Wikiverza slwikiversity https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.16 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikiverza Pogovor o Wikiverzi Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 1085 85713 85705 2026-08-21T12:19:56Z Hladnikm 30 /* 2026 */ 85713 wikitext text/x-wiki *'''[http://slov.si/mh/hlad_bib.html Celotna bibliografija s povezavami na tekste]''' (tja do 2016) *[[commons:Special:CentralAuth/Hladnikm|Objave oz. urejanja na Wikimedijinih portalih]] *[[:s:Miran Hladnik|Grafomanije na Wikiviru]] __NOTOC__ ==Objave in predobjave na Wikiverzi, Slovlitu in še kje (nekako od 2017)== *[[Kako rešiti civilizacijo]] (seznam povezav) *[[Komentarji k fotografijam]] *[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Okrožnice|Okrožnice ob popisovanju partizanskih spomenikov]] ===2026=== * [[Krpan 2026]] * [[Kekec 4]] * [[Arhiv ZB Alojza Kosa]] * [[Otvoritev spominske sobe na Vodicah]] 1. avgusta 2026 * [[Kovači v partizanih]] (za NOB zbirko v Kovaškem muzeju v Kropi) * [[Po stezah partizanske Jelovice]] * [[Goran Lavrenčak]]. Nekrolog, ''Gorenjski glas'' 2. 6. 2026 * [[Boris Paternu in jaz|Najina razpotja]], spomini na Borisa Paternuja, simpozij na SAZU 3. junija 2026 * [[Oddaljeno branje]] za UNG 21. maja 2026, 13.00-15.15 Uni Nova Gorica * [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Grobišče borcev NOB, Radovljica|Grobišče borcev NOB, Radovljica]] za SB julija 2026 * [[Napisi na Grobišču borcev NOB v Radovljici]] * [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Spominska soba na Vodiški planini|Spominska soba na Vodiški planini]] za SB junija 2026 * [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Partizanstvo.si in Wikipedija|Partizanstvo.si in Wikipedija]]. SB maja 2026 * [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Partizanstvo.si in Sistory|Partizanstvo.si in Sistory]]. SB aprila 2026 * [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Spomeniki na OpenStreetMap|Spomeniki na OpenStreetMap]]SB marca 2026 * [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Sprehod po zemljevidu Partizanstvo.si|Sprehod po zemljevidu Partizanstvo.si]]. SB januar 2026 * [[Ti nageljni, ta rožmarin …, pesnica Vida Jeraj]]. Gorjanska kronika * [[Dežela krajnska nima lepšga kraja]]. Gorjanska kronika * [[Alojz Vidic, Grilov ata]]. Za govor na pogrebu 25. 4. 2026 na Srednji Dobravi * [[Wikipedijska delavnica]] za ZB na ZRC SAZU (Novi trg 1) ob 9.00 * Informacijska tabla za Grobišče talcev v Dragi (skupaj z Vlasto Felc) * Informacijska tabla za Grobišče talcev v Begunjah (skupaj z Vlasto Felc) * [[:w:Draga, Begunje na Gorenjskem|Draga, Begunje na Gorenjskem]] (skupaj z Vlasto Felc) * [[:w:Grobišče talcev, Begunje|Grobišče talcev, Begunje]] (skupaj z Vlasto Felc). Wikipedija * [[Spomenik 19 padlim v Temnici]] na Krasu, 21. 3. 2026 * [[O partizanski spomenikih za novinarko Nino Cijan|O partizanski spomenikih za oddajo Oh ta leta, TV SLO]], [https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175217157 Zakaj (še) praznujemo.] Oh, ta leta (ur. Helena Pirc in Nina Cijan), TV SLO 27. aprila 2026 * [[Pokopani na grobišču talcev v Dragi]]. Wikiverza (skupaj z Vlasto Felc) * [[Pokopani na grobišču talcev v Begunjah]]. Wikiverza (skupaj z Vlasto Felc) * [https://slov.si/mh/grobisce_borcev_nob_v_radovljici_infotabla.pdf Informacijska tabla za Grobišče borcev NOB v Radovljici, ena od zgodnejših variant] (Vlasta Felc in Miran Hladnik) * [[Spominska soba na Vodiški planini]]. Wikiverza * [[Ob izidu zbornika bohinjskih partizanskih spomenikov]] 5. febr. 2026 * [[V Žirovnici o Prešernu in Finžgarju]] za Društvo medkulturnega dialoga 8. febr. 2026 * [[Rušenje spomenikov]], okrogla miza v Cekinovem gradu 29. 1. 2026 ===2025=== * [[:w:Jelovica#Jelovica med drugo svetovno vojno|Jelovica med drugo svetovno vojno]]. Wikipedija * [[Padli na Jelovici]]. Wikiverza * [[:w:Grobišče borcev NOB, Radovljica|Grobišče borcev NOB, Radovljica]]. Wikipedija * [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Kako se sprehajamo po zemljevidu Partizanstvo.si|Kako se sprehajamo po zemljevidu Partizanstvo.si]] za SB * [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Žagarjevi otroci|Žagarjevi otroci]] za SB * [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Narodni heroj Stane Žagar|Narodni heroj Stane Žagar]] za SB * [[Mirko Osolnik]], žalna seja na FF 11. nov. 2025 * [[Zadravčevih 100 let]], referat na SAZU 22. okt. 2025 * [[Patizanstvo.si za Mladino]] 17. okt. 2025 * [[Trije Jenki]], okrogla miza 18. okt. 2025 * [[Visočica]], članek za PV * [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Partizanstvo.si: Novo domovanje partizanskih spomenikov na zemljevidu|Partizanstvo.si: Novo domovanje partizanskih spomenikov na zemljevidu]], ''Svobodna beseda'' avgusta 2025 * [[Dragi Franček]]: Pisma službenih kolegov Francu Zadravcu * [[Lipniška planina]] (nagovor 6. julija 2025) * [[Kroparski partizanski spomeniki]] (predavanje 5. julija 2025) * [[Dva svežnja pisem Bratka Krefta]]: Mariji Žagar (16 pisem) in Francu Zadravcu (5 pisem) * [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Spomenik v Moskvi|Spomenik v Moskvi]] za SB po predlogi Gorazda Stopinška * [[Dragi Vladimir]]: Za knjigo Vlada Habjana ''Na samotnih poteh: Peš čez Karnijce in skozi življenje'', UMco, 2025 * [[Ob 130-letnici Planinskega vestnika]] * [[Davovec]]. SB avgusta 2025 * [[Ki utopi vse skrbi]]: O prvih slovenskih literarnih alternativnih svetovih. Slovanska knjižnica 6. maja 2025 * [[Nikoli več]]? Govor na Kokrici 27. aprila 2025 * [[Pogovor z Marijo Stanonik o narečni književnosti]]. Visoko 3. aprila 2025 * [[Partizanski spomeniki za FDV|Kultura spominjanja]]. FDV 24. marca 2025 * [[Dobrave na spletu]]. KS Dobrave 21. 2. 2025 * [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Med Kropo in Vodiško planino|Med Kropo in Vodiško planino]]. SB maj * [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Pisatelji v NOB|Pisatelji v NOB]]. SB april * [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Begunjski spomeniki|Begunjski spomeniki]]. SB marec * [[Slovenci nekaj damo na literaturo]]. Članek ob 8.februarju za Računalniški muzej * [[Ideje za razstavo slovenske občanske znanosti]] * [https://dhhumanist.org/volume/38/297/ Humanist 38.297: on the ethics of public & private discussion.] Humanist Discussion Group 2.jan. 2024 ===2024=== * [[Ah ta leta]], TV SLO * [[Begunje 1. novembra 2024]] (govor) * [[Dobrava 24. 10. 2024]], prebrala Irena Rahotina * [[Pionirska leta]], razmislek ob srečanju v Računalniškem muzeju 1. okt. 2024 * [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Partizanski spomeniki v vojašnicah]], za SB * [[Korespondenca Miran Hladnik–Alumniportal Deutschland]] * [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Spopad na Lipniški planini]] * [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Spopad na Mošenjski planini]] * [https://www.dhhumanist.org/volume/38/115/ Home needed for citizen-science mapping project]. Humanist Discussion Group 27. 8. 2024. * [[:w:Iztok Belehar|Iztok Belehar]]. Wikipedija. * [[Povezava med Wikiverzo, Wikipedijo in Wikivirom]], pa še Wikiknjige in Wikivoyage; Wikipodatke in Wikimedijino Zbirko puščam ob strani. Srečanje wikipedistov v Radovljici 15. 6. 2024 * [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Po Slovenskih goricah]] * [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na Geopediji#Spotikavci]] * [[Nastajanje slovenske kriminalke]]. Slovanska knjižnica 7. 5. 2024 | [https://slov.si/mh/nastajanje_kriminalke.pptx pptx] * [[Ob dnevu upora proti okupatorju]]. Sokolski dom Škofja Loka 25. 4. 2024 ob 17.00 * [[Ob 8000 partizanskih spomenikih na Geopediji]]. Intervju za ''Svobodno besedo'' marec 2024 * Domen Rob: [[Intervju za revijo Besedoholik]]. ''Besedoholik'' * [[Po spletnih sledeh Matjaža Kmecla]]. Predobjava članka za JiS ===2023=== * [https://wuw.pl/data/include/cms//Starcie_narracji_Suler_Galos_J_Cmiel_Bazant_M_Bilinska_Brynk_J_red_2023.pdf Baza słoweńskich pomników partyzantów na Geopedii.] ''Starcie narracji: Studia o słoweńskiej pamięci zbiorowej''. Ur. Jasmina Šuler Galos, Marta Cmiel-Bażant, Joanna Bilińska-Brynk. Varšava: Wydawnictwa Uniwersytetu Warszawskiego, 2023. 145&ndash;158. * [[Pod svobodnim evropskim soncem]]? Predobjava prispevka za Gledališki list * [[O trivialni literaturi v slabi uri]]. FF, # 2, ob 12.50 * [[Ustavimo rušenje javnega zdravstva]], osebno pismo 7. nov. 2023 * [[Slovenščina v znanosti ali zunaj nje]]. Dialogi, 26. 10. 2023 ob 18.00, Xcenter, Delpinova ulica 20, Nova Gorica * [[Občansko raziskovanje na pohodu]]. Prispevek za blog SAZU * [[Vse vojne prinašajo smrt]]. Govor na Občinski proslavi ob dnevu spomina na 80-letnico umika okupatorja iz Žirov, dvorana Delavsko-prosvetnega društva Svoboda Žiri, sobota 21. oktobra ob 18.00 * [[Partizanski spomeniki na Geopediji za Retrofest]]: Okrogla miza SPOMIN IN POZABA V BRONU, KAMNU IN BETONU 18. oktobra 2023 ob 14.30 v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani | [https://www.youtube.com/watch?v=90w2VoluPyk&list=PLM1_cxrfZVDbmBZTTTXXscj-wsgE0FOPQ&index=6 video, začetek približno na 1:05] *[[Bohinjski partizanski spomeniki]]. Govor za proslavo ob obletnici smrti prvega bohinjskega talca, Polje 13. 8. 2023 *[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Partizanski duhovniki|Partizanski duhovniki]], za Svobodno besedo avgusta 2023 *[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Partizanska plošča na vrhu Triglava|Partizanska plošča na vrhu Triglava]], za Svobodno besedo julija 2023 *[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008095.html Smrt humanistike.] Slovlit 20. junija 2023. *[[Stanko Klinar]], za žalno sejo na FF 9. maja *Ob novi redakciji Vandotovega Kekca nad samotnim breznom (za spremno besedo glej [[Kekec nad samotnim breznom]]) **[[Junak ali parodija junaka]]? (Spraševala je Eva Ule.) **[[Zamenjati samo posamezne besede ali celotno besedilo]]? (Za ''Delo''.) *[[Na špagi s Stankom Klinarjem]], za PV *[[Wikiji v razredu]] (od učilnice na Wikiverzi do korigiranja leposlovne klasike na Wikiviru). Novejši tokovi v slovenistiki, 14. aprila 2023 11.00 do 13.15, didaktična učilnica FF *Kaj objavlja Slovlit. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/008018.html Re: Slike, Slovlit 4. 4. 2023] *[[Na spletu živel sam boš večno]] ali Slovenska književnost in digitalni svetovi. Za SSJLK *[[ChatGPT]], [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007987.html Slovlit 3. marca 2023,] [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2023/007999.html Slovlit 16. marca 2023] *[[Ema Bovary in Agata Ema Schwarzkobler]]. Slovlit 9. 3. 2023 *[[Razpisi za delovna mesta na UL]] *[[Smrekarjeva karikatura Ivana Tavčarja]] ===2022=== *[[Sto romanov]] *[[Partizanskospomeniški memo]] *Klara Širovnik: Miran Hladnik: Ivan Tavčar je v leposlovju pomirjal socialne napetosti, nacionalno pa bil 'deklica za vse'. ''Večer'' 22. 12. 2022 [https://slov.si/mh/tavcar1.pdf pdf1] in [https://slov.si/mh/tavcar2.pdf pdf2] *[[Izzivi občanskega raziskovanja]]: Predstavitev zbornika v Žireh 20. dec. *[[Od etike k etiketi]]: Kritične pripombe na Etični kodeks Filozofske fakultete UL, Slovlit 12. decembra *[[Golob vs. Bobnar]], 11. decembra *[[Poljanska vstaja]], Vinharje 10. decembra *[[Miha Naglič]]. Žiri 24. novembra ob 17.00 *Dvoje citatov **Igor Bratož: [https://www.delo.si/kultura/razno/kdo-bo-tuja-podjetja-prisilil-uporabljati-slovenscino/ Kdo bo tuja podjetja prisilil uporabljati slovenščino?] ''Delo'' 31. 10. 2022. **Asta Vrečko: [https://www.rtvslo.si/slovenija/asta-vrecko-zapisovanje-slovenskega-besedja-je-bil-akt-poguma-in-odlocnosti/645485 Zapisovanje slovenskega besedja je bil akt poguma in odločnosti]. MMC RTV SLO 31. okt. 2022. *[[Spominska slovesnost na Srednji Dobravi pri Kropi]] za GG *[[Balantič na partizanskih grobovih]] za SB *[https://www.youtube.com/watch?v=4IqsuJydGJc Miran Hladnik - Miran Hladnik - "... dvom v relevantnost Wikipedije postopoma izginja ..."] Spraševal in snemal je Bojan Balkovec. Središče za javno zgodovino FF UL. Youtube okt. 2022 *[[Brezmejnost]], pomisel ob prejemu častnega članstva Slavističnega društva Slovenije 31. sept. 2022 *[[Rusofobija]], [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007814.html Slovlit 17. sept. 2022] *[[Komercializacija raziskovanja]], [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2022/007807.html Slovlit 9. sept.,] pismo rektorju UL *[[Datum Jarčeve smrti]], Slovlit 27. avgusta 2022 *[https://www.youtube.com/watch?v=CnRHebiL-dw Miran Hladnik - Projekt Partizanski spomeniki na Geopediji in Wikiverzi.] Spraševal in snemal je Bojan Balkovec. Središče za javno zgodovino FF UL. Youtube 25. 7. 2022 *[[Prevedeni zgodovinski romani]], predobjava članka za prevajalski zbornik, [https://slov.si/mh/prevedeni_zgodovinski_romani.pptx pptx] *[[Tržič leta 1942]], govor ob odkritju razstave v Tržiču 4. 7. 2022 *[[NOB v kroparskem muzeju]] *[[Seznam Plečnikovih spomenikov]] *[[O domoljubju]], replika na Slovlitu *[[Kekec nad samotnim breznom]], spremna beseda *[[Wikiji na univerzi]] ali Vključevanje Wikipedije v študijsko delo, INOVUP 20. april 2022 *[[O spolnih razlikah]] *[[Wikiji v šoli]] *[[Ludizem]] ali Kako pametno je urejen ta svet *[[Wikivirovo berilo]], predobjava za zbornik SSJLK *[[Kako se je Zoran loteval reči|Kako se je Zoran loteval rečí]] *[[Enakost : enakopravnost]], Slovlit 31. 1. 2022 *[[Wikimedija in lokalno raziskovanje]] (koncept članka za žirovski zbornik, skupaj z Jernejem Polajnarjem) *[[V javno last]], Slovlit 14. jan. 2022 ===2021=== * [[Ob 70-letnici prvega Kekčevega filma]] (za radio in za TV) * [https://slov.si/mh/slovlit.pptx O Slovlitu] pri Lingvističnem krožku 25. oktobra, prosojnice * [[Okrogla miza o interpretaciji]], FF 30. septembra * [[Urškin Jožek]] (recenzija knjige ''Josip Jurčič (1844–1881): Pripovednik svojega in našega časa'') * [[Ob 140-letnici Jurčičeve smrti|Zgodovinski romanopisec Josip Jurčič: Ob 140-letnici njegove smrti]] (skupaj z Urško Perenič) *[[Cukrarna v slovenski književnosti]], izjava za TV 17. sept. *Triglavska saga **[[Komentarji k fotografijam#Stran 418 Vodnik na Triglavu, 22. avgusta 2021|Vodnik na Triglavu 22. avgusta 2021]] **[[Komentarji k fotografijam#Zarota pod Triglavom|Zarota pod Triglavom]] **[[Komentarji k fotografijam#Tretje nadaljevanje temačne zgodbe iz Zlatorogovega kraljestva: Odgovori na novinarska vprašanja|Tretje nadaljevanje temačne zgodbe iz Zlatorogovega kraljestva: Odgovori na novinarska vprašanja]] **[[Komentarji k fotografijam#Prva zastranitev: Domoljubje ni zločin|Domoljubje ni zločin]] **[https://www.mladina.si/210037/kriticna-misel-se-ne-bi-smela-obsojati-le-zato-ker-ni-skladna-z-nazori-trenutne-politicne-garnitur/ »Kritična misel se ne bi smela obsojati le zato, ker ni skladna z nazori trenutne politične garniture«: Pismo podpore red. prof. dr. Miranu Hladniku. ''Mladina'' 28. 8. 2021] * [[:w:Anton Jež|Anton Jež]], Wikipedija * [[Motiviranje študentov za lokalne raziskave]], prispevek za žirovski zbornik * [[Otok in Struga]], spremna beseda za ponatis Tavčarjeve novelete * [[Skrivnost kabineta 209 b]] * [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji 2021]] * [[:w:Narativ|Narativ]]. Wikipedija * [[:w:Pripoved (razločitev)|Pripoved (razločitev)]]. Wikipedija * [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007410.html Re: Z Jankom Kosom.] Slovlit 24. junija * [[Primerjava prevodov]] * Tomo Virk, literarni zgodovinar in alpinist. Za ''Planinski vestniK'' skupaj z Alešem Bjelčevičem * [[O Jurčiču v njegovem letu]]; za film o Jurčiču 10. junija * [[Še o fakultetnem spletu]]; iz e-pošte 9. junija * [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje]]. Wikipedija * [[:w:Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB|Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]]. Wikipedija *[[Anica Černej, ob obletnici njene smrti 3. maja 1944]], Slovlit 3. maja *[[Književnost in OF]], Slovlit 27. aprila *Aleksandra Dežman: [https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174771456?s=tv Spomin na upor.] Tednik TV SLO 26. 4. 2021. MMC RTV *[[:w:Alba Hintner|Alba Hintner]]. Wikipedija *[[:w:Žiga Laykauf|Žiga Laykauf]]. Wikipedija *[[Wikidelavnica za bibliotekarje 2021]] 6. aprila ob 8.50 (Zoom) *[[Jurčič in sodobniki]]: Kulturomična miniatura (predobjava članka) *[[Fakultetni splet]] (kritična pripomba) *[[Wikivir 2021]] (poročilo) *Perspektive humanistike in slovenistična literarna veda. Skupaj z Urško Perenič. ''Zbornik ob stoletnici FF UL'' (2021). 233&ndash;41 ([[Perspektive humanistike in slovenistična literarna veda|predobjava]]) *[[Wikidelavnica za umetnostne zgodovinarje]], FF 12. marca 2021 ob 10.30, [https://uni-lj-si.zoom.us/j/6057891480 Zoom] *[[O Ivanu Tavčarju ob 200-letnici kongresa svete alianse v Ljubljani]], odgovori na vprašanja Erike Marolt na pogovoru v Knjižnici Otona Župančiča v Ljubljani 2. marca 2021 [https://www.facebook.com/Slovanska.knjiznica/videos/3698904376830154/ videoposnetek] *Milica Prešeren: Tipično slovenski Martin Krpan. TV SLO 1 sreda 17. 2. 2021 ob 17.25. [https://www.rtvslo.si/kultura/martin-krpan-pred-in-za-kamero/569806 Martin Krpan pred in za kamero. MMC RTV 17. 2. 2021] *[[Citiranje in reproduciranje umetnin]]. Slovlit 5. feb. 2021 *[[Ob 150-letnici Finžgarjevega rojstva]]. Veronika Gnezda: [https://val202.rtvslo.si/2021/01/kulturnice-391/ Človek, ki je ljudi med sabo spravljal, ne ločeval. Val 202 8. februarja 2021, 14.45] *[[Wikipedijski memo]] * Nejc Furlan. [https://4d.rtvslo.si/arhiv/dnevnikov-izbor/174746881 20 let Wikipedije in pomen informacij. Sobotni dnevnikov izbor]. TV Slovenija 1. 16. januar 2020 *[https://val202.rtvslo.si/2021/01/odbita-do-bita-191/ Ob 20. obletnici Wikipedije za Val 202] *[[:w:Miran Rems|Miran Rems]]. Wikipedija ===2020=== *[[O Habjanovem Tipanju]], spremna beseda *[[Nekam pozno solsticijsko voščilo]] *[[Wikipedija in jaz]]. Društvo Ljudmila, laboratorij za znanost in umetnost 28. 12. 2000, ob 20-letnici Wikipedije *Jaro Komac (1924&ndash;2020). [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007196.html Slovlit 1. dec. 2020] *[[IKT pri urah slovenščine]]. Novejši tokovi v slovenistiki: delavnica na FF 27. novembra 2020, 13.15‒14.45 *[[Orožje in javna blaginja]] 21. novembra 2020 *Ožje in širše dobro. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007185.html Slovlit 21. nov. 2020] *Re: [[Evangelij za moralizatorje]]: [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2020/007157.html Slovlit 20. okt. 2020], e-pošta 25. maja 2021 in 30. maja 2021 (o odstranitvi ženskega akta Jiřija Bezlaja iz avle Filozofske fakultete) *[[Kvantitativna literarna veda in interpretacija]] (slovenska predloga članka v hrvaščini za revijo ''Umjetnost riječi'') *[[Ob 160-letnici Slovenskih večernic]], za ''Koledar Mohorjeve družbe'' *[[O izdajstvu]], 5. 8. 2020, Dom pod Storžičem *[[O Črtomiru Šinkovcu]], video za proslavo v Idriji 4. 7. 2020 *[[:w:Grad Kamen (Adergas)|Grad Kamen (Adergas)]]. Wikipedija *[[Ob Pretnarjevem priznanju]] *[[Razkuževanje FF]] e-pismo sodelavcem na FF 13. maj 2020 *[[Zdravljica v evropski kulturni dediščini]], za ''Gorenjski glas'' *[[Kranjski literati v enciklopedijah]], za ''Kranjski zbornik'' *[[O (možnosti) prepovedi snemanja predavanj na FF]] *[https://www.slov.si/predavanja-na-spletu/ Predavanja na spletu,] zapis 16. 3. 2020 na oddelčnem spletu *[[Pettisočemu partizanskemu obeležju nasproti]], za ''Svobodno besedo'' *[[Komu se trebuhi rede]]? za ''Mladino'' 11. 2. 2020 *[[:w:Tine Tomazin|Tine Tomazin]]. Wikipedija *[[Ponočnjak]], Slovlit 9. 2. 2020 *[[Farška potuhnjenost]], Slovlit 7. 2. 2020 *[[Izbrisani duhovniki]], ''Mladina'' ===2019=== *[[Indexing problems with non_Latin scripts]], Humanist Discussion Group 12. dec. 2019. *[[Peter Scherber 80 let]], z Urško Perenič za SR *[[Karl May v Dobrni]] *[[Previjalni mizi]] 13. nov. 2019 (e-pošta sodelavcem na FF) *[[Litija-Čatež]] *[[Simon Jenko 2019]], Podreča 20. 10. 2019 *[[Dragi Stefanija, 1933&ndash;2019]], FF 9. 10. 2019 *[[O svobodi, enakosti in bratstvu]], Radovljica 6. 9. 2019 *[[Pavel Knobl]] *[[Literarische Zweisprachigkeit im slowenischen Teil der Habsburger Monarchie]], slovenska predloga za članek: [[Slovensko-nemška literarna dvojezičnost]] (2020). [https://slov.si/mh/dvojezicnost.pptx pptx] *[[Lobnica]] 16. 6. 2019 *[[Boj za slovenscino]], ob odprtju razstave o vstopu slovenščine v digitalni svet, FF 21. 5. 2019 *[[Perspektive slovenistike]], pogovor na FF 24. aprila 2019 *[[Dušan Škodič: Smeh z gora]], spremna beseda *[https://www.24ur.com/novice/slovenija/otroci-kekca-ne-dozivljajo-vec-kot-pastirja-v-gorah-ampak-le-se-kot-junaka.html 'Otroci Kekca ne doživljajo več kot pastirja v gorah, ampak le še kot junaka'.] 24ur.com. *Marjana Ahačič: [http://www.gorenjskiglas.si/article/20190216/C/190219873/1039/kekec-je-star-sto-let Kekec je star sto let.] ''Gorenjski glas'' 16. 2. 2019. *[[:w:Viktor Žakelj|Viktor Žakelj]]. Wikipedija *[[:w:Andrej Bohinc (uradnik)|Andrej Bohinc (uradnik)]]. Wikipedija ===2018=== *[[:w:Jurij Hladnik (alpinist)|Jurij Hladnik]]. wikipedija *[https://centerslo.si/wp-content/uploads/2018/11/Obdobja-37_Hladnik.pdf Kolportažni roman na Slovenskem]. ''Starejši mediji slovenske književnosti: Rokopisi in tiski.'' 203-209 (Obdobja, 37) *[[Zakaj popisujem partizanske spomenike]]. Predobjava prispevka v zborniku ''Otoki spomina / Gedenkinseln''. Ur. Andrej Mohar. Celovec: Drava, 2018. Gl. tudi [https://otoki.partizani.at/index.php/spominska-kultura spletno varianto knjige.] *[[Zakaj se spominjamo]], Stražišče 25. 10. 2018 *[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2018/006453.html Skupnost brez obraza.] Slovlit 2. okt. 2018. (O GDPR-ju) *[[Preimenovanje osnovne šole v Lipnici]]? *[[Šola v wikijih]], prispevek za konferenco v Portorožu 28. sept. 2018 *[[:m:CEE/Newsletter/October 2018/Contents/Slovenia report|CEE Newsletter Slovenia report]], poročilo o Wikimedijini konferenci v Lvovu, 21. okt. *[[:w:Victor von Falk|Victor von Falk]]. Wikipedija *[[:w:Franc Kosel|Franc Kosel]]. Wikipedija *[[:w:Kolportaža|Kolportaža]]. Wikipedija *[https://www.ludliteratura.si/esej-kolumna/emancipacija-slovenske-zanrske-literature/ Emancipacija slovenske žanrske literature.] LUD Literatura 7. 3. 2018 *[[Prepoved nacističnih simbolov]], prispevek na okrogli mizi v Kranju 17. aprila 2018 *[[Besnica 21. 3. 2018]] *[[Prešeren 2018]] *[[Triglavske partizanske plošče]] *[[:w:partizanski spomenik|Partizanski spomenik]]. Wikipedija ===2017=== *[[:w:Trubarjevo priznanje|Trubarjevo priznanje]]. Wikipedija *[[Trubarjevo priznanje]]. Wikiverza *[[Požig vasi Gozd]] *[http://slov.si/mh/zapletzdiplomami.html Zaplet z diplomami] *[[Rokopisi na Wikimedijinih spletiščih]] *[[Lov za partizanskimi spomeniki]] *[[Poslanstvo Filozofske fakultete]], pravzaprav poslanstvo univerze v celoti *[[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji]] *[[Od branja k pisanju]] | [http://slov.si/mh/od_branja_k_pisanju.pptx pptx] *[[Ne vozi, ko piješ]] *[[Ob Prešernu]] 8. febr. *[[Novo od Prešerna]] (za zbornik ob 10. obletnici slovenistike v Budimpešti) *[[:w:Fedora Ferluga Petronio|Fedora Ferluga Petronio]]. Wikipedija *[[:w:Kajuhova nagrada|Kajuhova nagrada]]. Wikipedija ===2016=== *[[Planinsko leposlovje]] (predobjava članka za PV) *[[Wikiji v izobraževanju]]: Po desetih letih izkušenj. Z Jernejem Polajnarjem *[[Obdobja 2016]] (na začetku in ob koncu simpozija) *[[Errata in dopolnila k člankoma Zgodbe Prešernovih rokopisov in Nova prešerniana]] SR 64/3 (2016) *[[Za Frančkom]], nagovor na žalni seji na FF 21. sept. 2016 *[[Jakob Alešovec]] (1842&ndash;1901) *[[Gregor Kocijan (1933&ndash;2016)]] *[[Franc Zadravec (1925&ndash;2016)]] *[[Najdbi Prešernovih rokopisov]] (3. julija 2016) *[[:w:sl:Wikipedija:Pod lipo/Arhiv-2016-06-07#Spremembe zakona o kulturni dediščini|Spremembe zakona o kulturni dediščini]] (diskusija, Wikipedija: Pod lipo, 2015&ndash;2016) *[[Etični kodeks raziskovalcev]]: Zakaj ga nisem podpisal (dec. 2015&ndash;marec 2016). *[[O slovenski planinski literaturi]]. Intervju za spremno besedo knjige duhovnika in planinca Franca Setničarja; spraševal je Jernej Šček. 14. marca 2016. *[[Zastave, grbi, himne]]. Izjava za ''Nedeljski dnevnik'' marca 2015. *[[Josip Lavtižar in Križe]]. Predstavitev ponatisa povesti ''[[:s:sl:Junaška doba Slovencev|Junaška doba Slovencev]]'' v Kulturnem domu Križe za slovenski kulturni praznik. *[[:w:Zoran Božič|Zoran Božič]]. Wikipedija *[[Jezik v znanosti]]. Iz predhodnih objav strnjena stališča o slovenščini v znanosti. *[[Najin Gradnik]]. Predobjava članka za tematsko številko ''JiS'' o [[:w:sl:Tone Pretnar|Tonetu Pretnarju]] (1945&ndash;1992); napisano za desetletnico smrti 2002. *[[Ob obletnici smrti Staneta Žagarja]], OŠ Lipnica 2016 ===2015=== * [[Poklon Vladimirju Kavčiču]]. Žiri 15. dec. * [[44. člen]] Zakona o varstvu kulturne dediščine ali Dediščinarji proti javnemu interesu. Za ''Umetnostno kroniko'' 49 (2015). * [[dLib in slovenska književnost]]. Posvetovanje ob 10-letnici dLiba, Mestni muzej v Ljubljani, 2. dec. * [[Slovenski jezik v znanosti]]. Okrogla miza v Mariboru 24. nov. * [[Omejevanje dostopa do avtorskih del]]. ''Dnevnik'' 30. nov. * [[Znanstveno vrednotenje slovenistike]]. Koncept uvodnika za SR. * [[O grobarjih znanstvene slovenščine]] * [[Kam slovenistika]]? * [[O učbenikih]]. Predobjava članka za ''JiS''. * [[Nevarni samim sebi]]: O domačem vrednotenju slovenistike (2015) * [[Informativni dan 2015]] *[[:w:sl:božična zgodba|Božična zgodba]]. Wikipedija *[[:w:Jože Hladnik|Jože Hladnik]]. Wikipedija *[[O Wikipediji]]. Odgovori na vprašanja Vesne Humar za ''Primorske novice'' 25. 3. 2015. *[[Kranjski leposlovni tisk po drugi svetovni vojni]] (2015) * [[Spregledani avtorji]]. Odgovori na vprašanja Igorja Bratoža za ''Delo'' 20. junija 2015. * [[Štiri desetletja z Janezom Zorom]]. Komentar fotografij za žalno sejo ob smrti 13. jan. 2015. ===2014=== *[[Phyllis Creme in Mary R. Lea. Kako pisati na univerzi]] (ocena strokovne knjige, feb. 2014) *[[Identitetno mišljenje]]. Prispevek za večerni pogovor TI SI z Ireno Novak Popov in Goranom Vojnovićem, moderirala Vesna Mikolič, Koper, petek 14. februarja 2014 ob 18. uri v konferenčni dvorani Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, Čevljarska ulica 22, Koper. *[[Med dnevnikom in zgodbo]] [Vladimir Habjan. ''Živeti z gorami''. Ljubljana: PZS, 2013. 