Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikiverza</sitename>
    <dbname>slwikiversity</dbname>
    <base>https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.16</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikiverza</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiverzi</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4090</id>
    <revision>
      <id>85728</id>
      <parentid>85634</parentid>
      <timestamp>2026-08-23T11:30:33Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Okrožnice */</comment>
      <origin>85728</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="322387" sha1="lmttv2mj3jkv8be9e6goxuo5z7c48bl" xml:space="preserve">Nazaj na [[Partizanski spomeniki na zemljevidu]]

&lt;hr&gt;

==Objave ob projektu==

*[[Kovači v partizanih]]
*[[Partizanska Kropa]]
*[[Pokopani na grobišču talcev v Dragi]]
*[[Pokopani na grobišču talcev v Begunjah]]
*[https://slov.si/mh/grobisce_borcev_nob_v_radovljici_infotabla.pdf Informacijska tabla za Grobišče borcev NOB v Radovljici, ena od zgodnejših variant] (Vlasta Felc in Miran Hladnik)
*[[Spominska soba na Vodiški planini]]
*[[Padli na Jelovici]]
*[https://slov.si/mh/partizanstvo_letak.docx Partizanstvo.si] &amp;ndash; letak za predstavitev na dnevu občanske znanosti v Novi Gorici 11. 11. 2025.
*M. Hladnik: [https://wuw.pl/data/include/cms//Starcie_narracji_Suler_Galos_J_Cmiel_Bazant_M_Bilinska_Brynk_J_red_2023.pdf Baza słoweńskich pomników partyzantów na Geopedii.] ''Starcie narracji: Studia o słoweńskiej pamięci zbiorowej''. Ur. Jasmina Šuler Galos, Marta Cmiel-Bażant, Joanna Bilińska-Brynk. Varšava: Wydawnictwa Uniwersytetu Warszawskiego, 2023. 145&amp;ndash;158.
*Miran Hladnik: [[Partizanski spomeniki za FDV]] 24. marca 2025
*Miran Hladnik: [[Partizanski spomeniki na Geopediji za Retrofest]] 18. okt. 2023
*Mojca Luštrek: Po poti XIV. divizije. Tavanja po slovenskih hribih. Blogspot.com 2024: [https://pohribih.blogspot.com/2024/03/po-poti-xiv-divizije-1-etapa_5.html 1. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/03/po-poti-xiv-divizije-2-in-3-etapa.html 2. in 3. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/04/po-poti-xiv-divizije-4-etapa.html 4. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/04/po-poti-xiv-divizije-5-in-6-etapa.html 5. in 6. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/05/po-poti-xiv-divizije-7-in-8-etapa.html 7. in 8. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/05/po-poti-xiv-divizije-9-etapa.html 9. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/06/po-poti-xiv-divizije-10-etapa.html 10. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/06/po-poti-xiv-divizije-11-etapa.html 11. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/10/po-poti-xiv-divizije-12-etapa.html 12. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/11/po-poti-xiv-divizije-13-in-14-etapa.html 13. in 14. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/11/po-poti-xiv-divizije-15-etapa.html 15. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/12/po-poti-xiv-divizije-prvi-del-16-etape.html 16. etapa - prvi del,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/12/po-poti-xiv-divizije-drugi-del-16-etape.html 16. etapa - drugi del - in 17. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2024/12/po-poti-xiv-divizije-stranpoti-med-17.html Stranpoti med 17. in 18. etapo,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/04/po-poti-xiv-divizije-18-etapa.html 18. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/04/po-poti-xiv-divizije-19-20-in-21-etapa.html 19.--21. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/05/po-poti-xiv-divizije-22-etapa.html 22. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/05/po-poti-xiv-divizije-stranpoti-med-22.html stranpoti med 22. in 23. etapo,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/07/po-poti-xiv-divizije-23-etapa.html 23. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/10/po-poti-xiv-divizije-24-etapa.html 24. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/10/pot-xiv-divizije-25-etapa.html 25. etapa,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/09/po-poti-xiv-divizije-26-etapa.html 26. etapa], [https://pohribih.blogspot.com/2025/10/pot-xiv-divizije-27-etapa-in-del-28.html 27. etapa in del 28. etape,] [https://pohribih.blogspot.com/2025/10/pot-xiv-divizije-preostanek-28-etape-in.html preostanek 28. etape in konec.]
*[[Ob 8000 partizanskih spomenikih na Geopediji]]. Intervju za ''Svobodno besedo'' marec 2023
*[[:w:Viktor Galičič|Viktor Galičič]]. Wikipedija.
*[[:w:Spopad na Lipniški planini|Spopad na Lipniški planini]]. Wikipedija.
*[[:w:Spopad na Mošenjski planini|Spopad na Mošenjski planini]]. Wikipedija.
*Rubrika Partizanski spomeniki na Geopediji v [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Spomeniki za Svobodno besedo|''Svobodni besedi'']]
*[[Z Jankom Potočnikom po spomenikih okrog Ovsiš]], 1&amp;ndash;4. Zapisala Mira Hladnik. SB dec. 2022 &amp;ndash; mar. 2023
*Miran Hladnik: [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji 2021]], predloga članka za poljski zbornik o kolektivnem spominu
*[[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Okrožnice|Okrožnice ob popisovanju partizanskih spomenikov]]
*Miran Hladnik:  [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje]]. Wikipedija.
*Miran Hladnik:  [[:w:Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB|Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB]]. Wikipedija.
*Aleksandra Dežman: [https://www.rtvslo.si/4d/arhiv/174771456?s=tv Spomin na upor.] Tednik TV SLO 26. 4. 2021. MMC RTV.
*Miran Hladnik: [[Pettisočemu partizanskemu obeležju nasproti]]. ''Svobodna beseda'' in Wikiverza.
*[https://www.krsko.si/objava/174937 SKUPNA SKRB ZA OHRANJANJE SPOMENIKOV OZ. OBELEŽIJ NOB.] Občina Krško 6. 2. 2019.
*Miran Hladnik: [[Izbrisani duhovniki]]. Za objavo v ''Mladini'' in v spremenjeni obliki v ''Večeru'', jan. 2020
*Miran Hladnik: [[O svobodi, enakosti in bratstvu]]. Wikiverza 6. 9. 2019.
*Miran Hladnik: [[Lobnica]]. Wikiverza 16. 6. 2019.
*Miran Hladnik: [[Zakaj popisujem partizanske spomenike]]. Prispevek v zborniku ''Otoki spomina / Gedenkinseln''. Ur. Andrej Mohar. Celovec: Drava, 2018. Wikiverza.
*Miran Hladnik: [[Zakaj se spominjamo]]. Stražišče 25. 10. 2018. Wikiverza.
*Miran Hladnik: [[Preimenovanje osnovne šole v Lipnici]]? Wikiverza, tudi v ''Deželnih novicah''.
*M. Hladnik: [[Iz spomeničarjevega dnevnika]]. Za ''Svobodno besedo'' 2018.
*[https://mailchi.mp/93a97560c430/taborniki-informator-maj-20181?e=6d728d3f4f Vabilo tabornikom k sodelovanju.] ''Taborniški informator'' maj 2018.
*M. Hladnik: [[Prepoved nacističnih simbolov]]. Okrogla miza o prepovedi fašističnih in nacističnih simbolov, Kranj 17. aprila 2018.
*M. Hladnik: [[Triglavske partizanske plošče]]. Predobjava članka, 2018.
*M. Hladnik: [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji]]. ''Svobodna beseda'' marec 2017. 10–11.
*M. Hladnik:  [[Zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji raste]]. Spletna [http://www.svobodnabeseda.si/zbirka-partizanskih-spomenikov-na-geopediji-raste/ ''Svobodna beseda'' 2017.]
*M. Hladnik:  [[Lov za partizanskimi spomeniki]]. Za ''Planinski vestnik'' 2018.
*Mira Hladnik: [[Partizanska obeležja na Geopediji|Partizanski spomeniki na Geopediji]]. ''Svobodna misel'' 22 (26. julij) 2013.
*Mira Hladnik: [[Partizanski spomeniki izginjajo]]. ''Svobodna misel'' 22 (25. sept.) 2015.
*Sara Abrahamsberg: ''Partizanski spomeniki na območju Ribniške doline; Spominsko obeležje partizanski pesnici Majdi Šilc, spominska plošča ustanovitve Ribniške čete, spomenik bitki pri Jelenovem Žlebu, bronasta skulptura ribniške partizanske družine''. Seminarska naloga na FF, 2016.

==Ob projektu nastale publikacije==

*Franc Kulovec. ''Pomniki boja za svobodo.'' Novo mesto: Združenje borcev za vrednote NOB, 2020. 174 str.
*Boris Malej. [https://slov.si/doc/spomeniki_bohinj_karta.pdf ''Zemljevid obeležij NOB v Bohinju.''] Bohinj: Občina, 2023.

===Drugi o nas===

*Luka Volk: [https://www.mladina.si/244256/zemljevid-partizanstva/ Zemljevid partizanstva: Na spletnem zemljevidu je zbranih 9000 partizanskih znamenj.] ''Mladina'' 17. 10. 2025. |  [[Patizanstvo.si za Mladino|Predloga za članek]]
*[[O partizanski spomenikih za novinarko Nino Cijan|O partizanski spomenikih za oddajo Oh ta leta, TV SLO]], [https://www.rtvslo.si/rtv365/arhiv/175217157 Zakaj (še) praznujemo.] Oh, ta leta (ur. Helena Pirc in Nina Cijan), TV SLO 27. aprila 2026

==Števec spomenikov, zadnji vpis==

*8. 12. 2023    7932, od tega 493 (6,2 %) neobiskanih in 487 (6,1 %) odstranjenih oz. prestavljenih
*3. 12. 2022    7336    Padli v borbi 1941-1945 ... Zreče
*25. 6. 2022    7050    za vmesna stanja glej mesečne okrožnice
*21. 6. 2021    6400    Družinski nagrobniki na britofu Spodnji Brnik (še neobiskano, mogoče jih sploh ni)
*13. 5. 2021    6319    [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6752_x1530198.7208402185_y5804856.841682818_s15_b362 Vida Krošelj, Most na Soči]
*3. 4. 2021     6200    
*31. 1. 2021    6100    [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:6510_x1742801.4731897993_y5868525.667830851_s18_b2345 Drago, Erna, Milan Singer, Maribor (spotikavec)] 
*11. 11. 2020   5969    po odstranitvi spomenikov iz 1. svetovne vojne, osamosvojitvene vojne, farnih plošč in drugih nepartizanskih obeležij
*8. 11. 2020    6008  
*16. 7. 2020    5666    [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:5965_x1614950.2792408925_y5792889.42066278_s16_b2852 OŠ Franceta Bevka v Ljubljani]
*11. 5. 2020    5300    EŠD 15811: Mače
*4. 3. 2020     4800    EŠD 23414: Krtinovica
*9. 1. 2020     4700 +  Zbirka je bila z novim letom preseljena na Geopedijo World, iz nje je treba odstraniti še nekaj vpisov rapalskih mejnikov, ki med partizanske ne spadajo
*12. 11. 2019   4562    Radizel, Fram (RKD pregledan do konca črke F)
*21. 8. 2019    4240    Graščina v Zagorju
*20. 7. 2019    4150    Vranke nad Blagovico 
*12. 7. 2019    4121    Črni Vrh nad Idrijo
*11. 7. 2019    4075    Gradišče nad Podsmreko
*3. 5. 2019     3942    Vrba
*11. 4. 2019    3902    Bolnica v Županovem lazu (RKD pregledan do Babnega Polja, EŠD 24750)
*5. 4. 2019     3827    Baumgartnerji
*10.3. 2019     3748    Vranoviči, gasilski dom
*24. 1. 2019    3598    Dešen
*12. 1. 2019    3556    Sveta Trojica 1, tiskarna
*28. 12. 2018   3529    Livške Ravne
*2. 11. 2018    3460    Doktorju Sigismundu
*25. 10. 2018   3434    Veliki Cerovec
*10. 10. 2018   3389    Zadlaz, kurirski postaji
*26. 8. 2018    3300    Rudnik kaolina, Črna
*9. 8. 2018     3249    Preserje pri Domžalah
*26. 7. 2018    3233    Zaloka pri Mengšu
*21. 7. 2018    3200    Zapornica na kanalu Kamniške Bistrice na Duplici
*6. 7. 2018     3161    Kulturni dom Radomlje 
*21. 6. 2018    3128    Dr. Julij Polc, Kamnik
*24. 5. 2018    3031    Partizanski zmagi v Framu
*22. 5. 2018    3020    Komenda
*15. 5. 2018    2981    Vojaška bolnica v Robanovem kotu
*4. 5. 2018     2962    Lipnik nad Rakitovcem
*30. 4. 2018    2937    Sava, pred cerkvijo
*9. 4. 2018     2868    Gasilska 10, Ig
*1. 4. 2018     2829    Senegaški mlin
*16. 3. 2018    2802    Strmec nad Dobrno 18
*18. 2. 2018    2703    Rudarjema, Idrija
*17. 2. 2018    2662    Prežek
*31. 1. 2018    2635    Peko Tržič
*8. 1. 2017     2595    Damelj
* 27. 12. 2017  2547    Šolska ulica 2, Tržič
*12. 12. 2017   2524    Blejska Dobrava, nagrobniki
*4. 12. 2017    2501    Slavkov dom
*21. 11. 2017   2474    Brinkovač
*14. 11. 2017   2454    Švicarija
*5. 11. 2017    2434    Tržišče: Krajevna OF
*1. 11. 2017    2423    Goričica pri Ihanu
*28. 10. 2017   2391    Pri Kochu nad Dravogradom
*19. 10. 2017   2368    Radio Kričač
*15. 10. 2017   2349    Pokopališče Dravlje (od zadnjič dodano 26 spomenikov -- ?)
*8. 10. 2017    2320    Katarina Šebat (Gozd)
*27. 9. 2017    2239    Fužina (pri Zagradcu)
*19. 9. 2017    2209    Bolnica Ribnica [od zadnjič je bilo dodanih šest spomenikov, eden je bil morda odstranjen -- preveriti]
*9. 9. 2017     2204    Gimnazija Bežigrad
*27. 8. 2017    2166    Cerovec pri Črešnjevcu (Škodič, Potepan)
*25. 8. 2017    2145    Limbuš 
*22. 8. 2017    2114    pri Zagerčniku
*17. 8. 2017    2095    Kurirska postaja Sp. Jezersko
*12. 8. 2017    2076    Predelovalni obrati Železarne Jesenice
*9. 8. 2017     2047    Padlim v Dragi (aktivni so bili M. Hladnik, Sandi Drole, Ivan Dvoršak, D. Divjak, T. Bizjak, A. Petrovič -- slika za Podbočje)
*3. 8. 2017	2009	Jelenov Žleb
*1. 8. 2017	1996	Grajski dvor, Radovljica
*30. 7. 2017	1985	Lavrica šola
*27. 7. 2017	1964	Vogrinki
*26. 7. 2017	1954	Ukanc
*23. 7. 2017	1941	
*19. 7. 2017	1904	Klek
*13. 7. 2017    1890    Bistrica
*11. 7. 2017    1878    požgana Radovna
*4. 7. 2017     1863    Lesce
*23. 6. 2017	1813	Donas
*8. 6. 2017	1811	pri Gradinu
*27. 4. 2017	1759	Petrič
*26. 4. 2017	1673	
*23. 4. 2017	1605

==Okrožnice==

*[[Spomeniki septembra]]
*[[Za avgust 2026]]
*[[Partizanski spomeniki 24. julija 2026]]
*[[10.000 partizanskih obeležij]]
*[[Na prvega maja 2026]]
*[[Aprila 2026]]
*[[Marca 2026]]
*[[Spomeniki februarja 2026]]
*[[V leto 2026]] 
*[[Decembra]] 10. decembra 2025, ko je števec kazal 9392 obeležij
*[[Novembrska okrožnica]] 
*[[9230]] 30. oktobra 2025
*[[Krepko preko 9000]] 15. oktobra 2025
*[[V novem stanovanju]] (8906 spomenikov) 16. julija 2025
*[[Partizanski spomeniki te dni]] 2. julija 2025
*[[8731]] 22. aprila 2025
*[[8685]] 29. februarja 2025
*[[8588]] 26. decembra 2024
*[[8522]] 30. oktobra 2024
*[[8431]] 19. avgusta 2024
*[[8400]] 30. julija 2024
*[[8300]] 30. maja 2024
*[[8100]] 11. aprila 2024
*[[8000]] 10. februarja 2024
*[[7943]] 29. decembra 2023
*[[7900]] 13. novembra 2023
*[[7800]] 2. septembra 2023
*[[7771]] 11. avgusta 2023
*[[7700]] 24. junija 2023
*[[7604]] 4. maja 2023
*[[7574]] 18. aprila 2023
*[[Smo že prek 7500]] 14. marca 2023
*[[7460 spomenikov]] 21. februarja 2023
*[[7400]] 24. decembra 2022
*[[7316]] 20. novembra 2022
*[[7268 spomenikov]] 23. oktobra 2022
**[[Ob proslavah okrog prvega novembra]]
*[[7123 spomenikov]] 11. septembra 2022
*[[7100 spomenikov]] 12. avgusta 2022
*[[Še vedno 7049, ampak]] 22. junija 2022
*[[Stališče v zvezi s QR-kodo]] 10. maja 2022
*[[7000]] 19. aprila 2022
*[[6977 spomenikov]] 5. aprila 2022
*[[6800 spomenikov]] 27. februarja 2022
*[[6700 spomenikov]] 31. januarja 2022
*[[6658 spomenikov]] 23. januarja 2022
*[[6600 partizanskih spomenikov]] 28. novembra 2021
*[[6542 spomenikov]] 27. oktobra 2021
*[[6500 spomenikov]] 3. septembra 2021
*[[6400 spomenikov]] 21. junija 2021
*[[6300 in več spomenikov]] 10. maja 2021
*[[6200 spomenikov]] 3. apr. 2021
*[[6100 spomenikov]] 31. jan. 2021
*[[Srečno v novo leto]] 2. jan. 2021
*[[6000 partizanskih obeležij]] 3. nov. 2020
*[[5900 spomenikov]] 28. sept. 2020
*[[5800]] 18. avg. 2020
*[[5700]] 24. jul. 2020
*[[5600]] 12. jul. 2020
*[[5500]] 25. maj 2020
*[[5300]] 11. maj 2020
*[[5100]] 16. apr. 2020
*[[5100 spomenikov in dalje]] 9. apr. 2020
*[[4925]] 3. apr. 2020
*[[4800]] 4. mar. 2020
*[[4700]] 11. jan. 2020
*[[4600]] 23. nov. 2019
*[[4500]] 31. okt. 2019
*[[4425]] 22. okt. 2019
*[[4300]] 2. sep. 2019
*[[4200]] 1. avg. 2019
*[[4121]] 12. jul. 2019
*[[4000]] 29. maj 2019
*[[3900]] 11. apr. 2019
*[[3800]] 3. apr. 2019

==Govori==

*Matej Šurc: [https://slov.si/doc/surc_zlan.docx Govor na Žlanu 7. 8. 2026]
*Matej Šurc: [https://slov.si/doc/surc_vodiska.docx Govor na Vodiški planini] 1. avgusta 2026
* Milan Gorjanc: [https://www.svobodnabeseda.si/govor-milana-gorjanca-na-menini-planini/ Govor ob 71. obletnici preboja na Menini planini, 2. julija 2016] [sic!] ''Svobodna beseda'' 2016
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_hrpelje.docx Govor na proslavi ob Dnevu upora proti okupatorju v občini Hrpelje-Kozina 27. 4. 2026]
*Milan Kučan: [https://slov.si/doc/kucan_loski_potok.docx Govor v Loškem Potoku] 28. 3. 2026
*Milan Mandeljc: [https://slov.si/doc/mandeljc_podnart.docx Govor o Stanetu Žagarju v Podnartu] 27. 3. 2026
*Dragan Petrovec: [[Predvolilni shod Glasu ljudstva v Ljubljani 20. marca 2026]]
*Anna Di Gianantonio: Govor v Temnici 21. 3. 2026 [https://slov.si/doc/gianantonio_temnica_it.docx italijansko], [https://slov.si/doc/gianantonio_temnica_sl.docx slovensko]
*Miran Hladnik: [[Spomenik 19 padlim v Temnici]], 21. 3. 2026
*Tone Kregar: [https://slov.si/doc/kregar_vinharje.docx Govor v Vinharjah] 13. decembra 2025
*Milan Kučan: [https://slov.si/doc/kucan_murska_sobota2025.docx  Govor v Murski Soboti] 22. decembra 2025
*Milan Kučan: [https://slov.si/doc/kucan_dobrava2025.docx Srednja Dobrava,] 23. oktobra 2025
*Matjaž Lunaček: [https://slov.si/doc/lunacek_ogenjca.docx Ogenjca,] oktobra 2025
*Milan Kučan: [[Govor v Narodnem domu v Celju]], 27. sept. 2025
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_mir.docx Mir,] govor na pohodu veteranov za mir, Ljubljana 21. 9. 2025
*Klemen Lah: [https://slov.si/doc/klemen_lah_sinkovec.docx Črtomir Šinkovec,] Šinkovčevi dnevi poezije, Vojsko 1. junija 2025
*Miran Hladnik: [[Lipniška planina]] 6. julija 2025
*Miran Hladnik: [[Nikoli več]]? Govor na Kokrici 27. aprila 2025, prebrala Irena Rahotina
*Andrej Rozman Roza: [https://slov.si/doc/roza_stane_zagar_govor_2025.docx Ob dnevu OŠ Staneta Žagarja v Lipnici. 27. 3. 2025]
*Anica Mikuš Kos: [https://slov.si/doc/mikus_kos_ne_v_mojem_imenu.docx  NE v mojem imenu! Protivojni shod v Ljubljani 16. novembra 2024]
*Marko Hren: [https://slov.si/doc/hren_ne_v_mojem_imenu.docx  NE v mojem imenu! Protivojni shod v Ljubljani 16. novembra 2024]
*Aurelio Juri: [https://slov.si/doc/juri_ne_v_mojem_imenu.docx  NE v mojem imenu! Protivojni shod v Ljubljani 16. novembra 2024]
*Rudi Rizman: [https://slov.si/doc/rizman_ne_v_mojem_imenu.docx  NE v mojem imenu! Protivojni shod v Ljubljani 16. novembra 2024]
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_ne_v_mojem_imenu.docx  NE v mojem imenu! Protivojni shod v Ljubljani 16. novembra 2024]
*Miran Hladnik: [[Begunje 1. novembra 2024]]
*Anton Mežan: [https://slov.si/doc/anton_mezan_govor_draga_2024.docx Draga 1. novembra 2024]
*Jakob Demšar: [https://slov.si/doc/jakob_demsar_govor_lesce_2024.docx Govor v Lescah 30. 10. 2024]
*Vera Drašak: [https://slov.si/doc/vera_drasak_govor_besnica_2024.docx Govor v Besnici 24. oktobra 2024]
*Miran Hladnik: [[Dobrava 24. 10. 2024]], prebrala Irena Rahotina
*Dragan Petrovec: [https://slov.si/doc/dragan_petrovec_gozd.docx Govor v Gozdu 6. 10. 2024]
*Milan Kučan: [https://slov.si/doc/kucan_podvelka.docx Govor v Podvelki 27. julija 2024]
*Uroš Lipušček: [https://slov.si/doc/lipuscek_nanos.docx Govor ob dnevu upora proti okupatorju na Nanosu]
*Miran Hladnik: [[Ob dnevu upora proti okupatorju]]. Sokolski dom Škofja Loka 25. 4. 2024 ob 17.00
*Klemen Lah: [https://slov.si/doc/klemen_lah_govor_stane_zagar.rtf Šolska ura se še ni končala,] govor na OŠ Staneta Žagarja v Lipnici, 27. marca 2024
*Marij Čuk: [https://slov.si/doc/cuk_strunjan_2024.rtf Govor v Strunjanu 22. marca 2024]
*Mira Hladnik: [[Ob 80-letnici požiga Jamnika]] 6. 3. 2024
*Matjaž Nemec: [https://slov.si/doc/matjaz_nemec_drazgose_2024.docx Govor Matjaža Nemca, evropskega poslanca, na slovesnosti ob 82-obletnici dražgoške bitke 14. 1. 2024]
*Bogdan Knavs: [https://slov.si/doc/knavs_dobrava.docx Govor na dobravskem pokopališču 26. okt. 2023]
*Miran Hladnik: [[Vse vojne prinašajo smrt]]. Govor na občinski proslavi v Žireh 21. okt. 2023.
*Vlasta Felc: [https://slov.si/doc/felc_scenarij_radovljica_2023.docx Scenarij za komemoracijo pred grobnico v Radovljici 2023]
*Miran Hladnik: [[Bohinjski partizanski spomeniki]], Polje 12. 8. 2023
*[[:w:Uroš Lipušček|Uroš Lipušček]]: [https://slov.si/doc/lipuscek_vodiska_2023.docx Vodiška planina, 2023]
*[[:w:Violeta Tomić|Violeta Tomić]]: [https://slov.si/doc/violeta_tomic_proti_vojni.docx Da se preprečijo vojne], govor 24. 2. 2023 na protivojnem zborovanju na Prešernovem trgu v Ljubljani.
*Jakob Demšar: [https://slov.si/doc/jaka_demsar_lesce_2022.docx Govor ob spomeniku talcem v Lescah 28. oktobra 2022]
*Miran Hladnik: [[Poljanska vstaja]], Vinharje 10. decembra
*Miloš Šonc: [https://slov.si/doc/milos_sonc_govor_dobrava_2022.docx Govor na spominski slovesnosti na pokopališču Srednja Dobrava, 27. oktobra 2022 ob 16.00 uri]
*Miran Hladnik: [[Tržič leta 1942]], govor ob odkritju razstave v Tržiču 4. 7. 2022
*Dragan Petrovec: [https://slov.si/doc/dragan_petrovec_ljubelj_2021.docx Ljuba Barbara, govor ob spomeniku internirancem v koncentracijskem taborišču Ljubelj 12. junija 2021]
*Živa Vidmar: [https://slov.si/doc/ziva_vidmar_zenske_demonstracije2021_12_17.docx Govor o ženskih pravicah na protivladnih demonstracijah na Trgu republike 17. decembra 2021]
*Andreja Katič: [https://slov.si/doc/andreja_katic_80_let_OF.docx Ljudska demokracija = aktivni državljani = demokratična Slovenija, 2021]
*Brane Virant: [https://slov.si/doc/brane_virant_tehnika_meta_2021.docx Tehnika Meta, 2021]
*Janez Kocijančič: [https://slov.si/doc/janez_kocijancic_dobrava_2020.docx Ob dnevu šole, 2020]
*Miran Hladnik: [[O izdajstvu]], 5. 8. 2020, Dom pod Storžičem
*Miran Hladnik: [[O svobodi, enakosti in bratstvu]], Radovljica 6. 9. 2019
*Miran Hladnik: [[Lobnica]] 16. 6. 2019
*Joži Hribar: [https://slov.si/doc/jozi_hribar_OS_lipnica_2019.docx Ob dnevu OŠ Staneta Žagarja, Lipnica 2019]
*Ivo Vajgl: [https://slov.si/doc/ivo_vajgl_dobrava_2019.docx Srednja Dobrava 2019]
*Dragan Petrovec: [https://slov.si/doc/dragan_petrovec_dobrava_2018.docx Srednja Dobrava 2018]
*Lara Jankovič: [https://slov.si/doc/lara_jankovic_drazgose_2018.pdf Dražgoše 2018]
*Miran Hladnik: [[Zakaj se spominjamo]], Stražišče 25. 10. 2018
*Miran Hladnik: [[Besnica 21. 3. 2018]]
*Matjaž Kmecl: [https://slov.si/doc/matjaz_kmecl_radovljica_2018.docx Radovljica 2018]
*Vesna Mikolič: [https://slov.si/doc/vesna_mikolic_dobrava_2018.docx Ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja, Dobrava 2018]
*Mira Hladnik: [https://slov.si/doc/mira_hladnik_dobrava_2017.docx Ob dnevu mrtvih, Dobrava 2017]
*Rudi Rizman: [https://slov.si/doc/rudi_rizman_OS_lipinica_2017.docx Ob obletnici narodnega heroja Staneta Žagarja, OŠ Lipnica, 2017]
*Miran Hladnik: [[Požig vasi Gozd]], govor
*Viktor Žakelj: [https://slov.si/doc/viktor_zakelj_dobrava_2017.docx Ob grobovih padlih na Srednji Dobravi, 2017]
*Miran Hladnik: [[Ob obletnici smrti Staneta Žagarja]], OŠ Lipnica 2016
*Božo Repe: [https://slov.si/doc/bozo_repe_dobrava_2016.docx V spomin Stanetu Žagarju in drugih padlih, Dobrava 2016]
*Matjaž Kmecl: [https://slov.si/doc/matjaz_kmecl_dobrava_2015.docx Ob grobovih narodnega heroja Žagarja in soborcev, Dobrava 2015]
*Mirko Špendov: [[Ob dobravskem krajevnem prazniku 7. 12. 2014]]

&lt;hr&gt;
*[[Kako rešiti civilizacijo]]: seznam tujih in domačih objav na temo vojne in miru, ki v osrednjih vojnohujskaških medijih ne najdejo prostora
*Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]]

==... predavanja in ==

*[[Kroparski partizanski spomeniki]]
*referat na retrofestu
*predavanje na FDV

==... in pričevanja==

*[[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko]]
*Antonija Šolar: [[:s:Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942|Leta moje osnovne šole v Dražgošah v letih 1934-1942]]
*[[Z Jankom Potočnikom po spomenikih okrog Ovsiš]], SB 2023
*Janez Kavčič – Orlov: [[Kako sem doživel dražgoško bitko]]
*[[Objave: Milena Sitar|Milena Sitar: Ive Šubic, Leta moje mladosti, Janko Luznar - Janušek po spominu Janeza Lušine - Malija]]
*[https://slov.si/doc/ernest_noc_pricevanje.docx Pričevanje Ernesta Noča,] Lesce 30. 10. 2025

==Spomeniki za ''Svobodno besedo''==

&lt;!-- Za naprej: Spominska soba na Vodiški planini, Informacijske table na grobiščih v Radovljici, Begunjah in Dragi, Kovaški muzej v Kropi, Mirko Šušteršič, Osredkarjevi fantje, Lovrenc Rezar, Po Beli krajini, Albin in Julka Pibernik, Renata, povezave z objekti na '''Wikipodatkih''', v '''Registru kulturne dediščine''' (RKD, trenutno 31.174 enot, partizanskih okrog 2700, vpis le za spomenike, postavljene pred 1975; izjeme? EŠD 31100; gesla javni spomenik, grobišče, zapor, zgodovinski dogodek, spominsko znamenje NOB itd.) in v zbirki grobov '''Geneanet'''. Za zgled vzemimo [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=46.359073771&amp;lng=15.114255227&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=3966 kip Tita v Velenju.] Na dnu zapisa so povezani vnosi: na RKD, OSM, Wikipodatke, dLib, Stare slike, Geneanet ... Ker smo resno spletišče, pričakujemo v prihodnosti vzajemne povezave na partizanstvo.si tudi z njihove strani. Povezavi na zbirki Sistory in Geneanet si oglejmo pri [https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=45.597286&amp;lng=14.000657&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=9936 družinskem nagrobniku Jožeta Počkaja v Brezovici pri Kozini.] Ta grob bo moral še kdo od nas obiskati in fotografirati, da v zapisu ne bomo imeli slike na posodo od Geneaneta.
 Kdo smo? | Grobišče borcev NOB v Radovljici | Partizanstvo.si v Italiji | Partizanstvo.si na Hrvaškem | Koncentracijska taborišča | Spomeniki po kategorijah: talci, telovadci, učitelji, gasilci ... | Grobnica Trnovo | --&gt;

&lt;center&gt;===&lt;/center&gt;

Zbirka se je pred 13 leti začela skromno kot zbirka ''vseh partizanskih spomenikov mojega kraja''. Kako si lahko kulturni domačin pomaga z njo danes? Pokaže mu tudi spomenike, za katere prej ni vedel, in razkrije zgodovinska dejstva, ki jih je pozabil. Spomenike bo s pomočjo zemljevida lažje našel in obiskal, mimogrede odstranil kak plevel ali rastje, ki zastira pogled nanj, mogoče jih bo vključil v spominske, rekreativne in druge kulturne dogodke. Če bo naletel na pomanjkljiv opis, bo prispeval dodatek. Zvabi ga lahko tudi v nadaljnje raziskovanje uspomeničenih ljudi in dogodkov.

Na zbirko partizanskih spomenikov naletijo ljudje, ki iščejo svoje padle prednike, vpisane na spomenikih in spominskih ploščah. Če želijo o padlem izvedeti kaj več, ga morajo poiskati v državnem Registru žrtev druge svetovne vojne [https://www.sistory.si/ww2 Sistory.] Kadar podatki strižejo (npr. zaradi variant imena), je iskanje po registru za neuke lahko naporno. Da bi ga olajšali, pri imenih na nagrobnikih v zbirki partizanskih spomenikov v zadnjem času dodajamo povezave na Sistory. Dela je tu še ogromno, prostovoljci na plan.

Obiskovalce Partizanstva.si lepo prosimo, da morebitne pomanjkljivosti, napake, podatke o vandaliziranih ali na novo postavljenih spomenikih sporočate prek [https://partizanstvo.si/sl/prispevajte_spomenik obrazca,] ki se nahaja na začetni strani in ustreza maski za urejanje, le da vaš vnos pred vpisom v zbirko kdo od veteranov preveri. Gorečniki med nami jih vnesejo takoj. Če bi se radi ekipi pridružili, nam pišite, z veseljem vas sprejmemo medse.

Naj pokažem še na '''servisne strani projekta na Wikiverzi''', kjer od leta 2017 dokumentiramo našo dejavnost (https://sl.wikiversity.org/wiki/Partizanski_spomeniki_na_zemljevidu). Google jo najde, če vanj vtipkamo naslov Partizanski spomeniki na zemljevidu, urejena pa je po poglavjih Literatura, Skupnost, Napotki, Objave, Problemi, Povezave. Najobsežnejši je seznam partizanske literature, ki je pomemben vir informacij o spomenikih. Poskrbeli smo npr. za digitalizacijo vseh letnikov borčevskega časopisa ''TV-15'' (1963–1991) in kartoteke več deset tisoč partizanskih lokacij v Muzeju novejše in sodobne zgodovine itd. Za zaključek današnje rubrike vabim, da na servisnih straneh poiščete poglavje [[Spomeničarji in spomeničarske delavnice#Delavnice|Skupnost]] in si v njem ogledate, kako lepo se imamo na spomeničarskih delavnicah in piknikih. Vabljeni k sodelovanju!

===Slike spomenikov===

{{v delu}}
Na spletnem zemljevidu Partizanstvo.si imamo blizu 40.000 posnetkov obeležij, prosto dostopnih na klik. Če želimo povečati njihovo vidnost in zagotoviti trajno hrambo, jih bomo prekopirali še v Wikimedijino Zbirko, od koder jih zajema Wikipedija. Obstoj na Wikipediji in sestrskih spletiščih je jamstvo njihovega preživetja, hkrati pa naša kulturna izkaznica.

V oči bode, kako malo slik spomenikov je na slovenski Wikipediji. Wikipedisti vemo, da je to zaradi zadrte slovenske avtorske zakonodaje, ki ne vsebuje člena o ''svobodi panorame'', to je pravice objaviti posnetka umetniškega dela, ki stoji na javnem mestu; po zakonodaji nekaterih sosednjih držav se to sme. Wikipedija je eno izmed redkih spletnih mest, ki se strogo drži zakona in fotografij umetniških del, npr. kipov, ne objavlja in sproti briše vse, kar se nedovoljenega znajde na njej; druga spletišča se na zakon požvižgajo. Pri spomenikih, ki so avtorsko delo, npr. pri Plečnikovih partizanskih spomenikih, bomo zakon s težkim srcem upoštevali in bodo gesla pač brez slikovne ponazoritve, k sreči pa ta destruktivna zakonodaja ne zadeva spominskih plošč in preprostih tipskih spomenikov in jih zato lahko mirno poslikamo in objavimo.

Drugi razlog za skromno število fotografij spomenikov na Wikipediji je zahteva, da smemo v gesla postaviti le svoje lastne fotografije, od tujih pa samo tiste, ki so bile objavljene do 1. 2. 1970, ne pa fotografij mlajšega datuma. S privzeto licenco CC za fotografije na spletnem zemljevidu Partizanstvo.si smo poskrbeli, da lahko v Wikimedijino Zbirko uvozimo tudi naše slike spomenikov.  

Fotografij partizanskih obeležij je v Wikimedijini Zbirki, od koder črpa Wikipedija, šele poldrugih sto, posnetih v 61 slovenskih občinah od skupaj dobrih 200. Zelo veliko dela nas torej čaka s slikovno opremo gesel o večjih spomenikih, gesel o narodnih herojih, o pomembnih partizanskih bitkah in drugih dogodkih druge svetovne vojne ter o posameznih slovenskih krajih med drugo svetovno vojno. 

Partizanske spomenike imajo tudi v drugih državah po Evropi, kjer je prišlo do gverilskega upora proti nacizmu in fašizmu, npr. v Franciji, Grčiji, Italiji, na Poljskem, v Rusiji in še kje, ampak nikjer partizani niso bili tako množični in uspešni kot v Jugoslaviji. Wikipedisti iz Hrvaške, BiH, Črne Gore, Albanije se postavljanja slik svojih spomenikov še niso lotili, zato jih v Wikimedijini Zbirki ne najdemo. Tam je trenutno največ slovenskih partizanskih spomenikov, na drugem mestu so italijanski; z Italijani smo slovenski spomeničarji tudi sicer bolj povezani kot z drugimi. 

Partizanstvo, to je upor proti nacizmu in fašizmu na gverilski način, se ni dogajalo povsod po Evropi: mnoge države in njihovo prebivalstvo so z okupatorjem raje sodelovali ali pa so se brez upora prepustili okupatorju in se ob koncu vojne pustili velesilam od njega osvoboditi. V primerjavi z njimi so se naši slovenski predniki na okupacijo odzvali veliko bolj vitalno, z oboroženim uporom. Glede na okupatorjev načrt ponemčenja pravzaprav niso imeli velike izbire. Brez Titovega partizanstva bi bila danes zahodna državna meja verjetno še vedno pri Postojni.

Nalaganje fotografij v Wikimedijino zbirko je prav enostavno, le opisati in kategorizirati jih je treba natančno. Interesenti, ki želite dati svoje posnetke spomenikov v prosto rabo in tako prispevati k javnemu kulturnemu dobremu, javite se za kratek tečaj.

Slike:
*Oprema partizanskega spomenika na Wikimediji z opisom, licenco, rabo, kategorijami.
*Slika partizanskega spomenika na Partizanstvo.si in v Wikimedijini Zbirki
*Slike partizanskih spomenikov v eni od slovenskih občin

'''Miran Hladnik'''

===Grobišče talcev v Dragi ===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (57) SB oktober 2026

Ob vhodu v dolino Drago pri Begunjah je v opuščenem peskokopu nemški gestapo leta 1942 ustrelil 189 talcev, ki so jih pripeljali iz begunjskih zaporov in mučilnice. Zapornike (vpisanih je bilo 11.477, največ iz Gorenjske) so krivili delovanja v osvobodilnem boju. Prvo skupino so pobili avgusta 1941. V največji skupini, 3. januarja 1942, je bilo 36 fantov in mož, sozaporniki so morali že izkopano jamo med streljanjem razširiti. Z avstrijske Koroške, večinoma iz Beljaka, so z avtobusi vozili ljudi na ogled streljanja talcev. Med gledalci so bili tudi otroci in mladina. Nazaj grede so udeleženci tega &quot;eksekucijskega turizma&quot; prepevali koroške pesmi.

Prve ustreljene so upepelili v Gradcu v Avstriji, 165 naslednjih pa so pokopali v skupne grobove na kraju streljanja. Streljanje v Dragi so opustili po maju 1942. Ljudem niso mogli preprečiti, da ne bi kljub prepovedi na grobove prinašali rože in sveče, zmanjkovalo je prostora in v bližini so bili partizani. Večino od skupaj 849 talcev iz Begunj, ki so jih pokončali v povračilo za posamezne partizanske akcije, so potem streljali na kraju akcij ali v Begunjah. Borci Kokrškega odreda, svojci in domačini, predvsem mladina iz Begunj, so že leta 1944 za dan mrtvih v Dragi pripravili žalno slovesnost z recitacijami in pesmimi, ob križu in zvezdi je stal partizanski zastavonoša.

Po osvoboditvi so na grobišče prenesli še posmrtne ostanke 20 borcev ter sedmih talcev od drugod. Na 94 nagrobnikih, razporejenih na 11 skupnih grobovih, je vklesano 192 imen in dva neznana talca. Po zasnovi arhitekta Edvarda Ravnikarja je bilo grobišče v Dragi s kipom talca Borisa Kalina in spomenikom z verzi Mateja Bora urejeno leta 1957 kot spominski park. 2026 je bilo grobišče obnovljeno, Ministrstvo za obrambo pa je ob vhodu postavilo informacijsko tablo.

Pri tako velikem številu mrtvih je pričakovati, da so njihova imena in rojstni kraji v virih zapisani različno ali narobe in da je kdo od ustreljenih pomotoma ostal brez imena na nagrobniku, npr. Stanislav Čad iz Domžal. Na take primere opozarja sveži seznam s shemo grobov na spletu pod naslovom Pokopani na grobišču talcev v Dragi.

&lt;poem&gt;
V TEM GORSKEM SVETU
       KJER SO V LETIH ZLIH
POBIJALI MOŽE OTROKE
                              ŽENE
JE ZNOVA MIR A DASI JE
      VES TIH
MORILCE TOŽI IN SLAVI
                   UMORJENE
&lt;/poem&gt;

22. julija 1978 ob praznovanju dneva vstaje, obletnici ponovnega formiranja Kokrškega odreda in novem asfaltu skozi Drago so cesto skozi vas do grobišča nameravali poimenovati Cesta talcev, od tam dalje do konca doline pa Cesta Kokrškega odreda, a do realizacije namere ni prišlo. O tragični zgodovini doline poje ponarodela Avsenikova pesem Tam, kjer murke cveto. Edino te pesmi iz svojega opusa Slavko Avsenik ni dovolil prevesti v nemščino. Pa bi jo moral, da bi opominjala na strahote, ki so jih Nemci počeli v teh krajih.

'''Vlasta Felc in Miran Hladnik'''

{|
|[[File:Grobisce Draga1.jpg|thumb|]]
|[[File:Grobisce Draga3.jpg|thumb]]
|[[File:Slavko Smolej, Grobovi talcev v Dragi.jpg|thumb|Slavko Smolej, Grobovi talcev v Dragi, 1945]]
|}

Slike: 
*shema grobov

===Grobišče talcev v Begunjah ===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (56) SB september 2026

Grobišče talcev v parku Gradu Kacenštajn v Begunjah na Gorenjskem je največje grobišče talcev v Sloveniji. Sestavlja ga 25 skupinskih grobov z nagrobnimi kamnitimi kockami za vsakega od 471 pokopanih. 2026 je Ministrstvo za obrambo občini Radovljica naročilo izdelavo informacijske table na grobišču, besedilo zanjo in za vzporedno geslo na Wikipediji ter seznam vseh pokopanih na Wikiverzi sva prispevala podpisana. Med pokopanimi so tudi štirje talci brez imena. Pri preverjanju seznamov pokopanih sva odkrila, da imajo tri žrtve pomotoma po dva nagrobna kamna. Nekatera napačno napisana imena in kraje na nagrobnikih so v preteklih desetletjih popravili (nekatera tudi narobe), na druge pa sva opozorila in jih bodo občina, svojci ali ZVKD popravili, če se bodo za to odločili.

Maja 1941 je nemški okupator žensko kaznilnico v graščini Kacenštajn (Katzenstein) v Begunjah preuredil v zbirno mesto za množični izgon prebivalstva, avgusta pa v gestapovski zapor in mučilnico za politične zapornike Gorenjske in do pomladi 1942 tudi slovenske Koroške. Okupatorjevo nasilje je rodilo oborožen partizanski odpor, graščinski vrt pa je postal množično grobišče talcev, ki so jih ustrelili (nekatere tudi obesili) v dolini Dragi, v kaznilnici, v parku ali drugod po Sloveniji.

V zaporniških knjigah je vpisano 11.477 zapornikov (nekateri so bili zaprti večkrat), od katerih so 8500 obtožili delovanja proti okupatorju. 1931 je bilo ujetih partizanov, 2280 žensk in 405 otrok. Zapirali so cele družine, npr. devet Dacarjevih s Črnivca. Skoraj petina zapornikov je bila mlajša od dvajsetih let. V prostore, kjer je bilo nekoč po 300 obsojenk, so nagnetli tudi po 800 ljudi. Mnogi so ležali na tleh na slami, ogrevanja ni bilo, hrana je bila pičla. Bile so bolezni, zaredile so se bolhe in uši, slabe higienske razmere so še posebno prizadele ženske. Najhuje je bilo v desetih celicah, ki so jim zaporniki rekli bunkerji, danes pa je v njih muzej. Da bi izsilili priznanja, so ječarji zapornike mučili, tudi otroke, nosečnice in ranjence, nekatere do smrti. V begunjskih zaporih je bilo toliko hudega, da mnogi o tem niso zmogli govoriti. Sedem jih je umrlo še pred streljanjem, trije so umrli za posledicami mučenja ali ran, šest se jih je rešilo trpljenja s samomorom.

Zaporniki so bili vsaj 20 narodnosti. Večina je bila iz Gorenjske, več kot 1900 iz Ljubljane, 225 iz Koroške oziroma Avstrije ter okoli 160 iz Štajerske. Vseh niti niso vpisali, zato tudi ni natančne številke o pomorjenih. V druge zapore in taborišča so odpeljali okoli 5200 ljudi, od teh več kot 2500 v koncentracijska taborišča Mauthausen, Dachau, Ravensbrück, Auschwitz.

Okupator se je za partizanske napade maščeval s streljanjem in obešanjem talcev. Umorili so 849 begunjskih zapornikov, zadnja dva 17. aprila 1945. Talce so spočetka streljali v bližnji dolini Dragi, po maju 1942 na mestih partizanskih akcij in 49 v Mauthausnu. Včasih so hkrati usmrtili tudi bližnje prebivalce, ne da bi preverjali njihovo zvezo s partizani.

Pobite so po navadi pripeljali nazaj v Begunje in jih pokopali v graščinskem sadovnjaku. Delo grobarjev so opravili sojetniki. V 25 skupnih grobov so pokopali 462 talcev in devet partizanov, ki so padli pod planino Lipanco na Pokljuki. Za štiri pokopane ni imen. Ob bratu Jožetu je bil med talci tudi petnajstletni Alojzij Šiška iz Stražišča, bili so šestnajstletniki in sedemnajstletniki, štirje bratje Ambrožič s Hrušice, s Pristave pri Tržiču pa oče in trije sinovi Purgar.

Mučenja in smrti je bilo konec 4. maja 1945, ko so partizani Kokrškega odreda osvobodili kaznilnico z okoli 600 jetniki. Po vojni so bila grobna polja zamejena z rečnimi belimi kamni. Svojci so na nekatere grobove postavljali križe in nagrobne plošče, drugi pa so samevali. V letih 1950–1953 so grobišče po načrtu arhitekta Edvarda Ravnikarja, ki je bil zaradi dela za Osvobodilno fronto v več italijanskih zaporih, uredili kot spominski park. Tu sta tudi kip talke iz kamna in kip talca iz brona kiparja Borisa Kalina.

Kompleks gradu, parka, grobišča in kaznilnice (muzeja) je leta 2023 prizadela poplava, v letu 2025 pa ga je Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije obnovilo ob sodelovanju Občine Radovljica in Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Kranju.

'''Vlasta Felc in Miran Hladnik'''

{|
|[[File:Begunje, graveyard of hostages.jpg|thumb|]]
|[[File:Grobisce muzej talcev.JPG|thumb]]
|[[File:Grobovi padlih partizanov z Lipance v Begunjah.jpg|thumb|Grobovi padlih partizanov z Lipance v Begunjah]]
|}

{|
|[[File:Slavko Smolej, Grobovi talcev v Begunjah 1945.jpg|thumb|Slavko Smolej, Grobovi talcev v Begunjah 1945]]
|[[File:Slavko Smolej, Na očetovem grobu, Begunje.jpg|thumb|Slavko Smolej, Na očetovem grobu, Begunje]]
|[[File:Slavko Smolej, Grobišče talcev v Begunjah.jpg|thumb|Slavko Smolej, Grobišče talcev v Begunjah]]
|}

===Oblike obeležij===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (55) SB avgust 2026

Pri vnosu obeležja na zemljevid Partizanstvo.si se pred vpisovalcem odpre tudi rubrika za obliko obeležja, v njenem spustnem meniju pa naslednje možnosti: ''spomenik, kip, spominska plošča, spominski kamen, spotikavec, kip, doprsni kip, skulptura, nagrobnik, grob(išče), infotabla, muzej, spominska soba, kapelica, znamenje, drugo''. Seznam je nastal na podlagi topografskih oznak oziroma ikon na javnih zemljevidih, v prvi vrsti na OpenStreetMap.&lt;ref&gt;Za druge objekte glej [https://wiki.openstreetmap.org/wiki/Category:OSM_Carto_icons seznam ikon OSM.]&lt;/ref&gt; Kdo bo pogrešal oznako ''obelisk'', ki smo jo izpustili, ker je pravih obeliskov, tj. stebrov z ošiljenim vrhom, pri nas malo. Morda nekoč študent umetnostne zgodovine, ki bo delal diplomo na to temo, pokončna obeležja, kakršnih je mnogo, naknadno opremi z oznako ''steber''.  

V zadregi smo pri obeležjih iz več elementov, npr. s kipom, grobnico, spomenikom in še informacijsko tablo. To se zgodi pri večjih obeležjih, kakor je npr. dražgoško, ki bi jih bilo primerno označiti z izrazom ''kompleksni spomenik'', trenutno pa so spravljeni kar pod splošno oznako ''spomenik'' ali pod najbolj dominantno komponento, pogosto je to kip. Precej obeležij vsebuje relief ali mozaik, za kar na zemljevidih ni posebne oznake; na Partizanstvo.si jih zaenkrat spravljamo pod oznako ''drugo''. Kompleksnih spomenikov ne bi smeli mešati s ''spomeniškim kompleksom'', to je prostorom (parkom, spominsko ploščadjo), na katerem se  nahaja več spomenikov. Sprva smo spomeniške komplekse ozačevali z eno zvezdico, vendar se je izkazalo, da je bolj smiselno in pregledno obeležja znotraj spominskega parka vpisovati ločeno. 

Skraja smo ločevali le med spomeniki in spominskimi ploščami, zato še ni čas za natančnejšo statistiko oblik obeležij, lahko pa z zgledi prikažemo oblikovno pisanost partizanske spominske krajine.

{|
|[[File:Plošča pobitim vaščanom na Poljšici.jpg|thumb|200 px|'''Spominska plošča''': Pobiti vaščani Poljšice.]] 
|[[File:Openstreetmap Carto memorial.svg|frameless|x20px]] Kamnita, kovinska, lesena ali plastična plošča je pritrjena na fasado ali zid hiše, na škarpo, drevo, skalno steno ipd. Plošče so večinoma pravokotne (ležeče ali pokončne), najdejo pa se tudi okrogle ali s prirezanimi vogali ali na ukrivljeni podlagi. Plošče v obliki zvezde ali kako drugače oblikovane raje označimo kot spomenik. Če je le mogoče, popisovalec navede vrsto/barvo kamna oziroma kovine (bron, pločevina, lito železo), dimenzije plošče in opiše, ali so črke v ploščo vrezane ali nanjo pritrjene, ali so pobarvane ipd.
|}

{|
|[[File:Ivan Cengle.jpg|thumb|200 px|'''Spominski kamen''': Kurir Ivan Cengle, Lipnica.]]
|[[File:Openstreetmap Carto stone.svg|frameless|x20px]] Črke so v kamen vklesane ali privite, površina za besedilo je bila prej izklesana ali obrušena. Kamen je postavljen prav v ta namen ali pa je že bil na mestu. 
|}

{|
|[[File:Spomenik na Pokljuki.JPG|thumb|200 px|'''Spomenik''': Žrtve NOV na Uskovnici.]]
|[[File:Openstreetmap Carto monument.svg|frameless|x20px]] Običajno gre za ploščo z napisom, vzidano oz. privito na skalo, zid, betonirani ali kovinski podstavek oz. ozadje. Če gre za več plošč oz. podstavek iz več delov, je to spomeniški kompleks. Podstavki in ozadja so različno oblikovana, npr. kot Triglav, kot replika porušene hiše.  
|}

{|
|[[File:Stolpersteine in Ljubljana 12 (Ljubljana).jpg|thumb|200 px|'''Spotikavec''': Spotikavci v Ljubljani.]] 
| Označuje jih ikona za spominsko ploščo [[File:Openstreetmap Carto memorial.svg|frameless|x20px]]. Spotikavci arh. Gunterja Demniga so v tlak vgrajene betonske kocke 10 x 10 x 10 cm z medeninasto napisno ploščo. O spotikavcih smo pisali v SB junija 2024.
|}

{|
|[[File:Vidic nagrobnik.jpg|thumb|200 px|'''Nagrobnik''' Vidičevih na Srednji Dobravi.]] [[File:Grobovi na Srednji Dobravi 46.jpg|thumb|200 px|Nagrobnik Debelakovih na Srednji Dobravi.]]
|[[File:Maki2-cemetery-24.svg]] Nagrobniki stojijo na grobovih na pokopališčih, lahko so vzidani na cerkveni zid ali obzidje, monumentalni nagrobniki so grobnice. Te so bodisi v obliki zgradbe bodisi v tleh, pokrite z masivno ploščo. Na nagrobnikih so včasih vklesana tudi imena mrtvih, ki jih v grobu ni, npr. pogrešane v vojni. Lahko so tudi zunaj pokopališča, npr. sredi gozda, kjer je bil padli pokopan in je mogoče še vedno pokopan tam. Grobišče je prostor z več pokopanimi. O družinskih nagrobnikih govorimo, kadar so poleg žrtve druge svetovne vojne na nagrobniku tudi imena drugih članov družine, umrlih prej ali pozneje. Napis je sestavni del nagrobnika. Del nagrobnika je lahko tudi kip, relief ali skulptura. Na pokopališčih se nahajajo tudi spomeniki, največkrat na grobišču. 
|}

{|
|[[File:Tito-Kip Velenje.jpg|thumb|200 px|'''Kip''' Tita v Velenju.]]
|[[File:Openstreetmap Carto statue.svg|frameless|x20px]] Kipi so človeške figure ali njihov torzo v kovini, lesu, plastiki, kamnu, betonu. Lahko so naravne, nadnaravne velikosti ali pomanjšane, stojijo pa običajno na zidanem ali betonskem podstavku. En kip lahko predstavlja več figur. Napis na podstavku je sestavni del kipa oz. plastike. 
|}

{|
|[[File:Bust of Mara Ugrinovska.jpg|thumb|200 px|'''Doprsni kip''' iz Makedonije.]]
|[[File:Openstreetmap Carto bust.svg|frameless|x20px]] Doprsni kipi so zgornji deli človeških figur (glava z oprsjem ali samo glava) v kovini, lesu, plastiki, kamnu, betonu ipd. Napis na podstavku je sestavni del doprsnega kipa.
|}
 
{|
|[[File:KZ-Jasenovac-Denkmal-Seitenansicht.JPG|thumb|200 px|Partizanska '''skulptura''' v Jasenovcu predstavlja cvet.]]
|[[File:Openstreetmap Carto artwork.svg|frameless|x20px]] Kot skulpturo označimo tisto umetniško plastiko (kipe, reliefe ...), ki ni figuralne narave oz. je stilizirana/abstraktna do te mere, da ne ustreza več naši predstavi o kipu. Materiali so kovina, beton, plastika, les ali njihova kombinacija.
|}

{|
|[[File:Sowjetische Ehrenmal im Treptower Park - Sarkophag 2.jpg|thumb|200px|Sovjetski '''relief''' v Berlinu.]]
|
|}

{|
|[[File:2 гвардейская армия Севастополь.jpg|thumb|200 px|'''Obelisk''' v Sevastopolu.]]
|[[File:Openstreetmap Carto obelisk.svg|frameless|x20px]] Obelisk je spomenik v obliki na vrhu piramidno zašiljenega stebra.
|}

{|
|[[File:FranjaPartizanskaBolnisnica.jpg|thumb|200 px|Partizanska bolnišnica Franja je danes '''muzej'''.]]
|[[File:Openstreetmap Carto Museum.svg|frameless|x20px]] Oznaka zajema muzeje, spominske sobe, razstave, rekonstrukcije vojnih objektov v naravi, kot so partizanska taborišča, okupatorjeve zapore, bolnice, tiskarne.
|}

{|
|[[File:Information board on partisans Figini brothers.jpg|thumb|200 px|'''Infotabla''' o italijanski partizanih.]]
|[[File:Openstreetmap Carto board.svg|frameless|x20px]] Informacijske table stojijo ob obeležjih ali pa so postavljene namesto obeležja.
|}

{|
|[[File:Jamnik, memorial column shrine to WW2 vicitms.jpg|thumb|200 px|Partizansko obeležje v obliki '''znamenja''' na Jamniku.]] 
|[[File:Maki-religious-christian-11.svg|frameless|x20px]] [[File:Openstreetmap Carto shrine.svg|frameless|x20px]] Partizansko obeležje je lahko v obliki znamenja ali kapelice oz. je sestavni del takega objekta. 
|}

Zbirka partizanskih obeležij ne vsebuje smerokazov k spomenikom, uličnih oznak s partizanskim imenom, spominskih dreves brez napisa, grafitov na zidovih starih hiš, spominskih točk brez obeležja; našteto bomo našli v sosednjih zbirkah na zemljevidu. 

'''Miran Hladnik'''

===Grobišče borcev NOB, Radovljica===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (54) SB julij 2026

Naneslo je, da sem se pridružil dolgoletnemu prizadevanju državljanke Vlaste Felc, da bi grobišče borcev NOB v Radovljici dobilo informacijsko tablo, na kateri bi tuji turisti in domači nevedneži prebrali, za kaj pri tem visokem lepem obelisku sredi Grajskega parka sploh gre in kaj prekriva težki kamniti pokrov na ploščadi pod njim. Brez ustreznega pojasnila bi se v današnjih zmedenih časih morda komu lahko zazdelo, da po zgledu nekaterih vzhodnoevropskih držav proslavlja padle Hitlerjeve soldate, češ da smo v smrti vsi enaki. Smrt res vse izenači, bolje rečeno izniči, ampak hudo bi bilo, če bi izenačili tiste, ki so se borili za svobodo, enakost in bratstvo, s terorjem nacistov in fašistov in sklenili, da je čisto vseeno, na kateri strani je kdo padel. S takim sklepom bi se odpovedali svoji človečnosti in plemenitim družbenim prizadevanjem ter se vrnili volčjo družbo.  

Prizadevanje za infotablo je tudi za ravnotežje lokalnim mračnjakom, ki vsake toliko časa obudijo idejo, da bi grobišče prestavili na &quot;ustreznejše&quot; mesto, na pokopališče, čim bolj stran od oči, in tako potlačili zgodovinski spomin in nauk druge svetovne vojne, park pa sprostili za manj usodne reči, npr. za praznik čokolade in druga veseljačenja. 

Vlasta Felc kot novinarka in poznavalka tematike z besedilom ni imela težav. Te so se pojavile s strani občine in področnega Zavoda za varstvo kulturne dediščine in bilo jih je mnogo. Da informacijska tabla ni v občinskem planu, da so bili roki za umestitev in financiranje zamujeni, da mora lokalna zveza borcev sama poskrbeti za lektoriranje in prevod, da je besedilo predolgo, da morajo biti na tabli poleg informacij o NOB tudi informacije o grajskem parku in o celi Radovljici, da na tabli ne sme biti imen oz. ne sme biti imen pokopanih, ker le-ti niso identificirani, da tabla ne sme stati ob spomeniku, ker se s tem ne bi strinjali dediči arhitektovih avtorskih pravic, da mora biti pozornost na spomeniku, ne pa na grobnici, da format ne ustreza smernicam Ministrstva za kulturo za oblikovanje infotabel itd. Na ZVKD so bili mnenja, da &quot;pojasnjevalna tabla ob obeležju ne bi pripomogla k večji prepoznavnosti spomenika&quot;, da je &quot;s prostorskega vidika samega spominskega obeležja, pa tudi grajskega parka neprimerna&quot; in da bi &quot;imela negativen vpliv na samo doživljanje spomenika in prostora v katerem se nahaja&quot;. Uradnica, ki je spravila skupaj te stavke, ni vedela niti, da na nagrobnikih ni napisov, heroja Jožeta Gregorčiča pa je prekrstila v Staneta &amp;ndash; strokovnost pa taka. 

Leta 2025 se je v pink-ponk z oblastnimi strukturami vključil državljan Borut Kersnik, sin partizana in svojec treh v grobnici pokopanih bratov Osredkar: Iveta, Save in Radka.  Ko je videl, da z glavo buta v zaprta vrata, je vstopil v Zvezo borcev, ob prazne nagrobne kamne pa je začel polagati ploščice z imeni padlih Osredkarjev, z opominom, da je nepietetno, če pokopani ostanejo brez imen na nagrobnikih. Nazadnje je na enega od kamnov sam nalepil ploščice z imeni svojcev, kakor jih vidimo na pokopališčih. Prijavili so ga policiji. 

Vlasta Felc in Borut Kersnik sta hkrati objavljala članke v ''Glasu'', ''Mladini'', ''Delu'', ''Svobodni besedi'' in po muzejih in arhivih iskala razloge, zakaj na radovljiškem grobišču ni nobenih imen. Bojna sreča v spopadu z inštitucionalnimi mlini se je začela obračati v našo korist po najdbi izvirnih načrtov za spomenik iz let 1956&amp;ndash;1960. Iz njih je postalo jasno, da je glavnino dela v imenu Edvarda Ravnikarja opravila njegova učenka Janja Lap in da 28 kamnitih kock pred spomenikom nima zgolj okrasne funkcije, kot so trdili na ZVKD, temveč so bili predvideni za imena padlih. Prvi argument ZVKD, da napisov ni mogoče vklesati na kamne, ker bi bilo to v opreki z arhitektovim načrtom, je bil tako z mize. 

Moja vloga pri pripravi informacijske table je bila identifikacija padlih in pokopanih s pomočjo registra žrtev druge svetovne vojne Sistory in kruto krajšanje besedila. Na občini in na ZVKD so vztrajno ter brez utemeljitve zavračali formulacije, ki sva jih skozi neštete redakcije uskladila z Vlasto Felc, in jih nadomeščali s svojimi, ki so bile po najini presoji neinformativne, prazno strokovnjaške, kot da je infotabla namenjena samo arhitektom in umetnostnim zgodovinarjem, in jezikovno ter slogovno slabe. Ko sem jim to sporočil (končno sem celo življenje študente učil strokovnega pisanja in kot urednik popravljal besedila), se je usklajevanje ustavilo in zazdelo se je, da s tablo in napisi ne bo nič in da bo eksistirala le virtualno na spletnem zemljevidu OpenStreetMap, kamor sem jo že naložil. 

Tedaj je na sceno stopila državna sekretarka z ministrstva za obrambo, ki je po smernicah EU dolžno opremiti vojna grobišča po deželi z informacijskimi tablami. Na sestanku na občini, ki so se ga udeležili vodilni z MORS-a, z občine, s kranjskega in centralnega ZVKD-ja, področne ZB ter pisca besedila, je presenetljivo hitro prišlo do dogovorov, ki so presegali moja pričakovanja: da besedilo oblikuje in je pod njim podpisan strokovnjak, tj. zgodovinar (no ja, kot literarni zgodovinar sem res nekakšen zgodovinar), da izvedbo tabel prevzame in plača MORS in da občina vkleše na nagrobne kamne imena 29 identificiranih od skupaj 72 pokopanih žrtev; z dvojčkoma Savo in Radkom na enem od 28 nagrobnikov. Kar leta in leta ni bilo mogoče, je nenadoma postalo mogoče.

Sklenili bi lahko s pregovorom Konec dober &amp;ndash; vse dobro, če srečen razplet ne bi motila vrsta nezaključenih dejstev. Ker petih velikih pocinkanih krst v grobnici vpleteni niso želeli odpirati, ni mogoče zatrditi, da je v grobnici res 72 borcev, kot piše na spomeniku; evidence prekopov v težkih povojnih letih ne obstajajo ali so založene oziroma nepopolne. Na ZVKD domnevajo, da je pokopanih le 38. Posmrtne ostanke bi pomagala identificirati genska analiza, ampak denarji so očitno rezervirani za identifikacijo po vojni pobitih kolaborantov. Potem ko od več kot 300 jeloviških žrtev odštejemo tiste, ki so dokazano pokopane v rojstnih krajih ali v krajih pod Jelovico, bi lahko bilo posmrtnih ostankov, ki so jih izgrebli po jeloviških gozdovih in pokopali v radovljiško grobnico, celo več kot 72; za polovico padlih na Jelovici namreč kraj pokopa ni poznan ali je zapisan narobe. 

28 nagrobnikov je bilo mogoče sprva mišljeno samo za 28 padlih na Lipniški planini, še bolj verjetno pa je, da, postavljeni v dve vrsti po 14, simbolizirajo dvoje partizanskih mučeniških poti, tj. dve usodni bitki na Jelovici, tisto na Mošenjski in tisto na Lipniški planini. 

Ob vseh nepotrebnih zapletih prestižne narave, ko je šlo zgolj za to, ali bo imela pri infotabli zadnjo besedo molčeča brezprizivna inštitucija ali pobudni državljan, je bil izplen projekta vendarle pozitiven. Ob besedilu za tablo smo sestavili še obširno enciklopedično geslo [[:w:Grobišče borcev NOB, Radovljica|Grobišče borcev NOB, Radovljica]] za Wikipedijo, na katerega usmeri QR-koda v glavi infotable, [[Padli na Jelovici|seznam vseh padlih na Jelovici]], objavljen na Wikiverzi, s popravljenimi podatki o padlih v zbirki žrtev Sistory, grobišče smo vrisali na OpenStreetMap in obogatili Wikimedijino slikovno Zbirko s posnetki arhivskih dokumentov. Največji plus pa so pridobljene izkušnje, ki bodo pomagale z infotablami, slikami, članki, seznami padlih ipd. opremiti tudi druga partizanska grobišča in spomenike ter bodo tako sodelovale pri ohranjanju zgodovinskega spomina na prelomno obdobje v slovenski zgodovini. Krvavo ga bomo še potrebovali.   

'''Miran Hladnik'''

Slike:
{|
|[[File:Na Jelovici zajeti, mučeni in pobiti partizani (1).jpg|thumb|200 px|Ustreljeni partizan na Lipniški planini]]
| [[Slika:Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949.jpg|thumb|250 px|Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949. Arhiv Slovenije]]
| [[Slika:Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949 02.jpg|thumb|200 px|Seznam trupel partizanov na Lipniški planini pri prekopu leta 1949. Arhiv Slovenije]]
| [[Slika:Prekop trupel partizanov z Lipniške planine v Radovljico leta 1949.jpg|thumb|200 px|Prekop trupel partizanov z Lipniške planine v Radovljico leta 1949. Arhiv Slovenije]]
|}

* [https://slov.si/mh/galerije/galeri560/target7.html Konservatorja ob odpiranju grobišča v Grajskem parku]
* [https://slov.si/mh/galerije/galeri559/target0.html Sestanek na občini]

===Spominska soba na Vodiški planini===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (53) SB junij 2026

Na [[:w:Vodiška planina nad Kropo|Vodiški planini]] na robu Jelovice nad Kropo stoji Partizanski dom. Odprt je skozi celo leto, vsak dan se do njega povzpenjajo pohodniki in kolesarji. Iz Krope ali z Jamnika, ki se ga je prijel vzdevek ''balkon Gorenjske'', je pot dolga eno uro, od Miklavžovca v Lipnici ali iz Kamne Gorice uro in pol, iz Dražgoš čez celo Jelovico dobri dve uri, po lepi prašni cesti iz Lipniške doline je vožnje 18 km. 

Dom je v Registru kulturne dediščine (RKD) pod številko 27917, kjer piše, da je bila stavba, ki je v rabi kot planinski dom, zgrajena na mestu nekdanje pastirske koče v letih 1961–1963 za združenje borcev NOB. V njem je [[Spominska soba na Vodiški planini|spominska soba]] z zbirko NOB, na severni fasadi je mozaik Uporniki slikarja [[:w:Ive Šubic|Iveta Šubica]]. Za mozaik bo držalo (s pripombo, da sta tako v RKD kot na tablici pod mozaikom napačni letnici nastanka), spominska soba pa se je zadnja leta spremenila v rumpelkamro in je bila lokalni zvezi borcev in občini Radovljica v sramoto. 

Maja letos smo tej sramoti napravili konec. Oskrbnica Hedvika Kardoš, po domače Heidi, poznana po odličnih štrukljih, je odstranila iz sobe navlako, člani ZB pa smo na stene obesili devet panojev, ki jih je lično oblikoval Aljoša Cvetko iz radovljiške tiskarne Prepri, in na police pritrdili deset brošuric na temo ''partizanske Jelovice''. Od izvirne opreme iz leta 1963 so ostali štirje lesorezi Iveta Šubica, dve grafiki kranjskega likovnika Štefana Simoniča in potreti partizanskih voditeljev, le preokviriti jih je bilo treba. 

Pripoved o jeloviškem partizanstvu se začne s predvojnimi posnetki Vodiške planine in drugih jeloviških planin, sledi pano s fotografijami jeloviških planin danes. Naslednja dva panoja govorita s sliko in besedo (v slovenščini in angleščini) o začetku oboroženega upora na tem koncu Gorenjske (sklep o vstaji, ustanovitev Jelovške čete 29. julija in Cankarjevega bataljona 5. avgusta 1941) in o vodjih upora Stanetu Žagarju, Jožetu Gregorčiču in Ivanu Bertonclju. Tabla z naslovom Jelovica med drugo svetovno vojno navaja podatke o partizanskih enotah na Jelovici, glavnih bitkah in številu žrtev; za tiste, ki se bodo ob obisku Vodic raje posvetili jedači, smo jih navedli tudi na Wikipediji v geslu o Jelovici. 

Zadnji trije panoji predstavljajo po vrsti slike 20 jeloviških spomenikov, med katerimi samo dva nista partizanska (pa še ta dva sta s partizanstvom povezana), gradnjo partizanskega doma in Šubičevo mozaično umetnino.

Na policah pod panoji najde obiskovalec zemljevid z oštevilčenimi lokacijami spomenikov in planin, odlomke iz Šmitkove ''Kroparske kronike'', iz zapisov Cirila Zupanca o začetkih jeloviškega partizanstva ter iz knjige Stanka Petelina o bojih Prešernove brigade na Jelovici, partizansko prisego, [[:s:Spomini Antonije Šolar na dražgoško bitko|pričevanje domačinke o begu iz Dražgoš čez Jelovico]] in pesem Nikolaja Lapuha [[Vodiški lipi|o več kot 550 let stari lipi pred domom]].

Svoj kruti obraz pokaže vojna na listih z nemškimi posnetki trupel partizanov, padlih 9. 9. 1942 na Lipniški planini, vključno s komandantom Jožetom Gregorčičem in njegovo družico Marto Tavčar. Največ študija je zahteval seznam prek 300 jeloviških žrtev, na planoti in po vaseh na njenih obronkih, med partizani, med civilnim prebivalstvom, ki so ga pobili Nemci, med domačimi kolaboranti in med partizanskimi dezerterji ter oporečniki. Iskanje in prebiranje navzkrižnih podatkov je bilo vznemirljivo detektivsko početje. Na spletu je seznam opremljen s povezavami na zapise o mrtvih v državnem registru žrtev druge svetovne vojne Sistory. Zadnja brošura je vodiški fotoalbum z vabilom obiskovalcem, da prispevajo svoje uspele posnetke z Vodic oz. Jelovice. Vtisna knjiga je za komentarje, knjižna niša pod oknom pa za partizansko literaturo (tudi za stare otroške partizanske knjige), po kateri lista planinec, ki se je zatekel sem pred nevihto.

Gradivo za spominsko sobo smo zbrali in ga pripravili ter prevedli brez stroškov, oblikovanje in tisk panojev sta stala okrog 30 evrov za kos, nekaj pridejo še uokvirjanje, reflektorji, digitalizacija virov in material za montažo, to pa je tudi vse. Držimo pesti, da bo prihodnji oskrbnik drugačen od tistega na Kofcah nad Tržičem, ki se je uprl partizanski tabli na fasadi, in da bo uspešen v obrambi spominske sobe pred novodobnimi fašisti.  

Na zemljevidu Partizanstvo.si je imel Partizanski dom dve zvezdici: eno rdečo za Šubičev mozaik in eno črno za zanemarjeno spominsko sobo. Po prenovi spominske sobe maja letos smo črno zvezdico prebarvali v rdečo. Otvoritev bo na občinski praznik 5. avgusta. Razstavo si je mogoče ogledati tudi od daleč, prek QR-kode, ki jo slikaš z mobijem.

Slike:

{|
|[[File:Qr-code spominska soba na Vodiški planini.svg|thumb|150 px|QR-koda za Spominsko sobo na Vodiški planini]]
|[[File:Partizanski dom na Vodiški planini 02.jpg|thumb|300 px|Partizanski dom na Vodiški planini od zunaj]]
|[[File:Planine na Jelovici 01.jpg|thumb|300 px|Vodiška planina pozimi]]
|}

*[https://slov.si/mh/galerije/galeri563/target27.html Spominska soba na Vodiški planini]
*Šubičev mozaik na panoju

'''Miran Hladnik'''

===Partizanstvo.si in Wikipedija===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (52) SB maj 2026

Pri poizvedovanju po spletu se med zadetki na vrhu pojavijo članki na Wikipediji. Če želimo, da je naše delo trajno vidno in vplivno, ga moramo torej spraviti na Wikipedijo. Wikipedija seveda ne sprejme kar vsake téme, pogoj za geslo na njej je relevantnost teme. Partizanski spomeniki so prav gotovo tehtna tema, zato neprijetno dojmi podatek, da ima geslo o njem samo četvero od več kot 300 jezikov na Wikipediji (angleški, slovenski, makedonski, portugalski). Zarotoslovci se bodo pridušali, da je to zato, ker wikipedijsko sceno obvladujejo partizanstvu sovražni desničarji, jaz pa iz izkušnje pravim, da je to zgolj zaradi naše lenobe in zaradi nazadnjaške nezaupljivosti v vse internetno. Zato ponavljam: če partizanskih spomenikov ne bomo naselili tudi na Wikipedijo, se ne pritožujmo, ker jih ne bo v javni zavesti.

Partizanov v pomenu oboroženega narodnoosvobodilnega gibanja zunaj regularne državne vojske med drugo svetovno vojno niso poznali vsi narodi, imeli so jih le Rusi, Ukrajinci, Litovci, Francozi, Italijani, Slovaki, Madžari, zlasti pa narodi na Balkanu: Grki, Albanci, Bolgari in še posebej Titovi Jugoslovani: med njimi tudi Slovenci.

Samostojna slovenska gesla ima do danes osem ljubljanskih partizanskih spomenikov (med njimi [[:w:Grobnica narodnih herojev, Ljubljana|grobnica herojev]] in [[:w:Spomenik talcem, Gramozna jama v Ljubljani|spomenik talcem v Gramozni jami]]) in še deset po drugih slovenskih krajih. Zelo obsežno geslo [[:w:tlakovec spomina|tlakovec spomina]] našteva desetine spotikavcev, ki so jih od leta 2012 postavili pred vrata hiš v Ljubljani, Mariboru, Lendavi in  Murski Soboti, od koder so nacisti vodili ljudi v koncentracijska taborišča in s tem v smrt; o spotikavcih smo pisali v SB junija 2024.

V angleščini obstaja zametek seznama spomenikov druge svetovne vojne v Sloveniji (''[[:w:en:List of World War II monuments and memorials in Slovenia|List of World War II monuments and memorials in Slovenia]]''), ki se bo moral, če ga bo kdo dokončal, omejiti na večja obeležja, saj seznam s 7500 enotami, kolikor je vseh slovenskih javnih partizanskih spomenikov, na Wikipediji ne pride v poštev.

Ne, ne gre nam za to, da bi kar vsak spomenik dobil svoje geslo na Wikipediji. Lahko pa lokalna obeležja naštejemo v vsakem slovenskem krajevnem geslu. Kdor se sprehaja po opisih slovenskih krajev na Wikipediji, bo potrdil, da so povečini skopi in da še čakajo na svojega prostovoljskega leksikografa. Posamezna krajevna gesla pa so kar izčrpna in bi bila naravnost vzorna, če ne bi v njih pogosto manjkalo poglavje o drugi svetovni vojni. Redka, a zato nič manj moteča so nekatera poglavja o drugi svetovni vojni iz perspektive okupatorjev in njegovih sodelavcev; táko je bilo npr. nekaj časa geslo o gorenjskih Begunjah v angleški Wikipediji. Člankov, ki se izogibajo partizanstvu in drugi svetovni vojni, ni tako zelo težko &quot;uravnotežiti&quot;: na zemljevidu Partizanstvo.si pogledamo, kateri partizanski spomeniki so v kraju, in jih preprosto naštejemo pod poglavjem Druga svetovna vojna. Ali pa seznam naslovimo s Kulturni spomeniki. Naj bo za zgled vas [[:w:Ovsiše|Ovsiše pri Podnartu]], kjer so trenutno spomeniki predstavljeni takole:

&lt;blockquote&gt;
'''Druga svetovna vojna'''

Troje obeležij priča o dogodkih med [[:w:druga svetovna vojna v Sloveniji|drugo svetovno vojno]]. 
*Na pokopališču pri cerkvi sv. Miklavža je spomenik 41 padlim domačinom z grobovi 11 padlim in umrlim.&lt;ref&gt;[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.287837410999664&amp;lng=14.25259759806104&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=114 Spomenik na pokopališču na Ovsišah.] Partizanstvo.si.&lt;/ref&gt; 
*Pred osnovno šolo je spomenik dvema borcema čete [[:w:Jože Gregorčič|Jožeta Gregorčiča]], ki sta 16. februarja 1943 zaradi izdaje vaščana padla v spopadu z nemškimi orožniki; tretjega partizana so ranjenega ujeli in je umrl v zaporu v Begunjah.&lt;ref&gt;[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.288456482245365&amp;lng=14.251500517129898&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=115 Spomenik pri šoli, Ovsiše.] Partizanstvo.si.&lt;/ref&gt;  
*V Vohu ob Savi je spomenik 16 borcem 1. bataljona Gorenjskega odreda, ki so zaradi izdaje padli 6. julija 1944 pri prehodu čez Savo.&lt;ref&gt;[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=19&amp;lat=46.28357981709038&amp;lng=14.263108324011919&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=113 16 padlih ob Savi pri Podnartu.] Partizanstvo.si. &amp;mdash; Janko Potočnik: [[:v:Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Šestnajstim padlim ob Savi pri Podnartu|Šestnajstim padlim ob Savi pri Podnartu]]. ''Svobodna beseda'' nov. 2022.&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;

Dodali smo še slike spomenikov, ki smo jih našli v Wikimedijini zbirki v poglavju [[:c:Category:Monuments to the Slovene Partisans in Municipality of Radovljica|Monuments to the Slovene Partisans in Municipality of Radovljica]] (Spomeniki slovenskim partizanom v občini Radovljica):

{|
|[[File:Spomenik pred šolo na Ovsišah.jpg|thumb|300 px|Spomenik pred šolo na Ovsišah]]
|[[File:Partizanski spomenik, Ovsiše 02.jpg|thumb|300 px|Partizanski spomenik na pokopališču na Ovsišah]]
|[[File:Partizanski spomenik 16 padlim ob Savi pri Podnartu 01.jpg|thumb|300 px|Partizanski spomenik ob Savi pri Podnartu]]
|}

Občudovalcem okupatorja in njegovih domačih pomagačev je treba priznati, da so na spletu veliko bolj prizadevni od negovalcev vrednot NOB. Na Wikipediji je do včeraj obstajalo znotraj poglavja [[:w:Kategorija:Množična grobišča|Množična grobišča]] samo podpoglavje [[:w:Kategorija:Povojna grobišča v Sloveniji|Povojna grobišča]], ni pa bilo [[:w:Kategorija:Grobišča NOB|Grobišč NOB]]. Poglavje sem ustvaril na novo in vanj vpisal zaenkrat radovljiško in begunjsko grobišče ter grobišče v Dragi, vendar članki o povojnih pobojih še vedno prevladujejo.

Večji dogodki in osebnosti druge svetovne vojne že imajo samostojna gesla, morda jih je treba le dopolniti, dodati kako fotografijo spomenika ali povezavo na digitalizirano literaturo o predmetu. Če samostojno geslo pogrešamo (na manjkajoča gesla opozarja rdeča barva povezav za razliko od modrih, ki pripeljejo na obstoječa gesla), ga zastavimo sami.
Sliši se enostavno, kajne? In tudi je enostavno, le pravila je treba upoštevati: enciklopedično jedrnatost, nepristranskost, bonton itd. Najpogosteje pride do nesporazumov, kadar se kdo loti pisanja za Wikipedijo  tako, kot bi pisal na Facebook: da bi komu škodoval ali koga povzdigoval. Narobe je, če se v Wikipedijo vtaknemo samo zato, da bi pobrisali informacije, ki nam niso pogodu, ali napravili reklamo za kaj. 

V zavesti je treba imeti, da se v naše pisanje lahko vtakne kdorkoli, ga popravlja in dopolnjuje, seveda s sklicevanjem na verodostojne vire. 

&quot;Urednike&quot;, ki po Wikipediji smetijo z informacijami, ki niso potrjene v relevantni strokovni literaturi, ali pa so jezikovno in slogovno šepavi, wikiskupnost ustavi in izloči. Kadar pa iztiri celotna lokalna wikiskupnost (pred leti se je to zgodilo z nacionalistično pristransko hrvaško), za zamenjavo urednikov poskrbi Wikimedijina fundacija, čeprav nima nobenega generalnega urednika in jo že četrt stoletja uspešno regulira skupnost sodelavcev sama.

{|
|[[File:Wikidelavnica za ZB na ZRC SAZU 22. aprila 2026.jpg|thumb|500 px|Wikidelavnica za ZB na ZRC SAZU 22. aprila 2026. Javi se za kratek tečaj urejanja Wikipedije, če te take reči veselijo.]]
|}

'''Miran Hladnik'''

&lt;!-- Kako posežemo v wikipedijska gesla? Prijavimo se v Wikipediji, se seznanimo z njenimi principi in tehniko (je prav enostavno) in kliknemo na zavihek Uredi ob poglavju, ki ga želimo dopolniti (običajno je to poglavje o zgodovini kraja), in vnesemo podnaslov &lt;nowiki&gt;===Druga svetovna vojna===&lt;/nowiki&gt;. Vanj skopiramo seznam obeležij, ki smo si ga prej izpisali iz zbirke. Vsakega v svojo vrsto, ki se začne z alinejsko zvezdico. V predogledu se prepričamo, da je vse v redu, in shranimo s pritiskom na gumb ''Objavi spremembe''.  Za prvo silo bo. V naslednjem koraku vsak spomenik opremimo s povezavo na njegov opis v naši zbirki in morda še s kako informacijo, npr. s povezavo na enciklopedični vpis osebnosti, ki ji je spomenik posvečen. Poglavje bo privlačnejše, če ga opremimo s slikami spomenikov. Posnetkov kipov in avtorskih skulptur zaradi zadrte slovenske avtorske zakonodaje, ki ne dovoljuje fotografske reprodukcije javnih spomenikov, ne smemo dodajati, lahko pa fotografiramo spominske plošče in obeležja brez avtorskega pečata, jih postavimo v Wikimedijino Zbirko in jih potem vgradimo v wikipedijsko geslo. Za zgled si lahko vzamemo krajevno geslo [[:w:Srednja Dobrava|Srednja Dobrava  pri Kropi]] ali pa Mišače, xxx. --&gt;

===Partizanstvo.si in Sistory===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (51) SB april 2026

Zbirka spomenikov na zemljevidu Partizanstvo.si se vedno pogosteje sklicuje na državni [https://www.sistory.si/ww2 register žrtev druge svetovne vojne Sistory,] ki pomaga razkriti identiteto ljudi, katerih imena so vklesana na spomenikih. Pri družinskih nagrobnikih včasih samo letnica smrti med 1941 in 1945 in rojstna letnica, ki priča, da je človek umrl v cvetu let, namigujeta, da bi lahko šlo za partizana. Lahko pa je umrl kot talec, interniranec, domobranec, v nemški vojski, kot civilist, ovaduh, dezerter ... ali naravne smrti. V Sistory po možnosti piše tudi, kateri vojaški formaciji je pripadal umrli in kdo je zakrivil njegovo smrt.

Inštitut za novejšo zgodovino v Ljubljani, ki je zbirko Sistory poklical v življenje in jo vzdržuje, jo je lani odprl za javnost tako, da lahko po njej poizvedujemo, tudi če o mrtvem nimamo veliko podatkov. Pri redkih imenih in priimkih ni težav, pri kakem Ivanu Kovaču pa je treba v iskalno polje vpisati še rojstno ali smrtno letnico ali kak drugi poznani podatek, sicer bi se med desetinami med vojno umrlih Ivanov Kovačev izgubili. Težave povzročajo različni zapisi istega človeka: na spomeniku je ''Ferdinand'', domači so ga poznali kot ''Nandeta'', v zgodovinskih virih pa je zapisan kot ''Ferdo''; nič ne pomaga, preizkusiti je treba vsako varianto.

Mislili bi si, da je pri priimkih manj raznolikosti, a se izkaže, da je tudi tam zelo pisano (''Ravnikar : Ravnihar, Brgant : Bergant''), zlasti kadar je imena v dokumentih, pisanih na roko, prepoznaval stroj namesto človeka. Čuden primer je bil izdajalec ''Bertoncelj'', ki je bil zaradi popačene prepoznave priimka v ''Persondel'' pomotoma vpisan v Sistory dvakrat. Do podvojitev ali celo potrojitev vpisov umrlih je prihajalo, ker je o isti žrtvi poročalo več virov, zaradi različnih podatkov o življenju, najpogosteje pa zaradi njihove pomanjkljivosti oziroma odsotnosti.

Če želim najti vse, ki so padli 13. 1. 1942 na Mošenjski planini na Jelovici, bom kraj smrti moral vnesti vsaj štirikrat: ''Mošenjska planina, Mošenjska planina na Jelovici, Mošenjska planina (Jelovica), Mošenjska planina, Jelovica'', pa še bom zgrešil koga, ki so ga površno vpisali pod Mošenjsko ''palnino'' namesto ''planino''. Na Lipniški planini je 9. 9. 1942 po raziskavah zavzetih zgodovinarjev padlo 28 partizanov. Večino poznamo, nekatere pa zgolj po imenih: &quot;bolničar Majnik&quot;, &quot;Ivan&quot;, &quot;Miha iz Ljubljane&quot;, &quot;zdravnik, ki je imel spalno vrečo iz ovčje kože&quot;. Eden od nepoznanih padlih je bil &quot;radiotelegrafist Aleš&quot;. Šele potem ko je kolegici kapnilo, da bi bil Aleš lahko priimek in ne ime, ga je identificirala kot Stanislava Aleša. Na seznamih padlih 9. 9. 1942 se je ves čas pojavljal neki &quot;Gajgar&quot;, kot da bi šlo za partizansko ime. Izkazalo se je, da je bil to Franc Geiger, vendar se je takoj spet zakompliciralo ob podatku v Sistory, da je padel 31. 12. 1942 in ne 9. 9. 1942. Bogve kateri podatek drži.

Na Rovtarici na Jelovici so po vojni pri gradnji ceste nepričakovano naleteli na štiri trupla. Niti partizani, ki so se borili tam, niso vedeli zanje in za njihova imena. Zaradi podvojenih vpisov žrtev v Sistory bi bilo treba po preverbah skupno število okrog 100.000 žrtev druge svetovne vojne na Slovenskem zmanjšati, če pa bomo upoštevali še taka anonimna trupla, ki zdaj niso vpisana nikamor, bo število 100.000 nekako držalo. Identitete vseh mrtvih partizanov prav gotovo ne bo mogoče razvozlati, kaj šele najti mesto njihovega zadnjega počitka. V zbirki npr. ni borcev NOV in POS, ki so bili od drugod, recimo stotin padlih garibaldincev. Sistory tudi še ni uspel upoštevati Pregledov vojnih grobov po občinah, ki jih je svojčas vodilo Ministrstvo za delo, zdaj pa jih hrani Ministrstvo za obrambo. Pa tudi po pregledu tega vira, ki ga, tako kot druge vire, bremeni množica napak, bo pri marsikom ostalo zapisano skopo: pogrešan.

Včasih je težko pravično določiti vojni status osebe. Kam bomo vtaknili partizana, ki je bil hkrati gestapovski vohun: med partizane ali med gestapovce? Ali partizanskega prvoborca, ki je prestopil v nemško vojsko? Ne glede na pomanjkljivosti je Sistory enkraten vir in v veliko pomoč pri popisovanju partizanskih nagrobnikov. Iskanje oseb po Sistory je vznemirljivo detektivsko početje.

Pohvalo zasluži možnost, da obiskovalci spletišča po zgledu in spodbudi občanske znanosti vanj sami prispevamo podatke: sliko nagrobnika, rojstnega lista, citat iz zgodovinske knjige, osebno pričevanje, popravke napak in dopolnila, povezavo na nagrobnik mrtvega ali na spomenik v zbirki Partizanstvo.si. Sodelavci pri projektu Partizanstvo.si to počnemo tako za povrh, ob našem primarnem delu, ki je vpisovanje spomenikov na zemljevid. Naše intervencije so na Sistory vidne v modri barvi in pod rdečim naslovom Spomeniki NOB.

Opise spomenikov na zemljevidu Partizanstvo.si &quot;spomeničarji&quot; opremljamo s povezavami na zapise o mrtvih, ki smo jih našli v zbirki žrtev druge svetovne vojne na Sistory. Na osrednjih spomenikih z desetinami ali celo stotinami imen padlih tega ne počnemo, ker je življenje pač prekratko; lepega dne bo to itak storila umetna inteligenca namesto nas. Kadar pa je na spomeniku oz. nagrobniku malo imen, nam poizvedovanje po njih v Sistory lahko razkrije marsikaj zanimivega. Sem in tja na spomenikih najdemo tudi padle, ki jih zbirka žrtev še ne pozna, in jih ponosno vpišemo vanjo.

'''Miran Hladnik'''

Slike:
*Ivo Starc – Karamazov, nov vpis žrtve v Sistory s strani skupnosti spomeničarjev
*Obeležje Ivetu Osredkarju in Ivanu Starcu – Karamazovu na Blegošu

===Spomeniki na OpenStreetMap===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (50) SB marec 2026

Zdaj ko smo na zemljevid nasejali skoraj 9600 zvezdic, ki označujejo partizanske spomenike, bi se lahko naslonili nazaj in si rekli, da je delo v glavnem pri kraju. Fantastično je, da lahko s klikom na zvezdico dobimo na zaslon vse, kar je znano in kar smo utegnili vpisati o posameznem obeležju. Naš zemljevid se pokaže tudi med zadetki Googlovega iskalnika, kadar poizvedujemo po kakem uspomeničenem partizanskem imenu. Ampak zbirka je šele solidno izhodišče za nove naloge.

Nekoč so bili na papirnatih zemljevidih s stožcem Δ označeni samo večji spomeniki, vendar brez podatka, kaj obeležujejo. Današnje turistične brošure in infotable z zemljevidi se partizanskih spomenikov bolj kot ne sramujejo, vznikajo pa nova spletišča s partizanskimi spomeniki na zemljevidu, npr.[https://www.hikuk.com/ Hikuk] idrijskega zanesenjaka Matije Matvoza.

Da bi se partizanska spomeniška krajina naselila v splošno javno zavest, da bi postala del našega kulturnega vsakdanjika, se morajo spomeniki pojaviti tudi na zemljevidih, ki jih dnevno uporabljamo. Mislim na zemljevide na osebnih računalnikih in mobijih, kot so Googlovi Zemljevidi, MapsMe, LocusMaps, AlpineQuest, ArcGIS itd. itd. Spomeniki morajo postati sestavni del osnovne kartografske podlage, tako kot so ceste, hiše, cerkve, gradovi, reke, gozdovi ...

Ko si danes na Partizanstvo.si približamo katero od zvezdic, ki označujejo spomenike, na kartografski podlagi pod njimi ali zraven njih včasih najdemo ikono spomenika, kipa, spominske plošče ipd. Še zdaleč ne pod vsako zvezdico. Ob približanju se sem in tja ob ikoni pokaže ime, npr. Spomenik NOB.

Na spletišču Partizanstvo.si je privzeta kartografska podlaga javni interaktivni zemljevid OpenStreetMap (OSM), ki smo ga izbrali zato, ker je med aplikacijami za navigacijo v prostoru nekaj posebnega. OSM nastaja podobno kot Wikipedija, tj. z delom bolj ali manj anonimnih prostovoljcev. Iz OSM-ja podatke zajema množica telefonskih zemljevidov. Spomenik, ki ga danes vnesem na OSM, se bo zato kmalu pokazal tudi v mnogih drugih aplikacijah.

Zapustimo Partizanstvo.si, odprimo [https://www.openstreetmap.org OSM] v svojem oknu in si oglejmo, kaj zmore. V iskalno polje levo zgoraj vpišimo ime, ulico ali kraj, ki nas zanima, in si med ponudbo, ki se je odprla, izberimo ustrezno. S klikanjem na plus (+) v menijskem stolpcu desno zgoraj se želeni lokaciji približamo. Zadnja ikona v tem stolpcu je vprašaj (?). Kliknimo nanj in potem na objekt, o katerem želimo izvedeti kaj več. V stolpcu levo od zemljevida se pokažejo podrobnejše informacije o objektu: če smo kliknili na pot, se pokaže njena širina, ali je peščena ali kamnita, markirana ali komaj vidna, pri spomeniku pa dobimo ime arhitekta, leto postavitve, po možnosti tudi besedilo na njem itd. OSM ne predvideva prav dolgih opisov, zato pride prav možnost povezav na sliko spomenika, njegov opis na Wikipediji, na podrobnejši opis v naši zbirki in v Registru kulturne dediščine. Vse to lahko preberemo na zaslonu le, če se je nekdo prej potrudil in podatke tja vpisal.

Ni se mogoče znebiti občutka, da so nekateri prostovoljski kartografi, ki na zemljevid pridno vnašajo potke, hiše, ledinska imena, parkirne prostore, mize za piknik itd., na partizanske spomenike alergični. Na zemljevid vrišejo vsak koš za smeti, velikega kamnitega spomenika tik zraven pa ne, kot da že jutri pričakujejo njegovo odstranitev. Spregledana obeležja kdaj pozneje vrišejo drugi prostovoljci.

Naš načrt je stremljiv: na osnovni zemljevid OSM nameravamo vnesti prav vsa obstoječa obeležja iz naše zbirke (z izjemo zasebnih družinskih nagrobnikov), tako da bo ob ustrezni povečavi zemljevida nanje naletel vsakdo, tudi tisti, ki ne pozna spomeniškega projekta Partizanstvo.si.

OpenStreetMap je nekaj posebnega, ker sleherniku omogoča vnos podatkov in dopolnjevanje in popravljanje obstoječih elementov zemljevida. Samo na gumb Uredi levo zgoraj klikneš, pa se znajdeš v urejevalnem načinu. Brez predhodnega branja navodil seveda ne bo šlo. OSM za Slovenijo je izkaznica slovenske geografske pismenosti in kulturne vitalnosti. Bralci, ki znate posneti svoje koordinate z mobijem in ki radi počnete kaj ustvarjalnega na računalniku, pomagajte uresničiti načrt kopiranja partizanskih spomenikov na OpenStreetMap.

'''Miran Hladnik'''

Slike:
*Zvezdica za spomenik na Partizanstvo.si in oznaka istega spomenika na katografski podlagi OpenStreetMap
*Opis spomenika na OpenStreetMap
*Urejevalni način na OpenStreetMap

===[[Spomeniki februarja 2026|Iz februarske spomeniške okrožnice]] ===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (49) SB februar 2026

===Sprehod po zemljevidu Partizanstvo.si===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (48) SB januar 2026

{|
|[[File:Spominska plošča v Radovljici v zbirki Partizanstvo na zemljevidu.jpg|thumb|400 px|Spominska plošča ustanovitvi OF v Radovljici v zbirki Partizanstvo na zemljevidu]]
|}

Od naše selitve na novo spletišče je minilo pol leta, čas je za kratko ekskurzijo po njem. Privzeti zemljevid partizanskih spomenikov je OpenStreetMap (OSM), lahko pa namesto njega v zgornjem desnem kotu zaslona izberemo kako drugo kartografsko podlago in jo vrstico nižje obogatimo z zračnim posnetkom &lt;!-- (Ortophoto Geodetske uprave Republike Slovenije (GURS)) --&gt;, reliefom (GURS Lidar) in z &lt;!-- GURS-ovo --&gt; državno pregledno karto. Spletišče je trenutno na voljo v slovenščini in v angleščini, med jezikoma izbiramo desno zgoraj, kakšno reč v slovenskem vmesniku bo treba še prevesti.

V desnem spodnjem kotu nas klik na ikono bucike z rdečo glavo prestavi na našo trenutno lokacijo, kar pride prav, ko zemljevid odpremo kje na terenu. Na mobiju prikaz prilagodimo s klikom na tri pikice v zgornjem desnem kotu. &lt;!-- (v operacijskem sistemu Android) in potem z izbiro ''Desktop view'' (pri Applu je v orodni vrstici AA). --&gt; Plus in minus desno spodaj sta za približevanje in oddaljevanje pogleda, zadnji podatek pa je merilo v metrih oziroma kilometrih. Zemljevid, ki na začetku prikazuje celo Slovenijo, premikamo v vse smeri z miško. V levem stolpcu so pod naslovom '''Partizanstvo na zemljevidu''' osnovni podatki o partizanskih zbirkah na njem, povezava na servisne strani projekta in na podrobnejše informacije. Na dno stolpca z besedilom si pomagamo z miško in drsnikom. Informacije lahko s klikom na ◀ umaknemo za levi rob zaslona.

