zapuščini [[:w:Franc Zadravec|Franca Zadravca]] je tudi troje njegovih pisem iz začetka 1980. let, ki jih nameravam predstaviti na Zadravčevem simpoziju ob stoti obletnici profesorjevega rojstva. Prve fotografije so z izleta na Tosc (2275 m), ki se je letos zaradi kopne zime zgodil prej kot druga leta. Za Matevževo pesmico o dveh pijancih so slike s krožnega kolesarjenja Krnica-Radovna-Stresena dolina-planina Klek (1516 m)-Repečnikov rovt-Krnica. Fotka 22 je s predstavitve knjige Roka Gašperšiča [https://lit.ijs.si/misace.pdf o vasi Mišače] (2009) za sovaščane, 23&amp;ndash;25 pa so nastale po obiranju češenj pri žlahti v Kojskem v Goriških brdih.

==Stran '''539''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri539/index.html Istra,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. maja 2025&lt;/small&gt;==

Po poti sedmih slapov pri Buzetu prvi dan peš, drugi dan ostanek s kolesom, potem pa Draguć, kjer naju je na kavo, vino, sir, pravkar pečeni kruh z olivnim oljem in češnje povabila domačinka Zdenka, slapovi Butonige, vzpon do Grdosela, horizontala do Čerišnjevice, spust v Jukane, po kolovozu ob jezeru Butoniga do doline Mirne in nazaj v Buzet, skoraj 70 km. Tretji dan peš iz Bresta na Žbevnico in z meje po učni  poti do istrskih ušes in naravnega mosta. Spomenike ob poti (partizanske in literarne) sem doma vrisal na OpenStreetMap; marsikaj pa je tam že bilo.

==Stran '''538''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri538/index.html Pomembnejše avtobusno postajališče,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. maja 2025&lt;/small&gt;==

V pisemski zapuščini Franca Zadravca se nahajajo tudi fotografije (prvih osem na strani). Prosim za pomoč pri identifikaciji časa, dogodkov in osebnosti na njih in se zahvaljujem Saši, Ivanu in Mileni za dopolnila. Posnetki od 9 do 22  so s kolesarjenja ob Peračici do vasi Slatna pod Dobrčo, od 24 do konca pa s potepanja po Beli krajini, kjer sva spoznala prijetne ljudi.

==Stran '''537''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri537/index.html Pri Črnem pesu,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. aprila 2025&lt;/small&gt;==

Pod kulturo spadajo posnetki od 1 do 6 iz Tavčarjevega dvorca na Visokem, kjer sva na povabilo Gorana Šušnjarja [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008589.html z Marijo Stanonik kramljala o narečni književnosti] in podobnem. [[Pogovor z Marijo Stanonik o narečni književnosti|Tule je delno uresničeni načrt najinega pogovora]]. Na eni izmed slik so starši slovenista Gašperja Beguša, na eni drugi pa loške, žirovske in poljanske prijateljice. Posnetek 23 je iz grajskega parka v Radovljici, kjer občina obnavlja spomenik narodnemu heroju Jožetu Gregorčiču in 71 na Jelovici padlim borcem. Pobudnica je s strani ZB Vlasta Felc (tretja z leve), škarje in platno ima v rokah Mateja Ravnik z ZVKD (druga). &quot;Problem&quot; je, ali naj bodo na načrtovani infotabli imena partizanov ali ne. Poznana so imena padlih, ni pa seznama pokopanih v grobnici &amp;ndash; navedli bomo torej samo poznana imena padlih na [[:w:Spopad na Mošenjski planini|Mošenjski]] in [[:w:Spopad na Lipniški planini|Lipniški planini]]. Res je nenavadno, da se je seznam prekopanih trupel &quot;izgubil&quot;. Nenavadno je tudi, da občinske matične knjige umrlih pri padlih pogosto še vedno navajajo kraj prvega pokopa, tj. na mestu smrti; v državni zbirki žrtev druge svetovne vojne na portalu Sistory, ki se sklicuje na matične knjige, zato podatki o pokopu niso zanesljivi. Morda je boljši vir Pregled vojaških grobišč po občinah, ki ga je leta 2000 pripravilo Ministrstvo z delo itd. po registru iz leta 1960, vendar ti pregledi niso javno dostopni. V tem pogledu imajo partizanske in domobranske smrti podobno usodo. Drugi posnetki so s smučanja na Ženiklovcu (prva slika), na Tegoški gori in na Rodici. [https://www.snezak.si/razmere/magistrala-2.html Komentar 17. slike je na Snežaku.]  Zadnjih osem slik pa je s kolesarskega obiska slapu pod Kupljenikom. Vnesel sem ga tudi na [https://www.openstreetmap.org/node/12748613157#map=18/46.343050/14.091779&amp;layers=N OpenStreetMap.]

==Stran '''536''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri536/index.html Ljudstvo proti Haubiju,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. aprila 2025&lt;/small&gt;==

V Planinskem muzeju v Mojstrani je ''Planinski vestnik'' ob svoji 130. obletnici pripravil dramsko uprizoritev Ljudstvo proti Haubiju (Haubi je [[:w:Vladimir Habjan|Vladimir Habjan]], urednik revije). Scenarij je zakrivil Dušan Škodič (prvoborec [[:w:Dušan Škodič|Dušan Škodič]] je bil njegov stric), režirala je Marta Krejan Čokl, nastopali so uredniki, sodelavci, funkcionarji PZS in publika. Dramatika naprosim, da postavi besedilo na Wikivir. Po vrsti gredo pa fotografije na tejle strani takole: smuške so z vrhov nad Soriško planino. V smeri proti Ratitovcu je vrh z imenom Žbajnek ali, kot piše na križu na vrhu, Žbajneke, mogoče iz nemškega krajevnega imena (takih je v tem predelu veliko) na -ecke? 12 in 13 sta z [[Partizanski spomeniki za FDV|mojega predavanja na temo kulturnega spominjanja]] v seminarju [[:w:Ljubica Jelušič|Ljubice Jelušič]] na FDV, med 15 in 23 so slike z dneva šole Staneta Žagarja v Lipnici, na katerem je govoril [[:w:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman - Roza]] ([https://slov.si/doc/roza_stane_zagar_govor_2025.docx govor]), med 24 in 29 pa so posnetki s komemoracije ob obletnici smrti narodnega heroja [[w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] na Planici nad Žabnico, kjer je govornik generalpolkovnik [[:w:Dobran Božič|Dobran Božič]] izrekel zaskrbljujoč stavek, da ne ve, kdo ima prav v trenutnih vojnah po svetu. Če že ni najti nobenega pravičnika, pa bi moral pokazati na tiste, ki zagotovo nimajo prav, in to so zločinski  pobijalci civilnega prebivalstva v Gazi. Žalostno je, da je ta država s svojim ravnanjem na strani vojnohujskaške &quot;evropske&quot; politike. Kar nekaj portretov javnih osebnosti sem postavil med Wikipodatke ali v Wikimedijino Zbirko. Nekaj jih pa še bom.

==Stran '''535''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri535/index.html Lepotice gor, luzerji dol,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. marca 2025&lt;/small&gt;==

Napise (slike 21&amp;ndash;28) sta po vejah breze in po stenah dvonadstropne drevesne hiše na brezi prispevali 10&amp;ndsh;12-letni deklici, mlajši otroci so jih sprejeli brez besed. Najbolj odločnega sem izbral za naslov tele strani zato, ker lepo ilustrira razmerje med spoloma v teh letih, če ne tudi pozneje, in je v soglasju z vprašanjem, ki sta ga pred tem postavili v pismu vilam: &quot;Ali imate raje prijateljice ali fante?&quot;; kot da so fantje iz nekega drugega sveta in ne morejo biti prijatelji. Obete vzbuja napis Ustvarjaj po svoje (21). Smučine v pršiču pod Prevalom pod Vršiči (smučarskim domoljubom se zdi za ta kraj imenitneje uporabljati italijansko varianto imena Sella Ursic, ki jo dodatno popačijo v Sedlo Uršič) so samo za oko, kakor tudi naslednja skupina sneženih (13&amp;ndash;19) s Kotovega sedla pod Jalovcem. Črno-bele nastanejo same od sebe, kadar mraz spremeni nastavitve fotoaparata. Ljudje na posnetkih so sovaščani in naključno srečani smučarji. Na zadnjem posnetku je družba aktualnih (Miha Javornik, Matej Šekli, Andreja Žele) in nekdanjih (Iren Orel, Ada Vidovič Muha, Vladimir Osolnik) urednikov ''Slavistične revije'' v gostilni pri starem Tišlerju (popravi male in velike začetnice v imenu po svoji presoji).

==Stran '''534''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri534/index.html Natura-kultura,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. februarja 2025&lt;/small&gt;==

Naslov tele strani spreobrača naziv društva oziroma gibanja [http://www.kultura-natura.si/ Kultura-natura Slovenija] iz Krope, ki ga vodi [[:d:Q113988396|Slavko Mežek]]. 25. februarja je v mežnariji pri kapelici v Kropi organiziral predstavitev antologije slovenskega pesništva na drugi strani med drugo svetovno vojno in po njej ''Brez križa in imena'' [[:w:Marija Stanonik|Marije Stanonik]] ([https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2025/008552.html napoved je bila objavljena tudi na Slovlitu.]) Z dogodka je zadnjih devet posnetkov. Naslov strani pa je tak zato, ker se posnetki na njej res začenjajo z naturo, in sicer z zasneženim Starim vrhom: kipi Kreka, Koširja in Kosa skrbijo za prehod od nature h kulturi. Najbrž v kulturo spadata posnetka 16 in 17 s predstavitve [[Dobrave na spletu|Dobrav na spletu]] sovaščanom 21. februarja. Z Dobrave je bil tudi Stanko Žagar, ki je [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L1809_F2518:283_x1593412.9700538248_y5822579.433556957_s15_b362 padel 22. aprila 1942 v jami nad Savo pri Okroglem] (slika 19); smrt 13 partizanov v okrogelski jami je opisana [[:b:Dobrave med drugo svetovno vojno#Stane Žagar mlajši|v poglavju o Stanku Žagarju v dobravski Wikiknjigi]]. V bližini [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L1809_F2518:261_x1593576.2383061408_y5822592.087674266_s15_b362 so jim postavili spomenik.]

==Stran '''533''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri533/index.html Pred 49 leti,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. februarja 2025&lt;/small&gt;==

Sošolka Mojca Luštrek (nekoč Založnik) me je spodbudila, da sem v svojem arhivu poiskal slike našega slavističnega letnika z izleta na Šmarno goro, in ugotovila iz naših oblačil (jaz pa iz letnic pri fotkah), da smo šli na Šmarno goro dvakrat, 1976 in 1977/78. Nekatera imena in priimki pod slikami manjkajo, tudi slikal nisem sam, spomin peša, sošolke prosim za identifikacijo. Glavnina fotografij je s shoda Glasu ljudstva v opomin in spodbudo aktualni vladi, da izpolni dane predvolilne obljube. Shodu se je pridružilo levo krilo Levice s [[:c:Category:Rally for peace and prosperity in Ljubljana (14 February 2025)|transparenti na temo miru]]. Dve političarki v delegacijah koalicijskih strank, ki jim je Jaša Jenull izročil seznam neizpolnjenih zavez (Sara Žibrat in Urška Honzak) sta tudi slavistki; nastopajoči imajo po novem v svojem profilu na Wikipodatkih sliko.

==Stran '''532''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri532/index.html Possono cambiare il mondo,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 7. februarja 2025&lt;/small&gt;==

Napis puščavnika na obali med Križem in Nabrežino (slika 8) je sporočal: &quot;Le parole hanno il potere di distruggere e di creare. Quando sono sincere e gentili, possono cambiare il mondo.&quot; (Besede imajo moč uničevanja in ustvarjanja. Če so iskrene in prijazne, lahko spremenijo svet.) Tam so mladi plezali, stari pa pazili na najmlajše.  Posnetki od 12 do 16 so s tiskovne konference pod geslom Takoj prekinite pridružitveni sporazum EU-Izrael na Trgu republike v Ljubljani. Blaž Žerko  in Marko Novak (17) sta blejska računalničarja iz podjetja LemonSqueeze, ki je prijazno ponudilo pomoč projektu partizanskih spomenikov na zemljevidu. Matjaž Vilhar iz Pivke (18) je eden od tistih, ki skrbijo za spomenike. Zadnji posnetki so z izleta na Stol v Karavankah (2236 m): sneg se je začel šele tam nad 1700 metri.

==Stran '''531''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri531/index.html Sveti Ciril in Metod, varujta bohinjski rod,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. januarja 2025&lt;/small&gt;==

Naslov strani je prepisan s kapelice na stopnicah k cerkvi sv. Martina v bohinjski Srednji vasi (11). Od tam in s hribov okrog so tudi nekateri okoliški posnetki.  14 in 15 dokumentirata [[Spomeničarji in spomeničarske delavnice#Delavnica na INZ 9. januarja2024|spomeničarsko delavnico na Inštitutu za novejšo zgodovino]]. Za vajo sem popravil vpis partizanskega obveščevalca Stanislava Lenardona, pri katerem je v sozvočju s farškim narativom, da so se partizani v glavnem pobijali med seboj, pisalo, da so ga likvidirali partizani, čeprav so poznana imena njegovih morilcev: to sta bila partizanska dezerterja, ki sta prebegnila k Wehrmannschaftu (Mirko Fajdiga: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PP6NT9BC ''Pohorski Partizani'',] 1985). Posnetki od 17 do 27 so  iz letošnjih Dražgoš, kjer je imela Urška Klakočar Zupančič zelo simpatičen govor. Sneg je pa uskovniški, karavanški in s Starega vrha.

==Stran '''530''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri530/index.html Wikiziranje FF,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. decembra 2024&lt;/small&gt;==

Podelitev priznanj FF in sledečo pogostitev sem izkoristil za slikanje kolegov. Portrete imajo zdaj [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|v Wikimedijini Zbirki]] in med Wikipodatki, od koder si z njimi postreže Wikipedija, ko pridejo na vrsto. Uvrščeni so med literarne zgodovinarje, jezikoslovce, prevajalce, antropologe itd.; če kakšno oznako pogrešate, jo s klikom na plus pri Kategorijah v spodnji vrstici mirno dodajte.

==Stran '''529''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri529/index.html Pa Mirna gora,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. decembra 2024&lt;/small&gt;==

Žarko Rovšček iz Tolmina (1) je planinski pisec, član Odbora za založništvo in informiranje (OZI) pri PZS; nazadnje je uredil spise Toneta Škarje. S seje OZI-ja je tudi posnetek podpredsednika PZS Jožefa Bobovnika (2). Skoraj vse druge fotografije na tej strani so s tridnevnega vozakanja od spomenika do spomenika po Dolenjski, začenši z Mirno Pečjo: Prečna, Dolenjske Toplice, Drganja sela, Podljuben, Birčna in Stranska vas, Uršna sela, Laze, Verdun, Rožni dol, Seč, Črmošnjice ... Kar nekaj modrih zvezdic, ki na zemljevidu označujejo neobiskana [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanska obeležja,] je postalo rdečih, nekaj spomenikov sva vnesla na novo. Vmes je bil še kakšen hrib (Babji hrib nad Birčno vasjo, Mirna gora, Sveti Peter nad Sotesko) in kakšna voda (Divji potok). Dvoje obličij pripada prijaznima informatorjema, od posnetkov križanega sem izbral samo najlepša dva (38, 39). Lepi kraji.

==Stran '''528''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri528/index.html Prva pomoč,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 7. decembra 2024&lt;/small&gt;==

Štirje dogodki so na tej strani:  sprejem Pretnarjevega nagrajenca [[:w:Miran Košuta|Mirana Košute]] v tržiški knjižnici, pogreb [[:b:Dobravske domačije#Šola (Žagarjevi)|Danice Bavcon]], hčerke narodnega heroja učitelja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] (pot do groba na Žalah je vodila mimo nagrobnikov Henrika Tume, očeta in sina Strniša in Narteja Velikonje), snemanje TV-oddaje [[Ah ta leta|Ah, ta leta]] (za najpomembnejše pripravljene odgovore je spet zmanjkalo časa) in preizkusno predavanje [[:w:Jasmina Šuler-Galos|Jasmine Šuler Galos]] ([https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008491.html vabilo na Slovlitu]). Vmes so bili izleti na Srednji vrh nad Završnico, na Dobrčo in na Španov vrh. Previjanje nažaganega prsta ni bilo fotografsko zanimivo, za medicinske potrebe sem [[:c:File:Celjenje_ranjenega_prsta.jpg|gnojenje in celjenje rane]] prikazal v Wikimedijini Zbirki, kamor sem postavil tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm portrete kolegov.] Naslov strani je Prva pomoč. Tako piše na lesenih škorčnicah pri odmaknjenih planinskih hišicah (posnetka 20, 21), kamor lastniki postavijo steklenico žganja s kozarčki za naključne premražene mimohodce. Lepa navada, posebej za Gorenjsko :) Glej tudi nove povezave na vrhu seznama [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''527''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri527/index.html Popotovanje iz Litije do Čateža 2024,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. novembra 2024&lt;/small&gt;==

Samo dve opombi k dolgočasno ponavljajoči se oznaki, da je bilo spet lepo: odlično vino ''game'' z nalepko &quot;za prijatelje&quot; (slika 27), ki ga je Jože Zadražnik iz Vinjega Vrha prijazno podaril popotnikom, sem si, upoštevaje pešajočo pivsko kulturo mladih, vzgojno prisvojil. Obaro, jabolčni štrudelj in pijačo v Tončkovem domu na Čatežu je Andraž plačal iz fonda, ki se je nabral v davnih 1980. in 1990. letih na račun &quot;asistentske&quot; revije [https://lit.ijs.si/slav_kaz.html ''Slava''] (gl. tudi https://lit.ijs.si/slava.html) in je pozabljen obležal v oddelčni knjižnici.

==Stran '''526''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri526/index.html Dajte ljudem mir,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. novembra 2024&lt;/small&gt;==

Vsi posnetki so z mirovnega shoda 16. novembra v Ljubljani. Kar nekaj mirovnih aktivistov je dobilo svoj portret za Wikipodatke ali vsaj za Wikimedijino Zbirko, protestni napisi so šli v kategorijo [[:c:Category:Anti-war demonstration in Ljubljana (16 November 2024)|Protivojni shod za mir v Ljubljani 16. novembra 2024]], govori Hrena, Lipuščka, Jurija, Rizmana ... so pa na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Govori|Wikiverzi]].

==Stran '''525''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri525/index.html Ratitovec in Mrzli vrh,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. novembra 2024&lt;/small&gt;==

Sveža spominska plošča [[:w:Vladimir Kavčič|Vladimirju Kavčiču]] v Podgori je za literarno zgodovino, vse druge so pa samo za oko. 

==Stran '''524''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri524/index.html NE v mojem imenu!]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. novembra 2024&lt;/small&gt;==

V petek 8. novembra je bil na '''Prešernovem trgu v Ljubljani''' shod v podporo Palestini (prvih sedem posnetkov); portreti mladih domačih in palestinskih govornikov mi v temi niso uspeli in jih zato tu ni. Shod je potekal pod geslom ''Žive naj vsi naródi'' iz Prešernove [[:s:Zdravljica (različice)|Zdravljice]] na transparentu. V '''soboto 16. novembra ob 11.00''' bo na istem mestu protivojni shod za mir pod naslovom '''[[NE v mojem imenu]]!''' Govorili bodo Alessandro Capuzzo, Anica Mikuš Kos, Aurelio Juri, Eva Marn, Ira Zorko, Marko Hren, Nataša Posel, Rudi Rizman, Uroš Lipušček. Če nočemo v tretjo svetovno vojno, v katero rinejo obnorele politične elite, se ga bomo udeležili. Naslednje fotografije so s Košute. Nad 800 metri je bilo cel teden sončno, v dolini pa megla. Slike s shoda sem postavil še v Wikimedijino Zbirko pod naslov [[:c:Category:Rally for Palestine in Ljubljana (November 8, 2024)|Shod proti izraelskemu genocidu nad Palestino v Ljubljani 8. novembra 2024]]. Tja so šli tudi posnetki karavanških vrhov in planin.

==Stran '''523''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri523/index.html Lenart je pastir mlad,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. novembra 2024&lt;/small&gt;==

Bil je čas komemoracij: na Lancovem (foto 1, 2), na Dobravi (4, 5, 6), v Žireh (7&amp;ndash;16), v Dragi (17, 24, 25) in Begunjah (27&amp;ndash;30). Govore s proslav sem postavil na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Govori|vrh seznama na Wikiverzi]]; [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/mezan-anton/ Mežanov] se je oprl na citate iz Avsenikove pesmi [[:w:Tam, kjer murke cveto|Tam, kjer murke cveto]], [[Begunje 1. novembra 2024|sam pa sem bil do Avsenikove odločitve, da edino te svoje pesmi ne da prevesti v nemščino, kritičen.]] Fotografije govorcev in drugih osebnosti sem postavil v Wikipodatke; med njimi sta bila dva župana, blejski in žirovski, Mirina dijaka v srednji šoli; [[:d:Q124842480|blejski]] je bil povrhu še čarodej. Med proslave potaknjene planinske fotografije so z več izletov po Karavankah. Naslov tej strani v albumu sta dala zabavna napisa na smerokazih na Smokuški planini.

==Stran '''522''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri522/index.html Juden über alles,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. oktobra 2024&lt;/small&gt;==

Začelo se je s shodom v podporo Palestincem proti izraelski genocidni vojni. Marko Apih je za protest izdelal napis, ki je dal naslov tejle strani v albumu. Veselí, da je med aktivisti toliko mladih in da so kritični do skrivaške in servilne drže Univerze v Ljubljani v tej zadevi. Slike s protesta sem postavil tudi na [[:c:Category:Rally for Palestine in Ljubljana (October 3, 2024)|Wikimedia Commons]]. Drugi javni dogodek je bila komemoracija ob 80. obletnici požiga vasi Gozd (slike od 11 do 16). Govor Dragana Petrovca sem postavil [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Govori|k drugim na Wikiverzi]]. Tretji dogodek je bilo kosilo v gostilni Livada ob Ljubljanici za zadnje upokojene na Filozofski fakulteti. Priložnost sem izkoristil za fotografiranje kolegov, ki jim med Wikipodatki manjka fotografija, ker pa dogodek ni bil javne narave, ker ima moj fotografski pegaz težave z odrivom in zaradi sramežljivosti objektov, ta wiki misija ni bila prav uspešna in so izostali portreti Bojana Baskarja, Vlaste Novak Zabukovec, Polone Vilar, Boštjana Kravanje in Mihaela Budje; pa tudi portret glasbenika Boruta Kržišnika, posnet dve uri prej. Bodo počakali v bunkerju. 

Na kosilu sem se spomnil podobnega dogodka leta 1997, ko sem bil oddelčni predstojnik. V [https://slov.si/mh/novice1-45.pdf oddelčnih novicah] sem takole poročal o njem: &quot;10. februarja je dekan FF na široko odprl denarnico za naše upokojence Marka Kranjca, Martino Orožen, Janeza Rotarja in Jožeta Toporišiča. Bili smo (predstojnik kot prisklednik in fotograf) na Strmolu in smo jedli naslednje reči prvič v življenju: zelenjavno terino s paradižnikovo omako, legirano cvetačno juho, poširan lososov kotlet z omako Gamberoni, skutno strjenko z višnjami. Pili smo chardonnay barrique Movia 1992, rose Ivana Batiča iz leta 1993 in ledeno vino modro frankinjo iz Brežic letnik 1993, da o aperitivih ne govorimo. Pomisel: upokojiti se je treba dati v času dekanovanja Franeta Jermana!&quot; 
 
Objava je vzbudila hudo dekanovo nejevoljo, v naslednjih ''Novicah'' sem takole poročal o njej: &quot;Na senatu 4. junija je dekan Frane Jerman uredniku Novic izrekel javno grajo in Novice imenoval rumeni tisk. Na prošnjo po konkretizaciji očitkov je navedel tri reči: negativne odmeve v tujini, poročila o fakultetnem zaključnem računu in poročilo o jedilniku na kosilu z upokojenci. Za mednarodni odmev se je izkazalo, da je to e-pošta nekega prijatelja Tomaža Sajovca s Finske, ki ga je Sajovic prosil za mnenje in ki mu je zdaj neprijetno, ker je bilo njegovo zasebno pismo uporabljeno na tak neetičen način. Novice # 6 (17. marca) prepisujejo podatke o financah fakultete iz dokumentov Sveta za visoko šolstvo in iz razmnoženih fakultetnih virov brez oznake zaupno in ne vem, kaj bi bilo v tem lahko spornega. Da pa je bil citat jedilnega
lista na Strmolu (# 5, 25. febr.) lahko resen razlog za obravnavo na senatu – tega skoraj ne morem verjeti. Ker sva se z dekanom do zdaj o vseh domnevno spornih rečeh v zvezi z Novicami kolegialno in – mogoče sem naiven – celo prijateljsko pomenila, njegove javne graje ne morem razumeti in je ne sprejemam.&quot;

==Stran '''521''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri521/index.html Zur guten Frau,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. oktobra 2024&lt;/small&gt;==

Človek mora od hiše v lajf, če želi fotografirati. Prvi ducat posnetkov je tako nastal na izletu na Trupejevo Poldne (1961 m): z biciklom z mejnega prehoda Podkoren po gozdni cesti do lovske koče v Železnici, od tod peš na vrh. Na slovenski strani je križ popisan slovensko, na avstrijski pa piše Techantinger Mittagskogel. Dvojezičen je tudi napis na lesi daleč na slovenski strani, medtem ko so vsi napisi na Blekovi planini na meji samo nemški. Na tabli piše, da je kočo zrihtala &quot;die junge Generation&quot;. 

Glavnina fotk (od 12 do 67) je s kolesarjenja po Slovenskih goricah vzhodno od Lenarta, od spomenika do spominske plošče (s poudarkom na [https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/0/07/Slovenski_partizanski_spomeniki_na_Geopediji.jpg/220px-Slovenski_partizanski_spomeniki_na_Geopediji.jpg partizanskih]), od cerkve do kapelice. Zaradi samoumevnosti nemščine kot drugega jezika na smerokazih in napisih (15) bo tudi na zemljevidu za ta konec kmalu pisalo Südsteiermark. Prav mogoče je, da sem katerega od literarnih in jezikoslovnih obeležij (Ilaunigu, Cafu, Šulerjevi, Vuku, Linhartu, Seliškarju) slikal in postavil v album že kdaj prej. 

Z Andrejem Pančurjem (70) smo se menili o povezovanju zbirke žrtev druge svetovne vojne in partizanskih obeležij. Zadnjih 11 posnetkov je s srečanja domačih pionirjev računalništva v Računalniškem muzeju v Ljubljani. Sam sem se znašel tam kot [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm dokumentarist veteranov za Wikimedijino Zbirko] in Wikipodatke in zato, ker je gostiteljem manjkal še kak slovenist. Svoj prispevek slovenskemu računalništvu sem opisal v sestavku [[Pionirska leta]].

Zaključujem s povabilo na akcije v podporo zatiranim Palestincem: [https://www.palestina.si/stop-genocidu-za-svobodno-palestino/ Stop genocidu za svobodno Palestino. 3.–10. oktobra 2024]. Povezave te vrste postavljam na seznam [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''520''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri520/index.html Čvrsnica in Pelješac,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. septembra 2024&lt;/small&gt;==

Pred leti je bila na Velikem Vilincu v Čvrsnici megla, pa sva šla letos zato še enkrat tja. Gor od parkinga na Vitlenici, z ekskurzijo na 45 minut oddaljena Hajdučka vrata in jezerce Crvenjak in mimo zaprte koče Vilinac na vrh. Dol pa po drugi strani preko Malega Vilinca na smučišče Risovac. Preden se je pot začela spuščati v dolino, je privršala nevihta z grmenjem in sodro. Zarila sva se v ruševje, pa ni pomagalo, premočilo naju je do kože. Ko je vmes malo ponehalo, sva se za silo preoblekla v spodmolu. Prijazna natakarica v restavraciji Staza je sočutno poklicala varnostnika, ki naju je zapeljal do motela Hajdučke vrleti, od tam pa sva po zajtrku, ker naokrog ni nobenega taksija, prištopala do avta na Vitlenici, obakrat so ustavili domači zdomci. Dolga, močna avantura. Obisk najvišje bosanske vasi Lukomir sva prekinila na pol pota, predolga in pregrda cesta. Sicer grde ceste niso ovira. Po taki, ki je po mnenju domačinov primerna samo za terence, sva se letos od Ramskega jezera prizibala do Blidinja. Imenuje se cesta spasa, ker so po njej v zadnji vojni muslimanski begunci reševali svoja življenja pred četniki. 

Drugi del tedna je bil za Pelješac. Poceni stanovanje sva dobila v luštnem kraju Trpanj. Na balkon se je prišlo skozi okno. Gazda Mate je bil prijazen, vse dokler pogovor ni nanesel na politiko. &quot;Komunisti&quot; da smo popušili, ustaški zločini da so samo priča ... Pelješac je zelo lep polotok, nanj se pride čez nov most, ki ga je projektiral Marjan Pipenbaher in povezuje Dubrovnik z zgornjim delom Dalmacije tako, da ni treba prečkati bosanske meje. To bo &quot;spremenilo pravila igre&quot;, zmagovito komentirajo novinarji.

Grafiti, prečrtani cirilski napisi na krajevnih tablah in drugi napisi na vsej poti dokumentirajo veliko moč pripadnostnega čustvovanja (nogometnega, verskega, nacionalnega), tudi v prvih letih po drugi svetovni vojni (67). Pripadnost eni skupini izključuje pripadnost drugi skupini, le sem in tja je najti inkluzivne izjave: &quot;Bog je jedan. Svi smo braća in sestre&quot; (30). Nacionalizem nas vodi v pogubo, na Balkanu in drugod po svetu, glej zadnje prispevke na to temo na vrhu strani [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''519''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri519/index.html  Iz src rasto v srca mostovi,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. septembra 2024&lt;/small&gt;==

Avgustovski posnetki dokumentirajo dve akciji Glasu ljudstva, shod proti zdravniškim dvoživkam pred Ministrstvom za zdravje in piknik na bežigrajski lokaciji Plac, s klicem po angažmaju novih aktivistov. Tretji javni dogodek je bil proslava na Graški Gori, ki je poznana kot gora jurišev 14. divizije. Vmes sta bila planinska izleta na Mali in Veli Draški vrh. Na slednjem sva srečala prevajalko Suzano Koncut in violinistko Sonjo Vuković (16); njuna portreta sem brž postavil v Wikimedijino zbirko in Wikipodatke, kakor tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm portrete poznanih udeležencev drugih javnih dogodkov.] Pri posnetku Plečnikovega partizanskega spomenika (slika 12) sem poudaril, da ima na vrhu zvezdo. Nekateri Plečnikovi občudovalci namreč radi ponavljajo, kako se je Plečnik zvezdi izogibal. Pa se očitno ni, tule je čisto organski del spomenika. Naslovni verz je iz Kajuhove pesmi [[:s:Mostovi|Mostovi]] (slika 31).

==Stran '''518''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri518/index.html Šola bistra buča,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. avgusta 2024&lt;/small&gt;==

[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L3238_x1701271.0529534235_y5710132.320349604_s11_b2345 Modre zvezdice na zemljevidu partizanskih spomenikov na Geopediji] so narekovale obisk Bele krajine. V dveh dnevih kolesarjenja tam doli sva poslikala in vnesla na spletni zemljevid menda skoraj vse doslej evidentirane. Na začetku albumske strani sta dva obiska: potem ko smo se dvakrat srečali naključno, se je bilo treba s Theresio in Ryanom (glej ju na [https://slov.si/mh/galerije/galeri516/target18.html tejle sliki]) sestati še namerno. Dan pozneje sta prišla na obisk Hasan s hčerko Parnian, ki po slabem letu v Sloveniji že lepo kramlja po naše. Na koncu je nekaj posnetkov z občinske proslave na Vodiški planini, tako kot vsako leto ob tem času. 

Nedavno sem se razburjal nad zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki v državni register sprejema najraje ljudsko in cerkveno stavbno dediščino (kozolce in kapelice), druge vrste dediščine, npr. partizanske spomenike, pa zanemarja. Ko pomislim, tudi sam za tale album najraje izbiram krucifikse in starosvetne hiše; razpela in skednji so ob pravi svetlobi pač lepi, zato jim dajem prednost pred spomeniki. Ampak ZVKD-ji menda ne bi smeli izbirati obeležij po estetskih, ampak po kulturnozgodovinskih kriterijih. Spominske plošče književnikom in drugim znamenitežem postavljam sem v slepem zaupanju, da jih nekoč kdo sname, postavi v Wikimedijino Zbirko in jih doda wikipedijskim geslom; sam tja nalagam trenutno največ svoje portrete živih osebnosti. Pri neznamenitih osebah, ki nočejo delovati javno, čeprav so zaposlene v javnih službah in bi morala biti njihova javna izpostavljenost samoumevna, se je bolje zadržati in jih pustiti v njihovi kapriciozni anonimnosti. Nikoli mi ne bo jasno, zakaj taki sploh tiščijo v javne službe, če pa niso zanje. Spominske plošče nagovarjajo k pisanju ali dopolnjevanju wikipedijskih člankov o osebah, ki so jim posvečene, tokrat so to Zvonko Rus, Marko Bajuk, Janez Marenčič, Katka Vrtačič Zupančič, Ana Fab(i)jan, Jožef Slobodnik.

Pri Beli krajini je vredno poudariti, da imajo nekatere vasi kar precej stran pravoslavno pokopališče z nagrobniki v cirilici. Opazno je tudi število takih brez križa. Dobro je tudi, da množični turizem Kolpe še ni odkril in da je ob bregu mogoče najti vstop čisto zase. Bela krajina je lepa.

==Stran '''517''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri517/index.html Cvetja obilo,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 28. julija 2024&lt;/small&gt;==

Naslov ''Cvetja obilo'' želi popravljati Prešernovo resignativnost, čeprav optimizmu tudi na globalni ravni časi niso naklonjeni. V hribih tepihi planinskega cvetja  res za nekaj časa prekrijejo skrbi zaradi naplastene človeške neumnosti. Začne se s planino Ilovec (Ivovc) pod Galetovcem, do koder se da z biciklom po strmem in mestoma razdrapanem makadamu. Posnetka 7 in 8 dokumentirata otroško osvajanje vil. Prva cvetna prostranstva so s Tosca nad Velim poljem, druga z Viševnika, kjer sva srečala Luko Omladiča, posamezna roža je z Mesnove glave in izpod Mojstrovke. Vmes so ljudje; znamenitejši so šli tudi v Wikimedijino Zbirko, med Wikipodatke ali kar v wikipedijska gesla, če so bile tam slike slabe ali jih doslej ni bilo. Največ se jih je pustilo slikati na slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem, med njimi nekdanja predsednica dolenjskih slavistov Danica Rangus, članica društva Slovenija Rusija, ki je organiziralo prireditev. Žal sem zgrešil zastavo z napisom ''Gibanje Slovenija proti rusofobiji''. Razvili so jo na koncu dogodka. Izraz rusofobija poimenuje aktualno zahodno propagandno gonjo proti vsemu ruskemu, spominja na čase pred prvo svetovno vojno in s svojo trdoživostjo razkriva svojo rasistično osnovo.   

Vesel bom slovenskih in latinskih imen rož na slikah, če mi jih kdo pošlje.

==Stran '''516''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri516/index.html Kekec na Debeli peči,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. julija 2024&lt;/small&gt;==

Kekčeve poti so tokrat vodile na Debelo peč, piknik po izletu smo imeli na Uskovnici. Luštno. Theresia in Ryan (18) sta se pustila slikati na Zidani skali nad Kropo; tja sta jo mahnila peš kar iz Radovljice. Od 19 do 24 so posnetki s sestanka v kranjski knjižnici, ki se pripravlja na organizacijo okroglih Jenkovih dnevov 2025. Iz mednarodnega simpozija o treh Jenkih (Simonu, Davorinu in Ivanu) ne bo nič, namesto njega za uvod strokovni pogovor na teme jubilantov. Za zaključek so slike s pohajkovanja ob Grabnarici  v dolini Lipnice, s kopanja na Savi in obiska slapu Šum v Besnici.

Pa še poziv za podpis peticije [https://insajder.com/slovenija/peticija-proti-vojnemu-hujskastvu-financiranju-nove-vojne Proti vojnemu hujskaštvu in financiranju nove vojne,] ki je objavljena tudi na strani [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''515''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri515/index.html Presečnikova Meta (mango z belo čokolado),]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. julija 2024&lt;/small&gt;==

*Piknik ''Planinskega vestnika'' pri Jurju v Kamniški Bistrici
*Piknik spomeničarjev na Srednji Dobravi
*Pohod do tehnike Mete na Jelovici
*Cres
*S Timom Pogačarjem in Goranom Šušnjarjem pri Tavčarju na Visokem
*Na poteh Evrope pri ambulanti E in na planini Konjska dolina

Na letošnjem pikniku PV mi je v oči padla tetovaža Marte Krejan Čokl, ki je najprej vzbudila asociacije na ženske obračune z moškimi (Judito in Holoferna, Samsona in Dalilo, Salomo in Janeza Krstnika). Gre pa za tatujevsko upodobitev kipa Luciana Garbatija [[:w:en:Medusa with the Head of Perseus|Medusa con la testa di Perseo]] (2008), ki je preoblikoval firenški kip Benvenuta Celinija, ki kaže [[:w:Perzej z Meduzino glavo|Perzeja z odsekano Meduzino glavo]], tako da sta vloga Perzeja in Meduze zamenjana, pač v skladu z etiko [[:w:Gibanje Me Too|gibanja Jaz tudi]]. 

Med udeleženci letošnjega spomeničarskega piknika naj omenim [https://independent.academia.edu/mariosimunkovic?f_ri=303009 Maria Šimunkovića] iz Samoborja (7), avtorja več knjig  o NOB na Hrvaškem.  

O Cresu lahko rečem samo, da je bilo tam lepo. Spet. V Osorju sem slikal kip skladatelja Jakova Gotovca kiparke Marije Ujević (38), ker me je spomnil na Savinškov kip Tavčarja na Visokem (49); verjetno vpliv skupnega učitelja Meštrovića, pripominjam nepoznavalsko. O kiparskih upodobitvah Tavčarja in njegovih nama je s [[:w:Timothy Pogačar|Timom Pogačarjem]] na Visokem  pripovedoval Goran Šušnjar iz Poljan. Odkril je avtorja Tavčarjevega kipa, ki so ga pred leti ukradli iz grobnice. Premožni ljudje ([[:w:Marjeta Zorc|Metka Zorc]]) so plačali, da danes v grobnici stoji nov kip Metoda Ferlica; privatizacija javnega zdravstva ima očitno tudi posamezen pozitivni učinek. Naj imena kiparjev ostanejo skrivnost do objave Goranovega članka na to temo v prihodnji številki revije ''Slovene Studies''. O tragični smrti Tavčarjevih vnukov leta 1948, o kateri govori pesem njunega očeta, vklesana v grobnici (44), [https://lit.ijs.si/visoska.html sem pisal na drugem mestu.] 

S partizanščino je povezana tudi predstava Na poteh Evrope, ki so jo na planini Konjska dolina na Pokljuki izvedli plesalec in koreograf Mattia Cason, multimedijski umetnik Alessandro Conte in pesnik Muhammad ‘Abd al-Mun’im. Mattia v občudovanja vredni slovenščini, z vložki v arabščini, turščini, grščini, hebrejščini ... (pripravlja tudi varianto v hrvaščini za predstavo v &amp;ndash; zanimivo naključje &amp;ndash;  Osorju). Naključje je tudi, da je Mira Muhammada učila angleščino, ko je pred leti pribežal v Slovenijo, in je bil že pri nas doma na obisku. ZB in spomeničarji smo bili povabljeni zraven zaradi lokacije, tj. [https://eforeurope.eu/sl/ambulanta-e-preko-4g partizanske ambulante E,] [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:82_x1552131.1261192726_y5831789.269199474_s15_b362 ki se nahaja v bližini] in so jo izbrali za performans iz več razlogov: zaradi odmaknjenosti, da ne rečemo eksotičnosti, zaradi humanitarnega in antifašističnega poslanstva ter zaradi črke E v imenu, ki asociira na njihov projekt [https://eforeurope.eu/sl ''e-ti?'',]  posvečen razmislekom o bodoči Evropi. Ta naj ne bo osvajalska v smislu Aleksandra Velikega, ampak se mora vrniti k svojim koreninam, ki gredo v smer afriško-azijskih povezav, in biti tako kot Aleksander v svoji poosvajalski fazi radovedna za vse drugačno ter odprta migracijam. 

Predstava se je odvila ponoči, na višini 1400 m je bilo hladno, na koncu smo bili gledalci preveč prezebli za diskusijo, zato svoj razmislek o njej beležim tule. Ker je bila v predstavo vključena tudi zgodba Mattijevega deda kot italijanskega imperialnega vojaka v Etiopiji, moram spomniti na &quot;boleče&quot; izkušnje Bohinjcev s tem delom sveta. Leta 1935 si je lokalni veseljak [[Slovenske literarne potegavščine#Ni bil Ivan Rob, ampak Legatov Tonček|Legatov Tonček]] privoščil potegavščino. Namazal se je s črno barvo, se napravil v abesinskega (etiopskega) cesarja Haileja Selassieja in v Bohinj telegrafsko sporočil, da prihaja na obisk. Bohinjci so ga slovesno sprejeli, kot se cesarju spodobi, pri plesu pa sta se mu snela brada in pokrivalo in goljuf je komaj utekel razjarjenim prevaranim domačinom. Nezanemarljiva je možnost, da bodo domačini tudi danes zgodbe afriško-azijskega izvora, zlasti etiopske, dojeli z nezaupanjem ali celo odklonilno.

V svetu, ki drvi v vojno, prizadevanja Mattie Casona in njegovih v nasprotno smer, tj. v smer odprte, iščoče in tolerantne Evrope, zaslužijo vse priznanje in podporo. Na začetku je dvoje ključnih izrazov vsaj pri meni poskrbelo za pozitivni efekt: revolucija in anarhizem (seveda ne v žurnalističnem in dnevnopolitičnem pomenu teh besed). V spletnem naslovu projekta je še tretji pozitivni ključni izraz: eu-topija. Prepričljivo je bilo v dramsko-filmsko-plesno-bralno predstavo vključeno zgodovinsko znanje in poznavanje mitologij, evidentna sta bili resnost in iskrenost, simpatična mladostna vitalnost, igralski in plesalski profesionalizem in prepričanost v svoj zgodovinski prav. Kulturno občutljivost in spoštovanje kulturne raznolikosti je demonstrirala raba številnih jezikov, vključitev vojnih usod prednikov gostiteljev (streljanje bohinjskih talcev). Mattia je prostodušno povedal, da ne gre za gospo umetnost, ampak da imajo prednost druženje in medsebojno sporazumevanje, pomoč prijatelju Palestincu pri iskanju založnika za njegov roman in skrb za skupno prihodnost. Umetnost je le sredstvo za doseganje naštetih ciljev. Važno je tisto, kar se zgodi po predstavi. Eksistence izvajalcem ne zagotavlja publika (predstava je bila zastonj, vabila so šla le na izbrane naslove), ampak evropski projektni denarji. Nehote se vzbuja primerjava s partizanskimi mitingi: jasna tendenca, pravzaprav agitacija, vznesenost, ignoriranje komercialne razsežnosti umetnosti in kulture. Ja, skupna točka spomeničarjev in eforeurope bi bila lahko komercialna nezainteresiranost,  spomeničarji kot akter občanske znanosti (''citizen science'') namreč vse delamo zastonj (vendar ne zaman, če ponovim priljubljeno besedno igro). Dokler bodo države EU podpirale take prireditve zares in ne le za alibi, ima EU še možnosti preživetja. Ekipa v tako Evropo očitno še verjame, nagovarja nas, naj taki Evropi zaupamo tudi mi. To je Evropa, ki gradi na margini, ker je obrobje prostor nujnih sistemskih sprememb, ne pa jedro. Načelno se je s tem mogoče le strinjati, v praksi pa morata biti za tako držo izpolnjena vsaj dva pogoja: človek mora biti mlad in človek mora biti umetnik. Samo mladostna vitalnost in umetniška avtonomnost (to je sposobnost oblikovanja paralelnih svetov) zmoreta ignorirati oblastnike, ki brezobzirno posegajo v naša življenja, in ohraniti socialni optimizem. Sodelujoči so prepričani, da bodo Evropo oblikovali ljudje, ki Evropo cenijo, ki vanjo verjamejo. Najbolj verjamejo vanjo tisti, ki zanjo tvegajo svoje življenje, to pa so migranti. Svet brez Evrope bi bil res žalosten svet.

Aja, portrete poznanih udeležencev dogodka sem postavil tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm Wikimedijino zbirko.] Se nadaljuje.

==Stran '''514''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri514/index.html Gnove Gurize,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. junija 2024&lt;/small&gt;==

Partizanski spomeniki so šli, kot običajno, na [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopedijo,] drugi spomeniki in fotografski dokumenti z dvodnevnega kolesarjenja po Banjšici in Gorici pa so tule. Za uvod sta dva posnetka s slavistike okrog leta 1974, najbrž je šlo za brucovanje. Našel sem ju v brošuri Jože Toporišič, ki so jo izdali njegovi rojaki. Gospa Slavka iz Suhorja v Beli krajini (2) je nama z Miro pripovedovala vojne spomine. Sedem nadaljnjih posnetkov je s srečanja slovenskih wikipedistov v Radovljici; za to priložnost sem pripravil referatek [[Povezava med Wikiverzo, Wikipedijo in Wikivirom]]. Po izobraževanju smo šli na ogled Muzeja talcev in na kosilo v Begunje.  

V Kanalu ob Soči se pohvalijo s kipi slikarja [[:w:Ivan Čargo|Ivana Čarga]], skladatelja [[:w:Marij Kogoj|Marjija Kogoja]] in pesnika in alpinista [[:w:Valentin Stanič|Valentina Staniča]]. V Batah je bil rojen misijonar [[:w:Janez Madon|Janez Madon]], iz Avč je družina pokojnega slavističnega kolega [[:w:Zoran Božič|Zorana Božiča]], na cerkvenem zidu v Morskem je plošča pisatelju [[:w:Venceslav Bele|Venceslavu Beletu]] (26), pred britofom pa spomenik žrtvam azbesta. Direktorici novogoriške knjižnice Ireni Škvarč sem izročil tipkopis ''La linea bianca'', scenarija za film [[:w:it:Cuori senza frontiere|Cuori senza frontiere]], ki govori o razmejitvi Goric leta 1947; našel sem ga v zapuščini pisatelja [[:w:Milan Lipovec|Milana Lipovca]], ki jo je hranil moj pokojni oče. Gre najbrž za tipkopis (201 str.) scenarija za film (https://en.wikipedia.org/wiki/The_White_Line_(1950_film)). V [[:w:it:Cuori senza frontiere|italijanskem geslu o filmu]] piše: &quot;Il tema del film, il cui titolo provvisorio era La linea bianca, fu probabilmente tratto dalla divisione in due settori del cimitero di Gorizia, in seguito alla risoluzione ONU del 9 agosto 1947. Il film si propone di denunciare l'assurdità della ridefinizione dei confini orientali.&quot; Obstaja še dokumentarni film o Gorici 1947 z naslovom La linea bianca (https://www.isonzo-soca.it/allegati/4/allegati4115.pdf), ki je mogoče spodbudil nastanek scenarija za celovečerni film, ki so ga snemali v okolici Trsta.&lt;ref&gt;2025 je Alessandro Catunar napisal knjigo z naslovom Storia di una linea bianca: Gorizia, il confine, il Novecento.&lt;/ref&gt; 

Za konec še vabilo na [https://walkpeace.org/ mirovni pohod Trst&amp;ndash;Ljubljana 21.&amp;ndash;23. junija 2024] in na današnji (20. 6.) shod za Palestino na Trgu republike v Ljubljani ob 18.00; [https://www.facebook.com/people/Walk-Peace/61559978651587/ Facebook;] drugo na vrhu strani [[Kako rešiti civilizacijo|Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''513''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri513/index.html Janez Orešnik,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. junija 2024&lt;/small&gt;==

[[:w:Janez Orešnik|Janez Orešnik]] je bil Mirin učitelj, midva pa sva se videvala na sejah senata FF UL. Potrdim vse, kar so govorniki lepega povedali o njem na žalni seji na FF 11. junija 2024, od koder so posnetki. Najbolj sva se razhajala pri hoji: hodil je počasi, za vsak korak se je zdelo, da je premišljen in tehten, jaz pa sem običajno tekal in zajemal po dve stopnici naenkrat. Ko sta nekoč najina različna ritma trčila drug ob drugega, mi je očetovsko zaskrbljeno rekel: &quot;Kolega, veliko napako delate: prehitro hodite.&quot; Naj ostane pri tej eni napaki :) Veselih anekdot so se spominjali govorci, ki sem jih fotografiral (pa še koga zraven, ki ni govoril), da bi ostalo kaj spomina na dogodek in na priljubljenega profesorja ter z namenom, da potaknem portrete prisotne jezikoslovske smetane po Wikimedijini Zbirki, kjer postanejo javna last, in jih vpišem med Wikipodatke. Več kot [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm 25 se jih je nabralo,] slovensko jezikoslovje na Wikipediji je zdaj bolj slikovito kot doslej.

==Stran '''512''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri512/index.html Slovenske gorice,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. junija 2024&lt;/small&gt;==

Prve fotografije so od doma in od prej, druge pa vse z dvodnevnega kolesarskega potepanja po Slovenskih goricah. Stran bi lahko naslovil tudi [[:w:Ščavnica|Ščavnica]] (po zgledu [[:w:Pesnica (reka)|Pesnice]] dve strani nazaj); obe rečici napajata kraje tam okrog. Slik je nastalo tristo in več, tole je pač le izbor, s poudarkom na literarnih oz. slavističnih spomenikih; partizanska obeležja, ki so bila glavni razlog obiska slovenskega vzhoda, sem/bom potaknil po [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopediji.] Pokrajina je orientacijsko zahtevna, hiše preštevilčene, vasi so razsute po brežinah tako, da je iskanje lokacij naporno. Ko sva končno prispela do hiše v Mali vasi, v kateri je tragično preminula Zora Rupena, plošče na njej ni bilo več; pri njenem nečaku Mirku Osolniku bo treba poizvedeti, kam so jo odnesli in shranili. Prleki dajo nekaj na svojo kulturo in zgledno skrbijo za literarna, jezikoslovna in druga obeležja. Do Miklošičevega doma sva se spustila naključno, potem ko naju je tja usmerila puščica, in našla tam prijazna lastnika in oskrbnika Miklošičeve spominske sobe Vaupotiča; za to poslanstvo ju je v največji meri spodbudil Dunajčan [[:w:Feliks Bister|Feliks Bister]], čigar sliko z 22. 9. 1991 mimogrede dodajam v njegovo wikipedijsko geslo; srečali smo se, spet slučajno, v gostilni na Čepuljah nad Kranjem, bil je v družbi Boruta Loparnika in Katarine Bedina. Steklenico Miklošičevega šipona, ki so ga proizvajali Vaupotiči, sva podarila Zvezdani in Tonetu Gržini iz Ojstriške vasi, ki sta bila zadnja postaja na najinem romanju. Čisto blizu Miklošiča je bil rojen Stanko Vraz, malo naprej je služboval Ksaver Meško, kip Maistra na konju ima tod vsaka druga vas, po Glavnem trgu v Ljutomeru se naštetim pridružita še kipa Karla Grossmana in Radoslava Razlaga; slednji ima v okolici še druga obeležja. Fotografiral sem rojstne hiše ali kipe Ferda Godine, Jožefa Godine, Jožefa Klekla, Cvetka Golarja, Antona Krempeljna [sic], Stanka Cajnkarja ... V tejle galeriji so fotke objavljene pod licenco CC, torej jih lahko kdorkoli vzame in postavi npr. v sloj Literarni spomeniki na Geopediji ali v krajevna in biografska gesla na Wikipediji. Pa bom moral verjetno nazadnje to opraviti sam, razen če me ne prehiti kak neučakani Sporti, admin na slovenski Wikipediji.

Aktualno političnega je bilo na tejle strani v albumu izjemoma malo. Pa bi ga moralo biti več, ker se t. i. elite prav zdaj odločajo o tako usodni reči, kot je tretja svetovna vojna. Naj zato opozorim samo na sveže prispevke na vrhu seznama [[Kako rešiti civilizacijo]] in pozovem k dejavni državljanski drži, to je da v nedeljo na evropskih volitvah obkrožimo tistega kandidata za evropskega poslanca, ki se zavzema za mir, ne pa tistega, ki hujska k &quot;reševanju&quot; mednarodnih konfliktov z vojno; poglej si v ta namen [https://www.tiktok.com/@__the_movement__/video/7377824902579031328?_r=1&amp;_t=8n1TnCCY5Gz intervju z nekdanjim ameriškim obveščevalcem in specialistom za evropski vzhod Scottom Ritterjem,] ki svari pred lahkomiselnostjo ameriške in evropske politike, obsedene z rusofobijo.

==Stran '''511''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri511/index.html Miru se ne da doseči s silo,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. maja 2024&lt;/small&gt;==

Na tej strani sta zabeležena dva dogodka iz zadnjih dveh tednov: piknik dekanje na vrtu za Filozofsko fakulteto in soočenje s kandidati za evropske poslance v organizaciji Glasu ljudstva v avli Prirodoslovnega muzeja, kamor smo se zatekli pred dežjem; desne stranke so povabila na soočenje ignorirale. Vmes sta dva posnetka z borčevskega pohoda od spomenika do spomenika po Jelovici nad Kropo. Portretirance sem potaknil še v Wikimedijino zbirko in jih po možnosti vpisal med Wikipodatke. Tam so se znašli tudi kolegi antropologi iz Nigra, ki so bili v gosteh pri Sari Lunaček. Na Trgu republike bodo danes odprli razstavo Umetnost strpnosti: 146 medvedov, po eden za vsako državo tega sveta, tudi za Palestino, ki ji odrekajo pravico obstoja, in za izobčeno Rusijo. Junija v Švici organizirajo &quot;mirovno konferenco&quot; brez nje, kar je mogoče razumeti samo kot načrt vojaškega poraza Rusije, torej kot vojno napoved. Proti taki brezumni politiki svari Einsteinov izrek: Miru se ne da doseči s silo (na predzadnjem posnetku), ki je dal naslov tej strani.

==Stran '''510''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri510/index.html Pesnica,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. maja 2024&lt;/small&gt;==

Naslov spet zavaja, z njim ni mišljen pesnik ženskega spola, ampak rečica v Slovenskih goricah, ki sva jo na kolesarjenju večkrat prečkala. Tako kot pesnik ni samo pesnica moškega spola, ampak je &quot;tisto, kar se pri pesi stran odreže&quot;; v slovarju te besede (na Gorenjskem rečejo ''pesnek'') ne najdem. Zavajajo tudi slike, ker je med njimi komaj kakšna s partizanskim spomenikom, čeprav sem dva dni fotografiral v glavnem te. Postavil sem jih drugam, to je v sloj [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih spomenikov na Geopediji,] ki je te dni narasel na 8250 obeležij, in napisal prispevek za ''Svobodno besedo'' pod naslovom [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Po Slovenskih goricah]]. Ravno včeraj sva se z Mirkom Messnerjem pogovarjala, kako našo zbirko vključiti v mednarodne Poti osvoboditve / [https://www.liberationroute.com/ Paths of liberation,] ki jo načrtuje z nemškim kolegom Stefanom Wahlerjem. Druga svetovna vojna je bila na Štajerskem drugačno od tiste na Kranjskem, zato so tudi spomeniki drugačni. Zavajajo tudi slike podrtij in z blatom ometanih hiš. Takih je malo in vedno manj, prevladujejo čisto nove družinske hiše s sedežnimi garniturami iz ratana na terasah in z robotskimi kosilnicami, ki frizirajo trate pred njimi. Saj zato pa starine slikamo, ker jih že jutri ne bo več. Čisto nove so tudi kolesarske poti prek polj. Od književnikov so tokrat zastopani [[:w:Leopold Volkmer|Leopold Volkmer]], [[:w:Jožef Muršec|Jožef Muršec]] in [[:w:Joža Glonar|Joža Glonar]] (ta ima v vasi tudi spominsko ploščo, a sva jo spregledala). Po Antonu Slodnjaku se imenuje kulturni dom v Juršincih, streljaj od njegove rojstne vasi Budkovci, ki ostaja za obisk na naslednji kolesarski turi. V kulturnem domu društvo gospodinj za mimoidoče konec tedna peče svojevrstne okusne sirove &quot;gibanice&quot;, ki so nekakšen sladki križanec med pitami, picami in bureki.

Stran se sicer začne s piknikom Inštituta 8. marec, na katerem je nastopil pevec in performer Žigan Krajnčan. Za podpis evropske državljanske pobude [https://www.myvoice-mychoice.org/sl My voice, my choice] o dostopnem in varnem splavu sem pa tule že nagovarjal (slika 10).

==Stran '''509''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri509/index.html Umor, so zaklicale,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. maja 2024&lt;/small&gt;==

Umor, so zaklicale, je bil naslov duhovitega predavanja Veronike Rot Gabrovec v okviru [https://www.mklj.si/novice/77306/ Labirintov žanrskih branj] v Slovanski knjižnici, ki je obravnaval kriminalko, meni pa množinska ženska oblika v naslovu pride prav, da tiste, ki tole berete, pozovem k podpisu evropske državljanske pobude My voice, my choice [moj glas, moja izbira] za varen in dostopen splav. Klikni na [https://eci.ec.europa.eu/044/public/#/screen/home https://bit.ly/podpisi-tukaj], zgolj vpiši svoj EMŠO in s klikom odpošlji. Načrt je zbrati milijon podpisov v Evropi, od tega v Sloveniji, ki ima splav zakonsko dobro urejen, 100.000. Ljudje so pobudi naklonjeni, podpisi pa so potrebni tudi zaradi posameznih mračnjakov, ki osmomarčevskim aktivistkam pred upravnimi enotami grozijo s fizičnim obračunom. Če ti ni odveč, me obvesti o svojem oddanem glasu. Portrete predavateljev na Labirintih sem postavil še v Wikimedijino Zbirko.

==Stran '''508''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri508/index.html Beli krajini,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. aprila 2024&lt;/small&gt;==

&quot;Beli krajini Beli kranjec&quot;, piše na Župančičevi hiši v Vinici (17) in napis je primeren tudi za naslov tele strani v albumu. V Belo krajino so klicali nepopisani partizanski spomeniki od Črnomlja prek Starega trga, Damlja, Vinice do goric nad Črnomljem. V dveh dneh so bili posneti in jih vnašam na zemljevid [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Partizanski spomeniki na Geopediji.] Literarne oz. slavistične so slike 2, 7, 17, 18, 19, 20, 22, 25, 41, 42, 43, malo tudi 52. E-kolo je odličen pripomoček spomeniškemu popisovalcu. Začetni posnetki so iz Radovljice, z začetka zbiranja podpisov za dostop do splava v EU (povezava za podpis poziva je na vrhu strani [[Kako rešiti civilizacijo]], podpisovanje je res enostavno, samo svoj EMŠO je treba navesti), s proslave OF v Škofji Loki (glej tam [[Ob dnevu upora proti okupatorju|moj govor]]) in iz gostilne na Planici nad Crngrobom; Tine Oman je bil kranjski igralec.

==Stran '''507''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri507/index.html S smrtjo ste postali nesmrtni,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. aprila 2024&lt;/small&gt;==

Pet morbidnih naslov je že na teh straneh, naj bo še šesti, prepisan s slike spomenika 79 partizanom, ki so padli v boju na Goreljku na Pokljuki (posnetek 9); Tone Svetina piše med drugimi o njem v ''Ukani'', v zbirki Partizanski spomeniki na Geopediji je [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:2005_x1554479.9582604682_y5834403.487385675_s17_b2852 opis spomenika in grobnice nedaleč od spomenika.] Na Planini Klek pod Debelo pečjo je še en spomenik (16), posvečen [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:1967_x1554717.4559510406_y5843405.648518399_s18_b2852 pastirjema, ki so ju tam ustrelili Nemci.] Več kot 8000 je takih obeležij po domovini; ne vem, ali nas bo opozarjanje na smrti med drugo svetovno vojno kaj ozavestilo in angažiralo proti vojnemu hujskaštvu, ki ga gojijo osrednji mediji v soglasju s politiko. Čikaški profesor John Mearsheimer je v [https://www.youtube.com/watch?v=Y789SugNiA0 nedavnem intervjuju  &quot;Things are going to get worse in Ukraine, Middle-East and South-East Asia&quot;] pesimističen glede prihodnosti sveta.

Zgodovinarja Martina Premka (nedavno je postavil lepo [https://slov.si/doc/razstava_nob.pdf razstavo o NOB]; [https://slov.si/doc/nob_1941_1945.docx tule je spremno besedilo k razstavi]) in pevko Marjetko Popovski sem slikal na koncertu ob dnevu upora proti okupatorju na Bledu, posnetki drugih ljudi na tej strani pa so z včerajšnje &quot;veselice&quot; od 90-letnici Matjaža Kmecla na Filozofski fakulteti v Ljubljani, ki jo je pozorno pripravil Aleš Bjelčevič. Prisotni so se spominjali dogodkov iz skupnih časov, posebej zanimive so bile anekdote Dušana Pluta in Milana Kučana iz obdobja, ko so bili vsi trije člani kolektivnega predsedstva ob osamosvojitvi. V ozadju so se izmenjavale fotografije gora in gorskega cvetja Joža Miheliča in fotografije in filmski izrezki s Kmeclom od študentskih časov do danes. Večinoma so bile tule že objavljene, ker pa so raztresene po 507 straneh, sem jih [https://slov.si/mh/galerije/kmecl90/index.html postavil še posebej semle.] Celotni film iz življenja Oddelka za slovanske jezike in književnosti, iz katerega so izrezki, je na klik [https://www.youtube.com/watch?v=VynKYqHB5bU dostopen na Youtubu;] v katerih minutah se na njem pojavi Kmecl, piše v članku [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]]; pozor, filma je za skoraj štiri ure.

==Stran '''506''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri506/index.html USrael war criminal,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. aprila 2024&lt;/small&gt;==

Začne se s pogrebom [[:w:Janez Orešnik|Janeza Orešnika]] na ljubljanskih Žalah, kjer sta spregovorila [[:w:Franc Marušič|Franc Marušič]] in rektor jezuitskega kolegija Damjan Ristić, zapolni pa s posnetki s protesta za mir in v podporo Palestini (prva dva grafita nista s protesta, ampak s poti na Trg republike). Sprenevedanje, molk, leporečniško opominjanje vojnih kriminalcev, ki ga prakticirajo države EU vključno s Slovenijo, so spričo množičnega izraelskega pobijanja otrok nezaslišani. Mediji so polni zgražanja zaradi nasilne smrti ene srbske deklice, 13.000 palestinskih otroških trupel v zadnjih mesecih pa jim ni mar. In tudi slovenceljnom ne. Kritizirati Palestince, ker se upirajo desetletja dolgi izraelski okupaciji in nenehni kraji teritorija, je podobno kot očitati partizanom, da so se uprli civiliziranemu nemškemu okupatorju. Miloš Šonc (8 in 9, glej [[Objave: Miloš Šonc|njegova javna pisma]]) zato že cel teden gladovno stavka pred parlamentom: poslanci se izogibajo srečanju z njim, na [https://sites.google.com/view/stavkazapalestino/domov strani stavke] ga s podpisom lahko podpremo. Posnetke protestnih napisov sem tudi tokrat postavil v [[:c:Category:Protest in support of Palestine (Ljubljana 2024-04-07)|Wikimedijino Zbirko]], da potomcev ne bo preveč sram zaradi naše neobčutljivosti in dvoličnosti. Med nastopajočimi je bil upravičeno oster do neetične drže ljubljanske univerze študent Jan Vajgl (sin politika Iva Vajgla); [[Shod za svobodno Palestino|zahteval je prekinitev sodelovanja z izraelskimi univerzami]]. Jaša Jenull je spomnil vlado, da je pred volitvami obljubljala priznanje palestinske države.

==Stran '''505''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri505/index.html Veselje otroških oči,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 30. marca 2024&lt;/small&gt;==

Naslov strani je z verzov na posnetku 17 (ta je nastal pred vasjo Topolje pod Mohorjem nad Selcami) in korespondira s posnetki 19&amp;ndash;27, ki so s prireditve ob dnevu osnovne šole [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] v Lipnici. O narodnem heroju in zglednem učitelju Žagarju je govoril, kot sem napovedal že zadnjič, naš kolega [[:w:Klemen Lah|Klemen Lah]]. Tule je njegov govor z naslovom [https://slov.si/doc/klemen_lah_govor_stane_zagar.rtf Šolska ura se še ni končala.] Klemen ga je hotel objaviti tudi na svojem Facebooku, pa mu ta tega ne dovoli. Cenzura NOB-vsebin? Slike veselih otrok ne morejo biti v ostrejšem kontrastu s [https://secure.avaaz.org/campaign/en/rafah_ceasefire_now_loc/?bXqrdab&amp;v=156605&amp;cl=21278678543&amp;_checksum=3e0f86c10918b9f4c862497668a58f20150168446316c3e09d8d35395430f802 tistimi, ki prihajajo iz Gaze.] Podpiši vsaj kako od [[Kako rešiti civilizacijo|peticij, ki pozivajo k ustavitvi morij]], ki se jih gredo novodobni zahodni križarji! Slavistko Katarino Perič (26) sem nazadnje [https://slov.si/mh/galerije/galeri305/target19.html fotografiral na šolski prireditvi leta 2017,] Maje Jocif (27), ki je bila tudi moja študentka, pa menda še ne. 

Sicer se stran začne z geopedijsko spomeničarsko delavnico na CTK; direktorja [[:w:Miro Pušnik|Mira Pušnika]], ki je promotor odprte znanosti, bom moral za Wikipedijo ponovno slikati, trenutni posnetek je preveč od daleč. Delavnico smo organizirali ob znamki 8000 spomenikov v zbirki; ob tej priložnosti je nastal tudi [[Ob 8000 partizanskih spomenikih na Geopediji|intervju za ''Svobodno besedo'']]. Direktorja URI Soča Zvoneta Čadeža (2) sem ujel v objektiv slučajno med tiskovno konferenco, na kateri je protestiral proti svoji odstavitvi. Kipa Puškina in Gaja (3 in 4) stojita ob Železni cesti v Ljubljani. Puškina bi skoraj ne upal slikati, da me ne bi imeli za putinovca. Človek ne more verjeti, kako prozorno vojni hujskači ob pomoči medijev gradijo podobo zlobnih sovražnikov Rusov, nazadnje kar s pavšalno obtožbo ruskih študentov kot vohunov; beri N'Tokov članek [https://www.mladina.si/231694/komentar-pozor-vohuni-prihajajo/ Pozor, vohuni prihajajo] v zadnji ''Mladini'' na to temo. Namerava zahodni imperializem priti tokrat kaj dlje od Stalingrada?  

Sledijo posnetki s potepa po Škofjeloškem hribovju, zadnji del (28&amp;ndash;46) pa so s shoda z naslovom Ne Nato, mir nam dajte! za mir in solidarnost v Ljubljani 28. marca, ki ga je pripravila ekosocialistična iniciativa Klas. Hvalabogu, sami mladi ljudje, ki jim ni vseeno! Tule je [https://docs.google.com/document/d/1CpEnSpAYdY47-C8uQFa7oBhXIa9ewZXI3A49URUIgjI/edit njihov poziv k miru in solidarnosti.] Posnetke bom pridružil drugim [[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2024|ljubljanskim protestnim v Zbirki]] in vključil med [[:c:Category:Protest against NATO in Ljubljana (2024-03-28)|proteste proti Natu po svetu]].

Hasan z zadnjega posnetka nama je pripovedoval o birokratski mori, ki se mu dogaja zadnje mesece, potem ko je kot slovenski državljan vložil prošnjo za hčerino stalno bivanje pri nas. Dokumente mu na upravni enoti v Ljubljani sistematično izgubljajo in ga vedno znova pošiljajo na konec čakalne vrste pred okencem, v kateri stoji od ranega jutra do poznega popoldneva. Kafka! Verjame, da so za šlamastiko krive napake v računalniškem programu, jaz pa mislim, da je poleg nesposobnosti uradnikov na delu tudi slovenski rasizem. Njegov birokratski roman bo treba poslati v objavo, vendar dvomim, da bi bili osrednji mediji zanj zainteresirani.

==Stran '''504''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri504/index.html Ne pa da zdravim te bandite,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. marca 2024&lt;/small&gt;==

Le kako bi naslov te strani ne bil prizadet in kritičen. Gre za izjavo celovškega zdravnika [[:w:de:Sigbert Ramsauer|Sigberta Ramsauerja]], izpostavljeno v spominski sobi koncentracijskega taborišča Ljubelj, kjer je delal med vojno, in se v angleščini glasi: &quot;I am here to learn not to tend to bandits.&quot; Po vojni je bil sedem let zaprt, po pomilostitvi je napravil zdravniško kariero v Celovcu. Malo pred smrtjo je v intervjuju o svojih ljubeljskih &quot;pacientih&quot; dejal: &quot;ich habe – na sagen wir es mal so – diese Menschen schon als minderwertig empfunden.&quot; [te ljudi sem imel za manjvredne] Vsaka sorodnost s človeško neobčutljivostjo nekaterih zdravnikov danes je slučajna. 

Z drugo svetovno vojno je povezan posnetek sokrajana, 97-letnega Alojza Vidica na začetku strani, ki je o svojih izkušnjah izgnanca v nemškem delovnem taborišču objavil dve knjigi. Z Miro sva ga posnela, njegovo pričevanje je Mira pripravila za ''Svobodno besedo''. Posnetki od 22 do konca so s komemoracije na Planici, kjer je padel narodni heroj [[:w:Stane Žagar|Stane Žagar]] skupaj s 14 soborci. [https://slov.si/mh/galerije/galeri402/target29.html Plošča z Žagarjevim imenom je bila večkrat poškodovana,] na tokratnem posnetku so črke na njej obnovljene. V sredo 27. marca ob 18.00 bo na šoli v Lipnici, ki (še vedno) nosi po njem ime, [[:w:Klemen Lah|Klemen Lah]] ob 82-letnici Žagarjeve smrti [https://slov.si/doc/klemen_lah_govor_stane_zagar.rtf nagovoril učence, starše in učitelje s pozivom,] da se nasilju upremo tako v razredu kot v kritičnih zgodovinskih trenutkih. Dan pozneje, 28. marca, bo ob 17.00 na Trgu francoske revolucije v Ljubljani protest za mir in solidarnost, samo množični protesti ljudi morda lahko ustavijo zločeste namere gospodarjev vojne. Nasilni vojnohujskaški klimi, ki po svetu in doma ne jenja, se upirajo tudi objave na strani [[Kako rešiti civilizacijo]], nazadnje sem tja postavil povezavo na [https://www.peticija.online/e_jih_bo_osem_naj_bo_e_deveti_o_natu_poziv_javnosti peticijo za izstop Slovenije iz zveze NATO] in [https://slov.si/doc/lipuscek_program_eu.docx program kandidata za evropskega poslanca Uroša Lipuščka.]  

Vmes so planinski posnetki: z Mrežc in z Velikega Draškega vrha, zelo podobni lanskim in predlanskim in drugim starejšim. Na Debelem vrhu nisem slikal, ker mi je torbica s fotoaparatom in dokumenti v gozdu padla iz nahrbtnika. Popoldne jo je pošteni najditelj prinesel domov, gotovine pa v denarnici ni bilo več.

==Stran '''503''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri503/index.html Slobodne budite,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. marca 2024&lt;/small&gt;==

Ker je danes 8. marec, ki se mu je nekoč reklo dan AFŽ (afeže) ali dan [[:w:protifašistična fronta žensk|antifašistične fronte žensk]], se spodobi, da geslo s plakata na Reki (slika 32), ki poziva k enakopravnosti žensk, naslavlja tudi tole albumsko stran. Žal nisem prepričan, da bi ženske lahko ustavile tako zelo &quot;moško stvar&quot;, kot je vojna; vojno podpihovanje, pri katerem vztraja Ursula von der Leyen, ne obeta nič dobrega. O tem je več prepričljivih prispevkov na strani [[Kako rešiti civilizacijo]], nazadnje so se tja vpisali mirovniki Tine Hribar, Iztok Simoniti, Uroš Lipušček, Aurelio Juri, Tomaž Mastnak, Matjaž Hanžek ... Vse kaže, da se trgovci z orožjem in smrtjo, njihovi politični podrepniki in hujskaški mediji požvižgajo na svarila modrih ljudi. 

Stran se sicer začne z dokumentacijo [https://glas-ljudstva.si/monitoring/ monitoringa vladnih predvolilnih zavez,] ki ga je opravil Glas ljudstva. Na slikah so aktivisti, ki so s številkami podprli doslej precej žalostno statistiko vladnih dosežkov; nekatere sem vtaknil še v Wikimedijino Zbirko. V tolažbo in upanje je, da so se dogodka na Taboru udeležili tudi predstavniki vlade; Janševa vlada pred dvema letoma česa takega ni bila ne voljna ne sposobna. 

Posnetki od 15 do 19 so s komemoracije na Jamniku; pred 80 leti so Nemci vas požgali. Zbralo se je veliko ljudi, [[Ob 80-letnici požiga Jamnika|tule je Mirin govor]] ob tej priložnosti. Dva dni pozneje sva na poti v Kvarner obiskala še eno tako [https://www.anpits.it/showart.php?lang=SLO&amp;id=8 med vojno požgano vas, Lipo,] tik za mejnim prehodom Jelšane. Tam so aprila 1944 Nemci in Italijani (že po kapitulacije Italije) v ogenj zmetali tudi prebivalce vasi, 269 je bilo vseh (slika 22).

Od 23 do konca so posnetki tridnevnega skoka na morje. Kolesarila sva ob obali med Medvejo in Reko in pešačila iz Male Učke na vrh Učke Vojak; tam sva bila leta 2006 z Vladko Tucovič, ki je bila med udeleženci [https://slov.si/mh/galerije/opatija/index.html Hrvaško-slovenskega srečanja] edina pripravljena za vzpon. Učka je dogajališče in simbolna točka prenekaterega literarnega dela. Iz teh krajev je Pregljev ''Peter Markovič, strah ljubljanskih šolarjev'' (ki še ni digitalno dostopen), pod Učko se dogajajo romani ''Strahovalci dveh kron'' Miroslava Malovrha in ''V burji in strasti'' ter ''Za Adrijo'' Lee Fatur, iz novejšega časa je [[:s:Čubejska prigoda/I|''Čubejska prigoda'']] Milana Lipovca. Učko je Lea Fatur postavila celo v naslov &quot;slike iz časa francoske vlade&quot; [[:s:Pod Učko goro|Pod Učko goro]] (1917): &quot;Dokler stojita Učka gora in Kastov grad, tako dolgo se bomo upirali tuji oblasti in poginu!&quot; Janez Trdina, ki ima na Reki svojo ulico (slika 31), je o Učki pisal takole, plonkam  z Wikivira: &quot;Nad Opatijo se dviguje veličastni hrib Učka, ki je še precej višji od dolenjskega Kuma. Najvišji vrh te gore se zove »Goli breg«. Na njem sem bil ravno desetkrat. Diven pogled se odpira z njega radovednim očem. Istra leži človeku pod nogami kakor na zemljevidu, isto tako Kvarner in vsi njegovi otoki. Z njega sem gledal zamaknjen tudi slovenske snežnike in njihovega troglavega vladarja.&quot;

==Stran '''502''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri502/index.html Pace,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. februarja 2024&lt;/small&gt;==

Najprej sem nameraval strani dati naslov U konc' pota (po sliki z napisom ledinskega imena nad Preddvorom, kjer za imensko dediščino vzorno skrbijo), glej [https://www.youtube.com/channel/UCYCzwTA20GqCYB4ETHLW4dw/videos video posnetke,] 
[https://www.mojaobcina.si/preddvor/novice/kud-matije-valjavca-tudi-letos-ustvarja-na-zaplati.html članek o njihovem projektu,] [https://www.visitpreddvor.si/si/info/publikacije/ledinska-imena-g%C9%99r%C3%BA publikacije] in 
[https://www.visitpreddvor.si/si/info/publikacije/ledinska-imena-u-konc-pota razlago enega izmed imen.] Pa sem se premislil. Za pisateljem [[:w:Milan Lipovec|Milanom Lipovcem]], ki je močno vplival na moje odraščanje, je ostala škatla raznih papirjev, v njej tudi svitki kopij starih portretov, letakov in časopisnih izrezkov. Z Googlom sem se poučil, da je zbiral slike italijanskih antifašistov, upornikov in socialistov. Preslikal sem jih in postavil v Wikimedijino zbirko, kjer jih povečini še ni bilo: [[:w:en:Anna Kuliscioff|Anna Kuliscioff]], [[:w:en:Andrea Costa|Andrea Costa]], [[:w:en:Fernando de Rosa|Fernando de Rosa]], utopični socialist [[:w:en:Filippo Buonarroti|Filippo Buonarroti]], naslovica časopisa [[:c:File:Avanti della domenica, Pace, 5. febr. 1905.jpg|''Avanti! della Domenica'']] iz leta 1905, ki predstavlja Mir, dosežen s krvjo upornikov. Ta je dala naslov strani 502 v albumu. Ustreznih gesel v slovenščini še ni. Sicer pa so slike v albumu z izletov na Prevalo (iz Drage je pot po poletnem neurju uničena in neprehodna, treba je čez Planinco), do Hudičevega boršta in povprek čez Javorov vrh na sv. Jakoba, od tod pa po precej vratolomni stezi nazaj v dolino Bistrice. Mivko in cvetje sem slikal na sprehodu od Okroglega ob Savi navzgor; poleti je zaradi šavja neprehodna, po poplavah pa gre. Predzadnja sta posnetka s smuškega vzpona na Viševnik.

Navezujem se na sliko Pace iz leta 1905 in dodajam povezavo na stran [https://sl.wikiversity.org/wiki/Kako_re%C5%A1iti_civilizacijo Kako rešiti civilizacijo,] kamor sem pravkar dodal link na [https://www.sanje.si/zapisi/tomaz-mastnak-zoper-rusofobijo Mastnakov članek o evropskem ''Drang nach Osten'':] &quot;Ne gre za vojaško agresijo Rusije proti Ukrajini. Gre za vojno kolektivnega Zahoda proti Rusiji v Ukrajini.&quot; V njej za t. i. evropske vrednote krvavi Ukrajina. V zadnji sobotni prilogi ''Dela'' je tudi izvrsten [https://slov.si/doc/tine_hribar_gaza.pdf članek Tineta Hribarja o izraelskem utemeljevanju genocida v Gazi] z božjo zahtevo: ''Tri tisoč let Gaze in bibličnih vrednot''. &quot;Judje so s svojo državo Izraelom in svojim lobijem v ZDA pripravljeni ogroziti ves svet. Zunanjo politiko ZDA obvladujejo že več kot pol stoletja.&quot; Kruto, napoved globalne apokalipse.

==Stran '''501''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri501/index.html Imagine,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 6. februarja 2024&lt;/small&gt;==

Najprej je bil naslov te strani ''Dost je'', vzet z napisa na nalepki v barvah palestinske zastave, posnete na shodu za mir v Ljubljani 22. januarja; [[:c:Category:Solidarity protest for Palestine in Ljubljana (22 january 2024)|posnetke s shoda sem naložil tudi v Wikimedijino Zbirko]]. Na shodu je bilo tudi nekaj slavistov (slika 2), pesmi palestinskega pesnika [[:w:en:Mosab Abu Toha|Mosaba Abu Tohe]] (študiral je tudi na Harvardu, tako kot Rudi Rizman, slika 3; pravzaprav ni čudno, do so [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008241.html cionisti prav Harvard vzeli na piko]) je zanj prevedla Katja Zakrajšek (slike 6, 7, 8). 5. februarja je skupina mirovnikov pred rotovžem predvajala Lenonovo pesem [[:w:Imagine (pesem)|Imagine]] in za naslov te strani v albumu sem nazadnje izbral naslov te pesmi. Skopirati je sem zaradi avtorskopravnih omejitev ne morem, dobi pa se marsikje po spletu in v [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2024/008265.html Slovlitovem obvestilu.] Tule samo citat: 

&lt;poem&gt;
Imagine there's no countries
It isn't hard to do
Nothing to kill or die for
And no religion too
Imagine all the people living life in peace &lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
Predstavljaj si, da ni držav
Ni tako težko
Nič za ubiti ali za kaj umreti 
In tudi nobene religije
Predstavljaj si, kako ljudje živijo v miru
&lt;/poem&gt;

Pesem Imagine prepevajo ljudje, zaskrbljeni nad prihodnostjo sveta, vsak ponedeljek ob 18.30; pridruži se!

Lepo doživetje so nam v atriju ZRC, kamor smo se šli s kandidatom za evropskega poslanca Urošem Lipuščkom po shodu pogret, pripravile violinistke z mojstrskim godenjem; menda je šlo za [https://godalkanje.org/pr-goslac-matija-krecic-in-teo-collori/ godalkanje jam.]  [https://slov.si/doc/lipuscek_sachs_jan2024.docx Lipuščkovega intervjuja] z [[:w:en:Jeffrey Sachs|Jeffryjem Sachsom]] si slovenski časopisi očitno ne upajo objaviti, na Youtubu pa so mu spreminjali naslov in tako skrbeli, da ne bi bil preveč viden, zato raje pokažem na [http://www.televizijaas.si/component/joomtv/video/4339-predstavljamo_vam_dr_uros_lipuscek_in_jeffrey_d_sachs_23_1_2024 njegov posnetek murskosoboški televiziji.] Toliko o svobodi izražanja v najboljšem od možnih svetov, v katerem živimo. Ja, še na seznam [[Kako rešiti civilizacijo]] sem postavil njegove in druge podobne prispevke, npr. [https://braveneweurope.com/open-letter-from-jews-to-the-german-government-other-european-nations-support-south-africa-at-the-world-court-do-not-aid-abet-israels-genocide-in-gaza odprto pismo Židov nemški vladi in drugim evropskim državam, naj podprejo tožbo Južne Afrike pred Mednarodnim sodiščem zaradi genocida v Gazi.]

Nekdanjega ministra [[:w:Andrej Šter|Andreja Štera]] sem slikal za Wikipedijo, ker sem ga zadnjič na pogrebu Nejča Slaparja zgrešil, istega dne sva nazdravljala še z nekdanjim sokrajanom, skoraj sošolcem,  občudovalcem Toma Korošca (in, dodaja sam, [https://slov.si/mh/galerije/galeri258/index.html moje mame Vikice,] ki ga je učila v 3. razredu OŠ) Igorjem Holyjem ter z [[:w:Irena Orel|Ireno Orel]], ki je ob upokojitvi kolege povabila na pojedino v Vodnikov hram. 

Lepi dnevi so poklicali v hribe: na Kriško goro in Tolsti vrh (13&amp;ndash;21), na Roblekovo kočo na Begunjščici (23&amp;ndash;28) &amp;ndash; [[:w:Hugo Roblek|Hugo Roblek]], po katerem se koča imenuje, je preminil v fašističnem požigu tržaškega Narodnega doma let 2020 &amp;ndash; in na Stol (40&amp;ndash;50); vmes je bilo treba z opozorilom na zdravniški kodeks polepiti nekaj letakov proti nespodobni stavki fidesovcev (22) in dokumentirati obnovo grobišča talcev v Dragi (29,30).

==Stran '''500''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri500/index.html Draschgosche vernichtet,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. januarja 2024&lt;/small&gt;==

Tole je 500. stran v mojem spletnem fotoalbumu, le kdaj se jih je nabralo toliko. Če je na vsaki dobrih 30 posnetkov, je to 15.000 fotografij, objavljenih pod licenco CC in tako prosto uporabnih, samo ime fotografa je treba navesti. Tokrat jih je 61: v prvem delu so v zelenih tonih, po sneženju pa prevladuje bela. Precej je bilo posnetih v Dražgošah in okolici, najprej na vsakoletni proslavi [[:w:dražgoška bitka|dražgoške bitke]], kjer je bilo spet veliko razpoloženih ljudi, ki vzbujajo upanje, da se vendarle vse skupaj ne more zaključiti s kataklizmo &amp;ndash; govoril je [[:w:Matjaž Nemec|Matjaž Nemec]], odlično govoril, [https://slov.si/doc/matjaz_nemec_drazgose_2024.docx tule je njegov govor] &amp;ndash; potem pa še na treh zaporednih pršičastih smuških izletih na travnike pod Slemenom in Rožnikom vzhodno od Dražgoš. V [https://www.brunarica-drazgose.si/ brunarici v Dražgošah] se dobro je, nad jedilnico pa je na ogled lepo urejeni muzej dražgoške bitke. 

Začetni posnetki so s poti na Blegoš, kjer sva po informacijah domačina Janeza Kosmača iskala in našla [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:8744_x1570863.4362611964_y5806128.559109127_s16_b2852 grob dveh partizanov, ki ga ni v nobeni literaturi] (posnetek 12). Razgledi z vrha so šli v smer dogajališč Tavčarjevih povesti: Cerkev Marijinega vnebovzetja na Gori, Malenski vrh, Gorenja Žetina.

Inštitut 8. marec vabi: &quot;Danes, v ponedeljek 22. januarja 2024, ob 18.00 bomo v večernih urah v imenu pobitih, ranjenih in izginulih prebivalcev Gaze prižgali sveče na ljubljanskem Trgu republike. Postavili jih bomo pod zastave držav Evropske unije, ki stojijo nasproti vhoda v Državni zbor Republike Slovenije.

Podpišite tudi [https://www.mladina.si/peticije/ peticijo za trajno končanje izraelskih napadov] na Gazo, Zahodni breg in Vzhodni Jeruzalem in za zagotovitev spoštovanja in uresničevanja mednarodnega prava ter človekovih pravic.&quot; Peticijo sem že podpisal, fotografije z današnjega shoda pa postavim na naslednjo stran.

==Stran '''499''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri499/index.html Ilustrirani začetek 2024,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. januarja 2024&lt;/small&gt;==

Po svetu se dogajajo usodne reči (nanje kažem pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]]; prav zdaj npr. poteka [https://www.youtube.com/watch?v=x2JQIJA_fSU zasedanje Mednarodnega sodišča zaradi izraelskega genocida nad Palestinci]), v trenutnem domačem žepku miru pa mali lahkomiselni ljudje prežimo na lepe dneve, primerne za izlete v naravo. Kaj bi se ukvarjali s tujimi težavami, saj ne moremo ničesar spremeniti, se prepričujemo, kot da naša blaginja ne bi imela prav nobene zveze s tujim trpljenjem in kot da so ljudje tam daleč nekje zaradi svoje neumnosti sami zabredli v težave. 

Oskrbnika Francija Beguša na [[:w:Fran Orožen|Orožnovi]] koči pod Liscem, kamor sva šla z Miro prvega januarja, sem fotografiral že pred leti, zato tokrat nisem silil z objektivom vanj. [https://slov.si/mh/galerije/galeri198/target23.html Njegovo fotko iz leta 2013 z Ledin,] kjer je bil svojčas oskrbnik, Google najde, [https://slov.si/mh/galerije/galeri362/target5.html njegovo fotko z Orožnove koče] iz leta 2019 pa ne; zdaj se trudim Googlu dopovedati, naj vendar ne dela samovoljne selekcije in naj indeksira tudi mlajše. Na pogrebu [[:w:Nejč Slapar|Nejča Slaparja]], ki je kot grafik sodeloval s pesnikom [[:w:France Pibernik|Francetom Pibernikom]], sem posnel še nekaj domačih osebnosti (svetovalec dveh predsednikov Franci Perčič in govornika Aleš Sedmak ter Petra Vencelj) in njihove portrete dodal Wikipodatkom; bivšega ministra Andreja Štera sem po nemarnem spregledal. Z Nejčevo družino, poročen je bil z Irmo Kern, smo nekoč skupaj počitnikovali in silvestrovali; v njegov spomin sem spravil skupaj geslo na Wikipediji. Ilustriral sem ga s posnetkom z videa 30. decembra 1993. Pot do mrliške vežice je vodila mimo  groba najine profesorice za slovenščino [[:w:Marija Žagar (slavistka)|Marije Žagar]] (slika 4).

[[:w:Spomenka Hribar|Spomenko]] in [[:w:Tine Hribar|Tineta Hribarja]] (sliki 8 in 9) sva za potrebe wikipedijskega fotografiranja obiskala v Tomišlju pred stavko pacientov na Prešernovem trgu v Ljubljani. Posnetki z nje so za sredico tele albumske strani, postavil pa sem jih tudi v Zbirko pod naslov [[:c:Category:Demonstration for public health, Ljubljana (2024-01-09)|Demonstration for public health, Ljubljana (2024-01-09)]]. Poleg ljudi na slikah so nastopili še drugi, pa nisem vseh slikal. Najboljši govor je prav gotovo pripravil [[:w:Vinko Möderndorfer|Vinko Möderndorfer]] (ga bom skušal dobiti). Tule je govor Mateje Kožuh Novak [https://vecer.com/pogledi/javno-pismo-mateja-kozuh-novak-kam-gres-slovenski-zdravnik-10347749 Kam greš slovenski zdravnik] in članek [https://fokuspokus.si/zdravniska-in-sodniska-stavka-sta-samo-preobleceni-pohlep-elite-10347720 Zdravniška in sodniška stavka sta samo preoblečeni pohlep elite] Vesne Vuk Godina.

Stran zaključujejo fotografije z današnjega smuškega izleta na Kosmatico nad Podnom. Tudi lani sva bila tam, bilo je enako lepo, ampak malo drugače: https://slov.si/mh/galerije/galeri474/target3.html . Zadnji posnetek uči, da je pridevnik od imena zaselka [[:w:Brodi|Brodi / Loibltal]] pod Ljubeljem ''brojanski''.

==Stran '''498''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri498/index.html Od koče do koče,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. januarja 2024&lt;/small&gt;==

Snega je letos malo, smučala sva to zimo lahko le na Španovem vrhu, Vitrancu, Mesnovi glavi, pod Kaninom in na Soriški planini, drugo (Potoška gora, Golica, Šija&amp;ndash;Kofce, Ljubelj, Ratitovec) je bilo peš. Povsod sva srečala fletne ljudi: Hasan v koči pod Golico nama je postregel z žganjem, Anaïs in Geoffroy iz Nancyja sta povedala, da so se njuni starši pisali Aždinžak (Hajdinjak), nad Prevalo sta se mimo prismučala Mojca in Blaž Kučuk, pa smo se pozabili slikati. Eva, ki kot študentka dela na Kofcah, je potrdila najino domnevo, da je iz Slovenske Bistrice, sledil je Sarin harmonikarski koncert; Sara hodi v glasbeno šolo Muzičarno v Gorjah. Z Alenko in Juretom smo šli na kosilo v brunarico v Dražgoše, kjer imajo odlično hrano, v prvem nadstropju pa muzej dražgoške bitke. Dobre jedi (ocvirkovico, flancate) postrežejo tudi v Krekovi koči na Ratitovcu.

==Stran '''497''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri497/index.html Kdor je tiho, je soodgovoren,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. decembra 2023&lt;/small&gt;==

Vse fotke so z enega samega večera, 18. decembra. Ob petih je bil shod za mir v Palestini, katerega prvo polovico sva zaradi seje na PZS zamudila, druga pa z osmomarčevskega rajanja v Brejku. Povsod je bilo veliko mladih ljudi, kar navdaja z vedrimi upi. Dekanja FF Mojca Schlamberger Brezar je na shodu za Palestino prebrala Rizmanov [https://www.peticija.online/poziv_za_palestino Poziv slovenskim oblastnikom] (posnetek 4); levo od nje stoji palestinski pesnik iz Sirije Mohamed Abdul Munem, ki je bil [https://slov.si/mh/galerije/galeri286/target25.html pri nas doma na obisku kot begunec leta 2016]. Posnetke napisov jutri dodam v Wikimedijino Zbirko in uvrstim v kategorijo [[:c:Category:Demonstrations and protests related to 2023 Israel–Hamas war in support of Palestine|Demonstrations and protests related to 2023 Israel–Hamas war in support of Palestine]], semle pa postavljam kruti zapis Tomaža Mastnaka [https://www.sanje.si/zapisi/tomaz-mastnak-genocid-v-skladu-s-humanitarnim-pravom- Genocid v skladu s humanitarnim pravom] z bloga na portalu založbe Sanje; postavil sem ga tudi v kazalo [[Kako rešiti civilizacijo]].

Sledijo veseli obrazi osmomarčevskih aktivistov. Nekaj sem jih objavil v [https://commons.wikimedia.org/w/index.php?search=osmomar%C4%8Devski+aktivisti&amp;title=Special:MediaSearch&amp;go=Pojdi+na&amp;type=image Wikimedijini Zbirki že pred časom,] jutri ustvarim tam zanje novo kategorijo [[:c:Category:Activists of the 8 March Institute|Inštitut 8. marec]] in uvrstim vanjo še druge. Povejte mi za imena, kjer pod slikami manjkajo.

==Stran '''496''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri496/index.html Lepo je biti upokojenec,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. decembra 2023&lt;/small&gt;==

Naslov strani sem ukradel s posnetka 28, napravljenega v planinskem domu Čemšenik nad Kokro, kjer dobro kuhajo in od koder se da naprej na Potoško goro, Hudičev boršt in Kališče. Sicer so slike z raznih koncev, več jih je s premiere Vojnovićeve drame Pod svobodnim soncem v Novi Gorici; ker sem spričo bedne EU-politike do Palestine in Ukrajine za gledališki list napisal evroskeptično besedilo [[Pod svobodnim evropskim soncem]]?, sva bila povabljena na prvo predstavo. Na posnetku 10 je peticija [https://www.peticija.online/poziv_za_palestino Poziv za Palestino,] ki jo je za FF sestavil Rudi Rizman; svoj podpis lahko prispevate tudi drugi. Nadaljnje tri slike so s predstavitve ''Žirovskega občasnika'' in Nagličeve knjige ''Sto let po smrti Tavčar še živi'' v Žireh; več o tem na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008222.html Slovlitu 12. decembra.] Portrete igralcev in drugih ljudi, ki imajo že svoj profil med Wikipodatki, sem postavil v Wikimedijino Zbirko, od koder so šli brž v ustrezna gesla na Wikipediji ali pa se bodo tam pojavili pozneje. Potem pa je prišla zima bela in ukradla prostor in čas vsemu drugemu.

==Stran '''495''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri495/index.html Javno zdravstvo, zdrava javnost,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. novembra 2023&lt;/small&gt;==

Na Hrvaškem sva se dva dni namakala v toplicah, spotoma pa poslikala nekaj partizanskih spomenikov. Najbolj oddaljen je bil v Bedenici, kjer je padlo osem borcev Kozjanskega odreda, marca 1945. Prvič sva bila v Titovem Kumrovcu, kjer imajo zgledno urejen skansen, partijska šola in spominski objekt pa žalostno propadata. Druga polovica fotografij je s shoda za javno zdravstvo 17. novembra v Ljubljani. Vredno si je ogledati odličen [https://www.youtube.com/watch?v=GOquVjLmYf4&amp;t=461s filmček, ki ga je za to priložnost posnel Jaša Jenull;] pot na občino za [https://resimojavnozdravstvo.si/ podpis predloga zakona za ohranitev javnega zdravstva] bo potem lažja. Kar ima zgodovinsko težo, sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Naslov strani je z [[:c:Category:Inscriptions by Miha Tomšič|napisa Miha Tomšiča]].

==Stran '''494''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri494/index.html Netanyahu, Hitler would be proud,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. novembra 2023&lt;/small&gt;==

Naslov strani je z napisa na včerajšnjem (9. novembra 2023) shodu za mir in v podporo Palestincem v Ljubljani; posnetek žal ni oster. Človek težko verjame, da so politične elite lahko tako brezčutne ob genocidu, ki ga izvajajo Izrael. Ne samo to, niti spodobnostnega distanciranja niso zmožne. Upanje še vedno obstaja, da je treznih, čutečih, odgovornih in dejavnih ljudi več, kot si politiki predstavljajo, in da bo kršenje osnovnih civilizacijskih norm politike slej ko prej drago stalo. Posnetke napisov (od 17 dalje), precej jih je v angleščini, sem postavil tudi na [[:c:Category:Solidarity protest for Palestine in Ljubljana (9 November 2023)|Wikimedia Commons]]. &amp;mdash; Protestni shodi za mir bodo tudi v naslednjih tednih vsak ponedeljek ob sedmih na Trgu republike v Ljubljani.

Prva polovica strani je s predavanja, ki ga ni bilo. Aleš Bjelčevič me je vprašal, če bi za njegov prvi letnik na kratko povzel, kar vem o trivialni literaturi. Pripravil sem [[O trivialni literaturi v slabi uri|pregledno predavanje]], do katerega pa ni prišlo. V razredu so sedeli kolegi, nekdanji študenti pa so mi organizirali najlepšo možno upokojensko odhodnico &amp;ndash; hvala! Program je bil uglašen na temo [[:w:literarna potegavščina|literarnih potegavščin]]. Andraž in Petra sta recitirala iz opusov &quot;zamolčanih&quot; dveh pesnikov, [https://sl.uncyclopedia.info/wiki/Feliks_Gnidovec Feliksa Gnidovca] in [https://sl.uncyclopedia.info/wiki/Analija_Terpinc Analije Terpinc] ter iz [[Profesor Hladnik in Cirila|pisemskega romana Profesor Hladnik in Cirila]]. Luka se je spomnil [[Slovenske literarne potegavščine#Sweet Syliva|polemike med Silvijo Borovnik in Stankom Klinarjem]] ob izidu Hladnikovega šprahfirerja ''Slovenščina za popotnike'', Blaž je podoživljal bolečine ob poznani fotografski nadležnosti svežega upokojenca, Manuela in Mija sta odkrili njegov virtualni [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F4211:10_x1614134.3690417125_y5787845.659401913_s18_b362 spomenik, ki sta ga malo prej postavili na Geopedijo.] Na koncu je razred ob Andraževi kitarski spremljavi zapel slavistično himno. Žur se je nadaljeval v kabinetih in se za vozača Domna iz Cerknega in nesojenega predavatelja, ki sem kupil karto do Podnarta, končal z dvema zaključnima pivoma v kolodvorskem bifeju.

Zadnja sta posnetka letaka, ki vabi k podpisu pobude za obravnavo interventnega zakona, ki naj reši javno zdravstvo pred privatizacijo. K podpisu sem že [[Ustavimo rušenje javnega zdravstva|pozival svoje prijatelje in znance]], postavil sem ga na stran [[Kako rešiti civilizacijo]] (https://resimojavnozdravstvo.si/) in kličem k podpisu tudi tebe, ki tole bereš.

==Stran '''493''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri493/index.html New world disorder,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. novembra 2023&lt;/small&gt;==

Ker sem v Novo Gorico prispel eno uro prezgodaj, pozabivši na objavljeno uro okrogle mize, sem imel čas razgledati se po obeležjih, ki jih je v centru precej. Tri sem celo dodal v sloj Partizanski spomeniki na Geopediji: kip Bevka v veži knjižnice, posvetilno tablo IX. korpusu na pročelju Slovenskega narodnega gledališča in kip igralcu [[:w:Jože Babič|Jožetu Babiču]] med tema dvema hišama; Babič je bil med vojno v internaciji. Pogovor o jeziku v znanosti je bil lušten, fotografije diskutantov in drugih obiskovalcev (kar nekaj osebnosti) sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko, svoje razmišljanje [[Slovenščina v znanosti ali zunaj nje]] pa na Wikiverzo. Večerjali smo v restavraciji Fabrika v bližini.

==Stran '''492''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri492/index.html Hiša Linhart in Dom svobode,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 23. oktobra 2023&lt;/small&gt;==

V govoru [[Vse vojne prinašajo smrt]] na žirovski občinski proslavi (ko ga je javno pohvalil sam [[:w:Zoran Predin|Zoran Predin]], je bil deležen že drugega aplavza) sem v opozicijo postavil principa ''carpe diem'' in odgovornost do preteklosti, potem pa še princip svobode proti principu varnosti. Tako na polovico so tudi tukajšnje fotografije. Prvih deset, posnetih na večerji v [https://www.hisalinhart.si/ Hiši Linhart v Radovljici], kaže na uživaško razsežnost našega življenja, naslednje pa so s proslave v žirovskem Domu svobode, ki jo je mojstrsko režirala Maja Justin in je bila posvečena prelomnemu lokalnemu zgodovinskemu dogodku. Posnetke nastopajočih in drugih javnih osebnosti sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko, le Spomenko in Tineta Hribarja sem pozabil fotografirati. V koncu govora sem omenil bedno slovensko podporo genocidni evropski politiki, naknadno pa dodal še povezavo na [https://i.diem25.org/en/petitions/91 peticijo, ki poziva Ursulo von der Leyen, eno od akterk te politike, k odstopu.] Podpiši jo prosim tudi ti.

==Stran '''491''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri491/index.html Pa smo spet tam,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. oktobra 2023&lt;/small&gt;==

Pa smo spet tam, to je na protestih, posnetki so z včerajšnjega protesta (19. oktobra 2023) na Trgu republike za mir in v podporo Palestincem. Oportunisti pravijo, da nekateri ljudje pač radi protestirajo. Mogoče res kdo, sam grem protestirat iz občutka dolžnosti, ne iz veselja, takrat, ko se zdi, da je svet iz tira in da izvoljeni voditelji ne opravljajo svojega dela. Odziv Zahoda na izbruh nasilja v Palestini je vsekakor neprimeren, nevreden, sprevržen in zavržen. Srečko Kosovel je podobno občutje izrazil v pesmi [[:s:Evropa umira|Evropa umira]]:

&lt;poem&gt;
Evropa umira.
Društvo narodov in apoteka,
oboje je laž.
Operacije. Revolucije!
Na sivi cesti stojim.
Rjavo listje pada z vej
in jaz se samo enega bojim,
kadar to drevo bo golo, črno stalo
in siva polja
in majhne hišice
in bom kričal,
pa bo vse, vse naokoli
molčalo.
&lt;/poem&gt;

Na posnetku 4 je del udeležencev Retrofesta v Muzeju novejše zgodovine, kjer smo govorili o spomenikih, sam sem za to priložnost pripravil poročilo o [[Partizanski spomeniki na Geopediji za Retrofest|popisovanju partizanskih spomenikov na Geopediji]].

==Stran '''490''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri490/index.html Združeni v jezikih,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 12. oktobra 2023&lt;/small&gt;==

Tokrat predstavljam en literarni, en družinski in en jezikoslovni dogodek, vmes pa še kaj drugega. Na prvem posnetku so pisma Marije Žagar Borisu Pahorju, ki mi jih je pred desetletji prinesel pisatelj in jih je pretipkal moj pokojni oče, Urška pa uredila za knjigo ''Sončna ura''. Končno sem jih izročil Marijanu Rupertu iz Rokopisnega oddelka NUK; tako bo treba napraviti še z nekaterimi drugimi korespondencami iz domačega arhiva. Posnetki 1&amp;ndash;7 so s piknika v butični kavarni [https://www.tsladko.com/ T'glamp v Rovtah,] kjer je Tjaša Zorc (njeno literarno ime je [[:c:Category:Maša Modic|Maša Modic]], glej o njej [http://slov.si/dipl/kogovsek_natalija.pdf diplomsko nalogo Natalije Kogovšek]) predstavila svoj novi kriminalni roman ''V vrtincu zarote''. Cobiss za Maša Modic pokaže 98 zadetkov, med njimi okrog 30 romanov, ki so prevedeni tudi v druge jezike. Tjaša je sicer tudi družbena aktivistka in političarka. Prstani na drugi sliki so delo pravnice, aktivistke, pisateljice in ekološke oblikovalke [[:c:File:Ana Jug.jpg|Ane Jug]]. Ana je bila med rednimi petkovimi protestniki (glej [[:c:Category:Inscriptions by Ana Jug|njene protestne napise na &quot;zapasnikih&quot;]]).

Naslednji posnetki so z družinskega izleta na Mrzli vrh nad Žirmi in iz prvega dneva življenja Lenče Hladnik nekaj dni pozneje. Portrete slavistke Monike Gawlak, maratonk in turnih smučark Petre Vladimirov in Žane Andreeve ter osmomarčevske aktivistke Ane Dujmović sem dodal v Wikimedijino Zbirko; Petra je pred dvema letoma v Velenju dobila nagrado za najboljši potopisni prvenec ''Evforija''. Naslov je tej strani v albumu dala slovesnost v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma ob 20-letnici evropskega združenja za jezike EFNIL in Škrabčeve ustanove, kamor se je zgrnilo toliko slovenističnega in političnega sveta, da je bilo [[:c:Prispevki uporabnika Hladnikm|nalaganje posnetkov v Zbirko]] kar velik zalogaj. Napravil sem novo [[:c:Category:Janez Škrabec award winners|kategorijo Škrabčevih nagrajencev]]; naj kdo vanjo uvrsti še druge prejemnike in jih po možnosti sortira po letih.

==Stran '''489''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri489/index.html Po Jugoslaviji 1972,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. septembra 2023&lt;/small&gt;==

==Stran '''488''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri488/index.html Ni vzhod, zahod je,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. septembra 2023&lt;/small&gt;==

Se opravičujem zaradi sončnozahodnega kiča na sredi te albumske strani; ampak bolje kič kot prispodoba zatona civilizacije. V drugi polovici je 50-letnica mature; ob tej priložnosti sem postavil na splet tudi posnetke z ekskurzije po Jugoslaviji leta 1972 (glej naslednjo stran). 9. in 10. posnetek sta nastala na pogovornem večeru z letošnjim Pretnarjevim nagrajencem Kozmo Ahačičem v Tržiču. 

==Stran '''487''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri487/index.html Krucmanov junc,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. avgusta 2023&lt;/small&gt;==

Krucmanov junc (20) je naslov povedke v bohinjščini, ki jo je zapisala Minka Cvetek in je tudi med eksponati Muzeja Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici. O muzeju sem izrekel nekaj pohvalnih in nekaj kritičnih pripomb v govoru [[Bohinjski partizanski spomeniki]] na komemoraciji za prvim bohinjskim talcem Francem Podlipnikom 12. avgusta na Pôljah v Bohinju; od tod so fotografije 27&amp;ndash;31. V govoru sem omenjal tudi planinsko kočo jeseniško-bohinjskega odreda na Uskovnici (14&amp;ndash;18), nagrobnik [[:w:Valentin Hodnik|Valentina Hodnika]] (17) pa sem vključil med [[:c:Category:Valentin Hodnik|wikipodatke o slikarju]]. Nad Uskovnico izgubljeni Francozinji Agate in Fanny (34) sem pred nevihto rešil na varno, nas pa je napralo. Na fotki 10 je Hasan, primer uspešnega iranskega emigranta, ki mu je po več kot petih letih birokratskega vojskovanja vendarle uspelo v Slovenijo pripeljati hčerko Parnian. 21&amp;ndash;26 so posnetki s popoldanskega izleta na Vrtačo. Zadnja dva posnetka sta s čistilne akcije po poplavi na [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:367_x1580848.6009889876_y5841184.222772305_s14_b362 grobišču 475 talcev v Begunjah,] prišlo je menda 80 prostovoljcev, med njimi osmomarčevci in zvezaborci. Za gobe (4, 5, 13) ne povem, kje so rasle.

==Stran '''486''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri486/index.html Zdaj grem in vem, od kod, zakaj in kam,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 13. julija 2023&lt;/small&gt;==

Na tej strani so v glavnem planinske rože. Brez imen so malo zaradi lenobe malo kot uganka in naloga, da se imena (slovenska in latinska) poišče po spletu ali literaturi; z veseljem jih dodam, ko mi jih kdo pošlje. Vse rože so s poti na Tosc (2275 m), tako kot vsako leto doslej ob tem času. Pred rožami sta dva posnetka s SSJLK (tam sem predaval na temo [[Na spletu živel sam boš večno]]) in dva z recitala Janija Kovačiča in Vite Mavrič na Bledu. Zadnjih 21 posnetkov pa je   iz Haloz: Ptujska Gora, Majšperk, Medvedce, Pečke. Za razliko od Brezij, kjer so frančiškani sramežljivo odstranili ploščo duhovnikom, žrtvam nacizma, sta tu kip [[:w:en:Placido Cortese|Placida Corteseja]] in relief [[:w:Maksimilijan Kolbe|Maksimilijana Kolbeja]], redovnikov, ki sta končala eden v Rižarni v Trstu in drugi v Auschwitzu. Pred cerkvijo je bil žur ob 60-letnici lokalnega aktivista [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/sencar-miran/ Mirana Senčarja;] ker smo soimenjaki, smo nazdravili z aperol brizgo. Na koncu sta fotografiji Sagadinove domačije v Sre(d)cah (Pečkah) in spomenika ob njej. Tu so aprila 1945 Nemci zažgali partizansko bolnico in v njej sedem članov družine Sagadin. Naslov tele strani sem si sposodil iz Kocbekovih verzov, vklesanih na spomenik na majšperškem pokopališču.

==Stran '''485''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri485/index.html Kekec 2023: Vajnež,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. julija 2023&lt;/small&gt;==

Letošnje Kekčeve poti so vodile na [https://www.hribi.net/gora/vajnez/11/376 Vajnež.] 23 udeležencev, iskanje parkirnega prostora med Vrbo in Završnico zjutraj. S Potoške planine (1300 m) v lepem vremenu na vrh (2100 m). Podjetni so jo potegnili prek Potoškega Stola na Stol in se potem do izhodišča spustili mimo Valvasorjevega doma, kar jim je vzelo dodatni dve uri. Peko čevapčičev, perutničk in klobasic smo jim prihranili. Na svidenje naslednje leto.

==Stran '''484''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri484/index.html Nastajala in zorela slovenska moderna,]&lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. julija 2023&lt;/small&gt;==

Začne se s Cresom, v jedru pa sta dva strokovna dogodka, ki ju loči nekaj fotografij z izleta na Dobrčo: simpozij Zgodovina slovenskega prevajanja, ki ga je organizirala [[:w:Nike Kocijančič Pokorn|Nike Kocijančič Pokorn]], in otvoritev Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ki ga letos vodi [[:w:Jerca Vogel|Jerca Vogel]] in se je dogajala v Cukrarni. [[:w:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]] je prejel priznanje Jožeta Toporišiča. Slike govorcev in pevke [[:w:Ditka Čepin|Ditke Čepin]] sem postavil tudi v Wikimedijino zbirko in med Wikipodatke, od koder jih samodejno vzame Wikipedija.

==Stran '''483''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri483/index.html Nikdar ne bo zatrla časov sila,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. junija 2023&lt;/small&gt;==

Naslov te strani sem si sposodil s spominske plošče Aleksandru Zedinitelju, odloženi pred vrata gostišča pri Jurju v Kamniški Bistrici, kjer je bil vsakoletni piknik uredništva ''Planinskega vestnika'' (slike 4&amp;ndash;12). Naslednji trije posnetki so iz knjige obiskov [[:w:Marija Žagar (slavistka)|Marije Žagar]] na Uskovnici. 23. 8. 1988 se je vanjo vpisal [[:w:Boris Pahor|Boris Pahor]], nekaj minut pozneje pa sem (pretirano razigrano) nadaljeval njegovo misel o ponovno vzbujeni veri &quot;v naklonjeno prihodnost&quot;. V vpisni knjigi so še imena Igorja Slavca, [[:w:France Pibernik|Franceta]] in Jolande Pibernik, političarke in pesnice Silve Jereb, pravnika [[:w:Ivan Kristan|Ivana Kristana]], Slavice Zirkelbach, Smilje Gostiša, [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/jan-rado/ Rada in Vladke Jan], pisateljice [[:w:Nada Matičič|Nade Matičič]], fotografa [[:w:Jaka Čop|Jaka Čopa]], romanista [[:w:Vladimir Pogačnik|Vladimir Pogačnik]], igralca [ Matjaža Turka], Lenčke Valič, obiskovalcev SSJLK Alicje Pakulanke, [[:w:Zdzisław Darasz|Zdzisława Darasza]], [[:w:Timothy Pogačar|Tima Pogačarja]], družine Terseglav. [[:w:Tone Pretnar|Tone Pretnar]] je vanjo prispeval kar nekaj akrostišnih kitic; vse so na Wikiviru. Spominske plošče imajo vklesana imena [[:w:Zmago Šmitek|Zmago Šmitek]], [[:w:Aleksander I. Karadžordžević|Aleksander Zedinjitelj]] (1935 so jo postavili na OŠ Stranje, po vojni pa seveda odstranili). Kip Bosovega Martina v Kamniški Bistrici sem [https://slov.si/mh/galerije/galeri233/target37.html posnel že pred leti,] tule ob sveži fotografiji dodajam, da je študentka Zarja Roner nedavno na Wikipediji samopobudno objavila članek o romanu [[:w:Beli macesen|Beli macesen]] [[Juš Kozak|Juša Kozaka]]; glavni osebi v njem je bil za model Bosov Tine. Tu sta še plošči duhovniku [[:w:Ciril Sedej|Cirilu Sedeju]] v Števerjanu in kiparju [[:w:Alojzij Repič|Alojziju Repiču]] v Vrhpolju pri Vipavi.

==Stran '''482''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri482/index.html Ai laghi, Jezero, zum Seen,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. junija 2023&lt;/small&gt;==

Smuška sezona se je končala nad Žlebmi nad Rabljem nad Trbižem, sklenilo se je tudi življenje mojega planinskega tovariša Stanka Klinarja. Postavil sem slike z njegovega pogreba na Dovjem in z žalne seje na FF v Ljubljani, kjer sem ob drugih govornikih (slike 13&amp;ndash;18) tudi [[Stanko Klinar|sam povedal nekaj besed]]. Kdo so preostali portretiranci na tej strani, se odpre na Wikipodatkih in v Wikimedijini Zbirki, kamor sem jih skopiral in s tem izročil v prosto uporabo. Nekatere sem posnel zadaj za FF, druge pa na [https://www.zrc-sazu.si/sl/dogodki/velika-protestna-razstava-105-petkov-kolesarski-protesti-2020-2022 otvoritvi razstave 105 petkov,] ki sta jo pripravila Sanja Fidler in Brane Solce s sodelavci v poslopju stare Cukrarne. Več rutiniranih obiskovalcev razstave sem slišal komentirati, da tako dobre že dolgo niso videli. Seveda bodo tudi posnetki protestnih napisov z razstave romali v Wikimedijino Zbirko, kjer se jim obeta domala večno življenje. Joj, kako čisto drugače je dihati ob petkih zvečer v Ljubljani brez policijskega nadlegovanja, ki ga je prakticirala prejšnja strahovlada! Ob razstavi je pri ZRC SAZU izšla debela ilustrirana monografija z enakim naslovom, [https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/105-petkov 105 petkov.]

==Stran '''481''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri481/index.html Erschossen,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. aprila 2023&lt;/small&gt;==

Bi raje posnetke zasneženih hribov? Jaz tudi. Pa sta ponagajala vreme in zdravje in so prevagale državljanske dolžnosti. Preveč usodnih reči se dogaja, da bi si smeli privoščiti samo ''carpe diem''. 42 plakatov z naznanili streljanja ali obešanja talcev sem posnel v Muzeju talcev v Begunjah, kjer so poleg v steno izpraskanih pretresljivih napisov zapornikov v samicah (glej prejšnjo stran v albumu) tako rekoč edini eksponat. Kdor želi slike povečati za udobno branje, naj jih odpre [[:c:Category:Begunje Gestapo prison announcements of death|v Zbirki]], kjer so umeščene v kategorijo Death penalty in Nazi Germany. V muzej zaide redko kdo, tudi šolarje ne vozijo več sem na obisk. Ljudje se neprijetnim rečem pač izogibamo. Zato pa nas vsaka vojna vedno znova preseneti. Če ne bi iz zavesti brisali strahotnega uničenja, ki ga prinaša, in bi se pravočasno odgovorno postavili po robu psihopatom, ki ščuvajo na vojno, bi se ji morda lahko izognili. To v knjigi [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-33VN6HP4 ''Kako je Zahod pripeljal vojno v Ukrajino''], ki so jo na ZRC SAZU prevedeno hvalevredno postavili na splet, počne Benjamin Abelow in še kdo na seznamu pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''480''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri480/index.html Stara sem 17 let,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. aprila 2023&lt;/small&gt;==

&quot;Stara sem 17 let&quot;, piše na zidu ene od samic gestapovskega zapora v Begunjah (slika 12). Zna kdo identificirati verze, vpraskane v steno celice, na posnetku 16? Skozi begunjske zapore je šlo 12.000 jetnikov, 849 so jih pobili (večinoma postrelili, nekatere obesili), 5100 pa poslali v koncentracijska taborišča. Plakat ''Das neue Europa ist unschlagbar'' (slika 18) bi bil lahko svarilo, kam je pripeljalo vojno navdušenje pred 80 leti in kako se bo končalo današnje vojno hujskaštvo. Na naslednji albumski strani so posnetki oznanil o streljanju talcev v Begunjah.

==Stran '''479''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri479/index.html Bolj od življenja smrt je rodovitna,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. marca 2023&lt;/small&gt;==

Verz, ki je dal naslov tej strani v fotogaleriji, je iz pesmi Septembrske žrtve Alojza Gradnika. Vklesana je na [https://geopedia.world/#T281_L2518_F2518:302_x1589911.7738860247_y5814778.650697072_s15_b362 spomenik na Planici pri Kranju] (zadnja fotografija), kjer je te dni pred 81 leti padel narodni heroj in zgledni učitelj [[:w:Stane Žagar|Stane Žagar]]. Verz na spomeniku ni podpisan. Gradnik je pesem objavil leta 1938 v pesniški zbirki ''Večni studenci'', spodbudil pa jo je obisk groba treh udeležencev protinemških demonstracij 1908 (dijak Ivan Adamič, tiskar Rudolf Lunder in Arnošt Vindišar), ki so padli tedaj pod streli vojakov in so pokopani na ljubljanskih Žalah nedaleč stran od groba slovenske moderne. Nisem prepričan, da bo verz, ki posvečuje smrt, uporaben tudi v tretji svetovni vojni, v katero z oboroževanjem in hujskaštvom brezglavo rinemo (gl. tudi napis na posnetku 6). Sveže mirovniške glasove umeščam na vrh seznama [[Kako rešiti civilizacijo]]; danes sem tja postavil blog Jožeta P. Damijana in oddajo Vojni huskači Marka Radmiloviča na Valu 202.

[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007998.html Etimologijo Davče] (prvi posnetek) in Porezna (tretji posnetek) je razložil Silvo Torkar: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-YXDUETML K nastanku in pomenu nekaterih zemljepisnih imen v Baški dolini (Baška Grapa, Hudajužna, Porezen, Loje, Logaršče, Kojca, Obloke, Robje, Podmelec),] SR 51/4 (2003). Nadaljevanje je belo, lokacije so poimenovane pod slikami. Na posnetku 11 so beli samo lasje udeležencev [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Delavnica 6. marca 2023|delavnice za popisovanje partizanskih spomenikov]], ki se jih je doslej v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirki na Geopediji] nabralo 7548. 

Druga polovica strani je iz posnetkov kipov znamenitih Ločanov v Škofji Loki, literat med njimi je [[:w:Tine Debeljak|Tine Debeljak]], petero od njih ([[:w:Viktor Kocijančič|Viktor Kocijančič]], [[:w:Boris Ziherl|Boris Ziherl]], [[:w:Ive Šubic|Ive Šubic]], [[:w:Jože Rant|Jože Rant]], [[:w:France Planina|France Planina]]) je tudi v [https://geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7031_x1592575.576947551_y5807328.675019945_s17_b362 zbirki partizanskih spomenikov na Geopediji.] [https://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=2139 ''Polentarska polica''] (slika 41) je sicer humoristični roman ameriškega nobelovca Johna Steinbecka, na sliki 46 je Matevž Oman, prejemnik [[:w:Murkova nagrada|Murkove nagrade]], lokalni zgodovinar in kulturni aktivist iz Stražišča.

==Stran '''478''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri478/index.html &lt;s&gt;NATO&lt;/s&gt;,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. februarja 2023&lt;/small&gt;==

V prvi polovici prevladuje bela (nad Uskovnico, Kobla, Pusti rovt, Dolga njiva, Mrežce). Ko bi bila lahko taka tudi druga polovica. Pa je le iz protivojnih napisov, ker nenadoma ni več samoumevno, da je vojna zlo. In ker je prizadevanje za mir malodane kriminalizirano. Fotografiral sem shod na Prešernovem trgu 24. februarja, onega na Trgu republike uro prej, kjer so vzklikali za več orožja, pa ne. Na Prešernovem smo imeli minuto tišine za padle v Ukrajini. Po dobri uri govorov je prišla skupina glasnih ukrajinskih demonstrantk motit mirovniško zborovanje. Mogoče je pa mir res preveč dolgočasen. Med drugim so z mirovniškimi govori nastopili Miloš Faganel, Boris Žulj, eden od akterjev Vseslovenske ljudske vstaje in lani kandidat za predsednika RS, Rok Gros, ustanovitelj Čezvesoljske zombi cerkve, Ivo Vajgl, Tjaša Zorc, Matej Trontelj ... 

Govor [[:w:Violeta Tomić|Violete Tomić]], ki je poročala o svojih izkušnjah z militantnostjo Ukrajine in provokacijami Zahoda pred ruskim napadom, sem postavil na splet pod naslov [https://slov.si/doc/violeta_tomic_proti_vojni.docx Da se preprečijo vojne]; takih pričevanj javni mediji ne objavljajo radi, raje strahotno slepe pozive za še več orožja. 

V petek zvečer smo bili v Ljubljani priča štirim odzivom na vojno: navijanju za eno stran, navijanju za drugo stran, navijanju za mir in ignoranci. Včasih se mi je zdelo, da zlo najlažje nevtraliziraš tako, da ga ignoriraš, da ga nočeš videti (v slovenski zgodovini je bila ta preživitvena strategija, ki jo spravljam pod nalepko sprenevedanje, zelo uspešna), vendar v zaostrenih situacijah ne deluje več. Zato se odločam za mirovništvo, ki je oblika aktivne državljanske drže. Če tudi to odpove, nam ostane samo še udrihanje proti vsemu, kar nas neposredno ogroža, dokler se ne potolčemo do smrti. Trezni pozivi k miru namesto k vojnemu podžiganju in hujskanju so po svetu k sreči vedno pogostejši: 
* 699.000 podpisov pod klic upora proti vojni v Nemčiji: [https://www.change.org/p/manifest-f%C3%BCr-frieden/u/31332295 Aufstand für Frieden] &amp;ndash; podpiši se!
* govor nemškega generala v pokoju Ericha Vada na Vstaji za mir v Berlinu 25. februarja 2023, [https://www.youtube.com/watch?v=z82kwt7glZU Youtube] 
* govor Geoffreyja Sachsa na istem dogodku, [https://www.youtube.com/watch?v=I4l63yN656A Youtube]
*beri tudi Mateja A. Hrastar: [https://www.dnevnik.si/1043007898 Organizator v Kijevu odpovedal načrtovani koncert skupine Laibach.] ''Dnevnik'' 27. 2. 2023: &quot;Kot je skupina še zapisala za STA, so od njih kategorično zahtevali, da se dobesedno izjasnijo, da so vsi Rusi slabi in da je vsa ruska umetnost ničvredna, na kar seveda niso pristali.&quot;

Fotografije z napisi sem postavil v Wikimedijino Zbirko v kategorijo [[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2023|Demonstrations and protests in Ljubljana in 2023]], Slovene-language signage at demonstrations in Demonstrations and protests in support of peace.

==Stran '''477''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri477/index.html Samo en cvet,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. februarja 2023&lt;/small&gt;==

Ko gre človek od hiše, je fotografskih motivov takoj več. Midva sva šla za tri dni v Savinjsko dolino. Spala sva kot edina gosta v gostilni Atelšek v kraju [[:w:Dol - Suha|Dol - Suha]], se s smučmi sprehajala po Golteh in obeh [[:w:Smrekovec|Smrekovcih]] ter obiskovala in fotografirala spominska obeležja v okolici. Partizanska so šla v sloj [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Partizanski spomeniki na Geopediji,] ki se počasi približuje znamki 7500 obeležij, za [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2517_x1599546.4813678826_y5818211.982024141_s9_b2852 literarne, ki imajo tudi svoj sloj,] pa ne vem, kdaj bo čas. Sicer pa ne vem, zakaj bi jih moral na zemljevid postavljati ravno jaz, saj to lahko stori kdor koli od literarno zainteresiranih in pri tem uporabi moje fotografije v tejle galeriji, zato pa so opremljene z licenco CC, ki nagovarja k njihovi prosti uporabi. [[:w:Anton Aškerc|Aškerčevih]] verzov Mozirju (slika 1) začuda na Wikiviru še ni, [[:w:Matej Bor|Borovih]] (2) zaradi zadrte avtorske zakonodaje še ne sme biti. V teh krajih so živeli [[:w:Ivan Hribar|Ivan Hribar]], [[:w:Žiga Laykauf|Žiga Laykauf]] (6, 7 in nagrobnik 36), [[:w:Tone Čokan|Tone Čokan]] (8, 9), [[:w:Vladimir Levstik|Vladimir Levstik]] (14). [[:w:Kerubin Tušek|Kerubin Tušek]] (10) in Jakob Sem (28) sta bila duhovnika, žrtvi fašizma: prvi je izdihnil v Dachauu, drugega so pobili s kolom in mu prerezali grlo ter vrgli v Savo v Jasenovcu; oba sta bila na [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|spominski plošči v romarskem središču Brezje na Gorenjskem]], pa je bilo frančiškane sram, ker sta umrla na &quot;napačni strani&quot;, in so ploščo pred leti odstranili. Tudi svojci Toneta Čokana menijo, da je pesnik in partizan umrl na &quot;napačni strani&quot;, zato niso dovolili vklesati njegovega imena na partizanski spomenik v Mozirju. Največ posnetkov sem napravil na lepo urejenem spominskem objektu [[:w:Karel Destovnik - Kajuh|Karlu Destovniku - Kajuhu]] na Žlebnikovi domačiji v Šentvidu pri Zavodnju, kjer je pesnik padel. Verz iz njegove pesmi je za naslov tejle strani v albumu.

==Stran '''476''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri476/index.html FIDE$,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 28. januarja 2023&lt;/small&gt;==

Vsakega po malo, najprej obeležja: prvi ženski na Triglavu [[:w:Rozalija Škantar|Rozaliji Škantar]] v Srednji vasi v Bohinju, na viškem britofu pa [[:w:Alfred Šerko|Šerku]], [[:w:Alojz Kraigher|Kraigherju]] in [[:w:Ivan Prijatelj|Prijatelju]]. Potem, tako kot lani in prej, [[:w:Dražgoška bitka|Dražgoše]], z novo vladno garnituro. Slike na Wikipediji že imajo, zato sem svoje dal v rezervo na Wikimedia Commons. Slike 19&amp;ndash;22 so s stavke pacientov v Kranju, tudi naslov tele strani je s protestnega napisa od tam. Potem so pa do konca same smuške: s travnikov med Smrečjem in Rožnikom nad Lajšami, z Uskovnice, s Hrušenskega vrha v Karavankah; drugod vreme ni bilo tako, da bi se človeku dalo fotografirati. Med slednjimi posnetek Janija Kovačiča, ki izvaja taboriščne pesmi iz svoje knjige [https://prvi.rtvslo.si/podkast/pesem-v-zepu/173250924/174666575 ''Orfej iz pekla''] v atriju ZRC SAZU, dokumentira obeleženje dneva spomina na holokavst 26. januarja. S spodbujanjem in podaljševanjem vojne v Ukrajini in z izobčenjem Vzhoda iz globalnega gospodarstva in komunikacije nas psihopati tam zgoraj ponovno vodijo v svetovno tragedijo ali celo h koncu civilizacije.

==Stran '''475''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri475/index.html Muzej upora,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 31. decembra 2022&lt;/small&gt;==

Na prednovoletnem srečanju aktivistov 8. marca sem žal napravil malo fotografij, čeprav je bilo na njem kar nekaj enciklopedično zanimivih ljudi, na Wikipediji sem ilustriral le pesnico [[:w:Nina Dragičević|Nino Dragičević]]. Naslednji posnetki so s smuke in hoje po Pohorju od Kop do Ribniške koče ter obiskovanja partizanskih in drugih obeležij v Ribnici in Lovrencu na Pohorju, v Podvelki in Slovenj Gradcu. Partizanske sem postavil v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko na Geopediji,] ki je narasla na 7400 enot, od literarnih pa so tu [[:w:Stane Sever|Stane Sever]], [[:w:Antonija Bernard|Antonija Bernard]], [[:w:Igor Šentjurc|Igor Šentjurc]], [[:w:Franc Ksaver Meško|Franc Ksaver Meško]] (s kipom in [https://meskovabukvarna.eu/ bukvarno]). Druga polovica strani dokumentira Muzej upora 2020&amp;ndash;2022, ki ga v Slovenj Gradcu postavlja skupina zavzetih petkovih kolesarskih protestnikov; posnetke muzejskih eksponatov sem postavil v Wikimedijino zbirko pod naslov [[:c:Category:Museum of resistance 2020–2022, Slovenj Gradec|Museum of resistance 2020–2022, Slovenj Gradec]] v skupino [[:c:Category:Protests against Janez Janša|protestnih napisov proti Janši]].

==Stran '''474''' [https://slov.si/mh/galerije/galeri474/index.html Občansko raziskovanje,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. decembra 2022&lt;/small&gt;==

Prvih sedem fotografij je s Kosmatice, kamor se pride iz Podna, do tja pa čez Ljubelj in Slovenj Plajberk. Sonce se je pokazalo šele na vrhu. Ljudi je na tem lahkem turnem smuku, ki gre po gozdni cesti do Ogrizove planine, najbrž vedno veliko. Vse druge fotografije so z dolge predstavitve 1000 strani debele knjige stotih avtorjev ''Izzivi občanskega raziskovanja'', ki jo je uredil Zdravko Mlinar. Obiskovalcev je bila polna kinodvorana Svobode v Žireh, na posnetkih so govorci (z Yerpom sva jih postavila tudi pod naslov [[:c:Category:Izzivi občanskega raziskovanja book launch|Izzivi občanskega raziskovanja book launch]] v Wikimedijino Zbirko) in drugi udeleženci. Moj nagovor je [[Izzivi občanskega raziskovanja|tule]].

==Stran '''473''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri473/index.html S Slodnjakom,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 13. decembra 2022&lt;/small&gt;==

Na začetku so fotografije s slavističnih ekskurzij z Antonom Slodnjakom v 50. letih iz arhiva slavistke Darje Tasič, roj. Eršte, hčere slavistke Danice Visočnik, ki je bila študentka na slavistiki med letoma 1948 in 1956. Nekatere osebe na fotografijah so že prepoznane, prosim še za identifikacijo drugih. Zadnjih šest fotografij je poslala Irma Kern in dopolnjujejo njen [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007915.html prispevek na Slovlitu]. Tuje posnetke bi moral iz različnih razlogov postavljati v samostojno galerijo, pa za njeno otvoritev preprosto ni časa. V sredici tokratne strani so posnetki narave in slovesnosti ob obletnici poljanske vstaje leta 1941 v Vinharjah. Tam sem želel na izust predstaviti svoj tekst [[Poljanska vstaja]], pa sem ga po uvodnem zatikanju potem raje kar prebral. Svoja besedila takega in podobnega značaja ([[Od etike k etiketi]], [[Golob vs. Bobnar]] itd.) postavljam na Wikiverzo pod naslov [[Objave: Miran Hladnik]].

==Stran '''472''' [http://slov.si/mh/galerije/s_pesmijo_v_svobodo_1945/index.html S pesmijo v svobodo, pesmarica 1945,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. novembra 2022&lt;/small&gt;==

==Stran '''472''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri472/index.html Boris Paternu,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. novembra 2022&lt;/small&gt;==

28. novembra je oddelek za slovenistiko priredil spominsko srečanje za [[:w:Boris Paternu|Borisom Paternujem]]. Ob tem smo v spominu osvežili mladostno partizansko pesništvo pokojnega kolega in preslikali nekaj starih oddelčnih fotografij. Ja, dobro bi jih bilo spraviti na eno mesto, žal ne na spletišču FF, ker tam naloženo gradivo vsakih nekaj let pobrišejo.

==Stran '''471''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri471/index.html Ne bit tko resna, dej se mal nasmej,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. novembra 2022&lt;/small&gt;==

Pred trojnim referendumom smo v poštne nabiralnike potikali letake Inštituta 8. marec (prva slika) in se udeležili dogodka z naslovom RTV je ZAkon, ki se je 23. novembra odvijal pred poslopjem RTV. Govorili in prepevali so Miša Molk, Tatjana Pirc, Vlado Kreslin, Zoran Predin, Dejan Koban in Sandra Bašić Hrvatin, Rudi Bučar, Boštjan Narat in Boštjan  Gombač, Rajmond Debevec, Fed horses, Andrej Rozman, Samo Budna, Marcel Štefančič. Njihove portrete sem postavil v Wikimedijino Zbirko. Dogodek, ki je ozaveščal o nuji trikratnega ZA na referendumu, sta oglašala [https://www.facebook.com/ProtestnaLjudskaSkupscina/ Protestna ljudska skupščina] in [https://www.8marec.si/zascitimo-drug-drugega-za-javno-rtv/ Inštitut 8. marec.] Zelo jasno in prepričljivo je destruktivno janšistovanje predstavil predsednik vlade [https://www.24ur.com/novice/slovenija/soocenje-goloba-in-janse-na-pop-tv-trojni-referendum-bo-test-zaupanja.html Robert Golob v včerajšnjem pogovoru na POP TV.] &amp;mdash; Dva dni pozneje je bilo treba v Žiri. V žirovski panteon so namreč na pobudo Viktorja Žaklja umestili dva nova člana: [[:w:Miha Naglič|Miha Nagliča]] in [[:w:Zdravko Mlinar|Zdravka Mlinarja]]. Tudi portrete slavljencev, govornikov ob tej priložnosti in nekaterih poznanih obiskovalcev sem postavil v Zbirko in jih združil v kategoriji [[:c:Category:People of Žiri|People of Žiri]]: Alojz Demšar, Niko Toš, Stane Kosmač in še kdo. Svoje izvajanje sem spravil na Wikiverzo pod naslov [[Miha Naglič]]. Predzadnjo fotografijo absolventske? ekskurzije slavistov v Dubrovnik v 1950. letih hranijo v slavistični knjižnici na FF, na njej je v ospredju [[:w:Boris Paternu|Boris Paternu]], ki mu je posvečeno [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007888.html spominsko srečanje v ponedeljek 28. novembra na FF UL.] Zadnji grafit pa je dal ime tejle strani.

==Stran '''470''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri470/index.html Popotovanje 2022,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. novembra 2022&lt;/small&gt;==

Popotovanja iz Litije do Čateža se je letos udeležilo nekaj nad 40 slovenistov, šli smo po južni varianti, vmes nekateri skočili še do Tisja, kjer stojita kip narodnemu heroju Francu Rozmanu - Stanetu in spomenik prvemu večjemu spopadu partizanskega 2. Štajerskega bataljona z Nemci decembra 1941. Pred Čatežem se je pokazalo celo malo sonca, izgubljanja je bilo komaj kaj. Nekaj literarnozgodovinskih informacij o popotovanju je na [[Litija-Čatež]]. Predavanja ob Plečnikovem kipu v Litiji tokrat zaradi zamude gorenjskega vlaka ni bilo, so pa zato tu na začetku fotografije sveže postavljenih kipov rusistu in slovaropiscu [[:w:Davorin Hostnik|Davorinu Hostniku]] (kip je leta 2019 odkril [[:w:Sergej Lavrov|Sergej Lavrov]]) in [[:w:Slavko Grum|Slavku Grumu]] v Šmartnem.

==Stran '''469''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri469/index.html ZA,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. novembra 2022&lt;/small&gt;==

Začetni posnetki so z obiska razstave Nacija minus kultura, ki jo je v Muzeju novejše umetnosti pripravil [[:w:Vuk Ćosić|Vuk Ćosić]]. Vukovim razlagam sva prisluhnila z [[:w:Zvonko Kovač|Zvonkom Kovačem]], preden sva se odpravila na zagovor disertacije Blaža Kavška, kjer sva bila v komisiji za njeno oceno. Dogodek je bil lep, kandidat je pokazal, da temo obvlada in jo zna tudi zelo artikulirano predstaviti, publika je živo diskutirala, le moj polurni uvod na temo literarnovednih doktoratov na Slovenskem je bil predolg. Posnetek 20, ki ga je napravil član komisije [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]], prisoten na zagovoru prek Zooma, se je samovoljno prestavil preveč naprej. Posnetki novih kranjski kipov Prešernovim sodobnikom [[:w:Mihail Jurjevič Lermontov|Lermontovu]], Ševčenku, Lamartinu, [[:w:en:José de Espronceda|Esproncedu]] so nastali ob obisku kranjske knjižnice, ki izbira kranjske literate za portretno postavitev v knjižničnih prostorih. Protestni napisi od 15 do 19 pa so s shoda v podporo RTV in za '''ZA''' na referendumu.

==Stran '''468''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri468/index.html Kropa je an velik mest,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 3. novembra 2022&lt;/small&gt;==

Pesem Kropa je an velik mest (12) je napisal kroparski zgodovinar železarstva Janez Šmitek (1916&amp;ndash;2005), sorodnik etnologa [[:w:Zmago Šmitek|Zmaga Šmitka]]. Slikal sem jo na mizi pri Micki Lazar, kroparski stoletnici, ki živi v veliki hiši, ki ji pravijo Fovšaritnica. Mickina [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope|pripoved o reševanju ranjenega partizana]] bo izšla v ''Svobodni besedi''. 

Fotografije do Micke so s predvolilnega srečanja predsedniških kandidatov, ki ga je organiziral Glas ljudstva. Desničarja Logar in Cigler Kralj nista prišla, Senčarjeva pa se je opravičila. Drugi so dobili v Wikimedijini zbirki ali celo v svojih geslih na Wikipediji sveže portrete. Druga tretjina slik (13&amp;ndash;22) so s komemoracije na dobravskem pokopališču in druženja po njem. Lokalna šola je pripravila presenečenje z odpovedjo otroških recitacij, ker je učiteljica vztrajala, da na grobu padlih borcev recitirajo tudi pesmi Franceta Balantiča, ki je bil njihov smrtni sovražnik. O poskusu desničarske ugrabitve proslave beri [[Spominska slovesnost na Srednji Dobravi pri Kropi]] in [[Balantič na partizanskih grobovih]].  

Zadnja tretjina fotografij je s planinskih izletov v Karavanke in bohinske planine.

==Stran '''467''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri467/index.html Abbiamo lottato per la vita,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. oktobra 2022&lt;/small&gt;==

Spominska plošča dramatiku [[:w:Jaka Štoka|Jaku Štoki]] na Kontovelu je še s prejšnjega izleta po okolici Trsta, dokumentiranega eno stran nazaj, sledijo zgodovinarja [[:w:Bojan Balkovec|Bojan Balkovec]] in [[:w:Kornelija Ajlec|Kornelija Ajlec]] in razgledi  z Malega Draškega vrha (od 4 do 10). Na Arnesovi konferenci ob 30. obletnici ustanovitve sem posnel nagrajence in organizatorje (od 12 do 20). Ob potoku Dobršniku nad Hrušico je nova ferata, ki pripelje do hrušenskih rovtov (od 21 do 38), kamor hodijo v svoja planinska zavetišča veseli ljudje. Ivanka Rus, p. d. Cjazna, je za morebitno objavo pripovedovala o dogodkih med drugo svetovno vojno na Dobravi (39). Od 40 do 57 so posnetki s srečanja v Novi Gorici v spomin kolega [[:w:Zoran Božič|Zorana Božiča]]; kar nekaj portretov udeležencev sem postavil v [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|Wikimedijino Zbirko]], posnetke referatov pa bo na Youtube postavila zanesljiva organizatorka Anika Velišček. Naslednji dan sva z Miro obhajala partizanske spomenike v goriški okolici, malo z avtom malo s kolesom (od 40 do konca). Njihove fotografije gredo v sloj [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Partizanski spomeniki na Geopediji,] ki je te dni presegel številko 7200 obeležij, nekaj tistih z vklesanimi verzi v slovenščini in italijanščini pa sem postavil še semle in si iz njih sposodil tudi naslov tele strani. Modre zvezdice okrog Gorice bodo potem, ko naložim slike in opise obeležij, postale rdeče. Na repu so literarna obeležja v Novi Gorici in Solkanu: [[:w:Andrej Budal|Andreju Budalu]], [[:w:Ljubka Šorli|Ljubki Šorli]], [[:w:Pavlina Pajk|Pavlini Pajk]]; za njihov vpis v [https://www.geopedia.world/#T281_L2517_x1613801.292266786_y5805579.339961175_s9_b2345 sloj literarnih obeležij na Geopediji] nagovarjam študente.

==Stran '''466''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri466/index.html Naj kmetič sodi le kmetijo,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. oktobra 2022&lt;/small&gt;==

Prva polovica fotografij je s stavke RTV na Trgu republike, druga polovica z večerje na slavističnem kongresu v Kopru. Ločnica med polovicama je iz dvakrat dveh napisov: iz mirnega časa (svežega grafita o nesmiselnosti meja in družbenega ločevanja &amp;ndash; ob njem je nastalo [[Brezmejnost|razmišljanje o brezmejnosti]] &amp;ndash; in napisa iz leta 1902, posnetega v vasi Korošci na italijanski strani meje) in iz vojnega časa (partizanski spomenik padlim domačinom na Proseku pri Trstu in nagrobnik Tržačanki Almi Vivoda, po kateri se je imenoval italijanski partizanski bataljon, v Miljah); mimogrede: [[:w:it:Alma Vivoda|Alma Vivoda]] ima wikipedijsko geslo samo v italijanščini. Spomenikov v Trstu in okolici sem ob slavističnem kongresu poslikal še mnogo, spravil pa sem jih v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko na Geopediji]; še kaka dva izleta, pa bodo tržaški partizanski spomeniki pod streho. Je med Tržačani kdo, ki bi poiskal in poslikal, kar je na zemljevidu označeno z modro zvezdico, npr. ploščo v notranjščini občinske stavbe v Zgoniku in v Miljah, pa spomenik padlemu Leandru Furlanu nekje v grmovju ob cesti med Gabrovico in Prosekom; če je sploh še tam? Skoraj nespodobno je, da te reči počne nekdo iz Kranjske. 

Stavka delavcev na RTV je bil prvovrstni kulturni dogodek, z množico iskrivih govorov; če ob protestu takih odličnih posameznikov javnost ostane mlačna in oblast gluha, nam ni pomoči. Portrete stavkajočih RTV-jevcev in podpornikov (Helena Milinković, Sašo Hribar, Igor Bergant, Iztok Čop, Goran Vojnović, Mitja Žagar ...; nekateri portreti mi niso uspeli, druge sem slikal že kdaj prej) sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko, končno gre za pomembne javne osebnosti, ki že imajo članke na Wikipediji ali pa jih bodo še dobili, protestne napise pa k [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2022-09-26)|ostalim slovenskim protestnim napisom za leto 2022]]. Ob stavki je soprotestnik Boris A. Novak za ''Večer'' napisal prispevek [https://www.vecer.com/v-soboto/kulturna-politika-zoper-bedo-drzave-v-drzavi-10298132 Zoper bedo države v državi,] ki sem ga umestil na [[Kako rešiti civilizacijo|seznam kritičnih spisov]], ki ozaveščajo javnost o usodnosti aktualnega družbenega dogajanja. 

Na slavističnem kongresu v Kopru sem bil samo v petek zvečer, ko sva s soimenjakom Miranom Košuto (ja, pomembno je biti Miran &lt; ''[[:w:en:the Importance of Being Earnest|the importance of being Earnest]]'' :) prejela častno članstvo Slavističnega društva Slovenije. Ob tej priložnosti sem zapisal [[Brezmejnost|tisto o brezmejnosti zgoraj]]. [[:w:Jani Kovačič|Jani Kovačič]] in [[:w:Miran Košuta|Miran Košuta]] sta pozno v noč igrala in prepevala socialne pesmi [[:w:it:Giorgio Gaber|Giorgia Gabra]]; [[Komentarji k fotografijam#Stran 431 Ustavimo državni udar, 20. novembra 2021|o njuni prvi izvedbi sem na tem mestu poročal lani novembra]].  Vse pomembno o kongresu je na [https://zdsds.si/2022/09/koncni-program-slovenskega-slavisticnega-kongresa-2022-slovenski-jezik-in-knjizevnost-med-kulturami/ spletni strani Slavističnega društva,] jaz dodam samo, da smo se imeli fajn.

==Stran '''465''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri465/index.html Svoboda in mir,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. septembra 2022&lt;/small&gt;==

Grafit s ptiči, ki simbolizirajo svobodo (0), sem slikal na Taboru v Ljubljani, prvi pano za razstavo o [[:w:Fran Ramovš|Franu Ramovšu]] pa v avli FF (1). Plakat na stojnici pred radovljiško občino (2) vabi k podpisu za referendum proti politizaciji RTV, proti bohotenju birokracije in proti ukinitvi dolgotrajne oskrbe. Človek bi tekel podpisat, če ne bi plakata razobesili tisti esdeesovci, ki so RTV zavzeli s svojimi strankarskimi kadri in močno povečali število mest v državni upravi za svoje ljudi ter s tem politizirali družbo. Stranka zavaja že s tem, da se na plakatu nikjer ni podpisala kot predlagatelj, in tako pobira tudi podpise tistih, ki bi jim sicer svojega podpisa nikakor ne oddali. Sliki sveže obnovljenih partizanskih spomenikov in britofa na Ovsišah sem dodal, ker bosta krasili pripoved Janka Potočnika o tragičnih dogodkih v kraju med drugo svetovno vojno, namenjeno objavi v ''Svobodni besedi''. Njegovo pričevanje je pomagalo popraviti napačen podatek o požigu šole in farovža na [[:w:Ovsiše|Ovsišah]] na Wikipediji. Partizani ju niso požgali leta 1945, ampak že sredi 1943, ker so se po odhodu nemškega učitelja in izgonu župnika Ocepka v Srbijo v prazne prostore hoteli nastaniti domobranci. Napačna letnica je podpirala farški narativ o načrtnem komunističnem uničevanju cerkva tik pred iztekom vojne. 

Naslednjih osem posnetkov je z obiska Zvonka in Ane Kovač v Donji Dubravi (oz. Dobravi, kot pravijo domačini) v Medžimurju. Nazaj grede sva obiskovala in fotografirala partizanske spomenike v Slovenskih goricah med Ljutomerom in Ormožem; slovenska imena so tudi na spomenikih na Hrvaškem, kakor so hrvaška imena na nagrobnikih v Sloveniji. Ljudje govorijo zelo podobno na eni in na drugi strani in se razumejo bolje, kot jih razumemo Kranjci; bogve zakaj so morali na sredo ceste postaviti rampo in zakaj strogo pregledujejo dokumente vsakemu, ki umetno zarisano mejo prečka. Na fotkah so reči, ki so padle v oko, prijazni domačini, ki se radi pustijo fotografirati, in kulturne znamenitosti. Na zgrafitu na sliki 17 je spet beseda svoboda, postavil sem jo tudi v naslov tele strani. Miklavž pri Ormožu se ponaša s kipom mariborskega škofa [[:w:Ivan Jožef Tomažič|Ivana Jožefa Tomažiča]], ki je za razliko od kolaborantske kranjske duhovščine pri okupatorju ostro protestiral zaradi preganjanja zavednih Slovencev, vas Kog pa ima dva pomembna rojaka, narodnega heroja profesorja in pisatelja [[:w:Jože Kerenčič|Jožeta Kerenčiča]] in duhovnika [[:w:Franc Orešnik|Franca Orešnika]], ki so ga ustaši pokončali v Jasenovcu: udarec z batom po glavi, prerezali so mu grlo in ga vrgli v Savo. Njegovo ime je bilo tudi na plošči duhovnikom, žrtvam fašizma na Brezjah, ki pa so jo frančiškani pred leti sneli, češ da so na njej napake (glej [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje]] in [[Izbrisani duhovniki]]). Kapelice z njegovo podobo nisva našla, cerkev, v kateri je plošča, pa je bila zaprta. Torej kdaj drugič. Med posnetki se je nabralo kar nekaj plošč oz. nagrobnikov, posvečenih književnikom, poleg Kerenčiča so to še [[:w:hr:Zvonimir Bartolić|Zvonimir Bartolić]], [[:w:Božidar Flegerič|Božidar Flegerič]], [[:d:Q21548231|Janko Lešničar oz. Lesničar]], [[:w:Anton Kosi|Anton Kosi]] in parapsiholog [[:w:Martin Kojc|Martin Kojc]], pa tudi [[:w:Rudolf Maister|Rudolf Maister]] je bil pesnik. Med živimi pa je pesnik [[:w:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]].

==Stran '''464''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri464/index.html Carpe diem,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. septembra 2022&lt;/small&gt;==

''Carpe diem'' piše na razgledišču nad [[:w:Valun|Valunskim]] zalivom na Cresu (slika 10) pol v latinici, pol pa v nekakšni glagolici, ki je tule ne znam reproducirati. Ali se samo meni zdi, da je nekdo želel na ta način družiti dve kulturi, romansko in slovansko, pod skupnim imenovalcem uživanja življenja. V zadnjih dveh treh letih so se povezovanje, premoščanje, vključevanje ... izgubili iz zahodnega besednjaka, nadomestil jih je militantni besednjak, uglašen trenutno na [[:w:rusofobija|rusofobna]] čustva (geslo rusofobija je na slovenski Wikipediji novo, drugi jeziki pa ga poznajo že dolgo, angleško npr. od leta 2005), podobno kot so ne tako daleč nazaj človeštvo vodili v vojne sovraštvo do Židov, &quot;rumena nevarnost&quot; in druge oblike rasizma. Geslo sem dodal na rastoči seznam člankov pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]] na Wikiverzi.

Sicer pa so tu slike s poti na morje, na Cres, kam pa drugam. Dol grede sva obiskala nekaj spomenikov, tudi na Hrvaškem je nekaj &quot;slovenskih&quot; partizanskih obeležij. Človek celo naleti naključno na obeležje, ki ni vpisano nikjer. Kako da doslej nisem vpisal plošče pisatelju Ivu Grahorju, ki je umrl v Dachauu leta 1944 (1, 2), mi ni jasno, čeprav sem jo fotografiral že leta 2013. Več pisateljev je lociralo dogajanje pod Učko (4), med njimi Ivan Pregelj v pripovedi ''Peter Markovič, strah ljubljanskih šolarjev'' (1929) in Milan Lipovec v [[:w:Čubejska prigoda|Čubejski prigodi]] (1972). Nazaj grede je bilo neurno. Cerkev v Ročkem Polju (29, 30, 31) je posvečena sv. Roku, imeni Roč in Rok pa etimološko nista povezani. Na zadnjih posnetkih se potomstvo v domači kleti uri v plezanju.

==Stran '''463''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri463/index.html Pest Reicha se dviga,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 8. septembra 2022&lt;/small&gt;==

Imelo me je, da bi stran naslovil [[:w:Laško (razločitev)|Laško]], ne kot kraj [[:w:Laško|Laško]] ne kot [[:w:Italija|sosednjo državo]], ampak kot pivo, ki se pretaka na zadnjih posnetkih in prispeva k njihovi razpoloženjskosti, kakor je zaznamovalo tudi dan in noč 3. septembra. Pa sem jo glede na aktualno rožljanje z orožjem v Evropi (brezčutna britanska ministrica [https://www.mirror.co.uk/news/politics/emotionless-liz-truss-says-would-27816744 Liz Truss žuga z uporabo atomskega orožja!]) svarilno naslovil z besedami letaka iz leta 1942: ''Pest Reicha se dviga!'' 

Sicer pa takole: prve fotke so z izleta na Babo, ki jo poznam samo kot vsakoletni smučarski vrh, sledijo slike z vzpona na Planjavo (nazaj sva šla skoz Repov kot in seveda lahkomiselno zgrešila prehod na izpostavljenem mestu). Tretja serija posnetkov je iz Goriških brd in Korade, kjer je bilo treba obiskati prgišče partizanskih obeležij. Fotografije iz Rovt nad Podnartom so nastale ob intervjuju Janka Potočnika v zvezi z medvojnimi dogodki (prvi kos pod naslovom [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Šestnajstim padlim ob Savi pri Podnartu|Šestnajstim padlim ob Savi pri Podnartu]] je predviden za objavo v ''Svobodni besedi''). Za Matevžev peti rojstni dan se je zgodil obisk Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani (zgradil ga je razvpiti odpadnik [[:w:Dragotin Dežman|Dragotin Dežman]] oz. Karel Deschmann oz. v Alešovčevem prevodu Karel Regenmož; o njem sem nekaj pisal tudi sam) z naslednjimi doživetji: vožnja z vlakom, vožnja s Kavalirjem, malica pred magistratom, plezanje po platani pred muzejem, modre razlage sošolca kustosa [[:w:Boris Kryštufek|Borisa Kryštufka]], sladoled v Maximarketu). Na ZRC SAZU smo se slikali z direktorjem [[:w:Oto Luthar|Lutharjem]] po pogovoru o nadaljnji usodi [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirke trenutno 7100 partizanskih spomenikov na Geopediji,] in 12.000 partizanskih pesmi Paternujeve zbirke. V preddverju sem zalotil na skodelici strokovnega pogovora kolegice [[:w:paremiologija|paremiologinje]]. Naslednjih 16 posnetkov kaže, kako se na istem kraju (Uskovnici) da kombinirati hribolazenje (Veliki Draški vrh; sicer spet vsakoletni smuški cilj), gobarjenje, borčevsko proslavo in planinsko žuranje.

Zadnjih devet slik je z obiska predsedniškega kandidata [[:w:Ivo Vajgl|Iva Vajgla]] v Radovljici. Vajgl je edini od kandidatov, ki ne navija za nadaljevanje vojne v Ukrajini in s tem za novo svetovno vojno. Zato pozivam k podpisu podpore volivcev k njegovi kandidaturi. Podpisati se je treba pred uradnikom na upravni enoti (obrazec imajo pripravljen tam) in ga izročiti kandidatu oz. aktivistu, ki pred vhodom pobira podpise zanj. Ali pa kar poslati na njegov domači naslov Cesta Dolomitskega odreda 43, 1358 Log pri Brezovici. 

In ker smo že pri družbenem aktivizmu, na štantih pred občinami ali pa elektronsko lahko prispevamo dva podpisa za zakonodajni akciji Inštituta 8. marec o zastonj šolski malici. Povezavi sta tule:
*https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=6105
*https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=6106

[https://wbw-shop.fourthwall.com/all-collections Majico s protivojnim napisom] pa je mogoče naročiti pri World Beyond War.

==Stran '''462''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri462/index.html Dabei den Almhirten erschlagen,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 12. avgusta 2022&lt;/small&gt;==

Po številu posnamem nagrobnikov, spomenikov in plošč več kot portretov živih ljudi, ampak ti so zanimivejši, zato jim v galeriji dajem prednost, spomenike pa postavljam na druga mesta, največ na Geopedijo in v Wikimedijino Zbirko. Zadnja dva tedna sem dokumentiral radovljiško praznovanje na Vodiški planini, ki mu je sledilo druženje s pohodniki pri Švebu v Dražgošah, naslednji dan je bila komemoracija pod Storžičem, kjer je govorila Andreja Katič, spet je sledilo prijateljsko druženje in pojedina pri Harižu na Potarjah. Zadnja serija posnetkov je z izleta na Maloško Poldne s severne strani, čez nezahtevno ferato na začetku. Na zemljevidih je Maloško Poldne (Mallestiger Mittagskogel) gora v grebenu med Kresiščem in Trupejevim Poldnevom, na terenu pa z vrha kaže smerokaz navzdol na avstrijsko stran, kjer so četrt ure oddaljeni razgledni vrh s križem in z imenom Ostra peč preimenovali v Maloško Poldne. Napisi na smerokazih so tu vsi samo v nemščini, tudi tisti na meji. Verze na znamenju pri koči Mitzi-Moitzl Hütte, ki govorijo o žalostni smrti planšarja leta 1946, sem si izposodil za naslov te strani. Na poti na Koroško in nazaj grede sva obiskala partizanske spomenike na britofih. V Podgorju sva naletela na spominsko ploščo dolgoletnemu ravnatelju Mohorjeve prelatu Janezu Hornböcku (soimenjaku mežiškega duhovnika, ki je končal v Dachauu leta 1942; glej [[:v:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|njegovo ime na plošči umorjenih duhovnikov]]), v Svečah pa na nagrobnik našega kolega [[:w:Fabjan Hafner|Fabjana Hafnerja]]. Na zadnjem posnetku je Janko Potočnik; njegove žive spomine na drugo svetovno vojno v naših krajih sva z Miro posnela za morebitno objavo.

==Stran '''461''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri461/index.html Znakovni jezik,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 2. avgusta 2022&lt;/small&gt;==

Naslov strani Znakovni jezik je v skladu z duhom časa malo zavajajoč, nanaša se pa na portret Špele Uršič Andres (19), ki sem ga na Wikimedijini Zbirki opremil s kategorijo Sign language interpreters. Špela je  tolmačila gluhim podelitev letošnjih radovljiških občinskih priznanj, sicer pa jo lahko gledamo na nacionalni televiziji. Enega od letošnjih občinskih pečatov je za svoj civilnodružbeni aktivizem in urejanje okoliških partizanskih obeležij prejela tudi Mira (18). V Zbirko sem postavil portrete nagrajencev; geslo na Wikipediji (v več jezikih) ima od njih za zdaj samo plavalka [[:w:Tjaša Pintar|Tjaša Pintar]]. Zdravnica in gorska reševalka Eva Pogačar (33) se je spomnila, kako je februarja leta 2007 pod Loškim žlebom v helikopter potegnila Jureta, ki je po padcu z Jalovca tam ležal zasut s snegom. Čudež preživetja, ki ga je opisal v [https://www.pzs.si/javno/ka_dokumenti/Slovenski_alpinizem_2007.pdf zborniku ''Slovenski alpinizem 2007'',] smo seveda proslavili, posnetka pa takrat na žuru nisem napravil nobenega. 

Nekaj fotk je z Ruske kapelice na Vršiču, kjer je imel kranjskogorski župan, ki je na oder prišel po kekčevsko z rukzakom in palicami, obupen nagovor. Po komemoraciji smo se s prijatelji povzpeli na bližnjo razgledno Špico v Sedelcih oz. Mavrinc, domov grede pa obiskali [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stefe-drago/ Draga Štefeta] (3$&amp;ndash;14).

==Stran '''460''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri460/index.html Imena rož,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 23. julija 2022&lt;/small&gt;==

Ja, mišljene so rože in rožice vseh vrst, nekatere so že, če dopušča GDPR, opremljene z imeni, za druge prosim pomoči. Posnete so bile po vrsti na Toscu, Vrtači, Viševniku in pri Tomačevem, kjer je imel [[:w:Inštitut 8. marec|Inštitut 8. marec]] piknik. Nekatere sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko v kategorijo [[:c:Category:Activists from Slovenia|Activists from Slovenia]], kjer lahko posameznico kdor koli uvrsti v kaj bolj natančnega: Environmentalists from Slovenia‎, Feminists from Slovenia‎, Humanitarians from Slovenia‎, Trade unionists from Slovenia‎. Prva slika je pa s piknika popisovalcev [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih spomenikov za Geopedijo] na Dobravi; doslej smo popisali 7050 obeležij. S Pavlo iz Prage in z Jacqueline (?) iz Kolumbije smo se srečali in spoznali v hribih slučajno; drugi portretiranci so otroci, vnuki, zakonci in prijatelji. Poletje je en lep letni čas.

==Stran '''459''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri459/index.html Obsodilo na smrt na vešalih,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. julija 2022&lt;/small&gt;==

Takole si sledijo: Tjaša Zorc na Tromostovju pobira podpise k [https://www.peticija.online/peticija_za_dosledno_upotevanje_7_lena_ustave_republike_slovenije peticiji za upoštevanje 7. člena ustave,] ki govori o ločitvi cerkve od države (prva dva posnetka), obisk partizanske tehnike Meta na Jelovici (nadaljnjih šest posnetkov; kopa, pripravljena za kuhanje oglja je bila tokrat [https://slov.si/mh/galerije/galeri412/target82.html malo drugačna kot lani,] sledijo štirje posnetki z Uskovnice in deset posnetkov z otvoritve razstave Tržič 1942, kjer [[Tržič leta 1942|sem nastopal tudi sam]]. V času, ko se v šolah in muzejih izogibajo druge svetovne vojne ali jo želijo sprevrženo prikazati kot spopad med krščansko civilizacijo in brezbožnim komunizmom, so razstave, kot je tržiška, ki pokažejo, kako brezobzirno je Tretji rajh pobijal zavedne Slovence, dragocene. Zadnja dva posnetka sta s predavanj na Seminarju slovenskega jezika, literature in kulture na FF v Ljubljani.

==Stran '''458''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri458/index.html Kekec 2022,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 4. julija 2022&lt;/small&gt;==

Lepo kot vedno. Izhodišče je bil parkirni prostor pod planino Konjščico, cilj je bil Studorski preval, večina pa je turo še malo podaljšala in zavzela vrh Ablanca nad sedlom, ki spada med dvatisočake. Piknik smo imeli na Uskovnici, kjer se je nazadnje kekčevalo pred kakimi 25 leti. Če je verjeti fotografiji, je bilo udeležencev tokrat 19. Bilo je tudi nekaj kulture: brali smo iz Butalcev, za domačo nalogo pa imamo ogled gesla [[:w:Uskovnica|Uskovnica]], kjer piše tudi o znamenitih literarnih upodobitvah te planine.

==Stran '''457''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri457/index.html Vidijo nadzor,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 21. junija 2022&lt;/small&gt;==

Naslov Vidijo nadzor je z napisa pred vstopom na neko privatno posest na Gorenjskem, vse drugo pa so slike s stavke/protesta zaposlenih na RTV, ki se je dogajal v ponedeljek 20. junija zvečer na Trgu republike zaradi haranja, ki si ga nad njimi privošči od Janše nastavljeno vodstvo in po vrsti ukinja oddaje odličnih novinarjev. Kar nekaj portretov govornikov in podpornikov javne RTV sem postavil v Zbirko, nekatere tudi na Wikipedijo. Brane Kovič na prvem posnetku kot umetnostni ekspert presoja dokumente o &quot;izvirnosti&quot; v škandalu s ponaredki v Narodnem muzeju; vojsko sva služila v isti kasarni v Črnomlju leta 1979; tudi Lado (27) je služil tam, samo da nekaj let prej. Z Branetom smo se po koncu vojaškega roka srečali slučajno na Visu. Na protestu je bila tudi Milena, ki je bila takrat z njim. Na lepe čase spominjajo fotografije, ki sem ji jih poslal; na splet jih pa ne bom postavil, ker je na njih sama golota :) Najboljši napis na protestu sta nosila Brane in Sanja: &quot;Whatmough, pejt domough!&quot; Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da so s stavko začeli prepozno in da bi morali med stavko televizijo zamračiti. Žalosten je podatek, da je Slovenija med evropskimi državami glede svobode medijev na predzadnjem mestu, tik pred Romunijo.

==Stran '''456''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri456/index.html Normalno življenje,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. junija 2022&lt;/small&gt;==

''Normalen'' je seveda problematična oznaka, moral bi jo napisati v narekovajih ali z dodatkom ''tako imenovana''. Pa je vendarle pomirjujoče, če se človek lahko odpravi na potovanje, in to celo v kraje, kjer še ni tako dolgo od krutih vojnih spopadov, uživa v lepi naravi v zaupanju, da se ta zlahka otrese neumnih človeških posegov, ter fotografira drugega ob drugem spomenike antifašistov in nacionalistov, tako cerkve kot ljudi, ki svarijo pred cerkvijo. Kadar življenje teče normalno, se ne meni kaj dosti za književnost, zato je literarne narave na tej strani samo spominska plošča [[:w:bs:Veselin Masleša|Veselinu Masleši]] v Banja Luki, glavnem mestu kantona Republike Srbske znotraj Bosne in Hercegovine. Geslo je v bosanski, srbski in srbohrvaški Wikipediji, v slovenščini ga še ni. Da ne pozabimo, kako hitro lahko lep normalen dan ugasne v mračno socialno noč, pozivam k podpisu 
[https://www.peticija.online/peticija_za_dosledno_upotevanje_7_lena_ustave_republike_slovenije Peticije za dosledno spoštovanje 7. člena Ustave RS,] ki govori o ločenosti države in cerkve. Sestavila jo je družbena aktivistka in pisateljica Tjaša Zorc Rupnik zaradi pozivanja militantnih slovenskih klerikov k novemu slovenskemu razkolu. Nevarnost ni nova: Ivan Tavčar se ji je satirično zoperstavil leta 1891 v &quot;času primerni povesti iz prihodnjih dob&quot; z naslovom [[:s:4000|4000]], ki je bila uperjena proti [[:w:Anton Mahnič|Mahničevi]] &quot;ločitvi duhov&quot;, za posvetno državo zavzeti državljan pa lahko pomaga s podpisom pod njeno peticijo. Takoj, ker se mudi.

Posnetki govorcev v prvem delu te strani albuma so s komemoracije na mestu koncentracijskega taborišča Ljubelj; opozicijskih politikov tam ni bilo, ker jim življenja tistih, ki jih je pobil okupator, očitno ni mar, umanjkal je celo Borut Pahor. Je pa francoski govornik izpostavil dejavno antifašistično držo pisatelja in taboriščnika Borisa Pahorja. Glavnina posnetkov je z nekajdnevne poti v Bosno. Ker je bilo prevroče, sva z Miro zavzela samo vrh Pločno v gorovju Čvrsnice, namesto Lupoglava v Prenju, ki bi zahteval dva dni hoje, pa sva potem izbrala otok Murter. Medtem so doma začele plenjati maline.

==Stran '''455''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri455/index.html Rad-a bi bil-a s teboj,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. junija 2022&lt;/small&gt;==

Lažje se diha, tudi slike so temu primerno drugačne. Prve so z družinskega izleta z Ljubelja skozi Bornov tunel na Prevalo (na poti smo srečali Juša, sina pokojnega profesorja Gregorja Kocijana). Posnetki med 5 in 7 so iz Ljubljane, osmi se je izmuznil iz ljubeljskega izleta, od deset do petnajst so s kratkega skoka na Kamenjak, od 16 do 19 s piknika FF na Foersterjevem vrtu za šolo. Od 20 do 29 so z izleta na Vrh Slemena nad planino Konjščico, kjer sva spoznala entomologa [[:d:Q21390750|Stanislava Gomboca]] (ja, tudi njegovo sliko sem dal v Zbirko). Zna kdo pomagati s slovenskim in latinskim imenom rumenih rož na slikah? V knjigi ''Alpsko cvetje'' in na Wikipediji ne najdem jasnega odgovora. &lt;font coloro=green&gt;Veronika me je po objavi poučila, da gre za kalužnico, ki pa res spada med zlatičevke (''ranunculaceae'').&lt;/font&gt; Od 30 do 40 so z borčevskega pohoda po spomenikih nad Kropo (za traso glej [[:c:File:Partizanska pot na Vodiško planino.pdf|zemljevid na Geopediji]]), zadnja pa je z vsakoletnega piknika sodelavcev ''Planinskega vestnika'' v Kamniški Bistrici.

==Stran '''454''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri454/index.html Svobode si ne zaslužijo le ljudje,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. maja 2022&lt;/small&gt;==

Naslov sem si sposodil z napisa, s katerim je naša Mojca opremila svoje okusne veganske jedi za protestniški piknik (14). Za ravnotežje so skrbele Tonetove divjačinske mesnine. Zbralo se nas je nekaj čez 20, Ladotovi so prišli z napisom Mi vsi smo Jaša/Marcel, pričakal jih je napis Pozdravljen bod' protestnik (15), ki je spominjal malo na [[:w:de:Ulrich von Liechtenstein|Ulricha Liechtensteinskega]] (slovenskega gesla na Wikipediji še nima) ''Buge was primi, gralwa Venus'', malo pa na vaški pozdrav novomašnikom. Žur je zaključila torta Tatjane in Miloša Šonca z napisom 105, ki je označeval 105 petkov, ko smo se videvali na Trgu republike. [[:w:Uroš Lipušček|Uroš Lipušček]] ([https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi921930/ PSBL]) je zbranim komentiral globalno dogajanje. Po vrsti pa gredo slike takole: turni smuk ponovno z Nevejskega sedla (Na Žlebeh), tokrat na Prevalo, tam pa za dan žičničarjev, ko so vozili zastonj, nekajkrat na slovensko stran pod Prestreljenik. Na 9. maj sva z Miro pred Mladinskim gledališčem v razpoloženi množici, ki ni mogla več v dvorano, sledila Štefančičevemu Studiu city, ki so ga desni radikali na RTV ukinili. Žižek in Golob sta bila izvrstna (slednji se je v zvezi s covidom zavzel za švedski model), Marcel je prekosil samega sebe, obeti za naprej so vedri. Menda zadnja letošnja smuška tura je bila na Kotovo sedlo: z biciklom iz Planice do koče v Tamarju in še malo naprej, potem pol ure peš do snega in naprej na smučeh. Na povratku sem srečal pisateljico [[:w:Bronja Žakelj|Bronjo Žakelj]] z njeno stražiško sorodnico Zdravko (6&amp;ndash;13).

==Stran '''453''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri453/index.html Gledamo vas,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. maja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat v petek ni bil protest, ampak fešta. Civilnodružbeni nadzor nad politiko se bo nadaljeval. Vmes bomo šli pa kam v hribe, nazadnje na sedlo Vršič (Italijani pišejo Sella Ursic) nad Žlebmi (Na Žlebeh, Nevejsko sedlo, Sella Nevea), kjer se rada konča turnosmučarske sezona.

==Stran '''452''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri452/index.html Vége,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Večina posnetkov je z zadnjega petkovega protestnega mitinga na Trgu republike pred volitvami. Bil je drugačen od prejšnjih, bolj glasbeni kot protestni dogodek. Vozači smo se po dveh urah odpravili domov, še preden so se na odru zvrstili vsi napovedani pevci. Nekatere od njih sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Posnetki vandaliziranih plakatov dokumentirajo jezo ljudi nad aktualno oblastno garnituro. Nekaj posnetkov je s predvolilne stojnice v Radovljici; nekatere od bodočih politikov sem poslikal za zgodovino, zraven pa še prestavljeno ploščo mladinskemu pisatelju [[:w:Mirko Kunčič|Mirku Kunčiču]] na njegovi rojstni hiši v Lescah. Naj jo kdo postavi v sloj literarnih spomenikov na Geopediji.

Aja, nekateri sprašujejo, kaj pomeni naslov. ''Vége'' je po madžarsko 'konec' (besedo poznamo iz koncev starih risank na televiziji), mišljen pa je, držimo pesti, konec aktualne strahovlade.

==Stran '''451''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri451/index.html Irena &amp; Zoran 70,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 24. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Kmečkemu turizmu, kamor sta nas povabila [[:w:Irena Novak Popov|Irena]] in Zoran ob osebnem jubileju in ob izidu Ireni posvečene številke revije ''Jezik in slovstvo'', se reče pri Smrekarju, nahaja pa se v vasi Grobišče pri Prestranku. Zelo lepo, okusno in prijazno. Kolegi, ki jim je manjkala slika na Wikipediji oz. v Zbirki (Vilma Purič, [[:w:Petra Kolmančič|Petra Kolmančič]] ...), jo zdaj tam imajo. Pri vključevanju slik v gesla me je prehitel [[:w:Uporabnik:Sporti|Sporti]].

==Stran '''450''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri450/index.html Sašin glas,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Tu so posnetki prispevkov, ki jih je v Pisma bralcev v Sobotni prilogi ''Dela'' objavila Saša Jenko Pahor. Povečane je razstavila na volilnem shodu na Trgu republike v Ljubljani 15. aprila 2022. Temu se reče [[:w:aktivno državljanstvo|aktivno državljanstvo]].

==Stran '''449''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri449/index.html Pušiona,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Včeraj 15. aprila je bilo volilno zaslišanje strank na Trgu republike. Vprašanja so zastavljali volivci, brali pa so jih Tea Jarc, Jaša Jenull in Filip Dobranić. Desnih strank in njihovih satelitov ni bilo. Tri portrete politikov sem postavil v Zbirko ([[:c:Category:Ljubo Jasnič|Ljubo Jasnič]], Jerca Korče, Miroslav Gregorič) in dodal svež portret [[:c:Category:Robert Golob|Roberta Goloba]]. Pa seveda [[:c:Category:Election campaign in Ljubljana (2022-04-15)|tokratne napise]]. Sporočilo shoda je bila jasno: če ne bomo šli volit &quot;novih obrazov&quot;, bomo obtičali v avtokraciji, tako kot se je to pred kratkim zgodilo Srbom in Madžarom. Vsak politično apatični državljan, ki ostane doma, pasivno podpre grosupeljskega vojvodo pri njegovih zločestih načrtih resetiranja Slovenije v avtokracijo. Naj bo to tudi moj poziv na volitve. Iz prebujajoče se narave so samo prvi trije posnetki. Če bi jih dodal več, bi ponavljal lanske in predlanske posnetke Velikega Draškega vrha in Soriške planine. &quot;Jezikoslovni&quot; naslov je dal tej strani protestni napis Miha Tomšiča, ki se sklicuje na &quot;Slovar pogovorne slovenščine&quot; :) V Zbirki sem avtorsko prepoznavnim napisnim opusom dodelil samostojne kategorije: poleg [[:c:Category:Inscriptions by Ana Jug|Ane Jug]] še [[:c:Category:Inscriptions by Miha Tomšič|Miha Tomšič]], [[:c:Category:Inscriptions by Marko Apih|Marko Apih]] in [[:c:Category:Inscriptions by Saša Jenko Pahor|Saša Jenko Pahor]].

==Stran '''448''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri448/index.html Protestni zapasniki Ane Jug,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. aprila 2022&lt;/small&gt;==

Ana Jug in Severin Kovačič sta vsak petek prišla na protest z drugačnim predpasnikom, ki jim sama rečeta, ker jih oblečeta tako, da je sprednja stran z napisom zadaj, &quot;zapasniki&quot;. Fotografiral sem jih že sproti, 8. aprila pa sta vse razobesila med drogove za zastave pred parlamentom. Prava politična žehta! Zaslužijo [[:c:Category:Signage at demonstrations in Slovenia by Ana Jug|samostojno kategorijo v okviru Wikimedijine Zbirke]] in so jo tudi dobili.

In še nekaj povezav na globalno in domače dogajanje, da ne pozabim: [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''447''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri447/index.html Volim te!] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. aprila 2022&lt;/small&gt;==

V petek sem na protestu manjkal, zmagal je prehlad. Če ni bila gripa. Če ni bil covid z nahodom, nesimptomatičen, ker vonja pa le nisem izgubil. Me ne zanima. V soboto je bilo kislo vreme, počutje pa že primerno za udeležbo na predvolilnem štantu Glasu ljudstva dopoldne v Kranju in sredi dneva na Jesenicah. Za nobeno stranko izrecno ni navijal Jenull, en sam apel je bil: &quot;Pejt volt&quot; 24. aprila! Ker zaupanje v zdravo pamet in preživitveni instinkt sodržavljanov je dovoljšnje. Če bodo obkrožali narobe, pač ne zaslužimo normalnega življenja in lepe prihodnosti. Nekatere nastopajoče sem slikal: Ervin Fritz, Boris A. Novak, Roza. In nekatere udeležence. Ker Google zadnje čase ne dovoli iskanja po imenih in priimkih, s katerimi so slike podnaslovljene, bi jih moral za lažje najdenje vpisovati semle, ker po besedilnih datotekah je pa iskanje še mogoče. Pa ne vem, če se mi to še da. Kdor je javna osebnost, zrela za vpis v enciklopedijo, tega že poiščem kdaj pozneje in ga vnesem v Wikimedijino Zbirko. Tokrat je tam dobila portret govornica na petkovem protestu 8. aprila [[:w:Renata Salecl|Renata Salecl]] (30). Za odmor so med družbeno angažirano dokumentacijo štiri slike s smuke pod Begunjščico (pri koči smo se srečali z Mojco in Urško Stritar (19)) in ena (21) s humanitarnega servisa na Bledu. Včeraj 8. aprila smo tisti, ki se znamo podrenjati, dobili svoj izvod dveh svežih protestnih pesniških zbirk: ''Svoboda je glagol''  Borisa A. Novaka in ''Beseda upora'', ki jo je lepo oblikoval [[:w:Ištvan Išt Huzjan|Ištvan Huzjan]] (42, 43). Zadnje posnetke plakatov, ki vabijo na volitve čez 14 dni (44, 45, 46), sem napravil tako, da jih vsak lahko iztisne in poobesi po oglasnih deskah. V Zbirki so tokratni napisi na [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2022-04-08)]] in na [[:c:Category:Election campaign in Slovenia (2022-04-02)]]. Poslikal sem tudi razstavo protestnih predpasnikov, ki pa jih je bilo toliko, da so šli na samostojno naslednjo stran.

==Stran '''446''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri446/index.html Niso vsi isti,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 27. marca 2022&lt;/small&gt;==

Ker je bil v petek sredi dneva (pet pred dvanajsto!) v Ljubljani globalni podnebni štrajk (množični protesti so bili ob istem času po celem svetu), je slik spet nekaj več. Na njih je mladina, eden od fotografov mi je priznal, da mladino veliko raje slika kot stare petkove protestnike, jaz pa o svojih fotografskih preferencah raje previdno molčim :) Podnebne napise sem v Zbirki (Wikimedia Commons) kategoriziral pod [[:c:Global climate strike in Ljubljana 25 March 2022|Global climate strike in Ljubljana 25 March 2022]], kjer so se znašle v družbi podobnih iz Avstrije, Avstralije, Nemčije ... Stoprvi redni petkov protest je bil namenjen naštevanju stotih razlogov, zakaj moramo na volitve (slika 54), [https://www.mladina.si/215065/100-razlogov-zakaj-moramo-iti-na-volitve-in-izglasovati-boljso-prihodnost/ objavila jih je tudi ''Mladina'' 24. 3. 2022.] Rozovo recitacijo Niso vsi isti, ki je posodila naslov tejle strani, je dal Božo Flajšman na [https://www.youtube.com/watch?v=I1kDM0l-aSY Youtube,] besedilo pa je gotovo tudi kje na spletu. Za aktivistko Tjašo Zorc (38) naj povem, da je pred desetletjem objavljala ljubezenske romane pod psevdonimom Maša Modic; o njenem popularnem opusu je 2003 nastala tudi diplomska naloga. Edini izlet zadnjega  tedna je bil na Rodico (prvih šest slik): cel dan nisem srečal žive duše, sneg je bil ravno prav trd in smuka dobra. Slika 6 je iz Kovaškega muzeja v Kropi, ki ga prenavljajo. Kot je na Šentflorjanskem v zadnjih desetletjih navada, so oddelek NOB ukinili, čeprav je pri partizanih in med talci padel vsak deseti Kropar. Pod geslom Cankarjevega Jermana &quot;Ta roka bo kovala svet&quot; smo se zavzeli proti potlačenju pomembnega dela naše zgodovine; ta citat bi bil lahko za naslov kroparske muzejske NOB-zbirke.

==Stran '''445''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri445/index.html Nismo ovce,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. marca 2022&lt;/small&gt;==

Stran si je sposodila ime s Severinovega &quot;zapasnika&quot;, na katerem je ta petek pisalo: Že stotič dokazujemo, da nismo ovce.&quot; Protestni posnetki oklepajo tiste z dveh izletov, smuškega z Draškega vrha in kolesarskega iznad Izole. Julijanu iz Malije (13) je bilo dolgčas, pa nama je pripovedoval, kako hudo je bilo med drugo svetovno vojno. Na poti domov sva v Ospu zaman iskala partizanski bunker pri Klabjanovih (16), vpisan v Register kulturne dediščine; zasuli so ga že pred dolgimi leti. Na stotem petkovem protestu so govorili Milan Kučan, Matjaž Hanžek, Jedrt Jež Furlan, Andrej Rozman Roza, prepevala sta Jani Kovačič in Darko Nikolovski, verze je bral Boris A. Novak. Rozov govor sem postavil na Youtube, Kučanovega govora in rapa Nikolovskega pa žal nisem dovolj dobro posnel. Velik in lep dogodek je bil, končal se je pred zabarikadirano RTV, ki jo Janša želi podrediti tako kot Putin Mariupol. Zadnji posnetek je sken QR-kode, ki državljana pripelje na volitvomat. Skozi serijo odgovorov na evidentirane volilne zahteve program izpiše, v koliko odstotkih državljanovi odgovori ustrezajo ponudbi obstoječih strank.

==Stran '''444''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri444/index.html No, gospod, to je pa že preveč,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. marca 2022&lt;/small&gt;==

Na občnem zboru lokalne Zveze borcev (začetni posnetki) so bili udeleženci starejši, na osmomarčevskem protestu v Ljubljani  (slike od 21 dalje) pa je bilo največ mladih ljudi; nekateri od portretiranih so vstopili v Wikimedijino Zbirko, za nepodnaslovljene aktivistke bo treba prej poiskati imena. V Zbirko sem seveda prekopiral tudi napise na transparentih. Od 6 do 20 so posnetki s petkovega protesta 3. marca 2022, ki je izpostavil vladno uzurpacijo medijev, zlasti javne RTV. Ker trenutno ne najdem primernejšega mesta, kar semle odlagam nekaj povezav na vojno v Ukrajini, čeprav je bilo napisov proti vojni na protestu 8. marca malo. V času, ko se gre informacijski mainstream propagandne vojne, je namreč treba pokazati na alternativne informacije, ki jih radi izpuščajo: [[Kako rešiti civilizacijo]].

==Stran '''443''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri443/index.html To leto bo naše in naša bo letos pomlad,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 26. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Verz za naslov te strani je spet prispeval Kajuh (iz pesmi [[:s:Po tisoč letih|Po tisoč letih]]), majico z njim je na včerajšnji protest prinesel Tone Gržina (21, 22). Posnetki so z dveh zadnjih petkovih protestov, vmes je nekaj snežne beline s Karavank in Pokljuke. Zadnjega je napravil Boris Živulović in sem si ga za tole stran sposodil, ker sva na njem tudi midva z Miro, ujeta v črko I na napisu IZBRIS. Pretresljivo sta v snežnem metežu ob obletnici [[:w:izbrisani|izbrisanih]], tem sramotnem slovenskem &quot;administrativnem genocidu&quot;, govorila Dragan Petrovec in Ratko Stojiljković. Protestne napise najde človek tudi v Wikimedijini Zbirki ([[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2022]], [[:c:Category:Protests against Janez Janša]], [[:c:Category:Slovene-language signage at demonstrations]]).

Napisal sem že, da niso vsi v političnem vrtincu enaki, nekateri so neprimerno slabši. Od volitev bo odvisno, ali bo izbrana znosna ali neznosna oblastna garnitura. Pametni državljan, ki modro sklene, da ne bo šel na volitve, naj se ne pritožuje, ko mu bodo zavladali bedaki in mafija.

==Stran '''442''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri442/index.html Zabode handžar si v srce,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 15. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Naslov tele strani je s petkovega plakata Saše Pahor Jenko (na začetku strani), na plakat pa je prišel iz Aškerčeve pesmi [[:s:Janičar|Janičar]], ki govori o usodi izdajalcev. Zadnje slike so od včeraj, ko se je pred skupščino enajst strank opredeljevalo do [https://glas-ljudstva.si/ 138 zahtev Glasu ljudstva.] Policijskih ograj tokrat začuda ni bilo. Akcijo je soorganizirala skupina [https://danesjenovdan.si/posadka Danes je nov dan,] ki s svojo mladostno zagnanostjo, znanjem in avtentičnostjo vzbuja socialna upanja. Nazadnje, tako bi rad verjel, prevlada prav to: zaupanje ljudem, ki so zares zavzeti za skupno dobro, torej nekakšen moralni instinkt nad paleto ideoloških ponudb, da o očitni poniglavi preračunljivosti, pokvarjenosti in zavajanju vladnih strank ne govorim. Ne, sploh niso vsi isti! Kjer pod fotografijami govorcev ni imena, pomeni, da jih ne poznam, tiste z imeni pa se da poguglati. Miha Tomšič je za protestne potrebe predelal [https://www.youtube.com/watch?v=8RLr02KE9G8 Alojz Valček] [[:w:Marko Brecelj|Marka Breclja]] tako, da se namesto na fizika [[:w:Alojz Kodre|Alojza Kodreta]] nanaša na policaja [[:w:Anton Olaj|Antona Olaja]] (slika 16), Boris A. Novak pa si je napev za parodične verze  Ole, Ole - Olaj, Olaj sposodil pri navijaškem refrenu [https://www.youtube.com/watch?v=Y8aIvD4N8GM The Name of the Game] (slika 17). Pesem je protest zoper kazni, ki jih generalni direktor Policije Anton Olaj predpisuje kritičnim intelektualcem, med drugim Pavletu Gantarju. [https://www.youtube.com/watch?v=k0vktIkE1-o&amp;t=2s Posnetek Borisovega nastopa na Youtubu] z naslovom Olempijada [sic!] v Ljubljani 11. 2. 2022 je delo [[:w:Karpo Godina|Karpa Godine]]. Na zadnjem petkovem protestu smo bili priča podelitvi olimpijskih medalj za boj proti demokraciji Janši, Hojsu in Olaju.

==Stran '''441''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri441/index.html Z zvezdo upora v očeh,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 5. februarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat je fotografij več. Na sprožilec pritiskamo, ko smo kje na novih koncih, posebej če je lepo vreme. Prva pot je vodila na koline k prijatelju Tonetu Gržini v Ojstriško vas, naslednji dan pa v bregove nad Laškim, kjer je speljana Pot 14. divizije. Partizanske spomenike je tam poslikal že Bor, do neposlikanih pa z Miro nisva mogla, ker so na težje dostopnih mestih in ker ob cesti ni bilo nikogar, ki bi ga lahko povprašala za pot. V partizansko zbirko jih bo vnesel Bor, jaz pa naložim v Zbirko na Wikimedia Commons vse druge ob poti. Naslednji izlet na Kras je bil uspešnejši, poslikala sva kar nekaj modrih zvezdic, ki označujejo neobiskane partizanske spomenike, na obeh straneh meje. [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] je že presegla 6700 obeležij. Ob vpisovanju v zbirko sem opazil, da sem fotografiral tudi [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:6083_x1548398.5751344583_y5757167.853417746_s18_b2852 nagrobnik treh partizanov (Alojz Zorn, Vladimir Pangerc, Alojz Kobal),] ki jih je 14. 8. 1943 postrelila domobranska patrulja pod vodstvom pesnika Franceta Balantiča v Grahovem. O tem pišem v prispevku [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Mladi fantje na dveh straneh|Mladi fantje na dveh straneh]]. Na Primorskem lepo skrbijo za spomenike, tudi v Italiji nihče ne praska informacijskih tabel na mestih, kjer rdeča zvezdica označuje partizanska obeležja, njihove slike so pomemben del turističnih informacij o kraju. Naslov tej strani je dal napis na spomeniku v Jamljah na oni strani meje (slika 31). Povezav na uspomeničene osebnosti (Dragotin Ripšl, Valentin Orožen, Matija Vertovec, Drago Marušič, Karel Štrekelj, Dorče Sardoč, Albin Škerk, Lojze Kokoravec) tokrat ne bom delal, saj se jih da poguglati in najti na Wikipediji, v SBL in drugod; slike obeležij obesim v Zbirko in v wikipedijske članke, če jih še nimajo, kakor tudi slike krajev in cerkva ob poteh: Lože, Laziše, Vrh nad Laškim, Olešče ... Jamlje, Cerovlje, Mavhinje, Prečnik, Šempolaj, Praprot ... O enciklopediziranju kulturne krajine sem nazadnje pisal v dveh člankih: [[Motiviranje študentov za lokalne raziskave]] in (skupaj z Jernejem Polajnarjem) v [[Wikimedija in lokalno raziskovanje]]. To počnemo tudi s študenti že v prvem letniku.

==Stran '''440''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri440/index.html Glas ljudstva,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. januarja 2022&lt;/small&gt;==

V sredo 19. januarja je ljudska skupščina Glas ljudstva na Trgu republike izročila [https://slov.si/doc/128zahtev.pdf 138 zahtev] (tudi [https://drive.google.com/file/d/1KsV7T2rDazcRKhnTEQoE8QcDzoGzO0vz/view tule]) slovenskim strankam. Lepa priložnost za opremo wikipedijskih člankov o politikih z njihovimi slikami, ki sem jih prej naložil na [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|Wikimedia Commons]]. Čeprav so se zbrali na trgu eminentni ljudje pri državotvornem dejanju, je preplašena ali pa preprosto zmešana oblast pregradila trg z zaščitnimi ograjami, bogseusmili take države. Prva vrstica fotografij je iz Muzeja novejše zgodovine, kjer sva s sospomeničarjem Danielom Divjakom iskala kartotetko spominskih točk iz druge svetovne vojne, ki jo je do leta 1961 postavila [[:w:Olga Kastelic|Olga Kastelic - Marjetka]]. Kartoteka je v precej razsutem stanju, nekateri fascikli manjkajo, kartotečni predalčki zamešani, težko si bo kaj pomagati z njo ... Čisto slučajno sem med papirji naletel na pričevanjski opis Kajuhove smrti (slika 3), za katerega sem pozneje našel, da je bilo leta 1957 objavljeno v ''Planinskem vestniku''.&lt;ref&gt;[http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1958_03.pdf Stane Terčak: Srečanja v gorah.]&lt;/ref&gt; Naša [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] vsebuje trenutno 6652 enot.  

V petek zvečer smo protestirali proti zakonu, ki želi doseči zastaranje gospodarskega kriminala &amp;ndash; kako prozorne in kako nespodobne oblastne poteze! Svetlana Makarovič je prebrala pesem [https://topnews.si/2022/01/22/video-petkovi-protestniki-izdali-tiralice-za-jelincicem-pocivalskom-in-toninom-in-janso-svetlana-makarovic-pa-je-jozetu-mozini-namenila-posebno-pesem-z-naslovom-utrip-lazi/ Utrip laži,] ki je merila na Možinovo omalovaževanje [[:w:dražgoška bitka|dražgoške bitke]]. Sveže je [https://www.youtube.com/watch?v=gTNfOeT0FS8 pričevanje domačinke Jelke Gortnar] o dražgoški bitki, ki ga je na Youtube postavil Božidar Flajšman; Jelka Gortnar je sestra Franca, Francke in Toneta Gortnarja, [[Komentarji k fotografijam#Stran 430 Mi pesem sreče brani napisati, 14. novembra 2021|o katerih sem tu že pisal]]. Nekje na sredi je slika z naslovom Najboljše so pa pečenice z zeljem, pač z mislijo na izjavo Cankarjeve Geni v ''Hlapcih'', ki daje prednost pečenim piškam. Upam, da take izjave ne postanejo kdaj naša zadnja tolažba ali celo vodilo.

==Stran '''439''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri439/index.html Sloveniše art,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 16. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Vreme se je popravilo, zato je nekaj več izletniških: v krnico pod Malo Ponco, v Streseno dolino, na planino Konjščico in Belo peč nad Tržičem, na Konjsko sedlo v Spodnjih bohinjskih hribih. Na petkovem protestu sem slikal Jerico Mrzel, Urško Comino in Svetlano Makarovič in jih spravil v Zbirko. Pa [[:c:Category:Demonstrations and protests in Ljubljana in 2022|protestne napise]] tudi, da bo laže pisati zgodovino in jo teže falsificirati.

==Stran '''438''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri438/index.html Dražgoše 80 let,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat so ob protestnih še dražgoške slike. Sporočilo petkovih protestov in Kučanovega nedeljskega govora na proslavi ob 80. obletnici [[:w:dražgoška bitka|dražgoške bitke]] ([https://www.youtube.com/embed/yADugXFKK0k Youtube,] [https://slov.si/doc/drazgose80.docx tekst]) je bilo identično: na volitvah 24. aprila moramo državo odvrniti od fašizma. Razlika je bila v številčnosti množice in v teži izrečenega, saj je bila za razliko od petkovih kriminaliziranih protestnih sloganov v Dražgošah razločna obsodba vladne tiranije izrečena ob prisotnosti najvišjih predstavnikov države in  tako rekoč ob policijski in vojaški asistenci. Recitirane in pete pesmi so bile Kajuhove in Novakova Svoboda je glagol. Če si ta narod aprila prosto ne izvoli vere in postave, ni vreden svobode. Petkov protestni sprevod se je ustavil pred RTV, kjer se dogaja kadrovska čistka v slogu časov, za katere se je zdelo, da se ne morejo vrniti. Ljudje na slikah so večinoma poznani, zato jih nisem podpisoval, če kdo koga ne pozna, naj me povpraša. Od slike 17 dalje so slike iz Dražgoš. Serijo začenja pisateljica Valerija Skrinjar Tvrz, za slikovno opremo gesel na Wikipediji pridejo prav tudi posnetek organizatorja generalmajorja [[:w:Ladislav Lipič|Ladislava Lipiča]] in portreti nastopajočih igralcev Primoža Bezjaka, Vesne Slapar, Katarine Stegnar in pevke Gaje Zorč. Scenarij za prireditev je napisala Milena Sitar. O domobranski interpretaciji dražgoške bitke glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007617.html zapis Klemena Laha.]

==Stran '''437''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri437/index.html Naj novo leto odnese diktaturo, korupcijo, laži,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 10. januarja 2022&lt;/small&gt;==

Tokrat so protestne slike dvoje: najprej s ponedeljka 28. decembra (0&amp;ndash;12), potem pa še od petka 31. decembra (od 23 do konca). Prve so bile proticepilske, druge protivladne. Svobodo zahtevamo vsi, proti pisunom, ki dajejo prednost varnosti in zdravju pred svobodo. Ali niso nikoli brali Martina Krpana, kjer razločno piše: ''Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre.'' Če bi obveljala njihova, ne bi bilo ne Trubarja, ne kmečkih upornikov, ne partizanov, niti današnjih kolesarskih protestnikov. Jajcemat (slika 14) je že uslovarjena beseda, nimam pa podatka, za koliko naprav za prodajo jajc se ji je uspelo uveljaviti. V sredici je dokumentirana podelitev [[:w:Trubarjeva nagrada|Trubarjeve nagrade]] [[:w:Miran Košuta|Miranu Košuti]]; za to priložnost v NUK-u sem nekoliko popravil Miranovo geslo na Wikipediji, ki pa še vedno potrebuje izdatnega ažuriranja. V nagovoru je zelo razločno protestiral proti temu, da bi ga Cobiss umeščal med italijanske pisatelje, ki pišejo v slovenščini ([https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007541.html debata na to temo je tekla pred kratkim na Slovlitu]). Ljudi na slikah najbrž ni treba posebej predstavljati, samo pri Marku Bidovcu naj povem, da je pravnuk leta 1930 na bazoviškem procesu ustreljenega [[:w:Ferdo Bidovec|Ferda Bidovca]] (prizadeva si za njegovo rehabilitacijo, v Italiji uradno še vedno velja za terorista, ne pa za borca proti fašizmu), Jana Mahorčič pa je NUK-ova piarovka. Mišeljski konec (22) je bil posnet pred silvestrom z Mesnove glave, kot vsako leto. Na kolesarskem protestnem silvestrovanju so na ognju upora na Trgu republike goreli tiranija, korupcija, laži in izdajstvo, lampijoni (37) pa so ponesli v nebo želje po demokraciji, poštenju, sreči, tovarištvu.

==Stran '''436''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri436/index.html Glava dobi vsak dan za kosilo dva človeka,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 25. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Ela je ob svoji umetniji iz plastelina, ki ji je dala ime Pošast s tremi glavami, povedala: Glava dobi vsak dan za kosilo dva človeka. Če ju dobi in poje, potem je sita. Sicer je jezna in tako zamahne z repom po vodi, da nastanejo poplave. Novinarko Erno Barborič Petrač (2) sem posnel, ko me je prišla izprašat o Kekcu, [[Ob 70-letnici prvega Kekčevega filma|povedal sem nekako tole]]. Grafit (3) je z Jesenic, protestni napisi pa z božičevanja v Ljubljani [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-24)|v petek 24. decembra]]. Imeli smo jaslice in smrečico, napis Mi vsi smo Jaša je zato, ker ablast toži Jašo Jenulla zaradi organizacije protestov in mu skuša zaračunati policijsko varovanje. Udeleženci smo za božično darilo dobili zbirko protestnih pesmi ''Protestarico'', ki jo je uredila Ana Jug, založil Luka Manojlović iz Nove Gorico, v njej pa so pesmi 20 avtorjev, začenši z Borisom A. Novakom. 

Pisatelj Branko Gradišnik se petkovih protestov sicer ne udeležuje, prepošilja pa vabilo na protest pred skupščino v ponedeljek 27. decembra ob 9.00, ko bo parlament &quot;sprejemal PKP10, zakon, ki bi, če bo sprejet, omogočal nadaljnje teptanje in morda dokončni odvzem naših svoboščin in pravic&quot;. Tisti s Facebookom najdete odprto Gradišnikovo stran in poslanice na Brankogradisnik1951. Proti sprejemu neustavnega zakona se je zavzela tudi Pravna mreža za demokracijo v [https://pravna-mreza.si/izjava-za-javnost-predlog-pkp-10-ne-odpravlja-neustavnosti-zakona-o-nalezljivih-boleznih/ Izjavi za javnost].

==Stran '''435''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri435/index.html Saj Slovenija ne krati mladoletnim tujkam spati v ledeni krsti vode,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 18. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Začne se s spletnim oglasom, ki išče sostanovalko v nekdanji [[:w:Jože Toporišič|Toporišičevi]] delovni sobi na Šarhovi ulici v Ljubljani. Z Majdo Kovačec (slika 1) sva se z Miro spoznala na poti na Mali Javornik; izkazalo se je, da ni samo športnica, ampak tudi pisateljica ([https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=ar%3D80724579&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Cobiss]). Potem so pa samo še [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-17)|protestni napisi od minulega tedna]]. Na zadnjem protestnem posnetku [[:w:Boris A. Novak|Boris A. Novak]] bere pesem [https://slov.si/doc/boris_a_novak_kralj_svobode.docx Kralj svobode] o kurdski begunski deklici, ki se je nedavno utopila v Dragonji; pesem je posodila verz naslovu tele strani.

==Stran '''434''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri434/index.html Zimske radosti,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 12. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Smrt gluhoneme begunske deklice v mejni reki Dragonji je bila osrednja tema protivladnih protestov minuli petek, udeleženci so za begunce zbrali kup oblačil in obutve (17), samo upamo lahko, da bodo srečno prišli do potrebnih. Pa kostanj smo &quot;pekli&quot;, ki so ga improvizirani in samovoljni oblastni odloki izvzeli iz serije novoletnih prepovedi. Zimske radosti so dveh vrst. Tiste perverzne, ki jih goji samopašna in podivjana vlada, je narisala Saša (11; [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-12-10)|protestni napisi tega tedna so že v Wikimedijini Zbirki]], kjer delajo družbo drugim iz minulih 80 in več tednov), za ravnotežje sem na začetku in na koncu dodal prgišče posnetkov zimskih radosti običajne sorte. Da ne pozabimo nanje v mračnjaškem političnem vzdušju. Začnejo se s Hruškim (Hrušenskim, Hruščanskim) vrhom oz. Hruško Rožco (tam sem srečal Urbana Ažmana, ki je z njim Mira pred leti napravila [https://planinskivestnik.com/javno/vsebina/pv_2019_07_08_web.pdf#page=18 intervju za ''Planinski vestnik'']), končajo pa s smuko s Partizanskega doma na Vodiški planini nad Kropo. Zraven Hruškega vrha je Klek, [http://slov.si/mh/galerije/galeri414/index.html kjer smo bili letos s slavističnimi kekci.]

==Stran '''433''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri433/index.html Utkenektkosmrdi,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 7. decembra 2021&lt;/small&gt;==

Literatura je nedvomno ena nevarna reč, sicer se ne bi citati iz nje pojavljali na protivladnih protestih, tokrat se je citat iz [[:w:en:Raymond Queneau|Queneaujeve]] ''Cice v metroju'' ponudil za naslov strani v albumu (14). Snežna belina na drugih posnetkih ne potrebuje komentarja; lokacije so zapisane pod slikami, na Geopediji se da preveriti, kje so ti vrhovi in te zapršičene planine. Zadnji posnetek izkoriščam za poizvedovanje, kdo iz srenje bi bil zainteresiran za referat na simpoziju o dveh Jenkih, pesniku [[:w:Simon Jenko|Simonu]] in skladatelju [[:w:Davorin Jenko|Davorinu]], ki sta se rodila leta 1835 v Kranju &amp;ndash; naj mi piše. Na posnetku so pobudniki za leto 2025 načrtovanega simpozija kulturni animator iz Mavčič Rudi Zevnik, muzikolog [[:w:Franc Križnar|Franc Križnar]] in vodja prireditev v kranjski knjižnici Nina Svetelj.

==Stran '''432''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri432/index.html Minister, za kulturo odstopite,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 28. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Tokrat nekoliko bolj &quot;uravnotežena&quot; stran: protestnih slik je samo 32,5 % :), druge so iz narave. Ne vem, koliko k &quot;uravnoteženosti&quot; prispeva spominska plošča [[:w:Črtomir Nagode|Črtomiru Nagodetu]] na Mirju 15 (slika 4), ki je bil žrtev političnega procesa 1947; vključil sem jo tudi v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 sloj partizanskih spomenikov na Geopediji,] saj je bil spočetka v vrhovnem plenumu OF. Med partizani je tudi tigrovec [[:w:Lavo Čermelj|Lavo Čermelj]] (2). Kako je bilo s slovenstvom nobelovca [[:w:Friderik Pregl|Friderika Pregla]] (3), lepo piše v njegovem geslu na Wikipediji. Galerijo uspomeničenih znamenitežev tokrat zaključuje slavist [[:w:Rajko Nahtigal|Rajko Nahtigal]] s ploščo zraven Nagodetove, na Mirju 13 (5 in 6). Planinski posnetki so s poti na Košutico (Babo) nad Ljubeljem in Hruški oz. Hrušenski vrh nad Plavškim Rovtom, gore so na meji z Avstrijo ali pa že na oni strani, treba jih bo postaviti k ustreznim enciklopedijskim geslom. S kolesarsko nalepko je nekdo obogatil zbirko na polepljeni vpisni skrinjici na vrhu (21). Posnetek 26 je za tiste, ki bi znali dešifrirati meni popolnoma nerazumljivo številčenje sedežev v novih vlakih Slovenskih železnic. Od slike 27 do konca je dokumentacija petkovih državljanskih dolžnosti; z enega izmed napisov je tudi naslov te strani v albumu, ki se slavistično poigrava s pomenotvorno premestitvijo vejice: &quot;Minister, za kulturo odstopite&quot; namesto pričakovanega &quot;Minister za kulturo, odstopite&quot;. Tokrat se je na Trgu republike dogajala dražba ministrove podobe, v [[:w:Banksy|Banksyjevem]] slogu obdelane z rezalnikom papirja; za sto evrov jo je kupil [[:w:Zlatan Čordić|Zlatko]]. Števika 21 na dlani z iztegnjenim sredincem pomeni še 21 petkov do volitev. Napis SRAMOTA pa je, kot vemo iz medijev, pred Dramo SNG. Protestni napis. Glas umetnikov in kulturnikov.

==Stran '''431''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri431/index.html Ustavimo državni udar,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 20. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Božo Flajšman objavi svoje posnetke s petkovega protesta skupaj s komentarjem že uro dve po dogodku, jaz v najboljšem primeru (tole je tak primer) dan potem. Uvod vanje sta grafit pri železniški postaji v Ljubljani in Spacalova grafika, z druge strani pa jih zapira troje posnetkov s koncerta Janija Kovačiča in Mirana Košute v atriju ZRC SAZU. Odigrala in zapela sta blizu 20 pesmi italijanskega kantavtorja [[:w:it:Giorgio Gaber|Giorgia Gabra]] (1939&amp;ndash;2003), čigar polno ime je bilo Gaberščik (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007540.html vabilo na koncert na Slovlitu]). Koncert je na dostopen na [https://www.youtube.com/watch?v=o4uO-u77VXo Youtubu]; pesmi je prevedel [[:w:Miran Košuta|Miran Košuta]].

==Stran '''430''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri430/index.html Mi pesem sreče brani napisati,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 14. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Število posnetkov na tej strani je 36, kolikor je včasih obsegala posnetkov celuloidna rola; kako zelo še vedno preddigitalni formati določajo naše obnašanje v digitalnem svetu. 

Spet kradem naslov strani iz poezije, tokrat iz pesmi Francke Gortnar (slika 6), ki se nahaja v 12.000 tekstov obsegajoči zbirki NOB poezije; Francka je ena od 2437 pesnikov, ki so v najtežjih časih dokazovali, da med vojno muze ne molčijo. Neža Kočnik je pretipkala prvih 1370 enot Kataloga uporniškega pesništva v računalnik, Mihael Simonič pa je zanj pripravil [https://www.slov.si/iskalniki/upor/ iskalnik]. Vsaj eno pesem ([[:s:Izseljeni|Izseljeni]]) je napisal tudi njen brat Franc Gortnar, ki je padel nad Smlednikom in ima tam v gozdu spomenik. Prek njunega brata Petra, ki ta spomenik vzdržuje (nanj me je kot nekdanjega stražiškega sovaščana opozorila Marija Stanonik), sem sploh postal pozoren na Gortnarje. Zapis o Francu Gortnarju v [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4357_x1609593.6170895821_y5807658.214647306_s15_b362 zbirki partizanskih spomenikov na Geoopediji] &amp;ndash; trenutno je v njej 6563 spomenikov &amp;ndash; je zdaj obogaten z novimi podatki.

Na začetku je ena od plošč Radiu Kričač, ki jih je v začetku 1980. let RTV postavila svojemu medvojnemu ilegalnemu predhodniku. Z RTV ni nobenega odgovora, koliko plošč od načrtovanih 23, kolikor je bilo skrivnih lokacij radia Osvobodilne fronte, so sploh postavili; v zbirki partizanskih obeležij smo jih našli trinajst. Zdaj ko je &quot;nov veter&quot;, bodo verjetno začeli postavljati plošče okupatorjevim sodelavcem, za katere je sicer v slovarjih vsega sveta beseda ''izdajalec''. Zanimivo, pojma ''izdaja'' 'sodelovanje v vojni zoper svojo deželo', ki ga pozna [[:d:Q160128|49 jezikov na Wikipediji]], slovenska Wikipedija še nima. Sledi četvero aktualnih političnih protivladnih grafitov po ljubljanskih zidovih, sredica te strani pa je iz posnetkov z letošnjega popotovanja iz Litije do Čateža. Udeležba je bila kovidsko skromna, vzdušje in obara na Čatežu pa sta delovala zdravilno. Posnetek Andraža z bankovcem za 500 evrov naj ostane enigma, kakor je enigma tudi pobeljena plošča na rojstni hiši [[:w:Slavko Grum|Slavka Gruma]]; Grumu so lani sredi Šmartnega sicer postavili doprsni kip (žal sem ga pozabil fotografirati).

Zadnja tretjina je iz protestnih posnetkov. Portret enega izmed govornikov, [[:w:Branko Soban|Branka Sobana]] (32), sem postavil v Zbirko, spoznal sem popularno pisateljico Mašo Modic (36), o kateri sem nekoč naročil [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/21362018#full diplomsko nalogo.] Saj nas je bilo kar nekaj, vendar glede na grozljive reči, ki se dogajajo v politiki in javnem življenju sploh in nas pehajo v skorumpirano avtokracijo, premalo. Kot da bi tiščanje glave v pesek postalo prepoznavna slovenska drža. Drugačno držo imata kolumnista [https://ikz.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/mateja-ratej-sl Mateja Ratej] in [[:w:Dragan Petrovec|Dragan Petrovec]], ki vabita na predstavitev svojih knjig ''Silhuete'' in ''Stopinje upora'' v Atrij ZRC v četrtek 18. novembra 2021 ob 18. uri. Ker ne gre za literarnovedno ali jezikoslovno temo, vabila na Slovlitu ne morem objaviti; ga pa [https://hi-in.facebook.com/zrcsazu/posts/4752326041486059/ tule.]

==Stran '''429''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri429/index.html O kulturi bi čvekale,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 6. novembra 2021&lt;/small&gt;==

Za naslov te strani je verz iz pesmi Vladavina gospodarja muh Svetlane Makarovič (slika 42). Lahko bi si izbral tudi kak verz iz pesmi Andreja Rozmana Roze Sendevedeset procentou (43) ali iz pesmi Iztoka Osojnika No pasaran; vse tri so na letakih, ki pod gesli Za svobodo, za demokracijo, za vladavino prava ... pozivajo '''na Prešernov trg v petek 12. novembra ob 17.00'''. Shodi so &quot;iz zdravstvenih razlogov&quot; prepovedani (čeprav so na prostem okužbe malo verjetne), zato to ne bo shod, ampak kolesarski sprevoz. Zanimivo, dovoljene so pa maše v zaprtih prostorih &amp;ndash; vladarjeva skrb za zdravje pa taka! Največ posnetkov dokumentira protestne zahteve zadnjih dveh petkov (3&amp;ndash;16 in od 29 do konca), postavljeni so bili tudi na Wikimedia Commons ([https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Protest_in_Ljubljana_(2021-10-29) tisti z 29. oktobra] in [https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Protest_in_Ljubljana_(2021-11-05) tisti s petega novembra]). Zabavna je bila intervencija policije na predzadnjem protestu, ki je pred pošto, kjer smo v nabiralnik oddali dopisnice s pozivom velikemu vodji, naj odstopi (pošto menda zadnje čase, odkar je &quot;prejel grožnje s smrtjo&quot;, spet dviguje), želela preprečiti ljudem prečkanje ceste na prehodu za pešce in pri tem spoznala, da se obnaša neumno. Na zadnjem protestu je zelo dobro govoril zgodovinar Martin Premk, tudi Jaša Jenull je vedno boljši tribun. Vmes so fotografije s strokovnih in z družabnih srečanj ter žal z enega samega izleta v sotesko potoka, ki mu je ime tako, kot se jaz pišem. Da bi se vremena zjasnila in bi bilo naslednjič fotografij iz narave več!

==Stran '''428''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri428/index.html Najdli ste od vil hišico,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 23. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Lepo bi bilo fotografirati prisrčne otroške napise, kot je tale iz naslova strani (slika 1), pa je čas tak, da je treba dati prednost napisom na petkovih protestih, ki razkrivajo zločesto naravo aktualnega oblastnega režima in iščejo ustreznejše oblike prihodnje družbene ureditve (slike od 17 do konca); tokrat je procesijo, ki se je od Prešernovega trga vila proti Ministrstvu za kulturo na Maistrovi ulici, spremljala maketa vodnega topa; od nastopajočih je največ aplavza požel [[:w:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman - Roza]]; postavil sem ga na Youtube in na dnu napravil povezavo nanj. Za uvod (3&amp;ndash;9) so posnetki s [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007501.html simpozija Desetič brat] v Štihovi dvorani Cankarjevega doma in po njem (slike nekaterih nastopajočih sem dal tudi na Wikimedia Commons), od 10 do 15 pa z dveh komemoracij, na katerih je govoril [https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/stefe-drago/ Drago Štefe:] pred [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:1579_x1584225.0434321356_y5830252.975817856_s16_b2852 spominsko ploščo v Otočah,] ki je posvečena padlim iz prve slovenske tekstilne zadruge, in na [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6_x1582780.114845034_y5829791.077364673_s18_b2852 grobišču padlih na Dobravi.] Magda Štupnikar je recitirala, [https://www.antonhabjan.si/ Anton Habjan] je pel, Nejc Jemc pa ga je spremljal na harmoniki.

==Stran '''427''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri427/index.html Zamenjajte zrcalo,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 17. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Napaberkovano po koledarskem razporedu: z razstave o jubileju Martine Orožen (0) je še od zadnjič, en del slovenske literarne zgodovine na kosilu (3), pogreb prijatelja [[:w:Ljubo Bavcon|Ljuba Bavcona]], na katerem sta govorila [[:w:Marijan Križman|Marijan Križman]] in [[:w:Alenka Šelih|Alenka Šelih]] (4&amp;ndash;7), ob poti grob igralke [[:w:Marija Vera|Marije Vere]] in škofov [[:w:Anton Vovk|Vovka]] in [[:w:Anton Bonaventura Jeglič|Jegliča]], po pogrebu kosilo Pod kostanji na Žalah (10&amp;ndash;11), nekaj od posnetega sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Ko sva z Miro pred leti hodila po Prenju, sva pri bivaku na Jezercih zgrešila spominsko ploščo leta 1949 v avgustovskem snežnem metežu umrlih kranjskih alpinistk Marice Hribar in Adele Modic. [[:w:bs:Zehrudin Isaković|Zehrudin Isaković]] je prijazno poslal fotografijo nove plošče, ki jo je posnel Petar Šimić, France Malešič pa je v arhivu planinskih nesreč našel fotografijo tragično preminulih in posnetek stare plošče (12&amp;ndash;14). Od tod do konca so napisi s petkovega protesta, na katerem smo rangirali zahteve Zavezništva civilne družbe do bodočih vlad.

==Stran '''426''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri426/index.html 90 let Martine Orožen,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 13. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Slik tokrat nisem opremljal s podnapisi, saj se poznamo (kolikor nam maske ne skrijejo identitete). Slavljenka [[:w:Martina Orožen|Martina Orožen]] jih sploh ne kaže toliko, kot piše, napravila nam je predavanje, da je kaj, enako živo kot pred štiridesetimi leti. Voščili so ji prorektorica Ksenija Horvat Vidmar, dekanja Mojca Schlamberger Brezar, predstojnici Mateja Pezdirc Bartol in Špela Sevšek Šramel, predsednik SdS Matej Šekli, Mariborčani z Markom Jesenškom so ji izročili zbornik v njeno čast, predvajali so posnetka voščil Katje Sturm Schnabl in zakoncev Tokarz, pela je Irena Avsenik Nabergoj, na citre jo je spremljala Tanja Zajc Zupan, na koncu je z Zabučale gore pritegnila še številna publika, med njo je kamera ujela Bernarda Rajha, Majdo Merše, Andrejo Legan Ravnikar, Lučko Abram, Eriko Kržišnik, Meto Klinar, Anko Polajnar in Ireno Orel, ki je vse skupaj vodila, drugi so bolj ali manj prepoznavni v ozadju, nekatere sem postavil v Wikimedijino Zbirko. Še več slik in boljše dobite zainteresirani pri Neži Kočnik, ki je na gmailu, kakopak. Na voščilnico profesorici sem se pozabil podpisati, naj bodo pa za prijazno voščilo tile posnetki.

==Stran '''425''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri425/index.html Krasni novi svet,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 9. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

Dva niza petkove protestne dokumentacije (protesti se v tem letnem času dogajajo že v temi) prekinja troje dnevnih fotk z Dobrave, na eni je soseda aktivistka Mimi Zajc.

==Stran '''424''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri424/index.html Hrvaško-slovenska okrogla miza o interpretaciji,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 1. oktobra 2021&lt;/small&gt;==

[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007484.html Slovensko-hrvaška okrogla miza o literarni interpretaciji.] Koordinatorja in moderatorja red. prof. dr. sc. Davor Dukić, Filozofski fakultet Sveučilišta u Zagrebu, izr. prof. dr. Urška Perenič, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. V četrtek 30. septembra 2021 ob 10.30 na Filozofski fakulteti.

==Stran '''423''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri423/index.html Pa mirna Bosna,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Potovanje v Bosno mora biti v enem kosu, tudi če je slik nekaj več. V Bihać sva peljala prikolico z oblačili in obutvijo za begunce. Čeprav je Mira priskrbela žig Rdečega križa pod seznamom blaga, naju bosanski carinik najprej ni hotel spustiti čez mejo, češ da bi morala podarjena roba na carinjenje. Pa se naju je hitro usmilil, strgali smo dokument, tako da sva prikolico kmalu izpraznila v skladišču Rdečega križa pri Aneli. Nič več ne gre po domače. Po ulicah in ob cestah je videti precej temnopoltih fantov brez vsega ali z vrečko provianta, menda jih jemljejo pod streho dobri ljudje, dokler se spet ne odpravijo na ''game'', tj. poskušat srečo s prehodom meje. Vzdolž nje so na hrvaški strani izsekali 50-metrski pas, ki spominja na mejo med Vzhodom in Zahodom v času hladne vojne.  Že na Hrvaškem sva se ustavljala ob znamenitostih ob cesti: pri gradu Ribnik, ob katerem stoji spomenik [[:w:Juraj Križanić|Juraju Križaniču]], ob spomeniku uporniku Eugenu Kvaterniku, soimenjaku tistega Kvaternika, ki je bil desetletja pozneje visoki uradnik v NDH in je umrl v Argentini. Pred ruševinami gradu Drežnik sva se zapletla v pogovor z delavcema. Izkazalo se je, da je Mijo delovno dobo preživel v Sloveniji in da pokojnine zlepa ne more potrošiti. Ob cesti v notranjščino Bosne je veliko propadlih partizanskih spomenikov, največji je tisti na prelazu Makljen (12), ki so ga v zadnji vojni zbombardirali Hrvati. Nekateri pa so tudi ohranjeni in vzdrževani, tako v hrvaških kot v srbskih ali muslimanskih krajih. V Jajcu sredi mesta stojita drug ob drugem spomenika padlim v zadnji vojni, eden muslimanski z verzi [[:w:Mak Dizdar|Maka Dizdarja]] (24), drugi hrvaški (25). V Konjicu sva se na pikniku srečala z nadvse gostoljubno širšo družino kirurga Ćazima Kraljušića (34&amp;ndash;39) in se po njegovih napotkih podala do nove koče Rapti v Prenju na 1400 metrih. Cesta do tja je sicer za terence, ampak sva jo zmogla tudi z navadnim avtom. Med planinci, ki so rajali do tretje ure zjutraj (sem se namreč hodi žurat), je bil tudi glasbenik in javni delavec [https://m.facebook.com/DFZeljkoKomsicCp/photos/a.217607741745517/971242369715380/?type=3 Dragan Agić,] s katerim smo naslednji dan, po vrnitvi z Velike kape, ob pivu analizirali bosansko politiko. Z vrha se je razpiral pogled po velikem delu Prenja, tudi na Zeleno glavo, kjer sva bila pred dvema letoma. Nazaj grede sva sklenila še znanstvo s [https://m.facebook.com/DFZeljkoKomsicCp/photos/a.217607741745517/971242369715380/?type=3 Sanelom Korićem,] ki je na vrh peljal svoje raftarske goste &amp;ndash; Mira pač nagovori vsakogar, ki ga sreča, in vsi se prijazno odzovejo. 

Četrto noč sva prespala v hotelu Hajdučke vrleti v naravnem parku Blidinje, kjer smo bili že dvakrat: prvič v dežju s Kekci leta 2005 in drugič na Velikem Vilincu pred dvema letoma. Zelo so profesionalni, prijazni in odlično domačo hrano postrežejo. Ker je zjutraj nad vrhom Ploćno visel oblak, sva se podala na Veliki Vran na drugi strani doline. Oblak se je čez dan razblinil, vrh Ploćno bo počakal do naslednjič. Vožnja od Livna čez Livanjsko polje je bila turobna, ob cesti izpraznjene vasi, porušene hiše, sami stari ljudje ... Partizanskih spomenikov niso povsod porušili, samo zvezdo so nadomestili s križem (66). Spomenik žrtvam zadnje vojne je našel mesto ob spomeniku partizanskih žrtev (67). Peto noč nisva imela sreče s prenočiščem: obcestnega motela 9 v Bosanskem Petrovcu ne priporočava, ker je v njem vse narobe: cena, menjalni kurz, brez računa, kava ni vključena v zajtrk. 

Zadnji dan sva se ustavila na gradu Ostrožac nad Bihaćem. Od zunaj je videti lep, znotraj pa je razdrt. Na vrtu za obzidjem forma viva. V Veliki Kladuši sva obiskala Piksija, ki ga domačini kličejo Slovenac in tam pomaga beguncem. Prav takrat se mu je skupaj s humanitarno delavko in tolmačko Catherine prišel zahvalit droben kurdski begunec Juan iz Irana, ker mu je z njegovo pomočjo uspelo priti v Belgijo. Dobil je azil in službo in čaka na belgijsko državljanstvo. S Catherine pišeta knjigo o njegovi begunski kalvariji. Razpoloženje v bifeju, kjer smo se srečali, je z vsakim pivom postajalo bolj prisrčno. Irfan, ki se je v zadnji vojni kot legionar boril na hrvaški strani, in njegov prijatelj, čigar ime sem pozabil, ki se je boril na srbski strani, sta premirje sklenila že prej. Bogve do kdaj ...

Zdi se, da v Bosni covida ni: maske vidiš redko, še v pogovor ne zaide.

==Stran '''422''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri422/index.html Beseda je konj,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 29. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Vse slike so s predstavitve ponatisa Tavčarjeve novelete Otok in Struga v Knjižnici Mirana Jarca v Novem mestu. Tam smo nastopali predsednica dolenjskega in belokranjskega slavističnega društva Jožica Jožef Beg, jaz kot pisec [[Otok in Struga|spremne besede]], ilustratorka Vida Cizel in moderatorka študentka Neža Cerinšek (nisem vedel, da je tudi nagrajena pesnica). Mimogrede sem poslikal še nekaj spominskih obeležij, plakatov v dvorani in napisov. Najbolj mi je všeč tisti, na katerem piše ''Hvala, ker kolesarite'' :) 

==Stran '''421''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri421/index.html Use je le privid,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 19. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Da je &quot;use le privid,&quot; je v svoj blokec napisala sosedova sedemletna Ema. Slika 1 in 2 sta še od zadnjič; včasih se pač kakšna izmuzne in jo je treba dodati naslednjič. Od 3 do 6 so z izleta na Vanjež in na Debelo peč, od 8 do konca pa z zadnjega petkovega protesta. Bis bald.

==Stran '''420''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri420/index.html Jezus je bil levi ekstremist,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Državljanske protestne dolžnosti zadnjih dveh tednov. Ob izpitih in hišnih rekonstrukcijah za drugo ni bilo časa. Govornika zadnjič sta bila na Trgu republike Igor Winkler, pred Ministrstvom za kulturo, ki podpira društvo izrazite nacistične orientacije, raziskovalni novinar [[:w:Erik Valenčič|Erik Valenčič]], na zadnjem protestu pa naša študentka Marija Jeremić. Predsednika Boruta Pahorja je na protestu zastopala slamnata lutka.

==Stran '''419''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri419/index.html Hlapci Jerneji in Šimni Sirotniki,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 11. septembra 2021&lt;/small&gt;==

Čas me prehiteva, zato postavljam kar dve strani fotografij hkrati. Ta stran se začne z verzi Mihe Klinarja na spomeniku padlim na Belem polju pri Hrušici, ki se sklicujejo na Cankarjevi naslovni osebi. [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Zbirka partizanskih spomenikov] je presegla številko 6500 obeležij, popisovanje se nadaljuje. Na sliki 3 se družita dve nazorsko različni kolesarski nalepki; domnevam, da bodo tisto protestno nestrpni ljudje kmalu spraskali z droga. Na štirici je inštalacija v Försterjevem vrtu za FF, tam je bil posnet tudi [[:w:Tomo Virk|Tomo Virk]] za potrebe intervjuja v oktobrski številki ''Planinskega vestnika'' (30). Vmes so protestni napisi za potrebe jezikoslovnih analiz in protestniki ([[:w:Andrej Rozman - Roza|Roza]], [[:w:Brina Švigelj Mérat|Brina]], [[:w:Gašper Troha|Gašper]], [[:w:Milena Mileva Blažić|Milena]]) ter nekaj malega Premanture. Naknadno zapisujem ugotovitev, da sem za stran izbral naslov, ki sem ga [http://slov.si/mh/galerije/galeri192/index.html uporabil že 26. aprila 2013]. Nič hudega, saj ga trenutno ni mogoče odpreti in se zgražati nad samoplagiiranjem :)

==Stran '''418''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri418/index.html Vodnik na Triglavu,] &lt;br&gt;&lt;small&gt; 22. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Zadnjič sem pozabil v album naložiti pisateljsko hišico na Bledu, zato jo zdaj. Menda je hišico in bližnjo propadajočo vilo muzealcev kupil neki Ukrajinec skupaj s polovico hriba Osojnice &amp;ndash; komentar ni potreben. S [[:w:Peter Scherber|Petrom Scherberjem]] (slika 1) smo na Urškino povabilo kosili na Bregu, Katja (3, 4, 5) je istega dne zagovarjala magisterij, sledil je redni petkov protest (6&amp;ndash;8). Proticepilci protestirajo pred RTV vsak dan (9), mimo nas je peljala pot na kosilo uredništva ''Slavistične revije'' (10, 11). Z Mojco Vučajnk, ki je magistrirala na temo športnega romana leta 1998 (13), smo se slučajno srečali na Uskovnici. Nato pa so si slučajnosti kar sledile. Ta stran v albumu ima naslov po fotografiji spominske plošče, ki obeležuje vzpon [[:w:Valentin Vodnik|Valentina Vodnika]] na Triglav 20. avgusta leta 1795 (32). Glavnina posnetkov je s protestnega vzpona na Triglav na isti dan (20. avgusta) 226 let pozneje. Triglav smo želeli očistiti nacističnega virusa, ki ga od tam razširja MP. Triglav je pač slovenska simbolna točka. Jakob Aljaž ga je s postavitvijo stolpa iztrgal iz rok Nemcev, partizani so leta 1944 z razvijanjem slovenske zastave in rušenjem mejnika med Italijo in Tretjim rajhom na njem sporočali, da je Triglav slovenski, mi pa smo z razvitjem gesla ''Oblast ljudstvu, volitve zdaj'' in protestniškega kolesarskega bandera izrekli jasni NE aktualnim oblastnikom, ki odkrito simpatizirajo z okupatorjem iz leta 1944 in preganjajo uporniško tradicijo partizanstva. Tea Jarc je prebrala [https://slov.si/doc/poslanica_s_triglava.docx poslanico,] nekdanja veleposlanica [[:w:Jadranka Šturm-Kocjan|Jadranka Šturm-Kocjan]] je recitirala Kajuhovo pesem, sam sem povedal nekaj o &quot;osamosvojitvenem&quot; [[Triglavske partizanske plošče|vandaliziranju partizanskih spominskih plošč okoli Triglava]], fotografu Borutu Krajncu nas je iz letala uspelo posneti. 

Težko bo nejeverne prepričati, da smo se na poti gor zgolj po naključju srečali z obrambnim ministrom Toninom in da sta se zvečer na Kredarici zgolj po naključju znašla še Janez Janša in odstopljeni policijski minister Aleš Hojs. Vprašanje je le, ali so zaupne informacije o protestniškem vzponu na Triglav pridobili oblastniki s pomočjo vohunskega programa Pegaz ali je bila za tajming zaslužna protestniška obveščevalna služba. Kakor koli že, okrog devete zvečer je na Kredarici prišlo do prvega soočenja protestnikov, ki že 70 tednov pozivamo vlado k odstopu in k novim volitvam, z vrhom režima. Premierjevi pohvali protestnikov za osvojeni vrh je sledila njegova žalitev, češ da ni vedel, da ima psihiatrična bolnica Polje dan odprtih vrat. Tea je prebrala del govora, protestniki smo jo podprli z vzkliki. Ko smo odkrili, da je oseba, ki se je skrivala v kotu, Aleš Hojs, smo ga pozdravili z ''oink oink'', on pa je zanikal, da bi protestnike kdaj označil za svinje, neonacije pa za bisere. Oblastnika sta se &quot;dostojanstveno umaknila&quot; (beri: pobegnila pred ljudstvom, ki naj bi ga predstavljala), režimski vernik je fizično nastopil proti Tei, do ravsa pa vendarle ni prišlo. Dogodek je, ker ga je Tea [https://www.facebook.com/watch/?v=199827562170734 snemala in v živo predvajala,] doživel burno medijsko pozornost. Protestno akcijo so rumeni novinarji oblatili z debelo lažjo, kako je oskrbnik koče Herman Uranič izjavil, da so protestniki skakali po mizah; na Mirin poziv je izjavo v ''Slovenskih novicah'' zanikal. Tea Jarc prejema  od esdeesovskih hijen kupe vulgarnih sporočil, njihove pokvarjene medije pa moti le, da si je drznila zmotiti ljubljenega vodjo pri zasluženem počitku. Število komentarjev in glasovanje na 24ur.com, ki se ga je udeležilo skoraj 30.000 ljudi, govori, da se je dogodek dotaknil tistega, kar ljudje dojemajo kot bistvena določila slovenske kolektivne identitete (alpskega značaja skupnosti, mitologije neomadeževanih gora in Triglava kot svetega prostora), razkril problematičnost tega identitetnega veziva in temeljno razklanost skupnosti, ki se vleče od Finžgarjevega bolečega popisa bojev med Anti in Slovani v romanu ''Pod svobodnim soncem'', spopadov med katoliki in protestanti v 16. stoletju, strastnega zmerjanja med liberalci in klerikalci v 19. stoletju vse do krvavih obračunov med partizani in domobranci med drugo svetovno vojno. 

Premišljam, ali bi se srečanje lahko odvilo kako bolj &quot;dostojno&quot;, in ob komentarjih kolegov, ki jih cenim (prim. Boris Vezjak: [https://vezjak.com/2021/08/21/toksicni-pozdravi-s-triglava-zakaj-se-protestnikom-ocita-nedostojna-komunikacija/ Toksični pozdravi s Triglava: zakaj se protestnikom očita nedostojna komunikacija?]), ugotavljam, da ne. Človek, ki širi razdor (&quot;zdrahar brez primere&quot;), sesuva demokratične temelje države, uničuje javne inštitucije, partijsko kadruje, nagrajuje občudovalce Hitlerja, vsevprek žali državljane in maže ugled Slovenije po svetu, ne zasluži vljudne obravnave. (»Ljudem, ki širijo nacistično retoriko in aktivno podpirajo neonaciste, ne sme biti nikjer v državi prijetno, neodvisno od nadmorske višine.«) Njegova stranka ni samo ena od strank v demokratičnem dialogu, ampak je stranka, ki spodkopava demokracijo, kultura, na katero se sklicuje, ko deli ali jemlje državne podpore, je kultura muzikantenštadla in folklornega slovenstva (''Heimatkultur''). Ne, takemu človeku smo dolžni pokazati, da raj pod Triglavom ni njegov teritorij in se upreti njegovi pogubni politiki. Na poti na vrh in nazaj v dolino smo bili ob kolesu s prečrtano svastiko, ki sta ga nosila Peter in Matjaž, deležni radovednih pogledov, posebno od tujcev, po razlagi, da ga nosimo na hrib iz protesta proti fašistični politiki aktualnega režima, pa glasnega občudovanja. V vsej množici sta z glavo odkimavala samo en domačin in en Madžar (letos je neverjetno veliko madžarskih turistov), ki nam je razložil, da sta Orbán in Janša patriota. Iz tega sklepam, da če je na strani SDS bog, so pa na naši strani ljudje.

Mediji izpostavljajo zmerljivke na račun vlade. Oblastnikom pravzaprav ne bi bilo treba reči nič, saj so zvesti strankarski sledniki opravili umazani del besednega spopada. Protestnike so pošiljali v Afganistan, delat naj grejo lenuhi, očitali so nam zaslepljenost z rdečo zvezdo, čeprav se ni nihče kazal z njo, poučili smo se, da se slovenska zgodovina začenja leta 1991, in prisluhnili smo celo zgodbi o Janševi vojaški modrosti, ki je v vojni za Slovenijo zadrževala slovenske vojake, da bi se spustili v odkrit spopad z JLA, in tako dosegla osamosvojitev brez velikih žrtev; doslej smo, zaslepljeni, mislili, da je za daytonski sporazum zaslužen pomirljivi Kučan, ne pa bojeviti Janša. Očitek nekulturnega ravnanja protestnikov najbolj glasno izrekajo ljudje, ki jim pri besedi kultura pride na misel samo gasilska veselica. 

Še nekaj besed k posameznim fotografijam: relief tigrovca in partizana [[:w:Danilo Turk (igralec)|Danila Turka - Joca]] v koči Planiki (25) razkriva lažnost janševskega konstrukta o tigrovcih kot pozitivni alternativi partizanom: večina predvojnih tigrovcev je šla v partizane, saj so le tako lahko naprej gojili svoj antifašizem. Igorju Rezmanu, ki je na Planiko vodil planince iz Šoštanja (26), smo sporočili pozdrave za njegovega brata pisatelja [[:w:Peter Rezman|Petra Rezmana]]. Vsi so z nami. Ob poti je polno plošč planincem, ki jih je na Triglavu pokončala strela (svoj članek o triglavskih ploščah sem moral močno dopolniti), med njimi je ena tudi trem Mirinim sovaščanom, ki jih je strela ubila leta 1972 (30, več o njih v poglavju Nesreča na Triglavu v [[:b:Kronika Dobrav po 1945#Šport|kroniki Dobrav]]). Na 31. sliki je plošča [[:w:Marko Pernhart|Marku Pernhartu]], ki je prvi narisal panoramo gora s Triglava. Replika slike je bila do njegove restavracije na notranjem obodu Aljaževega stolpa. Fotografije kontroverznega spominskega obeležja hrvaškemu kardinalu [[:w:Alojzije Stepinac|Alojziju Stepincu]] v kapeli Marije Snežne nisem postavil v album. S prijaznim upokojenim triglavskim župnikom Francetom Urbanijo (40) (bratom našega kolega in pisatelja [[:w:Jože Urbanija|Jožeta Urbanije]]) sva se spoznala, ko sem iskal ostanke partizanske plošče s križa na Škrlatici; tokrat smo se srečali malo pod Kredarico, kamor je šel poročit dva planinca. Na njegovo vprašanje, kaj smo s kolesom počeli na Triglavu, sem odgovoril, da smo z njim preganjali zle duhove. 

Večine pohodnikov na Triglav prej nisem poznal. Po dveh dnevih druženja lahko rečem, da so topli ljudje, ki jim je mar za našo skupno usodo in ki se zavzemajo za obče dobro. Tudi njihovo politično naivnost dojemam kot znak nepokvarjenosti in nepreračunljivosti in sem vesel, da smo se spoprijateljili. Eno dobro lastnost ima tale naš džejdžej: ljudi, ki nismo nikoli pomislili, da se bomo kdaj politično udejstvovali, spodbuja k aktivnemu državljanstvu. In še za eno koristno posledico je zaslužen: doseči zna, da se med sabo v ogorčenem odporu povežemo ljudje najrazličnejših značajev in nazorov. Držalo bo, da je pravi organizator vsakotedenskih protestov prav on. Šele ko bo nevarnost janšističnega totalitarizma in pokvarjenosti mimo, bodo lahko drug ob drugem cveteli številni nazori, politike in kulture. Stopnja javne blaginje se meri s številnostjo izbir, ki so skupnosti na voljo, in ne z atavistično enostjo in enotnostjo (''ein Volk, ein Führer ...''), h kakršni si prizadeva veliki vodja. Toliko za prvo silo, tale tekst po malem še dopolnjujem, na žaljive in deplasirane odzive Janševih fedaijev pa ne bom odgovarjal. Lep pozdrav od Mirana, člana &quot;kolesarske bande&quot;

===Zarota pod Triglavom===

P. S. Hehe, na Novi24 berem [https://nova24tv.si/slovenija/je-profesor-hladnik-s-filofaksa-ponesreci-razkril-da-srecanje-na-kredarici-ni-bilo-nakljucno/ prispevek o moji vlogi pri triglavskem dogodku.] Identificirali so me kot idejnega vodjo pohoda in srečanja, hvala za komplimente, v meni se prebuja napuh. Saj sem vedel, da je ta rumeni medij poden, vendar sem mu pripisoval samo komunistično preganjavico in zlobnost, nisem pa si mislil, da je tako zelo neumen, s komentarji vred. Naj torej kot dobrohoten učitelj malo pomagam pri reševanju uganke o tajmingu srečanja na Kredarici. Zanj je kriv Valentin Vodnik, ki se je na isti dan, 20. avgusta 1795, pred 226 leti povzpel na vrh. Saj sem to napisal že nekaj odstavkov višje, ampak kulturna dimenzija pohoda žrtev kolesarske zarote očitno ne zanima (tudi prebrana Kajuhova poezija ne). Če bi kliknili na [[:w:Valentin Vodnik|Vodnikovo ime]] (veste, Vodnik je bil slovenski pesnik), bi se slej ko prej znašli pred njegovimi verzi, vklesanimi na spominski tabli tik pod vrhom Triglava: &lt;poem&gt;
Sklad na skladu se vzdiguje
Golih vrhov kamen zid
Večni mojster ukazuje
Prid zidar se les učit.&lt;/poem&gt;
Zdaj za tiste, ki znajo brati uganke, počasi postaja jasno, da je zaroto proti prvemu ministru predvidel in načrtoval že znameniti slovenski razsvetljenec. S skladi je mislil finančne sklade, s sintagmo veliki mojster in zidar pa je razkril, da le-te obvladujejo [[:w:prostozidarstvo|prostozidarji]].&lt;ref&gt;Mimogrede, z napotkom, naj se gre zidar učit lesarstva, je Vodnik anticipiral današnjo ekološko gradnjo :)&lt;/ref&gt; Ker so prostozidarji »nevidna roka, ki povsod plete mreže«, je očitno, da kolesarskim banditom pomagajo pri pridobivanju informacij ti globalni zarotniki. Ne bi dal roke v ogenj, da niso premierju podtaknili izraelskega vohunskega programa Pegaz (od prostozidarjev do Židov je samo en korak), ki je, namesto da bi predsednika obveščal o kolesarski dejavnosti, kolesarje obveščal o premierjevih skrivnih potih. 

Marjanu Šarcu hvala, ker je državljane včeraj na tretjem televizijskem programu spomnil, da bi v normalni državi normalen državnik ob nenadejanem srečanju v čarobnem gorskem okolju protestnike prijazno povabil za mizo. &quot;Sanje &amp;ndash; jek mi reče&quot; ...

Nadaljevanje sledi. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 09:12, 25. avgust 2021 (CEST)

===Tretje nadaljevanje temačne zgodbe iz Zlatorogovega kraljestva:&lt;br&gt; &lt;small&gt;Odgovori na novinarska vprašanja&lt;/small&gt;===

&lt;blockquote&gt;
Od: Sara Bertoncelj &lt;sara.bertoncelj@nova24tv.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 11:12&lt;br&gt;
Subject: novinarsko vprašanje&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;&lt;/blockquote&gt;

Spoštovani g. prof. Hladnik!

Po včerajšnjem članku, v katerem smo na našem portalu povzeli vaš »potopis« protestnega pohoda na Triglav, smo v uredništvo prejeli nekaj sporočil, ki se nanašajo na vas osebno.

Med drugim so zapisali (ljudje, ki naj bi vas dokaj dobro poznali – tako so vsaj navedli), da ste si za asistentke na fakulteti vedno izbrali dekleta, vendar pa jih niste pustili na zagovor doktorske disertacije, »dokler ni dobil vsaj nekaj od njih«.

V nadaljevanju je zapisano, da je bilo z očitki o spolnem nadlegovanju vodstvo Filozofske fakultete seznanjeno (nekje okoli leta 2007/08?), ampak postopkov nato niti niso zagnali, zadeve naj bi pometli pod preprogo.

»Slavisti in komparativisti so hodili enkrat na leto na izlet, skupaj z asistenti, skratka celoten oddelek. Brda in Vipavska so bile priljubljene destinacije. Hladnik, ko je spil kakšen kozarček, je bil predator, šovinist, njegovi seksistični vici so bili katastrofalni. Vzdušje na izletih je bilo za ženske grozljivo: tip se ga je napil, začel pripovedovati opolzke vice o ženskih spolnih organih. Naslednja faza je bila, da je začel siliti v punce, jih objemati, polagati roke na kolena … Na avtobusu se je treznil. Punce niso hotele hodit na te izlete, ampak jih je maltretiral, da ocenjuje, katera je primerna, da se zaposli na oddelku.«

Sodeč po zapisanem, naj bi potem omenjene izlete zelo omejili, da ne bi več prihajalo do nadlegovanj mladih asistentk, prejeli naj bi tudi opozorilo vodstva fakultete. Pred neprijetnimi postopki naj bi vas, med drugim, obvarovali dobri odnosi z Markom Marinčičem, rednim profesorjem na Filozofski fakulteti in predsednikom Visokošolskega sindikata Slovenije. Po nekaterih navedbah, naj bi vi tudi odločali o tem, katero slavistko se bo vzelo v službo na Filozofsko fakulteto, katere pa ne.

Bilo je še nekaj drugih očitkov, a so vsi v približno istem stilu, zato jih ne bom naštevala. Zanima me, kakšen je vaš komentar, kako odgovarjate na zgornje očitke?

Hvala za vaš odgovor in lep dan še naprej!

Sara Bertoncelj, Nova24TV

&lt;hr&gt;

Ojej, spoštovana Sara, zdaj ste me pa ujeli. Pa ravno mene, ki sem v potu svojega obraza pisal knjige, namesto da bi se zabaval s študentkami (ali pa s študenti, le zakaj bi se omejevali na en spol) v tolikšni meri kot moji kolegi. Saj vsi vemo, da je filofaks zbirališče pokvarjenih in pohotnih levičarskih učiteljev, še hujše pa so profesorice na tej šoli, histerične feministke, za eno vem, da je po občevanju z nedolžnim študentom, ki je bil v domači vasi ministrant, oh, saj si ne upam povedati, ker če bodo kolegice izvedele, da sem izdal skrivnost, me bodo, saj veste, kaj …  

Veliko od tistega kar so zapisali cenjeni bralci vašega uglednega časopisa, je čisto res. Po moji evidenci so vse asistentke na našem oddelku (v 40 letih se jih je zvrstilo sedemnajst) morale zato, da so dobile službo, skozi težke preizkušnje. Vsi člani komisij za sprejem na delovno mesto so bili moški (zanimivo, sami kosmati, vsi z bradami kot Karl Marx!), po pravilniku so morali biti z drugih oddelkov (zaradi preprečevanja strokovne incestoidnosti na inštituciji), vprašanja pa, kot mi je prišlo na uho, so zadevala najbolj intimne plati kandidatk. Ob misli, kaj so uboga dekleta morala prestati, da so dobila službo, mi gre srh po hrbtu. No, zdaj je ena srečno poročena, dve imata odrasle otroke (z možem sta šli žal narazen), ena je upokojena, eno pa muči huda demenca, ki je blagodejna v toliko, da se ji ni treba spominjati travmatičnega nastopa službe. Iz povedanega je razvidno, da so se hude reči pri nas gotovo dogajale, vendar jaz nisem bil zraven. Enkrat so me poklicali v komisijo za sprejem mlade magistrantke na podiplomski študij na sosednjem oddelku, vendar sem sodelovanje zavrnil, potem ko sem zagledal sliko v študentkinem indeksu. Bila je tako zelo podobna moji pokojni mami, da ne bi bil sposoben mirne, distancirane, znanstveno objektivne presoje. 

S tem sem odgovoril deloma tudi že na drugo vprašanje, to je o spolnem nadlegovanju leta 2007 ali 2008. Res sem bil takrat še pri polnih moških močeh, mučila me je druga (ali tretja, spomin mi malo peša) puberteta, bil sem razigran in nagajiv, en tak navihan profesorček, vendar mi je vso radoživost zatrl en boleč dogodek. Vame se je zagledala študentka, ki ni bila moj tip, in me začela zalezovati, tako da sem ves čas porabil za skrivanje pred njo. Zraven sem moral to tajiti pred ljubosumno ženo, ki mi ne bi verjela, da z zalezovalko nimam nič. Nekoč se mi je na izletu ponudila bežna priložnost za ljubimkanje z dražestno brucko, ki bi za pozitivno oceno pri izpitu napravila vse, pa mi je akcijo preprečila misel, da na FF po tleh nimamo preprog, kamor bi pometel zadevo, ko bi bila končana. Kriv za to je eden od dekanov, ki je preproge prav s tem namenom odstranil s fakultete. Upam, da so jih vsaj reciklirali.

Najtežje mi je pri vašem tretjem vprašanju, kljub temu hvala zanj, enkrat morajo reči, ki jih človek tlači in mu ne dajo spati, na plan. Naj izve ves svet; ali pa vsaj cenjeni gledalci ali bralci Nove24tv (jaz njenega programa žal ne gledam, ker sem protestno nehal plačevati RTV-prispevek in mi ponos ne dovoli, da bi zvečer vendarle po tihem prižigal televizijo). To kar pravite, je čista in gola resnica. Šal res ne znam pripovedovati, vedno se mi sfižijo in jih moram razlagati. Poslušalci so prijazni in nekateri med njimi se celo vljudno nasmehnejo, ampak jaz vem, da si o mojem humorju upravičeno mislijo najslabše. Posebne zadrege imam pri pripovedovanju erotičnih šal. Kadar bi moral izreči kako besedo na k ali na p, se mi grlo zadrgne, iz grla mi prihaja nekakšno grgranje, kot bi igral orgazem, zelo neprijetno! Priložnost izkoriščam za opravičilo vsem, ki so morali kdaj trpeti ob mojem »duhovičenju«.

Ostro pa moram zavrniti vaše namigovanje glede [[:w:Marko Marinčič|Marka Marinčiča]]. Z Marinčičem sva si značajsko in nazorsko vsaksebi, pa tudi tista estetska privlačnost, po kateri je slovel v mlajših letih, da smo se moški in ženske ozirali za njim, se je polagoma razblinila. Kaj naj rečem, Marko, kar sam povej Sari, kako je bilo med nama … 

Resnici na ljubo moram popraviti še nekaj detajlov v vprašanjih vaše cenjene publike. Na skupne izlete nismo hodili slavisti in komparativisti skupaj, ampak smo se slavisti družili le z zgodovinarji (pardon, moral bi reči z zgodovinarkami), s komparativisti smo se pa enkrat ali dvakrat celo stepli. Seveda, pijača je bila vedno posredi, preveč pijače, oh, dobre pijače. Pa smo na zamere hitro pozabili, kdo bi se kregal zaradi pijače. 

V Brda in v Vipavsko dolino smo enkrat menda res šli na ekskurzijo, ampak veliko raje smo hodili v Prekmurje, kjer so ljudje gostoljubnejši in bolj razumevajoči do naših posebnih (kak nesramnež bi rekel perverznih) humanističnih potreb. Tam smo ostali po več dni, joj, kako je bilo veselo! In to vse za denar davkoplačevalcev. Nad plačo se nikoli nisem pritoževal, če je denarja slučajno zmanjkalo, smo pa napisali kak fiktivni potni nalog, haha, tako to gre na filofaksu, na vsej univerzi in v celotnem javnem segmentu, po zaslugi frdamanih levuhov, ki so jim poštenje, delavnost, domoljubje in družina deveta vas. Velik del odgovornosti za naše obnašanje nosi Cankar, Ivan Cankar, ki je v drami ''Hlapci'' pokazal pravo držo, citiram: &quot;Bog vedi, čemu se ljudjé lasajo? Nazadnjaštvo je dobro, naprednjaštvo je dobro, najboljše pa so pečene piške!&quot; Popravite me prosim, če sem se zmotil pri razlagi.

Veste kaj, vaš vir informacij ne zasluži honorarja, zdi se mi, da ni bil zraven pri nobenem našem legendarnem izletu, ali pa ga je žuranje tako zmatralo, da je v avtobusu domov grede zaspal. Pravi namreč, da sem se jaz na avtobusu treznil. Kakšna izmišljotina! Na avtobusu se je zabava šele prav začela! Bučno smo prepevali gusarsko ''Hejabumbarasa, hejabumbarasa'', vmes je kdo intoniral tisto ''Polje, kdo bo teeeebe ljuuuubil'' (pri tem nihče ni pomislil na tisto Polje, kjer stoji psihiatrična bolniščnica), skozi odprta okna smo naše razvratno razpoloženje ponujali še drugim udeležencem v cestnem prometu. Šoferji so se nas bali in tajnica je imela težko delo najti kako mlado prevozniško podjetje, ki nas je bilo pripravljeno sprejeti. Nekateri šoferji so nas skušali kaznovati s sunkovitim zaviranjem in speljavanjem. Kotalili smo se po prehodu med sedeži in se neustavljivo krohotali, to šoferjevo sodelovanje pri vragolijah nas je še dodatno zabavalo. 

Pri tistem premetavanju po avtobusu je seveda prišlo tudi do telesnih stikov, prav gotovo se je kakšna roka oprla ob kakšno tuje koleno, nemara celo drugospolno koleno. Nihče ni preverjal, ali je bilo to koleno diplomirano ali še ni bilo diplomirano. Naslednji šoferjev sunek je dotično roko in dotično koleno spet razdvojil in se znabiti nista srečala nikoli več v svojem življenju. Ko na starost ne bo v spominu ničesar več, bodo utrinki iz teh avtobusnih saturnalij blažili tegobe zadnjih dni.

Draga Sara, v svojem življenju sem dosegel vse, kar si en učitelj lahko želi, rahlo me je peklilo samo prazno mesto tam, kjer se v drugih učiteljskih biografijah pojavljajo poročila o ljubavnih aferah. Kdo se bo po smrti sploh spomnil name ob veselih dogodkih, ali si bodo morali anekdote izmišljati? Hvaležen sem, da je ta skrb zdaj prešla, po vaši zaslugi se uvrščam v galerijo radoživih predhodnikov, o katerih se pogovarjajo učenci v dolgih zimskih večerih; aktualni trenutek nasploh kliče po liku &quot;pravega moškega&quot;, takega, ki zna v roko prijeti orožje, s trdo roko vzgajati otroke in ženo in podobno, ne pa po liku mehkužnega in spolno negotovega in nezanesljivega humanista.

Spoštovana Sara, na vsa vaša vprašanja sem odgovoril odkrito, po svoji najboljši moči in po vesti, Bog me štrafaj, če sem kaj izpustil ali se izmotaval. Vi ste diplomirali iz novinarstva na FDV, kajne? Gotovo ste še mladi, mogoče bi vas zanimal podiplomski študij na FF pod mojim mentorstvom? Za študijsko literaturo bi vam najprej ponudil [https://sl.wikiversity.org/wiki/Slovenske_literarne_potegav%C5%A1%C4%8Dine tale članek.] Obljubljam diskretnost in vas lepo pozdravljam,

prof. dr. Miran Hladnik, l. r.

&lt;hr&gt;

&lt;blockquote&gt;
Od: Arian Sajovic &lt;arian.sajovic@demokracija.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 11:31&lt;br&gt;
Subject: Novinarska vprašanja&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;
&lt;/blockquote&gt;

Spoštovani!

Pišem vam v zvezi z navedbami naših virov, ki trdijo, da ste bili odgovorni za organizacijo medijsko odmevnega incidenta na Triglavu. Isti viri pa tudi navajajo, da imate preteklost spolnega nadlegovanja študentk. V želji, da najdemo dejstva vas prosimo za komentar oziroma odgovore na slednji vprašanji.

Kako komentirate navedbo naših virov, da ste bili v preteklosti vpleteni v spolno nadlegovanje študentk, podobno kot vaš profesorski kolega dr. Igor Pribac?

Ali drži, da ste bili organizator medijsko odmevnega  incidenta na Triglavu, kjer je Tea Jarc verbalno nadlegovala predsednika vlade Janeza Janšo?

Prosil bi vas, da odgovorite do poldneva jutri.  

Lep pozdrav,
Arian Sajovic (novinar Demokracije)

&lt;hr&gt;

Cenjeni gospod novinar, dragi Arian, ker sta vaši vprašanji enaki tistim, ki mi jih je zastavila vaša kolegica Sara, vas prosim, če preberete kar moj odgovor njej. Glede Igorja Pribca pa resolutno izjavljam, da nisva nikoli skupaj nadlegovala študentk ali študentov ali sploh kaj imela drug z drugim. On ni nikoli citiral mene, jaz pa njega ne. Tako sva se zmenila in do zdaj sva se dogovora držala, ne brskajte prosim dalje v globino, v globinah je temačno in po kotih so kosti. Mogoče bi tudi vas zanimal podiplomski študij na FF? Aja, morate prej diplomirati, se opravičujem.  

Z odličnim spoštovanjem, mir in vse dobro, red. prof. dr. Miran Hladnik

====Prva zastranitev: Domoljubje ni zločin====

&lt;blockquote&gt;
Od: Nova24TV Info &lt;info@nova24tv.si&gt;&lt;br&gt;
Date: V sre., 25. avg. 2021 ob 13:42&lt;br&gt;
Subject: Novinarsko vprašanje&lt;br&gt;
To: miran.hladnik@guest.arnes.si &lt;miran.hladnik@guest.arnes.si&gt;, miran.hladnik@ff.uni-lj.si &lt;miran.hladnik@ff.uni-lj.si&gt;&lt;/blockquote&gt;

Pozdravljeni,

Markacist inštruktor Boštjan Gortnar nam je posredoval slike smernih tabel po vašem pohodu na Triglav. Smerne table so polepljene, uničene, sedem prostovoljcev je čistilo in drgnilo nalepke. Ali se zavedate, da je to kaznivo dejanje? Ali se zavedate da je to tudi nevarno početje, saj table prikazujejo pomembne informacije, brez katerih se lahko pohodniki tudi izgubijo? Ali kot borci za zeleno prihodnost podpirate takšno onesnaževanje planinskih poti?

Hvala za odgovore in lep dan,
Uredništvo Nova24tv

&lt;hr&gt;

Končno nekoliko resnejše vprašanje. Logotipe so protestniki lepili samo tja, kjer so bili drogovi smerokazov že popacani z drugimi nalepkami, kar je razvidno s fotografij; zanimivo je, da druge nalepke ne povzročajo zgražanja. Edino, ki je nalepljena na smerokaz, je odlepil z
droga in prelepil tja eden od janšistov, da bi oblatil protestnike, Gortnar ga je gotovo videl, pa mu ni upal nič reči. Zraven je brez skrbi za čisto naravo nalimal rumenojopično geslo ''Domoljubje ni zločin''. Nekaj vesti je vendarle ohranil, saj tudi on ni prekril napisa na smerokazu. Nalepk, nalepljenih v petek, v soboto, ko smo se vračali, ni bilo več na drogovih, zato tudi ni pričakovati, da je še kje kakšna. Ker se je že minister Hojs pohvalil, da je odstranjeval nalepke z drogov, to očitno ni naporno delo. Trditev, da so bile nekatere tako visoko, da jih markacisti niso mogli doseči, je hecna, saj ni nihče pričal, da bi protestniki s sabo tovorili lojtro. A sedem da jih je odstranjevalo nalepke? Tiste, ki so bile previsoko, bi lahko spraskala Sneguljka, če bi jo vzeli s sabo. -- miran hladnik, antagonist resničnostnega šova Nova24TV

====Druga zastranitev: Pismo podpore pod naslovom [[Temačna preteklost profesorja Hladnika]]====

====Poetični ekskurz: Čeprav se govori ====

&lt;poem&gt;
Čeprav se govori,
da nad tavžent metri
se vse sme in greha ni;
vsakdo lahko kolne in benti
tam v gorah kot se mu zdi -
prihajajo drugačni časi:
zdaj nova so pravila
še v gorah masko nam nabila.