215 str.] ''Planinski vestnik'' 114/4. 68&ndash;69. *[[Oviralci prostega dostopa]], [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/OviralciOA.pptx pptx], 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. aprila 2014. *[[Popravljalci sveta]], [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Popravljalcisveta.pptx pptx], [https://www.youtube.com/watch?v=oEBH_peRlXQ&list=PLsRNoUx8w3rNQPOenuWYKN2dCVzyzhPf0 Youtube.] Zgodil se je učitelj. TEDxParkTivoliED, hotel Slon, Ljubljana 3. aprila 2014. *[[Perspektive slovenske literarne zgodovine]]. ''50. SSJLK: Zbornik predavanj''. Ljubljana: FF, 2014. 61&ndash;68. [http://slov.si/mh/perspektive.pptx pptx.] ===Še prej=== *[[:w:Portal:Literatura|Portal:Literatura]]. Wikipedija *[[:w:narečna književnost|Narečna književnost]]. Wikipedija *[[:w:Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva|Nagrada Republike Slovenije na področju šolstva]]. Wikipedija *[[:w:rotarijci|Rotarijci]]. Wikipedija *[[:w:Krištof Jacek Kozak|Krištof Jacek Kozak]]. Wikipedija *[[:w:Frane Adam|Frane Adam]]. Wikipedija *[[:w:Damir Feigel|Damir Feigel]]. Wikipedija *[[:w:Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev|Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev]]. Wikipedija *[[:w:literarna zgodovina|literarna zgodovina]]. Wikipedija *[[:w:Seznam slovenskih romanov leta 2010|Seznam slovenskih romanov leta 2010]]. Wikipedija *Slovenska pisateljska pot, 2011 ** [[France Balantič (Kamnik)]], poglavje v knjigi ''Slovenska pisateljska pot'', 2011 ** [[Janez Jalen (Rodine)]], poglavje v knjigi ''Slovenska pisateljska pot'', 2011 ** [[Janez Mencinger (Brod v Bohinju)]], poglavje v knjigi ''Slovenska pisateljska pot'', 2011 ** [[Matija Čop (Žirovnica)]] ** [[Tone Čufar (Jesenice)]] ** [[Fran Saleški Finžgar (Doslovče)]] ** [[Ivan Hribovšek (Radovljica)]] ** [[Simon Jenko (Praše)]] ** [[Janko Kersnik (Brdo pri Lukovici)]] ** [[Anton Tomaž Linhart (Radovljica)]] ** [[Rudolf Maister (Kamnik)]] ** [[Karel Mauser (Bled)]] ** [[France Prešeren (Vrba)]] ** [[Tone Svetina (Bled)]] ** [[Rudi Šeligo (Kranj)]] ** [[Ivan Tavčar (Visoko)]] ** [[Josipina Turnograjska (Preddvor)]] ** [[Josip Vandot (Kranjska Gora)]] ** [[Pavle Zidar (Slovenski Javornik)]] * [[Vabljeni na študij slovenistike]] (nagovori na informativnih dnevih 2001&ndash;2016) * [[Koroški literarni žanri]] (2008) * [[Desetletnica Wikipedije]] * [[Wikiji za srednje in osnovne šole]] * [[Wikiji za fakultetne seminarje]] *[[Slovenske literarne potegavščine]] *[[Nagovor na podelitvi republiških nagrad za šolstvo 4. oktobra 2012]] *[[Prostor v slovenskih literarnovednih študijah]]: Kritične izdaje klasikov *[[Slovenska literarna zgodovina danes]] *[[Ekskurzija na Gorenjsko]] *[[:b:sl:Nova pisarija|Nova pisarija]]. Wikiknjige *[[Wikiji in šola]]. ''Slavistika v regijah: Zbornik Slavističnega društva Slovenije''. Ljubljana: SDS, 2012. 212&ndash;218 *[[Prost dostop in globalna znanstvena komunikacija]] * [[Letnice]] *[[O literarnih nagradah pri Modrijanu]] (pogovor je 10. okt. 2013 vodila Breda Biščak) *[[Digitalna humanistika na Slovenskem]] *[[Dvajset let slovenskega spleta in slovenistika]] *[[Dopolnilo]] (članka Darka Dolinarja v PKn 36/2 Primerjalna književnost na Slovenskem: Kratek pregled, PKn 36/3, 233) *[[Day of Miran Hladnik 2009]]. A Day in the Life of the Digital Humanities. 18. marec 2009. (Sprva dostopna na spletišču [http://ra.tapor.ualberta.ca/~dayofdh/MiranHladnik/ TaPOR] Univerze v Alberti.) *[[Day of Miran Hladnik 2010]]. A Day in the Life of the Digital Humanities. 18. marec 2010. (Sprva dostopna na spletišču [http://ra.tapor.ualberta.ca/~dayofdh2010/miranhladnik/ TaPOR] Univerze v Alberti.) ==Samo prosojnice== *[https://slov.si/mh/cas_v_zgr.ppt Čas v zgodovinskem romanu, ppt] *[https://slov.si/mh/literarna_radovljica_2.pptx Literarna Radovljica 2], 2020 *[https://slov.si/mh/literarna_radovljica_1.pptx Literarna Radovljica 1], 2020 *[https://slov.si/mh/preserenzaradolco.pdf Prešeren v zaslonskem času] Prešernoljubom pri Kunstlju 8. 2. 2020 *[[Wikimedia na univerzi]] Mestni muzej v Ljubljani 24. okt. 2019 *[https://slov.si/mh/kolportazni_roman.pptx Kolportažni roman,] Obdobja 37 (15. 11. 2018) *[https://slov.si/mh/digitalizacija_rokopisov.pptx Digitalizacija rokopisov,] Obdobja 36 (17. 11. 2017) *[https://slov.si/mh/wikiji_v_soli.pptx Wikiji v šoli za posvet IKT v pedagoških programih UL], PeF 14. 7. 2017 *[https://slov.si/mh/npis.pptx Nova pisarija: Strokovno pisanje na spletu] (predavanje za Lingvistični krožek 3. aprila 2017) *[https://slov.si/mh/presernovirokopisizakranj.pptx Novi Prešernovi rokopisi] (za predavanje v Gorenjskem muzeju 8. februarja 2017) *[https://slov.si/mh/medialnost.pptx Nesporazumi z medijem.] Konferenca Medialnost in literatura. FF 24. nov. 2016 *[https://www.youtube.com/watch?v=6uso4ry96io Pogovor z Anjo Šircelj na zagorski ETV 28. julija 2016] *[https://slov.si/mh/rokopisi.pptx Nova Prešernova rokopisa] [http://slov.si/mh/presernovirokopisi.pptx pptx2] * [https://slov.si/mh/drugacno.pptx Vključevanje drugega in drugačnega v slovensko literarno zgodovino,] predavanje za SSJLK *[https://slov.si/mh/dobreknjige.pptx Dobre knjige.si] *[https://slov.si/mh/infodan2016.pptx Infodan 2016] * [https://slov.si/mh/lektor_in_splet.pptx Lektor in splet,] predavanje za Lektorsko društvo 22. 4. 2015 v DSP * [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_za_bibliotekarje.pptx Wikipedija za knjižničarje] (prosojnice za predavanje v Kranju 5. decembra 2013) *[https://docs.google.com/presentation/d/1fUknS0JUj2WUpqIxkEener2KYo6TGccBg8V-f9ukgnM/present?slide=id.p16 Infodan.pps na Google Drive] *[https://slov.si/mh/infodan.pps infodan.pps na strežniku FF] *[http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_in_Slovenci.pptx Wikipedija in Slovenci] (prosojnice za predavanje) * [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_za_Jesenice.pptx Prosojnice za predavanje o Wikipediji pod Slovenci] v Občinski knjižnici Jesenice 7. maja 2013 (tudi v okviru projekta Wikipedija gre med ljudi) * [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikipedija_pod_studenti.pptx Prosojnice za predavanje o Wikipediji na FF 15. maja 2013] (tudi v okviru projekta Wikipedija gre med ljudi); citirano v [http://www.dnevnik.si/magazin/znanost-in-tehnologija/zbiranje-znanja-v-obdobju-googla Urban Tarman, Zbiranje znanja v obdobju Googla, ''Dnevnik'' 19. junija 2013] * [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kresnik2013.pptx Prosojnice za predavanje o literarnem nagrajevanju ob primeru kresnik 2013], FF 26. junija 2013 * [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/kresnik2013_katovice.pptx Prosojnice za predavanje o literarnem nagrajevanju ob primeru kresnik 2013 v Katovicah] 19. februarja 2014 * [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/Wikiji_za_webinar.pptx Wikiji za webinar] (prosojnice za seminarje e-učenja za visokošolske učitelje in sodelavce, 27. 11. 2013 in 25. 3. 2014) * [https://slov.si/mh/dialekti.ppt Postavimo narečno književnost, slovensko seveda, na Wikipedijo.] 2011. ==Drugo== *[[Kako rešiti civilizacijo]] (seznam povezav) *[[Komentarji k fotografijam]] *[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Okrožnice|Okrožnice ob popisovanju partizanskih spomenikov]] *[[Spisi gnevnega državljana]] *[[Memo]] *[[Arhiv]] Oddelka za slovenistiko FF UL [[Kategorija:Miran Hladnik| ]] [[Kategorija:Razprave]] [[Kategorija:Članki]] [[Kategorija:Predavanja]] [[Kategorija:Objave|Hladnik, Miran]] pa0gb6aqqysskj0okpj6o6i4dkdcxfz 0 2647 85716 85685 2026-08-21T17:34:59Z Hladnikm 30 85716 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name | author ='''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' | title_orig = '''Triglavske partizanske plošče''' | language = slovenski | subject = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]] | genre = predobjava oz. gradivo za objavo v zborniku ob 240-letnici prvega vzpona na Triglav ''Triglav 240'', ur. Matija Zorn idr., Ljubljana: ZRC SAZU, 2018, 213–223. | media_type = | udk = || predmetne-oznake = | cobiss = }} :<small>V petkilometrskem pasu okrog Triglava je pet partizanskih spominskih plošč, ki od drugih po Sloveniji odstopajo z manjšim deležem vpisanosti v Register kulturne dediščine in večjim deležem vandaliziranja, ki se je dogajalo ob slovenski osamosvojitvi.</small> :<small>'''Ključne besede:''' [[:w:partizanski spomenik|spominske plošče]], [[:w:druga svetovna vojna|druga svetovna vojna]], [[:w:partizani|slovenski partizani]], [[:w:Triglav|Triglav]], [[:w:Register nepremične kulturne dediščine|Register kulturne dediščine]], [[:w:vandalizem|vandaliziranje]], [[:w:Geopedia|Geopedia]]</small> '''Partisan memorial plaques on Triglav''' :<small>'''Keywords:''' [[:w:en:Commemorative plaque|memorial plaques]], [[:w:en:World War II|World War II]], [[:w:en:Talk:Slovene Partisans|Slovene partisans]], [[:w:en:Triglav|Triglav]], National Registry of Cultural Heritage, [[:w:e:vandalism|vandalism]], Geopedia</small> :<small>Within the 5-kilometre circle around mount Triglav, there are 5 [[:w:en:Monuments to the Slovene Partisans|partisan memorial plaques]]. They differ from others in Slovenia in terms of lesser representation in the National registry of cultural heritage. They were also more ferquently vandalised at the time of Slovene secession from Yugoslavia.</small> ==Uvod== Prispevek izhaja iz [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_x473871.594_y120564.898_s10_b4 popisovanja slovenskih partizanskih spominskih obeležij za Geopedijo,] ki se je začelo leta 2013 iz zasebne pobude ob začudenju, da taka podatkovna zbirka ne obstaja. Pridružili so se študenti zgodovine, nekatere področne organizacije Zveze borcev in drugi zavzeti posamezniki, vsega skupaj nekaj deset oseb. Podatke o spomenikih zajemamo iz [http://rkd.situla.org/ Registra kulturne dediščine] (RKD), ki vsebuje med 2600 in 2900 obeležij, iz občinskih publikacij in odlokov, iz arhivov ZB, časopisnih člankov, spletnih virov in s terena. Trenutno je v zbirki 2800 spomenikov od predvidenih 4000,<ref>Predvidevanja so bila preskromna: trenutno (22. 8. 2021) je v zbirki 6475 obeležij, vseh bo najbrž okrog 7000.</ref> najizčrpneje so popisani na Gorenjskem. Podatke lahko vpisuje kdor koli, ki se registrira. V visokogorju (nad 1500 m) ni veliko spominskih obeležij iz časa druge svetovne vojne, precej bolj na gosto so posejana v sredogorju. V krogu pet kilometrov zračne črte od vrha Triglava je partizanskih plošč pet ([http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1935_x410857.536133301_y137803.646636856_s17_b4 Triglav] 2864 m, [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1936_x411809.693176757_y137842.260965241_s17_b4 Kredarica] 2515 m, [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1372_x406034.375_y138492.375_s15_b4 Zadnjica] 700 m, [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1462_x411274.187_y140813.886_s15_b4 Vrata] 1009 m, [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1956_x415380.787727356_y135963.613616943_s15_b4 Srenjski preval] 1860 m), od tega na višinah le tri. V krogu 10 km se v višinah pokažejo še [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1021_x403804.179_y143949.1915_s15_b4 Vršič] (1600 m), [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1839_x409760.406_y143895.094_s15_b4 Škrlatica] (2740 m), [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1967_x420869.281982422_y139185.531089783_s15_b2 planina Klek] (1580 m), [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1957_x417033.348272461_y137411.545577118_s15_b2 Mrežce] (1840 m), [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:1838_x417985.022_y137205.16_s15_b2 Lipanca] (1600 m), malo nižje pa Rudno polje (1350 m), Pri rupah (1355 m), Uskovnica (1160 m), Vogar (1090 m, 950 m). Zunaj kroga 10 km so ob planinskih poteh nad 1000 metri še spomenik v Tilčevem rovtu pod Jerebikovcem (1340 m), na Mežakli (spomenik, 1150 m, in bolnica, 1120 m, na Zakopih), pokljuški spomeniki (Meja dolina, 1340 m, Jerhanka, 1200 m, dva na Goreljku, 1280 m, Konjska dolina, 1400, pod Berjanco, 1100 m, Turn, 1225m), na Komni (1500 m) in na planini Bareča dolina (1100 m). Nižje ležeči so malo poznani spomenik alpinistu partizanu Miranu Cizlju nad Martuljkom (860 m) in prgišče pokljuških spomenikov: po trije so na Gorjušah in Spodnjih Gorjušah, dva na Koprivniku in eden na planini Za jamo (vsi okrog 1000 m). Če bi vzeli za okvir širše območje Triglavskega narodnega parka, bi našli še kakšno visokogorsko partizansko obeležje (npr. na Krnski škrbini, 2060 m); ker pa plošče na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem na Geopediji še niso sistematično popisane, jih puščam ob strani, toliko pa je že evidentiranih, da je očitno, kako partizanska obeležja v krnskem visokogorju RKD sistematično izpušča za razliko od obeležij prve svetovne vojne (zlasti italijanskih), ki so v RKD vpisana. Ta nenavadna selekcija sporoča, da so zahodni Julijci za slovensko državo kulturno pomembni le zaradi italijanskih grobov, ne pa zaradi partizanskih grobov. Kot da bi druge svetovne vojne na tem področju ne bilo oziroma kot da ni vredna zgodovinskega spomina. V ožjem območju TNP je osem partizanskih obeležij (Vršič, Škrlatica, Triglav, Kredarica, Vrata, Mrežce, Srenjski preval, Komna).<ref>Dodati je treba še relief tigrovcu, partizanu, kulturniku in gorniku Danilu Turku - Jocu (1912&ndash;1991) v jedilnici koče Planike.</ref> V triglavskem visokogorju so tudi druge plošče: ob poti na vrh Triglava prvemu slikarju Triglava Marku Pernhartu ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5390 EŠD 5390])<ref>Plošča z latinskim napisom je bila vzidana 1907 v skalo sredi grebena Malega Triglava v spomin na triglavsko panoramo, ki jo je naslikal Korošec Marko Pernhart 1864–67, za spomenik razglašena 25. 2. 1987.</ref> in prvemu poetu Triglava Valentinu Vodniku ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5389 EŠD 5389]),<ref>Valentin Vodnik je bil na Triglavu 20. 8. 1795, marmornato ploščo z Vodnikovim verzom sta ob stoletnici tega dogodka dala pod vrhom Triglava vzidati Jakob Aljaž in Jakob Matjan, razglašena za spomenik 25. 2. 1987.</ref> ploščica Aljaževi poti na Aljaževem stolpu,<ref>Pot je bila odprta 1998, vodnik po njej je prvič izšel 2001.</ref> kip Jakoba Aljaža in velika plošča obnovi Triglavskega doma na Kredarici leta 1984, v lopi kapele je več kamnitih spominskih plošč,<ref>Ena je posvečena varuhu Aljaževih svetinj Jožetu Kumerju (1955--2007), zraven je plošča Jakobu Aljažu).</ref> dve sta iz stare kapele, od novejših pa je bila deležna kritične medijske pozornosti plošča kardinalu Stepincu iz leta 2006.<ref>Novica o postavitvi v Delu je doživela kar [http://www.delo.si/novice/slovenija/odkrili-spominsko-plosco-kardinalu-stepincu.html 354 bralskih komentarjev.]</ref> Kar tri spominske plošče ima Valentin Stanič na planinski koči, poimenovani po njem (2332 m). Plošča žrtvam planin je na Škrlatici ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=22696 EŠD 22696]), ponesrečenim alpinistom Jožetu Pogačniku v koči na Kriških podih, Vladimirju Topolovcu pod Severno steno Triglava, Klementu Jugu v Steni, Ratku Čapku v Špiku in drugim ponesrečenim plezalcem. 4 km od vrha Triglava je pod Stenarjem plošča ponesrečenemu češkemu plezalcu Zdeněku Záboju. Na planini Jasenje pod Špikom je plošča nesreči, ki je leta 1952 vzela pet življenj, med njimi tri iz družine Uršič, in postala spodbuda za Ingoličev roman ''[[:w:Pretrgana naveza|Pretrgana naveza]]'', prav tam je leta 2000 postavljena [http://slov.si/mh/galerije/galeri222/target25.html plošča Pavli Jesih] ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=22695 EŠD 22695]). Nad Malim poljem je plošča na t. i. Kardeljevi koči, nad Vodnikovo kočo na Velem polju pa Balthasarju Hacquetu.<ref>Na zadnji dve me je opozoril Peter Skoberne.</ref> 2016 so na Vodnikovi koči na Velem polju odkrili spominsko ploščo Rozaliji Škantar, hčeri vodnika Šesta, ki je bila 1870 prva ženska na Triglavu (Šelek 2016), stara 20 let.<ref>Eine Triglaversteigung. ''Laibacher Tagblatt'' 8. okt. 1870. 2–3.</ref> Pod Pihavcem je plošča [[:w:Tine Mihelič|Tinetu Miheliču]], ki je tu umrl leta 2004. Zlasti na primorsko stran je precej obeležij prvi svetovni vojni. Na skali ob Triglavskem jezeru je spominska plošča oskrbniku [[:w:Alojz Knafelc|Alojziju Knafelcu]], avtorju rdeče-bele planinske markacije.<ref>Precej plošč je bilo verjetno vzidanih brez uradnih dovoljenj in evidence. Samo ob grebenski poti s Kredarice na Triglav je pet plošč v spomin planincem, ki jih je ubila strela: 29. 7. 1972 so umrli najstniki Jože Ješe, Marjan Rakovec in Roman Avguštin z Dobrave pri Kropi ter Janez Krč iz Kranja in 27-letni Janez Žumer z Bleda. 29. 8. 1991 Mateja Klemenčič, 2014 Petar Mandić iz Zagreba, 10. 8. 1978 Ludvik Bunderla, 9. 9. 1977 Jože Podlogar iz Spodnje Besnice. Pod potjo, ki vodi povprek čez pobočje Tošca proti Vodnikovi koči, je plošča kolektiva Iskre Barbari Kamušič (* 1. 12. 1958), ki se je ponesrečila 29. 4. 1978. </ref> Glavnine naštetega ni v RKD. So pa v RKD celi objekti. Aljažev stolp, postavljen 7. 8. 1895 »kot zavetišče pred strelo in kot simbol slovenskega lastništva« ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5531 EŠD 5531]), je bil za spomenik nacionalnega pomena proglašen šele 6. 10. 1999. Aljažev dom v Vratih ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=28032 EŠD 28032]) je postavil Jakob Aljaž leta 1896, 1904 je bil objekt povečan, 1909 ga je podrl plaz, 1910 ga je zgradil na novo, prezidali so ga leta 1978 in odkrili v njem spominsko ploščo Jakobu Aljažu, delo kiparja Toneta Logondra.<ref>In ne Lagonderja, kot piše v RKD; podatka, kdaj je bil vpisan v RKD, ni.</ref> Zraven stoji Kapela sv. Cirila in Metoda ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=4167 EŠD 4167]), zgrajena 1927 po načrtih Ivana Vurnika na pobudo Jakoba Aljaža in razglašena za spomenik lokalnega pomena 25. 2. 1987. Na Kredarici je Kapela Marije Snežne ([http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=4166 EŠD 4166]), ena izmed šestih takih kapel na Slovenskem in eden od 24 cerkvenih objektov, posvečenih Mariji Snežni, ki imajo status slovenskega kulturnega spomenika. Za ta najvišje ležeči sakralni objekt, ki ga je 1897 zgradil Jakob Aljaž,<ref>V RKD navajajo letnico izgradnje 1896.</ref> ki je bil 1952 porušen in 1992 po načrtih Jožeta Marinka zgrajen na novo, ni podatka o datumu razglasitve za kulturni spomenik. Popisovanja partizanskih spomenikov na Geopedijo smo se lotili, ker je v RKD vpisan le njihov izbor in ker so vpisi v RKD prepogosto napačni, pomanjkljivi in zastareli. Kriteriji, zakaj je bil neki spomenik vključen v nacionalno zbirko, drugi pa ne, niso jasni, zdi se, da so bile odločitve arbitrarne. O vpisu je odločala vplivnost ali vztrajnost predlagateljev ali nazorska orientacija območnih Zavodov za varstvo kulturne dediščine (ZVKD). V nekaterih občinah so bila neselektivno popisana domala vsa obeležja, drugod pa so bili nerazumno selektivni. Razlike je mogoče pripisati tako spreminjanju družbenih vrednot in javne klime skozi čas kot kadrovskim slučajnostim. Splošna izkušnja popisovalcev partizanskih spomenikov za Geopedijo je, da so regionalni ZVKD-ji slabo odzivni in da sporočenih napak ne vnašajo v centralno bazo. Bazo naj bi vsaka dva meseca osveževali na Ministrstvu za kulturo, vendar z ZVKD-jev do tja predlogi očitno ne pridejo.<ref>Za triglavske spomenike skrbi ZVKD Kranj: vrh Triglava je sicer na stičišču štirih občin: Kranjska Gora, Bovec, Bohinj in Gorje.</ref> V RKD sta iz petkilometrskega pasu okrog Triglava vpisana dva partizanska spomenika (Vrata – [http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=5393 EŠD 5393] – in Srenjski preval – [http://giskd2s.situla.org/rkd/Opis.asp?Esd=13221 EŠD 13221]), ne pa obeležja na Triglavu, na Kredarici in v Zadnjici. V desetkilometrskem pasu so bili manj izbirčni in so izpustili samo obeležjA na Vršiču, na Rudnem polju in na Kovinarski koči v Krmi, ostalih osem pa so upoštevali.<ref>Na Škrlatici, Kleku, Mrežcah, na Lipanci, Pri rupah, na Uskovnici in oba na Vogarju.</ref> V sredogorskem območju več kot 10 km od Triglava je več kot 20 partizanskih spomenikov – v RKD so vpisani skoraj vsi. V splošnem je bil RKD partizanskim spominskim obeležjem v gorskem svetu bolj naklonjen kot tistim v dolini (register vsebuje predvidoma okrog 70 % vseh partizanskih spomenikov), selektiven je bil le pri spomenikih v bližini Triglava. V alpskem prostoru daje RKD prednost vpisovanju alpskih pašnikov in objektov sakralne dediščine (znamenj, kapelic, cerkva).<ref>Vendar tudi tu ne povsod dosledno: 1939 leta zgrajena, 1952 požgana in 2002/03 ponovno postavljena kapelica na Uskovnici npr. ni doživela vpisa v RKD.</ref> Vpisan je npr. najvišji slovenski sakralni objekt kapelica na Kredarici,<ref>Datum razglasitve za kulturni spomenik v RKD manjka.</ref> ni pa te časti doživel najvišje ležeči nastanitveni objekt Triglavski dom na Kredarici, ki je po nastanku celo starejši, niti katera druga od starih triglavskih koč. Skraja je treba zavreči morebitni argument, da ima v TNP prednost varovanje naravne dediščine pred varovanjem kulturne dediščine. V težko dostopnih predelih je točk kulturne dediščine res manj, vendar nikakor niso v podrejeni vlogi. Človekovi gospodarski posegi v ta svet v obliki krčenja gozdov za planinske pašnike so registrirani in vzdrževani kot kulturna krajina, kot kulturna dediščina so označeni ostanki razkopavanja iz rudarskega interesa, utrdbe, obrambni jarki, ceste za oskrbo enot v prvi svetovni vojni. Gradnja turistične infrastrukture v parku in oskrba objektov s helikopterji, žičnicami in tovornimi živalmi so neprimerno večja ekološka motnja kot spominska obeležja. Obeležja se s časom tako zelo zlijejo z okoljem, da jih komaj opazimo in da jih pogosto spregledamo celo popisovalci.<ref>Tako sem večkrat šel mimo plošče pod Srenjskim prevalom in pod Mrežcami.</ref> Od tod dejstvo, da je tako težko dobiti njihove posnetke na spletu, čeprav se ljudje na veliko slikajo v njihovi bližini, npr. posnetek spominske plošče na Aljaževem stolpu. Pomemben kriterij pri izboru za RKD je dostopnost objekta. V registru ni plošč na težko dostopnih krajih nesreče, tudi če gre za legendarne žrtve, npr. za Klementa Juga. Drugi kriterij je starost: starejša ko je plošča, večja je možnost za njen vpis. Ravnanje RKD-ja se v tej točki ujema z ljudskim stališčem, da je spominskih obeležij preveč in da se je pri postavljanju novih treba omejevati.<ref>Kadar obstaja lokalni interes za obeležje, je to načelo hitro pozabljeno. </ref> Nerazrešeno ostaja, kako oddaljeni morajo biti dogodki za neproblematično uspomeničenje in do kdaj je to primerno storiti. Nasprotnikom partizanskega gibanja so partizanske plošče že premlade in zato odveč. Primeri vandaliziranih obeležij kažejo, da vključenost obeležij v RKD prav nič ne pomaga pri njihovi obnovi.<ref>Spomeniki v RKD so glede tega morda celo na slabšem, saj utegnejo lokalni ZVKD-ji njihovo obnavljanje celo oteževati z zahtevami po »avtentični« barvi črk ipd. Obeležja s statusom nacionalnih spomenikov so v slabem položaju tudi zaradi zakonodaje, ki kljub nedavni sprostitvi še vedno prepoveduje njihovo fotografiranje v pridobitne namene, torej za potrebe turističnih plakatov, kar je kulturno škodljivo.</ref> Spomeniki se obnavljajo le, če za to še vedno obstaja interes tistih, ki so jih postavili. Partizanske plošče, ki jim ni uspelo vstopiti v RKD, kažejo, da je bil zadnji čas za vpis v 1970. letih. Nevpisano obeležje na Vršiču je bilo postavljeno leta 1980, ploščo bolnici v Zadnjici so postavili verjetno leta 1981, plošče na Triglavu, Kredarici in Rudnem polju pa leta 1986. Za izločitev plošče na Vršiču je bil morda kriv napis, ki govori o »jugoslovanski vojski«, ki je leta 1945 tu bojevala zadnje bitke, in spomenik zato ne spada v »slovensko« kulturno dediščino. Ali pa morda ni prišla v poštev, ker se je njen »slavni pohod na Koroško« končal s ponovno izgubo Koroške. ==Plošča na Aljaževem stolpu== {| |[[Slika:Aljaž Tower 01.jpg|thumb|right|250px|Aljažev stolp s ploščo]] |[[Slika:Aljaž Tower 02.jpg|thumb|right|450px|Plošča na Aljaževem stolpu, 2018]] |[[File:Triglav, vpisna knjiga za leto 1944. Hrani planinski muzej v Mojstrani.jpg|thumb|Triglav, vpisna knjiga za leto 1944. Hrani planinski muzej v Mojstrani]] |} Aljažev stolp na Triglavu je bil postavljen kot zmagovalni prapor slovenstva nad Nemci (Brvar 1995). Med obema vojnama je bila na Triglavu meja med Jugoslavijo in Italijo in Aljažev stolp točka merjenja moči z Italijani. Simbolna nacionalna točka slovensko-nemškega tekmovanja (popolnoma v duhu Aljaževega stolpa) je bil stolp tudi med drugo svetovno vojno: 19. oktobra 1944 se je nanj povzpelo 142 vojakov nemškega lovskega polka Brandenburg, nastanjenih na Bledu, dan pozneje pa 7 partizanov Jeseniško-bohinjskega odreda (Kajzer 2015).<ref>Vlasta Felc dvomi o verodostojnost te informacije: lahko bi bil "alarmni/šolski in ne lovski polk. Razen Gradiška o Nemcih ni govoril noben od ostalih udeležencev vzpona. Množica Nemcev naj bi se vpisala v vpisno knjigo, namestila zastavo s svastiko ... Partizani so prišli en dan za njimi, pa tega ne bi videli ali zamolčali? Tudi v knjigi Mileta Pavlina ''Jeseniško bohinjski odred'' tega ni."</ref> Kurir Anton Pretnar z Bleda je s sekiro zasekal luknjo v streho Aljaževega stolpa in vanjo zasadil palico s 6 metrov dolgo slovensko zastavo z zvezdo. Izstrelili so častno salvo, [http://forum.striparna.com/viewtopic.php?f=6&t=3556&start=1020 dogodek je fotografiral Bogo Tavčar,]<ref>Kakšno kulturno poslanstvo opravlja oznaka Kopiranje ni dovoljeno pod kopijo slike, ki jo hrani Muzej novejše zgodovine, mi ni jasno.