V levem zgornjem kotu zaslona so tri drobne ikone: z lupo, ki je srednja med njimi, iščemo po zbirki, s tretjo dobimo podatke o posameznem spomeniku, prva ikonica pa nas pripelje nazaj na začetno besedilo o spomenikih in spletišču.

Privzeto so vklopljene vse zbirke: '''partizanski Spomeniki, Bolnice, Poimenovanja, Točke brez obeležja, Obhodnice, Ostala obeležja, Hrvaški partizanski spomeniki, Okupacijske meje'''. S klikom na zavihke na zgornjem robu zaslona prikaze posameznih zbirk izklapljamo ali vklapljamo. Osnovna zbirka partizanskih spomenikov (Spomeniki) je iz rdečih, modrih, zelenih in črnih zvezdic. Pri oddaljenem pogledu jih še ne vidimo, spomeniki so tu pokupčkani pod raznobarvne krožce s številom spomenikov v okolici. Zvezdice se prikažejo s približevanjem pogleda. Rdeče označujejo obstoječe spomenike, modre vabijo k spomenikom, ki še niso bili obiskani ali jih je treba še enkrat slikati, &lt;!-- ali prestaviti v kako drugo zbirko, --&gt; zelene so za uničene spomenike in črne za poškodovane, premaknjene in deponirane spomenike. Zbirko bolnic smo podedovali od anonimnega vpisovalca na Geopediji, označuje jih ikona hišice s križcem. Popolnejše podatke o bolnicah najdemo pod zvezdicami na istih mestih. Zbirka Poimenovanja je šele v zametku, posamezne telovadnice, šole, vojašnice ipd., poimenovane po partizanih, so označene z rdečimi iksi. V zametkih je tudi zbirka Partizanskih točk brez obeležij, ki jo označujejo vijoličasti iksi.

Partizanske obhodnice so označene z modro črto, okupacijske meje z rdečo črto, pod Ostalo (na zemljevidu je Ostalo označeno s črnimi šestkrakimi zvezdicami) pa smo uvrstili druge spomenike, ki so se popisovalcem znašli na poti in jih je bilo treba nekam shraniti: osamosvojitvene, iz prve svetovne vojne, kulturnozgodovinske itd. Nekoč se iz njih morda rodijo samostojne zbirke.

Za sodelovanje nagovarjamo tudi hrvaške in italijanske kolege. Nekatera področja na Hrvaškem smo s skupnimi močmi že pokrili z rdečimi zvezdicami. &lt;!-- Spomeniki v slovenščini ali s slovenskimi žrtvami na Hrvaškem so del zbirke slovenskih partizanskih spomenikov.  --&gt;

'''Pa se lotimo iskanja.''' Recimo, da me zanimajo spomeniki v okolici mojega kraja Srednje Dobrave pri Kropi. V iskalno polje, ki se pojavi ob kliku na lupo, vpišem kako besedo iz imena spomenika, npr. Srednja Dobrava. Iskalnega izraza ni treba tipkati v celoti, že prej se na zaslonu pojavijo možni zadetki, tj. spomeniki, ki imajo v svojem imenu ime kraja. S klikom na izbrani zadetek se na zemljevidu znajdemo na Srednji Dobravi, z obkroženo zvezdico za izbrani spomenik.

S klikom na zvezdico se v levem stolpcu odpre zapis o spomeniku. &lt;!-- (nanjo pritisnemo, ko se ikona dlani nad zvezdico spremeni v ikono dlani z iztegnjenim kazalcem)  --&gt; Krasijo ga fotografije od blizu in od daleč, povečamo jih s klikom; več informacij &lt;!-- (fotograf, datum posnetka itd.)  --&gt; se po možnosti prikaže pri kliku na ''(i)'' pod sliko. &lt;!-- Če smo vmes tavali kje drugje po zemljevidu, se na zvezdico vrnemo s pritiskom na ''Lociraj točko'' in ''Približaj točko''. Tretji zavihek pod slikami (''Uredi podrobnosti'') je samo za registrirane in prijavljene urednike. --&gt;

Kadar so zapisi dolgi, se pomikamo do dna z drsnikom. Rubrike v zapisu so: ''Ime spomenika, Opis, Lokacija in dostop, Besedilo na spomeniku, Status, Avtor vnosa, Datum prvega vnosa, Datum zadnje spremembe, Vrsta spomenika, Spremembe, dopolnila, popravki, Občina, Katastrski podatki, Kategorije partizanskih spomenikov, Povezani vnosi''. Marsikatero polje je zaradi pomanjkanja podatkov ali zaradi naglice vpisovalca še prazno.

Za iskanje padlih borcev ali talcev, katerih imena so vklesana na plošče, bomo morali vstopiti v [https://www.partizanstvo.si/filter/partisanmemorial napredno oziroma zahtevno iskanje.] To storimo prek ikone povečevalnega stekla v levem kotu in z izbiro zbirke v seznamu pod iskalnim poljem. 

Na zaslonu se odpre seznam polj zapisa o spomeniku. &lt;!-- Če želimo videti vsa polja, kliknemo na ''Prikaži več polj''. --&gt; Vanje vpišemo, kar nas pač zanima, recimo kako besedo iz Opisa spomenika, iz Besedila na spomeniku itd. Ne pozabimo v polju s črticami --------- ob iskalnem izrazu izbrati ''vsebuje''! Vsa obeležja v občini poiščemo z vpisom imena občine v ustrezno vrstico. &lt;!-- Če je pritisk na zavihek ''Filtriraj'' desno spodaj našel veliko zadetkov, so razporejeni na več strani. Desno zgoraj so na mini zemljevidu dotična obeležja označena z modrimi kapljicami. --&gt; Na začetku vrstice s posameznim spomenikom sta dve ikonici: z vrhnjo se preselimo v prikaz in opis spomenika na zaslonu&lt;!--, druga je za prijavljene urednike --&gt;. 

Nekatera polja smo v zbirko dodali na novo (o arhitektu ali kiparju, datum postavitve, vrsta in kategorija spomenika&lt;!-- , povezani vpisi na druge zbirke --&gt; ...) in vanje še nismo utegnili prepisati podatkov, zato si v tem trenutku največ zadetkov lahko obetamo z brskanjem po starih poljih zbirke: Besedilo, Opis, Lokacija, Občina. Na servisnih straneh so napotki za izvoz zbirke v pisarniške programe. Srečno pri raziskovanju!

'''Miran Hladnik'''

===Žagarjevi otroci===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (47) SB, december 2025

Narodni heroj učitelj Stane Žagar je imel z ženo Jožefo, po domače Pepco, pet otrok: Staneta, Savico, Iztoka, Nado in Danico, &quot;šolski&quot; so jim rekli na Dobravi. Da sta Nada in Danica nerazdružni dvojčici, sta govorili že njuni imeni: če ime ene beremo od zadaj, dobimo ime druge sestre. Žagar, ki je pred italijanskim fašizmom pribežal v Jugoslavijo s skrajne zahodne slovenske meje, zahodu očitno ni zaupal, imena njegovih otrok namreč prizivajo vzhod: Danica vzhod sonca, Nada na z vzhodom povezane upe, Iztok (seveda po zgledu Finžgarjevega junaka iz romana ''Pod svobodnim soncem'') tudi pomeni 'vzhod'. V partizanih sta padla dva od Žagarjevih otrok, Stanko Žagar mlajši je umrl pri 21 letih, '''Nada Žagar''' pa pri dvajsetih. 

Nada je na začetku vojne hodila v bežigrajsko gimnazijo v Ljubljani in kot aktivistka OF v skojevski trojki razoroževala italijanske vojake. Spomladi 1942 je bila aretirana in skupaj z materjo in sestrama na italijanskem vojaškem sodišču obsojena na dolgoletno ječo. Po kapitulaciji Italije je jeseni 1943 sodelovala pri ustanavljanju prekomorskih brigad v Carbonari in Gravini in kot borka s partizanskim imenom Breza ter sekretarka SKOJ-a III. prekomorske brigade prehodila bojno pot iz Italije prek otoka Visa in Hvara do Knina. Tam je bila hudo ranjena in je po skoraj dveh tednih muk 12. novembra 1944 v bolnici v Šibeniku ranam podlegla. Na Dobravo so jo domači prekopali leta 1947, v beli krsti, okrašeni s šopkom belih rož. Po njej so leta 1966 imenovali Mladinski klub v Ilirski Bistrici, ob vhod v tamkajšnji športni park, ki se imenuje po njej, pa postavili njen doprsni kip, delo Marjana Keršiča &amp;ndash; Belača. 

Nadino življenje je v knjigi ''Pripoved o Brezi'' leta 1990 upesnil Jože Šmit.

'''Stanko Žagar''', &quot;šolski Stane&quot; je bil že pred vojno, ko je hodil v kranjsko gimnazijo, skojevski aktivist in funkcionar. Ob nemškem napadu na Jugoslavijo se je prostovoljno javil v jugoslovansko vojsko. Po njeni kapitulaciji je jeseni 1941 v Bohinju pripravljal vstajo. Aprila 1942 je bil kot borec Kokrške čete v bitki z Nemci pri Letencah v Udinborštu ranjen v nogo. S skupino soborcev se je zatekel v Okrogelsko jamo v pečini nad reko Savo in poklical na pomoč prijatelja in sovaščana Pavleta Kerna. Pavle je bil najboljši nogometaš v okolici, tudi član komunistične mladine. Nemci so ga pred tem dvakrat zapored v zaporu v Begunjah s pretepanjem zlomili, da je postal nemški ovaduh. Skupino štirinajstih borcev v jami je izdal Nemcem. Ti so dva dni oblegali partizane v nedostopni jami in dva ubili. Drugi dan (22. aprila 1942) se je šest borcev ustrelilo, da ne bi padli Nemcem v roke, med njimi tudi Stanko Žagar. Pet preživelih, ki so jih omamili s plinom in zajeli, je umrlo pozneje, večinoma so jih ustrelili v Begunjah, preživel je, z vratolomnim skokom čez pečino na začetku obleganja, samo eden. 

Julija istega leta so partizani Pavleta Kerna zaslišali. Jokal je in prosil, naj mu prizanesejo, obljubljal je, da bo popravil, kar je zagrešil, samo če ga pustijo živega, vendar mu niso mogli več zaupati in so ga obsodili na smrt. Kje na Jelovici je njegov grob, se ne ve.

Po Stanetu Žagarju mlajšem so leta 1980 imenovali rod tabornikov iz Kranja. Stankovo ime je na dveh spomenikih na Okroglem: nad okrogelsko jamo in na spomeniku borcem Kokrške čete sto metrov stran.

Na prvem piše 
&lt;poem&gt;
KO JE OBKOLJENIM BIL VSAK IZHOD ZAPRT,
DO KONCA ZVESTI SE NISMO PREDALI,
SAMI PONOSNO SMO SI SMRT IZBRALI.
:::                                  STANETU ŽAGARJU
:::                                   IN TOVARIŠEM OB
:::                                 30. OBLETNICI SKOJ-a&lt;/poem&gt;

Na drugem pa so zraven imen padlih tile verzi nepoznanega pesnika:

&lt;poem&gt;
MARAL BOREC NISI SUŽNIH SPON.
ZA SVOBODO GNALO TE JE HREPENENJE,
SI ZA VZORE SVOJE DAL ŽIVLJENJE,
ZEMLJA RODNA ZDAJ JE TVOJ ZAKLON.
NAJ TELO SE HRABRO V NJEJ SPOČIJE,
DUH PROSTOSTI NAJ MED NAMI ŽIJE!
&lt;/poem&gt;

Stanko in Nada Žagar sta vpisana med imeni padlih dijakov na spominski plošči v avli kranjske gimnazije. Njuni imeni sta vklesani tudi na nagrobnikih partizanskega grobišča na Srednji Dobravi, zraven očetovega. 

Skozi italijanske zapore so šli v partizane tudi drugi Žagarjevi otroci: Iztok, Savica in Danica. Več o Žagarjevi družini je mogoče prebrati v poglavjih [[:b:Dobravske domačije#Šola (Žagarjevi)|Šola (Žagarjevi)]] in [[:b:Dobrave med drugo svetovno vojno|Dobrave med drugo svetovno vojno]] v [[:b:Dobrave|wikiknjigi Dobrave]].

{|
|[[File:Stane žagar z družino pred odhodom z Dobrave konec 1940.jpg|thumb|400 px|Stane Žagar z družino pred odhodom z Dobrave konec 1940]]
|[[File:Nada Zagar.jpg|thumb|150 px|Nada Žagar, okrog 1940]]
|[[File:Okrogelska bitka.jpg|thumb|left|400 px|Zajeti partizani po okrogelski bitki 21. in 22. aprila 1942]]
|}

{|
|[[File:Partizanski spomenik Okroglo1.jpg|thumb|300 px|Spomenik pri Okroglem na kraju, kjer so bili padli pokopani do leta 1945]]
|[[File:Partizanski spomenik Okroglo2.jpg|thumb|300 px|Spomenik nad Okrogelsko jamo]]
|[[File:Partizanski spomenik na Dobravi 03.jpg|thumb|300 px|Partizansko grobišče na Srednji Dobravi]] 
|}

*Slika spominske plošče v avli kranjske gimnazije
*Slika kipa Nade Žagar v Ilirski Bistrici

'''Miran Hladnik'''

===Narodni heroj Stane Žagar===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (46) november 2025

Učitelj Stane Žagar je bil z Žage pri Bovcu, ki je po prvi svetovni vojni prišla pod Italijo, in je v Jugoslavijo, tako kot 70.000 njegovih primorskih rojakov, pribežal pred italijanskim fašizmom. Ob koncu vojne se je med prostovoljci boril za severno slovensko mejo. Z družino se je ustalil na Srednji Dobravi pri Kropi in bil tam osemnajst let zgled učitelja in ljudskega prosvetitelja. 

Organiziral je kmetijske tečaje za odrasle, jih učil sadjarstva, turizma, zborovskega petja itd., skratka z nekakšno šolo v naravi je dvigoval materialno in kulturno blaginjo kraja in bil karizmatičen zgled svojim učencem. Bil je komunist. Komunizem je razumel v izvirnem pomenu besede: kot skrb za druge, interes za javno dobro, predanost socialnim idealom svobode, enakosti in solidarnosti. Zaradi politične dejavnosti je tik pred drugo svetovno vojno ostal brez službe. Ko so Nemci zasedli Jugoslavijo, je na Gorenjskem organiziral oborožen upor. 

Na robu Jelovice je ustanavljal partizanske čete in jih povezal v Cankarjev bataljon. Ko je število borcev naraslo na 660, je spomladi 1942 načrtoval splošno gorenjsko vstajo, vendar je bila 27. marca njegova četa, ki je prezimovala na Planici nad Crngrobom, izdana. Polovica od skupaj 32 borcev se je prebila iz nemškega obroča, Žagar pa je v boju padel skupaj s 14 soborci.

Po drugi svetovni vojni je bila Srednja Dobrava poznana prav zaradi Staneta Žagarja. Med 90  bolj ali manj znamenitimi prebivalci, vpisanimi v lokalni biografski leksikon, Dobrava nima osebnosti, ki bi jo zaznamovala bolj kot on. Leto za letom so prihajale ob komemoracijah na njegov grob množice, tudi več tisoč ljudi. Staneta Žagarja se spominjamo dvakrat letno, na pokopališču ob dnevu mrtvih in za praznik osnovne šole Staneta Žagarja v bližnji Lipnici okrog obletnice njegove smrti, z eminentnimi govorniki: Božo Repe, Dragan Petrovec, Matjaž Kmecl, Ivo Vajgl, Uroš Lipušček, Vesna Mikolič, Ljubo Bavcon, Bogdan Knavs, Miloš Šonc, Viktor Žakelj, Rudi Rizman, Klemen Lah, Andreja Rozman - Roza in nazadnje Milan Kučan. 

Po vojni so po njem poimenovali najvišja državna priznanja za pedagoško delo, Žagarjeve nagrade. Leta 1994 so v poosamosvojitveni preimenovalni ihti in iz alergije na vse skupnostno in partizansko Žagarjevo ime odstranili, kot da bi bilo njegovo zavzemanje za javno dobro in za narodno osvoboditev nekaj kužnega. 2012 so ga odstranili iz imena kranjske vojašnice, kjer je bila od leta 1959 plošča z njegovim imenom, in vsakih nekaj let ga skušajo lažni domoljubi z abotnimi argumenti odstraniti tudi iz imena lipniške šole. Oblatiti ga želijo z zgodbico, ki je vzniknila iz nič 80 let po njegovi smrti, da je ob odhodu z Dobrave menda sosedu ostal dolžan za nekaj jajc in mleka.

Na pokopališče ob dobravski cerkvi so ga prekopali oktobra 1945, skupaj s 14 soborci iz teh krajev, katerih trupla so prej ležala, kjer so padli. Stara črno-bela fotografija kaže okrašene pare, z dvema vojakoma za častno stražo, na vencih sta srp in kladivo, na mizi pa razpelo in žegnana voda z vejico. Tu sta pokopana tudi dva od njegovih petih otrok: sin Stane je padel na Okroglem nad Savo še ne en mesec za očetom, hčerka Nada pa ob koncu vojne v prekomorski brigadi pri Kninu.

Ponarejevalci zgodovine bodo težko odpravili spomin na narodnega heroja Staneta Žagarja, ohranja in utrjuje ga vse preveč obeležij, kar devet jih najde iskanje po zbirki partizanskih spomenikov na spletišču Partizanstvo.si. 

Grobišče na pokopališču na Srednji Dobravi je iz 18 nagrobnih kamnov in spomenika. Marmornati kubus arhitekta Borisa Kobeta z napisom Mateja Bora IN VENDAR JE VAŠE SEME POGNALO je bil postavljen leta 1957, grobišče pa urejeno leta 1961. Nagrobniki so v dveh vrstah, iz vsakega se vzpenja prelomljen kovinski klas (skovali so jih seveda v bližnji Kropi). &lt;!-- Med mrtvimi sta dva Antona Benedičiča, eden pod klasom, drugi na bloku. Po Kosu naj bi bil eden (1926) pokopan v grobnici v Radovljici, drugi (1922) pa v družinskem grobu na Dobravi. --&gt;   

Na Planici nad Crngrobom, kjer je Žagar padel, stojijo tri obeležja z njegovim imenom: 
*Pod hribom Mali rovt dober kilometer od Planice proti vzhodu je na mestu, kjer je taborila Selška četa, prvotno grobišče z imeni vseh 15 padlih 27. marca 1942, urejeno je bilo leta 1947 in obnovljeno leta 1982.
*Ob križišču cest pred vasjo so na enem od treh kamnov, postavljenih v spomin 32 padlim partizanom na tem področju (spomenik je zasnoval Nande Jocif), verzi Žagarjevega primorskega rojaka Alojza Gradnika: V SVOBODI ZDAJ NAM JE SKRIVNOST OČITNA. NARODA ZARJE SE RODE LE V NOČI, NJEGOVA RAST IN MOČ SO ŽRTVUJOČI, BOLJ OD ŽIVLJENJA SMRT JE RODOVITNA. Za Gradnika, ki se je v nekem sodnem procesu pred vojno zameril komunistom, sicer radi pravijo, da je bil po vojni v nemilosti. &lt;!-- (Alojz Gradnik: Septembrskim žrtvam, Večni studenci, 1938). --&gt; 
*V neposredni bližini na drugi strani ceste stoji novejši spomenik Stanetu Žagarju in 14 tovarišem, padlim marca 1942. Zasnoval ga je v obliki desetih poševnih betonskih stebrov arhitekt Jože Logar leta 1982. Črke Žagarjevega imena na njem so redno obnavljali, zmedeni domačin jih je namreč vztrajno odstranjeval. 

Pokažemo lahko na dvoje Žagarjevih doprsnih kipov, oba sta delo kiparja Staneta Keržiča: en odlitek so postavili leta 1963 pred vojašnico v Kranju, drugega pa leta 1977 pred osnovno šolo v Lipnici. Potem pa so tu še tri plošče: eno so leta 1969 privili na steno gasilskega doma na Srednji Dobravi, kjer je bila pred vojno Žagarjeva osnovna šola, ena je v kraju Žaga na mestu, kjer se je rodil, ena pa na Kocjanovi domačiji na Laškem nad Bukovščico v Selški dolini, kjer je bil v začetku decembra 1941 na njegovo pobudo sprejet sklep o splošni vstaji na Gorenjskem.  

{|
|[[File:Bodlajeve16d.jpg|thumb|300 px| Prekop Staneta Žagarja na dobravsko pokopališče 28. okt. 1945]]
|[[File:Partizanski grobovi na Dobravi 02.jpg|thumb|300 px| Grob Staneta Žagarja na dobravskem grobišču]]
|[[File:Plosca izgnancem Dobrava.jpg|thumb|300 px|Plošči dobravskim izgnancem in Stanetu Žagarju na gasilskem domu na Srednji Dobravi]]
|[[Slika:Stane Žagar.jpg|thumb|200 px|Stane Žagar]]
|}

Slike:
*spomenik na Malem rovtu 
*spomenika na Planici
*doprsni kip
*plošča na Žagi
*plošča na Laškem

'''Miran Hladnik'''

===Obnova spomenika NOB na Cviblju===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (45) oktober 2025

{|
|[[File:Na spominski slovesnosti pri spomeniku NOB na Cviblju zbrane nagovoril minister Sajovic 3.jpg|thumb|500 px|Komemoracija na Cviblju 2024]]
|}

Cvibelj je 305 metrov visoka vzpetina nad Žužemberkom. Do leta 1944 je na griču stala kapela, posvečena sv. Lenartu. Bila je podružnica žužemberške farne cerkve, zgrajene v 16. stoletju. Kapela je bila domobranski bunker. V začetku maja 1944 je bila ob napadu Gubčeve brigade porušena in je konec vojne dočakala kot ruševina. 

Leta 1956 so se odločili, da bodo ruševino zaščitili pred nadaljnjim propadanjem in jo po možnosti vključili v spomenik NOB. Sem naj bi prenesli umrle iz vseh grobišč po Suhi krajini in uredili kostnico s spomenikom. Ruševine pa nazadnje niso uvrstili v kompleks in so jih pred gradnjo spomenika odstranili.

Na vzpetini Cvibelj se nahaja največja partizanska grobnica v Sloveniji. Kostnica je skupna za umrle iz več grobišč na območju Suhe krajine. Vitek spomenik nad njo je viden daleč naokoli. Avtor spomenika je arhitekt in urbanist Marjan Tepina, dela pa je izvedel arhitekt Edo Mihevc. Veličastno obeležje, ki daje pečat zgornji dolini Krke, je postavljeno v spomin žrtvam za svobodo, na partizansko gibanje in narodnoosvobodilni boj slovenskega naroda proti okupatorju in domačim izdajalcem v letih 1941–1945. Spomenik je postavil Republiški odbor ZZB NOB Slovenije, slavnostna otvoritev je bila v soboto, 22. julija 1961, ob 20-letnici vstaje slovenskega naroda in ob prazniku občine Žužemberk. Zbralo se je več kot 30.000 obiskovalcev z vseh koncev Slovenije. Med njimi so bili tudi borke in borci XV. in XVIII. divizije, njihovi sorodniki in prijatelji, visoki predstavniki slovenskega in jugoslovanskega političnega in kulturnega življenja, zamejski Slovenci, predstavnik zavezniške vojaške misije pri Glavnem štabu NOV in POS major Jones in drugi.

16-metrski obelisk iz aluminija je težak 4.500 kg, skupaj z betonskim podstavkom je visok okoli 25 metrov. Doslej je bilo na spomenik vklesanih 1135 imen padlih borcev in umrlih žrtev, od tega jih je 243 s širšega območja Žužemberka (69 padlih od skupno 231 borcev s tega območja, 143 civilnih žrtev, 31 umrlih med skupno 261 interniranimi). Vklesana so tudi imena padlih pripadnikov mednarodnih enot, ki so bile v sestavi slovenske narodnoosvobodilne vojske. Na območju Suhe krajine je padlo približno 140 protifašistov in protinacistov iz Avstrije, Azerbajdžana, Belorusije, Bosne in Hercegovine, Češke, Črne gore, Hrvaške, Italije, Kazahstana, Litve, Madžarske, Makedonije, Poljske, Rusije, Srbije in Ukrajine.

Pod spomenikom je grobnica, toda v njej niso pokopani vsi, ki so navedeni na ploščah, saj so nekatere sorodniki po koncu vojne prekopali na pokopališča v domačih krajih. Na ploščah manjka še 914 imen; imena dodatnih 123 padlih in umrlih so neznana. Skupno število padlih in žrtev s tega področja je namreč več kot 2.200. 

Spomenik NOB je bil prvič obnovljen v letu 1973, drugič leta 1988, ko so ob njem na novo postavili devet granitnih blokov, kar je bila oblikovna rešitev arhitekta Jova Grobovška. Tretjič je bil spomenik obnovljen leta 2004, ko so med drugim uredili okolico in obnovili napise. Spomenik NOB na Cviblju je vpisan v Register kulturne dediščine, ima status spomenika tujih armad in status kulturnega spomenika lokalnega pomena. Seznam padlih aktivistov, partizanov in sodelavcev OF v Suhi krajini iz leta 1961 hrani Dolenjski muzej v Novem mestu, seznam imen iz leta 1988, ki so sedaj napisana na spomeniku, pa ZVKDS OE Novo mesto.

Po več kot šestdesetih letih od postavitve je bil spomenik nujno potreben temeljite obnove. Ministrstvo za obrambo je za obnovo zagotovilo 80.000 evrov. Dela so se začela konec julija, zaključena pa morajo biti do slovesnosti ob dnevu spomina na mrtve 18. oktobra. Zajela so celotno obnovo kostnice, iz katere je bilo pietetno deponirano 85 lesenih zabojev s posmrtnimi ostanki padlih in umrlih, in njihovo vrnitev v kostnico. Obnova je potekala pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije – OE Novo mesto. 

Okolico spomenika urejamo članice in člani OO ZB za vrednote NOB Žužemberk. S prostovoljnim delom smo postavili tablo, ki označuje kulturni spomenik lokalnega pomena, informacijsko tablo, nabiralnik za štiri zloženke, ki smo jih izdelali in jih tiskali sami (o spomeniku na Cviblju, kolesarska pot in pešpot med spomeniki NOB, Suha krajina med NOB v slovenščini in angleščini), klopi in mizo ter uredili novo dostopno pot. '''Imamo svojo spletno stran, ki se odpre, če v brskalnik napišete »ZB NOB Žužemberk«.''' Naša velika želja je, da bi bil spomenik z okolico razglašen za spominski park. 

Po obnovi bo največji spomenik NOB v južnem delu Slovenije še desetletja kljuboval soncu, dežju, vetru in mrazu. Še naprej nas bo spominjal in opominjal na polpreteklo zgodovino in pogumni boj slovenskega naroda proti nacifašizmu. Boj, v katerem so bili z življenji mnogih zavednih Slovenk in Slovencev ter borcev iz drugih držav postavljeni temelji današnje svobodne in demokratične Republike Slovenije. Lahko smo upravičeno ponosni. Jugoslavija in z njo Slovenija je bila edina država v Evropi, ki se je med 2. svetovno vojno osvobodila sama. Osvobodili pa so jo domači partizani. 

'''Besedilo in foto Darko Pucelj'''

Slike: 
*Informacijska tabla ZB NOB Žužemberk ob spomeniku na Cviblju
*Obnova spomenika na Cviblju
*Plošče z imeni ob grobnici na Cviblju
*Klopi ZB NOB Žužemberk ob spomeniku na Cviblju

===Spomenik v Moskvi===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (44) september 2025

Na zemljevid slovenskih partizanskih spomenikov je Miloš Kermavnar lani vnesel spomenik Slovenskim žrtvam v Moskvi. Posvečen je padlim Slovencem na ozemlju današnje Ruske federacije med prvo in drugo svetovno vojno, postavili pa so ga 10. septembra 2019 v odziv na spomenik padlim ruskim in sovjetskim vojakom na slovenskih tleh, ki od leta 2016 stoji na Žalah v Ljubljani. Označil ga je z modro zvezdico, ki je pomenila, da spomenika ni obiskal še nihče od sodelavcev spomeniškega projekta.

Letos, ob 80. obletnici zmage nad nacizmom, je spomenik obiskal in poslikal Gorazd Stopinšek in modro zvezdico smo lahko nadomestili z rdečo. Gorazd poroča, da imajo podobne spomenike le nekdanje sovjetske republike, druge države pa ne. Zasnoval ga je arhitekt Rok Klanjšček, poznan po turističnem naselju Nebesa nad Kobaridom. Napis na spomeniku je dvojezičen:

&lt;poem&gt;
:::Slovenskim žrtvam, hvaležna domovina
:::Сыновьям и дочерям Словении от скорбящей родины
:::Republika Slovenija
&lt;/poem&gt;

Lokalni prostovoljski kartograf je slovenski spomenik v Moskvi pred kakim letom vrisal na javni zemljevid OpenStreetMap (OSM). Slovenski OSM-prostovoljci partizanske in podobne spomenike žal vse preradi spregledajo: ob Goriški ulici v Mariboru je nekdo npr. vrisal otroško igrišče, kipa heroja Slavka Šlandra v neposredni bližini pa ne. Za kip sicer vzorno skrbi ZZB Slavko Šlander, katerega član je Gorazd.

Vesna Vuk Godina ugotavlja, da so 80. obletnico konca druge svetovne vojno ustrezno, tj. na najvišji državni in politični ravni, proslavili le v Rusiji. Dodajmo, da se poraženi Nemci medtem že pospešeno oborožujejo za novo vojno, z neoprijemljivim izgovorom, da Rusija za Evropo pomeni »varnostno tveganje« ali že kar »grožnjo«. Poraz Nemcev pred Stalingradom leta 1942 in v Kursku 1943 sta bili prelomni točki druge svetovne vojne, ki se je končala s padcem Berlina. Ob obletnici je bila »vsa Moskva okrašena z rožami in simboli zmage, žal pa sta bila ob vznožju našega spomenika samo dva simbolična nageljna,« piše Gorazd.

Na obisk Moskve se je začel pripravljati marca 2025 z iskanjem prenočišča, pridobitvijo vize ter rezervacijo leta iz Beograda s preletom Latvije. Letališče Šeremetjevo ga je s strogo, vendar korektno vstopno kontrolo zadržalo dve uri. Takoj si je za 7 evrov kupil 3-dnevno karto moskovskega Metroja, ki zaobsega 480 km prog z 270 postajami. 

Zaradi varnostnih ukrepov in gneče je parado lahko opazoval le od daleč, Rdeči trg je bil zaprt, ulice so bile polne ljudi z Jurijevimi trakovi, zastavami in velikimi fotografijami padlih svojcev v veliki domovinski vojni. Sveti Jurij je zaščitnik Moskve, njegov trak pa najvišje vojaško odlikovanje; od leta 1945 trak spremlja medaljo Za zmago nad Nemčijo. Simbolika svetega Jurija je vseprisotna, npr. pri spomeniku generala Georgija Konstantinoviča Žukova ali v podnožju 141,8 m visokega obeliska v Parku zmage (Парк победы) na hribu Poklonnaja, kjer vsakih 10 cm označuje en dan druge svetovne vojne (skupaj 1418 dni). 

V parkovnem kompleksu je [https://victorymuseum.ru/ Музей Победы,] menda največji muzej druge svetovne vojne na svetu. Glavne stavbe imajo za 389.000 razstavnih predmetov na voljo 16.700 m2.  Tu stoji tudi slovenski spomenik: 60 m zahodno od spomenika černobilskim reševalcem. Severno od njega je Aleja miru, na jugu Aleja medenih tednov (Aллея молодoжëнов), zahodno Aleja spominov (Aллея памяти), vzhodno Aleja veteranov. Ob slavoloku zmage je prikazana usoda Napoleonove Grande Armée leta 1869: od 422.000 vojakov, ki so šli nad Moskvo, se je iz Rusije vrnil komaj vsak deseti.

Gorazda je obisk Moskve šokiral: nikjer znakov sankcij, grozd supermodernih stolpnic, čistilni in dostavni roboti na ulici, ogromni zasloni čez pročelja stolpnic, trgovine so založene z zahodno robo, gorivo je po 80 centov, pivo kot pri nas (v hotelih pa tudi 6 eur), cena kvadratnega metra stanovanja v Moskvi je nad 5000 evri. Vozni redi na letališču so že dalj časa tudi v kitajščini, Rusi se obračajo proti vzhodu. Podzemska železnica vozi skoraj na vsako minuto in dnevno prepelje 20 milijonov potnikov, mlajši prijazno odstopijo sedež starejšim. Postaje Metroja so neverjetno urejene, nikjer nobenega papirčka, nikjer nobenega klošarja, nikjer nobenega psa. 

Moskva ni edina svetovna prestolnica s slovenskim partizanskim spomenikom, najdemo jih še na Dunaju, v Mehiki, v Argentini (kipa Tita v Ciudad de Mexico in v Salti) in še kje. 

''Miran Hladnik po poročilu Gorazda Stopinška, slike Gorazd Stopinšek'''

Slike: 
*Slovenski spomenik v Parku zmage v Moskvi
*Informativni stebriček pred spomenikom v Moskvi
*Informacija o spomeniku
*Slovenski spomenik na zemljevidu OpenStreetMap
*[https://partizanstvo.si/sl/zemljevid/?zoom=17&amp;lat=55.732243754&amp;lng=37.4994573&amp;layers=&amp;layer=partisanmemorial&amp;id=9889 Slovenski spomenik v Moskvi na zemljevidu Partizanstvo.si]

===Partizanstvo.si: Novo domovanje partizanskih spomenikov na zemljevidu===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (43) avgust 2025

Kdor prebira rubriko Partizanski spomeniki na zemljevidu, ve, da se portal Geopedija, na katerem smo gostovali tja od leta 2013, ukinja, in da smo popisovalci morali poiskati novo domovanje. Geopedijo je poklicalo v življenje ljubljansko podjetje Sinergise, direktor Grega Milčinski ter administrator Sergej Maršnjak sta nam bila v veliko pomoč, vse brez stroškov – iskrena hvala! Pred dvema letoma so podjetje prodali ameriški firmi Planet, ki se je lotila drugih projektov in namerava Geopedijo opustiti. Bilo nam je hudo, navezali smo se namreč nanjo, a kaj se more proti pameti poslovnega sveta. Priprave so trajale več mesecev in 16. junija, ko je števec kazal 8885 spomenikov, smo urejanje za dober teden zamrznili in Sergej je zbirko partizanskih spomenikov in podporne zbirke partizanskih poimenovanj, partizanskih točk brez obeležja, hrvaških partizanskih spomenikov in drugih obeležij prijazno izvozil. Ni bil majhen zalogaj: robe je bilo za 30 GB, kar ni čudno, saj smo v zadnjih 12 letih tja naložili tudi več deset tisoč fotografij spomenikov. 

Novo domovanje smo iskali doma in po svetu. Preko trideset ponujenih možnosti smo nanizali na naših servisnih straneh na Wikiverzi in tehtali med njimi. Prepričani smo bili in smo še, da mora biti tako velika in pomembna zbirka na javnem spletišču v lasti javne inštitucije in da mora biti v obliki, ki jo je mogoče kadar koli prenesti kam drugam. Želeli smo ostati inštitucionalno nevezani, hkrati pa smo želeli še naprej graditi zbirko brez stroškov. 

Razumni ljudje so predlagali, naj zbirko prevzame država, to je katero od njenih ministrstev, vendar na državni strani za kaj takega ni bilo pripravljenosti. S težkim srcem smo se za ponujeno pomoč zahvalili zasebnim podjetjem, npr. Lemon Squeeze in spletišču Hikuk, ter inštitucijam (npr. Delavnica Muzej v Celovcu, ZRC SAZU) in se odločili za streho Centralne tehniške knjižnice (CTK), katere direktor Miro Pušnik je že prej naklonjeno spremljal naše delo, tudi prostor za spomeničarsko delavnico nam je ponudil. S CTK smo se našli, ker je CTK prvi slovenski spodbujevalec občanskega raziskovanja (''citizen science''), mi pa se razumemo kot vzorčni primer tega koncepta. Formalno pokroviteljstvo knjižnice smo potrebovali za pridobitev zastonj prostora pri slovenskem akademskem omrežju Arnes. Mitja Iskrić s CTK je pri Arnesu (Tomiju Dolencu hvala za posredništvo!) naročil ustrezno velik prostor in novo domeno partizanstvo.si. 

Vseh teh korakov spomeniški popisovalci, ki smo povečini računalniški laiki, ne bi mogli storiti brez strokovnjaka v svojih vrstah. Sreča je, da so na svetu še vedno računalničarji, ki niso pozabili, da je bilo računalništvo v svojih začetkih zapisano javnemu dobremu in emancipatoričnim družbenim praksam: z odprtokodnimi in neplačljivimi programi, s sodelovalnimi projekti, z javnimi spletišči. Mihaela Simoniča sem spoznal kot administratorja na slovenski Wikipediji, ko je bila ta stara šele nekaj let. Medtem je doktoriral iz robotike, se izpopolnjeval v tujini in se prvi odzval na spomeničarski klic po novem stanovanju. Vmesnik na spletišču Partizanstvo.si je rezultat njegovega večmesečnega prostovoljnega dela. 

 Nova spletna stran je zasnovana z uporabo prostodostopnih odprtokodnih rešitev. Razvijajo in izboljšujejo jih skupnosti programerjev. Odprta koda in prosti dostop omogočata svobodno prilagajanje programske opreme in zagotavljata dolgoročno delovanje spletne strani brez tveganja, da bi ponudnik zaprl storitev ali spremenil pogoje uporabe.

 Hrbtenica spletišča je zgrajena okoli Pythonovega spletnega ogrodja Django. Za prikaz kartografskih podlag in vizualizacijo geografskih podatkov uporabljamo knjižnico Leaflet. Kartografske podlage izvirajo iz projekta OpenStreetMap – globalne skupnosti prostovoljcev, ki prispevajo in vzdržujejo prostodostopno zbirko kartografskih podatkov. Poleg tega vključujemo tudi pregledne karte, ortofoto posnetke in lidarske podatke slovenskega ozemlja, ki jih kot informacije javnega značaja v odprtem dostopu ponuja Geodetska uprava Republike Slovenije.

 Podatki o spomenikih so shranjeni v podatkovni bazi PostgreSQL s prostorsko razširitvijo PostGIS, ki omogoča učinkovito shranjevanje in poizvedovanje po obsežni zbirki prostorskih podatkov. Posamezne vnose lahko povezujemo tudi s podatki v sorodnih zbirkah podatkov, npr. v Registru kulturne dediščine, Sistory in Wikipodatkih.

 Kdor želi prispevati k razvoju spletišča, naj se pridruži [https://github.com/smihael/django_zemljevid projektu na GitHubu]. Tam lahko pregleda kodo, sporoči napake ali prispeva izboljšave. --  '''Mihael Simonič'''

Naslov partizanskih spomenikov na zemljevidu je zdaj Partizanstvo.si. Tja nas pripelje iskalnik, ko vanj vnesemo sintagmo partizanski spomeniki ali partizanstvo.si. Na zaslonu se odpre zemljevid s spomeniki, po katerem se sprehajamo in ga približujemo, dokler ne najdemo z zvezdico označenega spomenika, ki nas zanima. Najdemo ga tudi, če v iskalno polje vtipkamo kako besedo iz njegovega imena. Na izbiro so zemljevidi OpenStreetMap, GURS-ovi Ortophoto, Lidar, Državne pregledne karte idr. V naprednem načinu iščemo lahko po vseh drugih kriterijih: po hišni številki, po besedilu na spomeniku, po besedah v opisu, po imenih ljudi na spomeniku itd. Registriranemu in prijavljenemu interesentu so na voljo razni izpisi, npr. vseh tigrovskih spomenikov v določeni občini, nagrobnikov v kakem kraju, obeležij določenemu partizanu ipd. Za zahtevnejše iskanje in izpise pišite kateremu od sodelavcev, radi pomagamo! Srečno na poti, spletišče partizanstvo.si! 

'''Miran Hladnik'''

Slike:
*servisna stran
*primer enega spomenika na zemljevidu
{|
|[[File:Partizanstvo na zemljevidu.jpg|thumb|500 px|left|link=http://partizanstvo.si|left|alt=Partizanski spomeniki na zemljevidu|Partizanski spomeniki na zemljevidu, začetna stran]]
|[[File:Spomeničarski piknik.jpg|thumb|400 px|left|Spomeničarska delavnica s piknikom na Srednji Dobravi]]
|}

===Spominski mavzolej na Šmarni gori===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (42) julij 2025

Najbolj obiskana slovenska gora na severozahodnem obrobju prestolnice ima pestro zgodovino. O njej vemo veliko, a občasno še vedno postreže s kakšno presenetljivo zanimivostjo.

Na Šmarno goro (669 m) ljudje hodijo že dolga stoletja. Nekoč je bilo to predvsem iz romarskih nagibov, danes pa s svojo bližino mesta in kratkimi, a strmimi potmi, predstavlja predvsem odlično možnost rekreacije. 

Na goro vodijo številne poti, nekatere so masovno oblegane, druge nekoliko manj. Na njenem vrhu stoji od daleč vidna cerkev Rožnovenske Matere Božje, h kateri so že pred dobrim stoletjem načrtovali postaviti kabinsko žičnico, kakršna na primer vozi romarje na Svete Višarje. Načrte zanjo je leta 1911 naredil cesarsko-kraljevi nadinženir Fran Žužek. Soglasje cerkvenih oblasti je bilo pridobljeno, načrti pa, morda tudi zaradi prve svetovne vojne, ki je bila tedaj že na obzorju, niso bili uresničeni.

Pred kratkim sem v zbirki Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO), naletel na diplomo Antona Bitenca, ki prikazuje načrte za spominski park na šmarnogorski Grmadi. Grmada (676 m) je sekundarni vrh tega ljubljanskega osamelca, vendar na njenem ozkem vrhu ni ne cerkve ne gostilne, zato kljub sedmim metrom večji višini skorajda nima obiska. 

Diplomska naloga z naslovom Grmada 1941–1945 je bila razstavljena med projekti razstave Universum Plečnik. Z njo je Bitenc, ki je bil Plečnikov učenec na oddelku za arhitekturo na Tehniški fakulteti v Ljubljani, diplomiral leta 1947. Bitenc je bil Plečnikov zadnji asistent, zato je v določenih pogledih postal tudi njegov naslednik. Imel je podoben oblikovni pristop kot njegov mentor, vendar je pozneje razvil svoj prepoznaven slog. Med njegovimi projekti so bile na primer tudi cerkvene novogradnje v Dražgošah, Poljanah nad Škofjo Loko in v Idriji. Toda Bitenc se nikakor ni držal samo sakralne arhitekture. Očitno mu je bila tako kot Plečniku v prvi vrsti predvsem misel na oblikovanje. Tako je postal specialist za obnovo arhitekturne dediščine, sredi petdesetih let je prenovil blejski grad in Otok ter številne dvorce in gradove pri nas (Strmol, Begunje, Bistra pri Vrhniki, Zemono pri Vipavi itd.). Po drugi strani je s Plečnikom sodeloval pri postavitvi mnogih spomenikov NOB širom po državi. 

Mednje spada ideja preoblikovanja vrha Grmade ob Šmarni gori s postavitvijo spominskega mavzoleja žrtvam druge svetovne vojne, viadukt med obema vrhovoma in izgradnja nove sprehajalne poti iz Tacna. Mavzolej je sestavljen iz več zgradb, skritih v zelenju in opremljenih s kipi in spominskimi napisi. Celotni kompleks je tako kot greben Grmade usmerjen skoraj natančno v liniji vzhod-zahod in meri v dolžino sto metrov, širina je okoli trideset metrov. Skozenj je speljana sprehajalna pot, med Grmado in Šmarno goro pa se razteza okoli dvesto metrov dolg viadukt za pešce, ki bi povezoval staro romarsko cerkev z novim spominskim parkom. S tem bi obiskovalcem, ki bi želeli priti z enega na drugi vrh, prihranili skoraj polovico neprijetnega spusta v sedlo. Na sredini viadukta je kot osrednji nosilni steber predviden okoli petdeset metrov visok stolp s plamenico na vrhu. Celoten kompleks na Grmadi naj bi postal nekakšna protiutež Šmarni gori s cerkvijo, obe dominanti, stara in nova, pa bi bili med seboj simbolično povezani.

Za dostop do Sedla (573 m) je bila predvidena nova sprehajalna pot, ki bi se začela kot podaljšek ceste, ki pripelje čez Tacenski most in se v enajstih serpentinah vzpne do točke, kjer bi se sprehajalci odločili za obisk enega ali drugega vrha, lahko pa bi ju med seboj tudi povezali čez viadukt. 

Projekt ni bil nikoli začet niti ni imel, za razliko od kabinske žičnice, realne možnosti, da bi ugledal luč sveta. Plečnikovi študentje, v tem primeru Bitenc, so včasih naredili diplomske naloge projektov, ki niso bili realni in predvideni za izvedbo, ampak predvsem kot priložnost za arhitekturni razmislek, zato ni bilo verjetno, da bi dejansko našle naročnika. 

V zbirki 8700 partizanskih spomenikov ima status nerealiziranega projekta še osrednji spomenik NOB v spominskem parku Udin boršt, ki naj bi stal med Strahinjem in Cegelnico. Kako neuresničene arhitekturne zamisli lahko zaživijo kdaj pozneje in kje drugje, izpričuje Plečnikov načrt spomenika Gutenbergu na Dunaju 1897: leta 1951 ga je Anton Bitenc predelal za spomenik žrtvam NOB v Trnovem in Koleziji, ki so ga odkrili leta 1954.

'''Dušan Škodič'''

Slike

*Detajl s kipi in spominskimi napisi. Zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje
*Pogled na park z mavzolejem in viaduktom, ki bi ga povezoval s Šmarno goro v ozadju. Zbirka Muzeja za arhitekturo in oblikovanje
*Spominski park na Grmadi in nova pot iz Tacna na zemljevidu v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje

===Spominski park tovarištva Davovec===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (41) junij 2025

Nad Štefanjo Goro pod Krvavcem se na višini 932 m nahaja sedlo Davovec. V njegovi okolici je pet partizanskih spomenikov, ki jih vzorno oskrbuje domačin Ivan Krivec iz Adergasa. Označil je poti med njimi, očistil spomenike in okolico, obnovil črke na njih, postavil klopi, vpisno skrinjico in informacijsko tablo, na Facebooku je odprl stran Spominski park tovarištva (SPT) Davovec in pripovedoval o njem novinarjem, ki so ga prišli obiskat. Ni čudno, da je nekdo na portalu Hribi.net pot po parku vpisal tudi med prijetne planinske izlete.

Mimo spomenikov vodita dve poti, obe sta označeni na javnem zemljevidu OpenStreetMap (za kar sta zaslužna anonimna kartografska prostovoljca Primož T in mk2k22): Pot SPT Davovec in Pot II. grupe odredov. Lokalne ZB organizirajo pohod po njih vse do Krvavca. Spomeniki stojijo na bojni poti 2. grupe odredov 1942. Najnižje, kakih 700 m vzhodno pred Štefanjo Goro, se pod potjo proti Davovcu nahaja grob borca 2. grupe odredov, ki je padel 14. avgusta 1942. Po napadu Nemcev in raztrgancev na Davovcu se je izgubil in taval po gozdu, naslednji dan so ga Nemci ujeli in ubili. Pokopali so ga vaščani s Štefanje Gore, njegovega imena v državni bazi žrtev Sistory ni mogoče odkriti.

V državnem registru kulturne dediščine (RKD) so razvaline velike gorske kmetije Davovec, ki so jo Nemci požgali 17. aprila 1944, ker je nudila zavetje partizanom Kokrškega odreda in terencem OF. Nič pa ne piše, da sta SPT Davovec in KZD Triglav ob 70. obletnici požiga 2014 na ruševine montirala in odkrila pločevinasto spominsko ploščo. Najdejo se »domoljubi«, ki ploščo poškodujejo. Marca 2025 je eden takih poškodoval ali odstranil šest smerokazov na poti. 

Na sedlu se odcepi grebenska pot proti partizanskemu vrhu Kopa (1024 m), kamor je SPT Davovec postavil vpisno skrinjico in leta 2016 medeninasto ploščo z naslednjim napisom:

&lt;blockquote&gt;
Na ta vrh je 13. 8. 1942 po naporni in deževni noči iz Udin boršta čez reko Kokro in Možjanco v zgodnjem jutru prispela druga grupa odredov, dotlej največja partizanska enota, imenovana tudi prva slovenska brigada. Po nekajurnem počitku so v nevihtnem dopoldnevu nadaljevali pot proti Brezovici nad Davovcem in padli v zasedo okupatorjev, ki so jih privedli domači izdajalci. Padlo je 16 borcev, enota pa se je razbila na dva dela in šele naslednji dan sestradana in premočena prispela na planino Jezerca, kjer naj bi dobila zvezo z domačo partizansko enoto Krvavško četo. Drugo grupo odredov je vodil komandant Franc Rozman Stane in politični komisar Dušan Kveder Tomaž.&lt;/blockquote&gt;

Osrednje mesto davovškega spominskega parka je ob spomeniku 25 padlim partizanom 2. grupe odredov (na spomeniku je zastarel podatek, da je bilo padlih 31), ki so preminili med pohodom enote iz Dolenjske proti Štajerski med 12. in 24. avgustom 1942. Spomenik stoji tik pod linijo stare žičnice na Krvavec, postavila pa ga je ZB Cerklje 2. oktobra 1960. Leta 2011 ga je temeljito obnovila neformalna skupina prijateljev SPT Davovec. 

Dobrih 150 višinskih metrov nad Davovcem je grobišče Brezovica z marmornatim blokom v obliki zvezde. Na njem so imena sedmih borcev te enote in Krvavške čete ter troje neznanih borcev, padlih 13. avgusta 1942 v zasedo okupatorja in domačih izdajalcev. Trupla so pokopali domačini s Štefanje Gore v skupno grobišče, od koder so po vojni vsaj troje trupel prekopali v družinske grobove v dolini.

Na Krvavcu, do koder je bilo po planinski poti iz doline kaki dve uri hoje, stojijo še tri obeležja: spomenik na planini Jezerca (1430 m), relief na Kriški planini (1500 m) in spominska plošča 2. grupi odredov na planinskem domu (1680 m), odkrita leta 1952. 

Na bronastem reliefu kiparja Borisa Kalina, pričvrščenem na skalo na Kriški planini, partizan rešuje ranjenega tovariša, pri tem mu pomagata kmet in kmetica. Relief je postavilo Planinsko društvo Kranj leta 1951. Na Jezercih je cerkljanska ZB leta 1980 postavila še en spomenik 16 padlim na Brezovici, najbrž zato ker je bil spomenik na Brezovici preveč stran od oči. Posvetili so ga še osmim borcem, ki so padli v okolici en teden po zasedi 13. avgusta. Spomenik je oblikoval arhitekt Vlasto Kopač. To so bila leta, ko so partizanska obeležja še vpisovali v nacionalni register nepremične dediščine, danes bi zastonj trkali na njegova vrata. Prebrati je celo mogoče domobranske pozive, naj RKD prečeše svojo bazo in iz nje partizanske spomenike pobriše, češ da niso nacionalno pomembni niti nimajo umetniške vrednosti. Njihov naslednji predlog bo najbrž, da se v šolske učbenike napiše, da je bila partizanska vojska zločinska in da so se pravi domoljubi borili na Hitlerjevi strani. Táko dojemanje partizanstva ne vodi Slovence nikamor drugam kot na vzhodna bojišča, v umiranje za interese vstajajočega Četrtega rajha. 

'''Miran Hladnik'''

Slike
 
*Markacija v Spominskem parku tovarištva Davovec. Foto M. Hladnik
*SPT Davovec. Foto M. Hladnik
*SPT Davovec. Foto Ivan Krivec
*Plošča na ostankih kmetije Davovec. Foto Ivan Krivec
*Grobišče Brezovica nad Davovcem. Foto Ivan Krivec
*Plošča na partizanskem vrhu Kopa. Foto Ivan Krivec
*Ivan Krivec obnavlja napis na spomeniku
*Relief na Kriški planini. Foto M. Hladnik
*Relief na Kriški planini. Foto M. Hladnik
*Spomenik na planini Jezerca. Foto M. Hladnik

===Med Kropo in Vodiško planino===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (40) maj 2025

Na vzhodnem robu planote Jelovice stoji na višini 1118 m Partizanski dom na Vodiški planini. Ker je odprt skozi celo leto, je priljubljen planinski cilj, čeprav gre nekaterim današnjim domobrancem njegovo ime v nos. Iz Krope je po strmi poti do njega kakšna ura hoje, po položnejših poteh pa nekaj več. Zgradili so ga leta 1961 pod vodstvom prvoborca [[:w:Ivan Bertoncelj|Ivana Bertonclja &amp;ndash; Johana]], zato ploščo na pročelju, ki priča o izgradnji, štejemo kar med partizanska obeležja. Na severnem zidu doma je skrit partizanski mozaik Iveta Šubica, v notranjščini pa je muzejska soba, ki že predolgo čaka prenove. Na vzhodnem vogalu stavbe je zemljevid s 24 označenimi spomeniki v okolici in obhodnicami, ki jih povezujejo. 

Partizanski dom stoji na mestu, kjer je pred vojno stala planšarska koča, med obema vojnama shajališče gorenjskih komunistov. Slab kilometer zračne črte proti severu, na strmem pobočju Plazov, je bila 15. maja 1936 prva partijska konferenca jeseniškega okrožja. Dvajsetega julija 1941 so v neposredni bližini Vodic, pod Malim Gregorjevcem, sprejeli sklep o začetku vstaje na Gorenjskem, 29. julija 1941 je bila na Gradišču severno od doma ustanovljena Jelovška četa, na Pogrošarjevi planini južno od njega pa je bil 5. avgusta 1941 ustanovljen Cankarjev bataljon; na vseh teh mestih so spomeniki. Na 5. avgusta, ko je radovljiški občinski praznik, je pred domom proslava. Med vojno je bila Jelovica z Vodiško planino pomembno partizansko območje. Prvo leto jeloviškega partizanstva je povezano z začetnikom vstaje, narodnim herojem [[:w:Stane Žagar|Stanetom Žagarjem]]; pred šolo v Lipnici, ki se imenuje po njem, stoji njegov doprsni kip, obletnica dneva njegove smrti 27. marca 1942 pa je dan šole. Vsake toliko časa občudovalci okupatorja in narodnih izdajalcev z bizarnimi utemeljitvami predlagajo preimenovanje šole, doslej neuspešno.   

Na začetku poti na Vodiško planino pri Slovenski peči, v zatrepu kroparskega kotla, stoji ob spomeniku trem padlim partizanom in kurirjem informacijska tabla z okoliškimi spomeniki, enaka oni na planinskem domu. Tabli smo napravili za mali denar: načrt zanju je nastal na domačem računalniku zastonj, natis na aluminijasto ploščo je bil poceni, za drobiž smo kupili stebre za nosilno konstrukcijo in dve kovinski sidri, montaža in betoniranje sta bila spet udarniške narave. Največ časa in živcev je vzelo pridobivanje dovoljenj za postavitev: KS, občina, ZVKD, komunala, Ministrstvo za okolje in prostor, cestno podjetje, elektro; pri reklamnih panojih tolikšnih birokratskih ovir ni. Obhodnico sem vrisal na spletni zemljevid, da spomenike najde tudi kdo, ki teh krajev ne pozna.  

Najbolj nenavadno in najbolj skrito od vseh 24 obeležij je posvečeno Blažu Ažmanu, padlemu blizu Mošenjske planine leta 1942. Okrogla lita plošča premera kakih 25 cm v obliki grba je vzidana v skalo na strmem brezpotnem pobočju nad Slovensko pečjo. Na mestu partizanske tehnike Meta, ki se je nahajala v dveh rudniških jamah nad Jamnikom, stoji informacijska tabla, dostop v jamo je po lestvi. Prostor vzdržuje in na njem prireja proslave prizadevna ZB Besnica-Podblica. 

Na ovinku, od koder izletnik krene proti cerkvi sv. Primoža in Felicijana na Jamniku, ki ga reklamirajo kot balkon Gorenjske, stoji spomenik v obliki prelomljenega stebra, posvečen narodnemu heroju [[:w:Lojze Kebe|Lojzetu Kebetu &amp;ndash; Štefanu]]. Pred slikovito cerkvico, ki jo množično obiskujejo fotografi od povsod po svetu, stoji spomenik padlim domačinom (&quot;Kot žrtve ste padli v borbi za nas, večna zahvala vam bodi!&quot;) v obliki znamenja. Da, s križem na strehi. Za osrednji spomenik NOB v Kropi je verze napisal Matej Bor. V Kovaškem muzeju je bila svojčas zbirka NOB (nenazadnje je med vojno padlo 50 kroparskih kovačev). Na vztrajno prigovarjanje članov ZB jo bodo zdaj prenovili. 

Nad drugo serpentino jamniške ceste stoji spomenik Dušanu Pogačniku s Srednje Dobrave, ki se je pred vojno pripravljal na učiteljski poklic. Iz nedavno najdenega pisma sorodnika bi lahko sklepali, da so ga partizani nameravali poslati na šolanje v Moskvo (&quot;na vzhod&quot;). Čisto sveže in brez kakršnihkoli &quot;pričevalcev&quot; je namigovanje, da so ga ustrelili partizani sami. Neverjetno, kako pogosti so zadnje čase tovrstni farški narativi: če bi se partizani res tako zelo pobijali med sabo, bi jih do konca vojne že zmanjkalo!

Spomeniki nad Kropo so bili prvi spomeniki, vrisani leta 2013 na spletni zemljevid Geopedija, ki se počasi poslavlja. 8700 doslej popisanih obeležij bo zaživelo na novem spletišču, imenujmo ga preprosto Partizanski spomeniki na zemljevidu.

'''Miran Hladnik'''

{|
|[[File:Kamna Gorica - spomenik NOB na Kopišču.jpg|thumb|300 px|Spomenik začetka vstaje na Kopišču]]
|[[File:Ustanovitev Jelovske cete.jpg|thumb|300px|Na tem mestu je bila 29. julija 1941 ustanovljena Jelovška četa.]]
|[[File:Partizanski spomenik nad Vodiško planino.jpg|thumb|300 px|Ustanovno mesto Cankarjevega bataljona nad Vodiško planino 5. 8. 1941]]
|}
{|
|[[File:Tehnika Meta Jelovica1.jpg|thumb|300 px|Tehnika Meta nad Jamnikom. Foto M. Hladnik]]
|[[File:Tehnika Meta Jelovica2.jpg|thumb|300 px|Tehnika Meta nad Jamnikom. Foto M. Hladnik]]
|[[File:Dusan Pogacnik.jpg|thumb|300 px|Spomenik padlemu Dušanu Pogačniku nad Kropo]]
|}
{|
|[[File:Spomenik Lipnica pri Kropi.jpg|thumb|300 px|Spomenik desetim talcem, ustreljenim v Lipnici kot maščevanje za partizanski napad]]
|[[File:Stanko Podlipnik2.jpg|thumb|300px|Spomenik Stanku Podlipniku († 9. 10. 1941), prvemu padlemu partizanu Lipniške doline]]
|[[File:Partizanski dom na Vodiški planini 03.jpg|thumb|300px|Partizanski dom na Vodiški planini]]
|}

===Pisateljska obeležja===

Partizanski spomeniki na zemljevidu (39) april

V veži stavbe Društva slovenskih pisateljev na Tomšičevi ulici 12 v Ljubljani je bila leta 1979 vgrajena plošča pisateljem, ki so umrli na strani NOB. Na njej se nahaja 36 imen. Wikipedijski Seznam slovenskih pisateljev, ki so umrli nasilne smrti na strani NOB iz leta 2021 poleg teh na plošči vsebuje dodatnih 17 imen pesnikov, pisateljev, dramatikov, esejistov in literarnih zgodovinarjev, umrlih v taborišču, ustreljenih med talci, padlih v boju ali kako drugače kot žrtve v narodnoosvobodilnem boju 1941–1945, skupaj 53 imen, od tega ena desetina žensk.
 
Pred dnevi mi je prišla v roke pesem učitelja in aktivista OF pri Svetem Duhu na Ostrem vrhu, Ivana Žoharja oz. Žoherja, ki so ga ustrelili partizani leta 1944 na Meljskem hribu nad Mariborom in ga vrgli v Dravo. Za nepojasnjeno Žoharjevo smrt je bil menda odgovoren pretirano gorečni aktivist Dušan Špindler, ki je bil tudi učitelj; Žoharjevi svojci sumijo, da je bil dvojni agent. Ivan Žohar je bil planinec, kolesar, glasbenik in pesnik. Njegove pesmi so se ohranile v spominski knjigi ženi, ki je umrla leta 1942. Žoharjevega imena ne najdemo v katalogu uporniškega pesništva v uredništvu Borisa Paternuja. Katalog vsebuje okrog 12.000 pesmi 2437 avtorjev, ki pričajo o času hude nacionalne in človeške stiske. Prav verjetno je med pesniki še nekaj takih, ki vojne niso preživeli, njihovih imen pa zato, ker so pesmi ostale v rokopisu, ni ne na pisateljski spominski plošči ne na seznamu na Wikipediji. Ko bo katalog digitaliziran, bomo seznam pesnikov žrtev fašizma dopolnili z njihovimi imeni.

Žoharjevi je podobna usoda partizanov Janeza Tominca in [[:w:Tone Čokan|Toneta Čokana]]. Čokanovi potomci iz zamere do partizanov niso dovolili, da bi na spomenik NOB v Mozirju vklesali njegovo ime; namesto tega so na rojstno hišo pritrdili ploščo, ki namiguje na obračun v partizanskih vrstah. Trije so bili ubiti pred odhodom v partizane oz. pri poskusu prebega iz sovražne vojske; za Iva Brnčića in Maksa Sorga se ne ve, kje in kako sta bila ubita. Stanko Vuk je bil ubit od neznancev tik pred odhodom v partizane, uvrstitev med partizane je mogoče problematična še za Slavka Savinška in Antona Krošla. 

Vsaka pisateljska smrt je bila drugačna. Literarni zgodovinar Avgust Žigon je bil naključna žrtev italijanske patrulje, ljubljanski župan Ivan Hribar in pesnik Ivo Peruzzi sta napravila samomor, [[:w:Oton Vrhunec|Oton Vrhunec - Blaž Ostrovrhar]] se je ranjen sam pokončal, da ne bi padel v roke domobrancem,  v enem primeru je šlo za nesrečo z orožjem, [[:w:Josip Vandot|Josip Vandot]] je umrl v zavezniškem letalskem bombardiranju na Hrvaškem. 

V taboriščih je umrlo ducat literatov, med njimi dve pesnici, Anica Černej in Katarina Haderlap. Dom Anice Černejeve v Čadramu je vpisan v Register kulturne dediščine, obeležja pa na njem ni (več). [[:w:Tone Čufar|Tone Čufar]] je bil ustreljen v Šentvidu, ko je hotel pobegniti s transporta iz taborišča Gonars v zapore v Begunjah. Spominsko ploščo ima še na mestu smrti, na Jesenicah in v Mariboru pa doprsne kipe in plošče. Njegovo nevesto, aktivistko Silviro Tomasini, so Nemci pokončali le tri dni pozneje daleč stran v Kosovski Mitrovici. 

Devet pisateljev so ustrelili kot talce. Mogoče bi jim morali dodati še [[w:Hinko Smrekar|Hinka Smrekarja]], ilustratorja mnogih knjig, ki so ga ustrelili pri Gramozni jami v Ljubljani. 

Večino pisateljskih smrti so zakrivili Nemci in Italijani. [[:w:Ivan Čampa|Ivana Čampo]] so npr. Italijani po mučenju ustrelili kot aktivista OF. Šest pisateljev so pokončali domobranci, med njimi pesnico [[:w:Ana Gale|Ano Gale]] in dekana Filozofske fakultete [[:w:Franc Šturm|Franca Šturma]], ki so ga zagrebli neznano kje. 

Ducat pisateljev je padlo v boju, trije so po smrti prejeli naziv narodnega heroja: [[:w:Karel Destovnik – Kajuh|Karel Destovnik - Kajuh]], [[:w:Jože Kerenčič|Jože Kerenčič]] in [[:w:Jože Moškrič|Jože Moškrič]].

Sovražniki partizanstva tudi ob smrtih pisateljev razširjajo lažne govorice. Ob Miranu Jarcu kljub vrsti natančnih pričevanj namigujejo, da so ga partizanski tovariši v italijanski ofenzivi pustili na cedilu. Najbolj fantastična je teorija, da so zavezniški piloti po partizanskih navodilih namerno naciljali bombo na Josipa Vandota! Celo za Kajuha brez česar koli oprijemljivega farški narativ natolcuje, da »ni bil tako pozitiven, kot se o njem piše«. Bedno. 

Iz pregleda literarne scene med drugo svetovno vojno izhajata dve očitni spoznanji: 1. da med vojno slovenske pesniške muze niso spale, kakor prepričuje latinski pregovor ''Inter arma silent musae'', ampak da je bilo pesnjenje množično in je tolažilo in opogumljalo ljudi v težkih trenutkih, in 2. da je število pesnikov na strani NOB daleč presegalo število tistih dvajset na domobranski strani, za katere se je uveljavil politični izraz »zamolčana literatura«.

'''Miran Hladnik'''

*Miran Hladnik: Skrivnost kabineta 209 b. ''Jezik in slovstvo'' 66/4 (2021), 39–53.
*Marijan F. Kranjc v spisu [https://freeweb.t-2.net/Vojastvo/dok/Prlekija_1941-1945.pdf Prlekija v uporu proti nemški okupaciji 1941–1945] piše o Špindlerjevi pretirani gorečnosti. 

Fotografije:

*Plošča pisateljem na Tomšičevi ulici 12 v Ljubljani   
*Ana Gale   

{|	
|[[File:Oton Vrhunec.jpg|thumb|200 px|Oton Vrhunec]]
|[[File:Pesmi padlim borcem, 1944.jpg|thumb|Oton Vrhunec: Pesmi padlim borcem, 1944]]
|[[File:Vrhunecsmrt.jpg|thumb|400 px|Smrt Ota Vrhunca na nemškem plakatu]]	
|[[File:Tone Čufar, spominska plošča v Ljubljani.jpg|thumb|400px|Tone Čufar, Šentvid. Foto M. Hladnik]]
|}
{|
|[[File:Tone Čufar 1930s.jpg|thumb|200 px|Tone Čufar]]
|[[File:Kajuhova spominska soba, Šentvid pri Zavodnju.jpg|thumb|400 px|Kajuhova spominska soba, Šentvid pri Zavodnju. Foto M. Hladnik]]
|[[File:Rojstna hiša Mirana Jarca v Črnomlju.jpg|thumb|300 px|Rojstna hiša Mirana Jarca v Črnomlju. Foto M. Hladnik]]
|[[File:Miran Jarc 1930s.jpg|thumb|200 px|Miran Jarc]]
|}

===Begunjski spomeniki===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (38) marec

{|
|[[File:Begunje, graveyard of hostages.jpg|thumb|400 px|Grobišče talcev v Begunjah]]
|[[File:Grobisce Draga1.jpg|thumb|400 px|Grobišče talcev v Dragi. Foto M. Hladnik]]
|[[File:Bekanntmachung Obvestilo o ustrelitvi, Gestapovski zapor Begunje 07.jpg|thumb|400 px|Obvestilo o ustrelitvi, Muzej talcev v Begunjah. Foto M. Hladnik]]
|}

Popotnik, ki ga zanimajo spomeniki, si s splošnimi zemljevidi ne more prav dosti pomagati, saj so na zemljevide vrisani le redki, običajno tisti večji. Na zemljevidih slovenske geodetske uprave (GURS) so obeležja označena z ikono piramide, na zemljevidih OpenStreetMap (OSM), ki so osnova številnim spletnim in mobilnim aplikacijam, pa ob povečavi zagledamo ikone spominske plošče [[File:Openstreetmap Carto memorial.svg|frameless|x20px]] ali spomenika [[File:Openstreetmap Carto monument.svg|frameless|x20px]]. Svoje oznake imajo še obeliski [[File:Openstreetmap Carto obelisk.svg|frameless|x20px]], kipi [[File:Openstreetmap Carto statue.svg|frameless|x20px]] in doprsni kipi [[File:Openstreetmap Carto bust.svg|frameless|x20px]] ter skulpture [[File:Openstreetmap Carto artwork.svg|frameless|x20px]], spominski kamni [[File:Openstreetmap Carto stone.svg|frameless|x20px]], informacijske table [[File:Openstreetmap Carto board.svg|frameless|x20px]] in muzeji [[File:Openstreetmap Carto Museum.svg|frameless|x20px]]. Označujejo lahko tudi najmanjša obeležja, kot so spotikavci velikosti 10 x 10 cm v tlaku, ampak kaj ko se slovenski prostovoljci, ki opremljajo te zemljevide s spomeniki in drugimi geografskimi oznakami, spomenikov še niso sistematično lotili, in imamo zato označene le nekatere. Precej boljša je situacija v slovenski okolici Trsta in Gorice; tam so zavzeti posamezniki vrisali na OSM večino obeležij, italijanskih in slovenskih, kulturnih in vojnih, iz druge in prve svetovne vojne. Lahko so nam za zgled.

Z vrisovanjem spomenikov se trudijo lokalni turistični delavci ob pripravi informacijskih tabel in turističnih brošur, vendar turistu, ki bi si rad ogledal partizanske spomenike, tudi te niso v veliko pomoč, saj se partizanskemu delu domače zgodovine turistični uradi vse preradi sramežljivo izognejo, kjer pa partizanska obeležja vendarle označijo, jih lokalni domobranski jastrebi z žepnim nožičkom spraskajo s panoja. 

Sestavljavcem turističnih predstavitev se po zgledu zavodov za varstvo kulturne dediščine zdi, da bodo ljudi najbolj zanimale sakralne vsebine (cerkve, kapelice, znamenja), ljudska stavbna dediščina (stare kmetije, kozolci, kašče) in gradovi, in zato polnijo prospekte s podatki o freskah, zvonovih in oltarjih. Iz Begunj je znamenita cerkvena osebnost škof Anton Bonaventura Jeglič, ki se je proslavil z zloglasnim požigom Cankarjeve pesniške zbirke Erotika leta 1899 in z rohnenjem proti brezbožnemu komunizmu – sredi kraja so mu postavili doprsni kip. Domačini se lahko pohvalijo z dvema grajskima kompleksoma, gradom Kamen na ustju doline Drage in Kacenštajnom v središču; v sosednji vasi stoji še dvorec Drnča (Dermistschhoff oz. Lamberg). 

Ne nergajmo preveč: Begunjci omenjajo tudi objekte in spomenike iz časa druge svetovne vojne: gestapovske zapore in grobišča talcev. Če izvzamemo umobolnico v Kacenštajnu, zaradi katere je ime kraja med ljudmi sinonim za norišnico, so Begunje najbolj poznane po tovarni smuči Elan, zlasti pa po ansamblu Avsenik, ki ima v kraju svoj muzej. Iz wikipedijskega članka o Avsenikovi pesmi Tam kjer murke cveto, ki opeva »dolino zeleno, s krvjo prepojeno predrago«, izvemo, da edino te pesmi Slavko Avsenik ni pustil prevesti v nemščino. Pa bi jo moral, da bi Nemce spominjala, kako so njihovi predniki streljali slovenske talce v Dragi. Židi na primer take priložnosti že ne bi izpustili.

Pred leti je geslo o Begunjah v angleški Wikipediji izpostavljalo množična grobišča, vendar, pozor!, ne grobov talcev, ampak grobišča tri tedne po uradnem koncu vojne (29. maja 1945) maščevalno pobitih nemških zaporniških paznikov v Dragi in okrog 20 vlasovcev, to je zajetih Rusov v nemških uniformah pri smučišču Krpin.

Maščevalni poboj nemških stražarjev je seveda obžalovanja vredno dejanje, posebej zato, ker so bili med pobitimi tudi antifašisti (ekonom Pertsch, ki je družino Franceta Kidriča rešil taborišča, in orožnik Litzenbauer), ki so partizanom Kokrškega odreda pomagali osvoboditi jetnike, in spričo dejstva, da se je eden od glavnih zločincev, gestapovec Klemens Druschke uspel izogniti kazni. Narobe je tudi, da ni dokumentov o njihovem zaslišanju; komisar Kokrškega odreda Andrej Bohinc je moral zato, ker je poizvedoval po njih, za več let na Goli otok. Znano ni število usmrčenih ne njihova imena ne kdo jih je ukazal likvidirati potem, ko jim je bil obljubljen prost odhod. Bili so kruti in zmedeni časi, neprimerno jih je presojati po mirnodobnih kriterijih in brez upoštevanja trpljenja, krivic in smrti, ki jih je okupator skozi štiri leta povzročal v Begunjah.

Da so Begunje z Drago kraj, kjer so Nemci pobili 849 talcev, in da so več kot 5000 zapornikov poslali v nemška koncentracijska taborišča, od koder se marsikdo ni vrnil, vse to sem v angleški članek dopisal sam, da ne bi ostal vtis, kakor da so Begunje kraj, kjer je zločinska partizanska vojska brez sodbe in razloga pobijala nedolžne Nemce. Razširjevalci takega vtisa so pogosto potomci slovenskih kolaborantov in izdajalcev, ki so po drugi svetovni vojni pobegnili na zahod. In seveda RKC. V dokaz sem dodal seznam begunjskih partizanskih spomenikov. Snel sem ga z Geopedije, kamor smo partizanski spomeničarji vrisali in vpisali dvajset begunjskih partizanskih obeležij (med njimi je šest posvečenih talcem), kar je precej za en kraj. Ker se Geopedija poslavlja, bo vpise treba preseliti na drug zemljevid. 

Med begunjskimi obeležji je tudi Muzej talcev, za katerega si Vlasta Felc prizadeva, da bi vanj vrnili predmete in fotografije iz strašnih vojnih časov, da ne bi bil videti tako zelo prazen. Lani se mu je zgodil kričeč primer potlačenja partizanstva: Radovljiški muzeji so v predstavitveni brošuri našteli vse svoje podružnične muzeje, le na Muzej talcev v Begunjah so pozabili!

S partizanskimi zbirkami je v muzejih križ. Nekoč je imel vsak lokalni muzej vsaj sobo, posvečeno NOB, po osamosvojitvi pa so jih sramežljivo ukinjali, umikali eksponate v klet in partizanske vsebine nadomeščali s prvo svetovno vojno ali čim drugim. Čim manj o partizanih, da ne bi vznemirili tistih od antikomunistične histerije razbolelih rojakov, ki konca druge svetovne vojne nočejo razumeti tako, kot so ga navdušeno, vzneseno in opojeno doživeli naši starši in stari starši in kot ga dojema in razume cel svet: to je kot osvoboditev od okupatorja in kot zmago nad nacizmom in fašizmom.

Lani je vodna ujma razdejala begunjsko grobišče. Množica prostovoljcev in javne službe so ga vzorno obnovile. Tako se vzdržuje večina od 8700 partizanskih obeležij po domovini. Kaj pa je še treba postoriti? Postaviti jih je treba na zemljevid in v turistične brošure, govoriti in pisati je treba o ljudeh in dogodkih, ki jih spomeniki obeležujejo. Mogoče bo potem tudi učiteljem v šoli lažje kako uro posvetiti partizanstvu in NOB. Za vajo sem na OpenStreetMap vnesel grobišče talcev in Muzej talcev v Begunjah. Je prav enostavno, kdor se znajde na fejsbuku, bi znal na spletni zemljevid vnesti tudi krajevna obeležja. Kulturnozgodovinsko ozaveščene skupnosti po svetu to pridno počno. Dajmo jih še mi!

'''Miran Hladnik'''

Slike:

*Begunjski partizanski spomeniki na Geopediji, ki se poslavlja
*Napisi na stenah zaporniških celic v begunjskih zaporih. Kolaž M. Kermavnar

===Štajerski bermudski trikotniki===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (37) februar

V novembrski številki Svobodne besede je bil objavljen prispevek o odnosu Slovenske vojske do partizanskih spomenikov. Ob podatkih, koliko obeležij na področju vojašnic je izginilo, sem bil neprijetno presenečen, obenem pa se je potrdila slutnja, da naša vojska ne stoji več tako odločno na okopih, ki sta jih med drugo svetovno vojno branili zavezniška in naša partizanska vojska.

Povod za tale prispevek je letošnja proslava Vranov let, ki so jo izvedle Podravske organizacije ZB za vrednote NOB, naslednice protihitlerjevske koalicije. Partizansko rešitev zavezniških vojakov iz nemškega zapora v Mariboru spoštujejo vse države, ki so se borile proti nacifašizmu, zato so se osemdesetletnice pohoda udeležili tudi njihovi predstavniki.

Zapletlo se je pri protokolu, ki določa zastave zavezniških sil in je sestavni del vsake proslave. Visok predstavnik SV je namreč provokativno vprašal vodjo proslave: »Ali imate soglasje za nošenje zastave z rdečo zvezdo?« Simboli zaveznic, krvni davek in končni cilj – pokončanje nacifašizma – so jasni, zato preseneča lahkotno poigravanje SV s scenarijem proslave, s simboli in ne nazadnje z vlogo SV v Republiki Sloveniji. Prav je zapisal moj sodelavec: »Na živce jim gre partizanstvo v celoti,« zato taka neustavljiva gorečnost nekaterih vojaških poveljnikov in ministrov. Jaz pa dodajam: Nič čudnega, saj je del vodstva SV po razmišljanju na las podoben ljubljenemu vodji JJ, ki naravnost sovraži partizanstvo in njegov boj za obstanek slovenstva.

Roko na srce, pogosto smo borci za vrednote NOB sami krivi, da prihajajo v naše vrste tudi ljudje, ki slabo opravljajo delo, ki smo jim ga zaupali. Nekaterim je ZB deveta briga, na položajih so pa zato, ker nekdo mora opravljati to »nevšečno delo« in so se oni pač »žrtvovali« zanj. 

'''Mariborski trikotnik'''

Pri popisovanju obeležij NOB smo v centru Maribora naleteli na kup obeležij, za katera ne vemo, kje se nahajajo oziroma kako so končala. Po skoraj letu dni poizvedovanj smo zopet na začetku. Izginilo je ducat spomenikov: Borisu Kraigherju, Slavi Klavora, padlim dijakom pravne fakultete, padlim delavcem MTT, stavki tekstilnih delavcev, okrožni partijski tehniki, Titovi zaporski celici, padlim šoferjem, doprsni kip Josipa Broza – Tita, spominska plošča Anici in Štefanu Bukšku, padlim delavcem Metalne in padlim s Tezna. 

Glede na trditev, da je večina teh obeležij evidentirana in dokumentirana, še enkrat prosim mariborske kolege za pomoč, manjka namreč podatek, kje se nahajajo, da zaključimo njihov vpis v zbirko na zemljevidu. 
 
Slika 1: Mariborska partizanska obeležja na Geopediji. Rdeče zvezdice označujejo obstoječa, zelene pa premaknjena, oziroma odstranjena obeležja.


'''Kozjaški trikotnik'''

Na odseku poti XIV. divizije od gradu Lindek do Jurka je od postavitve do danes izginilo šest obeležij, sedmemu, Tomšičevi brigadi na gradu Lindek, pa grozi, da bo skupaj z razvalinami gradu zgrmelo v dolino. Pred dvema letoma smo imeli v Celju sestanek na to temo, vendar se zadeva ni premaknila niti za ped.

Izginila so naslednja obeležja: preboju divizije pri Senegaškem mlinu, trem padlim borcem Tomšičeve brigade na Basališču, borbam XIV. divizije za posest Paškega Kozjaka pri Svetem Joštu, padlima borcema XIV. divizije ob cesti proti Strgarju, padlima partizanoma XIV. divizije ob planinskem domu, padlemu borcu XIV. divizije pri kmetiji Jurk. 

Slika 2: Odstranjeni spomenik pri Senegaškem mlinu. Foto Zdovc

'''Zaplaninski trikotnik'''

Na 248. strani knjige Ivana Vidalija ''Kamniško-zasavski odred'' je zapis o razbitju 1. bataljona na Zaplanini in tragičnem padcu enaintridesetih borcev, skupaj s poveljnikom Francem Bratunom – Jelenom. Podoben zapis o tej tragediji je tudi v delu Rada Zakonjška – Cankarja ''Velika preizkušnja'' (491). Nepojmljivo je, da tem junakom na mestu tragedije ni bilo postavljeno vsaj drobno obeležje. Beli se zavzemajo za vsakega domobranca, mi pa pozabimo kar na cel bataljon partizanskih borcev.
S spomeničarjem Tonetom Gržino sva iskala mesto njihovega pokopa. Pokazal nama ga je domačin. Padli borci so bili verjetno prekopani na drugo lokacijo (morda v grobnico na Gorici nad Vranskim), vendar je čudno, da tam na spomeniku niso omenjeni niti z besedo.
 
Slika 3: Mesto pokopa 1. bataljona KZO. Foto Stane Gradišnik

Čas neusmiljeno drobi v prah spomine na leta, ko je slovensko ljudstvo položilo prve temeljne kamne slovenske države. Ti kamni so tudi pomniki partizanskega boja, ki vse prepogosto izginjajo v »črnih luknjah«, ki jih pridno širijo zanikovalci vrednot NOB in znanilci zloveščega novega reda.

'''Stane Gradišnik'''

===Brežiški pohod===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (36) januar

Iz zgodovine NOB poznamo kar nekaj pohodov partizanskih enot, ki so trajno zapisani v spominu: igmanski marš, pohod Štirinajste divizije na Štajersko, vranov let in eden prvih – brežiški pohod.

Nemški okupator je 20. oktobra 1941 objavil odlok o izselitvi celotnega slovenskega prebivalstva v Posavju in Posotelju. Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet je zato na to območje poslalo vse razpoložljive enote.

Štajerski bataljon je po napadu na Šoštanj in hudem boju na Čreti prispel k Brinarju v Griže. Po izdatni večerji je komandant Stane 50 svojim borcem razložil namen pohoda na Kozjansko. Tako so Pohorci, Savinjčani in revirci še isti večer odšli na 150 km dolgo pot, polno bridkih izkušenj in nečloveških naporov.

Ivo Polančič – Ubo, kurir Štajerskega bataljona, je bil poslan proti Celju. Ko je stopil v slaščičarno Rugo, so v lokal vdrli gestapovci in ga prijeli. Ubo se je iztrgal agentom in zbežal po ulici. Med begom ga je pokosil rafal brzostrelke. Ta mladi mariborski skojevec je bil prva žrtev brežiškega pohoda.

Borci Štajerskega bataljona so hodili po desnem bregu Savinje, prišli čez petrovški most na levi breg, zavili nad Levcem proti Joštovemu mlinu ter za Golovcem prečkali glavno cesto Celje–Maribor, zatem so se mimo Ljubečne podali do Bovš, kjer so se utaborili pri kmetu Dobrotinšku.

Družino Dobrotinšek z Dobrotina nad Vojnikom je med nemško okupacijo doletela nadvse tragična usoda, saj je življenje izgubilo kar šest njenih članov, vojno sta preživeli samo dve sestri. Čeprav svojih življenj niso žrtvovali za kak komunizem, marveč za svobodo slovenskega naroda, so po slovenski osamosvojitvi Osnovno šolo bratov Dobrotinškov v Vojniku preimenovali v OŠ Vojnik. Prav bi bilo, da bi občina Vojnik šoli vrnila prejšnje ime.

Naslednjo noč je domačin Anton Vengust odpeljal bataljon preko Bovš do Dobja (Marija Dobje) pri Dramljah, od tam naprej pa Ludvik Mastnak prek Dramelj na Razbor. Ko so se borci okrog petih zjutraj ustavili pri samotni domačiji Franca Škerlja, so polegli in zaspali ter si hkrati posušili premočeno obleko. Do poldneva je nametlo pol metra snega. Med pripravami za odhod je nekje za Dramljami že začelo pokati … Zaradi izdaje je skoraj vsa Škerljeva družina končala na gestapovskem strelišču v Mariboru. 

Vasica Sv. Helena v Javorju čepi na visokem hribu nad slivniško dolino. Tu se je našel izdajalec in šel Nemcem naznanit prihod bataljona. Po kolovozih in po celem snegu so lezle proti bataljonu ženske s koši, za njimi pa moški v civilu – preoblečeni gestapovci. Umik, toda kam? Pred njimi je bila čistina, edino tam ni bilo Nemcev. Komandant Stane je dal povelje za umik in bataljon se je pognal po čistini. Bežeče so spremljali rafali.

Prvi je padel Angel Besednjak – Don, za njim Peter Šprajc – Jur, pa Lojze Juvan – Jovo in nazadnje še Vinko Čebin – Stevo. Padle partizane so Nemci odpeljali v Slivnico in jih pometali v Graselijev hlev.

Bataljon je bil po umiku brez orientacije. K sreči je imel komandant Stane s seboj mali kompas. Zakrit pod odejo je ob svetlobi baterije našel pravo smer. Pot jih je peljala prek Vetrnika nad Kozjem na Bohor, do gozdarske koče Federmaus.

Javk ni bilo več, bile so izdane, zato je komandant Stane krenil z bataljonom nazaj v Savinjsko dolino. Kmetje v Golobinjeku, malem naselju pod Planino, so bili veseli prihoda partizanov. Postregli so jim z vsem, kar so premogli, in borci so se počutili pri njih kot doma. Blizu Šmidovega mlina na Marofu se je bataljon spustil v ozko globel do močno naraslega potoka Gračnice. Takrat se je mitraljezcu Gustlu Greifu – Blisku in Mihi Pintarju – Toledu udrl sneg pod nogami. Greifa je pokosil rafal, bataljon pa je izgubil strojnico.

Strojnico je nosil Blisk vse iz Hajdine, kjer so jo izkopali, prek Pohorja do napada na Šoštanj, v bojih na Čreti in pri Sv. Heleni, vse do Jurkloštra. Na Hajdini je postavljen pomnik, ki pripoveduje o tem, kako so se oboroževali partizani.

Borci Štajerskega bataljona so na več kot 150 km dolgem pohodu v izredno neugodnih vremenskih razmerah pokazali vzdržljivost, ki je bila na meji človeške zmogljivosti. Odkar so odšli iz Savinjske doline, so bili deset dni neprestano na nogah. Skoraj mesec dni se ni nihče preoblekel in sezul čevljev. Noge so imeli otrple od mokrote in ozeblin. Bili so tako lačni, da so jedli vse, kar so našli užitnega, koruzo, zmrznjeno repo, zeljne kocene … Štajerski partizani so na Kozjanskem kljubovali desetkratni in tudi dvajsetkratni nemški premoči, njihov pohod je bil junaško dejanje, podobno kot čez dobri dve leti kalvarija Štirinajste divizije na Kozjanskem.

Štajerski bataljon se je preko partizanskega železniškega prehoda in Stanetovega mostu pri Šmarjeti, ki ga je pred leti odnesla povodenj, ter preko Gozdnika vračal na svoj izhodiščni položaj k Brinarju v Griže, kjer se je čez zimo razšel. 

Komandant Franc Rozman – Stane je odšel od Brinarja med zadnjimi, v noči med 8. in 9. novembrom 1941 je šel poročat glavnemu poveljstvu v Ljubljani. Na Štajersko se je vrnil naslednje leto z II. grupo odredov. Bojna enota se je ob ustanovitvi imenovala Prva štajerska brigada. To je bila prva brigada na slovenskih tleh in tretja v Jugoslaviji.

'''Slike'''

*Spomenik pri Brinarju v Grižah zaznamuje začetek Brežiškega pohoda. Foto S. Gradišnik
*Kraj smrti Iva Polančiča – Uba v Celju. Foto M. Hladnik
*Plošča pobitim Dobrotinškovim s Tomaža nad Vojnikom. Foto S. Gradišnik
*Plošča pobitim Škerljevim na Razborju nad Dramljami. Foto S. Gradišnik
*Spomenik na grobišču borcev 1. Štajerskega bataljona pri sv. Heleni v Javorju pri Šentjurju. Foto Bor Borovski
*Plošča na Gračnerjevi hiši v Golobinjeku pri Planini. Foto M. Kermavnar
*Kraj smrti Avgusta Greifa – Bliska ob Gračnici pod Mrzlim Poljem. Foto M. Hladnik
*Obeležje na mestu skritega orožja pri Hajdini. Foto S. Lepej

'''Viri'''

*Boris Čižmek – Bor. ''Bitka, kakor življenje dolga: Pričevanja o revolucionarnem in osvobodilnem boju Slovencev''. Ur. Ivan Križnar in Mira Mihevc. Ljubljana: CZ, 1978.
*France Filipič: ''Prvi pohorski partizani''. Maribor: Obzorja, 1965.
*Rado Zakonjšek: ''Štajerska 1941''. Ljubljana: Borec, 1980.
*Lojze Požun: ''Trbovlje v NOB: 1941–1942''. Trbovlje: OO ZZB NOV, 1986.
*Marjan Žnidarič: ''Četrta operativna cona: Pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju''. Ljubljana: ZZB NOB Slovenije in Svobodna misel, 2014.

'''Stane Gradišnik'''

===Nasilje že pred vojno===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (35) december

{|
|[[File:Nikola Hećimović.JPG|thumb|250 px|Nikola Hećimović]]
|[[File:Đuro Đaković (1).png|thumb|Đuro Đaković]]
|[[File:Proslava v čast 40. obletnice KPJ v Duhu na Ostrem vrhu 1959.jpg|thumb|400 px|Proslava v čast 40. obletnice KPJ v Duhu na Ostrem vrhu 1959]]
|}

V zbirki partizanskih spomenikov na Geopediji (ta trenutno vsebuje 8400 obeležij) naletimo tudi na nekatera obeležja, ki se nanašajo na čas pred drugo svetovno vojno ali tik po njej. V partizanski zbirki so se znašli, ker se navezujejo na vojni čas in so jih zato brez zadržkov obravnavali med partizanskimi. Posvečeni so bili delavskim štrajkom in komunistični partiji pred vojno, po vojni pa mladinskim delovnim akcijam in prehodu tovarn v delavsko last. Nekoč bomo ta obeležja prestavili v poseben sloj, dotlej pa naj na zemljevidu pričajo o povezanosti narodnoosvobodilnega in socialnorevolucionarnega gibanja.

Stojim pred bivšo orožniško postajo na Mariborski 45 v Selnici ob Dravi. Od tod so jugoslovanski orožniki leta 1929 odpeljali na severno državno mejo revolucionarja Đura Đakovića in Nikolo Hećimovića, kjer so ju pokončali »zaradi poskusa bega«. 42-letni Đaković je bil organizacijski sekretar Komunistične partije Jugoslavije, 28-letni Hećimović pa je bil tajnik mednarodne Rdeče pomoči.

Obeležje na stavbi je v slabem stanju, pod njim je vsajen zgodnji paradižnik. Na obeležju je plošča z obrisom njunih obrazov, ki se pojavlja kar na treh njima posvečenih obeležjih. 
 
Plošča na pročelju nekdanje orožniške postaje v Selnici ob Dravi:
&lt;poem&gt;
TU STA MED 24. IN 25. 4. 1929 POD HUDIM 
NASILJEM OROŽNIKOV PREŽIVELA
POSLEDNJO NOČ ŽIVLJENJE VODILNA
FUNKCIONARJA KPJ ĐURO ĐAKOVIČ IN
NIKOLA HEČIMOVIČ.

BORCI 3. BATALJONA POHORSKEGA ODREDA SO
9. 9. 1944 RAZOROŽILI POSADKO OKUPATORJEVE
OROŽNIŠKE POSTAJE V SELNICI.
&lt;/poem&gt;

24. aprila 1929 sta dva orožnika iz Zagreba privedla do Šelove kmetije na Velikem Boču nad Selnico (št. 35, 2353 Sv. Duh na Ostrem Vrhu) vklenjena Đakovića in Hečimovića. Tu je stanoval Karel Ledinek, ki je vzdrževal partijske zveze preko meje. Orožnika sta preiskala hišo, da bi našla ilegalno partijsko literaturo, vendar brez uspeha.
Jetnika sta odpeljala nazaj v Selnico, kjer so ju na orožniški postaji mučili. Naslednji dan so se ponovno odpravili na Šelovo kmetijo, od tam pa v Šelovo grapo v neposredni bližini državne meje, kjer naj bi pokazala zakopano literaturo. Tu sta ju orožnika ustrelila. Policija je razširila lažno novico, da sta bila ubita pri poskusu pobega čez mejo.

Slovenska obeležja revolucionarjema se nahajajo na Šelovi domačiji, na Kormonovi domačiji (Gaj nad Mariborom 23, 2354 Bresternica), kjer sta se ustavila na poti v smrt, v Šelovi grapi in v spominskem parku pri Svetem Duhu na Ostrem Vrhu. Tisto na Šelovi domačiji je skoraj razpadlo, reliefna slika je zabrisana, črke so nečitljive. Tudi spomenik v Šelovi grapi je v slabem stanju.
 
Domačini so mi povedali, da sta pred osamosvojitvijo za obeležja skrbeli teritorialna obramba in JLA. Po novem bi morale bdeti nad njimi krajevne skupnosti oz. občine, ki pa ponekod tega ne počnejo.  

Časopisi so se razpisali o smrti dveh revolucionarjev na meji, v domačih so objavili uradno policijsko poročilo, v tujih pa so govorili o naklepnem uboju in ogorčeno obsojali šestojanuarsko diktaturo. Zločin je organiziral šef zagrebške policije Janko Bedeković. 28. aprila je avstrijska komisija ugotovila, da sta bila ubita na avstrijski strani meje in potem trupli premeščeni vsako na drug kraj ob potoku na jugoslovanski strani. Mlako krvi na mestu smrti sta orožnika prekrila s suhim listjem. 8. maja so pri obdukciji ugotovili, da sta bila ustreljena od blizu in pred smrtjo mučena.
 
Ubita jugoslovanska revolucionarja so pokopali pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Leta 1949 so posmrtne ostanke Đura Đakovića prenesli v grobnico na Kalemegdanu v Beogradu, posmrtne ostanke Nikole Hećimovića pa v Zagreb.

*Slika: Slabo ohranjena plošča na Šelovi domačiji, Veliki Boč 35
*Slika: Pri Kormonovih se je na poti v smrt 24. 4. 1929 ustavil korak vodilnih funkcionarjev KPJ, Đura Đakovića in Nikole Hećimovića.  Tu je bila tudi postojanka NOB. 
*Slika: Spomenik Đakoviću in Hećimoviću v Šelovi grapi je v slabem stanju.
*Slika: Spominski park pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu

Viri:

*Smrt komunističnih kurirjev na meji pojasnjena. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0YXB18J1 ''Jutro'' 30. aprila 1929,] str. 6.
*[[:w:sr:Ђуро Ђаковић|Đuro Đaković]]. Wikipedija.
*[[:w:sr:Никола Хећимовић|Nikola Hećimović]]. Wikipedija.

'''Stane Gradišnik'''

=== Partizanski spomeniki v vojašnicah ===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (34) november

Zdaj ko je na Geopediji vrisanih že več kot 8500 partizanskih obeležij in si spomeničarji upamo predvidevati, da se počasi bližamo celoti, si lahko privoščimo kako drobno analizo in statistiko. V sodelovanju z MORS-om smo Daniel Divjak, Miloš Kermavnar in podpisani pregledali obeležja po slovenskih vojašnicah. Izkusili smo, da do njih ni mogoče kar tako, ponekod vstop v vojašnico sploh ni bil mogoč in so posnetke spomenikov na našo prošnjo poslali sami. Druga izkušnja zadeva preimenovanje vojašnic po letu 1991. Pred tem so nosile ime tega ali onega partizanskega heroja, po preimenovalni ihti pa se imenujejo po tem ali onem osamosvojitelju. Kipom herojev, po katerih so se vojašnice imenovale in so stali kje znotraj ograje, so našli kako drugo mesto ali pa so preprosto izginili. Veliko vojašnic danes ni več, propadle so tudi nekdanje karavle ob meji, ali pa so spremenile namembnost. 

Če smo prav prešteli, je bilo nekoč v vojašnicah 40 partizanskih obeležij. Danes jih je le še ducat. Dvanajst vojašniških spomenikov je ostalo na mestu tudi potem, ko vojašnic tam ni bilo več, ali pa so jih premaknili na kako primernejše mesto. Šestnajst obeležij je na spomeniškem zemljevidu označenih z zeleno zvezdico, kar pomeni, da spomenika tam ni več. Večinoma so to spomeniki s terena, kjer vojašnic ni več, štirje pa so bili odstranjeni iz delujočih vojašnic. 

V celotni zbirki slovenskih partizanskih spomenikov je zelenih zvezdic za odstranjene ali premaknjene spomenike 526 ali 6 %. V vojašnicah je delež odstranitev nesorazmerno večji, kar 40 %! Kot da bi se Slovenska vojska želela znebiti nevšečne partizanske dediščine. Kot da nima s partizani nič. Alergija na partizanstvo spominja na tisto, ki jo je opaziti v gorah. Tudi tam je bilo vandaliziranje partizanskih obeležij pogostejše kot drugje (nasilno je bila poškodovana ena četrtina plošč). Oboje, gore in vojska, so simbolni nacionalni prostor, na obeh mestih so se rivalske politike prerivale za prevlado in ga poskušale uzurpirati. 

Po spletu okoliščin so se ohranili vojašniški kipi ali plošče narodnih herojev Staneta Žagarja v Kranju, Milana Majcna in Tita v Novem mestu, trije celjski kipi (Slavko Šlander, Franc Rozman – Stane, Jože Menih – Rajko Knap), Andrej Žvan – Boris na Bohinjski Beli, Titov kip in Slava Klavora v Mariboru, Franc Leskošek – Luka na Viču pri Dravogradu, Jože Gregorčič v Škofji Loki in Tonček Dežman v Radovljici.

Niso pa imeli te sreče še en Šlandrov kip v Celju, Dušan Kveder na Ptuju, Boris Kidrič v Šentvidu v Ljubljani, Ljubo Šercer v Ljubljani, Mirko Bračič v Ribnici, Franc Pasterk v karavli pri mejnem prehodu Reht in dvoje Titovih doprsnih kipov (Frančiška Smerduja in Borisa Kalina) v karavli na Ljubelju. Težko bi rekli, da so nekateri partizanski heroji šli zgodovinskim revizionistom na živce bolj kot drugi, na živce jim je šlo partizanstvo v celoti. Do odstranitev ni prišlo zaradi napak, ki bi jih očitali herojem, ampak zaradi neustavljive gorečnosti nekaterih komandirjev in ministrov.