Eee!

Jani Kovačič
&lt;/poem&gt;

==Stran '''417''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri417/index.html Obljubi, da boš povedal svetu, kaj so počeli z nami,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Če bi v albumu dal prednost lepoti hribov in gorskim rožam, bi se mi zdelo, da bežim od svoje državljanske dolžnosti, to je od opozarjanja na atavistični zdrs v preživete in nevarne družbene odnose, mislim seveda na razrast rasizma, nacionalnega in osebnega brezobzirnega egoizma, fašizma, ekološko neobčutljivega potrošništva, nasilja, pokvarjenosti in podobnih nečednosti. Vladna stranka SDS odkrito simpatizira s Hitlerjem, zaničuje Osvobodilno fronto in partizanski odpor ter gradi distopični kafkovski RKC-kalifat. Zato so tu slike muzeja [[:w:Koncentracijsko taborišče Ljubelj|koncentracijskega taborišča Ljubelj]] (1, 2; druge sem vključil v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko partizanskih spomenikov]), protivladnega kolesarskega protesta (4&amp;ndash;8), proslave radovljiškega občinskega praznika ob ustanovitvi [[:w:Cankarjev bataljon|Cankarjevega bataljona]] 5. avgusta 1941 na Vodiški planini in pohoda od tam čez Jelovico v Dražgoše (9&amp;ndash;35) ter komemoracije pod Storžičem ob uničenju [[:w:Storžiški bataljon|Storžiškega bataljona]] 5. avgusta 1941 (36). Zato sem tudi sestavil geslo o [[:w:Anton Jež|Antonu Ježu]], zadnjem preživelem taboriščniku KZ Überlingen za Wikipedijo; fotografijo Ježa je prijazno dala v javno last novinarka in fotografinja Dietlind Castor (* 1940), ki pri 14 letih, ko je izvedela za krutosti nemških koncentracijskih taborišč, temu najprej ni hotela verjeti; v šoli po vojni namreč niso slišali o taboriščih smrti nič. Od 37 do konca so slike prijateljskega druženja in sorodnikov. Na enem od protestnih plakatov (slika 5) je pesem Bojana Podgorška Klic iz grobov, iz katere bi si lahko izposodil naslov te albumske strani, če ne bi prej izbral napisa na stopnišču ljubeljskega muzeja.
&lt;poem&gt;
Povejte, potomci, čemu smo mi padli,
čemu žrtvovali smo mlada življenja?
Da bodo vam vse priborjeno pokradli,
ker niste sposobni upora, vstajenja?

Čemu le bilo je vse naše junaštvo,
čemu bilo toliko krvi prelite?
Da narod delilo bo novo sovraštvo
in ga siromašile vladne elite?

Ste to si želeli, to, kar ste dobili?
Res hvala za takšno vam demokracijo,
kjer mesta vodilnih dobijo debili,
fašisti vam vaša življenja krojijo.

Čemu smo mi padli, povejte, potomci?
Če mi takrat roke bi križem držali,
vi brez domovine bili bi brezdomci,
ne narod, ubogi bi hlapci ostali.

Mar hočete to, da vas sram bo v dno duše,
ko vas doletela nas padlih bo kletev,
ko se oglasil bo klic mrtvih spod ruše:
»Je bil ves naš boj samo jalova setev?«

Povejte potomci, čemu to čakanje,
je kje kakšno upanje, da boste vstali?
Naj v vas zaživé naše sanje nekdanje,
saj radi spokojno v grobovih bi spali.
&lt;/poem&gt;

==Stran '''416''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri416/index.html Ko sem mrtev, ne vem, da sem umrv,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2021&lt;/small&gt;==

Fotke so z vzpona na Stol z avstrijske strani, iz Medvedjega dola. Skoraj vsi hribovci, s katerimi sva se z Miro srečala, so govorili slovensko; Rudi Sablatnig iz Bilčovsa je navdušen samohodec, podaja se na več sto kilometrov dolge pohode po Evropi. Če kdo ve za imena rož ob poti, naj mi sporoči, da dodam napise. Nazaj grede sva se ustavljala na britofih. V Šentjanžu v Rožu so nagrobniki v slovenščini, marsikateri z verzi, precej je partizanskih (te sem seveda vpisal v našo [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirko]), v sosednji Kapli ob Dravi pa je slovenščina redka, med vojno umrli so večinoma padli na ruski fronti, nekateri se ponašajo z nemškimi medaljami za hrabrost. Na posnetku 27 smo popisovalci partizanskih spomenikov, to je bilo prvo naše srečanje v živo. Od 28 do 32 je redni petkov protest. Toliko za ta teden.

==Stran '''415''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri415/index.html In roman našel je srečen konec,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. julija 2021&lt;/small&gt;==

Naslov za to stran sem si izposodil iz ocene Tavčarjeve novelete ''[[:s:Otok in Struga|Otok in Struga]]'' v ''Slovenskem narodu'' leta 1888. Oceno sem citiral v [[:v:Otok in Struga|spremni besedi]], ki jo pripravljam za ponatis tega dela. Zato se je bilo tudi treba sprehoditi od gradu na Otočcu (8&amp;ndash;15) do gradu Struga (16&amp;ndash;24) in ju poslikati. Prijazni in podjetni &quot;princ s Struge&quot; Maj Kerin Colarič (19) nama je razkazal sobane in zaigral na orgle v kapeli, kamor je zahajala blazna baronesa Zora. Panorama Vinjega vrha na fotografiji 23 ustreza opisu v članku Viktorja Pirnata V dolini dolenjskih gradov, [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-NMKCIUR3/b08cb9bf-fb4d-4c8a-bc99-64b6a5599546/PDF ''Jugoslovan'' 24. 12. 1930.] Vinji vrh (28) sem slikal že [https://slov.si/mh/galerije/galeri150/index.html ob drugi priložnosti pred desetimi leti.] Na novomeškem pokopališču sem potem naletel še na grobišče struške gospode (25, 26, 27); več o njem [https://www.mojaobcina.si/vrhnika/novice/litozelezni-plosci-clanov-druzine-jelovsek-pl-fichtenau-na-novomeskem-pokopaliscu-v-locni--1.html tule.] Otoček na Krki (24) je morda tisti, na katerem je struški gospod postavil stolpič in s streljanjem iz topa dražil soseda z Otoka.

Po vrsti gredo slike takole. [[:w:Zdravko Mlinar|Zdravka Mlinarja]], ki pripravlja knjigo o Žirovcih, sem obiskal doma v Murglah, [[:w:Kajetan Gantar|Kajetana Gantarja]] (2) sem srečal na snemanju ob 170-letnici Mohorjeve družbe, [[:w:Jožko Čuk|Jožka Čuka]] z ženo (3) pa na pikniku prostovoljcev za referendum o vodi. Sledi četvero protestnih napisov. Novo mesto (29&amp;ndash;52) postreže obiskovalcu z mnogimi spomeniki in nagrobniki; partizanske sem vpisal v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopedijo.] Na posnetku 30 je [[:w:Karel Slanc|Karel Slanc]], njegov brat, advokat iz Litije, je bil zbiratelj prešerniane. Gradnikove verze na Jakčevem nagrobniku (34) sem prepisal, ko sem pripravljal pesnikovo Zbrano delo, na grob Prešernove Julije (44) na pokopališču v Šmihelu pa sem naletel slučajno prvič. Na zadnjih štirih posnetkih je Plečnikov izdelek nad blejskim jezerom. Kavarna je služila kot čakalnica gostom, ki jih je sprejemal kralj Aleksander v bližnji rezidenci. Kdor ljubi veličastje, bo vzhičen.

==Stran '''414''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri414/index.html Kekec na Kleku,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2021&lt;/small&gt;==

Bogve kateri kekec je že tole. Zadnji trije pohodi so bili enodnevni in slišati je bilo željo, da bi šli spet na dvodnevne. Z imeni 28 udeležencev, ki se je nad Zakamnika pripeljalo z osmimi avtomobili, se nisem trudil, kdor hoče, da ga Google najde, naj mi piše, pa dodam ime. Obetaven kolovoz se je po nekaj sto metrih spremenil v brezpotno gmajno, čeprav je na nekaterih zemljevidih tam vrisana pot. Ker gob ni bilo, smo bili hitro na Hruški (Hrušenski, Hruščanski) planini, potem pri Mokotovi koči na Rožci in pol ure pozneje na vrhu. Nazaj po isti poti in po nekem drugem brezpotju. Piknik se je dogajal v kamnolomu ob potoku Raten. Afterkekec je v načrtu 28. septembra pri Hermanu v Volavlju. Knjiga pritožb je ostala prazna.

==Stran '''413''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri413/index.html Ni vsak, ki moli in se bogu klanja, bogu drag,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2021&lt;/small&gt;==

Prvi del albumske strani je s kolesarjenja in popisovanja spomenikov po Ptuju, drugi del pa s petkovega protivladnega protesta v Ljubljani. Policijski komandir je medtem odstavil vodjo policijske enote, ki je tedne dni prej pregnala neonaciste od Prešernovega spomenika in preprečila spopad. V kakšni kriminalni državi smo se znašli! Vladajoči režim naravnost kliče po konfliktu in izziva s svojimi pretepači. In sesuva Evropo. Nekaj aktualnih osebnosti ima svoje sveže fotke v Wikimedijini Zbirki (Jože Pirjevec, Goran Lukić ...), spomeniki mrtvim (Caf, Murko, Muršec, Remec) pa še čakajo na vpis v sloj kulturnozgodovinskih spomenikov na Geopediji.

==Stran '''412''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri412/index.html Kako se imenuje oblast, ki se boji lastnih državljanov,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. junija 2021&lt;/small&gt;==

Fotografij je tokrat nekaj več. Bilo je lepo vreme in na Tošcu polno fotogeničnih rož, razigrana atmosfera na alternativni proslavi državnosti na Prešernovem trgu v petek je klicala k dokumentiranju, prijetno je bilo tudi vzdušje na vsakoletnem obisku partizanske tehnike Mete nad Jamnikom. Žal mi je samo, da se nisem spomnil fotografirati dobrot, ki so jih pripravili v besniški gostilni za proslavo: z zaseko namazan kruh, ocvirkovica in pehtranova potica. K protestom: ko človek bere poročila skvarjenih novinarjev režimskih medijev,&lt;ref&gt;Peter Jančič: [https://siol.net/siol-plus/kolumne/sev-rdece-zvezde-ob-obletnici-svobode-555544 Sev rdeče zvezde ob obletnici svobode.] Siol plus 26. 6. 2021.&lt;/ref&gt; se mu vzbudi občutek, da ne govorimo o istih rečeh. Poročali so o tuljenju, ki je prihajalo s Prešernovega trga, v resnici pa smo le prepevali ''Lipo, ki je zelenela'', in ''Zdravljico''. Režimski mediji pišejo o rumenih jopičih, ki so prišli na Prešerca, sam pa, čisto od blizu, nisem videl nobenega rumenega jopiča, ampak zgolj črnosrajčne obritoglave naciste, ki so izzivali spopad. Naše predstave o tem, čemur rečemo država, slovenski narod, kultura, pravičnost, morala ... se radikalno razlikujejo. Zatrtje posameznih &quot;motečih&quot; bivanjskih opcij bi bilo necivilizirano. Toda kako ravnati, da bi kolikor mogoče mirno sobivale? Odgovor je na načelni ravni enostaven: tako da jih ne hierarhiziramo na večinske/manjšinske, prave/blodne, legalne/nelegalne, zdrave/bolne ipd., ampak jih jemljemo kot individualne življenjske izbire, v smislu posameznikovih pravic in stran od kolektivnih socialnih konstruktov. Ker pa je ena od pravic posameznika tudi ta, da goji kolektivna oz. pripadnostna čustva (nacionalna, verska, ideološka, stanovska, kulturna, lokalna ...), in ker ni varovalke, ki bi preprečevala eskalacijo življenjskih izbir v obsesivno in druge opcije izključujočo smer, nam načelna rešljivost problema prav nič ne pomaga. Še naprej se bomo v dilemah odločali čustveno impulzivno, da ne rečem nagonsko, in tiho verjeli, da je nagon, ki nam narekuje obnašanje, preživetni nagon. Slike enciklopedično zanimivih osebnosti sem tudi tokrat naložil v Wikimedijino zbirko (Riha, Šonc, Jerkič ...); kdor pozna katerega od nepodnaslovjenih govornikov, naj mi prosim sporoči njegovo ime. Pa še povezava na [https://www.facebook.com/ProtestnaLjudskaSkupscina/ Facebook] s [https://slov.si/doc/Smernice_Protestne_ljudske_skupscine_www.pdf ''Smernicami protestne ljudske skupščine''].

==Stran '''411''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri411/index.html Kar je v duši bol spočela, vam je pesem razodela,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2021&lt;/small&gt;==

Kako popušča selektivnost pri spletnih objavah! Prostora za slike je skoraj neomejeno, nalaganje hitro, le opisovanje slik zahteva svoj čas. Kmalu tudi opisi ne bodo potrebni, saj se bo prepoznava motivov in ljudi dogajala samodejno. Pretiravam: da se zaliv imenuje Cilvena dražica, ne pa Beka, ki je prvemu na las podoben, bo še vedno treba označiti posebej. Ta stran ima za naslov verz na nagrobniku pesnice [[:w:Maksa Samsa|Makse Samse]] v Ilirski Bistrici. Tam zraven je tudi spomenik pesniku duhovniku [[:w:Janez Bilc|Janezu Bilcu]]; oba smo pri predavanjih omenjali ob njunih rojstnih ali smrtnih obletnicah (menda tudi to, da je bila Maksa zaljubljena v Kosovela in kako je končala); če ne bi imeli pri roki literarnega koledarja na Wikiviru, najbrž nikoli ne bi prišla na vrsto. Fotografije dokumentirajo nekajdnevni dopust na Cresu in pot tja ter nazaj, ki jo je podaljševalo ustavljanje ob partizanskih in drugih spomenikih. Zbirka partizanskih spomenikov je ravno danes prišla do številke 6400. Še nekaj sto obeležij, pa bomo z grobim evidentiranjem pri kraju. Poznavalce prosim za razvozlavo insignije MARIA DP AP 1804 na posnetku 6. Druge poznavalce za prepoznavo markacije na posnetku 24. In spet druge za prepoznavo rož in cvetov na posnetkih 30, 31, 35, 36. Tudi sline vzbujajoča imena jedi na štirih posnetkih sem pozabil, orodja za njihovo prepoznavo pa nikjer ...

==Stran '''410''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri410/index.html Ô faites que jamais ne revienne le temps du sang et de la haine,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. junija 2021&lt;/small&gt;==

Naslovni verz (&quot;O, naj se čas krvi in sovraštva nikoli več ne ponovi&quot;) je iz pesmi [[:w:de:Göttingen (Lied)|Göttingen]] (gl. tudi [https://www.songtexte.com/songtext/barbara/gottingen-6bca02ee.html Göttingen]), ki naj bi prispevala k pomiritvi nemško-francoskih povojnih odnosov bolj kot vsi politični govori. Napisala jo je leta 1967 in z njo zaslovela židovska [[:w:en:Barbara (singer)|pevka Barbara]]. Tej Barbari je namenil svoj nagovor ([https://slov.si/doc/dragan_petrovec_ljuba_barbara.docx Ljuba Barbara]) Dragan Petrovec ob 76. obletnici osvoboditve taborišča Ljubelj 12. 6. 2021, ki je bil kritičen do aktualne politike: &quot;Preveč je politikov, ki sejejo sovraštvo, in politikov, ki to dopuščajo in mirno opazujejo, ali pa se pretvarjajo, da ni nobene nevarnosti.&quot; Eden od njih, Borut Pahor, je sedel na komemoraciji v prvi vrsti. Posnetki s proslave na Ljubelju (od 23 do konca) so v kontrastu s tistimi s prve polovice strani, ki dokumentirajo protest Radia Študent, ki mu je Janez Janša ukinil financiranje, in obisk predsedniške palače v okviru petkovega protesta. Petkove slike so slabše kakovosti, ker so zaradi pozabljivosti posnete s telefonom. Znamenitejše posameznike na slikah sem naložil tudi v Wikimedijino Zbirko, od koder jih zajema Wikipedija. Najbolj je z izbrano artikuliranim, čutečim, jasnim in dolgim prostim govorom fascinirala 96-letna Sonja Vrščaj, nekdanja taboriščnica v [[:w:Koncentracijsko taborišče Auschwitz|Auschwitzu]].

==Stran '''409''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri409/index.html Eden bo zadnji,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. junija 2021&lt;/small&gt;==

Nekaj morbidnosti je že zašlo z nagrobnih napisov v naslove albumskih strani, tokrat na zadnjo uro opozarja sončna ura v Brdih (18). Tja smo šli na pogreb [[:w:Zoran Božič|Zorana Božiča]]. Zraven sem poslikal partizanske in druge spomenike v okolici (3&amp;ndash;29). Literarni so tule, partizanski pa so pristali v [https://sl.wikiversity.org/wiki/Partizanski_spomeniki_na_Geopediji zbirki na Geopediji.] Konrad (9) nama je razlagal medvojno usodo Medane, Zoranov prijatelj Luka (14) pa je računalničar filantrop, ki s prenosniki pomaga beguncem in drugim deprivilegiranim posameznikom. Aleš (30) je ekološki kmet iz Podbrezij, nič ne izdam, kaj sva imela skupaj. Na začetku te strani so posnetki z domače scene konec tedna, na koncu pa sta dokumentirana dva dogodka: snemanje filma o Josipu Jurčiču in piknik ''Planinskega vestnika'', oboje na petek 10. junija. [[:w:Vladimir Habjan|Haubi]] ureja PV že debelih 20 let.

==Stran '''408''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri408/index.html Kdor ne čuti v bratu sebe, naj mu čreva strup razgrêbe,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. junija 2021&lt;/small&gt;==

Naslovni verz je iz pesmi Lili Novy Zdravnik (slika 25), preslikani iz enega od 150 fasciklov, v katerih se nahaja zbirka 12.000 pesmi iz časa NOB: partizanskih, taboriščnih, zalednih, izseljenskih. Izbor pesmi je objavil Boris Paternu v štirih knjigah pod naslovom ''Pesništvo upora'' (1987&amp;ndash;1996), digitalizacija vsega gradiva, ki se nahaja v treh omarah na Filozofskih fakulteti, pa še čaka. &lt;s&gt;Nekoč, morda v 90. letih?&lt;/s&gt;, Decembra 1980 in maja 1981 je računalničar z imenom BOJANOO-RRI (&lt;s&gt;z Računalniškega centra UL?&lt;/s&gt; z Republiškega računalniškega centra, slika 23) avtorski katalog že prenesel v digitalno obliko. Zelo bi pomagalo, če bi kdo pomagal tega Bojana najti in bi nam Bojan pomagal najti to digitalno zbirko. Če po desetletjih sploh še obstaja in je berljiva. Slike 20&amp;ndash;26 so z ogleda zbirke uporniške poezije na FF. 

Sliki 18 in 19 sem napravil iz veselja, ko se je ta teden kip Jiřija Bezlaja nenadoma in tiho, tako kot je tiho izginil, spet pojavil v avli Filozofske fakultete. O homatijah z njim sem poročal na Slovlitu in strnil na Wikiverzi pod naslovom [[Evangelij za moralizatorje]].  

Na začetku te strani v albumu sta urednika ''Planinskega vestnika'' Irena in [[:w:Vladimir Habjan|Vlado]] v kolesarski opravi na Dobravi, sledijo posnetki s poti na Kredarico in nekaj dni pozneje na Šijo nad Voglom, kjer so žičnice ustavili, smučati pa se je še vedno dalo. Posnetka hriba z imenom Zavitar (1750 m) na vzhodnem robu planote spet nisem umestil med slike, ker ni bil dovolj fotogeničen, nič pa ne bo narobe, če tule iz [http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-37KMPIY6/42498064-918b-440d-ab8e-66738a9933ef/PDF ''Imenoslovja Julijskih Alp''] Henrika Tume in starih časopisov razberem, kaj naj bi to čudno ime, za katerega [[:w:Marija Cvetek|Minka Cvetek]] in [[:c:File:Joža Mihelič 002.jpg|Joža Mihelič]] pravita, da v Bohinju ni (več) v rabi, pomenilo. Besedo ''zavitar'' so zapisali v ''Danici'' 1861 v pomenu 'kibic', 'zapeljivec', 'zavijalec', poznan je bil tudi priimek Zavitar, na Koroškem so ''pri jezuitih'' rekli ''pri zavitarjih'' (''Kres'' 1882, SN 1884). V Gorici so cerkev sv. Ignacija imenovali »zavitarsko«, ker so jo jezuiti upravljali. Blizu Zavítarja sta še imeni Cerkev in Cerkvena konta, ki utrjujeta razlago Zavitarja kot 'jezuitarja'. Najbrž je tudi v primeru bohinjskega Zavitarja šlo za cerkveno posest. &lt;font color=green&gt;Dodajam še ledinsko ime ''Jeznitarski boršt'' na Rudniku pod Ljubljano, ki je verjetno istega izvora.&lt;/font&gt;

Od slike 29 do konca je dokumentirana protestniška napisna kreativnost v petek 4. junija. Napise sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko pod naslov [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-06-04)]], kjer jih lahko kdor koli uporabi za kakršen koli namen, samo to mora napisati, da jih je posnel neki Hladnikm, morebitne predelave pa objaviti pod enako licenco proste dostopnosti. Povorka je šla tokrat mimo Ustavnega sodišča in mimo državnega tožilstva ter se zaključila na Gospodarskem razstavišču pred Hišo Evropske unije. Tokratni protestni Razglas (42) poziva k ohranitvi neodvisnosti sodne veje oblasti od politike.

==Stran '''407''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri407/index.html V službi domovine,]  &lt;br&gt;&lt;small&gt;29. maja 2021&lt;/small&gt;==

Spet skoraj samo protestne slike, tokrat se nas je zbralo blizu 40.000, policija je protestnike čakala z ograjami, robokopi in maricami pred parlamentom, protestni program pa se je brez njene prisotnosti odvil na Prešernovem trgu in potem nepričakovano na križišču Tivolske, Celovške in Gosposvetske ulice. Nekatere od nastopajočih sem poslikal, nekatere zgrešil, nekatere pa sem posnel že na prejšnjih demonstracijah. Dodajam povezavo na naslov [https://sramota.si Mednarodna sramota:] pregled medijskih prispevkov o politični situaciji v Sloveniji, ki so jih objavljali tuji mediji od januarja 2020 do 26. maja 2021. Zaupanje v odgovorno državljansko dejavnost rojakov se počasi vrača. Aja, naslov te strani je sposojen z napisa na majici Andreja Rozmana - Roze, ki se na sliki (66) bolj slabo vidi. Ne, Roza ni [https://fran.si/197/joze-gregoric-kostelski-slovar/4246139/ajnrikati?All=ajnrikati&amp;IsAdvanced=True ajnrikal] :)

==Stran '''406''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri406/index.html Not for sale,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. maja 2021&lt;/small&gt;==

Z izjemo začetnih petih slik, ki so z Rodice (ponovno, za tiste izpred meseca glej [https://slov.si/mh/galerije/galeri403/index.html stran 403]), so vse fotografije s protesta 21. maja, ki napoveduje veliki protivladni protest naslednji petek 28. maja ob 18.00. Policija se je nanj pripravljala z maltretiranjem slučajno izbranih udeležencev. Med tistimi, ki so jih vrgli na tla in na njih klečali, je bil pesnik [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=au%3DKoban%2C+Dejan&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Dejan Koban] (slika 47), radi pa se spravljajo tudi na ženske. Po megafonu se je zanje prizadeto zavzel reper Zlatko Ćordić (50). Protestna &quot;predskupina&quot; so bili Palestinci. Aretirali so tudi reperja in kolumnista N'Tokota (Miha Blažiča), ki je bil z njimi. Nekaterim policajem je bilo očitno nerodno ob zaukazani vlogi. Res mora biti mučno ščititi oblast pred ljudstvom, namesto da bi ščitili ljudstvo pred zločesto oblastjo. Slike plakatov bom postavil v Wikimedijino Zbirko, kakor sem tudi portrete udeležencev, ki so v enciklopediji ali pa tam še bodo, npr. ilustratorko [[:w:Alenka Sottler|Alenko Sottler]]. Kratica [https://humanrightsconnected.org/organizations/not-for-sale-nfs/ NFS] (''not for sale'') na majici protestnika, ki je dala naslov tejle strani, označuje kampanjo za človekove pravice.

[[:w:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman]] (na sliki 26) je 26. maja 2021 pod naslovom Če ne bo vojne, bodo še volitve takole komentiral dogajanje. 

&lt;blockquote&gt;
Ko sem minuli petek prikolesaril na Trg republike, je bilo vzdušje pregreto. Ljudje so žvižgali, vihrale so palestinske zastave, v zraku so bili baloni v palestinskih barvah, policisti pa so mimo mene prignali moškega temnejše polti. In nato še enega. Zajel me je val razburjenja, da sem tudi sam začel kričati na policiste in se prerekati z enim od njih. Nakar sem jih še nekaj vprašal, ali jih ni sram, da sodelujejo v zatiranju predstavnikov naroda, ki so mu ukradli domovino.&lt;br&gt;
Ko sem se umiril, sem se še dolgo počutil neprijetno in se spraševal, zakaj sem se tako razburil. Šele ko sem si doma pogledal javno dostopne posnetke dogajanja, mi je postalo jasno, da so policisti načrtno izzvali naše razburjenje s tem, da so se zagnali v množico in iz nje vlekli ljudi, ki niso počeli ničesar nasilnega. Zato bi bilo treba v obrambo vsem, proti katerim bo zaradi upiranja policijskim postopkom izdan plačilni nalog, zahtevati, da policija ob videodokumentih dokaže, da je ravnala skladno s predpisi in z namenom zagotavljanja varnosti ljudi in premoženja. Na posnetkih je videti, da so s tem, ko so aretirali nenasilne protestnike, razburili množico, kar je bil očitno njihov namen. In so s kaznimi za pri nas živeče Palestince, ki so javno izrazili željo po osvoboditvi okupirane domovine, le nadaljevali provokacijo, ki si jo je z obešenjem izraelskih zastav na Gregorčičevi privoščila naša vlada.&lt;br&gt;
Ker strateg klerikalizacije moje domovine dobro ve, da smo Slovenci, ki smo bili na Primorskem prva žrtev fašizma v Evropi, še dodatno občutljivi za trpljenje Palestincev, ob tovrstnih provokacijah očitno uživa. Hkrati pa nam v senci našega razburjenja še lažje pleni javno dobro in z njim kupuje svoje podpornike. Ker pa kljub temu vse bolj kaže, da bo tudi njegove tretje republike kmalu konec, se po reakciji policije na zadnjem protestu in še posebej po njegovem svarjenju pred totalitarističnimi nameni protestnikov, ki da peljejo Slovenijo v državljansko vojno, zdi, da bi rad ubral taktiko svojega izraelskega prijatelja. In ker mi nimamo Hamasa, nam ga bo najbrž skušal podtakniti kar sam. Zato moramo zelo paziti, da se na prihajajočih protestih, ki bodo zmeraj bolj množični, ne pustimo sprovocirati in da ne pustimo, da bi se med nas pomešali izgredniki.&lt;br&gt;
Antidemokratičnost premierja, ki sovraži lastno ljudstvo, je tako patološka, da bi bilo res neumno, če bi mu dali možnost, da v imenu branjenja demokracije uvede izredne razmere. Naša moč je v tem, da ga skupaj z njegovimi baloni odpihnemo na čimprejšnjih volitvah. Logika, da ni dovolj, če smo proti, in da v primeru, ko nimamo stranke, v katero res verjamemo, ne gremo na volitve, je zelo nevarna. Kadar je demokracija ogrožena tako, kot je zdaj, je dovolj že to, da smo proti.
&lt;/blockquote&gt;

==Stran '''405''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri405/index.html Kópati ali kopáti?] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. maja 2021&lt;/small&gt;==

Vreme je bilo v prvi polovici maja bolj kilavo, zato so redke smuške fotografije (Za Cmirom in Srenjski preval) obkoljene s toliko več protestnimi. Nekaj portretov, posnetih tam in drugje, je šlo v [[:c:Main_Page|Zbirko]], pa [[:c:Category:Protest in Ljubljana (2021-05-14)|protestni napisi]] seveda tudi. Protest 7. maja je komentiral odločitev ljubljenega vladike, da Slovenijo v EU predstavlja [[:w:Črni panter (simbol)|karantanski panter]], na tistem včeraj 14. maja pa je bila tema namera vlade privatizirati vodo. &quot;[[:w:Andrej Vizjak|Minister Vizjak]]&quot;, ki sta ga na prizorišče privedla dva &quot;detektiva&quot;,  je bil deležen glasne ljudske obsodbe in bil zaradi storjenih grehov vržen v Ljubljanico, množica pa je raztrgala gradbene trakove, s katerimi je Vizjak prepredel Tromostovje in ljudem preprečil prosti dostop do vode. Ker sem [[Komentarji k fotografijam#Stran 404 80 let OF, 28. aprila 2021|na tem mestu zadnjič]] pozival k zbiranju podpisov za referendum proti privatizaciji voda, dodajam, da so vladne manipulacije pod geslom ''divide et impera'' pripeljale do tega, da podpise ločeno zbirata dve iniciativi (pod številko 883 predstavja Gregor Kos pobudo [https://www.vodenedamo.si/ Vode ne damo,] pod št. 884 pa Aljoša Petek pobudo [https://ekokrog.org/2021/04/06/prizadevanja-za-ohranitev-pitne-vode-povezala-celotno-slovenijo/ Za pitno vodo]). Sam sem prek e-uprave za vsak slučaj oddal svoj podpis za obe. Vzelo mi je dve minuti časa.

==Stran '''404''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri404/index.html 80 let OF,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Z včerajšnjega protesta v Ljubljani se je nabralo slik za svojo stran, v glavnem napisi, nekaj tudi ljudi za Wikimedijino Zbirko ([[:w:Dragan Petrovec|Petrovec]], [[:w:Živa Vidmar|Vidmarjeva]], Emilija Stojmenova, Miha Zadnikar, [[:w:en:Uroš Macerl|Macerl]] ...). Protest je bil na torek namesto na običajni petek zaradi 80. obletnice ustanovitve OF. Kako sta bili pri tem udeleženi kultura in literatura in kako sta udeleženi pri aktualnih protirežimskih protestih, sem [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007348.html napisal včeraj na Slovlitu.] Pobudo prevzemajo druge kulturne panoge, tiste z večjo spektakelsko ambicijo, ampak še vedno gre za kulturni boj, ne pa za denar, hondel ali profit v obliki golaža in piva. Naš ljubljeni diktator je s svojimi pozivi, naj se uležemo na kavč in stegnemo vse štiri od sebe, zaslužen za obujanje upornega duha Osvobodilne fronte, Kocbekovega apela po spremembi slovenskega nacionalnega značaja iz hlapčevskega v avtonomnega in odgovornega. Kako težko se je odpovedati udobju družbene apatičnosti, zgovorno priča tempo nabiranja podpisov za [https://zapitnovodo.si/ razpis referenduma o vodi,] ki jo aktualna vlada želi privatizirati tako kot vse druge javne dobrine; glavni včerajšnji napisi so bili prav na to okoljsko temo. V enem mesecu je treba zbrati 40.000 na občini overjenih podpisov, po dobrem tednu je zbrana šele ena četrtina podpisov. Pot na občino je seveda nadležna, tudi če so prostovoljci na štantu pred vhodom in uradniki v pisarni prijazni in obrazci že pripravljeni, ampak človek bi si mislil, da bo od danes do jutri oddala svoj digitalni podpis kar z domačega računalnika v dveh minutah vsaj spletno pismena inteligenca, podobno kot plačuje račune, ureja davke in avtomobilsko registracijo. Pa tega ne stori, čeprav o njej predpostavljamo, da je sposobna ugledati civilizacijske čeri, da zna o usodnih dilemah trezno razmišljati in hitro ter odgovorno ukrepati. Zaradi svoje nedejavnosti in lahkomiselnosti mi vzbuja asociacije na Cankarjevo pripoved [[:s:Potepuh Marko in kralj Matjaž|Potepuh Marko in kralj Matjaž]], v kateri junak iz dežele, v kateri &quot;bodo živeli veseli ljudje&quot;, v veseljačenju zapravi dve kmetiji in konča v ciganskem taboru. Cankarja je karnevalski, kurentovski značaj rojakov skrbel, nas očitno nič več: potem ko smo pognali v maloro paradne državne firme, ponujamo naokrog že svojo pitno vodo, bogsenasusmili. Kdor ima na računalniku digitalno potrdilo, naj pogugla https://e-uprava.gov.si , se prijavi, izbere Kvalificirano potrdilo, izdano v EU (ali pa Si-pass, če si ga je prej priskrbel), pod Želim vtipka &quot;podpora volivca zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma&quot;, klikne na prvi zadetek, izbere Oddaj vlogo. V obrazcu je že vse izpolnjeno, treba je dodati samo še e-naslov in s klikom na Nadaljuj dokončati podpisovanje. In tako stori prvi korak v smer aktivnega državljanstva in odgovornega razpolaganja z javno dobrino.

==Stran '''403''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri403/index.html Ne delajte greha,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Napis &quot;Delajte, kar hočete, samo ne delajte greha&quot; sem slikal na zidu ob cerkvi v Goričah (15). Nisem prepričan, da kaj zaleže, saj na debelo grešijo zlasti tisti, ki so ga napisali. Po vrsti gre pa takole: najprej cerkev sv. Marka v Vrbi, poznana iz Prešernovega soneta. [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:1912_x1553311.185946095_y5824336.990674262_s18_b2852 Partizanske nagrobnike v Bohinjski Bistrici] sem slikal, ker se spravljam k popisu verzov na 6200 in več partizanskih spomenikih, Z Ivico (3) sem se spoznal na Babi, na Dovjem sem fotografiral spomenike [[:w:Jakob Aljaž|Aljažu]], [[:w:Klement Jug|Jugu]], [[:w:Fanny Susan Copeland|Copelandovi]] in pesniku [[:w: Pavel Oblak|Pavlu Oblaku]]. [[:c:File:Seminar Strokovno pisanje 9. 4. 2021.jpg|Zoomovski posnetek seminarja]] smo provokativno oblikovali tako, da v Zbirki ne bi motil GDPR-ja (9), grob [[:w:Josip Lavtižar|Josipa Lavtižarja]] je v Ratečah, relief [[:w:Ignacij Hladnik|Ignacija Hladnika]] je v Križah pri Tržiču, nagrobnik [[:w:Matevž Ravnikar - Poženčan|Matevžu Ravnikarju]] se nahaja na britofu v Predosljah, posnetki 15&amp;ndash;22 so z obhoda partizanskih spomenikov pred praznikom OF. Šele z napisov na spomenikih smo obhodniki razbrali, da sta dve obeležji posvečeni žrtvam, ki so končale svoje življenje prav na dan obiska: 19. aprila leta 1943 so Nemci postrelili 10 talcev v Lipnici ([https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:3619_x1581514.049206432_y5829235.77232204_s18_b2852 Geopedija]) in 1945 so na isti dan, malo pred osvoboditvijo, domobranci kruto mučili in potem pokončali dve dekleti, Vido Šinkovec - Janino in Cilko Odar - Tatjano ([https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:177_x1580021.0504492573_y5820098.797075742_s18_b2852 Geopedija]) v Lajšah pri Dražgošah. Sledili so turni smuki pod Kriško steno, na Vitranc in še kam, pa petkov protivladni protest v Ljubljani, ki sem ga izkoristil za [[:c:Category:Tone Stojko|portret fotografa Toneta Stojka za Zbirko]]. Letaka Mi grabimo zase (34) in Vsi na ulice (35) vabita na protivladni protest v Ljubljani v torek 27. aprila, ki se bo začel ob 18.00 na Prešernovem trgu pri Tromostovju. Zaključek (od 37 do 44) je pa s smuke na Rodici, kjer sem spoznal Majo, ki redno poroča o smuških razmerah na [https://www.snezak.si/ Snežaku]; njeni družbi se zahvaljujem za malico in pivo ob avtomobilih pod planino Suho. Od danes (25. 4.) so posnetki s smuke iznad Šitom glave in sladoleda v Radovljici.

==Stran '''402''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri402/index.html St000 Ž00ar,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. aprila 2021&lt;/small&gt;== 

Naslov tej strani je dal ponovno vandalizirani napis Stane Žagar na [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:302_x1589903.4460062406_y5814767.058205597_s15_b362 spomeniku padlemu učitelju] in narodnemu heroju [[:w:Stane Žagar|Stanetu Žagarju]] na Planici nad Crngrobom (slika 29). Žal aktualna oblast legitimira razbijanje spomenikov NOB. Večinoma sem za potrebe Wikimedijine Zbirke dokumentiral domače zasnežene gore; posnetki so z Mojstrovke, Begunjščice, Velikega Selišnika, Uskovnice ... Dolgčas snežne beline prekinjajo dobrote z obiska pri Kozakovih (33&amp;ndash;36; ups, geslo o [[:w:Krištof Jacek Kozak|gostitelju]] bo treba dopolniti; tudi slovenskega gesla [[:d:Q872611|zamorček v srajčki]], nem. ''Mohr im Hemd'' še nimamo), nekaj je protestniških slik, od ljudi pa zahteva komentar samo še Lucija iz Češnjice (23), ki sem jo srečal na poti na Veliki Draški vrh in me je prehitela skoraj za eno uro.

==Stran '''401''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri401/index.html DovolJJ,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. marca 2021&lt;/small&gt;== 

Sneg, družina, protesti in spet sneg. Na Begunjščici nisem napravil nobenega posnetka, ker je bilo megleno in vetrovno. Ljudi pa čudo, pravi romarski cilj, seveda, sneg je vse do avta na Ljubelju. Na posnetku 17 je tlakovec Petkovčki, za katerega samovoljno razlagam, da je posvečen petkovim protivladnim protestnikom. Če kdo ve pravi odgovor, naj se oglasi.

==Stran '''400''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri400/index.html Koče je zamelo,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;4. marca 2021&lt;/small&gt;== 

Same zasnežene koče, tole zimo je treba dokumentirati, bogve kdaj bo spet tako snežena. Toporišič ima nekje zgled &quot;Našo barako je zamelo.&quot; Sposodil si ga je iz Borove partizanske pesmi, jaz pa od njega za naslov tele strani. Zagotavljam, da se z ljudmi na slikah nismo neodgovorno družili, ampak smo se z njimi tam zgoraj na belih prostranstvih samo slučajno srečali.

==Stran '''399''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri399/index.html Preženimo virus,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. februarja 2021&lt;/small&gt;== 

Nekaj fotografske dokumentacije o zaključnih spopadih v naši herojski borbi proti viruSSu :) zdravje velja utrjevati v višinah, kjer UV-žarki in veter sproti spražita vse seve. Na slikah so Jelovica, Karavanke z okna in od blizu, pogledi s Karavank na Julijce, imena gora in planin so pod slikami. Kulturni praznik je letos prispeval k žanru protestnega plakata. Prav nobenega dvoma ni, na čigavi strani bi bila danes frajgajst Prešeren in socialist Cankar. Slika 8 spada na predhodno stran, sem sem jo postavil zato, ker kaže na mesto, kjer so turni smučarji 13. februarja našli zmrznjeno truplo slabo oblečenega begunca. O dogodku ni poročal noben medij, prednost so imele smrti treh domačih alpinistov in enega turnega smučarja istega dne.

==Stran '''398''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri398/index.html Dobrodošli,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. januarja 2021&lt;/small&gt;== 

Podoben naslov ima že [http://slov.si/mh/galerije/galeri362/index.html stran 362] lanskega leta. Tisto počečkano tablo, na katero se nanaša, so zamenjali z novo, posnetek 23 tule pa s svojo kozmopolitskostjo vzbuja vedro upanje, da s Slovenci še ni vse tako zelo narobe, kot se včasih dozdeva. No, to pa je tudi vse, kar je mogoče povedati o belini na tej albumski strani. Naj izdam še lokacije motivov: Uskovnica na prvih osmih posnetkih, v sredini Klek ali Petelinjek (1753 m) v Karavankah, zadnji trije so pa iznad Javorniškega Rovta.

==Stran '''397''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri397/index.html Kramarjova guba,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. januarja 2021&lt;/small&gt;== 

Nadaljevanje kiča s prejšnje strani. Naslovna guba je narečno za [[:w:huba|huba]], nem. [[:de:w:Hufe|Hufe]], rus. [[:ru:w:Гуфа (единица измерения)|гуфа]], ang. [[:en:w:oxgang|oxgang]]. Kramarjova je nad Tržičem, na vzhodnem vznožju Dobrče.

==Stran '''396''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri396/index.html Kič,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. januarja 2021&lt;/small&gt;==

O kiču povzemam, kar sem našel pri modrih piscih, v knjižici [http://lit.ijs.si/trivlit2.html#zgo ''Trivialna literatura''] (1983); vendar mi to prav nič ne pomaga pri razlagi posnetkov naj tej strani. Ko se znajdeš v preobilju te beline in mrzlih čipk na smrekah, rečeš preprosto, da je lepo. In pritiskaš na sprožilec.

==Stran '''395''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri395/index.html Gore je že sneg pobelil,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. decembra 2020&lt;/small&gt;==

Naslov ima ta stran po verzu iz [[:s:Tone Pretnar|Tončkovih grafomanij]], katerih drugi zvezek iz leta 1983 je v dveh formatih na slikah 6 in 7, dobro pa označuje tudi vso snežno belino na tej strani. Nima vsak sreče živeti v tako zasneženi občini, če pa kdo misli, da z njimi sodržavljane zavajam k prestopanju občinskih meja, mu odgovarjam z besedami prvega ministra, da so to lanski posnetki :) Res so bile tudi lanske Mrežce in [https://slov.si/mh/galerije/galeri346/target2.html lanski Viševnik] lepi. Simbolni pomen pripisujem sliki 45: kot da bi, kot sem komentiral Mojci, dolinski politični jastrebi prišli ogrožat svobodo planinskega sveta; druga ukrivljena drevesa na tej strani pa spominjajo na naše ukrivljene hrbte v tem čudnem času. Nesnežene so samo začetne fotografije: spomin na enkratni slovenistični zumkoronakviz, ki so ga organizirali študentje z Ino Poteko na čelu (več kot sto udeležencev!), bangar (preklada podboja) s hiše št. 4 iz vasi Ravnica (preden so se vaščani odločili za preimenovanje, je bilo vasi nespodobno ime Mošnja); k sosedu (h. št. 2, p. d. pri Muhovcu) se je hodil ženit Prešernov [[:s:Ponočnjak (France Prešeren)|Ponočnjak]], dokler ga hudič ni ugonobil; pri hiši so se pisali Svetin, podobno kot Prešernova mati (Svetina), in tudi hišno ime pri Muhovcu v Žirovnici, od koder je bila Prešernova mati, je bilo enako kot tu v Mošnji, menda je šlo za Prešernovo žlahto; [https://slov.si/mh/literarna_radovljica_2.pptx o tem se predaval pred meseci v Radovljici]. 3, 4 in 5 so z Jelovice, 8 pa menda iz Lesc, kjer je po oglasnih deskah polno plakatov, ki opozarjajo, kako trenutna vlada trati čas za politična kadrovanja in nakupe orožja ter zastruplja družbeno klimo, namesto da bi krotila epidemijo in skrbela za javno blaginjo. Na zadnjem posnetku je par, ki sem se mu na ozko zorani cesti brez izogibališč vzvratno umikal cel kilometer in nama je v zahvalo skozi okno podal dve pivi. Še so poštenjaki na svetu :)

==Stran '''394''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri394/index.html Ne postopi se tukaj mimo hoditi,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. novembra 2020&lt;/small&gt;==

Za tole stran se je nabralo nekaj več slik kot običajno. Koronske omejitve so zožile izlete na okvire domače občine (no, ne do metra natančno :) in zdaj tehtam, ali pričujoči izbor bolj odraža stiske trenutnega časa ali značaj teh krajev. Mislim na ponavljajoče se posnetke stranišč na štrbunk, alkoholnih tolažilnic pri gozdnih kočah in lovskih prež ter na napis na znamenju, ki straši popotnika in je dal naslov temu albumu. Ali pa so te reči pač edino, kar se v temnih gozdovih vidi in je sploh vredno fotografirati. Na Jelovici je poznana koča, ki ji je lastnik dal ime Micenau (malo iz spomina na televizijsko [[:w:Gozdarska hiša Falkenau|serijo Falkenau]], malo pa iz spomina na svojo ženo Mico, ki je, se ne spominjam, bodisi umrla in je ne bo več (gorenjsko ''Mice nau'' &lt; ''Mice ne bo'') bodisi je pustila moške same žurati na samoti). Zdaj je novi lastnik kočo po svoji ženi preimenoval v Danica pa bo :) Popotniku v Ptičji hišici ponudita žganje, kakor je to navada tudi v drugih kočah tu in po Sloveniji sploh. Na posnetku 10 je orlovsko gnezdo (preža) obrtnika Stroja iz Dvorske vasi, ki se vozi naokrog s helikopterjem in mu je očitno uspelo obnoviti nelegalno gradnjo nad prepadi Dobrče, ki jo je pred leti občinska oblast porušila. Ljudje, ki ne smejo v službo, svoje energije zdaj sproščajo po okoliških pohodnih poteh: še nikoli nisem videl v Dragi parkiranih toliko avtomobilov kot zdaj, vse potke so izhojene, na vsakem brezpotju srečaš človeka &amp;ndash; menda ja ne bomo živeli v zaporu! Ožje literarni sta (če izvzamem straniščno poezijo na začetku in legendo o Babjem zobu na posnetku 61) samo sliki 26 in 27 z grobom Janeza Jalna in počitniško hišico Alojza Gradnika. Pa seveda več fotografij Bleda od zgoraj navzdol, &quot;podobe raja&quot;. Pri drvarjih, ki sta v knjigo obiskovalcev zapisala besedo ''Raj'' (66), malo dvomim, da sta imela v mislih Prešernove verze, ampak bolj svoj gozdarski ''rajon''. Misel na smrt vzbujajo lovske preže, razpela in partizanski spomeniki. Toliko za danes.

==Stran '''393''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri393/index.html Pa saj so vsa mesta enaka, si rekla,] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

Tako piše na klopci v Križevniški ulici v Ljubljani, vzeto pa je iz pesmi Maruše Mugerli Lavrenčič. Slika s klopco ima številko 5, pred njo so portestniške izpred 14 dni. [https://www.mladina.si/peticije/ Zadnjo peticijo za odstop vlade] je sestavil [[:w:Dušan Keber|Dušan Keber]], podpisujemo pa jo na https://www.mladina.si/peticije/ . 13. oktobra je bila prva letošnja smuka z Babe, nekaj dni pozneje pa s Ptičjega vrha (6&amp;ndash;12). Na sliki 14 je podstavek, na katerem je 20 let stal ženski akt [[:w:Jiři Bezlaj|Jiřija Bezlaja]], preden se je vodstvo FF odločilo za njegovo odstranitev. O tem sem pod naslovom Evangelij za moralizatorje pisal [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007157.html na Slovlitu.] Posnetek 15 kaže, kako je videti predavanje v času kolere, 16&amp;ndash;18 so trije pisateljski nagrobniki: obnovljeni [[:w:Jožef Žemlja|Jožefu Žemlji]] in [[:w:Jože Vovk|Jožetu Vovku]] na Ovsišah in [[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenškovi]] v Podbrezjah. 19&amp;ndash;22 so protivladni plakati kot nadomestilo za začasno prekinjene proteste, 23 pa je spomin na junijske proteste. Zadnjih sedem posnetkov je z dveh popoldanskih izletov: iz Češnjice na Jamnik in iz Drage na Luže.

==Stran '''392''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri392/index.html Rudolf Andrejka: Kropa in Kamna Gorica (1924),] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

==Stran '''391''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri391/index.html Gustav Renker: Pet mož gradi pot (1936),] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

==Stran '''390''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri390/index.html Ni jutrišnjega dne brez današnjega krika] &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. oktobra 2020&lt;/small&gt;==

Protestne od zadnjih dveh petkov, vmes pa stiskanje sadja, naslovnica literarnozgodovinske knjige in zamaskirani začetek predavanj na FF. Novinarka in okoljska aktivistka Monika Weiss ter bivši zdravstveni minister [[:w:Dušan Keber|Dušan Keber]] sta prišla v Zbirko na Wikimedia Commons, tam sem s slovenskimi napisi in transparenti okrepil kategoriji [[:c:Category:Banners and signs at demonstrations and protests in Slovene language|Banners and signs at demonstrations and protests in Slovene language]] in [[:c:Category:Demonstrations and protests in Slovenia in 2020|Demonstrations and protests in Slovenia in 2020]]; za nadredne kategorije klikni povezave na dnu teh kategorij.

==Stran '''389''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri389/index.html Bila je huda mravljica] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. septembra 2020&lt;/small&gt;==

Prva slika: Ovčeniki (1054 m) je ime grebena nad Drago. Posnetki 2&amp;ndash;16 so s skoka na morje, mogoče je kateri primeren za ozadje na zaslonu. 18&amp;ndash;29 so s protestov 11. septembra, od 44 do konca pa s protestov 18. septembra. Vmes so slike z gobarjenja na Uskovnici in s Pivškega, kamor smo šli snemat oddajo o Krpanu. [[:w:Miroslav Vilhar|Vilharjev]] grad Kalec sem slikal že ob drugih priložnostih, zato tokrat slik stolpa nisem postavil v album. Pač pa sta tu Vilharjev nagrobnik na britofu v Knežaku in kip najbogatejšega Slovenca viteza [[:w:Josip Gorup|Josipa Gorupa pl. Slavinskega]] v Slavini. Naslovnico romana ''Beatin dnevnik'' iz leta 1887 sem slikal pri Urški, [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007133.html na Slovlitu] smo potem ugibali, kateri grad je predstavljen na njej. Posnetke partizanskih spomenikov iz tega konca bom postavil na [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 Geopedijo].

==Stran '''388''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri388/index.html Parnassia palustris] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. septembra 2020&lt;/small&gt;==

Prvih deset slik v današnjem albumu je z izleta na Vrtaško planino: iz Mojstrane po ferati na Grančišče in potem naprej do planine, nazaj dol pa mimo obeh Peričnikovih slapov. Čopovi Breda in Bogomila, ki sta se vračali s Slemena, sta prosili, naj njunih slik ne objavim v albumu, in s težkim srcem ju ubogam :) namesto njiju sta v albumu pastir in mlad nemški par, ki je nad slapom iskal pot v dolino. Naslednjih 14 posnetkov je s protesta 28. avgusta v Ljubljani, potem z Bleda, kjer se je dogajal strateški forum, ki Slovenijo ob sekundiranju ZDA rine v višegrajsko skupino držav in pod geslom Več Evrope in manj EU sesuva politično tvorbo, ki ji pripadamo. 30 in 31 sta dali tej strani naslov. Na slikah je Parnassia palustris ([[:w:Močvirna samoperka|močvirna samoperka]]), tista roža, ki jo je pod imenom kristusove srajčke Tavčar enigmatično vgradil v naslov povesti [[:s:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]] (1917) in s tem sporočil, da je z njim mišljeno njegovo pozno literarno pocvitanje, ne pa ljubezen na stara leta. [http://lit.ijs.si/cvetje.html Moja interpretacija povesti] bi se lahko z zgledovanjem pri Umbertu Ecu glasila tudi Ime rože, ampak zdaj je prepozno za preimenovanje. Rožo sem slikal na Pokljuki, res na močvirnem terenu. Posnetki od 33 do konca so z ljubljanskega kolesarskega protesta 4. septembra.

==Stran '''387''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri387/index.html Ulež se, bo najbol za oba] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Pri iskanju [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 partizanskih spomenikov] (ta teden je njihovo število naraslo na 5800) se najde marsikaj drugega zanimivega. Na litijskem pokopališču sem najprej naletel na grob pesnika [[:w:Jože Šmit|Jožeta Šmita]], potem pa še na nagrobnik Veronike Kepa. Kdo pa je to? Gospodinja pri družini litijskega advokata Franca Slanca, brata politika [[:w:Karel Slanc|Karla Slanca]]. Ko so leta 1941 njihovo hišo zasegli in izpraznili Nemci, je med knjigami na dvorišču opazila Prešernov rokopis, ga izmaknila in hranila pri sebi ves čas vojne. Ko ga je nekoč po vojni njena hči prinesla pokazat v šolo, ji ga je učiteljica
Milka Kolman zaplenila in ga leta 1960 izročila kolegu slavistu Stanetu Grebencu za Prešernovo razstavo v Hrastniku. Od tam je 1961 prispel v NUK. Slančeva hči Mira 
Hubad je od vodje rokopisnega oddelka [[:w:Alfonz Gspan|Alfonza Gspana]] zahtevala rokopis nazaj. NUK se ni dal in je ponujal odkup rokopisa in na vse način poskušal rokopis obdržati. 26. marca 1962 je  končno popustil in rokopis vrnil Hubadovi. V [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_01.pdf članku o Prešernovih rokopisih] leta 2016 sem po Črtomirju Zorcu povzel, da je rokopis menda v Švici, kmalu za tem pa izvedel, da se je vrnil v Slovenijo in da je zdaj v lasti vnuka Mire Hubad, literarnega zgodovinarja [[:w:Matija Ogrin|Matija Ogrina]] (gl. [[Errata in dopolnila k člankoma Zgodbe Prešernovih rokopisov in Nova prešerniana]]).

Druge slike imajo podnapise in jih ni potrebno razlagati. Sicer pa lahko komentar dodam pozneje, če bo potrebno.

==Stran '''386''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri386/index.html Hingerichtet] &lt;br&gt;&lt;small&gt;15. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Prvih šest posnetkov je spet iz okolice Ratitovca (vrhova Kremant in Altemaver), kamor sva šla fotografirat en spregledani partizanski spomenik. Naslednjih šest je s tržiškega večera ob podelitvi [[:w:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjeve nagrade]] na 75. obletnico rojstva Toneta Pretnarja in sestre dvojčice Zvonke; župana Sajovica in pevko Izmajlovo sem seveda postavil v Wikimedijino Zbirko. Knjižničarka Sabina je obljubila pretipkati za Wikivir knjižico Pretnarjevih grafomanij iz leta 1982. Nadaljnjih osem slik je z Uskovnice, kjer sva imela v varstvu našo in sosedovo punčko. Štruklji in medvojna dobravska hišna številka so bili posneti v gostilni Kovač v Kropi. Zanimivo: slovenska Wikipedija je slovenske štruklje predstavljala s sliko hrvaških štrukla; zdaj sem to popravil in dodal še flancat in ocvirkovico, ki ju Wikimedijina Zbirka doslej ni poznala &amp;ndash; le zakaj počnem to jaz literarni zgodovinar? Hišna številka me je spomnila na nemško okupacijo naših krajev: v zadnjih dneh sem imel opraviti z [https://www.gorenjski-muzej.si/begunjske-knjige-na-spletu/ Begunjsko knjigo zapornikov], ki je dostopna na spletišču Gorenjskega muzeja in sem iz nje izpisoval Dobravce, zaprte ali usmrčene kot talce v Begunjah. Begunje so na slovenski Wikipediji skopo predstavljene, toliko bolj pa [[:w:en:Begunje na Gorenjskem|na angleški]], vendar do nedavnega po zaslugi nekega Dorema kot kraj množičnih grobišč, da ne bo nesporazuma: pobitih 20 ali 40 nemških stražarjev, ne pa 849 postreljenih ali obešenih slovenskih talcev in tisočev drugih, ki so jih deportirali v koncentracijska taborišča. Informacijo o talcih sem moral šele dodati predstavitvi kraja kot mesta &quot;komunističnih zločinov&quot; &amp;ndash; tudi to ne spada med delovne naloge literarnega zgodovinarja. Zadnjih osem posnetkov je s petkovih mokrih protestov proti 870 milijonom, ki jih ta militaristična vlada želi porabiti za vojsko namesto za reševanje ekonomskih in socialnih težav, ki jih je povzročila epidemija. Lilo je kot iz škafa, vzdušje pa je bilo kljub temu razigrano. Govorila sta igralka Eva Stražar in sociolog Gorazd Kovačič s FF, dobili smo za stotisoče evrov bonov, ki smo jih lepili na table za kulturo, medicino, socialno politiko ...; najbolj potrebno se zdi protestnikom vlagati v znanost in izobraževanje, ki tako postajata vladi nevarno področje: jeseni lahko računamo na nadaljnje oviranje normalnega pedagoškega procesa in raziskovanja (na to temo beri [https://www.nationalgeographic.com/science/2020/08/how-to-measure-risk-airborne-coronavirus-your-office-classroom-bus-ride-cvd/ članek v ''National Geographic'']). Kako že rečejo temu? Nova &quot;normalnost&quot;.

==Stran '''385''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri385/index.html Bolnike v bolnice, politike v kontejner] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Mitjev napis na transparentu, ki je dal naslov tej strani, je lepo anticipiral vodilno temo protesta tega tedna, nehumano politiko aktualne vlade do bolnih starostnikov, ki naj bi jih preselili v &quot;mobilne medicinske bivalnike&quot;. Protesti so postali pravo ulično gledališče, sprevod in sprehod nista prav nič kratka, vodila sta prav do kontejnerjev ob Valjhunovi ulici za Bežigradom. Portrete osebnosti, na katere sem naletel in za katere bo treba napisati wikipedijsko geslo, sem postavil tudi v Wikimedijino Zbirko. Druga polovica strani je v celoti s krožnega izleta na Ratitovec po manj obiskani poti od Glažarice mimo planine Pečane in nazaj čez planino Klom.

==Stran '''384''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri384/index.html Gospod marlivost tvojo v nebesih plačal bo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. avgusta 2020&lt;/small&gt;==

Več fotografiram v zadnjem času. Dokumentirati je treba burno družbeno dogajanje in družinske izlete. Po vrsti gredo tokrat takole: Mrzli vrh nad Žirmi, Vodiška planina nad Kropo, Pohorje in okolica (Stranice, Gorenje, Božje, Slovenska Bistrica, Križni Vrh, Stanovsko, Laporje, Slovenske Konjice). Z Miro sva poslikala nekaj partizanskih spomenikov med Pohorjem in Poljčanami in popravila njihove [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1726693.3597050605_y5839368.557331894_s13_b362 lokacije na zemljevidu]. Domačin v Stanovskem nama je pokazal hišo mohorjanske pisateljice [[:w:Julija Bračič|Julije Bračič]], ki nima spominske plošče, kakor je nima tudi [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:4348_x1720936.404453938_y5842899.758259956_s17_b2852 rojstna hiša] partizanske pesnice [[:w:Anica Černej|Anice Černej]] v Čadramu, ki je umrla v koncentracijskem taborišču Ravensbrück leta 1944. Jože (22) naju je vzel pod streho, ko se je naredila noč, Brane (34) vsa preznojena napojil, Sonja (38) nama je pokazala pot do dveh spomenikov. Posnetki od 40 do 50 so s protestne povorke, ki je šla od Prešerca do Roške. Bila je namreč ravno 32. obletnica osvoboditve četverice Janša, Borštner, Tasič, Zavrl ([[:w:Proces proti četverici|JBTZ]]) iz vojaškega zapora na Roški. Protestni program je vedno boljši: do cilja smo prikorakali ritensko pod geslom Nazaj v sedanjost, Kvazijanša je v govoru podal svojo &quot;res nepreklicno odstopno izjavo&quot;, napis dneva je bil JBTZombi [beri: je-be-te-zombi], pač kot odziv na Janševo zmerjanje protestnikov z zombiji. Od 41 do konca so posnetki s pohoda Dražgoše-Lipniška planina, kjer smo se udeležili koronsko reducirane proslave ob radovljiškem občinskem prazniku na obletnico ustanovitve Cankarjevega bataljona 5. avgusta 1941 in se po vrnitvi v Dražgoše prepustili gostoljubju Švebovih dveh, Nuše in Ladota. Posnetek 40 se navezuje na komentar o ljudski : etablirani kulturi od [[Komentarji k fotografijam#Stran 383 Ivan, ne bom tekla za tvojim vozom 25. julija 2020|zadnjič]]: godec narodnozabavnih viž je s harmoniko korajžno motil govore na Tromostovju in tako demonstriral agresivni značaj t. i. ljudske ali domačijske umetnosti (''Heimatkunst'').

==Stran '''383''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri383/index.html Ivan, ne bom tekla za tvojim vozom] &lt;br&gt;&lt;small&gt;25. julija 2020&lt;/small&gt;==

Tako kot je bila OF med drugo svetovno vojno tudi kulturno gibanje, so tudi protesti, ki zaznamujejo ta čas, v znamenju kulturnega boja. Nasproti si stojita t. i. ljudska kultura (narodnozabavna oz. &quot;slovenska glasba&quot;, folklora, ''Heimatdichtung'') in na drugi strani profesionalna ter alternativna kultura. Kultura, ki se razume kot potrjevanje identitete, in kultura, ki identiteto prevprašuje, išče in preoblikuje. Transparenti so polni citatov iz literarne klasike in namigov nanjo, tudi naslov tele strani v albumu je take narave. Celo svoje strokovno življenje sem se zavzemal za emancipacijo ljudskega, poljudnega, popularnega, množičnega in rekreativnega, zdaj ko to želi postati reprezentant slovenstva, pa se zgroženo postavljam v obrambo etablirane kulture, saj brez nje drsimo v redukcijo slovenstva na raven narodnih noš, tenstanega krompirja in židane marele. Na sliki 4 je Kalinov Deček s piščalko pred RTV, oblečen v madžarsko zastavo: kaj nima bratenje prvega ministra z Madžari korenine v njegovi mitomanski želji postati ljudski junak, tako kot je madžarskemu vladarju [[:w:Matija Korvin|Matiji Korvinu]] uspelo postati [[:w:Kralj Matjaž|Kralj Matjaž]]? 

Slike od 18 do 21 so z obiska Ivana Krivca v Adergasu; Ivan me je nagovoril, da sem na Wikipedijo postavil geslo o [[:w:Grad Kamen (Adergas)|gradu Frauenstein]], katerega razvaline na svojo roko trebi mahu. Od 22 do 37 so slike s kolesarjenja po Spodnji Savinjski dolini, seveda na lovu za partizanskimi spomeniki. Partizanske sem vtaknil v zbirko na Geopediji, druge (Prešerna, Puncerja, nedavno umrle kolegice Polanc Podpečan, Neže Maurer) pa semle.

Zadnjih 15 posnetkov je spet iz Ljubljane. Zadnji protest je bil v znamenju ženskega gibanja [[:w:en:Me Too movement|Jaz tudi]] (le kako da še nimamo o njem gesla na slovenski Wikipediji!). Medijsko teoretičarko Sandro Bašić Hrvatin sem slikal za Wikimedijino Zbirko.

==Stran '''382''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri382/index.html Steče v klet in prinese mi vina] &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. julija 2020&lt;/small&gt;==

Koga sem pravkar vtaknil v Wikimedijino Zbirko? V petek in v ponedeljek so bili na ulici pesniki in aktivisti Milan Jesih, Aljaž Koprivnikar, Sanja Fidler, Brane Solce, Nikita Xever, Polona Glavan, Andrej Rozman Roza, Boris A. Novak, Jerica Mrzel, Tjaša Prošek, Maja Breznik, Rastko Močnik. V petek je bila redna protivladna maša z literarnim podaljškom v DSP, v ponedeljek pa protest na Fernetičih proti Pahorjevemu poklonu pred bazoviško fojbo, v kateri naj bi bilo 50 ali 500 kubikov trupel Italijanov, pobitih po drugi svetovni vojni, v resnici  pa je leta 1945 zavezniška komisija mimo svežih trupel nemških vojakov prišla le do razpadlih trupel italijanskih vojakov iz prve svetovne vojne, potem pa so šaht, ki navdihuje italijanske fašiste, zaprli. Tržaški Slovenci so na Pahorja hudo jezni, italijanski časopisi dan po dogodku pišejo, da so Slovenci priznali svoj genocid nad Italijani. Poklon naj bi bil zahvala za vrnitev požganega Narodnega doma v Trstu Slovencem, vendar se je z njim postopek vračanja, ki bo  trajalo najmanj deset let, šele začelo. Pot na Fernetiče sva skombinirala s popisovanjem kraških partizanskih spomenikov (od 26 dalje; v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirki na Geopediji] je zdaj že preko 5600 obeležij) in z obiskom [[:w:Miran Košuta|Mirana Košute]].  Slikati je bilo treba tudi vse literarno ob poti, in tega na prelepem Krasu po zaslugi Srečka Kosovela ni malo.

==Stran '''381''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri381/index.html Kekec na Begunjščici] &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. julija 2020&lt;/small&gt;==

[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007082.html Vabilo na Kekčeve poti 2020.]

==Stran '''380''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri380/index.html Zlati odsevi sijejo k nam] &lt;br&gt;&lt;small&gt;4. julija 2020&lt;/small&gt;==

Dva demonstranta sta ta petek nosila napis z verzi iz Kosovelove pesmi [[:s:Sredi noči (Srečko Kosovel)|Sredi noči]] (28), ki so dali naslov tej strani. Začetni  posnetki so s Struške nad Javorniškim Rovtom, s planinami Mavre, Seča in Belska planina. Sledijo posnetki s Tošca in potem iz Zadnjice v Trenti. Od posnetka 26 do konca so portreti, posneti na petkovem protestu, kar nekaj jih je našlo mesto tudi v Wikimedijini Zbirki. Plakat tedna je bila prečrtana svastika v barvah &quot;rumenih jopičev&quot;, pardon, SDS; naveza te stranke z nacisti je vedno bolj očitna. Zvečer smo pred Društvom slovenskih pisateljev poslušali recitacije in muziko, uglašene na temo svobode.

==Stran '''379''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri379/index.html Ta vlada je bizarna] &lt;br&gt;&lt;small&gt;28. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvih 18 posnetkov je z obhodnje (bolje obvožnje) po moravških in mlinških spomenikih. V Češnjicah nama je domačin Srečko Kopač, ki je bil med vojno star 8 let, pripovedoval še vedno žive spomine na razmesarjena trupla partizanov, ki so jih vaščani pokopavali; nad njimi so se izživljali domobranski sosedje. Partizanski spomeniki v teh krajih imajo križ in zvezdo še iz &quot;svinčenih časov&quot; &amp;ndash; danes bi bila taka kombinacija razumljena kot provokacija. Nadaljevanje je protestniško: najprej posnetki z alternativne kulturne proslave, ki so jo hrupno prekinjali naciji, preoblečeni v rumene jopiče, ob zaščiti policijskega kordona, potem pa še z rednega petkovega obkroženja ljubljanske sredice. Tokrat Trga republike niso zagradili, kot da bi se vlada protestnikov nenadoma ne bala več. Za kazen je ostal prazen, govori so se zvrstili pred predsedniško palačo in na Kongresnem trgu, tarča je bil predsednik Miško. Na protestu v sredo je Boris A. Novak recitiral [http://slov.si/doc/francoski_baladi.docx pesem o kriminalnem zaprtju trga.] Spet sem kar precej kulturnikov in aktivistov poslikal za Zbirko, nekaterim sem v wikipedijskem geslu dodal portret; nič jih ne bom našteval, saj so njihova imena pod slikami in jih Google najde. Ali s tem delom pomagam vohunom v belem državnem kombiju (slika 31), ki s kamero na drogu vsak petek snema obraze protestnikov za policijsko kartoteko? Najbrž ne, njihova zbirka je gotovo precej popolnejša, dvomim pa, da bo za javno rabo, tako kot moje fotografije na Wikimedia Commons. Obveščevalna služba (ali pa policija, na kombiju nič ne piše, kdo so) snema v nasprotju z določili evropske direktive GDPR, ki zahteva identifikacijo kamer na javnih mestih &amp;ndash; spet ena izmed kvalifikacij te bedne oblastne garniture. Z veseljem dopišem manjkajoča imena aktivistov pod portreti, če mi jih kdo pošlje.

==Stran '''378''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri378/index.html Lirikonfest 2020] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2020&lt;/small&gt;==

Nazadnje sem bil na Stropnikovem Lirikonfestu 2016, ko sem imel čast podeliti kipec bralca, ki je namenjen ambasadorju slovenske književnosti in jezika, Zvonku Kovaču. Tokrat ga je meni Milan Dekleva. Opozorili so me, da je težak, in res ni lahek. Poslikal sem nagrajene prevajalce in njihove pesnike, nominirance in nagrajene književnike in jih postavil v Wikimedijino zbirko: Lidijo Dimkovsko, Gabriello Gaál, moderatorja Andreja Pleterskega (ki ni arheolog enakega imena, ampak prevajalec), Zorana Pevca, oba madžarska gosta, Roberta Simoniška, Denisa Škofiča, Petro Koršič, Majo Razboršek, Danielo Kocmut, Andrejo Kalc, Majdo Fradelić in Željka Perovića in še koga, ki sem mu ali ji pozabil ime, organizatorja Iva Stropnika (ki mu gre zahvala za vse skupaj), potopisce Petro Vladimirov, Sonjo Porle, Katjo Sluga. Zvonko Kovač svoj portret v Zbirki že ima. Napravil sem boljši posnetek Vite Mavrič, žal pa mi je, da sem pozabil fotografirati bivšo ministrico Andrejo Katič. Žal mi je tudi, da nisem utegnil pripraviti prispevka na temo babilon : slonokoščeni stolp za to priložnost in da v nagovoru nisem izrazil kritike protiintelektualne drže aktualne oblastne garniture.

==Stran '''377''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri377/index.html tuka Počiva] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvi dve fotografiji z britofa v Dolenji Vasi ob cesti iz Lupoglava proti Boljunu v hrvaški Istri sta še od zadnjič, sem ju pozabil vključiti. Slovenski nagrobni napis sem našel na nagrobniku, prislonjenem ob pokopališki zid. Tudi tretja je še od prejšnjega petka, tudi pomotoma izpustil. Od 3 do 9 so z obiska pri skupini arboristov, ki so žagali drevje po razvalinah gradu Kamen v Begunjah; v njej je tudi Mojčin Borut. Sredica je s protesta v Ljubljani 19. junija 2020; Niko Kovač iz Zavoda 8. marec sem postavil v Zbirko: v veselje je veliko število mladih kultiviranih udeležencev, tudi naših študentov :) Od 37 pa do konca je dokumentiran pohod z Jamnika do partizanske tehnike Meta in potem naprej na Vodiško planino, od spomenika do spomenika, z zaseko in ocvirkovico po kulturnem programu in z gobovo juho v partizanskem domu na Vodicah.

==Stran '''376''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri376/index.html Kaj pomaga ljubo zdravje, ko pa drugo vse narobe gre] &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. junija 2020&lt;/small&gt;==

Fotografije potrjujejo, da je življenje še vedno pestro: ima svojo resno in rekreativno plat. V resno polovico spadajo petkovi protesti, ki oblastnikom dopovedujejo, da nočemo njihove poti v &quot;prihodnost&quot;, rekreativno polovico pa tokrat zastopajo posnetki z nekajdnevnega umika na Cres. Obe polovici razmejuje kip [[:w:Bogomir Magajna|Bogomirja Magajne]] pred OŠ v Divači z altruističnim napisom. Wikimedia Commons je bogatejša za (iz množice izrezane) portrete [[:w:Tomo Korošec|Toma Korošca]], [[:w:Mladen Dolar|Mladena Dolarja]], [[:w:Rastko Močnik|Rastka Močnika]], Boža Flajšmana, Petre Čeferin, Darka Štrajna; za kvalitetnejše posnetke se bo treba slikati posebej. Naslov strani je iz globokega vladarskega spoznanja v cesarjevem odgovoru [[:s:Martin Krpan z Vrha|Martinu Krpanu]], človeku iz ljudstva, ki je pohvalil cesarjevo zdravje: &quot;No vi ste še zmerom lepo zdravi, kakor se na vašem licu vidi.&quot; Vsaj nekaj te modrosti bi potrebovali tudi danes, ko oblastni govor zlorablja človekovo skrb za zdravje za potuhnjene manipulativne cilje.

==Stran '''375''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri375/index.html S kredo nad to bedo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. junija 2020&lt;/small&gt;==

Prvih šestnajst posnetkov je s kolesarjenja okrog Zagorja: fotolov je bil namenjen partizanskim spomenikom (v naši [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1709131.9524565407_y5766409.413833694_s9_b362 zbirki na Geopediji] jih je zdaj že 5530), seveda pa sem posnel tudi marsikaj literarno- ali kulturnozgodovinskega. Od posnetka 19 do konca pa so scene s kolesarskega protesta v Ljubljani: kar mi je uspelo uloviti osebnosti (Karpo Godina, Žiga Knap, Ivan Gale, Jurij Zrnec), sem portrete postavil v Wikimedijino Zbirko, kjer so prosto dostopni in prosto uporabni za vse in za vsakršen namen pod licenco CC. Ko jih mediji uporabijo, v najboljšem primeru spodaj napišejo vir Wikimedia Commons. Bolje kot nič, prav pa bi bilo napisati ime fotografa. Olajševalna okoliščina za problematično citiranje je, da se fotograf ne podpiše vedno z imenom in priimkom, ampak z vzdevkom ali krajšavo svojega imena, jaz npr. z uporabniškim imenom Hladnikm.  Prvo in drugo polovico posnetkov na tej strani, ki si je naslov sposodila z napisa na asfaltu, veže uporništvo. Na spomenikih iz druge svetovne vojne so telegrafsko izpisane tragične usode tistih, ki so se uprli okupatorju, na protestnih posnetkih pa smo tisti, ki uresničujemo pravico do upora proti strahovladi in sprijenosti aktualne oblastne garniture. Ni nenavadno, da režim in njegovi mediji kriminalizirajo oba upora, tako tistega med drugo svetovno vojno kot tega danes.  Gospa na posnetku 31 je protiprotestnica: pesniku Novaku je prišla povedat, da ni svoboda najpomembnejše, ampak zdravje, za katerega se moramo zahvaliti strogim oblastnim ukrepom. Zdravje spada v koncept novodobnega ideala varnosti. Prav njena intervencija me je nagovorila, da sem v [https://bookworm.htrc.illinois.edu/develop/# HathiTrustov iskalnik] vpisal obe konkurenčni besedi in dobil pomenljiv diagram, ki kaže na radikalno spremembo vrednot v naši družbi (glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007059.html prispevek na Slovlitu]). V tem smislu je naše uporništvo konservativno, saj hoče ohraniti več kot 200 let staro civilizacijsko vrednoto. Svoboda je res tvegana reč, in nevarna, vendar je tudi jamstvo družbene fleksibilnosti in s tem njene preživitvene sposobnosti.

==Stran '''374''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri374/index.html V Kojskem] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Za rodbinsko srečanje v Kojskem (Šilarji, Grudnovi, Starčevi, Hladniki, Jocif-Pokorni), je tokrat poskrbel Peter. Nazadnje smo bili skupaj [https://slov.si/mh/galerije/galeri335/index.html ob 90-letnici strica Ivota] pred dvema letoma; pred tedni so mu odrezali še drugo nogo. Stare fotografije stričevega rodu sem [https://slov.si/mh/galerije/galeri343/index.html postavil na svojo stran.]

==Stran '''373''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri373/index.html In tu končala svojo bojno pot] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Mešana vsebina: izlet na Vodiško planino (prvi trije posnetki), obisk pri Zvonki Pretnar v Tržiču (3), serija ljubljanskih motivov (4&amp;ndash;14), serija briških motivov (15&amp;ndash;21), serija uskovniških motivov (22&amp;ndash;35). Predzadnji posnetek dokumentira zagovor diplome Urha Ferleža na prostem v varnem zavetju bifeja za fakulteto, ker je modro vodstvo presodilo, da so fakultetni prostori za tako dejavnost preveč nevarni. No, menda bo junija mogoče spraševati tudi v kabinetih na fakulteti. Zadnji posnetek pa je uganka: kje je bil spomenik slikan in kdaj? Tej strani v albumu je dal naslov napis na spominski tabli osvoboditvi Ljubljane 1945 v ljubljanski mestni hiši. Na ploščo, ki ni zavedena ne v Registru kulturne dediščine ne v kaki drugi poznani literaturi, je v članku v ''Sobotni prilogi Dela'' malo pred svojo smrtjo opozoril [[:w:Janez Kocijančič|Janez Kocijančič]].

==Stran '''372''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri372/index.html Ker hočemo, da raste in živi, za kar smo dali svojo srčno kri] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Prvih pet posnetkov je z izleta na Mali vrh nad Begunjami, po grebenu nad gradom Kamen, vse drugo pa je s kolesarjenje po občini Tabor, seveda na lovu za partizanskimi spomeniki: Tabor, Loke, Vrhe, Marija Reška planina, Miklavž pri Taboru, Grajska vas, Ojstriška vas, Tabor. Gozdne ceste so naju pripeljale na 850 m višine, kjer stoji Krvavičnikova domačija. V hudih klancih sem zagrabil za vrv na Mirinem električnem kolesu. Mimoidoči se smejejo, ko vidijo, kako ženska vleče dedca, v teh lepih bregovih pa cel dan komaj srečaš kakšno živo dušo. Modre zvezdice, s katerimi [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2476:211415_x1673054.1802353463_y5814245.098045907_s15_b2852 na Geopediji] označujemo neobiskane spomenike, po turi spremenim v rdeče, potem ko sem dodal fotografije spomenikov in prepisal besedilo z njih, ki priča o težkih in krutih časih. Žalostno je videti, da je bila za smrt največkrat kriva izdaja tistih domačinov, ki so se odločili za okupatorsko oblast namesto za upor. Ljudje so prijazni, spomenike lepo vzdržujejo in nekaj dajo na NOB, tudi postrežena sva bila.

==Stran '''371''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri371/index.html Petkove državljanske obveznosti] &lt;br&gt;&lt;small&gt;30. maja 2020&lt;/small&gt;==

Ob petkih zvečer hodimo na Trg republike opravljat svojo tedensko državljansko dolžnost. Tule so posnetki s treh zadnjih 15., 22. in 29. maja. Fotografiram bolj ali manj duhovite napise na transparentih, veselo vzdušje med množico, prijatelje, ki naletimo nanje, in osebnosti, ki na Wikipediji še nimajo slike ali imajo slabo sliko. Kaj naj rečem, ni nam vseeno za slovensko prihodnost in skrbijo nas kriminal, pokvarjenost, laži, zmerjanje, cinizem, zavajanje, potvarjanje zgodovine, protiintelektualno razpoloženje, samovolja, diktatorski apetiti ... ki so nova, nesprejemljiva norma v politiki. Kot da bi razrednega barabina postavili za predsednika razreda.

==Stran '''370''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri370/index.html To ni nobeno zbiranje, le maša na prostem] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. maja 2020&lt;/small&gt;==

Prevladujejo protestniške fotografije, najprej tiste od petka, 1. maja opoldne na Trgu republike, ko so aretirali [[:w:Ladislav Troha|majorja Troho]] (1&amp;ndash;5), nazadnje pa s kolesarskega protesta 8. maja zvečer (29 pa do konca); za posnetek 33 smo prosili Mladininega fotografa, ki je stal v bližini. Mladi par na 38, povejta mi no, kako vama je ime, da slika ne bo brez podpisa. Na slikah med 6 in 9 so ljubljanske lokacije, s kolesarskega podaljška po protestu, jedro fotografij (10&amp;ndash;30) pa je s kolesarjenja od partizanskega spomenika do spomenika po Spodnji Savinjski dolini (Vransko, Tabor, Gomilsko, Breg ob Savinji, Latkova vas, Sv. Lovrenc, Šešče, Prebold, Grajska vas ...). Kot običajno partizanske spomenike naložim na Geopedijo, tiste literarne ([[:w:Lavoslav Schwentner|Schwentnerju]], Lipežu, ploščo Pri ruskemu carju) pa semle. Spomenik Ludolfovemu številu pi (7) stoji na mestu, kjer je stala pred leti Tršarjeva plastika v spomin padlim učiteljem in dijakom srednje gradbene šole v Ljubljani. Le zakaj so morali spomenik žrtvam odstraniti? Saj bi tega novega lahko samo dodali staremu. V Registru kulturne dediščine zamenjava ni zavedena, še vedno naj bi tam stalo partizansko obeležje.

==Stran '''369''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri369/index.html Lada te imam] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Lepi jeglič je bil slikan na grebenu od Praprotnikovega vrha proti Dobrči, na koncu tega grebena se nahaja lovska koča na Lužah, zraven nje pa je na bukvi vrezan naslov tele strani v albumu. Ledena trata je pašnik v Dragi pod Dobrčo (8&amp;ndash;10), grad Kamen (11), ki je dogajališče več slovenskih zgodovinskih povesti (Za staro pravdo, Ovčar Marko, Junaška doba Slovencev), stoji na ustju Drage. Posnetki 14&amp;ndash;16 so z medobčinskega protivirusnega piknika na meji radovljiške in kranjske občine na Jamniku pri kapelici sv. Sobote: občinska meja je šla prav čez sredino mize z dobrotami, za neusmiljeni spopad s sovražnikom smo bili občani obeh občin (štirje po številu, nič več) opremljeni s strogimi navodili, maskami in razkužili vseh sort. Janez (15) je na sliki, ker je slučajno prikolesaril mimo. Fotke 17&amp;ndash;20 so z drugega izleta na Dobrčo, 21&amp;ndash;27 so z Uskovnice, zadnja dva posnetka s spominsko ploščo Čehu ing. Zdeňku Záboju pa izpod Stenarja (hvala Saši, ki me je opozorila, da je padli moški in ne ženska) ; v članku [[Triglavske partizanske plošče]] sem jo pred dvema letoma pozabil omeniti in sem napako danes popravil.

==Stran '''368''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri368/index.html Dovoljeno za lokalni promet] &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Nadaljujem s kroženjem po svoji občini, tudi z namenom fotografirati vedute vasi za Wikipedijo. Veliko je lepih krajev, ki jih ne poznamo ... Imena krajev so pod slikami. Kakšno zvezo imajo slike z literaturo ali jezikom? V Bodeščah se dogaja prva izvirna zgodovinska povest [[:s:Jela|Jela]] [[:w:Velentin Mandelc|Valentina Mandelca]], Lamberga pa omenja več slovenskih zgodovinskih povesti, dovolj za izgovor :)

==Stran '''367''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri367/index.html Ostani doma] &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. aprila 2020&lt;/small&gt;==

Dokler niso prepovedali prečkati občinskih meja, sva z Miro raziskovala planine okrog Uskovnice in se od tam spustila do slapu na Vojah (Voje omenja Levec v spisu [[:s:Nekaj opazk o naših zemljepisnih imenih|Nekaj opazk o naših zemljepisnih imenih]] iz leta 1896), potem pa po vzpetinah okrog Radovljice. Ko je bilo včasih vendarle treba prekršiti zapoved, sva se počutila kot partizana, ki morata preko sovražne čistine. Če bo šlo v to smer, ko virusa že zdavnaj ne bo več, bodo tihotapske spretnosti še prav prišle. Mojca (19) je vsakodnevna pohodnica na Vodiško planino. Zadnji posnetki so z grebena, ki se od gradu Kamen pri Begunjah vzpenja preko Malega vrha, Vrha Velikih Gač, Jamarskega vrha in Tolstega vrha do Poljške planine. Na njem stoji gostoljubni Maksov brlog (njegove fotografije iz konspirativnih razlogov nisem postavil v album). Ljudje se v teh tednih izogibamo drug drugemu in iščemo čim manj obljudene izletniške cilje. In se nazadnje srečujemo na odmaknjenih mestih, za katere je do včeraj vedela komaj kakšna duša. Naslov tej strani v albumu je dala fotka 17. Hvala Jožici za opozorilo na napako pri imenu kroparske podružnične cerkve.

==Stran '''366''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri366/index.html Prišla sta Jedrt in sveti Gregorij] &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. marca 2020&lt;/small&gt;==

Vera Albreht začenja pesem [[:s:Ptički se ženijo|Ptički se ženijo]] z verzi: &quot;Prišla sta Jedrt in sveti Gregorij, / ptički se ženijo v zeleni gori. / Ščinkavec kliče: ščink, ščink, ščink, ščink!&quot; Jedrt sem dal v naslov tele strani, ker sem hodil mimo znamenja, posvečenega njej, ravno en dan pred njenim godom 17. marca. Znamenje (slika 27) stoji pod vasjo Lajše s cerkvico svete Jedrti in so na njem namalani še sv. Mohor, sv. Primož in sv. Peter, vsi so patroni bližnjih cerkva. Tretji verz srhljivo evocira tragičen dogodek iz zadnjih dni druge svetovne vojne, ko so domobranci iz te cerkve mučili in pokončali mladi dekleti, Cilko Odar - Tatjano, in Vido Šinkovec - Janino, ki jima je v bližini posvečeno [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:177_x1580021.0504492573_y5820098.797075742_s19_b302 partizansko obeležje;] preberi na Geopediji, kamor kaže zadnja povezava, opis njune tragične smrti. Svetih Jedrti (Jera, Gertruda) je sicer po [https://www.heiligenlexikon.de/Alphabet/G.html Ekumenskem svetniškem leksikonu] deset, ampak na Slovenskem je poznana samo vremenska svetnica Jedrt Nivelska, ki jo upodabljajo z mišmi na palici; miši so namreč grozile pregristi nit predici, ki bi še predla po njenem godu. Malo literarna sta še posnetka 21 in 22, ki kažeta razvaline Pustega gradu in pod njim kmetijo Po(d)gradovec. [[:w:Josip Lavtižar|Josip Lavtižar]] ju popisuje v zgodovinski povesti ''Lipniški grad pri Radovljici'' (1939). 

Drugi posnetki so večinoma podnaslovljeni in ni potrebe po njihovi razlagi. O covidu-19 pa tule nič.

==Stran '''365''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri365/index.html Proti kulturi sovraštva] &lt;br&gt;&lt;small&gt;29. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Jamnik vedno znova nagovarja k slikanju, posnetki pa uspejo ali pa  tudi ne (0&amp;ndash;4). 5: slovenska Wikipedija je praznovala 18 let; na komorno obeleženem praznovanju smo se pogovarjali tudi o zapisovanje zemljepisnih imen, ki izvirno niso latinična; naslednji mesec kaj več o tem. 6: stran iz rokopisne pesmarice iz leta 1880, ki jo je prinesel preskenirat Mitja Guštin. 7: kmetija pri Rožmanu v Češnjici, kjer se dogaja povest [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']] (1928) [[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčiča]]. Posnetki 8&amp;ndash;22 so s sprehoda po kopnih bohinjskih planinah Hebet pod Pršivcem (Marija Cvetek: &quot;Hebet [se] pravilno piše Hbed; dokaz: Hbed, Hbeda; (fonetično po bohinjsko:  Hb9t, Hb9da&quot;), Ši, Zajamniki, Javornica in Uskovnica. Na 23 je jeseniški primarij Miran Rems; drugo so zaupni podatki :) 24: Geografinjo Irmo Potočnik Slavič sem fotografiral po podelitvi magisterijev FF, posnetki 25 &amp;ndash;32 dokumentirajo protest pred sedežema strank SMC in DESUS, ki sta proti volji volivcev vstopila v Janševo vlado. S fotografijo govornice [[:w:Svetlana Slapšak|Svetlane Slapšak]] in Božidarja Slapšaka sem opremil tudi Zbirko (Wikimedia Commons). Jože Jelenc in Metod Staroverski sta sokrajana in soborca.

==Stran '''364''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri364/index.html 125 let &lt;i&gt;Planinskega vestnika&lt;/i&gt;] &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Uredniki ''Planinskega vestnika'' so na praznovanju 125-letnice revije v Planinskem muzeju v Mojstrani uprizorili skeč v režiji Marte Krejan Čokl. Na posnetkih so igralci in gledalci, ducat sem jih postavil tudi na Wikimedia Commons. Pred tem je na sliki 5 kroparski domačin, na posnetku 6 pa je kip Jakoba Aljaža pred osnovno šolo v Mojstrani. 25 in 26 sta izpred naše hiše: na prvi je družina Mirinega malega nečaka [[:w:Anže Terlikar|Anžeta]], ki je bil znan hokejist, na drugi pa Mira z Manco. Posnetki od 27 do 32 dokumentirajo praznovanje 95-letnice čilega Tineta Tomazina, Iztokovega očeta, ki sem mu za to priložnost [[:w:Tine Tomazin|na Wikipediji postavil geslo]]: bil je župan, direktor, še prej partizan, zdaj pa častni občan. Na predavanju Hotimirja Tivadarja ob izvolitvi v redno profesuro je bilo premalo luči za dobre posnetke (33, 34). Zaher (35) pa je prijazni iranski Afganistanec, eden tistih, ki so uspeli preplavati tisto široko reko ...

==Stran '''363''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri363/index.html In ti, ki živ si, mrtvim si dolžnik] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. februarja 2020&lt;/small&gt;==

Tale zima je brezsnežna in taki so v glavnem tudi posnetki. Slikam ljudi, ki se pustijo slikati, in če slike niso preveč motne, portrete postavim v galerijo, po presoji skupaj z napisom, kdo je na sliki. In slikam naravo. Pa spominska obeležja. Ker je skoraj vsaka slika podnaslovljena, naslovov tule ne bom ponavljal. Naslov tejle strani so dali verzi [[:w:Janko Glazer|Janka Glazerja]] na spominski plošči v drugi vojni umrlim bibliotekarjem. Eden od njih je bil [[:w:Avgust Pirjevec|Avgust Pirjevec]] in o njegovem lapsusu v geslu o Karlu Dežmanu sem pod naslovom [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/006949.html Farška potuhnjenost pred dnevi poročal na Slovlitu.] Zadnji dve fotki sta povezani z današnjim forumskim sporočilom, ki v prešernoslovje dodaja droben interpretativni detajl, ki se nanaša na Prešernovo pesem Ponočnjak. Postavil sem ga tudi na Wikiverzo, glej [[Ponočnjak]].

==Stran '''362''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri362/index.html Dobrodošli?] &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2020&lt;/small&gt;==

Najprej k naslovu tele strani, ki ga je prispevala fotografija vandalizirane table z napisom Občina Železniki (20). Človek skoraj ne more verjeti, da je nekoga zmotila druga polovica slovenske besede ''dobrodošli'', očitno zaradi njenega južnoslovanskega izvora (ups, izvira). dLib jo je zabeležil najprej 1858, v edninski obliki 1850 v ''Slovenski bčeli''  v zvezi s &quot;tesnopisom&quot; (stenografijo) in v ''Drobtinicah''. Drugo gre pa takole: sneg je z Mrežc nad Pokljuko, tam sta se znašla tudi fotograf Matej Kolaković  z ženo Tejo, in z Jezerca pod Srenjskim prevalom, tam sta se znašla tudi urednika ''Planinskega vestnika'' Irena in Vlado Habjan. Franci Beguš je oskrbnik Orožnove koče pod Liscem. Spominsko ploščo 25 pomorjenim duhovnikom (6) sem fotografiral že pred leti, [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Spominska_plo%C5%A1%C4%8Da_duhovnikom_%C5%BErtvam_fa%C5%A1izma_na_Brezjah.jpg objavil pa sem jo na Wikimedia Commons] šele zdaj, potem ko so jo frančiškani tiho sneli. O tej nepietetni potezi sem za ''Mladino'' napisal članek [[Izbrisani duhovniki]]. 
V Srednji vasi v Bohinju sva srečala Minko Cvetek, ki nama je pokazala, kje se gre na planino Četeže in Ši (mestnik je ''na Šeh'' &lt; ''*na Sušeh''). Mato Ješe je sokrajan, ki mi pomaga pri prepoznavi obrazov na starih fotografijah. Naš Matevžek je na travniku brskal po zmrznjeni krtini, da bi priklical krta, a ni imel uspeha. Kot vsako leto ta čas je nekaj fotografij iz Dražgoš: sošolec Fabjan, govornik na proslavi pesnik [[:w:Ervin Fritz|Ervin Fritz]], nastopajoča harmonikar Nejc Jemec in pevec [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Anton_Habjan.jpg Anton Habjan], poslanec [[:w:Miha Kordiš|Miha Kordiš]], s katerim sva [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2011/003934.html pred leti prekrižala kopja.] Fotografiji zadnjih dveh sem naložil v njuni gesli na Wikipediji. Tudi Boris Zaveljcina, na katerega sva naletela pod Belo pečjo nad Podblico, je bil sošolec iz OŠ. Vera Šimnovec (Petrovčeva, 91) in njen sin Janez sta s Spodnje Dobrave: v preslikavo sta mi dala rodbinske in druge fotografije, ki jih postavljam v [[:b:Dobrave|dobravsko kroniko na Wikiknjigah]].

==Stran '''361''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri361/index.html Podnart-Kropp -- St. Veit-Weichseldorf 6. 12. 1941] &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. decembra 2019&lt;/small&gt;==

Oktobra smo na dnevih odprtega znanja v Mestnem muzeju v Ljubljani predstavili [[:c:Commons:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia|slovenski del projekta Wiki ljubi spomenike]] (0, 1, 2); gl. tudi [[:c:Category:Wiki Loves Monuments 2019 in Slovenia]]. [[:w:Ivo Vajgl|Ivo Vajgl]] je govoril na dobravski komemoraciji za Stanetom Žagarjem (3), Prešernove verze Andreju Smoletu (4) sem fotografiral, ker jih doslej še nisem, Ivana Krivca (5), ki iz svojega veselja in svojega denarja vzdržuje [https://www.facebook.com/pages/category/Public-Figure/Spominski-Park-Tovari%C5%A1tva-Davovec-471449719693473/ spominski park Davovec,] pa imam tudi na drugih fotografijah. Slika 6: takole se vnuki in sosedovi otroci prevažajo konec tedna po Dobravi. Posnetki od 7 do 17 so za poglavje o pesniku in muziku [[:b:Dobravski kdojekdo#Jožef Mihelič|Jožefu Miheliču]] za dobravsko wikiknjigo. Njegovo zapuščino mi je prijazno dala v preslikavo vnukinja in naša kolegica Marjanca Mihelič, ki deda opisuje tudi v romanu ''Budimpeštatrans'' (2018). Med starimi dokumenti sta se znašla tudi položnica za Slavistično društvo iz 1930. let in Smrekarjeva risana knjiga [[:c:File:Hinko Smrekar - Crnovojnik.pdf|''Črnovojnik'']] (1919), ki sem jo preskeniral in postavil na wikije, vendar je tam že bila. Tej strani v albumu je dala ime slika 12, železniška vozovnica iz Podnarta do Šentvida nad Ljubljano, kamor so 5. januarja Nemci deportirali vaščane z Dobrav. Mihelič se je deportaciji izognil in se očitno naslednji dan z vlakom peljal pogledat, kako je s svojci. Vojno je preživel v Ljubljani, žena in sin pa v delovnih taboriščih na Bavarskem. Posnetka 19 in 20 sta z večerje z Marcom Greenbergom po prejemu nagrade ambasador znanosti. 21&amp;ndash;23 so z obiska Dražgoš, 24 in 25 s predavanja o literarni Radovljici v Šivčevi hiši, od tod do konca pa iz deževnih Šmarjeških Toplic in okolice konec tedna. Tolmun Klevevž (26) sem slikal za dokumentacijo, saj so ga menda kupili in ga bodo v bodoče zagradili in &quot;tržili&quot;. Igralko [[:w:Iva Krajnc|Ivo Krajnc]] sem ujel med snemanjem reklame, na spominsko ploščo na rojstni hiši akademika [[:w:Fran Zwitter|Zwittra]] sva z Miro naletela na lovu za okoliškimi spomeniki (jo že vključujem v njegov članek), simpatično štoparko Niko Goršič na zadnjem posnetku pa sva pobrala za kratek kos poti ob vrnitvi.

==Stran '''360''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri360/index.html Čatež] &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. novembra 2019&lt;/small&gt;==

[[:w:Ivan Volarič|Ivo Volarič Feo]] je v pesniški zbirki ''Desperado tonic water'' (1975) popotovanje (Četrto potovanje iz Litije do Čateža) opisal takole: 
&lt;poem&gt;Litija
naliv
ploha
nevihta
hudina
neurje
metež
burja
vihar 
stampedo
orkan
ciklon
monsun
tajfun
tornado
ČATEŽ
&lt;/poem&gt; Mi smo imeli posebej v drugem delu lepo vreme, nekaj malega je bilo na začetku celo [[Litija-Čatež|šole]], konec pa je bil v slogu jesenskega pusta bolj karnevalski.

==Stran '''359''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri359/index.html Najlepša sreča je tam doma, kjer žena dobro kuhat zna] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. oktobra 2019&lt;/small&gt;==

Naslov je tej strani dal napis, obešen v Jalnovi rojstni hiši na Rodinah, kamor je sloveniste vodila ekskurzija po [[:w:Pot kulturne dediščine|poti kulturne dediščine]] 22. oktobra. Pa pojdimo od zadaj: s tega izleta so posnetki vse od št. 17 do konca. Obiskali smo [[:w:Matija Čop|Čópa]] (izgovorjeno z ozkim ojem!), [[:w:Fran Saleški Finžgar|Finžgarja]] in [[:w:Janez Jalen|Jalna]], se vmes spomnili [[:w:Jožef Žemlja|Žemlje]] in čebelarja [[:w:Anton Janša|Janše]], za Prešernovo Vrbo pa je zmanjkalo časa in meni povrhu še za večerjo pri Trebušniku, zato od tam ni posnetkov. Od 6 do 16 je dokumentirana 150-letnica [[:w:Simon Jenko|Jenkove]] smrti na Podreči. [[Simon Jenko 2019|Govor za to priložnost]] sem objavil na Wikiverzi, na slikah pa so moji sošolci iz osnovne šole in sošolci s faksa in drugi slovenisti, ki so prišli na proslavo, nastopajoči pevci, organizator Rudi Zevnik z [[:w:Valentin Kalan|Valentinom Kalanom]]; župana Rakovca sem fotografiral in na Commons postavil že nekoč prej. Slike 3, 4 in 5 sem posnel v Zagrebu na Humboldtovem kolegiju, kjer je [[:w:Urška Perenič|Urška]] predstavila najin referat z naslovom Slowenische Literaturwissenschaft zwischen Tradition und Digitalisierung. Na slikah sta organizatorja [[:w:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]] in [[:w:hr:Davor Dukić|Davor Dukić]] ter [[:w:hr:Alojzije Jembrih|Alojz Jembrih]], ki je bil svojčas naš kolega na ljubljanski FF. Na  predhodnih slikah je mlad nemški par, ki sem mu na [[:w:Uskovnica|Uskovnici]] kazal pot do Vodnikove koče, akademik [[:w:France Bernik|France Bernik]], ki je obiskal oddelčno knjižnico v nadi, da je kdo ohranil njegovo gradivo iz časa, ko je bil pri Antonu Slodnjaku asistent (našli nismo ne kabineta ne gradiva v njem, saj mu je delovno razmerje prenehalo leta 1959 ob Slodnjakovi prisilni upokojitvi, stavbo FF pa so sezidali šele pozneje), in najdena fotografija iz Mirinega drugega ali tretjega razreda osnovne šole v Lipnici.

==Stran '''358''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri358/index.html Smrt nikoli ne prizadeva nas, ki umiramo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. septembra 2019&lt;/small&gt;==

Tale stran je zaradi potovanja obsežnejša od drugih in fotografije so slabše, ker so bile posnete s telefonom in povrhu v napačni ločljivosti, potem ko se mi je pokvaril fotoaparat Sony; komaj leto in pol je deloval, naj počiva v miru, tudi on je imel napake.

Po vrsti: Tone Hrovat je eden od mojih informatorjev za lokalno zgodovino, konkretno za domačijo [[:b:Dobravske domačije#Pri Pisancu|pri Pisancu]]. Nadje in Anke iz knjižnice (1) ni treba predstavljati. Spominske plošče so bile posnete na kolesarjenju po okolici Žalca, napis s tiste v spomin gledališki osebnosti Herbertu Grünu (2, 3), ki je umrl v prometni nesreči v Levcu leta 1961, je za naslov tele strani, saj je tudi naprej v znamenju desettisočev mrtvih v vojni v Bosni 1992&amp;ndash;1995. Tule so samo literarna obeležja, tista partizanska pa sem postavil v sloj Partizanski spomeniki na Geopediji (doslej 4330 obeležij). Geslo o pesniku [[:w:France Onič|Francetu Oniču]] (5, 6) so nam postavili drugi wikipedisti, [https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=France_Oni%C4%8D&amp;action=history nobenega slavista ni med njimi.] Bosanski delavci v Migojnici (11) napovedujejo slike s popotovanja po Bosni.  V Bihaću sva pri Aneli (13, 16) odložila za prikolico oblačil za begunce v taborišču  Vučjak, kjer se [https://www.facebook.com/dirk.planert/posts/10219797598438800 po besedah zdravnika Dirka Planerta začenja humanitarna katastrofa] ([https://www.kosmo.at/kosmo-im-bosnischen-horror-camp-im-winter-brauchen-wir-leichensaecke/ povezava na še en nemški članek o tem]), obutve in zdravil, potem pa se posvetila naravnim parkom (slapovi na Uni), hribom (Čvrsnica, Prenj) in aščinicam (bureki, čevapi, tulumbe, begova juha ipd.). Turiste iz orienta (13) srečaš sicer tudi na Bledu, ampak tu jih je več. Na 29 so počečkani krajevni napisi v cirilici, tudi podrtih spomenikov je več kot pri nas, ob njihovih razvalinah rastejo novi, še mogočnejši v spomin tistih, ki so padli v zadnji vojni. Vsak od treh narodov jih postavlja svojim junakom ...  Z Blidinjega jezera, [https://slov.si/mh/galerije/bosna/index.html] kjer smo 2005 s kekci že bili,] sva se povzpela na Veliki Vilinac v Čvrsnici in tako poplačala kekčevski dolg, vremena pa tudi tokrat ni bilo in zato tudi slik ne (razen 30 in 31). Bilo pa je veliko zdravih in čvrstih jurčkov, ki sva jih pustila kelnarjem v motelu v Jablanici v zameno za prikolico, ki sva jo za dva dni parkirala zadaj na njihovem dvorišču. Tudi Prenj je bil prvi dan meglen in moker. Prenočila sva v samujočem bivaku Jezerce na 1650 m in se v vetrovnem in mrzlem jutru naslednjega dne povzpela na Zeleno glavo (2100 m in še nekaj). V Konjicu sva se srečala z družino Mirinega fejstbukovskega frenda kirurga Kraljiča, ki je bil teden prej na slovenskem Grintovcu, potem pa je bilo hribov dovolj in sva skozi turistično preobljudeni Mostar zapeljala na trajekt za Šolto, kjer sva obredla polovico uval (vse poti so enotno in zelo natančno označene in opremljene s smerokazi) in skoraj vse kraje. Zanimivo je, da so se svojčas prebivalci Gornjega in Donjega sela imenovali gornjevaščani in donjevaščani; mogoče so pa kakšni od Turkov zasužnjeni Slovenci tam na poti proti Carigradu doživeli brodolom (takih zgodb so slovenske večernice polne) in pognali korenine. Šolta se za razliko od kakšnega Bleda rada ponaša z literati in slikarji, ki so se tam rodili in živeli: Vesna Parun, Marko Marulić, Petar Hektorović, Krzysztof Kamil Baczynski, Josip Pupačić. Tudi turistično monografijo o otoku in zemljevide so prav lepo oblikovali, le partizanska obeležja, ki jih je tudi polno na otoku, so izpustili, podobno kot jih izpuščajo turistični pisci in risarji zemljevidov pri nas.

==Stran '''357''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri357/index.html Felicem esse praemium est primum] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. avgusta 2019&lt;/small&gt;==

Verzi na spomeniku [[:w:Anton Sovre|Antonu Sovretu]] v Šavni Peči, ki so dali tej strani ime, naj bi bili [[:w:Pindar|Pindarovi]], vendar ne vem, zakaj so v latinščini namesto v grščini. S Šavno Pečjo se je zaključilo najino kolesarjenje nad Hrastnikom, od koder so posnetki od 27 do konca. Spet je šlo od spomenika do spomenika (vpisal sem jih v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 sloj Partizanski spomeniki na Geopediji]), z obaro in pasuljem v planinski koči na Kalu. Spominska plošča je tudi na prvih dveh posnetkih, vendar ta iz Radovljice: na prvem zakamuflirana, na drugem odkamuflirana :) Na šestem posnetku je vnuček nudist, pač po zgledu nagih puttov po cerkvenih oltarjih, ki jih zakon še ni upal prepovedati, kakor v principu prepoveduje fotografiranje kipov na javnih mestih iz pridobitnih razlogov. Iz tega razloga posnetkov kipa [[:w:Lidija Šentjurc|Lidije Šentjurc]] v Hrastniku (39) in Antona Sovreta v Šavni Peči (40, 41) ne smem postaviti na Wikimedia Commons, saj fotografije tam lahko kdor koli uporabi tudi v komercialne namene. Zakaj ta družba razlikuje med finančno pridobitnostjo in drugimi oblikami pridobitnosti, mi ni jasno. Kot da bi zares štela samo materialna pridobitnost, moralna, idejna ipd. pa nič, čeprav v konfliktih dajemo prednost slednjim, tudi če to škoduje naši materialni blaginji. Posnetki 8&amp;ndash;13 so s proslave radovljiškega občinskega praznika na Vodiški planini; napovedovala je slavistka Suzana Adžič (13), ki je tudi ljubiteljska gledališčnica. Župana Globočnika in govornika Blaža Kavčiča sem postavil v Wikimedijino Zbirko. Radovljica je med tistimi redkimi občinami, ki ob osamosvojitvi niso hitele brisati partizanskega dela svoje zgodovine in ima občinski praznik še vedno na dan [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F14705:704_x437128.008544922_y127643.434654236_s17_b2&amp;locale=sl ustanovitve Cankarjevega bataljona 5. avgusta 1941]. Od 15 do 18 so slike s spomeniškega izleta nad Črnim grabnom, z obiska Tima in Urške z družinama na Uskovnici sta ostala za objavo samo posnetka Benjamina in Karoline (19, 20). Gob na Jelovici ni bilo veliko, samo motivi za slike od 22 do 25.

==Stran '''356''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri356/index.html Utihnili so zlati zvoki] &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. julija 2019&lt;/small&gt;==

Julija je fotoaparat beležil planinsko cvetje na Storžiču in estetične, kulturnozgodovinske in druge zanimive objekte ter ljudi na kolesarjenjih po Zasavju. Nad Hrastnikom sva poslikala kar nekaj spomenikov iz časa NOB in jih vpisala na Geopedijo; komaj kateri od njih je v Registru kulturne dediščine, kot da bi se Zavod za varstvo kulturne dediščine, zadolžen za &quot;rdeče revirje&quot;, namenoma izogibal spomeniškemu dokumentiranju partizanskega obdobja v slovenski zgodovini. Po [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 vpisu štirih tisoč partizanskih spomenikov] lahko potrdim, da Register (RKD) ne temelji na kakih trdnih kriterijih za izbor, da je glede vrste spominskih točk neuravnotežen in lokalno raznolik.

==Stran '''355''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri355/index.html Kekec v Bavšici] &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. julija 2019&lt;/small&gt;==

Kekec se je ponovno odpravil v Bavšico. Do sedla Čez Brežice na 1980 mu je zaradi dežja sicer zmanjkalo slabe pol ure, na pikniku v dolini pa je ploho pod marelami pogumno premagal. Udeležencev je bilo 19, žrtev ni bilo. Do naslednjega leta!

==Stran '''354''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri354/index.html Manca] &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. julija 2019&lt;/small&gt;==

Manca je naslov 15. slike in hkrati ime Hladnikove najmlajše, slikane en dan po rojstvu. Nadaljnji posnetki so s piknika v Žireh ob njenem ničtem rojstnem dnevu. Starši so pili pivo, otroci pa so lizali sladoled. Rojstvo je pač rojstvo in ima med poročili prednost, zdaj pa na začetek te strani v albumu. Na prvih dveh posnetkih so naši gosti na Uskovnici in Srednji Dobravi, Slovaki in Indijci; saj jih je še več, pa se zgrešimo, ali jih pozabim slikati, ali mi slike ne uspejo, ali pa niso fotogenični. [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]] (2 in 3) si je v Ljubljani ogledal razstavo o sebi. [[:w:Marc L. Greenberg|Marc Greenberg]] pa je na SAZU imel predavanje ob sprejemu med slovenske akademike; potem smo šli jest v indijsko restavracijo. Na devetki je Michele Di Bartolomeo, avtor [https://planinskivestnik.com/javno/vsebina/pv_2018_07_01.pdf#page=17 članka v ''Planinskem vestniku'' o italijanskih planinskih kočah v Sloveniji] in zavzet član društva Rapalska meja. Srečala sva se slučajno na Tošcu, od koder so sezonske slike očaka in ovc (10&amp;ndash;14; tokrat brez očnic), in ugotovila, da imava več skupnih znancev in prijateljev. Ob naslednjem srečanju ga povprašam, kako kot Italijan z juga gleda na &quot;izgubo&quot; slovenskih primorskih ozemelj.

==Stran '''353''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri353/index.html Dobimo se pod (kult)uro!] &lt;br&gt;&lt;small&gt;21. junija 2019&lt;/small&gt;==

Naslov, ki se poigrava z opozicijo med lokalnim in globalnim ter med komercialnim in subvencioniranim, so dale tejle strani slike 21, 22 in 23. Prva je z delavnice na Ministrstvu za kulturo, kjer naj bi porabniki kulturnega denarja koncipirali nacionalni program za naslednjih sedem dolgih let, otvoril pa jo je trenutni minister Zoran Poznič (postavil sem ga tudi v Wikimedijino Zbirko), druga in tretja pa z železniške postaje v Ljubljani, kjer smo morali navadni potniki v drugi vagon, ker naj bi se v prvega usedla ministrica [[:w:Alenka Bratušek|Alenka Bratušek]] s svojim spremstvom in tropom prešvicanih snemalcev. Pa je procesija zgrešila cilj in sedla na kamničana namesto na gorenjca. Ko se je sprevodnik, ki je medtem strumno odganjal potnike z gorenjca, vendarle opogumil in ji sporočil napako, je dvignjenih glav zamenjala vlak. Upati je, da napaka ni znamenje za usodo vroče želenega in pričakovanega drugega tira. K ministrski delavnici bi pripomnil, da je bila načrtovana v trajanju petih ur, udeleženci pa smo se presedali od mize do mize glede na barvo listka, ki smo ga dobili v roke, in z debelimi flomastri brejnstormali po pripravljenih plahtah belega papirja. Videti je bilo kot vesela šola ali poletni menedžerski timbilding. Metoda je globalno preizkušena in ji gotovo ni mogoče oporekati bolj kot drugim metodam, vendar tistih petih ur nisem imel na razpolago in bom igrivost, ki sem se ji predčasno odtegnil, nadoknadil pri kakšnih drugih življenjskih rečeh. 

Sicer ima prvih šest posnetkov nalepko &quot;doma&quot;, nadaljnjih sedem (6&amp;ndash;12) je z Urškine predstavitve ponatisa romana ''Beatin dnevnik'' [[:w:Luiza Pesjak|Luize Pesjakove]] v Rokopisnem oddelku NUK-a (glej [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2019/006720.html moje poročilo na Slovlitu;] na 9 je Urškin brat Matjaž, na 12 pa stavec ''Slavistične revije'' Davorin Mikuž). Dva dni pozneje se je naključilo, da se je pred ZRC SAZU zbrala in se pustila slikati literarnozgodovinska mladina (13&amp;ndash;15; Rok je MR na sociologiji). Posnetki od 16 do 19 so iz doline Lobnice v Karavankah, kjer sem govoril o slovenskih težavah z memorialno dediščino, glej spis [[Lobnica]].  Slika 20 je s snemanja filma o avtorju prve slovenske pesniške zbirke [[:w:Pavel Knobl|Pavlu Knoblu]]; glej [[Pavel Knobl]], ko svoje besedilo za to priložnost postavim na Wikiverzo. Sliki 24 in 25 sta s piknika ''Planinskega vestnika'' v gostilni pri Jurju v Kamniški Bistrici; Marka Petka sem postavil v Zbirko, urednik PV [[:w:Vladimir Habjan|Vlado Habjan]] pa tam že je. Od 26 pa skoraj do konca so posnetki s kolesarjenja nad Moravčami, od spomenika do spomenika. Na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1311_x480584.875_y110160_s19_b2 spomeniku na sliki 34] so verzi, katerih avtor mi ni poznan, kip partizana pa je delo kiparja [[:w:Tine Kos|Tineta Kosa]], očeta literarnega zgodovinarja [[:w:Janko Kos|Janka Kosa]]. Čeveljci na 40 so se znašli na predzadnjem mestu iz samovoljne presoje, umetnina naše Ele na zadnjem mestu pa še čaka nadarjenega interpreta. Sam bi tvegal z razlago, da gre za upodobitev toče, ki je ranila princeso, da so ji morali pomagati iz škatle s prvo pomočjo.

==Stran '''352''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri352/index.html Boj za slovenscino] &lt;br&gt;&lt;small&gt;7. junija 2019&lt;/small&gt;==

Na Slovlitu sem že poročal, kako sem po Ankini zaslugi prekopiral ilustracije Jožeta Beranka za knjigo Črni svatje Stanka Lapuha (1943) v Wikimedijino Zbirko (Commons); slike so že v javni lasti, tekst še dolgo ne bo (tule so prvi trije posnetki, celota pa je na [[:c:Category:Črni_svatje|Wikimedia Commons]]. Na posnetkih od 4 do 6 so [[:b:Dobravske domačije#Pri Pircu|člani družine Pirc]], ki izhaja iz Lipnice pod Dobravo, kjer so imeli svoje čase tovarno žičnikov; njihove fotografije sem potreboval za dobravsko lokalno zgodovino. Pisatelj [[:w:Roman Rozina|Roman Rozina]] (slika 7) si je prišel v kabinet 218 sposodil eno staro seminarsko nalogo. Hrambo seminarskih nalog bi morala prevzeti knjižnica, ampak potem ne bi imel priložnosti srečati ga. Posnetki od 8 do 15 so s sejma Liber.ac, kjer sem sodeloval pri razstavi z naslovom [[Boj za slovenscino]] (pod povezavo je moj nagovor ob otvoritvi), z wikidelavnico in v pogovoru o prostodostopnih izobraževalnih virih. Akterji boja za slovenščino so bili na začetku računalništva [[:w:Peter Scherber|Peter Scherber]], [[:w:Primož Jakopin|Primož Jakopin]], [[:w:Aaron Marko|Aaron Marko]], [[:w:David Pahor|David Pahor]], [[:w:Sergej Hvala|Sergej Hvala]] ... Anamarijo Kejžar (16) sem pritisnil po predvajanju filma o demenci Ne pozabi me v Radovljici, varnostnika (17) in zgodovinski paviljon (18) ob dostavi starega hladilnika in podobne robe v azilni dom na Viču, zdravnico Ireno (19) na rednem zdravniškem pregledu. 20&amp;ndash;22 so edini za silo uspeli posnetki s pogovora z letošnjo Pretnarjevo nagrajenko Meto Lokar v tržiški knjižnici; Meto je videti tudi na [https://slov.si/mh/galerije/galeri252/target20.html temle posnetku iz leta 1977/78] ob moji materi, ki jo je učila v tretjem razredu osnovne šole. Slike od št. 24 do konca so s skoka na morje, v Staro Baško na Krku, od koder se da čez goro v &quot;novo&quot; Baško ali na najvišji vrh Obzovo (569 m) ali s čolnom do lepih zalivov vzdolž obale. Za imena rož na slikah ne vem, tudi za imena fosilov ne, niti za ime prijaznega 90-letnega domačina (33). Pač pa sta se fotografu predstavila razigrana Przemek iz Poljske in Veronika iz Rusije (42). Baška je poznana po glagolski [[:w:Baška plošča|Baški plošči]]) in po glagolski poti od ene do druge skulpture glagolske azbuke.

==Stran '''351''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri351/index.html Odhodi/Departures] &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. maja 2019&lt;/small&gt;==

Dve smuki (na Raskovec in na sedlo Bela peč v kaninskem pogorju) oklepata okroglo mizo o usodi slovenistike (9&amp;ndash;17; svoj pogled na perspektive slovenistike sem postavil kar na Wikiverzo, glej članek [[Perspektive slovenistike]]) in proslavo 27. aprila na Kokrici pri Kranju (18 in 19). Mojco in Blaža (7) sva z Borutom srečala, malo preden sva zašpilila krožno turo po Spodnjih bohinjskih hribih. Naj  ostane v spominu, da je bilo to naše drugo tozimsko srečanje v hribih (prvič smo se srečali januarja na Poreznu) nenavadno zato, ker sta bila v tej sezoni v hribih vsega samo dvakrat. S Tajdo in Mihom (23) pa smo se vzajemno poslikali na Vodiški planini; mogoče ju je pot zanesla sem po Mirinem članku Svet nad Kropo v zadnjem ''Planinskem vestniku''. Mimogrede, gora Raskovec še nima wikipedijskega gesla, Luiza Pesjakova je njeno ime v ''Novicah'' 1872 zapisala kot Rákovca ([[:s:Na Koprivniku|Na Koprivniku]]), pa tudi kranjski župan Matjaž Rakovec (18) ga še nima; imata pa od danes dalje sliko na Wikimedia Commons.

==Stran '''350''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri350/index.html Ne hodi čez progo] &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. aprila 2019&lt;/small&gt;==

Da ne bo treba preveč guglati: na začetnem posnetku je Marko Arnež, vodja Galerije Prešernovih nagrajencev v Kranju, sicer profesor filozofije na kranjski srednji šoli, ki pripravlja drugo antologijo pesmi nagrajencev, prevedenih v druge jezike. Sledi serija spominskih obeležij: (2) eden od ljubljanskih spotikavcev (''Stolpersteine'') v spomin Židov, ki so jih odpeljali pokončat v nacistična taborišča (njihov seznam mi je priskrbel [[:w:Vuk Ćosić|Vuk Ćosić]], ki je sodeloval pri njihovi postavitvi lani), sledi štrcelj spomenika zmagi/svobodi v Tivoliju, ki so ga vandalizirali okrog leta 1991, kot da bi hoteli povedati, da se je druga svetovna vojna končala šele tedaj, ali pa da svobode ne marajo in bi raje ostali okupatorjevi hlapci (3),  troje posnetkov kipa pisatelja in taboriščnika [[:w:Boris Pahor|Borisa Pahorja]] (4&amp;ndash;6), troje posnetkov kipa partizanskega funkcionarja [[:w:Edvard Kocbek|Edvarda Kocbeka]] (7&amp;ndash;9); v Tivoliju stojita drug zraven drugega) in plošča [[:w:Josip Vidmar|Josipu Vidmarju]] na poti tja (10). Razred na posnetku 11 so bibliotekarji, ki so se pustili zapeljati Wikiviru, kamor pod vodstvom Alenke Šauperl postavljajo leposlovje iz ''[[:s:Planinski vestnik|Planinskega vestnika]]'', na 12 je publika v Slovanski knjižnici, ki je prišla poslušat pisateljico Bronjo Žakelj (13), avtorico uspešnice ''Belo se pere na devetdeset''; zraven nje je moderatorka Erika Marolt. Družinski terapevt Janez Logar (14) ureja znanstveno prilogo časopisa ''Gorenjski glas''. Na posentku 15 se vidi, kaj se lahko zgodi v gozdu (z vitlom in škripcem je sosed prikolico hitro spet postavil pokonci). 16&amp;ndash;20 so s skoka na Križ. Zjutraj je kazalo, da bo lepo, potem pa so prišle megle in sem moral uporabiti bliskavico, da sem za Wikipedijo fotografiral gorskega tekača Nejca Kuharja, ki se je pripodil mimo, turnega smučarja Marjana Mačka, ki je potožil, da jih ima že 70 (let, ne letošnjih smukov) pa sem slikal kar tako. Vreteno na poti iz Krope na Vodice (21) imam slikano v raznih letnih časih, vsakič je drugačno. Na zadnjem posnetku sta Boštjan Špetič in Mitja Iskrič iz Računalniškega muzeja, ki pripravljata razstavo o borbi slovenščine z računalniki, na predhodnih štirih pa so že bogvekaterič dokumentirani razgledi z Male Mojstrovke; kako je ime dekletoma na posnetku (23) in od kod sta, sem pozabil vprašati.

==Stran '''349''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri349/index.html Bohinjska pogača in flancati] &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. aprila 2019&lt;/small&gt;==

Turnosmučarske so naslednje: skozi Krmo na Kredarico (0&amp;ndash;10), z Vršiča nad Šitom glavo (20&amp;ndash;23) in s planine Blato za Kopico na Zadnji Vogel (od 36 do konca). Partizanske obsegajo obhod spomenikov nad Kropo (12&amp;ndash;19), proslavo na šoli Staneta Žagarja v Lipnici pri Kropi (24&amp;ndash;26) in obletnico Žagarjeve smrti na Planici nad Crngrobom (31&amp;ndash;35); udeležence so v Partizanskem domu na Vodiški planini postregli z bohinjsko pogačo in zaseko, na kmečkem turizmu na Planici pa z bobi in flancati. Posnetki 27 do 30 so z večerje, ki sta jo v Žiganji vasi pripravila Irma in Reinhard za profesorja Tilmana Bergerja iz Tübingena in kolege. V album zaradi ponorele zasebnostne zakonodaje nisem vključil treh luštnih fotografij otroških pevskih zborov na javni šolski prireditvi: zakon preprečuje kolektivno zgodovinsko spominjanje in razgrajuje identiteto skupnosti. Vprašanje je samo, ali bodo mlade generacije ostale brez sledov v lokalni zgodovini zgolj zaradi preganjavičnih kapric zakonodajalcev ali zaradi namernega oblastnega omejevanja komunikacije med ljudmi.

==Stran '''348''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri348/index.html Za svoj narod je živel, za svojo misel je umrl] &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. marca 2019&lt;/small&gt;==

Tale stran v albumu si je za naslov sposodila stavek s spominske plošče pisatelju [[:w:Fran Maselj - Podlimbarski|Franu Maslju Podlimbarskemu]] v vasi Spodnje Loke v Črnem grabnu. Zakaj nisem prepisal tudi stavka Bil je Jugoslovan? Zgolj zaradi dolžine naslova. Med prvo svetovno vojno so bili Slovenci Jugoslovani, če niso hoteli ostati pod Nemci. Fotografiral sem sicer partizanske spomenike po tistih bregovih, vendar je bilo vmes tudi nekaj literarnih (rojstna hiša pesnika [[:w:Peter Levec|Petra Levca]] in njegovi verzi od Nemcev požgani vasi Koreno, vrezani v les). Literarnih spomenikov je precej tudi v Samoboru, kjer smo se srečali z [[:w:Zvonko Kovač|Zvonkom]] in Ano Kovač: [[:w:Kočo Racin|Kočo Racin]], [[:w:Antun Gustav Matoš|Antun Gustav Matoš]], Ilir [[:w:Stanko Vraz|Stanko Vraz]]. Med spominskimi ploščami so posnetki narave: Golčaj nad Črnim grabnom, Rodica v Spodnjih Bohinjskih hribih, Krnica pod Kriško steno, kjer je 30 cm novega snega poskrbelo za odlično smuko. 17, 18 in 19 so z okoljskega protesta na Kongresnem trgu v Ljubljani. Ne, ni bil samo žur.

==Stran '''347''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri347/index.html Na Sanažét] &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. marca 2019&lt;/small&gt;==

Moral bi se navaditi fotografije opremljati z geografskimi koordinatami tako, da bi klik nanje pokazal, kje točno so bile posnete. Naslov ima ta stran s table z ledinskim imenom nad vasjo Ukve v Kanalski dolini, kjer se turistična promocija dogaja tudi v slovenščini. Vas je izhodišče za turni smuk z Lepe špice. Slika 18 je z druge letošnje Wikidelavnice na FF, sledijo posnetki s komemoracije ob 75-letnici nemškega požiga vasi Jamnik mad Kropo. Janko (21), ki je bil takrat otrok, se spominja tudi drugih krutih dogodkov iz tistega časa, najbolj smrti Vide Šinkovec - Janine in Cilke Odar - Tatjane tik pred koncem vojne, ki so jima domobranci, preden so ju pokončali, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:177_x438187_y122911.5_s17_b4 rezali po golih telesih.]  Rudi Zevnik (20) je bil recitator.

==Stran '''346''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri346/index.html Biti slovenske krvi, bodi Slovencu ponos!] &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2019&lt;/small&gt;==

Nekoč je imel film 36 posnetkov, tale stran v albumu, ki je dobila ime po verzu [[:w:Jovan Vesel Koseski|Koseskega]] na posnetku 10, jih ima tudi toliko. Pod slikami piše, kje so bile posnete, vpiši lokacijo v Geopedijo in pokazala se ti bo na zemljevidu. Od znamenitih ljudi je poleg Koseskega tu še pesnik čebeličar [[:w:Jakob Zupan|Jakob Zupan]] (7). Marija Debeljak, roj. Koselj (Mežnarjeva Micka), zdaj Rokova Micka (22), je sokrajanka iz Lipnice, edina še živa partizanka v vasi. V Vrbi je bilo 8. februarja parkirano ogromno avtomobilov (34); kulturni praznik ni kar tako ...   

==Stran '''345''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri345/index.html Le primi ga, le zaden si ga], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. januarja 2019&lt;/small&gt;==

Začelo se je z nastopnim predavanjem Mateje Pezdirc Bartol o prostorih Cankarjeve dramatike ob izvolitvi v redno profesorico, nadaljevalo z obeležji nad Dolskim (2&amp;ndash;8), vršičilo z [[:w:dražgoška bitka|dražgoško komemoracijo]] (9&amp;ndash;25), ki se v nepozabnem deležu odvija pri Švebu (za Wikimedijino Zbirko sem tokrat slikal le skoraj sošolca [[:w:Bojan Potočnik|Bojana Potočnika]]) in se končalo z vzponom na domala kopni Stol. Za vrsto neznancev, ki smo se srečali z njimi, se je v pogovoru razodelo, da se poznamo od prej (z Albino Štefe smo se v hribih slučajno srečali že trikrat) ali da poznamo vsaj njihove sosede, kar potrjuje [[:w:en:Six degrees of separation|teorijo o šestih stiskih rok]], o kateri piše Jure Leskovec. Naslov tej strani je dala zadnja fotografija.

==Stran '''344''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri344/index.html Ričet 5 eur], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Slike od 2 so 9 so s fakultetne novoletne zabave; [[:w:Jana Rošker|Jano Rošker]] sem fotografiral seveda za Wikipedijo. Druga polovica fotografij je s spomeniškega paberkovanja po Kamniškem, natančneje po Mali planini (zraven Velike planine), kjer so zdaj razen posameznih izjem poslikani in vpisani vsi partizanski spomeniki. V grobu &quot;neznanega junaka&quot; (11) s križem in zvezdo je svojčas ležal [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:3589_x473997.75_y125629.25_s14_b4 Jože Per,] ki so ga domači po vojni prekopali v dolino. Okoličani nekdanji grob še vedno vzdržujejo. [http://www.geopedia.si/#T105_x475904_y119624_s10_b4 Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji] je te dni dosegla številko 3500 in že močno presega število partizanskih obeležij v Registru kulturne dediščine, vpisati pa je treba vsaj še 500 spomenikov po Sloveniji.

==Stran '''343''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri343/index.html Šilarjevi], &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Stare rodbinske fotografije prikazujejo prednike po strani [https://slov.si/mh/galerije/galeri258/index.html moje matere Vikice:] mojega starega očeta Janeza in mamo Marjanco Šilar iz Stražišča pri Kranju, Janezovi sestri Micko in Milko in njihove starše. Slika štrajka v tovarni Jugočeški leta 1936 ima celo zgodovinsko vrednost. Poslala mi jih je teta Savina Šilar, zdaj so kopije varno spravljene na spletu in kdor slučajno naleti nanje, lahko morda prepozna na njih še druge fotografirane in mi sporoči njihova imena.

==Stran '''342''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri342/index.html Kdor prav, da se medveda pa babe ne boji, ta važe], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. decembra 2018&lt;/small&gt;==

Tole stran uvaja razpotje na vzponu na Vodiško planino nad Kropo, nadaljuje jo gimnazijski sošolec biolog [[:w:Boris Kryštufek|Boris Kryštufek]], ki slučajno ni na Japonskem ali kje drugje po svetu. Na fotografiji 2 prepeva [[:w:Aleksander Mežek|Aleksander Mežek]] v domu starostnikov v Radovljici, tudi fotki 3 in 4 sta od tam. Sledijo skoraj do konca posnetki s predstavitve zbornika, posvečenega [[:w:Stanko Klinar|Stanku Klinarju]]. Nekateri tu fotografirani so dobili na Wikipediji oz. v zbirki Commons svoj portret. Sam sem iz slabe vesti, ker v zborniku nimam prispevka, napisal grafomanijo, slove:
&lt;poem&gt;
Z gorami tale knjiga jezik veže,
ki, Stanko, so te ujele v svoje mreže.
In dan prelep prikličejo v spomine,
ki druge vse reči v stran porine,
z lepoto čisto vsega te presije,
da vivant montes se ti iz prsi izvije.
Razumel boš, da v knjigi nimam članka: 
kot ti lovim lepoto brez prestanka. 
&lt;/poem&gt;
[[:w:Nataša Golob|Nataša Golob]] (15) se je znašla na istem mestu pred objektivom nekaj dni pozneje. Ana (16) popravlja študentom na Wikiviru tipkarije, zadnji posnetek pa je z Jelovice in je dal celi strani naslov.

==Stran '''341''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri341/index.html Simpozij Obdobja 2018], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Prvi trije posnetki so s predstavitve novega zvezka Novega biografskega leksikona na ZRC SAZU, kjer sem imel priložnost razložiti, kako se biografskih gesel lotevamo na Wikipediji. Glavnina posnetkov (do 29) je z letošnjega [https://centerslo.si/simpozij-obdobja/37-simpozij-obdobja/program-37-simpozija-obdobja/ 37. simpozija Obdobja,] ki je bil posvečen starejšim medijem: rokopisom in tiskom. Svoj prispevek sem oblikoval kar kot geselski [[:w:Kolportaža|o kolportažnem romanu]] članek na Wikipediji. Slike udeležencev, ki so ali bodo zanimivi za enciklopedijo, sem naložil v Zbirko; če jih tam še ni bilo ali če so bili predstavljeni s slabšimi fotografijami. Na posnetkih 24 in 25 je natančen zdravniški izvid ob smrti Ivana Cankarja 11. dec. 1918 ob četrt na dve ponoči, ki odpravlja danes popularni in politično pogojeni sum, da naj bi Cankar umrl zaradi udarcev srbskih pretepačev. Od 30 do 37 sem dokumentiral srečanje našega kranjskega maturitetnega razreda, pri Viktorju, 45 let pozneje. Na  zadnji je pa naš Matevžek.

==Stran '''340''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri340/index.html Litija-Čatež 2018], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Vreme je bilo tokrat oblačno, šli smo po severni varianti čez Grmado, kjer so se spočiti igrali Kdo se boji divjega moža. Najmlajši udeleženec je bil petletni Urškin Benjamin (29), ki je čisto sam prehodil celo pot do Čateža (21,5 km). Začelo se je, kot vedno, pri spomeniku NOB v Litiji. Mimo se je slučajno pripeljal [[:w:Tomo Virk|Tomo Virk]] in nas pozdravil. Jutranja ekskurzijska pridiga je poskušala povezati ta [[:w:Jože Plečnik|Plečnikov]] spomenik partizanom z uporniškim likom [[:w:Martin Krpan|Martina Krpana]] in z drugo Levstikovo publikacijo iz istega leta 1858, [[:w:Popotovanje iz Litije do Čateža|Popotovanjem iz Litije do Čateža]]; obe sta vzpostavljali literarno slovenstvo. Nedavno so postavili nov doprsni kip [[:w:Nace Simončič|Nacetu Simončiču]], ki ga je bilo treba fotografirati, kakor tudi spomenika Levstiku pred šolo (ponovno, pred dvema letoma je bil videti [https://slov.si/mh/galerije/galeri288/target30.html takole]) in narodnemu buditelju [[:w:Luka Svetec|Luku Svetcu]]. Fotografije obeležij iz NOB na Čatežu, slikane malo pred nočjo, sem naložil v sloj [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 partizanski spomeniki na Geopediji.]

Popotovanje ima med Slovenci podoben status kot skoki v Planici ali dolžnost vsaj enkrat v življenju povzpeti se na Triglav in združuje v sebi nekaj veseljaškega (karnevalskega), nekaj, kar zahteva telesno kondicijo (fizkulturnega), in glede na dejstvo, da jo je prvi prehodil pesnik, pisatelj in jezikoslovec, tudi nekaj kulturnega. Kot da bi potovanje ustrezalo trojni slovenski nacionalni mitologiji: Slovencev kot gramatikalne, literarne nacije, nacije pohodnikov in naroda pijancev.

Pri Levstikovem Popotovanju sta vsaj dve neobičajni reči: 1. da se ni odločil popisati svoje poti v Olomuc (pri potopisih običajno pričakujemo tuje eksotične dežele) in 2. da je zgrešil cilj grad Turn, kjer je bil zaposlen kot domači učitelj pri grofu Paceju, ter jo zaključil namesto tega na Čatežu. Ker leži Litija blizu geografskega središča Slovenije, kot popek Slovenije, je popotovanje mogoče razumeti kot obrat v svoje središče, morda celo kot željo po vrnitvi v maternico. Popotovanje je prek datuma 11. novembra, ki je god sv. Martina, povezano z drugim pomembnim Levstikovim besedilom, prav tako iz leta 1858, Martinom Krpanom. Na Martinovo so svojčas gospodarji plačevali svoje posle in ti so imeli takrat možnost zamenjave gospodarja, zato sta Martin Krpan in Popotovanje besedili, ki asociirata na &quot;dan obračuna&quot; oziroma se spogledujeta z možnostjo zamenjave slovenskega gospodarja, tj. Habsburžanov. O teh rečeh pišem v [https://www.academia.edu/185971/Slovenski_zgodovinski_roman_Slovene_Historical_Novel_ ''Slovenskem zgodovinskem romanu''.] 

Z Levstikom se ukvarjajo številne razprave in disertacije (Anton Ocvirk, Boris Paternu, Matija Ogrin; Aleksander Zorn, Miran Košuta, Klemen Lah), o njegovem življenju pa pišejo romani ([[:w:Fran Albreht|Fran Albreht]]: ''Zadnja pravda'', 1934, Anton Slodnjak, ''Pogine na pes'', 1946, je z več kot 500.000 besedami eden najdaljših slovenskih romanov; Matjaž Kmecl, drama ''Levstikova smrt''). Roman ''[[:w:Črna krizantema|Črna krizantema]]'' [[:w:Jože Javoršek|Jožeta Javorška]], ki se ga zadnje čase omenja samo še kot človeka, ki je vohunil za Edvardom Kocbekom, je zgrajen kot fantastična parafraza Levstikovega Popotovanja. 

Litija je dogajališče romana ''Vražje dekle'' Ilke Vašte (o baronu Valvasorju), tu se dogaja tudi roman Tite Kovač, in Litija je tudi dogajališče od zanimivejših zgodb Prešernove rokopisne zapuščine, t. i. Hubadovih rokopisov, glej o tem [https://srl.si/sql_pdf/SRL_2016_3_01.pdf moj članek v ''Slavistični reviji''.]

Tako kot je nenavadno dejstvo, da je monumentalni partizanski spomenik v Litiji, pri katerem začenjamo pot, zasnoval notorični antikomunist Jože Plečnik, je enigmatična in ambivalentna tudi podoba Martin Krpana kot prvega slovenskega junaka. Dvojnost je že pri njegovem patronu sv. Martinu iz Toursa, ki je dobil ime po rimskem bogu vojne Marsu in je bil najprej vojak, potem pa kot krščanski škof eden najbolj dobrodušnih in zato priljubljenih svetnikov. Martin vleče za seboj dvojni sloves: karnevalsko grobost, neotesanost, pijančevanje, celo neumnost, in po drugi strani sloves svetnika, ki je prerezal na pol svoj plašč, da ga je lahko polovico dal prezeblemu revežu, in ki se je sramežljivo skril v kokošnjak, ko so mu hoteli nadeti škofovsko pokrivalo. Spomenik po interpretaciji Tineta Kurenta nosi nasprotujoča si gematrična sporočila (Tito, Narod naš dokaze hrani, Dulce est pro patria mori : Pereat comunismus, Smrt boljševizmu, Apage Satanas, apage Stalin) in protislovne so tudi osmislitve Krpanovega lika: po eni plati priskrbi Slovencem ugodnejšo ekonomsko pozicijo kot licenciranih trgovcev, po drugi strani pa lahkomiselno odkloni udeležbo pri vladanju, ki mu jo preko poroke s hčerjo ponuja cesar. Pe eni plati je cesarju zvest podanik, po drugi plati pa mu ves čas grozi z nepokorščino (brusi in kresilna goba, ki naj bi ju tovoril, so preko podobe isker napoved upora, kakor je tudi Krpanov dejanski tovor sol metafora alternativne pameti). 

Popotovanje in Krpan stojita na samem začetku slovenske proze in sta temu ustrezno kratka (). Istega leta sta izšli še prva slovenska kmečka povest in prva zgodovinska povest, ki presegata dolžino kratke proze, obe izpod peresa Valentina Mandeljca, Ceptec in Jela, anonimno besedilo Poštena Bohinčeka v Benetkah, biografska povest o Močnem baronu Ravbarju in Malavašičeva priredba povesti Christopha Schnmida iz časa ruske carice Katarine II. Tega leta je v Novicah izšla tudi prva  tretjina povesti Mlinarjev Janez ali uplementiba Teharčanov Ferda Kočevarja, ki je do konca stoletja in še preko njega ovirala, da bi Martin Krpan kar takoj postal prvi slovenski junak. V knjižni obliki je Mlinarjev Janez izšel naslednje leto, 1859, in je s ponatisi in priredbami v dramo in opero ponujal Slovencem očitno primernejši vzorec zgodovinskega obnašanja kot Krpan. Pa še precej daljša je bila od Krpana.

'''Slovenci kot narod pohodnikov'''. Na Geopediji je označeno 54 obhodnic, marsikatera je literarnega značaja. Iz Litije je bil prvi pisec planinskih in pohodniških vodnikov Rudolf Badjura. [Bom nadaljeval in uredil tale zapis do konca kdaj drugič. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:31, 11. november 2018 (CET)]

==Stran '''339''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri339/index.html Utrgan cvet vaše mladosti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. novembra 2018&lt;/small&gt;==

Posnetki 1&amp;ndash;3 so s praznovanja 70-letnice [[:w:pl:Nikolaj Jež|Nika Ježa]], ki je ob tej priložnosti dobil visoko poljsko priznanje. Posnetki 6&amp;ndash;16 so s spomeniške obhodnice po vaseh v okolici Trsta. Plošča [[:w:Ivan Tul|Ivanu Tulu]] je na cerkvi v Mačkoljah, naslednji spomeniki so v [[:w:Dolina, Trst|Dolini]], Boljuncu in Zabrežcu. V Zabrežcu so ob partizanskem spomeniku otroci iz osnovne šole ravno recitirali pesmi, bilo je tik pred prvim novembrom. Spomeniki so bolj monumentalni kot na naši strani meje, skoraj ga ni, ki ne bi imel velike rdeče zvezde, in so tudi lepo vzdrževani. Zadnja fotografija s tega izleta (17) kaže napis na znamenju, postavljenem leta 1948 v Dragi. Na sliki 18 je 96-letni Bogo Tavčar iz Lesc, ki je 20. oktobra 1944 slikal razvitje slovenske zastave na Triglavu. Podpisal mi je izjavo, da fotografije postanejo javna last in sem jih zato lahko postavil v Zbirko ([[:c:Category:Bogo_Tavčar|Commons]]). Tja bom naložil tudi medalje, ki mi jih je pokazal (20&amp;ndash;23) in jih v Zbirki še ni.  Posnetka 24 in 25 iz leta 1955 in iz desetletja pozneje sta iz zapuščine Franca Zadravca (na njih je videti tudi Matjaža Kmecla in Borisa Paternuja), na zadnjem posnetku pa je prijazna sestra iz jeseniške bolnice, kamor sem šel po napotnico za slušni aparat.

==Stran '''338''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri338/index.html Думи мої, думи мої / Лихо мені з вами!], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Tale stran v albumu je iz [[:w:Lvov|Lvova]], kjer se je dogajala CEE (srednje- in vzhodnoevropska) [[:w:Wikimedia|Wikimedijina]] konferenca, in iz [[:w:Varšava|Varšave]], kjer je bilo treba dvakrat po sedem ur čakati na letalsko zvezo. Prvih pet posnetkov pa je še domačih: dva s Konference o inovativni rabi IKT v šoli, Bernardin Portorož (moj prispevek je imel naslov [[Šola v wikijih]]), dva z iskanja stezic v precej odmaknjeni Ukanški Suhi in eden od sosedovih deklet.  

Wikimedijska konferenca je slikovno dobro pokrita na [[:c:Category:Wikimedia CEE Meeting 2018|Commons]], tule sem si zato lahko privoščil dokumentiranje drugih reči, zlasti literarnih spomenikov: Norwida (7 in 41), Prusa (8), Ševčenka (34); od njega sem preplonkal verz za naslov tele strani (Pesmi moje, pesmi moje, gorje meni z vami); skupine [[:en:Skamander|Skamander]] (40), Krasińskega (42), Słowackega (43), kavarne Literatka (46), Literarnega muzeja (49), Mickiewicza (51). Vmes so portreti [[:m:Wikimedia CEE Meeting 2018/Team|organizatorjev]] in [[:m:Wikimedia CEE Meeting 2018/Participants/List|udeležencev]], samo tisti, ki so približno uspeli. Nekaj jih bom naložil tudi v Zbirko k ostali fotografski dokumentaciji dogodka. 

Konferenco so pripravili zelo dobro. Slovenca [[Uporabnik:Pinky_sl|Pinky]] in [[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] sva bila povabljena, da bi tudi pri nas spodbudila nastanek nacionalne uporabniške skupine ali celo oddelka, pa je vprašanje, če bo slovenska wikiskupnost s svojimi skromnimi človeškimi viri to zmogla. Navezala sva vrsto stikov, se v delavnicah marsičesa naučila, napisala bova poročilo o bivanju in v spletnih novicah CEE-Wikimedia Newsletter poročala o naši dejavnosti. Presenetila me je zavzetost glede bodočih ciljev te globalne neprofitne organizacije. Prosto dostopno znanje, ki se kopiči po Wikimedijinih spletiščih (samo gesel na Wikipediji je več deset milijonov), je postalo preveliko, da bi smeli lahkomiselno ravnati z njim. Občasni konflikti na slovenski Wikipediji niso nič v primerjavi z Erdoganovo popolno zaporo Wikipedije v Turčiji: zgolj zaradi dveh člankov na angleški Wikipediji, ki mu nista bila po volji. Od sestrskih spletišč so bili izčrpno predstavljeni Wikidata in Wiktionary (wikislovaropisci, npr. Tobias Schönberg iz Avstrije, so zelo zainteresirani za sodelovanje z nami), sem in tja se je omenjal Wikisource (Wikivir), nič dosti pa ni bilo slišati o Wikiverzi, ki jo sam uporabljam na veliko &amp;ndash; pri Wikiviru in Wikiverzi smo torej v prednosti. Baškirec Farhad Fatkullin (wikipedist leta 2018!) je izpostavljal problem malih jezikov in njihove emancipacije, Romuni, Grki, Makedonci so predstavljali, kako sodelujejo z ministrstvi in organizirajo wikikampe za mladino ... Hvala organizatorjem za povabilo.

Aja, v Lvovu je pet let bival [[:w:Matija Čop|Matija Čop]], pri dominikancih, katerih cerkev smo obiskali na ogledu mesta (36). Bogve kako bi se znašel Prešeren na domači pesniški sceni, če bi Čop tam dobil službo na univerzi in se ne bi vrnil v Ljubljano.

==Stran '''337''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri337/index.html Dulsineja Ulcinjska?], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Potovanje v Črno goro se je začelo z zapletom na letališču. Pri Avisu nama niso hoteli izročiti avtomobila, ki ga je Mira rezervirala prek spleta pri angleški firmi Rentalcars.com, češ da ime voznika in ime plačnika nista identična (razlika je, kot marsikdo ve, samo v enem ''n''). Kot da tega niso mogli samodejno preprečiti že pri rezervaciji. Avto sva morala najeti pri drugi izposojevalnici, saj ni da bi prespala na letališču, čakaje na gluhi telefon nekje v Londonu. Pri Rentalcars pozneje seveda niso hoteli nič slišati o odpovedi rezervacije in so šele po seriji jeznih pisem in grožnji z negativno publiciteto zadržali samo &quot;stroške&quot; v višini dvodnevne izposoje. Šola za naslednjič in za druge. Drugi zaplet se je zgodil na črnogorsko-albanski meji, kjer so ugotovili, da med avtomobilskimi papirji ni &quot;ugovora&quot;, ki dovoljuje prehod avtomobila čez državno mejo. Prijazni policaj je poklical na letališče in prosil gospodično Slađano na okencu, da je poslala kopijo manjkajočega dokumenta (dovolil se je tudi fotografirati, prvi posnetek). Vsa reč se je vendarle zavlekla toliko, da sva divje lepo dolino Cijevne, ki po albanski strani zelo zelo skrajša pot iz Podgorice v [[:w:Gusinje|Gusinje]], prevozila v glavnem ponoči. Ob oddaji avtomobila po enem tednu sem presneti dokument našel pod sprednjim sedežem ;-(

[[:w:Prokletije|Prokletije]] so hudo lepo gorovje in sploh ne več tako zelo osamljeno, pohodnikov iz vseh mogočih koncev, ki obirajo balkanske vrhove, je bilo še vedno veliko (njihovi portreti, kolikor jih je uspelo, so posejani po tej strani albuma). Težava je z zemljevidi, na katerih manjkajo imena ali ne ustrezajo terenu ali pa ni mogoče do njih, ker jih v knjigarni ni, turistični urad pa je ob uradnih urah zaprt. Kar je čez državno mejo, imenujejo Črnogorci preprosto Zastan in niti ne razlikujejo med markantnimi 2400 do 2500 m visokimi vrhovi. S prehajanjem meje vendarle ni bilo zadreg, poti so lepo markirane, očitno v dogovoru med planinskimi društvi na obeh straneh meje. V ekokatunu (gre za planšarske bungalove) Maja Karanfil je bila dobra, prijazna in poceni postrežba. Prva tura naju je vodila po razglednih vrhovih nad dolino Grebaje, druga pa po sosednji dolini Ropojane vse do snežišča nekaj nad 2000 metri, od koder je bilo mogoče še dobri dve uri do vrha Maja e Jezerces, najvišje albanske gore, pa sva se, ker se je dan iztekal, morala obrniti, saj nisva imela s seboj šotora, tako kot velika skupina poljskih pohodnikov, ki so prenočevali pri jezerih na pol pota. Pa naslednjič z albanske strani. Mogoče pa bodo že zgrajene tudi nove koče, ki bodo olajšale logistiko.

Iz muslimanskega in albanskega dela Črne gore sva prispela v srbsko Andrijevico, upokojeni profesor Perović nama je v kavarni ob cesti razložil zgodovino kraja od balkanskih vojn 1912 dalje in nama prijazno ponudil, da nama plača pijačo, medtem ko je bila družba domačinov pri sosednji mizi do Slovencev bolj kritična: da jim v Ljubljani niso hoteli po srbsko odgovoriti na vprašanje. Enako ignorantski, kot je bil odnos Ljubljančanov do Črnogorcev, je odnos Črnogorcev do Kosova: o njem se nočejo niti pogovarjati, prehoda meje s Kosovom čez prelaz Čakor, ki je zdaj zaprt, sploh ne pogrešajo.

Na poti proti Durmitorju je presenetilo simpatično mestece [[:w:Kolašin|Kolašin]] pod smučiščem Bjelasico (posnetka 33 in 34 sta nastala z dovoljenjem zaljubljencev :) in drzni most čez kanjon reke Tare, od koder nimam posnetkov, ker je po štirih dneh besnega slikanja ugasnila baterija v fotoaparatu. Po prihodu na Žabljak v [[:w:Durmitor|Durmitorju]] sva poiskala prenočišče v planinskem domu Neviđeno, katerega lastnik je poročen s Slovenko. Res dober zajtrk, potem pa z avtom do Sedla, od koder je najkrajši dostop do &quot;najvišjega črnogorskega vrha&quot; Bobotov Kuk. V resnici so višji vrhovi na črnogorsko-albanski meji, ampak ti ne veljajo, ker niso &quot;čisto&quot; črnogorski. Slučajno smo se srečali pohodniki iz Hrvaške, Črne gore, Makedonije in Slovenije (slika 41), na vrhu pa še dva Slovenca iz Zasavja, od katerih eden živi na Cipru, drugi pa kar spodaj na Žabljaku (45).   

Ostala sta še dva dneva za morje, do koder sva izbrala slikovito, ozko cesto od Cetinja čez [[:w:Rijeka Crnojevića|Rijeko Crnojevića]] in Virpazar. Od Bara je najbolj zanimiv del 4 km oddaljeni Stari Bar s turško trdnjavo, mesto [[:w:Ulcinj|Ulcinj]] pa se pohvali z bogato piratsko zgodovino (med znamenitimi gospodarji mesta je bil Lika Ceni iz Alžirije, od takrat je še danes del ulcinjske populacije črne kože), v kateri nastopa tudi [[:w:Miguel de Cervantes|Miguel de Cervantes]], ki je pet let preživel v piratskem ujetništvu. Turistični delavci špekulirajo, da si je za Don Kihotovo nevesto izbral ime Dulsineja prav po Ulcinju, kjer naj bi ga zadrževali pirati. Ada Bojana je otok v delti reke Bojane, ki povezuje Skadarsko jezero z morjem, in je ena nekoč najbolj poznanih nudističnih destinacij. 

Pretežno muslimansko mesto [[:w:Tuzi|Tuzi]] pri Podgorici je pred objektiv prineslo še dva zanimiva gospoda: lastnik slaščičarne, v kateri sva popila zadnjo črnogorsko kavo (ne reče se ji več ''turška kava'', ampak ''domača kava''), je bil prej novinar v Sarajevu (z njim smo se zapletli v pogovor o tem, kaj je kultura, potem ko je, tako kot še marsikdo, pri Slovencih občudoval njihovo visoko kulturnost), njegov prijatelj (na zadnjem posnetku) pa je pomagal slovenskemu botaniku [[:w:Tone Wraber|Tonetu Wrabru]], ko je ta po teh koncih iskal neke endemne rastlinske vrste.

==Stran '''336''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri336/index.html Trgatev na Veselici], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. oktobra 2018&lt;/small&gt;==

Trgatev pri stricu Marijanu v Metliki je bila letos 16. septembra, teden prepozno, ker so grozdje že načele ose in plesen. Posnetka odojkove glave zaradi rahločutnosti nisem naložil v album, sicer pa je bilo, kot običajno, lepo. Slike sem utegnil urediti šele 14 dni pozneje.

==Stran '''335''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri335/index.html Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. septembra 2018&lt;/small&gt;==

Kolesarjenje nad Tuhinjsko dolino je bilo po klancih od spomenika do spomenika sicer naporno, ampak v veselje in brez naslovne bridkosti. Zgodbe iz vojnih časov, ki sva jih slišala iz ust Osredkarjeve Francke, pa so bile bridke. Matic na sliki 8 nama je pokazal pot do partizanske bolnice Pod bukvijo, ki bi je sicer ne našla, in do spomenika na Vrsnovcu. Fotografije razkrivajo dvojno naravo slovenske kulturne dediščine, če poenostavim, bi rekel, da je v grobem dveh vrst, večji del je iz križanih Kristusov na znamenjih, manjši pa iz partizanskih obeležij. Prvih 21 fotografij je s tega izleta, fotografije spomenikov sem postavil v zbirko partizanskih spomenikov na Geopediji, glej povezavo na prejšnji strani albuma.  Slika 21 je kopija dokumenta iz leta 1775 s [[:b:Dobravske domačije#Pri Pisancu|Pisančije na Zgornji Dobravi]], pripravljen za vključitev v kroniko Dobrav, prinesel ga je Tone Hrovat, ki je na Pisančiji preživel otroštvo. 22 in 34 kažeta naše tuje goste. Slike med 23 in 30 so nastale na praznovanju 90-letnice strica Ivota v gostilni Benedik v Stražišču, ki je službena leta preživel kot vojni pilot, v glavnem v Mostarju in Puli. 31&amp;ndash;34 je spet Uskovnica; gobe rastejo ta teden kot po dežju. Pa še res je po dežju. Slike od 35 do konca so dale naslov tejle strani in dokumentarnemu filmu o Ivanu Cankarju, ki je bil včeraj prvič predstavljen v Kosovelovi dvorani v Cankarjevem domu: ''Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja''. Priložnost sem izkoristil za fotografiranje ustvarjalcev (režiser Dušan Moravec, scenarist [[:w:Matjaž Pikalo|Matjaž Pikalo]]) in nastopajočih ([[:w:Jurij Souček|Jurij Souček]], Manca G. Renko). Njihove fotografije sem naložil v Zbirko (Wikimedia Commons), od koder jih zajamejo (ali jih še bodo zajela) gesla na Wikipediji, tudi [[:c:File:Luka_Mesec_02.jpg|Luka Mesca]], Jožico Grgič pa sem pozabil slikati in jo bom kdaj drugič. O Dimitriju Kebetu (sinu narodnega heroja [[:w:Lojze Kebe|Lojzeta Kebeta]], 39), ki je s tezo o nasilni Cankarjevi smrti ponudil filmu rdečo nit, [[:b:Nova pisarija#Avtorstvo|pišem kritično v Novi pisariji]] v poglavju, ki uči razlikovati verodostojne informacije od neverodostojnih. Predstave se je udeležil tudi njegov polbrat [[:w:Ivo Svetina|Ivo Svetina]].

==Stran '''334''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri334/index.html Strežemo pri šanku], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Z [[:w:Marc L. Greenberg|Marcom Greenbergom]] (tretji posnetek, Marc je na sredi med dvema slučajnima pohodnikoma na Dobenem) sva se s kolesom podala na popisovanje partizanskih spomenikov v domžalski občini in od tod je prvih sedem posnetkov. Fotografije spomenikov sem postavil v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko na Geopediji], ki trenutno obsega 3300 obeležij. Po okolici je puščal sledi neki &quot;domoljub&quot;, alergičen na vse južnoslovansko (4). Naslednjih šest posnetkov je od doma: turisti (prišle so same luštne francoske družine, slika 7 in 30), panorame domačih vasi za Wikimedijino zbirko in z veselice na Dobravi (11). Od slike 13 dalje so posnetki s kolesarske spomeniške ture nad Tuhinjsko dolino. Slik kipov (folklorista [[:w:Gašper Križnik|Gašperja Križnika]], skladatelja Bervarja in partizanskega zdravnika [[:w:Peter Držaj|Petra Držaja]]) na javnih krajih zaradi zadrte slovenske avtorske zakonodaje, ki ne pozna [[:w:svoboda panorame|svobode panorame]], žal ne morem postaviti v javno last na Wikimedijini zbirki.

==Stran '''333''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri333/index.html Partizán, frc. ''partisan''], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Tole je fotoreportaža s praznovanja radovljiškega občinskega praznika ob 77-letnici [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x437052_y127667.5_s15_b4 ustanovitve Cankarjevega bataljona] in ob 70-letnici Zveze borcev na Vodiški planini. Zvezdo na spomeniku Vidi Šinkovec Janini in Cvetki Odar Tatjani na Lajšah, ki so ju domobranci po mučenju ubili nekaj dni pred osvoboditvijo (glej predzadnjo fotografijo), so domačini nedavno napravili na novo; prvotno je namreč &quot;neznani storilec&quot; odstranil. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x438187_y122911.5_s15_b4 Zgodbo in usodo spomenika] je za zbirko na Geopediji popisal Lado Nikšič, ki nas je po po proslavi vodil čez Jelovico v Dražgoše in nas tam z ženo Nušo pogostil. Na sliki 20 je Janko Korošec iz Jereke, ki mi je povedal, da sem ga letos že slikal pod Toscem. Preveril sem, [https://slov.si/mh/galerije/galeri329/target33.html res je] &amp;ndash; majhen je ta svet. Spoznali smo se tudi z Mileno Sitar (28), soavtorico nove knjige o partizanskem šolstvu na Žirovskem, v Poljanski in Selški dolini ''Ti si me naučila brati''. {{COBISS|ID=294948608}}

==Stran '''332''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri332/index.html Ora et labora], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2018&lt;/small&gt;==

Prvih šest fotografij je s piknika Kekec po Kekcu pri Hermanu v Volavju (glej [https://slov.si/mh/galerije/galeri331/index.html Kekec na Strmi peči]). Imena udeležencev so bila, kot da bi jih vzel iz celjske tragedije: Veronika, Herman, Urh, Friderik. Naprej pa so turisti na Dobravi in Uskovnici (fotke 5, 25, 26, 35), domača poletna idila (38, 39) in posnetki s kolesarskega poganjanja za partizanskimi spomeniki po kamniškem, tržiškem in ljubljanskem okolišu. Na 28 in 29 sta zadnja dva tržiška spomenika, [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x447466.840820312_y134010.554351807_s17_b4 v Čevdrcih] in [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x454395.477391113_y136104.19858345_s17_b4 na Javorskem prevalu,] za njuno odkritje je bila potrebna pomoč domačina in gozdarjev. Vmes so se znašli še Peter Pavel Glavar, France Stele, Anton Medved, Jožef Plečnik, Ciril Debevec, Josip Nikolaj Sadnikar (kaj bi delal povezave, sam si poglej njihova gesla na Wikipediji, če te zanimajo). Na posnetku 33 je spomenik pri Zalogu pod Ljubljano, ki mu je neki strastnež odbil zvezdo.

==Stran '''331''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri331/index.html Kekec na Strmi peči], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2018&lt;/small&gt;==

Letošnje hribolazenje na [[:w:Strma peč|Strmo peč]] v Kekčevem imenu je bilo enodnevno, vanj pa je bilo vključenih 12 ljudi, od tega štirje študentje. Kaj naj rečem: spet je bilo zelo lepo. Prosim za pomoč pri imenih za rože na slikah 30 in 32.

==Stran '''330''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri330/index.html Vrtec ogradila bodem], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2018&lt;/small&gt;==

Slikarko [[:w:Melita Vovk|Melito Vovk]] (slika 0) sem posnel v Domu Janka Benedika v Radovljici, družino rusistke Kristine Pranjić (1) pa ob promociji njenega doktorata na UL. [[:w:Kolportažni roman|Kolportažni roman]] ''Strah na Sokolskem gradu'' (2), ki ga je izdal leta 1903 židovski založnik Rubinstein na Dunaju, so mi poslali v preslikavo iz Študijske knjižnice v Trstu, kjer hranijo njegov edini poznani izvod, pa še ta je zgolj kopija. O teh več tisoč strani obsežnih slovenskih tekstih vemo bore malo, čeprav so jih svojčas na veliko brali; besedilo bomo postavili na Wikivir. Družinske slike od 3 do 12 so bile posnete v dolini Zadnjice (slika 9 je dala tej strani naslov), od 13 do 17 pa na kolesarskem nabiranju spomenikov po domžalskem za [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko partizanskih spomenikov] skupaj s prijatelji Greenbergi. Slike kipa opernega pevca [[:w:Jože Gostič|Jožeta Gostiča]] (14), ki stoji v vasi Homec, zaradi zadrte slovenske avtorske zakonodaje ne morem postaviti v Wikimedijino Zbirko.

==Stran '''329''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri329/index.html Da bi mogel vsak čas prehoditi to s cvetkami bogato pokrajino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. junija 2018&lt;/small&gt;==

Dopoldne je bila konferenca IKT na fakulteti za lesarstvo (slika 0), popoldne pa sva se z [[:w:Marc Greenberg|Marcom Greenbergom]] odpeljala v Mursko Soboto na predstavitev prevoda [[:w:Antoine de Saint-Exupéry|Exupéryjevega]] ''[[:w:Mali princ|Malega princa]]'' v prekmurščino. Prevedel ga je [[:w:Uporabniški pogovor:Doncsecz~slwiki|Akoš Dončec]] iz Porabja, ki sem ga poznal kot zavzetega wikipedista in aktivista za [[:w:Narečna književnost#Narečna književnost v Prekmurju in Porabju|knjižno prekmurščino]], pri izdaji je sodelovala slovenistika Maja Hajdinjak (slika 5). Na poti proti vzhodu sva fotografirala taka in drugačna spominska obeležja, nekatera (3 [[:w:Anton Murko|Anton Murko]], 4) tudi filološka. Sliki 11 in 12 sta z Ledin nad Žirmi. Na Jurečevi kmetiji ne pripravijo samo žlikrofov, ampak razkažejo tudi muzej. Od 13 do 28 so slike s kolesarjenja po kamniški poti spominov na NOB, ljudje na slikah so domačini, ki so pokazali pot do spomenika. Naletela sva tudi na take, za katere se je zdelo, da jih je sram, ker je njihov prednik padel v partizanih v boju z okupatorjem. In videla, kako deluje budna vaška straža ... Kako hitro se spreminja svet, se vidi na sliki 17: pred desetimi leti je bila [https://slov.si/mh/galerije/galeri98/target13.html hiška na njej precej drugačna.]  Na sliki 25 niso begunci, ampak družina Pakistanca, ki je pri nas zaposlen kot ekspert za umetno inteligenco &amp;ndash; srečala sva jo v slaščičarni v Kamniku. Vilo Kessler (vilo Osojnico) na Bledu (26) sem fotografiral zato, da lahko za Alenko Župančič ponovim, da to ni Župančičeva vila, kot jo radi predstavljajo; Župančič se je priženil v Kesslerjevo družino. Slika 29 je bila posneta v Foculusu, ljudi na njej poznamo :) Fotke od 30 do konca so pa s planinske ture Uskovnica-Čiprje-Malo polje-Velo polje-Uskovnica. Juso (37) na Velem polju pase krave iz Podjelja, Janko iz Podjelja (33) pa jih je prišel obiskat. Na Vodnikovem domu sem slikal novo ploščo prvi pristopnici na Triglav (41), nekaj metrov nad njim pa ploščo Balthasarju Hacquetu (42), za katero v domu sploh niso vedeli, da obstaja.

==Stran '''328''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri328/index.html Smeti odnesi s seboj v dolino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. junija 2018&lt;/small&gt;==

Na sliki 1 in 5 so naši simpatični AirB&amp;B gostje na Uskovnici. Dušico Kunaver sem slikal v Mojstrani na predstavitvi njenega prevoda Kekca v angleščino, od tam je tudi posnetek vodje tamkajšnje knjižnice Nataša Kokošinek (3); za Wikipedijo sem slikal tudi pisatelja [[:w:Benjamin Gracer|Benjamina Gracerja]]. Župančičeva vnukinja Alenka Dunja Župančič (4) postavlja opus pesnice [[:s:Vera Albreht|Vere Albreht]] na Wikivir. Slike od 8 do 15 so nastale na Cresu: tam sem srečal sošolca Vilija Skoka z ženo (12), možak v Predošćici nama je povedal, da se iz vasi ne da dol do morja, ker so poti zaraščene, odkar se je vas izpraznila (13), Gianni Struccolo, ki živi kot Robinzon v koči nad zalivom pri Porozini (14), pa je povedal, da sta bila oba njegova starša Slovenca, iz Gorice. Druga polovica te strani v albumu je s posvetovanja ob 240-letnici prvega pristopa na Triglav v Planinskem muzeju v Mojstrani. Tudi to priložnost sem izrabil za fotografsko dokumentiranje nastopajočih geografov, naravovarstvenikov, muzealcev, jezikoslovcev in zgodovinarjev; njihove slike sem postavil v prostodostopno [https://commons.wikimedia.org/wiki/Special:Contributions/Hladnikm Zbirko,] kjer so na voljo za vsakršno uporabo, samo navesti je treba pri poobjavi, kdo je pritisnil na sprožilec. Opravičujem se Hermanu Berčiču, da sem ga skraja napačno označil kot stanovskega kolega Stojana Berčiča &amp;ndash; je že popravljeno. Tam sem predstavil prispevek [[Triglavske partizanske plošče]] o horuk politiki postavljanja in odstranjevanja spominskih obeležij na temo druge svetovne vojne. Po napisu na prvi sliki ima album ime.

==Stran '''327''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri327/index.html V življenju tro se duše kakor v stopah], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. maja 2018&lt;/small&gt;==

Na začetku so do št. 7. fotografije iz domačega dobravskega okolja: gostilna pri Kovaču v Kropi zato, ker jo je bilo treba dodati [[:voy:en:Srednja Dobrava|turističnim informacijam na spletišču Wikivoyage]], druge pa so sosedske in družinske, na nepodpisanih sta Mojca in Borut.  Naslov strani je dal verz s plošče na hiši [[:w:Fran Albreht|Frana Albrehta]] v Kamniku (12). Tam sva v grdem vremenu z Miro iskala in slikala [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_x499072_y112072_s9_b4 partizanske spomenike za Geopedijo] (8&amp;ndash;15), ker se od tamkajšnjih domačinov pač nihče ne zgane. Iz Kamnika sta še politik [[:w:Tomo Brejc|Tomo Brejc]] in igralka [[:w:Marija Vera|Marija Vera]]; Brejc je imel v šoli, ki se po njem imenuje, spominsko sobo, pa so jo iz bogvekakšnih razlogov ukinili. [[:w:Peter Pavel Glavar|Petra Pavla Glavarja]] sem slikal na poti nazaj domov v Komendi. Fotografije med 19 in 25 so nastale na poti v Maribor, kjer je bila v Umetnostni galeriji [[:w:Wikipedija:V živo#Predavanja wikipedistov|wikidelavnica]]. Pohorsko vznožje nad Framom je en očarljiv konec, ki nekaj da na svojo kulturno zgodovino ([[:s:Pavel Turner|Pavel Turner]], [[:w:Oroslav Caf|Oroslav Caf]]). Zato tudi spomenike iz NOB lepo vzdržujejo. Zadnjih pet fotografij dokumentira koncert Nosil bom rdečo zvezdo na Kongresnem trgu v Ljubljani. Jani Kovačič in Svetlana Makarovič mi nista uspela, približno uporabne fotografije Franca Severja Frante (ki na Wikipediji še nima gesla), [[:w:Polona Vetrih|Polone Vetrih]] in [[:w:Andrej Rozman - Roza|Andreja Rozmana Roze]] pa sem naložil na spletišče Wikimedia Commons.

==Stran '''326''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri326/index.html Sedeli smo na najlepšem ljubljanskem vrtu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. maja 2018&lt;/small&gt;==

&quot;Sedeli smo na najlepšem ljubljanskem vrtu. V senci pod divjim kostanjem.&quot; sta prvi dve povedi Tavčarjeve povesti [[:s:Cvetje v jeseni (Ljubljanski zvon)|Cvetje v jeseni]] iz leta 1917. Danes je na njegovem mestu najdražja parkirna hiša v Ljubljani. Tam parkirajo svojci bolnikov v Kliničnem centru, ki po premisleku lastnika parkirne hiše ne bodo gledali na evro, ko gre za življenje ali smrt -- umazano (slika 15). Sicer pa je prvih šest fotografij na tej strani z Uskovnice, 6&amp;ndash;11 so s popisovanja partizanskih spomenikov v nekdanji jeseniški železarni, danes Acroniju, in v okolici, 13 in 14 z majske turne smuke za Akom, od 16 do konca pa s turne smuke s sedla Vršič nad Nevejskim sedlom (Na žlebeh).

==Stran '''325''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri325/index.html Tamarjev pohanček 6,5 €], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. maja 2018&lt;/small&gt;==

Ljudje na  tej strani albuma so sovaščani (sliki 0, 1), neznanci, ki sta posodili klešče, da sem popravil strgano verigo pri kolesu (14), lokalni poznavalec zgodovine (24), domačin, ki je obiskal grob v vasi Sava (25), prijatelja Lado in Nuša (30), ki sta fotografirala tudi naju z Miro po turnem smuku s Kotovega sedla (31), Miro Vrhovec (brat pokojnega Tomaža, poznavalca plazov), ki se je prvega maja tudi peljal s Kotovega sedla (33). Kraji so pa Kamna Gorica (0), Zgornja Dobrava (1, 2), Jelovica (3, 4), smuška tura na [[:w:Kanjavec|Kanjavec]] (5&amp;ndash;12), kjer sem srečal udeležence 18. Čarovega spominskega turnega smuka (Mira je pokojnega [[:w:Marko Čar|Marka]] učila, Jure pa se je priženil v njegovo rodbino v Žireh), ki so se na vrh povzpeli iz Trente. Fotografije 13&amp;ndash;29 so s [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:143_x490707.621_y104204.231_s14_b4&amp;locale=sl kolesarjenja nad Litijo.] Možak, ki sem ga spraševal za partizanski spomenik nad Vačami, se je izkazal za [[:w:Peter Vodopivec|Petra Vodopivca]], pa sem ga žal pozabil fotografirati za Wikipedijo. Brane Merzelj, ki sem ga v vasi Sava neumno spraševal za spominsko ploščo Antonu Sovretu, me je poučil, da o tem ne ve nič, pač pa da je po vojni ta kraj raziskoval France Kidrič, ker je bil tu menda na obisku pri svojem stricu duhovnik France Prešeren. Sovre ima spomenik precej nižje dol ob Savi v [[:w:Šavna Peč|Šavni Peči]]. Zadnje fotke (26&amp;ndash;33) so pa s prvomajske turne smuke s Kotovega sedla.

==Stran '''324''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri324/index.html Marija Prešeren, rojena Svetina], &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Rojstna hiša Prešernove matere v Žirovnici je dala naslov tej strani v albumu in to je tokrat vse v zvezi z literaturo. Slike 2&amp;ndash;6 so z okrogle mize o nacifašističnih simbolih v Kranju, ki jo je organizirala Zveza borcev. Na pravno plat sovražne simbolike se ne spoznam, zato sem govoril o sovražnem govoru in malomarnem odnosu državnih inštitucij, zlasti ZVKD, do partizanskih spomenikov. Svoj prispevek objavljam pod naslovom [[Prepoved nacističnih simbolov|Prepoved nacističnih simbolov tule]]. Na sliki 3 je nekoč slavni motoristični dirkač Leon Pintar, njegov portret sem še z nekaterimi drugimi postavil v Zbirko. Stanko Kordež (slika 7) iz Krope nam popravi pokvarjen gospodinjski aparat. Zgornja Dobrava (slika 8) je bila posneta za predstavitev mojega domicila v turistične namene na spletišču Wikivoyage. Tja sem postavil [[:voy:en:Srednja Dobrava|Srednjo Dobravo]] in [[:voy:en:Uskovnica|Uskovnico]] in spodbujam k vpisovanju še drugih turističnih lokacij. Slike 9&amp;ndash;19 so s turne smuke s Križa (gora pri [[:w:Stenar|Stenarju]]). Podobne so lanskim. In predlanskim. Na sliki 20, ki je bila posneta z Dobrega Polja, se vidi, kako pomlad pleza po severnem pobočju Jelovice. Stran zaključujeta naša Ela in Matevž.

==Stran '''323''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri323/index.html Mirjam 50], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Njenih 50 smo proslavljali včeraj na turistični kmetiji Čufar na Žirovskem vrhu. Fajn je bilo. 

==Stran '''322''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri322/index.html Valentin Stanič], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. aprila 2018&lt;/small&gt;==

14. aprila je bilo v Julijcih tako lepo, da so vse slike samo s tega dne. Ob petih zjutraj sem dostavil Jureta in Luko pod Ukanško Suho, od koder sta krenila na Triglavsko magistralo (Vogel, Komna, Jezera, Prehodavci, Hribarice, Velo polje, Konjsko sedlo, Kredarica). Na Kredarico sta prispela po dobrih devetih urah hoje (sicer je to tridnevna tura). Sam sem bil na Kredarici komaj slabo uro prej iz Vrat (za Cmirom mimo Staničeve koče). Ker je [[:w:Valentin Stanič|Valentin Stanič]] edino literarno ime tega dneva, naj se stran v albumu imenuje po njem. [http://slov.si/mh/galerije/galeri220/target11.html Spominsko ploščo na koči sem slikal sicer že pred leti,] vendar je bil posnetek slab. Zelo nenavadno je, da treh spominskih obeležij v čast Valentinu Staniču na koči, ki se imenuje po njem (eden od njih je na posnetku 10), ni v slovenskem Registru nepremične kulturne dediščine. Tudi spominske plošče na Kredarici (posnetek 16) tam ni. Do samovoljnih kriterijev Zavodov za varstvo kulturne dediščine, ki spominskim obeležjem določajo status, sem kritičen v članku [[Triglavske partizanske plošče]].

==Stran '''321''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri321/index.html Restavracija May], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. aprila 2018&lt;/small&gt;==

Nataša in Andraž (slika 0) sta nastopala na [http://www.dobrava.si/kultura-in-druzabni-dogodki/prireditevobobletnicismrtiszagarjainmaterinskemdnevu2532018 spominski slovesnosti ob obletnici smrti Staneta Žagarja na Srednji Dobravi;] druge slike mi žal niso uspele, Vesno Mikolič, ki je imela  [http://docs.google.com/viewer?a=v&amp;pid=sites&amp;srcid=ZGVmYXVsdGRvbWFpbnxrc3NyZG9icmF2YXxneDoxMmE5NzdhNjA3YjYxZDU2 ob tej priložnosti govor,] bom moral posneti kdaj drugič. Pesnica Franja Trojanšek - Zorana, katere rojstna hiša stoji v Mengšu, ima v [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi724390/ SBL geslo,] na Wikipediji ga pa še dobi (sliki 1 in 2). Na pokopališču na Brdu pri Lukovici so od zadnjič, ko sem bil tam, uredili grobove Kersnikove rodbine (3). Slike 4&amp;ndash;14 so s popisovanja spomenikov okoli Dobrne. Partizanski so šli v [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 zbirko na Geopediji,] tule pa so lastniki kmetij, na katerih so spominske plošče, gradovi in cerkve v okolici in fotografija, ki je dala tej strani naslov, tj. Restavracija May v Dobrni, poimenovana v čast popularnega pisatelja [[:w:Karl May|Karla Maya]], ki naj bi bil nekoč tu v toplicah. Sliko sem poslal v Mayev muzej v Nemčiji, kjer je Hans-Dieter Steinmetz preveril, da Karl May leta 1907 ni bil v Dobrni (gl. sporočila na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006298.html Slovlitu]). Na filološko področje spada tudi [[:w:Anton Bezenšek|Anton Bezenšek]], čigar kip stoji pred šolo v Frankolovem. Eh, sledi petnajst odtenkov bele, kakor si jih je zamislila letošnja zima po bližnjih hribih. Prekinjajo jih trije posnetki z NUK-ovega festivala Objavljam, torej sem, kjer sva se pogovarjala z vodjem Rokopisnega oddelka Marijanom Rupertom (21, 22, 23), in nekaj portretov.

==Stran '''320''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri320/index.html Na Blegošu pozimi ni cvetja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. marca 2018&lt;/small&gt;==

Naj ponovim: novi aparat Sony RX-100 dela slabše posnetke kot prejšnji Panasonicov Lumix, najbrž zato tudi manj slikam ali slike ne pridejo v poštev za album. Prvi trije posnetki so s [http://4d.rtvslo.si/arhiv/turbulenca/174518748 Turbulence] Milice Prešeren, ki jo je pred kulturnim praznikom posvetila svojemu znamenitemu soimenjaku Francetu: nastopali smo Igor Saksida, Matjaž Lunaček in jaz ([[Prešeren 2018|tule je moj letošnji prešernovski memento]]) in se po oddaji tudi poslikali. Slika 3 je gradivo za [[:b:Dobrave|knjigo o Dobravah]], sledijo tri z letošnjega pogostega zahajanja na Vodiško planino (eno uro vzpona iz Krope), gospoda na sliki 7 sem srečal na poti na Dobrčo, bibliotekarja, imenoslovca in prešernoslovca [[:w:Luka Pintar (literat)|Luka Pintarja]] na sliki 8 pa na poti na Blegoš. Njegov kip je lani oktobra, za 160-letnico rojstva, za Hotaveljčane izdelal Jože Tavčar. Nisem vedel, da je bil Pintar poročen s sestro slikarke Ivane Kobilce.&lt;ref&gt;[http://www.gorenjskiglas.si/apps/pbcs.dll/article?AID=/20171022/C/171029944/1039/poklon-znamenitemu-rojaku&amp;template=printart Marija Rant: Poklon znamenitemu rojaku. ''Gorenjski glas''  22. oktober 2017.]&lt;/ref&gt; Z gospema na sliki 12 se menimo, kako organizirati dan obveznega izvoda v NUK-u. Zadnja dva posnetka sta s praznovanja okroglega rojstnega dne Irme Kern Nachtsheim; Irma sicer na Slovlitu redno poroča o dogodkih, ki jih organizira na lektoratu v Tübingenu.

==Stran '''319''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri319/index.html Dober naslov bi se prilegel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;6. februarja 2018&lt;/small&gt;==

Saj je pod slikami napisano, kje so bile posnete, manjka samo povezava na točko na zemljevidu, vendar tako daleč z geografskimi tehnikami še nisem. Vidi se, da v hribih snega ne manjka in lepo se smuča po njem letos. Po komentarju kličejo naslednji posnetki: 6: Leon Szabo (desno) je diplomiral pred nekaj leti na slovenistiki in rusistiki, srečali smo se pod Velikim Draškim vrhom. 15. Marka Kerna in Jaka Ortarja sem srečal na Uskovnici po vrnitvi s te ture. Pred dvema letoma smo se [http://slov.si/mh/galerije/galeri218/target8.html tako srečali na Voglu] (in še kje); Marko je na forumu Razmere v gorah [http://razmere.e-gora.si/RazmereVsebina.php?Obv=13498 takole poročal o njuni turi.] Slike 16, 17, 18 so iz Hrastovelj in Kopra, kjer sva bila na obisku pri Vesni Mikolič, ki je imela v gosteh tudi doktorsko študentko Hristino iz Varne. Na sliki 20 je nagrobnik pisatelju duhovniku [[:w:Filip Terčelj|Filipu Terčelju]] v Davči, ki je tragično končal leta 1946. Prijazni domačini na slikah 23 in 24 so nama pomagali pri iskanju spomenikov v Davči, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:524_x425663.647760254_y115594.451622009_s17_b2 eden je čisto blizu njihove hiše.] Anamarija (28) je bila v Stražišču naša soseda, zdaj pa je direktorica doma za ostarele v Tržiču, srečala sva jo danes pod Storžičem, na začetku ture na Ženiklovec ali Veliki Javornik nad Tržičem, vse nadaljnje slike so od tam  &amp;ndash; narava včasih res pretirava z lepoto in zaide v kič.

==Stran '''318''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri318/index.html Svoboda narodu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. januarja 2018&lt;/small&gt;==

Brez prave rdeče niti so tokrat: z obiska v Tržiču (0) in v Žiganji vasi (1), s Struške (2, 3), z Uskovnice (4), s Koble (5). Z Markom sva v 4. razredu OŠ, ki se je nekoč imenovala po Lucijanu Seljaku, danes pa zgolj po kraju Stražišče, sedela skupaj v klopi; zelo dolgo je minilo od zadnjega srečanja, ni čudno, da se najprej nisva prepoznala. Sledijo Matevžek (6), Vogar na novoletni večer (7), s Hasanom Quashquaiem, ki je doma v Iranu vodil tovarno piščancev, zdaj pa v Novem mestu barva avtomobile, na kosilu (8). 96-letni Ivo Miklavčič (9) je bil borec Prešernove brigade, v upokojenskem domu sem ga spraševal o spominski plošči na vrhu Triglava. Pri zobozdravniku (10, 11) mi tokrat niso nič ruvali. Aleša (12) z Zgornjega Vetrnega sem zmotil pri prebiranju [http://lit.ijs.si/pres_ap.html Apokrifnega Prešerna,] ko sem fotografiral spominsko ploščo na njegovi hiši; v čast novega poznanstva mi je na kitaro zabrenkal venček Pink Floydovih. Na sliki 13 je [[:w:en:Oto Luthar|Oto Luthar]] na svojem delovnem mestu, 14&amp;ndash;17 so posnetki s kosila uredništva ''Slavistične revije'', ki se je zavleklo v pozni večer; neslavistični obraz pripada direktorici gostilne Stari tišler. 18&amp;ndash;27 so posnetki z 61. prireditve ob obletnici [[:w:Dražgoška bitka|dražgoške bitke]]. Okrepčila sta poznanim in manj poznanim razdajala Lado in Nuša Nikšič (Lado je upravičeno hud, ker je dogodek s tisoči udeležencev, skupaj z državnim vrhom, tiskana izdaja ''Dela'' ignorirala), v hišo pri Švebu je pogledal celo bivši predsednik [[:w:Milan Kučan|Kučan]], za zaključek sem za Wikipedijo ujel še ministra [[:w:Dejan Židan|Židana]]. Na sliki 26 je sošolka, spet sem pozabil njeno ime ... [[:w:Zoran Smiljanić|Zoran Smiljanić]] (28) nam je pri predmetu [[Literatura in mediji]] predaval o stripu. Današnji sneženi posnetki (od 29 do konca) s smuke s Kleka (nad Jeseniško planino) ne potrebujejo komentarja. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:24, 18. januar 2018 (CET)

==Stran '''317''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri317/index.html Ob polnoletnosti stoletja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;24. decembra 2017&lt;/small&gt;==

Prvih 11 posnetkov je s kratke ture Soriška planina-Slatnik, naslednje z malo daljše pod Kriško steno. Gožov Joža na 15. sliki mi je pokazal, kjer je do pred nekaj leti stal spomenik prvoborcu [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2630_x425637.875_y144227.04296875_s17_b2 Rupertu Kiršnerju] v bregu Mežakle nad njegovo hišo. Ploščo so ukradli, skalo, na kateri je bila pritrjena, pa so ob odvozu lesa prekucnili, tako da o spomeniku, vpisanem v Register kulturne dediščine, ni več sledu. 16&amp;ndash;18 so z obiska [[:w:Milena Miklavčič|Milene Miklavčič]] na Srednji Dobravi. Odslej ima pisateljica na Wikipediji svojo sliko, precej pa je bilo treba spremeniti tudi geslo o njej, da sem lahko zbrisal opozorilno metlico nad člankom. Miro Albinini in Simon Eržen sta gostji zapela in zaigrala. [[:w:V živo#Predavanja wikipedistov|Wikidelavnice na FF]] so se udeležili štirje kolegi (na sliki 19, manjka Anita Srebnik). Do konca so potem slike prednovoletno razpoloženih fakultetnih kolegov. Kar je uspelo portretov, so zdaj spravljeni v zbirki na Wikimedia Commons in čakajo wikipedijska gesla ali pa jih že opremljajo. Kdor bi rad lepšo, naj se pride ponovno fotografirat.

==Stran '''316''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri316/index.html Tu skupno počivata pesniku Prešernu najljubši sestri Katra Prešernova in Jera Ambrožič Prešernova], &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. decembra 2017&lt;/small&gt;==

Prva tretjina slik je bila posneta z mobijem in zato slaba (se opravičujem portretirancem, za Wikipedijo jih posnamemo na novo). Po devetih letih je namreč Panasonicov Lumix DMC-FZ28 odpovedal zvesto službo. Nadomestil ga je Sony DSC-RX100, ki kaže svoje sposobnosti v nadaljevanju. Precej posnetkov je bilo napravljenih v formatu RAW in potem stisnjenih na JPG, kar da boljši rezultat, kot če bi jih že skraja posnel v formatu JPG. Ravne linije ob robu fotografije sicer ostajajo ukrivljene, so pa obrazi ob robu slike manj razpotegnjeni v širino. 

Smuka se je letos začela že novembra (sliki 0, 1 sta z Blegoša). Sledil je simpozij Obdobja (2, 3, 4), obisk avtonomne cone Rog (5 in 6) in Viševnika (7). Simpozij ob 25-letnici smrti [[:w:Tone Pretnar|Toneta Pretnarja]] v Tržiču (8&amp;ndash;15) je ponudil nekaj obrazov za postavitev v Wikimedijino Zbirko. Smuko s Krvavke (to je vzhodni vrh Golice) sem izrabil za obisk Franceta Urbanije na Planini pod Golico, ki ima spravljeno spominsko ploščo padlim partizanom, ki je bila med 1945 in 1959 montirana na križu na Škrlatici. Vpisal sem jo tudi v [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1839_x409760.406_y143895.094_s17_b2 zbirko partizanskih spomenikov] na Geopediji (slike 16&amp;ndash;20). 

Z Bvaščevo skalo na Dovjem, ki jo vidiš na začetku poti na Babo (21&amp;ndash;26) se začnejo kvalitetnejši posnetki. Rektorju in prorektorici sem se za sprejem zahvalil s fotografiranjem (27 in 28). Pogovarjali smo se o [http://slov.si/mh/zapletzdiplomami.html problematičnem preprečevanju dostopa do diplom] in o problematični neodzivnosti univerzitetnih organov. Deževno torkovo dopoldne sem porabil za lov na jeseniška spominska obeležja (29&amp;ndash;39). Eno mi je našla ravnateljica Srednje šole Jesenice v šolskem skladišču in ga morda ponovno montirajo v šolsko avlo. Iskati so mi pomagali tudi prijazni upokojenci s Slovenskega Javornika, ki sem jih zalotil na sestanku. Blejska Dobrava na poti domov je mimo partizanskih obeležij postregla še z nagrobnikom Prešernovima sestrama (40); napis na njem je dal naslov tejle strani albuma. Od slike 41 do konca so sovaščani. Slikal sem jih na krajevnem praznovanju 5. decembra. Na ta dan leta 1941 so Nemci večino vaščanov zaprli v Škofove zavode v Šentvidu in od tod polovico vasi poslali v delovna taborišča na Bavarskem (glej o tem več v [[:b:Dobrave med drugo svetovno vojno#Izseljenci|Gradivu za zgodovino Dobrav]]). Njihovi portreti bodo prišli prav v poglavju o [[:b:Dobravske domačije|Dobravskih domačijah]].

==Stran '''315''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri315/index.html Popotovanje iz Litije do Čateža 2017], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. novembra 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat smo izbrali severno varianto, ki je bila po dežju v preteklih dneh lužasta in blatna, sicer pa nismo imeli dežja in pred večerom se je za trenutek pokazalo celo sonce. Povsod so že stali štanti za vseslovensko množico, ki se je naslednji dan udeležila Levstikovega romanja. Nas je bilo okrog 50, Polona Liberšar in Karin Marc Bratina sta pripeljali še študente iz Padove, prišlo je tudi nekaj starejših slavistov. Imen nisem pisal pod portrete, kdor želi, da ga Google najde, naj mi svojo željo sporoči. Pošljem lahko tudi tiste slike, ki niso bile uvrščene v album. Mene je na koncu slikala Ana. Cviček v plastenkah, ki ga na sliki 16 dvigujeta domačina na Gobniku, je bilo na prodaj po 5 evrov, nam sta dala plastenki za vsega tri evre &amp;ndash; naj živi dolenjsko gostoljubje! Slika 17 ima naslov Cvetje v jeseni. 

==Stran '''314''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri314/index.html La morte si è acquattata], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. novembra 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat: 1. spomeniki, taki in drugačni, žal zaradi odsotnosti pravice panorame v zaribani slovenski avtorski zakonodaji brez možnosti, da bi jih skopirali v globalno zbirko Wikimedia Commons (prosvetljene države s tem nimajo težav), 2. javne osebnosti in manj javni posamezniki, večinoma v letih, vmes za popestritev naša Ela (4, 36, 37, 39) in podoben drobiž, zasačen na Palčkov poti nad Kropo (6, 7). Začne se s spomenikoma pod planino Jasenje v Martuljku. Prvi spominja na nesrečo v Špiku 1952, ki je Antonu Ingoliču služila za predlogo romanu ''[[:w:Pretrgana naveza|Pretrgana naveza]]''. Mimo spomenika partizanu in alpinistu [[:w:Miran Cizelj|Miranu Cizlju]] nad prvim martuljškim slapom zaide malokdo, zato tudi njegovih fotografij na spletu ni najti. Na Commons bi fotko kipa lahko postavil le njegov kipar [[:w:Marjan Keršič|Marjan Keršič]], ki pa nam je leta 2003 umrl. Ali njegovi dediči, ki jih ne poznamo. Kip sva z Miro vpisala [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:2292_x410733.844_y148542.203_s17_b2 v zbirko partizanskih spomenikov na Geopediji,] kjer jih je zdaj že 2400.

Slika 8 je edini objavljivi dokaz obiska [http://slov.si/mh/galerije/galeri313/target15.html Karoline,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri270/target40.html Benjamina] in njunih postojnskih staršev :) na Dobravi pri Kropi. Posnetki 9&amp;ndash;15 so s komemoracije v vasi Gozd (gl. [[:v:Požig vasi Gozd|moj nagovor tam]]). Tine Tomazin je oče znanega alpinista, Janez Zibler oče nekdanjega smučarskega reprezentanta, Zvone Koželj sošolec z OŠ, Mojca Drčar Murko je pohvalila nagovor. Gozd in Mala Poljana sta bila fotografirana istega dne s poti na Tolsti vrh. Hajdi (15) je oskrbnica na Vodiški planini, Veterani so prepevali na komemoraciji pri [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:23_x435665.25_y133353.5_s17_b2 spomeniku talcem v Lancovem,] govoril je [[:w:Milan Brglez|Milan Brglez]] (17, sliko sem postavil na Commons), v posnetek se je ujel tudi radovljiški župan Globočnik (18), na geslo o njem mora slika še počakati. Tudi posnetka Vošč, Brd in Ribnega (20, 21) sem postavil na Commons, medtem ko kipov Ivane Kobilce, Karla Mauserja, Mimi Malenšek in Franca Pirca, ki krasijo okolico cerkve v Podbrezjah, zaradi pravic kiparjev ne smem. Župan Zoran Janković (24) in Simon Kardum (25) sta javni osebnosti in vesta, da sta legitimen predmet enciklopedičnega interesa; posnetka sta nastala ob otvoritvi plošče Jožetu Toporišiču (26) zadaj za Filozofsko fakulteto. Spletnega pesnika [[:w:Jaka Železnikar|Jaka Železnikarja]] (27, 28) sem povabil k predmetu Literatura in mediji; ob tej priložnosti sem popravil njegovo geslo na Wikipediji in geslo [[:w:spletna umetnost|spletna umetnost]]. 

Naslednji štirje posnetki (29&amp;ndash;32) so nastali ob komemoraciji za [[:w:Stane Žagar|Stanetom Žagarjem]] na Srednji Dobravi. [[:w:Ljubo Bavcon|Ljubo Bavcon]] je Žagarjev zet, Tomazina že poznamo, Stane Boštjančič se je razkril kot zet prešernoslovca [[:w:Črtomir Zorec|Črtomirja Zorca]], Viktor Žakelj je bil slavnostni govornik. Nekdanji udeleženec SSJLK Tomaž Susič ([http://slov.si/mh/galerije/kekec3/target53.html glej ga na Kekčevih poteh 1995]) me je povabil predavat učiteljem na slovenskih šolah na  tržaškem in goriškem (33, 34) &amp;ndash; zavzeta in po polnih štirih urah delavnice prav nič utrujena publika. Na poti domov sem na Opčinah slikal Kosovelove verze na partizanskem spomeniku (35), ki so dali naslov tej strani v albumu, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2470_x406484.953918457_y61301.4321994781_s15_b4 spomenik pa vpisal na Geopedijo.] Partizanski spomenik na Jamniku (35) je eden tistih s križem, ki postavljajo pod vprašaj tezo o izključevalni ideološki zadrtosti povojnih oblastnikov. Kolombart (40) je kmetija na Jamniku. 

30. oktobra smo se na kranjskem pokopališču poslovili od sošolca Marijana Štruklja (argentinski pesnik [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search/expert?c=au%3D%C5%A1trukelj%2C+pavle&amp;db=cobib&amp;mat=allmaterials Pablo Mario Strukelj] je njegov sorodnik). Ob poti je pritegnil pozornost nagrobnik slavistu Stanku Buncu, ki se je slučajno rodil prav na ta dan leta 1907 (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/006108.html sporočilo na Slovlitu]); ko sem zjutraj v drugem letniku listal po [[:w:30. oktober|koledarju rojenih in umrlih 30. oktobra]], sem ga po nemarnem zamenjal s slovničarjem Antonom Bajcem in se potem čudom čudil, kako da Bajca ni na seznamu jubilantov. O Kofcah z zadnjega posnetka mi v tem trenutku ne pride na misel nič literarnega ali jezikovnega.

==Stran '''313''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri313/index.html Tak je tale naš Matevžek], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. septembra 2017&lt;/small&gt;==

Niso vsi dojenčki na tej strani Matevž Hladnik, njihova vrsta se začne s Karolino Iskro Perenič, ki je bila slikana pri mesec in pol starosti v Postojni, skupaj z bratcem Benjaminom (15&amp;ndash;17). En dan stari Matevžek je na slikah  od 18 do 20. Drugi otroci so že malo večji: na prvi sliki so poljski, na slikah 2&amp;ndash;5 sta domača Ela in sosedova Iza in na drugi polovici strani spet naša Ela. Obiskovalci iz Leipziga na sliki 1 so bili še premladi za otroke, sorodniki in prijatelji na zadnjih desetih slikah pa svojih niso vzeli s sabo, ko so šli v gostilno Pri zetu v Žireh žurat na Matevžkov ničti rojstni dan. Na sredi (7&amp;ndash;14) so slike z dvodnevnega skoka na morje, kamor sem si šel celit rane iz [http://slov.si/mh/zapletzdiplomami.html spopada za diplomske naloge]. In kakšen je Matevž:

&lt;poem&gt;
Priden je ta naš Matevžek
a povzroča hude že skrbi:
rima na ime se ne dobi
in junaštev se še lotil ni,
ki o njih pesnitve pele bi.
Tak je tale naš Matevžek.
&lt;/poem&gt; 

==Stran '''312''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri312/index.html Očka, vrni se zdrav domov], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2017&lt;/small&gt;==

Tole vroče poletje je še naprej v znamenju popisovanja spomenikov, partizanskih in drugih, tudi ljudje z imeni ali brez imen na slikah so pogosto v zvezi z njimi. Na posnetkih 2&amp;ndash;7 je naša Ela, na posnetku 13 so Borovi verzi na spomeniku na grobišču v Dragi pri Begunjah. Na angleški Wikipediji so [[:w:en:Begunje na Gorenjskem|Begunje]] predstavljene kot množično grobišče, vendar ne kot prostor smrti tisoč mučenih zapornikov in ustreljenih talcev, ampak kot kraj smrti nemških agresorjev in njihovih pomočnikov &amp;ndash; perverzno in potrebno popravka. Ploščo na posnetku 14 sva s stanovalko hiše, na kateri je bila pritrjena, izkopala izpod gradbenega materiala pod teraso. Hotel sem jo izročiti lokalnemu muzeju, pa bom raje počakal, saj so tam izgubili ali založili že več spominskih plošč, ki so jim bile zaupane v varstvo. Katarina Čučnik s posnetka 15 me je prijazno vodila po strogo zastraženi železarni na Jesenicah (danes Sij Acroni), da sem lahko posnel tam nameščene plošče. Slike 20&amp;ndash;22 so s kosila pri sirski družini v Mostah. Oktobra morajo iz stanovanja, ki je v lasti ministrstva, na svoje, stanodajalcev, ki bi jih sprejeli, pa ni na vidiku. V Bovcu (24) je bila letošnja poletna šola posvečena moči družbenih medijev, delavnico sem organiziral seveda na temo wikijev. Od tod dalje do konca strani so posnetki iz Maribora, Ruš in poti nazaj domov, trije ali štirje so literarne narave, npr. rojstna hiša [[:w:Janko Glazer|Janka Glazerja]]. Na kolesarjenju po Mariboru sem v kavarni Oslov kot (mariborsko: Ezl ek) slučajno naletel na kolege lektorje, ki jih je sem pripeljala strokovna ekskurzija (29). 
*[https://www.youtube.com/watch?v=xqyDoFOItzY o Ezl eku na Youtubu]
* [https://www.youtube.com/watch?v=Z8bJzfU38m4 Ivo Mojzeer: Ezl ek]
&lt;poem&gt;
To bil je ezl ek, 
prva šola vseh nas, 
ko imeli smo še čas za špas, 
to bil je ezl ek, 
vsak večer družil je mlade vse, 
tovarištvo nad vse ... &lt;/poem&gt;

==Stran '''311''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri311/index.html Pregnane v mrak in mraz], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. avgusta 2017&lt;/small&gt;==

Rdeča nit strani je kulturna dediščina, tudi portreti ljudi so nastali ob iskanju in fotografiranju spomenikov. Na prvi iz Pokljuške soteske je levo prepoznavna Mojca Schlamberger Brezar s prevajalstva, [[:w:Ignac Polajnar|Nace Polajnar]] mi je prav tam skupaj z Mojčino družbo pomagal najti izgubljeni mobi. Marjan Smukavec iz Podjelja je pesnik, ki ponudi ta kratkega, če se v njegovem [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1994_x420075.876286865_y129786.460112053_s18_b2 skednju ob spomeniku] zanimaš za razstavljene verze. Anica Resman iz Gorjuš je pomagala najti iskane spominske plošče na hišah, ki so bile v zadnjih desetletjih že dvakrat preštevilčene. Naslednja je Boštetova mama, odkar so prenovili fasado, [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2001_x424228.10971582_y129686.444816071_s18_b2 imajo ploščo kar pod balkonom.] Ob [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2002_x424496.241124512_y129539.192681747_s18_b2 partizanski spominski plošči v bližini]  je literarni spomenik: hiša, v kateri je nekaj let bival Valentin Vodnik. [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:1998_x424241.096898437_y130668.949084717_s18_b2 Spominsko ploščo na nekdanji gorjuški ''šovi''] sva komaj našla, tako zelo je skrita na hrbtni strani hiše. Tudi posnetka 7 in 8 sta s Pokljuke, z nekoliko odmaknjene planine Meje doline. Popisovalce partizanskih spomenikov za Geopedijo naj bi motiviral piknik pri nas na Dobravi, pa so prišli samo najbližji prijatelji (9). 

Kristusovi glavi sta s spomeniških potepov po Dolenjskem, naj simbolizirata trpljenje tistih, katerih imena so zapisana na spomenikih. Na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:726_x475939_y60502_s18_b2 spomenik v Jelenovem žlebu, ki slavi uspešno bitko partizanov nad italijansko divizijo Maceratta 26. marca 1943,] so se letos spravili z macolo. Nekega &quot;domoljuba&quot; so zmotili naslednji verzi na njem: 

&lt;poem&gt;Pregnane 
v mrak in mraz 
nas je hranila 
ljubezen do pravice 
in prostosti. 

Zahrope boj, 
smrt žanje 
v trumi gosti – 
in zašume nad zemljo 
zmage krila.&lt;/poem&gt;

Ve kdo za avtorja verzov? Travna gora z Jelenovim Žlebom, [http://www.geopedia.si/#T105_L11120_F11120:141_x475768.19359115_y63565.61940815_s13_b4 ki sva jo prekolesarila,] je odmaknjena, niti sledu od letošnjega turističnega navala, celo planinska koča je zaprta, idealno za medvede (13). Ribnica, ki je izhodišče za Travno goro, je polna literarnih obeležij (14&amp;ndash;18). Zakonca Vurnik (19) iz Radovljice sem posnel, potem ko sta mi izročila v varstvo spominsko ploščo, ki je ne nameravata vrniti na [http://www.geopedia.si/#T105_F14705:2060_x436897.960043457_y133422.718328384_s19_b2) pročelje svoje hiše v Radovljici,] domovanja arhitekta [[:w:Ivan Vurnik|Ivana Vurnika]]. 

Zadnja [http://www.geopedia.si/#T105_L11120_F11120:140_x482820.88381735_y102901.2281542_s13_b4 kolesarska popisovalska turneja se je dogajala v razbeljenem dnevu v hribih nad Litijo.] V Litiji je na pokopališču nagrobnik pesniku [[:w:Jože Šmit|Jožetu Šmitu]] (20). V Tujem grmu (21) [http://slov.si/mh/galerije/galeri103/target4.html sva se slikala že pred desetletjem;] v krajevnem napisu še zdaj niso popravili malega ''g'' v veliki ''G''. Planinski dom na [[:w:Janče|Jančah]] (23, 24) je bil s 792 metri najvišja točka, potem je šlo hitro navzdol do Jevnice in ob Savi do Litije. V vsakem kraju je bil tudi kakšen spomenik.

==Stran '''310''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri310/index.html Kekec na Kriških podih], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2017&lt;/small&gt;==

Letošnji Kekec je šel prespat na [[:w:Pogačnikov dom na Kriških podih|Pogačnikov dom na Kriških podih]]. Dom se imenuje po vnuku viteza [[w:Josip Pogačnik (politik)|Josipa Pogačnika]] iz Podnarta, ki je bil 1918 predsednik narodne vlade SHS. Vnuk Jože Pogačnik (1927&amp;ndash;1951) se je navzel rodbinske podjetnosti in bil s 24 leti podpredsednik slovenskih planincev. Smrtno se je ponesrečil na poti na otvoritev koče na Kriških podih. Na poti nas je ujela nevihta, suhi smo ostali samo tisti, ki smo se skrili v gamsje zavetje pod previsom ob poti. Tudi ponoči se je strašno bliskalo in grmelo. Naslednji dan smo se povzpeli na Križ (2410 m), počivali nazaj grede na bivaku IV Na rušju, si v Aljaževem domu privoščili pivo, na Turkovem rovtu tradicionalni kekčevski piknik, na jezu pri Rosu pred Mojstrano pa kopanje v mrrrzli Bistrici. Kekčevali smo Ivana Zajc, Katarina Pribožič in seminaristka Veronika iz Moskve od študentov, od starih bajt pa vodja Aleš z Marinko, Herman in Doroteja, pardon, Kristina, Miran in Mira. 

==Stran '''309''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri309/index.html Union], &lt;br&gt;&lt;small&gt;11. julija 2017&lt;/small&gt;==

Stran začenjata [[:w:Dragi Stefanija|Dragi Stefanija]] in [[:w:Vladimir Osolnik|Vladimir Osolnik]] pod Lipo, taka trava (slika 1) raste na planini Konjščica, kočo Planiko (2) pa sem slikal dve uri pozneje z vrha Tošca. Zgodovinski posnetki so iz gradiva za dobravsko kroniko (na srednji je [[:w:Stane Žagar|Stane Žagar]]), ki sem ga dobil od soseda Bodlajevega Joškota. Posnetki 6&amp;ndash;15 so iz Čuril pri Metliki, kjer smo v čast magisterija (starega, znanstvenega) sestrične filozofinje Alenke kajpak jedli odojka in jagenjčka. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1462_x460088.499359375_y122139.10523388672_s10_b4 Partizanski spomeniki,] ki sva jih z Miro slikala v okolici pred pojedino in po njej, so že na Geopediji. Nadaljnjih 7 posnetkov je s poti na Uskovnico in na njej. Predzadnji posnetki so z letošnjega seminarja SJLK po predavanju [[:w:Zvonko Kovač|Zvonka Kovača]]. [[:w:Igor Saksida|Igorja Saksido]] sem pred FF slikal za Wikipedijo. Zadnji posnetek je z lova na spomenike v Radovni: v hiši s spominsko ploščo sva slučajno naletela na poznane ljudi &amp;ndash; tako je to na Slovenskem.

==Stran '''308''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri308/index.html Kje je Lojz?], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. junija 2017&lt;/small&gt;==

Posnetki 1&amp;ndash;6 so z junijskega skoka na Cres čez konec tedna: Valun, Lubenice, Beli itd. Slike 78&amp;ndash;10 so s praznovanja ob taščini 90-letnici. 11&amp;ndash;27 beležijo dejstva in vzdušje na oddelčnem končnem izletu v Kranj in na gradova Brdo ter Strmol. Miha Mohorja, ki smo ga srečali na Pungertu, sem pozabil posneti, sem pa zato fizkulturnika Poldeta Hribarja. Maja in Jure sta knjižničarja in avtorja literarnih kvizov, med njimi npr. [http://www.mkk.si/2016/02/03/kviz-preserna-jagat/ Prešerna jagat;] Jure je 2008 diplomiral iz [http://slov.si/dipl/bohinec_jure.pdf življenja in dela kranjske pisateljice Zlate Volarič.] Pred kosilom na Brdu se je nova predstojnica Alenka Žbogar s šopkom zahvalila prejšnji predstojnici Veri Smole. Na Brdu so plastike Zdenka Kalina (20), na Strmolu pa plastike njegovega brata Borisa Kalina. Začuda nimfe Borisa Kalina iz leta 1939 (25), ki je podobna graščakinji Kseniji Hribar, roke pa drži na prsih podobno kot anonimni kip v notranjščini (24), ne navaja nobena na spletu dosegljiva bibliografija. V oči padejo olja [[:w:Josip Marija Gorup|Josipa Marije Gorupa pl. Slavinskega]], Ksenijinega brata, ki je rad slikal divjad (23). Ker enciklopedični viri ne poznajo datuma njegove smrti, sem zanj povprašal Franceta Malešiča, avtorja knjige o gorskih nesrečah ''Spomin in opomin gora''. Slikar se je 15. ali bolj verjetno 16. oktobra 1926 (datum sem vpisal na Wikipedijo), na dan poroke svoje neizvoljene ljubezni, v slabem vremenu odpravil čez Vrata na Kriške pode slikat gamse in je bil od tega dne pogrešan. Njegovo truplo so našli v Vratih šele nemški vojaki med drugo svetovno vojno; Ksenija in Rado sta ga pokopala na Žalah, kmalu pa tudi sama žalostno končala. Pod sliko gradu Strmol (27) sem navedel naslove literarnih in publicističnih del, ki se ukvarjajo z njuno usodo. Lahko bi namesto tega navedel le povezavo na Wikipedijo ([[:w:To noč sem jo videl|To noč sem jo videl]], [[:w:Grad Strmol#Zgodovina|Grad Strmol]]), kamor sem te podatke vpisal. Istega dne zvečer se je Marinka Kenk Tomazin v Tržiču pogovarjala z letošnjo [[:w:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjevo nagrajenko]] Joanno Pomorsko; zamudil sem samo pol ure pogovora, ne pa zakuske. 

Posnetka 29 in 30 sta z obiska pri Jožetu Pogačniku, ki je pravkar praznoval 101. rojstni dan. Njegov posnetek sem potreboval za dobravski Kdojekdo, saj je domžalski častni občan, svojčas je bil domžalski župan, rokoval se je s Hruščovom, bil je direktor Tosame. Na steni sem opazil Jakčevo oljno podobo Valentinove (Pogačnikove) domačije na Dobravi; njegova hči Andreja mi je povedala, da se je Božidar Jakac spoznal z eno od Valentinovih hčera, ko sta oba pomotoma izstopila z vlaka, in je od tedaj pogosto zahajal na Dobravo k Valentinovim na počitnice in slikat. Ker je umrl šele leta 1989, ne bodo njegova dela v javni lasti nič prej kot leta 2059 in bo njihove posnetke šele takrat mogoče postaviti na splet; do tedaj bo njegova dobravska slikarija za javnost zaradi zaribane avtorske zakonodaje nedosegljiva &amp;ndash; škoda. 

Posnetki od 31 do konca so z lova na partizanske spomenike po Zgornji savski dolini. Leta 1982 so jih sicer na Zavodu za spomeniško varstvo [[Partizanski spomeniki na Geopediji|pedantno popisali]]), vendar so v Registru kulturne dediščine pogosto vneseni napačni podatki in jih je potem težko najti. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1848_x419693.031_y145393.953_s16_b4 Tistega pod Jerebikovcem] ni bilo težko izslediti, nisva pa z Miro imela sreče s spomenikom padlemu alpinistu in športniku [[:w:Miran Cizelj|Miranu Cizlju]] nad potokom Martuljkom. Domačini na slikah so pomagali z informacijami. Na posnetku 33 je zadnja stran vpisne knjige na Jerebikovcu, ki govori o načrtih domačina [http://www.gore-ljudje.net/novosti/82505/ Alojza Žaklja,] da na novo postavi podrti bivak na vrhu gore; slika je dala naslov tej strani v fotoalbumu.

==Stran '''307''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri307/index.html Ahtaj de se n'boš ab tram habnu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. junija 2017&lt;/small&gt;==

Prvi trije grafiti so iz Žirov, zadnji v prevodu pomeni 'Pazi, da ne zadaneš v tram.' Čačov Boštjan (3) je z Zgornje Dobrave, Cutov laz (4) je nad Kropo. Slika 5 je z večerje pri Ireni Mušič in Vladu Habjanu v Kamniku. Nagrobnika za književnika [[:w:Joža Vovk|Joža Vovka]] in [[:w:Jožef Žemlja|Jožefa Žemljo]] sta na pokopališču na [[:w:Ovsiše|Ovsišah]]; tistega za viteza Josipa Pogačnika (Podnartovec, gostilna njegovega očeta, znamenita že v 19. stoletju, ki jo bodo menda podrli, je na sliki 10) in njegovo številno rodbino ter za rodbino Antona Pogačnika (ki ni s prvim kljub enakemu priimku in bivališčem v istem kraju nič v sorodu) nisem postavil v galerijo, dostopna bosta na [[:w:Srednja Dobrava|dobravskih straneh]]. Roman Kuhar (slika 11) je kandidat za dekana FF, slikan je bil na posvetu o poslanstvu FF, njegovo sliko in slike drugih nastopajočih kolegov ([[:w:Eva Bahovec|Eva Bahovec]], Damijan Štefanc, [[:w:David Movrin|David Movrin]]) sem postavil kar v Wikimedijino Zbirko, od koder zajemajo članki na Wikipediji; sam sem ob tej priložnostni povedal [[Poslanstvo Filozofske fakultete|tole]]. Slike 12&amp;ndasj;14 so reklama za Mojčino trgovino s kozjim mlekom in skuto na [[:w:Zgornja Dobrava, Radovljica|Zgornji Dobravi]]. 15 in 16 sta nastala po zagovoru Juretovega doktorata na Strojni fakulteti; tudi posnetke nekaterih članov komisije sem postavil v Zbirko. Ela se je spomnila, da jo je tu pred pol leta obdaroval Miklavž in je prekinjala protokol z glasnimi vprašanji Kje je Miklavž? Na slikah 17&amp;ndash;18 sta vnuka znamenitega Dobravca Antona Pogačnika, ki se je 1899 preselil v Podnart in tu odprl gostilno, njegovi trije sinovi '''Ci'''ril, '''Me'''tod in '''An'''ton pa kemijsko tovarno Cimean. Njegova pravnukinja je moja sodelavka na FF Marija Javor Briški, njen mož Janez pa moj kamerad s služenja vojaškega roka v Črnomlju leta 1978 &amp;ndash; vse to se je razkrilo  na obisku pri Mariji Javor v Podnartu, vnukinji viteza [[:w:Josip Pogačnik|Josipa Pogačnika]] in hčeri njegovega sina Jožefa, ki je bil glavni tajnih trboveljske premogovne družbe. Marija Javor ima skrbno urejeno rodbinsko dediščino in je prijazno dovolila preslikavo starih fotografij za potrebe dobravske zgodovine. 

Na 20. posnetku sta naša soseda Fister na Dobravi, od 21. do konca pa so slike s kolesarjenja od Laškega na [[:w:Svetina|Svetino]] in čez Šentrupert in po dolini Lahomnice nazaj v Laško, gl. [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:138_x522931.44200000004_y113473.934_s14_b4&amp;locale=sl sled na Geopediji.]  Ustavila sva se seveda tudi na grobu [[:w:Alma Karlin|Alme Karlin]]. V Olešju sta naju domačina Terezija in Franci Dernač popeljala na ogled obračališča lokomotive na ozkotirni železnici, s katero so pred vojno odvažali visokokalorični premog iz dnevnega kopa v Trobnem Dolu, in naravno znamenitost, slap Lahomniški Sopot.

==Stran '''306''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri306/index.html Literarna Bela krajina], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. maja 2017&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek (po pameti fotografskega programa, ki ga je Google ukinil, ima številko 0) je s predavanja o strokovnem pisanju na spletu, ki sem ga imel v Lingvističnem krožku. Posnetek 1 in 2 sta z obiska pri Danici in Ljubu Bavconu. Danica je hči narodnega heroja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] in sestra [[:w:Nada Žagar|Nade Žagar]]. Na posnetkih od 3 do 10 so ljudje z Dobrav in Mišač, ki sem jih ujel pri fotografskem dokumentiranju domačij;  [http://www.geopedia.si/#T105_L19081_F1173:51855_x440385.521_y129391.608_s16_b2 te imajo na Geopediji svoj sloj.] [[w:Franc Kosel|Francija Kosela]] imamo tudi na Wikipediji. Piknik za družine naših mladih na Dobravi smo zaradi napovedi hladnega vremena odpovedali, ampak Škarjevi (11&amp;ndash;14) iz Zgornjega Loga pri Litiji (Borutova družina) se napovedi niso ustrašili in res se je vreme popravilo. 15 in 16 sta spet domačina iz Lipnice iz z Mišač, posneta pred kočo na Goški ravni na Jelovici. Sledijo slike iz Bele krajine: stric Marijan (17) in spominske plošče in kipi literarnim osebnostim in rečem. Poslikal sem tudi [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x499072_y112072_s9_b4 množico partizanskih spomenikov za Geopedijo,] od njih je tule le transportno zavezniško letalo Dakota na Otoku pri Metliki, s katerim so oskrbovali partizane med drugo svetovno vojno. Zadnja dva posnetka dokumentirata vandalizem nad spomeniki: pred dvema letoma so ukradli Tavčarjev bronasti kip iz grobnice na Visokem, na praznični majski dan pa sva z Miro opazila [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:440_x430614.313_y104459.578_s17_b2 sveže poškodovan spomenik ob cesti v Žiri.] Spomenika ni v Registru kulturne dediščine in zato Zavod za varstvo kulturne dediščine ne bo ukrenil nič. Samo upam lahko, da se bosta na obvestilo odzvala občina Gorenja vas, pod katero spomenik spada, in policija.

==Stran '''305''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri305/index.html Ela na začetku in na koncu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. aprila 2017&lt;/small&gt;==

... vmes so pa [[:w:Aleksander Bjelčevič|Aleš Bjelčevič]] s hčerko Emo po predstavitvi Koruzove številke JiS na FF (slika 1), nekaj turnosmučarskih posnetkov (z Miro proti Velikemu Draškemu vrhu &amp;ndash; 2, z Borutom na [[:w:Kanjavec|Kanjavec]] &amp;ndash; 3&amp;ndash;8, z Juretom, Ano in Simono na Križ in v Sovatno &amp;ndash; 9&amp;ndash;16); na 14. sliki je ograbek članov AO Radovljica, ki smo jih srečali na Bovških vratcih. Letos je na OŠ Lipnica ob obletnici smrti narodnega heroja [[:w:stane Žagar|Staneta Žagarja]] govoril [[:w:Rudi Rizman|Rudi Rizman]] (17 in 18; njegovega portreta ni bilo na Wikipediji, zdaj pa sem ga tja naložil); na tej šoli uči slovenščino Katarina Perič (19). Od 20 do 25 so portreti dobravskih domačinov, ki sem jih posnel ob fotografskem dokumentiranju domačij na Spodnji in Srednji Dobravi za potrebe lokalne kronike. Na 26. posnetku sta Mira in Tani, slikar in glasbenik iz Afganistana, ki so mu zavrnili prošnjo za azil in tiči zdaj za rešetkami v deportacijskem centru v Postojni. Pravi, da je osebje prijazno (EU bdi nad ravnanjem z zaprtimi), vendar nima dovoljenja za izhod. Eden od sedmih zapornikov je tam že sedem mesecev, saj ga ne morejo deportirati nikamor. Prvega aprila dopoldne sem na [[:w:Rodica (gora)|Rodici]] srečal Stanko Jelenc z Medicinske fakultete, popoldne pa sva z Miro pazila Elo v okolici plezališča [[:w:Kupljenik|Kupljenik]].

==Stran '''304''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri304/index.html Slovenskim učiteljicam (v spomin)], &lt;br&gt;&lt;small&gt;8. marca 2017&lt;/small&gt;==

Tokrat je nekaj več zimskih fotografij za zaslonsko ozadje. Povzročil jih je pozno zapadli sneg, posnete pa so bile na Struški in Kosmatem vrhu (sosed Ratitovca), pod Kriško steno, na Viševniku in še kje. Na Evelino Pavlovsko (slika 16) smo naleteli v indijski restavraciji Namaste; pred skoraj desetimi leti je bila med udeleženci [http://slov.si/mh/galerije/ssjlk08/target22.html seminarja SJLK.] Zadnjih šest posnetkov je od včeraj. Najprej so uredniki tematske številke JiS-a predstavili [[:w:sl:Jože Koruza|Koruzovo]] številko (Matjaž Kmecl in Aleksander Skaza sta ob tem spregovorila o prezgodaj umrlem kolegu), potem pa smo šli še na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2017/005858.html preizkusno predavanje Barbare Ivančič Kutin o slovstveni folklori] in sodelovali v zanimivi diskusiji po njem.

==Stran '''303''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri303/index.html Konča se pa s Prešernom], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. februarja 2017&lt;/small&gt;==

Nekaj snega je bilo pa januarja vendarle. Prvi trije posnetki so s popoldanske smuke na Babi. Posnetki od 3 do 16 so s podelitve nagrad najprizadevnejšim vodičarjem v Partizanskem domu na Vodicah (1118 m); Mira je bila s 166 vzponi na Vodice med ženskami druga. Igral je ansambel Kdormacajt. Stella Šibanc (18) je odpeljala zbrana oblačila brezdomnim beguncem v Srbijo. Radoživo Kajžnekovo Minko iz Javorniškega Rovta (22 in 23) sva srečala na povratku s Ptičjega vrha v Karavankah. Ima jih 87, ko pa je bila mlajša, je vse noči preplesala. Od posnetka 25 dalje je pa skoraj sama literatura. 8. februarja je bil v Kranju Prešernov semenj. Ljudi se je trlo, v obliki semnja je Prešernov ljudski sloves dolgoročno zagotovljen. V ZDA rečejo takim dogodkom ''[[:w:en:Renaissance fair|Renaissance festival]]''. Mitizacije Prešerna in alibičnega značaja prešernovanja se je dotaknilo tudi predavanje, ki sem ga imel ta dan za kranjske muzealce (27 in 28). Mrežce (1965 m) nad Pokljuko so cilj za oblačen in spodaj tudi meglen dan, kot je bil 10. februar. Smuka je bila pa kar v redu.

==Stran '''302''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri302/index.html V znamenju koledarja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;14. januarja 2017&lt;/small&gt;==

Prva vrstica slik (do osme) dokumentira prenovoletno srečanje na Filozofski fakulteti. Portrete kolegov Valentina Kalana, Mitje Sajeta, Bernarda Nežmaha, Primoža Viteza, o katerih obstajajo članki ali zametki člankov na Wikipediji, sem naložil v Wikimedijino Zbirko in v njihova gesla, nekatere druge samo v Commons. 9&amp;ndash;13 so z družinskega izleta iz Davče na [[:w:sl:Porezen|Porezen]], na 14. je naša Ela na Uskovnici. Andrejo s 16. slike smo srečali v gostilni v Lescah: v srednji šoli je bila Mirina učenka, pozneje pa tudi moja študentka in diplomantka. Z novoletnega žura na Vodiški planini so samo tri slike (20&amp;ndash;22), druge niso najbolje uspele. Tatjano in Jožeta iz Krope (23) sem ujel na jutranjem vlaku za Ljubljano, soseda Cvetota Štularja z ženo Jano pa, ko sta obiskala taščo Tončko. Posnetki od 26 do konca so nastali ob dveh slavjih, ki sta včeraj zaključili teden: ob vselitvi Nataše Pirih Svetina v kabinet na FF in ob 50-letnici Ljudmila Dimitrova; gasilskega posnetka, na katerem fotografirani unisono izgovarjajo ime [[:w:bg:Елисавета Багряна|Багряна]], ime bolgarske pesnice, o kateri je pisal Ljudmil, {{COBISS|ID=253651712}} v albumu ni. Ja, kot da bi bilo življenje iz samega proslavljanja ...  Seveda ni, ampak fotografije ljudi, zatopljenih v delo, bi bile dolgočasne, zato raje počakamo na praznovanja.

==Stran '''301''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri301/index.html V kamnu se zbriše, na papirju ostane], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. decembra 2016&lt;/small&gt;==

Naslov strani v albumu se nanaša na enajsti posnetek, ki prikazuje obnovljeni spomenik financarju Alojziju Brinšku, ki ga je leta 1924 malo pod vrhom Golice [zabodel koroški švercar.] 1927 so prijatelju umrlemu postavili na tem mestu spomenik in nanj vklesali verze: 
&lt;poem&gt;
Ponos stanu, junak, bil čast si domovine
in za zvestobo dal si svojo kri,
zločinska roka ti je vničila življenje,
a Tvoj spomin na veke naj živi.
&lt;/poem&gt;

Verzov ni več mogoče prebrati, tako jih je vreme zlizalo v 80 letih, ostali so zapisani v časopisnem poročilu ([http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ISZ4EK5T ''Slovenec'' 30. avg. 1927]) in jih je mogoče hitro najti, ker so slovenski časniki iz tistega časa povečini digitalizirani. Dve leti pozneje so [http://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-VMXGV2YB časopisi prinesli novico,] da je pri postavljanju spomenika prišlo do vrste goljufij, zaradi katerih je bil goljuf obsojen na zaporno kazen. Istega leta je v ''Domoljubu'' začel izhajati feljton [[:w:Slavko Savinšek|Slavka Savinška]] ''[[:s:V goliških plazovih|V goliških plazovih]]: Povest z gorenjskih planin'' (v knjižni obliki je izšla 1928 pod naslovom Izpod Golice), ki govori o ljubezenskem rivalstvu med financarjem in koroškim tihotapcem. Savinšek je gotovo dobil spodbudo v tragičnem dogodku na meji, čeprav so imena oseb druga in je tihotapec v romanu pozitivna oseba. 

Prvi posnetek, ki ga je Patrizia Raveggi napravila v debatni kavarni na Knjižnem sejmu, spada še k sredici predhodne strani, sledijo pa posnetki z dogodkov zadnjega meseca. 1. žalna seja za Gregorjem Kocijanom na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. 2. France Malešič je za ponatis pri Mohorjevi družbi pripravil [[:w:Janez Gregorin|Gregorinov]] roman [[:s:Zavetje v pečevju|Zavetje v pečevju]] iz leta 1941 in zanj napisal predgovor (zdaj zdaj ga postavim na splet). 3. Payman Qasimian in Kazim Ashourzadek sta azilanta. Payman je Iranec in so [https://www.dnevnik.si/1042733309 o njem mediji že pisali,] nazadnje je bil uspešen kot standup komik, Iračan Kazim Ashourzadek pa je pravkar dobil status begunca. Jože in Ljuba Terčon sta starša našega gimnazijskega sošolca Tomija iz Kranja. Za Goliškimi posnetki so posnetki s sprejema nemških štipendistov na nemškem veleposlaništvu v Vidmarjevi vili v Rožni dolini (14&amp;ndash;19). Kolege Nado Pipan, [[:w:Matija Gogala|Matija Gogala]], [[:w:Andrej Ule|Andreja Uleta]], Draga Šabca in druge sem slikal za vpis na Commons. Zadnji štirje posnetki so z oddelčne novoletne večerje pri Šestici.

==Stran '''300''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri300/index.html Medialnost in literatura], &lt;br&gt;&lt;small&gt;26. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Simpozij [http://slov.si/doc/medialnost_povzetki.pdf Medialnost in literatura] je vodila Urška Perenič. [[:w:de:Helmut Schanze|Helmut Schanze]] (prva slika) je bil plenarni predavatelj. Samo slike 20&amp;ndash;23 niso s simpozija, ampak z vmesnega skoka v debatno kavarno v Cankarjevem domu, kjer smo z Veroniko Rot Gabrovec in Vojkom Gorjancem ob knjižni izdaji ''[[:b:Nova pisarija|Nove pisarije]]'' kramljali o digitalnem, podatkih, odprtosti in prihodnosti. V Wikimedijino Zbirko sem na sveže naložil [[:c:Special:Contributions/Hladnikm|17 njihovih portretov]], štirje od njih se kažejo tudi v geslih o predavateljih na Wikipediji.

Simpozij je povezal Društvo za primerjalno književnost in Slavistično društvo, povezal je strokovnjake s področij literature, radia, televizije, filma, drame, računalništva, psihologije, kognitivne znanosti, nevrologije, umetne inteligence in informatike, povezal pa je tudi ljudi različnih jezikov: slovenščine, nemščine, angleščine, hrvaščine. Oba nemško govoreča sta bila poškodovana: Schanze je imel v gipsu roko, Klemens Gruber pa nogo; ta se nam je zato pridružil prek Skypa. Med vesela spoznanja spada, kako samoumevno smo sprejeli poročilo o rezultatu empirične raziskave, da ni recepcijskih razlik med branjem poezije s papirja in branjem z zaslona, čeprav še danes marsikdo prisega, da je poezija neločljivo povezana s papirnato knjigo, in da so udeleženci optimistični glede kulturne prihodnosti človeštva, čeprav nihče ne ve, kam nas bo pripeljala virtualizacija naših življenj. Pomembno je, da se nevarnosti vsaj zavedamo in se odločamo odgovorno. Jezike (slovenščino, angleščino in nemščino) smo uporabljali, recimo temu uravnoteženo, v debati pa spontano. Če zanemarimo hrvaškega kolega germanista, za katerega domnevamo, da je slovensko vsaj približno razumel, je bil edini brez razumevanja slovenščine plenarni predavatelj, ki pa je bil ves čas prisoten in se je živo vključeval v debato; njega bi preklop na zgolj slovenščino izločil iz komunikacije, simpozij pa bi izgubil mednarodni značaj. Angleški izročki in prosojnice, ki so spremljali slovenske referate, izročki s slovenskimi prevodi nemških referatov in zaporedno slovensko/angleško izvajanje so se trudili povezati govorce različnih jezikov. O izbiri jezika ni mogoče povedati kaj novega. Tokrat se je hočeš nočeš dogajala tudi ob spominu na polemike ob predlogu amandmaja za udobnejši položaj angleščine kot jezika univerzitetnega poučevanja. Dokler se ne dokopljemo do samodejnega sprotnega prevajanja, ki bo ukinilo slabšalni pomen sintagme [[:w:babilonski stolp|babilonski stolp]] ([[w:en:Tower of Babel|Tower of Babel]]; slovenskega wikigesla še nimamo), se bomo do medsebojnega razumevanja pač spotikali vsak po svojih najboljših močeh. Lepo je, da sta Andrej Leben in Dominik Srienc referat izvedla v slovenščini. Končala sta ga s citatom tvita pesnice Marije Nagrobnigg. Pomenljivo?

==Stran '''299''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri299/index.html Obdobja 2016], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Obdobjem sva letos načelovala z Eriko Kržišnik. Tule so samo tiste slike, ki so približno uspele, zato ne pokrivajo celotnega simpozijskega dogajanja. Galerijo začenja igralec Nik Škrlec, čigar predstavo o številu ''pi'' smo si šli ogledat na AGRFT. [[:w:Jože Krašovec|Jože Krašovec]] je pozdravil Obdobja v imenu SAZU na otvoritvi in je pozdravil tudi otvoritev razstave o (Ne)znanem Toporišiču, ki sta jo pripravila [[:w:Helena Dobrovoljc|Helena Dobrovoljc]] in [[:w:Tomaž Toporišič|Tomaž Toporišič]]. V petek zvečer smo šli na Mostec pogledat spominsko ploščo na [[:w:Jože Toporišič|Toporišičevi]] rojstni hiši (sliki 10 in 11), pele so nam Prepelice (slika 13), Toporišičeva svakinja Tereza pa je recitirala nekaj svojih pesmi (sliki 15 in 16). Zadnje slike so z zaključka simpozija. Več o njem na [http://centerslo.si/simpozij-obdobja/35-simpozij-obdobja/ Centrovih straneh] in v [[Obdobja 2016|uvodnem ter sklepnem nagovoru]].

==Stran '''298''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri298/index.html Litija-Čatež 2016], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Popotovanje kot vsako leto. Po nekaj letih smo zaradi mokrote raje ubrali južno varianto mimo Primskovega in se povzpeli celo na Zaplaz. Pridružile so se nam lektorice in Novogoričani, recitirali smo iz Levstikovih pesmi, tudi Plečniku, Badjurovim in Popotovanju se nismo mogli čisto izogniti.

==Stran '''297''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri297/index.html Pri glagoljaših oz. Ali se bogme i puno vina popilo], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. novembra 2016&lt;/small&gt;==

Tokrat so slike malo nametane. Na ljubljanski železniški postaji izstopim iz gorenjskega vlaka in je za poslikat, preden se lotijo gradnje nove. Posnetki 1&amp;ndash;6 so iz gostilne po komemoraciji v spomin prvoborca in heroja [[:w:Stane Žagar|Staneta Žagarja]], ki jo vsako leto prirejajo na Srednji Dobravi, letos je bil govornik [[:w:Božo Repe|Božo Repe]]; na posnetkih so udeleženci iz Ljubljane in domačini. Fotografije 10&amp;ndash;12 so mi ušle s [http://slov.si/mh/galerije/galeri296/index.html predhodne strani,] pa naj bodo zdaj tule. Od 13 dalje so slike, ki so dale albumu naslov. Nastale so na potepanju po Istri, kamor smo se odpravili skupaj z mladimi, da sva z Miro pazila na Elo, medtem ko so starši plezali. [[:w:Roč, Buzet|Roč]] je kraj prve hrvaške glagolske tiskarne in [[:w:hr:Juri Žakan|Jurija Žakna]], glasnika prve tiskane knjige 1482. V konobi sredi vasi niso bili prijazni z nami, toliko bolj pa lastnika apartmaja na Ročkem Polju 5 Dino in Marjuča. Nad Ročkim Poljem je na razglednem vrhu cerkvica sv. Tome. Vas [[:w:sl:Brgudac|Brgudac]] je izhodišče planinske poti na Veliki Planik in je polna spomenikov iz druge svetovne vojne, vas [[:w:sl:Lanišće|Lanišće]] pa je bila 1947 prizorišče umora duhovnika [[:w:hr:Miroslav Bulešić|Miroslava Bulešića]]. Stran zaključujejo posnetki Ane in Jurija iz plezališča nad Limskim kanalom.

==Stran '''296''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri296/index.html Deset let slovenistike v Budimpešti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. oktobra 2016&lt;/small&gt;==

Kazalo slovenistične konference v Budimpešti je na [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2016/005696.html Slovlitu.]

==Stran '''295''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri295/index.html Lojz], &lt;br&gt;&lt;small&gt;18. oktobra 2016&lt;/small&gt;==

Naslov strani bi bil lahko tudi Trentski Pelc, ker tja gor naju je z Miro vodil Lojz Hosner, p. d. Podskalar, ki živi na osmem ovinku stare vojaške ceste na planino Berebico, lepega septembrskega dne. Spraševala sva ga o vsem mogočem, da bi iz pogovora napravila članek za ''Planinski vestnik''. In je [http://www.slov.si/stezosledec-z-osme-rejde/ nekaj nastalo,] kar je zahtevalo dialektološko in etimološko kontrolo (hvala Barbari Ivančič Kutin za prvo in Silvu Torkarju za drugo). Predzadnja slika kaže spominsko ploščo sredi vasi Trenta, na rojstnem kraju Baumbachove [[:w:sl:Zlatorog (pripovedka)|pripovedke Zlatorog]] (gl. tudi [[:s:Zlatorog|ljudsko pripoved o Zlatorogu na Wikiviru]]; [[:s:sl:Zlatorog (Fr. Hubad)|pa še eno]]). Zadnja slika je posneta nerodno med latami vratic na znamenju Pri cerkvi, prikazuje pa žalostno smrt tistega [[:w:sl:Anton Tožbar|Antona Tožbarja]], p. d. Špika, ki mu je medved 20 let prej odtrgal čeljust. Tožbar je tudi literarna oseba v romanu ''[[:s:sl:Pet mož gradi pot|Pet mož gradi pot]]'' [[:w::de:Gustav Renker|Gustava Renkerja]].

==Stran '''294''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri294/index.html Obrazi in obličja], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. septembra 2016&lt;/small&gt;==

Slike od 0 do 9 so z otvoritve spominske plošče [[:w:sl:Jakob Alešovec|Jakobu Alešovcu]] na Skaručni. Zgodila se je v okviru 17. Kopitarjevih dnevov, ob tej priložnosti sem imel [[Jakob Alešovec|nagovor]], kakor tudi Marjeta Žebovec (slika 8). Organizatorja Rada Čuka žal nisem ujel v objektiv. Na sliki 10 je [[:w:sl:Uporabnik:Dbc334|Domen]] iz Maribora, ki je našim študentkam pred skoraj desetimi leti kot osnovnošolec pomagal pri prvih korakih na Wikipediji in na Wikiviru; zabavno izkušnjo z njim popisujem v [[Popravljalci sveta|predavanju na TEDx]], srečala pa sva zdaj prvič po zagovoru nekega starega magisterija v Mariboru. Posnetka 11 in 12 sta z žalne seje za prof. Zadravcem, kjer je med drugimi govoril Ignacij Voje (najina nagovora sem naslovil [[Za Frančkom]] in [[Nagovor na žalni seji za Francem Zadravcem]]). Tudi zadnji trije posnetki na tej strani (49, 50, 51) so povezani z Zadravcem: s Petro Vide Ogrin sva se odzvala vabilu vdove Olge, da na Prulah pokukava v njegovo rokopisno zapuščino, ki jo želi shraniti na SAZU. Kip Toneta Seliškarja se je pojavil pred fotoaparatom pred šolo, ki je poimenovana po pisatelju, na poti nazaj na Aškerčevo. 

S [[:w:sl:France Novak|Francetom Novakom]] in [[:w:sl:Marko Jesenšek|Markom Jesenškom]] smo se družili po občnem zboru Slavističnega društva Slovenije. Namesto društvenih finančnih zadreg smo v misel in besedo jemali Jožeta Toporišiča, naslovno osebo svežega zbornika ''Toporišičevo leto'', ki ga je uredil Marko. 

Sredico od slike 16 do slike 37 sestavljajo posnetki s partizanskega mitinga na Pangršici. Z Miro sva tam po zaslugi Damjana Renka in Lada Nikšiča dobila zlato plaketo ZB za vpisovanje partizanskih spomenikov na Geopedijo. V [http://www.geopedia.si/#T105_x465820.81299999997_y122831.141_s10_b4 zbirki jih je zdaj blizu 700,] počasi se k popisovanju spravljajo tudi ljudje po drugih koncih Slovenije, začetno zasebno pobudo je zdaj posvojila borčevska organizacija. Pela je [http://www.primorci.si/osebe/popovski-marjetka/948/ Marjetka Popovski,] otroci so izvedli plesno točko, skeč in recitirali, udeleženci z drugega roba trajnostne lestvice pa smo si privoščili golaž in pivo. 

Slike 38&amp;ndash;48 so z vsakoletne trgatve pri stricu na Veselici nad Metliko; in s poti nazaj domov. Grozdje je bilo letos lepo, k dobremu razpoloženju je prispeval odojek, ki ga iz pietetnih razlogov ni na sliki.

==Stran '''293''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri293/index.html Hrvaški september], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. septembra 2016&lt;/small&gt;==

Najprej je v MTB-transdinarski tekmi na Hrvaškem zmagal Luka Tavčar iz Žirov, polbrat naše Ane (slika 2; [https://scontent-frt3-1.xx.fbcdn.net/t31.0-8/14249772_605798532926769_3670935406575398578_o.jpg gl. tudi]). Potem je [[:w:sl:Zvonko Kovač|Zvonko Kovač]] v Velenju v vili Bianca iz rok Iva Stropnika prejel [[:w:sl:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjevo nagrado]]  (slike 3&amp;ndash;12). Za zbirko fotk na spletišču Commons sem poslikal še druge velenjske nagrajence. In glasbeno skupino Tosca Beat. Celotno velenjsko prireditev je veliko bolj profesionalno [https://www.facebook.com/photo.php?fbid=1193423624034762&amp;set=pcb.1193430867367371&amp;type=3&amp;theater dokumentiral Jurij Vižintin.] Naslednji dan se je z nagrajencem v tržiški knjižnici pogovarjala Urška (slike 13&amp;ndash;16). In potem je bilo treba na Cres še po zadnji kos poletja (slike od 14 do konca). Prvi postanek je bil v vasi Filozići; šele doma sem se poučil, da domačin Igor Zlatkov ni samo izdelovalec umetnin in spominkov, ampak da tudi [http://www.delo.si/prosti-cas/kulinarika/nedelo-izbira-art-farm-filozici-cres-hrvaska.html dobro kuha.] Mlada družina iz Berlina se je slučajno ujela na sliko po večerji. Ja, na prvih dveh slikah je pa naša Ela.

==Stran '''292''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri292/index.html Jurčkove Jane šesti križ], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Naša soseda Jana Pogačnik je na svojo šestdesetletnico povabila sosede, sorodnike in prijatelje. V 50 metrov oddaljeno gostilno na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]]. Vse najboljše, Jana!

&lt;poem&gt;
Draga Jana, dvakrat trideset je let naokoli.
Če še tako bi radi – mlajši mi ne bomo nikoli.
Sicer pa: kdo le voče tista mlada nora leta,
ko nas hormoni gonijo in življenje z nami opleta? 
Predajmo boljši se usodi: letos kakor lani
udobno na balkonu prepustimo se nirvani.
&lt;/poem&gt;

Njeni vnukinji Nika in Neja (na slikah od 42 dalje) imata v teh albumih že rezerviran prostor, gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri47/target4.html posnetek izpred enajstih let] (in [http://slov.si/mh/galerije/galeri51/target8.html še enega]) ali [http://slov.si/mh/galerije/galeri115/target43.html iz leta 2009.]

==Stran '''291''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri291/index.html Kakor siva skala sred viharjev], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek ima v Picasi številko 0: po projekciji filma o [[:w:sl:Tone Pretnar|Tonetu Pretnarju]] v tržiški knjižnici smo napravili eno skupinsko. 1: Rezka Švab je bila nekoč oskrbnica v planinski koči na Kofcah. 2: Z [[:w:sl:Zvonko Kovač|Zvonkom Kovačem]] in njegovo Ano smo bili na kosilu na Taležu nad [[:w:sl:Ribno|Ribnim]]. Šele čez nekaj dni sem izvedel, da je Zvonko letošnji [[:w:sl:Pretnarjeva nagrada|Pretnarjev nagrajenec]]. 5: Vidičeve z Zgornje Dobrave sem srečal na nedeljskem sprehodu. Posnetki 6&amp;ndash;22 so s kolesarjenja od Doba pri Domžalah preko Sv. Trojice na sv. Miklavža in preko Moravč nazaj, [http://www.geopedia.si/#T105_F11120:137_x476586.25_y109555.05893895001_s13_b4 opis je na Geopediji.] Literarni posnetki so tisti s pesnikom Jožefom Virkom (slika 6, ta je posodil verz za naslov te strani v albumu) in [[:w:sl:Dane Zajc|Danetom Zajcem]] (slika 10). Slike 23&amp;ndash;26 so z obiska pri mladih v Žireh. Slike od 27 do konca pa so vse s potepanja po Trenti in s poti tja in nazaj. Spala in zajtrkovala sva v Kekčevi domačiji v Zadnji Trenti, ki jo vodi nekdanji alpinist Mitja Lo Duca (slika 57). Prvi dan sva šla po lovski poti od Pri cerkvi na lovsko kočo Staro Utro (slika 36) in potem po razbitem terenu skoraj do vrha Plešivca (slika 43). Na srečo je na najbolj zaraščenih delih med borovci z žago napravil prehode 71-letni Lojze Hosner (Podskalar), ki živi na osmem ovinku stare italijanske ceste na Staro Utro in sva ga slučajno srečala ob povratku, nad 18. ovinkom (slika 47). Dva prijatelja je peljal na Srebrnjak, kjer je svojčas pasel ovce in pozna vsak kamen. Z njima, Heleno in Domnom, oba sta biologa (slike sem na njuno željo zbrisal iz galerije), sva se potem srečala ob pivu in dobri hrani v gostilni Metoja (Trenta 19 a). Naslednji dan je bil manj naporen, ogledala sva si tri zapotoške slapove (59&amp;ndash;61) v Zadnji Trenti; do zadnjega, največjega in najlepšega, je bilo treba malo poplezati. Zadnji štirje posnetki imajo opraviti s smrtjo lovcev, vodnikov, vojakov: ''memento mori''.

==Stran '''290''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri290/index.html Mati, podaljšan macchiato bi], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Vse so z enega samega kolesarjenja v Zasavju: [http://www.geopedia.si/?params=L14705#T105_L14705_F11120:136_x496504.125_y104406.1875_s14_b4 iz Renk do Polšnika in nazaj čez Tepe.] V Konjšici sta živela dva umetnika, pesnik [[:w:sl:Anton Medved (1869-1910)|Anton Medved]] in glasbenik [[:w:sl:Carlos Kleiber|Carlos Kleiber]]. Prvi ima infotablo, drugi pa spominsko sobo. Na Polšniku je prijazna in dobra gostilna, v Tepah imajo kulturni skedenj s klavirjem in drugimi inštalacijami. Napis v cerkvi se nanaša na hčer bratranca našega Valvasorja, ki je tu pokopana.

==Stran '''289''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri289/index.html Smrt fažizmu], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

5. avgusta 1941 je bil na Vodiški planini nad Kropo ustanovljen Cankarjev bataljon in vsako leto je tam okrog tega dneva proslava. Slike niso podnaslovljene, ker ljudi ne poznam, od znanih pa so Mitja Štupnikar, Damjan Renko (1),  Drago in Zvonka Terlikar (15), zakonca Žakelj (23), Lado Nikšič (29), Milan Štibelj (30) z Zlato (31), Skirarjev Blaž (Cvetko) (32) z Ivanom Krivcem (33), župan Ciril Globočnik (34).

==Stran '''288''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri288/index.html Žeje ne boš trpel, če boš denar imel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;5. avgusta 2016&lt;/small&gt;==

Prvi posnetek: sestanek v NUK-u (Damjan Huber in jaz v žoltih majicah zastopava Obdobja, v črno-beli kombinaciji pa so desno od naju Marjan Rupert z rokopisnega oddelka, Janko Klasinc v imenu dLiba, ravnateljica Martina Rozman Salobir in za PR Žiga Cerkvenik) je bil namenjen premisleku o proslavi Cankarjevega leta 2018. Posnetki 1–4 so s pokekčevskega piknika pri Hermanu v Volavju. Otvoril ga je sosedov Žare s predavanjem o ljubezni in razlago skulptur v svoji uti, oblikovani kot prebodeno srce (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri173/target20.html posnetek izpred nekaj let]). Udeležence sem dovolj slikal že za prejšnji list v albumu, razen družine Kučuk-Stritar (Mojca, Blaž, Lučka), ki jih pa tule. 5: naša Mojca in Borut na kosilu pri Marički, 6–8 ljubljanski prosilci za azil s prenosniki, ki so jih podarili Mestna občina Ljubljana, gimnazija Franceta Prešerna v Kranju, Gorenjska banka in podjetnik Luka Manojlovic iz Nove Gorice.  9: Anja Šircelj je delala pri meni [[diplomske naloge|diplomo]], tokrat pa sva imela pogovor na zagorski ETV, ki so ga postavili tudi na [https://www.youtube.com/watch?v=6uso4ry96io Youtube.] 10–16: na pogrebščini po pogrebu našega učitelja [[:sl:w:Franc Zadravec|Franca Zadravca]], ki je bil v družinskem krogu, je govoril njegov prijatelj in kolega [[:w:sl:Ignacij Voje|Ignacij Voje]]. Naslednji dan je bila na SAZU žalna seja, kjer se je govornikom v imenu družine zahvalil sin Dušan Zadravec. Posnetki od št. 18 do konca so s kolesarjenja po jugozahodnih pobočjih Kuma. 29-kilometrsko turo s kakimi 700 metri vzpona plus eni uri hoda na do ričeta in jote na vrhu sem vpisal na [http://www.geopedia.si/lite.jsp?params=T105_F11120:135_x502990_y105950_s13_b4&amp;locale=sl Geopedijo.] Oskrbnik Ledinek je bil lani nagrajen za najboljšega planinskega oskrbnika, letos pa zato, ker je zmagal s prevelikim naskokom, ne sme sodelovati &amp;ndash; demokratično, ni kaj. Gorenja vas pod Kumom je eden najbolj zapuščenih predelov dežele na južni strani Alp. Tabla na posnetku 24 je posodila naslov tejle strani v albumu. Zadnjih dveh trpinov (29, 30), ni treba posebej predstavljati.

==Stran '''287''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri287/index.html Ta visoka rosojanska pot], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. julija 2016&lt;/small&gt;==
Spet po Kekčevih poteh, tokrat osem udeležencev, sami veterani, visoko povprečno starost je zbijala edino Manca Černivec. Stritar-Kučukom, ki so se nam nameravali pridružiti drugi dan od nasprotne strani, je ponagajalo Lučkino zdravje pa še zaletel se je nekdo vanje. En avto pustimo na Nevejskem sedlu (Na Žlebeh), z dvema pa gremo naprej do Stolbice. Od tod dobre tri ure vzpona do neoskrbovane koče Igor Crasso z 11 ležišči. Lep večer s peko klobase. Naslednji dan po južni strani Žrdi na bivak Marussich, glavnina vmes še po brezpotju na vrh Žrdi in čez Kaninske pode na sedlo Bela peč. Na koči Gilberti je koncert lokalne glasbe. Šoferji gremo po avtomobila v Stolbico, medtem ko glavnina sestopa. Piknik napravimo kmalu po ovinkih ob Jezernici.

==Stran '''286''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri286/index.html Od Grüna do Prešerna], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. julija 2016&lt;/small&gt;==

Prvi štirje posnetki so nastali za potrebe predavanja na SSJLK. Marijino znamenje v Križankah stoji namesto spominske plošče grofu [[:w:sl:Anton Alexander Auersperg|Antonu Alexandru Auerspergu]], ki je tu stala do 1919. Tudi tista na Bledu (Mala Zaka) je bila porušena po razpadu Avstro-Ogrske, obe pa sta bili postavljeni, še preden so Slovenci začeli postavljati spominska obeležja Prešernu. Tudi na Bledu na tem mestu danes razpelo prav nič slučajno nadomešča nekdanje obeležje brezbožnemu pesniku. Da se temu kraju reče Pod Krasjem, vedo le še stari domačini, recimo Milka Sebanc (slika 3). Mimogrede slikam še spomenik [[:w:sl:Mihajlo Pupin|Mihajlu Pupinu]], ki je zaslužen, da je po prvi svetovni vojni Bled pripadel Jugoslaviji in ne Italiji (slika 2). Tea Letonja (slika 4) je diplomirala pri Alešu iz časopisa ''Kralji ulice'', [[:w:sl:Janko Kos|Janko Kos]] (slika 5) je prišel istega dne v kabinet 218 s Tonetom Smolejem pogledat Prešernova rokopisa, ki ju je iz ZDA prinesel Luka Zibelnik. Nekaj minut pozneje smo rokopisa predstavili v predavalnici 15 zbranim medijem in drugi publiki (slika 6). Naslednji dan si jih je ogledal še ameriški veleposlanik Brent Hartley, ki sem ga dopoldne slučajno srečal v rokopisnem oddelku NUK-a (slika 7). Kipi na slikah 8&amp;ndash;12 stojijo na hodnikih v v NUK-u. Dva dni so Prešernove rokopise čuvali v trezorju v oddelčni knjižnici  (sliki 13 in 14). Slike 15&amp;ndash;26 so z obiska ljubljanskih prosilcev za azil na Gorenjskem. Organizirala ga je Mira. Najprej smo šli na borovnice h gostoljubni Zvonki Pretnar v Tržič, potem na Dobravo na kosilo in na sprehod po Radovljici; kip na sliki 21 je [[:w:sl:Cene Avguštin|Cene Avguštin]]. V Šivčevi hiši je bila ravno otvoritev razstave, kjer smo srečali kustodinjo Barbaro Boltar (slika 21), imena glasbenikov na sliki 23, ki sta nastopala na radovljiškem glasbenem festivalu, sem pa pozabil &amp;ndash; naj se oglasita, da dodam podnapis. 

==Stran '''285''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri285/index.html Pod Prešernovo streho], &lt;br&gt;&lt;small&gt;2. julija 2016&lt;/small&gt;==

Prva polovica strani (do slike 17) je z večera [[:w:sl:Prešernova rojstna hiša|na Ribčevini]] v Vrbi 10. junija, ki ga je ob 90-letnici [[:w:sl:Boris Paternu|Borisa Paternuja]] pripravil [[:w:slMatjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]]. Igralec Anatol Štern (ja, [[:w:sl:Artur Štern|Arturjev]] oče) je mojstrsko recitiral [[:w:sl:Krst pri Savici|Krst pri Savici]] (režija Zvone Šedlbauer, lektura Ludvik Kaluža). Z devetimi posnetki udeležencev (tudi [[:w:sl:Marija Pirjevec|Marija Pirjevec]], Mojca Seliškar, Peter Kolšek, Aleksander Skaza, Ludvik Kaluža, Andrej Jemec) sem osvežil Wikimedijino zbirko fotografij in gesla na Wikipediji.

19. posnetek ([[:w:sl:Ivan Cankar|Cankarjeva]] posmrtna maska) je z razstave ob obletnici Slovanske knjižnice v Ljubljani, tudi posnetek Prešernovega posvetila ''Krsta pri Savici'' [[:w:sl:Luiza Pesjak|Luizi Crobathovi]], pozneje Pesjakovi, je od tam. In ta posnetek nas vrača k Prešernu. Na sliki 21 je prva stran nove variante Slovesa od mladosti (1830), enega od dveh rokopisov (drugi je pesem Dohtar), ki je v [[:w:sl:Cleveland|Clevelandu]] naletel nanju ameriški lektor Luka Zibelnik. Njun zadnji lastnik Evgen Favetti ju je namenil Slovenskemu muzeju in arhivu v Clevelandu, v Ljubljano pa ju je Luka poslal z diplomatsko pošto, da bi [[:w:sl:Jana Kolar|Jana Kolar]] na njiju opravila spektralno analizo, ki naj potrdi avtentičnost dokumentov. Glede na to, kako lepo se novi varianti umeščata med doslej poznanih pet oz. šest besedilnih variant, je dvom v avtentičnost sicer izključen, lepo pa bo septembra v ''Slavistični reviji'' prebrati, kako se da z inovativno metodo spektralne analize datirati rokopise 19. stoletja; radiokarbonska analiza je za tako mlade tekste namreč neuporabna. Luka bo razložil, kako je prišel do dragocenosti in rokopisa opisal, moj del bo vzporedna predstavitev besedilnih variant in njihovi primerjalni prepisi, sledila bo Lukova statistika Prešernovega akcentuiranja, [[:w:sl:Aleksander Bjelčevič|Aleševa]] verzološka  analiza in moje zgodbe Prešernovih rokopisov. Zadnje večje odkritje Prešernovih rokopisov je iz začetka 1960. let &amp;ndash; gre torej za redek dogodek. Rokopise postavim najbrž v Wikimedijino Zbirko, obljubljeni pa so tudi Rokopisnemu oddelku v NUK-u in Digitalni knjižnici Slovenije.

Posnetka 28 in 29 sta iz Bohinja: Kristina je v bifeju postregla s kavo, umetnostne zgodovinarje pa prosim za razlago rezbarij na stropu preddverja cerkve sv. Janeza.  Na 30. sliki je spet Srednja Dobrava izza moje delovne mize. Triglav (slike 31&amp;ndash;33) je s Tošca, spet vsakoletno sezonsko slikanje. Zadnjih sedem fotografij je s pročelja Bulovčeve hiše v Radovljici.

==Stran '''284''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri284/index.html Tukaj počiva], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. junija 2016&lt;/small&gt;==

Zima se je prevesila v poletje. Prvih šest posnetkov je s turne smuke 17. maja s sedla Vršič nad kočo Gilberti (tam sem srečal nekega Christiana in ga shranil na sliko 1). Slike 6&amp;ndash;18 so iz Logarske in Savinjske doline. Uspomeničena Fran Kocbek in Johannes Frischauf ter dekleti ob Neži (slika 10) so bili posneti pred planinskim domom, Ela (slika 6) pa v bližini. Z [[:w:sl:zgornjesavinjski želodec|zgornjesavinjskim želodcem]] nam je v Ljubnem postregla Nuša; vidim, da geslo na Wikipediji še nima fotografije; jo že nalagam in opremljam geslo z njo. V [[:w:sl:Gornji Grad|Gornjem Gradu]] je bila na poti nazaj zaradi priprav na birmo cerkev odprta in sem medtem, ko je kaplan po kaplarsko z glasnim »Mirno!« ekserciral botre in birmance po cerkvi, lahko fotografiral reliefe [http://www.gorenjci.si/osebe/kacijanar-ivan/311/ Ivana Kacijanarja] in prvih ljubljanskih škofov [[:w:sl:Žiga Lamberg]]a, [[:w:sl:Urban Tekstor|Urbana Tekstorja]] in [[:w:sl:Krištof Ravbar|Krištofa Ravbarja]] (slednja mi ni dobro uspela in je tu ni) v preddverju. &amp;mdash; Lojzeta s Pristave pri Tržiču (slika 19) priporočam pri težavah s čmrlji: zvečer jih iz gnezda kje pod streho pobere v čmrljnjak in jih ponudi kmetom, ki jih potrebujejo za opraševanje paradižnika. Fotke od 20 do 36 so z dvodnevnega skoka na [[:w:sl:Cres|Cres]]. Severno od mesta sta dobro uro veslanja oddaljena dva lepa zaliva, enemu se reče Žakenj (lahko pa je to le uvala Propovedna?), drugi pa je uvala Draženj pred rtom sv. Blaža, ki je imel nekaj deset metrov nad zalivom tudi svojo cerkvico, dokler se ni podrla. Južno od mesta je vse do Valuna peščenih zalivov pod terasami z oljkami še več, dostopni so v glavnem samo z morja. Štiri kilometre pred mejnim prehodom Sočerga tabla usmeri proti pokopališču pri cerkvi sv. Lovreča. Zanimiva je istrska hrvaško-slovensko-italijanska mešanica na nagrobnikih (zadnji dve sliki). Naj povem še to, da sem odlomil rampo na mejnem prehodu Sočerga. Nedavno so jo premontirali tako, da se potnik ustavi tik za njo, da lahko pomoli osebne dokumente policistu za okencem. Ko ta dokumente vrne, voznik spelje in spregleda, če uslužbenec rampe slučajno še ni dvignil. Menda se lômi rampe kar vrstijo in človek se vpraša, ali je (mimo površnosti voznikov) za to kriva šlamparija načrtovalcev naprave ali potreba po utrjevanju pomena meje kot točke zaustavljanja namesto točke prehajanja.