</ref> v spominsko knjigo so pod rubriko smer sestopa zapisali V SVOBODO! Ker se je razobešenje zastave zgodilo ob osvoboditvi Beograda, so se za dejanje nadejali plakete mesta Beograd, vendar je niso dobili menda zato, ker zastava ni bila jugoslovanska (Lucu 2011). {| |[[File:Razvitje zastave na Triglavu 20. 10. 1944 01.jpg|thumb|220 px|Razvitje zastave na Triglavu 20. 10. 1944. Foto Bogo Tavčar]] |[[File:Razvitje zastave na Triglavu 20. 10. 1944 03.jpg|thumb|200 px|Razvitje zastave na Triglavu 20. 10. 1944.Foto Bogo Tavčar]] |[[File:Razvitje zastave na Triglavu 20. 10. 1944 02.jpg|thumb|250 px|Partizani z zastavo na Kredarici 19. 10. 1944. Foto Bogo Tavčar]] |} {| |[[File:Bogo Tavčar.jpg|thumb|Bogo Tavčar]] |[[File:Agfa fotoaparat iz leta 1944.jpg|thumb|310 px|Fotografski aparat Agfa Boga Tavčarja, s katerim je bila posneta fotografija razvitja slovenske zastave na Triglavu 20. oktobra 1944]] |} 42 let pozneje (18. ali 19. julija 1986) so ob prvem spominskem pohodu borcev na Triglav v spomin na dogodke leta 1944 udeleženci na stolp montirali bronasto ploščo. Izdelala jo je Livarna Železarne Jesenice, odkrili so jo borci 7. SNOUB Franceta Prešerna in borci Jeseniško-bohinjskega odreda. Na njej je bilo naslednje besedilo (Kos 1990, 205, 206): ::Na tem mestu so med NOV pripadniki NOVJ izobesili slovensko zastavo in sicer: <br> ::30. maja 1944 borci II. SNOUB Ivana Gradnika po neuspelem napadu Nemcev na Titov štab v Drvarju;<br> ::2. avgusta 1944 partizani kulturne skupine IX. korpusa in soški aktivisti ter odstranili mejni kamen med Italijo in Tretjim rajhom;<br> ::20. oktobra 1944 borci Jeseniško-bohinjskega odreda in mladinci okrajnega komiteja SKOJ Bohinj v počastitev osvoboditve Beograda.<br> ::ZZB NOVS Poznana so imena partizanskih pristopnikov na Triglav med vojno: 30. 5. 1944 Oto Vrhunc (Blaž Ostrovrhar), Martin Škantar (Žvan), Miro Pavlin, Srečko Perhavec; 2. 8. 1944 Lev Svetek (Zorin), Danilo Turk (Joco), glasbenik Jožko Erjavec, kurir Jože Šebenik, aktivistka Tilka Domevšček, pozneje Lojk (Žarka), župnik Herman Srebrnič (Loški Trentar); 20. 10. 1944 član SKOJ-a Jeseniško-bohinjskega odreda Ivan Gradišek (Dimitrij), Bogo Tavčar, terenska aktivistka SKOJ Jeseniško-bohinjskega odreda Angelca Vidic (por. Rožic) - Vlasta in sekretarka SKOJ-a Jeseniško-bohinjskega odreda Ivanka Stare (por. Gracelj) - Tanja, Jože Rožman (Peter), ki je bil vodja, kurir G-7 Anton Pretnar in Bernard Rekelj (Kos 1990).<ref>Po drugih podatkih so bili na vrhu Ivan Gradišek iz Limbuša pri Mariboru, Vlasta Vidic iz vasi Kamnje,<ref>V spomin na partizansko patruljo Jeseniško - Bohinjskega odreda, ki se je v oktobru 1944 povzpela na Triglav in izobesila zastavo, je nastala pesem Partizanka Vlasta. (Franc Podjed: ''Moja muzika: Moja glasbena pot'' (Bled, 2019), 220.)</ref> Ivanka Stare s Koprivnika, Blejca Bogo Tavčar in Jože Rozman in kurirja Jaka Bernard in Anton Pretnar z Bleda; zastavo je sešila Ivanka Gracelj (Lucu 2011). Vsaj za Jaka Bernarda podatek ne drži, saj je padel že leta 1942. &mdash; Nekdanji partizan Andrej Čopi je leta 1974 na sliki s Triglava 20. oktobra prepoznal Franca Selana - Brinco in Toneta Urbanca (ta je bil sicer avtor mnogih fotografij Jeseniško-bohinjskega odreda), vendar je njuna udeležba v skupini vprašljiva, saj Selanova hči pravi, da njenega očeta ni bilo na Triglavu, alternativni zasedbi oporeka poznavalec partizanskih vzponov na Triglav Jože Vidic, identiteto Selana in Urbanca na triglavskem posnetku pa zanika tudi AI-program za prepoznavo obrazov. Hvala Janezu Križaju za ekspertizo z Anthropicovim AI-programom Claude Code in programom ArcFace ter Vlasti Felc za druge v tej opombi naknadno navedene informacije. Miran Hladnik 20. 7. 2026. &mdash; Partizanskih vzponov na Triglav je bilo sicer več. 8. oktobra sta bila vpisana dr. Ivan Hribernik - Matjaž in dr. Edmund Kadlik iz Prage, ki sta se povzpela iz partizanske ambulante na Pokljuki skupaj z bolničarko Marico Rozman - Rosvito, ki pa ni vpisana. (Vlasta Felc: Na vrhu so bile štiri in ne tri partizanske skupine. [https://www.svobodnabeseda.si/wp-content/uploads/2026/02/casopis-SB-124-feb-2026.pdf ''Svobodna beseda'' februar 2026.] 7. Vlasta Felc: Partizani so se leta 1944 s slovensko zastavo povzpeli na Triglav. ''Sobotna priloga Dela'' 1. avgusta 2026. 20&ndash;23.)</ref> Partizanska spominska plošča je nadomestila veliko šesterokotno ploščo,<ref>»[P]lošča, ki smo jo štirim možem na čast odkrili in prikovali pred 20 leti tu na Aljaževem stolpu na vrhu Triglava« (Miha Potočnik, Slavnostni govor dr. Mihe Potočnika ob odkritju spomenika štirim srčnim možem, 27. 8. 1978, [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1978_10.pdf ''Planinski vestnik'' 78/10 (1978),] 604.</ref> ki je bila od 1958 pritrjena na stolp<ref>Videti jo je na fotografiji stolpa z zvezdo iz leta 1968.</ref> in je proslavljala imena prvopristopnikov iz leta 1778; mavčni odlitek plošče hrani Slovenski planinski muzej v Mojstrani, kje je original, nisem uspel izvedeti.<ref>Peter Skoberne je odstranjeno ploščo fotografiral prislonjeno na Staničevo zavetišče pod vrhom 27. 9. 1985. Jani Luštrek sklepa, da je bila odstranjena s stolpa najbrž že ob snemanju filma o Kugyju leta 1983, skupaj z zvezdo.<font color=green></font>. Gradivo o obeležju iz leta 1980 je v fondu Planinske zveze Slovenije v Arhivu Slovenije ([http://arsq.gov.si/Query/detail.aspx?ID=179829 SI AS 1176/18/633 Spominsko obeležje na Aljaževem stolpu na Triglavu, 1980 (Združeni dokumenti)]).</ref> Zvezdo so na vrh stolpa montirali namesto prvotne zastave z letnico že kmalu po vojni, vidna je namreč na fotografiji Jožeta Mallyja 20. maja 1949. Zvezda se je polomila, leta 1983<ref>ORF in RTV snemata fiim o planincu Kugyju. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-8QNZSE2E ''Slovenski vestnik'' 38/32 (12. 8. 1983).] Po nekaterih podatkih so ga začeli snemati 1982; film Kugy (režija Marjan Ciglič, scenarij Željko Kozinc) je bil dokončan leta 1984.</ref> so jo ob snemanju filma o Juliusu Kugyju nadomestili s kopijo prvotnega znamenja. Tone Urbas iz TNP-ja jo je odnesel na Planiko in tam deponiral, kje je danes, ni znano. Najbrž so ob 6. spominskem pohodu na Triglav leta 1991 udeleženci opazili, da plošče razvitju slovenske zastave med drugo svetovno vojno in strmoglavljenju mejnika med Nemčijo in Italijo ni več. Obveljalo je, da je končala v prepadu. Sumničenja, da bi to storili vremenarji na Kredarici, je zavrnil Franci Zupančič, ki je poleti pomagal prepleskati stolp in je zatrdil, da so po obnovi ploščo privili nazaj. Odstranitev bi mogoče lahko razumeli v kontekstu težav z gradnjo Aljaževe kapelice na Kredarici, ki pa so bile glede na to, da je gradnja potekala v TNP in da je bil novi objekt precej večji od predhodnega, majhne. Gradnja je imela najvišjo politično podporo, vsa potrebna dovoljenja so bila pridobljena tik pred blagoslovom objekta 18. 8. 1992.<ref>[http://www.zupnija-dovje.si/index.php?Itemid=7&catid=3&id=21%3Akapela-na-kredarici&option=com_content&view=article Kapela na Kredarici.] Župnija Dovje.</ref> Borci so pisali v zvezi z izginulo ploščo načelniku GRS Mojstrana Janezu Brojanu, ki je odgovoril, da nima s tem nič, da pa je osebno proti postavljanju plošč na mestih, ki imajo »vseslovenski pomen«. Marjan Černivec iz Kranja je dodal, naj stolp ostane brez plošče NOV, ker »spominja le na delček – 4 leta – tisočletne slovenske zgodovine«, novinarka pa je primer zaključila s pozivom: »na Aljažev stolp nobenih obeležij več« (Sedej 1992), ki ustreza zahtevi po »avtentičnem« Aljaževem stolpu,<ref>Obnova porušene kapelice na Kredarici ni bila izvedena po prvotnem načrtu kot replika, ampak je bila modernizirana.</ref> ki jo je dve leti prej izrekel Janez Bizjak: ::<blockquote>»Zato vrednotimo Aljažev stolp kot spomenik naše kulturne in zgodovinske dediščine. Če takega vrednotenja ne priznavamo, je le kup pločevine, ki kazi najvišjo goro Julijskih Alp, kakor so mu očitali Nemci. Aljažev stolp je lahko kulturni spomenik samo tak, kot ga je postavil Aljaž; brez poznejših nasilnih sprememb. Torej: sivo pobarvan, s kovinsko zastavico, ki ima izrezano letnico 1895 in nič drugega. Kvečjemu še komaj opazna ploščica z informacijo, da je to kulturni spomenik. Aljažev stolp kot kulturni spomenik tudi ne more biti prostor za obešanje plošč, ki spominjajo na medvojne obiske partizanskih skupin. Ne vem, zakaj tega ne upa nihče javno povedati. Pri vseh uradnih proslavah in množičnih obleganjih Triglava doslej še nihče ni povedal, kdaj, zakaj in kdo je odstranil ploščo triglavskim prvopristopnikom, na njenem mestu pa se je pojavila plošča triglavski diviziji.« (Bizjak 1990)</blockquote> Pri zahtevi po ohranitvi avtentičnosti Aljaževega stolpa moti dejstvo, da Aljažev stolp ni umetnina, pač pa kleparski izdelek po načrtu, ki ga je naročnik duhovnik narisal mimogrede s palico v pesek dvorišča. Status nedotakljivosti kljub temu dobiva zato, ker je postal nacionalna relikvija, nacionalna svetinja pa je zato, ker je v času nacionalne emancipacije zaznamoval slovenskost Triglava v opoziciji z dominantnim nemštvom. S stališča današnjih idealov sožitja med slovanskim, romanskim in germanskim prebivalstvom na področju Alp, kakor ga pooseblja druga velika ikona Julijskih Alp Julius Kugy, je simbolika Aljaževega stolpa presežena. Stolp je zgodovinski dokument boja proti nacionalnim tekmecem in sovražnikom, anahronistično pa bi bilo jemati ta dokument s preloma 19. in 20. stoletja za zgled današnjemu političnemu čustvovanju in obnašanju. V zgodovinsko funkcioniranje stolpa kot nacionalnoobrambne ikone spadajo tudi vsi »nasilni« ali manj nasilni dodatki, ki so v preteklosti potrjevali in krepili njegovo simbolno vrednost, pa naj bo to plošča prvopristopnikom, partizanom, zvezda na njem ali oznaka točke na Aljaževi poti. Vse je bilo pričvrščeno nanj v duhu Aljaževe nacionalne ideje. Julius Kugy je bil, čeprav slovenskega porekla, do slovenskega nacionalnega gibanja distanciran in ga je v svoji nemški knjigi od Triglavu celo ironiziral.<ref>Ker je v ''Fünf Jahrhunderte Triglav'' (Gradec, 1938; slov. prevod ''Pet stoletij Triglava'', 1973, 1979) »na mnogih mestih knjige skritih dokaj nemško nacionalnih bodic«, je člankar odsvetoval prevajanje (Jože Rus, K vprašanju prevodov, ''Jutro'' 5. 3. 1931; [http://www.gore-ljudje.net/novosti/63959/ Ali naj prevajamo Kugyjevo knjigo o Triglavu,] Gore-ljudje). </ref> Pomenljivo je, da so zvezdo kot simbol slovenskega upora proti okupatorju sneli s stolpa prav ob snemanju filma o Kugyju. Oba, Aljaž in Kugy, sta vredna zgodovinskega spomina, upoštevanja in spoštovanja, za morebitno nacionalno idolatrijo pa bo potrebna odločitev za enega ali drugega, saj sta si njuna politična in kulturna koncepta preveč vsaksebi. Stolp je magnet za simbolno opomenjanje, seveda pa za vse, kar bi želeli nanj prilepiti, ni prostora, zato bi veljalo premisliti o informacijah o zgodovini obeležij na vrhu Triglava na notranji steni stolpa.<ref>Za zgled bi bila lahko umestitev plošč v notranjosti kapelice na Kredarici. Tam so obeležja gasilcem (relief sv. Florijana) in reliefi zavetnikov planicev sv. Bernarda, popotnikov sv. Jakoba, sv. Jožefa, razpelo s Kristusom Ivana Poljanca in kopija Marije Snežne Fortunata Berganta.</ref> Ob poizvedovanju za tale prispevek se je izkazalo, da plošča ni končala v prepadu. Po pričevanju tedanjega vremenarja in poznejšega oskrbnika Janka Rekarja je nekaj časa tičala v upravnikovi sobi na Kredarici. Na Kredarici je menda ni več, mogoče so jo skupaj s starimi vpisnimi knjigami odpeljali v depo PZS. Novo ploščo s skrajšanim besedilom sta postavila Planinska zveza Slovenije in borci Prešernove brigade (Miklavčič 2010).<ref>Številna poizvedovanja o datumu postavitve pri organizacijah in posameznikih so bila neuspešna.</ref> Na njej stoji (Gorišek 2011): <poem> ::Na tem mestu so med NOB l. 1944 ::partizani: Gradnikove brigade, ::kulturniki IX. korpusa, Jes.-boh. ::odreda in mladinci OK Bohinj ::podrli mejnik Italija-Nemčija ::in izobesili slovensko zastavo.<ref>[http://www.gore-ljudje.net/novosti/71196/ Plošča na Aljaževem stolpu.] Foto Gorazd Gorišek. Za slovo na zasneženi Triglav (2864 m). Gore-ljudje.net.</ref> </poem> {| |[[File:Triglav 1968.jpg|thumb|left|250 px|Na Triglavu 1968]] |[[File:Aljažev stolp po drugi svetovni vojni.jpg|thumb|750 px|Menjava obeležij na Aljaževem stolpu po drugi svetovni vojni]] |} ==Druge triglavske plošče== Hkrati s ploščo na Triglavu so postavili ob prvem spominskem pohodu na Triglav še plošči na Kredarici in na Rudnem polju. Na tisti na Kredarici piše: <poem> ::V bojih za našo narodno, ::socialno in človeško ::osvoboditev 1941—1945 ::je Triglav, pradavni ::simbol slovenstva, postal ::tudi simbol OF. Po njem je ::dobila ime Triglavska ::divizija NOVJ.</poem> Odkrili so jo borci XXXI. divizije in PD Ljubljana Matica 18. 7. 1986, izdelala jo je Livarna Železarne Jesenice. {| |[[File:Partizanska plošča na Kredarici.jpg|thumb|Partizanska plošča na Kredarici]] |[[File:Partizanska plošča na Kredarici 02.jpg|thumb|Partizanska plošča na Kredarici]] |[[File:Kredarica.jpg|thumb|Kredarica]] |} {| |[[File:Kredarica 02.jpg|thumb|Kredarica]] |[[File:Kredarica 03.jpg|thumb|Kredarica]] |} Obeležje na Rudnem polju je iz varjene skulpture Toneta Svetine z napisom »Bitka triglavskih divizij NOVJ«. Deset let pozneje so ji dodali ploščo z napisom <poem> ::Pohodi na Triglav ::trikrat partizanske patrole 1944 ::desetkrat partizanski mladi 1986–1995 </poem> {| |[[File:Rudno Polje.jpg|thumb|200 px|Rudno Polje]] |[[File:Rudno Polje 02.jpg|thumb|200 px|Rudno Polje, Plošča spominskemu pohodu na Triglav 1986]] |} Nobena od teh triglavskih plošč ni vpisana v RKD. Zaradi slabih opisov v RKD in drugod sem težko našel ploščo pod Srenjskim prevalom (EŠD 13221) iz leta 1959 (Konobelj 1961): <poem> ::Tu je dne 8. 8. 1942 štab ::Gorenjskega odreda ::doživel močan nemški napad ::V tem boju sta padla ::Stražišar Polde ::Jesenice komandant odreda ::Bernard Ivan ::Bled kurir odreda ::Borci NOV </poem> {| |[[File:Partizanska plošča pod Srenjskim prevalom.jpg|thumb|Partizanska plošča pod Srenjskim prevalom]] |[[File:Mali Draški vrh.jpg|thumb|Mali Draški vrh s Srenjskim prevalom]] |[[File:Partizanska bolnica v Zadnjici.jpg|thumb|Partizanska bolnica v Zadnjici]] |[[File:Partizanska bolnica v Zadnjici 02.jpg|thumb|Zadnjica]] |} V ožjo triglavsko bližino spadata še plošča v Vratih z napisom »Padlim partizanom – gornikom 1941 do 1945«, pričvrščena na skalo z dvometrsko kovinsko maketo klina z vponko, in plošča v Zadnjici, za katero ni podatkov o postavitvi. Obeležje v Vratih so postavili leta 1953 ob 60-letnici Planinskega društva Dovje-Mojstrana na pobudo društva. Jeseni 1992 oz. poleti 1993 (Sedej 1993) je bila plošča pod klinom nasilno odstranjena in kmalu nadomeščena z novo. {| |[[File:Padlim partizanom v Vratih 01.jpg|thumb|Padlim partizanom v Vratih]] |[[File:Padlim partizanom v Vratih 02.jpg|thumb|Padlim partizanom v Vratih]] |} Partizanske plošče v gorah so postavljali in jih vzdrževali skupaj planinci in borci. Sodelovanje se je v 90. letih pretrgalo, o čemer pričajo opozorilna pisma, ki so jih področna združenja ZB naslavljala na lokalna PD, kadar je bil spomenik potreben obnove ali ko ga je zmanjkalo.<ref>»Zveza združenj borcev pa je dvakrat pisala Planinskemu društvu Dovje - Mojstrana, a odgovora ni bilo.« (Sedej 1993)</ref> ==Škrlatica== Posebna je zgodba spominskega obeležja na Škrlatici (EŠD 22696).<ref>Po dokumentaciji jeseniške ZB je parcelna številka spomenika Kranjska Gora 821/1, v resnici pa je vrh Škrlatice v k. o. Dovje.</ref> Izčrpno popisani zgodbi<ref>Milan Božič: Spomini s Škrlatice še živijo. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-9K2YLRNU/4f26d1ac-85c1-4038-a062-e539757f5dd9/PDF ''Planinski vestnik'' 93/7&ndash;8 (1993);] Stanko Klinar: Na gori križ. [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-UAEWYSBU/0f881dd3-6ec3-44d3-a417-e4005d4617d4/PDF ''Planinski vestnik'' 96/9 (1996);] [http://slov.si/doc/ks_kranjska_gora.pdf KS Kranjska Gora.] Zavod za spomeniško varstvo, 1982. </ref> dodajmo nekaj manj poznanih podrobnosti. Križ je leta 1934 postavil Turistovski klub Skala<ref>RKD zmotno navaja, da je šlo za Gorniški klub dr. Henrik Tuma; v resnici je ta le naslednik TK Skala.</ref> in ga opremil z napisom »Žrtvam planin T. K. Skala 1934«. Tik po drugi svetovni vojni, 5. avgusta 1945, so partizani na križ dodali okroglo plaketo v obliki zvezde z vencem in z napisom »1941 Kot žrtve ste padli v borbi za nas! 1945«. Več kot 80 zbranim planincem sta ob otvoritvi govorila poročnik XV. divizije Rudolf Wölle in alpinist Uroš Župančič. Leta 1953 (po RKD pa 1954) so neodkriti vandali vrgli križ v prepad. V štrcelj križa so katoliki v naslednjih letih nasajali nadomestke, ki pa se niso obdržali. 6. 7. 1996 so križ postavili na novo. Na njem naj bi bila po RKD »plaketa padlim planincem med NOB«, vendar tega napisa na križu ni, tam je le replika napisa iz leta 1934. {| |[[File:Žrtvam planin 1934.jpg|thumb|Žrtvam planin, Škrlatica 1934]] | |[[File:Škrlatica 02.jpg|thumb|Škrlatica]] |[[File:Škrlatica 03.jpg|thumb|Škrlatica]] |} Kopiji obeh plošč, tiste iz leta 1934 in tiste iz leta 1945, sta skupaj z ostankom okroglega stebra pritrjeni na železni križ, ki stoji za dovškim pokopališčem, vliti ju je dal Božo Gorjanc z Dovjega. Ostanki padlega križa in originalni plaketi so pri župniku Francetu Urbaniji na Planini pod Golico, kamor jih je prenesel z Dovjega za namene muzejske zbirke. Ostanke križa so želeli postaviti ob kapelici v Klinu v dolini Velike Pišnice, vendar do realizacije ni prišlo. Vrnitev partizanskega obeležja na škrlatiški križ bi pomenilo restavracijo stanja, kot ga evidentira RKD, in bilo dejanje pomiritve med nazorsko ločenimi ali sprtimi gorniki. Partizanski spomeniki z zvezdo in križem niso nič posebnega,<ref>Na Gorenjskem so taki na Jamniku, v dolini Belce, na Javorškem prevalu, v Ljubnem itd. </ref> lepo bi bilo videti, ko bi tudi križ znal potrpeti z zvezdo. ==Sklep== Triglavsko visokogorje je simbolni prostor slovenstva, spominska obeležja na tem občutljivem področju govorijo o identitetnih rečeh. Odsotnost triglavskih partizanskih plošč v RKD, njihovo odstranjevanje in njihova pozaba so simptom identitetnih težav Slovencev. V RKD je vpisanih 70 % partizanskih plošč, triglavskih partizanskih samo 40 %. Po Sloveniji je bilo demoliranih okrog 10 % plošč, med tistimi v ožjem pasu okrog Triglava kar 40 %.<ref>Vandalizem nad partizanskimi ploščami po Sloveniji je večinoma ekonomske narave (v gorskem svetu so nazadnje tri težke bronaste plošče ukradli na Mežakli in eno v Gorjah), pri triglavskih ploščah pa je bil ideološke narave.</ref> Usoda partizanske spominske plošče na vrhu Triglava sporoča, da je bil Aljažev upor proti Nemcem 19. stoletja v redu, partizanski upor proti nemškim nacističnim nameram nekaj desetletij pozneje pa naj bi ne bil v redu. Potlačenje narodnoosvobodilnega in protifašističnega boja 1941–1945 je ob dejstvu, da je šlo za spopad z globalnim zlom in zmago nad njim, absurdno. Triglava si brez stolpa ne znamo predstavljati. Njegova kulturno simbolna vloga gladko zbriše morebitne naravovarstvene pomisleke o ekološki spornosti objekta. Kot konstruktivni državljani EU moramo verjeti, da so časi spopadanja s sosednjimi nacijami za teritorij stvar zgodovine in iz zaupanja ravnati tako, da pri tem ostane. Aljažev kulturni boj ne sme ostati naše politično in kulturno vodilo, saj bi to pomenilo regresijo v 19. stoletje. Pričevalo bi, da smo vstopili v EU s figo v žepu in da bomo v stiski prvi pripravljeni izdati plemenito evropsko idejo o sožitju med narodi. Odpoved socialnodarvinističnemu razumevanju skupnosti kot nenehnemu merjenju moči s sosedi pa seveda ne pomeni, da bi morali pozabiti na zgodovinsko vlogo Aljaževega stolpa in njegovih spominskih plošč. Nasprotno, dolžni smo negovati spomin na prve pristopnike, na podjetno Aljaževo dejavnost, na merjenje moči z italijanskim iredentizmom med obema vojnama, na rušenje mejnega kamna 1944 in na razvijanja slovenske zastave ob prelomnih dogodkih leta 1944 in 1991 ter vse to pojasnjevati domačim in tujim obiskovalcem. Četrt stoletja po zadnjih vandalskih posegih in ob načrtovani obnovi Aljaževega stolpa bi bil čas, da RKD dokumentira tudi ta del slovenske zgodovine. Javna klima, kakor jo je povzela novinarka, je bila temu naklonjena že tedaj: »Lahko bi se celo strinjali, da morda ni primerno, da je po naših hribih in planinah toliko spominskih obeležij in plošč. Nikakor pa se ne moremo strinjati s tem, da preko noči izginjajo.« (Sedej 1993) Kako se bo Triglav soočil z zgodovino NOB, ostaja vprašljivo. [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/1999-01-3862/odlok-o-razglasitvi-aljazevega-stolpa-na-triglavu-za-kulturni-spomenik-drzavnega-pomena Odlok o razglasitvi Aljaževega stolpa na Triglavu za kulturni spomenik državnega pomena] (Ur. list RS št. 81/1999), pod katerega se je podpisal nekdanji podpredsednik vlade RS Marjan Podobnik, v 4. členu namreč določa prepoved postavljanja spominskih plošč na Aljažev stolp in v njegovo neposredno okolico. Kot da bi bilo potlačenje vojnega dela triglavske zgodovine zakonsko predvideno in zagotovljeno. Če bi odlok skušali uveljaviti po črki in za nazaj, bi morali poleg partizanske spominske plošče odstraniti tudi spominsko ploščo Valentinu Vodniku tik pod vrhom. Ponovna odstranitev triglavske spominske plošče bi legalizirala politično motivirani vandalizem iz leta 1991 in bi dajala potuho nadaljnjemu podobnemu početju.<ref>3. oktobra 2018 so v dolini obnovljeni stolp ponovno postavili na vrh Triglava, brez plošče in brez jasne odločitve Zavoda za varstvo kulturne dediščine, kaj bodo z njo: »V naslednjih korakih, ki bodo predvidoma izvedeni v prihodnjih letih, bodo strokovnjaki obravnavali tudi druge elemente opreme: panoramo, spominsko ploščo, postavitev značke Aljaževa pot, skrinjico z žigom in morebitno ponovno postavitev opreme, ki je bila nekoč prisotna – barometer, termometer, stolčki.« ([https://www.24ur.com/novice/slovenija/obnovljen-in-ojacan-bo-vsemu-kljuboval-se-najmanj-123-let.html Misija uspela, 'pleh z dušo' je spet nazaj na vrhu Triglava. 24ur.com 3. okt. 2018]) V začetku oktobra 2019 je PZS ploščo vendarle vrnila na vrh. Vzidana je vodoravnem položaju nekaj metrov vzhodno od stolpa na mestu, kjer je med obema vojnama stal mejnik med Jugoslavijo in Italijo. V Register kulturne dediščine pa je ZVKD ni vpisal.</ref> ==Opombe== <references /> ==Viri in literatura== *Janez Bizjak: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-R992G33V Aljažev stolp je kulturni spomenik.] ''Planinski vestnik'' 90/9 (1990). 369, 370. *[Andrej Brvar]: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WMZ1UU5T Na Kredarici je bila slovesnost ob 100-letnici Aljaževega stolpa: Simbol, skupen vsem Slovencem.] ''Planinski vestnik'' 95/9 (1995). 384, 385. *Gorazd Gorišek: [http://www.gore-ljudje.net/novosti/71196/ Za slovo na zasneženi Triglav (2864 m).] Gore-ljudje 23. 11. 2011. *Stanko Hribar: [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1962_02.pdf#page=79 Spominske plošče okoli Triglava.] ''Planinski vestnik'' febr. 1962. 77&ndash;79. *Rok Kajzer: [http://www.delo.si/ozadja/iz-rajha-do-piskra-in-aljazevega-stolpa.html Po pobegu iz rajha je Ivo odprl Pisker, Ivan pa zapičil zastavo na Triglav.] ''Delo'' 10. 5. 2015. *Franc Konobelj - Slovenko: ''Pod Možakljo in Karavankami so se uprli''. Jesenice: Zveza borcev, 1954 (odlomek v ''Železarju'' 1961). *Alojz Kos: ''Po poti spominov''. Radovljica: SZDL, 1990 (Radovljiški zbornik). *Aleksander Lucu: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6IVNPHHX Slovenska zastava zmotila Beograd.] ''Nedeljski dnevnik'' <s>2. 2. 2011 (18. 10. 2011)</s> 23. 10. 2011. *Ivo Miklavčič: Kako se je začelo. Valerija Keršič (ur.): [http://www.zdruzenje-sever.si/assets/bilten_25_let_spominskih_pohodov_na_triglav.pdf ''25 let spominskih pohodov na Triglav''.] Radovljica, 2010. 12–13. *Darinka Sedej: Aljaž turna ni postavil v svojo čast in slavo. [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1992_28_L.pdf ''Gorenjski glas'' 10. 4. 1992.] *Darinka Sedej: Spominska obeležja izginjajo: Kje je spominska plošča iz doline Vrat? [http://arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1993_60_L.pdf ''Gorenjski glas'' 6. 8. 1993.] *Marija Šelek: [http://revijazarja.si/clanek/ljudje/5800deb24f0f0/spregledana-junakinja-v-krilu Spregledana junakinja v krilu.] ''Zarja'' 19. 10. 2016. *Dušan Škodič: [http://www.gore-ljudje.net/novosti/130229/ Streljanje in pleskarske vojne na Triglavu.] Gore-ljudje 10. 11. 2016. Aljažev stolp popackan z grafiti in barvo. ''Planinski vestnik'' 7–8 (2015). *Tone Wraber: Wraber: Kam je izginila spominska plošča prvopristopnikom? ''Delo'', Prejeli smo, 3. 12. 1991. Za informacije po telefonu, ustno ali po pošti se zahvaljujem Tomažu Bregantu, Janezu Brojanu, Andreju Brvarju, Franciju Ekarju, Marjanu Cigliču, Gorazdu Gorišku, Edu Grabrijanu, Elizabeti Gradnik, Boštjanu Kostanjšku, Saši Mesec, Ivu Miklavčiču, Petru Mikši, Renati Pamić, Franju Potočniku, Andreju in Janku Rekarju, Dušanu Škodiču, Francetu Urbaniji, Tonetu Urbasu, Roku Uršiču, po objavi pa še Petru Skobernetu. [[Kategorija: Miran Hladnik]] 18mxf83q0hvv74euve0ptvh1u6k1acc 0 4309 85717 85703 2026-08-22T06:20:46Z Hladnikm 30 /* Mimi Malenšek */ 85717 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name | author = [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] | title_orig = '''Kovači v partizanih: Za NOB-prostor v Kovaškem muzeju v Kropi''' | language = slovenski | subject = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]] | genre = Načrt za NOB-sobo v Kovaškem muzeju v Kropi, v delu! |image = [[File:Kropa, Klinar house.jpg|thumb|Klinarjeva hiša]] }} <blockquote> "Zgodovina ni besedilo, ki ga popravlja lektor. Je tkivo skupnosti. Če iz njega izrežemo narodnoosvobodilni boj, ne bo izpuhtela samo pripoved o vojni. Izpuhtela bo zgodba o tem, da so ljudje v času najtemnejših stisk ter razpada sveta ter vrednot znali misliti drug na drugega. Da so nastajale bolnišnice sredi gozdov, kurirske poti, tiskarne, šole in kulturne skupine. Da skupnost ni nastala zato, ker je nekdo tako ukazal, ampak zato, ker brez nje ni bilo mogoče preživeti." (Maličev 2026)</blockquote> <blockquote> "Predstavitev Krope med prvo in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo v 20. stoletju." (Florjančič 2002: 39)</blockquote> ==Kovači smo== <poem> Kovači smo in naša sila skovala nam bo sreče ključ, in iskra svetla izpod kladiva prižgala bo svobode luč. Udarec pada za udarcem, kladiva pesem nam doni, sovrag stoletni že v prah se ruši, iz spanja ljudstvo se budi. In srečo narodu skovali s kladivom našim bomo mi, verige sužnjev, okove težke kladivo naše naj zdrobi. Mi kujemo bodočnost svetlo in svobodo za vse ljudi. "Naprej v borbo!" je naše geslo, že vas in mesto se budi. Mi kujemo enakost, bratstvo, mladini sonce, svobodo, vsi za svobodo, kruh, mir in zemljo dvignimo žuljavo roko! Kovači smo ... </poem> (''Naj pesem naša zadoni'', 1944) Ruski izvirnik revolucionarne koračnice Kovači smo ima naslov Мы кузнецы ("и дух наш молод"). Besedilo je leta 1912 napisal ruski pesnik Filip S. Škulev, slovenski prevod je nastal v kaznilnici v Sremski Mitrovici, prevajalec ni poznan. Pela se je zlasti med jugoslovanskimi partizani na melodijo, ki je bila v začetku podobna italijanski delavski himni Bandiera rossa.