Celopostavni bronasti kipi so težka reč in pričakovali bi, da bodo obtičali, kamor so jih postavili. Pa ravno te najraje premikajo. Dvoje kipov iz Centra za obrambno usposabljanje v Poljčah pri Begunjah (Partizanska družina Božidarja Pengova in Bombaš Vanje Radauša) so leta 2022 skupaj s tistimi z Brda pri Kranju umaknili v vojaški muzej v Pivki. Po dve leti trajajočih počitnicah v Pivki se bosta menda vrnila v Poljče. No, sicer nista od rojstva v Poljčah: eden je sem prišel izpred konjušnice na Brdu, drugi pa iz Vile Bled. Kaj si spomeničarski aktivist mislim o selitvah? Žalostno je, da se kiparskih mojstrovin otepajo, namesto da bi se pulili zanje. 

Po drugi svetovni vojni so lokalni muzeji običajno vsaj posamezno sobo posvetili NOB. Danes so NOB-razstave in NOB-zbirke v njih redke. Kako pa je v specializiranih vojaških muzejih? Čeprav je bila druga svetovna za Slovence veliko usodnejša od prve in bi brez partizanov Slovenije v današnjem obsegu ne bilo, so partizanski eksponati v Parku vojaške zgodovine v Pivki in v Vojaškem muzeju Tabor v Lokvi pri Sežani v manjšini, Vojni muzej Logatec in Vojaški muzej Slovenske vojske v mariborski kadetnici pa v svoji spletni predstavitvi druge svetovne vojne ali partizanov sploh ne omenjata. 

Če povzamem: partizanska spomeniška dediščina je v slovenski vojski po letu 1991 doživljala potlačenje in izbris, ki sta po obsegu morda primerljiva le še s preimenovanjem šol in z izključevanjem NOB iz šolske snovi. Odstranjevanje spomenikov je kulturni vandalizem, ki se ga tisti, ki so ga zagrešili, po tihem sramujejo. Svojih nespodobnih početij ne dokumentirajo in ne razglašajo, zato je sled za odstranjenimi obeležji marsikje zbledela. Javni servisi, inštitucije in organizacije, kot so Zavodi za varstvo kulturne dediščine, policija, sodstvo …, nimajo volje in moči, da bi jih raziskali (izjema so posamezni medijsko odmevni primeri, npr. tisti z Brda), zato moramo izginotja namesto njih na svojo pest evidentirati in kartirati zavzeti upokojeni prostovoljci.

'''Miran Hladnik'''

'''Slike''' 

*Vanja Radauš: Bombaš, Poljče, trenutno v Pivki, foto M. Hladnik
*»Obdelani« Tito neznanega kiparja, Maribor, foto I. Smiljanić
*Stane Žagar, Kranj, foto M. Hladnik
*Slavko Šlander, Celje, foto U. Ferlež
*Franc Rozman – Stane, Celje, foto U. Ferlež
*Jože Menih – Rajko Knap, Celje, foto U. Ferlež
*Andrej Žvan – Boris, Bohinjska Bela, foto M. Hladnik
*Pohorski partizani, Slovenska Bistrica, foto Slovenska vojska
*Tone Svetina: skulptura na Rudnem Polju, foto M. Hladnik

===Spopad na Lipniški planini===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (33) oktober

Do spopada na Lipniški planini med Nemci in Selško četo je prišlo 9. septembra 1942. V bitki in kmalu po njej je padlo 28 partizanov.

Junija 1942 je Heinrich Himmler, državni vodja SS in načelnik nemške policije, ukazal operacijo Enzian za uničenje odporniškega gibanja na Gorenjskem. 10. avgusta so začeli z ofenzivo proti nekaj sto partizanom. Najpomembnejša med nemškimi enotami je bila motorizirani 18. policijski polk gorskih lovcev z okoli 3500 možmi, izurjenimi za boj na Kavkazu, opremljen s topovi in lahkimi oklepniki. 

Selška četa je konec avgusta in v začetku septembra delovala v Železnikih, Podnartu, Kropi, Lipnici in Podlonku. V Soteski v Bohinju so požgali žago in deske za Nemčijo. 9. septembra 1942 zjutraj je okrog 60 borcev Selške čete 2. grupe odredov in štaba 1. grupe odredov pod vodstvom komandanta Jožeta Gregorčiča, ki je bil po vojni razglašen za narodnega heroja, zapustilo taborišče na Pašnem vrhu pod Ratitovcem in se pred močnimi nemškimi enotami, ki so se v drugem valu ofenzive približevale po Selški dolini, umaknilo v gozdove Jelovice. Vodil jih je Mirko Ambrožič, čelno patruljo spredaj pa komandir čete Polde Ravnihar. Na sredini kolone sta bila komandant štaba Jože Gregorčič – Gorenjc in politični komisar Lojze Kebe – Štefan, ki sta bila med organizatorji boja proti okupatorju; Gregorčič je bil španski borec in je poveljeval v dražgoški bitki. Ob desetih so se približali Lipniški planini, kjer jih je v gozdu čakala močna nemška zaseda.

Nemci so z brzostrelkami napadli zadnje partizane v koloni. Partizani so bežali proti Kravjemu potoku, v globeli so se zaradi hudega ognja obrnili in se prebijali proti Lipniški planini. Redek smrekov gozd jim ni nudil zavetja. Komandant Gregorčič je bil ranjen v stegno, mitraljezec Tone Benedičič, komandir Polde in sedemnajstletni kurir Janez Lušina – Mali iz Dražgoš so ga skrili v odvodni jarek in pokrili z dračjem in praprotjo. Nekaj partizanov se je združilo na kamnitem griču nad planino in sledilo Lušini, ki je kot pastir poznal Jelovico, v Dražgoško goro.

Najmlajša med padlimi sta bila 17-letnika šiviljska pomočnica iz Krope Frančiška Pogačnik in kranjski gimnazijec Stanislav Pesjak; Stanislav je padel po treh dneh, ko je šel s soborci iskat Gregorčiča. Študenta Sava Osredkar in Mirko Šušteršič sta umrla pri Mošenjski planini; našli so ju po mesecu dni in ju tam začasno pokopali. Padel je tudi Savov brat dvojček Radko; njun tretji brat Milan je v Ljubljani vodil ilegalni radio Kričač.

Janez Branc – Gošar s Hrušice se je pred smrtjo na Lipniški planini izognil streljanju talcev na Hrušici, graver Karel Perdih – Žar pa se je mesec prej z vratolomnim skokom v prepad rešil z morišča talcev v Mostah pri Žirovnici. Med padlimi je bil mizarski pomočnik Peter Pogačnik – Skala iz Zaloš. Padla sta še dva njegova brata: Jože kot talec v Poljanski dolini, Janez pa na planini Golobar. 

Bratoma Janku in Leopoldu Ravniharju s Križne Gore so svojci v bližini postavili posebno ploščo; v partizanih sta padla še dva brata Ravnihar.

Najstarejša med padlimi je bila 53-letna vdova Frančiška Staroverski – Špela iz Krope, ki je bila v četi s sinovi Tonetom, Valentinom, Francem, starimi od 16 do 18 let, in 14-letno hčerko Francko. Hčer Francko so ujeli in zaprli v Begunjah, a jo zaradi mladosti kmalu izpustili. Spet je šla med partizane, spet so jo ujeli in odpeljali v Begunje, od koder je pobegnila in šla tretjič k partizanom. Valentina so januarja 1944 ustrelili orožniki v Kamni Gorici.

Marta Tavčar – Rija iz Most pri Žirovnici je bila Gregorčičevo dekle, v partizanih je bila en mesec, doma pri starših je pustila leto starega sina Bena. Starše so Nemci izselili, Bena pa dali v program Lebensborn, da bi ga vzgojili v Nemca. Umrla je, ko se je ranjena vračala h Gregorčiču, da bi mu pomagala.

18 partizanov se je rešilo, 12 so jih ujeli in deset deportirali v koncentracijska taborišča, dva pa prisilno vpoklicali v nemško vojsko. Ujeti partizani so morali z Nemci iskati ranjence. Mrtve so znosili na planino, jim umili obraze in jih fotografirali. Gestapo je na velikih letakih objavil, da je bil banditski glavar Gorenjske Jože Gregorčič ustreljen. Pozneje so ujeti pričali, da se je najbrž ustrelil sam. Mrtve so več dni pustili ležati na soncu, šele potem so jih vaščani smeli pokopati.

Posmrtne ostanke padlih na Mošenjski in Lipniški planini ter na drugih krajih po Jelovici so septembra 1949 odkopali, prepeljali v Radovljico in jih s soglasjem svojcev pokopali v skupni grob med Gorenjsko cesto in hotelom Grajski dvor; med njimi tudi neidentificirana trupla. V grobišču je tudi tretji brat Osredkarjevih, Jože oz. Ive – Stipe (1915), ki je padel avgusta 1942 pod Blegošem. V grobnico sredi grajskega parka, ob spomenik, ki ga je oblikoval arhitekt Edo Ravnikar, so jih položili leta 1960. 

Viri
*	[[:w:Spopad na Lipniški planini|Spopad na Lipniški planini]]. Wikipedija.
*	[[:w:Jože Gregorčič|Jože Gregorčič]]. Wikipedija
*	Spomenik na Lipniški planini. Geopedija.
*	Ciril Zupanc: Partizanske enote in borbe v Selški dolini 1941–1943. ''Loški razgledi'' 22/1 (1975).
*	Janez Lušina – Mali: Težki dnevi borcev Selške čete. ''Loški razgledi'' 11/1 (1964).

{|
|[[File:Na Jelovici zajeti, mučeni in pobiti partizani (1).jpg|thumb|Mrtvi partizan na Lipniški planini]]
|[[File:Partizanski spomenik na Lipniški planini 01.jpg|thumb|Spomenik na Lipniški planini]]
|[[File:Partizanski spomenik na Lipniški planini 03.jpg|thumb|Spomenik na Lipniški planini]]
|}

'''Miran Hladnik'''

===Spopad na Mošenjski planini===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (32) september

{|
|[[File:Partizanski spomenik na Mošenjski planini.jpg|thumb|Spomenik na Mošenjski planini]]
|[[File:Mošenjska planina, 1946, grob 14 partizanov.jpg|thumb|Grob partizanov na Mošenjski planini leta 1946]]
|}

Na gorenjski planoti Jelovici, ki se razprostira v trikotniku med Savo Bohinjko in Savo pod Radovljico, je raztresenih blizu 50 partizanskih obeležij, več skupaj jih je v Dražgošah in okrog Vodiške planine. Lepo je vedeti, da nobeno ni bilo uničeno. Med jeloviške spomenike bi lahko prišteli še grobnico v Grajskem parku v Radovljici, kamor so po vojni prekopali partizane Cankarjevega bataljona in iz drugih enot, padle na Jelovici. O partizanščini na Jelovici govori vrsta knjig in člankov, npr. ''Cankarjev bataljon in dražgoška bitka'' Ivana Jana; drugi pisci so Ivan Križnar, Marijan Masterl, Franc Konobelj, Bogdan Osolnik  idr. 

Med jeloviškimi obeležji imata posebno mesto spomenika na Mošenjski in na Lipniški planini, ki spominjata na dve bitki Cankarjevega bataljona leta 1942, ki sta se končali s številnimi partizanskimi žrtvami. Revizionistični &quot;domoljubni&quot; zgodovinarji žrtve spopada na Mošenjski planini 13. januarja prištevajo kar k dražgoški bitki nekaj dni  prej, da bi izenačili padle na slovenski in na nemški strani in tako zmanjšali njen pomen ter jo prikazali kot partizanski poraz. 

Po bitki v Dražgošah sta se 12. januarja 1942 dva voda Cankarjevega bataljona, Bičkov in Pečnikov, skupaj okoli 40 borcev, z ženskami in otroki 60 ljudi, umaknila v kočo na Mošenjski planini na Jelovici. Izbira zatočišča strateško ni bila najboljša, saj je koča stala na čistini sredi gozda. Po izdajstvu jih je naslednjega dne, 13. januarja popoldne, napadlo 50 policistov nemškega smučarskega oddelka.

Že prve krogle so prebile lesene stene, kdor je poskusil zbežati, je bil ubit. Ranjenci v kleti koče so zmrzovali, saj je bila temperatura −32°C, zaradi mraza je odpovedalo tudi orožje. Štirje težko ranjeni so prosili tovariše za milostni strel. Henrik Biček, ki je v Dražgošah s skale nad vasjo, ki se danes imenuje po njem, z mitraljezom kosil med napadalci, je bil dvakrat ranjen. Prvič je dobil dva strela v nogo, ko se je skušal prebiti, drugič mu je krogla presekala lobanjo. Ranjenega Henrika, ki je bil še komaj pri zavesti, je pred prebojem iz koče ustrelil njegov brat Franc in tako izpolnil njegovo željo, da nihče od njiju ne bo padel Nemcem živ v roke. Bička sta bila iz primorske družine, ki je pred Italijani pobegnila v Jugoslavijo, Henrik je bil pred vojno nogometaš, Franc pa je bil komandant v več partizanskih enotah in nazadnje tankist.

Obstreljevanje je trajalo 13 ur, umrlo je dvanajst partizanov. Najmlajši med padlimi je bil 18-letni čevljarski pomočnik  Stanislav Oman iz Hotovlje, najstarejši pa 53-letni kranjski mizar  Ivan Kovačič, tako kot številni drugi borci v enoti primorski begunec; njegov sin Janez je padel dva dni prej v Dražgošah. 

Preživelim je uspelo pobegniti po rovu, ki so ga izkopali skozi dva metra visok sneg do gozda. Prvi preboj, ki ga je vodil Alojz Pečnik, ni uspel, drugi pod poveljstvom Franca Bička v drugo smer med drugo in četrto uro zjutraj pa je bil uspešen. S seboj so vzeli štiri ranjence. Sovražnik, ki ni imel nobene žrtve, je kočo skupaj z mrtvimi zažgal. Po bitki so se borci 2. čete vrnili na planino Kališnik, kjer se je Cankarjev bataljon preoblikoval v manjše partizanske enote. Izdajalca gozdarja Košmrlja so partizani spomladi likvidirali.

Napis na spomeniku:
&lt;poem&gt;
ŠE MRTVI SO JIM BILI V NAPOTO
VRGLI SO JIH V GOREČO KOČO
11 BORCEV JE KAKOR ŽRTVENI DAR
ZGORELO ZA NAŠO PROSTOST.
&lt;/poem&gt;

'''Miran Hladnik'''

*[[:w:Spopad na Mošenjski planini|Spopad na Mošenjski planini]]. Wikipedija.
*[[:w:Franc Biček|Franc Biček]]. Wikipedija.

===Anton Rogina – Jager===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (31) avgust

V vaški gostilni smo imeli gosta, ki je kelnarici v šali pravil: »Ko spijem, zapiš, ko rabiš, pa zbriš.« Ta dvojna morala je vedno živa, še posebej pri RKC, kadar gre za ponarejanje in brisanje zgodovine.

K pisanju te pripovedi me je vzpodbudila oddaja Pričevalci, kjer Vida Dular (»gorska Vida«) govori o svojem očetu domobranskem častniku. Ko se je takoj po koncu vojne vrnil domov v Pameče, so ga »sneli« partizani (verjetno Vojska državne varnosti) in odpeljali v neznano. Gospo Vido sem spoznal pred leti, ko sem iskal sled za izginulim nagrobnikom Franja Dularja, prvoborca iz Mislinjske doline. Potrkal sem pri njej doma, nad pameškim pokopališčem. Prostodušno je priznala, da sva vsak na svojem bregu, o partizanu Franju in o stricu duhovniku v Ribnici na Pohorju, ki je bil Franjev zaščitnik, pa niti besede.

Sam sem moral ugotoviti, da so sorodniki nagrobnik, ki so ga Franju postavili soborci, preprosto odstranili in zamenjali z novim, a brez Franjevega imena na njem. O tem sem obvestil KO ZB Dravograd in upam, da je ploščica s Franjevim imenom že na pokopališkem zidu.

Podobno oteženo je bilo iskanje spominskega kamna organizatorja upora proti okupatorju pod domačijo Močivnik nad slovenjegraškim Podgorjem Toneta Rogine – Jagra. Dobil sem občutek, da je to tabu tema, v katero ne gre drezati. 

Jagrov spomenik iz granita je sestavni del Spominskega parka Razbor. Stoji v bližini kmetije Vinka Lenarta (p. d. pri Močivniku), kjer je 13. aprila 1945 padel. Anton Rogina – Jager, pred vojno gostilničar, je bil član okrožnega odbora OF Dravograd. Deloval je v obveščevalnem centru, ki je bil nekaj časa v bunkerju pri Močivnikovi domačiji. Podgorje z okolico je bilo pomembno partizansko področje. Ob razsulu stare Jugoslavije je Tone Rogina iz Podgorja zbral precej orožja in streliva ter ga shranil. To orožje so leta 1941 aktivisti odnesli na Pohorje. Ohranjen je nemški dokument, ki pravi, da so partizani 1. oktobra 1941 pri Podgorju streljali na orožniško patruljo.

V Novakovem gozdu je bila od septembra 1944 do aprila 1945 baza partizanskih obveščevalcev. To je bil nadzemni bunker v gozdnem jarku – opuščeni cesti. Nemci so bazo odkrili. Šef obveščevalne točke Tone Rogina – Jager je tedaj padel (okoliščine smrti niso čisto jasne), drugi partizani, ki so bili tedaj v bazi, pa so se rešili. Policisti so preiskali bunker, pobrali nekaj dokumentov, drugo pa požgali. O tem je pisala Urška Krivec – Vanda iz Sredem pri Podgorju, ki je bila obveščevalka za obveščevalni center E/E četrte operativne cone pod vodstvom Antona Rogine – Jagra. 

»Gorska Vida« se huduje nad občinarji, češ da ne nosijo vencev do križa na grobišču v Žančanih (Raduše), kjer naj bi bili ostanki bežečih kvizlingov. Menim, da bi bilo priznanje tega grobišča za spomenik državnega pomena velika napaka. V njem leži množica krvavorokih izmečkov z vseh koncev Balkana. Naj jih objokuje, kdor hoče, mi jih ne smemo enačiti z ostalimi obeležji naše zgodovine.

Tako kot se partizanska obeležja počasi in po tihem selijo s terena v muzejske depoje in se v muzejih ukinja obdobje druge svetovne vojne, izginja tudi socializem, za katerega so se borili naši starši, pa tudi mi. Pravega komunizma nikoli nismo poznali, fašizem in nacizem pa se veselo, skozi prednja in zadnja vrata, vračata nazaj v našo evropsko kulturo. 

'''Stane Gradišnik'''

'''Viri'''

*Jože Potočnik: ''Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec'' (1985), 38.
*Milan Ževart: ''Po sledovih narodnoosvobodilne vojne v mariborskem okraju'' (1962), 220–221.
*Marjan Linasi: ''Mežiška dolina in območje Dravograda v viharnih letih 1941-1945'' (2019), 428.

'''Slike''' 
*Propadajoči Jagrov spominski kamen pri Podgorju. Foto: Miran Kačič.
*Jagrov prekop na pokopališče v Podgorju je takoj po osvoboditvi opravil divizijski verski referent, duhovnik Jože Lampret. Foto Terezija Rogina.

===Priznanja popisovalcem partizanskih spomenikov na Geopedijo===

[[File:Piknik popisovalcev slovenskih partizanskih spomenikov na Geopedijo.jpg|thumb|Piknik popisovalcev slovenskih partizanskih spomenikov na Geopedijo]]

Aprila 2024 je predsednik Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije Marijan Križman podpisal 49 posebnih priznanj »za delo pri projektu Partizanski spomeniki na Geopediji in za ohranjanje spominskih obeležij« najbolj zavzetim med prostovoljnimi popisovalci, tajnica Tina Masnec pa jih je razposlala področnim organizacijam, da jih ob primernem trenutku podelijo svojim članom. Sodelavci, ki niso člani ZB, so lepo oblikovana priznanja dobili po pošti, nagrajenci iz »trdega jedra« popisovalcev pa smo si jih vzajemno izročili kar na spomeničarskem pikniku na Srednji Dobravi pri Kropi. Priznanja so bila podeljena v času, ko je zbirka partizanskih spomenikov na Geopediji po enajstih letih dela presegla število 8000. Spodbujajo nas, da kartiramo še preostale spomenike, zlasti družinske nagrobnike na pokopališčih in obeležja Slovencem v tujini. Dela nam ne bo zmanjkalo: zapise v zbirki slogovno in jezikovno čistimo, dopolnjujemo z literaturo, raziskujemo usode mrtvih, vnašamo spomenike v enciklopedične opise krajev in osebnosti, vedno bolj se povezujemo tudi mednarodno.

===Po Slovenskih goricah===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (30) julij

{|
|[[File:Spomenik Lauferjevim v Spodnjem Dupleku, ki so jih Nemci postrelili aprila 1945.jpg|thumb|450 px|Spomenik Kukovičevim v Spodnjem Dupleku]]
|[[File:Dve kolesarski turi po Slovenskih goricah.jpg|thumb|400 px|Zemljevid dveh kolesarskih poti od spomenika do spomenika v Slovenskih goricah]]
|}

Popisovalce partizanskih spomenikov bodejo v oči modre zvezdice na zemljevidu, ki označujejo obeležja, vnesena po literaturi, ki jih ni obiskal še nihče iz ekipe in zato manjkajo njihove fotografije, besedilo, opis ali vse skupaj, lahko pa spomenika celo ni več tam. Svoje izlete zato načrtujemo na področja takih »modrih spomeniških lis«. V tem trenutku sta med 8364 doslej evidentiranimi obeležji 502 neobiskana (6 %), zlasti v zaledju Trsta in Gorice, pod Novim mestom, na severu avstrijske Koroške, na vzhodnem robu Pohorja in v Slovenskih goricah. Iz teh krajev nimamo popisovalcev, zato moramo tja drugi.

Z ženo sva se tokrat odpravila na Dravsko polje in v Slovenske gorice. Vzelo nama je dva dni, prekolesarila sva skupaj 90 kilometrov (ja, z električnim biciklom gre res lažje), prestopila sva meje devetih občin (Miklavž na Dravskem polju, Starše, Duplek, Ptuj, Destrnik, Trnovska vas, Dornava, Juršinci, Sveti Andraž v Slovenskih goricah), prespala sva v obcestni gostilni Čelan v Slovenji vasi. Lepo vreme, lepi kraji, prijazni ljudje. Med vasmi so nove kolesarske poti, pokrajina je posejana s sveže zgrajenimi modernimi hišami, na terasah so sedežne garniture iz ratana, vrtove prečesavajo robotske kosilnice, le še sem in tja je mogoče najti kako staro leseno stavbo, ometano z mešanico ilovice in slame. Povsod informacijske table in smerokazi, dežela je pripravljena na prihod turistov. 

Tod prebivajo veseli in družabni ljudje, ki z bolj ali manj domiselno okrašenimi mlaji pred domovi praznujejo svoje okrogle obletnice. Na poti sva naletela na abrahamsko žurko, na poroko in na sveto obhajilo, druženje se je dogajalo v kulturnih in gasilskih domovih, gostilnah in cerkvah. Zdi se, da tukajšnjo skupnost najbolj povezuje in obvladuje prav cerkev. Ker je bilo toplo, so se gospodinje ali obiskovalke po farovškem vrtu v Zgornji Koreni sprehajale kar v kopalkah.

Pot sem okvirno začrtal že doma, na terenu pa se človek orientira z mobijem. Geopedija, kjer so vrisani spomeniki, je na telefonu nerodna, pomagati si je treba še z drugimi aplikacijami, najbolj sem navajen na Alpine Quest in na Locus Maps, tudi zemljevid na papirju pride v poštev. Za vsak slučaj sva slikala tudi spomenike, ki so na zemljevidu označeni z rdečo zvezdico in so torej že popisani, saj dodatna boljša fotografija ne škoduje, pa še spremembe dokumentiraš tako, ki so se zgodile od zadnjega obiska. Spomeniki sploh niso pri miru, z njimi se ves čas nekaj dogaja: obnavljajo jih in prestavljajo, včasih pa katerega tudi zmanjka. Ob prenovi jih snamejo s pročelij, vrnitev na fasado po končanih delih pa ni samoumevna; poizvedeti bo npr. treba, kakšna bo usoda plošče sedmim padlim, ki je bila do trenutne prenove na fasadi osnovne šole v Spodnjem Dupleku.

V splošnem so spomeniki tu lepo vzdrževani, tako kot drugod po Sloveniji. Za razliko od drugih koncev Slovenije na pokopališčih redko najdeš družinski nagrobnik, na katerem bi pisalo, da je nekdo padel v partizanih ali umrl v taborišču, je pa več imen padlih mobilizirancev v nemško vojsko; na celotnem slovenskem ozemlju je bilo takih več kot 10.000. V Trnovski vasi so zapisali, da so padli v »nemški armadi«, kot da bi se to slišalo bolj ugledno. 

V gozdu vzhodno od Miklavža sva pordečila štiri obeležja: dve zemljanki in dva spomenika, en pomotoma podvojeni vpis pa je šel v smeti. Obeležja so bila k sreči ob sprehajalnih poteh in sva jih hitro našla, sicer zna biti iskanje spomenikov v gozdu zamudno.

Spomenik trem pobitim z Lauferjeve kmetije v Spodnjem Dupleku sem neuspešno iskal že pred leti. Pod do njega je zapirala ograja okrog neobljudene hiše in pes, ki je grdo lajal. Zdaj sva pristopila s spodnje strani. Po državnem registru kulturne dediščine bi moral stati ob potoku južno od gozdne ceste. Ker je smerokaz na bukvi usmerjal v nasprotno stran, sva se odločila pri bližnji hiši povprašati, kam je treba. Gospa ni vedela nič o kakem spomeniku. Štiriletnega vnuka je vprašala, če on kaj ve o njem, medtem ko je stari ata v bližini gledal v tla in molčal. Situacija naju je spomnila na Tuhinjsko dolino, kjer se je gospodar ob podobnem poizvedovanju sprenevedavo čudil in odkimaval z glavo, dokler ni njegov sin vzkliknil: »Ata, saj to je spomenik na koncu naše njive.« Na hitro sva se poslovila z obljubo, da jim bova midva povedala za spomenik za njihovo ograjo, ko ga najdeva. Puščica je kazala v pravo smer. Po 50 metrih je potka pripeljala do obeležja s pretresljivo zgodbo iz zadnjih dni vojne leta 1945 v preprostem jeziku: »Tukaj smo Žalostno smrt mi storili. / Nemški gestapovci so nas ustrelili / Bili smo dobri in zvesti / slovenci ta le naš greh je / bil strašen pret Nemci.«

Kako bedno: mož je ovadil nacistom svojce zaradi pomoči partizanom! Ti so mučili in ustrelili mamo Antonijo Laufer, hčerko Roziko Laufer, poročeno Kukovič, ter petnajstletnega fanta Franca Klinarja, ki so ga Lauferjevi sprejeli pod streho.

Oznaka spomenika na državnem zemljevidu se je izkazala napačna. Napake (ki jih ni malo) sem sporočal Ministrstvu za kulturo, kjer se Register nahaja, ker pa popravkov niso vnašali, sem s tem prenehal. Jim pač ni bilo mar. V zbirki kulturne dediščine imajo le 2700 partizanskih spomenikov od več kot 8000, pa še ti so jim odveč, v kulturni dediščini cenijo samo kapelice in kozolce. K sreči je odslej lokacija spomenika v Spodnjem Dupleku natančno zabeležena na Geopediji, s koordinatami, parcelno številko, opisom poti in s tole popisovalsko izkušnjo.

V načrtu je že novo spomeniško kolesarjenje. Če naju ne prehiti kdo od zavzetih tovarišev.

'''Miran Hladnik'''

===Spotikavci===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (29) junij

[[File:Stolperstein Via Matija Gubec 10 (Doberdò del Lago).jpg|thumb|left|Spotikavec na Ulici Matije Gubca v Doberdobu, Italija]]

Pri partizanskih spomenikih nas običajno skrbi njihovo propadanje in vandaliziranje, manj pa se zavedamo, da se obeležja pojavljajo tudi na novo in da jih je v splošnem vedno več. K naraščanju antifašističnih obeležij po Evropi veliko prispeva projekt umetnika [[:w:de:Gunter Demnig|Gunterja Demniga]] iz Berlina, ki od leta 1992 v tlak pred hišami, od koder so ljudi, zlasti Žide, odpeljali v koncentracijska taborišča, vgrajuje spominske kocke velikosti 10 x 10 x 10 cm z medeninasto lično stranjo, kamor so vklesani podatki vsake posamezne žrtve. Poimenoval jih je ''Stolpersteine'', čemur v slovenščini ustreza izraz spotikavci oz. tlakovci spomina. Ker so poravnani z nivojem tlaka, se obnje fizično sicer ni mogoče spotakniti, spotakniti nas želijo le na naših vsakdanjih potih s spominom in opominom na grozote nacizma. Doslej jih je s sodelavci vgradil po 31 evropskih državah že 100.000, od tega na Slovenskem in v slovenščini v zamejskem prostoru okrog osemdeset. Prvi slovenski spotikavci so bili vgrajeni v Mariboru leta 2012, v Ljubljani leta 2018, obakrat ob podpori in prisotnosti predsednika republike, obstajajo tudi v Lendavi, Murski Soboti, Trstu, Gorici, Gradcu in Celovcu ter po krajih okrog teh mest. Na Slovenskem so evidentirali 558 žrtev holokavsta, to so bili domači Židje ali pa Židje, ki so k nam pribežali med vojno v upanju, da bodo tu ušli preganjalcem. Pa niso. Večinoma so jih polovili in pomorili v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau, med njimi 69 otrok. Ni mogoče razumeti, da izraelski sorodniki žrtev danes podobno morijo palestinske otroki v Gazi! Na Geopedijin zemljevid vpišemo spotikavce takoj, ko izvemo zanje. Prve sezname je posredoval Vuk Ćosić, sicer pa izvemo zanje iz nemške Wikipedije, kjer so izčrpno predstavljeni in poslikani. Stika z ljudmi, ki jih postavljajo, še nismo uspeli vzpostaviti. Njihove izkušnje bi lahko olajšale birokratske ovire, na katere naletimo pri umeščanju novih obeležij v prostor.

Po velikosti na spotikavce spominjajo okrogli kovinski stebrički z ovalno prirezano napisno stranico na Poti spominov in tovarištva, ki pa večinoma niso neposredno povezani z NOB. Oboji so lep zgled za obeleževanje druge svetovne vojne tam, kjer za kak večji spomenik ni prostora, denarja ali interesa. V koncentracijskih in delovnih taboriščih ter v izgnanstvu je umrlo 11.000 Slovencev, ki so jih tja zaprli zato, ker so bili izobraženci, duhovniki, komunisti, homoseksualci, Cigani, partizani ali sorodniki in simpatizerji partizanov. Obeležje, podobno Demnigovim spotikavcem, bi zaslužil vsak od njih. 

Z Miro sva poslikala spotikavce v italijanskem Doberdobu, Mirnu, Poljanah, Palčišah ..., posvečene Jožefu Bonetiju, Mariu Pahorju, Brunu Šuligoju, Jožefu Ferfolji, Stanku Devetaku, očetu in sinu Rudolfu Lavrenčiču ... Prenekaterega v Furlaniji - Julijski krajini bo treba še obiskati in fotografirati. Na nekaterih zemljevidih na mobiju so že vrisani, kar močno poenostavi njihovo iskanje.

Pred meseci smo imeli obisk iz ZDA. Ko je beseda nanesla na koncentracijska taborišča in sem povedal, da je bil v Dachauu moj stari oče, družina ženinega očeta pa je bila skupaj z drugimi vaščani med vojno v Nemčiji na prisilnem delu, so se sicer izobraženi obiskovalci začudili. Doslej so menili, da so bila nacistična koncentracijska taborišča samo za Jude. Tudi zaradi take nevednosti je treba po pločnikih nasejati še mnogo slovenskih spotikavcev. Preden nas ne prehiti naslednja vojna.

{|
| [[File:Stolperstein für Anton Terčon (Ceroglie dell`Ermadda-Cerovije).jpg|thumb|Anton Terčon, Cerovlje]]
| [[File:Stolperstein für Jozef Ferfolja (Doberdo del Lago).jpg|thumb|Jožef Ferfolja, Doberdob]]
| [[File:Stolpersteine- Spotikavci, Ljubljana, Slovenia.jpg|thumb|Ljubljanski spotikavci]]
| [[File:Stolpersteine in Maribor (Maribor).jpg|thumb|Mariborski spotikavci]]
|}

*[[:w:Tlakovec spomina|Tlakovec spomina]]. Wikipedija.
*[[:c:Category:Stolpersteine in Slovenia|Category:Stolpersteine in Slovenia]]. Wikimedia Commons.
*[[:c:Category:Stolpersteine in the former province of Gorizia|Category:Stolpersteine in the former province of Gorizia]]. Wikimedia Commons.

'''Miran Hladnik'''

===Tam je hišica, hiš'ca iz lesa, tam je tekla moja zibelka===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (28) maj

Tokratna tema so spominske plošče na razpadajočih hišah treh pomembnih partizanov, Vere Šlander, Miška Kranjca in Borisa Kidriča. Partizani so predstavljeni z golimi enciklopedičnimi dejstvi, plošče na objektih, ki so zapisani propadu, pa s fotografijami brez komentarja: odgovornim v opomin, vsem drugim pa za spomin. 

'''Vera Šlander – Lojzka''' je bila leta 1838 sprejeta v okrajni komite SKOJ (zveze komunistične mladine Jugoslavije) Celje. Jeseni 1940 se je vpisala na Medicinsko fakulteto v Ljubljani in bila sprejeta v KPS (Komunistično partijo Slovenije). Septembra 1941 je bila poslana na Štajersko, kjer je organizirala narodnoosvobodilni boj. Stalno zasledovana od okupatorja je v Mariboru vztrajala do januarja 1942, nato pa je delala pri pokrajinskem komiteju KPS za severno Slovenijo, v zasavskih rudarskih revirjih, Savinjski dolini in na Moravškem, ter v partizanskih enotah 2. grupe odredov, oziroma v 4. operativni coni.

Leta 1943 je vzpostavila trdne temelje za razmah štajerske mladinske organizacije. Padla je sredi priprav za ustanovitev pokrajinskega poverjeništva SKOJ za Štajersko ob preboju sovražnikovega obroča pod Tolstim vrhom na Dobroveljski planoti. Pokopana je v grobnici borcev v Celju. 

{|
|Spominska plošča na rojstni hiši Vere Šlander
|[[File:Vera Šlander.jpg|thumb|200 px|Vera Šlander, Wikimedia Commons]]
|Rojstna hiša Vere Šlander, Latkova vas 163
|}

'''Miško Kranjec''' se je po maturi leta 1930 odločil za študij slavistike, a ga je leta 1934 opustil, ker se je posvetil pisateljevanju in novinarstvu. Jeseni 1938 je uspešno kandidiral za poslanca na listi združene opozicije. Zanj so agitirali člani in simpatizerji komunistične partije, nekateri izobraženci in levo usmerjeni študentje. 

Bil je med organizatorji odpora proti okupatorju in član okrožnega narodnoosvobodilnega odbora za Prekmurje. Ko ni več mogel ilegalno delovati, je oktobra 1944 odšel v partizane v Savinjsko dolino, od tam pa na osvobojeno ozemlje v Belo krajino. 

Po vojni je bil trikrat izvoljen za predsednika Društva slovenskih pisateljev, od leta 1945 je bil direktor Cankarjeve založbe ter Slovenskega knjižnega zavoda in od leta 1953 član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Je edini slovenski umetnik, ki je za svoje delo prejel kar tri Prešernove nagrade. 

{|
|Izginula plošča na Kranjčevi zidanici v Lendavskih Goricah
|[[File:Miško Kranjec (2).jpg|thumb|200 px|Miško Kranjec, Wikimedia Commons]]
|Propadajoča Kranjčeva zidanica v Lendavskih Goricah
|}

'''Boris Kidrič''' je bil med ustanovitelji Osvobodilne fronte slovenskega ljudstva aprila 1941 in njen vodja, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo junija 1941 pa eden glavnih organizatorjev slovenskih partizanov in slovenskega upora proti okupaciji nacistične Nemčije in fašistične Italije.  

Po drugi svetovni vojni je bil skupaj z Edvardom Kardeljem vodilni slovenski politik v komunistični Jugoslaviji. Ponašal se je z nazivom narodnega heroja in s članstvom v SAZU. 

{|
|Spominska plošča na hiši družine Kidrič pri Rogaški Slatini
|[[Slika:Boris Kidrič (2).jpg|thumb|200 px|Boris Kidrič, Wikimedia Commons]]
|Hiša Kidričevih, Knežec 2, Rogaška Slatina 
|}

'''Stane Gradišnik in Tone Gržina'''

===Spomini na komandanta Efenko===

GEOPEDIJA partizanski spomeniki (27) april

[[File:Ivan Kovačič.jpg|thumb|left|Ivan Kovačič – Efenka]]

Ivan Kovačič – Efenka iz Podboršta pri Mirni peči je leta 1942 zbral četo soborcev in postal njen komandir. Partizansko ime Efenka je dobil po pištoli FN, s katero je bil oborožen. Fantje so bili nadvse bojeviti, zato so se kmalu vključili v 1. slovenski proletarski udarni bataljon Toneta Tomšiča. Kar štirje od njih so bili pozneje razglašeni za narodne heroje: Kovačič, Jože Boldan – Silni, Martin Kotar – Pilat in Ivan Hrovat.

Efenka je postal komandant Tomšičeve brigade in jo je pripravljal za pohod 14. divizije na Štajersko. Predlagal je, da bi se enote posamično prebijale na Pohorje, vendar je komandant divizije Jože Klanjšek – Vasja njegov predlog zavrnil. Tretji bataljon Tomšičeve brigade je 18. februarja 1944 proti jutru prebil nemški obroč v Spodnjem Doliču. S tem je bila vrzel v nemški zaporni črti za prehod 14. divizije na Pohorje izbojevana in zavarovana. Danilo se je že, toda glavnine ni bilo za štirimi bataljoni, ki so izvršili preboj, od nikoder. Zaskrbljeni komandant Efenka je podporočnika Lovrenčiča poslal nazaj z naročilom, naj se Štirinajsta z ranjenci podviza. Isto je storil tudi politkomisar Šercerjeve Miha Butara – Aleks, ki je poslal h glavnini kurirja Zabukovca. Namesto divizijske kolone je do majorja Efenke prisopihal divizijski kurir in izdavil: »Rudi (Avbelj) je naročil, da morate priti vsi nazaj.« 

Obraz komandanta Tomšičeve brigade Efenke se je zresnil, nato je iz njegovih ust prišla odločitev: »Nazaj ne gremo! Bomo pa s te strani napadali, da se bo divizija lahko prebila …« A 14. divizija se je že obrnila proti Graški Gori. Ob sedmih in trideset minut je Efenka lahko odpoklical zasede in ukazal pohod proti Pohorju. Odločitev, da štirje bataljoni odhite 21. februarja čez Mislinjsko dolino proti Graški gori in se tam vključijo v matične brigade, je bila soglasna, a žal prepozna. 

Podpolkovnik Ivan Kovačič – Efenka je bil 5. februarja 1945 imenovan za komandanta 14. divizije. Zavračal je vsako misel za premestitev divizije na Dolenjsko. Poznal je izkušnje Šlandrove in Zidanškove brigade, ki sta jeseni 1944 odšli na Dolenjsko, vsaka s po petimi bataljoni, vrnili pa sta se po boju z domobranci decembra malodušni, vsaka s komaj za bataljon moštva. S tem je nastala ogromna škoda na Štajerskem, saj bi se tu lahko oblikoval tretji korpus slovenske vojske in bi lahko odigral odločilno vlogo ob koncu vojne na Koroškem. 

Efenka je med potjo na Koroško izbojeval hude boje na Poljani, na Boroveljskem mostu in drugje, preden je lahko na Gosposvetskem polju ob knežjem kamnu postavil častno stražo borcev Štirinajste divizije.

Z redom narodnega heroja je bil odlikovan 27. julija 1953. Nekaj časa je še ostal v Jugoslovanski armadi, nato pa se je s činom polkovnika upokojil. Za dom si je izbral Celje. Umrl je 14. novembra 1963, star komaj 42 let. Pokopali so ga v grobnico narodnih herojev na Šlandrovem trgu (danes Gledališki trg). Pozneje ga je družina prenesla v družinski grob.

Četrta osnovna šola v Celju je vse do osamosvojitve ponosno nosila ime narodnega heroja Efenke. Njegov doprsni kip pred šolo je do leta 2012 pričeval o izročilu junakov NOB, ki so ga desni »osamosvojitelji« prodali za navidezno samostojnost republike Slovenije. Posebej radi so se spravljali na narodne heroje, slovenske ljudske junake. Efenkovo ime so odstranili iz imen šol v Celju in v Mirni Peči, odstranili so njegovo [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:6562_x1679318.3084221336_y5757614.212739523_s15_b362 spominsko ploščo v Mirni Peči] in [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:1208_x1698607.0349531856_y5819089.196814874_s15_b362 kip v Celju]. Spomin nanj in na prihod Štirinajste divizije v deželo Štajersko pa bosta še naprej ohranjali zvezdici na mestu odstranjenih partizanskih obeležij na Geopedijinem zemljevidu.
 
'''Slike'''

*Kip narodnega heroja Ivana Kovačiča – Efenke v Celju, preden so ga leta 2012 ukradli. Arhiv ZB Celje

'''Viri'''

*Ivan Kovačič – Efenka. ''Enciklopedija Slovenije''
*Franjo Marošek, ''Po Čerenu v XIV. divizijo ''(2015)
*Franci Strle, ''Tomšičeva brigada 1, 4'' (1980, 1995)
*[[:w:Ivan Kovačič – Efenka|Ivan Kovačič – Efenka]]. Wikipedija

'''Stane Gradišnik'''

===Štirinajsta na Paškem Kozjaku===

GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (25), SB marec 2024

[[File:Jože Boldan Silni.jpg|thumb|left|Jože Boldan – Silni. Wikimedia Commons]]

Po vstopu v [[:w:1. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada »Tone Tomšič«|Prvo slovensko narodnoosvobodilno brigado]] oziroma proletarski udarni bataljon Toneta Tomšiča junija leta 1942 se je poročnik Jože Boldan – Silni hrabro boril proti okupatorju in izdajalskim odpadnikom. Že pred tem se je okrog Ambrusa pretepal z belogardisti, ki sta jih vzpodbujala ljubljanska škofija in rimski Duce. Vztrajni »belčki« so že drugič prisegli zvestobo, tokrat velikemu vodji 3. rajha v Berlinu. Sledile so Grčarice, kjer je tekla »modra« plavogardistična kri pripadnikov begunske kraljeve krone, sijoče nekje na zahodu. Povsod po Ljubljanski pokrajini se je Tomšičeva brigada tolkla z domobranci, vse do odhoda na Štajersko v okviru [[:w:14. (slovenska) divizija (NOVJ)|14. divizije]] 6. januarja 1944.

Na Kozjanskem je divizija najprej naletela na Nemce, poleg njih pa še na oborožene Kočevarje in vermane, ki so tudi na Štajerskem zvesto služili rabljem, ki so se spravili nad slovensko ljudstvo. Vermani so bili pripadniki Wehrmannschafta, oboroženih enot, ki so na Spodnjem Štajerskem delovali v okviru Štajerske domovinske zveze (Steirischer Heimatbund).

V Zagorskih Selih je poročnik Silni prevzel nujno pismo za divizijskega komandanta [[:w:Jože Klanjšek|Jožeta Klanjška – Vasjo]]. Spravil ga je na varno v naprsni žep in s konjem zdirjal do štaba. Rujno zagorsko vino je bilo krivo, da je pismo pozabil oddati. Vrnil se je v štab in prostodušno priznal svojo napako. Prepozno. V štabu 3. grupe odredov je veljalo pravilo, da je treba pijanega partizana takoj aretirati in ustreliti.

Poveljniki Efenka, Ris, Miha in Janošik so se ukazu uprli kot en mož, pokorili so se le ukazu za razrešitev vseh Boldanovih funkcij. Po neuspelem preboju na Pohorje februarja 1944 se je del 14. divizije z ranjenci vrnil na Basališče na Paškem Kozjaku. Silni je stopil na štor, da bi bolje videl po okolici. Nenadoma so začele tleskati dumdumke Maunzovih planinskih lovcev (Gebirgsjäger-Bataillon Maunz); Kramaričeva skupina s Silnim na čelu jih je zapodila po grebenu navzdol proti Sv. Joštu.

Poročnik Jože Boldan – Silni, ki je bil od prehoda čez Sotlo do Basališča navaden borec, je postal junak dneva. Komandant divizije Jože Klanjšek – Vasja je stopil k političnemu komisarju Tomšičeve brigade Vladu Mišici – Mihu in mu rekel: »Vzemi Silnega v brigadni štab, da ne bo visel v bataljonu!« S tem je Silnemu tudi uradno priznal prejšnji ugled. Poleg več odlikovanj je Jože Boldan – Silni po vojni prejel tudi red narodnega heroja. Njegov kip stoji ob sedmih drugih v parku narodnih herojev v Kočevju. 

Včasih se vprašam, ali se zgodovina res ponavlja? Da. Ponavljajo jo tisti, ki prehitro pozabijo katero od njenih prejšnjih lekcij. Rezultati takih pozabljanj so izbruhi nacizma v Ukrajini in genocidne politike Izraela v Palestini, ki bi ji ploskal sam veliki vodja Hitler, predvsem pa podpora, ki jo tem nevarnim vojaškim igram lahkomiselno izkazujeta EU in NATO.

'''Stane Gradišnik'''

'''Literatura'''
*	Franci Strle: ''Tomšičeva brigada, 1–4'' (1980–1995).
*	[[:w:Jože Boldan|Jože Boldan]]. Wikipedija.

'''Slike'''

*Kip Jožeta Boldana v aleji herojev v Kočevju (kipar Stane Jarm). ZB NOB Kočevje
*Nagrobnik Jožeta Boldana v Kočevju. Foto D. Divjak
*Spomenik borcem 14. in 17. divizije NOV Jugoslavije na Kozjaku pri Mislinji. Foto J. Vrabič
*Spomenik preboju štirih bataljonov 14. divizije v Spodnjem Doliču. Foto J. Vrabič

===Janko Premrl &amp;ndash; Vojko skozi spomenike ===

''GEOPEDIJA Partizanski spomeniki (24), SB februar 2024''

[[File:Janko Premrl-Vojko.jpg|thumb|left|Janko Premrl &amp;ndash; Vojko]]

Narodni heroj [[:w:Janko Premrl|Janko Premrl – Vojko]] je bil iz Šembida, sedanjega Podnanosa. Na rojstni hiši je plošča, ki so mu jo postavili krajani v spomin. Rojen v narodnozavedni slovenski družini v Italiji je s ponosom branil svoje korenine, razpečeval slovenske knjige in zagovarjal upor proti fašizmu. Vpoklican je bil v italijansko vojsko kot Giovanni Premoli, med dopustom januarja 1942 pa je dezertiral in odšel med partizane. Postal je Vojko, borec Primorske čete.

Nekaj mesecev kasneje so italijanske sile s 700 vojaki napadle 50 partizanov Pivške in Vipavske čete (v slednji je bil tudi Vojko) na Nanosu. Tam sta danes spomenika Vojku in temu boju. Drugi spomenik označuje lokacijo, kjer je njegov vod na cesti od Podnanosa na Nanos razstrelil tovornjak s šestimi italijanskimi vojaki. V povračilo so Italijani požgali vas Podgrič in vas Lozice. Vojko je najbrž zaradi požiganja vasi spremenil taktiko boja, saj so kasnejše akcije povzročale manjše število žrtev na sovražnikovi strani. 
Konec septembra 1942 so borci postavili mobilno bazo na Brinovem griču. Tam so danes spominska plošča, maketa in repliki kolibe ter zemljanke.

Poznane so legende, kako je Vojkova četa presenetila italijanske vojake, jim pobrala vse, kar so sami potrebovali, in jih v spodnjicah pognala nazaj v njihove postojanke (v Trnovskem gozdu, blizu Črnega Vrha nad Idrijo in blizu Idrije).

Zadnja Vojkova akcija je bila na poti iz Idrijske Bele proti Podroteji, kjer so postavili zasedo konvoju italijanskih gozdnih miličnikov. V boju je bil smrtno ranjen, na tem mestu je spominska plošča. Soborci so ga odpeljali na varno najprej do Leskovčeve domačije, potem pa v bazni tabor, kjer je umrl. Da sovražnik ne bi dobil njegovega trupla in ga zlorabil v propagandne namene, so ga pokopali na skrivno mesto, kjer je sedaj spomenik.

Po vojni so ga najprej prekopali na pokopališče v Podnanosu, čez tri leta pa v grobnico narodnih herojev v Ljubljani.

Po njem je bilo poimenovanih precej ulic po Sloveniji (Ajdovščina, Celje, Cerkno, Divača, Idrija, Izola, Kanal, Lesce, Ljubljana, Lucija, Nova Gorica, Piran, Plave, Postojna, Sežana, Solkan, Tolmin, Velenje, Vipava), vsaj dve osnovni šoli (Koper in Spodnja Idrija), kulturni dom v Podnanosu, planinska koča na Nanosu in vojašnica v Vipavi. V njegov spomin so bili postavljeni še spomenik v Podnanosu, spominska plošča na šoli v Podnanosu, spomenik ob osnovni šoli v Črnem Vrhu nad Idrijo in spomenik v Hlavatyjevem parku v Kopru.

Vsa obeležja Vojku so vrisana in opisana na Geopediji, dodatne razlage pa je mogoče prebrati na spletišču [https://www.hikuk.com/v/vojko Hikuk.]

'''Besedilo in fotografije Matija Matvoz'''

Slike:
*Plošča Janku Premrlu – Vojku na rojstni hiši v Podnanosu
*Spomenik ob cesti na Nanos, kjer je Vojkov vod uničil italijanski tovornjak
*Baza Vojkove čete ne Brinovem griču
*Plošča v spomin napada Vojkove enote na hidroelektrarno v Mokraški vasi
*Plošča ob cesti iz Idrije v Idrijsko Belo, kjer je bil Vojko smrtno ranjen
*Plošča na kraju smrti Janka Premrla – Vojka v taboru na Brinovem griču
*Obeležje na kraju prvega pokopa blizu tabora na Brinovem griču
*Grobnica narodnih herojev v Ljubljani
*Spomenik padlim in Vojku v Podnanosu
*Plošča na osnovni šoli v Podnanosu
*Vojkov kip v Črnem Vrhu
*Vojkov kip v Kopru

{|
|[[File:Memorial for Janko Premrl Vojko near the Vojko Lodge on the Nanos Plateau.jpg|thumb|Plošča pri Vojkovi koči na Nanosu]]
|[[File:Spominska plošča na kraju, kjer je bil Janko Premrl-Vojko v boju smrtno ranjen.jpg|thumb|Spominska plošča na kraju, kjer je bil Janko Premrl-Vojko v boju smrtno ranjen]]
|[[File:Spominska plošča pri Sedeju na Krnicah.jpg|thumb|Spominska plošča pri Sedeju na Krnicah]]
|}

[[:c:Category:Janko Premrl|Še druge slike v zvezi z Vojkom v Wikimedijini Zbirki]]

===Fant s treh kamnov===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji, januar 2024'''

To je zgodba o revolucionarju, prvoborcu za lepši, srečnejši in svobodni jutrišnji dan. Franjo Dular (tudi Franc Duler, 1918&amp;ndash;1942) je bil edinec revne, izkoriščane matere Marije, p. d. Emeršičeve, ki je lahko nudila svojemu otroku komaj kaj več kot golo življenje. Bil je bister fant, ki je zgodaj spoznal, da ga revščine lahko reši le znanje. Izučil se je za pleskarskega pomočnika in se lotil privatnega študija na mariborski realni gimnaziji. Napisal je nekaj pesmi, posvečenih domovini, svobodi in materi. 

Globoko je bil prepričan v poraz nacifašizma. Materi je zaupal, da je na Pohorje prišel španski borec, ki vabi za boj predane ljudi. Pridružil se je komandantu Prve štajerske brigade, oziroma II. grupe odredov, Francu Rozmanu-Stanetu. Postal je borec Pohorskega bataljona. 

Novembra 1942 je bil v nemški ofenzivi po kratkem in srditem boju na Lepenarci na Pohorju zadet, zajet ter mučen na policijski postaji v Ribnici na Pohorju. Izdal ni ničesar Še istega dne je proti večeru umrl. Njegovo truplo so Nemci vrgli na tla v mrtvašnico, kjer so se nad njim izživljali vermani. Grobar ga je pokopal na spodnjem koncu pokopališča. 

Leto dni pozneje so borci Pohorskega odreda prijeli vermana, ki je Franju Dularju izbil zlate zobe in ga iznakazil. Dobil je svoje plačilo. Vermani (pripadniki napol vojaških oddelkov, ki so jih ustanovili Nemci na zasedenem slovenskem ozemlju) nikakor niso bili pohlevne ovčke. Kot domobranci so tudi oni zvesto služili Hitlerju, do svojega bridkega konca. 

Po padcu Pohorskega bataljona na Osankarici je gestapo obiskoval družine in sorodnike pohorskih junakov. Maščevanje nad civilisti je bilo strašno. 

Franjeva mama je po vrnitvi iz Hitlerjevih uničevalnih taborišč leto za letom obiskovala grob padlega sina na Pohorju. Pot je postajala z leti vse težja, zato so soborci poskrbeli za prekop posmrtnih ostankov z Ribnice na Pohorju na pokopališče v Šentjanžu pri Dravogradu. Godba na pihala je igrala žalostinko, pevski zbor je pel v slovo, pionirji in mladinci so recitirali pesmi upora. Trije govorniki so predstavili njegovo trnovo pot. Ob prekopu so mu postavili lepo spominsko obeležje, ki pa ga danes ni več.

Kje je nagrobnik Franja Dularja? Poizvedoval sem v Ribnici na Pohorju, na Lepenarci, kjer je bil smrtno ranjen, pri prijaznem župniku v Dravogradu. Duhovnik v knjigi ni našel zapisa, ker prekop pač ni bil cerkven, usmeril me je v Bukovsko vas k Dularjevim sorodnikom. Tu sem izvedel, da so postavili nov nagrobnik, vendar brez Franjevega imena. Nagrobnik je ob pokopališkem zidu, kamor bi lahko privili še ploščico s Franjevim imenom in priimkom. Živeči sorodniki soglašajo, zato sem pred dvema letoma o tej zadevi obvestil predsednika ZB Dravograd – na potezi smo zdaj mi, borci za vrednote NOB.

&lt;b&gt;Stane Gradišnik&lt;/b&gt;

*Ludvik Pušnik: ''Po poteh spomina: Spomeniki in znamenja 20. stoletja na območju Občine Dravograd'', 2008. 
*Mirko Fajdiga: ''Pohorski partizani 1943: Od padca Pohorskega bataljona do ustanovitve Zidanškove - Pohorske brigade'', 1985. 
*France Filipič: ''Pohorski bataljon: Poglavje iz zgodovine narodnoosvobodilne borbe v severovzhodni Sloveniji'', 1979. 
 
Slike: 
*Franjo Dular
*Nagrobnik v Ribnici na Pohorju, foto B. Borovski
*Nekdanji spomenik v Šentjanžu pri Dravogradu
*Spomenik na Lepenarci na Pohorju, foto S. Gradišnik

===Rdeški Karel in Kunejev Ivan===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji, december 2023'''

&lt;!-- &lt;poem&gt;
Tiho od nas ste odšli, tovariši, v noč – brez povratka.
V prsih teži me bolest v nemem spominu na vas.
Semena zlata čez plan razveli ste v setvah jesenskih,
tiho potem ste odšli, niste čakali plodov. (Peter Levec).&lt;/poem&gt; --&gt;

V težki preizkušnji slovenskega ljudstva je bila Graška Gora s sosednjo Grmado, Razborjem in Uršljo goro zbirno področje Prvega štajerskega bataljona, središče šaleško-mislinjskega okrožja KPS, gora jurišev zmagovite Štirinajste udarne divizije in gora enot Četrte operativne cone. Ta koroški svet je bil priča trpljenju domačinov, junaštev in tudi smrti nad 320 slovenskih hčera in sinov, ki so tod izkrvaveli za geslo Smrt fašizmu – svoboda narodu!

Takoj po napadu na Šoštanj jeseni 1941 se je pojavila na Razborju skupina ilegalcev, ki jih je povezal organizator partizanskega gibanja Jože Tekauc iz Šoštanja. Obveščevalna mreža do njih je stekla preko Ivana Kotnika na Kunejevi domačiji, kjer so imeli v gozdu pod hišo tudi bunker. S hrano so jih oskrbovali Hudejevi, Pečolerjevi, Zapečnikovi in ostali aktivisti OF z Razborja.

Šaleška partizanska četa, ki jo je vodil Franc Zalaznik - Leon, je imela svoje glavne postojanke pri Rdečniku, Kuneju in Rožeju, ki so po priključitvi čete Pohorskemu bataljonu postale bataljonske javke. Z uničenjem Pohorskega bataljona so Nemci zadali osvobodilnemu gibanju zelo hud udarec. Maščevalni ukrepi gestapa so dosegli tudi Rdečnikove in Kunejeve. Kurirka Sonja je namreč izdajala vse po vrsti. Švabi so prišli po Kuneja in preiskali  bunker, ki je bil na srečo prazen. Aretirali so tudi Rdeškega Karla in ga skupaj s Kunejem ustrelili. 

Franc Zalaznik se spominja: »V gozdu je začelo zeleneti. S Kristlom sva bila sama v bunkerju. Ko je Sonja tiste dni prinesla pošto, je spraševala Kuneja, kje naju lahko najde. Kunej je bil do Sonje zelo zaupljiv in ji je podrobno opisal, kje imava tehniko in bunker. Kristl se je zaradi tega zelo razjezil. Poglej, Kunej, mu je dopovedoval, naj po naključju Sonjo primejo, ko bo k tebi nesla pošto; kdo jo je preizkusil glede trdnosti? Kunej ga je prepričeval, da se ni kaj bati, ker je Sonja popolnoma zanesljiva. Nazadnje je Kunej le popustil in dal Kristlu prav.«

V koncentracijsko taborišče so odpeljali Rdeškega gospodarja Florjana in njegove otroke Jožeta, Ančko, Marijo in Marjeto, sina Karla in soseda Kunejevega Ivana pa so kot talca ustrelili v Zagorju ob Savi.

Na Razborju še živijo tri priče takratnih dogodkov. Marija Kavnik pripoveduje: 

{{navedek|»Nemci so obkolili našo hišo in vklenili očeta in mamo. Vsi smo bili v kuhinji, ko so očetu vklenili roke na hrbet, ga položili na stol, ga pretepali in mučili celo noč, da je tekla kri po tleh in po zidu. Otroci smo kričali. Nato so nas otroke zaprli v spalnico, očeta v drugo sobo, mamo pa so v kuhinji prav tako pretepali in polivali z vodo.

Otroci smo silili k očetu in mami, zato so pretepali tudi nas. Tako se je dogajalo celo noč. Zjutraj so naložili poln nahrbtnik žganja in masti, ki ga je moral oče nesti v Slovenj Gradec. Ker je bil po obrazu ves pretepen in krvav, so mu čez obraz privezali robček, da ga ne bi ljudje, ki so ga srečevali, prepoznali. To pa še ni bilo vse. Sledila je še hujša kazen, kajti odpeljali so tudi mamo in starejšega brata. Vse so odpeljali v mariborske zapore. Nas otroke so zaklenili v hišo.

Bili smo trije. Dvanajstletna sestra, šestletni brat in jaz, stara osem let. S solzami v očeh smo gledali drug drugega, potem pa smo poskakali skozi okno. Kam bomo šli sedaj? Kdo bo sedaj krmil živino in svinje?

Šla sem k sosedu in povedala, kaj se nam je zgodilo. Nihče si ni upal k naši hiši, tako da smo morali vse delo opravljati otroci sami. Kavnikova stara mama je rekla, naj nakrmimo živino in svinje, potem pa pridemo k njim spat. 
Ko je po osmih mesecih prišla mama iz mariborskega zapora, je nisem prepoznala. Bila je vsa sključena in živčno uničena. Nekega dne sta k nam prišla dva moška. Rekla sta, da sta partizana. Prosila sta za kruh in vprašala, kje so partizani, da bi šla k njim. Brat ju je prepoznal, da sta raztrganca, ker ju je videl v Mariboru. Hotela sta nas preizkušati. Nekega dne, ko smo otroci pasli živino, je začela mama glasno jokati. Zvedela je, da je na seznamu talcev ustreljenih v Zagorju ob Savi tudi naš oče.«}}

Po vojni se je brez Marshallovega in Stalinovega žegna začela obnova domovine in graditev novega sistema, za katerega smo prelili ogromno krvi. Brez napak ni šlo. Na Slovenskem so pred vojno gospodovali in imeli v rokah pretežni del premoženja ljudje tuje narodnosti. Trideset let po osamosvojitveni vojni se nam dogaja enako ... 

'''Viri'''

*Marinka Butolen (ur.): ''Še pomnite tovariši, 2''. Slovenj Gradec, 2008. 78.
*Milan Ževart: ''Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini: Disertacija'' (1973). 352.
*Bogdan Žolnir: Prva javka na Razborju. Kartoteka MNZ. 57.
*Franc Zalaznik: ''Dolga in težka pot: 1941–1945''. Maribor, 1963. 166.

'''Stane Gradišnik'''

Slike:
* Karel Pajenk (Rdeški Karel)
* Ivan Kotnik (Kunejev Ivan)
*Spominska plošča na Rdeški hiši
*Spominska plošča na Kunejevi hiši

===Spomeniki nanoške bitke===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji, november 2023'''

Med dolgoletnim proučevanjem nanoške bitke sem naletel na številne spomenike v spomin na prvi pomembnejši spopad primorskih partizanov z italijansko vojsko aprila 1942. Ugotovil sem, da je na njih nekaj napačnih podatkov ali nedoslednosti. Prvi je bil leta 1948 postavljen spomenik na koti 837 na Nanosu, na eni izmed vzpetin, na katerih so potekali spopadi. Na plošči omenjajo herojstvo Janka Premrla - Vojka v nanoški bitki, a članki in pričanja očividcev beležijo drugače. Skupina, ki jo je vodil Vojko, se je prva umaknila s položajev proti severu Nanosa, kjer se je med Hrušico in Podkrajem prebila s planote.

Fotografija 1: [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:5770_x1558973.3406362718_y5750960.730879431_s14_b362 Spominsko znamenje v spomin na nanoško bitko, ki so ga postavili leta 1948 na vrhu Bobna (kota 837)]

Od drugih bojev v letih 1943 do 1945  velja izpostaviti spopad Gradnikove brigade septembra 1943 z nemškim okupatorjem po preboju goriške fronte. Po podatkih Inštituta za novejšo zgodovino je na Nanosu med 2. svetovno vojno umrlo 39 oseb. Ko upoštevamo očitne napake in podvajanja ter dve civilistki, pridemo do sklepa, da je na Nanosu padlo skupno 35 partizanov. V bazi INZ je za 6 borcev navedeno, da so pokopani na Nanosu. Po navedbah Lojzeta Bizjaka naj bi bili nekateri partizani pokopani v grobnici pri Abramu na Nanosu, vendar žal tam njihova imena niso navedena, kar bi bilo potrebno urediti. Zmotno je namreč prepričanje, da so padli v nanoški bitki aprila 1942 pokopani v tej grobnici. 
 
Fotografija 2: [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:4819_x1560710.456597755_y5751511.03049212_s15_b362 Spomenik padlim borcem NOB pri Abramu na Nanosu]

V nanoški bitki aprila 1942 padli partizani so bili pokopani na pokopališču v Gorici  in  leta 1972 prekopani v skupno grobnico upornikov zoper fašizem. Na plošči sta imeni samo dveh padlih v nanoški bitki, in sicer Emila Puntarja (kot Milco Pintar) in Antona Vičiča (kot Antonio Caucci). Lažna identifikacija s strani zajetih tovarišev in tudi površnost italijanskih oblasti sta botrovali temu, da padli nimajo primerno označenih grobov oziroma so imena napačna ali popačena. Tam so pokopani še Ivan Sancin, Ivan Kreševič, Jože Dolenc in Leopold Pupis, in sicer med sto tremi neznanimi uporniki, ki jih je fašistični režim umoril, ne da bi vedel, kdo so.

Fotografiji 3: [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6439_x1515631.2258052693_y5766802.418060691_s15_b362 Skupna grobnica vsem padlim upornikom na pokopališču v Gorici]

Fotografija 4: [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:7515_x1390287.9338758937_y5163786.779928437_s16_b2345 Parcela 136 na rimskem pokopališču Verano]

Republika Slovenija in Zveza borcev sta  ustreljenim borcem, zajetim na Nanosu,  ob 70. obletnici nanoške bitke postavili spominsko ploščo na največjem rimskem pokopališču Flaminio. Borci so sicer pokopani na drugem rimskem pokopališču Verano. Pokopali so jih na parceli 136  in kasneje prekopali v skupno grobnico brez navedbe  njihovih imen,  na mestu pokopa nanoških junakov pa uredili grobnice za premožne.

Leta 1980 je bila v steno lovske koče Nanos pri Abramu vgrajena spominska plošča. Na njej so imena petih partizanov, ubitih 18. 4. 1942.  Manjkalo je ime Jožeta Dolenca, medtem ko Ivan Žorž ne sodi nanjo, saj ni padel v nanoški bitki. Ob 80. obletnici bitke je ZZB Ajdovščina-Vipava ploščo odstranila in postavila novo ter tako popravila nekatere nedoslednosti. Vendar tudi na novi plošči ostaja ime Ivana Žorža, ki ga je italijanska policija zajela že 13. aprila 1943 in tako ni sodeloval v spopadu na Nanosu.

Fotografija 5: [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:5408_x1560654.583343761_y5751560.313358_s19_b2852 Spominska plošča borcem nanoške bitke na lovskem domu pri zavetišču Abram na Nanosu] 

Fotografija 6: [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:7508_x1383423.4865492682_y5142761.745380379_s19_b2345 Spomenik na vhodu v spominski park Forte Bravetta, kjer so navedeni samo ustreljeni med letoma 1943 in 1945]

V Forte Bravetta, kjer so bili ustreljeni zajeti partizani na Nanosu, so navedli samo 77 ustreljenih od nacistov na tistem mestu med leti 1943 in 1945. Vse tiste, ki jih je usmrtil italijanski fašistični režim pred letom 1943, pa so izpustili, kar velja tudi za zajete borce na Nanosu. 

Fotografiji 7: [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:3575_x1542867.3990421116_y5716570.361181966_s19_b2345 Spominska plošča na rojstni hiši Ivana Sancina – Jova,] Dolina 92, ki je padel na Nanosu

Z nanoško bitko je povezana še spominska plošča Ivana Sancina – Jova v Dolini pri Trstu. Na njej je napačen datum in kraj smrti, in sicer 18. april 1942 na Nanosu. Dejansko je umrl 21. aprila 1942 pri Škulah, pokopan pa je bil v Gorici 23. aprila 1942. Domačini v Dolini pri Trstu so pokazali pripravljenost, da bi spominsko ploščo popravili.

'''Primož Plahuta''', besedilo in fotografije

===Spomeniki ob poti XIV. divizije===
'''Partizanski spomeniki na Geopediji, oktober 2023'''

{|
|[[File:Spominska plošča kmečkim uporom in 14. diviziji pri Pilštanju.jpg|thumb|Spominska plošča kmečkim uporom in 14. diviziji pri Pilštanju]]
|[[File:Spomenik 14. diviziji, Stara Žaga.jpg|thumb|Spomenik 14. diviziji, Stara Žaga]]
|[[File:Spominska plošča 14. diviziji na gradu Lindek.jpg|thumb|Spominska plošča 14. diviziji na gradu Lindek]]
|}

{|
|[[File:Plošča heroju Iliji Badovincu, Gračnica.jpg|thumb|Plošča heroju Iliji Badovincu, Gračnica]]
|[[File:Spominska plošča 14. diviziji, Olešče.jpg|thumb|Spominska plošča 14. diviziji, Olešče]]
|[[File:Olešče, grob neznanega partizana.jpg|thumb|Olešče, grob neznanega partizana]]
|}

{|
|[[File:Kajuhova spominska soba, Šentvid pri Zavodnju.jpg|thumb|Kajuhova spominska soba, Šentvid pri Zavodnju]]
|[[File:Spomenik Kajuhu, Šentvid pri Zavodnju.jpg|thumb|Spomenik Kajuhu, Šentvid pri Zavodnju]]
|[[File:Plošča Kajuhu, Žlebnikova domačija, Šentvid pri Zavodnju.jpg|thumb|Plošča na mestu Kajuhove smrti, Žlebnikova domačija, Šentvid pri Zavodnju 2]]
|[[File:Markacija Poti XIV. divizije.jpg|thumb|Markacija Poti XIV. divizije, Žlebnikova domačija, Šentvid pri Zavodnju]]
|}

Naslednje leto obeležujemo 80 let prihoda Štirinajste divizije na Štajersko. O velikem pomenu vdora te partizanske divizije v sam Tretji rajh obstaja veliko literature (Kiauta, Guček, Strle, Terčak, Hace, Ambrožič itd.). Lani je pri Planinski zvezi Slovenije izšel vodnik ''Po poteh XIV. divizije'', ki sicer lepo usmerja po dejanski bojni poti Štirinajste, vsebina pa je žal daleč od naših pričakovanj. Priročnik trikrat pogosteje omenja cerkve ob poti kot spomenike in je zato namenjen bolj božjepotnim romarjem kot planincem, ki želijo kaj več izvedeti o narodnoosvobodilni borbi. Ob glavni poti je [[Obeležja XIV. diviziji|33 obeležij, na drugih mestih pa še 38 obeležij]], posvečenih tej legendarni diviziji. V vodniku pa je med več kot sto fotografijami zgolj ducat posnetkov obeležij, ki pričajo o težki poti, na kateri je Štirinajsta skoraj izkrvavela. Žal letošnji ponatis vodnika ni izkoristil priložnosti za večji delež informacij o XIV. diviziji in posnetkov spomenikov ob poti ter da bi bojno pot Štirinajste obarval v duhu Tomšiča, Šercerja in Bračiča. 

Tule je seznam enajstih najpomembnejših odsekov trase, kjer odsotnost informacij o diviziji in posnetkov spomenikov najbolj bije v oči in bi jih bilo treba dopolniti.

*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:4633_x1732965.4327620293_y5796276.849664911_s15_b362 Zeče pri Bučah]: V SPOMIN BORCEM XIV DIVIZIJE KI SO TUKAJ IZVOJEVALI POMEMBNO ZMAGO NAD SOVRAŽNIKOM FEBRUARJA 1944
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:3948_x1727585.40761407_y5796568.824627776_s15_b362 Lesično]: 7. FEBRUARJA 1944 ŽE PRIVI DAN PO VDORU XIV. DIVIZIJE NA ŠTAJERSKO UNIČI TOMŠIČEVA BRIGADA V ŽILAVI BORBI Z NAPADAJOČIM SOVRŽNIKOM 35 NEMŠKIH VOJAKOV.
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:1657_x1716444.8785088158_y5794702.832286195_s15_b362 Stara Žaga]: XIV. divizija si utira pot na Štajersko. 8. februarja 1944. Tomšičeva brigada razbije nemško motorizirano kolono.
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:774_x1696178.7175509718_y5797482.231603903_s15_b2345 Gračnica]: Spomenik Živi zid in grob narodnega heroja, komandanta 1. bataljona Šercerjeve brigade Ilija Badovinca: &lt;poem&gt;
::::To žrtev, borb in zmag je spomenik.
::::Postoj, tovariš, spomni se na mrtve;
::::vse, kar veliko je, vzkali iz žrtve,
::::in ti, ki živ si, mrtvim si dolžnik.&lt;/poem&gt;
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:6454_x1702925.5415701855_y5804924.450621297_s15_b362 Olešče]: OB PRIHODU XIV. DIVIZIJE NA ŠTAJERSKO SE JE DNE 13. 2. 1944 NA TEM PODROČJU ŠERCERJEVA BRIGADA USPEŠNO BORILA PROTI ELITNIM NEMŠKIM ENOTAM IN ZADALA VELIKE IZGUBE SOVRAŽNIKU
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:3901_x1707325.04993477_y5815563.3186594155_s14_b362 Opoka]: NA TEM MESTU JE DNE 14.II.1944 IZVRŠILA PREHOD XIV. UDARNA  DIVIZIJA NOV NA SVOJEM ZMAGOVITEM POHODU  PO ŠTAJERSKI
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:2894_x1705985.4184385482_y5837045.472596809_s14_b362 Lindek]: 16. februarja 1944: XIV divizija se srdito bori proti nemški premoči za položaj Lindeka in lindeškega gradu.
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:2896_x1699102.3732280033_y5837037.051232418_s14_b362 Velika Raven]: Tu sta februarja 1944 padla nepoznana borca XIV. prol. div. B. Kidriča
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:6992_x1683391.380731985_y5847361.889168608_s15_b362 Graška Gora]: Spomenik Nošenje ranjenca, spominska soba in spominski park
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:7011_x1667593.6077237953_y5847976.552028568_s15_b362 Žlebnikova domačija]: Kajuhova spominska soba, spomenik in plošča na mestu, kjer je pesnik padel: &lt;poem&gt;::::PRI TEJ DOMAČIJI JE 22. 2. 1944 PADEL
::::KAREL DESTOVNIK - KAJUH ...
::::NI JE SMRTI BREZ ŽIVLJENJA
::::NI SVOBODE BREZ TRPLJENJA
&lt;/poem&gt;
*[https://www.geopedia.world/#T281_L3839_F2518:3293_x1652228.6669782933_y5843562.652745024_s15_b362 Grobišče na Rabonih]: GROB 9 NEZNANIH      PARTIZANOV IN 2 BORK, KI SO PADLI  NA POHODU 14. PART. UDARNE DIVIZIJE V FEBRUARJU 1944.

'''Stane Gradišnik'''
 
&lt;hr&gt;

===Mitraljezec Marijan===
'''Partizanski spomeniki na Geopediji, september 2023'''

Slovensko partizansko zdravstvo je bilo izraz največje človečnosti in nekaj izjemnega v evropskih odporniških gibanjih. Ena največjih moralnih obveznosti slovenskih partizanskih enot je bila skrb za ranjence. Zavest, da kot ranjenci ne bodo prepuščeni na milost in nemilost sovražnikom, je borcem krepila borbenost. Pri reševanju ranjencev s položajev in pri njihovem prenosu v bolnišnice ali zasilne bunkerje je bila velikokrat potrebna izredna požrtvovalnost, velika hrabrost in iznajdljivost. Dobra zdravstvena služba je bila eden od pomembnih pogojev za manevrsko in bojno sposobnost vsake enote.

Za prvo obdobje je značilno, da so si ranjenci kar sami zavezovali rane s cunjami, odtrganimi od srajce. Težje ranjence so na vse mogoče ilegalne načine spravljali v mestne bolnišnice, kar je bilo veliko tveganje tako za ranjence kot za zdravnike. Bolnišnica in lekarna v Slovenj Gradcu sta že od samega začetka vstaje (s tihim pristankom vodje bolnišnice dr. Herberta Schwarza iz Gradca) nudili pomoč ranjenim partizanom in partizanskim bolnišnicam.

To je zapis o mladem mitraljezcu iz Ljubnega ob Savinji, ki je težko ranjen moral mesec dni trpeti v zasilni bolnišnici, dokler ga ni odrešila smrt. Franc Zagožen - Marijan, 22-letni mitraljezec 2. čete 1. štajerskega bataljona je po koncentraciji na Dobrovljah 14. septembra 1942 postal borec 1. čete Pohorskega bataljona. Bataljon je na svojem operativnem območju takoj začel z akcijami.

Po napadu na Josipdol so se borci umaknili v svoj tabor pod Planinko. Nemci so jim sledili, vnel se je hud boj. Padla sta Tine in Gojko, Marijan je bil hudo ranjen v trebuh. Čigavi so streli, ki so se pričeli oglašati Nemcem v hrbet iz globine gozda? Saj to je bil vendar komandant Stane. Slišati je bilo njegov glas iz gozda: »Groga! Stane je tukaj, juriš!« Obroč je bil prebit.

Ranjeni Marijan je ostal v improvizirani bolnišnici na Glažutski planini, pri njem pa sta bila kot kuhar in strežnica Petruška in Marja. December je mineval in stanje se mu je stalno slabšalo. Dr. Mrož, ki je bil vsak dan pri njem, je slednjič sprevidel, da ga ne more več imeti v gozdu, in štab se je odločil odnesti ga v dolino. Leon in Kristl naj bi mu našla mesto na Razboru.

Leon je takoj odšel na Pohorje, kjer sta se mu pridružila še Miloš in Nace. Dolgo so hodili, naposled pa le prišli do ranjenca. Bil je kaj žalosten pogled nanj. Ležal je v zasilnem zavetju, kamor je medlo sneg. Ranjenec je tožil. Leon mu je obljubil, da ga bodo čimprej spravili v Mislinjsko dolino, nato je odšel k Rdečniku na Razbor, da pripravi vse potrebno za njegov sprejem. Iz bataljona so naposled prinesli silno izčrpanega Marijana. Spravili so ga na senik k Rožeju. Z njim je bila bolničarka Pepca.

Malo pred koncem leta je moral Leon spet v bataljon, tokrat na Osankarico. Ko se je vrnil s Pohorja, je našel Marijana v žalostnem stanju, skoraj že ni imel več glasu. Pepca je povedala, da jo je prosil za pištolo, a mu je ni hotela dati. Uvideli so, da ne bo ozdravel in da bo kmalu konec z njim.

To je bila Marijanova zadnja noč. Na Silvestrovo dopoldne je izdihnil. Leon je skopal jamo in prišel po Kristla in Pepco, ki sta bila pri Rožeju. S težavo so spravili truplo v tesen grob. S Kristlom sta nato pometla sneg, da bi zabrisala sled. Kristl je pogledal na uro. Bila je pravkar polnoč. Leon in Kristl sta si preko groba voščila srečno novo leto.

Tekavčeva Pepca je zaihtela. V enem letu je izgubila moža, hčerko in sina. Morda je zaslutila, da bo tudi njeno truplo čez tri tedne zagrnila zemlja …

V poročilu, ki ga je dan pred padcem Pohorskega bataljona poslal komisar Rajko Dušanu Kvedru, je zanimiv odlomek:

&lt;blockquote&gt;
Tovariš Stane ve, da smo nudili ranjenemu tovarišu Marijanu vse, kar je bilo v naši moči, dokler je bil ta v bolnici. Ve tudi, da ni bilo mogoče organizirati prej transporta in vzrok, zakaj ne. Da bi potekel transport res v redu, je šel z njim sam tovariš Groga. Toda baš po malomarnosti terenskih tovarišev je moral ranjenec v zadnjem delu transporta največ trpeti.&lt;/blockquote&gt;

'''Viri'''
*Marjan Žnidarič: ''Četrta operativna cona: Pregled zgodovine nacistične okupacije in osvobodilnega boja na slovenskem Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju'' (2014).
*Franc Zalaznik - Leon: ''Dolga in težka pot: 1941-1945'' (1963). 
*France Filipič: ''Pohorski bataljon'' (1965).

'''Fotografije'''
*Spominska plošča in razpelo na Marijanovem grobu pri Rožeju na Razboru, ki smo ju letos obnovili. Foto S. Gradišnik
*Franc Zagožen - Marijan

'''Stane Gradišnik'''

===Partizanski duhovniki===
'''Partizanski spomeniki na Geopediji, avgusta 2023'''

Na zid pred cerkvijo Marije Pomagaj na Brezjah je Cirilmetodijsko društvo katoliških duhovnikov LR Slovenije ob desetletnici osvoboditve leta 1955 vgradilo spominsko ploščo 25 duhovnikom, ki so umrli nasilne smrti od okupatorja in njegovih pomagačev. Tu je vztrajala skoraj 60 let, vse do leta 2014, ko so jo frančiškani brez javnega pojasnila odstranili in zamenjali z mozaikom Marije Pomagaj, ki so ga baziliki poklonili avstralski Slovenci.

Katerim pokojnim stanovskim tovarišem so se brezjanski redovniki tako nepietetno odrekli? Med imeni, vklesanimi na plošči, je osem duhovnikov, ki so jih pobili ustaši Nezavisne države Hrvatske v koncentracijskem taborišču Jasenovac, vse na enak način: žrtev so z batom udarili po glavi, prerezali grlo in truplo vrgli v Savo. Seveda brez sodbe. To so bili Jakob Sem, Franc Grobler, [[:w:Franc Kač|Franc Kač]], [[:w:Janez Kodrič|Janez Kodrič]], Anzelm Polak, Janez Rančigaj, Franc Rihar in [[:w:Franc Orešnik|Franc Orešnik]]. Ko je kolaborantski katoliški časnik Slovenec 14. 1. 1943 našteval tega leta umrle duhovnike, pri imenih jasenovških žrtev ni niti namignil, da so umrli nasilne smrti, medtem ko pri duhovnikih, ki so se borili skupaj z okupatorjem, ni nikoli zamudil priložnosti za obtožujoč stavek, da so jih pokončali partizani.

Druga večja skupina žrtev so bili duhovniki taboriščniki. V Dachauu so končali svoje življenje mežiški župnik Janez Hornböck, doma iz Šentjanža v Rožu, dekan v Radljah ob Dravi [[:w:Janez Messner|Janez Messner]], ostareli župnik v Nazarjah [[:w:Kerubin Tušek|Kerubin Tušek]], sicer doma s Svetega Lenarta nad Škofjo Loko, in [[:w:Mirko Vekjet|Mirko Vekjet]] iz Trsta, ki je bil župnik v Boljunu. 

Duhovnika [[:w:Ernest Bandelj|Ernesta Bandlja]] so v Prvačini zvezanega vrgli v reko Vipavo srbski četniki, [[:w:Bogumil Krušič|Bogumila Krušiča]] naj bi ubili srbski četniki v Bosni ali v Črni Gori, Marka Željka (Marco Zelco) iz Višnjana so Nemci zaradi sodelovanja s partizani obesili, Šimeta Milanovića, Istrana iz Kringe, pa ustrelili v Slumu. [[w:Martin Gaberc|Martin Gaberc]] je bil ustreljen v Gornji Radgoni na oknu svojega stanovanja ob prihodu okupatorjev, [[:w:Franc Gabrejna|Franc Gabrejna]] je končal pod nemškimi streli v Ajdovščini. V celjskem zaporu Stari pisker so zaradi simpatiziranja z uporom Nemci mučili in ustrelili Mihaela Grešaka, Ferdinand Potokar pa jim je umrl med mučenjem. [[:w:Ivan Povh|Ivana Povha]] so Nemci zajeli med partizani pri Kresnicah in ga ustrelili. Pri Knežji vasi so ustrelili [[:w:Franc Gomilšek|Franca Gomilška]]. Zaradi sodelovanja s partizani so Nemci ustrelili tudi štanjelskega župnika [[:w:Anton Šatej|Antona Šateja]].

Na plošči sta bili še imeni dveh župnikov, ki so ju domnevno ubili partizani: [[:w:Danijel Halas|Danijel Halas]] iz Velike Polane in [[:w:Ivan Kotnik|Ivan Kotnik]], kurat v bolnici v Beogradu, ustreljen v Zemunu ob koncu vojne. Ti dve imeni sta bili gvardijanu Robertu Bahčiču verjetno povod za trditev, da besedilo na plošči »ne odgovarja resnici« in da »fašizem omenjenih duhovnikov ni umoril«, ter alibi za njeno odstranitev. Cerkev svoje odločitev za odstranitev plošče duhovnikom, ki so bili žrtev fašizma, ne pojasnjuje. Kakšna cerkvena oblast pa bi to bila, če bi morali svoje odločitve argumentirati in se pred javnostjo zagovarjati! Zato o pravih razlogih lahko samo ugibamo. Eden od njih zna biti nelagodje klerikov ob dejstvu, da so bili duhovniki žrtve njihovih gospodarjev okupatorjev, ne pa partizanov. Cerkev si danes lasti zasluge za slovensko osamosvojitev, zato jo je mogoče motil napis na plošči, da so duhovniki »darovali življenje za svobodo nove Jugoslavije«. Pri tem pozabljajo, da je pred drugo svetovno v jugoslovanski vladi najvišja mesta zasedal prav njen človek, duhovnik Anton Korošec. 

Cerkvi gotovo ni bilo všeč, ker je ploščo postavilo Cirilmetodijsko duhovniško društvo, ki je bilo za razliko od kolaborantskega vodstva slovenske RKC po vojni lojalno do nove socialistične oblasti. Pri zavračanju društva je prav nič ne ustavlja dejstvo, da so bili med njegovimi vidnimi člani znane osebnosti. Pobudnik in idejna ter moralna avtoriteta je bil pisatelj Franc Saleški Finžgar, ki je bil med vojno sodelavec OF, glava je bil pisatelj Stanko Cajnkar, v društvenem glasilu ''Nova pot'' so pesmi objavljali [[:w:Joža Vovk|Joža Vovk]], [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi601098/ Leopold Stanek,] [[:w:Lojze Jože Žabkar|Lojze J. Žabkar]], teolog Janez Janžekovič je pisal o sorodnosti med krščanstvom in marksizmom ... Zavzemali so se za sodelovanje med cerkvijo in državo, današnji klerikalni nomenklaturi pa gre očitno spet za mahničevsko ločevanje duhov, za razkol med Slovenci; beseda sprava je tiho izginila iz njihovega besednjaka. Kako dolgo roko ima slovenska RKC, pove že to, da poročila o odstranitvi plošče na Brezjah z izjemo ''Mladine'' leta 2020 ni upal objaviti noben slovenski časopis. 

Odstranitev brezjanske plošče ni osamljen primer, o načrtnosti dejanja govori, da je bila cerkev tudi proti postavitvi obeležja partizanskemu pesniku in duhovniku [https://www.geopedia.world/#T281_F2518:6451_x1691264.3623016805_y5711707.841940073_s15_b362 Lojzetu Žabkarju v Črnomlju] leta 2020.

Prispevek zaključujem s podatkom, da je polovici duhovnikov na plošči cerkev podelila status božjih služabnikov oz. mučencev; duhovniki, ki so jih pokončali partizani, imajo ta status menda domala vsi.

{|
|[[File:Radovljica Brezje Bazilika Sv Vida 28082012 011.jpg|thumb|400 px|Bazilika Marije Pomagaj, Brezje; foto Johann Jaritz 2012; plošča se vidi spodaj levo]] 
|[[File:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma na Brezjah.jpg|thumb|400 px|Plošča 25 duhovnikom, žrtvam fašizma na Brezjah pred odstranitvijo leta 2014, foto M. Hladnik]] 
|}

* [[:w:Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje|Spominska plošča duhovnikom žrtvam fašizma, Brezje]]. Wikipedija.

'''Miran Hladnik'''

===Partizanska plošča na vrhu Triglava===
'''Partizanski spomeniki na Geopediji, SB julija 2023'''

{|
|[[File:Aljaž Tower 02.jpg|thumb|300 px|Plošča na Aljaževem stolpu leta 2018. Foto Andrej Cizl]]
|[[File:Protest na Triglavu 20. 8. 2021 06.jpg|thumb|400 px|Protifašistični protestniki ob partizanski plošči na Triglavu (čisto levo) 20. avgusta 2021. Foto Hladnik]]
|[[File:Razvitje zastave na Triglavu 20. 10. 1944 03.jpg|thumb|150 px|Razvitje slovenske zastave na Triglavu 20. 4. 1944. Foto Bogo Tavčar]]
|}

Od 14. oktobra 2019 je na skalnata tla severozahodno ob Aljaževem stolpu na vrhu Triglava (2864 m) z blagoslovom Zavoda za varstvo kulturne dediščine privita kovinska plošča, na kateri piše:

&lt;poem&gt;
NA TEM MESTU SO MED NOB L. 1944
PARTIZANI: GRADNIKOVE BRIGADE,
KULTURNIKI IX. KORPUSA, JES.-BOH.
ODREDA IN MLADINCI OK BOHINJ
PODRLI MEJNIK ITALIJA-NEMČIJA
IN IZOBESILI SLOVENSKO ZASTAVO.
ZZB NOVS
&lt;/poem&gt;

Plošča ni bila deležna statusa državnega spomenika in ni vpisana v Register nepremične kulturne dediščine (RKD), tam je pod številko 5531 vpisan samo [[:w:Aljažev stolp|Aljažev stolp]]. Nekaj sto metrov stran sta ob poti na vrh vpisani v RKD še plošči Valentinu Vodniku, ki je 1795 stopil na vrh, in slikarju Marku Pernhartu, ki je leta 1864–67 naslikal panoramo s Triglava. Kaj bi tožili nad zapostavljenostjo plošče v državni evidenci, po tem, kar se je z njo v preteklosti dogajalo, smo lahko veseli, da je sploh ostala na vrhu. 

Triglav je simbolna točka slovenstva. Jakob Aljaž je leta 1895, v času nemško-slovenskega tekmovanja za prevlado na tem prostoru, kupil vrh in nanj postavil pločevinast stolp, da bi pričeval o njegovi pripadnosti Slovencem, ne pa Nemcem. Po prvi svetovni vojni je čez vrh potekala meja med kraljevino Italijo in Jugoslavijo in med obema vojnama sta se državi izzivali tudi z barvanjem stolpa v barvah svojih zastav. 

19. oktobra 1944 se je nanj povzpelo 142 vojakov nemškega lovskega polka Brandenburg, nastanjenih na Bledu, dan pozneje pa 7 partizanov Jeseniško-bohinjskega odreda. Kurir Anton Pretnar z Bleda je s sekiro zasekal luknjo v streho stolpa in vanjo zasadil palico s 6 metrov dolgo slovensko zastavo z zvezdo. Izstrelili so častno salvo v znak osvoboditve Beograda, dogodek je fotografiral Bogo Tavčar, v spominsko knjigo so pod rubriko smer sestopa zapisali V SVOBODO!

Kmalu po vojni je Aljažev stolp začel dobivati dodatke: 1949 so namesto zmahane kovinske zastavice na streho montirali peterokrako zvezdo, 1958 so na njegovo steno montirali šesterokotno ploščo prvopristopnikom leta 1778, 1983 je ob snemanju filma o Kugyju razmajano zvezdo spet nadomestila zastavica z letnico 1895. 1986 pa so ploščo prvopristopnikom sneli in na njeno mesto obesili partizansko z naslednjim besedilom:

&lt;poem&gt;
NA TEM MESTU SO MED NOV PRIPADNIKI NOVJ IZOBESILI SLOVENSKO ZASTAVO IN SICER:
30. MAJA 1944 BORCI II. SNOUB IVANA GRADNIKA PO NEUSPELEM NAPADU NEMCEV NA TITOV ŠTAB V DRVARJU;
2. AVGUSTA 1944 PARTIZANI KULTURNE SKUPINE IX. KORPUSA IN SOŠKI AKTIVISTI TER ODSTRANILI MEJNI KAMEN MED ITALIJO IN TRETJIM RAJHOM;
20. OKTOBRA 1944 BORCI JESENIŠKO-BOHINJSKEGA ODREDA IN MLADINCI OKRAJNEGA KOMITEJA SKOJ BOHINJ V POČASTITEV OSVOBODITVE BEOGRADA.
ZZB NOVS
&lt;/poem&gt;

Ob osamosvojitvi leta 1991 je partizanska plošča nenadoma izginila. Govorilo se je, da je končala v prepadu, v resnici pa so jo nekateri zagrizeni rojaki, ki so si osamosvojitev razlagali kot zapoznelo zmago nad partizani, zanesli v dom na Kredarici, kjer se je čez čas za njo izgubila sled, niti njene fotografije ni nikjer najti. Ne ve se, kdaj so namesto odstranjene plošče na stolp montirali nekoliko manjšo ploščo s krajšim besedilom, ki je ostala na vrhu do leta 2018, ko so stolp s helikopterjem transportirali v dolino na restavriranje. Za nasprotnike partizanstva je bila zdaj priložnost, da se partizanska plošča za zmeraj odstrani z vrha. Mogoče je tudi naše prizadevanje malo pripomoglo, da do tega ni prišlo, ampak da so ploščo samo prestavili ob stolp.

V desetkilometrskem pasu okrog Triglava je še enajst partizanskih obeležij. Zaradi simbolne občutljivosti tega prostora sta bili vandalizirani še [[:File:Padlim partizanom v Vratih 02.jpg|plošča padlim partizanom gornikom v Vratih]] in [https://www.geopedia.world/#T281_L2534_F2518:3261_x1542295.9231138038_y5836894.405293106_s15_b362 pri Kardeljevi koči na Malem polju.] Nasprotniki partizanskih obeležij radi ponavljajo, kako naj se politika drži stran od hribov in da spominske plošče v neokrnjeno naravo ne spadajo, tiho pa so bili, ko si je za svoje politične potrebe prisvojil Triglav in ga zlorabljal bivši predsednik vlade, in so tiho ob postavljanju križev na gorske vrhove. 

Nacionalnemu in političnemu opomenjanju se Triglav ne more izogniti. Na njegovem vrhu je Aljaž s stolpom zaznamoval zmago nad Nemci, partizani so pahnili v prepad italijansko-nemški mejnik, tu je zavihrala zastava ob osamosvojitvi 1991 in tu smo kolesarski protestniki avgusta 2021 napovedali konec Janševi diktaturi. 

*M. Hladnik: [[Triglavske partizanske plošče]]. ''Triglav 240''. Ljubljana: ZRC SAZU, 2018. 
 
'''Miran Hladnik'''

===Kdo si, Oto Mader – Ris?===
'''Partizanski spomeniki na Geopediji, SB junij 2023'''

Strašen je bil 10. april 1941, ko so na velikonočni četrtek vkorakale v Velenje
prve nemške čete. Vihar, snežni metež, dež, burja, vse je spremljalo te sinove
pekla pri njihovem pohodu v naše kraje. Nacistični okupator je v
skladu s svojimi načrti o ponemčenju slovenske Štajerske takoj pričel izvajati
Hitlerjevo naročilo: »Napravite mi to deželo nemško!«

14. maja je vodja nacistične Štajerske domovinske zveze Franz Steindl naročil političnim komisarjem, naj zaplenijo vso
slovensko literaturo ter jo odpeljejo v
Maribor. Iz škalskega župnišča so odpeljali okoli 3000 knjig verske in posvetne
vsebine. Nemcem ni uspelo, da bi zaplenili vse slovenske knjige. Komunist Oto
Mader, doma iz Škal pri Velenju, je odnesel knjige iz knjižnice razpuščene
Vzajemnosti v Pesju in jih zakopal. Zakopane so bile ves čas vojne.

Petokolonaši v Šoštanju in Velenju so z divjim veseljem planili svojim &quot;rešiteljem&quot;
v objem. Srce se je krčilo ob pogledu na zaslepljene Slovence, tudi oni so z
radostjo pozdravljali svoje zavojevalce. Če je kdo v gostilni svaril
pred Hitlerjem, so ga knapi hitro zavrnili: »Tiho bodi, saj nas je Hitler odrešil!«
Župnik v Zavodnju je opisal prihod Nemcev v Šaleško dolino: »In tukajšnje ljudstvo ob tem! Celo pot so pozdravljali
mimo hiteče vojaštvo in klicali Heil Hitler, odrešenik je prišel! Zdaj smo rešeni,
zdaj bomo živeli, zdaj bo dobro.«

Oto Mader je v rokopisni avtobiografiji Zakaj sem postal komunist ali namen moje življenjske
poti poročal: »Prvi maj je bil višek njihovega triumfa in zmagoslavja. Vse, kar je
moglo, je vrelo v Velenje in Šoštanj, kljub skrajno slabemu vremenu. Jaz sem
gledal doma skozi okno vso to bedarijo in stiskal zobe. Povsod so nastopali
govorniki in povzdigovali v nebesa svoje bloke. Vredni so bili ti govorniki, da bi
jih usekal po gobcu. Zaslepljeni narod pa je vsem tem lažem tulil kot zver. Višek
navdušenja pa je prišel v gostilnah, ker je pijača delala svoje. Da si jih čul, ko so šli domov z zborovanj. Vse nemško, niti enega Slovenca ni bilo
več. Pa četudi je znal le dve besedi, je pa tiste govoril, samo da je bilo nemško.
Sploh je bilo tako, kot bi pobesneli. Da bi tedaj prišel nekdo med nje in bi jim
povedal resnico, ubili bi ga. To je sigurno.«

Vendar večina Šalečanov okupatorja ni sprejela z navdušenjem. Ljudje so bili v prevratnih dneh prestrašeni, zbegani in zaskrbljeni, a svojega odpora do okupatorja niso smeli javno pokazati. Občudovanje Hitlerja je od maja 1941 naprej naglo
plahnelo. Deportacije in drugi ponemčevalni ukrepi so pričeli
odvračati ljudi od okupatorja. Oto Mader je zapisal: »Slovensko inteligenco so takoj pozaprli, tudi
duhovščino. Ravno s tem pa so si začeli jamo kopati, ker so tudi klerikalci prišli
na našo stran.«

V prvih tednih okupacije še ni bilo priprav za vstajo, a posamezniki so že zbrali nekaj orožja, ki so ga odvrgli pripadniki jugoslovanske vojske. Oto Mader je v Zrečah nabral osem pušk in nekaj municije, jih
spravil v bencinski sod in ga zakopal.

7. julija 1941 so uspešno organizirali napisno akcijo. Najtežji del akcije v Šoštanju je prevzel Božo Mravljak, Mader je pokril področje premogovnika, Tone Ulrih pa Velenje. Naslednji dan se je Oto Mader dokončno umaknil v ilegalo in
prevzel partizansko ime Ris. Povezan je bil s šaleško partizansko
skupino, a je deloval predvsem na terenu kot aktivist Osvobodilne fronte.
Miha Pintar - Toledo je v Škalskih Cirkovcah izvedel za večjo skupino štajerskih partizanov, zato se ni vrnil na Pohorje k ruški partizanski skupini, ampak jih je šel poiskat. Z njim so odšli šaleški borci Franc Polh - Izak, Oto
Mader - Ris in Franc Podvinšek - Bruno. Na Tolstem vrhu nad Preboldom je bila
med drugim ustanovljena B-skupina, iz katere naj bi se 
razvila Šaleška četa. Vanjo so bili poleg komandirja Toleda in komisarja
Buča vključeni še Marjan Čater - Petja, Adam Dušak - Pupče, Tine Gorišek - Pardelan, Franc Kralj - Krpo, Oto Mader - Ris, Franc Podvinšek - Bruno, Vili Reberšek - Čuk in Stanislav Brunšek - Zagloba.