==Stran '''283''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri283/index.html Abrahamova vojska], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. maja 2016&lt;/small&gt;==

[https://sl-si.facebook.com/Gostilna-Pri-Mari%C4%8Dki-120197934664755/ Dobravska gostilničarka] Marička Jakša je dopolnjenih 50 proslavila v dvorani kulturnega doma na [[:w:sl:Lancovo|Lancovem]]. Ob tej priložnosti je nastala tale grafomanija:
&lt;poem&gt;
::Marička naša radoživa
::po petdesetem še – uživa,
::cel svet ureja izza šanka,
::dobravska je blagovna znamka.
&lt;/poem&gt;

Imen portretiranih gostov nisem dodajal, ker bi se lahko kje zmotil in ker nočem preveč izzivati zamerljivega slovenskega zasebnovarstvenega zakona, čeprav so nekateri od njih poznani v javnosti in so zanimivi za lokalni enciklopedični popis. Naj povzamem: bil je dober žur do jutranjih ur. Slike marljive Maričkine družine so od 22 do 27. Zadnjih šest fotografij je z nedeljskega izleta iz Hrastovelj k obrambnemu stolpu iz 11. stoletja nad [[:w:sl:Podpeč, Koper|Podpečjo]]. Ela je gor grede spala, dol grede pa je trgala glave rožam ob poti.

==Stran '''282''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri282/index.html Cvetje v zimi ali Slovo od mladosti], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. maja 2016&lt;/small&gt;==

Naslov sta tej strani v albumu dali prva fotografija cvetočega drevesa po obilnem spomladanskem sneženju in tri fotografije neznanea abrahamovca z Bohinjske Bele proti koncu strani (22&amp;ndash;24), vse prizivajo v zavest probleme z minevanjem, kot jih tematizira slovenska literarna klasika ([[:s:sl:Cvetje v jeseni|Cvetje v jeseni]], [[:s:sl:Slovo od mladosti|Slovo od mladosti]]). Na ljubljanski železniški postaji vstopam in izstopam; ob petkih in ponedeljkih je tu veliko študentk, ki se s kovčki ali nahrbtniki odpravljajo nazaj v provinco ali iz nje prihajajo (slika 1). Ograja na sliki 2 je z Zvoha, naslednjih pet posnetkov (3&amp;ndash;7) pa s prvomajske smuke po nekdanjem smučišču Kobla: veselima Mariborčankama sem svetoval pri parkiranju na zasneženi cesti, Kmetije pod Črno prstjo na sliki 7 [http://slov.si/mh/galerije/galeri124/target19.html sem nekoč s tega konca že slikal,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri124/target21.html Črno prst] (slika 6) tudi. Kmetija Pr Mrako (slika 8) je na Kolodvorski 5 na Bledu. Fotke 9&amp;ndash;14 so bile posnete ob obisku Azilnega doma v Ljubljani. Muhamed iz Sirije (10 in 14) je založnik in pesnik, drugi pa so vse mogoče. V domu nimajo internetnega priključka in tudi televizije ne; in kuharja imajo menda slabega &amp;ndash; da se slučajno ne bi razvadili in želeli še koga pripeljati sem. Slovensko se je v dveh mesecih najbolje naučil Hasan. 

Na Košuti je bila 7. maja zjutraj dobra smuka (slika 15), z nje posnetek Košutice. 18&amp;ndash21 so bile posnete s poti Kupljenik&amp;ndashBabji zob. Ime vasi seveda spomni na Budalovo zgodovinsko povest ''[[:s:sl:Križev pot Petra Kupljenika|Križev pot Petra Kupljenika]]'', ki jo imamo na Wikiviru v obeh izdajah, tudi [[:s:sl: Križev pot Petra Kupljenika (1911)|revijalni v LZ]]. Na 25&amp;ndash;27 je seveda  naša Ela; staršev nisem nič vprašal za dovoljenje, če smem slike objaviti na spletu; če me kdo prijavi, bi me bila država dolžna v skladu z noro domačo zakonodajo preganjati. Čop, Prešeren in Bleiweis z naslednjih kranjskih slik (28&amp;ndash;32) me ne morejo prijaviti in jim tudi na misel ne bi prišlo. Lahko pa se najde pismouk, ki bo zahteval izrecno dovoljenje kamnoseka, ki je obnovil vodnjak. Tudi Eva Premk Bogataj najbrž ne bo huda, ker sem mimogrede za opremo članka [[:w:sl:Pot Jeprškega učitelja|Pot Jeprškega učitelja]] na Wikipediji v okivur [[:w:sl:Slovenske literarne poti|zbirke naših literarnih poti]] posnel še z infotablo o njeni babici, literarni zgodovinarki Marji Boršnik in gozdno izposojevalnico knjig (33 in 34). Tihčev spomenik Cankarju na Trgu republike (35) ima poleg pisateljevega podpisa (26) še citat »Moje delo je slutnja zarje«. Preoptimistično za današnji čas, ne bom zavajal s posnetkom.

==Stran '''281''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri281/index.html Dovolj smo gospodinjile], &lt;br&gt;&lt;small&gt;20. aprila 2016&lt;/small&gt;==

Slika 0: V Državnem svetu je dobro kazalo z wikipedijsko pobudo za odpravo trapastega 44. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (gl. [[:w:sl:Spremembe zakona o kulturni dediščini|Spremembe zakona o kulturni dediščini]]), pa nazadnje ni bilo iz vsega skupaj nič (gl. tudi moj članek [[44. člen]] na Wikiverzi). Nadaljnje bele slike: sneg je to sezono zapadel pozno in se zgodaj poslavlja. Lepa je bila tura na Škrbino v Bohinjskih spodnjih gorah, s spustom v Ukanško suho, ki je nismo poznali. Jure in Nejc sta hotela v enem dnevu opraviti s triglavsko magistralo, pa sta neučakana že na začetku zgrešila in se pomotoma vzpela na Vogel, tako da sem ju dočakal na Konjskem sedlu; potem sta skočila še na Podrto goro in Zeleni vrh. Grafit na Metelkovi na sliki 15 je posodil stavek za naslov tele strani v albumu. O produktivnosti imam drugačno stališče kot pisec oz. piska. Le zakaj bi moral nanjo gledati iz perspektive kapitalističnega izkoriščanja namesto iz perspektive osebnega užitka in njene koristi za javno dobro? Slike 16&amp;ndash;18 so s ture na Stol po dolini za Srednjim vrhom, kjer tudi še nisem hodil. Neznani par, ki se je pripeljal nasproti, me je prijazno pozdravil, ker sta me imela za Roka Medjo :) Slika 19 in 20 sta s predavanja bibliotekarjem (gl. [http://slov.si/mh/dobreknjige.pptx prosojnice]) v prostorih NUK-a na Leskoškovi ulici. Sliki 21 in 22 sem posnel po igri lokalne gledališke skupini na Srednji Dobravi. Igrali so komedijo Matjaža Zupančiča Reklame, seks in požrtija. Slike do konca so od danes. Triglav s poti na Križ slikam vsako leto, pa sem ga še letos. Že pred šesto zjutraj je bilo pri koči pod Peričnikom v vratih vse razsvetljeno, polno ljudi in vozil. Mislil sem, da ima policija ali gorska reševalna služba manevre, pa se je naz grede razodelo, da snemajo reklamo &amp;ndash; ne, kapitalizem se še čisto nič ne poslavlja. Na poti domov sem slikal še novi kip [[:w:sl:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]] v Podbrezjah (pa še enkrat [[:w:sl:Karel Mauser|Mauserja]] tik zraven, ker je bila svetloba boljša kot zadnjič.

==Stran '''280''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri280/index.html Kozliček je preživel], &lt;br&gt;&lt;small&gt;22. marca 2016&lt;/small&gt;==

Prvih deset fotk je iz [[:w:sl:Zanigrad|Zanigrada]], kamor smo se z Elo podali na izlet iz Hrastovelj, medtem ko so njeni starši plezali v Ospu. Na št. 1 nas je s flancati in vinom prijazno pogostila Dorjana Toskan, ki ima tudi ključ cerkve sv. Štefana z lepimi freskami iz 15. stoletja (gl. [http://giskd2s.situla.org/MK_Zapiski/z002-1376.pdf Zadnikarjev opis.] Slike 10&amp;ndash;13 so s fotografiranja za Wikipedijo: [[:w:sl:Majda Kne|Majda Kne]] je v kabinet 218 na FF pripeljala režiserja [[:w:sl:Tone Frelih|Toneta Freliha]] in literarnega zgodovinarja [[:w:sl:Andrijan Lah|Andrijana Laha]], ki so se zadnjič udeležili pogovora o žanrski literaturi v Konzorciju; naslednjič pripelje še Katarino Bogataj Gradišnik. Posnetki 14&amp;ndash;19 so s protesta proti rasizmu in fašizmu v Ljubljani. Mira in Špela sta tu srečali svoje učence iz azilnega doma, za Wikipedijo pa sem ujel v objektiv še aktivista [[:w:sl:Uroš Lubej|Uroša Lubeja]]. Nadaljnji posnetki dokumentirajo lepe vzpone na [[:w:sl:Begunjščica|Begunjščico]], Begunjsko Vrtačo in [[:w:sl:Rodica|Rodico]] ter smuko z njih. Prekinjajo jih trije z Zgornje Dobrave. [http://slov.si/mh/galerije/galeri280/target24.html Kozličku,] ki še nima imena, je po rojstvu slabo kazalo, a je preživel. In to je pri Slovencih že veliko, zato sem ga dal v naslov tele strani v albumu.

==Stran '''279''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri279/index.html Ljudje z rano], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. marca 2016&lt;/small&gt;==
 
Prvi štirje posnetki so s sveže zasneženih Mrežc nad planino Lipanco, [http://slov.si/mh/galerije/galeri279/target4.html posnetek 4] je iz [[:w:sl:Zajzera|Zajzere]], od koder smo se povzpeli do pod Škrbine Prednje Špranje, potem pa zaradi razmočenega snega obrnili. Begunjščico in Stol rad fotografiram z okna svoje delovne sobe, kadar se igrata z oblaki. Posnetka 7 in 8 sta s pogovora o žanrski literaturi v knjigarni Konzorcij, ki ga je vodila [[:w:sl:Majda Kne|Majda Kne]]; z Majdo se poznava iz kranjske gimnazije, ki jo je obiskovala leto pred mano. Sliki 9 in 10 sta iz Geodetskega inštituta v Ljubljani oz. izpred njega. Miro Pencelj mi je pripravil zračne posnetke Dobrav iz let 1954, 1976, 1996 in 2006, ki jih bom postavil na dobravsko spletišče; preslika jih lahko obiskovalec zastonj, so pa take preslikave slabe in komaj uporabne; kvalitetno jih preslikajo sami za neskromnih 40 eur, česar si pa kot aktivist prostega dostopa do podatkov, ki so bili pridobljeni z davkoplačevalskim denarjem, nočem privoščiti. Na poti z Geodetskega inštituta sem slikal še Lihartovo ljubljansko prebivališče (sliki 11 in 12). Naslednjih osem posnetkov (13&amp;ndash;20) je s protesta na Kotnikovi ulici, pred azilnim domom, proti rasistični politiki do beguncev. Za Wikimedijino Zbirko sem slikal [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Bostjan_Lajovic2.jpg Boštjana Lajovca,] kar tako pa njegovo nekdanjo sošolko na slovenščini Heleno Vovk (bil sem mentor njunemu letniku), Alenko Resinovič in Mileno Blažić. Tudi [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Andrej_Masera.jpg Andreja Mašero] (slika 20) sem postavil na Commons. Posnetek 14 spremljajo verzi, prepisani z nekega protestniškega plakata, ki se nanašajo na rasistično odločitev učiteljev kranjske ekonomske gimnazije, da ne sprejmejo šestih begunskih otrok. Naslednja dva posnetka sta z meglene ture na Srenjski preval, na predzadnjem je naša Ela in na zadnjem Kosovelovi verzi na nekem vrtu v Žireh, slikani čez ograjo. Dali so naslov tejle strani v albumu. Besedilo Intronacionale mi je za tole objavo poslal [[:w:sl:Andrej Rozman - Roza|Andrej Rozman Roza]]. Uporabil sem ga že na predavanju. Je v prostem dostopu, vendar za razliko od fotografij tule, ki so postavljene pod licenco CC BY, ni za prosto uporabo. Za morebitno nadaljnjo uporabo je treba [mailto:roza@roza.si vprašati avtorja.]

==Stran '''278''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri278/index.html Hvalen budi Jezuš Kristuš], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. februarja 2016&lt;/small&gt;==

Slike 0&amp;ndash;8 &amp;ndash; končno sneg! Z Borutom ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target5.html slika 5]) sva ga šla proslavljat na Dovško Babo, kjer sem za posnetek prosil mojstranškega gorskega reševalca Janez Brojana ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target8.html slika 8]). Naslednji trije posnetki (9&amp;ndash;11) so z Lepe špice (Cima bella) nad Ukvami v Kanalski dolini; tja sva šla z Miro. Andraž Jež ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target12.html slika 12], gl. npr. {{COBISS|ID=280316160}}) se je pustil slikati v lokalu za Filozofsko fakulteto. Vsi nadaljnji posnetki (od 13. do konca) so nastali na poti v Toplice Sv. Martin na Muri v [[:w:sl:Medžimurska županija|Medžimurju]] in nazaj domov. Tja grede je bil postanek pri [[:w:sl:Sveta Trojica v Slovenskih Goricah|Sveti Trojici v Slovenskih Goricah]], ki kulturno živijo od [[:w:sl:Alojz Kraigher|Alojza Kraigherja]], [[:w:sl:Ivan Cankar|Ivana Cankarja]], [[:w:sl:Oroslav Caf|Oroslava Cafa]], lahko pa bi dodali vsaj še [[:w:sl:Ožbalt Ilaunig|Ožbalta Ilauniga]] iz bližnjega Lenarta, ki je bil menda predloga za Kraigherjevemu ''[[:w:sl:Kontrolor Škrobar|Kontrolorju Škrobarju]]''. To kar so za Celje Celjski grofje, so za [[:w:sl:Čakovec|Čakovec]] [[:w:hr:Knezovi Zrinski|bani Zrinski]]: oboji so v spopadu s Habsburžani potegnili ta kratko. Toplice, ki jih Garmin še ne pozna in zavaja popotnika na stranske poti Železne Gore, se ponašajo z življenjsko filozofijo [[:w:sl:Rudolf Steiner|Rudolfa Steinerja]], ki je bil rojen blizu Čakovca (in ki je mdr. vznemirjal tudi Alojza Gradnika). Ker mi je tuja tako Steinerjeva ezoterika kot njena sodobna turistična izraba, nimam na to temo nobenega posnetka. Pač pa sem ponovno fotografiral [[:w:sl:Franc Miklošič|Franca Miklošiča]] v [[:w:sl:Ljutomer|Ljutomeru]]; stari posnetki so bili namreč na klasični film in jih še nisem digitaliziral. Medtem so meščani naročili še kipe [[:w:sl:Radoslav Razlag|Radoslava Razlaga]] in [[:w:sl:Karol Grosman|Karla Grosmana]] (starega očeta [[:w:sl:Meta Grosman|Mete Grosman]]). Predzadnji posnetek ([http://slov.si/mh/galerije/galeri278/target33.html slika 33]) informacijske table na mestu [[:w:sl:Taborsko gibanje|prvega velikega slovenskega političnega zborovanja]] leta 1868 nas spomni, da se je slovenstvo začelo na ljudski, množični ravni (bilo je 7000 udeležencev) dogajati šele globoko v drugi polovici 19. stoletja.

==Stran '''277''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri277/index.html Ako greš po cesti, ki pelje iz Kranja v Tržič, prideš v slabih treh urah do župnijske vasi Križe], &lt;br&gt;&lt;small&gt;10. februarja 2016&lt;/small&gt;==

[http://slov.si/mh/galerije/galeri277/target0.html Slika 0] &amp;ndash; je bila posneta iznad kamnoloma v Kamni Gorici; na povečavi se vidi naša hiša na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]].

Slike od 1 do 18 so s poti na Kozjansko, v Straško Gorco pri Prevorju, kamor sva šla z Miro k Plankovim kupovat traktor TV 420. Kraji so nama bili čudno znani in doma sva ugotovila, da sva prav tam pred petimi leti že kolesarila (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri133/index.html 133. stran tega albuma]). To so kraji razbojnika [[:w:sl:Franc Guzaj|Guzaja]], ki je postal, tako kot vsi razbojniki, hvaležen literarni predmet, in zgodovinske romanopiske [[:w:sl:Ana Wambrechtsamer|Ane Wambrechtsamer]]; vseh znamenitosti ob poti zato nisem še enkrat slikal. V Repušu tabla usmeri v muzej na prostem z imeno Kozjanska domačija. Jurklošter je še vedno zanemarjen [http://slov.si/mh/galerije/galeri116/target15.html tako kot leta 2009.] V Laškem so imeli ravno pustni sprevod. 

Slike od 19 do 25 so s predstavitve ponatisa [[:w:sl:Josip Lavtižar|Lavtižarjeve]] zgodovinske povesti o turških vpadih ''[[:s:sl:Junaška doba Slovencev|Junaška doba Slovencev]]'' (1936) v Križah, kjer se povest dogaja. Prvi stavek povesti je dal naslov tej strani v albumu. Za ponatis redke knjige sem napisal [http://www.slov.si/mh/lavtizar2.html spremno besedo] in [[:v:sl:Josip Lavtižar in Križe|v nagovoru]] primerjal begunsko izkušnjo Slovencev iz 15. in 16. stoletja z današnjo ter apeliral na krščansko sočutje z ljudmi, ki so bili prisiljeni zapustiti vse, da bi preživeli. Prireditev je bila ob slovenskem kulturnem prazniku. Lado Srečnik je zanjo pripravil razstavo Križe nekoč in danes, tržiški župan [[:w:sl:Borut Sajovic|Borut Sajovic]] je recitiral Prešernovo [[:s:sl:Elegija svojim rojakam|Elegijo svojim rojakom]], Jožica Koder je povest jezikovno posodbila, zraven nje (slika 21) je direktorica knjižnice Toneta Pretnarja v Tržiču Marinka Kenk Tomazin. Dogodek je pripravil Janez Kavar, poznan po ''Kriških prigodah'' {{COBISS|ID=243721984}} in še čem, ime zgodovinarke zraven sem pozabil in jo osramočeno prosim, naj mi ga zaupa še enkrat. Igor Mokorel je gimnazijski sošolec, zdaj sodnik.

==Stran '''276''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri276/index.html Gospod, o Bog, saj vemo, da si z nami], &lt;br&gt;&lt;small&gt;1. februarja 2016&lt;/small&gt;==

*[http://slov.si/mh/galerije/galeri276/target0.html Slika 0] je nastala za geslo [[:w:sl:Levstikova nagrada#Levstikovi nagrajenci za življenjsko delo]] na Wikipediji.
* [http://slov.si/mh/galerije/galeri276/target1.html Slika 1] &amp;ndash; prevajalka Patrizia Raveggi je bila nekoč lektorica za italijanščino na Filozofski fakulteti; gl. njeno [http://slov.si/mh/galerije/kekec2/target22.html sliko iz leta 1996].
*Slika 2 in 3 sta z urejanja težko najdljivih spomenikov na Jelovici; Ivan Krivec iz Adergasa je mojster za take reči. 
*Vse nadaljnje slike so iz Dobove 1. februarja. Ponoči je prišel samo en vlak, tako da smo bili z delitvijo hrane in čiščenjem šotorov ob dveh že gotovi. Tudi za slikanje je bilo tokrat več časa kot [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/index.html novembra] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/index.html decembra,] pa za vzpon do [http://www.zaplana.net/izleti/svVid_Catez/ sv. Vida nad Čatežem nad Savo.] Kristus na zadnji sliki je v obraz precej podoben beguncem.

==Stran '''275''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/index.html Pri Almi in Celjskih: Zvečer pa na Vodiško planino], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. januarja 2016&lt;/small&gt;==

[http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target0.html Slika 0] &amp;ndash; Franc Kosel, nedavno upokojeni profesor Strojne fakultete UL pred vhodom na FS, [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target1.html slika 1] &amp;ndash; Anja Nikolavčič načrtuje magisterij iz prostora v slovenski kmečki povesti. Slike 2&amp;ndash;22 so z novoletne oddelčne ekskurzije v Celje. O Almi Karlin nam je pripovedovala Barbara Trnovec, mi pa smo poznavalki nevzgojeno vpadali v besedo z vprašanji in svojimi mnenji. Teme so bile seveda vroče: njena izbira nemščine in posledično manjša naklonjenost slovenskih rojakov za njeno mitizacijo; ker ni bila lezbijka, tudi na zavzeto pozornost aktivistk ne more računati. Jo bo mogoče kdaj vpisati med deset največjih svetovnih popotnikov? Trenutno je tudi med prvimi tridesetimi še ni, gl. [http://www.theexpeditioner.com/2011/12/19/the-30-greatest-travelers-of-all-time/ članek v časopisu ''TheExpeditioner''.] V opravičilo sem pravkar vpisal v [[:w:sl:Alma Maksimilijana Karlin|Almino geslo na Wikipediji]] njeno knjižico o Karlinovi, zraven pa še nedavno izšli strip o popotnici, ki sta ga podpisala scenarist Marijan Pušavec in risar Jakob Klemenčič (gl. še oglas na [http://www.dobreknjige.si/Knjiga.aspx?knjiga=2397 Dobreknjige.si]). Popravil sem napačne datume njenega rojstva in smrti, ki so se pritihotapili iz avstrijskih enciklopedičnih virov, popraviti jih bo treba še v drugojezičnih geslih o popotnici. Mimogrede: Almin kip v Celju si lahko ogledamo samo na tujih Wikipedijah (npr. na [[:w:de:Datei:Celjski dom kolodvor Alma Karlin.jpg|nemški]]), na slovenski pa zaradi naše zaribane avtorske zakonodaje, ki ne pozna svobode panorame, ne. 

Naših kolegic na slikah ni treba posebej predstavljati, prijazna kustosa, ki sta nas vodila po podzemlju Knežjega dvora in po razstavi o Celjskih grofih (kdor ni poslušal, lahko prebere [[:w:sl:Celjski grofje|o njih obširen članek o grofih na Wikipediji]]), Jure Krajšek in Rolanda Fugger Germadnik, sta na slikah 10 in 11, za razlago motivov na reliefih od 12 do 16 prosim poznavalce. Kulturni obhod Celja naj bi zaključili v erotični galeriji Račka, ki pa je bila zaprta, namesto nje so tu posnetki iz razstavnih prostorov eno nadstopje nižje v Kvartirni hiši (20 &amp;ndash; Alma, 21 &amp;ndash; improvizirana varianta [[:w:en:American Gothic|Ameriške gotike]] z galeristoma v glavni vlogi in 21 &amp;ndash; vhod v Kvartirno hišo, kamor je zahajal k svoji problematični ljubici [[:w:sl:Alfred Nobel|Alfred Nobel]], ko je ta še živela v Celju).  

S turne smuke na Prevalo nad Žlebmi nimam posnetkov, ker sem fotoaparat pozabil v avtu, pa tudi vreme se je skazilo, le posnetek Ponc s ceste ([http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target23.html slika 23]). Slike od 24 do konca so s podelitve nagrad najbolj zavzetim pohodnikom na [[:w:sl:Vodiška planina nad Kropo|Vodiško planino nad Kropo]]. Podelitev je bila v Partizanskem domu na planini. Mira je bila s 177 vzponi (dobrih 500 m vzpona) med ženskami druga, prehitela jo je Juretova sošolka Mojca Valič. Drago Terlikar je Mirin bratranec, servisiral je jeseniške hokejiste, sicer pa je kolesar in tudi &quot;vodičar&quot; s po štirimi vzponi dnevno. [http://slov.si/mh/galerije/galeri275/target35.html Možak na sliki 35] je slučajno prav tedaj praznoval svoj 60. rojstni dan, Lara in Manja, nečakinji oskrbnice Hajdi iz Bohinjske Bistrice sta kelnarili, fanta na sliki 37 in 38 sta igrala in prepevala, vesela zelena bratovščina z zadnjih dveh slik je ostala v koči menda do jutra; če bo čas, postavim nekaj njihovega muziciranja in prepevanja, ki po ekstatičnosti ni bilo daleč od scen v Prežihovi ''Jamnici'', na Youtube.

==Stran '''274''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/index.html Na Gori se že &quot;ta dolga&quot; zvoni, midva pa se še odpravila nisva], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. januarja 2016&lt;/small&gt;==

Naslov je stran dobila iz Tavčarjevega [[:s:sl:Cvetje v jeseni (LZ)|Cvetja v jeseni]], LZ 1917, nanaša pa se na [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target1.html drugi posnetek.] Primernih stavkov je v povesti za potrebe literarnega pohodnika na pretek, npr.: &quot;Hodil sem od Jelovega brda proti Malenskemu vrhu ter kakor vselej, kadar sem stopal po ti poti, jemal vase lepoto pokrajine.&quot; Ali pa &quot;Pod Malenskim vrhom sva obstala na mestu, ki mu pravijo „Na Poklonu“. To je tratina sredi gozda, odkoder se vidijo štiri cerkve. Za tabo Mati Božja na Gori, pred tabo Sv. Martin v Poljanah, na eni strani Čabrače, na drugi Gabrška gora. Kaki svetniki so tam, tega vam danes ne morem več povedati. V prejšnjih bolj pobožnih časih so ljudje na tem mestu obstajali in se proti vsaki cerkvi poklanjali.&quot; Tudi naslednji trije posnetki so iz teh krajev: Jelovo brdo, kjer gospodarijo Presečnikovi, je v naravi [[:w:sl:Gorenja Žetina|Gorenja Žetina]]. Ko sem gledal, ali ima Wikipedija kaj o [[:w:sl:Rupnikova linija|Rupnikovi liniji]], ki je tekla čez Blegoš in se z enim od njenih bunkerjev začne tale stran ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target0.html slika 0]), sem v članku našel [http://slov.si/mh/galerije/galeri156/target1.html svojo fotografijo istega bunkerja] iz leta 2011, ki jo je Sporti postavil v Zbirko. [http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target5.html Slika 5] je s proslave 50-letnice naše tajnice Branke Kotnik (več slik je na [http://www.slov.si/tajnica-branka-kotnik-jih-ima-50/ oddelčnem spletišču]), na naslednji pa sta [[:w:sl:Aleksandra Derganc|Aleksandra Derganc]] in [[:w:sl:Ada Vidovič Muha|Ada Vidovič Muha]] po seji ''Slavistične revije''. Fotograf Tihomir Pinter ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target7.html slika 7]) me je obiskal, da sva v Zbirko postavila tri [https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Vladimir_kavcic3.jpg njegove portrete Vladimirja Kavčiča.] Svoj portret Tihomirja Pinterja sem postavil v Zbirko; kdo pa napiše na Wikipedijo članek o mojstru, ki je poznan po fotografijah slovenskih umetnikov in pisateljev?

Posnetki 8&amp;ndash;11 so s Pokljuke in iznad Žirovnice, dvanajsti dokumentira slovensko žično mejno norost v Metliki, 13&amp;ndash;16 so s silvestrske [[:w:sl:Kriška gora|Kriške gore]] in [[:w:sl:Tolsti vrh|Tolstega vrha]] nad Tržičem; Ana in Primož nista imela fotoaparata in sta me prosila za fotko; če me ne bi, bi ju nagovoril sam :) 17&amp;ndash;21 so bili napravljeni v [[:w:sl:Žiganja vas|Žiganji vasi]] pri Irmi in Reinhardu. Zavetišče na Kalu ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target22.html slika 22]) je na poti iz Tržiča proti [[:w:sl:Kofce|Kofcam]]. 3. januarja je naša Ela dopolnila eno leto, na zadnji od treh slik je s svojim stricem Lukom Tavčarjem v [[:w:sl:Žiri|Žireh]]. Metod Staroverski ([http://slov.si/mh/galerije/galeri274/target27.html slika 27]) je gostilničar iz Krope, z Miro sva ga srečala na poti na [[:w:sl:Vodiška planina nad Kropo|Vodiška planina]]; ta ima planincu na izbiro zavite in tudi ravne poti :)

==Stran '''273''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/index.html ISIS d. o. o.], &lt;br&gt;&lt;small&gt;19. decembra 2015&lt;/small&gt;==

Slike 3&amp;ndash;8: V Dobovi so sami slavisti: zadnjič sem naletel na Marjanco, tokrat sta se razkrili dve nekdanji študentki (ju ni na slikah) in Nicolas Hanot iz Belgije, ki je trenutno lektor za francoščino na FF UL. Prostor, na katerem stojijo šotori, je zdaj asfaltiran, mogoče delo teče nekoliko bolj rutinirano, glavne pomanjkljivosti pa so ostale. Ni ozvočenja niti pripravljenosti, da bi prišleke (in prostovoljce) obveščali, kam gredo zdaj, koliko časa bodo ostali, kam gredo naprej. Vedno se najde kak policist, ki vidi svoje poslanstvo v tem, da se zadira nad ljudmi, jih priganja ali celo peha, čeprav ni nobene potrebe po naglici. Begunci bodo polegli po dekah, policaji pa bodo spet brezdelno postajali pred šotori. Delajo v glavnem prostovoljci, med plačanimi vodji izmen pa niso redki taki, ki pridejo delat samo zmedo z navzkrižnim ukazovanjem, ki naj bi jim utrjevalo avtoriteto. V enem šotoru begunce &quot;razorožujejo&quot;: škatle, ki jih praznimo v kontejner (vse v zvezi begunci se definira kot &quot;kužno&quot;), so polne ščipalk za nohte (res nevarno orodje), ogledalc, pilic, zobnih krem (potencialni eksploziv?), britvic za osebno higieno, kosov oblačil, nov, še ne uporabljen šotor (so bile nevarne njegove zložljive palice?), neodprtih konzerv. V šotorih, kjer so jedli, je še več napol izpraznjenih konzerv, kartonov z mlekom, kosov kruha, plastenk z vodo, ponošenih čevljev. Res delajo malomarno s hrano, ampak saj bi lahko nacija, ki zna izvesti Planico, delitev hrane organizirala bolj profesionalno in bolj racionalno, če bi to hotela. Tako pa &quot;nadrejeni&quot; pravijo: ''zanje je že dobro'' ali: ''saj se imajo čisto v redu'' &amp;ndash; kot da so si prišli v Dobovo privoščit le malo taborjenja. Ravnamo mi kaj boljše s hrano? Bogve kam so pred dnevi, ko smo imeli prednovoletno zakusko, stresli ostanke kanapejčkov in peciva, kam zlili nepopito natočeno penino? Beguncev nisem fotografiral, ker je to prepovedano, ko gredo skozi špalir in je treba hiteti z delitvijo hrane, pa tudi priložnosti ni prave. Tudi pogovarjati se z njimi ne bi smeli, čeprav (ali pa ravno zato, ker) se šele v komunikaciji lahko pokažejo v svoji človeški podobi, ne pa kot velika temna, neznana in nevarna gmota. Dva Afganistanca z gladko angleščino sta se zanimala za organizacijo prostovoljskega dela z begunci, ga z naklonjenostjo komentirala in trezno reflektirala perspektive beguncev v Evropi. Doma imajo porušeno, miru ni na obzorju, nekam pač morajo. Aja, manjka čevljev 41. 

[http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target9.html Slika 9] je dala tejle strani v albumu naslov. Jo bodo vohunski iskalniki indeksirali in bodo varnostno paranoidni prežuhi zahtevali njen umik? Bomo videli. Slike 10&amp;ndash;13 so s protesta proti okupirani Sloveniji. Spet je na delu paranoja ali pa gre za drago maščevanje za hrvaško nagajanje z begunci pred meseci in za arbitražno izigravanje. Bregovi nad Kolpo so na obe strani meje neprehodni, pa kljub temu po dolini ob reki napenjajo žico z razirkami. Proti beguncem je že ne postavljajo. Alenkin stari oče na plakatu na [http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target13.html sliki 13] je tudi moj stari oče; v tem albumu ima vsaj dve strani: [http://slov.si/mh/galerije/galeri248/index.html Draga ženka in otroci: Der Führer kennt nur Kampf, Arbeit und Sorge,] [http://slov.si/mh/galerije/galeri251/index.html Borovnica] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri260/index.html Stražišče in Borovnica.] Alenka pa je bila pred 57 leti [http://slov.si/mh/galerije/galeri260b/target35.html takale] :)

Slike 14&amp;ndash;19 sem posnel v Žireh, kjer sem [[Poklon Vladimirju Kavčiču|govoril o Vladimirju Kavčiču]]. Neverjetno, koliko ljudi zna spraviti skupaj Viktor Žakelj. Fotografije nekaterih prisotnih ([[:w:sl:Lojze Gostiša|Lojze Gostiša]], Milček Komelj, [[:w:sl:Ivan Kristan|Ivan Kristan]]) sem primerno obrezal in jih postavil na Wikimedia Commons, od koder jih jemlje Wikipedija. Udeleženci so se čudili, ko sem jim povedal, da na Wikipediji ni mogoče uporabiti množice slik [[:w:sl:Vladimir Kavčič|pisatelja Kavčiča]], ker so pač avtorsko zaščitene. Hči Lenka Kavčič ([http://slov.si/mh/galerije/galeri273/target16.html slika 16]) mi je obljubila tja postaviti očetovo sliko &amp;ndash; najbrž se je po njenem posredovanju oglasil fotograf [[:w:sl:Tihomir Pinter|Tihomir Pinter]] in v sredo mu pomagam naložiti fotografijo v Zbirko. Sljučajno mi je prav te dni Rok Gašperšič poslal posnetek dolgega pisma, ki ga je nekdanji partizan Andrej Bohinc, obsojen na [[:w:sl:dachauski procesi (Slovenija)|dachauskih procesih]] na smrt, potem pomiloščen in po več kot desetletju zapora rehabilitiran, leta 1980 naslovil na Centralni komite ZK. Njegova življenjska zgodba je zelo zelo podobna tisti glavnega junaka v Kavčičevem romanu ''Zapisnik'', zaradi katerega je pisatelj prišel v spor z Zvezo borcev (z [[:w:sl:IvanJan|Ivanom Janom]], ki mu Bohinc očita umazana dejanja med vojno?) in mu je bila odvzeta že podeljena nagrada Prešernovega sklada. Domnevam, da je Kavčič črpal snov za roman prav iz Bohinčevega pričevanja.

Davorin Marinović s fotke 17 je kupil Mirinega Getza; Mire pa ne bom vsakič znova predstavljal na slikah :) Slike 18&amp;ndash;22 so s fakultetnega novoletnega srečanja v avli FF. Koncert hišne filharmonije in moškega pevskega zbora je bil lep, od portretov sem na Zbirko (Commons) postavil [[:w:sl:David Limon|Davida Limona]] in Namito Subiotto. Naslednjih šest slik je z izleta na Kumlehovo glavo in Veliki Mavrinec nad Vršičem, malo pred sončnim zahodom danes (pardon, je že včeraj, 19. 12.). Boštjan in Urška Blaznik sta soseda in sem ju slikal za [http://slov.si/mh/dobravskedomacije.docx kroniko dobravskih domačij] in za [http://slov.si/mh/dobravskikdojekdo.docx dobravski Kdojekdo] (dostopno z wikipedijskega članka o [[:w:slSrednja Dobrava|Srednji Dobravi]]). Boštjan je sociolog, sicer pa polkovnik in vodja Natovega centra odličnosti za gorsko bojevanje v Poljčah, Urška pa kemičarka in je pravkar doktorirala iz prehrane. {{COBISS|ID=282635008}}

==Stran '''272''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri272/index.html Raje mešam alkohol kot beton], &lt;br&gt;&lt;small&gt;3. decembra 2015&lt;/small&gt;==

Tako piše na majici nekega žurerja v mariborski diskoteki (slika 13), katere ime mi je ušlo iz spomina. Tam se je dogajal, hm, precej močan žur po posvetovanju o slovenščini v znanosti (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005344.html vabilo na Slovlitu]), ki ga je organizirala študentska sekcija mariborskega slavističnega društva, tj. Nina Ditmajer in Jure Cvetek. Imena udeležencev so pod skupinsko sliko (slika 2), v predavalnici na FF je bilo 20 študentov in profesorjev ter novinar Tone Petelinšek, skupaj 27; moj prispevek je [[Slovenski jezik v znanosti|tule]]. Zombijevsko pobarvani so natakarji, režita se didžeja, drugi so neznanci. Fotografije 14&amp;ndash;18 so s tiskovne konference ob izidu ''Kranjskega zbornika'' 2015 v kranjski knjižnici (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005358.html vabilo na Slovlitu]). Drago Štefe je urednik zbornika, Viktor Žakelj je bil govornik na prireditvi, Mendi Kokot je tehnična urednica. Naslov mojega prispevek je [[Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni]]. [http://slov.si/mh/galerije/galeri260b/target103.html Bojan Pretnar] je prijatelj iz otroštva, Marija Lokar je Metina mama in nekdanja soseda, z Mijo Mravljo smo skupaj peli v gimnazijskem pevskem zboru, slovenist [http://www.gorenjci.si/osebe/mohor-miha/991/ Miha Mohor] je družinski prijatelj. Naslednjih pet fotografij je s predstavitve knjige ''Na mrtvi straži'' {{COBISS|ID=58847586}} v Novi vasi na Blokah, za katero sva z Urško Perenič napisala [http://slov.si/mh/joze_campa.html spremno besedo]. Akterje je posnel Milan Korbar na [http://www.kjuc.si/dogodki/joze-campa-na-mrtvi-strazi-ljudje-in-zemlja-roman-z-bloske-planote/ spletni strani knjižnice,] tule pa so moji posnetki domačinov (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005364.html vabilo na Slovlitu]); založnika Jožeta Kotnika (založba Math) in še koga sem pozabil slikati. Zadnjih osem posnetkov kaže nastopajoče na simpozijskem praznovanju desetletnice dLiba v Mestnem muzeju v Ljubljani (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005370.html vabilo na Slovlitu]). Tudi tu kdo manjka, ker slika ni uspela; nekateri posnetki bodo za Wikimedijino Zbirko, kjer počakajo na uporabo v wikipedijskih člankih. Okrogli mizi, ki je sklenila dogodek, je dajala ton zaskrbljenost nad nevarnostmi, ki jih prinaša internet, kar je ob jubilejni priložnosti digitalne knjižnice kot enega od paradnih konjev interneta dokaj nenavadno.

==Stran '''271''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri271/index.html Ab imo pectore], &lt;br&gt;&lt;small&gt;23. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Pa naj bo: lat. ''Ab imo pectore'' 'iz dna srca (duše)' je naslov poglavja v zborniku ob jubileju [[:w:sl:Boža Krakar Vogel|Bože Krakar Vogel]], ki ga je pripravila [[:w:sl:Alenka Žbogar|Alenka Žbogar]] v okviru revije ''Jezik in slovstvo''. Na predstavitvi zbornika (gl. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005341.html vabilo na Slovlitu]) so nastopili tudi študenti (Jernej Kusterle s pesmijo, igralska skupina pa s skečem), a posnetki žal niso uspeli. Začetne fotografije je posnel Voranc Vogel, zadnjih sedem pa je mojih.

==Stran '''270''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri270/index.html Popotovanje iz Litije do Čateža], &lt;br&gt;&lt;small&gt;12. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Na popotovanju je vedno lepo, kadar pa je tako lepo in toplo vreme, kot je bilo tokrat, pa še posebej. [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005328.html Vabilu] se je odzvalo nekaj čez 40 študentov, med njimi dva starejša kolega Pavel Repnik in Vladimir Pirih, Urška je imela s seboj Benjamina, nosil ga je večino poti Aleš. Vseh slik je nastalo čez 200, kdor ji bo hotel, bo že znal vprašati.

==Stran '''269''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/index.html O shivite lepo, de umerjete lahko], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. novembra 2015&lt;/small&gt;==

Slike so spet razporejene po času nastanka. Na začetku so posnetki s [http://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2015/005292.html 70-letnice Inštituta za slovenski jezik na ZRC SAZU in predstavitve slovarskega spletišča Fran 3.0.] [http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target9.html Slika 9] je nastala po plombiranju {{redakcija|najprej sem mislil, da je bila štirica, pa me je zobozdravnik popravil|petice}} levo zgoraj. Slike od 10 do 19 so s proslave ob grobu [[:w:sl:Stane Žagar|Staneta Žagarja]] na [[:w:sl:Srednja Dobrava|Srednji Dobravi]], govornik je bil [[:w:sl:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]]. Ajdovski gradec nad Bitnjami v Bohinju ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target20.html slika 20]) je tako nerazgleden, da kaj več od plošče s Prešernovimi verzi ni bilo slikati, spodaj v vasi in v plezališču nad njo pač (slike 12&amp;ndash;25). Alpinist Klemen Žumer je brat Martina Žumra, ki ga je [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_2014_08.pdf Mira intervjuvala] za ''Planinski vestnik''. Linda Berendsen je učila naša otroka, ko smo bili 1995 v Lawrencu, Kansas, iz Nizozemske priseljeni geolog Pieter pa je njen mož; prišla sta na obisk iz ZDA (27 in 28). Jesenske slike 29&amp;ndash;32 so z [http://www.hribi.net/izlet/pod_krnico_planina_spodnja_dolga_njiva_/11/298/420 Dolge njive pod Košuto,] 33&amp;ndash;39 pa iz [[:w:sl:Osp|Ospa]]. Posnetki 40&amp;ndash;46 so z vzpona na Viševnik. Razvaline [http://www.gradovi.net/grad/gutenberk_hudi_grad gradu Gutenberg] (Hudi grad) nad Tržičem sem šel slikat ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target47.html slika 47]), ker pripravljam spremno besedo za ponatis povesti ''[[:s:sl:Junaška doba Slovencev|Junaška doba Slovencev]]'' (1935/36) [[:w:sl:Josip Lavtižar|Josipa Lavtižarja]], ki se dogaja tod. Pod cerkvijo sv. Jurija, na kateri je spominska plošča prvemu ljubljanskemu šofu [[:w:sl:Žiga Lamberg|Žigi Lambergu]], ki se je rodil na Gutenbergu, je vila Bistrica ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target52.html slika 52]); v poletnih mesecih so jo nekoč, ko je bila protokolarni objekt, naseljevali najvplivnejši intelektualci [[:w:sl:Josip Vidmar|Josip Vidmar]], [[:w:sl:Jože Javoršek|Jože Javoršek]], [[:w:sl:Miroslav Krleža|Miroslav Krleža]] in drugi obiskovalci (prim. [http://www.delo.si/zgodbe/sobotnapriloga/ziva-vidmar-kako-zaboga-ste-mogli-dopustiti-da-so-klerikalci-prisli-na-oblast.html članek Žive Vidmar v Delu]). Ivan Krivec ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target53.html slika 53]) je pobudnik in &quot;urednik&quot; [https://www.facebook.com/media/set/?set=a.773967012636100.1073741834.113215582044583&amp;type=3 Spominskega parka tovarištva Davovec], Klemen in Iza Praprotnik ([http://slov.si/mh/galerije/galeri269/target54.html slika 54]) sta naša soseda. Zadnji štirje posnetki (55&amp;ndash;58) so s prostovoljske nočne izmene v sprejemnem taborišču za begunce v Dobovi (v izmeni prej je bila [http://medkulturni-institut.si/o-institutu/o-ustanoviteljici/ Marjanca]). To noč je z dvema vlakoma prišlo samo okrog 1200 ljudi, pa je bilo vendar dovolj dela z razdeljevanjem hrane in pospravljanjem po njihovem odhodu. Kolikor smo imeli z utrujenimi in pohlevnimi ljudmi več opravka, kot bi ga bilo treba, je bilo to zaradi pomanjkljive organizacije oziroma premalo prostovoljcev. Glede na to, koliko jim je na poti sploh mogoče skrbeti za osebno higieno, je bilo še znosno. Odgovornim bi priporočil, naj posameznega živčnega in agresivnega policista nadomestijo z mirnejšim in najdejo način, kako vsaj konzerve, ki jih nihče ni odprl, ponuditi drugim, ne pa &quot;iz varnostnih razlogov&quot; potratno zavreči. Begunci so iz različnih koncev sveta in iz različnih kultur, doma so imeli različen socialni status, zato je posploševanje o njih problematično. Tudi njihova usoda v &quot;svetlem novem svetu&quot; (tokrat pišem narekovaje zares), če bodo v njem uspeli ostati, bo različna. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]])

==Stran '''268''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/index.html Šagra], &lt;br&gt;&lt;small&gt;13. oktobra 2015&lt;/small&gt;==

Prva dva posnetka sta s sprejema brucov.&lt;ref&gt;Ja, po SP bi moralo stati ''brucev'', ampak tako bi rekli samo slavisti, zato se raje ravnajmo po SSKJ.&lt;/ref&gt; Okno ([http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target4.html slika 4]) je z domačije leta 2009 preminulega alpinista Filipa Benceta v Dolžanovi soteski nad Tržičem (po njem se imenuje zavarovana pot nad strugo Tržiške Bistrice); tudi mlada turista s Kanarskih otokov sta se fotoaparatu nastavila tam. Posnetki 6&amp;ndash;9 so z lepotnega tekmovanja v ljubljanskem hotelu Union. Navijati je bilo treba za Nežo Tavčar in glej ga zlomka, to je tam počelo še nekaj študentk slovenščine. Jedro te strani (posnetki 10&amp;ndash;46) so slike z oktoberfesta v vasi Praprot pri Šempolaju nad Trstom. Včasih so takim veselicam rekli [http://www.fran.si/iskanje?View=1&amp;Query=%C5%A1agra šagra,] tale pa se moderno imenuje ''muzikfešt''. Hrup je pomagala povzročati skupina gorenjskih sokrajanov z Dobrave in širše okolice (vse do Ljubljane), ki jo je v avtobus zvabila naša soseda, gostilničarka Marička. Veselico organizira [http://www.skdvigred.org/ slovensko kulturno društvo Vigred,] njegova prizadevna članica (na [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target22.html sliki 22] je Elena Legiša, ki je hkrati tajnica pevskega zbora Pinko Tomažič. Mojca Šiškovič in [[:w:sl:Miran Košuta|Miran Košuta]] iz bližnjega [[:w:sl:Križ, Trst|Križa]] (sliki [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target24.html 24] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target25.html 25]) sta sem prijazno prišla na moj klic. Zadnje poglavje reportaže (fotografije 47&amp;ndash;65) je s slovesnosti ob poimenovanju osnovne šole Dobova po [[:w:sl:Jože Toporišič|Jožetu Toporišiču]]. Govorila sta med drugimi naša predstojnica [[:w:sl:Vera Smole|Vera Smole]] in [[:w:sl:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]], slikal pa sem tudi organizatorja Toporišičevega simpozija v Pišecah [[:w:sl:Marko Jesenšek|Marka Jesenška]]. Tako kot junija, ko smo bili [http://slov.si/mh/galerije/galeri254/index.html na obisku Toporišičevine na Mostecu], so se tudi tokrat domačini odrezali z dolgim programom in izborno postrežbo. Samo zeblo nas je zunaj. Gospa Ankica Krivec ([http://slov.si/mh/galerije/galeri268/target59.html slika 59]) mi ni izdala svojega naslova v Dobovi, češ da ni potreben, ker jo vsi poznajo. Vprašala me je, če sem slučajno iz Zagreba, in mi zaupala, da je natanko pred enim tednom [[:w:sl:Zvonko Kovač|neznanemu profesorju]], ki je na koledarju pozabil preveriti datum slovesnosti, razložila, da je pomotoma prišel na slavje en teden prezgodaj. Pobahal sem se ji, da vem, kdo je bil ta profesor :)

==Stran '''267''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri267/index.html Pr Maháv], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. september 2015&lt;/small&gt;==

Prvi trije posnetki so s pokekčevskega žura na Hladnikovini, udeleženci pa, razen manjkajočih, vsi z letošnjega [http://slov.si/mh/galerije/galeri250/index.html kekca v Paklenici.] Posnetki 3&amp;ndash;7 so s trgatve pri sorodnikih na Veselici nad Metliko. Grozdje je bilo slabo, tako da smo se bolj posvečali odojku in lanskemu vinu. 8&amp;ndash;10 so s poti na [[:w:sl:Debela peč|Debelo peč]] preko Klečice, sledijo štiri slike kmetij v opuščeni vasi Slamniki nad Bohinjsko Belo. Tu je Pavle Zidar (Zdravko Slamnik) kot otrok pri sorodnikih preživljal počitnice. Več o hišnih imenih te vasi najdemo na spletišču [http://www.hisnaimena.si/ Hišna imena na Gorenjskem.] Do konca te strani v albumu so posnetki s [http://www.pdziri.si/category/markov-tek/ 16. Markovega teka] od Žirov do [http://www.pdziri.si/category/koca/ nove planinske koče na Mrzlem vrhu.] [[:w:sl:Marko Čar|Marko Čar]], po katerem se tek imenuje, je bil stric naše snahe Ane, Stane Čar ([http://slov.si/mh/galerije/galeri267/target26.html slika 26]) je njegov oče. Tekla sta tudi naš Jure in Anin polbrat Luka. Med pohodniki je bil upokojeni profesor s fakultete za šport [[:w:sl:Janko Strel|Janko Strel]] ([http://slov.si/mh/galerije/galeri267/target21.html slika 21]), ki sem ga brž slikal za Wikimedijino Zbirko, tako da je zdaj geslo o njem na Wikipediji opremljeno s fotografijo. Brez slik naše Ele tudi tokrat ni šlo. 

==Stran '''266''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri266/index.html Slovenski slavistični kongres], &lt;br&gt;&lt;small&gt;27. september 2015&lt;/small&gt;==

Vedno bolj dvomim v natančnejše podnaslavljanje fotografij. Potrebno bi že bilo, potrebno, ali časa jemlje preveč poizvedovanje po imenih portretiranih. Javite se prosim sami, da vas vpišem. Tokratni [https://sites.google.com/site/slavisticnodrustvo/kongres15 slovenski slavistični kongres] se je dogajal v dvorani Mestnega muzeja v Ljubljani, večerja s podelitvijo nagrad in zabavo pa v restavraciji Skriti kot v podhodu Ajdovščina.

==Stran '''265''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri265/index.html Sicilija], &lt;br&gt;&lt;small&gt;16. september 2015&lt;/small&gt;==
Lani je bila [http://slov.si/mh/galerije/galeri231/index.html Albanija,] predlanskim [http://slov.si/mh/galerije/galeri206/index.html Sardinja,] še prej [http://slov.si/mh/galerije/galeri144/index.html Korzika,] letos pa je bila odločitev za družinsko potovanje na Sicilijo. Združila naj bi popotovanje, plavanje in varstvo vnukinje Ele, medtem ko bosta njena starša Jure in Ana plezala po pečinah okrog San Vita lo Capo, pa je neurno vreme, o katerem so poročali tudi pri nas, prva dva načrta skrajšalo. Nevihtna noč naju je z Miro k sreči doletela na iztegnjenih sprednjih sedežih najetega avta za podrto kmetijo sredi vinogradov nad mestom Licata.

Prvo noč sva prespala (pravzaprav zaradi dolgo v noč trajajočega koncerta prebdela) v kampu El Bahira pred San Vitom, potem sva se za dve noči preselila v udobje apartmaja mladih. Prvo popotovanjsko noč sva šotorila za vodnim zbiralnikom (če ni bilo le stranišče) na vrhu hriba z garibaldinskim obeliskom ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target11.html slika 11]) in kostnico (''orsario'') [[:w:it:Sacrario di Pianto Romano|Sacrario di Pianto Romano]], postavljeno v spomin [[:w:it:Battaglia di Calatafimi|bitke pri Calatafimiju]]. Tu naj bi [[:w:sl:Giuseppe Garibaldi|Garibaldi]] izrekel stavek: »Qui si fa l'Italia o si muore,« ki je vklesan na spomenik ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target10.html slika 10])  – lep zgled civilizacijskega principa žrtvovanja, kot ga kritično reflektirajo knjige in članki na spletišču [https://www.libraryofsocialscience.com/newsletter/ Library of social science.] 

Prijeten je bil postanek v kraju [[:w:it:Santa Margherita di Belice|Santa Margherita di Belice]], ki ga sicer ni v nobenem vodniku in tudi na zemljevidu ni označen kot ogleda vreden, kulturno pa živi iz izjave pisatelja [[:w:it:Giuseppe Tomasi di Lampedusa|Giuseppeja Tomasija di Lampedusa]] (1996–1957) ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target14.html slika 14] in [http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target15.html slika 15]), da je tu najraje počitnikoval. Po njegovem romanu [[:w:it:Gattopardo|Gattopardo]] je Visconti posnel film ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target16.html slika 16]), mesto podeljuje v njegovem imenu [[:w:it:Premio letterario Giuseppe Tomasi di Lampedusa|literarne nagrade]]. ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target17.html slika 17.]) 

Druga sicilijanska literarna figura je [[:w:en:Luigi Pirandello|Luigi Pirandello]] (1867–1835). Njegovi verzi ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target22.html slika 22]) in kiparski portret ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target23.html slika 23]) so bili posneti pred vhodom v rojstno hišo ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target24.html slika 24]), ki je muzej. Hiša stoji nad obalo južno od mesta [[:w:it:Agrigento|Agrigento]]. Malo stran je njegov grob, katerega obisk spretno tržijo. 

V steni okrepčevalnice v gorskem mestu [[:w:it:Polizzi Generosa|Polizzi Generosa]] sem posnel sicilijanski grb [[:w:en:Triskelion|trinacria]] ([http://slov.si/mh/galerije/galeri265/target37.html slika 37]). Sicilija ima neverjetno veliko grških antičnih arhitekturnih ostankov, presenetile so velike nerazparcelirane površine obdelanih polj, ki pokrivajo cele doline in griče, in velikost starih mest na vrhu hribov, z ozkimi strmimi ulicami.

Svet je majhen: ob odhodu sva na letališču Trapani slučajno srečala Jožeta Lavriča Cascia, s katerim smo se spoznali letos v Novi vasi na Blokah ob Krpanovem simpoziju (gl. [http://slov.si/mh/galerije/galeri245/target22.html sliko 22] na strani [http://slov.si/mh/galerije/galeri245/index.html Boj za Krpanovo dediščino]). Jože je po očetu Sicilijanec (o svoje iskanju sicilijanskih korenin je napisal knjigo ''Korenine siciljanskega labirinta'' {{COBISS|ID=216426496}}, ki priziva v spomin Pregljevo povest ''[[:w:sl:Peter Pavel Glavar|Peter Pavel Glavar]]'' (celotno besedilo je na [[:s:sl:Peter Pavel Glavar, lanšpreški gospod|Wikiviru]]), v kateri je naslovna oseba na poti za očetom Petrom Jakobom Testaferrato) in je najboljši vir informacij o znamenitostih in dobri hrani na turističnih kmetijah (''azienda agrituristica''), za naju tokrat žal prepozno. Tudi za Etno in za Catanio, kjer se je rodila [[:w:sl:Sveta Agata|sv. Agata]], zavetnica glavne ženske osebe v ''Visoški kroniki'' (gl. [http://lit.ijs.si/visoska.html#%C5%BDenske mojo interpretacijo]), je zmanjkalo časa.

Zadnja serija slik dokumentira Anine in Juretove šestice in sedmice v okoliških plezališčih.

==Stran '''264''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri264/index.html Od človeka do človeka], &lt;br&gt;&lt;small&gt;31. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Stran '''263''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri263/index.html Nekoga moraš imeti rad], &lt;br&gt;&lt;small&gt;17. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Stran '''262''' [http://slov.si/mh/galerije/galeri262/index.html »Kaj ni ta gora Škrlatica,« je dejal Kekec in je še vedno strmel na tiste pečine, ki so se dotikale naravnost modrega neba], &lt;br&gt;&lt;small&gt;9. avgust 2015&lt;/small&gt;==

==Opombe==

&lt;references /&gt;

[[Kategorija:Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>400iei9cgvklrx7rh2wxmng8v5sv470</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Partizanska literatura</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4035</id>
    <revision>
      <id>85486</id>
      <parentid>85459</parentid>
      <timestamp>2026-07-23T13:35:19Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Borec */</comment>
      <origin>85486</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="264009" sha1="4qchxwiw9e1qhw98w0el1lldf9cm03o" xml:space="preserve">*Nazaj na [[Partizanski spomeniki na zemljevidu]]

==Sveže dodano==

{{v delu}}

Večinoma po zaslugi Daniela Divjaka; bibliografske enote bo treba še poenotiti in urediti po poglavjih. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:16, 23. november 2023 (CET)

*Franc Konobelj - Slovenko: ''Pod Mežakljo in Karavankami so se uprli''. 1954.
*[https://www.fri.uni-lj.si/sl/o-fakulteti/osebje/alenka-kavcic Alenka Kavčič,] FRI: Rekonstrukcija 3D objektov iz več 2D slik. Diploma iz računalništva, september 1992, Univerza v Ljubljani. [za rekonstrukcijo porušenih spomenikov]
*Stane Koman: ''Spomini v kamen vklesani''. Ljubljana: Krajevni odbor ZB NOB 7. september, ZB za vrednote NOB Ljubljana Bežigrad in Spominsko društvo Novi cvet, 2014. [https://d.cobiss.net/repository/si/files/142460675/175132/H_40_NOB_za%C4%8Dasno.pdf/terms partizanika v NUK]
*Vlado Vrbič in Andreja Jurkovnik: Kajuh: Podobe. Knjižnica Velenje, 2022.
* Cita Lovrenčič Bole: ''Prekomorke''. Ljubljana: Borec; Koper: Lipa, 1986.
*Mile Pavlin (ur.): ''Zgodovina NOB na Logaškem''. Logatec, 2015.
*Jože Dežman: Ljudska sodba. Borec 526-528 (1994): 149-201.
*Samo Zver idr.: ''Franja: Spomin in opomin''. Idrija: Mestni muzej, 2024.
*Pavla Jerina Lah: ''Partizanska bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu''. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1994.
*Rudolf Hribernik Svarun: &quot;Spomini&quot;. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1995.
*Jože Vidic: ''Zločin pri Lenartu''. Ljubljana: Borec, 1973 in 1974. 
*Gustav Fabjančič: ''V izgnanstvo''. Celje: Mohorjeva družba, 1959.
*Karl Stropnik: ''Mojih šestdeset let''. Velenje, 2002.
*Karel Grabeljšek: ''Partizanski obrazi''. Ljubljana : Borec, 1981. 
*Ivo Zorman: ''Trije Borjanovi''. Ljubljana: Kmečka knjiga, 1955.
*Jože Gosnar, Drago Novak: ''Mama, živ sem in zdrav: Spomini na Branka Bernota-Aljaža''. Ljubljana: Borec, 1984. 
*''Gornji Grad med drugo svetovno vojno''. Ur. Zoran Tratnik. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2000.
*Milan Ževart: ''Po sledovih narodnoosvobodilne vojne v mariborskem okraju''. Maribor: Obzorja, 1962.
*Franci Gerbec: Spominska slovesnost ob 80. letnici smrti treh borcev NOB v bunkerju nad Prilesjem pri Blagovici, 15. 1. 1945, založila društvi ZB za vrednote NOB Lukovica in Domžale, Prilesje 18. 1. 2025.
*Franc Sever - Franta: ''Trenutki odločitev''. Maribor: Pivec, 2019. 487 str.
*Franc Sever - Franta: ''Past na Menini planini: Kako smo prelisičili XIV. SS-divizijo Galicija na Menini planini''. Ljubljana: Sophia, 2019. 154 str.
*Aleš Valič: Frontniki, Založba Borec, 1980.
*Anton Vratuša:  Iz verig v svobodo-Rabska brigada, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1998.
*Milena Vrenčur, Ivan Križnar:  V navzkrižnem ognju: Grosupeljsko in Stiško okrožje OF 1941-1945, založnik ponatisa ZB NOB Grosuplje, 2017.
*Božena Grosman:  Partizanska zdravnica, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1985.
*Metod Mikuž:  Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji, 1. knjiga, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1960.
*Ferdo Godina:  Spomini na partizanska leta, l. knjiga, ll. knjiga, Založba borec, Ljubljana 1974.
*Anton Ožbolt: ''Šercerjeva bojna pot''. Ljubljana: Borec, 1974 (dop. izdaja). 291 str.
*Rado Zakonjšek: ''Štajerska 1941''. Ljubljana: Borec, 1980
*''Spomini še živijo''. Ur. Vida Miloševič Arnold idr. Ljubljana: Sophia, 2023). 213 str. 
*Tone Ferenc, Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji, Borec 1977
*Janez Kramar, Marezige, Trdnjava slovenstva v Istri 1861-1930, Lipa 1982
*Branko Babič, Primorska ni klonila, Spomini iz vojnih let, spomini NOB, Primorska, Založba Lipa 1982
*Milica Kacin-Wohinz, Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo, Založba Obzorja 1972
*Julij Beltram, Tukaj je Jugoslavija (Goriška 1945-47), Lipa 1983
*Tržaško ozemlje, seznam Imen + zemljevid, Založila Slovenska matica 1977
*DOMOBRANSTVO NA PRIMORSKEM - Boris Mlakar, Domobranstvo na Primorskem, znanstvena razprava, v kateri so na podlagi dosegljivih virov celostno obdelali nastanek, razvoj in konec primorske oblike domobranstva, kolaboracionistične in kontrarevolucionarne formacije pod okriljem policije nemškega okupatorja, Založba Borec, 1982
*Na Primorskem so izkopali puške, Partizanska knjižnica 1963
*Po poteh osvoboditve Primorske, ZPM Slovenije 1980, 57 strani
*Ernest Radetić, Istra pod Italijom (1918-1943) z zemljevidom, Zagreb, 1944
*Narodni junak Danilo Zelen, Društvo Tigr 1998
*Zorko Jelinčič nad prezrtjem in mitom, Ob stoletnici rojstva
*Zbornik referatov s simpozija &quot;Zorko Jelinčič v slovenski preteklosti&quot;
*Maks Zadnik, Istrski odred,Nova Gorica 1975, 899 strani, trda vezava
*Lavo Čermelj , Med prvim in drugim tržaškim procesom, Slovenska matica 1972
*OB TRŽAŠKEM PROCESU 1941 – Lavo Čermelj, Ob tržaškem procesu: spomini in beležke, Mladinska knjiga 1962, 127 strani
*Lavo Čermelj, Spomin na moja tržaška leta, Slovenska matica 1969
*Dorče Sardoč, Tigrova sled, Pričevanj o uporu primorskih ljudi pod fašizmom, Založba Lipa 1983
*Emil Sovdat, Tam, kjer teče bistra Zila, Zavod Borec 1967
*Borivoj Lah – Boris, Od Kobarida do Trsta,Boj tridesete divizije v štirinajstih ofenzivah. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije 1996, 289 strani, trda vezava + fotografije in zemljevidi + imensko kazalo, kazalo vojaških enot in ustanov
*Tjaša Kronovšek: [https://www.academia.edu/118036726/Med_idealom_in_resni%C4%8Dnostjo_%C5%BEenske_v_%C4%8Dasu_druge_svetovne_vojne_na_Slovenskem?email_work_card=abstract-read-more Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem.] ''Prispevki za novejšo zgodovino'' LVIX – 3/2019. Academia.edu.
*[https://okupacijskemeje.si/cip.html Okupacijske meje.] Inštitut za novejšo zgodovino, 2019.
*Vida Tom-Lasič: KLIČE VIR, VIR, VIR ...  Ljubljana: Založba Borec, 1986.
*Franc Puncer: DUHOVNIK V TABORIŠČU SMRTI (iz nenapisanega dnevnika). Celje: MD Celje, 1991.
*Stane Stražar: ''Od Prevoj do Trojan''. Lukovica, 1985
*Pavla Jerina-Lah idr.: ''Delo žensk na zdravstvenem in socialnem področju v NOB''. Novo mesto, 1996.
*Niko Lukež: ''Od SNOS-a do suverenosti'' (razstava). Mestni muzej Ljubljana, 1999.
*Matija Žganjar: ''Zlomljena krila: Reševanje zavezniških letalcev na Slovenskem med drugo svetovno vojno''. ZZB NOB Slovenije, 2012. 
*''Trideset let Molniške čete'' {{COBISS|ID=1549171}}
*''Spomeniki in žrtve fašističnega nasilja v občini Ljubljana-Bežigrad'' (Koman Stane za Ježico, Črnuče in Podgorico, Lešnjak Pavle za Bežigrad, Kastelic Stane za Dol in Beričevo), ur. S. Koman. Ljubljana: [Skupščina občine Ljubljana-Bežigrad], 1991. 1 mapa, 439 str. (Knjižnica MNSZ)
*''OD FAŠISTIČNEGA ŠKVADRIZMA DO POKOLOV V RIŽARNI: Trst-Istra-Furlanija 1911-1945''. Trst: ANED, 1974.
*''OD JEČE DO JEČE: Jugoslovanke v kaznilnicah fašistične Italije 1941-1945: Zbornik''. Ljubljana: Borec, 1985.
*Jože Vidic: ''Po sledovih črne roke''. Ljubljana: Borec, 1975, 1982,
*[https://www.spomeniki.org/monuments/ Spomeniki prihodnosti.] Trst.
*Luciano Patat: Vlaki za koncentracijska taborišča – Deportacije iz goriškega zapora (1943-1945). Gorica: Kulturni dom; Videm Istituto friulano per la storia del movimento di liberazione, 2023.
*[https://raumdernamen.mauthausen-memorial.org/ Raum der Namen.] DIE TOTEN DES KZ MAUTHAUSEN.
*[[:w:Seznam ubitih in umrlih slovenskih taboriščnikov v taborišču Jasenovac|Seznam ubitih in umrlih slovenskih taboriščnikov v taborišču Jasenovac]], ur. Bojan Balkovec po Slavku Malnarju. Wikipedija
*[https://www.youtube.com/watch?v=DmK6Mnt3lWM Božidar Flajšman in Janez Weiss: Slovenski narodnoosvobodilni svet 80 let pozneje. Središče za zgodovino.] Youtube.
*Franc Štefe - Miško: Nemška okupacija in narodnoosvobodilni boj. ''Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem''. Ur. Franc Benedik. Šenčur: ZB NOB, 2008 (Gorenjski kraji in ljudje, 30).
*France Križnar: ''Ne vdaj se, fant''. Ljubljana: Borec, 1968 {{COBISS|ID=1910024}}
*Beti Žerovc in Sanja Horvatinčić (ur.): ''Shaping Revolutionary Memory: The production of monuments in socialist Yugoslavia''. Ljubljana, 2023. [V knjigi je citiran tudi naš projekt.]
*[https://slov.si/doc/50_let_telesne_vzgoje_ribnica.pdf ''50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini: 1906-1956''.] Ribnica, 1956.
*Karel Mikulič: [https://slov.si/doc/mikulic_loski_potok.pdf ''Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje: Krimski bataljon - Ogenca - Jelenov Žleb''.] Ljubljana, 2000.
*Matija Maležič - Ciril: [https://slov.si/doc/malezic_ribnica.pdf NARODNOOSVOBODILNA BORBA: KRATEK ČASOVNI PREGLED VAŽNEJŠIH DOGODKOV V  SEDANJI OBČINI RIBNICA.] ''Ribnica skozi stoletja''. Ribnica, 1982.
*Matija Maležič: [https://slov.si/doc/malezic_zgodbe.pdf ''Zgodbe krutih časov'':] Iz zapiskov, dokumentov in spominov Matije Maležiča (1916-2012). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2008.
*Otroštvo v senci vojnih dni, Zveza prijateljev mladine Slovenije, ČGP Delo, avgust 1980.
*Brda in Brici, Občina Brda, Dobrovo, november 2013.
*Valerija Skrinjar Tvrz, Odločila sem se, ZB za vrednote NOB Zagorje ob Savi, 2023.
*50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini, Propagandna komisija zletnega zbora, Železniška tiskarna Ljubljana, maj 1956.
*Jože Dular, Semič v Beli krajini, Iskra-tovarna kondenzatorjev v Semiču ob 20-letnici obstoja, Kočevski tisk v Kočevju, julij 1971.
*Franc Lajnšič: [https://slov.si/doc/lajnsic_partizanske_bolnice.pdf Partizanske bolnice v Sloveniji,] [2023].
*''V spomin Miranu Jarcu''. Stari Log: Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu, 2002.
*Radule Butrović,  Albert Klun, Tretja prekomorska brigada, »Soča« Nova Gorica 1967.
*Manojlo Babić, Miroslav Luštek, Tankisti prekomorci, »Soča« Nova Gorica 1969.
*Srečko Vilhar; Albert Klun, Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji, »Soča« Nova Gorica1969.
*Ivan Jerman, Pevski zbor jugoslovanske brigade Srečko Kosovel, Partizanska knjiga, Ljubljana 1970.
*Srečko Vilhar, Albert Klun, Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki, Partizanska knjiga Ljubljana 1970.
*Srečko Vilhar, Albert Klun, Po poteh Sardincev, Partizanska knjiga Ljubljana 1973.
*Janez Tomšič, Narodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorščaki, Partizanska knjiga Ljubljana 1974.
*Albert Klun, Iz Afrike v narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije, Partizanska knjiga Ljubljana 1978..
*Albert Klun, Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni, Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 15. zvezek. ČZDO Komunist TOZD Komunist in Zavod SRS za spomeniško varstvo, Ljubljana 1980.
*Janko Perat, Odločitev v puščavi, »Lipa« Koper 1980.
*Milica Trebše-Štolfa, Kulturna ustvarjalnost v prekomorskih brigadah in drugih prekomorskih enotah NOVJ 1943-1945, Zbornik – Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre, str. 215-233, Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana 1993..
*Skupina avtorjev, Prekomorci,  ob 70-letnici prihoda prvih slovenskih prekomorskih pripadnikov NOVJ na jugoslovansko  bojišče, Pokrajinski arhiv Koper; Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana 2014.
*Sara Perini, Posebni bataljoni 1940-1945, Slovensko kulturno društvo Tabor, Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši, ANPI,Trst, 2007.
*Jože Marolt, Šercerjeva brigada na Štajerskem, Obzorja, Maribor, 1993.
*Drago Vresnik, Tretja brigada Vojske državne varnosti Narodne obrambe, prispevek k zgodovini VDV- RK ZRVS Slovenije, Naša obramba , Odbor skupnosti borcev 3. brigade VDV-NO, Ljubljana,1988 .
*Janez Tomšič, NOB na Jadranu in slovenski pomorščaki,  knjižnica NOV IN POS 42, Ljubljana, 1974.
*Velimir Vulikić, Zobozdravstvena služba v NOB na Slovenskem, Partizanska knjiga, 1985.
*Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem, ZB NOB Visoko, 2008.
*Matjaž Klemenčič, Ameriški Slovenci in NOB v Jugoslaviji, založba Obzorja, 1987.
*Marko  Vrhunec, O narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem : 1941-1945, Ljubljana : Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije : GO ZZB NOB Slovenije, 2006, .
*Marjan Žnidarič, Na krilih junaštva in tovarištva, Ljubljana, 2009.
*Matija  Žgajnar, Koledar dogodkov v narodno-osvobodilnem gibanju  1941-1945, Pionirjeva knjižnica, MK, Ljubljana, 1981.
*Fran Roš, Slovenski izgnanci v Srbiji 1941-1945, Obzorja Maribor, 1967.
*Srečko Vilhar, Albert Klun, Primorci in Istrani od pregnanstva do prekomorskih Ljubljana : Osrednji odbor Prekomorskih brigad, (Knjižnica NOV in POS ; 41) : Partizanska knjiga, 1973.
*Ignac Gregorač, Štampiljke Osvobodilne fronte slovenskega narod 1941-1945, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije 1997.
*Ivan Križnar, Kranjsko okrožje med nemško okupacijo in narodno osvobodilnim bojem 1941-1945 : kranjsko okrožje 1941-1945: Območno združenje borcev in udeležencev NOB ; Tržič : Občinski odbor ZV NOV, 2007.
*Osvoboditev Slovenije NOB, referati z znanstvenega posvetovanja v Ljubljani 22. in 23. december 1975) založba Borec 1977.
*Marjan Učakar-Ljubo, Kolaboracija Slovenije, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2004.
*Milan Ževart, Stane Rečak, Od vstaje do zmage, narodnoosvobodilna vojna v Šaleški dolini in Šmartnem ob Paki, NOB Šaleška dolina, Šmartno ob Paki, založba Obzorja 1966.
*Drago Vončina, Kronika šolstva med NOB v Beli krajini, založba Borec, 1978.
*Franc Strle, Med proletarci, Mladinska knjiga, 1953.
*Ivan Renko, Vojkov vod, Partizanska knjiga , 1973.
*Albert Klun, Domovina je ena. Prekomorci - borci NOVJ v osvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, na domačih in tujih tleh, Partizanska knjiga, 1986.
*Koroška v borbi, spomini na osvobodilno borbo v Slovenski Koroški. Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške, Celovec 1951.
*Milan Ževart, Stane Terčak, Od vstaje do zmage, NOB v Šaleški dolini in Šmartnem ob Paki, Obzorja 1966.
*Naši spomini: zbornik izgnancev, beguncev in pregnancev iz občin Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri, Območna organizacija, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, 2014.
*F. Šetinc in Kranjc, Zbornik krajevne organizacije društva izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana-Šiška, KO DIS 1941 – 1945,  L,- Šiška, 2001.
*Slovenski izgnanci: proslava na dan borca, 4. Julija, na gradu v Brestanici, 1972, &quot;Komunist&quot;, 1972.
*Martin Mrzdovnik, Zreški izgnanci: izgnani v času II. svetovne,  Občina Slovenske Konjice, 2020.
*F. Omerzu, Spomini izgnancev 1941-1945, DIS 1941-1945 KO Bistrica ob Sotli, 1997.
*Joža Vovk, Izgnanci, Beograd, 1945,  Beograd, 1945.
*A. Vidic, Spomini izgnancev, samozaložba, Lj-Šiška, 2023.
*Jože Kožuh, Domovina je ena: spomini slovenskega izseljenca (1941-194), založba Borec, 1979.
*Maca Jogan, Bizeljsko: 3011 jih je šlo … Spomini na otroštvo v izgnanstvu, 1-2, KO Bizeljsko DIS 1941.1945, 2011.
*Rudi Steinbücher, Oj, zdaj gremo: Slovenski izgnanci v Kraljevu, založba Borec Ljubljana 1988 .
*Gregor Kaplan, Vrste in oblika nasilja madžarskega okupatorja, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, 2002.
*''Zbornik spomenikov narodnoosvobodilnega boja v občini Slovenska Bistrica'', 1985 (2. izdaja).  
*V. Jerkovič, Nekaj spominov iztrganih iz pozabe, pred 50 leti, samozaložba, 1995.
*Somrak Leopold-Polde, Ko bodo leta minila, samozaložba, 2005.
*Z. Roter, Padle maske. Od partizanskih sanj do novih dni, Sever&amp;Sever, Ljubljana  2013.
*Težka ura: izbor partizanskih iger, MK, Ljubljana  1967.
*R. Zakonjšek, Partizanski kurirji, Ljubljana  1985.
*I. Renko, Vojkov vod, Partizanska knjiga, Ljubljana 1973.
*J. Pirjevec, D. Dukovski, Nevenka Troha,  Gorazd Bajc, Guido Franzinetti, Fojbe,  Ljubljana  2009.
*Franc Sever-Franta, Past na Menina planini, Ljubljana  2019.
*B. Grosman, Partizanska zdravnica, Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
*Pesmi, ki pojejo v času,  zbirka slovenskih partizanskih pesmi, ob 65. obletnici ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini 2010.
*K. Brenkova, Partizanska bolničarka, Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.
*B. Korošec, Partizanska kartografija, Partizanska knjiga, Ljubljana 1986.
*T. Lotrič, Škofjeloški odred, Partizanska knjig, Ljubljana  1971.
*F. Kosmač, Partizanske zgodbe, Mladinska knjiga, Ljubljana 1948.
*A. Ikovic, M. Linasi, Koroško partizansko zdravstvo, Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
*Partizanske pesmi, zbral in uredil Josip Ribičič, Ljubljana 1968.
*F. Šibelja, Med prvimi partizani na Krasu, spomini na Kraško četo, Lipa, Koper 1981.
*Dj. Šmicberger, Partizanska sedma sila: tisk in novinarstvo v NOB , Partizanska knjiga, Ljubljana 1988.
*N. Košir, Mojih 616 partizanskih dni,  Borec, Ljubljana  1988.
*R. Hribernik-Svarun, Partizanski ključ, Odbor skupnosti borcev Dolomitskega odreda NOV in POS,  Ljubljana 1982.
*Franc Sever-Franta, Poklon gozdovom, Založba Sophia, Ljubljana 2019.
*C. Kranjc, Slovenske partizanske tiskarne v borbi za svobodo, št.1, Propagandna komisija pri IOOF, 1945.
*K. Mikulič, Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje, Krimski bataljon, Ogenca, Jelenov Žleb, samozaložba, Ljubljana 2000
*S. Reisp, Kričač: radio Osvobodilne fronte 1941-1942,Partizanska knjiga, Ljubljana 1975
*T. Ferenc, Primorska pred vseljudsko vstajo 1943, Partizanska knjiga, Ljubljana1983
*R. Vogrič, Boj Belokranjcev, Partizanska knjiga 1973
*F. Godina. Košček  njihove mladosti, Partizanska knjiga, Ljubljana 1987
*Janez Švajncer, Marijan Zlobec, Milan Filipčič in Slavko Kumer, Bili so uporni, vodnik po koncentracijskih taboriščih in zaporih, Partizanska knjiga, Ljubljana  1983
*Z. Klanjšček, Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945, Partizanska knjiga, Ljubljana 1977
*A. Klun, Brigada bratstva in enotnosti. Partizanska knjiga, Ljubljana 1981
*M. Ževart, Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini, Partizanska  knjiga, Ljubljana1977
*M. Guček, Bojna pot Šercerjeve brigade, Partizanska knjiga, Ljubljana 1973, Pekoči sneg, 1973, Pekoči sneg II 1984, Strmi lazi 1984
*R. Simonitti, Zborovske pesmi in revolucija, Partizanska knjiga, Ljubljana1970
*M. Dolenc, Veterinarska služba v NOB na Slovenskem, Partizanska knjiga, Ljubljana1975
*Partizanski zdravstveni vestnik, Sanitetni odsek GŠ NOV in POS , 1,2,3,4,5,6,7,8,9-10, 1944
*M. Mejak, Lirika upora, izbor pesmi iz osvobodilnega boja, Cankarjeva založba, Ljubljana 1961
*R. Gobec, S. Mihelčič, R. Simonitti, Pesem svobodnih ljudi, Ljubljana 1953
*Ana Hoffman, Glasba, politika, afekt: novo življenje partizanske pesmi v Sloveniji, Založba ZRC, 2015, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5MP1ZAOW dLib] 
*Cvetko, Ciril, Rajšter, Branko, Ribičič, Mitja, Hohnjec, Nevenka, Mladinski pevski zbor Maribor. Pesmi partizana Cirila. Obzorja, 1980. 
*Vekoslav Grmič, Ne pozabimo: pomniki naj ostanejo zapisani v naša srca, Društvo piscev zgodovine NOB, Ljubljana 1998.
*Fotografski dokumenti o boju Komunistične partije Slovenije, II. del, Zbornik fotografij iz narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda 1941-1945, 2. knjiga MNO v LRS, Ljubljana 1961.
*J. Matulić,  Z INŽENIRCI V BOJU ZA SVOBODO , Partizanska knjiga, Ljubljana 1984.
*Franc Črnugelj-Zorko, NA ZAHODNIH MEJAH 1943, Partizanska knjiga, Ljubljana 1986.
*Franjo Bavec-Branko , NA ZAHODNIH MEJAH 1945, Društvo piscev zgodovine NOV, Ljubljana, 1997.
*PRIMORSKE BRIGADE, 1943-1953, Društvo piscev zgodovine NOV, Ljubljana, 2005.
*Hardvik Pirnovar,  PO SLEDEH KOLABORACIJE 1941-1945.
*Drago Suhi: PETI BATALJON (NOB PRIMORSKA ...).
*Franc Črnugelj-Zorko, Stanka Hren, Milena Petrič, Jožica Miklavčič, Maja Mirkov, NA ZAHODNIH MEJAH-1944, BRIŠKO-BENEŠKI ODRED, 1993.
*Stanko Petelin, PREŠERNOVCI, Narodna armija, Beograd 1968.
*Ciril Zupanc, MIHAJLO, OBVEŠČEVALEC IN DIVERZANT IX. KORPUSA,  ZMAGA V SKUPNEM BOJU NAD NACI-FAŠIZMOM, Goriški muzej, 2007.
*Boris Mlakar, DOMOBRANSTVO NA PRIMORSKEM 1943-1945, Borec, Ljubljana 1982.
*Velimir Kraševec-Igor, DOLENJSKI PUNTARJI, ZAPADNODOLENJSKI ODRED, Borec, Ljubljana 1985.
*Vilma in Franc Pirkovič, BOJNA POT GORJANSKEGA BATALJONA, Dolenjski muzej, Novo mesto, 1987.
*Vili Prinčič, Štandrež V DUHU NOB, Štandrež, 2008.
*POSLOVILNA PISMA ŽRTEV ZA SVOBODO, Obzorja, 1978.
*Lojze Penič, PARTIZANSKO POHORJE, KRONIKA NOB NA ŠTAJERSKEM, ZPM, Ljubljana, 1973.
*Ivan Jan: ''Kokrški odred, 1&amp;ndash;3: NARODNOOSVOBODILNI BOJ POD KARAVANKAMI''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1980 (ZBIRKa NOV IN POS).
*Franc Šetinc, IZGNANCI, Partizanska knjiga, Ljubljana 1976.
*V. Strugar, JUGOSLAVIJA 1941-1945, Partizanska knjiga, Ljubljana 1980.
*''Rob in okolica v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945''. Izdano ob 40-letnici boja narodne zaščite na Kuclju - za praznik občine Ljubljana Vič-Rudnik, 27. aprila 1982. {{COBISS|ID=20835079}}
*Anton Ožbolt, Dežela Petra Klepca, založba Borec, Ljubljana 1974.
*Anton Ožbolt, Utrinki iz podzemlja, založba Borec, Ljubljana 1979.
*Stanko Petelin-Vojko, Krajevna skupnost Podpeč-Preserje v NOB, koordinacijski odbor za zgodovinopisje pri predsedstvu OK SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik, Ljubljana oktober 1983.
*Anton Avsec, Ljudska oblast na slovenskem 1941-1947, Muzej ljudske revolucije Slovenije, Kočevje 1973 (opomba: Razstava v počastitev 30.obletnice zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, oktober 1973).
*Pavle Lešnjak, gradivo pripravil Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljan-Bežigrad, 3. zvezek, Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989.
*Miha Čerin, Ljubljansko Posavje v ljudski revoluciji, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljan-Bežigrad, 2. zvezek., Ljubljana 1985.
*Lojze Požun, Trbovlje v NOB 1941-1942, občinski odbor ZZB NOV, Trbovlje 1986.
*Stane Šinkovec: ''Begunje: Nemška okupacija 1941-1945''. Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, Kranj 1995.
*Zdravko Klanjšček, Pregled narodnoosvobodilne vojne 1941-1945 na Slovenskem, Partizanska knjiga 1989.
*Slovenska narodna pomoč v okupirani Ljubljani med 1941-1945, Mestni odbor medvojnega aktiva OF v Ljubljani, 1995.
*Katjuša Žigon: ''Spominjamo se ...''. Nova Gorica: Območno združenje borcev za vrednote NOB, 2018.
* Branko Rupnik: ''Logaški bataljon, odločen korak k obstoju naroda''. Logatec: ZB NOB Logatec in Arhiv RS, 2006 (druga izdaja 2013).
* Lado Ambrožič ml.: ''Novljanovo stoletje 1908-2004''. Ljubljana: Modrijan, 2006 (in dva ponatisa). 
*Jože Vogrinc: ''Nočem umreti v Šleziji''. Borec, 1981.
*[https://www.sogde.org/en/events/asthetiken-des-widerstands-partisan-innenkunst-und-feministische-partisanische-kulturpraxis-in-jugoslawien-und-karnten-koroska/ Aesthetics of Resistance. Partisan Art and Feminist Partisan Cultural Practice in Yugoslavia and Carinthia.] Mednarodna konferenca Estetika upora – partizanska umetnost in feministična partizanska kulturna praksa v Jugoslaviji in na Koroškem. Univerza v Celovcu 27. in 29. 10. 2023.
*[https://spz.slo.at/sl/15727/zensko-ime-odpora-razstava Žensko ime odpora.] Razstava, kuratorke: Helena Verdel, Vida Obid, Sissi Rausch, Elisabeth Holzinger in Gerti Malle. Ljudski dom Celovec 25. 3. 2023. 
*Slavko Alojz Kramar: [https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf ''Slovenski taboriščniki v Jasenovcu – Knjiga imen in obrazov''.] Zagreb, 2023.
*Slavko Alojz Kramar: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7VYHXJVZ ''Slovenski izgnanci v neodvisni državi Hrvaški''.] Zagreb, 2016. Tudi na [https://www.slovenci-zagreb.hr/wp-content/uploads/2017/02/Slovenski_izgnanci_v_NDH.pdf spletu Slovencev v Zagrebu.]
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-S3GK6KY5 ''Novi odmev.''] Glasilo Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom, Zagreb.
*Oto Luthar, Urška Strle, Marta Verginella: ''Užaljeno maščevanje''. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023.
*Slavko Šömen: ''Molitev za Jasenovac''. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023.
*Anton Čamernik: ''Spomini na sodne zapore''. Ljubljana: Borec, 1980.
*Jožica Veble Hodnikova: ''Preživela sem taborišče smrti''. Ljubljana: Borec, 1975.
*Miloš Ivančič: [https://freeweb.t-2.net/okno/ Moje okno]:
**[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZV7XEEJ ''Fašizem za Butalce''.] Koper. ZB, 2018.
**[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SFFO3BY5 ''Ko so v Gabrovici zorele češnje'']. Koper: ZB, 2021.
**[https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gentilejeva-reforma ''Gentilejeva reforma'']  (kako so Italijani v času fašizma izvajali etnocid nad nami s pomočjo šole).
**[https://issuu.com/milos-ivancic/docs/ri_arna ''Rižarna'' – krematorij za uporne Primorce]: Pripovedi o tržaškem uničevalnem taborišču, ki je bil namenjen prav primorskim Slovencem.
**[https://issuu.com/milos-ivancic/docs/osvoboditev_trsta ''Osvoboditev Trsta''].  
**[http://www.zb-koper.si/publikacije/upor.pdf ''Prvi protifašistični upori leta 1921'']. Koper: ZB, 2016 (zbornik okrogle mize na isto temo, ki razkriva do sedaj zelo malo znane upore prve upore proti fašistom na svetu).
**Miloš Ivančič: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8ZHBBTS ''Prekomorci''.] Koper, 2023.
**Miloš Ivančič: [http://www.zb-koper.si/publikacije/Fojba%20lazi.pdf ''Fojba laži''.] Koper: ZB, 2020. [https://www.zb-koper.si/foiba%20ital.htm ''Foiba delle bugie. La vera storia delle foibe con documenti fin adesso non noti''], [https://www.zb-koper.si/foiba%20angl.htm ''Foiba of lies. You will see the history of the foibe with documents not yet known''] 
*Velimir Kraševec-Igor: ''Deveta SNOU brigada &quot;kočevska&quot;, kratek oris''. Kočevje, 1983.
*Pavle Žaucer, Zdenko Marinček in Franc Šetinc (ur.): ''Slovenski izgnanci, proslava na dan borca 4. julija na gradu v Brestanici'' - dokumenti. Ljubljana, 1973.
*Alojz Kermavnar: ''Ambulanta E preko 4 G''. Ljubljana: Borec, 1975.
*Matevž Hace: ''Nepozabno leto 1942'. Ljubljana: Borec, 1979.
*Jože Vidic: ''Semenj v Bistrici''. Ljubljana: Borec, 1981.
*Mira Mihevc: ''Pogumna zvesta četa''. Ljubljana, 1990.
*Ivica Žnidaršič: ''Bučka na Dolenjskem skozi čas''. Ljubljana, 2010.
*Zdenka Kaplan: ''Umrli Slovenci med izgonom v tujini in skrbi za njihov spomin''. Ljubljana, 2021.
*Tone Fajfar: ''Odločitev''. Ljubljana: Borec, 1981.
*Vera Osolnik Klopčič, Maca Jogan, Živa Vidmar: [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_slo.pdf 80 let od prvega ženskega kongresa (od 16. do 18. oktobra 1943).] Ljubljana, Dobrnič, 2023. [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ger.pdf nem.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ita.pdf ita.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_hun.pdf madž.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_srh.pdf srbohrvaško] 
*[https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38031/gradivo_za_topografijo_NOB_II_del.pdf Gradivo ZA TOPOGRAFIJO NOB, 2. snopič, 2. del: Poljanska dolina.] Ljubljana, 1959. Sistory.
*''XII.SNOU BRIGADA: SEZNAM PADLIH BORCEV''. Ljubljana: ?. 44 str. {{COBISS|ID=23804728}}
*Ivan Trop: ''Spominska obeležja / Spomeniki in obeležja NOB''. ZB za vrednote NOB Nova Gorica, 2014.
*Pavla Jerina-Pah: ''Zdravniki in medicinci NOB, padli za svobodno Slovenijo''. Vrhnika, 1997.
*Vesna Jerbič Perko in Blaž Štangelj: ''Spominski kraji in dogodki iz narodnoosvobodilnega boja Kočevske''. ZB Kočevje, 2020 (zgibanka). 
*Mira Svetina: [https://slov.si/doc/mira_svetina_slovenke_v_boju_borec_1975.pdf Slovenke v boju za socialno in narodno osvoboditev.] ''Borec'' 1975.
*Stane Gerk, Ivka Križnar, Štefanija Ravnikar-Podbevšek: ''Slovenke v narodnoosvobodilnem boju: Zbornik dokumentov, člankov in spominov''. Ljubljana: Borec, 1970.
*Dušanka Kovačević idr.: ''Borbeni put žena Jugoslavije''. Beograd: Leksikografski zavod Sveznanje, 1972.
*''Pohod štirinajste divizije''. DDU, 1974 (Novi vidiki).
*[https://www.zb-nob-nm.si/zb-nob-zuzemberk/ NOB Žužemberk.] Ur. Darko Pucelj, 2023.
*''Komandant Stane''. Ur. Anton Bebler in Peter Stante-Skala. Ljubljana: Borec, 1977. 
*Stane Terčak: ''Ukradeni otroci''. Ljubljana, Borec, 1972.
*Štefanija Ravnikar-Podbevšek:   ''Sv. Urh''. Ljubljana: Borec, 1966.
*Franta Komel: ''Narodnoosvobodilna borba  v Sloveniji 1941–1945''. Maribor: Obzorja, 1960.
*Jože Štok-Korotan: ''Jeklena pest''. Ljubljana: Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije, 1953.
*Drago Vončina: ''Kronika šolstva med NOB v Beli krajini''. Borec, 1978.
*''Boj pod Triglavom: Zbornik 1941-1945''. Gorje pri Bledu, 1966.
*Emil Lajh: ''Stari pisker''. Ljubljana, 1980 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 18).
*Herman Janež: ''Kampor:  koncentracijsko taborišče na otoku Rabu''. Ljubljana, 1988.
*Irena Škufca: ''Od spomenika do spomenika''. Kočevje, ?
*Viktor Volčjak: ''Bolnica Franja''. Ljubljana, 1960.
*Jadran Ožbolt: ''Franc Ožbolt: Življenje in pesmi''. Kočevje, 1017. 
*Ria Bačer: ''Novo mesto, pet držav''. Novo mesto, 2014.
*Lado Ambrožič-Novljan: ''Partizanska protiofenziva''. Ljubljana, 1965 (Dokazi).
*Ivan Križnar: ''Narod si bo pisal sodbo sam: Izbor iz člankov in spominov o zboru odposlancev slovenskega naroda''. Kočevje, 1968.
*Danilo Cerkvenik: ''Ob 40-letnici vstaje na Kamniškem''. Kamnik, 1981.
*Anton Štampohar: ''Iz bojev novomeških tekstilce''v. Novo mesto, 1984.
*Lojze Penič, Marjan Žnidarič, Janez Švajncer: ''Severovzhodna Slovenija v bojih za svobodo''. Ljubljana, 1999.
*Stane Jajtič idr. ''Po poteh odposlancev, zbora pionirjev v Kočevju''. Zveza prijateljev mladine Slovenije, 1983.
*''Slovenija 1941-1945: opravičevanje kolaboracije''. Ljubljana, 1996.
*Aleksander Tadić: ''Matere herojev pripovedujejo''. Borec, 1976.
*''Ljubljana v ilegali, 1919-1959: 1&amp;ndash;4''. Ljubljana, 1959&amp;ndash;1970.

==Biblioteka Znaci==

* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2570.pdf Zgodovinske INFO table zveze borcev v Brežicah,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2569.pdf Ilegalka Marija Teropšič,] 2025.
* France Križnar: [https://znaci.org/00003/2564.pdf Ne vdaj se, fant.] Ljubljana: Borec, 1968.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2563.pdf Partizan Maksimiljan Medved - Bojan,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2562.pdf Partizan Anton Medved,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2377.pdf Spomenik Brežiški partizanski četi,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2236.pdf Prvi javni spomenik v Brežicah,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2087.pdf Štajerska v plamenih.] Posavski muzej Brežice, 2012.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2086.pdf Kozjanski odred, knjiga 2,] Obzorja Maribor 1993.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2085.pdf Kozjanski odred, knjiga 1,] Obzorja Maribor 1993.
*Herman Janež: [https://znaci.org/00003/1264.pdf ''Koncentracijsko taborišče Kampor na otoku Rabu 1942-1943''.] Ljubljana: Taboriščni odbor Rab-Gonars pri Koordinacijskem odboru žrtev vojnega nasilja ZZB NOB Slovenije, 2012. 
*Aleksander Gala: ''Partizanski zdravnik''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972, 1978. [https://znaci.org/00003/1266.pdf 1.del,] [https://znaci.org/00003/1267.pdf 2. del]
*Marjan Toš: [https://znaci.org/00003/1265.pdf ''Osrednje Slovenske gorice 1941-1945: med odporom in okupatorjevim nasiljem: (ob 80-letnici ustanovitve OF slovenskega naroda)''.] Lenart: Združenje za vrednote NOB, 2021.
*Milan Ževart: [https://znaci.org/00003/1268.pdf ''Po sledovih narodnoosvobodilne vojne v mariborskem okraju''.] Maribor: Obzorja, 1962.
*Rado Zakonjšek - Cankar: ''Velika preizkušnja, prispevek k zgodovini NOV v Savinjski dolini 1941-1945''. Ljubljana: Borec, 1977. [https://znaci.org/00003/1271.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1272.pdf 2. del]
*Ivan Kalinšek: [https://znaci.org/00003/1273.pdf ''Zdravljenje ranjencev v SCVPB (slovenski centralni vojno partizanski bolnici)''.] 1975 (Knjižnica NOV in POS). {{COBISS|ID=5427968}}
*''Slovensko pesništvo upora: 1941-1945''. Ur. Boris Paternu idr. [https://znaci.org/00003/1104.pdf&lt;br&gt; 1. knjiga: Partizanske] (Ljubljana: MK, Partizanska knjiga, 1987), 566 str.&lt;br&gt;[https://znaci.org/00003/1105.pdf 2. knjiga: Partizanske (1),] [https://znaci.org/00003/1106.pdf (2)] (Novo mesto: Dolenjska založba, 1995 idr.), 709 str.&lt;br&gt; [https://znaci.org/00003/1107.pdf 3. knjiga: Zaledne] (Novo mesto: Dolenjska založba, idr., 1996),  596 str.&lt;br&gt; [https://znaci.org/00003/1108.pdf  4. knjiga: Zaporniške in taboriščne, izgnanske, iz tujih enot (1),] [https://znaci.org/00003/1109.pdf  (2)] (Novo mesto: Dolenjska založba idr., 1997), 629 str.
*Franc Štefe Miško idr. [https://znaci.org/00003/1101.pdf ''Udin boršt'',] 1982 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 31). 
*Ivan Ferlež: ''Druga grupa odredov in štajerski partizani 1941-1942''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972. [https://znaci.org/00003/1092.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1093.pdf 2. del]
*Stane Semič - Daki: ''Najboljši so padli, [https://znaci.org/00003/1098.pdf 1,] [https://znaci.org/00003/1099.pdf 2,] [https://znaci.org/00003/1100.pdf 3,]'' samozaložba, 1971.
*''Zbornik prispevkov iz zgodovine delavskega gibanja med vojnama in iz narodnoosvobodilnega boja na področju občine Ljubljana Moste-Polje: Ob 20-letnici osvoboditve''. Ur. Polde Maček ml. Ljubljana: ZB, 1965. 354 str. [https://znaci.org/00003/1102.pdf (1. del),] [https://znaci.org/00003/1103.pdf (2. del)] {{COBISS|ID=17597282}}
*''Iskra in plamen: Zbornik prispevkov iz zgodovine delavskega gibanja med vojnama in iz narodnoosvobodilnega boja v občini Ljubljana Moste-Polje''. Ljubljana, 1988.  634 str. {{COBISS|ID=3879168}} [https://znaci.org/00003/1094.pdf (1. del),] [https://znaci.org/00003/1095.pdf (2. del),] [https://znaci.org/00003/1096.pdf (3. del)]
*Jože Štrukelj: [https://znaci.org/00003/1097.pdf ''Minerci Dolenjskega odreda v Zasavju leta 1944 / Izidor, minerec Zasavja''.] Ljubljana, 2001. {{COBISS|ID=111972864}}
*Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1085.pdf ''Vrh v Dražgošah: Bitka, boj, tragedija, mit, legenda''.] Kranj: samozaložba, 2001. 359 str.
*Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1080.pdf ''Cankarjev bataljon in dražgoška bitka''.] Ljubljana: Partizanska knjiga, 1974. 348 str.
*Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/1081.pdf ''Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1945''.] Ljubljana: Borec 1985. 334 str.
*Rudolf Hribernik - Svarun: ''Dolomiti v NOB''. Ljubljana: Partizanska knjiga (Knjižnica NOV in POS 31/1). 705 str. [https://znaci.org/00003/1077.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1078.pdf 2. del,] [https://znaci.org/00003/1079.pdf 3. del]
*Fran Juriševič: [https://znaci.org/00003/1084.pdf ''Partizansko gospodarstvo na Primorskem''.] Koper: Lipa, 1975 (Knjižnica OF 2). 430 str.
*Stanko Petelin - Vojko: ''Med Triglavom in Trstom: Zgodovina XXXI. divizije NOV in POJ''. Ljubljana: Borec, 1963. 570 str. [https://znaci.org/00003/1082.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1083.pdf 2. del]
*[https://znaci.org/poezija.php Jugoslovanska partizanska poezija.]
*''Boj pod Triglavom: Zbornik 1941-1945''. Ur. Ivan Jan. Gorje pri Bledu: ZB, 1966. 572 str. [https://znaci.org/00003/1069.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1070.pdf 2. del,] [https://znaci.org/00003/1071.pdf 3. del]
*''Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942-1945''. Ur. Budna Kodrič et al. Kranj: Partizanski knjižni klub, 1992. 357 str. [https://znaci.org/00003/1072.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1073.pdf 2. del] 
*Štefanija Ravnikar-Podbevšek: ''Sv. Urh:  Kronika dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne''. Ljubljana: Borec, 1966 (Zbirka Dokazi). 629 str. [https://znaci.org/00003/1074.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1075.pdf 2. del,] [https://znaci.org/00003/1076.pdf 3. del]
*Alojz Kos (ur.): [https://znaci.org/00003/1055.pdf  ''Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica''.] Radovljiški zbornik, 1990. 
*Jože Vidic: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1053 ''Po sledovih črne roke''.] Borec, 1982
*Stane Šinkovec: ''Begunje: Nemška okupacija 1941-1945''. Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, Kranj 1995. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1044 1. del] [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1045 2. del]
*''Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem''. Ur. Franc Benedik. Šenčur: ZB NOB, 2008 (Gorenjski kraji in ljudje, 30). [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1048 1. del], [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1049 2. del]
*Ivan Jan: ''Kokrški odred, 1–3: Narodnoosvobodilni boj pod Karavankami''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1980 (Zbirka NOV in POS). [https://znaci.org/00003/1046.pdf 1. knjiga, 1. del], [https://znaci.org/00003/1047.pdf 1. knjiga, 2. del], [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1051 2. knjiga,] [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1052 3. knjiga]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 1. knjiga: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani''. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1995 (Partizanski knjižni klub, 15; Knjižnica NOV in POS, 87). [https://znaci.org/00003/1050.pdf znaci.org]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 2. knjiga''. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Ljubljana 1997. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1028 znaci.org]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 3. knjiga, 1''. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Ljubljana 2002. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1029 znaci.org]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 3. knjiga, 2''. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Ljubljana 2002. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1030 znaci.org]
*[https://znaci.org/00003/720.htm ''Križani v boju za svobodo''.] Križ pri Trstu, 1975. [https://znaci.org/00003/720.pdf pdf]
*Janez Gerčar: ''Begunje''. 1969 [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1031 znaci.org]
*Leo Korelc: ''Franc Rozman - životni put i revolucionarno delo'', Dečije Novine, Gornji Milanovac 1978. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=945 znaci.org]
*Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978 [http://www.znaci.org/00003/837.pdf znaci.org]
*Lah, Borivoj: Ljubljanska brigada: 1990. {{COBISS|ID=18546944}} [https://znaci.org/00003/768.pdf znaci.org]
*Peskar, Jože, 1923-: Dolenjski odred: 1976. {{COBISS|ID=5421568}} [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=821 Znaci.org]
*Lotrič, Tone: Škofjeloški odred: 1971. {{COBISS|ID=5420288}} [https://znaci.org/00003/809.pdf znaci.org]
*Pervanje, Edvin ; Hočevar, Jože A.: Četrta prekomorska brigada in zavezniška pomoč NOV in POJ: 1969. {{COBISS|ID=5425664}} [https://znaci.org/00003/783.pdf znaci.org]
*''Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodilačkom ratu jugoslovenskih naroda, 6'': ''Borbe u Sloveniji''. Beograd in Ljubljana: Vojnoistorijski institut; Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, 1951&amp;ndash;1975.
**[https://znaci.org/zb/4_6_1.htm Knjiga 1 - 1941]
**[https://znaci.org/zb/4_6_2.htm Knjiga 2 - januar-maj 1942]
**[https://znaci.org/zb/4_6_3.htm Knjiga 3 - jun-avgust 1942]
**[https://znaci.org/zb/4_6_4.htm Knjiga 4 - septembar-decembar 1942]
**[https://znaci.org/zb/4_6_5.htm Knjiga 5 - januar-april 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_6.htm Knjiga 6 - maj-septembar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_7.htm Knjiga 7 - septembar-oktobar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_8.htm Knjiga 8 - 21. oktobar-30. novembar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_9.htm Knjiga 9 - decembar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_10.htm Knjiga 10 - januar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_11.htm Knjiga 11 - februar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_12.htm Knjiga 12 - 1 mart-15. april 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_13.htm Knjiga 13 - 16. april-31. maj 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_14.htm Knjiga 14 - 1. jun-15. jul 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_15.htm Knjiga 15 - 16. jul-31. avgust 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_16.htm Knjiga 16 - 1. septembar-20. oktobar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_17.htm Knjiga 17 - 21.oktobar-15. decembar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_18.htm Knjiga 18 - 16.decembar 1944.-28.februar 1945]
**[https://znaci.org/zb/4_6_19.htm Knjiga 19 - 1.mart-15.maj 1945]
* Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/393.htm ''Nacistička politika denacionalizacije u Sloveniji u godinama od 1941. do 1945''.]
* Petar Kačavenda: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=977 ''Narodni heroji Jugoslavije - A-M''], Partizanska knjiga, Ljubljana 1982.
* Petar Kačavenda: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=978 ''Narodni heroji Jugoslavije - N-Ž'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.
* Branislav Božović: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=942 ''Životni put narodnog heroja Silvire Tomazini'',] Dečije Novine, Gornji Milanovac 1977.
* Janez Vipotnik, Ivo Matović: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=943 ''Edvard Kardelj - životni put i revolucionarno delo'',] Dečije Novine, Gornji Milanovac 1981.
* Ivo Tominc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=958 ''Životni put narodnog heroja Toneta Tomšiča''], Dečije Novine, Gornji Milanovac 1975.
* Lado Kocijan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=834 ''Čelna kolona NOV in POS : ob 55. letnici partizanskih bataljonov, odredov in brigad: 1942-1997''.] Glavni odbor ZZB NOB Slovenije, Ljubljana 1997.
* Tone Poljšak: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=832 ''Nebo in zemlja za svobodo: sodelovanje NOB Slovenije z zavezniki'',] Glavni odbor ZZB NOB Slovenije, Ljubljana 1998.
* Filibert Benedetič: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=833 ''Od fašističnega škvadrizma do pokolov v rižarni: (s poročilom o procesu): Trst - Istra - Furlanija 1919-1945'',] Aned, Trst 1974.
* [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=831 ''Metlika v plamenih'',] Združenje borcev NOV, Metlika 1964.
* Stevo Sunajko: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=820 ''Sodelovanje slovenskih in hrvaških narodnoosvobodilnih enot 1941-1945'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
*Stanko Petelin: SEDMA NOU BRIGADA &quot;FRANCE PREŠERN&quot;. [https://znaci.org/00001/229.htm znaci.org]
* Stanko Petelin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=823 ''Enaintrideseta divizija'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
* Borivoj Lah-Boris: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=826 ''Prva slovenska artilerijska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1975.
* Borivoj Lah-Boris: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=824 ''Artilerija 9. korpusa'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
* Stanko Petelin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=825 ''Gradnikova brigada'',] Založba Borec, Ljubljana 1983.
* Jože Peskar: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=821 ''Dolenjski odred'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1976.
* Stanko Petelin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=822 ''Vojkova brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1968.
* Milan Guček: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=813 ''Šercerjeva brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1973.
* Lado Ambrožič Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=814 ''Dvanajsta brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1976.
* Lado Ambrožič Novljan: [https://znaci.org/00001/100.htm Pohod četrnaeste divizije.]
* Mile Pavlin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=815 ''Petnajsta brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1969.
* Jože Šmit, Rado Bordon, Albert Klun: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=816 ''Peta prekomorska brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1969.
* Maks Zadnik: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=811 ''Istrski odred'',] Partizanska knjiga, Nova Gorica 1975.
* Miroslav Stiplovšek: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=810 ''Šlandrova brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
* Lado Ambrožič-Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=782 ''Gubčeva brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1972.
* Velimir Kraševec-Igor: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=808 ''Zapadnodolenjski odred'',] Založba Borec, Ljubljana 1985.
* Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=789 ''Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945'',] Založba Obzorja, Maribor 1968.
* Mitja Hribovšek: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=812 ''Prekmurska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
* Tone Ferenc, Lojze Bukovac, Ernest Lotrič, Jože Martinčič: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=829 ''Bili so pregnani, obešeni, ustreljeni, na suženjskem delu, uporni – Vodnik po koncentracijskih taboriščih in zaporih'',] Alpetour, Škofja Loka 1980.
* Tone Lotrič: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=809 ''Škofjeloški odred'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
* Radule Butorović: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=799 ''Sušak i Rijeka u NOB'',] Centar za historiju radničkog pokreta i NOR Istre, Hrvatskog primorja i Gorskog kotara, Rijeka 1975.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=795 ''Veliki finale na Koroškem'',] Samozaložba, Ljubljana 1977.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=790 ''Tomšičeva brigada I'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1980.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=787 ''Tomšičeva brigada II'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1986.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=792 ''Tomšičeva brigada III'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1989.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/788.pdf ''Tomšičeva brigada IV'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
* Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=785 ''Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943'',] Založba Obzorja, Maribor 1967.
* Rafael Perhauc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=786 ''Letalci prekomorci'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1968.
* Edvin Pervanje, Jože A. Hočevar: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=783 ''Četrta prekomorska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1969.
* Karel Levičnik: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=778 ''Artileristi prekomorci'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1968.
* Mirko Fajdiga: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=776 ''Zidanškova brigada II'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1975.
* Mirko Fajdiga: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=775 ''Bračičeva brigada II'',] Založba Obzorja, Maribor 1994.
* Mirko Fajdiga: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=774 ''Bračičeva brigada I'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1982.
* Radosav Isaković - Rade: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=773 ''Kosovelova brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1973.
* Franjo Bavec - Branko: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=772 ''Bazoviška brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1970.
* Mile Pavlin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=771 ''Jeseniško-bohinjski odred'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1970.
* Lado Ambrožič - Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=770 ''Petnajsta divizija'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.
* Srečko Vilhar, Albert Klun: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=769 ''Prva in Druga prekomorska brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1967.
* Borivoj Lah - Boris: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=768 ''Ljubljanska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1990.
* Lado Ambrožič - Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=767 ''Cankarjeva brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1975.
*Anton Ikovic, Marjan Linasi: [https://znaci.org/00003/7xx.php?broj=5&amp;bk=756 ''Koroško partizansko zdravstvo: (na Koroškem in Solčavskem)'',] 1985 {{COBISS|ID=2127369}}
*Zdravko Klanjšček. ''Narodnooslobodilački rat u Sloveniji 1941-1945''. Beograd, 1984. [https://znaci.org/00002/418.pdf znaci.org] 
*[http://www.znaci.org Dokumenti i knjige o drugom svetskom ratu na teritoriji Jugoslavije i povezanim zbivanjima.] (Tudi nemški fotografski dokumenti in slike spomenikov.) &lt;s&gt;Prej na Znaci.net.&lt;/s&gt;.
* Franci Sterle: [http://znaci.org/00003/787.pdf Tomšičeva brigada.]
*Mira Mihevc: NA NEVARNIH POTEH [https://znaci.org/00003/757.php znaci.org]
*NEMAČKA OBAVEŠTAJNA SLUŽBA U OKUPIRANOJ JUGOSLAVIJI, interna publikacija III odeljenja UPRAVE DRŽAVNE BEZBEDNOSTI: 
**III knjiga: Nemačka obaveštajna služba u okupiranoj Sloveniji [https://znaci.org/00003/518.htm znaci.org]
**VII knjiga: Zbirka dokumenata: Opšti deo. Slovenija [https://znaci.org/00003/516.htm znaci.org]
*Damijan Guštin: LJUBLJANSKA BRIGADA - 10. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada &quot;Ljubljanska&quot; [https://znaci.org/00001/79.pdf znaci.org]
*Uroš Kostić: OSLOBOĐENJE ISTRE, SLOVENAČKOG PRIMORJA I TRSTA 1945 [https://znaci.org/00003/534.htm znaci.org]
*RESISTANCE, SUFFERING, HOPE - The Slovene Partisan Movement 1941 - 1945 [https://znaci.org/00001/179.htm znaci.org]
*LJUBLJANA U BORBI 1941-1945. - ZBORNIK SEĆANJA [https://znaci.org/00003/488.htm znaci.org]

===''Borec''===
*Borec 1 (1949): [https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2025/06/BOREC-1.pdf št. 1]
*Borec 2 (1950): [https://znaci.org/00003/1110.pdf jan.-apr. 1950,] [https://znaci.org/00003/1111.pdf maj.-avg. 1950,] [https://znaci.org/00003/1112.pdf sept.-dec. 1950] 
*Borec 3 (1951): [https://znaci.org/00003/1516.pdf jan.-mar. 1951,] [https://znaci.org/00003/1517.pdf apr.-jun. 1951,] [https://znaci.org/00003/1518.pdf jul.-sep. 1951,]  [https://znaci.org/00003/1519.pdf okt.-dec. 1951]  
*Borec 4 (1952): [https://znaci.org/00003/1520.pdf jan.-mar. 1952,] [https://znaci.org/00003/1521.pdf apr.-jun. 1952,] [https://znaci.org/00003/1522.pdf jul.-sep. 1952,]  [https://znaci.org/00003/1523.pdf okt.-dec. 1952]  
*Borec 5 (1953): [https://znaci.org/00003/1086.pdf jan.-apr. 1953,] [https://znaci.org/00003/1087.pdf maj.-avg. 1953,] [https://znaci.org/00003/1088.pdf sept.-dec. 1953]  
*Borec 6 (1954): [https://znaci.org/00003/1113.pdf jan.-apr. 1954,] [https://znaci.org/00003/1114.pdf maj.-avg. 1954,] [https://znaci.org/00003/1115.pdf sept.-dec. 1954] 
*Borec 7 (1955): [https://znaci.org/00003/1116.pdf jan.-mar. 1955,] [https://znaci.org/00003/1117.pdf apr.-jun. 1955,] [https://znaci.org/00003/1118.pdf jul.-sep. 1955,]  [https://znaci.org/00003/1119.pdf okt.-dec. 1955]  
*Borec 8 (1956):  [https://znaci.org/00003/1120.pdf jan.-mar. 1956,] [https://znaci.org/00003/1121.pdf apr.-jun. 1956,] [https://znaci.org/00003/1122.pdf jul.-sep. 1956,]  [https://znaci.org/00003/1123.pdf okt.-dec. 1956]  
*Borec 9 (1957): [https://znaci.org/00003/1524.pdf jan.-mar. 1957,] [https://znaci.org/00003/1525.pdf apr.-maj 1957,] [https://znaci.org/00003/1526.pdf jun.-avg. 1957,]  [https://znaci.org/00003/1527.pdf sep.-okt. 1957,] [https://znaci.org/00003/1528.pdf nov.-dec. 1957]
*Borec 10 (1958): [https://znaci.org/00003/1529.pdf jan.-mar. 1958,] [https://znaci.org/00003/1530.pdf apr.-jun. 1958,] [https://znaci.org/00003/1531.pdf jul.-sep. 1958,]  [https://znaci.org/00003/1532.pdf okt.-dec. 1958] 
*Borec 11 (1959): [https://znaci.org/00003/1482.pdf jan.-mar. 1959,] [https://znaci.org/00003/1483.pdf apr.-maj 1959,] [https://znaci.org/00003/1484.pdf jun.-avg. 1959,]  [https://znaci.org/00003/1485.pdf sep.-okt. 1959,] [https://znaci.org/00003/1486.pdf nov.-dec. 1959]
*Borec 12 (1960): [https://znaci.org/00003/1487.pdf jan.-mar. 1960,] [https://znaci.org/00003/1488.pdf apr.-jun. 1960,] [https://znaci.org/00003/1489.pdf jul.-sep. 1960,]  [https://znaci.org/00003/1490.pdf okt.-dec. 1960]  
*Borec 13 (1961): [https://znaci.org/00003/1491.pdf jan.-feb. 1961,] [https://znaci.org/00003/1492.pdf mar.-apr. 1961,] [https://znaci.org/00003/1493.pdf maj.-jun. 1961,]  [https://znaci.org/00003/1494.pdf jul.-avg. 1961,] [https://znaci.org/00003/1495.pdf sep.-okt. 1961,]  [https://znaci.org/00003/1496.pdf nov.-dec. 1961]   
*Borec 14 (1962): [https://znaci.org/00003/1274.pdf jan.-mar. 1962,] [https://znaci.org/00003/1275.pdf apr.-jun. 1962,] [https://znaci.org/00003/1276.pdf jul.-sep. 1962,]  [https://znaci.org/00003/1277.pdf okt.-dec. 1962]  
*Borec 15 (1963): [https://znaci.org/00003/1278.pdf jan.-jun. 1963,] [https://znaci.org/00003/1279.pdf jul.-dec. 1963] 
*Borec 16 (1964): [https://znaci.org/00003/1280.pdf jan.-apr. 1964,] [https://znaci.org/00003/1281.pdf maj.-avg. 1964,] [https://znaci.org/00003/1282.pdf sept.-dec. 1964] 
*Borec 17 (1965): [https://znaci.org/00003/1497.pdf jan.-feb. 1965,] [https://znaci.org/00003/1498.pdf mar.-apr. 1965,] [https://znaci.org/00003/1499.pdf maj.-jun. 1965,]  [https://znaci.org/00003/1500.pdf jul.-avg. 1965,] [https://znaci.org/00003/1501.pdf sep.-okt. 1965,]  [https://znaci.org/00003/1502.pdf nov.-dec. 1965]   
*Borec 18 (1966): [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-7.pdf št. 7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-10.pdf št. 10] 
*Borec 19 (1967): [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-7.pdf št. 7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-10.pdf št. 10] 
*Borec 20 (1968): [https://znaci.org/00003/1504.pdf jan.-feb. 1968,] [https://znaci.org/00003/1505.pdf mar.-apr. 1968,] [https://znaci.org/00003/1506.pdf maj.-jun. 1968,]  [https://znaci.org/00003/1507.pdf jul.-avg. 1968,] [https://znaci.org/00003/1508.pdf sep.-okt. 1968,]  [https://znaci.org/00003/1509.pdf nov. 1968,][https://znaci.org/00003/1510.pdf dec. 1968]   
*Borec 21 (1969): [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-12.pdf št. 12] 
*Borec 22 (1970): [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-12.pdf št. 12] 
*Borec 23 (1971):  [https://znaci.org/00003/ccc.pdf jan.-mar. 1971,] [https://znaci.org/00003/ccc.pdf apr.-maj 1971,] [https://znaci.org/00003/ccc.pdf jun.-avg. 1971,]  [https://znaci.org/00003/ccc.pdf sep.-okt. 1971,] [https://znaci.org/00003/ccc.pdf nov.-dec. 1971] 
*Borec 24 (1972): [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-12.pdf št. 12] 
*Borec 25 (1973): [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-12.pdf št. 12] 
*Borec 26 (1974): [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-12.pdf št. 12]
*Borec 27 (1975): [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-4_5.pdf št. 4-5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-12.pdf št. 12]
*Borec 28 (1976): [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-12.pdf št. 12] 
*Borec 29 (1977): [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-12.pdf št. 12] 
*Borec 30 (1978): [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-12.pdf št. 12] 
*Borec 31 (1979): [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-12.pdf št. 12] 
*Borec 32 (1980): [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-12.pdf št. 12]
*Borec 33 (1981): [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-3_4.pdf št. 3-4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-12.pdf št. 12]
*Borec 34 (1982): [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-12.pdf št. 12]
*Borec 35 (1983): [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-11_12.pdf št. 11-12] 
*Borec 36 (1984): [https://znaci.org/00003/1089.pdf jan.-apr. 1984,] [https://znaci.org/00003/1090.pdf maj.-avg. 1984,] [https://znaci.org/00003/1091.pdf sept.-dec. 1984]  
*Borec 37 (1985): [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-3_4.pdf št. 3-4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-10_11.pdf št. 10-11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-12.pdf št. 12]
*Borec 38 (1986): [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-3_4.pdf št. 3-4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-12a.pdf št. 12a,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-12b.pdf št. 12b]
*Borec 39 (1987):
*Borec 40 (1988):
*Borec 41 (1989):
*Borec 42 (1990):
*[http://www.sistory.si/SISTORY:ID:20227 Borec 43/7-8-9 (1991)] Sistory | 43/1-6, 10-12
*[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/785/BOREC_1992_09-10.pdf Borec 44/9-10 (1992)] 44/1-8, 11-12
*Borec 45 (1993):
*Borec 46 (1994):
*Borec 47 (1995):
*[http://www.sistory.si/SISTORY:ID:20251 Borec 48 (1996)] 
*Borec 49 (1997):
*Borec 50 (1998):
*Borec 51 (1999):
*Borec 52 (2000):
*Borec 53 (2001):
*Borec 54 (2002):
*Borec 55 (2003):
*Borec 56 (2004):
*Borec 57 (2005):
*Borec 58 (2006):
*Borec 59 (2007):
*Borec 60 (2008):
*Borec 61 (2009):
*Borec 62 (2010):
*Borec 63 (2011):
*Borec 64 (2012):
*Borec 65 (2013):
*Borec 66 (2014):
*Borec 67 (2015):
*Borec 68 (2016):
*Borec 69 (2017):
*Borec 70 (2018):
*Borec 71 (2019):
*Borec 72 (2020):
*Borec 73 (2021):
*Borec 74 (2022):
*Borec 75 (2023):
*Borec 76 (2024):
*Borec 77 (2025):

===''TV-15''===

''TV-15 naš tovariš: glasilo Zveze združenj borcev NOV in Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije'' 1963--1987 
* TV-15 1 (1963): [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_24.pdf št. 24]
* TV-15 2 (1964): [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_48-49.pdf št. 48-49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_52.pdf št. 52]  
* TV-15 3 (1965): [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_46-47.pdf št. 46-47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_51-52.pdf št. 51-52]
* TV-15 4 (1966):   [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966/TV-15_1966_1.pdf št. 1,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_2.pdf št. 2,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_3.pdf št. 3,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_4.pdf št. 4,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_5.pdf št. 5,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_6.pdf št. 6,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_8.pdf št. 8,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_9.pdf št. 9,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_10.pdf št. 10,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_11.pdf št. 11,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_12.pdf št. 12,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_13.pdf št. 13,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_14.pdf št. 14,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_15.pdf št. 15,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_16-17.pdf št. 16-17,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_18.pdf št. 18,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_19.pdf št. 19,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_20.pdf št. 20,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_21.pdf št. 21,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_22.pdf št. 22,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_23.pdf št. 23,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_24.pdf št. 24,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_25-26.pdf št. 25-26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_51-52.pdf št. 51-52]  
*TV-15 5 (1967): [https://slov.si/doc/TV-15_1967_1.pdf št. 1,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_2.pdf št. 2,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_3.pdf št. 3,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_4.pdf št. 4,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_5.pdf št. 5,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_6.pdf št. 6,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_7.pdf št. 7,] | manjka izrezani del vsebine na 5. in 6. strani,  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_8.pdf št. 8,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_9.pdf št. 9,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_10.pdf št. 10,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_11.pdf št. 11,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_12.pdf št. 12,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_13.pdf št. 13,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_14.pdf št. 14,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_15.pdf št. 15,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_16-17.pdf št. 16-17,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_18.pdf št. 18,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_19.pdf št. 19,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_20.pdf št. 20,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_21.pdf št. 21,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_22.pdf št. 22,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_23.pdf št. 23,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_24.pdf št. 24,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_25.pdf št. 25,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_26.pdf št. 26,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_27.pdf št. 27,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_28.pdf št. 28,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_29.pdf št. 29,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_30.pdf št. 30,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_31.pdf št. 31,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_32.pdf št. 32,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_33.pdf št. 33,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_34.pdf št. 34,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_35.pdf št. 35,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_36.pdf št. 36,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_37.pdf št. 37,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_38.pdf št. 38,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_39.pdf št. 39,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_40.pdf št. 40,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_41.pdf št. 41,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_42.pdf št. 42,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_43.pdf št. 43,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_44.pdf št. 44,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_45.pdf št. 45,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_46.pdf št. 46,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_47.pdf št. 47,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_48.pdf št. 48,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_49.pdf št. 49,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_50.pdf št. 50,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_51-52.pdf št. 51-52]  
* TV-15 6 (1968): [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_40.pdf št. 40,] | manjka izrezani del vsebine na 11. in 12. strani | [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_51-52.pdf št. 51-52]
* TV-15 7 (1969): [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_51.pdf št. 51]
* TV-15 8 (1970): [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_18-19.pdf št. 18-19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_48-49.pdf št. 48-49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_52.pdf št. 52]
* TV-15 9 (1971): [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_1-2.pdf št. 1-2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_18-19.pdf št. 18-19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_48-49.pdf št. 48-49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_52.pdf št. 52]
*TV-15 10 (1972): [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_1-2.pdf št. 1-2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_18-19.pdf št. 18-19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_49.pdf št. 49,][https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_51-52.pdf št. 51-52] 
*TV-15 11 (1973): [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_2.pdf št. 2,][https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_48-49.pdf št. 48-49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_52.pdf št. 52]
*TV-15 12 (1974): [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_2.pdf št. 2,][https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_51-52.pdf št. 51-52] 
*TV-15 13 (1975): [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_2.pdf št. 2,][https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 14 (1976): [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_2.pdf št. 2,][https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_52.pdf št. 52]
*TV-15 15 (1977): [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_41.pdf št. 41,] | manjka izrezani del vsebine na 13. in 14. strani | [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_46-47.pdf št. 46-47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_49.pdf št. 49,] | manjkata 17. in 18. stran |  [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_50.pdf št. 50,] | manjka izrezani del vsebine na 1. in 2. strani |[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_51-52.pdf št. 51-52] 
*TV-15 16 (1978): [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_46-47.pdf št. 46-47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 17 (1979): [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_46-47.pdf št. 46-47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 19 (1981): [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 20 (1982): [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_52.pdf št. 52]
*TV-15 21 (1983): [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_33-34.pdf št. 33-34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_52.pdf št. 52]
*TV-15 22 (1984): [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_44-45.pdf št. 44-45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_49-50.pdf št. 49-50] 
*TV-15 23 (1985): [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_18-19.pdf št. 18-19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 24 (1986): [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_30-31.pdf št. 30-31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_52.pdf št. 52]
*TV-15 25 (1987): [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_1.pdf št. 1,] | manjka izrezani del vsebine na 11. in 12. strani | [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_30-31.pdf št. 30-31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_45-46.pdf št. 45-46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_49-50.pdf št. 49-50] 
*TV-15 26 (1988): [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_30-31.pdf št. 30-31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_41-42.pdf št. 41-42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_45-46.pdf št. 45-46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_50-51.pdf št. 50-51] 
*TV-15 27 (1989): [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_25-26.pdf št. 25-26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_30-31.pdf št. 30-31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_43.pdf št. 43] 
*TV-15 28 (1990): [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_25.pdf št. 25] 
*TV-15 29 (1991): [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_12.pdf št. 12,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_25.pdf št. 25]

==Digitalne in digitalizirane publikacije==

*Tone Ferenc: [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41810/historia_13_2010.pdf ''Izbrana dela: Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno'' (2010).
*Boris Vezjak: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPJCHNWF ''Skrajna desnica v Sloveniji''.] 2026.
* Miha Kosmač: [https://zdjp.si/wp-content/uploads/2016/05/AH_21-2013-1-2_Kosmac.pdf Življenje in strategije preživetja Primorcev  v &quot;posebnih bataljonih&quot;.] ''Acta Hstriae'' 21/1-2 (2013). 
* Albert Klun in Tone Gošnik: ''Boj pod Olimpom: Slovenci v NOB Makedonije, Grčije in Albanije 1941-1945''. Ljubljana: Borec; Koper: Lipa, 1984. [https://slov.si/doc/boj_pod_olimpom1.pdf pdf 1,] [https://slov.si/doc/boj_pod_olimpom2.pdf pdf 2]  
*Dušan Jež: Dornier Museum Friedrichshafen [https://slov.si/doc/dusan_jez_dornier_museum1.pdf pdf 1,] [https://slov.si/doc/dusan_jez_dornier_museum2.pdf pdf 2]
*Dušan Jež: Via dolorosa Antona Ježa. [https://slov.si/doc/dusan_jez_via_dolorosa1.pdf pdf 1,]  [https://slov.si/doc/dusan_jez_via_dolorosa2.pdf pdf 2] (2010) 
*Ivan Smiljanić: [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TBUZW55 Spomeniki kiparjev vojakov v slovenskih vojašnicah JLA.] ''Kronika'' 2022.
*[https://slov.si/doc/cerkvenjak_letalci.pdf Zavezniški letalci v cerkvenjaški zgodovini.]
*Neli Mrkun, Ana Remic, Teja Roblek, mentor Patricija Veldin: [https://zbirke.zotks.si/resources/Srebrno_SS_Zgodovina_ali_umetnostna_zgodovina_584752.pdf Prekomorci:] Raziskovalna naloga. Kranj: Gimnazija, 2020.
* [https://slov.si/doc/pesmi_nasih_borcev_2.pdf Pesmi naših borcev, 2] (1945)
* Vida Tom-Lasič: [https://slov.si/doc/vida_tom_lasic_99d.pdf ''99d: Radiotehnika v slovenskem osvobodilnem boju''.] Ljubljana: Borec, 1977. 
*Anton Jež: [https://slov.si/doc/anton_jez_spomini.pdf ''Pot trpkih spominov''.] Ljubljana, 2010.
*[https://slov.si/doc/osolnik_spomini.pdf ''Pričevanja Bogdana Osolnika''.] Kočevje: ZB, 2016.
*[https://slov.si/doc/taboriscna_lit.pdf ''Z očmi zazrtimi v svobodo'']. Ljubljana: Borec, 1966. [taboriščna literatura] 
* Note partizanske pesmarice: [https://slov.si/doc/ppz1.pdf ppz1,] [https://slov.si/doc/ppz2.pdf ppz2,] [https://slov.si/doc/ppz3.pdf ppz3]
* [https://museums.eu/collection/object/9133?pUnitId=31&amp;pDashed=jez-za-zico-humoristicni-list-dachau ''Jež za žico'':] Humoristični list. Dachau 1. 6. 1945
* ''Dachavski poročevalec'' 1945, št. 1&amp;ndash;30 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-L1SU8YXB dLib]
* [https://www.skupnostdachau.si/index.php Skupnost Dachau]
** [https://slov.si/doc/dachavski_porocevalec2005.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2005]
** [http://www.skupnostdachau.si/uploads/dokumenti/DAHAVSKI_net.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2015]
** [http://www.skupnostdachau.si/uploads/DAHAVSKI-2016.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2016]
** [http://www.skupnostdachau.si/uploads/DAHAVSKI_2018_3.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2018] | [https://slov.si/doc/dachavski_porocevalec2018.pdf partizanstvo.si]
** [http://www.skupnostdachau.si/uploads/Porocevalec_2020_net.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2020] | [https://slov.si/doc/dachavski_porocevalec2020.pdf partizanstvo.si]
** [https://slov.si/doc/dachavski_porocevalec2023.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2023]
** [https://slov.si/doc/dachavski_porocevalec2025.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2025]
*Viljenka Škorjanec:  Taboriščne razmere na Rabu. [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/9001-10000/9598/Zgodovina_v_soli-2010-19-3-4.pdf ''Zgodovina v šoli'' 3/4 (2010).] 
*[https://slov.si/doc/sarvar.pdf Internacijsko taborišče Sárvár]
*[https://slov.si/doc/prekomorci_v_nob.pdf Prekomorci v narodnoosvobidilni vojni]
*[https://slov.si/doc/prekomorci1.pdf Prekomorci 1. del],  [https://slov.si/doc/prekomorci2.pdf Prekomorci 2.del]
*Cita Lovrenčič Bole; [https://slov.si/doc/prekomorke.pdf Prekomorke]
*[https://slov.si/doc/rudezeva_cesta.pdf Rudeževa cesta]
*[https://slov.si/doc/bolnica-sneznik.pdf Slovenska vojna partizanska bolnica Snežnik]
*[https://slov.si/doc/umrli_dachau.pdf Spisek o umrlih internirancih v koncentracijskem taborišču Dachau]
*[https://slov.si/doc/kocevska_v_nob.pdf Spominski kraji in dogodki iz narodnoosvobodilnega boja Kočevske]
*Karel Grabeljšek: [https://slov.si/doc/grabeljsek_vrhnika_v_nob.pdf Vrhnika in okolica v boju za svobodo] 
*[https://slov.si/doc/gorenja_vas_pri_ribnici_v_nob.pdf Zbornik Gorenja vas pri Ribnici na Dolenjskem v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945]
*[https://slov.si/doc/renicci.pdf Žrtve koncentracijskega taborišča v Renicci]

*[https://ipi.eprostor.gov.si/jv/ Javni vpogled v spletne storitve GURS]
* Aldo Rupel: [https://slov.si/doc/aldo_rupel_narod_nas.docx ''Narod naš dokaze hrani'':] Samizdat ob 85-letnici rojstva. Gorica, 2026.
* [https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZEZ/Dokumenti/multilaterala/mednarodno-pravo/Slo-it-odnosi-1880-1956-ebook.pdf Slovensko–italijanski odnosi 1880–1956 – Poročilo Slovensko–italijanske zgodovinsko–kulturne komisije, druga izdaja.] Ljubljana: FDV, 2025 (Mednarodno pravo).
*Ciril Zupanc: [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0SI01BAO Partizanske enote in borbe v Selški dolini 1941—1943.] ''Loški razgledi'' 1975.
*Ciril Zupanc: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GY072O73/453aace3-e1c0-49e8-be2e-9dc3a62128bf/PDF Partizanske enote in borbe v Selški dolini 1943—1945.] ''Loški razgledi'' 1976.
* Andrej Bolčina: [https://slov.si/doc/andrej_bolcina_zlocin_na_predmeji.docx Zločin na Predmeji.]
* Rok Fink: [https://zdruzenje-sim.si/rodnagruda/2026/02/12/poslednji-partizan-v-argentini/ Poslednji partizan &amp;ndash; v Argentini.] ''Rodna gruda'' 12. februarja 2026
* ''Loški razgledi'' 1954&amp;ndash;2021 [https://dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dlo%c5%a1ki+razgledi%27&amp;pageSize=25&amp;page=2&amp;frelation=Lo%c5%a1ki+razgledi dLib]
*[https://roz.si/wp-content/uploads/2021/03/Sledovi_spomina_-_Deportation.pdf Sledovi spomina:] Odpor in preganjanje v občini Šentjakob v Rožu 1938-1945 / SPUREN DER ERINNERUNG: Widerstand und Verfolgung in der Gemeinde St. Jakob im Rosental. [Prosvetno društvo Rož, b. l.] 
*Tone Ferenc: [https://ojs.inz.si/pnz/article/view/2605/2953 Primorska in italijanska koncentracijska taborišča.] ''Prispevki za novejšo zgodovino'' 40/1 (2000).
*Silvo Fatur: [https://znaci.org/00003/2577.pdf ''Zgodba o TIGRu''.] Koper: Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij Organizacije TIGR Primorske, 2007.
*[https://slov.si/doc/krsko_kostanjevica_nob.pdf ''Padli v ognju revolucije''.] Krško: Zveza borcev NOV, 1971.
*Lojze Vršnik: [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/3674/4038/9168 Pregled enot narodnoosvobodilne vojske Slovenije in njihovega poveljniškega kadra.] Sistory.
*Slavko Smolej: ''Gorenjska v miru, trpljenju, borbi in svobodi''. Radovljica: ZB, 1955. [https://slov.si/doc/smolej_gorenjska1.pdf pdf 1] [https://slov.si/doc/smolej_gorenjska2.pdf pdf 2] [https://slov.si/doc/smolej_gorenjska3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/smolej_gorenjska4.pdf pdf 4] oz. [https://znaci.org/00003/2572.pdf pdf 1,] [https://znaci.org/00003/2573.pdf pdf 2,] [https://znaci.org/00003/2574.pdf pdf 3,] [https://znaci.org/00003/2575.pdf pdf 4]
*Zdenka Petek: [https://slov.si/doc/zdenka_petek.pdf Spomini na Jožeta Petka.] ''Ko spomin se več ne stara''. Semedela: Društvo upokojencev, 2024. 
*Boris Malej (ur.): [https://slov.si/doc/bohinj_spomeniki.pdf ''Spominska obeležja NOB v Bohinju''.] Bohinj: ZB, 2025.
*Vincenc Demšar: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PK1QRFHG Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka.] ''Loški razgledi'' 1975.
*Mojca Hrvatin: [https://slov.si/doc/france_podkoritnik_portret.pdf Portret dr. Franceta Podkoritnika.] ZB NOB, 2025. 
*Mojca Hrvatin: [https://slov.si/doc/france_podkoritnik.pdf Dr. France Podkoritnik (1893&amp;ndash;1962).] ZB NOB, 2025. 
*Stane Valentinčič: Doktor Franjo Podkoritnik. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD ''Zbornik občine Grosupeljski 1970'']. 15&amp;ndash;19. In drugi zanimivi prispevki tudi v drugih grosupeljskih zbornikih.
*Žiga Koncilija: [https://www.sistory.si/publication/62562 &quot;Kot žrtve ste padli v borbi za nas ...&quot;] Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46/2 (2023). 
*Miroslav Pahor: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5YHHD7QQ ''Samo morje je vedelo: Zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini, 2''.] Založba Univerze na Primorskem, 2022.
*Tone Kregar in Aleksander Žižek: [http://www.ce-nob.si/uploads/monografije/okupacija%20v%20133%20slikah.pdf Okupacija v 33 slikah: Celje 1941&amp;ndash;1945.] Celje: Muzej novejše zgodovine, 2006.
*Rado Zakonjšek: ''Partizanski kurirji''. Ljubljana, 1985. [https://slov.si/doc/zakonjsek_partizanski_kurirji_1.pdf pdf 1,] [https://slov.si/doc/zakonjsek_partizanski_kurirji_2.pdf pdf 2,] [https://slov.si/doc/zakonjsek_partizanski_kurirji_3.pdf pdf 3]
*Tjaša Konovšek: [https://www.academia.edu/118036726/Med_idealom_in_resni%C4%8Dnostjo_%C5%BEenske_v_%C4%8Dasu_druge_svetovne_vojne_na_Slovenskem Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem.] 2019. Academia.edu.
*Abram Maružin in Miho Rojnić: ''Spomenici govore'': Katalog spomeničkih obilježja, poginulih boraca i žrtava fašističkog terora na Puljštini u Drugom svjetskom ratu. Pula, 2004. [https://slov.si/doc/spomenici_govore1.pdf pdf 1,] [https://slov.si/doc/spomenici_govore2.pdf pdf 2.]
*[https://slov.si/doc/spomeniki_ribnica.pdf Spominska znamenja, spomeniki, grobišča, spominska obeležja na območju občine Ribnica.] ZZB Ribnica, 1987. 
*[https://slov.si/doc/jelenov_zleb.pdf ''Jelenov žleb''.] Ljubljana, 1983 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 33).
*[https://okupacijskemeje.si/cip.html Okupacijske meje.] Sistory.
**[[Videoposnetki pri projektu Okupacijske meje]]
**[[Zemljevidi pri projektu Okupacijske meje]] 
*[https://slov.si/doc/majda_silc_recital.pdf Majda Šilc, recital,] ZB Ribnica 1974.
*''Jeklo in ljudje: Jeseniški zbornik, 3'' 1975 [https://slov.si/doc/jeseniski_zbornik_1975_1.pdf pdf 1,] [https://slov.si/doc/jeseniski_zbornik_1975_2.pdf pdf 2,] [https://slov.si/doc/jeseniski_zbornik_1975_3.pdf pdf 3]. 
*[https://vojnapotovanja.si/ Vojna potovanja.]
* Mario Šimunković: [https://www.academia.edu/124928482/Povratak_spomen_obilje%C5%BEja_%C5%A1to_se_odnose_na_Narodnooslobodila%C4%8Dku_borbu_u_gradu_Zagrebu_2024_?email_work_card=view-paper Povratak spomen obilježja što se odnose na Narodnooslobodilačku borbu u gradu Zagrebu.] Academia.edu 2024.
*Mario Šimunković in Đorđe Mihovilović: [https://www.academia.edu/79025704/Masakr_nad_Romima_i_Sintima_u_Hrastini_1945_godine_zlo%C4%8Dini_luburi%C4%87evaca_u_zapre%C5%A1i%C4%87kom_kraju ''Masakr nad Romima i Sintima u Hrastini 1945. godine: Zločini luburićevica u zaprešićkom kraju''.] Jasenovac, 2021.
*Mario Šimunković in Đorđe Mihovilović: [https://www.academia.edu/110656707/Zapre%C5%A1i%C4%87ki_kraj_i_koncentracijski_logor_Jasenovac Zaprešićčki kraj i koncentracijski logor Jasenovac, 1''.] Jasenovac, 2021.
*Mario Šimunković: [https://www.academia.edu/63673918/Naslije%C4%91e_revolucije_Vodi%C4%8D_kroz_spomen_obilje%C5%BEja_posve%C4%87ena_Narodnooslobodila%C4%8Dkoj_borbi_u_zapre%C5%A1i%C4%87kom_kraju ''Naslijeđe revolucije: Vodič kroz spomen obilježja posvećena Narodnooslobodilačkoj borbi u zaprešičkom kraju''.] Zaprešić, 2019. 
*Boris Kuret: NARODNI HEROJI IN DRUGI JUGOSLOVANSKI BORCI IZ TRŽAŠKE IN GORIŠKE POKRAJINE, 2025.
*[https://www.zb-nob-nm.si/wp-content/uploads/2023/08/Cvibelj-zlozenka-2023.pdf ''Spomenik žrtvam NOB 1941&amp;ndash;1945 na Cviblju''.] Žužemberk, 2022.
*[https://slov.si/doc/zuzemberk_eng.pdf ''Slovenia, Suha krajina and Žužemberk between 1941 and 1945''.] Zloženka. Žužemberk: ZB NOB, 2025.
*[https://slov.si/doc/zuzemberk_slo.pdf ''Slovenija, Suha krajina in Žužemberk 1941&amp;ndash;1945''.] Zloženka. Žužemberk: ZB NOB, 2025.
*[https://www.zb-nob-nm.si/wp-content/uploads/2023/08/kolesarska-in-pespot_pregledano-2.pdf Kolesarska in pešpot po poti spomenikov in spominskih obeležij NOB 1941&amp;ndash;1945''.] Občina Žužemberk, 2023.
*Jožek Horvat Muc: [https://slov.si/doc/horvat_romske_zrtve.pdf ''Romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni - nepriznano v vojni in miru''.] Murska Sobota: Inštitut za romološke študije, izobraževanje in kulturo, 2025.
*[https://landesmuseum.ktn.gv.at/ausstellungen?aid=54 Hinschaun! Poglejmo: Kärnten und der Nationalsozialismus | Koroška in nacionalsocializem. Sonderausstellung.] Landesmuseum Klagenfurt | Deželni muzej Celovec 9. 5.–26. 10. 2025. 
*Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str.
*Boris Kuret: [https://www.anpits.it/allegati/AITA00510001.pdf ''Eroi nazionali e altri combattenti jugoslavi nati nelle provincie di Trieste e Gorizia: Alcune biografie di partigiani sloveni = Narodni heroji in drugi jugoslovanski borci iz tržaške in goriške pokrajine: Življenjepisi nekaterih slovenskih partizanov''.] Trst: ANPI, 2023. 
*Mile Pavlin: [https://slov.si/doc/pavlin_v_ognju.pdf ''V ognju in snegu''.] Ljubljana: Borec, 1981 (2. izdaja).
*[https://zgodovina.ff.uni-lj.si/raziskovanje/sjz Središče za javno zgodovino, FF UL:] [https://www.youtube.com/c/zgodovinasi starejša] in [https://www.youtube.com/c/OddelekzazgodovinoFFUniverzavLjubljani novejša videoprodukcija].
*[[Video izdelki Oddelka za zgodovino in Središča za javno zgodovino]].
*[https://okupacijskemeje.si/ Razstava Okupacijske meje 1941&amp;ndsh;1945 Središča za javno zgodovino].
*[https://slov.si/doc/uporniska_ljubljana_map.pdf Uporniška Ljubljana: Alternativni vodič po nekaterih poteh in infrastrukturi antifašističnega upora iz 2. svetovne vojne.] Ur. Gal Kirn idr. [2025].
*Gal Kirn: [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/734 ''The Memory of Liberation: Studies on the People's Liberation Struggle in the (Post-) Yugoslav Context''.] Ljubljana: FFUL, 2025. 232 str. 
*[https://slov.si/doc/kronika_zb_ljubljana_2025.pdf ''Zbornik spominov in akcije: Resnica in opomin''.]  Ur. Meta Verbič. Ljubljana: ZB, 2025.
*[https://slov.si/doc/ivan_lencek.pdf Ivan Lenček (11. 7. 1903&amp;ndash;19. 8. 1960), Čufarjev Janez iz Postojne.] Postojna, 2025. [tigrovec in partizan] 
*Franci Gerbec: [https://slov.si/doc/prilesje.pdf Spominska slovesnost ob 80. letnici smrti treh borcev NOB v bunkerju nad Prilesjem pri Blagovici, 15. 1. 1945.] Prilesje, 2025.
*Tone Kregar: [http://www.ce-nob.si/Uploads/Monografije/Vigred%20se%20povrne.pdf ''Vigred se povrne:] Druga svetovna vojna na Celjskem''. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2009. 
* Jože Višnar: ''Vodnik: spominska planinska pot ob spomenikih NOB občine Slovenske Konjice'', 1982 {{COBISS|ID=15438849}} (samo v Mb in Ptuju) {{opravljeno}}
*[https://www.kamra.si/print.html?item_id=110624 Spominske plošče NOB] (Ptuj). Kamra.
*[https://www.2.muzejgenocida.rs/popis-zrtava-rata-1941-1945 ПОПИС - ЖРТАВА РАТА 1941-1945 (Popis žrtava rata 1941--1945).] Muzej genocida.
*[http://www.muzejgenocida.rs/images/ZrtvePub/Slo.pdf Popis žrtava rata 1941--1945: Slovenija.]
*Damijan Guštin. ''Prva partizanska pomlad: Razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942''. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2021. 540 str.
*[https://www.zb-nob-nm.si/wp-content/uploads/2023/08/Cvibelj-vklesana-imena_pregledano-2.pdf Padli in umrli, zapisani na spomeniku NOB na Cviblju.] ZB Žužemberk 2023.
*Josip Lesar: [https://zakladnicaspominov-scnr.si/seznam-pozganih-vasi-med-drugo-sv-vojno/ Seznam požganih vasi med drugo sv. vojno.] Zakladnica spominov.
*Danica Taljat: [http://slov.si/doc/dusan_munih.pdf ''Dušan Munih - Darko: Narodni heroj''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2024. 154 str.
*Andrej Bohinc: [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje01.jpg Pričevanje 29. nov. 1980 01,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje02.jpg 02,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje03.jpg 03,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje04.jpg 04,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje05.jpg 05,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje06.jpg 06,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje07.jpg 07,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje08.jpg 08.]
*Petra Vidrih: [https://slov.si/doc/vidrih_plesko_prekomorci.pdf Na jugu Italije je spomin na borce še vedno živ.] ''Primorske novice'' 25. 10. 2024.
*Marjeta Manfreda Vakar: [https://slov.si/doc/ivan_manfreda.pdf ''Ivan Manfreda - Jaka in njegov čas''.] Tolmin: ZB NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2024. 258 str. in [https://znaci.org/00003/2080.pdf Znaci.org]
*[https://sodrazica.si/images/fotogalerije/Plakati%208-11-24.pdf France Pirc (1899--1954): Človek, ki je opozoril Tita.] Sodražica. Razstava 2024.
*[https://www.forum-der-wehrmacht.de/ Forum der Wehrmacht.]
*Stane Gradišnik: [https://slov.si/doc/gradisnik_razbor.pdf ''Razbor med NOB: Vodnik po šaleško-mislinjskem okrožju''.] Velenje: ZB 2024.
*[https://slov.si/doc/kronika_belokranjske_cete.pdf ''Kronika prve belokranjske čete''.]  [Kroniko hrani Dušan Šmajdek iz Gornjih Laz; strani niso bile preslikane po vrsti. -- mh]
* Mirko Fajdiga: [http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34873/BRACICEVA_BRIGADA_1.pdf Bračičeva brigada.] Sistory.
* Fajdiga, Mirko, Štimac, Vladimir: ''Bračičeva brigada na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem''. 1984 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHBEM106 knjiga 1 in 2].
*Mirko Fajdiga: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PP6NT9BC ''Pohorski partizani 1943: Od paca Pohorskega bataljona do ustanovitve Zidanškove - Pohorske brigade''.] Obzorja, Maribor 1985.
*Vida Deželak-Barič: [https://www.sistory.si/search?s=Dokumenti+organov+in+organizacij+narodnoosvobodilnega+gibanja+v+Sloveniji+%3A+Zapisniki+sej+najvi%C5%A1jih+organov+in+organizacij+1942%E2%80%931945.+Knjiga+11.+Ljubljana%3A+Arhiv+Republike+Slovenije%2C+2012%2C+592+str.%2C+Vida+De%C5%BEelak+Bari%C4%8D ''Dokumenti organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji, 1--12''.] Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2001-2016. Tudi: [http://hdl.handle.net/11686/771 Knj. 8,] [http://hdl.handle.net/11686/772 Knj. 9,] [http://hdl.handle.net/11686/773 Knj. 10,] [http://hdl.handle.net/11686/34877 Knj. 11]
*''Gorenjska v borbi za svobodo'', 1&amp;ndash;5 (1959&amp;ndash;1961) [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5H3L469/7e643f12-e881-404f-a5d7-12ed1efdd0f1/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GWBX8UL1/dfc86fc9-d01f-4a80-a514-18ae3192224e/PDF dLib 2] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OUHNN2M7/02bbc9be-c215-42d0-87f1-c55cc56aba51/PDF dLib 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2QHK1Y8/9fa35bdb-faa4-49b5-82ae-999218529b13/PDF dLib 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YXTXRAVT/72245bab-4e09-4a38-acce-dc90048eb1f1/PDF dLib 5]
*Bojan Balkovec in Božidar Flajšman (ur.): [https://www.academia.edu/90710739/Bojan_Balkovec_and_Bo%C5%BEidar_Flaj%C5%A1man_Occupation_Borders_in_Dolenjska_1941_1945?email_work_card=thumbnail ''Occupation Borders in Dolenjska 1941–1945''.] Ljubljana: FF, 2022. Academia.edu.
*Vid Vremec, Milan Guček: ''Slovenska Istra v boju za svobodo: Prispevki in gradivo za krajevno zgodovino'', Koper: Lipa, 1976. [http://www.zb-koper.si/publikacije/Slovenska%20Istra.pdf tretja izdaja]
*[https://slov.si/doc/spomeniki_nob_crnomelj.pdf Spomeniki NOB v Črnomlju,] poročilo knjižnice, 2015 in [http://www.lex-localis.info/files/d49e5fce-c4cc-4ea7-9b4b-96181acdcbb5/635834570382836272_3.tocka.pdf Lex localis]
*Martin Premk: [https://slov.si/doc/razstava_nob.pdf Razstava NOB] | [https://slov.si/doc/nob_1941_1945.docx spremno besedilo.] ZB aprila 2024.
*Janez Kavčič - Orlov: ''[https://slov.si/doc/gorenjski_kurirji.pdf Po sledeh partizanskih relejnih kurirjev NOV Gorenjske]''. Ljubljana, 1984. {{COBISS|ID=39264256}} [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1056 znaci.org]
*Slavko Alojz Kramar: [https://www.slovenci-zagreb.hr/wp-content/uploads/2017/02/Slovenski_izgnanci_v_NDH.pdf Slovenski izgnanci v neodvisni državi Hrvaški.] Zagreb, 2016. Tudi dLib.
*Rok Uršič: [https://slov.si/doc/ursic_partizanski_tisk_na_tolminskem.pdf ''Partizanski tisk na Tolminskem''.] Tolmin: ZB, 2023.
*Damjan Renko: ''[https://slov.si/doc/franc_mrak.pdf Pozabljeni junak Franc Mrak 1907-1942]''. Kranj: ZB Kokrica, 2016. {{COBISS|ID=283342336}}
*Živa Vidmar. [https://slov.si/doc/ziva_vidmar_zenske_demonstracije_1943.pdf Ženske demonstracije 21. aprila in junija 1943.]
*Franc Štibernik: [https://slov.si/doc/stibernik_seznam_spomenikov_nob_grosuplje_ivancna_gorica_dobrepolje.xlsx Lastništvo spomenikov v občini Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje] in [https://slov.si/doc/stibernik_problematika_spomeniskega_varstva.pdf spomeniška problematika], feb. 2023.
*Križnar, Ivan: [https://slov.si/doc/mali_gregorjevec/index.html Mali Gregorjevec in julijska vstaja 1941 na Gorenjskem]. 
*Marijan Oprešnik: ''[http://slov.si/doc/opresnik.pdf Pomniki narodno osvobodilnega boja v občinah Vojnik-Dobrna]'' (2009). {{COBISS|ID=1096968798}} 
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_desni_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje desnega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. 
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_levi_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje levega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. 
*Marija Šauperl (ur.): [https://slov.si/doc/sauperl_cafa.pdf ''Bolnišnica Cafa''] (2017).
*Janko Kšela: [https://slov.si/doc/ksela_lenart.pdf ''NOB v občini Lenart v Slovenskih goricah''] (2022).
*Tone Ferenc: [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/3742/4109/ Okupatorjevi dokumenti o diverzantskih akcijah in partizanskih bojih na Štajerskem leta 1941.]
*[https://slov.si/doc/zbornik_sentilj.docx ''Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1918-2018''.] Ur. Bruno Jelenko idr. Šentilj: Domovinsko društvo generala Maistra, 2017. 
*''Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje''. Ur. Franc Štibernik. Grosuplje: Združenje borcev za vrednote NOB, 2019. [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-1.pdf 1. del] -- {{opravljeno}} [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-2.pdf 2. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-3.pdf 3. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 4. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 5. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-6.pdf 6. del.] 376 str.
*Ema Muser: ''Spomeniki naj govore: Zbornik spomenikov NOB v občini Novo mesto'', 1972.
**[https://www.slov.si/doc/dsc04388.jpg zemljevid novomeških spomenikov] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf pdf] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.txt txt]
*''[http://slov.si/doc/po_belokranjskih_partizanskih_poteh.rtf Vodnik po belokranjskih partizanskih poteh]''. Ur. Zvonko Rus. Metlika, Črnomelj: Svet za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri občinskih konferencah SZDL, 1984.
*[https://slov.si/doc/suhor_spomeniki.pdf Spomeniki in spominska obeležja NOB Suhor pri Metliki], 2020. 
*Aleksander Gala: ''[https://slov.si/doc/ogenjca.pdf Ogenjca: Tragedija partizanskih ranjencev]''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;2015. 
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice1.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom''.] SZ, 2009.
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice2.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic in civilnega taborišča pod Snežnikom na hrvaški strani meje, 2''.] Logatec: SZ, 2014.
*Slavko Malnar: ''Čabarske žrtve fašizma''. Čabar, 2009.  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_1.pdf pdf 1]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_2.pdf pdf 2]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_6.pdf pdf 6]
* Rok Uršič in Jelka Peterka: [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti.pdf ''Čas človečnosti: Partizanske sanitetne postaje med narodnoosvobodilnim bojem v Posočju''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB, 2016. [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] 
* Rok Uršič: [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami.pdf ''Ilka Devetak Bignami in njen čas''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2018. [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.]
*Marjan Rutar. ''Spomeniki in obeležja NOB'' na Primorskem. 2014. 
**[http://slov.si/doc/rutar1.pdf Uvod]
**[http://slov.si/doc/rutar2.pdf Občina Brda]
**[http://slov.si/doc/rutar3.pdf Kanal ob Soči]
**[http://slov.si/doc/rutar4.pdf Miren-Kostanjevica]
**[http://slov.si/doc/rutar5.pdf Nova Gorica]
**[http://slov.si/doc/rutar6.pdf Renče-Vogrsko]
**[http://slov.si/doc/rutar7.pdf Vrtojba]
*Tomaž Pavšič: ''Spomeniki v Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini''. Trst: Konzulat RS, 1997. [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk1.pdf 1. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk2.pdf 2. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk3.pdf 3. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk4.pdf 4. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk5.pdf 5. del].  
*Sonja in Jože Mirtič: [http://slov.si/doc/nepozabimopreteklosti.pdf Ne pozabimo preteklosti.] ZB Dovje-Mojstrana, 2008.
*Spomeniki NOB in ljudske revolucije, grobovi in grobišča borcev NPV, talcev in žrtev fašističnega nasilja v občini Jesenice. Kranj: Zavod za spomeniško varstvo, februar 1982. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/ks_blejska_dobrava.pdf KS Blejska Dobrava]
**[http://slov.si/doc/ks_dovje_mojstrana.pdf KS Dovje-Mojstrana]
**[http://slov.si/doc/ks_hrusica.pdf KS Hrušica]
**[http://slov.si/doc/ks_javornik_koroska_bela.pdf KS Javornik - Koroška Bela]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_plavz.pdf KS Jesenice Plavž]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_mezakla.pdf KS Jesenice Podmežakla, Mežakla]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_sava_zelezarna.pdf KS Jesenice Sava, Železarna]
**[http://slov.si/doc/ks_kranjska_gora.pdf KS Kranjska Gora]
**[http://slov.si/doc/ks_planina_pod_golico.pdf KS Planina pod Golico]
**[http://slov.si/doc/ks_ratece_planica.pdf KS Rateče-Planica]
**[http://slov.si/doc/obcina_zirovnica.pdf Občina Žirovnica]
*[https://slov.si/doc/kolesarski_maraton_1980.pdf ''Kolesarski maraton ob pomnikih padlih borcev in talcev NOV''.] Hrastje Prebačevo: Športno društvo Jakob Štucin - Kolesarska sekcija, 1980.
*[http://www.slov.si/doc/kamniski_spomeniki.pdf ''Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik''.] ZZB NOV, 1988. 
*Jože Vidic: ''Beg z morišča''. Ljubljana: Borec, 1971. [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_1.docx 1. del,] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_2.docx 2. del] / [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_1.pdf pdf 1] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_2.pdf pdf 2] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_6.pdf pdf 6] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_7.pdf pdf 7]
*Bogdan Osolnik in Svetko Kobal: ''Pokrajinska tehnika za Gorenjsko 1944--1945''. Ljubljana: ZB NOB, 1998. [https://slov.si/doc/pokrajinska_tehnika_za_gorenjsko.pdf pdf], na voljo tudi docx
*Marijan Masterl: [https://slov.si/doc/marijan%20masterl%20osolnik.pdf Skupaj sta padla v partizanih istega dne, pa vendar vsak sebi.] ''Loški razgledi''  37 (1990), 314.
*Marko Vraničar: [https://slov.si/doc/marko%20vrani%C4%8Dar%20pokopali%C5%A1%C4%8De%20v%20loki.pdf Partizansko pokopališče v Lipici.] ''Loški razgledi''  57 (2010). 287–292.
*Franc Legat: [https://slov.si/doc/legat_uprli_smo_se.pdf ''Uprli smo se''.] Zabreznica, 2010. 48 str.
* Irena Jereb Filipič, Milena Sitar idr.: [https://slov.si/doc/sitar_solstvo.pdf ''Ti si mene naučila brati: Partizansko šolstvo na Žirovskem, v Poljanski dolini in zgornjem delu Selške doline''.]  Ljubljana: Modrijan, 2018.
*[https://slov.si/doc/50_let_telesne_vzgoje_ribnica.pdf ''50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini: 1906-1956''.] Ribnica, 1956.
*Karel Mikulič: [https://slov.si/doc/mikulic_loski_potok.pdf ''Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje: Krimski bataljon - Ogenca - Jelenov Žleb''.] Ljubljana, 2000.
*Matija Maležič - Ciril: [https://slov.si/doc/malezic_ribnica.pdf NARODNOOSVOBODILNA BORBA: KRATEK ČASOVNI PREGLED VAŽNEJŠIH DOGODKOV V  SEDANJI OBČINI RIBNICA.] ''Ribnica skozi stoletja''. Ribnica, 1982.
*Matija Maležič: [https://slov.si/doc/malezic_zgodbe.pdf ''Zgodbe krutih časov'':] Iz zapiskov, dokumentov in spominov Matije Maležiča (1916-2012). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2008.
*Franc Lajnšič: [https://slov.si/doc/lajnsic_partizanske_bolnice.pdf Partizanske bolnice v Sloveniji,] [2023].
*Vera Osolnik Klopčič, Maca Jogan, Živa Vidmar: [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_slo.pdf 80 let od prvega ženskega kongresa (od 16. do 18. oktobra 1943).] Ljubljana, Dobrnič, 2023. [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ger.pdf nem.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ita.pdf ita.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_hun.pdf madž.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_srh.pdf srbohrvaško] 
*Mira Svetina: [https://slov.si/doc/mira_svetina_slovenke_v_boju_borec_1975.pdf Slovenke v boju za socialno in narodno osvoboditev.] ''Borec'' 1975.
*Tone Ferenc: [https://slov.si/doc/ferenc_satan.docx ''Satan, njegovo delo in smrt''.] Ljubljana: Borec, 1979. {{COBISS|ID=13976839}} [https://slov.si/doc/ferenc_satan.pdf pdf]
*Franček Saje: [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.docx ''Belogardizem'' [Zločin nad domovino].] Ljubljana: SKZ, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1952. {{COBISS|ID=886017}} [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.pdf pdf]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev'' (Knjižnica NOV in POS, 87, 89 in 90)
: 1: ''Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani'' (1995), 554 str. [https://slov.si/doc/grgic_zlocini1.docx docx 1]  [https://slov.si/doc/grgic_zlocini2.docx docx 2] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini3.docx docx 3] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini4.docx docx 4] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini5.docx docx 5] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini6.docx docx 6] | [https://slov.si/doc/grgic_zlocini.pdf pdf]
: 2: ''Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci'' (1997), 638 str.
: 3: ''V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani'', 1 in 2 (2002), 1246 str.
*Janez Stanovnik: [https://slov.si/doc/janez_stanovnik_odprto_pismo_o_povojnih_pobojih_2010.doc Odprto pismo predsedniku Vlade Republike Slovenije 16. nov. 2010.] [o vračanju in pobojih domobrancev ter zgodovinskem revizionizmu]
*[https://slov.si/mnz/ Kartoteka Muzeja novejše zgodovine]
*[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_rkd2.xlsx Partizanski spomeniki v Registru nepremične kulturne dediščine.]
* [https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf ''Vodnik po partizanskih poteh''.] Ljubljana: Borec, 1978.
*[https://slov.si/doc/kronika_zb_ljubljana_2021.pdf ''Zbornik spominov in akcije: 80 let OF in upora''.] Ljubljana: Mestni odbor ZZB za vrednote NOB Ljubljana, 2021. {{COBISS|ID=61165059}}
*Gozdana Miglič: [https://slov.si/doc/spomin_je_moc.pdf ''Spomin je moč: Pomniki revolucije v občini Ljubljnana-Šiška.] 1985.

===Grobišča===

*[https://slov.si/doc/vojna_grobisca_grosuplje.pdf Pregled vojnih grobišč v UE 09 Grosuplje.]
*[https://slov.si/doc/vojna_grobisca_vrhnika.pdf Pregled vojnih grobišč v občini Vrhnika]
*[https://slov.si/doc/grobovi_padlih_kranj.docx Grobovi in grobišča na področju ZB Kranj] (zbral Lado Nikšič)
*[[Prekopi partizanov v Radovljici]] (zbrala Vlasta Felc)
* [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/file?uodid=23534&amp;id=273343 Federalni odbor za prenos padlih borcev, 1945--1948.] Arhiv Slovenije: SI AS 281 (https://www.gov.si/novice/2022-05-01-pripovedovali-so-mi-da-je-ta-dezela-zelo-hribovita-in-da-je-tezko-najti-pot-v-takem-slucaju/); (https://stareslike.cerknica.org/2025/04/13/1945-slovenija-federalni-odbor/) ; (https://www.gov.si/novice/2022-05-01-pripovedovali-so-mi-da-je-ta-dezela-zelo-hribovita-in-da-je-tezko-najti-pot-v-takem-slucaju/)
*Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota v Kranju: arhiv RAD056, kjer naj bi  bili dokumenti (ZB : 1948-1977), je do leta 1960 prazen. 
*Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota v Kranju: arhiv RAD016 (Občinski ljudski odbor). Tu je zapis načelnice UE, da so se nekateri dokumenti med selitvami izgubili.
* Pregled vojnih grobišč v občini Radovljica. (2000) [https://slov.si/doc/vojna_grobisca_radovljica1.pdf pdf1,] [https://slov.si/doc/vojna_grobisca_radovljica2.pdf pdf2,] [https://slov.si/doc/vojna_grobisca_radovljica3.pdf pdf3]
*Matjaž Vilhar: [https://slov.si/doc/grobovi_padlih_pivka.docx Grobovi padlih v Pivki.] (2023)
*[https://slov.si/doc/vojna_grobisca_postojna.pdf Pregled vojnih grobišč v občini Postojna.] (2000) 
*Spomenik padlim borcem NOVJ in žrtvam fašističnega nasilja 1941-1945 iz občine Nova Gorica ter seznam pokopanih padlih borcev, talcev in žrtev v grobnici, Občinski odbor ZZB NOV Nova Gorica, 1983.
*Gregor Ivanušič: [https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=11961 ''Upravljanje in urejanje vojnih grobišč v Republiki Sloveniji: Magistrsko delo''.] Ljubljana, 2025. 
* [http://www.geopedia.si/#T1606_L11394_x499072_y112072_s9_b4 Grobišča.] Geopedija. 
*[https://www.ikomunala.si/ddmoduli/iskalnik_grobov/Iskalnik.aspx?a=KomunalaProdnikDomzale Iskalnik grobov za občino Domžale.]
*[http://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/ Slovenski grobovi]

===Digitalna knjižnica Slovenije===

Na dLib je večina digitaliziranih knjig na temo druge svetovne vojne antikomunističnih, partizanske narave so naslednje:

*[[:s:Prevara vodje komunistov in bratomorilca Žagarja Stanka, s katero je preslepil Oberkrainerje|Der Betrug des Kommunistenführers und Brudermörders Zagar Stanko an den Oberkrainern]], 1942.
*Premrl, Radoslava: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCBBYE2V  Moj brat Janko-Vojko.] Ljubljana: SM, 2019 (nedostopno).
*Boštjančič, Irena, Čosič, Jadranka: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7L9ECJZ1 Partizanska bolnišnica Zalesje.] Občina, 2018.
*Kikelj, Lojze, Polič, Radko: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-85GKF834  Pomniki NOB v občini Grosuplje.] SZDL, 1987.
*Mikša, Peter idr. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TI7JBU7N Življenje ob meji.] Ljubljana: FF, 2020.
*Žagar, Marjan: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGPTPYGN Šentjur skozi borbo v svobodo.] Občinski odbor Zveze borcev, 1956.
*Blatnik, Vinko, Rozman, Franc. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4NZM50J Komandant Stane.] ZZB NOB Slovenije, 1999.
*Jeraj, Mateja, Melik, Jelka, Nagode, Črtomir, Košir, Matevž. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9I0BBHID Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim.] Arhiv Republike Slovenije, 2015.
*Jeraj, Mateja, Melik, Jelka. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9VHK78GL Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim (epilog).] Arhiv Republike Slovenije, 2017.
*Teropšič, Tomaž, Štimac, Vladimir. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0SQ5PCQ4 Kozjanski odred.] Obzorja, 1993.
*Perovšek, France, Pečelin, Franc. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-72QG0VE0 Velika italijanska ofenziva 1942.] Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002.
*Deželak-Barič, Vida, Novšak, Rachel. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZQ2W4NXQ Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941-1943.] Inštitut za novejšo zgodovino, 2007.
*Vidovič-Miklavčič, Anka. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SRYUBKSG Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini.] Partizanska knjiga, Železniško gospodarstvo, 1980.
*Sever, Franc. Past na Menini planini. samozal., 2014 (nedostopno).
*Černčič, Marica. Upor proti okupatorju v Občini Duplek. DigitPen, 2013 (nedostopno).

==Splošno==

*[https://www.muzejgenocida.rs/images/ZrtvePub/Slo.pdf Žrtve rata 1941–1945: Slovenija.] Muzej žrtava genocida, 2016.
* Petar S. Brajović: ''Konec druge svetovne vojne v Sloveniji''. Ljubljana: Borec, 1977.
*[https://www.drustvo-izgnancev.si/si/vestnik/ ''Vestnik Društva izgnancev Slovenije'' 2005&amp;ndash;].
*Ralph Churches: ''Vranov let'' [izv. A Hundred Miles as the Crow Flies]. Prev. Lado Pahor. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB, 2000.
*Tone Ferenc: [https://slov.si/doc/ferenc_satan.docx ''Satan, njegovo delo in smrt''.] Ljubljana: Borec, 1979. {{COBISS|ID=13976839}} [https://slov.si/doc/ferenc_satan.pdf pdf]
*Franček Saje: [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.docx ''Belogardizem'' [Zločin nad domovino].] Ljubljana: SKZ, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1952. {{COBISS|ID=886017}} [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.pdf pdf]
*Matija Žgajnar: ''Slovenski partizani in zavezniki''. Društvo prijateljev kurirjev in vezistov NOV Slovenije, Telekom Slovenije, 2002.
*''Dachauske risbe'' [katalog]. Ur. Iztok Durjava. Delo, 1985. 
*France Šuštaršič na podlagi rokopisa Jožeta Ravbarja-Jošta: ''Na levem bregu Save, 1''. Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1982. {{COBISS|IDE=6402560}}
* Slavica Pavlič in Viktor Smolej: ''Partizansko šolstvo na Slovenskem''. Borec, 1981. {{COBISS|ID=12577537}}
*''Užaljeno maščevanje: Spomin Slovenk in Slovencev na italijanska fašistična taborišča''. Ur. Oto Luthar idr. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023 [https://zrc-sazu.us3.list-manage.com/track/click?u=e1e373724b3088be79de96496&amp;id=c07079eaad&amp;e=fd264c2364 info]
*Ivo Lipar: ''Šlandrovci: dokumentarno gradivo''. 1963. {{COBISS|ID=1355635}}
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev'' (Knjižnica NOV in POS, 87, 89 in 90)
: 1: ''Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani'' (1995), 554 str. [https://slov.si/doc/grgic_zlocini1.docx docx 1]  [https://slov.si/doc/grgic_zlocini2.docx docx 2] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini3.docx docx 3] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini4.docx docx 4] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini5.docx docx 5] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini6.docx docx 6] | [https://slov.si/doc/grgic_zlocini.pdf pdf]
: 2: ''Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci'' (1997), 638 str.
: 3: ''V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani'', 1 in 2 (2002), 1246 str.
*Janez Stanovnik: [https://slov.si/doc/janez_stanovnik_odprto_pismo_o_povojnih_pobojih_2010.doc Odprto pismo predsedniku Vlade Republike Slovenije 16. nov. 2010.] [o vračanju in pobojih domobrancev ter zgodovinskem revizionizmu]
*''Partisan art''. Ur. Jernej Habjan in Gal Kirn. [https://www.academia.edu/29775688/The_Yugoslav_Partisan_Art ''Slavica Tergestina''] 17 (2016).
*[[:w:Partizanski spomenik|Partizanski spomenik]]. Wikipedija.
*[[:w:en:Monuments to the Slovene Partisans|Monuments to the Slovene Partisans]]. Wikipedia.
*[[:w:Kategorija:Partizanski spomeniki v Sloveniji|Partizanski spomeniki v Sloveniji]]. Wikipedija.
*Jože Krall: ''Partizanske tiskarne na Slovenskem'': 1. Osrednje tiskarne (1972), 2. Primorske tiskarne (1973), 3. Gorenjske in štajerske tiskarne (1976).
*Blaž Štangelj: [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ Oris organizacije partizanskih bolnic na Slovenskem.] ZZB NOB 2022.
*Metod Mikuž: [https://hdl.handle.net/11686/file22744 Oris partizanske sanitete na Slovenskem] (1967). Sistory.
* Gal Kirn: ''Partizanski protiarhiv: o umetniških in spominskih prelomih jugoslovanskega NOB''. Ljubljana: Maska, 2022.
*[[:w:Ogla Kastelic|Olga Kastelic]]: Evidenca spomenikov NOB. [https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/upload/files/publications/008_1960-61_varstvo_spomenikov.pdf ''Varstvo spomenikov'' 7 (1960/61).] 90&amp;ndash;91.
*Arhiv revije ''[https://www.zvkds.si/sl/knjiznica/varstvo-spomenikov Varstvo spomenikov]'' 1948-.
*[https://slov.si/mnz/ Kartoteka Muzeja novejše zgodovine]
*[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_rkd2.xlsx Partizanski spomeniki v Registru nepremične kulturne dediščine.]&lt;ref&gt;V tabeli so izbrane enote dediščine, ki vsebujejo datacijo &quot;druga svetovna vojna&quot; (2928 enot). Podatki odražajo stanje registra nepremične kulturne dediščine na dan 23. 6. 2017. Tabela vsebuje naslednje podatke: EŠD evidenčna številka enote dediščine, ime enote iz RKD, zvrst (1=arheološka najdišča; 2=stavbe; 3=parki in vrtovi; 4=stavbe s parki ali z vrtovi; 5=spominski objekti in kraji; 6=drugi objekti in naprave; 7=naselja in njihovi deli;. 8=kulturna krajina), avtor (če je znan), opis enote, datacija enote iz RKD (nanaša se na nastanek javnega spomenika), opis lokacije, kjer je enota (2=OE Celje, 3= OE Nova Gorica, 4=OE Kranj, 5=OE Ljubljana, 6=OE Maribor, 7=OE Novo mesto, 8=OE Piran), datum začetka veljave odloka, s katerim je enota razglašena za kulturni spomenik, vrsta razglasitve (2=SDP; 1=SLP; 0=neznano (razglašeno pred letom 1981); prazno=ni spomenik, ampak varovana dediščina), naselje. -- Magda Miklavčič Pintarič. Miloš Kermavnar je v stolpec L dopisal:  '''da''' za zapise, ki sem jih prekontroliral in dopisal še EŠD v zapisih, ki sem jih pregledal po tvojem obvestilu, da bi bilo tako zaželeno. V Geopediji manjkajoča obeležja sem vnesel s podatki iz RKD; '''ni''' za zapise, za katere sem ocenil, da ne sodijo v Geopedijo. Tu sem vključil kočevarske vasi, obeležja zamolčanih žrtev in posamezne zapise o zgodovinskih objektih brez povezave na NOB. Ostale oznake razen da in ni pa so pri zapisih, kjer nisem vedel kaj bi z njimi. Če jih v Geopediji ni bilo, jih tudi nisem vnašal, če pa so bili jih nisem spreminjal. Prazne celice so tiste, za katere si rekel, da si jih pregledal že ti in sem jih označil v stolpcu M.  &lt;/ref&gt;
*[[:w:Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941|Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]]. Wikipedija.
*[[:w:Seznam slovenskih narodnih herojev|Seznam slovenskih narodnih herojev]]. Wikipedija.
* [https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf ''Vodnik po partizanskih poteh''.] Ljubljana: Borec, 1978 (pred tem na http://www.znaci.org/00003/837.pdf.
* Zbirka Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 1--54
*[http://www.geopedia.si/#T105_L8236_F14705:1071_x473395.875_y85895.600785319_s9_b4 Pot kurirjev in vezistov.] Geopedija.
* [http://www.geopedia.si/#T105_L8602_x479429.406_y105574.89799999999_s9_b4 Partizanske bolnišnice.] Geopedija.
*'''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Register kulturne dediščine na zemljevidu.]'''
**˙([http://giskd6s.situla.org/giskd/ stari zemljevid RKD.])
* [https://gis.ktn.gv.at/webgisviewer/atlas-mobile/map/Basiskarten/0rientierung%20u.%20Kataster avstrijska koroška katastrska karta!]
*[https://www.kamra.si/iskanje.html?searchword=spomeniki+nob Spomeniki NOB na Kamri, digitalizirani kulturni dediščini slovenskih pokrajin.] [Išči tudi z izrazi partizanski, obeležje, plošče ipd.]
*Primož Šmajdek. [http://spomeniki.blogspot.si/ Simboli polpretekle zgodovine.] Blogspot.si.
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spomeniki%20NOB%20v%20Sloveniji Spomeniki v Sloveniji.] 
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spominske%20plo%C5%A1%C4%8De%20NOB%20v%20Sloveniji Spominske plošče NOB v Sloveniji.]
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Grobovi%20in%20grobi%C5%A1%C4%8Da%20NOB%20v%20Sloveniji Grobovi in grobišča v Sloveniji.]
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/boj%20proti%20okupatorju Boj proti okupatorju] ... in druge kategorije na tem spletišču.
*[http://www.mg-lj.si/si/obisk/2275/zivljenja-spomenikov-katalog/ Življenja spomenikov: druga svetovna vojna in javni spomeniki v Sloveniji 1945–1980. Razstava MG+MSUM.]
*[http://www.spomenikdatabase.org/ Spomenik Database: An exploration of Yugoslavia's historic and enigmatic endeavor into abstract anti-fascist WWII monument building between 1960 &amp; 1990.]
*''Krajevni leksikon Slovenije''
**Žalec (1976): Vransko, Tabor, Prebold, Polzela, Braslovče, Žalec (pdf)
**Ajdovščina (1968):
**Kočevje (1971)
**Mozirje (1976)
*Emonec: Fašistično - domobranski teror nad Slovenci I-XXXII. Blog MMC RTV SLO. [https://www.rtvslo.si/blog/emonec/fasisticno-domobranski-teror-nad-slovenci-xxxii/119213 jan. 2018] do [https://www.rtvslo.si/blog/emonec/fasisticno-domobranski-teror-nad-slovenci-xviii/118967 maj 2018]; gl. tudi objave prej in pozneje.
*Makso Šnuderl: ''Fašistično domobranski teror nad Slovenci'' (1944; samo 10 ohranjenih izvodov v Cobissu)
*[http://www.vojnapotovanja.si/ Vojna potovanja]. Blog
*[https://slov.si/doc/tigrovci.doc Seznam tigrovskih obeležij, stanje leta 2007]
*''Pomniki naše revolucije''. Ur. Ferdo Gestrin idr. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961
*''Domicili v slovenskih občinah: Revolucionarna izročila''. Ur. Franc Debeljak idr. Ljubljana: Skupnost slovenskih občin, 1981. {{COBISS|ID=15911424}}

===Knjižnica NOV in POS===

#Petelin, Stanko, 1924-1984: Osvoboditev Slovenskega primorja: 1965. {{COBISS|ID=5422336}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Gradnikova brigada: 1966. {{COBISS|ID=5416448}}
#Ferenc, Tone, 1927-2003: Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943: 1967. {{COBISS|ID=5422848}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Pohod Štirinajste : vojno-zgodovinska študija o pohodu XIV. divizije NOV in POJ iz Suhorja v Beli krajini skozi Hrvaško na Štajersko in o njenih bojih od 6. I. do 26. II. 1944: 1967. {{COBISS|ID=5422592}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Prešernova brigada: 1967. {{COBISS|ID=5417728}}
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Prva in druga prekomorska brigada: 1967. {{COBISS|ID=5425152}}
#Butorović, Radule ; Klun, Albert, 1926-2002: Tretja prekomorska brigada: 1967. {{COBISS|ID=5425408}}
#Levičnik, Karel: Artileristi prekomorci: 1968. {{COBISS|ID=5419264}}
#Perhauc, Rafael: Letalci prekomorci: 1968. {{COBISS|ID=5419520}}
#Ferenc, Tone, 1927-2003: Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945: 1968. {{COBISS|ID=5423104}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Vojkova brigada: 1968. {{COBISS|ID=5423616}}
#Pervanje, Edvin ; Hočevar, Jože A.: Četrta prekomorska brigada in zavezniška pomoč NOV in POJ: 1969. {{COBISS|ID=5425664}} [https://znaci.org/00003/783.pdf znaci.org]
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji: 1969. {{COBISS|ID=5423360}}
#Šmit, Jože: Peta prekmorska brigada Ivana Turšiča - Iztoka: 1969. {{COBISS|ID=5419008}}
#Šmit, Jože ; Bordon, Rado ; Klun, Albert, 1926-2002: Peta prekomorska brigada Ivana Turšiča-Iztoka: 1969. {{COBISS|ID=4708658}}
#Pavlin, Mile: Petnajsta brigada: 1969. {{COBISS|ID=5418752}}
#Babić, Manojlo ; Luštek, Miroslav: Tankisti prekomorci: 1969. {{COBISS|ID=5419776}}
#Bavec, Franjo: Bazoviška brigada: 1970. {{COBISS|ID=5423872}}
#Pavlin, Mile: Jeseniško-bohinjski odred: 1970. {{COBISS|ID=5420032}}
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki: 1970. {{COBISS|ID=5426176}}
#Jerman, Ivan, 1900-1990: Pevski zbor Jugoslovanske armade Srečko Kosovel: 1970. {{COBISS|ID=5425920}}
#Kozina, Marjan: Simfonija [Glasbeni tisk] : [uredil in napisal uvod Ciril Cvetko: 1970. {{COBISS|ID=52742400}}
#Zborovske pesmi [Glasbeni tisk]: 1970. {{COBISS|ID=2517000}}
#Revolucija in umetnost : izbor slovenske partizanske grafike in risbe z motivi partizanskega zdravstva: 1971. {{COBISS|ID=18384129}}
#Adamič, Bojan, 1912-1995 ...: Samospevi [Glasbeni tisk] : 1943-1945: 1971. {{COBISS|ID=3578120}}
#Sunajko, Stevo: Sodelovanje slovenskih in hrvaških narodnoosvobodilnih enot 1941-1945: 1971. {{COBISS|ID=5426432}}
#Lotrič, Tone: Škofjeloški odred: 1971. {{COBISS|ID=5420288}} [https://znaci.org/00003/809.pdf znaci.org]
#Stiplovšek, Miroslav: Šlandrova brigada: 1971. {{COBISS|ID=5417472}}
#Ferlež, Ivan: Druga grupa odredov in štajerski partizani 1941-1942: 1972. {{COBISS|ID=4077057}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Gubčeva brigada: 1972. {{COBISS|ID=2394376}}
#Krall, Jože: Partizanske tiskarne na Slovenskem. 1, Osrednje tiskarne: 1972. {{COBISS|ID=2199857}}
#Isaković - Rade, Radosav: Kosovelova brigada: 1973. {{COBISS|ID=578590}}
#Isaković, Radoslav: Kosovelova brigada: 1973. {{COBISS|ID=5424128}}
#Krall, Jože: Partizanske tiskarne na Slovenskem. 2, Primorske tiskarne: 1973. {{COBISS|ID=605470}}
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Primorci in Istrani od pregnanstva do prekomorskih brigad: 1973. {{COBISS|ID=5427200}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada: 1973. {{COBISS|ID=1212465}}
#Pahor, Karol: Šest ljubezenskih [Glasbeni tisk]: 1973. {{COBISS|ID=1024730454}}
#Hribernik, Rudolf, 1921-2002: Dolomiti v NOB: 1974. {{COBISS|ID=5422080}}
#Tomšič, Janez, 1909-1987: Narodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorščaki: 1974. {{COBISS|ID=5427456}}
#Revolucija in umetnost : izbor slovenskih spomenikov NOB: 1974. {{COBISS|ID=4311303}}
#Polič, Radko, 1919-1988: Belokranjski odred: 1975. {{COBISS|ID=5421312}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Cankarjeva brigada: 1975. {{COBISS|ID=5417216}}
#Zadnik, Maks, 1926-: Istrski odred: 1975. {{COBISS|ID=5420544}}
#Hribovšek, Mitja: Prekmurska brigada: 1975. {{COBISS|ID=5424640}}
#Lah, Borivoj: Prva slovenska artilerijska brigada: 1975. {{COBISS|ID=4077825}}
#Dolenc, Milan, 1907-1993: Veterinarska služba v NOB na Slovenskem: 1975. {{COBISS|ID=5427712}}
#Kalinšek, Ivan: Zdravljenje ranjencev v SCVPB (slovenski centralni vojno partizanski bolnici): 1975. {{COBISS|ID=5427968}}
#Fajdiga, Mirko, 1922-2012: Zidanškova brigada: 1975. {{COBISS|ID=5417984}}
#Peskar, Jože, 1923-: Dolenjski odred: 1976. {{COBISS|ID=5421568}} [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=821 Znaci.org]
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Dvanajsta brigada: 1976. {{COBISS|ID=5418240}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002 ...: Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem : 1941-1945: 1976. {{COBISS|ID=6356737}}
#Krall, Jože: Partizanske tiskarne na Slovenskem. 3, Gorenjske in štajerske tiskarne: 1976. {{COBISS|ID=605726}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002 ...: Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem : 1941-1945: 1977. {{COBISS|ID=10026241}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002: Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945: 1978. {{COBISS|ID=4309761}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Pohod štirinajste : vojno-zgodovinska študija o pohodu XIV. divizije NOV in POJ iz Suhorja v Beli krajini skozi Hrvaško na Štajersko in o njenih bojih od 6. I do 26. II 1944: 1978. {{COBISS|ID=12584199}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Kokrški odred : narodnoosvobodilni boj pod Karavankami: 1980. {{COBISS|ID=5420800}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [1], Uvodni del: 1980. {{COBISS|ID=14337792}}
#Krall, Jože: Partizanske ciklostilne tehnike v slovenskem Primorju: 1981. {{COBISS|ID=5426944}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [1], Uvodni del: 1981. {{COBISS|ID=5415680}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Bojna pot Šercerjeve brigade: 1982. {{COBISS|ID=19893767}}
#Kiauta, Ladislav: Bračičeva brigada. Del 1: 1982. {{COBISS|ID=24157703}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002: Oris narodnoosvobodilne vojne na Slovenskem : 1941-1945: 1982. {{COBISS|ID=13070081}}
#Revolucija in umetnost : izbor slovenske partizanske grafike in risbe: 1982. {{COBISS|ID=5564928}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Bojna pot Prešernove brigade: 1983. {{COBISS|ID=554270}}
#Stiplovšek, Miroslav: Bojna pot Šlandrove brigade: 1983. {{COBISS|ID=23178759}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Gradnikova brigada: 1983. {{COBISS|ID=5416704}}
#Kozina, Marjan: Pet pesmi Marjana Kozine [Glasbeni tisk]: 1983. {{COBISS|ID=671796}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Petnajsta divizija: 1983. {{COBISS|ID=3302969}}
#Ferenc, Tone, 1927-2003: Primorska pred vseljudsko vstajo 1943 : Južnoprimorski odred in Gregorčičeva brigada: 1983. {{COBISS|ID=4082177}}
#Škodnik, Vanda: Od invalidskega do partizanskega pevskega zbora : hej, to naši partizani pojo: 1984. {{COBISS|ID=24934407}}
#Mlakar, Boris, 1947-: Pohod 30. divizije NOV in POJ v Beneško Slovenijo: 1984. {{COBISS|ID=492873}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada. Del 1, Strmi lazi: 1984. {{COBISS|ID=5415936}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada. Del 2, Pekoči sneg: l984. {{COBISS|ID=5416192}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada. Del 2, Pekoči sneg: 1984. {{COBISS|ID=19894791}}
#Lah, Borivoj: Artilerija 9. korpusa: 1985. {{COBISS|ID=1235998}}
#Lah, Borivoj: Artilerija 9. korpusa: 1985. {{COBISS|ID=5428480}}
#Kraševec, Velimir: Dolenjski puntarji : Zapadnodolenjski odred: 1985. {{COBISS|ID=5421824}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Enaintrideseta divizija: 1985. {{COBISS|ID=5428224}}
#Ikovic, Anton ; Linasi, Marjan: Koroško partizansko zdravstvo : (na Koroškem in Solčavskem): 1985. {{COBISS|ID=2127369}}
#Fajdiga, Mirko, 1922-2012: Pohorski partizani 1943 : od padca Pohorskega bataljona do ustanovitve Zidanškove - Pohorske brigade: 1985. {{COBISS|ID=4079873}}
#Kraševec, Velimir: Zapadnodolenjski odred: 1985. {{COBISS|ID=496969}}
#Vulikić, Velimir: Zobozdravstvena služba v NOB na Slovenskem: 1985. {{COBISS|ID=23419655}}
#Črnugelj, Franc: Na zahodnih mejah - 1943 : Briškobeneški odred in 3. soška (20.) brigada: 1986. {{COBISS|ID=4674361}}
#Črnugelj, Franc: Na zahodnih mejah 1943 : Briškobeneški odred in 3. soška (20.) brigada: 1986. {{COBISS|ID=1398793}}
#Korošec, Branko, 1927-1999: Partizanska kartografija : prispevek k orisu vojaške geodetske in kartografske dejavnosti med narodnoosvobodilno vojno na Slovenskem 1941-1945: 1986. {{COBISS|ID=5428736}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [2], 1942-1943: 1986. {{COBISS|ID=14685952}}
#Deset samospevov iz časa narodnoosvobodilnega boja [Glasbeni tisk]: 1987. {{COBISS|ID=2284034}}
#Vresnik, Drago: Druga brigada Vojske državne varnosti - Narodne obrambe : (prispevek k zgodovini VDV Slovenije): 1987. {{COBISS|ID=5424896}}
#Ževart, Milan: Lackov odred : Lackova četa, Lackov bataljon, Pohorski-Lackov odred: 1988. {{COBISS|ID=3944448}}
#Vresnik, Drago: Tretja brigada Vojske državne varnosti Narodne obrambe : (prispevek k zgodovini VDV-NO Slovenije): 1988. {{COBISS|ID=3984128}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002: Pregled narodnoosvobodilne vojne 1941-1945 na Slovenskem: 1989. {{COBISS|ID=14201088}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [3], 1943: 1989. {{COBISS|ID=14338304}}
#Lah, Borivoj: Ljubljanska brigada: 1990. {{COBISS|ID=18546944}} [https://znaci.org/00003/768.pdf znaci.org]
#Stepančič, Miroslav: Partizansko gospodarstvo in oskrba partizanske vojske na Dolenjskem in Notranjskem 1941-1945: 1990. {{COBISS|ID=8026624}}
#Mihevc, Mira: Pogumna zvesta četa : [nastanek in razvoj zaščitne enote vojaškopolitičnega vodstva narodnoosvobodilnega boja Slovenije 1942-1943]: 1990. {{COBISS|ID=20518144}}
#Kraševec, Velimir: Deveta kočevska brigada: 1991. {{COBISS|ID=26983424}}
#Budna Kodrič, Nataša ; Dežman, Jože ; Lušina, Janez: Gorenjski partizan : Gorenjski odred 1942-1945: 1992. {{COBISS|ID=31206144}}
#Cerar, Srečko ; Škrk, Gracijan: Gradili smo : Inženirska (gradbena) brigada 7. korpusa slovenske narodnoosvobodilne vojske: 1992. {{COBISS|ID=29932800}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Odstrte zavese : okupator in gorenjsko domobranstvo: 1992. {{COBISS|ID=29591552}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Odstrte zavese : okupator in gorenjsko domobranstvo: 1992. {{COBISS|ID=30137088}}
#Teropšič, Tomaž: Kozjanski odred: 1993. {{COBISS|ID=32562689}}
#Marolt, Jože, 1924-2009: Šercerjeva brigada na Štajerskem: 1993. {{COBISS|ID=34286337}}
#Štukelj, Polde: Šolanje za zmago: 1993. {{COBISS|ID=34127360}}
#Fajdiga, Mirko, 1922-2012: Bračičeva brigada na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem. Del 2: 1994. {{COBISS|ID=35651329}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Odstrte zavese II. Okupator in gorenjsko domobranstvo: 1994. {{COBISS|ID=40590848}}
#Majcen, Franček, 1921-2001: Prekmurska četa : med Muro in Rabo : prispevek k zgodovini NOB v Prekmurju: 1994. {{COBISS|ID=12404}}
#Mihevc, Mira: Na nevarnih poteh : [razvoj zaščitne enote vojaško političnega vodstva narodnoosvobodilnega boja Slovenije 1943-1945]: 1995. {{COBISS|ID=52670464}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [4], 1944: 1995. {{COBISS|ID=36819457}}
#Grgič, Silvo: Zločini okupatorjevih sodelavcev : (monografija v treh knjigah). Knj. 1, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani: 1995. {{COBISS|ID=49421824}}
#Lah, Borivoj: Od Kobarida do Trsta : boji 30. divizije v štirinajstih ofenzivah: 1996. {{COBISS|ID=56443904}}
#Bavec, Franjo: Na zahodnih mejah - 1945. Operativni štab 9. korpusa za Zapadno Primorsko : (november 1944-maj 1945): 1997. {{COBISS|ID=69124096}}
#Grgič, Silvo: Zločini okupatorjevih sodelavcev : (monografija v treh knjigah). Knj. 2, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci: 1997. {{COBISS|ID=65232128}}
#Vratuša, Anton: Iz verig v svobodo : Rabska brigada: 1998. {{COBISS|ID=75439872}}
#Lah, Borivoj: Štirikrat čez Sočo : osvobodilni boj primorskega ljudstva v brigadi Simona Gregorčiča: 1999. {{COBISS|ID=79524608}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002 ; Petelin, Stanko, 1924-1984: Deveti korpus slovenske narodnoosvobodilne vojske : 1943-1945: 1999. {{COBISS|ID=98889984}}
#Vresnik, Drago ; Jerkič, Branko: Zaščita in boj za svobodo : 1944-1945 : poveljstvo Vojske državne varnosti - 1. slovenska divizija Narodne obrambe, Prva brigada VDV - NO: 1999. {{COBISS|ID=103578368}}
#Grgič, Silvo: Zločini okupatorjevih sodelavcev : (monografija v treh knjigah). Knj. 3, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani: 2002. {{COBISS|ID=115962368}}
#Guštin, Damijan, 1955- ; Premk, Martin: Notranjski odredi : I. april 1942 - julij 1942, II. september 1942 - december 1942, III. december 1942 - maj 1943, IV. november 1943 - maj 1945: 2004. {{COBISS|ID=214757120}}

===Digitaliziran taboriščni tisk Knjižnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine===

* Dahavski poročevalec | 2. maj 1945, številka 1 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor
COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 3. maj 1945 | številka 2 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID:  | 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 4. maj 1945 | številka 3 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 5. maj 1945 | številka 4 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 7. maj 1945 | številka 5 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 | Dahavski poročevalec | 8. maj 1945 | številka 6 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 9. maj 1945 | številka 7 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 10. maj 1945 | številka 8 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 11. maj 1945 | številka 9 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 12. maj 1945 | številka 10 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 13. maj 1945 | številka 11 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 14. maj 1945 | številka 12 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 15. maj 1945 | številka 13 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 16. maj 1945 | številka 14 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  | Dahavski poročevalec | 17. maj 1945 | številka 15 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 18. maj 1945 | številka 16 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 20. maj 1945 | številka 18 [i. e. 17] | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 22. maj 1945 | številka 18 a [i. e. 18] | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 23. maj 1945 | številka 19 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 24. maj 1945 | številka 20 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 25. maj 1945 | številka 21 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 26. maj 1945 | številka 22 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 27. maj 1945 | številka 23 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 29. maj 1945 | številka 24 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 30. maj 1945 | številka 25 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 31. maj 1945 | številka 26 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 1. junij 1945 | številka 27 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 2. junij 1945 | številka 28 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 3. junij 1945 | številka 29 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* »Ne moremo z vami – toda ne pozabite nas&quot; | Avtor: | Božidar Pengov | Leto: | 3. junij 1945 | številka 29 - priloga | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 5. junij 1945 | številka 30 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* 3. junij 1945 | Jež za žico | 1. junij 1945 | številka 1 | Založnik: Kulturno-propagandni odsek Jugoslovanskega narodnega odbora | COBISS ID: 5180275 | Signatura: P3 TT 2 | Inventarna številka: 400000544  
* Vestnik | 28. maj 1945 | številka 1 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | Signatura: P3 TT 3
* Vestnik | 4. junij 1945 | številka 2 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | Signatura: P3 TT 3

Urednica Darja Urbanc, datum zadnje posodobitve 4. 12. 2023 

===Digitalizirana partizanska literatura Knjižnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine ===

Urednica Darja Urbanc, datum zadnje posodobitve 4. 12. 2023

*Partizan, naš slovenski partizan | Maks Ažnik (avtor); Bogomir Premelč (ilustrator) | 1944 | 21 str., ilustr., 22 cm | Propagandni odsek JPO IX. korpusa NOV in POJ | COBISS ID: 14284082 | D3 PT 23 | Inventarna številka: 300000023
*O vzgoji novega rodu | Ivan Bertoncelj - Janoš | 1944 | D3 PT 38 | Inventarna številka: 300000038
*Ob stoletnici rojstva pisatelja Josipa Jurčiča | France Bevk | 1944 | D3 PT 40 | Inventarna številka: 300000040
*Birokrat: skeč | 1945 | D3 PT 41 | Inventarna številka: 300000041
*Tako so nas učili   | Jože Bon | 194? | D3 PT 44 | Inventarna številka: 300000044
*Gospod Lisjak | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 1944 | D3 PT 46 | Inventarna številka: 300000046
*Pesmi | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 1944 | D3 PT 49 | Inventarna številka: 300000049
*Previharimo viharje | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 1942 | D3 PT 53 | Inventarna številka: 300000053
*Raztrganci | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 194? | D3 PT 54 | Inventarna številka: 300000054
*Borba proti tankom | 1944 | D3 PT 57 | Inventarna številka: 300000057
*Borbene vaje | 1944 | COBISS ID: 158749955 | D3 PT 58 | Inventarna številka: 300000058
*Borbene vaje posameznika | 1945 | COBISS ID: 96067072 | D3 PT 59 | Inventarna številka: 300000059
*Borimo se | Nikolaj Pirnat (umetnik) | 1944 | D3 PT 61 | Inventarna številka: 300000061
*Deklaracija nove jugoslovanske vlade maršala Tita | 1944 | D3 PT 91 | Inventarna številka: 300000091
*Borbene vaje. II, Desetina | 1944 | D3 PT 98 | Inventarna številka: 300000098
*Drugo zasedanje AVNOJ-a | 1944 | D3 PT 131 | Inventarna številka: 300000131
*Enotna vlada Jugoslavije | 1945 | D3 PT 143 | Inventarna številka: 300000143
*K. L. Mauthausen | Božo Flander - Florjan | 1944 | D3 PT 155 | Inventarna številka: 300000155
*Izbrane pesmi | Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 170 | Inventarna številka: 300000170  | Izbrane pesmi
*Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 171 | Inventarna številka: 300000171
*Ob stoletnici pesnikovega rojstva: 1844–1944 | Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 172 | Inventarna številka: 300000172
*Devet Gregorčičevih | Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 174 | Inventarna številka: 300000174
*Protiletalska obramba | Slavko Grum | 1943 | D3 PT 175 | Inventarna številka: 300000175
*Razstrelivo in njegov uporaba | Slavko Grum | 1943 | D3 PT 176 | Inventarna številka: 300000176
*Hej junaki | 1945 | D3 PT 179 | Inventarna številka: 300000179
*Kronika XIV. divizije | Vera Hreščak | 1944 | D3 PT 183 | Inventarna številka: 300000183
*Mauthausen | France Hribar - Savinjšek | 1943 | D3 PT 184 | Inventarna številka: 300000184
*Slovenska mati | Vinko Šumrada | 1944 | D3 PT 186 | Inventarna številka: 300000186
*Inženjerec. Št. 4 | 1945 | D3 PT 188 | Inventarna številka: 300000188
*Izbor pesmi in proze za naše prireditve. | I, Recitacije | 1945 | D3 PT 190 | Inventarna številka: 300000190
*Izjava treh osnovnih skupin v OF! | 1944 | D3 PT 192 | Inventarna številka: 300000192
*Izvlečki iz snovi političnih ur | 1945 | D3 PT 199 | Inventarna številka: 300000199
*Kaj je in kaj hoče Osvobodilna fronta slovenskega naroda | Oskar Šavli - Jakob | 1943 | D3 PT 204 | Inventarna številka: 300000204
*Poziv britanskega vojaškega zastopnika za Slovenijo majorja Jonesa oficirjem bivše Jugoslovanske vojske | William M. Jones | 1943 | D3 PT 211 | Inventarna številka: 300000211
*Pesmi | Karel Destovnik - Kajuh | 1944 | D3 PT 224 | Inventarna številka: 300000224
*Drugo zasedanje AVNOJ-a in slovenski narod | Edvard Kardelj | 1944 | D3 PT 243 | Inventarna številka: 300000243
*Klevete in resnica o komunizmu | 1944 | D3 PT 251 | Inventarna številka: 300000251
*Komunisti in vera | Edvard Kardelj | 1944 | D3 PT 263 | Inventarna številka: 300000263
*O današnjih glavnih nalogah | Edvard Kardelj | 1945 | D3 PT 266 | Inventarna številka: 300000266
*Na poti v svobodo | Ladislav Kiauta | 1944 | D3 PT 280 | Inventarna številka: 300000280
*Obtožujemo!: grozodejstva nemškega internacijskega taborišča | Ladislav Kiauta | 1944 | D3 PT 281 | Inventarna številka: 300000281
*Boj birokratizmu, karerizmu in drugim nezdravim pojavom! | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 283 | Inventarna številka: 300000283
*Dve leti Osvobodilne fronte: historiat | Boris Kidrič | 1943 | D3 PT 286 | Inventarna številka: 300000286
*Dve vojski, dva značaja in dva namena | Boris Kidrič | 1943 | D3 PT 295 | Inventarna številka: 300000295
*O graditvi narodne oblasti in slovenske državnosti v okviru federativne Jugoslavije | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 303 | Inventarna številka: 300000303
*Referat o politični vzgoji narodnih množic, o množičnem delu in organizacijskih vprašanjih Osvobodilne fronte | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 312 | Inventarna številka: 300000312
*3. leto Osvobodilne fronte | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 316 | Inventarna številka: 300000316
*Zavarovanje edinic na mestu | Mile Kilibarda | 1944 | D3 PT 319 | Inventarna številka: 300000319
*Ključ dogovorjenih znakov | 1944 | D3 PT 322/1 | Inventarna številka: 300000322
*Ključ dogovorjenih znakov. II | 1944 | D3 PT 322/2 | Inventarna številka: 300000322
*Mati | Mile Klopčič | 1944 | D3 PT 323 | Inventarna številka: 300000323
*Pesmi naših borcev. I | 1944 | COBISS ID: 1101844830 | D3 PT 325 | Inventarna številka: 300000325
*Pesmi naših borcev. II | 1944 | COBISS ID: 1101844830 | D3 PT 326 | Inventarna številka: 300000326
*Bataljon | Bogo Flander – Klusov Joža | 1944 | COBISS ID: 8015157 | D3 PT 327 | Inventarna številka: 300000327
*Gorenjski junaki | Bogo Flander – Klusov Joža | 194? | D3 PT 329 | Inventarna številka: 300000329
*Partizanski soneti | France Kosmač | 1944 | D3 PT 349 | Inventarna številka: 300000349
*Kriptografija: nauk o tajni pisavi | 1944 | D3 PT 371 | Inventarna številka: 300000371
*Kronike Toneta Veseljaka | 1944 | D3 PT 380 | Inventarna številka: 300000380
*Zavzemanje naseljenih mest | Ivan Lokovšek - Jan | 1944 | D3 PT 415 | Inventarna številka: 300000415
*Rab | Silverij Pakiž – S. Matejev | 1944 | COBISS ID: 57592833 | D3 PT 431 | Inventarna številka: 300000431
*Material | 1945 | D3 PT 433 | Inventarna številka: 300000433
*Naj pesem naša zadoni | 1944 | COBISS ID: 4902240 | D3 PT 472 | Inventarna številka: 300000472
*Partizanske pesmi | 1943 | COBISS ID: 130496515 | D3 PT 473 | Inventarna številka: 300000473
*Naša pesem | 1944 | D3 PT 491 | Inventarna številka: 300000491
*Naša prireditev. 1 | 1944 | D3 PT 494 | Inventarna številka: 300000494
*Naša prireditev. 1 | 194? | D3 PT 498 | Inventarna številka: 300000498
*Naše vojaške delavnice | 1945 | D3 PT 501 | Inventarna številka: 300000501
*Naši pesniki novemu rodu | 1943 | D3 PT 504 | Inventarna številka: 300000504
*Naši pesniki novemu rodu. Snopič 2 | 1943 | D3 PT 507 | Inventarna številka: 300000507
*Navodila za rušenje železnic | 1944 | D3 PT 534 | Inventarna številka: 300000534
*Nove žene | 194? | D3 PT 552 | Inventarna številka: 300000552
*Uporaba protioklopne puške in topa | 1943 | D3 PT 596 | Inventarna številka: 300000596
*Osnovni pojmi topografije in čitanje kart | 1944 | D3 PT 597 | Inventarna številka: 300000597
*Naša pesem | 1944 | COBISS ID: 130483971 | D3 PT 600 | Inventarna številka: 300000600
*Poveljevanje v borbi | 1943 | D3 PT 602 | Inventarna številka: 300000602
*Partizanska čitanka | 1944 | D3 PT 605 | Inventarna številka: 300000605
*Partizanska pesem | 1945 | COBISS ID: 93553408 | D3 PT 606 | Inventarna številka: 300000606
*Partizanska pesmarica | 1944 | D3 PT 609 | Inventarna številka: 300000609
*Partizanske | 194? | D3 PT 611 | Inventarna številka: 300000611
*Partizanske pesmi | 1944 | D3 PT 613 | Inventarna številka: 300000613
*Partizanske deklamovanke | 1944 | D3 PT 623 | Inventarna številka: 300000623
*Partizanska mati | Janez Perovšek - Pelko | 1944 | D3 PT 628 | Inventarna številka: 300000628
*Pravljica o Osvobodilni fronti | Janez Perovšek - Pelko | 1944 | D3 PT 630 | Inventarna številka: 300000630
*Pesmi | 194? | D3 PT 634 | Inventarna številka: 300000634
*Pesmi | 1944 | D3 PT 635 | Inventarna številka: 300000635
*Zbirka partizanskih pesmi | 194? | D3 PT 636 | Inventarna številka: 300000636
*Pesmi | 1944 | D3 PT 639 | Inventarna številka: 300000639
*Pesmi borcev XXXI. divizije | 194? | D3 PT 642 | Inventarna številka: 300000642
*Pesmi naših borcev | 1944 | D3 PT 644 | Inventarna številka: 300000644
*Domovi, ječe, gozdovi | Nikolaj Pirnat | 1944 | D3 PT 658 | Inventarna številka: 300000658
*Naša borba | Nikolaj Pirnat, France Mihelič | 1944 | COBISS ID: 13849234 | D3 PT 659 | Inventarna številka: 300000659
*Pijonirske igre | 1945 | COBISS ID: 2036204 | D3 PT 660 | Inventarna številka: 300000660
*Otroške narodne pesmi | 1945 | COBISS ID: 12131122 | D3 PT 661 | Inventarna številka: 300000661
*Gregorčičeva pesmarica | 1944 | COBISS ID: 7972149 | D3 PT 662 | Inventarna številka: 300000662
*Otroške pesmi | Makso Pirnik | 1944 | COBISS ID: 1295475 | D3 PT 663 | Inventarna številka: 300000663
*Pesmi za mladenke | 1944 | COBISS ID: 30572 | D3 PT 664 | Inventarna številka: 300000664
*Pesmi za mladenke | 1944 | COBISS ID: 7855544 | D3 PT 665 | Inventarna številka: 300000665
*Aki | Vitomil Zupan - Pit | 1944 | COBISS ID: 10494770 | D3 PT 667 | Inventarna številka: 300000667
*Pouk o streljanju z artilerijskimi orožji | 1944 | D3 PT 691 | Inventarna številka: 300000691
*Prešeren: glasnik naše borbe in naše svobode | 1945 | D3 PT 705 | Inventarna številka: 300000705
*Priročnik za diverzante | 194? | D3 PT 720 | Inventarna številka: 300000720
*Priročnik za telefonijo s pravilnikom za telefonsko službo NOV in PO Slovenije | 194? | D3 PT 722 | Inventarna številka: 300000722
*Registrirajte železniški promet | 194? | D3 PT 759 | Inventarna številka: 300000759
*Sabotaže | 1944 | D3 PT 770 | Inventarna številka: 300000770
*Saboterji tipa ''Bullit'' | Atepin | 1944 | D3 PT 771 | Inventarna številka: 300000771
*Samoizobraževanje oficirjev | 194? | D3 PT 772 | Inventarna številka: 300000772
*Pesmi | Tone Seliškar | 1944 | D3 PT 776 | Inventarna številka: 300000776
*Sovražnik: pesmi | Tone Seliškar | 1944 | D3 PT 777 | Inventarna številka: 300000777
*Seznam črk Partizanske tiskarne | 1944 | D3 PT 779 | Inventarna številka: 300000779
*Seznam črk grafike 11 A | 1944 | D3 PT 780 | Inventarna številka: 300000780
*Slovenija: priročnik za zemljepise | 1945 | D3 PT 796 | Inventarna številka: 300000796
*Slovenske partizanske pesmi | 1942 | D3 PT 800 | Inventarna številka: 300000800
*Srečanje: slika iz dnevov srečanja med Rdečo armado in NOV Slovenije | 1945 | D3 PT 808 | Inventarna številka: 300000808
*Stoletnica Prešernove »Zdravljice« | 1944 | D3 PT 874 | Inventarna številka: 300000874
*Strategija in taktika osvobodilne borbe | 194? | D3 PT 875 | Inventarna številka: 300000875
*Štirje bratje: skeč | 1945 | D3 PT 896 | Inventarna številka: 300000896
*Od Prešerna do danes: izbor recitacijskih tekstov | 1944 | D3 PT 907 | Inventarna številka: 300000907
*Partizanske pesmi: izbor pesmi za recitiranje  na naših prireditvah | 1944 | COBISS ID: 7974453 | D3 PT 908 | Inventarna številka: 300000908
*Govor mladim oficirjem NOV in POJ | Josip Broz - Tito | 1944 | D3 PT 911 | Inventarna številka: 300000911
*Vera je v nevarnosti | Danilo Milič | 1944 | D3 PT 973 | Inventarna številka: 300000973
*Beseda o Osvobodilni fronti | Jospi Vidmar | 1943 | D3 PT 988 | Inventarna številka: 300000988
*Pesmi padlim borcem | Oto Vrhunec - Blaž | 1944 | D3 PT 1049 | Inventarna številka: 300001049 |

===Kartoteka Muzeja novejše zgodovine===

Na enem skenu sta  dve kartici, naslednji sken je hrbtna stran teh dveh kartic. Če je naslednji sken spet prva stran nove kartice, pomeni, da prejšnji ni imel hrbtne strani, kjer pa je na hrbtni strani teksta več kot eno stran, pa je najprej le prednja stran (sama), potem pa dve kartici hrbtnih strani. -- Urban Pipan

[https://slov.si/doc/mnz.xlsx Excellovo tabelo spomenikov] je za prepis vsebine s posnetkov pripravil Miloš Kermavnar. -[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:34, 2. marec 2023 (CET), dopolnjeno --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:29, 23. marec 2023 (CET)

*[https://slov.si/mnz/akcije Akcije in borbe]
*[https://slov.si/mnz/celje Celje]
*[https://slov.si/mnz/gorica Gorica]
*[https://slov.si/mnz/novomesto Novo mesto]
*[https://slov.si/mnz/koper Koper]
*[https://slov.si/mnz/ljubljana Ljubljana]
*[https://slov.si/mnz/ljubljana_mesto Ljubljana mesto]
*[https://slov.si/mnz/murska_sobota Murska Sobota]
*[https://slov.si/mnz/koroska Koroška] -- rezervirano Stane Gradišnik
*[https://slov.si/mnz/gradnje Partizanske gradnje]
*[https://slov.si/mnz/posebnosti Posebnosti]
**[https://slov.si/mnz/spomeniki Spomeniki in plošče]
**[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni Spomeniki po vojni]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/celje Celje] -- Stane Gradišnik {{opravljeno}}
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/gorica Gorica]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/koper Koper]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/kranj Kranj]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/ljubljana Ljubljana]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/maribor Maribor]
*[https://slov.si/mnz/razno Razno]
*[https://slov.si/mnz/sovrazniki Sedeži sovražnih formacij]
*[https://slov.si/mnz/skladisca Skladišča]
*[https://slov.si/mnz/sole Šole]
*[https://slov.si/mnz/intendanca Trgovska mreža, intendanca]

==Ljubljana==

*''Ljubljana, mesto heroj: 30 let svobode''. Ur. Ivica Bozovičar idr. 1975 {{COBISS|ID=7534642}}
*Vilko Menard: ''Kronika NOB terenov Tržaška cesta - Kozarje in &quot;Lado Miklavc&quot; Vič, Brdo, Vrhovci''. Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=3867697}}  
*Ludvik Golob: ''Ljudje izpod Mokrca in Kureščka v NOB 1941-1945: [kronika krajevne skupnosti Golo-Zapotok]''. Ljubljana, 1983, 2001.
*[https://slov.si/doc/kronika_zb_ljubljana_2021.pdf ''Zbornik spominov in akcije: 80 let OF in upora''.] Ljubljana: Mestni odbor ZZB za vrednote NOB Ljubljana, 2021. {{COBISS|ID=61165059}}
*Pavle Lešnjak, Djuro Šmicberger: ''Uporni Bežigrad''. Ljubljana: SZDL, 1989 (Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 3).
*Gozdana Miglič: [https://slov.si/doc/spomin_je_moc.pdf ''Spomin je moč: Pomniki revolucije v občini Ljubljnana-Šiška.] 1985.
*[http://www.zeleniprstan.si/ Društvo Zeleni prstan Ljubljana]
*[https://www.dnevnik.si/1042735144 Drevesa na PST lahko tudi podarite ali posvojite.] ''Dnevnik'' 6. 5. 2016.
*[https://www.svobodnabeseda.si/nusa-kersevan-predsednica-drustva-zeleni-prstan/ Nuša Kerševan, predsednica društva Zeleni prstan.] ''Svobodna beseda'' 1996.
*Nejc Grilc: [https://www.delo.si/prosti-cas/rekreacija/zeleni-prstan-ljubljane/ Zeleni prstan Ljubljane.] ''Delo'' 4. 5. 2018.

==Gorenjska==

*''Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942-1945'' (1992). {{COBISS|ID=31206144}}
*Ivan Križnar: ''Jeseniško okrožje med nacistično okupacijo in NOB'' (2000). {{COBISS|ID=106096896}}
*Janez Gerčar: ''Begunje''. 1969 [https://znaci.org pdf]
*Jože Vidic: ''Beg z morišča''. Ljubljana: Borec, 1971. [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_1.docx 1. del], [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_2.docx 2. del], [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca1.pdf pdf 1] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca2.pdf pdf 2] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca6.pdf pdf 6] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca7.pdf pdf 7]
*Bogdan Osolnik in Svetko Kobal: ''Pokrajinska tehnika za Gorenjsko 1944--1945''. Ljubljana: ZB NOB, 1998. [https://slov.si/doc/pokrajinska_tehnika_za_gorenjsko.pdf pdf], na voljo tudi docx
*Marijan Masterl: [https://slov.si/doc/marijan%20masterl%20osolnik.pdf Skupaj sta padla v partizanih istega dne, pa vendar vsak sebi.] ''Loški razgledi''  37 (1990), 314.
*Marko Vraničar: [https://slov.si/doc/marko%20vrani%C4%8Dar%20pokopali%C5%A1%C4%8De%20v%20loki.pdf Partizansko pokopališče v Lipici.] ''Loški razgledi''  57 (2010). 287–292.
*Januš Šivic: ''Zgodovina železniškega mosta v Mostah in z njim povezanih dogodkov''. Žirovnica, 2022. {{COBISS|ID=107300099}} 
*Franc Legat: [https://slov.si/doc/legat_uprli_smo_se.pdf ''Uprli smo se''.] Zabreznica, 2010. 48 str.
* Irena Jereb Filipič, Milena Sitar idr.: [https://slov.si/doc/sitar_solstvo.pdf ''Ti si mene naučila brati: Partizansko šolstvo na Žirovskem, v Poljanski dolini in zgornjem delu Selške doline''.]  Ljubljana: Modrijan, 2018.
* Bogdan Osolnik: ''Posvetovanje gorenjskih aktivistov OF na Jelovici, 13.-15. maja 1944''. --- Miroslav Stiplovšek: ''Razvoj in delovanje organizacij OF v kamniškem okrožju spomladi 1944.'' Domžale: Občinska konferenca SZDL Domžale, Kulturna skupnost Domžale, 1984 (Ob XV. zboru gorenjskih aktivistov v Mengšu).
*Franc Ekar: [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1962_02.pdf#page=85 Partizanska kurirska pot.] ''Planinski vestnik'' febr. 1962. 83&amp;ndash;86.
*Marko Pintar: [https://bb.si/f/docs/diplomska-dela/pintar_marko_1.pdf Dražgoška bitka.] Diplomska naloga, 2015.
*Gorenjska partizanska pot [Kartografsko gradivo] + Dnevnik z Gorenjske partizanske poti. 1965, 1981.
*[https://slov.si/doc/kolesarski_maraton_1980.pdf ''Kolesarski maraton ob pomnikih padlih borcev in talcev NOV''.] Hrastje Prebačevo: Športno društvo Jakob Štucin - Kolesarska sekcija, 1980.
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Stolpersteine_in_Ljubljana Stolpersteine in Ljubljana.] Wikimedia Commons.
*''Spominska obeležja NOB občine Kamnik: Ob trideseti obletnici osvoboditve''. 1975. (Slovanka RP M C 3612) 
*[http://www.slov.si/doc/kamniski_spomeniki.pdf ''Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik''.] ZZB NOV, 1988. {{opravljeno}}
*Danijel Kaštrun: ''Kronika župnije Sela pri Kamniku: 1903-2016''. 2017 (dostopno samo v knjižnici F. Balantiča v Kamniku).
*''Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini'', 1979. {{opravljeno}}
*''Od spomenika do spomenika v občini Tržič''. Tržič, 1981 {{opravljeno}}
*Spomeniki NOB in ljudske revolucije, grobovi in grobišča borcev NPV, talcev in žrtev fašističnega nasilja v občini Jesenice. Kranj: Zavod za spomeniško varstvo, februar 1982. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/ks_blejska_dobrava.pdf KS Blejska Dobrava]
**[http://slov.si/doc/ks_dovje_mojstrana.pdf KS Dovje-Mojstrana]
**[http://slov.si/doc/ks_hrusica.pdf KS Hrušica]
**[http://slov.si/doc/ks_javornik_koroska_bela.pdf KS Javornik - Koroška Bela]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_plavz.pdf KS Jesenice Plavž]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_mezakla.pdf KS Jesenice Podmežakla, Mežakla]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_sava_zelezarna.pdf KS Jesenice Sava, Železarna]
**[http://slov.si/doc/ks_kranjska_gora.pdf KS Kranjska Gora]
**[http://slov.si/doc/ks_planina_pod_golico.pdf KS Planina pod Golico]
**[http://slov.si/doc/ks_ratece_planica.pdf KS Rateče-Planica]
**[http://slov.si/doc/obcina_zirovnica.pdf Občina Žirovnica]
*''Gorenjska v borbi za svobodo'', 1&amp;ndash;5 (1959&amp;ndash;1961) [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5H3L469/7e643f12-e881-404f-a5d7-12ed1efdd0f1/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GWBX8UL1/dfc86fc9-d01f-4a80-a514-18ae3192224e/PDF dLib 2] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OUHNN2M7/02bbc9be-c215-42d0-87f1-c55cc56aba51/PDF dLib 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2QHK1Y8/9fa35bdb-faa4-49b5-82ae-999218529b13/PDF dLib 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YXTXRAVT/72245bab-4e09-4a38-acce-dc90048eb1f1/PDF dLib 5]
*Mina Mušinović: ''Javni spomeniki 19. in 20. stoletja na Gorenjskem''. Doktorska disertacija, 2013.
*Alojz Kos: Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica. ''Radovljiški zbornik'' 1990. {{opravljeno}}
*Stane Krapež. ''Pomniki NOB na Škofjeloškem''. Ljubljana: Borec, 1986. {{COBISS|ID=5854265}}
*[https://zbnobskofjaloka.weebly.com/spomeniki-nob-na-scaronkofjeloscaronkem.html Spomeniki NOB na Škofjeloškem]: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas, Žiri. {{opravljeno}}
*''Ne pozabite nas: Obeležja svobode: Spomini in spomeniki''. Ur. Mirjan Trampuž idr. Mengeš: Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Občine, 2016. {{opravljeno}}
*''Pomniki NOB v občini Kranj''. Ur. Pavle Bajželj idr. Kranj: ZZB NOV Kranj, 1975. {{opravljeno}}
*Sonja in Jože Mirtič: [http://slov.si/doc/nepozabimopreteklosti.pdf Ne pozabimo preteklosti.] ZB Dovje-Mojstrana, 2008. {{opravljeno}}

== Primorska==

*[http://www.zb-koper.si/publikacije.html Partizanske publikacije ZB Koper]
*[https://znaci.org/00003/720.htm ''Križani v boju za svobodo''.] Križ pri Trstu, 1975. [https://znaci.org/00003/720.pdf pdf]
*Viktor Volčjak: ''Bolnica &quot;Franja&quot;''. Ljubljana: Borec, 1960 (Dokazi, 3).
*Alojz Zidar: Doživetja tigrovca, partizana. Koper in Trst: Založba Lipa in Založništvo tržaškega tiska, 1987. 261 str.
*Primož Plahuta: Italijanska ofenziva na Nanosu aprila 1942. ''Mladika'' 8&amp;ndash;9 (2022). 8&amp;ndash;14. 
*Silvo Fatur: ''Zgodba o TIGRu''. Koper: Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij Organizacije TIGR Primorske, 2007.
*Tomaž Pavšič: ''Spomeniki v Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini''. Trst: Konzulat RS, 1997. [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk1.pdf 1. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk2.pdf 2. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk3.pdf 3. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk4.pdf 4. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk5.pdf 5. del].  
*[https://www.spomeniki.org/monuments/ Arhiv spomenikov.] Slovenska kulturna in gospodarska zveza, Trst, 2020.
*[http://www.anpits.it/o-44.php?lang=SLO ''0-44''.] Associazione Nazionale Partigiani d'Italia - Comitato Provinciale di Trieste / Vsedržavno Združenje Partizanov Italije - Tržaški Pokrajinski Odbor. 2013-
*Franc Rado Jelerčič: ''Mihaela Škapin-Drina in Veliko Polje''. Nova Gorica, 2007.
*Jožko Martelanc: ''Goriška fronta 1943''. Nova Gorica: Območno združenje borcev in udeležencev v NOB Nova Gorica in Organizacijski odbor za praznovanje 60-letnice Goriške fronte. Šempeter pri Gorici, 2003.
*''Zbornik razprav o zgodovini Renč: Ob 750-letnici prve znane pisne omembe kraja Renče leta 1256''. Ur. Miran in Radivoj Pahor. Renče; Vogrsko: Občina, 2010.
* ''Ljudje in kraji ob Pivki''. Ur. Simon Fatur. Kulturna skupnost Postojna, maj 1975. 344 str. 
*Karlo Černic: [http://www.comune.doberdo.go.it/portale/export/sites/doberdo/allegati/archivio_file/varie/nocemo_pozabiti_non_vogliamo_dimenticare.pdf Nočemo pozabiti.] Doberdob, 1995 in 2015.
*[https://it.wikipedia.org/wiki/Pietre_d%27inciampo_in_Friuli-Venezia_Giulia Pietre d'inciampo in Friuli-Venezia Giulia.] Wikipedia.
*[http://www.cnj.it/PARTIGIANI/garibaldi_scotti.htm Partigiani italiani in Jugoslavia.]
*[[:c:https://Category:Monuments and memorials in Friuli-Venezia Giulia]]
*[[:c:Category:Stolpersteine_in_Trieste]]
*[[:c:Category:Stolpersteine in province of Gorizia]]
*[[:c:Category:Stolpersteine in Doberdo del Lago]]
*[http://www.lintver.it/cultura-paesi-quintaparte.html Le due grandi guerre.] 
*Jurij Fikfak: Simboli in ritualne prakse spora in sožitja: Nekateri italijansko-slovenski diskurzi. ''Studia ethnologica Croatica'' 21 (2009). 355-387.
* Miloš Kermavnar: [http://slov.si/doc/gorisko.xlsx Še 62 obeležij za Goriško], avgust 2020. [xlsx datoteka]
* Vili Prinčič: ''Štandrež v duhu NOB''. Štandrež, 2008. INZ, SAZU
*''Krajevni leksikon  Slovencev v Italiji. 1: Tržaška pokrajina'', 1990; ''2: Goriška pokrajina'', 1995. OHK
* ''K spomenikom NOB v občini Postojna''. Ur. Cveto Bajc idr. Postojna: ZSMS, 1981. 
* Borut Klabjan: [https://www.academia.edu/38636313/_Our_Victims_Define_Our_Borders_Commemorating_Yugoslav_Partisans_in_the_Italo-Yugoslav_Borderland?email_work_card=thumbnail-desktop &quot;Our Victims Define Our Borders&quot;: Commemorating Yugoslav Partisans in the Italo-Yugoslav Borderland.] Academia.edu.
* Nelida Silič-Nemec: ''Javni spomeniki na Primorskem: 1945-1978''. Trst, 1982. {{COBISS|ID=12973569}}
*Ciril Zupanc: Pomniki NOB v občini Tolmin. ''Tolminski zbornik'' 1975. 125&amp;ndash;28.
*Marjan Rutar. ''Spomeniki in obeležja NOB'' na Primorskem. 2014. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/rutar1.pdf Uvod]
**[http://slov.si/doc/rutar2.pdf Občina Brda]
**[http://slov.si/doc/rutar3.pdf Kanal ob Soči]
**[http://slov.si/doc/rutar4.pdf Miren-Kostanjevica]
**[http://slov.si/doc/rutar5.pdf Nova Gorica]
**[http://slov.si/doc/rutar6.pdf Renče-Vogrsko]
**[http://slov.si/doc/rutar7.pdf Vrtojba]
*[http://www.sezana.si/dokument.aspx?id=4967 SEZNAM NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE PO NASELJIH V OBČINI SEŽANA.]
*[http://burntinmemories.eu/sl/spominska-obelezja Spominska obeležja.] Burnt in memories. (Požgane vasi Mačkolje/Caresana, Miren pri Novi Gorici, Šmarje pri Kopru in Žejane.)
* Rok Uršič in Jelka Peterka: [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti.pdf ''Čas človečnosti: Partizanske sanitetne postaje med narodnoosvobodilnim bojem v Posočju''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB, 2016. [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] {{opravljeno}}
* Rok Uršič: [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami.pdf ''Ilka Devetak Bignami in njen čas''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2018. [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] {{opravljeno}}
* {{Navedi knjigo|title=Oblaki nad sončno deželo|last=Šinkovec|first=Črtomir|publisher=Borec|year=1963|location=Ljubljana|cobiss=2133512|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0XL1P6C1}}

==Notranjska==

*Slavko Malnar: ''Čabarske žrtve fašizma''. Čabar, 2009.  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_1.pdf pdf 1]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_2.pdf pdf 2]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_6.pdf pdf 6]
*Damijan Guštin, Martin Premk: ''Mi pa nismo se uklonili''. ZZB NOB Cerknica in Odbor skupnosti borcev Notranjskih odredov, 2006.
* Karol Mikulič: ''Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje; Krimski bataljon-Ogenjca-Jelenov Žleb''. 2000.
Tadeja Tominšek Čehulić idr.: [https://www.sistory.si/11686/44683#page=340 Sledi bitke pri Jelenovem Žlebu v virih in javnih razpravah.] ''Kronika'' 66/3 (2018).
*Jože Simšič - Jelen: ''Iz vojne v svobodo'': [spomini]. 2015.
*France Šuštaršič: ''Vražji vrtec''. Borec, 1962 (Dokazi, 8).
*[http://obelezja.wordpress.com Cerknica.org Obeležja okrog Cerknice.]
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice1.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom''.] SZ, 2009.
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice2.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic in civilnega taborišča pod Snežnikom na hrvaški strani meje, 2''.] Logatec: SZ, 2014.
*Jože Tekavec: ''Dnevi preizkušnje: Spomini 1941-1945''. Velenje: Občinski odbor ZZB  NOV Velenje, 392 strani.
*''Notranjski listi'' I, II in III (1977, 1981 in 1986). Ur. Janez Šumrada. {{COBISS|ID=3503968}} {{COBISS|ID=19372545}} {{COBISS|ID=36115713}}

==Dolenjska==

*Tone Urbas, Jernej Zabukovec: ''Ko so gorele naše vasi''. Kočevje, 2002 (o požigu loških hiš).
*Damijan Guštin: ''Osvoboditev Kočevske''. Pokrajinski muzej Kočevje, 2005.
*Velimir Kraševec-Igor: ''Deveta SNOU brigada &quot;Kočevska&quot;''. Odbor borcev Zapadnodolenjskega odreda-9. SNOU brigade &quot;Kočevske&quot; ob 40. obletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Kočevje, 1963.
*Karol Osredkar-Dimež: ''Javorovica''. Ljubljana: Odbor borcev V. SNOUB Ivan Cankar, 1979.
*''50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini: 1906-1956''. Ur. Andrej Arko. Ribnica, 1956. {{COBISS|ID=1321075}}
*Jože Peskar: ''Dolenjski odred''. Ljubljana, 1976 {{COBISS|ID=5421568}} [https://hugepdf.com/download/untitled-5affe4a00ee32_pdf pdf]
*''Gradivo za topografijo NOB: 1. Bela krajina''. 201 f. + zemljevid, 2. ''Poljanska dolina''. 2 zv. 411 f. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja: Muzej narodne osvoboditve LRS, 1958-1959.
*Aleksander Gala: ''[https://slov.si/doc/ogenjca.pdf Ogenjca: Tragedija partizanskih ranjencev]''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;2015. 
*''Šentjanž 1941-1945: Nemirna Mirnska dolina in Posavje 1941''. Ur. Milan Gorjanc. Šentjanž: ZB za vrednote NOB Sevnica in KS Šentjanž ob 80 letnici, 2021. 
*''Šepet časa: Zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej''. Ur. Stanko in Elizabeta Kušljan. 2002 {{COBISS|ID=11017271}}
*''Da bi v pozabo ne zbrisal jih čas''. Ur. Jože Muhič idr. Dolenjske Toplice: Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu, 2006. 
*[https://slov.si/doc/suhor_spomeniki.pdf Spomeniki in spominska obeležja NOB Suhor pri Metliki], 2020. 
*[Franjo Levstik:] ''SPOMINSKA ZNAMENJA, SPOMENIKI GROBIŠČA, SPOMINSKA OBELEŽJA na območju občine RIBNICA''. Ribnica: ZDRUŽENJE BORCEV NOV, Občina Ribnica, 1987. Tipkopis, 46 strani. 
*Lado Ambrožič Novljan, Vida Brest: ''Jelenov Žleb''. [Tu: Spominska obeležja na območju krajevne organizacije ZB Ribnica, str. 42.] Ljubljana: Komunist, 1983 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 33). 
* ''Album spomenikov NOV v občini Ribnica''. Rokopis (pred 1971).
* [http://docplayer.si/186957946-Padli-borci-in-%C5%BErtve-fa%C5%A1isti%C4%8Dnega-nasilja-iz-krajevne-skupnosti-%C5%A1entvid-pri-sti%C4%8Dni.html Padli borci in žrtve fašističnega nasilja iz Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični.]
*''Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje''. Ur. Franc Štibernik. Grosuplje: Združenje borcev za vrednote NOB, 2019. [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-1.pdf 1. del] -- {{opravljeno}} [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-2.pdf 2. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-3.pdf 3. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 4. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 5. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-6.pdf 6. del.] 376 str.
*[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-85GKF834 ''Pomniki NOB v občini Grosuplje''.] Ur. Lojze Kikelj. 1987
*Ema Muser: ''Spomeniki naj govore: Zbornik spomenikov NOB v občini Novo mesto'', 1972.
**[https://www.slov.si/doc/dsc04388.jpg zemljevid novomeških spomenikov] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf pdf] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.txt txt]
*''[http://slov.si/doc/po_belokranjskih_partizanskih_poteh.rtf Vodnik po belokranjskih partizanskih poteh]''. Ur. Zvonko Rus. Metlika, Črnomelj: Svet za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri občinskih konferencah SZDL, 1984.
*''Začetki NOB na Kočevskem in Obkolpju''. Ur. Zdravko Troha. Zal. Občina Kočevje in Združenje borcev NOV Kočevje, 1997.
*[http://www.zb-nob-nm.si/spominska-obelezja/predstavitev/ko-zb-bircna-vas.aspx Spominska obeležja KO Birčna vas.]
* Irena Škufca: ''Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem'', 2005. {{COBISS|ID=222246656}}
*[http://www.zb-kocevje.si/obcine.htm Spomeniki NOB na Kočevskem.]
* Primož Šmajdek:[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spomeniki%20NOB%20na%20Dolenjskem Spomeniki NOB na Dolenjskem.]

==Koroška==

*Valentin Hauser: Vergessene Wahrheiten: ''Die NS- und Kriegszeit in Kärnten, die Vertreibung der Kärntner Slowenen, die Saualm-Partisanen – Zeitzeugen und deren Nachkommen berichten'' (2022).
*[https://erinnernvillach.com/kaerntner-sloweninnen/ Kärntner SlowenInnen.] Erinnern Villach: Niemals vergessen. 
*Biseri naše kulturne krajine:
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-crna-na-koroskem.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Črna na Koroškem.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-dravograd.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Dravograd.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-mezica.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Mežica.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-mislinja.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Mislinja.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-muta.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Muta.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-podvelka.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Podvelka.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-prevalje.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Prevalje.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-radlje-ob-dravi.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Radlje ob Dravi.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-ravne-na-koroskem.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Ravne na Koroškem.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-ribnica-na-pohorju.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Ribnica na Pohorju.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-mestni-obcini-slovenj-gradec.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v Mestni občini Slovenj Gradec.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-vuzenica.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Vuzenica.] 
*[https://otoki.partizani.at/index.php ''Otoki spomina / Gedenkinseln'':] Partizanska spominska obeležja na južnem Koroškem / Gedenkstätten für die Partisanen in Südkarnten. Ur. A. Mohar. Celovec: Drava, 2018. 258 str.
*[https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Stolpersteine_in_K%C3%A4rnten Liste der Stolpersteine in Kärnten]. Wikipedia.
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Monuments_and_memorials_to_victims_of_National_Socialism_in_Austria Spomeniki žrtvam nacionalsocializma v Avstriji]
* Ludvik Pušnik: ''Po poteh spomina. Spomeniki in znamenja 20. stoletja na območju Občine Dravograd''. Dravograd, 2008.
* ''Kulturni spomeniki in njihovo sporočilo v našem kraju: Raziskovalna naloga''. Dravograd: OŠ Neznanih talcev, 1993.
* [[:c:Category:Stolpersteine in Klagenfurt|Spotikavci v Celovcu, Wikimedijina Zbirka]]
*''Padlim za svobodo: Pomniki protifašističnega boja na Koroškem = Den Gefallenen für die Freiheit: Gedenkstätten des antifaschistischen Kampfes in Kärnten''. Ur. Borut Marjan Storm in Črtomir Zorec. Celovec: Drava; Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1987. {{COBISS|ID=1732893}}
*[http://www.kleindenkmaeler.at/kategorija/pomnik Pomnik (Slovenija - Koroška).] Biseri naše kulturne krajine.
* Jože Potočnik: ''Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec''. Slovenj Gradec, 1985. {{COBISS|ID=5912889}}
*Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd: ''Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini''. Ravne na Koroškem: Zveza združenj borcev NOV RS, Občinski odbor, 1990.
*''Spominu žrtev iz Mežiške doline 1941-1945''. Ur. Pavle Cesar in Alojz Krivograd. Ravne na Koroškem: Občinski odbor ZZB NOV, 1984.

==Zasavje in Posavje==
*Ivan Vidali: ''Kamniško zasavski odred'' (1989, 2018). {{COBISS|ID=293683712}}
*Aleksandra Forte: ''Spomeniki Zasavja: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje''. Trbovlje: Zasavski muzej, 2002. {{COBISS|ID=118786048}} {{opravljeno}}
*''Trbovlje: Pomniki našega boja''. Ur. Ado Naglav. Trbovlje, 1983. {{COBISS|ID=3346141}}
*Stane Mrvič in Janez Kos: ''Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju občine Sevnica''. Sevnica: SZDL, 1989.
*''[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-PH3JFEAH/183c04ca-38e6-4c96-a590-83d564926f1e/PDF Litijski zbornik]'' NOB, 1969. {{COBISS|ID=490569}} {{opravljeno}}
*Jože Štrukelj-Izidor: ''Minerci Dolenjskega odreda v Zasavju leta 1944''. Ljubljana, 2001. {{COBISS|ID=111972864}}
*''Kaplje preteklosti: pregled spomenikov in spominskih obeležij delavskega gibanja in NOB v občini Zagorje'' (1987). {{opravljeno}}
*''Čas beži &amp;ndash; spomin živi'' (cedejka). Ur. Polde Pavšek, Ivan Železnik, Miloš Prosen, Jože Marn. ZB Zagorje, 2010. [https://slov.si/doc/zagorje.avi avi] {{opravljeno}}

==Štajerska==

*Božidar Flajšman: ''Podsreda, zgodbe z razglednic'', 2017.
*Franc BUT - Branko: ''Zapisi o osvobodilnem gibanju pod Bočem'', 1983 {{COBISS|ID=2378504}}
*Ivan GROBELNIK - Ivo: ''Harmonika, škarje in Stari pisker'', 2004 {{COBISS|ID=216936448}}
*Ivan GROBELNIK - Ivo: ''Stari pisker, resnica in laži'', 2010 {{COBISS|ID=250783488}}
*''Med Bočem in Bohorjem'', 1984 {{COBISS|ID=14731009}}
*Daniel SITER: ''Rogaška Slatina pod kljukastim križem'' {{COBISS|ID=80553219}}
*Andrej MAVRI: ''Laško pod kljukastim križem'' {{COBISS|ID=284434432}}
*Milan KOSTEVC: ''Kozjanski odred 35 let'' {{COBISS|ID=5126912}}
* Stane TERČAK: ''Celjski Stari pisker'', 1959  {{COBISS|ID=30726145}} (in še več izdaj)
* Stane TERČAK: ''Frankolovski zločin''. 1971 {{COBISS|ID=88117}}
*[https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/42530/ZRE%C5%A0KI%20TALCI.pdf ''Zreški talci: kdo so in od kod so prišli''.] Ur. Martin Mrzdovnik. Zreče, 2016. {{COBISS|ID=283596800}}
*Tone Kregar: ''Vigred se povrne: druga svetovna vojna na Celjskem''. Celje: MNZ, 2009.
* Franc Bratkovič (ur.): ''80 let pozneje: Zapisi spominov na NOB in upor v Cerkvenjaku in okolici. Cerkvenjak, 2021.
*Marija Šauperl (ur.): [https://slov.si/doc/sauperl_cafa.pdf ''Bolnišnica Cafa''] (2017).
*Janko Kšela: [https://slov.si/doc/ksela_lenart.pdf ''NOB v občini Lenart v Slovenskih goricah''] (2022).
*Tone Ferenc: [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/3742/4109/ Okupatorjevi dokumenti o diverzantskih akcijah in partizanskih bojih na Štajerskem leta 1941.]
*[https://slov.si/doc/zbornik_sentilj.docx ''Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1918-2018''.] Ur. Bruno Jelenko idr. Šentilj: Domovinsko društvo generala Maistra, 2017. 
*Naši kraji v narodnoosvobodilni vojni. ''Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1908-2018''.  Ur. Bruno Jelenko idr. Šentilj: Domovinsko društvo generala Maistra, 2017. 52-73. {{COBISS|ID=93341697}}
*Rado Zakonjšek - Cankar: ''Velika preizkušnja, prispevek k zgodovini NOV v Savinjski dolini 1941-1945''. Ljubljana: Borec, 1977.
*Marjan Toš: ''Osrednje Slovenske gorice 1941-1945: med odporom in okupatorjevim nasiljem: (ob 80-letnici ustanovitve OF slovenskega naroda)''. Lenart: Združenje za vrednote NOB, 2021.
*''Padli v ognju revolucije''. Krško: Zveza NOV občine Krško, 1971.
*Drago Novak, Ivo Orešnik, Herman Šticl: ''Pomniki NOB v Slovenskih Goricah in Prekmurju''. Murska Sobota: Pomurska založba, 1985. 468 str.
*Pina Špegel: ''Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj''. Šoštanj: Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem, 2021.
*Marjan Toš: ''Voličinsko območje in Slovenske gorice v okupirani Štajerski 1941--1945''. Združenje za vrednote NOB Lenart, 2019.  44 str.
*Ptujsko: Ciglenečki, Marjeta: Umetnostnozgodovinski pogled na spominska obeležja 20. stoletja na ptujskem območju. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 146-159.&lt;br&gt;Družbeni dogovor o varstvu, urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter spominskih obeležij narodno-osvobodilne vojne na območju občine Ptuj. V: Uradni vestnik občin Ptuj in Ormož, št. 13, 15. julij 1982, str. 75-80.&lt;br&gt; Evidenčni kartoni spominskih obeležij iz zgodovine delavskega gibanja in NOB iz arhiva Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj.&lt;br&gt; Kotnik, Doroteja: Javni spomeniki na Ptuju med leti 1918-2014 (diplomska naloga), Maribor, 2015.&lt;br&gt; Po poteh krajev spomina – spomeniki in spominska obeležja 20. stoletja na območju nekdanje ptujske občine. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 173-198.&lt;br&gt; Rojic, Vida, Šuligoj, Ljubica: Vodnik po sledovih boja za socializem in narodno osvoboditev v ptujskem okraju, Ptuj, 1982.&lt;br&gt; Prašnički, Martin, Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan, Cirkulane, 2013.&lt;br&gt; Toplak, Bogomir, Kolar, Jadviga:  Zveza borcev za vrednote NOB Gorišnica. V: Gorišnica skozi čas, Maribor 2013, str. 357-361.&lt;br&gt; Žnidarič, Marjan: Spominska obeležja narodnoosvobodilnega boja. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 138-145.
*[https://365.rtvslo.si/arhiv/duhovni-utrip/174844990 Tlakovci spomina v Mariboru. Rtvslo.si 4. 2. 2022.]
*[https://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Stolpersteine_in_Slowenien&amp;stable=0 Stolpersteine in Slowenien]. Wikpedia.
* ''Bohor v borbi''. Ur. Rado Kozole idr. Krško: Občinski odbor ZZB NOV, 1977.  {{COBISS|ID=8614305}}
* ''Padli v ognju revolucije''. Krško: Zveza borcev NOV, 1971. 246 str. {{COBISS|ID=501321}}
*''Zbornik spominskih obeležij narodnoosvobodilnega boja v občini Maribor-Tezno''. Maribor: OK SZDL in SO Maribor-Tezno, 1987.
*Stane Špegel: ''Velenjski spomeniki'', 2007. (razglednice)
*Mara Topolovec: ''Spomeniki revolucije''. Velenje, 1966. 
*Ana Lucija Ružič, Polona Ružič: ''Izbor Topografije javnih spomenikov po letu 1945 v Šaleški dolini'' (brez mesta Velenje), 1998. 
*Ana Lucija Ružič, Polona Ružič: ''Topografija javnih spomenikov po letu 1945 v Velenju'', 1994.
*''Dokumentacija o ureditvi spominskega parka XIV. divizije na Graški gori - gori jurišev'', 1997.
*Stanislava Rozenstein-Žnidar, Leopold Supin, Darko Repenšek: ''Pregled stanja naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Zgornje Savinjske doline''. Upravna enota Mozirje, 1998.
* ''Spomeniki in spominska obeležja v občini Žalec''. Žalec: Občinska kulturna skupnost, 1986.
*''Po Kozjanskem od Sotle do Gračnice: Pohodi v soncu, vetru, dežju, snegu in metežu: 1974-2014''. Laško: Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije, 2014.
*  Oskar Štern, Tone Vrhovšek, Jože Koropec: ''Po poteh spomenikov in obeležij NOB na framskem področju''. 1985.
*Bert Savodnik: ''Zadrečka dolina v uporu 1941--1945''. Bočna, 2008.
*Janez Kos, Stanislav Mrvič: ''Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica'', 1989. {{opravljeno}}
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_desni_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje desnega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. {{opravljeno}}
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_levi_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje levega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. {{opravljeno}}
* Doroteja Kotnik: ''[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54053 Javni spomeniki na Ptuju med leti 1918 in 2014]'': Diplomsko delo, 2015. In: [https://dk.um.si/Dokument.php?id=79048 pdf]
*Božo Jordan: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IL3JGDGY Savinjska planinska pot.] ''Savinjski zbornik'' 1983. 333&amp;ndash;38.
*[http://zb-nob-zgornja-savinjska.si/spomeniki-grobisca-in-spominska-obelezja-nob/spomeniki-grobisca-in-spominska-obelezja-nob-na-obmocju-krajevne-organizacije-solcava/ Spomeniki, grobišča in spominska obeležja NOB]: Bočna, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava.  ZB NOB Zgornje Savinjske doline.
*Mira Petrovič in Stanko Lepej. [http://www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/spomeniki-nob-na-ptujskem.html Spomeniki NOB na Ptujskem.] Kamra, 2016.
*Tina Lovrec: [https://dk.um.si/Dokument.php?id=103635 Pohod XIV. divizije v likovnih upodobitvah in javnih spomenikih.] Maribor: FF, 2016 (mag. diploma).
*''Liboje 25 letnica &quot;Svobode&quot; 1929-1954''. Ur. Drago Predan. Izdal Upravni odbor Svobode Liboje (1955).

==Prekmurje==

*[https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174884693 Slovenska kronika (rtvslo.si)] 3. 7. 2022 (o judovskih tlakovcih spomina in pokopališču v Lendavi).
*[https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Stolpersteine_im_Prekmurje Liste der Stolpersteine im Prekmurje]. Wikipedia.
*Ivana Borovič: [https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120863&amp;lang=slv ''Javni spomeniki in skulpture v Murski Soboti  med letoma 1919 in 2019''.] Diploma, 2020.