<ref>Franc Križnar: Glasba v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945. [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-6_7.pdf ''Borec'' 1979, št. 6&ndash;7.] </ref> ===Kovaška simbolika=== Kovač je pomembna funkcija v folklornem izročilu po svetu in pri nas. Kovač v ljudski pesmi zvabi smrt oz. hudiča v kovaški meh ali na začarani stol (Andrej Gabršček: ''Narodne pripovedke v soških planinah'', 1910: 148; Šmitek 2004: 151). V ''Pohorskih bajkah'' (Jože Tomažič, 1943) nastopi kovač v vlogi Kresnika, tj. osrednjega predkrščanskega božanstva, ki ga je krščanstvo nadomestilo s svetim Elijo (oz. Šembiljo < sv. Ilija) ali kar s Kristusom. Kresnik je po ljudski razlagi kovač ali učitelj kovaških veščin. Kovač ima v več mitologijah poseben družbeni položaj, njegova opravila so bila sveta. Predstava nebesnega kovača je povezana z ognjem, iskrenjem in kresanjem, pa tudi z gromom in strelo. Bogovom kuje orožje in podkuje konje in je neposredno povezan z najvišjim bogom. To vlogo je v krščanstvu prevzel Kristus, kovač pa je dobil negativne lastnosti, bil je diaboliziran in poslan v pekel (Mircea Eliade: ''Kovači i alkemičari'', 1982; Šmitek 2004: 152). Kovačnica nastopa v bajkah o pomlajenju. Človek se lahko pomladi v kovačnici ali v mlinu, tj. s pomočjo vode ali ognja, od tod magični značaj teh dveh lokacij (Šmitek 2004: 274). Zato ni čudno, če je kos kovača tudi prvi med slovenskimi literarnimi junaki Martin Krpan, ki si sam skuje orožje za boj z Brdavsom. <blockquote> "Pelja ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila tudi na dvoru; zakaj taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je kladivo in nakovalo pri rokah, ako se konj izbosi ali če je kaj drugega treba, da se podstavi ali prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kladivo, ki ga je kovač vselej z obema rokama vihtel; njemu je pa v eni roki pelo, kakor bi koso klepal. "Oj tat sežgani!" pravijo vsi, ko to vidijo; še cesarju se je imenitno zdelo, da ima takega hrusta pri hiši. Krpan kuje in kuje, goni meh na vse kriplje ter naredi veliko reč, ki ni bila nobenemu orožju podobna; imela je največ enakosti z mesarico."</blockquote> V pripovedki o Krpanu ima pomembno vlogo tihotapski tovor, ki ga Krpan skriva pred cesarjem in se zlaže, da tovori "bruse pa kresilno gobo". Oboje priziva v zavest iskre, ki spet vodijo k predstavi kovaških opravil, hkrati pa tudi k predstavi upornosti (prim. naslov Bevkove povesti o kmečkih uporih ''Iskra pod pepelom'' in slovarski zgled ''razvneti iskro upora''), tako kot beseda kres, gl. npr. slovarski zgled ''zanetiti kres upora''. Zaradi teh pomenskih možnosti je Levstikov Martin Krpan odločno uporniško besedilo. Naslovni junak začenja svoj upor ilegalno, prikrito, z lažjo oz. sprenevedanjem, in šele proti koncu pride na dan s svojimi zahtevami. V začetni Krpanovi laži je prikrita grožnja cesarju, saj brusi, kresilna goba in iskre nedvoumno napovedujejo, da stopnjevanje konflikta lahko pripelje do upora. Levstikov "kovač" Martin je zrasel iz dveh tradicij: po eni strani je zadolžen pri blagem svetniku sv. Martinu iz Toursa (ki je med drugim zaščitnik kovačev!), s svojo robato platjo pa spominja na predkrščanskega, karnevalskega in uporniškega predhodnika (Hladnik 2014: 250&ndash;60) in tako kaže, tako kot drugi literarni in mitični kovači, dvojno naravo, božansko in demonično. *Milko Matičetov, Jože Pogačnik (kovaško ognjišče je pri Seliškarju in Klopčiču metafora za topljenje starega sveta in kovanje novega), Northrop Frye) Kovač je med najpogostejšimi slovenskimi priimki (Kovačič 3., Kovač 7., Šmid, Schmid, Šmitek, Kovačevič, Kovič ...) in prvi med priimki, ki označujejo dejavnost osebe (Kolar/Kolarič, Pogačar/Pogačnik, Žagar, Kuhar, Mlinar ...). * kovači v slovenski literaturi: pravljice (kovač na luni, Od kovača, mlinarja in hrastarja, ...), proletarska poezija (Mi, kar nas je kovačev, Kovačeva balada, Kovač), Anton Koder: [[:s:Luteranci]] (1883), Jakob Bedenek: [[:s:Od pluga do krone]] (1891), Ivan Lah: [[:s:Kovač Peregrin|Kovač Peregrin]] (1903), Ivan Lah: [[:s:Uporniki]] (1906), Ivan Cankar: [[:s:Hlapci]], Peter Bohinjec: [[:s:Kovač in njegov sin|Kovač in njegov sin]] (1907), Silvester Košutnik: Požigalec ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQHIFL4 1910,] [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQRM5NWK 1918]), Peter Bohinjec: [[:s:Za poklicem]] (1912), Cvetko Golar: [[:s:Povest o hudem in silnem kovaču|Povest o hudem in silnem kovaču]] (1916), Vladimir Levstik: [[:s:Pravica kladiva]] (1926), Fran Milčinski: [[:s:Butalski kovač|Butalski kovač]], Fran Jaklič: [[:s:Kovač Rošel|Kovač Rošel]] (1929), Župančič, Ivan Dobravec: [[:s:Kovač (Ivan Dobravec)|Kovač]] (1935), [Anton Ingolič: Ugasla dolina, Malenšek: Kovinarji (1950)], Ciril Kosmač: Kovač in hudič, France Bevk: Gmajna.<ref>Kovač Gregor se poteguje za bajtarske pravice nasproti gruntarjem. Vloga vojvode mu je všeč ("ga je upijanila, da je ošabno dvignil glavo") in v evforiji pobije nasprotnika, potem pa se v misli, da je ubil, še sam konča. Bajtarji zaradi njegovega boja dosežejo svoje pravice, konec je zanje torej uspešen, večja pa je težava s kovačem, ki ima v tradiciji konservativne kmečke povesti negativno vlogo, v liberalni pa pozitivno: ali je njegova žrtev v službi zmage socialne ideje ali je kazen za voditeljski napuh (hotel je biti "kralj bajtarjev")?</ref> Menda ni nikjer drugje ustrezneje prikazan demoničnost in brezperspektivnost kovačevega lika kot v povesti ''Požigalec'' Silvestra Košutnika (1910): <blockquote> »čemu toliko zijaš v mene, deček?" zaklical je popotni mož z osornim glasom. Imel je hud, rekli bi, divji pogled in dečka je streslo, ko je tujec vanj uprl svoje črne oči. </blockquote> <blockquote> Kovačnica je osamela, ker je nihče ni hotel v najem; bila je zaprta in meh in kladivo sta celo mirovala v nji. Vendar pa so si ljudje pripovedovali, da se včasih opolnoči vidi dim, ki se zmešan z žarečimi in krvavoblestečimi iskrami kadi iz dimnika; hudodelec baje nima miru na onem svetu in prihaja nazaj kot velik kostnjak ter kuje v kovačnici igle in dolge žreblje.</blockquote> Partizanstvo je tesno povezano s kovaštvom, saj je '''kovaštvo metafora socialnega revolta.''' Oton Župančič je leta 1901 v pesmi Kovaška kovače postavil na čelo slovenskega proletariata: <poem> Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali, kovali svoja srca, kovali svoj značaj, kako zvene nam duše, bomo poslušali – zakaj? Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj srce, ki v njem bo pravi bron, da pelo bo, vabilo kot zvon, da bomo krog njega se zbrali ... Vsi: – črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj, iz plavžev gorenjskih, iz Kaple, iz Borovelj, od Nabrežine beli kamenarji, devinski opaljeni ribarji, polnagi nosači iz luke tržaške – četa, kot da kiparju ušla je izpod dleta – vi, sključeni tkalci od statev, strojarji smrdljivci, zaviti v čresla ostri duh, vi, mlinarji, ki nam meljete kruh, zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci, drvarji po šumah, šoto vozeči Ižanci, ti mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš, ti štajerski viničar, ki nam vince mediš, ti, s svincem v pljučih, z očmi gasnočimi stavec, v vrtnice mirno zroči savinjski plavec, Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolon, vsi, ki poznate otiske zapestnic-spon, tudi vi, pozorno sklonjeni naprej, brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej ... Zato bomo mi kovači kovali, trdo kovali, tenko poslušali, da ne bo med nami nepoznan, ko pride čas, ko sine dan, da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas ... (''Prvi majnik'' 1901) </poem> Pogosto recitirana je njegova pesem Žebljarska (''V zarje Vidove'', 1920), ki je nastala ob obisku pesnika v Kamni Gorici in so verze iz nje Kamnogoričani vrezali na spomenik sredi kraja: <poem> Od štirih do ene, od štirih do ene so zarje rumene, so trate zelene, od štirih do ene vodà nam kolesa, mehove nam žene, nad nakli smo sključeni; vsi, fantje, možjé in dekleta in žene, od štirih do ene že vsi smo izmučeni: vodà nam kolesa, mehove nam žene od štirih do ene, od štirih do ene. Pol treh, pol treh – spet puha nam meh! Žareči žeblji so nam v očeh, do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh. Od štirih do ene vodà nam kolesa, mehove nam žene, do osmih od treh žareči žeblji, žeblji v očeh ... Smo jih v polje sejali? Po polju naši žeblji cvetó; poglej v nebó: vanj smo jih kovali od štirih do ene, do osmih od treh, da nam bodo tudi ponoči v očeh ... Pa ondan sem pred zrcalom postal: o, kakor da sem po sebi koval! O, kakor da delam ves božji dan greh od štirih do ene, do osmih od treh! Od štirih do ene, od štirih do ene vodà nam kolesa, mehove nam žene, do osmih od treh žareči žeblji, žeblji v očeh ... </poem> [[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa]] V Kropi je na spominski plošči v avli sindikalnega doma Župančičevo posvetilo kroparski tovarni Plamen: <poem> Plamen, ki vas ogreva, tudi mene obseva; vroč sem od njega in svetal, kakor bi skupaj z vami koval. O. Župančič "Plamenu" 1947 </poem> Ivan Cankar je leta 1910 v drami ''Hlapci'' prihodnost zaupal kovaču Kalandru z napovedjo: »Ta roka bo kovala svet.« NOB je bil naravno nadaljevanje predvojnega proletarskega uporništva. ==Kropa in Kamna Gorica v slovenski književnosti== *Jožef Mihelič: [[:s:Jutro v Kropi|Jutro v Kropi]], [[:s:Kroparski kapelici]] ===[[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčič]]=== [[File:Joža Lovrenčič.jpg|thumb|left|Joža Lovrenčič]] Kred, 2. 3. 1890 – Ljubljana, 11. 12. 1952. Študiral slavistiko, grščino in latinščino v Gradcu, doktoriral 1915 z disertacijo Valentin Stanič in njegova doba in sprva učil v gimnaziji, ki se je zaradi vojne preselila iz Gorice v Trst, od 1920 pa v gimnaziji v Kranju in potem v Ljubljani. Najprej je živel v Lipnici pri Kropi. Prijatelj Fran S. Finžgar ga je 16. septembra 1915 poročil na Brezjah. Po poroki je z ženo živel na Spodnji Dobravi pri Šolarjevih, po domače Justinovih. Leta 1916 se je preselil v Kranj. Od leta 1917 do 1922 je živel v Podnartu v dveh stanovanjih, pri njih sta bila tudi tašča in tast (Hanibal in Katarina Manzoni), ki sta pokopana na Dobravi. Od tod se je vozil v Ljubljano z vlako, dokler se niso preselili v Ljubljano. Družina je počitnice še naprej preživljala v Lipnici in na Dobravi (pri Lenartku na Zgornji Dobravi ali pri Vogarju v Lipnici), na Srednji Dobravi je malo pred vojno pripravil načrt za gradnjo in kupil material za lastno hišo na Mihovčevem. Glavna dela: pesniška zbirka ''Deveta dežela'' (1917); zgodovinski roman ''Publius in Hispala'' (1931), ep ''Sholar iz Trente'' (1939), mladinske povesti (''Tonca iz lonca'', 1941), pravljice in legende. Po vojni so ga zaprli in ga razlastili. Vnuk novinar [[:w:Tadej Labernik|Tadej Labernik]] je leta 2001 dosegel njegovo sodno rehabilitacijo. V vasi Češnjica se dogaja njegova kmečka povest ''Pereči ogenj: Povest izpod Jamnika'' (''Gruda'' 1926, v knjigi 1928). Po drugi svetovni vojni je objavljal večinoma zunaj slovenskih meja. Poročen je bil z Antonietto Manzoni, pranečakinjo italijanskega pisatelja [[:w:Alessandro Manzoni|Alessandra Manzonija]], in imel z njo pet otrok, med njimi tudi Nino Antonio Hedviko, ki je postala žena ameriškega jezikoslovca [[:w:Rado Lenček|Rada Lenčka]]. Njegova vnuka sta zgodovinar [[:w:Andrej Vovko|Andrej Vovko]] in rusistka [[:w:Lena Lenček|Lena Lenček]]. Čeprav se dogaja v okolici Krope, so v ''Perečem ognju'' kovači komaj omenjeni, poglavje je raje posvetil jeseniškim plavžarjem. *Joža Lovrenčič: [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']]: ''Povest izpod Jamnika'' (1928) *Joža Lovrenčič: [[:s:Tiho življenje#LEGENDA O USMILJENI MATERI MARIJI KROPARSKI|Legenda o usmiljeni materi Mariji Kroparski]] ===[[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]]=== ====Vigenjci==== Tule je povzetek romana ''Vigenjci'', kot ga je napravila umetna pamet. Seveda ga bom v kratkem pregledal in popravil. Roman ''Vigenjci'' (prvič objavljen v letih 1957/58) je obsežno družbenozgodovinsko delo slovenske pisateljice Mimi Malenšek. Zgodba je postavljena v konec 19. stoletja v Kropo, znamenito gorenjsko kovaško središče. Izraz »vigenj« pomeni kovaško delavnico oziroma odprto ognjišče, roman pa realistično prikazuje propad malih, tradicionalnih obrtnih kovačev in žebljarjev pred neustavljivim naletom industrializacije, modernih fužin in kapitalističnega načina proizvodnje. Zgodba se odpre v mrzlem, zimskem času s pokopom kroparskega kovaškega mojstra Aleša Gašperina. Njegova smrt simbolizira začetek konca za ugledno, a močno zadolženo kovaško družino. Na pogrebščini v starinski in nekoč mogočni Gašperinovi hiši se zbere številna žlahta. Med njimi sta rajnikov svak Zgonc iz Kamne gorice (oblasten, preračunljiv kovač in posestnik) ter pokojnikov svak, lokalni duhovnik gospod Filip. Po pogrebu prisotni tiho razmišljajo o tem, kako je stari Gašperin »zavozil« premoženje. Čeprav je prevzel bogato kovaško zapuščino, je zaradi slabih časov, nepodjetnosti in goljufij preprodajalcev počasi izgubljal premoženje. Trg Kropa se sooča s krizo: kupčija z žeblji stagnira, mladi kovači odhajajo v Nemčijo in Ameriko, v domačih vigenjcih pa ostajajo le še stari obrtniki. Glavno breme propadajoče obrti pade na pokojnikovo hčerko, petintridesetletno Ano Gašperin. Ana je izobražena, saj jo je oče poslal v samostansko šolo, vendar je krhka, »gosposka« in povsem neizkušena v vodenju kovaškega posla. Njen mlajši brat Aleš je še študent v Ljubljani; nima kovaških izkušenj, z očetom sta si bila skoraj tuja, zato se takoj po pogrebu vrne k študiju. Ana po očetovi smrti ugotovi, da je v hiši ostalo le nekaj drobiža. Oče je umrl brez oporoke, vse njegove poslovne skrivnosti in dolgovi pa so zaklenjeni v veliki knjigi v njegovi pisarni. V hiši živi še stari stric Miklavž, dobrodušen kovač, a nagnjen k pijančevanju, ki ni sposoben samostojno voditi posla. Prvi stisko osamljene Ane izkoristi stric Zgonc. Ponudi ji posojilo 100 goldinarjev za kritje stroškov pogreba in takoj predlaga, naj mu v najem odda spodnji, manjši Gašperinov vigenj. Delo v njem naj bi prevzel njegov najstarejši sin Dominik, ki je ravno odslužil vojaščino. Stric Miklavž temu ostro nasprotuje, saj sovraži Zgončevo grabežljivost, in opozarja, da je spodnji vigenj eden najboljših v Kropi (nekoč je v njem delalo tudi po dvajset mož). Kljub temu Ana v stiski sprejme Zgončev denar, kar deluje kot predhodna privolitev v najem. Po sedmini se Ana sama v mrazu s sanmi odpelje v Selško dolino k stricu duhovniku Filipu, da bi ga prosila za nasvet in finančno pomoč. V varnem zavetju župnišča pa jo čaka nov šok. Stric Filip ji razkrije resnično finančno stanje: na Gašperinovi hiši in zemlji je že več kot deset let vknjižen dolg mestni posojilnici v višini 7000 goldinarjev, obresti pa se še naprej kopičijo. Filip skritizira njeno prenagljeno odločitev, da odda spodnji vigenj Zgoncu za pičlih tristo goldinarjev. Pove ji, da je imel sam drugačne načrte: s fužinarjem Globočnikom (vplivnim industrialcem, ki ima najmodernejši plavž na Kranjskem) se je že dogovarjal, da bi ta vzel v najem oba Gašperinova vigenjca za pošteno najemnino. S tem denarjem bi posojilnica dobila obresti, Ana in brat pa bi imela zagotovljeno preživetje. V pogovoru med Ano in stricem Filipom se razkrijejo globlje družinske rane. Filip obtožuje pokojnega Gašperina, da je bil slab gospodar, ki je s svojo prevzetnostjo uničil življenje Anini materi. Hkrati se izve, da je stari Gašperin v preteklosti zavrnil Globočnikovo snubitev – Ana bi lahko postala bogata gospa, a je oče ponudbo trmasto zavrnil. Medtem ko želi stric Filip rešiti nečaka tako, da bi Gašperinovo posest sčasoma v celoti prepustili modernemu kapitalu (Globočniku), se v Ani prebudi ponos. Kljub temu da uradno še nima lastninske pravice (ker zapuščinska razprava še ni opravljena), se odločno upre: »Nočem, da bi naš dom prišel v tuje roke, ne v Globočnikove in ne v katere druge!« Pripravljena se je odpovedati svojemu deležu v korist brata Aleša, samo da bi hiša in kovaško ime (ki je starejše od same zgradbe) ostala v družinskih rokah. Stric Filip, presenečen nad njeno nenadno trmo in strastjo, nekoliko popusti in obljubi, da bo poskusil pri mestni posojilnici doseči odlog plačila dolga. (do strani 45) <!-- Mimi Malenšek je bila kot pisateljica znana po izjemno natančnem in študijskem pristopu k pisanju zgodovinskih del. Preden je napisala roman Vigenjci (in kasneje njegovo nadaljevanje Skobci nad dolino), je opravila obsežno raziskovalno delo o zgodovini železarstva, kovaštva in družbenih razmer na Gorenjskem.Snov za roman je črpala iz naslednjih ključnih zgodovinskih in dokumentarnih virov:1. Arhivsko gradivo in krajevna kronika KropePisateljica je preučevala avtentične pisne zapise, ki so dokumentirali prehod iz obrtnega kovaštva v industrijsko dobo v Kropi in Kamni Gorici. Med njimi so bili ključni:Cehovska pravila in patenti: Zapisi o kovaških cehih, pravilih dela v vigenjcih in cesarskih patentih za izkoriščanje rudnikov in fužin (kar je neposredno vključila v zgodbo preko lika Gašperinovega prednika, ki je imel cesarski patent).Poslovne knjige in dolžnostni registri: Preučevala je stare kovaške in fužinarske knjige (v romanu imenovane »tista velika, oguljena knjiga« starega Gašperina), da bi natančno razumela sisteme zadolževanja, obresti ter hipoteke (intabulacije), ki so jih mestne posojilnice vpisovale na stare kovaške posesti.2. Strokovna literatura o slovenskem fužinarstvuMimi Malenšek se je opirala na zgodovinske študije o razvoju železarstva na Gorenjskem. Pomemben vir za njeno razumevanje tehnološkega napredka in propada ročnega dela so bila dela tedanjih zgodovinarjev in etnografov, ki so popisovali:Tehnološki prehod iz majhnih kovaških ognjišč (vigenjcev) v industrijske plavže in obrate (kakršnega v romanu predstavlja industrialec Globočnik).Strokovno terminologijo, saj v romanu mrgoli natančnih kovaških in tehničnih izrazov (npr. vigenj, fužinar, plavž, taberharica, lister, goldinarji).3. Ustno izročilo in pričevanja domačinovKer je pisateljica odraščala na Gorenjskem (v Podbrezjah pri Brezjah), ji je bilo lokalno okolje zelo blizu. Med pripravami na roman je:Obiskovala Kropo in neposredno opazovala arhitekturo (mogočne, deloma že propadajoče kovaške hiše z debelimi zidovi in poslikanimi stropi, ki jih opisuje v knjigi).Zbirala zgodbe starih kovačev, ki so še pomnili zaton ročnega žebljarstva ob koncu 19. stoletja, njihovo revščino, stiske in množično izseljevanje mladih kovačev v Nemčijo ter Ameriko.4. Vpliv Finžgarjevega realizmaV literarnem smislu je bila Mimi Malenšek pod močnim vplivom pisatelja Frana Saleškega Finžgarja. Finžgar je v svojih delih (npr. v drami Veriga) prav tako obravnaval socialne stiske gorenjskega človeka in propad obrti. Malenškova je ta realistični in socialno-kritični pristop prevzela ter ga nadgradila z natančnimi zgodovinskimi dejstvi o kapitalskem podrejanju malih obrtnikov s strani bank in velikih fužinarjev --> [[File:Mimi Malenšek.jpg|thumb|left]] <blockquote> Ko so pokopali kroparskega kovača Aleša Gašperina, so se pogrebci začeli naglo razhajati, ker je čez pokopališče vel strupeno mrzel veter. Še preden je grobar pokril krsto z zmrzlo prstjo, so stali ob grobu samo še sorodniki in bližnji sosedje, ki so pričakovali, da bodo povabljeni na pogrebščino. Pokojnikov svak, gospod Filip, ki je skupaj z domačim župnikom pokopaval, si je v zakristiji naglo slekel črni mašni plašč in se vrnil na pokopališče. Stopil je k nečakinji Ani, ki se je opirala na mlajšega brata študenta Aleša in neutolažljivo jokala, ji položil roko na ramo, pogledal po ljudeh in s prehlajenim glasom rekel: „Ana, čas bi bil, da bi šli. Mraz je." (Mimi Malenšek: začetek romana ''Vigenjci'', 1957) [...] Kovači se komaj še držijo. Prejšnje čase so prodajali na vse strani, zdaj pa ni nobenih kupcev več na spregled. Človek bi kar obupal! Kovaški pomočniki zapuščajo Kropo in odhajajo po svetu. Vleče jih v nemške kraje in v Ameriko, vigenci pa ostajajo prazni in še v polpraznih vigencih ni dela. Kaj le bo iz tega? — Bogati fužinar Špan je pil in vzdihoval, mojstra Hetor in Majdnik sta mu pritrjevala, drugi pa so vljudno prikimavali.</blockquote> *Mimi Malenšek: [[:s:Vigenci|Vigenjci]] (1957/1958, v knjigi 1978). *Mimi Malenšek: ''Skobci nad dolino''. Ljubljana: Kmečki glas, 1985. *Mimi Malenšek: V starodavnih časih. ''Tovarniški vestnik Kranjske industrijske družbe'' 1937&ndash;39. ==Partizanska Kropa== V partizanih je bilo 142 Kroparjev, od tega 13 žensk. 19 starejših mobilizirancev so januarja 1945 takoj odpustili, deset pa jih je tedaj dezertiralo. Padlo je 27 borcev (od tega 4 ženske), temu številu je treba prišteti deset pogrešanih.<ref>[https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Frančišek Gartnar,] [https://www.sistory.si/ww2/DA598AAC-D83D-47FD-8359-1986C9DAF964 Andrej Kranjc,] [ Cvetko Resman,] [ Janez Eržen,] [Franc Blaznik,] Janez Cerar, Matija Gartner, Jože Legat, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik.</ref> Nemci so ujeli in internirali 24 borcev. Sedem so jih 1942 iz Begunj izpustili, tri ženske (Jera Bergant, Rozala Pogačnik, Francka Staroverski) pa so bile tam zaprte več mesecev. Pozneje so ujetnike pošiljali v taborišča (1943 Rudolf Berce, Anton Jelovčan, Leon Petrač, Marijan Praprotnik, France Šolar, Jože Zupan in Viktor Žaberl; Slavko Ažman, Franc Praprotnik, Jakob Resman, Janez Zupan, Katarina Zupan, 1945 Alojz Gašperšič in Valentin Prezelj). Internirano je bilo šest aktivistov (Janez Zupan, Cene Škriba, Justino Ažman, Lojze Justin, Filip Legat in Tone Gašperin); štirje so v internaciji umrli (Škriba, Justin, Gašperin), eden (Zupan) pa je bil ustreljen kot talec. Vseh padlih talcev iz Krope je bilo pet: dva so ustrelili v Begunjah 1942, po enega pa v Moravčah, Šenčurju in Zagrebu.<ref>Janez Zupan (L) 1. 3. 1942 v Begunjah, Jože Resman (B) 11. 4. 1942 v Begunjah, Janez Lazar (M) 8. 1. 1944 v Moravčah, Lenart Zupan (č) 24. 1. 1944 v Šenčurju, Slavko Pregelj v Zagrebu).</ref> Pet je bilo civilnih žrtev (France Jerala 30. 10. 1944 v Kropi, po nesreči 12-letni [https://www.sistory.si/ww2/CB4FAFF6-FC77-4346-92D9-2A7506651D96 Gregor Pirc] 1944 v Kropi, Božidar Gašperšič 15. 1. 1945 na Dunaju, Olga Smrekar 4. 5. 1945 v Radovljici, devetletni [https://www.sistory.si/ww2/85BE5A9A-5C0B-4AAE-B854-A95CB49F4FEC Adi Dakol] z ročno granato 15. 6. 1945), dva sta padla v nemški vojski (Miha Bertoncelj in Valentin Kavčič), pet so jih likvidirali partizani (Janez Gašperšič [https://www.sistory.si/ww2/383886E9-0CF0-42E0-B926-8A5562CF11D6 Sistory],<ref>V seznamu pri Šmitku narobe France Gašperšič.</ref> župnik [[:w:Franc Kanduč|France Kanduč]],<ref>Po Šmitku so ga izselili Nemci, po Wikipediji se je iz Krope v Grahovo v Ljubljanski pokrajini preselil sam. [https://www.sistory.si/ww2/30C7621A-039E-43CB-8EEF-710A6D4F82EC Sistory.]</ref> dezerter [https://www.sistory.si/ww2/A2DAE85C-DDE0-4449-9DE8-B14E2542D69A Tone Kržišnik,] [https://www.sistory.si/ww2/ACBF0587-F69F-4F45-B44B-1182B9BDED76 Jakob Legat]<ref>Po sklepu vojaškega sodišča.</ref> in dezerter k domobrancem [https://www.sistory.si/ww2/1367F6BD-A8F7-4A02-B13D-7146E02F4E3E Aleš Smrekar]). Med okoli 600 prebivalcev Krope jih je nasilne smrti med vojno umrlo 58 (9,6 %), od tega večina (51 oz. 88 %) od okupatorjeve roke oz. na partizanski strani. Kropa je bila med vojno izrazito partizanski kraj. *grafikon vlog v drugi svetovni vojni ===Spominska soba NOB v Kovaškem muzeju=== "Ob urejanju odkupljenih prostorov za nove razstavne zbirke je Kovaški muzej 1978 dopolnil svoj srednjeročni program z razširitvijo prikaza življenja ljudi pod Jelovico do povojnega obdobja (prikaz razvoja tovarne Plamen do leta 1952 oz. do uvedbe samoupravljanja), kar je pomenilo tudi vključitev prikaza narodnoosvobodilnega gibanja v Kropi. Kovaški muzej je nalogo sprejel, saj je pričakoval razširitev razstavnih prostorov na še preostali del drugega nadstropja Klinarjeve hiše. Leta 1979 sta bila izdelana okvirna koncepta postavitve etnološke sobe (avtor mag. Zmago Šmitek) in zbirke NOB (avtor Janez Šmitek). Postavitev obeh zbirk je postala prioriteta v delovnem programu Kovaškega muzeja. Zbirko NOB v Kovaškem muzeju je Janez Šmitek zasnoval sicer lokalno, a v povezavi s svetovnimi političnimi dogodki. Izhajal je iz kartografske predstavitve Krope in njene širše okolice (območje med Kranjem in Bledom, Jelovica), ki jo je dopolnjeval koledar pomembnih dogodkov na obravnavanem območju med leti 1941 in 1945. Za orientacijo je v koledar vključil tudi širše politično dogajanje. Kroparsko kroniko NOB je zajel v naslednjih sklopih: okupacija in upor (ustanovitev Cankarjevega bataljona) predstavitev partizanskih enot, ki so soustvarjale zgodovino NOB na tem območju (Cankarjev bataljon, Gorenjski odred, Prešernova brigada), razvoj ljudske oblasti (rajon Jelovica) in partizanska vojaška uprava (Gorenjsko vojno območje in komanda mest), kurirska postaja G 12, partizansko gospodarstvo (gospodarske komisije, čevljarska, krojaška, žebljarska, smučarska delavnica, partizanske tiskarne). Razstavo je dopolnjevalo obsežno slikovno gradivo padlih udeležencev NOB iz Krope in okolice ter nekaj primerkov orožja, ki ga je zbrala krajevna organizacija Zveze borcev Kropa. Razstavno gradivo je likovno oblikoval Miloš Magolič. Razstava je bila odprta 23. 