Izkopali so Maderjeve puške. V četrtek
28. avgusta 1941 se je pripeljal iz Koroške v Dravograd nemški notranji minister
dr. Wilhelm Frick; na štajerski meji ga je pozdravil in se mu pridružil 
gauleiter dr. Überreither. Kolona se je odpeljala
čez Slovenj Gradec in Velenje v Dobrno. Šaleška partizanska četa ji je postavila
zasedo v soteski Socki med Velenjem in
Žalcem. Ker pa se je minister Frick na Dobrni zadržal dan dlje, se je zaseda
brezuspešno končala. Mader, Martinšek,
Soklič, Ulrih, Stropnik in Polh so bili pri tem izdani in so se komaj rešili z
begom proti Graški gori.

15. maja 1942 je šaleška skupina utrpela prvo izgubo. V Škalah, v svojem
domačem kraju, je bil ustreljen šaleški prvoborec Oto Mader - Ris. Ko je
bila velenjska orožniška postaja obveščena, da leži na dvorišču Godiclove
domačije v Škalah ustreljeni partizan, je tja poslala svojo patruljo, v Škale
pa je prišel tudi uradnik kriminalistične policije.

Pri mrtvem Risu so Nemci našli ročno bombo, nekaj dokumentov in vojaško
puško z vrezano peterokrako zvezdo. Zvezdo je imel Ris prišito
tudi na levi strani bluze. Po izjavah domačinov naj bi Maderja ustrelil eden od
dveh obratnih zaščitnikov pri velenjskem premogovniku, ki sta stanovala v
Škalah.

Mader je svoj življenjepis pisal od novembra 1941 in ga malo pred svojo smrtjo 
zakopal na Arličevi njivi v Škalah. Čeprav je bil eden od
organizatorjev vstaje v Šaleški dolini, o njej ni navedel nobenega podatka, 
opisoval je predvsem svoja otroška leta in razmere v Škalah pred vojno.

*Milan Ževart: OF in NOB v Šaleški dolini. Prispevki k zgodovini Šaleške doline, 1989.
*France Filipič, Prvi pohorski partizani, 1965.
*Fotografije: 
**spomenik pri Godici v Škalah
**nagrobnik na pokopališču Šmartno
**Oto Mader

'''Stane Gradišnik'''

===Ti dolina zelena, s krvjo prepojena, predraga===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji, SB maj 2023, 7600 obeležij'''

{|
|[[File:Vazarjeva hiša v Begunjah.jpg|thumb|300 px|Vazarjeva hiša v Begunjah]]
|[[File:Partizanski spomenik pri gradu Kamen, Begunje.jpg|thumb|250 px|Partizanski obelisk trinastim kurirjem pri gradu Kamen, Begunje]]
|[[File:Partizanski spomenik, Ovsiše.jpg|thumb|300 px|Partizanski spomenik na Ovsišah]]
|}

V Begunjah in Dragi je med drugo svetovno vojno gospodarila smrt, tudi Avsenikova pesem Tam kjer murke cveto, ki opeva te kraje, ni mogla mimo nje. Ob vhodu v dolino Drage, nasproti razvalin gradu Kamen, 300 metrov pred grobiščem talcev, stoji desno ob cesti tristranični obelisk. Na njem je zapisanih trinajst imen partizanskih kurirjev, ki so padli v noči med 27. in 28. januarjem 1945. Spomenik je radovljiška Zveza borcev postavila leta 1957, v Register kulturne dediščine je vpisan pod številko 22573. 

&lt;poem&gt;
PADLI BORCI NOV V NOČI 27.–28. 1. 1945

BENEDIK SLAVKO  ROVTE  1912–1945
CUZNAR VIKTOR    DOVJE  1928–1945
FRANC ALOJZ         MOJSTRANA  1905–1945
JANŠA  ANTON        BREZJE  1927–1945
JEGLIČ JOŽE  PRAPROŠE  1916–1945
MRAK MIRO             RADOVLJICA  1920–1945
NEGRO ANTON       LJUBNO  1928–1945
PINTAR ALOJZ        KRANJ  1910–1945
POGAČAR URH       SV. LUCIJA  1922–1945
POHAR CVETAN      BREZJE  1909–1945
PREŠERN FRANC   RADOVLJICA  1901–1945
ŠTULAR CIRIL         PALOVČE       1945
UCMAN MIRO         VEL. CEROVA  1924–1945
&lt;/poem&gt;

Prvo na obelisku je ime Slavka Benedika. '''Venceslav (Slavko) Benedik''' se je rodil v Pozirnu pod Mohorjem nad Selcami očetu Petru in materi Frančiški 26. 9. 1912, živel pa je z materjo dobrih pet kilometrov zračne črte stran proti severu, na kmetiji pri Ozincu v Rovtah, ki je tedaj spadala pod Besnico. Njegov oče se je v prvi svetovni vojni boril na Soški fronti in umrl za okužbo takoj po njej, mama se je po nekaj letih drugič poročila in v družino je prišel priimek Pogačnik. Med drugo svetovno vojno so šli v partizane vsi trije fantje iz družine. Družino je sovaščan izdal in mamo, njenega moža in dve dekleti so odpeljali v taborišče. 

Ozinčevi so si bili navzkriž s Turkovimi, ki so bili v Rovtah njihovi sosedje. Slavkova nečakinja poroča, da si je Ozinčev oče nabral kar nekaj dolga pri gostilničarju Turku, ki je dajal pijačo na kredo. Grozilo je že, da bo Ozinčeva posest prišla na boben. Mama Frančiška naj bi se neko nedeljo odpravila peš v Kranj na tombolo in zadela glavni dobitek – avto, ki ga je takoj prodala in poplačala dolgove. Ti podatki še z druge strani osvetljujejo podobo Slavka Benedika, ki ga omenja Janko Potočnik v spominih pod naslovom Očetova pot v letošnji marčevski številki ''Svobodne besede''.

Slavko se je izučil za ključavničarskega pomočnika in se zaposlil v železarni na Jesenicah. O njegovem značaju je izročilo različno, nečakinja je slišala, da je bil pošten in delaven fant. S partizani je sodeloval že na začetku vojne. Maja 1943 je odšel v Jelovški bataljon Gorenjskega odreda. Dobil je partizansko ime Vinko in bil sprejet med komuniste. Napredoval je v vodjo tehnike Jelovška 2, nato pa je bil okrožni tehnični kontrolor za levi breg Save. 

Ko je bil po obhodu namenjen nazaj na Jelovico, je v noči med 27. in 28. januarjem 1945 padel v zasedo, ki so jo pripravili v Poljčah nastanjeni nemški policisti esesovske divizije Brandenburg v Vazarjevi hiši v Begunjah, ob cesti v Drago. Nemci so vdrli v hišo, domače zastražili v enem prostoru, sami pa so na oknih čakali na kurirje s postaje G-14 nad Drago in druge borce Kokrškega odreda, ki so po običajni kurirski poti v ločenih skupinah prihajali mimo. S strojnico so jih pokosili, odvrgli trupla čez plot v sneg in počakali na naslednjo skupino. Tako so do ene ponoči pobili trinajst partizanov, štirinajstega pa so ranjenega zaprli v begunjske zapore; na Hitlerjev rojstni dan je bil pomiloščen in izpuščen domov. Slavko Benedik je padel najbrž v drugi skupini, še pred polnočjo. Partizani so naslednjega dne padle tovariše začasno pokopali malo naprej od grobišča v Dragi.

Ime Slavka Benedika je vklesano tudi na spomeniku padlim ob vhodu na pokopališče na Ovsišah in na spomeniku v obliki znamenja pri slikoviti cerkvici svetega Primoža na Jamniku. Družinski grob Ozinčevih na Ovsišah je mlajšega datuma in na nagrobniku ni njegovega imena. 

S tole spomeniško zgodbo popravljam pomoto v marčevski številki ''Svobodne besede'' ([[Z Jankom Potočnikom po spomenikih okrog Ovsiš#Očetova pot|Očetova pot]]), da je bil Slavko Benedik v Dragi ustreljen kot talec. Popraviti bo treba tudi napačne podatke o njem na drugih mestih: da je bil rojen leta 1919 (v knjigi ''Beg z morišča''), da leži v družinskem grobu (v zborniku ''Po poti spominov'') oz. da je pokopan v Dragi ter da je država pokopa Slovaška (v državnem registru žrtev druge svetovne vojne na Sistory). 

Takóle v rubriki Partizanski spomeniki na Geopediji počasi, od spomenika do spomenika, prispevamo k natančnejši evidenci ljudi in dogodkov med drugo svetovno vojno. Na spomeniku na začetku Drage je poleg Slavka Benedika še ducat imen in prav toliko človeških usod, ki kličejo po popisu. Spomenikov pa je 7500 in več. Delo bi bilo neprimerno lažje, če bi bila literatura, ki jih obravnava in iz nje črpamo, digitalizirana, zato ponovno pozivam k njenemu skeniranju.

'''Viri'''
*Jože Vidic: ''Beg z morišča''. Ljubljana: Borec, 1971. 228 sl. in 249.
*Bogdan Osolnik in Svetko Kobal: ''Pokrajinska tehnika za Gorenjsko 1944–1945''. Ljubljana, 1998. 31.
*Alojz Kos: ''Po poti spominov. Radovljiški zbornik'', 1990. 69–70, 231.
*Trinajstim padlim kurirjem, Draga. Partizanski spomeniki na Geopediji.

'''Miran Hladnik'''
 
{|
|[[File:Partizanski spomenik, Ovsiše 02.jpg|thumb|300 px|Partizanski spomenik, Ovsiše]]
|[[File:Partizanski spomenik, Ovsiše 03.jpg|thumb|150 px|Partizanski spomenik, Ovsiše]]
|[[File:Partizanski spomenik na Jamniku.jpg|thumb|300 px|Partizanski spomenik na Jamniku]]
|}
   
Slika: Slavko Benedik

===Erzelj v NOB===
'''Partizanski spomeniki na Geopediji, SB april 2023'''

Eno leto po objavi [[Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji#Mladi fantje na dveh straneh|članka o partizanskem nagrobniku v vasi Planina nad Ajdovščino]] se je oglasil domačin Rado Jejčič z odgovorom na vprašanje o identiteti padlega Alojza Kobala, ki sem ga zastavil v koncu prispevka. Vsi, ki so doslej omenjali tragično smrt trojice vipavskih partizanov pri Križni jami nad Bločicami 14. avgusta 1943 (pri njihovi smrti je bil udeležen pesnik in domobranec v Grahovem [[:w:France Balantič|France Balantič]]), so pisali o Alojzu Kobalu z vzdevkom Sokol, vendar je to napaka. Alojz Kobal – Sokol, Jejčičev stric, rojen 10. 7. 1925 na Erzelju, je živel v hiši št. 36 (danes Erzelj 32) in je padel na Nanosu dober mesec pozneje, 28. 9. 1943. V partizane je šel iz italijanskega specialnega bataljona po kapitulaciji Italije. Dodeljen je bil Gradnikovi brigadi, ki je pri Razdrtem preprečevala prodor Nemcev v Vipavsko dolino. Njegova skupina je bila v zasedi ob cesti na Devinskem hribu pri Podkraju v smeri Nanosa. Tu je padel skupaj s štirimi soborci. Pokopali so jih na mestu smrti, pozneje pa prekopali, Alojza na domače pokopališče na Erzelju. 

Register žrtev druge svetovne vojne na spletišču Sistory pozna osem žrtev z imenom Alojz Kobal (eden od njih je padel samo dan prej v bližini, na Otlici), devetega, to je tistega, ki je padel na Bločicah skupaj z dvema rojakoma, pa med njimi ni in ga bo treba v register šele vnesti. 

Tule so njegovi podatki. Rodil se je 23. 6. 1927 na Erzelju v hiši št. 58 (danes 28), v partizane je odšel 6. 2. 1943 in bil vključen v Zgornjevipavsko četo. Marca 1943 je s transportom odšel na Dolenjsko. Padel je star 16 let 14. 8. 1943 pri Kriški Gori (oz. Križni gori, občina Stari trg pri Ložu, 2 km južno od Bločic), skupaj z Alojzom Zornom iz Prvačine in Vladimirjem Pangercem iz sosednje vasi Planine nad Ajdovščino. Oče Pangerc jih je šel iskat z vozom in vse tri dal pokopati v skupni grob. 19-letni Alojz Zorn je bil rojen 11. 4. 1924, 18-letni Vladimir Pangerc pa 26. 3. 1925.

{|
|[[File:Vipavski partizani se marca 1943 odpravljajo z Nanosa na Dolenjsko.jpg|thumb|left|Slika 1: Erzeljci pred odhodom na Dolenjsko marca 1943]] 
|[[File:Spomenik NOB na Erzelju.jpg|thumb|left|Slika 2: Spomenik padlim in žrtvam na Erzelju]]
|} 

O vasi [[:w:Erzelj|Erzelj]] na Wikipediji preberemo, da je med drugo svetovno vojno cela sodelovala s partizani, zato so Italijani 8. 3. 1943 vse moške poslali v nemška taborišča, ženske v italijanska taborišča, otroke pa so vzeli sorodniki. Po kapitulaciji Italije so se ženske vrnile domov, iz nemških taborišč pa ne vsi. Rado Jejčič je pismu priložil fotografijo vaščanov Erzelja in sosednjih vasi, ki so se januarja in februarja 1943 množično odpravili v partizane, najprej na Nanos, od tam pa marca s transportom na Dolenjsko: 63 moških in 15 žensk. V partizane so šli, ker so se tako izognili deportaciji. 

Na sliki so v ospredju pogumne ženske. Milka Žvokelj s Slapa je šla v partizane oktobra 1942. Od Kobalovih je bil sin Evgen že v partizanih, njegovi sestri Doro in Miro so Italijani zaprli, Valerija – Zmaga pa se je z mamo Frančiško odpravila v partizane 5. 1. 1943. Valerija je postala desetarka ženske desetine 2. Vipavske čete.

Zorka Saksida – Vojka z Gradišča nad Prvačino je šla v 1. Kraško četo Tomšičeve brigade 14. 2. 1943. Postala je četna in bataljonska bolničarka, obveščevalka in štabna šifrerka na pohodu 14. divizije na Štajersko ter komandirka zaščitne čete dravograjskega okrožja.

Vidrihove ženske iz Gornje Branice so 22. 2. 1943 sledila očetu, ki je bil v partizanih že od leta 1941: sestri Vida – Slovenka in Marica – Svoboda ter mama Jožefa – Soča. Najprej so bile v 1. bataljonu Simona Gregorčiča, potem pa v 3. bataljonu Tomšičeve brigade. 

Vsa čast vipavskim partizankam in partizanom!

Po podatkih '''Rada Jejčiča''' sestavil '''Miran Hladnik'''

Slika 3: Troje spominskih plošč na OŠ Erzelj: bolnici Vera, 17 padlim in 6 žrtvam NOB iz vasi ter bataljonu VOS
 
Slika 4: Erzeljski partizanski obeležji na Geopediji

===Spomeniki izginjajo, mar ne?===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji,''' SB marec 2023

Zaradi izdaje so Nemci tik pred koncem vojne, v noči med 1. in 2. februarjem 1945, napadli skupino borcev, ki se je zadrževala na Medvedovi kmetiji na Otiškem Vrhu. Pokončali so šest partizanov, Stanka Orožim - Janja, mladinska aktivistka Okrožnega komiteja SKOJ Dravograd, je bila med spopadom z gestapovci ranjena v obe nogi. Domačini so jo prezeblo prenesli v bunker Gospodarske komisije pri Sv. Ani nad kmetijo Ulbnik, vendar je bil kmalu izdan tudi bunker. Janja se ni hotela predati Nemcem, raje se je pokončala sama.

#[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:2301_x1679204.2506470976_y5869081.50201254_s15_b362 Spominsko ploščo] ji je postavil mladinski aktiv JANJA iz Pameč leta 1976. Mladinke in mladinci, ki so takrat poskrbeli za obeležje, so danes stari okrog 65 let. Danes je plošča odstranjena in odložena na tla ob hiši pri Ulbniku. 
#Prvoborec iz Mislinjske doline Franjo Dular, ki je partizanil skupaj s Francem Rozmanom – Stanetom po Pohorju in padel nekje na Lepenarci (obeležja, ki so ga postavili na mestu smrti, še nismo utegnili najti), je bil [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:7071_x1673849.7258339126_y5870819.830511933_s19_b2852 pokopan na pokopališču Šentjanž pri Dravogradu.] Danes o grobu ni ne duha ne sluha.
#Doprsni kip narodnega heroja Franca Rozmana-Staneta je bil [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:1962_x1690078.9870816662_y5863106.05974893_s15_b362 skupaj s spominsko ploščo] odstranjen iz veže Partizanskega doma na Kopah.
#[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:2298_x1688378.175690378_y5861927.423686648_s15_b362 Granitni kamen, obeležje partizanske bolnice Primož pod Malo Kopo,] je pri tleh odlomljen.
#Stalna razstava o predvojnem revolucionarnem delavskem gibanju in NOB v Mislinjski, Mežiški in zgornji Dravski dolini v [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:7688_x1678559.518479671_y5862356.328988583_s19_b2852 Koroškem pokrajinskem muzeju v Slovenj Gradcu] je odstranjena in deponirana v kletnih prostorih.
#[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:7064_x1679482.877784084_y5854855.199571073_s19_b2852 Kamnito obeležje na mestu bunkerja nad Podgorjem,] v katerem je bil ubit Anton Rogina - Jager, član Okrožnega odbora OF Dravograd, je razpadlo. 
#Na [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:7062_x1680359.0218383647_y5853353.316100725_s18_b2852 kapelici pri Vrhnjaku v Vodrižu] je bila vzidana plošča v spomin partizanu Jožetu Krenkerju. Ob obnovi kapelice leta 2011 je bila odstranjena.
#Obeta se odstranitev [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4168_F2518:2026_x1681915.9647431625_y5869170.424244335_s18_b2852 spominske plošče pri Jesenku] nad Pamečami, pa še kje …

Podobna kot v naštetih primerih iz občine Slovenj Gradec je tudi slika v drugih občinah. Lastniki nepremičnin se menjajo, zob časa opravi svoje … Kaj naj storimo ob zanemarjenih, poškodovanih, uničenih ali odstranjenih spomenikih? Sámo jamranje namreč ne zaleže nič.

Urednikom zbirke partizanskih spomenikov na Geopediji ([mailto:daniel.divjak@yahoo.com daniel.divjak@yahoo.com]) sporočimo spremembo na terenu, da jo na zemljevidu dokumentiramo in odstranjene spomenike označimo z zeleno zvezdico.

Lastnika stavbe, ki je z zida snel ploščo, spodbudimo, da jo po obnovi fasade vrne nazaj; ljudje se pozitivno odzovejo, ko vidijo, da nam ni vseeno.

Vandalska dejanja prijavimo skrbniku obeležja, najpogosteje je to področna Zveza borcev, včasih pa tudi krajevna skupnost, občina ali kdo tretji, ki bodo o tem obvestili policijo in v primeru registriranih spomenikov Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKD). Če ne vemo, kdo je za obeležje odgovoren, se obrnemo na policijo in na ZVKD kar sami. 

Naše izkušnje so, da se s prijavo večinoma ne doseže nič, vandalizem je s prijavo samo evidentiran. Doslej nismo brali o nobenem primeru policijskega odkritja ali sodnega pregona zlikovcev, ki se spravljajo na partizanske spomenike, čeprav se med ljudmi ve tako za ilegalne trgovce z barvnimi kovinami kot za goreče protipartizanske aktiviste v okolici. Obeležja, ki so registrirana kot kulturna dediščina, niso prav nič bolj zaščitena od tistih, ki jih v državni evidenci RKD ni, nasprotno, ZVKD-ji neredko ovirajo obnovo ali prestavitev poškodovanega spomenika z drobnjakarskimi spomeniškovarstvenimi zahtevami. Ne bomo špekulirali z domnevo, ali je med razlogi tudi stališče, da imamo na Slovenskem partizanskih obeležij preveč.

Zgodi se, da pri ZB prevlada stališče, da spomenika ne bomo popravili, češ da je to naloga in strošek občine in da naj poškodovani spomenik pričuje o rokovnjaškem značaju okoličanov. Táko sklepanje ni v redu, saj le spodbuja socialno motene osebe, da se spravijo še na druga obeležja v bližini. Spoštljiv odnos javnosti do spomenikov bomo dosegli samo z njihovim rednim vzdrževanjem. 

Obnovo spomenikov izvedejo in financirajo področne ZB iz članarine in donacij, občine pa v okviru letnega načrta za vzdrževanje spomenikov, ki so mu zakonsko zavezane. Samo zmeniti se morata predsednik ZB in župan za preferenčni seznam obnov in da ne bosta za obnovo spomenika hkrati najemala vsak svojega izvajalca. 

[[File:Plastična plošča je nadomestila vandalizirano partizansko obeležje, Fužina pri Trebiji.jpg|thumb|350 px|Plastična plošča je nadomestila vandalizirano partizansko obeležje, Fužine pri Trebiji]]

Kadar se pri dogovarjanju zaplete ali se več mesecev zaradi inertnosti ZB ali nenaklonjenosti občine več let nič ne premakne, se tisti, ki nam je obeležij mar, zadeve lotimo na svojo pest in svoje stroške. Vedno se najde kdo, ki zna očistiti kamen in z ustrezno barvo obnoviti zbledele črke napisa. Na mesto odstranjene kovinske plošče privijemo začasno plastično informativno ploščo, ki jo za majhen denar napravi lokalni tiskar, s sliko nekdanjega obeležja in besedilom v slovenščini in angleščini, ki pojasnjuje obeležje in poroča o letu njegovega uničenja. Ker začasne improvizirane rešitve znajo trajati, jih je treba oblikovati kolikor mogoče profesionalno.

V zadoščenje nam je, da rastejo tudi čisto nova partizanska obeležja. Kot da bi vandaliziranje spomenikov spodbujalo njihovo porajanje.

'''Stane Gradišnik''' in '''Miran Hladnik'''

===Čeprav ne doživim svetlobe, ki jo za obzorji slutim===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB februar 2023

&lt;poem&gt;
MOČAN SEM V SEBI,
KER RAZLOČNO ČUTIM:
SVOBODEN SEM,
ČEPRAV NE DOŽIVIM
SVETLOBE, KI JO ZA
OBZORJI SLUTIM!
(F. KOSMAČ)
PETIM BORCEM BRIGADE VDV, 
PADLIM DECEMBRA 1944.&lt;/poem&gt;

'''Slika 1:''' [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:268_x1683128.5592712704_y5842816.649565031_s16_b2852 Spomenik pri kmetiji Karničnik v Hrastovcu, kjer so pokopani padli borci brigade VDV.]

V Radmirju, na osvobojenih tleh Zgornje Savinjske doline, je bila septembra 1944 ustanovljena 3. brigada Vojske državne varnosti. Sestavljali so jo borci Zidanškove brigade in mladi prostovoljci iz štajerskega okrožja. Povprečna starost borcev je bila 20 let, večidel so bili člani KPS in SKOJ.

Zadnje dni novembra so se začele bitke na mejah osvobojenega ozemlja. Brigade 14. divizije so branile glavne dostope na osvobojeno ozemlje, vendar so prve dni decembra obrambne črte začele popuščati. Komandir 3. čete Anton Lempl – Dušan je povedel svoje borce na Šmihel nad Mozirjem in naprej proti Šaleški dolini. Dušanu so borci zaupali brez pomisleka. Bil je mojster partizanske taktike: celo ponoči je vse videl in slišal, poznal je poti po štajerskih gozdovih, nič ga ni presenetilo.

Bataljon se je premikal proti Paškemu Kozjaku razdrobljen po četah. Borci 3. čete so po nekaj dneh pohoda zagledali v škalskem jezeru odsev nagibajoče se škalske cerkve, obenem pa zaslišali šum padajoče vode v elektrarniških hladilnih stolpih. Patrulja mladih fantov se je ustavila v naselju Hrastovec in tu prenočila. 12. decembra zarana se je kolona borcev v jutranji megli pomikala po gozdni poti od kmeta Karničnika proti Rahnetu. Pripadniki nemške policijske enote, ki so bili zaradi ofenzive v akciji na tem območju, so v gozdu postavili zasedo. Partizane so spustili v neposredno bližino in jih napadli z brzostrelkami in puškomitraljezi. Že v prvem napadu je padlo pet borcev, med katerimi so bili sedemnajstletni puškomitraljezec Milan Gaberšek – Buksi, šestnajstletni Mirko Šalomon, sedemnajstletni Franc Breznik, šestindvajsetletni Viktor Konečnik in nepoznani borec.

Policisti so prišli nekaterim borcem tako blizu, da so jih že držali za nahrbtnike. Tako je prišel ob svoj nahrbtnik vojni dopisnik bataljona Ciril Grebenšek iz Velenja. Uprava velenjskega rudnika je namreč na podlagi najdbe njegovega nahrbtnika že naslednjega dne uradno sporočila, da je padel kot partizan. Zaposlen je bil namreč v rudniku, policija pa je sklepala, da je med padlimi, ker je v nahrbtniku našla njegove dokumente. Dva partizana, Franca Pliberška in Mirka Lešnika, so policistu ujeli in ju odpeljali v celjske zapore. 

V noči na 15. december je skupina »komandosov«, med katerimi je bil legendarni [[:w:Ivan Grobelnik|Ivan Grobelnik – Ivo]], v nemških uniformah prikorakala pred celjski Stari  pisker, onesposobila paznike in osvobodila okrog 130 zapornikov, med njimi tudi Pliberška in Lešnika. Zjutraj so se mariborski Nemci pripeljali s štirimi kamioni pred Stari pisker, da bi prevzeli 80 obsojencev in jih odpeljali v smrt, a zapor je bil prazen … 

'''Stane Gradišnik'''

'''Slika 2:''' NA TEM MESTU JE PADLO 5 BORCEV VDV BRIGADE 1941–1945. [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:4017_x1683965.2416658357_y5842269.270963142_s16_b2852 Spomenik pri kmetiji Rahne, Šenbric pri Velenju]

'''Slika 3:''' NA TEM MESTU JE PADEL GABERŠEK MILAN – BUKSI, 1927–1944, MITRALJEZEC VDV BRIGADE. SLAVA MU!  [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:5572_x1683961.5708935214_y5842269.708201426_s16_b2852 Pločevinasta spominska plošča pri kmetiji Rahne, Šenbric pri Velenju]
 
'''Slika 4:''' [https://old.delo.si/novice/slovenija/spomin-na-noc-ko-je-pisker-pocil.html Partizani, ki so osvobodili zapornike v Starem piskru.] Stane Terčak, ''Celjski Stari pisker'', Ljubljana: Borec, 1976, str. 97.

===Razbitje 1. bataljona Kamniško-zasavskega odreda na Zaplanini===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB januar 2023

{|
|[[File:Spomenik 39 padlim partizanom nad Ločico 01.jpg|thumb|Spomenik 39 padlim partizanom nad Ločico]]
|[[File:Spomenik 174 padlim na Gorici pri Vranskem.jpg|thumb|Spomenik 174 padlim na Gorici pri Vranskem]]
|[[File:Spomenik 174 padlim na Gorici pri Vranskem 02.jpg|thumb|Spomenik 174 padlim na Gorici pri Vranskem]]
|}

&lt;poem&gt;
NA TEM MESTU JE OKUPATOR USTRELIL 
39 BORCEV IV. OPERATIVNE CONE NOV 
ZAJETIH V SOVRAŽNI OFENZIVI DECEMBRA 1944 
(Napis na spomeniku nad Ločico pri Vranskem)
:::::*
V SPOMIN 
NA 174 PADLIH BORCEV IZ ENOT
IV OPERATIVNE CONE NOV IN POJ

UMRLI SMO, KI V GROBU TU LEŽIMO,
A NAD SVOBODO VAŠO ŠE BEDIMO,
KER HOČEMO, DA RASTE IN ŽIVI,
ZA KAR SMO DALI SVOJO SRČNO KRI
1941–1945
(Napis na spomeniku na Gorici pri Vranskem)
:::::*
GROB SEDMIH BORCEV IV. OPERATIVNE CONE NOV 
– PADLIH NA PRESEDLU V SOVRAŽNI OFENZIVI DECEMBRA 1944.
(Napis na obeležju na Presedljah)&lt;/poem&gt;

[[File:Presedlje pod Čemšenikom.jpg|thumb|300 px|left|Presedlje pod Čemšenikom]]

Iz Ločice pri Vranskem se odpravimo po stari cesti proti Trojanam. Smerokaz na levi opozarja na vas Zaplanino. Po nekaj minutah vožnje ob potoku Zaplaninščica opazimo na levi lepo urejen spomenik, posvečen padlim borcem 1. bataljona Kamniško-zasavskega odreda. 

Prve dni februarja 1945 je taboril bataljon v zaselku Zaplanina ob vznožju Čemšeniške planine. Izdajalec je kmalu stekel v Ločico pri Vranskem prijavit partizane vlasovskemu poveljniku Štetininu, ki je o tem obvestil svojega kolego na Trojanah. Stroj je stekel ... [[:w:Ruska osvobodilna vojska|Vlasovci]] s Trojan so mimo Šentgotarda prodirali proti Zaplanini, kjer so presenetili bataljon in udarili po njem. Bataljon ni imel žrtev in se je kar v redu, kljub visokemu snegu, umaknil proti Presedljam. Štab bataljona je bil že prepričan, da so se najhujšemu izognili. Vlasovci iz Ločice pa, ki so bili v zasedi na Presedljah, kamor jih je pripeljal izdajalec, so bataljon spustili tik predse, nato pa z vsem orožjem udarili po borcih. Boj je bil kratek in za bataljon usoden. Na bojišču je obležalo šestintrideset borcev, le osemnajstim se je posrečilo uiti iz toče mitraljeških rafalov. 

Bežali so navzdol proti Ločici. Med njimi je bilo več hudo ranjenih. Poveljnik bataljona Franc Bratun - Jelen, dvakrat ranjen, se je sam ustrelil. Ranjence so vlasovci živalsko pobijali in onečaščali. Tudi izdajalec se je hvalil, kako je brcal še žive borce &quot;v gobec&quot;. Padle partizane so Nemci pustili ležati na kraju spopada tri dni. Šele tretji dan je občinska oblast odredila pokop. Med padlimi borci so bili trije domačini. 

Neki ranjenec se je naslednji dan privlekel v izdajalčevo hišo. Takoj so sporočili vlasovcem, ki so poslali patruljo. Izvlekli so ga iz koče in ga nedaleč proč ubili. 

Borec 1. bataljona Frido Hočevar - Danilo se je dogodka spominjal takole:

&quot;Dan pred spopadom se je 1. bataljon odreda nahajal v vasi Zaplanina. Sam sem bil član štaba kot operativni oficir. 7. februarja 1945 sta bila štab odreda in 2. bataljona na Dobrljevem, 3. bataljon pa v revirjih. Trditi tega ne morem, saj zaradi hudih sovražnikovih napadov tisti čas ni bilo več mogoče vzdrževati organiziranosti na tako visoki ravni kot prej.

V Zaplanini smo prenočili. Drugega dne smo že zgodaj zjutraj izvedeli od obveščevalcev, da se zbirajo, oziroma da so se že ponoči začele pomikati proti Zaplanini kolone sovražnikov iz smeri Mrzlice in Čemšeniške planine. Poveljnik bataljona Franc Bratun - Jelen se je zato že zgodaj zjutraj z nekaj borci odpravil v opazovalno patruljo na teren, da bi se prepričal o teh poročilih. Ko se je čez nekaj časa vrnil, je ukazal, da se bataljon takoj premakne na pobočje Čemšeniške planine. Kmalu po premiku iz vasi so nas Nemci, ki so verjetno tu že ponoči postavili zasedo, silovito napadli in tu je že padlo precej borcev. Edina pot, ki bi nas lahko pripeljala iz obroča, je bila ozka tesna soteska, po kateri je tekel potok. Kakor hitro se je dalo, smo se napotili proti soteski, ker so Nemci neusmiljeno streljali po nas.

Sam sem v metežu krogel in izstrelkov iz minometov pograbil puško, ki je bila naslonjena ob poti na neko drevo, za katero sem pozneje izvedel, da je bila puška kuharja, ki je nekoliko stran od tod pripravljal hrano. Ker sem bil sam oborožen z brzostrelko, sem puško začel ponujati borcem, ki so hiteli mimo. Ker pa so bili vsi oboroženi, sem se s svojim ponujanjem zamudil toliko časa, da sem ostal zadnji v koloni. Na hitro sem presodil položaj in spoznal, da je edina rešitev za nas ledeno mrzli potok, saj je bilo vse drevje in grmovje okoli njega gosto obdano z ivjem. Zavpil sem: &quot;Za menoj!&quot; in se prvi pognal v vodo. Nekaj borcev s konca kolone mi je sledilo. V zavetju vode in ivja so nas Nemci izgubili iz vida, zato smo se rešili. Od tistih, ki so ostali v koloni, jih je še nekaj padlo.

Kako je bilo potem z ostankom bataljona, se ne spominjam najbolje. Verjetno je bilo tako, da je ta skupina razbitega bataljona ostala skupaj, se pridružila četi, ki je bila med bojem na Dolenjskem, in ko so minili najhujši časi, se je spomladi spet popolnila in iz nje je znova nastal 1. bataljon.&quot;

Vlasovci so skupaj z nemško policijo polovili v okolici Vranskega veliko ljudi, ki so decembra in pozneje zbežali iz Gornje Savinjske doline, ki jo je ponovno zavzel okupator. Pri Žegnanem studencu blizu Gorice, nedaleč od Vranskega, so streljali skoraj vsak drugi dan. Ujetnikom so včasih rekli: Prosti ste, izginite! Ujetniki si tega niso dali dvakrat reči, zbežali so, toda v bližini so bili za kritjem postavljeni mitraljezi, ki so prestregli domala slehernega bežečega partizana in ga med begom ustrelili. Nekoč so jih tako pobili petinštirideset hkrati.

Nemci so potem vsakič naganjali domačine, da so morali iskati pobite in jih pokopavati. Z neko skupino ujetih so nekoč privedli tudi ranjenega borca. Vozili so ga kar v samokolnici, ker je imel ranjeni obe nogi. Nato so najprej postrelili vse zdrave, za konec pa še ranjenca. 

Proti koncu decembra je že bilo, ko so Nemci vodili mimo domačije kmeta Jakoba Hrastovca skupino tridesetih partizanov. Ujetniki so bili zvezani po dva in dva. Kakih sto metrov naprej od Medveščkovega mlina so jih v grapi spustili. Partizani so bežali, kamor je pač kdo mogel, misleč, da se bo rešil. Vtem pa so že iz skritih zased vžgali po bežečih z mitraljezi in jih pokosili. Le enemu se je posrečilo rešiti. V zaselku Gorica tik nad Vranskim je pokopanih 174 padlih v nemški ofenzivi 1944/45.

::::Stane Gradišnik

Slika 1. Spomenik v Zaplanini&lt;ref&gt;Napis na spomeniku je napačen, saj ti borci niso bili zajeti v decembrski ofenzivi, pač pa so padli februarja 1945.&lt;/ref&gt;

Slika 2. Spomenik na Presedljah

Slika 3. Spomenik na Gorici nad Vranskim

'''Viri'''
*''Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Žalec'' (1986, str. 75)
*Ivan Vidali: ''Kamniško zasavski odred'' (1989, 2018, str. 249)
*Rado Zakonjšek &amp;ndash; Cankar: ''Velika preizkušnja'' (1977, str. 491)

===Kam so vsi vojaki šli? Zdaj so v grobovih vsi. / Kdaj bomo izvedeli, kdaj bomo izvedeli? (Tomaž Domicelj)===

Pri delu na Geopediji sem pred leti opazil na štajerskem delu Trojan modro zvezdico (pri Konjšku), kjer naj bi stalo partizansko obeležje. Obiskal sem ta zaselek, vendar nihče od prijaznih stanovalcev ni vedel, da bi na tem mestu kdaj stal partizanski spomenik.

Spustil sem se niže, skoraj do Ločice pri Vranskem in pri smerokazu za Zaplanino zavil desno. V bližini domačije Ivana Dolinška stoji na grobišču 39. padlih partizanov spominsko obeležje z napisom: NA TAM MESTU JE OKUPATOR USTRELIL 39 BORCEV IV. OPERATIVNE CONE NOV, ZAJETIH V SOVRAŽNI OFENZIVI DECEMBRA 1944.

Nemški policijski general Rösener je 21. decembra 1944 poslal glavnino svojih sil na Vransko, Tuhinjsko dolino in na domžalsko območje. Vsa ta soldateska Nemcev, belogardistov, domobrancev, vlasovcev in četnikov je prečesala po ponovni okupaciji Zgornje Savinjske doline vse območje v smeri proti Zasavju. Ta ofenziva je izrinila s tega območja številne terenske aktiviste in begunce iz osvobojenega ozemlja. Bile so se težke bitke med partizanskimi in temi sovražnimi silami, ki so bile zelo številne (približno 6 do 7 tisoč mož) in okrepljene z oklopnimi enotami. Glavno težišče boja sta nosili XIV. divizija in Šlandrova brigada.

Čeprav so bili v decembru 1944 in januarju 1945 težki boji, partizanske enote niso imele hudih izgub. Večje izgube so utrpeli terenski aktivisti in begunci iz osvobojenega ozemlja. Na vsakem prehodu so bile noč in dan sovražne zasede, ki so prestregle, pobile in ujele veliko teh beguncev.

Tako imamo v Ločici pri Vranskem grobišče z obeležjem, ki pove, da je na tem mestu okupator ustrelil 39 borcev IV. operativne cone, ki so bili ujeti v tej zimski ofenzivi. Nemške SS čete so z vlasovci in domobranci vsakega zajetega partizana ali begunca ustrelile. (''Spomeniki in spominska obeležja NOB v občini Žalec'').

Grobišče sem evidentiral, posnel in vnesel v sloj Partizanski spomeniki, še vedno pa me je begala modra zvezdica pri Konjšku pod Trojanami. Potem mi je prišla v roke monografija prvoborca Rada Zakonjška – Cankarja ''Velika preizkušnja'', kjer na straneh 491 in 492 opisuje usoden padec 1. bataljona Kamniško-zasavskega odreda:

&lt;blockquote&gt;
Prve dni februarja 1945 je taboril bataljon Kamniško-zasavskega odreda v Zahomcih nad Vranskim. Od tod je odšel v Črni vrh h kmetu Martinu Lesjaku po domače Černetu. O tem so bili obveščeni Nemci. Iz postojanke pri Pihlbirtu v Taboru je nemudoma krenila kolona okrog 200 mož proti Črnemu vrhu. Bataljon je bil pravočasno obveščen in se je umaknil prek Kozice čez Presedlje v zaselek Zaplanina. Tu se je utaboril pri kmetih Ivanu Zajcu po domače pri Tinčku in pri Ivanu Učakarju po domače pri Pidru. To je bilo 6. februarja 1945.&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;V bližnji soseščini, v koči kmeta Učakarja, je živela Ana Žitnik in njen sedemnajstletni sin Anton. Žitnikova je bila nemškutarica in je tudi s svojim sinom najraje govorila po nemško. Kot se je pozneje izkazalo, je bila Žitnikova gestapovska zaupnica. Ko sta s sinom opazila partizane pri sosedih, sta sklenila, da to prijavita Nemcem. 8. februarja zjutraj je Anton pohitel v Ločico k vlasovcem. Gredoč se je oglasil pri kmetu Francu Slakanu po domače pri Doberšku. Tudi v tej hiši so bili partizani. Žitnik se je pri zadnjih vratih izmuznil v gozd, nato pa stekel v Ločico.&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;Ko je Štetinin prejel Žitnikovo prijavo, je telefoniral komandantu vlasovcev na Trojanah. Skupaj sta nato napravila načrt za napad. Žitnik je vodil vlasovce iz Ločice skozi Zahomce in Črni vrh na Presedlje. Tam so postavili močno zasedo. Vlasovci iz Trojan pa so prodirali iz druge smeri, mimo Šentgotarda, Zgornje in Spodnje Zaplanine do obeh kmetij, kjer so bili partizani. Iznenada so udarili in tako presenetili bataljon. Vendar tu bataljon ni imel žrtev in se je kar v redu umaknil proti Presedljam. Visok sneg je sicer močno oviral pohod, vendar je bil štab bataljona že prepričan, da so se najhujšemu izognili. Vlasovci iz Ločice pa, ki so bili v zasedi, so bataljon spustili tik predse, nato pa z vsem orožjem udarili po borcih.&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;Boj je bil kratek, a za bataljon usoden. Na bojišču je obležalo 36 borcev, le osemnajstim se je posrečilo uiti iz toče mitraljeških rafalov. Poveljnik bataljona Franc Bratun – Jelen je bil dvakrat zadet in hudo ranjen. Ko je spoznal, da se ne more več rešiti, se je sam ustrelil. Borci so bežali navzdol proti Ločici. Med njimi je bilo več hudo ranjenih. Te so vlasovci živalsko pobijali in onečaščali. Tudi Žitnik se je hvalil, kako je brcal še žive partizane v »gobec«. Padle borce so Nemci pustili ležati na kraju spopada tri dni. Šele tretji dan je občinska oblast odredila pokop. Med padlimi partizani so bili trije domačini. Neki ranjenec se je privlekel v Učakarjevo hišo k Žitnikovi. Ta je to sporočila vlasovcem, ki so poslali patruljo. Zvlekli so ga iz koče in ga nedaleč proč ubili.&lt;/blockquote&gt;

Spomenika 36. padlim borcem Kamniško-zasavskega odreda verjetno nikoli niso postavili, ali pa je bil devastiran. Več podatkov o tej tragediji sem iskal pri avtorjih monografije Kamniško-zasavski odred in pri KO ZZB NOB Litija. Prijazno so mi odgovorili, da več podatkov, kot so zapisani v knjigi, nimajo. 

Mislim, da si 1. bataljon Kamniško-zasavskega odreda zasluži vsaj skromno obeležje, če ne že spomenik, na mestu tragedije. 

'''Stane Gradišnik'''

===Konrad Žilnik, heroj izpod Krvavice===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB december 2022

&lt;poem&gt;
V KAPLI PRI TABORU SE JE
RODIL 16. 2. 1919
NARODNI HEROJ
KONRAD ŽILNIK - SLOBODAN
PADEL KOT ČLAN OKROŽNEGA
KOMITEJA ZA OKRAJ NIŠ 4. 3. 1944
SLAVA NJEGOVEMU SPOMINU
AVGUST 1986   OO ZZB NOV ŽALEC
&lt;/poem&gt;

Bolska se je leno vila po zasneženem polju proti Gomilskemu in naprej skozi Grajsko vas proti Šempavlu [Preboldu], kjer jo je posrkala vase Savinja. Od špičaste Krvavice sem so priletele divje race in se spustile nad vodo, ki je ustvarjala majhna jezerca med ledenimi ploščami. V Kapli pri Taboru se je to noč, 16. februarja 1919, mizarju Viktorju in Ani Žilnik, roj. Florjan, rodil fantek. Dali so mu ime Konrad. Osem let je štel Kondi, ko se je družina preselila daleč na jugovzhod Jugoslavije v Niš, kjer so ga vpisali v osnovno šolo. Leta 1935 je že delal v niški tovarni usnja in se izučil za krznarja. 

V tem okolju se je povezal s komunisti in bil leta 1937 sprejet v KPJ. Po okupaciji Jugoslavije je bil Konrad Žilnik - Slobodan pri 22 letih že član Okrožnega komiteja KPJ. Avgusta 1941 je sodeloval v diverzantski akciji v hotelu Park v Nišu in pri napadu na rudnik Lece, kjer se je, oblečen v nemško uniformo, pojavil med sovražnikovo posadko, onesposobil nekaj vojakov in tako pripomogel k uspešni akciji. 

Bil je zraven pri ustanovitvi Topliškega in Ozrenskega partizanskega odreda, v katerem je bil nekaj časa namestnik komandanta in v letih 1942&amp;ndash;1943 komandant. Odred je vodil v številne drzne napade na sovražnika. Bojeval se je s četniki v Popšici, pri Pirkovcu, Belem Potoku in na Crnem vrhu. S svojimi borci je napadel orožniško postajo Ražanj, onesposobil premogovnik v Sokobanji in pripravil atentat na okrajnega načelnika v Knjaževcu. Po formiranju Timoškega partizanskega bataljona je bil zadolžen za delo na terenu. Konec leta 1943 je z bataljonom odšel na območje Pirota, kjer je nadaljeval delo Dušana Tackovića - Srečka in pripravljal ustanovitev Narodnega odbora ter drugih protifašističnih organizacij. V začetku leta 1944 so njegov bataljon pri vasi Pajež obkolili četniki in bolgarski vojaki, ga v boju ranjenega ujeli in odpeljali v vas Kozja, kjer so ga po nekajdnevnem mučenju obglavili. 

[[File:Narodni heroj Konrad Zilnik Slobodan.jpg|thumb|left|300 px|[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7798_x2437620.216989781_y5361226.164747252_s17_b2345 Kip Konrada Žilnika v Nišu] ]]

Konrad Žilnik - Slobodan je bil proglašen za narodnega heroja leta 1953, pokopan je v grobnici narodnih herojev v Nišu. 

V partizanih je Konrad spoznal Mašo Šuvaković in se z njo poročil, čeprav komunisti niso bili naklonjeni partizanskim porokam. Mašo so okupatorji leta 1942 zajeli, ko je bila v sedmem mesecu nosečnosti. Zaprli so jo v koncentracijsko taborišče Crveni krst. Pred strelski vod je stopila nekaj mesecev po rojstvu sina Želimira. Na Banjici so kot talca ustrelili tudi Konradova starša Ano in Viktorja. 

V zaporniški bolnici so strogo čuvali skrivnost, da je Želimir sin Maše in Konrada. Babica in dedek po Maši sta iz Zemuna poslala v Niš Mašino sestro, ki ni imela otrok, da posvoji malega Želimira. Želimir Žilnik je postal prvošolček leta 1949. Iz tega časa je njegov pretresljiv spomin: ko je učiteljica pozvala otroke v razredu, naj vstanejo vsi, ki so izgubili starše med vojno, je od dvajsetih učencev vstala več kot polovica. V 60. letih je zaslovel kot filmski režiser, avtor jugoslovanskega &quot;črnega vala&quot;.

:::Stane Gradišnik

Slike:&lt;br&gt;
1.Kip v Nišu &lt;br&gt;
2. [https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:5524_x1671363.5840368972_y5818194.733836708_s15_b362 Spominska plošča, ki so jo leta 1986 postavili na njegovo rojstno hišo v Kapli vasi, je zdaj v prostorih občine Tabor.]

===Šestnajstim padlim ob Savi pri Podnartu===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB november 2022

*[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:113_x1587784.0462454981_y5825848.0583935_s14_b362 Šestnajstim padlim ob Savi pri Podnartu]

[[File:Partizanski spomenik 16 padlim ob Savi pri Podnartu 01.jpg|thumb|300 px|left|Partizanski spomenik 16 padlim ob Savi pri Podnartu]]

&lt;poem&gt;
PRI PREHODU PREKO SAVE
JE NA TEM MESTU
DNE 6. 7. 1944 PADLO
16 BORCEV I. BATALJONA
GORENJSKEGA ODREDA.
&lt;/poem&gt;

&quot;Sončnega julijskega dne leta 1944 je v našo vas Rovte nad Podnartom prišla dolga kolona preznojenih partizanov, bilo jih je nekaj deset, vsi so bili obloženi s težkimi nahrbtniki, v katerih so, kot sem izvedel kasneje, iz Cerknega ali iz Farjega Potoka tovorili orožje in municijo za Kokrški odred. Nastanili so se po hišah, ženske so jim kuhale. Domačinom se je zdelo čudno, zakaj so se v Rovtah zadržali kar dva dni brez posebne potrebe. Tretji dan je prišlo povelje za naprej. Šli so mimo domačinov s Poljšice in iz Rovt pri Podnartu, ki so na travniku ob potoku Plaznica, ki se malo nižje izteka v Savo, pospravljali seno. Med njimi je bila tudi naša mama Cilka z vsemi štirimi otroki, ki smo se igrali in z zanimanjem opazovali kolono. Četo je vodil Ciril Rakovec, po navadi oblečen v rdečo karirasto srajco. &quot;Kam pa jih ženeš?&quot; so ga vprašali. Dve sosedi, Kraljeva Mara in Tončeva Mara (iz Toncove domačije na Poljšici je bil avstrijski podmaršal [[:w:Jožef Tomše|Jožef Tomše plemeniti Savski dol]]), ki sta tudi bili aktivistki (za partizane so delali domala vsi vaščani), sta ga zaman rotili, naj jih ne pošilja tja dol, saj se je vedelo, da bo tam nemška zaseda. A ju ni poslušal. Sam je ostal višje na skali, nosače pa je postrojil v Dolah ob bregu, kjer naj bi vsi naenkrat prečkali železnico in prebredli reko.

Ko so partizani okrog sedmih zvečer krenili čez reko, je močno zaropotalo in padali so drug za drugim. &quot;O, reveži, a bodo vse postrelili, ta hudič jih je spustil v Savo ...,&quot; sem slišal jadikovati starejše. Streljanje je trajalo kako uro, streljali so tudi z oklepnega železniškega vagona, &quot;panzerhaus&quot; se jim je reklo. Kdor je znal plavati, se je vrgel v vodo in se med rafali poskusil prebiti na drugo stran. Padlo je 16 partizanov, pravijo, da je bilo tudi precej ranjenih in ujetih, nekaterim se je po čudežu uspelo rešiti preko sotočja Save in Tržiške Bistrice, kjer Nemcev ni bilo. 

V našo hišo, k Potočnikovim v Rovte, sta se naslednjega dne zatekla dva premočena partizana, ki jima je uspel beg v nasprotno smer, v hrib. Mama jima je skuhala žgance, jima priskrbela suha oblačila in po nekaj urah počitka sta v bližnjem gozdu že dobila zvezo s partizani, za kar je poskrbel oče.  

Po mnogih letih sem se po slučaju srečal z enim od preživelih, s Francem Snojem. S soborcem sta se izvlekla iz savskih brzic in se v Podbrezjah blizu Grmačeve hiše pred nemško zasedo hotela skriti za kup peska, kjer sta se znašla iz oči v oči z dvema vojakoma. Na srečo nista bila krvoločne sorte. »Weg, geh weg!« sta je naganjala stran. In sta stekla, kolikor so jima noge dale. 

Vaščani smo sumili, da je zasedo organiziral tisti v rdeči srajci. Ta človek je bil pravi hudič v človeški podobi, vsi smo se ga bali. Pozneje se je govorilo, da je bil najbrž kriv tudi za druge žrtve med domačini in partizani v okolici. Bil je terenec, imel je celo svojega kurirja. Po vojni je bil menda obsojen na deset let zapora, odsedel pa je v kočevskih zaporih tri leta. Pred sojenjem so zaslišali tudi vaščane, ki pa niso obremenilno pričali proti njemu. Po svoje se jim je smilil, ker je imel invalidnega otroka. Najbolj je bil kaznovan s tem, da so se ga vsi izogibali. Umrl je leta 1990.&quot;

Po spominih '''Janka Potočnika''' z Ovsiš zapisala '''Mira Hladnik'''   

Slike:
# Na Geopediji je z zvezdico označen spomenik 16 padlim pod Poljšico pri Podnartu
# Besedilo na pravkar očiščenem spomeniku
# Spomenik 16 padlim ob železnici na relaciji Podnart-Kranj

Beri tudi [[Z Jankom Potočnikom po spomenikih okrog Ovsiš|druge Potočnikove pripovedi iz časa druge svetovne vojne]].

===Štirinajsta na Paškem Kozjaku===
'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB oktober 2022

*[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4539_x1694612.6265786982_y5842906.903414371_s15_b362 Basališče, Padli borci Tomšičeve brigade]

&lt;poem&gt;NA TEM MESTU SE JE MED 16. IN 18.
2. 1944  ODVIJALA KRVAVA IN 
ODLOČILNA BORBA XIV. DIVIZIJE 
IN TU SO DAROVALI SVOJA 
ŽIVLJENJA TRIJE PARTIZANI.
ZB DOBRNA
&lt;/poem&gt;

Paški Kozjak je bil tistega mrzlega februarja 1944, ko je Štirinajsta divizija vdrla v Tretji rajh, priča nepojmljivim naporom in junaškim dejanjem partizanskih bork in borcev. Prodirali so po vlakah in stečinah proti vrhu gore, ki jo v dolini omejujejo kraji Velenje, Dobrna, Vitanje in Mislinja. Vse štiri občine se stikajo na grebenu, ki se vleče od Sv. Jošta do Basališča, ki je najvišji vrh tega hribovja.

V zgodnjih jutranjih urah 18. februarja je bil prehod skozi nemški obroč v Doliču odprt. Namesto divizijske kolone, ki naj bi sledila štirim udarnim bataljonom, je prisopihal do komandanta Efenke divizijski kurir in izdavil: &quot;Rudi je naročil, da morate priti vsi nazaj.&quot;

Bledi obraz komandanta Tomšičeve brigade majorja Ivana Kovačiča - Efenke se je zresnil: &quot;Nazaj ne gremo! Bomo pa s te strani napadali, da se bo divizija prebila ...&quot; Efenka je odpoklical zasede s ceste pod Firerjem in ukazal pohod proti Pohorju.

Žal se je polovica divizije z okrog 600 borci takrat že vračala nazaj proti Basališču. Ta umik je bil strahoten predvsem zato, ker je izčrpanim partizanom pobral še zadnje atome moči. Hiteli so v hudo strmino, kjer je bilo snega cel meter. Lahko si mislimo, koliko moči so potrebovali tisti, ki so nosili težko orožje in ranjence.

Joža Boldan - Silni, kazensko razrešeni komandant 2. bataljona Tomšičeve brigade, je med prvimi prispel na Miklavževo planjo, kjer se je zbirala divizija. Opazil je, da se ob robu jase s smrečic vsipa sneg. Aktiviral je bombo in jo vrgel med smrečje. Hip nato se je vnel oster spopad z Maunzovimi planinskimi lovci, ki so prodirali po grebenu od Sv. Jošta sem.

Rafali so izzvali pravo paniko. Ranjenci na nosilih so začeli vpiti na pomoč. To je vzpodbudilo jurišno četo Janeza Kramariča, ki se je pognala po grebenu proti Nemcem. Čudno je tlesknilo in mitraljezec Alojz Zavolovšek iz Gornjega Grada je padel v sneg. Smrtno je bil zadet tudi Franc Gerl - Mežnarjev z Otoka pri Cerknici. Med pregledovanjem bojišča so pozneje našli mrtvega še Valentina Šavlija - Pavleta iz Tolminskega Loma.

Po vojni je legendarni komandant Štirinajste divizije, narodni heroj Ivan Kovačič - Efenka s svojimi borci poskrbel za postavitev obeležij na Paškem Kozjaku, od Senegaškega mlina do Čuježa v dolini Pake. Žal je sedem pomnikov že izginilo zaradi malomarnosti in hudobije. Zadnja skrunitev pomnika na Basališču se je zgodila leta 2016. Lani smo postavili novo obeležje, ki je po nekaj spet izginilo; na Geopediji je zato označeno z zeleno zvezdico namesto z rdečo, ki predstavlja obstoječe obeležje. Spodobilo bi se, da vse štiri občine skupaj postavijo dostojen spomenik Štirinajsti diviziji na Basališču.

Stane Gradišnik

Slike
 
1. Padli na vrhu Basališča (padli na basališču.jpg)
 
2. Leta 2016 vandalizirana plošča na Basališču. Foto Stane Gradišnik (basališče1.jpg)
 
3. Leta 2021 vandalizirana plošča na Basališču. Foto Stane Gradišnik (basališče2.jpg)
 
4. Paški Kozjak na Geopediji; z zelenimi zvezdicami so označeni spomeniki, ki jih nekdo vztrajno vandalizira (paški kozjak geopedija.jpg)

===Tragedija Kisovarjeve družine===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB september 2022

*[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:5537_x1673724.697670503_y5814893.322579741_s14_b362 Kisovarjeva domačija, Miklavž pri Taboru]
*[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_x1671834.3860895594_y5817754.038683354_s17_b362 spomenik na pokopališču Tabor]

Cankar in Lipče sta hodila ob večerih poslušat radio k Štajnerju. Ko sta se pozno vračala, je stari Kisovar še bedel in prvo njegovo vprašanje je bilo: &quot;Kaj je pa povedala tista radija?&quot;

Stari mož je hlastno poslušal novice, ki sta mu jih pripovedovala, včasih sta jim še kaj dodala. Kakor mnogi, je tudi stari Kisovar Nemce strašno sovražil in zato vsa vojna leta pomagal partizanom, kolikor je le mogel. Vojna mu je vzela tri sinove, toda mož ni klonil.

Nekaj izrednega je bil stari Kisovar, Lipčetov in Rudijev oče. V teh letih je živel samo za svoja sinova partizana in za NOB. Tudi za druge borce je bil izredna dobričina. Vsi partizani so bili njegovi sinovi. Njegova snaha, Rudijeva žena Julka, je skuhala nešteto večerij za partizane.

Kisovarjeva domačija leži v mali kotlinici, ki se za hišo zapira v gozdnato strmino, pred domačijo pa se odpira v ozko dolinico med njihovimi njivami proti cerkvici Svetega Miklavža. Vse od dneva, ko je Lipče pobegnil v gozd, bilo je poleti 1941, je stari vsak dan ničkolikokrat stopical okrog hleva, pokašljeval in pogledoval navzgor proti smrečju, če bo za prvimi drevesi zagledal svojega Lipčeta ali pa kakega drugega znanega partizana. Brž ko se mu je kdo odzval na njegovo značilno pokašljevanje, je odšel proti kuhinji &amp;ndash; malo je šepal &amp;ndash; tam vzel malo kanglico, kot jo imajo za mleko, in polno spustil v rokav suknjiča. Rokav je bil spodaj znotraj zašit, da ni mogla kanglica pasti skozi. Pri hlevu je vzel sekiro ali kako drugo orodje in jo ovinkasto čez travnik primahal v hosto. Ves srečen je sprejemal novice, bil je namreč silno radoveden, kaj se dogaja na frontah, in vsak nemški poraz, še tako neznaten, ga je razveselil. &quot;Preklete barabe!&quot; je imel navado reči. Pa je bil sicer veren kristjan.

Nekega popoldneva se je zaslišalo v smeri Vranskega strahovito streljanje. Cankar je ugibal, katera partizanska enota se je spopadla z Nemci. Po nekaj dneh je izvedel od domačinov, da so v tem boju padli trije partizani, med njimi tudi Kisovarjev Lipče. 

Drugi Kisovarjev sin Rudi Jurhar je bil že od pomladi v partizanih. Neko popoldne je prišel domov, da bi z očetom zaklala prašiča. Okrog enajste ure dopoldne je zagledal  skupino vojaštva, ki se je približevala hiši. &quot;Saj to so naši!&quot; je vzkliknil, v tem pa že spregledal svojo zmoto. Pognal se je po strmini in hudo ranjen obležal tik pred gozdom. Privedli so ga do očeta in na vsak način hoteli dobiti od njega priznanje, da pozna ranjenca. Oče je pomislil na Rudijevo ženo in otroka ter odločno odkimal. Ti trenutki so bili strašni za oba, vendar sta zmogla toliko moči, da sta se zatajila med seboj.

Nemški komandant je odredil zaplembo. Vojaki so znosili na voz vse, kar je bilo kaj vrednega. Na voz so naložili tudi Rudija. Žalosten sprevod je krenil izpred hiše. Zdaj šele je Julka videla, da imajo na vozu njenega moža vsega v krvi. To je bil zanjo strašen pogled. Pred volmi je korakal stari Kisovar in peljal najbridkejši tovor, ki ga je kdaj vozil v svojem življenju, svojega smrtno ranjenega sina, ki je bil pred dobro uro še svoboden partizan, zdaj pa nemočna žrtev v rokah rabljev. 

Med potjo proti Grajski vasi je Rudi umrl. Očeta so odgnali v Celje in ga zaprli v Stari pisker. Pozneje se je izvedelo, da je Nemce na domačijo pripeljal gestapovski raztrganec in ovaduh Klobučar, doma iz Prebolda.

Stari Jurhar je bil na svoje sinove močno navezan, zato je le stežka prebolel izgubo že drugega sina. V tem času sta bila v partizanih še druga dva sinova, najstarejši Franc in najmlajši Viktor. Nihče ni slutil, da bo tudi najmlajši daroval svoje življenje na oltarju domovine. Umrl je skupaj s svojim nečakom Lipetom, ko sta z vojaškim motorjem drvela sporočit z novico o zmagi in svobodi ...

:::Stane Gradišnik (po zapisu Rada Zakonjška - Cankarja)

===Pavel Rušt, slovenski junak ===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB avgust 2022

*[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:5408_x1560653.8250288363_y5751565.679578903_s15_b362 spominska plošča na Nanosu]
*[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:7508_x1383422.2647831219_y5142757.949024833_s15_b2345 kraj smrti v Rimu]
*[https://www.geopedia.world/#T281_L2518_F2518:4951_x1554522.6091496847_y5754041.34837272_s15_b362 spomenik na Gradišču pri Vipavi]

Pavel Rušt se je rodil leta 1909 v družini malih kmetov na Gradišču pri Vipavi. V italijanizirani Vipavi je obiskoval šolo. Priimek so mu spremenili po uradni dolžnosti, slovenski jezik je bil prepovedan, društva zatrta. V Neaplju je osemnajst mesecev služil vojaški rok. Leta 1941 se je pridružil slovenskemu narodnoosvobodilnemu gibanju in se tako izognil italijanski mobilizaciji. 18. aprila 1942 je bil s svojo enoto obkoljen na Nanosu. Boj 60 partizanov z 800 italijanskimi vojaki je trajal več kot osem ur in je bil tragičen: šest partizanov je padlo med spopadom, enajst so jih zajeli in devet od njih kasneje ustrelili. Drugim je uspelo pobegniti, pri čemer jih je varovala strojnica, ki je v rokah legendarnega mitraljezca Pavla Rušta štirinajstkrat odbila napade, dokler ni zmanjkalo streliva: s tovariši se je umaknil in se skril v jami. Tudi tam so jih odkrili. Pavlu (z globokimi ranami na rokah) je nekaj časa uspevalo pobirati bombe in jih metati nazaj na fašiste. Ujete so odpeljali v Rim v zloglasni zapor Regina Coeli. Pavla so ga mučili, vendar ni razkril ničesar, zato ga je Posebno sodišče za obrambo države skupaj z drugimi partizani skupine Fratelli Maslo obsodilo na smrt, nekatere v odsotnosti.

Kazen so izvršili v Forte Bravetta, zloglasni fašistični tovarni smrti. 26. junija 1942 ob 6. uri zjutraj so bili ustreljeni Pavel Rušt, Anton Bele, Ivan Čekada, Viljem Dolgan, Leopold Frank, Jože Hreščak, Karlo Kaluža, Franc Srebot in Franc Vičić. Pavel Rušt je pokopan na pokopališču Verano. Spominjamo se ga na komemoracijah 18. aprila vsako leto. Po Pavlu Ruštu se imenuje trg v Vipavi. Njegovo ime je vklesano na ploščo na fasadi Lovskega doma na Nanosu v bližini turistične kmetije Abram in na spomeniku NOB v njegovi rojstni vasi Gradišče pri Vipavi. Na prostoru njegove smrti in smrti njegovih tovarišev v Rimu pa je tabla z napisom Parco dei martiri di Forte Bravetta [Park mučenikov trdnjave Bravetta]. Več o Pavlu Ruštu lahko preberemo v njegovem geslu na Wikipediji. &lt;!-- pred izidom je knjiga o njegovi četi izpod peresa Primoža Plahute. --&gt;

:::Patrizia Raveggi

===Zadnji boj Veličkove čete===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB julij 2022

[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_x1660639.7399007303_y5823316.3453979045_s15_b362 '''Spomenik Veličkovi četi na Čreti'''.] 

V začetku novembra 1942 je Savinjski bataljon taboril na planini Krašici blizu Črete. V dolino je pobegnil ujeti verman po imenu Tiger. Svojo izdajalsko nalogo je opravil tako hitro, da je bil bataljon obkoljen, še preden se je uspel umakniti na Menino planino. Komandir čete Lojze Hafner - Veličko je dobil nalogo, naj krije umik bataljona in da brez povelja ne sme zapustiti položajev. Veličko kriči: &quot;Prihranite si vsak po en naboj!&quot;

&quot;Jurišajmo!&quot;, pravijo borci, ko vidijo, kakšen je položaj. Toda Veličko še vedno noče o tem nič slišati. &quot;Brez povelja ni umika!&quot;
Nenadoma utihne njihov mitraljez. Zmanjkalo je municije. Tudi streli iz pušk so vedno redkejši. Nemci in vermani dobro vedo, kaj to pomeni. Še tisti, ki so se do zdaj plazili po trebuhu, so se dvignili in se, režeč kot pošasti, bližali partizanom. Veličko zavpije borcem: &quot;Reši se, kdor se more!&quot;

Bilo je prepozno. Na dvajset borcev se vsuje trikrat več sovražnikov. Začne se krvavi ples: boj in pretep na nož, s puškinimi kopiti, s pestmi in tudi z zobmi. Na vsakega borca se je spravilo po več sovražnikov. Hočejo jih spraviti na tla in dobiti čim več živih v svoje roke. Borutin še vidi, kako je skupina Nemcev vrgla po tleh Marto, mlado osemnajstletno dekle, pogumno borko v četi, a zdaj ji ni več pomoči. S poslednjimi silami se Borutin otrese Nemcev in se požene skozi obroč. Rešen. Tudi Veličko si je utrl pot skozi ogenj. Nad kurirja Franca Godlerja - Bliska se spravijo kar trije Nemci. Med ruvanjem vidi, kako vežejo Čata, mladega, pogumnega fanta iz Liboj. Blisk se z enim od Nemcev puli za puško, izdere mu jo in z bajonetom zažene sovražniku v trebuh. Nemci za bežečimi niso streljali, ker bi lahko zadeli svoje.  

Iz čete se je rešilo samo sedem borcev. Pet ujetih partizanov so z vrvjo zvezali okrog vratu. Za ujetnike je bil to začetek strahotnega mučenja, ki so ga morali prestajati vse do ustrelitve. Če bi jim ne zmanjkalo streliva, ali če bi bilo povelje za umik izdano prej, bi jih Nemci gotovo ne dobili v svojo pest. Nemški oddelki so še dolgo preiskovali področje boja. Kolikor so našli ranjencev, so jih na mestu pobili.

Pri kmetiji Planinc nad Sv. Joštom je spominsko znamenje mitraljezcu, ki je do zadnjega naboja kril umik Veličkove čete iz obroča. Spomenik (potreben obnove) simbolično prikazuje nemški obroč okrog bataljona, zapis pa govori o  junaštvu borcev, sinov ljudstva, ki je bilo že v Berlinu zapisano pogubi.


[Na prvi fotografiji je spominski kamen hrabremu mitraljezcu, na drugi pa dokument o zasramovanju borcev Veličkove čete v celjskih zaporih.]

:::Stane Gradišnik, popisovalec pomnikov upora.

===NOB in samoupravljanje===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB junij 2022

[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:7479_x1597867.4564009686_y5818315.00583044_s17_b362 '''Padla delavca in uvedba samoupravljanja''',] poslopje nekdanje tovarne Iska, Savska cesta 14, Kranj. 

Postavljanje spomenikov v socialistični Jugoslaviji je seglo na prostore, kjer jih prej skoraj ni bilo, med drugim v podjetja in tovarne. Spominske plošče in skulpture so postale pogost atribut proizvodnih hal, tovarniških dvorišč in hodnikov upravnih stavb. Posvečene so bile delavcem, padlim v drugi svetovni vojni, pa tudi markantnim dogodkom iz zgodovine podjetja, zlasti stavkam iz medvojnega obdobja ter uvedbi samoupravljanja v 50. letih. Izkušnje kažejo, da je dokumentiranje teh obeležij dandanes zahtevno početje. Če je podjetje medtem že propadlo, je treba brskati po težko dostopnih, zanemarjenih prostorih, iz katerih je davno tega izginilo vse premoženje, vključno s spominskimi obeležji; nekatera so ohranjena v muzejih, a številna so izginila brez sledu. Če pa obrat še vedno obstaja, je ogled in fotografiranje obeležja zahtevna birokratska naloga, polna sumničavih vratarjev, ki jih je treba šele prepričati v obstoj pomnika v prostorih njihovega podjetja, in telefonskih številk uprave, ki jih je treba klicati za dovoljenje pri vstopu v poslovne prostore in fotografiranje.

Osredotočimo se na samo en obskuren primer obeležja iz Kranja, katerega obstoj je ostal neopažen cela desetletja. Ne samo da nikoli ni bil vnesen v Register kulturne dediščine, spregledan je bil tudi v vseh zbornikih spomenikov NOB, ki so sicer vestno beležili vse pomnike na območju določene občine (ali Slovenije kot celote). Vse od odkritja obeležje ni bilo nikoli več omenjeno v tisku in je povsem neznano tudi samim Kranjčanom.

Gre za dvojno spominsko ploščo, vzidano pod nadstreškom na pročelju nekdanje kranjske tovarne Pletenina na Savski cesti 14, ki stoji ob bregu Save pod starim delom mesta. Pletenina je bila naslednica tovarne za izdelavo in predelavo pletenega, vezenega in tkanega blaga Iska trikotaža, ki jo je leta 1931 ustanovil kranjski trgovec Ivan Savnik. Med drugo svetovno vojno sta v partizanih padla dva delavca tovarne, Ciril Osterman in Franc Savnik. Osterman (1914–1945) je bil doma iz Otoč in je delal kot ključavničar, padel pa je nekaj tednov pred koncem vojne na robu Jelovice nad Kropo. Identiteta Franca Savnika ni dognana, ker so med vojno padli najmanj trije Slovenci s tem imenom. Leta 1947 je bila tovarna nacionalizirana in preimenovana, 14. septembra 1950 pa je bilo v njej svečano uvedeno delavsko samoupravljanje. 

Naslednje večje praznovanje v Pletenini je bilo organizirano ob desetletnici njenega delovanja, 8. decembra 1957. Regionalni časopis ''Glas'' Gorenjske je o dogodku poročal dan kasneje in navedel, da so delavci prireditev organizirali sami. Kolektiv se je dopoldne zbral pred slavnostno okrašenim tovarniškim poslopjem, kjer je skupaj z lokalnimi politiki in predstavniki družbenih organizacij prisostvoval programu. Del prireditve je bilo tudi odkritje spominskih plošč padlima borcema in uvedbi samoupravljanja, s katerih je delavka odgrnila jugoslovansko zastavo. 

Spominski plošči nepravilne štirikotne oblike sta izdelani iz belega marmorja, na fasado pa sta pritrjeni samo z eno stranico; večino njune teže podpirata temna kamnita bloka, ki rasteta iz pročelja. Napis je vklesan in rdeče obarvan, toda danes dodobra oluščen. Plošči sta na splošno zanemarjeni, saj je marmor lisast, bloka pa okrušena.

Ivan Smiljanić

===Okupirana Ljubljana je KRIČALA ===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB maj 2022

V spomin na delovanje radia Kričač je RTV Ljubljana oziroma Slovenija postavila na različnih lokacijah po Ljubljani 19 tabel (danes jih je ohranjenih še 14) z enotnim besedilom: 

:::V TEJ HIŠI JE DELOVAL V LETIH 1941 IN 1942 RADIO KRIČAČ.

&quot;Tik-tak, tik-tak, tik-tak. Slovenci, poslušajte, govori OF, govori OF slovenskega naroda!&quot; To so prvič verjetno 17. novembra 1941 (zanesljivo datum ni znan) ob osmih zvečer zaslišali mnogi Ljubljančani in drugi Slovenci iz svojih radijskih sprejemnikov, če so vrteli gumb po valovnih dolžinah med 20 in 40 metri.

Tako kot vsaka vojna je tudi druga svetovna vključevala propagandni boj. V ta namen je KPS sredi leta 1941 v okviru svoje tehnike ustanovila še radijski sektor. Nalogo, da ga postavi na noge, je dobil Milko Goršič. Okrog sebe je zbral šestčlansko ekipo inženirjev in študentov, ki je delovala v globoki ilegali in s strogo ločenimi nalogami. Radijski oddajnik je s precej muke, saj je primanjkovalo sestavnih delov, kar v prostorih elektrotehniškega seminarja na ljubljanski Tehniški fakulteti sestavil Rado Luznar. Oktobra je bila naprava s skromno močjo 5‒6 W gotova, sledila sta dva tedna preizkušanja njene slišnosti.

Ob omenjeni prvi oddaji jih je uredništvo pod vodstvom Prežihovega Voranca v petih mesecih pripravilo še okoli petdeset. Kričač se je redno oglašal trikrat ali dvakrat na teden, oddaje pa so bile dolge približno 15 minut. Besedila je sprva bral Marjan Vesenjak, tik pred njegovim odhodom v partizane pa je nalogo prevzel Milan Osredkar. Prav posebna oddaja je bila na sporedu na predvečer kulturnega praznika 7. februarja 1942. Za celo uro programa sta vznesena besedila pripravila v glavnem Voranc in Fran Albreht. To je bila tudi edina oddaja, za katero je Miloš Brelih priskrbel gramofon in so jo lahko popestrili z glasbo.

Besedila Kričačevih oddaj se niso ohranila. Ohranili so se le zapisi dvajsetih oddaj, kot so jih v italijanščini zabeležili njihovi ne ravno vešči prisluškovalci.

Okupator je Kričačeve oddaje redno spremljal, saj si je na vse kriplje prizadeval, da bi jih preprečil. A iznajdljivi ilegalci so oddajnik nenehno selili. Tako je izpričanih kar 23 lokacij oddajanja. Italijanska vojska jih je najprej iskala s posebnimi sprejemniki, ki jih je razporedila po mestu. Ker vira signala ni odkrila, je začela februarja 1942 izklapljati električni tok po posameznih delih mesta. A Kričačevemu oddajniku je Brelih že na samem začetku dodal preklopnik, ki se je v takih primerih preklopil na akumulator. Končno so vojaške oblasti v Ljubljano poslale najsodobnejše radiogoniometre, a je Brelih, ki je po nalogu partije ostal v italijanski službi na Radiu Ljubljana, od nadrejenih izvrtal, kako jih je mogoče pretentati. Niti italijanska motilna postaja ni rodila sadov. Končalo se je tako, da je 26. marca visoki komisar za Ljubljansko pokrajino Emilio Grazioli odredil obvezno oddajo vseh radijskih sprejemnikov in odstranitev vsakršnih anten.

V takih razmerah je Izvršni odbor OF izdal sklep o začasni prekinitvi oddajanja. Zadnjič se je Kričač oglasil 5. aprila 1942 in oddajo kot običajno sklenil s Prešernovimi verzi: &quot;Največ sveta otrokom sliši Slave, tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti vol'jo vero in postave.&quot;

::Jani Luštrek

&lt;!-- Podpis k fotografiji: Spominska plošča na Cigaletovi ulici 5, kjer je potekala zadnja oddaja --&gt;

===Pošebalov rod ===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB april 2022

[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:5541_x1675044.0200940454_y5813965.937909696_s18_b2852 '''Pošebal. Zakonjškova hiša'''.] Miklavž pri Taboru 42. Partizanski spomeniki. Geopedija.

&lt;poem&gt;
V TEJ HIŠI SO NAŠLI VARNO ZATOČIŠČE
BORCI REVIRSKE ČETE LETA 1941.
OD TU SO ŠLI AVGUSTA 1941 V NAPAD NA
RUDNIK ZABUKOVICO. GOSPODAR ZAKONJŠEK
JE BIL ZARADI SODELOVANJA S PARTIZANI
USTRELJEN 1941, SESTRA ANTONIJA 1942.
ZB TRBOVLJE 1981
&lt;/poem&gt;

Preko Marija Reke in Šmiklavža nad Taborom so že stoletja speljane poti, ki povezujejo Revirje s Savinjsko dolino. Še pred 2. svetovno vojno so tod mimo stoletne Pošebalove kmetije ljudje v nahrbtnikih tovorili krompir s savinjskih kmetij za revne rudarske družine po Zasavju. 

Bilo je nekako sredi avgusta, ko hribovci žanjejo pšenico. Andrej Zakonjšek, po domače Pošebal, je z nečakom Radom zlagal pšenično snopje v kozolec, ko so prišli na dvorišče prvi partizani, mladi fantje, ki so si nadeli ime Revirska četa. Andrej je vstopil v hišo in položil hlebec kruha na mizo. Vresk je hitro dal roko nanj in pogledal Andreja: »Je cel hlebec naš?« Pošebal je pokimal. Skrbno je pomerjal z nožem, da bi vsakemu odrezal enako velik kos. Fantje so tiho opazovali in čakali.

Konec novembra je pripeljal Nemce na Pošebalovo odpadnik, ki se je tu večkrat nahranil, v zahvalo pa je predal Andreja gestapovcem. V Starem piskru so ga strahovito mučili. Nekaj dni pred ustrelitvijo so ga nacisti privlekli domov in ga pustili pri kozolcu, da je od tam še zadnjikrat gledal rojstno hišo, medtem ko je v njej tekla preiskava.

Rado Zakonjšek, Andrejev nečak, se je že vrgel v časnikarski poklic, ko ga je doletela vojna. Umaknil se je v domači Šmiklavž. S sosedovim Lipčetom sta razpredla mrežo partizanskih zaupnikov daleč naokrog. Priključil se je Revirski četi, ki je odšla na Dobrovlje in postala del Štajerskega bataljona. Bojeval se je pri Sv. Katarini na Dobrovljah. Z bataljonom se je odpravil na legendarni brežiški pohod. Konec leta 1942 sta s soborcem Francem Hribarjem postavila tehniko Cankar. Avgusta 1944 ga je Oblastni komite imenoval za pokrajinskega tehnika KPS za Štajersko. Po vojni je napisal dela ''Taborski kresovi'', ''Velika preizkušnja'', ''Ilegalni tisk med NOB na Štajerskem'', ''Štajerska 1941'', in ''Partizanski kurirji''. 

S prijateljem Tonetom Gržino sva se povzpela na skoraj tisoč metrov visoko Reško planino, kjer ob gozdni cesti počiva Pošebalova domačija. Sprejel naju je gospodar Martin Brečko, nečak Rada Zakonjška - Cankarja. Krepak stisk roke, topel pogled zvedavih oči in povabilo v hišo. V kotu razgreta kmečka peč je kar vabila, da bi zlezel nanjo. Pošebalov mladi rod živi v Trbovljah, niso pa pozabili velike vojne izkušnje, ki je nekoč stehtala tudi njihov rod.

::Stane Gradišnik

===Mladi fantje na dveh straneh===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB marec 2022

[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:6083_x1548398.6096133115_y5757167.840290545_s19_b2852 '''Grob treh padlih borcev NOV'''] na Planini nad Ajdovščino. Partizanski spomeniki. Geopedija.

&lt;poem&gt;
SLAVA JUNAKOM
ZORN ALOJZ * 1924
PRVAČNA
PANGERC VLADIMIR * 1925
PLANINA
KOBAL ALOJZ * 1927
ERZELJ
PADLI 14. 8. 1943
&lt;/poem&gt;

Ob zidu na koncu pokopališča na Planini pri Ajdovščini stoji nagrobnik, ki je za razliko od drugih poleg križa opremljen tudi z zvezdo. To je nagrobnik Pangerčevih s Planine. Nenavadno je, da sta poleg domačega sina Vladimirja na plošči tudi imeni njegovih soborcev iz drugih krajev, padlih istega dne 14. avgusta 1943. Devetnajstletni Alojz Zorn (rojen 11. 4. 1924) je bil iz Prvačine pri Gorici, šestnajstletni Alojz Kobal pa iz bližnjega Erzelja. Vladimir (rojen 26. 3. 1925) je bil ob smrti star osemnajst let. 

Ko se je Gradnikova brigada utaborila pri Križni jami nad Bločicami oz. nad Bloško Polico, so bili določeni za stražo. Tam so se srečali z belogardistično patruljo, ki se je predstavila, kot da so partizani Notranjskega odreda, in po pogovoru tri fante postrelila, četrtemu je uspelo pobegniti. Partizani, ki so bili v bližini, so stekli za belogardisti, ki so s sabo tovorili zaplenjene puške in čevlje pobitih, vendar so bili prepozni, belogardisti so jim ušli na kolesih, ki so jih pustili v vasi. Po njihovi vrnitvi v Grahovo so Italijani začeli s topovi in minometi streljati na izdane položaje Gradnikove brigade. Eden izmed ustreljenih partizanov je umrl takoj, drugi nekaj kasneje, tretji pa je umiral dalj časa in klical na pomoč mamo. Domačini so domobrance poznali, bili so to France Balantič, neki Jurjevič ali Jurjevčič in Janez Ule. Balantič je imel med njimi najvišji čin, zato je bil najbrž vodja patrulje. O usodi Jurjeviča ni podatkov, dvajsetletni Janez Ule je padel en mesec pozneje (14. 9. 1943), enaindvajsetletni Balantič pa je zgorel dobre tri mesece za tem (24. 11. 1943) v napadu Tomšičeve brigade na domobransko postojanko v Grahovem. V vasi so mu postavili spomenik, po njem se imenuje knjižnica v Kamniku, nagrobnik pa krasijo njegovi poznani verzi: »Ležim v globini tiho tiho. / V dolini mrzel je večer in pust. / Pri meni noč je in mi sveti. / Joj, lep je molk s prstjo zasutih ust!« 

Zamolčane žrtve Balantičeve patrulje so bili kmečki fantje in imajo samo navaden nagrobnik na vaškem pokopališču. Pri Alojzu Kobalu, ki je v pričevanjih označen z vzdevkom Sokol, osebni podatki strižejo. Po registru žrtev druge svetovne vojne naj bi se rodil 10. 7. 1925 (in ne 1927, kot piše na vaškem nagrobniku in na spomeniku padlih v Erzelju), umrl pa 28. 9. 1943 na Nanosu in ne 14. 8. pri Bloški Polici kot njegova tovariša. Je to morda tisti, ki je umiral najdlje? Ali so napačni podatki na spomenikih ali v državni zbirki žrtev, bo pokazal pogled v matične knjige. Morda pa zna razrešiti uganko kdo iz njegovega kraja?

*Iztok Čebašek: [https://www.kamnik.info/24070-2/ &quot;Balantičev&quot; zločin v Bločicah.] Kamnik.info.
*Žrtve druge svetovne vojne. Sistory.

::Miran Hladnik

===Človek, človek, kje si ostal?===

'''Partizanski spomeniki na Geopediji''', SB februar 2022

[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:3991_x1675295.3316059262_y5841337.8298362745_s19_b362 '''Spominska plošča partizanski družini Tekavec'''] na Tekavčevi cesti 2, Šoštanj. Partizanski spomeniki. Geopedija.

&lt;poem&gt;
V TEJ HIŠI 
JE STANOVALA DRUŽINA 
TEKAVC - JOŽE,
JOŽEFA, 
MARICA, 
JOŽE - PUMI. 
PADLI KOT PARTIZANSKI BORCI, 
LETA 1942.&amp;ndash;1943.&lt;/poem&gt;

V Šaleški dolini je vojni metež nemalokrat pobiral kar cele družine. Tako so v Šmartnem ob Paki nacisti pokončali in skoraj izbrisali z obličja zemlje družine Steblovnik, Letonja, Klančnik, Puncer, Satler, Plahuta, Deleja in Irmanove. V Šoštanju Leskoškove, Vrhovnikove, Šolnove in Škrubove.

Tekavčevi iz Šoštanja so se pridružili osvobodilnemu gibanju takoj po okupaciji. Junija 1942 so bili že vsi v partizanih. Družinske vezi so se prepletale z zvestobo narodu, njihova življenjska pot se je žal končala zaradi sramotne izdaje domačih odpadnikov.

Oče Jože Tekavc, organizator OF, je padel 18. junija 1942 kot žrtev izdaje partizanskega dezerterja pri Kepovem križu v Šentvidu nad Slemenom.

Mati Jožefa Tekavc - Pepca, borka Pohorskega bataljona, je 17. januarja 1943 skupaj s patruljo zgorela v Šentvidu nad Valdekom, zaradi izdaje soborca, ki se je prodal gestapu. 

Sin Jože Tekavc - Pumi, borec Pohorskega bataljona, pomočnik mitraljezca, je padel 26. oktobra 1942 zaradi izdaje domačina v vasi Kumen na Pohorju. 

Hčerka Marica Tekavc - Zverka, borka Šaleške čete, je prišla julija 1942 k sorodniku v Ravne pri Šoštanju. Prijavil jo je orožnikom, še prej pa pobil s sekiro. 

Predsednica ZB NOB Velenje Andreja Katič je zapisala: 

&lt;blockquote&gt;Ne pozabimo, Hitler nas je želel čimprej izbrisati z obličja zemlje in le pogumnim posameznikom se danes lahko zahvalimo, da smo se uspeli zoperstaviti osvajalcem in njihovim pomagačem. Območje Šaleške doline je vedno sodilo med uporniške kraje. Nasilje, ki ga je izvajal okupator s svojimi ovaduhi, ni zmanjšalo narodne zavesti in želje po uporu. 

Kakšen pa je danes naš odnos do dogodkov pred 2. svetovno vojno, med njo in po njej? Vse prevečkrat je slišati, da naj se ne ukvarjamo z zgodovino, da mora biti naš pogled uperjen v prihodnost. Seveda, vendar le če smo se iz preteklosti kaj naučili. Časovni odmik, omalovažujoč odnos določene javnosti, okrnjene vsebine v izobraževalnih sistemih ter vse bolj redki živi pričevalci o dogodkih tistega časa pomembno vplivajo na naša vedenja, zlasti pa na odnos do tega dela naše zgodovine. Nikoli ne bi smeli pozabiti, zakaj do vojn prihaja in kakšno trpljenje prinašajo! In da nihče ni vreden več kot drugi.&lt;/blockquote&gt;  

'''Viri'''
*Pina Špegel: ''Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj''. Šoštanj: Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem, 2021.
*EŠD 4386. Register kulturne dediščine.
*Milan Ževart in Stane Terčak: ''Od vstaje do zmage: Narodnoosvobodilna vojna v Šaleški dolini in Šmartnem ob Paki''. Maribor: Obzorja, 1966.
*France Filipič: ''Pohorski bataljon: Poglavje iz zgodovine narodnoosvobodilne borbe v severni Sloveniji''. Maribor: Obzorja, 1952.

::Stane Gradišnik, skupina Štajerska v plamenih

==Opombe==

&lt;references /&gt;

*Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]]</text>
      <sha1>lmttv2mj3jkv8be9e6goxuo5z7c48bl</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kovači v partizanih</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4309</id>
    <revision>
      <id>85720</id>
      <parentid>85717</parentid>
      <timestamp>2026-08-23T07:16:26Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dokumenti in plakati */</comment>
      <origin>85720</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="127391" sha1="259m4w0m0f3d06krhibfbpd0qh0bmn3" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] 
| title_orig    = '''Kovači v partizanih: Za NOB-prostor v Kovaškem muzeju v Kropi'''
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Načrt za NOB-sobo v Kovaškem muzeju v Kropi, v delu!
|image = [[File:Kropa, Klinar house.jpg|thumb|Klinarjeva hiša]]
}}

&lt;blockquote&gt;
&quot;Zgodovina ni besedilo, ki ga popravlja lektor. Je tkivo skupnosti. Če iz njega izrežemo narodnoosvobodilni boj, ne bo izpuhtela samo pripoved o vojni. Izpuhtela bo zgodba o tem, da so ljudje v času najtemnejših stisk ter razpada sveta ter vrednot znali misliti drug na drugega. Da so nastajale bolnišnice sredi gozdov, kurirske poti, tiskarne, šole in kulturne skupine. Da skupnost ni nastala zato, ker je nekdo tako ukazal, ampak zato, ker brez nje ni bilo mogoče preživeti.&quot; (Maličev 2026)&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
&quot;Predstavitev Krope med prvo in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo v 20. stoletju.&quot; (Florjančič 2002: 39)&lt;/blockquote&gt;

==Kovači smo==

&lt;poem&gt;
Kovači smo in naša sila
skovala nam bo sreče ključ,
in iskra svetla izpod kladiva
prižgala bo svobode luč.

Udarec pada za udarcem,
kladiva pesem nam doni,
sovrag stoletni že v prah se ruši,
iz spanja ljudstvo se budi.

In srečo narodu skovali
s kladivom našim bomo mi,
verige sužnjev, okove težke
kladivo naše naj zdrobi.

Mi kujemo bodočnost svetlo
in svobodo za vse ljudi.
&quot;Naprej v borbo!&quot; je naše geslo,
že vas in mesto se budi.

Mi kujemo enakost, bratstvo,
mladini sonce, svobodo,
vsi za svobodo, kruh, mir in zemljo
dvignimo žuljavo roko!

Kovači smo ... 
&lt;/poem&gt;
(''Naj pesem naša zadoni'', 1944)

Ruski izvirnik revolucionarne koračnice Kovači smo ima naslov Мы кузнецы (&quot;и дух наш молод&quot;). Besedilo je leta 1912 napisal ruski pesnik Filip S. Škulev, slovenski prevod je nastal v kaznilnici v Sremski Mitrovici, prevajalec ni poznan. Pela se je zlasti med jugoslovanskimi partizani na melodijo, ki je bila v začetku podobna italijanski delavski himni Bandiera rossa.&lt;ref&gt;Franc Križnar: Glasba v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945. [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-6_7.pdf ''Borec'' 1979, št. 6&amp;ndash;7.] &lt;/ref&gt; 

===Kovaška simbolika===

Kovač je pomembna funkcija v folklornem izročilu po svetu in pri nas. Kovač v ljudski pesmi zvabi smrt oz. hudiča v kovaški meh ali na začarani stol (Andrej Gabršček: ''Narodne pripovedke v soških planinah'', 1910: 148; Šmitek 2004: 151). V ''Pohorskih bajkah'' (Jože Tomažič, 1943) nastopi kovač v vlogi Kresnika, tj. osrednjega predkrščanskega božanstva, ki ga je krščanstvo nadomestilo s svetim Elijo (oz. Šembiljo &lt; sv. Ilija) ali kar s Kristusom. Kresnik je po ljudski razlagi kovač ali učitelj kovaških veščin. Kovač ima v več mitologijah poseben družbeni položaj, njegova opravila so bila sveta. Predstava nebesnega kovača je povezana z ognjem, iskrenjem in kresanjem, pa tudi z gromom in strelo. Bogovom kuje orožje in podkuje konje in je neposredno povezan z najvišjim bogom. To vlogo je v krščanstvu prevzel Kristus, kovač pa je dobil negativne lastnosti, bil je diaboliziran in poslan v pekel (Mircea Eliade: ''Kovači i alkemičari'', 1982; Šmitek 2004: 152).

Kovačnica nastopa v bajkah o pomlajenju. Človek se lahko pomladi v kovačnici ali v mlinu, tj. s pomočjo vode ali ognja, od tod magični značaj teh dveh lokacij (Šmitek 2004: 274). Zato ni čudno, če je kos kovača tudi prvi med slovenskimi literarnimi junaki Martin Krpan, ki si sam skuje orožje za boj z Brdavsom.

&lt;blockquote&gt;
&quot;Pelja ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila tudi na dvoru; zakaj taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je kladivo in nakovalo pri rokah, ako se konj izbosi ali če je kaj drugega treba, da se podstavi ali prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kladivo, ki ga je kovač vselej z obema rokama vihtel; njemu je pa v eni roki pelo, kakor bi koso klepal. &quot;Oj tat sežgani!&quot; pravijo vsi, ko to vidijo; še cesarju se je imenitno zdelo, da ima takega hrusta pri hiši. Krpan kuje in kuje, goni meh na vse kriplje ter naredi veliko reč, ki ni bila nobenemu orožju podobna; imela je največ enakosti z mesarico.&quot;&lt;/blockquote&gt;

V pripovedki o Krpanu ima pomembno vlogo tihotapski tovor, ki ga Krpan skriva pred cesarjem in se zlaže, da tovori &quot;bruse pa kresilno gobo&quot;. Oboje priziva v zavest iskre, ki spet vodijo k predstavi kovaških opravil, hkrati pa tudi k predstavi upornosti (prim. naslov Bevkove povesti o kmečkih uporih ''Iskra pod pepelom'' in slovarski zgled ''razvneti iskro upora''), tako kot beseda kres, gl. npr. slovarski zgled ''zanetiti kres upora''. Zaradi teh pomenskih možnosti je Levstikov Martin Krpan odločno uporniško besedilo. Naslovni junak začenja svoj upor ilegalno, prikrito, z lažjo oz. sprenevedanjem, in šele proti koncu pride na dan s svojimi zahtevami. V začetni Krpanovi laži je prikrita grožnja cesarju, saj brusi, kresilna goba in iskre nedvoumno napovedujejo, da stopnjevanje konflikta lahko pripelje do upora. Levstikov &quot;kovač&quot; Martin je zrasel iz dveh tradicij: po eni strani je zadolžen pri blagem svetniku sv. Martinu iz Toursa (ki je med drugim zaščitnik kovačev!), s svojo robato platjo pa spominja na predkrščanskega, karnevalskega in uporniškega predhodnika (Hladnik 2014: 250&amp;ndash;60) in tako kaže, tako kot drugi literarni in mitični kovači, dvojno naravo, božansko in demonično.

*Milko Matičetov, Jože Pogačnik (kovaško ognjišče je pri Seliškarju in Klopčiču metafora za topljenje starega sveta in kovanje novega), Northrop Frye)

Kovač je med najpogostejšimi slovenskimi priimki (Kovačič 3., Kovač 7., Šmid, Schmid, Šmitek, Kovačevič, Kovič ...) in prvi med priimki, ki označujejo dejavnost osebe (Kolar/Kolarič, Pogačar/Pogačnik, Žagar, Kuhar, Mlinar ...).

* kovači v slovenski literaturi: pravljice (kovač na luni, Od kovača, mlinarja in hrastarja, ...), proletarska poezija (Mi, kar nas je kovačev, Kovačeva balada, Kovač), Anton Koder: [[:s:Luteranci]] (1883), Jakob Bedenek: [[:s:Od pluga do krone]] (1891), Ivan Lah: [[:s:Kovač Peregrin|Kovač Peregrin]] (1903), Ivan Lah: [[:s:Uporniki]] (1906), Ivan Cankar: [[:s:Hlapci]], Peter Bohinjec: [[:s:Kovač in njegov sin|Kovač in njegov sin]] (1907), Silvester Košutnik: Požigalec ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQHIFL4 1910,] [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQRM5NWK 1918]), Peter Bohinjec: [[:s:Za poklicem]] (1912), Cvetko Golar: [[:s:Povest o hudem in silnem kovaču|Povest o hudem in silnem kovaču]] (1916), Vladimir Levstik: [[:s:Pravica kladiva]] (1926), Fran Milčinski: [[:s:Butalski kovač|Butalski kovač]], Fran Jaklič: [[:s:Kovač Rošel|Kovač Rošel]] (1929), Župančič, Ivan Dobravec: [[:s:Kovač (Ivan Dobravec)|Kovač]] (1935), [Anton Ingolič: Ugasla dolina, Malenšek: Kovinarji (1950)], Ciril Kosmač: Kovač in hudič, France Bevk: Gmajna.&lt;ref&gt;Kovač Gregor se poteguje za bajtarske pravice nasproti gruntarjem. Vloga vojvode mu je všeč (&quot;ga je upijanila, da je ošabno dvignil glavo&quot;) in v evforiji pobije nasprotnika, potem pa se v misli, da je ubil, še sam konča. Bajtarji zaradi njegovega boja dosežejo svoje pravice, konec je zanje torej uspešen, večja pa je težava s kovačem, ki ima v tradiciji konservativne kmečke povesti negativno vlogo, v liberalni pa pozitivno: ali je njegova žrtev v službi zmage socialne ideje ali je kazen za voditeljski napuh (hotel je biti &quot;kralj bajtarjev&quot;)?&lt;/ref&gt;

Menda ni nikjer drugje ustrezneje prikazan demoničnost in brezperspektivnost kovačevega lika kot v povesti ''Požigalec'' Silvestra Košutnika (1910):

&lt;blockquote&gt;
»čemu toliko zijaš v mene, deček?&quot; zaklical je popotni mož z osornim glasom. Imel je hud, rekli bi, divji pogled in dečka je streslo, ko je tujec vanj uprl svoje črne oči.
&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Kovačnica je osamela, ker je nihče ni hotel v najem; bila je zaprta in meh in kladivo sta celo mirovala v nji. Vendar pa so si ljudje pripovedovali, da se včasih opolnoči vidi dim, ki se zmešan z žarečimi in krvavoblestečimi iskrami kadi iz dimnika; hudodelec baje nima miru na onem svetu in prihaja nazaj kot velik kostnjak ter kuje v kovačnici igle in dolge žreblje.&lt;/blockquote&gt;

Partizanstvo je tesno povezano s kovaštvom, saj je '''kovaštvo metafora socialnega revolta.''' Oton Župančič je leta 1901 v pesmi Kovaška kovače postavil na čelo slovenskega proletariata:

&lt;poem&gt;
Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali,
kovali svoja srca, kovali svoj značaj,
kako zvene nam duše, bomo poslušali – zakaj?
Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj
srce, ki v njem bo pravi bron,
da pelo bo, vabilo kot zvon,
da bomo krog njega se zbrali ...

Vsi: – črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj,
iz plavžev gorenjskih, iz Kaple, iz Borovelj,
od Nabrežine beli kamenarji, devinski opaljeni ribarji,
polnagi nosači iz luke tržaške – četa,
kot da kiparju ušla je izpod dleta –
vi, sključeni tkalci od statev, strojarji
smrdljivci, zaviti v čresla ostri duh,
vi, mlinarji, ki nam meljete kruh,
zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci,
drvarji po šumah, šoto vozeči Ižanci,
ti mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš,
ti štajerski viničar, ki nam vince mediš,
ti, s svincem v pljučih, z očmi gasnočimi stavec,
v vrtnice mirno zroči savinjski plavec,
Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolon,
vsi, ki poznate otiske zapestnic-spon,
tudi vi, pozorno sklonjeni naprej,
brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej ...