==Zbirka Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem==

*Kreft, Ivan: Prlekija v boju za svobodo
*Pahor, Milan: Bazovica (6. IX. 1930 - 6. IX. 1980)
*Štucin, Ana: Cerkljansko v narodnoosvobodilnem boju
*Cerkno
*Klun, Albert: Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni
*Kos, Janez: Spopad na Zaloški cesti 24.aprila 1920
*Stari pisker
*Kos, Janez: Tiskarna Podmornica
*Ustanovitev komunistične stranke v Sloveniji 11. IV. 1920
*Jarc, Janko: Črnomelj in okolica v osvobodilni vojni in revoluciji; Spomeniki in spominska znamenja v Črnomlju in okolici; Spomeniško varstvo v Beli Krajini
*Pahor, Milan: Drugi tržaški proces (Pino Tomažič in soborci)
*Pionirski odred Ratitovec
*Kos, Janez: Rašica, prva slovenska požgana vas; Spomeniki narodnoosvobodilnega boja na območju delovanja Rašiške čete
*Ževart, Milan: Stranice pri Frankolovem
*Zgodovinska vloga Osvobodilne fronte
*Jan, Ivan: Dražgoška bitka
*Kos, Janez: Gramozna jama
*Deželak-Barič, Vida: Konferenca Komunistične partije Slovenije na Cinku julija 1942
*Jan, Ivan: Okrogelska jama
* Ptuj in okolica v boju za osvoboditev
* Slovenci, španski borci
*Štefe, Franc: Udin boršt
* Dobrnič [ob 40-letnici 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze]
*Kovač, Irena; Liška, Janko: Dolomitska republika
*Dolomitska republika
*Jelenov žleb
*Križnar, Ivan: Spominski park Trebče
*Lajh, Emil: Stari pisker
* Šebreljsko v NOB
* Turjak
*Troha, Nevenka; Omahne, Branko: Gladovna stavka revirskih rudarjev
*Pohar, Lado: Partizanski dnevnik
*Šinkovec, Stane: Begunje
*Lah, Avguštin: Kokra
*Ferenc, Tone: Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani
*Cilenšek, Rado; Koren, Jože: Osvoboditev Trsta
*Kuhar, Peter: Petanjci - vrt spominov
*Ferenc, Tone: Poslednji boj na poljani
* Pot spominov in tovarištva
*Čepič, Zdenko: Ustanovitev prve slovenske narodne-ljudske vlade v Ajdovščini
*Vovk Čepič, Taja: Zlet &quot;Svobode&quot; v Celju
*Stiplovšek, Miroslav: Ljudskofrontni shod na Taboru nad Ihanom 23. maja 1937; Tabor nad Ihanom in njegove zgodovinske znamenitosti; Spominski park revolucionarnih tradicij občine Domžale
*Križnar, Ivan: [https://slov.si/doc/mali_gregorjevec/index.html Mali Gregorjevec in julijska vstaja 1941 na Gorenjskem] 
*Ferenc, Mitja: Partizanska bolnišnica Jelendol v Kočevskem Rogu
*Stiplovšek, Miroslav: Tabor nad Ihanom
* Tabor nad Ihanom
*Košmrlj, Drago: Od Mokrca in Krima do Loža
*Jarc, Janko: Rog, središče slovenskega narodnoosvobodilnega boja
*Filipič, France: Vinje: III. konferenca Komunistične partije Slovenije 29.-30.junij 1940
*Janež, Herman: Kampor: koncentracijsko taborišče na Rabu
*Cilenšek, Rado: Ljubelj - podružnica Mauthausna

==Drugo==

*James Caffin: ''Partizan John Denvir''. Izv. ''Partisan John Denvir''. Prev. Eduard Vedernjak (2015). {{COBISS|ID=281924864}}
*''Ukradeni otroci, Gestohlene Kinder, The stolen Childern''. Razstava. Ur. Tone Kregar. Film Banditenkinder: Slovenskemu narodu ukradeni otroci. Scenarij, režija in produkcija Maja Weiss idr. Ljubljana, 2014.
*Ivan Maček-Matija: ''Spomini''. Ljubljana: Delo, 1981.
*Bogdan Osolnik: ''Z ljubeznijo skozi surovi čas'' (1989 in 2010). {{COBISS|ID=250817024}} 
*''Enotni v boju, enotni v miru: 1941 1945''. Uniti nella guerra, uniti nella pace / Einheitlich im Kampf, einheitlich im Frieden. Ljubljana: Republiški odbor ZZB NOV Slovenije, 1986. {{COBISS|ID=25897985}}
*''Zdravniki in medicinci NOB, padli za svobodno Slovenijo''. Ur. Pavla Jerina Lah. Ljubljana, 1997 {{COBISS|ID=67628800}} 
*''Oris mladinskega gibanja na Slovenskem v obdobju 1941-1945: V počastitev dvajsetletnice prvega kongresa Zveze slovenske mladine v Kočevski Reki od 10.-12. oktobra 1943''. Ur. Dare Jeršek, Milica Kacin in Alenka Nedog. Ljubljana: Centralni komite Zveze mladine Slovenije, 1963. {{COBISS|ID=3268872}}
*Franc Štibernik: [https://slov.si/doc/stibernik_seznam_spomenikov_nob_grosuplje_ivancna_gorica_dobrepolje.xlsx Lastništvo spomenikov v občini Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje] in [https://slov.si/doc/stibernik_problematika_spomeniskega_varstva.pdf spomeniška problematika], feb. 2023
*Viri, iz katerih je črpal INZ (Marta Rendla) pri ugotavljanju datuma smrti Leopolda Zafrana: Pomniki NOB v občini Grosuplje, 1987, str. 117; Lado Ambrožič - Novljan, Cankarjeva brigada, Ljubljana 1975, str. 860; ARS II, Kartoteka padlih borcev, šk. 8, št. 3556; Grgič, Zločini okupat.sodel., 3. knjiga-1.del, LJ 2002, st.220; Popis žrtev 2. svetovne vojne, 1964, predal g. Adil Zulfikarpašić; AS 281, Federalni odbor za organizacijo prenosa padlih borcev za Slovenijo, teh.e. 5, št. 3125; AS 1827, KUZOP, šk. 922, VI/1, Dopolnitve h knjigi &quot;Faš. dmb teror&quot;, str. 56; ARS II, AS 1833 ZZB NOV, Republiški odbor, šk.43.
*Ivana Gruden: [http://narodnimuzejnis.rs/wp-content/uploads/2017/04/stradanje-slovenaca.pdf ''Stradanje Slovenaca u Nišu tokom Drugog svetskog rata: (1941-1945)''.] Niš, 2014. {{COBISS|ID=208330252}}
*Rado Zakonjšek: ''Partizanski kurirji'' [...] omrežje kurirskih zvez vrisal v zemljevide Albin Barle-Zoran. Ljubljana: Odbor IV. brigade VDV kurirjev relejnih postaj Slovenije, 1985. 841 str.
*Zdenka Kaplan (ur.): ''Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu''. Ljubljana: Društvo izgnancev Slovenije, 2005.
*Vesna Bleiweis (ur.): ''IV. SLOVENSKA NARODNOOSVOBODILNA UDARNA BRIGADA  MATIJA GUBEC''. Ljubljana: Skupnost IV.SNOUB Matija Gubec, 2010, 22. str. (brošure ni v Cobissu)
*Zdenko Matoz: Jože Plečnik j''e bil domoljub in je podpiral OF: Na Gallusovem nabrežju je na ogled fotografska razstava Plečnikovih spomenikov narodnoosvobodilnemu boju. ''Delo'' 14. 5. 2022.
*Anka Vidovič Miklavčič: ''Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini''. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Železniško gospodarstvo Ljubljana (Knjižnica OF, 7; Slovenski železničarji v NOB 1941-1945, 1). [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/955/vidovic_anka_slovenski_zeleznicarji_1980.pdf Sistory]
*[https://www.ushmm.org/remember/resources-holocaust-survivors-victims Resources on Survivors and Victims.] United States Holocaust Memorial Museum. 
*[https://encyclopedia.ushmm.org/ Holocaust Encyclopedia.] United States Holocaust Memorial Museum.
*[https://collections.ushmm.org/search/catalog/irn44518 Oral history interviews of the Former Yugoslavia Witnesses Documentation Project, Slovenia.] United States Holocaust Memorial Museum [intervjuji z 31 slovenskimi interniranci: Anton Jež, Dušan Stefančič, Herman Janež, Sonja Vrščaj ...].
*Božo Flajšman in Božo Repe: [http://retrospektive-journal.org/en/revija/retrospektive-letnik-iii-stevilka-2-3/clanek/the-politics-of-erasing-remembrance-and-the-path-to-it/ Politika brisanja spomina in pot do nje / The politics of erasing remembrance and the path to it.] ''Retrospektive'' 3/2–3. 142&amp;ndash;201.
*Iztok Čebašek: [https://www.kamnik.info/24070-2/ &quot;Balantičev&quot; zločin v Bločicah]. Kamnik.info.
*Franci Sterle: [http://www.zzb-nob.si/data/upload/Tomsic.pdf Uničenje domobranske postojanke v Grahovem.] ''Tomšičeva brigada 1--4'' (1980--1995).
*Živa Vidmar. [https://slov.si/doc/ziva_vidmar_zenske_demonstracije_1943.pdf Ženske demonstracije 21. aprila in junija 1943.]
*Katja Virloget. Heroes we love? Monuments to the National liberation movement in Istria between memories, care, and collective silence.''Studia ethnologica Croatica''. 2017. [https://www.academia.edu/36486377/HEROES_WE_LOVE_MONUMENTS_TO_THE_NATIONAL_LIBERATION_MOVEMENT_IN_ISTRIA_BETWEEN_MEMORIES_CARE_AND_COLLECTIVE_SILENCE Academia.edu]. 
*Louise Zamparutti. [https://www.academia.edu/36187513/HUMAN_REMAINS_and_VIOLENCE_Foibe_literature_documentation_or_victimhood_narrative HUMAN REMAINS &amp; VIOLENCE Foibe literature: documentation or victimhood narrative]. Academia.edu.
*Louise Zamparutti: [https://www.academia.edu/43225204/THE_BASOVIZZA_MONUMENT_CONSTRUCTING_MEMORY_AND_IDENTITY The Basovizza monument: Constructing memory and identity.] Research in Social Change 2019. Academia.edu.
*Susanne Knittel: [https://www.academia.edu/3195589/Borderline_Memory_Disorder_The_Risiera_di_San_Sabba_and_the_Staging_of_Italian_National_Identity Borderline Memory Disorder: The Risiera di San Sabba and the Staging of Italian National Identity.] ''Death Tourism: Disaster Sites as Recreational Landscape''. Ur. Brigitte Sion. London: Seagull Books, 2013. 247–266. Academia.edu.
*Pamela Ballinger: [https://mail.google.com/mail/u/1/#trash/FMfcgxwKjdvNbgSvxXGbfWpBwnFVqXnJ Who defines and remembers genocide after the Cold War? Contested memories of partisan massacre in Venezia Giulia in 1943-1945. Journal of Genocide Research 2/1 (2000): 11-30.] Academia.edu.
*[ Natzweiler-Struthof], Buchenwald in Dora
*[https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/zacetna-postaja-auschwitz-koncna-postaja-seeshaupt/522362 spotikavci v Murski Soboti]
*[[:w:Tlakovec spomina|Spotikavci v Mariboru, Ljubljani, Murski Soboti in Lendavi]]
*[https://volksgruppen.orf.at/v2/slovenci/stories/2928609/ S tlakovci spomin na žrtve evtanazije.] ORF AT 6. 8. 2018.
*Miloš Ivančič: [https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gabrovica?fbclid=IwAR0z1ycQ1CzlHwdhLM0eDiWpm0GUlrJrYWCXoy8cl8Mo3Fn5DftQSO8QTmM Ko so v Gabrovici zorele češnje]. Koper, 2019. Issuu.
*Damjan Renko: ''[http://slov.si/doc/franc_mrak.pdf Pozabljeni junak Franc Mrak 1907-1942]''. Kranj: ZB Kokrica, 2016. {{COBISS|ID=283342336}}
*Peter Krečič: Spomeniki NOB Jožeta Plečnika in njegove šole: katalog, 1975.
*[http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/index.php ''Mučeniška pot k svobodi''.] Ljubljana: SKZ, 1946 (Zbirka dokumentov iz osvobodilne borbe, 2). | [https://issuu.com/zb-koper/docs/mu_eni_ka_pot_k_svobodi ISSUU] | [https://slov.si/doc/muceniska_pot.pdf partizanstvo.si]
* [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9575 Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah.] Uradni list RS 2001.
*Zbirka Umetnostna topografija Slovenije: upravne enote Kočevje, Kostel, Osilnica; Ajdovščina, Vipava; Trbovlje; Logatec; Hrastnik; Jesenice, Kranjska  Gora, Žirovnica.  [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search?q=umetnostna+topografija+slovenije+upravna++enota&amp;db=cobib&amp;mat=books Cobiss]
*[http://www.arzenal.si/sobe/zbirke/spomeniki Spomeniki prve svetovne vojne.] Ur. Oto Luthar. ZRC SAZU: Arzenal.si.
*[http://www.arzenal.si/sobe/zbirke/domobranski-spomeniki Zbirka domobranskih spomenikov na Slovenskem.] Ur. Oto Luthar. Arzenal.si.
*[[:c:Category:Monuments_and_memorials|Category:Monuments_and_memorials]]. Wikimedia Commons. (Prostodostopne slike spomenikov po svetu in tudi prostor za nalaganje slovenskih spomenikov, katerih arhitekti so že 70 let pokojni.) 
*[[:c:Category:Monuments_to_the_Slovene_Partisans|Category:Monuments to the Slovene Partisans]]. Wikimedia Commons. Spominske plošče (vendar samo tiste, ki nimajo statusa avtorskega dela) naloži po možnosti tudi v Zbirko in jih ustrezno kategoriziraj. 
*Literaturo za spomenike v svojem kraju dobiš v [http://www.cobiss.si/ Cobissu,] tako da v iskalno polje vtipkaš npr. ''spomeniki nob kranj'', si izpišeš signaturo knjige v najbližji knjižnici in si jo greš potem v tja sposodit. 
*Marsikaj se najde z iskanjem po spletu: ''partizanski spomeniki'' ''ime kraja''.
*Splača se pobrskati po Uradnih listih RS, kjer so bili objavljeni občinski odloki o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Uradni listi so dostopni na spletu. V Google vtipkaš v narekovajih &quot;odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov&quot;, zraven svoj kraj, npr. beltinci, in še kakšno podrobnost, npr. plošča, NOB ipd. Tu najdemo datume postavitve, parcelne številke in druge koristne podatke. [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20122553 Spomenik Štefanu Kovaču - Marku,] ki ga najdemo tu, npr. še ni vpisan v Geopedijo.
*Zgled izčrpnega popisa spomenika je npr. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:607_x434011.125_y103280.875_s18_b2 Spominski kamen padlim borcem na Žirovskem vrhu,] ki ga je napravil Franc Podnar.
*Klikni na zavihek Uredi in vpiši sem še drugo literaturo, ki jo poznaš.
*Andrew Lawler: [https://www.academia.edu/38595442/Monuments_and_Memorials_to_the_People_s_Liberation_War_on_the_territory_of_Bosnia_and_Herzegovina_their_current_status_and_condition_Gra%C4%8Danica_municipality?email_work_card=title Monuments and Memorials to the People’s Liberation War on the territory of Bosnia and Herzegovina – their current status and condition: Gračanica municipality.] Academia.edu.
* [http://www.rapalskameja.si/zemljevid/ Rapalska meja.] [Zgled geopozicioniranja rapalske meje.]
*[http://www.geopedia.si/#T105_L22596_F22596:1_x400023.004272461_y74181.4985771179_s17_b4 Sloj Spomeniki prve svetovne vojne] na Geopediji.
*[http://www.geopedia.si/#T105_L24004_F24004:1_x468886.754272461_y110469.248577118_s18_b2 Sloj Osamosvojitveni spomeniki] na Geopediji.
*Vjeran Pavlaković in Benedikt Perak: [https://www.academia.edu/34964064/How_Does_This_Monument_Make_You_Feel_Measuring_Emotional_Responses_to_War_Memorials_in_Croatia How Does This Monument Make You Feel? Measuring Emotional Responses to War Memorials in Croatia.] Academia.edu.</text>
      <sha1>4qchxwiw9e1qhw98w0el1lldf9cm03o</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85487</id>
      <parentid>85486</parentid>
      <timestamp>2026-07-23T13:39:49Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Borec */</comment>
      <origin>85487</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="264013" sha1="384d65bwjryy8dnxv7xeeuiwl7bfmts" xml:space="preserve">*Nazaj na [[Partizanski spomeniki na zemljevidu]]

==Sveže dodano==

{{v delu}}

Večinoma po zaslugi Daniela Divjaka; bibliografske enote bo treba še poenotiti in urediti po poglavjih. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:16, 23. november 2023 (CET)

*Franc Konobelj - Slovenko: ''Pod Mežakljo in Karavankami so se uprli''. 1954.
*[https://www.fri.uni-lj.si/sl/o-fakulteti/osebje/alenka-kavcic Alenka Kavčič,] FRI: Rekonstrukcija 3D objektov iz več 2D slik. Diploma iz računalništva, september 1992, Univerza v Ljubljani. [za rekonstrukcijo porušenih spomenikov]
*Stane Koman: ''Spomini v kamen vklesani''. Ljubljana: Krajevni odbor ZB NOB 7. september, ZB za vrednote NOB Ljubljana Bežigrad in Spominsko društvo Novi cvet, 2014. [https://d.cobiss.net/repository/si/files/142460675/175132/H_40_NOB_za%C4%8Dasno.pdf/terms partizanika v NUK]
*Vlado Vrbič in Andreja Jurkovnik: Kajuh: Podobe. Knjižnica Velenje, 2022.
* Cita Lovrenčič Bole: ''Prekomorke''. Ljubljana: Borec; Koper: Lipa, 1986.
*Mile Pavlin (ur.): ''Zgodovina NOB na Logaškem''. Logatec, 2015.
*Jože Dežman: Ljudska sodba. Borec 526-528 (1994): 149-201.
*Samo Zver idr.: ''Franja: Spomin in opomin''. Idrija: Mestni muzej, 2024.
*Pavla Jerina Lah: ''Partizanska bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu''. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1994.
*Rudolf Hribernik Svarun: &quot;Spomini&quot;. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1995.
*Jože Vidic: ''Zločin pri Lenartu''. Ljubljana: Borec, 1973 in 1974. 
*Gustav Fabjančič: ''V izgnanstvo''. Celje: Mohorjeva družba, 1959.
*Karl Stropnik: ''Mojih šestdeset let''. Velenje, 2002.
*Karel Grabeljšek: ''Partizanski obrazi''. Ljubljana : Borec, 1981. 
*Ivo Zorman: ''Trije Borjanovi''. Ljubljana: Kmečka knjiga, 1955.
*Jože Gosnar, Drago Novak: ''Mama, živ sem in zdrav: Spomini na Branka Bernota-Aljaža''. Ljubljana: Borec, 1984. 
*''Gornji Grad med drugo svetovno vojno''. Ur. Zoran Tratnik. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2000.
*Milan Ževart: ''Po sledovih narodnoosvobodilne vojne v mariborskem okraju''. Maribor: Obzorja, 1962.
*Franci Gerbec: Spominska slovesnost ob 80. letnici smrti treh borcev NOB v bunkerju nad Prilesjem pri Blagovici, 15. 1. 1945, založila društvi ZB za vrednote NOB Lukovica in Domžale, Prilesje 18. 1. 2025.
*Franc Sever - Franta: ''Trenutki odločitev''. Maribor: Pivec, 2019. 487 str.
*Franc Sever - Franta: ''Past na Menini planini: Kako smo prelisičili XIV. SS-divizijo Galicija na Menini planini''. Ljubljana: Sophia, 2019. 154 str.
*Aleš Valič: Frontniki, Založba Borec, 1980.
*Anton Vratuša:  Iz verig v svobodo-Rabska brigada, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1998.
*Milena Vrenčur, Ivan Križnar:  V navzkrižnem ognju: Grosupeljsko in Stiško okrožje OF 1941-1945, založnik ponatisa ZB NOB Grosuplje, 2017.
*Božena Grosman:  Partizanska zdravnica, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1985.
*Metod Mikuž:  Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji, 1. knjiga, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1960.
*Ferdo Godina:  Spomini na partizanska leta, l. knjiga, ll. knjiga, Založba borec, Ljubljana 1974.
*Anton Ožbolt: ''Šercerjeva bojna pot''. Ljubljana: Borec, 1974 (dop. izdaja). 291 str.
*Rado Zakonjšek: ''Štajerska 1941''. Ljubljana: Borec, 1980
*''Spomini še živijo''. Ur. Vida Miloševič Arnold idr. Ljubljana: Sophia, 2023). 213 str. 
*Tone Ferenc, Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji, Borec 1977
*Janez Kramar, Marezige, Trdnjava slovenstva v Istri 1861-1930, Lipa 1982
*Branko Babič, Primorska ni klonila, Spomini iz vojnih let, spomini NOB, Primorska, Založba Lipa 1982
*Milica Kacin-Wohinz, Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo, Založba Obzorja 1972
*Julij Beltram, Tukaj je Jugoslavija (Goriška 1945-47), Lipa 1983
*Tržaško ozemlje, seznam Imen + zemljevid, Založila Slovenska matica 1977
*DOMOBRANSTVO NA PRIMORSKEM - Boris Mlakar, Domobranstvo na Primorskem, znanstvena razprava, v kateri so na podlagi dosegljivih virov celostno obdelali nastanek, razvoj in konec primorske oblike domobranstva, kolaboracionistične in kontrarevolucionarne formacije pod okriljem policije nemškega okupatorja, Založba Borec, 1982
*Na Primorskem so izkopali puške, Partizanska knjižnica 1963
*Po poteh osvoboditve Primorske, ZPM Slovenije 1980, 57 strani
*Ernest Radetić, Istra pod Italijom (1918-1943) z zemljevidom, Zagreb, 1944
*Narodni junak Danilo Zelen, Društvo Tigr 1998
*Zorko Jelinčič nad prezrtjem in mitom, Ob stoletnici rojstva
*Zbornik referatov s simpozija &quot;Zorko Jelinčič v slovenski preteklosti&quot;
*Maks Zadnik, Istrski odred,Nova Gorica 1975, 899 strani, trda vezava
*Lavo Čermelj , Med prvim in drugim tržaškim procesom, Slovenska matica 1972
*OB TRŽAŠKEM PROCESU 1941 – Lavo Čermelj, Ob tržaškem procesu: spomini in beležke, Mladinska knjiga 1962, 127 strani
*Lavo Čermelj, Spomin na moja tržaška leta, Slovenska matica 1969
*Dorče Sardoč, Tigrova sled, Pričevanj o uporu primorskih ljudi pod fašizmom, Založba Lipa 1983
*Emil Sovdat, Tam, kjer teče bistra Zila, Zavod Borec 1967
*Borivoj Lah – Boris, Od Kobarida do Trsta,Boj tridesete divizije v štirinajstih ofenzivah. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije 1996, 289 strani, trda vezava + fotografije in zemljevidi + imensko kazalo, kazalo vojaških enot in ustanov
*Tjaša Kronovšek: [https://www.academia.edu/118036726/Med_idealom_in_resni%C4%8Dnostjo_%C5%BEenske_v_%C4%8Dasu_druge_svetovne_vojne_na_Slovenskem?email_work_card=abstract-read-more Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem.] ''Prispevki za novejšo zgodovino'' LVIX – 3/2019. Academia.edu.
*[https://okupacijskemeje.si/cip.html Okupacijske meje.] Inštitut za novejšo zgodovino, 2019.
*Vida Tom-Lasič: KLIČE VIR, VIR, VIR ...  Ljubljana: Založba Borec, 1986.
*Franc Puncer: DUHOVNIK V TABORIŠČU SMRTI (iz nenapisanega dnevnika). Celje: MD Celje, 1991.
*Stane Stražar: ''Od Prevoj do Trojan''. Lukovica, 1985
*Pavla Jerina-Lah idr.: ''Delo žensk na zdravstvenem in socialnem področju v NOB''. Novo mesto, 1996.
*Niko Lukež: ''Od SNOS-a do suverenosti'' (razstava). Mestni muzej Ljubljana, 1999.
*Matija Žganjar: ''Zlomljena krila: Reševanje zavezniških letalcev na Slovenskem med drugo svetovno vojno''. ZZB NOB Slovenije, 2012. 
*''Trideset let Molniške čete'' {{COBISS|ID=1549171}}
*''Spomeniki in žrtve fašističnega nasilja v občini Ljubljana-Bežigrad'' (Koman Stane za Ježico, Črnuče in Podgorico, Lešnjak Pavle za Bežigrad, Kastelic Stane za Dol in Beričevo), ur. S. Koman. Ljubljana: [Skupščina občine Ljubljana-Bežigrad], 1991. 1 mapa, 439 str. (Knjižnica MNSZ)
*''OD FAŠISTIČNEGA ŠKVADRIZMA DO POKOLOV V RIŽARNI: Trst-Istra-Furlanija 1911-1945''. Trst: ANED, 1974.
*''OD JEČE DO JEČE: Jugoslovanke v kaznilnicah fašistične Italije 1941-1945: Zbornik''. Ljubljana: Borec, 1985.
*Jože Vidic: ''Po sledovih črne roke''. Ljubljana: Borec, 1975, 1982,
*[https://www.spomeniki.org/monuments/ Spomeniki prihodnosti.] Trst.
*Luciano Patat: Vlaki za koncentracijska taborišča – Deportacije iz goriškega zapora (1943-1945). Gorica: Kulturni dom; Videm Istituto friulano per la storia del movimento di liberazione, 2023.
*[https://raumdernamen.mauthausen-memorial.org/ Raum der Namen.] DIE TOTEN DES KZ MAUTHAUSEN.
*[[:w:Seznam ubitih in umrlih slovenskih taboriščnikov v taborišču Jasenovac|Seznam ubitih in umrlih slovenskih taboriščnikov v taborišču Jasenovac]], ur. Bojan Balkovec po Slavku Malnarju. Wikipedija
*[https://www.youtube.com/watch?v=DmK6Mnt3lWM Božidar Flajšman in Janez Weiss: Slovenski narodnoosvobodilni svet 80 let pozneje. Središče za zgodovino.] Youtube.
*Franc Štefe - Miško: Nemška okupacija in narodnoosvobodilni boj. ''Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem''. Ur. Franc Benedik. Šenčur: ZB NOB, 2008 (Gorenjski kraji in ljudje, 30).
*France Križnar: ''Ne vdaj se, fant''. Ljubljana: Borec, 1968 {{COBISS|ID=1910024}}
*Beti Žerovc in Sanja Horvatinčić (ur.): ''Shaping Revolutionary Memory: The production of monuments in socialist Yugoslavia''. Ljubljana, 2023. [V knjigi je citiran tudi naš projekt.]
*[https://slov.si/doc/50_let_telesne_vzgoje_ribnica.pdf ''50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini: 1906-1956''.] Ribnica, 1956.
*Karel Mikulič: [https://slov.si/doc/mikulic_loski_potok.pdf ''Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje: Krimski bataljon - Ogenca - Jelenov Žleb''.] Ljubljana, 2000.
*Matija Maležič - Ciril: [https://slov.si/doc/malezic_ribnica.pdf NARODNOOSVOBODILNA BORBA: KRATEK ČASOVNI PREGLED VAŽNEJŠIH DOGODKOV V  SEDANJI OBČINI RIBNICA.] ''Ribnica skozi stoletja''. Ribnica, 1982.
*Matija Maležič: [https://slov.si/doc/malezic_zgodbe.pdf ''Zgodbe krutih časov'':] Iz zapiskov, dokumentov in spominov Matije Maležiča (1916-2012). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2008.
*Otroštvo v senci vojnih dni, Zveza prijateljev mladine Slovenije, ČGP Delo, avgust 1980.
*Brda in Brici, Občina Brda, Dobrovo, november 2013.
*Valerija Skrinjar Tvrz, Odločila sem se, ZB za vrednote NOB Zagorje ob Savi, 2023.
*50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini, Propagandna komisija zletnega zbora, Železniška tiskarna Ljubljana, maj 1956.
*Jože Dular, Semič v Beli krajini, Iskra-tovarna kondenzatorjev v Semiču ob 20-letnici obstoja, Kočevski tisk v Kočevju, julij 1971.
*Franc Lajnšič: [https://slov.si/doc/lajnsic_partizanske_bolnice.pdf Partizanske bolnice v Sloveniji,] [2023].
*''V spomin Miranu Jarcu''. Stari Log: Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu, 2002.
*Radule Butrović,  Albert Klun, Tretja prekomorska brigada, »Soča« Nova Gorica 1967.
*Manojlo Babić, Miroslav Luštek, Tankisti prekomorci, »Soča« Nova Gorica 1969.
*Srečko Vilhar; Albert Klun, Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji, »Soča« Nova Gorica1969.
*Ivan Jerman, Pevski zbor jugoslovanske brigade Srečko Kosovel, Partizanska knjiga, Ljubljana 1970.
*Srečko Vilhar, Albert Klun, Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki, Partizanska knjiga Ljubljana 1970.
*Srečko Vilhar, Albert Klun, Po poteh Sardincev, Partizanska knjiga Ljubljana 1973.
*Janez Tomšič, Narodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorščaki, Partizanska knjiga Ljubljana 1974.
*Albert Klun, Iz Afrike v narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije, Partizanska knjiga Ljubljana 1978..
*Albert Klun, Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni, Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 15. zvezek. ČZDO Komunist TOZD Komunist in Zavod SRS za spomeniško varstvo, Ljubljana 1980.
*Janko Perat, Odločitev v puščavi, »Lipa« Koper 1980.
*Milica Trebše-Štolfa, Kulturna ustvarjalnost v prekomorskih brigadah in drugih prekomorskih enotah NOVJ 1943-1945, Zbornik – Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre, str. 215-233, Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana 1993..
*Skupina avtorjev, Prekomorci,  ob 70-letnici prihoda prvih slovenskih prekomorskih pripadnikov NOVJ na jugoslovansko  bojišče, Pokrajinski arhiv Koper; Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana 2014.
*Sara Perini, Posebni bataljoni 1940-1945, Slovensko kulturno društvo Tabor, Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši, ANPI,Trst, 2007.
*Jože Marolt, Šercerjeva brigada na Štajerskem, Obzorja, Maribor, 1993.
*Drago Vresnik, Tretja brigada Vojske državne varnosti Narodne obrambe, prispevek k zgodovini VDV- RK ZRVS Slovenije, Naša obramba , Odbor skupnosti borcev 3. brigade VDV-NO, Ljubljana,1988 .
*Janez Tomšič, NOB na Jadranu in slovenski pomorščaki,  knjižnica NOV IN POS 42, Ljubljana, 1974.
*Velimir Vulikić, Zobozdravstvena služba v NOB na Slovenskem, Partizanska knjiga, 1985.
*Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem, ZB NOB Visoko, 2008.
*Matjaž Klemenčič, Ameriški Slovenci in NOB v Jugoslaviji, založba Obzorja, 1987.
*Marko  Vrhunec, O narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem : 1941-1945, Ljubljana : Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije : GO ZZB NOB Slovenije, 2006, .
*Marjan Žnidarič, Na krilih junaštva in tovarištva, Ljubljana, 2009.
*Matija  Žgajnar, Koledar dogodkov v narodno-osvobodilnem gibanju  1941-1945, Pionirjeva knjižnica, MK, Ljubljana, 1981.
*Fran Roš, Slovenski izgnanci v Srbiji 1941-1945, Obzorja Maribor, 1967.
*Srečko Vilhar, Albert Klun, Primorci in Istrani od pregnanstva do prekomorskih Ljubljana : Osrednji odbor Prekomorskih brigad, (Knjižnica NOV in POS ; 41) : Partizanska knjiga, 1973.
*Ignac Gregorač, Štampiljke Osvobodilne fronte slovenskega narod 1941-1945, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije 1997.
*Ivan Križnar, Kranjsko okrožje med nemško okupacijo in narodno osvobodilnim bojem 1941-1945 : kranjsko okrožje 1941-1945: Območno združenje borcev in udeležencev NOB ; Tržič : Občinski odbor ZV NOV, 2007.
*Osvoboditev Slovenije NOB, referati z znanstvenega posvetovanja v Ljubljani 22. in 23. december 1975) založba Borec 1977.
*Marjan Učakar-Ljubo, Kolaboracija Slovenije, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2004.
*Milan Ževart, Stane Rečak, Od vstaje do zmage, narodnoosvobodilna vojna v Šaleški dolini in Šmartnem ob Paki, NOB Šaleška dolina, Šmartno ob Paki, založba Obzorja 1966.
*Drago Vončina, Kronika šolstva med NOB v Beli krajini, založba Borec, 1978.
*Franc Strle, Med proletarci, Mladinska knjiga, 1953.
*Ivan Renko, Vojkov vod, Partizanska knjiga , 1973.
*Albert Klun, Domovina je ena. Prekomorci - borci NOVJ v osvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, na domačih in tujih tleh, Partizanska knjiga, 1986.
*Koroška v borbi, spomini na osvobodilno borbo v Slovenski Koroški. Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške, Celovec 1951.
*Milan Ževart, Stane Terčak, Od vstaje do zmage, NOB v Šaleški dolini in Šmartnem ob Paki, Obzorja 1966.
*Naši spomini: zbornik izgnancev, beguncev in pregnancev iz občin Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri, Območna organizacija, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, 2014.
*F. Šetinc in Kranjc, Zbornik krajevne organizacije društva izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana-Šiška, KO DIS 1941 – 1945,  L,- Šiška, 2001.
*Slovenski izgnanci: proslava na dan borca, 4. Julija, na gradu v Brestanici, 1972, &quot;Komunist&quot;, 1972.
*Martin Mrzdovnik, Zreški izgnanci: izgnani v času II. svetovne,  Občina Slovenske Konjice, 2020.
*F. Omerzu, Spomini izgnancev 1941-1945, DIS 1941-1945 KO Bistrica ob Sotli, 1997.
*Joža Vovk, Izgnanci, Beograd, 1945,  Beograd, 1945.
*A. Vidic, Spomini izgnancev, samozaložba, Lj-Šiška, 2023.
*Jože Kožuh, Domovina je ena: spomini slovenskega izseljenca (1941-194), založba Borec, 1979.
*Maca Jogan, Bizeljsko: 3011 jih je šlo … Spomini na otroštvo v izgnanstvu, 1-2, KO Bizeljsko DIS 1941.1945, 2011.
*Rudi Steinbücher, Oj, zdaj gremo: Slovenski izgnanci v Kraljevu, založba Borec Ljubljana 1988 .
*Gregor Kaplan, Vrste in oblika nasilja madžarskega okupatorja, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, 2002.
*''Zbornik spomenikov narodnoosvobodilnega boja v občini Slovenska Bistrica'', 1985 (2. izdaja).  
*V. Jerkovič, Nekaj spominov iztrganih iz pozabe, pred 50 leti, samozaložba, 1995.
*Somrak Leopold-Polde, Ko bodo leta minila, samozaložba, 2005.
*Z. Roter, Padle maske. Od partizanskih sanj do novih dni, Sever&amp;Sever, Ljubljana  2013.
*Težka ura: izbor partizanskih iger, MK, Ljubljana  1967.
*R. Zakonjšek, Partizanski kurirji, Ljubljana  1985.
*I. Renko, Vojkov vod, Partizanska knjiga, Ljubljana 1973.
*J. Pirjevec, D. Dukovski, Nevenka Troha,  Gorazd Bajc, Guido Franzinetti, Fojbe,  Ljubljana  2009.
*Franc Sever-Franta, Past na Menina planini, Ljubljana  2019.
*B. Grosman, Partizanska zdravnica, Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
*Pesmi, ki pojejo v času,  zbirka slovenskih partizanskih pesmi, ob 65. obletnici ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini 2010.
*K. Brenkova, Partizanska bolničarka, Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.
*B. Korošec, Partizanska kartografija, Partizanska knjiga, Ljubljana 1986.
*T. Lotrič, Škofjeloški odred, Partizanska knjig, Ljubljana  1971.
*F. Kosmač, Partizanske zgodbe, Mladinska knjiga, Ljubljana 1948.
*A. Ikovic, M. Linasi, Koroško partizansko zdravstvo, Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
*Partizanske pesmi, zbral in uredil Josip Ribičič, Ljubljana 1968.
*F. Šibelja, Med prvimi partizani na Krasu, spomini na Kraško četo, Lipa, Koper 1981.
*Dj. Šmicberger, Partizanska sedma sila: tisk in novinarstvo v NOB , Partizanska knjiga, Ljubljana 1988.
*N. Košir, Mojih 616 partizanskih dni,  Borec, Ljubljana  1988.
*R. Hribernik-Svarun, Partizanski ključ, Odbor skupnosti borcev Dolomitskega odreda NOV in POS,  Ljubljana 1982.
*Franc Sever-Franta, Poklon gozdovom, Založba Sophia, Ljubljana 2019.
*C. Kranjc, Slovenske partizanske tiskarne v borbi za svobodo, št.1, Propagandna komisija pri IOOF, 1945.
*K. Mikulič, Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje, Krimski bataljon, Ogenca, Jelenov Žleb, samozaložba, Ljubljana 2000
*S. Reisp, Kričač: radio Osvobodilne fronte 1941-1942,Partizanska knjiga, Ljubljana 1975
*T. Ferenc, Primorska pred vseljudsko vstajo 1943, Partizanska knjiga, Ljubljana1983
*R. Vogrič, Boj Belokranjcev, Partizanska knjiga 1973
*F. Godina. Košček  njihove mladosti, Partizanska knjiga, Ljubljana 1987
*Janez Švajncer, Marijan Zlobec, Milan Filipčič in Slavko Kumer, Bili so uporni, vodnik po koncentracijskih taboriščih in zaporih, Partizanska knjiga, Ljubljana  1983
*Z. Klanjšček, Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945, Partizanska knjiga, Ljubljana 1977
*A. Klun, Brigada bratstva in enotnosti. Partizanska knjiga, Ljubljana 1981
*M. Ževart, Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini, Partizanska  knjiga, Ljubljana1977
*M. Guček, Bojna pot Šercerjeve brigade, Partizanska knjiga, Ljubljana 1973, Pekoči sneg, 1973, Pekoči sneg II 1984, Strmi lazi 1984
*R. Simonitti, Zborovske pesmi in revolucija, Partizanska knjiga, Ljubljana1970
*M. Dolenc, Veterinarska služba v NOB na Slovenskem, Partizanska knjiga, Ljubljana1975
*Partizanski zdravstveni vestnik, Sanitetni odsek GŠ NOV in POS , 1,2,3,4,5,6,7,8,9-10, 1944
*M. Mejak, Lirika upora, izbor pesmi iz osvobodilnega boja, Cankarjeva založba, Ljubljana 1961
*R. Gobec, S. Mihelčič, R. Simonitti, Pesem svobodnih ljudi, Ljubljana 1953
*Ana Hoffman, Glasba, politika, afekt: novo življenje partizanske pesmi v Sloveniji, Založba ZRC, 2015, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5MP1ZAOW dLib] 
*Cvetko, Ciril, Rajšter, Branko, Ribičič, Mitja, Hohnjec, Nevenka, Mladinski pevski zbor Maribor. Pesmi partizana Cirila. Obzorja, 1980. 
*Vekoslav Grmič, Ne pozabimo: pomniki naj ostanejo zapisani v naša srca, Društvo piscev zgodovine NOB, Ljubljana 1998.
*Fotografski dokumenti o boju Komunistične partije Slovenije, II. del, Zbornik fotografij iz narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda 1941-1945, 2. knjiga MNO v LRS, Ljubljana 1961.
*J. Matulić,  Z INŽENIRCI V BOJU ZA SVOBODO , Partizanska knjiga, Ljubljana 1984.
*Franc Črnugelj-Zorko, NA ZAHODNIH MEJAH 1943, Partizanska knjiga, Ljubljana 1986.
*Franjo Bavec-Branko , NA ZAHODNIH MEJAH 1945, Društvo piscev zgodovine NOV, Ljubljana, 1997.
*PRIMORSKE BRIGADE, 1943-1953, Društvo piscev zgodovine NOV, Ljubljana, 2005.
*Hardvik Pirnovar,  PO SLEDEH KOLABORACIJE 1941-1945.
*Drago Suhi: PETI BATALJON (NOB PRIMORSKA ...).
*Franc Črnugelj-Zorko, Stanka Hren, Milena Petrič, Jožica Miklavčič, Maja Mirkov, NA ZAHODNIH MEJAH-1944, BRIŠKO-BENEŠKI ODRED, 1993.
*Stanko Petelin, PREŠERNOVCI, Narodna armija, Beograd 1968.
*Ciril Zupanc, MIHAJLO, OBVEŠČEVALEC IN DIVERZANT IX. KORPUSA,  ZMAGA V SKUPNEM BOJU NAD NACI-FAŠIZMOM, Goriški muzej, 2007.
*Boris Mlakar, DOMOBRANSTVO NA PRIMORSKEM 1943-1945, Borec, Ljubljana 1982.
*Velimir Kraševec-Igor, DOLENJSKI PUNTARJI, ZAPADNODOLENJSKI ODRED, Borec, Ljubljana 1985.
*Vilma in Franc Pirkovič, BOJNA POT GORJANSKEGA BATALJONA, Dolenjski muzej, Novo mesto, 1987.
*Vili Prinčič, Štandrež V DUHU NOB, Štandrež, 2008.
*POSLOVILNA PISMA ŽRTEV ZA SVOBODO, Obzorja, 1978.
*Lojze Penič, PARTIZANSKO POHORJE, KRONIKA NOB NA ŠTAJERSKEM, ZPM, Ljubljana, 1973.
*Ivan Jan: ''Kokrški odred, 1&amp;ndash;3: NARODNOOSVOBODILNI BOJ POD KARAVANKAMI''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1980 (ZBIRKa NOV IN POS).
*Franc Šetinc, IZGNANCI, Partizanska knjiga, Ljubljana 1976.
*V. Strugar, JUGOSLAVIJA 1941-1945, Partizanska knjiga, Ljubljana 1980.
*''Rob in okolica v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945''. Izdano ob 40-letnici boja narodne zaščite na Kuclju - za praznik občine Ljubljana Vič-Rudnik, 27. aprila 1982. {{COBISS|ID=20835079}}
*Anton Ožbolt, Dežela Petra Klepca, založba Borec, Ljubljana 1974.
*Anton Ožbolt, Utrinki iz podzemlja, založba Borec, Ljubljana 1979.
*Stanko Petelin-Vojko, Krajevna skupnost Podpeč-Preserje v NOB, koordinacijski odbor za zgodovinopisje pri predsedstvu OK SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik, Ljubljana oktober 1983.
*Anton Avsec, Ljudska oblast na slovenskem 1941-1947, Muzej ljudske revolucije Slovenije, Kočevje 1973 (opomba: Razstava v počastitev 30.obletnice zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, oktober 1973).
*Pavle Lešnjak, gradivo pripravil Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljan-Bežigrad, 3. zvezek, Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989.
*Miha Čerin, Ljubljansko Posavje v ljudski revoluciji, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljan-Bežigrad, 2. zvezek., Ljubljana 1985.
*Lojze Požun, Trbovlje v NOB 1941-1942, občinski odbor ZZB NOV, Trbovlje 1986.
*Stane Šinkovec: ''Begunje: Nemška okupacija 1941-1945''. Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, Kranj 1995.
*Zdravko Klanjšček, Pregled narodnoosvobodilne vojne 1941-1945 na Slovenskem, Partizanska knjiga 1989.
*Slovenska narodna pomoč v okupirani Ljubljani med 1941-1945, Mestni odbor medvojnega aktiva OF v Ljubljani, 1995.
*Katjuša Žigon: ''Spominjamo se ...''. Nova Gorica: Območno združenje borcev za vrednote NOB, 2018.
* Branko Rupnik: ''Logaški bataljon, odločen korak k obstoju naroda''. Logatec: ZB NOB Logatec in Arhiv RS, 2006 (druga izdaja 2013).
* Lado Ambrožič ml.: ''Novljanovo stoletje 1908-2004''. Ljubljana: Modrijan, 2006 (in dva ponatisa). 
*Jože Vogrinc: ''Nočem umreti v Šleziji''. Borec, 1981.
*[https://www.sogde.org/en/events/asthetiken-des-widerstands-partisan-innenkunst-und-feministische-partisanische-kulturpraxis-in-jugoslawien-und-karnten-koroska/ Aesthetics of Resistance. Partisan Art and Feminist Partisan Cultural Practice in Yugoslavia and Carinthia.] Mednarodna konferenca Estetika upora – partizanska umetnost in feministična partizanska kulturna praksa v Jugoslaviji in na Koroškem. Univerza v Celovcu 27. in 29. 10. 2023.
*[https://spz.slo.at/sl/15727/zensko-ime-odpora-razstava Žensko ime odpora.] Razstava, kuratorke: Helena Verdel, Vida Obid, Sissi Rausch, Elisabeth Holzinger in Gerti Malle. Ljudski dom Celovec 25. 3. 2023. 
*Slavko Alojz Kramar: [https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf ''Slovenski taboriščniki v Jasenovcu – Knjiga imen in obrazov''.] Zagreb, 2023.
*Slavko Alojz Kramar: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7VYHXJVZ ''Slovenski izgnanci v neodvisni državi Hrvaški''.] Zagreb, 2016. Tudi na [https://www.slovenci-zagreb.hr/wp-content/uploads/2017/02/Slovenski_izgnanci_v_NDH.pdf spletu Slovencev v Zagrebu.]
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-S3GK6KY5 ''Novi odmev.''] Glasilo Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom, Zagreb.
*Oto Luthar, Urška Strle, Marta Verginella: ''Užaljeno maščevanje''. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023.
*Slavko Šömen: ''Molitev za Jasenovac''. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023.
*Anton Čamernik: ''Spomini na sodne zapore''. Ljubljana: Borec, 1980.
*Jožica Veble Hodnikova: ''Preživela sem taborišče smrti''. Ljubljana: Borec, 1975.
*Miloš Ivančič: [https://freeweb.t-2.net/okno/ Moje okno]:
**[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZV7XEEJ ''Fašizem za Butalce''.] Koper. ZB, 2018.
**[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SFFO3BY5 ''Ko so v Gabrovici zorele češnje'']. Koper: ZB, 2021.
**[https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gentilejeva-reforma ''Gentilejeva reforma'']  (kako so Italijani v času fašizma izvajali etnocid nad nami s pomočjo šole).
**[https://issuu.com/milos-ivancic/docs/ri_arna ''Rižarna'' – krematorij za uporne Primorce]: Pripovedi o tržaškem uničevalnem taborišču, ki je bil namenjen prav primorskim Slovencem.
**[https://issuu.com/milos-ivancic/docs/osvoboditev_trsta ''Osvoboditev Trsta''].  
**[http://www.zb-koper.si/publikacije/upor.pdf ''Prvi protifašistični upori leta 1921'']. Koper: ZB, 2016 (zbornik okrogle mize na isto temo, ki razkriva do sedaj zelo malo znane upore prve upore proti fašistom na svetu).
**Miloš Ivančič: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8ZHBBTS ''Prekomorci''.] Koper, 2023.
**Miloš Ivančič: [http://www.zb-koper.si/publikacije/Fojba%20lazi.pdf ''Fojba laži''.] Koper: ZB, 2020. [https://www.zb-koper.si/foiba%20ital.htm ''Foiba delle bugie. La vera storia delle foibe con documenti fin adesso non noti''], [https://www.zb-koper.si/foiba%20angl.htm ''Foiba of lies. You will see the history of the foibe with documents not yet known''] 
*Velimir Kraševec-Igor: ''Deveta SNOU brigada &quot;kočevska&quot;, kratek oris''. Kočevje, 1983.
*Pavle Žaucer, Zdenko Marinček in Franc Šetinc (ur.): ''Slovenski izgnanci, proslava na dan borca 4. julija na gradu v Brestanici'' - dokumenti. Ljubljana, 1973.
*Alojz Kermavnar: ''Ambulanta E preko 4 G''. Ljubljana: Borec, 1975.
*Matevž Hace: ''Nepozabno leto 1942'. Ljubljana: Borec, 1979.
*Jože Vidic: ''Semenj v Bistrici''. Ljubljana: Borec, 1981.
*Mira Mihevc: ''Pogumna zvesta četa''. Ljubljana, 1990.
*Ivica Žnidaršič: ''Bučka na Dolenjskem skozi čas''. Ljubljana, 2010.
*Zdenka Kaplan: ''Umrli Slovenci med izgonom v tujini in skrbi za njihov spomin''. Ljubljana, 2021.
*Tone Fajfar: ''Odločitev''. Ljubljana: Borec, 1981.
*Vera Osolnik Klopčič, Maca Jogan, Živa Vidmar: [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_slo.pdf 80 let od prvega ženskega kongresa (od 16. do 18. oktobra 1943).] Ljubljana, Dobrnič, 2023. [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ger.pdf nem.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ita.pdf ita.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_hun.pdf madž.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_srh.pdf srbohrvaško] 
*[https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38031/gradivo_za_topografijo_NOB_II_del.pdf Gradivo ZA TOPOGRAFIJO NOB, 2. snopič, 2. del: Poljanska dolina.] Ljubljana, 1959. Sistory.
*''XII.SNOU BRIGADA: SEZNAM PADLIH BORCEV''. Ljubljana: ?. 44 str. {{COBISS|ID=23804728}}
*Ivan Trop: ''Spominska obeležja / Spomeniki in obeležja NOB''. ZB za vrednote NOB Nova Gorica, 2014.
*Pavla Jerina-Pah: ''Zdravniki in medicinci NOB, padli za svobodno Slovenijo''. Vrhnika, 1997.
*Vesna Jerbič Perko in Blaž Štangelj: ''Spominski kraji in dogodki iz narodnoosvobodilnega boja Kočevske''. ZB Kočevje, 2020 (zgibanka). 
*Mira Svetina: [https://slov.si/doc/mira_svetina_slovenke_v_boju_borec_1975.pdf Slovenke v boju za socialno in narodno osvoboditev.] ''Borec'' 1975.
*Stane Gerk, Ivka Križnar, Štefanija Ravnikar-Podbevšek: ''Slovenke v narodnoosvobodilnem boju: Zbornik dokumentov, člankov in spominov''. Ljubljana: Borec, 1970.
*Dušanka Kovačević idr.: ''Borbeni put žena Jugoslavije''. Beograd: Leksikografski zavod Sveznanje, 1972.
*''Pohod štirinajste divizije''. DDU, 1974 (Novi vidiki).
*[https://www.zb-nob-nm.si/zb-nob-zuzemberk/ NOB Žužemberk.] Ur. Darko Pucelj, 2023.
*''Komandant Stane''. Ur. Anton Bebler in Peter Stante-Skala. Ljubljana: Borec, 1977. 
*Stane Terčak: ''Ukradeni otroci''. Ljubljana, Borec, 1972.
*Štefanija Ravnikar-Podbevšek:   ''Sv. Urh''. Ljubljana: Borec, 1966.
*Franta Komel: ''Narodnoosvobodilna borba  v Sloveniji 1941–1945''. Maribor: Obzorja, 1960.
*Jože Štok-Korotan: ''Jeklena pest''. Ljubljana: Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije, 1953.
*Drago Vončina: ''Kronika šolstva med NOB v Beli krajini''. Borec, 1978.
*''Boj pod Triglavom: Zbornik 1941-1945''. Gorje pri Bledu, 1966.
*Emil Lajh: ''Stari pisker''. Ljubljana, 1980 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 18).
*Herman Janež: ''Kampor:  koncentracijsko taborišče na otoku Rabu''. Ljubljana, 1988.
*Irena Škufca: ''Od spomenika do spomenika''. Kočevje, ?
*Viktor Volčjak: ''Bolnica Franja''. Ljubljana, 1960.
*Jadran Ožbolt: ''Franc Ožbolt: Življenje in pesmi''. Kočevje, 1017. 
*Ria Bačer: ''Novo mesto, pet držav''. Novo mesto, 2014.
*Lado Ambrožič-Novljan: ''Partizanska protiofenziva''. Ljubljana, 1965 (Dokazi).
*Ivan Križnar: ''Narod si bo pisal sodbo sam: Izbor iz člankov in spominov o zboru odposlancev slovenskega naroda''. Kočevje, 1968.
*Danilo Cerkvenik: ''Ob 40-letnici vstaje na Kamniškem''. Kamnik, 1981.
*Anton Štampohar: ''Iz bojev novomeških tekstilce''v. Novo mesto, 1984.
*Lojze Penič, Marjan Žnidarič, Janez Švajncer: ''Severovzhodna Slovenija v bojih za svobodo''. Ljubljana, 1999.
*Stane Jajtič idr. ''Po poteh odposlancev, zbora pionirjev v Kočevju''. Zveza prijateljev mladine Slovenije, 1983.
*''Slovenija 1941-1945: opravičevanje kolaboracije''. Ljubljana, 1996.
*Aleksander Tadić: ''Matere herojev pripovedujejo''. Borec, 1976.
*''Ljubljana v ilegali, 1919-1959: 1&amp;ndash;4''. Ljubljana, 1959&amp;ndash;1970.

==Biblioteka Znaci==

* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2570.pdf Zgodovinske INFO table zveze borcev v Brežicah,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2569.pdf Ilegalka Marija Teropšič,] 2025.
* France Križnar: [https://znaci.org/00003/2564.pdf Ne vdaj se, fant.] Ljubljana: Borec, 1968.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2563.pdf Partizan Maksimiljan Medved - Bojan,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2562.pdf Partizan Anton Medved,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2377.pdf Spomenik Brežiški partizanski četi,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2236.pdf Prvi javni spomenik v Brežicah,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2087.pdf Štajerska v plamenih.] Posavski muzej Brežice, 2012.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2086.pdf Kozjanski odred, knjiga 2,] Obzorja Maribor 1993.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2085.pdf Kozjanski odred, knjiga 1,] Obzorja Maribor 1993.
*Herman Janež: [https://znaci.org/00003/1264.pdf ''Koncentracijsko taborišče Kampor na otoku Rabu 1942-1943''.] Ljubljana: Taboriščni odbor Rab-Gonars pri Koordinacijskem odboru žrtev vojnega nasilja ZZB NOB Slovenije, 2012. 
*Aleksander Gala: ''Partizanski zdravnik''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972, 1978. [https://znaci.org/00003/1266.pdf 1.del,] [https://znaci.org/00003/1267.pdf 2. del]
*Marjan Toš: [https://znaci.org/00003/1265.pdf ''Osrednje Slovenske gorice 1941-1945: med odporom in okupatorjevim nasiljem: (ob 80-letnici ustanovitve OF slovenskega naroda)''.] Lenart: Združenje za vrednote NOB, 2021.
*Milan Ževart: [https://znaci.org/00003/1268.pdf ''Po sledovih narodnoosvobodilne vojne v mariborskem okraju''.] Maribor: Obzorja, 1962.
*Rado Zakonjšek - Cankar: ''Velika preizkušnja, prispevek k zgodovini NOV v Savinjski dolini 1941-1945''. Ljubljana: Borec, 1977. [https://znaci.org/00003/1271.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1272.pdf 2. del]
*Ivan Kalinšek: [https://znaci.org/00003/1273.pdf ''Zdravljenje ranjencev v SCVPB (slovenski centralni vojno partizanski bolnici)''.] 1975 (Knjižnica NOV in POS). {{COBISS|ID=5427968}}
*''Slovensko pesništvo upora: 1941-1945''. Ur. Boris Paternu idr. [https://znaci.org/00003/1104.pdf&lt;br&gt; 1. knjiga: Partizanske] (Ljubljana: MK, Partizanska knjiga, 1987), 566 str.&lt;br&gt;[https://znaci.org/00003/1105.pdf 2. knjiga: Partizanske (1),] [https://znaci.org/00003/1106.pdf (2)] (Novo mesto: Dolenjska založba, 1995 idr.), 709 str.&lt;br&gt; [https://znaci.org/00003/1107.pdf 3. knjiga: Zaledne] (Novo mesto: Dolenjska založba, idr., 1996),  596 str.&lt;br&gt; [https://znaci.org/00003/1108.pdf  4. knjiga: Zaporniške in taboriščne, izgnanske, iz tujih enot (1),] [https://znaci.org/00003/1109.pdf  (2)] (Novo mesto: Dolenjska založba idr., 1997), 629 str.
*Franc Štefe Miško idr. [https://znaci.org/00003/1101.pdf ''Udin boršt'',] 1982 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 31). 
*Ivan Ferlež: ''Druga grupa odredov in štajerski partizani 1941-1942''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972. [https://znaci.org/00003/1092.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1093.pdf 2. del]
*Stane Semič - Daki: ''Najboljši so padli, [https://znaci.org/00003/1098.pdf 1,] [https://znaci.org/00003/1099.pdf 2,] [https://znaci.org/00003/1100.pdf 3,]'' samozaložba, 1971.
*''Zbornik prispevkov iz zgodovine delavskega gibanja med vojnama in iz narodnoosvobodilnega boja na področju občine Ljubljana Moste-Polje: Ob 20-letnici osvoboditve''. Ur. Polde Maček ml. Ljubljana: ZB, 1965. 354 str. [https://znaci.org/00003/1102.pdf (1. del),] [https://znaci.org/00003/1103.pdf (2. del)] {{COBISS|ID=17597282}}
*''Iskra in plamen: Zbornik prispevkov iz zgodovine delavskega gibanja med vojnama in iz narodnoosvobodilnega boja v občini Ljubljana Moste-Polje''. Ljubljana, 1988.  634 str. {{COBISS|ID=3879168}} [https://znaci.org/00003/1094.pdf (1. del),] [https://znaci.org/00003/1095.pdf (2. del),] [https://znaci.org/00003/1096.pdf (3. del)]
*Jože Štrukelj: [https://znaci.org/00003/1097.pdf ''Minerci Dolenjskega odreda v Zasavju leta 1944 / Izidor, minerec Zasavja''.] Ljubljana, 2001. {{COBISS|ID=111972864}}
*Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1085.pdf ''Vrh v Dražgošah: Bitka, boj, tragedija, mit, legenda''.] Kranj: samozaložba, 2001. 359 str.
*Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1080.pdf ''Cankarjev bataljon in dražgoška bitka''.] Ljubljana: Partizanska knjiga, 1974. 348 str.
*Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/1081.pdf ''Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1945''.] Ljubljana: Borec 1985. 334 str.
*Rudolf Hribernik - Svarun: ''Dolomiti v NOB''. Ljubljana: Partizanska knjiga (Knjižnica NOV in POS 31/1). 705 str. [https://znaci.org/00003/1077.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1078.pdf 2. del,] [https://znaci.org/00003/1079.pdf 3. del]
*Fran Juriševič: [https://znaci.org/00003/1084.pdf ''Partizansko gospodarstvo na Primorskem''.] Koper: Lipa, 1975 (Knjižnica OF 2). 430 str.
*Stanko Petelin - Vojko: ''Med Triglavom in Trstom: Zgodovina XXXI. divizije NOV in POJ''. Ljubljana: Borec, 1963. 570 str. [https://znaci.org/00003/1082.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1083.pdf 2. del]
*[https://znaci.org/poezija.php Jugoslovanska partizanska poezija.]
*''Boj pod Triglavom: Zbornik 1941-1945''. Ur. Ivan Jan. Gorje pri Bledu: ZB, 1966. 572 str. [https://znaci.org/00003/1069.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1070.pdf 2. del,] [https://znaci.org/00003/1071.pdf 3. del]
*''Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942-1945''. Ur. Budna Kodrič et al. Kranj: Partizanski knjižni klub, 1992. 357 str. [https://znaci.org/00003/1072.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1073.pdf 2. del] 
*Štefanija Ravnikar-Podbevšek: ''Sv. Urh:  Kronika dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne''. Ljubljana: Borec, 1966 (Zbirka Dokazi). 629 str. [https://znaci.org/00003/1074.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1075.pdf 2. del,] [https://znaci.org/00003/1076.pdf 3. del]
*Alojz Kos (ur.): [https://znaci.org/00003/1055.pdf  ''Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica''.] Radovljiški zbornik, 1990. 
*Jože Vidic: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1053 ''Po sledovih črne roke''.] Borec, 1982
*Stane Šinkovec: ''Begunje: Nemška okupacija 1941-1945''. Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, Kranj 1995. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1044 1. del] [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1045 2. del]
*''Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem''. Ur. Franc Benedik. Šenčur: ZB NOB, 2008 (Gorenjski kraji in ljudje, 30). [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1048 1. del], [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1049 2. del]
*Ivan Jan: ''Kokrški odred, 1–3: Narodnoosvobodilni boj pod Karavankami''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1980 (Zbirka NOV in POS). [https://znaci.org/00003/1046.pdf 1. knjiga, 1. del], [https://znaci.org/00003/1047.pdf 1. knjiga, 2. del], [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1051 2. knjiga,] [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1052 3. knjiga]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 1. knjiga: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani''. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1995 (Partizanski knjižni klub, 15; Knjižnica NOV in POS, 87). [https://znaci.org/00003/1050.pdf znaci.org]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 2. knjiga''. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Ljubljana 1997. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1028 znaci.org]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 3. knjiga, 1''. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Ljubljana 2002. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1029 znaci.org]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 3. knjiga, 2''. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Ljubljana 2002. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1030 znaci.org]
*[https://znaci.org/00003/720.htm ''Križani v boju za svobodo''.] Križ pri Trstu, 1975. [https://znaci.org/00003/720.pdf pdf]
*Janez Gerčar: ''Begunje''. 1969 [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1031 znaci.org]
*Leo Korelc: ''Franc Rozman - životni put i revolucionarno delo'', Dečije Novine, Gornji Milanovac 1978. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=945 znaci.org]
*Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978 [http://www.znaci.org/00003/837.pdf znaci.org]
*Lah, Borivoj: Ljubljanska brigada: 1990. {{COBISS|ID=18546944}} [https://znaci.org/00003/768.pdf znaci.org]
*Peskar, Jože, 1923-: Dolenjski odred: 1976. {{COBISS|ID=5421568}} [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=821 Znaci.org]
*Lotrič, Tone: Škofjeloški odred: 1971. {{COBISS|ID=5420288}} [https://znaci.org/00003/809.pdf znaci.org]
*Pervanje, Edvin ; Hočevar, Jože A.: Četrta prekomorska brigada in zavezniška pomoč NOV in POJ: 1969. {{COBISS|ID=5425664}} [https://znaci.org/00003/783.pdf znaci.org]
*''Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodilačkom ratu jugoslovenskih naroda, 6'': ''Borbe u Sloveniji''. Beograd in Ljubljana: Vojnoistorijski institut; Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, 1951&amp;ndash;1975.
**[https://znaci.org/zb/4_6_1.htm Knjiga 1 - 1941]
**[https://znaci.org/zb/4_6_2.htm Knjiga 2 - januar-maj 1942]
**[https://znaci.org/zb/4_6_3.htm Knjiga 3 - jun-avgust 1942]
**[https://znaci.org/zb/4_6_4.htm Knjiga 4 - septembar-decembar 1942]
**[https://znaci.org/zb/4_6_5.htm Knjiga 5 - januar-april 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_6.htm Knjiga 6 - maj-septembar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_7.htm Knjiga 7 - septembar-oktobar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_8.htm Knjiga 8 - 21. oktobar-30. novembar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_9.htm Knjiga 9 - decembar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_10.htm Knjiga 10 - januar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_11.htm Knjiga 11 - februar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_12.htm Knjiga 12 - 1 mart-15. april 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_13.htm Knjiga 13 - 16. april-31. maj 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_14.htm Knjiga 14 - 1. jun-15. jul 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_15.htm Knjiga 15 - 16. jul-31. avgust 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_16.htm Knjiga 16 - 1. septembar-20. oktobar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_17.htm Knjiga 17 - 21.oktobar-15. decembar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_18.htm Knjiga 18 - 16.decembar 1944.-28.februar 1945]
**[https://znaci.org/zb/4_6_19.htm Knjiga 19 - 1.mart-15.maj 1945]
* Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/393.htm ''Nacistička politika denacionalizacije u Sloveniji u godinama od 1941. do 1945''.]
* Petar Kačavenda: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=977 ''Narodni heroji Jugoslavije - A-M''], Partizanska knjiga, Ljubljana 1982.
* Petar Kačavenda: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=978 ''Narodni heroji Jugoslavije - N-Ž'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.
* Branislav Božović: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=942 ''Životni put narodnog heroja Silvire Tomazini'',] Dečije Novine, Gornji Milanovac 1977.
* Janez Vipotnik, Ivo Matović: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=943 ''Edvard Kardelj - životni put i revolucionarno delo'',] Dečije Novine, Gornji Milanovac 1981.
* Ivo Tominc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=958 ''Životni put narodnog heroja Toneta Tomšiča''], Dečije Novine, Gornji Milanovac 1975.
* Lado Kocijan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=834 ''Čelna kolona NOV in POS : ob 55. letnici partizanskih bataljonov, odredov in brigad: 1942-1997''.] Glavni odbor ZZB NOB Slovenije, Ljubljana 1997.
* Tone Poljšak: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=832 ''Nebo in zemlja za svobodo: sodelovanje NOB Slovenije z zavezniki'',] Glavni odbor ZZB NOB Slovenije, Ljubljana 1998.
* Filibert Benedetič: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=833 ''Od fašističnega škvadrizma do pokolov v rižarni: (s poročilom o procesu): Trst - Istra - Furlanija 1919-1945'',] Aned, Trst 1974.
* [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=831 ''Metlika v plamenih'',] Združenje borcev NOV, Metlika 1964.
* Stevo Sunajko: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=820 ''Sodelovanje slovenskih in hrvaških narodnoosvobodilnih enot 1941-1945'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
*Stanko Petelin: SEDMA NOU BRIGADA &quot;FRANCE PREŠERN&quot;. [https://znaci.org/00001/229.htm znaci.org]
* Stanko Petelin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=823 ''Enaintrideseta divizija'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
* Borivoj Lah-Boris: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=826 ''Prva slovenska artilerijska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1975.
* Borivoj Lah-Boris: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=824 ''Artilerija 9. korpusa'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
* Stanko Petelin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=825 ''Gradnikova brigada'',] Založba Borec, Ljubljana 1983.
* Jože Peskar: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=821 ''Dolenjski odred'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1976.
* Stanko Petelin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=822 ''Vojkova brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1968.
* Milan Guček: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=813 ''Šercerjeva brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1973.
* Lado Ambrožič Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=814 ''Dvanajsta brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1976.
* Lado Ambrožič Novljan: [https://znaci.org/00001/100.htm Pohod četrnaeste divizije.]
* Mile Pavlin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=815 ''Petnajsta brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1969.
* Jože Šmit, Rado Bordon, Albert Klun: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=816 ''Peta prekomorska brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1969.
* Maks Zadnik: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=811 ''Istrski odred'',] Partizanska knjiga, Nova Gorica 1975.
* Miroslav Stiplovšek: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=810 ''Šlandrova brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
* Lado Ambrožič-Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=782 ''Gubčeva brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1972.
* Velimir Kraševec-Igor: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=808 ''Zapadnodolenjski odred'',] Založba Borec, Ljubljana 1985.
* Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=789 ''Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945'',] Založba Obzorja, Maribor 1968.
* Mitja Hribovšek: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=812 ''Prekmurska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
* Tone Ferenc, Lojze Bukovac, Ernest Lotrič, Jože Martinčič: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=829 ''Bili so pregnani, obešeni, ustreljeni, na suženjskem delu, uporni – Vodnik po koncentracijskih taboriščih in zaporih'',] Alpetour, Škofja Loka 1980.
* Tone Lotrič: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=809 ''Škofjeloški odred'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
* Radule Butorović: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=799 ''Sušak i Rijeka u NOB'',] Centar za historiju radničkog pokreta i NOR Istre, Hrvatskog primorja i Gorskog kotara, Rijeka 1975.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=795 ''Veliki finale na Koroškem'',] Samozaložba, Ljubljana 1977.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=790 ''Tomšičeva brigada I'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1980.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=787 ''Tomšičeva brigada II'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1986.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=792 ''Tomšičeva brigada III'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1989.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/788.pdf ''Tomšičeva brigada IV'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
* Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=785 ''Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943'',] Založba Obzorja, Maribor 1967.
* Rafael Perhauc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=786 ''Letalci prekomorci'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1968.
* Edvin Pervanje, Jože A. Hočevar: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=783 ''Četrta prekomorska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1969.
* Karel Levičnik: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=778 ''Artileristi prekomorci'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1968.
* Mirko Fajdiga: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=776 ''Zidanškova brigada II'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1975.
* Mirko Fajdiga: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=775 ''Bračičeva brigada II'',] Založba Obzorja, Maribor 1994.
* Mirko Fajdiga: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=774 ''Bračičeva brigada I'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1982.
* Radosav Isaković - Rade: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=773 ''Kosovelova brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1973.
* Franjo Bavec - Branko: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=772 ''Bazoviška brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1970.
* Mile Pavlin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=771 ''Jeseniško-bohinjski odred'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1970.
* Lado Ambrožič - Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=770 ''Petnajsta divizija'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.
* Srečko Vilhar, Albert Klun: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=769 ''Prva in Druga prekomorska brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1967.
* Borivoj Lah - Boris: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=768 ''Ljubljanska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1990.
* Lado Ambrožič - Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=767 ''Cankarjeva brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1975.
*Anton Ikovic, Marjan Linasi: [https://znaci.org/00003/7xx.php?broj=5&amp;bk=756 ''Koroško partizansko zdravstvo: (na Koroškem in Solčavskem)'',] 1985 {{COBISS|ID=2127369}}
*Zdravko Klanjšček. ''Narodnooslobodilački rat u Sloveniji 1941-1945''. Beograd, 1984. [https://znaci.org/00002/418.pdf znaci.org] 
*[http://www.znaci.org Dokumenti i knjige o drugom svetskom ratu na teritoriji Jugoslavije i povezanim zbivanjima.] (Tudi nemški fotografski dokumenti in slike spomenikov.) &lt;s&gt;Prej na Znaci.net.&lt;/s&gt;.
* Franci Sterle: [http://znaci.org/00003/787.pdf Tomšičeva brigada.]
*Mira Mihevc: NA NEVARNIH POTEH [https://znaci.org/00003/757.php znaci.org]
*NEMAČKA OBAVEŠTAJNA SLUŽBA U OKUPIRANOJ JUGOSLAVIJI, interna publikacija III odeljenja UPRAVE DRŽAVNE BEZBEDNOSTI: 
**III knjiga: Nemačka obaveštajna služba u okupiranoj Sloveniji [https://znaci.org/00003/518.htm znaci.org]
**VII knjiga: Zbirka dokumenata: Opšti deo. Slovenija [https://znaci.org/00003/516.htm znaci.org]
*Damijan Guštin: LJUBLJANSKA BRIGADA - 10. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada &quot;Ljubljanska&quot; [https://znaci.org/00001/79.pdf znaci.org]
*Uroš Kostić: OSLOBOĐENJE ISTRE, SLOVENAČKOG PRIMORJA I TRSTA 1945 [https://znaci.org/00003/534.htm znaci.org]
*RESISTANCE, SUFFERING, HOPE - The Slovene Partisan Movement 1941 - 1945 [https://znaci.org/00001/179.htm znaci.org]
*LJUBLJANA U BORBI 1941-1945. - ZBORNIK SEĆANJA [https://znaci.org/00003/488.htm znaci.org]

===''Borec''===
*Borec 1 (1949): [https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2025/06/BOREC-1.pdf št. 1]
*Borec 2 (1950): [https://znaci.org/00003/1110.pdf jan.-apr. 1950,] [https://znaci.org/00003/1111.pdf maj.-avg. 1950,] [https://znaci.org/00003/1112.pdf sept.-dec. 1950] 
*Borec 3 (1951): [https://znaci.org/00003/1516.pdf jan.-mar. 1951,] [https://znaci.org/00003/1517.pdf apr.-jun. 1951,] [https://znaci.org/00003/1518.pdf jul.-sep. 1951,]  [https://znaci.org/00003/1519.pdf okt.-dec. 1951]  
*Borec 4 (1952): [https://znaci.org/00003/1520.pdf jan.-mar. 1952,] [https://znaci.org/00003/1521.pdf apr.-jun. 1952,] [https://znaci.org/00003/1522.pdf jul.-sep. 1952,]  [https://znaci.org/00003/1523.pdf okt.-dec. 1952]  
*Borec 5 (1953): [https://znaci.org/00003/1086.pdf jan.-apr. 1953,] [https://znaci.org/00003/1087.pdf maj.-avg. 1953,] [https://znaci.org/00003/1088.pdf sept.-dec. 1953]  
*Borec 6 (1954): [https://znaci.org/00003/1113.pdf jan.-apr. 1954,] [https://znaci.org/00003/1114.pdf maj.-avg. 1954,] [https://znaci.org/00003/1115.pdf sept.-dec. 1954] 
*Borec 7 (1955): [https://znaci.org/00003/1116.pdf jan.-mar. 1955,] [https://znaci.org/00003/1117.pdf apr.-jun. 1955,] [https://znaci.org/00003/1118.pdf jul.-sep. 1955,]  [https://znaci.org/00003/1119.pdf okt.-dec. 1955]  
*Borec 8 (1956):  [https://znaci.org/00003/1120.pdf jan.-mar. 1956,] [https://znaci.org/00003/1121.pdf apr.-jun. 1956,] [https://znaci.org/00003/1122.pdf jul.-sep. 1956,]  [https://znaci.org/00003/1123.pdf okt.-dec. 1956]  
*Borec 9 (1957): [https://znaci.org/00003/1524.pdf jan.-mar. 1957,] [https://znaci.org/00003/1525.pdf apr.-maj 1957,] [https://znaci.org/00003/1526.pdf jun.-avg. 1957,]  [https://znaci.org/00003/1527.pdf sep.-okt. 1957,] [https://znaci.org/00003/1528.pdf nov.-dec. 1957]
*Borec 10 (1958): [https://znaci.org/00003/1529.pdf jan.-mar. 1958,] [https://znaci.org/00003/1530.pdf apr.-jun. 1958,] [https://znaci.org/00003/1531.pdf jul.-sep. 1958,]  [https://znaci.org/00003/1532.pdf okt.-dec. 1958] 
*Borec 11 (1959): [https://znaci.org/00003/1482.pdf jan.-mar. 1959,] [https://znaci.org/00003/1483.pdf apr.-maj 1959,] [https://znaci.org/00003/1484.pdf jun.-avg. 1959,]  [https://znaci.org/00003/1485.pdf sep.-okt. 1959,] [https://znaci.org/00003/1486.pdf nov.-dec. 1959]
*Borec 12 (1960): [https://znaci.org/00003/1487.pdf jan.-mar. 1960,] [https://znaci.org/00003/1488.pdf apr.-jun. 1960,] [https://znaci.org/00003/1489.pdf jul.-sep. 1960,]  [https://znaci.org/00003/1490.pdf okt.-dec. 1960]  
*Borec 13 (1961): [https://znaci.org/00003/1491.pdf jan.-feb. 1961,] [https://znaci.org/00003/1492.pdf mar.-apr. 1961,] [https://znaci.org/00003/1493.pdf maj.-jun. 1961,]  [https://znaci.org/00003/1494.pdf jul.-avg. 1961,] [https://znaci.org/00003/1495.pdf sep.-okt. 1961,]  [https://znaci.org/00003/1496.pdf nov.-dec. 1961]   
*Borec 14 (1962): [https://znaci.org/00003/1274.pdf jan.-mar. 1962,] [https://znaci.org/00003/1275.pdf apr.-jun. 1962,] [https://znaci.org/00003/1276.pdf jul.-sep. 1962,]  [https://znaci.org/00003/1277.pdf okt.-dec. 1962]  
*Borec 15 (1963): [https://znaci.org/00003/1278.pdf jan.-jun. 1963,] [https://znaci.org/00003/1279.pdf jul.-dec. 1963] 
*Borec 16 (1964): [https://znaci.org/00003/1280.pdf jan.-apr. 1964,] [https://znaci.org/00003/1281.pdf maj.-avg. 1964,] [https://znaci.org/00003/1282.pdf sept.-dec. 1964] 
*Borec 17 (1965): [https://znaci.org/00003/1497.pdf jan.-feb. 1965,] [https://znaci.org/00003/1498.pdf mar.-apr. 1965,] [https://znaci.org/00003/1499.pdf maj.-jun. 1965,]  [https://znaci.org/00003/1500.pdf jul.-avg. 1965,] [https://znaci.org/00003/1501.pdf sep.-okt. 1965,]  [https://znaci.org/00003/1502.pdf nov.-dec. 1965]   
*Borec 18 (1966): [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-7.pdf št. 7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-10.pdf št. 10] 
*Borec 19 (1967): [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-7.pdf št. 7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-10.pdf št. 10] 
*Borec 20 (1968): [https://znaci.org/00003/1504.pdf jan.-feb. 1968,] [https://znaci.org/00003/1505.pdf mar.-apr. 1968,] [https://znaci.org/00003/1506.pdf maj.-jun. 1968,]  [https://znaci.org/00003/1507.pdf jul.-avg. 1968,] [https://znaci.org/00003/1508.pdf sep.-okt. 1968,]  [https://znaci.org/00003/1509.pdf nov. 1968,][https://znaci.org/00003/1510.pdf dec. 1968]   
*Borec 21 (1969): [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-12.pdf št. 12] 
*Borec 22 (1970): [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-12.pdf št. 12] 
*Borec 23 (1971):  [https://znaci.org/00003/ccc.pdf jan.-mar. 1971,] [https://znaci.org/00003/ccc.pdf apr.-maj 1971,] [https://znaci.org/00003/ccc.pdf jun.-avg. 1971,]  [https://znaci.org/00003/ccc.pdf sep.-okt. 1971,] [https://znaci.org/00003/ccc.pdf nov.-dec. 1971] 
*Borec 24 (1972): [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-12.pdf št. 12] 
*Borec 25 (1973): [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-12.pdf št. 12] 
*Borec 26 (1974): [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-12.pdf št. 12]
*Borec 27 (1975): [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-4_5.pdf št. 4-5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-12.pdf št. 12]
*Borec 28 (1976): [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-12.pdf št. 12] 
*Borec 29 (1977): [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-12.pdf št. 12] 
*Borec 30 (1978): [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-12.pdf št. 12] 
*Borec 31 (1979): [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-12.pdf št. 12] 
*Borec 32 (1980): [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-12.pdf št. 12]
*Borec 33 (1981): [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-3_4.pdf št. 3-4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-12.pdf št. 12]
*Borec 34 (1982): [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-12.pdf št. 12]
*Borec 35 (1983): [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-11_12.pdf št. 11-12] 
*Borec 36 (1984): [https://znaci.org/00003/1089.pdf jan.-apr. 1984,] [https://znaci.org/00003/1090.pdf maj.-avg. 1984,] [https://znaci.org/00003/1091.pdf sept.-dec. 1984]  
*Borec 37 (1985): [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-3_4.pdf št. 3-4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-10_11.pdf št. 10-11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-12.pdf št. 12]
*Borec 38 (1986): [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-3_4.pdf št. 3-4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-12-1.pdf št. 12-1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-12-2.pdf št. 12-2]
*Borec 39 (1987):
*Borec 40 (1988):
*Borec 41 (1989):
*Borec 42 (1990):
*[http://www.sistory.si/SISTORY:ID:20227 Borec 43/7-8-9 (1991)] Sistory | 43/1-6, 10-12
*[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/785/BOREC_1992_09-10.pdf Borec 44/9-10 (1992)] 44/1-8, 11-12
*Borec 45 (1993):
*Borec 46 (1994):
*Borec 47 (1995):
*[http://www.sistory.si/SISTORY:ID:20251 Borec 48 (1996)] 
*Borec 49 (1997):
*Borec 50 (1998):
*Borec 51 (1999):
*Borec 52 (2000):
*Borec 53 (2001):
*Borec 54 (2002):
*Borec 55 (2003):
*Borec 56 (2004):
*Borec 57 (2005):
*Borec 58 (2006):
*Borec 59 (2007):
*Borec 60 (2008):
*Borec 61 (2009):
*Borec 62 (2010):
*Borec 63 (2011):
*Borec 64 (2012):
*Borec 65 (2013):
*Borec 66 (2014):
*Borec 67 (2015):
*Borec 68 (2016):
*Borec 69 (2017):
*Borec 70 (2018):
*Borec 71 (2019):
*Borec 72 (2020):
*Borec 73 (2021):
*Borec 74 (2022):
*Borec 75 (2023):
*Borec 76 (2024):
*Borec 77 (2025):

===''TV-15''===

''TV-15 naš tovariš: glasilo Zveze združenj borcev NOV in Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije'' 1963--1987 
* TV-15 1 (1963): [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_24.pdf št. 24]
* TV-15 2 (1964): [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_48-49.pdf št. 48-49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_52.pdf št. 52]  
* TV-15 3 (1965): [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_46-47.pdf št. 46-47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_51-52.pdf št. 51-52]
* TV-15 4 (1966):   [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966/TV-15_1966_1.pdf št. 1,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_2.pdf št. 2,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_3.pdf št. 3,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_4.pdf št. 4,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_5.pdf št. 5,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_6.pdf št. 6,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_8.pdf št. 8,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_9.pdf št. 9,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_10.pdf št. 10,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_11.pdf št. 11,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_12.pdf št. 12,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_13.pdf št. 13,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_14.pdf št. 14,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_15.pdf št. 15,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_16-17.pdf št. 16-17,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_18.pdf št. 18,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_19.pdf št. 19,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_20.pdf št. 20,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_21.pdf št. 21,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_22.pdf št. 22,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_23.pdf št. 23,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_24.pdf št. 24,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_25-26.pdf št. 25-26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_51-52.pdf št. 51-52]  
*TV-15 5 (1967): [https://slov.si/doc/TV-15_1967_1.pdf št. 1,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_2.pdf št. 2,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_3.pdf št. 3,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_4.pdf št. 4,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_5.pdf št. 5,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_6.pdf št. 6,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_7.pdf št. 7,] | manjka izrezani del vsebine na 5. in 6. strani,  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_8.pdf št. 8,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_9.pdf št. 9,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_10.pdf št. 10,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_11.pdf št. 11,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_12.pdf št. 12,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_13.pdf št. 13,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_14.pdf št. 14,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_15.pdf št. 15,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_16-17.pdf št. 16-17,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_18.pdf št. 18,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_19.pdf št. 19,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_20.pdf št. 20,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_21.pdf št. 21,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_22.pdf št. 22,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_23.pdf št. 23,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_24.pdf št. 24,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_25.pdf št. 25,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_26.pdf št. 26,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_27.pdf št. 27,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_28.pdf št. 28,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_29.pdf št. 29,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_30.pdf št. 30,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_31.pdf št. 31,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_32.pdf št. 32,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_33.pdf št. 33,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_34.pdf št. 34,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_35.pdf št. 35,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_36.pdf št. 36,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_37.pdf št. 37,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_38.pdf št. 38,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_39.pdf št. 39,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_40.pdf št. 40,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_41.pdf št. 41,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_42.pdf št. 42,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_43.pdf št. 43,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_44.pdf št. 44,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_45.pdf št. 45,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_46.pdf št. 46,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_47.pdf št. 47,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_48.pdf št. 48,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_49.pdf št. 49,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_50.pdf št. 50,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_51-52.pdf št. 51-52]  
* TV-15 6 (1968): [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_40.pdf št. 40,] | manjka izrezani del vsebine na 11. in 12. strani | [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_51-52.pdf št. 51-52]
* TV-15 7 (1969): [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_51.pdf št. 51]
* TV-15 8 (1970): [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_18-19.pdf št. 18-19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_48-49.pdf št. 48-49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_52.pdf št. 52]
* TV-15 9 (1971): [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_1-2.pdf št. 1-2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_18-19.pdf št. 18-19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_48-49.pdf št. 48-49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_52.pdf št. 52]
*TV-15 10 (1972): [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_1-2.pdf št. 1-2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_18-19.pdf št. 18-19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_49.pdf št. 49,][https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_51-52.pdf št. 51-52] 
*TV-15 11 (1973): [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_2.pdf št. 2,][https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_48-49.pdf št. 48-49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_52.pdf št. 52]
*TV-15 12 (1974): [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_2.pdf št. 2,][https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_51-52.pdf št. 51-52] 
*TV-15 13 (1975): [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_2.pdf št. 2,][https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 14 (1976): [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_2.pdf št. 2,][https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_52.pdf št. 52]
*TV-15 15 (1977): [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_41.pdf št. 41,] | manjka izrezani del vsebine na 13. in 14. strani | [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_46-47.pdf št. 46-47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_49.pdf št. 49,] | manjkata 17. in 18. stran |  [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_50.pdf št. 50,] | manjka izrezani del vsebine na 1. in 2. strani |[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_51-52.pdf št. 51-52] 
*TV-15 16 (1978): [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_46-47.pdf št. 46-47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 17 (1979): [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_46-47.pdf št. 46-47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 19 (1981): [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 20 (1982): [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_52.pdf št. 52]
*TV-15 21 (1983): [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_33-34.pdf št. 33-34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_52.pdf št. 52]
*TV-15 22 (1984): [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_44-45.pdf št. 44-45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_49-50.pdf št. 49-50] 
*TV-15 23 (1985): [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_18-19.pdf št. 18-19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 24 (1986): [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_30-31.pdf št. 30-31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_52.pdf št. 52]
*TV-15 25 (1987): [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_1.pdf št. 1,] | manjka izrezani del vsebine na 11. in 12. strani | [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_30-31.pdf št. 30-31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_45-46.pdf št. 45-46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_49-50.pdf št. 49-50] 
*TV-15 26 (1988): [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_30-31.pdf št. 30-31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_41-42.pdf št. 41-42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_45-46.pdf št. 45-46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_50-51.pdf št. 50-51] 
*TV-15 27 (1989): [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_25-26.pdf št. 25-26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_30-31.pdf št. 30-31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_43.pdf št. 43] 
*TV-15 28 (1990): [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_25.pdf št. 25] 
*TV-15 29 (1991): [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_12.pdf št. 12,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_25.pdf št. 25]

==Digitalne in digitalizirane publikacije==

*Tone Ferenc: [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41810/historia_13_2010.pdf ''Izbrana dela: Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno'' (2010).
*Boris Vezjak: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPJCHNWF ''Skrajna desnica v Sloveniji''.] 2026.
* Miha Kosmač: [https://zdjp.si/wp-content/uploads/2016/05/AH_21-2013-1-2_Kosmac.pdf Življenje in strategije preživetja Primorcev  v &quot;posebnih bataljonih&quot;.] ''Acta Hstriae'' 21/1-2 (2013). 
* Albert Klun in Tone Gošnik: ''Boj pod Olimpom: Slovenci v NOB Makedonije, Grčije in Albanije 1941-1945''. Ljubljana: Borec; Koper: Lipa, 1984. [https://slov.si/doc/boj_pod_olimpom1.pdf pdf 1,] [https://slov.si/doc/boj_pod_olimpom2.pdf pdf 2]  
*Dušan Jež: Dornier Museum Friedrichshafen [https://slov.si/doc/dusan_jez_dornier_museum1.pdf pdf 1,] [https://slov.si/doc/dusan_jez_dornier_museum2.pdf pdf 2]
*Dušan Jež: Via dolorosa Antona Ježa. [https://slov.si/doc/dusan_jez_via_dolorosa1.pdf pdf 1,]  [https://slov.si/doc/dusan_jez_via_dolorosa2.pdf pdf 2] (2010) 
*Ivan Smiljanić: [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TBUZW55 Spomeniki kiparjev vojakov v slovenskih vojašnicah JLA.] ''Kronika'' 2022.
*[https://slov.si/doc/cerkvenjak_letalci.pdf Zavezniški letalci v cerkvenjaški zgodovini.]
*Neli Mrkun, Ana Remic, Teja Roblek, mentor Patricija Veldin: [https://zbirke.zotks.si/resources/Srebrno_SS_Zgodovina_ali_umetnostna_zgodovina_584752.pdf Prekomorci:] Raziskovalna naloga. Kranj: Gimnazija, 2020.
* [https://slov.si/doc/pesmi_nasih_borcev_2.pdf Pesmi naših borcev, 2] (1945)
* Vida Tom-Lasič: [https://slov.si/doc/vida_tom_lasic_99d.pdf ''99d: Radiotehnika v slovenskem osvobodilnem boju''.] Ljubljana: Borec, 1977. 
*Anton Jež: [https://slov.si/doc/anton_jez_spomini.pdf ''Pot trpkih spominov''.] Ljubljana, 2010.
*[https://slov.si/doc/osolnik_spomini.pdf ''Pričevanja Bogdana Osolnika''.] Kočevje: ZB, 2016.
*[https://slov.si/doc/taboriscna_lit.pdf ''Z očmi zazrtimi v svobodo'']. Ljubljana: Borec, 1966. [taboriščna literatura] 
* Note partizanske pesmarice: [https://slov.si/doc/ppz1.pdf ppz1,] [https://slov.si/doc/ppz2.pdf ppz2,] [https://slov.si/doc/ppz3.pdf ppz3]
* [https://museums.eu/collection/object/9133?pUnitId=31&amp;pDashed=jez-za-zico-humoristicni-list-dachau ''Jež za žico'':] Humoristični list. Dachau 1. 6. 1945
* ''Dachavski poročevalec'' 1945, št. 1&amp;ndash;30 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-L1SU8YXB dLib]
* [https://www.skupnostdachau.si/index.php Skupnost Dachau]
** [https://slov.si/doc/dachavski_porocevalec2005.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2005]
** [http://www.skupnostdachau.si/uploads/dokumenti/DAHAVSKI_net.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2015]
** [http://www.skupnostdachau.si/uploads/DAHAVSKI-2016.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2016]
** [http://www.skupnostdachau.si/uploads/DAHAVSKI_2018_3.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2018] | [https://slov.si/doc/dachavski_porocevalec2018.pdf partizanstvo.si]
** [http://www.skupnostdachau.si/uploads/Porocevalec_2020_net.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2020] | [https://slov.si/doc/dachavski_porocevalec2020.pdf partizanstvo.si]
** [https://slov.si/doc/dachavski_porocevalec2023.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2023]
** [https://slov.si/doc/dachavski_porocevalec2025.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2025]
*Viljenka Škorjanec:  Taboriščne razmere na Rabu. [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/9001-10000/9598/Zgodovina_v_soli-2010-19-3-4.pdf ''Zgodovina v šoli'' 3/4 (2010).] 
*[https://slov.si/doc/sarvar.pdf Internacijsko taborišče Sárvár]
*[https://slov.si/doc/prekomorci_v_nob.pdf Prekomorci v narodnoosvobidilni vojni]
*[https://slov.si/doc/prekomorci1.pdf Prekomorci 1. del],  [https://slov.si/doc/prekomorci2.pdf Prekomorci 2.del]
*Cita Lovrenčič Bole; [https://slov.si/doc/prekomorke.pdf Prekomorke]
*[https://slov.si/doc/rudezeva_cesta.pdf Rudeževa cesta]
*[https://slov.si/doc/bolnica-sneznik.pdf Slovenska vojna partizanska bolnica Snežnik]
*[https://slov.si/doc/umrli_dachau.pdf Spisek o umrlih internirancih v koncentracijskem taborišču Dachau]
*[https://slov.si/doc/kocevska_v_nob.pdf Spominski kraji in dogodki iz narodnoosvobodilnega boja Kočevske]
*Karel Grabeljšek: [https://slov.si/doc/grabeljsek_vrhnika_v_nob.pdf Vrhnika in okolica v boju za svobodo] 
*[https://slov.si/doc/gorenja_vas_pri_ribnici_v_nob.pdf Zbornik Gorenja vas pri Ribnici na Dolenjskem v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945]
*[https://slov.si/doc/renicci.pdf Žrtve koncentracijskega taborišča v Renicci]

*[https://ipi.eprostor.gov.si/jv/ Javni vpogled v spletne storitve GURS]
* Aldo Rupel: [https://slov.si/doc/aldo_rupel_narod_nas.docx ''Narod naš dokaze hrani'':] Samizdat ob 85-letnici rojstva. Gorica, 2026.
* [https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZEZ/Dokumenti/multilaterala/mednarodno-pravo/Slo-it-odnosi-1880-1956-ebook.pdf Slovensko–italijanski odnosi 1880–1956 – Poročilo Slovensko–italijanske zgodovinsko–kulturne komisije, druga izdaja.] Ljubljana: FDV, 2025 (Mednarodno pravo).
*Ciril Zupanc: [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0SI01BAO Partizanske enote in borbe v Selški dolini 1941—1943.] ''Loški razgledi'' 1975.
*Ciril Zupanc: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GY072O73/453aace3-e1c0-49e8-be2e-9dc3a62128bf/PDF Partizanske enote in borbe v Selški dolini 1943—1945.] ''Loški razgledi'' 1976.
* Andrej Bolčina: [https://slov.si/doc/andrej_bolcina_zlocin_na_predmeji.docx Zločin na Predmeji.]
* Rok Fink: [https://zdruzenje-sim.si/rodnagruda/2026/02/12/poslednji-partizan-v-argentini/ Poslednji partizan &amp;ndash; v Argentini.] ''Rodna gruda'' 12. februarja 2026
* ''Loški razgledi'' 1954&amp;ndash;2021 [https://dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dlo%c5%a1ki+razgledi%27&amp;pageSize=25&amp;page=2&amp;frelation=Lo%c5%a1ki+razgledi dLib]
*[https://roz.si/wp-content/uploads/2021/03/Sledovi_spomina_-_Deportation.pdf Sledovi spomina:] Odpor in preganjanje v občini Šentjakob v Rožu 1938-1945 / SPUREN DER ERINNERUNG: Widerstand und Verfolgung in der Gemeinde St. Jakob im Rosental. [Prosvetno društvo Rož, b. l.] 
*Tone Ferenc: [https://ojs.inz.si/pnz/article/view/2605/2953 Primorska in italijanska koncentracijska taborišča.] ''Prispevki za novejšo zgodovino'' 40/1 (2000).
*Silvo Fatur: [https://znaci.org/00003/2577.pdf ''Zgodba o TIGRu''.] Koper: Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij Organizacije TIGR Primorske, 2007.
*[https://slov.si/doc/krsko_kostanjevica_nob.pdf ''Padli v ognju revolucije''.] Krško: Zveza borcev NOV, 1971.
*Lojze Vršnik: [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/3674/4038/9168 Pregled enot narodnoosvobodilne vojske Slovenije in njihovega poveljniškega kadra.] Sistory.
*Slavko Smolej: ''Gorenjska v miru, trpljenju, borbi in svobodi''. Radovljica: ZB, 1955. [https://slov.si/doc/smolej_gorenjska1.pdf pdf 1] [https://slov.si/doc/smolej_gorenjska2.pdf pdf 2] [https://slov.si/doc/smolej_gorenjska3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/smolej_gorenjska4.pdf pdf 4] oz. [https://znaci.org/00003/2572.pdf pdf 1,] [https://znaci.org/00003/2573.pdf pdf 2,] [https://znaci.org/00003/2574.pdf pdf 3,] [https://znaci.org/00003/2575.pdf pdf 4]
*Zdenka Petek: [https://slov.si/doc/zdenka_petek.pdf Spomini na Jožeta Petka.] ''Ko spomin se več ne stara''. Semedela: Društvo upokojencev, 2024. 
*Boris Malej (ur.): [https://slov.si/doc/bohinj_spomeniki.pdf ''Spominska obeležja NOB v Bohinju''.] Bohinj: ZB, 2025.
*Vincenc Demšar: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PK1QRFHG Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka.] ''Loški razgledi'' 1975.
*Mojca Hrvatin: [https://slov.si/doc/france_podkoritnik_portret.pdf Portret dr. Franceta Podkoritnika.] ZB NOB, 2025. 
*Mojca Hrvatin: [https://slov.si/doc/france_podkoritnik.pdf Dr. France Podkoritnik (1893&amp;ndash;1962).] ZB NOB, 2025. 
*Stane Valentinčič: Doktor Franjo Podkoritnik. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD ''Zbornik občine Grosupeljski 1970'']. 15&amp;ndash;19. In drugi zanimivi prispevki tudi v drugih grosupeljskih zbornikih.
*Žiga Koncilija: [https://www.sistory.si/publication/62562 &quot;Kot žrtve ste padli v borbi za nas ...&quot;] Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46/2 (2023). 
*Miroslav Pahor: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5YHHD7QQ ''Samo morje je vedelo: Zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini, 2''.] Založba Univerze na Primorskem, 2022.
*Tone Kregar in Aleksander Žižek: [http://www.ce-nob.si/uploads/monografije/okupacija%20v%20133%20slikah.pdf Okupacija v 33 slikah: Celje 1941&amp;ndash;1945.] Celje: Muzej novejše zgodovine, 2006.
*Rado Zakonjšek: ''Partizanski kurirji''. Ljubljana, 1985. [https://slov.si/doc/zakonjsek_partizanski_kurirji_1.pdf pdf 1,] [https://slov.si/doc/zakonjsek_partizanski_kurirji_2.pdf pdf 2,] [https://slov.si/doc/zakonjsek_partizanski_kurirji_3.pdf pdf 3]
*Tjaša Konovšek: [https://www.academia.edu/118036726/Med_idealom_in_resni%C4%8Dnostjo_%C5%BEenske_v_%C4%8Dasu_druge_svetovne_vojne_na_Slovenskem Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem.] 2019. Academia.edu.
*Abram Maružin in Miho Rojnić: ''Spomenici govore'': Katalog spomeničkih obilježja, poginulih boraca i žrtava fašističkog terora na Puljštini u Drugom svjetskom ratu. Pula, 2004. [https://slov.si/doc/spomenici_govore1.pdf pdf 1,] [https://slov.si/doc/spomenici_govore2.pdf pdf 2.]
*[https://slov.si/doc/spomeniki_ribnica.pdf Spominska znamenja, spomeniki, grobišča, spominska obeležja na območju občine Ribnica.] ZZB Ribnica, 1987. 
*[https://slov.si/doc/jelenov_zleb.pdf ''Jelenov žleb''.] Ljubljana, 1983 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 33).
*[https://okupacijskemeje.si/cip.html Okupacijske meje.] Sistory.
**[[Videoposnetki pri projektu Okupacijske meje]]
**[[Zemljevidi pri projektu Okupacijske meje]] 
*[https://slov.si/doc/majda_silc_recital.pdf Majda Šilc, recital,] ZB Ribnica 1974.
*''Jeklo in ljudje: Jeseniški zbornik, 3'' 1975 [https://slov.si/doc/jeseniski_zbornik_1975_1.pdf pdf 1,] [https://slov.si/doc/jeseniski_zbornik_1975_2.pdf pdf 2,] [https://slov.si/doc/jeseniski_zbornik_1975_3.pdf pdf 3]. 
*[https://vojnapotovanja.si/ Vojna potovanja.]
* Mario Šimunković: [https://www.academia.edu/124928482/Povratak_spomen_obilje%C5%BEja_%C5%A1to_se_odnose_na_Narodnooslobodila%C4%8Dku_borbu_u_gradu_Zagrebu_2024_?email_work_card=view-paper Povratak spomen obilježja što se odnose na Narodnooslobodilačku borbu u gradu Zagrebu.] Academia.edu 2024.
*Mario Šimunković in Đorđe Mihovilović: [https://www.academia.edu/79025704/Masakr_nad_Romima_i_Sintima_u_Hrastini_1945_godine_zlo%C4%8Dini_luburi%C4%87evaca_u_zapre%C5%A1i%C4%87kom_kraju ''Masakr nad Romima i Sintima u Hrastini 1945. godine: Zločini luburićevica u zaprešićkom kraju''.] Jasenovac, 2021.
*Mario Šimunković in Đorđe Mihovilović: [https://www.academia.edu/110656707/Zapre%C5%A1i%C4%87ki_kraj_i_koncentracijski_logor_Jasenovac Zaprešićčki kraj i koncentracijski logor Jasenovac, 1''.] Jasenovac, 2021.
*Mario Šimunković: [https://www.academia.edu/63673918/Naslije%C4%91e_revolucije_Vodi%C4%8D_kroz_spomen_obilje%C5%BEja_posve%C4%87ena_Narodnooslobodila%C4%8Dkoj_borbi_u_zapre%C5%A1i%C4%87kom_kraju ''Naslijeđe revolucije: Vodič kroz spomen obilježja posvećena Narodnooslobodilačkoj borbi u zaprešičkom kraju''.] Zaprešić, 2019. 
*Boris Kuret: NARODNI HEROJI IN DRUGI JUGOSLOVANSKI BORCI IZ TRŽAŠKE IN GORIŠKE POKRAJINE, 2025.
*[https://www.zb-nob-nm.si/wp-content/uploads/2023/08/Cvibelj-zlozenka-2023.pdf ''Spomenik žrtvam NOB 1941&amp;ndash;1945 na Cviblju''.] Žužemberk, 2022.
*[https://slov.si/doc/zuzemberk_eng.pdf ''Slovenia, Suha krajina and Žužemberk between 1941 and 1945''.] Zloženka. Žužemberk: ZB NOB, 2025.
*[https://slov.si/doc/zuzemberk_slo.pdf ''Slovenija, Suha krajina in Žužemberk 1941&amp;ndash;1945''.] Zloženka. Žužemberk: ZB NOB, 2025.
*[https://www.zb-nob-nm.si/wp-content/uploads/2023/08/kolesarska-in-pespot_pregledano-2.pdf Kolesarska in pešpot po poti spomenikov in spominskih obeležij NOB 1941&amp;ndash;1945''.] Občina Žužemberk, 2023.
*Jožek Horvat Muc: [https://slov.si/doc/horvat_romske_zrtve.pdf ''Romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni - nepriznano v vojni in miru''.] Murska Sobota: Inštitut za romološke študije, izobraževanje in kulturo, 2025.
*[https://landesmuseum.ktn.gv.at/ausstellungen?aid=54 Hinschaun! Poglejmo: Kärnten und der Nationalsozialismus | Koroška in nacionalsocializem. Sonderausstellung.] Landesmuseum Klagenfurt | Deželni muzej Celovec 9. 5.–26. 10. 2025. 
*Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str.
*Boris Kuret: [https://www.anpits.it/allegati/AITA00510001.pdf ''Eroi nazionali e altri combattenti jugoslavi nati nelle provincie di Trieste e Gorizia: Alcune biografie di partigiani sloveni = Narodni heroji in drugi jugoslovanski borci iz tržaške in goriške pokrajine: Življenjepisi nekaterih slovenskih partizanov''.] Trst: ANPI, 2023. 
*Mile Pavlin: [https://slov.si/doc/pavlin_v_ognju.pdf ''V ognju in snegu''.] Ljubljana: Borec, 1981 (2. izdaja).
*[https://zgodovina.ff.uni-lj.si/raziskovanje/sjz Središče za javno zgodovino, FF UL:] [https://www.youtube.com/c/zgodovinasi starejša] in [https://www.youtube.com/c/OddelekzazgodovinoFFUniverzavLjubljani novejša videoprodukcija].
*[[Video izdelki Oddelka za zgodovino in Središča za javno zgodovino]].
*[https://okupacijskemeje.si/ Razstava Okupacijske meje 1941&amp;ndsh;1945 Središča za javno zgodovino].
*[https://slov.si/doc/uporniska_ljubljana_map.pdf Uporniška Ljubljana: Alternativni vodič po nekaterih poteh in infrastrukturi antifašističnega upora iz 2. svetovne vojne.] Ur. Gal Kirn idr. [2025].
*Gal Kirn: [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/734 ''The Memory of Liberation: Studies on the People's Liberation Struggle in the (Post-) Yugoslav Context''.] Ljubljana: FFUL, 2025. 232 str. 
*[https://slov.si/doc/kronika_zb_ljubljana_2025.pdf ''Zbornik spominov in akcije: Resnica in opomin''.]  Ur. Meta Verbič. Ljubljana: ZB, 2025.
*[https://slov.si/doc/ivan_lencek.pdf Ivan Lenček (11. 7. 1903&amp;ndash;19. 8. 1960), Čufarjev Janez iz Postojne.] Postojna, 2025. [tigrovec in partizan] 
*Franci Gerbec: [https://slov.si/doc/prilesje.pdf Spominska slovesnost ob 80. letnici smrti treh borcev NOB v bunkerju nad Prilesjem pri Blagovici, 15. 1. 1945.] Prilesje, 2025.
*Tone Kregar: [http://www.ce-nob.si/Uploads/Monografije/Vigred%20se%20povrne.pdf ''Vigred se povrne:] Druga svetovna vojna na Celjskem''. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2009. 
* Jože Višnar: ''Vodnik: spominska planinska pot ob spomenikih NOB občine Slovenske Konjice'', 1982 {{COBISS|ID=15438849}} (samo v Mb in Ptuju) {{opravljeno}}
*[https://www.kamra.si/print.html?item_id=110624 Spominske plošče NOB] (Ptuj). Kamra.
*[https://www.2.muzejgenocida.rs/popis-zrtava-rata-1941-1945 ПОПИС - ЖРТАВА РАТА 1941-1945 (Popis žrtava rata 1941--1945).] Muzej genocida.
*[http://www.muzejgenocida.rs/images/ZrtvePub/Slo.pdf Popis žrtava rata 1941--1945: Slovenija.]
*Damijan Guštin. ''Prva partizanska pomlad: Razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942''. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2021. 540 str.
*[https://www.zb-nob-nm.si/wp-content/uploads/2023/08/Cvibelj-vklesana-imena_pregledano-2.pdf Padli in umrli, zapisani na spomeniku NOB na Cviblju.] ZB Žužemberk 2023.
*Josip Lesar: [https://zakladnicaspominov-scnr.si/seznam-pozganih-vasi-med-drugo-sv-vojno/ Seznam požganih vasi med drugo sv. vojno.] Zakladnica spominov.
*Danica Taljat: [http://slov.si/doc/dusan_munih.pdf ''Dušan Munih - Darko: Narodni heroj''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2024. 154 str.
*Andrej Bohinc: [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje01.jpg Pričevanje 29. nov. 1980 01,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje02.jpg 02,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje03.jpg 03,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje04.jpg 04,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje05.jpg 05,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje06.jpg 06,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje07.jpg 07,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje08.jpg 08.]
*Petra Vidrih: [https://slov.si/doc/vidrih_plesko_prekomorci.pdf Na jugu Italije je spomin na borce še vedno živ.] ''Primorske novice'' 25. 10. 2024.
*Marjeta Manfreda Vakar: [https://slov.si/doc/ivan_manfreda.pdf ''Ivan Manfreda - Jaka in njegov čas''.] Tolmin: ZB NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2024. 258 str. in [https://znaci.org/00003/2080.pdf Znaci.org]
*[https://sodrazica.si/images/fotogalerije/Plakati%208-11-24.pdf France Pirc (1899--1954): Človek, ki je opozoril Tita.] Sodražica. Razstava 2024.
*[https://www.forum-der-wehrmacht.de/ Forum der Wehrmacht.]
*Stane Gradišnik: [https://slov.si/doc/gradisnik_razbor.pdf ''Razbor med NOB: Vodnik po šaleško-mislinjskem okrožju''.] Velenje: ZB 2024.
*[https://slov.si/doc/kronika_belokranjske_cete.pdf ''Kronika prve belokranjske čete''.]  [Kroniko hrani Dušan Šmajdek iz Gornjih Laz; strani niso bile preslikane po vrsti. -- mh]
* Mirko Fajdiga: [http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34873/BRACICEVA_BRIGADA_1.pdf Bračičeva brigada.] Sistory.
* Fajdiga, Mirko, Štimac, Vladimir: ''Bračičeva brigada na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem''. 1984 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHBEM106 knjiga 1 in 2].
*Mirko Fajdiga: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PP6NT9BC ''Pohorski partizani 1943: Od paca Pohorskega bataljona do ustanovitve Zidanškove - Pohorske brigade''.] Obzorja, Maribor 1985.
*Vida Deželak-Barič: [https://www.sistory.si/search?s=Dokumenti+organov+in+organizacij+narodnoosvobodilnega+gibanja+v+Sloveniji+%3A+Zapisniki+sej+najvi%C5%A1jih+organov+in+organizacij+1942%E2%80%931945.+Knjiga+11.+Ljubljana%3A+Arhiv+Republike+Slovenije%2C+2012%2C+592+str.%2C+Vida+De%C5%BEelak+Bari%C4%8D ''Dokumenti organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji, 1--12''.] Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2001-2016. Tudi: [http://hdl.handle.net/11686/771 Knj. 8,] [http://hdl.handle.net/11686/772 Knj. 9,] [http://hdl.handle.net/11686/773 Knj. 10,] [http://hdl.handle.net/11686/34877 Knj. 11]
*''Gorenjska v borbi za svobodo'', 1&amp;ndash;5 (1959&amp;ndash;1961) [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5H3L469/7e643f12-e881-404f-a5d7-12ed1efdd0f1/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GWBX8UL1/dfc86fc9-d01f-4a80-a514-18ae3192224e/PDF dLib 2] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OUHNN2M7/02bbc9be-c215-42d0-87f1-c55cc56aba51/PDF dLib 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2QHK1Y8/9fa35bdb-faa4-49b5-82ae-999218529b13/PDF dLib 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YXTXRAVT/72245bab-4e09-4a38-acce-dc90048eb1f1/PDF dLib 5]
*Bojan Balkovec in Božidar Flajšman (ur.): [https://www.academia.edu/90710739/Bojan_Balkovec_and_Bo%C5%BEidar_Flaj%C5%A1man_Occupation_Borders_in_Dolenjska_1941_1945?email_work_card=thumbnail ''Occupation Borders in Dolenjska 1941–1945''.] Ljubljana: FF, 2022. Academia.edu.
*Vid Vremec, Milan Guček: ''Slovenska Istra v boju za svobodo: Prispevki in gradivo za krajevno zgodovino'', Koper: Lipa, 1976. [http://www.zb-koper.si/publikacije/Slovenska%20Istra.pdf tretja izdaja]
*[https://slov.si/doc/spomeniki_nob_crnomelj.pdf Spomeniki NOB v Črnomlju,] poročilo knjižnice, 2015 in [http://www.lex-localis.info/files/d49e5fce-c4cc-4ea7-9b4b-96181acdcbb5/635834570382836272_3.tocka.pdf Lex localis]
*Martin Premk: [https://slov.si/doc/razstava_nob.pdf Razstava NOB] | [https://slov.si/doc/nob_1941_1945.docx spremno besedilo.] ZB aprila 2024.
*Janez Kavčič - Orlov: ''[https://slov.si/doc/gorenjski_kurirji.pdf Po sledeh partizanskih relejnih kurirjev NOV Gorenjske]''. Ljubljana, 1984. {{COBISS|ID=39264256}} [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1056 znaci.org]
*Slavko Alojz Kramar: [https://www.slovenci-zagreb.hr/wp-content/uploads/2017/02/Slovenski_izgnanci_v_NDH.pdf Slovenski izgnanci v neodvisni državi Hrvaški.] Zagreb, 2016. Tudi dLib.
*Rok Uršič: [https://slov.si/doc/ursic_partizanski_tisk_na_tolminskem.pdf ''Partizanski tisk na Tolminskem''.] Tolmin: ZB, 2023.
*Damjan Renko: ''[https://slov.si/doc/franc_mrak.pdf Pozabljeni junak Franc Mrak 1907-1942]''. Kranj: ZB Kokrica, 2016. {{COBISS|ID=283342336}}
*Živa Vidmar. [https://slov.si/doc/ziva_vidmar_zenske_demonstracije_1943.pdf Ženske demonstracije 21. aprila in junija 1943.]
*Franc Štibernik: [https://slov.si/doc/stibernik_seznam_spomenikov_nob_grosuplje_ivancna_gorica_dobrepolje.xlsx Lastništvo spomenikov v občini Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje] in [https://slov.si/doc/stibernik_problematika_spomeniskega_varstva.pdf spomeniška problematika], feb. 2023.
*Križnar, Ivan: [https://slov.si/doc/mali_gregorjevec/index.html Mali Gregorjevec in julijska vstaja 1941 na Gorenjskem]. 
*Marijan Oprešnik: ''[http://slov.si/doc/opresnik.pdf Pomniki narodno osvobodilnega boja v občinah Vojnik-Dobrna]'' (2009). {{COBISS|ID=1096968798}} 
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_desni_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje desnega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. 
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_levi_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje levega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. 
*Marija Šauperl (ur.): [https://slov.si/doc/sauperl_cafa.pdf ''Bolnišnica Cafa''] (2017).
*Janko Kšela: [https://slov.si/doc/ksela_lenart.pdf ''NOB v občini Lenart v Slovenskih goricah''] (2022).
*Tone Ferenc: [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/3742/4109/ Okupatorjevi dokumenti o diverzantskih akcijah in partizanskih bojih na Štajerskem leta 1941.]
*[https://slov.si/doc/zbornik_sentilj.docx ''Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1918-2018''.] Ur. Bruno Jelenko idr. Šentilj: Domovinsko društvo generala Maistra, 2017. 
*''Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje''. Ur. Franc Štibernik. Grosuplje: Združenje borcev za vrednote NOB, 2019. [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-1.pdf 1. del] -- {{opravljeno}} [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-2.pdf 2. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-3.pdf 3. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 4. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 5. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-6.pdf 6. del.] 376 str.
*Ema Muser: ''Spomeniki naj govore: Zbornik spomenikov NOB v občini Novo mesto'', 1972.
**[https://www.slov.si/doc/dsc04388.jpg zemljevid novomeških spomenikov] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf pdf] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.txt txt]
*''[http://slov.si/doc/po_belokranjskih_partizanskih_poteh.rtf Vodnik po belokranjskih partizanskih poteh]''. Ur. Zvonko Rus. Metlika, Črnomelj: Svet za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri občinskih konferencah SZDL, 1984.
*[https://slov.si/doc/suhor_spomeniki.pdf Spomeniki in spominska obeležja NOB Suhor pri Metliki], 2020. 
*Aleksander Gala: ''[https://slov.si/doc/ogenjca.pdf Ogenjca: Tragedija partizanskih ranjencev]''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;2015. 
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice1.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom''.] SZ, 2009.
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice2.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic in civilnega taborišča pod Snežnikom na hrvaški strani meje, 2''.] Logatec: SZ, 2014.
*Slavko Malnar: ''Čabarske žrtve fašizma''. Čabar, 2009.  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_1.pdf pdf 1]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_2.pdf pdf 2]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_6.pdf pdf 6]
* Rok Uršič in Jelka Peterka: [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti.pdf ''Čas človečnosti: Partizanske sanitetne postaje med narodnoosvobodilnim bojem v Posočju''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB, 2016. [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] 
* Rok Uršič: [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami.pdf ''Ilka Devetak Bignami in njen čas''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2018. [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.]
*Marjan Rutar. ''Spomeniki in obeležja NOB'' na Primorskem. 2014. 
**[http://slov.si/doc/rutar1.pdf Uvod]
**[http://slov.si/doc/rutar2.pdf Občina Brda]
**[http://slov.si/doc/rutar3.pdf Kanal ob Soči]
**[http://slov.si/doc/rutar4.pdf Miren-Kostanjevica]
**[http://slov.si/doc/rutar5.pdf Nova Gorica]
**[http://slov.si/doc/rutar6.pdf Renče-Vogrsko]
**[http://slov.si/doc/rutar7.pdf Vrtojba]
*Tomaž Pavšič: ''Spomeniki v Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini''. Trst: Konzulat RS, 1997. [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk1.pdf 1. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk2.pdf 2. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk3.pdf 3. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk4.pdf 4. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk5.pdf 5. del].  
*Sonja in Jože Mirtič: [http://slov.si/doc/nepozabimopreteklosti.pdf Ne pozabimo preteklosti.] ZB Dovje-Mojstrana, 2008.
*Spomeniki NOB in ljudske revolucije, grobovi in grobišča borcev NPV, talcev in žrtev fašističnega nasilja v občini Jesenice. Kranj: Zavod za spomeniško varstvo, februar 1982. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/ks_blejska_dobrava.pdf KS Blejska Dobrava]
**[http://slov.si/doc/ks_dovje_mojstrana.pdf KS Dovje-Mojstrana]
**[http://slov.si/doc/ks_hrusica.pdf KS Hrušica]
**[http://slov.si/doc/ks_javornik_koroska_bela.pdf KS Javornik - Koroška Bela]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_plavz.pdf KS Jesenice Plavž]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_mezakla.pdf KS Jesenice Podmežakla, Mežakla]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_sava_zelezarna.pdf KS Jesenice Sava, Železarna]
**[http://slov.si/doc/ks_kranjska_gora.pdf KS Kranjska Gora]
**[http://slov.si/doc/ks_planina_pod_golico.pdf KS Planina pod Golico]
**[http://slov.si/doc/ks_ratece_planica.pdf KS Rateče-Planica]
**[http://slov.si/doc/obcina_zirovnica.pdf Občina Žirovnica]
*[https://slov.si/doc/kolesarski_maraton_1980.pdf ''Kolesarski maraton ob pomnikih padlih borcev in talcev NOV''.] Hrastje Prebačevo: Športno društvo Jakob Štucin - Kolesarska sekcija, 1980.
*[http://www.slov.si/doc/kamniski_spomeniki.pdf ''Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik''.] ZZB NOV, 1988. 
*Jože Vidic: ''Beg z morišča''. Ljubljana: Borec, 1971. [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_1.docx 1. del,] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_2.docx 2. del] / [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_1.pdf pdf 1] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_2.pdf pdf 2] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_6.pdf pdf 6] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_7.pdf pdf 7]
*Bogdan Osolnik in Svetko Kobal: ''Pokrajinska tehnika za Gorenjsko 1944--1945''. Ljubljana: ZB NOB, 1998. [https://slov.si/doc/pokrajinska_tehnika_za_gorenjsko.pdf pdf], na voljo tudi docx
*Marijan Masterl: [https://slov.si/doc/marijan%20masterl%20osolnik.pdf Skupaj sta padla v partizanih istega dne, pa vendar vsak sebi.] ''Loški razgledi''  37 (1990), 314.
*Marko Vraničar: [https://slov.si/doc/marko%20vrani%C4%8Dar%20pokopali%C5%A1%C4%8De%20v%20loki.pdf Partizansko pokopališče v Lipici.] ''Loški razgledi''  57 (2010). 287–292.
*Franc Legat: [https://slov.si/doc/legat_uprli_smo_se.pdf ''Uprli smo se''.] Zabreznica, 2010. 48 str.
* Irena Jereb Filipič, Milena Sitar idr.: [https://slov.si/doc/sitar_solstvo.pdf ''Ti si mene naučila brati: Partizansko šolstvo na Žirovskem, v Poljanski dolini in zgornjem delu Selške doline''.]  Ljubljana: Modrijan, 2018.
*[https://slov.si/doc/50_let_telesne_vzgoje_ribnica.pdf ''50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini: 1906-1956''.] Ribnica, 1956.
*Karel Mikulič: [https://slov.si/doc/mikulic_loski_potok.pdf ''Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje: Krimski bataljon - Ogenca - Jelenov Žleb''.] Ljubljana, 2000.
*Matija Maležič - Ciril: [https://slov.si/doc/malezic_ribnica.pdf NARODNOOSVOBODILNA BORBA: KRATEK ČASOVNI PREGLED VAŽNEJŠIH DOGODKOV V  SEDANJI OBČINI RIBNICA.] ''Ribnica skozi stoletja''. Ribnica, 1982.
*Matija Maležič: [https://slov.si/doc/malezic_zgodbe.pdf ''Zgodbe krutih časov'':] Iz zapiskov, dokumentov in spominov Matije Maležiča (1916-2012). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2008.
*Franc Lajnšič: [https://slov.si/doc/lajnsic_partizanske_bolnice.pdf Partizanske bolnice v Sloveniji,] [2023].
*Vera Osolnik Klopčič, Maca Jogan, Živa Vidmar: [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_slo.pdf 80 let od prvega ženskega kongresa (od 16. do 18. oktobra 1943).] Ljubljana, Dobrnič, 2023. [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ger.pdf nem.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ita.pdf ita.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_hun.pdf madž.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_srh.pdf srbohrvaško] 
*Mira Svetina: [https://slov.si/doc/mira_svetina_slovenke_v_boju_borec_1975.pdf Slovenke v boju za socialno in narodno osvoboditev.] ''Borec'' 1975.
*Tone Ferenc: [https://slov.si/doc/ferenc_satan.docx ''Satan, njegovo delo in smrt''.] Ljubljana: Borec, 1979. {{COBISS|ID=13976839}} [https://slov.si/doc/ferenc_satan.pdf pdf]
*Franček Saje: [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.docx ''Belogardizem'' [Zločin nad domovino].] Ljubljana: SKZ, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1952. {{COBISS|ID=886017}} [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.pdf pdf]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev'' (Knjižnica NOV in POS, 87, 89 in 90)
: 1: ''Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani'' (1995), 554 str. [https://slov.si/doc/grgic_zlocini1.docx docx 1]  [https://slov.si/doc/grgic_zlocini2.docx docx 2] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini3.docx docx 3] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini4.docx docx 4] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini5.docx docx 5] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini6.docx docx 6] | [https://slov.si/doc/grgic_zlocini.pdf pdf]
: 2: ''Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci'' (1997), 638 str.
: 3: ''V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani'', 1 in 2 (2002), 1246 str.
*Janez Stanovnik: [https://slov.si/doc/janez_stanovnik_odprto_pismo_o_povojnih_pobojih_2010.doc Odprto pismo predsedniku Vlade Republike Slovenije 16. nov. 2010.] [o vračanju in pobojih domobrancev ter zgodovinskem revizionizmu]
*[https://slov.si/mnz/ Kartoteka Muzeja novejše zgodovine]
*[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_rkd2.xlsx Partizanski spomeniki v Registru nepremične kulturne dediščine.]
* [https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf ''Vodnik po partizanskih poteh''.] Ljubljana: Borec, 1978.
*[https://slov.si/doc/kronika_zb_ljubljana_2021.pdf ''Zbornik spominov in akcije: 80 let OF in upora''.] Ljubljana: Mestni odbor ZZB za vrednote NOB Ljubljana, 2021. {{COBISS|ID=61165059}}
*Gozdana Miglič: [https://slov.si/doc/spomin_je_moc.pdf ''Spomin je moč: Pomniki revolucije v občini Ljubljnana-Šiška.] 1985.

===Grobišča===

*[https://slov.si/doc/vojna_grobisca_grosuplje.pdf Pregled vojnih grobišč v UE 09 Grosuplje.]
*[https://slov.si/doc/vojna_grobisca_vrhnika.pdf Pregled vojnih grobišč v občini Vrhnika]
*[https://slov.si/doc/grobovi_padlih_kranj.docx Grobovi in grobišča na področju ZB Kranj] (zbral Lado Nikšič)
*[[Prekopi partizanov v Radovljici]] (zbrala Vlasta Felc)
* [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/file?uodid=23534&amp;id=273343 Federalni odbor za prenos padlih borcev, 1945--1948.] Arhiv Slovenije: SI AS 281 (https://www.gov.si/novice/2022-05-01-pripovedovali-so-mi-da-je-ta-dezela-zelo-hribovita-in-da-je-tezko-najti-pot-v-takem-slucaju/); (https://stareslike.cerknica.org/2025/04/13/1945-slovenija-federalni-odbor/) ; (https://www.gov.si/novice/2022-05-01-pripovedovali-so-mi-da-je-ta-dezela-zelo-hribovita-in-da-je-tezko-najti-pot-v-takem-slucaju/)
*Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota v Kranju: arhiv RAD056, kjer naj bi  bili dokumenti (ZB : 1948-1977), je do leta 1960 prazen. 
*Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota v Kranju: arhiv RAD016 (Občinski ljudski odbor). Tu je zapis načelnice UE, da so se nekateri dokumenti med selitvami izgubili.
* Pregled vojnih grobišč v občini Radovljica. (2000) [https://slov.si/doc/vojna_grobisca_radovljica1.pdf pdf1,] [https://slov.si/doc/vojna_grobisca_radovljica2.pdf pdf2,] [https://slov.si/doc/vojna_grobisca_radovljica3.pdf pdf3]
*Matjaž Vilhar: [https://slov.si/doc/grobovi_padlih_pivka.docx Grobovi padlih v Pivki.] (2023)
*[https://slov.si/doc/vojna_grobisca_postojna.pdf Pregled vojnih grobišč v občini Postojna.] (2000) 
*Spomenik padlim borcem NOVJ in žrtvam fašističnega nasilja 1941-1945 iz občine Nova Gorica ter seznam pokopanih padlih borcev, talcev in žrtev v grobnici, Občinski odbor ZZB NOV Nova Gorica, 1983.
*Gregor Ivanušič: [https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=11961 ''Upravljanje in urejanje vojnih grobišč v Republiki Sloveniji: Magistrsko delo''.] Ljubljana, 2025. 
* [http://www.geopedia.si/#T1606_L11394_x499072_y112072_s9_b4 Grobišča.] Geopedija. 
*[https://www.ikomunala.si/ddmoduli/iskalnik_grobov/Iskalnik.aspx?a=KomunalaProdnikDomzale Iskalnik grobov za občino Domžale.]
*[http://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/ Slovenski grobovi]

===Digitalna knjižnica Slovenije===

Na dLib je večina digitaliziranih knjig na temo druge svetovne vojne antikomunističnih, partizanske narave so naslednje:

*[[:s:Prevara vodje komunistov in bratomorilca Žagarja Stanka, s katero je preslepil Oberkrainerje|Der Betrug des Kommunistenführers und Brudermörders Zagar Stanko an den Oberkrainern]], 1942.
*Premrl, Radoslava: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCBBYE2V  Moj brat Janko-Vojko.] Ljubljana: SM, 2019 (nedostopno).
*Boštjančič, Irena, Čosič, Jadranka: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7L9ECJZ1 Partizanska bolnišnica Zalesje.] Občina, 2018.
*Kikelj, Lojze, Polič, Radko: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-85GKF834  Pomniki NOB v občini Grosuplje.] SZDL, 1987.
*Mikša, Peter idr. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TI7JBU7N Življenje ob meji.] Ljubljana: FF, 2020.
*Žagar, Marjan: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGPTPYGN Šentjur skozi borbo v svobodo.] Občinski odbor Zveze borcev, 1956.
*Blatnik, Vinko, Rozman, Franc. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4NZM50J Komandant Stane.] ZZB NOB Slovenije, 1999.
*Jeraj, Mateja, Melik, Jelka, Nagode, Črtomir, Košir, Matevž. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9I0BBHID Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim.] Arhiv Republike Slovenije, 2015.
*Jeraj, Mateja, Melik, Jelka. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9VHK78GL Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim (epilog).] Arhiv Republike Slovenije, 2017.
*Teropšič, Tomaž, Štimac, Vladimir. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0SQ5PCQ4 Kozjanski odred.] Obzorja, 1993.
*Perovšek, France, Pečelin, Franc. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-72QG0VE0 Velika italijanska ofenziva 1942.] Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002.
*Deželak-Barič, Vida, Novšak, Rachel. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZQ2W4NXQ Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941-1943.] Inštitut za novejšo zgodovino, 2007.
*Vidovič-Miklavčič, Anka. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SRYUBKSG Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini.] Partizanska knjiga, Železniško gospodarstvo, 1980.
*Sever, Franc. Past na Menini planini. samozal., 2014 (nedostopno).
*Černčič, Marica. Upor proti okupatorju v Občini Duplek. DigitPen, 2013 (nedostopno).

==Splošno==

*[https://www.muzejgenocida.rs/images/ZrtvePub/Slo.pdf Žrtve rata 1941–1945: Slovenija.] Muzej žrtava genocida, 2016.
* Petar S. Brajović: ''Konec druge svetovne vojne v Sloveniji''. Ljubljana: Borec, 1977.
*[https://www.drustvo-izgnancev.si/si/vestnik/ ''Vestnik Društva izgnancev Slovenije'' 2005&amp;ndash;].
*Ralph Churches: ''Vranov let'' [izv. A Hundred Miles as the Crow Flies]. Prev. Lado Pahor. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB, 2000.
*Tone Ferenc: [https://slov.si/doc/ferenc_satan.docx ''Satan, njegovo delo in smrt''.] Ljubljana: Borec, 1979. {{COBISS|ID=13976839}} [https://slov.si/doc/ferenc_satan.pdf pdf]
*Franček Saje: [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.docx ''Belogardizem'' [Zločin nad domovino].] Ljubljana: SKZ, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1952. {{COBISS|ID=886017}} [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.pdf pdf]
*Matija Žgajnar: ''Slovenski partizani in zavezniki''. Društvo prijateljev kurirjev in vezistov NOV Slovenije, Telekom Slovenije, 2002.
*''Dachauske risbe'' [katalog]. Ur. Iztok Durjava. Delo, 1985. 
*France Šuštaršič na podlagi rokopisa Jožeta Ravbarja-Jošta: ''Na levem bregu Save, 1''. Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1982. {{COBISS|IDE=6402560}}
* Slavica Pavlič in Viktor Smolej: ''Partizansko šolstvo na Slovenskem''. Borec, 1981. {{COBISS|ID=12577537}}
*''Užaljeno maščevanje: Spomin Slovenk in Slovencev na italijanska fašistična taborišča''. Ur. Oto Luthar idr. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023 [https://zrc-sazu.us3.list-manage.com/track/click?u=e1e373724b3088be79de96496&amp;id=c07079eaad&amp;e=fd264c2364 info]
*Ivo Lipar: ''Šlandrovci: dokumentarno gradivo''. 1963. {{COBISS|ID=1355635}}
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev'' (Knjižnica NOV in POS, 87, 89 in 90)
: 1: ''Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani'' (1995), 554 str. [https://slov.si/doc/grgic_zlocini1.docx docx 1]  [https://slov.si/doc/grgic_zlocini2.docx docx 2] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini3.docx docx 3] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini4.docx docx 4] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini5.docx docx 5] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini6.docx docx 6] | [https://slov.si/doc/grgic_zlocini.pdf pdf]
: 2: ''Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci'' (1997), 638 str.
: 3: ''V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani'', 1 in 2 (2002), 1246 str.
*Janez Stanovnik: [https://slov.si/doc/janez_stanovnik_odprto_pismo_o_povojnih_pobojih_2010.doc Odprto pismo predsedniku Vlade Republike Slovenije 16. nov. 2010.] [o vračanju in pobojih domobrancev ter zgodovinskem revizionizmu]
*''Partisan art''. Ur. Jernej Habjan in Gal Kirn. [https://www.academia.edu/29775688/The_Yugoslav_Partisan_Art ''Slavica Tergestina''] 17 (2016).
*[[:w:Partizanski spomenik|Partizanski spomenik]]. Wikipedija.
*[[:w:en:Monuments to the Slovene Partisans|Monuments to the Slovene Partisans]]. Wikipedia.
*[[:w:Kategorija:Partizanski spomeniki v Sloveniji|Partizanski spomeniki v Sloveniji]]. Wikipedija.
*Jože Krall: ''Partizanske tiskarne na Slovenskem'': 1. Osrednje tiskarne (1972), 2. Primorske tiskarne (1973), 3. Gorenjske in štajerske tiskarne (1976).
*Blaž Štangelj: [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ Oris organizacije partizanskih bolnic na Slovenskem.] ZZB NOB 2022.
*Metod Mikuž: [https://hdl.handle.net/11686/file22744 Oris partizanske sanitete na Slovenskem] (1967). Sistory.
* Gal Kirn: ''Partizanski protiarhiv: o umetniških in spominskih prelomih jugoslovanskega NOB''. Ljubljana: Maska, 2022.
*[[:w:Ogla Kastelic|Olga Kastelic]]: Evidenca spomenikov NOB. [https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/upload/files/publications/008_1960-61_varstvo_spomenikov.pdf ''Varstvo spomenikov'' 7 (1960/61).] 90&amp;ndash;91.
*Arhiv revije ''[https://www.zvkds.si/sl/knjiznica/varstvo-spomenikov Varstvo spomenikov]'' 1948-.
*[https://slov.si/mnz/ Kartoteka Muzeja novejše zgodovine]
*[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_rkd2.xlsx Partizanski spomeniki v Registru nepremične kulturne dediščine.]&lt;ref&gt;V tabeli so izbrane enote dediščine, ki vsebujejo datacijo &quot;druga svetovna vojna&quot; (2928 enot). Podatki odražajo stanje registra nepremične kulturne dediščine na dan 23. 6. 2017. Tabela vsebuje naslednje podatke: EŠD evidenčna številka enote dediščine, ime enote iz RKD, zvrst (1=arheološka najdišča; 2=stavbe; 3=parki in vrtovi; 4=stavbe s parki ali z vrtovi; 5=spominski objekti in kraji; 6=drugi objekti in naprave; 7=naselja in njihovi deli;. 8=kulturna krajina), avtor (če je znan), opis enote, datacija enote iz RKD (nanaša se na nastanek javnega spomenika), opis lokacije, kjer je enota (2=OE Celje, 3= OE Nova Gorica, 4=OE Kranj, 5=OE Ljubljana, 6=OE Maribor, 7=OE Novo mesto, 8=OE Piran), datum začetka veljave odloka, s katerim je enota razglašena za kulturni spomenik, vrsta razglasitve (2=SDP; 1=SLP; 0=neznano (razglašeno pred letom 1981); prazno=ni spomenik, ampak varovana dediščina), naselje. -- Magda Miklavčič Pintarič. Miloš Kermavnar je v stolpec L dopisal:  '''da''' za zapise, ki sem jih prekontroliral in dopisal še EŠD v zapisih, ki sem jih pregledal po tvojem obvestilu, da bi bilo tako zaželeno. V Geopediji manjkajoča obeležja sem vnesel s podatki iz RKD; '''ni''' za zapise, za katere sem ocenil, da ne sodijo v Geopedijo. Tu sem vključil kočevarske vasi, obeležja zamolčanih žrtev in posamezne zapise o zgodovinskih objektih brez povezave na NOB. Ostale oznake razen da in ni pa so pri zapisih, kjer nisem vedel kaj bi z njimi. Če jih v Geopediji ni bilo, jih tudi nisem vnašal, če pa so bili jih nisem spreminjal. Prazne celice so tiste, za katere si rekel, da si jih pregledal že ti in sem jih označil v stolpcu M.  &lt;/ref&gt;
*[[:w:Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941|Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]]. Wikipedija.
*[[:w:Seznam slovenskih narodnih herojev|Seznam slovenskih narodnih herojev]]. Wikipedija.
* [https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf ''Vodnik po partizanskih poteh''.] Ljubljana: Borec, 1978 (pred tem na http://www.znaci.org/00003/837.pdf.
* Zbirka Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 1--54
*[http://www.geopedia.si/#T105_L8236_F14705:1071_x473395.875_y85895.600785319_s9_b4 Pot kurirjev in vezistov.] Geopedija.
* [http://www.geopedia.si/#T105_L8602_x479429.406_y105574.89799999999_s9_b4 Partizanske bolnišnice.] Geopedija.
*'''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Register kulturne dediščine na zemljevidu.]'''
**˙([http://giskd6s.situla.org/giskd/ stari zemljevid RKD.])
* [https://gis.ktn.gv.at/webgisviewer/atlas-mobile/map/Basiskarten/0rientierung%20u.%20Kataster avstrijska koroška katastrska karta!]
*[https://www.kamra.si/iskanje.html?searchword=spomeniki+nob Spomeniki NOB na Kamri, digitalizirani kulturni dediščini slovenskih pokrajin.] [Išči tudi z izrazi partizanski, obeležje, plošče ipd.]
*Primož Šmajdek. [http://spomeniki.blogspot.si/ Simboli polpretekle zgodovine.] Blogspot.si.
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spomeniki%20NOB%20v%20Sloveniji Spomeniki v Sloveniji.] 
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spominske%20plo%C5%A1%C4%8De%20NOB%20v%20Sloveniji Spominske plošče NOB v Sloveniji.]
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Grobovi%20in%20grobi%C5%A1%C4%8Da%20NOB%20v%20Sloveniji Grobovi in grobišča v Sloveniji.]
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/boj%20proti%20okupatorju Boj proti okupatorju] ... in druge kategorije na tem spletišču.
*[http://www.mg-lj.si/si/obisk/2275/zivljenja-spomenikov-katalog/ Življenja spomenikov: druga svetovna vojna in javni spomeniki v Sloveniji 1945–1980. Razstava MG+MSUM.]
*[http://www.spomenikdatabase.org/ Spomenik Database: An exploration of Yugoslavia's historic and enigmatic endeavor into abstract anti-fascist WWII monument building between 1960 &amp; 1990.]
*''Krajevni leksikon Slovenije''
**Žalec (1976): Vransko, Tabor, Prebold, Polzela, Braslovče, Žalec (pdf)
**Ajdovščina (1968):
**Kočevje (1971)
**Mozirje (1976)
*Emonec: Fašistično - domobranski teror nad Slovenci I-XXXII. Blog MMC RTV SLO. [https://www.rtvslo.si/blog/emonec/fasisticno-domobranski-teror-nad-slovenci-xxxii/119213 jan. 2018] do [https://www.rtvslo.si/blog/emonec/fasisticno-domobranski-teror-nad-slovenci-xviii/118967 maj 2018]; gl. tudi objave prej in pozneje.
*Makso Šnuderl: ''Fašistično domobranski teror nad Slovenci'' (1944; samo 10 ohranjenih izvodov v Cobissu)
*[http://www.vojnapotovanja.si/ Vojna potovanja]. Blog
*[https://slov.si/doc/tigrovci.doc Seznam tigrovskih obeležij, stanje leta 2007]
*''Pomniki naše revolucije''. Ur. Ferdo Gestrin idr. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961
*''Domicili v slovenskih občinah: Revolucionarna izročila''. Ur. Franc Debeljak idr. Ljubljana: Skupnost slovenskih občin, 1981. {{COBISS|ID=15911424}}

===Knjižnica NOV in POS===

#Petelin, Stanko, 1924-1984: Osvoboditev Slovenskega primorja: 1965. {{COBISS|ID=5422336}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Gradnikova brigada: 1966. {{COBISS|ID=5416448}}
#Ferenc, Tone, 1927-2003: Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943: 1967. {{COBISS|ID=5422848}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Pohod Štirinajste : vojno-zgodovinska študija o pohodu XIV. divizije NOV in POJ iz Suhorja v Beli krajini skozi Hrvaško na Štajersko in o njenih bojih od 6. I. do 26. II. 1944: 1967. {{COBISS|ID=5422592}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Prešernova brigada: 1967. {{COBISS|ID=5417728}}
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Prva in druga prekomorska brigada: 1967. {{COBISS|ID=5425152}}
#Butorović, Radule ; Klun, Albert, 1926-2002: Tretja prekomorska brigada: 1967. {{COBISS|ID=5425408}}
#Levičnik, Karel: Artileristi prekomorci: 1968. {{COBISS|ID=5419264}}
#Perhauc, Rafael: Letalci prekomorci: 1968. {{COBISS|ID=5419520}}
#Ferenc, Tone, 1927-2003: Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945: 1968. {{COBISS|ID=5423104}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Vojkova brigada: 1968. {{COBISS|ID=5423616}}
#Pervanje, Edvin ; Hočevar, Jože A.: Četrta prekomorska brigada in zavezniška pomoč NOV in POJ: 1969. {{COBISS|ID=5425664}} [https://znaci.org/00003/783.pdf znaci.org]
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji: 1969. {{COBISS|ID=5423360}}
#Šmit, Jože: Peta prekmorska brigada Ivana Turšiča - Iztoka: 1969. {{COBISS|ID=5419008}}
#Šmit, Jože ; Bordon, Rado ; Klun, Albert, 1926-2002: Peta prekomorska brigada Ivana Turšiča-Iztoka: 1969. {{COBISS|ID=4708658}}
#Pavlin, Mile: Petnajsta brigada: 1969. {{COBISS|ID=5418752}}
#Babić, Manojlo ; Luštek, Miroslav: Tankisti prekomorci: 1969. {{COBISS|ID=5419776}}
#Bavec, Franjo: Bazoviška brigada: 1970. {{COBISS|ID=5423872}}
#Pavlin, Mile: Jeseniško-bohinjski odred: 1970. {{COBISS|ID=5420032}}
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki: 1970. {{COBISS|ID=5426176}}
#Jerman, Ivan, 1900-1990: Pevski zbor Jugoslovanske armade Srečko Kosovel: 1970. {{COBISS|ID=5425920}}
#Kozina, Marjan: Simfonija [Glasbeni tisk] : [uredil in napisal uvod Ciril Cvetko: 1970. {{COBISS|ID=52742400}}
#Zborovske pesmi [Glasbeni tisk]: 1970. {{COBISS|ID=2517000}}
#Revolucija in umetnost : izbor slovenske partizanske grafike in risbe z motivi partizanskega zdravstva: 1971. {{COBISS|ID=18384129}}
#Adamič, Bojan, 1912-1995 ...: Samospevi [Glasbeni tisk] : 1943-1945: 1971. {{COBISS|ID=3578120}}
#Sunajko, Stevo: Sodelovanje slovenskih in hrvaških narodnoosvobodilnih enot 1941-1945: 1971. {{COBISS|ID=5426432}}
#Lotrič, Tone: Škofjeloški odred: 1971. {{COBISS|ID=5420288}} [https://znaci.org/00003/809.pdf znaci.org]
#Stiplovšek, Miroslav: Šlandrova brigada: 1971. {{COBISS|ID=5417472}}
#Ferlež, Ivan: Druga grupa odredov in štajerski partizani 1941-1942: 1972. {{COBISS|ID=4077057}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Gubčeva brigada: 1972. {{COBISS|ID=2394376}}
#Krall, Jože: Partizanske tiskarne na Slovenskem. 1, Osrednje tiskarne: 1972. {{COBISS|ID=2199857}}
#Isaković - Rade, Radosav: Kosovelova brigada: 1973. {{COBISS|ID=578590}}
#Isaković, Radoslav: Kosovelova brigada: 1973. {{COBISS|ID=5424128}}
#Krall, Jože: Partizanske tiskarne na Slovenskem. 2, Primorske tiskarne: 1973. {{COBISS|ID=605470}}
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Primorci in Istrani od pregnanstva do prekomorskih brigad: 1973. {{COBISS|ID=5427200}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada: 1973. {{COBISS|ID=1212465}}
#Pahor, Karol: Šest ljubezenskih [Glasbeni tisk]: 1973. {{COBISS|ID=1024730454}}
#Hribernik, Rudolf, 1921-2002: Dolomiti v NOB: 1974. {{COBISS|ID=5422080}}
#Tomšič, Janez, 1909-1987: Narodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorščaki: 1974. {{COBISS|ID=5427456}}
#Revolucija in umetnost : izbor slovenskih spomenikov NOB: 1974. {{COBISS|ID=4311303}}
#Polič, Radko, 1919-1988: Belokranjski odred: 1975. {{COBISS|ID=5421312}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Cankarjeva brigada: 1975. {{COBISS|ID=5417216}}
#Zadnik, Maks, 1926-: Istrski odred: 1975. {{COBISS|ID=5420544}}
#Hribovšek, Mitja: Prekmurska brigada: 1975. {{COBISS|ID=5424640}}
#Lah, Borivoj: Prva slovenska artilerijska brigada: 1975. {{COBISS|ID=4077825}}
#Dolenc, Milan, 1907-1993: Veterinarska služba v NOB na Slovenskem: 1975. {{COBISS|ID=5427712}}
#Kalinšek, Ivan: Zdravljenje ranjencev v SCVPB (slovenski centralni vojno partizanski bolnici): 1975. {{COBISS|ID=5427968}}
#Fajdiga, Mirko, 1922-2012: Zidanškova brigada: 1975. {{COBISS|ID=5417984}}
#Peskar, Jože, 1923-: Dolenjski odred: 1976. {{COBISS|ID=5421568}} [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=821 Znaci.org]
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Dvanajsta brigada: 1976. {{COBISS|ID=5418240}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002 ...: Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem : 1941-1945: 1976. {{COBISS|ID=6356737}}
#Krall, Jože: Partizanske tiskarne na Slovenskem. 3, Gorenjske in štajerske tiskarne: 1976. {{COBISS|ID=605726}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002 ...: Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem : 1941-1945: 1977. {{COBISS|ID=10026241}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002: Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945: 1978. {{COBISS|ID=4309761}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Pohod štirinajste : vojno-zgodovinska študija o pohodu XIV. divizije NOV in POJ iz Suhorja v Beli krajini skozi Hrvaško na Štajersko in o njenih bojih od 6. I do 26. II 1944: 1978. {{COBISS|ID=12584199}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Kokrški odred : narodnoosvobodilni boj pod Karavankami: 1980. {{COBISS|ID=5420800}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [1], Uvodni del: 1980. {{COBISS|ID=14337792}}
#Krall, Jože: Partizanske ciklostilne tehnike v slovenskem Primorju: 1981. {{COBISS|ID=5426944}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [1], Uvodni del: 1981. {{COBISS|ID=5415680}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Bojna pot Šercerjeve brigade: 1982. {{COBISS|ID=19893767}}
#Kiauta, Ladislav: Bračičeva brigada. Del 1: 1982. {{COBISS|ID=24157703}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002: Oris narodnoosvobodilne vojne na Slovenskem : 1941-1945: 1982. {{COBISS|ID=13070081}}
#Revolucija in umetnost : izbor slovenske partizanske grafike in risbe: 1982. {{COBISS|ID=5564928}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Bojna pot Prešernove brigade: 1983. {{COBISS|ID=554270}}
#Stiplovšek, Miroslav: Bojna pot Šlandrove brigade: 1983. {{COBISS|ID=23178759}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Gradnikova brigada: 1983. {{COBISS|ID=5416704}}
#Kozina, Marjan: Pet pesmi Marjana Kozine [Glasbeni tisk]: 1983. {{COBISS|ID=671796}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Petnajsta divizija: 1983. {{COBISS|ID=3302969}}
#Ferenc, Tone, 1927-2003: Primorska pred vseljudsko vstajo 1943 : Južnoprimorski odred in Gregorčičeva brigada: 1983. {{COBISS|ID=4082177}}
#Škodnik, Vanda: Od invalidskega do partizanskega pevskega zbora : hej, to naši partizani pojo: 1984. {{COBISS|ID=24934407}}
#Mlakar, Boris, 1947-: Pohod 30. divizije NOV in POJ v Beneško Slovenijo: 1984. {{COBISS|ID=492873}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada. Del 1, Strmi lazi: 1984. {{COBISS|ID=5415936}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada. Del 2, Pekoči sneg: l984. {{COBISS|ID=5416192}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada. Del 2, Pekoči sneg: 1984. {{COBISS|ID=19894791}}
#Lah, Borivoj: Artilerija 9. korpusa: 1985. {{COBISS|ID=1235998}}
#Lah, Borivoj: Artilerija 9. korpusa: 1985. {{COBISS|ID=5428480}}
#Kraševec, Velimir: Dolenjski puntarji : Zapadnodolenjski odred: 1985. {{COBISS|ID=5421824}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Enaintrideseta divizija: 1985. {{COBISS|ID=5428224}}
#Ikovic, Anton ; Linasi, Marjan: Koroško partizansko zdravstvo : (na Koroškem in Solčavskem): 1985. {{COBISS|ID=2127369}}
#Fajdiga, Mirko, 1922-2012: Pohorski partizani 1943 : od padca Pohorskega bataljona do ustanovitve Zidanškove - Pohorske brigade: 1985. {{COBISS|ID=4079873}}
#Kraševec, Velimir: Zapadnodolenjski odred: 1985. {{COBISS|ID=496969}}
#Vulikić, Velimir: Zobozdravstvena služba v NOB na Slovenskem: 1985. {{COBISS|ID=23419655}}
#Črnugelj, Franc: Na zahodnih mejah - 1943 : Briškobeneški odred in 3. soška (20.) brigada: 1986. {{COBISS|ID=4674361}}
#Črnugelj, Franc: Na zahodnih mejah 1943 : Briškobeneški odred in 3. soška (20.) brigada: 1986. {{COBISS|ID=1398793}}
#Korošec, Branko, 1927-1999: Partizanska kartografija : prispevek k orisu vojaške geodetske in kartografske dejavnosti med narodnoosvobodilno vojno na Slovenskem 1941-1945: 1986. {{COBISS|ID=5428736}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [2], 1942-1943: 1986. {{COBISS|ID=14685952}}
#Deset samospevov iz časa narodnoosvobodilnega boja [Glasbeni tisk]: 1987. {{COBISS|ID=2284034}}
#Vresnik, Drago: Druga brigada Vojske državne varnosti - Narodne obrambe : (prispevek k zgodovini VDV Slovenije): 1987. {{COBISS|ID=5424896}}
#Ževart, Milan: Lackov odred : Lackova četa, Lackov bataljon, Pohorski-Lackov odred: 1988. {{COBISS|ID=3944448}}
#Vresnik, Drago: Tretja brigada Vojske državne varnosti Narodne obrambe : (prispevek k zgodovini VDV-NO Slovenije): 1988. {{COBISS|ID=3984128}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002: Pregled narodnoosvobodilne vojne 1941-1945 na Slovenskem: 1989. {{COBISS|ID=14201088}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [3], 1943: 1989. {{COBISS|ID=14338304}}
#Lah, Borivoj: Ljubljanska brigada: 1990. {{COBISS|ID=18546944}} [https://znaci.org/00003/768.pdf znaci.org]
#Stepančič, Miroslav: Partizansko gospodarstvo in oskrba partizanske vojske na Dolenjskem in Notranjskem 1941-1945: 1990. {{COBISS|ID=8026624}}
#Mihevc, Mira: Pogumna zvesta četa : [nastanek in razvoj zaščitne enote vojaškopolitičnega vodstva narodnoosvobodilnega boja Slovenije 1942-1943]: 1990. {{COBISS|ID=20518144}}
#Kraševec, Velimir: Deveta kočevska brigada: 1991. {{COBISS|ID=26983424}}
#Budna Kodrič, Nataša ; Dežman, Jože ; Lušina, Janez: Gorenjski partizan : Gorenjski odred 1942-1945: 1992. {{COBISS|ID=31206144}}
#Cerar, Srečko ; Škrk, Gracijan: Gradili smo : Inženirska (gradbena) brigada 7. korpusa slovenske narodnoosvobodilne vojske: 1992. {{COBISS|ID=29932800}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Odstrte zavese : okupator in gorenjsko domobranstvo: 1992. {{COBISS|ID=29591552}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Odstrte zavese : okupator in gorenjsko domobranstvo: 1992. {{COBISS|ID=30137088}}
#Teropšič, Tomaž: Kozjanski odred: 1993. {{COBISS|ID=32562689}}
#Marolt, Jože, 1924-2009: Šercerjeva brigada na Štajerskem: 1993. {{COBISS|ID=34286337}}
#Štukelj, Polde: Šolanje za zmago: 1993. {{COBISS|ID=34127360}}
#Fajdiga, Mirko, 1922-2012: Bračičeva brigada na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem. Del 2: 1994. {{COBISS|ID=35651329}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Odstrte zavese II. Okupator in gorenjsko domobranstvo: 1994. {{COBISS|ID=40590848}}
#Majcen, Franček, 1921-2001: Prekmurska četa : med Muro in Rabo : prispevek k zgodovini NOB v Prekmurju: 1994. {{COBISS|ID=12404}}
#Mihevc, Mira: Na nevarnih poteh : [razvoj zaščitne enote vojaško političnega vodstva narodnoosvobodilnega boja Slovenije 1943-1945]: 1995. {{COBISS|ID=52670464}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [4], 1944: 1995. {{COBISS|ID=36819457}}
#Grgič, Silvo: Zločini okupatorjevih sodelavcev : (monografija v treh knjigah). Knj. 1, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani: 1995. {{COBISS|ID=49421824}}
#Lah, Borivoj: Od Kobarida do Trsta : boji 30. divizije v štirinajstih ofenzivah: 1996. {{COBISS|ID=56443904}}
#Bavec, Franjo: Na zahodnih mejah - 1945. Operativni štab 9. korpusa za Zapadno Primorsko : (november 1944-maj 1945): 1997. {{COBISS|ID=69124096}}
#Grgič, Silvo: Zločini okupatorjevih sodelavcev : (monografija v treh knjigah). Knj. 2, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci: 1997. {{COBISS|ID=65232128}}
#Vratuša, Anton: Iz verig v svobodo : Rabska brigada: 1998. {{COBISS|ID=75439872}}
#Lah, Borivoj: Štirikrat čez Sočo : osvobodilni boj primorskega ljudstva v brigadi Simona Gregorčiča: 1999. {{COBISS|ID=79524608}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002 ; Petelin, Stanko, 1924-1984: Deveti korpus slovenske narodnoosvobodilne vojske : 1943-1945: 1999. {{COBISS|ID=98889984}}
#Vresnik, Drago ; Jerkič, Branko: Zaščita in boj za svobodo : 1944-1945 : poveljstvo Vojske državne varnosti - 1. slovenska divizija Narodne obrambe, Prva brigada VDV - NO: 1999. {{COBISS|ID=103578368}}
#Grgič, Silvo: Zločini okupatorjevih sodelavcev : (monografija v treh knjigah). Knj. 3, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani: 2002. {{COBISS|ID=115962368}}
#Guštin, Damijan, 1955- ; Premk, Martin: Notranjski odredi : I. april 1942 - julij 1942, II. september 1942 - december 1942, III. december 1942 - maj 1943, IV. november 1943 - maj 1945: 2004. {{COBISS|ID=214757120}}

===Digitaliziran taboriščni tisk Knjižnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine===

* Dahavski poročevalec | 2. maj 1945, številka 1 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor
COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 3. maj 1945 | številka 2 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID:  | 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 4. maj 1945 | številka 3 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 5. maj 1945 | številka 4 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 7. maj 1945 | številka 5 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 | Dahavski poročevalec | 8. maj 1945 | številka 6 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 9. maj 1945 | številka 7 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 10. maj 1945 | številka 8 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 11. maj 1945 | številka 9 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 12. maj 1945 | številka 10 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 13. maj 1945 | številka 11 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 14. maj 1945 | številka 12 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 15. maj 1945 | številka 13 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 16. maj 1945 | številka 14 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  | Dahavski poročevalec | 17. maj 1945 | številka 15 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 18. maj 1945 | številka 16 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 20. maj 1945 | številka 18 [i. e. 17] | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 22. maj 1945 | številka 18 a [i. e. 18] | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 23. maj 1945 | številka 19 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 24. maj 1945 | številka 20 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 25. maj 1945 | številka 21 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 26. maj 1945 | številka 22 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 27. maj 1945 | številka 23 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 29. maj 1945 | številka 24 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 30. maj 1945 | številka 25 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 31. maj 1945 | številka 26 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 1. junij 1945 | številka 27 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 2. junij 1945 | številka 28 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 3. junij 1945 | številka 29 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* »Ne moremo z vami – toda ne pozabite nas&quot; | Avtor: | Božidar Pengov | Leto: | 3. junij 1945 | številka 29 - priloga | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 5. junij 1945 | številka 30 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* 3. junij 1945 | Jež za žico | 1. junij 1945 | številka 1 | Založnik: Kulturno-propagandni odsek Jugoslovanskega narodnega odbora | COBISS ID: 5180275 | Signatura: P3 TT 2 | Inventarna številka: 400000544  
* Vestnik | 28. maj 1945 | številka 1 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | Signatura: P3 TT 3
* Vestnik | 4. junij 1945 | številka 2 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | Signatura: P3 TT 3

Urednica Darja Urbanc, datum zadnje posodobitve 4. 12. 2023 

===Digitalizirana partizanska literatura Knjižnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine ===

Urednica Darja Urbanc, datum zadnje posodobitve 4. 12. 2023

*Partizan, naš slovenski partizan | Maks Ažnik (avtor); Bogomir Premelč (ilustrator) | 1944 | 21 str., ilustr., 22 cm | Propagandni odsek JPO IX. korpusa NOV in POJ | COBISS ID: 14284082 | D3 PT 23 | Inventarna številka: 300000023
*O vzgoji novega rodu | Ivan Bertoncelj - Janoš | 1944 | D3 PT 38 | Inventarna številka: 300000038
*Ob stoletnici rojstva pisatelja Josipa Jurčiča | France Bevk | 1944 | D3 PT 40 | Inventarna številka: 300000040
*Birokrat: skeč | 1945 | D3 PT 41 | Inventarna številka: 300000041
*Tako so nas učili   | Jože Bon | 194? | D3 PT 44 | Inventarna številka: 300000044
*Gospod Lisjak | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 1944 | D3 PT 46 | Inventarna številka: 300000046
*Pesmi | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 1944 | D3 PT 49 | Inventarna številka: 300000049
*Previharimo viharje | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 1942 | D3 PT 53 | Inventarna številka: 300000053
*Raztrganci | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 194? | D3 PT 54 | Inventarna številka: 300000054
*Borba proti tankom | 1944 | D3 PT 57 | Inventarna številka: 300000057
*Borbene vaje | 1944 | COBISS ID: 158749955 | D3 PT 58 | Inventarna številka: 300000058
*Borbene vaje posameznika | 1945 | COBISS ID: 96067072 | D3 PT 59 | Inventarna številka: 300000059
*Borimo se | Nikolaj Pirnat (umetnik) | 1944 | D3 PT 61 | Inventarna številka: 300000061
*Deklaracija nove jugoslovanske vlade maršala Tita | 1944 | D3 PT 91 | Inventarna številka: 300000091
*Borbene vaje. II, Desetina | 1944 | D3 PT 98 | Inventarna številka: 300000098
*Drugo zasedanje AVNOJ-a | 1944 | D3 PT 131 | Inventarna številka: 300000131
*Enotna vlada Jugoslavije | 1945 | D3 PT 143 | Inventarna številka: 300000143
*K. L. Mauthausen | Božo Flander - Florjan | 1944 | D3 PT 155 | Inventarna številka: 300000155
*Izbrane pesmi | Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 170 | Inventarna številka: 300000170  | Izbrane pesmi
*Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 171 | Inventarna številka: 300000171
*Ob stoletnici pesnikovega rojstva: 1844–1944 | Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 172 | Inventarna številka: 300000172
*Devet Gregorčičevih | Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 174 | Inventarna številka: 300000174
*Protiletalska obramba | Slavko Grum | 1943 | D3 PT 175 | Inventarna številka: 300000175
*Razstrelivo in njegov uporaba | Slavko Grum | 1943 | D3 PT 176 | Inventarna številka: 300000176
*Hej junaki | 1945 | D3 PT 179 | Inventarna številka: 300000179
*Kronika XIV. divizije | Vera Hreščak | 1944 | D3 PT 183 | Inventarna številka: 300000183
*Mauthausen | France Hribar - Savinjšek | 1943 | D3 PT 184 | Inventarna številka: 300000184
*Slovenska mati | Vinko Šumrada | 1944 | D3 PT 186 | Inventarna številka: 300000186
*Inženjerec. Št. 4 | 1945 | D3 PT 188 | Inventarna številka: 300000188
*Izbor pesmi in proze za naše prireditve. | I, Recitacije | 1945 | D3 PT 190 | Inventarna številka: 300000190
*Izjava treh osnovnih skupin v OF! | 1944 | D3 PT 192 | Inventarna številka: 300000192
*Izvlečki iz snovi političnih ur | 1945 | D3 PT 199 | Inventarna številka: 300000199
*Kaj je in kaj hoče Osvobodilna fronta slovenskega naroda | Oskar Šavli - Jakob | 1943 | D3 PT 204 | Inventarna številka: 300000204
*Poziv britanskega vojaškega zastopnika za Slovenijo majorja Jonesa oficirjem bivše Jugoslovanske vojske | William M. Jones | 1943 | D3 PT 211 | Inventarna številka: 300000211
*Pesmi | Karel Destovnik - Kajuh | 1944 | D3 PT 224 | Inventarna številka: 300000224
*Drugo zasedanje AVNOJ-a in slovenski narod | Edvard Kardelj | 1944 | D3 PT 243 | Inventarna številka: 300000243
*Klevete in resnica o komunizmu | 1944 | D3 PT 251 | Inventarna številka: 300000251
*Komunisti in vera | Edvard Kardelj | 1944 | D3 PT 263 | Inventarna številka: 300000263
*O današnjih glavnih nalogah | Edvard Kardelj | 1945 | D3 PT 266 | Inventarna številka: 300000266
*Na poti v svobodo | Ladislav Kiauta | 1944 | D3 PT 280 | Inventarna številka: 300000280
*Obtožujemo!: grozodejstva nemškega internacijskega taborišča | Ladislav Kiauta | 1944 | D3 PT 281 | Inventarna številka: 300000281
*Boj birokratizmu, karerizmu in drugim nezdravim pojavom! | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 283 | Inventarna številka: 300000283
*Dve leti Osvobodilne fronte: historiat | Boris Kidrič | 1943 | D3 PT 286 | Inventarna številka: 300000286
*Dve vojski, dva značaja in dva namena | Boris Kidrič | 1943 | D3 PT 295 | Inventarna številka: 300000295
*O graditvi narodne oblasti in slovenske državnosti v okviru federativne Jugoslavije | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 303 | Inventarna številka: 300000303
*Referat o politični vzgoji narodnih množic, o množičnem delu in organizacijskih vprašanjih Osvobodilne fronte | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 312 | Inventarna številka: 300000312
*3. leto Osvobodilne fronte | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 316 | Inventarna številka: 300000316
*Zavarovanje edinic na mestu | Mile Kilibarda | 1944 | D3 PT 319 | Inventarna številka: 300000319
*Ključ dogovorjenih znakov | 1944 | D3 PT 322/1 | Inventarna številka: 300000322
*Ključ dogovorjenih znakov. II | 1944 | D3 PT 322/2 | Inventarna številka: 300000322
*Mati | Mile Klopčič | 1944 | D3 PT 323 | Inventarna številka: 300000323
*Pesmi naših borcev. I | 1944 | COBISS ID: 1101844830 | D3 PT 325 | Inventarna številka: 300000325
*Pesmi naših borcev. II | 1944 | COBISS ID: 1101844830 | D3 PT 326 | Inventarna številka: 300000326
*Bataljon | Bogo Flander – Klusov Joža | 1944 | COBISS ID: 8015157 | D3 PT 327 | Inventarna številka: 300000327
*Gorenjski junaki | Bogo Flander – Klusov Joža | 194? | D3 PT 329 | Inventarna številka: 300000329
*Partizanski soneti | France Kosmač | 1944 | D3 PT 349 | Inventarna številka: 300000349
*Kriptografija: nauk o tajni pisavi | 1944 | D3 PT 371 | Inventarna številka: 300000371
*Kronike Toneta Veseljaka | 1944 | D3 PT 380 | Inventarna številka: 300000380
*Zavzemanje naseljenih mest | Ivan Lokovšek - Jan | 1944 | D3 PT 415 | Inventarna številka: 300000415
*Rab | Silverij Pakiž – S. Matejev | 1944 | COBISS ID: 57592833 | D3 PT 431 | Inventarna številka: 300000431
*Material | 1945 | D3 PT 433 | Inventarna številka: 300000433
*Naj pesem naša zadoni | 1944 | COBISS ID: 4902240 | D3 PT 472 | Inventarna številka: 300000472
*Partizanske pesmi | 1943 | COBISS ID: 130496515 | D3 PT 473 | Inventarna številka: 300000473
*Naša pesem | 1944 | D3 PT 491 | Inventarna številka: 300000491
*Naša prireditev. 1 | 1944 | D3 PT 494 | Inventarna številka: 300000494
*Naša prireditev. 1 | 194? | D3 PT 498 | Inventarna številka: 300000498
*Naše vojaške delavnice | 1945 | D3 PT 501 | Inventarna številka: 300000501
*Naši pesniki novemu rodu | 1943 | D3 PT 504 | Inventarna številka: 300000504
*Naši pesniki novemu rodu. Snopič 2 | 1943 | D3 PT 507 | Inventarna številka: 300000507
*Navodila za rušenje železnic | 1944 | D3 PT 534 | Inventarna številka: 300000534
*Nove žene | 194? | D3 PT 552 | Inventarna številka: 300000552
*Uporaba protioklopne puške in topa | 1943 | D3 PT 596 | Inventarna številka: 300000596
*Osnovni pojmi topografije in čitanje kart | 1944 | D3 PT 597 | Inventarna številka: 300000597
*Naša pesem | 1944 | COBISS ID: 130483971 | D3 PT 600 | Inventarna številka: 300000600
*Poveljevanje v borbi | 1943 | D3 PT 602 | Inventarna številka: 300000602
*Partizanska čitanka | 1944 | D3 PT 605 | Inventarna številka: 300000605
*Partizanska pesem | 1945 | COBISS ID: 93553408 | D3 PT 606 | Inventarna številka: 300000606
*Partizanska pesmarica | 1944 | D3 PT 609 | Inventarna številka: 300000609
*Partizanske | 194? | D3 PT 611 | Inventarna številka: 300000611
*Partizanske pesmi | 1944 | D3 PT 613 | Inventarna številka: 300000613
*Partizanske deklamovanke | 1944 | D3 PT 623 | Inventarna številka: 300000623
*Partizanska mati | Janez Perovšek - Pelko | 1944 | D3 PT 628 | Inventarna številka: 300000628
*Pravljica o Osvobodilni fronti | Janez Perovšek - Pelko | 1944 | D3 PT 630 | Inventarna številka: 300000630
*Pesmi | 194? | D3 PT 634 | Inventarna številka: 300000634
*Pesmi | 1944 | D3 PT 635 | Inventarna številka: 300000635
*Zbirka partizanskih pesmi | 194? | D3 PT 636 | Inventarna številka: 300000636
*Pesmi | 1944 | D3 PT 639 | Inventarna številka: 300000639
*Pesmi borcev XXXI. divizije | 194? | D3 PT 642 | Inventarna številka: 300000642
*Pesmi naših borcev | 1944 | D3 PT 644 | Inventarna številka: 300000644
*Domovi, ječe, gozdovi | Nikolaj Pirnat | 1944 | D3 PT 658 | Inventarna številka: 300000658
*Naša borba | Nikolaj Pirnat, France Mihelič | 1944 | COBISS ID: 13849234 | D3 PT 659 | Inventarna številka: 300000659
*Pijonirske igre | 1945 | COBISS ID: 2036204 | D3 PT 660 | Inventarna številka: 300000660
*Otroške narodne pesmi | 1945 | COBISS ID: 12131122 | D3 PT 661 | Inventarna številka: 300000661
*Gregorčičeva pesmarica | 1944 | COBISS ID: 7972149 | D3 PT 662 | Inventarna številka: 300000662
*Otroške pesmi | Makso Pirnik | 1944 | COBISS ID: 1295475 | D3 PT 663 | Inventarna številka: 300000663
*Pesmi za mladenke | 1944 | COBISS ID: 30572 | D3 PT 664 | Inventarna številka: 300000664
*Pesmi za mladenke | 1944 | COBISS ID: 7855544 | D3 PT 665 | Inventarna številka: 300000665
*Aki | Vitomil Zupan - Pit | 1944 | COBISS ID: 10494770 | D3 PT 667 | Inventarna številka: 300000667
*Pouk o streljanju z artilerijskimi orožji | 1944 | D3 PT 691 | Inventarna številka: 300000691
*Prešeren: glasnik naše borbe in naše svobode | 1945 | D3 PT 705 | Inventarna številka: 300000705
*Priročnik za diverzante | 194? | D3 PT 720 | Inventarna številka: 300000720
*Priročnik za telefonijo s pravilnikom za telefonsko službo NOV in PO Slovenije | 194? | D3 PT 722 | Inventarna številka: 300000722
*Registrirajte železniški promet | 194? | D3 PT 759 | Inventarna številka: 300000759
*Sabotaže | 1944 | D3 PT 770 | Inventarna številka: 300000770
*Saboterji tipa ''Bullit'' | Atepin | 1944 | D3 PT 771 | Inventarna številka: 300000771
*Samoizobraževanje oficirjev | 194? | D3 PT 772 | Inventarna številka: 300000772
*Pesmi | Tone Seliškar | 1944 | D3 PT 776 | Inventarna številka: 300000776
*Sovražnik: pesmi | Tone Seliškar | 1944 | D3 PT 777 | Inventarna številka: 300000777
*Seznam črk Partizanske tiskarne | 1944 | D3 PT 779 | Inventarna številka: 300000779
*Seznam črk grafike 11 A | 1944 | D3 PT 780 | Inventarna številka: 300000780
*Slovenija: priročnik za zemljepise | 1945 | D3 PT 796 | Inventarna številka: 300000796
*Slovenske partizanske pesmi | 1942 | D3 PT 800 | Inventarna številka: 300000800
*Srečanje: slika iz dnevov srečanja med Rdečo armado in NOV Slovenije | 1945 | D3 PT 808 | Inventarna številka: 300000808
*Stoletnica Prešernove »Zdravljice« | 1944 | D3 PT 874 | Inventarna številka: 300000874
*Strategija in taktika osvobodilne borbe | 194? | D3 PT 875 | Inventarna številka: 300000875
*Štirje bratje: skeč | 1945 | D3 PT 896 | Inventarna številka: 300000896
*Od Prešerna do danes: izbor recitacijskih tekstov | 1944 | D3 PT 907 | Inventarna številka: 300000907
*Partizanske pesmi: izbor pesmi za recitiranje  na naših prireditvah | 1944 | COBISS ID: 7974453 | D3 PT 908 | Inventarna številka: 300000908
*Govor mladim oficirjem NOV in POJ | Josip Broz - Tito | 1944 | D3 PT 911 | Inventarna številka: 300000911
*Vera je v nevarnosti | Danilo Milič | 1944 | D3 PT 973 | Inventarna številka: 300000973
*Beseda o Osvobodilni fronti | Jospi Vidmar | 1943 | D3 PT 988 | Inventarna številka: 300000988
*Pesmi padlim borcem | Oto Vrhunec - Blaž | 1944 | D3 PT 1049 | Inventarna številka: 300001049 |

===Kartoteka Muzeja novejše zgodovine===

Na enem skenu sta  dve kartici, naslednji sken je hrbtna stran teh dveh kartic. Če je naslednji sken spet prva stran nove kartice, pomeni, da prejšnji ni imel hrbtne strani, kjer pa je na hrbtni strani teksta več kot eno stran, pa je najprej le prednja stran (sama), potem pa dve kartici hrbtnih strani. -- Urban Pipan

[https://slov.si/doc/mnz.xlsx Excellovo tabelo spomenikov] je za prepis vsebine s posnetkov pripravil Miloš Kermavnar. -[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:34, 2. marec 2023 (CET), dopolnjeno --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:29, 23. marec 2023 (CET)

*[https://slov.si/mnz/akcije Akcije in borbe]
*[https://slov.si/mnz/celje Celje]
*[https://slov.si/mnz/gorica Gorica]
*[https://slov.si/mnz/novomesto Novo mesto]
*[https://slov.si/mnz/koper Koper]
*[https://slov.si/mnz/ljubljana Ljubljana]
*[https://slov.si/mnz/ljubljana_mesto Ljubljana mesto]
*[https://slov.si/mnz/murska_sobota Murska Sobota]
*[https://slov.si/mnz/koroska Koroška] -- rezervirano Stane Gradišnik
*[https://slov.si/mnz/gradnje Partizanske gradnje]
*[https://slov.si/mnz/posebnosti Posebnosti]
**[https://slov.si/mnz/spomeniki Spomeniki in plošče]
**[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni Spomeniki po vojni]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/celje Celje] -- Stane Gradišnik {{opravljeno}}
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/gorica Gorica]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/koper Koper]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/kranj Kranj]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/ljubljana Ljubljana]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/maribor Maribor]
*[https://slov.si/mnz/razno Razno]
*[https://slov.si/mnz/sovrazniki Sedeži sovražnih formacij]
*[https://slov.si/mnz/skladisca Skladišča]
*[https://slov.si/mnz/sole Šole]
*[https://slov.si/mnz/intendanca Trgovska mreža, intendanca]

==Ljubljana==

*''Ljubljana, mesto heroj: 30 let svobode''. Ur. Ivica Bozovičar idr. 1975 {{COBISS|ID=7534642}}
*Vilko Menard: ''Kronika NOB terenov Tržaška cesta - Kozarje in &quot;Lado Miklavc&quot; Vič, Brdo, Vrhovci''. Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=3867697}}  
*Ludvik Golob: ''Ljudje izpod Mokrca in Kureščka v NOB 1941-1945: [kronika krajevne skupnosti Golo-Zapotok]''. Ljubljana, 1983, 2001.
*[https://slov.si/doc/kronika_zb_ljubljana_2021.pdf ''Zbornik spominov in akcije: 80 let OF in upora''.] Ljubljana: Mestni odbor ZZB za vrednote NOB Ljubljana, 2021. {{COBISS|ID=61165059}}
*Pavle Lešnjak, Djuro Šmicberger: ''Uporni Bežigrad''. Ljubljana: SZDL, 1989 (Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 3).
*Gozdana Miglič: [https://slov.si/doc/spomin_je_moc.pdf ''Spomin je moč: Pomniki revolucije v občini Ljubljnana-Šiška.] 1985.
*[http://www.zeleniprstan.si/ Društvo Zeleni prstan Ljubljana]
*[https://www.dnevnik.si/1042735144 Drevesa na PST lahko tudi podarite ali posvojite.] ''Dnevnik'' 6. 5. 2016.
*[https://www.svobodnabeseda.si/nusa-kersevan-predsednica-drustva-zeleni-prstan/ Nuša Kerševan, predsednica društva Zeleni prstan.] ''Svobodna beseda'' 1996.
*Nejc Grilc: [https://www.delo.si/prosti-cas/rekreacija/zeleni-prstan-ljubljane/ Zeleni prstan Ljubljane.] ''Delo'' 4. 5. 2018.

==Gorenjska==

*''Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942-1945'' (1992). {{COBISS|ID=31206144}}
*Ivan Križnar: ''Jeseniško okrožje med nacistično okupacijo in NOB'' (2000). {{COBISS|ID=106096896}}
*Janez Gerčar: ''Begunje''. 1969 [https://znaci.org pdf]
*Jože Vidic: ''Beg z morišča''. Ljubljana: Borec, 1971. [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_1.docx 1. del], [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_2.docx 2. del], [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca1.pdf pdf 1] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca2.pdf pdf 2] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca6.pdf pdf 6] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca7.pdf pdf 7]
*Bogdan Osolnik in Svetko Kobal: ''Pokrajinska tehnika za Gorenjsko 1944--1945''. Ljubljana: ZB NOB, 1998. [https://slov.si/doc/pokrajinska_tehnika_za_gorenjsko.pdf pdf], na voljo tudi docx
*Marijan Masterl: [https://slov.si/doc/marijan%20masterl%20osolnik.pdf Skupaj sta padla v partizanih istega dne, pa vendar vsak sebi.] ''Loški razgledi''  37 (1990), 314.
*Marko Vraničar: [https://slov.si/doc/marko%20vrani%C4%8Dar%20pokopali%C5%A1%C4%8De%20v%20loki.pdf Partizansko pokopališče v Lipici.] ''Loški razgledi''  57 (2010). 287–292.
*Januš Šivic: ''Zgodovina železniškega mosta v Mostah in z njim povezanih dogodkov''. Žirovnica, 2022. {{COBISS|ID=107300099}} 
*Franc Legat: [https://slov.si/doc/legat_uprli_smo_se.pdf ''Uprli smo se''.] Zabreznica, 2010. 48 str.
* Irena Jereb Filipič, Milena Sitar idr.: [https://slov.si/doc/sitar_solstvo.pdf ''Ti si mene naučila brati: Partizansko šolstvo na Žirovskem, v Poljanski dolini in zgornjem delu Selške doline''.]  Ljubljana: Modrijan, 2018.
* Bogdan Osolnik: ''Posvetovanje gorenjskih aktivistov OF na Jelovici, 13.-15. maja 1944''. --- Miroslav Stiplovšek: ''Razvoj in delovanje organizacij OF v kamniškem okrožju spomladi 1944.'' Domžale: Občinska konferenca SZDL Domžale, Kulturna skupnost Domžale, 1984 (Ob XV. zboru gorenjskih aktivistov v Mengšu).
*Franc Ekar: [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1962_02.pdf#page=85 Partizanska kurirska pot.] ''Planinski vestnik'' febr. 1962. 83&amp;ndash;86.
*Marko Pintar: [https://bb.si/f/docs/diplomska-dela/pintar_marko_1.pdf Dražgoška bitka.] Diplomska naloga, 2015.
*Gorenjska partizanska pot [Kartografsko gradivo] + Dnevnik z Gorenjske partizanske poti. 1965, 1981.
*[https://slov.si/doc/kolesarski_maraton_1980.pdf ''Kolesarski maraton ob pomnikih padlih borcev in talcev NOV''.] Hrastje Prebačevo: Športno društvo Jakob Štucin - Kolesarska sekcija, 1980.
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Stolpersteine_in_Ljubljana Stolpersteine in Ljubljana.] Wikimedia Commons.
*''Spominska obeležja NOB občine Kamnik: Ob trideseti obletnici osvoboditve''. 1975. (Slovanka RP M C 3612) 
*[http://www.slov.si/doc/kamniski_spomeniki.pdf ''Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik''.] ZZB NOV, 1988. {{opravljeno}}
*Danijel Kaštrun: ''Kronika župnije Sela pri Kamniku: 1903-2016''. 2017 (dostopno samo v knjižnici F. Balantiča v Kamniku).
*''Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini'', 1979. {{opravljeno}}
*''Od spomenika do spomenika v občini Tržič''. Tržič, 1981 {{opravljeno}}
*Spomeniki NOB in ljudske revolucije, grobovi in grobišča borcev NPV, talcev in žrtev fašističnega nasilja v občini Jesenice. Kranj: Zavod za spomeniško varstvo, februar 1982. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/ks_blejska_dobrava.pdf KS Blejska Dobrava]
**[http://slov.si/doc/ks_dovje_mojstrana.pdf KS Dovje-Mojstrana]
**[http://slov.si/doc/ks_hrusica.pdf KS Hrušica]
**[http://slov.si/doc/ks_javornik_koroska_bela.pdf KS Javornik - Koroška Bela]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_plavz.pdf KS Jesenice Plavž]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_mezakla.pdf KS Jesenice Podmežakla, Mežakla]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_sava_zelezarna.pdf KS Jesenice Sava, Železarna]
**[http://slov.si/doc/ks_kranjska_gora.pdf KS Kranjska Gora]
**[http://slov.si/doc/ks_planina_pod_golico.pdf KS Planina pod Golico]
**[http://slov.si/doc/ks_ratece_planica.pdf KS Rateče-Planica]
**[http://slov.si/doc/obcina_zirovnica.pdf Občina Žirovnica]
*''Gorenjska v borbi za svobodo'', 1&amp;ndash;5 (1959&amp;ndash;1961) [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5H3L469/7e643f12-e881-404f-a5d7-12ed1efdd0f1/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GWBX8UL1/dfc86fc9-d01f-4a80-a514-18ae3192224e/PDF dLib 2] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OUHNN2M7/02bbc9be-c215-42d0-87f1-c55cc56aba51/PDF dLib 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2QHK1Y8/9fa35bdb-faa4-49b5-82ae-999218529b13/PDF dLib 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YXTXRAVT/72245bab-4e09-4a38-acce-dc90048eb1f1/PDF dLib 5]
*Mina Mušinović: ''Javni spomeniki 19. in 20. stoletja na Gorenjskem''. Doktorska disertacija, 2013.
*Alojz Kos: Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica. ''Radovljiški zbornik'' 1990. {{opravljeno}}
*Stane Krapež. ''Pomniki NOB na Škofjeloškem''. Ljubljana: Borec, 1986. {{COBISS|ID=5854265}}
*[https://zbnobskofjaloka.weebly.com/spomeniki-nob-na-scaronkofjeloscaronkem.html Spomeniki NOB na Škofjeloškem]: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas, Žiri. {{opravljeno}}
*''Ne pozabite nas: Obeležja svobode: Spomini in spomeniki''. Ur. Mirjan Trampuž idr. Mengeš: Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Občine, 2016. {{opravljeno}}
*''Pomniki NOB v občini Kranj''. Ur. Pavle Bajželj idr. Kranj: ZZB NOV Kranj, 1975. {{opravljeno}}
*Sonja in Jože Mirtič: [http://slov.si/doc/nepozabimopreteklosti.pdf Ne pozabimo preteklosti.] ZB Dovje-Mojstrana, 2008. {{opravljeno}}

== Primorska==

*[http://www.zb-koper.si/publikacije.html Partizanske publikacije ZB Koper]
*[https://znaci.org/00003/720.htm ''Križani v boju za svobodo''.] Križ pri Trstu, 1975. [https://znaci.org/00003/720.pdf pdf]
*Viktor Volčjak: ''Bolnica &quot;Franja&quot;''. Ljubljana: Borec, 1960 (Dokazi, 3).
*Alojz Zidar: Doživetja tigrovca, partizana. Koper in Trst: Založba Lipa in Založništvo tržaškega tiska, 1987. 261 str.
*Primož Plahuta: Italijanska ofenziva na Nanosu aprila 1942. ''Mladika'' 8&amp;ndash;9 (2022). 8&amp;ndash;14. 
*Silvo Fatur: ''Zgodba o TIGRu''. Koper: Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij Organizacije TIGR Primorske, 2007.
*Tomaž Pavšič: ''Spomeniki v Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini''. Trst: Konzulat RS, 1997. [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk1.pdf 1. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk2.pdf 2. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk3.pdf 3. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk4.pdf 4. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk5.pdf 5. del].  
*[https://www.spomeniki.org/monuments/ Arhiv spomenikov.] Slovenska kulturna in gospodarska zveza, Trst, 2020.
*[http://www.anpits.it/o-44.php?lang=SLO ''0-44''.] Associazione Nazionale Partigiani d'Italia - Comitato Provinciale di Trieste / Vsedržavno Združenje Partizanov Italije - Tržaški Pokrajinski Odbor. 2013-
*Franc Rado Jelerčič: ''Mihaela Škapin-Drina in Veliko Polje''. Nova Gorica, 2007.
*Jožko Martelanc: ''Goriška fronta 1943''. Nova Gorica: Območno združenje borcev in udeležencev v NOB Nova Gorica in Organizacijski odbor za praznovanje 60-letnice Goriške fronte. Šempeter pri Gorici, 2003.
*''Zbornik razprav o zgodovini Renč: Ob 750-letnici prve znane pisne omembe kraja Renče leta 1256''. Ur. Miran in Radivoj Pahor. Renče; Vogrsko: Občina, 2010.
* ''Ljudje in kraji ob Pivki''. Ur. Simon Fatur. Kulturna skupnost Postojna, maj 1975. 344 str. 
*Karlo Černic: [http://www.comune.doberdo.go.it/portale/export/sites/doberdo/allegati/archivio_file/varie/nocemo_pozabiti_non_vogliamo_dimenticare.pdf Nočemo pozabiti.] Doberdob, 1995 in 2015.
*[https://it.wikipedia.org/wiki/Pietre_d%27inciampo_in_Friuli-Venezia_Giulia Pietre d'inciampo in Friuli-Venezia Giulia.] Wikipedia.
*[http://www.cnj.it/PARTIGIANI/garibaldi_scotti.htm Partigiani italiani in Jugoslavia.]
*[[:c:https://Category:Monuments and memorials in Friuli-Venezia Giulia]]
*[[:c:Category:Stolpersteine_in_Trieste]]
*[[:c:Category:Stolpersteine in province of Gorizia]]
*[[:c:Category:Stolpersteine in Doberdo del Lago]]
*[http://www.lintver.it/cultura-paesi-quintaparte.html Le due grandi guerre.] 
*Jurij Fikfak: Simboli in ritualne prakse spora in sožitja: Nekateri italijansko-slovenski diskurzi. ''Studia ethnologica Croatica'' 21 (2009). 355-387.
* Miloš Kermavnar: [http://slov.si/doc/gorisko.xlsx Še 62 obeležij za Goriško], avgust 2020. [xlsx datoteka]
* Vili Prinčič: ''Štandrež v duhu NOB''. Štandrež, 2008. INZ, SAZU
*''Krajevni leksikon  Slovencev v Italiji. 1: Tržaška pokrajina'', 1990; ''2: Goriška pokrajina'', 1995. OHK
* ''K spomenikom NOB v občini Postojna''. Ur. Cveto Bajc idr. Postojna: ZSMS, 1981. 
* Borut Klabjan: [https://www.academia.edu/38636313/_Our_Victims_Define_Our_Borders_Commemorating_Yugoslav_Partisans_in_the_Italo-Yugoslav_Borderland?email_work_card=thumbnail-desktop &quot;Our Victims Define Our Borders&quot;: Commemorating Yugoslav Partisans in the Italo-Yugoslav Borderland.] Academia.edu.
* Nelida Silič-Nemec: ''Javni spomeniki na Primorskem: 1945-1978''. Trst, 1982. {{COBISS|ID=12973569}}
*Ciril Zupanc: Pomniki NOB v občini Tolmin. ''Tolminski zbornik'' 1975. 125&amp;ndash;28.
*Marjan Rutar. ''Spomeniki in obeležja NOB'' na Primorskem. 2014. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/rutar1.pdf Uvod]
**[http://slov.si/doc/rutar2.pdf Občina Brda]
**[http://slov.si/doc/rutar3.pdf Kanal ob Soči]
**[http://slov.si/doc/rutar4.pdf Miren-Kostanjevica]
**[http://slov.si/doc/rutar5.pdf Nova Gorica]
**[http://slov.si/doc/rutar6.pdf Renče-Vogrsko]
**[http://slov.si/doc/rutar7.pdf Vrtojba]
*[http://www.sezana.si/dokument.aspx?id=4967 SEZNAM NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE PO NASELJIH V OBČINI SEŽANA.]
*[http://burntinmemories.eu/sl/spominska-obelezja Spominska obeležja.] Burnt in memories. (Požgane vasi Mačkolje/Caresana, Miren pri Novi Gorici, Šmarje pri Kopru in Žejane.)
* Rok Uršič in Jelka Peterka: [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti.pdf ''Čas človečnosti: Partizanske sanitetne postaje med narodnoosvobodilnim bojem v Posočju''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB, 2016. [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] {{opravljeno}}
* Rok Uršič: [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami.pdf ''Ilka Devetak Bignami in njen čas''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2018. [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] {{opravljeno}}
* {{Navedi knjigo|title=Oblaki nad sončno deželo|last=Šinkovec|first=Črtomir|publisher=Borec|year=1963|location=Ljubljana|cobiss=2133512|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0XL1P6C1}}

==Notranjska==

*Slavko Malnar: ''Čabarske žrtve fašizma''. Čabar, 2009.  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_1.pdf pdf 1]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_2.pdf pdf 2]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_6.pdf pdf 6]
*Damijan Guštin, Martin Premk: ''Mi pa nismo se uklonili''. ZZB NOB Cerknica in Odbor skupnosti borcev Notranjskih odredov, 2006.
* Karol Mikulič: ''Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje; Krimski bataljon-Ogenjca-Jelenov Žleb''. 2000.
Tadeja Tominšek Čehulić idr.: [https://www.sistory.si/11686/44683#page=340 Sledi bitke pri Jelenovem Žlebu v virih in javnih razpravah.] ''Kronika'' 66/3 (2018).
*Jože Simšič - Jelen: ''Iz vojne v svobodo'': [spomini]. 2015.
*France Šuštaršič: ''Vražji vrtec''. Borec, 1962 (Dokazi, 8).
*[http://obelezja.wordpress.com Cerknica.org Obeležja okrog Cerknice.]
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice1.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom''.] SZ, 2009.
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice2.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic in civilnega taborišča pod Snežnikom na hrvaški strani meje, 2''.] Logatec: SZ, 2014.
*Jože Tekavec: ''Dnevi preizkušnje: Spomini 1941-1945''. Velenje: Občinski odbor ZZB  NOV Velenje, 392 strani.
*''Notranjski listi'' I, II in III (1977, 1981 in 1986). Ur. Janez Šumrada. {{COBISS|ID=3503968}} {{COBISS|ID=19372545}} {{COBISS|ID=36115713}}

==Dolenjska==

*Tone Urbas, Jernej Zabukovec: ''Ko so gorele naše vasi''. Kočevje, 2002 (o požigu loških hiš).
*Damijan Guštin: ''Osvoboditev Kočevske''. Pokrajinski muzej Kočevje, 2005.
*Velimir Kraševec-Igor: ''Deveta SNOU brigada &quot;Kočevska&quot;''. Odbor borcev Zapadnodolenjskega odreda-9. SNOU brigade &quot;Kočevske&quot; ob 40. obletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Kočevje, 1963.
*Karol Osredkar-Dimež: ''Javorovica''. Ljubljana: Odbor borcev V. SNOUB Ivan Cankar, 1979.
*''50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini: 1906-1956''. Ur. Andrej Arko. Ribnica, 1956. {{COBISS|ID=1321075}}
*Jože Peskar: ''Dolenjski odred''. Ljubljana, 1976 {{COBISS|ID=5421568}} [https://hugepdf.com/download/untitled-5affe4a00ee32_pdf pdf]
*''Gradivo za topografijo NOB: 1. Bela krajina''. 201 f. + zemljevid, 2. ''Poljanska dolina''. 2 zv. 411 f. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja: Muzej narodne osvoboditve LRS, 1958-1959.
*Aleksander Gala: ''[https://slov.si/doc/ogenjca.pdf Ogenjca: Tragedija partizanskih ranjencev]''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;2015. 
*''Šentjanž 1941-1945: Nemirna Mirnska dolina in Posavje 1941''. Ur. Milan Gorjanc. Šentjanž: ZB za vrednote NOB Sevnica in KS Šentjanž ob 80 letnici, 2021. 
*''Šepet časa: Zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej''. Ur. Stanko in Elizabeta Kušljan. 2002 {{COBISS|ID=11017271}}
*''Da bi v pozabo ne zbrisal jih čas''. Ur. Jože Muhič idr. Dolenjske Toplice: Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu, 2006. 
*[https://slov.si/doc/suhor_spomeniki.pdf Spomeniki in spominska obeležja NOB Suhor pri Metliki], 2020. 
*[Franjo Levstik:] ''SPOMINSKA ZNAMENJA, SPOMENIKI GROBIŠČA, SPOMINSKA OBELEŽJA na območju občine RIBNICA''. Ribnica: ZDRUŽENJE BORCEV NOV, Občina Ribnica, 1987. Tipkopis, 46 strani. 
*Lado Ambrožič Novljan, Vida Brest: ''Jelenov Žleb''. [Tu: Spominska obeležja na območju krajevne organizacije ZB Ribnica, str. 42.] Ljubljana: Komunist, 1983 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 33). 
* ''Album spomenikov NOV v občini Ribnica''. Rokopis (pred 1971).
* [http://docplayer.si/186957946-Padli-borci-in-%C5%BErtve-fa%C5%A1isti%C4%8Dnega-nasilja-iz-krajevne-skupnosti-%C5%A1entvid-pri-sti%C4%8Dni.html Padli borci in žrtve fašističnega nasilja iz Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični.]
*''Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje''. Ur. Franc Štibernik. Grosuplje: Združenje borcev za vrednote NOB, 2019. [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-1.pdf 1. del] -- {{opravljeno}} [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-2.pdf 2. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-3.pdf 3. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 4. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 5. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-6.pdf 6. del.] 376 str.
*[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-85GKF834 ''Pomniki NOB v občini Grosuplje''.] Ur. Lojze Kikelj. 1987
*Ema Muser: ''Spomeniki naj govore: Zbornik spomenikov NOB v občini Novo mesto'', 1972.
**[https://www.slov.si/doc/dsc04388.jpg zemljevid novomeških spomenikov] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf pdf] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.txt txt]
*''[http://slov.si/doc/po_belokranjskih_partizanskih_poteh.rtf Vodnik po belokranjskih partizanskih poteh]''. Ur. Zvonko Rus. Metlika, Črnomelj: Svet za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri občinskih konferencah SZDL, 1984.
*''Začetki NOB na Kočevskem in Obkolpju''. Ur. Zdravko Troha. Zal. Občina Kočevje in Združenje borcev NOV Kočevje, 1997.
*[http://www.zb-nob-nm.si/spominska-obelezja/predstavitev/ko-zb-bircna-vas.aspx Spominska obeležja KO Birčna vas.]
* Irena Škufca: ''Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem'', 2005. {{COBISS|ID=222246656}}
*[http://www.zb-kocevje.si/obcine.htm Spomeniki NOB na Kočevskem.]
* Primož Šmajdek:[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spomeniki%20NOB%20na%20Dolenjskem Spomeniki NOB na Dolenjskem.]

==Koroška==

*Valentin Hauser: Vergessene Wahrheiten: ''Die NS- und Kriegszeit in Kärnten, die Vertreibung der Kärntner Slowenen, die Saualm-Partisanen – Zeitzeugen und deren Nachkommen berichten'' (2022).
*[https://erinnernvillach.com/kaerntner-sloweninnen/ Kärntner SlowenInnen.] Erinnern Villach: Niemals vergessen. 
*Biseri naše kulturne krajine:
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-crna-na-koroskem.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Črna na Koroškem.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-dravograd.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Dravograd.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-mezica.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Mežica.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-mislinja.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Mislinja.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-muta.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Muta.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-podvelka.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Podvelka.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-prevalje.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Prevalje.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-radlje-ob-dravi.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Radlje ob Dravi.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-ravne-na-koroskem.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Ravne na Koroškem.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-ribnica-na-pohorju.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Ribnica na Pohorju.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-mestni-obcini-slovenj-gradec.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v Mestni občini Slovenj Gradec.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-vuzenica.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Vuzenica.] 
*[https://otoki.partizani.at/index.php ''Otoki spomina / Gedenkinseln'':] Partizanska spominska obeležja na južnem Koroškem / Gedenkstätten für die Partisanen in Südkarnten. Ur. A. Mohar. Celovec: Drava, 2018. 258 str.
*[https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Stolpersteine_in_K%C3%A4rnten Liste der Stolpersteine in Kärnten]. Wikipedia.
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Monuments_and_memorials_to_victims_of_National_Socialism_in_Austria Spomeniki žrtvam nacionalsocializma v Avstriji]
* Ludvik Pušnik: ''Po poteh spomina. Spomeniki in znamenja 20. stoletja na območju Občine Dravograd''. Dravograd, 2008.
* ''Kulturni spomeniki in njihovo sporočilo v našem kraju: Raziskovalna naloga''. Dravograd: OŠ Neznanih talcev, 1993.
* [[:c:Category:Stolpersteine in Klagenfurt|Spotikavci v Celovcu, Wikimedijina Zbirka]]
*''Padlim za svobodo: Pomniki protifašističnega boja na Koroškem = Den Gefallenen für die Freiheit: Gedenkstätten des antifaschistischen Kampfes in Kärnten''. Ur. Borut Marjan Storm in Črtomir Zorec. Celovec: Drava; Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1987. {{COBISS|ID=1732893}}
*[http://www.kleindenkmaeler.at/kategorija/pomnik Pomnik (Slovenija - Koroška).] Biseri naše kulturne krajine.
* Jože Potočnik: ''Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec''. Slovenj Gradec, 1985. {{COBISS|ID=5912889}}
*Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd: ''Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini''. Ravne na Koroškem: Zveza združenj borcev NOV RS, Občinski odbor, 1990.
*''Spominu žrtev iz Mežiške doline 1941-1945''. Ur. Pavle Cesar in Alojz Krivograd. Ravne na Koroškem: Občinski odbor ZZB NOV, 1984.

==Zasavje in Posavje==
*Ivan Vidali: ''Kamniško zasavski odred'' (1989, 2018). {{COBISS|ID=293683712}}
*Aleksandra Forte: ''Spomeniki Zasavja: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje''. Trbovlje: Zasavski muzej, 2002. {{COBISS|ID=118786048}} {{opravljeno}}
*''Trbovlje: Pomniki našega boja''. Ur. Ado Naglav. Trbovlje, 1983. {{COBISS|ID=3346141}}
*Stane Mrvič in Janez Kos: ''Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju občine Sevnica''. Sevnica: SZDL, 1989.
*''[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-PH3JFEAH/183c04ca-38e6-4c96-a590-83d564926f1e/PDF Litijski zbornik]'' NOB, 1969. {{COBISS|ID=490569}} {{opravljeno}}
*Jože Štrukelj-Izidor: ''Minerci Dolenjskega odreda v Zasavju leta 1944''. Ljubljana, 2001. {{COBISS|ID=111972864}}
*''Kaplje preteklosti: pregled spomenikov in spominskih obeležij delavskega gibanja in NOB v občini Zagorje'' (1987). {{opravljeno}}
*''Čas beži &amp;ndash; spomin živi'' (cedejka). Ur. Polde Pavšek, Ivan Železnik, Miloš Prosen, Jože Marn. ZB Zagorje, 2010. [https://slov.si/doc/zagorje.avi avi] {{opravljeno}}

==Štajerska==

*Božidar Flajšman: ''Podsreda, zgodbe z razglednic'', 2017.
*Franc BUT - Branko: ''Zapisi o osvobodilnem gibanju pod Bočem'', 1983 {{COBISS|ID=2378504}}
*Ivan GROBELNIK - Ivo: ''Harmonika, škarje in Stari pisker'', 2004 {{COBISS|ID=216936448}}
*Ivan GROBELNIK - Ivo: ''Stari pisker, resnica in laži'', 2010 {{COBISS|ID=250783488}}
*''Med Bočem in Bohorjem'', 1984 {{COBISS|ID=14731009}}
*Daniel SITER: ''Rogaška Slatina pod kljukastim križem'' {{COBISS|ID=80553219}}
*Andrej MAVRI: ''Laško pod kljukastim križem'' {{COBISS|ID=284434432}}
*Milan KOSTEVC: ''Kozjanski odred 35 let'' {{COBISS|ID=5126912}}
* Stane TERČAK: ''Celjski Stari pisker'', 1959  {{COBISS|ID=30726145}} (in še več izdaj)
* Stane TERČAK: ''Frankolovski zločin''. 1971 {{COBISS|ID=88117}}
*[https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/42530/ZRE%C5%A0KI%20TALCI.pdf ''Zreški talci: kdo so in od kod so prišli''.] Ur. Martin Mrzdovnik. Zreče, 2016. {{COBISS|ID=283596800}}
*Tone Kregar: ''Vigred se povrne: druga svetovna vojna na Celjskem''. Celje: MNZ, 2009.
* Franc Bratkovič (ur.): ''80 let pozneje: Zapisi spominov na NOB in upor v Cerkvenjaku in okolici. Cerkvenjak, 2021.
*Marija Šauperl (ur.): [https://slov.si/doc/sauperl_cafa.pdf ''Bolnišnica Cafa''] (2017).
*Janko Kšela: [https://slov.si/doc/ksela_lenart.pdf ''NOB v občini Lenart v Slovenskih goricah''] (2022).
*Tone Ferenc: [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/3742/4109/ Okupatorjevi dokumenti o diverzantskih akcijah in partizanskih bojih na Štajerskem leta 1941.]
*[https://slov.si/doc/zbornik_sentilj.docx ''Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1918-2018''.] Ur. Bruno Jelenko idr. Šentilj: Domovinsko društvo generala Maistra, 2017. 
*Naši kraji v narodnoosvobodilni vojni. ''Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1908-2018''.  Ur. Bruno Jelenko idr. Šentilj: Domovinsko društvo generala Maistra, 2017. 52-73. {{COBISS|ID=93341697}}
*Rado Zakonjšek - Cankar: ''Velika preizkušnja, prispevek k zgodovini NOV v Savinjski dolini 1941-1945''. Ljubljana: Borec, 1977.
*Marjan Toš: ''Osrednje Slovenske gorice 1941-1945: med odporom in okupatorjevim nasiljem: (ob 80-letnici ustanovitve OF slovenskega naroda)''. Lenart: Združenje za vrednote NOB, 2021.
*''Padli v ognju revolucije''. Krško: Zveza NOV občine Krško, 1971.
*Drago Novak, Ivo Orešnik, Herman Šticl: ''Pomniki NOB v Slovenskih Goricah in Prekmurju''. Murska Sobota: Pomurska založba, 1985. 468 str.
*Pina Špegel: ''Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj''. Šoštanj: Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem, 2021.
*Marjan Toš: ''Voličinsko območje in Slovenske gorice v okupirani Štajerski 1941--1945''. Združenje za vrednote NOB Lenart, 2019.  44 str.
*Ptujsko: Ciglenečki, Marjeta: Umetnostnozgodovinski pogled na spominska obeležja 20. stoletja na ptujskem območju. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 146-159.&lt;br&gt;Družbeni dogovor o varstvu, urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter spominskih obeležij narodno-osvobodilne vojne na območju občine Ptuj. V: Uradni vestnik občin Ptuj in Ormož, št. 13, 15. julij 1982, str. 75-80.&lt;br&gt; Evidenčni kartoni spominskih obeležij iz zgodovine delavskega gibanja in NOB iz arhiva Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj.&lt;br&gt; Kotnik, Doroteja: Javni spomeniki na Ptuju med leti 1918-2014 (diplomska naloga), Maribor, 2015.&lt;br&gt; Po poteh krajev spomina – spomeniki in spominska obeležja 20. stoletja na območju nekdanje ptujske občine. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 173-198.&lt;br&gt; Rojic, Vida, Šuligoj, Ljubica: Vodnik po sledovih boja za socializem in narodno osvoboditev v ptujskem okraju, Ptuj, 1982.&lt;br&gt; Prašnički, Martin, Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan, Cirkulane, 2013.&lt;br&gt; Toplak, Bogomir, Kolar, Jadviga:  Zveza borcev za vrednote NOB Gorišnica. V: Gorišnica skozi čas, Maribor 2013, str. 357-361.&lt;br&gt; Žnidarič, Marjan: Spominska obeležja narodnoosvobodilnega boja. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 138-145.
*[https://365.rtvslo.si/arhiv/duhovni-utrip/174844990 Tlakovci spomina v Mariboru. Rtvslo.si 4. 2. 2022.]
*[https://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Stolpersteine_in_Slowenien&amp;stable=0 Stolpersteine in Slowenien]. Wikpedia.
* ''Bohor v borbi''. Ur. Rado Kozole idr. Krško: Občinski odbor ZZB NOV, 1977.  {{COBISS|ID=8614305}}
* ''Padli v ognju revolucije''. Krško: Zveza borcev NOV, 1971. 246 str. {{COBISS|ID=501321}}
*''Zbornik spominskih obeležij narodnoosvobodilnega boja v občini Maribor-Tezno''. Maribor: OK SZDL in SO Maribor-Tezno, 1987.
*Stane Špegel: ''Velenjski spomeniki'', 2007. (razglednice)
*Mara Topolovec: ''Spomeniki revolucije''. Velenje, 1966. 
*Ana Lucija Ružič, Polona Ružič: ''Izbor Topografije javnih spomenikov po letu 1945 v Šaleški dolini'' (brez mesta Velenje), 1998. 
*Ana Lucija Ružič, Polona Ružič: ''Topografija javnih spomenikov po letu 1945 v Velenju'', 1994.
*''Dokumentacija o ureditvi spominskega parka XIV. divizije na Graški gori - gori jurišev'', 1997.
*Stanislava Rozenstein-Žnidar, Leopold Supin, Darko Repenšek: ''Pregled stanja naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Zgornje Savinjske doline''. Upravna enota Mozirje, 1998.
* ''Spomeniki in spominska obeležja v občini Žalec''. Žalec: Občinska kulturna skupnost, 1986.
*''Po Kozjanskem od Sotle do Gračnice: Pohodi v soncu, vetru, dežju, snegu in metežu: 1974-2014''. Laško: Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije, 2014.
*  Oskar Štern, Tone Vrhovšek, Jože Koropec: ''Po poteh spomenikov in obeležij NOB na framskem področju''. 1985.
*Bert Savodnik: ''Zadrečka dolina v uporu 1941--1945''. Bočna, 2008.
*Janez Kos, Stanislav Mrvič: ''Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica'', 1989. {{opravljeno}}
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_desni_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje desnega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. {{opravljeno}}
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_levi_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje levega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. {{opravljeno}}
* Doroteja Kotnik: ''[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54053 Javni spomeniki na Ptuju med leti 1918 in 2014]'': Diplomsko delo, 2015. In: [https://dk.um.si/Dokument.php?id=79048 pdf]
*Božo Jordan: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IL3JGDGY Savinjska planinska pot.] ''Savinjski zbornik'' 1983. 333&amp;ndash;38.
*[http://zb-nob-zgornja-savinjska.si/spomeniki-grobisca-in-spominska-obelezja-nob/spomeniki-grobisca-in-spominska-obelezja-nob-na-obmocju-krajevne-organizacije-solcava/ Spomeniki, grobišča in spominska obeležja NOB]: Bočna, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava.  ZB NOB Zgornje Savinjske doline.
*Mira Petrovič in Stanko Lepej. [http://www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/spomeniki-nob-na-ptujskem.html Spomeniki NOB na Ptujskem.] Kamra, 2016.
*Tina Lovrec: [https://dk.um.si/Dokument.php?id=103635 Pohod XIV. divizije v likovnih upodobitvah in javnih spomenikih.] Maribor: FF, 2016 (mag. diploma).
*''Liboje 25 letnica &quot;Svobode&quot; 1929-1954''. Ur. Drago Predan. Izdal Upravni odbor Svobode Liboje (1955).

==Prekmurje==

*[https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174884693 Slovenska kronika (rtvslo.si)] 3. 7. 2022 (o judovskih tlakovcih spomina in pokopališču v Lendavi).
*[https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Stolpersteine_im_Prekmurje Liste der Stolpersteine im Prekmurje]. Wikipedia.
*Ivana Borovič: [https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120863&amp;lang=slv ''Javni spomeniki in skulpture v Murski Soboti  med letoma 1919 in 2019''.] Diploma, 2020.

==Zbirka Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem==

*Kreft, Ivan: Prlekija v boju za svobodo
*Pahor, Milan: Bazovica (6. IX. 1930 - 6. IX. 1980)
*Štucin, Ana: Cerkljansko v narodnoosvobodilnem boju
*Cerkno
*Klun, Albert: Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni
*Kos, Janez: Spopad na Zaloški cesti 24.aprila 1920
*Stari pisker
*Kos, Janez: Tiskarna Podmornica
*Ustanovitev komunistične stranke v Sloveniji 11. IV. 1920
*Jarc, Janko: Črnomelj in okolica v osvobodilni vojni in revoluciji; Spomeniki in spominska znamenja v Črnomlju in okolici; Spomeniško varstvo v Beli Krajini
*Pahor, Milan: Drugi tržaški proces (Pino Tomažič in soborci)
*Pionirski odred Ratitovec
*Kos, Janez: Rašica, prva slovenska požgana vas; Spomeniki narodnoosvobodilnega boja na območju delovanja Rašiške čete
*Ževart, Milan: Stranice pri Frankolovem
*Zgodovinska vloga Osvobodilne fronte
*Jan, Ivan: Dražgoška bitka
*Kos, Janez: Gramozna jama
*Deželak-Barič, Vida: Konferenca Komunistične partije Slovenije na Cinku julija 1942
*Jan, Ivan: Okrogelska jama
* Ptuj in okolica v boju za osvoboditev
* Slovenci, španski borci
*Štefe, Franc: Udin boršt
* Dobrnič [ob 40-letnici 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze]
*Kovač, Irena; Liška, Janko: Dolomitska republika
*Dolomitska republika
*Jelenov žleb
*Križnar, Ivan: Spominski park Trebče
*Lajh, Emil: Stari pisker
* Šebreljsko v NOB
* Turjak
*Troha, Nevenka; Omahne, Branko: Gladovna stavka revirskih rudarjev
*Pohar, Lado: Partizanski dnevnik
*Šinkovec, Stane: Begunje
*Lah, Avguštin: Kokra
*Ferenc, Tone: Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani
*Cilenšek, Rado; Koren, Jože: Osvoboditev Trsta
*Kuhar, Peter: Petanjci - vrt spominov
*Ferenc, Tone: Poslednji boj na poljani
* Pot spominov in tovarištva
*Čepič, Zdenko: Ustanovitev prve slovenske narodne-ljudske vlade v Ajdovščini
*Vovk Čepič, Taja: Zlet &quot;Svobode&quot; v Celju
*Stiplovšek, Miroslav: Ljudskofrontni shod na Taboru nad Ihanom 23. maja 1937; Tabor nad Ihanom in njegove zgodovinske znamenitosti; Spominski park revolucionarnih tradicij občine Domžale
*Križnar, Ivan: [https://slov.si/doc/mali_gregorjevec/index.html Mali Gregorjevec in julijska vstaja 1941 na Gorenjskem] 
*Ferenc, Mitja: Partizanska bolnišnica Jelendol v Kočevskem Rogu
*Stiplovšek, Miroslav: Tabor nad Ihanom
* Tabor nad Ihanom
*Košmrlj, Drago: Od Mokrca in Krima do Loža
*Jarc, Janko: Rog, središče slovenskega narodnoosvobodilnega boja
*Filipič, France: Vinje: III. konferenca Komunistične partije Slovenije 29.-30.junij 1940
*Janež, Herman: Kampor: koncentracijsko taborišče na Rabu
*Cilenšek, Rado: Ljubelj - podružnica Mauthausna

==Drugo==

*James Caffin: ''Partizan John Denvir''. Izv. ''Partisan John Denvir''. Prev. Eduard Vedernjak (2015). {{COBISS|ID=281924864}}
*''Ukradeni otroci, Gestohlene Kinder, The stolen Childern''. Razstava. Ur. Tone Kregar. Film Banditenkinder: Slovenskemu narodu ukradeni otroci. Scenarij, režija in produkcija Maja Weiss idr. Ljubljana, 2014.
*Ivan Maček-Matija: ''Spomini''. Ljubljana: Delo, 1981.
*Bogdan Osolnik: ''Z ljubeznijo skozi surovi čas'' (1989 in 2010). {{COBISS|ID=250817024}} 
*''Enotni v boju, enotni v miru: 1941 1945''. Uniti nella guerra, uniti nella pace / Einheitlich im Kampf, einheitlich im Frieden. Ljubljana: Republiški odbor ZZB NOV Slovenije, 1986. {{COBISS|ID=25897985}}
*''Zdravniki in medicinci NOB, padli za svobodno Slovenijo''. Ur. Pavla Jerina Lah. Ljubljana, 1997 {{COBISS|ID=67628800}} 
*''Oris mladinskega gibanja na Slovenskem v obdobju 1941-1945: V počastitev dvajsetletnice prvega kongresa Zveze slovenske mladine v Kočevski Reki od 10.-12. oktobra 1943''. Ur. Dare Jeršek, Milica Kacin in Alenka Nedog. Ljubljana: Centralni komite Zveze mladine Slovenije, 1963. {{COBISS|ID=3268872}}
*Franc Štibernik: [https://slov.si/doc/stibernik_seznam_spomenikov_nob_grosuplje_ivancna_gorica_dobrepolje.xlsx Lastništvo spomenikov v občini Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje] in [https://slov.si/doc/stibernik_problematika_spomeniskega_varstva.pdf spomeniška problematika], feb. 2023
*Viri, iz katerih je črpal INZ (Marta Rendla) pri ugotavljanju datuma smrti Leopolda Zafrana: Pomniki NOB v občini Grosuplje, 1987, str. 117; Lado Ambrožič - Novljan, Cankarjeva brigada, Ljubljana 1975, str. 860; ARS II, Kartoteka padlih borcev, šk. 8, št. 3556; Grgič, Zločini okupat.sodel., 3. knjiga-1.del, LJ 2002, st.220; Popis žrtev 2. svetovne vojne, 1964, predal g. Adil Zulfikarpašić; AS 281, Federalni odbor za organizacijo prenosa padlih borcev za Slovenijo, teh.e. 5, št. 3125; AS 1827, KUZOP, šk. 922, VI/1, Dopolnitve h knjigi &quot;Faš. dmb teror&quot;, str. 56; ARS II, AS 1833 ZZB NOV, Republiški odbor, šk.43.
*Ivana Gruden: [http://narodnimuzejnis.rs/wp-content/uploads/2017/04/stradanje-slovenaca.pdf ''Stradanje Slovenaca u Nišu tokom Drugog svetskog rata: (1941-1945)''.] Niš, 2014. {{COBISS|ID=208330252}}
*Rado Zakonjšek: ''Partizanski kurirji'' [...] omrežje kurirskih zvez vrisal v zemljevide Albin Barle-Zoran. Ljubljana: Odbor IV. brigade VDV kurirjev relejnih postaj Slovenije, 1985. 841 str.
*Zdenka Kaplan (ur.): ''Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu''. Ljubljana: Društvo izgnancev Slovenije, 2005.
*Vesna Bleiweis (ur.): ''IV. SLOVENSKA NARODNOOSVOBODILNA UDARNA BRIGADA  MATIJA GUBEC''. Ljubljana: Skupnost IV.SNOUB Matija Gubec, 2010, 22. str. (brošure ni v Cobissu)
*Zdenko Matoz: Jože Plečnik j''e bil domoljub in je podpiral OF: Na Gallusovem nabrežju je na ogled fotografska razstava Plečnikovih spomenikov narodnoosvobodilnemu boju. ''Delo'' 14. 5. 2022.
*Anka Vidovič Miklavčič: ''Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini''. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Železniško gospodarstvo Ljubljana (Knjižnica OF, 7; Slovenski železničarji v NOB 1941-1945, 1). [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/955/vidovic_anka_slovenski_zeleznicarji_1980.pdf Sistory]
*[https://www.ushmm.org/remember/resources-holocaust-survivors-victims Resources on Survivors and Victims.] United States Holocaust Memorial Museum. 
*[https://encyclopedia.ushmm.org/ Holocaust Encyclopedia.] United States Holocaust Memorial Museum.
*[https://collections.ushmm.org/search/catalog/irn44518 Oral history interviews of the Former Yugoslavia Witnesses Documentation Project, Slovenia.] United States Holocaust Memorial Museum [intervjuji z 31 slovenskimi interniranci: Anton Jež, Dušan Stefančič, Herman Janež, Sonja Vrščaj ...].
*Božo Flajšman in Božo Repe: [http://retrospektive-journal.org/en/revija/retrospektive-letnik-iii-stevilka-2-3/clanek/the-politics-of-erasing-remembrance-and-the-path-to-it/ Politika brisanja spomina in pot do nje / The politics of erasing remembrance and the path to it.] ''Retrospektive'' 3/2–3. 142&amp;ndash;201.
*Iztok Čebašek: [https://www.kamnik.info/24070-2/ &quot;Balantičev&quot; zločin v Bločicah]. Kamnik.info.
*Franci Sterle: [http://www.zzb-nob.si/data/upload/Tomsic.pdf Uničenje domobranske postojanke v Grahovem.] ''Tomšičeva brigada 1--4'' (1980--1995).
*Živa Vidmar. [https://slov.si/doc/ziva_vidmar_zenske_demonstracije_1943.pdf Ženske demonstracije 21. aprila in junija 1943.]
*Katja Virloget. Heroes we love? Monuments to the National liberation movement in Istria between memories, care, and collective silence.''Studia ethnologica Croatica''. 2017. [https://www.academia.edu/36486377/HEROES_WE_LOVE_MONUMENTS_TO_THE_NATIONAL_LIBERATION_MOVEMENT_IN_ISTRIA_BETWEEN_MEMORIES_CARE_AND_COLLECTIVE_SILENCE Academia.edu]. 
*Louise Zamparutti. [https://www.academia.edu/36187513/HUMAN_REMAINS_and_VIOLENCE_Foibe_literature_documentation_or_victimhood_narrative HUMAN REMAINS &amp; VIOLENCE Foibe literature: documentation or victimhood narrative]. Academia.edu.
*Louise Zamparutti: [https://www.academia.edu/43225204/THE_BASOVIZZA_MONUMENT_CONSTRUCTING_MEMORY_AND_IDENTITY The Basovizza monument: Constructing memory and identity.] Research in Social Change 2019. Academia.edu.
*Susanne Knittel: [https://www.academia.edu/3195589/Borderline_Memory_Disorder_The_Risiera_di_San_Sabba_and_the_Staging_of_Italian_National_Identity Borderline Memory Disorder: The Risiera di San Sabba and the Staging of Italian National Identity.] ''Death Tourism: Disaster Sites as Recreational Landscape''. Ur. Brigitte Sion. London: Seagull Books, 2013. 247–266. Academia.edu.
*Pamela Ballinger: [https://mail.google.com/mail/u/1/#trash/FMfcgxwKjdvNbgSvxXGbfWpBwnFVqXnJ Who defines and remembers genocide after the Cold War? Contested memories of partisan massacre in Venezia Giulia in 1943-1945. Journal of Genocide Research 2/1 (2000): 11-30.] Academia.edu.
*[ Natzweiler-Struthof], Buchenwald in Dora
*[https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/zacetna-postaja-auschwitz-koncna-postaja-seeshaupt/522362 spotikavci v Murski Soboti]
*[[:w:Tlakovec spomina|Spotikavci v Mariboru, Ljubljani, Murski Soboti in Lendavi]]
*[https://volksgruppen.orf.at/v2/slovenci/stories/2928609/ S tlakovci spomin na žrtve evtanazije.] ORF AT 6. 8. 2018.
*Miloš Ivančič: [https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gabrovica?fbclid=IwAR0z1ycQ1CzlHwdhLM0eDiWpm0GUlrJrYWCXoy8cl8Mo3Fn5DftQSO8QTmM Ko so v Gabrovici zorele češnje]. Koper, 2019. Issuu.
*Damjan Renko: ''[http://slov.si/doc/franc_mrak.pdf Pozabljeni junak Franc Mrak 1907-1942]''. Kranj: ZB Kokrica, 2016. {{COBISS|ID=283342336}}
*Peter Krečič: Spomeniki NOB Jožeta Plečnika in njegove šole: katalog, 1975.
*[http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/index.php ''Mučeniška pot k svobodi''.] Ljubljana: SKZ, 1946 (Zbirka dokumentov iz osvobodilne borbe, 2). | [https://issuu.com/zb-koper/docs/mu_eni_ka_pot_k_svobodi ISSUU] | [https://slov.si/doc/muceniska_pot.pdf partizanstvo.si]
* [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9575 Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah.] Uradni list RS 2001.
*Zbirka Umetnostna topografija Slovenije: upravne enote Kočevje, Kostel, Osilnica; Ajdovščina, Vipava; Trbovlje; Logatec; Hrastnik; Jesenice, Kranjska  Gora, Žirovnica.  [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search?q=umetnostna+topografija+slovenije+upravna++enota&amp;db=cobib&amp;mat=books Cobiss]
*[http://www.arzenal.si/sobe/zbirke/spomeniki Spomeniki prve svetovne vojne.] Ur. Oto Luthar. ZRC SAZU: Arzenal.si.
*[http://www.arzenal.si/sobe/zbirke/domobranski-spomeniki Zbirka domobranskih spomenikov na Slovenskem.] Ur. Oto Luthar. Arzenal.si.
*[[:c:Category:Monuments_and_memorials|Category:Monuments_and_memorials]]. Wikimedia Commons. (Prostodostopne slike spomenikov po svetu in tudi prostor za nalaganje slovenskih spomenikov, katerih arhitekti so že 70 let pokojni.) 
*[[:c:Category:Monuments_to_the_Slovene_Partisans|Category:Monuments to the Slovene Partisans]]. Wikimedia Commons. Spominske plošče (vendar samo tiste, ki nimajo statusa avtorskega dela) naloži po možnosti tudi v Zbirko in jih ustrezno kategoriziraj. 
*Literaturo za spomenike v svojem kraju dobiš v [http://www.cobiss.si/ Cobissu,] tako da v iskalno polje vtipkaš npr. ''spomeniki nob kranj'', si izpišeš signaturo knjige v najbližji knjižnici in si jo greš potem v tja sposodit. 
*Marsikaj se najde z iskanjem po spletu: ''partizanski spomeniki'' ''ime kraja''.
*Splača se pobrskati po Uradnih listih RS, kjer so bili objavljeni občinski odloki o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Uradni listi so dostopni na spletu. V Google vtipkaš v narekovajih &quot;odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov&quot;, zraven svoj kraj, npr. beltinci, in še kakšno podrobnost, npr. plošča, NOB ipd. Tu najdemo datume postavitve, parcelne številke in druge koristne podatke. [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20122553 Spomenik Štefanu Kovaču - Marku,] ki ga najdemo tu, npr. še ni vpisan v Geopedijo.
*Zgled izčrpnega popisa spomenika je npr. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:607_x434011.125_y103280.875_s18_b2 Spominski kamen padlim borcem na Žirovskem vrhu,] ki ga je napravil Franc Podnar.
*Klikni na zavihek Uredi in vpiši sem še drugo literaturo, ki jo poznaš.
*Andrew Lawler: [https://www.academia.edu/38595442/Monuments_and_Memorials_to_the_People_s_Liberation_War_on_the_territory_of_Bosnia_and_Herzegovina_their_current_status_and_condition_Gra%C4%8Danica_municipality?email_work_card=title Monuments and Memorials to the People’s Liberation War on the territory of Bosnia and Herzegovina – their current status and condition: Gračanica municipality.] Academia.edu.
* [http://www.rapalskameja.si/zemljevid/ Rapalska meja.] [Zgled geopozicioniranja rapalske meje.]
*[http://www.geopedia.si/#T105_L22596_F22596:1_x400023.004272461_y74181.4985771179_s17_b4 Sloj Spomeniki prve svetovne vojne] na Geopediji.
*[http://www.geopedia.si/#T105_L24004_F24004:1_x468886.754272461_y110469.248577118_s18_b2 Sloj Osamosvojitveni spomeniki] na Geopediji.
*Vjeran Pavlaković in Benedikt Perak: [https://www.academia.edu/34964064/How_Does_This_Monument_Make_You_Feel_Measuring_Emotional_Responses_to_War_Memorials_in_Croatia How Does This Monument Make You Feel? Measuring Emotional Responses to War Memorials in Croatia.] Academia.edu.</text>
      <sha1>384d65bwjryy8dnxv7xeeuiwl7bfmts</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85488</id>
      <parentid>85487</parentid>
      <timestamp>2026-07-23T14:19:37Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Borec */</comment>
      <origin>85488</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="264589" sha1="0dbdyfgb9adxtal3a4qithx0wx9sds3" xml:space="preserve">*Nazaj na [[Partizanski spomeniki na zemljevidu]]

==Sveže dodano==

{{v delu}}

Večinoma po zaslugi Daniela Divjaka; bibliografske enote bo treba še poenotiti in urediti po poglavjih. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:16, 23. november 2023 (CET)

*Franc Konobelj - Slovenko: ''Pod Mežakljo in Karavankami so se uprli''. 1954.
*[https://www.fri.uni-lj.si/sl/o-fakulteti/osebje/alenka-kavcic Alenka Kavčič,] FRI: Rekonstrukcija 3D objektov iz več 2D slik. Diploma iz računalništva, september 1992, Univerza v Ljubljani. [za rekonstrukcijo porušenih spomenikov]
*Stane Koman: ''Spomini v kamen vklesani''. Ljubljana: Krajevni odbor ZB NOB 7. september, ZB za vrednote NOB Ljubljana Bežigrad in Spominsko društvo Novi cvet, 2014. [https://d.cobiss.net/repository/si/files/142460675/175132/H_40_NOB_za%C4%8Dasno.pdf/terms partizanika v NUK]
*Vlado Vrbič in Andreja Jurkovnik: Kajuh: Podobe. Knjižnica Velenje, 2022.
* Cita Lovrenčič Bole: ''Prekomorke''. Ljubljana: Borec; Koper: Lipa, 1986.
*Mile Pavlin (ur.): ''Zgodovina NOB na Logaškem''. Logatec, 2015.
*Jože Dežman: Ljudska sodba. Borec 526-528 (1994): 149-201.
*Samo Zver idr.: ''Franja: Spomin in opomin''. Idrija: Mestni muzej, 2024.
*Pavla Jerina Lah: ''Partizanska bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu''. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1994.
*Rudolf Hribernik Svarun: &quot;Spomini&quot;. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1995.
*Jože Vidic: ''Zločin pri Lenartu''. Ljubljana: Borec, 1973 in 1974. 
*Gustav Fabjančič: ''V izgnanstvo''. Celje: Mohorjeva družba, 1959.
*Karl Stropnik: ''Mojih šestdeset let''. Velenje, 2002.
*Karel Grabeljšek: ''Partizanski obrazi''. Ljubljana : Borec, 1981. 
*Ivo Zorman: ''Trije Borjanovi''. Ljubljana: Kmečka knjiga, 1955.
*Jože Gosnar, Drago Novak: ''Mama, živ sem in zdrav: Spomini na Branka Bernota-Aljaža''. Ljubljana: Borec, 1984. 
*''Gornji Grad med drugo svetovno vojno''. Ur. Zoran Tratnik. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2000.
*Milan Ževart: ''Po sledovih narodnoosvobodilne vojne v mariborskem okraju''. Maribor: Obzorja, 1962.
*Franci Gerbec: Spominska slovesnost ob 80. letnici smrti treh borcev NOB v bunkerju nad Prilesjem pri Blagovici, 15. 1. 1945, založila društvi ZB za vrednote NOB Lukovica in Domžale, Prilesje 18. 1. 2025.
*Franc Sever - Franta: ''Trenutki odločitev''. Maribor: Pivec, 2019. 487 str.
*Franc Sever - Franta: ''Past na Menini planini: Kako smo prelisičili XIV. SS-divizijo Galicija na Menini planini''. Ljubljana: Sophia, 2019. 154 str.
*Aleš Valič: Frontniki, Založba Borec, 1980.
*Anton Vratuša:  Iz verig v svobodo-Rabska brigada, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1998.
*Milena Vrenčur, Ivan Križnar:  V navzkrižnem ognju: Grosupeljsko in Stiško okrožje OF 1941-1945, založnik ponatisa ZB NOB Grosuplje, 2017.
*Božena Grosman:  Partizanska zdravnica, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1985.
*Metod Mikuž:  Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji, 1. knjiga, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1960.
*Ferdo Godina:  Spomini na partizanska leta, l. knjiga, ll. knjiga, Založba borec, Ljubljana 1974.
*Anton Ožbolt: ''Šercerjeva bojna pot''. Ljubljana: Borec, 1974 (dop. izdaja). 291 str.
*Rado Zakonjšek: ''Štajerska 1941''. Ljubljana: Borec, 1980
*''Spomini še živijo''. Ur. Vida Miloševič Arnold idr. Ljubljana: Sophia, 2023). 213 str. 
*Tone Ferenc, Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji, Borec 1977
*Janez Kramar, Marezige, Trdnjava slovenstva v Istri 1861-1930, Lipa 1982
*Branko Babič, Primorska ni klonila, Spomini iz vojnih let, spomini NOB, Primorska, Založba Lipa 1982
*Milica Kacin-Wohinz, Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo, Založba Obzorja 1972
*Julij Beltram, Tukaj je Jugoslavija (Goriška 1945-47), Lipa 1983
*Tržaško ozemlje, seznam Imen + zemljevid, Založila Slovenska matica 1977
*DOMOBRANSTVO NA PRIMORSKEM - Boris Mlakar, Domobranstvo na Primorskem, znanstvena razprava, v kateri so na podlagi dosegljivih virov celostno obdelali nastanek, razvoj in konec primorske oblike domobranstva, kolaboracionistične in kontrarevolucionarne formacije pod okriljem policije nemškega okupatorja, Založba Borec, 1982
*Na Primorskem so izkopali puške, Partizanska knjižnica 1963
*Po poteh osvoboditve Primorske, ZPM Slovenije 1980, 57 strani
*Ernest Radetić, Istra pod Italijom (1918-1943) z zemljevidom, Zagreb, 1944
*Narodni junak Danilo Zelen, Društvo Tigr 1998
*Zorko Jelinčič nad prezrtjem in mitom, Ob stoletnici rojstva
*Zbornik referatov s simpozija &quot;Zorko Jelinčič v slovenski preteklosti&quot;
*Maks Zadnik, Istrski odred,Nova Gorica 1975, 899 strani, trda vezava
*Lavo Čermelj , Med prvim in drugim tržaškim procesom, Slovenska matica 1972
*OB TRŽAŠKEM PROCESU 1941 – Lavo Čermelj, Ob tržaškem procesu: spomini in beležke, Mladinska knjiga 1962, 127 strani
*Lavo Čermelj, Spomin na moja tržaška leta, Slovenska matica 1969
*Dorče Sardoč, Tigrova sled, Pričevanj o uporu primorskih ljudi pod fašizmom, Založba Lipa 1983
*Emil Sovdat, Tam, kjer teče bistra Zila, Zavod Borec 1967
*Borivoj Lah – Boris, Od Kobarida do Trsta,Boj tridesete divizije v štirinajstih ofenzivah. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije 1996, 289 strani, trda vezava + fotografije in zemljevidi + imensko kazalo, kazalo vojaških enot in ustanov
*Tjaša Kronovšek: [https://www.academia.edu/118036726/Med_idealom_in_resni%C4%8Dnostjo_%C5%BEenske_v_%C4%8Dasu_druge_svetovne_vojne_na_Slovenskem?email_work_card=abstract-read-more Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem.] ''Prispevki za novejšo zgodovino'' LVIX – 3/2019. Academia.edu.
*[https://okupacijskemeje.si/cip.html Okupacijske meje.] Inštitut za novejšo zgodovino, 2019.
*Vida Tom-Lasič: KLIČE VIR, VIR, VIR ...  Ljubljana: Založba Borec, 1986.
*Franc Puncer: DUHOVNIK V TABORIŠČU SMRTI (iz nenapisanega dnevnika). Celje: MD Celje, 1991.
*Stane Stražar: ''Od Prevoj do Trojan''. Lukovica, 1985
*Pavla Jerina-Lah idr.: ''Delo žensk na zdravstvenem in socialnem področju v NOB''. Novo mesto, 1996.
*Niko Lukež: ''Od SNOS-a do suverenosti'' (razstava). Mestni muzej Ljubljana, 1999.
*Matija Žganjar: ''Zlomljena krila: Reševanje zavezniških letalcev na Slovenskem med drugo svetovno vojno''. ZZB NOB Slovenije, 2012. 
*''Trideset let Molniške čete'' {{COBISS|ID=1549171}}
*''Spomeniki in žrtve fašističnega nasilja v občini Ljubljana-Bežigrad'' (Koman Stane za Ježico, Črnuče in Podgorico, Lešnjak Pavle za Bežigrad, Kastelic Stane za Dol in Beričevo), ur. S. Koman. Ljubljana: [Skupščina občine Ljubljana-Bežigrad], 1991. 1 mapa, 439 str. (Knjižnica MNSZ)
*''OD FAŠISTIČNEGA ŠKVADRIZMA DO POKOLOV V RIŽARNI: Trst-Istra-Furlanija 1911-1945''. Trst: ANED, 1974.
*''OD JEČE DO JEČE: Jugoslovanke v kaznilnicah fašistične Italije 1941-1945: Zbornik''. Ljubljana: Borec, 1985.
*Jože Vidic: ''Po sledovih črne roke''. Ljubljana: Borec, 1975, 1982,
*[https://www.spomeniki.org/monuments/ Spomeniki prihodnosti.] Trst.
*Luciano Patat: Vlaki za koncentracijska taborišča – Deportacije iz goriškega zapora (1943-1945). Gorica: Kulturni dom; Videm Istituto friulano per la storia del movimento di liberazione, 2023.
*[https://raumdernamen.mauthausen-memorial.org/ Raum der Namen.] DIE TOTEN DES KZ MAUTHAUSEN.
*[[:w:Seznam ubitih in umrlih slovenskih taboriščnikov v taborišču Jasenovac|Seznam ubitih in umrlih slovenskih taboriščnikov v taborišču Jasenovac]], ur. Bojan Balkovec po Slavku Malnarju. Wikipedija
*[https://www.youtube.com/watch?v=DmK6Mnt3lWM Božidar Flajšman in Janez Weiss: Slovenski narodnoosvobodilni svet 80 let pozneje. Središče za zgodovino.] Youtube.
*Franc Štefe - Miško: Nemška okupacija in narodnoosvobodilni boj. ''Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem''. Ur. Franc Benedik. Šenčur: ZB NOB, 2008 (Gorenjski kraji in ljudje, 30).
*France Križnar: ''Ne vdaj se, fant''. Ljubljana: Borec, 1968 {{COBISS|ID=1910024}}
*Beti Žerovc in Sanja Horvatinčić (ur.): ''Shaping Revolutionary Memory: The production of monuments in socialist Yugoslavia''. Ljubljana, 2023. [V knjigi je citiran tudi naš projekt.]
*[https://slov.si/doc/50_let_telesne_vzgoje_ribnica.pdf ''50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini: 1906-1956''.] Ribnica, 1956.
*Karel Mikulič: [https://slov.si/doc/mikulic_loski_potok.pdf ''Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje: Krimski bataljon - Ogenca - Jelenov Žleb''.] Ljubljana, 2000.
*Matija Maležič - Ciril: [https://slov.si/doc/malezic_ribnica.pdf NARODNOOSVOBODILNA BORBA: KRATEK ČASOVNI PREGLED VAŽNEJŠIH DOGODKOV V  SEDANJI OBČINI RIBNICA.] ''Ribnica skozi stoletja''. Ribnica, 1982.
*Matija Maležič: [https://slov.si/doc/malezic_zgodbe.pdf ''Zgodbe krutih časov'':] Iz zapiskov, dokumentov in spominov Matije Maležiča (1916-2012). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2008.
*Otroštvo v senci vojnih dni, Zveza prijateljev mladine Slovenije, ČGP Delo, avgust 1980.
*Brda in Brici, Občina Brda, Dobrovo, november 2013.
*Valerija Skrinjar Tvrz, Odločila sem se, ZB za vrednote NOB Zagorje ob Savi, 2023.
*50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini, Propagandna komisija zletnega zbora, Železniška tiskarna Ljubljana, maj 1956.
*Jože Dular, Semič v Beli krajini, Iskra-tovarna kondenzatorjev v Semiču ob 20-letnici obstoja, Kočevski tisk v Kočevju, julij 1971.
*Franc Lajnšič: [https://slov.si/doc/lajnsic_partizanske_bolnice.pdf Partizanske bolnice v Sloveniji,] [2023].
*''V spomin Miranu Jarcu''. Stari Log: Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu, 2002.
*Radule Butrović,  Albert Klun, Tretja prekomorska brigada, »Soča« Nova Gorica 1967.
*Manojlo Babić, Miroslav Luštek, Tankisti prekomorci, »Soča« Nova Gorica 1969.
*Srečko Vilhar; Albert Klun, Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji, »Soča« Nova Gorica1969.
*Ivan Jerman, Pevski zbor jugoslovanske brigade Srečko Kosovel, Partizanska knjiga, Ljubljana 1970.
*Srečko Vilhar, Albert Klun, Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki, Partizanska knjiga Ljubljana 1970.
*Srečko Vilhar, Albert Klun, Po poteh Sardincev, Partizanska knjiga Ljubljana 1973.
*Janez Tomšič, Narodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorščaki, Partizanska knjiga Ljubljana 1974.
*Albert Klun, Iz Afrike v narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije, Partizanska knjiga Ljubljana 1978..
*Albert Klun, Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni, Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 15. zvezek. ČZDO Komunist TOZD Komunist in Zavod SRS za spomeniško varstvo, Ljubljana 1980.
*Janko Perat, Odločitev v puščavi, »Lipa« Koper 1980.
*Milica Trebše-Štolfa, Kulturna ustvarjalnost v prekomorskih brigadah in drugih prekomorskih enotah NOVJ 1943-1945, Zbornik – Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre, str. 215-233, Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana 1993..
*Skupina avtorjev, Prekomorci,  ob 70-letnici prihoda prvih slovenskih prekomorskih pripadnikov NOVJ na jugoslovansko  bojišče, Pokrajinski arhiv Koper; Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana 2014.
*Sara Perini, Posebni bataljoni 1940-1945, Slovensko kulturno društvo Tabor, Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši, ANPI,Trst, 2007.
*Jože Marolt, Šercerjeva brigada na Štajerskem, Obzorja, Maribor, 1993.
*Drago Vresnik, Tretja brigada Vojske državne varnosti Narodne obrambe, prispevek k zgodovini VDV- RK ZRVS Slovenije, Naša obramba , Odbor skupnosti borcev 3. brigade VDV-NO, Ljubljana,1988 .
*Janez Tomšič, NOB na Jadranu in slovenski pomorščaki,  knjižnica NOV IN POS 42, Ljubljana, 1974.
*Velimir Vulikić, Zobozdravstvena služba v NOB na Slovenskem, Partizanska knjiga, 1985.
*Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem, ZB NOB Visoko, 2008.
*Matjaž Klemenčič, Ameriški Slovenci in NOB v Jugoslaviji, založba Obzorja, 1987.
*Marko  Vrhunec, O narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem : 1941-1945, Ljubljana : Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije : GO ZZB NOB Slovenije, 2006, .
*Marjan Žnidarič, Na krilih junaštva in tovarištva, Ljubljana, 2009.
*Matija  Žgajnar, Koledar dogodkov v narodno-osvobodilnem gibanju  1941-1945, Pionirjeva knjižnica, MK, Ljubljana, 1981.
*Fran Roš, Slovenski izgnanci v Srbiji 1941-1945, Obzorja Maribor, 1967.
*Srečko Vilhar, Albert Klun, Primorci in Istrani od pregnanstva do prekomorskih Ljubljana : Osrednji odbor Prekomorskih brigad, (Knjižnica NOV in POS ; 41) : Partizanska knjiga, 1973.
*Ignac Gregorač, Štampiljke Osvobodilne fronte slovenskega narod 1941-1945, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije 1997.
*Ivan Križnar, Kranjsko okrožje med nemško okupacijo in narodno osvobodilnim bojem 1941-1945 : kranjsko okrožje 1941-1945: Območno združenje borcev in udeležencev NOB ; Tržič : Občinski odbor ZV NOV, 2007.
*Osvoboditev Slovenije NOB, referati z znanstvenega posvetovanja v Ljubljani 22. in 23. december 1975) založba Borec 1977.
*Marjan Učakar-Ljubo, Kolaboracija Slovenije, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2004.
*Milan Ževart, Stane Rečak, Od vstaje do zmage, narodnoosvobodilna vojna v Šaleški dolini in Šmartnem ob Paki, NOB Šaleška dolina, Šmartno ob Paki, založba Obzorja 1966.
*Drago Vončina, Kronika šolstva med NOB v Beli krajini, založba Borec, 1978.
*Franc Strle, Med proletarci, Mladinska knjiga, 1953.
*Ivan Renko, Vojkov vod, Partizanska knjiga , 1973.
*Albert Klun, Domovina je ena. Prekomorci - borci NOVJ v osvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, na domačih in tujih tleh, Partizanska knjiga, 1986.
*Koroška v borbi, spomini na osvobodilno borbo v Slovenski Koroški. Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške, Celovec 1951.
*Milan Ževart, Stane Terčak, Od vstaje do zmage, NOB v Šaleški dolini in Šmartnem ob Paki, Obzorja 1966.
*Naši spomini: zbornik izgnancev, beguncev in pregnancev iz občin Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri, Območna organizacija, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, 2014.
*F. Šetinc in Kranjc, Zbornik krajevne organizacije društva izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana-Šiška, KO DIS 1941 – 1945,  L,- Šiška, 2001.
*Slovenski izgnanci: proslava na dan borca, 4. Julija, na gradu v Brestanici, 1972, &quot;Komunist&quot;, 1972.
*Martin Mrzdovnik, Zreški izgnanci: izgnani v času II. svetovne,  Občina Slovenske Konjice, 2020.
*F. Omerzu, Spomini izgnancev 1941-1945, DIS 1941-1945 KO Bistrica ob Sotli, 1997.
*Joža Vovk, Izgnanci, Beograd, 1945,  Beograd, 1945.
*A. Vidic, Spomini izgnancev, samozaložba, Lj-Šiška, 2023.
*Jože Kožuh, Domovina je ena: spomini slovenskega izseljenca (1941-194), založba Borec, 1979.
*Maca Jogan, Bizeljsko: 3011 jih je šlo … Spomini na otroštvo v izgnanstvu, 1-2, KO Bizeljsko DIS 1941.1945, 2011.
*Rudi Steinbücher, Oj, zdaj gremo: Slovenski izgnanci v Kraljevu, založba Borec Ljubljana 1988 .
*Gregor Kaplan, Vrste in oblika nasilja madžarskega okupatorja, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, 2002.
*''Zbornik spomenikov narodnoosvobodilnega boja v občini Slovenska Bistrica'', 1985 (2. izdaja).  
*V. Jerkovič, Nekaj spominov iztrganih iz pozabe, pred 50 leti, samozaložba, 1995.
*Somrak Leopold-Polde, Ko bodo leta minila, samozaložba, 2005.
*Z. Roter, Padle maske. Od partizanskih sanj do novih dni, Sever&amp;Sever, Ljubljana  2013.
*Težka ura: izbor partizanskih iger, MK, Ljubljana  1967.
*R. Zakonjšek, Partizanski kurirji, Ljubljana  1985.
*I. Renko, Vojkov vod, Partizanska knjiga, Ljubljana 1973.
*J. Pirjevec, D. Dukovski, Nevenka Troha,  Gorazd Bajc, Guido Franzinetti, Fojbe,  Ljubljana  2009.
*Franc Sever-Franta, Past na Menina planini, Ljubljana  2019.
*B. Grosman, Partizanska zdravnica, Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
*Pesmi, ki pojejo v času,  zbirka slovenskih partizanskih pesmi, ob 65. obletnici ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini 2010.
*K. Brenkova, Partizanska bolničarka, Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.
*B. Korošec, Partizanska kartografija, Partizanska knjiga, Ljubljana 1986.
*T. Lotrič, Škofjeloški odred, Partizanska knjig, Ljubljana  1971.
*F. Kosmač, Partizanske zgodbe, Mladinska knjiga, Ljubljana 1948.
*A. Ikovic, M. Linasi, Koroško partizansko zdravstvo, Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
*Partizanske pesmi, zbral in uredil Josip Ribičič, Ljubljana 1968.
*F. Šibelja, Med prvimi partizani na Krasu, spomini na Kraško četo, Lipa, Koper 1981.
*Dj. Šmicberger, Partizanska sedma sila: tisk in novinarstvo v NOB , Partizanska knjiga, Ljubljana 1988.
*N. Košir, Mojih 616 partizanskih dni,  Borec, Ljubljana  1988.
*R. Hribernik-Svarun, Partizanski ključ, Odbor skupnosti borcev Dolomitskega odreda NOV in POS,  Ljubljana 1982.
*Franc Sever-Franta, Poklon gozdovom, Založba Sophia, Ljubljana 2019.
*C. Kranjc, Slovenske partizanske tiskarne v borbi za svobodo, št.1, Propagandna komisija pri IOOF, 1945.
*K. Mikulič, Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje, Krimski bataljon, Ogenca, Jelenov Žleb, samozaložba, Ljubljana 2000
*S. Reisp, Kričač: radio Osvobodilne fronte 1941-1942,Partizanska knjiga, Ljubljana 1975
*T. Ferenc, Primorska pred vseljudsko vstajo 1943, Partizanska knjiga, Ljubljana1983
*R. Vogrič, Boj Belokranjcev, Partizanska knjiga 1973
*F. Godina. Košček  njihove mladosti, Partizanska knjiga, Ljubljana 1987
*Janez Švajncer, Marijan Zlobec, Milan Filipčič in Slavko Kumer, Bili so uporni, vodnik po koncentracijskih taboriščih in zaporih, Partizanska knjiga, Ljubljana  1983
*Z. Klanjšček, Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945, Partizanska knjiga, Ljubljana 1977
*A. Klun, Brigada bratstva in enotnosti. Partizanska knjiga, Ljubljana 1981
*M. Ževart, Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini, Partizanska  knjiga, Ljubljana1977
*M. Guček, Bojna pot Šercerjeve brigade, Partizanska knjiga, Ljubljana 1973, Pekoči sneg, 1973, Pekoči sneg II 1984, Strmi lazi 1984
*R. Simonitti, Zborovske pesmi in revolucija, Partizanska knjiga, Ljubljana1970
*M. Dolenc, Veterinarska služba v NOB na Slovenskem, Partizanska knjiga, Ljubljana1975
*Partizanski zdravstveni vestnik, Sanitetni odsek GŠ NOV in POS , 1,2,3,4,5,6,7,8,9-10, 1944
*M. Mejak, Lirika upora, izbor pesmi iz osvobodilnega boja, Cankarjeva založba, Ljubljana 1961
*R. Gobec, S. Mihelčič, R. Simonitti, Pesem svobodnih ljudi, Ljubljana 1953
*Ana Hoffman, Glasba, politika, afekt: novo življenje partizanske pesmi v Sloveniji, Založba ZRC, 2015, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5MP1ZAOW dLib] 
*Cvetko, Ciril, Rajšter, Branko, Ribičič, Mitja, Hohnjec, Nevenka, Mladinski pevski zbor Maribor. Pesmi partizana Cirila. Obzorja, 1980. 
*Vekoslav Grmič, Ne pozabimo: pomniki naj ostanejo zapisani v naša srca, Društvo piscev zgodovine NOB, Ljubljana 1998.
*Fotografski dokumenti o boju Komunistične partije Slovenije, II. del, Zbornik fotografij iz narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda 1941-1945, 2. knjiga MNO v LRS, Ljubljana 1961.
*J. Matulić,  Z INŽENIRCI V BOJU ZA SVOBODO , Partizanska knjiga, Ljubljana 1984.
*Franc Črnugelj-Zorko, NA ZAHODNIH MEJAH 1943, Partizanska knjiga, Ljubljana 1986.
*Franjo Bavec-Branko , NA ZAHODNIH MEJAH 1945, Društvo piscev zgodovine NOV, Ljubljana, 1997.
*PRIMORSKE BRIGADE, 1943-1953, Društvo piscev zgodovine NOV, Ljubljana, 2005.
*Hardvik Pirnovar,  PO SLEDEH KOLABORACIJE 1941-1945.
*Drago Suhi: PETI BATALJON (NOB PRIMORSKA ...).
*Franc Črnugelj-Zorko, Stanka Hren, Milena Petrič, Jožica Miklavčič, Maja Mirkov, NA ZAHODNIH MEJAH-1944, BRIŠKO-BENEŠKI ODRED, 1993.
*Stanko Petelin, PREŠERNOVCI, Narodna armija, Beograd 1968.
*Ciril Zupanc, MIHAJLO, OBVEŠČEVALEC IN DIVERZANT IX. KORPUSA,  ZMAGA V SKUPNEM BOJU NAD NACI-FAŠIZMOM, Goriški muzej, 2007.
*Boris Mlakar, DOMOBRANSTVO NA PRIMORSKEM 1943-1945, Borec, Ljubljana 1982.
*Velimir Kraševec-Igor, DOLENJSKI PUNTARJI, ZAPADNODOLENJSKI ODRED, Borec, Ljubljana 1985.
*Vilma in Franc Pirkovič, BOJNA POT GORJANSKEGA BATALJONA, Dolenjski muzej, Novo mesto, 1987.
*Vili Prinčič, Štandrež V DUHU NOB, Štandrež, 2008.
*POSLOVILNA PISMA ŽRTEV ZA SVOBODO, Obzorja, 1978.
*Lojze Penič, PARTIZANSKO POHORJE, KRONIKA NOB NA ŠTAJERSKEM, ZPM, Ljubljana, 1973.
*Ivan Jan: ''Kokrški odred, 1&amp;ndash;3: NARODNOOSVOBODILNI BOJ POD KARAVANKAMI''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1980 (ZBIRKa NOV IN POS).
*Franc Šetinc, IZGNANCI, Partizanska knjiga, Ljubljana 1976.
*V. Strugar, JUGOSLAVIJA 1941-1945, Partizanska knjiga, Ljubljana 1980.
*''Rob in okolica v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945''. Izdano ob 40-letnici boja narodne zaščite na Kuclju - za praznik občine Ljubljana Vič-Rudnik, 27. aprila 1982. {{COBISS|ID=20835079}}
*Anton Ožbolt, Dežela Petra Klepca, založba Borec, Ljubljana 1974.
*Anton Ožbolt, Utrinki iz podzemlja, založba Borec, Ljubljana 1979.
*Stanko Petelin-Vojko, Krajevna skupnost Podpeč-Preserje v NOB, koordinacijski odbor za zgodovinopisje pri predsedstvu OK SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik, Ljubljana oktober 1983.
*Anton Avsec, Ljudska oblast na slovenskem 1941-1947, Muzej ljudske revolucije Slovenije, Kočevje 1973 (opomba: Razstava v počastitev 30.obletnice zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, oktober 1973).
*Pavle Lešnjak, gradivo pripravil Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljan-Bežigrad, 3. zvezek, Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989.
*Miha Čerin, Ljubljansko Posavje v ljudski revoluciji, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljan-Bežigrad, 2. zvezek., Ljubljana 1985.
*Lojze Požun, Trbovlje v NOB 1941-1942, občinski odbor ZZB NOV, Trbovlje 1986.
*Stane Šinkovec: ''Begunje: Nemška okupacija 1941-1945''. Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, Kranj 1995.
*Zdravko Klanjšček, Pregled narodnoosvobodilne vojne 1941-1945 na Slovenskem, Partizanska knjiga 1989.
*Slovenska narodna pomoč v okupirani Ljubljani med 1941-1945, Mestni odbor medvojnega aktiva OF v Ljubljani, 1995.
*Katjuša Žigon: ''Spominjamo se ...''. Nova Gorica: Območno združenje borcev za vrednote NOB, 2018.
* Branko Rupnik: ''Logaški bataljon, odločen korak k obstoju naroda''. Logatec: ZB NOB Logatec in Arhiv RS, 2006 (druga izdaja 2013).
* Lado Ambrožič ml.: ''Novljanovo stoletje 1908-2004''. Ljubljana: Modrijan, 2006 (in dva ponatisa). 
*Jože Vogrinc: ''Nočem umreti v Šleziji''. Borec, 1981.
*[https://www.sogde.org/en/events/asthetiken-des-widerstands-partisan-innenkunst-und-feministische-partisanische-kulturpraxis-in-jugoslawien-und-karnten-koroska/ Aesthetics of Resistance. Partisan Art and Feminist Partisan Cultural Practice in Yugoslavia and Carinthia.] Mednarodna konferenca Estetika upora – partizanska umetnost in feministična partizanska kulturna praksa v Jugoslaviji in na Koroškem. Univerza v Celovcu 27. in 29. 10. 2023.
*[https://spz.slo.at/sl/15727/zensko-ime-odpora-razstava Žensko ime odpora.] Razstava, kuratorke: Helena Verdel, Vida Obid, Sissi Rausch, Elisabeth Holzinger in Gerti Malle. Ljudski dom Celovec 25. 3. 2023. 
*Slavko Alojz Kramar: [https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf ''Slovenski taboriščniki v Jasenovcu – Knjiga imen in obrazov''.] Zagreb, 2023.
*Slavko Alojz Kramar: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7VYHXJVZ ''Slovenski izgnanci v neodvisni državi Hrvaški''.] Zagreb, 2016. Tudi na [https://www.slovenci-zagreb.hr/wp-content/uploads/2017/02/Slovenski_izgnanci_v_NDH.pdf spletu Slovencev v Zagrebu.]
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-S3GK6KY5 ''Novi odmev.''] Glasilo Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom, Zagreb.
*Oto Luthar, Urška Strle, Marta Verginella: ''Užaljeno maščevanje''. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023.
*Slavko Šömen: ''Molitev za Jasenovac''. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023.
*Anton Čamernik: ''Spomini na sodne zapore''. Ljubljana: Borec, 1980.
*Jožica Veble Hodnikova: ''Preživela sem taborišče smrti''. Ljubljana: Borec, 1975.
*Miloš Ivančič: [https://freeweb.t-2.net/okno/ Moje okno]:
**[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZV7XEEJ ''Fašizem za Butalce''.] Koper. ZB, 2018.
**[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SFFO3BY5 ''Ko so v Gabrovici zorele češnje'']. Koper: ZB, 2021.
**[https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gentilejeva-reforma ''Gentilejeva reforma'']  (kako so Italijani v času fašizma izvajali etnocid nad nami s pomočjo šole).
**[https://issuu.com/milos-ivancic/docs/ri_arna ''Rižarna'' – krematorij za uporne Primorce]: Pripovedi o tržaškem uničevalnem taborišču, ki je bil namenjen prav primorskim Slovencem.
**[https://issuu.com/milos-ivancic/docs/osvoboditev_trsta ''Osvoboditev Trsta''].  
**[http://www.zb-koper.si/publikacije/upor.pdf ''Prvi protifašistični upori leta 1921'']. Koper: ZB, 2016 (zbornik okrogle mize na isto temo, ki razkriva do sedaj zelo malo znane upore prve upore proti fašistom na svetu).
**Miloš Ivančič: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8ZHBBTS ''Prekomorci''.] Koper, 2023.
**Miloš Ivančič: [http://www.zb-koper.si/publikacije/Fojba%20lazi.pdf ''Fojba laži''.] Koper: ZB, 2020. [https://www.zb-koper.si/foiba%20ital.htm ''Foiba delle bugie. La vera storia delle foibe con documenti fin adesso non noti''], [https://www.zb-koper.si/foiba%20angl.htm ''Foiba of lies. You will see the history of the foibe with documents not yet known''] 
*Velimir Kraševec-Igor: ''Deveta SNOU brigada &quot;kočevska&quot;, kratek oris''. Kočevje, 1983.
*Pavle Žaucer, Zdenko Marinček in Franc Šetinc (ur.): ''Slovenski izgnanci, proslava na dan borca 4. julija na gradu v Brestanici'' - dokumenti. Ljubljana, 1973.
*Alojz Kermavnar: ''Ambulanta E preko 4 G''. Ljubljana: Borec, 1975.
*Matevž Hace: ''Nepozabno leto 1942'. Ljubljana: Borec, 1979.
*Jože Vidic: ''Semenj v Bistrici''. Ljubljana: Borec, 1981.
*Mira Mihevc: ''Pogumna zvesta četa''. Ljubljana, 1990.
*Ivica Žnidaršič: ''Bučka na Dolenjskem skozi čas''. Ljubljana, 2010.
*Zdenka Kaplan: ''Umrli Slovenci med izgonom v tujini in skrbi za njihov spomin''. Ljubljana, 2021.
*Tone Fajfar: ''Odločitev''. Ljubljana: Borec, 1981.
*Vera Osolnik Klopčič, Maca Jogan, Živa Vidmar: [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_slo.pdf 80 let od prvega ženskega kongresa (od 16. do 18. oktobra 1943).] Ljubljana, Dobrnič, 2023. [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ger.pdf nem.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ita.pdf ita.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_hun.pdf madž.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_srh.pdf srbohrvaško] 
*[https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38031/gradivo_za_topografijo_NOB_II_del.pdf Gradivo ZA TOPOGRAFIJO NOB, 2. snopič, 2. del: Poljanska dolina.] Ljubljana, 1959. Sistory.
*''XII.SNOU BRIGADA: SEZNAM PADLIH BORCEV''. Ljubljana: ?. 44 str. {{COBISS|ID=23804728}}
*Ivan Trop: ''Spominska obeležja / Spomeniki in obeležja NOB''. ZB za vrednote NOB Nova Gorica, 2014.
*Pavla Jerina-Pah: ''Zdravniki in medicinci NOB, padli za svobodno Slovenijo''. Vrhnika, 1997.
*Vesna Jerbič Perko in Blaž Štangelj: ''Spominski kraji in dogodki iz narodnoosvobodilnega boja Kočevske''. ZB Kočevje, 2020 (zgibanka). 
*Mira Svetina: [https://slov.si/doc/mira_svetina_slovenke_v_boju_borec_1975.pdf Slovenke v boju za socialno in narodno osvoboditev.] ''Borec'' 1975.
*Stane Gerk, Ivka Križnar, Štefanija Ravnikar-Podbevšek: ''Slovenke v narodnoosvobodilnem boju: Zbornik dokumentov, člankov in spominov''. Ljubljana: Borec, 1970.
*Dušanka Kovačević idr.: ''Borbeni put žena Jugoslavije''. Beograd: Leksikografski zavod Sveznanje, 1972.
*''Pohod štirinajste divizije''. DDU, 1974 (Novi vidiki).
*[https://www.zb-nob-nm.si/zb-nob-zuzemberk/ NOB Žužemberk.] Ur. Darko Pucelj, 2023.
*''Komandant Stane''. Ur. Anton Bebler in Peter Stante-Skala. Ljubljana: Borec, 1977. 
*Stane Terčak: ''Ukradeni otroci''. Ljubljana, Borec, 1972.
*Štefanija Ravnikar-Podbevšek:   ''Sv. Urh''. Ljubljana: Borec, 1966.
*Franta Komel: ''Narodnoosvobodilna borba  v Sloveniji 1941–1945''. Maribor: Obzorja, 1960.
*Jože Štok-Korotan: ''Jeklena pest''. Ljubljana: Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije, 1953.
*Drago Vončina: ''Kronika šolstva med NOB v Beli krajini''. Borec, 1978.
*''Boj pod Triglavom: Zbornik 1941-1945''. Gorje pri Bledu, 1966.
*Emil Lajh: ''Stari pisker''. Ljubljana, 1980 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 18).
*Herman Janež: ''Kampor:  koncentracijsko taborišče na otoku Rabu''. Ljubljana, 1988.
*Irena Škufca: ''Od spomenika do spomenika''. Kočevje, ?
*Viktor Volčjak: ''Bolnica Franja''. Ljubljana, 1960.
*Jadran Ožbolt: ''Franc Ožbolt: Življenje in pesmi''. Kočevje, 1017. 
*Ria Bačer: ''Novo mesto, pet držav''. Novo mesto, 2014.
*Lado Ambrožič-Novljan: ''Partizanska protiofenziva''. Ljubljana, 1965 (Dokazi).
*Ivan Križnar: ''Narod si bo pisal sodbo sam: Izbor iz člankov in spominov o zboru odposlancev slovenskega naroda''. Kočevje, 1968.
*Danilo Cerkvenik: ''Ob 40-letnici vstaje na Kamniškem''. Kamnik, 1981.
*Anton Štampohar: ''Iz bojev novomeških tekstilce''v. Novo mesto, 1984.
*Lojze Penič, Marjan Žnidarič, Janez Švajncer: ''Severovzhodna Slovenija v bojih za svobodo''. Ljubljana, 1999.
*Stane Jajtič idr. ''Po poteh odposlancev, zbora pionirjev v Kočevju''. Zveza prijateljev mladine Slovenije, 1983.
*''Slovenija 1941-1945: opravičevanje kolaboracije''. Ljubljana, 1996.
*Aleksander Tadić: ''Matere herojev pripovedujejo''. Borec, 1976.
*''Ljubljana v ilegali, 1919-1959: 1&amp;ndash;4''. Ljubljana, 1959&amp;ndash;1970.