4. 1981 kot stalna muzejska postavitev v enem prostoru v zgornjem nadstropju Klinarjeve hiše. Leta 1993 jo je nadomestila nova stalna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. Predstavitev Krope med prvo in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo v 20. stoletju." (Florjančič 2002: 39) "Partizanska Kropa je združevalna oznaka za končno dejstvo, da je bila velika večina Kroparjev ali borcev partizanskih enot ali aktivnih sodelavcev partizanskega gibanja, obenem pa je bila Kropa s svojo okolico pomembno ozemlje s številnimi partizanskimi ustanovami. Večinsko opredelitev Kroparjev za partizansko gibanje ilustrirajo številna dejstva, npr. da je bilo “iz predvojne osemčlanske telovadne vrste Fantovskega odseka v Kropi šest partizanov, dva od njih sta padla." (Dežman 2002: 103) "V začetku druge svetovne vojne [je ostalo] za nabor iz 11 letnikov samo 70 fantov. Od teh 70 jih je šlo v partizane 52 (še 8 jih je prišlo iz nemške vojske), v nemško vojsko jih je šlo 12, od teh jih je 8 prešlo k partizanom. Padlo jih je skupno 28, od teh 25 v partizanih, 2 v nemški vojski in 1 kot civilna žrtev bombnega napada.” (str. 27) Prav tako kot ni uspela mobilizacija v nemško vojsko, ni uspela domobranska mobilizacija, za katero so zbrali v raciji v Kropi 17. novembra 1943 okoli 20 moških, vendar so se ti uprli vstopu v domobranstvo." (Šmitek 1985: 40; Dežman 2002: 104) ====Panoji na razstavi 1981==== # Okupacija in upor (slike: Stane Žagar, Žagarjeva družina na Dobravi, Vodiška planina pred vojno, Mošenjska planina pred vojno in po požigu 13. 1. 1942, spomeniki začetku upora, ustanovitvi Jelovške čete in Cankarjevega bataljona) # Cankarjev bataljon (7. pano levo: 18 padlih borcev, 6. pano: 12 padlih borcev) # Gorenjski odred (3 pano desno: slike nemškega plakata 10 ustreljenih talcev v Lipnici, spomenik talcem v Lipnici, Lipniška planina, Selška planina, Štab Gorenjskega odreda maja 1943 # Prešernova brigada # Razvoj ljudske oblasti (slike: Stana Potočnik, OF Jelovica, Okrajni odbor OF na Pečeh, OF Gorenjska 1944, Rajonski odbor OF v karavli Svoboda na Pečeh, Okrajni odbor OF Kranj Jelovica) # Vojaška uprava (Gorenjsko vojno področje): slike 3. pano levo: slike učnega uspeha partijske šole, oskrbe partizanov, gospodarske komisije, rajonskega odbora OF v karavli na Pečeh, okrajnega odbora OF Kranj, pokrajinskega odreda OF Gorenjske, bunker pod hlodi # Kurirska postaja G-12 # Partizansko gospodarstvo: Gospodarske komisije, Čevljarska delavnica, Krojaška delavnica, Žebljarska delavnica, Smučarska delavnica, Partizanske tiskarne (slike čevljarske, krojaške delavnice, gospodarske komisije gorenjskega okrožja, sestanka gorenjskih aktivistov 1944, zemljevid Krope itd. # Krajevne organizacije: KP in OF, Slovenska protifašistična ženska zveza, Mladinska organizacija SKOJ in ZMS, Pionirski odred Jelovica, Partizanska šola (slike: borke Prešernove brigade, sestava 2. grupe odredov, Spomenik požganemu Jamniku, goreči Turjak, smučarske tekme v Cerknem 1945) ==Partizanska obeležja v Kropi== {| |[[File:Partizanski spomenik nad Vodiško planino.jpg|thumb|Ustanovitev Cankarjevega bataljona nad Vodiško planino]] |[[File:Ustanovitev Jelovske cete.jpg|thumb|Ustanovitev Jelovške čete na Vodicah]] |[[File:Spomeniki na Jelovici 01.jpg|thumb|Partizanski dom na Vodiški planini]] |} {| |[[File:Dusan Pogacnik.jpg|thumb|Dušan Pogačnik - Črt]] |[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|Blaž Ažman]] |[[File:Kroparski spomeniki 04.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Milan Gašperšič]] |} {| |[[File:Spomenik Lipnica pri Kropi.jpg|thumb|Spomenik talcem v Lipnici]] |[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Plošča partizanski pesnici Kristini Šuler]] |[[File:Ciril Osterman.jpg|thumb|Spomenik Antonu Jelovčanu in Cirilu Ostermanu na Zidani skali nad Kropo]] |} {| |[[File:Kroparski spomeniki 01.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli iz tovarne Plamen]] |[[File:Kroparski spomeniki 02.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kovači, Kropa]] |[[File:Kroparski spomeniki 03.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Janez Arh]] |} {| |[[File:Kroparski spomeniki 05.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kurirji]] |[[File:Kroparski spomeniki 06.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Kurirska postaja G-12, Kropa]] |[[File:Napis na osrednjem spomeniku NOB v Kropi.jpg|thumb|Napis na [https://partizanstvo.si/media/partisanmemorial/11/T2518_F19915_11.jpg osrednjem spomeniku NOB v Kropi] ]] |} {| |[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevo posvetilo Plamenu v avli sindikalnega doma v Kropi leta 1947]] |[[File:Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si.jpg|thumb|500 px|Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si (interaktivni zemljevid vsebuje povezave na opis spomenikov)]] |} Prav na kroparskem teritoriju stoji 15 obeležij, prgišče pa jih stoji tik za mejo KS: pet jih spada pod sosednjo Kamno Gorico, sedem jih je na podbliški strani meje, tri na dobravski strani meje, kar pa spomenikov na Jelovici spada pod Bohinjsko Bistrico, so že precej stran od kroparske meje. Kroparske spomenike povezuje s tistimi na Jelovici [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/8038/ vodiška partizanska obhodnica.] Ena infotabla vodiških obhodnic s spomeniki se nahaja v kotlu pri Slovenski peči, druga pa na pročelju planinskega doma na Vodicah. Kroparsko področje ni bilo prostor večjih vojaških akcij, bilo pa je pomembno partizansko zatočišče, zlasti jeloviški gozdovi nad Kropo. Tu so delovali kurirji in oskrbovalne enote, ki so jih ogrožale zasede in patrulje domobrancev iz okoliških postojank v Kamni Gorici, Kranju, Škofji Loki, na Brezjah. Večinoma gre za spomenike žrtvam. Manjši del obeležij je '''posvečen pomembnim zgodovinskim trenutkom'''. Vsi ti so na Vodicah. Na Gradišču je obeležena [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4/ ustanovitev Jelovške čete] 29. julija 1941, teden dni pozneje, 5. avgusta (to je tudi radovljiški občinski praznik), je bil na Pogrošarjevi planini pod pod Črnim vrhom nad Vodiško planino [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/704/ ustanovljen Cankarjev bataljon.] Spominski objekt je tudi sam [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1679/ planinski dom s spominsko sobo, z reliefom Iveta Šubica in s spominsko ploščo gradnji doma po vojni.] V to vrsto obeležij spada tudi plošča kurirski postaji pri Slovenski peči. '''Obeležja padlim'''. Pri infotabli pri Slovenski peči je poleg plošče kurirski postaji G-12 [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/107/ plošča trem padlim,] med njimi je bil Kropar kurir Jože Megušar. V Sistory ga najdemo pod [https://www.sistory.si/ww2/0439F192-5BEA-4C4C-B38C-858D7972EB0C Jože'''f''' M'''a'''gušar,] ki pa naj bi ne padel 1. 8., ampak 25. 8. Ubili so ga domobranci, tj. Gorenjska samozaščita v Kroparski grapi. Ni mogoče na pamet reči, kateri podatek je pravilen, kateri pa napačen, napake najdemo tako na vklesanih napisih kot v matičnih knjigah in drugih virih, pogosto so se zmotili tudi svojci, ki so sporočali podatke. Unikatno je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/18/ obeležje Blažu Ažmanu:] bronasti medaljon je vzidan v skalo v strmem bregu nad Slovensko pečjo. 20-letnega [https://www.sistory.si/ww2/61890DE1-8602-41D1-AC61-FC815DC8BC54 Blaža Ažmana] (Sistory) iz Jelovške čete so ubili Nemci 13. 8. 1942 v Dražgoški gori (po drugih podatkih pa 11. ali 12. 8. 1942 pri Mošenjski planini). 20 let je bil ob smrti star tudi Dušan Pogačnik – Črt, Valentinov z Dobrave, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/475/ spomenik za 2. ovinkom] ceste iz Krope na Jamnik. Študiral je za učitelja, ubili so ga Nemci iz zasede na Ciganskem nad Kropo 29. 12. 1943, ko se je vračal s kurirske postaje (Šmitek 1985: 35). Bil je skojevec, kader narodnega heroja Staneta Žagarja in kurir VOS. Iz nedavno najdenega pisma sorodnika (za kopijo hvala amaterskemu zgodovinarju Goranu Lavrenčaku iz Radovljice) bi lahko sklepali, da so ga partizani nameravali poslati na šolanje v Moskvo ("Dušan je baje tudi že na vzhodu, toda verjetno malo višje od tebe."). 22 let je bil ob smrti star Milan (Bogumil) Gašperšič, umetni kovač iz Krope, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/42/ spomenik na Barigli.] Ubili so ga 20. 3. 1945 domobranci oz. Gorenjska samozaščita. Na isti dan kot Gašperšič sta padla še [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/27/ Anton Jelovčan in Ciril Osterman na Kroparski gori,] pokončali so ju iz zasede domobranci, ki so sodelovali v nemški spomladanski hajki tik pred osvoboditvijo. Nad župnijsko cerkvijo svetega Lenarta je onstran pokopališkega zidu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/25/ spomenik 20-letnemu kurirju Janezu Arhu,] ki je padel v domobransko zasedo 4. novembra 1944. Doma je bil iz Srednje vasi v Bohinju in je tam tudi pokopan. Na križišču za Kropo v Lipnici je pri mostu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/3619/ spomenik 10 talcem] ki so jih postrelili 19. aprila 1943. Pripeljali so jih iz begunjskih zaporov, doma so bili iz različnih krajev. Do večera so morali ležati na križišču, nato so jih pokopali na vrtu graščine v Begunjah v skupni grob. Šlo je za nemško maščevanje, ker so partizani Selške čete ubili dva nemška orožnika, ki sta bila v spremstvu transporta kinoaparature – v Kropi so namreč nameravali predvajati nemške propagandne filme. V akciji je bila uničena kinoaparatura, nemško orožje pa so zaplenili. Sredi Krope je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/11/ osrednji spomenik žrtvam NOB,] z verzi Mateja Bora: <poem> Ne jokaj mama nihče ni mrtev ki pal v temi je sončnim dnevom žrtev. </poem> Na fasadi kovačije UKO je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1944/ plošča osmim padlim kovačem,] na fasadi Plamena nasproti gostilne pri Jarmu pa [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/2271/ 50 padlim kovačem;] predhodna plošča iz leta 1955 je govorila o 40 padlih. Na pokopališču pri cerkvi sv. Lenarta je '''[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/6291/ več družinskih nagrobnikov,]''' na katerih piše, da v njih leže žrtve NOB: Janko Leš (po Sistory Janez Leš, padel na Javorovici 16. 3. 1944), Alfonz Gašperšič (v Sistory Alfonz Mihelič, s priimkom po materi, padel 11. 10. 1943 na Črnem vrhu, po Šmitku dan prej v Leskovici pod Črnim vrhom). Leopold Mihelič je bil ranjen na Dolenjskem, umrl je 12. 9. 1943 v Kočevskem Rogu, Andrej Kranjc je bil junija 1943 pogrešan na Žirovskem vrhu. V Sistory še nisem utegnil najti njunih podatkov. Simon Venko (v Sistory Simeon Jožef Vrenko!, ubili so ga ustaši v Sarajevu), Benjamin Venko (prav: Vrenko, padel v Srednjem pri Mariboru, ne pa na Primorskem, kot piše na grobu). Kroparsko partizanstvo je izvrstno dokumentirano (po datumih in ljudeh in lokacijah) v knjigi Janeza Šmitka ''Kroparska kronika NOB'' (1985), kroparski spomeniki pa v radovljiškem zborniku ''Po poti spominov'' Alojza Kosa (1990). ==Mesta umiranja== *interaktivni zemljevid z označenimi kraji smrti med drugo svetovno vojno in povezavami na Sistory (domačini in drugi, partizani in kolaboranti, v Kropi + drugod po svetu) '''Padli leta 1942''' {| |[[File:Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942]] |[[File:Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942]] |[[File:Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942]] |[[File:Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942]] |[[File:Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942]] |[[File:Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942]] |[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942]] |} '''Padli leta 1943''' {| |[[File:Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943]] |[[File:Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943]] |[[File:Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943]] |[[File:Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943]] |[[File:Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943]] |[[File:Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943]] |[[File:Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943]] |} '''Padli leta 1944''' {| |[[File:Padli Kroparji Janko Leš 1918-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janko Leš 1918-1944]] |[[File:Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944]] |[[File:Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944]] |[[File:Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944]] |[[File:Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944]] |[[File:Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944]] |[[File:Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944]] |[[File:Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944]] |} '''Padli leta 1945''' {| |[[File:Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945]] |[[File:Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945]] |[[File:Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945]] |[[File:Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945]] |[[File:Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945 [https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Sistory: Frančišek,] pogrešan pri Škofji Loki]] |[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945]] |[[File:Padli Kroparji Konrad Eržen 1912-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji: Konrad Eržen 1912-1945]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945]] |Matija Gartner 1912-1945 [https://www.sistory.si/ww2/DC4093DC-8FB5-4488-94E5-D3EFB4FA0355 Sistory:] padel na Poreznu 24. 3. 1945 |} ==Vzporedna partizanska država== {| |[[File:Janko Berce, kurir G 12.jpg|thumb|Janko Berce, kurir G 12]] |[[File:Simon Mihelič, kurir na postaji G 12.jpg|thumb|Simon Mihelič, kurir na postaji G 12]] |[[File:Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko.jpg|thumb|Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko]] |} {| |[[File:Okrajni odbor OF Kranj Jelovica.jpg|thumb|Okrajni odbor OF Kranj Jelovica]] |[[File:OF v karavli Svoboda na Pečeh.jpg|thumb|]] |[[File:OF Gorenjska 1944.jpg|thumb|OF Gorenjska 1944]] |} {| |[[File:Krojaška delavnica v Kroparski gori.jpg|thumb|Krojaška delavnica v Kroparski gori]] |[[File:Partizanska delavnica na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska krojaška delavnica na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]] |[[File:Čevljarska delavnica Mačkovina.jpg|thumb|Čevljarska delavnica Mačkovina]] |} {| |[[File:Partizanska ambulanta na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska ambulanta na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]] |[[File:Gospodarska komisija kranjskega okrožja.jpg|thumb|Gospodarska komisija kranjskega okrožja]] |} {| |[[File:Borke Prešernove brigade.jpg|thumb|Borke Prešernove brigade]] |[[File:Štab Gorenjskega vojnega področja 1945.jpg|thumb|Štab Gorenjskega vojnega področja 1945]] |[[File:Štab Gorenjskega odreda maj 1943.jpg|thumb|Štab Gorenjskega odreda maj 1943]] |} {| |[[File:Okrajni odbor OF na Pečeh.jpg|thumb|Okrajni odbor OF na Pečeh]] |[[File:Gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Gospodarska komisija Jelovica]] |[[File:Štab komande mesta Kranj.jpg|thumb|Štab komande mesta Kranj]] |} {| |[[File:Okrajna gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Okrajna gospodarska komisija Jelovica]] |[[File:Rajonski odbor OF Jelovica.jpg|thumb|Rajonski odbor OF Jelovica]] |[[File:Prvi dnevi osvoboditve.jpg|thumb|Prvi dnevi osvoboditve]] |} {| |[[File:Prevoz hrane partizanom nad Kropo.jpg|thumb|Prevoz hrane partizanom nad Kropo]] |[[File:Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944.jpg|thumb|Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944]] |} {| |[[File:Smučarske tekme v Cerknem 1945.jpg|thumb|Smučarske tekme v Cerknem 1945]] |[[File:Kropa 1943.jpg|thumb|Kropa 1943]] |} ===Dokumenti in plakati=== {| |[[File:Delavci Oberkranja mislite na Kroppo.jpg|thumb|Delavci Oberkranja mislite na Kroppo]] |[[File:Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici 19. 4. 1943]] |[[File:Plakat za talce na Lancovem.jpg|thumb|]] |} {| |[[File:Gesla za letake OF 92.jpg|thumb|Gesla za letake OF]] |[[File:Gesla za letake OF.jpg|thumb|Gesla za letake OF]] |[[File:Živela rdeča armada.jpg|thumb|Živela Rdeča armada, rešiteljica človeštva pred fašističnim nasiljem]] |} {| |[[File:Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945.jpg|thumb|Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945]] |[[File:Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943.jpg|thumb|Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943]] |[[File:Poziv za mobilizacijo 1943.jpg|thumb|Poziv za mobilizacijo 1943]] |} ==Časovni trak== *kronologija vojnih dogodkov v Kropi Jelovški bataljon je v noči od 25. na 26. junij 1943 izvedel v Kropi splošno mobilizacijo, nato pa je še v naslednji noči pobral nekaj zamudnikov. S sodelovar,jem rajonskega odbora OF Jelovica je pripravil spisek obveznikov in naborne komisije po dva partizana so šlo od hiše do hiše. Zborno mesto je bilo na trgu, ki je bil med vso vojno založen z veliko skladovnico hlodov. Ko so se zbirali, so prepevali narodne in partizanske pesmi in proti jutru, ko se je danilo, je odšla dolga kolona na Jelovico. Skupno je tiste dni odšlo iz Krope okoli 40 mož, fantov in deklet: Jože Ažman, Ivan Ažman, Slavko Ažman, Tone Berce, Rudolf Berce, Franc Blaznik, Janez Cerar, Jože Ciglarič, Boris čavs, Gašper Dermota, Janez Eržen, Ivan Finžgar, Milan Gašperšič, Janez Hudolin, Jožko Kokalj, Jože Kovač, Andrej Kranjc, Tone Kržišnik, Jože Legat, Janko Leš, Jože Megušar, Jože Mihelič, Andrej Mohorič, Jože Petrač, Franc Pintar, Franc Praprotnik, Kristina Resman, Janez Strnad, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik, Janez Šmitek, Vinko šolar, Jakob Štalc, Janez Tekavec, Janez Zupan, Drago Zupan, ignac Zupan, Katarina Zupan, Viktor Žaberl. Vstop v partizane so na planini Kocjanerica pri Vodicah proslavili s šampanjcem iz Magušarjeve kleti; to je bilo prvo pokanje, ki so ga slišali novi partizani. Taborišče bataljona je bilo na robu Jelovice, nekje nad Taležem. V taboru je vladala popolna tišina. Ker novinci niso imeli šotorov ali šotorskih kril, so vzeli s seboj od doma navadne rjuhe; po dve rjuhi so sešili skupaj in napeli v obliki šotora. Rjuhe so zakrili z zelenjem, da niso bile vidne iz zraka. Izvidniško letalo je vsak dan preletavalo Jelovico tik nad taboriščem. Jože Ažman je imel s seboj veliko povoščeno platno; ko so ga napeli, je bilo pod njim prostora za osem ljudi, zato so temu šotoru rekli »hauptkvartir«. Tisti prvi poletni dnevi so bili precej deževni, vsak dan je dež nekoliko zalil Jelovico, šotori iz rjuh pa niso dobro držali. Debele kaplje so prebijale platno in kmalu je bilo tudi znotraj vse vlažno. To sta posebno čutila Andrej in Jožko, ki sta imela s seboj namesto navadnih odej debele »kovtre«, da ju ne bi zeblo. Za menažo je bila največkrat močno zab3ljena mineštra iz rdeče nemške moke; ker niso bili vajeni zabeljene hrane, je marsikdo imel nekaj časa hitro prebavo. Vsak dan so posamezne skupine odhajale v dolino na preskrbovalne akcije, drugi so imeli politične ure in vojaške vaje. Mnogo novincev do takrat še ni ,ime,lo puške v rokah, ves bataljon pa j,e bil pri tolikih novincih zelo slabo oborožen. čez nekaj dni je bi la partizanska zaprisega, nato pa so okoli 3. julija pripravili večji del bataljona za pohod na Dolenjsko po orožje. Tam da je dosti orožja, »samo Italijanom ga je treba pobrati«. Vsak udeleženec pohoda je dobil za popotnico velik kos bohinjskega sira in kos govejega mees. Krenili so po Jelovici proti Ratitovcu, za Pašnim vrhom skozi Prtovč, na Jesenovcu čez Selško Soro, čez Martinj vrh in črni kal ter se mimo Blegoša spustili proti Poljanski dolini. Pod Gorenjo Žetino so v gozdu predanili in čakali zvezo. Kurirji pa so prinesli vest, da je zveza pretrgana zaradi nemškega napada v preteki i noči. Takrat so se štirje kroparski fantje izmuznili iz taborišča in pobegnili proti Železnikom. Ali je zmagal odpor proti partizanstvu ali samo strah pred Dolenjsko? Ko je vodstvo pohoda ugotovilo pobeg, so poslali za ubežniki patrolo. Prvi trije so že dospeli v Železnike in se javili Nemcem, Toneta Kržišnika pa je patrola ujela in prignala nazaj v taborišče. Sestavili so naglo vojaško sodišče iz starih partizanov in vsi so glasovali za smrt. Izdaja pohoda je namreč postavila v nevarnost življenja okoli sto mladih partizanov. Likvidacija je bila izvršena takoj blizu taborišča. Pod mučnim vtisom zaradi pobega in smrti se je kolona po isti poti vrnila na Jelovico. Dne 10. julija pa se Je ves bataljon ponovno odpravil na pohod čez Jelovico in Prtovč in po dnevnem počitku pod Ratitovem je zjutraj 12. julija 1943 prispel v Davčo na ustanovitev Prešernove brigade. (''Kroparska kronika'', 28, 29) ==Kroparski uporniki== '''Portreti in zgodbe''' ===Blaž Ažman, partizan samo en dan === {| |[[File:Blaž Ažman.jpg|thumb|Blaž Ažman (1922-1942)]] |[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|350 px|Grob s spominsko ploščo Blažu Ažmanu v Kotlu nad Kropo]] |} Blaž Ažman (* 28. 2. 1922 v Kropi) je bil ob začetku vojne star 19 let. Njegov oče Anton, tesarski mojster, je bil invalid iz prve svetovne vojne. Po osnovni šoli se je Blaž šel učit za strojnega ključavničarja v tovarno žebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi in v industrijski kovinarski šoli opravil izpit za pomočnika. Okupator je kroparsko mladino skušal pridobiti za svoje načrte, ta pa se je iz njegove šole norčevala. Deutsche Wehrmacht so izgovarjali kot »dojče vermut«, Blaž Ažman pa je namesto komande »Still-gestand« 'mirno' poveljeval »štingl-štangl«. Nemško pesem »Singend wollen wir marschieren in die neue Zeit« 'Pojoč bomo korakali v novi čas' so peli po svoje: »Hinder honder mi drvimo v ta nori svet«. Blaž se je pod vplivom napredne šole Staneta Žagarja na Dobravi priključil skojevcem. V noči od 10. na 11. avgust so partizani Selške čete Gorenjskega odreda na Vodiški planini izvedli preskrbovalno akcijo v Kropi. Obiskali so nekaj trgovin in trafiko Blaževe matere Pavle Ažman. Akcijo sta vodila Vinko Hafner in Stane Kersnik, ki sta povedla v partizane še nekaj kroparske mladine, med njimi tudi brata Blaža in Jožeta Ažmana. Ko so se vzpenjali na Jelovico proti Jamniku, so že zaslišali v Kropi nemške kamione, ki so naznanjali začetek avgustovske ofenzive proti enotam 1. in 2. grupe odredov na področju vse Jelovice. Naslednji dan so napadli partizane pri kosilu v taborišču pri Mošenjski planini. Partizanski tabor se je premaknil na Jelenov vrh pri Mošenjski planini. Dne 13. avgusta<ref>Kot dan smrti je v virih najti tudi 11. 8. in 12. 8.</ref> sta pri preboju čete na Dražgoški gori oz. za Jamniško goro padla Blaž Ažman in Franc Pogačnik, šest novincev pa so Nemci ujeli, med njimi Blaževega brata Jožeta, jih odpeljali skozi Kropo v Begunje in kot mladoletne in prisilno mobilizirane čez en teden spustili domov. Mirko Ambrožič je povedal, kako je ob njem padel Blaž. Njegova skupina štirih borcev je sedela na ozki polici v navpični steni. Pod seboj je opazovala Nemce in nekaj oklopnjakov, s katerimi so prišli pod Dražgoško goro. Nenadoma se je s strani priplazil Nemec in z brzostrelko pokosil Blaža. Partizani so se spustili navzdol po steni in se rešili.<ref>Janez Lušina - Mali: Deveti september pred 40. leti na Jelovici. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4PIUXBBX ''Glas'' 5. 11. 1982.] </ref> Brat Jože ga je pozneje z mesta smrti prinesel čez celo Jelovico pod Špik v Kroparski gori in ga pokopal pod skalni spodmol. V skalo nad grobom mu je po vojni kroparska ZB vzidala neobičajno, okroglo spominsko ploščo, ki so jo iz bronovine vlili v železarni na Jesenicah.<ref>''Po poti spominov'', 125.</ref> ===Partizan športnik [[:w:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]] === {| |[[File:Rudi Finžgar 1945.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1945]] |[[File:Rudi Finžgar 1950.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1950]] |} Rudi Finžgar (1920--1995) se je v Kropi v očetovi delavnici izučil za mizarja in šolanje nadaljeval na obrtni šoli. 1936 se je ob ogledu tekme na Bloudkovi velikanki v Planici odločil za skakalni šport. Leta 1940 je dobil dovoljenje za prvi skok na velikanki, skočil je 84 m, kar je bilo tisti dan celo najdlje od slovenskih skakalcev. Čeprav mlad in neizkušen, je leta 1941 na zadnji predvojni skakalni tekmi skočil slovenski rekord s 95 m, kot prvi slovenski skakalec je tudi preletel 100 m, toda pri 101 m je podrsal ob pristanku. Med vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder je pobegnil. Septembra 1943 je odšel v Prešernovo brigado, in sicer v varnostno obveščevalno službo na Jelovico. V mizarski delavnici v Cerknem je ustanovil izdelovalnico smuči, ki je med vojno izdelala več sto parov smuči. Na osvobojenem ozemlju v Cerknem je 1945 organiziral prve partizanske smučarske tekme, ki so obsegale patruljni tek, veleslalom in smučarske skoke Partizanske smučine Cerkno 1945 in zmagal v smučarskih skokih. To je bilo prvo vojaško športno tekmovanje te vrste v okupirani Evropi. Za nagrado je prejel brzostrelko in diplomo, ki sta danes razstavljeni v Cerkljanskem muzeju. Marca 1945 je bil med zadnjo nemško ofenzivo med borci, obkoljenimi na Poreznu, a mu je uspelo preživeti. Leta 1945 je ustanovil podjetje Elan, za katerega je stroje, kupljene v Ameriki, prispeval njegov oče, in postal njegov prvi direktor. Rudijev oče Rudolf, ki je bil po poklicu mizar, je odšel v New York k teti Mary Willer leta 1922 in se 1928 vrnil toliko bogatejši, da je kupil hišo v Kropi in opremil mizarsko delavnico. Kombinirani mizarski stroj, s katerim so izdelali na stotine smuči, sank, telovadnega orodja, čolnov itd., so v Tehniškem muzeju v Bistri obnovili in je razstavljen v tovarni Elan. Leta 1947 je na poletih v Planici ponovno popravil državni rekord na 102 m, tri leta kasneje pa še na 114 m. V naslednjih letih je skakalnica v Oberstdorfu omogočala rekordne daljave, Finžgar je dvakrat doskočil pri 117 m, pri 127 m pa se mu ni uspelo obdržani na nogah. 