Zato bomo mi kovači kovali,
trdo kovali, tenko poslušali,
da ne bo med nami nepoznan,
ko pride čas, ko sine dan,
da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas ...

(''Prvi majnik'' 1901)
&lt;/poem&gt;

Pogosto recitirana je njegova pesem Žebljarska (''V zarje Vidove'', 1920), ki je nastala ob obisku pesnika v Kamni Gorici in so verze iz nje Kamnogoričani vrezali na spomenik sredi kraja:

&lt;poem&gt;
Od štirih do ene,
od štirih do ene
so zarje rumene,
so trate zelene,
od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
nad nakli smo sključeni;
vsi, fantje, možjé in dekleta in žene,
od štirih do ene
že vsi smo izmučeni:
vodà nam kolesa, mehove nam žene
od štirih do ene,
od štirih do ene.

Pol treh, pol treh –
spet puha nam meh!
Žareči žeblji so nam v očeh,
do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh.
Od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči  žeblji, žeblji v očeh ...

Smo jih v polje sejali?
Po polju naši žeblji cvetó;
poglej v nebó:
vanj smo jih kovali
od štirih do ene, do osmih od treh,
da nam bodo tudi ponoči v očeh ...

Pa ondan sem pred zrcalom postal:
o, kakor da sem po sebi koval!
O, kakor da delam ves božji dan greh
od štirih do ene, do osmih od treh!

Od štirih do ene,
od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči žeblji, žeblji v očeh ...
&lt;/poem&gt;

[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa]] 

V Kropi je na spominski plošči v avli sindikalnega doma Župančičevo posvetilo kroparski tovarni Plamen:  

&lt;poem&gt;
Plamen, ki vas ogreva, 
tudi mene obseva; 
vroč sem od njega in svetal, 
kakor bi skupaj z vami koval. 
O. Župančič &quot;Plamenu&quot; 
1947
&lt;/poem&gt;

Ivan Cankar je leta 1910 v drami ''Hlapci'' prihodnost zaupal kovaču Kalandru z napovedjo: »Ta roka bo kovala svet.« NOB je bil naravno nadaljevanje predvojnega proletarskega uporništva.

==Kropa in Kamna Gorica v slovenski književnosti==

*Jožef Mihelič: [[:s:Jutro v Kropi|Jutro v Kropi]], [[:s:Kroparski kapelici]]

===[[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčič]]===

[[File:Joža Lovrenčič.jpg|thumb|left|Joža Lovrenčič]]

Kred, 2. 3. 1890 – Ljubljana, 11. 12. 1952. Študiral slavistiko, grščino in latinščino v Gradcu, doktoriral 1915 z disertacijo Valentin Stanič in njegova doba in sprva učil v gimnaziji, ki se je zaradi vojne preselila iz Gorice v Trst, od 1920 pa v gimnaziji v Kranju in potem v Ljubljani.

Najprej je živel v Lipnici pri Kropi. Prijatelj Fran S. Finžgar ga je 16. septembra 1915 poročil na Brezjah. Po poroki je z ženo živel na Spodnji Dobravi pri Šolarjevih, po domače Justinovih. Leta 1916 se je preselil v Kranj. Od leta 1917 do 1922 je živel v Podnartu v dveh stanovanjih, pri njih sta bila tudi tašča in tast (Hanibal in Katarina Manzoni), ki sta pokopana na Dobravi. Od tod se je vozil v Ljubljano z vlako, dokler se niso preselili v Ljubljano. Družina je počitnice še naprej preživljala v Lipnici in na Dobravi (pri Lenartku na Zgornji Dobravi ali pri Vogarju v Lipnici), na Srednji Dobravi je malo pred vojno pripravil načrt za gradnjo in kupil material za lastno hišo na Mihovčevem. 

Glavna dela: pesniška zbirka ''Deveta dežela'' (1917); zgodovinski roman ''Publius in Hispala'' (1931), ep ''Sholar iz Trente'' (1939), mladinske povesti (''Tonca iz lonca'', 1941), pravljice in legende. Po vojni so ga zaprli in ga razlastili. Vnuk novinar [[:w:Tadej Labernik|Tadej Labernik]] je leta 2001 dosegel njegovo sodno rehabilitacijo. V vasi Češnjica se dogaja njegova kmečka povest ''Pereči ogenj: Povest izpod Jamnika'' (''Gruda'' 1926, v knjigi 1928). Po drugi svetovni vojni je objavljal večinoma zunaj slovenskih meja. Poročen je bil z Antonietto Manzoni, pranečakinjo italijanskega pisatelja [[:w:Alessandro Manzoni|Alessandra Manzonija]], in imel z njo pet otrok, med njimi tudi Nino Antonio Hedviko, ki je postala žena ameriškega jezikoslovca [[:w:Rado Lenček|Rada Lenčka]]. Njegova vnuka sta zgodovinar [[:w:Andrej Vovko|Andrej Vovko]] in rusistka [[:w:Lena Lenček|Lena Lenček]].

Čeprav se dogaja v okolici Krope, so v ''Perečem ognju'' kovači komaj omenjeni, poglavje je raje posvetil jeseniškim plavžarjem.

*Joža Lovrenčič: [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']]: ''Povest izpod Jamnika'' (1928)
*Joža Lovrenčič: [[:s:Tiho življenje#LEGENDA O USMILJENI MATERI MARIJI KROPARSKI|Legenda o usmiljeni materi Mariji Kroparski]]

===[[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]]===

====Vigenjci====

Tule je povzetek romana ''Vigenjci'', kot ga je napravila umetna pamet. Seveda ga bom v kratkem pregledal in popravil.

Roman ''Vigenjci'' (prvič objavljen v letih 1957/58) je obsežno družbenozgodovinsko delo slovenske pisateljice Mimi Malenšek. Zgodba je postavljena v konec 19. stoletja v Kropo, znamenito gorenjsko kovaško središče. Izraz »vigenj« pomeni kovaško delavnico oziroma odprto ognjišče, roman pa realistično prikazuje propad malih, tradicionalnih obrtnih kovačev in žebljarjev pred neustavljivim naletom industrializacije, modernih fužin in kapitalističnega načina proizvodnje.

Zgodba se odpre v mrzlem, zimskem času s pokopom kroparskega kovaškega mojstra Aleša Gašperina. Njegova smrt simbolizira začetek konca za ugledno, a močno zadolženo kovaško družino. Na pogrebščini v starinski in nekoč mogočni Gašperinovi hiši se zbere številna žlahta. Med njimi sta rajnikov svak Zgonc iz Kamne gorice (oblasten, preračunljiv kovač in posestnik) ter pokojnikov svak, lokalni duhovnik gospod Filip. Po pogrebu prisotni tiho razmišljajo o tem, kako je stari Gašperin »zavozil« premoženje. Čeprav je prevzel bogato kovaško zapuščino, je zaradi slabih časov, nepodjetnosti in goljufij preprodajalcev počasi izgubljal premoženje. Trg Kropa se sooča s krizo: kupčija z žeblji stagnira, mladi kovači odhajajo v Nemčijo in Ameriko, v domačih vigenjcih pa ostajajo le še stari obrtniki. 

Glavno breme propadajoče obrti pade na pokojnikovo hčerko, petintridesetletno Ano Gašperin. Ana je izobražena, saj jo je oče poslal v samostansko šolo, vendar je krhka, »gosposka« in povsem neizkušena v vodenju kovaškega posla. Njen mlajši brat Aleš je še študent v Ljubljani; nima kovaških izkušenj, z očetom sta si bila skoraj tuja, zato se takoj po pogrebu vrne k študiju. Ana po očetovi smrti ugotovi, da je v hiši ostalo le nekaj drobiža. Oče je umrl brez oporoke, vse njegove poslovne skrivnosti in dolgovi pa so zaklenjeni v veliki knjigi v njegovi pisarni. V hiši živi še stari stric Miklavž, dobrodušen kovač, a nagnjen k pijančevanju, ki ni sposoben samostojno voditi posla. 

Prvi stisko osamljene Ane izkoristi stric Zgonc. Ponudi ji posojilo 100 goldinarjev za kritje stroškov pogreba in takoj predlaga, naj mu v najem odda spodnji, manjši Gašperinov vigenj. Delo v njem naj bi prevzel njegov najstarejši sin Dominik, ki je ravno odslužil vojaščino. Stric Miklavž temu ostro nasprotuje, saj sovraži Zgončevo grabežljivost, in opozarja, da je spodnji vigenj eden najboljših v Kropi (nekoč je v njem delalo tudi po dvajset mož). Kljub temu Ana v stiski sprejme Zgončev denar, kar deluje kot predhodna privolitev v najem. 

Po sedmini se Ana sama v mrazu s sanmi odpelje v Selško dolino k stricu duhovniku Filipu, da bi ga prosila za nasvet in finančno pomoč. V varnem zavetju župnišča pa jo čaka nov šok. Stric Filip ji razkrije resnično finančno stanje: na Gašperinovi hiši in zemlji je že več kot deset let vknjižen dolg mestni posojilnici v višini 7000 goldinarjev, obresti pa se še naprej kopičijo. Filip skritizira njeno prenagljeno odločitev, da odda spodnji vigenj Zgoncu za pičlih tristo goldinarjev. Pove ji, da je imel sam drugačne načrte: s fužinarjem Globočnikom (vplivnim industrialcem, ki ima najmodernejši plavž na Kranjskem) se je že dogovarjal, da bi ta vzel v najem oba Gašperinova vigenjca za pošteno najemnino. S tem denarjem bi posojilnica dobila obresti, Ana in brat pa bi imela zagotovljeno preživetje. 

V pogovoru med Ano in stricem Filipom se razkrijejo globlje družinske rane. Filip obtožuje pokojnega Gašperina, da je bil slab gospodar, ki je s svojo prevzetnostjo uničil življenje Anini materi. Hkrati se izve, da je stari Gašperin v preteklosti zavrnil Globočnikovo snubitev – Ana bi lahko postala bogata gospa, a je oče ponudbo trmasto zavrnil. Medtem ko želi stric Filip rešiti nečaka tako, da bi Gašperinovo posest sčasoma v celoti prepustili modernemu kapitalu (Globočniku), se v Ani prebudi ponos. Kljub temu da uradno še nima lastninske pravice (ker zapuščinska razprava še ni opravljena), se odločno upre: »Nočem, da bi naš dom prišel v tuje roke, ne v Globočnikove in ne v katere druge!« 

Pripravljena se je odpovedati svojemu deležu v korist brata Aleša, samo da bi hiša in kovaško ime (ki je starejše od same zgradbe) ostala v družinskih rokah. Stric Filip, presenečen nad njeno nenadno trmo in strastjo, nekoliko popusti in obljubi, da bo poskusil pri mestni posojilnici doseči odlog plačila dolga. (do strani 45)

&lt;!-- 

Mimi Malenšek je bila kot pisateljica znana po izjemno natančnem in študijskem pristopu k pisanju zgodovinskih del. Preden je napisala roman Vigenjci (in kasneje njegovo nadaljevanje Skobci nad dolino), je opravila obsežno raziskovalno delo o zgodovini železarstva, kovaštva in družbenih razmer na Gorenjskem.Snov za roman je črpala iz naslednjih ključnih zgodovinskih in dokumentarnih virov:1. Arhivsko gradivo in krajevna kronika KropePisateljica je preučevala avtentične pisne zapise, ki so dokumentirali prehod iz obrtnega kovaštva v industrijsko dobo v Kropi in Kamni Gorici. Med njimi so bili ključni:Cehovska pravila in patenti: Zapisi o kovaških cehih, pravilih dela v vigenjcih in cesarskih patentih za izkoriščanje rudnikov in fužin (kar je neposredno vključila v zgodbo preko lika Gašperinovega prednika, ki je imel cesarski patent).Poslovne knjige in dolžnostni registri: Preučevala je stare kovaške in fužinarske knjige (v romanu imenovane »tista velika, oguljena knjiga« starega Gašperina), da bi natančno razumela sisteme zadolževanja, obresti ter hipoteke (intabulacije), ki so jih mestne posojilnice vpisovale na stare kovaške posesti.2. Strokovna literatura o slovenskem fužinarstvuMimi Malenšek se je opirala na zgodovinske študije o razvoju železarstva na Gorenjskem. Pomemben vir za njeno razumevanje tehnološkega napredka in propada ročnega dela so bila dela tedanjih zgodovinarjev in etnografov, ki so popisovali:Tehnološki prehod iz majhnih kovaških ognjišč (vigenjcev) v industrijske plavže in obrate (kakršnega v romanu predstavlja industrialec Globočnik).Strokovno terminologijo, saj v romanu mrgoli natančnih kovaških in tehničnih izrazov (npr. vigenj, fužinar, plavž, taberharica, lister, goldinarji).3. Ustno izročilo in pričevanja domačinovKer je pisateljica odraščala na Gorenjskem (v Podbrezjah pri Brezjah), ji je bilo lokalno okolje zelo blizu. Med pripravami na roman je:Obiskovala Kropo in neposredno opazovala arhitekturo (mogočne, deloma že propadajoče kovaške hiše z debelimi zidovi in poslikanimi stropi, ki jih opisuje v knjigi).Zbirala zgodbe starih kovačev, ki so še pomnili zaton ročnega žebljarstva ob koncu 19. stoletja, njihovo revščino, stiske in množično izseljevanje mladih kovačev v Nemčijo ter Ameriko.4. Vpliv Finžgarjevega realizmaV literarnem smislu je bila Mimi Malenšek pod močnim vplivom pisatelja Frana Saleškega Finžgarja. Finžgar je v svojih delih (npr. v drami Veriga) prav tako obravnaval socialne stiske gorenjskega človeka in propad obrti. Malenškova je ta realistični in socialno-kritični pristop prevzela ter ga nadgradila z natančnimi zgodovinskimi dejstvi o kapitalskem podrejanju malih obrtnikov s strani bank in velikih fužinarjev

--&gt;   

[[File:Mimi Malenšek.jpg|thumb|left]]

&lt;blockquote&gt;
Ko so pokopali kroparskega kovača Aleša Gašperina, so se pogrebci začeli naglo razhajati, ker je čez pokopališče vel strupeno mrzel veter. Še preden je grobar pokril krsto z zmrzlo prstjo, so stali ob grobu samo še sorodniki in bližnji sosedje, ki so pričakovali, da bodo povabljeni na pogrebščino. Pokojnikov svak, gospod Filip, ki je skupaj z domačim župnikom pokopaval, si je v zakristiji naglo slekel črni mašni plašč in se vrnil na pokopališče. Stopil je k nečakinji Ani, ki se je opirala na mlajšega brata študenta Aleša in neutolažljivo jokala, ji položil roko na ramo, pogledal po ljudeh in s prehlajenim glasom rekel:

„Ana, čas bi bil, da bi šli. Mraz je.&quot;

(Mimi Malenšek: začetek romana ''Vigenjci'', 1957)

[...]

Kovači se komaj še držijo. Prejšnje čase so prodajali na vse strani, zdaj pa ni nobenih kupcev več na spregled. Človek bi kar obupal! Kovaški pomočniki zapuščajo Kropo in odhajajo po svetu. Vleče jih v nemške kraje in v Ameriko, vigenci pa ostajajo prazni in še v polpraznih vigencih ni dela. Kaj le bo iz tega? — Bogati fužinar Špan je pil in vzdihoval, mojstra Hetor in Majdnik sta mu pritrjevala, drugi pa so vljudno prikimavali.&lt;/blockquote&gt; 

*Mimi Malenšek: [[:s:Vigenci|Vigenjci]] (1957/1958, v knjigi 1978).
*Mimi Malenšek: ''Skobci nad dolino''. Ljubljana: Kmečki glas, 1985.
*Mimi Malenšek: V starodavnih časih. ''Tovarniški vestnik Kranjske industrijske družbe'' 1937&amp;ndash;39.

==Partizanska Kropa==

V partizanih je bilo 142 Kroparjev, od tega 13 žensk. 19 starejših mobilizirancev so januarja 1945 takoj odpustili, deset pa jih je tedaj dezertiralo. Padlo je 27 borcev (od tega 4 ženske), temu številu je treba prišteti deset pogrešanih.&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Frančišek Gartnar,] [https://www.sistory.si/ww2/DA598AAC-D83D-47FD-8359-1986C9DAF964 Andrej Kranjc,] [ Cvetko Resman,] [ Janez Eržen,] [Franc Blaznik,] Janez Cerar, Matija Gartner,  Jože Legat, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik.&lt;/ref&gt; Nemci so ujeli in internirali 24 borcev. Sedem so jih 1942 iz Begunj izpustili, tri ženske (Jera Bergant, Rozala Pogačnik, Francka Staroverski) pa so bile tam zaprte več mesecev. Pozneje so ujetnike pošiljali v taborišča (1943 Rudolf Berce, Anton Jelovčan, Leon Petrač, Marijan Praprotnik, France Šolar, Jože Zupan in Viktor Žaberl; Slavko
Ažman, Franc Praprotnik, Jakob Resman, Janez Zupan, Katarina Zupan, 1945 Alojz Gašperšič in Valentin Prezelj). 

Internirano je bilo šest aktivistov (Janez Zupan, Cene Škriba, Justino Ažman, Lojze Justin, Filip Legat in Tone Gašperin); štirje so v internaciji umrli (Škriba, Justin, Gašperin), eden (Zupan) pa je bil ustreljen kot talec. Vseh padlih talcev iz Krope je bilo pet: dva so ustrelili v Begunjah 1942, po enega pa v Moravčah, Šenčurju in Zagrebu.&lt;ref&gt;Janez Zupan (L) 1. 3. 1942 v Begunjah, Jože Resman (B) 11. 4. 1942 v Begunjah, Janez Lazar (M) 8. 1. 1944 v Moravčah, Lenart Zupan (č) 24. 1. 1944 v Šenčurju, Slavko Pregelj v Zagrebu).&lt;/ref&gt; 

Pet je bilo civilnih žrtev (France Jerala 30. 10. 1944 v Kropi, po nesreči 12-letni [https://www.sistory.si/ww2/CB4FAFF6-FC77-4346-92D9-2A7506651D96 Gregor Pirc] 1944 v Kropi, Božidar Gašperšič 15. 1. 1945 na Dunaju, Olga Smrekar 4. 5. 1945 v Radovljici, devetletni [https://www.sistory.si/ww2/85BE5A9A-5C0B-4AAE-B854-A95CB49F4FEC Adi Dakol] z ročno granato 15. 6. 1945), dva sta padla v nemški vojski (Miha Bertoncelj in Valentin Kavčič), pet so jih likvidirali partizani (Janez Gašperšič [https://www.sistory.si/ww2/383886E9-0CF0-42E0-B926-8A5562CF11D6 Sistory],&lt;ref&gt;V seznamu pri Šmitku narobe France Gašperšič.&lt;/ref&gt; župnik [[:w:Franc Kanduč|France Kanduč]],&lt;ref&gt;Po Šmitku so ga izselili Nemci, po Wikipediji se je iz Krope v Grahovo v Ljubljanski pokrajini preselil sam. [https://www.sistory.si/ww2/30C7621A-039E-43CB-8EEF-710A6D4F82EC Sistory.]&lt;/ref&gt; dezerter [https://www.sistory.si/ww2/A2DAE85C-DDE0-4449-9DE8-B14E2542D69A Tone Kržišnik,] [https://www.sistory.si/ww2/ACBF0587-F69F-4F45-B44B-1182B9BDED76 Jakob Legat]&lt;ref&gt;Po sklepu vojaškega sodišča.&lt;/ref&gt; in dezerter k domobrancem [https://www.sistory.si/ww2/1367F6BD-A8F7-4A02-B13D-7146E02F4E3E Aleš Smrekar]). 

Med okoli 600 prebivalcev Krope jih je nasilne smrti med vojno umrlo 58 (9,6 %), od tega večina (51 oz. 88 %) od okupatorjeve roke oz. na partizanski strani. Kropa je bila med vojno izrazito partizanski kraj. 

*grafikon vlog v drugi svetovni vojni

===Spominska soba NOB v Kovaškem muzeju===

&quot;Ob urejanju odkupljenih prostorov za nove razstavne zbirke je Kovaški muzej 1978 dopolnil svoj
srednjeročni program z razširitvijo prikaza življenja
ljudi pod Jelovico do povojnega obdobja (prikaz razvoja
tovarne Plamen do leta 1952 oz. do uvedbe samoupravljanja), kar je pomenilo tudi vključitev prikaza narodnoosvobodilnega gibanja v Kropi. Kovaški muzej
je nalogo sprejel, saj je pričakoval razširitev razstavnih
prostorov na še preostali del drugega nadstropja Klinarjeve hiše. Leta 1979 sta bila izdelana okvirna koncepta postavitve etnološke sobe (avtor mag. Zmago Šmitek)
in zbirke NOB (avtor Janez Šmitek). Postavitev obeh
zbirk je postala prioriteta v delovnem programu Kovaškega muzeja.

Zbirko NOB v Kovaškem muzeju je Janez Šmitek
zasnoval sicer lokalno, a v povezavi s svetovnimi
političnimi dogodki. Izhajal je iz kartografske
predstavitve Krope in njene širše okolice (območje
med Kranjem in Bledom, Jelovica), ki jo je dopolnjeval
koledar pomembnih dogodkov na obravnavanem
območju med leti 1941 in 1945. Za orientacijo je v koledar vključil tudi širše politično dogajanje. Kroparsko
kroniko NOB je zajel v naslednjih sklopih: okupacija
in upor (ustanovitev Cankarjevega bataljona) predstavitev partizanskih enot, ki so soustvarjale zgodovino
NOB na tem območju (Cankarjev bataljon, Gorenjski
odred, Prešernova brigada), razvoj ljudske oblasti (rajon Jelovica) in partizanska vojaška uprava (Gorenjsko
vojno območje in komanda mest), kurirska postaja G 12, partizansko gospodarstvo (gospodarske komisije,
čevljarska, krojaška, žebljarska, smučarska delavnica,
partizanske tiskarne). Razstavo je dopolnjevalo obsežno slikovno gradivo padlih udeležencev NOB iz Krope
in okolice ter nekaj primerkov orožja, ki ga je zbrala
krajevna organizacija Zveze borcev Kropa. Razstavno
gradivo je likovno oblikoval Miloš Magolič. Razstava je
bila odprta 23. 4. 1981 kot stalna muzejska postavitev v
enem prostoru v zgornjem nadstropju Klinarjeve hiše.
Leta 1993 jo je nadomestila nova stalna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. Predstavitev Krope med prvo
in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni
muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo
v 20. stoletju.&quot; (Florjančič 2002: 39)

&quot;Partizanska Kropa je združevalna oznaka za končno dejstvo, da je bila velika večina Kroparjev ali borcev
partizanskih enot ali aktivnih sodelavcev partizanskega
gibanja, obenem pa je bila Kropa s svojo okolico
pomembno ozemlje s številnimi partizanskimi ustanovami.

Večinsko opredelitev Kroparjev za partizansko
gibanje ilustrirajo številna dejstva, npr. da je bilo “iz
predvojne osemčlanske telovadne vrste Fantovskega
odseka v Kropi šest partizanov, dva od njih sta padla.&quot; (Dežman 2002: 103)

&quot;V začetku druge svetovne vojne [je ostalo] za nabor iz 11 letnikov
samo 70 fantov. Od teh 70 jih je šlo v partizane 52 (še 8
jih je prišlo iz nemške vojske), v nemško vojsko jih je šlo
12, od teh jih je 8 prešlo k partizanom. Padlo jih je
skupno 28, od teh 25 v partizanih, 2 v nemški vojski in
1 kot civilna žrtev bombnega napada.” (str. 27) Prav tako
kot ni uspela mobilizacija v nemško vojsko, ni uspela
domobranska mobilizacija, za katero so zbrali v raciji v
Kropi 17. novembra 1943 okoli 20 moških, vendar so se
ti uprli vstopu v domobranstvo.&quot; (Šmitek 1985: 40; Dežman 2002: 104)

====Panoji na razstavi 1981====

# Okupacija in upor (slike: Stane Žagar, Žagarjeva družina na Dobravi, Vodiška planina pred vojno, Mošenjska planina pred vojno in po požigu 13. 1. 1942, spomeniki začetku upora, ustanovitvi Jelovške čete in Cankarjevega bataljona)
# Cankarjev bataljon (7. pano levo: 18 padlih borcev, 6. pano: 12 padlih borcev) 
# Gorenjski odred (3 pano desno: slike nemškega plakata 10 ustreljenih talcev v Lipnici, spomenik talcem v Lipnici, Lipniška planina, Selška planina, Štab Gorenjskega odreda maja 1943 
# Prešernova brigada
# Razvoj ljudske oblasti (slike: Stana Potočnik, OF Jelovica, Okrajni odbor OF na Pečeh, OF Gorenjska 1944, Rajonski odbor OF v karavli Svoboda na Pečeh, Okrajni odbor OF Kranj Jelovica)
# Vojaška uprava (Gorenjsko vojno področje): slike 3. pano levo: slike učnega uspeha partijske šole, oskrbe partizanov, gospodarske komisije, rajonskega odbora OF v karavli na Pečeh, okrajnega odbora OF Kranj, pokrajinskega odreda OF Gorenjske, bunker pod hlodi 
# Kurirska postaja G-12 
# Partizansko gospodarstvo: Gospodarske komisije, Čevljarska delavnica, Krojaška delavnica, Žebljarska delavnica, Smučarska delavnica, Partizanske tiskarne (slike čevljarske, krojaške delavnice, gospodarske komisije gorenjskega okrožja, sestanka gorenjskih aktivistov 1944, zemljevid Krope itd.
# Krajevne organizacije: KP in OF, Slovenska protifašistična ženska zveza, Mladinska organizacija SKOJ in ZMS, Pionirski odred Jelovica, Partizanska šola (slike: borke Prešernove brigade, sestava 2. grupe odredov, Spomenik požganemu Jamniku, goreči Turjak, smučarske tekme v Cerknem 1945)

==Partizanska obeležja v Kropi==

{|
|[[File:Partizanski spomenik nad Vodiško planino.jpg|thumb|Ustanovitev Cankarjevega bataljona nad Vodiško planino]]
|[[File:Ustanovitev Jelovske cete.jpg|thumb|Ustanovitev Jelovške čete na Vodicah]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 01.jpg|thumb|Partizanski dom na Vodiški planini]]
|}

{|
|[[File:Dusan Pogacnik.jpg|thumb|Dušan Pogačnik - Črt]]
|[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|Blaž Ažman]]
|[[File:Kroparski spomeniki 04.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Milan Gašperšič]]
|}

{|
|[[File:Spomenik Lipnica pri Kropi.jpg|thumb|Spomenik talcem v Lipnici]]
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Plošča partizanski pesnici Kristini Šuler]]
|[[File:Ciril Osterman.jpg|thumb|Spomenik Antonu Jelovčanu in Cirilu Ostermanu na Zidani skali nad Kropo]]
|}

{|
|[[File:Kroparski spomeniki 01.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli iz tovarne Plamen]]
|[[File:Kroparski spomeniki 02.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kovači, Kropa]]
|[[File:Kroparski spomeniki 03.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Janez Arh]]
|}

{|
|[[File:Kroparski spomeniki 05.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kurirji]]
|[[File:Kroparski spomeniki 06.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Kurirska postaja G-12, Kropa]]
|[[File:Napis na osrednjem spomeniku NOB v Kropi.jpg|thumb|Napis na [https://partizanstvo.si/media/partisanmemorial/11/T2518_F19915_11.jpg osrednjem spomeniku NOB v Kropi] ]]
|}

{|
|[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevo posvetilo Plamenu v avli sindikalnega doma v Kropi leta 1947]]
|[[File:Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si.jpg|thumb|500 px|Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si (interaktivni zemljevid vsebuje povezave na opis spomenikov)]]
|}

Prav na kroparskem teritoriju stoji 15 obeležij, prgišče pa jih stoji tik za mejo KS: pet jih spada pod sosednjo Kamno Gorico, sedem jih je na podbliški strani meje, tri na dobravski strani meje, kar pa spomenikov na Jelovici spada pod Bohinjsko Bistrico, so že precej stran od kroparske meje. Kroparske spomenike povezuje s tistimi na Jelovici [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/8038/ vodiška partizanska obhodnica.] Ena infotabla vodiških obhodnic s spomeniki se nahaja v kotlu pri Slovenski peči, druga pa na pročelju planinskega doma na Vodicah.

Kroparsko področje ni bilo prostor večjih vojaških akcij, bilo pa je pomembno partizansko zatočišče, zlasti jeloviški gozdovi nad Kropo. Tu so delovali kurirji in oskrbovalne enote, ki so jih ogrožale zasede in patrulje domobrancev iz okoliških postojank v Kamni Gorici, Kranju, Škofji Loki, na Brezjah.

Večinoma gre za spomenike žrtvam. Manjši del obeležij je '''posvečen pomembnim zgodovinskim trenutkom'''. Vsi ti so na Vodicah. Na Gradišču je obeležena [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4/ ustanovitev Jelovške čete] 29. julija 1941, teden dni pozneje, 5. avgusta (to je tudi radovljiški občinski praznik), je bil na Pogrošarjevi planini pod pod Črnim vrhom nad Vodiško planino [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/704/ ustanovljen Cankarjev bataljon.] Spominski objekt je tudi sam [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1679/ planinski dom s spominsko sobo, z reliefom Iveta Šubica in s spominsko ploščo gradnji doma po vojni.] V to vrsto obeležij spada tudi plošča kurirski postaji pri Slovenski peči.

'''Obeležja padlim'''. Pri infotabli pri Slovenski peči je poleg plošče kurirski postaji G-12 [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/107/ plošča trem padlim,] med njimi je bil Kropar kurir Jože Megušar. V Sistory ga najdemo pod [https://www.sistory.si/ww2/0439F192-5BEA-4C4C-B38C-858D7972EB0C Jože'''f''' M'''a'''gušar,] ki pa naj bi ne padel 1. 8., ampak 25. 8. Ubili so ga domobranci, tj. Gorenjska samozaščita v Kroparski grapi. Ni mogoče na pamet reči, kateri podatek je pravilen, kateri pa napačen, napake najdemo tako na vklesanih napisih kot v matičnih knjigah in drugih virih, pogosto so se zmotili tudi svojci, ki so sporočali podatke. 

Unikatno je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/18/ obeležje Blažu Ažmanu:] bronasti medaljon je vzidan v skalo v strmem bregu nad Slovensko pečjo. 20-letnega [https://www.sistory.si/ww2/61890DE1-8602-41D1-AC61-FC815DC8BC54 Blaža Ažmana] (Sistory) iz Jelovške čete so ubili Nemci 13. 8. 1942 v Dražgoški gori (po drugih podatkih pa 11. ali 12. 8. 1942 pri Mošenjski planini). 

20 let je bil ob smrti star tudi Dušan Pogačnik – Črt, Valentinov z Dobrave, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/475/ spomenik za 2. ovinkom] ceste iz Krope na Jamnik. Študiral je za učitelja, ubili so ga Nemci iz zasede na Ciganskem nad Kropo 29. 12. 1943, ko se je vračal s kurirske postaje (Šmitek 1985: 35). Bil je skojevec, kader narodnega heroja Staneta Žagarja in kurir VOS. Iz nedavno najdenega pisma sorodnika (za kopijo hvala amaterskemu zgodovinarju Goranu Lavrenčaku iz Radovljice) bi lahko sklepali, da so ga partizani nameravali poslati na šolanje v Moskvo (&quot;Dušan je baje tudi že na vzhodu, toda verjetno malo višje od tebe.&quot;). 

22 let je bil ob smrti star Milan (Bogumil) Gašperšič, umetni kovač iz Krope, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/42/ spomenik na Barigli.] Ubili so ga 20. 3. 1945 domobranci oz. Gorenjska samozaščita. 

Na isti dan kot Gašperšič sta padla še [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/27/ Anton Jelovčan in Ciril Osterman na Kroparski gori,] pokončali so ju iz zasede domobranci, ki so sodelovali v nemški spomladanski hajki tik pred osvoboditvijo.
 
Nad župnijsko cerkvijo svetega Lenarta je onstran pokopališkega zidu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/25/ spomenik 20-letnemu kurirju Janezu Arhu,] ki je padel v domobransko zasedo 4. novembra 1944. Doma je bil iz Srednje vasi v Bohinju in je tam tudi pokopan. 

Na križišču za Kropo v Lipnici je pri mostu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/3619/ spomenik 10 talcem] ki so jih postrelili 19. aprila 1943. Pripeljali so jih iz begunjskih zaporov, doma so bili iz različnih krajev. Do večera so morali ležati na križišču, nato so jih pokopali na vrtu graščine v Begunjah v skupni grob. Šlo je za nemško maščevanje, ker so partizani Selške čete ubili dva nemška orožnika, ki sta bila v spremstvu transporta kinoaparature – v Kropi so namreč nameravali predvajati nemške propagandne filme. V akciji je bila uničena kinoaparatura, nemško orožje pa so zaplenili. 

Sredi Krope je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/11/ osrednji spomenik žrtvam NOB,] z verzi Mateja Bora: 

&lt;poem&gt;
Ne jokaj mama
nihče ni mrtev
ki pal v temi je sončnim dnevom žrtev. &lt;/poem&gt;

Na fasadi kovačije UKO je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1944/ plošča osmim padlim kovačem,] na fasadi Plamena nasproti gostilne pri Jarmu pa [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/2271/ 50 padlim kovačem;] predhodna plošča iz leta 1955 je govorila o 40 padlih. 

Na pokopališču pri cerkvi sv. Lenarta je '''[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/6291/ več družinskih nagrobnikov,]''' na katerih piše, da v njih leže žrtve NOB: Janko Leš (po Sistory Janez Leš, padel na Javorovici 16. 3. 1944), Alfonz Gašperšič (v Sistory Alfonz Mihelič, s priimkom po materi, padel 11. 10. 1943 na Črnem vrhu, po Šmitku dan prej v Leskovici pod Črnim vrhom). Leopold Mihelič je bil ranjen na Dolenjskem, umrl je 12. 9. 1943 v Kočevskem Rogu, Andrej Kranjc je bil junija 1943 pogrešan na Žirovskem vrhu. V Sistory še nisem utegnil najti njunih podatkov. Simon Venko (v Sistory Simeon Jožef Vrenko!, ubili so ga ustaši v Sarajevu), Benjamin Venko (prav: Vrenko, padel v Srednjem pri Mariboru, ne pa na Primorskem, kot piše na grobu).

Kroparsko partizanstvo je izvrstno dokumentirano (po datumih in ljudeh in lokacijah) v knjigi Janeza Šmitka ''Kroparska kronika NOB'' (1985), kroparski spomeniki pa v radovljiškem zborniku ''Po poti spominov'' Alojza Kosa (1990).

==Mesta umiranja==
*interaktivni zemljevid z označenimi kraji smrti med drugo svetovno vojno in povezavami na Sistory (domačini in drugi, partizani in kolaboranti, v Kropi + drugod po svetu)

'''Padli leta 1942'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942]]
|}

'''Padli leta 1943'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943]]
|}

'''Padli leta 1944'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Janko Leš 1918-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji  Janko Leš 1918-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944]]
|}

'''Padli leta 1945'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945 [https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Sistory: Frančišek,] pogrešan pri Škofji Loki]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Konrad Eržen 1912-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji: Konrad Eržen 1912-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945]]
|Matija Gartner 1912-1945 [https://www.sistory.si/ww2/DC4093DC-8FB5-4488-94E5-D3EFB4FA0355 Sistory:] padel na Poreznu 24. 3. 1945
|}

==Vzporedna partizanska država==

{|
|[[File:Janko Berce, kurir G 12.jpg|thumb|Janko Berce, kurir G 12]]
|[[File:Simon Mihelič, kurir na postaji G 12.jpg|thumb|Simon Mihelič, kurir na postaji G 12]]
|[[File:Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko.jpg|thumb|Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko]]
|}

{|
|[[File:Okrajni odbor OF Kranj Jelovica.jpg|thumb|Okrajni odbor OF Kranj Jelovica]]
|[[File:OF v karavli Svoboda na Pečeh.jpg|thumb|]]
|[[File:OF Gorenjska 1944.jpg|thumb|OF Gorenjska 1944]]
|}

{|
|[[File:Krojaška delavnica v Kroparski gori.jpg|thumb|Krojaška delavnica v Kroparski gori]]
|[[File:Partizanska delavnica na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska krojaška delavnica na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Čevljarska delavnica Mačkovina.jpg|thumb|Čevljarska delavnica Mačkovina]]
|}

{|
|[[File:Partizanska ambulanta na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska ambulanta na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Gospodarska komisija kranjskega okrožja.jpg|thumb|Gospodarska komisija kranjskega okrožja]]
|}

{|
|[[File:Borke Prešernove brigade.jpg|thumb|Borke Prešernove brigade]]
|[[File:Štab Gorenjskega vojnega področja 1945.jpg|thumb|Štab Gorenjskega vojnega področja 1945]]
|[[File:Štab Gorenjskega odreda maj 1943.jpg|thumb|Štab Gorenjskega odreda maj 1943]]
|}

{|
|[[File:Okrajni odbor OF na Pečeh.jpg|thumb|Okrajni odbor OF na Pečeh]]
|[[File:Gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Gospodarska komisija Jelovica]]
|[[File:Štab komande mesta Kranj.jpg|thumb|Štab komande mesta Kranj]]
|}

{|
|[[File:Okrajna gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Okrajna gospodarska komisija Jelovica]]
|[[File:Rajonski odbor OF Jelovica.jpg|thumb|Rajonski odbor OF Jelovica]]
|[[File:Prvi dnevi osvoboditve.jpg|thumb|Prvi dnevi osvoboditve]]
|}

{|
|[[File:Prevoz hrane partizanom nad Kropo.jpg|thumb|Prevoz hrane partizanom nad Kropo]]
|[[File:Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944.jpg|thumb|Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944]]
|}

{|
|[[File:Smučarske tekme v Cerknem 1945.jpg|thumb|Smučarske tekme v Cerknem 1945]]
|[[File:Kropa 1943.jpg|thumb|Kropa 1943]]
|}

===Dokumenti in plakati===

{|
|[[File:Delavci Oberkranja mislite na Kroppo.jpg|thumb|Delavci Oberkranja mislite na Kroppo]]
|[[File:Plakat za talce na Lancovem.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev na Lancovem 17. 10. 1941]]
|[[File:Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici 19. 4. 1943]]
|}

{|
|[[File:Gesla za letake OF 92.jpg|thumb|Gesla za letake OF: slovansko bratstvo, zahodni zavezniki, ruski junaki, z Rdečo armado na Berlin]]
|[[File:Gesla za letake OF.jpg|thumb|Gesla za letake OF]]
|[[File:Živela rdeča armada.jpg|thumb|Živela Rdeča armada, rešiteljica človeštva pred fašističnim nasiljem]]
|}

{|
|[[File:Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943.jpg|thumb|Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943]]
|[[File:Poziv za mobilizacijo 1943.jpg|thumb|Poziv za mobilizacijo 1943]]
|[[File:Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945.jpg|thumb|Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945]]
|}

==Časovni trak==
*kronologija vojnih dogodkov v Kropi

Jelovški bataljon je v noči od 25. na 26. junij
1943 izvedel v Kropi splošno mobilizacijo, nato pa je še v naslednji noči pobral nekaj zamudnikov. S sodelovar,jem rajonskega odbora
OF Jelovica je pripravil spisek obveznikov in
naborne komisije po dva partizana so šlo od
hiše do hiše. Zborno mesto je bilo na trgu,
ki je bil med vso vojno založen z veliko
skladovnico hlodov. Ko so se zbirali, so prepevali narodne in partizanske pesmi in proti
jutru, ko se je danilo, je odšla dolga kolona
na Jelovico. Skupno je tiste dni odšlo iz Krope
okoli 40 mož, fantov in deklet:

Jože Ažman, Ivan Ažman, Slavko Ažman, Tone Berce, Rudolf Berce, Franc Blaznik, Janez Cerar, Jože Ciglarič, Boris čavs, Gašper Dermota, Janez Eržen, Ivan Finžgar, Milan Gašperšič, Janez Hudolin, Jožko Kokalj, Jože Kovač, Andrej Kranjc, Tone Kržišnik, Jože Legat, Janko Leš, Jože Megušar, Jože Mihelič, Andrej Mohorič, Jože Petrač, Franc Pintar, Franc Praprotnik, Kristina Resman, Janez Strnad, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik, Janez Šmitek, Vinko šolar, Jakob Štalc, Janez Tekavec, Janez Zupan, Drago Zupan, ignac Zupan, Katarina Zupan, Viktor Žaberl.

Vstop v partizane so na planini Kocjanerica
pri Vodicah proslavili s šampanjcem iz Magušarjeve kleti; to je bilo prvo pokanje, ki so
ga slišali novi partizani. Taborišče bataljona
je bilo na robu Jelovice, nekje nad Taležem.
V taboru je vladala popolna tišina. Ker novinci
niso imeli šotorov ali šotorskih kril, so vzeli
s seboj od doma navadne rjuhe; po dve rjuhi
so sešili skupaj in napeli v obliki šotora. Rjuhe
so zakrili z zelenjem, da niso bile vidne iz
zraka. Izvidniško letalo je vsak dan preletavalo
Jelovico tik nad taboriščem. Jože Ažman je
imel s seboj veliko povoščeno platno; ko so
ga napeli, je bilo pod njim prostora za osem
ljudi, zato so temu šotoru rekli »hauptkvartir«.
Tisti prvi poletni dnevi so bili precej deževni,
vsak dan je dež nekoliko zalil Jelovico, šotori
iz rjuh pa niso dobro držali. Debele kaplje so
prebijale platno in kmalu je bilo tudi znotraj
vse vlažno. To sta posebno čutila Andrej in
Jožko, ki sta imela s seboj namesto navadnih
odej debele »kovtre«, da ju ne bi zeblo. Za
menažo je bila največkrat močno zab3ljena
mineštra iz rdeče nemške moke; ker niso bili
vajeni zabeljene hrane, je marsikdo imel nekaj
časa hitro prebavo.

Vsak dan so posamezne skupine odhajale v dolino na preskrbovalne akcije, drugi so imeli
politične ure in vojaške vaje. Mnogo novincev
do takrat še ni ,ime,lo puške v rokah, ves bataljon pa j,e bil pri tolikih novincih zelo slabo
oborožen. čez nekaj dni je bi la partizanska
zaprisega, nato pa so okoli 3. julija pripravili
večji del bataljona za pohod na Dolenjsko po
orožje. Tam da je dosti orožja, »samo Italijanom
ga je treba pobrati«.

Vsak udeleženec pohoda je dobil za popotnico
velik kos bohinjskega sira in kos govejega mees. Krenili so po Jelovici proti Ratitovcu, za
Pašnim vrhom skozi Prtovč, na Jesenovcu čez
Selško Soro, čez Martinj vrh in črni kal ter
se mimo Blegoša spustili proti Poljanski dolini. Pod Gorenjo Žetino so v gozdu predanili
in čakali zvezo. Kurirji pa so prinesli vest, da
je zveza pretrgana zaradi nemškega napada v
preteki i noči. Takrat so se štirje kroparski
fantje izmuznili iz taborišča in pobegnili proti
Železnikom. Ali je zmagal odpor proti partizanstvu ali samo strah pred Dolenjsko? Ko je
vodstvo pohoda ugotovilo pobeg, so poslali za
ubežniki patrolo. Prvi trije so že dospeli v
Železnike in se javili Nemcem, Toneta Kržišnika pa je patrola ujela in prignala nazaj v taborišče. Sestavili so naglo vojaško sodišče iz
starih partizanov in vsi so glasovali za smrt.
Izdaja pohoda je namreč postavila v nevarnost
življenja okoli sto mladih partizanov. Likvidacija je bila izvršena takoj blizu taborišča.

Pod mučnim vtisom zaradi pobega in smrti se
je kolona po isti poti vrnila na Jelovico. Dne
10. julija pa se Je ves bataljon ponovno odpravil na pohod čez Jelovico in Prtovč in po
dnevnem počitku pod Ratitovem je zjutraj 12.
julija 1943 prispel v Davčo na ustanovitev Prešernove brigade. (''Kroparska kronika'', 28, 29)

==Kroparski uporniki==
'''Portreti in zgodbe'''

===Blaž Ažman, partizan samo en dan ===

{|
|[[File:Blaž Ažman.jpg|thumb|Blaž Ažman (1922-1942)]]
|[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|350 px|Grob s spominsko ploščo Blažu Ažmanu v Kotlu nad Kropo]] 
|}

Blaž Ažman (* 28. 2. 1922 v Kropi) je bil ob začetku vojne star 19 let. Njegov oče Anton, tesarski mojster, je bil invalid iz prve svetovne vojne. Po osnovni šoli se je Blaž šel učit za strojnega ključavničarja v tovarno žebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi in v industrijski kovinarski šoli opravil izpit za pomočnika. 

Okupator je kroparsko mladino skušal pridobiti za svoje načrte, ta pa se je iz njegove šole norčevala. Deutsche Wehrmacht so izgovarjali kot »dojče vermut«, Blaž Ažman pa je namesto komande »Still-gestand« 'mirno' poveljeval »štingl-štangl«. Nemško pesem »Singend wollen wir marschieren in die neue Zeit« 'Pojoč bomo korakali v novi čas' so peli po svoje: »Hinder honder mi drvimo v ta nori svet«. 

Blaž se je pod vplivom napredne šole Staneta Žagarja na Dobravi priključil skojevcem. V noči od 10. na 11. avgust so partizani Selške čete Gorenjskega odreda na Vodiški planini izvedli preskrbovalno akcijo v Kropi. Obiskali so nekaj trgovin in trafiko Blaževe matere Pavle Ažman. Akcijo sta vodila Vinko Hafner in Stane Kersnik, ki sta povedla v partizane še nekaj kroparske mladine, med njimi tudi brata Blaža in Jožeta Ažmana. Ko so se vzpenjali na Jelovico proti Jamniku, so že zaslišali v Kropi nemške kamione, ki so naznanjali začetek avgustovske ofenzive proti enotam 1. in 2. grupe odredov na področju vse Jelovice. Naslednji dan so napadli partizane pri kosilu v taborišču pri Mošenjski planini. Partizanski tabor se je premaknil na Jelenov vrh pri Mošenjski planini. 

Dne 13. avgusta&lt;ref&gt;Kot dan smrti je v virih najti tudi 11. 8. in 12. 8.&lt;/ref&gt; sta pri preboju čete na Dražgoški gori oz. za Jamniško goro padla Blaž Ažman in Franc Pogačnik, šest novincev pa so Nemci ujeli, med njimi Blaževega brata Jožeta, jih odpeljali skozi Kropo v Begunje in kot mladoletne in prisilno mobilizirane čez en teden spustili domov.

Mirko Ambrožič je povedal, kako je ob njem padel Blaž. Njegova skupina štirih borcev je sedela na ozki polici v navpični steni. Pod seboj je opazovala Nemce in nekaj oklopnjakov, s katerimi so prišli pod Dražgoško goro. Nenadoma se je s strani priplazil Nemec in z brzostrelko pokosil Blaža. Partizani so se spustili navzdol po steni in se rešili.&lt;ref&gt;Janez Lušina - Mali: Deveti september pred 40. leti na Jelovici. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4PIUXBBX ''Glas'' 5. 11. 1982.] &lt;/ref&gt; 

Brat Jože ga je pozneje z mesta smrti prinesel čez celo Jelovico pod Špik v Kroparski gori in ga pokopal pod skalni spodmol. V skalo nad grobom mu je po vojni kroparska ZB vzidala neobičajno, okroglo spominsko ploščo, ki so jo iz bronovine vlili v železarni na Jesenicah.&lt;ref&gt;''Po poti spominov'', 125.&lt;/ref&gt;

===Partizan športnik [[:w:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]] === 

{|
|[[File:Rudi Finžgar 1945.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1945]]
|[[File:Rudi Finžgar 1950.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1950]]
|}

Rudi Finžgar (1920--1995) se je v Kropi v očetovi delavnici izučil za mizarja in šolanje nadaljeval na obrtni šoli.  1936 se je ob ogledu tekme na Bloudkovi velikanki v Planici odločil za skakalni šport. Leta 1940 je dobil dovoljenje za prvi skok na velikanki, skočil je 84 m, kar je bilo tisti dan celo najdlje od slovenskih skakalcev. Čeprav mlad in neizkušen, je leta 1941 na zadnji predvojni skakalni tekmi skočil slovenski rekord s 95 m, kot prvi slovenski skakalec je tudi preletel 100 m, toda pri 101 m je podrsal ob pristanku. 

Med vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder je pobegnil. Septembra 1943 je odšel v Prešernovo brigado, in sicer v varnostno obveščevalno službo na Jelovico. V mizarski delavnici v Cerknem je ustanovil izdelovalnico smuči, ki je med vojno izdelala več sto parov smuči. Na osvobojenem ozemlju v Cerknem je 1945 organiziral prve partizanske smučarske tekme, ki so obsegale patruljni tek, veleslalom in smučarske skoke  Partizanske smučine Cerkno 1945 in zmagal v smučarskih skokih. To je bilo prvo vojaško športno tekmovanje te vrste v okupirani Evropi. Za nagrado je prejel brzostrelko in diplomo, ki sta danes razstavljeni v Cerkljanskem muzeju. 

Marca 1945 je bil med zadnjo nemško ofenzivo med borci, obkoljenimi na Poreznu, a mu je uspelo preživeti.

Leta 1945 je ustanovil podjetje Elan, za katerega je stroje, kupljene v Ameriki, prispeval njegov oče, in postal njegov prvi direktor. Rudijev oče Rudolf, ki je bil po poklicu mizar, je odšel v New York k teti Mary Willer leta 1922 in se 1928 vrnil toliko bogatejši, da je kupil hišo v Kropi in opremil mizarsko delavnico. Kombinirani mizarski stroj, s katerim so izdelali na stotine smuči, sank, telovadnega orodja, čolnov itd., so v Tehniškem muzeju v Bistri obnovili in je razstavljen v tovarni Elan.  

Leta 1947 je na poletih v Planici ponovno popravil državni rekord na 102 m, tri leta kasneje pa še na 114 m. V naslednjih letih je skakalnica v Oberstdorfu omogočala rekordne daljave, Finžgar je dvakrat doskočil pri 117 m, pri 127 m pa se mu ni uspelo obdržani na nogah. 117 m je ostal slovenski rekord kar devet let vse do rekordov Jožeta Šlibarja. Zaradi svojega rdečega usnjenega kombinezona, v katerem je nastopal, so mu Nemci nadeli vzdevek ''Der Rote Teufel aus Titoland'' – rdeči hudič iz Titove dežele.

*V filmu o partizanskih skokih v Cerknem.
* [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNXDM07 Rudi Finžar, 1. ''Gorenjski glas'' 4. 3. 1972.]

'''Peter Colnar: Rudi Finžgar.''' 

O Rudiju Finžgarju ne moremo govoriti kot o »nekdanjem planiškem junaku«. Bil je prvi Jugoslovan, ki je na smučeh preskočil 100-metrsko znamko in je zato ostal planiški junak tudi danes, ko pričakujemo prvo svetovno
prvenstvo v smučarskih poletih v Planici ter bo to vedno tudi ostal. Rudi se je rodil leta 1920 kot drugi sin mizarskemu mojstru Rudolfu Finžgarju. Z bratom Ivanom in sestro Ano  je preživljal svoje otroštvo v žebljarski Kropi. 

Srečal se je s trdim življenjem, ki je bilo izpolnjeno z delom. Prav to življenje dalo osnove njegovi osebnosti. So mu ta drobna vsakodnevna doživetja krepila telo in značaj? Nedvomno.

»Ko sem bil star 5 let, sem si odrezal prve drsne plohe, kakršnimi smo se otroci »puščali« po klancih v okolici Krope. Na te deščice smo pribili jermen, tako da so bile podobne coklam. Seveda se nam še sanjalo ni, da morajo biti smuči ukrivljene ... « (''Obiski'' Draga Ulage)

Otroci so si pomagali na najrazličnejše načine. Drsenje po snegu je bilo v Kropi prava tradicija. Otroci so občudovali drsenje hlodov, ki so jih spuščali z Jamnika na žago v Kropo. Ob tem so si izmišljali nove in nove načine za svoje »smučanje«.

»Sanke so imeli le gosposki ljudje. Na cokle, ki smo jih imeli tudi pozimi za v šolo, smo pribili po dve železni paličici — 'šinci'. Šlo je kot 'tajfel', ko smo se peljali v šolo! To je bila naša prva šola drsanja.«

Otroci v Kropi so se delili na različne skupine. Vsaka je imela svojega »kolovodjo«. V teh skupinah so doraščali Blaž Ažman, Filip Kavčič, Janez Zupan, inž. Janez Šmitek, Tone Šmitek, Ivan Kordež in drugi.

»Spominjam se, da je bil kolovodja moje skupine Tone Ažman. Naloga kolovodij je bila, da so si izmišljali nove in nove igre. Nekoč je bilo moderno, da smo hodili s hoduljami, drugič, da smo tekmovali, kdo bo prej prignal s palico kolo okoli Krope, včasih smo spuščali papirnate aviončke ...«

Poletje so preživljali otroci ob tolmunu v Lipnici, kjer se stekata Kroparščica in Kamnišca. V njem so stale tri skale, kamor so se razvrščali otroci po svojem znanju plavanja.

»Pri prvi skali so bili plavalci, pri drugi takšni, ki so znali narediti dva zamaha na vodi, pri tretji pa smo bili navadni cucki. Kopanje, pečenje krompirja in lovljenje rib nas je zaposlovalo skozi poletje. Spominjam se, kako sem potegnil izpod skale goža, ki je držal v gobcu ribo. Ribo sem potegnil gožu iz gobca, potem pa smo jo spekli in pojedli.«

Otroci so si Kropo razdelili. Delili so jo na zgornjo, srednjo in spodnjo, tako kot so jo ločili mostovi. Razen tega so jo razdelili še na dva dela, kot jo je ločil potoček.

»Med seboj smo bili sicer prijatelji, vendar so bili med otroci na dan Janeza Nepomuka že kar sovražni tabori. Imeli smo vsak svoj spomenik, ki smo ga čuvali, da ga ne bodo sosedje podrli. Naša hiša je bila na meji med spodnjim in srednjim delom Krope. Imeli smo stalno stražo, ki je pazila na nasprotnike. Če so se približali, se je vnela prava vojna s šopi zvezanih šib ...«

Voda je delila kroparske otroke na leve in desne. Tako deljeni so hodili nabirat gobe, bili so skupaj pri smučanju in imeli vsak svojo drčo. Če se je približal sosed, so mu takoj svetovali: »Pojdi na svoj konec ...« To otroško rivalstvo se je zadržalo nekako do 14. leta starosti. Kasneje so se fantje pomešali in enotno nastopali v novih podvigih.

»S petnajstimi leti sem postal tajnik in kasneje načelnik fantovskega odseka pri takratnem Orlu. Vse do vojne se mi še sanjalo ni, zakaj se delijo na Orle in Sokole. Za nas je bil to šport in temu smo se že od mladih nog predajali z vsem srcem. Pozimi smo se smučali, poleti igrali odbojko, telovadili ali gojili lahko atletiko ...«

Znana je bila kroparska vrsta dvanajstih fantov, ki je nastopala na proslavah v najrazličnejših krajih. Redno so vadili, imeli pa so tudi predavanja, kjer so jim voditelji društva razlagali o obnašanju, o odnosih do deklet in podobnem. Razen tistega o dekletih jim takrat ni dosti ostalo v ušesih.

»Obiskoval nas je Drago Ulaga in nas učil prvih zamahov kravla. Še sedaj se spominjam, kako nam je dopovedoval, kako pomembno je gledati pod vodo. Potem nas je peljal v večjo sobo, ki smo ji rekli telovadnica, in nam kazal najrazličnejše lahkoatletske elemente ...«

Priljubljena točka kroparskih fantov na nastopih je bil »levji skok«. Prvi je pokleknil na vse štiri, drugi je skočil čezenj in se postavil ob prvega. Tako so nadaljevali vse do dvanajstega. Zadnji je ponavadi skakal Rudi. Ker je imel že takrat dober odriv, je v splošno zadovoljstvo lepo zaplaval čez vseh enajst teles svojih kolegov.

Tako so potekala mlada leta poznejšega planiškega junaka. Igrice v najmlajših letih in resnejše športno udejstvovanje kasneje. V Kropi ni bilo toliko ravnine, da bi lahko igrali nogomet, zato so fantje odvozili zemljo, da so si postavili igrišče za odbojko in telovadišče. Prav tako so več let gradili telovadnico.

Finžgar se je srečal s športom že v rani mladosti in mu je kasneje posvetil velik del svojega časa.

»Odprto telovadišče, kjer smo imeli med drugim tudi kroge, je bilo ograjeno. Prvi športni podvih vsakega mladega Kroparja je bil, da je preplezal to ograjo. Potem se je stvar kar stopnjevala. Sledilo je igranje v mivki pod krogi, kasneje plezanje po drogu. Višek je bil, če je kdo dosegel kroge in se nanje slovesno obesil. Če so nas opazili starejši fantje, smo pa še tekli, da nas niso nabili. Otroci smo na igrišču vse razmetali pa tudi pokvarili, zato so nas preganjali. Jože Bertoncelj, znani umetni kovač, je bil strah in trepet nas otročajev.«

Kroparski otroci so se smučali na smrekovih deščicah, coklah ali pa na sodovih deskah. Na smučanje so nosili tudi kladivo in žeblje, da so si lahko »smučke« takoj popravili, če se je jermen odtrgal. Imeli so več majhnih sneženih skakalnic.

»Spominjam se, kako sem nekoč na eni skočil z deščicami na nogah. Ker se, razumljivo, niso ukrivile, sem zarezal v sneg in odrezal mostiček. Še sedaj se spominjam, kako so me starejši zmerjali ...«

»Zvedel sem, da delajo smuči iz jesenovega lesa. Neki kmet iz Ovsiš pri Podnartu — 'Primožek' so mu rekli — mi je obljubil, da mi bo dal jesenovo desko. Takoj drugi dan sem odšel iz Krope po snegu in mrazu na Ovsiše. 'Primožek' mi je dal 9 metrov dolgo desko, ki sem jo 13-letni fantič nesel nazaj po snegu 9 kilometrov daleč v Kropo. Mislil sem, da nesem boga ...«

Doma sta z bratom desko razžagala, jo zakrivila okoli letve, sedlar iz Lipnice pa je naredil jermena. Tako je imel Rudi, prvi od vrstnikov, prave smuči. Skakali so štiri do pet metrov daleč. Tedaj so izvedeli, da so zgradili na Ovsišah pravo skakalnico, na kateri »menda skačejo tudi 12 metrov daleč«.

»Neko nedeljo so me vzeli starejši fantje s seboj na Ovsiše. Spominjam se, kako sem občudoval skakalnico. Mizo za skakalnico so naredili iz gnojnega koša, čez katerega so položili stara vrata. Tudi sam sem s svojimi novimi smučmi nekajkrat skočil. Klobuk sem pritisnil globoko na glavo in pristal pri osmih metrih. To je bil moj novi osebni rekord ...«

Fantje pa ne bi bili fantje, če ne bi šli zvečer na Ovsišah še malo v gostilno. Malo so popili in ponoči se je Rudi vrnil z njimi v Kropo.

»Takoj me je vzela v roke mama. Pošteno me je nabila, ker zvečer nisem šel k večerni maši. To me ne bi posebno prizadelo, če ne bi vzela na koncu še sekire in mi razsekala smuči. To je bila najhujša kazen ...«

Tako je ostal mali Rudi spet brez smuči, ki so bile njegov ponos, vendar pa je že vedel, kako se jih naredi. Kmalu si je naredil nove, boljše, ki pa so bile še vedno zelo malo podobne pravim.

»Na Ovsišah sem še večkrat skakal. Tam sem prvič videl tudi Albina Novšaka. Ta je imel že nekaj pravega stila. Imel je širše smuči z 'grabenčki' ...«

Mladi Kroparji so imeli vedno najrazličnejša tekmovanja. Kmetje so dajali za nagrade škatle s piškoti in dodali še kakšne nogavice. Iz tega obdobja sta ostala Finžgarju najbolj v spominu Ciril in Metod Vovk s Češnjice. Začel je spoznavati širši krog ljudi. Do takrat je bil zaverovan v »kroparsko luknjo«.

Vsak mlad človek, vsak otrok ima svojega idola. Za kroparske fantiče je bil to Filip Legat, kasnejši umetni kovač. Imel je prave lakirane smuči z okovjem, s katerimi je delal imenitne telemarke.

»To je bil smučar-samotar. Od nas je bil kakih deset let starejši in smo si ga upali gledati le od daleč. Ko je odšel domov, smo ga posnemali ...«

Leta 1936 so Orli zgradili skakalnico na Stočji pri Kropi. Pravzaprav so jo gradili vsi, vendar so bili Orli pobudniki, pa tudi na njihovem svetu je bila.

»Spominjam se, da je veliko delal Cvetko Magušar, ki pa je bil navdušen Sokol. Pomagali so tudi Zupanovi in Kokaljevi. Neko soboto smo imeli preizkušnjo.«

Naslednji dan so se zbrali skakalci iz vsega okoliša, vendar skakalnice ni bilo več. Čez noč jo je nekdo podrl.

»Političnih bojev nisem mogel nikoli razumeti, tekmovalci smo se vedno razumeli med seboj. Po tem škandalu so govorili, da so jo požgali Orli, ker so tudi Sokoli vabili skakalce na tekmovanje ... Za politična razpotja sem prvič izvedel nekoč na železniški postaji na Otočah, ko so nas Sokoli zmerjali s 'čuki'. Fantom je bilo predvsem do športa ... Prvič smo merili dolžine skokov v Kropi na skakalnici, ki je stala med Šolarjevo gostilno in Balantom. Skočil sem 3 metre.

Leta 1929 smo zgradili v Polju novo skakalnico, kjer sem preskočil 6 metrov. Naslednja skakalnica je bila na Natovem robu na Stočju. Bila je zelo strma, z meter visoko mizo. Kljub temu da je na njej vsak padel, sem skakal na njej po 12 metrov ...«

Rudi Finžgar je skakal in skakal. Vsak daljši skok, pa četudi le za en meter, mu je povzročal nepopisno veselje.

*P. Colnar: Rudi Finžgar, 1-2. ''Glas'' [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3JCMAZF9 4. 3. 1972] in [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GKXUJRF 8. 3. 1975.]
*Vesna Levičnik: Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda. ''Dnevnik'' 21. 7. 2025.

===Partizan Mirko Šušteršič in njegov oče lovec ===

{|
|[[File:Mirko Šušteršič.jpg|thumb|150 px|Mirko Šušteršič starejši]]
|[[File:Mirko Šušteršič s kolesom v Tivoliju.jpg|thumb|Mirko Šušteršič mlajši s kolesom v Tivoliju, ob njem Kajuh]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 10.jpg|thumb|Mirko Šušteršič in Sava Osredkar, obeležje pri Mošenjski planini]]
|}

Mirko Šušteršič, oče (1891&amp;ndash;1984) in sin (1922&amp;ndash;1942), sta bila iz kroparske kovaške rodbine, njun oče oz. ded je bil 1891 kroparski župan, oskrbnik Thurnovih posestev v Radovljici in zakupnik lovišč. Inž. Mirko Šušteršič starejši je na Dunaju doštudiral na agronomski fakulteti in po prvi svetovni vojni nastopil službo v državni agrarni direkciji, bil je tudi upravitelj državnih posestev in lovišč. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v taborišču Dachau, po njej pa vodja služb na ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani, predavatelj predmeta lovstvo na gozdarski fakulteti, urednik revije ''Lovec'' itd.  

Mirko Šušteršič mlajši se je rodil v Zmajevcu v Baranji, kjer je takrat služboval njegov oče. Po gimnaziji se je leta 1941 vpisal na metalurško fakulteto v Ljubljani. Menda je zelo lepo risal, tako kot njegov oče. Že kot dijak je vstopil v SKOJ in po Hitlerjevem napadu vodil študente prostovoljce na Dolenjsko, da bi se vključili v jugoslovansko vojsko. Po kapitulaciji je v Ljubljani v trojkah razoroževale posamezne italijanske vojake, izvajal sabotaže in se s partizani na Krimu udeleževal vojaških akcij. Prijateljeval je s Karlom Destovnikom - Kajuhom. 12. februarja 1942 so ga doma  aretirali italijanski policisti, vendar mu je uspelo pobegniti. 9. maja 1942 je odšel iz Ljubljane v partizane na Gorenjsko, kjer se je vključil v prvo Selško četo drugega bataljona 1. grupe odredov in postal politdelegat voda, 7. julija pa politkomisar čete. Njegovo ilegalno ime je bilo France Logar.

9. septembra 1942 je bil ranjen v [[:w:Spopad na Lipniški planini|spopadu na Lipniški planini]]. Zavlekel se je pod Jelen vrh pri Mošenjski planini in tam izkrvavel skupaj s soborcem Savo Osredkarjem, ali pa so ju prav tam potolkli Nemci. Na mestu smrti so na pobudo Šušteršičevih leta 1947 odkrili leseno obeležje v obliki znamenja. Šele leta 2000 so na obeležje dodali ploščo z imenom soborca Osredkarja, čigar identiteta se je razkrila šele tedaj. 

Posmrtne ostanke Save Osredkarja so 1949?? prekopali v grobišče padlih partizanov v Radovljici, skoraj gotovo so ob tej priložnosti tja prekopali tudi Mirka Šušteršiča. Ker pa dokumenta o prekopu ni (svojci so ga želeli prekopati v družinski grob), na nagrobnih kamnih na grobišču, kamor so šele leta 2026 vklesali imena poznanih pokopanih, njegovega imena ni. Iz očetovega zapisa bi lahko domnevali, da sin še vedno leži na Jelovici: 

&lt;blockquote&gt;
&quot;Četrt stoletja se izteka, odkar sem se poslovil od jerebov na Brezovi rebri. Koj na to so se zgrnile nad  Slovenijo strahote okupacije, internacije in moritve. Šele pet let zatem sem zopet vzel v roko piščalke in šušljo, ki me spremljajo že več ko 40 let. Toda tedanji učenec na jerebe, moj sin Mirko, me ni več spremljal in ne pomagal. Leta 1942, 9. septembra, je kot partizan padel na Jelovici pri Mošenjski planini, ko je zopet cvetela ajda in so peli jerebi. In sedaj borcu za svobodo pojo tam večno uspavanko.« ([https://clan.lovska-zveza.si/revija/Lovec-1966-11.pdf ''Lovec'' 48/11 (1966).] 339.)&lt;/blockquote&gt;

*Janko Mrovlje: Poveljniški kader prve Selške čete, po ohranjenih pismenih virih te enote, po pričevanju tedanjih borcev čete: Francem Bičkom, Mirkom Ambrožičem in Janezom Lušino
*Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 114-115.
*[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi679309/ SB]

===Dachavski interniranec Justin Ažman===

Saša Florjančič: Zapisi Justina Ažmana iz Krope, št. 29 363 v koncentracijskem taborišču Dachau

Justin Ažman (1910–1994) je v koncentracijsko taborišče Dachau prišel 8. marca 1942 in tu nato preživel več kot tri leta. Najhuje mu je bilo leta 1942, ko še niso bili dovoljeni paketi od doma, in konec leta 1944, ko se je znašel med t. i. nerazporejenimi in mu je grozil transport v drugo taborišče. Bil je eden tistih internirancev, ki mu je v taborišču uspelo vzpostaviti široko mrežo poznanstev in se vključiti v različne oblike medsebojne pomoči. Kolikor je zmogel, je moči namenjal osebnemu napredku, veliko je bral in se izpopolnjeval v znanju tujih jezikov. Z zanimanjem je spremljal zametke in razvoj kulturnega življenja v taborišču in za slovenske taboriščne prireditve pesnil Dahavske balade – kuplete z vsebinami iz taboriščnega življenja in aktualnega političnega dogajanja.

Justin Ažman je bil rojen leta 1910 v Trstu, mladost je preživel v Kropi. Pred drugo svetovno vojno je opravljal več uradniških služb, nazadnje je bil zaposlen v Kovinarski zadrugi Plamen v Kropi. Na pobudo Stanka Žagarja, učitelja na Srednji Dobravi (prej Dobrava pri Kropi), se je leta 1934 včlanil v komunistično partijo. V začetku leta 1941 je bil interniran v Srbijo v taborišče v Ivanjici v Medjurećju, kamor so jugoslovanske oblasti tik pred začetkom druge svetovne vojne umaknile zlasti komuniste in makedonske nacionaliste. Justin Ažman je ženi Ivi v pismih navdušeno poročal o kulturnem življenju v taborišču in slovenskih književnikih, ki jih je tam spoznal: Miška Kranjca, Ferda Kozaka, Rudolfa Kresala in Ludvika Mrzela, s katerim sta se nato ponovno srečala v Dachauu. V Ivanjici je spoznal tudi režiserja Jožeta Babiča. Z Justinom sta oba imela smisel za pisanje v rimah. Za t. i. Agencijo Bodice, ki je postala stalnica večernih druženj taboriščnikov, sta, najprej Babič, po njegovem odhodu pa Ažman, pripravljala kratke satirične vložke. Babič in Ažman sta sodelovala tudi pri nastanku taboriščne himne Medjurećka. 

Po povratku iz taborišča v Ivanjici konec marca 1941 je Ažman pomagal pri vzpostavljanju partizanskih enot na Jelovici in bil 17. oktobra 1941 aretiran. V preiskovalnem zaporu v Begunjah je bil zaprt do začetka marca 1942, v koncentacijskem taborišču Dachau pa od 8. marca 1942 do osvoboditve taborišče 29. aprila 1945. Domov se je vrnil s prvim konvojem iz Dachaua 9. junija 1945, skupaj z Evgenijem Žukovim, beograjskim novinarjem in kulturnikom ruskega rodu, s katerim se je spoprijateljil v taborišču.

V sedemdesetih letih 20. stoletja je Ažman pomagal pri zbiranju spominov na taborišče in za zbornik Dachau,&lt;ref&gt;Ažman Justin: Utrinki iz taboriščnega življenja. Dachau, zbornik. Založba Borec (ur. Bojan Ajdič et al.), Ljubljana 1981, str. 365–373.&lt;/ref&gt;  ki je leta 1981 izšel pri založbi Borec, pripravil krajši spominski zapis, v katerem omenja več posameznikov, ki so sodelovali pri slovenskih taboriščnih kulturnih prireditvah: zborovodjo Valentina (Folteja) Hartmana in člane slovenskega pevskega zbora v taborišču, pesnika Frana Albrehta, slavista Janeza Logarja in igralca Ivana Levarja. Javni pozivi k zbiranju spominov na čas narodoosvobodilnega boja, mdr. se je v zvezi s svojim pesnikovanjem v taboriščih v Ivanjici in Dachauu dopisoval z Marijo Stanonik, so ga spodbudili, da je svoje osebno doživljanje druge svetovne vojne in desetletja pred njo zapisal v več nizih spominskih zapisov. Zapise o taborišču Dachau je napisal s časovno distanco in v svojem značilnem cinično-humornem tonu. Poimenoval jih je Dahavske dogodivščine. V letih 1979 in 1980 so bile v nadaljevanjih objavljene v Plamenu, glasilu Tovarne vijakov Plamen Kropa. Uvod k Dahavskim dogodivščinam je bila Burka o preštevanju, ki jo je napisal in objavil leta 1976. Začel je takole: Čeprav se je zadnje čase toliko pisalo in govorilo in rjulo čez preštevanje tam na oni plati Karavank, natančneje povedano, na Estrahajarskem, je tudi meni notri nekaj reklo: »Fant, tudi ti imaš bogate topogledne skušnje. Kaj če bi še ti pristavil k tej veseli ofceti svojo lagersko menažko?«&lt;ref&gt;Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37&lt;/ref&gt;  Za predstavitev njegovega načina pisanja spominov na Dachau navajam odlomek iz Burke o preštevanju:

&lt;blockquote&gt; Prvo preštevanje je bilo že na blokštrasi, od koder smo po deset v eni vrsti strumno korakali po lagerštrasi, kjer so se priključili še ostali bloki s sodimi številkami. Skupaj je bilo med 28 številkami 14 barak; z druge strani, z lihimi številkami, pa še nojcugangi – novodošleci, dočim tistim iz revirja, še pravi iz špitala, ni bilo treba maširati na apelplac. Te so kar na postelji prešteli, kar jih je zjutraj še ostalo živih. »Links cvo, links cvo,« so komandirali kapoti in »ein Leid!« Pa smo jo zažingali, kar je duša dala, največkrat tisto: »Švarcbraun ist ein Haselnuss, schwarzbraun bin auch ich, švarcbraun mus mein Madel sein, gerade si wi i ...« (Črnorjav je lešnik, črnorjav sem tudi jaz, črnorjavo mora biti tudi moje dekle, prav taka kot jaz). &lt;/blockquote&gt;&lt;ref&gt;Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37&lt;/ref&gt;  

V svojih spominih je Ažman opisal tudi zametke kulturnih prireditev v taborišču: /... Že v prvem letu, se pravi leta 1942, je bilo nekaj »kulturnih« in kulturnih prireditev. Med prve prištevamo kino predstave. »Wer noch nicht in Kino war?« se je pridrl blokač v štubo. In tisti, ki še niso bili v kinu, smo dvignili roke. In spet se je zadrl: »Hockerl mitnehmen,« se je glasila druga komanda, pa smo šli v procesiji vsak s svojim stolčkom, ki je veljal za vstopnico, na apelplac (zborno mesto), kjer so bile kino predstave. Po pravici povedano, od teh predstav nismo imeli ničesar. Saj jih tudi razumeli nismo. V mislih na dom pa je čas le minil. .../&lt;ref&gt;Ažman Justin, Dahavske dogodivščine, O kulturi takšni in drugačni. Plamen, leto VII, št. 11 (november 1978), str. 19.&lt;/ref&gt;  Omenja tudi taboriščni orkester (Lagerkapelle) in prvo večjo kulturno prireditev v taborišču, uprizoritev gledališko-glasbene parodije na aktualne politične dogodke Krvava noč v gradu strahov (Die Blutnacht auf dem Schreckenstein) v začetku junija 1943. Po njegovih spominih so predstavo v slogu viteških iger, v kateri je nastopal glavni junak po imenu Adolader (po Adolfu Hitlerju), organizirali zaporniki z Dunaja. Na tej prireditvi je prvi javni nastop imel tudi slovenski pevski zbor,  k sodelovanju sta ga povabila glavna organizatorja prireditve, dunajska kulturna delavca Viktor Matejka in Rudolf Kalmar,  ki je bil tudi avtor predstave. Iz istega leta se je spominjal še folklornega nastopa poljskih ujetnikov, ki so si organizirali (priskrbeli) ženska oblačila, in nekega jetnika, ki je ob tej priložnosti nastopil z igranjem na steklenice. Z bolečino se je spominjal tudi nekega ruskega oficirja, virtuoznega trobentača: /... Nimam sposobnosti, da bi mogel povedati, kako nebeško lepo mu je pela trobenta v poletni večer. Še lagerska hierahija je pozabila na rjovenje in tudi ta je poslušala trobentača, ki se ga je, ne brez vzroka, prijel naziv zlata trobenta. Ne vem več, kdo vse je zanj interveniral, da bi vsaj njega pustili pri življenju. Zaman. .../  Ustreljen je bil 4. septembra 1944. 

Ažman je redno zahajal v taboriščno knjižnico, ki je bila ob njegovem prihodu skromno založena, a se je kmalu toliko izpopolnil v nemškem jeziku, da je pisma pisal tudi drugim zapornikom. Zaporniki so imeli možnost pošiljanja dveh pisem na mesec na naslov, ki so ga sami navedli. Ohranjena so skoraj vsa njegova pisma iz taborišča, po dve pismi na mesec ženi Ivi od konca marca 1942 do februarja 1945, ko je pošta postala neredna. »Fantaziram o knjigah, naravi, hiši, gozdu, še posebej pa o tebi in upam, da se bova še kdaj videla,«  ji je pisal 19. maja 1942. V pismih je redno, zaradi cenzure sicer zelo na kratko, poročal tudi o slovenskih kulturnih prireditvah v taborišču. V letu 1943 je kontrola nad vsebinami paketov nekoliko popustila in Ažman je od doma začel dobivati, tako jih je sam poimenoval, tudi duhovne prigrizke. Žena mu je k vsebini paketov začela prilagati časopise in pretipkana Cankarjeva dela, zadnje taboriščno leto pa tudi knjige in slovarje. V začetku avgusta 1943 je pisal ženi Ivi: /... Več zadovoljstva /kot šport/ mi nudi domača pesem in beseda. Tako je bil npr. danes v našem bloku cel koncert. Enajst pesmi našega pevskega zbora, recitacije, med temi Uvod h Krstu, Grobovi tulijo, jaz pa sem prebral Cankarjevo Krivico. Tudi harmonike ni manjkalo. .../.   Prireditev je podrobno opisal tudi v Dahavskih dogodivščinah: /... Poseben dogodek je bila tudi pošiljka jubilejnega zbornika, ki je izšel kmalu po prvi svetovni vojni ob obletnici Ivana Cankarja. Med drugim je bila tudi priobčena črtica Krivica iz cikla Podobe iz sanj. Ne samo za prvo, ampak tudi za čas druge vojne se mi je zdela tako primerna, da sem jo predlagal v program neke interne, samo za Slovence namenjena kulturne prireditve .../. 

V taborišču je za slovenske prireditve znova začel s pisanjem rim, ki jih je poimenoval Dahavske balade. K temu ga je nagovoril Branko Diehl v času, ko je Ažman v drugi polovici leta 1943 ležal v taboriščni bolnišnici oz. revirju in ga je zaradi dela na taboriščni plantaži, kjer so gojili zelišča in začimbe, mučil išias. Napisal je vsaj 27 kitic, trikrat po tri kitice z vsebino iz taboriščnega življenja ter dogodkov v Jugoslaviji in mednarodne politike. Ženi je 12. decembra 1943 pisal: /... Zadnjo nedeljo je bil (spet) slovenski koncert. To pot nisem bil navzoč, pač pa sem po naročilu (v revirju) spet zajahal Pegaza. Uspeh je bil, kot sem slišal, ugoden, saj sem pravkar dobil naročilo za praznike ... /.   Dahavske balade se v rokopisu niso ohranile, Ažman jih je po vojni nekaj zapisal po spominu, npr. o ušeh in z njimi povezano epidemijo tifusa v letu 1943 oz. o nedeljskih kontrolah prisotnosti uši pri jetnikih:  

&lt;poem&gt;
Komisija se je zbrala, 
da povelje izvrši,
»Lauskontrolle! krik zagnala
pa imaš pregled uši.
Vrag naj vzame te mrcine; 
komisija dobro ve,
tam, kjer rastejo kocine,
rade se uši drže.
&lt;/poem&gt;
 
Ena od njegovih Dahavskih balad se je nanašala na tudi pojem organizirati (prisvojiti, pridobiti si) v taborišču, en verz si zapomnil taboriščnik Andrej Tišler iz Tržiča: V Dachauu vsak organizira, tudi če že prav umira.&lt;ref&gt;(Tišler, Andrej): Ko nisem bil človek, Tržiški vestnik, leto II, št. 16–17, 6. 8. 1953, str. 3.&lt;/ref&gt;  Ažman se je spominjal tudi tega, da sta njegove Dahavske balade enkrat ali dvakrat kot kuplete zapela Božo Grošelj in Risto Gajšek, sicer pevca slovenskega pevskega zbora v Dachauu. Nastopov pevskega zbora se je Ažman spominjal s posebno naklonjenostjo. Sam v zboru zaradi pomanjkanja posluha ni sodeloval, je bil pa dober znanec zborovodje Valentina Hartmana. 

Zbor se je oblikoval spomladi 1943, čeprav so slovenski taboriščniki že prej, ob nedeljah in ob praznikih, večkrat spontano peli narodne pesmi, še posebej potem, ko so večjo skupino slovenskih taboriščnikov preselili iz 14. in 16. v 24., t. i. jugoslovanski blok. Ažman se je spominjal, da je zbor v drugi polovici leta 1943 precej pridobil s prihodom novih internirancev, med katerimi je bila vrsta pevcev iz ljubljanskih pevskih zborov. Takrat je zbor štel tudi nad 60 članov. Zborovodji Hartmanu je s svojo iznajdljivostjo priskrbel izvod Slovenske pesmarice, in sicer tako, da sta s Filipom Legatom iz Krope, ki je ga je gestapo zaprl istočasno kot Ažmana, pisala očetu Juriju Legatu, dolgoletnemu društvenemu pevcu in organistu, naj jima pošlje zdravila za srčne bolezni – Aljaževe kapljice. Zaradi cenzure je bila pesmarica sicer zaplenjena, a je lahko ostala v taboriščni knjižnici. Med pevci je izstopal Božo (Teodor) Grošelj, ki je nastopal tudi z opernimi arijami ob spremljavi taboriščnega orkestra. Ažman in Grošelj sta se dobro poznala, saj je Ažman zanj organiziral pomoč v paketih od doma. Žena Iva mu je 23. novembra 1943 pisala: /... Tvoja sestrična Lucija in njene prijateljice bodo Božu Grošlju spet poslale paket .../. 

Še posebej v lepem spominu mu je ostala prireditev v počastitev Prešernovega dne februarja 1944, na kateri sta Dolfe Cizej, sicer agronom, in slavist Janez Logar predavala o Prešernu, igralec Ivan Levar, član ljubljanske Drame, pa je doživeto recitiral Uvod h Krstu pri Savici. Pesem, posvečeno Prešernu, je za prireditev napisal in recitiral književnik Fran Albreht, Justin Ažman je ob tej priložnosti nastopil s Prešernovo V spomin Andreja Smoleta. V pismu z dne 19. februarja 1944 je napisal: / ... Najlepše pa je bilo, ko je okoli 50 mož zapelo same Prešernove pesmi. Pravijo, da se zbor lahko meri z najboljšimi v svoječasni Ljubljani. Skratka, čutimo svojo narodno dolžnost dostojno počastiti našega velikega Pevca. Domovina nam ne bo mogla kdaj očitati, da si nismo dovolj prizadevali ... /. 

Konec leta 1944 je Ažmanu mimo cenzure uspelo poslati tri pisma, napisana v slovenščini. V pismu z dne 13. oktobra 1944 je ženi Ivi, ki je takrat iz Krope zaradi uničenja zadružne tovarne preselila na Jesenice, pisal o svojem raison d'être v taborišču: /... Drugič skušam izravnati bilanco svojo s tem, da hlastam po znanju. Najprej jezikov. Ruščine sem se že toliko navadil, da sem pred par dnevi dobil pol hlebca kruha zato, ker sem sestavil ljubavno pismo v ruščini. Knjiga, ki si mi jo nekoč v ta namen poslala, sedaj že drugim prav pride. Škoda, da ni več na razpolago te vrste čtiva. O moji nemščini kolikor toliko lahko sama presodiš. Prve korake skušam v angleščini in francoščini. Ne moreš si misliti, kako učen je nek moj tovariš, ki z menoj vred pri kopanju krompirja sedaj – plug vozi. Vse te in še par jezikov govori in je imel kot ataše imenitno službo in mastno plačo. Drugi spet, medicinec, si je vtepel v glavo, da hoče znati švedski. Tretji pa se zadovolji s čikom, in tudi meni bi sedaj prav prišla kaka cigareta. Če boš imela kaj opraviti v Kropi, poglej za mojo fr. čitanko .../. 

Ruski jezik ga je poučeval Evgenij Žukov (1897–1959), s katerim sta se spoprijateljila in ostala v stikih tudi po vojni. Žukov, rojen v Kijevu, je po prvi svetovni vojni živel v Beogradu, kjer je bil uveljavljen novinar in kulturni delavec, mdr. je vodil koncertno agencijo Jugokoncert. Taboriščne razmere je prenašal težje kot Ažman. Po pismih sodeč, poštne povezave med Nemčijo in Srbijo ni bilo, zato Žukov sprva ni imel stikov z domačimi. Ažman je Žukovu prek svoje žene Ive pomagal vzpostaviti stike z družino v Beogradu in s številnimi znanci v kulturnih krogih v Beogradu, Zagrebu, Münchnu, Berlinu, na Dunaju ter tudi v Sloveniji, v Ljubljani in na Bledu. Aprila 1943 sta si ženi začeli dopisovati. Marija Žukov je v Slovenijo pošiljala pisma in pakete za moža, Iva pa jih je prepošiljala v Dachau, s paketi zanj so pomagali tudi Ivini sorodniki v Ljubljani. Marija in Žukovi znanci so bili Ažmanu zelo hvaležni za moralno in siceršnjo podporo, ki jo je izkazoval izobraženemu taboriščniku. 

Po osvoboditvi taborišča 29. aprila 1945 sta oba pomagala novi taboriščni upravi – Ažman je delal v knjižnici, Žukov pa je, za razliko od tipkanega in ciklostiranega Dahavskega poročevalca, ki so ga izdajali slovenski taboriščniki, v cirilici na roke pisal Sovjetski bilten. Po vrnitvi v domovino sta se oba znova vključila v javno in kulturno življenje. Ažman je bil prva dva meseca po vrnitvi domov v pripravah na množično prireditev v počastitev osvoboditve, im. Partizanski dan v Kropi. Kot govornik je nastopil Ažmanov taboriščni znanec Stane Oswald. Avgusta 1945 je bil Ažman izvoljen za prvega predsednika krajevnega NOO (Narodnoosvobodilnega odbora). Kmalu po vojni je prišel v spor z nekaterimi kroparskimi partijci in leta 1947 je bil iz partije izključen. Tudi Žukov je bil prve povojne mesece zelo zaposlen, organiziral je več mednarodnih gostovanj umetnikov, mdr. je bil v organizacijski skupini ob obisku ruske igralke Tatjane Okunjevske. Kmalu zatem se je zanj začela nova kalvarija, zasliševali so ga zaradi njegove vloge taboriščne starešine v Dachauu. V zvezi z Žukovim in Dielom so zaslišali tudi Ažmana. Žukov je po letu 1950, ko je bil oproščen obtožb, večkrat prišel v Slovenijo – na Bled in v Kropo.

*Saša Florjančič: V taborišče se vtihotapi slovenska kultura. ''Vigenjc'' 2025.

===Rdeči kaplan in pesnik [[:w:Lojze Jože Žabkar|Lojze Žabkar]]===

{|
|[[File:Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši.jpg|thumb|350 px|Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar 02.jpg|thumb|200 px|Lojze Jože Žabkar]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar]]
|}

{|
|[[File:Lojze Jože Žabkar 03.jpg|thumb|150 px|Lojze Jože Žabkar]]
|[[File:Dnevniki Lojzeta Jožeta Žabkarja.jpg|thumb|Delček Žabkarjevih dnevnikov v uredništvu Boža Flajšmana]]
|[[File:Lojze Žabkar, Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983.jpg|thumb|Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982]]
|}

Jože Žabkar se je rodil 5. januarja 1910 na Mikotah pri Raki gozdnemu čuvaju Alojzu in Mariji. V letih 1923–31 je hodil v klasično gimnazijo v Ljubljani in po maturi stopil v križniški red. Po noviciatu 1931–2 na Dunaju je med letoma 1932 in 1934 na jezuitski univerzi v Innsbrucku študiral teologijo in filozofijo, 1934–37 pa v Ljubljani teologijo. 1937/38 je bil kaplan v Metliki, 1938 je služil vojaščino, 1938–1941 je bil ravnatelj Vajeniškega doma v Ljubljani, 1941–1943 kaplan in do 1969 župnik v Črnomlju. Ker so njegovi dijaki med prvimi odšli v partizane, se ga je prijel vzdevek »rdeči kaplan«. Nazadnje, do smrti 1983, je bil župnik v Kropi, kamor ga je nadškof Pogačnik prestavil kljub množičnemu nasprotovanju črnomaljskih vernikov. Zelo se je priljubil tudi faranom v Kropi.

Kot krščanski socialist je objavljal v ''Delavski pravici'' in njeni prilogi ''Polet''. Takoj v začetku okupacije se je vključil v OF. V Črnomlju in okolici je pomagal organizirati partizansko šolstvo in februarja 1944 ustanoviti versko komisijo pri SNOS. Uporniški Žabkar je bil med vojno kritičen do nepotrebnega partizanskega nasilja nad nasprotniki, po vojni pa je bil v konfliktu z nadrejenimi cerkvenimi oblastniki. Po osvoboditvi je bil leta 1949 soustanovitelj in član duhovniškega Ciril-metodijskega društva. Predaval je ob 400-letnici slovenske knjige (''Organizacijski vestnik CMD'' 1951), v KMD 1984 je pisal o cerkvi med NOB na osvobojenem ozemlju, objavljal je tudi v ''Družini'', ''Novi poti'' idr. Prejel je visoki državni priznanji: 1959 red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in 1974 red za narod s srebrnimi žarki. 2020 mu je belokranjsko muzejsko društvo v Črnomlju odkrilo spominsko ploščo; cerkev je postavitev plošče ovirala.

Pesmi in kratko prozo je pisal in objavljal že v gimnazijskem glasilu, pred vojno v ''Domu in svetu'', ''Kresu'', ''Mladiki'', ''Naši zvezdi'', ''Rasti'', ''Vigredi'', po vojni v ''Novi poti'', ''Glasniku Slovenskega duhovniškega društva'' idr. Čeprav je imel že pred vojno pripravljeni zbirki pesmi ''Metlika, mesto ob Kolpi'' (1937) in ''Dnevi na jugu'' (1938), je samostojno zbirko objavil šele 1981. Naslovil jo je ''Brevir moj v travi'' (spremna beseda Boris Paternu; ocene D. Voglar, ''Borec'' 1982, 411–2; M. Košir, ''Dnevnik'' 1981, št. 349; M. Novak, ''Delo'' 1981, št. 297; ista, ib. 1983, št. 43; T. Bohinc, ''Glasnik Slovenskega duhovniškega društva'' 1982, 33–4; B. Štih, ''Dnevnik'' 1982, št. 42). Zanjo je prejel 1983 Kajuhovo nagrado. Zbirka je izbor Žabkarjeve partizanske in domovinske poezije, ki je zrasla iz osebnih doživetij v Beli krajini in na Dolenjskem. Žabkar je v njej iskreno veren in poln zaupanja v pravičnost življenja in plemenitost preprostih ljudi. Pripravljal je nadaljevanje partizanski pesmi pod naslovom ''Zbudil bom jutranjo zarjo''.

V rokopisu je ostala tudi pesniška zbirka ''Železna vezenina'' s 70 kroparskimi pesmimi, ki jo je, vse se tako zdi, načrtoval za svojo sedemdesetletnico in jo popravljal še nadaljnja tri leta, dokler ga ni 23. junija 1983 v Ljubljani prehitela smrt.

&lt;!-- '''Viri za geslo Franceta Pibernika v SBL''': J. Grgič, ''Delo'' 1983, št. 149 (s sliko); M. Gregorčič, ''Večer'' 1983, št. 57 (s sliko); B. Kocjan, ''Družina'' 1983, št. 30; J. Gregorič, KMD 1984, 122–3 (s sliko); intervju v ''Glasu'' 1980, št. 33/4 (D. Sedej). --&gt;

====Na Jelovici 1970====

&lt;poem&gt;
Tu padla dva sta borca,
prav na tej škrbini
dala na oltar 
življenji mladi domovini.

Avgusta petega,
v letu prvem vstaje
Cankarja brigada
tu se je rodila.
Svobode kal
v gozdovih teh
v strahotnih dneh je vzklila.

Modrina encijana me zastira,
požira pot me skalnata,
volčje črešnje
teloha belino nasledile,
sesajo me naročja bukovih gozdov,
z Vodic me pelje pot domov.

Križ lesen in Križani na njem,
Bog vedi, kdaj se je podrl:
nema priča na križpotju,
zadet od krogle 
partizan je tu umrl.

Vodice, 20. maja 1970.
Lojze Jože Žabkar
&lt;/poem&gt;

====[[:w:Joža Bertoncelj|Joža Bertoncelj]]====

&lt;poem&gt;
Kdor samo to premišljuje,
kje in kaj bi pojedel,
kar se med palcem
kazalcem premika,
kar gre v trebuh po grlu,
več vreden ni,
kakor tisto,
kar se iz njega scedi.
Pobral je železo na cesti,
ga v ognju,
vigenjcu svojem zmehčal,
križ in na križu
Gospoda skoval:
&quot;V imenu Očeta in Sina,
v hišo krščansko
potuj, umetnina!&quot;

Pljunil pred njega možak je,
za zbito železo
da dal bi stotake,
škoda bi bilo:
zanje dobiš v gostilni
obilno kosilo!&quot;
Za kruh naš vsakdanji
Bog bodi zahvaljen!
Če v potu obraza
v železo sem martro božjo vkoval,
nerad bi bedaku pod ceno
jo zdajle prodal!
&quot;Pri ješi se mojster
s kladivom, hrust, je zravnal
in dodal:
&quot;Če zdi se premalo,
pljuni pred mene ponovno!
Nič večje od tebe
za to ne bo govno!
&quot;Segel v žep je ponosno,
ponudil možaku prijazno:
&quot;O lepem vedenju
knjigo za dinarje tele naroči!
[[:w:Mirko Mahnič|Mahničev Mirko]] vesel,
še lepšo bo zate napisal.
Čas pa tvoj pljunek
na mojem bo križu izbrisal.&quot;
&lt;/poem&gt;
Kropa, 15. oktobra 1973&lt;br&gt;
Lojze Jože Žabkar

(''Železna vezenina'')

====Železni Kristus====
&lt;poem&gt;
Na razstavi svetovni
zlato dobil je odličje
mojster železa
Joža Bertoncelj:
Kristus s povešeno glavo,
še in še jo poveša,
kakor žebljarji skozi stoletja,
od kovanja in rodnje
sključene matere kroparske
s sadom telesa v naročju,
daleč premalo dajale so njive
kruha in mleka na Stočju.

Prsti od kladiv so zviti,
v ročaj se leseni zažrli,
trde komaj načeli
v zemlji, za Lenartom svetim,
v grobu so črvi.

Kristus s povešeno glavo,
križ kraj njega leseni
na steni v kapeli,
stotine žebljev vseh vrst
vanj so zabiti,
stkane v mrežo
železne so niti,
nam in zanamcem v spomin,
Kroparski Kristus –
v trdo železo vkovan
je mož bolečin.

Prikloni se romar moderni
kot na razstavi na steni,
Ta Kristus, ti žeblji skovani,
daleč, daleč že so za nami:
standard moderni
trpljenje je daleč odrinil.
Bog nas obvaruj,
da bi spomin na kovanje
v stoletjih za nami izginil.

Kropa, 18. 1. 1982.
Lojze Jože Žabkar
&lt;/poem&gt;

====Železni oltar v Kropi====

&lt;poem&gt;
V oči se iskremu zapikajo ognjene,
med koksom se žarečim
cvre železo,
mehko kot testo
pod kleščami se zvija:
kaplje znojne ga hladijo,
udarci kladiva
naprej, naprej
se kar vrstijo.

Za kosom kos
ustvarja vezenino,
za božjo čast,
za farno še družino.
&quot;Kako je dober Bog,
da dal je tem pestem
tako posrečeni objem
kladiva težkega,
in da je klešč prijem
tako prečudno vešč!&quot;

Kot klekljarice svila
previja se v oblike
železnina,
kako kar raste
iz rok kovaških
čudežna iz jekla
vezenina!
Bog sam v sledenje teh,
oblikovno navzoč,
duha razširil je
prostranosti obroč,
prelil vesolja je širino
v to prelepo čipko –
mrtvega železja vezenino.

Kropa, 19. maja 1971.
Lojze Jože Žabkar&lt;/poem&gt;

====Mojih sedemdeset let====

&lt;poem&gt;
Ničla sem pred Bogom,
to bolj sam vem, kot drugi,
po svoji,
na svet priromal sem zaslugi.
Zabijal vso mladost
mi oče je v betico,
sveto, enkratno resnico:
&quot;Roke za vsako delo,
usteca za vsako jelo!
&quot;Vse do križa sedmega
me spremlja ta maksima,
včasih več, včasih manj
se dejstvo rima!

Kovačeve roke
vitre železne krivijo,
vez za vezjo,
spojka za spojko,
vežejo plašček
stekleni posodi,&lt;ref&gt;UI je takole razložila ta plašček: &quot;Plašček za stekleno posodo v kovaškem in tradicionalnem žargonu pomeni okrasni ali zaščitni kovinski preplet, ki obdaja steklenico. V širšem smislu gre za tradicijo opletanja steklenic (pletenk ali demižonov). Medtem ko so se pletenke običajno opletale z vrbinimi vitrami, šibjem ali leskovim lesom, pa so kroparski umetni kovači razvili posebno spretnost: steklenice so opletali z izjemno tankimi, prožnimi železnimi nitmi in trakovi.Izraz ima v pesmi tako praktičen kot simbolen pomen: Praktični (tehnični) pomen: Kovač iz tankih železnih trakov skuje nekakšno kovinsko »mrežo« ali »srajčko« (spojka za spojko), v katero nato obleče stekleno posodo. Ta plašč varuje krhko steklo pred udarci in hkrati služi kot unikatni dekorativni element, ki dokazuje kovačevo izjemno natančnost. Vsebinski kontekst pesmi: Avtor v naslednjih verzih pravi: »Da bi ga mnogim iz te 'vezenine železne' še lahko natočil ...« S tem neposredno nakaže, da gre za kovan in s kovanimi nitmi opleten bokal ali steklenico za žganje oz. vino (verjetno za tisto »zelenega šilce«, ki ga omenja na začetku zadnje kitice).&lt;/ref&gt;
božje dobrote talent,
paseka dva še,
zamašek skovan je,
sedmici dodelana ničla:
Bolj kot to delo,
letina moja je pičla.

Zelenega šilce popijmo,
let še teh nekaj,ki bodo, zalijmo!
Da bi ga mnogim
iz te &quot;vezenine železne&quot;
še lahko natočil,
preden moj dan bo slovesa napočil!

Kropa, 5. januarja 1980.
Lojze Jože Žabkar&lt;/poem&gt;

====Karabinko mi na grob denite====
&lt;poem&gt;
Pomlad se v reber je pognala,
nevidna sila
v breze zlezla je zarana,
sok napenja skorjo belo,
kosu kos
v dragi odgovarja:
nad Metliko, pod Gorjanci
se zbudila
jutranja je zarja.