==Biblioteka Znaci==

* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2570.pdf Zgodovinske INFO table zveze borcev v Brežicah,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2569.pdf Ilegalka Marija Teropšič,] 2025.
* France Križnar: [https://znaci.org/00003/2564.pdf Ne vdaj se, fant.] Ljubljana: Borec, 1968.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2563.pdf Partizan Maksimiljan Medved - Bojan,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2562.pdf Partizan Anton Medved,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2377.pdf Spomenik Brežiški partizanski četi,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2236.pdf Prvi javni spomenik v Brežicah,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2087.pdf Štajerska v plamenih.] Posavski muzej Brežice, 2012.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2086.pdf Kozjanski odred, knjiga 2,] Obzorja Maribor 1993.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2085.pdf Kozjanski odred, knjiga 1,] Obzorja Maribor 1993.
*Herman Janež: [https://znaci.org/00003/1264.pdf ''Koncentracijsko taborišče Kampor na otoku Rabu 1942-1943''.] Ljubljana: Taboriščni odbor Rab-Gonars pri Koordinacijskem odboru žrtev vojnega nasilja ZZB NOB Slovenije, 2012. 
*Aleksander Gala: ''Partizanski zdravnik''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972, 1978. [https://znaci.org/00003/1266.pdf 1.del,] [https://znaci.org/00003/1267.pdf 2. del]
*Marjan Toš: [https://znaci.org/00003/1265.pdf ''Osrednje Slovenske gorice 1941-1945: med odporom in okupatorjevim nasiljem: (ob 80-letnici ustanovitve OF slovenskega naroda)''.] Lenart: Združenje za vrednote NOB, 2021.
*Milan Ževart: [https://znaci.org/00003/1268.pdf ''Po sledovih narodnoosvobodilne vojne v mariborskem okraju''.] Maribor: Obzorja, 1962.
*Rado Zakonjšek - Cankar: ''Velika preizkušnja, prispevek k zgodovini NOV v Savinjski dolini 1941-1945''. Ljubljana: Borec, 1977. [https://znaci.org/00003/1271.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1272.pdf 2. del]
*Ivan Kalinšek: [https://znaci.org/00003/1273.pdf ''Zdravljenje ranjencev v SCVPB (slovenski centralni vojno partizanski bolnici)''.] 1975 (Knjižnica NOV in POS). {{COBISS|ID=5427968}}
*''Slovensko pesništvo upora: 1941-1945''. Ur. Boris Paternu idr. [https://znaci.org/00003/1104.pdf&lt;br&gt; 1. knjiga: Partizanske] (Ljubljana: MK, Partizanska knjiga, 1987), 566 str.&lt;br&gt;[https://znaci.org/00003/1105.pdf 2. knjiga: Partizanske (1),] [https://znaci.org/00003/1106.pdf (2)] (Novo mesto: Dolenjska založba, 1995 idr.), 709 str.&lt;br&gt; [https://znaci.org/00003/1107.pdf 3. knjiga: Zaledne] (Novo mesto: Dolenjska založba, idr., 1996),  596 str.&lt;br&gt; [https://znaci.org/00003/1108.pdf  4. knjiga: Zaporniške in taboriščne, izgnanske, iz tujih enot (1),] [https://znaci.org/00003/1109.pdf  (2)] (Novo mesto: Dolenjska založba idr., 1997), 629 str.
*Franc Štefe Miško idr. [https://znaci.org/00003/1101.pdf ''Udin boršt'',] 1982 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 31). 
*Ivan Ferlež: ''Druga grupa odredov in štajerski partizani 1941-1942''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972. [https://znaci.org/00003/1092.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1093.pdf 2. del]
*Stane Semič - Daki: ''Najboljši so padli, [https://znaci.org/00003/1098.pdf 1,] [https://znaci.org/00003/1099.pdf 2,] [https://znaci.org/00003/1100.pdf 3,]'' samozaložba, 1971.
*''Zbornik prispevkov iz zgodovine delavskega gibanja med vojnama in iz narodnoosvobodilnega boja na področju občine Ljubljana Moste-Polje: Ob 20-letnici osvoboditve''. Ur. Polde Maček ml. Ljubljana: ZB, 1965. 354 str. [https://znaci.org/00003/1102.pdf (1. del),] [https://znaci.org/00003/1103.pdf (2. del)] {{COBISS|ID=17597282}}
*''Iskra in plamen: Zbornik prispevkov iz zgodovine delavskega gibanja med vojnama in iz narodnoosvobodilnega boja v občini Ljubljana Moste-Polje''. Ljubljana, 1988.  634 str. {{COBISS|ID=3879168}} [https://znaci.org/00003/1094.pdf (1. del),] [https://znaci.org/00003/1095.pdf (2. del),] [https://znaci.org/00003/1096.pdf (3. del)]
*Jože Štrukelj: [https://znaci.org/00003/1097.pdf ''Minerci Dolenjskega odreda v Zasavju leta 1944 / Izidor, minerec Zasavja''.] Ljubljana, 2001. {{COBISS|ID=111972864}}
*Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1085.pdf ''Vrh v Dražgošah: Bitka, boj, tragedija, mit, legenda''.] Kranj: samozaložba, 2001. 359 str.
*Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1080.pdf ''Cankarjev bataljon in dražgoška bitka''.] Ljubljana: Partizanska knjiga, 1974. 348 str.
*Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/1081.pdf ''Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1945''.] Ljubljana: Borec 1985. 334 str.
*Rudolf Hribernik - Svarun: ''Dolomiti v NOB''. Ljubljana: Partizanska knjiga (Knjižnica NOV in POS 31/1). 705 str. [https://znaci.org/00003/1077.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1078.pdf 2. del,] [https://znaci.org/00003/1079.pdf 3. del]
*Fran Juriševič: [https://znaci.org/00003/1084.pdf ''Partizansko gospodarstvo na Primorskem''.] Koper: Lipa, 1975 (Knjižnica OF 2). 430 str.
*Stanko Petelin - Vojko: ''Med Triglavom in Trstom: Zgodovina XXXI. divizije NOV in POJ''. Ljubljana: Borec, 1963. 570 str. [https://znaci.org/00003/1082.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1083.pdf 2. del]
*[https://znaci.org/poezija.php Jugoslovanska partizanska poezija.]
*''Boj pod Triglavom: Zbornik 1941-1945''. Ur. Ivan Jan. Gorje pri Bledu: ZB, 1966. 572 str. [https://znaci.org/00003/1069.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1070.pdf 2. del,] [https://znaci.org/00003/1071.pdf 3. del]
*''Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942-1945''. Ur. Budna Kodrič et al. Kranj: Partizanski knjižni klub, 1992. 357 str. [https://znaci.org/00003/1072.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1073.pdf 2. del] 
*Štefanija Ravnikar-Podbevšek: ''Sv. Urh:  Kronika dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne''. Ljubljana: Borec, 1966 (Zbirka Dokazi). 629 str. [https://znaci.org/00003/1074.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1075.pdf 2. del,] [https://znaci.org/00003/1076.pdf 3. del]
*Alojz Kos (ur.): [https://znaci.org/00003/1055.pdf  ''Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica''.] Radovljiški zbornik, 1990. 
*Jože Vidic: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1053 ''Po sledovih črne roke''.] Borec, 1982
*Stane Šinkovec: ''Begunje: Nemška okupacija 1941-1945''. Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, Kranj 1995. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1044 1. del] [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1045 2. del]
*''Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem''. Ur. Franc Benedik. Šenčur: ZB NOB, 2008 (Gorenjski kraji in ljudje, 30). [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1048 1. del], [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1049 2. del]
*Ivan Jan: ''Kokrški odred, 1–3: Narodnoosvobodilni boj pod Karavankami''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1980 (Zbirka NOV in POS). [https://znaci.org/00003/1046.pdf 1. knjiga, 1. del], [https://znaci.org/00003/1047.pdf 1. knjiga, 2. del], [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1051 2. knjiga,] [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1052 3. knjiga]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 1. knjiga: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani''. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1995 (Partizanski knjižni klub, 15; Knjižnica NOV in POS, 87). [https://znaci.org/00003/1050.pdf znaci.org]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 2. knjiga''. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Ljubljana 1997. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1028 znaci.org]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 3. knjiga, 1''. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Ljubljana 2002. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1029 znaci.org]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 3. knjiga, 2''. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Ljubljana 2002. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1030 znaci.org]
*[https://znaci.org/00003/720.htm ''Križani v boju za svobodo''.] Križ pri Trstu, 1975. [https://znaci.org/00003/720.pdf pdf]
*Janez Gerčar: ''Begunje''. 1969 [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1031 znaci.org]
*Leo Korelc: ''Franc Rozman - životni put i revolucionarno delo'', Dečije Novine, Gornji Milanovac 1978. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=945 znaci.org]
*Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978 [http://www.znaci.org/00003/837.pdf znaci.org]
*Lah, Borivoj: Ljubljanska brigada: 1990. {{COBISS|ID=18546944}} [https://znaci.org/00003/768.pdf znaci.org]
*Peskar, Jože, 1923-: Dolenjski odred: 1976. {{COBISS|ID=5421568}} [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=821 Znaci.org]
*Lotrič, Tone: Škofjeloški odred: 1971. {{COBISS|ID=5420288}} [https://znaci.org/00003/809.pdf znaci.org]
*Pervanje, Edvin ; Hočevar, Jože A.: Četrta prekomorska brigada in zavezniška pomoč NOV in POJ: 1969. {{COBISS|ID=5425664}} [https://znaci.org/00003/783.pdf znaci.org]
*''Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodilačkom ratu jugoslovenskih naroda, 6'': ''Borbe u Sloveniji''. Beograd in Ljubljana: Vojnoistorijski institut; Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, 1951&amp;ndash;1975.
**[https://znaci.org/zb/4_6_1.htm Knjiga 1 - 1941]
**[https://znaci.org/zb/4_6_2.htm Knjiga 2 - januar-maj 1942]
**[https://znaci.org/zb/4_6_3.htm Knjiga 3 - jun-avgust 1942]
**[https://znaci.org/zb/4_6_4.htm Knjiga 4 - septembar-decembar 1942]
**[https://znaci.org/zb/4_6_5.htm Knjiga 5 - januar-april 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_6.htm Knjiga 6 - maj-septembar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_7.htm Knjiga 7 - septembar-oktobar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_8.htm Knjiga 8 - 21. oktobar-30. novembar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_9.htm Knjiga 9 - decembar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_10.htm Knjiga 10 - januar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_11.htm Knjiga 11 - februar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_12.htm Knjiga 12 - 1 mart-15. april 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_13.htm Knjiga 13 - 16. april-31. maj 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_14.htm Knjiga 14 - 1. jun-15. jul 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_15.htm Knjiga 15 - 16. jul-31. avgust 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_16.htm Knjiga 16 - 1. septembar-20. oktobar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_17.htm Knjiga 17 - 21.oktobar-15. decembar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_18.htm Knjiga 18 - 16.decembar 1944.-28.februar 1945]
**[https://znaci.org/zb/4_6_19.htm Knjiga 19 - 1.mart-15.maj 1945]
* Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/393.htm ''Nacistička politika denacionalizacije u Sloveniji u godinama od 1941. do 1945''.]
* Petar Kačavenda: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=977 ''Narodni heroji Jugoslavije - A-M''], Partizanska knjiga, Ljubljana 1982.
* Petar Kačavenda: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=978 ''Narodni heroji Jugoslavije - N-Ž'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.
* Branislav Božović: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=942 ''Životni put narodnog heroja Silvire Tomazini'',] Dečije Novine, Gornji Milanovac 1977.
* Janez Vipotnik, Ivo Matović: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=943 ''Edvard Kardelj - životni put i revolucionarno delo'',] Dečije Novine, Gornji Milanovac 1981.
* Ivo Tominc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=958 ''Životni put narodnog heroja Toneta Tomšiča''], Dečije Novine, Gornji Milanovac 1975.
* Lado Kocijan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=834 ''Čelna kolona NOV in POS : ob 55. letnici partizanskih bataljonov, odredov in brigad: 1942-1997''.] Glavni odbor ZZB NOB Slovenije, Ljubljana 1997.
* Tone Poljšak: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=832 ''Nebo in zemlja za svobodo: sodelovanje NOB Slovenije z zavezniki'',] Glavni odbor ZZB NOB Slovenije, Ljubljana 1998.
* Filibert Benedetič: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=833 ''Od fašističnega škvadrizma do pokolov v rižarni: (s poročilom o procesu): Trst - Istra - Furlanija 1919-1945'',] Aned, Trst 1974.
* [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=831 ''Metlika v plamenih'',] Združenje borcev NOV, Metlika 1964.
* Stevo Sunajko: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=820 ''Sodelovanje slovenskih in hrvaških narodnoosvobodilnih enot 1941-1945'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
*Stanko Petelin: SEDMA NOU BRIGADA &quot;FRANCE PREŠERN&quot;. [https://znaci.org/00001/229.htm znaci.org]
* Stanko Petelin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=823 ''Enaintrideseta divizija'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
* Borivoj Lah-Boris: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=826 ''Prva slovenska artilerijska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1975.
* Borivoj Lah-Boris: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=824 ''Artilerija 9. korpusa'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
* Stanko Petelin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=825 ''Gradnikova brigada'',] Založba Borec, Ljubljana 1983.
* Jože Peskar: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=821 ''Dolenjski odred'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1976.
* Stanko Petelin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=822 ''Vojkova brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1968.
* Milan Guček: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=813 ''Šercerjeva brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1973.
* Lado Ambrožič Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=814 ''Dvanajsta brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1976.
* Lado Ambrožič Novljan: [https://znaci.org/00001/100.htm Pohod četrnaeste divizije.]
* Mile Pavlin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=815 ''Petnajsta brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1969.
* Jože Šmit, Rado Bordon, Albert Klun: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=816 ''Peta prekomorska brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1969.
* Maks Zadnik: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=811 ''Istrski odred'',] Partizanska knjiga, Nova Gorica 1975.
* Miroslav Stiplovšek: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=810 ''Šlandrova brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
* Lado Ambrožič-Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=782 ''Gubčeva brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1972.
* Velimir Kraševec-Igor: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=808 ''Zapadnodolenjski odred'',] Založba Borec, Ljubljana 1985.
* Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=789 ''Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945'',] Založba Obzorja, Maribor 1968.
* Mitja Hribovšek: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=812 ''Prekmurska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
* Tone Ferenc, Lojze Bukovac, Ernest Lotrič, Jože Martinčič: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=829 ''Bili so pregnani, obešeni, ustreljeni, na suženjskem delu, uporni – Vodnik po koncentracijskih taboriščih in zaporih'',] Alpetour, Škofja Loka 1980.
* Tone Lotrič: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=809 ''Škofjeloški odred'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
* Radule Butorović: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=799 ''Sušak i Rijeka u NOB'',] Centar za historiju radničkog pokreta i NOR Istre, Hrvatskog primorja i Gorskog kotara, Rijeka 1975.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=795 ''Veliki finale na Koroškem'',] Samozaložba, Ljubljana 1977.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=790 ''Tomšičeva brigada I'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1980.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=787 ''Tomšičeva brigada II'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1986.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=792 ''Tomšičeva brigada III'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1989.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/788.pdf ''Tomšičeva brigada IV'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
* Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=785 ''Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943'',] Založba Obzorja, Maribor 1967.
* Rafael Perhauc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=786 ''Letalci prekomorci'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1968.
* Edvin Pervanje, Jože A. Hočevar: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=783 ''Četrta prekomorska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1969.
* Karel Levičnik: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=778 ''Artileristi prekomorci'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1968.
* Mirko Fajdiga: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=776 ''Zidanškova brigada II'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1975.
* Mirko Fajdiga: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=775 ''Bračičeva brigada II'',] Založba Obzorja, Maribor 1994.
* Mirko Fajdiga: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=774 ''Bračičeva brigada I'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1982.
* Radosav Isaković - Rade: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=773 ''Kosovelova brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1973.
* Franjo Bavec - Branko: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=772 ''Bazoviška brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1970.
* Mile Pavlin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=771 ''Jeseniško-bohinjski odred'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1970.
* Lado Ambrožič - Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=770 ''Petnajsta divizija'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.
* Srečko Vilhar, Albert Klun: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=769 ''Prva in Druga prekomorska brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1967.
* Borivoj Lah - Boris: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=768 ''Ljubljanska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1990.
* Lado Ambrožič - Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=767 ''Cankarjeva brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1975.
*Anton Ikovic, Marjan Linasi: [https://znaci.org/00003/7xx.php?broj=5&amp;bk=756 ''Koroško partizansko zdravstvo: (na Koroškem in Solčavskem)'',] 1985 {{COBISS|ID=2127369}}
*Zdravko Klanjšček. ''Narodnooslobodilački rat u Sloveniji 1941-1945''. Beograd, 1984. [https://znaci.org/00002/418.pdf znaci.org] 
*[http://www.znaci.org Dokumenti i knjige o drugom svetskom ratu na teritoriji Jugoslavije i povezanim zbivanjima.] (Tudi nemški fotografski dokumenti in slike spomenikov.) &lt;s&gt;Prej na Znaci.net.&lt;/s&gt;.
* Franci Sterle: [http://znaci.org/00003/787.pdf Tomšičeva brigada.]
*Mira Mihevc: NA NEVARNIH POTEH [https://znaci.org/00003/757.php znaci.org]
*NEMAČKA OBAVEŠTAJNA SLUŽBA U OKUPIRANOJ JUGOSLAVIJI, interna publikacija III odeljenja UPRAVE DRŽAVNE BEZBEDNOSTI: 
**III knjiga: Nemačka obaveštajna služba u okupiranoj Sloveniji [https://znaci.org/00003/518.htm znaci.org]
**VII knjiga: Zbirka dokumenata: Opšti deo. Slovenija [https://znaci.org/00003/516.htm znaci.org]
*Damijan Guštin: LJUBLJANSKA BRIGADA - 10. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada &quot;Ljubljanska&quot; [https://znaci.org/00001/79.pdf znaci.org]
*Uroš Kostić: OSLOBOĐENJE ISTRE, SLOVENAČKOG PRIMORJA I TRSTA 1945 [https://znaci.org/00003/534.htm znaci.org]
*RESISTANCE, SUFFERING, HOPE - The Slovene Partisan Movement 1941 - 1945 [https://znaci.org/00001/179.htm znaci.org]
*LJUBLJANA U BORBI 1941-1945. - ZBORNIK SEĆANJA [https://znaci.org/00003/488.htm znaci.org]

===''Borec''===
*Borec 1 (1949): [https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2025/06/BOREC-1.pdf št. 1]
*Borec 2 (1950): [https://znaci.org/00003/1110.pdf jan.-apr. 1950,] [https://znaci.org/00003/1111.pdf maj.-avg. 1950,] [https://znaci.org/00003/1112.pdf sept.-dec. 1950] 
*Borec 3 (1951): [https://znaci.org/00003/1516.pdf jan.-mar. 1951,] [https://znaci.org/00003/1517.pdf apr.-jun. 1951,] [https://znaci.org/00003/1518.pdf jul.-sep. 1951,]  [https://znaci.org/00003/1519.pdf okt.-dec. 1951]  
*Borec 4 (1952): [https://znaci.org/00003/1520.pdf jan.-mar. 1952,] [https://znaci.org/00003/1521.pdf apr.-jun. 1952,] [https://znaci.org/00003/1522.pdf jul.-sep. 1952,]  [https://znaci.org/00003/1523.pdf okt.-dec. 1952]  
*Borec 5 (1953): [https://znaci.org/00003/1086.pdf jan.-apr. 1953,] [https://znaci.org/00003/1087.pdf maj.-avg. 1953,] [https://znaci.org/00003/1088.pdf sept.-dec. 1953]  
*Borec 6 (1954): [https://znaci.org/00003/1113.pdf jan.-apr. 1954,] [https://znaci.org/00003/1114.pdf maj.-avg. 1954,] [https://znaci.org/00003/1115.pdf sept.-dec. 1954] 
*Borec 7 (1955): [https://znaci.org/00003/1116.pdf jan.-mar. 1955,] [https://znaci.org/00003/1117.pdf apr.-jun. 1955,] [https://znaci.org/00003/1118.pdf jul.-sep. 1955,]  [https://znaci.org/00003/1119.pdf okt.-dec. 1955]  
*Borec 8 (1956):  [https://znaci.org/00003/1120.pdf jan.-mar. 1956,] [https://znaci.org/00003/1121.pdf apr.-jun. 1956,] [https://znaci.org/00003/1122.pdf jul.-sep. 1956,]  [https://znaci.org/00003/1123.pdf okt.-dec. 1956]  
*Borec 9 (1957): [https://znaci.org/00003/1524.pdf jan.-mar. 1957,] [https://znaci.org/00003/1525.pdf apr.-maj 1957,] [https://znaci.org/00003/1526.pdf jun.-avg. 1957,]  [https://znaci.org/00003/1527.pdf sep.-okt. 1957,] [https://znaci.org/00003/1528.pdf nov.-dec. 1957]
*Borec 10 (1958): [https://znaci.org/00003/1529.pdf jan.-mar. 1958,] [https://znaci.org/00003/1530.pdf apr.-jun. 1958,] [https://znaci.org/00003/1531.pdf jul.-sep. 1958,]  [https://znaci.org/00003/1532.pdf okt.-dec. 1958] 
*Borec 11 (1959): [https://znaci.org/00003/1482.pdf jan.-mar. 1959,] [https://znaci.org/00003/1483.pdf apr.-maj 1959,] [https://znaci.org/00003/1484.pdf jun.-avg. 1959,]  [https://znaci.org/00003/1485.pdf sep.-okt. 1959,] [https://znaci.org/00003/1486.pdf nov.-dec. 1959]
*Borec 12 (1960): [https://znaci.org/00003/1487.pdf jan.-mar. 1960,] [https://znaci.org/00003/1488.pdf apr.-jun. 1960,] [https://znaci.org/00003/1489.pdf jul.-sep. 1960,]  [https://znaci.org/00003/1490.pdf okt.-dec. 1960]  
*Borec 13 (1961): [https://znaci.org/00003/1491.pdf jan.-feb. 1961,] [https://znaci.org/00003/1492.pdf mar.-apr. 1961,] [https://znaci.org/00003/1493.pdf maj.-jun. 1961,]  [https://znaci.org/00003/1494.pdf jul.-avg. 1961,] [https://znaci.org/00003/1495.pdf sep.-okt. 1961,]  [https://znaci.org/00003/1496.pdf nov.-dec. 1961]   
*Borec 14 (1962): [https://znaci.org/00003/1274.pdf jan.-mar. 1962,] [https://znaci.org/00003/1275.pdf apr.-jun. 1962,] [https://znaci.org/00003/1276.pdf jul.-sep. 1962,]  [https://znaci.org/00003/1277.pdf okt.-dec. 1962]  
*Borec 15 (1963): [https://znaci.org/00003/1278.pdf jan.-jun. 1963,] [https://znaci.org/00003/1279.pdf jul.-dec. 1963] 
*Borec 16 (1964): [https://znaci.org/00003/1280.pdf jan.-apr. 1964,] [https://znaci.org/00003/1281.pdf maj.-avg. 1964,] [https://znaci.org/00003/1282.pdf sept.-dec. 1964] 
*Borec 17 (1965): [https://znaci.org/00003/1497.pdf jan.-feb. 1965,] [https://znaci.org/00003/1498.pdf mar.-apr. 1965,] [https://znaci.org/00003/1499.pdf maj.-jun. 1965,]  [https://znaci.org/00003/1500.pdf jul.-avg. 1965,] [https://znaci.org/00003/1501.pdf sep.-okt. 1965,]  [https://znaci.org/00003/1502.pdf nov.-dec. 1965]   
*Borec 18 (1966): [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-7.pdf št. 7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-10.pdf št. 10] 
*Borec 19 (1967): [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-7.pdf št. 7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-10.pdf št. 10] 
*Borec 20 (1968): [https://znaci.org/00003/1504.pdf jan.-feb. 1968,] [https://znaci.org/00003/1505.pdf mar.-apr. 1968,] [https://znaci.org/00003/1506.pdf maj.-jun. 1968,]  [https://znaci.org/00003/1507.pdf jul.-avg. 1968,] [https://znaci.org/00003/1508.pdf sep.-okt. 1968,]  [https://znaci.org/00003/1509.pdf nov. 1968,][https://znaci.org/00003/1510.pdf dec. 1968]   
*Borec 21 (1969): [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-12.pdf št. 12] 
*Borec 22 (1970): [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-12.pdf št. 12] 
*Borec 23 (1971):  [https://znaci.org/00003/ccc.pdf jan.-mar. 1971,] [https://znaci.org/00003/ccc.pdf apr.-maj 1971,] [https://znaci.org/00003/ccc.pdf jun.-avg. 1971,]  [https://znaci.org/00003/ccc.pdf sep.-okt. 1971,] [https://znaci.org/00003/ccc.pdf nov.-dec. 1971] 
*Borec 24 (1972): [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-12.pdf št. 12] 
*Borec 25 (1973): [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-12.pdf št. 12] 
*Borec 26 (1974): [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-12.pdf št. 12]
*Borec 27 (1975): [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-4_5.pdf št. 4-5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-12.pdf št. 12]
*Borec 28 (1976): [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-12.pdf št. 12] 
*Borec 29 (1977): [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-12.pdf št. 12] 
*Borec 30 (1978): [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-12.pdf št. 12] 
*Borec 31 (1979): [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-12.pdf št. 12] 
*Borec 32 (1980): [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-12.pdf št. 12]
*Borec 33 (1981): [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-3_4.pdf št. 3-4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-12.pdf št. 12]
*Borec 34 (1982): [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-12.pdf št. 12]
*Borec 35 (1983): [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-11_12.pdf št. 11-12] 
*Borec 36 (1984): [https://znaci.org/00003/1089.pdf jan.-apr. 1984,] [https://znaci.org/00003/1090.pdf maj.-avg. 1984,] [https://znaci.org/00003/1091.pdf sept.-dec. 1984]  
*Borec 37 (1985): [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-3_4.pdf št. 3-4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-10_11.pdf št. 10-11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-12.pdf št. 12]
*Borec 38 (1986): [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-3_4.pdf št. 3-4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-12-1.pdf št. 12-1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-12-2.pdf št. 12-2]
*Borec 39 (1987): [https://slov.si/doc/borec/borec_1987-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1987-2_3.pdf št. 2-3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_19874.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1987-5_6_7-1.pdf št. 5-6-7_1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1987-5_6_7-2.pdf št. 5-6-7_2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1987-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1987-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1987-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1987-12-1.pdf št. 12-1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1987-12-2.pdf št. 12-2]
*Borec 40 (1988):
*Borec 41 (1989):
*Borec 42 (1990):
*[http://www.sistory.si/SISTORY:ID:20227 Borec 43/7-8-9 (1991)] Sistory | 43/1-6, 10-12
*[https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/785/BOREC_1992_09-10.pdf Borec 44/9-10 (1992)] 44/1-8, 11-12
*Borec 45 (1993):
*Borec 46 (1994):
*Borec 47 (1995):
*[http://www.sistory.si/SISTORY:ID:20251 Borec 48 (1996)] 
*Borec 49 (1997):
*Borec 50 (1998):
*Borec 51 (1999):
*Borec 52 (2000):
*Borec 53 (2001):
*Borec 54 (2002):
*Borec 55 (2003):
*Borec 56 (2004):
*Borec 57 (2005):
*Borec 58 (2006):
*Borec 59 (2007):
*Borec 60 (2008):
*Borec 61 (2009):
*Borec 62 (2010):
*Borec 63 (2011):
*Borec 64 (2012):
*Borec 65 (2013):
*Borec 66 (2014):
*Borec 67 (2015):
*Borec 68 (2016):
*Borec 69 (2017):
*Borec 70 (2018):
*Borec 71 (2019):
*Borec 72 (2020):
*Borec 73 (2021):
*Borec 74 (2022):
*Borec 75 (2023):
*Borec 76 (2024):
*Borec 77 (2025):

===''TV-15''===

''TV-15 naš tovariš: glasilo Zveze združenj borcev NOV in Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije'' 1963--1987 
* TV-15 1 (1963): [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_24.pdf št. 24]
* TV-15 2 (1964): [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_48-49.pdf št. 48-49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_52.pdf št. 52]  
* TV-15 3 (1965): [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_46-47.pdf št. 46-47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_51-52.pdf št. 51-52]
* TV-15 4 (1966):   [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966/TV-15_1966_1.pdf št. 1,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_2.pdf št. 2,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_3.pdf št. 3,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_4.pdf št. 4,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_5.pdf št. 5,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_6.pdf št. 6,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_8.pdf št. 8,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_9.pdf št. 9,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_10.pdf št. 10,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_11.pdf št. 11,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_12.pdf št. 12,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_13.pdf št. 13,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_14.pdf št. 14,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_15.pdf št. 15,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_16-17.pdf št. 16-17,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_18.pdf št. 18,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_19.pdf št. 19,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_20.pdf št. 20,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_21.pdf št. 21,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_22.pdf št. 22,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_23.pdf št. 23,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_24.pdf št. 24,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_25-26.pdf št. 25-26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_51-52.pdf št. 51-52]  
*TV-15 5 (1967): [https://slov.si/doc/TV-15_1967_1.pdf št. 1,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_2.pdf št. 2,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_3.pdf št. 3,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_4.pdf št. 4,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_5.pdf št. 5,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_6.pdf št. 6,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_7.pdf št. 7,] | manjka izrezani del vsebine na 5. in 6. strani,  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_8.pdf št. 8,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_9.pdf št. 9,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_10.pdf št. 10,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_11.pdf št. 11,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_12.pdf št. 12,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_13.pdf št. 13,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_14.pdf št. 14,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_15.pdf št. 15,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_16-17.pdf št. 16-17,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_18.pdf št. 18,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_19.pdf št. 19,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_20.pdf št. 20,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_21.pdf št. 21,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_22.pdf št. 22,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_23.pdf št. 23,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_24.pdf št. 24,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_25.pdf št. 25,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_26.pdf št. 26,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_27.pdf št. 27,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_28.pdf št. 28,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_29.pdf št. 29,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_30.pdf št. 30,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_31.pdf št. 31,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_32.pdf št. 32,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_33.pdf št. 33,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_34.pdf št. 34,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_35.pdf št. 35,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_36.pdf št. 36,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_37.pdf št. 37,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_38.pdf št. 38,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_39.pdf št. 39,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_40.pdf št. 40,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_41.pdf št. 41,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_42.pdf št. 42,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_43.pdf št. 43,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_44.pdf št. 44,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_45.pdf št. 45,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_46.pdf št. 46,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_47.pdf št. 47,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_48.pdf št. 48,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_49.pdf št. 49,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_50.pdf št. 50,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_51-52.pdf št. 51-52]  
* TV-15 6 (1968): [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_40.pdf št. 40,] | manjka izrezani del vsebine na 11. in 12. strani | [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_51-52.pdf št. 51-52]
* TV-15 7 (1969): [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_51.pdf št. 51]
* TV-15 8 (1970): [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_18-19.pdf št. 18-19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_48-49.pdf št. 48-49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_52.pdf št. 52]
* TV-15 9 (1971): [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_1-2.pdf št. 1-2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_18-19.pdf št. 18-19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_48-49.pdf št. 48-49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_52.pdf št. 52]
*TV-15 10 (1972): [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_1-2.pdf št. 1-2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_18-19.pdf št. 18-19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_49.pdf št. 49,][https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_51-52.pdf št. 51-52] 
*TV-15 11 (1973): [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_2.pdf št. 2,][https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_48-49.pdf št. 48-49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_52.pdf št. 52]
*TV-15 12 (1974): [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_2.pdf št. 2,][https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_51-52.pdf št. 51-52] 
*TV-15 13 (1975): [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_2.pdf št. 2,][https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 14 (1976): [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_2.pdf št. 2,][https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_52.pdf št. 52]
*TV-15 15 (1977): [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_41.pdf št. 41,] | manjka izrezani del vsebine na 13. in 14. strani | [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_46-47.pdf št. 46-47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_49.pdf št. 49,] | manjkata 17. in 18. stran |  [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_50.pdf št. 50,] | manjka izrezani del vsebine na 1. in 2. strani |[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_51-52.pdf št. 51-52] 
*TV-15 16 (1978): [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_46-47.pdf št. 46-47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 17 (1979): [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_46-47.pdf št. 46-47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 19 (1981): [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 20 (1982): [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_52.pdf št. 52]
*TV-15 21 (1983): [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_33-34.pdf št. 33-34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_52.pdf št. 52]
*TV-15 22 (1984): [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_44-45.pdf št. 44-45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_49-50.pdf št. 49-50] 
*TV-15 23 (1985): [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_18-19.pdf št. 18-19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 24 (1986): [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_30-31.pdf št. 30-31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_52.pdf št. 52]
*TV-15 25 (1987): [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_1.pdf št. 1,] | manjka izrezani del vsebine na 11. in 12. strani | [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_30-31.pdf št. 30-31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_45-46.pdf št. 45-46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_49-50.pdf št. 49-50] 
*TV-15 26 (1988): [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_30-31.pdf št. 30-31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_41-42.pdf št. 41-42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_45-46.pdf št. 45-46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_50-51.pdf št. 50-51] 
*TV-15 27 (1989): [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_25-26.pdf št. 25-26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_30-31.pdf št. 30-31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_43.pdf št. 43] 
*TV-15 28 (1990): [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_25.pdf št. 25] 
*TV-15 29 (1991): [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_12.pdf št. 12,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_25.pdf št. 25]

==Digitalne in digitalizirane publikacije==

*Tone Ferenc: [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41810/historia_13_2010.pdf ''Izbrana dela: Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno'' (2010).
*Boris Vezjak: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPJCHNWF ''Skrajna desnica v Sloveniji''.] 2026.
* Miha Kosmač: [https://zdjp.si/wp-content/uploads/2016/05/AH_21-2013-1-2_Kosmac.pdf Življenje in strategije preživetja Primorcev  v &quot;posebnih bataljonih&quot;.] ''Acta Hstriae'' 21/1-2 (2013). 
* Albert Klun in Tone Gošnik: ''Boj pod Olimpom: Slovenci v NOB Makedonije, Grčije in Albanije 1941-1945''. Ljubljana: Borec; Koper: Lipa, 1984. [https://slov.si/doc/boj_pod_olimpom1.pdf pdf 1,] [https://slov.si/doc/boj_pod_olimpom2.pdf pdf 2]  
*Dušan Jež: Dornier Museum Friedrichshafen [https://slov.si/doc/dusan_jez_dornier_museum1.pdf pdf 1,] [https://slov.si/doc/dusan_jez_dornier_museum2.pdf pdf 2]
*Dušan Jež: Via dolorosa Antona Ježa. [https://slov.si/doc/dusan_jez_via_dolorosa1.pdf pdf 1,]  [https://slov.si/doc/dusan_jez_via_dolorosa2.pdf pdf 2] (2010) 
*Ivan Smiljanić: [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TBUZW55 Spomeniki kiparjev vojakov v slovenskih vojašnicah JLA.] ''Kronika'' 2022.
*[https://slov.si/doc/cerkvenjak_letalci.pdf Zavezniški letalci v cerkvenjaški zgodovini.]
*Neli Mrkun, Ana Remic, Teja Roblek, mentor Patricija Veldin: [https://zbirke.zotks.si/resources/Srebrno_SS_Zgodovina_ali_umetnostna_zgodovina_584752.pdf Prekomorci:] Raziskovalna naloga. Kranj: Gimnazija, 2020.
* [https://slov.si/doc/pesmi_nasih_borcev_2.pdf Pesmi naših borcev, 2] (1945)
* Vida Tom-Lasič: [https://slov.si/doc/vida_tom_lasic_99d.pdf ''99d: Radiotehnika v slovenskem osvobodilnem boju''.] Ljubljana: Borec, 1977. 
*Anton Jež: [https://slov.si/doc/anton_jez_spomini.pdf ''Pot trpkih spominov''.] Ljubljana, 2010.
*[https://slov.si/doc/osolnik_spomini.pdf ''Pričevanja Bogdana Osolnika''.] Kočevje: ZB, 2016.
*[https://slov.si/doc/taboriscna_lit.pdf ''Z očmi zazrtimi v svobodo'']. Ljubljana: Borec, 1966. [taboriščna literatura] 
* Note partizanske pesmarice: [https://slov.si/doc/ppz1.pdf ppz1,] [https://slov.si/doc/ppz2.pdf ppz2,] [https://slov.si/doc/ppz3.pdf ppz3]
* [https://museums.eu/collection/object/9133?pUnitId=31&amp;pDashed=jez-za-zico-humoristicni-list-dachau ''Jež za žico'':] Humoristični list. Dachau 1. 6. 1945
* ''Dachavski poročevalec'' 1945, št. 1&amp;ndash;30 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-L1SU8YXB dLib]
* [https://www.skupnostdachau.si/index.php Skupnost Dachau]
** [https://slov.si/doc/dachavski_porocevalec2005.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2005]
** [http://www.skupnostdachau.si/uploads/dokumenti/DAHAVSKI_net.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2015]
** [http://www.skupnostdachau.si/uploads/DAHAVSKI-2016.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2016]
** [http://www.skupnostdachau.si/uploads/DAHAVSKI_2018_3.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2018] | [https://slov.si/doc/dachavski_porocevalec2018.pdf partizanstvo.si]
** [http://www.skupnostdachau.si/uploads/Porocevalec_2020_net.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2020] | [https://slov.si/doc/dachavski_porocevalec2020.pdf partizanstvo.si]
** [https://slov.si/doc/dachavski_porocevalec2023.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2023]
** [https://slov.si/doc/dachavski_porocevalec2025.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2025]
*Viljenka Škorjanec:  Taboriščne razmere na Rabu. [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/9001-10000/9598/Zgodovina_v_soli-2010-19-3-4.pdf ''Zgodovina v šoli'' 3/4 (2010).] 
*[https://slov.si/doc/sarvar.pdf Internacijsko taborišče Sárvár]
*[https://slov.si/doc/prekomorci_v_nob.pdf Prekomorci v narodnoosvobidilni vojni]
*[https://slov.si/doc/prekomorci1.pdf Prekomorci 1. del],  [https://slov.si/doc/prekomorci2.pdf Prekomorci 2.del]
*Cita Lovrenčič Bole; [https://slov.si/doc/prekomorke.pdf Prekomorke]
*[https://slov.si/doc/rudezeva_cesta.pdf Rudeževa cesta]
*[https://slov.si/doc/bolnica-sneznik.pdf Slovenska vojna partizanska bolnica Snežnik]
*[https://slov.si/doc/umrli_dachau.pdf Spisek o umrlih internirancih v koncentracijskem taborišču Dachau]
*[https://slov.si/doc/kocevska_v_nob.pdf Spominski kraji in dogodki iz narodnoosvobodilnega boja Kočevske]
*Karel Grabeljšek: [https://slov.si/doc/grabeljsek_vrhnika_v_nob.pdf Vrhnika in okolica v boju za svobodo] 
*[https://slov.si/doc/gorenja_vas_pri_ribnici_v_nob.pdf Zbornik Gorenja vas pri Ribnici na Dolenjskem v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945]
*[https://slov.si/doc/renicci.pdf Žrtve koncentracijskega taborišča v Renicci]

*[https://ipi.eprostor.gov.si/jv/ Javni vpogled v spletne storitve GURS]
* Aldo Rupel: [https://slov.si/doc/aldo_rupel_narod_nas.docx ''Narod naš dokaze hrani'':] Samizdat ob 85-letnici rojstva. Gorica, 2026.
* [https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZEZ/Dokumenti/multilaterala/mednarodno-pravo/Slo-it-odnosi-1880-1956-ebook.pdf Slovensko–italijanski odnosi 1880–1956 – Poročilo Slovensko–italijanske zgodovinsko–kulturne komisije, druga izdaja.] Ljubljana: FDV, 2025 (Mednarodno pravo).
*Ciril Zupanc: [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0SI01BAO Partizanske enote in borbe v Selški dolini 1941—1943.] ''Loški razgledi'' 1975.
*Ciril Zupanc: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GY072O73/453aace3-e1c0-49e8-be2e-9dc3a62128bf/PDF Partizanske enote in borbe v Selški dolini 1943—1945.] ''Loški razgledi'' 1976.
* Andrej Bolčina: [https://slov.si/doc/andrej_bolcina_zlocin_na_predmeji.docx Zločin na Predmeji.]
* Rok Fink: [https://zdruzenje-sim.si/rodnagruda/2026/02/12/poslednji-partizan-v-argentini/ Poslednji partizan &amp;ndash; v Argentini.] ''Rodna gruda'' 12. februarja 2026
* ''Loški razgledi'' 1954&amp;ndash;2021 [https://dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dlo%c5%a1ki+razgledi%27&amp;pageSize=25&amp;page=2&amp;frelation=Lo%c5%a1ki+razgledi dLib]
*[https://roz.si/wp-content/uploads/2021/03/Sledovi_spomina_-_Deportation.pdf Sledovi spomina:] Odpor in preganjanje v občini Šentjakob v Rožu 1938-1945 / SPUREN DER ERINNERUNG: Widerstand und Verfolgung in der Gemeinde St. Jakob im Rosental. [Prosvetno društvo Rož, b. l.] 
*Tone Ferenc: [https://ojs.inz.si/pnz/article/view/2605/2953 Primorska in italijanska koncentracijska taborišča.] ''Prispevki za novejšo zgodovino'' 40/1 (2000).
*Silvo Fatur: [https://znaci.org/00003/2577.pdf ''Zgodba o TIGRu''.] Koper: Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij Organizacije TIGR Primorske, 2007.
*[https://slov.si/doc/krsko_kostanjevica_nob.pdf ''Padli v ognju revolucije''.] Krško: Zveza borcev NOV, 1971.
*Lojze Vršnik: [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/3674/4038/9168 Pregled enot narodnoosvobodilne vojske Slovenije in njihovega poveljniškega kadra.] Sistory.
*Slavko Smolej: ''Gorenjska v miru, trpljenju, borbi in svobodi''. Radovljica: ZB, 1955. [https://slov.si/doc/smolej_gorenjska1.pdf pdf 1] [https://slov.si/doc/smolej_gorenjska2.pdf pdf 2] [https://slov.si/doc/smolej_gorenjska3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/smolej_gorenjska4.pdf pdf 4] oz. [https://znaci.org/00003/2572.pdf pdf 1,] [https://znaci.org/00003/2573.pdf pdf 2,] [https://znaci.org/00003/2574.pdf pdf 3,] [https://znaci.org/00003/2575.pdf pdf 4]
*Zdenka Petek: [https://slov.si/doc/zdenka_petek.pdf Spomini na Jožeta Petka.] ''Ko spomin se več ne stara''. Semedela: Društvo upokojencev, 2024. 
*Boris Malej (ur.): [https://slov.si/doc/bohinj_spomeniki.pdf ''Spominska obeležja NOB v Bohinju''.] Bohinj: ZB, 2025.
*Vincenc Demšar: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PK1QRFHG Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka.] ''Loški razgledi'' 1975.
*Mojca Hrvatin: [https://slov.si/doc/france_podkoritnik_portret.pdf Portret dr. Franceta Podkoritnika.] ZB NOB, 2025. 
*Mojca Hrvatin: [https://slov.si/doc/france_podkoritnik.pdf Dr. France Podkoritnik (1893&amp;ndash;1962).] ZB NOB, 2025. 
*Stane Valentinčič: Doktor Franjo Podkoritnik. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD ''Zbornik občine Grosupeljski 1970'']. 15&amp;ndash;19. In drugi zanimivi prispevki tudi v drugih grosupeljskih zbornikih.
*Žiga Koncilija: [https://www.sistory.si/publication/62562 &quot;Kot žrtve ste padli v borbi za nas ...&quot;] Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46/2 (2023). 
*Miroslav Pahor: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5YHHD7QQ ''Samo morje je vedelo: Zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini, 2''.] Založba Univerze na Primorskem, 2022.
*Tone Kregar in Aleksander Žižek: [http://www.ce-nob.si/uploads/monografije/okupacija%20v%20133%20slikah.pdf Okupacija v 33 slikah: Celje 1941&amp;ndash;1945.] Celje: Muzej novejše zgodovine, 2006.
*Rado Zakonjšek: ''Partizanski kurirji''. Ljubljana, 1985. [https://slov.si/doc/zakonjsek_partizanski_kurirji_1.pdf pdf 1,] [https://slov.si/doc/zakonjsek_partizanski_kurirji_2.pdf pdf 2,] [https://slov.si/doc/zakonjsek_partizanski_kurirji_3.pdf pdf 3]
*Tjaša Konovšek: [https://www.academia.edu/118036726/Med_idealom_in_resni%C4%8Dnostjo_%C5%BEenske_v_%C4%8Dasu_druge_svetovne_vojne_na_Slovenskem Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem.] 2019. Academia.edu.
*Abram Maružin in Miho Rojnić: ''Spomenici govore'': Katalog spomeničkih obilježja, poginulih boraca i žrtava fašističkog terora na Puljštini u Drugom svjetskom ratu. Pula, 2004. [https://slov.si/doc/spomenici_govore1.pdf pdf 1,] [https://slov.si/doc/spomenici_govore2.pdf pdf 2.]
*[https://slov.si/doc/spomeniki_ribnica.pdf Spominska znamenja, spomeniki, grobišča, spominska obeležja na območju občine Ribnica.] ZZB Ribnica, 1987. 
*[https://slov.si/doc/jelenov_zleb.pdf ''Jelenov žleb''.] Ljubljana, 1983 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 33).
*[https://okupacijskemeje.si/cip.html Okupacijske meje.] Sistory.
**[[Videoposnetki pri projektu Okupacijske meje]]
**[[Zemljevidi pri projektu Okupacijske meje]] 
*[https://slov.si/doc/majda_silc_recital.pdf Majda Šilc, recital,] ZB Ribnica 1974.
*''Jeklo in ljudje: Jeseniški zbornik, 3'' 1975 [https://slov.si/doc/jeseniski_zbornik_1975_1.pdf pdf 1,] [https://slov.si/doc/jeseniski_zbornik_1975_2.pdf pdf 2,] [https://slov.si/doc/jeseniski_zbornik_1975_3.pdf pdf 3]. 
*[https://vojnapotovanja.si/ Vojna potovanja.]
* Mario Šimunković: [https://www.academia.edu/124928482/Povratak_spomen_obilje%C5%BEja_%C5%A1to_se_odnose_na_Narodnooslobodila%C4%8Dku_borbu_u_gradu_Zagrebu_2024_?email_work_card=view-paper Povratak spomen obilježja što se odnose na Narodnooslobodilačku borbu u gradu Zagrebu.] Academia.edu 2024.
*Mario Šimunković in Đorđe Mihovilović: [https://www.academia.edu/79025704/Masakr_nad_Romima_i_Sintima_u_Hrastini_1945_godine_zlo%C4%8Dini_luburi%C4%87evaca_u_zapre%C5%A1i%C4%87kom_kraju ''Masakr nad Romima i Sintima u Hrastini 1945. godine: Zločini luburićevica u zaprešićkom kraju''.] Jasenovac, 2021.
*Mario Šimunković in Đorđe Mihovilović: [https://www.academia.edu/110656707/Zapre%C5%A1i%C4%87ki_kraj_i_koncentracijski_logor_Jasenovac Zaprešićčki kraj i koncentracijski logor Jasenovac, 1''.] Jasenovac, 2021.
*Mario Šimunković: [https://www.academia.edu/63673918/Naslije%C4%91e_revolucije_Vodi%C4%8D_kroz_spomen_obilje%C5%BEja_posve%C4%87ena_Narodnooslobodila%C4%8Dkoj_borbi_u_zapre%C5%A1i%C4%87kom_kraju ''Naslijeđe revolucije: Vodič kroz spomen obilježja posvećena Narodnooslobodilačkoj borbi u zaprešičkom kraju''.] Zaprešić, 2019. 
*Boris Kuret: NARODNI HEROJI IN DRUGI JUGOSLOVANSKI BORCI IZ TRŽAŠKE IN GORIŠKE POKRAJINE, 2025.
*[https://www.zb-nob-nm.si/wp-content/uploads/2023/08/Cvibelj-zlozenka-2023.pdf ''Spomenik žrtvam NOB 1941&amp;ndash;1945 na Cviblju''.] Žužemberk, 2022.
*[https://slov.si/doc/zuzemberk_eng.pdf ''Slovenia, Suha krajina and Žužemberk between 1941 and 1945''.] Zloženka. Žužemberk: ZB NOB, 2025.
*[https://slov.si/doc/zuzemberk_slo.pdf ''Slovenija, Suha krajina in Žužemberk 1941&amp;ndash;1945''.] Zloženka. Žužemberk: ZB NOB, 2025.
*[https://www.zb-nob-nm.si/wp-content/uploads/2023/08/kolesarska-in-pespot_pregledano-2.pdf Kolesarska in pešpot po poti spomenikov in spominskih obeležij NOB 1941&amp;ndash;1945''.] Občina Žužemberk, 2023.
*Jožek Horvat Muc: [https://slov.si/doc/horvat_romske_zrtve.pdf ''Romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni - nepriznano v vojni in miru''.] Murska Sobota: Inštitut za romološke študije, izobraževanje in kulturo, 2025.
*[https://landesmuseum.ktn.gv.at/ausstellungen?aid=54 Hinschaun! Poglejmo: Kärnten und der Nationalsozialismus | Koroška in nacionalsocializem. Sonderausstellung.] Landesmuseum Klagenfurt | Deželni muzej Celovec 9. 5.–26. 10. 2025. 
*Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str.
*Boris Kuret: [https://www.anpits.it/allegati/AITA00510001.pdf ''Eroi nazionali e altri combattenti jugoslavi nati nelle provincie di Trieste e Gorizia: Alcune biografie di partigiani sloveni = Narodni heroji in drugi jugoslovanski borci iz tržaške in goriške pokrajine: Življenjepisi nekaterih slovenskih partizanov''.] Trst: ANPI, 2023. 
*Mile Pavlin: [https://slov.si/doc/pavlin_v_ognju.pdf ''V ognju in snegu''.] Ljubljana: Borec, 1981 (2. izdaja).
*[https://zgodovina.ff.uni-lj.si/raziskovanje/sjz Središče za javno zgodovino, FF UL:] [https://www.youtube.com/c/zgodovinasi starejša] in [https://www.youtube.com/c/OddelekzazgodovinoFFUniverzavLjubljani novejša videoprodukcija].
*[[Video izdelki Oddelka za zgodovino in Središča za javno zgodovino]].
*[https://okupacijskemeje.si/ Razstava Okupacijske meje 1941&amp;ndsh;1945 Središča za javno zgodovino].
*[https://slov.si/doc/uporniska_ljubljana_map.pdf Uporniška Ljubljana: Alternativni vodič po nekaterih poteh in infrastrukturi antifašističnega upora iz 2. svetovne vojne.] Ur. Gal Kirn idr. [2025].
*Gal Kirn: [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/734 ''The Memory of Liberation: Studies on the People's Liberation Struggle in the (Post-) Yugoslav Context''.] Ljubljana: FFUL, 2025. 232 str. 
*[https://slov.si/doc/kronika_zb_ljubljana_2025.pdf ''Zbornik spominov in akcije: Resnica in opomin''.]  Ur. Meta Verbič. Ljubljana: ZB, 2025.
*[https://slov.si/doc/ivan_lencek.pdf Ivan Lenček (11. 7. 1903&amp;ndash;19. 8. 1960), Čufarjev Janez iz Postojne.] Postojna, 2025. [tigrovec in partizan] 
*Franci Gerbec: [https://slov.si/doc/prilesje.pdf Spominska slovesnost ob 80. letnici smrti treh borcev NOB v bunkerju nad Prilesjem pri Blagovici, 15. 1. 1945.] Prilesje, 2025.
*Tone Kregar: [http://www.ce-nob.si/Uploads/Monografije/Vigred%20se%20povrne.pdf ''Vigred se povrne:] Druga svetovna vojna na Celjskem''. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2009. 
* Jože Višnar: ''Vodnik: spominska planinska pot ob spomenikih NOB občine Slovenske Konjice'', 1982 {{COBISS|ID=15438849}} (samo v Mb in Ptuju) {{opravljeno}}
*[https://www.kamra.si/print.html?item_id=110624 Spominske plošče NOB] (Ptuj). Kamra.
*[https://www.2.muzejgenocida.rs/popis-zrtava-rata-1941-1945 ПОПИС - ЖРТАВА РАТА 1941-1945 (Popis žrtava rata 1941--1945).] Muzej genocida.
*[http://www.muzejgenocida.rs/images/ZrtvePub/Slo.pdf Popis žrtava rata 1941--1945: Slovenija.]
*Damijan Guštin. ''Prva partizanska pomlad: Razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942''. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2021. 540 str.
*[https://www.zb-nob-nm.si/wp-content/uploads/2023/08/Cvibelj-vklesana-imena_pregledano-2.pdf Padli in umrli, zapisani na spomeniku NOB na Cviblju.] ZB Žužemberk 2023.
*Josip Lesar: [https://zakladnicaspominov-scnr.si/seznam-pozganih-vasi-med-drugo-sv-vojno/ Seznam požganih vasi med drugo sv. vojno.] Zakladnica spominov.
*Danica Taljat: [http://slov.si/doc/dusan_munih.pdf ''Dušan Munih - Darko: Narodni heroj''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2024. 154 str.
*Andrej Bohinc: [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje01.jpg Pričevanje 29. nov. 1980 01,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje02.jpg 02,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje03.jpg 03,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje04.jpg 04,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje05.jpg 05,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje06.jpg 06,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje07.jpg 07,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje08.jpg 08.]
*Petra Vidrih: [https://slov.si/doc/vidrih_plesko_prekomorci.pdf Na jugu Italije je spomin na borce še vedno živ.] ''Primorske novice'' 25. 10. 2024.
*Marjeta Manfreda Vakar: [https://slov.si/doc/ivan_manfreda.pdf ''Ivan Manfreda - Jaka in njegov čas''.] Tolmin: ZB NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2024. 258 str. in [https://znaci.org/00003/2080.pdf Znaci.org]
*[https://sodrazica.si/images/fotogalerije/Plakati%208-11-24.pdf France Pirc (1899--1954): Človek, ki je opozoril Tita.] Sodražica. Razstava 2024.
*[https://www.forum-der-wehrmacht.de/ Forum der Wehrmacht.]
*Stane Gradišnik: [https://slov.si/doc/gradisnik_razbor.pdf ''Razbor med NOB: Vodnik po šaleško-mislinjskem okrožju''.] Velenje: ZB 2024.
*[https://slov.si/doc/kronika_belokranjske_cete.pdf ''Kronika prve belokranjske čete''.]  [Kroniko hrani Dušan Šmajdek iz Gornjih Laz; strani niso bile preslikane po vrsti. -- mh]
* Mirko Fajdiga: [http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34873/BRACICEVA_BRIGADA_1.pdf Bračičeva brigada.] Sistory.
* Fajdiga, Mirko, Štimac, Vladimir: ''Bračičeva brigada na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem''. 1984 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHBEM106 knjiga 1 in 2].
*Mirko Fajdiga: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PP6NT9BC ''Pohorski partizani 1943: Od paca Pohorskega bataljona do ustanovitve Zidanškove - Pohorske brigade''.] Obzorja, Maribor 1985.
*Vida Deželak-Barič: [https://www.sistory.si/search?s=Dokumenti+organov+in+organizacij+narodnoosvobodilnega+gibanja+v+Sloveniji+%3A+Zapisniki+sej+najvi%C5%A1jih+organov+in+organizacij+1942%E2%80%931945.+Knjiga+11.+Ljubljana%3A+Arhiv+Republike+Slovenije%2C+2012%2C+592+str.%2C+Vida+De%C5%BEelak+Bari%C4%8D ''Dokumenti organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji, 1--12''.] Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2001-2016. Tudi: [http://hdl.handle.net/11686/771 Knj. 8,] [http://hdl.handle.net/11686/772 Knj. 9,] [http://hdl.handle.net/11686/773 Knj. 10,] [http://hdl.handle.net/11686/34877 Knj. 11]
*''Gorenjska v borbi za svobodo'', 1&amp;ndash;5 (1959&amp;ndash;1961) [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5H3L469/7e643f12-e881-404f-a5d7-12ed1efdd0f1/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GWBX8UL1/dfc86fc9-d01f-4a80-a514-18ae3192224e/PDF dLib 2] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OUHNN2M7/02bbc9be-c215-42d0-87f1-c55cc56aba51/PDF dLib 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2QHK1Y8/9fa35bdb-faa4-49b5-82ae-999218529b13/PDF dLib 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YXTXRAVT/72245bab-4e09-4a38-acce-dc90048eb1f1/PDF dLib 5]
*Bojan Balkovec in Božidar Flajšman (ur.): [https://www.academia.edu/90710739/Bojan_Balkovec_and_Bo%C5%BEidar_Flaj%C5%A1man_Occupation_Borders_in_Dolenjska_1941_1945?email_work_card=thumbnail ''Occupation Borders in Dolenjska 1941–1945''.] Ljubljana: FF, 2022. Academia.edu.
*Vid Vremec, Milan Guček: ''Slovenska Istra v boju za svobodo: Prispevki in gradivo za krajevno zgodovino'', Koper: Lipa, 1976. [http://www.zb-koper.si/publikacije/Slovenska%20Istra.pdf tretja izdaja]
*[https://slov.si/doc/spomeniki_nob_crnomelj.pdf Spomeniki NOB v Črnomlju,] poročilo knjižnice, 2015 in [http://www.lex-localis.info/files/d49e5fce-c4cc-4ea7-9b4b-96181acdcbb5/635834570382836272_3.tocka.pdf Lex localis]
*Martin Premk: [https://slov.si/doc/razstava_nob.pdf Razstava NOB] | [https://slov.si/doc/nob_1941_1945.docx spremno besedilo.] ZB aprila 2024.
*Janez Kavčič - Orlov: ''[https://slov.si/doc/gorenjski_kurirji.pdf Po sledeh partizanskih relejnih kurirjev NOV Gorenjske]''. Ljubljana, 1984. {{COBISS|ID=39264256}} [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1056 znaci.org]
*Slavko Alojz Kramar: [https://www.slovenci-zagreb.hr/wp-content/uploads/2017/02/Slovenski_izgnanci_v_NDH.pdf Slovenski izgnanci v neodvisni državi Hrvaški.] Zagreb, 2016. Tudi dLib.
*Rok Uršič: [https://slov.si/doc/ursic_partizanski_tisk_na_tolminskem.pdf ''Partizanski tisk na Tolminskem''.] Tolmin: ZB, 2023.
*Damjan Renko: ''[https://slov.si/doc/franc_mrak.pdf Pozabljeni junak Franc Mrak 1907-1942]''. Kranj: ZB Kokrica, 2016. {{COBISS|ID=283342336}}
*Živa Vidmar. [https://slov.si/doc/ziva_vidmar_zenske_demonstracije_1943.pdf Ženske demonstracije 21. aprila in junija 1943.]
*Franc Štibernik: [https://slov.si/doc/stibernik_seznam_spomenikov_nob_grosuplje_ivancna_gorica_dobrepolje.xlsx Lastništvo spomenikov v občini Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje] in [https://slov.si/doc/stibernik_problematika_spomeniskega_varstva.pdf spomeniška problematika], feb. 2023.
*Križnar, Ivan: [https://slov.si/doc/mali_gregorjevec/index.html Mali Gregorjevec in julijska vstaja 1941 na Gorenjskem]. 
*Marijan Oprešnik: ''[http://slov.si/doc/opresnik.pdf Pomniki narodno osvobodilnega boja v občinah Vojnik-Dobrna]'' (2009). {{COBISS|ID=1096968798}} 
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_desni_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje desnega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. 
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_levi_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje levega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. 
*Marija Šauperl (ur.): [https://slov.si/doc/sauperl_cafa.pdf ''Bolnišnica Cafa''] (2017).
*Janko Kšela: [https://slov.si/doc/ksela_lenart.pdf ''NOB v občini Lenart v Slovenskih goricah''] (2022).
*Tone Ferenc: [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/3742/4109/ Okupatorjevi dokumenti o diverzantskih akcijah in partizanskih bojih na Štajerskem leta 1941.]
*[https://slov.si/doc/zbornik_sentilj.docx ''Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1918-2018''.] Ur. Bruno Jelenko idr. Šentilj: Domovinsko društvo generala Maistra, 2017. 
*''Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje''. Ur. Franc Štibernik. Grosuplje: Združenje borcev za vrednote NOB, 2019. [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-1.pdf 1. del] -- {{opravljeno}} [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-2.pdf 2. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-3.pdf 3. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 4. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 5. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-6.pdf 6. del.] 376 str.
*Ema Muser: ''Spomeniki naj govore: Zbornik spomenikov NOB v občini Novo mesto'', 1972.
**[https://www.slov.si/doc/dsc04388.jpg zemljevid novomeških spomenikov] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf pdf] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.txt txt]
*''[http://slov.si/doc/po_belokranjskih_partizanskih_poteh.rtf Vodnik po belokranjskih partizanskih poteh]''. Ur. Zvonko Rus. Metlika, Črnomelj: Svet za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri občinskih konferencah SZDL, 1984.
*[https://slov.si/doc/suhor_spomeniki.pdf Spomeniki in spominska obeležja NOB Suhor pri Metliki], 2020. 
*Aleksander Gala: ''[https://slov.si/doc/ogenjca.pdf Ogenjca: Tragedija partizanskih ranjencev]''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;2015. 
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice1.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom''.] SZ, 2009.
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice2.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic in civilnega taborišča pod Snežnikom na hrvaški strani meje, 2''.] Logatec: SZ, 2014.
*Slavko Malnar: ''Čabarske žrtve fašizma''. Čabar, 2009.  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_1.pdf pdf 1]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_2.pdf pdf 2]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_6.pdf pdf 6]
* Rok Uršič in Jelka Peterka: [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti.pdf ''Čas človečnosti: Partizanske sanitetne postaje med narodnoosvobodilnim bojem v Posočju''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB, 2016. [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] 
* Rok Uršič: [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami.pdf ''Ilka Devetak Bignami in njen čas''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2018. [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.]
*Marjan Rutar. ''Spomeniki in obeležja NOB'' na Primorskem. 2014. 
**[http://slov.si/doc/rutar1.pdf Uvod]
**[http://slov.si/doc/rutar2.pdf Občina Brda]
**[http://slov.si/doc/rutar3.pdf Kanal ob Soči]
**[http://slov.si/doc/rutar4.pdf Miren-Kostanjevica]
**[http://slov.si/doc/rutar5.pdf Nova Gorica]
**[http://slov.si/doc/rutar6.pdf Renče-Vogrsko]
**[http://slov.si/doc/rutar7.pdf Vrtojba]
*Tomaž Pavšič: ''Spomeniki v Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini''. Trst: Konzulat RS, 1997. [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk1.pdf 1. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk2.pdf 2. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk3.pdf 3. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk4.pdf 4. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk5.pdf 5. del].  
*Sonja in Jože Mirtič: [http://slov.si/doc/nepozabimopreteklosti.pdf Ne pozabimo preteklosti.] ZB Dovje-Mojstrana, 2008.
*Spomeniki NOB in ljudske revolucije, grobovi in grobišča borcev NPV, talcev in žrtev fašističnega nasilja v občini Jesenice. Kranj: Zavod za spomeniško varstvo, februar 1982. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/ks_blejska_dobrava.pdf KS Blejska Dobrava]
**[http://slov.si/doc/ks_dovje_mojstrana.pdf KS Dovje-Mojstrana]
**[http://slov.si/doc/ks_hrusica.pdf KS Hrušica]
**[http://slov.si/doc/ks_javornik_koroska_bela.pdf KS Javornik - Koroška Bela]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_plavz.pdf KS Jesenice Plavž]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_mezakla.pdf KS Jesenice Podmežakla, Mežakla]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_sava_zelezarna.pdf KS Jesenice Sava, Železarna]
**[http://slov.si/doc/ks_kranjska_gora.pdf KS Kranjska Gora]
**[http://slov.si/doc/ks_planina_pod_golico.pdf KS Planina pod Golico]
**[http://slov.si/doc/ks_ratece_planica.pdf KS Rateče-Planica]
**[http://slov.si/doc/obcina_zirovnica.pdf Občina Žirovnica]
*[https://slov.si/doc/kolesarski_maraton_1980.pdf ''Kolesarski maraton ob pomnikih padlih borcev in talcev NOV''.] Hrastje Prebačevo: Športno društvo Jakob Štucin - Kolesarska sekcija, 1980.
*[http://www.slov.si/doc/kamniski_spomeniki.pdf ''Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik''.] ZZB NOV, 1988. 
*Jože Vidic: ''Beg z morišča''. Ljubljana: Borec, 1971. [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_1.docx 1. del,] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_2.docx 2. del] / [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_1.pdf pdf 1] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_2.pdf pdf 2] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_6.pdf pdf 6] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_7.pdf pdf 7]
*Bogdan Osolnik in Svetko Kobal: ''Pokrajinska tehnika za Gorenjsko 1944--1945''. Ljubljana: ZB NOB, 1998. [https://slov.si/doc/pokrajinska_tehnika_za_gorenjsko.pdf pdf], na voljo tudi docx
*Marijan Masterl: [https://slov.si/doc/marijan%20masterl%20osolnik.pdf Skupaj sta padla v partizanih istega dne, pa vendar vsak sebi.] ''Loški razgledi''  37 (1990), 314.
*Marko Vraničar: [https://slov.si/doc/marko%20vrani%C4%8Dar%20pokopali%C5%A1%C4%8De%20v%20loki.pdf Partizansko pokopališče v Lipici.] ''Loški razgledi''  57 (2010). 287–292.
*Franc Legat: [https://slov.si/doc/legat_uprli_smo_se.pdf ''Uprli smo se''.] Zabreznica, 2010. 48 str.
* Irena Jereb Filipič, Milena Sitar idr.: [https://slov.si/doc/sitar_solstvo.pdf ''Ti si mene naučila brati: Partizansko šolstvo na Žirovskem, v Poljanski dolini in zgornjem delu Selške doline''.]  Ljubljana: Modrijan, 2018.
*[https://slov.si/doc/50_let_telesne_vzgoje_ribnica.pdf ''50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini: 1906-1956''.] Ribnica, 1956.
*Karel Mikulič: [https://slov.si/doc/mikulic_loski_potok.pdf ''Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje: Krimski bataljon - Ogenca - Jelenov Žleb''.] Ljubljana, 2000.
*Matija Maležič - Ciril: [https://slov.si/doc/malezic_ribnica.pdf NARODNOOSVOBODILNA BORBA: KRATEK ČASOVNI PREGLED VAŽNEJŠIH DOGODKOV V  SEDANJI OBČINI RIBNICA.] ''Ribnica skozi stoletja''. Ribnica, 1982.
*Matija Maležič: [https://slov.si/doc/malezic_zgodbe.pdf ''Zgodbe krutih časov'':] Iz zapiskov, dokumentov in spominov Matije Maležiča (1916-2012). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2008.
*Franc Lajnšič: [https://slov.si/doc/lajnsic_partizanske_bolnice.pdf Partizanske bolnice v Sloveniji,] [2023].
*Vera Osolnik Klopčič, Maca Jogan, Živa Vidmar: [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_slo.pdf 80 let od prvega ženskega kongresa (od 16. do 18. oktobra 1943).] Ljubljana, Dobrnič, 2023. [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ger.pdf nem.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ita.pdf ita.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_hun.pdf madž.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_srh.pdf srbohrvaško] 
*Mira Svetina: [https://slov.si/doc/mira_svetina_slovenke_v_boju_borec_1975.pdf Slovenke v boju za socialno in narodno osvoboditev.] ''Borec'' 1975.
*Tone Ferenc: [https://slov.si/doc/ferenc_satan.docx ''Satan, njegovo delo in smrt''.] Ljubljana: Borec, 1979. {{COBISS|ID=13976839}} [https://slov.si/doc/ferenc_satan.pdf pdf]
*Franček Saje: [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.docx ''Belogardizem'' [Zločin nad domovino].] Ljubljana: SKZ, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1952. {{COBISS|ID=886017}} [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.pdf pdf]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev'' (Knjižnica NOV in POS, 87, 89 in 90)
: 1: ''Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani'' (1995), 554 str. [https://slov.si/doc/grgic_zlocini1.docx docx 1]  [https://slov.si/doc/grgic_zlocini2.docx docx 2] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini3.docx docx 3] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini4.docx docx 4] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini5.docx docx 5] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini6.docx docx 6] | [https://slov.si/doc/grgic_zlocini.pdf pdf]
: 2: ''Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci'' (1997), 638 str.
: 3: ''V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani'', 1 in 2 (2002), 1246 str.
*Janez Stanovnik: [https://slov.si/doc/janez_stanovnik_odprto_pismo_o_povojnih_pobojih_2010.doc Odprto pismo predsedniku Vlade Republike Slovenije 16. nov. 2010.] [o vračanju in pobojih domobrancev ter zgodovinskem revizionizmu]
*[https://slov.si/mnz/ Kartoteka Muzeja novejše zgodovine]
*[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_rkd2.xlsx Partizanski spomeniki v Registru nepremične kulturne dediščine.]
* [https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf ''Vodnik po partizanskih poteh''.] Ljubljana: Borec, 1978.
*[https://slov.si/doc/kronika_zb_ljubljana_2021.pdf ''Zbornik spominov in akcije: 80 let OF in upora''.] Ljubljana: Mestni odbor ZZB za vrednote NOB Ljubljana, 2021. {{COBISS|ID=61165059}}
*Gozdana Miglič: [https://slov.si/doc/spomin_je_moc.pdf ''Spomin je moč: Pomniki revolucije v občini Ljubljnana-Šiška.] 1985.

===Grobišča===

*[https://slov.si/doc/vojna_grobisca_grosuplje.pdf Pregled vojnih grobišč v UE 09 Grosuplje.]
*[https://slov.si/doc/vojna_grobisca_vrhnika.pdf Pregled vojnih grobišč v občini Vrhnika]
*[https://slov.si/doc/grobovi_padlih_kranj.docx Grobovi in grobišča na področju ZB Kranj] (zbral Lado Nikšič)
*[[Prekopi partizanov v Radovljici]] (zbrala Vlasta Felc)
* [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/file?uodid=23534&amp;id=273343 Federalni odbor za prenos padlih borcev, 1945--1948.] Arhiv Slovenije: SI AS 281 (https://www.gov.si/novice/2022-05-01-pripovedovali-so-mi-da-je-ta-dezela-zelo-hribovita-in-da-je-tezko-najti-pot-v-takem-slucaju/); (https://stareslike.cerknica.org/2025/04/13/1945-slovenija-federalni-odbor/) ; (https://www.gov.si/novice/2022-05-01-pripovedovali-so-mi-da-je-ta-dezela-zelo-hribovita-in-da-je-tezko-najti-pot-v-takem-slucaju/)
*Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota v Kranju: arhiv RAD056, kjer naj bi  bili dokumenti (ZB : 1948-1977), je do leta 1960 prazen. 
*Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota v Kranju: arhiv RAD016 (Občinski ljudski odbor). Tu je zapis načelnice UE, da so se nekateri dokumenti med selitvami izgubili.
* Pregled vojnih grobišč v občini Radovljica. (2000) [https://slov.si/doc/vojna_grobisca_radovljica1.pdf pdf1,] [https://slov.si/doc/vojna_grobisca_radovljica2.pdf pdf2,] [https://slov.si/doc/vojna_grobisca_radovljica3.pdf pdf3]
*Matjaž Vilhar: [https://slov.si/doc/grobovi_padlih_pivka.docx Grobovi padlih v Pivki.] (2023)
*[https://slov.si/doc/vojna_grobisca_postojna.pdf Pregled vojnih grobišč v občini Postojna.] (2000) 
*Spomenik padlim borcem NOVJ in žrtvam fašističnega nasilja 1941-1945 iz občine Nova Gorica ter seznam pokopanih padlih borcev, talcev in žrtev v grobnici, Občinski odbor ZZB NOV Nova Gorica, 1983.
*Gregor Ivanušič: [https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=11961 ''Upravljanje in urejanje vojnih grobišč v Republiki Sloveniji: Magistrsko delo''.] Ljubljana, 2025. 
* [http://www.geopedia.si/#T1606_L11394_x499072_y112072_s9_b4 Grobišča.] Geopedija. 
*[https://www.ikomunala.si/ddmoduli/iskalnik_grobov/Iskalnik.aspx?a=KomunalaProdnikDomzale Iskalnik grobov za občino Domžale.]
*[http://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/ Slovenski grobovi]

===Digitalna knjižnica Slovenije===

Na dLib je večina digitaliziranih knjig na temo druge svetovne vojne antikomunističnih, partizanske narave so naslednje:

*[[:s:Prevara vodje komunistov in bratomorilca Žagarja Stanka, s katero je preslepil Oberkrainerje|Der Betrug des Kommunistenführers und Brudermörders Zagar Stanko an den Oberkrainern]], 1942.
*Premrl, Radoslava: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCBBYE2V  Moj brat Janko-Vojko.] Ljubljana: SM, 2019 (nedostopno).
*Boštjančič, Irena, Čosič, Jadranka: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7L9ECJZ1 Partizanska bolnišnica Zalesje.] Občina, 2018.
*Kikelj, Lojze, Polič, Radko: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-85GKF834  Pomniki NOB v občini Grosuplje.] SZDL, 1987.
*Mikša, Peter idr. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TI7JBU7N Življenje ob meji.] Ljubljana: FF, 2020.
*Žagar, Marjan: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGPTPYGN Šentjur skozi borbo v svobodo.] Občinski odbor Zveze borcev, 1956.
*Blatnik, Vinko, Rozman, Franc. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4NZM50J Komandant Stane.] ZZB NOB Slovenije, 1999.
*Jeraj, Mateja, Melik, Jelka, Nagode, Črtomir, Košir, Matevž. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9I0BBHID Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim.] Arhiv Republike Slovenije, 2015.
*Jeraj, Mateja, Melik, Jelka. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9VHK78GL Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim (epilog).] Arhiv Republike Slovenije, 2017.
*Teropšič, Tomaž, Štimac, Vladimir. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0SQ5PCQ4 Kozjanski odred.] Obzorja, 1993.
*Perovšek, France, Pečelin, Franc. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-72QG0VE0 Velika italijanska ofenziva 1942.] Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002.
*Deželak-Barič, Vida, Novšak, Rachel. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZQ2W4NXQ Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941-1943.] Inštitut za novejšo zgodovino, 2007.
*Vidovič-Miklavčič, Anka. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SRYUBKSG Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini.] Partizanska knjiga, Železniško gospodarstvo, 1980.
*Sever, Franc. Past na Menini planini. samozal., 2014 (nedostopno).
*Černčič, Marica. Upor proti okupatorju v Občini Duplek. DigitPen, 2013 (nedostopno).

==Splošno==

*[https://www.muzejgenocida.rs/images/ZrtvePub/Slo.pdf Žrtve rata 1941–1945: Slovenija.] Muzej žrtava genocida, 2016.
* Petar S. Brajović: ''Konec druge svetovne vojne v Sloveniji''. Ljubljana: Borec, 1977.
*[https://www.drustvo-izgnancev.si/si/vestnik/ ''Vestnik Društva izgnancev Slovenije'' 2005&amp;ndash;].
*Ralph Churches: ''Vranov let'' [izv. A Hundred Miles as the Crow Flies]. Prev. Lado Pahor. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB, 2000.
*Tone Ferenc: [https://slov.si/doc/ferenc_satan.docx ''Satan, njegovo delo in smrt''.] Ljubljana: Borec, 1979. {{COBISS|ID=13976839}} [https://slov.si/doc/ferenc_satan.pdf pdf]
*Franček Saje: [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.docx ''Belogardizem'' [Zločin nad domovino].] Ljubljana: SKZ, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1952. {{COBISS|ID=886017}} [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.pdf pdf]
*Matija Žgajnar: ''Slovenski partizani in zavezniki''. Društvo prijateljev kurirjev in vezistov NOV Slovenije, Telekom Slovenije, 2002.
*''Dachauske risbe'' [katalog]. Ur. Iztok Durjava. Delo, 1985. 
*France Šuštaršič na podlagi rokopisa Jožeta Ravbarja-Jošta: ''Na levem bregu Save, 1''. Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1982. {{COBISS|IDE=6402560}}
* Slavica Pavlič in Viktor Smolej: ''Partizansko šolstvo na Slovenskem''. Borec, 1981. {{COBISS|ID=12577537}}
*''Užaljeno maščevanje: Spomin Slovenk in Slovencev na italijanska fašistična taborišča''. Ur. Oto Luthar idr. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023 [https://zrc-sazu.us3.list-manage.com/track/click?u=e1e373724b3088be79de96496&amp;id=c07079eaad&amp;e=fd264c2364 info]
*Ivo Lipar: ''Šlandrovci: dokumentarno gradivo''. 1963. {{COBISS|ID=1355635}}
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev'' (Knjižnica NOV in POS, 87, 89 in 90)
: 1: ''Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani'' (1995), 554 str. [https://slov.si/doc/grgic_zlocini1.docx docx 1]  [https://slov.si/doc/grgic_zlocini2.docx docx 2] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini3.docx docx 3] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini4.docx docx 4] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini5.docx docx 5] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini6.docx docx 6] | [https://slov.si/doc/grgic_zlocini.pdf pdf]
: 2: ''Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci'' (1997), 638 str.
: 3: ''V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani'', 1 in 2 (2002), 1246 str.
*Janez Stanovnik: [https://slov.si/doc/janez_stanovnik_odprto_pismo_o_povojnih_pobojih_2010.doc Odprto pismo predsedniku Vlade Republike Slovenije 16. nov. 2010.] [o vračanju in pobojih domobrancev ter zgodovinskem revizionizmu]
*''Partisan art''. Ur. Jernej Habjan in Gal Kirn. [https://www.academia.edu/29775688/The_Yugoslav_Partisan_Art ''Slavica Tergestina''] 17 (2016).
*[[:w:Partizanski spomenik|Partizanski spomenik]]. Wikipedija.
*[[:w:en:Monuments to the Slovene Partisans|Monuments to the Slovene Partisans]]. Wikipedia.
*[[:w:Kategorija:Partizanski spomeniki v Sloveniji|Partizanski spomeniki v Sloveniji]]. Wikipedija.
*Jože Krall: ''Partizanske tiskarne na Slovenskem'': 1. Osrednje tiskarne (1972), 2. Primorske tiskarne (1973), 3. Gorenjske in štajerske tiskarne (1976).
*Blaž Štangelj: [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ Oris organizacije partizanskih bolnic na Slovenskem.] ZZB NOB 2022.
*Metod Mikuž: [https://hdl.handle.net/11686/file22744 Oris partizanske sanitete na Slovenskem] (1967). Sistory.
* Gal Kirn: ''Partizanski protiarhiv: o umetniških in spominskih prelomih jugoslovanskega NOB''. Ljubljana: Maska, 2022.
*[[:w:Ogla Kastelic|Olga Kastelic]]: Evidenca spomenikov NOB. [https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/upload/files/publications/008_1960-61_varstvo_spomenikov.pdf ''Varstvo spomenikov'' 7 (1960/61).] 90&amp;ndash;91.
*Arhiv revije ''[https://www.zvkds.si/sl/knjiznica/varstvo-spomenikov Varstvo spomenikov]'' 1948-.
*[https://slov.si/mnz/ Kartoteka Muzeja novejše zgodovine]
*[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_rkd2.xlsx Partizanski spomeniki v Registru nepremične kulturne dediščine.]&lt;ref&gt;V tabeli so izbrane enote dediščine, ki vsebujejo datacijo &quot;druga svetovna vojna&quot; (2928 enot). Podatki odražajo stanje registra nepremične kulturne dediščine na dan 23. 6. 2017. Tabela vsebuje naslednje podatke: EŠD evidenčna številka enote dediščine, ime enote iz RKD, zvrst (1=arheološka najdišča; 2=stavbe; 3=parki in vrtovi; 4=stavbe s parki ali z vrtovi; 5=spominski objekti in kraji; 6=drugi objekti in naprave; 7=naselja in njihovi deli;. 8=kulturna krajina), avtor (če je znan), opis enote, datacija enote iz RKD (nanaša se na nastanek javnega spomenika), opis lokacije, kjer je enota (2=OE Celje, 3= OE Nova Gorica, 4=OE Kranj, 5=OE Ljubljana, 6=OE Maribor, 7=OE Novo mesto, 8=OE Piran), datum začetka veljave odloka, s katerim je enota razglašena za kulturni spomenik, vrsta razglasitve (2=SDP; 1=SLP; 0=neznano (razglašeno pred letom 1981); prazno=ni spomenik, ampak varovana dediščina), naselje. -- Magda Miklavčič Pintarič. Miloš Kermavnar je v stolpec L dopisal:  '''da''' za zapise, ki sem jih prekontroliral in dopisal še EŠD v zapisih, ki sem jih pregledal po tvojem obvestilu, da bi bilo tako zaželeno. V Geopediji manjkajoča obeležja sem vnesel s podatki iz RKD; '''ni''' za zapise, za katere sem ocenil, da ne sodijo v Geopedijo. Tu sem vključil kočevarske vasi, obeležja zamolčanih žrtev in posamezne zapise o zgodovinskih objektih brez povezave na NOB. Ostale oznake razen da in ni pa so pri zapisih, kjer nisem vedel kaj bi z njimi. Če jih v Geopediji ni bilo, jih tudi nisem vnašal, če pa so bili jih nisem spreminjal. Prazne celice so tiste, za katere si rekel, da si jih pregledal že ti in sem jih označil v stolpcu M.  &lt;/ref&gt;
*[[:w:Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941|Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]]. Wikipedija.
*[[:w:Seznam slovenskih narodnih herojev|Seznam slovenskih narodnih herojev]]. Wikipedija.
* [https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf ''Vodnik po partizanskih poteh''.] Ljubljana: Borec, 1978 (pred tem na http://www.znaci.org/00003/837.pdf.
* Zbirka Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 1--54
*[http://www.geopedia.si/#T105_L8236_F14705:1071_x473395.875_y85895.600785319_s9_b4 Pot kurirjev in vezistov.] Geopedija.
* [http://www.geopedia.si/#T105_L8602_x479429.406_y105574.89799999999_s9_b4 Partizanske bolnišnice.] Geopedija.
*'''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Register kulturne dediščine na zemljevidu.]'''
**˙([http://giskd6s.situla.org/giskd/ stari zemljevid RKD.])
* [https://gis.ktn.gv.at/webgisviewer/atlas-mobile/map/Basiskarten/0rientierung%20u.%20Kataster avstrijska koroška katastrska karta!]
*[https://www.kamra.si/iskanje.html?searchword=spomeniki+nob Spomeniki NOB na Kamri, digitalizirani kulturni dediščini slovenskih pokrajin.] [Išči tudi z izrazi partizanski, obeležje, plošče ipd.]
*Primož Šmajdek. [http://spomeniki.blogspot.si/ Simboli polpretekle zgodovine.] Blogspot.si.
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spomeniki%20NOB%20v%20Sloveniji Spomeniki v Sloveniji.] 
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spominske%20plo%C5%A1%C4%8De%20NOB%20v%20Sloveniji Spominske plošče NOB v Sloveniji.]
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Grobovi%20in%20grobi%C5%A1%C4%8Da%20NOB%20v%20Sloveniji Grobovi in grobišča v Sloveniji.]
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/boj%20proti%20okupatorju Boj proti okupatorju] ... in druge kategorije na tem spletišču.
*[http://www.mg-lj.si/si/obisk/2275/zivljenja-spomenikov-katalog/ Življenja spomenikov: druga svetovna vojna in javni spomeniki v Sloveniji 1945–1980. Razstava MG+MSUM.]
*[http://www.spomenikdatabase.org/ Spomenik Database: An exploration of Yugoslavia's historic and enigmatic endeavor into abstract anti-fascist WWII monument building between 1960 &amp; 1990.]
*''Krajevni leksikon Slovenije''
**Žalec (1976): Vransko, Tabor, Prebold, Polzela, Braslovče, Žalec (pdf)
**Ajdovščina (1968):
**Kočevje (1971)
**Mozirje (1976)
*Emonec: Fašistično - domobranski teror nad Slovenci I-XXXII. Blog MMC RTV SLO. [https://www.rtvslo.si/blog/emonec/fasisticno-domobranski-teror-nad-slovenci-xxxii/119213 jan. 2018] do [https://www.rtvslo.si/blog/emonec/fasisticno-domobranski-teror-nad-slovenci-xviii/118967 maj 2018]; gl. tudi objave prej in pozneje.
*Makso Šnuderl: ''Fašistično domobranski teror nad Slovenci'' (1944; samo 10 ohranjenih izvodov v Cobissu)
*[http://www.vojnapotovanja.si/ Vojna potovanja]. Blog
*[https://slov.si/doc/tigrovci.doc Seznam tigrovskih obeležij, stanje leta 2007]
*''Pomniki naše revolucije''. Ur. Ferdo Gestrin idr. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961
*''Domicili v slovenskih občinah: Revolucionarna izročila''. Ur. Franc Debeljak idr. Ljubljana: Skupnost slovenskih občin, 1981. {{COBISS|ID=15911424}}

===Knjižnica NOV in POS===

#Petelin, Stanko, 1924-1984: Osvoboditev Slovenskega primorja: 1965. {{COBISS|ID=5422336}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Gradnikova brigada: 1966. {{COBISS|ID=5416448}}
#Ferenc, Tone, 1927-2003: Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943: 1967. {{COBISS|ID=5422848}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Pohod Štirinajste : vojno-zgodovinska študija o pohodu XIV. divizije NOV in POJ iz Suhorja v Beli krajini skozi Hrvaško na Štajersko in o njenih bojih od 6. I. do 26. II. 1944: 1967. {{COBISS|ID=5422592}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Prešernova brigada: 1967. {{COBISS|ID=5417728}}
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Prva in druga prekomorska brigada: 1967. {{COBISS|ID=5425152}}
#Butorović, Radule ; Klun, Albert, 1926-2002: Tretja prekomorska brigada: 1967. {{COBISS|ID=5425408}}
#Levičnik, Karel: Artileristi prekomorci: 1968. {{COBISS|ID=5419264}}
#Perhauc, Rafael: Letalci prekomorci: 1968. {{COBISS|ID=5419520}}
#Ferenc, Tone, 1927-2003: Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945: 1968. {{COBISS|ID=5423104}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Vojkova brigada: 1968. {{COBISS|ID=5423616}}
#Pervanje, Edvin ; Hočevar, Jože A.: Četrta prekomorska brigada in zavezniška pomoč NOV in POJ: 1969. {{COBISS|ID=5425664}} [https://znaci.org/00003/783.pdf znaci.org]
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji: 1969. {{COBISS|ID=5423360}}
#Šmit, Jože: Peta prekmorska brigada Ivana Turšiča - Iztoka: 1969. {{COBISS|ID=5419008}}
#Šmit, Jože ; Bordon, Rado ; Klun, Albert, 1926-2002: Peta prekomorska brigada Ivana Turšiča-Iztoka: 1969. {{COBISS|ID=4708658}}
#Pavlin, Mile: Petnajsta brigada: 1969. {{COBISS|ID=5418752}}
#Babić, Manojlo ; Luštek, Miroslav: Tankisti prekomorci: 1969. {{COBISS|ID=5419776}}
#Bavec, Franjo: Bazoviška brigada: 1970. {{COBISS|ID=5423872}}
#Pavlin, Mile: Jeseniško-bohinjski odred: 1970. {{COBISS|ID=5420032}}
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki: 1970. {{COBISS|ID=5426176}}
#Jerman, Ivan, 1900-1990: Pevski zbor Jugoslovanske armade Srečko Kosovel: 1970. {{COBISS|ID=5425920}}
#Kozina, Marjan: Simfonija [Glasbeni tisk] : [uredil in napisal uvod Ciril Cvetko: 1970. {{COBISS|ID=52742400}}
#Zborovske pesmi [Glasbeni tisk]: 1970. {{COBISS|ID=2517000}}
#Revolucija in umetnost : izbor slovenske partizanske grafike in risbe z motivi partizanskega zdravstva: 1971. {{COBISS|ID=18384129}}
#Adamič, Bojan, 1912-1995 ...: Samospevi [Glasbeni tisk] : 1943-1945: 1971. {{COBISS|ID=3578120}}
#Sunajko, Stevo: Sodelovanje slovenskih in hrvaških narodnoosvobodilnih enot 1941-1945: 1971. {{COBISS|ID=5426432}}
#Lotrič, Tone: Škofjeloški odred: 1971. {{COBISS|ID=5420288}} [https://znaci.org/00003/809.pdf znaci.org]
#Stiplovšek, Miroslav: Šlandrova brigada: 1971. {{COBISS|ID=5417472}}
#Ferlež, Ivan: Druga grupa odredov in štajerski partizani 1941-1942: 1972. {{COBISS|ID=4077057}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Gubčeva brigada: 1972. {{COBISS|ID=2394376}}
#Krall, Jože: Partizanske tiskarne na Slovenskem. 1, Osrednje tiskarne: 1972. {{COBISS|ID=2199857}}
#Isaković - Rade, Radosav: Kosovelova brigada: 1973. {{COBISS|ID=578590}}
#Isaković, Radoslav: Kosovelova brigada: 1973. {{COBISS|ID=5424128}}
#Krall, Jože: Partizanske tiskarne na Slovenskem. 2, Primorske tiskarne: 1973. {{COBISS|ID=605470}}
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Primorci in Istrani od pregnanstva do prekomorskih brigad: 1973. {{COBISS|ID=5427200}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada: 1973. {{COBISS|ID=1212465}}
#Pahor, Karol: Šest ljubezenskih [Glasbeni tisk]: 1973. {{COBISS|ID=1024730454}}
#Hribernik, Rudolf, 1921-2002: Dolomiti v NOB: 1974. {{COBISS|ID=5422080}}
#Tomšič, Janez, 1909-1987: Narodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorščaki: 1974. {{COBISS|ID=5427456}}
#Revolucija in umetnost : izbor slovenskih spomenikov NOB: 1974. {{COBISS|ID=4311303}}
#Polič, Radko, 1919-1988: Belokranjski odred: 1975. {{COBISS|ID=5421312}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Cankarjeva brigada: 1975. {{COBISS|ID=5417216}}
#Zadnik, Maks, 1926-: Istrski odred: 1975. {{COBISS|ID=5420544}}
#Hribovšek, Mitja: Prekmurska brigada: 1975. {{COBISS|ID=5424640}}
#Lah, Borivoj: Prva slovenska artilerijska brigada: 1975. {{COBISS|ID=4077825}}
#Dolenc, Milan, 1907-1993: Veterinarska služba v NOB na Slovenskem: 1975. {{COBISS|ID=5427712}}
#Kalinšek, Ivan: Zdravljenje ranjencev v SCVPB (slovenski centralni vojno partizanski bolnici): 1975. {{COBISS|ID=5427968}}
#Fajdiga, Mirko, 1922-2012: Zidanškova brigada: 1975. {{COBISS|ID=5417984}}
#Peskar, Jože, 1923-: Dolenjski odred: 1976. {{COBISS|ID=5421568}} [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=821 Znaci.org]
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Dvanajsta brigada: 1976. {{COBISS|ID=5418240}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002 ...: Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem : 1941-1945: 1976. {{COBISS|ID=6356737}}
#Krall, Jože: Partizanske tiskarne na Slovenskem. 3, Gorenjske in štajerske tiskarne: 1976. {{COBISS|ID=605726}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002 ...: Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem : 1941-1945: 1977. {{COBISS|ID=10026241}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002: Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945: 1978. {{COBISS|ID=4309761}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Pohod štirinajste : vojno-zgodovinska študija o pohodu XIV. divizije NOV in POJ iz Suhorja v Beli krajini skozi Hrvaško na Štajersko in o njenih bojih od 6. I do 26. II 1944: 1978. {{COBISS|ID=12584199}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Kokrški odred : narodnoosvobodilni boj pod Karavankami: 1980. {{COBISS|ID=5420800}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [1], Uvodni del: 1980. {{COBISS|ID=14337792}}
#Krall, Jože: Partizanske ciklostilne tehnike v slovenskem Primorju: 1981. {{COBISS|ID=5426944}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [1], Uvodni del: 1981. {{COBISS|ID=5415680}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Bojna pot Šercerjeve brigade: 1982. {{COBISS|ID=19893767}}
#Kiauta, Ladislav: Bračičeva brigada. Del 1: 1982. {{COBISS|ID=24157703}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002: Oris narodnoosvobodilne vojne na Slovenskem : 1941-1945: 1982. {{COBISS|ID=13070081}}
#Revolucija in umetnost : izbor slovenske partizanske grafike in risbe: 1982. {{COBISS|ID=5564928}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Bojna pot Prešernove brigade: 1983. {{COBISS|ID=554270}}
#Stiplovšek, Miroslav: Bojna pot Šlandrove brigade: 1983. {{COBISS|ID=23178759}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Gradnikova brigada: 1983. {{COBISS|ID=5416704}}
#Kozina, Marjan: Pet pesmi Marjana Kozine [Glasbeni tisk]: 1983. {{COBISS|ID=671796}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Petnajsta divizija: 1983. {{COBISS|ID=3302969}}
#Ferenc, Tone, 1927-2003: Primorska pred vseljudsko vstajo 1943 : Južnoprimorski odred in Gregorčičeva brigada: 1983. {{COBISS|ID=4082177}}
#Škodnik, Vanda: Od invalidskega do partizanskega pevskega zbora : hej, to naši partizani pojo: 1984. {{COBISS|ID=24934407}}
#Mlakar, Boris, 1947-: Pohod 30. divizije NOV in POJ v Beneško Slovenijo: 1984. {{COBISS|ID=492873}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada. Del 1, Strmi lazi: 1984. {{COBISS|ID=5415936}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada. Del 2, Pekoči sneg: l984. {{COBISS|ID=5416192}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada. Del 2, Pekoči sneg: 1984. {{COBISS|ID=19894791}}
#Lah, Borivoj: Artilerija 9. korpusa: 1985. {{COBISS|ID=1235998}}
#Lah, Borivoj: Artilerija 9. korpusa: 1985. {{COBISS|ID=5428480}}
#Kraševec, Velimir: Dolenjski puntarji : Zapadnodolenjski odred: 1985. {{COBISS|ID=5421824}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Enaintrideseta divizija: 1985. {{COBISS|ID=5428224}}
#Ikovic, Anton ; Linasi, Marjan: Koroško partizansko zdravstvo : (na Koroškem in Solčavskem): 1985. {{COBISS|ID=2127369}}
#Fajdiga, Mirko, 1922-2012: Pohorski partizani 1943 : od padca Pohorskega bataljona do ustanovitve Zidanškove - Pohorske brigade: 1985. {{COBISS|ID=4079873}}
#Kraševec, Velimir: Zapadnodolenjski odred: 1985. {{COBISS|ID=496969}}
#Vulikić, Velimir: Zobozdravstvena služba v NOB na Slovenskem: 1985. {{COBISS|ID=23419655}}
#Črnugelj, Franc: Na zahodnih mejah - 1943 : Briškobeneški odred in 3. soška (20.) brigada: 1986. {{COBISS|ID=4674361}}
#Črnugelj, Franc: Na zahodnih mejah 1943 : Briškobeneški odred in 3. soška (20.) brigada: 1986. {{COBISS|ID=1398793}}
#Korošec, Branko, 1927-1999: Partizanska kartografija : prispevek k orisu vojaške geodetske in kartografske dejavnosti med narodnoosvobodilno vojno na Slovenskem 1941-1945: 1986. {{COBISS|ID=5428736}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [2], 1942-1943: 1986. {{COBISS|ID=14685952}}
#Deset samospevov iz časa narodnoosvobodilnega boja [Glasbeni tisk]: 1987. {{COBISS|ID=2284034}}
#Vresnik, Drago: Druga brigada Vojske državne varnosti - Narodne obrambe : (prispevek k zgodovini VDV Slovenije): 1987. {{COBISS|ID=5424896}}
#Ževart, Milan: Lackov odred : Lackova četa, Lackov bataljon, Pohorski-Lackov odred: 1988. {{COBISS|ID=3944448}}
#Vresnik, Drago: Tretja brigada Vojske državne varnosti Narodne obrambe : (prispevek k zgodovini VDV-NO Slovenije): 1988. {{COBISS|ID=3984128}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002: Pregled narodnoosvobodilne vojne 1941-1945 na Slovenskem: 1989. {{COBISS|ID=14201088}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [3], 1943: 1989. {{COBISS|ID=14338304}}
#Lah, Borivoj: Ljubljanska brigada: 1990. {{COBISS|ID=18546944}} [https://znaci.org/00003/768.pdf znaci.org]
#Stepančič, Miroslav: Partizansko gospodarstvo in oskrba partizanske vojske na Dolenjskem in Notranjskem 1941-1945: 1990. {{COBISS|ID=8026624}}
#Mihevc, Mira: Pogumna zvesta četa : [nastanek in razvoj zaščitne enote vojaškopolitičnega vodstva narodnoosvobodilnega boja Slovenije 1942-1943]: 1990. {{COBISS|ID=20518144}}
#Kraševec, Velimir: Deveta kočevska brigada: 1991. {{COBISS|ID=26983424}}
#Budna Kodrič, Nataša ; Dežman, Jože ; Lušina, Janez: Gorenjski partizan : Gorenjski odred 1942-1945: 1992. {{COBISS|ID=31206144}}
#Cerar, Srečko ; Škrk, Gracijan: Gradili smo : Inženirska (gradbena) brigada 7. korpusa slovenske narodnoosvobodilne vojske: 1992. {{COBISS|ID=29932800}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Odstrte zavese : okupator in gorenjsko domobranstvo: 1992. {{COBISS|ID=29591552}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Odstrte zavese : okupator in gorenjsko domobranstvo: 1992. {{COBISS|ID=30137088}}
#Teropšič, Tomaž: Kozjanski odred: 1993. {{COBISS|ID=32562689}}
#Marolt, Jože, 1924-2009: Šercerjeva brigada na Štajerskem: 1993. {{COBISS|ID=34286337}}
#Štukelj, Polde: Šolanje za zmago: 1993. {{COBISS|ID=34127360}}
#Fajdiga, Mirko, 1922-2012: Bračičeva brigada na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem. Del 2: 1994. {{COBISS|ID=35651329}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Odstrte zavese II. Okupator in gorenjsko domobranstvo: 1994. {{COBISS|ID=40590848}}
#Majcen, Franček, 1921-2001: Prekmurska četa : med Muro in Rabo : prispevek k zgodovini NOB v Prekmurju: 1994. {{COBISS|ID=12404}}
#Mihevc, Mira: Na nevarnih poteh : [razvoj zaščitne enote vojaško političnega vodstva narodnoosvobodilnega boja Slovenije 1943-1945]: 1995. {{COBISS|ID=52670464}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [4], 1944: 1995. {{COBISS|ID=36819457}}
#Grgič, Silvo: Zločini okupatorjevih sodelavcev : (monografija v treh knjigah). Knj. 1, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani: 1995. {{COBISS|ID=49421824}}
#Lah, Borivoj: Od Kobarida do Trsta : boji 30. divizije v štirinajstih ofenzivah: 1996. {{COBISS|ID=56443904}}
#Bavec, Franjo: Na zahodnih mejah - 1945. Operativni štab 9. korpusa za Zapadno Primorsko : (november 1944-maj 1945): 1997. {{COBISS|ID=69124096}}
#Grgič, Silvo: Zločini okupatorjevih sodelavcev : (monografija v treh knjigah). Knj. 2, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci: 1997. {{COBISS|ID=65232128}}
#Vratuša, Anton: Iz verig v svobodo : Rabska brigada: 1998. {{COBISS|ID=75439872}}
#Lah, Borivoj: Štirikrat čez Sočo : osvobodilni boj primorskega ljudstva v brigadi Simona Gregorčiča: 1999. {{COBISS|ID=79524608}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002 ; Petelin, Stanko, 1924-1984: Deveti korpus slovenske narodnoosvobodilne vojske : 1943-1945: 1999. {{COBISS|ID=98889984}}
#Vresnik, Drago ; Jerkič, Branko: Zaščita in boj za svobodo : 1944-1945 : poveljstvo Vojske državne varnosti - 1. slovenska divizija Narodne obrambe, Prva brigada VDV - NO: 1999. {{COBISS|ID=103578368}}
#Grgič, Silvo: Zločini okupatorjevih sodelavcev : (monografija v treh knjigah). Knj. 3, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani: 2002. {{COBISS|ID=115962368}}
#Guštin, Damijan, 1955- ; Premk, Martin: Notranjski odredi : I. april 1942 - julij 1942, II. september 1942 - december 1942, III. december 1942 - maj 1943, IV. november 1943 - maj 1945: 2004. {{COBISS|ID=214757120}}

===Digitaliziran taboriščni tisk Knjižnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine===

* Dahavski poročevalec | 2. maj 1945, številka 1 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor
COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 3. maj 1945 | številka 2 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID:  | 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 4. maj 1945 | številka 3 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 5. maj 1945 | številka 4 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 7. maj 1945 | številka 5 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 | Dahavski poročevalec | 8. maj 1945 | številka 6 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 9. maj 1945 | številka 7 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 10. maj 1945 | številka 8 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 11. maj 1945 | številka 9 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 12. maj 1945 | številka 10 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 13. maj 1945 | številka 11 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 14. maj 1945 | številka 12 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 15. maj 1945 | številka 13 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 16. maj 1945 | številka 14 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  | Dahavski poročevalec | 17. maj 1945 | številka 15 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 18. maj 1945 | številka 16 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 20. maj 1945 | številka 18 [i. e. 17] | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 22. maj 1945 | številka 18 a [i. e. 18] | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 23. maj 1945 | številka 19 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 24. maj 1945 | številka 20 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 25. maj 1945 | številka 21 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 26. maj 1945 | številka 22 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 27. maj 1945 | številka 23 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 29. maj 1945 | številka 24 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 30. maj 1945 | številka 25 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 31. maj 1945 | številka 26 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 1. junij 1945 | številka 27 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 2. junij 1945 | številka 28 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 3. junij 1945 | številka 29 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* »Ne moremo z vami – toda ne pozabite nas&quot; | Avtor: | Božidar Pengov | Leto: | 3. junij 1945 | številka 29 - priloga | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 5. junij 1945 | številka 30 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* 3. junij 1945 | Jež za žico | 1. junij 1945 | številka 1 | Založnik: Kulturno-propagandni odsek Jugoslovanskega narodnega odbora | COBISS ID: 5180275 | Signatura: P3 TT 2 | Inventarna številka: 400000544  
* Vestnik | 28. maj 1945 | številka 1 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | Signatura: P3 TT 3
* Vestnik | 4. junij 1945 | številka 2 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | Signatura: P3 TT 3

Urednica Darja Urbanc, datum zadnje posodobitve 4. 12. 2023 

===Digitalizirana partizanska literatura Knjižnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine ===

Urednica Darja Urbanc, datum zadnje posodobitve 4. 12. 2023

*Partizan, naš slovenski partizan | Maks Ažnik (avtor); Bogomir Premelč (ilustrator) | 1944 | 21 str., ilustr., 22 cm | Propagandni odsek JPO IX. korpusa NOV in POJ | COBISS ID: 14284082 | D3 PT 23 | Inventarna številka: 300000023
*O vzgoji novega rodu | Ivan Bertoncelj - Janoš | 1944 | D3 PT 38 | Inventarna številka: 300000038
*Ob stoletnici rojstva pisatelja Josipa Jurčiča | France Bevk | 1944 | D3 PT 40 | Inventarna številka: 300000040
*Birokrat: skeč | 1945 | D3 PT 41 | Inventarna številka: 300000041
*Tako so nas učili   | Jože Bon | 194? | D3 PT 44 | Inventarna številka: 300000044
*Gospod Lisjak | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 1944 | D3 PT 46 | Inventarna številka: 300000046
*Pesmi | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 1944 | D3 PT 49 | Inventarna številka: 300000049
*Previharimo viharje | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 1942 | D3 PT 53 | Inventarna številka: 300000053
*Raztrganci | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 194? | D3 PT 54 | Inventarna številka: 300000054
*Borba proti tankom | 1944 | D3 PT 57 | Inventarna številka: 300000057
*Borbene vaje | 1944 | COBISS ID: 158749955 | D3 PT 58 | Inventarna številka: 300000058
*Borbene vaje posameznika | 1945 | COBISS ID: 96067072 | D3 PT 59 | Inventarna številka: 300000059
*Borimo se | Nikolaj Pirnat (umetnik) | 1944 | D3 PT 61 | Inventarna številka: 300000061
*Deklaracija nove jugoslovanske vlade maršala Tita | 1944 | D3 PT 91 | Inventarna številka: 300000091
*Borbene vaje. II, Desetina | 1944 | D3 PT 98 | Inventarna številka: 300000098
*Drugo zasedanje AVNOJ-a | 1944 | D3 PT 131 | Inventarna številka: 300000131
*Enotna vlada Jugoslavije | 1945 | D3 PT 143 | Inventarna številka: 300000143
*K. L. Mauthausen | Božo Flander - Florjan | 1944 | D3 PT 155 | Inventarna številka: 300000155
*Izbrane pesmi | Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 170 | Inventarna številka: 300000170  | Izbrane pesmi
*Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 171 | Inventarna številka: 300000171
*Ob stoletnici pesnikovega rojstva: 1844–1944 | Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 172 | Inventarna številka: 300000172
*Devet Gregorčičevih | Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 174 | Inventarna številka: 300000174
*Protiletalska obramba | Slavko Grum | 1943 | D3 PT 175 | Inventarna številka: 300000175
*Razstrelivo in njegov uporaba | Slavko Grum | 1943 | D3 PT 176 | Inventarna številka: 300000176
*Hej junaki | 1945 | D3 PT 179 | Inventarna številka: 300000179
*Kronika XIV. divizije | Vera Hreščak | 1944 | D3 PT 183 | Inventarna številka: 300000183
*Mauthausen | France Hribar - Savinjšek | 1943 | D3 PT 184 | Inventarna številka: 300000184
*Slovenska mati | Vinko Šumrada | 1944 | D3 PT 186 | Inventarna številka: 300000186
*Inženjerec. Št. 4 | 1945 | D3 PT 188 | Inventarna številka: 300000188
*Izbor pesmi in proze za naše prireditve. | I, Recitacije | 1945 | D3 PT 190 | Inventarna številka: 300000190
*Izjava treh osnovnih skupin v OF! | 1944 | D3 PT 192 | Inventarna številka: 300000192
*Izvlečki iz snovi političnih ur | 1945 | D3 PT 199 | Inventarna številka: 300000199
*Kaj je in kaj hoče Osvobodilna fronta slovenskega naroda | Oskar Šavli - Jakob | 1943 | D3 PT 204 | Inventarna številka: 300000204
*Poziv britanskega vojaškega zastopnika za Slovenijo majorja Jonesa oficirjem bivše Jugoslovanske vojske | William M. Jones | 1943 | D3 PT 211 | Inventarna številka: 300000211
*Pesmi | Karel Destovnik - Kajuh | 1944 | D3 PT 224 | Inventarna številka: 300000224
*Drugo zasedanje AVNOJ-a in slovenski narod | Edvard Kardelj | 1944 | D3 PT 243 | Inventarna številka: 300000243
*Klevete in resnica o komunizmu | 1944 | D3 PT 251 | Inventarna številka: 300000251
*Komunisti in vera | Edvard Kardelj | 1944 | D3 PT 263 | Inventarna številka: 300000263
*O današnjih glavnih nalogah | Edvard Kardelj | 1945 | D3 PT 266 | Inventarna številka: 300000266
*Na poti v svobodo | Ladislav Kiauta | 1944 | D3 PT 280 | Inventarna številka: 300000280
*Obtožujemo!: grozodejstva nemškega internacijskega taborišča | Ladislav Kiauta | 1944 | D3 PT 281 | Inventarna številka: 300000281
*Boj birokratizmu, karerizmu in drugim nezdravim pojavom! | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 283 | Inventarna številka: 300000283
*Dve leti Osvobodilne fronte: historiat | Boris Kidrič | 1943 | D3 PT 286 | Inventarna številka: 300000286
*Dve vojski, dva značaja in dva namena | Boris Kidrič | 1943 | D3 PT 295 | Inventarna številka: 300000295
*O graditvi narodne oblasti in slovenske državnosti v okviru federativne Jugoslavije | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 303 | Inventarna številka: 300000303
*Referat o politični vzgoji narodnih množic, o množičnem delu in organizacijskih vprašanjih Osvobodilne fronte | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 312 | Inventarna številka: 300000312
*3. leto Osvobodilne fronte | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 316 | Inventarna številka: 300000316
*Zavarovanje edinic na mestu | Mile Kilibarda | 1944 | D3 PT 319 | Inventarna številka: 300000319
*Ključ dogovorjenih znakov | 1944 | D3 PT 322/1 | Inventarna številka: 300000322
*Ključ dogovorjenih znakov. II | 1944 | D3 PT 322/2 | Inventarna številka: 300000322
*Mati | Mile Klopčič | 1944 | D3 PT 323 | Inventarna številka: 300000323
*Pesmi naših borcev. I | 1944 | COBISS ID: 1101844830 | D3 PT 325 | Inventarna številka: 300000325
*Pesmi naših borcev. II | 1944 | COBISS ID: 1101844830 | D3 PT 326 | Inventarna številka: 300000326
*Bataljon | Bogo Flander – Klusov Joža | 1944 | COBISS ID: 8015157 | D3 PT 327 | Inventarna številka: 300000327
*Gorenjski junaki | Bogo Flander – Klusov Joža | 194? | D3 PT 329 | Inventarna številka: 300000329
*Partizanski soneti | France Kosmač | 1944 | D3 PT 349 | Inventarna številka: 300000349
*Kriptografija: nauk o tajni pisavi | 1944 | D3 PT 371 | Inventarna številka: 300000371
*Kronike Toneta Veseljaka | 1944 | D3 PT 380 | Inventarna številka: 300000380
*Zavzemanje naseljenih mest | Ivan Lokovšek - Jan | 1944 | D3 PT 415 | Inventarna številka: 300000415
*Rab | Silverij Pakiž – S. Matejev | 1944 | COBISS ID: 57592833 | D3 PT 431 | Inventarna številka: 300000431
*Material | 1945 | D3 PT 433 | Inventarna številka: 300000433
*Naj pesem naša zadoni | 1944 | COBISS ID: 4902240 | D3 PT 472 | Inventarna številka: 300000472
*Partizanske pesmi | 1943 | COBISS ID: 130496515 | D3 PT 473 | Inventarna številka: 300000473
*Naša pesem | 1944 | D3 PT 491 | Inventarna številka: 300000491
*Naša prireditev. 1 | 1944 | D3 PT 494 | Inventarna številka: 300000494
*Naša prireditev. 1 | 194? | D3 PT 498 | Inventarna številka: 300000498
*Naše vojaške delavnice | 1945 | D3 PT 501 | Inventarna številka: 300000501
*Naši pesniki novemu rodu | 1943 | D3 PT 504 | Inventarna številka: 300000504
*Naši pesniki novemu rodu. Snopič 2 | 1943 | D3 PT 507 | Inventarna številka: 300000507
*Navodila za rušenje železnic | 1944 | D3 PT 534 | Inventarna številka: 300000534
*Nove žene | 194? | D3 PT 552 | Inventarna številka: 300000552
*Uporaba protioklopne puške in topa | 1943 | D3 PT 596 | Inventarna številka: 300000596
*Osnovni pojmi topografije in čitanje kart | 1944 | D3 PT 597 | Inventarna številka: 300000597
*Naša pesem | 1944 | COBISS ID: 130483971 | D3 PT 600 | Inventarna številka: 300000600
*Poveljevanje v borbi | 1943 | D3 PT 602 | Inventarna številka: 300000602
*Partizanska čitanka | 1944 | D3 PT 605 | Inventarna številka: 300000605
*Partizanska pesem | 1945 | COBISS ID: 93553408 | D3 PT 606 | Inventarna številka: 300000606
*Partizanska pesmarica | 1944 | D3 PT 609 | Inventarna številka: 300000609
*Partizanske | 194? | D3 PT 611 | Inventarna številka: 300000611
*Partizanske pesmi | 1944 | D3 PT 613 | Inventarna številka: 300000613
*Partizanske deklamovanke | 1944 | D3 PT 623 | Inventarna številka: 300000623
*Partizanska mati | Janez Perovšek - Pelko | 1944 | D3 PT 628 | Inventarna številka: 300000628
*Pravljica o Osvobodilni fronti | Janez Perovšek - Pelko | 1944 | D3 PT 630 | Inventarna številka: 300000630
*Pesmi | 194? | D3 PT 634 | Inventarna številka: 300000634
*Pesmi | 1944 | D3 PT 635 | Inventarna številka: 300000635
*Zbirka partizanskih pesmi | 194? | D3 PT 636 | Inventarna številka: 300000636
*Pesmi | 1944 | D3 PT 639 | Inventarna številka: 300000639
*Pesmi borcev XXXI. divizije | 194? | D3 PT 642 | Inventarna številka: 300000642
*Pesmi naših borcev | 1944 | D3 PT 644 | Inventarna številka: 300000644
*Domovi, ječe, gozdovi | Nikolaj Pirnat | 1944 | D3 PT 658 | Inventarna številka: 300000658
*Naša borba | Nikolaj Pirnat, France Mihelič | 1944 | COBISS ID: 13849234 | D3 PT 659 | Inventarna številka: 300000659
*Pijonirske igre | 1945 | COBISS ID: 2036204 | D3 PT 660 | Inventarna številka: 300000660
*Otroške narodne pesmi | 1945 | COBISS ID: 12131122 | D3 PT 661 | Inventarna številka: 300000661
*Gregorčičeva pesmarica | 1944 | COBISS ID: 7972149 | D3 PT 662 | Inventarna številka: 300000662
*Otroške pesmi | Makso Pirnik | 1944 | COBISS ID: 1295475 | D3 PT 663 | Inventarna številka: 300000663
*Pesmi za mladenke | 1944 | COBISS ID: 30572 | D3 PT 664 | Inventarna številka: 300000664
*Pesmi za mladenke | 1944 | COBISS ID: 7855544 | D3 PT 665 | Inventarna številka: 300000665
*Aki | Vitomil Zupan - Pit | 1944 | COBISS ID: 10494770 | D3 PT 667 | Inventarna številka: 300000667
*Pouk o streljanju z artilerijskimi orožji | 1944 | D3 PT 691 | Inventarna številka: 300000691
*Prešeren: glasnik naše borbe in naše svobode | 1945 | D3 PT 705 | Inventarna številka: 300000705
*Priročnik za diverzante | 194? | D3 PT 720 | Inventarna številka: 300000720
*Priročnik za telefonijo s pravilnikom za telefonsko službo NOV in PO Slovenije | 194? | D3 PT 722 | Inventarna številka: 300000722
*Registrirajte železniški promet | 194? | D3 PT 759 | Inventarna številka: 300000759
*Sabotaže | 1944 | D3 PT 770 | Inventarna številka: 300000770
*Saboterji tipa ''Bullit'' | Atepin | 1944 | D3 PT 771 | Inventarna številka: 300000771
*Samoizobraževanje oficirjev | 194? | D3 PT 772 | Inventarna številka: 300000772
*Pesmi | Tone Seliškar | 1944 | D3 PT 776 | Inventarna številka: 300000776
*Sovražnik: pesmi | Tone Seliškar | 1944 | D3 PT 777 | Inventarna številka: 300000777
*Seznam črk Partizanske tiskarne | 1944 | D3 PT 779 | Inventarna številka: 300000779
*Seznam črk grafike 11 A | 1944 | D3 PT 780 | Inventarna številka: 300000780
*Slovenija: priročnik za zemljepise | 1945 | D3 PT 796 | Inventarna številka: 300000796
*Slovenske partizanske pesmi | 1942 | D3 PT 800 | Inventarna številka: 300000800
*Srečanje: slika iz dnevov srečanja med Rdečo armado in NOV Slovenije | 1945 | D3 PT 808 | Inventarna številka: 300000808
*Stoletnica Prešernove »Zdravljice« | 1944 | D3 PT 874 | Inventarna številka: 300000874
*Strategija in taktika osvobodilne borbe | 194? | D3 PT 875 | Inventarna številka: 300000875
*Štirje bratje: skeč | 1945 | D3 PT 896 | Inventarna številka: 300000896
*Od Prešerna do danes: izbor recitacijskih tekstov | 1944 | D3 PT 907 | Inventarna številka: 300000907
*Partizanske pesmi: izbor pesmi za recitiranje  na naših prireditvah | 1944 | COBISS ID: 7974453 | D3 PT 908 | Inventarna številka: 300000908
*Govor mladim oficirjem NOV in POJ | Josip Broz - Tito | 1944 | D3 PT 911 | Inventarna številka: 300000911
*Vera je v nevarnosti | Danilo Milič | 1944 | D3 PT 973 | Inventarna številka: 300000973
*Beseda o Osvobodilni fronti | Jospi Vidmar | 1943 | D3 PT 988 | Inventarna številka: 300000988
*Pesmi padlim borcem | Oto Vrhunec - Blaž | 1944 | D3 PT 1049 | Inventarna številka: 300001049 |

===Kartoteka Muzeja novejše zgodovine===

Na enem skenu sta  dve kartici, naslednji sken je hrbtna stran teh dveh kartic. Če je naslednji sken spet prva stran nove kartice, pomeni, da prejšnji ni imel hrbtne strani, kjer pa je na hrbtni strani teksta več kot eno stran, pa je najprej le prednja stran (sama), potem pa dve kartici hrbtnih strani. -- Urban Pipan

[https://slov.si/doc/mnz.xlsx Excellovo tabelo spomenikov] je za prepis vsebine s posnetkov pripravil Miloš Kermavnar. -[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:34, 2. marec 2023 (CET), dopolnjeno --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:29, 23. marec 2023 (CET)

*[https://slov.si/mnz/akcije Akcije in borbe]
*[https://slov.si/mnz/celje Celje]
*[https://slov.si/mnz/gorica Gorica]
*[https://slov.si/mnz/novomesto Novo mesto]
*[https://slov.si/mnz/koper Koper]
*[https://slov.si/mnz/ljubljana Ljubljana]
*[https://slov.si/mnz/ljubljana_mesto Ljubljana mesto]
*[https://slov.si/mnz/murska_sobota Murska Sobota]
*[https://slov.si/mnz/koroska Koroška] -- rezervirano Stane Gradišnik
*[https://slov.si/mnz/gradnje Partizanske gradnje]
*[https://slov.si/mnz/posebnosti Posebnosti]
**[https://slov.si/mnz/spomeniki Spomeniki in plošče]
**[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni Spomeniki po vojni]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/celje Celje] -- Stane Gradišnik {{opravljeno}}
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/gorica Gorica]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/koper Koper]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/kranj Kranj]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/ljubljana Ljubljana]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/maribor Maribor]
*[https://slov.si/mnz/razno Razno]
*[https://slov.si/mnz/sovrazniki Sedeži sovražnih formacij]
*[https://slov.si/mnz/skladisca Skladišča]
*[https://slov.si/mnz/sole Šole]
*[https://slov.si/mnz/intendanca Trgovska mreža, intendanca]

==Ljubljana==

*''Ljubljana, mesto heroj: 30 let svobode''. Ur. Ivica Bozovičar idr. 1975 {{COBISS|ID=7534642}}
*Vilko Menard: ''Kronika NOB terenov Tržaška cesta - Kozarje in &quot;Lado Miklavc&quot; Vič, Brdo, Vrhovci''. Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=3867697}}  
*Ludvik Golob: ''Ljudje izpod Mokrca in Kureščka v NOB 1941-1945: [kronika krajevne skupnosti Golo-Zapotok]''. Ljubljana, 1983, 2001.
*[https://slov.si/doc/kronika_zb_ljubljana_2021.pdf ''Zbornik spominov in akcije: 80 let OF in upora''.] Ljubljana: Mestni odbor ZZB za vrednote NOB Ljubljana, 2021. {{COBISS|ID=61165059}}
*Pavle Lešnjak, Djuro Šmicberger: ''Uporni Bežigrad''. Ljubljana: SZDL, 1989 (Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 3).
*Gozdana Miglič: [https://slov.si/doc/spomin_je_moc.pdf ''Spomin je moč: Pomniki revolucije v občini Ljubljnana-Šiška.] 1985.
*[http://www.zeleniprstan.si/ Društvo Zeleni prstan Ljubljana]
*[https://www.dnevnik.si/1042735144 Drevesa na PST lahko tudi podarite ali posvojite.] ''Dnevnik'' 6. 5. 2016.
*[https://www.svobodnabeseda.si/nusa-kersevan-predsednica-drustva-zeleni-prstan/ Nuša Kerševan, predsednica društva Zeleni prstan.] ''Svobodna beseda'' 1996.
*Nejc Grilc: [https://www.delo.si/prosti-cas/rekreacija/zeleni-prstan-ljubljane/ Zeleni prstan Ljubljane.] ''Delo'' 4. 5. 2018.

==Gorenjska==

*''Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942-1945'' (1992). {{COBISS|ID=31206144}}
*Ivan Križnar: ''Jeseniško okrožje med nacistično okupacijo in NOB'' (2000). {{COBISS|ID=106096896}}
*Janez Gerčar: ''Begunje''. 1969 [https://znaci.org pdf]
*Jože Vidic: ''Beg z morišča''. Ljubljana: Borec, 1971. [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_1.docx 1. del], [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_2.docx 2. del], [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca1.pdf pdf 1] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca2.pdf pdf 2] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca6.pdf pdf 6] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca7.pdf pdf 7]
*Bogdan Osolnik in Svetko Kobal: ''Pokrajinska tehnika za Gorenjsko 1944--1945''. Ljubljana: ZB NOB, 1998. [https://slov.si/doc/pokrajinska_tehnika_za_gorenjsko.pdf pdf], na voljo tudi docx
*Marijan Masterl: [https://slov.si/doc/marijan%20masterl%20osolnik.pdf Skupaj sta padla v partizanih istega dne, pa vendar vsak sebi.] ''Loški razgledi''  37 (1990), 314.
*Marko Vraničar: [https://slov.si/doc/marko%20vrani%C4%8Dar%20pokopali%C5%A1%C4%8De%20v%20loki.pdf Partizansko pokopališče v Lipici.] ''Loški razgledi''  57 (2010). 287–292.
*Januš Šivic: ''Zgodovina železniškega mosta v Mostah in z njim povezanih dogodkov''. Žirovnica, 2022. {{COBISS|ID=107300099}} 
*Franc Legat: [https://slov.si/doc/legat_uprli_smo_se.pdf ''Uprli smo se''.] Zabreznica, 2010. 48 str.
* Irena Jereb Filipič, Milena Sitar idr.: [https://slov.si/doc/sitar_solstvo.pdf ''Ti si mene naučila brati: Partizansko šolstvo na Žirovskem, v Poljanski dolini in zgornjem delu Selške doline''.]  Ljubljana: Modrijan, 2018.
* Bogdan Osolnik: ''Posvetovanje gorenjskih aktivistov OF na Jelovici, 13.-15. maja 1944''. --- Miroslav Stiplovšek: ''Razvoj in delovanje organizacij OF v kamniškem okrožju spomladi 1944.'' Domžale: Občinska konferenca SZDL Domžale, Kulturna skupnost Domžale, 1984 (Ob XV. zboru gorenjskih aktivistov v Mengšu).
*Franc Ekar: [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1962_02.pdf#page=85 Partizanska kurirska pot.] ''Planinski vestnik'' febr. 1962. 83&amp;ndash;86.
*Marko Pintar: [https://bb.si/f/docs/diplomska-dela/pintar_marko_1.pdf Dražgoška bitka.] Diplomska naloga, 2015.
*Gorenjska partizanska pot [Kartografsko gradivo] + Dnevnik z Gorenjske partizanske poti. 1965, 1981.
*[https://slov.si/doc/kolesarski_maraton_1980.pdf ''Kolesarski maraton ob pomnikih padlih borcev in talcev NOV''.] Hrastje Prebačevo: Športno društvo Jakob Štucin - Kolesarska sekcija, 1980.
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Stolpersteine_in_Ljubljana Stolpersteine in Ljubljana.] Wikimedia Commons.
*''Spominska obeležja NOB občine Kamnik: Ob trideseti obletnici osvoboditve''. 1975. (Slovanka RP M C 3612) 
*[http://www.slov.si/doc/kamniski_spomeniki.pdf ''Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik''.] ZZB NOV, 1988. {{opravljeno}}
*Danijel Kaštrun: ''Kronika župnije Sela pri Kamniku: 1903-2016''. 2017 (dostopno samo v knjižnici F. Balantiča v Kamniku).
*''Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini'', 1979. {{opravljeno}}
*''Od spomenika do spomenika v občini Tržič''. Tržič, 1981 {{opravljeno}}
*Spomeniki NOB in ljudske revolucije, grobovi in grobišča borcev NPV, talcev in žrtev fašističnega nasilja v občini Jesenice. Kranj: Zavod za spomeniško varstvo, februar 1982. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/ks_blejska_dobrava.pdf KS Blejska Dobrava]
**[http://slov.si/doc/ks_dovje_mojstrana.pdf KS Dovje-Mojstrana]
**[http://slov.si/doc/ks_hrusica.pdf KS Hrušica]
**[http://slov.si/doc/ks_javornik_koroska_bela.pdf KS Javornik - Koroška Bela]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_plavz.pdf KS Jesenice Plavž]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_mezakla.pdf KS Jesenice Podmežakla, Mežakla]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_sava_zelezarna.pdf KS Jesenice Sava, Železarna]
**[http://slov.si/doc/ks_kranjska_gora.pdf KS Kranjska Gora]
**[http://slov.si/doc/ks_planina_pod_golico.pdf KS Planina pod Golico]
**[http://slov.si/doc/ks_ratece_planica.pdf KS Rateče-Planica]
**[http://slov.si/doc/obcina_zirovnica.pdf Občina Žirovnica]
*''Gorenjska v borbi za svobodo'', 1&amp;ndash;5 (1959&amp;ndash;1961) [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5H3L469/7e643f12-e881-404f-a5d7-12ed1efdd0f1/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GWBX8UL1/dfc86fc9-d01f-4a80-a514-18ae3192224e/PDF dLib 2] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OUHNN2M7/02bbc9be-c215-42d0-87f1-c55cc56aba51/PDF dLib 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2QHK1Y8/9fa35bdb-faa4-49b5-82ae-999218529b13/PDF dLib 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YXTXRAVT/72245bab-4e09-4a38-acce-dc90048eb1f1/PDF dLib 5]
*Mina Mušinović: ''Javni spomeniki 19. in 20. stoletja na Gorenjskem''. Doktorska disertacija, 2013.
*Alojz Kos: Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica. ''Radovljiški zbornik'' 1990. {{opravljeno}}
*Stane Krapež. ''Pomniki NOB na Škofjeloškem''. Ljubljana: Borec, 1986. {{COBISS|ID=5854265}}
*[https://zbnobskofjaloka.weebly.com/spomeniki-nob-na-scaronkofjeloscaronkem.html Spomeniki NOB na Škofjeloškem]: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas, Žiri. {{opravljeno}}
*''Ne pozabite nas: Obeležja svobode: Spomini in spomeniki''. Ur. Mirjan Trampuž idr. Mengeš: Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Občine, 2016. {{opravljeno}}
*''Pomniki NOB v občini Kranj''. Ur. Pavle Bajželj idr. Kranj: ZZB NOV Kranj, 1975. {{opravljeno}}
*Sonja in Jože Mirtič: [http://slov.si/doc/nepozabimopreteklosti.pdf Ne pozabimo preteklosti.] ZB Dovje-Mojstrana, 2008. {{opravljeno}}

== Primorska==

*[http://www.zb-koper.si/publikacije.html Partizanske publikacije ZB Koper]
*[https://znaci.org/00003/720.htm ''Križani v boju za svobodo''.] Križ pri Trstu, 1975. [https://znaci.org/00003/720.pdf pdf]
*Viktor Volčjak: ''Bolnica &quot;Franja&quot;''. Ljubljana: Borec, 1960 (Dokazi, 3).
*Alojz Zidar: Doživetja tigrovca, partizana. Koper in Trst: Založba Lipa in Založništvo tržaškega tiska, 1987. 261 str.
*Primož Plahuta: Italijanska ofenziva na Nanosu aprila 1942. ''Mladika'' 8&amp;ndash;9 (2022). 8&amp;ndash;14. 
*Silvo Fatur: ''Zgodba o TIGRu''. Koper: Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij Organizacije TIGR Primorske, 2007.
*Tomaž Pavšič: ''Spomeniki v Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini''. Trst: Konzulat RS, 1997. [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk1.pdf 1. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk2.pdf 2. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk3.pdf 3. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk4.pdf 4. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk5.pdf 5. del].  
*[https://www.spomeniki.org/monuments/ Arhiv spomenikov.] Slovenska kulturna in gospodarska zveza, Trst, 2020.
*[http://www.anpits.it/o-44.php?lang=SLO ''0-44''.] Associazione Nazionale Partigiani d'Italia - Comitato Provinciale di Trieste / Vsedržavno Združenje Partizanov Italije - Tržaški Pokrajinski Odbor. 2013-
*Franc Rado Jelerčič: ''Mihaela Škapin-Drina in Veliko Polje''. Nova Gorica, 2007.
*Jožko Martelanc: ''Goriška fronta 1943''. Nova Gorica: Območno združenje borcev in udeležencev v NOB Nova Gorica in Organizacijski odbor za praznovanje 60-letnice Goriške fronte. Šempeter pri Gorici, 2003.
*''Zbornik razprav o zgodovini Renč: Ob 750-letnici prve znane pisne omembe kraja Renče leta 1256''. Ur. Miran in Radivoj Pahor. Renče; Vogrsko: Občina, 2010.
* ''Ljudje in kraji ob Pivki''. Ur. Simon Fatur. Kulturna skupnost Postojna, maj 1975. 344 str. 
*Karlo Černic: [http://www.comune.doberdo.go.it/portale/export/sites/doberdo/allegati/archivio_file/varie/nocemo_pozabiti_non_vogliamo_dimenticare.pdf Nočemo pozabiti.] Doberdob, 1995 in 2015.
*[https://it.wikipedia.org/wiki/Pietre_d%27inciampo_in_Friuli-Venezia_Giulia Pietre d'inciampo in Friuli-Venezia Giulia.] Wikipedia.
*[http://www.cnj.it/PARTIGIANI/garibaldi_scotti.htm Partigiani italiani in Jugoslavia.]
*[[:c:https://Category:Monuments and memorials in Friuli-Venezia Giulia]]
*[[:c:Category:Stolpersteine_in_Trieste]]
*[[:c:Category:Stolpersteine in province of Gorizia]]
*[[:c:Category:Stolpersteine in Doberdo del Lago]]
*[http://www.lintver.it/cultura-paesi-quintaparte.html Le due grandi guerre.] 
*Jurij Fikfak: Simboli in ritualne prakse spora in sožitja: Nekateri italijansko-slovenski diskurzi. ''Studia ethnologica Croatica'' 21 (2009). 355-387.
* Miloš Kermavnar: [http://slov.si/doc/gorisko.xlsx Še 62 obeležij za Goriško], avgust 2020. [xlsx datoteka]
* Vili Prinčič: ''Štandrež v duhu NOB''. Štandrež, 2008. INZ, SAZU
*''Krajevni leksikon  Slovencev v Italiji. 1: Tržaška pokrajina'', 1990; ''2: Goriška pokrajina'', 1995. OHK
* ''K spomenikom NOB v občini Postojna''. Ur. Cveto Bajc idr. Postojna: ZSMS, 1981. 
* Borut Klabjan: [https://www.academia.edu/38636313/_Our_Victims_Define_Our_Borders_Commemorating_Yugoslav_Partisans_in_the_Italo-Yugoslav_Borderland?email_work_card=thumbnail-desktop &quot;Our Victims Define Our Borders&quot;: Commemorating Yugoslav Partisans in the Italo-Yugoslav Borderland.] Academia.edu.
* Nelida Silič-Nemec: ''Javni spomeniki na Primorskem: 1945-1978''. Trst, 1982. {{COBISS|ID=12973569}}
*Ciril Zupanc: Pomniki NOB v občini Tolmin. ''Tolminski zbornik'' 1975. 125&amp;ndash;28.
*Marjan Rutar. ''Spomeniki in obeležja NOB'' na Primorskem. 2014. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/rutar1.pdf Uvod]
**[http://slov.si/doc/rutar2.pdf Občina Brda]
**[http://slov.si/doc/rutar3.pdf Kanal ob Soči]
**[http://slov.si/doc/rutar4.pdf Miren-Kostanjevica]
**[http://slov.si/doc/rutar5.pdf Nova Gorica]
**[http://slov.si/doc/rutar6.pdf Renče-Vogrsko]
**[http://slov.si/doc/rutar7.pdf Vrtojba]
*[http://www.sezana.si/dokument.aspx?id=4967 SEZNAM NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE PO NASELJIH V OBČINI SEŽANA.]
*[http://burntinmemories.eu/sl/spominska-obelezja Spominska obeležja.] Burnt in memories. (Požgane vasi Mačkolje/Caresana, Miren pri Novi Gorici, Šmarje pri Kopru in Žejane.)
* Rok Uršič in Jelka Peterka: [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti.pdf ''Čas človečnosti: Partizanske sanitetne postaje med narodnoosvobodilnim bojem v Posočju''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB, 2016. [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] {{opravljeno}}
* Rok Uršič: [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami.pdf ''Ilka Devetak Bignami in njen čas''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2018. [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] {{opravljeno}}
* {{Navedi knjigo|title=Oblaki nad sončno deželo|last=Šinkovec|first=Črtomir|publisher=Borec|year=1963|location=Ljubljana|cobiss=2133512|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0XL1P6C1}}

==Notranjska==

*Slavko Malnar: ''Čabarske žrtve fašizma''. Čabar, 2009.  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_1.pdf pdf 1]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_2.pdf pdf 2]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_6.pdf pdf 6]
*Damijan Guštin, Martin Premk: ''Mi pa nismo se uklonili''. ZZB NOB Cerknica in Odbor skupnosti borcev Notranjskih odredov, 2006.
* Karol Mikulič: ''Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje; Krimski bataljon-Ogenjca-Jelenov Žleb''. 2000.
Tadeja Tominšek Čehulić idr.: [https://www.sistory.si/11686/44683#page=340 Sledi bitke pri Jelenovem Žlebu v virih in javnih razpravah.] ''Kronika'' 66/3 (2018).
*Jože Simšič - Jelen: ''Iz vojne v svobodo'': [spomini]. 2015.
*France Šuštaršič: ''Vražji vrtec''. Borec, 1962 (Dokazi, 8).
*[http://obelezja.wordpress.com Cerknica.org Obeležja okrog Cerknice.]
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice1.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom''.] SZ, 2009.
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice2.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic in civilnega taborišča pod Snežnikom na hrvaški strani meje, 2''.] Logatec: SZ, 2014.
*Jože Tekavec: ''Dnevi preizkušnje: Spomini 1941-1945''. Velenje: Občinski odbor ZZB  NOV Velenje, 392 strani.
*''Notranjski listi'' I, II in III (1977, 1981 in 1986). Ur. Janez Šumrada. {{COBISS|ID=3503968}} {{COBISS|ID=19372545}} {{COBISS|ID=36115713}}

==Dolenjska==

*Tone Urbas, Jernej Zabukovec: ''Ko so gorele naše vasi''. Kočevje, 2002 (o požigu loških hiš).
*Damijan Guštin: ''Osvoboditev Kočevske''. Pokrajinski muzej Kočevje, 2005.
*Velimir Kraševec-Igor: ''Deveta SNOU brigada &quot;Kočevska&quot;''. Odbor borcev Zapadnodolenjskega odreda-9. SNOU brigade &quot;Kočevske&quot; ob 40. obletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Kočevje, 1963.
*Karol Osredkar-Dimež: ''Javorovica''. Ljubljana: Odbor borcev V. SNOUB Ivan Cankar, 1979.
*''50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini: 1906-1956''. Ur. Andrej Arko. Ribnica, 1956. {{COBISS|ID=1321075}}
*Jože Peskar: ''Dolenjski odred''. Ljubljana, 1976 {{COBISS|ID=5421568}} [https://hugepdf.com/download/untitled-5affe4a00ee32_pdf pdf]
*''Gradivo za topografijo NOB: 1. Bela krajina''. 201 f. + zemljevid, 2. ''Poljanska dolina''. 2 zv. 411 f. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja: Muzej narodne osvoboditve LRS, 1958-1959.
*Aleksander Gala: ''[https://slov.si/doc/ogenjca.pdf Ogenjca: Tragedija partizanskih ranjencev]''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;2015. 
*''Šentjanž 1941-1945: Nemirna Mirnska dolina in Posavje 1941''. Ur. Milan Gorjanc. Šentjanž: ZB za vrednote NOB Sevnica in KS Šentjanž ob 80 letnici, 2021. 
*''Šepet časa: Zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej''. Ur. Stanko in Elizabeta Kušljan. 2002 {{COBISS|ID=11017271}}
*''Da bi v pozabo ne zbrisal jih čas''. Ur. Jože Muhič idr. Dolenjske Toplice: Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu, 2006. 
*[https://slov.si/doc/suhor_spomeniki.pdf Spomeniki in spominska obeležja NOB Suhor pri Metliki], 2020. 
*[Franjo Levstik:] ''SPOMINSKA ZNAMENJA, SPOMENIKI GROBIŠČA, SPOMINSKA OBELEŽJA na območju občine RIBNICA''. Ribnica: ZDRUŽENJE BORCEV NOV, Občina Ribnica, 1987. Tipkopis, 46 strani. 
*Lado Ambrožič Novljan, Vida Brest: ''Jelenov Žleb''. [Tu: Spominska obeležja na območju krajevne organizacije ZB Ribnica, str. 42.] Ljubljana: Komunist, 1983 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 33). 
* ''Album spomenikov NOV v občini Ribnica''. Rokopis (pred 1971).
* [http://docplayer.si/186957946-Padli-borci-in-%C5%BErtve-fa%C5%A1isti%C4%8Dnega-nasilja-iz-krajevne-skupnosti-%C5%A1entvid-pri-sti%C4%8Dni.html Padli borci in žrtve fašističnega nasilja iz Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični.]
*''Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje''. Ur. Franc Štibernik. Grosuplje: Združenje borcev za vrednote NOB, 2019. [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-1.pdf 1. del] -- {{opravljeno}} [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-2.pdf 2. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-3.pdf 3. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 4. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 5. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-6.pdf 6. del.] 376 str.
*[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-85GKF834 ''Pomniki NOB v občini Grosuplje''.] Ur. Lojze Kikelj. 1987
*Ema Muser: ''Spomeniki naj govore: Zbornik spomenikov NOB v občini Novo mesto'', 1972.
**[https://www.slov.si/doc/dsc04388.jpg zemljevid novomeških spomenikov] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf pdf] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.txt txt]
*''[http://slov.si/doc/po_belokranjskih_partizanskih_poteh.rtf Vodnik po belokranjskih partizanskih poteh]''. Ur. Zvonko Rus. Metlika, Črnomelj: Svet za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri občinskih konferencah SZDL, 1984.
*''Začetki NOB na Kočevskem in Obkolpju''. Ur. Zdravko Troha. Zal. Občina Kočevje in Združenje borcev NOV Kočevje, 1997.
*[http://www.zb-nob-nm.si/spominska-obelezja/predstavitev/ko-zb-bircna-vas.aspx Spominska obeležja KO Birčna vas.]
* Irena Škufca: ''Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem'', 2005. {{COBISS|ID=222246656}}
*[http://www.zb-kocevje.si/obcine.htm Spomeniki NOB na Kočevskem.]
* Primož Šmajdek:[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spomeniki%20NOB%20na%20Dolenjskem Spomeniki NOB na Dolenjskem.]

==Koroška==

*Valentin Hauser: Vergessene Wahrheiten: ''Die NS- und Kriegszeit in Kärnten, die Vertreibung der Kärntner Slowenen, die Saualm-Partisanen – Zeitzeugen und deren Nachkommen berichten'' (2022).
*[https://erinnernvillach.com/kaerntner-sloweninnen/ Kärntner SlowenInnen.] Erinnern Villach: Niemals vergessen. 
*Biseri naše kulturne krajine:
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-crna-na-koroskem.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Črna na Koroškem.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-dravograd.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Dravograd.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-mezica.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Mežica.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-mislinja.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Mislinja.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-muta.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Muta.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-podvelka.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Podvelka.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-prevalje.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Prevalje.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-radlje-ob-dravi.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Radlje ob Dravi.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-ravne-na-koroskem.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Ravne na Koroškem.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-ribnica-na-pohorju.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Ribnica na Pohorju.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-mestni-obcini-slovenj-gradec.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v Mestni občini Slovenj Gradec.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-vuzenica.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Vuzenica.] 
*[https://otoki.partizani.at/index.php ''Otoki spomina / Gedenkinseln'':] Partizanska spominska obeležja na južnem Koroškem / Gedenkstätten für die Partisanen in Südkarnten. Ur. A. Mohar. Celovec: Drava, 2018. 258 str.
*[https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Stolpersteine_in_K%C3%A4rnten Liste der Stolpersteine in Kärnten]. Wikipedia.
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Monuments_and_memorials_to_victims_of_National_Socialism_in_Austria Spomeniki žrtvam nacionalsocializma v Avstriji]
* Ludvik Pušnik: ''Po poteh spomina. Spomeniki in znamenja 20. stoletja na območju Občine Dravograd''. Dravograd, 2008.
* ''Kulturni spomeniki in njihovo sporočilo v našem kraju: Raziskovalna naloga''. Dravograd: OŠ Neznanih talcev, 1993.
* [[:c:Category:Stolpersteine in Klagenfurt|Spotikavci v Celovcu, Wikimedijina Zbirka]]
*''Padlim za svobodo: Pomniki protifašističnega boja na Koroškem = Den Gefallenen für die Freiheit: Gedenkstätten des antifaschistischen Kampfes in Kärnten''. Ur. Borut Marjan Storm in Črtomir Zorec. Celovec: Drava; Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1987. {{COBISS|ID=1732893}}
*[http://www.kleindenkmaeler.at/kategorija/pomnik Pomnik (Slovenija - Koroška).] Biseri naše kulturne krajine.
* Jože Potočnik: ''Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec''. Slovenj Gradec, 1985. {{COBISS|ID=5912889}}
*Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd: ''Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini''. Ravne na Koroškem: Zveza združenj borcev NOV RS, Občinski odbor, 1990.
*''Spominu žrtev iz Mežiške doline 1941-1945''. Ur. Pavle Cesar in Alojz Krivograd. Ravne na Koroškem: Občinski odbor ZZB NOV, 1984.

==Zasavje in Posavje==
*Ivan Vidali: ''Kamniško zasavski odred'' (1989, 2018). {{COBISS|ID=293683712}}
*Aleksandra Forte: ''Spomeniki Zasavja: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje''. Trbovlje: Zasavski muzej, 2002. {{COBISS|ID=118786048}} {{opravljeno}}
*''Trbovlje: Pomniki našega boja''. Ur. Ado Naglav. Trbovlje, 1983. {{COBISS|ID=3346141}}
*Stane Mrvič in Janez Kos: ''Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju občine Sevnica''. Sevnica: SZDL, 1989.
*''[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-PH3JFEAH/183c04ca-38e6-4c96-a590-83d564926f1e/PDF Litijski zbornik]'' NOB, 1969. {{COBISS|ID=490569}} {{opravljeno}}
*Jože Štrukelj-Izidor: ''Minerci Dolenjskega odreda v Zasavju leta 1944''. Ljubljana, 2001. {{COBISS|ID=111972864}}
*''Kaplje preteklosti: pregled spomenikov in spominskih obeležij delavskega gibanja in NOB v občini Zagorje'' (1987). {{opravljeno}}
*''Čas beži &amp;ndash; spomin živi'' (cedejka). Ur. Polde Pavšek, Ivan Železnik, Miloš Prosen, Jože Marn. ZB Zagorje, 2010. [https://slov.si/doc/zagorje.avi avi] {{opravljeno}}

==Štajerska==

*Božidar Flajšman: ''Podsreda, zgodbe z razglednic'', 2017.
*Franc BUT - Branko: ''Zapisi o osvobodilnem gibanju pod Bočem'', 1983 {{COBISS|ID=2378504}}
*Ivan GROBELNIK - Ivo: ''Harmonika, škarje in Stari pisker'', 2004 {{COBISS|ID=216936448}}
*Ivan GROBELNIK - Ivo: ''Stari pisker, resnica in laži'', 2010 {{COBISS|ID=250783488}}
*''Med Bočem in Bohorjem'', 1984 {{COBISS|ID=14731009}}
*Daniel SITER: ''Rogaška Slatina pod kljukastim križem'' {{COBISS|ID=80553219}}
*Andrej MAVRI: ''Laško pod kljukastim križem'' {{COBISS|ID=284434432}}
*Milan KOSTEVC: ''Kozjanski odred 35 let'' {{COBISS|ID=5126912}}
* Stane TERČAK: ''Celjski Stari pisker'', 1959  {{COBISS|ID=30726145}} (in še več izdaj)
* Stane TERČAK: ''Frankolovski zločin''. 1971 {{COBISS|ID=88117}}
*[https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/42530/ZRE%C5%A0KI%20TALCI.pdf ''Zreški talci: kdo so in od kod so prišli''.] Ur. Martin Mrzdovnik. Zreče, 2016. {{COBISS|ID=283596800}}
*Tone Kregar: ''Vigred se povrne: druga svetovna vojna na Celjskem''. Celje: MNZ, 2009.
* Franc Bratkovič (ur.): ''80 let pozneje: Zapisi spominov na NOB in upor v Cerkvenjaku in okolici. Cerkvenjak, 2021.
*Marija Šauperl (ur.): [https://slov.si/doc/sauperl_cafa.pdf ''Bolnišnica Cafa''] (2017).
*Janko Kšela: [https://slov.si/doc/ksela_lenart.pdf ''NOB v občini Lenart v Slovenskih goricah''] (2022).
*Tone Ferenc: [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/3742/4109/ Okupatorjevi dokumenti o diverzantskih akcijah in partizanskih bojih na Štajerskem leta 1941.]
*[https://slov.si/doc/zbornik_sentilj.docx ''Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1918-2018''.] Ur. Bruno Jelenko idr. Šentilj: Domovinsko društvo generala Maistra, 2017. 
*Naši kraji v narodnoosvobodilni vojni. ''Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1908-2018''.  Ur. Bruno Jelenko idr. Šentilj: Domovinsko društvo generala Maistra, 2017. 52-73. {{COBISS|ID=93341697}}
*Rado Zakonjšek - Cankar: ''Velika preizkušnja, prispevek k zgodovini NOV v Savinjski dolini 1941-1945''. Ljubljana: Borec, 1977.
*Marjan Toš: ''Osrednje Slovenske gorice 1941-1945: med odporom in okupatorjevim nasiljem: (ob 80-letnici ustanovitve OF slovenskega naroda)''. Lenart: Združenje za vrednote NOB, 2021.
*''Padli v ognju revolucije''. Krško: Zveza NOV občine Krško, 1971.
*Drago Novak, Ivo Orešnik, Herman Šticl: ''Pomniki NOB v Slovenskih Goricah in Prekmurju''. Murska Sobota: Pomurska založba, 1985. 468 str.
*Pina Špegel: ''Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj''. Šoštanj: Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem, 2021.
*Marjan Toš: ''Voličinsko območje in Slovenske gorice v okupirani Štajerski 1941--1945''. Združenje za vrednote NOB Lenart, 2019.  44 str.
*Ptujsko: Ciglenečki, Marjeta: Umetnostnozgodovinski pogled na spominska obeležja 20. stoletja na ptujskem območju. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 146-159.&lt;br&gt;Družbeni dogovor o varstvu, urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter spominskih obeležij narodno-osvobodilne vojne na območju občine Ptuj. V: Uradni vestnik občin Ptuj in Ormož, št. 13, 15. julij 1982, str. 75-80.&lt;br&gt; Evidenčni kartoni spominskih obeležij iz zgodovine delavskega gibanja in NOB iz arhiva Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj.&lt;br&gt; Kotnik, Doroteja: Javni spomeniki na Ptuju med leti 1918-2014 (diplomska naloga), Maribor, 2015.&lt;br&gt; Po poteh krajev spomina – spomeniki in spominska obeležja 20. stoletja na območju nekdanje ptujske občine. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 173-198.&lt;br&gt; Rojic, Vida, Šuligoj, Ljubica: Vodnik po sledovih boja za socializem in narodno osvoboditev v ptujskem okraju, Ptuj, 1982.&lt;br&gt; Prašnički, Martin, Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan, Cirkulane, 2013.&lt;br&gt; Toplak, Bogomir, Kolar, Jadviga:  Zveza borcev za vrednote NOB Gorišnica. V: Gorišnica skozi čas, Maribor 2013, str. 357-361.&lt;br&gt; Žnidarič, Marjan: Spominska obeležja narodnoosvobodilnega boja. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 138-145.
*[https://365.rtvslo.si/arhiv/duhovni-utrip/174844990 Tlakovci spomina v Mariboru. Rtvslo.si 4. 2. 2022.]
*[https://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Stolpersteine_in_Slowenien&amp;stable=0 Stolpersteine in Slowenien]. Wikpedia.
* ''Bohor v borbi''. Ur. Rado Kozole idr. Krško: Občinski odbor ZZB NOV, 1977.  {{COBISS|ID=8614305}}
* ''Padli v ognju revolucije''. Krško: Zveza borcev NOV, 1971. 246 str. {{COBISS|ID=501321}}
*''Zbornik spominskih obeležij narodnoosvobodilnega boja v občini Maribor-Tezno''. Maribor: OK SZDL in SO Maribor-Tezno, 1987.
*Stane Špegel: ''Velenjski spomeniki'', 2007. (razglednice)
*Mara Topolovec: ''Spomeniki revolucije''. Velenje, 1966. 
*Ana Lucija Ružič, Polona Ružič: ''Izbor Topografije javnih spomenikov po letu 1945 v Šaleški dolini'' (brez mesta Velenje), 1998. 
*Ana Lucija Ružič, Polona Ružič: ''Topografija javnih spomenikov po letu 1945 v Velenju'', 1994.
*''Dokumentacija o ureditvi spominskega parka XIV. divizije na Graški gori - gori jurišev'', 1997.
*Stanislava Rozenstein-Žnidar, Leopold Supin, Darko Repenšek: ''Pregled stanja naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Zgornje Savinjske doline''. Upravna enota Mozirje, 1998.
* ''Spomeniki in spominska obeležja v občini Žalec''. Žalec: Občinska kulturna skupnost, 1986.
*''Po Kozjanskem od Sotle do Gračnice: Pohodi v soncu, vetru, dežju, snegu in metežu: 1974-2014''. Laško: Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije, 2014.
*  Oskar Štern, Tone Vrhovšek, Jože Koropec: ''Po poteh spomenikov in obeležij NOB na framskem področju''. 1985.
*Bert Savodnik: ''Zadrečka dolina v uporu 1941--1945''. Bočna, 2008.
*Janez Kos, Stanislav Mrvič: ''Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica'', 1989. {{opravljeno}}
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_desni_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje desnega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. {{opravljeno}}
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_levi_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje levega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. {{opravljeno}}
* Doroteja Kotnik: ''[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54053 Javni spomeniki na Ptuju med leti 1918 in 2014]'': Diplomsko delo, 2015. In: [https://dk.um.si/Dokument.php?id=79048 pdf]
*Božo Jordan: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IL3JGDGY Savinjska planinska pot.] ''Savinjski zbornik'' 1983. 333&amp;ndash;38.
*[http://zb-nob-zgornja-savinjska.si/spomeniki-grobisca-in-spominska-obelezja-nob/spomeniki-grobisca-in-spominska-obelezja-nob-na-obmocju-krajevne-organizacije-solcava/ Spomeniki, grobišča in spominska obeležja NOB]: Bočna, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava.  ZB NOB Zgornje Savinjske doline.
*Mira Petrovič in Stanko Lepej. [http://www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/spomeniki-nob-na-ptujskem.html Spomeniki NOB na Ptujskem.] Kamra, 2016.
*Tina Lovrec: [https://dk.um.si/Dokument.php?id=103635 Pohod XIV. divizije v likovnih upodobitvah in javnih spomenikih.] Maribor: FF, 2016 (mag. diploma).
*''Liboje 25 letnica &quot;Svobode&quot; 1929-1954''. Ur. Drago Predan. Izdal Upravni odbor Svobode Liboje (1955).

==Prekmurje==

*[https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174884693 Slovenska kronika (rtvslo.si)] 3. 7. 2022 (o judovskih tlakovcih spomina in pokopališču v Lendavi).
*[https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Stolpersteine_im_Prekmurje Liste der Stolpersteine im Prekmurje]. Wikipedia.
*Ivana Borovič: [https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120863&amp;lang=slv ''Javni spomeniki in skulpture v Murski Soboti  med letoma 1919 in 2019''.] Diploma, 2020.

==Zbirka Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem==

*Kreft, Ivan: Prlekija v boju za svobodo
*Pahor, Milan: Bazovica (6. IX. 1930 - 6. IX. 1980)
*Štucin, Ana: Cerkljansko v narodnoosvobodilnem boju
*Cerkno
*Klun, Albert: Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni
*Kos, Janez: Spopad na Zaloški cesti 24.aprila 1920
*Stari pisker
*Kos, Janez: Tiskarna Podmornica
*Ustanovitev komunistične stranke v Sloveniji 11. IV. 1920
*Jarc, Janko: Črnomelj in okolica v osvobodilni vojni in revoluciji; Spomeniki in spominska znamenja v Črnomlju in okolici; Spomeniško varstvo v Beli Krajini
*Pahor, Milan: Drugi tržaški proces (Pino Tomažič in soborci)
*Pionirski odred Ratitovec
*Kos, Janez: Rašica, prva slovenska požgana vas; Spomeniki narodnoosvobodilnega boja na območju delovanja Rašiške čete
*Ževart, Milan: Stranice pri Frankolovem
*Zgodovinska vloga Osvobodilne fronte
*Jan, Ivan: Dražgoška bitka
*Kos, Janez: Gramozna jama
*Deželak-Barič, Vida: Konferenca Komunistične partije Slovenije na Cinku julija 1942
*Jan, Ivan: Okrogelska jama
* Ptuj in okolica v boju za osvoboditev
* Slovenci, španski borci
*Štefe, Franc: Udin boršt
* Dobrnič [ob 40-letnici 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze]
*Kovač, Irena; Liška, Janko: Dolomitska republika
*Dolomitska republika
*Jelenov žleb
*Križnar, Ivan: Spominski park Trebče
*Lajh, Emil: Stari pisker
* Šebreljsko v NOB
* Turjak
*Troha, Nevenka; Omahne, Branko: Gladovna stavka revirskih rudarjev
*Pohar, Lado: Partizanski dnevnik
*Šinkovec, Stane: Begunje
*Lah, Avguštin: Kokra
*Ferenc, Tone: Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani
*Cilenšek, Rado; Koren, Jože: Osvoboditev Trsta
*Kuhar, Peter: Petanjci - vrt spominov
*Ferenc, Tone: Poslednji boj na poljani
* Pot spominov in tovarištva
*Čepič, Zdenko: Ustanovitev prve slovenske narodne-ljudske vlade v Ajdovščini
*Vovk Čepič, Taja: Zlet &quot;Svobode&quot; v Celju
*Stiplovšek, Miroslav: Ljudskofrontni shod na Taboru nad Ihanom 23. maja 1937; Tabor nad Ihanom in njegove zgodovinske znamenitosti; Spominski park revolucionarnih tradicij občine Domžale
*Križnar, Ivan: [https://slov.si/doc/mali_gregorjevec/index.html Mali Gregorjevec in julijska vstaja 1941 na Gorenjskem] 
*Ferenc, Mitja: Partizanska bolnišnica Jelendol v Kočevskem Rogu
*Stiplovšek, Miroslav: Tabor nad Ihanom
* Tabor nad Ihanom
*Košmrlj, Drago: Od Mokrca in Krima do Loža
*Jarc, Janko: Rog, središče slovenskega narodnoosvobodilnega boja
*Filipič, France: Vinje: III. konferenca Komunistične partije Slovenije 29.-30.junij 1940
*Janež, Herman: Kampor: koncentracijsko taborišče na Rabu
*Cilenšek, Rado: Ljubelj - podružnica Mauthausna

==Drugo==

*James Caffin: ''Partizan John Denvir''. Izv. ''Partisan John Denvir''. Prev. Eduard Vedernjak (2015). {{COBISS|ID=281924864}}
*''Ukradeni otroci, Gestohlene Kinder, The stolen Childern''. Razstava. Ur. Tone Kregar. Film Banditenkinder: Slovenskemu narodu ukradeni otroci. Scenarij, režija in produkcija Maja Weiss idr. Ljubljana, 2014.
*Ivan Maček-Matija: ''Spomini''. Ljubljana: Delo, 1981.
*Bogdan Osolnik: ''Z ljubeznijo skozi surovi čas'' (1989 in 2010). {{COBISS|ID=250817024}} 
*''Enotni v boju, enotni v miru: 1941 1945''. Uniti nella guerra, uniti nella pace / Einheitlich im Kampf, einheitlich im Frieden. Ljubljana: Republiški odbor ZZB NOV Slovenije, 1986. {{COBISS|ID=25897985}}
*''Zdravniki in medicinci NOB, padli za svobodno Slovenijo''. Ur. Pavla Jerina Lah. Ljubljana, 1997 {{COBISS|ID=67628800}} 
*''Oris mladinskega gibanja na Slovenskem v obdobju 1941-1945: V počastitev dvajsetletnice prvega kongresa Zveze slovenske mladine v Kočevski Reki od 10.-12. oktobra 1943''. Ur. Dare Jeršek, Milica Kacin in Alenka Nedog. Ljubljana: Centralni komite Zveze mladine Slovenije, 1963. {{COBISS|ID=3268872}}
*Franc Štibernik: [https://slov.si/doc/stibernik_seznam_spomenikov_nob_grosuplje_ivancna_gorica_dobrepolje.xlsx Lastništvo spomenikov v občini Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje] in [https://slov.si/doc/stibernik_problematika_spomeniskega_varstva.pdf spomeniška problematika], feb. 2023
*Viri, iz katerih je črpal INZ (Marta Rendla) pri ugotavljanju datuma smrti Leopolda Zafrana: Pomniki NOB v občini Grosuplje, 1987, str. 117; Lado Ambrožič - Novljan, Cankarjeva brigada, Ljubljana 1975, str. 860; ARS II, Kartoteka padlih borcev, šk. 8, št. 3556; Grgič, Zločini okupat.sodel., 3. knjiga-1.del, LJ 2002, st.220; Popis žrtev 2. svetovne vojne, 1964, predal g. Adil Zulfikarpašić; AS 281, Federalni odbor za organizacijo prenosa padlih borcev za Slovenijo, teh.e. 5, št. 3125; AS 1827, KUZOP, šk. 922, VI/1, Dopolnitve h knjigi &quot;Faš. dmb teror&quot;, str. 56; ARS II, AS 1833 ZZB NOV, Republiški odbor, šk.43.
*Ivana Gruden: [http://narodnimuzejnis.rs/wp-content/uploads/2017/04/stradanje-slovenaca.pdf ''Stradanje Slovenaca u Nišu tokom Drugog svetskog rata: (1941-1945)''.] Niš, 2014. {{COBISS|ID=208330252}}
*Rado Zakonjšek: ''Partizanski kurirji'' [...] omrežje kurirskih zvez vrisal v zemljevide Albin Barle-Zoran. Ljubljana: Odbor IV. brigade VDV kurirjev relejnih postaj Slovenije, 1985. 841 str.
*Zdenka Kaplan (ur.): ''Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu''. Ljubljana: Društvo izgnancev Slovenije, 2005.
*Vesna Bleiweis (ur.): ''IV. SLOVENSKA NARODNOOSVOBODILNA UDARNA BRIGADA  MATIJA GUBEC''. Ljubljana: Skupnost IV.SNOUB Matija Gubec, 2010, 22. str. (brošure ni v Cobissu)
*Zdenko Matoz: Jože Plečnik j''e bil domoljub in je podpiral OF: Na Gallusovem nabrežju je na ogled fotografska razstava Plečnikovih spomenikov narodnoosvobodilnemu boju. ''Delo'' 14. 5. 2022.
*Anka Vidovič Miklavčič: ''Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini''. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Železniško gospodarstvo Ljubljana (Knjižnica OF, 7; Slovenski železničarji v NOB 1941-1945, 1). [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/955/vidovic_anka_slovenski_zeleznicarji_1980.pdf Sistory]
*[https://www.ushmm.org/remember/resources-holocaust-survivors-victims Resources on Survivors and Victims.] United States Holocaust Memorial Museum. 
*[https://encyclopedia.ushmm.org/ Holocaust Encyclopedia.] United States Holocaust Memorial Museum.
*[https://collections.ushmm.org/search/catalog/irn44518 Oral history interviews of the Former Yugoslavia Witnesses Documentation Project, Slovenia.] United States Holocaust Memorial Museum [intervjuji z 31 slovenskimi interniranci: Anton Jež, Dušan Stefančič, Herman Janež, Sonja Vrščaj ...].
*Božo Flajšman in Božo Repe: [http://retrospektive-journal.org/en/revija/retrospektive-letnik-iii-stevilka-2-3/clanek/the-politics-of-erasing-remembrance-and-the-path-to-it/ Politika brisanja spomina in pot do nje / The politics of erasing remembrance and the path to it.] ''Retrospektive'' 3/2–3. 142&amp;ndash;201.
*Iztok Čebašek: [https://www.kamnik.info/24070-2/ &quot;Balantičev&quot; zločin v Bločicah]. Kamnik.info.
*Franci Sterle: [http://www.zzb-nob.si/data/upload/Tomsic.pdf Uničenje domobranske postojanke v Grahovem.] ''Tomšičeva brigada 1--4'' (1980--1995).
*Živa Vidmar. [https://slov.si/doc/ziva_vidmar_zenske_demonstracije_1943.pdf Ženske demonstracije 21. aprila in junija 1943.]
*Katja Virloget. Heroes we love? Monuments to the National liberation movement in Istria between memories, care, and collective silence.''Studia ethnologica Croatica''. 2017. [https://www.academia.edu/36486377/HEROES_WE_LOVE_MONUMENTS_TO_THE_NATIONAL_LIBERATION_MOVEMENT_IN_ISTRIA_BETWEEN_MEMORIES_CARE_AND_COLLECTIVE_SILENCE Academia.edu]. 
*Louise Zamparutti. [https://www.academia.edu/36187513/HUMAN_REMAINS_and_VIOLENCE_Foibe_literature_documentation_or_victimhood_narrative HUMAN REMAINS &amp; VIOLENCE Foibe literature: documentation or victimhood narrative]. Academia.edu.
*Louise Zamparutti: [https://www.academia.edu/43225204/THE_BASOVIZZA_MONUMENT_CONSTRUCTING_MEMORY_AND_IDENTITY The Basovizza monument: Constructing memory and identity.] Research in Social Change 2019. Academia.edu.
*Susanne Knittel: [https://www.academia.edu/3195589/Borderline_Memory_Disorder_The_Risiera_di_San_Sabba_and_the_Staging_of_Italian_National_Identity Borderline Memory Disorder: The Risiera di San Sabba and the Staging of Italian National Identity.] ''Death Tourism: Disaster Sites as Recreational Landscape''. Ur. Brigitte Sion. London: Seagull Books, 2013. 247–266. Academia.edu.
*Pamela Ballinger: [https://mail.google.com/mail/u/1/#trash/FMfcgxwKjdvNbgSvxXGbfWpBwnFVqXnJ Who defines and remembers genocide after the Cold War? Contested memories of partisan massacre in Venezia Giulia in 1943-1945. Journal of Genocide Research 2/1 (2000): 11-30.] Academia.edu.
*[ Natzweiler-Struthof], Buchenwald in Dora
*[https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/zacetna-postaja-auschwitz-koncna-postaja-seeshaupt/522362 spotikavci v Murski Soboti]
*[[:w:Tlakovec spomina|Spotikavci v Mariboru, Ljubljani, Murski Soboti in Lendavi]]
*[https://volksgruppen.orf.at/v2/slovenci/stories/2928609/ S tlakovci spomin na žrtve evtanazije.] ORF AT 6. 8. 2018.
*Miloš Ivančič: [https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gabrovica?fbclid=IwAR0z1ycQ1CzlHwdhLM0eDiWpm0GUlrJrYWCXoy8cl8Mo3Fn5DftQSO8QTmM Ko so v Gabrovici zorele češnje]. Koper, 2019. Issuu.
*Damjan Renko: ''[http://slov.si/doc/franc_mrak.pdf Pozabljeni junak Franc Mrak 1907-1942]''. Kranj: ZB Kokrica, 2016. {{COBISS|ID=283342336}}
*Peter Krečič: Spomeniki NOB Jožeta Plečnika in njegove šole: katalog, 1975.
*[http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/index.php ''Mučeniška pot k svobodi''.] Ljubljana: SKZ, 1946 (Zbirka dokumentov iz osvobodilne borbe, 2). | [https://issuu.com/zb-koper/docs/mu_eni_ka_pot_k_svobodi ISSUU] | [https://slov.si/doc/muceniska_pot.pdf partizanstvo.si]
* [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9575 Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah.] Uradni list RS 2001.
*Zbirka Umetnostna topografija Slovenije: upravne enote Kočevje, Kostel, Osilnica; Ajdovščina, Vipava; Trbovlje; Logatec; Hrastnik; Jesenice, Kranjska  Gora, Žirovnica.  [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search?q=umetnostna+topografija+slovenije+upravna++enota&amp;db=cobib&amp;mat=books Cobiss]
*[http://www.arzenal.si/sobe/zbirke/spomeniki Spomeniki prve svetovne vojne.] Ur. Oto Luthar. ZRC SAZU: Arzenal.si.
*[http://www.arzenal.si/sobe/zbirke/domobranski-spomeniki Zbirka domobranskih spomenikov na Slovenskem.] Ur. Oto Luthar. Arzenal.si.
*[[:c:Category:Monuments_and_memorials|Category:Monuments_and_memorials]]. Wikimedia Commons. (Prostodostopne slike spomenikov po svetu in tudi prostor za nalaganje slovenskih spomenikov, katerih arhitekti so že 70 let pokojni.) 
*[[:c:Category:Monuments_to_the_Slovene_Partisans|Category:Monuments to the Slovene Partisans]]. Wikimedia Commons. Spominske plošče (vendar samo tiste, ki nimajo statusa avtorskega dela) naloži po možnosti tudi v Zbirko in jih ustrezno kategoriziraj. 
*Literaturo za spomenike v svojem kraju dobiš v [http://www.cobiss.si/ Cobissu,] tako da v iskalno polje vtipkaš npr. ''spomeniki nob kranj'', si izpišeš signaturo knjige v najbližji knjižnici in si jo greš potem v tja sposodit. 
*Marsikaj se najde z iskanjem po spletu: ''partizanski spomeniki'' ''ime kraja''.
*Splača se pobrskati po Uradnih listih RS, kjer so bili objavljeni občinski odloki o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Uradni listi so dostopni na spletu. V Google vtipkaš v narekovajih &quot;odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov&quot;, zraven svoj kraj, npr. beltinci, in še kakšno podrobnost, npr. plošča, NOB ipd. Tu najdemo datume postavitve, parcelne številke in druge koristne podatke. [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20122553 Spomenik Štefanu Kovaču - Marku,] ki ga najdemo tu, npr. še ni vpisan v Geopedijo.
*Zgled izčrpnega popisa spomenika je npr. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:607_x434011.125_y103280.875_s18_b2 Spominski kamen padlim borcem na Žirovskem vrhu,] ki ga je napravil Franc Podnar.
*Klikni na zavihek Uredi in vpiši sem še drugo literaturo, ki jo poznaš.
*Andrew Lawler: [https://www.academia.edu/38595442/Monuments_and_Memorials_to_the_People_s_Liberation_War_on_the_territory_of_Bosnia_and_Herzegovina_their_current_status_and_condition_Gra%C4%8Danica_municipality?email_work_card=title Monuments and Memorials to the People’s Liberation War on the territory of Bosnia and Herzegovina – their current status and condition: Gračanica municipality.] Academia.edu.
* [http://www.rapalskameja.si/zemljevid/ Rapalska meja.] [Zgled geopozicioniranja rapalske meje.]
*[http://www.geopedia.si/#T105_L22596_F22596:1_x400023.004272461_y74181.4985771179_s17_b4 Sloj Spomeniki prve svetovne vojne] na Geopediji.
*[http://www.geopedia.si/#T105_L24004_F24004:1_x468886.754272461_y110469.248577118_s18_b2 Sloj Osamosvojitveni spomeniki] na Geopediji.
*Vjeran Pavlaković in Benedikt Perak: [https://www.academia.edu/34964064/How_Does_This_Monument_Make_You_Feel_Measuring_Emotional_Responses_to_War_Memorials_in_Croatia How Does This Monument Make You Feel? Measuring Emotional Responses to War Memorials in Croatia.] Academia.edu.</text>
      <sha1>0dbdyfgb9adxtal3a4qithx0wx9sds3</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4090</id>
    <revision>
      <id>85500</id>
      <parentid>85475</parentid>
      <timestamp>2026-07-24T06:57:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Okrožnice */</comment>
      <origin>85500</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="322146" sha1="00id2d3bbwya6l92k72j8e2rxd4485s" xml:space="preserve">Nazaj na [[Partizanski spomeniki na zemljevidu]]

&lt;hr&gt;

==Objave ob projektu==

*[[Kovači v partizanih]]
*[[Partizanska Kropa]]
*[[O partizanski spomenikih za novinarko Nino Cijan|O partizanski spomenikih za oddajo Oh ta leta, TV SLO]], [https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175217157 Zakaj (še) praznujemo.] Oh, ta leta (ur. Helena Pirc in Nina Cijan), TV SLO 27. aprila 2026
*[[Pokopani na grobišču talcev v Dragi]]
*[[Pokopani na grobišču talcev v Begunjah]]
*[https://slov.si/mh/grobisce_borcev_nob_v_radovljici_infotabla.pdf Informacijska tabla za Grobišče borcev NOB v Radovljici, ena od zgodnejših variant] (Vlasta Felc in Miran Hladnik)
*[[Spominska soba na Vodiški planini]]
*[[Padli na Jelovici]]
*[https://slov.si/mh/partizanstvo_letak.docx Partizanstvo.si] &amp;ndash; letak za predstavitev na dnevu občanske znanosti v Novi Gorici 11. 11. 2025.
*Luka Volk: [https://www.mladina.si/244256/zemljevid-partizanstva/ Zemljevid partizanstva:] Na spletnem zemljevidu je zbranih 9000 partizanskih znamenj. ''Mladina'' 17. okt. 2025. [[Patizanstvo.si za Mladino|Predloga za članek]]
*M. Hladnik: [https://wuw.pl/data/include/cms//Starcie_narracji_Suler_Galos_J_Cmiel_Bazant_M_Bilinska_Brynk_J_red_2023.pdf Baza słoweńskich pomników partyzantów na Geopedii.] ''Starcie narracji: Studia o słoweńskiej pamięci zbiorowej''. Ur. Jasmina Šuler Galos, Marta Cmiel-Bażant, Joanna Bilińska-Brynk. Varšava: Wydawnictwa Uniwersytetu Warszawskiego, 2023. 145&amp;ndash;158.
*Miran Hladnik: [[Partizanski spomeniki za FDV]] 24. marca 2025
*Miran Hladnik: [[Partizanski spomeniki na Geopediji za Retrofest]] 18. okt. 2023
*Mojca Luštrek: Po poti XIV. divizije. Tavanja po slovenskih hribih. Blogspot.com 2024: [https://pohribih.blogspot.com/2024/03/po-poti-xiv-divizije-1-etapa_5.html 1. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/03/po-poti-xiv-divizije-2-in-3-etapa.html 2. in 3. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/04/po-poti-xiv-divizije-4-etapa.html 4. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/04/po-poti-xiv-divizije-5-in-6-etapa.html 5. in 6. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/05/po-poti-xiv-divizije-7-in-8-etapa.html 7. in 8. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/05/po-poti-xiv-divizije-9-etapa.html 9. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/06/po-poti-xiv-divizije-10-etapa.html 10. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/06/po-poti-xiv-divizije-11-etapa.html 11. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/10/po-poti-xiv-divizije-12-etapa.html 12. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/11/po-poti-xiv-divizije-13-in-14-etapa.html 13. in 14. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/11/po-poti-xiv-divizije-15-etapa.html 15. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/12/po-poti-xiv-divizije-prvi-del-16-etape.html 16. etapa - prvi del,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/12/po-poti-xiv-divizije-drugi-del-16-etape.html 16. etapa - drugi del - in 17. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/12/po-poti-xiv-divizije-stranpoti-med-17.html Stranpoti med 17. in 18. etapo,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/04/po-poti-xiv-divizije-18-etapa.html 18. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/04/po-poti-xiv-divizije-19-20-in-21-etapa.html 19.--21. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/05/po-poti-xiv-divizije-22-etapa.html 22. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/05/po-poti-xiv-divizije-stranpoti-med-22.html stranpoti med 22. in 23. etapo,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/07/po-poti-xiv-divizije-23-etapa.html 23. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/10/po-poti-xiv-divizije-24-etapa.html 24. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/10/pot-xiv-divizije-25-etapa.html 25. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/09/po-poti-xiv-divizije-26-etapa.html 26. etapa], [https://pohribih.blogspot.com/2025/10/pot-xiv-divizije-27-etapa-in-del-28.html 27. etapa in del 28. etape,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/10/pot-xiv-divizije-preostanek-28-etape-in.html preostanek 28. etape in konec.]
*[[Ob 8000 partizanskih spomenikih na Geopediji]]. Intervju za ''Svobodno besedo'' marec 2023
*[[:w:Viktor Galičič|Viktor Galičič]]. Wikipedija.
*[[:w:Spopad na Lipniški planini|Spopad na Lipniški planini]]. Wikipedija.
*[[:w:Spopad na Mošenjski planini|Spopad na Mošenjski planini]]. Wikipedija.
*Rubrika Partizanski spomeniki na Geopediji v [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Spomeniki za Svobodno besedo|''Svobodni besedi'']]
*[[Z Jankom Potočnikom po spomenikih okrog Ovsiš]], 1&amp;ndash;4. Zapisala Mira Hladnik. SB dec. 2022 &amp;ndash; mar. 2023
*Miran Hladnik: [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji 2021]], predloga članka za poljski zbornik o kolektivnem spominu
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Okrožnice|Okrožnice ob popisovanju partizanskih spomenikov]]
*Miran Hladnik:  [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje]]. Wikipedija.
*Miran Hladnik:  [[:w:Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB|Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]]. Wikipedija.
*Aleksandra Dežman: [https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174771456?s=tv Spomin na upor.] Tednik TV SLO 26. 4. 2021. MMC RTV.
*Miran Hladnik: [[Pettisočemu partizanskemu obeležju nasproti]]. ''Svobodna beseda'' in Wikiverza.
*[https://www.krsko.si/objava/174937 SKUPNA SKRB ZA OHRANJANJE SPOMENIKOV OZ. OBELEŽIJ NOB.] Občina Krško 6. 2. 2019.
*Miran Hladnik: [[Izbrisani duhovniki]]. Za objavo v ''Mladini'' in v spremenjeni obliki v ''Večeru'', jan. 2020
*Miran Hladnik: [[O svobodi, enakosti in bratstvu]]. Wikiverza 6. 9. 2019.
*Miran Hladnik: [[Lobnica]]. Wikiverza 16. 6. 2019.
*Miran Hladnik: [[Zakaj popisujem partizanske spomenike]]. Prispevek v zborniku ''Otoki spomina / Gedenkinseln''. Ur. Andrej Mohar. Celovec: Drava, 2018. Wikiverza.
*Miran Hladnik: [[Zakaj se spominjamo]]. Stražišče 25. 10. 2018. Wikiverza.
*Miran Hladnik: [[Preimenovanje osnovne šole v Lipnici]]? Wikiverza, tudi v ''Deželnih novicah''.
*M. Hladnik: [[Iz spomeničarjevega dnevnika]]. Za ''Svobodno besedo'' 2018.
*[https://mailchi.mp/93a97560c430/taborniki-informator-maj-20181?e=6d728d3f4f Vabilo tabornikom k sodelovanju.] ''Taborniški informator'' maj 2018.
*M. Hladnik: [[Prepoved nacističnih simbolov]]. Okrogla miza o prepovedi fašističnih in nacističnih simbolov, Kranj 17. aprila 2018.
*M. Hladnik: [[Triglavske partizanske plošče]]. Predobjava članka, 2018.
*M. Hladnik: [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji]]. ''Svobodna beseda'' marec 2017. 10–11.
*M. Hladnik:  [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji raste]]. Spletna [http://www.svobodnabeseda.si/zbirka-partizanskih-spomenikov-na-geopediji-raste/ ''Svobodna beseda'' 2017.]
*M. Hladnik:  [[Lov za partizanskimi spomeniki]]. Za ''Planinski vestnik'' 2018.
*Mira Hladnik: [[Partizanska obeležja na Geopediji|Partizanski spomeniki na Geopediji]]. ''Svobodna misel'' 22 (26. julij) 2013.
*Mira Hladnik: [[Partizanski spomeniki izginjajo]]. ''Svobodna misel'' 22 (25. sept.) 2015.
*Sara Abrahamsberg: ''Partizanski spomeniki na območju Ribniške doline; Spominsko obeležje partizanski pesnici Majdi Šilc, spominska plošča ustanovitve Ribniške čete, spomenik bitki pri Jelenovem Žlebu, bronasta skulptura ribniške partizanske družine''. Seminarska naloga na FF, 2016.

==Ob projektu nastale publikacije==

*Franc Kulovec. ''Pomniki boja za svobodo.'' Novo mesto: Združenje borcev za vrednote NOB, 2020. 174 str.
*Boris Malej. [https://slov.si/doc/spomeniki_bohinj_karta.pdf ''Zemljevid obeležij NOB v Bohinju.''] Bohinj: Občina, 2023.

==Števec spomenikov, zadnji vpis==

*8. 12. 2023    7932, od tega 493 (6,2 %) neobiskanih in 487 (6,1 %) odstranjenih oz. prestavljenih
*3. 12. 2022    7336    Padli v borbi 1941-1945 ... Zreče
*25. 6. 2022    7050    za vmesna stanja glej mesečne okrožnice
*21. 6. 2021    6400    Družinski nagrobniki na britofu Spodnji Brnik (še neobiskano, mogoče jih sploh ni)
*13. 5. 2021    6319    [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6752_x1530198.7208402185_y5804856.841682818_s15_b362 Vida Krošelj, Most na Soči]
*3. 4. 2021     6200    
*31. 1. 2021    6100    [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6510_x1742801.4731897993_y5868525.667830851_s18_b2345 Drago, Erna, Milan Singer, Maribor (spotikavec)] 
*11. 11. 2020   5969    po odstranitvi spomenikov iz 1. svetovne vojne, osamosvojitvene vojne, farnih plošč in drugih nepartizanskih obeležij
*8. 11. 2020    6008  
*16. 7. 2020    5666    [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:5965_x1614950.2792408925_y5792889.42066278_s16_b2852 OŠ Franceta Bevka v Ljubljani]
*11. 5. 2020    5300    EŠD 15811: Mače
*4. 3. 2020     4800    EŠD 23414: Krtinovica
*9. 1. 2020     4700 +  Zbirka je bila z novim letom preseljena na Geopedijo World, iz nje je treba odstraniti še nekaj vpisov rapalskih mejnikov, ki med partizanske ne spadajo
*12. 11. 2019   4562    Radizel, Fram (RKD pregledan do konca črke F)
*21. 8. 2019    4240    Graščina v Zagorju
*20. 7. 2019    4150    Vranke nad Blagovico 
*12. 7. 2019    4121    Črni Vrh nad Idrijo
*11. 7. 2019    4075    Gradišče nad Podsmreko
*3. 5. 2019     3942    Vrba
*11. 4. 2019    3902    Bolnica v Županovem lazu (RKD pregledan do Babnega Polja, EŠD 24750)
*5. 4. 2019     3827    Baumgartnerji
*10.3. 2019     3748    Vranoviči, gasilski dom
*24. 1. 2019    3598    Dešen
*12. 1. 2019    3556    Sveta Trojica 1, tiskarna
*28. 12. 2018   3529    Livške Ravne
*2. 11. 2018    3460    Doktorju Sigismundu
*25. 10. 2018   3434    Veliki Cerovec
*10. 10. 2018   3389    Zadlaz, kurirski postaji
*26. 8. 2018    3300    Rudnik kaolina, Črna
*9. 8. 2018     3249    Preserje pri Domžalah
*26. 7. 2018    3233    Zaloka pri Mengšu
*21. 7. 2018    3200    Zapornica na kanalu Kamniške Bistrice na Duplici
*6. 7. 2018     3161    Kulturni dom Radomlje 
*21. 6. 2018    3128    Dr. Julij Polc, Kamnik
*24. 5. 2018    3031    Partizanski zmagi v Framu
*22. 5. 2018    3020    Komenda
*15. 5. 2018    2981    Vojaška bolnica v Robanovem kotu
*4. 5. 2018     2962    Lipnik nad Rakitovcem
*30. 4. 2018    2937    Sava, pred cerkvijo
*9. 4. 2018     2868    Gasilska 10, Ig
*1. 4. 2018     2829    Senegaški mlin
*16. 3. 2018    2802    Strmec nad Dobrno 18
*18. 2. 2018    2703    Rudarjema, Idrija
*17. 2. 2018    2662    Prežek
*31. 1. 2018    2635    Peko Tržič
*8. 1. 2017     2595    Damelj
* 27. 12. 2017  2547    Šolska ulica 2, Tržič
*12. 12. 2017   2524    Blejska Dobrava, nagrobniki
*4. 12. 2017    2501    Slavkov dom
*21. 11. 2017   2474    Brinkovač
*14. 11. 2017   2454    Švicarija
*5. 11. 2017    2434    Tržišče: Krajevna OF
*1. 11. 2017    2423    Goričica pri Ihanu
*28. 10. 2017   2391    Pri Kochu nad Dravogradom
*19. 10. 2017   2368    Radio Kričač
*15. 10. 2017   2349    Pokopališče Dravlje (od zadnjič dodano 26 spomenikov -- ?)
*8. 10. 2017    2320    Katarina Šebat (Gozd)
*27. 9. 2017    2239    Fužina (pri Zagradcu)
*19. 9. 2017    2209    Bolnica Ribnica [od zadnjič je bilo dodanih šest spomenikov, eden je bil morda odstranjen -- preveriti]
*9. 9. 2017     2204    Gimnazija Bežigrad
*27. 8. 2017    2166    Cerovec pri Črešnjevcu (Škodič, Potepan)
*25. 8. 2017    2145    Limbuš 
*22. 8. 2017    2114    pri Zagerčniku
*17. 8. 2017    2095    Kurirska postaja Sp. Jezersko
*12. 8. 2017    2076    Predelovalni obrati Železarne Jesenice
*9. 8. 2017     2047    Padlim v Dragi (aktivni so bili M. Hladnik, Sandi Drole, Ivan Dvoršak, D. Divjak, T. Bizjak, A. Petrovič -- slika za Podbočje)
*3. 8. 2017	2009	Jelenov Žleb
*1. 8. 2017	1996	Grajski dvor, Radovljica
*30. 7. 2017	1985	Lavrica šola
*27. 7. 2017	1964	Vogrinki
*26. 7. 2017	1954	Ukanc
*23. 7. 2017	1941	
*19. 7. 2017	1904	Klek
*13. 7. 2017    1890    Bistrica
*11. 7. 2017    1878    požgana Radovna
*4. 7. 2017     1863    Lesce
*23. 6. 2017	1813	Donas
*8. 6. 2017	1811	pri Gradinu
*27. 4. 2017	1759	Petrič
*26. 4. 2017	1673	
*23. 4. 2017	1605

==Okrožnice==

*[[Partizanski spomeniki 24. julija 2026]]
*[[10.000 partizanskih obeležij]]
*[[Na prvega maja 2026]]
*[[Aprila 2026]]
*[[Marca 2026]]
*[[Spomeniki februarja 2026]]
*[[V leto 2026]] 
*[[Decembra]] 10. decembra 2025, ko je števec kazal 9392 obeležij
*[[Novembrska okrožnica]] 
*[[9230]] 30. oktobra 2025
*[[Krepko preko 9000]] 15. oktobra 2025
*[[V novem stanovanju]] (8906 spomenikov) 16. julija 2025
*[[Partizanski spomeniki te dni]] 2. julija 2025
*[[8731]] 22. aprila 2025
*[[8685]] 29. februarja 2025
*[[8588]] 26. decembra 2024
*[[8522]] 30. oktobra 2024
*[[8431]] 19. avgusta 2024
*[[8400]] 30. julija 2024
*[[8300]] 30. maja 2024
*[[8100]] 11. aprila 2024
*[[8000]] 10. februarja 2024
*[[7943]] 29. decembra 2023
*[[7900]] 13. novembra 2023
*[[7800]] 2. septembra 2023
*[[7771]] 11. avgusta 2023
*[[7700]] 24. junija 2023
*[[7604]] 4. maja 2023
*[[7574]] 18. aprila 2023
*[[Smo že prek 7500]] 14. marca 2023
*[[7460 spomenikov]] 21. februarja 2023
*[[7400]] 24. decembra 2022
*[[7316]] 20. novembra 2022
*[[7268 spomenikov]] 23. oktobra 2022
**[[Ob proslavah okrog prvega novembra]]
*[[7123 spomenikov]] 11. septembra 2022
*[[7100 spomenikov]] 12. avgusta 2022
*[[Še vedno 7049, ampak]] 22. junija 2022
*[[Stališče v zvezi s QR-kodo]] 10. maja 2022
*[[7000]] 19. aprila 2022
*[[6977 spomenikov]] 5. aprila 2022
*[[6800 spomenikov]] 27. februarja 2022
*[[6700 spomenikov]] 31. januarja 2022
*[[6658 spomenikov]] 23. januarja 2022
*[[6600 partizanskih spomenikov]] 28. novembra 2021
*[[6542 spomenikov]] 27. oktobra 2021
*[[6500 spomenikov]] 3. septembra 2021
*[[6400 spomenikov]] 21. junija 2021
*[[6300 in več spomenikov]] 10. maja 2021
*[[6200 spomenikov]] 3. apr. 2021
*[[6100 spomenikov]] 31. jan. 2021
*[[Srečno v novo leto]] 2. jan. 2021
*[[6000 partizanskih obeležij]] 3. nov. 2020
*[[5900 spomenikov]] 28. sept. 2020
*[[5800]] 18. avg. 2020
*[[5700]] 24. jul. 2020
*[[5600]] 12. jul. 2020
*[[5500]] 25. maj 2020
*[[5300]] 11. maj 2020
*[[5100]] 16. apr. 2020
*[[5100 spomenikov in dalje]] 9. apr. 2020
*[[4925]] 3. apr. 2020
*[[4800]] 4. mar. 2020
*[[4700]] 11. jan. 2020
*[[4600]] 23. nov. 2019
*[[4500]] 31. okt. 2019
*[[4425]] 22. okt. 2019
*[[4300]] 2. sep. 2019
*[[4200]] 1. avg. 2019
*[[4121]] 12. jul. 2019
*[[4000]] 29. maj 2019
*[[3900]] 11. apr. 2019
*[[3800]] 3. apr. 2019

==Govori==

* Milan Gorjanc: [https://www.svobodnabeseda.si/govor-milana-gorjanca-na-menini-planini/ Govor ob 71. obletnici preboja na Menini planini, 2. julija 2016] [sic!] ''Svobodna beseda'' 2016
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_hrpelje.docx Govor na proslavi ob Dnevu upora proti okupatorju v občini Hrpelje-Kozina 27. 4. 2026]
*Milan Kučan: [https://slov.si/doc/kucan_loski_potok.docx Govor v Loškem Potoku] 28. 3. 2026
*Milan Mandeljc: [https://slov.si/doc/mandeljc_podnart.docx Govor o Stanetu Žagarju v Podnartu] 27. 3. 2026
*Dragan Petrovec: [[Predvolilni shod Glasu ljudstva v Ljubljani 20. marca 2026]]
*Anna Di Gianantonio: Govor v Temnici 21. 3. 2026 [https://slov.si/doc/gianantonio_temnica_it.docx italijansko], [https://slov.si/doc/gianantonio_temnica_sl.docx slovensko]
*Miran Hladnik: [[Spomenik 19 padlim v Temnici]], 21. 3. 2026
*Tone Kregar: [https://slov.si/doc/kregar_vinharje.docx Govor v Vinharjah] 13. decembra 2025
*Milan Kučan: [https://slov.si/doc/kucan_murska_sobota2025.docx  Govor v Murski Soboti] 22. decembra 2025
*Milan Kučan: [https://slov.si/doc/kucan_dobrava2025.docx Srednja Dobrava,] 23. oktobra 2025
*Matjaž Lunaček: [https://slov.si/doc/lunacek_ogenjca.docx Ogenjca,] oktobra 2025
*Milan Kučan: [[Govor v Narodnem domu v Celju]], 27. sept. 2025
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_mir.docx Mir,] govor na pohodu veteranov za mir, Ljubljana 21. 9. 2025
*Klemen Lah: [https://slov.si/doc/klemen_lah_sinkovec.docx Črtomir Šinkovec,] Šinkovčevi dnevi poezije, Vojsko 1. junija 2025
*Miran Hladnik: [[Lipniška planina]] 6. julija 2025
*Miran Hladnik: [[Nikoli več]]? Govor na Kokrici 27. aprila 2025, prebrala Irena Rahotina
*Andrej Rozman Roza: [https://slov.si/doc/roza_stane_zagar_govor_2025.docx Ob dnevu OŠ Staneta Žagarja v Lipnici. 27. 3. 2025]
*Anica Mikuš Kos: [https://slov.si/doc/mikus_kos_ne_v_mojem_imenu.docx  NE v mojem imenu! Protivojni shod v Ljubljani 16. novembra 2024]
*Marko Hren: [https://slov.si/doc/hren_ne_v_mojem_imenu.docx  NE v mojem imenu! Protivojni shod v Ljubljani 16. novembra 2024]
*Aurelio Juri: [https://slov.si/doc/juri_ne_v_mojem_imenu.docx  NE v mojem imenu! Protivojni shod v Ljubljani 16. novembra 2024]
*Rudi Rizman: [https://slov.si/doc/rizman_ne_v_mojem_imenu.docx  NE v mojem imenu! Protivojni shod v Ljubljani 16. novembra 2024]
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_ne_v_mojem_imenu.docx  NE v mojem imenu! Protivojni shod v Ljubljani 16. novembra 2024]
*Miran Hladnik: [[Begunje 1. novembra 2024]]
*Anton Mežan: [https://slov.si/doc/anton_mezan_govor_draga_2024.docx Draga 1. novembra 2024]
*Jakob Demšar: [https://slov.si/doc/jakob_demsar_govor_lesce_2024.docx Govor v Lescah 30. 10. 2024]
*Vera Drašak: [https://slov.si/doc/vera_drasak_govor_besnica_2024.docx Govor v Besnici 24. oktobra 2024]
*Miran Hladnik: [[Dobrava 24. 10. 2024]], prebrala Irena Rahotina
*Dragan Petrovec: [https://slov.si/doc/dragan_petrovec_gozd.docx Govor v Gozdu 6. 10. 2024]
*Milan Kučan: [https://slov.si/doc/kucan_podvelka.docx Govor v Podvelki 27. julija 2024]
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_nanos.docx Govor ob dnevu upora proti okupatorju na Nanosu]
*Miran Hladnik: [[Ob dnevu upora proti okupatorju]]. Sokolski dom Škofja Loka 25. 4. 2024 ob 17.00
*Klemen Lah: [https://slov.si/doc/klemen_lah_govor_stane_zagar.rtf Šolska ura se še ni končala,] govor na OŠ Staneta Žagarja v Lipnici, 27. marca 2024
*Marij Čuk: [https://slov.si/doc/cuk_strunjan_2024.rtf Govor v Strunjanu 22. marca 2024]
*Mira Hladnik: [[Ob 80-letnici požiga Jamnika]] 6. 3. 2024
*Matjaž Nemec: [https://slov.si/doc/matjaz_nemec_drazgose_2024.docx Govor Matjaža Nemca, evropskega poslanca, na slovesnosti ob 82-obletnici dražgoške bitke 14. 1. 2024]
*Bogdan Knavs: [https://slov.si/doc/knavs_dobrava.docx Govor na dobravskem pokopališču 26. okt. 2023]
*Miran Hladnik: [[Vse vojne prinašajo smrt]]. Govor na občinski proslavi v Žireh 21. okt. 2023.
*Vlasta Felc: [https://slov.si/doc/felc_scenarij_radovljica_2023.docx Scenarij za komemoracijo pred grobnico v Radovljici 2023]
*Miran Hladnik: [[Bohinjski partizanski spomeniki]], Polje 12. 8. 2023
*[[:w:Uroš Lipušček|Uroš Lipušček]]: [https://slov.si/doc/lipuscek_vodiska_2023.docx Vodiška planina, 2023]
*[[:w:Violeta Tomić|Violeta Tomić]]: [https://slov.si/doc/violeta_tomic_proti_vojni.docx Da se preprečijo vojne], govor 24. 2. 2023 na protivojnem zborovanju na Prešernovem trgu v Ljubljani.
*Jakob Demšar: [https://slov.si/doc/jaka_demsar_lesce_2022.docx Govor ob spomeniku talcem v Lescah 28. oktobra 2022]
*Miran Hladnik: [[Poljanska vstaja]], Vinharje 10. decembra
*Miloš Šonc: [https://slov.si/doc/milos_sonc_govor_dobrava_2022.docx Govor na spominski slovesnosti na pokopališču Srednja Dobrava, 27. oktobra 2022 ob 16.00 uri]
*Miran Hladnik: [[Tržič leta 1942]], govor ob odkritju razstave v Tržiču 4. 7. 2022
*Dragan Petrovec: [https://slov.si/doc/dragan_petrovec_ljubelj_2021.docx Ljuba Barbara, govor ob spomeniku internirancem v koncentracijskem taborišču Ljubelj 12. junija 2021]
*Živa Vidmar: [https://slov.si/doc/ziva_vidmar_zenske_demonstracije2021_12_17.docx Govor o ženskih pravicah na protivladnih demonstracijah na Trgu republike 17. decembra 2021]
*Andreja Katič: [https://slov.si/doc/andreja_katic_80_let_OF.docx Ljudska demokracija = aktivni državljani = demokratična Slovenija, 2021]
*Brane Virant: [https://slov.si/doc/brane_virant_tehnika_meta_2021.docx Tehnika Meta, 2021]
*Janez Kocijančič: [https://slov.si/doc/janez_kocijancic_dobrava_2020.docx Ob dnevu šole, 2020]
*Miran Hladnik: [[O izdajstvu]], 5. 8. 2020, Dom pod Storžičem
*Miran Hladnik: [[O svobodi, enakosti in bratstvu]], Radovljica 6. 9. 2019
*Miran Hladnik: [[Lobnica]] 16. 6. 2019
*Joži Hribar: [https://slov.si/doc/jozi_hribar_OS_lipnica_2019.docx Ob dnevu OŠ Staneta Žagarja, Lipnica 2019]
*Ivo Vajgl: [https://slov.si/doc/ivo_vajgl_dobrava_2019.docx Srednja Dobrava 2019]
*Dragan Petrovec: [https://slov.si/doc/dragan_petrovec_dobrava_2018.docx Srednja Dobrava 2018]
*Lara Jankovič: [https://slov.si/doc/lara_jankovic_drazgose_2018.pdf Dražgoše 2018]
*Miran Hladnik: [[Zakaj se spominjamo]], Stražišče 25. 10. 2018
*Miran Hladnik: [[Besnica 21. 3. 2018]]
*Matjaž Kmecl: [https://slov.si/doc/matjaz_kmecl_radovljica_2018.docx Radovljica 2018]
*Vesna Mikolič: [https://slov.si/doc/vesna_mikolic_dobrava_2018.docx Ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja, Dobrava 2018]
*Mira Hladnik: [https://slov.si/doc/mira_hladnik_dobrava_2017.docx Ob dnevu mrtvih, Dobrava 2017]
*Rudi Rizman: [https://slov.si/doc/rudi_rizman_OS_lipinica_2017.docx Ob obletnici narodnega heroja Staneta Žagarja, OŠ Lipnica, 2017]
*Miran Hladnik: [[Požig vasi Gozd]], govor
*Viktor Žakelj: [https://slov.si/doc/viktor_zakelj_dobrava_2017.docx Ob grobovih padlih na Srednji Dobravi, 2017]
*Miran Hladnik: [[Ob obletnici smrti Staneta Žagarja]], OŠ Lipnica 2016
*Božo Repe: [https://slov.si/doc/bozo_repe_dobrava_2016.docx V spomin Stanetu Žagarju in drugih padlih, Dobrava 2016]
*Matjaž Kmecl: [https://slov.si/doc/matjaz_kmecl_dobrava_2015.docx Ob grobovih narodnega heroja Žagarja in soborcev, Dobrava 2015]
*Mirko Špendov: [[Ob dobravskem krajevnem prazniku 7. 12. 2014]]

&lt;hr&gt;
*[[Kako rešiti civilizacijo]]: seznam tujih in domačih objav na temo vojne in miru, ki v osrednjih vojnohujskaških medijih ne najdejo prostora
*Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]]

==... predavanja in ==

*[[Kroparski partizanski spomeniki]]
*referat na retrofestu
*predavanje na FDV

==... in pričevanja==

*[[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko]]
*Antonija Šolar: [[:s:Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942|Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942]]
*[[Z Jankom Potočnikom po spomenikih okrog Ovsiš]], SB 2023
*Janez Kavčič – Orlov: [[Kako sem doživel dražgoško bitko]]
*[[Objave: Milena Sitar|Milena Sitar: Ive Šubic, Leta moje mladosti, Janko Luznar - Janušek po spominu Janeza Lušine - Malija]]
*[https://slov.si/doc/ernest_noc_pricevanje.docx Pričevanje Ernesta Noča,] Lesce 30. 10. 2025

==Spomeniki za ''Svobodno besedo''==

&lt;!-- Za naprej: Spominska soba na Vodiški planini, Informacijske table na grobiščih v Radovljici, Begunjah in Dragi, Kovaški muzej v Kropi, Mirko Šušteršič, Osredkarjevi fantje, Lovrenc Rezar, Po Beli krajini, Albin in Julka Pibernik, Renata, povezave z objekti na '''Wikipodatkih''', v '''Registru kulturne dediščine''' (RKD, trenutno 31.174 enot, partizanskih okrog 2700, vpis le za spomenike, postavljene pred 1975; izjeme? EŠD 31100; gesla javni spomenik, grobišče, zapor, zgodovinski dogodek, spominsko znamenje NOB itd.) in v zbirki grobov '''Geneanet'''. Za zgled vzemimo [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.359073771&amp;lng=15.114255227&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3966 kip Tita v Velenju.] Na dnu zapisa so povezani vnosi: na RKD, OSM, Wikipodatke, dLib, Stare slike, Geneanet ... Ker smo resno spletišče, pričakujemo v prihodnosti vzajemne povezave na partizanstvo.si tudi z njihove strani. Povezavi na zbirki Sistory in Geneanet si oglejmo pri [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=45.597286&amp;lng=14.000657&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=9936 družinskem nagrobniku Jožeta Počkaja v Brezovici pri Kozini.] Ta grob bo moral še kdo od nas obiskati in fotografirati, da v zapisu ne bomo imeli slike na posodo od Geneaneta.
 Kdo smo? | Grobišče borcev NOB v Radovljici | Partizanstvo.si v Italiji | Partizanstvo.si na Hrvaškem | Koncentracijska taborišča | Spomeniki po kategorijah: talci, telovadci, učitelji, gasilci ... | Grobnica Trnovo | --&gt;

&lt;center&gt;===&lt;/center&gt;

Zbirka se je pred 13 leti začela skromno kot zbirka ''vseh partizanskih spomenikov mojega kraja''. Kako si lahko kulturni domačin pomaga z njo danes? Pokaže mu tudi spomenike, za katere prej ni vedel, in razkrije zgodovinska dejstva, ki jih je pozabil. Spomenike bo s pomočjo zemljevida lažje našel in obiskal, mimogrede odstranil kak plevel ali rastje, ki zastira pogled nanj, mogoče jih bo vključil v spominske, rekreativne in druge kulturne dogodke. Če bo naletel na pomanjkljiv opis, bo prispeval dodatek. Zvabi ga lahko tudi v nadaljnje raziskovanje uspomeničenih ljudi in dogodkov.

Na zbirko partizanskih spomenikov naletijo ljudje, ki iščejo svoje padle prednike, vpisane na spomenikih in spominskih ploščah. Če želijo o padlem izvedeti kaj več, ga morajo poiskati v državnem Registru žrtev druge svetovne vojne [https://www.sistory.si/ww2 Sistory.] Kadar podatki strižejo (npr. zaradi variant imena), je iskanje po registru za neuke lahko naporno. Da bi ga olajšali, pri imenih na nagrobnikih v zbirki partizanskih spomenikov v zadnjem času dodajamo povezave na Sistory. Dela je tu še ogromno, prostovoljci na plan.

Obiskovalce Partizanstva.si lepo prosimo, da morebitne pomanjkljivosti, napake, podatke o vandaliziranih ali na novo postavljenih spomenikih sporočate prek [https://partizanstvo.si/sl/prispevajte_spomenik obrazca,] ki se nahaja na začetni strani in ustreza maski za urejanje, le da vaš vnos pred vpisom v zbirko kdo od veteranov preveri. Gorečniki med nami jih vnesejo takoj. Če bi se radi ekipi pridružili, nam pišite, z veseljem vas sprejmemo medse.

Naj pokažem še na '''servisne strani projekta na Wikiverzi''', kjer od leta 2017 dokumentiramo našo dejavnost (https://sl.wikiversity.org/wiki/Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu). Google jo najde, če vanj vtipkamo naslov Partizanski spomeniki na zemljevidu, urejena pa je po poglavjih Literatura, Skupnost, Napotki, Objave, Problemi, Povezave. Najobsežnejši je seznam partizanske literature, ki je pomemben vir informacij o spomenikih. Poskrbeli smo npr. za digitalizacijo vseh letnikov borčevskega časopisa ''TV-15'' (1963–1991) in kartoteke več deset tisoč partizanskih lokacij v Muzeju novejše in sodobne zgodovine itd. Za zaključek današnje rubrike vabim, da na servisnih straneh poiščete poglavje [[Spomeničarji in spomeničarske delavnice#Delavnice|Skupnost]] in si v njem ogledate, kako lepo se imamo na spomeničarskih delavnicah in piknikih. Vabljeni k sodelovanju!

===Slike spomenikov===

{{v delu}}
Na spletnem zemljevidu Partizanstvo.si imamo blizu 40.000 posnetkov obeležij, prosto dostopnih na klik. Če želimo povečati njihovo vidnost in zagotoviti trajno hrambo, jih bomo prekopirali še v Wikimedijino Zbirko, od koder jih zajema Wikipedija. Obstoj na Wikipediji in sestrskih spletiščih je jamstvo njihovega preživetja, hkrati pa naša kulturna izkaznica.

V oči bode, kako malo slik spomenikov je na slovenski Wikipediji. Wikipedisti vemo, da je to zaradi zadrte slovenske avtorske zakonodaje, ki ne vsebuje člena o ''svobodi panorame'', to je pravice objaviti posnetka umetniškega dela, ki stoji na javnem mestu; po zakonodaji nekaterih sosednjih držav se to sme. Wikipedija je eno izmed redkih spletnih mest, ki se strogo drži zakona in fotografij umetniških del, npr. kipov, ne objavlja in sproti briše vse, kar se nedovoljenega znajde na njej; druga spletišča se na zakon požvižgajo. Pri spomenikih, ki so avtorsko delo, npr. pri Plečnikovih partizanskih spomenikih, bomo zakon s težkim srcem upoštevali in bodo gesla pač brez slikovne ponazoritve, k sreči pa ta destruktivna zakonodaja ne zadeva spominskih plošč in preprostih tipskih spomenikov in jih zato lahko mirno poslikamo in objavimo.

Drugi razlog za skromno število fotografij spomenikov na Wikipediji je zahteva, da smemo v gesla postaviti le svoje lastne fotografije, od tujih pa samo tiste, ki so bile objavljene do 1. 2. 1970, ne pa fotografij mlajšega datuma. S privzeto licenco CC za fotografije na spletnem zemljevidu Partizanstvo.si smo poskrbeli, da lahko v Wikimedijino Zbirko uvozimo tudi naše slike spomenikov.  

Fotografij partizanskih obeležij je v Wikimedijini Zbirki, od koder črpa Wikipedija, šele poldrugih sto, posnetih v 61 slovenskih občinah od skupaj dobrih 200. Zelo veliko dela nas torej čaka s slikovno opremo gesel o večjih spomenikih, gesel o narodnih herojih, o pomembnih partizanskih bitkah in drugih dogodkih druge svetovne vojne ter o posameznih slovenskih krajih med drugo svetovno vojno. 

Partizanske spomenike imajo tudi v drugih državah po Evropi, kjer je prišlo do gverilskega upora proti nacizmu in fašizmu, npr. v Franciji, Grčiji, Italiji, na Poljskem, v Rusiji in še kje, ampak nikjer partizani niso bili tako množični in uspešni kot v Jugoslaviji. Wikipedisti iz Hrvaške, BiH, Črne Gore, Albanije se postavljanja slik svojih spomenikov še niso lotili, zato jih v Wikimedijini Zbirki ne najdemo. Tam je trenutno največ slovenskih partizanskih spomenikov, na drugem mestu so italijanski; z Italijani smo slovenski spomeničarji tudi sicer bolj povezani kot z drugimi. 

Partizanstvo, to je upor proti nacizmu in fašizmu na gverilski način, se ni dogajalo povsod po Evropi: mnoge države in njihovo prebivalstvo so z okupatorjem raje sodelovali ali pa so se brez upora prepustili okupatorju in se ob koncu vojne pustili velesilam od njega osvoboditi. V primerjavi z njimi so se naši slovenski predniki na okupacijo odzvali veliko bolj vitalno, z oboroženim uporom. Glede na okupatorjev načrt ponemčenja pravzaprav niso imeli velike izbire. Brez Titovega partizanstva bi bila danes zahodna državna meja verjetno še vedno pri Postojni.

Nalaganje fotografij v Wikimedijino zbirko je prav enostavno, le opisati in kategorizirati jih je treba natančno. Interesenti, ki želite dati svoje posnetke spomenikov v prosto rabo in tako prispevati k javnemu kulturnemu dobremu, javite se za kratek tečaj.

Slike:
*Oprema partizanskega spomenika na Wikimediji z opisom, licenco, rabo, kategorijami.
*Slika partizanskega spomenika na Partizanstvo.si in v Wikimedijini Zbirki
*Slike partizanskih spomenikov v eni od slovenskih občin

'''Miran Hladnik'''

===Grobišče talcev v Dragi ===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (57) SB oktober 2026

Ob vhodu v dolino Drago pri Begunjah je v opuščenem peskokopu nemški gestapo leta 1942 ustrelil 189 talcev, ki so jih pripeljali iz begunjskih zaporov in mučilnice. Zapornike (vpisanih je bilo 11.477, največ iz Gorenjske) so krivili delovanja v osvobodilnem boju. Prvo skupino so pobili avgusta 1941. V največji skupini, 3. januarja 1942, je bilo 36 fantov in mož, sozaporniki so morali že izkopano jamo med streljanjem razširiti. Z avstrijske Koroške, večinoma iz Beljaka, so z avtobusi vozili ljudi na ogled streljanja talcev. Med gledalci so bili tudi otroci in mladina. Nazaj grede so udeleženci tega &quot;eksekucijskega turizma&quot; prepevali koroške pesmi.

Prve ustreljene so upepelili v Gradcu v Avstriji, 165 naslednjih pa so pokopali v skupne grobove na kraju streljanja. Streljanje v Dragi so opustili po maju 1942. Ljudem niso mogli preprečiti, da ne bi kljub prepovedi na grobove prinašali rože in sveče, zmanjkovalo je prostora in v bližini so bili partizani. Večino od skupaj 849 talcev iz Begunj, ki so jih pokončali v povračilo za posamezne partizanske akcije, so potem streljali na kraju akcij ali v Begunjah. Borci Kokrškega odreda, svojci in domačini, predvsem mladina iz Begunj, so že leta 1944 za dan mrtvih v Dragi pripravili žalno slovesnost z recitacijami in pesmimi, ob križu in zvezdi je stal partizanski zastavonoša.

Po osvoboditvi so na grobišče prenesli še posmrtne ostanke 20 borcev ter sedmih talcev od drugod. Na 94 nagrobnikih, razporejenih na 11 skupnih grobovih, je vklesano 192 imen in dva neznana talca. Po zasnovi arhitekta Edvarda Ravnikarja je bilo grobišče v Dragi s kipom talca Borisa Kalina in spomenikom z verzi Mateja Bora urejeno leta 1957 kot spominski park. 2026 je bilo grobišče obnovljeno, Ministrstvo za obrambo pa je ob vhodu postavilo informacijsko tablo.

Pri tako velikem številu mrtvih je pričakovati, da so njihova imena in rojstni kraji v virih zapisani različno ali narobe in da je kdo od ustreljenih pomotoma ostal brez imena na nagrobniku, npr. Stanislav Čad iz Domžal. Na take primere opozarja sveži seznam s shemo grobov na spletu pod naslovom Pokopani na grobišču talcev v Dragi.

&lt;poem&gt;
V TEM GORSKEM SVETU
       KJER SO V LETIH ZLIH
POBIJALI MOŽE OTROKE
                              ŽENE
JE ZNOVA MIR A DASI JE
      VES TIH
MORILCE TOŽI IN SLAVI
                   UMORJENE
&lt;/poem&gt;

22. julija 1978 ob praznovanju dneva vstaje, obletnici ponovnega formiranja Kokrškega odreda in novem asfaltu skozi Drago so cesto skozi vas do grobišča nameravali poimenovati Cesta talcev, od tam dalje do konca doline pa Cesta Kokrškega odreda, a do realizacije namere ni prišlo. O tragični zgodovini doline poje ponarodela Avsenikova pesem Tam, kjer murke cveto. Edino te pesmi iz svojega opusa Slavko Avsenik ni dovolil prevesti v nemščino. Pa bi jo moral, da bi opominjala na strahote, ki so jih Nemci počeli v teh krajih.

'''Vlasta Felc in Miran Hladnik'''

{|
|[[File:Grobisce Draga1.jpg|thumb|]]
|[[File:Grobisce Draga3.jpg|thumb]]
|[[File:Slavko Smolej, Grobovi talcev v Dragi.jpg|thumb|Slavko Smolej, Grobovi talcev v Dragi, 1945]]
|}

Slike: 
*shema grobov

===Grobišče talcev v Begunjah ===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (56) SB september 2026

Grobišče talcev v parku Gradu Kacenštajn v Begunjah na Gorenjskem je največje grobišče talcev v Sloveniji. Sestavlja ga 25 skupinskih grobov z nagrobnimi kamnitimi kockami za vsakega od 471 pokopanih. 2026 je Ministrstvo za obrambo občini Radovljica naročilo izdelavo informacijske table na grobišču, besedilo zanjo in za vzporedno geslo na Wikipediji ter seznam vseh pokopanih na Wikiverzi sva prispevala podpisana. Med pokopanimi so tudi štirje talci brez imena. Pri preverjanju seznamov pokopanih sva odkrila, da imajo tri žrtve pomotoma po dva nagrobna kamna. Nekatera napačno napisana imena in kraje na nagrobnikih so v preteklih desetletjih popravili (nekatera tudi narobe), na druge pa sva opozorila in jih bodo občina, svojci ali ZVKD popravili, če se bodo za to odločili.

Maja 1941 je nemški okupator žensko kaznilnico v graščini Kacenštajn (Katzenstein) v Begunjah preuredil v zbirno mesto za množični izgon prebivalstva, avgusta pa v gestapovski zapor in mučilnico za politične zapornike Gorenjske in do pomladi 1942 tudi slovenske Koroške. Okupatorjevo nasilje je rodilo oborožen partizanski odpor, graščinski vrt pa je postal množično grobišče talcev, ki so jih ustrelili (nekatere tudi obesili) v dolini Dragi, v kaznilnici, v parku ali drugod po Sloveniji.

V zaporniških knjigah je vpisano 11.477 zapornikov (nekateri so bili zaprti večkrat), od katerih so 8500 obtožili delovanja proti okupatorju. 1931 je bilo ujetih partizanov, 2280 žensk in 405 otrok. Zapirali so cele družine, npr. devet Dacarjevih s Črnivca. Skoraj petina zapornikov je bila mlajša od dvajsetih let. V prostore, kjer je bilo nekoč po 300 obsojenk, so nagnetli tudi po 800 ljudi. Mnogi so ležali na tleh na slami, ogrevanja ni bilo, hrana je bila pičla. Bile so bolezni, zaredile so se bolhe in uši, slabe higienske razmere so še posebno prizadele ženske. Najhuje je bilo v desetih celicah, ki so jim zaporniki rekli bunkerji, danes pa je v njih muzej. Da bi izsilili priznanja, so ječarji zapornike mučili, tudi otroke, nosečnice in ranjence, nekatere do smrti. V begunjskih zaporih je bilo toliko hudega, da mnogi o tem niso zmogli govoriti. Sedem jih je umrlo še pred streljanjem, trije so umrli za posledicami mučenja ali ran, šest se jih je rešilo trpljenja s samomorom.

Zaporniki so bili vsaj 20 narodnosti. Večina je bila iz Gorenjske, več kot 1900 iz Ljubljane, 225 iz Koroške oziroma Avstrije ter okoli 160 iz Štajerske. Vseh niti niso vpisali, zato tudi ni natančne številke o pomorjenih. V druge zapore in taborišča so odpeljali okoli 5200 ljudi, od teh več kot 2500 v koncentracijska taborišča Mauthausen, Dachau, Ravensbrück, Auschwitz.

Okupator se je za partizanske napade maščeval s streljanjem in obešanjem talcev. Umorili so 849 begunjskih zapornikov, zadnja dva 17. aprila 1945. Talce so spočetka streljali v bližnji dolini Dragi, po maju 1942 na mestih partizanskih akcij in 49 v Mauthausnu. Včasih so hkrati usmrtili tudi bližnje prebivalce, ne da bi preverjali njihovo zvezo s partizani.

Pobite so po navadi pripeljali nazaj v Begunje in jih pokopali v graščinskem sadovnjaku. Delo grobarjev so opravili sojetniki. V 25 skupnih grobov so pokopali 462 talcev in devet partizanov, ki so padli pod planino Lipanco na Pokljuki. Za štiri pokopane ni imen. Ob bratu Jožetu je bil med talci tudi petnajstletni Alojzij Šiška iz Stražišča, bili so šestnajstletniki in sedemnajstletniki, štirje bratje Ambrožič s Hrušice, s Pristave pri Tržiču pa oče in trije sinovi Purgar.

Mučenja in smrti je bilo konec 4. maja 1945, ko so partizani Kokrškega odreda osvobodili kaznilnico z okoli 600 jetniki. Po vojni so bila grobna polja zamejena z rečnimi belimi kamni. Svojci so na nekatere grobove postavljali križe in nagrobne plošče, drugi pa so samevali. V letih 1950–1953 so grobišče po načrtu arhitekta Edvarda Ravnikarja, ki je bil zaradi dela za Osvobodilno fronto v več italijanskih zaporih, uredili kot spominski park. Tu sta tudi kip talke iz kamna in kip talca iz brona kiparja Borisa Kalina.

Kompleks gradu, parka, grobišča in kaznilnice (muzeja) je leta 2023 prizadela poplava, v letu 2025 pa ga je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije obnovilo ob sodelovanju Občine Radovljica in Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Kranju.

'''Vlasta Felc in Miran Hladnik'''

{|
|[[File:Begunje, graveyard of hostages.jpg|thumb|]]
|[[File:Grobisce muzej talcev.JPG|thumb]]
|[[File:Grobovi padlih partizanov z Lipance v Begunjah.jpg|thumb|Grobovi padlih partizanov z Lipance v Begunjah]]
|}

{|
|[[File:Slavko Smolej, Grobovi talcev v Begunjah 1945.jpg|thumb|Slavko Smolej, Grobovi talcev v Begunjah 1945]]
|[[File:Slavko Smolej, Na očetovem grobu, Begunje.jpg|thumb|Slavko Smolej, Na očetovem grobu, Begunje]]
|[[File:Slavko Smolej, Grobišče talcev v Begunjah.jpg|thumb|Slavko Smolej, Grobišče talcev v Begunjah]]
|}

===Oblike obeležij===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (55) SB avgust 2026

Pri vnosu obeležja na zemljevid Partizanstvo.si se pred vpisovalcem odpre tudi rubrika za obliko obeležja, v njenem spustnem meniju pa naslednje možnosti: ''spomenik, kip, spominska plošča, spominski kamen, spotikavec, kip, doprsni kip, skulptura, nagrobnik, grob(išče), infotabla, muzej, spominska soba, kapelica, znamenje, drugo''. Seznam je nastal na podlagi topografskih oznak oziroma ikon na javnih zemljevidih, v prvi vrsti na OpenStreetMap.&lt;ref&gt;Za druge objekte glej [https://wiki.openstreetmap.org/wiki/Category:OSM_Carto_icons seznam ikon OSM.]&lt;/ref&gt; Kdo bo pogrešal oznako ''obelisk'', ki smo jo izpustili, ker je pravih obeliskov, tj. stebrov z ošiljenim vrhom, pri nas malo. Morda nekoč študent umetnostne zgodovine, ki bo delal diplomo na to temo, pokončna obeležja, kakršnih je mnogo, naknadno opremi z oznako ''steber''.  

V zadregi smo pri obeležjih iz več elementov, npr. s kipom, grobnico, spomenikom in še informacijsko tablo. To se zgodi pri večjih obeležjih, kakor je npr. dražgoško, ki bi jih bilo primerno označiti z izrazom ''kompleksni spomenik'', trenutno pa so spravljeni kar pod splošno oznako ''spomenik'' ali pod najbolj dominantno komponento, pogosto je to kip. Precej obeležij vsebuje relief ali mozaik, za kar na zemljevidih ni posebne oznake; na Partizanstvo.si jih zaenkrat spravljamo pod oznako ''drugo''. Kompleksnih spomenikov ne bi smeli mešati s ''spomeniškim kompleksom'', to je prostorom (parkom, spominsko ploščadjo), na katerem se  nahaja več spomenikov. Sprva smo spomeniške komplekse ozačevali z eno zvezdico, vendar se je izkazalo, da je bolj smiselno in pregledno obeležja znotraj spominskega parka vpisovati ločeno. 

Skraja smo ločevali le med spomeniki in spominskimi ploščami, zato še ni čas za natančnejšo statistiko oblik obeležij, lahko pa z zgledi prikažemo oblikovno pisanost partizanske spominske krajine.

{|
|[[File:Plošča pobitim vaščanom na Poljšici.jpg|thumb|200 px|'''Spominska plošča''': Pobiti vaščani Poljšice.]] 
|[[File:Openstreetmap Carto memorial.svg|frameless|x20px]] Kamnita, kovinska, lesena ali plastična plošča je pritrjena na fasado ali zid hiše, na škarpo, drevo, skalno steno ipd. Plošče so večinoma pravokotne (ležeče ali pokončne), najdejo pa se tudi okrogle ali s prirezanimi vogali ali na ukrivljeni podlagi. Plošče v obliki zvezde ali kako drugače oblikovane raje označimo kot spomenik. Če je le mogoče, popisovalec navede vrsto/barvo kamna oziroma kovine (bron, pločevina, lito železo), dimenzije plošče in opiše, ali so črke v ploščo vrezane ali nanjo pritrjene, ali so pobarvane ipd.
|}

{|
|[[File:Ivan Cengle.jpg|thumb|200 px|'''Spominski kamen''': Kurir Ivan Cengle, Lipnica.]]
|[[File:Openstreetmap Carto stone.svg|frameless|x20px]] Črke so v kamen vklesane ali privite, površina za besedilo je bila prej izklesana ali obrušena. Kamen je postavljen prav v ta namen ali pa je že bil na mestu. 
|}

{|
|[[File:Spomenik na Pokljuki.JPG|thumb|200 px|'''Spomenik''': Žrtve NOV na Uskovnici.]]
|[[File:Openstreetmap Carto monument.svg|frameless|x20px]] Običajno gre za ploščo z napisom, vzidano oz. privito na skalo, zid, betonirani ali kovinski podstavek oz. ozadje. Če gre za več plošč oz. podstavek iz več delov, je to spomeniški kompleks. Podstavki in ozadja so različno oblikovana, npr. kot Triglav, kot replika porušene hiše.  
|}

{|
|[[File:Stolpersteine in Ljubljana 12 (Ljubljana).jpg|thumb|200 px|'''Spotikavec''': Spotikavci v Ljubljani.]] 
| Označuje jih ikona za spominsko ploščo [[File:Openstreetmap Carto memorial.svg|frameless|x20px]]. Spotikavci arh. Gunterja Demniga so v tlak vgrajene betonske kocke 10 x 10 x 10 cm z medeninasto napisno ploščo. O spotikavcih smo pisali v SB junija 2024.
|}

{|
|[[File:Vidic nagrobnik.jpg|thumb|200 px|'''Nagrobnik''' Vidičevih na Srednji Dobravi.]] [[File:Grobovi na Srednji Dobravi 46.jpg|thumb|200 px|Nagrobnik Debelakovih na Srednji Dobravi.]]
|[[File:Maki2-cemetery-24.svg]] Nagrobniki stojijo na grobovih na pokopališčih, lahko so vzidani na cerkveni zid ali obzidje, monumentalni nagrobniki so grobnice. Te so bodisi v obliki zgradbe bodisi v tleh, pokrite z masivno ploščo. Na nagrobnikih so včasih vklesana tudi imena mrtvih, ki jih v grobu ni, npr. pogrešane v vojni. Lahko so tudi zunaj pokopališča, npr. sredi gozda, kjer je bil padli pokopan in je mogoče še vedno pokopan tam. Grobišče je prostor z več pokopanimi. O družinskih nagrobnikih govorimo, kadar so poleg žrtve druge svetovne vojne na nagrobniku tudi imena drugih članov družine, umrlih prej ali pozneje. Napis je sestavni del nagrobnika. Del nagrobnika je lahko tudi kip, relief ali skulptura. Na pokopališčih se nahajajo tudi spomeniki, največkrat na grobišču. 
|}

{|
|[[File:Tito-Kip Velenje.jpg|thumb|200 px|'''Kip''' Tita v Velenju.]]
|[[File:Openstreetmap Carto statue.svg|frameless|x20px]] Kipi so človeške figure ali njihov torzo v kovini, lesu, plastiki, kamnu, betonu. Lahko so naravne, nadnaravne velikosti ali pomanjšane, stojijo pa običajno na zidanem ali betonskem podstavku. En kip lahko predstavlja več figur. Napis na podstavku je sestavni del kipa oz. plastike. 
|}

{|
|[[File:Bust of Mara Ugrinovska.jpg|thumb|200 px|'''Doprsni kip''' iz Makedonije.]]
|[[File:Openstreetmap Carto bust.svg|frameless|x20px]] Doprsni kipi so zgornji deli človeških figur (glava z oprsjem ali samo glava) v kovini, lesu, plastiki, kamnu, betonu ipd. Napis na podstavku je sestavni del doprsnega kipa.
|}
 
{|
|[[File:KZ-Jasenovac-Denkmal-Seitenansicht.JPG|thumb|200 px|Partizanska '''skulptura''' v Jasenovcu predstavlja cvet.]]
|[[File:Openstreetmap Carto artwork.svg|frameless|x20px]] Kot skulpturo označimo tisto umetniško plastiko (kipe, reliefe ...), ki ni figuralne narave oz. je stilizirana/abstraktna do te mere, da ne ustreza več naši predstavi o kipu. Materiali so kovina, beton, plastika, les ali njihova kombinacija.
|}

{|
|[[File:Sowjetische Ehrenmal im Treptower Park - Sarkophag 2.jpg|thumb|200px|Sovjetski '''relief''' v Berlinu.]]
|
|}

{|
|[[File:2 гвардейская армия Севастополь.jpg|thumb|200 px|'''Obelisk''' v Sevastopolu.]]
|[[File:Openstreetmap Carto obelisk.svg|frameless|x20px]] Obelisk je spomenik v obliki na vrhu piramidno zašiljenega stebra.
|}

{|
|[[File:FranjaPartizanskaBolnisnica.jpg|thumb|200 px|Partizanska bolnišnica Franja je danes '''muzej'''.]]
|[[File:Openstreetmap Carto Museum.svg|frameless|x20px]] Oznaka zajema muzeje, spominske sobe, razstave, rekonstrukcije vojnih objektov v naravi, kot so partizanska taborišča, okupatorjeve zapore, bolnice, tiskarne.
|}

{|
|[[File:Information board on partisans Figini brothers.jpg|thumb|200 px|'''Infotabla''' o italijanski partizanih.]]
|[[File:Openstreetmap Carto board.svg|frameless|x20px]] Informacijske table stojijo ob obeležjih ali pa so postavljene namesto obeležja.
|}

{|
|[[File:Jamnik, memorial column shrine to WW2 vicitms.jpg|thumb|200 px|Partizansko obeležje v obliki '''znamenja''' na Jamniku.]] 
|[[File:Maki-religious-christian-11.svg|frameless|x20px]] [[File:Openstreetmap Carto shrine.svg|frameless|x20px]] Partizansko obeležje je lahko v obliki znamenja ali kapelice oz. je sestavni del takega objekta. 
|}

Zbirka partizanskih obeležij ne vsebuje smerokazov k spomenikom, uličnih oznak s partizanskim imenom, spominskih dreves brez napisa, grafitov na zidovih starih hiš, spominskih točk brez obeležja; našteto bomo našli v sosednjih zbirkah na zemljevidu. 

'''Miran Hladnik'''

===Grobišče borcev NOB, Radovljica===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (54) SB julij 2026

Naneslo je, da sem se pridružil dolgoletnemu prizadevanju državljanke Vlaste Felc, da bi grobišče borcev NOB v Radovljici dobilo informacijsko tablo, na kateri bi tuji turisti in domači nevedneži prebrali, za kaj pri tem visokem lepem obelisku sredi Grajskega parka sploh gre in kaj prekriva težki kamniti pokrov na ploščadi pod njim. Brez ustreznega pojasnila bi se v današnjih zmedenih časih morda komu lahko zazdelo, da po zgledu nekaterih vzhodnoevropskih držav proslavlja padle Hitlerjeve soldate, češ da smo v smrti vsi enaki. Smrt res vse izenači, bolje rečeno izniči, ampak hudo bi bilo, če bi izenačili tiste, ki so se borili za svobodo, enakost in bratstvo, s terorjem nacistov in fašistov in sklenili, da je čisto vseeno, na kateri strani je kdo padel. S takim sklepom bi se odpovedali svoji človečnosti in plemenitim družbenim prizadevanjem ter se vrnili volčjo družbo.  

Prizadevanje za infotablo je tudi za ravnotežje lokalnim mračnjakom, ki vsake toliko časa obudijo idejo, da bi grobišče prestavili na &quot;ustreznejše&quot; mesto, na pokopališče, čim bolj stran od oči, in tako potlačili zgodovinski spomin in nauk druge svetovne vojne, park pa sprostili za manj usodne reči, npr. za praznik čokolade in druga veseljačenja. 

Vlasta Felc kot novinarka in poznavalka tematike z besedilom ni imela težav. Te so se pojavile s strani občine in področnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine in bilo jih je mnogo. Da informacijska tabla ni v občinskem planu, da so bili roki za umestitev in financiranje zamujeni, da mora lokalna zveza borcev sama poskrbeti za lektoriranje in prevod, da je besedilo predolgo, da morajo biti na tabli poleg informacij o NOB tudi informacije o grajskem parku in o celi Radovljici, da na tabli ne sme biti imen oz. ne sme biti imen pokopanih, ker le-ti niso identificirani, da tabla ne sme stati ob spomeniku, ker se s tem ne bi strinjali dediči arhitektovih avtorskih pravic, da mora biti pozornost na spomeniku, ne pa na grobnici, da format ne ustreza smernicam Ministrstva za kulturo za oblikovanje infotabel itd. Na ZVKD so bili mnenja, da &quot;pojasnjevalna tabla ob obeležju ne bi pripomogla k večji prepoznavnosti spomenika&quot;, da je &quot;s prostorskega vidika samega spominskega obeležja, pa tudi grajskega parka neprimerna&quot; in da bi &quot;imela negativen vpliv na samo doživljanje spomenika in prostora v katerem se nahaja&quot;. Uradnica, ki je spravila skupaj te stavke, ni vedela niti, da na nagrobnikih ni napisov, heroja Jožeta Gregorčiča pa je prekrstila v Staneta &amp;ndash; strokovnost pa taka. 

Leta 2025 se je v pink-ponk z oblastnimi strukturami vključil državljan Borut Kersnik, sin partizana in svojec treh v grobnici pokopanih bratov Osredkar: Iveta, Save in Radka.  Ko je videl, da z glavo buta v zaprta vrata, je vstopil v Zvezo borcev, ob prazne nagrobne kamne pa je začel polagati ploščice z imeni padlih Osredkarjev, z opominom, da je nepietetno, če pokopani ostanejo brez imen na nagrobnikih. Nazadnje je na enega od kamnov sam nalepil ploščice z imeni svojcev, kakor jih vidimo na pokopališčih. Prijavili so ga policiji. 

Vlasta Felc in Borut Kersnik sta hkrati objavljala članke v ''Glasu'', ''Mladini'', ''Delu'', ''Svobodni besedi'' in po muzejih in arhivih iskala razloge, zakaj na radovljiškem grobišču ni nobenih imen. Bojna sreča v spopadu z inštitucionalnimi mlini se je začela obračati v našo korist po najdbi izvirnih načrtov za spomenik iz let 1956&amp;ndash;1960. Iz njih je postalo jasno, da je glavnino dela v imenu Edvarda Ravnikarja opravila njegova učenka Janja Lap in da 28 kamnitih kock pred spomenikom nima zgolj okrasne funkcije, kot so trdili na ZVKD, temveč so bili predvideni za imena padlih. Prvi argument ZVKD, da napisov ni mogoče vklesati na kamne, ker bi bilo to v opreki z arhitektovim načrtom, je bil tako z mize. 

Moja vloga pri pripravi informacijske table je bila identifikacija padlih in pokopanih s pomočjo registra žrtev druge svetovne vojne Sistory in kruto krajšanje besedila. Na občini in na ZVKD so vztrajno ter brez utemeljitve zavračali formulacije, ki sva jih skozi neštete redakcije uskladila z Vlasto Felc, in jih nadomeščali s svojimi, ki so bile po najini presoji neinformativne, prazno strokovnjaške, kot da je infotabla namenjena samo arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem, in jezikovno ter slogovno slabe. Ko sem jim to sporočil (končno sem celo življenje študente učil strokovnega pisanja in kot urednik popravljal besedila), se je usklajevanje ustavilo in zazdelo se je, da s tablo in napisi ne bo nič in da bo eksistirala le virtualno na spletnem zemljevidu OpenStreetMap, kamor sem jo že naložil. 

Tedaj je na sceno stopila državna sekretarka z ministrstva za obrambo, ki je po smernicah EU dolžno opremiti vojna grobišča po deželi z informacijskimi tablami. Na sestanku na občini, ki so se ga udeležili vodilni z MORS-a, z občine, s kranjskega in centralnega ZVKD-ja, področne ZB ter pisca besedila, je presenetljivo hitro prišlo do dogovorov, ki so presegali moja pričakovanja: da besedilo oblikuje in je pod njim podpisan strokovnjak, tj. zgodovinar (no ja, kot literarni zgodovinar sem res nekakšen zgodovinar), da izvedbo tabel prevzame in plača MORS in da občina vkleše na nagrobne kamne imena 29 identificiranih od skupaj 72 pokopanih žrtev; z dvojčkoma Savo in Radkom na enem od 28 nagrobnikov. Kar leta in leta ni bilo mogoče, je nenadoma postalo mogoče.

Sklenili bi lahko s pregovorom Konec dober &amp;ndash; vse dobro, če srečen razplet ne bi motila vrsta nezaključenih dejstev. Ker petih velikih pocinkanih krst v grobnici vpleteni niso želeli odpirati, ni mogoče zatrditi, da je v grobnici res 72 borcev, kot piše na spomeniku; evidence prekopov v težkih povojnih letih ne obstajajo ali so založene oziroma nepopolne. Na ZVKD domnevajo, da je pokopanih le 38. Posmrtne ostanke bi pomagala identificirati genska analiza, ampak denarji so očitno rezervirani za identifikacijo po vojni pobitih kolaborantov. Potem ko od več kot 300 jeloviških žrtev odštejemo tiste, ki so dokazano pokopane v rojstnih krajih ali v krajih pod Jelovico, bi lahko bilo posmrtnih ostankov, ki so jih izgrebli po jeloviških gozdovih in pokopali v radovljiško grobnico, celo več kot 72; za polovico padlih na Jelovici namreč kraj pokopa ni poznan ali je zapisan narobe. 

28 nagrobnikov je bilo mogoče sprva mišljeno samo za 28 padlih na Lipniški planini, še bolj verjetno pa je, da, postavljeni v dve vrsti po 14, simbolizirajo dvoje partizanskih mučeniških poti, tj. dve usodni bitki na Jelovici, tisto na Mošenjski in tisto na Lipniški planini. 

Ob vseh nepotrebnih zapletih prestižne narave, ko je šlo zgolj za to, ali bo imela pri infotabli zadnjo besedo molčeča brezprizivna inštitucija ali pobudni državljan, je bil izplen projekta vendarle pozitiven. Ob besedilu za tablo smo sestavili še obširno enciklopedično geslo [[:w:Grobišče borcev NOB, Radovljica|Grobišče borcev NOB, Radovljica]] za Wikipedijo, na katerega usmeri QR-koda v glavi infotable, [[Padli na Jelovici|seznam vseh padlih na Jelovici]], objavljen na Wikiverzi, s popravljenimi podatki o padlih v zbirki žrtev Sistory, grobišče smo vrisali na OpenStreetMap in obogatili Wikimedijino slikovno Zbirko s posnetki arhivskih dokumentov. Največji plus pa so pridobljene izkušnje, ki bodo pomagale z infotablami, slikami, članki, seznami padlih ipd. opremiti tudi druga partizanska grobišča in spomenike ter bodo tako sodelovale pri ohranjanju zgodovinskega spomina na prelomno obdobje v slovenski zgodovini. Krvavo ga bomo še potrebovali.   

'''Miran Hladnik'''

Slike:
{|
|[[File:Na Jelovici zajeti, mučeni in pobiti partizani (1).jpg|thumb|200 px|Ustreljeni partizan na Lipniški planini]]
| [[Slika:Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949.jpg|thumb|250 px|Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949. Arhiv Slovenije]]
| [[Slika:Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949 02.jpg|thumb|200 px|Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949. Arhiv Slovenije]]
| [[Slika:Prekop trupel partizanov z Lipniške planine v Radovljico leta 1949.jpg|thumb|200 px|Prekop trupel partizanov z Lipniške planine v Radovljico leta 1949. Arhiv Slovenije]]
|}

* [https://slov.si/mh/galerije/galeri560/target7.html Konservatorja ob odpiranju grobišča v Grajskem parku]
* [https://slov.si/mh/galerije/galeri559/target0.html Sestanek na občini]

===Spominska soba na Vodiški planini===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (53) SB junij 2026

Na [[:w:Vodiška planina nad Kropo|Vodiški planini]] na robu Jelovice nad Kropo stoji Partizanski dom. Odprt je skozi celo leto, vsak dan se do njega povzpenjajo pohodniki in kolesarji. Iz Krope ali z Jamnika, ki se ga je prijel vzdevek ''balkon Gorenjske'', je pot dolga eno uro, od Miklavžovca v Lipnici ali iz Kamne Gorice uro in pol, iz Dražgoš čez celo Jelovico dobri dve uri, po lepi prašni cesti iz Lipniške doline je vožnje 18 km. 

Dom je v Registru kulturne dediščine (RKD) pod številko 27917, kjer piše, da je bila stavba, ki je v rabi kot planinski dom, zgrajena na mestu nekdanje pastirske koče v letih 1961–1963 za združenje borcev NOB. V njem je [[Spominska soba na Vodiški planini|spominska soba]] z zbirko NOB, na severni fasadi je mozaik Uporniki slikarja [[:w:Ive Šubic|Iveta Šubica]]. Za mozaik bo držalo (s pripombo, da sta tako v RKD kot na tablici pod mozaikom napačni letnici nastanka), spominska soba pa se je zadnja leta spremenila v rumpelkamro in je bila lokalni zvezi borcev in občini Radovljica v sramoto. 

Maja letos smo tej sramoti napravili konec. Oskrbnica Hedvika Kardoš, po domače Heidi, poznana po odličnih štrukljih, je odstranila iz sobe navlako, člani ZB pa smo na stene obesili devet panojev, ki jih je lično oblikoval Aljoša Cvetko iz radovljiške tiskarne Prepri, in na police pritrdili deset brošuric na temo ''partizanske Jelovice''. Od izvirne opreme iz leta 1963 so ostali štirje lesorezi Iveta Šubica, dve grafiki kranjskega likovnika Štefana Simoniča in potreti partizanskih voditeljev, le preokviriti jih je bilo treba. 

Pripoved o jeloviškem partizanstvu se začne s predvojnimi posnetki Vodiške planine in drugih jeloviških planin, sledi pano s fotografijami jeloviških planin danes. Naslednja dva panoja govorita s sliko in besedo (v slovenščini in angleščini) o začetku oboroženega upora na tem koncu Gorenjske (sklep o vstaji, ustanovitev Jelovške čete 29. julija in Cankarjevega bataljona 5. avgusta 1941) in o vodjih upora Stanetu Žagarju, Jožetu Gregorčiču in Ivanu Bertonclju. Tabla z naslovom Jelovica med drugo svetovno vojno navaja podatke o partizanskih enotah na Jelovici, glavnih bitkah in številu žrtev; za tiste, ki se bodo ob obisku Vodic raje posvetili jedači, smo jih navedli tudi na Wikipediji v geslu o Jelovici. 

Zadnji trije panoji predstavljajo po vrsti slike 20 jeloviških spomenikov, med katerimi samo dva nista partizanska (pa še ta dva sta s partizanstvom povezana), gradnjo partizanskega doma in Šubičevo mozaično umetnino.

Na policah pod panoji najde obiskovalec zemljevid z oštevilčenimi lokacijami spomenikov in planin, odlomke iz Šmitkove ''Kroparske kronike'', iz zapisov Cirila Zupanca o začetkih jeloviškega partizanstva ter iz knjige Stanka Petelina o bojih Prešernove brigade na Jelovici, partizansko prisego, [[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|pričevanje domačinke o begu iz Dražgoš čez Jelovico]] in pesem Nikolaja Lapuha [[Vodiški lipi|o več kot 550 let stari lipi pred domom]].

Svoj kruti obraz pokaže vojna na listih z nemškimi posnetki trupel partizanov, padlih 9. 9. 1942 na Lipniški planini, vključno s komandantom Jožetom Gregorčičem in njegovo družico Marto Tavčar. Največ študija je zahteval seznam prek 300 jeloviških žrtev, na planoti in po vaseh na njenih obronkih, med partizani, med civilnim prebivalstvom, ki so ga pobili Nemci, med domačimi kolaboranti in med partizanskimi dezerterji ter oporečniki. Iskanje in prebiranje navzkrižnih podatkov je bilo vznemirljivo detektivsko početje. Na spletu je seznam opremljen s povezavami na zapise o mrtvih v državnem registru žrtev druge svetovne vojne Sistory. Zadnja brošura je vodiški fotoalbum z vabilom obiskovalcem, da prispevajo svoje uspele posnetke z Vodic oz. Jelovice. Vtisna knjiga je za komentarje, knjižna niša pod oknom pa za partizansko literaturo (tudi za stare otroške partizanske knjige), po kateri lista planinec, ki se je zatekel sem pred nevihto.

Gradivo za spominsko sobo smo zbrali in ga pripravili ter prevedli brez stroškov, oblikovanje in tisk panojev sta stala okrog 30 evrov za kos, nekaj pridejo še uokvirjanje, reflektorji, digitalizacija virov in material za montažo, to pa je tudi vse. Držimo pesti, da bo prihodnji oskrbnik drugačen od tistega na Kofcah nad Tržičem, ki se je uprl partizanski tabli na fasadi, in da bo uspešen v obrambi spominske sobe pred novodobnimi fašisti.  

Na zemljevidu Partizanstvo.si je imel Partizanski dom dve zvezdici: eno rdečo za Šubičev mozaik in eno črno za zanemarjeno spominsko sobo. Po prenovi spominske sobe maja letos smo črno zvezdico prebarvali v rdečo. Otvoritev bo na občinski praznik 5. avgusta. Razstavo si je mogoče ogledati tudi od daleč, prek QR-kode, ki jo slikaš z mobijem.

Slike:

{|
|[[File:Qr-code spominska soba na Vodiški planini.svg|thumb|150 px|QR-koda za Spominsko sobo na Vodiški planini]]
|[[File:Partizanski dom na Vodiški planini 02.jpg|thumb|300 px|Partizanski dom na Vodiški planini od zunaj]]
|[[File:Planine na Jelovici 01.jpg|thumb|300 px|Vodiška planina pozimi]]
|}

*[https://slov.si/mh/galerije/galeri563/target27.html Spominska soba na Vodiški planini]
*Šubičev mozaik na panoju

'''Miran Hladnik'''

===Partizanstvo.si in Wikipedija===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (52) SB maj 2026

Pri poizvedovanju po spletu se med zadetki na vrhu pojavijo članki na Wikipediji. Če želimo, da je naše delo trajno vidno in vplivno, ga moramo torej spraviti na Wikipedijo. Wikipedija seveda ne sprejme kar vsake téme, pogoj za geslo na njej je relevantnost teme. Partizanski spomeniki so prav gotovo tehtna tema, zato neprijetno dojmi podatek, da ima geslo o njem samo četvero od več kot 300 jezikov na Wikipediji (angleški, slovenski, makedonski, portugalski). Zarotoslovci se bodo pridušali, da je to zato, ker wikipedijsko sceno obvladujejo partizanstvu sovražni desničarji, jaz pa iz izkušnje pravim, da je to zgolj zaradi naše lenobe in zaradi nazadnjaške nezaupljivosti v vse internetno. Zato ponavljam: če partizanskih spomenikov ne bomo naselili tudi na Wikipedijo, se ne pritožujmo, ker jih ne bo v javni zavesti.

Partizanov v pomenu oboroženega narodnoosvobodilnega gibanja zunaj regularne državne vojske med drugo svetovno vojno niso poznali vsi narodi, imeli so jih le Rusi, Ukrajinci, Litovci, Francozi, Italijani, Slovaki, Madžari, zlasti pa narodi na Balkanu: Grki, Albanci, Bolgari in še posebej Titovi Jugoslovani: med njimi tudi Slovenci.

Samostojna slovenska gesla ima do danes osem ljubljanskih partizanskih spomenikov (med njimi [[:w:Grobnica narodnih herojev, Ljubljana|grobnica herojev]] in [[:w:Spomenik talcem, Gramozna jama v Ljubljani|spomenik talcem v Gramozni jami]]) in še deset po drugih slovenskih krajih. Zelo obsežno geslo [[:w:tlakovec spomina|tlakovec spomina]] našteva desetine spotikavcev, ki so jih od leta 2012 postavili pred vrata hiš v Ljubljani, Mariboru, Lendavi in  Murski Soboti, od koder so nacisti vodili ljudi v koncentracijska taborišča in s tem v smrt; o spotikavcih smo pisali v SB junija 2024.

V angleščini obstaja zametek seznama spomenikov druge svetovne vojne v Sloveniji (''[[:w:en:List of World War II monuments and memorials in Slovenia|List of World War II monuments and memorials in Slovenia]]''), ki se bo moral, če ga bo kdo dokončal, omejiti na večja obeležja, saj seznam s 7500 enotami, kolikor je vseh slovenskih javnih partizanskih spomenikov, na Wikipediji ne pride v poštev.

Ne, ne gre nam za to, da bi kar vsak spomenik dobil svoje geslo na Wikipediji. Lahko pa lokalna obeležja naštejemo v vsakem slovenskem krajevnem geslu. Kdor se sprehaja po opisih slovenskih krajev na Wikipediji, bo potrdil, da so povečini skopi in da še čakajo na svojega prostovoljskega leksikografa. Posamezna krajevna gesla pa so kar izčrpna in bi bila naravnost vzorna, če ne bi v njih pogosto manjkalo poglavje o drugi svetovni vojni. Redka, a zato nič manj moteča so nekatera poglavja o drugi svetovni vojni iz perspektive okupatorjev in njegovih sodelavcev; táko je bilo npr. nekaj časa geslo o gorenjskih Begunjah v angleški Wikipediji. Člankov, ki se izogibajo partizanstvu in drugi svetovni vojni, ni tako zelo težko &quot;uravnotežiti&quot;: na zemljevidu Partizanstvo.si pogledamo, kateri partizanski spomeniki so v kraju, in jih preprosto naštejemo pod poglavjem Druga svetovna vojna. Ali pa seznam naslovimo s Kulturni spomeniki. Naj bo za zgled vas [[:w:Ovsiše|Ovsiše pri Podnartu]], kjer so trenutno spomeniki predstavljeni takole:

&lt;blockquote&gt;
'''Druga svetovna vojna'''

Troje obeležij priča o dogodkih med [[:w:druga svetovna vojna v Sloveniji|drugo svetovno vojno]]. 
*Na pokopališču pri cerkvi sv. Miklavža je spomenik 41 padlim domačinom z grobovi 11 padlim in umrlim.&lt;ref&gt;[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.287837410999664&amp;lng=14.25259759806104&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=114 Spomenik na pokopališču na Ovsišah.] Partizanstvo.si.&lt;/ref&gt; 
*Pred osnovno šolo je spomenik dvema borcema čete [[:w:Jože Gregorčič|Jožeta Gregorčiča]], ki sta 16. februarja 1943 zaradi izdaje vaščana padla v spopadu z nemškimi orožniki; tretjega partizana so ranjenega ujeli in je umrl v zaporu v Begunjah.&lt;ref&gt;[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.288456482245365&amp;lng=14.251500517129898&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=115 Spomenik pri šoli, Ovsiše.] Partizanstvo.si.&lt;/ref&gt;  
*V Vohu ob Savi je spomenik 16 borcem 1. bataljona Gorenjskega odreda, ki so zaradi izdaje padli 6. julija 1944 pri prehodu čez Savo.&lt;ref&gt;[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.28357981709038&amp;lng=14.263108324011919&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=113 16 padlih ob Savi pri Podnartu.] Partizanstvo.si. &amp;mdash; Janko Potočnik: [[:v:Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Šestnajstim padlim ob Savi pri Podnartu|Šestnajstim padlim ob Savi pri Podnartu]]. ''Svobodna beseda'' nov. 2022.&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;

Dodali smo še slike spomenikov, ki smo jih našli v Wikimedijini zbirki v poglavju [[:c:Category:Monuments to the Slovene Partisans in Municipality of Radovljica|Monuments to the Slovene Partisans in Municipality of Radovljica]] (Spomeniki slovenskim partizanom v občini Radovljica):

{|
|[[File:Spomenik pred šolo na Ovsišah.jpg|thumb|300 px|Spomenik pred šolo na Ovsišah]]
|[[File:Partizanski spomenik, Ovsiše 02.jpg|thumb|300 px|Partizanski spomenik na pokopališču na Ovsišah]]
|[[File:Partizanski spomenik 16 padlim ob Savi pri Podnartu 01.jpg|thumb|300 px|Partizanski spomenik ob Savi pri Podnartu]]
|}

Občudovalcem okupatorja in njegovih domačih pomagačev je treba priznati, da so na spletu veliko bolj prizadevni od negovalcev vrednot NOB. Na Wikipediji je do včeraj obstajalo znotraj poglavja [[:w:Kategorija:Množična grobišča|Množična grobišča]] samo podpoglavje [[:w:Kategorija:Povojna grobišča v Sloveniji|Povojna grobišča]], ni pa bilo [[:w:Kategorija:Grobišča NOB|Grobišč NOB]]. Poglavje sem ustvaril na novo in vanj vpisal zaenkrat radovljiško in begunjsko grobišče ter grobišče v Dragi, vendar članki o povojnih pobojih še vedno prevladujejo.

Večji dogodki in osebnosti druge svetovne vojne že imajo samostojna gesla, morda jih je treba le dopolniti, dodati kako fotografijo spomenika ali povezavo na digitalizirano literaturo o predmetu. Če samostojno geslo pogrešamo (na manjkajoča gesla opozarja rdeča barva povezav za razliko od modrih, ki pripeljejo na obstoječa gesla), ga zastavimo sami.
Sliši se enostavno, kajne? In tudi je enostavno, le pravila je treba upoštevati: enciklopedično jedrnatost, nepristranskost, bonton itd. Najpogosteje pride do nesporazumov, kadar se kdo loti pisanja za Wikipedijo  tako, kot bi pisal na Facebook: da bi komu škodoval ali koga povzdigoval. Narobe je, če se v Wikipedijo vtaknemo samo zato, da bi pobrisali informacije, ki nam niso pogodu, ali napravili reklamo za kaj. 

V zavesti je treba imeti, da se v naše pisanje lahko vtakne kdorkoli, ga popravlja in dopolnjuje, seveda s sklicevanjem na verodostojne vire. 

&quot;Urednike&quot;, ki po Wikipediji smetijo z informacijami, ki niso potrjene v relevantni strokovni literaturi, ali pa so jezikovno in slogovno šepavi, wikiskupnost ustavi in izloči. Kadar pa iztiri celotna lokalna wikiskupnost (pred leti se je to zgodilo z nacionalistično pristransko hrvaško), za zamenjavo urednikov poskrbi Wikimedijina fundacija, čeprav nima nobenega generalnega urednika in jo že četrt stoletja uspešno regulira skupnost sodelavcev sama.

{|
|[[File:Wikidelavnica za ZB na ZRC SAZU 22. aprila 2026.jpg|thumb|500 px|Wikidelavnica za ZB na ZRC SAZU 22. aprila 2026. Javi se za kratek tečaj urejanja Wikipedije, če te take reči veselijo.]]
|}

'''Miran Hladnik'''

&lt;!-- Kako posežemo v wikipedijska gesla? Prijavimo se v Wikipediji, se seznanimo z njenimi principi in tehniko (je prav enostavno) in kliknemo na zavihek Uredi ob poglavju, ki ga želimo dopolniti (običajno je to poglavje o zgodovini kraja), in vnesemo podnaslov &lt;nowiki&gt;===Druga svetovna vojna===&lt;/nowiki&gt;. Vanj skopiramo seznam obeležij, ki smo si ga prej izpisali iz zbirke. Vsakega v svojo vrsto, ki se začne z alinejsko zvezdico. V predogledu se prepričamo, da je vse v redu, in shranimo s pritiskom na gumb ''Objavi spremembe''.  Za prvo silo bo. V naslednjem koraku vsak spomenik opremimo s povezavo na njegov opis v naši zbirki in morda še s kako informacijo, npr. s povezavo na enciklopedični vpis osebnosti, ki ji je spomenik posvečen. Poglavje bo privlačnejše, če ga opremimo s slikami spomenikov. Posnetkov kipov in avtorskih skulptur zaradi zadrte slovenske avtorske zakonodaje, ki ne dovoljuje fotografske reprodukcije javnih spomenikov, ne smemo dodajati, lahko pa fotografiramo spominske plošče in obeležja brez avtorskega pečata, jih postavimo v Wikimedijino Zbirko in jih potem vgradimo v wikipedijsko geslo. Za zgled si lahko vzamemo krajevno geslo [[:w:Srednja Dobrava|Srednja Dobrava  pri Kropi]] ali pa Mišače, xxx. --&gt;

===Partizanstvo.si in Sistory===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (51) SB april 2026

Zbirka spomenikov na zemljevidu Partizanstvo.si se vedno pogosteje sklicuje na državni [https://www.sistory.si/ww2 register žrtev druge svetovne vojne Sistory,] ki pomaga razkriti identiteto ljudi, katerih imena so vklesana na spomenikih. Pri družinskih nagrobnikih včasih samo letnica smrti med 1941 in 1945 in rojstna letnica, ki priča, da je človek umrl v cvetu let, namigujeta, da bi lahko šlo za partizana. Lahko pa je umrl kot talec, interniranec, domobranec, v nemški vojski, kot civilist, ovaduh, dezerter ... ali naravne smrti. V Sistory po možnosti piše tudi, kateri vojaški formaciji je pripadal umrli in kdo je zakrivil njegovo smrt.

Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani, ki je zbirko Sistory poklical v življenje in jo vzdržuje, jo je lani odprl za javnost tako, da lahko po njej poizvedujemo, tudi če o mrtvem nimamo veliko podatkov. Pri redkih imenih in priimkih ni težav, pri kakem Ivanu Kovaču pa je treba v iskalno polje vpisati še rojstno ali smrtno letnico ali kak drugi poznani podatek, sicer bi se med desetinami med vojno umrlih Ivanov Kovačev izgubili. Težave povzročajo različni zapisi istega človeka: na spomeniku je ''Ferdinand'', domači so ga poznali kot ''Nandeta'', v zgodovinskih virih pa je zapisan kot ''Ferdo''; nič ne pomaga, preizkusiti je treba vsako varianto.

Mislili bi si, da je pri priimkih manj raznolikosti, a se izkaže, da je tudi tam zelo pisano (''Ravnikar : Ravnihar, Brgant : Bergant''), zlasti kadar je imena v dokumentih, pisanih na roko, prepoznaval stroj namesto človeka. Čuden primer je bil izdajalec ''Bertoncelj'', ki je bil zaradi popačene prepoznave priimka v ''Persondel'' pomotoma vpisan v Sistory dvakrat. Do podvojitev ali celo potrojitev vpisov umrlih je prihajalo, ker je o isti žrtvi poročalo več virov, zaradi različnih podatkov o življenju, najpogosteje pa zaradi njihove pomanjkljivosti oziroma odsotnosti.

Če želim najti vse, ki so padli 13. 1. 1942 na Mošenjski planini na Jelovici, bom kraj smrti moral vnesti vsaj štirikrat: ''Mošenjska planina, Mošenjska planina na Jelovici, Mošenjska planina (Jelovica), Mošenjska planina, Jelovica'', pa še bom zgrešil koga, ki so ga površno vpisali pod Mošenjsko ''palnino'' namesto ''planino''. Na Lipniški planini je 9. 9. 1942 po raziskavah zavzetih zgodovinarjev padlo 28 partizanov. Večino poznamo, nekatere pa zgolj po imenih: &quot;bolničar Majnik&quot;, &quot;Ivan&quot;, &quot;Miha iz Ljubljane&quot;, &quot;zdravnik, ki je imel spalno vrečo iz ovčje kože&quot;. Eden od nepoznanih padlih je bil &quot;radiotelegrafist Aleš&quot;. Šele potem ko je kolegici kapnilo, da bi bil Aleš lahko priimek in ne ime, ga je identificirala kot Stanislava Aleša. Na seznamih padlih 9. 9. 1942 se je ves čas pojavljal neki &quot;Gajgar&quot;, kot da bi šlo za partizansko ime. Izkazalo se je, da je bil to Franc Geiger, vendar se je takoj spet zakompliciralo ob podatku v Sistory, da je padel 31. 12. 1942 in ne 9. 9. 1942. Bogve kateri podatek drži.

Na Rovtarici na Jelovici so po vojni pri gradnji ceste nepričakovano naleteli na štiri trupla. Niti partizani, ki so se borili tam, niso vedeli zanje in za njihova imena. Zaradi podvojenih vpisov žrtev v Sistory bi bilo treba po preverbah skupno število okrog 100.000 žrtev druge svetovne vojne na Slovenskem zmanjšati, če pa bomo upoštevali še taka anonimna trupla, ki zdaj niso vpisana nikamor, bo število 100.000 nekako držalo. Identitete vseh mrtvih partizanov prav gotovo ne bo mogoče razvozlati, kaj šele najti mesto njihovega zadnjega počitka. V zbirki npr. ni borcev NOV in POS, ki so bili od drugod, recimo stotin padlih garibaldincev. Sistory tudi še ni uspel upoštevati Pregledov vojnih grobov po občinah, ki jih je svojčas vodilo Ministrstvo za delo, zdaj pa jih hrani Ministrstvo za obrambo. Pa tudi po pregledu tega vira, ki ga, tako kot druge vire, bremeni množica napak, bo pri marsikom ostalo zapisano skopo: pogrešan.

Včasih je težko pravično določiti vojni status osebe. Kam bomo vtaknili partizana, ki je bil hkrati gestapovski vohun: med partizane ali med gestapovce? Ali partizanskega prvoborca, ki je prestopil v nemško vojsko? Ne glede na pomanjkljivosti je Sistory enkraten vir in v veliko pomoč pri popisovanju partizanskih nagrobnikov. Iskanje oseb po Sistory je vznemirljivo detektivsko početje.

Pohvalo zasluži možnost, da obiskovalci spletišča po zgledu in spodbudi občanske znanosti vanj sami prispevamo podatke: sliko nagrobnika, rojstnega lista, citat iz zgodovinske knjige, osebno pričevanje, popravke napak in dopolnila, povezavo na nagrobnik mrtvega ali na spomenik v zbirki Partizanstvo.si. Sodelavci pri projektu Partizanstvo.si to počnemo tako za povrh, ob našem primarnem delu, ki je vpisovanje spomenikov na zemljevid. Naše intervencije so na Sistory vidne v modri barvi in pod rdečim naslovom Spomeniki NOB.

Opise spomenikov na zemljevidu Partizanstvo.si &quot;spomeničarji&quot; opremljamo s povezavami na zapise o mrtvih, ki smo jih našli v zbirki žrtev druge svetovne vojne na Sistory. Na osrednjih spomenikih z desetinami ali celo stotinami imen padlih tega ne počnemo, ker je življenje pač prekratko; lepega dne bo to itak storila umetna inteligenca namesto nas. Kadar pa je na spomeniku oz. nagrobniku malo imen, nam poizvedovanje po njih v Sistory lahko razkrije marsikaj zanimivega. Sem in tja na spomenikih najdemo tudi padle, ki jih zbirka žrtev še ne pozna, in jih ponosno vpišemo vanjo.

'''Miran Hladnik'''

Slike:
*Ivo Starc – Karamazov, nov vpis žrtve v Sistory s strani skupnosti spomeničarjev
*Obeležje Ivetu Osredkarju in Ivanu Starcu – Karamazovu na Blegošu

===Spomeniki na OpenStreetMap===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (50) SB marec 2026

Zdaj ko smo na zemljevid nasejali skoraj 9600 zvezdic, ki označujejo partizanske spomenike, bi se lahko naslonili nazaj in si rekli, da je delo v glavnem pri kraju. Fantastično je, da lahko s klikom na zvezdico dobimo na zaslon vse, kar je znano in kar smo utegnili vpisati o posameznem obeležju. Naš zemljevid se pokaže tudi med zadetki Googlovega iskalnika, kadar poizvedujemo po kakem uspomeničenem partizanskem imenu. Ampak zbirka je šele solidno izhodišče za nove naloge.

Nekoč so bili na papirnatih zemljevidih s stožcem Δ označeni samo večji spomeniki, vendar brez podatka, kaj obeležujejo. Današnje turistične brošure in infotable z zemljevidi se partizanskih spomenikov bolj kot ne sramujejo, vznikajo pa nova spletišča s partizanskimi spomeniki na zemljevidu, npr.[https://www.hikuk.com/ Hikuk] idrijskega zanesenjaka Matije Matvoza.

Da bi se partizanska spomeniška krajina naselila v splošno javno zavest, da bi postala del našega kulturnega vsakdanjika, se morajo spomeniki pojaviti tudi na zemljevidih, ki jih dnevno uporabljamo. Mislim na zemljevide na osebnih računalnikih in mobijih, kot so Googlovi Zemljevidi, MapsMe, LocusMaps, AlpineQuest, ArcGIS itd. itd. Spomeniki morajo postati sestavni del osnovne kartografske podlage, tako kot so ceste, hiše, cerkve, gradovi, reke, gozdovi ...