117 m je ostal slovenski rekord kar devet let vse do rekordov Jožeta Šlibarja. Zaradi svojega rdečega usnjenega kombinezona, v katerem je nastopal, so mu Nemci nadeli vzdevek ''Der Rote Teufel aus Titoland'' – rdeči hudič iz Titove dežele. *V filmu o partizanskih skokih v Cerknem. * [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNXDM07 Rudi Finžar, 1. ''Gorenjski glas'' 4. 3. 1972.] '''Peter Colnar: Rudi Finžgar.''' O Rudiju Finžgarju ne moremo govoriti kot o »nekdanjem planiškem junaku«. Bil je prvi Jugoslovan, ki je na smučeh preskočil 100-metrsko znamko in je zato ostal planiški junak tudi danes, ko pričakujemo prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Planici ter bo to vedno tudi ostal. Rudi se je rodil leta 1920 kot drugi sin mizarskemu mojstru Rudolfu Finžgarju. Z bratom Ivanom in sestro Ano je preživljal svoje otroštvo v žebljarski Kropi. Srečal se je s trdim življenjem, ki je bilo izpolnjeno z delom. Prav to življenje dalo osnove njegovi osebnosti. So mu ta drobna vsakodnevna doživetja krepila telo in značaj? Nedvomno. »Ko sem bil star 5 let, sem si odrezal prve drsne plohe, kakršnimi smo se otroci »puščali« po klancih v okolici Krope. Na te deščice smo pribili jermen, tako da so bile podobne coklam. Seveda se nam še sanjalo ni, da morajo biti smuči ukrivljene ... « (''Obiski'' Draga Ulage) Otroci so si pomagali na najrazličnejše načine. Drsenje po snegu je bilo v Kropi prava tradicija. Otroci so občudovali drsenje hlodov, ki so jih spuščali z Jamnika na žago v Kropo. Ob tem so si izmišljali nove in nove načine za svoje »smučanje«. »Sanke so imeli le gosposki ljudje. Na cokle, ki smo jih imeli tudi pozimi za v šolo, smo pribili po dve železni paličici — 'šinci'. Šlo je kot 'tajfel', ko smo se peljali v šolo! To je bila naša prva šola drsanja.« Otroci v Kropi so se delili na različne skupine. Vsaka je imela svojega »kolovodjo«. V teh skupinah so doraščali Blaž Ažman, Filip Kavčič, Janez Zupan, inž. Janez Šmitek, Tone Šmitek, Ivan Kordež in drugi. »Spominjam se, da je bil kolovodja moje skupine Tone Ažman. Naloga kolovodij je bila, da so si izmišljali nove in nove igre. Nekoč je bilo moderno, da smo hodili s hoduljami, drugič, da smo tekmovali, kdo bo prej prignal s palico kolo okoli Krope, včasih smo spuščali papirnate aviončke ...« Poletje so preživljali otroci ob tolmunu v Lipnici, kjer se stekata Kroparščica in Kamnišca. V njem so stale tri skale, kamor so se razvrščali otroci po svojem znanju plavanja. »Pri prvi skali so bili plavalci, pri drugi takšni, ki so znali narediti dva zamaha na vodi, pri tretji pa smo bili navadni cucki. Kopanje, pečenje krompirja in lovljenje rib nas je zaposlovalo skozi poletje. Spominjam se, kako sem potegnil izpod skale goža, ki je držal v gobcu ribo. Ribo sem potegnil gožu iz gobca, potem pa smo jo spekli in pojedli.« Otroci so si Kropo razdelili. Delili so jo na zgornjo, srednjo in spodnjo, tako kot so jo ločili mostovi. Razen tega so jo razdelili še na dva dela, kot jo je ločil potoček. »Med seboj smo bili sicer prijatelji, vendar so bili med otroci na dan Janeza Nepomuka že kar sovražni tabori. Imeli smo vsak svoj spomenik, ki smo ga čuvali, da ga ne bodo sosedje podrli. Naša hiša je bila na meji med spodnjim in srednjim delom Krope. Imeli smo stalno stražo, ki je pazila na nasprotnike. Če so se približali, se je vnela prava vojna s šopi zvezanih šib ...« Voda je delila kroparske otroke na leve in desne. Tako deljeni so hodili nabirat gobe, bili so skupaj pri smučanju in imeli vsak svojo drčo. Če se je približal sosed, so mu takoj svetovali: »Pojdi na svoj konec ...« To otroško rivalstvo se je zadržalo nekako do 14. leta starosti. Kasneje so se fantje pomešali in enotno nastopali v novih podvigih. »S petnajstimi leti sem postal tajnik in kasneje načelnik fantovskega odseka pri takratnem Orlu. Vse do vojne se mi še sanjalo ni, zakaj se delijo na Orle in Sokole. Za nas je bil to šport in temu smo se že od mladih nog predajali z vsem srcem. Pozimi smo se smučali, poleti igrali odbojko, telovadili ali gojili lahko atletiko ...« Znana je bila kroparska vrsta dvanajstih fantov, ki je nastopala na proslavah v najrazličnejših krajih. Redno so vadili, imeli pa so tudi predavanja, kjer so jim voditelji društva razlagali o obnašanju, o odnosih do deklet in podobnem. Razen tistega o dekletih jim takrat ni dosti ostalo v ušesih. »Obiskoval nas je Drago Ulaga in nas učil prvih zamahov kravla. Še sedaj se spominjam, kako nam je dopovedoval, kako pomembno je gledati pod vodo. Potem nas je peljal v večjo sobo, ki smo ji rekli telovadnica, in nam kazal najrazličnejše lahkoatletske elemente ...« Priljubljena točka kroparskih fantov na nastopih je bil »levji skok«. Prvi je pokleknil na vse štiri, drugi je skočil čezenj in se postavil ob prvega. Tako so nadaljevali vse do dvanajstega. Zadnji je ponavadi skakal Rudi. Ker je imel že takrat dober odriv, je v splošno zadovoljstvo lepo zaplaval čez vseh enajst teles svojih kolegov. Tako so potekala mlada leta poznejšega planiškega junaka. Igrice v najmlajših letih in resnejše športno udejstvovanje kasneje. V Kropi ni bilo toliko ravnine, da bi lahko igrali nogomet, zato so fantje odvozili zemljo, da so si postavili igrišče za odbojko in telovadišče. Prav tako so več let gradili telovadnico. Finžgar se je srečal s športom že v rani mladosti in mu je kasneje posvetil velik del svojega časa. »Odprto telovadišče, kjer smo imeli med drugim tudi kroge, je bilo ograjeno. Prvi športni podvih vsakega mladega Kroparja je bil, da je preplezal to ograjo. Potem se je stvar kar stopnjevala. Sledilo je igranje v mivki pod krogi, kasneje plezanje po drogu. Višek je bil, če je kdo dosegel kroge in se nanje slovesno obesil. Če so nas opazili starejši fantje, smo pa še tekli, da nas niso nabili. Otroci smo na igrišču vse razmetali pa tudi pokvarili, zato so nas preganjali. Jože Bertoncelj, znani umetni kovač, je bil strah in trepet nas otročajev.« Kroparski otroci so se smučali na smrekovih deščicah, coklah ali pa na sodovih deskah. Na smučanje so nosili tudi kladivo in žeblje, da so si lahko »smučke« takoj popravili, če se je jermen odtrgal. Imeli so več majhnih sneženih skakalnic. »Spominjam se, kako sem nekoč na eni skočil z deščicami na nogah. Ker se, razumljivo, niso ukrivile, sem zarezal v sneg in odrezal mostiček. Še sedaj se spominjam, kako so me starejši zmerjali ...« »Zvedel sem, da delajo smuči iz jesenovega lesa. Neki kmet iz Ovsiš pri Podnartu — 'Primožek' so mu rekli — mi je obljubil, da mi bo dal jesenovo desko. Takoj drugi dan sem odšel iz Krope po snegu in mrazu na Ovsiše. 'Primožek' mi je dal 9 metrov dolgo desko, ki sem jo 13-letni fantič nesel nazaj po snegu 9 kilometrov daleč v Kropo. Mislil sem, da nesem boga ...« Doma sta z bratom desko razžagala, jo zakrivila okoli letve, sedlar iz Lipnice pa je naredil jermena. Tako je imel Rudi, prvi od vrstnikov, prave smuči. Skakali so štiri do pet metrov daleč. Tedaj so izvedeli, da so zgradili na Ovsišah pravo skakalnico, na kateri »menda skačejo tudi 12 metrov daleč«. »Neko nedeljo so me vzeli starejši fantje s seboj na Ovsiše. Spominjam se, kako sem občudoval skakalnico. Mizo za skakalnico so naredili iz gnojnega koša, čez katerega so položili stara vrata. Tudi sam sem s svojimi novimi smučmi nekajkrat skočil. Klobuk sem pritisnil globoko na glavo in pristal pri osmih metrih. To je bil moj novi osebni rekord ...« Fantje pa ne bi bili fantje, če ne bi šli zvečer na Ovsišah še malo v gostilno. Malo so popili in ponoči se je Rudi vrnil z njimi v Kropo. »Takoj me je vzela v roke mama. Pošteno me je nabila, ker zvečer nisem šel k večerni maši. To me ne bi posebno prizadelo, če ne bi vzela na koncu še sekire in mi razsekala smuči. To je bila najhujša kazen ...« Tako je ostal mali Rudi spet brez smuči, ki so bile njegov ponos, vendar pa je že vedel, kako se jih naredi. Kmalu si je naredil nove, boljše, ki pa so bile še vedno zelo malo podobne pravim. »Na Ovsišah sem še večkrat skakal. Tam sem prvič videl tudi Albina Novšaka. Ta je imel že nekaj pravega stila. Imel je širše smuči z 'grabenčki' ...« Mladi Kroparji so imeli vedno najrazličnejša tekmovanja. Kmetje so dajali za nagrade škatle s piškoti in dodali še kakšne nogavice. Iz tega obdobja sta ostala Finžgarju najbolj v spominu Ciril in Metod Vovk s Češnjice. Začel je spoznavati širši krog ljudi. Do takrat je bil zaverovan v »kroparsko luknjo«. Vsak mlad človek, vsak otrok ima svojega idola. Za kroparske fantiče je bil to Filip Legat, kasnejši umetni kovač. Imel je prave lakirane smuči z okovjem, s katerimi je delal imenitne telemarke. »To je bil smučar-samotar. Od nas je bil kakih deset let starejši in smo si ga upali gledati le od daleč. Ko je odšel domov, smo ga posnemali ...« Leta 1936 so Orli zgradili skakalnico na Stočji pri Kropi. Pravzaprav so jo gradili vsi, vendar so bili Orli pobudniki, pa tudi na njihovem svetu je bila. »Spominjam se, da je veliko delal Cvetko Magušar, ki pa je bil navdušen Sokol. Pomagali so tudi Zupanovi in Kokaljevi. Neko soboto smo imeli preizkušnjo.« Naslednji dan so se zbrali skakalci iz vsega okoliša, vendar skakalnice ni bilo več. Čez noč jo je nekdo podrl. »Političnih bojev nisem mogel nikoli razumeti, tekmovalci smo se vedno razumeli med seboj. Po tem škandalu so govorili, da so jo požgali Orli, ker so tudi Sokoli vabili skakalce na tekmovanje ... Za politična razpotja sem prvič izvedel nekoč na železniški postaji na Otočah, ko so nas Sokoli zmerjali s 'čuki'. Fantom je bilo predvsem do športa ... Prvič smo merili dolžine skokov v Kropi na skakalnici, ki je stala med Šolarjevo gostilno in Balantom. Skočil sem 3 metre. Leta 1929 smo zgradili v Polju novo skakalnico, kjer sem preskočil 6 metrov. Naslednja skakalnica je bila na Natovem robu na Stočju. Bila je zelo strma, z meter visoko mizo. Kljub temu da je na njej vsak padel, sem skakal na njej po 12 metrov ...« Rudi Finžgar je skakal in skakal. Vsak daljši skok, pa četudi le za en meter, mu je povzročal nepopisno veselje. *P. Colnar: Rudi Finžgar, 1-2. ''Glas'' [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3JCMAZF9 4. 3. 1972] in [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GKXUJRF 8. 3. 1975.] *Vesna Levičnik: Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda. ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. ===Partizan Mirko Šušteršič in njegov oče lovec === {| |[[File:Mirko Šušteršič.jpg|thumb|150 px|Mirko Šušteršič starejši]] |[[File:Mirko Šušteršič s kolesom v Tivoliju.jpg|thumb|Mirko Šušteršič mlajši s kolesom v Tivoliju, ob njem Kajuh]] |[[File:Spomeniki na Jelovici 10.jpg|thumb|Mirko Šušteršič in Sava Osredkar, obeležje pri Mošenjski planini]] |} Mirko Šušteršič, oče (1891&ndash;1984) in sin (1922&ndash;1942), sta bila iz kroparske kovaške rodbine, njun oče oz. ded je bil 1891 kroparski župan, oskrbnik Thurnovih posestev v Radovljici in zakupnik lovišč. Inž. Mirko Šušteršič starejši je na Dunaju doštudiral na agronomski fakulteti in po prvi svetovni vojni nastopil službo v državni agrarni direkciji, bil je tudi upravitelj državnih posestev in lovišč. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v taborišču Dachau, po njej pa vodja služb na ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani, predavatelj predmeta lovstvo na gozdarski fakulteti, urednik revije ''Lovec'' itd. Mirko Šušteršič mlajši se je rodil v Zmajevcu v Baranji, kjer je takrat služboval njegov oče. Po gimnaziji se je leta 1941 vpisal na metalurško fakulteto v Ljubljani. Menda je zelo lepo risal, tako kot njegov oče. Že kot dijak je vstopil v SKOJ in po Hitlerjevem napadu vodil študente prostovoljce na Dolenjsko, da bi se vključili v jugoslovansko vojsko. Po kapitulaciji je v Ljubljani v trojkah razoroževale posamezne italijanske vojake, izvajal sabotaže in se s partizani na Krimu udeleževal vojaških akcij. Prijateljeval je s Karlom Destovnikom - Kajuhom. 12. februarja 1942 so ga doma aretirali italijanski policisti, vendar mu je uspelo pobegniti. 9. maja 1942 je odšel iz Ljubljane v partizane na Gorenjsko, kjer se je vključil v prvo Selško četo drugega bataljona 1. grupe odredov in postal politdelegat voda, 7. julija pa politkomisar čete. Njegovo ilegalno ime je bilo France Logar. 9. septembra 1942 je bil ranjen v [[:w:Spopad na Lipniški planini|spopadu na Lipniški planini]]. Zavlekel se je pod Jelen vrh pri Mošenjski planini in tam izkrvavel skupaj s soborcem Savo Osredkarjem, ali pa so ju prav tam potolkli Nemci. Na mestu smrti so na pobudo Šušteršičevih leta 1947 odkrili leseno obeležje v obliki znamenja. Šele leta 2000 so na obeležje dodali ploščo z imenom soborca Osredkarja, čigar identiteta se je razkrila šele tedaj. Posmrtne ostanke Save Osredkarja so 1949?? prekopali v grobišče padlih partizanov v Radovljici, skoraj gotovo so ob tej priložnosti tja prekopali tudi Mirka Šušteršiča. Ker pa dokumenta o prekopu ni (svojci so ga želeli prekopati v družinski grob), na nagrobnih kamnih na grobišču, kamor so šele leta 2026 vklesali imena poznanih pokopanih, njegovega imena ni. Iz očetovega zapisa bi lahko domnevali, da sin še vedno leži na Jelovici: <blockquote> "Četrt stoletja se izteka, odkar sem se poslovil od jerebov na Brezovi rebri. Koj na to so se zgrnile nad Slovenijo strahote okupacije, internacije in moritve. Šele pet let zatem sem zopet vzel v roko piščalke in šušljo, ki me spremljajo že več ko 40 let. Toda tedanji učenec na jerebe, moj sin Mirko, me ni več spremljal in ne pomagal. Leta 1942, 9. septembra, je kot partizan padel na Jelovici pri Mošenjski planini, ko je zopet cvetela ajda in so peli jerebi. In sedaj borcu za svobodo pojo tam večno uspavanko.« ([https://clan.lovska-zveza.si/revija/Lovec-1966-11.pdf ''Lovec'' 48/11 (1966).] 339.)</blockquote> *Janko Mrovlje: Poveljniški kader prve Selške čete, po ohranjenih pismenih virih te enote, po pričevanju tedanjih borcev čete: Francem Bičkom, Mirkom Ambrožičem in Janezom Lušino *Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 114-115. *[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi679309/ SB] ===Dachavski interniranec Justin Ažman=== Saša Florjančič: Zapisi Justina Ažmana iz Krope, št. 29 363 v koncentracijskem taborišču Dachau Justin Ažman (1910–1994) je v koncentracijsko taborišče Dachau prišel 8. marca 1942 in tu nato preživel več kot tri leta. Najhuje mu je bilo leta 1942, ko še niso bili dovoljeni paketi od doma, in konec leta 1944, ko se je znašel med t. i. nerazporejenimi in mu je grozil transport v drugo taborišče. Bil je eden tistih internirancev, ki mu je v taborišču uspelo vzpostaviti široko mrežo poznanstev in se vključiti v različne oblike medsebojne pomoči. Kolikor je zmogel, je moči namenjal osebnemu napredku, veliko je bral in se izpopolnjeval v znanju tujih jezikov. Z zanimanjem je spremljal zametke in razvoj kulturnega življenja v taborišču in za slovenske taboriščne prireditve pesnil Dahavske balade – kuplete z vsebinami iz taboriščnega življenja in aktualnega političnega dogajanja. Justin Ažman je bil rojen leta 1910 v Trstu, mladost je preživel v Kropi. Pred drugo svetovno vojno je opravljal več uradniških služb, nazadnje je bil zaposlen v Kovinarski zadrugi Plamen v Kropi. Na pobudo Stanka Žagarja, učitelja na Srednji Dobravi (prej Dobrava pri Kropi), se je leta 1934 včlanil v komunistično partijo. V začetku leta 1941 je bil interniran v Srbijo v taborišče v Ivanjici v Medjurećju, kamor so jugoslovanske oblasti tik pred začetkom druge svetovne vojne umaknile zlasti komuniste in makedonske nacionaliste. Justin Ažman je ženi Ivi v pismih navdušeno poročal o kulturnem življenju v taborišču in slovenskih književnikih, ki jih je tam spoznal: Miška Kranjca, Ferda Kozaka, Rudolfa Kresala in Ludvika Mrzela, s katerim sta se nato ponovno srečala v Dachauu. V Ivanjici je spoznal tudi režiserja Jožeta Babiča. Z Justinom sta oba imela smisel za pisanje v rimah. Za t. i. Agencijo Bodice, ki je postala stalnica večernih druženj taboriščnikov, sta, najprej Babič, po njegovem odhodu pa Ažman, pripravljala kratke satirične vložke. Babič in Ažman sta sodelovala tudi pri nastanku taboriščne himne Medjurećka. Po povratku iz taborišča v Ivanjici konec marca 1941 je Ažman pomagal pri vzpostavljanju partizanskih enot na Jelovici in bil 17. oktobra 1941 aretiran. V preiskovalnem zaporu v Begunjah je bil zaprt do začetka marca 1942, v koncentacijskem taborišču Dachau pa od 8. marca 1942 do osvoboditve taborišče 29. aprila 1945. Domov se je vrnil s prvim konvojem iz Dachaua 9. junija 1945, skupaj z Evgenijem Žukovim, beograjskim novinarjem in kulturnikom ruskega rodu, s katerim se je spoprijateljil v taborišču. V sedemdesetih letih 20. stoletja je Ažman pomagal pri zbiranju spominov na taborišče in za zbornik Dachau,<ref>Ažman Justin: Utrinki iz taboriščnega življenja. Dachau, zbornik. Založba Borec (ur. Bojan Ajdič et al.), Ljubljana 1981, str. 365–373.</ref> ki je leta 1981 izšel pri založbi Borec, pripravil krajši spominski zapis, v katerem omenja več posameznikov, ki so sodelovali pri slovenskih taboriščnih kulturnih prireditvah: zborovodjo Valentina (Folteja) Hartmana in člane slovenskega pevskega zbora v taborišču, pesnika Frana Albrehta, slavista Janeza Logarja in igralca Ivana Levarja. Javni pozivi k zbiranju spominov na čas narodoosvobodilnega boja, mdr. se je v zvezi s svojim pesnikovanjem v taboriščih v Ivanjici in Dachauu dopisoval z Marijo Stanonik, so ga spodbudili, da je svoje osebno doživljanje druge svetovne vojne in desetletja pred njo zapisal v več nizih spominskih zapisov. Zapise o taborišču Dachau je napisal s časovno distanco in v svojem značilnem cinično-humornem tonu. Poimenoval jih je Dahavske dogodivščine. V letih 1979 in 1980 so bile v nadaljevanjih objavljene v Plamenu, glasilu Tovarne vijakov Plamen Kropa. Uvod k Dahavskim dogodivščinam je bila Burka o preštevanju, ki jo je napisal in objavil leta 1976. Začel je takole: Čeprav se je zadnje čase toliko pisalo in govorilo in rjulo čez preštevanje tam na oni plati Karavank, natančneje povedano, na Estrahajarskem, je tudi meni notri nekaj reklo: »Fant, tudi ti imaš bogate topogledne skušnje. Kaj če bi še ti pristavil k tej veseli ofceti svojo lagersko menažko?«<ref>Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37</ref> Za predstavitev njegovega načina pisanja spominov na Dachau navajam odlomek iz Burke o preštevanju: <blockquote> Prvo preštevanje je bilo že na blokštrasi, od koder smo po deset v eni vrsti strumno korakali po lagerštrasi, kjer so se priključili še ostali bloki s sodimi številkami. Skupaj je bilo med 28 številkami 14 barak; z druge strani, z lihimi številkami, pa še nojcugangi – novodošleci, dočim tistim iz revirja, še pravi iz špitala, ni bilo treba maširati na apelplac. Te so kar na postelji prešteli, kar jih je zjutraj še ostalo živih. »Links cvo, links cvo,« so komandirali kapoti in »ein Leid!« Pa smo jo zažingali, kar je duša dala, največkrat tisto: »Švarcbraun ist ein Haselnuss, schwarzbraun bin auch ich, švarcbraun mus mein Madel sein, gerade si wi i ...« (Črnorjav je lešnik, črnorjav sem tudi jaz, črnorjavo mora biti tudi moje dekle, prav taka kot jaz). </blockquote><ref>Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37</ref> V svojih spominih je Ažman opisal tudi zametke kulturnih prireditev v taborišču: /... Že v prvem letu, se pravi leta 1942, je bilo nekaj »kulturnih« in kulturnih prireditev. Med prve prištevamo kino predstave. »Wer noch nicht in Kino war?« se je pridrl blokač v štubo. In tisti, ki še niso bili v kinu, smo dvignili roke. In spet se je zadrl: »Hockerl mitnehmen,« se je glasila druga komanda, pa smo šli v procesiji vsak s svojim stolčkom, ki je veljal za vstopnico, na apelplac (zborno mesto), kjer so bile kino predstave. Po pravici povedano, od teh predstav nismo imeli ničesar. Saj jih tudi razumeli nismo. V mislih na dom pa je čas le minil. .../<ref>Ažman Justin, Dahavske dogodivščine, O kulturi takšni in drugačni. Plamen, leto VII, št. 11 (november 1978), str. 19.</ref> Omenja tudi taboriščni orkester (Lagerkapelle) in prvo večjo kulturno prireditev v taborišču, uprizoritev gledališko-glasbene parodije na aktualne politične dogodke Krvava noč v gradu strahov (Die Blutnacht auf dem Schreckenstein) v začetku junija 1943. Po njegovih spominih so predstavo v slogu viteških iger, v kateri je nastopal glavni junak po imenu Adolader (po Adolfu Hitlerju), organizirali zaporniki z Dunaja. Na tej prireditvi je prvi javni nastop imel tudi slovenski pevski zbor, k sodelovanju sta ga povabila glavna organizatorja prireditve, dunajska kulturna delavca Viktor Matejka in Rudolf Kalmar, ki je bil tudi avtor predstave. Iz istega leta se je spominjal še folklornega nastopa poljskih ujetnikov, ki so si organizirali (priskrbeli) ženska oblačila, in nekega jetnika, ki je ob tej priložnosti nastopil z igranjem na steklenice. Z bolečino se je spominjal tudi nekega ruskega oficirja, virtuoznega trobentača: /... Nimam sposobnosti, da bi mogel povedati, kako nebeško lepo mu je pela trobenta v poletni večer. Še lagerska hierahija je pozabila na rjovenje in tudi ta je poslušala trobentača, ki se ga je, ne brez vzroka, prijel naziv zlata trobenta. Ne vem več, kdo vse je zanj interveniral, da bi vsaj njega pustili pri življenju. Zaman. .../ Ustreljen je bil 4. septembra 1944. Ažman je redno zahajal v taboriščno knjižnico, ki je bila ob njegovem prihodu skromno založena, a se je kmalu toliko izpopolnil v nemškem jeziku, da je pisma pisal tudi drugim zapornikom. Zaporniki so imeli možnost pošiljanja dveh pisem na mesec na naslov, ki so ga sami navedli. Ohranjena so skoraj vsa njegova pisma iz taborišča, po dve pismi na mesec ženi Ivi od konca marca 1942 do februarja 1945, ko je pošta postala neredna. »Fantaziram o knjigah, naravi, hiši, gozdu, še posebej pa o tebi in upam, da se bova še kdaj videla,« ji je pisal 19. maja 1942. V pismih je redno, zaradi cenzure sicer zelo na kratko, poročal tudi o slovenskih kulturnih prireditvah v taborišču. V letu 1943 je kontrola nad vsebinami paketov nekoliko popustila in Ažman je od doma začel dobivati, tako jih je sam poimenoval, tudi duhovne prigrizke. Žena mu je k vsebini paketov začela prilagati časopise in pretipkana Cankarjeva dela, zadnje taboriščno leto pa tudi knjige in slovarje. V začetku avgusta 1943 je pisal ženi Ivi: /... Več zadovoljstva /kot šport/ mi nudi domača pesem in beseda. Tako je bil npr. danes v našem bloku cel koncert. Enajst pesmi našega pevskega zbora, recitacije, med temi Uvod h Krstu, Grobovi tulijo, jaz pa sem prebral Cankarjevo Krivico. Tudi harmonike ni manjkalo. .../. Prireditev je podrobno opisal tudi v Dahavskih dogodivščinah: /... Poseben dogodek je bila tudi pošiljka jubilejnega zbornika, ki je izšel kmalu po prvi svetovni vojni ob obletnici Ivana Cankarja. Med drugim je bila tudi priobčena črtica Krivica iz cikla Podobe iz sanj. Ne samo za prvo, ampak tudi za čas druge vojne se mi je zdela tako primerna, da sem jo predlagal v program neke interne, samo za Slovence namenjena kulturne prireditve .../. V taborišču je za slovenske prireditve znova začel s pisanjem rim, ki jih je poimenoval Dahavske balade. K temu ga je nagovoril Branko Diehl v času, ko je Ažman v drugi polovici leta 1943 ležal v taboriščni bolnišnici oz. revirju in ga je zaradi dela na taboriščni plantaži, kjer so gojili zelišča in začimbe, mučil išias. Napisal je vsaj 27 kitic, trikrat po tri kitice z vsebino iz taboriščnega življenja ter dogodkov v Jugoslaviji in mednarodne politike. Ženi je 12. decembra 1943 pisal: /... Zadnjo nedeljo je bil (spet) slovenski koncert. To pot nisem bil navzoč, pač pa sem po naročilu (v revirju) spet zajahal Pegaza. Uspeh je bil, kot sem slišal, ugoden, saj sem pravkar dobil naročilo za praznike ... /. Dahavske balade se v rokopisu niso ohranile, Ažman jih je po vojni nekaj zapisal po spominu, npr. o ušeh in z njimi povezano epidemijo tifusa v letu 1943 oz. o nedeljskih kontrolah prisotnosti uši pri jetnikih: <poem> Komisija se je zbrala, da povelje izvrši, »Lauskontrolle! krik zagnala pa imaš pregled uši. Vrag naj vzame te mrcine; komisija dobro ve, tam, kjer rastejo kocine, rade se uši drže. </poem> Ena od njegovih Dahavskih balad se je nanašala na tudi pojem organizirati (prisvojiti, pridobiti si) v taborišču, en verz si zapomnil taboriščnik Andrej Tišler iz Tržiča: V Dachauu vsak organizira, tudi če že prav umira.<ref>(Tišler, Andrej): Ko nisem bil človek, Tržiški vestnik, leto II, št. 16–17, 6. 8. 1953, str. 3.