&quot;Vzemi nožek, draga,
v skorjo breze
ostro riso
mi zareži,
rano težko
z robčkom mi preveži.
Soka kar v menažko
mi nastrezi,
čudežna je moč v brezi,
morda me pozdravi!

Sok mlade breze
v žile se zaleze,
kot skorjo belo
kožo velo
bo napelo,
brez zdravnika
bo me ozdravilo.

Če pa volja božja bo,
da v majniku cvetočem
vzeti moral bom slovo,
pod brezo tole čudežno
me pokopljite,
na grob mi karabinko
s titovko denite,
da veren bil sem,
še križ lesen nanj zasadite!&quot;
''Brevir moj v travi'' (1981), 17&amp;ndash;18.
&lt;/poem&gt;


====Na Bistrici 1942====

&lt;poem&gt;
Sklonim nad njim se,
potno je čelo,
ves nebogljen
in v cunje zavit,
v trebuhu ga zvija:
&quot;Pomagajta, Jezus, Marija!&quot;

Sestra tiho mi dahne:
''Tifus mori ga,
strel v čreva dobil je,
krog pasa ves gnil je,
zdržal ne bo.
Vas je naročil,
dajte mu to,
kar je potrebno
za zadnje slovo.&quot;

V srcu me misel boli,
da mora mlad iti,
razvezane mladih moči
so vse niti.
Dekle mu piše:
&quot;Majnik kot lani,
moj dragi, je danes v Ljubljani,
še lepše nam bo,
ko se vrneš domov ... &quot;

Fantu steklijo oči,
globlje, vse globlje
v prsih mu hrope,
stiska roke mi,
rad bi še nekaj povedal,
ko se je vsega spovedal:
&quot;Če me v Ljubljano
svobodno ne bo,
povejte ji vi,
moji ljubljeni Sonji,
mislil sem nanjo vse dni:
videla bova se v večnosti.&quot;
&lt;/poem&gt;
''Brevir moj v travi'' (1981), ''Pesmi upora, 3'', 403.

* Božidar Flajšman: [https://www.youtube.com/watch?v=yJvNkjWyqfk Pestro življenje duhovnika, pesnika in kronista Lojzeta Jožeta Žabkarja in njegov izgon iz Črnomlja.] Središče za  javno zgodovino FF UL 14. 6. 2023. Youtube.
* [https://radio-odeon.com/novice/v-crnomlju-o-pestrem-zivljenju-lojzeta-zabkarja/ V Črnomlju o pestrem življenju Lojzeta Žabkarja.] Radio Odeon 15. 6. 2023.
* Božidar Flajšman: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8CLPSD9 Dnevi na jugu, 1937-1938: slovenski duhovnik in pesnik na služenju vojaškega roka v Srbiji, za časa Kraljevine Jugoslavije.] ''Retrospektive'' 22/1 (2023).

===Pesnica [[:w:Kristina Šuler|Kristina Šuler]] in njena hči partizanka ===

{|
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Spominska plošča Kristini Šuler na rojstni hiši]]
|[[File:Kropa birthplace of the poet Kristina Šuler 26102009 66.jpg|thumb|Rojstna hiša Kristine Šuler]]
|}

{|
|[[File:Kristina Šuler.jpg|thumb|Kristina Šuler]]
|[[File:Kristina Šuler 1945.jpg|thumb|Kristina Šuler 1945]]
|[[File:Kristina Šuler 02.jpg|thumb|Kristina Šuler, Kovaški muzej v Kropi]]
|}

{|
|[[File:Kristina Šuler s hčerko Kristo.jpg|thumb|Kristina Šuler s hčerko Kristo]]
|[[File:Kristina Šuler 1914.jpg|thumb|Kristina Šuler 1914]]
|[[File:Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi.jpg|thumb|Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi]]
|}

[posnetek groba na Žalah | portret Kristine Šuler slikarke Mare Kralj iz 1934]

V zavesti imamo, kot da je šel v partizane samo praznožepi proletariat, pri Kristini Šuler, Mirku Šušteršiču in še kom pa se izkaže, da so bili med najbolj zavzetimi uporniki izobraženci in iz premožnih družin. Te je okupator kot najbolj nevarne ponemčevalnemu načrtu tudi najprej izselil ali zaprl. Kristina Šuler (1866&amp;ndash;1959) je bila iz fužinarske družine. Mati Hedvika, rojena Potočnik, je zgodaj umrla, oče, podjetnik Benjamin Schuller pa je na stara leta obubožal in je z učiteljsko plačo sama vzdrževala družino. V Kropi je dokončala osnovno šolo, sledilo je osem let samostanske šole v Škofji Loki in učiteljišče v Ljubljani.

Med 1889 in 1898 je poučevala v Bohinjski Bistrici, kjer sta bila za kaplana pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Anton Medved, ki sta organizirala literarna srečanja in jo literarno usmerjala. Čeprav se je skupaj z učiteljico Vido Jeraj uveljavila kot najpomembnejša pesnica svojega časa, knjižnega izida svojih pesmi ni dočakala. 1899&amp;ndash;1901 je službovala na osnovni šoli v Šmartnem pri Ljubljani, dokler je niso odpustili zaradi rojstva nezakonskega otroka. S trimesečno hčerko Kristo se je odselila na Staro Goro pri Sv. Juriju ob Ščavnici in tam poučevala do upokojitve 1925xx. 

Pet let po upokojitvi se je preselila v Ljubljano in poslovenila priimek. 1941 se je, petinsedemdesetletna,  kot članica Jugoslovanske ženske zveze vključila v OF. Na sestanek pri njej doma na Mirju je prišel tudi Boris Kidrič. S sestro sta pisali po zidovih gesla proti okupatorju; bila je najstarejša ljubljanska aktivistka. Hčer Kristo so internirali v Italijo in se je vrnila po kapitulaciji Italije septembra 1943. Partizani so jo poslali poučevat na osvobojeno ozemlje v Belo krajino.  

Ostarela Kristina je med vojno spet začela pesniti, in to angažirano, bojevito, na temo trpečega, a neuklonljivega ljudstva ter o hčeri izgnanki in partizanki. Pesmi je prebirala ljudem, ki ob italijanski blokadi niso smeli iz hiš. Pesem V pričakovanju je napisala tik pred osvoboditvijo maja 1945 in je izšla v slavnostni številki ''Slovenskega poročevalca''. 

Hčer so 1949 pod obtožbo, da je informbirojevka, za dve leti in pol internirali na Golem otoku. Političnih zapornikov so se tedaj ljudje izogibali, zvezo med matero in hčerjo je s pismom pomagal vzdrževati Fran S. Finžgar. Po zaporu je z materjo živela skrajno revno v bedni sobi, skozi katero so hodili drugi stanovalci, do leta 1959, ko je 59-letna hči umrla za rakom. Kristina Šuler se je potem preselila k sorodnikom v Moste, vendar je že čez pet mesecev umrla. Na nagrobniku na ljubljanskih Žalah (spomenik je izdelal prijatelj Tone Kralj) so vklesani njeni verzi: 

&lt;poem&gt;
Stopinje moje tišje so in tišje ...
Odhajam praznih rok neznano kam.&lt;/poem&gt;

Spominsko ploščo ima na rojstni hiši v Kropi in na OŠ na Stari Gori, pod njenim znamenjem se odvija pesniški natečaj za najboljšo slovensko žensko poezijo kresnice. 

&lt;poem&gt;
'''V ječi'''

Bila pohlevna sem in tiha,
otrokom svojim sem bila ljubeča mati,
o, zdaj me ni več prepoznati -
preklinjam, krčim žuljave roke v pesti:
&quot;Prekleta bodi roka, ki je strel sprožila,
mi sina je edinca umorila,
prekleti vi, ki hčerko ste mi odpeljali,
v sramoto in trpljenje jo pehali,
porušili, požgali dom ste naš;
ponižan, strt naj rod bo vaš!&quot;

Bila pohlevna sem in tiha,
zdaj levinja sem krvoločna;
da bi telo in dušo mi ubili,
za mreže ste železne me vtaknili,
da v ječi brez otrok naj svojih jaz poginem,
brez njih ljubezni in opore naj preminem.

Že bliža dan se, okupatorji krvavi,
ko levinja za mrežami bo zarjovela -
v svobodo zlato našo bo zdrvela,
slavila z narodom njegov veliki dan.

''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 481.
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
'''Lučka na grobu'''

Lučka na grobu, drobna kresnica,
svetiš v noč gozdno, v temi blestiš,
padel junak je za narod, svobodo,
njemu v spomin, ti lučka, goriš.

Smreke zelene, gozdne ciprese
v molku globokem ob grobu stoje,
breze junaku pozdrav šepetajo ...
z listjem jesenskim grob mu zlate.

Vžigaj se, lučka, v ogenj mogočni,
srca prešine plamen naj tvoj,
s silo udarno po poti junaka
stopajmo proti sovražniku v boj! 

Lučka na grobu, drobna kresnica,
bodi znanilka srečnih nam dni,
ko bo vstal narod, prerojen, prekaljen
iz bolečine, trpljenja, krvi.

''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 483; tam še 5 njenih pesmi.
&lt;/poem&gt;

&lt;blockquote&gt;
Nikoli se nisem bala preganjanja, ki mi je pretilo. Spremljala sem drzne podvige naših mladih ljudi, ki so tvegali življenje, mučenje, ječe in taborišča in doživela čudovit preokret v slovenskem
človeku — nič več ni klonil glave pod okui ukupatorjevim bičem, temveč ponosno in samozavestno stopal v borbo za pravice in svobodo svojega teptanega naroda. [...] Vsa štiri leta najhujšega trpljenja slovenskega naroda sem s trdno in neuklonljivo vero pričakovala našo zmago. Vedela sem, da ustvarjamo v skupni borbi z našo mogočno in iskreno zaveznico SZ svetlejšo bodočnost našemu in vsem narodom Jugoslavije. 
&lt;/blockquote&gt;

&lt;poem&gt;
Odprl knjigo si velike svoje zgodovine,
v peterokrako zvezdo so se zlile zvezde zlate,
prešel je mrak, minila groza je noči,
s krvjo umit pred svetom tvoj obraz blesti.
Ljubezni, bratstva luč ti iz oči gori.
Če kdaj še v te zažene vojni se vihar,
boš dvignil močno pest na nov udar.
&lt;/poem&gt;

&lt;blockquote&gt;
'''NAŠLE SO POT NAZAJ IN NIHČE JIH VEČ NE BO ODVRNIL OD NAŠE PARTIJE.''' Pismo z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena Centralnemu komiteju KP Jugoslavije. Izmed 306 z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena iz vse Jugoslavije jih je 299 poslalo Centralnemu komiteju Komunistične partije pismo, v katerem pravijo med drugim:

»Ko smo pazljivo zasledovale čedalje srditejšo in čedalje bolj breznačelno gonjo vodstev ZSSR in dežel ljudske demokracije proti naši mladi socialistični domovini, naši Partiji in vladi, smo spoznale vso pogubnost tega potu izdajstva ljudstva in Partije. Na to pot nas je večinoma zapeljala avtoriteta tistih, ki so podpisali pisma CK VKP(b) in zloglasno resolucijo Informbiroja.«
Pismo ugotavlja, kakšni so nameni in cilji voditeljev ZSSR in dežel ljudske
demokracije v njihovi gonji proti socialistični Jugoslaviji, kaj vse so doslej že
ukrenili, da bi dosegli te namene in cilje, in kako brezplodno je vse to početje,
zaključi pa se z besedami:

Me, ki smo v časih tako težkih za našo Partijo in narode klonile in zapustile pravo pot, smo bolj k kakor kdaj koli občutile toploto in skrb naše Partije, ki ukazuje slehernemu v naši deželi, partija nam je še enkrat pokazala vso svojo velikodušnost, ko nam je na široko omogočila spoznati resnico, popraviti svoje napačno stališče in se zopet vrniti v vrste dobrih državljanov naše dežele, borcev za socializem. Z vsem srcem sprejemamo pomoč naše Partije in obljubljamo, da nas nihče nikoli več ne
bo mogel odvrniti od poti, po kateri nas vodita naša Partija in tovariš Tito. Napele bomo vse svoje sile v graditvi socializma in borbi proti vsem tistim, ki bi skušali ovirati graditev od zunaj ali od
znotraj, in obljubljamo, da kot matere nikoli ne bomo dovolile, da bi hodili naši otroci po kateri koli drugi poti, razen po tisti, po kateri nas vodi naša Partija. 

Naj živi močna in nezlomljiva Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. 

Pismo so podpisale: Slobodanka Djordjević, Vasilija Uzelac, Katica Hrušč, Ema Logar - Grbec, Kristina Šuler in še 294 tovarišic. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9K809KXX ''Ljudska pravica'' 12. 10. 1949]&lt;ref&gt;Pismo je verjetno podpisala hči Kristine Šuler Krista, ki je bila kot informbirojevka zaprta na Golem otoku.&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;

In prav do zadnjega si je želela dvojega: da bi izoblikovala še eno pesem, ki jo je nosila v srcu pet dolgih mesecev, morda najbolj bolečo pesem svojega življenja — pesem umrli edinki, in da bi doživeta knjigo svojih izbranih pesmi. -- Nekrolog Erne Musar. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQU0YA9Z ''Delo'' 13. 1. 1959]

*Vlasta Felc: Toliko je dala, a odšla je praznih rok: Pesnica Kristina Šuler. ''Delo'' 19. 8. 1998. 9.
*Emil Cesar: članek v ''Borcu''
* Emil Cesar: spremna beseda. ''Češnja pod oknom: Izbrane pesmi''. Ljubljana: Amalietti, 2008. 93&amp;ndash;109.
*Verena Štekar Vidic: Kristina Šuler. ''Plamen'' 1985.
*Erna Mauser: Razgovor s Kristino Šulerjevo. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHWONFVP ''Ljudska pravica'' 10. 11. 1945.]

==Civilno življenje ==

{|
|[[File:Gregorjevo v Kropi 1944.jpg|thumb|Gregorjevo v Kropi 1944]]
|[[File:Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar.jpg|thumb|200 px|Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Svojci vozijo z gora svoje drage.jpg|thumb|450 px|Svojci vozijo z gora svoje drage. Foto Slavko Smolej]]
|}

{|
|[[File:Vajenci v Kropi 1943.jpg|thumb|Vajenci v Kropi 1943]]
|[[File:Lazarjeva Micka 100 let.jpg|thumb|Pričevalka Lazarjeva Micka]]
|}

==Vzporedni projekti==
*dopolnitev gesla o Kropi na Wikipediji
*vnos manjkajočih fotografij v Wikimedijino Zbirko
*vris manjkajočih spomenikov na OpenStreetMap
*dopolnila in popravki za padle Kroparje v Sistory

===Osebnosti iz Krope===

* [[:w:Janez Krstnik Potočnik]] (15. 6. 1749, [[:w:Kropa]] - 9. 2. 1834, [[:w:Ljubljana]]), slikar in restavrator
* [[:w:Jožef Potočnik]] (1753, [[:w:Kropa]] - 1808), pravnik, cesarski dvorni svetnik
* [[:w:Simon Ignac Pesjak]] (29. 7. 1778, [[:w:Kropa]] - 24. 9. 1857, [[:w:Ljubljana]]), trgovec
* [[:w:Valentin Klinar]] (1840, [[:w:Kropa]] - 23. 12. 1902, [[:w:Kropa]]), trgovec, soustanovitelj in načelnik žebljarske zadruge
* [[:w:Danijel Pogačnik]] (1834, [[:w:Kropa]] - 1910), ilirski pesnik
* [[:w:Janez Šolar]] (27. 8. 1827, [[:w:Kropa]] - 22. 2. 1882, [[:w:Zadar]]), duhovnik, jezikoslovec, profesor in šolski nadzornik
* [[:w:Jurij Varl]] (23. 4. 1827, [[:w:Kropa]] - 5. 3. 1874, [[:w:Velesovo]]), pesnik, duhovnik in pripovednik
* [[:w:Ivan Zupan]] (9. 12. 1857, [[:w:Kropa]] - 4. 7. 1900, [[:w:Kamna Gorica]]), skladatelj in orglar
* [[:w:Jožef Zupan]] (12. 3. 1811, [[:w:Kropa]] - 29. 8. 1866, [[:w:Kropa]]), nabožni pisatelj
* [[:w:Simon Zupan]] (24. 10. 1844, [[:w:Kropa]] - 20. 10. 1925, [[:w:Ljubljana]]), nabožni pisatelj
* [[:w:Rok Gašperšič]] (9. 8. 1941, [[:w:Kropa]]), direktor, lovec, pisec domoznanskih del
* [[:w:Justin Ažman]] (25. 3. 1910, [[:w:Trst]] - 1991, [[:w:Kropa]]), politični in kulturni delavec
* [[:w:Joža Bertoncelj]] (1901, [[:w:Kropa]] - 1976), umetnostni kovač in literat
* [[:w:Anton Dermota]] (4. 6. 1910, [[:w:Kropa]] - 22. 6. 1989, [[:w:Dunaj]]), tenorist, operni pevec, koncertni pevec in pedagog
* [[:w:Gašper Dermota]] (1917, [[:w:Kropa]] - 1969), operni pevec
* [[:w:Leopold Dermota]] (1912, [[:w:Kropa]] - 1992), operni pevec
* [[:w:Lovrenc Dermota]] (1938, [[:w:Kropa]]), direktor Mariborskih lekarn
* [[:w:Rudi Finžgar]] (7. 5. 1920, [[:w:Podnart]] - 9. 7. 1995, [[:w:Kropa]]), smučarski skakalec in podjetnik
* [[:w:Boštjan Gašperšič]] (1938, [[:w:Kropa]] - 1938), arhitekt, glasbenik in risar
* [[:w:Branko Gašperšič]] (11. 1. 1935, [[:w:Kropa]] - 5. 7. 2006, [[:w:Jesenice]]), doktor znanosti, univerzitetni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, dekan
* [[:w:Janez Gašperšič]] (4. 12. 1934, [[:w:Kropa]] - 27. 3. 2009, [[:w:Radovljica]]), graver in cizeler
* [[:w:Jože Gašperšič]] (14. 3. 1896, [[:w:Kropa]] - 7. 12. 1964, [[:w:Kropa]]), gospodarstvenik, glasbenik in zgodovinar
* [[:w:Marjan Gašperšič]] (15. 8. 1929, [[:w:Kropa]] - 16. 12. 2015, [[:w:Ljubljana]]), arhitekt in industrijski oblikovalec
* [[:w:Zlata Obnjanovič Gašperšič]] (17. 3. 1931, [[:w:Kropa]]), glasbenica in sopranistka
* [[:w:Damjan Hafner]] ([[:w:Kropa]] - 2014 [[:w:Kropa]]), direktor
* [[:w:Luka Hafner]] (1859, [[:w:Kropa]] - 1935, [[:w:Kropa]]), fužinar, kovaški podjetnik, župan in soustanovitelj žebljarske zadruge
* [[:w:Adam Kržišnik]] (1936, [[:w:Kropa]]), umetnostni kovač
* [[:w:Kamilo Legat]] (17. 9. 1935, [[:w:Kropa]] - 1995), akademski slikar in likovni pedagog
* [[:w:Dušan Petrač]] (28. 1. 1932, [[:w:Kropa]]), fizik
* [[:w:Matija Pirc]] (21. 3. 1875, [[:w:Kropa]] - 24. 2. 1927, [[:w:Maribor]]), profesor, zgodovinar, geograf
* [[:w:Anton Šilar]] (28. 1. 1936, [[:w:Kropa]] - 2015, [[:w:Nova Gorica]]), dramski in filmski igralec
* [[:w:Kristina Šuler]] (17. 7. 1866, [[:w:Kropa]] - 25. 12. 1959, [[:w:Ljubljana]]), pesnica
* [[:w:Artur Vidic]] (1922, [[:w:Kropa]] - 16. 3. 2006, [[:w:New York]]), doktor znanosti, sociolog, univerzitetni profesor na New School for Social Research, New York
* [[:w:Peter Žmitek]] (28. 6. 1874, [[:w:Kropa]] - 27. 12. 1935, [[:w:Ljubljana]]), akademski slikar
* [[:w:Dominik Gašperšič]] (19. 2. 1940, [[:w:Kropa]]), univerzitetni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, stomatolog
* [[:w:Egidij Gašperšič]] (1. 9. 1936, [[:w:Kropa]]), pevski pedagog, skladatelj in zborovodja
* [[:w:Alojz Potočnik]] (11. 6. 1951, [[:w:Kropa]]), politik
* [[:w:Janez Potočnik]] (22. 3. 1958, [[:w:Kropa]]), doktor znanosti, ekonomist, politik, evropski poslanec in komisar
* [[:w:Zmago Šmitek]] (1949, [[:w:Kropa]]), etnolog, kulturni antropolog, doktor znanosti, univerzitetni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskovalec
* [[:w:Irma Mihelič]] (4. 10. 1984, [[:w:Kropa]]), operna pevka


(izpis iz [[:w:Seznam osebnosti iz Občine Radovljica|Seznama osebnosti iz Občine Radovljica]]. DAR.)
*Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdojekdo.]

==Opombe==

{{sklici}}

==Predmeti==
* z Vurnikove hiše odstranjena spominska plošča OF v Radovljici, posvečena aktivistu OF in partizanu Stanetu Bertonclju (1912 Ljubno &amp;ndash; 1966 Radovljica), ki je bil nazadnje v vojni čevljarski delavnici na Brezovici pri Kropi.

'''predmeti iz mestnega arhiva''' (Kranj?, posredovala Vlasta Felc)

**30) KNP 1146 puška mauser 5455 Puško je dal Jeraša Gabrijel, Kropa 4. Našel jo je zakopano nad Kropo. Zakopal jo je partizan Tone iz Primorske v začetku 1943. Tone je bil v vodu, ki je prenašal orožje izpod Storžiča na Jelovico in je padel pri Poreznu sredi 1944.  
**31) KNP 1147 nahrbtnik Dal ga je Strnad Janez, Kropa 36, ki je z njim odšel v partizane 25. 6. 1943 v Jeloviški bataljon. Z njim je bil tudi po Dolenjski, v Kočevskem Rogu, v SCVPB.
**32) KNP 1148 sekira Našel jo je Vršnik Lojze vlogorju na Pogrošarjevi plani pri Vodiški planini, kjer je bil ustanovljen Cankarjev bat.
**33) KNP 1149 --&quot;-- žebelj velik kroparski Zabit v smreko, kjer so borci obešali meso.
**34) KNP 1150 šaržer za zbrojevko brez peresa Cankarjev bataljon, Pogrošarjeva plana
**35) KNP 1151 del levega čevlja --&quot;--
**36) KNP 1152 
** [...] še predmeti z Jelovice
**71) KNP 1237 pokrivač za puškino cev Najden v kuhinji bolnice II. grupe odredov v Peštini na Jelovici, ustanovljeni 24. ali 25. julija 1942. Zdravnik je bil iz Ljubljane, komandir in šef kuhinje je bil Šiško. 13., 14. in 15. avg. so Nemvci naredili hajko, bolnica s pribl. 16 ranjenci je bila pravočasno izpraznjena.  
** 72) KNP 1238 xxx šaržerja za mauser puško --&quot;--
** 73) ?? KNP 1240 pištola Steyer, kal. 7,65 Last Vinka Hafnerja, izročila sestra Ančka iz Stražišča. Pištola ima odrgnino od gestapovske krogle. 
** [...]
** 107) KNP 1389 24 italijanskih nabojev s šaržerji Našel jih je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju čevljarske delavnice na Kosovini pri Kropi, ki jo je organiziral Stane Žagar spomladi 1942. 
** 108) KNP 1390 italijanska puška prelomljena Našel jo je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju komande mesta Kranj v Kroparski gori, kjer je bil od sept. 1943 do osvoboditve.
** 109) KNP 1391 emajlirana skleda --&quot;--
** 110) KNP 1392 šaržer za italijansko puško --&quot;--
** 111) KNP 1393 šaržer za lahko bredo --&quot;--

'''predmeti iz Gorenjskega muzeja v Kranju''' (Jana Babšek, Marija Kos):
**NZV 72/1	deska za rezanje mesa	deska je predelana v predal	les	23x42x4,5 cm	foto IMG_8086-33		rabili so jo za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu.
**NZV 72/2	pokrov deske za rezanje mesa	manjša deščica za zapiranje	les	37x4x2 cm			rabili so ga za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu.
**NZV 167	škatla	zarjavela okrogla škatla	pločevina	28x13 cm	foto: NZV_167		V njej so bili shranjeni dokumenti Okrajnega komiteja Skoj Jelovica, najdena na Malem Vrhu pri Rovtih
**NZV 85 	lonec	ena in pollitrski rjav        emajlirani lonec	pločevina	20x12 cm	foto IMG_8240-159	7.11.1962	Lonec iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici.
**NZV 82	zajemalka	modra emajlirana zajemalka	pločevina	35x9 cm	foto IMG_8233-150,159, IMG_8235-150	7.11.1962	Zajemalka iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici.
**NZV 76	porcija	ponvica ali porcija	pločevina	7x21 cm	foto IMG_8238-152	7.11.1962	Ponvica, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 81	ročka	del ročke posode	pločevina	23 cm	foto IMG_8230-153, IMG_8231-153	7.11.1962	Ročka posode, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 265	steklenica	steklenička za zdravilo - rjava	steklo	6x3 cm	foto IMG_9837-156	7.11.1962	Steklenička je bila najdena v taborišču Jelovške čete na Jelovici, kjer se je četa zadrževala v letih 1942 in 1943.
**NZV 147	lonec	velik lonec z žično nosilko	pločevina	50x30 cm	foto: NZV 147	7.11.1962	Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 145	lonec	velik pločevinast lonec brez žične nosilke	pločevina	50x27 cm	foto IMG_8026-158	8.11.1962	Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 80	porcija	nemška vojaška porcija z žičnatim ročajem	pločevina	18 x 18 x 9 cm	foto IMG_8233-150,159, IMG_8234-159	8.11.1962	Porcija, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 149	vedro	vedro za vodo	pločevina	32x28 cm	foto IMG_8062-160	8.11.1962	Vedro, najdeno v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.

'''predmeti iz jeseniškega muzeja''' (Daša Čopi):
**Stran 2 (T-759): Obkroževalna akcija na Jelovici. Z daljnogledom se išče sovražnika. Umringelungaktion in der Jelovica. In Scheren-Fernrohr wird der Feind gesucht.
**Stran 4 (T-1498): Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj vrha v Kropo in obratno. Komisar je bil Hafner iz Jesenic. Slikano marca 1944. Na sliki so: Hinko Klinar iz Hrušice, Mirko Klinar, Jože Božič iz Jesenic, Franc Žurman iz Jesenic.
**Stran 6 (T-2862): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Policijski tovorni konji. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Tragtier der Polizei.
**Stran 8 (T-2863): Velika akcija na Jelovici 24. 7. 1942. Nemški vojak motorist v akciji.
**Stran 10 (T-2864): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo odpeljalo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterie - Geschütz wird abtransportiert.
**Stran 12 (T-2865): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo opustilo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterei Geschütz wird verlastet.
**Stran 14 (T-2866): Nemška akcija na Jelovici 24.7.1942. Nakladanje pešadijskega topa na kamion.
**Stran 16 (T 4449): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Oddelek policistov gre na pot. bt 3/6 1806
**Stran 18 (T 4450): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Vojak - policist opazuje okolico. Ibt 2/32 1806Stran 20 (T 4451): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kolona gre na pot. Ibt 2/34 1806
**Stran 22 (T 4452): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kurir gre s kolesom na pot. Ibt. 6/12a 1806
**Stran 24 (T 4453): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Tankovski lovec. Ibt. 6/16a 1806
**Stran 26 (T 4454): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Teški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt. 6/19a 1806.
**Stran 28 (T 4455): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/20a 1806
**Stran 30 (T 4456): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Nemški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 2 / 23 aStran 32 (T 4457): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/24a 1806
**Stran 34 (T 6102): VOS-ovci v zgodnji pomladi 1944 pod Jelovico blizu vasi Selo: 1. kurir, 2. Kunčič Anton z Bleda, 3. Zupan Ivan - Nestor, 4. [prazno], 5. Erman Anton z Bleda, 6. Vovk Franc, 7. leži Rožič Mirko - Raskovec z Ribčevega laza v Bohinju.
**Stran 36 (T 6501): Iz občnega zbora Zveze prostovoljcev borcev za severne meje 1918-1919 v dvorani jeseniških upokojencev dne 28.5.1977 na Jesenicah. V prvi vrsti od leve proti desni sedijo: 1. Miha Ancelj Mojstrana, 2. Krajnik Franc Dovje, 3. Jože Osvald Rateče, 4. Lovro Mlakar Jesenice, 5. Rudolf Ogrin Javornik, 6. Franc Fais Jesenice, 7. Šorli Srečko Dobrava, 8. Franc Hartman Planina, 9. Kisovec Matevž Jesenice, 10. Čop Srečko Radovljica, 11. Vrhovšek Karol Jesenice, 12. Blažič Henrik Kr. Gora.
**Stran 38 (T 6528): Partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini. Dom je zgradil Okrajni odbor ZZB Kranj leta [prazno].
**Stran 40 (T 6529): Pročelje partizanskega doma na Jelovici - Vodiški planini.
**Stran 42 (T 6530): Partizanski dom na Vodiški planini v osrčju gozdnega masiva Jelovice.
**Stran 44 (T 6531): Pogled na partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini.

'''predmeti iz MNZ v Ljubljani''' (Monika Kokalj Kočevar)
**INV 1463 Tulec je iz kurirske postaje D nad Kropo na Gorenjskem. Obstajala je od spomladi 1944 do osvoboditve.
**INV 1623 Svetilka  iz nekdanjega tabora VOS Kranjskega okrožja na Kroparski gori v občini Radovljica.
**INV 1645 Štirje prazni medeninasti tulci s šaržerjem za angleško puško. Tabor OOF Jelovica, ki je bil za Brezovico nad Kropo od poletja 1943 do septembra istega leta.
**INV 2030 Skodelica iz  nekdanjega taborišča Okrajnega odbora OF Jelovica nad Brezovico pri Kropi
**INV 0018 Puška - nemška, Mauser. Izkopana  nad  Kropo.
**INV 0021 Puška - italijanska, dolga. Številka orožja na cevi: YN 6014, nad njo je napis: TERNI, za njim pa številka 16. Iz tabora Komande mesta Kranj v Kroparski gori.
**INV 0069 Deli italijanske, kratke puške: cev, prednja in zadnja merilna priprava, spodnji obroč, sprožilec in dno nabojišča. Brez ostalih delov. S Kroparske gore, kjer je od sredine 1943 do osvoboditve taborila komanda mesta Kranj.
**1191/3	 	Hrast; Kropa, nakladanje hrane za partizane na Jelovci 1944
**1394/16	 	Bočna - Kropa pri Kranjc Francu, kjer je bila Tiskarna
**1844/26	 	Pred partizanskim bunkerjem nad Kropo, kjer se je zdravil narodni heroj Dežman Tone - Tonček, ki je bil ranjen v letu 1944. Sredi Pretnar Jakob iz Dobrave pri Kropi
**1844/28	 	Čevljarska delavnica nad Kropo 1944. Stojita: Bertoncelj Mara - Cveta, Bertoncelj Stane - Stašo. Sedijo: tertji Vovk Franc, zadnji Maček
**1844/36	 	Grupa partizanov nad žago v Kropi 1944. leta
**1867/5	 	Gospodarski odsek Kropa 24. 7. 1944
**1959/30	 	Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec
**1959/31	 	Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec

==Literatura==

* Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str.
* Janez Šmitek: Kovaški muzej v Kropi: Oddelek NOB (zgibanka). Kropa, 1981.
* [[:c:Category:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]]. Wikimedia Commons.
* Vesna Levičnik: [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/partizanska-cipka-in-rdeci-hudic-iz-titolanda-2744984/ Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda.] ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. (slike iz MNZ) 
* Tatjana Dožan Eržen: [https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2018/07/0238_001.pdf Lato, Smuk, Rak, Kum: V Kropi so sredi 20. stoletja izdelovali smučarsko okovje.] Gorenjski muzej.
*Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kraji/Kropa%20-%20zgodovina.pdf Kropa - zgodovina.] DAR.
* Vladimir Vilman: Finžgarjev stroj, ki je izdelal na stotine smuči. 
* Rudi Finžgar. [http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdo je kdo.] DAR (Goran Lavrenčak).
* Mira Hladnik: [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope]], SB nov. 2022.
* Mira Hladnik: [[Marija Debeljak]]. SB ?
* Kovaški muzej v Kropi hrani tehnične risbe smučarskega okovja.
*Patricija Maličev: [https://www.delo.si/sobotna-priloga/kdo-se-boji-zgodovine Kdo se boji zgodovine?] ''Delo'' 11. 7. 2026.
*Verena Štekar-Vidic: ''Znameniti Kroparji: (J. K. Potočnik, J. Varl, D. Pogačnik, P. Žmitek, K. Šuler)''. Kovaški muzej Kropa, 26. april - 12. maj 1985 (zgibanka ob razstavi). 
*Saša Florjančič: 50 let Kovaškega muzeja. ''Vigenjc'' 2 (2002). 19&amp;ndash;69.
*Jože Dežman: Kroparski vedež inženir Janez Šmitek. ''Vigenjc'' 2 (2002). 101&amp;ndash;15.
*[https://www.youtube.com/watch?v=SyKePeRKvIY SLEDI ŽIVLJENJA Milana Vidica. st. - Pogačn'kovega Milana iz Podblice.] KICTV 20. sept. 2025. (o poteh Prešernovega bataljona po Jelovici, nekako do 28:40)
*Marko Štepec (ur.): ''Pot domov''. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2015.

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]].
*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Objave ob projektu]].</text>
      <sha1>259m4w0m0f3d06krhibfbpd0qh0bmn3</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85721</id>
      <parentid>85720</parentid>
      <timestamp>2026-08-23T07:17:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dachavski interniranec Justin Ažman */</comment>
      <origin>85721</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="127388" sha1="aziyk7polz9zf54kjz9jqin387jtjtk" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] 
| title_orig    = '''Kovači v partizanih: Za NOB-prostor v Kovaškem muzeju v Kropi'''
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Načrt za NOB-sobo v Kovaškem muzeju v Kropi, v delu!
|image = [[File:Kropa, Klinar house.jpg|thumb|Klinarjeva hiša]]
}}

&lt;blockquote&gt;
&quot;Zgodovina ni besedilo, ki ga popravlja lektor. Je tkivo skupnosti. Če iz njega izrežemo narodnoosvobodilni boj, ne bo izpuhtela samo pripoved o vojni. Izpuhtela bo zgodba o tem, da so ljudje v času najtemnejših stisk ter razpada sveta ter vrednot znali misliti drug na drugega. Da so nastajale bolnišnice sredi gozdov, kurirske poti, tiskarne, šole in kulturne skupine. Da skupnost ni nastala zato, ker je nekdo tako ukazal, ampak zato, ker brez nje ni bilo mogoče preživeti.&quot; (Maličev 2026)&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
&quot;Predstavitev Krope med prvo in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo v 20. stoletju.&quot; (Florjančič 2002: 39)&lt;/blockquote&gt;

==Kovači smo==

&lt;poem&gt;
Kovači smo in naša sila
skovala nam bo sreče ključ,
in iskra svetla izpod kladiva
prižgala bo svobode luč.

Udarec pada za udarcem,
kladiva pesem nam doni,
sovrag stoletni že v prah se ruši,
iz spanja ljudstvo se budi.

In srečo narodu skovali
s kladivom našim bomo mi,
verige sužnjev, okove težke
kladivo naše naj zdrobi.

Mi kujemo bodočnost svetlo
in svobodo za vse ljudi.
&quot;Naprej v borbo!&quot; je naše geslo,
že vas in mesto se budi.

Mi kujemo enakost, bratstvo,
mladini sonce, svobodo,
vsi za svobodo, kruh, mir in zemljo
dvignimo žuljavo roko!

Kovači smo ... 
&lt;/poem&gt;
(''Naj pesem naša zadoni'', 1944)

Ruski izvirnik revolucionarne koračnice Kovači smo ima naslov Мы кузнецы (&quot;и дух наш молод&quot;). Besedilo je leta 1912 napisal ruski pesnik Filip S. Škulev, slovenski prevod je nastal v kaznilnici v Sremski Mitrovici, prevajalec ni poznan. Pela se je zlasti med jugoslovanskimi partizani na melodijo, ki je bila v začetku podobna italijanski delavski himni Bandiera rossa.&lt;ref&gt;Franc Križnar: Glasba v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945. [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-6_7.pdf ''Borec'' 1979, št. 6&amp;ndash;7.] &lt;/ref&gt; 

===Kovaška simbolika===

Kovač je pomembna funkcija v folklornem izročilu po svetu in pri nas. Kovač v ljudski pesmi zvabi smrt oz. hudiča v kovaški meh ali na začarani stol (Andrej Gabršček: ''Narodne pripovedke v soških planinah'', 1910: 148; Šmitek 2004: 151). V ''Pohorskih bajkah'' (Jože Tomažič, 1943) nastopi kovač v vlogi Kresnika, tj. osrednjega predkrščanskega božanstva, ki ga je krščanstvo nadomestilo s svetim Elijo (oz. Šembiljo &lt; sv. Ilija) ali kar s Kristusom. Kresnik je po ljudski razlagi kovač ali učitelj kovaških veščin. Kovač ima v več mitologijah poseben družbeni položaj, njegova opravila so bila sveta. Predstava nebesnega kovača je povezana z ognjem, iskrenjem in kresanjem, pa tudi z gromom in strelo. Bogovom kuje orožje in podkuje konje in je neposredno povezan z najvišjim bogom. To vlogo je v krščanstvu prevzel Kristus, kovač pa je dobil negativne lastnosti, bil je diaboliziran in poslan v pekel (Mircea Eliade: ''Kovači i alkemičari'', 1982; Šmitek 2004: 152).

Kovačnica nastopa v bajkah o pomlajenju. Človek se lahko pomladi v kovačnici ali v mlinu, tj. s pomočjo vode ali ognja, od tod magični značaj teh dveh lokacij (Šmitek 2004: 274). Zato ni čudno, če je kos kovača tudi prvi med slovenskimi literarnimi junaki Martin Krpan, ki si sam skuje orožje za boj z Brdavsom.

&lt;blockquote&gt;
&quot;Pelja ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila tudi na dvoru; zakaj taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je kladivo in nakovalo pri rokah, ako se konj izbosi ali če je kaj drugega treba, da se podstavi ali prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kladivo, ki ga je kovač vselej z obema rokama vihtel; njemu je pa v eni roki pelo, kakor bi koso klepal. &quot;Oj tat sežgani!&quot; pravijo vsi, ko to vidijo; še cesarju se je imenitno zdelo, da ima takega hrusta pri hiši. Krpan kuje in kuje, goni meh na vse kriplje ter naredi veliko reč, ki ni bila nobenemu orožju podobna; imela je največ enakosti z mesarico.&quot;&lt;/blockquote&gt;

V pripovedki o Krpanu ima pomembno vlogo tihotapski tovor, ki ga Krpan skriva pred cesarjem in se zlaže, da tovori &quot;bruse pa kresilno gobo&quot;. Oboje priziva v zavest iskre, ki spet vodijo k predstavi kovaških opravil, hkrati pa tudi k predstavi upornosti (prim. naslov Bevkove povesti o kmečkih uporih ''Iskra pod pepelom'' in slovarski zgled ''razvneti iskro upora''), tako kot beseda kres, gl. npr. slovarski zgled ''zanetiti kres upora''. Zaradi teh pomenskih možnosti je Levstikov Martin Krpan odločno uporniško besedilo. Naslovni junak začenja svoj upor ilegalno, prikrito, z lažjo oz. sprenevedanjem, in šele proti koncu pride na dan s svojimi zahtevami. V začetni Krpanovi laži je prikrita grožnja cesarju, saj brusi, kresilna goba in iskre nedvoumno napovedujejo, da stopnjevanje konflikta lahko pripelje do upora. Levstikov &quot;kovač&quot; Martin je zrasel iz dveh tradicij: po eni strani je zadolžen pri blagem svetniku sv. Martinu iz Toursa (ki je med drugim zaščitnik kovačev!), s svojo robato platjo pa spominja na predkrščanskega, karnevalskega in uporniškega predhodnika (Hladnik 2014: 250&amp;ndash;60) in tako kaže, tako kot drugi literarni in mitični kovači, dvojno naravo, božansko in demonično.

*Milko Matičetov, Jože Pogačnik (kovaško ognjišče je pri Seliškarju in Klopčiču metafora za topljenje starega sveta in kovanje novega), Northrop Frye)

Kovač je med najpogostejšimi slovenskimi priimki (Kovačič 3., Kovač 7., Šmid, Schmid, Šmitek, Kovačevič, Kovič ...) in prvi med priimki, ki označujejo dejavnost osebe (Kolar/Kolarič, Pogačar/Pogačnik, Žagar, Kuhar, Mlinar ...).

* kovači v slovenski literaturi: pravljice (kovač na luni, Od kovača, mlinarja in hrastarja, ...), proletarska poezija (Mi, kar nas je kovačev, Kovačeva balada, Kovač), Anton Koder: [[:s:Luteranci]] (1883), Jakob Bedenek: [[:s:Od pluga do krone]] (1891), Ivan Lah: [[:s:Kovač Peregrin|Kovač Peregrin]] (1903), Ivan Lah: [[:s:Uporniki]] (1906), Ivan Cankar: [[:s:Hlapci]], Peter Bohinjec: [[:s:Kovač in njegov sin|Kovač in njegov sin]] (1907), Silvester Košutnik: Požigalec ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQHIFL4 1910,] [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQRM5NWK 1918]), Peter Bohinjec: [[:s:Za poklicem]] (1912), Cvetko Golar: [[:s:Povest o hudem in silnem kovaču|Povest o hudem in silnem kovaču]] (1916), Vladimir Levstik: [[:s:Pravica kladiva]] (1926), Fran Milčinski: [[:s:Butalski kovač|Butalski kovač]], Fran Jaklič: [[:s:Kovač Rošel|Kovač Rošel]] (1929), Župančič, Ivan Dobravec: [[:s:Kovač (Ivan Dobravec)|Kovač]] (1935), [Anton Ingolič: Ugasla dolina, Malenšek: Kovinarji (1950)], Ciril Kosmač: Kovač in hudič, France Bevk: Gmajna.&lt;ref&gt;Kovač Gregor se poteguje za bajtarske pravice nasproti gruntarjem. Vloga vojvode mu je všeč (&quot;ga je upijanila, da je ošabno dvignil glavo&quot;) in v evforiji pobije nasprotnika, potem pa se v misli, da je ubil, še sam konča. Bajtarji zaradi njegovega boja dosežejo svoje pravice, konec je zanje torej uspešen, večja pa je težava s kovačem, ki ima v tradiciji konservativne kmečke povesti negativno vlogo, v liberalni pa pozitivno: ali je njegova žrtev v službi zmage socialne ideje ali je kazen za voditeljski napuh (hotel je biti &quot;kralj bajtarjev&quot;)?&lt;/ref&gt;

Menda ni nikjer drugje ustrezneje prikazan demoničnost in brezperspektivnost kovačevega lika kot v povesti ''Požigalec'' Silvestra Košutnika (1910):

&lt;blockquote&gt;
»čemu toliko zijaš v mene, deček?&quot; zaklical je popotni mož z osornim glasom. Imel je hud, rekli bi, divji pogled in dečka je streslo, ko je tujec vanj uprl svoje črne oči.
&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Kovačnica je osamela, ker je nihče ni hotel v najem; bila je zaprta in meh in kladivo sta celo mirovala v nji. Vendar pa so si ljudje pripovedovali, da se včasih opolnoči vidi dim, ki se zmešan z žarečimi in krvavoblestečimi iskrami kadi iz dimnika; hudodelec baje nima miru na onem svetu in prihaja nazaj kot velik kostnjak ter kuje v kovačnici igle in dolge žreblje.&lt;/blockquote&gt;

Partizanstvo je tesno povezano s kovaštvom, saj je '''kovaštvo metafora socialnega revolta.''' Oton Župančič je leta 1901 v pesmi Kovaška kovače postavil na čelo slovenskega proletariata:

&lt;poem&gt;
Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali,
kovali svoja srca, kovali svoj značaj,
kako zvene nam duše, bomo poslušali – zakaj?
Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj
srce, ki v njem bo pravi bron,
da pelo bo, vabilo kot zvon,
da bomo krog njega se zbrali ...

Vsi: – črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj,
iz plavžev gorenjskih, iz Kaple, iz Borovelj,
od Nabrežine beli kamenarji, devinski opaljeni ribarji,
polnagi nosači iz luke tržaške – četa,
kot da kiparju ušla je izpod dleta –
vi, sključeni tkalci od statev, strojarji
smrdljivci, zaviti v čresla ostri duh,
vi, mlinarji, ki nam meljete kruh,
zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci,
drvarji po šumah, šoto vozeči Ižanci,
ti mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš,
ti štajerski viničar, ki nam vince mediš,
ti, s svincem v pljučih, z očmi gasnočimi stavec,
v vrtnice mirno zroči savinjski plavec,
Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolon,
vsi, ki poznate otiske zapestnic-spon,
tudi vi, pozorno sklonjeni naprej,
brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej ...

Zato bomo mi kovači kovali,
trdo kovali, tenko poslušali,
da ne bo med nami nepoznan,
ko pride čas, ko sine dan,
da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas ...

(''Prvi majnik'' 1901)
&lt;/poem&gt;

Pogosto recitirana je njegova pesem Žebljarska (''V zarje Vidove'', 1920), ki je nastala ob obisku pesnika v Kamni Gorici in so verze iz nje Kamnogoričani vrezali na spomenik sredi kraja:

&lt;poem&gt;
Od štirih do ene,
od štirih do ene
so zarje rumene,
so trate zelene,
od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
nad nakli smo sključeni;
vsi, fantje, možjé in dekleta in žene,
od štirih do ene
že vsi smo izmučeni:
vodà nam kolesa, mehove nam žene
od štirih do ene,
od štirih do ene.

Pol treh, pol treh –
spet puha nam meh!
Žareči žeblji so nam v očeh,
do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh.
Od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči  žeblji, žeblji v očeh ...

Smo jih v polje sejali?
Po polju naši žeblji cvetó;
poglej v nebó:
vanj smo jih kovali
od štirih do ene, do osmih od treh,
da nam bodo tudi ponoči v očeh ...

Pa ondan sem pred zrcalom postal:
o, kakor da sem po sebi koval!
O, kakor da delam ves božji dan greh
od štirih do ene, do osmih od treh!

Od štirih do ene,
od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči žeblji, žeblji v očeh ...
&lt;/poem&gt;

[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa]] 

V Kropi je na spominski plošči v avli sindikalnega doma Župančičevo posvetilo kroparski tovarni Plamen:  

&lt;poem&gt;
Plamen, ki vas ogreva, 
tudi mene obseva; 
vroč sem od njega in svetal, 
kakor bi skupaj z vami koval. 
O. Župančič &quot;Plamenu&quot; 
1947
&lt;/poem&gt;

Ivan Cankar je leta 1910 v drami ''Hlapci'' prihodnost zaupal kovaču Kalandru z napovedjo: »Ta roka bo kovala svet.« NOB je bil naravno nadaljevanje predvojnega proletarskega uporništva.

==Kropa in Kamna Gorica v slovenski književnosti==

*Jožef Mihelič: [[:s:Jutro v Kropi|Jutro v Kropi]], [[:s:Kroparski kapelici]]

===[[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčič]]===

[[File:Joža Lovrenčič.jpg|thumb|left|Joža Lovrenčič]]

Kred, 2. 3. 1890 – Ljubljana, 11. 12. 1952. Študiral slavistiko, grščino in latinščino v Gradcu, doktoriral 1915 z disertacijo Valentin Stanič in njegova doba in sprva učil v gimnaziji, ki se je zaradi vojne preselila iz Gorice v Trst, od 1920 pa v gimnaziji v Kranju in potem v Ljubljani.

Najprej je živel v Lipnici pri Kropi. Prijatelj Fran S. Finžgar ga je 16. septembra 1915 poročil na Brezjah. Po poroki je z ženo živel na Spodnji Dobravi pri Šolarjevih, po domače Justinovih. Leta 1916 se je preselil v Kranj. Od leta 1917 do 1922 je živel v Podnartu v dveh stanovanjih, pri njih sta bila tudi tašča in tast (Hanibal in Katarina Manzoni), ki sta pokopana na Dobravi. Od tod se je vozil v Ljubljano z vlako, dokler se niso preselili v Ljubljano. Družina je počitnice še naprej preživljala v Lipnici in na Dobravi (pri Lenartku na Zgornji Dobravi ali pri Vogarju v Lipnici), na Srednji Dobravi je malo pred vojno pripravil načrt za gradnjo in kupil material za lastno hišo na Mihovčevem. 

Glavna dela: pesniška zbirka ''Deveta dežela'' (1917); zgodovinski roman ''Publius in Hispala'' (1931), ep ''Sholar iz Trente'' (1939), mladinske povesti (''Tonca iz lonca'', 1941), pravljice in legende. Po vojni so ga zaprli in ga razlastili. Vnuk novinar [[:w:Tadej Labernik|Tadej Labernik]] je leta 2001 dosegel njegovo sodno rehabilitacijo. V vasi Češnjica se dogaja njegova kmečka povest ''Pereči ogenj: Povest izpod Jamnika'' (''Gruda'' 1926, v knjigi 1928). Po drugi svetovni vojni je objavljal večinoma zunaj slovenskih meja. Poročen je bil z Antonietto Manzoni, pranečakinjo italijanskega pisatelja [[:w:Alessandro Manzoni|Alessandra Manzonija]], in imel z njo pet otrok, med njimi tudi Nino Antonio Hedviko, ki je postala žena ameriškega jezikoslovca [[:w:Rado Lenček|Rada Lenčka]]. Njegova vnuka sta zgodovinar [[:w:Andrej Vovko|Andrej Vovko]] in rusistka [[:w:Lena Lenček|Lena Lenček]].

Čeprav se dogaja v okolici Krope, so v ''Perečem ognju'' kovači komaj omenjeni, poglavje je raje posvetil jeseniškim plavžarjem.

*Joža Lovrenčič: [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']]: ''Povest izpod Jamnika'' (1928)
*Joža Lovrenčič: [[:s:Tiho življenje#LEGENDA O USMILJENI MATERI MARIJI KROPARSKI|Legenda o usmiljeni materi Mariji Kroparski]]

===[[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]]===

====Vigenjci====

Tule je povzetek romana ''Vigenjci'', kot ga je napravila umetna pamet. Seveda ga bom v kratkem pregledal in popravil.

Roman ''Vigenjci'' (prvič objavljen v letih 1957/58) je obsežno družbenozgodovinsko delo slovenske pisateljice Mimi Malenšek. Zgodba je postavljena v konec 19. stoletja v Kropo, znamenito gorenjsko kovaško središče. Izraz »vigenj« pomeni kovaško delavnico oziroma odprto ognjišče, roman pa realistično prikazuje propad malih, tradicionalnih obrtnih kovačev in žebljarjev pred neustavljivim naletom industrializacije, modernih fužin in kapitalističnega načina proizvodnje.

Zgodba se odpre v mrzlem, zimskem času s pokopom kroparskega kovaškega mojstra Aleša Gašperina. Njegova smrt simbolizira začetek konca za ugledno, a močno zadolženo kovaško družino. Na pogrebščini v starinski in nekoč mogočni Gašperinovi hiši se zbere številna žlahta. Med njimi sta rajnikov svak Zgonc iz Kamne gorice (oblasten, preračunljiv kovač in posestnik) ter pokojnikov svak, lokalni duhovnik gospod Filip. Po pogrebu prisotni tiho razmišljajo o tem, kako je stari Gašperin »zavozil« premoženje. Čeprav je prevzel bogato kovaško zapuščino, je zaradi slabih časov, nepodjetnosti in goljufij preprodajalcev počasi izgubljal premoženje. Trg Kropa se sooča s krizo: kupčija z žeblji stagnira, mladi kovači odhajajo v Nemčijo in Ameriko, v domačih vigenjcih pa ostajajo le še stari obrtniki. 

Glavno breme propadajoče obrti pade na pokojnikovo hčerko, petintridesetletno Ano Gašperin. Ana je izobražena, saj jo je oče poslal v samostansko šolo, vendar je krhka, »gosposka« in povsem neizkušena v vodenju kovaškega posla. Njen mlajši brat Aleš je še študent v Ljubljani; nima kovaških izkušenj, z očetom sta si bila skoraj tuja, zato se takoj po pogrebu vrne k študiju. Ana po očetovi smrti ugotovi, da je v hiši ostalo le nekaj drobiža. Oče je umrl brez oporoke, vse njegove poslovne skrivnosti in dolgovi pa so zaklenjeni v veliki knjigi v njegovi pisarni. V hiši živi še stari stric Miklavž, dobrodušen kovač, a nagnjen k pijančevanju, ki ni sposoben samostojno voditi posla. 

Prvi stisko osamljene Ane izkoristi stric Zgonc. Ponudi ji posojilo 100 goldinarjev za kritje stroškov pogreba in takoj predlaga, naj mu v najem odda spodnji, manjši Gašperinov vigenj. Delo v njem naj bi prevzel njegov najstarejši sin Dominik, ki je ravno odslužil vojaščino. Stric Miklavž temu ostro nasprotuje, saj sovraži Zgončevo grabežljivost, in opozarja, da je spodnji vigenj eden najboljših v Kropi (nekoč je v njem delalo tudi po dvajset mož). Kljub temu Ana v stiski sprejme Zgončev denar, kar deluje kot predhodna privolitev v najem. 

Po sedmini se Ana sama v mrazu s sanmi odpelje v Selško dolino k stricu duhovniku Filipu, da bi ga prosila za nasvet in finančno pomoč. V varnem zavetju župnišča pa jo čaka nov šok. Stric Filip ji razkrije resnično finančno stanje: na Gašperinovi hiši in zemlji je že več kot deset let vknjižen dolg mestni posojilnici v višini 7000 goldinarjev, obresti pa se še naprej kopičijo. Filip skritizira njeno prenagljeno odločitev, da odda spodnji vigenj Zgoncu za pičlih tristo goldinarjev. Pove ji, da je imel sam drugačne načrte: s fužinarjem Globočnikom (vplivnim industrialcem, ki ima najmodernejši plavž na Kranjskem) se je že dogovarjal, da bi ta vzel v najem oba Gašperinova vigenjca za pošteno najemnino. S tem denarjem bi posojilnica dobila obresti, Ana in brat pa bi imela zagotovljeno preživetje. 

V pogovoru med Ano in stricem Filipom se razkrijejo globlje družinske rane. Filip obtožuje pokojnega Gašperina, da je bil slab gospodar, ki je s svojo prevzetnostjo uničil življenje Anini materi. Hkrati se izve, da je stari Gašperin v preteklosti zavrnil Globočnikovo snubitev – Ana bi lahko postala bogata gospa, a je oče ponudbo trmasto zavrnil. Medtem ko želi stric Filip rešiti nečaka tako, da bi Gašperinovo posest sčasoma v celoti prepustili modernemu kapitalu (Globočniku), se v Ani prebudi ponos. Kljub temu da uradno še nima lastninske pravice (ker zapuščinska razprava še ni opravljena), se odločno upre: »Nočem, da bi naš dom prišel v tuje roke, ne v Globočnikove in ne v katere druge!« 

Pripravljena se je odpovedati svojemu deležu v korist brata Aleša, samo da bi hiša in kovaško ime (ki je starejše od same zgradbe) ostala v družinskih rokah. Stric Filip, presenečen nad njeno nenadno trmo in strastjo, nekoliko popusti in obljubi, da bo poskusil pri mestni posojilnici doseči odlog plačila dolga. (do strani 45)

&lt;!-- 

Mimi Malenšek je bila kot pisateljica znana po izjemno natančnem in študijskem pristopu k pisanju zgodovinskih del. Preden je napisala roman Vigenjci (in kasneje njegovo nadaljevanje Skobci nad dolino), je opravila obsežno raziskovalno delo o zgodovini železarstva, kovaštva in družbenih razmer na Gorenjskem.Snov za roman je črpala iz naslednjih ključnih zgodovinskih in dokumentarnih virov:1. Arhivsko gradivo in krajevna kronika KropePisateljica je preučevala avtentične pisne zapise, ki so dokumentirali prehod iz obrtnega kovaštva v industrijsko dobo v Kropi in Kamni Gorici. Med njimi so bili ključni:Cehovska pravila in patenti: Zapisi o kovaških cehih, pravilih dela v vigenjcih in cesarskih patentih za izkoriščanje rudnikov in fužin (kar je neposredno vključila v zgodbo preko lika Gašperinovega prednika, ki je imel cesarski patent).Poslovne knjige in dolžnostni registri: Preučevala je stare kovaške in fužinarske knjige (v romanu imenovane »tista velika, oguljena knjiga« starega Gašperina), da bi natančno razumela sisteme zadolževanja, obresti ter hipoteke (intabulacije), ki so jih mestne posojilnice vpisovale na stare kovaške posesti.2. Strokovna literatura o slovenskem fužinarstvuMimi Malenšek se je opirala na zgodovinske študije o razvoju železarstva na Gorenjskem. Pomemben vir za njeno razumevanje tehnološkega napredka in propada ročnega dela so bila dela tedanjih zgodovinarjev in etnografov, ki so popisovali:Tehnološki prehod iz majhnih kovaških ognjišč (vigenjcev) v industrijske plavže in obrate (kakršnega v romanu predstavlja industrialec Globočnik).Strokovno terminologijo, saj v romanu mrgoli natančnih kovaških in tehničnih izrazov (npr. vigenj, fužinar, plavž, taberharica, lister, goldinarji).3. Ustno izročilo in pričevanja domačinovKer je pisateljica odraščala na Gorenjskem (v Podbrezjah pri Brezjah), ji je bilo lokalno okolje zelo blizu. Med pripravami na roman je:Obiskovala Kropo in neposredno opazovala arhitekturo (mogočne, deloma že propadajoče kovaške hiše z debelimi zidovi in poslikanimi stropi, ki jih opisuje v knjigi).Zbirala zgodbe starih kovačev, ki so še pomnili zaton ročnega žebljarstva ob koncu 19. stoletja, njihovo revščino, stiske in množično izseljevanje mladih kovačev v Nemčijo ter Ameriko.4. Vpliv Finžgarjevega realizmaV literarnem smislu je bila Mimi Malenšek pod močnim vplivom pisatelja Frana Saleškega Finžgarja. Finžgar je v svojih delih (npr. v drami Veriga) prav tako obravnaval socialne stiske gorenjskega človeka in propad obrti. Malenškova je ta realistični in socialno-kritični pristop prevzela ter ga nadgradila z natančnimi zgodovinskimi dejstvi o kapitalskem podrejanju malih obrtnikov s strani bank in velikih fužinarjev

--&gt;   

[[File:Mimi Malenšek.jpg|thumb|left]]

&lt;blockquote&gt;
Ko so pokopali kroparskega kovača Aleša Gašperina, so se pogrebci začeli naglo razhajati, ker je čez pokopališče vel strupeno mrzel veter. Še preden je grobar pokril krsto z zmrzlo prstjo, so stali ob grobu samo še sorodniki in bližnji sosedje, ki so pričakovali, da bodo povabljeni na pogrebščino. Pokojnikov svak, gospod Filip, ki je skupaj z domačim župnikom pokopaval, si je v zakristiji naglo slekel črni mašni plašč in se vrnil na pokopališče. Stopil je k nečakinji Ani, ki se je opirala na mlajšega brata študenta Aleša in neutolažljivo jokala, ji položil roko na ramo, pogledal po ljudeh in s prehlajenim glasom rekel:

„Ana, čas bi bil, da bi šli. Mraz je.&quot;

(Mimi Malenšek: začetek romana ''Vigenjci'', 1957)

[...]

Kovači se komaj še držijo. Prejšnje čase so prodajali na vse strani, zdaj pa ni nobenih kupcev več na spregled. Človek bi kar obupal! Kovaški pomočniki zapuščajo Kropo in odhajajo po svetu. Vleče jih v nemške kraje in v Ameriko, vigenci pa ostajajo prazni in še v polpraznih vigencih ni dela. Kaj le bo iz tega? — Bogati fužinar Špan je pil in vzdihoval, mojstra Hetor in Majdnik sta mu pritrjevala, drugi pa so vljudno prikimavali.&lt;/blockquote&gt; 

*Mimi Malenšek: [[:s:Vigenci|Vigenjci]] (1957/1958, v knjigi 1978).
*Mimi Malenšek: ''Skobci nad dolino''. Ljubljana: Kmečki glas, 1985.
*Mimi Malenšek: V starodavnih časih. ''Tovarniški vestnik Kranjske industrijske družbe'' 1937&amp;ndash;39.

==Partizanska Kropa==

V partizanih je bilo 142 Kroparjev, od tega 13 žensk. 19 starejših mobilizirancev so januarja 1945 takoj odpustili, deset pa jih je tedaj dezertiralo. Padlo je 27 borcev (od tega 4 ženske), temu številu je treba prišteti deset pogrešanih.&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Frančišek Gartnar,] [https://www.sistory.si/ww2/DA598AAC-D83D-47FD-8359-1986C9DAF964 Andrej Kranjc,] [ Cvetko Resman,] [ Janez Eržen,] [Franc Blaznik,] Janez Cerar, Matija Gartner,  Jože Legat, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik.&lt;/ref&gt; Nemci so ujeli in internirali 24 borcev. Sedem so jih 1942 iz Begunj izpustili, tri ženske (Jera Bergant, Rozala Pogačnik, Francka Staroverski) pa so bile tam zaprte več mesecev. Pozneje so ujetnike pošiljali v taborišča (1943 Rudolf Berce, Anton Jelovčan, Leon Petrač, Marijan Praprotnik, France Šolar, Jože Zupan in Viktor Žaberl; Slavko
Ažman, Franc Praprotnik, Jakob Resman, Janez Zupan, Katarina Zupan, 1945 Alojz Gašperšič in Valentin Prezelj). 

Internirano je bilo šest aktivistov (Janez Zupan, Cene Škriba, Justino Ažman, Lojze Justin, Filip Legat in Tone Gašperin); štirje so v internaciji umrli (Škriba, Justin, Gašperin), eden (Zupan) pa je bil ustreljen kot talec. Vseh padlih talcev iz Krope je bilo pet: dva so ustrelili v Begunjah 1942, po enega pa v Moravčah, Šenčurju in Zagrebu.&lt;ref&gt;Janez Zupan (L) 1. 3. 1942 v Begunjah, Jože Resman (B) 11. 4. 1942 v Begunjah, Janez Lazar (M) 8. 1. 1944 v Moravčah, Lenart Zupan (č) 24. 1. 1944 v Šenčurju, Slavko Pregelj v Zagrebu).&lt;/ref&gt; 

Pet je bilo civilnih žrtev (France Jerala 30. 10. 1944 v Kropi, po nesreči 12-letni [https://www.sistory.si/ww2/CB4FAFF6-FC77-4346-92D9-2A7506651D96 Gregor Pirc] 1944 v Kropi, Božidar Gašperšič 15. 1. 1945 na Dunaju, Olga Smrekar 4. 5. 1945 v Radovljici, devetletni [https://www.sistory.si/ww2/85BE5A9A-5C0B-4AAE-B854-A95CB49F4FEC Adi Dakol] z ročno granato 15. 6. 1945), dva sta padla v nemški vojski (Miha Bertoncelj in Valentin Kavčič), pet so jih likvidirali partizani (Janez Gašperšič [https://www.sistory.si/ww2/383886E9-0CF0-42E0-B926-8A5562CF11D6 Sistory],&lt;ref&gt;V seznamu pri Šmitku narobe France Gašperšič.&lt;/ref&gt; župnik [[:w:Franc Kanduč|France Kanduč]],&lt;ref&gt;Po Šmitku so ga izselili Nemci, po Wikipediji se je iz Krope v Grahovo v Ljubljanski pokrajini preselil sam. [https://www.sistory.si/ww2/30C7621A-039E-43CB-8EEF-710A6D4F82EC Sistory.]&lt;/ref&gt; dezerter [https://www.sistory.si/ww2/A2DAE85C-DDE0-4449-9DE8-B14E2542D69A Tone Kržišnik,] [https://www.sistory.si/ww2/ACBF0587-F69F-4F45-B44B-1182B9BDED76 Jakob Legat]&lt;ref&gt;Po sklepu vojaškega sodišča.&lt;/ref&gt; in dezerter k domobrancem [https://www.sistory.si/ww2/1367F6BD-A8F7-4A02-B13D-7146E02F4E3E Aleš Smrekar]). 

Med okoli 600 prebivalcev Krope jih je nasilne smrti med vojno umrlo 58 (9,6 %), od tega večina (51 oz. 88 %) od okupatorjeve roke oz. na partizanski strani. Kropa je bila med vojno izrazito partizanski kraj. 

*grafikon vlog v drugi svetovni vojni

===Spominska soba NOB v Kovaškem muzeju===

&quot;Ob urejanju odkupljenih prostorov za nove razstavne zbirke je Kovaški muzej 1978 dopolnil svoj
srednjeročni program z razširitvijo prikaza življenja
ljudi pod Jelovico do povojnega obdobja (prikaz razvoja
tovarne Plamen do leta 1952 oz. do uvedbe samoupravljanja), kar je pomenilo tudi vključitev prikaza narodnoosvobodilnega gibanja v Kropi. Kovaški muzej
je nalogo sprejel, saj je pričakoval razširitev razstavnih
prostorov na še preostali del drugega nadstropja Klinarjeve hiše. Leta 1979 sta bila izdelana okvirna koncepta postavitve etnološke sobe (avtor mag. Zmago Šmitek)
in zbirke NOB (avtor Janez Šmitek). Postavitev obeh
zbirk je postala prioriteta v delovnem programu Kovaškega muzeja.

Zbirko NOB v Kovaškem muzeju je Janez Šmitek
zasnoval sicer lokalno, a v povezavi s svetovnimi
političnimi dogodki. Izhajal je iz kartografske
predstavitve Krope in njene širše okolice (območje
med Kranjem in Bledom, Jelovica), ki jo je dopolnjeval
koledar pomembnih dogodkov na obravnavanem
območju med leti 1941 in 1945. Za orientacijo je v koledar vključil tudi širše politično dogajanje. Kroparsko
kroniko NOB je zajel v naslednjih sklopih: okupacija
in upor (ustanovitev Cankarjevega bataljona) predstavitev partizanskih enot, ki so soustvarjale zgodovino
NOB na tem območju (Cankarjev bataljon, Gorenjski
odred, Prešernova brigada), razvoj ljudske oblasti (rajon Jelovica) in partizanska vojaška uprava (Gorenjsko
vojno območje in komanda mest), kurirska postaja G 12, partizansko gospodarstvo (gospodarske komisije,
čevljarska, krojaška, žebljarska, smučarska delavnica,
partizanske tiskarne). Razstavo je dopolnjevalo obsežno slikovno gradivo padlih udeležencev NOB iz Krope
in okolice ter nekaj primerkov orožja, ki ga je zbrala
krajevna organizacija Zveze borcev Kropa. Razstavno
gradivo je likovno oblikoval Miloš Magolič. Razstava je
bila odprta 23. 4. 1981 kot stalna muzejska postavitev v
enem prostoru v zgornjem nadstropju Klinarjeve hiše.
Leta 1993 jo je nadomestila nova stalna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. Predstavitev Krope med prvo
in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni
muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo
v 20. stoletju.&quot; (Florjančič 2002: 39)

&quot;Partizanska Kropa je združevalna oznaka za končno dejstvo, da je bila velika večina Kroparjev ali borcev
partizanskih enot ali aktivnih sodelavcev partizanskega
gibanja, obenem pa je bila Kropa s svojo okolico
pomembno ozemlje s številnimi partizanskimi ustanovami.

Večinsko opredelitev Kroparjev za partizansko
gibanje ilustrirajo številna dejstva, npr. da je bilo “iz
predvojne osemčlanske telovadne vrste Fantovskega
odseka v Kropi šest partizanov, dva od njih sta padla.&quot; (Dežman 2002: 103)

&quot;V začetku druge svetovne vojne [je ostalo] za nabor iz 11 letnikov
samo 70 fantov. Od teh 70 jih je šlo v partizane 52 (še 8
jih je prišlo iz nemške vojske), v nemško vojsko jih je šlo
12, od teh jih je 8 prešlo k partizanom. Padlo jih je
skupno 28, od teh 25 v partizanih, 2 v nemški vojski in
1 kot civilna žrtev bombnega napada.” (str. 27) Prav tako
kot ni uspela mobilizacija v nemško vojsko, ni uspela
domobranska mobilizacija, za katero so zbrali v raciji v
Kropi 17. novembra 1943 okoli 20 moških, vendar so se
ti uprli vstopu v domobranstvo.&quot; (Šmitek 1985: 40; Dežman 2002: 104)

====Panoji na razstavi 1981====

# Okupacija in upor (slike: Stane Žagar, Žagarjeva družina na Dobravi, Vodiška planina pred vojno, Mošenjska planina pred vojno in po požigu 13. 1. 1942, spomeniki začetku upora, ustanovitvi Jelovške čete in Cankarjevega bataljona)
# Cankarjev bataljon (7. pano levo: 18 padlih borcev, 6. pano: 12 padlih borcev) 
# Gorenjski odred (3 pano desno: slike nemškega plakata 10 ustreljenih talcev v Lipnici, spomenik talcem v Lipnici, Lipniška planina, Selška planina, Štab Gorenjskega odreda maja 1943 
# Prešernova brigada
# Razvoj ljudske oblasti (slike: Stana Potočnik, OF Jelovica, Okrajni odbor OF na Pečeh, OF Gorenjska 1944, Rajonski odbor OF v karavli Svoboda na Pečeh, Okrajni odbor OF Kranj Jelovica)
# Vojaška uprava (Gorenjsko vojno področje): slike 3. pano levo: slike učnega uspeha partijske šole, oskrbe partizanov, gospodarske komisije, rajonskega odbora OF v karavli na Pečeh, okrajnega odbora OF Kranj, pokrajinskega odreda OF Gorenjske, bunker pod hlodi 
# Kurirska postaja G-12 
# Partizansko gospodarstvo: Gospodarske komisije, Čevljarska delavnica, Krojaška delavnica, Žebljarska delavnica, Smučarska delavnica, Partizanske tiskarne (slike čevljarske, krojaške delavnice, gospodarske komisije gorenjskega okrožja, sestanka gorenjskih aktivistov 1944, zemljevid Krope itd.
# Krajevne organizacije: KP in OF, Slovenska protifašistična ženska zveza, Mladinska organizacija SKOJ in ZMS, Pionirski odred Jelovica, Partizanska šola (slike: borke Prešernove brigade, sestava 2. grupe odredov, Spomenik požganemu Jamniku, goreči Turjak, smučarske tekme v Cerknem 1945)

==Partizanska obeležja v Kropi==

{|
|[[File:Partizanski spomenik nad Vodiško planino.jpg|thumb|Ustanovitev Cankarjevega bataljona nad Vodiško planino]]
|[[File:Ustanovitev Jelovske cete.jpg|thumb|Ustanovitev Jelovške čete na Vodicah]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 01.jpg|thumb|Partizanski dom na Vodiški planini]]
|}

{|
|[[File:Dusan Pogacnik.jpg|thumb|Dušan Pogačnik - Črt]]
|[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|Blaž Ažman]]
|[[File:Kroparski spomeniki 04.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Milan Gašperšič]]
|}

{|
|[[File:Spomenik Lipnica pri Kropi.jpg|thumb|Spomenik talcem v Lipnici]]
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Plošča partizanski pesnici Kristini Šuler]]
|[[File:Ciril Osterman.jpg|thumb|Spomenik Antonu Jelovčanu in Cirilu Ostermanu na Zidani skali nad Kropo]]
|}

{|
|[[File:Kroparski spomeniki 01.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli iz tovarne Plamen]]
|[[File:Kroparski spomeniki 02.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kovači, Kropa]]
|[[File:Kroparski spomeniki 03.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Janez Arh]]
|}

{|
|[[File:Kroparski spomeniki 05.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kurirji]]
|[[File:Kroparski spomeniki 06.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Kurirska postaja G-12, Kropa]]
|[[File:Napis na osrednjem spomeniku NOB v Kropi.jpg|thumb|Napis na [https://partizanstvo.si/media/partisanmemorial/11/T2518_F19915_11.jpg osrednjem spomeniku NOB v Kropi] ]]
|}

{|
|[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevo posvetilo Plamenu v avli sindikalnega doma v Kropi leta 1947]]
|[[File:Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si.jpg|thumb|500 px|Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si (interaktivni zemljevid vsebuje povezave na opis spomenikov)]]
|}

Prav na kroparskem teritoriju stoji 15 obeležij, prgišče pa jih stoji tik za mejo KS: pet jih spada pod sosednjo Kamno Gorico, sedem jih je na podbliški strani meje, tri na dobravski strani meje, kar pa spomenikov na Jelovici spada pod Bohinjsko Bistrico, so že precej stran od kroparske meje. Kroparske spomenike povezuje s tistimi na Jelovici [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/8038/ vodiška partizanska obhodnica.] Ena infotabla vodiških obhodnic s spomeniki se nahaja v kotlu pri Slovenski peči, druga pa na pročelju planinskega doma na Vodicah.

Kroparsko področje ni bilo prostor večjih vojaških akcij, bilo pa je pomembno partizansko zatočišče, zlasti jeloviški gozdovi nad Kropo. Tu so delovali kurirji in oskrbovalne enote, ki so jih ogrožale zasede in patrulje domobrancev iz okoliških postojank v Kamni Gorici, Kranju, Škofji Loki, na Brezjah.

Večinoma gre za spomenike žrtvam. Manjši del obeležij je '''posvečen pomembnim zgodovinskim trenutkom'''. Vsi ti so na Vodicah. Na Gradišču je obeležena [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4/ ustanovitev Jelovške čete] 29. julija 1941, teden dni pozneje, 5. avgusta (to je tudi radovljiški občinski praznik), je bil na Pogrošarjevi planini pod pod Črnim vrhom nad Vodiško planino [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/704/ ustanovljen Cankarjev bataljon.] Spominski objekt je tudi sam [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1679/ planinski dom s spominsko sobo, z reliefom Iveta Šubica in s spominsko ploščo gradnji doma po vojni.] V to vrsto obeležij spada tudi plošča kurirski postaji pri Slovenski peči.

'''Obeležja padlim'''. Pri infotabli pri Slovenski peči je poleg plošče kurirski postaji G-12 [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/107/ plošča trem padlim,] med njimi je bil Kropar kurir Jože Megušar. V Sistory ga najdemo pod [https://www.sistory.si/ww2/0439F192-5BEA-4C4C-B38C-858D7972EB0C Jože'''f''' M'''a'''gušar,] ki pa naj bi ne padel 1. 8., ampak 25. 8. Ubili so ga domobranci, tj. Gorenjska samozaščita v Kroparski grapi. Ni mogoče na pamet reči, kateri podatek je pravilen, kateri pa napačen, napake najdemo tako na vklesanih napisih kot v matičnih knjigah in drugih virih, pogosto so se zmotili tudi svojci, ki so sporočali podatke. 

Unikatno je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/18/ obeležje Blažu Ažmanu:] bronasti medaljon je vzidan v skalo v strmem bregu nad Slovensko pečjo. 20-letnega [https://www.sistory.si/ww2/61890DE1-8602-41D1-AC61-FC815DC8BC54 Blaža Ažmana] (Sistory) iz Jelovške čete so ubili Nemci 13. 8. 1942 v Dražgoški gori (po drugih podatkih pa 11. ali 12. 8. 1942 pri Mošenjski planini). 

20 let je bil ob smrti star tudi Dušan Pogačnik – Črt, Valentinov z Dobrave, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/475/ spomenik za 2. ovinkom] ceste iz Krope na Jamnik. Študiral je za učitelja, ubili so ga Nemci iz zasede na Ciganskem nad Kropo 29. 12. 1943, ko se je vračal s kurirske postaje (Šmitek 1985: 35). Bil je skojevec, kader narodnega heroja Staneta Žagarja in kurir VOS. Iz nedavno najdenega pisma sorodnika (za kopijo hvala amaterskemu zgodovinarju Goranu Lavrenčaku iz Radovljice) bi lahko sklepali, da so ga partizani nameravali poslati na šolanje v Moskvo (&quot;Dušan je baje tudi že na vzhodu, toda verjetno malo višje od tebe.&quot;). 

22 let je bil ob smrti star Milan (Bogumil) Gašperšič, umetni kovač iz Krope, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/42/ spomenik na Barigli.] Ubili so ga 20. 3. 1945 domobranci oz. Gorenjska samozaščita. 

Na isti dan kot Gašperšič sta padla še [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/27/ Anton Jelovčan in Ciril Osterman na Kroparski gori,] pokončali so ju iz zasede domobranci, ki so sodelovali v nemški spomladanski hajki tik pred osvoboditvijo.
 
Nad župnijsko cerkvijo svetega Lenarta je onstran pokopališkega zidu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/25/ spomenik 20-letnemu kurirju Janezu Arhu,] ki je padel v domobransko zasedo 4. novembra 1944. Doma je bil iz Srednje vasi v Bohinju in je tam tudi pokopan. 

Na križišču za Kropo v Lipnici je pri mostu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/3619/ spomenik 10 talcem] ki so jih postrelili 19. aprila 1943. Pripeljali so jih iz begunjskih zaporov, doma so bili iz različnih krajev. Do večera so morali ležati na križišču, nato so jih pokopali na vrtu graščine v Begunjah v skupni grob. Šlo je za nemško maščevanje, ker so partizani Selške čete ubili dva nemška orožnika, ki sta bila v spremstvu transporta kinoaparature – v Kropi so namreč nameravali predvajati nemške propagandne filme. V akciji je bila uničena kinoaparatura, nemško orožje pa so zaplenili. 

Sredi Krope je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/11/ osrednji spomenik žrtvam NOB,] z verzi Mateja Bora: 

&lt;poem&gt;
Ne jokaj mama
nihče ni mrtev
ki pal v temi je sončnim dnevom žrtev. &lt;/poem&gt;

Na fasadi kovačije UKO je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1944/ plošča osmim padlim kovačem,] na fasadi Plamena nasproti gostilne pri Jarmu pa [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/2271/ 50 padlim kovačem;] predhodna plošča iz leta 1955 je govorila o 40 padlih. 

Na pokopališču pri cerkvi sv. Lenarta je '''[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/6291/ več družinskih nagrobnikov,]''' na katerih piše, da v njih leže žrtve NOB: Janko Leš (po Sistory Janez Leš, padel na Javorovici 16. 3. 1944), Alfonz Gašperšič (v Sistory Alfonz Mihelič, s priimkom po materi, padel 11. 10. 1943 na Črnem vrhu, po Šmitku dan prej v Leskovici pod Črnim vrhom). Leopold Mihelič je bil ranjen na Dolenjskem, umrl je 12. 9. 1943 v Kočevskem Rogu, Andrej Kranjc je bil junija 1943 pogrešan na Žirovskem vrhu. V Sistory še nisem utegnil najti njunih podatkov. Simon Venko (v Sistory Simeon Jožef Vrenko!, ubili so ga ustaši v Sarajevu), Benjamin Venko (prav: Vrenko, padel v Srednjem pri Mariboru, ne pa na Primorskem, kot piše na grobu).

Kroparsko partizanstvo je izvrstno dokumentirano (po datumih in ljudeh in lokacijah) v knjigi Janeza Šmitka ''Kroparska kronika NOB'' (1985), kroparski spomeniki pa v radovljiškem zborniku ''Po poti spominov'' Alojza Kosa (1990).

==Mesta umiranja==
*interaktivni zemljevid z označenimi kraji smrti med drugo svetovno vojno in povezavami na Sistory (domačini in drugi, partizani in kolaboranti, v Kropi + drugod po svetu)

'''Padli leta 1942'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942]]
|}

'''Padli leta 1943'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943]]
|}

'''Padli leta 1944'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Janko Leš 1918-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji  Janko Leš 1918-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944]]
|}

'''Padli leta 1945'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945 [https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Sistory: Frančišek,] pogrešan pri Škofji Loki]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Konrad Eržen 1912-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji: Konrad Eržen 1912-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945]]
|Matija Gartner 1912-1945 [https://www.sistory.si/ww2/DC4093DC-8FB5-4488-94E5-D3EFB4FA0355 Sistory:] padel na Poreznu 24. 3. 1945
|}

==Vzporedna partizanska država==

{|
|[[File:Janko Berce, kurir G 12.jpg|thumb|Janko Berce, kurir G 12]]
|[[File:Simon Mihelič, kurir na postaji G 12.jpg|thumb|Simon Mihelič, kurir na postaji G 12]]
|[[File:Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko.jpg|thumb|Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko]]
|}

{|
|[[File:Okrajni odbor OF Kranj Jelovica.jpg|thumb|Okrajni odbor OF Kranj Jelovica]]
|[[File:OF v karavli Svoboda na Pečeh.jpg|thumb|]]
|[[File:OF Gorenjska 1944.jpg|thumb|OF Gorenjska 1944]]
|}

{|
|[[File:Krojaška delavnica v Kroparski gori.jpg|thumb|Krojaška delavnica v Kroparski gori]]
|[[File:Partizanska delavnica na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska krojaška delavnica na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Čevljarska delavnica Mačkovina.jpg|thumb|Čevljarska delavnica Mačkovina]]
|}

{|
|[[File:Partizanska ambulanta na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska ambulanta na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Gospodarska komisija kranjskega okrožja.jpg|thumb|Gospodarska komisija kranjskega okrožja]]
|}

{|
|[[File:Borke Prešernove brigade.jpg|thumb|Borke Prešernove brigade]]
|[[File:Štab Gorenjskega vojnega področja 1945.jpg|thumb|Štab Gorenjskega vojnega področja 1945]]
|[[File:Štab Gorenjskega odreda maj 1943.jpg|thumb|Štab Gorenjskega odreda maj 1943]]
|}

{|
|[[File:Okrajni odbor OF na Pečeh.jpg|thumb|Okrajni odbor OF na Pečeh]]
|[[File:Gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Gospodarska komisija Jelovica]]
|[[File:Štab komande mesta Kranj.jpg|thumb|Štab komande mesta Kranj]]
|}

{|
|[[File:Okrajna gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Okrajna gospodarska komisija Jelovica]]
|[[File:Rajonski odbor OF Jelovica.jpg|thumb|Rajonski odbor OF Jelovica]]
|[[File:Prvi dnevi osvoboditve.jpg|thumb|Prvi dnevi osvoboditve]]
|}

{|
|[[File:Prevoz hrane partizanom nad Kropo.jpg|thumb|Prevoz hrane partizanom nad Kropo]]
|[[File:Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944.jpg|thumb|Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944]]
|}

{|
|[[File:Smučarske tekme v Cerknem 1945.jpg|thumb|Smučarske tekme v Cerknem 1945]]
|[[File:Kropa 1943.jpg|thumb|Kropa 1943]]
|}

===Dokumenti in plakati===

{|
|[[File:Delavci Oberkranja mislite na Kroppo.jpg|thumb|Delavci Oberkranja mislite na Kroppo]]
|[[File:Plakat za talce na Lancovem.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev na Lancovem 17. 10. 1941]]
|[[File:Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici 19. 4. 1943]]
|}

{|
|[[File:Gesla za letake OF 92.jpg|thumb|Gesla za letake OF: slovansko bratstvo, zahodni zavezniki, ruski junaki, z Rdečo armado na Berlin]]
|[[File:Gesla za letake OF.jpg|thumb|Gesla za letake OF]]
|[[File:Živela rdeča armada.jpg|thumb|Živela Rdeča armada, rešiteljica človeštva pred fašističnim nasiljem]]
|}

{|
|[[File:Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943.jpg|thumb|Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943]]
|[[File:Poziv za mobilizacijo 1943.jpg|thumb|Poziv za mobilizacijo 1943]]
|[[File:Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945.jpg|thumb|Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945]]
|}

==Časovni trak==
*kronologija vojnih dogodkov v Kropi

Jelovški bataljon je v noči od 25. na 26. junij
1943 izvedel v Kropi splošno mobilizacijo, nato pa je še v naslednji noči pobral nekaj zamudnikov. S sodelovar,jem rajonskega odbora
OF Jelovica je pripravil spisek obveznikov in
naborne komisije po dva partizana so šlo od
hiše do hiše. Zborno mesto je bilo na trgu,
ki je bil med vso vojno založen z veliko
skladovnico hlodov. Ko so se zbirali, so prepevali narodne in partizanske pesmi in proti
jutru, ko se je danilo, je odšla dolga kolona
na Jelovico. Skupno je tiste dni odšlo iz Krope
okoli 40 mož, fantov in deklet:

Jože Ažman, Ivan Ažman, Slavko Ažman, Tone Berce, Rudolf Berce, Franc Blaznik, Janez Cerar, Jože Ciglarič, Boris čavs, Gašper Dermota, Janez Eržen, Ivan Finžgar, Milan Gašperšič, Janez Hudolin, Jožko Kokalj, Jože Kovač, Andrej Kranjc, Tone Kržišnik, Jože Legat, Janko Leš, Jože Megušar, Jože Mihelič, Andrej Mohorič, Jože Petrač, Franc Pintar, Franc Praprotnik, Kristina Resman, Janez Strnad, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik, Janez Šmitek, Vinko šolar, Jakob Štalc, Janez Tekavec, Janez Zupan, Drago Zupan, ignac Zupan, Katarina Zupan, Viktor Žaberl.

Vstop v partizane so na planini Kocjanerica
pri Vodicah proslavili s šampanjcem iz Magušarjeve kleti; to je bilo prvo pokanje, ki so
ga slišali novi partizani. Taborišče bataljona
je bilo na robu Jelovice, nekje nad Taležem.
V taboru je vladala popolna tišina. Ker novinci
niso imeli šotorov ali šotorskih kril, so vzeli
s seboj od doma navadne rjuhe; po dve rjuhi
so sešili skupaj in napeli v obliki šotora. Rjuhe
so zakrili z zelenjem, da niso bile vidne iz
zraka. Izvidniško letalo je vsak dan preletavalo
Jelovico tik nad taboriščem. Jože Ažman je
imel s seboj veliko povoščeno platno; ko so
ga napeli, je bilo pod njim prostora za osem
ljudi, zato so temu šotoru rekli »hauptkvartir«.
Tisti prvi poletni dnevi so bili precej deževni,
vsak dan je dež nekoliko zalil Jelovico, šotori
iz rjuh pa niso dobro držali. Debele kaplje so
prebijale platno in kmalu je bilo tudi znotraj
vse vlažno. To sta posebno čutila Andrej in
Jožko, ki sta imela s seboj namesto navadnih
odej debele »kovtre«, da ju ne bi zeblo. Za
menažo je bila največkrat močno zab3ljena
mineštra iz rdeče nemške moke; ker niso bili
vajeni zabeljene hrane, je marsikdo imel nekaj
časa hitro prebavo.

Vsak dan so posamezne skupine odhajale v dolino na preskrbovalne akcije, drugi so imeli
politične ure in vojaške vaje. Mnogo novincev
do takrat še ni ,ime,lo puške v rokah, ves bataljon pa j,e bil pri tolikih novincih zelo slabo
oborožen. čez nekaj dni je bi la partizanska
zaprisega, nato pa so okoli 3. julija pripravili
večji del bataljona za pohod na Dolenjsko po
orožje. Tam da je dosti orožja, »samo Italijanom
ga je treba pobrati«.

Vsak udeleženec pohoda je dobil za popotnico
velik kos bohinjskega sira in kos govejega mees. Krenili so po Jelovici proti Ratitovcu, za
Pašnim vrhom skozi Prtovč, na Jesenovcu čez
Selško Soro, čez Martinj vrh in črni kal ter
se mimo Blegoša spustili proti Poljanski dolini. Pod Gorenjo Žetino so v gozdu predanili
in čakali zvezo. Kurirji pa so prinesli vest, da
je zveza pretrgana zaradi nemškega napada v
preteki i noči. Takrat so se štirje kroparski
fantje izmuznili iz taborišča in pobegnili proti
Železnikom. Ali je zmagal odpor proti partizanstvu ali samo strah pred Dolenjsko? Ko je
vodstvo pohoda ugotovilo pobeg, so poslali za
ubežniki patrolo. Prvi trije so že dospeli v
Železnike in se javili Nemcem, Toneta Kržišnika pa je patrola ujela in prignala nazaj v taborišče. Sestavili so naglo vojaško sodišče iz
starih partizanov in vsi so glasovali za smrt.
Izdaja pohoda je namreč postavila v nevarnost
življenja okoli sto mladih partizanov. Likvidacija je bila izvršena takoj blizu taborišča.

Pod mučnim vtisom zaradi pobega in smrti se
je kolona po isti poti vrnila na Jelovico. Dne
10. julija pa se Je ves bataljon ponovno odpravil na pohod čez Jelovico in Prtovč in po
dnevnem počitku pod Ratitovem je zjutraj 12.
julija 1943 prispel v Davčo na ustanovitev Prešernove brigade. (''Kroparska kronika'', 28, 29)

==Kroparski uporniki==
'''Portreti in zgodbe'''

===Blaž Ažman, partizan samo en dan ===

{|
|[[File:Blaž Ažman.jpg|thumb|Blaž Ažman (1922-1942)]]
|[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|350 px|Grob s spominsko ploščo Blažu Ažmanu v Kotlu nad Kropo]] 
|}

Blaž Ažman (* 28. 2. 1922 v Kropi) je bil ob začetku vojne star 19 let. Njegov oče Anton, tesarski mojster, je bil invalid iz prve svetovne vojne. Po osnovni šoli se je Blaž šel učit za strojnega ključavničarja v tovarno žebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi in v industrijski kovinarski šoli opravil izpit za pomočnika. 

Okupator je kroparsko mladino skušal pridobiti za svoje načrte, ta pa se je iz njegove šole norčevala. Deutsche Wehrmacht so izgovarjali kot »dojče vermut«, Blaž Ažman pa je namesto komande »Still-gestand« 'mirno' poveljeval »štingl-štangl«. Nemško pesem »Singend wollen wir marschieren in die neue Zeit« 'Pojoč bomo korakali v novi čas' so peli po svoje: »Hinder honder mi drvimo v ta nori svet«. 

Blaž se je pod vplivom napredne šole Staneta Žagarja na Dobravi priključil skojevcem. V noči od 10. na 11. avgust so partizani Selške čete Gorenjskega odreda na Vodiški planini izvedli preskrbovalno akcijo v Kropi. Obiskali so nekaj trgovin in trafiko Blaževe matere Pavle Ažman. Akcijo sta vodila Vinko Hafner in Stane Kersnik, ki sta povedla v partizane še nekaj kroparske mladine, med njimi tudi brata Blaža in Jožeta Ažmana. Ko so se vzpenjali na Jelovico proti Jamniku, so že zaslišali v Kropi nemške kamione, ki so naznanjali začetek avgustovske ofenzive proti enotam 1. in 2. grupe odredov na področju vse Jelovice. Naslednji dan so napadli partizane pri kosilu v taborišču pri Mošenjski planini. Partizanski tabor se je premaknil na Jelenov vrh pri Mošenjski planini. 

Dne 13. avgusta&lt;ref&gt;Kot dan smrti je v virih najti tudi 11. 8. in 12. 8.&lt;/ref&gt; sta pri preboju čete na Dražgoški gori oz. za Jamniško goro padla Blaž Ažman in Franc Pogačnik, šest novincev pa so Nemci ujeli, med njimi Blaževega brata Jožeta, jih odpeljali skozi Kropo v Begunje in kot mladoletne in prisilno mobilizirane čez en teden spustili domov.

Mirko Ambrožič je povedal, kako je ob njem padel Blaž. Njegova skupina štirih borcev je sedela na ozki polici v navpični steni. Pod seboj je opazovala Nemce in nekaj oklopnjakov, s katerimi so prišli pod Dražgoško goro. Nenadoma se je s strani priplazil Nemec in z brzostrelko pokosil Blaža. Partizani so se spustili navzdol po steni in se rešili.&lt;ref&gt;Janez Lušina - Mali: Deveti september pred 40. leti na Jelovici. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4PIUXBBX ''Glas'' 5. 11. 1982.] &lt;/ref&gt; 

Brat Jože ga je pozneje z mesta smrti prinesel čez celo Jelovico pod Špik v Kroparski gori in ga pokopal pod skalni spodmol. V skalo nad grobom mu je po vojni kroparska ZB vzidala neobičajno, okroglo spominsko ploščo, ki so jo iz bronovine vlili v železarni na Jesenicah.&lt;ref&gt;''Po poti spominov'', 125.&lt;/ref&gt;

===Partizan športnik [[:w:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]] === 

{|
|[[File:Rudi Finžgar 1945.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1945]]
|[[File:Rudi Finžgar 1950.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1950]]
|}

Rudi Finžgar (1920--1995) se je v Kropi v očetovi delavnici izučil za mizarja in šolanje nadaljeval na obrtni šoli.  1936 se je ob ogledu tekme na Bloudkovi velikanki v Planici odločil za skakalni šport. Leta 1940 je dobil dovoljenje za prvi skok na velikanki, skočil je 84 m, kar je bilo tisti dan celo najdlje od slovenskih skakalcev. Čeprav mlad in neizkušen, je leta 1941 na zadnji predvojni skakalni tekmi skočil slovenski rekord s 95 m, kot prvi slovenski skakalec je tudi preletel 100 m, toda pri 101 m je podrsal ob pristanku. 

Med vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder je pobegnil. Septembra 1943 je odšel v Prešernovo brigado, in sicer v varnostno obveščevalno službo na Jelovico. V mizarski delavnici v Cerknem je ustanovil izdelovalnico smuči, ki je med vojno izdelala več sto parov smuči. Na osvobojenem ozemlju v Cerknem je 1945 organiziral prve partizanske smučarske tekme, ki so obsegale patruljni tek, veleslalom in smučarske skoke  Partizanske smučine Cerkno 1945 in zmagal v smučarskih skokih. To je bilo prvo vojaško športno tekmovanje te vrste v okupirani Evropi. Za nagrado je prejel brzostrelko in diplomo, ki sta danes razstavljeni v Cerkljanskem muzeju. 

Marca 1945 je bil med zadnjo nemško ofenzivo med borci, obkoljenimi na Poreznu, a mu je uspelo preživeti.

Leta 1945 je ustanovil podjetje Elan, za katerega je stroje, kupljene v Ameriki, prispeval njegov oče, in postal njegov prvi direktor. Rudijev oče Rudolf, ki je bil po poklicu mizar, je odšel v New York k teti Mary Willer leta 1922 in se 1928 vrnil toliko bogatejši, da je kupil hišo v Kropi in opremil mizarsko delavnico. Kombinirani mizarski stroj, s katerim so izdelali na stotine smuči, sank, telovadnega orodja, čolnov itd., so v Tehniškem muzeju v Bistri obnovili in je razstavljen v tovarni Elan.  

Leta 1947 je na poletih v Planici ponovno popravil državni rekord na 102 m, tri leta kasneje pa še na 114 m. V naslednjih letih je skakalnica v Oberstdorfu omogočala rekordne daljave, Finžgar je dvakrat doskočil pri 117 m, pri 127 m pa se mu ni uspelo obdržani na nogah. 117 m je ostal slovenski rekord kar devet let vse do rekordov Jožeta Šlibarja. Zaradi svojega rdečega usnjenega kombinezona, v katerem je nastopal, so mu Nemci nadeli vzdevek ''Der Rote Teufel aus Titoland'' – rdeči hudič iz Titove dežele.

*V filmu o partizanskih skokih v Cerknem.
* [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNXDM07 Rudi Finžar, 1. ''Gorenjski glas'' 4. 3. 1972.]

'''Peter Colnar: Rudi Finžgar.''' 

O Rudiju Finžgarju ne moremo govoriti kot o »nekdanjem planiškem junaku«. Bil je prvi Jugoslovan, ki je na smučeh preskočil 100-metrsko znamko in je zato ostal planiški junak tudi danes, ko pričakujemo prvo svetovno
prvenstvo v smučarskih poletih v Planici ter bo to vedno tudi ostal. Rudi se je rodil leta 1920 kot drugi sin mizarskemu mojstru Rudolfu Finžgarju. Z bratom Ivanom in sestro Ano  je preživljal svoje otroštvo v žebljarski Kropi. 

Srečal se je s trdim življenjem, ki je bilo izpolnjeno z delom. Prav to življenje dalo osnove njegovi osebnosti. So mu ta drobna vsakodnevna doživetja krepila telo in značaj? Nedvomno.

»Ko sem bil star 5 let, sem si odrezal prve drsne plohe, kakršnimi smo se otroci »puščali« po klancih v okolici Krope. Na te deščice smo pribili jermen, tako da so bile podobne coklam. Seveda se nam še sanjalo ni, da morajo biti smuči ukrivljene ... « (''Obiski'' Draga Ulage)

Otroci so si pomagali na najrazličnejše načine. Drsenje po snegu je bilo v Kropi prava tradicija. Otroci so občudovali drsenje hlodov, ki so jih spuščali z Jamnika na žago v Kropo. Ob tem so si izmišljali nove in nove načine za svoje »smučanje«.

»Sanke so imeli le gosposki ljudje. Na cokle, ki smo jih imeli tudi pozimi za v šolo, smo pribili po dve železni paličici — 'šinci'. Šlo je kot 'tajfel', ko smo se peljali v šolo! To je bila naša prva šola drsanja.«

Otroci v Kropi so se delili na različne skupine. Vsaka je imela svojega »kolovodjo«. V teh skupinah so doraščali Blaž Ažman, Filip Kavčič, Janez Zupan, inž. Janez Šmitek, Tone Šmitek, Ivan Kordež in drugi.

»Spominjam se, da je bil kolovodja moje skupine Tone Ažman. Naloga kolovodij je bila, da so si izmišljali nove in nove igre. Nekoč je bilo moderno, da smo hodili s hoduljami, drugič, da smo tekmovali, kdo bo prej prignal s palico kolo okoli Krope, včasih smo spuščali papirnate aviončke ...«

Poletje so preživljali otroci ob tolmunu v Lipnici, kjer se stekata Kroparščica in Kamnišca. V njem so stale tri skale, kamor so se razvrščali otroci po svojem znanju plavanja.