Ko si danes na Partizanstvo.si približamo katero od zvezdic, ki označujejo spomenike, na kartografski podlagi pod njimi ali zraven njih včasih najdemo ikono spomenika, kipa, spominske plošče ipd. Še zdaleč ne pod vsako zvezdico. Ob približanju se sem in tja ob ikoni pokaže ime, npr. Spomenik NOB.

Na spletišču Partizanstvo.si je privzeta kartografska podlaga javni interaktivni zemljevid OpenStreetMap (OSM), ki smo ga izbrali zato, ker je med aplikacijami za navigacijo v prostoru nekaj posebnega. OSM nastaja podobno kot Wikipedija, tj. z delom bolj ali manj anonimnih prostovoljcev. Iz OSM-ja podatke zajema množica telefonskih zemljevidov. Spomenik, ki ga danes vnesem na OSM, se bo zato kmalu pokazal tudi v mnogih drugih aplikacijah.

Zapustimo Partizanstvo.si, odprimo [https://www.openstreetmap.org OSM] v svojem oknu in si oglejmo, kaj zmore. V iskalno polje levo zgoraj vpišimo ime, ulico ali kraj, ki nas zanima, in si med ponudbo, ki se je odprla, izberimo ustrezno. S klikanjem na plus (+) v menijskem stolpcu desno zgoraj se želeni lokaciji približamo. Zadnja ikona v tem stolpcu je vprašaj (?). Kliknimo nanj in potem na objekt, o katerem želimo izvedeti kaj več. V stolpcu levo od zemljevida se pokažejo podrobnejše informacije o objektu: če smo kliknili na pot, se pokaže njena širina, ali je peščena ali kamnita, markirana ali komaj vidna, pri spomeniku pa dobimo ime arhitekta, leto postavitve, po možnosti tudi besedilo na njem itd. OSM ne predvideva prav dolgih opisov, zato pride prav možnost povezav na sliko spomenika, njegov opis na Wikipediji, na podrobnejši opis v naši zbirki in v Registru kulturne dediščine. Vse to lahko preberemo na zaslonu le, če se je nekdo prej potrudil in podatke tja vpisal.

Ni se mogoče znebiti občutka, da so nekateri prostovoljski kartografi, ki na zemljevid pridno vnašajo potke, hiše, ledinska imena, parkirne prostore, mize za piknik itd., na partizanske spomenike alergični. Na zemljevid vrišejo vsak koš za smeti, velikega kamnitega spomenika tik zraven pa ne, kot da že jutri pričakujejo njegovo odstranitev. Spregledana obeležja kdaj pozneje vrišejo drugi prostovoljci.

Naš načrt je stremljiv: na osnovni zemljevid OSM nameravamo vnesti prav vsa obstoječa obeležja iz naše zbirke (z izjemo zasebnih družinskih nagrobnikov), tako da bo ob ustrezni povečavi zemljevida nanje naletel vsakdo, tudi tisti, ki ne pozna spomeniškega projekta Partizanstvo.si.

OpenStreetMap je nekaj posebnega, ker sleherniku omogoča vnos podatkov in dopolnjevanje in popravljanje obstoječih elementov zemljevida. Samo na gumb Uredi levo zgoraj klikneš, pa se znajdeš v urejevalnem načinu. Brez predhodnega branja navodil seveda ne bo šlo. OSM za Slovenijo je izkaznica slovenske geografske pismenosti in kulturne vitalnosti. Bralci, ki znate posneti svoje koordinate z mobijem in ki radi počnete kaj ustvarjalnega na računalniku, pomagajte uresničiti načrt kopiranja partizanskih spomenikov na OpenStreetMap.

'''Miran Hladnik'''

Slike:
*Zvezdica za spomenik na Partizanstvo.si in oznaka istega spomenika na katografski podlagi OpenStreetMap
*Opis spomenika na OpenStreetMap
*Urejevalni način na OpenStreetMap

===[[Spomeniki februarja 2026|Iz februarske spomeniške okrožnice]] ===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (49) SB februar 2026

===Sprehod po zemljevidu Partizanstvo.si===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (48) SB januar 2026

{|
|[[File:Spominska plošča v Radovljici v zbirki Partizanstvo na zemljevidu.jpg|thumb|400 px|Spominska plošča ustanovitvi OF v Radovljici v zbirki Partizanstvo na zemljevidu]]
|}

Od naše selitve na novo spletišče je minilo pol leta, čas je za kratko ekskurzijo po njem. Privzeti zemljevid partizanskih spomenikov je OpenStreetMap (OSM), lahko pa namesto njega v zgornjem desnem kotu zaslona izberemo kako drugo kartografsko podlago in jo vrstico nižje obogatimo z zračnim posnetkom &lt;!-- (Ortophoto Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS)) --&gt;, reliefom (GURS Lidar) in z &lt;!-- GURS-ovo --&gt; državno pregledno karto. Spletišče je trenutno na voljo v slovenščini in v angleščini, med jezikoma izbiramo desno zgoraj, kakšno reč v slovenskem vmesniku bo treba še prevesti.

V desnem spodnjem kotu nas klik na ikono bucike z rdečo glavo prestavi na našo trenutno lokacijo, kar pride prav, ko zemljevid odpremo kje na terenu. Na mobiju prikaz prilagodimo s klikom na tri pikice v zgornjem desnem kotu. &lt;!-- (v operacijskem sistemu Android) in potem z izbiro ''Desktop view'' (pri Applu je v orodni vrstici AA). --&gt; Plus in minus desno spodaj sta za približevanje in oddaljevanje pogleda, zadnji podatek pa je merilo v metrih oziroma kilometrih. Zemljevid, ki na začetku prikazuje celo Slovenijo, premikamo v vse smeri z miško. V levem stolpcu so pod naslovom '''Partizanstvo na zemljevidu''' osnovni podatki o partizanskih zbirkah na njem, povezava na servisne strani projekta in na podrobnejše informacije. Na dno stolpca z besedilom si pomagamo z miško in drsnikom. Informacije lahko s klikom na ◀ umaknemo za levi rob zaslona.

V levem zgornjem kotu zaslona so tri drobne ikone: z lupo, ki je srednja med njimi, iščemo po zbirki, s tretjo dobimo podatke o posameznem spomeniku, prva ikonica pa nas pripelje nazaj na začetno besedilo o spomenikih in spletišču.

Privzeto so vklopljene vse zbirke: '''partizanski Spomeniki, Bolnice, Poimenovanja, Točke brez obeležja, Obhodnice, Ostala obeležja, Hrvaški partizanski spomeniki, Okupacijske meje'''. S klikom na zavihke na zgornjem robu zaslona prikaze posameznih zbirk izklapljamo ali vklapljamo. Osnovna zbirka partizanskih spomenikov (Spomeniki) je iz rdečih, modrih, zelenih in črnih zvezdic. Pri oddaljenem pogledu jih še ne vidimo, spomeniki so tu pokupčkani pod raznobarvne krožce s številom spomenikov v okolici. Zvezdice se prikažejo s približevanjem pogleda. Rdeče označujejo obstoječe spomenike, modre vabijo k spomenikom, ki še niso bili obiskani ali jih je treba še enkrat slikati, &lt;!-- ali prestaviti v kako drugo zbirko, --&gt; zelene so za uničene spomenike in črne za poškodovane, premaknjene in deponirane spomenike. Zbirko bolnic smo podedovali od anonimnega vpisovalca na Geopediji, označuje jih ikona hišice s križcem. Popolnejše podatke o bolnicah najdemo pod zvezdicami na istih mestih. Zbirka Poimenovanja je šele v zametku, posamezne telovadnice, šole, vojašnice ipd., poimenovane po partizanih, so označene z rdečimi iksi. V zametkih je tudi zbirka Partizanskih točk brez obeležij, ki jo označujejo vijoličasti iksi.

Partizanske obhodnice so označene z modro črto, okupacijske meje z rdečo črto, pod Ostalo (na zemljevidu je Ostalo označeno s črnimi šestkrakimi zvezdicami) pa smo uvrstili druge spomenike, ki so se popisovalcem znašli na poti in jih je bilo treba nekam shraniti: osamosvojitvene, iz prve svetovne vojne, kulturnozgodovinske itd. Nekoč se iz njih morda rodijo samostojne zbirke.

Za sodelovanje nagovarjamo tudi hrvaške in italijanske kolege. Nekatera področja na Hrvaškem smo s skupnimi močmi že pokrili z rdečimi zvezdicami. &lt;!-- Spomeniki v slovenščini ali s slovenskimi žrtvami na Hrvaškem so del zbirke slovenskih partizanskih spomenikov.  --&gt;

'''Pa se lotimo iskanja.''' Recimo, da me zanimajo spomeniki v okolici mojega kraja Srednje Dobrave pri Kropi. V iskalno polje, ki se pojavi ob kliku na lupo, vpišem kako besedo iz imena spomenika, npr. Srednja Dobrava. Iskalnega izraza ni treba tipkati v celoti, že prej se na zaslonu pojavijo možni zadetki, tj. spomeniki, ki imajo v svojem imenu ime kraja. S klikom na izbrani zadetek se na zemljevidu znajdemo na Srednji Dobravi, z obkroženo zvezdico za izbrani spomenik.

S klikom na zvezdico se v levem stolpcu odpre zapis o spomeniku. &lt;!-- (nanjo pritisnemo, ko se ikona dlani nad zvezdico spremeni v ikono dlani z iztegnjenim kazalcem)  --&gt; Krasijo ga fotografije od blizu in od daleč, povečamo jih s klikom; več informacij &lt;!-- (fotograf, datum posnetka itd.)  --&gt; se po možnosti prikaže pri kliku na ''(i)'' pod sliko. &lt;!-- Če smo vmes tavali kje drugje po zemljevidu, se na zvezdico vrnemo s pritiskom na ''Lociraj točko'' in ''Približaj točko''. Tretji zavihek pod slikami (''Uredi podrobnosti'') je samo za registrirane in prijavljene urednike. --&gt;

Kadar so zapisi dolgi, se pomikamo do dna z drsnikom. Rubrike v zapisu so: ''Ime spomenika, Opis, Lokacija in dostop, Besedilo na spomeniku, Status, Avtor vnosa, Datum prvega vnosa, Datum zadnje spremembe, Vrsta spomenika, Spremembe, dopolnila, popravki, Občina, Katastrski podatki, Kategorije partizanskih spomenikov, Povezani vnosi''. Marsikatero polje je zaradi pomanjkanja podatkov ali zaradi naglice vpisovalca še prazno.

Za iskanje padlih borcev ali talcev, katerih imena so vklesana na plošče, bomo morali vstopiti v [https://www.partizanstvo.si/filter/partisanmemorial napredno oziroma zahtevno iskanje.] To storimo prek ikone povečevalnega stekla v levem kotu in z izbiro zbirke v seznamu pod iskalnim poljem. 

Na zaslonu se odpre seznam polj zapisa o spomeniku. &lt;!-- Če želimo videti vsa polja, kliknemo na ''Prikaži več polj''. --&gt; Vanje vpišemo, kar nas pač zanima, recimo kako besedo iz Opisa spomenika, iz Besedila na spomeniku itd. Ne pozabimo v polju s črticami --------- ob iskalnem izrazu izbrati ''vsebuje''! Vsa obeležja v občini poiščemo z vpisom imena občine v ustrezno vrstico. &lt;!-- Če je pritisk na zavihek ''Filtriraj'' desno spodaj našel veliko zadetkov, so razporejeni na več strani. Desno zgoraj so na mini zemljevidu dotična obeležja označena z modrimi kapljicami. --&gt; Na začetku vrstice s posameznim spomenikom sta dve ikonici: z vrhnjo se preselimo v prikaz in opis spomenika na zaslonu&lt;!--, druga je za prijavljene urednike --&gt;. 

Nekatera polja smo v zbirko dodali na novo (o arhitektu ali kiparju, datum postavitve, vrsta in kategorija spomenika&lt;!-- , povezani vpisi na druge zbirke --&gt; ...) in vanje še nismo utegnili prepisati podatkov, zato si v tem trenutku največ zadetkov lahko obetamo z brskanjem po starih poljih zbirke: Besedilo, Opis, Lokacija, Občina. Na servisnih straneh so napotki za izvoz zbirke v pisarniške programe. Srečno pri raziskovanju!

'''Miran Hladnik'''

===Žagarjevi otroci===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (47) SB, december 2025

Narodni heroj učitelj Stane Žagar je imel z ženo Jožefo, po domače Pepco, pet otrok: Staneta, Savico, Iztoka, Nado in Danico, &quot;šolski&quot; so jim rekli na Dobravi. Da sta Nada in Danica nerazdružni dvojčici, sta govorili že njuni imeni: če ime ene beremo od zadaj, dobimo ime druge sestre. Žagar, ki je pred italijanskim fašizmom pribežal v Jugoslavijo s skrajne zahodne slovenske meje, zahodu očitno ni zaupal, imena njegovih otrok namreč prizivajo vzhod: Danica vzhod sonca, Nada na z vzhodom povezane upe, Iztok (seveda po zgledu Finžgarjevega junaka iz romana ''Pod svobodnim soncem'') tudi pomeni 'vzhod'. V partizanih sta padla dva od Žagarjevih otrok, Stanko Žagar mlajši je umrl pri 21 letih, '''Nada Žagar''' pa pri dvajsetih. 

Nada je na začetku vojne hodila v bežigrajsko gimnazijo v Ljubljani in kot aktivistka OF v skojevski trojki razoroževala italijanske vojake. Spomladi 1942 je bila aretirana in skupaj z materjo in sestrama na italijanskem vojaškem sodišču obsojena na dolgoletno ječo. Po kapitulaciji Italije je jeseni 1943 sodelovala pri ustanavljanju prekomorskih brigad v Carbonari in Gravini in kot borka s partizanskim imenom Breza ter sekretarka SKOJ-a III. prekomorske brigade prehodila bojno pot iz Italije prek otoka Visa in Hvara do Knina. Tam je bila hudo ranjena in je po skoraj dveh tednih muk 12. novembra 1944 v bolnici v Šibeniku ranam podlegla. Na Dobravo so jo domači prekopali leta 1947, v beli krsti, okrašeni s šopkom belih rož. Po njej so leta 1966 imenovali Mladinski klub v Ilirski Bistrici, ob vhod v tamkajšnji športni park, ki se imenuje po njej, pa postavili njen doprsni kip, delo Marjana Keršiča &amp;ndash; Belača. 

Nadino življenje je v knjigi ''Pripoved o Brezi'' leta 1990 upesnil Jože Šmit.

'''Stanko Žagar''', &quot;šolski Stane&quot; je bil že pred vojno, ko je hodil v kranjsko gimnazijo, skojevski aktivist in funkcionar. Ob nemškem napadu na Jugoslavijo se je prostovoljno javil v jugoslovansko vojsko. Po njeni kapitulaciji je jeseni 1941 v Bohinju pripravljal vstajo. Aprila 1942 je bil kot borec Kokrške čete v bitki z Nemci pri Letencah v Udinborštu ranjen v nogo. S skupino soborcev se je zatekel v Okrogelsko jamo v pečini nad reko Savo in poklical na pomoč prijatelja in sovaščana Pavleta Kerna. Pavle je bil najboljši nogometaš v okolici, tudi član komunistične mladine. Nemci so ga pred tem dvakrat zapored v zaporu v Begunjah s pretepanjem zlomili, da je postal nemški ovaduh. Skupino štirinajstih borcev v jami je izdal Nemcem. Ti so dva dni oblegali partizane v nedostopni jami in dva ubili. Drugi dan (22. aprila 1942) se je šest borcev ustrelilo, da ne bi padli Nemcem v roke, med njimi tudi Stanko Žagar. Pet preživelih, ki so jih omamili s plinom in zajeli, je umrlo pozneje, večinoma so jih ustrelili v Begunjah, preživel je, z vratolomnim skokom čez pečino na začetku obleganja, samo eden. 

Julija istega leta so partizani Pavleta Kerna zaslišali. Jokal je in prosil, naj mu prizanesejo, obljubljal je, da bo popravil, kar je zagrešil, samo če ga pustijo živega, vendar mu niso mogli več zaupati in so ga obsodili na smrt. Kje na Jelovici je njegov grob, se ne ve.

Po Stanetu Žagarju mlajšem so leta 1980 imenovali rod tabornikov iz Kranja. Stankovo ime je na dveh spomenikih na Okroglem: nad okrogelsko jamo in na spomeniku borcem Kokrške čete sto metrov stran.

Na prvem piše 
&lt;poem&gt;
KO JE OBKOLJENIM BIL VSAK IZHOD ZAPRT,
DO KONCA ZVESTI SE NISMO PREDALI,
SAMI PONOSNO SMO SI SMRT IZBRALI.
:::                                  STANETU ŽAGARJU
:::                                   IN TOVARIŠEM OB
:::                                 30. OBLETNICI SKOJ-a&lt;/poem&gt;

Na drugem pa so zraven imen padlih tile verzi nepoznanega pesnika:

&lt;poem&gt;
MARAL BOREC NISI SUŽNIH SPON.
ZA SVOBODO GNALO TE JE HREPENENJE,
SI ZA VZORE SVOJE DAL ŽIVLJENJE,
ZEMLJA RODNA ZDAJ JE TVOJ ZAKLON.
NAJ TELO SE HRABRO V NJEJ SPOČIJE,
DUH PROSTOSTI NAJ MED NAMI ŽIJE!
&lt;/poem&gt;

Stanko in Nada Žagar sta vpisana med imeni padlih dijakov na spominski plošči v avli kranjske gimnazije. Njuni imeni sta vklesani tudi na nagrobnikih partizanskega grobišča na Srednji Dobravi, zraven očetovega. 

Skozi italijanske zapore so šli v partizane tudi drugi Žagarjevi otroci: Iztok, Savica in Danica. Več o Žagarjevi družini je mogoče prebrati v poglavjih [[:b:Dobravske domačije#Šola (Žagarjevi)|Šola (Žagarjevi)]] in [[:b:Dobrave med drugo svetovno vojno|Dobrave med drugo svetovno vojno]] v [[:b:Dobrave|wikiknjigi Dobrave]].

{|
|[[File:Stane žagar z družino pred odhodom z Dobrave konec 1940.jpg|thumb|400 px|Stane Žagar z družino pred odhodom z Dobrave konec 1940]]
|[[File:Nada Zagar.jpg|thumb|150 px|Nada Žagar, okrog 1940]]
|[[File:Okrogelska bitka.jpg|thumb|left|400 px|Zajeti partizani po okrogelski bitki 21. in 22. aprila 1942]]
|}

{|
|[[File:Partizanski spomenik Okroglo1.jpg|thumb|300 px|Spomenik pri Okroglem na kraju, kjer so bili padli pokopani do leta 1945]]
|[[File:Partizanski spomenik Okroglo2.jpg|thumb|300 px|Spomenik nad Okrogelsko jamo]]
|[[File:Partizanski spomenik na Dobravi 03.jpg|thumb|300 px|Partizansko grobišče na Srednji Dobravi]] 
|}

*Slika spominske plošče v avli kranjske gimnazije
*Slika kipa Nade Žagar v Ilirski Bistrici

'''Miran Hladnik'''

===Narodni heroj Stane Žagar===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (46) november 2025

Učitelj Stane Žagar je bil z Žage pri Bovcu, ki je po prvi svetovni vojni prišla pod Italijo, in je v Jugoslavijo, tako kot 70.000 njegovih primorskih rojakov, pribežal pred italijanskim fašizmom. Ob koncu vojne se je med prostovoljci boril za severno slovensko mejo. Z družino se je ustalil na Srednji Dobravi pri Kropi in bil tam osemnajst let zgled učitelja in ljudskega prosvetitelja. 

Organiziral je kmetijske tečaje za odrasle, jih učil sadjarstva, turizma, zborovskega petja itd., skratka z nekakšno šolo v naravi je dvigoval materialno in kulturno blaginjo kraja in bil karizmatičen zgled svojim učencem. Bil je komunist. Komunizem je razumel v izvirnem pomenu besede: kot skrb za druge, interes za javno dobro, predanost socialnim idealom svobode, enakosti in solidarnosti. Zaradi politične dejavnosti je tik pred drugo svetovno vojno ostal brez službe. Ko so Nemci zasedli Jugoslavijo, je na Gorenjskem organiziral oborožen upor. 

Na robu Jelovice je ustanavljal partizanske čete in jih povezal v Cankarjev bataljon. Ko je število borcev naraslo na 660, je spomladi 1942 načrtoval splošno gorenjsko vstajo, vendar je bila 27. marca njegova četa, ki je prezimovala na Planici nad Crngrobom, izdana. Polovica od skupaj 32 borcev se je prebila iz nemškega obroča, Žagar pa je v boju padel skupaj s 14 soborci.

Po drugi svetovni vojni je bila Srednja Dobrava poznana prav zaradi Staneta Žagarja. Med 90  bolj ali manj znamenitimi prebivalci, vpisanimi v lokalni biografski leksikon, Dobrava nima osebnosti, ki bi jo zaznamovala bolj kot on. Leto za letom so prihajale ob komemoracijah na njegov grob množice, tudi več tisoč ljudi. Staneta Žagarja se spominjamo dvakrat letno, na pokopališču ob dnevu mrtvih in za praznik osnovne šole Staneta Žagarja v bližnji Lipnici okrog obletnice njegove smrti, z eminentnimi govorniki: Božo Repe, Dragan Petrovec, Matjaž Kmecl, Ivo Vajgl, Uroš Lipušček, Vesna Mikolič, Ljubo Bavcon, Bogdan Knavs, Miloš Šonc, Viktor Žakelj, Rudi Rizman, Klemen Lah, Andreja Rozman - Roza in nazadnje Milan Kučan. 

Po vojni so po njem poimenovali najvišja državna priznanja za pedagoško delo, Žagarjeve nagrade. Leta 1994 so v poosamosvojitveni preimenovalni ihti in iz alergije na vse skupnostno in partizansko Žagarjevo ime odstranili, kot da bi bilo njegovo zavzemanje za javno dobro in za narodno osvoboditev nekaj kužnega. 2012 so ga odstranili iz imena kranjske vojašnice, kjer je bila od leta 1959 plošča z njegovim imenom, in vsakih nekaj let ga skušajo lažni domoljubi z abotnimi argumenti odstraniti tudi iz imena lipniške šole. Oblatiti ga želijo z zgodbico, ki je vzniknila iz nič 80 let po njegovi smrti, da je ob odhodu z Dobrave menda sosedu ostal dolžan za nekaj jajc in mleka.

Na pokopališče ob dobravski cerkvi so ga prekopali oktobra 1945, skupaj s 14 soborci iz teh krajev, katerih trupla so prej ležala, kjer so padli. Stara črno-bela fotografija kaže okrašene pare, z dvema vojakoma za častno stražo, na vencih sta srp in kladivo, na mizi pa razpelo in žegnana voda z vejico. Tu sta pokopana tudi dva od njegovih petih otrok: sin Stane je padel na Okroglem nad Savo še ne en mesec za očetom, hčerka Nada pa ob koncu vojne v prekomorski brigadi pri Kninu.

Ponarejevalci zgodovine bodo težko odpravili spomin na narodnega heroja Staneta Žagarja, ohranja in utrjuje ga vse preveč obeležij, kar devet jih najde iskanje po zbirki partizanskih spomenikov na spletišču Partizanstvo.si. 

Grobišče na pokopališču na Srednji Dobravi je iz 18 nagrobnih kamnov in spomenika. Marmornati kubus arhitekta Borisa Kobeta z napisom Mateja Bora IN VENDAR JE VAŠE SEME POGNALO je bil postavljen leta 1957, grobišče pa urejeno leta 1961. Nagrobniki so v dveh vrstah, iz vsakega se vzpenja prelomljen kovinski klas (skovali so jih seveda v bližnji Kropi). &lt;!-- Med mrtvimi sta dva Antona Benedičiča, eden pod klasom, drugi na bloku. Po Kosu naj bi bil eden (1926) pokopan v grobnici v Radovljici, drugi (1922) pa v družinskem grobu na Dobravi. --&gt;   

Na Planici nad Crngrobom, kjer je Žagar padel, stojijo tri obeležja z njegovim imenom: 
*Pod hribom Mali rovt dober kilometer od Planice proti vzhodu je na mestu, kjer je taborila Selška četa, prvotno grobišče z imeni vseh 15 padlih 27. marca 1942, urejeno je bilo leta 1947 in obnovljeno leta 1982.
*Ob križišču cest pred vasjo so na enem od treh kamnov, postavljenih v spomin 32 padlim partizanom na tem področju (spomenik je zasnoval Nande Jocif), verzi Žagarjevega primorskega rojaka Alojza Gradnika: V SVOBODI ZDAJ NAM JE SKRIVNOST OČITNA. NARODA ZARJE SE RODE LE V NOČI, NJEGOVA RAST IN MOČ SO ŽRTVUJOČI, BOLJ OD ŽIVLJENJA SMRT JE RODOVITNA. Za Gradnika, ki se je v nekem sodnem procesu pred vojno zameril komunistom, sicer radi pravijo, da je bil po vojni v nemilosti. &lt;!-- (Alojz Gradnik: Septembrskim žrtvam, Večni studenci, 1938). --&gt; 
*V neposredni bližini na drugi strani ceste stoji novejši spomenik Stanetu Žagarju in 14 tovarišem, padlim marca 1942. Zasnoval ga je v obliki desetih poševnih betonskih stebrov arhitekt Jože Logar leta 1982. Črke Žagarjevega imena na njem so redno obnavljali, zmedeni domačin jih je namreč vztrajno odstranjeval. 

Pokažemo lahko na dvoje Žagarjevih doprsnih kipov, oba sta delo kiparja Staneta Keržiča: en odlitek so postavili leta 1963 pred vojašnico v Kranju, drugega pa leta 1977 pred osnovno šolo v Lipnici. Potem pa so tu še tri plošče: eno so leta 1969 privili na steno gasilskega doma na Srednji Dobravi, kjer je bila pred vojno Žagarjeva osnovna šola, ena je v kraju Žaga na mestu, kjer se je rodil, ena pa na Kocjanovi domačiji na Laškem nad Bukovščico v Selški dolini, kjer je bil v začetku decembra 1941 na njegovo pobudo sprejet sklep o splošni vstaji na Gorenjskem.  

{|
|[[File:Bodlajeve16d.jpg|thumb|300 px| Prekop Staneta Žagarja na dobravsko pokopališče 28. okt. 1945]]
|[[File:Partizanski grobovi na Dobravi 02.jpg|thumb|300 px| Grob Staneta Žagarja na dobravskem grobišču]]
|[[File:Plosca izgnancem Dobrava.jpg|thumb|300 px|Plošči dobravskim izgnancem in Stanetu Žagarju na gasilskem domu na Srednji Dobravi]]
|[[Slika:Stane Žagar.jpg|thumb|200 px|Stane Žagar]]
|}

Slike:
*spomenik na Malem rovtu 
*spomenika na Planici
*doprsni kip
*plošča na Žagi
*plošča na Laškem

'''Miran Hladnik'''

===Obnova spomenika NOB na Cviblju===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (45) oktober 2025

{|
|[[File:Na spominski slovesnosti pri spomeniku NOB na Cviblju zbrane nagovoril minister Sajovic 3.jpg|thumb|500 px|Komemoracija na Cviblju 2024]]
|}

Cvibelj je 305 metrov visoka vzpetina nad Žužemberkom. Do leta 1944 je na griču stala kapela, posvečena sv. Lenartu. Bila je podružnica žužemberške farne cerkve, zgrajene v 16. stoletju. Kapela je bila domobranski bunker. V začetku maja 1944 je bila ob napadu Gubčeve brigade porušena in je konec vojne dočakala kot ruševina. 

Leta 1956 so se odločili, da bodo ruševino zaščitili pred nadaljnjim propadanjem in jo po možnosti vključili v spomenik NOB. Sem naj bi prenesli umrle iz vseh grobišč po Suhi krajini in uredili kostnico s spomenikom. Ruševine pa nazadnje niso uvrstili v kompleks in so jih pred gradnjo spomenika odstranili.

Na vzpetini Cvibelj se nahaja največja partizanska grobnica v Sloveniji. Kostnica je skupna za umrle iz več grobišč na območju Suhe krajine. Vitek spomenik nad njo je viden daleč naokoli. Avtor spomenika je arhitekt in urbanist Marjan Tepina, dela pa je izvedel arhitekt Edo Mihevc. Veličastno obeležje, ki daje pečat zgornji dolini Krke, je postavljeno v spomin žrtvam za svobodo, na partizansko gibanje in narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda proti okupatorju in domačim izdajalcem v letih 1941–1945. Spomenik je postavil Republiški odbor ZZB NOB Slovenije, slavnostna otvoritev je bila v soboto, 22. julija 1961, ob 20-letnici vstaje slovenskega naroda in ob prazniku občine Žužemberk. Zbralo se je več kot 30.000 obiskovalcev z vseh koncev Slovenije. Med njimi so bili tudi borke in borci XV. in XVIII. divizije, njihovi sorodniki in prijatelji, visoki predstavniki slovenskega in jugoslovanskega političnega in kulturnega življenja, zamejski Slovenci, predstavnik zavezniške vojaške misije pri Glavnem štabu NOV in POS major Jones in drugi.

16-metrski obelisk iz aluminija je težak 4.500 kg, skupaj z betonskim podstavkom je visok okoli 25 metrov. Doslej je bilo na spomenik vklesanih 1135 imen padlih borcev in umrlih žrtev, od tega jih je 243 s širšega območja Žužemberka (69 padlih od skupno 231 borcev s tega območja, 143 civilnih žrtev, 31 umrlih med skupno 261 interniranimi). Vklesana so tudi imena padlih pripadnikov mednarodnih enot, ki so bile v sestavi slovenske narodnoosvobodilne vojske. Na območju Suhe krajine je padlo približno 140 protifašistov in protinacistov iz Avstrije, Azerbajdžana, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Hrvaške, Italije, Kazahstana, Litve, Madžarske, Makedonije, Poljske, Rusije, Srbije in Ukrajine.

Pod spomenikom je grobnica, toda v njej niso pokopani vsi, ki so navedeni na ploščah, saj so nekatere sorodniki po koncu vojne prekopali na pokopališča v domačih krajih. Na ploščah manjka še 914 imen; imena dodatnih 123 padlih in umrlih so neznana. Skupno število padlih in žrtev s tega področja je namreč več kot 2.200. 

Spomenik NOB je bil prvič obnovljen v letu 1973, drugič leta 1988, ko so ob njem na novo postavili devet granitnih blokov, kar je bila oblikovna rešitev arhitekta Jova Grobovška. Tretjič je bil spomenik obnovljen leta 2004, ko so med drugim uredili okolico in obnovili napise. Spomenik NOB na Cviblju je vpisan v Register kulturne dediščine, ima status spomenika tujih armad in status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Seznam padlih aktivistov, partizanov in sodelavcev OF v Suhi krajini iz leta 1961 hrani Dolenjski muzej v Novem mestu, seznam imen iz leta 1988, ki so sedaj napisana na spomeniku, pa ZVKDS OE Novo mesto.

Po več kot šestdesetih letih od postavitve je bil spomenik nujno potreben temeljite obnove. Ministrstvo za obrambo je za obnovo zagotovilo 80.000 evrov. Dela so se začela konec julija, zaključena pa morajo biti do slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve 18. oktobra. Zajela so celotno obnovo kostnice, iz katere je bilo pietetno deponirano 85 lesenih zabojev s posmrtnimi ostanki padlih in umrlih, in njihovo vrnitev v kostnico. Obnova je potekala pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije – OE Novo mesto. 

Okolico spomenika urejamo članice in člani OO ZB za vrednote NOB Žužemberk. S prostovoljnim delom smo postavili tablo, ki označuje kulturni spomenik lokalnega pomena, informacijsko tablo, nabiralnik za štiri zloženke, ki smo jih izdelali in jih tiskali sami (o spomeniku na Cviblju, kolesarska pot in pešpot med spomeniki NOB, Suha krajina med NOB v slovenščini in angleščini), klopi in mizo ter uredili novo dostopno pot. '''Imamo svojo spletno stran, ki se odpre, če v brskalnik napišete »ZB NOB Žužemberk«.''' Naša velika želja je, da bi bil spomenik z okolico razglašen za spominski park. 

Po obnovi bo največji spomenik NOB v južnem delu Slovenije še desetletja kljuboval soncu, dežju, vetru in mrazu. Še naprej nas bo spominjal in opominjal na polpreteklo zgodovino in pogumni boj slovenskega naroda proti nacifašizmu. Boj, v katerem so bili z življenji mnogih zavednih Slovenk in Slovencev ter borcev iz drugih držav postavljeni temelji današnje svobodne in demokratične Republike Slovenije. Lahko smo upravičeno ponosni. Jugoslavija in z njo Slovenija je bila edina država v Evropi, ki se je med 2. svetovno vojno osvobodila sama. Osvobodili pa so jo domači partizani. 

'''Besedilo in foto Darko Pucelj'''

Slike: 
*Informacijska tabla ZB NOB Žužemberk ob spomeniku na Cviblju
*Obnova spomenika na Cviblju
*Plošče z imeni ob grobnici na Cviblju
*Klopi ZB NOB Žužemberk ob spomeniku na Cviblju

===Spomenik v Moskvi===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (44) september 2025

Na zemljevid slovenskih partizanskih spomenikov je Miloš Kermavnar lani vnesel spomenik Slovenskim žrtvam v Moskvi. Posvečen je padlim Slovencem na ozemlju današnje Ruske federacije med prvo in drugo svetovno vojno, postavili pa so ga 10. septembra 2019 v odziv na spomenik padlim ruskim in sovjetskim vojakom na slovenskih tleh, ki od leta 2016 stoji na Žalah v Ljubljani. Označil ga je z modro zvezdico, ki je pomenila, da spomenika ni obiskal še nihče od sodelavcev spomeniškega projekta.

Letos, ob 80. obletnici zmage nad nacizmom, je spomenik obiskal in poslikal Gorazd Stopinšek in modro zvezdico smo lahko nadomestili z rdečo. Gorazd poroča, da imajo podobne spomenike le nekdanje sovjetske republike, druge države pa ne. Zasnoval ga je arhitekt Rok Klanjšček, poznan po turističnem naselju Nebesa nad Kobaridom. Napis na spomeniku je dvojezičen:

&lt;poem&gt;
:::Slovenskim žrtvam, hvaležna domovina
:::Сыновьям и дочерям Словении от скорбящей родины
:::Republika Slovenija
&lt;/poem&gt;

Lokalni prostovoljski kartograf je slovenski spomenik v Moskvi pred kakim letom vrisal na javni zemljevid OpenStreetMap (OSM). Slovenski OSM-prostovoljci partizanske in podobne spomenike žal vse preradi spregledajo: ob Goriški ulici v Mariboru je nekdo npr. vrisal otroško igrišče, kipa heroja Slavka Šlandra v neposredni bližini pa ne. Za kip sicer vzorno skrbi ZZB Slavko Šlander, katerega član je Gorazd.

Vesna Vuk Godina ugotavlja, da so 80. obletnico konca druge svetovne vojno ustrezno, tj. na najvišji državni in politični ravni, proslavili le v Rusiji. Dodajmo, da se poraženi Nemci medtem že pospešeno oborožujejo za novo vojno, z neoprijemljivim izgovorom, da Rusija za Evropo pomeni »varnostno tveganje« ali že kar »grožnjo«. Poraz Nemcev pred Stalingradom leta 1942 in v Kursku 1943 sta bili prelomni točki druge svetovne vojne, ki se je končala s padcem Berlina. Ob obletnici je bila »vsa Moskva okrašena z rožami in simboli zmage, žal pa sta bila ob vznožju našega spomenika samo dva simbolična nageljna,« piše Gorazd.

Na obisk Moskve se je začel pripravljati marca 2025 z iskanjem prenočišča, pridobitvijo vize ter rezervacijo leta iz Beograda s preletom Latvije. Letališče Šeremetjevo ga je s strogo, vendar korektno vstopno kontrolo zadržalo dve uri. Takoj si je za 7 evrov kupil 3-dnevno karto moskovskega Metroja, ki zaobsega 480 km prog z 270 postajami. 

Zaradi varnostnih ukrepov in gneče je parado lahko opazoval le od daleč, Rdeči trg je bil zaprt, ulice so bile polne ljudi z Jurijevimi trakovi, zastavami in velikimi fotografijami padlih svojcev v veliki domovinski vojni. Sveti Jurij je zaščitnik Moskve, njegov trak pa najvišje vojaško odlikovanje; od leta 1945 trak spremlja medaljo Za zmago nad Nemčijo. Simbolika svetega Jurija je vseprisotna, npr. pri spomeniku generala Georgija Konstantinoviča Žukova ali v podnožju 141,8 m visokega obeliska v Parku zmage (Парк победы) na hribu Poklonnaja, kjer vsakih 10 cm označuje en dan druge svetovne vojne (skupaj 1418 dni). 

V parkovnem kompleksu je [https://victorymuseum.ru/ Музей Победы,] menda največji muzej druge svetovne vojne na svetu. Glavne stavbe imajo za 389.000 razstavnih predmetov na voljo 16.700 m2.  Tu stoji tudi slovenski spomenik: 60 m zahodno od spomenika černobilskim reševalcem. Severno od njega je Aleja miru, na jugu Aleja medenih tednov (Aллея молодoжëнов), zahodno Aleja spominov (Aллея памяти), vzhodno Aleja veteranov. Ob slavoloku zmage je prikazana usoda Napoleonove Grande Armée leta 1869: od 422.000 vojakov, ki so šli nad Moskvo, se je iz Rusije vrnil komaj vsak deseti.

Gorazda je obisk Moskve šokiral: nikjer znakov sankcij, grozd supermodernih stolpnic, čistilni in dostavni roboti na ulici, ogromni zasloni čez pročelja stolpnic, trgovine so založene z zahodno robo, gorivo je po 80 centov, pivo kot pri nas (v hotelih pa tudi 6 eur), cena kvadratnega metra stanovanja v Moskvi je nad 5000 evri. Vozni redi na letališču so že dalj časa tudi v kitajščini, Rusi se obračajo proti vzhodu. Podzemska železnica vozi skoraj na vsako minuto in dnevno prepelje 20 milijonov potnikov, mlajši prijazno odstopijo sedež starejšim. Postaje Metroja so neverjetno urejene, nikjer nobenega papirčka, nikjer nobenega klošarja, nikjer nobenega psa. 

Moskva ni edina svetovna prestolnica s slovenskim partizanskim spomenikom, najdemo jih še na Dunaju, v Mehiki, v Argentini (kipa Tita v Ciudad de Mexico in v Salti) in še kje. 

''Miran Hladnik po poročilu Gorazda Stopinška, slike Gorazd Stopinšek'''

Slike: 
*Slovenski spomenik v Parku zmage v Moskvi
*Informativni stebriček pred spomenikom v Moskvi
*Informacija o spomeniku
*Slovenski spomenik na zemljevidu OpenStreetMap
*[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=55.732243754&amp;lng=37.4994573&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=9889 Slovenski spomenik v Moskvi na zemljevidu Partizanstvo.si]

===Partizanstvo.si: Novo domovanje partizanskih spomenikov na zemljevidu===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (43) avgust 2025

Kdor prebira rubriko Partizanski spomeniki na zemljevidu, ve, da se portal Geopedija, na katerem smo gostovali tja od leta 2013, ukinja, in da smo popisovalci morali poiskati novo domovanje. Geopedijo je poklicalo v življenje ljubljansko podjetje Sinergise, direktor Grega Milčinski ter administrator Sergej Maršnjak sta nam bila v veliko pomoč, vse brez stroškov – iskrena hvala! Pred dvema letoma so podjetje prodali ameriški firmi Planet, ki se je lotila drugih projektov in namerava Geopedijo opustiti. Bilo nam je hudo, navezali smo se namreč nanjo, a kaj se more proti pameti poslovnega sveta. Priprave so trajale več mesecev in 16. junija, ko je števec kazal 8885 spomenikov, smo urejanje za dober teden zamrznili in Sergej je zbirko partizanskih spomenikov in podporne zbirke partizanskih poimenovanj, partizanskih točk brez obeležja, hrvaških partizanskih spomenikov in drugih obeležij prijazno izvozil. Ni bil majhen zalogaj: robe je bilo za 30 GB, kar ni čudno, saj smo v zadnjih 12 letih tja naložili tudi več deset tisoč fotografij spomenikov. 

Novo domovanje smo iskali doma in po svetu. Preko trideset ponujenih možnosti smo nanizali na naših servisnih straneh na Wikiverzi in tehtali med njimi. Prepričani smo bili in smo še, da mora biti tako velika in pomembna zbirka na javnem spletišču v lasti javne inštitucije in da mora biti v obliki, ki jo je mogoče kadar koli prenesti kam drugam. Želeli smo ostati inštitucionalno nevezani, hkrati pa smo želeli še naprej graditi zbirko brez stroškov. 

Razumni ljudje so predlagali, naj zbirko prevzame država, to je katero od njenih ministrstev, vendar na državni strani za kaj takega ni bilo pripravljenosti. S težkim srcem smo se za ponujeno pomoč zahvalili zasebnim podjetjem, npr. Lemon Squeeze in spletišču Hikuk, ter inštitucijam (npr. Delavnica Muzej v Celovcu, ZRC SAZU) in se odločili za streho Centralne tehniške knjižnice (CTK), katere direktor Miro Pušnik je že prej naklonjeno spremljal naše delo, tudi prostor za spomeničarsko delavnico nam je ponudil. S CTK smo se našli, ker je CTK prvi slovenski spodbujevalec občanskega raziskovanja (''citizen science''), mi pa se razumemo kot vzorčni primer tega koncepta. Formalno pokroviteljstvo knjižnice smo potrebovali za pridobitev zastonj prostora pri slovenskem akademskem omrežju Arnes. Mitja Iskrić s CTK je pri Arnesu (Tomiju Dolencu hvala za posredništvo!) naročil ustrezno velik prostor in novo domeno partizanstvo.si. 

Vseh teh korakov spomeniški popisovalci, ki smo povečini računalniški laiki, ne bi mogli storiti brez strokovnjaka v svojih vrstah. Sreča je, da so na svetu še vedno računalničarji, ki niso pozabili, da je bilo računalništvo v svojih začetkih zapisano javnemu dobremu in emancipatoričnim družbenim praksam: z odprtokodnimi in neplačljivimi programi, s sodelovalnimi projekti, z javnimi spletišči. Mihaela Simoniča sem spoznal kot administratorja na slovenski Wikipediji, ko je bila ta stara šele nekaj let. Medtem je doktoriral iz robotike, se izpopolnjeval v tujini in se prvi odzval na spomeničarski klic po novem stanovanju. Vmesnik na spletišču Partizanstvo.si je rezultat njegovega večmesečnega prostovoljnega dela. 

 Nova spletna stran je zasnovana z uporabo prostodostopnih odprtokodnih rešitev. Razvijajo in izboljšujejo jih skupnosti programerjev. Odprta koda in prosti dostop omogočata svobodno prilagajanje programske opreme in zagotavljata dolgoročno delovanje spletne strani brez tveganja, da bi ponudnik zaprl storitev ali spremenil pogoje uporabe.

 Hrbtenica spletišča je zgrajena okoli Pythonovega spletnega ogrodja Django. Za prikaz kartografskih podlag in vizualizacijo geografskih podatkov uporabljamo knjižnico Leaflet. Kartografske podlage izvirajo iz projekta OpenStreetMap – globalne skupnosti prostovoljcev, ki prispevajo in vzdržujejo prostodostopno zbirko kartografskih podatkov. Poleg tega vključujemo tudi pregledne karte, ortofoto posnetke in lidarske podatke slovenskega ozemlja, ki jih kot informacije javnega značaja v odprtem dostopu ponuja Geodetska uprava Republike Slovenije.

 Podatki o spomenikih so shranjeni v podatkovni bazi PostgreSQL s prostorsko razširitvijo PostGIS, ki omogoča učinkovito shranjevanje in poizvedovanje po obsežni zbirki prostorskih podatkov. Posamezne vnose lahko povezujemo tudi s podatki v sorodnih zbirkah podatkov, npr. v Registru kulturne dediščine, Sistory in Wikipodatkih.

 Kdor želi prispevati k razvoju spletišča, naj se pridruži [https://github.com/smihael/django_zemljevid projektu na GitHubu]. Tam lahko pregleda kodo, sporoči napake ali prispeva izboljšave. --  '''Mihael Simonič'''

Naslov partizanskih spomenikov na zemljevidu je zdaj Partizanstvo.si. Tja nas pripelje iskalnik, ko vanj vnesemo sintagmo partizanski spomeniki ali partizanstvo.si. Na zaslonu se odpre zemljevid s spomeniki, po katerem se sprehajamo in ga približujemo, dokler ne najdemo z zvezdico označenega spomenika, ki nas zanima. Najdemo ga tudi, če v iskalno polje vtipkamo kako besedo iz njegovega imena. Na izbiro so zemljevidi OpenStreetMap, GURS-ovi Ortophoto, Lidar, Državne pregledne karte idr. V naprednem načinu iščemo lahko po vseh drugih kriterijih: po hišni številki, po besedilu na spomeniku, po besedah v opisu, po imenih ljudi na spomeniku itd. Registriranemu in prijavljenemu interesentu so na voljo razni izpisi, npr. vseh tigrovskih spomenikov v določeni občini, nagrobnikov v kakem kraju, obeležij določenemu partizanu ipd. Za zahtevnejše iskanje in izpise pišite kateremu od sodelavcev, radi pomagamo! Srečno na poti, spletišče partizanstvo.si! 

'''Miran Hladnik'''

Slike:
*servisna stran
*primer enega spomenika na zemljevidu
{|
|[[File:Partizanstvo na zemljevidu.jpg|thumb|500 px|left|link=http://partizanstvo.si|left|alt=Partizanski spomeniki na zemljevidu|Partizanski spomeniki na zemljevidu, začetna stran]]
|[[File:Spomeničarski piknik.jpg|thumb|400 px|left|Spomeničarska delavnica s piknikom na Srednji Dobravi]]
|}

===Spominski mavzolej na Šmarni gori===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (42) julij 2025

Najbolj obiskana slovenska gora na severozahodnem obrobju prestolnice ima pestro zgodovino. O njej vemo veliko, a občasno še vedno postreže s kakšno presenetljivo zanimivostjo.

Na Šmarno goro (669 m) ljudje hodijo že dolga stoletja. Nekoč je bilo to predvsem iz romarskih nagibov, danes pa s svojo bližino mesta in kratkimi, a strmimi potmi, predstavlja predvsem odlično možnost rekreacije. 

Na goro vodijo številne poti, nekatere so masovno oblegane, druge nekoliko manj. Na njenem vrhu stoji od daleč vidna cerkev Rožnovenske Matere Božje, h kateri so že pred dobrim stoletjem načrtovali postaviti kabinsko žičnico, kakršna na primer vozi romarje na Svete Višarje. Načrte zanjo je leta 1911 naredil cesarsko-kraljevi nadinženir Fran Žužek. Soglasje cerkvenih oblasti je bilo pridobljeno, načrti pa, morda tudi zaradi prve svetovne vojne, ki je bila tedaj že na obzorju, niso bili uresničeni.

Pred kratkim sem v zbirki Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), naletel na diplomo Antona Bitenca, ki prikazuje načrte za spominski park na šmarnogorski Grmadi. Grmada (676 m) je sekundarni vrh tega ljubljanskega osamelca, vendar na njenem ozkem vrhu ni ne cerkve ne gostilne, zato kljub sedmim metrom večji višini skorajda nima obiska. 

Diplomska naloga z naslovom Grmada 1941–1945 je bila razstavljena med projekti razstave Universum Plečnik. Z njo je Bitenc, ki je bil Plečnikov učenec na oddelku za arhitekturo na Tehniški fakulteti v Ljubljani, diplomiral leta 1947. Bitenc je bil Plečnikov zadnji asistent, zato je v določenih pogledih postal tudi njegov naslednik. Imel je podoben oblikovni pristop kot njegov mentor, vendar je pozneje razvil svoj prepoznaven slog. Med njegovimi projekti so bile na primer tudi cerkvene novogradnje v Dražgošah, Poljanah nad Škofjo Loko in v Idriji. Toda Bitenc se nikakor ni držal samo sakralne arhitekture. Očitno mu je bila tako kot Plečniku v prvi vrsti predvsem misel na oblikovanje. Tako je postal specialist za obnovo arhitekturne dediščine, sredi petdesetih let je prenovil blejski grad in Otok ter številne dvorce in gradove pri nas (Strmol, Begunje, Bistra pri Vrhniki, Zemono pri Vipavi itd.). Po drugi strani je s Plečnikom sodeloval pri postavitvi mnogih spomenikov NOB širom po državi. 

Mednje spada ideja preoblikovanja vrha Grmade ob Šmarni gori s postavitvijo spominskega mavzoleja žrtvam druge svetovne vojne, viadukt med obema vrhovoma in izgradnja nove sprehajalne poti iz Tacna. Mavzolej je sestavljen iz več zgradb, skritih v zelenju in opremljenih s kipi in spominskimi napisi. Celotni kompleks je tako kot greben Grmade usmerjen skoraj natančno v liniji vzhod-zahod in meri v dolžino sto metrov, širina je okoli trideset metrov. Skozenj je speljana sprehajalna pot, med Grmado in Šmarno goro pa se razteza okoli dvesto metrov dolg viadukt za pešce, ki bi povezoval staro romarsko cerkev z novim spominskim parkom. S tem bi obiskovalcem, ki bi želeli priti z enega na drugi vrh, prihranili skoraj polovico neprijetnega spusta v sedlo. Na sredini viadukta je kot osrednji nosilni steber predviden okoli petdeset metrov visok stolp s plamenico na vrhu. Celoten kompleks na Grmadi naj bi postal nekakšna protiutež Šmarni gori s cerkvijo, obe dominanti, stara in nova, pa bi bili med seboj simbolično povezani.

Za dostop do Sedla (573 m) je bila predvidena nova sprehajalna pot, ki bi se začela kot podaljšek ceste, ki pripelje čez Tacenski most in se v enajstih serpentinah vzpne do točke, kjer bi se sprehajalci odločili za obisk enega ali drugega vrha, lahko pa bi ju med seboj tudi povezali čez viadukt. 

Projekt ni bil nikoli začet niti ni imel, za razliko od kabinske žičnice, realne možnosti, da bi ugledal luč sveta. Plečnikovi študentje, v tem primeru Bitenc, so včasih naredili diplomske naloge projektov, ki niso bili realni in predvideni za izvedbo, ampak predvsem kot priložnost za arhitekturni razmislek, zato ni bilo verjetno, da bi dejansko našle naročnika. 

V zbirki 8700 partizanskih spomenikov ima status nerealiziranega projekta še osrednji spomenik NOB v spominskem parku Udin boršt, ki naj bi stal med Strahinjem in Cegelnico. Kako neuresničene arhitekturne zamisli lahko zaživijo kdaj pozneje in kje drugje, izpričuje Plečnikov načrt spomenika Gutenbergu na Dunaju 1897: leta 1951 ga je Anton Bitenc predelal za spomenik žrtvam NOB v Trnovem in Koleziji, ki so ga odkrili leta 1954.

'''Dušan Škodič'''

Slike

*Detajl s kipi in spominskimi napisi. Zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje
*Pogled na park z mavzolejem in viaduktom, ki bi ga povezoval s Šmarno goro v ozadju. Zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje
*Spominski park na Grmadi in nova pot iz Tacna na zemljevidu v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje

===Spominski park tovarištva Davovec===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (41) junij 2025

Nad Štefanjo Goro pod Krvavcem se na višini 932 m nahaja sedlo Davovec. V njegovi okolici je pet partizanskih spomenikov, ki jih vzorno oskrbuje domačin Ivan Krivec iz Adergasa. Označil je poti med njimi, očistil spomenike in okolico, obnovil črke na njih, postavil klopi, vpisno skrinjico in informacijsko tablo, na Facebooku je odprl stran Spominski park tovarištva (SPT) Davovec in pripovedoval o njem novinarjem, ki so ga prišli obiskat. Ni čudno, da je nekdo na portalu Hribi.net pot po parku vpisal tudi med prijetne planinske izlete.

Mimo spomenikov vodita dve poti, obe sta označeni na javnem zemljevidu OpenStreetMap (za kar sta zaslužna anonimna kartografska prostovoljca Primož T in mk2k22): Pot SPT Davovec in Pot II. grupe odredov. Lokalne ZB organizirajo pohod po njih vse do Krvavca. Spomeniki stojijo na bojni poti 2. grupe odredov 1942. Najnižje, kakih 700 m vzhodno pred Štefanjo Goro, se pod potjo proti Davovcu nahaja grob borca 2. grupe odredov, ki je padel 14. avgusta 1942. Po napadu Nemcev in raztrgancev na Davovcu se je izgubil in taval po gozdu, naslednji dan so ga Nemci ujeli in ubili. Pokopali so ga vaščani s Štefanje Gore, njegovega imena v državni bazi žrtev Sistory ni mogoče odkriti.

V državnem registru kulturne dediščine (RKD) so razvaline velike gorske kmetije Davovec, ki so jo Nemci požgali 17. aprila 1944, ker je nudila zavetje partizanom Kokrškega odreda in terencem OF. Nič pa ne piše, da sta SPT Davovec in KZD Triglav ob 70. obletnici požiga 2014 na ruševine montirala in odkrila pločevinasto spominsko ploščo. Najdejo se »domoljubi«, ki ploščo poškodujejo. Marca 2025 je eden takih poškodoval ali odstranil šest smerokazov na poti. 

Na sedlu se odcepi grebenska pot proti partizanskemu vrhu Kopa (1024 m), kamor je SPT Davovec postavil vpisno skrinjico in leta 2016 medeninasto ploščo z naslednjim napisom:

&lt;blockquote&gt;
Na ta vrh je 13. 8. 1942 po naporni in deževni noči iz Udin boršta čez reko Kokro in Možjanco v zgodnjem jutru prispela druga grupa odredov, dotlej največja partizanska enota, imenovana tudi prva slovenska brigada. Po nekajurnem počitku so v nevihtnem dopoldnevu nadaljevali pot proti Brezovici nad Davovcem in padli v zasedo okupatorjev, ki so jih privedli domači izdajalci. Padlo je 16 borcev, enota pa se je razbila na dva dela in šele naslednji dan sestradana in premočena prispela na planino Jezerca, kjer naj bi dobila zvezo z domačo partizansko enoto Krvavško četo. Drugo grupo odredov je vodil komandant Franc Rozman Stane in politični komisar Dušan Kveder Tomaž.&lt;/blockquote&gt;

Osrednje mesto davovškega spominskega parka je ob spomeniku 25 padlim partizanom 2. grupe odredov (na spomeniku je zastarel podatek, da je bilo padlih 31), ki so preminili med pohodom enote iz Dolenjske proti Štajerski med 12. in 24. avgustom 1942. Spomenik stoji tik pod linijo stare žičnice na Krvavec, postavila pa ga je ZB Cerklje 2. oktobra 1960. Leta 2011 ga je temeljito obnovila neformalna skupina prijateljev SPT Davovec. 

Dobrih 150 višinskih metrov nad Davovcem je grobišče Brezovica z marmornatim blokom v obliki zvezde. Na njem so imena sedmih borcev te enote in Krvavške čete ter troje neznanih borcev, padlih 13. avgusta 1942 v zasedo okupatorja in domačih izdajalcev. Trupla so pokopali domačini s Štefanje Gore v skupno grobišče, od koder so po vojni vsaj troje trupel prekopali v družinske grobove v dolini.

Na Krvavcu, do koder je bilo po planinski poti iz doline kaki dve uri hoje, stojijo še tri obeležja: spomenik na planini Jezerca (1430 m), relief na Kriški planini (1500 m) in spominska plošča 2. grupi odredov na planinskem domu (1680 m), odkrita leta 1952. 

Na bronastem reliefu kiparja Borisa Kalina, pričvrščenem na skalo na Kriški planini, partizan rešuje ranjenega tovariša, pri tem mu pomagata kmet in kmetica. Relief je postavilo Planinsko društvo Kranj leta 1951. Na Jezercih je cerkljanska ZB leta 1980 postavila še en spomenik 16 padlim na Brezovici, najbrž zato ker je bil spomenik na Brezovici preveč stran od oči. Posvetili so ga še osmim borcem, ki so padli v okolici en teden po zasedi 13. avgusta. Spomenik je oblikoval arhitekt Vlasto Kopač. To so bila leta, ko so partizanska obeležja še vpisovali v nacionalni register nepremične dediščine, danes bi zastonj trkali na njegova vrata. Prebrati je celo mogoče domobranske pozive, naj RKD prečeše svojo bazo in iz nje partizanske spomenike pobriše, češ da niso nacionalno pomembni niti nimajo umetniške vrednosti. Njihov naslednji predlog bo najbrž, da se v šolske učbenike napiše, da je bila partizanska vojska zločinska in da so se pravi domoljubi borili na Hitlerjevi strani. Táko dojemanje partizanstva ne vodi Slovence nikamor drugam kot na vzhodna bojišča, v umiranje za interese vstajajočega Četrtega rajha. 

'''Miran Hladnik'''

Slike
 
*Markacija v Spominskem parku tovarištva Davovec. Foto M. Hladnik
*SPT Davovec. Foto M. Hladnik
*SPT Davovec. Foto Ivan Krivec
*Plošča na ostankih kmetije Davovec. Foto Ivan Krivec
*Grobišče Brezovica nad Davovcem. Foto Ivan Krivec
*Plošča na partizanskem vrhu Kopa. Foto Ivan Krivec
*Ivan Krivec obnavlja napis na spomeniku
*Relief na Kriški planini. Foto M. Hladnik
*Relief na Kriški planini. Foto M. Hladnik
*Spomenik na planini Jezerca. Foto M. Hladnik

===Med Kropo in Vodiško planino===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (40) maj 2025

Na vzhodnem robu planote Jelovice stoji na višini 1118 m Partizanski dom na Vodiški planini. Ker je odprt skozi celo leto, je priljubljen planinski cilj, čeprav gre nekaterim današnjim domobrancem njegovo ime v nos. Iz Krope je po strmi poti do njega kakšna ura hoje, po položnejših poteh pa nekaj več. Zgradili so ga leta 1961 pod vodstvom prvoborca [[:w:Ivan Bertoncelj|Ivana Bertonclja &amp;ndash; Johana]], zato ploščo na pročelju, ki priča o izgradnji, štejemo kar med partizanska obeležja. Na severnem zidu doma je skrit partizanski mozaik Iveta Šubica, v notranjščini pa je muzejska soba, ki že predolgo čaka prenove. Na vzhodnem vogalu stavbe je zemljevid s 24 označenimi spomeniki v okolici in obhodnicami, ki jih povezujejo. 

Partizanski dom stoji na mestu, kjer je pred vojno stala planšarska koča, med obema vojnama shajališče gorenjskih komunistov. Slab kilometer zračne črte proti severu, na strmem pobočju Plazov, je bila 15. maja 1936 prva partijska konferenca jeseniškega okrožja. Dvajsetega julija 1941 so v neposredni bližini Vodic, pod Malim Gregorjevcem, sprejeli sklep o začetku vstaje na Gorenjskem, 29. julija 1941 je bila na Gradišču severno od doma ustanovljena Jelovška četa, na Pogrošarjevi planini južno od njega pa je bil 5. avgusta 1941 ustanovljen Cankarjev bataljon; na vseh teh mestih so spomeniki. Na 5. avgusta, ko je radovljiški občinski praznik, je pred domom proslava. Med vojno je bila Jelovica z Vodiško planino pomembno partizansko območje. Prvo leto jeloviškega partizanstva je povezano z začetnikom vstaje, narodnim herojem [[:w:Stane Žagar|Stanetom Žagarjem]]; pred šolo v Lipnici, ki se imenuje po njem, stoji njegov doprsni kip, obletnica dneva njegove smrti 27. marca 1942 pa je dan šole. Vsake toliko časa občudovalci okupatorja in narodnih izdajalcev z bizarnimi utemeljitvami predlagajo preimenovanje šole, doslej neuspešno.   

Na začetku poti na Vodiško planino pri Slovenski peči, v zatrepu kroparskega kotla, stoji ob spomeniku trem padlim partizanom in kurirjem informacijska tabla z okoliškimi spomeniki, enaka oni na planinskem domu. Tabli smo napravili za mali denar: načrt zanju je nastal na domačem računalniku zastonj, natis na aluminijasto ploščo je bil poceni, za drobiž smo kupili stebre za nosilno konstrukcijo in dve kovinski sidri, montaža in betoniranje sta bila spet udarniške narave. Največ časa in živcev je vzelo pridobivanje dovoljenj za postavitev: KS, občina, ZVKD, komunala, Ministrstvo za okolje in prostor, cestno podjetje, elektro; pri reklamnih panojih tolikšnih birokratskih ovir ni. Obhodnico sem vrisal na spletni zemljevid, da spomenike najde tudi kdo, ki teh krajev ne pozna.  

Najbolj nenavadno in najbolj skrito od vseh 24 obeležij je posvečeno Blažu Ažmanu, padlemu blizu Mošenjske planine leta 1942. Okrogla lita plošča premera kakih 25 cm v obliki grba je vzidana v skalo na strmem brezpotnem pobočju nad Slovensko pečjo. Na mestu partizanske tehnike Meta, ki se je nahajala v dveh rudniških jamah nad Jamnikom, stoji informacijska tabla, dostop v jamo je po lestvi. Prostor vzdržuje in na njem prireja proslave prizadevna ZB Besnica-Podblica. 

Na ovinku, od koder izletnik krene proti cerkvi sv. Primoža in Felicijana na Jamniku, ki ga reklamirajo kot balkon Gorenjske, stoji spomenik v obliki prelomljenega stebra, posvečen narodnemu heroju [[:w:Lojze Kebe|Lojzetu Kebetu &amp;ndash; Štefanu]]. Pred slikovito cerkvico, ki jo množično obiskujejo fotografi od povsod po svetu, stoji spomenik padlim domačinom (&quot;Kot žrtve ste padli v borbi za nas, večna zahvala vam bodi!&quot;) v obliki znamenja. Da, s križem na strehi. Za osrednji spomenik NOB v Kropi je verze napisal Matej Bor. V Kovaškem muzeju je bila svojčas zbirka NOB (nenazadnje je med vojno padlo 50 kroparskih kovačev). Na vztrajno prigovarjanje članov ZB jo bodo zdaj prenovili. 

Nad drugo serpentino jamniške ceste stoji spomenik Dušanu Pogačniku s Srednje Dobrave, ki se je pred vojno pripravljal na učiteljski poklic. Iz nedavno najdenega pisma sorodnika bi lahko sklepali, da so ga partizani nameravali poslati na šolanje v Moskvo (&quot;na vzhod&quot;). Čisto sveže in brez kakršnihkoli &quot;pričevalcev&quot; je namigovanje, da so ga ustrelili partizani sami. Neverjetno, kako pogosti so zadnje čase tovrstni farški narativi: če bi se partizani res tako zelo pobijali med sabo, bi jih do konca vojne že zmanjkalo!

Spomeniki nad Kropo so bili prvi spomeniki, vrisani leta 2013 na spletni zemljevid Geopedija, ki se počasi poslavlja. 8700 doslej popisanih obeležij bo zaživelo na novem spletišču, imenujmo ga preprosto Partizanski spomeniki na zemljevidu.

'''Miran Hladnik'''

{|
|[[File:Kamna Gorica - spomenik NOB na Kopišču.jpg|thumb|300 px|Spomenik začetka vstaje na Kopišču]]
|[[File:Ustanovitev Jelovske cete.jpg|thumb|300px|Na tem mestu je bila 29. julija 1941 ustanovljena Jelovška četa.]]
|[[File:Partizanski spomenik nad Vodiško planino.jpg|thumb|300 px|Ustanovno mesto Cankarjevega bataljona nad Vodiško planino 5. 8. 1941]]
|}
{|
|[[File:Tehnika Meta Jelovica1.jpg|thumb|300 px|Tehnika Meta nad Jamnikom. Foto M. Hladnik]]
|[[File:Tehnika Meta Jelovica2.jpg|thumb|300 px|Tehnika Meta nad Jamnikom. Foto M. Hladnik]]
|[[File:Dusan Pogacnik.jpg|thumb|300 px|Spomenik padlemu Dušanu Pogačniku nad Kropo]]
|}
{|
|[[File:Spomenik Lipnica pri Kropi.jpg|thumb|300 px|Spomenik desetim talcem, ustreljenim v Lipnici kot maščevanje za partizanski napad]]
|[[File:Stanko Podlipnik2.jpg|thumb|300px|Spomenik Stanku Podlipniku († 9. 10. 1941), prvemu padlemu partizanu Lipniške doline]]
|[[File:Partizanski dom na Vodiški planini 03.jpg|thumb|300px|Partizanski dom na Vodiški planini]]
|}

===Pisateljska obeležja===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (39) april

V veži stavbe Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici 12 v Ljubljani je bila leta 1979 vgrajena plošča pisateljem, ki so umrli na strani NOB. Na njej se nahaja 36 imen. Wikipedijski Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB iz leta 2021 poleg teh na plošči vsebuje dodatnih 17 imen pesnikov, pisateljev, dramatikov, esejistov in literarnih zgodovinarjev, umrlih v taborišču, ustreljenih med talci, padlih v boju ali kako drugače kot žrtve v narodnoosvobodilnem boju 1941–1945, skupaj 53 imen, od tega ena desetina žensk.
 
Pred dnevi mi je prišla v roke pesem učitelja in aktivista OF pri Svetem Duhu na Ostrem vrhu, Ivana Žoharja oz. Žoherja, ki so ga ustrelili partizani leta 1944 na Meljskem hribu nad Mariborom in ga vrgli v Dravo. Za nepojasnjeno Žoharjevo smrt je bil menda odgovoren pretirano gorečni aktivist Dušan Špindler, ki je bil tudi učitelj; Žoharjevi svojci sumijo, da je bil dvojni agent. Ivan Žohar je bil planinec, kolesar, glasbenik in pesnik. Njegove pesmi so se ohranile v spominski knjigi ženi, ki je umrla leta 1942. Žoharjevega imena ne najdemo v katalogu uporniškega pesništva v uredništvu Borisa Paternuja. Katalog vsebuje okrog 12.000 pesmi 2437 avtorjev, ki pričajo o času hude nacionalne in človeške stiske. Prav verjetno je med pesniki še nekaj takih, ki vojne niso preživeli, njihovih imen pa zato, ker so pesmi ostale v rokopisu, ni ne na pisateljski spominski plošči ne na seznamu na Wikipediji. Ko bo katalog digitaliziran, bomo seznam pesnikov žrtev fašizma dopolnili z njihovimi imeni.

Žoharjevi je podobna usoda partizanov Janeza Tominca in [[:w:Tone Čokan|Toneta Čokana]]. Čokanovi potomci iz zamere do partizanov niso dovolili, da bi na spomenik NOB v Mozirju vklesali njegovo ime; namesto tega so na rojstno hišo pritrdili ploščo, ki namiguje na obračun v partizanskih vrstah. Trije so bili ubiti pred odhodom v partizane oz. pri poskusu prebega iz sovražne vojske; za Iva Brnčića in Maksa Sorga se ne ve, kje in kako sta bila ubita. Stanko Vuk je bil ubit od neznancev tik pred odhodom v partizane, uvrstitev med partizane je mogoče problematična še za Slavka Savinška in Antona Krošla. 

Vsaka pisateljska smrt je bila drugačna. Literarni zgodovinar Avgust Žigon je bil naključna žrtev italijanske patrulje, ljubljanski župan Ivan Hribar in pesnik Ivo Peruzzi sta napravila samomor, [[:w:Oton Vrhunec|Oton Vrhunec - Blaž Ostrovrhar]] se je ranjen sam pokončal, da ne bi padel v roke domobrancem,  v enem primeru je šlo za nesrečo z orožjem, [[:w:Josip Vandot|Josip Vandot]] je umrl v zavezniškem letalskem bombardiranju na Hrvaškem. 

V taboriščih je umrlo ducat literatov, med njimi dve pesnici, Anica Černej in Katarina Haderlap. Dom Anice Černejeve v Čadramu je vpisan v Register kulturne dediščine, obeležja pa na njem ni (več). [[:w:Tone Čufar|Tone Čufar]] je bil ustreljen v Šentvidu, ko je hotel pobegniti s transporta iz taborišča Gonars v zapore v Begunjah. Spominsko ploščo ima še na mestu smrti, na Jesenicah in v Mariboru pa doprsne kipe in plošče. Njegovo nevesto, aktivistko Silviro Tomasini, so Nemci pokončali le tri dni pozneje daleč stran v Kosovski Mitrovici. 

Devet pisateljev so ustrelili kot talce. Mogoče bi jim morali dodati še [[w:Hinko Smrekar|Hinka Smrekarja]], ilustratorja mnogih knjig, ki so ga ustrelili pri Gramozni jami v Ljubljani. 

Večino pisateljskih smrti so zakrivili Nemci in Italijani. [[:w:Ivan Čampa|Ivana Čampo]] so npr. Italijani po mučenju ustrelili kot aktivista OF. Šest pisateljev so pokončali domobranci, med njimi pesnico [[:w:Ana Gale|Ano Gale]] in dekana Filozofske fakultete [[:w:Franc Šturm|Franca Šturma]], ki so ga zagrebli neznano kje. 

Ducat pisateljev je padlo v boju, trije so po smrti prejeli naziv narodnega heroja: [[:w:Karel Destovnik – Kajuh|Karel Destovnik - Kajuh]], [[:w:Jože Kerenčič|Jože Kerenčič]] in [[:w:Jože Moškrič|Jože Moškrič]].

Sovražniki partizanstva tudi ob smrtih pisateljev razširjajo lažne govorice. Ob Miranu Jarcu kljub vrsti natančnih pričevanj namigujejo, da so ga partizanski tovariši v italijanski ofenzivi pustili na cedilu. Najbolj fantastična je teorija, da so zavezniški piloti po partizanskih navodilih namerno naciljali bombo na Josipa Vandota! Celo za Kajuha brez česar koli oprijemljivega farški narativ natolcuje, da »ni bil tako pozitiven, kot se o njem piše«. Bedno. 

Iz pregleda literarne scene med drugo svetovno vojno izhajata dve očitni spoznanji: 1. da med vojno slovenske pesniške muze niso spale, kakor prepričuje latinski pregovor ''Inter arma silent musae'', ampak da je bilo pesnjenje množično in je tolažilo in opogumljalo ljudi v težkih trenutkih, in 2. da je število pesnikov na strani NOB daleč presegalo število tistih dvajset na domobranski strani, za katere se je uveljavil politični izraz »zamolčana literatura«.

'''Miran Hladnik'''

*Miran Hladnik: Skrivnost kabineta 209 b. ''Jezik in slovstvo'' 66/4 (2021), 39–53.
*Marijan F. Kranjc v spisu [https://freeweb.t-2.net/Vojastvo/dok/Prlekija_1941-1945.pdf Prlekija v uporu proti nemški okupaciji 1941–1945] piše o Špindlerjevi pretirani gorečnosti. 

Fotografije:

*Plošča pisateljem na Tomšičevi ulici 12 v Ljubljani   
*Ana Gale   

{|	
|[[File:Oton Vrhunec.jpg|thumb|200 px|Oton Vrhunec]]
|[[File:Pesmi padlim borcem, 1944.jpg|thumb|Oton Vrhunec: Pesmi padlim borcem, 1944]]
|[[File:Vrhunecsmrt.jpg|thumb|400 px|Smrt Ota Vrhunca na nemškem plakatu]]	
|[[File:Tone Čufar, spominska plošča v Ljubljani.jpg|thumb|400px|Tone Čufar, Šentvid. Foto M. Hladnik]]
|}
{|
|[[File:Tone Čufar 1930s.jpg|thumb|200 px|Tone Čufar]]
|[[File:Kajuhova spominska soba, Šentvid pri Zavodnju.jpg|thumb|400 px|Kajuhova spominska soba, Šentvid pri Zavodnju. Foto M. Hladnik]]
|[[File:Rojstna hiša Mirana Jarca v Črnomlju.jpg|thumb|300 px|Rojstna hiša Mirana Jarca v Črnomlju. Foto M. Hladnik]]
|[[File:Miran Jarc 1930s.jpg|thumb|200 px|Miran Jarc]]
|}

===Begunjski spomeniki===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (38) marec

{|
|[[File:Begunje, graveyard of hostages.jpg|thumb|400 px|Grobišče talcev v Begunjah]]
|[[File:Grobisce Draga1.jpg|thumb|400 px|Grobišče talcev v Dragi. Foto M. Hladnik]]
|[[File:Bekanntmachung Obvestilo o ustrelitvi, Gestapovski zapor Begunje 07.jpg|thumb|400 px|Obvestilo o ustrelitvi, Muzej talcev v Begunjah. Foto M. Hladnik]]
|}

Popotnik, ki ga zanimajo spomeniki, si s splošnimi zemljevidi ne more prav dosti pomagati, saj so na zemljevide vrisani le redki, običajno tisti večji. Na zemljevidih slovenske geodetske uprave (GURS) so obeležja označena z ikono piramide, na zemljevidih OpenStreetMap (OSM), ki so osnova številnim spletnim in mobilnim aplikacijam, pa ob povečavi zagledamo ikone spominske plošče [[File:Openstreetmap Carto memorial.svg|frameless|x20px]] ali spomenika [[File:Openstreetmap Carto monument.svg|frameless|x20px]]. Svoje oznake imajo še obeliski [[File:Openstreetmap Carto obelisk.svg|frameless|x20px]], kipi [[File:Openstreetmap Carto statue.svg|frameless|x20px]] in doprsni kipi [[File:Openstreetmap Carto bust.svg|frameless|x20px]] ter skulpture [[File:Openstreetmap Carto artwork.svg|frameless|x20px]], spominski kamni [[File:Openstreetmap Carto stone.svg|frameless|x20px]], informacijske table [[File:Openstreetmap Carto board.svg|frameless|x20px]] in muzeji [[File:Openstreetmap Carto Museum.svg|frameless|x20px]]. Označujejo lahko tudi najmanjša obeležja, kot so spotikavci velikosti 10 x 10 cm v tlaku, ampak kaj ko se slovenski prostovoljci, ki opremljajo te zemljevide s spomeniki in drugimi geografskimi oznakami, spomenikov še niso sistematično lotili, in imamo zato označene le nekatere. Precej boljša je situacija v slovenski okolici Trsta in Gorice; tam so zavzeti posamezniki vrisali na OSM večino obeležij, italijanskih in slovenskih, kulturnih in vojnih, iz druge in prve svetovne vojne. Lahko so nam za zgled.

Z vrisovanjem spomenikov se trudijo lokalni turistični delavci ob pripravi informacijskih tabel in turističnih brošur, vendar turistu, ki bi si rad ogledal partizanske spomenike, tudi te niso v veliko pomoč, saj se partizanskemu delu domače zgodovine turistični uradi vse preradi sramežljivo izognejo, kjer pa partizanska obeležja vendarle označijo, jih lokalni domobranski jastrebi z žepnim nožičkom spraskajo s panoja. 

Sestavljavcem turističnih predstavitev se po zgledu zavodov za varstvo kulturne dediščine zdi, da bodo ljudi najbolj zanimale sakralne vsebine (cerkve, kapelice, znamenja), ljudska stavbna dediščina (stare kmetije, kozolci, kašče) in gradovi, in zato polnijo prospekte s podatki o freskah, zvonovih in oltarjih. Iz Begunj je znamenita cerkvena osebnost škof Anton Bonaventura Jeglič, ki se je proslavil z zloglasnim požigom Cankarjeve pesniške zbirke Erotika leta 1899 in z rohnenjem proti brezbožnemu komunizmu – sredi kraja so mu postavili doprsni kip. Domačini se lahko pohvalijo z dvema grajskima kompleksoma, gradom Kamen na ustju doline Drage in Kacenštajnom v središču; v sosednji vasi stoji še dvorec Drnča (Dermistschhoff oz. Lamberg). 

Ne nergajmo preveč: Begunjci omenjajo tudi objekte in spomenike iz časa druge svetovne vojne: gestapovske zapore in grobišča talcev. Če izvzamemo umobolnico v Kacenštajnu, zaradi katere je ime kraja med ljudmi sinonim za norišnico, so Begunje najbolj poznane po tovarni smuči Elan, zlasti pa po ansamblu Avsenik, ki ima v kraju svoj muzej. Iz wikipedijskega članka o Avsenikovi pesmi Tam kjer murke cveto, ki opeva »dolino zeleno, s krvjo prepojeno predrago«, izvemo, da edino te pesmi Slavko Avsenik ni pustil prevesti v nemščino. Pa bi jo moral, da bi Nemce spominjala, kako so njihovi predniki streljali slovenske talce v Dragi. Židi na primer take priložnosti že ne bi izpustili.

Pred leti je geslo o Begunjah v angleški Wikipediji izpostavljalo množična grobišča, vendar, pozor!, ne grobov talcev, ampak grobišča tri tedne po uradnem koncu vojne (29. maja 1945) maščevalno pobitih nemških zaporniških paznikov v Dragi in okrog 20 vlasovcev, to je zajetih Rusov v nemških uniformah pri smučišču Krpin.

Maščevalni poboj nemških stražarjev je seveda obžalovanja vredno dejanje, posebej zato, ker so bili med pobitimi tudi antifašisti (ekonom Pertsch, ki je družino Franceta Kidriča rešil taborišča, in orožnik Litzenbauer), ki so partizanom Kokrškega odreda pomagali osvoboditi jetnike, in spričo dejstva, da se je eden od glavnih zločincev, gestapovec Klemens Druschke uspel izogniti kazni. Narobe je tudi, da ni dokumentov o njihovem zaslišanju; komisar Kokrškega odreda Andrej Bohinc je moral zato, ker je poizvedoval po njih, za več let na Goli otok. Znano ni število usmrčenih ne njihova imena ne kdo jih je ukazal likvidirati potem, ko jim je bil obljubljen prost odhod. Bili so kruti in zmedeni časi, neprimerno jih je presojati po mirnodobnih kriterijih in brez upoštevanja trpljenja, krivic in smrti, ki jih je okupator skozi štiri leta povzročal v Begunjah.

Da so Begunje z Drago kraj, kjer so Nemci pobili 849 talcev, in da so več kot 5000 zapornikov poslali v nemška koncentracijska taborišča, od koder se marsikdo ni vrnil, vse to sem v angleški članek dopisal sam, da ne bi ostal vtis, kakor da so Begunje kraj, kjer je zločinska partizanska vojska brez sodbe in razloga pobijala nedolžne Nemce. Razširjevalci takega vtisa so pogosto potomci slovenskih kolaborantov in izdajalcev, ki so po drugi svetovni vojni pobegnili na zahod. In seveda RKC. V dokaz sem dodal seznam begunjskih partizanskih spomenikov. Snel sem ga z Geopedije, kamor smo partizanski spomeničarji vrisali in vpisali dvajset begunjskih partizanskih obeležij (med njimi je šest posvečenih talcem), kar je precej za en kraj. Ker se Geopedija poslavlja, bo vpise treba preseliti na drug zemljevid. 

Med begunjskimi obeležji je tudi Muzej talcev, za katerega si Vlasta Felc prizadeva, da bi vanj vrnili predmete in fotografije iz strašnih vojnih časov, da ne bi bil videti tako zelo prazen. Lani se mu je zgodil kričeč primer potlačenja partizanstva: Radovljiški muzeji so v predstavitveni brošuri našteli vse svoje podružnične muzeje, le na Muzej talcev v Begunjah so pozabili!

S partizanskimi zbirkami je v muzejih križ. Nekoč je imel vsak lokalni muzej vsaj sobo, posvečeno NOB, po osamosvojitvi pa so jih sramežljivo ukinjali, umikali eksponate v klet in partizanske vsebine nadomeščali s prvo svetovno vojno ali čim drugim. Čim manj o partizanih, da ne bi vznemirili tistih od antikomunistične histerije razbolelih rojakov, ki konca druge svetovne vojne nočejo razumeti tako, kot so ga navdušeno, vzneseno in opojeno doživeli naši starši in stari starši in kot ga dojema in razume cel svet: to je kot osvoboditev od okupatorja in kot zmago nad nacizmom in fašizmom.

Lani je vodna ujma razdejala begunjsko grobišče. Množica prostovoljcev in javne službe so ga vzorno obnovile. Tako se vzdržuje večina od 8700 partizanskih obeležij po domovini. Kaj pa je še treba postoriti? Postaviti jih je treba na zemljevid in v turistične brošure, govoriti in pisati je treba o ljudeh in dogodkih, ki jih spomeniki obeležujejo. Mogoče bo potem tudi učiteljem v šoli lažje kako uro posvetiti partizanstvu in NOB. Za vajo sem na OpenStreetMap vnesel grobišče talcev in Muzej talcev v Begunjah. Je prav enostavno, kdor se znajde na fejsbuku, bi znal na spletni zemljevid vnesti tudi krajevna obeležja. Kulturnozgodovinsko ozaveščene skupnosti po svetu to pridno počno. Dajmo jih še mi!

'''Miran Hladnik'''

Slike:

*Begunjski partizanski spomeniki na Geopediji, ki se poslavlja
*Napisi na stenah zaporniških celic v begunjskih zaporih. Kolaž M. Kermavnar

===Štajerski bermudski trikotniki===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (37) februar

V novembrski številki Svobodne besede je bil objavljen prispevek o odnosu Slovenske vojske do partizanskih spomenikov. Ob podatkih, koliko obeležij na področju vojašnic je izginilo, sem bil neprijetno presenečen, obenem pa se je potrdila slutnja, da naša vojska ne stoji več tako odločno na okopih, ki sta jih med drugo svetovno vojno branili zavezniška in naša partizanska vojska.

Povod za tale prispevek je letošnja proslava Vranov let, ki so jo izvedle Podravske organizacije ZB za vrednote NOB, naslednice protihitlerjevske koalicije. Partizansko rešitev zavezniških vojakov iz nemškega zapora v Mariboru spoštujejo vse države, ki so se borile proti nacifašizmu, zato so se osemdesetletnice pohoda udeležili tudi njihovi predstavniki.

Zapletlo se je pri protokolu, ki določa zastave zavezniških sil in je sestavni del vsake proslave. Visok predstavnik SV je namreč provokativno vprašal vodjo proslave: »Ali imate soglasje za nošenje zastave z rdečo zvezdo?« Simboli zaveznic, krvni davek in končni cilj – pokončanje nacifašizma – so jasni, zato preseneča lahkotno poigravanje SV s scenarijem proslave, s simboli in ne nazadnje z vlogo SV v Republiki Sloveniji. Prav je zapisal moj sodelavec: »Na živce jim gre partizanstvo v celoti,« zato taka neustavljiva gorečnost nekaterih vojaških poveljnikov in ministrov. Jaz pa dodajam: Nič čudnega, saj je del vodstva SV po razmišljanju na las podoben ljubljenemu vodji JJ, ki naravnost sovraži partizanstvo in njegov boj za obstanek slovenstva.

Roko na srce, pogosto smo borci za vrednote NOB sami krivi, da prihajajo v naše vrste tudi ljudje, ki slabo opravljajo delo, ki smo jim ga zaupali. Nekaterim je ZB deveta briga, na položajih so pa zato, ker nekdo mora opravljati to »nevšečno delo« in so se oni pač »žrtvovali« zanj. 

'''Mariborski trikotnik'''

Pri popisovanju obeležij NOB smo v centru Maribora naleteli na kup obeležij, za katera ne vemo, kje se nahajajo oziroma kako so končala. Po skoraj letu dni poizvedovanj smo zopet na začetku. Izginilo je ducat spomenikov: Borisu Kraigherju, Slavi Klavora, padlim dijakom pravne fakultete, padlim delavcem MTT, stavki tekstilnih delavcev, okrožni partijski tehniki, Titovi zaporski celici, padlim šoferjem, doprsni kip Josipa Broza – Tita, spominska plošča Anici in Štefanu Bukšku, padlim delavcem Metalne in padlim s Tezna. 

Glede na trditev, da je večina teh obeležij evidentirana in dokumentirana, še enkrat prosim mariborske kolege za pomoč, manjka namreč podatek, kje se nahajajo, da zaključimo njihov vpis v zbirko na zemljevidu. 
 
Slika 1: Mariborska partizanska obeležja na Geopediji. Rdeče zvezdice označujejo obstoječa, zelene pa premaknjena, oziroma odstranjena obeležja.


'''Kozjaški trikotnik'''

Na odseku poti XIV. divizije od gradu Lindek do Jurka je od postavitve do danes izginilo šest obeležij, sedmemu, Tomšičevi brigadi na gradu Lindek, pa grozi, da bo skupaj z razvalinami gradu zgrmelo v dolino. Pred dvema letoma smo imeli v Celju sestanek na to temo, vendar se zadeva ni premaknila niti za ped.

Izginila so naslednja obeležja: preboju divizije pri Senegaškem mlinu, trem padlim borcem Tomšičeve brigade na Basališču, borbam XIV. divizije za posest Paškega Kozjaka pri Svetem Joštu, padlima borcema XIV. divizije ob cesti proti Strgarju, padlima partizanoma XIV. divizije ob planinskem domu, padlemu borcu XIV. divizije pri kmetiji Jurk. 

Slika 2: Odstranjeni spomenik pri Senegaškem mlinu. Foto Zdovc

'''Zaplaninski trikotnik'''

Na 248. strani knjige Ivana Vidalija ''Kamniško-zasavski odred'' je zapis o razbitju 1. bataljona na Zaplanini in tragičnem padcu enaintridesetih borcev, skupaj s poveljnikom Francem Bratunom – Jelenom. Podoben zapis o tej tragediji je tudi v delu Rada Zakonjška – Cankarja ''Velika preizkušnja'' (491). Nepojmljivo je, da tem junakom na mestu tragedije ni bilo postavljeno vsaj drobno obeležje. Beli se zavzemajo za vsakega domobranca, mi pa pozabimo kar na cel bataljon partizanskih borcev.
S spomeničarjem Tonetom Gržino sva iskala mesto njihovega pokopa. Pokazal nama ga je domačin. Padli borci so bili verjetno prekopani na drugo lokacijo (morda v grobnico na Gorici nad Vranskim), vendar je čudno, da tam na spomeniku niso omenjeni niti z besedo.
 
Slika 3: Mesto pokopa 1. bataljona KZO. Foto Stane Gradišnik

Čas neusmiljeno drobi v prah spomine na leta, ko je slovensko ljudstvo položilo prve temeljne kamne slovenske države. Ti kamni so tudi pomniki partizanskega boja, ki vse prepogosto izginjajo v »črnih luknjah«, ki jih pridno širijo zanikovalci vrednot NOB in znanilci zloveščega novega reda.

'''Stane Gradišnik'''

===Brežiški pohod===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (36) januar

Iz zgodovine NOB poznamo kar nekaj pohodov partizanskih enot, ki so trajno zapisani v spominu: igmanski marš, pohod Štirinajste divizije na Štajersko, vranov let in eden prvih – brežiški pohod.

Nemški okupator je 20. oktobra 1941 objavil odlok o izselitvi celotnega slovenskega prebivalstva v Posavju in Posotelju. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je zato na to območje poslalo vse razpoložljive enote.

Štajerski bataljon je po napadu na Šoštanj in hudem boju na Čreti prispel k Brinarju v Griže. Po izdatni večerji je komandant Stane 50 svojim borcem razložil namen pohoda na Kozjansko. Tako so Pohorci, Savinjčani in revirci še isti večer odšli na 150 km dolgo pot, polno bridkih izkušenj in nečloveških naporov.

Ivo Polančič – Ubo, kurir Štajerskega bataljona, je bil poslan proti Celju. Ko je stopil v slaščičarno Rugo, so v lokal vdrli gestapovci in ga prijeli. Ubo se je iztrgal agentom in zbežal po ulici. Med begom ga je pokosil rafal brzostrelke. Ta mladi mariborski skojevec je bil prva žrtev brežiškega pohoda.

Borci Štajerskega bataljona so hodili po desnem bregu Savinje, prišli čez petrovški most na levi breg, zavili nad Levcem proti Joštovemu mlinu ter za Golovcem prečkali glavno cesto Celje–Maribor, zatem so se mimo Ljubečne podali do Bovš, kjer so se utaborili pri kmetu Dobrotinšku.

Družino Dobrotinšek z Dobrotina nad Vojnikom je med nemško okupacijo doletela nadvse tragična usoda, saj je življenje izgubilo kar šest njenih članov, vojno sta preživeli samo dve sestri. Čeprav svojih življenj niso žrtvovali za kak komunizem, marveč za svobodo slovenskega naroda, so po slovenski osamosvojitvi Osnovno šolo bratov Dobrotinškov v Vojniku preimenovali v OŠ Vojnik. Prav bi bilo, da bi občina Vojnik šoli vrnila prejšnje ime.

Naslednjo noč je domačin Anton Vengust odpeljal bataljon preko Bovš do Dobja (Marija Dobje) pri Dramljah, od tam naprej pa Ludvik Mastnak prek Dramelj na Razbor. Ko so se borci okrog petih zjutraj ustavili pri samotni domačiji Franca Škerlja, so polegli in zaspali ter si hkrati posušili premočeno obleko. Do poldneva je nametlo pol metra snega. Med pripravami za odhod je nekje za Dramljami že začelo pokati … Zaradi izdaje je skoraj vsa Škerljeva družina končala na gestapovskem strelišču v Mariboru. 

Vasica Sv. Helena v Javorju čepi na visokem hribu nad slivniško dolino. Tu se je našel izdajalec in šel Nemcem naznanit prihod bataljona. Po kolovozih in po celem snegu so lezle proti bataljonu ženske s koši, za njimi pa moški v civilu – preoblečeni gestapovci. Umik, toda kam? Pred njimi je bila čistina, edino tam ni bilo Nemcev. Komandant Stane je dal povelje za umik in bataljon se je pognal po čistini. Bežeče so spremljali rafali.

Prvi je padel Angel Besednjak – Don, za njim Peter Šprajc – Jur, pa Lojze Juvan – Jovo in nazadnje še Vinko Čebin – Stevo. Padle partizane so Nemci odpeljali v Slivnico in jih pometali v Graselijev hlev.

Bataljon je bil po umiku brez orientacije. K sreči je imel komandant Stane s seboj mali kompas. Zakrit pod odejo je ob svetlobi baterije našel pravo smer. Pot jih je peljala prek Vetrnika nad Kozjem na Bohor, do gozdarske koče Federmaus.

Javk ni bilo več, bile so izdane, zato je komandant Stane krenil z bataljonom nazaj v Savinjsko dolino. Kmetje v Golobinjeku, malem naselju pod Planino, so bili veseli prihoda partizanov. Postregli so jim z vsem, kar so premogli, in borci so se počutili pri njih kot doma. Blizu Šmidovega mlina na Marofu se je bataljon spustil v ozko globel do močno naraslega potoka Gračnice. Takrat se je mitraljezcu Gustlu Greifu – Blisku in Mihi Pintarju – Toledu udrl sneg pod nogami. Greifa je pokosil rafal, bataljon pa je izgubil strojnico.

Strojnico je nosil Blisk vse iz Hajdine, kjer so jo izkopali, prek Pohorja do napada na Šoštanj, v bojih na Čreti in pri Sv. Heleni, vse do Jurkloštra. Na Hajdini je postavljen pomnik, ki pripoveduje o tem, kako so se oboroževali partizani.

Borci Štajerskega bataljona so na več kot 150 km dolgem pohodu v izredno neugodnih vremenskih razmerah pokazali vzdržljivost, ki je bila na meji človeške zmogljivosti. Odkar so odšli iz Savinjske doline, so bili deset dni neprestano na nogah. Skoraj mesec dni se ni nihče preoblekel in sezul čevljev. Noge so imeli otrple od mokrote in ozeblin. Bili so tako lačni, da so jedli vse, kar so našli užitnega, koruzo, zmrznjeno repo, zeljne kocene … Štajerski partizani so na Kozjanskem kljubovali desetkratni in tudi dvajsetkratni nemški premoči, njihov pohod je bil junaško dejanje, podobno kot čez dobri dve leti kalvarija Štirinajste divizije na Kozjanskem.

Štajerski bataljon se je preko partizanskega železniškega prehoda in Stanetovega mostu pri Šmarjeti, ki ga je pred leti odnesla povodenj, ter preko Gozdnika vračal na svoj izhodiščni položaj k Brinarju v Griže, kjer se je čez zimo razšel. 

Komandant Franc Rozman – Stane je odšel od Brinarja med zadnjimi, v noči med 8. in 9. novembrom 1941 je šel poročat glavnemu poveljstvu v Ljubljani. Na Štajersko se je vrnil naslednje leto z II. grupo odredov. Bojna enota se je ob ustanovitvi imenovala Prva štajerska brigada. To je bila prva brigada na slovenskih tleh in tretja v Jugoslaviji.

'''Slike'''

*Spomenik pri Brinarju v Grižah zaznamuje začetek Brežiškega pohoda. Foto S. Gradišnik
*Kraj smrti Iva Polančiča – Uba v Celju. Foto M. Hladnik
*Plošča pobitim Dobrotinškovim s Tomaža nad Vojnikom. Foto S. Gradišnik
*Plošča pobitim Škerljevim na Razborju nad Dramljami. Foto S. Gradišnik
*Spomenik na grobišču borcev 1. Štajerskega bataljona pri sv. Heleni v Javorju pri Šentjurju. Foto Bor Borovski
*Plošča na Gračnerjevi hiši v Golobinjeku pri Planini. Foto M. Kermavnar
*Kraj smrti Avgusta Greifa – Bliska ob Gračnici pod Mrzlim Poljem. Foto M. Hladnik
*Obeležje na mestu skritega orožja pri Hajdini. Foto S. Lepej

'''Viri'''

*Boris Čižmek – Bor. ''Bitka, kakor življenje dolga: Pričevanja o revolucionarnem in osvobodilnem boju Slovencev''. Ur. Ivan Križnar in Mira Mihevc. Ljubljana: CZ, 1978.
*France Filipič: ''Prvi pohorski partizani''. Maribor: Obzorja, 1965.
*Rado Zakonjšek: ''Štajerska 1941''. Ljubljana: Borec, 1980.
*Lojze Požun: ''Trbovlje v NOB: 1941–1942''. Trbovlje: OO ZZB NOV, 1986.
*Marjan Žnidarič: ''Četrta operativna cona: Pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju''. Ljubljana: ZZB NOB Slovenije in Svobodna misel, 2014.

'''Stane Gradišnik'''

===Nasilje že pred vojno===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (35) december

{|
|[[File:Nikola Hećimović.JPG|thumb|250 px|Nikola Hećimović]]
|[[File:Đuro Đaković (1).png|thumb|Đuro Đaković]]
|[[File:Proslava v čast 40. obletnice KPJ v Duhu na Ostrem vrhu 1959.jpg|thumb|400 px|Proslava v čast 40. obletnice KPJ v Duhu na Ostrem vrhu 1959]]
|}

V zbirki partizanskih spomenikov na Geopediji (ta trenutno vsebuje 8400 obeležij) naletimo tudi na nekatera obeležja, ki se nanašajo na čas pred drugo svetovno vojno ali tik po njej. V partizanski zbirki so se znašli, ker se navezujejo na vojni čas in so jih zato brez zadržkov obravnavali med partizanskimi. Posvečeni so bili delavskim štrajkom in komunistični partiji pred vojno, po vojni pa mladinskim delovnim akcijam in prehodu tovarn v delavsko last. Nekoč bomo ta obeležja prestavili v poseben sloj, dotlej pa naj na zemljevidu pričajo o povezanosti narodnoosvobodilnega in socialnorevolucionarnega gibanja.

Stojim pred bivšo orožniško postajo na Mariborski 45 v Selnici ob Dravi. Od tod so jugoslovanski orožniki leta 1929 odpeljali na severno državno mejo revolucionarja Đura Đakovića in Nikolo Hećimovića, kjer so ju pokončali »zaradi poskusa bega«. 42-letni Đaković je bil organizacijski sekretar Komunistične partije Jugoslavije, 28-letni Hećimović pa je bil tajnik mednarodne Rdeče pomoči.

Obeležje na stavbi je v slabem stanju, pod njim je vsajen zgodnji paradižnik. Na obeležju je plošča z obrisom njunih obrazov, ki se pojavlja kar na treh njima posvečenih obeležjih. 
 
Plošča na pročelju nekdanje orožniške postaje v Selnici ob Dravi:
&lt;poem&gt;
TU STA MED 24. IN 25. 4. 1929 POD HUDIM 
NASILJEM OROŽNIKOV PREŽIVELA
POSLEDNJO NOČ ŽIVLJENJE VODILNA
FUNKCIONARJA KPJ ĐURO ĐAKOVIČ IN
NIKOLA HEČIMOVIČ.

BORCI 3. BATALJONA POHORSKEGA ODREDA SO
9. 9. 1944 RAZOROŽILI POSADKO OKUPATORJEVE
OROŽNIŠKE POSTAJE V SELNICI.
&lt;/poem&gt;

24. aprila 1929 sta dva orožnika iz Zagreba privedla do Šelove kmetije na Velikem Boču nad Selnico (št. 35, 2353 Sv. Duh na Ostrem Vrhu) vklenjena Đakovića in Hečimovića. Tu je stanoval Karel Ledinek, ki je vzdrževal partijske zveze preko meje. Orožnika sta preiskala hišo, da bi našla ilegalno partijsko literaturo, vendar brez uspeha.
Jetnika sta odpeljala nazaj v Selnico, kjer so ju na orožniški postaji mučili. Naslednji dan so se ponovno odpravili na Šelovo kmetijo, od tam pa v Šelovo grapo v neposredni bližini državne meje, kjer naj bi pokazala zakopano literaturo. Tu sta ju orožnika ustrelila. Policija je razširila lažno novico, da sta bila ubita pri poskusu pobega čez mejo.

Slovenska obeležja revolucionarjema se nahajajo na Šelovi domačiji, na Kormonovi domačiji (Gaj nad Mariborom 23, 2354 Bresternica), kjer sta se ustavila na poti v smrt, v Šelovi grapi in v spominskem parku pri Svetem Duhu na Ostrem Vrhu. Tisto na Šelovi domačiji je skoraj razpadlo, reliefna slika je zabrisana, črke so nečitljive. Tudi spomenik v Šelovi grapi je v slabem stanju.
 
Domačini so mi povedali, da sta pred osamosvojitvijo za obeležja skrbeli teritorialna obramba in JLA. Po novem bi morale bdeti nad njimi krajevne skupnosti oz. občine, ki pa ponekod tega ne počnejo.  

Časopisi so se razpisali o smrti dveh revolucionarjev na meji, v domačih so objavili uradno policijsko poročilo, v tujih pa so govorili o naklepnem uboju in ogorčeno obsojali šestojanuarsko diktaturo. Zločin je organiziral šef zagrebške policije Janko Bedeković. 28. aprila je avstrijska komisija ugotovila, da sta bila ubita na avstrijski strani meje in potem trupli premeščeni vsako na drug kraj ob potoku na jugoslovanski strani. Mlako krvi na mestu smrti sta orožnika prekrila s suhim listjem. 8. maja so pri obdukciji ugotovili, da sta bila ustreljena od blizu in pred smrtjo mučena.
 
Ubita jugoslovanska revolucionarja so pokopali pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Leta 1949 so posmrtne ostanke Đura Đakovića prenesli v grobnico na Kalemegdanu v Beogradu, posmrtne ostanke Nikole Hećimovića pa v Zagreb.

*Slika: Slabo ohranjena plošča na Šelovi domačiji, Veliki Boč 35
*Slika: Pri Kormonovih se je na poti v smrt 24. 4. 1929 ustavil korak vodilnih funkcionarjev KPJ, Đura Đakovića in Nikole Hećimovića.  Tu je bila tudi postojanka NOB. 
*Slika: Spomenik Đakoviću in Hećimoviću v Šelovi grapi je v slabem stanju.
*Slika: Spominski park pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu

Viri:

*Smrt komunističnih kurirjev na meji pojasnjena. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0YXB18J1 ''Jutro'' 30. aprila 1929,] str. 6.
*[[:w:sr:Ђуро Ђаковић|Đuro Đaković]]. Wikipedija.
*[[:w:sr:Никола Хећимовић|Nikola Hećimović]]. Wikipedija.

'''Stane Gradišnik'''

=== Partizanski spomeniki v vojašnicah ===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (34) november

Zdaj ko je na Geopediji vrisanih že več kot 8500 partizanskih obeležij in si spomeničarji upamo predvidevati, da se počasi bližamo celoti, si lahko privoščimo kako drobno analizo in statistiko. V sodelovanju z MORS-om smo Daniel Divjak, Miloš Kermavnar in podpisani pregledali obeležja po slovenskih vojašnicah. Izkusili smo, da do njih ni mogoče kar tako, ponekod vstop v vojašnico sploh ni bil mogoč in so posnetke spomenikov na našo prošnjo poslali sami. Druga izkušnja zadeva preimenovanje vojašnic po letu 1991. Pred tem so nosile ime tega ali onega partizanskega heroja, po preimenovalni ihti pa se imenujejo po tem ali onem osamosvojitelju. Kipom herojev, po katerih so se vojašnice imenovale in so stali kje znotraj ograje, so našli kako drugo mesto ali pa so preprosto izginili. Veliko vojašnic danes ni več, propadle so tudi nekdanje karavle ob meji, ali pa so spremenile namembnost. 

Če smo prav prešteli, je bilo nekoč v vojašnicah 40 partizanskih obeležij. Danes jih je le še ducat. Dvanajst vojašniških spomenikov je ostalo na mestu tudi potem, ko vojašnic tam ni bilo več, ali pa so jih premaknili na kako primernejše mesto. Šestnajst obeležij je na spomeniškem zemljevidu označenih z zeleno zvezdico, kar pomeni, da spomenika tam ni več. Večinoma so to spomeniki s terena, kjer vojašnic ni več, štirje pa so bili odstranjeni iz delujočih vojašnic. 

V celotni zbirki slovenskih partizanskih spomenikov je zelenih zvezdic za odstranjene ali premaknjene spomenike 526 ali 6 %. V vojašnicah je delež odstranitev nesorazmerno večji, kar 40 %! Kot da bi se Slovenska vojska želela znebiti nevšečne partizanske dediščine. Kot da nima s partizani nič. Alergija na partizanstvo spominja na tisto, ki jo je opaziti v gorah. Tudi tam je bilo vandaliziranje partizanskih obeležij pogostejše kot drugje (nasilno je bila poškodovana ena četrtina plošč). Oboje, gore in vojska, so simbolni nacionalni prostor, na obeh mestih so se rivalske politike prerivale za prevlado in ga poskušale uzurpirati. 

Po spletu okoliščin so se ohranili vojašniški kipi ali plošče narodnih herojev Staneta Žagarja v Kranju, Milana Majcna in Tita v Novem mestu, trije celjski kipi (Slavko Šlander, Franc Rozman – Stane, Jože Menih – Rajko Knap), Andrej Žvan – Boris na Bohinjski Beli, Titov kip in Slava Klavora v Mariboru, Franc Leskošek – Luka na Viču pri Dravogradu, Jože Gregorčič v Škofji Loki in Tonček Dežman v Radovljici.

Niso pa imeli te sreče še en Šlandrov kip v Celju, Dušan Kveder na Ptuju, Boris Kidrič v Šentvidu v Ljubljani, Ljubo Šercer v Ljubljani, Mirko Bračič v Ribnici, Franc Pasterk v karavli pri mejnem prehodu Reht in dvoje Titovih doprsnih kipov (Frančiška Smerduja in Borisa Kalina) v karavli na Ljubelju. Težko bi rekli, da so nekateri partizanski heroji šli zgodovinskim revizionistom na živce bolj kot drugi, na živce jim je šlo partizanstvo v celoti. Do odstranitev ni prišlo zaradi napak, ki bi jih očitali herojem, ampak zaradi neustavljive gorečnosti nekaterih komandirjev in ministrov.

Celopostavni bronasti kipi so težka reč in pričakovali bi, da bodo obtičali, kamor so jih postavili. Pa ravno te najraje premikajo. Dvoje kipov iz Centra za obrambno usposabljanje v Poljčah pri Begunjah (Partizanska družina Božidarja Pengova in Bombaš Vanje Radauša) so leta 2022 skupaj s tistimi z Brda pri Kranju umaknili v vojaški muzej v Pivki. Po dve leti trajajočih počitnicah v Pivki se bosta menda vrnila v Poljče. No, sicer nista od rojstva v Poljčah: eden je sem prišel izpred konjušnice na Brdu, drugi pa iz Vile Bled. Kaj si spomeničarski aktivist mislim o selitvah? Žalostno je, da se kiparskih mojstrovin otepajo, namesto da bi se pulili zanje. 

Po drugi svetovni vojni so lokalni muzeji običajno vsaj posamezno sobo posvetili NOB. Danes so NOB-razstave in NOB-zbirke v njih redke. Kako pa je v specializiranih vojaških muzejih? Čeprav je bila druga svetovna za Slovence veliko usodnejša od prve in bi brez partizanov Slovenije v današnjem obsegu ne bilo, so partizanski eksponati v Parku vojaške zgodovine v Pivki in v Vojaškem muzeju Tabor v Lokvi pri Sežani v manjšini, Vojni muzej Logatec in Vojaški muzej Slovenske vojske v mariborski kadetnici pa v svoji spletni predstavitvi druge svetovne vojne ali partizanov sploh ne omenjata. 

Če povzamem: partizanska spomeniška dediščina je v slovenski vojski po letu 1991 doživljala potlačenje in izbris, ki sta po obsegu morda primerljiva le še s preimenovanjem šol in z izključevanjem NOB iz šolske snovi. Odstranjevanje spomenikov je kulturni vandalizem, ki se ga tisti, ki so ga zagrešili, po tihem sramujejo. Svojih nespodobnih početij ne dokumentirajo in ne razglašajo, zato je sled za odstranjenimi obeležji marsikje zbledela. Javni servisi, inštitucije in organizacije, kot so Zavodi za varstvo kulturne dediščine, policija, sodstvo …, nimajo volje in moči, da bi jih raziskali (izjema so posamezni medijsko odmevni primeri, npr. tisti z Brda), zato moramo izginotja namesto njih na svojo pest evidentirati in kartirati zavzeti upokojeni prostovoljci.

'''Miran Hladnik'''

'''Slike''' 

*Vanja Radauš: Bombaš, Poljče, trenutno v Pivki, foto M. Hladnik
*»Obdelani« Tito neznanega kiparja, Maribor, foto I. Smiljanić
*Stane Žagar, Kranj, foto M. Hladnik
*Slavko Šlander, Celje, foto U. Ferlež
*Franc Rozman – Stane, Celje, foto U. Ferlež
*Jože Menih – Rajko Knap, Celje, foto U. Ferlež
*Andrej Žvan – Boris, Bohinjska Bela, foto M. Hladnik
*Pohorski partizani, Slovenska Bistrica, foto Slovenska vojska
*Tone Svetina: skulptura na Rudnem Polju, foto M. Hladnik

===Spopad na Lipniški planini===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (33) oktober

Do spopada na Lipniški planini med Nemci in Selško četo je prišlo 9. septembra 1942. V bitki in kmalu po njej je padlo 28 partizanov.

Junija 1942 je Heinrich Himmler, državni vodja SS in načelnik nemške policije, ukazal operacijo Enzian za uničenje odporniškega gibanja na Gorenjskem. 10. avgusta so začeli z ofenzivo proti nekaj sto partizanom. Najpomembnejša med nemškimi enotami je bila motorizirani 18. policijski polk gorskih lovcev z okoli 3500 možmi, izurjenimi za boj na Kavkazu, opremljen s topovi in lahkimi oklepniki. 

Selška četa je konec avgusta in v začetku septembra delovala v Železnikih, Podnartu, Kropi, Lipnici in Podlonku. V Soteski v Bohinju so požgali žago in deske za Nemčijo. 9. septembra 1942 zjutraj je okrog 60 borcev Selške čete 2. grupe odredov in štaba 1. grupe odredov pod vodstvom komandanta Jožeta Gregorčiča, ki je bil po vojni razglašen za narodnega heroja, zapustilo taborišče na Pašnem vrhu pod Ratitovcem in se pred močnimi nemškimi enotami, ki so se v drugem valu ofenzive približevale po Selški dolini, umaknilo v gozdove Jelovice. Vodil jih je Mirko Ambrožič, čelno patruljo spredaj pa komandir čete Polde Ravnihar. Na sredini kolone sta bila komandant štaba Jože Gregorčič – Gorenjc in politični komisar Lojze Kebe – Štefan, ki sta bila med organizatorji boja proti okupatorju; Gregorčič je bil španski borec in je poveljeval v dražgoški bitki. Ob desetih so se približali Lipniški planini, kjer jih je v gozdu čakala močna nemška zaseda.

Nemci so z brzostrelkami napadli zadnje partizane v koloni. Partizani so bežali proti Kravjemu potoku, v globeli so se zaradi hudega ognja obrnili in se prebijali proti Lipniški planini. Redek smrekov gozd jim ni nudil zavetja. Komandant Gregorčič je bil ranjen v stegno, mitraljezec Tone Benedičič, komandir Polde in sedemnajstletni kurir Janez Lušina – Mali iz Dražgoš so ga skrili v odvodni jarek in pokrili z dračjem in praprotjo. Nekaj partizanov se je združilo na kamnitem griču nad planino in sledilo Lušini, ki je kot pastir poznal Jelovico, v Dražgoško goro.

Najmlajša med padlimi sta bila 17-letnika šiviljska pomočnica iz Krope Frančiška Pogačnik in kranjski gimnazijec Stanislav Pesjak; Stanislav je padel po treh dneh, ko je šel s soborci iskat Gregorčiča. Študenta Sava Osredkar in Mirko Šušteršič sta umrla pri Mošenjski planini; našli so ju po mesecu dni in ju tam začasno pokopali. Padel je tudi Savov brat dvojček Radko; njun tretji brat Milan je v Ljubljani vodil ilegalni radio Kričač.

Janez Branc – Gošar s Hrušice se je pred smrtjo na Lipniški planini izognil streljanju talcev na Hrušici, graver Karel Perdih – Žar pa se je mesec prej z vratolomnim skokom v prepad rešil z morišča talcev v Mostah pri Žirovnici. Med padlimi je bil mizarski pomočnik Peter Pogačnik – Skala iz Zaloš. Padla sta še dva njegova brata: Jože kot talec v Poljanski dolini, Janez pa na planini Golobar. 

Bratoma Janku in Leopoldu Ravniharju s Križne Gore so svojci v bližini postavili posebno ploščo; v partizanih sta padla še dva brata Ravnihar.

Najstarejša med padlimi je bila 53-letna vdova Frančiška Staroverski – Špela iz Krope, ki je bila v četi s sinovi Tonetom, Valentinom, Francem, starimi od 16 do 18 let, in 14-letno hčerko Francko. Hčer Francko so ujeli in zaprli v Begunjah, a jo zaradi mladosti kmalu izpustili. Spet je šla med partizane, spet so jo ujeli in odpeljali v Begunje, od koder je pobegnila in šla tretjič k partizanom. Valentina so januarja 1944 ustrelili orožniki v Kamni Gorici.

Marta Tavčar – Rija iz Most pri Žirovnici je bila Gregorčičevo dekle, v partizanih je bila en mesec, doma pri starših je pustila leto starega sina Bena. Starše so Nemci izselili, Bena pa dali v program Lebensborn, da bi ga vzgojili v Nemca. Umrla je, ko se je ranjena vračala h Gregorčiču, da bi mu pomagala.

18 partizanov se je rešilo, 12 so jih ujeli in deset deportirali v koncentracijska taborišča, dva pa prisilno vpoklicali v nemško vojsko. Ujeti partizani so morali z Nemci iskati ranjence. Mrtve so znosili na planino, jim umili obraze in jih fotografirali. Gestapo je na velikih letakih objavil, da je bil banditski glavar Gorenjske Jože Gregorčič ustreljen. Pozneje so ujeti pričali, da se je najbrž ustrelil sam. Mrtve so več dni pustili ležati na soncu, šele potem so jih vaščani smeli pokopati.

Posmrtne ostanke padlih na Mošenjski in Lipniški planini ter na drugih krajih po Jelovici so septembra 1949 odkopali, prepeljali v Radovljico in jih s soglasjem svojcev pokopali v skupni grob med Gorenjsko cesto in hotelom Grajski dvor; med njimi tudi neidentificirana trupla. V grobišču je tudi tretji brat Osredkarjevih, Jože oz. Ive – Stipe (1915), ki je padel avgusta 1942 pod Blegošem. V grobnico sredi grajskega parka, ob spomenik, ki ga je oblikoval arhitekt Edo Ravnikar, so jih položili leta 1960. 

Viri
*	[[:w:Spopad na Lipniški planini|Spopad na Lipniški planini]]. Wikipedija.
*	[[:w:Jože Gregorčič|Jože Gregorčič]]. Wikipedija
*	Spomenik na Lipniški planini. Geopedija.
*	Ciril Zupanc: Partizanske enote in borbe v Selški dolini 1941–1943. ''Loški razgledi'' 22/1 (1975).
*	Janez Lušina – Mali: Težki dnevi borcev Selške čete. ''Loški razgledi'' 11/1 (1964).

{|
|[[File:Na Jelovici zajeti, mučeni in pobiti partizani (1).jpg|thumb|Mrtvi partizan na Lipniški planini]]
|[[File:Partizanski spomenik na Lipniški planini 01.jpg|thumb|Spomenik na Lipniški planini]]
|[[File:Partizanski spomenik na Lipniški planini 03.jpg|thumb|Spomenik na Lipniški planini]]
|}

'''Miran Hladnik'''

===Spopad na Mošenjski planini===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (32) september

{|
|[[File:Partizanski spomenik na Mošenjski planini.jpg|thumb|Spomenik na Mošenjski planini]]
|[[File:Mošenjska planina, 1946, grob 14 partizanov.jpg|thumb|Grob partizanov na Mošenjski planini leta 1946]]
|}

Na gorenjski planoti Jelovici, ki se razprostira v trikotniku med Savo Bohinjko in Savo pod Radovljico, je raztresenih blizu 50 partizanskih obeležij, več skupaj jih je v Dražgošah in okrog Vodiške planine. Lepo je vedeti, da nobeno ni bilo uničeno. Med jeloviške spomenike bi lahko prišteli še grobnico v Grajskem parku v Radovljici, kamor so po vojni prekopali partizane Cankarjevega bataljona in iz drugih enot, padle na Jelovici. O partizanščini na Jelovici govori vrsta knjig in člankov, npr. ''Cankarjev bataljon in dražgoška bitka'' Ivana Jana; drugi pisci so Ivan Križnar, Marijan Masterl, Franc Konobelj, Bogdan Osolnik  idr. 

Med jeloviškimi obeležji imata posebno mesto spomenika na Mošenjski in na Lipniški planini, ki spominjata na dve bitki Cankarjevega bataljona leta 1942, ki sta se končali s številnimi partizanskimi žrtvami. Revizionistični &quot;domoljubni&quot; zgodovinarji žrtve spopada na Mošenjski planini 13. januarja prištevajo kar k dražgoški bitki nekaj dni  prej, da bi izenačili padle na slovenski in na nemški strani in tako zmanjšali njen pomen ter jo prikazali kot partizanski poraz. 

Po bitki v Dražgošah sta se 12. januarja 1942 dva voda Cankarjevega bataljona, Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, z ženskami in otroki 60 ljudi, umaknila v kočo na Mošenjski planini na Jelovici. Izbira zatočišča strateško ni bila najboljša, saj je koča stala na čistini sredi gozda. Po izdajstvu jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka.

Že prve krogle so prebile lesene stene, kdor je poskusil zbežati, je bil ubit. Ranjenci v kleti koče so zmrzovali, saj je bila temperatura −32°C, zaradi mraza je odpovedalo tudi orožje. Štirje težko ranjeni so prosili tovariše za milostni strel. Henrik Biček, ki je v Dražgošah s skale nad vasjo, ki se danes imenuje po njem, z mitraljezom kosil med napadalci, je bil dvakrat ranjen. Prvič je dobil dva strela v nogo, ko se je skušal prebiti, drugič mu je krogla presekala lobanjo. Ranjenega Henrika, ki je bil še komaj pri zavesti, je pred prebojem iz koče ustrelil njegov brat Franc in tako izpolnil njegovo željo, da nihče od njiju ne bo padel Nemcem živ v roke. Bička sta bila iz primorske družine, ki je pred Italijani pobegnila v Jugoslavijo, Henrik je bil pred vojno nogometaš, Franc pa je bil komandant v več partizanskih enotah in nazadnje tankist.

Obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov. Najmlajši med padlimi je bil 18-letni čevljarski pomočnik  Stanislav Oman iz Hotovlje, najstarejši pa 53-letni kranjski mizar  Ivan Kovačič, tako kot številni drugi borci v enoti primorski begunec; njegov sin Janez je padel dva dni prej v Dražgošah. 

Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod poveljstvom Franca Bička v drugo smer med drugo in četrto uro zjutraj pa je bil uspešen. S seboj so vzeli štiri ranjence. Sovražnik, ki ni imel nobene žrtve, je kočo skupaj z mrtvimi zažgal. Po bitki so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote. Izdajalca gozdarja Košmrlja so partizani spomladi likvidirali.

Napis na spomeniku:
&lt;poem&gt;
ŠE MRTVI SO JIM BILI V NAPOTO
VRGLI SO JIH V GOREČO KOČO
11 BORCEV JE KAKOR ŽRTVENI DAR
ZGORELO ZA NAŠO PROSTOST.
&lt;/poem&gt;

'''Miran Hladnik'''

*[[:w:Spopad na Mošenjski planini|Spopad na Mošenjski planini]]. Wikipedija.
*[[:w:Franc Biček|Franc Biček]]. Wikipedija.

===Anton Rogina – Jager===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (31) avgust

V vaški gostilni smo imeli gosta, ki je kelnarici v šali pravil: »Ko spijem, zapiš, ko rabiš, pa zbriš.« Ta dvojna morala je vedno živa, še posebej pri RKC, kadar gre za ponarejanje in brisanje zgodovine.

K pisanju te pripovedi me je vzpodbudila oddaja Pričevalci, kjer Vida Dular (»gorska Vida«) govori o svojem očetu domobranskem častniku. Ko se je takoj po koncu vojne vrnil domov v Pameče, so ga »sneli« partizani (verjetno Vojska državne varnosti) in odpeljali v neznano. Gospo Vido sem spoznal pred leti, ko sem iskal sled za izginulim nagrobnikom Franja Dularja, prvoborca iz Mislinjske doline. Potrkal sem pri njej doma, nad pameškim pokopališčem. Prostodušno je priznala, da sva vsak na svojem bregu, o partizanu Franju in o stricu duhovniku v Ribnici na Pohorju, ki je bil Franjev zaščitnik, pa niti besede.

Sam sem moral ugotoviti, da so sorodniki nagrobnik, ki so ga Franju postavili soborci, preprosto odstranili in zamenjali z novim, a brez Franjevega imena na njem. O tem sem obvestil KO ZB Dravograd in upam, da je ploščica s Franjevim imenom že na pokopališkem zidu.

Podobno oteženo je bilo iskanje spominskega kamna organizatorja upora proti okupatorju pod domačijo Močivnik nad slovenjegraškim Podgorjem Toneta Rogine – Jagra. Dobil sem občutek, da je to tabu tema, v katero ne gre drezati. 

Jagrov spomenik iz granita je sestavni del Spominskega parka Razbor. Stoji v bližini kmetije Vinka Lenarta (p. d. pri Močivniku), kjer je 13. aprila 1945 padel. Anton Rogina – Jager, pred vojno gostilničar, je bil član okrožnega odbora OF Dravograd. Deloval je v obveščevalnem centru, ki je bil nekaj časa v bunkerju pri Močivnikovi domačiji. Podgorje z okolico je bilo pomembno partizansko področje. Ob razsulu stare Jugoslavije je Tone Rogina iz Podgorja zbral precej orožja in streliva ter ga shranil. To orožje so leta 1941 aktivisti odnesli na Pohorje. Ohranjen je nemški dokument, ki pravi, da so partizani 1. oktobra 1941 pri Podgorju streljali na orožniško patruljo.

V Novakovem gozdu je bila od septembra 1944 do aprila 1945 baza partizanskih obveščevalcev. To je bil nadzemni bunker v gozdnem jarku – opuščeni cesti. Nemci so bazo odkrili. Šef obveščevalne točke Tone Rogina – Jager je tedaj padel (okoliščine smrti niso čisto jasne), drugi partizani, ki so bili tedaj v bazi, pa so se rešili. Policisti so preiskali bunker, pobrali nekaj dokumentov, drugo pa požgali. O tem je pisala Urška Krivec – Vanda iz Sredem pri Podgorju, ki je bila obveščevalka za obveščevalni center E/E četrte operativne cone pod vodstvom Antona Rogine – Jagra. 

»Gorska Vida« se huduje nad občinarji, češ da ne nosijo vencev do križa na grobišču v Žančanih (Raduše), kjer naj bi bili ostanki bežečih kvizlingov. Menim, da bi bilo priznanje tega grobišča za spomenik državnega pomena velika napaka. V njem leži množica krvavorokih izmečkov z vseh koncev Balkana. Naj jih objokuje, kdor hoče, mi jih ne smemo enačiti z ostalimi obeležji naše zgodovine.

Tako kot se partizanska obeležja počasi in po tihem selijo s terena v muzejske depoje in se v muzejih ukinja obdobje druge svetovne vojne, izginja tudi socializem, za katerega so se borili naši starši, pa tudi mi. Pravega komunizma nikoli nismo poznali, fašizem in nacizem pa se veselo, skozi prednja in zadnja vrata, vračata nazaj v našo evropsko kulturo. 

'''Stane Gradišnik'''

'''Viri'''

*Jože Potočnik: ''Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec'' (1985), 38.
*Milan Ževart: ''Po sledovih narodnoosvobodilne vojne v mariborskem okraju'' (1962), 220–221.
*Marjan Linasi: ''Mežiška dolina in območje Dravograda v viharnih letih 1941-1945'' (2019), 428.

'''Slike''' 
*Propadajoči Jagrov spominski kamen pri Podgorju. Foto: Miran Kačič.
*Jagrov prekop na pokopališče v Podgorju je takoj po osvoboditvi opravil divizijski verski referent, duhovnik Jože Lampret. Foto Terezija Rogina.

===Priznanja popisovalcem partizanskih spomenikov na Geopedijo===

[[File:Piknik popisovalcev slovenskih partizanskih spomenikov na Geopedijo.jpg|thumb|Piknik popisovalcev slovenskih partizanskih spomenikov na Geopedijo]]

Aprila 2024 je predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman podpisal 49 posebnih priznanj »za delo pri projektu Partizanski spomeniki na Geopediji in za ohranjanje spominskih obeležij« najbolj zavzetim med prostovoljnimi popisovalci, tajnica Tina Masnec pa jih je razposlala področnim organizacijam, da jih ob primernem trenutku podelijo svojim članom. Sodelavci, ki niso člani ZB, so lepo oblikovana priznanja dobili po pošti, nagrajenci iz »trdega jedra« popisovalcev pa smo si jih vzajemno izročili kar na spomeničarskem pikniku na Srednji Dobravi pri Kropi. Priznanja so bila podeljena v času, ko je zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji po enajstih letih dela presegla število 8000. Spodbujajo nas, da kartiramo še preostale spomenike, zlasti družinske nagrobnike na pokopališčih in obeležja Slovencem v tujini. Dela nam ne bo zmanjkalo: zapise v zbirki slogovno in jezikovno čistimo, dopolnjujemo z literaturo, raziskujemo usode mrtvih, vnašamo spomenike v enciklopedične opise krajev in osebnosti, vedno bolj se povezujemo tudi mednarodno.

===Po Slovenskih goricah===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (30) julij

{|
|[[File:Spomenik Lauferjevim v Spodnjem Dupleku, ki so jih Nemci postrelili aprila 1945.jpg|thumb|450 px|Spomenik Kukovičevim v Spodnjem Dupleku]]
|[[File:Dve kolesarski turi po Slovenskih goricah.jpg|thumb|400 px|Zemljevid dveh kolesarskih poti od spomenika do spomenika v Slovenskih goricah]]
|}

Popisovalce partizanskih spomenikov bodejo v oči modre zvezdice na zemljevidu, ki označujejo obeležja, vnesena po literaturi, ki jih ni obiskal še nihče iz ekipe in zato manjkajo njihove fotografije, besedilo, opis ali vse skupaj, lahko pa spomenika celo ni več tam. Svoje izlete zato načrtujemo na področja takih »modrih spomeniških lis«. V tem trenutku sta med 8364 doslej evidentiranimi obeležji 502 neobiskana (6 %), zlasti v zaledju Trsta in Gorice, pod Novim mestom, na severu avstrijske Koroške, na vzhodnem robu Pohorja in v Slovenskih goricah. Iz teh krajev nimamo popisovalcev, zato moramo tja drugi.

Z ženo sva se tokrat odpravila na Dravsko polje in v Slovenske gorice. Vzelo nama je dva dni, prekolesarila sva skupaj 90 kilometrov (ja, z električnim biciklom gre res lažje), prestopila sva meje devetih občin (Miklavž na Dravskem polju, Starše, Duplek, Ptuj, Destrnik, Trnovska vas, Dornava, Juršinci, Sveti Andraž v Slovenskih goricah), prespala sva v obcestni gostilni Čelan v Slovenji vasi. Lepo vreme, lepi kraji, prijazni ljudje. Med vasmi so nove kolesarske poti, pokrajina je posejana s sveže zgrajenimi modernimi hišami, na terasah so sedežne garniture iz ratana, vrtove prečesavajo robotske kosilnice, le še sem in tja je mogoče najti kako staro leseno stavbo, ometano z mešanico ilovice in slame. Povsod informacijske table in smerokazi, dežela je pripravljena na prihod turistov. 

Tod prebivajo veseli in družabni ljudje, ki z bolj ali manj domiselno okrašenimi mlaji pred domovi praznujejo svoje okrogle obletnice. Na poti sva naletela na abrahamsko žurko, na poroko in na sveto obhajilo, druženje se je dogajalo v kulturnih in gasilskih domovih, gostilnah in cerkvah. Zdi se, da tukajšnjo skupnost najbolj povezuje in obvladuje prav cerkev. Ker je bilo toplo, so se gospodinje ali obiskovalke po farovškem vrtu v Zgornji Koreni sprehajale kar v kopalkah.

Pot sem okvirno začrtal že doma, na terenu pa se človek orientira z mobijem. Geopedija, kjer so vrisani spomeniki, je na telefonu nerodna, pomagati si je treba še z drugimi aplikacijami, najbolj sem navajen na Alpine Quest in na Locus Maps, tudi zemljevid na papirju pride v poštev. Za vsak slučaj sva slikala tudi spomenike, ki so na zemljevidu označeni z rdečo zvezdico in so torej že popisani, saj dodatna boljša fotografija ne škoduje, pa še spremembe dokumentiraš tako, ki so se zgodile od zadnjega obiska. Spomeniki sploh niso pri miru, z njimi se ves čas nekaj dogaja: obnavljajo jih in prestavljajo, včasih pa katerega tudi zmanjka. Ob prenovi jih snamejo s pročelij, vrnitev na fasado po končanih delih pa ni samoumevna; poizvedeti bo npr. treba, kakšna bo usoda plošče sedmim padlim, ki je bila do trenutne prenove na fasadi osnovne šole v Spodnjem Dupleku.

V splošnem so spomeniki tu lepo vzdrževani, tako kot drugod po Sloveniji. Za razliko od drugih koncev Slovenije na pokopališčih redko najdeš družinski nagrobnik, na katerem bi pisalo, da je nekdo padel v partizanih ali umrl v taborišču, je pa več imen padlih mobilizirancev v nemško vojsko; na celotnem slovenskem ozemlju je bilo takih več kot 10.000. V Trnovski vasi so zapisali, da so padli v »nemški armadi«, kot da bi se to slišalo bolj ugledno. 

V gozdu vzhodno od Miklavža sva pordečila štiri obeležja: dve zemljanki in dva spomenika, en pomotoma podvojeni vpis pa je šel v smeti. Obeležja so bila k sreči ob sprehajalnih poteh in sva jih hitro našla, sicer zna biti iskanje spomenikov v gozdu zamudno.

Spomenik trem pobitim z Lauferjeve kmetije v Spodnjem Dupleku sem neuspešno iskal že pred leti. Pod do njega je zapirala ograja okrog neobljudene hiše in pes, ki je grdo lajal. Zdaj sva pristopila s spodnje strani. Po državnem registru kulturne dediščine bi moral stati ob potoku južno od gozdne ceste. Ker je smerokaz na bukvi usmerjal v nasprotno stran, sva se odločila pri bližnji hiši povprašati, kam je treba. Gospa ni vedela nič o kakem spomeniku. Štiriletnega vnuka je vprašala, če on kaj ve o njem, medtem ko je stari ata v bližini gledal v tla in molčal. Situacija naju je spomnila na Tuhinjsko dolino, kjer se je gospodar ob podobnem poizvedovanju sprenevedavo čudil in odkimaval z glavo, dokler ni njegov sin vzkliknil: »Ata, saj to je spomenik na koncu naše njive.« Na hitro sva se poslovila z obljubo, da jim bova midva povedala za spomenik za njihovo ograjo, ko ga najdeva. Puščica je kazala v pravo smer. Po 50 metrih je potka pripeljala do obeležja s pretresljivo zgodbo iz zadnjih dni vojne leta 1945 v preprostem jeziku: »Tukaj smo Žalostno smrt mi storili. / Nemški gestapovci so nas ustrelili / Bili smo dobri in zvesti / slovenci ta le naš greh je / bil strašen pret Nemci.«

Kako bedno: mož je ovadil nacistom svojce zaradi pomoči partizanom! Ti so mučili in ustrelili mamo Antonijo Laufer, hčerko Roziko Laufer, poročeno Kukovič, ter petnajstletnega fanta Franca Klinarja, ki so ga Lauferjevi sprejeli pod streho.

Oznaka spomenika na državnem zemljevidu se je izkazala napačna. Napake (ki jih ni malo) sem sporočal Ministrstvu za kulturo, kjer se Register nahaja, ker pa popravkov niso vnašali, sem s tem prenehal. Jim pač ni bilo mar. V zbirki kulturne dediščine imajo le 2700 partizanskih spomenikov od več kot 8000, pa še ti so jim odveč, v kulturni dediščini cenijo samo kapelice in kozolce. K sreči je odslej lokacija spomenika v Spodnjem Dupleku natančno zabeležena na Geopediji, s koordinatami, parcelno številko, opisom poti in s tole popisovalsko izkušnjo.

V načrtu je že novo spomeniško kolesarjenje. Če naju ne prehiti kdo od zavzetih tovarišev.

'''Miran Hladnik'''

===Spotikavci===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (29) junij

[[File:Stolperstein Via Matija Gubec 10 (Doberdò del Lago).jpg|thumb|left|Spotikavec na Ulici Matije Gubca v Doberdobu, Italija]]

Pri partizanskih spomenikih nas običajno skrbi njihovo propadanje in vandaliziranje, manj pa se zavedamo, da se obeležja pojavljajo tudi na novo in da jih je v splošnem vedno več. K naraščanju antifašističnih obeležij po Evropi veliko prispeva projekt umetnika [[:w:de:Gunter Demnig|Gunterja Demniga]] iz Berlina, ki od leta 1992 v tlak pred hišami, od koder so ljudi, zlasti Žide, odpeljali v koncentracijska taborišča, vgrajuje spominske kocke velikosti 10 x 10 x 10 cm z medeninasto lično stranjo, kamor so vklesani podatki vsake posamezne žrtve. Poimenoval jih je ''Stolpersteine'', čemur v slovenščini ustreza izraz spotikavci oz. tlakovci spomina. Ker so poravnani z nivojem tlaka, se obnje fizično sicer ni mogoče spotakniti, spotakniti nas želijo le na naših vsakdanjih potih s spominom in opominom na grozote nacizma. Doslej jih je s sodelavci vgradil po 31 evropskih državah že 100.000, od tega na Slovenskem in v slovenščini v zamejskem prostoru okrog osemdeset. Prvi slovenski spotikavci so bili vgrajeni v Mariboru leta 2012, v Ljubljani leta 2018, obakrat ob podpori in prisotnosti predsednika republike, obstajajo tudi v Lendavi, Murski Soboti, Trstu, Gorici, Gradcu in Celovcu ter po krajih okrog teh mest. Na Slovenskem so evidentirali 558 žrtev holokavsta, to so bili domači Židje ali pa Židje, ki so k nam pribežali med vojno v upanju, da bodo tu ušli preganjalcem. Pa niso. Večinoma so jih polovili in pomorili v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau, med njimi 69 otrok. Ni mogoče razumeti, da izraelski sorodniki žrtev danes podobno morijo palestinske otroki v Gazi! Na Geopedijin zemljevid vpišemo spotikavce takoj, ko izvemo zanje. Prve sezname je posredoval Vuk Ćosić, sicer pa izvemo zanje iz nemške Wikipedije, kjer so izčrpno predstavljeni in poslikani. Stika z ljudmi, ki jih postavljajo, še nismo uspeli vzpostaviti. Njihove izkušnje bi lahko olajšale birokratske ovire, na katere naletimo pri umeščanju novih obeležij v prostor.

Po velikosti na spotikavce spominjajo okrogli kovinski stebrički z ovalno prirezano napisno stranico na Poti spominov in tovarištva, ki pa večinoma niso neposredno povezani z NOB. Oboji so lep zgled za obeleževanje druge svetovne vojne tam, kjer za kak večji spomenik ni prostora, denarja ali interesa. V koncentracijskih in delovnih taboriščih ter v izgnanstvu je umrlo 11.000 Slovencev, ki so jih tja zaprli zato, ker so bili izobraženci, duhovniki, komunisti, homoseksualci, Cigani, partizani ali sorodniki in simpatizerji partizanov. Obeležje, podobno Demnigovim spotikavcem, bi zaslužil vsak od njih. 

Z Miro sva poslikala spotikavce v italijanskem Doberdobu, Mirnu, Poljanah, Palčišah ..., posvečene Jožefu Bonetiju, Mariu Pahorju, Brunu Šuligoju, Jožefu Ferfolji, Stanku Devetaku, očetu in sinu Rudolfu Lavrenčiču ... Prenekaterega v Furlaniji - Julijski krajini bo treba še obiskati in fotografirati. Na nekaterih zemljevidih na mobiju so že vrisani, kar močno poenostavi njihovo iskanje.

Pred meseci smo imeli obisk iz ZDA. Ko je beseda nanesla na koncentracijska taborišča in sem povedal, da je bil v Dachauu moj stari oče, družina ženinega očeta pa je bila skupaj z drugimi vaščani med vojno v Nemčiji na prisilnem delu, so se sicer izobraženi obiskovalci začudili. Doslej so menili, da so bila nacistična koncentracijska taborišča samo za Jude. Tudi zaradi take nevednosti je treba po pločnikih nasejati še mnogo slovenskih spotikavcev. Preden nas ne prehiti naslednja vojna.

{|
| [[File:Stolperstein für Anton Terčon (Ceroglie dell`Ermadda-Cerovije).jpg|thumb|Anton Terčon, Cerovlje]]
| [[File:Stolperstein für Jozef Ferfolja (Doberdo del Lago).jpg|thumb|Jožef Ferfolja, Doberdob]]
| [[File:Stolpersteine- Spotikavci, Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Ljubljanski spotikavci]]
| [[File:Stolpersteine in Maribor (Maribor).jpg|thumb|Mariborski spotikavci]]
|}

*[[:w:Tlakovec spomina|Tlakovec spomina]]. Wikipedija.
*[[:c:Category:Stolpersteine in Slovenia|Category:Stolpersteine in Slovenia]]. Wikimedia Commons.
*[[:c:Category:Stolpersteine in the former province of Gorizia|Category:Stolpersteine in the former province of Gorizia]]. Wikimedia Commons.

'''Miran Hladnik'''

===Tam je hišica, hiš'ca iz lesa, tam je tekla moja zibelka===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (28) maj

Tokratna tema so spominske plošče na razpadajočih hišah treh pomembnih partizanov, Vere Šlander, Miška Kranjca in Borisa Kidriča. Partizani so predstavljeni z golimi enciklopedičnimi dejstvi, plošče na objektih, ki so zapisani propadu, pa s fotografijami brez komentarja: odgovornim v opomin, vsem drugim pa za spomin. 

'''Vera Šlander – Lojzka''' je bila leta 1838 sprejeta v okrajni komite SKOJ (zveze komunistične mladine Jugoslavije) Celje. Jeseni 1940 se je vpisala na Medicinsko fakulteto v Ljubljani in bila sprejeta v KPS (Komunistično partijo Slovenije). Septembra 1941 je bila poslana na Štajersko, kjer je organizirala narodnoosvobodilni boj. Stalno zasledovana od okupatorja je v Mariboru vztrajala do januarja 1942, nato pa je delala pri pokrajinskem komiteju KPS za severno Slovenijo, v zasavskih rudarskih revirjih, Savinjski dolini in na Moravškem, ter v partizanskih enotah 2. grupe odredov, oziroma v 4. operativni coni.

Leta 1943 je vzpostavila trdne temelje za razmah štajerske mladinske organizacije. Padla je sredi priprav za ustanovitev pokrajinskega poverjeništva SKOJ za Štajersko ob preboju sovražnikovega obroča pod Tolstim vrhom na Dobroveljski planoti. Pokopana je v grobnici borcev v Celju. 

{|
|Spominska plošča na rojstni hiši Vere Šlander
|[[File:Vera Šlander.jpg|thumb|200 px|Vera Šlander, Wikimedia Commons]]
|Rojstna hiša Vere Šlander, Latkova vas 163
|}

'''Miško Kranjec''' se je po maturi leta 1930 odločil za študij slavistike, a ga je leta 1934 opustil, ker se je posvetil pisateljevanju in novinarstvu. Jeseni 1938 je uspešno kandidiral za poslanca na listi združene opozicije. Zanj so agitirali člani in simpatizerji komunistične partije, nekateri izobraženci in levo usmerjeni študentje. 

Bil je med organizatorji odpora proti okupatorju in član okrožnega narodnoosvobodilnega odbora za Prekmurje. Ko ni več mogel ilegalno delovati, je oktobra 1944 odšel v partizane v Savinjsko dolino, od tam pa na osvobojeno ozemlje v Belo krajino. 

Po vojni je bil trikrat izvoljen za predsednika Društva slovenskih pisateljev, od leta 1945 je bil direktor Cankarjeve založbe ter Slovenskega knjižnega zavoda in od leta 1953 član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Je edini slovenski umetnik, ki je za svoje delo prejel kar tri Prešernove nagrade. 

{|
|Izginula plošča na Kranjčevi zidanici v Lendavskih Goricah
|[[File:Miško Kranjec (2).jpg|thumb|200 px|Miško Kranjec, Wikimedia Commons]]
|Propadajoča Kranjčeva zidanica v Lendavskih Goricah
|}

'''Boris Kidrič''' je bil med ustanovitelji Osvobodilne fronte slovenskega ljudstva aprila 1941 in njen vodja, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 pa eden glavnih organizatorjev slovenskih partizanov in slovenskega upora proti okupaciji nacistične Nemčije in fašistične Italije.  

Po drugi svetovni vojni je bil skupaj z Edvardom Kardeljem vodilni slovenski politik v komunistični Jugoslaviji. Ponašal se je z nazivom narodnega heroja in s članstvom v SAZU. 

{|
|Spominska plošča na hiši družine Kidrič pri Rogaški Slatini
|[[Slika:Boris Kidrič (2).jpg|thumb|200 px|Boris Kidrič, Wikimedia Commons]]
|Hiša Kidričevih, Knežec 2, Rogaška Slatina 
|}

'''Stane Gradišnik in Tone Gržina'''

===Spomini na komandanta Efenko===

GEOPEDIJA partizanski spomeniki (27) april

[[File:Ivan Kovačič.jpg|thumb|left|Ivan Kovačič – Efenka]]

Ivan Kovačič – Efenka iz Podboršta pri Mirni peči je leta 1942 zbral četo soborcev in postal njen komandir. Partizansko ime Efenka je dobil po pištoli FN, s katero je bil oborožen. Fantje so bili nadvse bojeviti, zato so se kmalu vključili v 1. slovenski proletarski udarni bataljon Toneta Tomšiča. Kar štirje od njih so bili pozneje razglašeni za narodne heroje: Kovačič, Jože Boldan – Silni, Martin Kotar – Pilat in Ivan Hrovat.

Efenka je postal komandant Tomšičeve brigade in jo je pripravljal za pohod 14. divizije na Štajersko. Predlagal je, da bi se enote posamično prebijale na Pohorje, vendar je komandant divizije Jože Klanjšek – Vasja njegov predlog zavrnil. Tretji bataljon Tomšičeve brigade je 18. februarja 1944 proti jutru prebil nemški obroč v Spodnjem Doliču. S tem je bila vrzel v nemški zaporni črti za prehod 14. divizije na Pohorje izbojevana in zavarovana. Danilo se je že, toda glavnine ni bilo za štirimi bataljoni, ki so izvršili preboj, od nikoder. Zaskrbljeni komandant Efenka je podporočnika Lovrenčiča poslal nazaj z naročilom, naj se Štirinajsta z ranjenci podviza. Isto je storil tudi politkomisar Šercerjeve Miha Butara – Aleks, ki je poslal h glavnini kurirja Zabukovca. Namesto divizijske kolone je do majorja Efenke prisopihal divizijski kurir in izdavil: »Rudi (Avbelj) je naročil, da morate priti vsi nazaj.« 

Obraz komandanta Tomšičeve brigade Efenke se je zresnil, nato je iz njegovih ust prišla odločitev: »Nazaj ne gremo! Bomo pa s te strani napadali, da se bo divizija lahko prebila …« A 14. divizija se je že obrnila proti Graški Gori. Ob sedmih in trideset minut je Efenka lahko odpoklical zasede in ukazal pohod proti Pohorju. Odločitev, da štirje bataljoni odhite 21. februarja čez Mislinjsko dolino proti Graški gori in se tam vključijo v matične brigade, je bila soglasna, a žal prepozna. 

Podpolkovnik Ivan Kovačič – Efenka je bil 5. februarja 1945 imenovan za komandanta 14. divizije. Zavračal je vsako misel za premestitev divizije na Dolenjsko. Poznal je izkušnje Šlandrove in Zidanškove brigade, ki sta jeseni 1944 odšli na Dolenjsko, vsaka s po petimi bataljoni, vrnili pa sta se po boju z domobranci decembra malodušni, vsaka s komaj za bataljon moštva. S tem je nastala ogromna škoda na Štajerskem, saj bi se tu lahko oblikoval tretji korpus slovenske vojske in bi lahko odigral odločilno vlogo ob koncu vojne na Koroškem. 

Efenka je med potjo na Koroško izbojeval hude boje na Poljani, na Boroveljskem mostu in drugje, preden je lahko na Gosposvetskem polju ob knežjem kamnu postavil častno stražo borcev Štirinajste divizije.

Z redom narodnega heroja je bil odlikovan 27. julija 1953. Nekaj časa je še ostal v Jugoslovanski armadi, nato pa se je s činom polkovnika upokojil. Za dom si je izbral Celje. Umrl je 14. novembra 1963, star komaj 42 let. Pokopali so ga v grobnico narodnih herojev na Šlandrovem trgu (danes Gledališki trg). Pozneje ga je družina prenesla v družinski grob.

Četrta osnovna šola v Celju je vse do osamosvojitve ponosno nosila ime narodnega heroja Efenke. Njegov doprsni kip pred šolo je do leta 2012 pričeval o izročilu junakov NOB, ki so ga desni »osamosvojitelji« prodali za navidezno samostojnost republike Slovenije. Posebej radi so se spravljali na narodne heroje, slovenske ljudske junake. Efenkovo ime so odstranili iz imen šol v Celju in v Mirni Peči, odstranili so njegovo [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:6562_x1679318.3084221336_y5757614.212739523_s15_b362 spominsko ploščo v Mirni Peči] in [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:1208_x1698607.0349531856_y5819089.196814874_s15_b362 kip v Celju]. Spomin nanj in na prihod Štirinajste divizije v deželo Štajersko pa bosta še naprej ohranjali zvezdici na mestu odstranjenih partizanskih obeležij na Geopedijinem zemljevidu.
 
'''Slike'''

*Kip narodnega heroja Ivana Kovačiča – Efenke v Celju, preden so ga leta 2012 ukradli. Arhiv ZB Celje

'''Viri'''

*Ivan Kovačič – Efenka. ''Enciklopedija Slovenije''
*Franjo Marošek, ''Po Čerenu v XIV. divizijo ''(2015)
*Franci Strle, ''Tomšičeva brigada 1, 4'' (1980, 1995)
*[[:w:Ivan Kovačič – Efenka|Ivan Kovačič – Efenka]]. Wikipedija

'''Stane Gradišnik'''

===Štirinajsta na Paškem Kozjaku===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (25), SB marec 2024

[[File:Jože Boldan Silni.jpg|thumb|left|Jože Boldan – Silni. Wikimedia Commons]]

Po vstopu v [[:w:1. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Tone Tomšič«|Prvo slovensko narodnoosvobodilno brigado]] oziroma proletarski udarni bataljon Toneta Tomšiča junija leta 1942 se je poročnik Jože Boldan – Silni hrabro boril proti okupatorju in izdajalskim odpadnikom. Že pred tem se je okrog Ambrusa pretepal z belogardisti, ki sta jih vzpodbujala ljubljanska škofija in rimski Duce. Vztrajni »belčki« so že drugič prisegli zvestobo, tokrat velikemu vodji 3. rajha v Berlinu. Sledile so Grčarice, kjer je tekla »modra« plavogardistična kri pripadnikov begunske kraljeve krone, sijoče nekje na zahodu. Povsod po Ljubljanski pokrajini se je Tomšičeva brigada tolkla z domobranci, vse do odhoda na Štajersko v okviru [[:w:14. (slovenska) divizija (NOVJ)|14. divizije]] 6. januarja 1944.

Na Kozjanskem je divizija najprej naletela na Nemce, poleg njih pa še na oborožene Kočevarje in vermane, ki so tudi na Štajerskem zvesto služili rabljem, ki so se spravili nad slovensko ljudstvo. Vermani so bili pripadniki Wehrmannschafta, oboroženih enot, ki so na Spodnjem Štajerskem delovali v okviru Štajerske domovinske zveze (Steirischer Heimatbund).

V Zagorskih Selih je poročnik Silni prevzel nujno pismo za divizijskega komandanta [[:w:Jože Klanjšek|Jožeta Klanjška – Vasjo]]. Spravil ga je na varno v naprsni žep in s konjem zdirjal do štaba. Rujno zagorsko vino je bilo krivo, da je pismo pozabil oddati. Vrnil se je v štab in prostodušno priznal svojo napako. Prepozno. V štabu 3. grupe odredov je veljalo pravilo, da je treba pijanega partizana takoj aretirati in ustreliti.

Poveljniki Efenka, Ris, Miha in Janošik so se ukazu uprli kot en mož, pokorili so se le ukazu za razrešitev vseh Boldanovih funkcij. Po neuspelem preboju na Pohorje februarja 1944 se je del 14. divizije z ranjenci vrnil na Basališče na Paškem Kozjaku. Silni je stopil na štor, da bi bolje videl po okolici. Nenadoma so začele tleskati dumdumke Maunzovih planinskih lovcev (Gebirgsjäger-Bataillon Maunz); Kramaričeva skupina s Silnim na čelu jih je zapodila po grebenu navzdol proti Sv. Joštu.

Poročnik Jože Boldan – Silni, ki je bil od prehoda čez Sotlo do Basališča navaden borec, je postal junak dneva. Komandant divizije Jože Klanjšek – Vasja je stopil k političnemu komisarju Tomšičeve brigade Vladu Mišici – Mihu in mu rekel: »Vzemi Silnega v brigadni štab, da ne bo visel v bataljonu!« S tem je Silnemu tudi uradno priznal prejšnji ugled. Poleg več odlikovanj je Jože Boldan – Silni po vojni prejel tudi red narodnega heroja. Njegov kip stoji ob sedmih drugih v parku narodnih herojev v Kočevju. 

Včasih se vprašam, ali se zgodovina res ponavlja? Da. Ponavljajo jo tisti, ki prehitro pozabijo katero od njenih prejšnjih lekcij. Rezultati takih pozabljanj so izbruhi nacizma v Ukrajini in genocidne politike Izraela v Palestini, ki bi ji ploskal sam veliki vodja Hitler, predvsem pa podpora, ki jo tem nevarnim vojaškim igram lahkomiselno izkazujeta EU in NATO.

'''Stane Gradišnik'''

'''Literatura'''
*	Franci Strle: ''Tomšičeva brigada, 1–4'' (1980–1995).
*	[[:w:Jože Boldan|Jože Boldan]]. Wikipedija.

'''Slike'''

*Kip Jožeta Boldana v aleji herojev v Kočevju (kipar Stane Jarm). ZB NOB Kočevje
*Nagrobnik Jožeta Boldana v Kočevju. Foto D. Divjak
*Spomenik borcem 14. in 17. divizije NOV Jugoslavije na Kozjaku pri Mislinji. Foto J. Vrabič
*Spomenik preboju štirih bataljonov 14. divizije v Spodnjem Doliču. Foto J. Vrabič

===Janko Premrl &amp;ndash; Vojko skozi spomenike ===

''GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (24), SB februar 2024''

[[File:Janko Premrl-Vojko.jpg|thumb|left|Janko Premrl &amp;ndash; Vojko]]

Narodni heroj [[:w:Janko Premrl|Janko Premrl – Vojko]] je bil iz Šembida, sedanjega Podnanosa. Na rojstni hiši je plošča, ki so mu jo postavili krajani v spomin. Rojen v narodnozavedni slovenski družini v Italiji je s ponosom branil svoje korenine, razpečeval slovenske knjige in zagovarjal upor proti fašizmu. Vpoklican je bil v italijansko vojsko kot Giovanni Premoli, med dopustom januarja 1942 pa je dezertiral in odšel med partizane. Postal je Vojko, borec Primorske čete.

Nekaj mesecev kasneje so italijanske sile s 700 vojaki napadle 50 partizanov Pivške in Vipavske čete (v slednji je bil tudi Vojko) na Nanosu. Tam sta danes spomenika Vojku in temu boju. Drugi spomenik označuje lokacijo, kjer je njegov vod na cesti od Podnanosa na Nanos razstrelil tovornjak s šestimi italijanskimi vojaki. V povračilo so Italijani požgali vas Podgrič in vas Lozice. Vojko je najbrž zaradi požiganja vasi spremenil taktiko boja, saj so kasnejše akcije povzročale manjše število žrtev na sovražnikovi strani. 
Konec septembra 1942 so borci postavili mobilno bazo na Brinovem griču. Tam so danes spominska plošča, maketa in repliki kolibe ter zemljanke.

Poznane so legende, kako je Vojkova četa presenetila italijanske vojake, jim pobrala vse, kar so sami potrebovali, in jih v spodnjicah pognala nazaj v njihove postojanke (v Trnovskem gozdu, blizu Črnega Vrha nad Idrijo in blizu Idrije).

Zadnja Vojkova akcija je bila na poti iz Idrijske Bele proti Podroteji, kjer so postavili zasedo konvoju italijanskih gozdnih miličnikov. V boju je bil smrtno ranjen, na tem mestu je spominska plošča. Soborci so ga odpeljali na varno najprej do Leskovčeve domačije, potem pa v bazni tabor, kjer je umrl. Da sovražnik ne bi dobil njegovega trupla in ga zlorabil v propagandne namene, so ga pokopali na skrivno mesto, kjer je sedaj spomenik.

Po vojni so ga najprej prekopali na pokopališče v Podnanosu, čez tri leta pa v grobnico narodnih herojev v Ljubljani.

Po njem je bilo poimenovanih precej ulic po Sloveniji (Ajdovščina, Celje, Cerkno, Divača, Idrija, Izola, Kanal, Lesce, Ljubljana, Lucija, Nova Gorica, Piran, Plave, Postojna, Sežana, Solkan, Tolmin, Velenje, Vipava), vsaj dve osnovni šoli (Koper in Spodnja Idrija), kulturni dom v Podnanosu, planinska koča na Nanosu in vojašnica v Vipavi. V njegov spomin so bili postavljeni še spomenik v Podnanosu, spominska plošča na šoli v Podnanosu, spomenik ob osnovni šoli v Črnem Vrhu nad Idrijo in spomenik v Hlavatyjevem parku v Kopru.

Vsa obeležja Vojku so vrisana in opisana na Geopediji, dodatne razlage pa je mogoče prebrati na spletišču [https://www.hikuk.com/v/vojko Hikuk.]

'''Besedilo in fotografije Matija Matvoz'''

Slike:
*Plošča Janku Premrlu – Vojku na rojstni hiši v Podnanosu
*Spomenik ob cesti na Nanos, kjer je Vojkov vod uničil italijanski tovornjak
*Baza Vojkove čete ne Brinovem griču
*Plošča v spomin napada Vojkove enote na hidroelektrarno v Mokraški vasi
*Plošča ob cesti iz Idrije v Idrijsko Belo, kjer je bil Vojko smrtno ranjen
*Plošča na kraju smrti Janka Premrla – Vojka v taboru na Brinovem griču
*Obeležje na kraju prvega pokopa blizu tabora na Brinovem griču
*Grobnica narodnih herojev v Ljubljani
*Spomenik padlim in Vojku v Podnanosu
*Plošča na osnovni šoli v Podnanosu
*Vojkov kip v Črnem Vrhu
*Vojkov kip v Kopru

{|
|[[File:Memorial for Janko Premrl Vojko near the Vojko Lodge on the Nanos Plateau.jpg|thumb|Plošča pri Vojkovi koči na Nanosu]]
|[[File:Spominska plošča na kraju, kjer je bil Janko Premrl-Vojko v boju smrtno ranjen.jpg|thumb|Spominska plošča na kraju, kjer je bil Janko Premrl-Vojko v boju smrtno ranjen]]
|[[File:Spominska plošča pri Sedeju na Krnicah.jpg|thumb|Spominska plošča pri Sedeju na Krnicah]]
|}

[[:c:Category:Janko Premrl|Še druge slike v zvezi z Vojkom v Wikimedijini Zbirki]]

===Fant s treh kamnov===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji, januar 2024'''

To je zgodba o revolucionarju, prvoborcu za lepši, srečnejši in svobodni jutrišnji dan. Franjo Dular (tudi Franc Duler, 1918&amp;ndash;1942) je bil edinec revne, izkoriščane matere Marije, p. d. Emeršičeve, ki je lahko nudila svojemu otroku komaj kaj več kot golo življenje. Bil je bister fant, ki je zgodaj spoznal, da ga revščine lahko reši le znanje. Izučil se je za pleskarskega pomočnika in se lotil privatnega študija na mariborski realni gimnaziji. Napisal je nekaj pesmi, posvečenih domovini, svobodi in materi. 

Globoko je bil prepričan v poraz nacifašizma. Materi je zaupal, da je na Pohorje prišel španski borec, ki vabi za boj predane ljudi. Pridružil se je komandantu Prve štajerske brigade, oziroma II. grupe odredov, Francu Rozmanu-Stanetu. Postal je borec Pohorskega bataljona. 

Novembra 1942 je bil v nemški ofenzivi po kratkem in srditem boju na Lepenarci na Pohorju zadet, zajet ter mučen na policijski postaji v Ribnici na Pohorju. Izdal ni ničesar Še istega dne je proti večeru umrl. Njegovo truplo so Nemci vrgli na tla v mrtvašnico, kjer so se nad njim izživljali vermani. Grobar ga je pokopal na spodnjem koncu pokopališča. 

Leto dni pozneje so borci Pohorskega odreda prijeli vermana, ki je Franju Dularju izbil zlate zobe in ga iznakazil. Dobil je svoje plačilo. Vermani (pripadniki napol vojaških oddelkov, ki so jih ustanovili Nemci na zasedenem slovenskem ozemlju) nikakor niso bili pohlevne ovčke. Kot domobranci so tudi oni zvesto služili Hitlerju, do svojega bridkega konca. 

Po padcu Pohorskega bataljona na Osankarici je gestapo obiskoval družine in sorodnike pohorskih junakov. Maščevanje nad civilisti je bilo strašno. 

Franjeva mama je po vrnitvi iz Hitlerjevih uničevalnih taborišč leto za letom obiskovala grob padlega sina na Pohorju. Pot je postajala z leti vse težja, zato so soborci poskrbeli za prekop posmrtnih ostankov z Ribnice na Pohorju na pokopališče v Šentjanžu pri Dravogradu. Godba na pihala je igrala žalostinko, pevski zbor je pel v slovo, pionirji in mladinci so recitirali pesmi upora. Trije govorniki so predstavili njegovo trnovo pot. Ob prekopu so mu postavili lepo spominsko obeležje, ki pa ga danes ni več.

Kje je nagrobnik Franja Dularja? Poizvedoval sem v Ribnici na Pohorju, na Lepenarci, kjer je bil smrtno ranjen, pri prijaznem župniku v Dravogradu. Duhovnik v knjigi ni našel zapisa, ker prekop pač ni bil cerkven, usmeril me je v Bukovsko vas k Dularjevim sorodnikom. Tu sem izvedel, da so postavili nov nagrobnik, vendar brez Franjevega imena. Nagrobnik je ob pokopališkem zidu, kamor bi lahko privili še ploščico s Franjevim imenom in priimkom. Živeči sorodniki soglašajo, zato sem pred dvema letoma o tej zadevi obvestil predsednika ZB Dravograd – na potezi smo zdaj mi, borci za vrednote NOB.

&lt;b&gt;Stane Gradišnik&lt;/b&gt;

*Ludvik Pušnik: ''Po poteh spomina: Spomeniki in znamenja 20. stoletja na območju Občine Dravograd'', 2008. 
*Mirko Fajdiga: ''Pohorski partizani 1943: Od padca Pohorskega bataljona do ustanovitve Zidanškove - Pohorske brigade'', 1985. 
*France Filipič: ''Pohorski bataljon: Poglavje iz zgodovine narodnoosvobodilne borbe v severovzhodni Sloveniji'', 1979. 
 
Slike: 
*Franjo Dular
*Nagrobnik v Ribnici na Pohorju, foto B. Borovski
*Nekdanji spomenik v Šentjanžu pri Dravogradu
*Spomenik na Lepenarci na Pohorju, foto S. Gradišnik

===Rdeški Karel in Kunejev Ivan===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji, december 2023'''

&lt;!-- &lt;poem&gt;
Tiho od nas ste odšli, tovariši, v noč – brez povratka.
V prsih teži me bolest v nemem spominu na vas.
Semena zlata čez plan razveli ste v setvah jesenskih,
tiho potem ste odšli, niste čakali plodov. (Peter Levec).&lt;/poem&gt; --&gt;

V težki preizkušnji slovenskega ljudstva je bila Graška Gora s sosednjo Grmado, Razborjem in Uršljo goro zbirno področje Prvega štajerskega bataljona, središče šaleško-mislinjskega okrožja KPS, gora jurišev zmagovite Štirinajste udarne divizije in gora enot Četrte operativne cone. Ta koroški svet je bil priča trpljenju domačinov, junaštev in tudi smrti nad 320 slovenskih hčera in sinov, ki so tod izkrvaveli za geslo Smrt fašizmu – svoboda narodu!

Takoj po napadu na Šoštanj jeseni 1941 se je pojavila na Razborju skupina ilegalcev, ki jih je povezal organizator partizanskega gibanja Jože Tekauc iz Šoštanja. Obveščevalna mreža do njih je stekla preko Ivana Kotnika na Kunejevi domačiji, kjer so imeli v gozdu pod hišo tudi bunker. S hrano so jih oskrbovali Hudejevi, Pečolerjevi, Zapečnikovi in ostali aktivisti OF z Razborja.

Šaleška partizanska četa, ki jo je vodil Franc Zalaznik - Leon, je imela svoje glavne postojanke pri Rdečniku, Kuneju in Rožeju, ki so po priključitvi čete Pohorskemu bataljonu postale bataljonske javke. Z uničenjem Pohorskega bataljona so Nemci zadali osvobodilnemu gibanju zelo hud udarec. Maščevalni ukrepi gestapa so dosegli tudi Rdečnikove in Kunejeve. Kurirka Sonja je namreč izdajala vse po vrsti. Švabi so prišli po Kuneja in preiskali  bunker, ki je bil na srečo prazen. Aretirali so tudi Rdeškega Karla in ga skupaj s Kunejem ustrelili. 

Franc Zalaznik se spominja: »V gozdu je začelo zeleneti. S Kristlom sva bila sama v bunkerju. Ko je Sonja tiste dni prinesla pošto, je spraševala Kuneja, kje naju lahko najde. Kunej je bil do Sonje zelo zaupljiv in ji je podrobno opisal, kje imava tehniko in bunker. Kristl se je zaradi tega zelo razjezil. Poglej, Kunej, mu je dopovedoval, naj po naključju Sonjo primejo, ko bo k tebi nesla pošto; kdo jo je preizkusil glede trdnosti? Kunej ga je prepričeval, da se ni kaj bati, ker je Sonja popolnoma zanesljiva. Nazadnje je Kunej le popustil in dal Kristlu prav.«

V koncentracijsko taborišče so odpeljali Rdeškega gospodarja Florjana in njegove otroke Jožeta, Ančko, Marijo in Marjeto, sina Karla in soseda Kunejevega Ivana pa so kot talca ustrelili v Zagorju ob Savi.

Na Razborju še živijo tri priče takratnih dogodkov. Marija Kavnik pripoveduje: 

{{navedek|»Nemci so obkolili našo hišo in vklenili očeta in mamo. Vsi smo bili v kuhinji, ko so očetu vklenili roke na hrbet, ga položili na stol, ga pretepali in mučili celo noč, da je tekla kri po tleh in po zidu. Otroci smo kričali. Nato so nas otroke zaprli v spalnico, očeta v drugo sobo, mamo pa so v kuhinji prav tako pretepali in polivali z vodo.

Otroci smo silili k očetu in mami, zato so pretepali tudi nas. Tako se je dogajalo celo noč. Zjutraj so naložili poln nahrbtnik žganja in masti, ki ga je moral oče nesti v Slovenj Gradec. Ker je bil po obrazu ves pretepen in krvav, so mu čez obraz privezali robček, da ga ne bi ljudje, ki so ga srečevali, prepoznali. To pa še ni bilo vse. Sledila je še hujša kazen, kajti odpeljali so tudi mamo in starejšega brata. Vse so odpeljali v mariborske zapore. Nas otroke so zaklenili v hišo.

Bili smo trije. Dvanajstletna sestra, šestletni brat in jaz, stara osem let. S solzami v očeh smo gledali drug drugega, potem pa smo poskakali skozi okno. Kam bomo šli sedaj? Kdo bo sedaj krmil živino in svinje?

Šla sem k sosedu in povedala, kaj se nam je zgodilo. Nihče si ni upal k naši hiši, tako da smo morali vse delo opravljati otroci sami. Kavnikova stara mama je rekla, naj nakrmimo živino in svinje, potem pa pridemo k njim spat. 
Ko je po osmih mesecih prišla mama iz mariborskega zapora, je nisem prepoznala. Bila je vsa sključena in živčno uničena. Nekega dne sta k nam prišla dva moška. Rekla sta, da sta partizana. Prosila sta za kruh in vprašala, kje so partizani, da bi šla k njim. Brat ju je prepoznal, da sta raztrganca, ker ju je videl v Mariboru. Hotela sta nas preizkušati. Nekega dne, ko smo otroci pasli živino, je začela mama glasno jokati. Zvedela je, da je na seznamu talcev ustreljenih v Zagorju ob Savi tudi naš oče.«}}

Po vojni se je brez Marshallovega in Stalinovega žegna začela obnova domovine in graditev novega sistema, za katerega smo prelili ogromno krvi. Brez napak ni šlo. Na Slovenskem so pred vojno gospodovali in imeli v rokah pretežni del premoženja ljudje tuje narodnosti. Trideset let po osamosvojitveni vojni se nam dogaja enako ... 

'''Viri'''

*Marinka Butolen (ur.): ''Še pomnite tovariši, 2''. Slovenj Gradec, 2008. 78.
*Milan Ževart: ''Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini: Disertacija'' (1973). 352.
*Bogdan Žolnir: Prva javka na Razborju. Kartoteka MNZ. 57.
*Franc Zalaznik: ''Dolga in težka pot: 1941–1945''. Maribor, 1963. 166.

'''Stane Gradišnik'''

Slike:
* Karel Pajenk (Rdeški Karel)
* Ivan Kotnik (Kunejev Ivan)
*Spominska plošča na Rdeški hiši
*Spominska plošča na Kunejevi hiši

===Spomeniki nanoške bitke===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji, november 2023'''

Med dolgoletnim proučevanjem nanoške bitke sem naletel na številne spomenike v spomin na prvi pomembnejši spopad primorskih partizanov z italijansko vojsko aprila 1942. Ugotovil sem, da je na njih nekaj napačnih podatkov ali nedoslednosti. Prvi je bil leta 1948 postavljen spomenik na koti 837 na Nanosu, na eni izmed vzpetin, na katerih so potekali spopadi. Na plošči omenjajo herojstvo Janka Premrla - Vojka v nanoški bitki, a članki in pričanja očividcev beležijo drugače. Skupina, ki jo je vodil Vojko, se je prva umaknila s položajev proti severu Nanosa, kjer se je med Hrušico in Podkrajem prebila s planote.

Fotografija 1: [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:5770_x1558973.3406362718_y5750960.730879431_s14_b362 Spominsko znamenje v spomin na nanoško bitko, ki so ga postavili leta 1948 na vrhu Bobna (kota 837)]

Od drugih bojev v letih 1943 do 1945  velja izpostaviti spopad Gradnikove brigade septembra 1943 z nemškim okupatorjem po preboju goriške fronte. Po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino je na Nanosu med 2. svetovno vojno umrlo 39 oseb. Ko upoštevamo očitne napake in podvajanja ter dve civilistki, pridemo do sklepa, da je na Nanosu padlo skupno 35 partizanov. V bazi INZ je za 6 borcev navedeno, da so pokopani na Nanosu. Po navedbah Lojzeta Bizjaka naj bi bili nekateri partizani pokopani v grobnici pri Abramu na Nanosu, vendar žal tam njihova imena niso navedena, kar bi bilo potrebno urediti. Zmotno je namreč prepričanje, da so padli v nanoški bitki aprila 1942 pokopani v tej grobnici. 
 
Fotografija 2: [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:4819_x1560710.456597755_y5751511.03049212_s15_b362 Spomenik padlim borcem NOB pri Abramu na Nanosu]

V nanoški bitki aprila 1942 padli partizani so bili pokopani na pokopališču v Gorici  in  leta 1972 prekopani v skupno grobnico upornikov zoper fašizem. Na plošči sta imeni samo dveh padlih v nanoški bitki, in sicer Emila Puntarja (kot Milco Pintar) in Antona Vičiča (kot Antonio Caucci). Lažna identifikacija s strani zajetih tovarišev in tudi površnost italijanskih oblasti sta botrovali temu, da padli nimajo primerno označenih grobov oziroma so imena napačna ali popačena. Tam so pokopani še Ivan Sancin, Ivan Kreševič, Jože Dolenc in Leopold Pupis, in sicer med sto tremi neznanimi uporniki, ki jih je fašistični režim umoril, ne da bi vedel, kdo so.

Fotografiji 3: [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6439_x1515631.2258052693_y5766802.418060691_s15_b362 Skupna grobnica vsem padlim upornikom na pokopališču v Gorici]

Fotografija 4: [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:7515_x1390287.9338758937_y5163786.779928437_s16_b2345 Parcela 136 na rimskem pokopališču Verano]

Republika Slovenija in Zveza borcev sta  ustreljenim borcem, zajetim na Nanosu,  ob 70. obletnici nanoške bitke postavili spominsko ploščo na največjem rimskem pokopališču Flaminio. Borci so sicer pokopani na drugem rimskem pokopališču Verano. Pokopali so jih na parceli 136  in kasneje prekopali v skupno grobnico brez navedbe  njihovih imen,  na mestu pokopa nanoških junakov pa uredili grobnice za premožne.

Leta 1980 je bila v steno lovske koče Nanos pri Abramu vgrajena spominska plošča. Na njej so imena petih partizanov, ubitih 18. 4. 1942.  Manjkalo je ime Jožeta Dolenca, medtem ko Ivan Žorž ne sodi nanjo, saj ni padel v nanoški bitki. Ob 80. obletnici bitke je ZZB Ajdovščina-Vipava ploščo odstranila in postavila novo ter tako popravila nekatere nedoslednosti. Vendar tudi na novi plošči ostaja ime Ivana Žorža, ki ga je italijanska policija zajela že 13. aprila 1943 in tako ni sodeloval v spopadu na Nanosu.

Fotografija 5: [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:5408_x1560654.583343761_y5751560.313358_s19_b2852 Spominska plošča borcem nanoške bitke na lovskem domu pri zavetišču Abram na Nanosu] 

Fotografija 6: [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:7508_x1383423.4865492682_y5142761.745380379_s19_b2345 Spomenik na vhodu v spominski park Forte Bravetta, kjer so navedeni samo ustreljeni med letoma 1943 in 1945]

V Forte Bravetta, kjer so bili ustreljeni zajeti partizani na Nanosu, so navedli samo 77 ustreljenih od nacistov na tistem mestu med leti 1943 in 1945. Vse tiste, ki jih je usmrtil italijanski fašistični režim pred letom 1943, pa so izpustili, kar velja tudi za zajete borce na Nanosu. 

Fotografiji 7: [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3575_x1542867.3990421116_y5716570.361181966_s19_b2345 Spominska plošča na rojstni hiši Ivana Sancina – Jova,] Dolina 92, ki je padel na Nanosu

Z nanoško bitko je povezana še spominska plošča Ivana Sancina – Jova v Dolini pri Trstu. Na njej je napačen datum in kraj smrti, in sicer 18. april 1942 na Nanosu. Dejansko je umrl 21. aprila 1942 pri Škulah, pokopan pa je bil v Gorici 23. aprila 1942. Domačini v Dolini pri Trstu so pokazali pripravljenost, da bi spominsko ploščo popravili.

'''Primož Plahuta''', besedilo in fotografije

===Spomeniki ob poti XIV. divizije===
'''Partizanski spomeniki na Geopediji, oktober 2023'''

{|
|[[File:Spominska plošča kmečkim uporom in 14. diviziji pri Pilštanju.jpg|thumb|Spominska plošča kmečkim uporom in 14. diviziji pri Pilštanju]]
|[[File:Spomenik 14. diviziji, Stara Žaga.jpg|thumb|Spomenik 14. diviziji, Stara Žaga]]
|[[File:Spominska plošča 14. diviziji na gradu Lindek.jpg|thumb|Spominska plošča 14. diviziji na gradu Lindek]]
|}

{|
|[[File:Plošča heroju Iliji Badovincu, Gračnica.jpg|thumb|Plošča heroju Iliji Badovincu, Gračnica]]
|[[File:Spominska plošča 14. diviziji, Olešče.jpg|thumb|Spominska plošča 14. diviziji, Olešče]]
|[[File:Olešče, grob neznanega partizana.jpg|thumb|Olešče, grob neznanega partizana]]
|}

{|
|[[File:Kajuhova spominska soba, Šentvid pri Zavodnju.jpg|thumb|Kajuhova spominska soba, Šentvid pri Zavodnju]]
|[[File:Spomenik Kajuhu, Šentvid pri Zavodnju.jpg|thumb|Spomenik Kajuhu, Šentvid pri Zavodnju]]
|[[File:Plošča Kajuhu, Žlebnikova domačija, Šentvid pri Zavodnju.jpg|thumb|Plošča na mestu Kajuhove smrti, Žlebnikova domačija, Šentvid pri Zavodnju 2]]
|[[File:Markacija Poti XIV. divizije.jpg|thumb|Markacija Poti XIV. divizije, Žlebnikova domačija, Šentvid pri Zavodnju]]
|}

Naslednje leto obeležujemo 80 let prihoda Štirinajste divizije na Štajersko. O velikem pomenu vdora te partizanske divizije v sam Tretji rajh obstaja veliko literature (Kiauta, Guček, Strle, Terčak, Hace, Ambrožič itd.). Lani je pri Planinski zvezi Slovenije izšel vodnik ''Po poteh XIV. divizije'', ki sicer lepo usmerja po dejanski bojni poti Štirinajste, vsebina pa je žal daleč od naših pričakovanj. Priročnik trikrat pogosteje omenja cerkve ob poti kot spomenike in je zato namenjen bolj božjepotnim romarjem kot planincem, ki želijo kaj več izvedeti o narodnoosvobodilni borbi. Ob glavni poti je [[Obeležja XIV. diviziji|33 obeležij, na drugih mestih pa še 38 obeležij]], posvečenih tej legendarni diviziji. V vodniku pa je med več kot sto fotografijami zgolj ducat posnetkov obeležij, ki pričajo o težki poti, na kateri je Štirinajsta skoraj izkrvavela. Žal letošnji ponatis vodnika ni izkoristil priložnosti za večji delež informacij o XIV. diviziji in posnetkov spomenikov ob poti ter da bi bojno pot Štirinajste obarval v duhu Tomšiča, Šercerja in Bračiča. 

Tule je seznam enajstih najpomembnejših odsekov trase, kjer odsotnost informacij o diviziji in posnetkov spomenikov najbolj bije v oči in bi jih bilo treba dopolniti.

*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:4633_x1732965.4327620293_y5796276.849664911_s15_b362 Zeče pri Bučah]: V SPOMIN BORCEM XIV DIVIZIJE KI SO TUKAJ IZVOJEVALI POMEMBNO ZMAGO NAD SOVRAŽNIKOM FEBRUARJA 1944
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:3948_x1727585.40761407_y5796568.824627776_s15_b362 Lesično]: 7. FEBRUARJA 1944 ŽE PRIVI DAN PO VDORU XIV. DIVIZIJE NA ŠTAJERSKO UNIČI TOMŠIČEVA BRIGADA V ŽILAVI BORBI Z NAPADAJOČIM SOVRŽNIKOM 35 NEMŠKIH VOJAKOV.
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:1657_x1716444.8785088158_y5794702.832286195_s15_b362 Stara Žaga]: XIV. divizija si utira pot na Štajersko. 8. februarja 1944. Tomšičeva brigada razbije nemško motorizirano kolono.
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:774_x1696178.7175509718_y5797482.231603903_s15_b2345 Gračnica]: Spomenik Živi zid in grob narodnega heroja, komandanta 1. bataljona Šercerjeve brigade Ilija Badovinca: &lt;poem&gt;
::::To žrtev, borb in zmag je spomenik.
::::Postoj, tovariš, spomni se na mrtve;
::::vse, kar veliko je, vzkali iz žrtve,
::::in ti, ki živ si, mrtvim si dolžnik.&lt;/poem&gt;
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:6454_x1702925.5415701855_y5804924.450621297_s15_b362 Olešče]: OB PRIHODU XIV. DIVIZIJE NA ŠTAJERSKO SE JE DNE 13. 2. 1944 NA TEM PODROČJU ŠERCERJEVA BRIGADA USPEŠNO BORILA PROTI ELITNIM NEMŠKIM ENOTAM IN ZADALA VELIKE IZGUBE SOVRAŽNIKU
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:3901_x1707325.04993477_y5815563.3186594155_s14_b362 Opoka]: NA TEM MESTU JE DNE 14.II.1944 IZVRŠILA PREHOD XIV. UDARNA  DIVIZIJA NOV NA SVOJEM ZMAGOVITEM POHODU  PO ŠTAJERSKI
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:2894_x1705985.4184385482_y5837045.472596809_s14_b362 Lindek]: 16. februarja 1944: XIV divizija se srdito bori proti nemški premoči za položaj Lindeka in lindeškega gradu.
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:2896_x1699102.3732280033_y5837037.051232418_s14_b362 Velika Raven]: Tu sta februarja 1944 padla nepoznana borca XIV. prol. div. B. Kidriča
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:6992_x1683391.380731985_y5847361.889168608_s15_b362 Graška Gora]: Spomenik Nošenje ranjenca, spominska soba in spominski park
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:7011_x1667593.6077237953_y5847976.552028568_s15_b362 Žlebnikova domačija]: Kajuhova spominska soba, spomenik in plošča na mestu, kjer je pesnik padel: &lt;poem&gt;::::PRI TEJ DOMAČIJI JE 22. 2. 1944 PADEL
::::KAREL DESTOVNIK - KAJUH ...
::::NI JE SMRTI BREZ ŽIVLJENJA
::::NI SVOBODE BREZ TRPLJENJA
&lt;/poem&gt;
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:3293_x1652228.6669782933_y5843562.652745024_s15_b362 Grobišče na Rabonih]: GROB 9 NEZNANIH      PARTIZANOV IN 2 BORK, KI SO PADLI  NA POHODU 14. PART. UDARNE DIVIZIJE V FEBRUARJU 1944.

'''Stane Gradišnik'''
 
&lt;hr&gt;

===Mitraljezec Marijan===
'''Partizanski spomeniki na Geopediji, september 2023'''

Slovensko partizansko zdravstvo je bilo izraz največje človečnosti in nekaj izjemnega v evropskih odporniških gibanjih. Ena največjih moralnih obveznosti slovenskih partizanskih enot je bila skrb za ranjence. Zavest, da kot ranjenci ne bodo prepuščeni na milost in nemilost sovražnikom, je borcem krepila borbenost. Pri reševanju ranjencev s položajev in pri njihovem prenosu v bolnišnice ali zasilne bunkerje je bila velikokrat potrebna izredna požrtvovalnost, velika hrabrost in iznajdljivost. Dobra zdravstvena služba je bila eden od pomembnih pogojev za manevrsko in bojno sposobnost vsake enote.

Za prvo obdobje je značilno, da so si ranjenci kar sami zavezovali rane s cunjami, odtrganimi od srajce. Težje ranjence so na vse mogoče ilegalne načine spravljali v mestne bolnišnice, kar je bilo veliko tveganje tako za ranjence kot za zdravnike. Bolnišnica in lekarna v Slovenj Gradcu sta že od samega začetka vstaje (s tihim pristankom vodje bolnišnice dr. Herberta Schwarza iz Gradca) nudili pomoč ranjenim partizanom in partizanskim bolnišnicam.

To je zapis o mladem mitraljezcu iz Ljubnega ob Savinji, ki je težko ranjen moral mesec dni trpeti v zasilni bolnišnici, dokler ga ni odrešila smrt. Franc Zagožen - Marijan, 22-letni mitraljezec 2. čete 1. štajerskega bataljona je po koncentraciji na Dobrovljah 14. septembra 1942 postal borec 1. čete Pohorskega bataljona. Bataljon je na svojem operativnem območju takoj začel z akcijami.

Po napadu na Josipdol so se borci umaknili v svoj tabor pod Planinko. Nemci so jim sledili, vnel se je hud boj. Padla sta Tine in Gojko, Marijan je bil hudo ranjen v trebuh. Čigavi so streli, ki so se pričeli oglašati Nemcem v hrbet iz globine gozda? Saj to je bil vendar komandant Stane. Slišati je bilo njegov glas iz gozda: »Groga! Stane je tukaj, juriš!« Obroč je bil prebit.

Ranjeni Marijan je ostal v improvizirani bolnišnici na Glažutski planini, pri njem pa sta bila kot kuhar in strežnica Petruška in Marja. December je mineval in stanje se mu je stalno slabšalo. Dr. Mrož, ki je bil vsak dan pri njem, je slednjič sprevidel, da ga ne more več imeti v gozdu, in štab se je odločil odnesti ga v dolino. Leon in Kristl naj bi mu našla mesto na Razboru.

Leon je takoj odšel na Pohorje, kjer sta se mu pridružila še Miloš in Nace. Dolgo so hodili, naposled pa le prišli do ranjenca. Bil je kaj žalosten pogled nanj. Ležal je v zasilnem zavetju, kamor je medlo sneg. Ranjenec je tožil. Leon mu je obljubil, da ga bodo čimprej spravili v Mislinjsko dolino, nato je odšel k Rdečniku na Razbor, da pripravi vse potrebno za njegov sprejem. Iz bataljona so naposled prinesli silno izčrpanega Marijana. Spravili so ga na senik k Rožeju. Z njim je bila bolničarka Pepca.

Malo pred koncem leta je moral Leon spet v bataljon, tokrat na Osankarico. Ko se je vrnil s Pohorja, je našel Marijana v žalostnem stanju, skoraj že ni imel več glasu. Pepca je povedala, da jo je prosil za pištolo, a mu je ni hotela dati. Uvideli so, da ne bo ozdravel in da bo kmalu konec z njim.

To je bila Marijanova zadnja noč. Na Silvestrovo dopoldne je izdihnil. Leon je skopal jamo in prišel po Kristla in Pepco, ki sta bila pri Rožeju. S težavo so spravili truplo v tesen grob. S Kristlom sta nato pometla sneg, da bi zabrisala sled. Kristl je pogledal na uro. Bila je pravkar polnoč. Leon in Kristl sta si preko groba voščila srečno novo leto.

Tekavčeva Pepca je zaihtela. V enem letu je izgubila moža, hčerko in sina. Morda je zaslutila, da bo tudi njeno truplo čez tri tedne zagrnila zemlja …

V poročilu, ki ga je dan pred padcem Pohorskega bataljona poslal komisar Rajko Dušanu Kvedru, je zanimiv odlomek:

&lt;blockquote&gt;
Tovariš Stane ve, da smo nudili ranjenemu tovarišu Marijanu vse, kar je bilo v naši moči, dokler je bil ta v bolnici. Ve tudi, da ni bilo mogoče organizirati prej transporta in vzrok, zakaj ne. Da bi potekel transport res v redu, je šel z njim sam tovariš Groga. Toda baš po malomarnosti terenskih tovarišev je moral ranjenec v zadnjem delu transporta največ trpeti.&lt;/blockquote&gt;

'''Viri'''
*Marjan Žnidarič: ''Četrta operativna cona: Pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju'' (2014).
*Franc Zalaznik - Leon: ''Dolga in težka pot: 1941-1945'' (1963). 
*France Filipič: ''Pohorski bataljon'' (1965).

'''Fotografije'''
*Spominska plošča in razpelo na Marijanovem grobu pri Rožeju na Razboru, ki smo ju letos obnovili. Foto S. Gradišnik
*Franc Zagožen - Marijan

'''Stane Gradišnik'''

===Partizanski duhovniki===
'''Partizanski spomeniki na Geopediji, avgusta 2023'''

Na zid pred cerkvijo Marije Pomagaj na Brezjah je Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov LR Slovenije ob desetletnici osvoboditve leta 1955 vgradilo spominsko ploščo 25 duhovnikom, ki so umrli nasilne smrti od okupatorja in njegovih pomagačev. Tu je vztrajala skoraj 60 let, vse do leta 2014, ko so jo frančiškani brez javnega pojasnila odstranili in zamenjali z mozaikom Marije Pomagaj, ki so ga baziliki poklonili avstralski Slovenci.

Katerim pokojnim stanovskim tovarišem so se brezjanski redovniki tako nepietetno odrekli? Med imeni, vklesanimi na plošči, je osem duhovnikov, ki so jih pobili ustaši Nezavisne države Hrvatske v koncentracijskem taborišču Jasenovac, vse na enak način: žrtev so z batom udarili po glavi, prerezali grlo in truplo vrgli v Savo. Seveda brez sodbe. To so bili Jakob Sem, Franc Grobler, [[:w:Franc Kač|Franc Kač]], [[:w:Janez Kodrič|Janez Kodrič]], Anzelm Polak, Janez Rančigaj, Franc Rihar in [[:w:Franc Orešnik|Franc Orešnik]]. Ko je kolaborantski katoliški časnik Slovenec 14. 1. 1943 našteval tega leta umrle duhovnike, pri imenih jasenovških žrtev ni niti namignil, da so umrli nasilne smrti, medtem ko pri duhovnikih, ki so se borili skupaj z okupatorjem, ni nikoli zamudil priložnosti za obtožujoč stavek, da so jih pokončali partizani.

Druga večja skupina žrtev so bili duhovniki taboriščniki. V Dachauu so končali svoje življenje mežiški župnik Janez Hornböck, doma iz Šentjanža v Rožu, dekan v Radljah ob Dravi [[:w:Janez Messner|Janez Messner]], ostareli župnik v Nazarjah [[:w:Kerubin Tušek|Kerubin Tušek]], sicer doma s Svetega Lenarta nad Škofjo Loko, in [[:w:Mirko Vekjet|Mirko Vekjet]] iz Trsta, ki je bil župnik v Boljunu. 

Duhovnika [[:w:Ernest Bandelj|Ernesta Bandlja]] so v Prvačini zvezanega vrgli v reko Vipavo srbski četniki, [[:w:Bogumil Krušič|Bogumila Krušiča]] naj bi ubili srbski četniki v Bosni ali v Črni Gori, Marka Željka (Marco Zelco) iz Višnjana so Nemci zaradi sodelovanja s partizani obesili, Šimeta Milanovića, Istrana iz Kringe, pa ustrelili v Slumu. [[w:Martin Gaberc|Martin Gaberc]] je bil ustreljen v Gornji Radgoni na oknu svojega stanovanja ob prihodu okupatorjev, [[:w:Franc Gabrejna|Franc Gabrejna]] je končal pod nemškimi streli v Ajdovščini. V celjskem zaporu Stari pisker so zaradi simpatiziranja z uporom Nemci mučili in ustrelili Mihaela Grešaka, Ferdinand Potokar pa jim je umrl med mučenjem. [[:w:Ivan Povh|Ivana Povha]] so Nemci zajeli med partizani pri Kresnicah in ga ustrelili. Pri Knežji vasi so ustrelili [[:w:Franc Gomilšek|Franca Gomilška]]. Zaradi sodelovanja s partizani so Nemci ustrelili tudi štanjelskega župnika [[:w:Anton Šatej|Antona Šateja]].

Na plošči sta bili še imeni dveh župnikov, ki so ju domnevno ubili partizani: [[:w:Danijel Halas|Danijel Halas]] iz Velike Polane in [[:w:Ivan Kotnik|Ivan Kotnik]], kurat v bolnici v Beogradu, ustreljen v Zemunu ob koncu vojne. Ti dve imeni sta bili gvardijanu Robertu Bahčiču verjetno povod za trditev, da besedilo na plošči »ne odgovarja resnici« in da »fašizem omenjenih duhovnikov ni umoril«, ter alibi za njeno odstranitev. Cerkev svoje odločitev za odstranitev plošče duhovnikom, ki so bili žrtev fašizma, ne pojasnjuje. Kakšna cerkvena oblast pa bi to bila, če bi morali svoje odločitve argumentirati in se pred javnostjo zagovarjati! Zato o pravih razlogih lahko samo ugibamo. Eden od njih zna biti nelagodje klerikov ob dejstvu, da so bili duhovniki žrtve njihovih gospodarjev okupatorjev, ne pa partizanov. Cerkev si danes lasti zasluge za slovensko osamosvojitev, zato jo je mogoče motil napis na plošči, da so duhovniki »darovali življenje za svobodo nove Jugoslavije«. Pri tem pozabljajo, da je pred drugo svetovno v jugoslovanski vladi najvišja mesta zasedal prav njen človek, duhovnik Anton Korošec. 

Cerkvi gotovo ni bilo všeč, ker je ploščo postavilo Cirilmetodijsko duhovniško društvo, ki je bilo za razliko od kolaborantskega vodstva slovenske RKC po vojni lojalno do nove socialistične oblasti. Pri zavračanju društva je prav nič ne ustavlja dejstvo, da so bili med njegovimi vidnimi člani znane osebnosti. Pobudnik in idejna ter moralna avtoriteta je bil pisatelj Franc Saleški Finžgar, ki je bil med vojno sodelavec OF, glava je bil pisatelj Stanko Cajnkar, v društvenem glasilu ''Nova pot'' so pesmi objavljali [[:w:Joža Vovk|Joža Vovk]], [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi601098/ Leopold Stanek,] [[:w:Lojze Jože Žabkar|Lojze J. Žabkar]], teolog Janez Janžekovič je pisal o sorodnosti med krščanstvom in marksizmom ... Zavzemali so se za sodelovanje med cerkvijo in državo, današnji klerikalni nomenklaturi pa gre očitno spet za mahničevsko ločevanje duhov, za razkol med Slovenci; beseda sprava je tiho izginila iz njihovega besednjaka. Kako dolgo roko ima slovenska RKC, pove že to, da poročila o odstranitvi plošče na Brezjah z izjemo ''Mladine'' leta 2020 ni upal objaviti noben slovenski časopis. 

Odstranitev brezjanske plošče ni osamljen primer, o načrtnosti dejanja govori, da je bila cerkev tudi proti postavitvi obeležja partizanskemu pesniku in duhovniku [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6451_x1691264.3623016805_y5711707.841940073_s15_b362 Lojzetu Žabkarju v Črnomlju] leta 2020.

Prispevek zaključujem s podatkom, da je polovici duhovnikov na plošči cerkev podelila status božjih služabnikov oz. mučencev; duhovniki, ki so jih pokončali partizani, imajo ta status menda domala vsi.

{|
|[[File:Radovljica Brezje Bazilika Sv Vida 28082012 011.jpg|thumb|400 px|Bazilika Marije Pomagaj, Brezje; foto Johann Jaritz 2012; plošča se vidi spodaj levo]] 
|[[File:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma na Brezjah.jpg|thumb|400 px|Plošča 25 duhovnikom, žrtvam fašizma na Brezjah pred odstranitvijo leta 2014, foto M. Hladnik]] 
|}

* [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje]]. Wikipedija.

'''Miran Hladnik'''

===Partizanska plošča na vrhu Triglava===
'''Partizanski spomeniki na Geopediji, SB julija 2023'''

{|
|[[File:Aljaž Tower 02.jpg|thumb|300 px|Plošča na Aljaževem stolpu leta 2018. Foto Andrej Cizl]]
|[[File:Protest na Triglavu 20. 8. 2021 06.jpg|thumb|400 px|Protifašistični protestniki ob partizanski plošči na Triglavu (čisto levo) 20. avgusta 2021. Foto Hladnik]]
|[[File:Razvitje zastave na Triglavu 20. 10. 1944 03.jpg|thumb|150 px|Razvitje slovenske zastave na Triglavu 20. 4. 1944. Foto Bogo Tavčar]]
|}

Od 14. oktobra 2019 je na skalnata tla severozahodno ob Aljaževem stolpu na vrhu Triglava (2864 m) z blagoslovom Zavoda za varstvo kulturne dediščine privita kovinska plošča, na kateri piše:

&lt;poem&gt;
NA TEM MESTU SO MED NOB L. 1944
PARTIZANI: GRADNIKOVE BRIGADE,
KULTURNIKI IX. KORPUSA, JES.-BOH.
ODREDA IN MLADINCI OK BOHINJ
PODRLI MEJNIK ITALIJA-NEMČIJA
IN IZOBESILI SLOVENSKO ZASTAVO.
ZZB NOVS
&lt;/poem&gt;

Plošča ni bila deležna statusa državnega spomenika in ni vpisana v Register nepremične kulturne dediščine (RKD), tam je pod številko 5531 vpisan samo [[:w:Aljažev stolp|Aljažev stolp]]. Nekaj sto metrov stran sta ob poti na vrh vpisani v RKD še plošči Valentinu Vodniku, ki je 1795 stopil na vrh, in slikarju Marku Pernhartu, ki je leta 1864–67 naslikal panoramo s Triglava. Kaj bi tožili nad zapostavljenostjo plošče v državni evidenci, po tem, kar se je z njo v preteklosti dogajalo, smo lahko veseli, da je sploh ostala na vrhu. 

Triglav je simbolna točka slovenstva. Jakob Aljaž je leta 1895, v času nemško-slovenskega tekmovanja za prevlado na tem prostoru, kupil vrh in nanj postavil pločevinast stolp, da bi pričeval o njegovi pripadnosti Slovencem, ne pa Nemcem. Po prvi svetovni vojni je čez vrh potekala meja med kraljevino Italijo in Jugoslavijo in med obema vojnama sta se državi izzivali tudi z barvanjem stolpa v barvah svojih zastav. 

19. oktobra 1944 se je nanj povzpelo 142 vojakov nemškega lovskega polka Brandenburg, nastanjenih na Bledu, dan pozneje pa 7 partizanov Jeseniško-bohinjskega odreda. Kurir Anton Pretnar z Bleda je s sekiro zasekal luknjo v streho stolpa in vanjo zasadil palico s 6 metrov dolgo slovensko zastavo z zvezdo. Izstrelili so častno salvo v znak osvoboditve Beograda, dogodek je fotografiral Bogo Tavčar, v spominsko knjigo so pod rubriko smer sestopa zapisali V SVOBODO!

Kmalu po vojni je Aljažev stolp začel dobivati dodatke: 1949 so namesto zmahane kovinske zastavice na streho montirali peterokrako zvezdo, 1958 so na njegovo steno montirali šesterokotno ploščo prvopristopnikom leta 1778, 1983 je ob snemanju filma o Kugyju razmajano zvezdo spet nadomestila zastavica z letnico 1895. 1986 pa so ploščo prvopristopnikom sneli in na njeno mesto obesili partizansko z naslednjim besedilom:

&lt;poem&gt;
NA TEM MESTU SO MED NOV PRIPADNIKI NOVJ IZOBESILI SLOVENSKO ZASTAVO IN SICER:
30. MAJA 1944 BORCI II. SNOUB IVANA GRADNIKA PO NEUSPELEM NAPADU NEMCEV NA TITOV ŠTAB V DRVARJU;
2. AVGUSTA 1944 PARTIZANI KULTURNE SKUPINE IX. KORPUSA IN SOŠKI AKTIVISTI TER ODSTRANILI MEJNI KAMEN MED ITALIJO IN TRETJIM RAJHOM;
20. OKTOBRA 1944 BORCI JESENIŠKO-BOHINJSKEGA ODREDA IN MLADINCI OKRAJNEGA KOMITEJA SKOJ BOHINJ V POČASTITEV OSVOBODITVE BEOGRADA.
ZZB NOVS
&lt;/poem&gt;

Ob osamosvojitvi leta 1991 je partizanska plošča nenadoma izginila. Govorilo se je, da je končala v prepadu, v resnici pa so jo nekateri zagrizeni rojaki, ki so si osamosvojitev razlagali kot zapoznelo zmago nad partizani, zanesli v dom na Kredarici, kjer se je čez čas za njo izgubila sled, niti njene fotografije ni nikjer najti. Ne ve se, kdaj so namesto odstranjene plošče na stolp montirali nekoliko manjšo ploščo s krajšim besedilom, ki je ostala na vrhu do leta 2018, ko so stolp s helikopterjem transportirali v dolino na restavriranje. Za nasprotnike partizanstva je bila zdaj priložnost, da se partizanska plošča za zmeraj odstrani z vrha. Mogoče je tudi naše prizadevanje malo pripomoglo, da do tega ni prišlo, ampak da so ploščo samo prestavili ob stolp.

V desetkilometrskem pasu okrog Triglava je še enajst partizanskih obeležij. Zaradi simbolne občutljivosti tega prostora sta bili vandalizirani še [[:File:Padlim partizanom v Vratih 02.jpg|plošča padlim partizanom gornikom v Vratih]] in [https://www.geopedia.world/#T281_L2534_F2518:3261_x1542295.9231138038_y5836894.405293106_s15_b362 pri Kardeljevi koči na Malem polju.] Nasprotniki partizanskih obeležij radi ponavljajo, kako naj se politika drži stran od hribov in da spominske plošče v neokrnjeno naravo ne spadajo, tiho pa so bili, ko si je za svoje politične potrebe prisvojil Triglav in ga zlorabljal bivši predsednik vlade, in so tiho ob postavljanju križev na gorske vrhove. 

Nacionalnemu in političnemu opomenjanju se Triglav ne more izogniti. Na njegovem vrhu je Aljaž s stolpom zaznamoval zmago nad Nemci, partizani so pahnili v prepad italijansko-nemški mejnik, tu je zavihrala zastava ob osamosvojitvi 1991 in tu smo kolesarski protestniki avgusta 2021 napovedali konec Janševi diktaturi. 

*M. Hladnik: [[Triglavske partizanske plošče]]. ''Triglav 240''. Ljubljana: ZRC SAZU, 2018. 
 
'''Miran Hladnik'''

===Kdo si, Oto Mader – Ris?===
'''Partizanski spomeniki na Geopediji, SB junij 2023'''

Strašen je bil 10. april 1941, ko so na velikonočni četrtek vkorakale v Velenje
prve nemške čete. Vihar, snežni metež, dež, burja, vse je spremljalo te sinove
pekla pri njihovem pohodu v naše kraje. Nacistični okupator je v
skladu s svojimi načrti o ponemčenju slovenske Štajerske takoj pričel izvajati
Hitlerjevo naročilo: »Napravite mi to deželo nemško!«

14. maja je vodja nacistične Štajerske domovinske zveze Franz Steindl naročil političnim komisarjem, naj zaplenijo vso
slovensko literaturo ter jo odpeljejo v
Maribor. Iz škalskega župnišča so odpeljali okoli 3000 knjig verske in posvetne
vsebine. Nemcem ni uspelo, da bi zaplenili vse slovenske knjige. Komunist Oto
Mader, doma iz Škal pri Velenju, je odnesel knjige iz knjižnice razpuščene
Vzajemnosti v Pesju in jih zakopal. Zakopane so bile ves čas vojne.

Petokolonaši v Šoštanju in Velenju so z divjim veseljem planili svojim &quot;rešiteljem&quot;
v objem. Srce se je krčilo ob pogledu na zaslepljene Slovence, tudi oni so z
radostjo pozdravljali svoje zavojevalce. Če je kdo v gostilni svaril
pred Hitlerjem, so ga knapi hitro zavrnili: »Tiho bodi, saj nas je Hitler odrešil!«
Župnik v Zavodnju je opisal prihod Nemcev v Šaleško dolino: »In tukajšnje ljudstvo ob tem! Celo pot so pozdravljali
mimo hiteče vojaštvo in klicali Heil Hitler, odrešenik je prišel! Zdaj smo rešeni,
zdaj bomo živeli, zdaj bo dobro.«

Oto Mader je v rokopisni avtobiografiji Zakaj sem postal komunist ali namen moje življenjske
poti poročal: »Prvi maj je bil višek njihovega triumfa in zmagoslavja. Vse, kar je
moglo, je vrelo v Velenje in Šoštanj, kljub skrajno slabemu vremenu. Jaz sem
gledal doma skozi okno vso to bedarijo in stiskal zobe. Povsod so nastopali
govorniki in povzdigovali v nebesa svoje bloke. Vredni so bili ti govorniki, da bi
jih usekal po gobcu. Zaslepljeni narod pa je vsem tem lažem tulil kot zver. Višek
navdušenja pa je prišel v gostilnah, ker je pijača delala svoje. Da si jih čul, ko so šli domov z zborovanj. Vse nemško, niti enega Slovenca ni bilo
več. Pa četudi je znal le dve besedi, je pa tiste govoril, samo da je bilo nemško.
Sploh je bilo tako, kot bi pobesneli. Da bi tedaj prišel nekdo med nje in bi jim
povedal resnico, ubili bi ga. To je sigurno.«

Vendar večina Šalečanov okupatorja ni sprejela z navdušenjem. Ljudje so bili v prevratnih dneh prestrašeni, zbegani in zaskrbljeni, a svojega odpora do okupatorja niso smeli javno pokazati. Občudovanje Hitlerja je od maja 1941 naprej naglo
plahnelo. Deportacije in drugi ponemčevalni ukrepi so pričeli
odvračati ljudi od okupatorja. Oto Mader je zapisal: »Slovensko inteligenco so takoj pozaprli, tudi
duhovščino. Ravno s tem pa so si začeli jamo kopati, ker so tudi klerikalci prišli
na našo stran.«

V prvih tednih okupacije še ni bilo priprav za vstajo, a posamezniki so že zbrali nekaj orožja, ki so ga odvrgli pripadniki jugoslovanske vojske. Oto Mader je v Zrečah nabral osem pušk in nekaj municije, jih
spravil v bencinski sod in ga zakopal.

7. julija 1941 so uspešno organizirali napisno akcijo. Najtežji del akcije v Šoštanju je prevzel Božo Mravljak, Mader je pokril področje premogovnika, Tone Ulrih pa Velenje. Naslednji dan se je Oto Mader dokončno umaknil v ilegalo in
prevzel partizansko ime Ris. Povezan je bil s šaleško partizansko
skupino, a je deloval predvsem na terenu kot aktivist Osvobodilne fronte.
Miha Pintar - Toledo je v Škalskih Cirkovcah izvedel za večjo skupino štajerskih partizanov, zato se ni vrnil na Pohorje k ruški partizanski skupini, ampak jih je šel poiskat. Z njim so odšli šaleški borci Franc Polh - Izak, Oto
Mader - Ris in Franc Podvinšek - Bruno. Na Tolstem vrhu nad Preboldom je bila
med drugim ustanovljena B-skupina, iz katere naj bi se 
razvila Šaleška četa. Vanjo so bili poleg komandirja Toleda in komisarja
Buča vključeni še Marjan Čater - Petja, Adam Dušak - Pupče, Tine Gorišek - Pardelan, Franc Kralj - Krpo, Oto Mader - Ris, Franc Podvinšek - Bruno, Vili Reberšek - Čuk in Stanislav Brunšek - Zagloba.

Izkopali so Maderjeve puške. V četrtek
28. avgusta 1941 se je pripeljal iz Koroške v Dravograd nemški notranji minister
dr. Wilhelm Frick; na štajerski meji ga je pozdravil in se mu pridružil 
gauleiter dr. Überreither. Kolona se je odpeljala
čez Slovenj Gradec in Velenje v Dobrno. Šaleška partizanska četa ji je postavila
zasedo v soteski Socki med Velenjem in
Žalcem. Ker pa se je minister Frick na Dobrni zadržal dan dlje, se je zaseda
brezuspešno končala. Mader, Martinšek,
Soklič, Ulrih, Stropnik in Polh so bili pri tem izdani in so se komaj rešili z
begom proti Graški gori.

15. maja 1942 je šaleška skupina utrpela prvo izgubo. V Škalah, v svojem
domačem kraju, je bil ustreljen šaleški prvoborec Oto Mader - Ris. Ko je
bila velenjska orožniška postaja obveščena, da leži na dvorišču Godiclove
domačije v Škalah ustreljeni partizan, je tja poslala svojo patruljo, v Škale
pa je prišel tudi uradnik kriminalistične policije.

Pri mrtvem Risu so Nemci našli ročno bombo, nekaj dokumentov in vojaško
puško z vrezano peterokrako zvezdo. Zvezdo je imel Ris prišito
tudi na levi strani bluze. Po izjavah domačinov naj bi Maderja ustrelil eden od
dveh obratnih zaščitnikov pri velenjskem premogovniku, ki sta stanovala v
Škalah.

Mader je svoj življenjepis pisal od novembra 1941 in ga malo pred svojo smrtjo 
zakopal na Arličevi njivi v Škalah. Čeprav je bil eden od
organizatorjev vstaje v Šaleški dolini, o njej ni navedel nobenega podatka, 
opisoval je predvsem svoja otroška leta in razmere v Škalah pred vojno.

*Milan Ževart: OF in NOB v Šaleški dolini. Prispevki k zgodovini Šaleške doline, 1989.
*France Filipič, Prvi pohorski partizani, 1965.
*Fotografije: 
**spomenik pri Godici v Škalah
**nagrobnik na pokopališču Šmartno
**Oto Mader

'''Stane Gradišnik'''

===Ti dolina zelena, s krvjo prepojena, predraga===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji, SB maj 2023, 7600 obeležij'''

{|
|[[File:Vazarjeva hiša v Begunjah.jpg|thumb|300 px|Vazarjeva hiša v Begunjah]]
|[[File:Partizanski spomenik pri gradu Kamen, Begunje.jpg|thumb|250 px|Partizanski obelisk trinastim kurirjem pri gradu Kamen, Begunje]]
|[[File:Partizanski spomenik, Ovsiše.jpg|thumb|300 px|Partizanski spomenik na Ovsišah]]
|}

V Begunjah in Dragi je med drugo svetovno vojno gospodarila smrt, tudi Avsenikova pesem Tam kjer murke cveto, ki opeva te kraje, ni mogla mimo nje. Ob vhodu v dolino Drage, nasproti razvalin gradu Kamen, 300 metrov pred grobiščem talcev, stoji desno ob cesti tristranični obelisk. Na njem je zapisanih trinajst imen partizanskih kurirjev, ki so padli v noči med 27. in 28. januarjem 1945. Spomenik je radovljiška Zveza borcev postavila leta 1957, v Register kulturne dediščine je vpisan pod številko 22573. 

&lt;poem&gt;
PADLI BORCI NOV V NOČI 27.–28. 1. 1945

BENEDIK SLAVKO  ROVTE  1912–1945
CUZNAR VIKTOR    DOVJE  1928–1945
FRANC ALOJZ         MOJSTRANA  1905–1945
JANŠA  ANTON        BREZJE  1927–1945
JEGLIČ JOŽE  PRAPROŠE  1916–1945
MRAK MIRO             RADOVLJICA  1920–1945
NEGRO ANTON       LJUBNO  1928–1945
PINTAR ALOJZ        KRANJ  1910–1945
POGAČAR URH       SV. LUCIJA  1922–1945
POHAR CVETAN      BREZJE  1909–1945
PREŠERN FRANC   RADOVLJICA  1901–1945
ŠTULAR CIRIL         PALOVČE       1945
UCMAN MIRO         VEL. CEROVA  1924–1945
&lt;/poem&gt;

Prvo na obelisku je ime Slavka Benedika. '''Venceslav (Slavko) Benedik''' se je rodil v Pozirnu pod Mohorjem nad Selcami očetu Petru in materi Frančiški 26. 9. 1912, živel pa je z materjo dobrih pet kilometrov zračne črte stran proti severu, na kmetiji pri Ozincu v Rovtah, ki je tedaj spadala pod Besnico. Njegov oče se je v prvi svetovni vojni boril na Soški fronti in umrl za okužbo takoj po njej, mama se je po nekaj letih drugič poročila in v družino je prišel priimek Pogačnik. Med drugo svetovno vojno so šli v partizane vsi trije fantje iz družine. Družino je sovaščan izdal in mamo, njenega moža in dve dekleti so odpeljali v taborišče. 

Ozinčevi so si bili navzkriž s Turkovimi, ki so bili v Rovtah njihovi sosedje. Slavkova nečakinja poroča, da si je Ozinčev oče nabral kar nekaj dolga pri gostilničarju Turku, ki je dajal pijačo na kredo. Grozilo je že, da bo Ozinčeva posest prišla na boben. Mama Frančiška naj bi se neko nedeljo odpravila peš v Kranj na tombolo in zadela glavni dobitek – avto, ki ga je takoj prodala in poplačala dolgove. Ti podatki še z druge strani osvetljujejo podobo Slavka Benedika, ki ga omenja Janko Potočnik v spominih pod naslovom Očetova pot v letošnji marčevski številki ''Svobodne besede''.

Slavko se je izučil za ključavničarskega pomočnika in se zaposlil v železarni na Jesenicah. O njegovem značaju je izročilo različno, nečakinja je slišala, da je bil pošten in delaven fant. S partizani je sodeloval že na začetku vojne. Maja 1943 je odšel v Jelovški bataljon Gorenjskega odreda. Dobil je partizansko ime Vinko in bil sprejet med komuniste. Napredoval je v vodjo tehnike Jelovška 2, nato pa je bil okrožni tehnični kontrolor za levi breg Save. 

Ko je bil po obhodu namenjen nazaj na Jelovico, je v noči med 27. in 28. januarjem 1945 padel v zasedo, ki so jo pripravili v Poljčah nastanjeni nemški policisti esesovske divizije Brandenburg v Vazarjevi hiši v Begunjah, ob cesti v Drago. Nemci so vdrli v hišo, domače zastražili v enem prostoru, sami pa so na oknih čakali na kurirje s postaje G-14 nad Drago in druge borce Kokrškega odreda, ki so po običajni kurirski poti v ločenih skupinah prihajali mimo. S strojnico so jih pokosili, odvrgli trupla čez plot v sneg in počakali na naslednjo skupino. Tako so do ene ponoči pobili trinajst partizanov, štirinajstega pa so ranjenega zaprli v begunjske zapore; na Hitlerjev rojstni dan je bil pomiloščen in izpuščen domov. Slavko Benedik je padel najbrž v drugi skupini, še pred polnočjo. Partizani so naslednjega dne padle tovariše začasno pokopali malo naprej od grobišča v Dragi.

Ime Slavka Benedika je vklesano tudi na spomeniku padlim ob vhodu na pokopališče na Ovsišah in na spomeniku v obliki znamenja pri slikoviti cerkvici svetega Primoža na Jamniku. Družinski grob Ozinčevih na Ovsišah je mlajšega datuma in na nagrobniku ni njegovega imena. 

S tole spomeniško zgodbo popravljam pomoto v marčevski številki ''Svobodne besede'' ([[Z Jankom Potočnikom po spomenikih okrog Ovsiš#Očetova pot|Očetova pot]]), da je bil Slavko Benedik v Dragi ustreljen kot talec. Popraviti bo treba tudi napačne podatke o njem na drugih mestih: da je bil rojen leta 1919 (v knjigi ''Beg z morišča''), da leži v družinskem grobu (v zborniku ''Po poti spominov'') oz. da je pokopan v Dragi ter da je država pokopa Slovaška (v državnem registru žrtev druge svetovne vojne na Sistory). 

Takóle v rubriki Partizanski spomeniki na Geopediji počasi, od spomenika do spomenika, prispevamo k natančnejši evidenci ljudi in dogodkov med drugo svetovno vojno. Na spomeniku na začetku Drage je poleg Slavka Benedika še ducat imen in prav toliko človeških usod, ki kličejo po popisu. Spomenikov pa je 7500 in več. Delo bi bilo neprimerno lažje, če bi bila literatura, ki jih obravnava in iz nje črpamo, digitalizirana, zato ponovno pozivam k njenemu skeniranju.

'''Viri'''
*Jože Vidic: ''Beg z morišča''. Ljubljana: Borec, 1971. 228 sl. in 249.
*Bogdan Osolnik in Svetko Kobal: ''Pokrajinska tehnika za Gorenjsko 1944–1945''. Ljubljana, 1998. 31.
*Alojz Kos: ''Po poti spominov. Radovljiški zbornik'', 1990. 69–70, 231.
*Trinajstim padlim kurirjem, Draga. Partizanski spomeniki na Geopediji.

'''Miran Hladnik'''
 
{|
|[[File:Partizanski spomenik, Ovsiše 02.jpg|thumb|300 px|Partizanski spomenik, Ovsiše]]
|[[File:Partizanski spomenik, Ovsiše 03.jpg|thumb|150 px|Partizanski spomenik, Ovsiše]]
|[[File:Partizanski spomenik na Jamniku.jpg|thumb|300 px|Partizanski spomenik na Jamniku]]
|}
   
Slika: Slavko Benedik

===Erzelj v NOB===
'''Partizanski spomeniki na Geopediji, SB april 2023'''

Eno leto po objavi [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Mladi fantje na dveh straneh|članka o partizanskem nagrobniku v vasi Planina nad Ajdovščino]] se je oglasil domačin Rado Jejčič z odgovorom na vprašanje o identiteti padlega Alojza Kobala, ki sem ga zastavil v koncu prispevka. Vsi, ki so doslej omenjali tragično smrt trojice vipavskih partizanov pri Križni jami nad Bločicami 14. avgusta 1943 (pri njihovi smrti je bil udeležen pesnik in domobranec v Grahovem [[:w:France Balantič|France Balantič]]), so pisali o Alojzu Kobalu z vzdevkom Sokol, vendar je to napaka. Alojz Kobal – Sokol, Jejčičev stric, rojen 10. 7. 1925 na Erzelju, je živel v hiši št. 36 (danes Erzelj 32) in je padel na Nanosu dober mesec pozneje, 28. 9. 1943. V partizane je šel iz italijanskega specialnega bataljona po kapitulaciji Italije. Dodeljen je bil Gradnikovi brigadi, ki je pri Razdrtem preprečevala prodor Nemcev v Vipavsko dolino. Njegova skupina je bila v zasedi ob cesti na Devinskem hribu pri Podkraju v smeri Nanosa. Tu je padel skupaj s štirimi soborci. Pokopali so jih na mestu smrti, pozneje pa prekopali, Alojza na domače pokopališče na Erzelju. 

Register žrtev druge svetovne vojne na spletišču Sistory pozna osem žrtev z imenom Alojz Kobal (eden od njih je padel samo dan prej v bližini, na Otlici), devetega, to je tistega, ki je padel na Bločicah skupaj z dvema rojakoma, pa med njimi ni in ga bo treba v register šele vnesti. 

Tule so njegovi podatki. Rodil se je 23. 6. 1927 na Erzelju v hiši št. 58 (danes 28), v partizane je odšel 6. 2. 1943 in bil vključen v Zgornjevipavsko četo. Marca 1943 je s transportom odšel na Dolenjsko. Padel je star 16 let 14. 8. 1943 pri Kriški Gori (oz. Križni gori, občina Stari trg pri Ložu, 2 km južno od Bločic), skupaj z Alojzom Zornom iz Prvačine in Vladimirjem Pangercem iz sosednje vasi Planine nad Ajdovščino. Oče Pangerc jih je šel iskat z vozom in vse tri dal pokopati v skupni grob. 19-letni Alojz Zorn je bil rojen 11. 4. 1924, 18-letni Vladimir Pangerc pa 26. 3. 1925.

{|
|[[File:Vipavski partizani se marca 1943 odpravljajo z Nanosa na Dolenjsko.jpg|thumb|left|Slika 1: Erzeljci pred odhodom na Dolenjsko marca 1943]] 
|[[File:Spomenik NOB na Erzelju.jpg|thumb|left|Slika 2: Spomenik padlim in žrtvam na Erzelju]]
|} 

O vasi [[:w:Erzelj|Erzelj]] na Wikipediji preberemo, da je med drugo svetovno vojno cela sodelovala s partizani, zato so Italijani 8. 3. 1943 vse moške poslali v nemška taborišča, ženske v italijanska taborišča, otroke pa so vzeli sorodniki. Po kapitulaciji Italije so se ženske vrnile domov, iz nemških taborišč pa ne vsi. Rado Jejčič je pismu priložil fotografijo vaščanov Erzelja in sosednjih vasi, ki so se januarja in februarja 1943 množično odpravili v partizane, najprej na Nanos, od tam pa marca s transportom na Dolenjsko: 63 moških in 15 žensk. V partizane so šli, ker so se tako izognili deportaciji. 

Na sliki so v ospredju pogumne ženske. Milka Žvokelj s Slapa je šla v partizane oktobra 1942. Od Kobalovih je bil sin Evgen že v partizanih, njegovi sestri Doro in Miro so Italijani zaprli, Valerija – Zmaga pa se je z mamo Frančiško odpravila v partizane 5. 1. 1943. Valerija je postala desetarka ženske desetine 2. Vipavske čete.

Zorka Saksida – Vojka z Gradišča nad Prvačino je šla v 1. Kraško četo Tomšičeve brigade 14. 2. 1943. Postala je četna in bataljonska bolničarka, obveščevalka in štabna šifrerka na pohodu 14. divizije na Štajersko ter komandirka zaščitne čete dravograjskega okrožja.

Vidrihove ženske iz Gornje Branice so 22. 2. 1943 sledila očetu, ki je bil v partizanih že od leta 1941: sestri Vida – Slovenka in Marica – Svoboda ter mama Jožefa – Soča. Najprej so bile v 1. bataljonu Simona Gregorčiča, potem pa v 3. bataljonu Tomšičeve brigade. 

Vsa čast vipavskim partizankam in partizanom!

Po podatkih '''Rada Jejčiča''' sestavil '''Miran Hladnik'''

Slika 3: Troje spominskih plošč na OŠ Erzelj: bolnici Vera, 17 padlim in 6 žrtvam NOB iz vasi ter bataljonu VOS
 
Slika 4: Erzeljski partizanski obeležji na Geopediji

===Spomeniki izginjajo, mar ne?===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji,''' SB marec 2023

Zaradi izdaje so Nemci tik pred koncem vojne, v noči med 1. in 2. februarjem 1945, napadli skupino borcev, ki se je zadrževala na Medvedovi kmetiji na Otiškem Vrhu. Pokončali so šest partizanov, Stanka Orožim - Janja, mladinska aktivistka Okrožnega komiteja SKOJ Dravograd, je bila med spopadom z gestapovci ranjena v obe nogi. Domačini so jo prezeblo prenesli v bunker Gospodarske komisije pri Sv. Ani nad kmetijo Ulbnik, vendar je bil kmalu izdan tudi bunker. Janja se ni hotela predati Nemcem, raje se je pokončala sama.

#[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:2301_x1679204.2506470976_y5869081.50201254_s15_b362 Spominsko ploščo] ji je postavil mladinski aktiv JANJA iz Pameč leta 1976. Mladinke in mladinci, ki so takrat poskrbeli za obeležje, so danes stari okrog 65 let. Danes je plošča odstranjena in odložena na tla ob hiši pri Ulbniku. 
#Prvoborec iz Mislinjske doline Franjo Dular, ki je partizanil skupaj s Francem Rozmanom – Stanetom po Pohorju in padel nekje na Lepenarci (obeležja, ki so ga postavili na mestu smrti, še nismo utegnili najti), je bil [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:7071_x1673849.7258339126_y5870819.830511933_s19_b2852 pokopan na pokopališču Šentjanž pri Dravogradu.] Danes o grobu ni ne duha ne sluha.
#Doprsni kip narodnega heroja Franca Rozmana-Staneta je bil [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:1962_x1690078.9870816662_y5863106.05974893_s15_b362 skupaj s spominsko ploščo] odstranjen iz veže Partizanskega doma na Kopah.
#[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:2298_x1688378.175690378_y5861927.423686648_s15_b362 Granitni kamen, obeležje partizanske bolnice Primož pod Malo Kopo,] je pri tleh odlomljen.
#Stalna razstava o predvojnem revolucionarnem delavskem gibanju in NOB v Mislinjski, Mežiški in zgornji Dravski dolini v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:7688_x1678559.518479671_y5862356.328988583_s19_b2852 Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu] je odstranjena in deponirana v kletnih prostorih.
#[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:7064_x1679482.877784084_y5854855.199571073_s19_b2852 Kamnito obeležje na mestu bunkerja nad Podgorjem,] v katerem je bil ubit Anton Rogina - Jager, član Okrožnega odbora OF Dravograd, je razpadlo. 
#Na [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:7062_x1680359.0218383647_y5853353.316100725_s18_b2852 kapelici pri Vrhnjaku v Vodrižu] je bila vzidana plošča v spomin partizanu Jožetu Krenkerju. Ob obnovi kapelice leta 2011 je bila odstranjena.
#Obeta se odstranitev [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:2026_x1681915.9647431625_y5869170.424244335_s18_b2852 spominske plošče pri Jesenku] nad Pamečami, pa še kje …

Podobna kot v naštetih primerih iz občine Slovenj Gradec je tudi slika v drugih občinah. Lastniki nepremičnin se menjajo, zob časa opravi svoje … Kaj naj storimo ob zanemarjenih, poškodovanih, uničenih ali odstranjenih spomenikih? Sámo jamranje namreč ne zaleže nič.

Urednikom zbirke partizanskih spomenikov na Geopediji ([mailto:daniel.divjak@yahoo.com daniel.divjak@yahoo.com]) sporočimo spremembo na terenu, da jo na zemljevidu dokumentiramo in odstranjene spomenike označimo z zeleno zvezdico.

Lastnika stavbe, ki je z zida snel ploščo, spodbudimo, da jo po obnovi fasade vrne nazaj; ljudje se pozitivno odzovejo, ko vidijo, da nam ni vseeno.

Vandalska dejanja prijavimo skrbniku obeležja, najpogosteje je to področna Zveza borcev, včasih pa tudi krajevna skupnost, občina ali kdo tretji, ki bodo o tem obvestili policijo in v primeru registriranih spomenikov Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD). Če ne vemo, kdo je za obeležje odgovoren, se obrnemo na policijo in na ZVKD kar sami. 

Naše izkušnje so, da se s prijavo večinoma ne doseže nič, vandalizem je s prijavo samo evidentiran. Doslej nismo brali o nobenem primeru policijskega odkritja ali sodnega pregona zlikovcev, ki se spravljajo na partizanske spomenike, čeprav se med ljudmi ve tako za ilegalne trgovce z barvnimi kovinami kot za goreče protipartizanske aktiviste v okolici. Obeležja, ki so registrirana kot kulturna dediščina, niso prav nič bolj zaščitena od tistih, ki jih v državni evidenci RKD ni, nasprotno, ZVKD-ji neredko ovirajo obnovo ali prestavitev poškodovanega spomenika z drobnjakarskimi spomeniškovarstvenimi zahtevami. Ne bomo špekulirali z domnevo, ali je med razlogi tudi stališče, da imamo na Slovenskem partizanskih obeležij preveč.

Zgodi se, da pri ZB prevlada stališče, da spomenika ne bomo popravili, češ da je to naloga in strošek občine in da naj poškodovani spomenik pričuje o rokovnjaškem značaju okoličanov. Táko sklepanje ni v redu, saj le spodbuja socialno motene osebe, da se spravijo še na druga obeležja v bližini. Spoštljiv odnos javnosti do spomenikov bomo dosegli samo z njihovim rednim vzdrževanjem. 

Obnovo spomenikov izvedejo in financirajo področne ZB iz članarine in donacij, občine pa v okviru letnega načrta za vzdrževanje spomenikov, ki so mu zakonsko zavezane. Samo zmeniti se morata predsednik ZB in župan za preferenčni seznam obnov in da ne bosta za obnovo spomenika hkrati najemala vsak svojega izvajalca. 

[[File:Plastična plošča je nadomestila vandalizirano partizansko obeležje, Fužina pri Trebiji.jpg|thumb|350 px|Plastična plošča je nadomestila vandalizirano partizansko obeležje, Fužine pri Trebiji]]

Kadar se pri dogovarjanju zaplete ali se več mesecev zaradi inertnosti ZB ali nenaklonjenosti občine več let nič ne premakne, se tisti, ki nam je obeležij mar, zadeve lotimo na svojo pest in svoje stroške. Vedno se najde kdo, ki zna očistiti kamen in z ustrezno barvo obnoviti zbledele črke napisa. Na mesto odstranjene kovinske plošče privijemo začasno plastično informativno ploščo, ki jo za majhen denar napravi lokalni tiskar, s sliko nekdanjega obeležja in besedilom v slovenščini in angleščini, ki pojasnjuje obeležje in poroča o letu njegovega uničenja. Ker začasne improvizirane rešitve znajo trajati, jih je treba oblikovati kolikor mogoče profesionalno.

V zadoščenje nam je, da rastejo tudi čisto nova partizanska obeležja. Kot da bi vandaliziranje spomenikov spodbujalo njihovo porajanje.

'''Stane Gradišnik''' in '''Miran Hladnik'''

===Čeprav ne doživim svetlobe, ki jo za obzorji slutim===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB februar 2023

&lt;poem&gt;
MOČAN SEM V SEBI,
KER RAZLOČNO ČUTIM:
SVOBODEN SEM,
ČEPRAV NE DOŽIVIM
SVETLOBE, KI JO ZA
OBZORJI SLUTIM!
(F. KOSMAČ)
PETIM BORCEM BRIGADE VDV, 
PADLIM DECEMBRA 1944.&lt;/poem&gt;

'''Slika 1:''' [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:268_x1683128.5592712704_y5842816.649565031_s16_b2852 Spomenik pri kmetiji Karničnik v Hrastovcu, kjer so pokopani padli borci brigade VDV.]

V Radmirju, na osvobojenih tleh Zgornje Savinjske doline, je bila septembra 1944 ustanovljena 3. brigada Vojske državne varnosti. Sestavljali so jo borci Zidanškove brigade in mladi prostovoljci iz štajerskega okrožja. Povprečna starost borcev je bila 20 let, večidel so bili člani KPS in SKOJ.

Zadnje dni novembra so se začele bitke na mejah osvobojenega ozemlja. Brigade 14. divizije so branile glavne dostope na osvobojeno ozemlje, vendar so prve dni decembra obrambne črte začele popuščati. Komandir 3. čete Anton Lempl – Dušan je povedel svoje borce na Šmihel nad Mozirjem in naprej proti Šaleški dolini. Dušanu so borci zaupali brez pomisleka. Bil je mojster partizanske taktike: celo ponoči je vse videl in slišal, poznal je poti po štajerskih gozdovih, nič ga ni presenetilo.

Bataljon se je premikal proti Paškemu Kozjaku razdrobljen po četah. Borci 3. čete so po nekaj dneh pohoda zagledali v škalskem jezeru odsev nagibajoče se škalske cerkve, obenem pa zaslišali šum padajoče vode v elektrarniških hladilnih stolpih. Patrulja mladih fantov se je ustavila v naselju Hrastovec in tu prenočila. 12. decembra zarana se je kolona borcev v jutranji megli pomikala po gozdni poti od kmeta Karničnika proti Rahnetu. Pripadniki nemške policijske enote, ki so bili zaradi ofenzive v akciji na tem območju, so v gozdu postavili zasedo. Partizane so spustili v neposredno bližino in jih napadli z brzostrelkami in puškomitraljezi. Že v prvem napadu je padlo pet borcev, med katerimi so bili sedemnajstletni puškomitraljezec Milan Gaberšek – Buksi, šestnajstletni Mirko Šalomon, sedemnajstletni Franc Breznik, šestindvajsetletni Viktor Konečnik in nepoznani borec.

Policisti so prišli nekaterim borcem tako blizu, da so jih že držali za nahrbtnike. Tako je prišel ob svoj nahrbtnik vojni dopisnik bataljona Ciril Grebenšek iz Velenja. Uprava velenjskega rudnika je namreč na podlagi najdbe njegovega nahrbtnika že naslednjega dne uradno sporočila, da je padel kot partizan. Zaposlen je bil namreč v rudniku, policija pa je sklepala, da je med padlimi, ker je v nahrbtniku našla njegove dokumente. Dva partizana, Franca Pliberška in Mirka Lešnika, so policistu ujeli in ju odpeljali v celjske zapore. 

V noči na 15. december je skupina »komandosov«, med katerimi je bil legendarni [[:w:Ivan Grobelnik|Ivan Grobelnik – Ivo]], v nemških uniformah prikorakala pred celjski Stari  pisker, onesposobila paznike in osvobodila okrog 130 zapornikov, med njimi tudi Pliberška in Lešnika. Zjutraj so se mariborski Nemci pripeljali s štirimi kamioni pred Stari pisker, da bi prevzeli 80 obsojencev in jih odpeljali v smrt, a zapor je bil prazen … 

'''Stane Gradišnik'''

'''Slika 2:''' NA TEM MESTU JE PADLO 5 BORCEV VDV BRIGADE 1941–1945. [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:4017_x1683965.2416658357_y5842269.270963142_s16_b2852 Spomenik pri kmetiji Rahne, Šenbric pri Velenju]

'''Slika 3:''' NA TEM MESTU JE PADEL GABERŠEK MILAN – BUKSI, 1927–1944, MITRALJEZEC VDV BRIGADE. SLAVA MU!  [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:5572_x1683961.5708935214_y5842269.708201426_s16_b2852 Pločevinasta spominska plošča pri kmetiji Rahne, Šenbric pri Velenju]
 
'''Slika 4:''' [https://old.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html Partizani, ki so osvobodili zapornike v Starem piskru.] Stane Terčak, ''Celjski Stari pisker'', Ljubljana: Borec, 1976, str. 97.

===Razbitje 1. bataljona Kamniško-zasavskega odreda na Zaplanini===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB januar 2023

{|
|[[File:Spomenik 39 padlim partizanom nad Ločico 01.jpg|thumb|Spomenik 39 padlim partizanom nad Ločico]]
|[[File:Spomenik 174 padlim na Gorici pri Vranskem.jpg|thumb|Spomenik 174 padlim na Gorici pri Vranskem]]
|[[File:Spomenik 174 padlim na Gorici pri Vranskem 02.jpg|thumb|Spomenik 174 padlim na Gorici pri Vranskem]]
|}

&lt;poem&gt;
NA TEM MESTU JE OKUPATOR USTRELIL 
39 BORCEV IV. OPERATIVNE CONE NOV 
ZAJETIH V SOVRAŽNI OFENZIVI DECEMBRA 1944 
(Napis na spomeniku nad Ločico pri Vranskem)
:::::*
V SPOMIN 
NA 174 PADLIH BORCEV IZ ENOT
IV OPERATIVNE CONE NOV IN POJ

UMRLI SMO, KI V GROBU TU LEŽIMO,
A NAD SVOBODO VAŠO ŠE BEDIMO,
KER HOČEMO, DA RASTE IN ŽIVI,
ZA KAR SMO DALI SVOJO SRČNO KRI
1941–1945
(Napis na spomeniku na Gorici pri Vranskem)
:::::*
GROB SEDMIH BORCEV IV. OPERATIVNE CONE NOV 
– PADLIH NA PRESEDLU V SOVRAŽNI OFENZIVI DECEMBRA 1944.
(Napis na obeležju na Presedljah)&lt;/poem&gt;

[[File:Presedlje pod Čemšenikom.jpg|thumb|300 px|left|Presedlje pod Čemšenikom]]

Iz Ločice pri Vranskem se odpravimo po stari cesti proti Trojanam. Smerokaz na levi opozarja na vas Zaplanino. Po nekaj minutah vožnje ob potoku Zaplaninščica opazimo na levi lepo urejen spomenik, posvečen padlim borcem 1. bataljona Kamniško-zasavskega odreda. 

Prve dni februarja 1945 je taboril bataljon v zaselku Zaplanina ob vznožju Čemšeniške planine. Izdajalec je kmalu stekel v Ločico pri Vranskem prijavit partizane vlasovskemu poveljniku Štetininu, ki je o tem obvestil svojega kolego na Trojanah. Stroj je stekel ... [[:w:Ruska osvobodilna vojska|Vlasovci]] s Trojan so mimo Šentgotarda prodirali proti Zaplanini, kjer so presenetili bataljon in udarili po njem. Bataljon ni imel žrtev in se je kar v redu, kljub visokemu snegu, umaknil proti Presedljam. Štab bataljona je bil že prepričan, da so se najhujšemu izognili. Vlasovci iz Ločice pa, ki so bili v zasedi na Presedljah, kamor jih je pripeljal izdajalec, so bataljon spustili tik predse, nato pa z vsem orožjem udarili po borcih. Boj je bil kratek in za bataljon usoden. Na bojišču je obležalo šestintrideset borcev, le osemnajstim se je posrečilo uiti iz toče mitraljeških rafalov. 

Bežali so navzdol proti Ločici. Med njimi je bilo več hudo ranjenih. Poveljnik bataljona Franc Bratun - Jelen, dvakrat ranjen, se je sam ustrelil. Ranjence so vlasovci živalsko pobijali in onečaščali. Tudi izdajalec se je hvalil, kako je brcal še žive borce &quot;v gobec&quot;. Padle partizane so Nemci pustili ležati na kraju spopada tri dni. Šele tretji dan je občinska oblast odredila pokop. Med padlimi borci so bili trije domačini. 

Neki ranjenec se je naslednji dan privlekel v izdajalčevo hišo. Takoj so sporočili vlasovcem, ki so poslali patruljo. Izvlekli so ga iz koče in ga nedaleč proč ubili. 

Borec 1. bataljona Frido Hočevar - Danilo se je dogodka spominjal takole:

&quot;Dan pred spopadom se je 1. bataljon odreda nahajal v vasi Zaplanina. Sam sem bil član štaba kot operativni oficir. 7. februarja 1945 sta bila štab odreda in 2. bataljona na Dobrljevem, 3. bataljon pa v revirjih. Trditi tega ne morem, saj zaradi hudih sovražnikovih napadov tisti čas ni bilo več mogoče vzdrževati organiziranosti na tako visoki ravni kot prej.

V Zaplanini smo prenočili. Drugega dne smo že zgodaj zjutraj izvedeli od obveščevalcev, da se zbirajo, oziroma da so se že ponoči začele pomikati proti Zaplanini kolone sovražnikov iz smeri Mrzlice in Čemšeniške planine. Poveljnik bataljona Franc Bratun - Jelen se je zato že zgodaj zjutraj z nekaj borci odpravil v opazovalno patruljo na teren, da bi se prepričal o teh poročilih. Ko se je čez nekaj časa vrnil, je ukazal, da se bataljon takoj premakne na pobočje Čemšeniške planine. Kmalu po premiku iz vasi so nas Nemci, ki so verjetno tu že ponoči postavili zasedo, silovito napadli in tu je že padlo precej borcev. Edina pot, ki bi nas lahko pripeljala iz obroča, je bila ozka tesna soteska, po kateri je tekel potok. Kakor hitro se je dalo, smo se napotili proti soteski, ker so Nemci neusmiljeno streljali po nas.

Sam sem v metežu krogel in izstrelkov iz minometov pograbil puško, ki je bila naslonjena ob poti na neko drevo, za katero sem pozneje izvedel, da je bila puška kuharja, ki je nekoliko stran od tod pripravljal hrano. Ker sem bil sam oborožen z brzostrelko, sem puško začel ponujati borcem, ki so hiteli mimo. Ker pa so bili vsi oboroženi, sem se s svojim ponujanjem zamudil toliko časa, da sem ostal zadnji v koloni. Na hitro sem presodil položaj in spoznal, da je edina rešitev za nas ledeno mrzli potok, saj je bilo vse drevje in grmovje okoli njega gosto obdano z ivjem. Zavpil sem: &quot;Za menoj!&quot; in se prvi pognal v vodo. Nekaj borcev s konca kolone mi je sledilo. V zavetju vode in ivja so nas Nemci izgubili iz vida, zato smo se rešili. Od tistih, ki so ostali v koloni, jih je še nekaj padlo.

Kako je bilo potem z ostankom bataljona, se ne spominjam najbolje. Verjetno je bilo tako, da je ta skupina razbitega bataljona ostala skupaj, se pridružila četi, ki je bila med bojem na Dolenjskem, in ko so minili najhujši časi, se je spomladi spet popolnila in iz nje je znova nastal 1. bataljon.&quot;

Vlasovci so skupaj z nemško policijo polovili v okolici Vranskega veliko ljudi, ki so decembra in pozneje zbežali iz Gornje Savinjske doline, ki jo je ponovno zavzel okupator. Pri Žegnanem studencu blizu Gorice, nedaleč od Vranskega, so streljali skoraj vsak drugi dan. Ujetnikom so včasih rekli: Prosti ste, izginite! Ujetniki si tega niso dali dvakrat reči, zbežali so, toda v bližini so bili za kritjem postavljeni mitraljezi, ki so prestregli domala slehernega bežečega partizana in ga med begom ustrelili. Nekoč so jih tako pobili petinštirideset hkrati.

Nemci so potem vsakič naganjali domačine, da so morali iskati pobite in jih pokopavati. Z neko skupino ujetih so nekoč privedli tudi ranjenega borca. Vozili so ga kar v samokolnici, ker je imel ranjeni obe nogi. Nato so najprej postrelili vse zdrave, za konec pa še ranjenca. 

Proti koncu decembra je že bilo, ko so Nemci vodili mimo domačije kmeta Jakoba Hrastovca skupino tridesetih partizanov. Ujetniki so bili zvezani po dva in dva. Kakih sto metrov naprej od Medveščkovega mlina so jih v grapi spustili. Partizani so bežali, kamor je pač kdo mogel, misleč, da se bo rešil. Vtem pa so že iz skritih zased vžgali po bežečih z mitraljezi in jih pokosili. Le enemu se je posrečilo rešiti. V zaselku Gorica tik nad Vranskim je pokopanih 174 padlih v nemški ofenzivi 1944/45.

::::Stane Gradišnik

Slika 1. Spomenik v Zaplanini&lt;ref&gt;Napis na spomeniku je napačen, saj ti borci niso bili zajeti v decembrski ofenzivi, pač pa so padli februarja 1945.&lt;/ref&gt;

Slika 2. Spomenik na Presedljah

Slika 3. Spomenik na Gorici nad Vranskim

'''Viri'''
*''Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Žalec'' (1986, str. 75)
*Ivan Vidali: ''Kamniško zasavski odred'' (1989, 2018, str. 249)
*Rado Zakonjšek &amp;ndash; Cankar: ''Velika preizkušnja'' (1977, str. 491)

===Kam so vsi vojaki šli? Zdaj so v grobovih vsi. / Kdaj bomo izvedeli, kdaj bomo izvedeli? (Tomaž Domicelj)===

Pri delu na Geopediji sem pred leti opazil na štajerskem delu Trojan modro zvezdico (pri Konjšku), kjer naj bi stalo partizansko obeležje. Obiskal sem ta zaselek, vendar nihče od prijaznih stanovalcev ni vedel, da bi na tem mestu kdaj stal partizanski spomenik.

Spustil sem se niže, skoraj do Ločice pri Vranskem in pri smerokazu za Zaplanino zavil desno. V bližini domačije Ivana Dolinška stoji na grobišču 39. padlih partizanov spominsko obeležje z napisom: NA TAM MESTU JE OKUPATOR USTRELIL 39 BORCEV IV. OPERATIVNE CONE NOV, ZAJETIH V SOVRAŽNI OFENZIVI DECEMBRA 1944.

Nemški policijski general Rösener je 21. decembra 1944 poslal glavnino svojih sil na Vransko, Tuhinjsko dolino in na domžalsko območje. Vsa ta soldateska Nemcev, belogardistov, domobrancev, vlasovcev in četnikov je prečesala po ponovni okupaciji Zgornje Savinjske doline vse območje v smeri proti Zasavju. Ta ofenziva je izrinila s tega območja številne terenske aktiviste in begunce iz osvobojenega ozemlja. Bile so se težke bitke med partizanskimi in temi sovražnimi silami, ki so bile zelo številne (približno 6 do 7 tisoč mož) in okrepljene z oklopnimi enotami. Glavno težišče boja sta nosili XIV. divizija in Šlandrova brigada.

Čeprav so bili v decembru 1944 in januarju 1945 težki boji, partizanske enote niso imele hudih izgub. Večje izgube so utrpeli terenski aktivisti in begunci iz osvobojenega ozemlja. Na vsakem prehodu so bile noč in dan sovražne zasede, ki so prestregle, pobile in ujele veliko teh beguncev.

Tako imamo v Ločici pri Vranskem grobišče z obeležjem, ki pove, da je na tem mestu okupator ustrelil 39 borcev IV. operativne cone, ki so bili ujeti v tej zimski ofenzivi. Nemške SS čete so z vlasovci in domobranci vsakega zajetega partizana ali begunca ustrelile. (''Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Žalec'').

Grobišče sem evidentiral, posnel in vnesel v sloj Partizanski spomeniki, še vedno pa me je begala modra zvezdica pri Konjšku pod Trojanami. Potem mi je prišla v roke monografija prvoborca Rada Zakonjška – Cankarja ''Velika preizkušnja'', kjer na straneh 491 in 492 opisuje usoden padec 1. bataljona Kamniško-zasavskega odreda:

&lt;blockquote&gt;
Prve dni februarja 1945 je taboril bataljon Kamniško-zasavskega odreda v Zahomcih nad Vranskim. Od tod je odšel v Črni vrh h kmetu Martinu Lesjaku po domače Černetu. O tem so bili obveščeni Nemci. Iz postojanke pri Pihlbirtu v Taboru je nemudoma krenila kolona okrog 200 mož proti Črnemu vrhu. Bataljon je bil pravočasno obveščen in se je umaknil prek Kozice čez Presedlje v zaselek Zaplanina. Tu se je utaboril pri kmetih Ivanu Zajcu po domače pri Tinčku in pri Ivanu Učakarju po domače pri Pidru. To je bilo 6. februarja 1945.&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;V bližnji soseščini, v koči kmeta Učakarja, je živela Ana Žitnik in njen sedemnajstletni sin Anton. Žitnikova je bila nemškutarica in je tudi s svojim sinom najraje govorila po nemško. Kot se je pozneje izkazalo, je bila Žitnikova gestapovska zaupnica. Ko sta s sinom opazila partizane pri sosedih, sta sklenila, da to prijavita Nemcem. 8. februarja zjutraj je Anton pohitel v Ločico k vlasovcem. Gredoč se je oglasil pri kmetu Francu Slakanu po domače pri Doberšku. Tudi v tej hiši so bili partizani. Žitnik se je pri zadnjih vratih izmuznil v gozd, nato pa stekel v Ločico.&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;Ko je Štetinin prejel Žitnikovo prijavo, je telefoniral komandantu vlasovcev na Trojanah. Skupaj sta nato napravila načrt za napad. Žitnik je vodil vlasovce iz Ločice skozi Zahomce in Črni vrh na Presedlje. Tam so postavili močno zasedo. Vlasovci iz Trojan pa so prodirali iz druge smeri, mimo Šentgotarda, Zgornje in Spodnje Zaplanine do obeh kmetij, kjer so bili partizani. Iznenada so udarili in tako presenetili bataljon. Vendar tu bataljon ni imel žrtev in se je kar v redu umaknil proti Presedljam. Visok sneg je sicer močno oviral pohod, vendar je bil štab bataljona že prepričan, da so se najhujšemu izognili. Vlasovci iz Ločice pa, ki so bili v zasedi, so bataljon spustili tik predse, nato pa z vsem orožjem udarili po borcih.&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;Boj je bil kratek, a za bataljon usoden. Na bojišču je obležalo 36 borcev, le osemnajstim se je posrečilo uiti iz toče mitraljeških rafalov. Poveljnik bataljona Franc Bratun – Jelen je bil dvakrat zadet in hudo ranjen. Ko je spoznal, da se ne more več rešiti, se je sam ustrelil. Borci so bežali navzdol proti Ločici. Med njimi je bilo več hudo ranjenih. Te so vlasovci živalsko pobijali in onečaščali. Tudi Žitnik se je hvalil, kako je brcal še žive partizane v »gobec«. Padle borce so Nemci pustili ležati na kraju spopada tri dni. Šele tretji dan je občinska oblast odredila pokop. Med padlimi partizani so bili trije domačini. Neki ranjenec se je privlekel v Učakarjevo hišo k Žitnikovi. Ta je to sporočila vlasovcem, ki so poslali patruljo. Zvlekli so ga iz koče in ga nedaleč proč ubili.&lt;/blockquote&gt;

Spomenika 36. padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda verjetno nikoli niso postavili, ali pa je bil devastiran. Več podatkov o tej tragediji sem iskal pri avtorjih monografije Kamniško-zasavski odred in pri KO ZZB NOB Litija. Prijazno so mi odgovorili, da več podatkov, kot so zapisani v knjigi, nimajo. 

Mislim, da si 1. bataljon Kamniško-zasavskega odreda zasluži vsaj skromno obeležje, če ne že spomenik, na mestu tragedije. 

'''Stane Gradišnik'''

===Konrad Žilnik, heroj izpod Krvavice===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB december 2022

&lt;poem&gt;
V KAPLI PRI TABORU SE JE
RODIL 16. 2. 1919
NARODNI HEROJ
KONRAD ŽILNIK - SLOBODAN
PADEL KOT ČLAN OKROŽNEGA
KOMITEJA ZA OKRAJ NIŠ 4. 3. 1944
SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU
AVGUST 1986   OO ZZB NOV ŽALEC
&lt;/poem&gt;

Bolska se je leno vila po zasneženem polju proti Gomilskemu in naprej skozi Grajsko vas proti Šempavlu [Preboldu], kjer jo je posrkala vase Savinja. Od špičaste Krvavice sem so priletele divje race in se spustile nad vodo, ki je ustvarjala majhna jezerca med ledenimi ploščami. V Kapli pri Taboru se je to noč, 16. februarja 1919, mizarju Viktorju in Ani Žilnik, roj. Florjan, rodil fantek. Dali so mu ime Konrad. Osem let je štel Kondi, ko se je družina preselila daleč na jugovzhod Jugoslavije v Niš, kjer so ga vpisali v osnovno šolo. Leta 1935 je že delal v niški tovarni usnja in se izučil za krznarja. 

V tem okolju se je povezal s komunisti in bil leta 1937 sprejet v KPJ. Po okupaciji Jugoslavije je bil Konrad Žilnik - Slobodan pri 22 letih že član Okrožnega komiteja KPJ. Avgusta 1941 je sodeloval v diverzantski akciji v hotelu Park v Nišu in pri napadu na rudnik Lece, kjer se je, oblečen v nemško uniformo, pojavil med sovražnikovo posadko, onesposobil nekaj vojakov in tako pripomogel k uspešni akciji. 

Bil je zraven pri ustanovitvi Topliškega in Ozrenskega partizanskega odreda, v katerem je bil nekaj časa namestnik komandanta in v letih 1942&amp;ndash;1943 komandant. Odred je vodil v številne drzne napade na sovražnika. Bojeval se je s četniki v Popšici, pri Pirkovcu, Belem Potoku in na Crnem vrhu. S svojimi borci je napadel orožniško postajo Ražanj, onesposobil premogovnik v Sokobanji in pripravil atentat na okrajnega načelnika v Knjaževcu. Po formiranju Timoškega partizanskega bataljona je bil zadolžen za delo na terenu. Konec leta 1943 je z bataljonom odšel na območje Pirota, kjer je nadaljeval delo Dušana Tackovića - Srečka in pripravljal ustanovitev Narodnega odbora ter drugih protifašističnih organizacij. V začetku leta 1944 so njegov bataljon pri vasi Pajež obkolili četniki in bolgarski vojaki, ga v boju ranjenega ujeli in odpeljali v vas Kozja, kjer so ga po nekajdnevnem mučenju obglavili. 

[[File:Narodni heroj Konrad Zilnik Slobodan.jpg|thumb|left|300 px|[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7798_x2437620.216989781_y5361226.164747252_s17_b2345 Kip Konrada Žilnika v Nišu] ]]

Konrad Žilnik - Slobodan je bil proglašen za narodnega heroja leta 1953, pokopan je v grobnici narodnih herojev v Nišu. 

V partizanih je Konrad spoznal Mašo Šuvaković in se z njo poročil, čeprav komunisti niso bili naklonjeni partizanskim porokam. Mašo so okupatorji leta 1942 zajeli, ko je bila v sedmem mesecu nosečnosti. Zaprli so jo v koncentracijsko taborišče Crveni krst. Pred strelski vod je stopila nekaj mesecev po rojstvu sina Želimira. Na Banjici so kot talca ustrelili tudi Konradova starša Ano in Viktorja. 

V zaporniški bolnici so strogo čuvali skrivnost, da je Želimir sin Maše in Konrada. Babica in dedek po Maši sta iz Zemuna poslala v Niš Mašino sestro, ki ni imela otrok, da posvoji malega Želimira. Želimir Žilnik je postal prvošolček leta 1949. Iz tega časa je njegov pretresljiv spomin: ko je učiteljica pozvala otroke v razredu, naj vstanejo vsi, ki so izgubili starše med vojno, je od dvajsetih učencev vstala več kot polovica. V 60. letih je zaslovel kot filmski režiser, avtor jugoslovanskega &quot;črnega vala&quot;.

:::Stane Gradišnik

Slike:&lt;br&gt;
1.Kip v Nišu &lt;br&gt;
2. [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:5524_x1671363.5840368972_y5818194.733836708_s15_b362 Spominska plošča, ki so jo leta 1986 postavili na njegovo rojstno hišo v Kapli vasi, je zdaj v prostorih občine Tabor.]

===Šestnajstim padlim ob Savi pri Podnartu===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB november 2022

*[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:113_x1587784.0462454981_y5825848.0583935_s14_b362 Šestnajstim padlim ob Savi pri Podnartu]

[[File:Partizanski spomenik 16 padlim ob Savi pri Podnartu 01.jpg|thumb|300 px|left|Partizanski spomenik 16 padlim ob Savi pri Podnartu]]

&lt;poem&gt;
PRI PREHODU PREKO SAVE
JE NA TEM MESTU
DNE 6. 7. 1944 PADLO
16 BORCEV I. BATALJONA
GORENJSKEGA ODREDA.
&lt;/poem&gt;

&quot;Sončnega julijskega dne leta 1944 je v našo vas Rovte nad Podnartom prišla dolga kolona preznojenih partizanov, bilo jih je nekaj deset, vsi so bili obloženi s težkimi nahrbtniki, v katerih so, kot sem izvedel kasneje, iz Cerknega ali iz Farjega Potoka tovorili orožje in municijo za Kokrški odred. Nastanili so se po hišah, ženske so jim kuhale. Domačinom se je zdelo čudno, zakaj so se v Rovtah zadržali kar dva dni brez posebne potrebe. Tretji dan je prišlo povelje za naprej. Šli so mimo domačinov s Poljšice in iz Rovt pri Podnartu, ki so na travniku ob potoku Plaznica, ki se malo nižje izteka v Savo, pospravljali seno. Med njimi je bila tudi naša mama Cilka z vsemi štirimi otroki, ki smo se igrali in z zanimanjem opazovali kolono. Četo je vodil Ciril Rakovec, po navadi oblečen v rdečo karirasto srajco. &quot;Kam pa jih ženeš?&quot; so ga vprašali. Dve sosedi, Kraljeva Mara in Tončeva Mara (iz Toncove domačije na Poljšici je bil avstrijski podmaršal [[:w:Jožef Tomše|Jožef Tomše plemeniti Savski dol]]), ki sta tudi bili aktivistki (za partizane so delali domala vsi vaščani), sta ga zaman rotili, naj jih ne pošilja tja dol, saj se je vedelo, da bo tam nemška zaseda. A ju ni poslušal. Sam je ostal višje na skali, nosače pa je postrojil v Dolah ob bregu, kjer naj bi vsi naenkrat prečkali železnico in prebredli reko.

Ko so partizani okrog sedmih zvečer krenili čez reko, je močno zaropotalo in padali so drug za drugim. &quot;O, reveži, a bodo vse postrelili, ta hudič jih je spustil v Savo ...,&quot; sem slišal jadikovati starejše. Streljanje je trajalo kako uro, streljali so tudi z oklepnega železniškega vagona, &quot;panzerhaus&quot; se jim je reklo. Kdor je znal plavati, se je vrgel v vodo in se med rafali poskusil prebiti na drugo stran. Padlo je 16 partizanov, pravijo, da je bilo tudi precej ranjenih in ujetih, nekaterim se je po čudežu uspelo rešiti preko sotočja Save in Tržiške Bistrice, kjer Nemcev ni bilo. 

V našo hišo, k Potočnikovim v Rovte, sta se naslednjega dne zatekla dva premočena partizana, ki jima je uspel beg v nasprotno smer, v hrib. Mama jima je skuhala žgance, jima priskrbela suha oblačila in po nekaj urah počitka sta v bližnjem gozdu že dobila zvezo s partizani, za kar je poskrbel oče.  

Po mnogih letih sem se po slučaju srečal z enim od preživelih, s Francem Snojem. S soborcem sta se izvlekla iz savskih brzic in se v Podbrezjah blizu Grmačeve hiše pred nemško zasedo hotela skriti za kup peska, kjer sta se znašla iz oči v oči z dvema vojakoma. Na srečo nista bila krvoločne sorte. »Weg, geh weg!« sta je naganjala stran. In sta stekla, kolikor so jima noge dale. 

Vaščani smo sumili, da je zasedo organiziral tisti v rdeči srajci. Ta človek je bil pravi hudič v človeški podobi, vsi smo se ga bali. Pozneje se je govorilo, da je bil najbrž kriv tudi za druge žrtve med domačini in partizani v okolici. Bil je terenec, imel je celo svojega kurirja. Po vojni je bil menda obsojen na deset let zapora, odsedel pa je v kočevskih zaporih tri leta. Pred sojenjem so zaslišali tudi vaščane, ki pa niso obremenilno pričali proti njemu. Po svoje se jim je smilil, ker je imel invalidnega otroka. Najbolj je bil kaznovan s tem, da so se ga vsi izogibali. Umrl je leta 1990.&quot;

Po spominih '''Janka Potočnika''' z Ovsiš zapisala '''Mira Hladnik'''   

Slike:
# Na Geopediji je z zvezdico označen spomenik 16 padlim pod Poljšico pri Podnartu
# Besedilo na pravkar očiščenem spomeniku
# Spomenik 16 padlim ob železnici na relaciji Podnart-Kranj

Beri tudi [[Z Jankom Potočnikom po spomenikih okrog Ovsiš|druge Potočnikove pripovedi iz časa druge svetovne vojne]].

===Štirinajsta na Paškem Kozjaku===
'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB oktober 2022

*[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4539_x1694612.6265786982_y5842906.903414371_s15_b362 Basališče, Padli borci Tomšičeve brigade]

&lt;poem&gt;NA TEM MESTU SE JE MED 16. IN 18.
2. 1944  ODVIJALA KRVAVA IN 
ODLOČILNA BORBA XIV. DIVIZIJE 
IN TU SO DAROVALI SVOJA 
ŽIVLJENJA TRIJE PARTIZANI.
ZB DOBRNA
&lt;/poem&gt;

Paški Kozjak je bil tistega mrzlega februarja 1944, ko je Štirinajsta divizija vdrla v Tretji rajh, priča nepojmljivim naporom in junaškim dejanjem partizanskih bork in borcev. Prodirali so po vlakah in stečinah proti vrhu gore, ki jo v dolini omejujejo kraji Velenje, Dobrna, Vitanje in Mislinja. Vse štiri občine se stikajo na grebenu, ki se vleče od Sv. Jošta do Basališča, ki je najvišji vrh tega hribovja.

V zgodnjih jutranjih urah 18. februarja je bil prehod skozi nemški obroč v Doliču odprt. Namesto divizijske kolone, ki naj bi sledila štirim udarnim bataljonom, je prisopihal do komandanta Efenke divizijski kurir in izdavil: &quot;Rudi je naročil, da morate priti vsi nazaj.&quot;

Bledi obraz komandanta Tomšičeve brigade majorja Ivana Kovačiča - Efenke se je zresnil: &quot;Nazaj ne gremo! Bomo pa s te strani napadali, da se bo divizija prebila ...&quot; Efenka je odpoklical zasede s ceste pod Firerjem in ukazal pohod proti Pohorju.

Žal se je polovica divizije z okrog 600 borci takrat že vračala nazaj proti Basališču. Ta umik je bil strahoten predvsem zato, ker je izčrpanim partizanom pobral še zadnje atome moči. Hiteli so v hudo strmino, kjer je bilo snega cel meter. Lahko si mislimo, koliko moči so potrebovali tisti, ki so nosili težko orožje in ranjence.

Joža Boldan - Silni, kazensko razrešeni komandant 2. bataljona Tomšičeve brigade, je med prvimi prispel na Miklavževo planjo, kjer se je zbirala divizija. Opazil je, da se ob robu jase s smrečic vsipa sneg. Aktiviral je bombo in jo vrgel med smrečje. Hip nato se je vnel oster spopad z Maunzovimi planinskimi lovci, ki so prodirali po grebenu od Sv. Jošta sem.