</ref> Ažman se je spominjal tudi tega, da sta njegove Dahavske balade enkrat ali dvakrat kot kuplete zapela Božo Grošelj in Risto Gajšek, sicer pevca slovenskega pevskega zbora v Dachauu. Nastopov pevskega zbora se je Ažman spominjal s posebno naklonjenostjo. Sam v zboru zaradi pomanjkanja posluha ni sodeloval, je bil pa dober znanec zborovodje Valentina Hartmana. Zbor se je oblikoval spomladi 1943, čeprav so slovenski taboriščniki že prej, ob nedeljah in ob praznikih, večkrat spontano peli narodne pesmi, še posebej potem, ko so večjo skupino slovenskih taboriščnikov preselili iz 14. in 16. v 24., t. i. jugoslovanski blok. Ažman se je spominjal, da je zbor v drugi polovici leta 1943 precej pridobil s prihodom novih internirancev, med katerimi je bila vrsta pevcev iz ljubljanskih pevskih zborov. Takrat je zbor štel tudi nad 60 članov. Zborovodji Hartmanu je s svojo iznajdljivostjo priskrbel izvod Slovenske pesmarice, in sicer tako, da sta s Filipom Legatom iz Krope, ki je ga je gestapo zaprl istočasno kot Ažmana, pisala očetu Juriju Legatu, dolgoletnemu društvenemu pevcu in organistu, naj jima pošlje zdravila za srčne bolezni – Aljaževe kapljice. Zaradi cenzure je bila pesmarica sicer zaplenjena, a je lahko ostala v taboriščni knjižnici. Med pevci je izstopal Božo (Teodor) Grošelj, ki je nastopal tudi z opernimi arijami ob spremljavi taboriščnega orkestra. Ažman in Grošelj sta se dobro poznala, saj je Ažman zanj organiziral pomoč v paketih od doma. Žena Iva mu je 23. novembra 1943 pisala: /... Tvoja sestrična Lucija in njene prijateljice bodo Božu Grošlju spet poslale paket .../. Še posebej v lepem spominu mu je ostala prireditev v počastitev Prešernovega dne februarja 1944, na kateri sta Dolfe Cizej, sicer agronom, in slavist Janez Logar predavala o Prešernu, igralec Ivan Levar, član ljubljanske Drame, pa je doživeto recitiral Uvod h Krstu pri Savici. Pesem, posvečeno Prešernu, je za prireditev napisal in recitiral književnik Fran Albreht, Justin Ažman je ob tej priložnosti nastopil s Prešernovo V spomin Andreja Smoleta. V pismu z dne 19. februarja 1944 je napisal: / ... Najlepše pa je bilo, ko je okoli 50 mož zapelo same Prešernove pesmi. Pravijo, da se zbor lahko meri z najboljšimi v svoječasni Ljubljani. Skratka, čutimo svojo narodno dolžnost dostojno počastiti našega velikega Pevca. Domovina nam ne bo mogla kdaj očitati, da si nismo dovolj prizadevali ... /. Konec leta 1944 je Ažmanu mimo cenzure uspelo poslati tri pisma, napisana v slovenščini. V pismu z dne 13. oktobra 1944 je ženi Ivi, ki je takrat iz Krope zaradi uničenja zadružne tovarne preselila na Jesenice, pisal o svojem raison d'être v taborišču: /... Drugič skušam izravnati bilanco svojo s tem, da hlastam po znanju. Najprej jezikov. Ruščine sem se že toliko navadil, da sem pred par dnevi dobil pol hlebca kruha zato, ker sem sestavil ljubavno pismo v ruščini. Knjiga, ki si mi jo nekoč v ta namen poslala, sedaj že drugim prav pride. Škoda, da ni več na razpolago te vrste čtiva. O moji nemščini kolikor toliko lahko sama presodiš. Prve korake skušam v angleščini in francoščini. Ne moreš si misliti, kako učen je nek moj tovariš, ki z menoj vred pri kopanju krompirja sedaj – plug vozi. Vse te in še par jezikov govori in je imel kot ataše imenitno službo in mastno plačo. Drugi spet, medicinec, si je vtepel v glavo, da hoče znati švedski. Tretji pa se zadovolji s čikom, in tudi meni bi sedaj prav prišla kaka cigareta. Če boš imela kaj opraviti v Kropi, poglej za mojo fr. čitanko .../. Ruski jezik ga je poučeval Evgenij Žukov (1897–1959), s katerim sta se spoprijateljila in ostala v stikih tudi po vojni. Žukov, rojen v Kijevu, je po prvi svetovni vojni živel v Beogradu, kjer je bil uveljavljen novinar in kulturni delavec, mdr. je vodil koncertno agencijo Jugokoncert. Taboriščne razmere je prenašal težje kot Ažman. Po pismih sodeč, poštne povezave med Nemčijo in Srbijo ni bilo, zato Žukov sprva ni imel stikov z domačimi. Ažman je Žukovu prek svoje žene Ive pomagal vzpostaviti stike z družino v Beogradu in s številnimi znanci v kulturnih krogih v Beogradu, Zagrebu, Münchnu, Berlinu, na Dunaju ter tudi v Sloveniji, v Ljubljani in na Bledu. Aprila 1943 sta si ženi začeli dopisovati. Marija Žukov je v Slovenijo pošiljala pisma in pakete za moža, Iva pa jih je prepošiljala v Dachau, s paketi zanj so pomagali tudi Ivini sorodniki v Ljubljani. Marija in Žukovi znanci so bili Ažmanu zelo hvaležni za moralno in siceršnjo podporo, ki jo je izkazoval izobraženemu taboriščniku. Po osvoboditvi taborišča 29. aprila 1945 sta oba pomagala novi taboriščni upravi – Ažman je delal v knjižnici, Žukov pa je, za razliko od tipkanega in ciklostiranega Dahavskega poročevalca, ki so ga izdajali slovenski taboriščniki, v cirilici na roke pisal Sovjetski bilten. Po vrnitvi v domovino sta se oba znova vključila v javno in kulturno življenje. Ažman je bil prva dva meseca po vrnitvi domov v pripravah na množično prireditev v počastitev osvoboditve, im. Partizanski dan v Kropi. Kot govornik je nastopil Ažmanov taboriščni znanec Stane Oswald. Avgusta 1945 je bil Ažman izvoljen za prvega predsednika krajevnega NOO (Narodnoosvobodilnega odbora). Kmalu po vojni je prišel v spor z nekaterimi kroparskimi partijci in leta 1947 je bil iz partije izključen. Tudi Žukov je bil prve povojne mesece zelo zaposlen, organiziral je več mednarodnih gostovanj umetnikov, mdr. je bil v organizacijski skupini ob obisku ruske igralke Tatjane Okunjevske. Kmalu zatem se je zanj začela nova kalvarija, zasliševali so ga zaradi njegove vloge taboriščne starešine v Dachauu. V zvezi z Žukovim in Dielom so zaslišali tudi Ažmana. Žukov je po letu 1950, ko je bil oproščen obtožb, večkrat prišel v Slovenijo – na Bled in v Kropo. *Saša Florjančič: V taborišče se vtihotapi slovenska kultura. ''Vigenjc'' 2025. ===Rdeči kaplan in pesnik [[:w:Lojze Jože Žabkar|Lojze Žabkar]]=== {| |[[File:Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši.jpg|thumb|350 px|Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši]] |[[File:Lojze Jože Žabkar 02.jpg|thumb|200 px|Lojze Jože Žabkar]] |[[File:Lojze Jože Žabkar.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar]] |} {| |[[File:Lojze Jože Žabkar 03.jpg|thumb|150 px|Lojze Jože Žabkar]] |[[File:Dnevniki Lojzeta Jožeta Žabkarja.jpg|thumb|Delček Žabkarjevih dnevnikov v uredništvu Boža Flajšmana]] |[[File:Lojze Žabkar, Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983.jpg|thumb|Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983]] |[[File:Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982]] |} Jože Žabkar se je rodil 5. januarja 1910 na Mikotah pri Raki gozdnemu čuvaju Alojzu in Mariji. V letih 1923–31 je hodil v klasično gimnazijo v Ljubljani in po maturi stopil v križniški red. Po noviciatu 1931–2 na Dunaju je med letoma 1932 in 1934 na jezuitski univerzi v Innsbrucku študiral teologijo in filozofijo, 1934–37 pa v Ljubljani teologijo. 1937/38 je bil kaplan v Metliki, 1938 je služil vojaščino, 1938–1941 je bil ravnatelj Vajeniškega doma v Ljubljani, 1941–1943 kaplan in do 1969 župnik v Črnomlju. Ker so njegovi dijaki med prvimi odšli v partizane, se ga je prijel vzdevek »rdeči kaplan«. Nazadnje, do smrti 1983, je bil župnik v Kropi, kamor ga je nadškof Pogačnik prestavil kljub množičnemu nasprotovanju črnomaljskih vernikov. Zelo se je priljubil tudi faranom v Kropi. Kot krščanski socialist je objavljal v ''Delavski pravici'' in njeni prilogi ''Polet''. Takoj v začetku okupacije se je vključil v OF. V Črnomlju in okolici je pomagal organizirati partizansko šolstvo in februarja 1944 ustanoviti versko komisijo pri SNOS. Uporniški Žabkar je bil med vojno kritičen do nepotrebnega partizanskega nasilja nad nasprotniki, po vojni pa je bil v konfliktu z nadrejenimi cerkvenimi oblastniki. Po osvoboditvi je bil leta 1949 soustanovitelj in član duhovniškega Ciril-metodijskega društva. Predaval je ob 400-letnici slovenske knjige (''Organizacijski vestnik CMD'' 1951), v KMD 1984 je pisal o cerkvi med NOB na osvobojenem ozemlju, objavljal je tudi v ''Družini'', ''Novi poti'' idr. Prejel je visoki državni priznanji: 1959 red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in 1974 red za narod s srebrnimi žarki. 2020 mu je belokranjsko muzejsko društvo v Črnomlju odkrilo spominsko ploščo; cerkev je postavitev plošče ovirala. Pesmi in kratko prozo je pisal in objavljal že v gimnazijskem glasilu, pred vojno v ''Domu in svetu'', ''Kresu'', ''Mladiki'', ''Naši zvezdi'', ''Rasti'', ''Vigredi'', po vojni v ''Novi poti'', ''Glasniku Slovenskega duhovniškega društva'' idr. Čeprav je imel že pred vojno pripravljeni zbirki pesmi ''Metlika, mesto ob Kolpi'' (1937) in ''Dnevi na jugu'' (1938), je samostojno zbirko objavil šele 1981. Naslovil jo je ''Brevir moj v travi'' (spremna beseda Boris Paternu; ocene D. Voglar, ''Borec'' 1982, 411–2; M. Košir, ''Dnevnik'' 1981, št. 349; M. Novak, ''Delo'' 1981, št. 297; ista, ib. 1983, št. 43; T. Bohinc, ''Glasnik Slovenskega duhovniškega društva'' 1982, 33–4; B. Štih, ''Dnevnik'' 1982, št. 42). Zanjo je prejel 1983 Kajuhovo nagrado. Zbirka je izbor Žabkarjeve partizanske in domovinske poezije, ki je zrasla iz osebnih doživetij v Beli krajini in na Dolenjskem. Žabkar je v njej iskreno veren in poln zaupanja v pravičnost življenja in plemenitost preprostih ljudi. Pripravljal je nadaljevanje partizanski pesmi pod naslovom ''Zbudil bom jutranjo zarjo''. V rokopisu je ostala tudi pesniška zbirka ''Železna vezenina'' s 70 kroparskimi pesmimi, ki jo je, vse se tako zdi, načrtoval za svojo sedemdesetletnico in jo popravljal še nadaljnja tri leta, dokler ga ni 23. junija 1983 v Ljubljani prehitela smrt. <!-- '''Viri za geslo Franceta Pibernika v SBL''': J. Grgič, ''Delo'' 1983, št. 149 (s sliko); M. Gregorčič, ''Večer'' 1983, št. 57 (s sliko); B. Kocjan, ''Družina'' 1983, št. 30; J. Gregorič, KMD 1984, 122–3 (s sliko); intervju v ''Glasu'' 1980, št. 33/4 (D. Sedej). --> ====Na Jelovici 1970==== <poem> Tu padla dva sta borca, prav na tej škrbini dala na oltar življenji mladi domovini. Avgusta petega, v letu prvem vstaje Cankarja brigada tu se je rodila. Svobode kal v gozdovih teh v strahotnih dneh je vzklila. Modrina encijana me zastira, požira pot me skalnata, volčje črešnje teloha belino nasledile, sesajo me naročja bukovih gozdov, z Vodic me pelje pot domov. Križ lesen in Križani na njem, Bog vedi, kdaj se je podrl: nema priča na križpotju, zadet od krogle partizan je tu umrl. Vodice, 20. maja 1970. Lojze Jože Žabkar </poem> ====[[:w:Joža Bertoncelj|Joža Bertoncelj]]==== <poem> Kdor samo to premišljuje, kje in kaj bi pojedel, kar se med palcem kazalcem premika, kar gre v trebuh po grlu, več vreden ni, kakor tisto, kar se iz njega scedi. Pobral je železo na cesti, ga v ognju, vigenjcu svojem zmehčal, križ in na križu Gospoda skoval: "V imenu Očeta in Sina, v hišo krščansko potuj, umetnina!" Pljunil pred njega možak je, za zbito železo da dal bi stotake, škoda bi bilo: zanje dobiš v gostilni obilno kosilo!" Za kruh naš vsakdanji Bog bodi zahvaljen! Če v potu obraza v železo sem martro božjo vkoval, nerad bi bedaku pod ceno jo zdajle prodal! "Pri ješi se mojster s kladivom, hrust, je zravnal in dodal: "Če zdi se premalo, pljuni pred mene ponovno! Nič večje od tebe za to ne bo govno! "Segel v žep je ponosno, ponudil možaku prijazno: "O lepem vedenju knjigo za dinarje tele naroči! [[:w:Mirko Mahnič|Mahničev Mirko]] vesel, še lepšo bo zate napisal. Čas pa tvoj pljunek na mojem bo križu izbrisal." </poem> Kropa, 15. oktobra 1973<br> Lojze Jože Žabkar (''Železna vezenina'') ====Železni Kristus==== <poem> Na razstavi svetovni zlato dobil je odličje mojster železa Joža Bertoncelj: Kristus s povešeno glavo, še in še jo poveša, kakor žebljarji skozi stoletja, od kovanja in rodnje sključene matere kroparske s sadom telesa v naročju, daleč premalo dajale so njive kruha in mleka na Stočju. Prsti od kladiv so zviti, v ročaj se leseni zažrli, trde komaj načeli v zemlji, za Lenartom svetim, v grobu so črvi. Kristus s povešeno glavo, križ kraj njega leseni na steni v kapeli, stotine žebljev vseh vrst vanj so zabiti, stkane v mrežo železne so niti, nam in zanamcem v spomin, Kroparski Kristus – v trdo železo vkovan je mož bolečin. Prikloni se romar moderni kot na razstavi na steni, Ta Kristus, ti žeblji skovani, daleč, daleč že so za nami: standard moderni trpljenje je daleč odrinil. Bog nas obvaruj, da bi spomin na kovanje v stoletjih za nami izginil. Kropa, 18. 1. 1982. Lojze Jože Žabkar </poem> ====Železni oltar v Kropi==== <poem> V oči se iskremu zapikajo ognjene, med koksom se žarečim cvre železo, mehko kot testo pod kleščami se zvija: kaplje znojne ga hladijo, udarci kladiva naprej, naprej se kar vrstijo. Za kosom kos ustvarja vezenino, za božjo čast, za farno še družino. "Kako je dober Bog, da dal je tem pestem tako posrečeni objem kladiva težkega, in da je klešč prijem tako prečudno vešč!" Kot klekljarice svila previja se v oblike železnina, kako kar raste iz rok kovaških čudežna iz jekla vezenina! Bog sam v sledenje teh, oblikovno navzoč, duha razširil je prostranosti obroč, prelil vesolja je širino v to prelepo čipko – mrtvega železja vezenino. Kropa, 19. maja 1971. Lojze Jože Žabkar</poem> ====Mojih sedemdeset let==== <poem> Ničla sem pred Bogom, to bolj sam vem, kot drugi, po svoji, na svet priromal sem zaslugi. Zabijal vso mladost mi oče je v betico, sveto, enkratno resnico: "Roke za vsako delo, usteca za vsako jelo! "Vse do križa sedmega me spremlja ta maksima, včasih več, včasih manj se dejstvo rima! Kovačeve roke vitre železne krivijo, vez za vezjo, spojka za spojko, vežejo plašček stekleni posodi,<ref>UI je takole razložila ta plašček: "Plašček za stekleno posodo v kovaškem in tradicionalnem žargonu pomeni okrasni ali zaščitni kovinski preplet, ki obdaja steklenico. V širšem smislu gre za tradicijo opletanja steklenic (pletenk ali demižonov). Medtem ko so se pletenke običajno opletale z vrbinimi vitrami, šibjem ali leskovim lesom, pa so kroparski umetni kovači razvili posebno spretnost: steklenice so opletali z izjemno tankimi, prožnimi železnimi nitmi in trakovi.Izraz ima v pesmi tako praktičen kot simbolen pomen: Praktični (tehnični) pomen: Kovač iz tankih železnih trakov skuje nekakšno kovinsko »mrežo« ali »srajčko« (spojka za spojko), v katero nato obleče stekleno posodo. Ta plašč varuje krhko steklo pred udarci in hkrati služi kot unikatni dekorativni element, ki dokazuje kovačevo izjemno natančnost. Vsebinski kontekst pesmi: Avtor v naslednjih verzih pravi: »Da bi ga mnogim iz te 'vezenine železne' še lahko natočil ...« S tem neposredno nakaže, da gre za kovan in s kovanimi nitmi opleten bokal ali steklenico za žganje oz. vino (verjetno za tisto »zelenega šilce«, ki ga omenja na začetku zadnje kitice).</ref> božje dobrote talent, paseka dva še, zamašek skovan je, sedmici dodelana ničla: Bolj kot to delo, letina moja je pičla. Zelenega šilce popijmo, let še teh nekaj,ki bodo, zalijmo! Da bi ga mnogim iz te "vezenine železne" še lahko natočil, preden moj dan bo slovesa napočil! Kropa, 5. januarja 1980. Lojze Jože Žabkar</poem> ====Karabinko mi na grob denite==== <poem> Pomlad se v reber je pognala, nevidna sila v breze zlezla je zarana, sok napenja skorjo belo, kosu kos v dragi odgovarja: nad Metliko, pod Gorjanci se zbudila jutranja je zarja. "Vzemi nožek, draga, v skorjo breze ostro riso mi zareži, rano težko z robčkom mi preveži. Soka kar v menažko mi nastrezi, čudežna je moč v brezi, morda me pozdravi! Sok mlade breze v žile se zaleze, kot skorjo belo kožo velo bo napelo, brez zdravnika bo me ozdravilo. Če pa volja božja bo, da v majniku cvetočem vzeti moral bom slovo, pod brezo tole čudežno me pokopljite, na grob mi karabinko s titovko denite, da veren bil sem, še križ lesen nanj zasadite!" ''Brevir moj v travi'' (1981), 17&ndash;18. </poem> ====Na Bistrici 1942==== <poem> Sklonim nad njim se, potno je čelo, ves nebogljen in v cunje zavit, v trebuhu ga zvija: "Pomagajta, Jezus, Marija!" Sestra tiho mi dahne: ''Tifus mori ga, strel v čreva dobil je, krog pasa ves gnil je, zdržal ne bo. Vas je naročil, dajte mu to, kar je potrebno za zadnje slovo." V srcu me misel boli, da mora mlad iti, razvezane mladih moči so vse niti. Dekle mu piše: "Majnik kot lani, moj dragi, je danes v Ljubljani, še lepše nam bo, ko se vrneš domov ... " Fantu steklijo oči, globlje, vse globlje v prsih mu hrope, stiska roke mi, rad bi še nekaj povedal, ko se je vsega spovedal: "Če me v Ljubljano svobodno ne bo, povejte ji vi, moji ljubljeni Sonji, mislil sem nanjo vse dni: videla bova se v večnosti." </poem> ''Brevir moj v travi'' (1981), ''Pesmi upora, 3'', 403. * Božidar Flajšman: [https://www.youtube.com/watch?v=yJvNkjWyqfk Pestro življenje duhovnika, pesnika in kronista Lojzeta Jožeta Žabkarja in njegov izgon iz Črnomlja.] Središče za javno zgodovino FF UL 14. 6. 2023. Youtube. * [https://radio-odeon.com/novice/v-crnomlju-o-pestrem-zivljenju-lojzeta-zabkarja/ V Črnomlju o pestrem življenju Lojzeta Žabkarja.] Radio Odeon 15. 6. 2023. * Božidar Flajšman: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8CLPSD9 Dnevi na jugu, 1937-1938: slovenski duhovnik in pesnik na služenju vojaškega roka v Srbiji, za časa Kraljevine Jugoslavije.] ''Retrospektive'' 22/1 (2023). ===Pesnica [[:w:Kristina Šuler|Kristina Šuler]] in njena hči partizanka === {| |[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Spominska plošča Kristini Šuler na rojstni hiši]] |[[File:Kropa birthplace of the poet Kristina Šuler 26102009 66.jpg|thumb|Rojstna hiša Kristine Šuler]] |} {| |[[File:Kristina Šuler.jpg|thumb|Kristina Šuler]] |[[File:Kristina Šuler 1945.jpg|thumb|Kristina Šuler 1945]] |[[File:Kristina Šuler 02.jpg|thumb|Kristina Šuler, Kovaški muzej v Kropi]] |} {| |[[File:Kristina Šuler s hčerko Kristo.jpg|thumb|Kristina Šuler s hčerko Kristo]] |[[File:Kristina Šuler 1914.jpg|thumb|Kristina Šuler 1914]] |[[File:Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi.jpg|thumb|Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi]] |} [posnetek groba na Žalah | portret Kristine Šuler slikarke Mare Kralj iz 1934] V zavesti imamo, kot da je šel v partizane samo praznožepi proletariat, pri Kristini Šuler, Mirku Šušteršiču in še kom pa se izkaže, da so bili med najbolj zavzetimi uporniki izobraženci in iz premožnih družin. Te je okupator kot najbolj nevarne ponemčevalnemu načrtu tudi najprej izselil ali zaprl. Kristina Šuler (1866&ndash;1959) je bila iz fužinarske družine. Mati Hedvika, rojena Potočnik, je zgodaj umrla, oče, podjetnik Benjamin Schuller pa je na stara leta obubožal in je z učiteljsko plačo sama vzdrževala družino. V Kropi je dokončala osnovno šolo, sledilo je osem let samostanske šole v Škofji Loki in učiteljišče v Ljubljani. Med 1889 in 1898 je poučevala v Bohinjski Bistrici, kjer sta bila za kaplana pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Anton Medved, ki sta organizirala literarna srečanja in jo literarno usmerjala. Čeprav se je skupaj z učiteljico Vido Jeraj uveljavila kot najpomembnejša pesnica svojega časa, knjižnega izida svojih pesmi ni dočakala. 1899&ndash;1901 je službovala na osnovni šoli v Šmartnem pri Ljubljani, dokler je niso odpustili zaradi rojstva nezakonskega otroka. S trimesečno hčerko Kristo se je odselila na Staro Goro pri Sv. Juriju ob Ščavnici in tam poučevala do upokojitve 1925xx. Pet let po upokojitvi se je preselila v Ljubljano in poslovenila priimek. 1941 se je, petinsedemdesetletna, kot članica Jugoslovanske ženske zveze vključila v OF. Na sestanek pri njej doma na Mirju je prišel tudi Boris Kidrič. S sestro sta pisali po zidovih gesla proti okupatorju; bila je najstarejša ljubljanska aktivistka. Hčer Kristo so internirali v Italijo in se je vrnila po kapitulaciji Italije septembra 1943. Partizani so jo poslali poučevat na osvobojeno ozemlje v Belo krajino. Ostarela Kristina je med vojno spet začela pesniti, in to angažirano, bojevito, na temo trpečega, a neuklonljivega ljudstva ter o hčeri izgnanki in partizanki. Pesmi je prebirala ljudem, ki ob italijanski blokadi niso smeli iz hiš. Pesem V pričakovanju je napisala tik pred osvoboditvijo maja 1945 in je izšla v slavnostni številki ''Slovenskega poročevalca''. Hčer so 1949 pod obtožbo, da je informbirojevka, za dve leti in pol internirali na Golem otoku. Političnih zapornikov so se tedaj ljudje izogibali, zvezo med matero in hčerjo je s pismom pomagal vzdrževati Fran S. Finžgar. Po zaporu je z materjo živela skrajno revno v bedni sobi, skozi katero so hodili drugi stanovalci, do leta 1959, ko je 59-letna hči umrla za rakom. Kristina Šuler se je potem preselila k sorodnikom v Moste, vendar je že čez pet mesecev umrla. Na nagrobniku na ljubljanskih Žalah (spomenik je izdelal prijatelj Tone Kralj) so vklesani njeni verzi: <poem> Stopinje moje tišje so in tišje ... Odhajam praznih rok neznano kam.</poem> Spominsko ploščo ima na rojstni hiši v Kropi in na OŠ na Stari Gori, pod njenim znamenjem se odvija pesniški natečaj za najboljšo slovensko žensko poezijo kresnice. <poem> '''V ječi''' Bila pohlevna sem in tiha, otrokom svojim sem bila ljubeča mati, o, zdaj me ni več prepoznati - preklinjam, krčim žuljave roke v pesti: "Prekleta bodi roka, ki je strel sprožila, mi sina je edinca umorila, prekleti vi, ki hčerko ste mi odpeljali, v sramoto in trpljenje jo pehali, porušili, požgali dom ste naš; ponižan, strt naj rod bo vaš!" Bila pohlevna sem in tiha, zdaj levinja sem krvoločna; da bi telo in dušo mi ubili, za mreže ste železne me vtaknili, da v ječi brez otrok naj svojih jaz poginem, brez njih ljubezni in opore naj preminem. Že bliža dan se, okupatorji krvavi, ko levinja za mrežami bo zarjovela - v svobodo zlato našo bo zdrvela, slavila z narodom njegov veliki dan. ''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 481. </poem> <poem> '''Lučka na grobu''' Lučka na grobu, drobna kresnica, svetiš v noč gozdno, v temi blestiš, padel junak je za narod, svobodo, njemu v spomin, ti lučka, goriš. Smreke zelene, gozdne ciprese v molku globokem ob grobu stoje, breze junaku pozdrav šepetajo ... z listjem jesenskim grob mu zlate. Vžigaj se, lučka, v ogenj mogočni, srca prešine plamen naj tvoj, s silo udarno po poti junaka stopajmo proti sovražniku v boj! Lučka na grobu, drobna kresnica, bodi znanilka srečnih nam dni, ko bo vstal narod, prerojen, prekaljen iz bolečine, trpljenja, krvi. ''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 483; tam še 5 njenih pesmi. </poem> <blockquote> Nikoli se nisem bala preganjanja, ki mi je pretilo. Spremljala sem drzne podvige naših mladih ljudi, ki so tvegali življenje, mučenje, ječe in taborišča in doživela čudovit preokret v slovenskem človeku — nič več ni klonil glave pod okui ukupatorjevim bičem, temveč ponosno in samozavestno stopal v borbo za pravice in svobodo svojega teptanega naroda. [...] Vsa štiri leta najhujšega trpljenja slovenskega naroda sem s trdno in neuklonljivo vero pričakovala našo zmago. Vedela sem, da ustvarjamo v skupni borbi z našo mogočno in iskreno zaveznico SZ svetlejšo bodočnost našemu in vsem narodom Jugoslavije. </blockquote> <poem> Odprl knjigo si velike svoje zgodovine, v peterokrako zvezdo so se zlile zvezde zlate, prešel je mrak, minila groza je noči, s krvjo umit pred svetom tvoj obraz blesti. Ljubezni, bratstva luč ti iz oči gori. Če kdaj še v te zažene vojni se vihar, boš dvignil močno pest na nov udar. </poem> <blockquote> '''NAŠLE SO POT NAZAJ IN NIHČE JIH VEČ NE BO ODVRNIL OD NAŠE PARTIJE.''' Pismo z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena Centralnemu komiteju KP Jugoslavije. Izmed 306 z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena iz vse Jugoslavije jih je 299 poslalo Centralnemu komiteju Komunistične partije pismo, v katerem pravijo med drugim: »Ko smo pazljivo zasledovale čedalje srditejšo in čedalje bolj breznačelno gonjo vodstev ZSSR in dežel ljudske demokracije proti naši mladi socialistični domovini, naši Partiji in vladi, smo spoznale vso pogubnost tega potu izdajstva ljudstva in Partije. Na to pot nas je večinoma zapeljala avtoriteta tistih, ki so podpisali pisma CK VKP(b) in zloglasno resolucijo Informbiroja.« Pismo ugotavlja, kakšni so nameni in cilji voditeljev ZSSR in dežel ljudske demokracije v njihovi gonji proti socialistični Jugoslaviji, kaj vse so doslej že ukrenili, da bi dosegli te namene in cilje, in kako brezplodno je vse to početje, zaključi pa se z besedami: Me, ki smo v časih tako težkih za našo Partijo in narode klonile in zapustile pravo pot, smo bolj k kakor kdaj koli občutile toploto in skrb naše Partije, ki ukazuje slehernemu v naši deželi, partija nam je še enkrat pokazala vso svojo velikodušnost, ko nam je na široko omogočila spoznati resnico, popraviti svoje napačno stališče in se zopet vrniti v vrste dobrih državljanov naše dežele, borcev za socializem. Z vsem srcem sprejemamo pomoč naše Partije in obljubljamo, da nas nihče nikoli več ne bo mogel odvrniti od poti, po kateri nas vodita naša Partija in tovariš Tito. Napele bomo vse svoje sile v graditvi socializma in borbi proti vsem tistim, ki bi skušali ovirati graditev od zunaj ali od znotraj, in obljubljamo, da kot matere nikoli ne bomo dovolile, da bi hodili naši otroci po kateri koli drugi poti, razen po tisti, po kateri nas vodi naša Partija. Naj živi močna in nezlomljiva Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. Pismo so podpisale: Slobodanka Djordjević, Vasilija Uzelac, Katica Hrušč, Ema Logar - Grbec, Kristina Šuler in še 294 tovarišic. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9K809KXX ''Ljudska pravica'' 12. 10. 1949]<ref>Pismo je verjetno podpisala hči Kristine Šuler Krista, ki je bila kot informbirojevka zaprta na Golem otoku.</ref> </blockquote> In prav do zadnjega si je želela dvojega: da bi izoblikovala še eno pesem, ki jo je nosila v srcu pet dolgih mesecev, morda najbolj bolečo pesem svojega življenja — pesem umrli edinki, in da bi doživeta knjigo svojih izbranih pesmi. -- Nekrolog Erne Musar. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQU0YA9Z ''Delo'' 13. 1. 1959] *Vlasta Felc: Toliko je dala, a odšla je praznih rok: Pesnica Kristina Šuler. ''Delo'' 19. 8. 1998. 9. *Emil Cesar: članek v ''Borcu'' * Emil Cesar: spremna beseda. ''Češnja pod oknom: Izbrane pesmi''. Ljubljana: Amalietti, 2008. 93&ndash;109. *Verena Štekar Vidic: Kristina Šuler. ''Plamen'' 1985. *Erna Mauser: Razgovor s Kristino Šulerjevo. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHWONFVP ''Ljudska pravica'' 10. 11. 1945.] ==Civilno življenje == {| |[[File:Gregorjevo v Kropi 1944.jpg|thumb|Gregorjevo v Kropi 1944]] |[[File:Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar.jpg|thumb|200 px|Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar]] |[[File:Svojci vozijo z gora svoje drage.jpg|thumb|450 px|Svojci vozijo z gora svoje drage. Foto Slavko Smolej]] |} {| |[[File:Vajenci v Kropi 1943.jpg|thumb|Vajenci v Kropi 1943]] |[[File:Lazarjeva Micka 100 let.jpg|thumb|Pričevalka Lazarjeva Micka]] |} ==Vzporedni projekti== *dopolnitev gesla o Kropi na Wikipediji *vnos manjkajočih fotografij v Wikimedijino Zbirko *vris manjkajočih spomenikov na OpenStreetMap *dopolnila in popravki za padle Kroparje v Sistory ===Osebnosti iz Krope=== * [[:w:Janez Krstnik Potočnik]] (15. 