»Pri prvi skali so bili plavalci, pri drugi takšni, ki so znali narediti dva zamaha na vodi, pri tretji pa smo bili navadni cucki. Kopanje, pečenje krompirja in lovljenje rib nas je zaposlovalo skozi poletje. Spominjam se, kako sem potegnil izpod skale goža, ki je držal v gobcu ribo. Ribo sem potegnil gožu iz gobca, potem pa smo jo spekli in pojedli.«

Otroci so si Kropo razdelili. Delili so jo na zgornjo, srednjo in spodnjo, tako kot so jo ločili mostovi. Razen tega so jo razdelili še na dva dela, kot jo je ločil potoček.

»Med seboj smo bili sicer prijatelji, vendar so bili med otroci na dan Janeza Nepomuka že kar sovražni tabori. Imeli smo vsak svoj spomenik, ki smo ga čuvali, da ga ne bodo sosedje podrli. Naša hiša je bila na meji med spodnjim in srednjim delom Krope. Imeli smo stalno stražo, ki je pazila na nasprotnike. Če so se približali, se je vnela prava vojna s šopi zvezanih šib ...«

Voda je delila kroparske otroke na leve in desne. Tako deljeni so hodili nabirat gobe, bili so skupaj pri smučanju in imeli vsak svojo drčo. Če se je približal sosed, so mu takoj svetovali: »Pojdi na svoj konec ...« To otroško rivalstvo se je zadržalo nekako do 14. leta starosti. Kasneje so se fantje pomešali in enotno nastopali v novih podvigih.

»S petnajstimi leti sem postal tajnik in kasneje načelnik fantovskega odseka pri takratnem Orlu. Vse do vojne se mi še sanjalo ni, zakaj se delijo na Orle in Sokole. Za nas je bil to šport in temu smo se že od mladih nog predajali z vsem srcem. Pozimi smo se smučali, poleti igrali odbojko, telovadili ali gojili lahko atletiko ...«

Znana je bila kroparska vrsta dvanajstih fantov, ki je nastopala na proslavah v najrazličnejših krajih. Redno so vadili, imeli pa so tudi predavanja, kjer so jim voditelji društva razlagali o obnašanju, o odnosih do deklet in podobnem. Razen tistega o dekletih jim takrat ni dosti ostalo v ušesih.

»Obiskoval nas je Drago Ulaga in nas učil prvih zamahov kravla. Še sedaj se spominjam, kako nam je dopovedoval, kako pomembno je gledati pod vodo. Potem nas je peljal v večjo sobo, ki smo ji rekli telovadnica, in nam kazal najrazličnejše lahkoatletske elemente ...«

Priljubljena točka kroparskih fantov na nastopih je bil »levji skok«. Prvi je pokleknil na vse štiri, drugi je skočil čezenj in se postavil ob prvega. Tako so nadaljevali vse do dvanajstega. Zadnji je ponavadi skakal Rudi. Ker je imel že takrat dober odriv, je v splošno zadovoljstvo lepo zaplaval čez vseh enajst teles svojih kolegov.

Tako so potekala mlada leta poznejšega planiškega junaka. Igrice v najmlajših letih in resnejše športno udejstvovanje kasneje. V Kropi ni bilo toliko ravnine, da bi lahko igrali nogomet, zato so fantje odvozili zemljo, da so si postavili igrišče za odbojko in telovadišče. Prav tako so več let gradili telovadnico.

Finžgar se je srečal s športom že v rani mladosti in mu je kasneje posvetil velik del svojega časa.

»Odprto telovadišče, kjer smo imeli med drugim tudi kroge, je bilo ograjeno. Prvi športni podvih vsakega mladega Kroparja je bil, da je preplezal to ograjo. Potem se je stvar kar stopnjevala. Sledilo je igranje v mivki pod krogi, kasneje plezanje po drogu. Višek je bil, če je kdo dosegel kroge in se nanje slovesno obesil. Če so nas opazili starejši fantje, smo pa še tekli, da nas niso nabili. Otroci smo na igrišču vse razmetali pa tudi pokvarili, zato so nas preganjali. Jože Bertoncelj, znani umetni kovač, je bil strah in trepet nas otročajev.«

Kroparski otroci so se smučali na smrekovih deščicah, coklah ali pa na sodovih deskah. Na smučanje so nosili tudi kladivo in žeblje, da so si lahko »smučke« takoj popravili, če se je jermen odtrgal. Imeli so več majhnih sneženih skakalnic.

»Spominjam se, kako sem nekoč na eni skočil z deščicami na nogah. Ker se, razumljivo, niso ukrivile, sem zarezal v sneg in odrezal mostiček. Še sedaj se spominjam, kako so me starejši zmerjali ...«

»Zvedel sem, da delajo smuči iz jesenovega lesa. Neki kmet iz Ovsiš pri Podnartu — 'Primožek' so mu rekli — mi je obljubil, da mi bo dal jesenovo desko. Takoj drugi dan sem odšel iz Krope po snegu in mrazu na Ovsiše. 'Primožek' mi je dal 9 metrov dolgo desko, ki sem jo 13-letni fantič nesel nazaj po snegu 9 kilometrov daleč v Kropo. Mislil sem, da nesem boga ...«

Doma sta z bratom desko razžagala, jo zakrivila okoli letve, sedlar iz Lipnice pa je naredil jermena. Tako je imel Rudi, prvi od vrstnikov, prave smuči. Skakali so štiri do pet metrov daleč. Tedaj so izvedeli, da so zgradili na Ovsišah pravo skakalnico, na kateri »menda skačejo tudi 12 metrov daleč«.

»Neko nedeljo so me vzeli starejši fantje s seboj na Ovsiše. Spominjam se, kako sem občudoval skakalnico. Mizo za skakalnico so naredili iz gnojnega koša, čez katerega so položili stara vrata. Tudi sam sem s svojimi novimi smučmi nekajkrat skočil. Klobuk sem pritisnil globoko na glavo in pristal pri osmih metrih. To je bil moj novi osebni rekord ...«

Fantje pa ne bi bili fantje, če ne bi šli zvečer na Ovsišah še malo v gostilno. Malo so popili in ponoči se je Rudi vrnil z njimi v Kropo.

»Takoj me je vzela v roke mama. Pošteno me je nabila, ker zvečer nisem šel k večerni maši. To me ne bi posebno prizadelo, če ne bi vzela na koncu še sekire in mi razsekala smuči. To je bila najhujša kazen ...«

Tako je ostal mali Rudi spet brez smuči, ki so bile njegov ponos, vendar pa je že vedel, kako se jih naredi. Kmalu si je naredil nove, boljše, ki pa so bile še vedno zelo malo podobne pravim.

»Na Ovsišah sem še večkrat skakal. Tam sem prvič videl tudi Albina Novšaka. Ta je imel že nekaj pravega stila. Imel je širše smuči z 'grabenčki' ...«

Mladi Kroparji so imeli vedno najrazličnejša tekmovanja. Kmetje so dajali za nagrade škatle s piškoti in dodali še kakšne nogavice. Iz tega obdobja sta ostala Finžgarju najbolj v spominu Ciril in Metod Vovk s Češnjice. Začel je spoznavati širši krog ljudi. Do takrat je bil zaverovan v »kroparsko luknjo«.

Vsak mlad človek, vsak otrok ima svojega idola. Za kroparske fantiče je bil to Filip Legat, kasnejši umetni kovač. Imel je prave lakirane smuči z okovjem, s katerimi je delal imenitne telemarke.

»To je bil smučar-samotar. Od nas je bil kakih deset let starejši in smo si ga upali gledati le od daleč. Ko je odšel domov, smo ga posnemali ...«

Leta 1936 so Orli zgradili skakalnico na Stočji pri Kropi. Pravzaprav so jo gradili vsi, vendar so bili Orli pobudniki, pa tudi na njihovem svetu je bila.

»Spominjam se, da je veliko delal Cvetko Magušar, ki pa je bil navdušen Sokol. Pomagali so tudi Zupanovi in Kokaljevi. Neko soboto smo imeli preizkušnjo.«

Naslednji dan so se zbrali skakalci iz vsega okoliša, vendar skakalnice ni bilo več. Čez noč jo je nekdo podrl.

»Političnih bojev nisem mogel nikoli razumeti, tekmovalci smo se vedno razumeli med seboj. Po tem škandalu so govorili, da so jo požgali Orli, ker so tudi Sokoli vabili skakalce na tekmovanje ... Za politična razpotja sem prvič izvedel nekoč na železniški postaji na Otočah, ko so nas Sokoli zmerjali s 'čuki'. Fantom je bilo predvsem do športa ... Prvič smo merili dolžine skokov v Kropi na skakalnici, ki je stala med Šolarjevo gostilno in Balantom. Skočil sem 3 metre.

Leta 1929 smo zgradili v Polju novo skakalnico, kjer sem preskočil 6 metrov. Naslednja skakalnica je bila na Natovem robu na Stočju. Bila je zelo strma, z meter visoko mizo. Kljub temu da je na njej vsak padel, sem skakal na njej po 12 metrov ...«

Rudi Finžgar je skakal in skakal. Vsak daljši skok, pa četudi le za en meter, mu je povzročal nepopisno veselje.

*P. Colnar: Rudi Finžgar, 1-2. ''Glas'' [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3JCMAZF9 4. 3. 1972] in [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GKXUJRF 8. 3. 1975.]
*Vesna Levičnik: Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda. ''Dnevnik'' 21. 7. 2025.

===Partizan Mirko Šušteršič in njegov oče lovec ===

{|
|[[File:Mirko Šušteršič.jpg|thumb|150 px|Mirko Šušteršič starejši]]
|[[File:Mirko Šušteršič s kolesom v Tivoliju.jpg|thumb|Mirko Šušteršič mlajši s kolesom v Tivoliju, ob njem Kajuh]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 10.jpg|thumb|Mirko Šušteršič in Sava Osredkar, obeležje pri Mošenjski planini]]
|}

Mirko Šušteršič, oče (1891&amp;ndash;1984) in sin (1922&amp;ndash;1942), sta bila iz kroparske kovaške rodbine, njun oče oz. ded je bil 1891 kroparski župan, oskrbnik Thurnovih posestev v Radovljici in zakupnik lovišč. Inž. Mirko Šušteršič starejši je na Dunaju doštudiral na agronomski fakulteti in po prvi svetovni vojni nastopil službo v državni agrarni direkciji, bil je tudi upravitelj državnih posestev in lovišč. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v taborišču Dachau, po njej pa vodja služb na ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani, predavatelj predmeta lovstvo na gozdarski fakulteti, urednik revije ''Lovec'' itd.  

Mirko Šušteršič mlajši se je rodil v Zmajevcu v Baranji, kjer je takrat služboval njegov oče. Po gimnaziji se je leta 1941 vpisal na metalurško fakulteto v Ljubljani. Menda je zelo lepo risal, tako kot njegov oče. Že kot dijak je vstopil v SKOJ in po Hitlerjevem napadu vodil študente prostovoljce na Dolenjsko, da bi se vključili v jugoslovansko vojsko. Po kapitulaciji je v Ljubljani v trojkah razoroževale posamezne italijanske vojake, izvajal sabotaže in se s partizani na Krimu udeleževal vojaških akcij. Prijateljeval je s Karlom Destovnikom - Kajuhom. 12. februarja 1942 so ga doma  aretirali italijanski policisti, vendar mu je uspelo pobegniti. 9. maja 1942 je odšel iz Ljubljane v partizane na Gorenjsko, kjer se je vključil v prvo Selško četo drugega bataljona 1. grupe odredov in postal politdelegat voda, 7. julija pa politkomisar čete. Njegovo ilegalno ime je bilo France Logar.

9. septembra 1942 je bil ranjen v [[:w:Spopad na Lipniški planini|spopadu na Lipniški planini]]. Zavlekel se je pod Jelen vrh pri Mošenjski planini in tam izkrvavel skupaj s soborcem Savo Osredkarjem, ali pa so ju prav tam potolkli Nemci. Na mestu smrti so na pobudo Šušteršičevih leta 1947 odkrili leseno obeležje v obliki znamenja. Šele leta 2000 so na obeležje dodali ploščo z imenom soborca Osredkarja, čigar identiteta se je razkrila šele tedaj. 

Posmrtne ostanke Save Osredkarja so 1949?? prekopali v grobišče padlih partizanov v Radovljici, skoraj gotovo so ob tej priložnosti tja prekopali tudi Mirka Šušteršiča. Ker pa dokumenta o prekopu ni (svojci so ga želeli prekopati v družinski grob), na nagrobnih kamnih na grobišču, kamor so šele leta 2026 vklesali imena poznanih pokopanih, njegovega imena ni. Iz očetovega zapisa bi lahko domnevali, da sin še vedno leži na Jelovici: 

&lt;blockquote&gt;
&quot;Četrt stoletja se izteka, odkar sem se poslovil od jerebov na Brezovi rebri. Koj na to so se zgrnile nad  Slovenijo strahote okupacije, internacije in moritve. Šele pet let zatem sem zopet vzel v roko piščalke in šušljo, ki me spremljajo že več ko 40 let. Toda tedanji učenec na jerebe, moj sin Mirko, me ni več spremljal in ne pomagal. Leta 1942, 9. septembra, je kot partizan padel na Jelovici pri Mošenjski planini, ko je zopet cvetela ajda in so peli jerebi. In sedaj borcu za svobodo pojo tam večno uspavanko.« ([https://clan.lovska-zveza.si/revija/Lovec-1966-11.pdf ''Lovec'' 48/11 (1966).] 339.)&lt;/blockquote&gt;

*Janko Mrovlje: Poveljniški kader prve Selške čete, po ohranjenih pismenih virih te enote, po pričevanju tedanjih borcev čete: Francem Bičkom, Mirkom Ambrožičem in Janezom Lušino
*Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 114-115.
*[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi679309/ SB]

===Dachavski interniranec Justin Ažman===

Saša Florjančič: Zapisi Justina Ažmana iz Krope, št. 29 363 v koncentracijskem taborišču Dachau

Justin Ažman (1910–1994) je v koncentracijsko taborišče Dachau prišel 8. marca 1942 in tu nato preživel več kot tri leta. Najhuje mu je bilo leta 1942, ko še niso bili dovoljeni paketi od doma, in konec leta 1944, ko se je znašel med t. i. nerazporejenimi in mu je grozil transport v drugo taborišče. Bil je eden tistih internirancev, ki mu je v taborišču uspelo vzpostaviti široko mrežo poznanstev in se vključiti v različne oblike medsebojne pomoči. Kolikor je zmogel, je moči namenjal osebnemu napredku, veliko je bral in se izpopolnjeval v znanju tujih jezikov. Z zanimanjem je spremljal zametke in razvoj kulturnega življenja v taborišču in za slovenske taboriščne prireditve pesnil Dahavske balade – kuplete z vsebinami iz taboriščnega življenja in aktualnega političnega dogajanja.

Justin Ažman je bil rojen leta 1910 v Trstu, mladost je preživel v Kropi. Pred drugo svetovno vojno je opravljal več uradniških služb, nazadnje je bil zaposlen v Kovinarski zadrugi Plamen v Kropi. Na pobudo Stanka Žagarja, učitelja na Srednji Dobravi (prej Dobrava pri Kropi), se je leta 1934 včlanil v komunistično partijo. V začetku leta 1941 je bil interniran v Srbijo v taborišče v Ivanjici v Medjurećju, kamor so jugoslovanske oblasti tik pred začetkom druge svetovne vojne umaknile zlasti komuniste in makedonske nacionaliste. Justin Ažman je ženi Ivi v pismih navdušeno poročal o kulturnem življenju v taborišču in slovenskih književnikih, ki jih je tam spoznal: Miška Kranjca, Ferda Kozaka, Rudolfa Kresala in Ludvika Mrzela, s katerim sta se nato ponovno srečala v Dachauu. V Ivanjici je spoznal tudi režiserja Jožeta Babiča. Z Justinom sta oba imela smisel za pisanje v rimah. Za t. i. Agencijo Bodice, ki je postala stalnica večernih druženj taboriščnikov, sta, najprej Babič, po njegovem odhodu pa Ažman, pripravljala kratke satirične vložke. Babič in Ažman sta sodelovala tudi pri nastanku taboriščne himne Medjurećka. 

Po povratku iz taborišča v Ivanjici konec marca 1941 je Ažman pomagal pri vzpostavljanju partizanskih enot na Jelovici in bil 17. oktobra 1941 aretiran. V preiskovalnem zaporu v Begunjah je bil zaprt do začetka marca 1942, v koncentacijskem taborišču Dachau pa od 8. marca 1942 do osvoboditve taborišče 29. aprila 1945. Domov se je vrnil s prvim konvojem iz Dachaua 9. junija 1945, skupaj z Evgenijem Žukovim, beograjskim novinarjem in kulturnikom ruskega rodu, s katerim se je spoprijateljil v taborišču.

V sedemdesetih letih 20. stoletja je Ažman pomagal pri zbiranju spominov na taborišče in za zbornik Dachau,&lt;ref&gt;Ažman Justin: Utrinki iz taboriščnega življenja. Dachau, zbornik. Založba Borec (ur. Bojan Ajdič et al.), Ljubljana 1981, str. 365–373.&lt;/ref&gt;  ki je leta 1981 izšel pri založbi Borec, pripravil krajši spominski zapis, v katerem omenja več posameznikov, ki so sodelovali pri slovenskih taboriščnih kulturnih prireditvah: zborovodjo Valentina (Folteja) Hartmana in člane slovenskega pevskega zbora v taborišču, pesnika Frana Albrehta, slavista Janeza Logarja in igralca Ivana Levarja. Javni pozivi k zbiranju spominov na čas narodoosvobodilnega boja, mdr. se je v zvezi s svojim pesnikovanjem v taboriščih v Ivanjici in Dachauu dopisoval z Marijo Stanonik, so ga spodbudili, da je svoje osebno doživljanje druge svetovne vojne in desetletja pred njo zapisal v več nizih spominskih zapisov. Zapise o taborišču Dachau je napisal s časovno distanco in v svojem značilnem cinično-humornem tonu. Poimenoval jih je Dahavske dogodivščine. V letih 1979 in 1980 so bile v nadaljevanjih objavljene v Plamenu, glasilu Tovarne vijakov Plamen Kropa. Uvod k Dahavskim dogodivščinam je bila Burka o preštevanju, ki jo je napisal in objavil leta 1976. Začel je takole: Čeprav se je zadnje čase toliko pisalo in govorilo in rjulo čez preštevanje tam na oni plati Karavank, natančneje povedano, na Estrahajarskem, je tudi meni notri nekaj reklo: »Fant, tudi ti imaš bogate topogledne skušnje. Kaj če bi še ti pristavil k tej veseli ofceti svojo lagersko menažko?«&lt;ref&gt;Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37&lt;/ref&gt;  Za predstavitev njegovega načina pisanja spominov na Dachau navajam odlomek iz Burke o preštevanju:

&lt;blockquote&gt; Prvo preštevanje je bilo že na blokštrasi, od koder smo po deset v eni vrsti strumno korakali po lagerštrasi, kjer so se priključili še ostali bloki s sodimi številkami. Skupaj je bilo med 28 številkami 14 barak; z druge strani, z lihimi številkami, pa še nojcugangi – novodošleci, dočim tistim iz revirja, še pravi iz špitala, ni bilo treba maširati na apelplac. Te so kar na postelji prešteli, kar jih je zjutraj še ostalo živih. »Links cvo, links cvo,« so komandirali kapoti in »ein Leid!« Pa smo jo zažingali, kar je duša dala, največkrat tisto: »Švarcbraun ist ein Haselnuss, schwarzbraun bin auch ich, švarcbraun mus mein Madel sein, gerade si wi i ...« (Črnorjav je lešnik, črnorjav sem tudi jaz, črnorjavo mora biti tudi moje dekle, prav taka kot jaz).&lt;ref&gt;Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

V svojih spominih je Ažman opisal tudi zametke kulturnih prireditev v taborišču: /... Že v prvem letu, se pravi leta 1942, je bilo nekaj »kulturnih« in kulturnih prireditev. Med prve prištevamo kino predstave. »Wer noch nicht in Kino war?« se je pridrl blokač v štubo. In tisti, ki še niso bili v kinu, smo dvignili roke. In spet se je zadrl: »Hockerl mitnehmen,« se je glasila druga komanda, pa smo šli v procesiji vsak s svojim stolčkom, ki je veljal za vstopnico, na apelplac (zborno mesto), kjer so bile kino predstave. Po pravici povedano, od teh predstav nismo imeli ničesar. Saj jih tudi razumeli nismo. V mislih na dom pa je čas le minil. .../&lt;ref&gt;Ažman Justin, Dahavske dogodivščine, O kulturi takšni in drugačni. Plamen, leto VII, št. 11 (november 1978), str. 19.&lt;/ref&gt;  Omenja tudi taboriščni orkester (Lagerkapelle) in prvo večjo kulturno prireditev v taborišču, uprizoritev gledališko-glasbene parodije na aktualne politične dogodke Krvava noč v gradu strahov (Die Blutnacht auf dem Schreckenstein) v začetku junija 1943. Po njegovih spominih so predstavo v slogu viteških iger, v kateri je nastopal glavni junak po imenu Adolader (po Adolfu Hitlerju), organizirali zaporniki z Dunaja. Na tej prireditvi je prvi javni nastop imel tudi slovenski pevski zbor,  k sodelovanju sta ga povabila glavna organizatorja prireditve, dunajska kulturna delavca Viktor Matejka in Rudolf Kalmar,  ki je bil tudi avtor predstave. Iz istega leta se je spominjal še folklornega nastopa poljskih ujetnikov, ki so si organizirali (priskrbeli) ženska oblačila, in nekega jetnika, ki je ob tej priložnosti nastopil z igranjem na steklenice. Z bolečino se je spominjal tudi nekega ruskega oficirja, virtuoznega trobentača: /... Nimam sposobnosti, da bi mogel povedati, kako nebeško lepo mu je pela trobenta v poletni večer. Še lagerska hierahija je pozabila na rjovenje in tudi ta je poslušala trobentača, ki se ga je, ne brez vzroka, prijel naziv zlata trobenta. Ne vem več, kdo vse je zanj interveniral, da bi vsaj njega pustili pri življenju. Zaman. .../  Ustreljen je bil 4. septembra 1944. 

Ažman je redno zahajal v taboriščno knjižnico, ki je bila ob njegovem prihodu skromno založena, a se je kmalu toliko izpopolnil v nemškem jeziku, da je pisma pisal tudi drugim zapornikom. Zaporniki so imeli možnost pošiljanja dveh pisem na mesec na naslov, ki so ga sami navedli. Ohranjena so skoraj vsa njegova pisma iz taborišča, po dve pismi na mesec ženi Ivi od konca marca 1942 do februarja 1945, ko je pošta postala neredna. »Fantaziram o knjigah, naravi, hiši, gozdu, še posebej pa o tebi in upam, da se bova še kdaj videla,«  ji je pisal 19. maja 1942. V pismih je redno, zaradi cenzure sicer zelo na kratko, poročal tudi o slovenskih kulturnih prireditvah v taborišču. V letu 1943 je kontrola nad vsebinami paketov nekoliko popustila in Ažman je od doma začel dobivati, tako jih je sam poimenoval, tudi duhovne prigrizke. Žena mu je k vsebini paketov začela prilagati časopise in pretipkana Cankarjeva dela, zadnje taboriščno leto pa tudi knjige in slovarje. V začetku avgusta 1943 je pisal ženi Ivi: /... Več zadovoljstva /kot šport/ mi nudi domača pesem in beseda. Tako je bil npr. danes v našem bloku cel koncert. Enajst pesmi našega pevskega zbora, recitacije, med temi Uvod h Krstu, Grobovi tulijo, jaz pa sem prebral Cankarjevo Krivico. Tudi harmonike ni manjkalo. .../.   Prireditev je podrobno opisal tudi v Dahavskih dogodivščinah: /... Poseben dogodek je bila tudi pošiljka jubilejnega zbornika, ki je izšel kmalu po prvi svetovni vojni ob obletnici Ivana Cankarja. Med drugim je bila tudi priobčena črtica Krivica iz cikla Podobe iz sanj. Ne samo za prvo, ampak tudi za čas druge vojne se mi je zdela tako primerna, da sem jo predlagal v program neke interne, samo za Slovence namenjena kulturne prireditve .../. 

V taborišču je za slovenske prireditve znova začel s pisanjem rim, ki jih je poimenoval Dahavske balade. K temu ga je nagovoril Branko Diehl v času, ko je Ažman v drugi polovici leta 1943 ležal v taboriščni bolnišnici oz. revirju in ga je zaradi dela na taboriščni plantaži, kjer so gojili zelišča in začimbe, mučil išias. Napisal je vsaj 27 kitic, trikrat po tri kitice z vsebino iz taboriščnega življenja ter dogodkov v Jugoslaviji in mednarodne politike. Ženi je 12. decembra 1943 pisal: /... Zadnjo nedeljo je bil (spet) slovenski koncert. To pot nisem bil navzoč, pač pa sem po naročilu (v revirju) spet zajahal Pegaza. Uspeh je bil, kot sem slišal, ugoden, saj sem pravkar dobil naročilo za praznike ... /.   Dahavske balade se v rokopisu niso ohranile, Ažman jih je po vojni nekaj zapisal po spominu, npr. o ušeh in z njimi povezano epidemijo tifusa v letu 1943 oz. o nedeljskih kontrolah prisotnosti uši pri jetnikih:  

&lt;poem&gt;
Komisija se je zbrala, 
da povelje izvrši,
»Lauskontrolle! krik zagnala
pa imaš pregled uši.
Vrag naj vzame te mrcine; 
komisija dobro ve,
tam, kjer rastejo kocine,
rade se uši drže.
&lt;/poem&gt;
 
Ena od njegovih Dahavskih balad se je nanašala na tudi pojem organizirati (prisvojiti, pridobiti si) v taborišču, en verz si zapomnil taboriščnik Andrej Tišler iz Tržiča: V Dachauu vsak organizira, tudi če že prav umira.&lt;ref&gt;(Tišler, Andrej): Ko nisem bil človek, Tržiški vestnik, leto II, št. 16–17, 6. 8. 1953, str. 3.&lt;/ref&gt;  Ažman se je spominjal tudi tega, da sta njegove Dahavske balade enkrat ali dvakrat kot kuplete zapela Božo Grošelj in Risto Gajšek, sicer pevca slovenskega pevskega zbora v Dachauu. Nastopov pevskega zbora se je Ažman spominjal s posebno naklonjenostjo. Sam v zboru zaradi pomanjkanja posluha ni sodeloval, je bil pa dober znanec zborovodje Valentina Hartmana. 

Zbor se je oblikoval spomladi 1943, čeprav so slovenski taboriščniki že prej, ob nedeljah in ob praznikih, večkrat spontano peli narodne pesmi, še posebej potem, ko so večjo skupino slovenskih taboriščnikov preselili iz 14. in 16. v 24., t. i. jugoslovanski blok. Ažman se je spominjal, da je zbor v drugi polovici leta 1943 precej pridobil s prihodom novih internirancev, med katerimi je bila vrsta pevcev iz ljubljanskih pevskih zborov. Takrat je zbor štel tudi nad 60 članov. Zborovodji Hartmanu je s svojo iznajdljivostjo priskrbel izvod Slovenske pesmarice, in sicer tako, da sta s Filipom Legatom iz Krope, ki je ga je gestapo zaprl istočasno kot Ažmana, pisala očetu Juriju Legatu, dolgoletnemu društvenemu pevcu in organistu, naj jima pošlje zdravila za srčne bolezni – Aljaževe kapljice. Zaradi cenzure je bila pesmarica sicer zaplenjena, a je lahko ostala v taboriščni knjižnici. Med pevci je izstopal Božo (Teodor) Grošelj, ki je nastopal tudi z opernimi arijami ob spremljavi taboriščnega orkestra. Ažman in Grošelj sta se dobro poznala, saj je Ažman zanj organiziral pomoč v paketih od doma. Žena Iva mu je 23. novembra 1943 pisala: /... Tvoja sestrična Lucija in njene prijateljice bodo Božu Grošlju spet poslale paket .../. 

Še posebej v lepem spominu mu je ostala prireditev v počastitev Prešernovega dne februarja 1944, na kateri sta Dolfe Cizej, sicer agronom, in slavist Janez Logar predavala o Prešernu, igralec Ivan Levar, član ljubljanske Drame, pa je doživeto recitiral Uvod h Krstu pri Savici. Pesem, posvečeno Prešernu, je za prireditev napisal in recitiral književnik Fran Albreht, Justin Ažman je ob tej priložnosti nastopil s Prešernovo V spomin Andreja Smoleta. V pismu z dne 19. februarja 1944 je napisal: / ... Najlepše pa je bilo, ko je okoli 50 mož zapelo same Prešernove pesmi. Pravijo, da se zbor lahko meri z najboljšimi v svoječasni Ljubljani. Skratka, čutimo svojo narodno dolžnost dostojno počastiti našega velikega Pevca. Domovina nam ne bo mogla kdaj očitati, da si nismo dovolj prizadevali ... /. 

Konec leta 1944 je Ažmanu mimo cenzure uspelo poslati tri pisma, napisana v slovenščini. V pismu z dne 13. oktobra 1944 je ženi Ivi, ki je takrat iz Krope zaradi uničenja zadružne tovarne preselila na Jesenice, pisal o svojem raison d'être v taborišču: /... Drugič skušam izravnati bilanco svojo s tem, da hlastam po znanju. Najprej jezikov. Ruščine sem se že toliko navadil, da sem pred par dnevi dobil pol hlebca kruha zato, ker sem sestavil ljubavno pismo v ruščini. Knjiga, ki si mi jo nekoč v ta namen poslala, sedaj že drugim prav pride. Škoda, da ni več na razpolago te vrste čtiva. O moji nemščini kolikor toliko lahko sama presodiš. Prve korake skušam v angleščini in francoščini. Ne moreš si misliti, kako učen je nek moj tovariš, ki z menoj vred pri kopanju krompirja sedaj – plug vozi. Vse te in še par jezikov govori in je imel kot ataše imenitno službo in mastno plačo. Drugi spet, medicinec, si je vtepel v glavo, da hoče znati švedski. Tretji pa se zadovolji s čikom, in tudi meni bi sedaj prav prišla kaka cigareta. Če boš imela kaj opraviti v Kropi, poglej za mojo fr. čitanko .../. 

Ruski jezik ga je poučeval Evgenij Žukov (1897–1959), s katerim sta se spoprijateljila in ostala v stikih tudi po vojni. Žukov, rojen v Kijevu, je po prvi svetovni vojni živel v Beogradu, kjer je bil uveljavljen novinar in kulturni delavec, mdr. je vodil koncertno agencijo Jugokoncert. Taboriščne razmere je prenašal težje kot Ažman. Po pismih sodeč, poštne povezave med Nemčijo in Srbijo ni bilo, zato Žukov sprva ni imel stikov z domačimi. Ažman je Žukovu prek svoje žene Ive pomagal vzpostaviti stike z družino v Beogradu in s številnimi znanci v kulturnih krogih v Beogradu, Zagrebu, Münchnu, Berlinu, na Dunaju ter tudi v Sloveniji, v Ljubljani in na Bledu. Aprila 1943 sta si ženi začeli dopisovati. Marija Žukov je v Slovenijo pošiljala pisma in pakete za moža, Iva pa jih je prepošiljala v Dachau, s paketi zanj so pomagali tudi Ivini sorodniki v Ljubljani. Marija in Žukovi znanci so bili Ažmanu zelo hvaležni za moralno in siceršnjo podporo, ki jo je izkazoval izobraženemu taboriščniku. 

Po osvoboditvi taborišča 29. aprila 1945 sta oba pomagala novi taboriščni upravi – Ažman je delal v knjižnici, Žukov pa je, za razliko od tipkanega in ciklostiranega Dahavskega poročevalca, ki so ga izdajali slovenski taboriščniki, v cirilici na roke pisal Sovjetski bilten. Po vrnitvi v domovino sta se oba znova vključila v javno in kulturno življenje. Ažman je bil prva dva meseca po vrnitvi domov v pripravah na množično prireditev v počastitev osvoboditve, im. Partizanski dan v Kropi. Kot govornik je nastopil Ažmanov taboriščni znanec Stane Oswald. Avgusta 1945 je bil Ažman izvoljen za prvega predsednika krajevnega NOO (Narodnoosvobodilnega odbora). Kmalu po vojni je prišel v spor z nekaterimi kroparskimi partijci in leta 1947 je bil iz partije izključen. Tudi Žukov je bil prve povojne mesece zelo zaposlen, organiziral je več mednarodnih gostovanj umetnikov, mdr. je bil v organizacijski skupini ob obisku ruske igralke Tatjane Okunjevske. Kmalu zatem se je zanj začela nova kalvarija, zasliševali so ga zaradi njegove vloge taboriščne starešine v Dachauu. V zvezi z Žukovim in Dielom so zaslišali tudi Ažmana. Žukov je po letu 1950, ko je bil oproščen obtožb, večkrat prišel v Slovenijo – na Bled in v Kropo.

*Saša Florjančič: V taborišče se vtihotapi slovenska kultura. ''Vigenjc'' 2025.

===Rdeči kaplan in pesnik [[:w:Lojze Jože Žabkar|Lojze Žabkar]]===

{|
|[[File:Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši.jpg|thumb|350 px|Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar 02.jpg|thumb|200 px|Lojze Jože Žabkar]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar]]
|}

{|
|[[File:Lojze Jože Žabkar 03.jpg|thumb|150 px|Lojze Jože Žabkar]]
|[[File:Dnevniki Lojzeta Jožeta Žabkarja.jpg|thumb|Delček Žabkarjevih dnevnikov v uredništvu Boža Flajšmana]]
|[[File:Lojze Žabkar, Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983.jpg|thumb|Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982]]
|}

Jože Žabkar se je rodil 5. januarja 1910 na Mikotah pri Raki gozdnemu čuvaju Alojzu in Mariji. V letih 1923–31 je hodil v klasično gimnazijo v Ljubljani in po maturi stopil v križniški red. Po noviciatu 1931–2 na Dunaju je med letoma 1932 in 1934 na jezuitski univerzi v Innsbrucku študiral teologijo in filozofijo, 1934–37 pa v Ljubljani teologijo. 1937/38 je bil kaplan v Metliki, 1938 je služil vojaščino, 1938–1941 je bil ravnatelj Vajeniškega doma v Ljubljani, 1941–1943 kaplan in do 1969 župnik v Črnomlju. Ker so njegovi dijaki med prvimi odšli v partizane, se ga je prijel vzdevek »rdeči kaplan«. Nazadnje, do smrti 1983, je bil župnik v Kropi, kamor ga je nadškof Pogačnik prestavil kljub množičnemu nasprotovanju črnomaljskih vernikov. Zelo se je priljubil tudi faranom v Kropi.

Kot krščanski socialist je objavljal v ''Delavski pravici'' in njeni prilogi ''Polet''. Takoj v začetku okupacije se je vključil v OF. V Črnomlju in okolici je pomagal organizirati partizansko šolstvo in februarja 1944 ustanoviti versko komisijo pri SNOS. Uporniški Žabkar je bil med vojno kritičen do nepotrebnega partizanskega nasilja nad nasprotniki, po vojni pa je bil v konfliktu z nadrejenimi cerkvenimi oblastniki. Po osvoboditvi je bil leta 1949 soustanovitelj in član duhovniškega Ciril-metodijskega društva. Predaval je ob 400-letnici slovenske knjige (''Organizacijski vestnik CMD'' 1951), v KMD 1984 je pisal o cerkvi med NOB na osvobojenem ozemlju, objavljal je tudi v ''Družini'', ''Novi poti'' idr. Prejel je visoki državni priznanji: 1959 red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in 1974 red za narod s srebrnimi žarki. 2020 mu je belokranjsko muzejsko društvo v Črnomlju odkrilo spominsko ploščo; cerkev je postavitev plošče ovirala.

Pesmi in kratko prozo je pisal in objavljal že v gimnazijskem glasilu, pred vojno v ''Domu in svetu'', ''Kresu'', ''Mladiki'', ''Naši zvezdi'', ''Rasti'', ''Vigredi'', po vojni v ''Novi poti'', ''Glasniku Slovenskega duhovniškega društva'' idr. Čeprav je imel že pred vojno pripravljeni zbirki pesmi ''Metlika, mesto ob Kolpi'' (1937) in ''Dnevi na jugu'' (1938), je samostojno zbirko objavil šele 1981. Naslovil jo je ''Brevir moj v travi'' (spremna beseda Boris Paternu; ocene D. Voglar, ''Borec'' 1982, 411–2; M. Košir, ''Dnevnik'' 1981, št. 349; M. Novak, ''Delo'' 1981, št. 297; ista, ib. 1983, št. 43; T. Bohinc, ''Glasnik Slovenskega duhovniškega društva'' 1982, 33–4; B. Štih, ''Dnevnik'' 1982, št. 42). Zanjo je prejel 1983 Kajuhovo nagrado. Zbirka je izbor Žabkarjeve partizanske in domovinske poezije, ki je zrasla iz osebnih doživetij v Beli krajini in na Dolenjskem. Žabkar je v njej iskreno veren in poln zaupanja v pravičnost življenja in plemenitost preprostih ljudi. Pripravljal je nadaljevanje partizanski pesmi pod naslovom ''Zbudil bom jutranjo zarjo''.

V rokopisu je ostala tudi pesniška zbirka ''Železna vezenina'' s 70 kroparskimi pesmimi, ki jo je, vse se tako zdi, načrtoval za svojo sedemdesetletnico in jo popravljal še nadaljnja tri leta, dokler ga ni 23. junija 1983 v Ljubljani prehitela smrt.

&lt;!-- '''Viri za geslo Franceta Pibernika v SBL''': J. Grgič, ''Delo'' 1983, št. 149 (s sliko); M. Gregorčič, ''Večer'' 1983, št. 57 (s sliko); B. Kocjan, ''Družina'' 1983, št. 30; J. Gregorič, KMD 1984, 122–3 (s sliko); intervju v ''Glasu'' 1980, št. 33/4 (D. Sedej). --&gt;

====Na Jelovici 1970====

&lt;poem&gt;
Tu padla dva sta borca,
prav na tej škrbini
dala na oltar 
življenji mladi domovini.

Avgusta petega,
v letu prvem vstaje
Cankarja brigada
tu se je rodila.
Svobode kal
v gozdovih teh
v strahotnih dneh je vzklila.

Modrina encijana me zastira,
požira pot me skalnata,
volčje črešnje
teloha belino nasledile,
sesajo me naročja bukovih gozdov,
z Vodic me pelje pot domov.

Križ lesen in Križani na njem,
Bog vedi, kdaj se je podrl:
nema priča na križpotju,
zadet od krogle 
partizan je tu umrl.

Vodice, 20. maja 1970.
Lojze Jože Žabkar
&lt;/poem&gt;

====[[:w:Joža Bertoncelj|Joža Bertoncelj]]====

&lt;poem&gt;
Kdor samo to premišljuje,
kje in kaj bi pojedel,
kar se med palcem
kazalcem premika,
kar gre v trebuh po grlu,
več vreden ni,
kakor tisto,
kar se iz njega scedi.
Pobral je železo na cesti,
ga v ognju,
vigenjcu svojem zmehčal,
križ in na križu
Gospoda skoval:
&quot;V imenu Očeta in Sina,
v hišo krščansko
potuj, umetnina!&quot;

Pljunil pred njega možak je,
za zbito železo
da dal bi stotake,
škoda bi bilo:
zanje dobiš v gostilni
obilno kosilo!&quot;
Za kruh naš vsakdanji
Bog bodi zahvaljen!
Če v potu obraza
v železo sem martro božjo vkoval,
nerad bi bedaku pod ceno
jo zdajle prodal!
&quot;Pri ješi se mojster
s kladivom, hrust, je zravnal
in dodal:
&quot;Če zdi se premalo,
pljuni pred mene ponovno!
Nič večje od tebe
za to ne bo govno!
&quot;Segel v žep je ponosno,
ponudil možaku prijazno:
&quot;O lepem vedenju
knjigo za dinarje tele naroči!
[[:w:Mirko Mahnič|Mahničev Mirko]] vesel,
še lepšo bo zate napisal.
Čas pa tvoj pljunek
na mojem bo križu izbrisal.&quot;
&lt;/poem&gt;
Kropa, 15. oktobra 1973&lt;br&gt;
Lojze Jože Žabkar

(''Železna vezenina'')

====Železni Kristus====
&lt;poem&gt;
Na razstavi svetovni
zlato dobil je odličje
mojster železa
Joža Bertoncelj:
Kristus s povešeno glavo,
še in še jo poveša,
kakor žebljarji skozi stoletja,
od kovanja in rodnje
sključene matere kroparske
s sadom telesa v naročju,
daleč premalo dajale so njive
kruha in mleka na Stočju.

Prsti od kladiv so zviti,
v ročaj se leseni zažrli,
trde komaj načeli
v zemlji, za Lenartom svetim,
v grobu so črvi.

Kristus s povešeno glavo,
križ kraj njega leseni
na steni v kapeli,
stotine žebljev vseh vrst
vanj so zabiti,
stkane v mrežo
železne so niti,
nam in zanamcem v spomin,
Kroparski Kristus –
v trdo železo vkovan
je mož bolečin.

Prikloni se romar moderni
kot na razstavi na steni,
Ta Kristus, ti žeblji skovani,
daleč, daleč že so za nami:
standard moderni
trpljenje je daleč odrinil.
Bog nas obvaruj,
da bi spomin na kovanje
v stoletjih za nami izginil.

Kropa, 18. 1. 1982.
Lojze Jože Žabkar
&lt;/poem&gt;

====Železni oltar v Kropi====

&lt;poem&gt;
V oči se iskremu zapikajo ognjene,
med koksom se žarečim
cvre železo,
mehko kot testo
pod kleščami se zvija:
kaplje znojne ga hladijo,
udarci kladiva
naprej, naprej
se kar vrstijo.

Za kosom kos
ustvarja vezenino,
za božjo čast,
za farno še družino.
&quot;Kako je dober Bog,
da dal je tem pestem
tako posrečeni objem
kladiva težkega,
in da je klešč prijem
tako prečudno vešč!&quot;

Kot klekljarice svila
previja se v oblike
železnina,
kako kar raste
iz rok kovaških
čudežna iz jekla
vezenina!
Bog sam v sledenje teh,
oblikovno navzoč,
duha razširil je
prostranosti obroč,
prelil vesolja je širino
v to prelepo čipko –
mrtvega železja vezenino.

Kropa, 19. maja 1971.
Lojze Jože Žabkar&lt;/poem&gt;

====Mojih sedemdeset let====

&lt;poem&gt;
Ničla sem pred Bogom,
to bolj sam vem, kot drugi,
po svoji,
na svet priromal sem zaslugi.
Zabijal vso mladost
mi oče je v betico,
sveto, enkratno resnico:
&quot;Roke za vsako delo,
usteca za vsako jelo!
&quot;Vse do križa sedmega
me spremlja ta maksima,
včasih več, včasih manj
se dejstvo rima!

Kovačeve roke
vitre železne krivijo,
vez za vezjo,
spojka za spojko,
vežejo plašček
stekleni posodi,&lt;ref&gt;UI je takole razložila ta plašček: &quot;Plašček za stekleno posodo v kovaškem in tradicionalnem žargonu pomeni okrasni ali zaščitni kovinski preplet, ki obdaja steklenico. V širšem smislu gre za tradicijo opletanja steklenic (pletenk ali demižonov). Medtem ko so se pletenke običajno opletale z vrbinimi vitrami, šibjem ali leskovim lesom, pa so kroparski umetni kovači razvili posebno spretnost: steklenice so opletali z izjemno tankimi, prožnimi železnimi nitmi in trakovi.Izraz ima v pesmi tako praktičen kot simbolen pomen: Praktični (tehnični) pomen: Kovač iz tankih železnih trakov skuje nekakšno kovinsko »mrežo« ali »srajčko« (spojka za spojko), v katero nato obleče stekleno posodo. Ta plašč varuje krhko steklo pred udarci in hkrati služi kot unikatni dekorativni element, ki dokazuje kovačevo izjemno natančnost. Vsebinski kontekst pesmi: Avtor v naslednjih verzih pravi: »Da bi ga mnogim iz te 'vezenine železne' še lahko natočil ...« S tem neposredno nakaže, da gre za kovan in s kovanimi nitmi opleten bokal ali steklenico za žganje oz. vino (verjetno za tisto »zelenega šilce«, ki ga omenja na začetku zadnje kitice).&lt;/ref&gt;
božje dobrote talent,
paseka dva še,
zamašek skovan je,
sedmici dodelana ničla:
Bolj kot to delo,
letina moja je pičla.

Zelenega šilce popijmo,
let še teh nekaj,ki bodo, zalijmo!
Da bi ga mnogim
iz te &quot;vezenine železne&quot;
še lahko natočil,
preden moj dan bo slovesa napočil!

Kropa, 5. januarja 1980.
Lojze Jože Žabkar&lt;/poem&gt;

====Karabinko mi na grob denite====
&lt;poem&gt;
Pomlad se v reber je pognala,
nevidna sila
v breze zlezla je zarana,
sok napenja skorjo belo,
kosu kos
v dragi odgovarja:
nad Metliko, pod Gorjanci
se zbudila
jutranja je zarja.

&quot;Vzemi nožek, draga,
v skorjo breze
ostro riso
mi zareži,
rano težko
z robčkom mi preveži.
Soka kar v menažko
mi nastrezi,
čudežna je moč v brezi,
morda me pozdravi!

Sok mlade breze
v žile se zaleze,
kot skorjo belo
kožo velo
bo napelo,
brez zdravnika
bo me ozdravilo.

Če pa volja božja bo,
da v majniku cvetočem
vzeti moral bom slovo,
pod brezo tole čudežno
me pokopljite,
na grob mi karabinko
s titovko denite,
da veren bil sem,
še križ lesen nanj zasadite!&quot;
''Brevir moj v travi'' (1981), 17&amp;ndash;18.
&lt;/poem&gt;


====Na Bistrici 1942====

&lt;poem&gt;
Sklonim nad njim se,
potno je čelo,
ves nebogljen
in v cunje zavit,
v trebuhu ga zvija:
&quot;Pomagajta, Jezus, Marija!&quot;

Sestra tiho mi dahne:
''Tifus mori ga,
strel v čreva dobil je,
krog pasa ves gnil je,
zdržal ne bo.
Vas je naročil,
dajte mu to,
kar je potrebno
za zadnje slovo.&quot;

V srcu me misel boli,
da mora mlad iti,
razvezane mladih moči
so vse niti.
Dekle mu piše:
&quot;Majnik kot lani,
moj dragi, je danes v Ljubljani,
še lepše nam bo,
ko se vrneš domov ... &quot;

Fantu steklijo oči,
globlje, vse globlje
v prsih mu hrope,
stiska roke mi,
rad bi še nekaj povedal,
ko se je vsega spovedal:
&quot;Če me v Ljubljano
svobodno ne bo,
povejte ji vi,
moji ljubljeni Sonji,
mislil sem nanjo vse dni:
videla bova se v večnosti.&quot;
&lt;/poem&gt;
''Brevir moj v travi'' (1981), ''Pesmi upora, 3'', 403.

* Božidar Flajšman: [https://www.youtube.com/watch?v=yJvNkjWyqfk Pestro življenje duhovnika, pesnika in kronista Lojzeta Jožeta Žabkarja in njegov izgon iz Črnomlja.] Središče za  javno zgodovino FF UL 14. 6. 2023. Youtube.
* [https://radio-odeon.com/novice/v-crnomlju-o-pestrem-zivljenju-lojzeta-zabkarja/ V Črnomlju o pestrem življenju Lojzeta Žabkarja.] Radio Odeon 15. 6. 2023.
* Božidar Flajšman: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8CLPSD9 Dnevi na jugu, 1937-1938: slovenski duhovnik in pesnik na služenju vojaškega roka v Srbiji, za časa Kraljevine Jugoslavije.] ''Retrospektive'' 22/1 (2023).

===Pesnica [[:w:Kristina Šuler|Kristina Šuler]] in njena hči partizanka ===

{|
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Spominska plošča Kristini Šuler na rojstni hiši]]
|[[File:Kropa birthplace of the poet Kristina Šuler 26102009 66.jpg|thumb|Rojstna hiša Kristine Šuler]]
|}

{|
|[[File:Kristina Šuler.jpg|thumb|Kristina Šuler]]
|[[File:Kristina Šuler 1945.jpg|thumb|Kristina Šuler 1945]]
|[[File:Kristina Šuler 02.jpg|thumb|Kristina Šuler, Kovaški muzej v Kropi]]
|}

{|
|[[File:Kristina Šuler s hčerko Kristo.jpg|thumb|Kristina Šuler s hčerko Kristo]]
|[[File:Kristina Šuler 1914.jpg|thumb|Kristina Šuler 1914]]
|[[File:Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi.jpg|thumb|Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi]]
|}

[posnetek groba na Žalah | portret Kristine Šuler slikarke Mare Kralj iz 1934]

V zavesti imamo, kot da je šel v partizane samo praznožepi proletariat, pri Kristini Šuler, Mirku Šušteršiču in še kom pa se izkaže, da so bili med najbolj zavzetimi uporniki izobraženci in iz premožnih družin. Te je okupator kot najbolj nevarne ponemčevalnemu načrtu tudi najprej izselil ali zaprl. Kristina Šuler (1866&amp;ndash;1959) je bila iz fužinarske družine. Mati Hedvika, rojena Potočnik, je zgodaj umrla, oče, podjetnik Benjamin Schuller pa je na stara leta obubožal in je z učiteljsko plačo sama vzdrževala družino. V Kropi je dokončala osnovno šolo, sledilo je osem let samostanske šole v Škofji Loki in učiteljišče v Ljubljani.

Med 1889 in 1898 je poučevala v Bohinjski Bistrici, kjer sta bila za kaplana pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Anton Medved, ki sta organizirala literarna srečanja in jo literarno usmerjala. Čeprav se je skupaj z učiteljico Vido Jeraj uveljavila kot najpomembnejša pesnica svojega časa, knjižnega izida svojih pesmi ni dočakala. 1899&amp;ndash;1901 je službovala na osnovni šoli v Šmartnem pri Ljubljani, dokler je niso odpustili zaradi rojstva nezakonskega otroka. S trimesečno hčerko Kristo se je odselila na Staro Goro pri Sv. Juriju ob Ščavnici in tam poučevala do upokojitve 1925xx. 

Pet let po upokojitvi se je preselila v Ljubljano in poslovenila priimek. 1941 se je, petinsedemdesetletna,  kot članica Jugoslovanske ženske zveze vključila v OF. Na sestanek pri njej doma na Mirju je prišel tudi Boris Kidrič. S sestro sta pisali po zidovih gesla proti okupatorju; bila je najstarejša ljubljanska aktivistka. Hčer Kristo so internirali v Italijo in se je vrnila po kapitulaciji Italije septembra 1943. Partizani so jo poslali poučevat na osvobojeno ozemlje v Belo krajino.  

Ostarela Kristina je med vojno spet začela pesniti, in to angažirano, bojevito, na temo trpečega, a neuklonljivega ljudstva ter o hčeri izgnanki in partizanki. Pesmi je prebirala ljudem, ki ob italijanski blokadi niso smeli iz hiš. Pesem V pričakovanju je napisala tik pred osvoboditvijo maja 1945 in je izšla v slavnostni številki ''Slovenskega poročevalca''. 

Hčer so 1949 pod obtožbo, da je informbirojevka, za dve leti in pol internirali na Golem otoku. Političnih zapornikov so se tedaj ljudje izogibali, zvezo med matero in hčerjo je s pismom pomagal vzdrževati Fran S. Finžgar. Po zaporu je z materjo živela skrajno revno v bedni sobi, skozi katero so hodili drugi stanovalci, do leta 1959, ko je 59-letna hči umrla za rakom. Kristina Šuler se je potem preselila k sorodnikom v Moste, vendar je že čez pet mesecev umrla. Na nagrobniku na ljubljanskih Žalah (spomenik je izdelal prijatelj Tone Kralj) so vklesani njeni verzi: 

&lt;poem&gt;
Stopinje moje tišje so in tišje ...
Odhajam praznih rok neznano kam.&lt;/poem&gt;

Spominsko ploščo ima na rojstni hiši v Kropi in na OŠ na Stari Gori, pod njenim znamenjem se odvija pesniški natečaj za najboljšo slovensko žensko poezijo kresnice. 

&lt;poem&gt;
'''V ječi'''

Bila pohlevna sem in tiha,
otrokom svojim sem bila ljubeča mati,
o, zdaj me ni več prepoznati -
preklinjam, krčim žuljave roke v pesti:
&quot;Prekleta bodi roka, ki je strel sprožila,
mi sina je edinca umorila,
prekleti vi, ki hčerko ste mi odpeljali,
v sramoto in trpljenje jo pehali,
porušili, požgali dom ste naš;
ponižan, strt naj rod bo vaš!&quot;

Bila pohlevna sem in tiha,
zdaj levinja sem krvoločna;
da bi telo in dušo mi ubili,
za mreže ste železne me vtaknili,
da v ječi brez otrok naj svojih jaz poginem,
brez njih ljubezni in opore naj preminem.

Že bliža dan se, okupatorji krvavi,
ko levinja za mrežami bo zarjovela -
v svobodo zlato našo bo zdrvela,
slavila z narodom njegov veliki dan.

''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 481.
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
'''Lučka na grobu'''

Lučka na grobu, drobna kresnica,
svetiš v noč gozdno, v temi blestiš,
padel junak je za narod, svobodo,
njemu v spomin, ti lučka, goriš.

Smreke zelene, gozdne ciprese
v molku globokem ob grobu stoje,
breze junaku pozdrav šepetajo ...
z listjem jesenskim grob mu zlate.

Vžigaj se, lučka, v ogenj mogočni,
srca prešine plamen naj tvoj,
s silo udarno po poti junaka
stopajmo proti sovražniku v boj! 

Lučka na grobu, drobna kresnica,
bodi znanilka srečnih nam dni,
ko bo vstal narod, prerojen, prekaljen
iz bolečine, trpljenja, krvi.

''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 483; tam še 5 njenih pesmi.
&lt;/poem&gt;

&lt;blockquote&gt;
Nikoli se nisem bala preganjanja, ki mi je pretilo. Spremljala sem drzne podvige naših mladih ljudi, ki so tvegali življenje, mučenje, ječe in taborišča in doživela čudovit preokret v slovenskem
človeku — nič več ni klonil glave pod okui ukupatorjevim bičem, temveč ponosno in samozavestno stopal v borbo za pravice in svobodo svojega teptanega naroda. [...] Vsa štiri leta najhujšega trpljenja slovenskega naroda sem s trdno in neuklonljivo vero pričakovala našo zmago. Vedela sem, da ustvarjamo v skupni borbi z našo mogočno in iskreno zaveznico SZ svetlejšo bodočnost našemu in vsem narodom Jugoslavije. 
&lt;/blockquote&gt;

&lt;poem&gt;
Odprl knjigo si velike svoje zgodovine,
v peterokrako zvezdo so se zlile zvezde zlate,
prešel je mrak, minila groza je noči,
s krvjo umit pred svetom tvoj obraz blesti.
Ljubezni, bratstva luč ti iz oči gori.
Če kdaj še v te zažene vojni se vihar,
boš dvignil močno pest na nov udar.
&lt;/poem&gt;

&lt;blockquote&gt;
'''NAŠLE SO POT NAZAJ IN NIHČE JIH VEČ NE BO ODVRNIL OD NAŠE PARTIJE.''' Pismo z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena Centralnemu komiteju KP Jugoslavije. Izmed 306 z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena iz vse Jugoslavije jih je 299 poslalo Centralnemu komiteju Komunistične partije pismo, v katerem pravijo med drugim:

»Ko smo pazljivo zasledovale čedalje srditejšo in čedalje bolj breznačelno gonjo vodstev ZSSR in dežel ljudske demokracije proti naši mladi socialistični domovini, naši Partiji in vladi, smo spoznale vso pogubnost tega potu izdajstva ljudstva in Partije. Na to pot nas je večinoma zapeljala avtoriteta tistih, ki so podpisali pisma CK VKP(b) in zloglasno resolucijo Informbiroja.«
Pismo ugotavlja, kakšni so nameni in cilji voditeljev ZSSR in dežel ljudske
demokracije v njihovi gonji proti socialistični Jugoslaviji, kaj vse so doslej že
ukrenili, da bi dosegli te namene in cilje, in kako brezplodno je vse to početje,
zaključi pa se z besedami:

Me, ki smo v časih tako težkih za našo Partijo in narode klonile in zapustile pravo pot, smo bolj k kakor kdaj koli občutile toploto in skrb naše Partije, ki ukazuje slehernemu v naši deželi, partija nam je še enkrat pokazala vso svojo velikodušnost, ko nam je na široko omogočila spoznati resnico, popraviti svoje napačno stališče in se zopet vrniti v vrste dobrih državljanov naše dežele, borcev za socializem. Z vsem srcem sprejemamo pomoč naše Partije in obljubljamo, da nas nihče nikoli več ne
bo mogel odvrniti od poti, po kateri nas vodita naša Partija in tovariš Tito. Napele bomo vse svoje sile v graditvi socializma in borbi proti vsem tistim, ki bi skušali ovirati graditev od zunaj ali od
znotraj, in obljubljamo, da kot matere nikoli ne bomo dovolile, da bi hodili naši otroci po kateri koli drugi poti, razen po tisti, po kateri nas vodi naša Partija. 

Naj živi močna in nezlomljiva Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. 

Pismo so podpisale: Slobodanka Djordjević, Vasilija Uzelac, Katica Hrušč, Ema Logar - Grbec, Kristina Šuler in še 294 tovarišic. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9K809KXX ''Ljudska pravica'' 12. 10. 1949]&lt;ref&gt;Pismo je verjetno podpisala hči Kristine Šuler Krista, ki je bila kot informbirojevka zaprta na Golem otoku.&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;

In prav do zadnjega si je želela dvojega: da bi izoblikovala še eno pesem, ki jo je nosila v srcu pet dolgih mesecev, morda najbolj bolečo pesem svojega življenja — pesem umrli edinki, in da bi doživeta knjigo svojih izbranih pesmi. -- Nekrolog Erne Musar. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQU0YA9Z ''Delo'' 13. 1. 1959]

*Vlasta Felc: Toliko je dala, a odšla je praznih rok: Pesnica Kristina Šuler. ''Delo'' 19. 8. 1998. 9.
*Emil Cesar: članek v ''Borcu''
* Emil Cesar: spremna beseda. ''Češnja pod oknom: Izbrane pesmi''. Ljubljana: Amalietti, 2008. 93&amp;ndash;109.
*Verena Štekar Vidic: Kristina Šuler. ''Plamen'' 1985.
*Erna Mauser: Razgovor s Kristino Šulerjevo. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHWONFVP ''Ljudska pravica'' 10. 11. 1945.]

==Civilno življenje ==

{|
|[[File:Gregorjevo v Kropi 1944.jpg|thumb|Gregorjevo v Kropi 1944]]
|[[File:Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar.jpg|thumb|200 px|Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Svojci vozijo z gora svoje drage.jpg|thumb|450 px|Svojci vozijo z gora svoje drage. Foto Slavko Smolej]]
|}

{|
|[[File:Vajenci v Kropi 1943.jpg|thumb|Vajenci v Kropi 1943]]
|[[File:Lazarjeva Micka 100 let.jpg|thumb|Pričevalka Lazarjeva Micka]]
|}

==Vzporedni projekti==
*dopolnitev gesla o Kropi na Wikipediji
*vnos manjkajočih fotografij v Wikimedijino Zbirko
*vris manjkajočih spomenikov na OpenStreetMap
*dopolnila in popravki za padle Kroparje v Sistory

===Osebnosti iz Krope===

* [[:w:Janez Krstnik Potočnik]] (15. 6. 1749, [[:w:Kropa]] - 9. 2. 1834, [[:w:Ljubljana]]), slikar in restavrator
* [[:w:Jožef Potočnik]] (1753, [[:w:Kropa]] - 1808), pravnik, cesarski dvorni svetnik
* [[:w:Simon Ignac Pesjak]] (29. 7. 1778, [[:w:Kropa]] - 24. 9. 1857, [[:w:Ljubljana]]), trgovec
* [[:w:Valentin Klinar]] (1840, [[:w:Kropa]] - 23. 12. 1902, [[:w:Kropa]]), trgovec, soustanovitelj in načelnik žebljarske zadruge
* [[:w:Danijel Pogačnik]] (1834, [[:w:Kropa]] - 1910), ilirski pesnik
* [[:w:Janez Šolar]] (27. 8. 1827, [[:w:Kropa]] - 22. 2. 1882, [[:w:Zadar]]), duhovnik, jezikoslovec, profesor in šolski nadzornik
* [[:w:Jurij Varl]] (23. 4. 1827, [[:w:Kropa]] - 5. 3. 1874, [[:w:Velesovo]]), pesnik, duhovnik in pripovednik
* [[:w:Ivan Zupan]] (9. 12. 1857, [[:w:Kropa]] - 4. 7. 1900, [[:w:Kamna Gorica]]), skladatelj in orglar
* [[:w:Jožef Zupan]] (12. 3. 1811, [[:w:Kropa]] - 29. 8. 1866, [[:w:Kropa]]), nabožni pisatelj
* [[:w:Simon Zupan]] (24. 10. 1844, [[:w:Kropa]] - 20. 10. 1925, [[:w:Ljubljana]]), nabožni pisatelj
* [[:w:Rok Gašperšič]] (9. 8. 1941, [[:w:Kropa]]), direktor, lovec, pisec domoznanskih del
* [[:w:Justin Ažman]] (25. 3. 1910, [[:w:Trst]] - 1991, [[:w:Kropa]]), politični in kulturni delavec
* [[:w:Joža Bertoncelj]] (1901, [[:w:Kropa]] - 1976), umetnostni kovač in literat
* [[:w:Anton Dermota]] (4. 6. 1910, [[:w:Kropa]] - 22. 6. 1989, [[:w:Dunaj]]), tenorist, operni pevec, koncertni pevec in pedagog
* [[:w:Gašper Dermota]] (1917, [[:w:Kropa]] - 1969), operni pevec
* [[:w:Leopold Dermota]] (1912, [[:w:Kropa]] - 1992), operni pevec
* [[:w:Lovrenc Dermota]] (1938, [[:w:Kropa]]), direktor Mariborskih lekarn
* [[:w:Rudi Finžgar]] (7. 5. 1920, [[:w:Podnart]] - 9. 7. 1995, [[:w:Kropa]]), smučarski skakalec in podjetnik
* [[:w:Boštjan Gašperšič]] (1938, [[:w:Kropa]] - 1938), arhitekt, glasbenik in risar
* [[:w:Branko Gašperšič]] (11. 1. 1935, [[:w:Kropa]] - 5. 7. 2006, [[:w:Jesenice]]), doktor znanosti, univerzitetni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, dekan
* [[:w:Janez Gašperšič]] (4. 12. 1934, [[:w:Kropa]] - 27. 3. 2009, [[:w:Radovljica]]), graver in cizeler
* [[:w:Jože Gašperšič]] (14. 3. 1896, [[:w:Kropa]] - 7. 12. 1964, [[:w:Kropa]]), gospodarstvenik, glasbenik in zgodovinar
* [[:w:Marjan Gašperšič]] (15. 8. 1929, [[:w:Kropa]] - 16. 12. 2015, [[:w:Ljubljana]]), arhitekt in industrijski oblikovalec
* [[:w:Zlata Obnjanovič Gašperšič]] (17. 3. 1931, [[:w:Kropa]]), glasbenica in sopranistka
* [[:w:Damjan Hafner]] ([[:w:Kropa]] - 2014 [[:w:Kropa]]), direktor
* [[:w:Luka Hafner]] (1859, [[:w:Kropa]] - 1935, [[:w:Kropa]]), fužinar, kovaški podjetnik, župan in soustanovitelj žebljarske zadruge
* [[:w:Adam Kržišnik]] (1936, [[:w:Kropa]]), umetnostni kovač
* [[:w:Kamilo Legat]] (17. 9. 1935, [[:w:Kropa]] - 1995), akademski slikar in likovni pedagog
* [[:w:Dušan Petrač]] (28. 1. 1932, [[:w:Kropa]]), fizik
* [[:w:Matija Pirc]] (21. 3. 1875, [[:w:Kropa]] - 24. 2. 1927, [[:w:Maribor]]), profesor, zgodovinar, geograf
* [[:w:Anton Šilar]] (28. 1. 1936, [[:w:Kropa]] - 2015, [[:w:Nova Gorica]]), dramski in filmski igralec
* [[:w:Kristina Šuler]] (17. 7. 1866, [[:w:Kropa]] - 25. 12. 1959, [[:w:Ljubljana]]), pesnica
* [[:w:Artur Vidic]] (1922, [[:w:Kropa]] - 16. 3. 2006, [[:w:New York]]), doktor znanosti, sociolog, univerzitetni profesor na New School for Social Research, New York
* [[:w:Peter Žmitek]] (28. 6. 1874, [[:w:Kropa]] - 27. 12. 1935, [[:w:Ljubljana]]), akademski slikar
* [[:w:Dominik Gašperšič]] (19. 2. 1940, [[:w:Kropa]]), univerzitetni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, stomatolog
* [[:w:Egidij Gašperšič]] (1. 9. 1936, [[:w:Kropa]]), pevski pedagog, skladatelj in zborovodja
* [[:w:Alojz Potočnik]] (11. 6. 1951, [[:w:Kropa]]), politik
* [[:w:Janez Potočnik]] (22. 3. 1958, [[:w:Kropa]]), doktor znanosti, ekonomist, politik, evropski poslanec in komisar
* [[:w:Zmago Šmitek]] (1949, [[:w:Kropa]]), etnolog, kulturni antropolog, doktor znanosti, univerzitetni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskovalec
* [[:w:Irma Mihelič]] (4. 10. 1984, [[:w:Kropa]]), operna pevka


(izpis iz [[:w:Seznam osebnosti iz Občine Radovljica|Seznama osebnosti iz Občine Radovljica]]. DAR.)
*Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdojekdo.]

==Opombe==

{{sklici}}

==Predmeti==
* z Vurnikove hiše odstranjena spominska plošča OF v Radovljici, posvečena aktivistu OF in partizanu Stanetu Bertonclju (1912 Ljubno &amp;ndash; 1966 Radovljica), ki je bil nazadnje v vojni čevljarski delavnici na Brezovici pri Kropi.

'''predmeti iz mestnega arhiva''' (Kranj?, posredovala Vlasta Felc)

**30) KNP 1146 puška mauser 5455 Puško je dal Jeraša Gabrijel, Kropa 4. Našel jo je zakopano nad Kropo. Zakopal jo je partizan Tone iz Primorske v začetku 1943. Tone je bil v vodu, ki je prenašal orožje izpod Storžiča na Jelovico in je padel pri Poreznu sredi 1944.  
**31) KNP 1147 nahrbtnik Dal ga je Strnad Janez, Kropa 36, ki je z njim odšel v partizane 25. 6. 1943 v Jeloviški bataljon. Z njim je bil tudi po Dolenjski, v Kočevskem Rogu, v SCVPB.
**32) KNP 1148 sekira Našel jo je Vršnik Lojze vlogorju na Pogrošarjevi plani pri Vodiški planini, kjer je bil ustanovljen Cankarjev bat.
**33) KNP 1149 --&quot;-- žebelj velik kroparski Zabit v smreko, kjer so borci obešali meso.
**34) KNP 1150 šaržer za zbrojevko brez peresa Cankarjev bataljon, Pogrošarjeva plana
**35) KNP 1151 del levega čevlja --&quot;--
**36) KNP 1152 
** [...] še predmeti z Jelovice
**71) KNP 1237 pokrivač za puškino cev Najden v kuhinji bolnice II. grupe odredov v Peštini na Jelovici, ustanovljeni 24. ali 25. julija 1942. Zdravnik je bil iz Ljubljane, komandir in šef kuhinje je bil Šiško. 13., 14. in 15. avg. so Nemvci naredili hajko, bolnica s pribl. 16 ranjenci je bila pravočasno izpraznjena.  
** 72) KNP 1238 xxx šaržerja za mauser puško --&quot;--
** 73) ?? KNP 1240 pištola Steyer, kal. 7,65 Last Vinka Hafnerja, izročila sestra Ančka iz Stražišča. Pištola ima odrgnino od gestapovske krogle. 
** [...]
** 107) KNP 1389 24 italijanskih nabojev s šaržerji Našel jih je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju čevljarske delavnice na Kosovini pri Kropi, ki jo je organiziral Stane Žagar spomladi 1942. 
** 108) KNP 1390 italijanska puška prelomljena Našel jo je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju komande mesta Kranj v Kroparski gori, kjer je bil od sept. 1943 do osvoboditve.
** 109) KNP 1391 emajlirana skleda --&quot;--
** 110) KNP 1392 šaržer za italijansko puško --&quot;--
** 111) KNP 1393 šaržer za lahko bredo --&quot;--

'''predmeti iz Gorenjskega muzeja v Kranju''' (Jana Babšek, Marija Kos):
**NZV 72/1	deska za rezanje mesa	deska je predelana v predal	les	23x42x4,5 cm	foto IMG_8086-33		rabili so jo za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu.
**NZV 72/2	pokrov deske za rezanje mesa	manjša deščica za zapiranje	les	37x4x2 cm			rabili so ga za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu.
**NZV 167	škatla	zarjavela okrogla škatla	pločevina	28x13 cm	foto: NZV_167		V njej so bili shranjeni dokumenti Okrajnega komiteja Skoj Jelovica, najdena na Malem Vrhu pri Rovtih
**NZV 85 	lonec	ena in pollitrski rjav        emajlirani lonec	pločevina	20x12 cm	foto IMG_8240-159	7.11.1962	Lonec iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici.
**NZV 82	zajemalka	modra emajlirana zajemalka	pločevina	35x9 cm	foto IMG_8233-150,159, IMG_8235-150	7.11.1962	Zajemalka iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici.
**NZV 76	porcija	ponvica ali porcija	pločevina	7x21 cm	foto IMG_8238-152	7.11.1962	Ponvica, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 81	ročka	del ročke posode	pločevina	23 cm	foto IMG_8230-153, IMG_8231-153	7.11.1962	Ročka posode, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 265	steklenica	steklenička za zdravilo - rjava	steklo	6x3 cm	foto IMG_9837-156	7.11.1962	Steklenička je bila najdena v taborišču Jelovške čete na Jelovici, kjer se je četa zadrževala v letih 1942 in 1943.
**NZV 147	lonec	velik lonec z žično nosilko	pločevina	50x30 cm	foto: NZV 147	7.11.1962	Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 145	lonec	velik pločevinast lonec brez žične nosilke	pločevina	50x27 cm	foto IMG_8026-158	8.11.1962	Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 80	porcija	nemška vojaška porcija z žičnatim ročajem	pločevina	18 x 18 x 9 cm	foto IMG_8233-150,159, IMG_8234-159	8.11.1962	Porcija, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 149	vedro	vedro za vodo	pločevina	32x28 cm	foto IMG_8062-160	8.11.1962	Vedro, najdeno v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.

'''predmeti iz jeseniškega muzeja''' (Daša Čopi):
**Stran 2 (T-759): Obkroževalna akcija na Jelovici. Z daljnogledom se išče sovražnika. Umringelungaktion in der Jelovica. In Scheren-Fernrohr wird der Feind gesucht.
**Stran 4 (T-1498): Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj vrha v Kropo in obratno. Komisar je bil Hafner iz Jesenic. Slikano marca 1944. Na sliki so: Hinko Klinar iz Hrušice, Mirko Klinar, Jože Božič iz Jesenic, Franc Žurman iz Jesenic.
**Stran 6 (T-2862): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Policijski tovorni konji. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Tragtier der Polizei.
**Stran 8 (T-2863): Velika akcija na Jelovici 24. 7. 1942. Nemški vojak motorist v akciji.
**Stran 10 (T-2864): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo odpeljalo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterie - Geschütz wird abtransportiert.
**Stran 12 (T-2865): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo opustilo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterei Geschütz wird verlastet.
**Stran 14 (T-2866): Nemška akcija na Jelovici 24.7.1942. Nakladanje pešadijskega topa na kamion.
**Stran 16 (T 4449): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Oddelek policistov gre na pot. bt 3/6 1806
**Stran 18 (T 4450): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Vojak - policist opazuje okolico. Ibt 2/32 1806Stran 20 (T 4451): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kolona gre na pot. Ibt 2/34 1806
**Stran 22 (T 4452): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kurir gre s kolesom na pot. Ibt. 6/12a 1806
**Stran 24 (T 4453): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Tankovski lovec. Ibt. 6/16a 1806
**Stran 26 (T 4454): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Teški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt. 6/19a 1806.
**Stran 28 (T 4455): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/20a 1806
**Stran 30 (T 4456): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Nemški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 2 / 23 aStran 32 (T 4457): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/24a 1806
**Stran 34 (T 6102): VOS-ovci v zgodnji pomladi 1944 pod Jelovico blizu vasi Selo: 1. kurir, 2. Kunčič Anton z Bleda, 3. Zupan Ivan - Nestor, 4. [prazno], 5. Erman Anton z Bleda, 6. Vovk Franc, 7. leži Rožič Mirko - Raskovec z Ribčevega laza v Bohinju.
**Stran 36 (T 6501): Iz občnega zbora Zveze prostovoljcev borcev za severne meje 1918-1919 v dvorani jeseniških upokojencev dne 28.5.1977 na Jesenicah. V prvi vrsti od leve proti desni sedijo: 1. Miha Ancelj Mojstrana, 2. Krajnik Franc Dovje, 3. Jože Osvald Rateče, 4. Lovro Mlakar Jesenice, 5. Rudolf Ogrin Javornik, 6. Franc Fais Jesenice, 7. Šorli Srečko Dobrava, 8. Franc Hartman Planina, 9. Kisovec Matevž Jesenice, 10. Čop Srečko Radovljica, 11. Vrhovšek Karol Jesenice, 12. Blažič Henrik Kr. Gora.
**Stran 38 (T 6528): Partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini. Dom je zgradil Okrajni odbor ZZB Kranj leta [prazno].
**Stran 40 (T 6529): Pročelje partizanskega doma na Jelovici - Vodiški planini.
**Stran 42 (T 6530): Partizanski dom na Vodiški planini v osrčju gozdnega masiva Jelovice.
**Stran 44 (T 6531): Pogled na partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini.

'''predmeti iz MNZ v Ljubljani''' (Monika Kokalj Kočevar)
**INV 1463 Tulec je iz kurirske postaje D nad Kropo na Gorenjskem. Obstajala je od spomladi 1944 do osvoboditve.
**INV 1623 Svetilka  iz nekdanjega tabora VOS Kranjskega okrožja na Kroparski gori v občini Radovljica.
**INV 1645 Štirje prazni medeninasti tulci s šaržerjem za angleško puško. Tabor OOF Jelovica, ki je bil za Brezovico nad Kropo od poletja 1943 do septembra istega leta.
**INV 2030 Skodelica iz  nekdanjega taborišča Okrajnega odbora OF Jelovica nad Brezovico pri Kropi
**INV 0018 Puška - nemška, Mauser. Izkopana  nad  Kropo.
**INV 0021 Puška - italijanska, dolga. Številka orožja na cevi: YN 6014, nad njo je napis: TERNI, za njim pa številka 16. Iz tabora Komande mesta Kranj v Kroparski gori.
**INV 0069 Deli italijanske, kratke puške: cev, prednja in zadnja merilna priprava, spodnji obroč, sprožilec in dno nabojišča. Brez ostalih delov. S Kroparske gore, kjer je od sredine 1943 do osvoboditve taborila komanda mesta Kranj.
**1191/3	 	Hrast; Kropa, nakladanje hrane za partizane na Jelovci 1944
**1394/16	 	Bočna - Kropa pri Kranjc Francu, kjer je bila Tiskarna
**1844/26	 	Pred partizanskim bunkerjem nad Kropo, kjer se je zdravil narodni heroj Dežman Tone - Tonček, ki je bil ranjen v letu 1944. Sredi Pretnar Jakob iz Dobrave pri Kropi
**1844/28	 	Čevljarska delavnica nad Kropo 1944. Stojita: Bertoncelj Mara - Cveta, Bertoncelj Stane - Stašo. Sedijo: tertji Vovk Franc, zadnji Maček
**1844/36	 	Grupa partizanov nad žago v Kropi 1944. leta
**1867/5	 	Gospodarski odsek Kropa 24. 7. 1944
**1959/30	 	Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec
**1959/31	 	Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec

==Literatura==

* Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str.
* Janez Šmitek: Kovaški muzej v Kropi: Oddelek NOB (zgibanka). Kropa, 1981.
* [[:c:Category:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]]. Wikimedia Commons.
* Vesna Levičnik: [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/partizanska-cipka-in-rdeci-hudic-iz-titolanda-2744984/ Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda.] ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. (slike iz MNZ) 
* Tatjana Dožan Eržen: [https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2018/07/0238_001.pdf Lato, Smuk, Rak, Kum: V Kropi so sredi 20. stoletja izdelovali smučarsko okovje.] Gorenjski muzej.
*Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kraji/Kropa%20-%20zgodovina.pdf Kropa - zgodovina.] DAR.
* Vladimir Vilman: Finžgarjev stroj, ki je izdelal na stotine smuči. 
* Rudi Finžgar. [http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdo je kdo.] DAR (Goran Lavrenčak).
* Mira Hladnik: [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope]], SB nov. 2022.
* Mira Hladnik: [[Marija Debeljak]]. SB ?
* Kovaški muzej v Kropi hrani tehnične risbe smučarskega okovja.
*Patricija Maličev: [https://www.delo.si/sobotna-priloga/kdo-se-boji-zgodovine Kdo se boji zgodovine?] ''Delo'' 11. 7. 2026.
*Verena Štekar-Vidic: ''Znameniti Kroparji: (J. K. Potočnik, J. Varl, D. Pogačnik, P. Žmitek, K. Šuler)''. Kovaški muzej Kropa, 26. april - 12. maj 1985 (zgibanka ob razstavi). 
*Saša Florjančič: 50 let Kovaškega muzeja. ''Vigenjc'' 2 (2002). 19&amp;ndash;69.
*Jože Dežman: Kroparski vedež inženir Janez Šmitek. ''Vigenjc'' 2 (2002). 101&amp;ndash;15.
*[https://www.youtube.com/watch?v=SyKePeRKvIY SLEDI ŽIVLJENJA Milana Vidica. st. - Pogačn'kovega Milana iz Podblice.] KICTV 20. sept. 2025. (o poteh Prešernovega bataljona po Jelovici, nekako do 28:40)
*Marko Štepec (ur.): ''Pot domov''. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2015.

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]].
*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Objave ob projektu]].</text>
      <sha1>aziyk7polz9zf54kjz9jqin387jtjtk</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85722</id>
      <parentid>85721</parentid>
      <timestamp>2026-08-23T08:19:46Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Mimi Malenšek */</comment>
      <origin>85722</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="127721" sha1="790ndttymfp6zqexiz5uy0i2cmoy3u9" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] 
| title_orig    = '''Kovači v partizanih: Za NOB-prostor v Kovaškem muzeju v Kropi'''
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Načrt za NOB-sobo v Kovaškem muzeju v Kropi, v delu!
|image = [[File:Kropa, Klinar house.jpg|thumb|Klinarjeva hiša]]
}}

&lt;blockquote&gt;
&quot;Zgodovina ni besedilo, ki ga popravlja lektor. Je tkivo skupnosti. Če iz njega izrežemo narodnoosvobodilni boj, ne bo izpuhtela samo pripoved o vojni. Izpuhtela bo zgodba o tem, da so ljudje v času najtemnejših stisk ter razpada sveta ter vrednot znali misliti drug na drugega. Da so nastajale bolnišnice sredi gozdov, kurirske poti, tiskarne, šole in kulturne skupine. Da skupnost ni nastala zato, ker je nekdo tako ukazal, ampak zato, ker brez nje ni bilo mogoče preživeti.&quot; (Maličev 2026)&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
&quot;Predstavitev Krope med prvo in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo v 20. stoletju.&quot; (Florjančič 2002: 39)&lt;/blockquote&gt;

==Kovači smo==

&lt;poem&gt;
Kovači smo in naša sila
skovala nam bo sreče ključ,
in iskra svetla izpod kladiva
prižgala bo svobode luč.

Udarec pada za udarcem,
kladiva pesem nam doni,
sovrag stoletni že v prah se ruši,
iz spanja ljudstvo se budi.

In srečo narodu skovali
s kladivom našim bomo mi,
verige sužnjev, okove težke
kladivo naše naj zdrobi.

Mi kujemo bodočnost svetlo
in svobodo za vse ljudi.
&quot;Naprej v borbo!&quot; je naše geslo,
že vas in mesto se budi.

Mi kujemo enakost, bratstvo,
mladini sonce, svobodo,
vsi za svobodo, kruh, mir in zemljo
dvignimo žuljavo roko!

Kovači smo ... 
&lt;/poem&gt;
(''Naj pesem naša zadoni'', 1944)

Ruski izvirnik revolucionarne koračnice Kovači smo ima naslov Мы кузнецы (&quot;и дух наш молод&quot;). Besedilo je leta 1912 napisal ruski pesnik Filip S. Škulev, slovenski prevod je nastal v kaznilnici v Sremski Mitrovici, prevajalec ni poznan. Pela se je zlasti med jugoslovanskimi partizani na melodijo, ki je bila v začetku podobna italijanski delavski himni Bandiera rossa.&lt;ref&gt;Franc Križnar: Glasba v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945. [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-6_7.pdf ''Borec'' 1979, št. 6&amp;ndash;7.] &lt;/ref&gt; 

===Kovaška simbolika===

Kovač je pomembna funkcija v folklornem izročilu po svetu in pri nas. Kovač v ljudski pesmi zvabi smrt oz. hudiča v kovaški meh ali na začarani stol (Andrej Gabršček: ''Narodne pripovedke v soških planinah'', 1910: 148; Šmitek 2004: 151). V ''Pohorskih bajkah'' (Jože Tomažič, 1943) nastopi kovač v vlogi Kresnika, tj. osrednjega predkrščanskega božanstva, ki ga je krščanstvo nadomestilo s svetim Elijo (oz. Šembiljo &lt; sv. Ilija) ali kar s Kristusom. Kresnik je po ljudski razlagi kovač ali učitelj kovaških veščin. Kovač ima v več mitologijah poseben družbeni položaj, njegova opravila so bila sveta. Predstava nebesnega kovača je povezana z ognjem, iskrenjem in kresanjem, pa tudi z gromom in strelo. Bogovom kuje orožje in podkuje konje in je neposredno povezan z najvišjim bogom. To vlogo je v krščanstvu prevzel Kristus, kovač pa je dobil negativne lastnosti, bil je diaboliziran in poslan v pekel (Mircea Eliade: ''Kovači i alkemičari'', 1982; Šmitek 2004: 152).

Kovačnica nastopa v bajkah o pomlajenju. Človek se lahko pomladi v kovačnici ali v mlinu, tj. s pomočjo vode ali ognja, od tod magični značaj teh dveh lokacij (Šmitek 2004: 274). Zato ni čudno, če je kos kovača tudi prvi med slovenskimi literarnimi junaki Martin Krpan, ki si sam skuje orožje za boj z Brdavsom.

&lt;blockquote&gt;
&quot;Pelja ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila tudi na dvoru; zakaj taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je kladivo in nakovalo pri rokah, ako se konj izbosi ali če je kaj drugega treba, da se podstavi ali prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kladivo, ki ga je kovač vselej z obema rokama vihtel; njemu je pa v eni roki pelo, kakor bi koso klepal. &quot;Oj tat sežgani!&quot; pravijo vsi, ko to vidijo; še cesarju se je imenitno zdelo, da ima takega hrusta pri hiši. Krpan kuje in kuje, goni meh na vse kriplje ter naredi veliko reč, ki ni bila nobenemu orožju podobna; imela je največ enakosti z mesarico.&quot;&lt;/blockquote&gt;

V pripovedki o Krpanu ima pomembno vlogo tihotapski tovor, ki ga Krpan skriva pred cesarjem in se zlaže, da tovori &quot;bruse pa kresilno gobo&quot;. Oboje priziva v zavest iskre, ki spet vodijo k predstavi kovaških opravil, hkrati pa tudi k predstavi upornosti (prim. naslov Bevkove povesti o kmečkih uporih ''Iskra pod pepelom'' in slovarski zgled ''razvneti iskro upora''), tako kot beseda kres, gl. npr. slovarski zgled ''zanetiti kres upora''. Zaradi teh pomenskih možnosti je Levstikov Martin Krpan odločno uporniško besedilo. Naslovni junak začenja svoj upor ilegalno, prikrito, z lažjo oz. sprenevedanjem, in šele proti koncu pride na dan s svojimi zahtevami. V začetni Krpanovi laži je prikrita grožnja cesarju, saj brusi, kresilna goba in iskre nedvoumno napovedujejo, da stopnjevanje konflikta lahko pripelje do upora. Levstikov &quot;kovač&quot; Martin je zrasel iz dveh tradicij: po eni strani je zadolžen pri blagem svetniku sv. Martinu iz Toursa (ki je med drugim zaščitnik kovačev!), s svojo robato platjo pa spominja na predkrščanskega, karnevalskega in uporniškega predhodnika (Hladnik 2014: 250&amp;ndash;60) in tako kaže, tako kot drugi literarni in mitični kovači, dvojno naravo, božansko in demonično.

*Milko Matičetov, Jože Pogačnik (kovaško ognjišče je pri Seliškarju in Klopčiču metafora za topljenje starega sveta in kovanje novega), Northrop Frye)

Kovač je med najpogostejšimi slovenskimi priimki (Kovačič 3., Kovač 7., Šmid, Schmid, Šmitek, Kovačevič, Kovič ...) in prvi med priimki, ki označujejo dejavnost osebe (Kolar/Kolarič, Pogačar/Pogačnik, Žagar, Kuhar, Mlinar ...).

* kovači v slovenski literaturi: pravljice (kovač na luni, Od kovača, mlinarja in hrastarja, ...), proletarska poezija (Mi, kar nas je kovačev, Kovačeva balada, Kovač), Anton Koder: [[:s:Luteranci]] (1883), Jakob Bedenek: [[:s:Od pluga do krone]] (1891), Ivan Lah: [[:s:Kovač Peregrin|Kovač Peregrin]] (1903), Ivan Lah: [[:s:Uporniki]] (1906), Ivan Cankar: [[:s:Hlapci]], Peter Bohinjec: [[:s:Kovač in njegov sin|Kovač in njegov sin]] (1907), Silvester Košutnik: Požigalec ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQHIFL4 1910,] [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQRM5NWK 1918]), Peter Bohinjec: [[:s:Za poklicem]] (1912), Cvetko Golar: [[:s:Povest o hudem in silnem kovaču|Povest o hudem in silnem kovaču]] (1916), Vladimir Levstik: [[:s:Pravica kladiva]] (1926), Fran Milčinski: [[:s:Butalski kovač|Butalski kovač]], Fran Jaklič: [[:s:Kovač Rošel|Kovač Rošel]] (1929), Župančič, Ivan Dobravec: [[:s:Kovač (Ivan Dobravec)|Kovač]] (1935), [Anton Ingolič: Ugasla dolina, Malenšek: Kovinarji (1950)], Ciril Kosmač: Kovač in hudič, France Bevk: Gmajna.&lt;ref&gt;Kovač Gregor se poteguje za bajtarske pravice nasproti gruntarjem. Vloga vojvode mu je všeč (&quot;ga je upijanila, da je ošabno dvignil glavo&quot;) in v evforiji pobije nasprotnika, potem pa se v misli, da je ubil, še sam konča. Bajtarji zaradi njegovega boja dosežejo svoje pravice, konec je zanje torej uspešen, večja pa je težava s kovačem, ki ima v tradiciji konservativne kmečke povesti negativno vlogo, v liberalni pa pozitivno: ali je njegova žrtev v službi zmage socialne ideje ali je kazen za voditeljski napuh (hotel je biti &quot;kralj bajtarjev&quot;)?&lt;/ref&gt;

Menda ni nikjer drugje ustrezneje prikazan demoničnost in brezperspektivnost kovačevega lika kot v povesti ''Požigalec'' Silvestra Košutnika (1910):

&lt;blockquote&gt;
»čemu toliko zijaš v mene, deček?&quot; zaklical je popotni mož z osornim glasom. Imel je hud, rekli bi, divji pogled in dečka je streslo, ko je tujec vanj uprl svoje črne oči.
&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Kovačnica je osamela, ker je nihče ni hotel v najem; bila je zaprta in meh in kladivo sta celo mirovala v nji. Vendar pa so si ljudje pripovedovali, da se včasih opolnoči vidi dim, ki se zmešan z žarečimi in krvavoblestečimi iskrami kadi iz dimnika; hudodelec baje nima miru na onem svetu in prihaja nazaj kot velik kostnjak ter kuje v kovačnici igle in dolge žreblje.&lt;/blockquote&gt;

Partizanstvo je tesno povezano s kovaštvom, saj je '''kovaštvo metafora socialnega revolta.''' Oton Župančič je leta 1901 v pesmi Kovaška kovače postavil na čelo slovenskega proletariata:

&lt;poem&gt;
Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali,
kovali svoja srca, kovali svoj značaj,
kako zvene nam duše, bomo poslušali – zakaj?
Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj
srce, ki v njem bo pravi bron,
da pelo bo, vabilo kot zvon,
da bomo krog njega se zbrali ...

Vsi: – črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj,
iz plavžev gorenjskih, iz Kaple, iz Borovelj,
od Nabrežine beli kamenarji, devinski opaljeni ribarji,
polnagi nosači iz luke tržaške – četa,
kot da kiparju ušla je izpod dleta –
vi, sključeni tkalci od statev, strojarji
smrdljivci, zaviti v čresla ostri duh,
vi, mlinarji, ki nam meljete kruh,
zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci,
drvarji po šumah, šoto vozeči Ižanci,
ti mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš,
ti štajerski viničar, ki nam vince mediš,
ti, s svincem v pljučih, z očmi gasnočimi stavec,
v vrtnice mirno zroči savinjski plavec,
Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolon,
vsi, ki poznate otiske zapestnic-spon,
tudi vi, pozorno sklonjeni naprej,
brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej ...

Zato bomo mi kovači kovali,
trdo kovali, tenko poslušali,
da ne bo med nami nepoznan,
ko pride čas, ko sine dan,
da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas ...

(''Prvi majnik'' 1901)
&lt;/poem&gt;

Pogosto recitirana je njegova pesem Žebljarska (''V zarje Vidove'', 1920), ki je nastala ob obisku pesnika v Kamni Gorici in so verze iz nje Kamnogoričani vrezali na spomenik sredi kraja:

&lt;poem&gt;
Od štirih do ene,
od štirih do ene
so zarje rumene,
so trate zelene,
od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
nad nakli smo sključeni;
vsi, fantje, možjé in dekleta in žene,
od štirih do ene
že vsi smo izmučeni:
vodà nam kolesa, mehove nam žene
od štirih do ene,
od štirih do ene.

Pol treh, pol treh –
spet puha nam meh!
Žareči žeblji so nam v očeh,
do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh.
Od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči  žeblji, žeblji v očeh ...

Smo jih v polje sejali?
Po polju naši žeblji cvetó;
poglej v nebó:
vanj smo jih kovali
od štirih do ene, do osmih od treh,
da nam bodo tudi ponoči v očeh ...

Pa ondan sem pred zrcalom postal:
o, kakor da sem po sebi koval!
O, kakor da delam ves božji dan greh
od štirih do ene, do osmih od treh!

Od štirih do ene,
od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči žeblji, žeblji v očeh ...
&lt;/poem&gt;

[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa]] 

V Kropi je na spominski plošči v avli sindikalnega doma Župančičevo posvetilo kroparski tovarni Plamen:  

&lt;poem&gt;
Plamen, ki vas ogreva, 
tudi mene obseva; 
vroč sem od njega in svetal, 
kakor bi skupaj z vami koval. 
O. Župančič &quot;Plamenu&quot; 
1947
&lt;/poem&gt;

Ivan Cankar je leta 1910 v drami ''Hlapci'' prihodnost zaupal kovaču Kalandru z napovedjo: »Ta roka bo kovala svet.« NOB je bil naravno nadaljevanje predvojnega proletarskega uporništva.

==Kropa in Kamna Gorica v slovenski književnosti==

*Jožef Mihelič: [[:s:Jutro v Kropi|Jutro v Kropi]], [[:s:Kroparski kapelici]]

===[[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčič]]===

[[File:Joža Lovrenčič.jpg|thumb|left|Joža Lovrenčič]]

Kred, 2. 3. 1890 – Ljubljana, 11. 12. 1952. Študiral slavistiko, grščino in latinščino v Gradcu, doktoriral 1915 z disertacijo Valentin Stanič in njegova doba in sprva učil v gimnaziji, ki se je zaradi vojne preselila iz Gorice v Trst, od 1920 pa v gimnaziji v Kranju in potem v Ljubljani.

Najprej je živel v Lipnici pri Kropi. Prijatelj Fran S. Finžgar ga je 16. septembra 1915 poročil na Brezjah. Po poroki je z ženo živel na Spodnji Dobravi pri Šolarjevih, po domače Justinovih. Leta 1916 se je preselil v Kranj. Od leta 1917 do 1922 je živel v Podnartu v dveh stanovanjih, pri njih sta bila tudi tašča in tast (Hanibal in Katarina Manzoni), ki sta pokopana na Dobravi. Od tod se je vozil v Ljubljano z vlako, dokler se niso preselili v Ljubljano. Družina je počitnice še naprej preživljala v Lipnici in na Dobravi (pri Lenartku na Zgornji Dobravi ali pri Vogarju v Lipnici), na Srednji Dobravi je malo pred vojno pripravil načrt za gradnjo in kupil material za lastno hišo na Mihovčevem. 

Glavna dela: pesniška zbirka ''Deveta dežela'' (1917); zgodovinski roman ''Publius in Hispala'' (1931), ep ''Sholar iz Trente'' (1939), mladinske povesti (''Tonca iz lonca'', 1941), pravljice in legende. Po vojni so ga zaprli in ga razlastili. Vnuk novinar [[:w:Tadej Labernik|Tadej Labernik]] je leta 2001 dosegel njegovo sodno rehabilitacijo. V vasi Češnjica se dogaja njegova kmečka povest ''Pereči ogenj: Povest izpod Jamnika'' (''Gruda'' 1926, v knjigi 1928). Po drugi svetovni vojni je objavljal večinoma zunaj slovenskih meja. Poročen je bil z Antonietto Manzoni, pranečakinjo italijanskega pisatelja [[:w:Alessandro Manzoni|Alessandra Manzonija]], in imel z njo pet otrok, med njimi tudi Nino Antonio Hedviko, ki je postala žena ameriškega jezikoslovca [[:w:Rado Lenček|Rada Lenčka]]. Njegova vnuka sta zgodovinar [[:w:Andrej Vovko|Andrej Vovko]] in rusistka [[:w:Lena Lenček|Lena Lenček]].

Čeprav se dogaja v okolici Krope, so v ''Perečem ognju'' kovači komaj omenjeni, poglavje je raje posvetil jeseniškim plavžarjem.

*Joža Lovrenčič: [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']]: ''Povest izpod Jamnika'' (1928)
*Joža Lovrenčič: [[:s:Tiho življenje#LEGENDA O USMILJENI MATERI MARIJI KROPARSKI|Legenda o usmiljeni materi Mariji Kroparski]]

===[[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]]===

====Vigenjci====

Tule je povzetek romana ''Vigenjci'', kot ga je napravila umetna pamet. Seveda ga bom v kratkem pregledal in popravil.

Roman ''Vigenjci'' (prvič objavljen v letih 1957/58) je obsežno družbenozgodovinsko delo slovenske pisateljice Mimi Malenšek. Zgodba je postavljena v konec 19. stoletja v Kropo, znamenito gorenjsko kovaško središče. Izraz »vigenj« pomeni kovaško delavnico oziroma odprto ognjišče, roman pa realistično prikazuje propad malih, tradicionalnih obrtnih kovačev in žebljarjev pred neustavljivim naletom industrializacije, modernih fužin in kapitalističnega načina proizvodnje.

Zgodba se odpre v mrzlem, zimskem času s pokopom kroparskega kovaškega mojstra Aleša Gašperina. Njegova smrt simbolizira začetek konca za ugledno, a močno zadolženo kovaško družino. Na pogrebščini v starinski in nekoč mogočni Gašperinovi hiši se zbere številna žlahta. Med njimi sta rajnikov svak Zgonc iz Kamne gorice (oblasten, preračunljiv kovač in posestnik) ter pokojnikov svak, lokalni duhovnik gospod Filip. Po pogrebu prisotni tiho razmišljajo o tem, kako je stari Gašperin »zavozil« premoženje. Čeprav je prevzel bogato kovaško zapuščino, je zaradi slabih časov, nepodjetnosti in goljufij preprodajalcev počasi izgubljal premoženje. Trg Kropa se sooča s krizo: kupčija z žeblji stagnira, mladi kovači odhajajo v Nemčijo in Ameriko, v domačih vigenjcih pa ostajajo le še stari obrtniki. 

Glavno breme propadajoče obrti pade na pokojnikovo hčerko, petintridesetletno Ano Gašperin. Ana je izobražena, saj jo je oče poslal v samostansko šolo, vendar je krhka, »gosposka« in povsem neizkušena v vodenju kovaškega posla. Njen mlajši brat Aleš je še študent v Ljubljani; nima kovaških izkušenj, z očetom sta si bila skoraj tuja, zato se takoj po pogrebu vrne k študiju. Ana po očetovi smrti ugotovi, da je v hiši ostalo le nekaj drobiža. Oče je umrl brez oporoke, vse njegove poslovne skrivnosti in dolgovi pa so zaklenjeni v veliki knjigi v njegovi pisarni. V hiši živi še stari stric Miklavž, dobrodušen kovač, a nagnjen k pijančevanju, ki ni sposoben samostojno voditi posla. 

Prvi stisko osamljene Ane izkoristi stric Zgonc. Ponudi ji posojilo 100 goldinarjev za kritje stroškov pogreba in takoj predlaga, naj mu v najem odda spodnji, manjši Gašperinov vigenj. Delo v njem naj bi prevzel njegov najstarejši sin Dominik, ki je ravno odslužil vojaščino. Stric Miklavž temu ostro nasprotuje, saj sovraži Zgončevo grabežljivost, in opozarja, da je spodnji vigenj eden najboljših v Kropi (nekoč je v njem delalo tudi po dvajset mož). Kljub temu Ana v stiski sprejme Zgončev denar, kar deluje kot predhodna privolitev v najem. 