Rafali so izzvali pravo paniko. Ranjenci na nosilih so začeli vpiti na pomoč. To je vzpodbudilo jurišno četo Janeza Kramariča, ki se je pognala po grebenu proti Nemcem. Čudno je tlesknilo in mitraljezec Alojz Zavolovšek iz Gornjega Grada je padel v sneg. Smrtno je bil zadet tudi Franc Gerl - Mežnarjev z Otoka pri Cerknici. Med pregledovanjem bojišča so pozneje našli mrtvega še Valentina Šavlija - Pavleta iz Tolminskega Loma.

Po vojni je legendarni komandant Štirinajste divizije, narodni heroj Ivan Kovačič - Efenka s svojimi borci poskrbel za postavitev obeležij na Paškem Kozjaku, od Senegaškega mlina do Čuježa v dolini Pake. Žal je sedem pomnikov že izginilo zaradi malomarnosti in hudobije. Zadnja skrunitev pomnika na Basališču se je zgodila leta 2016. Lani smo postavili novo obeležje, ki je po nekaj spet izginilo; na Geopediji je zato označeno z zeleno zvezdico namesto z rdečo, ki predstavlja obstoječe obeležje. Spodobilo bi se, da vse štiri občine skupaj postavijo dostojen spomenik Štirinajsti diviziji na Basališču.

Stane Gradišnik

Slike
 
1. Padli na vrhu Basališča (padli na basališču.jpg)
 
2. Leta 2016 vandalizirana plošča na Basališču. Foto Stane Gradišnik (basališče1.jpg)
 
3. Leta 2021 vandalizirana plošča na Basališču. Foto Stane Gradišnik (basališče2.jpg)
 
4. Paški Kozjak na Geopediji; z zelenimi zvezdicami so označeni spomeniki, ki jih nekdo vztrajno vandalizira (paški kozjak geopedija.jpg)

===Tragedija Kisovarjeve družine===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB september 2022

*[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:5537_x1673724.697670503_y5814893.322579741_s14_b362 Kisovarjeva domačija, Miklavž pri Taboru]
*[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_x1671834.3860895594_y5817754.038683354_s17_b362 spomenik na pokopališču Tabor]

Cankar in Lipče sta hodila ob večerih poslušat radio k Štajnerju. Ko sta se pozno vračala, je stari Kisovar še bedel in prvo njegovo vprašanje je bilo: &quot;Kaj je pa povedala tista radija?&quot;

Stari mož je hlastno poslušal novice, ki sta mu jih pripovedovala, včasih sta jim še kaj dodala. Kakor mnogi, je tudi stari Kisovar Nemce strašno sovražil in zato vsa vojna leta pomagal partizanom, kolikor je le mogel. Vojna mu je vzela tri sinove, toda mož ni klonil.

Nekaj izrednega je bil stari Kisovar, Lipčetov in Rudijev oče. V teh letih je živel samo za svoja sinova partizana in za NOB. Tudi za druge borce je bil izredna dobričina. Vsi partizani so bili njegovi sinovi. Njegova snaha, Rudijeva žena Julka, je skuhala nešteto večerij za partizane.

Kisovarjeva domačija leži v mali kotlinici, ki se za hišo zapira v gozdnato strmino, pred domačijo pa se odpira v ozko dolinico med njihovimi njivami proti cerkvici Svetega Miklavža. Vse od dneva, ko je Lipče pobegnil v gozd, bilo je poleti 1941, je stari vsak dan ničkolikokrat stopical okrog hleva, pokašljeval in pogledoval navzgor proti smrečju, če bo za prvimi drevesi zagledal svojega Lipčeta ali pa kakega drugega znanega partizana. Brž ko se mu je kdo odzval na njegovo značilno pokašljevanje, je odšel proti kuhinji &amp;ndash; malo je šepal &amp;ndash; tam vzel malo kanglico, kot jo imajo za mleko, in polno spustil v rokav suknjiča. Rokav je bil spodaj znotraj zašit, da ni mogla kanglica pasti skozi. Pri hlevu je vzel sekiro ali kako drugo orodje in jo ovinkasto čez travnik primahal v hosto. Ves srečen je sprejemal novice, bil je namreč silno radoveden, kaj se dogaja na frontah, in vsak nemški poraz, še tako neznaten, ga je razveselil. &quot;Preklete barabe!&quot; je imel navado reči. Pa je bil sicer veren kristjan.

Nekega popoldneva se je zaslišalo v smeri Vranskega strahovito streljanje. Cankar je ugibal, katera partizanska enota se je spopadla z Nemci. Po nekaj dneh je izvedel od domačinov, da so v tem boju padli trije partizani, med njimi tudi Kisovarjev Lipče. 

Drugi Kisovarjev sin Rudi Jurhar je bil že od pomladi v partizanih. Neko popoldne je prišel domov, da bi z očetom zaklala prašiča. Okrog enajste ure dopoldne je zagledal  skupino vojaštva, ki se je približevala hiši. &quot;Saj to so naši!&quot; je vzkliknil, v tem pa že spregledal svojo zmoto. Pognal se je po strmini in hudo ranjen obležal tik pred gozdom. Privedli so ga do očeta in na vsak način hoteli dobiti od njega priznanje, da pozna ranjenca. Oče je pomislil na Rudijevo ženo in otroka ter odločno odkimal. Ti trenutki so bili strašni za oba, vendar sta zmogla toliko moči, da sta se zatajila med seboj.

Nemški komandant je odredil zaplembo. Vojaki so znosili na voz vse, kar je bilo kaj vrednega. Na voz so naložili tudi Rudija. Žalosten sprevod je krenil izpred hiše. Zdaj šele je Julka videla, da imajo na vozu njenega moža vsega v krvi. To je bil zanjo strašen pogled. Pred volmi je korakal stari Kisovar in peljal najbridkejši tovor, ki ga je kdaj vozil v svojem življenju, svojega smrtno ranjenega sina, ki je bil pred dobro uro še svoboden partizan, zdaj pa nemočna žrtev v rokah rabljev. 

Med potjo proti Grajski vasi je Rudi umrl. Očeta so odgnali v Celje in ga zaprli v Stari pisker. Pozneje se je izvedelo, da je Nemce na domačijo pripeljal gestapovski raztrganec in ovaduh Klobučar, doma iz Prebolda.

Stari Jurhar je bil na svoje sinove močno navezan, zato je le stežka prebolel izgubo že drugega sina. V tem času sta bila v partizanih še druga dva sinova, najstarejši Franc in najmlajši Viktor. Nihče ni slutil, da bo tudi najmlajši daroval svoje življenje na oltarju domovine. Umrl je skupaj s svojim nečakom Lipetom, ko sta z vojaškim motorjem drvela sporočit z novico o zmagi in svobodi ...

:::Stane Gradišnik (po zapisu Rada Zakonjška - Cankarja)

===Pavel Rušt, slovenski junak ===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB avgust 2022

*[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:5408_x1560653.8250288363_y5751565.679578903_s15_b362 spominska plošča na Nanosu]
*[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7508_x1383422.2647831219_y5142757.949024833_s15_b2345 kraj smrti v Rimu]
*[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4951_x1554522.6091496847_y5754041.34837272_s15_b362 spomenik na Gradišču pri Vipavi]

Pavel Rušt se je rodil leta 1909 v družini malih kmetov na Gradišču pri Vipavi. V italijanizirani Vipavi je obiskoval šolo. Priimek so mu spremenili po uradni dolžnosti, slovenski jezik je bil prepovedan, društva zatrta. V Neaplju je osemnajst mesecev služil vojaški rok. Leta 1941 se je pridružil slovenskemu narodnoosvobodilnemu gibanju in se tako izognil italijanski mobilizaciji. 18. aprila 1942 je bil s svojo enoto obkoljen na Nanosu. Boj 60 partizanov z 800 italijanskimi vojaki je trajal več kot osem ur in je bil tragičen: šest partizanov je padlo med spopadom, enajst so jih zajeli in devet od njih kasneje ustrelili. Drugim je uspelo pobegniti, pri čemer jih je varovala strojnica, ki je v rokah legendarnega mitraljezca Pavla Rušta štirinajstkrat odbila napade, dokler ni zmanjkalo streliva: s tovariši se je umaknil in se skril v jami. Tudi tam so jih odkrili. Pavlu (z globokimi ranami na rokah) je nekaj časa uspevalo pobirati bombe in jih metati nazaj na fašiste. Ujete so odpeljali v Rim v zloglasni zapor Regina Coeli. Pavla so ga mučili, vendar ni razkril ničesar, zato ga je Posebno sodišče za obrambo države skupaj z drugimi partizani skupine Fratelli Maslo obsodilo na smrt, nekatere v odsotnosti.

Kazen so izvršili v Forte Bravetta, zloglasni fašistični tovarni smrti. 26. junija 1942 ob 6. uri zjutraj so bili ustreljeni Pavel Rušt, Anton Bele, Ivan Čekada, Viljem Dolgan, Leopold Frank, Jože Hreščak, Karlo Kaluža, Franc Srebot in Franc Vičić. Pavel Rušt je pokopan na pokopališču Verano. Spominjamo se ga na komemoracijah 18. aprila vsako leto. Po Pavlu Ruštu se imenuje trg v Vipavi. Njegovo ime je vklesano na ploščo na fasadi Lovskega doma na Nanosu v bližini turistične kmetije Abram in na spomeniku NOB v njegovi rojstni vasi Gradišče pri Vipavi. Na prostoru njegove smrti in smrti njegovih tovarišev v Rimu pa je tabla z napisom Parco dei martiri di Forte Bravetta [Park mučenikov trdnjave Bravetta]. Več o Pavlu Ruštu lahko preberemo v njegovem geslu na Wikipediji. &lt;!-- pred izidom je knjiga o njegovi četi izpod peresa Primoža Plahute. --&gt;

:::Patrizia Raveggi

===Zadnji boj Veličkove čete===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB julij 2022

[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1660639.7399007303_y5823316.3453979045_s15_b362 '''Spomenik Veličkovi četi na Čreti'''.] 

V začetku novembra 1942 je Savinjski bataljon taboril na planini Krašici blizu Črete. V dolino je pobegnil ujeti verman po imenu Tiger. Svojo izdajalsko nalogo je opravil tako hitro, da je bil bataljon obkoljen, še preden se je uspel umakniti na Menino planino. Komandir čete Lojze Hafner - Veličko je dobil nalogo, naj krije umik bataljona in da brez povelja ne sme zapustiti položajev. Veličko kriči: &quot;Prihranite si vsak po en naboj!&quot;

&quot;Jurišajmo!&quot;, pravijo borci, ko vidijo, kakšen je položaj. Toda Veličko še vedno noče o tem nič slišati. &quot;Brez povelja ni umika!&quot;
Nenadoma utihne njihov mitraljez. Zmanjkalo je municije. Tudi streli iz pušk so vedno redkejši. Nemci in vermani dobro vedo, kaj to pomeni. Še tisti, ki so se do zdaj plazili po trebuhu, so se dvignili in se, režeč kot pošasti, bližali partizanom. Veličko zavpije borcem: &quot;Reši se, kdor se more!&quot;

Bilo je prepozno. Na dvajset borcev se vsuje trikrat več sovražnikov. Začne se krvavi ples: boj in pretep na nož, s puškinimi kopiti, s pestmi in tudi z zobmi. Na vsakega borca se je spravilo po več sovražnikov. Hočejo jih spraviti na tla in dobiti čim več živih v svoje roke. Borutin še vidi, kako je skupina Nemcev vrgla po tleh Marto, mlado osemnajstletno dekle, pogumno borko v četi, a zdaj ji ni več pomoči. S poslednjimi silami se Borutin otrese Nemcev in se požene skozi obroč. Rešen. Tudi Veličko si je utrl pot skozi ogenj. Nad kurirja Franca Godlerja - Bliska se spravijo kar trije Nemci. Med ruvanjem vidi, kako vežejo Čata, mladega, pogumnega fanta iz Liboj. Blisk se z enim od Nemcev puli za puško, izdere mu jo in z bajonetom zažene sovražniku v trebuh. Nemci za bežečimi niso streljali, ker bi lahko zadeli svoje.  

Iz čete se je rešilo samo sedem borcev. Pet ujetih partizanov so z vrvjo zvezali okrog vratu. Za ujetnike je bil to začetek strahotnega mučenja, ki so ga morali prestajati vse do ustrelitve. Če bi jim ne zmanjkalo streliva, ali če bi bilo povelje za umik izdano prej, bi jih Nemci gotovo ne dobili v svojo pest. Nemški oddelki so še dolgo preiskovali področje boja. Kolikor so našli ranjencev, so jih na mestu pobili.

Pri kmetiji Planinc nad Sv. Joštom je spominsko znamenje mitraljezcu, ki je do zadnjega naboja kril umik Veličkove čete iz obroča. Spomenik (potreben obnove) simbolično prikazuje nemški obroč okrog bataljona, zapis pa govori o  junaštvu borcev, sinov ljudstva, ki je bilo že v Berlinu zapisano pogubi.


[Na prvi fotografiji je spominski kamen hrabremu mitraljezcu, na drugi pa dokument o zasramovanju borcev Veličkove čete v celjskih zaporih.]

:::Stane Gradišnik, popisovalec pomnikov upora.

===NOB in samoupravljanje===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB junij 2022

[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:7479_x1597867.4564009686_y5818315.00583044_s17_b362 '''Padla delavca in uvedba samoupravljanja''',] poslopje nekdanje tovarne Iska, Savska cesta 14, Kranj. 

Postavljanje spomenikov v socialistični Jugoslaviji je seglo na prostore, kjer jih prej skoraj ni bilo, med drugim v podjetja in tovarne. Spominske plošče in skulpture so postale pogost atribut proizvodnih hal, tovarniških dvorišč in hodnikov upravnih stavb. Posvečene so bile delavcem, padlim v drugi svetovni vojni, pa tudi markantnim dogodkom iz zgodovine podjetja, zlasti stavkam iz medvojnega obdobja ter uvedbi samoupravljanja v 50. letih. Izkušnje kažejo, da je dokumentiranje teh obeležij dandanes zahtevno početje. Če je podjetje medtem že propadlo, je treba brskati po težko dostopnih, zanemarjenih prostorih, iz katerih je davno tega izginilo vse premoženje, vključno s spominskimi obeležji; nekatera so ohranjena v muzejih, a številna so izginila brez sledu. Če pa obrat še vedno obstaja, je ogled in fotografiranje obeležja zahtevna birokratska naloga, polna sumničavih vratarjev, ki jih je treba šele prepričati v obstoj pomnika v prostorih njihovega podjetja, in telefonskih številk uprave, ki jih je treba klicati za dovoljenje pri vstopu v poslovne prostore in fotografiranje.

Osredotočimo se na samo en obskuren primer obeležja iz Kranja, katerega obstoj je ostal neopažen cela desetletja. Ne samo da nikoli ni bil vnesen v Register kulturne dediščine, spregledan je bil tudi v vseh zbornikih spomenikov NOB, ki so sicer vestno beležili vse pomnike na območju določene občine (ali Slovenije kot celote). Vse od odkritja obeležje ni bilo nikoli več omenjeno v tisku in je povsem neznano tudi samim Kranjčanom.

Gre za dvojno spominsko ploščo, vzidano pod nadstreškom na pročelju nekdanje kranjske tovarne Pletenina na Savski cesti 14, ki stoji ob bregu Save pod starim delom mesta. Pletenina je bila naslednica tovarne za izdelavo in predelavo pletenega, vezenega in tkanega blaga Iska trikotaža, ki jo je leta 1931 ustanovil kranjski trgovec Ivan Savnik. Med drugo svetovno vojno sta v partizanih padla dva delavca tovarne, Ciril Osterman in Franc Savnik. Osterman (1914–1945) je bil doma iz Otoč in je delal kot ključavničar, padel pa je nekaj tednov pred koncem vojne na robu Jelovice nad Kropo. Identiteta Franca Savnika ni dognana, ker so med vojno padli najmanj trije Slovenci s tem imenom. Leta 1947 je bila tovarna nacionalizirana in preimenovana, 14. septembra 1950 pa je bilo v njej svečano uvedeno delavsko samoupravljanje. 

Naslednje večje praznovanje v Pletenini je bilo organizirano ob desetletnici njenega delovanja, 8. decembra 1957. Regionalni časopis ''Glas'' Gorenjske je o dogodku poročal dan kasneje in navedel, da so delavci prireditev organizirali sami. Kolektiv se je dopoldne zbral pred slavnostno okrašenim tovarniškim poslopjem, kjer je skupaj z lokalnimi politiki in predstavniki družbenih organizacij prisostvoval programu. Del prireditve je bilo tudi odkritje spominskih plošč padlima borcema in uvedbi samoupravljanja, s katerih je delavka odgrnila jugoslovansko zastavo. 

Spominski plošči nepravilne štirikotne oblike sta izdelani iz belega marmorja, na fasado pa sta pritrjeni samo z eno stranico; večino njune teže podpirata temna kamnita bloka, ki rasteta iz pročelja. Napis je vklesan in rdeče obarvan, toda danes dodobra oluščen. Plošči sta na splošno zanemarjeni, saj je marmor lisast, bloka pa okrušena.

Ivan Smiljanić

===Okupirana Ljubljana je KRIČALA ===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB maj 2022

V spomin na delovanje radia Kričač je RTV Ljubljana oziroma Slovenija postavila na različnih lokacijah po Ljubljani 19 tabel (danes jih je ohranjenih še 14) z enotnim besedilom: 

:::V TEJ HIŠI JE DELOVAL V LETIH 1941 IN 1942 RADIO KRIČAČ.

&quot;Tik-tak, tik-tak, tik-tak. Slovenci, poslušajte, govori OF, govori OF slovenskega naroda!&quot; To so prvič verjetno 17. novembra 1941 (zanesljivo datum ni znan) ob osmih zvečer zaslišali mnogi Ljubljančani in drugi Slovenci iz svojih radijskih sprejemnikov, če so vrteli gumb po valovnih dolžinah med 20 in 40 metri.

Tako kot vsaka vojna je tudi druga svetovna vključevala propagandni boj. V ta namen je KPS sredi leta 1941 v okviru svoje tehnike ustanovila še radijski sektor. Nalogo, da ga postavi na noge, je dobil Milko Goršič. Okrog sebe je zbral šestčlansko ekipo inženirjev in študentov, ki je delovala v globoki ilegali in s strogo ločenimi nalogami. Radijski oddajnik je s precej muke, saj je primanjkovalo sestavnih delov, kar v prostorih elektrotehniškega seminarja na ljubljanski Tehniški fakulteti sestavil Rado Luznar. Oktobra je bila naprava s skromno močjo 5‒6 W gotova, sledila sta dva tedna preizkušanja njene slišnosti.

Ob omenjeni prvi oddaji jih je uredništvo pod vodstvom Prežihovega Voranca v petih mesecih pripravilo še okoli petdeset. Kričač se je redno oglašal trikrat ali dvakrat na teden, oddaje pa so bile dolge približno 15 minut. Besedila je sprva bral Marjan Vesenjak, tik pred njegovim odhodom v partizane pa je nalogo prevzel Milan Osredkar. Prav posebna oddaja je bila na sporedu na predvečer kulturnega praznika 7. februarja 1942. Za celo uro programa sta vznesena besedila pripravila v glavnem Voranc in Fran Albreht. To je bila tudi edina oddaja, za katero je Miloš Brelih priskrbel gramofon in so jo lahko popestrili z glasbo.

Besedila Kričačevih oddaj se niso ohranila. Ohranili so se le zapisi dvajsetih oddaj, kot so jih v italijanščini zabeležili njihovi ne ravno vešči prisluškovalci.

Okupator je Kričačeve oddaje redno spremljal, saj si je na vse kriplje prizadeval, da bi jih preprečil. A iznajdljivi ilegalci so oddajnik nenehno selili. Tako je izpričanih kar 23 lokacij oddajanja. Italijanska vojska jih je najprej iskala s posebnimi sprejemniki, ki jih je razporedila po mestu. Ker vira signala ni odkrila, je začela februarja 1942 izklapljati električni tok po posameznih delih mesta. A Kričačevemu oddajniku je Brelih že na samem začetku dodal preklopnik, ki se je v takih primerih preklopil na akumulator. Končno so vojaške oblasti v Ljubljano poslale najsodobnejše radiogoniometre, a je Brelih, ki je po nalogu partije ostal v italijanski službi na Radiu Ljubljana, od nadrejenih izvrtal, kako jih je mogoče pretentati. Niti italijanska motilna postaja ni rodila sadov. Končalo se je tako, da je 26. marca visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli odredil obvezno oddajo vseh radijskih sprejemnikov in odstranitev vsakršnih anten.

V takih razmerah je Izvršni odbor OF izdal sklep o začasni prekinitvi oddajanja. Zadnjič se je Kričač oglasil 5. aprila 1942 in oddajo kot običajno sklenil s Prešernovimi verzi: &quot;Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol'jo vero in postave.&quot;

::Jani Luštrek

&lt;!-- Podpis k fotografiji: Spominska plošča na Cigaletovi ulici 5, kjer je potekala zadnja oddaja --&gt;

===Pošebalov rod ===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB april 2022

[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:5541_x1675044.0200940454_y5813965.937909696_s18_b2852 '''Pošebal. Zakonjškova hiša'''.] Miklavž pri Taboru 42. Partizanski spomeniki. Geopedija.

&lt;poem&gt;
V TEJ HIŠI SO NAŠLI VARNO ZATOČIŠČE
BORCI REVIRSKE ČETE LETA 1941.
OD TU SO ŠLI AVGUSTA 1941 V NAPAD NA
RUDNIK ZABUKOVICO. GOSPODAR ZAKONJŠEK
JE BIL ZARADI SODELOVANJA S PARTIZANI
USTRELJEN 1941, SESTRA ANTONIJA 1942.
ZB TRBOVLJE 1981
&lt;/poem&gt;

Preko Marija Reke in Šmiklavža nad Taborom so že stoletja speljane poti, ki povezujejo Revirje s Savinjsko dolino. Še pred 2. svetovno vojno so tod mimo stoletne Pošebalove kmetije ljudje v nahrbtnikih tovorili krompir s savinjskih kmetij za revne rudarske družine po Zasavju. 

Bilo je nekako sredi avgusta, ko hribovci žanjejo pšenico. Andrej Zakonjšek, po domače Pošebal, je z nečakom Radom zlagal pšenično snopje v kozolec, ko so prišli na dvorišče prvi partizani, mladi fantje, ki so si nadeli ime Revirska četa. Andrej je vstopil v hišo in položil hlebec kruha na mizo. Vresk je hitro dal roko nanj in pogledal Andreja: »Je cel hlebec naš?« Pošebal je pokimal. Skrbno je pomerjal z nožem, da bi vsakemu odrezal enako velik kos. Fantje so tiho opazovali in čakali.

Konec novembra je pripeljal Nemce na Pošebalovo odpadnik, ki se je tu večkrat nahranil, v zahvalo pa je predal Andreja gestapovcem. V Starem piskru so ga strahovito mučili. Nekaj dni pred ustrelitvijo so ga nacisti privlekli domov in ga pustili pri kozolcu, da je od tam še zadnjikrat gledal rojstno hišo, medtem ko je v njej tekla preiskava.

Rado Zakonjšek, Andrejev nečak, se je že vrgel v časnikarski poklic, ko ga je doletela vojna. Umaknil se je v domači Šmiklavž. S sosedovim Lipčetom sta razpredla mrežo partizanskih zaupnikov daleč naokrog. Priključil se je Revirski četi, ki je odšla na Dobrovlje in postala del Štajerskega bataljona. Bojeval se je pri Sv. Katarini na Dobrovljah. Z bataljonom se je odpravil na legendarni brežiški pohod. Konec leta 1942 sta s soborcem Francem Hribarjem postavila tehniko Cankar. Avgusta 1944 ga je Oblastni komite imenoval za pokrajinskega tehnika KPS za Štajersko. Po vojni je napisal dela ''Taborski kresovi'', ''Velika preizkušnja'', ''Ilegalni tisk med NOB na Štajerskem'', ''Štajerska 1941'', in ''Partizanski kurirji''. 

S prijateljem Tonetom Gržino sva se povzpela na skoraj tisoč metrov visoko Reško planino, kjer ob gozdni cesti počiva Pošebalova domačija. Sprejel naju je gospodar Martin Brečko, nečak Rada Zakonjška - Cankarja. Krepak stisk roke, topel pogled zvedavih oči in povabilo v hišo. V kotu razgreta kmečka peč je kar vabila, da bi zlezel nanjo. Pošebalov mladi rod živi v Trbovljah, niso pa pozabili velike vojne izkušnje, ki je nekoč stehtala tudi njihov rod.

::Stane Gradišnik

===Mladi fantje na dveh straneh===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB marec 2022

[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:6083_x1548398.6096133115_y5757167.840290545_s19_b2852 '''Grob treh padlih borcev NOV'''] na Planini nad Ajdovščino. Partizanski spomeniki. Geopedija.

&lt;poem&gt;
SLAVA JUNAKOM
ZORN ALOJZ * 1924
PRVAČNA
PANGERC VLADIMIR * 1925
PLANINA
KOBAL ALOJZ * 1927
ERZELJ
PADLI 14. 8. 1943
&lt;/poem&gt;

Ob zidu na koncu pokopališča na Planini pri Ajdovščini stoji nagrobnik, ki je za razliko od drugih poleg križa opremljen tudi z zvezdo. To je nagrobnik Pangerčevih s Planine. Nenavadno je, da sta poleg domačega sina Vladimirja na plošči tudi imeni njegovih soborcev iz drugih krajev, padlih istega dne 14. avgusta 1943. Devetnajstletni Alojz Zorn (rojen 11. 4. 1924) je bil iz Prvačine pri Gorici, šestnajstletni Alojz Kobal pa iz bližnjega Erzelja. Vladimir (rojen 26. 3. 1925) je bil ob smrti star osemnajst let. 

Ko se je Gradnikova brigada utaborila pri Križni jami nad Bločicami oz. nad Bloško Polico, so bili določeni za stražo. Tam so se srečali z belogardistično patruljo, ki se je predstavila, kot da so partizani Notranjskega odreda, in po pogovoru tri fante postrelila, četrtemu je uspelo pobegniti. Partizani, ki so bili v bližini, so stekli za belogardisti, ki so s sabo tovorili zaplenjene puške in čevlje pobitih, vendar so bili prepozni, belogardisti so jim ušli na kolesih, ki so jih pustili v vasi. Po njihovi vrnitvi v Grahovo so Italijani začeli s topovi in minometi streljati na izdane položaje Gradnikove brigade. Eden izmed ustreljenih partizanov je umrl takoj, drugi nekaj kasneje, tretji pa je umiral dalj časa in klical na pomoč mamo. Domačini so domobrance poznali, bili so to France Balantič, neki Jurjevič ali Jurjevčič in Janez Ule. Balantič je imel med njimi najvišji čin, zato je bil najbrž vodja patrulje. O usodi Jurjeviča ni podatkov, dvajsetletni Janez Ule je padel en mesec pozneje (14. 9. 1943), enaindvajsetletni Balantič pa je zgorel dobre tri mesece za tem (24. 11. 1943) v napadu Tomšičeve brigade na domobransko postojanko v Grahovem. V vasi so mu postavili spomenik, po njem se imenuje knjižnica v Kamniku, nagrobnik pa krasijo njegovi poznani verzi: »Ležim v globini tiho tiho. / V dolini mrzel je večer in pust. / Pri meni noč je in mi sveti. / Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust!« 

Zamolčane žrtve Balantičeve patrulje so bili kmečki fantje in imajo samo navaden nagrobnik na vaškem pokopališču. Pri Alojzu Kobalu, ki je v pričevanjih označen z vzdevkom Sokol, osebni podatki strižejo. Po registru žrtev druge svetovne vojne naj bi se rodil 10. 7. 1925 (in ne 1927, kot piše na vaškem nagrobniku in na spomeniku padlih v Erzelju), umrl pa 28. 9. 1943 na Nanosu in ne 14. 8. pri Bloški Polici kot njegova tovariša. Je to morda tisti, ki je umiral najdlje? Ali so napačni podatki na spomenikih ali v državni zbirki žrtev, bo pokazal pogled v matične knjige. Morda pa zna razrešiti uganko kdo iz njegovega kraja?

*Iztok Čebašek: [https://www.kamnik.info/24070-2/ &quot;Balantičev&quot; zločin v Bločicah.] Kamnik.info.
*Žrtve druge svetovne vojne. Sistory.

::Miran Hladnik

===Človek, človek, kje si ostal?===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB februar 2022

[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:3991_x1675295.3316059262_y5841337.8298362745_s19_b362 '''Spominska plošča partizanski družini Tekavec'''] na Tekavčevi cesti 2, Šoštanj. Partizanski spomeniki. Geopedija.

&lt;poem&gt;
V TEJ HIŠI 
JE STANOVALA DRUŽINA 
TEKAVC - JOŽE,
JOŽEFA, 
MARICA, 
JOŽE - PUMI. 
PADLI KOT PARTIZANSKI BORCI, 
LETA 1942.&amp;ndash;1943.&lt;/poem&gt;

V Šaleški dolini je vojni metež nemalokrat pobiral kar cele družine. Tako so v Šmartnem ob Paki nacisti pokončali in skoraj izbrisali z obličja zemlje družine Steblovnik, Letonja, Klančnik, Puncer, Satler, Plahuta, Deleja in Irmanove. V Šoštanju Leskoškove, Vrhovnikove, Šolnove in Škrubove.

Tekavčevi iz Šoštanja so se pridružili osvobodilnemu gibanju takoj po okupaciji. Junija 1942 so bili že vsi v partizanih. Družinske vezi so se prepletale z zvestobo narodu, njihova življenjska pot se je žal končala zaradi sramotne izdaje domačih odpadnikov.

Oče Jože Tekavc, organizator OF, je padel 18. junija 1942 kot žrtev izdaje partizanskega dezerterja pri Kepovem križu v Šentvidu nad Slemenom.

Mati Jožefa Tekavc - Pepca, borka Pohorskega bataljona, je 17. januarja 1943 skupaj s patruljo zgorela v Šentvidu nad Valdekom, zaradi izdaje soborca, ki se je prodal gestapu. 

Sin Jože Tekavc - Pumi, borec Pohorskega bataljona, pomočnik mitraljezca, je padel 26. oktobra 1942 zaradi izdaje domačina v vasi Kumen na Pohorju. 

Hčerka Marica Tekavc - Zverka, borka Šaleške čete, je prišla julija 1942 k sorodniku v Ravne pri Šoštanju. Prijavil jo je orožnikom, še prej pa pobil s sekiro. 

Predsednica ZB NOB Velenje Andreja Katič je zapisala: 

&lt;blockquote&gt;Ne pozabimo, Hitler nas je želel čimprej izbrisati z obličja zemlje in le pogumnim posameznikom se danes lahko zahvalimo, da smo se uspeli zoperstaviti osvajalcem in njihovim pomagačem. Območje Šaleške doline je vedno sodilo med uporniške kraje. Nasilje, ki ga je izvajal okupator s svojimi ovaduhi, ni zmanjšalo narodne zavesti in želje po uporu. 

Kakšen pa je danes naš odnos do dogodkov pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej? Vse prevečkrat je slišati, da naj se ne ukvarjamo z zgodovino, da mora biti naš pogled uperjen v prihodnost. Seveda, vendar le če smo se iz preteklosti kaj naučili. Časovni odmik, omalovažujoč odnos določene javnosti, okrnjene vsebine v izobraževalnih sistemih ter vse bolj redki živi pričevalci o dogodkih tistega časa pomembno vplivajo na naša vedenja, zlasti pa na odnos do tega dela naše zgodovine. Nikoli ne bi smeli pozabiti, zakaj do vojn prihaja in kakšno trpljenje prinašajo! In da nihče ni vreden več kot drugi.&lt;/blockquote&gt;  

'''Viri'''
*Pina Špegel: ''Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj''. Šoštanj: Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem, 2021.
*EŠD 4386. Register kulturne dediščine.
*Milan Ževart in Stane Terčak: ''Od vstaje do zmage: Narodnoosvobodilna vojna v Šaleški dolini in Šmartnem ob Paki''. Maribor: Obzorja, 1966.
*France Filipič: ''Pohorski bataljon: Poglavje iz zgodovine narodnoosvobodilne borbe v severni Sloveniji''. Maribor: Obzorja, 1952.

::Stane Gradišnik, skupina Štajerska v plamenih

==Opombe==

&lt;references /&gt;

*Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]]</text>
      <sha1>00id2d3bbwya6l92k72j8e2rxd4485s</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Spominska soba na Vodiški planini</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4229</id>
    <revision>
      <id>85495</id>
      <parentid>85325</parentid>
      <timestamp>2026-07-24T06:33:18Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>85495</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="5329" sha1="n6srrp8zrs0iafbvo573u3yxn9xzp82" xml:space="preserve">&lt;font color=red&gt;'''Otvoritev 1. avgusta 2026 ob 11.00'''&lt;/font&gt;

'''Napis na vratih spominske sobe'''

{|
| SPOMINSKA SOBA &lt;BR&gt;&lt;font color=grey&gt;MEMORIAL ROOM&lt;/font&gt; &lt;BR&gt;VSTOP PROST&lt;br&gt;  &lt;font color=grey&gt;FREE ENTRANCE&lt;/font&gt;
| [[File:Qr-code spominska soba na Vodiški planini.svg|thumb|100 px]]
|}

[[File:Obiekt zabytkowy.svg|thumb|left|45 px]] 
&lt;small&gt;SPOMENIK LOKALNEGA POMENA&lt;/small&gt;&lt;BR&gt;
'''PARTIZANSKI DOM NA VODIŠKI PLANINI'''&lt;br&gt;
EID 1-27917 &lt;br&gt;
&lt;small&gt;&lt;font color=grey&gt;MONUMENT OF LOCAL IMPORTANCE&lt;/font&gt;&lt;/small&gt;&lt;br&gt;
&lt;font color=grey&gt;PARTISAN LODGE ON VODIŠKA PLANINA&lt;/font&gt;&lt;br&gt;
&lt;small&gt;'''OBČINA RADOVLJICA / MUNICIPALITY OF RADOVLJICA'''&lt;/small&gt;

Planinski dom je bil zgrajen na mestu nekdanje pastirske koče v letih 1961&amp;ndash;1963 za združenje borcev NOB. V njem je spominska soba z zbirko NOB, na severni fasadi je mozaik Uporniki slikarja Iveta Šubica.

&lt;font color=grey&gt;The mountain lodge was built on the site of the former shepherd's hut between 1961 and 1963 for the needs of the partisan veterans' association. It houses a memorial room with a WW2 collection, and on the north facade there is a mosaic titled The rebels by the painter Ive Šubic.&lt;/font&gt;

'''Vzhodna stena''' 

[pokončni panoji 50 x 70 cm desno od vrat:]&lt;br&gt;
1. [[Vodiška planina nekoč]] (besedilo) | [https://slov.si/doc/vodice_pano1.jpg '''pano 1 (slika)''']&lt;br&gt;
2. [[Jeloviške planine nekoč]] (besedilo) | [https://slov.si/doc/vodice_pano2.jpg '''pano 2 (slika)''']&lt;br&gt; 
3. [[Planine na Jelovici|Planine na Jelovici danes]] (besedilo) | [https://slov.si/doc/vodice_pano5.jpg '''pano 5 (slika)''']&lt;br&gt;

'''Južna stena''' &lt;br&gt;
4. [[Upor se je začel na Vodiški planini]] (besedilo) | [https://slov.si/doc/vodice_pano3.jpg '''pano 3 (slika)''']&lt;br&gt;
5. [[Vodje upora]]: Stane Žagar, Jože Gregorčič, Ivan Bertoncelj (besedilo) | [https://slov.si/doc/vodice_pano4.jpg '''pano 4 (slika)'''] &lt;br&gt;
6. [[Jelovica med drugo svetovno vojno]] (besedilo) | [https://slov.si/doc/vodice_pano7.jpg '''pano 7 (slika)''']&lt;br&gt;

'''Zahodna stena''' &lt;br&gt;
7. [[Partizanski spomeniki na Jelovici|Spomeniki na Jelovici]] (besedilo) | [https://slov.si/doc/vodice_pano6.jpg '''pano 6 (slika)''']&lt;br&gt;
8. [[Gradnja Partizanskega doma|Partizanski dom na Vodiški planini]] (besedilo)[https://slov.si/doc/vodice_pano8.jpg '''pano 8 (slika)''']&lt;br&gt;
9. [[Mozaik Uporniki Iveta Šubica]] (1963) (besedilo) [https://slov.si/doc/vodice_pano9.jpg'''pano 9 (slika)''']&lt;br&gt;

'''Severna stena''' 
[oprema od prej]
# Ive Šubic: Partizanska ljubezen, 1958 (lesorez 61 x 80)
# Ive Šubic: Partizan, 1959 (leosrez 50 x 62) 
# Ive Šubic: Čez reko, 1958 (lesorez 44 x 35) 
# Ive Šubic: Ilustracija, 1959 (lesorez 50 x 62)
# Štefan Simonič: lesorez 52 x 58 
# Štefan Simonič: lesorez 52 x 53 
# Franc Rozman Stane (fotografija  37 x 52)
# Tito (barvna fotografija 44 x 55)
# &lt;s&gt;oljne slike Partizanskega doma ni več&lt;/s&gt;, nadomesti jo oljna slika Roka Šolarja Vodiška planina 1938 (74 x  58, dar Roka Pogačnika)

'''Polica na južni strani'''&lt;br&gt;
[posamezne strani in brošurice A4] 

1. [https://slov.si/doc/zemljevid_jelovice_spomeniki_planine.jpg zemljevid Jelovice z oštevilčenimi mesti spomenikov in planin,] &lt;br&gt;
2. [[1941 in 1942 na Jelovici]] (izrezki iz ''Kroparske kronike'' in iz Cirila Zupanca (6 strani) &lt;br&gt;
3. [[:w:Partizanski zakon|Partizanska prisega]] (1 stran)&lt;br&gt;
4. Stanko Petelin: [https://slov.si/doc/petelin_presernova_vodice.docx Poglavji Sovražni vdor na Jelovico in Boji na Jelovici.] ''Prešernova brigada'' (1967) (11 strani)&lt;br&gt;
5. Nikolaj Lapuh: [[Vodiški lipi]] (pesem na 1 strani)

'''Polica na zahodni steni'''&lt;br&gt;
[brošurice A4] 

6. Antonija Šolar: [[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|Beg čez Jelovico]] (3 strani)&lt;br&gt;
7. [[Jeloviške planine med vojno|Partizanske žrtve na Lipniški planini]] (5 strani)&lt;br&gt;
8. [[Padli na Jelovici]] (seznam več kot 300 žrtev, 15 strani)&lt;br&gt;
9. [[Proslave 5. avgusta|Vodiški fotoalbum]] (fotografije, 19 strani)&lt;br&gt; 
10. [[Impresum spominska soba na Vodiški planini]] (1 stran)

* Bela nevarnost na Mošenjski planini. Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1080.pdf ''Dražgoška bitka''] (1974). 256&amp;ndash;278. 
* Janez Lušina &amp;ndash; Mali: Iz spominov na leto 1942. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-RIK3TOXV/27713bce-83bd-47b7-b0db-e4160a865da3/PDF ''Loški razgledi'' 1956.] 49&amp;ndash;64. 
* Mile Pavlin: Rženov rob. [https://znaci.org/00003/1494.pdf ''Borec'' 1961,] št. 7–8. 387–91. 
* Vtisna knjiga (knjiga obiskovalcev)
* V niši pod oknom so stare številke ''Borca'' in druge partizanske knjige.
* Giorgio Bille: Partigiano ferito, dar ANPI Santorso (kipec na okenski polici)&lt;br&gt;
* zemljevid Jelovice v okviru 120 x 116 ležeč

&lt;!-- Od stare opreme ne pridejo v poštev, ker so že vključene na panoje
*fotografski kolaž s proslave leta 2011 v okviru 53 x 42, ležeča 
*fotografski kolaž s proslave leta 2012 v okviru 48 x 38, ležeča 
*fotografija Vodiške planine 1955 v okviru (foto Štefan Simonič) 56 x 44 
*fotografija partizanov na Vodiški planini v okviru 59 x 47, ležeča, poškodovana 
*Nikolaj Lapuh, [[Vodiški lipi]] (pesem) 
* dva Titova portreta: č-b v okviru 54 x 70, barvni Tito na konju 100 x 100 --&gt;

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu]]
*Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]]</text>
      <sha1>n6srrp8zrs0iafbvo573u3yxn9xzp82</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Po stezah partizanske Jelovice</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4303</id>
    <revision>
      <id>85501</id>
      <parentid>85485</parentid>
      <timestamp>2026-07-24T07:14:20Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-39721-96</username>
        <id>4732</id>
      </contributor>
      <comment>/* Proslave med 1977 in 1991 */</comment>
      <origin>85501</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="201675" sha1="3azgec8knaw7xafqnu95pqbmbnnte9h" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = Milena Sitar, Marjana Jugovec, Ana Rakovec, [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] 
| title_orig    = '''Po stezah partizanske Jelovice'''
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Načrt zbornika ob 70. obletnici prireditve
|image = [[File:Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice 1965.jpg|thumb|Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice]]
}}

{{v delu}}

*Uvod
*Citati iz govorov

{|
|[[File:Dražgoše v tisku.jpg|thumb|400 px|Dražgoše v tisku]]
|}

Dražgoše niso samo eden od slovenskih krajev, ampak so pojem slovenskega partizanstva, ne le pojem, tudi mit. Kot mit je dražgoška bitka osmišljala in krepila partizanski boj in zato so Dražgoše še danes prostor vsakoletnega proslavljanja pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice. Miti povezujejo skupnost, Slovenci smo Slovenci tudi zaradi Dražgoš. Udeležba v dražgoški bitki je bila pomembna pri imenovanjih za narodnega heroja, vsako smrt dražgoških borcev po vojni, zlasti mitraljezcev, so pospremili z nekrologi.&lt;ref&gt;»Dravski je bil tretji izmed preživelih mitraljezcev, ki jih je bilo v Dražgošah dobrih dvajset. Zdaj živita le še dva.« ([https://znaci.org/00003/1274.pdf ''Borec'' 1962])&lt;/ref&gt; Dražgoško bitko so v 1950. letih opisovali z besedami ''slavna'', ''velika'', ''znamenita'' in jo predstavljali kot »dražgoško epopejo, ki je pokazala Nemcem, da so Slovenci neuklonljivi«. Datum spopada 9. januar je leta 1952 postal zgodovinski praznik kranjskega okraja.&lt;ref&gt;Dražgoška borba - zgodovinski dan kranjskega okraja [https://znaci.org/00003/1521.pdf ''Borec'' 1952.] 152.&lt;/ref&gt; Dinamiko Dražgoš v slovenski javni zavesti je mogoče razbrati v Digitalni knjižnici Slovenije. Najbolj so bile Dražgoše slavne med 1975 do 1988, to je od postavitve spomenika dalje in zaradi obiska Tita, Edvarda Kardelja in Sergeja Kraigherja maja 1977, potem pa še v letih 1999 in 2007, verjetno v določeni meri zaradi polemike o smiselnosti dražgoške bitke. Dražgoše so v zavesti tudi kot lep izletniški kraj.  

Pričujoča knjižica želi obeležiti 70. obletnico prireditev, ki so se od 1958 dalje odvijale pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice, in 85-letnico dražgoške bitke. Gradivo je črpala iz arhivov ZB, iz literature o Dražgošah, zlasti iz knjig Ivana Jana, in iz digitalizirane periodike. 

==Dražgoška bitka==

[kratek enciklopedični pozvetek na osnovi ES in [[:w:Dražgoška bitka|Wikipedije]], izdelavo poglavja naročimo umetni pameti?]

==Partizanska Jelovica od dražgoške bitke do osvoboditve==

O poboju vaščanov in uničenju Dražgoš so leta 1942 poročali samo ameriški slovenski časopisi. Navajali so podatke o požgani vasi iz ''Krajevnega leksikona Dravske banovine'': 88 hiš, 444 prebivalcev ... Nemški ''Karawanken Bote'', ki so ga tiskali v Kranju in je pokrival Gorenjsko, ni o Dražgošah poročal nič,&lt;ref&gt;Ivan Jan (''Vrh v Dražgošah'', 139 idr.) pravi, da je čisto na kratko poročal o uničenju &quot;ostankov jugoslovanske vojske&quot; v tridnevni bitki v Dražgošah enkrat pozneje, vendar te objave v slovenski izdaji časopisa ni najti. Brez omembe Dražgoš je o bitki poročalo nacionalsocialistično glasilo Koroške ''Kärnten Grenzruf'' 14. 1. 1942.&lt;/ref&gt; raje je natančno pisal o nemških zmagah na svetovnih bojiščih. Če bi dražgoško bitko dojemali kot zmago, bi se gotovo pohvalili z njo. Ljubljansko časopisje (''Slovenec'', ''Jutro'') je sicer pisalo o posameznih dogodkih tudi na Gorenjskem, ki je bilo uradno v drugi državi, vendar nima o Dražgošah nič. 

O dražgoški bitki je na prvi strani pisal ciklostirani ''Slovenski poročevalec'', glasilo Osvobodilne fronte, 8. februarja 1942. Dogajanje je skopo beležil po dnevih, o nemškem poboju vaščanov pa ni besede, naštel je le imena padlih partizanov v Dražgošah in dva dni pozneje na Mošenjski planini. 

Edino domače tiskano obvestilo o bitki je bil plakat oz. stenski časopis iz nemške tiskarne v Kranju, ki govori o uničenju boljševistične tolpe in požigu vasi ter svari prebivalstvo, da bo, če ne prijavi banditov oblastem, kaznovano tako kot prebivalci Dražgoš. Nič o streljanju civilistov, samo o uničenju vasi in internaciji tistih, ki niso pobegnili v gozd. 

===Nemški plakat o uničenju banditov v Daschgoschah===

[[File:German announcement of burning of Dražgoše.png|thumb|400 px|Plakat o požigu Dražgoš (Vinko Demšar: Pregled NOB na Škofjeloškem. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFZMG65T ''Loški razgledi'' 1972,] Muzej talcev v Begunjah, nekoč tudi v OŠ Dražgoše)]]

 Vandzeitung / Stenski časopis 

 Eine wichtige Feststellung / Važna ugotovitev

 Gauleiter je pozval prebivalstvo pokrajine Südkärnten naj pomaga pri zasledovanju boljševiških tolp in naj javi nemškim varnostnim oblastem kraje, kjer se le-te zadržujejo.

 Temu njegovemu pozivu se je večina prebivalstva odzvala, razen prebivalstva z vasi Draschgosche in njene okolice. V bližini te vasice se je že 14 dni skrival oddelek banditov, ne da bi nam prebivalstvo o tem kaj javilo. Ti prebivalci so s tem sokrivi in bodo odgovarjali pred zakonom. 

 Nemške sile so morale s težkim orožjem uničiti utrjeno taborišče teh banditov, kakor tudi vas samo. Pobit je večji del boljševistov, mal del pa je z vaščani vred pobegnil v gozdove. 

 To je nov zločin!

 Begunci so izpostavljeni mrazu in lakoti. 

 Nemško orožništvo jih zasleduje in vsakdo, ki jim je pomagal, mora računati s svojo smrtjo. Zmrzujoče žene in otroci z vasi Draschgosche, ki so ostali, so sedaj nastanjeni v nekem taborišču. Vas je popolnoma zgorela.

 V sličnih slučajih se bo neizprosno postopalo.

 Prebivalci pokrajine Südkärnten, kjerkoli se tolpe pojavijo, prinašajo smrt in pogubo.
Borite se proti onim, ki nočejo miru v deželi.

 Kdor gre z nami, gre varni bodočnosti nasproti!

 Kdor gre proti nam, bo pogubljen!

===''Slovenski poročevalec'' o Dražgoški bitki===

'''Izvleček iz mesečnega poročila gorenjskega štaba Slovenskih osvobodilnih partizanskih čet in oddelkov narodne zaščite.''' 

25. XII. 1941. napad na Hotovlje pri Poljanah in nad Črnim vrhom : Nemci 104 mrtve in ranjene. Do 27. XII. 1941. v treh dneh borbe. Te borbe so se vršile na Pasji ravnini in nad Črnim vrhom, na Kovskem in Valterskem vrhu. Nato smo naredili umik iz Poljanske doline v Selško preko Mohorja v Dražgoše. Mi smo imeli v vseh teh borbah osem mrtvih in 7 ranjenih. Mrtvo so:

Mlakar Janko, partijec in skojevski aktivist iz Šenčurja, Maček Franc, Pušavec Miha, Ručigaj Božo, Koruza Jože, Dolenc Vinko, Šubic Ivan in eden neugotovljen iz Poljanske doline.

9. 1. 1942. in 10. 1. 42. trajajo boji ves dan od jutra do večera. Nemce cenimo na 2000 mož, streljajo tudi z artilerijo od 3,5 cm, 4, 6 cm, 8 in 12 torpedo granatami in rušilnimi ter zažigalnimi bombami. Zažgali so v vasi Dražgoše še dve hiši in dva hleva.

9. 1. 1942. pa so streljali na skupino 5 otrok, ki so šli po drva. Do sedaj smo odbili vse napade. Nemci imajo ok. 60 mrtvih in ranjenih, mi nobenih žrtev. Morala naših je dobra, enako zdravje. Tudi vaščani se v splošnem dobro drže.

Po borbi v Poljanski dolini, to je 27. XII. 1941. zvečer smo krenili na Sv. Mohor. Tam smo pripravili akcijo na konzum na Dobravi. Zaplenili smo ok. 300 kg živil in večjo količino špecerijskega blaga in enega konja.

Konzum je bil nemški. Isti dan smo organizirali zasedo na cesti v Selški dolini v Soteski, ki pa ni imela uspeha zaradi prepoznega prihoda naših čet, oziroma prezgodnjega prihoda Nemcev. Isti dan podminiranje žel. proge pri Besnici, ki ni uspela zaradi slabega razstreliva. 31. XII. 1941. zjutraj smo se preselili v Dražgoše.

Od 1. 1. - 9. 1. 1942. smo uredili naše novo taborišče, postavili smo zasede v obrambo naše postojanke. Imeli smo z ozirom na novo dospele partizane dnevno vojaške in politične tečaje. Od 9. 1. do vključno 11. 1. 42. zvečer je trajal napad in borba proti Nemcem, ki so napadli s pehoto in artilerijo.

Nemške čete so prišle iz Krope preko Jamnika proti Dražgošam, iz Selc preko Sevnice in Češnjega proti Rudnemu in Novaku. Nemške sile smo ocenili na približno 2000 do 3000 mož. Del njihovih sil je prispel tudi iz Štajerske.

9. 1. 42. je artilerija pričela boj, okoli 13 ure je pa pričela pehota boj proti nam. Bila je na vseh odsekih z velikimi izgubami odbita. Mi ta dan nismo imeli nobenih žrtev. Nemško vojaštvo, ki je prispelo iz Krope, se je po prvem spopadu z nami panično umaknilo v hišo na Lajšah in ni hotelo več na bojišče. Vsi poizkusi poveljnikov in grožnje s pištolami, da bi vojake ponovno pripravili na spopad, se niso posrečili. Ta skupina je štela okrog 200 mož. Nemška skupina, ki je prišla iz Selc je po dvodnevnem boju proti nam sprla in uprla ter se medsebojno streljala s pištolami. V tej zmešnjavi je nanje streljala njihova artilerija, nakar so se neredno umaknili. Nemci so obdržali postojanke le v dolini in okoli Novaka.

10. 1. 1942. ni bilo pehotnih napadov na naše postojanke, pač pa se je ta dan artilerijski ogenj stopnjeval. Začel je okoli 13 ure in trajal do 18h.

9. 1. 1942. je nemška skupina zažgala nekemu bajtarju hišo. Delali so tudi po vaseh preiskave, grozili ljudem in jim pokradli hrano ter perilo. Nemška skupina, ki je bila pri Novaku, je streljala na skupino 5 otrok, ki so šli po drva. 9. n 10. 1. 1942, sta zgoreli dve hiši in dva hleva od zažigalnih granat. 10. do 11. 1. 1942. smo poslali manjši odred partizanov v zasedo proti Češnjici, da napade Nemce v dolini v bok, artilerijo in avtomobile. Ta naša zaseda ni uspela, ker so bili Nemci povsod po bližnjih gričih in poteh na terenu. Naši skupini je uspelo le, da je uničila njihovo bojno telefonsko mrežo. 11. 1. 1942. se je pričel koncentrični napad artilerije in pehote z velikimi silami proti nam od poldevete ure dalje. 

Imena naših padlih junakov: Zajc Ivan, Krmelj Maks, Dolinar Maks, Božič Gregor, Žakelj Vinko, Kovačič Janez, Režen Maks. Padli 11. 1. 1942. v Dražgošah. 

Henrik Biček, Radovan Danko, Mlakar Karl, Fister Miha, Tomc Edvard, Zelja Ciril, Kovačič Janez, Gračak, Jereb Jaka, Oman Stanko, Kokalj Jernej, Šubic Mirko. Padli 13. 1. 1942. na Mošenjski planini. Zajc, Mlakar in Fister so bili člani, Božič pa kandidat KPS.« ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GR68G11Z ''Slovenski poročevalec'' 8. 2. 1942])

===Pismo iz stare domovine 1. maja 1942===

Odkar sem vama pisal, so popolnoma izginile Dražgoše. Razbili so jih Nemci do zadnje hiše, ne le požgali, marveč potem še vsako hišo posebej minirali in razrušili do tal, tako da lepe gorske vasice (61 hiš) ni več. Vsa fara, tudi cerkev (nad 700 let stara), šola in farovž, vse je šlo. Postrelili so 47 moških, vse nad 14 let kar jih je prišlo v roke. Pod cerkvijo so jim prej slovesno obljubili, da se jim ne bo nič zgodilo, češ, da tam niso imeli upornikov, zato so ljudje ostali doma, a moške so polovili in jih zaprli deloma v župnišče, deloma v prosvetni dom, potem pa z bombami porušili in zažgali hiše. Če je kdo poskušal uiti, ga je doletela krogla. Strahota, strahota!

&quot;Napadli so vas 8. januarja popoldne. Pod vasjo in po nekaterih hišah se je namreč v tistem strašnem mrazu naselilo nekaj četniških vojakov (okrog 150). Dne 7. januarja je prišlo v dolino do 600 avtomobilov, topništvo, 3,000 do 4,000 vojakov in vseh vrst pomožnih čet. Zastražili so vse vasi, niso pustili nikogar iz hiše—sicer je bilo po njem, potem pa postavili kanone pri Novakovi žagi in začeli streljati v Dražgoše. Hkrati so napadali v rojih z vseh strani (z Rudna, z Lajšč, iz grape) in skušali pregnati četnike, ki so se vgnezdili s svojimi strojnicami na odlično izbranih mestih in kosili vse, kar jim je prišlo blizu. Nemci sami so se branili napadati, ker so videli, kako v trumah padajo; zato so jih pri Brinarju v Lajščah celo nekaj pobili. &quot;Odpor je trajal dne 8., 9. in 10. januarja. V nedeljo, 11. januarja okoli poldneva so vdrli Nemci v vas in začeli svojo krvavo delo, najprej s pobijanjem moških. Treba je vedeti, da noben teh ljudi ni bil udeležen pri bojih, ker sploh noben domačin ni bil pri četnikih, ti so zbežali in jih je obležalo v bojih le sedem v Dražgošah.

&quot;Prepričani v svoji poštenosti, da jim nihče ne sme nič napraviti, ker so čisto neprizadeti, so ostali doma, sicer skriti, ker je štiri dni nanje deževalo iz kanonov in pušk. Toda Nemci so jih postavili v vrsto in prvih 16 kar s strojnico pokosili. Bolnega Kajžnega Petra j e moral sin prinesti iz kleti, kamor so ga spravili pred kroglami, da ga je Nemec ustrelil pred sinom potem pa še njega.

&quot;Pri Šimnovcu so ubili tri fante, pri Bolčarju vse štiri moške (tri sinove in očeta) itd., itd. Groza, groza! Lahko si mislite, kako je bratom živeti v neprestanem strahu, da se zgodi tudi njim tako. Ustreljen je bil v Dragoše tudi naš bratranec …

&quot;Tako naj J. spominja materinega doma, kamor smo včasih tako radi zahajali; sicer je bil leta 1926 že v tujih rokah, ali P. je J. večkrat obiskal, se hiše dobro spomnil. Ni je več —izginila je. &quot;Ljudje so bili kajpak ob vse: pohištvo, hrano, obleko, še denar je le malokdo rešil. Zbežali so v Jelovico in se od tam razkropili na vse strani. Kakih 100 otrok in žensk so Nemci odpeljali v Zavod v St. Vid, kasneje so jih poslali nazaj v dolino, kjer so jih sprejeli ljudje po hišah. Pri Novakovih so prestali silno strahu, mlada je obležala zaradi tega, saj jo je še pravi čas rešil eden Nemcev, ki j e bil prej dva dni tam. Saj je morala gledati, kako so moški klečali sredi hiše, da jih postrele, ali jih je rešil tisti Nemec, ki je povedal, da so bili tam le Nemci, ne četniki. […]
Začeli so tudi streljati talce. Kajpak so vsi 'komunisti' in je vsem dokazano komunistično delovanje, zakaj danes je pri nas vse komunizem, kar ni fašizem ali nacizem. Tako ti povem, človek je zverina, strašna zverina in bomo to postali vsi, prav vsi, če bo to šlo naprej, zakaj kdo nas bo udržal, kadar pride čas povračila, da se ne znosimo nad temi zverinami.

[https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVGURHGJ ''Glasilo KSK jednote'' 7. okt. 1942]

===Louis Adamič: [[:s:Janezek|Janezek]]===

Kratka pripoved o obisku predvojnih Dražgoš z obvestilom o poboju vaščanov in požigu vasi, objavljena v ameriških slovenskih časopisih leta 1942.

===Antonija Šolar: [[:s:Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942|Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942]]===

*[[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko]]

... ali kateri drugi manj poznani spomini na Dražgoše z [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#... in pričevanja|Wikiverze]]

==Obnova vasi==

Najbolj so bile Dražgoše slavne med 1975 do 1988 (od postavitve spomenika dalje, tudi na račun obiska Tita, Kardelja in Sergeja Kraigherja maja 1977), 1999 in 2007 (precej na račun polemike o smiselnosti bitke), sicer pa živijo mirno vaško in turistično življenje.
&lt;!-- [https://slov.si/mh/drazgose_dlib.xlsx omembe Dražgoš skozi čas (dLib)] --&gt;

Po koncu druge svetovne vojne so se prebivalci Dražgoš začeli vračati v svojo porušeno vas. Med vojno so večinoma živeli v okoliških vaseh v dolini, kjer so jim domačini odstopili del svojih bivališč, nekateri pa so se pridružili partizanom. Takoj po vrnitvi so se lotili zahtevne obnove kraja.

Sredi leta 1946 so zgradili prve zasilne domove – lesene barake, v katerih je prebivalo več družin hkrati. Poleg stanovanjskih objektov so postavili tudi skupne hleve, saj jim je uspelo med vojno rešiti večino živine. Za potrebe kraja so zgradili še leseno šolo in leseno cerkev.

Pomemben korak pri obnovi je bila gradnja ceste med Rudnim in Dražgošami, ki so jo izvajali v sodelovanju s podjetjem Jelovica. Gradnja ni potekala brez težav. Pisnih virov o zapletih ni, ustno izročilo pa pravi, da so delavci kar dvakrat prekinili delo na trasi. Povojno obdobje je zaznamovalo pomanjkanje delovne sile, poleg tega pa ni bilo enotnega mnenja o tem, katera obnovitvena dela so najnujnejša.

Obnova je bila otežena tudi zaradi pomanjkanja gradbenega materiala. Dražgošani so si pomagali z menjavo lesa za različne potrebščine. S Poslovno zvezo kmetijskih zadrug Kranj so imeli sklenjen poseben dogovor, po katerem so za kilogram žive vage prašiča prejeli eno strešno opeko. Zidno opeko so večinoma izdelovali sami, saj so jo žgali v domačih pečeh.

Prvo povojno ljudsko štetje leta 1948 je v Dražgošah zabeležilo le 58 okrnjenih družin oziroma skupno 209 prebivalcev. Ti podatki še niso odražali dejanskega stanja, saj je bila obnova tedaj šele v začetni fazi in je del prebivalcev še vedno živel pri sorodnikih in prijateljih v dolini. Do naslednjega popisa leta 1953 so se vrnili vsi, ki so se nameravali v Dražgošah ponovno stalno naseliti.

Posledice vojne za prebivalstvo so bile hude. Ubitih je bilo 41 vaščanov, osem jih je padlo kot partizanov. Približno 350 prebivalcev je vojno preživelo, vendar se jih je v domači kraj vrnilo le okoli 240. Pri tem velja poudariti, da je Krajevni matični urad Železniki začel natančno voditi evidence gibanja prebivalstva šele leta 1967, zato so podatki za prejšnja obdobja deloma zbrani na podlagi pričevanj domačinov.

Raziskave kažejo, da se je do leta 1966 iz Dražgoš odselilo najmanj 59 prebivalcev. Med odseljenimi so bili predvsem ljudje brez zemlje, posamezniki z družinami drugod ter cele družine, ki so si nov dom poiskale v drugih krajih. Selili so se v Železnike, Češnjico, Selca, Škofjo Loko, Kranj, Ljubljano, Kropo, Bohinj, Radovljico, Žiri, Poljane, Golnik, Domžale, Litijo, Ptuj, Novo mesto, Zagreb in celo v Švico.

Povojna demografska slika je bila močno zaznamovana tudi po spolu in starosti prebivalcev. Zaradi vojnih izgub so bile izrazite vrzeli med moškimi, starimi od 35 do 54 let. V številnih gospodinjstvih so živele zgolj starejše ženske in vdove. Opazen je bil tudi pojav izseljevanja izobraženega prebivalstva. Med tistimi, ki so po pridobitvi višje ali visoke izobrazbe zapustili vas, so bili zdravniki, profesorji, veterinar, agroinženir, gozdarski inženir ter številni študenti Univerze v Ljubljani.

Pomemben dokument o obnovi predstavlja poročilo IV. redne letne skupščine Obnovitvene zadruge Dražgoše, najstarejše in prve obnovitvene zadruge v Sloveniji. Poročilo navaja, da je zadruga že razpolagala z določenimi količinami gradbenega materiala, vendar je še vedno primanjkovalo železa za oboke in strešne opeke. Med nerešenimi vprašanji je bila tudi gradnja ceste Rudno–Dražgoše, za katero so pričakovali, da bo dokončana jeseni. Omenjena je bila tudi potreba po novi šoli, saj je bil leta 1948 predloženi načrt zavrnjen. (''Gorenjski glas'' 24. 2. 1949).

Pred volitvami novega odbora so predstavniki ljudske oblasti, Zveze borcev in Krajevnega odbora Osvobodilne fronte obljubili nadaljnjo pomoč pri obnovi v obliki gradbenega materiala, delovne sile in organiziranih delovnih akcij.

Velik mejnik za kraj je predstavljala otvoritev nove ceste v Dražgoše 25. septembra 1949. Nova prometna povezava je bistveno olajšala oskrbo kraja. Če so prej s pomočjo živine v vas pripeljali približno 150 strešnikov naenkrat, jih je po novi cesti tovornjak lahko dostavil kar 3000. Domačini so pri gradnji ceste prispevali približno desetino vsega dela s prostovoljnim delom in prevozi. (''Gorenjski glas'' 13. 10. 1949).

Obnova stanovanjskih in gospodarskih objektov je postopoma napredovala. Obnovljenih je bilo 30 hiš in 38 gospodarskih poslopij. Velik del gradbenega materiala so prebivalci pridobili z menjavo lesa, sami pa so žgali tudi apno, ki so ga menjavali za strešno opeko.

Leta 1952 je bilo v novih domovih že naseljenih 31 družin, medtem ko je bilo še 14 hiš v gradnji. Za nadaljevanje obnove je bilo odobreno tudi posebno posojilo. Pouk je še vedno potekal v leseni baraki, vendar so se priprave na gradnjo nove šole že začele. Oktobra istega leta so si ogledali zemljišče za novo šolsko poslopje, v katerem naj bi bila dvorazrednica, prostori za gospodinjske tečaje in ročna dela ter stanovanja za učitelje.

Dražgošani so pokazali veliko samoiniciativnosti tudi pri napeljavi telefonskega omrežja. Čeprav projekt ni bil vključen v prvotne načrte, so sami opravili najtežja dela, zaradi česar so bili končni stroški nižji od predvidenih.

Do leta 1955 je pouk še vedno potekal v leseni baraki, vendar je bila nova šola že pod streho, kar je predstavljalo pomemben korak k normalizaciji življenja v vasi. 

Kljub vidnemu napredku pri obnovi stanovanj, gospodarskih poslopij in javne infrastrukture pa je v Dražgošah ostajalo nerešeno tudi gostinstvo. 22. 6. 1960 je bil v ''Gorenjskem glasu'' objavljen članek Pohod turizma v Selško dolino, kjer je bilo zapisano, da je na eni izmed sej krajevnih predstavnikov bilo izpostavljeno, da »najlepši zgodovinski kraj pod robom Jelovice« kljub svoji privlačni legi še vedno nima primernega gostinskega lokala. Zaradi tega obiskovalcem in turistom niso mogli ponuditi ustrezne gostinske oskrbe, zato so se ti pogosto zadrževali le kratek čas in odhajali v druge kraje. Kot rešitev so sklenili, da bosta Planinsko društvo in gostinsko podjetje do prve polovice naslednjega meseca uredila vsaj začasno okrepčevalnico, ki bi izboljšala pogoje za sprejem obiskovalcev in spodbudila razvoj turizma v kraju.

Obnova Dražgoš je tako postala simbol vztrajnosti, solidarnosti in skupnega prizadevanja prebivalcev za ponovno oživitev kraja po vojnih razdejanjih.

==Proslave do 1958== 

Prva povojna leta so bila zaznamovana z intenzivnim oblikovanjem spominske kulture narodnoosvobodilnega boja. Med najpomembnejšimi spominskimi dogodki na Gorenjskem je bila vsakoletna proslava obletnice dražgoške bitke, ki je postopoma iz manjše lokalne komemoracije domačinov, nekdanjih borcev in svojcev prerasla v eno osrednjih prireditev v Sloveniji in Jugoslaviji. Govori so ozaveščali pomen dražgoške bitke kot pomembnega mejnika slovenske narodnoosvobodilne borbe in zahtevali, da žrtve, ki so pisale slovensko zgodovino, dobijo dostojen zadnji dom. 

{|
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 1946.jpg|thumb|Komemoracija v Dražgošah 1946. Muzej Škofja Loka]]
|[[File:Gorenjska patrulja na grobišču talcev v Dragi pri Begunjah 1951.jpg|thumb|Gorenjska patrulja na grobišču talcev v Dragi pri Begunjah 1951]]
|[[File:Preživeli borci dražgoške bitke na pohodu 1954.jpg|thumb|Preživeli borci dražgoške bitke na pohodu 1954]]
|}

'''1951''' Partizanske patrulje na pohodu. 7 patrulj 22. julija 1951: »Gorenjska patrulja z izhodiščem na Peči je prišla v Ljubljano preko Kranjske gore, na Triglav, mimo Bohinja, Dražgoš, Krope, Begunj, Tržiča in Kranja. V 280 km dolgem pohodu je 18 patrulj s 6800 borci imelo 44 oboroženih akcij.« ([https://znaci.org/00003/1518.pdf  ''Borec'' 1951])

'''1952''' Prve priprave na organizirano slovesnost ob spominu na dražgoško bitko konec leta 1952 so vodili pri Okrajnem odboru Zveze borcev v Kranju, v katerem so bili Maks Krmelj, Milan Loštrk, Vladimir Peraič, Nika Kavčič, Miran Košmelj, Ivan Bertoncelj, Martin Košir in drugi. Pripravljali so večdnevni program, ki je poleg spominskih slovesnosti vključeval pohode partizanskih patrulj, srečanja nekdanjih borcev ter kulturne prireditve. Posebna pozornost je bila namenjena množični udeležbi prebivalstva, delovnih kolektivov in društev. Iz zapisnikov Mestnega odbora Zveze borcev Kranj je razvidno, da so organizatorji angažirali tovarne, da bodo dale na razpolago ljudi in avtomobile. Želeli so obuditi simboliko partizanskih poti, saj naj bi ekipe v Dražgoše prihajale iz različnih smeri »tako kot v partizanih«.

'''1953''' Spominska svečanost v Dražgošah: »Od 9. do 12. januarja pred enajstimi leti je v Dražgošah divjala ena najhujših bitk med mladim Cankarjevim bataljonom in večtisočglavo vojsko do zob oboroženih esesovcev. Partizanov je bilo komaj nekaj nad 200, pa so se dolge tri dni, vse do izdajstva, upirali tej premoči. Sloves gorenjskih borcev je takrat segel ne le v sleherno slovensko vas in mesto, ampak tudi daleč preko meja naše domovine. Zato vsako leto dražgoško bitko proslavljajo ne samo Gorenjci, temveč vsi bivši partizani. Posebno lepa in dostojna pa je bila slovesnost v letošnjem letu. Lepa in prisrčna je bila zato, ker stari borci niso počastili zgolj spomina svojih padlih tovarišev, ampak so se spomnili tudi zavednih ljudi, partizanskih mamic in terencev, pri katerih je sleherni partizan našel v najhujših časih vso oporo in varno zatočišče. Tradicionalne partizanske patrulje, ki so odšle na spominsko pot dan pred dražgoškimi slovesnostmi, so se s temi ljudmi prisrčno pogovorile o slavnih preteklih dneh, vrhu tega pa so najbolj zaslužne partizanske družine borci iz patrulj obdarovali. Razne prireditve po znanih partizanskih krajih v Selški in Poljanski dolini so že nekaj dni pred slavno dražgoško obletnico ustvarile posebno toplo vzdušje. Vrhunec spominskih svečanosti pa je bila dražgoška proslava v nedeljo, 4. januarja. Od vsepovsod, iz železarskih Jesenic, industrijskega Kranja in kmetijskih krajev naše Gorenjske, pa tudi iz Ljubljane, so po snežnih gazeh prihajali možje in žene, da vnovič obude spomine na slavno bitko, ki jo po pravici lahko imenujemo preizkusni kamen gorenjskega in vsega slovenskega partizanstva. Slovesnost je začel predsednik Okrajnega odbora ZB Kranj, Milan Lošterk, potem pa so predali vodje patrulj raport udeležencu dražgoške bitke, gorenjskemu prvoborcu, narodnemu heroju Tončku Dežmanu. Priljubljeni narodni heroj je po sprejemu raporta toplo spregovoril zbranim Gorenjcem. Očrtal je potek in pomen dražgoške bitke in nadaljnji razvoj gorenjskega partizanstva. Naslednji govornik, tudi udeleženec dražgoških bojev, Ivan Bertoncelj - Johan, pa ga je dopolnil in zaključil govorni del svečanosti. V nadaljevanju proslave so nastopili številni pevski in godbeni ansambli iz vse Gorenjske. Omeniti moramo še nastop člana Prešernovega gledališča v Kranju, ki je, burno pozdravljen in nagrajen s ploskanjem, recitiral Župančičevo: »Veš, poet, svoj dolg?« Delovno zvezo kmeta in delavca pa so poudarili jeseniški kovinarji z lepo umetniško sliko, ki so jo darovali partizanskim Dražgošam.« ([https://znaci.org/00003/1086.pdf ''Borec 1953''.] 72.)

'''1954''' 

Zveza oficirjev in rezervnih oficirjev je pripravila vaje napada in obrambe Bičkove skale.

'''Po poteh partizanskih brigad.''' »V okviru skrbi za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja so letos organizacije ZB v Sloveniji že drugič zanje priredile letovanja in taborjenja. Med temi pripravami pa je vznikla zamisel, da bi nekateri otroci odšli namesto na letovanje raje po poteh partizanskih brigad, po tistih poteh, po katerih so hodili tudi njihovi očetje ali matere, kot borci NOV. Tako bi spoznali te poti, na pohodu pa obiskali tudi pomembnejše kraje iz NOB, partizanske družine, grobove padlih borcev in talcev, in končno spoznali tudi lepote in posebnosti posameznih krajev Slovenije iz NOB.

Pot, ki naj bi jo prehodili otroci, je bila dolga od 250 do 300 km. Priznajmo, dolga dolga in naporna pot za mlade ljudi. Prav zato so bili sprva tudi pomisleki, če bodo otroci vzdržali polnih 14  dni na poti. In upravičeno so končno sklenili, da bodo napravili določeno pot raje v 24 dneh, z vmesnimi počitki v večjih mestih ali industrijskih središčih, katere bi si v tistih prostih dneh ogledali. Taka pot je zahtevala krepke in odporne otroke, hkrati pa je bilo treba izbrati otroke iz Štajerskega, da bi prehodili pot na Gorenjskem, Dolenjskem in v Beli krajini, obratno pa otroke s teh predelov, da bi spoznali kraje na Štajerskem.

Podrobne priprave je Glavni odbor ZB Slovenije izvedel skupaj s Počitniško zvezo, ki je pokazala za ta pohod polno pobud in razumevanja. Za spremstvo so dali tudi nekaj svojih ljudi in šotore, ZB pa je za določena področja poslala stare borce, ki so spremljali otroke. Prav večje število starih borcev, ki so spremljali otroke, se je izkazalo koristno, saj je vsakdo od teh na svoj način pripovedoval spomine iz NOB, tako, kakor jih je sam doživljal.

Prva patrulja je 29. junija odšla iz Begunj (grobovi talcev) skozi Jesenice do Gorij, od tu naprej pa obiskala: Pokljuko, Kropo, Dražgoše (velika partizanska bitka leta 1942!), Davčo, bolnišnico »Franjo«, Cerkno, Idrijo, Postojno, Loško dolino, Babno polje, Jelenov žleb (zmaga nad Italijani), Travno goro, Kočevje, Stari log, Pugled (zbor aktivistov 1943!), Črmošnjice, Semič in 22. julija prispela v Črnomelj, kjer je bila proslava Dneva vstaje in desetletnice SNOS. ([https://znaci.org/00003/1115.pdf ''Borec'' 1954.] 421.)

'''1955''' Od 1955 dalje je bila dražgoška slovesnost povezana s praznovanjem občinskega praznika občine Železniki 10. januarja. V Železnikih so bile ves teden prireditve, koncerti, nastopi itd., praznovanje so zaključili s slovesnostjo v Dražgošah, v gosti megli, kjer se je velika množica ljudi poklonila spominu rojakov in junakov. Vas je bila tiste dni praznična, zastave in zelenje so krasili nove stavbe, ki so zrasle na ruševinah požganih domov. Ob desetih dopoldne je major Prezelj sprejel vojaške patrulje, ki so prišle iz Škofje Loke, Krope in iz Zalega Loga. Za njim je spregovoril udeleženec dražgoške bitke, prvoborec Ivan Bertoncelj - Johan, in orisal potek legendarne bitke in besnenje nacistov, ki so požgali vas, ustreljene prebivalce pa pometali v ogenj. Slovesnost so zaključili s kulturnim sporedom, v katerem so sodelovali godba na pihala, pevci in recitatorji. Udeleženci so nato odšli v povorki na grobove borcev in vaščanov na pokopališču. Po žalostinkah, ki jih je zaigrala selška godba na pihala, je spregovoril domačin kapetan Kavčič, po govoru pa so na grobove položili vence. (V Dražgošah so se poklonili spominu padlih junakov. [https:xxxx ''Gorenjski glas'' 15. 1. 1955.])

'''1957''' Blejski rezervni oficirji organizirajo pohod in partizanski tek v Dražgošah. V drugi polovici petdesetih let se je spominsko obeleževanje vse tesneje povezovalo s športnimi dejavnostmi. 13. 10. 1957 je major Milan Rutar na 5. seji Občnega zbora Združenja rezervnih oficirjem Bled predlagal, da bi za dan JLA priredili tekmovanje med aktivnimi in rezervnimi oficirji. Istočasno bi priredili razstavo in zabavo. Na obletnico dražgoške borbe bi izvedli pohod po Jelovici, obiskali spomenike in Dražgoše. 

== Proslave Po stezah partizanske Jelovice==

{|
|[[File:Po stezah partizanske Jelovice, pohvala 1959.jpg|thumb|Po stezah partizanske Jelovice, pohvala ZB Bled za sodelovanje 1959]]
|[[File:Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961.jpg|thumb|Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961]]
|[[File:Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961 02.jpg|thumb|Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961]]
|}
{|
|[[File:Po stezah partizanske Jelovice, plakat 1961.jpg|thumb|200 px|left|Po stezah partizanske Jelovice, plakat 1961; tudi spominska značka in žig po osnutku Iveta Šubica]]
|žig 1961
|[Slika iz arhiva (… 1264.jpg)]
|}

'''1958'''

2. 12. 1957 je Okrajni odbor Zveze borcev NOV Kranj skupaj z Gorenjsko smučarsko podzvezo, Jugoslovansko ljudsko armado, Ljudsko milico, političnimi, športnimi in telesno-vzgojnimi organizacijami pripravil načrt za smučarsko-patruljno tekmovanje pod geslom Po stezah partizanske Jelovice 12. januarja 1958. Prireditev je združevala zgodovinski spomin, telesno vzgojo in množično udeležbo mladine. Program proslave je poleg slavnostnega dela obsegal kresove, simbolični nočni napad na Dražgoše, patruljna tekmovanja, improvizacijo dražgoške bitke ter podelitev nagrad najboljšim ekipam. Pobudnika sta bila Ivan Bertoncelj in Franc Konobelj, organizatorja pa ZB Kranj in ZB Železniki, Gorenjska smučarska zveza je 2. decembra 1957 izdelala Propozicije smučarskega pohoda Po stezah partizanske Jelovice. 

Konec petdesetih let je prireditev dobila širši regionalni pomen. Organizirani so bili pohodi iz Kranja, Jesenic, Bleda, Bohinja, Radovljice, Krope in Škofje Loke, ki so simbolično posnemali partizanske poti proti Dražgošam. Leta 1960 je Okrajni odbor Zveze borcev NOV Kranj ocenil, da je slovesnost postala tradicionalna, da pomembno prispeva k ohranjanju tradicij narodnoosvobodilnega boja med mladimi in zato predlagal njeno uzakonitev kot stalne spominske prireditve.

{|
|[[File:Zemljevid Po stezah partizanske Jelovice 1958.jpg|thumb|500 px|Zemljevid Po stezah partizanske Jelovice 1958, [https://znaci.org/00003/1529.pdf ''Borec'' 1958] ]]
|}

'''Pohod smučarskih patrulj po stezah partizanske Jelovice'''. »Čeprav borba v Dražgošah od 9. do 11. januarja 1942 ni imela na splošen potek II. svetovne vojne odločujočega pomena, je vendar grmenje topov z obronkov Jelovice odjeknilo po vsem svetu. Zakaj? Povprečnemu zemljanu nekje na Zahodu je bilo še kar razumljivo, da so se Nemcem uprli sredi »večno nemirnega« in »divjega Balkana&quot;. Toda da bi se uprli do tedaj pohlevni Slovenci, komaj nekaj kilometrov od meje »starega Rajha«? Pa je le bilo res! Partizanski Cankarjev bataljon se je tri dni držal v visokem snegu in hudem mrazu, čeprav ga je napadalo več tisoč Nemcev. Odgodena je bila za leto dni priključitev Gorenjske k Nemčiji, preseljevanje prebivalcev ustavljeno »do nadaljnjega«.

Tako je borba v Dražgošah prerasla lokalni okvir in postala pomembna za vso Jugoslavijo, še posebej pa za Slovenijo in Gorenjsko. Zato je postala legendarna še med vojno ... Prav je, da postavljamo spomenike NOB, odkrivamo plošče, pišemo spomine, prirejamo srečanja med bivšimi borci, proslave ... Toda vse to je navezano samo na preteklost.

Pozitivne pridobitve našega boja je treba na primeren način posredovati tudi mlajšim, ki se veličastnega boja za svobodo niso imeli prilike udeležiti. Okrajni odbor Zveze borcev v Kranju je za dosego tega cilja ubral svojevrstno pot. Zavedajoč se zimsko-športnih in planinskih tradicij na Gorenjskem, potreb po primernih oblikah izven armadne vzgoje in propagande za razvoj turizma, je postal pobudnik smučarskega pohoda »Po stezah partizanske Jelovice«. Odslej se bodo vsako leto zbrali tekmovalci s smučmi ter poskusili svoje moči in spretnost. Če ne bo snega, bodo tekmovali brez smuči ... 

Tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice« poteka po krajih, znanih iz NOB. To je razumljivo, saj je bila vsa Jelovica partizansko področje v prvih letih vojne. Smučarji tekmovalci se bodo zapodili skozi zasnežene jelove in smrekove gozdove, v nadmorski višini nad 1000 metrov, po lepi novi cesti, mimo spomenikov na Mošenjski in Lipniški planini, na Martinčku, na Sevški planini. Na Rovtarici se bodo pomerili v streljanju, potem bodo nadaljevali pot proti Dražgošam. Včasih so tam partizani gazili sneg do pasu, lačni in slabo oblečeni ...

Tekmovalci bodo razdeljeni v patrulje, v vsaki po trije. Patrulje bodo razdeljene po starosti v tri skupine: letniki 1938-1922, letniki, starejši od 1921 ter mladinci letnikov 1940&amp;ndash;1937. Kombinacije med starostnimi skupinami niso dovoljene, v prvi skupini pa je lahko eden izmed članov mlajši od 21 ali starejši od 36 let. Zadetki pri streljanju vplivajo na rezultate tekmovanja tako, da se za vsak strel, ki je zgrešil, k tekmovalnemu času prišteje 1, oziroma 2 minuti. Pravico do udeležbe na tem tekmovanju imajo pripadniki vseh športnih in družbenih organizacij, LM in JLA. Najboljše patrulje bodo dobile spominske in praktične nagrade. Smučarski patruljni tek »Po stezah partizanske Jelovice« bo nedvomno postal pomembna vsakoletna zimsko-športna prireditev, podobno kot je pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« lahkoatletska.

Ponoči med 11. in 12. januarjem je zapadel moker in težak sneg. Smučarji so že obupavali. Od vsepovsod so prihajale v partizanske Dražgoše gruče ljudi, kolone JLA in obveznikov predvojaške vzgoje. Po žalni svečanosti na pokopališču, kjer so pokopani padli partizani in od Nemcev pobiti vaščani, so enote JLA izvedle »napad« na Dražgoše. Kot »partizani« so se branili obvezniki predvojaške vzgoje. 

Pokalo je vse dopoldne. Med zamolkle poke manevrske municije se je sem in tja pomešal tudi kak oster strel ... Nekateri nedisciplinirani mladinci so prinesli s seboj kdo ve kako pridobljene naboje. K sreči ni bilo žrtev, čeprav je nekomu zažvižgalo tik mimo ušes. Na nekem kozolcu je visel velik rdeč lepak s kljukastim križem. Nemško oznanilo o uničenju Dražgoš pred šestnajstimi leti. Potem so začele prihajati na cilj izmučene in prepotene smučarske patrulje. Zmagala je ekipa ZB kranjskega okraja z Matevžem Kordežem, Vladom Kersnikom in Jožetom Knificem. Odprli so tudi novo šolo, ki nosi ime Staneta Žagarja.« (Mile Pavlin: '''Po stezah partizanske Jelovice. [https://znaci.org/00003/1529.pdf ''Borec'' jan. 1958.] 90.) 

{|
|[[File:Odkritje OŠ Stane Žagar v Dražgošah 1958.jpg|thumb|Odkritje OŠ Stane Žagar v Dražgošah 1958]]
|[naslovnica ''Borca'' jan. 1958 s podobo Dražgoš Franceta Slane, https://znaci.org/00003/1529.pdf]
|}

»12. januarja letos se je v »obrambo« Dražgoš vključilo precej pripadnikov predvojaške vzgoje. Ponazoritev znane dražgoške bitke v zimskem času in skoraj v enakih vremenskih prilikah &amp;ndash; vse to je vzbudilo pri mladini spoštovanje do tedanje resnične bitke. In mladi planinci iz Kranja, ki so prišli peš do Dražgoš, so lahko spoznali, kako se je počutil borec, ko se je moral po dolgem in napornem pohodu takoj bojevati s sovražnikom. Vse to je bilo za mlade ljudi posebno doživetje«. ([https://znaci.org/00003/1531.pdf ''Borec'' 1958.])

'''1959'''

'''Jelovica, 4. julija 1959.''' Na Lipniški planini, sredi prostranih gozdov, se je zbralo nad 11.000 ljudi. Prišli so na proslavo, posvečeno Dnevu borca in 40-letnici ZKJ. Pozdravil jih je predsednik
Okrajnega odbora Zveze borcev tovariš Ivan Bertoncelj - Johan, ki je ob tej priložnosti podelil odlikovanja najzaslužnejšim delavcem na področju izvenarmadne vzgoje. Proslave so se udeležili tudi podpredsednik Izvršnega sveta LRS Viktor Avbelj, generalmajor Radko Vujovič in predsednik OLO Kranj Vinko Hafner.

BREZ VOJNE NAPOVEDI. »Modri« so 3. julija zjutraj brez vojne napovedi iznenada napadli in zavzeli obmejne prehode na Karavankah in Julijskih Alpah. Naše enote na vsej obmejni črti uspešno zadržujejo
sovražnika. Letalstvo »modrih« je zelo aktivno. Na komandi teritorialnih enot za Gorenjsko je proti večeru slišati naslednje poročilo z Jelovice: »Tukaj gozdni čuvaj na Martinčku. Nekako med Lipniško in Mošenjsko planino so neznana letala tik pred nočjo, okrog sedme ure zvečer, spuščala padalce.«
Izvidnica partizanskega odreda »Jelovica« krene takoj na pot in ugotovi, da je »sovražnik« res spustil na Lipniško planino manjšo vojaško enoto. Le-ta je zavzela dominantne položaje na vrhovih. To je verjetno priprava za večji padalski desant naslednjega dne! Komanda partizanskih odredov Gorenjske je takoj ukazala novoformiranim enotam: »V noči od 3. na 4. julij izvršite marš na Jelovico, da uničite
sovražnika na Lipniški planini ter onemogočite morebiten nov desant.«

POHOD. Ko so enote prejele ukaz, so komandirji pričeli zbirati borce in v zgodnjih jutranjih urah
krenili na pohod po stezah partizanske Jelovice, da preženejo »sovražnika« s položajev. In so šli na pohod: odred narodnega heroja Andreja Žvana-Borisa, ki je štel 300 mož, iz Bohinja odred Tomaža Gobca
300 mož, z Jesenic se je dvignila brigada z bataljonom narodnega heroja Jožeta Gregorčiča-Gorenjca in narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža - 1200 ljudi, iz Kranja brigada narodnega heroja Ivana
Slavca-Jokla - 2000 ljudi, iz Radovljice odred narodnega heroja Staneta žagarja - 400 ljudi, iz Škofje Loke odred narodnega heroja Lojzeta Kebeta-Štefana (400 ljudi), iz Tržiča odred Antona štefeta-Kostje
(400) ljudi, četa Blaža Ostrovrharja iz Železnikov (200 ljudi) in Žirovska četa (100 ljudi). Vreme je bilo kot nalašč za pohod. Nebo so pokrivali svinčeni oblaki, kdaj pa kdaj je pokukalo iz njih sonce, ko da bi hotelo vzpodbuditi »partizane«, ki so stopali po partizanskih stezah.

Stari borci so spotoma pripovedovali mladini, kje so bile borbe, kje kurirske postaje, kje zbori političnih aktivistov, kako je bila organizirana obveščevalna služba ... Kaj vse je bilo med narodnoosvobodilno borbo v teh gozdovih, kaj vse je doživela partizanska Jelovica!
Približno ob deseti uri se je začelo spuščanje in prodiranje »sovražne« desantne skupine.
»Naši« so »sovražnika« obkolili. Topovski strel je napovedal pričetek »borbe«. V zrak
je švignila raketa. Oglasili so se rafali šarca, nekje je zaregljal mitraljez. Z vseh strani so »naši« jurišali. Potem so čete, bataljoni in odredi zmagoslavno vkorakali v kotlino in se postrojili pred tribuno.

Komandirji so pokrovitelju proslave, tovarišu Viktorju Avblju, raportirali o pohodu, borbi in zmagi.
Viktor Avbelj je nato spregovoril vsem zbranim udeležencem proslave. [...]  Stane Škrabar ml.: '''Po stezah partizanske Jelovice.''' [https://znaci.org/00003/1484.pdf ''Borec'' 1959.] ''Borec'' 1959.] 366. 

{|
| [[File:Proslava na Lipniški planini 1959.jpg|thumb|S proslave na Jelovici: partizani polagajo vence k spomeniku svojih padlih tovarišev (na Lipniški pl. 1959)]]
| [[File:Proslava na Lipniški planini 1959 02.jpg|thumb|Proslava na Lipniški planini 1959]]
|}

'''1960''' 

'''Mile Pavlin: Spet smo bili v Dražgošah.''' Kadar se spomnim Dražgoš, se mi pojavi pred očmi slika izpred 18 let. Stali smo po cestah in poslušali grmenje topov od škofje Loke sem. Čeprav so okupatorji razdelili slovensko ozemlje z dobro zastraženo mejo, niso mogli presekati vseh vezi med Ljubljano in Gorenjsko. Kaj kmalu smo zvedeli, da se partizani tolčejo z Nemci v Dražgošah, majhni vasi pod Jelovico. Ime te vasi, dotlej neznane, je postalo čez noč znano daleč po svetu. V Železnikih imajo občinski praznik v spomin na boj v Dražgošah. Letos so priredili tudi akademijo, na kateri so nastopili šolski otroci s petjem partizanskih in narodnih pesmi ter igranjem na harmoniko. Toda obisk je bil slab in so se akademije udeležili menda samo starši nastopajočih otrok. Z vzgojnega stališča je nedvomno prav, da se daje otrokom prilika za javno nastopanje, toda mar ne bi bolj kazalo združiti akademijo s predvajanjem dobrega partizanskega ali naprednega filma ali z nastopom kvalitetne igralske družine? Tedaj najbrž ne bi bila dvorana slabo zasedena. Organizacijo prenočevanja ter prehrane gostov so prevzeli nase domačini in je brezhibno delovala. Odprli so se gostoljubni domovi. Nekdanji partizani so storili vse, da ne bi nihče pogrešal ležišča ali toplega grižljaja. Občinski ljudski odbor pa je priredil sprejem za nekdanje udeležence boja v Dražgošah ter za druge vabljene goste. Srečanja med starimi borci so vedno nekaj takega, kar je težko opisati. Ljudje žive vsak v svojem kraju, ukvarjajo se vsak s svojim delom, kadar pa pridejo skupaj, se pogovarjajo o vsem, kar jih teži. Vedno pa obujajo spomine na tiste čase, ki so se jim neizbrisno vrezali v spomin, na čase, ko so se skupaj borili. Letošnje smučarsko tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice« je bilo kot osrednja prireditev občinskega praznika spet odlično organizirano in pripravljeno. Vreme je bilo ugodno, snežne razmere še kar zadovoljive, čeprav sta zaradi nizkega snega odpadla veleslalom in sankaška tekma. Prvaki so dobili lepa darila, kip borca pa je dobila ekipa Jesenic. Vseh tekmovalcev je bilo 115, med njimi tudi republiška reprezentanca LR Hrvatske. V bodoče bi bilo treba pritegniti k tekmovanju več udeležencev iz drugih republik. Gorenjska s svojo dolgo tradicijo v zimskem športu, naravne lepote Jelovice, kjer je speljana tekmovalna proga, pomembnost dražgoškega boja za našo vstajo – to so elementi, ki govore, da bi kazalo iz teka »Po stezah partizanske Jelovice« napraviti osrednjo smučarsko prireditev za patruljni tek v naši republiki. Veliko pomoč je dala pri organizaciji tekmovanja JLA s svojimi bogatimi izkušnjami in tehničnimi sredstvi ter kadri. V Dražgošah je bilo 9. in 10. januarja kot na velikih manevrih. Zeleni vojaški avtomobili z radijskimi oddajniki so hropli v strmo cesto, telefonisti so razpredli žice po sadnem drevju. Tako se je zgodilo, da je bila zaradi sodelovanja JLA korist obojestranska. JLA je izkoristila prireditev za urjenje, tekmovalci pa so imeli vsa potrebna tehnična sredstva, ki so jim olajšala delo. Sodelovanje JLA pa je bilo hkrati tudi simbol povezave med JLA in ljudstvom. ([https://znaci.org/00003/1487.pdf ''Borec'' jan. 1960])

{|
|[[File:Študentje v Dražgošah 1960.jpg|thumb|Študentje v Dražgošah 1960]]
| kipec borca/kurirja za nagrado Po stezah ... 1958
|}

'''Študentje elektrotehnike in strojništva iz Ljubljane''' ter učenci osemletke iz Železnikov so dne 14. maja letos skupno praznovali Dan mladosti z izletom v Dražgoše. Udeleženci dražgoškega boja so jim pripovedovali svoje spomine. Izleta se je udeležilo 1200 mladih ljudi, med njimi tudi 30 tujih študentov, ki študirajo v Ljubljani. V Dražgošah še pri nobeni proslavi ni bilo toliko gostov. ([https://znaci.org/00003/1489.pdf ''Borec'' 1960])

'''1961''' 

Januarja 1961 je bila prireditev vključena v širše praznovanje 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Tekmovanja in spremljajoče slovesnosti so potekala na območju Jelovice, Dražgoš, Železnikov, Bohinja, Bleda in Krope. S tem je spomin na dražgoško bitko postal pomemben del kolektivnega zgodovinskega spomina Gorenjske in Slovenije.

'''Petič po stezah partizanske Jelovice.''' Prejšnji mesec je bil na Gorenjskem peti tradicionalni pohod »Po stezah partizanske Jelovice«. Letos so se prireditelji lotili organizacije pohoda mnogo temeljiteje kot prejšnja štiri leta. Pri tem jim je pomagal Okrajni ljudski odbor Kranj, ki je sprejel na eni izmed zadnjih lanskih sej sklep o moralni in finančni podpori tej največji športni prireditvi Gorenjske. Medtem ko se je prejšnja leta ves »Pohod« sukal le okrog Dražgoš in Železnikov, se je letos tudi »teritorialno« razširil. Tako so v Bohinju imeli smučarski štafetni tek za odrasle in mladince v spomin na Tomaža Godca. Isti dan so na Jelovici kurili kresove, v Železnikih pa je bil ognjemet. V Dražgošah je nastopil pevski zbor »France Prešeren«, predvajali so diafilm »Dražgoše«. Naslednjega dne, to je v nedeljo, 15. januarja, je bil v Železnikih start za vrsto tekmovalnih ekip, med katerimi so bile tudi ekipe iz drugih republik in iz vseh slovenskih okrajev. Tako so odrasli tekmovali v teku na 15 km, mladinci v patruljnem teku na 10 km, odrasli pa na 15 km, v slalomu in s sankami. Nato je bilo slavnostno zborovanje pred tovarno »NIKO« s kulturno prireditvijo. Nastopil je Invalidski pevski zbor, igral pa je orkester ljudske milice. Na Ribnem so imeli pionirji tekmovanje v smučarskem teku in v streljanju z zračno puško. V Kropi je bilo sankaško tekmovanje, odrasli in mladinci pa so tekmovali v smučarskih skokih. Okrajni odbor Zveze borcev Kranj je pred »Pohodom« poslal uredništvom časopisov in revij devet strani obsegajoč prikaz zgodovinskih dogodkov na Jelovici in okoli nje. ([https://znaci.org/00003/1491.pdf ''Borec'' 1961])

'''V začetku januarja je zavod za šolski in poučni film izdelal barvni dokumentarni diafilm »Dražgoška bitka«.''' Film ima 87 slik in je ozvočen. Besedilo je pripravil Ivan Jan, recenzijo je oskrbel okrajni odbor ZB NOV v Kranju, redaktor pa je bil Ivan Bertoncelj - Johan, barvne risbe je izdelal profesor Jakob Bazelj.« ([https://znaci.org/00003/1492.pdf ''Borec'' 1961])

'''Odbor za proslavo »Po stezah partizanske Jelovice«''' je izdal pred pohodom »Po stezah partizanske Jelovice« prospekt na 20 straneh. V njem so popisani dogodki zadnjih 100 let na področju Gorenjske, torej razdobje, ko se je začel porajati iz fužinarjev in kovačev delavski razred. Obširno so popisani tudi predvojni napori KP za poživitev boja delavskega razreda proti kapitalističnemn družbenemu redu. Zlasti pa je obširno opisana NOB. Prospekt je opremljen z lepimi fotografijami.  ([https://znaci.org/00003/1491.pdf ''Borec'' 1961, št. 2.] 173.)

'''»Nemalo sem se začudil ...«''' ko sem v šesti številki revije »Borec« našel fotografijo, na kateri sem tudi jaz. To je fotografija št. 40, kjer je fotografirana celotna posadka kurirske karavle 26 G. Ta je bila blizu Dražgoš. Fotografirali smo se nekaj dni pred razformiranjem karavle, julija ali avgusta 1944. Pozneje je bila karavla znova ustanovljena in je nosila naziv 20 G. Posnetek je napravil tovariš Franc Tolar iz Prtovča med Podlonkom in Prtovčem. Od leve proti desni stojijo komandir karavle Alojz Lotrič-Skapin iz Dražgoš, Franc Šolar-Trš iz Dražgoš (padel 1944), Rešov Janez iz Mošenj,
četrti sem jaz, peti je Notarjev Filip (Benjamin) iz Podlonka, šesti je Janko Šmid-Prosinec iz Podlonka (zdaj v JLA), sedmi je Jakob Lotrič iz Dražgoš (po domače Bizjakov), osmi je Janez Kavčič-Orlov iz Dražgoš (zdaj v JLA), deveti pa Valentin Ažman-Miha iz Brdov pri Lipnici na Gorejskem. [...] ([https://znaci.org/00003/1495.pdf ''Borec'' 1961, št. 7]) 

{|
|[[File:Petič po stezah partizanske Jelovice.jpg|thumb|Petič po stezah partizanske Jelovice, ''Borec'' 1961]]
|[[File:Po stezah partizanske Jelovice, Delo 1962, foto S. Busič.jpg|thumb|200 px|Po stezah partizanske Jelovice, ''Delo'' 1962]]
|[[File:Karavla 26 G blizu Dražgoš leta 1944.jpg|thumb|Karavla 26 G blizu Dražgoš leta 1944, [https://znaci.org/00003/1493.pdf ''Borec'' 1961, št. 6] ]]
|}

'''1963''' O slavju po stezah partizanske Jelovice v Železnikih, Dražgošah, Selcah, Kropi, Lancovem. [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_3.pdf ''TV-15'' 1963, št. 3]

'''1964''' '''Karel Kravcar: Takrat je zmrzovala celo obleka.''' (spomini na dražgoško bitko za obletnico; nadaljevanje s strani 5 na str. 10) [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_3.pdf ''TV-15'' 1964, št. 3]  

'''1965''' 

'''Nastopi partizanskih piscev.''' V okviru prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« je skupina piscev, ki v svojih delih obravnavajo tematiko iz NOB, obiskala šole na škofjeloškem območju. V treh dneh so obiskali sedem šol, poslušalo pa jih je
nad 3000 otrok in mladine. Zamisel, da bi na tak način razširili dosedanje (predvsem
športne) prireditve na kulturno področje, je potekla iz pripravljalnega odbora. Kljub temu, da je ostalo malo časa za organizacijo in da nekateri krogi niso pokazali dovolj pripravljenosti za sodelovanje, je obisk partizanskih piscev po šolah lepo uspel. Največ je s teh srečanj med pisci in mladino odnesla mladina, ki je tako imela priložnost osebno se seznaniti s pisatelji, katerih dela več ali manj prebira. Poleg
tega ji je obisk prinesel prijetno osvežitev v neizbežni monotonosti pri pouku. Korist pa so imeli tudi pisci, ki so lahko na lastne oči in ušesa videli in slišali, kako otroci sprejemajo njihova dela. 

Nihče ne more zanikati, da otroke silno pritegnejo še tako skromna pričevanja iz dni naše revolucije. Zanje je to že legendarna preteklost. Če štejemo zgodovino za učiteljico življenja in upoštevamo, da je takoimenovana patriotična vzgoja v današnjih časih hudo potrebna, lahko tudi ugotovimo, da so taki nastopi piscev po šolah uspešen in važen element v osveščanju otrok in mladine. Tovariši v Škofji Loki se tega dobro zavedajo, zato imajo v načrtu prihodnje leto ta srečanja na področju kulture še razširiti in poglobiti. MP ([https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_4.pdf ''TV-5'' 1965, št. 4])

'''1966''' Športne prireditve bodo obsegale II. državno prvenstvo v biatlonu, množične štafetne in patruljne teke v Dražgošah, nočni slalom v Železnikih, sankaške tekme v Selcah in Lancovem in smučarske skoke v Lancovem. [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_1.pdf TV-15_1966_1.pdf]

&lt;s&gt;*[https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_8.pdf TV-15_1966_8.pdf]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_30.pdf TV-15_1966_30.pdf]&lt;/s&gt;

'''1967'''

'''Po stezah partizanske Jelovice.''' Odbor ZZB NOV občine Radovljica je skupaj s smučarskim klubom Radovljica letos že šestič
organiziral tradicionalno spominsko tekmovanje v smučarskih tekih za učence osnovnih
šol iz vse Gorenjske. Tekmovanje so organizatorji zelo vestno
pripravili kljub pomanjkanju snega v Lancovem pod obronki Jelovice, kjer se je 14. januarja zbralo okoli sto najboljših mladih smučarjev. Ta prireditev
spada v sklop proslav 25-letnice
vstaje in vsakoletne množične
smučarske manifestacije »Po stezah partizanske Jelovice« v spomin na akcije proslavljenega Cankarjevega bataljona leta l941 in januarja 1942. Ta bataljon je
v Dražgošah januarja 1942. leta izbojeval eno največjih zmag na
Slovenskem. Udeleženec dražgoške bitke narodni heroj Anton Dežman-Tonček, je mladim udeležencem tekmovanja v Lancovem govoril o junaških bojih partizanov v tistih dneh pred petindvajsetimi leti in otvoril tekmovanje.
Tekmovanje na progi je bilo izredno zahtevno. Vsak smučar
je želel prispevati čimveč, a vsem je bila edina želja, da si
priborijo zmago za ekipo svoje šole in s tem prehodni pokal, trofejo, ki jo je občinski odbor  ZZB namenil najboljšim. To pot so imeli največ sreče učenci
osnovne šole iz Mojstrane. Drugo mesto si je priborila domača
ekipa iz Radovljice, tretjo Bohinj in četrto Bled. Borbeni ekipi Gorje, ki je vsa prejšnja leta imela veliko uspeha, tokrat ni uspelo več kot doseči peto mesto.
Poleg prehodnega pokala, ki bo po treh zaporednih zmagah ali po petih v presledkih, prešel v trajno last najuspešnejše ekipe, so tudi najbolje uvrščeni posamezniki prejeli lepa praktična darila, ki sta jih prispevala tovarna športnega orodja ELAN iz
Begunj in ČP Delo iz Ljubljane. 
Ob zaključku tekmovanja je bil v Lancovem krajši kulturni spored, v katerem so sodelovali mladi harmonikarji glasbene šole iz Radovljice in radovljiški oktet. [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_3.pdf TV-15_1967_3.pdf]

'''1968'''

'''Spomin na Dražgoše.''' Gorenjska, zlastl pa Selška dolina, je tudi letos, proslavila obletnico slavne dražgoške bitke. To je bila že šestindvajseta, v spomin na boje Cankarjevega bataljona z Nemci v Dražgošah. Junaštvo borcev Cankarjevega bataljona, ki sta jih vodila heroja Stane Žagar in Jože Gregorič, bo ostalo neizbrisno v našem spominu; naj si ga tokrat še enkrat osvežimo. Bilo je na silvestrovo 1941. leta, ko se je Cankarjev bataljon, izčrpan v hudih bojih,
utaboril v vasi Dražgoše. Po dobrem tednu so začeli Nemci obkoljevati Jelovico. Zjutraj 9. januarja 1941 se je pričel neenak boj 3 tisoč Nemcev, oboroženih celo s topovi, s 180 partizani. Po treh dneh je bojni metež utihnil. Okupator, ki je
izgubil ali imel ranjenih okrog 800 vojakov, je vdrl v vas in se strašno maščeval: pobil je vse moške, ki so mu prišli v pest in porušil vse domačije.
Letošnje prireditve v spomin na dražgoško borbo so trajale od 5. do 14. januarja. Že tradicionalna prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« je tudi letos izzvenela v duhu spominov na dražgoške junake, mitraljezce-smučarje, ki so se v borbi
posebno odlikovali. Na stotine mladeži in starejših izkušenih
športnikov je združila bela opojnost v tekmovalnem zanosu. Z njimi vred je domače prebivalstvo dokazalo, da s svojimi nekdanjimi partizani še vedno živi kot v hudih časih med NOB. Športniki so se pomerili na smučeh: gorenjske šole v slalomu in smučarskih tekih v Lancovem pri Radovljici, starejši tekmovalci v teku na 15
kilometrov, kombiniranem s streljanjem; v Dražgošah je bilo tudi tekmovanje v smučarskih tekih za vse kategorije, v Kropi smučarski skoki na 40-metrski skakalnici, pri Bičkovi skali tekmovanje mlajših tabornikov v veščinah na snegu. Priredili so tudi sankaške tekme, pa nočni slalom za vse kategorije v Železnikih in nočne
sankaške tekme v Selcih. Številni domačini in okoličani so se oddolžili spominu na padle junake tudi na žalni komemoraciji s polaganjem vencev pri spomeniku NOB v Dražgošah, na slavnostni akademiji v Dražgošah, svoje tovariške vezi pa so okrepili na tovariškem srečanju 15. januarja zvečer v domu »Partizan« v Železnikih.
Dan poprej je krajevna skupnost Železniki imela v zadružnem domu na Češnjici slavnostno sejo. [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_2.pdf TV-15_1968_2.pdf]

'''1969'''

'''Za nadaljevanje tradicij.''' Vse od leta 1946 so med 9. in 12. januarjem slavili obletnico bitke v Dražgošah, od leta 1958 dalje so prirejali tudi smučarske tekme
»Po stezah partizanske Jelovice«. Dokler je bil v Kranju okraj, je ta plačeval večino stroškov, po ukinitvi okrajev pa se je obseg prireditev zmanjšal. Naslednja leta so
začeli vzporedno prirejati v Bohinju spominski tek za pokal Tomaža Godca, na Lancovem tek za šolsko mladino, v Kropi tekmovanje v skokih, v Selcih senkaške tekme
in v Železnikih nočni slalom. V letih 1960 do 1962 so stroške prireditev krile vse gorenjske občine, predvsem pa kranjska. Organizatorji tekmovanj so začeli podpirati
predlog, naj bi organizacijo prevzela škofjeloška občina, denarno pa naj bi ji pomagale še nadalje druge gorenjske občine. Počasi je
začelo kazati, da bodo vse te prireditve zamrle zaradi denarnih težav. Lani sta prispevali samo še škofjeloška in radovljiška občina. Pomen dražgoške bitke in Jelovice za razvoj partizanstva pa nas obvezuje, da nadaljujemo s tekmovanji. Zato bi bilo prav, če bi tudi druge gorenjske občine sprejele odlok o prispevku zanje tako kot nameravajo narediti na Jesenicah. Tam je o predlogu odloka že razpravljal svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno vzgojo, 27. decembra je občinska skupščina odlok tudi spejela. BRANKO BLENKUŠ  [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_2.pdf TV-15_1969_2]

'''Smučarsko tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice na Lancovem pri Radovljici.''' Ob zaključnih svečanih zimsko športnih prireditvah v počastitev 27. obletnice Dražgoške bitke, ki so se vrstile na Gorenjskem pod skupnim nazivom »Po stezah partizanske Jelovice«, so se v soboto, 19. januarja, pomerili v tekih in in veleslalomu še učenci skoraj vseh gorenjskih osnovnih šol. To, že tradicionalno tekmovanje, ki ga vsako leto prirejajo v podnožju Jelovice na Lancovem pod pokroviteljstvom občinskega ZZB in občinske konference SZDL Radovljica, je ob vzorni organizaciji radovljiškega smučarskega kluba, privabilo tokrat nad 300 mladih smučarjev in veliko število predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, delovnih kolektivov in vnetih gledalcev. Ob otvoritveni slovesnosti pred zadružnim domom na Lancovem
je tekmovalce in vse navzoče pozdravil narodni heroj Anton Dežman - Tonček, udeleženec dražgoških bojev. V kratkem nagovoru o pomenu takšnih spominskih 
športnih tekmovanj, kjer se srečuje mladina, je med drugim posebno opozoril na vzgojno plat srečanja, na katerih se mladi rod seznanja s junaško preteklostjo našega ljudstcva, z izkušnjami partizanskih borcev in, kar je posebno
pomembno, z vlogo in učinkovitostjo vseljudskega odpora proti nadmočnemu sovražniku, po zgledih borcev Cankarjevega bataljona in prebivalcev jelovških naselij.
V lepem sončnem vremenu, ki je bilo kot nalašč za tako svečan dan, se je na startu zvrstilo nad 270 pionirjev in pionirk iz vseh šol, ki so tega dne poslale svoje dokaj
številne ekipe. Žal med njimi ni bilo sicer zelo dobrih tekmovalcev z Bleda. Najprej so se pomerile pionirke. Na progi, dolgi 2 km, je dosegla najboljši čas Helena
Bešter iz osnovne šole Lipnica. Pionirji so, kot se spodobi, tekli en kilometer daljšo progo. Najhitrejši je bil tokrat učenec osnovne šole iz Žirovnice. V zahtevnejši disciplini - veleslalomu so se enako najbolje odrezali predstavnici
radovljške osnovne šole »A. T. Linhart« Barbara Pikon in Barbara Mikež v istem času. Med fanti je bil najhitrejši učenec tržiške osnovne šole »Heroja Bračiča« Jože Meglič, ki je bil le za sekundo hitrejši od sošolca Aleša Borliga. Ekipno so se v skupni zasedbi najbolj izkazali mladi smučarji iz osnovne šole »Heroj Bračič« Tržič,
osnovna šola »A. T. Linhart« Radovljica ter osnovna šola iz Križ pri Tržiču. Na sklepni slovesnosti na kateri je izrekel priznanje tov. Tonček vsem tekmovalcem, so podelili tudi prehodne pokale trojicam prvoplasiranih posameznikov in trem
ekipnim zmagovalcem. Poleg tega pa so bili najboljši deležni tudi lepih praktičnih daril, ki so jih v ta namen prispevala podjetja: Elan Begunje, Murka Lesce, Almira Radovljica, Železnina Radovljica, Merkur Kranj in Posebno še smučarski klub iz Radovljice. V imenu pokrovitelja je tovariš Tonček pohvalil poleg vseh tekmovalcev posebno prizadevnost članov SK Radovljica in občinsko zvezo za telesno kulturo, ki vsako leto z vso zavzetostjo skrbita za to kvalitetno in lepo srečanje šolske mladine. Velja omeniti, da so delovne organizacije, ki so prispevale darila, tudi sicer zelo zainteresirane in polne rooumevanja za takšno in podobno družbeno dejavnost, zato zaslužijo priznanje ne le neposrednih udeležencev, marveč vse javnosti. JR [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_4.pdf TV-15_1969_4]

'''Končano tekmovanje „Partizanska zgodba&quot;.''' Občinski odbor ZZB NOV Jesenice je pripravil sprejem za deset učencev osnovnih šol Toneta Čufarja in Prežihovega Voanca, ki so v okviru prireditve Po stezah partizanske Jelovice s prispevki 
sodelovali v tekmovanju »Partizanska zgodba«. Učence je že nagradila občinska skupščina Škofja Loka, občinski odbor ZZB NOV Jesenice pa je avtorje nagrajenih partizanskih zgodb nagradil s knjigami »Pod Karavankami in Mežakljo so se uprli«.
Knjižne nagrade so dobili učenci: Rezka Lipovec, Marko Brejc, Bojan Klinar, Jože Osredkar, Jasna Keber, Snežana Odar, Gorazd Koblar, Zdenka Gričar, Tea Vengust in Sadina Zupan. Nagrajene prispevke bosta objavila časnik Železar in jeseniški Radio. [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_15.pdf TV-15_1969_15]

'''1970''' 

'''Borci in mladina.''' Dosedanje oblike prenašanja tradicije NOB na mladi rod ne ustrezajo, so preozke, niso privlačne. Potrebne so vsebinske spremembe, ki naj današnjo mladino resnično vključijo v to dejavnost, ki naj jim nudijo spoznanje prehojene poti in uresničevanje revolucionarnih ciljev v naši samou1pravni družbi.
Tako bi v kratkem lahko ocenili potek občinske skupščine ZZB NOV Škofja Loka, ki je bila v nedeljo, 12. aprila. [...] Osrednja pozornost je bila usmerjena k mladini. To važno nalogo borcev je prepričljivo pojasnil poslanec Ivan Franko - Iztok, o tem je govoril predsednik GO ZZB Slovenije Janko Rudolf in mnogi delegati iz Loke, Žirov, Železnikov in drugod. Pri tem, ko je bilo rečeno, ne bi se smeli omejevati zgolj na spomine in dogodke iz NOV, zgolj na organizacijo raznih proslav, srečanj, obletnic in
razvijanje praporov ter postavljanje spomenikov ter obeležij marveč v vsej stvari usmerjati pozornost na današnjo tematiko, na perspektive v našem družbenem
razvoju na sploh. Razen kulturnih programov in podobno bi morali smeleje usposabljati mladino, da bi tudi na tako imenovanih partizanskih proslavah sami organizirali govore, nosili prapore in sploh prevzemali naloge preživelih borcev. Zelo uspešni bi lahko bili debatni večeri na primer o Ukani, o filmu Bitka na Neretvi. Skratka, 
mlade je potrebno vključevati v celotno dejavnost in dajati vsebino izbojevanih pridobitev skozi privlačne oblike kar se je pokazalo kot zelo uspešno z zimsko
športnimi tekmovanji »Po stezah partizanske Jelovice«. Take, nove smernice so vključili v sklepe in jih zaupali novoizvoljenemu vodstvu. V pismu predsedniku Titu pa so obljubili, da se bodo zavzemali na vseh področjih za uveljavljanje skupnih postavljenih nalog. KAREL MAKUC [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_18-19.pdf TV-15_1970_18-19]

&lt;s&gt;*[https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_34.pdf TV-15_1970_34]&lt;/s&gt;

'''1971''' 

'''Nagrajene partizanske zgodbe.''' V okviru prireditev »Po poteh
partizanske Jelovice« so podelili tudi nagrade triindvajsetim učencem in dijakom gorenjskih osnovnih šol in srednjih šol za proste spise na temo »partizanska zgodba«. Natečaja se je udeležilo 205 učencev, prve tri nagrade pa so prejeli: Irena Črnologar z Jesenic, Vinko Simonovič iz Kranja in Milena Novak iz Škofje Loke. Po podelitvi priznanj so se šolarji pogovarjali s pisateljem Tonetom Svetino in slikarjem Ivo Šubicem. [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_4.pdf TV-15_1971_4]

'''Spet po stezah partizanske Jelovice.''' [...] Ob vsem tem so v borčevskih, družbeno političnih in upravnih origanih gorenjske regije že takoj po osvoboditvi razmišljali, kako bi ta, najizrazitejši dogodek naše borbe za svobodo dostojno ohranili v spominu sedanjim in poznejšim rodovom. Tako so začele z letom 1950, ko je
bila vas obnovljena, vsakoletne širše komemoracije. Prišli so borci, prebivalci Selške doline, poslušali so govore, polagali vence pred spomenik. Toda sčasoma se je
pokazalo, da te oblike ne ustrezajo, da nimajo perspektive. Zlasti še, ker kot take
niso bile zanimive za mladino marveč le za borce in za svojce padlih, kar pa vse ima svoj čas, ki odmira, izginja v pozabo.

Po večletnem iskanju novih oblik je 1957. leta major JLA Miloš Rutar izdelal načrt zimskošportnih prireditev, ki naj bi pod geslom »Po stezah partizanske Jelovice« postale tradicionalne prireditve za memorial tega dogodka. Ob tem so primerjali razne prireditve v svetu od znanega Maratonskega teka, tek Vasa, Kurikala in drugih memorialnih tekmovanj na Poljskem in drugod. Pri nas imamo prav tako določene memoriale, najširša oblika v obujanje tradicij NOB pa je »Ob žici okupirane
Ljubljane«. Toda ta je v mesecu maju in ne more zajeti zimskošportnih panog. Dražgoše z Jelovico v januarju pa to lahko uspešno dopolnjuje.

Tako so bile že januarja 1958 prve zimskošportne prireditve. Sočasno je bila takrat odprta nova šola. Od takrat so se začele razvijati razne oblike tekmovanj. Čeprav so se organizatorji vsako leto spopadli s težavami, zlasti za denar, so se tekmovanja širila, zavzemala vse večjo širino in kvaliteto. Poleg smučarskega teka preko
Jelovice mimo grobišč, spomenikov in krajev s partizanskimi obeležji, so se tekmovanja razširila na Bohinj, Lancovo, Kropo, Poljane in Železnike z nočnim slalonom in republiškimi prvenstvi v smučarskem biatlonu. Kar pa je najznačilnejše
je to, da so tekmovanja zajela ne le alpske smučarje marveč tudi mladince in pionirje v smučanju, sankanju in drugih disciplinah. Hkrati so tekmovanja že prodrla ozek gorenjski in tudi slovenski zid in zajela tekmovalce iz vseh naših republik in pokrajin ter ekipe JLA. [...] Zadnja leta namreč že vse
uspešneje in vidneje sodelujejo na tekmovanjih enote teritorialne obrambe, taborniki, planinci in drugi. V literarnem tekmovanju o pisanju spominov iz NOB je lani
sodelovalo 26 osnovnih šol z 239 spisi. K. Makuc [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_51.pdf TV-15_1971_51]

'''1972'''

'''Trideset let po dražgoški bitki.''' [...] Sklepna in glavna proslava je bila v vasi Dražgoše, kot je že tradicija. Za uspešnost organizacije ima poleg civilnih organizatorjev velike zasluge tudi
vojska, ki je s svojo opremo ter izkušnjami naredila več, kot je marsikdo pričakoval. Svoje pa je prispevalo tudi imenitno vreme, ne pretoplo in ne premrzlo, z ugodnimi snežnimi razmerami za tekmovalce na smučeh. Še več, lahko
zapišemo, da nam je bil jasni zimski
dan, prvi po daljšem razdobju oblačnosti in megle, pravo doživetje.

Dražgoše so za prirejanje večjih zborovanj dokaj neprimerne. Cesta do njih
je strma in ovinkasta. V zimskem času nastopijo težave zaradi zaledenelosti.
Tudi s parkirnimi prostori je stiska. Ljudem, ki pridejo od daleč, je treba
pripraviti okrepčila, treba je pripeljati
športno opremo. Končno pa je tudi prostora za zborovanje malo. Še najbolj
primeren je prostor za novo šolo.

Zato je bila letošnja proslava, podobno kot prejšnje, prav tam. Šola je dala zavetišče raznim pisarnam, tam so se zbrali tudi tekmovalci s svojo opremo.
Na dvorišču pa je bilo nekaj velikih vojaških šotorov. Poleg njih so vojaki
pripravljali prigrizire za goste. V enem izmed šotorov so delili udeležencem boja v Dražgošah pred 30 leti in nagrajencem drugo knjigo Ivana Jana o dražgoški bitki. Tik pred proslavo je to knjigo, izpopolnjeno z mnogimi novimi
podatki in spoznanji, izdala Partizanska knjiga v Ljubljani.

Slavnostni govor je imel tovariš Vinko Hafner, eden izmed voditeljev osvobodilnega gibanja na Gorenjskem, zdaj podpredsednik IS Slovenije. Govoril je o pomenu dražgoške bitke, o značilnostih vstaje na Gorenjskem in o sedanjem političnem trenutku. Zlasti je poudaril pomembnost enotnosti med bivšimi borci, ki morajo vedno biti na 
strani naprednih sil v naši družbi. Med govorom so vojaki s streljanjem, eksplozijami in raketami ponazorili vojno vzdušje.

Po govoru je bil krajši kulturni program, kjer so nastopili tudi dijaki škofjeloške gimnazije. Kmalu zatem so se zbrali ob zastavi preživeli udeleženci dražgoške bitke. Ni jih več veliko. Mnogi so žrtvovali svoje življenje še med vojno, drugi so po vojni postali žrtev svojih naporov, sicer pa je trideset let, kolikor jih je preteklo od Dražgoš, že razmeroma dolga doba. Marsikoga ni bilo na proslavo zaradi slabega zdravja oziroma strahu, da se mu zdravje ne bi poslabšalo. Ob pogledu na razmeroma majhno skupino preživelih pa si lahko mislimo, kako malo nas je še in kako nujno je potrebno poskrbeti za tiste, ki so še žive priče naše revolucije, da si kdaj pozneje naša družba ne bo mogla očitati brezbrižnosti do njih, ki nikoli niso bili
brezbrižni do skupnosti. 

Po slavnostnem delu proslave se je začelo sklepno tekmovanje. Pisani vrvež okoli vasi, množica smučarjev in gledalcev ... Med tekmovalci so bili tudi nekdanji partizani invalidi, taki, ki kljub zrelim letom še niso vrgli puške v koruzo in ki si s športom krepijo zdravje, letom in preživetim naporom navkljub. 
Kljub udeležbi mnogih nekdanjih
borcev, pa vendar lahko zapišemo, da je tudi letošnja dražgoška proslava že
predvsem mladinska, kar je v duhu naših načel in potreb.

Zdaj, ko je proslava za nami, bodo
pristojni razčlenili izkušnje in jih prihodnje leto upoštevali, da bo takrat prireditev še popolnejša, kot je bila letošnja. Tako tudi mora biti, čeprav je že
zdaj prireditev tradicionalna in čeprav imajo v teh krajih velike izkušnje pri
zimskošportnih prireditvah tudi od prej. Prireditev bo najbrž ostala tradicionalna tudi takrat, ko nas več ne bo in ko nas bodo povsod in povsem zamenjali
tisti, ki vojne niso doživeli ali pa so bili takrat še otroci. Spomin na Dražgoše na začetku leta 1942 najbrž nikoli ne bo zamrl, živel bo kot simbol našega
odpora nasilju. MP [Mile Pavlin] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf TV-15_1972_3]

Ivan Jan: '''Nekaj misli ob 30-letnici dražgoške bitke.''' 
[https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf TV-15_1972_3]

&lt;s&gt;*[https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_14.pdf TV-15_1972_14]&lt;/s&gt;

Franc Štefe - Miško in Miloš Rutar - Ružo: '''Še enkrat o naših proslavah.''' [...] Letošnja proslava ob 30. obletnici boja v Dražgošah je bila sama po sebi veličastna. Na sami proslavi in na smučarskem tekmovanju »Po stezah partizanske Jelovice« je sodelovalo, oziroma je tekmovalo več kot 1.200 udeležencev, med katerimi so
bili tudi iz drugih republik. Zatorej je bila dražgoška proslava v pravem pomenu največja naša zimskošportna prireditev. Toda kijub temu bi lahko marsikaj očitali organizaciji. Naj naštejemo nekatere pomanjkljivosti:
Zaradi zastoja v prometu se je proslava začela s precejšnjo zamudo, pa tudi govor in kulturni program sta se močno zavlekla. Tekmovalce, ki so morali startati ob določenem času, pa ni nihče pozdravil. Govor in kulturni program sta trajala več kot uro, čeprav je bilo kar precej mraz. Ali ju ne bi mogli skrajšati? Še huje pa je, da je udeležba šolske mladine in delovnih kolektivov na dražgoških proslavah vsako leto precej pičla, čeprav sta tako proslava kot tudi tekmovanje namenjena predvsem mladini. Potrebno bi bilo najti ustrezno rešitev ter doseči večjo udeležbo mladine
in delavcev. [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_36.pdf TV-15_1972_36]

'''1973'''

'''Priznanje jeseniško-bohinjskemu odredu.''' [...] Poveljstvo je posvečalo veliko pozornost tudi utrjevanju telesnih sposobnosti posameznikov in enot, da bi jih usposobilo za najnapornejše naloge. Na številnih pohodih
in smučarskih tekmovanjih so pripadniki pokazali zadovoljivo telesno zmogljivost. Na
lanski prireditvi »Po stezah partizanske Jelovice« so ekipe odreda zasedle 2. in 3. mesto v skupni uvrstitvi ter prvo mesto pri streljanju. Letos so bile ekipe spet najboljše pri streljanju in tretje na patruljnih tekih. [...] Poveljniško osebje je opravilo uspešno več strokovnih seminarjev in vaj. Zlasti pa
se je odlikovalo pri poveljniških vojaških igrah v okviru vaj »Jelovica 72«. [...] Poveljnik odreda Slavko Staroverski je
za svoje delo v odredu prejel zlato plaketo republiškega odbora ZRVS. JOšT ROLc  [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_12.pdf TV-15_1973_12]

&lt;s&gt;[https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_17-18.pdf TV-15_1973_17-18]&lt;/s&gt;

'''Podelitev plaket ZZB NOV Jugoslavije.''' Pohod po stezah partizanske Jelovice Škofja Loka [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_30.pdf TV-15_1973_30]

'''1974'''

'''Sedemnajstič »Po stezah partizanske Jelovice«.'''  V lepem sončnem vremenu se je zbralo nad 400 tekmovalcev, partizanov, vojakov, mladincev in veteranov iz vse Jugoslavije. Najprej je generalpolkovnik Franc Tavčar - Rok sprejel raport nastopajočih, nato so predstavniki družbeno-političnih organizacij
položili vence k spomeniku padlih. Sekretar medobčinskega komiteta ZKS za Gorenjsko Martin Košir je spregovoril domačim gostom in športnikom. V svojem govoru je
orisal navzočim pomen te bitke za nadaljnji razvoj narodnoosvobodilne vojne na
Gorenjskem. Poudaril je dejstvo, da Cankarjev bataljon, ki je bil številčno neprimerno manjši od okupatorskih sil, ni okleval in se ni ustrašil premoči. To je nauk za danes, ko razvijamo koncept splošnega ljudskega odpora: sovražnikova premoč v
številu ni vedno bistvena!

Spored spominskih športnih prireditev je obsegal tekme v biatlonu, kjer je zmagal
med posamezniki Filip Grašič, ekipno pa Slovenija 2 in Alples. V tekmovanju partizanskih enot SLO iz Slovenije so zmagali že drugič zaporedoma Mariborčani. V tekmah za prvenstvo ljubljanskega armadnega področja pa je bila najboljša ekipa iz Tolmina. V tekmovanju patrulj je bila prva ekipa Slovenije, med člani pa ekipa Triglava iz Kranja. Pri tekmovanju mladincev sta bili najboljši ekipi Olimpije iz Ljubljane in Alplesa iz Železnikov. Dražgoškega memoriala so se udeležili slepi smučarji, med katerimi sta zmagala Nace Kanc in Marko Kisovec. Nazadnje je bilo še tekmovanje najstarejših, med katerimi sta zmagala znam smučarski delavec Matevž Kordež in Viktor Brezovšek.

Bile so hude težave s snegom, tako da nekaj dni pred tekmovanjem še ni bilo gotovo, ali spoh bodo tekmovanja. Kljub vsemu je prireditveni odbor prireditev izpeljal v zadovoljstvo vseh. E. šELHAUS [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_2.pdf TV-15_1974_2] (s sliko)

'''Na Bičkovi skali.''' Vsakoletne prireditve »Po poteh partilzanske Jelovice« smo se taborniki in
tabornice odreda Bičkova skala tudi letos udeležili, kakor že vseh dosedanjih.
Dne 13. januarja smo se zbrali pred os- novno šolo Franceta Bevka, hukajoč si v roke, kajti bilo je mrzlo nedeljsko jutro. Avtobus ni in ni hotel pripeljati, Končno se je le prikazal in kot bi migniQ smo se spravili vanj. Spotoma smo pobrali še tabornice in tabornike Savskega odreda. Po dolgotrajni vožnj,i, ki smo jo v glavnem prespali, smo končno
le zagledali Dražgoše, obsijane s son- cem. Najprej smo se napotili k dražgoški
osnovni šoli, pred katero je bila otvorit- vena slovesnost. Po krajšem nagovoru so se proti spomeniku Cankarjevemu bataljonu napotile delegacije - med njimi tudi naša - in položile vence. In nato smo odšli proti Bičkovi slrnli, katere ime nosi naš partizanski odred. Ker se nismo hoteli preveč napreza.
ti, smo jo hoteli ubrati po bližnjici. Našo namero je preprečil vojak. Ubogali smo ga, kajti varnost je varnost. Tako smo do Bičkove skale gazili visok sneg.
Udiralo se nam je pod nogamri in prašilo se je okoli nas, da je biro vse belo.
Do podnožja skale je še nekako šlo, toda morali smo se prebiti tudi čez z gru- ščem pokrito reber. Le s težavo smo se
dokopali do vrha, kjer smo položili venec in imeli krajšo komemoracijo.
Potem smo se vrnili v vas in si ogledali tekače, udeležence letošnjega tek·
movanja »Po poteh partizanske Jelovice«, organiziranega v počastitev dvaintridesete obletnice legendarne dražgoške
bitke. Tudi v nižje ležečo vas Lajše smo šli, kjer smo se v tamkajšnji gostilni za silo ogreli. Po dveh urah smo se odpra- vili nazaj. Pričakal nas je Blaž. »Le kam
ste izginili?« nam je rekel. »Iskali so vas od RTV Ljubljana!« Bilo nam je
žal, da smo bili odsotni. Toda - po toči zvoniti je prepozno, kot pravi pregovor. Sicer pa se je približal tudi čas
odhoda. V avtobus smo vzeli še makedonske in bosanske smučarje ter se odpeljali. Malo smo se resda stisnili, za- to pa je bila pot proti domu le bolj w·
sela in kratkočasna. [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_3.pdf TV-15_1974_3] (s sliko)

Ivo Kržišnik: '''Glas svobodne Jelovice.''' Tisočletna škofja Loka je pred kratkim praznovala svoj občinski praznik_,
ki ga je posvetila spominu na junaško
bitko Cankarjevega bataljona meseca januarja 1942 v Dražgošah. V številne proslave in tekmovanja v počastitev tega
praznika se že četrto leto zapored vklju- čujejo tudi škofjeloški tal;)Ornik~ s sv_C!· jim tradicionalnim ZJimsk1m onentac1Jskim tekmovanjem »Glas svobodne Jelovice«.
Letos so se za to tekmovanje še po·
sebno skrbno pripravili, na pomoč pa
sta jim priskočila tudi odsek za narod- no obrambo in splošni ljudski odpor pri občinski skupščini škofja Loka, ki je
priskrbel nepogrešljive zveze UKV - ter občinska skupščina ZMS škofja Loka, ki je darovala dragocen prehodni
pokal za zmagovalca.
Uspeh -ni izostal. Na startu se je 5.
januarja zbralo rekordno število ekip.
Prišlo jih je kar sedemindvajset, skoraj
iz vse Slovenije. Taborniki iz Nove Gorice, Murske Sobote iil Novega mesta
so prišli že v petek, iz Lju?ljane: Vrain.-
skega, Tržiča, žirov, GorenJe vasi pa ~o prispeli tik pred začetkom tekmovanJa.
Sodelovale so tudi štiri domače ekipe
odreda Svobodni Kamnitnik. Ekipe so bile razdeljene v dve starostni skupini,
prva do petnajstega leta starosti in druga od petnajst let napre_j. Te~moval~ so lahko moške, ženske ah mesane ekipe;
vsaka je štela štiri člane.
Sklepni del tekmoval?e poti - tekmovanje sem le spremlJal - sem prehodil s fanti ki so narekovali peklensko hitrost Povedati moram namreč, da
je bila to ekipa piratov, lan~~oletnih. re- publiških prvakov na repubhskem orientacijskem tekmovanju in udeležencev
centralnega orientacijskega tekmovanja.
Miha Boris, Janko in Andrej so bili tako v~šči v orientiranju, da se jim kar
nisem mogel načuditi,. Po kratkem opi- su kontrolne točke - vpisati so jo ma:,
rali v poseben dnevnik - smo odšli
proti peti kontroli, ki je bila na drugem
bregu Sore. Ker ni bilo daleč naokrog
nobenega mostu, smo se odločili, da jo
prebredemo in tako najhitreje najdemo
peto kontrolno točko. čeprav se je mrz- la voda kar zažirala v naše noge, smo tudi to oviro preskočili in se kaj hitro
znaš1i pri Matjažu in Milošu, ki sta si
grela prezeble roke pri ml:-jhnem ognJ1;1 pri studenčku. Tekmovalci so zabelez1•
li značilnosti mesta, kjer je bila peta
kontrolna točka, in potem smo jo hitro
mahnili naprej. Na Hribcu, pri lepi cerkvici smo našli šesto kontrolno točko.
Toda - . kontrola je bila »mrtva«, saj
smo našli poleg kontrolne zastavice sa- mo geslo: 9. januar - občinski praznik
škofje Loke.
S tem je bila naša pot praktično
sklenjena, kajti v dobrih petih minutah smo bili že na cilju, ki je bil v taborniškem domu. Jaz sem se pošteno upehan, najprej napil toplega čaja, ki ga je
pripravila Meta. Fantje so medtem reševa1i test iz prve pomoči in topografije. Povedali so mi, da jim je šel kar
dobro od rok in sedaj so si želeli sa- mo še to, da bi se čim bolje odrezali.
Zanje je bilo namreč tekmovanje kon- čano. Ni pa bilo končano za druge, ki so se bolj ali manj zadovoljni vračali
na cilj. Zadnja ekipa je prispela ob pol
štirih popoldne in tedaj so pričeli z iz• računavanjem rezultatov. Ker je bilo
tekmovalcev veliko, se je napovedana
slovesna razglasitev rezultatov pomak- nila kar za debelo uro naprej.
Prehodna pokala sta osvojila ekipa
odreda »Svobodni Kamnitnik« iz škofja Loke pri starejših in ekipa »Savskega odreda« iz Ljubljane pri mlajših,
Letošnje tekmovanje za prehodni pokal Jelovice je odlično uspelo, saj so se ekipe srčno borile. V neugodnem me- glenem vremenu pa so morale pokazati tudi, da zares obvladajo osnove ori•
entacije, da so vzdržljive in da jih ne morejo ustaviti naravne ovire. Vse to
pa je pomemben činitelj našega splošnega ljudskega odpora.
:Zal so se tekmovanja udeležile le taborniške ekipe in zato si bo organizator v prihodnje prizadeval pritegniti k tekmovanju »Glas svobodne Jelovice« tudi ekipe planincev, JLA ter druge. [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_3.pdf TV-15_1974_3] (o tabornikih)

&lt;s&gt;[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_4.pdf TV-15_1974_4]&lt;/s&gt;

'''ZRVS Radovljica.''' Govorili so tudi o prireditvi Po stezah partizanske Jelovice. Pokrovitelj bo Mitja Ribičič. Organiziral jo bo občinski odbor ZRVS Radovljica v sodelovanju s športnimi organizacijami in smučarskim klubom Radovljica, za
sodelovanje pa bodo prosili tudi RO ZRVS. [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_42.pdf TV-15_1974_42]

'''Svobodna Jelovica 1975.''' Tokratna prireditev bo še sploh izredno množična, saj
se je bo ude1ežilo več kot 4.000 tekmovalcev in udeležencev pohodov. To bo poleg
vsega drugega tudi prva prireditev v letu 1975 v okviru »Jugoslovanskega spDilll:nskega smučarskega pokala« ki bo potekal pod pokroviteljstivom generala armade Nikola Ljubičića. Kot je znano, ta pokal obsega »igmanski pohod«, »Memorial 26 padlih v Mrkopalju«, »Mavrovski memorial« in »Po stezah partizanske Jelovice«, v letu
1975 pa bo dobil še peto prireditev: »Sinjajevinski memorial« v Žabljaku v spomin
na težke borbe črnogorskih partizanov v letu 1942.

Nekaj novosti pa bo tudi na 18. prireditvi Po stezah partizanske Jelovice. V
tekmovalnem delu bo prvič še mednairodni biatlon - smuška tek ter streljanje s
posebnimi puškami za biatlon -, na katerega so vabljene reprezentance šestih tujih držav, tekmovali pa bosta seveda tudi naša državna reprezentanca ter reprezentanca Jugoslovanske ljudske armade. Med pohodi pa bodo tokrat imeli svojega tudi
rezervni vojaški starešine; udeležile se ga
bodo ekipe iz večjega dela slovenskih občinskih organizacij ZRVS. Najbrž ni treba
posebej povedati, da bodo manjkale ekipe iz tistih delov Slovenije, kjer je smučarski
šport slabo razvit ali ga sploh ni; nemogoče bi bilo od tamkajšnjih rezervnih starešin zahtevati, da se posebej opremijo in izurijo samo za udeležbo na tej prireditrvi. Zato pa bo precej občinskih organizacij, kajpak predvsem gorenjskih, poslalo po nekaj ekip. ·h1ko Jtll t,o prav gotovo
za&lt;lost.i, da bo tudi ta pohod reizervniih vojaških starešin, kil bo imel ·trne »PO POTI HEROJA KEBETA«, zanimiv.  

Glavni organizator prireditve je koordinacijski odbor pri republiški konferenci
SZDL Slovenije.

Poleg rezervnih vodaških stauešd.in se bodo prireditve udeležili tudi člani drug'h
organiz&amp;cij in društev. Planinci se bodo
povezali s planinci ,z ctrugih republik terr
pri,pra,v,ili pohode p,r1:1k Jelov,ice, pove,peli
pa se bodo tudi na okoliiške vrhave Ratitovec, Ko\Jlič, Pa,rttzansiJ&lt;;:i v,rh, B1egoš iltn.
Prireditve se bodo ude,le,tiui bab-o,rn'ki, ki
bodi:&gt; šli na pohode, p,ripmvili pa bodo
tooi zimske n.a,stope v duhu svojega programa v-z.goje - taborni ogenj, igluje, vaje
v orientiranju .pel. f'rav pc,seb-n.o \Jbeležj~
pa rele dati prtrediitvi s1oveil1ski sindikati,
ki bodo skušali priva,bi,ti k udeležbi ne le
člane deLO'Vnih kolektivov, temveč k,s,r ceJe
njihove družine. Kot zmera,j do,s.lej boota
sodelov-.i,Li Jugoslovanska ljuuska armada
ter mili:ca. Poleg vseh si tudi Alpski lemlSlki cen.ter pnizadeva, da bi s svojim nastopom pope5ltril prireditev; radi bi spustili p:i,d1a,Jce, ki so dobro ie;urjend, vendar nimaijio primernrih leta!, ki bd lahko 17'.,;letela s snežne steze; venc;iar bodo za letalo prosili rmše vojno letalstv'O.
Pri u,delei',encih, predvsem seveda tistih,
ki se bodo udeleiii,hl pohodov, Je seveda
največj,i problem primerna smučarska opr~
ma. Med tekmovalci teh t.efuiv . ni, saj se večinoma aktivno ukvarjajo s, športa, v
kaJkršn.ih bodo tekmovali, in jdm pra'V€
, opreme kajp.aik ne manjka. Vsi drugi pa
so večtnoma »amaterji«, n.edeljskli smuča;rji, pa imajo zato le opremo za smuko in
veleslafom, se praVJi težke mDderne čevlje
ter varnootne vezi, ki čevlju ne dopuščajo
rn'ti milimetr, da bi re ločil od smul&quot;ike.
S tako opremo pa je te:Žlko iti na turne
pohode, hoditi s smučmi na nog1ah navkre•
be-r . . . Zato bo pač 01'.lVOljen,o v ta,kih primerih smuči sneti ter si jih naložiti na
rame. Prav gotovo pa b'.Xio momli V'Sli prisrojIJJi dejavniki - od proizvaja.Jcev smučarsike wreme, posredn'kcw in prodaialcev
in dn republike - razmi,s,1iti, kako hi bilo
mo~ zdaj dra,g;o opremo za turno smučar
nje bolj pl'i•bii,žaiti kupcu, saj se bodo končne kmisti pokazale kot na dolgem seznamu - korist bo imel nedetlJski sanučarr,
ko · mu bo postala dostopna nova oblika
rekrea,w,vnega športa, koris&gt;t bodo imele delovne organizacije, kjer je ta nedeljski smučar zaposlen, korist bomo imeli pri pripravah na ljudsko obrambo, ko bomo dobili še enega borca na smučeh, in še in
še ..
Ceprav običajno k.a,r pravin10, da je priredttev v Dražgošah, pa v resniai poteka
na širšem območju Jelovice. saj zajema
kraje Bohinjsko Bi&lt;Sltnco, LalllOoVO, Kropo,
Dražgoše, Rud1110, Zeleznike, Selca Polj;ane
in Škofjo Loko.
In ker je prav zdaj 6ais da se ekipe
prijavijo od.boru te prired'.tve, bo,mo na
kratko nakazali&quot; tekmo=ja in pohode, ki
se bodo zvrstli,li 11. in 12. januarja.
V škofji Loki se bo v soboto, 11. janua,rja, ob 9. uri začelo l. medn.a,rodno tekmovanje v biatlonu, 11. republiško prvenstvo v biatlonu iln 5. jugoslovanski memo-
!'!ialni pokal pod geslom »MEMORIAL
STRELJANIH TALCEV«, na katerega so vah1'jene ekipe iz čSSR, ZSSR. Romunije,
Poljske, Madža,rske, Bolgarije in Italije. Ob
istem času bo v Lancovem start smuškega
teka učencev i.ll1 učen.k iz športnih društev
osnovnih in srednjih šol· Gorenjske ter start
veleslaloma učencev in ,učenk iz istjh špo,rtIlih društev; ti dve tekmo,vanJi se bosta
imenavaU »z MNOZičNIM šPORTOM SE PRIPRAVLJAMO ZA OBRAMBO DOMOVINE,&lt;.

Ob 10. uri bo v Dražgošah na Slemenu startalo tekmouanje v veleslalomu im kategorizacijo za cicibane in cicibanke. taborniki pa bodo prikazali ureditev zimskega tabora ter druge svoje spretnosti in znanje. To bo tekmovanje z imenom
»SPOZNAVAJMO SLAVNA MESTA IZ NOB«. Ravno takrat se bodo v Kropi začeli smuški skoki na 40-metrskrt skakalnici za člane in mladince, v poljanah pa se bo
po 15-metnki slmkalnici pognal prvi mlajši pionir; uro kasneje boo,o n~, 3'l-metrski skakalnici začeli skakati sta,rejš1 pionirji. Tekmovain,je v skO'ki.h bo nostliO ime &gt;&gt;SPOMIN NA BOJE NOV V POljaNSKI DOLINI«.

V Rudnem pa se bo ž;e ob 8. uri t~sto soboto začelo sankaško tek.moW!iilije »SANKA•
NJE - REKREACIJA DElWVNEGA čLovea« za vse kategorij,e s tekmovalnimi
sa.&quot;lllli na progi Laniliša-Rud:no.
Sobohno popoldne bo v znamenju par•
tizanskih mitingav. V železn:::kih bosta dva
za tekmovalce, udeležence pohodov, ki bodo naslednjega dne, za šolsko mladino in
domačine. Imeli bodo kuJturni program
ter iiakurili kresove, tedaj pa bodo tudi
podek]j nagrade in priznanja najbol,išim
ciciba_,;om, sanka,čem in biatloncem. V Kro.
ipi bosta miti.nga 21a pa1t,n1Jlje enot te,ri.tmi&gt;a1•
ne obrambe, JLA, milice, 2',a. občinske ekipe
ZRVS, ki se bodo p,omerile prihodtnjega
dne, ter prav tako za šolsko mladino drn
prebivalstvo. V Bohinj,ski Bi,strici pa bosta
mi,tJnga za ud_'?ležence turne:4a smuča,r.skega pohoda »PO STEZAH PRVIH PARTIZANOV«, ki bo v nedeljo.
USPEŠEN PRIKAZ ZNANJA,
PRIDOBLJENEGA V šOLI
z
Nekega četrtka so pobočja Rakitne OZl•
vela. S snegom pokrite okoliške planjave
so v jutranjem mrazu premotili dijaki
gradbene tehniške šole. Okoli dvesto mla•
dink in mladincev je tega dne prišlo na
Rakitno.
In kakšen je bil njihov namen?
2eleli so v praksi preizkusiti to, kar so
se učili v šoli. Znanje v glavah in skice
na papirju so želeli prenesti v naravo. In
to jim je v veliki meri uspelo. Jesenska
praktična vaja je uspela. Uspeha pa niso
bili veseli le dijaki, temveč tudi profesor•
ji; predvsem tov. Lipovec, profesor pouka
o obrambi in zaščiti na gradbeni tehniški
šoli.
Prav tako pes,tcer kot sobotni del pri.
reditve, dn1gačA Pa še bo}j množičen bo
nedel1;,ski del. Zjutraj ob 7. uri se bo v
Kropi najprej zače1a strokovna anaLir.m takUčne naloge na temo »Dražgoška bitka v
današnjih razmerah bojevanja«, ob osmih
pa bodo že sitartale patrulje enot teri•torialne obrambe, JLA 1n milice na tekmo•
vanje »V POHODU PRIPRI\ VI.JENI ZA
BOJ«. Uro za,tem, torej ob devetih, bo
sta,rt za pohod »PO PCYI'I HEROJA KEBETA« občinskih ekip rezervniih voj,ašklh
starešin Slovenije. Ekipe rezervnih sta,rešim bod,o imele cilj v Dražgošah, vmes pa
bodo imele še dve delovrni točkd - stre-
~janje ter reševanje taktične naloge, vezane
na zimsko bojevanje. N'a otlju j,ih bodo
pričakova,li med 11. in 12. uro. Ob istem
času bodo v Dražgošah čakale na znak
za start smučarske patrulje športnih 1n
družbenih orga,nizacij; pol l.lJre za njimi
bo start za so,lo teke članic in mladink,
veteranov in slabovidnih. Ob 10. uri bodo
taborniku prikazali svoj,e spretnosti na snegu, ob 12.30 pa bo vaja padalcev - smučz1rjev iz Alpske.ga leta-lske,ga ce!Iltra Lesce
z zračnim prikazom dražgoške bitke.
Fotograf je prišel na Rakitno prav gotovo prepozno. Slikal je lahko le fante in dekleta, Id
so bili že pripravljeni, da se vrnejo domov.
V jutranjih urah se je torej okoli dvesto mladih zbralo na večji jasi sredi rakitniških gozdov. Razdeljeni so bili v sedem
vodov. Prva njihova naloga je bila na jasi
postaviti zasedo, ki naj bi bila taka, da
bi iz nje prizadeli sovražniku čimvečje iz.
gube, poleg ,tega pa bi bil varen tudi umik
napadalcev. Seveda, če bi se bilo treba
umakniti.
ZVEZA SOCIALI.STIČNE MLADINE V JLA
Mladi v uniformi
imajo iste cilje Načrt statuta orgarnizacije
socialistične mladine v JLA
je v večini enot naše armade
že obdelan. Mladi vojaki so
večinoma že seznanjeni z na•
čeli Zveze socialistične mla•
dine. Zato tudi z zanima•
njem pričakujejo zvezni kon•
gres mladih, ki bo konec no•
vembra. Ta predkongresni
čas smo izkoristili za pogo•
sestankih razpravljali o vseh
vprašanjih življenja in dela
v naši enoti in tako še več
prispevali k njenemu uspeš•
nemu delu. Obenem bi lahko
razširili tudi stike z mladimi
iz Ilirske Bistrice. Za tiste,
ki niso člani ZK, bo delo v ZSM dobra priprava za ta
velik korak.«
DANILO PERUš: »Mislim,
da se bom z aktivnim delom
v zvezi socialistične mladine
lahko veliko naučil in te iz.
kušnje koristno uporabil, ko
se bom vrnil domov in tam
nadaljeval z delom.«
Po posvetovanju je bilo sklenjeno, kako
naj zasedo postavijo. V zasedo je šel prvi
vod, drugi dijaki pa so si jo ogledali in
jo ocenili skozi oči sovražnika. Ogled je
moral biti zelo natančen, saj je bilo treba
videti, ali je zaseda postavljena pravilno.
Vse napake, ki so jih opazili pri postavitvi
zasede, so si zabeležili in jih bodo v na•
slednjih urah obravnavali v šoli.
Po končanem ogledu zasede je bil pri•
ka.zan tudi napad iz zasede. Tokrat se je
oglasilo tudi orožje. Po nekajminutnem
ognju je sledil še juriš na sovražnika. Bil
je uničen.
Zatem so imeli orientacijski pohod. štirinajst skupin je odšJo s pomočjo skice,
na katerih so bili podatki, in s pomočjo
busol po azimutu. Pohod je obsegal po•
bočja in doline Rakitrne. Tudi tokrat mla•
di niso ,ra:wčarruli. Nelkaiteri so prišli, resda precej upehani na cilj celo predčasno,
drugi so zamudili morda kakšno minuto.
Toda priMi so vsi. In zopet smo lahko
ugotavljali, da znajo znanje, pridobljeno v
šoli, uspešno uporabiti tudi na težkem terenu, kot je to Rakitna.
Svoj program pa je določen tudi za
Bohinj,sl~o BiJstrico. Od tod bodo četrt čez
osem krenili z vlakom vsi udeleženci pohoda »PO STEZAH PRVIH PARTIZANOV«
- 200 plan:\11.Cev, 200 ta,borniJ!rov, 100 vojakov-planincev, 100 _pripadntlkov enot teritorialne obrambe irn 150 kadetov•miličrukov.
Izstopili bodo v- So~ki ter od tam krenili na turni smučarski pohod prek Rov.
mrice v Dražgoše. V Rudnem se bo ob
osmih začelo sankaško telkmovainje vseh
kategorij tekmovalcev z navadnimi in sa•
motežn:mi sanmi, ob 10. uri pa pohod
»PRENAšAJMO TRADICIJE NOB NA MLA•
DE«, ki se ga bodo udeležiili člani mruženj borcev s prapori ter mladina; njihov
cilj bo v Dražgošah.
vor z vojaki-mladirnci v enoti MIHAJW PEJOVSKI: »tI)o..
2ivojina Zdravkovica v Ilir· bro bi bilo, da se v delo
ski Bistrici. vključi čimveč mladih, saj
Mladi v armadi torej prav
tako angažirano spremljajo
načrte in cilje zveze sociali·
stične mladine kot njihovi
tovariši po vsej Jugoslaviji.
Obenem pa se želijo v delo
svoje organizacije tudi aktivno vključiti. S formiranjem
organizacije ZSMJ v JLA jim
bo to popolnoma 9mogočeno.
Kaj mladi v U[)Jiformaih pri- bi to pomagalo k še večji
čakujejo od svoje nove or• · enotnosti in bojni pripravljeganizacije? nosti enot. Na sestankih bi
BOZO Mišic: »Delo si lahko rešili mnogo vprašanj
predstavljam tako, da bi na brez pomoči starešin.«
PETAR NJKOLic
Ilirska Bistrica Na vrsti je bil še zadnji del jesenske
vaje. Prof. Lipovec je prikazal različna
eksplozivna sredstva. Tako smo videli, ka•
ko eksplodirajo mine, ki so aktivirane na
mehanski oziroma električni način. S tem
se je vaja tudi končala.
In program za Selce? Ob devetih bodo
Il'.l pohod »V ,NARAVI ZBIRAJMO MOčI
ZA DELO« krenHi člani sindikalnih orga.
nizacij z družinami; hod:ili bodo · v smeri
čez Ka,liše proti Dražgošam. Ob pol dese•
tih pa se bo začel poJ:J.od »bRAZGOšKA
BITKA« za šolsko mladino. Odšli bodo čez
Kališe in Sleme v Dražgoše.
S tem bodo tekmovanja in pohodi pri
kraju. Vse poti bodo vodile v Dražgoše
in tako bo tam ob 13.30 osrednj.a proslavaz g,ovorom in kulturnim programom, ob
pol treh pa bodo razglasiJli rezultate tekmova,nj ter podelili priznanja in nagrade
na,jbolje uvrščenim tekmovalcem, ekipam
in p:,,:,ruljam. MIROSLAV ULčAR [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_46.pdf TV-15_1974_46]

&lt;s&gt;[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_48.pdf TV-15_1974_48]&lt;/s&gt;

== Spomenik ==

Iz Poročila o spomenikih iz NOB  Občinskega odbora ZB leta 1957 razberemo, da je bil prvi spomenik padlim borcem v dražgoški bitki postavljen leta 1951, in sicer ob Stari poti med spodnjim in zgornjim delom vasi Dražgoše (na Zadnji njivi med zaselkoma Na Pečeh in Pri Cerkvi). Posvečen je bil herojski borbi Cankarjevega bataljona. Na kamnitem podstavku je (bila) vzidana plošča z napisom: 

»Najtežje in najbolj junaško se je bojeval Cankarjev bataljon pod vodstvom Jožeta Gregorčiča in Staneta Žagarja v dneh od 9. do 11. januarja 1942 s tisoči nemškega vojaštva in gestapa. V tem herojskem boju so padli Zajc Ivan, Eržen Maks, Žakelj Vinko, Dolinar Maks, Krmelj Maks, Božič Gregor in Kavčič Janez. Ker kljub ogromnim silam Nemci niso mogli uničiti Cankarjevega bataljona, so v zverinskem besu zaradi prevelikih lastnih izgub do zadnje hiše uničili Dražgoše.« 

Željo vaščanov, da bi dobile spomenik vse  dražgoške žrtve, padli partizani in ubiti vaščani, je poskusil uresničiti Krajevni odbor ZB Dražgoše. Leta 1956 se je dogovoril z arhitektoma Marjanom Šorlijem in Miroslavom Oražmom za izdelavo osnutka grobišča in spomenika. Naročilo sta arhitekta izvedla, potem se je pa zataknilo pri plačilu. Iz razpoložljive dokumentacije je razbrati, da ni bilo jasno dogovorjeno, kdo bi bil investitor.  Načrt je bil torej izdelan, vendar ga ni bilo mogoče realizirati, ker ni bilo plačnika, tega pa ni bilo, ker načrt »ni bil predložen pristojni komisiji pri Glavnem odboru ZB in tudi ne bo odobren, ker naj ne bi odgovarjal svojemu namenu«. Arhitekta sta dobila povrnjene materialne stroške.

Decembra leta 1958  ''Gorenjski glas'' poroča, da je organizacija ZB Dražgoše nameravala postaviti na pokopališču spomenik borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Na zboru pa je zastopnik Občinskega odbora ZB Železniki izjavil, da nima pomena postavljati takega spomenika, ker namerava Republiški odbor ZB Slovenije postaviti večji in veličastnejši spomenik vsem žrtvam in borcem, padlim v dražgoški bitki januarja 1942, zato naj bi domačini ob obletnici bitke odkrili le spominsko ploščo. Šola v Dražgošah pa je že tako dostojen spomenik padlemu narodnemu heroju Stanetu Žagarju. 

Julija 1959 je Glavni odbor ZB NOV organiziral posvet o problematiki postavljanja spomenikov in urejanja grobišč. Posvet sta vodila direktor Zavoda za spomeniško varstvo Edo Thurnher in sekretar Glavnega odbora ZB NOV Slovenije Marijan Bertoncelj. Thurnher je spomnil, da se je po osvoboditvi z veliko vnemo delalo na spomenikih, ploščah in obeležjih. Komisija pri Glavnem odboru ZB NOV je opozarjala organizacije, naj prenehajo s to naglico in se prej posvetujejo s strokovnjaki, vendar ni dosti zaleglo. Dela so potekala naprej brez dovoljenja, tako da Glavni odbor večinoma sploh ni bil seznanjen s stanjem na terenu.  

Po poročilih predstavnikov spomeniške komisije okraja Kranj sekretar Glavnega odbora ZB NOV Marijan Bertoncelj ugotavlja, da je spomenikov in plošč res ogromno, se pa ne dela sistematično niti ni dokumentirano. Vsak spomenik nam mora povedati, kaj predstavlja in kakšen je njegov pomen. Spominska plošča pa pove, kaj se je dogajalo na določenem mestu. Opozori še na primere zaraščenih in zapuščenih grobišč zunaj kraja, spomenik se pa odkrije v naselju in se zanj primerno skrbi. V nadaljevanju opozarja na pomen dokumentacije, od katere bo odvisna pridobitev dovoljenja za gradnjo. Če se postavlja spomenik, plošča ali obeležje po utemeljenem predlogu, se bo lahko dovolila gradnja. Dokumentacija je brezpogojna.

Marijan Bertoncelj navede primer Dražgoš: »Tamkaj v vasi stoji skromen spomenik, ki bi pa po veličini te borbe moral biti največji, medtem ko je v Cerkljah v kranjskem okraju postavljen doslej največji spomenik, kljub temu da je bil kraj izrazito belogardističen. Take stvari naj se v bodoče ne dogajajo več. Treba je odpraviti termine in roke o postavljanju spomenikov. Vsaka stvar naj dozori, ker čas je najboljši mojster pri takih stvareh.«

V vsaki občini je treba napraviti pregled grobišč, spomenikov in plošč ter obeležij. Za grobišča določiti človeka, ki bo skrbel zanje, obenem pa je treba dobiti tudi sredstva in to takoj, da se tega človeka plača honorarno ali pa se ga za stalno zaposli.

===Osrednji dražgoški spomenik===

V povojnem obdobju so bili imenovani trije iniciativni odbori za postavitev spomenika v Dražgošah. Vsem odborom je potekel mandat prej, kot so zaradi različnih predlogov prišli do sklepa, kje naj spomenik stoji in kakšen naj bi bil. Že leta 1968 se novinarka ''Gorenjskega glasa''  v svojem prispevku ob obletnici dražgoške bitke sprašuje, kje naj bi postavili spomenik: ali na starem pokopališču, kjer so pokopani ubiti Dražgošani, ali na novem ali pa nekje na sredi poti med Dražgošami Pri Pečeh in onimi Pri Cerkvi, ter zaključi, da kraj prav gotovo zasluži večji spomenik, kot je sedanja spominska plošča. Leta 1972 je bil na ravni občine Škofja Loka sprejet sklep o imenovanju novega iniciativnega odbora za postavitev spomenika, ki je po dolgotrajnih razgovorih šele 29. avgusta    1974 po ogledu najrazličnejših lokacij phhhhotrdil sedanje mesto za postavitev spomenika. Odbor je predlog sprejel in oktobra istega leta imenoval komisijo za razpis internega natečaja. Komisija je povabila k sodelovanju kiparje Stojana Batiča, Janeza Pirnata in Draga Tršarja ter Toneta Logondra. Vsi kiparji so povabilo sprejeli in se po ogledu lokacije o njej pohvalno izrazili. V pristojnosti komisije je bilo tudi imenovanje žirije za ocenitev prispelih osnutkov. Žirija se je sestala 28. marca in 10. aprila 1975 ter ugotovila, da so do razpisanega roka, to je do 15. marca dostavili gradivo prvi trije povabljeni kiparji. Po obširni razpravi se je žirija sporazumno odločila, da predlaga v izvedbo osnutek avtorjev akad. kiparja Stojana Batiča, arhitekta Borisa Kobeta in akad. slikarja Iveta Šubica. 

Na proslavi v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda 22. julija 1975  je slavnostni govornik Janko Rudolf, predsednik ZZB NOB Slovenije, vzidal temeljni kamen za spomenik dražgoški bitki in napovedal svečano odkritje na dan vstaje čez leto dni. Vsa ureditvena dela in priprave na vgradnjo temeljnega kamna je opravila mladinska delovna brigada, ki so jo sestavljali  mladinci vseh gorenjskih občin. Pripravljalna dela za gradnjo spomenika so se začela 15. januarja 1976, torej komaj pol leta pred slovesnim odkritjem. Pri delu jih je oviralo slabo vreme, najprej so morali odstraniti sneg, da so lahko začeli napeljevati elektriko in vodovod. Zadnje dni januarja so delavci SGP Tehnik iz Škofje Loke začeli pripravljati temelje za gradnjo. Prvi beton je bil vgrajen že 24. februarja, potem je zaradi slabega vremena prišlo do mnogih zastojev. Tudi po ves teden ni bilo mogoče nadaljevati začetega dela.  Teren je zelo zahteven, potrebne so bile mnoge raziskave tal in priprava drsnega laporskega terena, pomešanega s skalovjem, je bila uspešno. Kot zanimivost velja omeniti, da je v spomenik vgrajenih 500 kubičnih metrov betona ter 40 ton železa.

Spomenik stoji na mestu, ki ga je videti daleč iz doline, hkrati pa je prav s tega mesta izjemno lep razgled. Arhitekt ga je oblikoval kot mogočno slopasto gmoto, ki se preko ozke poti in stopnišča izteka v poseben, z mozaikom označen prostor pod cesto. S tem je dosegel tesno povezanost med spomenikom in okoljem. Spomeniško arhitekturo tvori pet betonski sklopov, ki so v tlorisu razporejeni v obliki peterokrake zvezde – vsa gmota, ki od daleč učinkuje kot kupola s prisekanim vrhom, je po višini razdeljena v tri nivoje. V prvem je osrednji prostor s spominsko ploščo, avtor napisa na njej je akademik Josip Vidmar.

&lt;poem&gt;
V ČAST IN TRAJEN SPOMIN
NA VELIKI BOJ SLOVENSKEGA LJUDSTVA
ZA OBSTOJ IN SVOBODO
NA PADLE
IN PREŽIVELE JUNAKE CANKARJEVEGA BATALJONA,
KI SO 9., 10. IN 11. JANUARJA 1942
NA TEM KRAJU IZBOJEVALI VELIKO ZMAGO 
SLOVENSKI PARTIZANOV 
NAD NACISTIČNIMI KRVNIKI
&lt;/poem&gt;

Na srednji notranji ploščadi je skoncentriran kiparski okras avtorja Stojana Batiča. V sredino prostora je postavil z reliefi okrašeno bronasto žaro (kostnico). Vanjo so oktobra leta 1977 prenesli posmrtne ostanke dražgoški žrtev. V tlorisu gre za trikotnik, na velikih ploskvah so v plitvem reliefu upodobljeni trije pretresljivi in globoko podoživeti prizori: streljanje talcev, prenos ranjenca in skupina žensk, ki so okamenele od groze. Med mogočne peterokotne slope pa je kipar umestil dve skupinski plastiki, ki simbolično ponazarjata obrambo in preboj partizanov. Med figurami je moč razločiti podobe delavca, kmeta, ženske in mladeničev, s čimer je nakazal tudi socialne razsežnosti upora. S klinasto kompozicijo, ki se kot val prebija med slopi proti odprtemu prostoru, pa je kiparju uspelo podoživeti silovitost jurišev in obrambe. Kiparske kompozicije ne odražajo posamičnega resničnega dogodka, ampak so prepesnjena in simbolična podoba najglobljih razsežnosti narodnoosvobodilnega boja. 

Na vrhu je razgledna ploščad. Vse tri nivoje povezujejo spiralasto izpeljane stopnice. [Tu sta tudi dve plošči z osnovnimi podatki o bitki.]

Betonska arhitektura se nato prelije preko odprtega prostora (brežine) do konhe (beseda naj bi izhajala iz grščine in naj bi pomenila polkrožen prostor na tržnici)/svojevrstne niše tik pod dražgoško cesto z razsežno umetniško mozaično podobo, ki jo je oblikoval Ive Šubic. Slikar, tudi sam udeleženec dražgoške bitke in spopada na Mošenjski planini, kamor se je Cankarjev bataljon po dražgoški bitki prebil. Umetnik je v obliki kontinuirane pripovedi uporabil deset najznačilnejših  in najbolj pretresljivih prizorov. Prizore (nemško kolono, okupatorjev bes, Bičkovo skalo s portretno podobo legendarnega mitraljezca, goreče hiše, podivjano živino, ki bega med gorečimi hišami, vaščane, obkrožene z nemško soldatesko) in portrete narodnih herojev Tončka Dežmana, Jožeta Gregorčiča in Jaka Bernarda ter legendarnih borcev Franca Bička, Alojza Pečnika in Rudolfa Robnika je nanizal v različni velikostih, vendar v stroge in smiselnem ritmu. 

Pripoved je oblikoval in poudaril z barvo, z žarenjem mozaičnih kamenčkov. Prevladujoč ton je temno rdeča barva z izrazito simbolično vrednostjo (kri, ogenj), ki ji kot nasprotje postavlja mrzlo modrino kot prispodobo zime in mrzlega cinizma okupatorja ter hlada, ki je stiskal duše ljudi med gorečimi domovi. Mozaik v velikosti 8 x 2 metra je po tej Šubičevi predlogi tehnično izdelal mozaicist Alfio Tambosso, ki je bil tudi sam partizan.

Spomenik padlim borcem Cankarjevega bataljona in pobitim vaščanom je bil odkrit 22. julija 1976 na osrednji slovenski proslavi v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda. Scenarij za umetniški programje napisal književnik Ivan Jan. Slavnostni govornik je bil predsednik SR Slovenije Sergej Kraigher. Posebnih vabil na proslavo ni bilo, prejel naj bi ga le predsednik SFRJ Josip Broz Tito, ki pa je Dražgoše obiskal naslednje leto.

===Dom Cankarjevega bataljona (Brunarica) ===

Ker je treba spomenik z okolico vzdrževati, skrbeti vse leto za okrasno grmičevje in travnato površino, čistočo, predvsem pa je treba  misliti na postavitev zavetišča, je občinski odbor ZB v Škofji loki 23. februarja 1977 ustanovil Odbor za vzdrževanje dražgoškega spomenika pod pokroviteljstvom lesne industrije Jelovica iz Škofje Loke. Odbor se je takoj lotil postavitve jeloviške brunarice na primernem kraju v bližini spomenika. Najprimernejša lokacija je bila Na bregu ob zadnjem ovinku ceste pred spomenikom. Leto dni je trajal postopek za odkup zemljišča, prepis lastništva in gradbeno dokumentacijo. Pomladi leta 1979 je odbor podpisal pogodbo z Jelovico in 22. julija je  bil Dom Cankarjevega bataljona že svečano odprt. Vsa groba zemeljska dela do temeljne plošče so prostovoljno opravili domačini v organizaciji krajevne skupnosti. Brunarico je izdelala in postavila Jelovica, del notranje opreme so brezplačno prispevali Alples iz Železnikov, Loške tovarne hladilnikov in Iskra-Reteče. 

Dom Cankarjevega bataljona s ploščadjo in parkiriščem je tako postal sestavni del spomenika. V njem so spodaj sanitarije in gostinski prostor, v pritličju prav tako gostinski prostor, v zgornji etaži pa je spominska muzejska zbirka, posvečena Cankarjevemu bataljonu, dražgoški bitki in Dražgošanom.

Brunarica je v večinski lasti ZB za vrednote NOB Škofja Loka in manjšinski KS Dražgoše.  

&lt;hr&gt;

[Naslednje odstavke po pameti vključi v zgornje Milenino besedilo ali umakni v opombe.]

Prvi osnutki za spomenik v Dražgošah so iz leta 1956, ko so se načrtovali tudi spomeniki na Vodiški planini, Lipniški in Mošenjski planini. Prvotni osnutki (arh. Branko Kocmut, pobudnik Franc Konobelj - Slovenko) niso bili realizirani. (Štirje novi spomeniki na Jelovici.)&lt;ref&gt;[https://znaci.org/00003/1527.pdf ''Borec'' 1957.]&lt;/ref&gt;

[slika osnutka spomenika 1956]

'''Tradicionalna zimsko-športna prireditev Po stezah partizanske Jelovice.''' Kakor vsako leto bo tudi letos ZZB v Kranju priredilo 12. in 13. januarja 1963 že tradicionalne zimsko-športne prireditve na Jelovici. Tekmovanja se bodo udeležili tekmovalci naših športnih in smučarskih organizacij, pripadniki JLA, predvojaške vzgoje. Pod vodstvom ObLO v Škofji Loki že pripravljajo izdelavo osnutka za spomenik, ki naj bi bil narejen do dneva zimskih iger prihodnjega leta, odkrit pa za 20. obletnico osvoboditve Europe. ([https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_2.pdf ''TV-15'' 1963, št. 2])

'''V Dražgoše cesto in spomenik.''' Kot vsako leto so tudi letos v spomin na dražgoško bitko priredili več proslav. Najbolj značilna je bila pohod učencev več osnovnih šol v Dražgoše, kjer bodo poslušali pripovedovanje preživelih udeležencev bitke. V Dražgošah pa je znova oživela želja po spomeniku, ki bi ustrezal
pomenu dražgoške bitke. Vendar najbrž ne bodo gradili velikega spomenika, ampak cesto z Jamnika do Dražgoš. Ta bo spominjala na partizanske poti, obenem pa bo služila gospodarstvu in turizmu, saj bo najkrajša zveza med savsko in Selško dolino.
Le na travniku pod Bičkovo skalo bodo najbrž postavili večje spominsko obeležje, na skali pa bronast kip mitraljezca v spomin na junaški Bičkov podvig.
Tak je predlog in vaščani ga bodo najbrž sprejeli. Sami so že zbrali okoli 130.000 dinarjev v denarju, nekaj pa tudi v gradbenem materialu. Veliko pomoč in spodbudo pa pričakujejo od medobčinskega koordinacijskega odbora, ki ga sestavljajo zastopniki vseh občinskih odborov ZZB gorenjskih občin. K. M. [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_2.pdf TV-15_1969_2]

&quot;V letu 1971 je bil izdelan tudi načrt dražgoškega pomenika.&quot; ([https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_14.pdf TV-15_1972_14])

Najbrž najpomembnejši kulturno-politični dogodek pa bo, ko bodo v času osrednje proslave v Dražgošah slovesno postavili temeljni kamen za spomenik Cankarjevemu bataljonu. Ideja za to je prišla z republiškega odbora ZZB NOV Slovenije in so jo vsi organizatorji prireditve toplo pozdravili. [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_46.pdf TV-15_1974_46]

===Drugi dražgoški spomeniki===

Grob v bližini stare porušene cerkve, kamor so pokopali padle domačine in borce leta 1942, je bil verjetno označen s križem??? Prvi spomenik so v Dražgošah postavili leta 1947 na Zadnji njivi in ga posvetili sedmim padlim borcem in porušeni vasi. Istega leta  so pri Mošenjski planini na željo svojcev postavili znamenje padlemu Mirku Šušteršiču in neznanemu borcu, za katerega se je šele pozneje izkazalo, da je Ciril Osredkar; njegovo ime je bilo na obnovljeni spomenik dodano leta 2000.

Leta 1954 je bil na planini Mosti na Jelovici postavljen spomenik sestanku KPS Gorenjske leta 1944, leta 1958, ob začetku gibanja Po stezah partizanske Jelovice, pa je bilo postavljeno obeležje 17 padlim partizanom pri sv. Jedrti nad Lajšami (brez njihovih imen na spomeniku), osnovna šola v Dražgošah pa je dobila ploščo z imenom Staneta Žagarja, po katerem so jo poimenovali. 

Leta 1967 je vas dobila novo cerkev sv. Lucije in pred njo ploščo 42 domačinom, ki so padli kot talci, in 16 borcem iz Dražgoš, ki so padli med vojno.

Leta 1976 je bil dograjen velik spomenik dražgoški bitki. V kostnico pod njim in v družinske grobove na novem pokopališču v bližini so prekopali posmrtne ostanke borcev in domačinov, na mesto prvotnega pokopa pa postavili spominski kamen. Istega leta je bil postavljen tudi spomenik borcu Danimirju Ažmanu - Črtomiru na travniku v Lajšah. Okrog 1994??? sta bili na razgledno ploščad spomenika dodani dve plošči z osnovnimi podatki o dražgoški bitki.

Dve leti pozneje, 1978, sta bila postavljena še dva spomenika na mestu streljanja domačinov: z 22 imeni na spomeniku Jelenščah in z 18 imeni pri Cerkvi, v bližini prvotnega groba.

Zadnja tri obeležja so bila postavljena na začetku 80. let: Janini in Tatjani nad Lajšami ter kurirski postaji na šolskem poslopju 1980 in bojnemu položaju partizanskega mitraljeza na Bičkovi skali 1981. 

[Kdaj je bil postavljen spomenik v Rudnem in odkrita spominska soba v brunarici?]

{|
|[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah in okolici.jpg|thumb|800 px|Partizanski spomeniki v Dražgošah in okolici. Partizanstvo.si]]
|}

{|
|[[File:Dražgoše 2014 01.jpg|thumb|150 px|Kostnica pod spomenikom dražgoški bitki. Foto Matjaž Zaplotnik]]
|[[File:Dražgoše 2014 04.jpg|thumb|Spomenik dražgoški bitki ob proslavi 2014. Foto Matjaž Zaplotnik]]
|[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 08.jpg|thumb|Na Zadnji njivi]]
|}

{|
|[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 01.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]]
|[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 02.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]]
|[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 03.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]]
|[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 04.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]]
|}

{|
|[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 05.jpg|thumb|Prvotni grob pobitih domačinov]]
|[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 06.jpg|thumb|Prvotni grob pobitih domačinov]]
|[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 07.jpg|thumb|Jelenšče]]
|}

{|
|[[File:Spomeniki v Dražgošah 02.jpg|thumb|Spomeniki v Dražgošah: pri sv. Luciji]]
|[[File:Spomeniki v Dražgošah 03.jpg|thumb|Spomeniki v Dražgošah: družinski nagrobniki na pokopališču]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 10.jpg|thumb|Mirko Šušteršič in Ciril Osredkar, pri Mošenjski planini]]
|}

{|
|[[File:Dom Cankarjevega bataljona v Dražgošah.jpg|thumb|Dom Cankarjevega bataljona v Dražgošah]]
|[[File:Muzej Dražgoše, borci Cankarjevega bataljona.jpg|thumb|150 px|Muzej Cankarjevega bataljona v Dažgošah]]
|[[File:Spomeniki v Dražgošah 04.jpg|thumb|Muzej Cankarjevega bataljona v Dražgošah]]
|}

{|
|[[File:Spominska plošča kurirjem v Dražgošah.jpg|thumb|Spominska plošča kurirjem na OŠ v Dražgošah]]
|[[File:Rudno, spomenik.jpg|thumb|Rudno, spomenik]]
|}

*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/154/ spomenik dražgoški bitki], 1976
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4790/ spominska soba Cankarjevega bataljona v brunarici], leta ?
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4789/ nagrobniki dražgoškim žrtvam na pokopališču], 1976?
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4714/ spomenik talcem in borcem pri cerkvi], 1967
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1604/ prvotni grob pobitih domačinov], 1942, v kostnico prekopani 1976
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1605/ spomenik ustreljenim domačinom Pri cerkvi], 1978
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/539/ spomenik sedmim padlim borcem in porušeni vasi na Zadnji njivi], 1947
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/538/ spominska plošča kurirjem na OŠ], 1980
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4715/ 22 ustreljenim domačinom na Jelenščah], 1978
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/591/ devetim padlim, Rudno], leta ?
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/153/ Mirko Šušteršič in Ciril Osredkar, pri Mošenjski planini], 1947, 2000

Tik za mejo KS Dražgoše so še 
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/155/ Bičkova skala], 1981
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/537/ spomenik na planini Mosti], 1954
*trije spomeniki v Lajšah: 
**[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/177/ Janina in Tajana, nad Lajšami], 1980
**[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/152/ padlim partizanom, pri sv. Jedrti], 1962
**[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/585/ Danimir Ažman, Lajše], 1976

{|
|[[File:Danimir Ažman - Črtomir, Lajše.jpg|thumb|Danimir Ažman - Črtomir, Lajše]]
|[[File:Dražgoše 2014 08.JPG|thumb|200 px|Lajše]]
|[[File:Partizanski spomenik Janini in Tatjani nad Lajšami.jpg|thumb|Tatjani in Janini, Lajše]]
|}

{|
|[[File:Bičkova skala, bojni položaj v dražgoški bitki 9.-11. januarja 1942.jpg|thumb|Bičkova skala]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 24.jpg|thumb|Bičkova skala]]
|[[File:Partizanski spomenik, planina Mosti na Jelovici.jpg|thumb|Spomenik na planini Mosti]]
|}

'''Poimenovanje'''

*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskopoimenovanje/56/ Osnovna šola narodnega heroja Staneta Žagarja (1958-?)] v Dražgošah


*[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_2.pdf TV-15_1975_2]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_32.pdf TV-15_1975_32]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_35.pdf TV-15_1975_35]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_45.pdf TV-15_1975_45]

==Obisk Tita 1976== 

[[File:Razgledanje spomenika u Dražgošama.jpg|thumb|Tito v Dražgošah]]

(Milena)

[fotografije iz arhiva ZB]

*[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_1.pdf TV-15_1976_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_3.pdf TV-15_1976_3]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_9.pdf TV-15_1976_9]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_14.pdf TV-15_1976_14]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_28.pdf TV-15_1976_28]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_39.pdf TV-15_1976_39]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_52.pdf TV-15_1976_52]

==Proslave med 1977 in 1991==

'''1980''' (Marjana)

Dražgoška bitka je tudi skoraj štiri desetletja po koncu druge svetovne vojne ostajala eden najpomembnejših simbolov narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem. Prispevki iz leta 1980 kažejo, da je bila v tedanjem času predstavljena predvsem kot simbol poguma, odpora in narodne enotnosti. Spominske prireditve, veteranska srečanja in množični pohodi niso bili namenjeni zgolj obujanju zgodovinskih dogodkov, temveč predvsem ohranjanju kolektivnega spomina ter prenašanju izkušenj narodnoosvobodilnega boja na mlajše generacije. Dražgoše so tako ostajale eno osrednjih slovenskih spominskih krajev, kjer so se vsako leto srečevali nekdanji borci, domačini, športniki in številni obiskovalci iz vse Slovenije.

Osrednji dogodek leta 1980 je bila tradicionalna prireditev Po stezah partizanske Jelovice, ki je 13. januarja v Dražgoše privabila več tisoč udeležencev. Prireditev je potekala dva dni. V soboto so potekala športna tekmovanja, v nedeljo pa so sledili pohodi in osrednja spominska slovesnost. Po poročanju Gorenjskega glasa se je na sklepni slovesnosti pri spomeniku v Dražgošah zbralo več kot pet tisoč ljudi iz Slovenije in bratskih republik Jugoslavije, ki so se poklonili spominu na dražgoško bitko. Organizatorji so pripravili raznolik program športnih tekmovanj in rekreativnih pohodov, med katerimi so bili smučarski teki, patruljna tekmovanja, sankaške in slalomske preizkušnje ter srečanja tabornikov. Športne prireditve so potekale pod geslom '''»Zbirajmo moči za delo v zdravju in razvedrilo«''', ki je poudarjalo pomen telesne pripravljenosti, rekreacije in zdravega načina življenja. Čeprav je imela prireditev izrazit športni značaj, je njen širši pomen presegal tekmovalni vidik, saj je predstavljala predvsem izraz spoštovanja do padlih borcev Cankarjevega bataljona, prebivalcev Dražgoš in vseh žrtev narodnoosvobodilnega boja. Poleg športnikov so se prireditev udeležili planinci, taborniki, pripadniki armade, rezervni vojaški starešine, borci, mladina in številni domačini ter predstavniki drugih republik tedanje Jugoslavije, kar je prireditvi dajalo širši jugoslovanski pomen in poudarjalo razumevanje dražgoške bitke kot skupnega simbola protifašističnega boja. Organizatorji so po zaključku poudarili, da bodo tradicijo nadaljevali tudi v prihodnjih letih, saj je prireditev postala eden najpomembnejših športno-spominskih dogodkov na Gorenjskem in v Sloveniji.

Posebno mesto je imel pohod Po poti narodnega heroja Lojzeta Kebeta – Štefana, ki je potekal od Krope do Dražgoš. Tekmovanje je združevalo rezervne vojaške starešine in mladino ter poleg telesne pripravljenosti preverjalo tudi znanje s področja topografije, obrambe in streljanja. Udeleženci so med pohodom obiskali spomenik narodnemu heroju Lojzetu Kebetu, se poklonili njegovemu spominu in s tem simbolično povezali športno dejavnost z ohranjanjem zgodovinskega izročila. Organizatorji so poudarjali, da je namen prireditev utrjevati vezi med starejšo generacijo udeležencev vojne in mladimi ter prenašati vrednote narodnoosvobodilnega boja na prihodnje rodove. Zaključna slovesnost je potekala pri spomeniku v Dražgošah, kjer so se zbrali predstavniki družbenopolitičnih organizacij, veterani in številni obiskovalci. Slavnostni govornik je bil predsednik Pokrajinskega odbora Zveze borcev za Gorenjsko Franc Puhar – Aci, ki je poudaril pomen ohranjanja tradicije narodnoosvobodilnega boja in skupnega odpora borcev ter domačinov med dražgoško bitko ter, da njen pomen presega lokalne okvire, saj predstavlja eno najpomembnejših poglavij slovenske zgodovine med drugo svetovno vojno. Ob tej priložnosti so položili vence k spomeniku padlim ter razglasili rezultate športnih tekmovanj. 

Leto 1980 so zaznamovala tudi številna srečanja nekdanjih borcev. Na Češnjici so se po sedemintridesetih letih ponovno srečali preživeli pripadniki Selške in Jelovške čete nekdanjega Gorenjskega odreda. Obujali so spomine na vključevanje mladih fantov v partizanske enote leta 1943, na okupatorjeve povračilne ukrepe, množične izselitve družin in žrtve vojne. Srečanje je bilo priložnost za utrjevanje medsebojnih vezi in za razmislek o pomenu ohranjanja zgodovinskega spomina ter sodelovanja z lokalnimi skupnostmi pri negovanju tradicij narodnoosvobodilnega boja.

Pomen Dražgoš kot kraja zgodovinskega spomina potrjuje tudi obisk delegacije ameriških vojnih veteranov maja 1980. Gostje so si poleg Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani ogledali tudi Dražgoše, kar kaže, da je bil kraj prepoznan kot pomembno slovensko spominsko in zgodovinsko središče.

Ob koncu leta so organizatorji že napovedovali naslednji pohod Po stezah partizanske Jelovice, ki naj bi januarja 1981 potekal ob 39. obletnici dražgoške bitke in 40. obletnici začetka narodnoosvobodilnega boja. Program je ostal zvest tradiciji – patruljni pohod, topografske in taktične naloge, streljanje ter sodelovanje rezervnih vojaških starešin in mladine. S tem so želeli nadaljevati tradicijo povezovanja zgodovinskega spomina, športa in domoljubne vzgoje.

Leto 1980 je v reviji TV 15 zaznamovalo tudi obsežno poročanje o nastajanju filmsko-televizijskega projekta Dražgoška bitka, ki razkriva tudi razvoj javnega diskurza o projektu skozi vse leto. Začetek leta je bil prežet z optimizmom in velikimi pričakovanji ob nastajanju prve slovenske televizijske nadaljevanke o narodnoosvobodilnem boju. V drugi polovici leta pa so se prispevki skoraj izključno osredotočali na organizacijske zaplete, finančne nepravilnosti in vprašanja zgodovinske verodostojnosti. Kljub vse ostrejšim kritikam je v večini objavljenih prispevkov prevladovalo stališče, da je treba projekt dokončati, saj naj bi predstavljal trajen spomenik Dražgoški bitki, njenim udeležencem in zgodovinskemu spominu na narodnoosvobodilni boj.
Prvi zapis o projektu je bil objavljen februarja 1980 pod naslovom »Padla je prva klapa«. Revija je v njem poročala o začetku snemanja dolgo načrtovanega filmskega in televizijskega projekta ter poudarila njegov velik kulturni in zgodovinski pomen. Napovedano je bilo, da bo nastala prva slovenska televizijska nadaljevanka o narodnoosvobodilnem boju, zato so bila pričakovanja tako javnosti kot ustvarjalcev zelo velika. Projekt je bil predstavljen kot pomemben prispevek k ohranjanju spomina na enega ključnih dogodkov slovenske zgodovine.
Vendar se je že jeseni ton poročanja izrazito spremenil. V prispevku »Nekaj misli o snemanju Dražgoške bitke« je avtor opozoril, da se je sprva obetaven in dolgo pričakovani projekt spremenil v »polomijo« oziroma celo »škandal«. Kritike so bile usmerjene predvsem v domnevno zaslužkarstvo posameznikov, previsoke honorarje ter neodgovorno ravnanje z družbenimi sredstvi. Avtor je ob tem poudaril, da bi moral film o enem najpomembnejših dogodkov narodnoosvobodilnega boja nastajati z največjim spoštovanjem do padlih borcev in njihovega zgodovinskega pomena, zato so bile ugotovljene nepravilnosti razumljene kot še posebej problematične.
Podobno kritičen je bil tudi prispevek »Še nekaj o snemanju Dražgoške bitke«, v katerem je udeleženec narodnoosvobodilnega boja izrazil ogorčenje nad načinom izvedbe projekta in razočaranje preživelih dražgoških borcev. Ti po njegovem mnenju niso bili ustrezno vključeni v nastajanje filma, čeprav bi njihovo neposredno poznavanje dogodkov lahko pomembno prispevalo k zgodovinski verodostojnosti prikaza. Zahteval je javno razjasnitev odgovornosti za nastale nepravilnosti ter poudaril, da film ne bi smel biti razumljen zgolj kot umetniški izdelek, temveč kot pomemben zgodovinski spomenik prihodnjim rodovom.
Vprašanje nastajanja filma je obravnaval tudi Svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil pri Zvezi združenj borcev NOV Slovenije, ki je v obsežnem programskem dokumentu izpostavil pomen zgodovinske verodostojnosti pri umetniškem prikazovanju narodnoosvobodilnega boja. Poleg opozoril glede drugih filmskih in televizijskih del je posebno pozornost namenil tudi projektu Dražgoška bitka. Svet je poudaril, da mora umetniško delo temeljiti na preverjenih zgodovinskih dejstvih, odgovorni pa morajo zagotoviti tako kakovostno izvedbo kot gospodarno porabo družbenih sredstev. Kljub kritikam je podprl nadaljevanje projekta pod okriljem RTV Ljubljana in pričakoval, da bo film dokončan ob upoštevanju zgodovinske resnice ter ob razumnih stroških.
O projektu so javno spregovorili tudi preživeli borci Cankarjevega bataljona, združeni v Domicilnem odboru Cankarjevega bataljona. Pojasnili so, da so zamisel o filmu od začetka podpirali in bili pripravljeni sodelovati pri njegovem nastajanju, vendar njihovo znanje in izkušnje niso bili ustrezno upoštevani. Po vpogledu v scenarij so opozorili na več zgodovinskih netočnosti, vendar na svoje pripombe niso prejeli zadovoljivih odgovorov. Od pristojnih organov so zato zahtevali ugotovitev odgovornosti za organizacijske in finančne nepravilnosti, obenem pa poudarili, da želijo nadaljevanje snemanja in uspešen zaključek projekta, ki bi predstavljal dostojen poklon dražgoški bitki in njenim udeležencem.
Ob koncu leta je revija objavila še širšo razpravo o narodnoosvobodilnem boju v slovenski umetnosti, v kateri so zgodovinarji, literarni zgodovinarji in drugi kulturni ustvarjalci obravnavali tudi ekranizacijo Dražgoške bitke. Razprava je pokazala, da težave pri projektu niso bile razumljene zgolj kot organizacijski ali finančni problem, temveč tudi kot vprašanje odgovornega umetniškega prikaza zgodovinskega spomina. Udeleženci so zato poudarili potrebo po večji zgodovinski verodostojnosti, tesnejšem sodelovanju med ustvarjalci in zgodovinarji ter premišljenem pristopu pri obravnavi tako pomembne teme.

'''1981'''

Leta 1981 je bila v Dražgošah organizirana že 24. tradicionalna prireditev Po stezah partizanske Jelovice, posvečena 39. obletnici dražgoške bitke in 40-letnici vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije. Prireditev je združila športni, rekreativni in spominski program ter privabila več kot 5.000 udeležencev iz vse Slovenije. Med njimi so bili številni mladi, pionirji, planinci, športniki, pripadniki Jugoslovanske ljudske armade (JLA), Teritorialne obrambe (TO), milice, taborniki, lovci in drugi obiskovalci, ki so v množici prehodili partizanske poti proti Dražgošam. Poseben pečat so dogodku dali tudi nekdanji borci Cankarjevega bataljona ter predstavniki družbenopolitičnega življenja Gorenjske in Slovenije.

Osrednji del prireditve je potekal pri spomeniku v Dražgošah, kjer je zbrane nagovoril predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner. V govoru je poudaril zgodovinski pomen dražgoške bitke in gorenjske vstaje kot enega ključnih dogodkov narodnoosvobodilnega boja. Izpostavil je, da je Cankarjev bataljon januarja 1942 tri dni kljuboval številčno in tehnično močnejšemu okupatorju ter da je bil pomen dražgoške bitke predvsem moralna zmaga, saj je pokazala, da Gorenjska ni postala pokorna dežela. Ob tem je poudaril dolžnost ohranjanja spomina na padle borce in domačine ter prenašanja njihovega izročila na mlajše rodove. V govoru se je dotaknil tudi nastajanja filmskega in televizijskega projekta o Dražgošah ter izrazil pričakovanje, da bo delo kljub zapletom dokončano kot trajen poklon dražgoškim junakom.

Slovesnost je spremljal kulturni program, sledili pa sta razglasitev rezultatov tekmovanj in podelitev priznanj. Pomemben del prireditve je predstavljalo tudi 10. jubilejno odprto smučarsko prvenstvo Teritorialne obrambe SR Slovenije v patruljnih tekih, na katerem so poleg enot Teritorialne obrambe sodelovali tudi pripadniki Jugoslovanske ljudske armade in milice, prvič pa so bili povabljeni tudi predstavniki vseh republik in avtonomnih pokrajin Jugoslavije. Prvenstvo, ki je od leta 1972 preraslo v eno največjih športno-obrambnih prireditev v Sloveniji, je združevalo okoli 500 tekmovalcev v več kot petdesetih patruljah. Poleg športnega pomena je prispevalo k razvoju vojaškega smučanja, preverjanju telesne pripravljenosti in strelskih sposobnosti ter krepitvi sodelovanja med enotami oboroženih sil, hkrati pa je utrjevalo spomin na partizanske tradicije. Posebno mesto je imel tekmovalni pohod Po poti narodnega heroja Lojzeta Kebeta, ki je potekal iz Krope prek Jamnika do Dražgoš. V njem so sodelovale združene ekipe Zveze rezervnih vojaških starešin (ZRVS) in Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS). Tekmovalci so se pomerili v reševanju taktičnih in topografskih nalog, preverjanju znanja s področja narodne obrambe, streljanju z malokalibrsko puško ter v sedem kilometrov dolgem pohodu z več kot 470 metri višinske razlike. Na Jamniku so se poklonili spominu narodnega heroja Lojzeta Kebeta, nato pa nadaljevali pot proti cilju v Dražgošah.

Prireditev je spremljal tudi bogat športni in rekreativni program. Poleg tekmovanj v smučarskem teku in sankanju so organizatorji pripravili številne množične pohode iz različnih smeri Gorenjske, med njimi Po poti Cankarjevega bataljona, Po stezah prvih partizanov, Po poti heroja Iva Slavca - Jokla, Po poti Škofjeloškega odreda, Po poti Otona Vrhunca - Blaža ter Po poti herojev Staneta Žagarja in Jožeta Gregorčiča. Tisoči pohodnikov so po nekdanjih partizanskih poteh prihajali v Dražgoše, kjer so se zbrali na osrednji spominski slovesnosti. Tako je prireditev ponovno potrdila svoj pomen kot ene največjih spominskih, športno rekreativnih in družbenih manifestacij v Sloveniji ter pomembnega prostora ohranjanja zgodovinskega spomina na dražgoško bitko in vrednote narodnoosvobodilnega boja. 

'''1982

'''
Leta 1982 je bila organizirana 25. jubilejna prireditev Po stezah partizanske Jelovice, ki je potekala 10. januarja ob 40. obletnici dražgoške bitke in hkrati predstavljala zaključek praznovanja občinskega praznika Škofje Loka. Organizatorji so pripravili bogat program športnih tekmovanj, rekreativnih pohodov in osrednjo spominsko slovesnost pred spomenikom v Dražgošah.

Posebna pozornost je bila namenjena številnim spominskim pohodom, ki so sledili potem partizanskih enot in narodnih herojev. Udeleženci so se podali po poteh Cankarjevega bataljona od Pasje ravni, po stezah prvih partizanov od Soteske prek Jelovice, po poti heroja Iva Slavca - Jokla, po poteh Škofjeloškega odreda ter po poteh herojev Otona Vrhunca - Blaža, Staneta Žagarja, Jožeta Gregorčiča, Antona Dežmana - Tončka in Lojzeta Kebeta. Ob zaključku so se vsi pohodniki in tekmovalci zbrali na osrednji slovesnosti, kjer so razglasili rezultate športnih tekmovanj.

Jubilejne prireditve se je udeležilo več kot 4.000 tekmovalcev, pohodnikov, pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade, borcev, mladih in drugih obiskovalcev. Slavnostni govornik je bil poveljnik Ljubljanskega armadnega območja generalpodpolkovnik Branko Jerkič. Ob tej priložnosti so podelili priznanja najboljšim športnikom, med odmevnejšimi dosežki pa je bila zmaga Iva Čarmana v teku za Jugoslovanski smučarski pokal, ki je od leta 1982 nosil ime Pokal maršala Tita.

Ob jubileju so se pojavile tudi razprave o prihodnjem razvoju prireditve. Nekateri dolgoletni udeleženci in organizatorji so opozarjali, da prireditve uspešno ohranjajo spomin na narodnoosvobodilni boj, hkrati pa izražali željo po vsebinski prenovi in večji privlačnosti za mlajše generacije. Predlagali so dopolnitev spremljevalnega programa, da bi prireditev tudi v prihodnje ostala pomemben prostor srečevanja, športa in ohranjanja zgodovinskega spomina.

V istem letu je bil v javnosti večkrat izpostavljen tudi pomen prireditve kot ene osrednjih športno-spominskih manifestacij v Sloveniji. Ob tem so potekale razprave o nedokončanem filmskem projektu Dražgoška bitka, ki je med nekdanjimi borci in širšo javnostjo vzbujal veliko zanimanja. Nedokončana nadaljevanka Dražgoška bitka je leta 1982 postala ena osrednjih kulturnih polemik, povezanih z upodabljanjem narodnoosvobodilnega boja. Razprave o projektu so odražale širša vprašanja odnosa do zgodovinskega spomina, odgovornosti pri ustvarjanju zgodovinskih vsebin in vloge medijev pri oblikovanju kolektivnega spomina. Po večletnih pripravah in začetku snemanja projekt ni bil dokončan, kar je sprožilo številne razprave med nekdanjimi borci, zgodovinarji, novinarji in širšo javnostjo.

Domicilni odbor Cankarjevega bataljona je januarja 1982 javno opozoril, da o usodi projekta ni bilo podanih jasnih pojasnil. Izrazil je nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja sodelovanja z ustvarjalci nadaljevanke, čeprav so bili nekdanji borci pripravljeni prispevati svoje izkušnje za čim bolj verodostojen prikaz dogodkov. Odbor je zahteval objavo ugotovitev o finančnem poslovanju projekta ter odgovornost vseh, ki so sodelovali pri njegovi izvedbi.

V medijih so se pojavljale informacije, da je bilo posnetih približno 30 odstotkov gradiva, vendar je bilo snemanje zaradi finančnih in organizacijskih težav ustavljeno. Zgrajeni filmski objekti na različnih lokacijah po Gorenjski so ostali neizkoriščeni, projekt pa je postal simbol neuspešno izpeljane in nedokončane televizijske produkcije.

Razprava se je nadaljevala tudi po 40. obletnici dražgoške bitke. V pismih bralcev in javnih odzivih so številni opozarjali, da bi morala biti nadaljevanka dokončana predvsem zaradi zgodovinskega pomena in izobraževalne vrednosti za mlajše generacije. Več avtorjev je zahtevalo ugotovitev odgovornosti za porabo sredstev ter nadaljevanje snemanja.
V reviji Borec je bilo poudarjeno, da bi bilo mogoče številnim polemikam preprečiti z doslednejšim vključevanjem zgodovinske stroke že v fazi priprave scenarija. V javnosti so se tako prepletala vprašanja zgodovinske verodostojnosti, umetniške interpretacije in odgovorne porabe javnih sredstev.

'''1983'''

Leta 1983 je bila v Dražgošah organizirana 26. prireditev Po stezah partizanske Jelovice, ki je potekala 9. januarja ob 41. obletnici dražgoške bitke in občinskem prazniku Škofje Loke. Organizatorji so tudi tokrat pripravili prireditev, ki je združevala športna tekmovanja, množične rekreativne pohode in osrednjo spominsko slovesnost.

Športni program je obsegal tek na 12 kilometrov za Jugoslovanski smučarski pokal Maršal Tito, odprto tekmovanje smučarskih patrulj Teritorialne obrambe, na katerem so sodelovale tudi patrulje Jugoslovanske ljudske armade, milice in Teritorialne obrambe iz vse Jugoslavije, ter patruljni tek združenih ekip Zveze rezervnih vojaških starešin (ZRVS) in Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS). Tekmovanja so dopolnjevali veleslalom za cicibane in cicibanke ter tekmovanja v sankanju za različne starostne skupine.

Pomemben del prireditve so predstavljali tradicionalni spominski pohodi po poteh Cankarjevega bataljona, Škofjeloškega odreda in številnih narodnih herojev. Pohodniki so se podali po poteh od Pasje ravni, Soteske, Stražišča, Škofje Loke, Selc, Rudna in Krope proti Dražgošam. Organizatorji so k udeležbi povabili pripadnike ZRVS, ZSMS, ZZB NOV, šolsko mladino, planince, tabornike, lovce, pripadnike Teritorialne obrambe in Jugoslovanske ljudske armade ter druge obiskovalce.

Osrednja slovesnost je potekala ob spomeniku v Dražgošah, kjer je bil slavnostni govornik član predsedstva Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije France Perovšek. Ob tej priložnosti so razglasili rezultate športnih tekmovanj, prireditve pa so se udeležili tudi nekdanji borci Cankarjevega bataljona.

Organizatorji so prireditev označili kot največjo množično smučarsko-rekreativno prireditev v Sloveniji. Kljub takratnim omejitvam pri oskrbi z gorivom so zagotovili organizirane avtobusne prevoze do izhodišč pohodov in pričakovali več tisoč udeležencev, podobno kot v preteklih letih.

V letu 1983 so potekale tudi priprave na nadaljnji razvoj prireditve. Komisija za šport in rekreacijo je podprla pobudo za ponovno izdajo brošure o tekmovanju Po poteh heroja Kebeta, pri čemer je razpravljala o možnosti, da bi publikacija obravnavala celotno prireditev Po stezah partizanske Jelovice in ne zgolj tekmovanja po poti heroja Kebeta.

Ob koncu leta so organizatorji napovedali pomembno spremembo za izvedbo prireditve leta 1984. Zaradi razmer so se odločili, da bo tekmovalni pohod Po poteh heroja Kebeta prvič potekal brez smuči. Tekmovalci bodo traso od Krope do Dražgoš opravili peš, ob tem pa bodo še naprej opravljali topografske naloge, preverjanje teoretičnega znanja in strelsko preizkušnjo. Sprememba je pomenila začetek prilagajanja prireditve razmeram na terenu, ob hkratnem ohranjanju njenega športnega, izobraževalnega in spominskega značaja.


*[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_1.pdf TV-15_1977_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_5.pdf TV-15_1977_5]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_7.pdf TV-15_1977_7]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_9.pdf TV-15_1977_9]

'''Bičkova skala'''

&lt;poem&gt;
Ko so fašisti proti Dražgošam drli,
v vasico kot orlovsko gnezdo v pobočje pripeto,
ste se Cankarjevega bataljona borci vrli
sovragu junaško uprli.
Nad vasico se dviga siva pečina,
ki Nemci so vzeli jo na petelina,
kjer hrabra sta Bička tovariše svoje
bodrila, delila jim zadnje naboje ...
»Le hrabro, tovariši, branite to vas,
ki deželi slovenski ponos je in kras!
Nikdar ne bežite pred temi pesjani,
ki radi živeli bi tu, med gorami.
Verujte, da napočil svobode bo dan,
ko sovražnik s slovenske bo zemlje pregnan!«
To Bičkove zadnje bile so besede
na skali, s krvjo prepojeni,
ki nosi ponosna njegovo ime
in nas spominja na vojno gorje.
:::Guzej Jožica, 8. r. osn. šole
Staneta Žagarja, Lipnica&lt;/poem&gt; ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20J4JRCW ''Gorenjski glas'' 13. jan. 1978])

*[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_1.pdf TV-15_1978_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_3.pdf TV-15_1978_3]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_5.pdf TV-15_1978_5]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_26.pdf TV-15_1978_26]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_33.pdf TV-15_1978_33]

*[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_1.pdf TV-15_1979_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_2.pdf TV-15_1979_2]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_23.pdf TV-15_1979_32]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_35.pdf TV-15_1979_35]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_49.pdf TV-15_1979_49]

*[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_1.pdf TV-15_1980_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_2.pdf TV-15_1980_2]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_3.pdf TV-15_1980_3]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_4.pdf TV-15_1980_4]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_6.pdf TV-15_1980_6]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_50.pdf TV-15_1980_50]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_51-52.pdf TV-15_1980_51-52]

*[https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_2.pdf TV-15_1981_2]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_3.pdf TV-15_1981_3]

*[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_1.pdf TV-15_1982_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_2.pdf TV-15_1982_2]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_10.pdf TV-15_1982_10]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_16.pdf TV-15_1982_16]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_37.pdf TV-15_1982_37]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_46.pdf TV-15_1982_46]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_52.pdf TV-15_1982_52]

*[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_1.pdf TV-15_1983_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_14.pdf TV-15_1983_14]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_32.pdf TV-15_1983_32]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_50.pdf TV-15_1983_50]

*[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_1.pdf TV-15_1984_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_32.pdf TV-15_1984_32]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_38.pdf TV-15_1984_38]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_47.pdf TV-15_1984_47]

*'''1984''' Dušan Rebolj: PSPJ [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LX3Z1BQ Zbor občanov Bežigrad 1984] (slika tekmovalcev)
'''1985''' (Ana)

Januarska spominska prireditev Po stezah partizanske Jelovice, ki je potekala že osemindvajsetič, je kljub zimskemu mrazu v hribovito vas privabila okoli dva tisoč ljudi. Prireditev je imela tokrat še posebej slovesen pomen, saj so z njo poleg same bitke obeležili tudi štirideseto obletnico osvoboditve. Osrednji poudarek prireditve je bil na prepletu množičnega pohodništva in športnega udejstvovanja, s čimer so organizatorji želeli počastiti spomin na borce Cankarjevega bataljona ter padle domačine.

Udeleženci so se v Dražgoše podali po različnih pešpoteh iz okolice, med drugim iz Soteske, Škofje Loke, Krope in Selc. V Selcih so se pohodnikom pohoda Po poti Otona Vrhunca-Blaža pridružili še Slovenci iz zamejskega Števerjana v Italiji, iz Selc pa je proti Dražgošam krenila tudi deseterica slepih in slabovidnih iz Ljubljane. Med vsemi pa so z izjemno vztrajnostjo izstopalo 142 pohodnikov, ki so svoj podhod pričeli izpod Pasje ravni in so na dolgo in naporno pot skozi visoki sneg krenili že sredi noči.
V okviru 28. prireditev Po stezah partizanske Jelovice je bilo več športnih tekmovanj. 

Že v soboto je potekala ena od treh preizkušenj ekipnega mladinskega tekmovanja v biatlonu za jugoslovanski smučarski pokal maršala Tita (drugi dve tekmovanji sta potekali na Igmanu in Mrkopalju) .
Cicibani in cicibanke so se pomerili v veleslalomu, združeno s pohodom Po poti heroja Kebeta je potekalo 11. republiško orientacijsko-taktično tekmovanje ekip ZRVS in ZSMS. Šestčlanske ekipe so po streljanju z malokalibrsko puško in reševanju različnih nalog krenile na pohod (tek) od Krope do Dražgoš. V okviru dražgoških prireditev pa je potekalo tudi 14. odprto tekmovanje moških in ženskih smučarskih patrulj enot teritorialne obrambe SR Slovenije. Start in cilj sta bila na vrhu Dražgoške gore. 

Vrhunec dogajanja je predstavljala nedeljska osrednja slovesnost pri spomeniku v Dražgošah, ki so se je poleg slovenskega političnega in vojaškega vrha ter domačinov udeležili tudi zamejski Slovenci iz Italije. Slavnostni govornik Božidar Gorjan - Bogo je v svojem nagovoru med drugim povedal: 
»Mi partizani razumemo pričakovanja in potrebe povojnih rodov, da vedno znova proučujejo novejšo zgodovino tudi s stališča lastnih spoznanj in potreb. Tudi mi smo za to, da je zgodovinska izkušnja, čista in poštena, vedno navzoča pri iskanju poti našega razvoja. Tudi mi smo za to, da se še nedorečene stvari razčistijo do konca. Hitreje kot doslej. Vendar se bomo še naprej odločno upirali poudarjanju slabosti, odpiranju nekaterih poglavij ločeno od celote samo zato, da se na tak način dela prostor za delovanje zunaj naše družbene ureditve in proti njej. Mislim celo, da smo že doslej preveč popuščali tistim posameznikom in organiziranim skupinam, ki sicer v imenu kulture, demokracije in svobode vendarle iščejo samo prostor za ustvarjanje idejne in politične razdvojenosti pri nas. Tako politično tendenciozen pogled nazaj si moramo razlagati samo tako, da nas nosilci teh prizadevanj nočejo spremljati pri poglabljanju in razvoju naše samoupravne demokracije, pri utrjevanju federativne ureditve avnojske Jugoslavije, pri uresničevanju neodvisne in neuvrščene mednarodne politike. Ob današnjih poglobljenih razpravah o nadaljnjih poteh našega razvoja pa lahko ugotovimo, da smo kljub vsem povojnim težavam tudi vsa ta desetletja po vojni ostali dosledni temeljnim načelom Osvobodilne fronte, to je politike, za katero se je naš narod odločil že leta 1941. Ko to ugotavljamo na kraju, kjer se hkrati spominjamo tudi žrtev iz našega NOB in revolucije, to ne pomeni, da si partizanska generacija lasti zasluge za to, da smo zadržali in razvijali vse pridobitve naše revolucije. Zavedamo se, da sta bila za to potrebna predvsem delo in odpovedovanje tudi vseh povojnih rodov. Letos imamo še posebno priložnost, da se spomnimo delovanja vojne generacije. Kajti, prišel je čas, ko redno delovno dobo končujejo še zadnji, najmlajši partizani. Naša povprečna starost bo letos dosegla 68 let. Že nekaj desetletij se borci in aktivisti selimo z našo dejavnostjo v družbenopolitično delo. Tako poskušamo uveljaviti naša stališča v delegatskem sistemu, kjer je povprečna starost delegatov med 35 in 40 let, medtem ko so se v občinskih in republiških izvršnih organih že pred desetletjem skoraj v celoti uveljavili povojni rodovi. Kar pomeni, da se pri delu v družbeno političnih organizacijah in kot borci delegati srečujemo s problemi sedanjega časa. Naš pogled je pri tem obrnjen nazaj samo toliko, kolikor je potrebno, da z izkušnjami pomagamo reševati današnje probleme. Naj zato povem vsem vam, mlajšim pohodnikom in športnikom, ki ste danes zbrani tukaj, da borci poskušamo tudi ob takih priložnostih, kot je današnja, razumeti predvsem potrebe mlajših: po sprostitvi, tovarištvu in življenju v naravi. Skupno z vami želimo posvetiti tudi večjo skrb za čisto in lepo naravo. Tudi svoboda, za katero smo se boje vali, ne more biti prava, če je ne uživamo v lepi in ekološko čisti domovini. Vse generacije se moramo zato bolj odločno zavzemati, da bomo temu vprašanju pri našem delegatskem presojanju in odločanju namenjali še večjo skrb,«

*[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_1.pdf TV-15_1985_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_2.pdf TV-15_1985_2]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_3.pdf TV-15_1985_3]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_26-27.pdf TV-15_1985_26-27]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_40.pdf TV-15_1985_40]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_42.pdf TV-15_1985_42]

'''1986'''

12. januarja 1986 je v Dražgošah potekala že 29. tradicionalna prireditev Po stezah partizanske Jelovice, s katero so obeležili obletnico legendarne bitke za Dražgoše. Prireditev je združila spominske, športne in rekreativne dogodke ter privabila številne udeležence iz vse Slovenije. Osrednja slovesnost je potekala v nedeljo opoldne pri spomeniku v Dražgošah.

Zimske razmere so bile ugodne, saj je sneg zapadel že pred novoletnimi prazniki in omogočil izvedbo vseh načrtovanih aktivnosti. Na športnih, rekreativnih in spominskih prireditvah je sodelovalo skoraj 4.000 udeležencev.

''Športna tekmovanja''

Dogajanje se je začelo že v soboto z vrsto športnih tekmovanj. V Dražgošah je potekal 15-kilometrski smučarski tek za ekipe Jugoslovanskega smučarskega pokala maršal Tito, ki se je po Dražgošah nadaljeval še na Igmanu, Zlatiboru, Mavrovu, Žabljaku in Mrkopolju.
Ob 8. uri se je v Dražgošah začelo tudi 15. odprto tekmovanje smučarskih patrulj za moške in ženske enote Teritorialne obrambe Socialistične republike Slovenije v organizaciji Pokrajinskega štaba TO za Gorenjsko.
V Kropi je v nedeljo potekalo 10. patrolno tekmovanje ekip Zveze rezervnih vojaških starešin (ZRVS) in Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), organizirano pod geslom Po poti heroja Kebeta.
Za najmlajše je bilo pripravljeno tekmovanje v veleslalomu za cicibane do enajstega leta starosti, posvečeno junaškemu boju Cankarjevega bataljona.

''Spominski pohodi''

Pomemben del prireditve so predstavljali tradicionalni pohodi po poteh partizanskih enot in narodnih herojev.
Med njimi so bili:

- pohod izpod Pasje ravni v Dražgoše pod geslom Spomin na Poljansko vstajo decembra 1941 – svetel primer neuklonljivosti našega ljudstva, ki se je začel v soboto ob 23. uri in se ga je udeležilo 201 pohodnikov;

- pohod Po poti Gorenjskega odreda od Soteske v Bohinju preko Jelovice v Dražgoše;

- pohod Po poti heroja Iva Slavca – Jokla od Stražišča preko Čepulj;

- pohod Po poti Otona Vrhunca – Blaža iz Selc;

- pohod Po poti herojev Staneta Žagarja in Jožeta Gregorčiča z Rudna;

- pohod Po poti heroja Antona Dežmana – Tončka iz Krope mimo Jamnika v Dražgoše, ki se je začel po štartu ekip patrolnega tekmovanja.

''Osrednja slovesnost''

Osrednja slovesnost je potekala v nedeljo, 12. januarja 1986, opoldne pri spomeniku v Dražgošah. Slavnostni govornik je bil generalmajor Edvard Pavčič, komandant Republiškega štaba Teritorialne obrambe Socialistične republike Slovenije.
V kulturnem programu so nastopili Mešani pevski zbor Kulturno-umetniškega društva Bratov Biček iz Dražgoš ter Godba na pihala Alples. Slovesnost se je zaključila z razglasitvijo rezultatov športnih tekmovanj in podelitvijo medalj.

''Pomen Dražgoš in Cankarjevega bataljona''

Generalmajor Edvard Pavčič je v svojem govoru poudaril, da je bil Cankarjev bataljon v času bitke najmočnejša partizanska enota v Sloveniji. Čeprav so morali borci po treh dneh Dražgoše organizirano zapustiti, bataljon ni bil poražen. Umaknil se je po vodih, iz njegovih vrst pa so kasneje nastajale nove partizanske enote. Borci Cankarjevega bataljona so postali pomembni partizanski kadri z visoko moralo in močno zavestjo.
Povedal je: »Na dražgoški množični manifestaciji smo ponovno spoznali in dokazali, da so med nami zakoreninjene vred note, ki prispevajo k ohranjanju revolucionarnih pridobitev in jih prenašajo na mlajše rodove. S takimi prireditvami prav tako prispevamo h krepitvi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in dokazujemo, da so ljudje sprejeli avtentični koncept in doktrino ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pomembno je še nadaljnje podružbljanje tega področja našega dela, kar ni več le politična parola. Teritorialna obramba ima pomembno vlogo kot del oboroženih sil ne le pri pripravi ljudi na oboroženi boj, ampak tudi pri uresničevanju nalog za zaščito in reševanje ljudi ob naravnih in drugih nesrečah. Kljub sedanjim gospodarskim težavam te naloge uspešno uresničujemo«.  


*[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_8.pdf TV-15_1986_8]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_30-31.pdf TV-15_1986_30-31]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_42.pdf TV-15_1986_42]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_47-48.pdf TV-15_1986_47-48]

'''1987'''

11. januarja 1987 je v Dražgošah potekala jubilejna 30. prireditev Po stezah partizanske Jelovice, posvečena 45. obletnici dražgoške bitke. Tradicionalna prireditev je tudi tokrat združila spominske slovesnosti, športna tekmovanja in pohode ter kljub izjemno zahtevnim zimskim razmeram privabila veliko število udeležencev.

Prireditev je zaznamovalo močno sneženje, veter in nizke temperature, ki so spremljali dogajanje v soboto in nedeljo. Snežni metež je spremljal tudi osrednjo nedeljsko slovesnost, vendar so bile vse prireditve uspešno izvedene. Organizatorji so poskrbeli za prevoznost ceste do Dražgoš in splužene najpomembnejše pohodne poti, celotna prireditev pa je minila brez nesreč.

''Športna tekmovanja''

Program se je začel že v soboto s smučarskim biatlonom na 10 kilometrov za ekipe v okviru Jugoslovanskega smučarskega pokala Maršal Tito, ki je poleg Dražgoš potekal še na Igmanu, Zlatiboru, Mavrovem, Žabljaku in Mrkopolju. Biatlon je uvedla Smučarska zveza Jugoslavije na pobudo Sveta Dragovića, Sinka Braca in Miloša Rutarja. To je bila že šestnajsta zaporedna prireditev. Potekala je za Kamnitnikom nad Škofjo Loko. 

V nedeljo je sledilo 16. odprto patruljno tekmovanje smučarskih patrulj Teritorialne obrambe Slovenije, na katerem so sodelovale tudi ekipe iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin. Tekmovanje je potekalo pod geslom »V pohodu na smučeh pripravljeni na boj«.

V Kropi je bilo organizirano 11. patruljno tekmovanje ekip Zveze rezervnih vojaških starešin (ZRVS) in Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS) pod geslom Po poti heroja Kebeta.

Program so dopolnila še veleslalomska tekmovanja za cicibane in pionirje v Dražgošah pod geslom »V naravi krepimo svoje moči in spoznavamo našo lepo domovino.« Kljub zahtevnim vremenskim razmeram je bila udeležba na vseh tekmovanjih zelo dobra.

''Spominski pohodi''

Pomemben del jubilejne prireditve so ponovno predstavljali tradicionalni pohodi po poteh partizanskih enot in narodnih herojev.

Organizirani so bili:

pohod Po poti Cankarjevega bataljona izpod Pasje ravni v Dražgoše,
pohod Po poti Gorenjskega odreda iz Soteske v Bohinju,
pohod iz Stražišča preko Čepulj in Mohorja,
pohod iz Nemilj preko Podblice,
pohod Po poti Škofjeloškega odreda preko Križne gore iz Škofje Loke,
pohod Po poti Otona Vrhunca – Blaža iz Selc,
pohod Po poti herojev Staneta Žagarja in Jožeta Gregorčiča z Rudna,
pohod Po poti heroja Antona Dežmana – Tončka iz Krope,
pohod Po poti Prešernove brigade z Jesenovca nad Železniki.

Prireditvi so se pridružili tudi taborniki z orientacijskim pohodom in taborom v Dražgošah.

Posebej odmeven je bil že sedmi pohod izpod Pasje ravni po poti Cankarjevega bataljona, ki velja za enega najzahtevnejših zimskih pohodov v Sloveniji. Kljub snežnemu metežu in mrazu se ga je udeležilo 162 pohodnikov iz različnih krajev Slovenije. Pohod, dolg približno 36 kilometrov, je trajal okoli dvanajst ur in se je zaključil brez nesreč. Organizator Miloš Mrak je poudaril, da so udeleženci s svojo vztrajnostjo in pogumom pomembno prispevali k uspehu jubilejne prireditve.

''Osrednja slovesnost''

Osrednja slovesnost je potekala 11. januarja 1987 opoldne pri spomeniku v Dražgošah. Slavnostni govornik je bil predsednik Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan.

V svojem govoru je poudaril, da je bila dražgoška bitka izraz upora slovenskega naroda proti okupatorju in pomemben simbol narodnoosvobodilnega boja. Izpostavil je pomen zgodovinskega spomina, odgovornosti do svobode ter odprte in argumentirane javne razprave o družbenih vprašanjih. Poudaril je tudi, da je treba vrednote, za katere so se borili partizani, razumeti v luči demokratičnega dialoga, odgovornosti in skupnega prizadevanja za prihodnost.

Ob tej priložnosti je komandant Teritorialne obrambe Slovenije generalpodpolkovnik Edvard Pavčič predsedniku organizacijskega odbora Janezu Lušini – Maliju izročil malo plaketo Teritorialne obrambe Slovenije kot priznanje za dolgoletni prispevek dražgoških prireditev k ohranjanju tradicij narodnoosvobodilnega boja in krepitvi obrambne pripravljenosti.

V kulturnem programu so nastopili pevci in godbeniki iz Železnikov, po zaključku slovesnosti pa so razglasili rezultate športnih tekmovanj ter najboljšim podelili pokale in priznanja.

''Trideset let tradicije''

Jubilejna prireditev je bila tudi priložnost za pogled v zgodovino. Prve prireditve v Dražgošah so bile organizirane 12. januarja 1958, njihova pobudnika pa sta bila Okrajni odbor Zveze borcev NOV Kranj in Gorenjska smučarska podzveza. V treh desetletjih so prerasle v eno največjih zimskih spominsko-športnih prireditev v Sloveniji.

Po ocenah organizatorjev je Dražgoše v prvih tridesetih letih obiskalo več kot 120.000 pohodnikov, prireditve pa so skozi leta postajale vse bolj množične in programsko raznolike. Ob 45. obletnici dražgoške bitke je bilo med približno 400 borci Cankarjevega bataljona živih še 49, med njimi 15 dražgoških borcev, ki so se ob tej priložnosti srečali v Škofji Loki.

Posebno mesto v zgodovini prireditev ima partizan Dušan Feldin – Srečko, eden od udeležencev, ki je bil z dražgoškimi prireditvami povezan skoraj vse od njihovega začetka – kot tekmovalec, organizator, vodnik pohodov in kronist. Zbral je obsežno dokumentacijo o vseh dotedanjih prireditvah in večkrat poudaril, da se v Dražgoše vrača predvsem zaradi ohranjanja spomina na narodnoosvobodilni boj ter prenosa teh vrednot na mlajše generacije. Njegovi zapisi in spomini predstavljajo pomemben del zgodovine prireditev Po stezah partizanske Jelovice.

*[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_1.pdf TV-15_1987_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_3.pdf TV-15_1987_3]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_9.pdf TV-15_1987_9]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_34.pdf TV-15_1987_34]

*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GPZ0VOV3 Zbor občanov SZDL Bežigrad 1987] s sliko  tekmovalcev v Dražgošah

*[https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_1.pdf TV-15_1988_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_2.pdf TV-15_1988_2]

*[https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_4.pdf TV-15_1989_4]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_13.pdf TV-15_1989_13]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_16-17.pdf TV-15_1989_16-17]

*[https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_1.pdf TV-15_1990_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_23.pdf TV-15_1990_23]

*[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_1.pdf TV-15_1991_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_2.pdf TV-15_1991_2]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_4.pdf TV-15_1991_4]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_25.pdf TV-15_1991_25]

==Proslave po osamosvojitvi ==

{|
|[[File:Dražgoše 2014 12.JPG|thumb|Proslava 2014]]
|[[File:Dražgoše 2014 13.jpg|thumb|Proslava 2014]]
|[[File:Dražgoše 2014.jpg|thumb|Dražgoše 2014]]
|}

{|
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 03.jpg|thumb|Proslava 2018]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 05.jpg|thumb|Proslava 2018]]
|}

{|
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 01.jpg|thumb|2018]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 06.jpg|thumb|Govornik Dejan Židan po proslavi 2018]]
|}

{|
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 07.jpg|thumb|Proslava 2019]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 06.jpg|thumb|Proslava 2019]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 05.jpg|thumb|Proslava 2019]]
|}

{|
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 03.jpg|thumb|Proslava 2019]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 02.jpg|thumb|Proslava 2019]]
|}

{|
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 04.jpg|thumb|Proslava 2020]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 05.jpg|thumb|Proslava 2020]]
|}
{|
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 09.jpg|thumb|Proslava 2020]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 07.jpg|thumb|Govornik Ervin Fritz 2020]]
|}

{|
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 03.jpg|thumb|Proslava 2022: Valerija Skrinjar - Tvrz]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 06.jpg|thumb|Proslava 2022]]
|}

{|
|[[File:Dražgoše 80 let.jpg|thumb|Dražgoše 80 let]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 19.jpg|thumb|Govornik Milan Kučan, 2022]]
|}

{|
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2023 06.jpg|thumb|Govornik 2023 Borut Sajovic]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2023 01.jpg|thumb|Proslava 2023: Stane Gradišnik in Meta Lokar]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2023 17.jpg|thumb|Proslava 2023: Ladislav Lipič]]
|}

{|
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2024 05.jpg|thumb|Proslava 2024: govornik Matjaž Nemec]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2024 07.jpg|thumb|Proslava 2024]]
|[[File:Srečo Pirman v Dražgošah.jpg|thumb|Vodja praporščakov Srečo Pirman s častno listino za organizacijo proslav pri Švebu v Dražgošah 2024]]
|}

{|
|[[File:Dražgoše 2024.jpg|thumb|Janez Koselj in Milena Sitar, Dražgoše 2024]]
|[[File:Dražgoše 2024 02.jpg|thumb|Violeta Tomić, Marjan in Magda Štupnikar, Dražgoše 2024]]
|[[File:Dražgoše 2024 03.jpg|thumb|Irena Rahotina, Mira, Mirča Košnik, Joža Košir, Samo Košnik, Dražgoše 2024]]
|}

{|
|[[File:Albin Pibernik mlajši (* 1931).jpg|thumb|Proslava 2025: Albin Pibernik mlajši]]
|[[File:Urška Klakočar Zupančič v Dražgošah 2025.jpg|thumb|Urška Klakočar Zupančič, govornica v Dražgošah 2025]]
|[[File:Dražgoše 2025 01.jpg|thumb|Dražgoše 2025|Dražgoše 2025: Kulturniška skupina XIV. divizije]]
|}

{|
|[[File:Dražgoše 2025 02.jpg|thumb|Dražgoše 2025: Majaž Nemec]]
|[[File:Dražgoše 2025 04.jpg|thumb|Dražgoše 2025]]
|[[File:Dražgoše 2025 06.jpg|thumb|Dražgoše 2025]]
|}

{|
|[[File:Robert Golob v Dražgošah.jpg|thumb|Robert Golob, govornik v Dražgošah 2026]]
|[[File:Bor Zuljan.jpg|thumb|Bor Zuljan v Dražgošah 2026]]
|[[File:Dražgoše 2026 01.jpg|thumb|Dražgoše 2026]]
|}

{|
|[[File:Dražgoše 2026 02.jpg|thumb|Dražgoše 2026]]
|[[File:Nina Carnelutti.jpg|thumb|200 px|Nina Carnelutti v Dražgošah 2026]]
|[[File:Dražgoše 2026 03.jpg|thumb|Dražgoše 2026: Kombinatke]]
|}

===Vabila===

*2017 [https://www.fzs.si/OLD/dokumenti/pdf/plakat-drazgose-2017.pdf Filatelistična razstava ob 60-letnici PSPJ]
* ...

==Dražgoška bitka v očeh okupatorjevih kolaborantov in nasprotnikov partizanstva==

Ker je dražgoška bitka postala mit, se je že med vojno pretiravalo s številom napadalcev in njihovimi padlimi kakor tudi s simbolno težo bitke, pač iz potrebe po velikih mitičnih dogodkih, ki skupnost povezujejo. Najbolj je pretiraval narodni heroj Tonček Dežman, ki so mu v hecu ugovarjali, da bi z enim nabojem moral ubiti dva Nemca hkrati, da bi njegove številke držale.&lt;ref&gt;»Po proslavi v Dražgošah je polkovnik Tonček Dežman. udeleženec dražgoške bitke, povedal med drugim tudi tole: »Kadar govorimo, da so imeli Nemci v Dražgošah nad tisoč mrtvih in ranjenih, marsikdo zmaje z glavo. Tako hude izgube so imeli Nemci predvsem zaradi tega, ker so njihovi poveljniki silno podcenjevali naše partizane. Njihova osnovna napaka je bila ta, da so udarili frontalno na naše dobro zavarovane in odlično maskirane položaje. Napadali so v gostih strelskih vrstah, hodili zravnani po globokem snegu, mi smo pa kosili val za valom. Spomladi, ko je skopnel sneg, smo našli v Dražgošah orožja za najmanj dva naša bataljona. Tudi sami Nemci, ki so jih njihovi oficirji gnali v klavnico, so uvideli norost svojega početja. Vem za primer, ko so se uprli in jih je njihov poveljnik precej postrelil kar po vrsti s pištolo. V Kranju so Nemci pokopali samo tiste padle vojake, ki so bili iz krajevnih garnizij na Gorenjskem. Ostali so bili iz neke divizije redne nemške vojske, namenjene na vzhodno fronto. Vse mrliče so odpeljali z avtomobili na Koroško …«« (Kosili smo val za valom, ''Borec'' 1958) &amp;mdash; Nekdo se je spominjal fotografij desetin padlih Nemcev in spraševal, kje so. (Kje so fotografije Dražgoš? [https://znaci.org/00003/1120.pdf ''Borec'' 1956.]&lt;/ref&gt; Anonimni pisec je v ''Borcu'' 1951 kritiziral roman ''Kovinarji'' Mimi Malenšek, ker da ne omenja dražgoških borcev, ki so prišli iz železarskih Jesenic.

Partizanski zgodovinarji so z leti s pretiravanji opravili in prav je tako, saj je mitiziranje v opreki z objektivnim pogledom na stvari in gre rado na živce. Tone Ferenc je prave številke objavil že leta 1968.&lt;ref&gt;[https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_36.pdf ''TV-15'', št. 36;] v 12. št. revije ''Borec'' 1977, kjer naj bi po Janu Ferenc številke drugič objavil, ni najti nič.]&lt;/ref&gt; Niso pa z njim oporavili tisti politiki, ki jim hodi na živce partizanstvo v celoti in bi ga želeli na vsak način razvrednotiti. Med njimi prevladujejo spreobrnjenci, konvertiti, nekoč komunistično zelo dejavni državljani, ki so po osamosvojitvi prestopili v konservativni tabor. Ti pogrevajo povojna pretiravanja in na njihovi osnovi gradijo pojem Lažgoš oz. dražgoške laži. Dražgoše po njihovem niso bile prostor partizanske zmage, ampak poraza. 

Ali je dražgoška bitka torej veličastna ali tragična? Oboje. Veličastna je, ker se je po njenem zgledu narod hlapcev začel obnašati kot zgodovinski subjekt. Edvard Kocbek je bil nad tem vzhičen, pred njim sta po taki narodni preobrazbi hrepenela Ivan Cankar in Vladimir Bartol. »Dražgoška bitka je bila višek partizanskih podvigov na Gorenjskem, saj so Nemci sami označili boje v Poljanski dolini okoli božiča in v Dražgošah kot ''Grosseinsatz'' — velika ofenziva. Ko je bil okupator na višku svoje »slave«, so borci Cankarjevega bataljona tri dni držali svobodne Dražgoše. To je imelo velik odmev po vsej Sloveniji, saj je ta bitka potrdila moralno silo borcev in našega naroda. Nemci so sami priznali, da prav zaradi dogodkov v Dražgošah Gorenjska ni bila priključena nemškemu rajhu.« (Vinko Demšar: Pregled NOB na Škofjeloškem. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFZMG65T ''Loški razgledi'' 1972.]) &lt;!-- Po osamosvojitvi se je Demšar zasukal in bitko opisoval kot tragedijo. --&gt;

Tragična pa je dražgoška bitka na način, kot so tragične vse vojne tega sveta s svojimi žrtvami. Ali bi se lahko izognili krvavemu davku med civilisti? Morda, če se Cankarjev bataljon ne bi ustavil v Dražgošah, in prav gotovo, če do oboroženega upora sploh ne bi prišlo. V tem primeru bi Nemci internirali in pobili samo duševno prizadete, spolno iztirjene, židovskega porekla in komunistično usmerjene, rasno neustrezne, slovensko kulturno dejavne (učitelje, duhovnike, intelektualce) bi izselili v Srbijo, tiste s sledmi arijskega porekla pa bi ponemčili. Zaradi uporne Gorenjske so Nemci prenehali z izseljevanjem oz. ga zelo omejili in odložili njeno priključitev Tretjemu rajhu. 

Nasprotniki partizanstva ponavljajo, da so bile žrtve v Dražgošah odveč in nesmiselne. Odveč je pravzaprav vsaka žrtev, razen če ne živimo v kulturi trpljenja in žrtvovanja, ki oboje posvečuje. In kdo to kulturo uveljavlja bolje kot že tisočletja krščanstvo. Če kdo, bi morali dražgoške žrtve ceniti kristjani. In domoljubi. Pa jih ne, ker gre za konkurenčno kulturo, pravijo ji komunistična, čeprav so bili komunisti v glavnem le v vodstvu partizanskega gibanja, glavnina partizanov pa ni bila iz komunistov.&lt;ref&gt;Dušan Bravničar: »Tudi proslava slavne dražgoške bitke je bila izvedena v duhu proslav 40-letnice Partije. Pa je tudi v resnici dražgoška bitka sama, kot tudi vsa naša narodnoosvobodilna borba, najtesneje povezana z delom in razvojem Komunistične partije, saj so partizanske enote vodili skoraj izključno člani Komunistične partije.« ([https://znaci.org/00003/1482.pdf ''Borec'' jan. 1959])&lt;/ref&gt; 

Oddaljimo se  od trpljenjskega in žrtvovanjskega naziranja in priznajmo, da so bile dražgoške žrtve gotovo odveč: zaradi nesorazmernosti vojaških sil, neizkušenosti poveljnikov, nesrečnih okoliščin. Nikakor pa niso bile nesmiselne. Za nesmiselne jih lahko proglasi le tisti, ki ima za nesmiseln vsak odpor proti sovražnemu nasilju. To so ljudje, ki so se pripravljeni odpovedati svoji skupnosti in prestopiti v drugo, zamenjati svoj jezik in kulturo za tujo. V slovenščini se jim reče odpadniki, s tujko renegati. Če se odpad zgodi v vojni formaciji, odpadnikom rečemo dezerterji. Vsa ta imena imajo negativen prizvok, najbolj negativnega pa imajo tisti odpadniki, ki dejavno prispevajo k propadu svoje skupine in jim rečemo izdajalci.

Imena znanih izdajalcev v zgodovini so se poobčila. Tak je grški Efialt, ki je svoje izdal Perzijcem, židovski Judež Iškarijot je Rimljanom izdal Kristusa, iz turških časov poznamo janičarje, ki jim na jugu rečejo poturice, kolaborantom s sovražnikom se po norveškem odpadniku v času 2. svetovne vojne reče kvizling. Skupnosti imajo do izdajalcev v času vojne zelo jasno stališče: kaznujejo jih s smrtjo, celo v primerih, ko bi izdaje po človeški plati opravičili, recimo zaradi strahotnega mučenja ali zaradi grožnje s smrtjo svojcev.

Ko gre za preživetje, se vsakdo odloča po svoje, kakor se mu v stiski pač zdi, da se mu bo izšlo bolje: eni se potuhnejo, drugi upognejo, tretji se zlomijo, četrti se uprejo. Nekaterim se izide, drugi svojo odločitev plačajo z glavo. Kadar je situacija brezizhodna, skupnost tvega upor, čeprav se zaveda, da marsikdo ne bo preživel. Za kulturno slovenstvo, ki je  sledilo Prešernovemu Črtomirju v sodbi, da je &quot;manj strašna noč v črne zemlje krilu&quot; kot &quot;so pod svetlim soncem sužni dnevi&quot; (in kdo upa trditi, da je Prešeren živel v zablodi), je bil izhod v uporu. Ogrožene skupnosti, ki niso želele tvegati, so šle v izgnanstvo, v taborišča in v skrajnem primeru, tako kot 6 milijonov Židov, v plinske celice. Upogljivci so se v najboljšem primeru nadejali preživeti kot hlapci tujih gospodarjev in opravljati uzamazano delo iztrebljanja svojih rojakov namesto njih. 

Kot skupnost obstajamo zaradi tistih, ki se nasilju, tujemu in domačemu, uprejo. Brez upornikov Slovencev ne bi bilo. Vsaj takih Slovencev ne, med katerimi bi želeli živeti in biti nanje ponosni. 

Odločitev za odkrit spopad z Nemci v Dražgošah ni bila lahka, iz pričevanj je razbrati, da je tudi v partizanskem vodstvu prišlo do dvomov, razhajanj in prepirov. Premislek o utemeljenosti dražgoške bitke se je nadaljeval takoj po vojni, spet najprej med partizani samimi. Partizanski duhovnik Metod Mikuž je dilemo razrešil na način, ki ga je vredno citirati tudi danes: 

:»Kdo od strokovnjakov bo imel morda pomisleke, ali je bila ta borba v tistem času in v tistih okoliščinah primerna? Da, res se da tudi o tem govoriti. Vendar, pred očmi je treba imeti samo eno resnico, resnico namreč, da je bil slovenski narod od nacizma in fašizma obsojen na smrt prav tako kot ostali jugoslovanski narodi in da so bili ti takrat popolnoma pravilno prepričani, da je njihova rešitev samo v borbi na življenje in smrt. In to je bitka v Dražgošah bila.« (Metod Mikuž: Prizorišča znamenitih borb: Dražgoše 9. do 11. januarja 1942, [https://znaci.org/00003/1120.pdf ''Borec'' 1956], 56&amp;ndash;59)

Medvojna razhajanja med partizani, ali sprejeti frontalni boj v Dražgošah ali ne, so se nadaljevala v polemikah po vojni, zlasti med borci Ivanom Janom, Marjanom Masterlom in Janezom Lušino - Malijem. Odločitev za spopad je bila, kot zapiše Jan 1974, pač posledica gorečnosti.&lt;ref&gt;&quot;V teh dneh je Cankarjev bataljon, prežet s fanatično vero v pravičen boj za lepšo prihodnost, pokazal množično junaštvo in požrtvovalnost, njegovo poveljstvo pa veliko iznajdljivost, odločnost in sposobnost v poveljevanju.&quot; (Nekaj misli ob 30-letnici dražgoške bitke. [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf ''TV-15'' 1972_3]) &lt;/ref&gt; 

Drugačne narave so zgodbice današnjih nasprotnikov uporniškega slovenstva o &quot;Lažgošah&quot;, ki naj zmanjšajo smiselnost in veličino dražgoške bitke. Prevzeli so so stališča medvojnih nacističnih kolaborantov, ki so jim bili nemški red in disciplina, nemške uniforme in nemška kultura bolj všeč kot kulturno slovenstvo in so delovali v nemško, ne pa v slovensko korist. Prevzeli so celo okupatorjev besednjak in partizane imenujejo banditi ali zločinska partizanska vojska. Ti ljudje bodo enako kot med vojno njihovi domobranski rojaki v bodoči zgodovinski stiski prestopili v nasprotni tabor in postali narodni izdajalci. 

Po bitki je lahko biti general, pravi pregovor. Z današnjega stališča se zdi odločitev Cankarjevega bataljona, da se v Dražgošah izpostavi napadu nemške vojske, ki si je, odlično organizirana, pokorila celo Evropo, drzna in celo predrzna. Vendar je treba imeti v zavesti, da so pred tem partizani nekajkrat dokazali, da se znajo nemškemu vojaškemu stroju učinkovito upreti in mu prizadejati občutne izgube. Največji uspeh je bil napad na nemške policiste v Rovtah pri Pasji ravni, kjer je padlo 45 sovražnikov. Ker so preprečevali nemško izseljevanje Slovencev, so imeli ljudstvo na svoji strani. Uspehi so jih navdali s samozavestjo, da jih Nemci iz Dražgoš ne morejo pregnati (npr. Jan 1974: 164). Zares so verjeli, da vojna ne more več dolgo trajati in da bo vojna sreča na njihovi strani. 

V bataljonu je bilo več kot 20 mitraljezov, bili so relativo dobro založeni z municijo, teren je bil ugoden za obrambo, vojaška organiziranost je bila zgledna, oskrba s hrano redna, zanesenjaški Stane Žagar je kot ljudski tribun znal ustvariti optimistično razpoloženje glede izida neizogibnega odkritega spopada z Nemci, sklicujoč se na poročila, da so Sovjeti ustavili nemško napredovanje na vzhodu. Na partizanski miting v Dražgošah 4. januarja so prišli ljudje tudi od drugod, Žagar jih je navduševal z utopičnimi napovedmi, da po vojni kmetje ne bodo več plačevali davkov, da Slovenci ne bodo več hodili vojske služit v Srbijo ipd. Optimizem je bil seveda programske narave, potihem so se, kot piše Ivan Jan v knjigi ''Dražgoše'' (150 sl.), vsi zavedali, da so Nemci v premoči, vendar racionalni premislek o posledicah odrivali vstran. Skrbi so mirili tudi taki drobni dogodki, kot je pogreb domačinke ob skupni prisotnosti nemškega duhovnika in partizanske straže. Tri dni boja je res potrdilo, da so bili partizani dobro pripravljeni. Glede na število žrtev (28 na nemški strani : 9 na partizanski strani) so bili partizani uspešnejši in vojaški zmagovalci spopada.   

Partizanska samozavest je prispevala k vojaškemu uspehu, vendar je bila tudi naivna in je partizane v poznejših bitkah drago stala. Ob koncu leta 1942 je partizansko gibanje ostalo tako rekoč brez izurjenega vodstva, Nemci so pobili večino partizanskih komandantov.  

{|
|[[File:Euer Bekenntnis zum Reich.jpg|thumb|Euer Bekenntnis zum Reich. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZ2DD1UB ''Karawanken Bote'' 26. 9. 1942] ]]
|}

Čeprav so se zavedali nemške doslednosti, ne partizani ne vaščani niso zares verjeli, da se bodo Nemci znesli nad vaščani. Zato so tudi šli v dolino partizane prijavit okupatorju, s partizanskim privoljenjem. Če bi vaščani verjeli, da so Nemci zmožni vojnega zločina in jih bodo pobili, ne pa zgolj zaprli, bi se skupaj z drugimi sovaščani umaknili na Jelovico. Prav mogoče je, da tudi Nemci ne bi storili takega  barbarskega dejanja, če jih ne bi v spopadu padlo trikrat več od partizanov in če ne bi čutili, da so bili vojaško poraženi. Mogoče so prispevale tudi informacije, da so partizani mnogo prebivalcev navdušili za upor, tudi družine tistih, ki so se desetletja pozneje pod vplivom farških narativov odločili razkriti svojo alternativno &quot;resnico o Dražgošah&quot;. O poboju vaščanov niso Nemci pisali nikjer, kaj šele, da bi se z dejanjem hvalili. Nadrejenim so poročali o uničenju 50 banditov, kar pomeni, da so neoborožene pobite vaščane preprosto prišteli borcem.

Težko je za slovenske rojake imeti tiste, ki, navijajoč za okupatorja, skušajo zmanjšati partizanski uspeh v Dražgošah. Partizanski vojaški uspeh zmanjšujejo tako, da partizanom, ki so padli v Dražgošah, prištejejo še 12 partizanov, ki so padli na Mošenjski planini dva dni pozneje,&lt;ref&gt;Tako je žrtve prešteval eden od urednikov v članku o dražgoški bitki na Wikipediji, dokler ga nismo popravili.&lt;/ref&gt; Še bolj sprevrženo in izdajalsko je, kadar ti &quot;domoljubi&quot; k devetim partizanskim žrtvam prištejejo pobitih 41 vaščanov in potem pod črto trdijo, da so Nemci v bitki vojaško zmagali. Pobijanje civilistov, ki je vojni zločin, torej razumejo kot nekaj normalnega! Zlonamerno in popolnoma noro je podtikanje, da so partizani &quot;farške Dražgoše&quot; namerno žrtvovali. Če bi za koga med udeleženci dražgoške bitke lahko rekli, da je humanist in socialno čuteči človekoljub, je bil to Stane Žagar. Vojaški strokovnjaki in ljubitelji se lahko prerekajo o tem, ali je bil sprejem odprte bitke v Dražgošah za partizane, ki so bili uspešni z gverilsko taktiko, ustrezen ali ne, govoričenje o Lažgošah pa je izdajalsko, kakor je izdajalska izjava nekega sodobnega domobranca na Facebooku, da bi sam, če bi živel v času druge svetovne vojne, takoj izdal okupatorju celó ilegalno partizansko bolnico Franjo. Bognasvaruj takih sosedov v naslednji vojni.

==Govorniki na proslavah ''Po stezah partizanske Jelovice''==

Proslave so bile po možnosti združene z drugimi jubileji: 20-, 30-, 35-, 40- in 50-letnica vstaje narodov, 40-letnica KPJ, Titova 85-letnica, 40-letnica Titovega prihoda na čelo KPJ, 60 let KPJ in SKOJ, 40 let od CK KPJ v Bohinju, 40 let od osvoboditve. Za odlomke govorov in člankov glej Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1085.pdf ''Vrh v Dražgošah''] (2001), 205&amp;ndash;18; tu tudi članek Janeza Lušine o spominskih tekmovanjih Po stezah partizanske Jelovice 16. 6. 1993 (291&amp;ndash;308). Proslave so med 10. in 15. januarjem, tj. na drugo nedeljo v novem letu. 

# 1958 na komemoraciji na grobu je govoril domačin Jaka Lotrič - Švebov, pri odprtju nove šole je govoril Janez Trojar, predsednik občine Železniki, na zaključni svečanosti je govoril Franc Kavčič - Veljko, dražgoški borec
# 1959 prvi govornik Ivan Lotrič - Jonkel, drugi govornik Franc Čeferin, sekretar Občinskega komiteja ZK Železniki (o pomenu množičnega odpora in današnjih nalogah), tretji govornik [[:w:Boris Ziherl|Boris Ziherl]], član Izvršnega komiteja CK ZKJ&lt;ref&gt;V [https://znaci.org/00003/1484.pdf Borcu 1959] piše, da je 4. julija na Lipniški planini govoril Viktor Avbelj.&lt;/ref&gt; 
# 1960 Cveto Novak, borec dražgoške bitke.&lt;ref&gt;Ivan Jan ga navaja med &quot;preostalimi pripadniki Cankarjevega bataljona pred dražgoško bitko in med njo.&quot;&lt;/ref&gt; | Ob 40-letnici KPJ je bila proslava tudi 4. julija na Lipniški planini &amp;ndash; Okrajni odbor UROPJ in Okrajni odbor ZB NOV sta simulirala borbeni odgovor na sovražnikov desant na Jelovico. 
# 1961 [[:w:Tomo Brejc|Tomo Brejc]], soorganizator vstaje na Gorenjskem; zaključna prireditev je bila v Železnikih, komemoracija v Dražgošah je bila dan prej, v soboto 14. 1.
# 1962 12. 1. je bilo športno tekmovanje v Bohinjski Bistrici, 13. 1. v Železnikih, 14. 1. v Kropi in pionirji na Lancovem; zaradi premalo snega so smučarski tek premestili na Jelovico oz. premaknili na konec meseca&lt;ref&gt;Podatek UI, da je bil 1962 govornik Miha Marinko, predsednik skupščine, ni potrjen.&lt;/ref&gt; 
# 1963 pozdrav Janko Prezelj, predsednik odbora za izvedbo prireditve; govor Ciril Jelovšek, predsednik občinskega odbora SZDL Škofja Loka
# 1964 na slavnostni seji KS Železniki-Češnjica-Studeno je v soboto imel govor predsednik krajevne skupnosti Anton Pegam; na Lancovem je imel govor pred tekmovanjem v teku narodni heroj Anton Dežman
# 1965 slavnostna seja v soboto v Železnikih in komemoracija v Dražgošah v nedeljo
# 1966 III. državno prvenstvo v biatlonu
# 1967 na slavnostni seji 14. januarja v Železnikih je pozdravil Lojze Žumer, predsednik KS; na Lancovem je tekmovalce pozdravil Tonček Dežman, v Dražgošah pa Ivan Franko - Iztok, predsednik organizacijskega odbora
# 1968 predlog, da 13. januar postane praznik občine Škofja Loka namesto prejšnjega 18. decembra
# 1969 Milan Žakelj (pred šolo)
# 1970 Marko Vraničar, sekretar občinskega komiteja ZK
# 1971 Janez Thaler, predsednik občinske konference SZDL
# 1972 pozdrav Ivan Franko - Iztok; govor [[:w:Vinko Hafner|Vinko Hafner]], podpredsednik izvršnega sveta SRS; prvič so na tekmovanju nastopili slepi&lt;ref&gt;[https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RL8T8OYN ''Delo'' 10. 1. 1972]&lt;/ref&gt;
# 1973 Ivan Franko - Iztok, predsednik organizacijskega odbora prireditve, pozdrav načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Stane Potočar - Lazar
# 1974 Martin Košir
# 1975 Ludvik Kejžar, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko; zaradi pomanjkanja snega so bila biatlonska tekmovanja prestavljena na Pokljuko; patruljni tek iz Krope prek Jamnika v Dražgoše 
# 1976 Marko Vraničar, predsednik skupščine gorenjskih občin; patruljni tek iz Krope. | Sergej Kraigher, predsednik predsedstva skupščine SR Slovenije &amp;ndash; odkritje spomenika 22. 7. 
# 1977 pozdrav Stane Krajež, predsednik prireditvenega odbora; govor Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ (pokrovitelj memorialnih smučarskih tekmovanj), ter Cvetko Novak, borec Cankarjevega bataljona; bilo je le tekmovanje v biatlonu 
# 1978 Leopold Pernuš
# 1979 Zdravko Krvina, medobčinski sekretar ZK za Gorenjsko
# 1980 Franc Puhar - Aci, predsednik Pokrajinskega odbora za Gorenjsko
# 1981 Vinko Hafner, predsednik slovenskih sindikatov
# 1982 Branko Jerkič, poveljnik ljubljanskega armadnega območja | Viktor Žakelj, predsednik občine, ob občinskem prazniku
# 1983 Franc Perovšek, član predsedstva republiškega odbora ZZB NOV Slovenije
# 1984 [[:w:Franc Šetinc|Franc Šetinc]], predsednik republiške konference SZDL Slovenije
# 1985 [[:w:Božidar Gorjan|Božidar Gorjan - Bogo]], predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije
# 1986 Edvard Pavčič, komandant republiške TO SR Slovenije
# 1987 [[:w:Milan Kučan|Milan Kučan]], predsednik predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije 
# 1988 [[:w:Anton Anderlič|Tone Anderlič]], predsednik republiške konference ZSMS
# 1989 Branko Greganovič, predsednik jugoslovanske mladinske organizacije
# 1990 Janez Lušina, predsednik organizacijskega odbora
# 1991 [[:w:Ivan Dolničar|Ivan Dolničar]], predsednik slovenske borčevske organizacije | Miloš Mikeln, članek v ''Prešernovem koledarju''
# 1992 [[:w:France Bučar|France Bučar]] | pozdrav Slavica Lotrič Pentek (Švebova) | Marjan Osolnik, članek v ''Delu'', Svetko Kobal, članek v ''Svobodni misli''
# 1993 Ivan Dolničar
# 1994 [[:w:Ivan Kristan|Ivan Kristan]]
# 1995 [[:w:Dimitrij Rupel|Dimitrij Rupel]]
# 1996 [[:w:Janez Kocijančič|Janez Kocijančič]]
# 1997 [[:w:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]], pozdrav Alojz Čufar, župan Železnikov
# 1998 [[:w:Milan Kučan|Milan Kučan]], »partizanski turizem« za ravnotežje cerkvenemu in kmečkemu
# 1999 [[:w:Ciril Zlobec|Ciril Zlobec]]
# 2000 [[:w:Janez Stanovnik|Janez Stanovnik]], pozdrav Miha Prevc, župan Železnikov
# 2001 Blaž Kavčič
# 2002 Milan Kučan
# 2003 [[:w:Tone Rop|Tone Rop]], med govorom pristane padalec z napisom NATO = kljukasti križ
# 2004 [[:w:Borut Pahor|Borut Pahor]]
# 2005 [[:w:Anton Bebler|Anton Bebler]]
# 2006 [[:w:Jelko Kacin|Jelko Kacin]]
# 2007 [[:w:Karel Erjavec|Karel Erjavec]]
# 2008 [[:w:Danilo Türk|Danilo Türk]]
# 2009 [[:w:Pavel Gantar|Pavel Gantar]], »zimsko športna memorialna prireditev«
# 2010 [[:w:Katarina Kresal|Katarina Kresal]]
# 2011 Milan Kučan
# 2012 Danilo Türk
# 2013 [[:w:Božo Repe|Božo Repe]]
# 2014 [[:w:Viktor Žakelj|Viktor Žakelj]]
# 2015 [[:w:Anton Vratuša|Anton Vratuša]], akademik
# 2016 [[:w:Saša Vuga|Saša Vuga]], pisatelj akademik
# 2017 [[:w:Martin Premk|Martin Premk]]
# 2018 [https://slov.si/doc/lara_jankovic_drazgose_2018.pdf Lara Jankovič,] igralka 
# 2019 [[:w:Dejan Židan|Dejan Židan]], predsednik DZ
# 2020 [[:w:Ervin Fritz|Ervin Fritz]], pesnik
# 2021 COVID, osrednja slovesnost odpadla, namesto proslave krajši film Dražgoše 2021 na Youtube in posnetek govora Marijana Križmana, predsednika ZZB NOB
# 2022 Milan Kučan
# 2023 [[:w:Borut Sajovic|Borut Sajovic]], minister
# 2024 [https://slov.si/doc/matjaz_nemec_drazgose_2024.docx Matjaž Nemec,] poslanec evropskega parlamenta
# 2025 [[:w:Urška Klakočar Zupančič|Urška Klakočar Zupančič]], predsednica DZ
# 2026 [[:w:Robert Golob|Robert Golob]], predsednik vlade
# 2027

==Pohodne poti v Dražgoše==

Borci Cankarjevega bataljona so se leta 1946 prvič po osvoboditvi zbrali v Dražgošah
z mislijo, da partizanska pesem ne sme biti pozabljena, zato jo je treba izročiti
mladim. Idejo je podprl Ivan Bertoncelj - Johan, predsednik Okrajnega odbora ZB
Kranj, nekdanji komisar Cankarjevega bataljona. Vendar je bilo treba najprej
poskrbeti za preživele vaščane, ki so se vračali v do tal porušeno in požgano vas,
postavili za začetek zasilne barake ter ob velikem pomanjkanju materiala in delavcev
gradili trajnejša bivališča. Nemški ujetniki so v prvih letih po vojni gradili cesto iz doline v vas, brez potrebne mehanizacije.

Tako so bili prvi spominski dogodki možni šele po obnovi vasi, okoli leta 1950. Te
prve proslave so bile podobne nekdanjim partizanskim mitingom: nekdo od borcev iz
NOB je imel govor, zapeli so partizanske pesmi in recitirali, položili vence, nato pa je sledilo tovariško srečanje borcev, aktivistov in domačinov. Z leti je zanimanje za te proslave upadlo, nekdanji borci in aktivisti niso več prihajali, vaščani so se držali
toplih peči, mladino so bolj zanimale zabave v dolini, pota so bila v januarskih dneh
slaba. Zato so na Okrajnem odboru ZB v Kranju začeli razmišljati, kako bi proslave
poživili, kako jih preobraziti, da bodo množično obiskovane.
Leta 1953 je na dogodku prvič sodelovala enota smučarjev - vojakov iz Mojstrane,
kar je navdušilo mladino. Ob tej priložnosti je major Miloš Rutar predlagal, naj se
uvedejo smučarska tekmovanja v vsakoletne dražgoške proslave. Ko se je major
Rutar leta 1957 službeno vrnil v Slovenijo, je oblikoval predlog o spominskih
patruljnih smučarskih tekmovanjih pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice, na
katerih naj sodelujejo športna društva, družbenopolitične organizacije, JLA in LM
(Ljudska milica). Pri tem je kot vzorec navedel maraton v Grčiji, smučarski tek VASA
na Švedskem, finski tek za pokal Kurikala ter spominski tek Ob žici okupirane
Ljubljane. Mladina bo na privlačen način sprejemala tradicije NOB in spoznavala
razmere, v kakršnih bi se znašla v morebitni vojni. Učila se bo premagovanja zimskih
težav, pohoda na smučeh, orientacije, streljanja in prve pomoči. Kovalo se bo
tovarištvo med starejšo in mlado generacijo.

Rutarjev predlog je bil sprejet. Določeno je bilo, da bo okrajni odbor ZB Kranj skupaj
z občinskim odborom ZB Železniki vsako leto prirejal spominska tekmovanja v
Dražgošah.

Januarja leta 1955 Gorenjski glas poroča o praznovanju prvega občinskega praznika
v Železniki. Ves teden so se vrstile prireditve, koncerti, nastopi, zaključna slovesnost
pa je bila v Dražgošah, kjer so se domačinom in gostom pridružile vojaške patrulje iz
Škofje Loke, Krope in Zalega Loga. Po zaključeni slovesnosti z godbo, pevci in
recitatorji so odšli v povorki na pokopališče in položili vence na grobove ubitih borcev
in vaščanov. Ob tem poročevalec ugotavlja, da grobovi padlih borcev in pobitih
vaščanov vendarle niso taki, kot bi morali biti, v opravičilo pa pove, da so morali
najprej pomagati ljudem, ki so strahote vojne preživeli po taboriščih ali drugod, zdaj
pa je čas, da poskrbijo za dostojno počivališče tistih, ki so žrtvovali življenje.

Leta 1956 je izdelan prvi osnutek načrta spomenika dražgoškim žrtvam in predložen
pristojni komisiji, ki pa je predlog zavrnila, ker naj ne bi »odgovarjal svojemu
namenu«.