6. 1749, [[:w:Kropa]] - 9. 2. 1834, [[:w:Ljubljana]]), slikar in restavrator * [[:w:Jožef Potočnik]] (1753, [[:w:Kropa]] - 1808), pravnik, cesarski dvorni svetnik * [[:w:Simon Ignac Pesjak]] (29. 7. 1778, [[:w:Kropa]] - 24. 9. 1857, [[:w:Ljubljana]]), trgovec * [[:w:Valentin Klinar]] (1840, [[:w:Kropa]] - 23. 12. 1902, [[:w:Kropa]]), trgovec, soustanovitelj in načelnik žebljarske zadruge * [[:w:Danijel Pogačnik]] (1834, [[:w:Kropa]] - 1910), ilirski pesnik * [[:w:Janez Šolar]] (27. 8. 1827, [[:w:Kropa]] - 22. 2. 1882, [[:w:Zadar]]), duhovnik, jezikoslovec, profesor in šolski nadzornik * [[:w:Jurij Varl]] (23. 4. 1827, [[:w:Kropa]] - 5. 3. 1874, [[:w:Velesovo]]), pesnik, duhovnik in pripovednik * [[:w:Ivan Zupan]] (9. 12. 1857, [[:w:Kropa]] - 4. 7. 1900, [[:w:Kamna Gorica]]), skladatelj in orglar * [[:w:Jožef Zupan]] (12. 3. 1811, [[:w:Kropa]] - 29. 8. 1866, [[:w:Kropa]]), nabožni pisatelj * [[:w:Simon Zupan]] (24. 10. 1844, [[:w:Kropa]] - 20. 10. 1925, [[:w:Ljubljana]]), nabožni pisatelj * [[:w:Rok Gašperšič]] (9. 8. 1941, [[:w:Kropa]]), direktor, lovec, pisec domoznanskih del * [[:w:Justin Ažman]] (25. 3. 1910, [[:w:Trst]] - 1991, [[:w:Kropa]]), politični in kulturni delavec * [[:w:Joža Bertoncelj]] (1901, [[:w:Kropa]] - 1976), umetnostni kovač in literat * [[:w:Anton Dermota]] (4. 6. 1910, [[:w:Kropa]] - 22. 6. 1989, [[:w:Dunaj]]), tenorist, operni pevec, koncertni pevec in pedagog * [[:w:Gašper Dermota]] (1917, [[:w:Kropa]] - 1969), operni pevec * [[:w:Leopold Dermota]] (1912, [[:w:Kropa]] - 1992), operni pevec * [[:w:Lovrenc Dermota]] (1938, [[:w:Kropa]]), direktor Mariborskih lekarn * [[:w:Rudi Finžgar]] (7. 5. 1920, [[:w:Podnart]] - 9. 7. 1995, [[:w:Kropa]]), smučarski skakalec in podjetnik * [[:w:Boštjan Gašperšič]] (1938, [[:w:Kropa]] - 1938), arhitekt, glasbenik in risar * [[:w:Branko Gašperšič]] (11. 1. 1935, [[:w:Kropa]] - 5. 7. 2006, [[:w:Jesenice]]), doktor znanosti, univerzitetni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, dekan * [[:w:Janez Gašperšič]] (4. 12. 1934, [[:w:Kropa]] - 27. 3. 2009, [[:w:Radovljica]]), graver in cizeler * [[:w:Jože Gašperšič]] (14. 3. 1896, [[:w:Kropa]] - 7. 12. 1964, [[:w:Kropa]]), gospodarstvenik, glasbenik in zgodovinar * [[:w:Marjan Gašperšič]] (15. 8. 1929, [[:w:Kropa]] - 16. 12. 2015, [[:w:Ljubljana]]), arhitekt in industrijski oblikovalec * [[:w:Zlata Obnjanovič Gašperšič]] (17. 3. 1931, [[:w:Kropa]]), glasbenica in sopranistka * [[:w:Damjan Hafner]] ([[:w:Kropa]] - 2014 [[:w:Kropa]]), direktor * [[:w:Luka Hafner]] (1859, [[:w:Kropa]] - 1935, [[:w:Kropa]]), fužinar, kovaški podjetnik, župan in soustanovitelj žebljarske zadruge * [[:w:Adam Kržišnik]] (1936, [[:w:Kropa]]), umetnostni kovač * [[:w:Kamilo Legat]] (17. 9. 1935, [[:w:Kropa]] - 1995), akademski slikar in likovni pedagog * [[:w:Dušan Petrač]] (28. 1. 1932, [[:w:Kropa]]), fizik * [[:w:Matija Pirc]] (21. 3. 1875, [[:w:Kropa]] - 24. 2. 1927, [[:w:Maribor]]), profesor, zgodovinar, geograf * [[:w:Anton Šilar]] (28. 1. 1936, [[:w:Kropa]] - 2015, [[:w:Nova Gorica]]), dramski in filmski igralec * [[:w:Kristina Šuler]] (17. 7. 1866, [[:w:Kropa]] - 25. 12. 1959, [[:w:Ljubljana]]), pesnica * [[:w:Artur Vidic]] (1922, [[:w:Kropa]] - 16. 3. 2006, [[:w:New York]]), doktor znanosti, sociolog, univerzitetni profesor na New School for Social Research, New York * [[:w:Peter Žmitek]] (28. 6. 1874, [[:w:Kropa]] - 27. 12. 1935, [[:w:Ljubljana]]), akademski slikar * [[:w:Dominik Gašperšič]] (19. 2. 1940, [[:w:Kropa]]), univerzitetni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, stomatolog * [[:w:Egidij Gašperšič]] (1. 9. 1936, [[:w:Kropa]]), pevski pedagog, skladatelj in zborovodja * [[:w:Alojz Potočnik]] (11. 6. 1951, [[:w:Kropa]]), politik * [[:w:Janez Potočnik]] (22. 3. 1958, [[:w:Kropa]]), doktor znanosti, ekonomist, politik, evropski poslanec in komisar * [[:w:Zmago Šmitek]] (1949, [[:w:Kropa]]), etnolog, kulturni antropolog, doktor znanosti, univerzitetni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskovalec * [[:w:Irma Mihelič]] (4. 10. 1984, [[:w:Kropa]]), operna pevka (izpis iz [[:w:Seznam osebnosti iz Občine Radovljica|Seznama osebnosti iz Občine Radovljica]]. DAR.) *Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdojekdo.] ==Opombe== {{sklici}} ==Predmeti== * z Vurnikove hiše odstranjena spominska plošča OF v Radovljici, posvečena aktivistu OF in partizanu Stanetu Bertonclju (1912 Ljubno &ndash; 1966 Radovljica), ki je bil nazadnje v vojni čevljarski delavnici na Brezovici pri Kropi. '''predmeti iz mestnega arhiva''' (Kranj?, posredovala Vlasta Felc) **30) KNP 1146 puška mauser 5455 Puško je dal Jeraša Gabrijel, Kropa 4. Našel jo je zakopano nad Kropo. Zakopal jo je partizan Tone iz Primorske v začetku 1943. Tone je bil v vodu, ki je prenašal orožje izpod Storžiča na Jelovico in je padel pri Poreznu sredi 1944. **31) KNP 1147 nahrbtnik Dal ga je Strnad Janez, Kropa 36, ki je z njim odšel v partizane 25. 6. 1943 v Jeloviški bataljon. Z njim je bil tudi po Dolenjski, v Kočevskem Rogu, v SCVPB. **32) KNP 1148 sekira Našel jo je Vršnik Lojze vlogorju na Pogrošarjevi plani pri Vodiški planini, kjer je bil ustanovljen Cankarjev bat. **33) KNP 1149 --"-- žebelj velik kroparski Zabit v smreko, kjer so borci obešali meso. **34) KNP 1150 šaržer za zbrojevko brez peresa Cankarjev bataljon, Pogrošarjeva plana **35) KNP 1151 del levega čevlja --"-- **36) KNP 1152 ** [...] še predmeti z Jelovice **71) KNP 1237 pokrivač za puškino cev Najden v kuhinji bolnice II. grupe odredov v Peštini na Jelovici, ustanovljeni 24. ali 25. julija 1942. Zdravnik je bil iz Ljubljane, komandir in šef kuhinje je bil Šiško. 13., 14. in 15. avg. so Nemvci naredili hajko, bolnica s pribl. 16 ranjenci je bila pravočasno izpraznjena. ** 72) KNP 1238 xxx šaržerja za mauser puško --"-- ** 73) ?? KNP 1240 pištola Steyer, kal. 7,65 Last Vinka Hafnerja, izročila sestra Ančka iz Stražišča. Pištola ima odrgnino od gestapovske krogle. ** [...] ** 107) KNP 1389 24 italijanskih nabojev s šaržerji Našel jih je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju čevljarske delavnice na Kosovini pri Kropi, ki jo je organiziral Stane Žagar spomladi 1942. ** 108) KNP 1390 italijanska puška prelomljena Našel jo je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju komande mesta Kranj v Kroparski gori, kjer je bil od sept. 1943 do osvoboditve. ** 109) KNP 1391 emajlirana skleda --"-- ** 110) KNP 1392 šaržer za italijansko puško --"-- ** 111) KNP 1393 šaržer za lahko bredo --"-- '''predmeti iz Gorenjskega muzeja v Kranju''' (Jana Babšek, Marija Kos): **NZV 72/1 deska za rezanje mesa deska je predelana v predal les 23x42x4,5 cm foto IMG_8086-33 rabili so jo za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu. **NZV 72/2 pokrov deske za rezanje mesa manjša deščica za zapiranje les 37x4x2 cm rabili so ga za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu. **NZV 167 škatla zarjavela okrogla škatla pločevina 28x13 cm foto: NZV_167 V njej so bili shranjeni dokumenti Okrajnega komiteja Skoj Jelovica, najdena na Malem Vrhu pri Rovtih **NZV 85 lonec ena in pollitrski rjav emajlirani lonec pločevina 20x12 cm foto IMG_8240-159 7.11.1962 Lonec iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici. **NZV 82 zajemalka modra emajlirana zajemalka pločevina 35x9 cm foto IMG_8233-150,159, IMG_8235-150 7.11.1962 Zajemalka iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici. **NZV 76 porcija ponvica ali porcija pločevina 7x21 cm foto IMG_8238-152 7.11.1962 Ponvica, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 81 ročka del ročke posode pločevina 23 cm foto IMG_8230-153, IMG_8231-153 7.11.1962 Ročka posode, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 265 steklenica steklenička za zdravilo - rjava steklo 6x3 cm foto IMG_9837-156 7.11.1962 Steklenička je bila najdena v taborišču Jelovške čete na Jelovici, kjer se je četa zadrževala v letih 1942 in 1943. **NZV 147 lonec velik lonec z žično nosilko pločevina 50x30 cm foto: NZV 147 7.11.1962 Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 145 lonec velik pločevinast lonec brez žične nosilke pločevina 50x27 cm foto IMG_8026-158 8.11.1962 Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 80 porcija nemška vojaška porcija z žičnatim ročajem pločevina 18 x 18 x 9 cm foto IMG_8233-150,159, IMG_8234-159 8.11.1962 Porcija, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 149 vedro vedro za vodo pločevina 32x28 cm foto IMG_8062-160 8.11.1962 Vedro, najdeno v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. '''predmeti iz jeseniškega muzeja''' (Daša Čopi): **Stran 2 (T-759): Obkroževalna akcija na Jelovici. Z daljnogledom se išče sovražnika. Umringelungaktion in der Jelovica. In Scheren-Fernrohr wird der Feind gesucht. **Stran 4 (T-1498): Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj vrha v Kropo in obratno. Komisar je bil Hafner iz Jesenic. Slikano marca 1944. Na sliki so: Hinko Klinar iz Hrušice, Mirko Klinar, Jože Božič iz Jesenic, Franc Žurman iz Jesenic. **Stran 6 (T-2862): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Policijski tovorni konji. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Tragtier der Polizei. **Stran 8 (T-2863): Velika akcija na Jelovici 24. 7. 1942. Nemški vojak motorist v akciji. **Stran 10 (T-2864): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo odpeljalo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterie - Geschütz wird abtransportiert. **Stran 12 (T-2865): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo opustilo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterei Geschütz wird verlastet. **Stran 14 (T-2866): Nemška akcija na Jelovici 24.7.1942. Nakladanje pešadijskega topa na kamion. **Stran 16 (T 4449): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Oddelek policistov gre na pot. bt 3/6 1806 **Stran 18 (T 4450): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Vojak - policist opazuje okolico. Ibt 2/32 1806Stran 20 (T 4451): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kolona gre na pot. Ibt 2/34 1806 **Stran 22 (T 4452): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kurir gre s kolesom na pot. Ibt. 6/12a 1806 **Stran 24 (T 4453): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Tankovski lovec. Ibt. 6/16a 1806 **Stran 26 (T 4454): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Teški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt. 6/19a 1806. **Stran 28 (T 4455): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/20a 1806 **Stran 30 (T 4456): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Nemški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 2 / 23 aStran 32 (T 4457): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/24a 1806 **Stran 34 (T 6102): VOS-ovci v zgodnji pomladi 1944 pod Jelovico blizu vasi Selo: 1. kurir, 2. Kunčič Anton z Bleda, 3. Zupan Ivan - Nestor, 4. [prazno], 5. Erman Anton z Bleda, 6. Vovk Franc, 7. leži Rožič Mirko - Raskovec z Ribčevega laza v Bohinju. **Stran 36 (T 6501): Iz občnega zbora Zveze prostovoljcev borcev za severne meje 1918-1919 v dvorani jeseniških upokojencev dne 28.5.1977 na Jesenicah. V prvi vrsti od leve proti desni sedijo: 1. Miha Ancelj Mojstrana, 2. Krajnik Franc Dovje, 3. Jože Osvald Rateče, 4. Lovro Mlakar Jesenice, 5. Rudolf Ogrin Javornik, 6. Franc Fais Jesenice, 7. Šorli Srečko Dobrava, 8. Franc Hartman Planina, 9. Kisovec Matevž Jesenice, 10. Čop Srečko Radovljica, 11. Vrhovšek Karol Jesenice, 12. Blažič Henrik Kr. Gora. **Stran 38 (T 6528): Partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini. Dom je zgradil Okrajni odbor ZZB Kranj leta [prazno]. **Stran 40 (T 6529): Pročelje partizanskega doma na Jelovici - Vodiški planini. **Stran 42 (T 6530): Partizanski dom na Vodiški planini v osrčju gozdnega masiva Jelovice. **Stran 44 (T 6531): Pogled na partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini. '''predmeti iz MNZ v Ljubljani''' (Monika Kokalj Kočevar) **INV 1463 Tulec je iz kurirske postaje D nad Kropo na Gorenjskem. Obstajala je od spomladi 1944 do osvoboditve. **INV 1623 Svetilka iz nekdanjega tabora VOS Kranjskega okrožja na Kroparski gori v občini Radovljica. **INV 1645 Štirje prazni medeninasti tulci s šaržerjem za angleško puško. Tabor OOF Jelovica, ki je bil za Brezovico nad Kropo od poletja 1943 do septembra istega leta. **INV 2030 Skodelica iz nekdanjega taborišča Okrajnega odbora OF Jelovica nad Brezovico pri Kropi **INV 0018 Puška - nemška, Mauser. Izkopana nad Kropo. **INV 0021 Puška - italijanska, dolga. Številka orožja na cevi: YN 6014, nad njo je napis: TERNI, za njim pa številka 16. Iz tabora Komande mesta Kranj v Kroparski gori. **INV 0069 Deli italijanske, kratke puške: cev, prednja in zadnja merilna priprava, spodnji obroč, sprožilec in dno nabojišča. Brez ostalih delov. S Kroparske gore, kjer je od sredine 1943 do osvoboditve taborila komanda mesta Kranj. **1191/3 Hrast; Kropa, nakladanje hrane za partizane na Jelovci 1944 **1394/16 Bočna - Kropa pri Kranjc Francu, kjer je bila Tiskarna **1844/26 Pred partizanskim bunkerjem nad Kropo, kjer se je zdravil narodni heroj Dežman Tone - Tonček, ki je bil ranjen v letu 1944. Sredi Pretnar Jakob iz Dobrave pri Kropi **1844/28 Čevljarska delavnica nad Kropo 1944. Stojita: Bertoncelj Mara - Cveta, Bertoncelj Stane - Stašo. Sedijo: tertji Vovk Franc, zadnji Maček **1844/36 Grupa partizanov nad žago v Kropi 1944. leta **1867/5 Gospodarski odsek Kropa 24. 7. 1944 **1959/30 Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec **1959/31 Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec ==Literatura== * Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str. * Janez Šmitek: Kovaški muzej v Kropi: Oddelek NOB (zgibanka). Kropa, 1981. * [[:c:Category:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]]. Wikimedia Commons. * Vesna Levičnik: [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/partizanska-cipka-in-rdeci-hudic-iz-titolanda-2744984/ Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda.] ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. (slike iz MNZ) * Tatjana Dožan Eržen: [https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2018/07/0238_001.pdf Lato, Smuk, Rak, Kum: V Kropi so sredi 20. stoletja izdelovali smučarsko okovje.] Gorenjski muzej. *Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kraji/Kropa%20-%20zgodovina.pdf Kropa - zgodovina.] DAR. * Vladimir Vilman: Finžgarjev stroj, ki je izdelal na stotine smuči. * Rudi Finžgar. [http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdo je kdo.] DAR (Goran Lavrenčak). * Mira Hladnik: [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope]], SB nov. 2022. * Mira Hladnik: [[Marija Debeljak]]. SB ? * Kovaški muzej v Kropi hrani tehnične risbe smučarskega okovja. *Patricija Maličev: [https://www.delo.si/sobotna-priloga/kdo-se-boji-zgodovine Kdo se boji zgodovine?] ''Delo'' 11. 7. 2026. *Verena Štekar-Vidic: ''Znameniti Kroparji: (J. K. Potočnik, J. Varl, D. Pogačnik, P. Žmitek, K. Šuler)''. Kovaški muzej Kropa, 26. april - 12. maj 1985 (zgibanka ob razstavi). *Saša Florjančič: 50 let Kovaškega muzeja. ''Vigenjc'' 2 (2002). 19&ndash;69. *Jože Dežman: Kroparski vedež inženir Janez Šmitek. ''Vigenjc'' 2 (2002). 101&ndash;15. *[https://www.youtube.com/watch?v=SyKePeRKvIY SLEDI ŽIVLJENJA Milana Vidica. st. - Pogačn'kovega Milana iz Podblice.] KICTV 20. sept. 2025. (o poteh Prešernovega bataljona po Jelovici, nekako do 28:40) *Marko Štepec (ur.): ''Pot domov''. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2015. <hr> *Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]]. *Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Objave ob projektu]]. pfhhuye6lqpd7yss6jlawka500lql9b 0 4316 85718 85712 2026-08-22T07:25:12Z Hladnikm 30 85718 wikitext text/x-wiki Poizvedovanje za Kekcem (na spletu, seveda) nam najprej ponudi informacije o treh sveže digitaliziranih filmih režiserja Jožeta Galeta, potem wikipedijski zapis o teh treh filmih, sledi enciklopedični zapis o liternem junaku Kekec Josipa Vandota in potem spet serija objav o filmskem Kekcu. Kekca gledamo, beremo ga precej manj. Ljudje knjige bi že zagnali alarm, če ne bi ugovarjala zavest, da danes pač filmski Kekci vzdržujejo Kekčev mit. Kekec Slovencem godi, prek njega se prepoznavamo, prek Kekca smo skupnost. Podobno močno povezovalno vlogo ima med našimi literarnimi junaki samo še Krpan. Zato ni čudno, da vedno znova dobivamo njune sveže upodobitve. Jeseni izide slikanica ''Milan Krpan iz Brezbožnega Dola'' Tomaža Hrovata in Semire Kentrić, z lansko letnico pa je opremljen fantazijski roman ''Kekec štiri'' [[:w:Marko Radmilovič|Marka Radmiloviča]]. Nekaj so k ponovni presoji tega mitološkega veziva skupnosti gotovo prispevale tudi globalne družbene in naravne turbulence. Še enkrat je namreč treba preveriti, ali so stare recepture za preživetje skupnosti še veljavne, in jih po potrebi prilagoditi novim razmeram. Tegale zapisa se lotevam, ker sem v roke dobil obe besedili, zanju naj bi napisal nekaj besed, moj prvi namen pa je obe deli vpisati na mesto, kjer se začnejo vsa poizvedovanja o rečeh tega sveta (tudi tista poizvedovanja, ki jih opravi umetna pamet), tj. na Wikipedijo, in mimogrede tam v člankih o Kekcu urediti še kako nerodnost ali pomanjkljivost. Kekčeve pripovedi so kratke, Radmilovičevega romana pa je za 311 strani. Žanr [[:w:fantazijska pripoved|fantazijske pripovedi]] vse premalo poznam, da bi lahko suvereno pisal o njem, po občutku pa ''Kekec štiri'' odstopa od druge slovenske produkcije po avtorju, ki ni več najstnik, in po tem, da se je naslonil na domačo pripovedno tradicijo namesto na Harryja Potterja ter dogajanje umestil v domače okolje. Lokacije so resda plod fantazije, vendar je v njih mogoče prepoznati aluzije na Triglavsko steno, Cerkniško jezero, Škocjanske jame, Predjamski grad ... in reminiscence na domačo zgodovino (Francosko Ilirijo, kmečke upore, staroverstvo) in kulturna dejstva (Kolomonov žegen). Knjige še nisem dal v branje vnukinji, vendar lahko predvidevam, da bo padla vanjo, saj je v njej vse tisto, kar je v tujih tovrstnih besedilih: vile, vešči, zvesti pes Volk, zakladi, Zlatorog, grozljive in skrivnostne votline, stene, slapovi, znamenja, amuleti, sveta knjiga, zasledovanja, potovanja, spopadi ... Tudi nekaj poučnosti vsebuje: kako se siri mleko, kako se oskrbi rana, kako se prepleza stena itd. Bom na tem mestu čez čas dodal stavek o najstniški recepciji, če bom deležen njenega odziva. Meni je bila knjiga zanimiva zaradi avtorjeve skrbi nad stanjem civilizacije (kakopak, v tem je poslanstvo vsakršne zavzete literature): svet je iz tira, moč in pobudo imajo v roki pohlepni, izprijeni in brezobzirni ljudje, ki jim lahkoverno, neizobraženo in pozabljivo ljudstvo vendno znova nasede. Čeprav se Radmilovičev Kekec dogaja v preteklosti, še predobro vemo, da govori o našem času, naših problemih in našem iskanju rešitev, z enim stavkom: kako ustaviti zlikovce, ki nam vladajo. Kritiška sitnoba bi v tekstu lahko pokazala na posamezne jezikovne in zgodbene nerodnosti, vendar bi bilo to dlakocepsko spričo osnovnega pozitivnega sporočila, da moramo gojiti vrednote svobode (kaj je že to svoboda?), enakosti in bratstva (solidarnosti), tudi če se nam to na kratki rok ne splača ali ne izide, in si iz knjig pridobiti znanje za zmago nad pohlepnim sovražnikom. Današnji brezobzirni oblastniki nas prepričujejo, da Slovence ogrožajo prišleki od jugovzhoda, Radmilovič pa z nemškimi imeni antagonistov (Herr, Nacht, Gall) osvežuje v zavesti slovensko zgodovinsko izkušnjo, da nevarnost slej ko prej preti od severozahoda. Kako naj povzamem svoje soočenje s ''Kekcem štiri''? Roman, vreden treh Vandotovih in treh filmskih predhodnikov. <hr> *Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]] l1kp1w9s605trezi7r60e2yo33zekjr 0 4317 85714 2026-08-21T14:12:21Z Hladnikm 30 nova stran z vsebino: »Poizvedovanje za Krpanom na spletu nam najprej pokaže ponudbo gozdarskih vitlov s tem imenom in menije gostiln, ki parazitirajo na Krpanovi slavi, na tretjem mestu je wikipedijsko geslo o literarnem junaku, potem pa spet vitli, gostilne in podobno. Najbolj zabavna je firma Krpan (Krepitev Raziskovalne Podpore in Aktivnosti za Napredek na evropskih raziskovalnih projektih), ki postopke za črpanje evropskih raziskovalnih sredstev navezuje na Krpanovo švercarsko sp...« 85714 wikitext text/x-wiki Poizvedovanje za Krpanom na spletu nam najprej pokaže ponudbo gozdarskih vitlov s tem imenom in menije gostiln, ki parazitirajo na Krpanovi slavi, na tretjem mestu je wikipedijsko geslo o literarnem junaku, potem pa spet vitli, gostilne in podobno. Najbolj zabavna je firma Krpan (Krepitev Raziskovalne Podpore in Aktivnosti za Napredek na evropskih raziskovalnih projektih), ki postopke za črpanje evropskih raziskovalnih sredstev navezuje na Krpanovo švercarsko spretnost. Iznajdljivo, krpanovsko. Krpan je kot slovenski mitični junak vezivo skupnosti, zato ga vedno znova vlečemo na dan: literarni zgodovinarji z opozorili na kako spregledano ali premalo poudarjeno potezo, pisatelji, kiparji, glasbeniki, gledališčniki z njegovimi novimi upodobitvami in interpretacijami. V globalno turbulentnih časih je namreč še enkrat treba preveriti, ali je recept za preživetje skupnosti, kot smo ga razbrali iz Krpana in mu sledili, še veljaven, in ga po potrebi prilagoditi novim razmeram. Krpanove rešitve zanimajo ekonomiste, diplomate, vzgojitelje, etnologe in zanimajo tudi Tomaža Hrovata, ki je po izobrazbi gozdar, pozimi turni smučar, skozi celo leto pa planinski pisec in fotograf. Avtor pravi, da mu je njegovega Krpana, tj. Milana Krpana iz Brezbožnega Dola, v današnji čas prestavila umetna pamet, kar pa mu ne verjamem popolnoma; literati pri takih rečeh radi pretiravajo. Sam sem naročil umetni pameti, naj Hrovatovo pripoved strne v zabavno desetvrstičnico. Izdelek me je veselo presenetil, vendar me je ljubosumna tekmovalnost nagnala, da njene rime popravim po svoje, takole: <poem> Krpan sodobni ne tovori več soli, z beemvejcem raje se okrog podi. Za kobilco iz povesti mar mu ni, saj tristo konj pod havbo mu rohni. S cesarjem sklene mafijsko pogodbo in eko moko spretno vključi v zgodbo. Robavsa v drifting dirki koj premaga, cesarskim rejtingom navzgor pomaga. Minister Gregor puli si lase, ko mošnja novcev v Dol Brezbožni gre! </poem> Naj sklenem. Levstikov Martin Krpan je parodija na junaško epiko, ki je svojčas služila identiteti skupnosti, Hrovatov Milan Krpan pa je parodija Levstikovega junaka. Z Vrha (pri Sveti Trojici) se je spustil v Dol, in sicer Brezbožni (kar je huje kot pri Cankarju, ki se je zadovoljil le z Blatnim Dolom), in ostal je brez uglednega svetniškega zavetnika Martina, ki je legitimiral prenekatero njegovo dejanje. Kakor je bil Martin Krpan s svojo ilegalno trgovino že problematičen junak, je stoletje uspešno kazal svoji skupnost pot. Bognasvaruj, da bi danes vodenje skupnosti zaupali falotom, kot je Milan Krpan, ki vse preveč spominja na aktualno oblastno elito. Treba bo začeti razmišljati s svojo glavo in vzeti usodo v svoje roke. <hr> *Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]]. q3qu59ewta04xkopl8slhr55ag79h5u 85715 85714 2026-08-21T14:18:53Z Hladnikm 30 85715 wikitext text/x-wiki Poizvedovanje za Krpanom na spletu nam najprej pokaže ponudbo gozdarskih vitlov s tem imenom in menije gostiln, ki parazitirajo na Krpanovi slavi, na tretjem mestu je wikipedijsko geslo o literarnem junaku, potem pa spet vitli, gostilne in podobno. Najbolj zabavna je firma Krpan (Krepitev Raziskovalne Podpore in Aktivnosti za Napredek na evropskih raziskovalnih projektih), ki postopke za črpanje evropskih raziskovalnih sredstev navezuje na Krpanovo švercarsko spretnost. Iznajdljivo, krpanovsko. Krpan je kot slovenski mitični junak vezivo skupnosti, zato ga vedno znova vlečemo na dan: literarni zgodovinarji z opozorili na kako spregledano ali premalo poudarjeno potezo, pisatelji, kiparji, glasbeniki, gledališčniki z njegovimi novimi upodobitvami in interpretacijami. V globalno turbulentnih časih je namreč še enkrat treba preveriti, ali je recept za preživetje skupnosti, kot smo ga razbrali iz Krpana in mu sledili, še veljaven, in ga po potrebi prilagoditi novim razmeram. Krpanove rešitve zanimajo ekonomiste, diplomate, vzgojitelje, etnologe in zanimajo tudi Tomaža Hrovata, ki je po izobrazbi gozdar, pozimi turni smučar, skozi celo leto pa planinski pisec in fotograf. Avtor pravi, da mu je njegovega Krpana, tj. Milana Krpana iz Brezbožnega Dola, v današnji čas prestavila umetna pamet, kar pa mu ne verjamem popolnoma; literati pri takih rečeh radi pretiravajo. Sam sem naročil umetni pameti, naj Hrovatovo pripoved strne v zabavno desetvrstičnico. Izdelek me je veselo presenetil, vendar me je ljubosumna tekmovalnost nagnala, da njene rime popravim po svoje, takole: <poem> Krpan sodobni ne tovori več soli, z beemvejcem raje se okrog podi. Za kobilco iz povesti mar mu ni, saj tristo konj pod havbo mu rohni. S cesarjem sklene mafijsko pogodbo in eko moko spretno vključi v zgodbo. Robavsa v drifting dirki koj premaga, cesarskim rejtingom navzgor pomaga. Minister Gregor puli si lase, ko mošnja novcev v Dol Brezbožni gre! </poem> Naj sklenem. Levstikov Martin Krpan je parodija na junaško epiko, ki je svojčas služila identiteti skupnosti, Hrovatov Milan Krpan pa je parodija Levstikovega junaka. Z Vrha (pri Sveti Trojici) se je spustil v Dol, in sicer Brezbožni (kar je huje kot pri Cankarju, ki se je zadovoljil le z Blatnim Dolom), in ostal je brez uglednega svetniškega zavetnika Martina, ki je legitimiral prenekatero njegovo raboto. Kakor je bil Martin Krpan s svojo ilegalno trgovino že problematičen junak, je stoletje uspešno kazal svoji skupnost pot. Bognasvaruj, da bi danes vodenje skupnosti zaupali falotom, kot je Milan Krpan, saj vse preveč spominja na aktualno oblastno elito. Treba bo vzeti usodo v svoje roke. <hr> *Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]]. 1zmrdh5lwm5ss2rbjxdc166ocbufmss