Naslednje leto, to je ob 15. obletnici bitke, so se nekdanji borci in domačini, tako kot
doslej, poklonili žrtvam pred spomenikom na pokopališču. Gorenjski Glas v
priložnostnem članku opozarja, da Dražgoše kot prva vas na območju, ki je bila v
celoti požgana in je trpela velike človeške žrtve, še vedno nima spomenika.
Okrajni ZB Kranj napove 12. januarja 1958 večjo proslavo s smučarskim patruljnim
tekmovanjem pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice. Za izvedbo te proslave
je bil organiziran pripravljalni odbor, v katerega so bile vključene vse sodelujoče
organizacije. Program je potekal dva dni. Na predvečer kresovi, ognjemet in
simbolični nočni napad na Dražgoše in bližnjo okolico. Ponazoritev dražgoške bitke,
napad in obrambo Dražgoš sta pripravila nekdanja udeleženca Franc Biček - Bruno
in Anton Dežman - Tonček. Naslednji dan, v nedeljo, pa je bil ob 8.00 napovedan
štart smučarskih patrulj na Kališniku. V noči na 12. januar je zapadlo 40 cm novega,
mokrega snega in je že kazalo, da bo treba tekmovanje odložiti. Rešila sta ga
domačina France in Tone Lušina, ki sta sredi noči na novo pregazila vso progo in
tako omogočila patruljam nastop. Ob 12.00 je nastopil slavnostni govornik Franc
Kavčič - Veljko, dražgoški borec.

Svečanega dela prireditve pri spomeniku NOB v Dražgošah se je udeležilo okrog
2.000 borcev, vaščanov in članov športnih in drugih organizacij. Ob tej priliki je bila v
Dražgošah slovesno izročena namenu nova šola. Prireditev je pohvalil Glavni odbor
ZB Slovenije kot najprimernejši način prenašanja tradicij NOB na mladino.

* 1957 blejski rezervni oficirji organizirajo pohod in partizanski tek v Dražgošah
* 4. julija 1959 pohod na Lipniško planino. Pohodi odredov po imenu narodnih herojev iz občinskih sedežev (gl. brošuro 1963) &amp;ndash; 5000 pohodnikov: 
#	Bled: odred heroja Andreja Žvana - Borisa
#	Jesenice: Jeseniška brigada oz. herojev Jožeta Gregorčiča in Matije Verdnika - Tomaža
#	Bohinj: odred Tomaža Godca
#	Kranj: odred Iva Slavca - Jokla 
#	Radovljica: odred Staneta Žagarja
#	Škofja Loka: odred Lojzeta Kebeta - Štefana 
#	Tržič: odred Antona Štefeta – Kostje
#	Železniki: četa Blaža Ostrovrharja
#	Žiri: Žirovska četa
* pot Kokrškega odreda Kranj/Čepulje – Mohor- Dražgoše
* pot Škofjeloškega odreda Selca – Kališe- Dražgoše
* pot JLA iz Bohinjske Bele čez Dobravo, Kropo … do Dražgoš
* 1960 pohod na Jelovico z logorovanja v vojašnici na Bohinjski Beli
* 1969 pohod pionirjev iz Selc do Dražgoš
* 1974 pohod mladinske brigade dr. Franceta Prešerna
* 1976 pohodi: s kranjskega Trga revolucije krene proti Dražgošam mladinska pohodna brigada dr. Franceta Prešerna (cca. 300 ljudi), izpred kina Center bo cca. 2000 planincev; pionirje bodo peljali do Podblice z avtobusom, v Lajšah se bodo vse tri skupine združile na poti v Dražgoše. Vračali se bodo preko Nemilj. Patruljni tek iz Krope.
* 1977 pohodi iz Soteske, Škofje Loke, Selc, Kranja in Rudnega
* 1979 množični rekreativni pohod s Pasje ravni proti Dražgošam

*	po poti gorenjskega odreda (iz Krope)
*	Po poti Cankarjevega bataljona Pasja ravan- Dražgoše: 1980- od 76 do 614 udeležencev PD Škofja Loka, prvi pohod 1979, 1998 – 19. pohod s Pasje ravni
*	Pohod iz Mlake pod Radovljico, družinska pobuda Zvonke in Rajka Berceta od 2011, prek 100 pohodnikov doslej
*	Pohod iz Tržiča od 2007 v organizaciji združenja slovenskih častnikov (Bistrica, Podnart, Ovsiše, Jamnik, dražgoše) 22 km, 2400 pohodnikov (140/leto) doslej, pomoč občina, GRS Tržič
*	Železniki-Ratitovec Dražgoše (PD Železniki)
*	Soteska Rovtarica Dražgoše (KS Bohinjska Bela, vojašnica, PD Radovljica, Veterani)
*	Škofja Loka Križna Gora Čepulje Mohor Dražgoše (PD Škofja Loka)
*	Tuškov grič nad Cerknim Jemec Zali Log Železniki Dražgoše (ZB Davča) ??
*	kolesarski vzponi do Dražgoš iz več smeri
*	Pohod Sovodenj - Števerjan Most na Soči – Dražgoše

===Viri===

*Marko Šurc: [https://gore-ljudje.net/informacije/po-stezah-partizanske-jelovice/ Po stezah ...] ''Železar'' 30. jan. 1975.
*[https://pzs.si/dogodki/23489-po-stezah-partizanske-jelovice-pohodi-v-drazgosah-2025/ Po stezah partizanske Jelovice - pohodi v Dražgošah 2025. PZS.]

==Umetniške upodobitve==

*Ivan Seljak-čopič: Bičkova skala - Dražgoše (predloga za mozaik v palači Skupščine SRS), tempera, 1958 [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-6.pdf ''Borec'' 1966, št. 6]
*Ive Šubic, plakat Dražgoše 22. julij 1976 ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-R8H5DKUV dLib])
*France Slana [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-UJHKMJV2 plakat Po stezah partizanske Jelovice: 12.-13. januarja 1974: Dražgoše - Kropa - Poljane - Železniki - Lancovo - Selca]
* kipec Borec Franca Smerduja kot prehodni pokal za najboljšo občinsko ekipo v patrolnem teku (1962 [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5947D09F dLib Delo]), enako 1961
* še en kipec borca za pokal Po stezah partizanske Jelovice (arhiv ZB?)
*načrt celovečernega filma o dražgoški bitki (gl. Jan: Vrh v Dražgošah)
*Tomaž Ravnihar: Po stezah partizanske Jelovice: Kratki dokumentarni reportažni film (1976)
*[https://museu.ms/collection/object/268038/po-stezah-partizanske-jelovice značka 1977] (Gornjesavski muzej Jesenice)
*[https://museums.eu/collection/object/268035/drazgose-79?pUnitId=17 značka Dražgoše 1979]
*[https://museums.eu/collection/object/268036/po-stezah-partizanske-jelovice?pUnitId=17 značka PSPJ 1979]
*[https://museums.eu/collection/object/268037/po-stezah-partizanske-jelovice-78?pUnitId=17 značka PSPJ 1978]
*Radovan Gobec: Dražgoše: simfonična pesnitev (1979, 1984)
* [Janez Evangelist Krek: ''Sveta Lucija: igra v treh dejanjih''. Dražgoše: Izobraževalno društvo, 1913.]

==Literatura o Dražgošah==

*slike naslovnic brošur 
** ''Po stezah partizanske Jelovice'' 1958
** 1963 Dražgoše, Železniki, Kropa, Lancovo {{COBISS|ID=54537473}}
** 1964 Dražgoše, Železniki, Kropa, Lancovo {{COBISS|ID=54537729}}
** 1965 zimsko športne prireditve 9.-10. januarja, Selca, Železniki ... {{COBISS|ID=54537985}}
** 1969 (arhiv ZB, ni v Cobissu)
** 1974 Dražgoše - Kropa - Poljane - Železniki - Lancovo – Selca)
** 1977 Dražgoše: 1942-1977: 85 let tovariša Tita: 40 let Tito na čelu KPJ: 35 let Zveze pionirjev Jugoslavije. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije {{COBISS|ID=4890937}}
** 1977 Jelovica 77: 1942-1977: Dražgoše – Kropa. Plamen Kropa, 1977; Gorenjski muzej {{COBISS|ID=458291}}
** 2012 Dražgoše: 70. obletnica bitke: 55-letnica prireditve Po stezah partizanske Jelovice. Kranj: GG {{COBISS|ID=260084992}}

*''Smučarski tek patrol: V spomin n. h. Staneta Žagarja''. 1982, 1983, 1984, 1985, 1987. (Knjižnica Kranj)
*Ivan Jan: ''Dražgoše'' (1961)
*Ivan Jan: ''Dražgoška bitka'' (1971, 1982)
*Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1080.pdf ''Cankarjev bataljon in dražgoška bitka''.] Ljubljana: Partizanska knjiga, 1974. 348 str. (tudi 1975)
*Ivan Jan: ''Dražgoše in dražgoška bitka'' (1977, 1979)
*Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1085.pdf ''Vrh v Dražgošah: Bitka, boj, tragedija, mit, legenda''.] Kranj: samozaložba, 2001. 359 str.
*Ivan Jan: Obrazi Dražgoš: Ob 50-letnici dogodkov, ki so vznemirili Berlin. ''Delo'' 18. 1. 1992
*Ivan Jan: Marijan Masterl o Cankarjevem bataljonu in moja spoznanja o tem. ''Loški razgledi'' 51/1 (2004). 307–16.
*Marijan Masterl: Cankarjev bataljon in uporni Narigarji s Pasje ravni pred 60 leti. ''Loški razgledi'' 48/1 (2001). 71–144.
*Ive Šubic: Bil sem mlad, pa so se te podobe zato tako globoko vtisnile vame. [https://znaci.org/00003/1500.pdf ''Borec'' 1965, št. 4.] (spomini na prisego na Vodiški planini, na dražgoško bitko in bitko na Mošenjski planini)

*Andrej Pavlovec: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QDOJJK5 Spomenik dražgoški bitki.] ''Loški razgledi'' 23/1. 204&amp;ndash;12. 
* Rudi Vogrič: V zaledju. ''Ljubljanski dnevnik'' 21. jul. 1954, str. 4.
*Borut Mencinger: Povojni družbeno - geografski problemi v Dražgošah: Diplomska naloga. Ljubljana: FF, 1966.
* Dinos Taksiárhis: Dražgoše, slovenska &quot;Kalávrita&quot;. ''Snovanja'' 15. nov. 1977, str. 90.
* Tone Ferenc: Dva nemška policijska generala pred Dražgošami: Kdo je bil generallajtnant Georg Schreyer. ''Borec'' 1977.
*Ciril Zupanc: Porušene Dražgoše: Popis materialne vojne škode. ''Loški razgledi'' 24/1 (1977). 215–41.
*Ivo Zorman: ''Uporne Dražgoše'', slikanica 1978.
*Jože Bole: ''Dražgoše'', 1982 (Vodniki po Loškem).	
*Tone Ferenc: Bitka v Dražgošah. ''Enciklopedija Slovenije'', 1987.
*Bojan Tollazzi: Nočna pot med dvema Sorama: Po poti Cankarjevega bataljona januar 1942 - januar 1989. ''Planinski vestnik'' 1989.
*''100 let šole v Dražgošah: 1894-1994'': [zbornik]. Ur. Julijana Prevc. Dražgoše, 1994.
*Tone Ferenc: Bolj kritično in manj evforično o Dražgošah. ''Gorenjski glas'' 17. 1. 1992 (Ferenc, Tone: Manj evforično in bolj kritično do Dražgoš, str. 109–120. Dr. Tone Ferenc: Izbrana dela, 4. Odporništvo (ur. Mitja Ferenc). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2011.)
*Marjan Osolnik: Dražgoše: Ob zlati obletnici in o našem zgodovinskem spominu. NR 1992.
*Križnar, Ivan: Kranjsko okrožje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem 1941–1945. Kranj: Območno združenje borcev in udeležencev NOB, 2007.
*Klemen Kocjančič: Med mitom in resnico: Razvoj vojnega zgodovinopisja na primeru bitke za Dražgoše. ''Kronika'' 2024.&lt;ref&gt;Luksemburžani niso sodelovali v bitki. Masterl v polemiki z Janom: zdajalca na Mošnjski planini nista bila Košmerlja. Opustitev gverilske taktike in prehod v frontalni spopad je bila partizanska napaka, saj je po Dražgošah partizanstvo skoraj zamrlo. &amp;mdash; Ugovori proti sklepom razprave: O obračunu z oporečniki v nemških vrstah je preveč pričevanj, da bi bila lahko v celoti izmišljena; z Luksemburžani naj bi obračunali pri Brinarju v Lajšah. Če Košmerlj ni bil izdajalec, je pa vodil Nemce na Mošenjsko planino; o srečanju z njim beri [[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|pričevanje Antonije Šolar]]. Do poraza partizanstva je prišlo šele po koncu 1942, ne takoj po dražgoški bitki.&lt;/ref&gt;
*Maks Ocepek: Dražgoška kronika. ''Loški razgledi'' 41/1 (1994). 279–96.
*Darko Cafuta: Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov, str. 61–78. ''Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico'' (ur. Jože Dežman). Kranj: Gorenjski muzej, 2016.
*Bojana Kavčič: ''Pot dražgoških spominov'' (vodič). Železniki: Turistično društvo Dražgoše, 2005. 
*''Najlepše partizanske pesmi'' (Po stezah partizanske Jelovice). Dražgoše: ZB, 2005. (samo v knjižnici Škofja Loka)
*Jerica Habjan: ''Miti in legende: Izročilo in prostor Dražgoš'' (raziskovalna naloga, samo na SAZU). Ljubljana, 2010.
*Petra Lušina: ''Spomin še živečih Dražgošanov na dražgoško bitko: zaključno delo. 2012 {{COBISS|ID=512898688}}
*Marko Pintar: [https://bb.si/f/docs/diplomska-dela/pintar_marko_1.pdf Dražgoška bitka.] Diplomska naloga, 2015.
*Lidija Šimenc: ''Osankarica in Dražgoše: Spomin na dva partizanska mita: Diplomsko delo''. Ljubljana: FF, 2016.
*Bojan Balkovec: ''Dražgoše 80 let kasneje''. Premk, Repe. Ljubljana: FF, 2022 [https://www.youtube.com/watch?v=OQO8SeJ2h-o Youtube]

&lt;!--
'''Sovražno do partizanov'''
*1994 Družina, Nova zaveza, Korenine …	Dežman, Velikonja, Kavčič F.
*Jože Možina: Šestdeset let po bitki [Videoposnetek]: prispevek v oddaji Tednik, 9. maj 2002.
*Marija Gasser: Mojemu pisanju ob rob ob zaključku dražgoških zgodb. ''Nova zaveza'' 2024
*Milan Gregorič: Dražgoše kot tragedija. ''Novi glas'' 2025. 
*Bitka pri Dražgošah. Zgodovina na kratko. Youtube.--&gt;

{{v delu}}

===Video===
*[https://www.youtube.com/watch?v=OEasYwOjqfw Youtube 2021]
* ...

==Partnerji==
*ZZB in področne ZB
*PZS, planinska društva
*občine: Železniki ...
*Društvo veteranov Sever
*Zveza rezervnih častnikov
*mediji
* ...

==Opombe==
{{sklici}}

&lt;hr&gt;

Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]].</text>
      <sha1>3azgec8knaw7xafqnu95pqbmbnnte9h</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85502</id>
      <parentid>85501</parentid>
      <timestamp>2026-07-24T07:15:50Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>~2026-39721-96</username>
        <id>4732</id>
      </contributor>
      <comment>/* Proslave med 1977 in 1991 */</comment>
      <origin>85502</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="201701" sha1="3oo4g8f7g6aiz4r7ddnr8huw1h2ikt8" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = Milena Sitar, Marjana Jugovec, Ana Rakovec, [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] 
| title_orig    = '''Po stezah partizanske Jelovice'''
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Načrt zbornika ob 70. obletnici prireditve
|image = [[File:Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice 1965.jpg|thumb|Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice]]
}}

{{v delu}}

*Uvod
*Citati iz govorov

{|
|[[File:Dražgoše v tisku.jpg|thumb|400 px|Dražgoše v tisku]]
|}

Dražgoše niso samo eden od slovenskih krajev, ampak so pojem slovenskega partizanstva, ne le pojem, tudi mit. Kot mit je dražgoška bitka osmišljala in krepila partizanski boj in zato so Dražgoše še danes prostor vsakoletnega proslavljanja pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice. Miti povezujejo skupnost, Slovenci smo Slovenci tudi zaradi Dražgoš. Udeležba v dražgoški bitki je bila pomembna pri imenovanjih za narodnega heroja, vsako smrt dražgoških borcev po vojni, zlasti mitraljezcev, so pospremili z nekrologi.&lt;ref&gt;»Dravski je bil tretji izmed preživelih mitraljezcev, ki jih je bilo v Dražgošah dobrih dvajset. Zdaj živita le še dva.« ([https://znaci.org/00003/1274.pdf ''Borec'' 1962])&lt;/ref&gt; Dražgoško bitko so v 1950. letih opisovali z besedami ''slavna'', ''velika'', ''znamenita'' in jo predstavljali kot »dražgoško epopejo, ki je pokazala Nemcem, da so Slovenci neuklonljivi«. Datum spopada 9. januar je leta 1952 postal zgodovinski praznik kranjskega okraja.&lt;ref&gt;Dražgoška borba - zgodovinski dan kranjskega okraja [https://znaci.org/00003/1521.pdf ''Borec'' 1952.] 152.&lt;/ref&gt; Dinamiko Dražgoš v slovenski javni zavesti je mogoče razbrati v Digitalni knjižnici Slovenije. Najbolj so bile Dražgoše slavne med 1975 do 1988, to je od postavitve spomenika dalje in zaradi obiska Tita, Edvarda Kardelja in Sergeja Kraigherja maja 1977, potem pa še v letih 1999 in 2007, verjetno v določeni meri zaradi polemike o smiselnosti dražgoške bitke. Dražgoše so v zavesti tudi kot lep izletniški kraj.  

Pričujoča knjižica želi obeležiti 70. obletnico prireditev, ki so se od 1958 dalje odvijale pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice, in 85-letnico dražgoške bitke. Gradivo je črpala iz arhivov ZB, iz literature o Dražgošah, zlasti iz knjig Ivana Jana, in iz digitalizirane periodike. 

==Dražgoška bitka==

[kratek enciklopedični pozvetek na osnovi ES in [[:w:Dražgoška bitka|Wikipedije]], izdelavo poglavja naročimo umetni pameti?]

==Partizanska Jelovica od dražgoške bitke do osvoboditve==

O poboju vaščanov in uničenju Dražgoš so leta 1942 poročali samo ameriški slovenski časopisi. Navajali so podatke o požgani vasi iz ''Krajevnega leksikona Dravske banovine'': 88 hiš, 444 prebivalcev ... Nemški ''Karawanken Bote'', ki so ga tiskali v Kranju in je pokrival Gorenjsko, ni o Dražgošah poročal nič,&lt;ref&gt;Ivan Jan (''Vrh v Dražgošah'', 139 idr.) pravi, da je čisto na kratko poročal o uničenju &quot;ostankov jugoslovanske vojske&quot; v tridnevni bitki v Dražgošah enkrat pozneje, vendar te objave v slovenski izdaji časopisa ni najti. Brez omembe Dražgoš je o bitki poročalo nacionalsocialistično glasilo Koroške ''Kärnten Grenzruf'' 14. 1. 1942.&lt;/ref&gt; raje je natančno pisal o nemških zmagah na svetovnih bojiščih. Če bi dražgoško bitko dojemali kot zmago, bi se gotovo pohvalili z njo. Ljubljansko časopisje (''Slovenec'', ''Jutro'') je sicer pisalo o posameznih dogodkih tudi na Gorenjskem, ki je bilo uradno v drugi državi, vendar nima o Dražgošah nič. 

O dražgoški bitki je na prvi strani pisal ciklostirani ''Slovenski poročevalec'', glasilo Osvobodilne fronte, 8. februarja 1942. Dogajanje je skopo beležil po dnevih, o nemškem poboju vaščanov pa ni besede, naštel je le imena padlih partizanov v Dražgošah in dva dni pozneje na Mošenjski planini. 

Edino domače tiskano obvestilo o bitki je bil plakat oz. stenski časopis iz nemške tiskarne v Kranju, ki govori o uničenju boljševistične tolpe in požigu vasi ter svari prebivalstvo, da bo, če ne prijavi banditov oblastem, kaznovano tako kot prebivalci Dražgoš. Nič o streljanju civilistov, samo o uničenju vasi in internaciji tistih, ki niso pobegnili v gozd. 

===Nemški plakat o uničenju banditov v Daschgoschah===

[[File:German announcement of burning of Dražgoše.png|thumb|400 px|Plakat o požigu Dražgoš (Vinko Demšar: Pregled NOB na Škofjeloškem. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFZMG65T ''Loški razgledi'' 1972,] Muzej talcev v Begunjah, nekoč tudi v OŠ Dražgoše)]]

 Vandzeitung / Stenski časopis 

 Eine wichtige Feststellung / Važna ugotovitev

 Gauleiter je pozval prebivalstvo pokrajine Südkärnten naj pomaga pri zasledovanju boljševiških tolp in naj javi nemškim varnostnim oblastem kraje, kjer se le-te zadržujejo.

 Temu njegovemu pozivu se je večina prebivalstva odzvala, razen prebivalstva z vasi Draschgosche in njene okolice. V bližini te vasice se je že 14 dni skrival oddelek banditov, ne da bi nam prebivalstvo o tem kaj javilo. Ti prebivalci so s tem sokrivi in bodo odgovarjali pred zakonom. 

 Nemške sile so morale s težkim orožjem uničiti utrjeno taborišče teh banditov, kakor tudi vas samo. Pobit je večji del boljševistov, mal del pa je z vaščani vred pobegnil v gozdove. 

 To je nov zločin!

 Begunci so izpostavljeni mrazu in lakoti. 

 Nemško orožništvo jih zasleduje in vsakdo, ki jim je pomagal, mora računati s svojo smrtjo. Zmrzujoče žene in otroci z vasi Draschgosche, ki so ostali, so sedaj nastanjeni v nekem taborišču. Vas je popolnoma zgorela.

 V sličnih slučajih se bo neizprosno postopalo.

 Prebivalci pokrajine Südkärnten, kjerkoli se tolpe pojavijo, prinašajo smrt in pogubo.
Borite se proti onim, ki nočejo miru v deželi.

 Kdor gre z nami, gre varni bodočnosti nasproti!

 Kdor gre proti nam, bo pogubljen!

===''Slovenski poročevalec'' o Dražgoški bitki===

'''Izvleček iz mesečnega poročila gorenjskega štaba Slovenskih osvobodilnih partizanskih čet in oddelkov narodne zaščite.''' 

25. XII. 1941. napad na Hotovlje pri Poljanah in nad Črnim vrhom : Nemci 104 mrtve in ranjene. Do 27. XII. 1941. v treh dneh borbe. Te borbe so se vršile na Pasji ravnini in nad Črnim vrhom, na Kovskem in Valterskem vrhu. Nato smo naredili umik iz Poljanske doline v Selško preko Mohorja v Dražgoše. Mi smo imeli v vseh teh borbah osem mrtvih in 7 ranjenih. Mrtvo so:

Mlakar Janko, partijec in skojevski aktivist iz Šenčurja, Maček Franc, Pušavec Miha, Ručigaj Božo, Koruza Jože, Dolenc Vinko, Šubic Ivan in eden neugotovljen iz Poljanske doline.

9. 1. 1942. in 10. 1. 42. trajajo boji ves dan od jutra do večera. Nemce cenimo na 2000 mož, streljajo tudi z artilerijo od 3,5 cm, 4, 6 cm, 8 in 12 torpedo granatami in rušilnimi ter zažigalnimi bombami. Zažgali so v vasi Dražgoše še dve hiši in dva hleva.

9. 1. 1942. pa so streljali na skupino 5 otrok, ki so šli po drva. Do sedaj smo odbili vse napade. Nemci imajo ok. 60 mrtvih in ranjenih, mi nobenih žrtev. Morala naših je dobra, enako zdravje. Tudi vaščani se v splošnem dobro drže.

Po borbi v Poljanski dolini, to je 27. XII. 1941. zvečer smo krenili na Sv. Mohor. Tam smo pripravili akcijo na konzum na Dobravi. Zaplenili smo ok. 300 kg živil in večjo količino špecerijskega blaga in enega konja.

Konzum je bil nemški. Isti dan smo organizirali zasedo na cesti v Selški dolini v Soteski, ki pa ni imela uspeha zaradi prepoznega prihoda naših čet, oziroma prezgodnjega prihoda Nemcev. Isti dan podminiranje žel. proge pri Besnici, ki ni uspela zaradi slabega razstreliva. 31. XII. 1941. zjutraj smo se preselili v Dražgoše.

Od 1. 1. - 9. 1. 1942. smo uredili naše novo taborišče, postavili smo zasede v obrambo naše postojanke. Imeli smo z ozirom na novo dospele partizane dnevno vojaške in politične tečaje. Od 9. 1. do vključno 11. 1. 42. zvečer je trajal napad in borba proti Nemcem, ki so napadli s pehoto in artilerijo.

Nemške čete so prišle iz Krope preko Jamnika proti Dražgošam, iz Selc preko Sevnice in Češnjega proti Rudnemu in Novaku. Nemške sile smo ocenili na približno 2000 do 3000 mož. Del njihovih sil je prispel tudi iz Štajerske.

9. 1. 42. je artilerija pričela boj, okoli 13 ure je pa pričela pehota boj proti nam. Bila je na vseh odsekih z velikimi izgubami odbita. Mi ta dan nismo imeli nobenih žrtev. Nemško vojaštvo, ki je prispelo iz Krope, se je po prvem spopadu z nami panično umaknilo v hišo na Lajšah in ni hotelo več na bojišče. Vsi poizkusi poveljnikov in grožnje s pištolami, da bi vojake ponovno pripravili na spopad, se niso posrečili. Ta skupina je štela okrog 200 mož. Nemška skupina, ki je prišla iz Selc je po dvodnevnem boju proti nam sprla in uprla ter se medsebojno streljala s pištolami. V tej zmešnjavi je nanje streljala njihova artilerija, nakar so se neredno umaknili. Nemci so obdržali postojanke le v dolini in okoli Novaka.

10. 1. 1942. ni bilo pehotnih napadov na naše postojanke, pač pa se je ta dan artilerijski ogenj stopnjeval. Začel je okoli 13 ure in trajal do 18h.

9. 1. 1942. je nemška skupina zažgala nekemu bajtarju hišo. Delali so tudi po vaseh preiskave, grozili ljudem in jim pokradli hrano ter perilo. Nemška skupina, ki je bila pri Novaku, je streljala na skupino 5 otrok, ki so šli po drva. 9. n 10. 1. 1942, sta zgoreli dve hiši in dva hleva od zažigalnih granat. 10. do 11. 1. 1942. smo poslali manjši odred partizanov v zasedo proti Češnjici, da napade Nemce v dolini v bok, artilerijo in avtomobile. Ta naša zaseda ni uspela, ker so bili Nemci povsod po bližnjih gričih in poteh na terenu. Naši skupini je uspelo le, da je uničila njihovo bojno telefonsko mrežo. 11. 1. 1942. se je pričel koncentrični napad artilerije in pehote z velikimi silami proti nam od poldevete ure dalje. 

Imena naših padlih junakov: Zajc Ivan, Krmelj Maks, Dolinar Maks, Božič Gregor, Žakelj Vinko, Kovačič Janez, Režen Maks. Padli 11. 1. 1942. v Dražgošah. 

Henrik Biček, Radovan Danko, Mlakar Karl, Fister Miha, Tomc Edvard, Zelja Ciril, Kovačič Janez, Gračak, Jereb Jaka, Oman Stanko, Kokalj Jernej, Šubic Mirko. Padli 13. 1. 1942. na Mošenjski planini. Zajc, Mlakar in Fister so bili člani, Božič pa kandidat KPS.« ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GR68G11Z ''Slovenski poročevalec'' 8. 2. 1942])

===Pismo iz stare domovine 1. maja 1942===

Odkar sem vama pisal, so popolnoma izginile Dražgoše. Razbili so jih Nemci do zadnje hiše, ne le požgali, marveč potem še vsako hišo posebej minirali in razrušili do tal, tako da lepe gorske vasice (61 hiš) ni več. Vsa fara, tudi cerkev (nad 700 let stara), šola in farovž, vse je šlo. Postrelili so 47 moških, vse nad 14 let kar jih je prišlo v roke. Pod cerkvijo so jim prej slovesno obljubili, da se jim ne bo nič zgodilo, češ, da tam niso imeli upornikov, zato so ljudje ostali doma, a moške so polovili in jih zaprli deloma v župnišče, deloma v prosvetni dom, potem pa z bombami porušili in zažgali hiše. Če je kdo poskušal uiti, ga je doletela krogla. Strahota, strahota!

&quot;Napadli so vas 8. januarja popoldne. Pod vasjo in po nekaterih hišah se je namreč v tistem strašnem mrazu naselilo nekaj četniških vojakov (okrog 150). Dne 7. januarja je prišlo v dolino do 600 avtomobilov, topništvo, 3,000 do 4,000 vojakov in vseh vrst pomožnih čet. Zastražili so vse vasi, niso pustili nikogar iz hiše—sicer je bilo po njem, potem pa postavili kanone pri Novakovi žagi in začeli streljati v Dražgoše. Hkrati so napadali v rojih z vseh strani (z Rudna, z Lajšč, iz grape) in skušali pregnati četnike, ki so se vgnezdili s svojimi strojnicami na odlično izbranih mestih in kosili vse, kar jim je prišlo blizu. Nemci sami so se branili napadati, ker so videli, kako v trumah padajo; zato so jih pri Brinarju v Lajščah celo nekaj pobili. &quot;Odpor je trajal dne 8., 9. in 10. januarja. V nedeljo, 11. januarja okoli poldneva so vdrli Nemci v vas in začeli svojo krvavo delo, najprej s pobijanjem moških. Treba je vedeti, da noben teh ljudi ni bil udeležen pri bojih, ker sploh noben domačin ni bil pri četnikih, ti so zbežali in jih je obležalo v bojih le sedem v Dražgošah.

&quot;Prepričani v svoji poštenosti, da jim nihče ne sme nič napraviti, ker so čisto neprizadeti, so ostali doma, sicer skriti, ker je štiri dni nanje deževalo iz kanonov in pušk. Toda Nemci so jih postavili v vrsto in prvih 16 kar s strojnico pokosili. Bolnega Kajžnega Petra j e moral sin prinesti iz kleti, kamor so ga spravili pred kroglami, da ga je Nemec ustrelil pred sinom potem pa še njega.

&quot;Pri Šimnovcu so ubili tri fante, pri Bolčarju vse štiri moške (tri sinove in očeta) itd., itd. Groza, groza! Lahko si mislite, kako je bratom živeti v neprestanem strahu, da se zgodi tudi njim tako. Ustreljen je bil v Dragoše tudi naš bratranec …

&quot;Tako naj J. spominja materinega doma, kamor smo včasih tako radi zahajali; sicer je bil leta 1926 že v tujih rokah, ali P. je J. večkrat obiskal, se hiše dobro spomnil. Ni je več —izginila je. &quot;Ljudje so bili kajpak ob vse: pohištvo, hrano, obleko, še denar je le malokdo rešil. Zbežali so v Jelovico in se od tam razkropili na vse strani. Kakih 100 otrok in žensk so Nemci odpeljali v Zavod v St. Vid, kasneje so jih poslali nazaj v dolino, kjer so jih sprejeli ljudje po hišah. Pri Novakovih so prestali silno strahu, mlada je obležala zaradi tega, saj jo je še pravi čas rešil eden Nemcev, ki j e bil prej dva dni tam. Saj je morala gledati, kako so moški klečali sredi hiše, da jih postrele, ali jih je rešil tisti Nemec, ki je povedal, da so bili tam le Nemci, ne četniki. […]
Začeli so tudi streljati talce. Kajpak so vsi 'komunisti' in je vsem dokazano komunistično delovanje, zakaj danes je pri nas vse komunizem, kar ni fašizem ali nacizem. Tako ti povem, človek je zverina, strašna zverina in bomo to postali vsi, prav vsi, če bo to šlo naprej, zakaj kdo nas bo udržal, kadar pride čas povračila, da se ne znosimo nad temi zverinami.

[https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PVGURHGJ ''Glasilo KSK jednote'' 7. okt. 1942]

===Louis Adamič: [[:s:Janezek|Janezek]]===

Kratka pripoved o obisku predvojnih Dražgoš z obvestilom o poboju vaščanov in požigu vasi, objavljena v ameriških slovenskih časopisih leta 1942.

===Antonija Šolar: [[:s:Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942|Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942]]===

*[[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko]]

... ali kateri drugi manj poznani spomini na Dražgoše z [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#... in pričevanja|Wikiverze]]

==Obnova vasi==

Najbolj so bile Dražgoše slavne med 1975 do 1988 (od postavitve spomenika dalje, tudi na račun obiska Tita, Kardelja in Sergeja Kraigherja maja 1977), 1999 in 2007 (precej na račun polemike o smiselnosti bitke), sicer pa živijo mirno vaško in turistično življenje.
&lt;!-- [https://slov.si/mh/drazgose_dlib.xlsx omembe Dražgoš skozi čas (dLib)] --&gt;

Po koncu druge svetovne vojne so se prebivalci Dražgoš začeli vračati v svojo porušeno vas. Med vojno so večinoma živeli v okoliških vaseh v dolini, kjer so jim domačini odstopili del svojih bivališč, nekateri pa so se pridružili partizanom. Takoj po vrnitvi so se lotili zahtevne obnove kraja.

Sredi leta 1946 so zgradili prve zasilne domove – lesene barake, v katerih je prebivalo več družin hkrati. Poleg stanovanjskih objektov so postavili tudi skupne hleve, saj jim je uspelo med vojno rešiti večino živine. Za potrebe kraja so zgradili še leseno šolo in leseno cerkev.

Pomemben korak pri obnovi je bila gradnja ceste med Rudnim in Dražgošami, ki so jo izvajali v sodelovanju s podjetjem Jelovica. Gradnja ni potekala brez težav. Pisnih virov o zapletih ni, ustno izročilo pa pravi, da so delavci kar dvakrat prekinili delo na trasi. Povojno obdobje je zaznamovalo pomanjkanje delovne sile, poleg tega pa ni bilo enotnega mnenja o tem, katera obnovitvena dela so najnujnejša.

Obnova je bila otežena tudi zaradi pomanjkanja gradbenega materiala. Dražgošani so si pomagali z menjavo lesa za različne potrebščine. S Poslovno zvezo kmetijskih zadrug Kranj so imeli sklenjen poseben dogovor, po katerem so za kilogram žive vage prašiča prejeli eno strešno opeko. Zidno opeko so večinoma izdelovali sami, saj so jo žgali v domačih pečeh.

Prvo povojno ljudsko štetje leta 1948 je v Dražgošah zabeležilo le 58 okrnjenih družin oziroma skupno 209 prebivalcev. Ti podatki še niso odražali dejanskega stanja, saj je bila obnova tedaj šele v začetni fazi in je del prebivalcev še vedno živel pri sorodnikih in prijateljih v dolini. Do naslednjega popisa leta 1953 so se vrnili vsi, ki so se nameravali v Dražgošah ponovno stalno naseliti.

Posledice vojne za prebivalstvo so bile hude. Ubitih je bilo 41 vaščanov, osem jih je padlo kot partizanov. Približno 350 prebivalcev je vojno preživelo, vendar se jih je v domači kraj vrnilo le okoli 240. Pri tem velja poudariti, da je Krajevni matični urad Železniki začel natančno voditi evidence gibanja prebivalstva šele leta 1967, zato so podatki za prejšnja obdobja deloma zbrani na podlagi pričevanj domačinov.

Raziskave kažejo, da se je do leta 1966 iz Dražgoš odselilo najmanj 59 prebivalcev. Med odseljenimi so bili predvsem ljudje brez zemlje, posamezniki z družinami drugod ter cele družine, ki so si nov dom poiskale v drugih krajih. Selili so se v Železnike, Češnjico, Selca, Škofjo Loko, Kranj, Ljubljano, Kropo, Bohinj, Radovljico, Žiri, Poljane, Golnik, Domžale, Litijo, Ptuj, Novo mesto, Zagreb in celo v Švico.

Povojna demografska slika je bila močno zaznamovana tudi po spolu in starosti prebivalcev. Zaradi vojnih izgub so bile izrazite vrzeli med moškimi, starimi od 35 do 54 let. V številnih gospodinjstvih so živele zgolj starejše ženske in vdove. Opazen je bil tudi pojav izseljevanja izobraženega prebivalstva. Med tistimi, ki so po pridobitvi višje ali visoke izobrazbe zapustili vas, so bili zdravniki, profesorji, veterinar, agroinženir, gozdarski inženir ter številni študenti Univerze v Ljubljani.

Pomemben dokument o obnovi predstavlja poročilo IV. redne letne skupščine Obnovitvene zadruge Dražgoše, najstarejše in prve obnovitvene zadruge v Sloveniji. Poročilo navaja, da je zadruga že razpolagala z določenimi količinami gradbenega materiala, vendar je še vedno primanjkovalo železa za oboke in strešne opeke. Med nerešenimi vprašanji je bila tudi gradnja ceste Rudno–Dražgoše, za katero so pričakovali, da bo dokončana jeseni. Omenjena je bila tudi potreba po novi šoli, saj je bil leta 1948 predloženi načrt zavrnjen. (''Gorenjski glas'' 24. 2. 1949).

Pred volitvami novega odbora so predstavniki ljudske oblasti, Zveze borcev in Krajevnega odbora Osvobodilne fronte obljubili nadaljnjo pomoč pri obnovi v obliki gradbenega materiala, delovne sile in organiziranih delovnih akcij.

Velik mejnik za kraj je predstavljala otvoritev nove ceste v Dražgoše 25. septembra 1949. Nova prometna povezava je bistveno olajšala oskrbo kraja. Če so prej s pomočjo živine v vas pripeljali približno 150 strešnikov naenkrat, jih je po novi cesti tovornjak lahko dostavil kar 3000. Domačini so pri gradnji ceste prispevali približno desetino vsega dela s prostovoljnim delom in prevozi. (''Gorenjski glas'' 13. 10. 1949).

Obnova stanovanjskih in gospodarskih objektov je postopoma napredovala. Obnovljenih je bilo 30 hiš in 38 gospodarskih poslopij. Velik del gradbenega materiala so prebivalci pridobili z menjavo lesa, sami pa so žgali tudi apno, ki so ga menjavali za strešno opeko.

Leta 1952 je bilo v novih domovih že naseljenih 31 družin, medtem ko je bilo še 14 hiš v gradnji. Za nadaljevanje obnove je bilo odobreno tudi posebno posojilo. Pouk je še vedno potekal v leseni baraki, vendar so se priprave na gradnjo nove šole že začele. Oktobra istega leta so si ogledali zemljišče za novo šolsko poslopje, v katerem naj bi bila dvorazrednica, prostori za gospodinjske tečaje in ročna dela ter stanovanja za učitelje.

Dražgošani so pokazali veliko samoiniciativnosti tudi pri napeljavi telefonskega omrežja. Čeprav projekt ni bil vključen v prvotne načrte, so sami opravili najtežja dela, zaradi česar so bili končni stroški nižji od predvidenih.

Do leta 1955 je pouk še vedno potekal v leseni baraki, vendar je bila nova šola že pod streho, kar je predstavljalo pomemben korak k normalizaciji življenja v vasi. 

Kljub vidnemu napredku pri obnovi stanovanj, gospodarskih poslopij in javne infrastrukture pa je v Dražgošah ostajalo nerešeno tudi gostinstvo. 22. 6. 1960 je bil v ''Gorenjskem glasu'' objavljen članek Pohod turizma v Selško dolino, kjer je bilo zapisano, da je na eni izmed sej krajevnih predstavnikov bilo izpostavljeno, da »najlepši zgodovinski kraj pod robom Jelovice« kljub svoji privlačni legi še vedno nima primernega gostinskega lokala. Zaradi tega obiskovalcem in turistom niso mogli ponuditi ustrezne gostinske oskrbe, zato so se ti pogosto zadrževali le kratek čas in odhajali v druge kraje. Kot rešitev so sklenili, da bosta Planinsko društvo in gostinsko podjetje do prve polovice naslednjega meseca uredila vsaj začasno okrepčevalnico, ki bi izboljšala pogoje za sprejem obiskovalcev in spodbudila razvoj turizma v kraju.

Obnova Dražgoš je tako postala simbol vztrajnosti, solidarnosti in skupnega prizadevanja prebivalcev za ponovno oživitev kraja po vojnih razdejanjih.

==Proslave do 1958== 

Prva povojna leta so bila zaznamovana z intenzivnim oblikovanjem spominske kulture narodnoosvobodilnega boja. Med najpomembnejšimi spominskimi dogodki na Gorenjskem je bila vsakoletna proslava obletnice dražgoške bitke, ki je postopoma iz manjše lokalne komemoracije domačinov, nekdanjih borcev in svojcev prerasla v eno osrednjih prireditev v Sloveniji in Jugoslaviji. Govori so ozaveščali pomen dražgoške bitke kot pomembnega mejnika slovenske narodnoosvobodilne borbe in zahtevali, da žrtve, ki so pisale slovensko zgodovino, dobijo dostojen zadnji dom. 

{|
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 1946.jpg|thumb|Komemoracija v Dražgošah 1946. Muzej Škofja Loka]]
|[[File:Gorenjska patrulja na grobišču talcev v Dragi pri Begunjah 1951.jpg|thumb|Gorenjska patrulja na grobišču talcev v Dragi pri Begunjah 1951]]
|[[File:Preživeli borci dražgoške bitke na pohodu 1954.jpg|thumb|Preživeli borci dražgoške bitke na pohodu 1954]]
|}

'''1951''' Partizanske patrulje na pohodu. 7 patrulj 22. julija 1951: »Gorenjska patrulja z izhodiščem na Peči je prišla v Ljubljano preko Kranjske gore, na Triglav, mimo Bohinja, Dražgoš, Krope, Begunj, Tržiča in Kranja. V 280 km dolgem pohodu je 18 patrulj s 6800 borci imelo 44 oboroženih akcij.« ([https://znaci.org/00003/1518.pdf  ''Borec'' 1951])

'''1952''' Prve priprave na organizirano slovesnost ob spominu na dražgoško bitko konec leta 1952 so vodili pri Okrajnem odboru Zveze borcev v Kranju, v katerem so bili Maks Krmelj, Milan Loštrk, Vladimir Peraič, Nika Kavčič, Miran Košmelj, Ivan Bertoncelj, Martin Košir in drugi. Pripravljali so večdnevni program, ki je poleg spominskih slovesnosti vključeval pohode partizanskih patrulj, srečanja nekdanjih borcev ter kulturne prireditve. Posebna pozornost je bila namenjena množični udeležbi prebivalstva, delovnih kolektivov in društev. Iz zapisnikov Mestnega odbora Zveze borcev Kranj je razvidno, da so organizatorji angažirali tovarne, da bodo dale na razpolago ljudi in avtomobile. Želeli so obuditi simboliko partizanskih poti, saj naj bi ekipe v Dražgoše prihajale iz različnih smeri »tako kot v partizanih«.

'''1953''' Spominska svečanost v Dražgošah: »Od 9. do 12. januarja pred enajstimi leti je v Dražgošah divjala ena najhujših bitk med mladim Cankarjevim bataljonom in večtisočglavo vojsko do zob oboroženih esesovcev. Partizanov je bilo komaj nekaj nad 200, pa so se dolge tri dni, vse do izdajstva, upirali tej premoči. Sloves gorenjskih borcev je takrat segel ne le v sleherno slovensko vas in mesto, ampak tudi daleč preko meja naše domovine. Zato vsako leto dražgoško bitko proslavljajo ne samo Gorenjci, temveč vsi bivši partizani. Posebno lepa in dostojna pa je bila slovesnost v letošnjem letu. Lepa in prisrčna je bila zato, ker stari borci niso počastili zgolj spomina svojih padlih tovarišev, ampak so se spomnili tudi zavednih ljudi, partizanskih mamic in terencev, pri katerih je sleherni partizan našel v najhujših časih vso oporo in varno zatočišče. Tradicionalne partizanske patrulje, ki so odšle na spominsko pot dan pred dražgoškimi slovesnostmi, so se s temi ljudmi prisrčno pogovorile o slavnih preteklih dneh, vrhu tega pa so najbolj zaslužne partizanske družine borci iz patrulj obdarovali. Razne prireditve po znanih partizanskih krajih v Selški in Poljanski dolini so že nekaj dni pred slavno dražgoško obletnico ustvarile posebno toplo vzdušje. Vrhunec spominskih svečanosti pa je bila dražgoška proslava v nedeljo, 4. januarja. Od vsepovsod, iz železarskih Jesenic, industrijskega Kranja in kmetijskih krajev naše Gorenjske, pa tudi iz Ljubljane, so po snežnih gazeh prihajali možje in žene, da vnovič obude spomine na slavno bitko, ki jo po pravici lahko imenujemo preizkusni kamen gorenjskega in vsega slovenskega partizanstva. Slovesnost je začel predsednik Okrajnega odbora ZB Kranj, Milan Lošterk, potem pa so predali vodje patrulj raport udeležencu dražgoške bitke, gorenjskemu prvoborcu, narodnemu heroju Tončku Dežmanu. Priljubljeni narodni heroj je po sprejemu raporta toplo spregovoril zbranim Gorenjcem. Očrtal je potek in pomen dražgoške bitke in nadaljnji razvoj gorenjskega partizanstva. Naslednji govornik, tudi udeleženec dražgoških bojev, Ivan Bertoncelj - Johan, pa ga je dopolnil in zaključil govorni del svečanosti. V nadaljevanju proslave so nastopili številni pevski in godbeni ansambli iz vse Gorenjske. Omeniti moramo še nastop člana Prešernovega gledališča v Kranju, ki je, burno pozdravljen in nagrajen s ploskanjem, recitiral Župančičevo: »Veš, poet, svoj dolg?« Delovno zvezo kmeta in delavca pa so poudarili jeseniški kovinarji z lepo umetniško sliko, ki so jo darovali partizanskim Dražgošam.« ([https://znaci.org/00003/1086.pdf ''Borec 1953''.] 72.)

'''1954''' 

Zveza oficirjev in rezervnih oficirjev je pripravila vaje napada in obrambe Bičkove skale.

'''Po poteh partizanskih brigad.''' »V okviru skrbi za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja so letos organizacije ZB v Sloveniji že drugič zanje priredile letovanja in taborjenja. Med temi pripravami pa je vznikla zamisel, da bi nekateri otroci odšli namesto na letovanje raje po poteh partizanskih brigad, po tistih poteh, po katerih so hodili tudi njihovi očetje ali matere, kot borci NOV. Tako bi spoznali te poti, na pohodu pa obiskali tudi pomembnejše kraje iz NOB, partizanske družine, grobove padlih borcev in talcev, in končno spoznali tudi lepote in posebnosti posameznih krajev Slovenije iz NOB.

Pot, ki naj bi jo prehodili otroci, je bila dolga od 250 do 300 km. Priznajmo, dolga dolga in naporna pot za mlade ljudi. Prav zato so bili sprva tudi pomisleki, če bodo otroci vzdržali polnih 14  dni na poti. In upravičeno so končno sklenili, da bodo napravili določeno pot raje v 24 dneh, z vmesnimi počitki v večjih mestih ali industrijskih središčih, katere bi si v tistih prostih dneh ogledali. Taka pot je zahtevala krepke in odporne otroke, hkrati pa je bilo treba izbrati otroke iz Štajerskega, da bi prehodili pot na Gorenjskem, Dolenjskem in v Beli krajini, obratno pa otroke s teh predelov, da bi spoznali kraje na Štajerskem.

Podrobne priprave je Glavni odbor ZB Slovenije izvedel skupaj s Počitniško zvezo, ki je pokazala za ta pohod polno pobud in razumevanja. Za spremstvo so dali tudi nekaj svojih ljudi in šotore, ZB pa je za določena področja poslala stare borce, ki so spremljali otroke. Prav večje število starih borcev, ki so spremljali otroke, se je izkazalo koristno, saj je vsakdo od teh na svoj način pripovedoval spomine iz NOB, tako, kakor jih je sam doživljal.

Prva patrulja je 29. junija odšla iz Begunj (grobovi talcev) skozi Jesenice do Gorij, od tu naprej pa obiskala: Pokljuko, Kropo, Dražgoše (velika partizanska bitka leta 1942!), Davčo, bolnišnico »Franjo«, Cerkno, Idrijo, Postojno, Loško dolino, Babno polje, Jelenov žleb (zmaga nad Italijani), Travno goro, Kočevje, Stari log, Pugled (zbor aktivistov 1943!), Črmošnjice, Semič in 22. julija prispela v Črnomelj, kjer je bila proslava Dneva vstaje in desetletnice SNOS. ([https://znaci.org/00003/1115.pdf ''Borec'' 1954.] 421.)

'''1955''' Od 1955 dalje je bila dražgoška slovesnost povezana s praznovanjem občinskega praznika občine Železniki 10. januarja. V Železnikih so bile ves teden prireditve, koncerti, nastopi itd., praznovanje so zaključili s slovesnostjo v Dražgošah, v gosti megli, kjer se je velika množica ljudi poklonila spominu rojakov in junakov. Vas je bila tiste dni praznična, zastave in zelenje so krasili nove stavbe, ki so zrasle na ruševinah požganih domov. Ob desetih dopoldne je major Prezelj sprejel vojaške patrulje, ki so prišle iz Škofje Loke, Krope in iz Zalega Loga. Za njim je spregovoril udeleženec dražgoške bitke, prvoborec Ivan Bertoncelj - Johan, in orisal potek legendarne bitke in besnenje nacistov, ki so požgali vas, ustreljene prebivalce pa pometali v ogenj. Slovesnost so zaključili s kulturnim sporedom, v katerem so sodelovali godba na pihala, pevci in recitatorji. Udeleženci so nato odšli v povorki na grobove borcev in vaščanov na pokopališču. Po žalostinkah, ki jih je zaigrala selška godba na pihala, je spregovoril domačin kapetan Kavčič, po govoru pa so na grobove položili vence. (V Dražgošah so se poklonili spominu padlih junakov. [https:xxxx ''Gorenjski glas'' 15. 1. 1955.])

'''1957''' Blejski rezervni oficirji organizirajo pohod in partizanski tek v Dražgošah. V drugi polovici petdesetih let se je spominsko obeleževanje vse tesneje povezovalo s športnimi dejavnostmi. 13. 10. 1957 je major Milan Rutar na 5. seji Občnega zbora Združenja rezervnih oficirjem Bled predlagal, da bi za dan JLA priredili tekmovanje med aktivnimi in rezervnimi oficirji. Istočasno bi priredili razstavo in zabavo. Na obletnico dražgoške borbe bi izvedli pohod po Jelovici, obiskali spomenike in Dražgoše. 

== Proslave Po stezah partizanske Jelovice==

{|
|[[File:Po stezah partizanske Jelovice, pohvala 1959.jpg|thumb|Po stezah partizanske Jelovice, pohvala ZB Bled za sodelovanje 1959]]
|[[File:Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961.jpg|thumb|Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961]]
|[[File:Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961 02.jpg|thumb|Po stezah partizanske Jelovice, vabilo 1961]]
|}
{|
|[[File:Po stezah partizanske Jelovice, plakat 1961.jpg|thumb|200 px|left|Po stezah partizanske Jelovice, plakat 1961; tudi spominska značka in žig po osnutku Iveta Šubica]]
|žig 1961
|[Slika iz arhiva (… 1264.jpg)]
|}

'''1958'''

2. 12. 1957 je Okrajni odbor Zveze borcev NOV Kranj skupaj z Gorenjsko smučarsko podzvezo, Jugoslovansko ljudsko armado, Ljudsko milico, političnimi, športnimi in telesno-vzgojnimi organizacijami pripravil načrt za smučarsko-patruljno tekmovanje pod geslom Po stezah partizanske Jelovice 12. januarja 1958. Prireditev je združevala zgodovinski spomin, telesno vzgojo in množično udeležbo mladine. Program proslave je poleg slavnostnega dela obsegal kresove, simbolični nočni napad na Dražgoše, patruljna tekmovanja, improvizacijo dražgoške bitke ter podelitev nagrad najboljšim ekipam. Pobudnika sta bila Ivan Bertoncelj in Franc Konobelj, organizatorja pa ZB Kranj in ZB Železniki, Gorenjska smučarska zveza je 2. decembra 1957 izdelala Propozicije smučarskega pohoda Po stezah partizanske Jelovice. 

Konec petdesetih let je prireditev dobila širši regionalni pomen. Organizirani so bili pohodi iz Kranja, Jesenic, Bleda, Bohinja, Radovljice, Krope in Škofje Loke, ki so simbolično posnemali partizanske poti proti Dražgošam. Leta 1960 je Okrajni odbor Zveze borcev NOV Kranj ocenil, da je slovesnost postala tradicionalna, da pomembno prispeva k ohranjanju tradicij narodnoosvobodilnega boja med mladimi in zato predlagal njeno uzakonitev kot stalne spominske prireditve.

{|
|[[File:Zemljevid Po stezah partizanske Jelovice 1958.jpg|thumb|500 px|Zemljevid Po stezah partizanske Jelovice 1958, [https://znaci.org/00003/1529.pdf ''Borec'' 1958] ]]
|}

'''Pohod smučarskih patrulj po stezah partizanske Jelovice'''. »Čeprav borba v Dražgošah od 9. do 11. januarja 1942 ni imela na splošen potek II. svetovne vojne odločujočega pomena, je vendar grmenje topov z obronkov Jelovice odjeknilo po vsem svetu. Zakaj? Povprečnemu zemljanu nekje na Zahodu je bilo še kar razumljivo, da so se Nemcem uprli sredi »večno nemirnega« in »divjega Balkana&quot;. Toda da bi se uprli do tedaj pohlevni Slovenci, komaj nekaj kilometrov od meje »starega Rajha«? Pa je le bilo res! Partizanski Cankarjev bataljon se je tri dni držal v visokem snegu in hudem mrazu, čeprav ga je napadalo več tisoč Nemcev. Odgodena je bila za leto dni priključitev Gorenjske k Nemčiji, preseljevanje prebivalcev ustavljeno »do nadaljnjega«.

Tako je borba v Dražgošah prerasla lokalni okvir in postala pomembna za vso Jugoslavijo, še posebej pa za Slovenijo in Gorenjsko. Zato je postala legendarna še med vojno ... Prav je, da postavljamo spomenike NOB, odkrivamo plošče, pišemo spomine, prirejamo srečanja med bivšimi borci, proslave ... Toda vse to je navezano samo na preteklost.

Pozitivne pridobitve našega boja je treba na primeren način posredovati tudi mlajšim, ki se veličastnega boja za svobodo niso imeli prilike udeležiti. Okrajni odbor Zveze borcev v Kranju je za dosego tega cilja ubral svojevrstno pot. Zavedajoč se zimsko-športnih in planinskih tradicij na Gorenjskem, potreb po primernih oblikah izven armadne vzgoje in propagande za razvoj turizma, je postal pobudnik smučarskega pohoda »Po stezah partizanske Jelovice«. Odslej se bodo vsako leto zbrali tekmovalci s smučmi ter poskusili svoje moči in spretnost. Če ne bo snega, bodo tekmovali brez smuči ... 

Tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice« poteka po krajih, znanih iz NOB. To je razumljivo, saj je bila vsa Jelovica partizansko področje v prvih letih vojne. Smučarji tekmovalci se bodo zapodili skozi zasnežene jelove in smrekove gozdove, v nadmorski višini nad 1000 metrov, po lepi novi cesti, mimo spomenikov na Mošenjski in Lipniški planini, na Martinčku, na Sevški planini. Na Rovtarici se bodo pomerili v streljanju, potem bodo nadaljevali pot proti Dražgošam. Včasih so tam partizani gazili sneg do pasu, lačni in slabo oblečeni ...

Tekmovalci bodo razdeljeni v patrulje, v vsaki po trije. Patrulje bodo razdeljene po starosti v tri skupine: letniki 1938-1922, letniki, starejši od 1921 ter mladinci letnikov 1940&amp;ndash;1937. Kombinacije med starostnimi skupinami niso dovoljene, v prvi skupini pa je lahko eden izmed članov mlajši od 21 ali starejši od 36 let. Zadetki pri streljanju vplivajo na rezultate tekmovanja tako, da se za vsak strel, ki je zgrešil, k tekmovalnemu času prišteje 1, oziroma 2 minuti. Pravico do udeležbe na tem tekmovanju imajo pripadniki vseh športnih in družbenih organizacij, LM in JLA. Najboljše patrulje bodo dobile spominske in praktične nagrade. Smučarski patruljni tek »Po stezah partizanske Jelovice« bo nedvomno postal pomembna vsakoletna zimsko-športna prireditev, podobno kot je pohod »Ob žici okupirane Ljubljane« lahkoatletska.

Ponoči med 11. in 12. januarjem je zapadel moker in težak sneg. Smučarji so že obupavali. Od vsepovsod so prihajale v partizanske Dražgoše gruče ljudi, kolone JLA in obveznikov predvojaške vzgoje. Po žalni svečanosti na pokopališču, kjer so pokopani padli partizani in od Nemcev pobiti vaščani, so enote JLA izvedle »napad« na Dražgoše. Kot »partizani« so se branili obvezniki predvojaške vzgoje. 

Pokalo je vse dopoldne. Med zamolkle poke manevrske municije se je sem in tja pomešal tudi kak oster strel ... Nekateri nedisciplinirani mladinci so prinesli s seboj kdo ve kako pridobljene naboje. K sreči ni bilo žrtev, čeprav je nekomu zažvižgalo tik mimo ušes. Na nekem kozolcu je visel velik rdeč lepak s kljukastim križem. Nemško oznanilo o uničenju Dražgoš pred šestnajstimi leti. Potem so začele prihajati na cilj izmučene in prepotene smučarske patrulje. Zmagala je ekipa ZB kranjskega okraja z Matevžem Kordežem, Vladom Kersnikom in Jožetom Knificem. Odprli so tudi novo šolo, ki nosi ime Staneta Žagarja.« (Mile Pavlin: '''Po stezah partizanske Jelovice. [https://znaci.org/00003/1529.pdf ''Borec'' jan. 1958.] 90.) 

{|
|[[File:Odkritje OŠ Stane Žagar v Dražgošah 1958.jpg|thumb|Odkritje OŠ Stane Žagar v Dražgošah 1958]]
|[naslovnica ''Borca'' jan. 1958 s podobo Dražgoš Franceta Slane, https://znaci.org/00003/1529.pdf]
|}

»12. januarja letos se je v »obrambo« Dražgoš vključilo precej pripadnikov predvojaške vzgoje. Ponazoritev znane dražgoške bitke v zimskem času in skoraj v enakih vremenskih prilikah &amp;ndash; vse to je vzbudilo pri mladini spoštovanje do tedanje resnične bitke. In mladi planinci iz Kranja, ki so prišli peš do Dražgoš, so lahko spoznali, kako se je počutil borec, ko se je moral po dolgem in napornem pohodu takoj bojevati s sovražnikom. Vse to je bilo za mlade ljudi posebno doživetje«. ([https://znaci.org/00003/1531.pdf ''Borec'' 1958.])

'''1959'''

'''Jelovica, 4. julija 1959.''' Na Lipniški planini, sredi prostranih gozdov, se je zbralo nad 11.000 ljudi. Prišli so na proslavo, posvečeno Dnevu borca in 40-letnici ZKJ. Pozdravil jih je predsednik
Okrajnega odbora Zveze borcev tovariš Ivan Bertoncelj - Johan, ki je ob tej priložnosti podelil odlikovanja najzaslužnejšim delavcem na področju izvenarmadne vzgoje. Proslave so se udeležili tudi podpredsednik Izvršnega sveta LRS Viktor Avbelj, generalmajor Radko Vujovič in predsednik OLO Kranj Vinko Hafner.

BREZ VOJNE NAPOVEDI. »Modri« so 3. julija zjutraj brez vojne napovedi iznenada napadli in zavzeli obmejne prehode na Karavankah in Julijskih Alpah. Naše enote na vsej obmejni črti uspešno zadržujejo
sovražnika. Letalstvo »modrih« je zelo aktivno. Na komandi teritorialnih enot za Gorenjsko je proti večeru slišati naslednje poročilo z Jelovice: »Tukaj gozdni čuvaj na Martinčku. Nekako med Lipniško in Mošenjsko planino so neznana letala tik pred nočjo, okrog sedme ure zvečer, spuščala padalce.«
Izvidnica partizanskega odreda »Jelovica« krene takoj na pot in ugotovi, da je »sovražnik« res spustil na Lipniško planino manjšo vojaško enoto. Le-ta je zavzela dominantne položaje na vrhovih. To je verjetno priprava za večji padalski desant naslednjega dne! Komanda partizanskih odredov Gorenjske je takoj ukazala novoformiranim enotam: »V noči od 3. na 4. julij izvršite marš na Jelovico, da uničite
sovražnika na Lipniški planini ter onemogočite morebiten nov desant.«

POHOD. Ko so enote prejele ukaz, so komandirji pričeli zbirati borce in v zgodnjih jutranjih urah
krenili na pohod po stezah partizanske Jelovice, da preženejo »sovražnika« s položajev. In so šli na pohod: odred narodnega heroja Andreja Žvana-Borisa, ki je štel 300 mož, iz Bohinja odred Tomaža Gobca
300 mož, z Jesenic se je dvignila brigada z bataljonom narodnega heroja Jožeta Gregorčiča-Gorenjca in narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža - 1200 ljudi, iz Kranja brigada narodnega heroja Ivana
Slavca-Jokla - 2000 ljudi, iz Radovljice odred narodnega heroja Staneta žagarja - 400 ljudi, iz Škofje Loke odred narodnega heroja Lojzeta Kebeta-Štefana (400 ljudi), iz Tržiča odred Antona štefeta-Kostje
(400) ljudi, četa Blaža Ostrovrharja iz Železnikov (200 ljudi) in Žirovska četa (100 ljudi). Vreme je bilo kot nalašč za pohod. Nebo so pokrivali svinčeni oblaki, kdaj pa kdaj je pokukalo iz njih sonce, ko da bi hotelo vzpodbuditi »partizane«, ki so stopali po partizanskih stezah.

Stari borci so spotoma pripovedovali mladini, kje so bile borbe, kje kurirske postaje, kje zbori političnih aktivistov, kako je bila organizirana obveščevalna služba ... Kaj vse je bilo med narodnoosvobodilno borbo v teh gozdovih, kaj vse je doživela partizanska Jelovica!
Približno ob deseti uri se je začelo spuščanje in prodiranje »sovražne« desantne skupine.
»Naši« so »sovražnika« obkolili. Topovski strel je napovedal pričetek »borbe«. V zrak
je švignila raketa. Oglasili so se rafali šarca, nekje je zaregljal mitraljez. Z vseh strani so »naši« jurišali. Potem so čete, bataljoni in odredi zmagoslavno vkorakali v kotlino in se postrojili pred tribuno.

Komandirji so pokrovitelju proslave, tovarišu Viktorju Avblju, raportirali o pohodu, borbi in zmagi.
Viktor Avbelj je nato spregovoril vsem zbranim udeležencem proslave. [...]  Stane Škrabar ml.: '''Po stezah partizanske Jelovice.''' [https://znaci.org/00003/1484.pdf ''Borec'' 1959.] ''Borec'' 1959.] 366. 

{|
| [[File:Proslava na Lipniški planini 1959.jpg|thumb|S proslave na Jelovici: partizani polagajo vence k spomeniku svojih padlih tovarišev (na Lipniški pl. 1959)]]
| [[File:Proslava na Lipniški planini 1959 02.jpg|thumb|Proslava na Lipniški planini 1959]]
|}

'''1960''' 

'''Mile Pavlin: Spet smo bili v Dražgošah.''' Kadar se spomnim Dražgoš, se mi pojavi pred očmi slika izpred 18 let. Stali smo po cestah in poslušali grmenje topov od škofje Loke sem. Čeprav so okupatorji razdelili slovensko ozemlje z dobro zastraženo mejo, niso mogli presekati vseh vezi med Ljubljano in Gorenjsko. Kaj kmalu smo zvedeli, da se partizani tolčejo z Nemci v Dražgošah, majhni vasi pod Jelovico. Ime te vasi, dotlej neznane, je postalo čez noč znano daleč po svetu. V Železnikih imajo občinski praznik v spomin na boj v Dražgošah. Letos so priredili tudi akademijo, na kateri so nastopili šolski otroci s petjem partizanskih in narodnih pesmi ter igranjem na harmoniko. Toda obisk je bil slab in so se akademije udeležili menda samo starši nastopajočih otrok. Z vzgojnega stališča je nedvomno prav, da se daje otrokom prilika za javno nastopanje, toda mar ne bi bolj kazalo združiti akademijo s predvajanjem dobrega partizanskega ali naprednega filma ali z nastopom kvalitetne igralske družine? Tedaj najbrž ne bi bila dvorana slabo zasedena. Organizacijo prenočevanja ter prehrane gostov so prevzeli nase domačini in je brezhibno delovala. Odprli so se gostoljubni domovi. Nekdanji partizani so storili vse, da ne bi nihče pogrešal ležišča ali toplega grižljaja. Občinski ljudski odbor pa je priredil sprejem za nekdanje udeležence boja v Dražgošah ter za druge vabljene goste. Srečanja med starimi borci so vedno nekaj takega, kar je težko opisati. Ljudje žive vsak v svojem kraju, ukvarjajo se vsak s svojim delom, kadar pa pridejo skupaj, se pogovarjajo o vsem, kar jih teži. Vedno pa obujajo spomine na tiste čase, ki so se jim neizbrisno vrezali v spomin, na čase, ko so se skupaj borili. Letošnje smučarsko tekmovanje »Po stezah partizanske Jelovice« je bilo kot osrednja prireditev občinskega praznika spet odlično organizirano in pripravljeno. Vreme je bilo ugodno, snežne razmere še kar zadovoljive, čeprav sta zaradi nizkega snega odpadla veleslalom in sankaška tekma. Prvaki so dobili lepa darila, kip borca pa je dobila ekipa Jesenic. Vseh tekmovalcev je bilo 115, med njimi tudi republiška reprezentanca LR Hrvatske. V bodoče bi bilo treba pritegniti k tekmovanju več udeležencev iz drugih republik. Gorenjska s svojo dolgo tradicijo v zimskem športu, naravne lepote Jelovice, kjer je speljana tekmovalna proga, pomembnost dražgoškega boja za našo vstajo – to so elementi, ki govore, da bi kazalo iz teka »Po stezah partizanske Jelovice« napraviti osrednjo smučarsko prireditev za patruljni tek v naši republiki. Veliko pomoč je dala pri organizaciji tekmovanja JLA s svojimi bogatimi izkušnjami in tehničnimi sredstvi ter kadri. V Dražgošah je bilo 9. in 10. januarja kot na velikih manevrih. Zeleni vojaški avtomobili z radijskimi oddajniki so hropli v strmo cesto, telefonisti so razpredli žice po sadnem drevju. Tako se je zgodilo, da je bila zaradi sodelovanja JLA korist obojestranska. JLA je izkoristila prireditev za urjenje, tekmovalci pa so imeli vsa potrebna tehnična sredstva, ki so jim olajšala delo. Sodelovanje JLA pa je bilo hkrati tudi simbol povezave med JLA in ljudstvom. ([https://znaci.org/00003/1487.pdf ''Borec'' jan. 1960])

{|
|[[File:Študentje v Dražgošah 1960.jpg|thumb|Študentje v Dražgošah 1960]]
| kipec borca/kurirja za nagrado Po stezah ... 1958
|}

'''Študentje elektrotehnike in strojništva iz Ljubljane''' ter učenci osemletke iz Železnikov so dne 14. maja letos skupno praznovali Dan mladosti z izletom v Dražgoše. Udeleženci dražgoškega boja so jim pripovedovali svoje spomine. Izleta se je udeležilo 1200 mladih ljudi, med njimi tudi 30 tujih študentov, ki študirajo v Ljubljani. V Dražgošah še pri nobeni proslavi ni bilo toliko gostov. ([https://znaci.org/00003/1489.pdf ''Borec'' 1960])

'''1961''' 

Januarja 1961 je bila prireditev vključena v širše praznovanje 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Tekmovanja in spremljajoče slovesnosti so potekala na območju Jelovice, Dražgoš, Železnikov, Bohinja, Bleda in Krope. S tem je spomin na dražgoško bitko postal pomemben del kolektivnega zgodovinskega spomina Gorenjske in Slovenije.

'''Petič po stezah partizanske Jelovice.''' Prejšnji mesec je bil na Gorenjskem peti tradicionalni pohod »Po stezah partizanske Jelovice«. Letos so se prireditelji lotili organizacije pohoda mnogo temeljiteje kot prejšnja štiri leta. Pri tem jim je pomagal Okrajni ljudski odbor Kranj, ki je sprejel na eni izmed zadnjih lanskih sej sklep o moralni in finančni podpori tej največji športni prireditvi Gorenjske. Medtem ko se je prejšnja leta ves »Pohod« sukal le okrog Dražgoš in Železnikov, se je letos tudi »teritorialno« razširil. Tako so v Bohinju imeli smučarski štafetni tek za odrasle in mladince v spomin na Tomaža Godca. Isti dan so na Jelovici kurili kresove, v Železnikih pa je bil ognjemet. V Dražgošah je nastopil pevski zbor »France Prešeren«, predvajali so diafilm »Dražgoše«. Naslednjega dne, to je v nedeljo, 15. januarja, je bil v Železnikih start za vrsto tekmovalnih ekip, med katerimi so bile tudi ekipe iz drugih republik in iz vseh slovenskih okrajev. Tako so odrasli tekmovali v teku na 15 km, mladinci v patruljnem teku na 10 km, odrasli pa na 15 km, v slalomu in s sankami. Nato je bilo slavnostno zborovanje pred tovarno »NIKO« s kulturno prireditvijo. Nastopil je Invalidski pevski zbor, igral pa je orkester ljudske milice. Na Ribnem so imeli pionirji tekmovanje v smučarskem teku in v streljanju z zračno puško. V Kropi je bilo sankaško tekmovanje, odrasli in mladinci pa so tekmovali v smučarskih skokih. Okrajni odbor Zveze borcev Kranj je pred »Pohodom« poslal uredništvom časopisov in revij devet strani obsegajoč prikaz zgodovinskih dogodkov na Jelovici in okoli nje. ([https://znaci.org/00003/1491.pdf ''Borec'' 1961])

'''V začetku januarja je zavod za šolski in poučni film izdelal barvni dokumentarni diafilm »Dražgoška bitka«.''' Film ima 87 slik in je ozvočen. Besedilo je pripravil Ivan Jan, recenzijo je oskrbel okrajni odbor ZB NOV v Kranju, redaktor pa je bil Ivan Bertoncelj - Johan, barvne risbe je izdelal profesor Jakob Bazelj.« ([https://znaci.org/00003/1492.pdf ''Borec'' 1961])

'''Odbor za proslavo »Po stezah partizanske Jelovice«''' je izdal pred pohodom »Po stezah partizanske Jelovice« prospekt na 20 straneh. V njem so popisani dogodki zadnjih 100 let na področju Gorenjske, torej razdobje, ko se je začel porajati iz fužinarjev in kovačev delavski razred. Obširno so popisani tudi predvojni napori KP za poživitev boja delavskega razreda proti kapitalističnemn družbenemu redu. Zlasti pa je obširno opisana NOB. Prospekt je opremljen z lepimi fotografijami.  ([https://znaci.org/00003/1491.pdf ''Borec'' 1961, št. 2.] 173.)

'''»Nemalo sem se začudil ...«''' ko sem v šesti številki revije »Borec« našel fotografijo, na kateri sem tudi jaz. To je fotografija št. 40, kjer je fotografirana celotna posadka kurirske karavle 26 G. Ta je bila blizu Dražgoš. Fotografirali smo se nekaj dni pred razformiranjem karavle, julija ali avgusta 1944. Pozneje je bila karavla znova ustanovljena in je nosila naziv 20 G. Posnetek je napravil tovariš Franc Tolar iz Prtovča med Podlonkom in Prtovčem. Od leve proti desni stojijo komandir karavle Alojz Lotrič-Skapin iz Dražgoš, Franc Šolar-Trš iz Dražgoš (padel 1944), Rešov Janez iz Mošenj,
četrti sem jaz, peti je Notarjev Filip (Benjamin) iz Podlonka, šesti je Janko Šmid-Prosinec iz Podlonka (zdaj v JLA), sedmi je Jakob Lotrič iz Dražgoš (po domače Bizjakov), osmi je Janez Kavčič-Orlov iz Dražgoš (zdaj v JLA), deveti pa Valentin Ažman-Miha iz Brdov pri Lipnici na Gorejskem. [...] ([https://znaci.org/00003/1495.pdf ''Borec'' 1961, št. 7]) 

{|
|[[File:Petič po stezah partizanske Jelovice.jpg|thumb|Petič po stezah partizanske Jelovice, ''Borec'' 1961]]
|[[File:Po stezah partizanske Jelovice, Delo 1962, foto S. Busič.jpg|thumb|200 px|Po stezah partizanske Jelovice, ''Delo'' 1962]]
|[[File:Karavla 26 G blizu Dražgoš leta 1944.jpg|thumb|Karavla 26 G blizu Dražgoš leta 1944, [https://znaci.org/00003/1493.pdf ''Borec'' 1961, št. 6] ]]
|}

'''1963''' O slavju po stezah partizanske Jelovice v Železnikih, Dražgošah, Selcah, Kropi, Lancovem. [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_3.pdf ''TV-15'' 1963, št. 3]

'''1964''' '''Karel Kravcar: Takrat je zmrzovala celo obleka.''' (spomini na dražgoško bitko za obletnico; nadaljevanje s strani 5 na str. 10) [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_3.pdf ''TV-15'' 1964, št. 3]  

'''1965''' 

'''Nastopi partizanskih piscev.''' V okviru prireditve »Po stezah partizanske Jelovice« je skupina piscev, ki v svojih delih obravnavajo tematiko iz NOB, obiskala šole na škofjeloškem območju. V treh dneh so obiskali sedem šol, poslušalo pa jih je
nad 3000 otrok in mladine. Zamisel, da bi na tak način razširili dosedanje (predvsem
športne) prireditve na kulturno področje, je potekla iz pripravljalnega odbora. Kljub temu, da je ostalo malo časa za organizacijo in da nekateri krogi niso pokazali dovolj pripravljenosti za sodelovanje, je obisk partizanskih piscev po šolah lepo uspel. Največ je s teh srečanj med pisci in mladino odnesla mladina, ki je tako imela priložnost osebno se seznaniti s pisatelji, katerih dela več ali manj prebira. Poleg
tega ji je obisk prinesel prijetno osvežitev v neizbežni monotonosti pri pouku. Korist pa so imeli tudi pisci, ki so lahko na lastne oči in ušesa videli in slišali, kako otroci sprejemajo njihova dela. 

Nihče ne more zanikati, da otroke silno pritegnejo še tako skromna pričevanja iz dni naše revolucije. Zanje je to že legendarna preteklost. Če štejemo zgodovino za učiteljico življenja in upoštevamo, da je takoimenovana patriotična vzgoja v današnjih časih hudo potrebna, lahko tudi ugotovimo, da so taki nastopi piscev po šolah uspešen in važen element v osveščanju otrok in mladine. Tovariši v Škofji Loki se tega dobro zavedajo, zato imajo v načrtu prihodnje leto ta srečanja na področju kulture še razširiti in poglobiti. MP ([https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_4.pdf ''TV-5'' 1965, št. 4])

'''1966''' Športne prireditve bodo obsegale II. državno prvenstvo v biatlonu, množične štafetne in patruljne teke v Dražgošah, nočni slalom v Železnikih, sankaške tekme v Selcah in Lancovem in smučarske skoke v Lancovem. [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_1.pdf TV-15_1966_1.pdf]

&lt;s&gt;*[https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_8.pdf TV-15_1966_8.pdf]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_30.pdf TV-15_1966_30.pdf]&lt;/s&gt;

'''1967'''

'''Po stezah partizanske Jelovice.''' Odbor ZZB NOV občine Radovljica je skupaj s smučarskim klubom Radovljica letos že šestič
organiziral tradicionalno spominsko tekmovanje v smučarskih tekih za učence osnovnih
šol iz vse Gorenjske. Tekmovanje so organizatorji zelo vestno
pripravili kljub pomanjkanju snega v Lancovem pod obronki Jelovice, kjer se je 14. januarja zbralo okoli sto najboljših mladih smučarjev. Ta prireditev
spada v sklop proslav 25-letnice
vstaje in vsakoletne množične
smučarske manifestacije »Po stezah partizanske Jelovice« v spomin na akcije proslavljenega Cankarjevega bataljona leta l941 in januarja 1942. Ta bataljon je
v Dražgošah januarja 1942. leta izbojeval eno največjih zmag na
Slovenskem. Udeleženec dražgoške bitke narodni heroj Anton Dežman-Tonček, je mladim udeležencem tekmovanja v Lancovem govoril o junaških bojih partizanov v tistih dneh pred petindvajsetimi leti in otvoril tekmovanje.
Tekmovanje na progi je bilo izredno zahtevno. Vsak smučar
je želel prispevati čimveč, a vsem je bila edina želja, da si
priborijo zmago za ekipo svoje šole in s tem prehodni pokal, trofejo, ki jo je občinski odbor  ZZB namenil najboljšim. To pot so imeli največ sreče učenci
osnovne šole iz Mojstrane. Drugo mesto si je priborila domača
ekipa iz Radovljice, tretjo Bohinj in četrto Bled. Borbeni ekipi Gorje, ki je vsa prejšnja leta imela veliko uspeha, tokrat ni uspelo več kot doseči peto mesto.
Poleg prehodnega pokala, ki bo po treh zaporednih zmagah ali po petih v presledkih, prešel v trajno last najuspešnejše ekipe, so tudi najbolje uvrščeni posamezniki prejeli lepa praktična darila, ki sta jih prispevala tovarna športnega orodja ELAN iz
Begunj in ČP Delo iz Ljubljane. 
Ob zaključku tekmovanja je bil v Lancovem krajši kulturni spored, v katerem so sodelovali mladi harmonikarji glasbene šole iz Radovljice in radovljiški oktet. [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_3.pdf TV-15_1967_3.pdf]

'''1968'''

'''Spomin na Dražgoše.''' Gorenjska, zlastl pa Selška dolina, je tudi letos, proslavila obletnico slavne dražgoške bitke. To je bila že šestindvajseta, v spomin na boje Cankarjevega bataljona z Nemci v Dražgošah. Junaštvo borcev Cankarjevega bataljona, ki sta jih vodila heroja Stane Žagar in Jože Gregorič, bo ostalo neizbrisno v našem spominu; naj si ga tokrat še enkrat osvežimo. Bilo je na silvestrovo 1941. leta, ko se je Cankarjev bataljon, izčrpan v hudih bojih,
utaboril v vasi Dražgoše. Po dobrem tednu so začeli Nemci obkoljevati Jelovico. Zjutraj 9. januarja 1941 se je pričel neenak boj 3 tisoč Nemcev, oboroženih celo s topovi, s 180 partizani. Po treh dneh je bojni metež utihnil. Okupator, ki je
izgubil ali imel ranjenih okrog 800 vojakov, je vdrl v vas in se strašno maščeval: pobil je vse moške, ki so mu prišli v pest in porušil vse domačije.
Letošnje prireditve v spomin na dražgoško borbo so trajale od 5. do 14. januarja. Že tradicionalna prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« je tudi letos izzvenela v duhu spominov na dražgoške junake, mitraljezce-smučarje, ki so se v borbi
posebno odlikovali. Na stotine mladeži in starejših izkušenih
športnikov je združila bela opojnost v tekmovalnem zanosu. Z njimi vred je domače prebivalstvo dokazalo, da s svojimi nekdanjimi partizani še vedno živi kot v hudih časih med NOB. Športniki so se pomerili na smučeh: gorenjske šole v slalomu in smučarskih tekih v Lancovem pri Radovljici, starejši tekmovalci v teku na 15
kilometrov, kombiniranem s streljanjem; v Dražgošah je bilo tudi tekmovanje v smučarskih tekih za vse kategorije, v Kropi smučarski skoki na 40-metrski skakalnici, pri Bičkovi skali tekmovanje mlajših tabornikov v veščinah na snegu. Priredili so tudi sankaške tekme, pa nočni slalom za vse kategorije v Železnikih in nočne
sankaške tekme v Selcih. Številni domačini in okoličani so se oddolžili spominu na padle junake tudi na žalni komemoraciji s polaganjem vencev pri spomeniku NOB v Dražgošah, na slavnostni akademiji v Dražgošah, svoje tovariške vezi pa so okrepili na tovariškem srečanju 15. januarja zvečer v domu »Partizan« v Železnikih.
Dan poprej je krajevna skupnost Železniki imela v zadružnem domu na Češnjici slavnostno sejo. [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_2.pdf TV-15_1968_2.pdf]

'''1969'''

'''Za nadaljevanje tradicij.''' Vse od leta 1946 so med 9. in 12. januarjem slavili obletnico bitke v Dražgošah, od leta 1958 dalje so prirejali tudi smučarske tekme
»Po stezah partizanske Jelovice«. Dokler je bil v Kranju okraj, je ta plačeval večino stroškov, po ukinitvi okrajev pa se je obseg prireditev zmanjšal. Naslednja leta so
začeli vzporedno prirejati v Bohinju spominski tek za pokal Tomaža Godca, na Lancovem tek za šolsko mladino, v Kropi tekmovanje v skokih, v Selcih senkaške tekme
in v Železnikih nočni slalom. V letih 1960 do 1962 so stroške prireditev krile vse gorenjske občine, predvsem pa kranjska. Organizatorji tekmovanj so začeli podpirati
predlog, naj bi organizacijo prevzela škofjeloška občina, denarno pa naj bi ji pomagale še nadalje druge gorenjske občine. Počasi je
začelo kazati, da bodo vse te prireditve zamrle zaradi denarnih težav. Lani sta prispevali samo še škofjeloška in radovljiška občina. Pomen dražgoške bitke in Jelovice za razvoj partizanstva pa nas obvezuje, da nadaljujemo s tekmovanji. Zato bi bilo prav, če bi tudi druge gorenjske občine sprejele odlok o prispevku zanje tako kot nameravajo narediti na Jesenicah. Tam je o predlogu odloka že razpravljal svet za šolstvo, prosveto, kulturo in telesno vzgojo, 27. decembra je občinska skupščina odlok tudi spejela. BRANKO BLENKUŠ  [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_2.pdf TV-15_1969_2]

'''Smučarsko tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice na Lancovem pri Radovljici.''' Ob zaključnih svečanih zimsko športnih prireditvah v počastitev 27. obletnice Dražgoške bitke, ki so se vrstile na Gorenjskem pod skupnim nazivom »Po stezah partizanske Jelovice«, so se v soboto, 19. januarja, pomerili v tekih in in veleslalomu še učenci skoraj vseh gorenjskih osnovnih šol. To, že tradicionalno tekmovanje, ki ga vsako leto prirejajo v podnožju Jelovice na Lancovem pod pokroviteljstvom občinskega ZZB in občinske konference SZDL Radovljica, je ob vzorni organizaciji radovljiškega smučarskega kluba, privabilo tokrat nad 300 mladih smučarjev in veliko število predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, delovnih kolektivov in vnetih gledalcev. Ob otvoritveni slovesnosti pred zadružnim domom na Lancovem
je tekmovalce in vse navzoče pozdravil narodni heroj Anton Dežman - Tonček, udeleženec dražgoških bojev. V kratkem nagovoru o pomenu takšnih spominskih 
športnih tekmovanj, kjer se srečuje mladina, je med drugim posebno opozoril na vzgojno plat srečanja, na katerih se mladi rod seznanja s junaško preteklostjo našega ljudstcva, z izkušnjami partizanskih borcev in, kar je posebno
pomembno, z vlogo in učinkovitostjo vseljudskega odpora proti nadmočnemu sovražniku, po zgledih borcev Cankarjevega bataljona in prebivalcev jelovških naselij.
V lepem sončnem vremenu, ki je bilo kot nalašč za tako svečan dan, se je na startu zvrstilo nad 270 pionirjev in pionirk iz vseh šol, ki so tega dne poslale svoje dokaj
številne ekipe. Žal med njimi ni bilo sicer zelo dobrih tekmovalcev z Bleda. Najprej so se pomerile pionirke. Na progi, dolgi 2 km, je dosegla najboljši čas Helena
Bešter iz osnovne šole Lipnica. Pionirji so, kot se spodobi, tekli en kilometer daljšo progo. Najhitrejši je bil tokrat učenec osnovne šole iz Žirovnice. V zahtevnejši disciplini - veleslalomu so se enako najbolje odrezali predstavnici
radovljške osnovne šole »A. T. Linhart« Barbara Pikon in Barbara Mikež v istem času. Med fanti je bil najhitrejši učenec tržiške osnovne šole »Heroja Bračiča« Jože Meglič, ki je bil le za sekundo hitrejši od sošolca Aleša Borliga. Ekipno so se v skupni zasedbi najbolj izkazali mladi smučarji iz osnovne šole »Heroj Bračič« Tržič,
osnovna šola »A. T. Linhart« Radovljica ter osnovna šola iz Križ pri Tržiču. Na sklepni slovesnosti na kateri je izrekel priznanje tov. Tonček vsem tekmovalcem, so podelili tudi prehodne pokale trojicam prvoplasiranih posameznikov in trem
ekipnim zmagovalcem. Poleg tega pa so bili najboljši deležni tudi lepih praktičnih daril, ki so jih v ta namen prispevala podjetja: Elan Begunje, Murka Lesce, Almira Radovljica, Železnina Radovljica, Merkur Kranj in Posebno še smučarski klub iz Radovljice. V imenu pokrovitelja je tovariš Tonček pohvalil poleg vseh tekmovalcev posebno prizadevnost članov SK Radovljica in občinsko zvezo za telesno kulturo, ki vsako leto z vso zavzetostjo skrbita za to kvalitetno in lepo srečanje šolske mladine. Velja omeniti, da so delovne organizacije, ki so prispevale darila, tudi sicer zelo zainteresirane in polne rooumevanja za takšno in podobno družbeno dejavnost, zato zaslužijo priznanje ne le neposrednih udeležencev, marveč vse javnosti. JR [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_4.pdf TV-15_1969_4]

'''Končano tekmovanje „Partizanska zgodba&quot;.''' Občinski odbor ZZB NOV Jesenice je pripravil sprejem za deset učencev osnovnih šol Toneta Čufarja in Prežihovega Voanca, ki so v okviru prireditve Po stezah partizanske Jelovice s prispevki 
sodelovali v tekmovanju »Partizanska zgodba«. Učence je že nagradila občinska skupščina Škofja Loka, občinski odbor ZZB NOV Jesenice pa je avtorje nagrajenih partizanskih zgodb nagradil s knjigami »Pod Karavankami in Mežakljo so se uprli«.
Knjižne nagrade so dobili učenci: Rezka Lipovec, Marko Brejc, Bojan Klinar, Jože Osredkar, Jasna Keber, Snežana Odar, Gorazd Koblar, Zdenka Gričar, Tea Vengust in Sadina Zupan. Nagrajene prispevke bosta objavila časnik Železar in jeseniški Radio. [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_15.pdf TV-15_1969_15]

'''1970''' 

'''Borci in mladina.''' Dosedanje oblike prenašanja tradicije NOB na mladi rod ne ustrezajo, so preozke, niso privlačne. Potrebne so vsebinske spremembe, ki naj današnjo mladino resnično vključijo v to dejavnost, ki naj jim nudijo spoznanje prehojene poti in uresničevanje revolucionarnih ciljev v naši samou1pravni družbi.
Tako bi v kratkem lahko ocenili potek občinske skupščine ZZB NOV Škofja Loka, ki je bila v nedeljo, 12. aprila. [...] Osrednja pozornost je bila usmerjena k mladini. To važno nalogo borcev je prepričljivo pojasnil poslanec Ivan Franko - Iztok, o tem je govoril predsednik GO ZZB Slovenije Janko Rudolf in mnogi delegati iz Loke, Žirov, Železnikov in drugod. Pri tem, ko je bilo rečeno, ne bi se smeli omejevati zgolj na spomine in dogodke iz NOV, zgolj na organizacijo raznih proslav, srečanj, obletnic in
razvijanje praporov ter postavljanje spomenikov ter obeležij marveč v vsej stvari usmerjati pozornost na današnjo tematiko, na perspektive v našem družbenem
razvoju na sploh. Razen kulturnih programov in podobno bi morali smeleje usposabljati mladino, da bi tudi na tako imenovanih partizanskih proslavah sami organizirali govore, nosili prapore in sploh prevzemali naloge preživelih borcev. Zelo uspešni bi lahko bili debatni večeri na primer o Ukani, o filmu Bitka na Neretvi. Skratka, 
mlade je potrebno vključevati v celotno dejavnost in dajati vsebino izbojevanih pridobitev skozi privlačne oblike kar se je pokazalo kot zelo uspešno z zimsko
športnimi tekmovanji »Po stezah partizanske Jelovice«. Take, nove smernice so vključili v sklepe in jih zaupali novoizvoljenemu vodstvu. V pismu predsedniku Titu pa so obljubili, da se bodo zavzemali na vseh področjih za uveljavljanje skupnih postavljenih nalog. KAREL MAKUC [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_18-19.pdf TV-15_1970_18-19]

&lt;s&gt;*[https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_34.pdf TV-15_1970_34]&lt;/s&gt;

'''1971''' 

'''Nagrajene partizanske zgodbe.''' V okviru prireditev »Po poteh
partizanske Jelovice« so podelili tudi nagrade triindvajsetim učencem in dijakom gorenjskih osnovnih šol in srednjih šol za proste spise na temo »partizanska zgodba«. Natečaja se je udeležilo 205 učencev, prve tri nagrade pa so prejeli: Irena Črnologar z Jesenic, Vinko Simonovič iz Kranja in Milena Novak iz Škofje Loke. Po podelitvi priznanj so se šolarji pogovarjali s pisateljem Tonetom Svetino in slikarjem Ivo Šubicem. [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_4.pdf TV-15_1971_4]

'''Spet po stezah partizanske Jelovice.''' [...] Ob vsem tem so v borčevskih, družbeno političnih in upravnih origanih gorenjske regije že takoj po osvoboditvi razmišljali, kako bi ta, najizrazitejši dogodek naše borbe za svobodo dostojno ohranili v spominu sedanjim in poznejšim rodovom. Tako so začele z letom 1950, ko je
bila vas obnovljena, vsakoletne širše komemoracije. Prišli so borci, prebivalci Selške doline, poslušali so govore, polagali vence pred spomenik. Toda sčasoma se je
pokazalo, da te oblike ne ustrezajo, da nimajo perspektive. Zlasti še, ker kot take
niso bile zanimive za mladino marveč le za borce in za svojce padlih, kar pa vse ima svoj čas, ki odmira, izginja v pozabo.

Po večletnem iskanju novih oblik je 1957. leta major JLA Miloš Rutar izdelal načrt zimskošportnih prireditev, ki naj bi pod geslom »Po stezah partizanske Jelovice« postale tradicionalne prireditve za memorial tega dogodka. Ob tem so primerjali razne prireditve v svetu od znanega Maratonskega teka, tek Vasa, Kurikala in drugih memorialnih tekmovanj na Poljskem in drugod. Pri nas imamo prav tako določene memoriale, najširša oblika v obujanje tradicij NOB pa je »Ob žici okupirane
Ljubljane«. Toda ta je v mesecu maju in ne more zajeti zimskošportnih panog. Dražgoše z Jelovico v januarju pa to lahko uspešno dopolnjuje.

Tako so bile že januarja 1958 prve zimskošportne prireditve. Sočasno je bila takrat odprta nova šola. Od takrat so se začele razvijati razne oblike tekmovanj. Čeprav so se organizatorji vsako leto spopadli s težavami, zlasti za denar, so se tekmovanja širila, zavzemala vse večjo širino in kvaliteto. Poleg smučarskega teka preko
Jelovice mimo grobišč, spomenikov in krajev s partizanskimi obeležji, so se tekmovanja razširila na Bohinj, Lancovo, Kropo, Poljane in Železnike z nočnim slalonom in republiškimi prvenstvi v smučarskem biatlonu. Kar pa je najznačilnejše
je to, da so tekmovanja zajela ne le alpske smučarje marveč tudi mladince in pionirje v smučanju, sankanju in drugih disciplinah. Hkrati so tekmovanja že prodrla ozek gorenjski in tudi slovenski zid in zajela tekmovalce iz vseh naših republik in pokrajin ter ekipe JLA. [...] Zadnja leta namreč že vse
uspešneje in vidneje sodelujejo na tekmovanjih enote teritorialne obrambe, taborniki, planinci in drugi. V literarnem tekmovanju o pisanju spominov iz NOB je lani
sodelovalo 26 osnovnih šol z 239 spisi. K. Makuc [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_51.pdf TV-15_1971_51]

'''1972'''

'''Trideset let po dražgoški bitki.''' [...] Sklepna in glavna proslava je bila v vasi Dražgoše, kot je že tradicija. Za uspešnost organizacije ima poleg civilnih organizatorjev velike zasluge tudi
vojska, ki je s svojo opremo ter izkušnjami naredila več, kot je marsikdo pričakoval. Svoje pa je prispevalo tudi imenitno vreme, ne pretoplo in ne premrzlo, z ugodnimi snežnimi razmerami za tekmovalce na smučeh. Še več, lahko
zapišemo, da nam je bil jasni zimski
dan, prvi po daljšem razdobju oblačnosti in megle, pravo doživetje.

Dražgoše so za prirejanje večjih zborovanj dokaj neprimerne. Cesta do njih
je strma in ovinkasta. V zimskem času nastopijo težave zaradi zaledenelosti.
Tudi s parkirnimi prostori je stiska. Ljudem, ki pridejo od daleč, je treba
pripraviti okrepčila, treba je pripeljati
športno opremo. Končno pa je tudi prostora za zborovanje malo. Še najbolj
primeren je prostor za novo šolo.

Zato je bila letošnja proslava, podobno kot prejšnje, prav tam. Šola je dala zavetišče raznim pisarnam, tam so se zbrali tudi tekmovalci s svojo opremo.
Na dvorišču pa je bilo nekaj velikih vojaških šotorov. Poleg njih so vojaki
pripravljali prigrizire za goste. V enem izmed šotorov so delili udeležencem boja v Dražgošah pred 30 leti in nagrajencem drugo knjigo Ivana Jana o dražgoški bitki. Tik pred proslavo je to knjigo, izpopolnjeno z mnogimi novimi
podatki in spoznanji, izdala Partizanska knjiga v Ljubljani.

Slavnostni govor je imel tovariš Vinko Hafner, eden izmed voditeljev osvobodilnega gibanja na Gorenjskem, zdaj podpredsednik IS Slovenije. Govoril je o pomenu dražgoške bitke, o značilnostih vstaje na Gorenjskem in o sedanjem političnem trenutku. Zlasti je poudaril pomembnost enotnosti med bivšimi borci, ki morajo vedno biti na 
strani naprednih sil v naši družbi. Med govorom so vojaki s streljanjem, eksplozijami in raketami ponazorili vojno vzdušje.

Po govoru je bil krajši kulturni program, kjer so nastopili tudi dijaki škofjeloške gimnazije. Kmalu zatem so se zbrali ob zastavi preživeli udeleženci dražgoške bitke. Ni jih več veliko. Mnogi so žrtvovali svoje življenje še med vojno, drugi so po vojni postali žrtev svojih naporov, sicer pa je trideset let, kolikor jih je preteklo od Dražgoš, že razmeroma dolga doba. Marsikoga ni bilo na proslavo zaradi slabega zdravja oziroma strahu, da se mu zdravje ne bi poslabšalo. Ob pogledu na razmeroma majhno skupino preživelih pa si lahko mislimo, kako malo nas je še in kako nujno je potrebno poskrbeti za tiste, ki so še žive priče naše revolucije, da si kdaj pozneje naša družba ne bo mogla očitati brezbrižnosti do njih, ki nikoli niso bili
brezbrižni do skupnosti. 

Po slavnostnem delu proslave se je začelo sklepno tekmovanje. Pisani vrvež okoli vasi, množica smučarjev in gledalcev ... Med tekmovalci so bili tudi nekdanji partizani invalidi, taki, ki kljub zrelim letom še niso vrgli puške v koruzo in ki si s športom krepijo zdravje, letom in preživetim naporom navkljub. 
Kljub udeležbi mnogih nekdanjih
borcev, pa vendar lahko zapišemo, da je tudi letošnja dražgoška proslava že
predvsem mladinska, kar je v duhu naših načel in potreb.

Zdaj, ko je proslava za nami, bodo
pristojni razčlenili izkušnje in jih prihodnje leto upoštevali, da bo takrat prireditev še popolnejša, kot je bila letošnja. Tako tudi mora biti, čeprav je že
zdaj prireditev tradicionalna in čeprav imajo v teh krajih velike izkušnje pri
zimskošportnih prireditvah tudi od prej. Prireditev bo najbrž ostala tradicionalna tudi takrat, ko nas več ne bo in ko nas bodo povsod in povsem zamenjali
tisti, ki vojne niso doživeli ali pa so bili takrat še otroci. Spomin na Dražgoše na začetku leta 1942 najbrž nikoli ne bo zamrl, živel bo kot simbol našega
odpora nasilju. MP [Mile Pavlin] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf TV-15_1972_3]

Ivan Jan: '''Nekaj misli ob 30-letnici dražgoške bitke.''' 
[https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf TV-15_1972_3]

&lt;s&gt;*[https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_14.pdf TV-15_1972_14]&lt;/s&gt;

Franc Štefe - Miško in Miloš Rutar - Ružo: '''Še enkrat o naših proslavah.''' [...] Letošnja proslava ob 30. obletnici boja v Dražgošah je bila sama po sebi veličastna. Na sami proslavi in na smučarskem tekmovanju »Po stezah partizanske Jelovice« je sodelovalo, oziroma je tekmovalo več kot 1.200 udeležencev, med katerimi so
bili tudi iz drugih republik. Zatorej je bila dražgoška proslava v pravem pomenu največja naša zimskošportna prireditev. Toda kijub temu bi lahko marsikaj očitali organizaciji. Naj naštejemo nekatere pomanjkljivosti:
Zaradi zastoja v prometu se je proslava začela s precejšnjo zamudo, pa tudi govor in kulturni program sta se močno zavlekla. Tekmovalce, ki so morali startati ob določenem času, pa ni nihče pozdravil. Govor in kulturni program sta trajala več kot uro, čeprav je bilo kar precej mraz. Ali ju ne bi mogli skrajšati? Še huje pa je, da je udeležba šolske mladine in delovnih kolektivov na dražgoških proslavah vsako leto precej pičla, čeprav sta tako proslava kot tudi tekmovanje namenjena predvsem mladini. Potrebno bi bilo najti ustrezno rešitev ter doseči večjo udeležbo mladine
in delavcev. [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_36.pdf TV-15_1972_36]

'''1973'''

'''Priznanje jeseniško-bohinjskemu odredu.''' [...] Poveljstvo je posvečalo veliko pozornost tudi utrjevanju telesnih sposobnosti posameznikov in enot, da bi jih usposobilo za najnapornejše naloge. Na številnih pohodih
in smučarskih tekmovanjih so pripadniki pokazali zadovoljivo telesno zmogljivost. Na
lanski prireditvi »Po stezah partizanske Jelovice« so ekipe odreda zasedle 2. in 3. mesto v skupni uvrstitvi ter prvo mesto pri streljanju. Letos so bile ekipe spet najboljše pri streljanju in tretje na patruljnih tekih. [...] Poveljniško osebje je opravilo uspešno več strokovnih seminarjev in vaj. Zlasti pa
se je odlikovalo pri poveljniških vojaških igrah v okviru vaj »Jelovica 72«. [...] Poveljnik odreda Slavko Staroverski je
za svoje delo v odredu prejel zlato plaketo republiškega odbora ZRVS. JOšT ROLc  [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_12.pdf TV-15_1973_12]

&lt;s&gt;[https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_17-18.pdf TV-15_1973_17-18]&lt;/s&gt;

'''Podelitev plaket ZZB NOV Jugoslavije.''' Pohod po stezah partizanske Jelovice Škofja Loka [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_30.pdf TV-15_1973_30]

'''1974'''

'''Sedemnajstič »Po stezah partizanske Jelovice«.'''  V lepem sončnem vremenu se je zbralo nad 400 tekmovalcev, partizanov, vojakov, mladincev in veteranov iz vse Jugoslavije. Najprej je generalpolkovnik Franc Tavčar - Rok sprejel raport nastopajočih, nato so predstavniki družbeno-političnih organizacij
položili vence k spomeniku padlih. Sekretar medobčinskega komiteta ZKS za Gorenjsko Martin Košir je spregovoril domačim gostom in športnikom. V svojem govoru je
orisal navzočim pomen te bitke za nadaljnji razvoj narodnoosvobodilne vojne na
Gorenjskem. Poudaril je dejstvo, da Cankarjev bataljon, ki je bil številčno neprimerno manjši od okupatorskih sil, ni okleval in se ni ustrašil premoči. To je nauk za danes, ko razvijamo koncept splošnega ljudskega odpora: sovražnikova premoč v
številu ni vedno bistvena!

Spored spominskih športnih prireditev je obsegal tekme v biatlonu, kjer je zmagal
med posamezniki Filip Grašič, ekipno pa Slovenija 2 in Alples. V tekmovanju partizanskih enot SLO iz Slovenije so zmagali že drugič zaporedoma Mariborčani. V tekmah za prvenstvo ljubljanskega armadnega področja pa je bila najboljša ekipa iz Tolmina. V tekmovanju patrulj je bila prva ekipa Slovenije, med člani pa ekipa Triglava iz Kranja. Pri tekmovanju mladincev sta bili najboljši ekipi Olimpije iz Ljubljane in Alplesa iz Železnikov. Dražgoškega memoriala so se udeležili slepi smučarji, med katerimi sta zmagala Nace Kanc in Marko Kisovec. Nazadnje je bilo še tekmovanje najstarejših, med katerimi sta zmagala znam smučarski delavec Matevž Kordež in Viktor Brezovšek.

Bile so hude težave s snegom, tako da nekaj dni pred tekmovanjem še ni bilo gotovo, ali spoh bodo tekmovanja. Kljub vsemu je prireditveni odbor prireditev izpeljal v zadovoljstvo vseh. E. šELHAUS [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_2.pdf TV-15_1974_2] (s sliko)

'''Na Bičkovi skali.''' Vsakoletne prireditve »Po poteh partilzanske Jelovice« smo se taborniki in
tabornice odreda Bičkova skala tudi letos udeležili, kakor že vseh dosedanjih.
Dne 13. januarja smo se zbrali pred os- novno šolo Franceta Bevka, hukajoč si v roke, kajti bilo je mrzlo nedeljsko jutro. Avtobus ni in ni hotel pripeljati, Končno se je le prikazal in kot bi migniQ smo se spravili vanj. Spotoma smo pobrali še tabornice in tabornike Savskega odreda. Po dolgotrajni vožnj,i, ki smo jo v glavnem prespali, smo končno
le zagledali Dražgoše, obsijane s son- cem. Najprej smo se napotili k dražgoški
osnovni šoli, pred katero je bila otvorit- vena slovesnost. Po krajšem nagovoru so se proti spomeniku Cankarjevemu bataljonu napotile delegacije - med njimi tudi naša - in položile vence. In nato smo odšli proti Bičkovi slrnli, katere ime nosi naš partizanski odred. Ker se nismo hoteli preveč napreza.
ti, smo jo hoteli ubrati po bližnjici. Našo namero je preprečil vojak. Ubogali smo ga, kajti varnost je varnost. Tako smo do Bičkove skale gazili visok sneg.
Udiralo se nam je pod nogamri in prašilo se je okoli nas, da je biro vse belo.
Do podnožja skale je še nekako šlo, toda morali smo se prebiti tudi čez z gru- ščem pokrito reber. Le s težavo smo se
dokopali do vrha, kjer smo položili venec in imeli krajšo komemoracijo.
Potem smo se vrnili v vas in si ogledali tekače, udeležence letošnjega tek·
movanja »Po poteh partizanske Jelovice«, organiziranega v počastitev dvaintridesete obletnice legendarne dražgoške
bitke. Tudi v nižje ležečo vas Lajše smo šli, kjer smo se v tamkajšnji gostilni za silo ogreli. Po dveh urah smo se odpra- vili nazaj. Pričakal nas je Blaž. »Le kam
ste izginili?« nam je rekel. »Iskali so vas od RTV Ljubljana!« Bilo nam je
žal, da smo bili odsotni. Toda - po toči zvoniti je prepozno, kot pravi pregovor. Sicer pa se je približal tudi čas
odhoda. V avtobus smo vzeli še makedonske in bosanske smučarje ter se odpeljali. Malo smo se resda stisnili, za- to pa je bila pot proti domu le bolj w·
sela in kratkočasna. [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_3.pdf TV-15_1974_3] (s sliko)

Ivo Kržišnik: '''Glas svobodne Jelovice.''' Tisočletna škofja Loka je pred kratkim praznovala svoj občinski praznik_,
ki ga je posvetila spominu na junaško
bitko Cankarjevega bataljona meseca januarja 1942 v Dražgošah. V številne proslave in tekmovanja v počastitev tega
praznika se že četrto leto zapored vklju- čujejo tudi škofjeloški tal;)Ornik~ s sv_C!· jim tradicionalnim ZJimsk1m onentac1Jskim tekmovanjem »Glas svobodne Jelovice«.
Letos so se za to tekmovanje še po·
sebno skrbno pripravili, na pomoč pa
sta jim priskočila tudi odsek za narod- no obrambo in splošni ljudski odpor pri občinski skupščini škofja Loka, ki je
priskrbel nepogrešljive zveze UKV - ter občinska skupščina ZMS škofja Loka, ki je darovala dragocen prehodni
pokal za zmagovalca.
Uspeh -ni izostal. Na startu se je 5.
januarja zbralo rekordno število ekip.
Prišlo jih je kar sedemindvajset, skoraj
iz vse Slovenije. Taborniki iz Nove Gorice, Murske Sobote iil Novega mesta
so prišli že v petek, iz Lju?ljane: Vrain.-
skega, Tržiča, žirov, GorenJe vasi pa ~o prispeli tik pred začetkom tekmovanJa.
Sodelovale so tudi štiri domače ekipe
odreda Svobodni Kamnitnik. Ekipe so bile razdeljene v dve starostni skupini,
prva do petnajstega leta starosti in druga od petnajst let napre_j. Te~moval~ so lahko moške, ženske ah mesane ekipe;
vsaka je štela štiri člane.
Sklepni del tekmoval?e poti - tekmovanje sem le spremlJal - sem prehodil s fanti ki so narekovali peklensko hitrost Povedati moram namreč, da
je bila to ekipa piratov, lan~~oletnih. re- publiških prvakov na repubhskem orientacijskem tekmovanju in udeležencev
centralnega orientacijskega tekmovanja.
Miha Boris, Janko in Andrej so bili tako v~šči v orientiranju, da se jim kar
nisem mogel načuditi,. Po kratkem opi- su kontrolne točke - vpisati so jo ma:,
rali v poseben dnevnik - smo odšli
proti peti kontroli, ki je bila na drugem
bregu Sore. Ker ni bilo daleč naokrog
nobenega mostu, smo se odločili, da jo
prebredemo in tako najhitreje najdemo
peto kontrolno točko. čeprav se je mrz- la voda kar zažirala v naše noge, smo tudi to oviro preskočili in se kaj hitro
znaš1i pri Matjažu in Milošu, ki sta si
grela prezeble roke pri ml:-jhnem ognJ1;1 pri studenčku. Tekmovalci so zabelez1•
li značilnosti mesta, kjer je bila peta
kontrolna točka, in potem smo jo hitro
mahnili naprej. Na Hribcu, pri lepi cerkvici smo našli šesto kontrolno točko.
Toda - . kontrola je bila »mrtva«, saj
smo našli poleg kontrolne zastavice sa- mo geslo: 9. januar - občinski praznik
škofje Loke.
S tem je bila naša pot praktično
sklenjena, kajti v dobrih petih minutah smo bili že na cilju, ki je bil v taborniškem domu. Jaz sem se pošteno upehan, najprej napil toplega čaja, ki ga je
pripravila Meta. Fantje so medtem reševa1i test iz prve pomoči in topografije. Povedali so mi, da jim je šel kar
dobro od rok in sedaj so si želeli sa- mo še to, da bi se čim bolje odrezali.
Zanje je bilo namreč tekmovanje kon- čano. Ni pa bilo končano za druge, ki so se bolj ali manj zadovoljni vračali
na cilj. Zadnja ekipa je prispela ob pol
štirih popoldne in tedaj so pričeli z iz• računavanjem rezultatov. Ker je bilo
tekmovalcev veliko, se je napovedana
slovesna razglasitev rezultatov pomak- nila kar za debelo uro naprej.
Prehodna pokala sta osvojila ekipa
odreda »Svobodni Kamnitnik« iz škofja Loke pri starejših in ekipa »Savskega odreda« iz Ljubljane pri mlajših,
Letošnje tekmovanje za prehodni pokal Jelovice je odlično uspelo, saj so se ekipe srčno borile. V neugodnem me- glenem vremenu pa so morale pokazati tudi, da zares obvladajo osnove ori•
entacije, da so vzdržljive in da jih ne morejo ustaviti naravne ovire. Vse to
pa je pomemben činitelj našega splošnega ljudskega odpora.
:Zal so se tekmovanja udeležile le taborniške ekipe in zato si bo organizator v prihodnje prizadeval pritegniti k tekmovanju »Glas svobodne Jelovice« tudi ekipe planincev, JLA ter druge. [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_3.pdf TV-15_1974_3] (o tabornikih)

&lt;s&gt;[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_4.pdf TV-15_1974_4]&lt;/s&gt;

'''ZRVS Radovljica.''' Govorili so tudi o prireditvi Po stezah partizanske Jelovice. Pokrovitelj bo Mitja Ribičič. Organiziral jo bo občinski odbor ZRVS Radovljica v sodelovanju s športnimi organizacijami in smučarskim klubom Radovljica, za
sodelovanje pa bodo prosili tudi RO ZRVS. [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_42.pdf TV-15_1974_42]

'''Svobodna Jelovica 1975.''' Tokratna prireditev bo še sploh izredno množična, saj
se je bo ude1ežilo več kot 4.000 tekmovalcev in udeležencev pohodov. To bo poleg
vsega drugega tudi prva prireditev v letu 1975 v okviru »Jugoslovanskega spDilll:nskega smučarskega pokala« ki bo potekal pod pokroviteljstivom generala armade Nikola Ljubičića. Kot je znano, ta pokal obsega »igmanski pohod«, »Memorial 26 padlih v Mrkopalju«, »Mavrovski memorial« in »Po stezah partizanske Jelovice«, v letu
1975 pa bo dobil še peto prireditev: »Sinjajevinski memorial« v Žabljaku v spomin
na težke borbe črnogorskih partizanov v letu 1942.

Nekaj novosti pa bo tudi na 18. prireditvi Po stezah partizanske Jelovice. V
tekmovalnem delu bo prvič še mednairodni biatlon - smuška tek ter streljanje s
posebnimi puškami za biatlon -, na katerega so vabljene reprezentance šestih tujih držav, tekmovali pa bosta seveda tudi naša državna reprezentanca ter reprezentanca Jugoslovanske ljudske armade. Med pohodi pa bodo tokrat imeli svojega tudi
rezervni vojaški starešine; udeležile se ga
bodo ekipe iz večjega dela slovenskih občinskih organizacij ZRVS. Najbrž ni treba
posebej povedati, da bodo manjkale ekipe iz tistih delov Slovenije, kjer je smučarski
šport slabo razvit ali ga sploh ni; nemogoče bi bilo od tamkajšnjih rezervnih starešin zahtevati, da se posebej opremijo in izurijo samo za udeležbo na tej prireditrvi. Zato pa bo precej občinskih organizacij, kajpak predvsem gorenjskih, poslalo po nekaj ekip. ·h1ko Jtll t,o prav gotovo
za&lt;lost.i, da bo tudi ta pohod reizervniih vojaških starešin, kil bo imel ·trne »PO POTI HEROJA KEBETA«, zanimiv.  

Glavni organizator prireditve je koordinacijski odbor pri republiški konferenci
SZDL Slovenije.

Poleg rezervnih vodaških stauešd.in se bodo prireditve udeležili tudi člani drug'h
organiz&amp;cij in društev. Planinci se bodo
povezali s planinci ,z ctrugih republik terr
pri,pra,v,ili pohode p,r1:1k Jelov,ice, pove,peli
pa se bodo tudi na okoliiške vrhave Ratitovec, Ko\Jlič, Pa,rttzansiJ&lt;;:i v,rh, B1egoš iltn.
Prireditve se bodo ude,le,tiui bab-o,rn'ki, ki
bodi:&gt; šli na pohode, p,ripmvili pa bodo
tooi zimske n.a,stope v duhu svojega programa v-z.goje - taborni ogenj, igluje, vaje
v orientiranju .pel. f'rav pc,seb-n.o \Jbeležj~
pa rele dati prtrediitvi s1oveil1ski sindikati,
ki bodo skušali priva,bi,ti k udeležbi ne le
člane deLO'Vnih kolektivov, temveč k,s,r ceJe
njihove družine. Kot zmera,j do,s.lej boota
sodelov-.i,Li Jugoslovanska ljuuska armada
ter mili:ca. Poleg vseh si tudi Alpski lemlSlki cen.ter pnizadeva, da bi s svojim nastopom pope5ltril prireditev; radi bi spustili p:i,d1a,Jce, ki so dobro ie;urjend, vendar nimaijio primernrih leta!, ki bd lahko 17'.,;letela s snežne steze; venc;iar bodo za letalo prosili rmše vojno letalstv'O.
Pri u,delei',encih, predvsem seveda tistih,
ki se bodo udeleiii,hl pohodov, Je seveda
največj,i problem primerna smučarska opr~
ma. Med tekmovalci teh t.efuiv . ni, saj se večinoma aktivno ukvarjajo s, športa, v
kaJkršn.ih bodo tekmovali, in jdm pra'V€
, opreme kajp.aik ne manjka. Vsi drugi pa
so večtnoma »amaterji«, n.edeljskli smuča;rji, pa imajo zato le opremo za smuko in
veleslafom, se praVJi težke mDderne čevlje
ter varnootne vezi, ki čevlju ne dopuščajo
rn'ti milimetr, da bi re ločil od smul&quot;ike.
S tako opremo pa je te:Žlko iti na turne
pohode, hoditi s smučmi na nog1ah navkre•
be-r . . . Zato bo pač 01'.lVOljen,o v ta,kih primerih smuči sneti ter si jih naložiti na
rame. Prav gotovo pa b'.Xio momli V'Sli prisrojIJJi dejavniki - od proizvaja.Jcev smučarsike wreme, posredn'kcw in prodaialcev
in dn republike - razmi,s,1iti, kako hi bilo
mo~ zdaj dra,g;o opremo za turno smučar
nje bolj pl'i•bii,žaiti kupcu, saj se bodo končne kmisti pokazale kot na dolgem seznamu - korist bo imel nedetlJski sanučarr,
ko · mu bo postala dostopna nova oblika
rekrea,w,vnega športa, koris&gt;t bodo imele delovne organizacije, kjer je ta nedeljski smučar zaposlen, korist bomo imeli pri pripravah na ljudsko obrambo, ko bomo dobili še enega borca na smučeh, in še in
še ..
Ceprav običajno k.a,r pravin10, da je priredttev v Dražgošah, pa v resniai poteka
na širšem območju Jelovice. saj zajema
kraje Bohinjsko Bi&lt;Sltnco, LalllOoVO, Kropo,
Dražgoše, Rud1110, Zeleznike, Selca Polj;ane
in Škofjo Loko.
In ker je prav zdaj 6ais da se ekipe
prijavijo od.boru te prired'.tve, bo,mo na
kratko nakazali&quot; tekmo=ja in pohode, ki
se bodo zvrstli,li 11. in 12. januarja.
V škofji Loki se bo v soboto, 11. janua,rja, ob 9. uri začelo l. medn.a,rodno tekmovanje v biatlonu, 11. republiško prvenstvo v biatlonu iln 5. jugoslovanski memo-
!'!ialni pokal pod geslom »MEMORIAL
STRELJANIH TALCEV«, na katerega so vah1'jene ekipe iz čSSR, ZSSR. Romunije,
Poljske, Madža,rske, Bolgarije in Italije. Ob
istem času bo v Lancovem start smuškega
teka učencev i.ll1 učen.k iz športnih društev
osnovnih in srednjih šol· Gorenjske ter start
veleslaloma učencev in ,učenk iz istjh špo,rtIlih društev; ti dve tekmo,vanJi se bosta
imenavaU »z MNOZičNIM šPORTOM SE PRIPRAVLJAMO ZA OBRAMBO DOMOVINE,&lt;.

Ob 10. uri bo v Dražgošah na Slemenu startalo tekmouanje v veleslalomu im kategorizacijo za cicibane in cicibanke. taborniki pa bodo prikazali ureditev zimskega tabora ter druge svoje spretnosti in znanje. To bo tekmovanje z imenom
»SPOZNAVAJMO SLAVNA MESTA IZ NOB«. Ravno takrat se bodo v Kropi začeli smuški skoki na 40-metrskrt skakalnici za člane in mladince, v poljanah pa se bo
po 15-metnki slmkalnici pognal prvi mlajši pionir; uro kasneje boo,o n~, 3'l-metrski skakalnici začeli skakati sta,rejš1 pionirji. Tekmovain,je v skO'ki.h bo nostliO ime &gt;&gt;SPOMIN NA BOJE NOV V POljaNSKI DOLINI«.

V Rudnem pa se bo ž;e ob 8. uri t~sto soboto začelo sankaško tek.moW!iilije »SANKA•
NJE - REKREACIJA DElWVNEGA čLovea« za vse kategorij,e s tekmovalnimi
sa.&quot;lllli na progi Laniliša-Rud:no.
Sobohno popoldne bo v znamenju par•
tizanskih mitingav. V železn:::kih bosta dva
za tekmovalce, udeležence pohodov, ki bodo naslednjega dne, za šolsko mladino in
domačine. Imeli bodo kuJturni program
ter iiakurili kresove, tedaj pa bodo tudi
podek]j nagrade in priznanja najbol,išim
ciciba_,;om, sanka,čem in biatloncem. V Kro.
ipi bosta miti.nga 21a pa1t,n1Jlje enot te,ri.tmi&gt;a1•
ne obrambe, JLA, milice, 2',a. občinske ekipe
ZRVS, ki se bodo p,omerile prihodtnjega
dne, ter prav tako za šolsko mladino drn
prebivalstvo. V Bohinj,ski Bi,strici pa bosta
mi,tJnga za ud_'?ležence turne:4a smuča,r.skega pohoda »PO STEZAH PRVIH PARTIZANOV«, ki bo v nedeljo.
USPEŠEN PRIKAZ ZNANJA,
PRIDOBLJENEGA V šOLI
z
Nekega četrtka so pobočja Rakitne OZl•
vela. S snegom pokrite okoliške planjave
so v jutranjem mrazu premotili dijaki
gradbene tehniške šole. Okoli dvesto mla•
dink in mladincev je tega dne prišlo na
Rakitno.
In kakšen je bil njihov namen?
2eleli so v praksi preizkusiti to, kar so
se učili v šoli. Znanje v glavah in skice
na papirju so želeli prenesti v naravo. In
to jim je v veliki meri uspelo. Jesenska
praktična vaja je uspela. Uspeha pa niso
bili veseli le dijaki, temveč tudi profesor•
ji; predvsem tov. Lipovec, profesor pouka
o obrambi in zaščiti na gradbeni tehniški
šoli.
Prav tako pes,tcer kot sobotni del pri.
reditve, dn1gačA Pa še bo}j množičen bo
nedel1;,ski del. Zjutraj ob 7. uri se bo v
Kropi najprej zače1a strokovna anaLir.m takUčne naloge na temo »Dražgoška bitka v
današnjih razmerah bojevanja«, ob osmih
pa bodo že sitartale patrulje enot teri•torialne obrambe, JLA 1n milice na tekmo•
vanje »V POHODU PRIPRI\ VI.JENI ZA
BOJ«. Uro za,tem, torej ob devetih, bo
sta,rt za pohod »PO PCYI'I HEROJA KEBETA« občinskih ekip rezervniih voj,ašklh
starešin Slovenije. Ekipe rezervnih sta,rešim bod,o imele cilj v Dražgošah, vmes pa
bodo imele še dve delovrni točkd - stre-
~janje ter reševanje taktične naloge, vezane
na zimsko bojevanje. N'a otlju j,ih bodo
pričakova,li med 11. in 12. uro. Ob istem
času bodo v Dražgošah čakale na znak
za start smučarske patrulje športnih 1n
družbenih orga,nizacij; pol l.lJre za njimi
bo start za so,lo teke članic in mladink,
veteranov in slabovidnih. Ob 10. uri bodo
taborniku prikazali svoj,e spretnosti na snegu, ob 12.30 pa bo vaja padalcev - smučz1rjev iz Alpske.ga leta-lske,ga ce!Iltra Lesce
z zračnim prikazom dražgoške bitke.
Fotograf je prišel na Rakitno prav gotovo prepozno. Slikal je lahko le fante in dekleta, Id
so bili že pripravljeni, da se vrnejo domov.
V jutranjih urah se je torej okoli dvesto mladih zbralo na večji jasi sredi rakitniških gozdov. Razdeljeni so bili v sedem
vodov. Prva njihova naloga je bila na jasi
postaviti zasedo, ki naj bi bila taka, da
bi iz nje prizadeli sovražniku čimvečje iz.
gube, poleg ,tega pa bi bil varen tudi umik
napadalcev. Seveda, če bi se bilo treba
umakniti.
ZVEZA SOCIALI.STIČNE MLADINE V JLA
Mladi v uniformi
imajo iste cilje Načrt statuta orgarnizacije
socialistične mladine v JLA
je v večini enot naše armade
že obdelan. Mladi vojaki so
večinoma že seznanjeni z na•
čeli Zveze socialistične mla•
dine. Zato tudi z zanima•
njem pričakujejo zvezni kon•
gres mladih, ki bo konec no•
vembra. Ta predkongresni
čas smo izkoristili za pogo•
sestankih razpravljali o vseh
vprašanjih življenja in dela
v naši enoti in tako še več
prispevali k njenemu uspeš•
nemu delu. Obenem bi lahko
razširili tudi stike z mladimi
iz Ilirske Bistrice. Za tiste,
ki niso člani ZK, bo delo v ZSM dobra priprava za ta
velik korak.«
DANILO PERUš: »Mislim,
da se bom z aktivnim delom
v zvezi socialistične mladine
lahko veliko naučil in te iz.
kušnje koristno uporabil, ko
se bom vrnil domov in tam
nadaljeval z delom.«
Po posvetovanju je bilo sklenjeno, kako
naj zasedo postavijo. V zasedo je šel prvi
vod, drugi dijaki pa so si jo ogledali in
jo ocenili skozi oči sovražnika. Ogled je
moral biti zelo natančen, saj je bilo treba
videti, ali je zaseda postavljena pravilno.
Vse napake, ki so jih opazili pri postavitvi
zasede, so si zabeležili in jih bodo v na•
slednjih urah obravnavali v šoli.
Po končanem ogledu zasede je bil pri•
ka.zan tudi napad iz zasede. Tokrat se je
oglasilo tudi orožje. Po nekajminutnem
ognju je sledil še juriš na sovražnika. Bil
je uničen.
Zatem so imeli orientacijski pohod. štirinajst skupin je odšJo s pomočjo skice,
na katerih so bili podatki, in s pomočjo
busol po azimutu. Pohod je obsegal po•
bočja in doline Rakitrne. Tudi tokrat mla•
di niso ,ra:wčarruli. Nelkaiteri so prišli, resda precej upehani na cilj celo predčasno,
drugi so zamudili morda kakšno minuto.
Toda priMi so vsi. In zopet smo lahko
ugotavljali, da znajo znanje, pridobljeno v
šoli, uspešno uporabiti tudi na težkem terenu, kot je to Rakitna.
Svoj program pa je določen tudi za
Bohinj,sl~o BiJstrico. Od tod bodo četrt čez
osem krenili z vlakom vsi udeleženci pohoda »PO STEZAH PRVIH PARTIZANOV«
- 200 plan:\11.Cev, 200 ta,borniJ!rov, 100 vojakov-planincev, 100 _pripadntlkov enot teritorialne obrambe irn 150 kadetov•miličrukov.
Izstopili bodo v- So~ki ter od tam krenili na turni smučarski pohod prek Rov.
mrice v Dražgoše. V Rudnem se bo ob
osmih začelo sankaško telkmovainje vseh
kategorij tekmovalcev z navadnimi in sa•
motežn:mi sanmi, ob 10. uri pa pohod
»PRENAšAJMO TRADICIJE NOB NA MLA•
DE«, ki se ga bodo udeležiili člani mruženj borcev s prapori ter mladina; njihov
cilj bo v Dražgošah.
vor z vojaki-mladirnci v enoti MIHAJW PEJOVSKI: »tI)o..
2ivojina Zdravkovica v Ilir· bro bi bilo, da se v delo
ski Bistrici. vključi čimveč mladih, saj
Mladi v armadi torej prav
tako angažirano spremljajo
načrte in cilje zveze sociali·
stične mladine kot njihovi
tovariši po vsej Jugoslaviji.
Obenem pa se želijo v delo
svoje organizacije tudi aktivno vključiti. S formiranjem
organizacije ZSMJ v JLA jim
bo to popolnoma 9mogočeno.
Kaj mladi v U[)Jiformaih pri- bi to pomagalo k še večji
čakujejo od svoje nove or• · enotnosti in bojni pripravljeganizacije? nosti enot. Na sestankih bi
BOZO Mišic: »Delo si lahko rešili mnogo vprašanj
predstavljam tako, da bi na brez pomoči starešin.«
PETAR NJKOLic
Ilirska Bistrica Na vrsti je bil še zadnji del jesenske
vaje. Prof. Lipovec je prikazal različna
eksplozivna sredstva. Tako smo videli, ka•
ko eksplodirajo mine, ki so aktivirane na
mehanski oziroma električni način. S tem
se je vaja tudi končala.
In program za Selce? Ob devetih bodo
Il'.l pohod »V ,NARAVI ZBIRAJMO MOčI
ZA DELO« krenHi člani sindikalnih orga.
nizacij z družinami; hod:ili bodo · v smeri
čez Ka,liše proti Dražgošam. Ob pol dese•
tih pa se bo začel poJ:J.od »bRAZGOšKA
BITKA« za šolsko mladino. Odšli bodo čez
Kališe in Sleme v Dražgoše.
S tem bodo tekmovanja in pohodi pri
kraju. Vse poti bodo vodile v Dražgoše
in tako bo tam ob 13.30 osrednj.a proslavaz g,ovorom in kulturnim programom, ob
pol treh pa bodo razglasiJli rezultate tekmova,nj ter podelili priznanja in nagrade
na,jbolje uvrščenim tekmovalcem, ekipam
in p:,,:,ruljam. MIROSLAV ULčAR [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_46.pdf TV-15_1974_46]

&lt;s&gt;[https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_48.pdf TV-15_1974_48]&lt;/s&gt;

== Spomenik ==

Iz Poročila o spomenikih iz NOB  Občinskega odbora ZB leta 1957 razberemo, da je bil prvi spomenik padlim borcem v dražgoški bitki postavljen leta 1951, in sicer ob Stari poti med spodnjim in zgornjim delom vasi Dražgoše (na Zadnji njivi med zaselkoma Na Pečeh in Pri Cerkvi). Posvečen je bil herojski borbi Cankarjevega bataljona. Na kamnitem podstavku je (bila) vzidana plošča z napisom: 

»Najtežje in najbolj junaško se je bojeval Cankarjev bataljon pod vodstvom Jožeta Gregorčiča in Staneta Žagarja v dneh od 9. do 11. januarja 1942 s tisoči nemškega vojaštva in gestapa. V tem herojskem boju so padli Zajc Ivan, Eržen Maks, Žakelj Vinko, Dolinar Maks, Krmelj Maks, Božič Gregor in Kavčič Janez. Ker kljub ogromnim silam Nemci niso mogli uničiti Cankarjevega bataljona, so v zverinskem besu zaradi prevelikih lastnih izgub do zadnje hiše uničili Dražgoše.« 

Željo vaščanov, da bi dobile spomenik vse  dražgoške žrtve, padli partizani in ubiti vaščani, je poskusil uresničiti Krajevni odbor ZB Dražgoše. Leta 1956 se je dogovoril z arhitektoma Marjanom Šorlijem in Miroslavom Oražmom za izdelavo osnutka grobišča in spomenika. Naročilo sta arhitekta izvedla, potem se je pa zataknilo pri plačilu. Iz razpoložljive dokumentacije je razbrati, da ni bilo jasno dogovorjeno, kdo bi bil investitor.  Načrt je bil torej izdelan, vendar ga ni bilo mogoče realizirati, ker ni bilo plačnika, tega pa ni bilo, ker načrt »ni bil predložen pristojni komisiji pri Glavnem odboru ZB in tudi ne bo odobren, ker naj ne bi odgovarjal svojemu namenu«. Arhitekta sta dobila povrnjene materialne stroške.

Decembra leta 1958  ''Gorenjski glas'' poroča, da je organizacija ZB Dražgoše nameravala postaviti na pokopališču spomenik borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Na zboru pa je zastopnik Občinskega odbora ZB Železniki izjavil, da nima pomena postavljati takega spomenika, ker namerava Republiški odbor ZB Slovenije postaviti večji in veličastnejši spomenik vsem žrtvam in borcem, padlim v dražgoški bitki januarja 1942, zato naj bi domačini ob obletnici bitke odkrili le spominsko ploščo. Šola v Dražgošah pa je že tako dostojen spomenik padlemu narodnemu heroju Stanetu Žagarju. 

Julija 1959 je Glavni odbor ZB NOV organiziral posvet o problematiki postavljanja spomenikov in urejanja grobišč. Posvet sta vodila direktor Zavoda za spomeniško varstvo Edo Thurnher in sekretar Glavnega odbora ZB NOV Slovenije Marijan Bertoncelj. Thurnher je spomnil, da se je po osvoboditvi z veliko vnemo delalo na spomenikih, ploščah in obeležjih. Komisija pri Glavnem odboru ZB NOV je opozarjala organizacije, naj prenehajo s to naglico in se prej posvetujejo s strokovnjaki, vendar ni dosti zaleglo. Dela so potekala naprej brez dovoljenja, tako da Glavni odbor večinoma sploh ni bil seznanjen s stanjem na terenu.  

Po poročilih predstavnikov spomeniške komisije okraja Kranj sekretar Glavnega odbora ZB NOV Marijan Bertoncelj ugotavlja, da je spomenikov in plošč res ogromno, se pa ne dela sistematično niti ni dokumentirano. Vsak spomenik nam mora povedati, kaj predstavlja in kakšen je njegov pomen. Spominska plošča pa pove, kaj se je dogajalo na določenem mestu. Opozori še na primere zaraščenih in zapuščenih grobišč zunaj kraja, spomenik se pa odkrije v naselju in se zanj primerno skrbi. V nadaljevanju opozarja na pomen dokumentacije, od katere bo odvisna pridobitev dovoljenja za gradnjo. Če se postavlja spomenik, plošča ali obeležje po utemeljenem predlogu, se bo lahko dovolila gradnja. Dokumentacija je brezpogojna.

Marijan Bertoncelj navede primer Dražgoš: »Tamkaj v vasi stoji skromen spomenik, ki bi pa po veličini te borbe moral biti največji, medtem ko je v Cerkljah v kranjskem okraju postavljen doslej največji spomenik, kljub temu da je bil kraj izrazito belogardističen. Take stvari naj se v bodoče ne dogajajo več. Treba je odpraviti termine in roke o postavljanju spomenikov. Vsaka stvar naj dozori, ker čas je najboljši mojster pri takih stvareh.«

V vsaki občini je treba napraviti pregled grobišč, spomenikov in plošč ter obeležij. Za grobišča določiti človeka, ki bo skrbel zanje, obenem pa je treba dobiti tudi sredstva in to takoj, da se tega človeka plača honorarno ali pa se ga za stalno zaposli.

===Osrednji dražgoški spomenik===

V povojnem obdobju so bili imenovani trije iniciativni odbori za postavitev spomenika v Dražgošah. Vsem odborom je potekel mandat prej, kot so zaradi različnih predlogov prišli do sklepa, kje naj spomenik stoji in kakšen naj bi bil. Že leta 1968 se novinarka ''Gorenjskega glasa''  v svojem prispevku ob obletnici dražgoške bitke sprašuje, kje naj bi postavili spomenik: ali na starem pokopališču, kjer so pokopani ubiti Dražgošani, ali na novem ali pa nekje na sredi poti med Dražgošami Pri Pečeh in onimi Pri Cerkvi, ter zaključi, da kraj prav gotovo zasluži večji spomenik, kot je sedanja spominska plošča. Leta 1972 je bil na ravni občine Škofja Loka sprejet sklep o imenovanju novega iniciativnega odbora za postavitev spomenika, ki je po dolgotrajnih razgovorih šele 29. avgusta    1974 po ogledu najrazličnejših lokacij phhhhotrdil sedanje mesto za postavitev spomenika. Odbor je predlog sprejel in oktobra istega leta imenoval komisijo za razpis internega natečaja. Komisija je povabila k sodelovanju kiparje Stojana Batiča, Janeza Pirnata in Draga Tršarja ter Toneta Logondra. Vsi kiparji so povabilo sprejeli in se po ogledu lokacije o njej pohvalno izrazili. V pristojnosti komisije je bilo tudi imenovanje žirije za ocenitev prispelih osnutkov. Žirija se je sestala 28. marca in 10. aprila 1975 ter ugotovila, da so do razpisanega roka, to je do 15. marca dostavili gradivo prvi trije povabljeni kiparji. Po obširni razpravi se je žirija sporazumno odločila, da predlaga v izvedbo osnutek avtorjev akad. kiparja Stojana Batiča, arhitekta Borisa Kobeta in akad. slikarja Iveta Šubica. 

Na proslavi v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda 22. julija 1975  je slavnostni govornik Janko Rudolf, predsednik ZZB NOB Slovenije, vzidal temeljni kamen za spomenik dražgoški bitki in napovedal svečano odkritje na dan vstaje čez leto dni. Vsa ureditvena dela in priprave na vgradnjo temeljnega kamna je opravila mladinska delovna brigada, ki so jo sestavljali  mladinci vseh gorenjskih občin. Pripravljalna dela za gradnjo spomenika so se začela 15. januarja 1976, torej komaj pol leta pred slovesnim odkritjem. Pri delu jih je oviralo slabo vreme, najprej so morali odstraniti sneg, da so lahko začeli napeljevati elektriko in vodovod. Zadnje dni januarja so delavci SGP Tehnik iz Škofje Loke začeli pripravljati temelje za gradnjo. Prvi beton je bil vgrajen že 24. februarja, potem je zaradi slabega vremena prišlo do mnogih zastojev. Tudi po ves teden ni bilo mogoče nadaljevati začetega dela.  Teren je zelo zahteven, potrebne so bile mnoge raziskave tal in priprava drsnega laporskega terena, pomešanega s skalovjem, je bila uspešno. Kot zanimivost velja omeniti, da je v spomenik vgrajenih 500 kubičnih metrov betona ter 40 ton železa.

Spomenik stoji na mestu, ki ga je videti daleč iz doline, hkrati pa je prav s tega mesta izjemno lep razgled. Arhitekt ga je oblikoval kot mogočno slopasto gmoto, ki se preko ozke poti in stopnišča izteka v poseben, z mozaikom označen prostor pod cesto. S tem je dosegel tesno povezanost med spomenikom in okoljem. Spomeniško arhitekturo tvori pet betonski sklopov, ki so v tlorisu razporejeni v obliki peterokrake zvezde – vsa gmota, ki od daleč učinkuje kot kupola s prisekanim vrhom, je po višini razdeljena v tri nivoje. V prvem je osrednji prostor s spominsko ploščo, avtor napisa na njej je akademik Josip Vidmar.

&lt;poem&gt;
V ČAST IN TRAJEN SPOMIN
NA VELIKI BOJ SLOVENSKEGA LJUDSTVA
ZA OBSTOJ IN SVOBODO
NA PADLE
IN PREŽIVELE JUNAKE CANKARJEVEGA BATALJONA,
KI SO 9., 10. IN 11. JANUARJA 1942
NA TEM KRAJU IZBOJEVALI VELIKO ZMAGO 
SLOVENSKI PARTIZANOV 
NAD NACISTIČNIMI KRVNIKI
&lt;/poem&gt;

Na srednji notranji ploščadi je skoncentriran kiparski okras avtorja Stojana Batiča. V sredino prostora je postavil z reliefi okrašeno bronasto žaro (kostnico). Vanjo so oktobra leta 1977 prenesli posmrtne ostanke dražgoški žrtev. V tlorisu gre za trikotnik, na velikih ploskvah so v plitvem reliefu upodobljeni trije pretresljivi in globoko podoživeti prizori: streljanje talcev, prenos ranjenca in skupina žensk, ki so okamenele od groze. Med mogočne peterokotne slope pa je kipar umestil dve skupinski plastiki, ki simbolično ponazarjata obrambo in preboj partizanov. Med figurami je moč razločiti podobe delavca, kmeta, ženske in mladeničev, s čimer je nakazal tudi socialne razsežnosti upora. S klinasto kompozicijo, ki se kot val prebija med slopi proti odprtemu prostoru, pa je kiparju uspelo podoživeti silovitost jurišev in obrambe. Kiparske kompozicije ne odražajo posamičnega resničnega dogodka, ampak so prepesnjena in simbolična podoba najglobljih razsežnosti narodnoosvobodilnega boja. 

Na vrhu je razgledna ploščad. Vse tri nivoje povezujejo spiralasto izpeljane stopnice. [Tu sta tudi dve plošči z osnovnimi podatki o bitki.]

Betonska arhitektura se nato prelije preko odprtega prostora (brežine) do konhe (beseda naj bi izhajala iz grščine in naj bi pomenila polkrožen prostor na tržnici)/svojevrstne niše tik pod dražgoško cesto z razsežno umetniško mozaično podobo, ki jo je oblikoval Ive Šubic. Slikar, tudi sam udeleženec dražgoške bitke in spopada na Mošenjski planini, kamor se je Cankarjev bataljon po dražgoški bitki prebil. Umetnik je v obliki kontinuirane pripovedi uporabil deset najznačilnejših  in najbolj pretresljivih prizorov. Prizore (nemško kolono, okupatorjev bes, Bičkovo skalo s portretno podobo legendarnega mitraljezca, goreče hiše, podivjano živino, ki bega med gorečimi hišami, vaščane, obkrožene z nemško soldatesko) in portrete narodnih herojev Tončka Dežmana, Jožeta Gregorčiča in Jaka Bernarda ter legendarnih borcev Franca Bička, Alojza Pečnika in Rudolfa Robnika je nanizal v različni velikostih, vendar v stroge in smiselnem ritmu. 

Pripoved je oblikoval in poudaril z barvo, z žarenjem mozaičnih kamenčkov. Prevladujoč ton je temno rdeča barva z izrazito simbolično vrednostjo (kri, ogenj), ki ji kot nasprotje postavlja mrzlo modrino kot prispodobo zime in mrzlega cinizma okupatorja ter hlada, ki je stiskal duše ljudi med gorečimi domovi. Mozaik v velikosti 8 x 2 metra je po tej Šubičevi predlogi tehnično izdelal mozaicist Alfio Tambosso, ki je bil tudi sam partizan.

Spomenik padlim borcem Cankarjevega bataljona in pobitim vaščanom je bil odkrit 22. julija 1976 na osrednji slovenski proslavi v počastitev dneva vstaje slovenskega naroda. Scenarij za umetniški programje napisal književnik Ivan Jan. Slavnostni govornik je bil predsednik SR Slovenije Sergej Kraigher. Posebnih vabil na proslavo ni bilo, prejel naj bi ga le predsednik SFRJ Josip Broz Tito, ki pa je Dražgoše obiskal naslednje leto.

===Dom Cankarjevega bataljona (Brunarica) ===

Ker je treba spomenik z okolico vzdrževati, skrbeti vse leto za okrasno grmičevje in travnato površino, čistočo, predvsem pa je treba  misliti na postavitev zavetišča, je občinski odbor ZB v Škofji loki 23. februarja 1977 ustanovil Odbor za vzdrževanje dražgoškega spomenika pod pokroviteljstvom lesne industrije Jelovica iz Škofje Loke. Odbor se je takoj lotil postavitve jeloviške brunarice na primernem kraju v bližini spomenika. Najprimernejša lokacija je bila Na bregu ob zadnjem ovinku ceste pred spomenikom. Leto dni je trajal postopek za odkup zemljišča, prepis lastništva in gradbeno dokumentacijo. Pomladi leta 1979 je odbor podpisal pogodbo z Jelovico in 22. julija je  bil Dom Cankarjevega bataljona že svečano odprt. Vsa groba zemeljska dela do temeljne plošče so prostovoljno opravili domačini v organizaciji krajevne skupnosti. Brunarico je izdelala in postavila Jelovica, del notranje opreme so brezplačno prispevali Alples iz Železnikov, Loške tovarne hladilnikov in Iskra-Reteče. 

Dom Cankarjevega bataljona s ploščadjo in parkiriščem je tako postal sestavni del spomenika. V njem so spodaj sanitarije in gostinski prostor, v pritličju prav tako gostinski prostor, v zgornji etaži pa je spominska muzejska zbirka, posvečena Cankarjevemu bataljonu, dražgoški bitki in Dražgošanom.

Brunarica je v večinski lasti ZB za vrednote NOB Škofja Loka in manjšinski KS Dražgoše.  

&lt;hr&gt;

[Naslednje odstavke po pameti vključi v zgornje Milenino besedilo ali umakni v opombe.]

Prvi osnutki za spomenik v Dražgošah so iz leta 1956, ko so se načrtovali tudi spomeniki na Vodiški planini, Lipniški in Mošenjski planini. Prvotni osnutki (arh. Branko Kocmut, pobudnik Franc Konobelj - Slovenko) niso bili realizirani. (Štirje novi spomeniki na Jelovici.)&lt;ref&gt;[https://znaci.org/00003/1527.pdf ''Borec'' 1957.]&lt;/ref&gt;

[slika osnutka spomenika 1956]

'''Tradicionalna zimsko-športna prireditev Po stezah partizanske Jelovice.''' Kakor vsako leto bo tudi letos ZZB v Kranju priredilo 12. in 13. januarja 1963 že tradicionalne zimsko-športne prireditve na Jelovici. Tekmovanja se bodo udeležili tekmovalci naših športnih in smučarskih organizacij, pripadniki JLA, predvojaške vzgoje. Pod vodstvom ObLO v Škofji Loki že pripravljajo izdelavo osnutka za spomenik, ki naj bi bil narejen do dneva zimskih iger prihodnjega leta, odkrit pa za 20. obletnico osvoboditve Europe. ([https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_2.pdf ''TV-15'' 1963, št. 2])

'''V Dražgoše cesto in spomenik.''' Kot vsako leto so tudi letos v spomin na dražgoško bitko priredili več proslav. Najbolj značilna je bila pohod učencev več osnovnih šol v Dražgoše, kjer bodo poslušali pripovedovanje preživelih udeležencev bitke. V Dražgošah pa je znova oživela želja po spomeniku, ki bi ustrezal
pomenu dražgoške bitke. Vendar najbrž ne bodo gradili velikega spomenika, ampak cesto z Jamnika do Dražgoš. Ta bo spominjala na partizanske poti, obenem pa bo služila gospodarstvu in turizmu, saj bo najkrajša zveza med savsko in Selško dolino.
Le na travniku pod Bičkovo skalo bodo najbrž postavili večje spominsko obeležje, na skali pa bronast kip mitraljezca v spomin na junaški Bičkov podvig.
Tak je predlog in vaščani ga bodo najbrž sprejeli. Sami so že zbrali okoli 130.000 dinarjev v denarju, nekaj pa tudi v gradbenem materialu. Veliko pomoč in spodbudo pa pričakujejo od medobčinskega koordinacijskega odbora, ki ga sestavljajo zastopniki vseh občinskih odborov ZZB gorenjskih občin. K. M. [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_2.pdf TV-15_1969_2]

&quot;V letu 1971 je bil izdelan tudi načrt dražgoškega pomenika.&quot; ([https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_14.pdf TV-15_1972_14])

Najbrž najpomembnejši kulturno-politični dogodek pa bo, ko bodo v času osrednje proslave v Dražgošah slovesno postavili temeljni kamen za spomenik Cankarjevemu bataljonu. Ideja za to je prišla z republiškega odbora ZZB NOV Slovenije in so jo vsi organizatorji prireditve toplo pozdravili. [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_46.pdf TV-15_1974_46]

===Drugi dražgoški spomeniki===

Grob v bližini stare porušene cerkve, kamor so pokopali padle domačine in borce leta 1942, je bil verjetno označen s križem??? Prvi spomenik so v Dražgošah postavili leta 1947 na Zadnji njivi in ga posvetili sedmim padlim borcem in porušeni vasi. Istega leta  so pri Mošenjski planini na željo svojcev postavili znamenje padlemu Mirku Šušteršiču in neznanemu borcu, za katerega se je šele pozneje izkazalo, da je Ciril Osredkar; njegovo ime je bilo na obnovljeni spomenik dodano leta 2000.

Leta 1954 je bil na planini Mosti na Jelovici postavljen spomenik sestanku KPS Gorenjske leta 1944, leta 1958, ob začetku gibanja Po stezah partizanske Jelovice, pa je bilo postavljeno obeležje 17 padlim partizanom pri sv. Jedrti nad Lajšami (brez njihovih imen na spomeniku), osnovna šola v Dražgošah pa je dobila ploščo z imenom Staneta Žagarja, po katerem so jo poimenovali. 

Leta 1967 je vas dobila novo cerkev sv. Lucije in pred njo ploščo 42 domačinom, ki so padli kot talci, in 16 borcem iz Dražgoš, ki so padli med vojno.

Leta 1976 je bil dograjen velik spomenik dražgoški bitki. V kostnico pod njim in v družinske grobove na novem pokopališču v bližini so prekopali posmrtne ostanke borcev in domačinov, na mesto prvotnega pokopa pa postavili spominski kamen. Istega leta je bil postavljen tudi spomenik borcu Danimirju Ažmanu - Črtomiru na travniku v Lajšah. Okrog 1994??? sta bili na razgledno ploščad spomenika dodani dve plošči z osnovnimi podatki o dražgoški bitki.

Dve leti pozneje, 1978, sta bila postavljena še dva spomenika na mestu streljanja domačinov: z 22 imeni na spomeniku Jelenščah in z 18 imeni pri Cerkvi, v bližini prvotnega groba.

Zadnja tri obeležja so bila postavljena na začetku 80. let: Janini in Tatjani nad Lajšami ter kurirski postaji na šolskem poslopju 1980 in bojnemu položaju partizanskega mitraljeza na Bičkovi skali 1981. 

[Kdaj je bil postavljen spomenik v Rudnem in odkrita spominska soba v brunarici?]

{|
|[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah in okolici.jpg|thumb|800 px|Partizanski spomeniki v Dražgošah in okolici. Partizanstvo.si]]
|}

{|
|[[File:Dražgoše 2014 01.jpg|thumb|150 px|Kostnica pod spomenikom dražgoški bitki. Foto Matjaž Zaplotnik]]
|[[File:Dražgoše 2014 04.jpg|thumb|Spomenik dražgoški bitki ob proslavi 2014. Foto Matjaž Zaplotnik]]
|[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 08.jpg|thumb|Na Zadnji njivi]]
|}

{|
|[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 01.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]]
|[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 02.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]]
|[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 03.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]]
|[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 04.jpg|thumb|150 px|Ustreljenim domačinom pri cerkvi]]
|}

{|
|[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 05.jpg|thumb|Prvotni grob pobitih domačinov]]
|[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 06.jpg|thumb|Prvotni grob pobitih domačinov]]
|[[File:Partizanski spomeniki v Dražgošah 07.jpg|thumb|Jelenšče]]
|}

{|
|[[File:Spomeniki v Dražgošah 02.jpg|thumb|Spomeniki v Dražgošah: pri sv. Luciji]]
|[[File:Spomeniki v Dražgošah 03.jpg|thumb|Spomeniki v Dražgošah: družinski nagrobniki na pokopališču]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 10.jpg|thumb|Mirko Šušteršič in Ciril Osredkar, pri Mošenjski planini]]
|}

{|
|[[File:Dom Cankarjevega bataljona v Dražgošah.jpg|thumb|Dom Cankarjevega bataljona v Dražgošah]]
|[[File:Muzej Dražgoše, borci Cankarjevega bataljona.jpg|thumb|150 px|Muzej Cankarjevega bataljona v Dažgošah]]
|[[File:Spomeniki v Dražgošah 04.jpg|thumb|Muzej Cankarjevega bataljona v Dražgošah]]
|}

{|
|[[File:Spominska plošča kurirjem v Dražgošah.jpg|thumb|Spominska plošča kurirjem na OŠ v Dražgošah]]
|[[File:Rudno, spomenik.jpg|thumb|Rudno, spomenik]]
|}

*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/154/ spomenik dražgoški bitki], 1976
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4790/ spominska soba Cankarjevega bataljona v brunarici], leta ?
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4789/ nagrobniki dražgoškim žrtvam na pokopališču], 1976?
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4714/ spomenik talcem in borcem pri cerkvi], 1967
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1604/ prvotni grob pobitih domačinov], 1942, v kostnico prekopani 1976
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1605/ spomenik ustreljenim domačinom Pri cerkvi], 1978
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/539/ spomenik sedmim padlim borcem in porušeni vasi na Zadnji njivi], 1947
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/538/ spominska plošča kurirjem na OŠ], 1980
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4715/ 22 ustreljenim domačinom na Jelenščah], 1978
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/591/ devetim padlim, Rudno], leta ?
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/153/ Mirko Šušteršič in Ciril Osredkar, pri Mošenjski planini], 1947, 2000

Tik za mejo KS Dražgoše so še 
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/155/ Bičkova skala], 1981
*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/537/ spomenik na planini Mosti], 1954
*trije spomeniki v Lajšah: 
**[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/177/ Janina in Tajana, nad Lajšami], 1980
**[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/152/ padlim partizanom, pri sv. Jedrti], 1962
**[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/585/ Danimir Ažman, Lajše], 1976

{|
|[[File:Danimir Ažman - Črtomir, Lajše.jpg|thumb|Danimir Ažman - Črtomir, Lajše]]
|[[File:Dražgoše 2014 08.JPG|thumb|200 px|Lajše]]
|[[File:Partizanski spomenik Janini in Tatjani nad Lajšami.jpg|thumb|Tatjani in Janini, Lajše]]
|}

{|
|[[File:Bičkova skala, bojni položaj v dražgoški bitki 9.-11. januarja 1942.jpg|thumb|Bičkova skala]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 24.jpg|thumb|Bičkova skala]]
|[[File:Partizanski spomenik, planina Mosti na Jelovici.jpg|thumb|Spomenik na planini Mosti]]
|}

'''Poimenovanje'''

*[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskopoimenovanje/56/ Osnovna šola narodnega heroja Staneta Žagarja (1958-?)] v Dražgošah


*[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_2.pdf TV-15_1975_2]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_32.pdf TV-15_1975_32]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_35.pdf TV-15_1975_35]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_45.pdf TV-15_1975_45]

==Obisk Tita 1976== 

[[File:Razgledanje spomenika u Dražgošama.jpg|thumb|Tito v Dražgošah]]

(Milena)

[fotografije iz arhiva ZB]

*[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_1.pdf TV-15_1976_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_3.pdf TV-15_1976_3]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_9.pdf TV-15_1976_9]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_14.pdf TV-15_1976_14]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_28.pdf TV-15_1976_28]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_39.pdf TV-15_1976_39]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_52.pdf TV-15_1976_52]

==Proslave med 1977 in 1991==

'''1980''' (Marjana)

Dražgoška bitka je tudi skoraj štiri desetletja po koncu druge svetovne vojne ostajala eden najpomembnejših simbolov narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem. Prispevki iz leta 1980 kažejo, da je bila v tedanjem času predstavljena predvsem kot simbol poguma, odpora in narodne enotnosti. Spominske prireditve, veteranska srečanja in množični pohodi niso bili namenjeni zgolj obujanju zgodovinskih dogodkov, temveč predvsem ohranjanju kolektivnega spomina ter prenašanju izkušenj narodnoosvobodilnega boja na mlajše generacije. Dražgoše so tako ostajale eno osrednjih slovenskih spominskih krajev, kjer so se vsako leto srečevali nekdanji borci, domačini, športniki in številni obiskovalci iz vse Slovenije.

Osrednji dogodek leta 1980 je bila tradicionalna prireditev Po stezah partizanske Jelovice, ki je 13. januarja v Dražgoše privabila več tisoč udeležencev. Prireditev je potekala dva dni. V soboto so potekala športna tekmovanja, v nedeljo pa so sledili pohodi in osrednja spominska slovesnost. Po poročanju Gorenjskega glasa se je na sklepni slovesnosti pri spomeniku v Dražgošah zbralo več kot pet tisoč ljudi iz Slovenije in bratskih republik Jugoslavije, ki so se poklonili spominu na dražgoško bitko. Organizatorji so pripravili raznolik program športnih tekmovanj in rekreativnih pohodov, med katerimi so bili smučarski teki, patruljna tekmovanja, sankaške in slalomske preizkušnje ter srečanja tabornikov. Športne prireditve so potekale pod geslom '''»Zbirajmo moči za delo v zdravju in razvedrilo«''', ki je poudarjalo pomen telesne pripravljenosti, rekreacije in zdravega načina življenja. Čeprav je imela prireditev izrazit športni značaj, je njen širši pomen presegal tekmovalni vidik, saj je predstavljala predvsem izraz spoštovanja do padlih borcev Cankarjevega bataljona, prebivalcev Dražgoš in vseh žrtev narodnoosvobodilnega boja. Poleg športnikov so se prireditev udeležili planinci, taborniki, pripadniki armade, rezervni vojaški starešine, borci, mladina in številni domačini ter predstavniki drugih republik tedanje Jugoslavije, kar je prireditvi dajalo širši jugoslovanski pomen in poudarjalo razumevanje dražgoške bitke kot skupnega simbola protifašističnega boja. Organizatorji so po zaključku poudarili, da bodo tradicijo nadaljevali tudi v prihodnjih letih, saj je prireditev postala eden najpomembnejših športno-spominskih dogodkov na Gorenjskem in v Sloveniji.

Posebno mesto je imel pohod Po poti narodnega heroja Lojzeta Kebeta – Štefana, ki je potekal od Krope do Dražgoš. Tekmovanje je združevalo rezervne vojaške starešine in mladino ter poleg telesne pripravljenosti preverjalo tudi znanje s področja topografije, obrambe in streljanja. Udeleženci so med pohodom obiskali spomenik narodnemu heroju Lojzetu Kebetu, se poklonili njegovemu spominu in s tem simbolično povezali športno dejavnost z ohranjanjem zgodovinskega izročila. Organizatorji so poudarjali, da je namen prireditev utrjevati vezi med starejšo generacijo udeležencev vojne in mladimi ter prenašati vrednote narodnoosvobodilnega boja na prihodnje rodove. Zaključna slovesnost je potekala pri spomeniku v Dražgošah, kjer so se zbrali predstavniki družbenopolitičnih organizacij, veterani in številni obiskovalci. Slavnostni govornik je bil predsednik Pokrajinskega odbora Zveze borcev za Gorenjsko Franc Puhar – Aci, ki je poudaril pomen ohranjanja tradicije narodnoosvobodilnega boja in skupnega odpora borcev ter domačinov med dražgoško bitko ter, da njen pomen presega lokalne okvire, saj predstavlja eno najpomembnejših poglavij slovenske zgodovine med drugo svetovno vojno. Ob tej priložnosti so položili vence k spomeniku padlim ter razglasili rezultate športnih tekmovanj. 

Leto 1980 so zaznamovala tudi številna srečanja nekdanjih borcev. Na Češnjici so se po sedemintridesetih letih ponovno srečali preživeli pripadniki Selške in Jelovške čete nekdanjega Gorenjskega odreda. Obujali so spomine na vključevanje mladih fantov v partizanske enote leta 1943, na okupatorjeve povračilne ukrepe, množične izselitve družin in žrtve vojne. Srečanje je bilo priložnost za utrjevanje medsebojnih vezi in za razmislek o pomenu ohranjanja zgodovinskega spomina ter sodelovanja z lokalnimi skupnostmi pri negovanju tradicij narodnoosvobodilnega boja.

Pomen Dražgoš kot kraja zgodovinskega spomina potrjuje tudi obisk delegacije ameriških vojnih veteranov maja 1980. Gostje so si poleg Muzeja ljudske revolucije v Ljubljani ogledali tudi Dražgoše, kar kaže, da je bil kraj prepoznan kot pomembno slovensko spominsko in zgodovinsko središče.

Ob koncu leta so organizatorji že napovedovali naslednji pohod Po stezah partizanske Jelovice, ki naj bi januarja 1981 potekal ob 39. obletnici dražgoške bitke in 40. obletnici začetka narodnoosvobodilnega boja. Program je ostal zvest tradiciji – patruljni pohod, topografske in taktične naloge, streljanje ter sodelovanje rezervnih vojaških starešin in mladine. S tem so želeli nadaljevati tradicijo povezovanja zgodovinskega spomina, športa in domoljubne vzgoje.

Leto 1980 je v reviji TV 15 zaznamovalo tudi obsežno poročanje o nastajanju filmsko-televizijskega projekta Dražgoška bitka, ki razkriva tudi razvoj javnega diskurza o projektu skozi vse leto. Začetek leta je bil prežet z optimizmom in velikimi pričakovanji ob nastajanju prve slovenske televizijske nadaljevanke o narodnoosvobodilnem boju. V drugi polovici leta pa so se prispevki skoraj izključno osredotočali na organizacijske zaplete, finančne nepravilnosti in vprašanja zgodovinske verodostojnosti. Kljub vse ostrejšim kritikam je v večini objavljenih prispevkov prevladovalo stališče, da je treba projekt dokončati, saj naj bi predstavljal trajen spomenik Dražgoški bitki, njenim udeležencem in zgodovinskemu spominu na narodnoosvobodilni boj.
Prvi zapis o projektu je bil objavljen februarja 1980 pod naslovom »Padla je prva klapa«. Revija je v njem poročala o začetku snemanja dolgo načrtovanega filmskega in televizijskega projekta ter poudarila njegov velik kulturni in zgodovinski pomen. Napovedano je bilo, da bo nastala prva slovenska televizijska nadaljevanka o narodnoosvobodilnem boju, zato so bila pričakovanja tako javnosti kot ustvarjalcev zelo velika. Projekt je bil predstavljen kot pomemben prispevek k ohranjanju spomina na enega ključnih dogodkov slovenske zgodovine.
Vendar se je že jeseni ton poročanja izrazito spremenil. V prispevku »Nekaj misli o snemanju Dražgoške bitke« je avtor opozoril, da se je sprva obetaven in dolgo pričakovani projekt spremenil v »polomijo« oziroma celo »škandal«. Kritike so bile usmerjene predvsem v domnevno zaslužkarstvo posameznikov, previsoke honorarje ter neodgovorno ravnanje z družbenimi sredstvi. Avtor je ob tem poudaril, da bi moral film o enem najpomembnejših dogodkov narodnoosvobodilnega boja nastajati z največjim spoštovanjem do padlih borcev in njihovega zgodovinskega pomena, zato so bile ugotovljene nepravilnosti razumljene kot še posebej problematične.
Podobno kritičen je bil tudi prispevek »Še nekaj o snemanju Dražgoške bitke«, v katerem je udeleženec narodnoosvobodilnega boja izrazil ogorčenje nad načinom izvedbe projekta in razočaranje preživelih dražgoških borcev. Ti po njegovem mnenju niso bili ustrezno vključeni v nastajanje filma, čeprav bi njihovo neposredno poznavanje dogodkov lahko pomembno prispevalo k zgodovinski verodostojnosti prikaza. Zahteval je javno razjasnitev odgovornosti za nastale nepravilnosti ter poudaril, da film ne bi smel biti razumljen zgolj kot umetniški izdelek, temveč kot pomemben zgodovinski spomenik prihodnjim rodovom.
Vprašanje nastajanja filma je obravnaval tudi Svet za ohranjanje in razvijanje revolucionarnih izročil pri Zvezi združenj borcev NOV Slovenije, ki je v obsežnem programskem dokumentu izpostavil pomen zgodovinske verodostojnosti pri umetniškem prikazovanju narodnoosvobodilnega boja. Poleg opozoril glede drugih filmskih in televizijskih del je posebno pozornost namenil tudi projektu Dražgoška bitka. Svet je poudaril, da mora umetniško delo temeljiti na preverjenih zgodovinskih dejstvih, odgovorni pa morajo zagotoviti tako kakovostno izvedbo kot gospodarno porabo družbenih sredstev. Kljub kritikam je podprl nadaljevanje projekta pod okriljem RTV Ljubljana in pričakoval, da bo film dokončan ob upoštevanju zgodovinske resnice ter ob razumnih stroških.
O projektu so javno spregovorili tudi preživeli borci Cankarjevega bataljona, združeni v Domicilnem odboru Cankarjevega bataljona. Pojasnili so, da so zamisel o filmu od začetka podpirali in bili pripravljeni sodelovati pri njegovem nastajanju, vendar njihovo znanje in izkušnje niso bili ustrezno upoštevani. Po vpogledu v scenarij so opozorili na več zgodovinskih netočnosti, vendar na svoje pripombe niso prejeli zadovoljivih odgovorov. Od pristojnih organov so zato zahtevali ugotovitev odgovornosti za organizacijske in finančne nepravilnosti, obenem pa poudarili, da želijo nadaljevanje snemanja in uspešen zaključek projekta, ki bi predstavljal dostojen poklon dražgoški bitki in njenim udeležencem.
Ob koncu leta je revija objavila še širšo razpravo o narodnoosvobodilnem boju v slovenski umetnosti, v kateri so zgodovinarji, literarni zgodovinarji in drugi kulturni ustvarjalci obravnavali tudi ekranizacijo Dražgoške bitke. Razprava je pokazala, da težave pri projektu niso bile razumljene zgolj kot organizacijski ali finančni problem, temveč tudi kot vprašanje odgovornega umetniškega prikaza zgodovinskega spomina. Udeleženci so zato poudarili potrebo po večji zgodovinski verodostojnosti, tesnejšem sodelovanju med ustvarjalci in zgodovinarji ter premišljenem pristopu pri obravnavi tako pomembne teme.

'''1981'''

Leta 1981 je bila v Dražgošah organizirana že 24. tradicionalna prireditev Po stezah partizanske Jelovice, posvečena 39. obletnici dražgoške bitke in 40-letnici vstaje narodov in narodnosti Jugoslavije. Prireditev je združila športni, rekreativni in spominski program ter privabila več kot 5.000 udeležencev iz vse Slovenije. Med njimi so bili številni mladi, pionirji, planinci, športniki, pripadniki Jugoslovanske ljudske armade (JLA), Teritorialne obrambe (TO), milice, taborniki, lovci in drugi obiskovalci, ki so v množici prehodili partizanske poti proti Dražgošam. Poseben pečat so dogodku dali tudi nekdanji borci Cankarjevega bataljona ter predstavniki družbenopolitičnega življenja Gorenjske in Slovenije.

Osrednji del prireditve je potekal pri spomeniku v Dražgošah, kjer je zbrane nagovoril predsednik Republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinko Hafner. V govoru je poudaril zgodovinski pomen dražgoške bitke in gorenjske vstaje kot enega ključnih dogodkov narodnoosvobodilnega boja. Izpostavil je, da je Cankarjev bataljon januarja 1942 tri dni kljuboval številčno in tehnično močnejšemu okupatorju ter da je bil pomen dražgoške bitke predvsem moralna zmaga, saj je pokazala, da Gorenjska ni postala pokorna dežela. Ob tem je poudaril dolžnost ohranjanja spomina na padle borce in domačine ter prenašanja njihovega izročila na mlajše rodove. V govoru se je dotaknil tudi nastajanja filmskega in televizijskega projekta o Dražgošah ter izrazil pričakovanje, da bo delo kljub zapletom dokončano kot trajen poklon dražgoškim junakom.

Slovesnost je spremljal kulturni program, sledili pa sta razglasitev rezultatov tekmovanj in podelitev priznanj. Pomemben del prireditve je predstavljalo tudi 10. jubilejno odprto smučarsko prvenstvo Teritorialne obrambe SR Slovenije v patruljnih tekih, na katerem so poleg enot Teritorialne obrambe sodelovali tudi pripadniki Jugoslovanske ljudske armade in milice, prvič pa so bili povabljeni tudi predstavniki vseh republik in avtonomnih pokrajin Jugoslavije. Prvenstvo, ki je od leta 1972 preraslo v eno največjih športno-obrambnih prireditev v Sloveniji, je združevalo okoli 500 tekmovalcev v več kot petdesetih patruljah. Poleg športnega pomena je prispevalo k razvoju vojaškega smučanja, preverjanju telesne pripravljenosti in strelskih sposobnosti ter krepitvi sodelovanja med enotami oboroženih sil, hkrati pa je utrjevalo spomin na partizanske tradicije. Posebno mesto je imel tekmovalni pohod Po poti narodnega heroja Lojzeta Kebeta, ki je potekal iz Krope prek Jamnika do Dražgoš. V njem so sodelovale združene ekipe Zveze rezervnih vojaških starešin (ZRVS) in Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS). Tekmovalci so se pomerili v reševanju taktičnih in topografskih nalog, preverjanju znanja s področja narodne obrambe, streljanju z malokalibrsko puško ter v sedem kilometrov dolgem pohodu z več kot 470 metri višinske razlike. Na Jamniku so se poklonili spominu narodnega heroja Lojzeta Kebeta, nato pa nadaljevali pot proti cilju v Dražgošah.

Prireditev je spremljal tudi bogat športni in rekreativni program. Poleg tekmovanj v smučarskem teku in sankanju so organizatorji pripravili številne množične pohode iz različnih smeri Gorenjske, med njimi Po poti Cankarjevega bataljona, Po stezah prvih partizanov, Po poti heroja Iva Slavca - Jokla, Po poti Škofjeloškega odreda, Po poti Otona Vrhunca - Blaža ter Po poti herojev Staneta Žagarja in Jožeta Gregorčiča. Tisoči pohodnikov so po nekdanjih partizanskih poteh prihajali v Dražgoše, kjer so se zbrali na osrednji spominski slovesnosti. Tako je prireditev ponovno potrdila svoj pomen kot ene največjih spominskih, športno rekreativnih in družbenih manifestacij v Sloveniji ter pomembnega prostora ohranjanja zgodovinskega spomina na dražgoško bitko in vrednote narodnoosvobodilnega boja. 

'''1982

'''
Leta 1982 je bila organizirana 25. jubilejna prireditev Po stezah partizanske Jelovice, ki je potekala 10. januarja ob 40. obletnici dražgoške bitke in hkrati predstavljala zaključek praznovanja občinskega praznika Škofje Loka. Organizatorji so pripravili bogat program športnih tekmovanj, rekreativnih pohodov in osrednjo spominsko slovesnost pred spomenikom v Dražgošah.

Posebna pozornost je bila namenjena številnim spominskim pohodom, ki so sledili potem partizanskih enot in narodnih herojev. Udeleženci so se podali po poteh Cankarjevega bataljona od Pasje ravni, po stezah prvih partizanov od Soteske prek Jelovice, po poti heroja Iva Slavca - Jokla, po poteh Škofjeloškega odreda ter po poteh herojev Otona Vrhunca - Blaža, Staneta Žagarja, Jožeta Gregorčiča, Antona Dežmana - Tončka in Lojzeta Kebeta. Ob zaključku so se vsi pohodniki in tekmovalci zbrali na osrednji slovesnosti, kjer so razglasili rezultate športnih tekmovanj.

Jubilejne prireditve se je udeležilo več kot 4.000 tekmovalcev, pohodnikov, pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade, borcev, mladih in drugih obiskovalcev. Slavnostni govornik je bil poveljnik Ljubljanskega armadnega območja generalpodpolkovnik Branko Jerkič. Ob tej priložnosti so podelili priznanja najboljšim športnikom, med odmevnejšimi dosežki pa je bila zmaga Iva Čarmana v teku za Jugoslovanski smučarski pokal, ki je od leta 1982 nosil ime Pokal maršala Tita.

Ob jubileju so se pojavile tudi razprave o prihodnjem razvoju prireditve. Nekateri dolgoletni udeleženci in organizatorji so opozarjali, da prireditve uspešno ohranjajo spomin na narodnoosvobodilni boj, hkrati pa izražali željo po vsebinski prenovi in večji privlačnosti za mlajše generacije. Predlagali so dopolnitev spremljevalnega programa, da bi prireditev tudi v prihodnje ostala pomemben prostor srečevanja, športa in ohranjanja zgodovinskega spomina.

V istem letu je bil v javnosti večkrat izpostavljen tudi pomen prireditve kot ene osrednjih športno-spominskih manifestacij v Sloveniji. Ob tem so potekale razprave o nedokončanem filmskem projektu Dražgoška bitka, ki je med nekdanjimi borci in širšo javnostjo vzbujal veliko zanimanja. Nedokončana nadaljevanka Dražgoška bitka je leta 1982 postala ena osrednjih kulturnih polemik, povezanih z upodabljanjem narodnoosvobodilnega boja. Razprave o projektu so odražale širša vprašanja odnosa do zgodovinskega spomina, odgovornosti pri ustvarjanju zgodovinskih vsebin in vloge medijev pri oblikovanju kolektivnega spomina. Po večletnih pripravah in začetku snemanja projekt ni bil dokončan, kar je sprožilo številne razprave med nekdanjimi borci, zgodovinarji, novinarji in širšo javnostjo.

Domicilni odbor Cankarjevega bataljona je januarja 1982 javno opozoril, da o usodi projekta ni bilo podanih jasnih pojasnil. Izrazil je nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja sodelovanja z ustvarjalci nadaljevanke, čeprav so bili nekdanji borci pripravljeni prispevati svoje izkušnje za čim bolj verodostojen prikaz dogodkov. Odbor je zahteval objavo ugotovitev o finančnem poslovanju projekta ter odgovornost vseh, ki so sodelovali pri njegovi izvedbi.

V medijih so se pojavljale informacije, da je bilo posnetih približno 30 odstotkov gradiva, vendar je bilo snemanje zaradi finančnih in organizacijskih težav ustavljeno. Zgrajeni filmski objekti na različnih lokacijah po Gorenjski so ostali neizkoriščeni, projekt pa je postal simbol neuspešno izpeljane in nedokončane televizijske produkcije.

Razprava se je nadaljevala tudi po 40. obletnici dražgoške bitke. V pismih bralcev in javnih odzivih so številni opozarjali, da bi morala biti nadaljevanka dokončana predvsem zaradi zgodovinskega pomena in izobraževalne vrednosti za mlajše generacije. Več avtorjev je zahtevalo ugotovitev odgovornosti za porabo sredstev ter nadaljevanje snemanja.
V reviji Borec je bilo poudarjeno, da bi bilo mogoče številnim polemikam preprečiti z doslednejšim vključevanjem zgodovinske stroke že v fazi priprave scenarija. V javnosti so se tako prepletala vprašanja zgodovinske verodostojnosti, umetniške interpretacije in odgovorne porabe javnih sredstev.

'''1983'''

Leta 1983 je bila v Dražgošah organizirana 26. prireditev Po stezah partizanske Jelovice, ki je potekala 9. januarja ob 41. obletnici dražgoške bitke in občinskem prazniku Škofje Loke. Organizatorji so tudi tokrat pripravili prireditev, ki je združevala športna tekmovanja, množične rekreativne pohode in osrednjo spominsko slovesnost.

Športni program je obsegal tek na 12 kilometrov za Jugoslovanski smučarski pokal Maršal Tito, odprto tekmovanje smučarskih patrulj Teritorialne obrambe, na katerem so sodelovale tudi patrulje Jugoslovanske ljudske armade, milice in Teritorialne obrambe iz vse Jugoslavije, ter patruljni tek združenih ekip Zveze rezervnih vojaških starešin (ZRVS) in Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS). Tekmovanja so dopolnjevali veleslalom za cicibane in cicibanke ter tekmovanja v sankanju za različne starostne skupine.

Pomemben del prireditve so predstavljali tradicionalni spominski pohodi po poteh Cankarjevega bataljona, Škofjeloškega odreda in številnih narodnih herojev. Pohodniki so se podali po poteh od Pasje ravni, Soteske, Stražišča, Škofje Loke, Selc, Rudna in Krope proti Dražgošam. Organizatorji so k udeležbi povabili pripadnike ZRVS, ZSMS, ZZB NOV, šolsko mladino, planince, tabornike, lovce, pripadnike Teritorialne obrambe in Jugoslovanske ljudske armade ter druge obiskovalce.

Osrednja slovesnost je potekala ob spomeniku v Dražgošah, kjer je bil slavnostni govornik član predsedstva Republiškega odbora ZZB NOV Slovenije France Perovšek. Ob tej priložnosti so razglasili rezultate športnih tekmovanj, prireditve pa so se udeležili tudi nekdanji borci Cankarjevega bataljona.

Organizatorji so prireditev označili kot največjo množično smučarsko-rekreativno prireditev v Sloveniji. Kljub takratnim omejitvam pri oskrbi z gorivom so zagotovili organizirane avtobusne prevoze do izhodišč pohodov in pričakovali več tisoč udeležencev, podobno kot v preteklih letih.

V letu 1983 so potekale tudi priprave na nadaljnji razvoj prireditve. Komisija za šport in rekreacijo je podprla pobudo za ponovno izdajo brošure o tekmovanju Po poteh heroja Kebeta, pri čemer je razpravljala o možnosti, da bi publikacija obravnavala celotno prireditev Po stezah partizanske Jelovice in ne zgolj tekmovanja po poti heroja Kebeta.

Ob koncu leta so organizatorji napovedali pomembno spremembo za izvedbo prireditve leta 1984. Zaradi razmer so se odločili, da bo tekmovalni pohod Po poteh heroja Kebeta prvič potekal brez smuči. Tekmovalci bodo traso od Krope do Dražgoš opravili peš, ob tem pa bodo še naprej opravljali topografske naloge, preverjanje teoretičnega znanja in strelsko preizkušnjo. Sprememba je pomenila začetek prilagajanja prireditve razmeram na terenu, ob hkratnem ohranjanju njenega športnega, izobraževalnega in spominskega značaja.


*[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_1.pdf TV-15_1977_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_5.pdf TV-15_1977_5]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_7.pdf TV-15_1977_7]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_9.pdf TV-15_1977_9]

'''Bičkova skala'''

&lt;poem&gt;
Ko so fašisti proti Dražgošam drli,
v vasico kot orlovsko gnezdo v pobočje pripeto,
ste se Cankarjevega bataljona borci vrli
sovragu junaško uprli.
Nad vasico se dviga siva pečina,
ki Nemci so vzeli jo na petelina,
kjer hrabra sta Bička tovariše svoje
bodrila, delila jim zadnje naboje ...
»Le hrabro, tovariši, branite to vas,
ki deželi slovenski ponos je in kras!
Nikdar ne bežite pred temi pesjani,
ki radi živeli bi tu, med gorami.
Verujte, da napočil svobode bo dan,
ko sovražnik s slovenske bo zemlje pregnan!«
To Bičkove zadnje bile so besede
na skali, s krvjo prepojeni,
ki nosi ponosna njegovo ime
in nas spominja na vojno gorje.
:::Guzej Jožica, 8. r. osn. šole
Staneta Žagarja, Lipnica&lt;/poem&gt; ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-20J4JRCW ''Gorenjski glas'' 13. jan. 1978])

*[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_1.pdf TV-15_1978_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_3.pdf TV-15_1978_3]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_5.pdf TV-15_1978_5]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_26.pdf TV-15_1978_26]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_33.pdf TV-15_1978_33]

*[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_1.pdf TV-15_1979_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_2.pdf TV-15_1979_2]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_23.pdf TV-15_1979_32]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_35.pdf TV-15_1979_35]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_49.pdf TV-15_1979_49]

*[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_1.pdf TV-15_1980_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_2.pdf TV-15_1980_2]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_3.pdf TV-15_1980_3]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_4.pdf TV-15_1980_4]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_6.pdf TV-15_1980_6]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_50.pdf TV-15_1980_50]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1980/TV-15_1980_51-52.pdf TV-15_1980_51-52]

*[https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_2.pdf TV-15_1981_2]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_3.pdf TV-15_1981_3]

*[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_1.pdf TV-15_1982_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_2.pdf TV-15_1982_2]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_10.pdf TV-15_1982_10]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_16.pdf TV-15_1982_16]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_37.pdf TV-15_1982_37]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_46.pdf TV-15_1982_46]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_52.pdf TV-15_1982_52]

*[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_1.pdf TV-15_1983_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_14.pdf TV-15_1983_14]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_32.pdf TV-15_1983_32]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_50.pdf TV-15_1983_50]

*[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_1.pdf TV-15_1984_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_32.pdf TV-15_1984_32]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_38.pdf TV-15_1984_38]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_47.pdf TV-15_1984_47]

*'''1984''' Dušan Rebolj: PSPJ [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8LX3Z1BQ Zbor občanov Bežigrad 1984] (slika tekmovalcev)
'''1985''' (Ana)

Januarska spominska prireditev Po stezah partizanske Jelovice, ki je potekala že osemindvajsetič, je kljub zimskemu mrazu v hribovito vas privabila okoli dva tisoč ljudi. Prireditev je imela tokrat še posebej slovesen pomen, saj so z njo poleg same bitke obeležili tudi štirideseto obletnico osvoboditve. Osrednji poudarek prireditve je bil na prepletu množičnega pohodništva in športnega udejstvovanja, s čimer so organizatorji želeli počastiti spomin na borce Cankarjevega bataljona ter padle domačine.

Udeleženci so se v Dražgoše podali po različnih pešpoteh iz okolice, med drugim iz Soteske, Škofje Loke, Krope in Selc. V Selcih so se pohodnikom pohoda Po poti Otona Vrhunca-Blaža pridružili še Slovenci iz zamejskega Števerjana v Italiji, iz Selc pa je proti Dražgošam krenila tudi deseterica slepih in slabovidnih iz Ljubljane. Med vsemi pa so z izjemno vztrajnostjo izstopalo 142 pohodnikov, ki so svoj podhod pričeli izpod Pasje ravni in so na dolgo in naporno pot skozi visoki sneg krenili že sredi noči.
V okviru 28. prireditev Po stezah partizanske Jelovice je bilo več športnih tekmovanj. 

Že v soboto je potekala ena od treh preizkušenj ekipnega mladinskega tekmovanja v biatlonu za jugoslovanski smučarski pokal maršala Tita (drugi dve tekmovanji sta potekali na Igmanu in Mrkopalju) .
Cicibani in cicibanke so se pomerili v veleslalomu, združeno s pohodom Po poti heroja Kebeta je potekalo 11. republiško orientacijsko-taktično tekmovanje ekip ZRVS in ZSMS. Šestčlanske ekipe so po streljanju z malokalibrsko puško in reševanju različnih nalog krenile na pohod (tek) od Krope do Dražgoš. V okviru dražgoških prireditev pa je potekalo tudi 14. odprto tekmovanje moških in ženskih smučarskih patrulj enot teritorialne obrambe SR Slovenije. Start in cilj sta bila na vrhu Dražgoške gore. 

Vrhunec dogajanja je predstavljala nedeljska osrednja slovesnost pri spomeniku v Dražgošah, ki so se je poleg slovenskega političnega in vojaškega vrha ter domačinov udeležili tudi zamejski Slovenci iz Italije. Slavnostni govornik Božidar Gorjan - Bogo je v svojem nagovoru med drugim povedal: 
»Mi partizani razumemo pričakovanja in potrebe povojnih rodov, da vedno znova proučujejo novejšo zgodovino tudi s stališča lastnih spoznanj in potreb. Tudi mi smo za to, da je zgodovinska izkušnja, čista in poštena, vedno navzoča pri iskanju poti našega razvoja. Tudi mi smo za to, da se še nedorečene stvari razčistijo do konca. Hitreje kot doslej. Vendar se bomo še naprej odločno upirali poudarjanju slabosti, odpiranju nekaterih poglavij ločeno od celote samo zato, da se na tak način dela prostor za delovanje zunaj naše družbene ureditve in proti njej. Mislim celo, da smo že doslej preveč popuščali tistim posameznikom in organiziranim skupinam, ki sicer v imenu kulture, demokracije in svobode vendarle iščejo samo prostor za ustvarjanje idejne in politične razdvojenosti pri nas. Tako politično tendenciozen pogled nazaj si moramo razlagati samo tako, da nas nosilci teh prizadevanj nočejo spremljati pri poglabljanju in razvoju naše samoupravne demokracije, pri utrjevanju federativne ureditve avnojske Jugoslavije, pri uresničevanju neodvisne in neuvrščene mednarodne politike. Ob današnjih poglobljenih razpravah o nadaljnjih poteh našega razvoja pa lahko ugotovimo, da smo kljub vsem povojnim težavam tudi vsa ta desetletja po vojni ostali dosledni temeljnim načelom Osvobodilne fronte, to je politike, za katero se je naš narod odločil že leta 1941. Ko to ugotavljamo na kraju, kjer se hkrati spominjamo tudi žrtev iz našega NOB in revolucije, to ne pomeni, da si partizanska generacija lasti zasluge za to, da smo zadržali in razvijali vse pridobitve naše revolucije. Zavedamo se, da sta bila za to potrebna predvsem delo in odpovedovanje tudi vseh povojnih rodov. Letos imamo še posebno priložnost, da se spomnimo delovanja vojne generacije. Kajti, prišel je čas, ko redno delovno dobo končujejo še zadnji, najmlajši partizani. Naša povprečna starost bo letos dosegla 68 let. Že nekaj desetletij se borci in aktivisti selimo z našo dejavnostjo v družbenopolitično delo. Tako poskušamo uveljaviti naša stališča v delegatskem sistemu, kjer je povprečna starost delegatov med 35 in 40 let, medtem ko so se v občinskih in republiških izvršnih organih že pred desetletjem skoraj v celoti uveljavili povojni rodovi. Kar pomeni, da se pri delu v družbeno političnih organizacijah in kot borci delegati srečujemo s problemi sedanjega časa. Naš pogled je pri tem obrnjen nazaj samo toliko, kolikor je potrebno, da z izkušnjami pomagamo reševati današnje probleme. Naj zato povem vsem vam, mlajšim pohodnikom in športnikom, ki ste danes zbrani tukaj, da borci poskušamo tudi ob takih priložnostih, kot je današnja, razumeti predvsem potrebe mlajših: po sprostitvi, tovarištvu in življenju v naravi. Skupno z vami želimo posvetiti tudi večjo skrb za čisto in lepo naravo. Tudi svoboda, za katero smo se boje vali, ne more biti prava, če je ne uživamo v lepi in ekološko čisti domovini. Vse generacije se moramo zato bolj odločno zavzemati, da bomo temu vprašanju pri našem delegatskem presojanju in odločanju namenjali še večjo skrb,«

*[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_1.pdf TV-15_1985_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_2.pdf TV-15_1985_2]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_3.pdf TV-15_1985_3]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_26-27.pdf TV-15_1985_26-27]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_40.pdf TV-15_1985_40]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_42.pdf TV-15_1985_42]

'''1986'''

12. januarja 1986 je v Dražgošah potekala že 29. tradicionalna prireditev Po stezah partizanske Jelovice, s katero so obeležili obletnico legendarne bitke za Dražgoše. Prireditev je združila spominske, športne in rekreativne dogodke ter privabila številne udeležence iz vse Slovenije. Osrednja slovesnost je potekala v nedeljo opoldne pri spomeniku v Dražgošah.

Zimske razmere so bile ugodne, saj je sneg zapadel že pred novoletnimi prazniki in omogočil izvedbo vseh načrtovanih aktivnosti. Na športnih, rekreativnih in spominskih prireditvah je sodelovalo skoraj 4.000 udeležencev.

''Športna tekmovanja''

Dogajanje se je začelo že v soboto z vrsto športnih tekmovanj. V Dražgošah je potekal 15-kilometrski smučarski tek za ekipe Jugoslovanskega smučarskega pokala maršal Tito, ki se je po Dražgošah nadaljeval še na Igmanu, Zlatiboru, Mavrovu, Žabljaku in Mrkopolju.
Ob 8. uri se je v Dražgošah začelo tudi 15. odprto tekmovanje smučarskih patrulj za moške in ženske enote Teritorialne obrambe Socialistične republike Slovenije v organizaciji Pokrajinskega štaba TO za Gorenjsko.
V Kropi je v nedeljo potekalo 10. patrolno tekmovanje ekip Zveze rezervnih vojaških starešin (ZRVS) in Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS), organizirano pod geslom Po poti heroja Kebeta.
Za najmlajše je bilo pripravljeno tekmovanje v veleslalomu za cicibane do enajstega leta starosti, posvečeno junaškemu boju Cankarjevega bataljona.

''Spominski pohodi''

Pomemben del prireditve so predstavljali tradicionalni pohodi po poteh partizanskih enot in narodnih herojev.
Med njimi so bili:

- pohod izpod Pasje ravni v Dražgoše pod geslom Spomin na Poljansko vstajo decembra 1941 – svetel primer neuklonljivosti našega ljudstva, ki se je začel v soboto ob 23. uri in se ga je udeležilo 201 pohodnikov;

- pohod Po poti Gorenjskega odreda od Soteske v Bohinju preko Jelovice v Dražgoše;

- pohod Po poti heroja Iva Slavca – Jokla od Stražišča preko Čepulj;

- pohod Po poti Otona Vrhunca – Blaža iz Selc;

- pohod Po poti herojev Staneta Žagarja in Jožeta Gregorčiča z Rudna;

- pohod Po poti heroja Antona Dežmana – Tončka iz Krope mimo Jamnika v Dražgoše, ki se je začel po štartu ekip patrolnega tekmovanja.

''Osrednja slovesnost''

Osrednja slovesnost je potekala v nedeljo, 12. januarja 1986, opoldne pri spomeniku v Dražgošah. Slavnostni govornik je bil generalmajor Edvard Pavčič, komandant Republiškega štaba Teritorialne obrambe Socialistične republike Slovenije.
V kulturnem programu so nastopili Mešani pevski zbor Kulturno-umetniškega društva Bratov Biček iz Dražgoš ter Godba na pihala Alples. Slovesnost se je zaključila z razglasitvijo rezultatov športnih tekmovanj in podelitvijo medalj.

''Pomen Dražgoš in Cankarjevega bataljona''

Generalmajor Edvard Pavčič je v svojem govoru poudaril, da je bil Cankarjev bataljon v času bitke najmočnejša partizanska enota v Sloveniji. Čeprav so morali borci po treh dneh Dražgoše organizirano zapustiti, bataljon ni bil poražen. Umaknil se je po vodih, iz njegovih vrst pa so kasneje nastajale nove partizanske enote. Borci Cankarjevega bataljona so postali pomembni partizanski kadri z visoko moralo in močno zavestjo.
Povedal je: »Na dražgoški množični manifestaciji smo ponovno spoznali in dokazali, da so med nami zakoreninjene vred note, ki prispevajo k ohranjanju revolucionarnih pridobitev in jih prenašajo na mlajše rodove. S takimi prireditvami prav tako prispevamo h krepitvi splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in dokazujemo, da so ljudje sprejeli avtentični koncept in doktrino ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pomembno je še nadaljnje podružbljanje tega področja našega dela, kar ni več le politična parola. Teritorialna obramba ima pomembno vlogo kot del oboroženih sil ne le pri pripravi ljudi na oboroženi boj, ampak tudi pri uresničevanju nalog za zaščito in reševanje ljudi ob naravnih in drugih nesrečah. Kljub sedanjim gospodarskim težavam te naloge uspešno uresničujemo«.  


*[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_8.pdf TV-15_1986_8]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_30-31.pdf TV-15_1986_30-31]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_42.pdf TV-15_1986_42]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_47-48.pdf TV-15_1986_47-48]

'''1987'''

11. januarja 1987 je v Dražgošah potekala jubilejna 30. prireditev Po stezah partizanske Jelovice, posvečena 45. obletnici dražgoške bitke. Tradicionalna prireditev je tudi tokrat združila spominske slovesnosti, športna tekmovanja in pohode ter kljub izjemno zahtevnim zimskim razmeram privabila veliko število udeležencev.

Prireditev je zaznamovalo močno sneženje, veter in nizke temperature, ki so spremljali dogajanje v soboto in nedeljo. Snežni metež je spremljal tudi osrednjo nedeljsko slovesnost, vendar so bile vse prireditve uspešno izvedene. Organizatorji so poskrbeli za prevoznost ceste do Dražgoš in splužene najpomembnejše pohodne poti, celotna prireditev pa je minila brez nesreč.

''Športna tekmovanja''

Program se je začel že v soboto s smučarskim biatlonom na 10 kilometrov za ekipe v okviru Jugoslovanskega smučarskega pokala Maršal Tito, ki je poleg Dražgoš potekal še na Igmanu, Zlatiboru, Mavrovem, Žabljaku in Mrkopolju. Biatlon je uvedla Smučarska zveza Jugoslavije na pobudo Sveta Dragovića, Sinka Braca in Miloša Rutarja. To je bila že šestnajsta zaporedna prireditev. Potekala je za Kamnitnikom nad Škofjo Loko. 

V nedeljo je sledilo 16. odprto patruljno tekmovanje smučarskih patrulj Teritorialne obrambe Slovenije, na katerem so sodelovale tudi ekipe iz drugih jugoslovanskih republik in pokrajin. Tekmovanje je potekalo pod geslom »V pohodu na smučeh pripravljeni na boj«.

V Kropi je bilo organizirano 11. patruljno tekmovanje ekip Zveze rezervnih vojaških starešin (ZRVS) in Zveze socialistične mladine Slovenije (ZSMS) pod geslom Po poti heroja Kebeta.

Program so dopolnila še veleslalomska tekmovanja za cicibane in pionirje v Dražgošah pod geslom »V naravi krepimo svoje moči in spoznavamo našo lepo domovino.« Kljub zahtevnim vremenskim razmeram je bila udeležba na vseh tekmovanjih zelo dobra.

''Spominski pohodi''

Pomemben del jubilejne prireditve so ponovno predstavljali tradicionalni pohodi po poteh partizanskih enot in narodnih herojev.

Organizirani so bili:

- pohod Po poti Cankarjevega bataljona izpod Pasje ravni v Dražgoše,

- pohod Po poti Gorenjskega odreda iz Soteske v Bohinju,

- pohod iz Stražišča preko Čepulj in Mohorja,

- pohod iz Nemilj preko Podblice,

- pohod Po poti Škofjeloškega odreda preko Križne gore iz Škofje Loke,

- pohod Po poti Otona Vrhunca – Blaža iz Selc,

- pohod Po poti herojev Staneta Žagarja in Jožeta Gregorčiča z Rudna,

- pohod Po poti heroja Antona Dežmana – Tončka iz Krope,

- pohod Po poti Prešernove brigade z Jesenovca nad Železniki.

Prireditvi so se pridružili tudi taborniki z orientacijskim pohodom in taborom v Dražgošah.

Posebej odmeven je bil že sedmi pohod izpod Pasje ravni po poti Cankarjevega bataljona, ki velja za enega najzahtevnejših zimskih pohodov v Sloveniji. Kljub snežnemu metežu in mrazu se ga je udeležilo 162 pohodnikov iz različnih krajev Slovenije. Pohod, dolg približno 36 kilometrov, je trajal okoli dvanajst ur in se je zaključil brez nesreč. Organizator Miloš Mrak je poudaril, da so udeleženci s svojo vztrajnostjo in pogumom pomembno prispevali k uspehu jubilejne prireditve.

''Osrednja slovesnost''

Osrednja slovesnost je potekala 11. januarja 1987 opoldne pri spomeniku v Dražgošah. Slavnostni govornik je bil predsednik Predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan.

V svojem govoru je poudaril, da je bila dražgoška bitka izraz upora slovenskega naroda proti okupatorju in pomemben simbol narodnoosvobodilnega boja. Izpostavil je pomen zgodovinskega spomina, odgovornosti do svobode ter odprte in argumentirane javne razprave o družbenih vprašanjih. Poudaril je tudi, da je treba vrednote, za katere so se borili partizani, razumeti v luči demokratičnega dialoga, odgovornosti in skupnega prizadevanja za prihodnost.

Ob tej priložnosti je komandant Teritorialne obrambe Slovenije generalpodpolkovnik Edvard Pavčič predsedniku organizacijskega odbora Janezu Lušini – Maliju izročil malo plaketo Teritorialne obrambe Slovenije kot priznanje za dolgoletni prispevek dražgoških prireditev k ohranjanju tradicij narodnoosvobodilnega boja in krepitvi obrambne pripravljenosti.

V kulturnem programu so nastopili pevci in godbeniki iz Železnikov, po zaključku slovesnosti pa so razglasili rezultate športnih tekmovanj ter najboljšim podelili pokale in priznanja.

''Trideset let tradicije''

Jubilejna prireditev je bila tudi priložnost za pogled v zgodovino. Prve prireditve v Dražgošah so bile organizirane 12. januarja 1958, njihova pobudnika pa sta bila Okrajni odbor Zveze borcev NOV Kranj in Gorenjska smučarska podzveza. V treh desetletjih so prerasle v eno največjih zimskih spominsko-športnih prireditev v Sloveniji.

Po ocenah organizatorjev je Dražgoše v prvih tridesetih letih obiskalo več kot 120.000 pohodnikov, prireditve pa so skozi leta postajale vse bolj množične in programsko raznolike. Ob 45. obletnici dražgoške bitke je bilo med približno 400 borci Cankarjevega bataljona živih še 49, med njimi 15 dražgoških borcev, ki so se ob tej priložnosti srečali v Škofji Loki.

Posebno mesto v zgodovini prireditev ima partizan Dušan Feldin – Srečko, eden od udeležencev, ki je bil z dražgoškimi prireditvami povezan skoraj vse od njihovega začetka – kot tekmovalec, organizator, vodnik pohodov in kronist. Zbral je obsežno dokumentacijo o vseh dotedanjih prireditvah in večkrat poudaril, da se v Dražgoše vrača predvsem zaradi ohranjanja spomina na narodnoosvobodilni boj ter prenosa teh vrednot na mlajše generacije. Njegovi zapisi in spomini predstavljajo pomemben del zgodovine prireditev Po stezah partizanske Jelovice.

*[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_1.pdf TV-15_1987_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_3.pdf TV-15_1987_3]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_9.pdf TV-15_1987_9]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_34.pdf TV-15_1987_34]

*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-GPZ0VOV3 Zbor občanov SZDL Bežigrad 1987] s sliko  tekmovalcev v Dražgošah

*[https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_1.pdf TV-15_1988_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_2.pdf TV-15_1988_2]

*[https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_4.pdf TV-15_1989_4]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_13.pdf TV-15_1989_13]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_16-17.pdf TV-15_1989_16-17]

*[https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_1.pdf TV-15_1990_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_23.pdf TV-15_1990_23]

*[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_1.pdf TV-15_1991_1]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_2.pdf TV-15_1991_2]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_4.pdf TV-15_1991_4]
*[https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_25.pdf TV-15_1991_25]

==Proslave po osamosvojitvi ==

{|
|[[File:Dražgoše 2014 12.JPG|thumb|Proslava 2014]]
|[[File:Dražgoše 2014 13.jpg|thumb|Proslava 2014]]
|[[File:Dražgoše 2014.jpg|thumb|Dražgoše 2014]]
|}

{|
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 03.jpg|thumb|Proslava 2018]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 05.jpg|thumb|Proslava 2018]]
|}

{|
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 01.jpg|thumb|2018]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2018 06.jpg|thumb|Govornik Dejan Židan po proslavi 2018]]
|}

{|
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 07.jpg|thumb|Proslava 2019]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 06.jpg|thumb|Proslava 2019]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 05.jpg|thumb|Proslava 2019]]
|}

{|
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 03.jpg|thumb|Proslava 2019]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2019 02.jpg|thumb|Proslava 2019]]
|}

{|
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 04.jpg|thumb|Proslava 2020]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 05.jpg|thumb|Proslava 2020]]
|}
{|
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 09.jpg|thumb|Proslava 2020]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2020 07.jpg|thumb|Govornik Ervin Fritz 2020]]
|}

{|
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 03.jpg|thumb|Proslava 2022: Valerija Skrinjar - Tvrz]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 06.jpg|thumb|Proslava 2022]]
|}

{|
|[[File:Dražgoše 80 let.jpg|thumb|Dražgoše 80 let]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2022 19.jpg|thumb|Govornik Milan Kučan, 2022]]
|}

{|
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2023 06.jpg|thumb|Govornik 2023 Borut Sajovic]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2023 01.jpg|thumb|Proslava 2023: Stane Gradišnik in Meta Lokar]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2023 17.jpg|thumb|Proslava 2023: Ladislav Lipič]]
|}

{|
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2024 05.jpg|thumb|Proslava 2024: govornik Matjaž Nemec]]
|[[File:Komemoracija v Dražgošah 2024 07.jpg|thumb|Proslava 2024]]
|[[File:Srečo Pirman v Dražgošah.jpg|thumb|Vodja praporščakov Srečo Pirman s častno listino za organizacijo proslav pri Švebu v Dražgošah 2024]]
|}

{|
|[[File:Dražgoše 2024.jpg|thumb|Janez Koselj in Milena Sitar, Dražgoše 2024]]
|[[File:Dražgoše 2024 02.jpg|thumb|Violeta Tomić, Marjan in Magda Štupnikar, Dražgoše 2024]]
|[[File:Dražgoše 2024 03.jpg|thumb|Irena Rahotina, Mira, Mirča Košnik, Joža Košir, Samo Košnik, Dražgoše 2024]]
|}

{|
|[[File:Albin Pibernik mlajši (* 1931).jpg|thumb|Proslava 2025: Albin Pibernik mlajši]]
|[[File:Urška Klakočar Zupančič v Dražgošah 2025.jpg|thumb|Urška Klakočar Zupančič, govornica v Dražgošah 2025]]
|[[File:Dražgoše 2025 01.jpg|thumb|Dražgoše 2025|Dražgoše 2025: Kulturniška skupina XIV. divizije]]
|}

{|
|[[File:Dražgoše 2025 02.jpg|thumb|Dražgoše 2025: Majaž Nemec]]
|[[File:Dražgoše 2025 04.jpg|thumb|Dražgoše 2025]]
|[[File:Dražgoše 2025 06.jpg|thumb|Dražgoše 2025]]
|}

{|
|[[File:Robert Golob v Dražgošah.jpg|thumb|Robert Golob, govornik v Dražgošah 2026]]
|[[File:Bor Zuljan.jpg|thumb|Bor Zuljan v Dražgošah 2026]]
|[[File:Dražgoše 2026 01.jpg|thumb|Dražgoše 2026]]
|}

{|
|[[File:Dražgoše 2026 02.jpg|thumb|Dražgoše 2026]]
|[[File:Nina Carnelutti.jpg|thumb|200 px|Nina Carnelutti v Dražgošah 2026]]
|[[File:Dražgoše 2026 03.jpg|thumb|Dražgoše 2026: Kombinatke]]
|}

===Vabila===

*2017 [https://www.fzs.si/OLD/dokumenti/pdf/plakat-drazgose-2017.pdf Filatelistična razstava ob 60-letnici PSPJ]
* ...

==Dražgoška bitka v očeh okupatorjevih kolaborantov in nasprotnikov partizanstva==

Ker je dražgoška bitka postala mit, se je že med vojno pretiravalo s številom napadalcev in njihovimi padlimi kakor tudi s simbolno težo bitke, pač iz potrebe po velikih mitičnih dogodkih, ki skupnost povezujejo. Najbolj je pretiraval narodni heroj Tonček Dežman, ki so mu v hecu ugovarjali, da bi z enim nabojem moral ubiti dva Nemca hkrati, da bi njegove številke držale.&lt;ref&gt;»Po proslavi v Dražgošah je polkovnik Tonček Dežman. udeleženec dražgoške bitke, povedal med drugim tudi tole: »Kadar govorimo, da so imeli Nemci v Dražgošah nad tisoč mrtvih in ranjenih, marsikdo zmaje z glavo. Tako hude izgube so imeli Nemci predvsem zaradi tega, ker so njihovi poveljniki silno podcenjevali naše partizane. Njihova osnovna napaka je bila ta, da so udarili frontalno na naše dobro zavarovane in odlično maskirane položaje. Napadali so v gostih strelskih vrstah, hodili zravnani po globokem snegu, mi smo pa kosili val za valom. Spomladi, ko je skopnel sneg, smo našli v Dražgošah orožja za najmanj dva naša bataljona. Tudi sami Nemci, ki so jih njihovi oficirji gnali v klavnico, so uvideli norost svojega početja. Vem za primer, ko so se uprli in jih je njihov poveljnik precej postrelil kar po vrsti s pištolo. V Kranju so Nemci pokopali samo tiste padle vojake, ki so bili iz krajevnih garnizij na Gorenjskem. Ostali so bili iz neke divizije redne nemške vojske, namenjene na vzhodno fronto. Vse mrliče so odpeljali z avtomobili na Koroško …«« (Kosili smo val za valom, ''Borec'' 1958) &amp;mdash; Nekdo se je spominjal fotografij desetin padlih Nemcev in spraševal, kje so. (Kje so fotografije Dražgoš? [https://znaci.org/00003/1120.pdf ''Borec'' 1956.]&lt;/ref&gt; Anonimni pisec je v ''Borcu'' 1951 kritiziral roman ''Kovinarji'' Mimi Malenšek, ker da ne omenja dražgoških borcev, ki so prišli iz železarskih Jesenic.

Partizanski zgodovinarji so z leti s pretiravanji opravili in prav je tako, saj je mitiziranje v opreki z objektivnim pogledom na stvari in gre rado na živce. Tone Ferenc je prave številke objavil že leta 1968.&lt;ref&gt;[https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_36.pdf ''TV-15'', št. 36;] v 12. št. revije ''Borec'' 1977, kjer naj bi po Janu Ferenc številke drugič objavil, ni najti nič.]&lt;/ref&gt; Niso pa z njim oporavili tisti politiki, ki jim hodi na živce partizanstvo v celoti in bi ga želeli na vsak način razvrednotiti. Med njimi prevladujejo spreobrnjenci, konvertiti, nekoč komunistično zelo dejavni državljani, ki so po osamosvojitvi prestopili v konservativni tabor. Ti pogrevajo povojna pretiravanja in na njihovi osnovi gradijo pojem Lažgoš oz. dražgoške laži. Dražgoše po njihovem niso bile prostor partizanske zmage, ampak poraza. 

Ali je dražgoška bitka torej veličastna ali tragična? Oboje. Veličastna je, ker se je po njenem zgledu narod hlapcev začel obnašati kot zgodovinski subjekt. Edvard Kocbek je bil nad tem vzhičen, pred njim sta po taki narodni preobrazbi hrepenela Ivan Cankar in Vladimir Bartol. »Dražgoška bitka je bila višek partizanskih podvigov na Gorenjskem, saj so Nemci sami označili boje v Poljanski dolini okoli božiča in v Dražgošah kot ''Grosseinsatz'' — velika ofenziva. Ko je bil okupator na višku svoje »slave«, so borci Cankarjevega bataljona tri dni držali svobodne Dražgoše. To je imelo velik odmev po vsej Sloveniji, saj je ta bitka potrdila moralno silo borcev in našega naroda. Nemci so sami priznali, da prav zaradi dogodkov v Dražgošah Gorenjska ni bila priključena nemškemu rajhu.« (Vinko Demšar: Pregled NOB na Škofjeloškem. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WFZMG65T ''Loški razgledi'' 1972.]) &lt;!-- Po osamosvojitvi se je Demšar zasukal in bitko opisoval kot tragedijo. --&gt;

Tragična pa je dražgoška bitka na način, kot so tragične vse vojne tega sveta s svojimi žrtvami. Ali bi se lahko izognili krvavemu davku med civilisti? Morda, če se Cankarjev bataljon ne bi ustavil v Dražgošah, in prav gotovo, če do oboroženega upora sploh ne bi prišlo. V tem primeru bi Nemci internirali in pobili samo duševno prizadete, spolno iztirjene, židovskega porekla in komunistično usmerjene, rasno neustrezne, slovensko kulturno dejavne (učitelje, duhovnike, intelektualce) bi izselili v Srbijo, tiste s sledmi arijskega porekla pa bi ponemčili. Zaradi uporne Gorenjske so Nemci prenehali z izseljevanjem oz. ga zelo omejili in odložili njeno priključitev Tretjemu rajhu. 

Nasprotniki partizanstva ponavljajo, da so bile žrtve v Dražgošah odveč in nesmiselne. Odveč je pravzaprav vsaka žrtev, razen če ne živimo v kulturi trpljenja in žrtvovanja, ki oboje posvečuje. In kdo to kulturo uveljavlja bolje kot že tisočletja krščanstvo. Če kdo, bi morali dražgoške žrtve ceniti kristjani. In domoljubi. Pa jih ne, ker gre za konkurenčno kulturo, pravijo ji komunistična, čeprav so bili komunisti v glavnem le v vodstvu partizanskega gibanja, glavnina partizanov pa ni bila iz komunistov.&lt;ref&gt;Dušan Bravničar: »Tudi proslava slavne dražgoške bitke je bila izvedena v duhu proslav 40-letnice Partije. Pa je tudi v resnici dražgoška bitka sama, kot tudi vsa naša narodnoosvobodilna borba, najtesneje povezana z delom in razvojem Komunistične partije, saj so partizanske enote vodili skoraj izključno člani Komunistične partije.« ([https://znaci.org/00003/1482.pdf ''Borec'' jan. 1959])&lt;/ref&gt; 

Oddaljimo se  od trpljenjskega in žrtvovanjskega naziranja in priznajmo, da so bile dražgoške žrtve gotovo odveč: zaradi nesorazmernosti vojaških sil, neizkušenosti poveljnikov, nesrečnih okoliščin. Nikakor pa niso bile nesmiselne. Za nesmiselne jih lahko proglasi le tisti, ki ima za nesmiseln vsak odpor proti sovražnemu nasilju. To so ljudje, ki so se pripravljeni odpovedati svoji skupnosti in prestopiti v drugo, zamenjati svoj jezik in kulturo za tujo. V slovenščini se jim reče odpadniki, s tujko renegati. Če se odpad zgodi v vojni formaciji, odpadnikom rečemo dezerterji. Vsa ta imena imajo negativen prizvok, najbolj negativnega pa imajo tisti odpadniki, ki dejavno prispevajo k propadu svoje skupine in jim rečemo izdajalci.

Imena znanih izdajalcev v zgodovini so se poobčila. Tak je grški Efialt, ki je svoje izdal Perzijcem, židovski Judež Iškarijot je Rimljanom izdal Kristusa, iz turških časov poznamo janičarje, ki jim na jugu rečejo poturice, kolaborantom s sovražnikom se po norveškem odpadniku v času 2. svetovne vojne reče kvizling. Skupnosti imajo do izdajalcev v času vojne zelo jasno stališče: kaznujejo jih s smrtjo, celo v primerih, ko bi izdaje po človeški plati opravičili, recimo zaradi strahotnega mučenja ali zaradi grožnje s smrtjo svojcev.

Ko gre za preživetje, se vsakdo odloča po svoje, kakor se mu v stiski pač zdi, da se mu bo izšlo bolje: eni se potuhnejo, drugi upognejo, tretji se zlomijo, četrti se uprejo. Nekaterim se izide, drugi svojo odločitev plačajo z glavo. Kadar je situacija brezizhodna, skupnost tvega upor, čeprav se zaveda, da marsikdo ne bo preživel. Za kulturno slovenstvo, ki je  sledilo Prešernovemu Črtomirju v sodbi, da je &quot;manj strašna noč v črne zemlje krilu&quot; kot &quot;so pod svetlim soncem sužni dnevi&quot; (in kdo upa trditi, da je Prešeren živel v zablodi), je bil izhod v uporu. Ogrožene skupnosti, ki niso želele tvegati, so šle v izgnanstvo, v taborišča in v skrajnem primeru, tako kot 6 milijonov Židov, v plinske celice. Upogljivci so se v najboljšem primeru nadejali preživeti kot hlapci tujih gospodarjev in opravljati uzamazano delo iztrebljanja svojih rojakov namesto njih. 

Kot skupnost obstajamo zaradi tistih, ki se nasilju, tujemu in domačemu, uprejo. Brez upornikov Slovencev ne bi bilo. Vsaj takih Slovencev ne, med katerimi bi želeli živeti in biti nanje ponosni. 

Odločitev za odkrit spopad z Nemci v Dražgošah ni bila lahka, iz pričevanj je razbrati, da je tudi v partizanskem vodstvu prišlo do dvomov, razhajanj in prepirov. Premislek o utemeljenosti dražgoške bitke se je nadaljeval takoj po vojni, spet najprej med partizani samimi. Partizanski duhovnik Metod Mikuž je dilemo razrešil na način, ki ga je vredno citirati tudi danes: 

:»Kdo od strokovnjakov bo imel morda pomisleke, ali je bila ta borba v tistem času in v tistih okoliščinah primerna? Da, res se da tudi o tem govoriti. Vendar, pred očmi je treba imeti samo eno resnico, resnico namreč, da je bil slovenski narod od nacizma in fašizma obsojen na smrt prav tako kot ostali jugoslovanski narodi in da so bili ti takrat popolnoma pravilno prepričani, da je njihova rešitev samo v borbi na življenje in smrt. In to je bitka v Dražgošah bila.« (Metod Mikuž: Prizorišča znamenitih borb: Dražgoše 9. do 11. januarja 1942, [https://znaci.org/00003/1120.pdf ''Borec'' 1956], 56&amp;ndash;59)

Medvojna razhajanja med partizani, ali sprejeti frontalni boj v Dražgošah ali ne, so se nadaljevala v polemikah po vojni, zlasti med borci Ivanom Janom, Marjanom Masterlom in Janezom Lušino - Malijem. Odločitev za spopad je bila, kot zapiše Jan 1974, pač posledica gorečnosti.&lt;ref&gt;&quot;V teh dneh je Cankarjev bataljon, prežet s fanatično vero v pravičen boj za lepšo prihodnost, pokazal množično junaštvo in požrtvovalnost, njegovo poveljstvo pa veliko iznajdljivost, odločnost in sposobnost v poveljevanju.&quot; (Nekaj misli ob 30-letnici dražgoške bitke. [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf ''TV-15'' 1972_3]) &lt;/ref&gt; 

Drugačne narave so zgodbice današnjih nasprotnikov uporniškega slovenstva o &quot;Lažgošah&quot;, ki naj zmanjšajo smiselnost in veličino dražgoške bitke. Prevzeli so so stališča medvojnih nacističnih kolaborantov, ki so jim bili nemški red in disciplina, nemške uniforme in nemška kultura bolj všeč kot kulturno slovenstvo in so delovali v nemško, ne pa v slovensko korist. Prevzeli so celo okupatorjev besednjak in partizane imenujejo banditi ali zločinska partizanska vojska. Ti ljudje bodo enako kot med vojno njihovi domobranski rojaki v bodoči zgodovinski stiski prestopili v nasprotni tabor in postali narodni izdajalci. 

Po bitki je lahko biti general, pravi pregovor. Z današnjega stališča se zdi odločitev Cankarjevega bataljona, da se v Dražgošah izpostavi napadu nemške vojske, ki si je, odlično organizirana, pokorila celo Evropo, drzna in celo predrzna. Vendar je treba imeti v zavesti, da so pred tem partizani nekajkrat dokazali, da se znajo nemškemu vojaškemu stroju učinkovito upreti in mu prizadejati občutne izgube. Največji uspeh je bil napad na nemške policiste v Rovtah pri Pasji ravni, kjer je padlo 45 sovražnikov. Ker so preprečevali nemško izseljevanje Slovencev, so imeli ljudstvo na svoji strani. Uspehi so jih navdali s samozavestjo, da jih Nemci iz Dražgoš ne morejo pregnati (npr. Jan 1974: 164). Zares so verjeli, da vojna ne more več dolgo trajati in da bo vojna sreča na njihovi strani. 

V bataljonu je bilo več kot 20 mitraljezov, bili so relativo dobro založeni z municijo, teren je bil ugoden za obrambo, vojaška organiziranost je bila zgledna, oskrba s hrano redna, zanesenjaški Stane Žagar je kot ljudski tribun znal ustvariti optimistično razpoloženje glede izida neizogibnega odkritega spopada z Nemci, sklicujoč se na poročila, da so Sovjeti ustavili nemško napredovanje na vzhodu. Na partizanski miting v Dražgošah 4. januarja so prišli ljudje tudi od drugod, Žagar jih je navduševal z utopičnimi napovedmi, da po vojni kmetje ne bodo več plačevali davkov, da Slovenci ne bodo več hodili vojske služit v Srbijo ipd. Optimizem je bil seveda programske narave, potihem so se, kot piše Ivan Jan v knjigi ''Dražgoše'' (150 sl.), vsi zavedali, da so Nemci v premoči, vendar racionalni premislek o posledicah odrivali vstran. Skrbi so mirili tudi taki drobni dogodki, kot je pogreb domačinke ob skupni prisotnosti nemškega duhovnika in partizanske straže. Tri dni boja je res potrdilo, da so bili partizani dobro pripravljeni. Glede na število žrtev (28 na nemški strani : 9 na partizanski strani) so bili partizani uspešnejši in vojaški zmagovalci spopada.   

Partizanska samozavest je prispevala k vojaškemu uspehu, vendar je bila tudi naivna in je partizane v poznejših bitkah drago stala. Ob koncu leta 1942 je partizansko gibanje ostalo tako rekoč brez izurjenega vodstva, Nemci so pobili večino partizanskih komandantov.  

{|
|[[File:Euer Bekenntnis zum Reich.jpg|thumb|Euer Bekenntnis zum Reich. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-ZZ2DD1UB ''Karawanken Bote'' 26. 9. 1942] ]]
|}

Čeprav so se zavedali nemške doslednosti, ne partizani ne vaščani niso zares verjeli, da se bodo Nemci znesli nad vaščani. Zato so tudi šli v dolino partizane prijavit okupatorju, s partizanskim privoljenjem. Če bi vaščani verjeli, da so Nemci zmožni vojnega zločina in jih bodo pobili, ne pa zgolj zaprli, bi se skupaj z drugimi sovaščani umaknili na Jelovico. Prav mogoče je, da tudi Nemci ne bi storili takega  barbarskega dejanja, če jih ne bi v spopadu padlo trikrat več od partizanov in če ne bi čutili, da so bili vojaško poraženi. Mogoče so prispevale tudi informacije, da so partizani mnogo prebivalcev navdušili za upor, tudi družine tistih, ki so se desetletja pozneje pod vplivom farških narativov odločili razkriti svojo alternativno &quot;resnico o Dražgošah&quot;. O poboju vaščanov niso Nemci pisali nikjer, kaj šele, da bi se z dejanjem hvalili. Nadrejenim so poročali o uničenju 50 banditov, kar pomeni, da so neoborožene pobite vaščane preprosto prišteli borcem.

Težko je za slovenske rojake imeti tiste, ki, navijajoč za okupatorja, skušajo zmanjšati partizanski uspeh v Dražgošah. Partizanski vojaški uspeh zmanjšujejo tako, da partizanom, ki so padli v Dražgošah, prištejejo še 12 partizanov, ki so padli na Mošenjski planini dva dni pozneje,&lt;ref&gt;Tako je žrtve prešteval eden od urednikov v članku o dražgoški bitki na Wikipediji, dokler ga nismo popravili.&lt;/ref&gt; Še bolj sprevrženo in izdajalsko je, kadar ti &quot;domoljubi&quot; k devetim partizanskim žrtvam prištejejo pobitih 41 vaščanov in potem pod črto trdijo, da so Nemci v bitki vojaško zmagali. Pobijanje civilistov, ki je vojni zločin, torej razumejo kot nekaj normalnega! Zlonamerno in popolnoma noro je podtikanje, da so partizani &quot;farške Dražgoše&quot; namerno žrtvovali. Če bi za koga med udeleženci dražgoške bitke lahko rekli, da je humanist in socialno čuteči človekoljub, je bil to Stane Žagar. Vojaški strokovnjaki in ljubitelji se lahko prerekajo o tem, ali je bil sprejem odprte bitke v Dražgošah za partizane, ki so bili uspešni z gverilsko taktiko, ustrezen ali ne, govoričenje o Lažgošah pa je izdajalsko, kakor je izdajalska izjava nekega sodobnega domobranca na Facebooku, da bi sam, če bi živel v času druge svetovne vojne, takoj izdal okupatorju celó ilegalno partizansko bolnico Franjo. Bognasvaruj takih sosedov v naslednji vojni.

==Govorniki na proslavah ''Po stezah partizanske Jelovice''==

Proslave so bile po možnosti združene z drugimi jubileji: 20-, 30-, 35-, 40- in 50-letnica vstaje narodov, 40-letnica KPJ, Titova 85-letnica, 40-letnica Titovega prihoda na čelo KPJ, 60 let KPJ in SKOJ, 40 let od CK KPJ v Bohinju, 40 let od osvoboditve. Za odlomke govorov in člankov glej Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1085.pdf ''Vrh v Dražgošah''] (2001), 205&amp;ndash;18; tu tudi članek Janeza Lušine o spominskih tekmovanjih Po stezah partizanske Jelovice 16. 6. 1993 (291&amp;ndash;308). Proslave so med 10. in 15. januarjem, tj. na drugo nedeljo v novem letu. 

# 1958 na komemoraciji na grobu je govoril domačin Jaka Lotrič - Švebov, pri odprtju nove šole je govoril Janez Trojar, predsednik občine Železniki, na zaključni svečanosti je govoril Franc Kavčič - Veljko, dražgoški borec
# 1959 prvi govornik Ivan Lotrič - Jonkel, drugi govornik Franc Čeferin, sekretar Občinskega komiteja ZK Železniki (o pomenu množičnega odpora in današnjih nalogah), tretji govornik [[:w:Boris Ziherl|Boris Ziherl]], član Izvršnega komiteja CK ZKJ&lt;ref&gt;V [https://znaci.org/00003/1484.pdf Borcu 1959] piše, da je 4. julija na Lipniški planini govoril Viktor Avbelj.&lt;/ref&gt; 
# 1960 Cveto Novak, borec dražgoške bitke.&lt;ref&gt;Ivan Jan ga navaja med &quot;preostalimi pripadniki Cankarjevega bataljona pred dražgoško bitko in med njo.&quot;&lt;/ref&gt; | Ob 40-letnici KPJ je bila proslava tudi 4. julija na Lipniški planini &amp;ndash; Okrajni odbor UROPJ in Okrajni odbor ZB NOV sta simulirala borbeni odgovor na sovražnikov desant na Jelovico. 
# 1961 [[:w:Tomo Brejc|Tomo Brejc]], soorganizator vstaje na Gorenjskem; zaključna prireditev je bila v Železnikih, komemoracija v Dražgošah je bila dan prej, v soboto 14. 1.
# 1962 12. 1. je bilo športno tekmovanje v Bohinjski Bistrici, 13. 1. v Železnikih, 14. 1. v Kropi in pionirji na Lancovem; zaradi premalo snega so smučarski tek premestili na Jelovico oz. premaknili na konec meseca&lt;ref&gt;Podatek UI, da je bil 1962 govornik Miha Marinko, predsednik skupščine, ni potrjen.&lt;/ref&gt; 
# 1963 pozdrav Janko Prezelj, predsednik odbora za izvedbo prireditve; govor Ciril Jelovšek, predsednik občinskega odbora SZDL Škofja Loka
# 1964 na slavnostni seji KS Železniki-Češnjica-Studeno je v soboto imel govor predsednik krajevne skupnosti Anton Pegam; na Lancovem je imel govor pred tekmovanjem v teku narodni heroj Anton Dežman
# 1965 slavnostna seja v soboto v Železnikih in komemoracija v Dražgošah v nedeljo
# 1966 III. državno prvenstvo v biatlonu
# 1967 na slavnostni seji 14. januarja v Železnikih je pozdravil Lojze Žumer, predsednik KS; na Lancovem je tekmovalce pozdravil Tonček Dežman, v Dražgošah pa Ivan Franko - Iztok, predsednik organizacijskega odbora
# 1968 predlog, da 13. januar postane praznik občine Škofja Loka namesto prejšnjega 18. decembra
# 1969 Milan Žakelj (pred šolo)
# 1970 Marko Vraničar, sekretar občinskega komiteja ZK
# 1971 Janez Thaler, predsednik občinske konference SZDL
# 1972 pozdrav Ivan Franko - Iztok; govor [[:w:Vinko Hafner|Vinko Hafner]], podpredsednik izvršnega sveta SRS; prvič so na tekmovanju nastopili slepi&lt;ref&gt;[https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RL8T8OYN ''Delo'' 10. 1. 1972]&lt;/ref&gt;
# 1973 Ivan Franko - Iztok, predsednik organizacijskega odbora prireditve, pozdrav načelnik generalštaba JLA generalpolkovnik Stane Potočar - Lazar
# 1974 Martin Košir
# 1975 Ludvik Kejžar, sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko; zaradi pomanjkanja snega so bila biatlonska tekmovanja prestavljena na Pokljuko; patruljni tek iz Krope prek Jamnika v Dražgoše 
# 1976 Marko Vraničar, predsednik skupščine gorenjskih občin; patruljni tek iz Krope. | Sergej Kraigher, predsednik predsedstva skupščine SR Slovenije &amp;ndash; odkritje spomenika 22. 7. 
# 1977 pozdrav Stane Krajež, predsednik prireditvenega odbora; govor Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ (pokrovitelj memorialnih smučarskih tekmovanj), ter Cvetko Novak, borec Cankarjevega bataljona; bilo je le tekmovanje v biatlonu 
# 1978 Leopold Pernuš
# 1979 Zdravko Krvina, medobčinski sekretar ZK za Gorenjsko
# 1980 Franc Puhar - Aci, predsednik Pokrajinskega odbora za Gorenjsko
# 1981 Vinko Hafner, predsednik slovenskih sindikatov
# 1982 Branko Jerkič, poveljnik ljubljanskega armadnega območja | Viktor Žakelj, predsednik občine, ob občinskem prazniku
# 1983 Franc Perovšek, član predsedstva republiškega odbora ZZB NOV Slovenije
# 1984 [[:w:Franc Šetinc|Franc Šetinc]], predsednik republiške konference SZDL Slovenije
# 1985 [[:w:Božidar Gorjan|Božidar Gorjan - Bogo]], predsednik republiškega odbora ZZB NOV Slovenije
# 1986 Edvard Pavčič, komandant republiške TO SR Slovenije
# 1987 [[:w:Milan Kučan|Milan Kučan]], predsednik predsedstva Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije 
# 1988 [[:w:Anton Anderlič|Tone Anderlič]], predsednik republiške konference ZSMS
# 1989 Branko Greganovič, predsednik jugoslovanske mladinske organizacije
# 1990 Janez Lušina, predsednik organizacijskega odbora
# 1991 [[:w:Ivan Dolničar|Ivan Dolničar]], predsednik slovenske borčevske organizacije | Miloš Mikeln, članek v ''Prešernovem koledarju''
# 1992 [[:w:France Bučar|France Bučar]] | pozdrav Slavica Lotrič Pentek (Švebova) | Marjan Osolnik, članek v ''Delu'', Svetko Kobal, članek v ''Svobodni misli''
# 1993 Ivan Dolničar
# 1994 [[:w:Ivan Kristan|Ivan Kristan]]
# 1995 [[:w:Dimitrij Rupel|Dimitrij Rupel]]
# 1996 [[:w:Janez Kocijančič|Janez Kocijančič]]
# 1997 [[:w:Matjaž Kmecl|Matjaž Kmecl]], pozdrav Alojz Čufar, župan Železnikov
# 1998 [[:w:Milan Kučan|Milan Kučan]], »partizanski turizem« za ravnotežje cerkvenemu in kmečkemu
# 1999 [[:w:Ciril Zlobec|Ciril Zlobec]]
# 2000 [[:w:Janez Stanovnik|Janez Stanovnik]], pozdrav Miha Prevc, župan Železnikov
# 2001 Blaž Kavčič
# 2002 Milan Kučan
# 2003 [[:w:Tone Rop|Tone Rop]], med govorom pristane padalec z napisom NATO = kljukasti križ
# 2004 [[:w:Borut Pahor|Borut Pahor]]
# 2005 [[:w:Anton Bebler|Anton Bebler]]
# 2006 [[:w:Jelko Kacin|Jelko Kacin]]
# 2007 [[:w:Karel Erjavec|Karel Erjavec]]
# 2008 [[:w:Danilo Türk|Danilo Türk]]
# 2009 [[:w:Pavel Gantar|Pavel Gantar]], »zimsko športna memorialna prireditev«
# 2010 [[:w:Katarina Kresal|Katarina Kresal]]
# 2011 Milan Kučan
# 2012 Danilo Türk
# 2013 [[:w:Božo Repe|Božo Repe]]
# 2014 [[:w:Viktor Žakelj|Viktor Žakelj]]
# 2015 [[:w:Anton Vratuša|Anton Vratuša]], akademik
# 2016 [[:w:Saša Vuga|Saša Vuga]], pisatelj akademik
# 2017 [[:w:Martin Premk|Martin Premk]]
# 2018 [https://slov.si/doc/lara_jankovic_drazgose_2018.pdf Lara Jankovič,] igralka 
# 2019 [[:w:Dejan Židan|Dejan Židan]], predsednik DZ
# 2020 [[:w:Ervin Fritz|Ervin Fritz]], pesnik
# 2021 COVID, osrednja slovesnost odpadla, namesto proslave krajši film Dražgoše 2021 na Youtube in posnetek govora Marijana Križmana, predsednika ZZB NOB
# 2022 Milan Kučan
# 2023 [[:w:Borut Sajovic|Borut Sajovic]], minister
# 2024 [https://slov.si/doc/matjaz_nemec_drazgose_2024.docx Matjaž Nemec,] poslanec evropskega parlamenta
# 2025 [[:w:Urška Klakočar Zupančič|Urška Klakočar Zupančič]], predsednica DZ
# 2026 [[:w:Robert Golob|Robert Golob]], predsednik vlade
# 2027

==Pohodne poti v Dražgoše==

Borci Cankarjevega bataljona so se leta 1946 prvič po osvoboditvi zbrali v Dražgošah
z mislijo, da partizanska pesem ne sme biti pozabljena, zato jo je treba izročiti
mladim. Idejo je podprl Ivan Bertoncelj - Johan, predsednik Okrajnega odbora ZB
Kranj, nekdanji komisar Cankarjevega bataljona. Vendar je bilo treba najprej
poskrbeti za preživele vaščane, ki so se vračali v do tal porušeno in požgano vas,
postavili za začetek zasilne barake ter ob velikem pomanjkanju materiala in delavcev
gradili trajnejša bivališča. Nemški ujetniki so v prvih letih po vojni gradili cesto iz doline v vas, brez potrebne mehanizacije.

Tako so bili prvi spominski dogodki možni šele po obnovi vasi, okoli leta 1950. Te
prve proslave so bile podobne nekdanjim partizanskim mitingom: nekdo od borcev iz
NOB je imel govor, zapeli so partizanske pesmi in recitirali, položili vence, nato pa je sledilo tovariško srečanje borcev, aktivistov in domačinov. Z leti je zanimanje za te proslave upadlo, nekdanji borci in aktivisti niso več prihajali, vaščani so se držali
toplih peči, mladino so bolj zanimale zabave v dolini, pota so bila v januarskih dneh
slaba. Zato so na Okrajnem odboru ZB v Kranju začeli razmišljati, kako bi proslave
poživili, kako jih preobraziti, da bodo množično obiskovane.
Leta 1953 je na dogodku prvič sodelovala enota smučarjev - vojakov iz Mojstrane,
kar je navdušilo mladino. Ob tej priložnosti je major Miloš Rutar predlagal, naj se
uvedejo smučarska tekmovanja v vsakoletne dražgoške proslave. Ko se je major
Rutar leta 1957 službeno vrnil v Slovenijo, je oblikoval predlog o spominskih
patruljnih smučarskih tekmovanjih pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice, na
katerih naj sodelujejo športna društva, družbenopolitične organizacije, JLA in LM
(Ljudska milica). Pri tem je kot vzorec navedel maraton v Grčiji, smučarski tek VASA
na Švedskem, finski tek za pokal Kurikala ter spominski tek Ob žici okupirane
Ljubljane. Mladina bo na privlačen način sprejemala tradicije NOB in spoznavala
razmere, v kakršnih bi se znašla v morebitni vojni. Učila se bo premagovanja zimskih
težav, pohoda na smučeh, orientacije, streljanja in prve pomoči. Kovalo se bo
tovarištvo med starejšo in mlado generacijo.

Rutarjev predlog je bil sprejet. Določeno je bilo, da bo okrajni odbor ZB Kranj skupaj
z občinskim odborom ZB Železniki vsako leto prirejal spominska tekmovanja v
Dražgošah.

Januarja leta 1955 Gorenjski glas poroča o praznovanju prvega občinskega praznika
v Železniki. Ves teden so se vrstile prireditve, koncerti, nastopi, zaključna slovesnost
pa je bila v Dražgošah, kjer so se domačinom in gostom pridružile vojaške patrulje iz
Škofje Loke, Krope in Zalega Loga. Po zaključeni slovesnosti z godbo, pevci in
recitatorji so odšli v povorki na pokopališče in položili vence na grobove ubitih borcev
in vaščanov. Ob tem poročevalec ugotavlja, da grobovi padlih borcev in pobitih
vaščanov vendarle niso taki, kot bi morali biti, v opravičilo pa pove, da so morali
najprej pomagati ljudem, ki so strahote vojne preživeli po taboriščih ali drugod, zdaj
pa je čas, da poskrbijo za dostojno počivališče tistih, ki so žrtvovali življenje.

Leta 1956 je izdelan prvi osnutek načrta spomenika dražgoškim žrtvam in predložen
pristojni komisiji, ki pa je predlog zavrnila, ker naj ne bi »odgovarjal svojemu
namenu«.

Naslednje leto, to je ob 15. obletnici bitke, so se nekdanji borci in domačini, tako kot
doslej, poklonili žrtvam pred spomenikom na pokopališču. Gorenjski Glas v
priložnostnem članku opozarja, da Dražgoše kot prva vas na območju, ki je bila v
celoti požgana in je trpela velike človeške žrtve, še vedno nima spomenika.
Okrajni ZB Kranj napove 12. januarja 1958 večjo proslavo s smučarskim patruljnim
tekmovanjem pod naslovom Po stezah partizanske Jelovice. Za izvedbo te proslave
je bil organiziran pripravljalni odbor, v katerega so bile vključene vse sodelujoče
organizacije. Program je potekal dva dni. Na predvečer kresovi, ognjemet in
simbolični nočni napad na Dražgoše in bližnjo okolico. Ponazoritev dražgoške bitke,
napad in obrambo Dražgoš sta pripravila nekdanja udeleženca Franc Biček - Bruno
in Anton Dežman - Tonček. Naslednji dan, v nedeljo, pa je bil ob 8.00 napovedan
štart smučarskih patrulj na Kališniku. V noči na 12. januar je zapadlo 40 cm novega,
mokrega snega in je že kazalo, da bo treba tekmovanje odložiti. Rešila sta ga
domačina France in Tone Lušina, ki sta sredi noči na novo pregazila vso progo in
tako omogočila patruljam nastop. Ob 12.00 je nastopil slavnostni govornik Franc
Kavčič - Veljko, dražgoški borec.

Svečanega dela prireditve pri spomeniku NOB v Dražgošah se je udeležilo okrog
2.000 borcev, vaščanov in članov športnih in drugih organizacij. Ob tej priliki je bila v
Dražgošah slovesno izročena namenu nova šola. Prireditev je pohvalil Glavni odbor
ZB Slovenije kot najprimernejši način prenašanja tradicij NOB na mladino.

* 1957 blejski rezervni oficirji organizirajo pohod in partizanski tek v Dražgošah
* 4. julija 1959 pohod na Lipniško planino. Pohodi odredov po imenu narodnih herojev iz občinskih sedežev (gl. brošuro 1963) &amp;ndash; 5000 pohodnikov: 
#	Bled: odred heroja Andreja Žvana - Borisa
#	Jesenice: Jeseniška brigada oz. herojev Jožeta Gregorčiča in Matije Verdnika - Tomaža
#	Bohinj: odred Tomaža Godca
#	Kranj: odred Iva Slavca - Jokla 
#	Radovljica: odred Staneta Žagarja
#	Škofja Loka: odred Lojzeta Kebeta - Štefana 
#	Tržič: odred Antona Štefeta – Kostje
#	Železniki: četa Blaža Ostrovrharja
#	Žiri: Žirovska četa
* pot Kokrškega odreda Kranj/Čepulje – Mohor- Dražgoše
* pot Škofjeloškega odreda Selca – Kališe- Dražgoše
* pot JLA iz Bohinjske Bele čez Dobravo, Kropo … do Dražgoš
* 1960 pohod na Jelovico z logorovanja v vojašnici na Bohinjski Beli
* 1969 pohod pionirjev iz Selc do Dražgoš
* 1974 pohod mladinske brigade dr. Franceta Prešerna
* 1976 pohodi: s kranjskega Trga revolucije krene proti Dražgošam mladinska pohodna brigada dr. Franceta Prešerna (cca. 300 ljudi), izpred kina Center bo cca. 2000 planincev; pionirje bodo peljali do Podblice z avtobusom, v Lajšah se bodo vse tri skupine združile na poti v Dražgoše. Vračali se bodo preko Nemilj. Patruljni tek iz Krope.
* 1977 pohodi iz Soteske, Škofje Loke, Selc, Kranja in Rudnega
* 1979 množični rekreativni pohod s Pasje ravni proti Dražgošam

*	po poti gorenjskega odreda (iz Krope)
*	Po poti Cankarjevega bataljona Pasja ravan- Dražgoše: 1980- od 76 do 614 udeležencev PD Škofja Loka, prvi pohod 1979, 1998 – 19. pohod s Pasje ravni
*	Pohod iz Mlake pod Radovljico, družinska pobuda Zvonke in Rajka Berceta od 2011, prek 100 pohodnikov doslej
*	Pohod iz Tržiča od 2007 v organizaciji združenja slovenskih častnikov (Bistrica, Podnart, Ovsiše, Jamnik, dražgoše) 22 km, 2400 pohodnikov (140/leto) doslej, pomoč občina, GRS Tržič
*	Železniki-Ratitovec Dražgoše (PD Železniki)
*	Soteska Rovtarica Dražgoše (KS Bohinjska Bela, vojašnica, PD Radovljica, Veterani)
*	Škofja Loka Križna Gora Čepulje Mohor Dražgoše (PD Škofja Loka)
*	Tuškov grič nad Cerknim Jemec Zali Log Železniki Dražgoše (ZB Davča) ??
*	kolesarski vzponi do Dražgoš iz več smeri
*	Pohod Sovodenj - Števerjan Most na Soči – Dražgoše

===Viri===

*Marko Šurc: [https://gore-ljudje.net/informacije/po-stezah-partizanske-jelovice/ Po stezah ...] ''Železar'' 30. jan. 1975.
*[https://pzs.si/dogodki/23489-po-stezah-partizanske-jelovice-pohodi-v-drazgosah-2025/ Po stezah partizanske Jelovice - pohodi v Dražgošah 2025. PZS.]

==Umetniške upodobitve==

*Ivan Seljak-čopič: Bičkova skala - Dražgoše (predloga za mozaik v palači Skupščine SRS), tempera, 1958 [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-6.pdf ''Borec'' 1966, št. 6]
*Ive Šubic, plakat Dražgoše 22. julij 1976 ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-R8H5DKUV dLib])
*France Slana [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-UJHKMJV2 plakat Po stezah partizanske Jelovice: 12.-13. januarja 1974: Dražgoše - Kropa - Poljane - Železniki - Lancovo - Selca]
* kipec Borec Franca Smerduja kot prehodni pokal za najboljšo občinsko ekipo v patrolnem teku (1962 [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5947D09F dLib Delo]), enako 1961
* še en kipec borca za pokal Po stezah partizanske Jelovice (arhiv ZB?)
*načrt celovečernega filma o dražgoški bitki (gl. Jan: Vrh v Dražgošah)
*Tomaž Ravnihar: Po stezah partizanske Jelovice: Kratki dokumentarni reportažni film (1976)
*[https://museu.ms/collection/object/268038/po-stezah-partizanske-jelovice značka 1977] (Gornjesavski muzej Jesenice)
*[https://museums.eu/collection/object/268035/drazgose-79?pUnitId=17 značka Dražgoše 1979]
*[https://museums.eu/collection/object/268036/po-stezah-partizanske-jelovice?pUnitId=17 značka PSPJ 1979]
*[https://museums.eu/collection/object/268037/po-stezah-partizanske-jelovice-78?pUnitId=17 značka PSPJ 1978]
*Radovan Gobec: Dražgoše: simfonična pesnitev (1979, 1984)
* [Janez Evangelist Krek: ''Sveta Lucija: igra v treh dejanjih''. Dražgoše: Izobraževalno društvo, 1913.]

==Literatura o Dražgošah==

*slike naslovnic brošur 
** ''Po stezah partizanske Jelovice'' 1958
** 1963 Dražgoše, Železniki, Kropa, Lancovo {{COBISS|ID=54537473}}
** 1964 Dražgoše, Železniki, Kropa, Lancovo {{COBISS|ID=54537729}}
** 1965 zimsko športne prireditve 9.-10. januarja, Selca, Železniki ... {{COBISS|ID=54537985}}
** 1969 (arhiv ZB, ni v Cobissu)
** 1974 Dražgoše - Kropa - Poljane - Železniki - Lancovo – Selca)
** 1977 Dražgoše: 1942-1977: 85 let tovariša Tita: 40 let Tito na čelu KPJ: 35 let Zveze pionirjev Jugoslavije. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slovenije {{COBISS|ID=4890937}}
** 1977 Jelovica 77: 1942-1977: Dražgoše – Kropa. Plamen Kropa, 1977; Gorenjski muzej {{COBISS|ID=458291}}
** 2012 Dražgoše: 70. obletnica bitke: 55-letnica prireditve Po stezah partizanske Jelovice. Kranj: GG {{COBISS|ID=260084992}}

*''Smučarski tek patrol: V spomin n. h. Staneta Žagarja''. 1982, 1983, 1984, 1985, 1987. (Knjižnica Kranj)
*Ivan Jan: ''Dražgoše'' (1961)
*Ivan Jan: ''Dražgoška bitka'' (1971, 1982)
*Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1080.pdf ''Cankarjev bataljon in dražgoška bitka''.] Ljubljana: Partizanska knjiga, 1974. 348 str. (tudi 1975)
*Ivan Jan: ''Dražgoše in dražgoška bitka'' (1977, 1979)
*Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1085.pdf ''Vrh v Dražgošah: Bitka, boj, tragedija, mit, legenda''.] Kranj: samozaložba, 2001. 359 str.
*Ivan Jan: Obrazi Dražgoš: Ob 50-letnici dogodkov, ki so vznemirili Berlin. ''Delo'' 18. 1. 1992
*Ivan Jan: Marijan Masterl o Cankarjevem bataljonu in moja spoznanja o tem. ''Loški razgledi'' 51/1 (2004). 307–16.
*Marijan Masterl: Cankarjev bataljon in uporni Narigarji s Pasje ravni pred 60 leti. ''Loški razgledi'' 48/1 (2001). 71–144.
*Ive Šubic: Bil sem mlad, pa so se te podobe zato tako globoko vtisnile vame. [https://znaci.org/00003/1500.pdf ''Borec'' 1965, št. 4.] (spomini na prisego na Vodiški planini, na dražgoško bitko in bitko na Mošenjski planini)

*Andrej Pavlovec: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QDOJJK5 Spomenik dražgoški bitki.] ''Loški razgledi'' 23/1. 204&amp;ndash;12. 
* Rudi Vogrič: V zaledju. ''Ljubljanski dnevnik'' 21. jul. 1954, str. 4.
*Borut Mencinger: Povojni družbeno - geografski problemi v Dražgošah: Diplomska naloga. Ljubljana: FF, 1966.
* Dinos Taksiárhis: Dražgoše, slovenska &quot;Kalávrita&quot;. ''Snovanja'' 15. nov. 1977, str. 90.
* Tone Ferenc: Dva nemška policijska generala pred Dražgošami: Kdo je bil generallajtnant Georg Schreyer. ''Borec'' 1977.
*Ciril Zupanc: Porušene Dražgoše: Popis materialne vojne škode. ''Loški razgledi'' 24/1 (1977). 215–41.
*Ivo Zorman: ''Uporne Dražgoše'', slikanica 1978.
*Jože Bole: ''Dražgoše'', 1982 (Vodniki po Loškem).	
*Tone Ferenc: Bitka v Dražgošah. ''Enciklopedija Slovenije'', 1987.
*Bojan Tollazzi: Nočna pot med dvema Sorama: Po poti Cankarjevega bataljona januar 1942 - januar 1989. ''Planinski vestnik'' 1989.
*''100 let šole v Dražgošah: 1894-1994'': [zbornik]. Ur. Julijana Prevc. Dražgoše, 1994.
*Tone Ferenc: Bolj kritično in manj evforično o Dražgošah. ''Gorenjski glas'' 17. 1. 1992 (Ferenc, Tone: Manj evforično in bolj kritično do Dražgoš, str. 109–120. Dr. Tone Ferenc: Izbrana dela, 4. Odporništvo (ur. Mitja Ferenc). Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, 2011.)
*Marjan Osolnik: Dražgoše: Ob zlati obletnici in o našem zgodovinskem spominu. NR 1992.
*Križnar, Ivan: Kranjsko okrožje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem 1941–1945. Kranj: Območno združenje borcev in udeležencev NOB, 2007.
*Klemen Kocjančič: Med mitom in resnico: Razvoj vojnega zgodovinopisja na primeru bitke za Dražgoše. ''Kronika'' 2024.&lt;ref&gt;Luksemburžani niso sodelovali v bitki. Masterl v polemiki z Janom: zdajalca na Mošnjski planini nista bila Košmerlja. Opustitev gverilske taktike in prehod v frontalni spopad je bila partizanska napaka, saj je po Dražgošah partizanstvo skoraj zamrlo. &amp;mdash; Ugovori proti sklepom razprave: O obračunu z oporečniki v nemških vrstah je preveč pričevanj, da bi bila lahko v celoti izmišljena; z Luksemburžani naj bi obračunali pri Brinarju v Lajšah. Če Košmerlj ni bil izdajalec, je pa vodil Nemce na Mošenjsko planino; o srečanju z njim beri [[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|pričevanje Antonije Šolar]]. Do poraza partizanstva je prišlo šele po koncu 1942, ne takoj po dražgoški bitki.&lt;/ref&gt;
*Maks Ocepek: Dražgoška kronika. ''Loški razgledi'' 41/1 (1994). 279–96.
*Darko Cafuta: Ugotavljanje števila padlih pripadnikov okupacijskih sil in partizanov, str. 61–78. ''Nemci in partizani: Nemške izgube na Gorenjskem med miti in resnico'' (ur. Jože Dežman). Kranj: Gorenjski muzej, 2016.
*Bojana Kavčič: ''Pot dražgoških spominov'' (vodič). Železniki: Turistično društvo Dražgoše, 2005. 
*''Najlepše partizanske pesmi'' (Po stezah partizanske Jelovice). Dražgoše: ZB, 2005. (samo v knjižnici Škofja Loka)
*Jerica Habjan: ''Miti in legende: Izročilo in prostor Dražgoš'' (raziskovalna naloga, samo na SAZU). Ljubljana, 2010.
*Petra Lušina: ''Spomin še živečih Dražgošanov na dražgoško bitko: zaključno delo. 2012 {{COBISS|ID=512898688}}
*Marko Pintar: [https://bb.si/f/docs/diplomska-dela/pintar_marko_1.pdf Dražgoška bitka.] Diplomska naloga, 2015.
*Lidija Šimenc: ''Osankarica in Dražgoše: Spomin na dva partizanska mita: Diplomsko delo''. Ljubljana: FF, 2016.
*Bojan Balkovec: ''Dražgoše 80 let kasneje''. Premk, Repe. Ljubljana: FF, 2022 [https://www.youtube.com/watch?v=OQO8SeJ2h-o Youtube]

&lt;!--
'''Sovražno do partizanov'''
*1994 Družina, Nova zaveza, Korenine …	Dežman, Velikonja, Kavčič F.
*Jože Možina: Šestdeset let po bitki [Videoposnetek]: prispevek v oddaji Tednik, 9. maj 2002.
*Marija Gasser: Mojemu pisanju ob rob ob zaključku dražgoških zgodb. ''Nova zaveza'' 2024
*Milan Gregorič: Dražgoše kot tragedija. ''Novi glas'' 2025. 
*Bitka pri Dražgošah. Zgodovina na kratko. Youtube.--&gt;

{{v delu}}

===Video===
*[https://www.youtube.com/watch?v=OEasYwOjqfw Youtube 2021]
* ...

==Partnerji==
*ZZB in področne ZB
*PZS, planinska društva
*občine: Železniki ...
*Društvo veteranov Sever
*Zveza rezervnih častnikov
*mediji
* ...

==Opombe==
{{sklici}}

&lt;hr&gt;

Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]].</text>
      <sha1>3oo4g8f7g6aiz4r7ddnr8huw1h2ikt8</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Partizanski spomeniki 24. julija 2026</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4310</id>
    <revision>
      <id>85489</id>
      <parentid>85479</parentid>
      <timestamp>2026-07-23T14:28:02Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>85489</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1581" sha1="sykogmpzc6y1vtn28qsn87cruitcfyw" xml:space="preserve">Dober mesec po zadnem javljanju ob okrogli številki imamo na zemljevidu [https://partizanstvo.si Partzanstvo.si] 10.178 obeležij, prirastek gre na račun družinskih nagrobnikov in marljive Zdenke Primožič. Na kolesarjenju po Gorjancih sva v vasi Radovica z Miro naletela na [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/11088/ Partizansko hišo.] Ve kdo kaj več o njej?

Pripravljamo knjižico ob 70. obletnici prireditve [[Po stezah partizanske Jelovice]]. Veseli bomo, če nam za objavo pošljete posnetke s starejših prireditev v Dražgošah in krajih pod Jelovico, na naslov ZB Škofja Loka, Kidričeva cesta 1, 4220 Škofja Loka (zbnobskofjaloka@gmail.com). Opremite jih prosim po možnosti z imenom
kraja, fotografa in lastnika ter z datumom.

Vandaliziranja: 

Digitalizacija partizanike je dosegla letnik ''Borca'' 1987, vrata do partizanske literature odprejo na spletu naslov [[Partizanska literatura]].

Pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]] so na vrhu strani Odprto pismo Aurelia Jurija novim oblastnikom, obtožba Amerike za trpljenje Kube in govor Milana Kučana ob 35-letnici osamosvojitve.  

Priložnost izkoriščam za vabilo na Vodiško planino nad Kropo, kjer bo 1. avgusta ob 11.00 proslava ob 85-letnici ustanovitve Cankarjevega bataljona, ki je hkrati občinski praznik. Sledila bo otvoritev [[Spominska soba na Vodiški planini|spominske sobe v Partizanskem domu]]. Do doma je od vznožja nad Kropo ura hoje, lahko pa se pripelje z avtom ali [https://slov.si/doc/vodice_2026.docx z avtobusom.]  

Srečno do naslednjič, miran hladnik</text>
      <sha1>sykogmpzc6y1vtn28qsn87cruitcfyw</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85496</id>
      <parentid>85489</parentid>
      <timestamp>2026-07-24T06:54:24Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>85496</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1792" sha1="n3e027pqdgmofgp9j6dc19ukzxg8nds" xml:space="preserve">Dober mesec po zadnem javljanju imamo na zemljevidu [https://partizanstvo.si Partzanstvo.si] 10.178 obeležij, prirastek gre na račun družinskih nagrobnikov in marljive Zdenke Primožič. Na kolesarjenju po Gorjancih sva v vasi Radovica z Miro naletela na [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/11088/ Partizansko hišo.] Ve kdo kaj več o njej?

Pripravljamo knjižico ob 70. obletnici prireditve [[Po stezah partizanske Jelovice]]. Veseli bomo, če nam za objavo pošljete posnetke s starejših prireditev v Dražgošah in krajih pod Jelovico, na naslov ZB Škofja Loka, Kidričeva cesta 1, 4220 Škofja Loka (zbnobskofjaloka@gmail.com). Opremite jih prosim po možnosti z imenom
kraja, fotografa in lastnika ter z datumom.

Marija Kocijančič poroča, da so ukradli ploščo s [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/2102/ spomenika ustanoviteljem Molniške čete v Zadvoru] (obnova je v teku). 

Digitalizacija partizanike je dosegla letnik ''Borca'' 1987, vrata do nje so na naslovu [[Partizanska literatura]].

Pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]] so na vrhu strani Odprto pismo Aurelia Jurija novim oblastnikom, obtožba Amerike za trpljenje Kube in govor Milana Kučana ob 35-letnici osamosvojitve.  

Priložnost izkoriščam za vabilo na Vodiško planino nad Kropo, kjer bo 1. avgusta ob 11.00 proslava ob 85-letnici ustanovitve Cankarjevega bataljona, ki je hkrati občinski praznik. Sledila bo otvoritev [[Spominska soba na Vodiški planini|spominske sobe v Partizanskem domu]]. Do doma je od vznožja nad Kropo ura hoje, lahko pa se pripelje z avtom ali [https://slov.si/doc/vodice_2026.docx z avtobusom.]  

Srečno do naslednjič, miran hladnik

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Okrožnice]]</text>
      <sha1>n3e027pqdgmofgp9j6dc19ukzxg8nds</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85497</id>
      <parentid>85496</parentid>
      <timestamp>2026-07-24T06:55:51Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>85497</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1781" sha1="l20y3vfea418nynms4zi7kh5e9xx3xc" xml:space="preserve">Dober mesec po zadnem javljanju imamo na zemljevidu [https://partizanstvo.si Partzanstvo.si] 10.178 obeležij, prirastek gre na račun družinskih nagrobnikov in marljive Zdenke Primožič. Na kolesarjenju po Gorjancih sva v vasi Radovica z Miro naletela na [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/11088/ Partizansko hišo.] Ve kdo kaj več o njej?

Pripravljamo knjižico ob 70. obletnici prireditve [[Po stezah partizanske Jelovice]]. Veseli bomo, če nam za objavo pošljete posnetke s starejših prireditev v Dražgošah in krajih pod Jelovico, na naslov ZB Škofja Loka, Kidričeva cesta 1, 4220 Škofja Loka (zbnobskofjaloka@gmail.com). Opremite jih prosim po možnosti z imenom
kraja, fotografa in lastnika ter z datumom.

Marija Kocijančič poroča, da so ukradli ploščo s [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/2102/ spomenika ustanoviteljem Molniške čete v Zadvoru] (obnova je v teku). 

Digitalizacija partizanike je dosegla letnik ''Borca'' 1987, vrata do nje so na naslovu [[Partizanska literatura]].

Pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]] so na vrhu strani Odprto pismo Aurelia Jurija novim oblastnikom, obtožba Amerike za trpljenje Kube in govor Milana Kučana ob 35-letnici osamosvojitve.  

Priložnost izkoriščam za vabilo na Vodiško planino nad Kropo, kjer bo za občinski praznik 1. avgusta ob 11.00 proslava ob 85-letnici ustanovitve Cankarjevega bataljona. Sledila bo otvoritev [[Spominska soba na Vodiški planini|spominske sobe v Partizanskem domu]]. Do doma je od vznožja nad Kropo ura hoje, lahko pa se pripelje z avtom ali [https://slov.si/doc/vodice_2026.docx z avtobusom.]  

Srečno do naslednjič, miran hladnik

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Okrožnice]]</text>
      <sha1>l20y3vfea418nynms4zi7kh5e9xx3xc</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85498</id>
      <parentid>85497</parentid>
      <timestamp>2026-07-24T06:56:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <minor />
      <comment>Hladnikm je prestavil_a stran [[Partizanski spomeniki 23. julija 2026]] na [[Partizanski spomeniki 24. julija 2026]]</comment>
      <origin>85497</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="1781" sha1="l20y3vfea418nynms4zi7kh5e9xx3xc" xml:space="preserve">Dober mesec po zadnem javljanju imamo na zemljevidu [https://partizanstvo.si Partzanstvo.si] 10.178 obeležij, prirastek gre na račun družinskih nagrobnikov in marljive Zdenke Primožič. Na kolesarjenju po Gorjancih sva v vasi Radovica z Miro naletela na [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/11088/ Partizansko hišo.] Ve kdo kaj več o njej?

Pripravljamo knjižico ob 70. obletnici prireditve [[Po stezah partizanske Jelovice]]. Veseli bomo, če nam za objavo pošljete posnetke s starejših prireditev v Dražgošah in krajih pod Jelovico, na naslov ZB Škofja Loka, Kidričeva cesta 1, 4220 Škofja Loka (zbnobskofjaloka@gmail.com). Opremite jih prosim po možnosti z imenom
kraja, fotografa in lastnika ter z datumom.

Marija Kocijančič poroča, da so ukradli ploščo s [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/2102/ spomenika ustanoviteljem Molniške čete v Zadvoru] (obnova je v teku). 

Digitalizacija partizanike je dosegla letnik ''Borca'' 1987, vrata do nje so na naslovu [[Partizanska literatura]].

Pod naslovom [[Kako rešiti civilizacijo]] so na vrhu strani Odprto pismo Aurelia Jurija novim oblastnikom, obtožba Amerike za trpljenje Kube in govor Milana Kučana ob 35-letnici osamosvojitve.  

Priložnost izkoriščam za vabilo na Vodiško planino nad Kropo, kjer bo za občinski praznik 1. avgusta ob 11.00 proslava ob 85-letnici ustanovitve Cankarjevega bataljona. Sledila bo otvoritev [[Spominska soba na Vodiški planini|spominske sobe v Partizanskem domu]]. Do doma je od vznožja nad Kropo ura hoje, lahko pa se pripelje z avtom ali [https://slov.si/doc/vodice_2026.docx z avtobusom.]  

Srečno do naslednjič, miran hladnik

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Okrožnice]]</text>
      <sha1>l20y3vfea418nynms4zi7kh5e9xx3xc</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Partizanski spomeniki 23. julija 2026</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4311</id>
    <redirect title="Partizanski spomeniki 24. julija 2026" />
    <revision>
      <id>85499</id>
      <timestamp>2026-07-24T06:56:53Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>Hladnikm je prestavil_a stran [[Partizanski spomeniki 23. julija 2026]] na [[Partizanski spomeniki 24. julija 2026]]</comment>
      <origin>85499</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="55" sha1="0ei5fn676qa7hdpzws2cdc9u8eiiyxo" xml:space="preserve">#PREUSMERITEV [[Partizanski spomeniki 24. julija 2026]]</text>
      <sha1>0ei5fn676qa7hdpzws2cdc9u8eiiyxo</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>