Po sedmini se Ana sama v mrazu s sanmi odpelje v Selško dolino k stricu duhovniku Filipu, da bi ga prosila za nasvet in finančno pomoč. V varnem zavetju župnišča pa jo čaka nov šok. Stric Filip ji razkrije resnično finančno stanje: na Gašperinovi hiši in zemlji je že več kot deset let vknjižen dolg mestni posojilnici v višini 7000 goldinarjev, obresti pa se še naprej kopičijo. Filip skritizira njeno prenagljeno odločitev, da odda spodnji vigenj Zgoncu za pičlih tristo goldinarjev. Pove ji, da je imel sam drugačne načrte: s fužinarjem Globočnikom (vplivnim industrialcem, ki ima najmodernejši plavž na Kranjskem) se je že dogovarjal, da bi ta vzel v najem oba Gašperinova vigenjca za pošteno najemnino. S tem denarjem bi posojilnica dobila obresti, Ana in brat pa bi imela zagotovljeno preživetje. 

V pogovoru med Ano in stricem Filipom se razkrijejo globlje družinske rane. Filip obtožuje pokojnega Gašperina, da je bil slab gospodar, ki je s svojo prevzetnostjo uničil življenje Anini materi. Hkrati se izve, da je stari Gašperin v preteklosti zavrnil Globočnikovo snubitev – Ana bi lahko postala bogata gospa, a je oče ponudbo trmasto zavrnil. Medtem ko želi stric Filip rešiti nečaka tako, da bi Gašperinovo posest sčasoma v celoti prepustili modernemu kapitalu (Globočniku), se v Ani prebudi ponos. Kljub temu da uradno še nima lastninske pravice (ker zapuščinska razprava še ni opravljena), se odločno upre: »Nočem, da bi naš dom prišel v tuje roke, ne v Globočnikove in ne v katere druge!« 

Pripravljena se je odpovedati svojemu deležu v korist brata Aleša, samo da bi hiša in kovaško ime (ki je starejše od same zgradbe) ostala v družinskih rokah. Stric Filip, presenečen nad njeno nenadno trmo in strastjo, nekoliko popusti in obljubi, da bo poskusil pri mestni posojilnici doseči odlog plačila dolga. (do strani 45)

[[File:Mimi Malenšek.jpg|thumb|left|Mimi Malenšek (1919&amp;ndash;2012)]]

*ultra kratek CV Mimi Malenšek pod sliko

Rodila se je kot Mimica Konič v Dobrli vasi na Koroškem. Njena starša sta se spoznala med prvo svetovno vojno: oče je bil ranjeni avstrijski vojak iz Podbrezij, mama pa begunka. Zaradi stiske je mati trimesečno Mimi prinesla k očetu. Mimi je otroštvo preživela v Podbrezjah in matere nikoli ni spoznala, čeprav je ta poskušala navezati stike. Oče, ki je ob kmetovanju delal na Jesenicah v železarni, je dobil novo ženo, Mimi pa dva polbrata in polsestro. Za branje jo je navdušil oče. 

Obiskovala je gimnazijo v Kranju, dokler zaradi bolezni starih staršev ni šolanja prekinila. Napravila je trgovski tečaj in se zaposlila kot bančna uradnica pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani.

Pri devetnajstih letih se je poročila z Rihardom Malenškom, lastnikom tovarne pohištva v Ljubljani. Rodila sta se jima dva otroka, sin Danijel in hčerka Emilia. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v NOB, s svojim ilegalnim imenom Miška je podpisovala pesmi. Po vojni so tovarno nacionalizirali, Mimi se je posvetila pisateljevanju in prevajanju in 1947 vstopila v Društvo slovenskih pisateljev. Pokopana je v Podbrezjah, kjer so ji v parku znamenitih krajanov postavili doprsni kip.

Je najplodnejša slovenska pisateljica. Prvo povest Pesem polja je napisala pri šestnajstih letih za časopis zavarovalnice, kjer je delala, ''Naša moč''. Sprva je objavljala pod psevdonimom Mimica Zagorska in pod  dekliškim priimkom. V žanru zgodovinskega romana je po številu romanov in njihovem obsegu prvakinja. Lotevala se je vsem zgodovinskim temam: usodi Karantancev po Samovi smrti (''Bratstvo'', 1957), pokristjanjevanju (''Črtomir in Bogomila'', 1959), marčni revoluciji (''Marčni veter99, 1988), keltskemu Noriškemu kraljestvu konec 2. stoletja (''Noriška rapsodija'', 1968). 

V generacijskem romanu ''Minuta molka'' (1965) je predstavila pretrese, ki so jih med intelektualci prinesle prva svetovna vojna, boji za Koroško in Maribor, gospodarske krize pred drugo vojno, okupacija, partizanstvo in osvoboditev. 

''Vigenjci'' (1957/58, v knjigi 1978) predstavljajo industrializacijo kovaške obrti v Kropi (prehod iz majhnih kovaških ognjišč (vigenjcev) v industrijske plavže in obrate) in propad obrtnikov konec 19. stoletja, nadaljevanje so ''Skobci nad dolino'' (1985). S tovarniškimi temami se ukvarjajo ''Purgarji'' (1987) in ''Sinovi predmestja'' (1938). 

Mimi Malenšek je za svoje zgodovinske romane natančno preštudirala zgodovinske vir. Za svoje železarske in kovaške romane je pregledala arhivsko gradivo in krajevno kroniko Krope, Cehovska pravila, zapise o kovaških cehih, pravilih dela v vigenjcih in cesarskih patentih za izkoriščanje rudnikov in fužin, poslovne knjige in dolžnostne registre. V romanih mrgoli kovaških terminov. Upoštevala je ustno izročilo in pričevanja domačinov. 

*zanimivi citati

&lt;blockquote&gt;
Ko so pokopali kroparskega kovača Aleša Gašperina, so se pogrebci začeli naglo razhajati, ker je čez pokopališče vel strupeno mrzel veter. Še preden je grobar pokril krsto z zmrzlo prstjo, so stali ob grobu samo še sorodniki in bližnji sosedje, ki so pričakovali, da bodo povabljeni na pogrebščino. Pokojnikov svak, gospod Filip, ki je skupaj z domačim župnikom pokopaval, si je v zakristiji naglo slekel črni mašni plašč in se vrnil na pokopališče. Stopil je k nečakinji Ani, ki se je opirala na mlajšega brata študenta Aleša in neutolažljivo jokala, ji položil roko na ramo, pogledal po ljudeh in s prehlajenim glasom rekel:

„Ana, čas bi bil, da bi šli. Mraz je.&quot;

(Mimi Malenšek: začetek romana ''Vigenjci'', 1957)

[...]

Kovači se komaj še držijo. Prejšnje čase so prodajali na vse strani, zdaj pa ni nobenih kupcev več na spregled. Človek bi kar obupal! Kovaški pomočniki zapuščajo Kropo in odhajajo po svetu. Vleče jih v nemške kraje in v Ameriko, vigenci pa ostajajo prazni in še v polpraznih vigencih ni dela. Kaj le bo iz tega? — Bogati fužinar Špan je pil in vzdihoval, mojstra Hetor in Majdnik sta mu pritrjevala, drugi pa so vljudno prikimavali.&lt;/blockquote&gt; 

====Skobci nad dolino====

*povzetek dogajanja
*ilustrativen citat ali dva

*sliki knjižnih ovitkov romanov, še bolje kar izvod obeh romanov
*posnetek prvega nadaljevanja Vigencev v časopisu

*Mimi Malenšek: [[:s:Vigenci|Vigenjci]] (1957/1958, v knjigi 1978).
*Mimi Malenšek: ''Skobci nad dolino''. Ljubljana: Kmečki glas, 1985.
*Mimi Malenšek: V starodavnih časih. ''Tovarniški vestnik Kranjske industrijske družbe'' 1937&amp;ndash;39.

==Partizanska Kropa==

V partizanih je bilo 142 Kroparjev, od tega 13 žensk. 19 starejših mobilizirancev so januarja 1945 takoj odpustili, deset pa jih je tedaj dezertiralo. Padlo je 27 borcev (od tega 4 ženske), temu številu je treba prišteti deset pogrešanih.&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Frančišek Gartnar,] [https://www.sistory.si/ww2/DA598AAC-D83D-47FD-8359-1986C9DAF964 Andrej Kranjc,] [ Cvetko Resman,] [ Janez Eržen,] [Franc Blaznik,] Janez Cerar, Matija Gartner,  Jože Legat, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik.&lt;/ref&gt; Nemci so ujeli in internirali 24 borcev. Sedem so jih 1942 iz Begunj izpustili, tri ženske (Jera Bergant, Rozala Pogačnik, Francka Staroverski) pa so bile tam zaprte več mesecev. Pozneje so ujetnike pošiljali v taborišča (1943 Rudolf Berce, Anton Jelovčan, Leon Petrač, Marijan Praprotnik, France Šolar, Jože Zupan in Viktor Žaberl; Slavko
Ažman, Franc Praprotnik, Jakob Resman, Janez Zupan, Katarina Zupan, 1945 Alojz Gašperšič in Valentin Prezelj). 

Internirano je bilo šest aktivistov (Janez Zupan, Cene Škriba, Justino Ažman, Lojze Justin, Filip Legat in Tone Gašperin); štirje so v internaciji umrli (Škriba, Justin, Gašperin), eden (Zupan) pa je bil ustreljen kot talec. Vseh padlih talcev iz Krope je bilo pet: dva so ustrelili v Begunjah 1942, po enega pa v Moravčah, Šenčurju in Zagrebu.&lt;ref&gt;Janez Zupan (L) 1. 3. 1942 v Begunjah, Jože Resman (B) 11. 4. 1942 v Begunjah, Janez Lazar (M) 8. 1. 1944 v Moravčah, Lenart Zupan (č) 24. 1. 1944 v Šenčurju, Slavko Pregelj v Zagrebu).&lt;/ref&gt; 

Pet je bilo civilnih žrtev (France Jerala 30. 10. 1944 v Kropi, po nesreči 12-letni [https://www.sistory.si/ww2/CB4FAFF6-FC77-4346-92D9-2A7506651D96 Gregor Pirc] 1944 v Kropi, Božidar Gašperšič 15. 1. 1945 na Dunaju, Olga Smrekar 4. 5. 1945 v Radovljici, devetletni [https://www.sistory.si/ww2/85BE5A9A-5C0B-4AAE-B854-A95CB49F4FEC Adi Dakol] z ročno granato 15. 6. 1945), dva sta padla v nemški vojski (Miha Bertoncelj in Valentin Kavčič), pet so jih likvidirali partizani (Janez Gašperšič [https://www.sistory.si/ww2/383886E9-0CF0-42E0-B926-8A5562CF11D6 Sistory],&lt;ref&gt;V seznamu pri Šmitku narobe France Gašperšič.&lt;/ref&gt; župnik [[:w:Franc Kanduč|France Kanduč]],&lt;ref&gt;Po Šmitku so ga izselili Nemci, po Wikipediji se je iz Krope v Grahovo v Ljubljanski pokrajini preselil sam. [https://www.sistory.si/ww2/30C7621A-039E-43CB-8EEF-710A6D4F82EC Sistory.]&lt;/ref&gt; dezerter [https://www.sistory.si/ww2/A2DAE85C-DDE0-4449-9DE8-B14E2542D69A Tone Kržišnik,] [https://www.sistory.si/ww2/ACBF0587-F69F-4F45-B44B-1182B9BDED76 Jakob Legat]&lt;ref&gt;Po sklepu vojaškega sodišča.&lt;/ref&gt; in dezerter k domobrancem [https://www.sistory.si/ww2/1367F6BD-A8F7-4A02-B13D-7146E02F4E3E Aleš Smrekar]). 

Med okoli 600 prebivalcev Krope jih je nasilne smrti med vojno umrlo 58 (9,6 %), od tega večina (51 oz. 88 %) od okupatorjeve roke oz. na partizanski strani. Kropa je bila med vojno izrazito partizanski kraj. 

*grafikon vlog v drugi svetovni vojni

===Spominska soba NOB v Kovaškem muzeju===

&quot;Ob urejanju odkupljenih prostorov za nove razstavne zbirke je Kovaški muzej 1978 dopolnil svoj
srednjeročni program z razširitvijo prikaza življenja
ljudi pod Jelovico do povojnega obdobja (prikaz razvoja
tovarne Plamen do leta 1952 oz. do uvedbe samoupravljanja), kar je pomenilo tudi vključitev prikaza narodnoosvobodilnega gibanja v Kropi. Kovaški muzej
je nalogo sprejel, saj je pričakoval razširitev razstavnih
prostorov na še preostali del drugega nadstropja Klinarjeve hiše. Leta 1979 sta bila izdelana okvirna koncepta postavitve etnološke sobe (avtor mag. Zmago Šmitek)
in zbirke NOB (avtor Janez Šmitek). Postavitev obeh
zbirk je postala prioriteta v delovnem programu Kovaškega muzeja.

Zbirko NOB v Kovaškem muzeju je Janez Šmitek
zasnoval sicer lokalno, a v povezavi s svetovnimi
političnimi dogodki. Izhajal je iz kartografske
predstavitve Krope in njene širše okolice (območje
med Kranjem in Bledom, Jelovica), ki jo je dopolnjeval
koledar pomembnih dogodkov na obravnavanem
območju med leti 1941 in 1945. Za orientacijo je v koledar vključil tudi širše politično dogajanje. Kroparsko
kroniko NOB je zajel v naslednjih sklopih: okupacija
in upor (ustanovitev Cankarjevega bataljona) predstavitev partizanskih enot, ki so soustvarjale zgodovino
NOB na tem območju (Cankarjev bataljon, Gorenjski
odred, Prešernova brigada), razvoj ljudske oblasti (rajon Jelovica) in partizanska vojaška uprava (Gorenjsko
vojno območje in komanda mest), kurirska postaja G 12, partizansko gospodarstvo (gospodarske komisije,
čevljarska, krojaška, žebljarska, smučarska delavnica,
partizanske tiskarne). Razstavo je dopolnjevalo obsežno slikovno gradivo padlih udeležencev NOB iz Krope
in okolice ter nekaj primerkov orožja, ki ga je zbrala
krajevna organizacija Zveze borcev Kropa. Razstavno
gradivo je likovno oblikoval Miloš Magolič. Razstava je
bila odprta 23. 4. 1981 kot stalna muzejska postavitev v
enem prostoru v zgornjem nadstropju Klinarjeve hiše.
Leta 1993 jo je nadomestila nova stalna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. Predstavitev Krope med prvo
in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni
muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo
v 20. stoletju.&quot; (Florjančič 2002: 39)

&quot;Partizanska Kropa je združevalna oznaka za končno dejstvo, da je bila velika večina Kroparjev ali borcev
partizanskih enot ali aktivnih sodelavcev partizanskega
gibanja, obenem pa je bila Kropa s svojo okolico
pomembno ozemlje s številnimi partizanskimi ustanovami.

Večinsko opredelitev Kroparjev za partizansko
gibanje ilustrirajo številna dejstva, npr. da je bilo “iz
predvojne osemčlanske telovadne vrste Fantovskega
odseka v Kropi šest partizanov, dva od njih sta padla.&quot; (Dežman 2002: 103)

&quot;V začetku druge svetovne vojne [je ostalo] za nabor iz 11 letnikov
samo 70 fantov. Od teh 70 jih je šlo v partizane 52 (še 8
jih je prišlo iz nemške vojske), v nemško vojsko jih je šlo
12, od teh jih je 8 prešlo k partizanom. Padlo jih je
skupno 28, od teh 25 v partizanih, 2 v nemški vojski in
1 kot civilna žrtev bombnega napada.” (str. 27) Prav tako
kot ni uspela mobilizacija v nemško vojsko, ni uspela
domobranska mobilizacija, za katero so zbrali v raciji v
Kropi 17. novembra 1943 okoli 20 moških, vendar so se
ti uprli vstopu v domobranstvo.&quot; (Šmitek 1985: 40; Dežman 2002: 104)

====Panoji na razstavi 1981====

# Okupacija in upor (slike: Stane Žagar, Žagarjeva družina na Dobravi, Vodiška planina pred vojno, Mošenjska planina pred vojno in po požigu 13. 1. 1942, spomeniki začetku upora, ustanovitvi Jelovške čete in Cankarjevega bataljona)
# Cankarjev bataljon (7. pano levo: 18 padlih borcev, 6. pano: 12 padlih borcev) 
# Gorenjski odred (3 pano desno: slike nemškega plakata 10 ustreljenih talcev v Lipnici, spomenik talcem v Lipnici, Lipniška planina, Selška planina, Štab Gorenjskega odreda maja 1943 
# Prešernova brigada
# Razvoj ljudske oblasti (slike: Stana Potočnik, OF Jelovica, Okrajni odbor OF na Pečeh, OF Gorenjska 1944, Rajonski odbor OF v karavli Svoboda na Pečeh, Okrajni odbor OF Kranj Jelovica)
# Vojaška uprava (Gorenjsko vojno področje): slike 3. pano levo: slike učnega uspeha partijske šole, oskrbe partizanov, gospodarske komisije, rajonskega odbora OF v karavli na Pečeh, okrajnega odbora OF Kranj, pokrajinskega odreda OF Gorenjske, bunker pod hlodi 
# Kurirska postaja G-12 
# Partizansko gospodarstvo: Gospodarske komisije, Čevljarska delavnica, Krojaška delavnica, Žebljarska delavnica, Smučarska delavnica, Partizanske tiskarne (slike čevljarske, krojaške delavnice, gospodarske komisije gorenjskega okrožja, sestanka gorenjskih aktivistov 1944, zemljevid Krope itd.
# Krajevne organizacije: KP in OF, Slovenska protifašistična ženska zveza, Mladinska organizacija SKOJ in ZMS, Pionirski odred Jelovica, Partizanska šola (slike: borke Prešernove brigade, sestava 2. grupe odredov, Spomenik požganemu Jamniku, goreči Turjak, smučarske tekme v Cerknem 1945)

==Partizanska obeležja v Kropi==

{|
|[[File:Partizanski spomenik nad Vodiško planino.jpg|thumb|Ustanovitev Cankarjevega bataljona nad Vodiško planino]]
|[[File:Ustanovitev Jelovske cete.jpg|thumb|Ustanovitev Jelovške čete na Vodicah]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 01.jpg|thumb|Partizanski dom na Vodiški planini]]
|}

{|
|[[File:Dusan Pogacnik.jpg|thumb|Dušan Pogačnik - Črt]]
|[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|Blaž Ažman]]
|[[File:Kroparski spomeniki 04.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Milan Gašperšič]]
|}

{|
|[[File:Spomenik Lipnica pri Kropi.jpg|thumb|Spomenik talcem v Lipnici]]
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Plošča partizanski pesnici Kristini Šuler]]
|[[File:Ciril Osterman.jpg|thumb|Spomenik Antonu Jelovčanu in Cirilu Ostermanu na Zidani skali nad Kropo]]
|}

{|
|[[File:Kroparski spomeniki 01.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli iz tovarne Plamen]]
|[[File:Kroparski spomeniki 02.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kovači, Kropa]]
|[[File:Kroparski spomeniki 03.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Janez Arh]]
|}

{|
|[[File:Kroparski spomeniki 05.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kurirji]]
|[[File:Kroparski spomeniki 06.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Kurirska postaja G-12, Kropa]]
|[[File:Napis na osrednjem spomeniku NOB v Kropi.jpg|thumb|Napis na [https://partizanstvo.si/media/partisanmemorial/11/T2518_F19915_11.jpg osrednjem spomeniku NOB v Kropi] ]]
|}

{|
|[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevo posvetilo Plamenu v avli sindikalnega doma v Kropi leta 1947]]
|[[File:Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si.jpg|thumb|500 px|Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si (interaktivni zemljevid vsebuje povezave na opis spomenikov)]]
|}

Prav na kroparskem teritoriju stoji 15 obeležij, prgišče pa jih stoji tik za mejo KS: pet jih spada pod sosednjo Kamno Gorico, sedem jih je na podbliški strani meje, tri na dobravski strani meje, kar pa spomenikov na Jelovici spada pod Bohinjsko Bistrico, so že precej stran od kroparske meje. Kroparske spomenike povezuje s tistimi na Jelovici [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/8038/ vodiška partizanska obhodnica.] Ena infotabla vodiških obhodnic s spomeniki se nahaja v kotlu pri Slovenski peči, druga pa na pročelju planinskega doma na Vodicah.

Kroparsko področje ni bilo prostor večjih vojaških akcij, bilo pa je pomembno partizansko zatočišče, zlasti jeloviški gozdovi nad Kropo. Tu so delovali kurirji in oskrbovalne enote, ki so jih ogrožale zasede in patrulje domobrancev iz okoliških postojank v Kamni Gorici, Kranju, Škofji Loki, na Brezjah.

Večinoma gre za spomenike žrtvam. Manjši del obeležij je '''posvečen pomembnim zgodovinskim trenutkom'''. Vsi ti so na Vodicah. Na Gradišču je obeležena [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4/ ustanovitev Jelovške čete] 29. julija 1941, teden dni pozneje, 5. avgusta (to je tudi radovljiški občinski praznik), je bil na Pogrošarjevi planini pod pod Črnim vrhom nad Vodiško planino [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/704/ ustanovljen Cankarjev bataljon.] Spominski objekt je tudi sam [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1679/ planinski dom s spominsko sobo, z reliefom Iveta Šubica in s spominsko ploščo gradnji doma po vojni.] V to vrsto obeležij spada tudi plošča kurirski postaji pri Slovenski peči.

'''Obeležja padlim'''. Pri infotabli pri Slovenski peči je poleg plošče kurirski postaji G-12 [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/107/ plošča trem padlim,] med njimi je bil Kropar kurir Jože Megušar. V Sistory ga najdemo pod [https://www.sistory.si/ww2/0439F192-5BEA-4C4C-B38C-858D7972EB0C Jože'''f''' M'''a'''gušar,] ki pa naj bi ne padel 1. 8., ampak 25. 8. Ubili so ga domobranci, tj. Gorenjska samozaščita v Kroparski grapi. Ni mogoče na pamet reči, kateri podatek je pravilen, kateri pa napačen, napake najdemo tako na vklesanih napisih kot v matičnih knjigah in drugih virih, pogosto so se zmotili tudi svojci, ki so sporočali podatke. 

Unikatno je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/18/ obeležje Blažu Ažmanu:] bronasti medaljon je vzidan v skalo v strmem bregu nad Slovensko pečjo. 20-letnega [https://www.sistory.si/ww2/61890DE1-8602-41D1-AC61-FC815DC8BC54 Blaža Ažmana] (Sistory) iz Jelovške čete so ubili Nemci 13. 8. 1942 v Dražgoški gori (po drugih podatkih pa 11. ali 12. 8. 1942 pri Mošenjski planini). 

20 let je bil ob smrti star tudi Dušan Pogačnik – Črt, Valentinov z Dobrave, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/475/ spomenik za 2. ovinkom] ceste iz Krope na Jamnik. Študiral je za učitelja, ubili so ga Nemci iz zasede na Ciganskem nad Kropo 29. 12. 1943, ko se je vračal s kurirske postaje (Šmitek 1985: 35). Bil je skojevec, kader narodnega heroja Staneta Žagarja in kurir VOS. Iz nedavno najdenega pisma sorodnika (za kopijo hvala amaterskemu zgodovinarju Goranu Lavrenčaku iz Radovljice) bi lahko sklepali, da so ga partizani nameravali poslati na šolanje v Moskvo (&quot;Dušan je baje tudi že na vzhodu, toda verjetno malo višje od tebe.&quot;). 

22 let je bil ob smrti star Milan (Bogumil) Gašperšič, umetni kovač iz Krope, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/42/ spomenik na Barigli.] Ubili so ga 20. 3. 1945 domobranci oz. Gorenjska samozaščita. 

Na isti dan kot Gašperšič sta padla še [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/27/ Anton Jelovčan in Ciril Osterman na Kroparski gori,] pokončali so ju iz zasede domobranci, ki so sodelovali v nemški spomladanski hajki tik pred osvoboditvijo.
 
Nad župnijsko cerkvijo svetega Lenarta je onstran pokopališkega zidu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/25/ spomenik 20-letnemu kurirju Janezu Arhu,] ki je padel v domobransko zasedo 4. novembra 1944. Doma je bil iz Srednje vasi v Bohinju in je tam tudi pokopan. 

Na križišču za Kropo v Lipnici je pri mostu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/3619/ spomenik 10 talcem] ki so jih postrelili 19. aprila 1943. Pripeljali so jih iz begunjskih zaporov, doma so bili iz različnih krajev. Do večera so morali ležati na križišču, nato so jih pokopali na vrtu graščine v Begunjah v skupni grob. Šlo je za nemško maščevanje, ker so partizani Selške čete ubili dva nemška orožnika, ki sta bila v spremstvu transporta kinoaparature – v Kropi so namreč nameravali predvajati nemške propagandne filme. V akciji je bila uničena kinoaparatura, nemško orožje pa so zaplenili. 

Sredi Krope je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/11/ osrednji spomenik žrtvam NOB,] z verzi Mateja Bora: 

&lt;poem&gt;
Ne jokaj mama
nihče ni mrtev
ki pal v temi je sončnim dnevom žrtev. &lt;/poem&gt;

Na fasadi kovačije UKO je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1944/ plošča osmim padlim kovačem,] na fasadi Plamena nasproti gostilne pri Jarmu pa [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/2271/ 50 padlim kovačem;] predhodna plošča iz leta 1955 je govorila o 40 padlih. 

Na pokopališču pri cerkvi sv. Lenarta je '''[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/6291/ več družinskih nagrobnikov,]''' na katerih piše, da v njih leže žrtve NOB: Janko Leš (po Sistory Janez Leš, padel na Javorovici 16. 3. 1944), Alfonz Gašperšič (v Sistory Alfonz Mihelič, s priimkom po materi, padel 11. 10. 1943 na Črnem vrhu, po Šmitku dan prej v Leskovici pod Črnim vrhom). Leopold Mihelič je bil ranjen na Dolenjskem, umrl je 12. 9. 1943 v Kočevskem Rogu, Andrej Kranjc je bil junija 1943 pogrešan na Žirovskem vrhu. V Sistory še nisem utegnil najti njunih podatkov. Simon Venko (v Sistory Simeon Jožef Vrenko!, ubili so ga ustaši v Sarajevu), Benjamin Venko (prav: Vrenko, padel v Srednjem pri Mariboru, ne pa na Primorskem, kot piše na grobu).

Kroparsko partizanstvo je izvrstno dokumentirano (po datumih in ljudeh in lokacijah) v knjigi Janeza Šmitka ''Kroparska kronika NOB'' (1985), kroparski spomeniki pa v radovljiškem zborniku ''Po poti spominov'' Alojza Kosa (1990).

==Mesta umiranja==
*interaktivni zemljevid z označenimi kraji smrti med drugo svetovno vojno in povezavami na Sistory (domačini in drugi, partizani in kolaboranti, v Kropi + drugod po svetu)

'''Padli leta 1942'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942]]
|}

'''Padli leta 1943'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943]]
|}

'''Padli leta 1944'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Janko Leš 1918-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji  Janko Leš 1918-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944]]
|}

'''Padli leta 1945'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945 [https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Sistory: Frančišek,] pogrešan pri Škofji Loki]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Konrad Eržen 1912-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji: Konrad Eržen 1912-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945]]
|Matija Gartner 1912-1945 [https://www.sistory.si/ww2/DC4093DC-8FB5-4488-94E5-D3EFB4FA0355 Sistory:] padel na Poreznu 24. 3. 1945
|}

==Vzporedna partizanska država==

{|
|[[File:Janko Berce, kurir G 12.jpg|thumb|Janko Berce, kurir G 12]]
|[[File:Simon Mihelič, kurir na postaji G 12.jpg|thumb|Simon Mihelič, kurir na postaji G 12]]
|[[File:Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko.jpg|thumb|Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko]]
|}

{|
|[[File:Okrajni odbor OF Kranj Jelovica.jpg|thumb|Okrajni odbor OF Kranj Jelovica]]
|[[File:OF v karavli Svoboda na Pečeh.jpg|thumb|]]
|[[File:OF Gorenjska 1944.jpg|thumb|OF Gorenjska 1944]]
|}

{|
|[[File:Krojaška delavnica v Kroparski gori.jpg|thumb|Krojaška delavnica v Kroparski gori]]
|[[File:Partizanska delavnica na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska krojaška delavnica na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Čevljarska delavnica Mačkovina.jpg|thumb|Čevljarska delavnica Mačkovina]]
|}

{|
|[[File:Partizanska ambulanta na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska ambulanta na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Gospodarska komisija kranjskega okrožja.jpg|thumb|Gospodarska komisija kranjskega okrožja]]
|}

{|
|[[File:Borke Prešernove brigade.jpg|thumb|Borke Prešernove brigade]]
|[[File:Štab Gorenjskega vojnega področja 1945.jpg|thumb|Štab Gorenjskega vojnega področja 1945]]
|[[File:Štab Gorenjskega odreda maj 1943.jpg|thumb|Štab Gorenjskega odreda maj 1943]]
|}

{|
|[[File:Okrajni odbor OF na Pečeh.jpg|thumb|Okrajni odbor OF na Pečeh]]
|[[File:Gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Gospodarska komisija Jelovica]]
|[[File:Štab komande mesta Kranj.jpg|thumb|Štab komande mesta Kranj]]
|}

{|
|[[File:Okrajna gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Okrajna gospodarska komisija Jelovica]]
|[[File:Rajonski odbor OF Jelovica.jpg|thumb|Rajonski odbor OF Jelovica]]
|[[File:Prvi dnevi osvoboditve.jpg|thumb|Prvi dnevi osvoboditve]]
|}

{|
|[[File:Prevoz hrane partizanom nad Kropo.jpg|thumb|Prevoz hrane partizanom nad Kropo]]
|[[File:Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944.jpg|thumb|Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944]]
|}

{|
|[[File:Smučarske tekme v Cerknem 1945.jpg|thumb|Smučarske tekme v Cerknem 1945]]
|[[File:Kropa 1943.jpg|thumb|Kropa 1943]]
|}

===Dokumenti in plakati===

{|
|[[File:Delavci Oberkranja mislite na Kroppo.jpg|thumb|Delavci Oberkranja mislite na Kroppo]]
|[[File:Plakat za talce na Lancovem.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev na Lancovem 17. 10. 1941]]
|[[File:Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici 19. 4. 1943]]
|}

{|
|[[File:Gesla za letake OF 92.jpg|thumb|Gesla za letake OF: slovansko bratstvo, zahodni zavezniki, ruski junaki, z Rdečo armado na Berlin]]
|[[File:Gesla za letake OF.jpg|thumb|Gesla za letake OF]]
|[[File:Živela rdeča armada.jpg|thumb|Živela Rdeča armada, rešiteljica človeštva pred fašističnim nasiljem]]
|}

{|
|[[File:Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943.jpg|thumb|Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943]]
|[[File:Poziv za mobilizacijo 1943.jpg|thumb|Poziv za mobilizacijo 1943]]
|[[File:Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945.jpg|thumb|Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945]]
|}

==Časovni trak==
*kronologija vojnih dogodkov v Kropi

Jelovški bataljon je v noči od 25. na 26. junij
1943 izvedel v Kropi splošno mobilizacijo, nato pa je še v naslednji noči pobral nekaj zamudnikov. S sodelovar,jem rajonskega odbora
OF Jelovica je pripravil spisek obveznikov in
naborne komisije po dva partizana so šlo od
hiše do hiše. Zborno mesto je bilo na trgu,
ki je bil med vso vojno založen z veliko
skladovnico hlodov. Ko so se zbirali, so prepevali narodne in partizanske pesmi in proti
jutru, ko se je danilo, je odšla dolga kolona
na Jelovico. Skupno je tiste dni odšlo iz Krope
okoli 40 mož, fantov in deklet:

Jože Ažman, Ivan Ažman, Slavko Ažman, Tone Berce, Rudolf Berce, Franc Blaznik, Janez Cerar, Jože Ciglarič, Boris čavs, Gašper Dermota, Janez Eržen, Ivan Finžgar, Milan Gašperšič, Janez Hudolin, Jožko Kokalj, Jože Kovač, Andrej Kranjc, Tone Kržišnik, Jože Legat, Janko Leš, Jože Megušar, Jože Mihelič, Andrej Mohorič, Jože Petrač, Franc Pintar, Franc Praprotnik, Kristina Resman, Janez Strnad, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik, Janez Šmitek, Vinko šolar, Jakob Štalc, Janez Tekavec, Janez Zupan, Drago Zupan, ignac Zupan, Katarina Zupan, Viktor Žaberl.

Vstop v partizane so na planini Kocjanerica
pri Vodicah proslavili s šampanjcem iz Magušarjeve kleti; to je bilo prvo pokanje, ki so
ga slišali novi partizani. Taborišče bataljona
je bilo na robu Jelovice, nekje nad Taležem.
V taboru je vladala popolna tišina. Ker novinci
niso imeli šotorov ali šotorskih kril, so vzeli
s seboj od doma navadne rjuhe; po dve rjuhi
so sešili skupaj in napeli v obliki šotora. Rjuhe
so zakrili z zelenjem, da niso bile vidne iz
zraka. Izvidniško letalo je vsak dan preletavalo
Jelovico tik nad taboriščem. Jože Ažman je
imel s seboj veliko povoščeno platno; ko so
ga napeli, je bilo pod njim prostora za osem
ljudi, zato so temu šotoru rekli »hauptkvartir«.
Tisti prvi poletni dnevi so bili precej deževni,
vsak dan je dež nekoliko zalil Jelovico, šotori
iz rjuh pa niso dobro držali. Debele kaplje so
prebijale platno in kmalu je bilo tudi znotraj
vse vlažno. To sta posebno čutila Andrej in
Jožko, ki sta imela s seboj namesto navadnih
odej debele »kovtre«, da ju ne bi zeblo. Za
menažo je bila največkrat močno zab3ljena
mineštra iz rdeče nemške moke; ker niso bili
vajeni zabeljene hrane, je marsikdo imel nekaj
časa hitro prebavo.

Vsak dan so posamezne skupine odhajale v dolino na preskrbovalne akcije, drugi so imeli
politične ure in vojaške vaje. Mnogo novincev
do takrat še ni ,ime,lo puške v rokah, ves bataljon pa j,e bil pri tolikih novincih zelo slabo
oborožen. čez nekaj dni je bi la partizanska
zaprisega, nato pa so okoli 3. julija pripravili
večji del bataljona za pohod na Dolenjsko po
orožje. Tam da je dosti orožja, »samo Italijanom
ga je treba pobrati«.

Vsak udeleženec pohoda je dobil za popotnico
velik kos bohinjskega sira in kos govejega mees. Krenili so po Jelovici proti Ratitovcu, za
Pašnim vrhom skozi Prtovč, na Jesenovcu čez
Selško Soro, čez Martinj vrh in črni kal ter
se mimo Blegoša spustili proti Poljanski dolini. Pod Gorenjo Žetino so v gozdu predanili
in čakali zvezo. Kurirji pa so prinesli vest, da
je zveza pretrgana zaradi nemškega napada v
preteki i noči. Takrat so se štirje kroparski
fantje izmuznili iz taborišča in pobegnili proti
Železnikom. Ali je zmagal odpor proti partizanstvu ali samo strah pred Dolenjsko? Ko je
vodstvo pohoda ugotovilo pobeg, so poslali za
ubežniki patrolo. Prvi trije so že dospeli v
Železnike in se javili Nemcem, Toneta Kržišnika pa je patrola ujela in prignala nazaj v taborišče. Sestavili so naglo vojaško sodišče iz
starih partizanov in vsi so glasovali za smrt.
Izdaja pohoda je namreč postavila v nevarnost
življenja okoli sto mladih partizanov. Likvidacija je bila izvršena takoj blizu taborišča.

Pod mučnim vtisom zaradi pobega in smrti se
je kolona po isti poti vrnila na Jelovico. Dne
10. julija pa se Je ves bataljon ponovno odpravil na pohod čez Jelovico in Prtovč in po
dnevnem počitku pod Ratitovem je zjutraj 12.
julija 1943 prispel v Davčo na ustanovitev Prešernove brigade. (''Kroparska kronika'', 28, 29)

==Kroparski uporniki==
'''Portreti in zgodbe'''

===Blaž Ažman, partizan samo en dan ===

{|
|[[File:Blaž Ažman.jpg|thumb|Blaž Ažman (1922-1942)]]
|[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|350 px|Grob s spominsko ploščo Blažu Ažmanu v Kotlu nad Kropo]] 
|}

Blaž Ažman (* 28. 2. 1922 v Kropi) je bil ob začetku vojne star 19 let. Njegov oče Anton, tesarski mojster, je bil invalid iz prve svetovne vojne. Po osnovni šoli se je Blaž šel učit za strojnega ključavničarja v tovarno žebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi in v industrijski kovinarski šoli opravil izpit za pomočnika. 

Okupator je kroparsko mladino skušal pridobiti za svoje načrte, ta pa se je iz njegove šole norčevala. Deutsche Wehrmacht so izgovarjali kot »dojče vermut«, Blaž Ažman pa je namesto komande »Still-gestand« 'mirno' poveljeval »štingl-štangl«. Nemško pesem »Singend wollen wir marschieren in die neue Zeit« 'Pojoč bomo korakali v novi čas' so peli po svoje: »Hinder honder mi drvimo v ta nori svet«. 

Blaž se je pod vplivom napredne šole Staneta Žagarja na Dobravi priključil skojevcem. V noči od 10. na 11. avgust so partizani Selške čete Gorenjskega odreda na Vodiški planini izvedli preskrbovalno akcijo v Kropi. Obiskali so nekaj trgovin in trafiko Blaževe matere Pavle Ažman. Akcijo sta vodila Vinko Hafner in Stane Kersnik, ki sta povedla v partizane še nekaj kroparske mladine, med njimi tudi brata Blaža in Jožeta Ažmana. Ko so se vzpenjali na Jelovico proti Jamniku, so že zaslišali v Kropi nemške kamione, ki so naznanjali začetek avgustovske ofenzive proti enotam 1. in 2. grupe odredov na področju vse Jelovice. Naslednji dan so napadli partizane pri kosilu v taborišču pri Mošenjski planini. Partizanski tabor se je premaknil na Jelenov vrh pri Mošenjski planini. 

Dne 13. avgusta&lt;ref&gt;Kot dan smrti je v virih najti tudi 11. 8. in 12. 8.&lt;/ref&gt; sta pri preboju čete na Dražgoški gori oz. za Jamniško goro padla Blaž Ažman in Franc Pogačnik, šest novincev pa so Nemci ujeli, med njimi Blaževega brata Jožeta, jih odpeljali skozi Kropo v Begunje in kot mladoletne in prisilno mobilizirane čez en teden spustili domov.

Mirko Ambrožič je povedal, kako je ob njem padel Blaž. Njegova skupina štirih borcev je sedela na ozki polici v navpični steni. Pod seboj je opazovala Nemce in nekaj oklopnjakov, s katerimi so prišli pod Dražgoško goro. Nenadoma se je s strani priplazil Nemec in z brzostrelko pokosil Blaža. Partizani so se spustili navzdol po steni in se rešili.&lt;ref&gt;Janez Lušina - Mali: Deveti september pred 40. leti na Jelovici. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4PIUXBBX ''Glas'' 5. 11. 1982.] &lt;/ref&gt; 

Brat Jože ga je pozneje z mesta smrti prinesel čez celo Jelovico pod Špik v Kroparski gori in ga pokopal pod skalni spodmol. V skalo nad grobom mu je po vojni kroparska ZB vzidala neobičajno, okroglo spominsko ploščo, ki so jo iz bronovine vlili v železarni na Jesenicah.&lt;ref&gt;''Po poti spominov'', 125.&lt;/ref&gt;

===Partizan športnik [[:w:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]] === 

{|
|[[File:Rudi Finžgar 1945.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1945]]
|[[File:Rudi Finžgar 1950.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1950]]
|}

Rudi Finžgar (1920--1995) se je v Kropi v očetovi delavnici izučil za mizarja in šolanje nadaljeval na obrtni šoli.  1936 se je ob ogledu tekme na Bloudkovi velikanki v Planici odločil za skakalni šport. Leta 1940 je dobil dovoljenje za prvi skok na velikanki, skočil je 84 m, kar je bilo tisti dan celo najdlje od slovenskih skakalcev. Čeprav mlad in neizkušen, je leta 1941 na zadnji predvojni skakalni tekmi skočil slovenski rekord s 95 m, kot prvi slovenski skakalec je tudi preletel 100 m, toda pri 101 m je podrsal ob pristanku. 

Med vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder je pobegnil. Septembra 1943 je odšel v Prešernovo brigado, in sicer v varnostno obveščevalno službo na Jelovico. V mizarski delavnici v Cerknem je ustanovil izdelovalnico smuči, ki je med vojno izdelala več sto parov smuči. Na osvobojenem ozemlju v Cerknem je 1945 organiziral prve partizanske smučarske tekme, ki so obsegale patruljni tek, veleslalom in smučarske skoke  Partizanske smučine Cerkno 1945 in zmagal v smučarskih skokih. To je bilo prvo vojaško športno tekmovanje te vrste v okupirani Evropi. Za nagrado je prejel brzostrelko in diplomo, ki sta danes razstavljeni v Cerkljanskem muzeju. 

Marca 1945 je bil med zadnjo nemško ofenzivo med borci, obkoljenimi na Poreznu, a mu je uspelo preživeti.

Leta 1945 je ustanovil podjetje Elan, za katerega je stroje, kupljene v Ameriki, prispeval njegov oče, in postal njegov prvi direktor. Rudijev oče Rudolf, ki je bil po poklicu mizar, je odšel v New York k teti Mary Willer leta 1922 in se 1928 vrnil toliko bogatejši, da je kupil hišo v Kropi in opremil mizarsko delavnico. Kombinirani mizarski stroj, s katerim so izdelali na stotine smuči, sank, telovadnega orodja, čolnov itd., so v Tehniškem muzeju v Bistri obnovili in je razstavljen v tovarni Elan.  

Leta 1947 je na poletih v Planici ponovno popravil državni rekord na 102 m, tri leta kasneje pa še na 114 m. V naslednjih letih je skakalnica v Oberstdorfu omogočala rekordne daljave, Finžgar je dvakrat doskočil pri 117 m, pri 127 m pa se mu ni uspelo obdržani na nogah. 117 m je ostal slovenski rekord kar devet let vse do rekordov Jožeta Šlibarja. Zaradi svojega rdečega usnjenega kombinezona, v katerem je nastopal, so mu Nemci nadeli vzdevek ''Der Rote Teufel aus Titoland'' – rdeči hudič iz Titove dežele.

*V filmu o partizanskih skokih v Cerknem.
* [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNXDM07 Rudi Finžar, 1. ''Gorenjski glas'' 4. 3. 1972.]

'''Peter Colnar: Rudi Finžgar.''' 

O Rudiju Finžgarju ne moremo govoriti kot o »nekdanjem planiškem junaku«. Bil je prvi Jugoslovan, ki je na smučeh preskočil 100-metrsko znamko in je zato ostal planiški junak tudi danes, ko pričakujemo prvo svetovno
prvenstvo v smučarskih poletih v Planici ter bo to vedno tudi ostal. Rudi se je rodil leta 1920 kot drugi sin mizarskemu mojstru Rudolfu Finžgarju. Z bratom Ivanom in sestro Ano  je preživljal svoje otroštvo v žebljarski Kropi. 

Srečal se je s trdim življenjem, ki je bilo izpolnjeno z delom. Prav to življenje dalo osnove njegovi osebnosti. So mu ta drobna vsakodnevna doživetja krepila telo in značaj? Nedvomno.

»Ko sem bil star 5 let, sem si odrezal prve drsne plohe, kakršnimi smo se otroci »puščali« po klancih v okolici Krope. Na te deščice smo pribili jermen, tako da so bile podobne coklam. Seveda se nam še sanjalo ni, da morajo biti smuči ukrivljene ... « (''Obiski'' Draga Ulage)

Otroci so si pomagali na najrazličnejše načine. Drsenje po snegu je bilo v Kropi prava tradicija. Otroci so občudovali drsenje hlodov, ki so jih spuščali z Jamnika na žago v Kropo. Ob tem so si izmišljali nove in nove načine za svoje »smučanje«.

»Sanke so imeli le gosposki ljudje. Na cokle, ki smo jih imeli tudi pozimi za v šolo, smo pribili po dve železni paličici — 'šinci'. Šlo je kot 'tajfel', ko smo se peljali v šolo! To je bila naša prva šola drsanja.«

Otroci v Kropi so se delili na različne skupine. Vsaka je imela svojega »kolovodjo«. V teh skupinah so doraščali Blaž Ažman, Filip Kavčič, Janez Zupan, inž. Janez Šmitek, Tone Šmitek, Ivan Kordež in drugi.

»Spominjam se, da je bil kolovodja moje skupine Tone Ažman. Naloga kolovodij je bila, da so si izmišljali nove in nove igre. Nekoč je bilo moderno, da smo hodili s hoduljami, drugič, da smo tekmovali, kdo bo prej prignal s palico kolo okoli Krope, včasih smo spuščali papirnate aviončke ...«

Poletje so preživljali otroci ob tolmunu v Lipnici, kjer se stekata Kroparščica in Kamnišca. V njem so stale tri skale, kamor so se razvrščali otroci po svojem znanju plavanja.

»Pri prvi skali so bili plavalci, pri drugi takšni, ki so znali narediti dva zamaha na vodi, pri tretji pa smo bili navadni cucki. Kopanje, pečenje krompirja in lovljenje rib nas je zaposlovalo skozi poletje. Spominjam se, kako sem potegnil izpod skale goža, ki je držal v gobcu ribo. Ribo sem potegnil gožu iz gobca, potem pa smo jo spekli in pojedli.«

Otroci so si Kropo razdelili. Delili so jo na zgornjo, srednjo in spodnjo, tako kot so jo ločili mostovi. Razen tega so jo razdelili še na dva dela, kot jo je ločil potoček.

»Med seboj smo bili sicer prijatelji, vendar so bili med otroci na dan Janeza Nepomuka že kar sovražni tabori. Imeli smo vsak svoj spomenik, ki smo ga čuvali, da ga ne bodo sosedje podrli. Naša hiša je bila na meji med spodnjim in srednjim delom Krope. Imeli smo stalno stražo, ki je pazila na nasprotnike. Če so se približali, se je vnela prava vojna s šopi zvezanih šib ...«

Voda je delila kroparske otroke na leve in desne. Tako deljeni so hodili nabirat gobe, bili so skupaj pri smučanju in imeli vsak svojo drčo. Če se je približal sosed, so mu takoj svetovali: »Pojdi na svoj konec ...« To otroško rivalstvo se je zadržalo nekako do 14. leta starosti. Kasneje so se fantje pomešali in enotno nastopali v novih podvigih.

»S petnajstimi leti sem postal tajnik in kasneje načelnik fantovskega odseka pri takratnem Orlu. Vse do vojne se mi še sanjalo ni, zakaj se delijo na Orle in Sokole. Za nas je bil to šport in temu smo se že od mladih nog predajali z vsem srcem. Pozimi smo se smučali, poleti igrali odbojko, telovadili ali gojili lahko atletiko ...«

Znana je bila kroparska vrsta dvanajstih fantov, ki je nastopala na proslavah v najrazličnejših krajih. Redno so vadili, imeli pa so tudi predavanja, kjer so jim voditelji društva razlagali o obnašanju, o odnosih do deklet in podobnem. Razen tistega o dekletih jim takrat ni dosti ostalo v ušesih.

»Obiskoval nas je Drago Ulaga in nas učil prvih zamahov kravla. Še sedaj se spominjam, kako nam je dopovedoval, kako pomembno je gledati pod vodo. Potem nas je peljal v večjo sobo, ki smo ji rekli telovadnica, in nam kazal najrazličnejše lahkoatletske elemente ...«

Priljubljena točka kroparskih fantov na nastopih je bil »levji skok«. Prvi je pokleknil na vse štiri, drugi je skočil čezenj in se postavil ob prvega. Tako so nadaljevali vse do dvanajstega. Zadnji je ponavadi skakal Rudi. Ker je imel že takrat dober odriv, je v splošno zadovoljstvo lepo zaplaval čez vseh enajst teles svojih kolegov.

Tako so potekala mlada leta poznejšega planiškega junaka. Igrice v najmlajših letih in resnejše športno udejstvovanje kasneje. V Kropi ni bilo toliko ravnine, da bi lahko igrali nogomet, zato so fantje odvozili zemljo, da so si postavili igrišče za odbojko in telovadišče. Prav tako so več let gradili telovadnico.

Finžgar se je srečal s športom že v rani mladosti in mu je kasneje posvetil velik del svojega časa.

»Odprto telovadišče, kjer smo imeli med drugim tudi kroge, je bilo ograjeno. Prvi športni podvih vsakega mladega Kroparja je bil, da je preplezal to ograjo. Potem se je stvar kar stopnjevala. Sledilo je igranje v mivki pod krogi, kasneje plezanje po drogu. Višek je bil, če je kdo dosegel kroge in se nanje slovesno obesil. Če so nas opazili starejši fantje, smo pa še tekli, da nas niso nabili. Otroci smo na igrišču vse razmetali pa tudi pokvarili, zato so nas preganjali. Jože Bertoncelj, znani umetni kovač, je bil strah in trepet nas otročajev.«

Kroparski otroci so se smučali na smrekovih deščicah, coklah ali pa na sodovih deskah. Na smučanje so nosili tudi kladivo in žeblje, da so si lahko »smučke« takoj popravili, če se je jermen odtrgal. Imeli so več majhnih sneženih skakalnic.

»Spominjam se, kako sem nekoč na eni skočil z deščicami na nogah. Ker se, razumljivo, niso ukrivile, sem zarezal v sneg in odrezal mostiček. Še sedaj se spominjam, kako so me starejši zmerjali ...«

»Zvedel sem, da delajo smuči iz jesenovega lesa. Neki kmet iz Ovsiš pri Podnartu — 'Primožek' so mu rekli — mi je obljubil, da mi bo dal jesenovo desko. Takoj drugi dan sem odšel iz Krope po snegu in mrazu na Ovsiše. 'Primožek' mi je dal 9 metrov dolgo desko, ki sem jo 13-letni fantič nesel nazaj po snegu 9 kilometrov daleč v Kropo. Mislil sem, da nesem boga ...«

Doma sta z bratom desko razžagala, jo zakrivila okoli letve, sedlar iz Lipnice pa je naredil jermena. Tako je imel Rudi, prvi od vrstnikov, prave smuči. Skakali so štiri do pet metrov daleč. Tedaj so izvedeli, da so zgradili na Ovsišah pravo skakalnico, na kateri »menda skačejo tudi 12 metrov daleč«.

»Neko nedeljo so me vzeli starejši fantje s seboj na Ovsiše. Spominjam se, kako sem občudoval skakalnico. Mizo za skakalnico so naredili iz gnojnega koša, čez katerega so položili stara vrata. Tudi sam sem s svojimi novimi smučmi nekajkrat skočil. Klobuk sem pritisnil globoko na glavo in pristal pri osmih metrih. To je bil moj novi osebni rekord ...«

Fantje pa ne bi bili fantje, če ne bi šli zvečer na Ovsišah še malo v gostilno. Malo so popili in ponoči se je Rudi vrnil z njimi v Kropo.

»Takoj me je vzela v roke mama. Pošteno me je nabila, ker zvečer nisem šel k večerni maši. To me ne bi posebno prizadelo, če ne bi vzela na koncu še sekire in mi razsekala smuči. To je bila najhujša kazen ...«

Tako je ostal mali Rudi spet brez smuči, ki so bile njegov ponos, vendar pa je že vedel, kako se jih naredi. Kmalu si je naredil nove, boljše, ki pa so bile še vedno zelo malo podobne pravim.

»Na Ovsišah sem še večkrat skakal. Tam sem prvič videl tudi Albina Novšaka. Ta je imel že nekaj pravega stila. Imel je širše smuči z 'grabenčki' ...«

Mladi Kroparji so imeli vedno najrazličnejša tekmovanja. Kmetje so dajali za nagrade škatle s piškoti in dodali še kakšne nogavice. Iz tega obdobja sta ostala Finžgarju najbolj v spominu Ciril in Metod Vovk s Češnjice. Začel je spoznavati širši krog ljudi. Do takrat je bil zaverovan v »kroparsko luknjo«.

Vsak mlad človek, vsak otrok ima svojega idola. Za kroparske fantiče je bil to Filip Legat, kasnejši umetni kovač. Imel je prave lakirane smuči z okovjem, s katerimi je delal imenitne telemarke.

»To je bil smučar-samotar. Od nas je bil kakih deset let starejši in smo si ga upali gledati le od daleč. Ko je odšel domov, smo ga posnemali ...«

Leta 1936 so Orli zgradili skakalnico na Stočji pri Kropi. Pravzaprav so jo gradili vsi, vendar so bili Orli pobudniki, pa tudi na njihovem svetu je bila.

»Spominjam se, da je veliko delal Cvetko Magušar, ki pa je bil navdušen Sokol. Pomagali so tudi Zupanovi in Kokaljevi. Neko soboto smo imeli preizkušnjo.«

Naslednji dan so se zbrali skakalci iz vsega okoliša, vendar skakalnice ni bilo več. Čez noč jo je nekdo podrl.

»Političnih bojev nisem mogel nikoli razumeti, tekmovalci smo se vedno razumeli med seboj. Po tem škandalu so govorili, da so jo požgali Orli, ker so tudi Sokoli vabili skakalce na tekmovanje ... Za politična razpotja sem prvič izvedel nekoč na železniški postaji na Otočah, ko so nas Sokoli zmerjali s 'čuki'. Fantom je bilo predvsem do športa ... Prvič smo merili dolžine skokov v Kropi na skakalnici, ki je stala med Šolarjevo gostilno in Balantom. Skočil sem 3 metre.

Leta 1929 smo zgradili v Polju novo skakalnico, kjer sem preskočil 6 metrov. Naslednja skakalnica je bila na Natovem robu na Stočju. Bila je zelo strma, z meter visoko mizo. Kljub temu da je na njej vsak padel, sem skakal na njej po 12 metrov ...«

Rudi Finžgar je skakal in skakal. Vsak daljši skok, pa četudi le za en meter, mu je povzročal nepopisno veselje.

*P. Colnar: Rudi Finžgar, 1-2. ''Glas'' [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3JCMAZF9 4. 3. 1972] in [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GKXUJRF 8. 3. 1975.]
*Vesna Levičnik: Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda. ''Dnevnik'' 21. 7. 2025.

===Partizan Mirko Šušteršič in njegov oče lovec ===

{|
|[[File:Mirko Šušteršič.jpg|thumb|150 px|Mirko Šušteršič starejši]]
|[[File:Mirko Šušteršič s kolesom v Tivoliju.jpg|thumb|Mirko Šušteršič mlajši s kolesom v Tivoliju, ob njem Kajuh]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 10.jpg|thumb|Mirko Šušteršič in Sava Osredkar, obeležje pri Mošenjski planini]]
|}

Mirko Šušteršič, oče (1891&amp;ndash;1984) in sin (1922&amp;ndash;1942), sta bila iz kroparske kovaške rodbine, njun oče oz. ded je bil 1891 kroparski župan, oskrbnik Thurnovih posestev v Radovljici in zakupnik lovišč. Inž. Mirko Šušteršič starejši je na Dunaju doštudiral na agronomski fakulteti in po prvi svetovni vojni nastopil službo v državni agrarni direkciji, bil je tudi upravitelj državnih posestev in lovišč. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v taborišču Dachau, po njej pa vodja služb na ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani, predavatelj predmeta lovstvo na gozdarski fakulteti, urednik revije ''Lovec'' itd.  

Mirko Šušteršič mlajši se je rodil v Zmajevcu v Baranji, kjer je takrat služboval njegov oče. Po gimnaziji se je leta 1941 vpisal na metalurško fakulteto v Ljubljani. Menda je zelo lepo risal, tako kot njegov oče. Že kot dijak je vstopil v SKOJ in po Hitlerjevem napadu vodil študente prostovoljce na Dolenjsko, da bi se vključili v jugoslovansko vojsko. Po kapitulaciji je v Ljubljani v trojkah razoroževale posamezne italijanske vojake, izvajal sabotaže in se s partizani na Krimu udeleževal vojaških akcij. Prijateljeval je s Karlom Destovnikom - Kajuhom. 12. februarja 1942 so ga doma  aretirali italijanski policisti, vendar mu je uspelo pobegniti. 9. maja 1942 je odšel iz Ljubljane v partizane na Gorenjsko, kjer se je vključil v prvo Selško četo drugega bataljona 1. grupe odredov in postal politdelegat voda, 7. julija pa politkomisar čete. Njegovo ilegalno ime je bilo France Logar.

9. septembra 1942 je bil ranjen v [[:w:Spopad na Lipniški planini|spopadu na Lipniški planini]]. Zavlekel se je pod Jelen vrh pri Mošenjski planini in tam izkrvavel skupaj s soborcem Savo Osredkarjem, ali pa so ju prav tam potolkli Nemci. Na mestu smrti so na pobudo Šušteršičevih leta 1947 odkrili leseno obeležje v obliki znamenja. Šele leta 2000 so na obeležje dodali ploščo z imenom soborca Osredkarja, čigar identiteta se je razkrila šele tedaj. 

Posmrtne ostanke Save Osredkarja so 1949?? prekopali v grobišče padlih partizanov v Radovljici, skoraj gotovo so ob tej priložnosti tja prekopali tudi Mirka Šušteršiča. Ker pa dokumenta o prekopu ni (svojci so ga želeli prekopati v družinski grob), na nagrobnih kamnih na grobišču, kamor so šele leta 2026 vklesali imena poznanih pokopanih, njegovega imena ni. Iz očetovega zapisa bi lahko domnevali, da sin še vedno leži na Jelovici: 

&lt;blockquote&gt;
&quot;Četrt stoletja se izteka, odkar sem se poslovil od jerebov na Brezovi rebri. Koj na to so se zgrnile nad  Slovenijo strahote okupacije, internacije in moritve. Šele pet let zatem sem zopet vzel v roko piščalke in šušljo, ki me spremljajo že več ko 40 let. Toda tedanji učenec na jerebe, moj sin Mirko, me ni več spremljal in ne pomagal. Leta 1942, 9. septembra, je kot partizan padel na Jelovici pri Mošenjski planini, ko je zopet cvetela ajda in so peli jerebi. In sedaj borcu za svobodo pojo tam večno uspavanko.« ([https://clan.lovska-zveza.si/revija/Lovec-1966-11.pdf ''Lovec'' 48/11 (1966).] 339.)&lt;/blockquote&gt;

*Janko Mrovlje: Poveljniški kader prve Selške čete, po ohranjenih pismenih virih te enote, po pričevanju tedanjih borcev čete: Francem Bičkom, Mirkom Ambrožičem in Janezom Lušino
*Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 114-115.
*[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi679309/ SB]

===Dachavski interniranec Justin Ažman===

Saša Florjančič: Zapisi Justina Ažmana iz Krope, št. 29 363 v koncentracijskem taborišču Dachau

Justin Ažman (1910–1994) je v koncentracijsko taborišče Dachau prišel 8. marca 1942 in tu nato preživel več kot tri leta. Najhuje mu je bilo leta 1942, ko še niso bili dovoljeni paketi od doma, in konec leta 1944, ko se je znašel med t. i. nerazporejenimi in mu je grozil transport v drugo taborišče. Bil je eden tistih internirancev, ki mu je v taborišču uspelo vzpostaviti široko mrežo poznanstev in se vključiti v različne oblike medsebojne pomoči. Kolikor je zmogel, je moči namenjal osebnemu napredku, veliko je bral in se izpopolnjeval v znanju tujih jezikov. Z zanimanjem je spremljal zametke in razvoj kulturnega življenja v taborišču in za slovenske taboriščne prireditve pesnil Dahavske balade – kuplete z vsebinami iz taboriščnega življenja in aktualnega političnega dogajanja.

Justin Ažman je bil rojen leta 1910 v Trstu, mladost je preživel v Kropi. Pred drugo svetovno vojno je opravljal več uradniških služb, nazadnje je bil zaposlen v Kovinarski zadrugi Plamen v Kropi. Na pobudo Stanka Žagarja, učitelja na Srednji Dobravi (prej Dobrava pri Kropi), se je leta 1934 včlanil v komunistično partijo. V začetku leta 1941 je bil interniran v Srbijo v taborišče v Ivanjici v Medjurećju, kamor so jugoslovanske oblasti tik pred začetkom druge svetovne vojne umaknile zlasti komuniste in makedonske nacionaliste. Justin Ažman je ženi Ivi v pismih navdušeno poročal o kulturnem življenju v taborišču in slovenskih književnikih, ki jih je tam spoznal: Miška Kranjca, Ferda Kozaka, Rudolfa Kresala in Ludvika Mrzela, s katerim sta se nato ponovno srečala v Dachauu. V Ivanjici je spoznal tudi režiserja Jožeta Babiča. Z Justinom sta oba imela smisel za pisanje v rimah. Za t. i. Agencijo Bodice, ki je postala stalnica večernih druženj taboriščnikov, sta, najprej Babič, po njegovem odhodu pa Ažman, pripravljala kratke satirične vložke. Babič in Ažman sta sodelovala tudi pri nastanku taboriščne himne Medjurećka. 

Po povratku iz taborišča v Ivanjici konec marca 1941 je Ažman pomagal pri vzpostavljanju partizanskih enot na Jelovici in bil 17. oktobra 1941 aretiran. V preiskovalnem zaporu v Begunjah je bil zaprt do začetka marca 1942, v koncentacijskem taborišču Dachau pa od 8. marca 1942 do osvoboditve taborišče 29. aprila 1945. Domov se je vrnil s prvim konvojem iz Dachaua 9. junija 1945, skupaj z Evgenijem Žukovim, beograjskim novinarjem in kulturnikom ruskega rodu, s katerim se je spoprijateljil v taborišču.

V sedemdesetih letih 20. stoletja je Ažman pomagal pri zbiranju spominov na taborišče in za zbornik Dachau,&lt;ref&gt;Ažman Justin: Utrinki iz taboriščnega življenja. Dachau, zbornik. Založba Borec (ur. Bojan Ajdič et al.), Ljubljana 1981, str. 365–373.&lt;/ref&gt;  ki je leta 1981 izšel pri založbi Borec, pripravil krajši spominski zapis, v katerem omenja več posameznikov, ki so sodelovali pri slovenskih taboriščnih kulturnih prireditvah: zborovodjo Valentina (Folteja) Hartmana in člane slovenskega pevskega zbora v taborišču, pesnika Frana Albrehta, slavista Janeza Logarja in igralca Ivana Levarja. Javni pozivi k zbiranju spominov na čas narodoosvobodilnega boja, mdr. se je v zvezi s svojim pesnikovanjem v taboriščih v Ivanjici in Dachauu dopisoval z Marijo Stanonik, so ga spodbudili, da je svoje osebno doživljanje druge svetovne vojne in desetletja pred njo zapisal v več nizih spominskih zapisov. Zapise o taborišču Dachau je napisal s časovno distanco in v svojem značilnem cinično-humornem tonu. Poimenoval jih je Dahavske dogodivščine. V letih 1979 in 1980 so bile v nadaljevanjih objavljene v Plamenu, glasilu Tovarne vijakov Plamen Kropa. Uvod k Dahavskim dogodivščinam je bila Burka o preštevanju, ki jo je napisal in objavil leta 1976. Začel je takole: Čeprav se je zadnje čase toliko pisalo in govorilo in rjulo čez preštevanje tam na oni plati Karavank, natančneje povedano, na Estrahajarskem, je tudi meni notri nekaj reklo: »Fant, tudi ti imaš bogate topogledne skušnje. Kaj če bi še ti pristavil k tej veseli ofceti svojo lagersko menažko?«&lt;ref&gt;Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37&lt;/ref&gt;  Za predstavitev njegovega načina pisanja spominov na Dachau navajam odlomek iz Burke o preštevanju:

&lt;blockquote&gt; Prvo preštevanje je bilo že na blokštrasi, od koder smo po deset v eni vrsti strumno korakali po lagerštrasi, kjer so se priključili še ostali bloki s sodimi številkami. Skupaj je bilo med 28 številkami 14 barak; z druge strani, z lihimi številkami, pa še nojcugangi – novodošleci, dočim tistim iz revirja, še pravi iz špitala, ni bilo treba maširati na apelplac. Te so kar na postelji prešteli, kar jih je zjutraj še ostalo živih. »Links cvo, links cvo,« so komandirali kapoti in »ein Leid!« Pa smo jo zažingali, kar je duša dala, največkrat tisto: »Švarcbraun ist ein Haselnuss, schwarzbraun bin auch ich, švarcbraun mus mein Madel sein, gerade si wi i ...« (Črnorjav je lešnik, črnorjav sem tudi jaz, črnorjavo mora biti tudi moje dekle, prav taka kot jaz).&lt;ref&gt;Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

V svojih spominih je Ažman opisal tudi zametke kulturnih prireditev v taborišču: /... Že v prvem letu, se pravi leta 1942, je bilo nekaj »kulturnih« in kulturnih prireditev. Med prve prištevamo kino predstave. »Wer noch nicht in Kino war?« se je pridrl blokač v štubo. In tisti, ki še niso bili v kinu, smo dvignili roke. In spet se je zadrl: »Hockerl mitnehmen,« se je glasila druga komanda, pa smo šli v procesiji vsak s svojim stolčkom, ki je veljal za vstopnico, na apelplac (zborno mesto), kjer so bile kino predstave. Po pravici povedano, od teh predstav nismo imeli ničesar. Saj jih tudi razumeli nismo. V mislih na dom pa je čas le minil. .../&lt;ref&gt;Ažman Justin, Dahavske dogodivščine, O kulturi takšni in drugačni. Plamen, leto VII, št. 11 (november 1978), str. 19.&lt;/ref&gt;  Omenja tudi taboriščni orkester (Lagerkapelle) in prvo večjo kulturno prireditev v taborišču, uprizoritev gledališko-glasbene parodije na aktualne politične dogodke Krvava noč v gradu strahov (Die Blutnacht auf dem Schreckenstein) v začetku junija 1943. Po njegovih spominih so predstavo v slogu viteških iger, v kateri je nastopal glavni junak po imenu Adolader (po Adolfu Hitlerju), organizirali zaporniki z Dunaja. Na tej prireditvi je prvi javni nastop imel tudi slovenski pevski zbor,  k sodelovanju sta ga povabila glavna organizatorja prireditve, dunajska kulturna delavca Viktor Matejka in Rudolf Kalmar,  ki je bil tudi avtor predstave. Iz istega leta se je spominjal še folklornega nastopa poljskih ujetnikov, ki so si organizirali (priskrbeli) ženska oblačila, in nekega jetnika, ki je ob tej priložnosti nastopil z igranjem na steklenice. Z bolečino se je spominjal tudi nekega ruskega oficirja, virtuoznega trobentača: /... Nimam sposobnosti, da bi mogel povedati, kako nebeško lepo mu je pela trobenta v poletni večer. Še lagerska hierahija je pozabila na rjovenje in tudi ta je poslušala trobentača, ki se ga je, ne brez vzroka, prijel naziv zlata trobenta. Ne vem več, kdo vse je zanj interveniral, da bi vsaj njega pustili pri življenju. Zaman. .../  Ustreljen je bil 4. septembra 1944. 

Ažman je redno zahajal v taboriščno knjižnico, ki je bila ob njegovem prihodu skromno založena, a se je kmalu toliko izpopolnil v nemškem jeziku, da je pisma pisal tudi drugim zapornikom. Zaporniki so imeli možnost pošiljanja dveh pisem na mesec na naslov, ki so ga sami navedli. Ohranjena so skoraj vsa njegova pisma iz taborišča, po dve pismi na mesec ženi Ivi od konca marca 1942 do februarja 1945, ko je pošta postala neredna. »Fantaziram o knjigah, naravi, hiši, gozdu, še posebej pa o tebi in upam, da se bova še kdaj videla,«  ji je pisal 19. maja 1942. V pismih je redno, zaradi cenzure sicer zelo na kratko, poročal tudi o slovenskih kulturnih prireditvah v taborišču. V letu 1943 je kontrola nad vsebinami paketov nekoliko popustila in Ažman je od doma začel dobivati, tako jih je sam poimenoval, tudi duhovne prigrizke. Žena mu je k vsebini paketov začela prilagati časopise in pretipkana Cankarjeva dela, zadnje taboriščno leto pa tudi knjige in slovarje. V začetku avgusta 1943 je pisal ženi Ivi: /... Več zadovoljstva /kot šport/ mi nudi domača pesem in beseda. Tako je bil npr. danes v našem bloku cel koncert. Enajst pesmi našega pevskega zbora, recitacije, med temi Uvod h Krstu, Grobovi tulijo, jaz pa sem prebral Cankarjevo Krivico. Tudi harmonike ni manjkalo. .../.   Prireditev je podrobno opisal tudi v Dahavskih dogodivščinah: /... Poseben dogodek je bila tudi pošiljka jubilejnega zbornika, ki je izšel kmalu po prvi svetovni vojni ob obletnici Ivana Cankarja. Med drugim je bila tudi priobčena črtica Krivica iz cikla Podobe iz sanj. Ne samo za prvo, ampak tudi za čas druge vojne se mi je zdela tako primerna, da sem jo predlagal v program neke interne, samo za Slovence namenjena kulturne prireditve .../. 

V taborišču je za slovenske prireditve znova začel s pisanjem rim, ki jih je poimenoval Dahavske balade. K temu ga je nagovoril Branko Diehl v času, ko je Ažman v drugi polovici leta 1943 ležal v taboriščni bolnišnici oz. revirju in ga je zaradi dela na taboriščni plantaži, kjer so gojili zelišča in začimbe, mučil išias. Napisal je vsaj 27 kitic, trikrat po tri kitice z vsebino iz taboriščnega življenja ter dogodkov v Jugoslaviji in mednarodne politike. Ženi je 12. decembra 1943 pisal: /... Zadnjo nedeljo je bil (spet) slovenski koncert. To pot nisem bil navzoč, pač pa sem po naročilu (v revirju) spet zajahal Pegaza. Uspeh je bil, kot sem slišal, ugoden, saj sem pravkar dobil naročilo za praznike ... /.   Dahavske balade se v rokopisu niso ohranile, Ažman jih je po vojni nekaj zapisal po spominu, npr. o ušeh in z njimi povezano epidemijo tifusa v letu 1943 oz. o nedeljskih kontrolah prisotnosti uši pri jetnikih:  

&lt;poem&gt;
Komisija se je zbrala, 
da povelje izvrši,
»Lauskontrolle! krik zagnala
pa imaš pregled uši.
Vrag naj vzame te mrcine; 
komisija dobro ve,
tam, kjer rastejo kocine,
rade se uši drže.
&lt;/poem&gt;
 
Ena od njegovih Dahavskih balad se je nanašala na tudi pojem organizirati (prisvojiti, pridobiti si) v taborišču, en verz si zapomnil taboriščnik Andrej Tišler iz Tržiča: V Dachauu vsak organizira, tudi če že prav umira.&lt;ref&gt;(Tišler, Andrej): Ko nisem bil človek, Tržiški vestnik, leto II, št. 16–17, 6. 8. 1953, str. 3.&lt;/ref&gt;  Ažman se je spominjal tudi tega, da sta njegove Dahavske balade enkrat ali dvakrat kot kuplete zapela Božo Grošelj in Risto Gajšek, sicer pevca slovenskega pevskega zbora v Dachauu. Nastopov pevskega zbora se je Ažman spominjal s posebno naklonjenostjo. Sam v zboru zaradi pomanjkanja posluha ni sodeloval, je bil pa dober znanec zborovodje Valentina Hartmana. 

Zbor se je oblikoval spomladi 1943, čeprav so slovenski taboriščniki že prej, ob nedeljah in ob praznikih, večkrat spontano peli narodne pesmi, še posebej potem, ko so večjo skupino slovenskih taboriščnikov preselili iz 14. in 16. v 24., t. i. jugoslovanski blok. Ažman se je spominjal, da je zbor v drugi polovici leta 1943 precej pridobil s prihodom novih internirancev, med katerimi je bila vrsta pevcev iz ljubljanskih pevskih zborov. Takrat je zbor štel tudi nad 60 članov. Zborovodji Hartmanu je s svojo iznajdljivostjo priskrbel izvod Slovenske pesmarice, in sicer tako, da sta s Filipom Legatom iz Krope, ki je ga je gestapo zaprl istočasno kot Ažmana, pisala očetu Juriju Legatu, dolgoletnemu društvenemu pevcu in organistu, naj jima pošlje zdravila za srčne bolezni – Aljaževe kapljice. Zaradi cenzure je bila pesmarica sicer zaplenjena, a je lahko ostala v taboriščni knjižnici. Med pevci je izstopal Božo (Teodor) Grošelj, ki je nastopal tudi z opernimi arijami ob spremljavi taboriščnega orkestra. Ažman in Grošelj sta se dobro poznala, saj je Ažman zanj organiziral pomoč v paketih od doma. Žena Iva mu je 23. novembra 1943 pisala: /... Tvoja sestrična Lucija in njene prijateljice bodo Božu Grošlju spet poslale paket .../. 

Še posebej v lepem spominu mu je ostala prireditev v počastitev Prešernovega dne februarja 1944, na kateri sta Dolfe Cizej, sicer agronom, in slavist Janez Logar predavala o Prešernu, igralec Ivan Levar, član ljubljanske Drame, pa je doživeto recitiral Uvod h Krstu pri Savici. Pesem, posvečeno Prešernu, je za prireditev napisal in recitiral književnik Fran Albreht, Justin Ažman je ob tej priložnosti nastopil s Prešernovo V spomin Andreja Smoleta. V pismu z dne 19. februarja 1944 je napisal: / ... Najlepše pa je bilo, ko je okoli 50 mož zapelo same Prešernove pesmi. Pravijo, da se zbor lahko meri z najboljšimi v svoječasni Ljubljani. Skratka, čutimo svojo narodno dolžnost dostojno počastiti našega velikega Pevca. Domovina nam ne bo mogla kdaj očitati, da si nismo dovolj prizadevali ... /. 

Konec leta 1944 je Ažmanu mimo cenzure uspelo poslati tri pisma, napisana v slovenščini. V pismu z dne 13. oktobra 1944 je ženi Ivi, ki je takrat iz Krope zaradi uničenja zadružne tovarne preselila na Jesenice, pisal o svojem raison d'être v taborišču: /... Drugič skušam izravnati bilanco svojo s tem, da hlastam po znanju. Najprej jezikov. Ruščine sem se že toliko navadil, da sem pred par dnevi dobil pol hlebca kruha zato, ker sem sestavil ljubavno pismo v ruščini. Knjiga, ki si mi jo nekoč v ta namen poslala, sedaj že drugim prav pride. Škoda, da ni več na razpolago te vrste čtiva. O moji nemščini kolikor toliko lahko sama presodiš. Prve korake skušam v angleščini in francoščini. Ne moreš si misliti, kako učen je nek moj tovariš, ki z menoj vred pri kopanju krompirja sedaj – plug vozi. Vse te in še par jezikov govori in je imel kot ataše imenitno službo in mastno plačo. Drugi spet, medicinec, si je vtepel v glavo, da hoče znati švedski. Tretji pa se zadovolji s čikom, in tudi meni bi sedaj prav prišla kaka cigareta. Če boš imela kaj opraviti v Kropi, poglej za mojo fr. čitanko .../. 

Ruski jezik ga je poučeval Evgenij Žukov (1897–1959), s katerim sta se spoprijateljila in ostala v stikih tudi po vojni. Žukov, rojen v Kijevu, je po prvi svetovni vojni živel v Beogradu, kjer je bil uveljavljen novinar in kulturni delavec, mdr. je vodil koncertno agencijo Jugokoncert. Taboriščne razmere je prenašal težje kot Ažman. Po pismih sodeč, poštne povezave med Nemčijo in Srbijo ni bilo, zato Žukov sprva ni imel stikov z domačimi. Ažman je Žukovu prek svoje žene Ive pomagal vzpostaviti stike z družino v Beogradu in s številnimi znanci v kulturnih krogih v Beogradu, Zagrebu, Münchnu, Berlinu, na Dunaju ter tudi v Sloveniji, v Ljubljani in na Bledu. Aprila 1943 sta si ženi začeli dopisovati. Marija Žukov je v Slovenijo pošiljala pisma in pakete za moža, Iva pa jih je prepošiljala v Dachau, s paketi zanj so pomagali tudi Ivini sorodniki v Ljubljani. Marija in Žukovi znanci so bili Ažmanu zelo hvaležni za moralno in siceršnjo podporo, ki jo je izkazoval izobraženemu taboriščniku. 

Po osvoboditvi taborišča 29. aprila 1945 sta oba pomagala novi taboriščni upravi – Ažman je delal v knjižnici, Žukov pa je, za razliko od tipkanega in ciklostiranega Dahavskega poročevalca, ki so ga izdajali slovenski taboriščniki, v cirilici na roke pisal Sovjetski bilten. Po vrnitvi v domovino sta se oba znova vključila v javno in kulturno življenje. Ažman je bil prva dva meseca po vrnitvi domov v pripravah na množično prireditev v počastitev osvoboditve, im. Partizanski dan v Kropi. Kot govornik je nastopil Ažmanov taboriščni znanec Stane Oswald. Avgusta 1945 je bil Ažman izvoljen za prvega predsednika krajevnega NOO (Narodnoosvobodilnega odbora). Kmalu po vojni je prišel v spor z nekaterimi kroparskimi partijci in leta 1947 je bil iz partije izključen. Tudi Žukov je bil prve povojne mesece zelo zaposlen, organiziral je več mednarodnih gostovanj umetnikov, mdr. je bil v organizacijski skupini ob obisku ruske igralke Tatjane Okunjevske. Kmalu zatem se je zanj začela nova kalvarija, zasliševali so ga zaradi njegove vloge taboriščne starešine v Dachauu. V zvezi z Žukovim in Dielom so zaslišali tudi Ažmana. Žukov je po letu 1950, ko je bil oproščen obtožb, večkrat prišel v Slovenijo – na Bled in v Kropo.

*Saša Florjančič: V taborišče se vtihotapi slovenska kultura. ''Vigenjc'' 2025.

===Rdeči kaplan in pesnik [[:w:Lojze Jože Žabkar|Lojze Žabkar]]===

{|
|[[File:Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši.jpg|thumb|350 px|Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar 02.jpg|thumb|200 px|Lojze Jože Žabkar]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar]]
|}

{|
|[[File:Lojze Jože Žabkar 03.jpg|thumb|150 px|Lojze Jože Žabkar]]
|[[File:Dnevniki Lojzeta Jožeta Žabkarja.jpg|thumb|Delček Žabkarjevih dnevnikov v uredništvu Boža Flajšmana]]
|[[File:Lojze Žabkar, Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983.jpg|thumb|Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982]]
|}

Jože Žabkar se je rodil 5. januarja 1910 na Mikotah pri Raki gozdnemu čuvaju Alojzu in Mariji. V letih 1923–31 je hodil v klasično gimnazijo v Ljubljani in po maturi stopil v križniški red. Po noviciatu 1931–2 na Dunaju je med letoma 1932 in 1934 na jezuitski univerzi v Innsbrucku študiral teologijo in filozofijo, 1934–37 pa v Ljubljani teologijo. 1937/38 je bil kaplan v Metliki, 1938 je služil vojaščino, 1938–1941 je bil ravnatelj Vajeniškega doma v Ljubljani, 1941–1943 kaplan in do 1969 župnik v Črnomlju. Ker so njegovi dijaki med prvimi odšli v partizane, se ga je prijel vzdevek »rdeči kaplan«. Nazadnje, do smrti 1983, je bil župnik v Kropi, kamor ga je nadškof Pogačnik prestavil kljub množičnemu nasprotovanju črnomaljskih vernikov. Zelo se je priljubil tudi faranom v Kropi.

Kot krščanski socialist je objavljal v ''Delavski pravici'' in njeni prilogi ''Polet''. Takoj v začetku okupacije se je vključil v OF. V Črnomlju in okolici je pomagal organizirati partizansko šolstvo in februarja 1944 ustanoviti versko komisijo pri SNOS. Uporniški Žabkar je bil med vojno kritičen do nepotrebnega partizanskega nasilja nad nasprotniki, po vojni pa je bil v konfliktu z nadrejenimi cerkvenimi oblastniki. Po osvoboditvi je bil leta 1949 soustanovitelj in član duhovniškega Ciril-metodijskega društva. Predaval je ob 400-letnici slovenske knjige (''Organizacijski vestnik CMD'' 1951), v KMD 1984 je pisal o cerkvi med NOB na osvobojenem ozemlju, objavljal je tudi v ''Družini'', ''Novi poti'' idr. Prejel je visoki državni priznanji: 1959 red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in 1974 red za narod s srebrnimi žarki. 2020 mu je belokranjsko muzejsko društvo v Črnomlju odkrilo spominsko ploščo; cerkev je postavitev plošče ovirala.

Pesmi in kratko prozo je pisal in objavljal že v gimnazijskem glasilu, pred vojno v ''Domu in svetu'', ''Kresu'', ''Mladiki'', ''Naši zvezdi'', ''Rasti'', ''Vigredi'', po vojni v ''Novi poti'', ''Glasniku Slovenskega duhovniškega društva'' idr. Čeprav je imel že pred vojno pripravljeni zbirki pesmi ''Metlika, mesto ob Kolpi'' (1937) in ''Dnevi na jugu'' (1938), je samostojno zbirko objavil šele 1981. Naslovil jo je ''Brevir moj v travi'' (spremna beseda Boris Paternu; ocene D. Voglar, ''Borec'' 1982, 411–2; M. Košir, ''Dnevnik'' 1981, št. 349; M. Novak, ''Delo'' 1981, št. 297; ista, ib. 1983, št. 43; T. Bohinc, ''Glasnik Slovenskega duhovniškega društva'' 1982, 33–4; B. Štih, ''Dnevnik'' 1982, št. 42). Zanjo je prejel 1983 Kajuhovo nagrado. Zbirka je izbor Žabkarjeve partizanske in domovinske poezije, ki je zrasla iz osebnih doživetij v Beli krajini in na Dolenjskem. Žabkar je v njej iskreno veren in poln zaupanja v pravičnost življenja in plemenitost preprostih ljudi. Pripravljal je nadaljevanje partizanski pesmi pod naslovom ''Zbudil bom jutranjo zarjo''.

V rokopisu je ostala tudi pesniška zbirka ''Železna vezenina'' s 70 kroparskimi pesmimi, ki jo je, vse se tako zdi, načrtoval za svojo sedemdesetletnico in jo popravljal še nadaljnja tri leta, dokler ga ni 23. junija 1983 v Ljubljani prehitela smrt.

&lt;!-- '''Viri za geslo Franceta Pibernika v SBL''': J. Grgič, ''Delo'' 1983, št. 149 (s sliko); M. Gregorčič, ''Večer'' 1983, št. 57 (s sliko); B. Kocjan, ''Družina'' 1983, št. 30; J. Gregorič, KMD 1984, 122–3 (s sliko); intervju v ''Glasu'' 1980, št. 33/4 (D. Sedej). --&gt;

====Na Jelovici 1970====

&lt;poem&gt;
Tu padla dva sta borca,
prav na tej škrbini
dala na oltar 
življenji mladi domovini.

Avgusta petega,
v letu prvem vstaje
Cankarja brigada
tu se je rodila.
Svobode kal
v gozdovih teh
v strahotnih dneh je vzklila.

Modrina encijana me zastira,
požira pot me skalnata,
volčje črešnje
teloha belino nasledile,
sesajo me naročja bukovih gozdov,
z Vodic me pelje pot domov.

Križ lesen in Križani na njem,
Bog vedi, kdaj se je podrl:
nema priča na križpotju,
zadet od krogle 
partizan je tu umrl.

Vodice, 20. maja 1970.
Lojze Jože Žabkar
&lt;/poem&gt;

====[[:w:Joža Bertoncelj|Joža Bertoncelj]]====

&lt;poem&gt;
Kdor samo to premišljuje,
kje in kaj bi pojedel,
kar se med palcem
kazalcem premika,
kar gre v trebuh po grlu,
več vreden ni,
kakor tisto,
kar se iz njega scedi.
Pobral je železo na cesti,
ga v ognju,
vigenjcu svojem zmehčal,
križ in na križu
Gospoda skoval:
&quot;V imenu Očeta in Sina,
v hišo krščansko
potuj, umetnina!&quot;

Pljunil pred njega možak je,
za zbito železo
da dal bi stotake,
škoda bi bilo:
zanje dobiš v gostilni
obilno kosilo!&quot;
Za kruh naš vsakdanji
Bog bodi zahvaljen!
Če v potu obraza
v železo sem martro božjo vkoval,
nerad bi bedaku pod ceno
jo zdajle prodal!
&quot;Pri ješi se mojster
s kladivom, hrust, je zravnal
in dodal:
&quot;Če zdi se premalo,
pljuni pred mene ponovno!
Nič večje od tebe
za to ne bo govno!
&quot;Segel v žep je ponosno,
ponudil možaku prijazno:
&quot;O lepem vedenju
knjigo za dinarje tele naroči!
[[:w:Mirko Mahnič|Mahničev Mirko]] vesel,
še lepšo bo zate napisal.
Čas pa tvoj pljunek
na mojem bo križu izbrisal.&quot;
&lt;/poem&gt;
Kropa, 15. oktobra 1973&lt;br&gt;
Lojze Jože Žabkar

(''Železna vezenina'')

====Železni Kristus====
&lt;poem&gt;
Na razstavi svetovni
zlato dobil je odličje
mojster železa
Joža Bertoncelj:
Kristus s povešeno glavo,
še in še jo poveša,
kakor žebljarji skozi stoletja,
od kovanja in rodnje
sključene matere kroparske
s sadom telesa v naročju,
daleč premalo dajale so njive
kruha in mleka na Stočju.

Prsti od kladiv so zviti,
v ročaj se leseni zažrli,
trde komaj načeli
v zemlji, za Lenartom svetim,
v grobu so črvi.

Kristus s povešeno glavo,
križ kraj njega leseni
na steni v kapeli,
stotine žebljev vseh vrst
vanj so zabiti,
stkane v mrežo
železne so niti,
nam in zanamcem v spomin,
Kroparski Kristus –
v trdo železo vkovan
je mož bolečin.

Prikloni se romar moderni
kot na razstavi na steni,
Ta Kristus, ti žeblji skovani,
daleč, daleč že so za nami:
standard moderni
trpljenje je daleč odrinil.
Bog nas obvaruj,
da bi spomin na kovanje
v stoletjih za nami izginil.

Kropa, 18. 1. 1982.
Lojze Jože Žabkar
&lt;/poem&gt;

====Železni oltar v Kropi====

&lt;poem&gt;
V oči se iskremu zapikajo ognjene,
med koksom se žarečim
cvre železo,
mehko kot testo
pod kleščami se zvija:
kaplje znojne ga hladijo,
udarci kladiva
naprej, naprej
se kar vrstijo.

Za kosom kos
ustvarja vezenino,
za božjo čast,
za farno še družino.
&quot;Kako je dober Bog,
da dal je tem pestem
tako posrečeni objem
kladiva težkega,
in da je klešč prijem
tako prečudno vešč!&quot;

Kot klekljarice svila
previja se v oblike
železnina,
kako kar raste
iz rok kovaških
čudežna iz jekla
vezenina!
Bog sam v sledenje teh,
oblikovno navzoč,
duha razširil je
prostranosti obroč,
prelil vesolja je širino
v to prelepo čipko –
mrtvega železja vezenino.

Kropa, 19. maja 1971.
Lojze Jože Žabkar&lt;/poem&gt;

====Mojih sedemdeset let====

&lt;poem&gt;
Ničla sem pred Bogom,
to bolj sam vem, kot drugi,
po svoji,
na svet priromal sem zaslugi.
Zabijal vso mladost
mi oče je v betico,
sveto, enkratno resnico:
&quot;Roke za vsako delo,
usteca za vsako jelo!
&quot;Vse do križa sedmega
me spremlja ta maksima,
včasih več, včasih manj
se dejstvo rima!

Kovačeve roke
vitre železne krivijo,
vez za vezjo,
spojka za spojko,
vežejo plašček
stekleni posodi,&lt;ref&gt;UI je takole razložila ta plašček: &quot;Plašček za stekleno posodo v kovaškem in tradicionalnem žargonu pomeni okrasni ali zaščitni kovinski preplet, ki obdaja steklenico. V širšem smislu gre za tradicijo opletanja steklenic (pletenk ali demižonov). Medtem ko so se pletenke običajno opletale z vrbinimi vitrami, šibjem ali leskovim lesom, pa so kroparski umetni kovači razvili posebno spretnost: steklenice so opletali z izjemno tankimi, prožnimi železnimi nitmi in trakovi.Izraz ima v pesmi tako praktičen kot simbolen pomen: Praktični (tehnični) pomen: Kovač iz tankih železnih trakov skuje nekakšno kovinsko »mrežo« ali »srajčko« (spojka za spojko), v katero nato obleče stekleno posodo. Ta plašč varuje krhko steklo pred udarci in hkrati služi kot unikatni dekorativni element, ki dokazuje kovačevo izjemno natančnost. Vsebinski kontekst pesmi: Avtor v naslednjih verzih pravi: »Da bi ga mnogim iz te 'vezenine železne' še lahko natočil ...« S tem neposredno nakaže, da gre za kovan in s kovanimi nitmi opleten bokal ali steklenico za žganje oz. vino (verjetno za tisto »zelenega šilce«, ki ga omenja na začetku zadnje kitice).&lt;/ref&gt;
božje dobrote talent,
paseka dva še,
zamašek skovan je,
sedmici dodelana ničla:
Bolj kot to delo,
letina moja je pičla.

Zelenega šilce popijmo,
let še teh nekaj,ki bodo, zalijmo!
Da bi ga mnogim
iz te &quot;vezenine železne&quot;
še lahko natočil,
preden moj dan bo slovesa napočil!

Kropa, 5. januarja 1980.
Lojze Jože Žabkar&lt;/poem&gt;

====Karabinko mi na grob denite====
&lt;poem&gt;
Pomlad se v reber je pognala,
nevidna sila
v breze zlezla je zarana,
sok napenja skorjo belo,
kosu kos
v dragi odgovarja:
nad Metliko, pod Gorjanci
se zbudila
jutranja je zarja.

&quot;Vzemi nožek, draga,
v skorjo breze
ostro riso
mi zareži,
rano težko
z robčkom mi preveži.
Soka kar v menažko
mi nastrezi,
čudežna je moč v brezi,
morda me pozdravi!

Sok mlade breze
v žile se zaleze,
kot skorjo belo
kožo velo
bo napelo,
brez zdravnika
bo me ozdravilo.

Če pa volja božja bo,
da v majniku cvetočem
vzeti moral bom slovo,
pod brezo tole čudežno
me pokopljite,
na grob mi karabinko
s titovko denite,
da veren bil sem,
še križ lesen nanj zasadite!&quot;
''Brevir moj v travi'' (1981), 17&amp;ndash;18.
&lt;/poem&gt;


====Na Bistrici 1942====

&lt;poem&gt;
Sklonim nad njim se,
potno je čelo,
ves nebogljen
in v cunje zavit,
v trebuhu ga zvija:
&quot;Pomagajta, Jezus, Marija!&quot;

Sestra tiho mi dahne:
''Tifus mori ga,
strel v čreva dobil je,
krog pasa ves gnil je,
zdržal ne bo.
Vas je naročil,
dajte mu to,
kar je potrebno
za zadnje slovo.&quot;

V srcu me misel boli,
da mora mlad iti,
razvezane mladih moči
so vse niti.
Dekle mu piše:
&quot;Majnik kot lani,
moj dragi, je danes v Ljubljani,
še lepše nam bo,
ko se vrneš domov ... &quot;

Fantu steklijo oči,
globlje, vse globlje
v prsih mu hrope,
stiska roke mi,
rad bi še nekaj povedal,
ko se je vsega spovedal:
&quot;Če me v Ljubljano
svobodno ne bo,
povejte ji vi,
moji ljubljeni Sonji,
mislil sem nanjo vse dni:
videla bova se v večnosti.&quot;
&lt;/poem&gt;
''Brevir moj v travi'' (1981), ''Pesmi upora, 3'', 403.

* Božidar Flajšman: [https://www.youtube.com/watch?v=yJvNkjWyqfk Pestro življenje duhovnika, pesnika in kronista Lojzeta Jožeta Žabkarja in njegov izgon iz Črnomlja.] Središče za  javno zgodovino FF UL 14. 6. 2023. Youtube.
* [https://radio-odeon.com/novice/v-crnomlju-o-pestrem-zivljenju-lojzeta-zabkarja/ V Črnomlju o pestrem življenju Lojzeta Žabkarja.] Radio Odeon 15. 6. 2023.
* Božidar Flajšman: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8CLPSD9 Dnevi na jugu, 1937-1938: slovenski duhovnik in pesnik na služenju vojaškega roka v Srbiji, za časa Kraljevine Jugoslavije.] ''Retrospektive'' 22/1 (2023).

===Pesnica [[:w:Kristina Šuler|Kristina Šuler]] in njena hči partizanka ===

{|
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Spominska plošča Kristini Šuler na rojstni hiši]]
|[[File:Kropa birthplace of the poet Kristina Šuler 26102009 66.jpg|thumb|Rojstna hiša Kristine Šuler]]
|}

{|
|[[File:Kristina Šuler.jpg|thumb|Kristina Šuler]]
|[[File:Kristina Šuler 1945.jpg|thumb|Kristina Šuler 1945]]
|[[File:Kristina Šuler 02.jpg|thumb|Kristina Šuler, Kovaški muzej v Kropi]]
|}

{|
|[[File:Kristina Šuler s hčerko Kristo.jpg|thumb|Kristina Šuler s hčerko Kristo]]
|[[File:Kristina Šuler 1914.jpg|thumb|Kristina Šuler 1914]]
|[[File:Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi.jpg|thumb|Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi]]
|}

[posnetek groba na Žalah | portret Kristine Šuler slikarke Mare Kralj iz 1934]

V zavesti imamo, kot da je šel v partizane samo praznožepi proletariat, pri Kristini Šuler, Mirku Šušteršiču in še kom pa se izkaže, da so bili med najbolj zavzetimi uporniki izobraženci in iz premožnih družin. Te je okupator kot najbolj nevarne ponemčevalnemu načrtu tudi najprej izselil ali zaprl. Kristina Šuler (1866&amp;ndash;1959) je bila iz fužinarske družine. Mati Hedvika, rojena Potočnik, je zgodaj umrla, oče, podjetnik Benjamin Schuller pa je na stara leta obubožal in je z učiteljsko plačo sama vzdrževala družino. V Kropi je dokončala osnovno šolo, sledilo je osem let samostanske šole v Škofji Loki in učiteljišče v Ljubljani.

Med 1889 in 1898 je poučevala v Bohinjski Bistrici, kjer sta bila za kaplana pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Anton Medved, ki sta organizirala literarna srečanja in jo literarno usmerjala. Čeprav se je skupaj z učiteljico Vido Jeraj uveljavila kot najpomembnejša pesnica svojega časa, knjižnega izida svojih pesmi ni dočakala. 1899&amp;ndash;1901 je službovala na osnovni šoli v Šmartnem pri Ljubljani, dokler je niso odpustili zaradi rojstva nezakonskega otroka. S trimesečno hčerko Kristo se je odselila na Staro Goro pri Sv. Juriju ob Ščavnici in tam poučevala do upokojitve 1925xx. 

Pet let po upokojitvi se je preselila v Ljubljano in poslovenila priimek. 1941 se je, petinsedemdesetletna,  kot članica Jugoslovanske ženske zveze vključila v OF. Na sestanek pri njej doma na Mirju je prišel tudi Boris Kidrič. S sestro sta pisali po zidovih gesla proti okupatorju; bila je najstarejša ljubljanska aktivistka. Hčer Kristo so internirali v Italijo in se je vrnila po kapitulaciji Italije septembra 1943. Partizani so jo poslali poučevat na osvobojeno ozemlje v Belo krajino.  

Ostarela Kristina je med vojno spet začela pesniti, in to angažirano, bojevito, na temo trpečega, a neuklonljivega ljudstva ter o hčeri izgnanki in partizanki. Pesmi je prebirala ljudem, ki ob italijanski blokadi niso smeli iz hiš. Pesem V pričakovanju je napisala tik pred osvoboditvijo maja 1945 in je izšla v slavnostni številki ''Slovenskega poročevalca''. 

Hčer so 1949 pod obtožbo, da je informbirojevka, za dve leti in pol internirali na Golem otoku. Političnih zapornikov so se tedaj ljudje izogibali, zvezo med matero in hčerjo je s pismom pomagal vzdrževati Fran S. Finžgar. Po zaporu je z materjo živela skrajno revno v bedni sobi, skozi katero so hodili drugi stanovalci, do leta 1959, ko je 59-letna hči umrla za rakom. Kristina Šuler se je potem preselila k sorodnikom v Moste, vendar je že čez pet mesecev umrla. Na nagrobniku na ljubljanskih Žalah (spomenik je izdelal prijatelj Tone Kralj) so vklesani njeni verzi: 

&lt;poem&gt;
Stopinje moje tišje so in tišje ...
Odhajam praznih rok neznano kam.&lt;/poem&gt;

Spominsko ploščo ima na rojstni hiši v Kropi in na OŠ na Stari Gori, pod njenim znamenjem se odvija pesniški natečaj za najboljšo slovensko žensko poezijo kresnice. 

&lt;poem&gt;
'''V ječi'''

Bila pohlevna sem in tiha,
otrokom svojim sem bila ljubeča mati,
o, zdaj me ni več prepoznati -
preklinjam, krčim žuljave roke v pesti:
&quot;Prekleta bodi roka, ki je strel sprožila,
mi sina je edinca umorila,
prekleti vi, ki hčerko ste mi odpeljali,
v sramoto in trpljenje jo pehali,
porušili, požgali dom ste naš;
ponižan, strt naj rod bo vaš!&quot;

Bila pohlevna sem in tiha,
zdaj levinja sem krvoločna;
da bi telo in dušo mi ubili,
za mreže ste železne me vtaknili,
da v ječi brez otrok naj svojih jaz poginem,
brez njih ljubezni in opore naj preminem.

Že bliža dan se, okupatorji krvavi,
ko levinja za mrežami bo zarjovela -
v svobodo zlato našo bo zdrvela,
slavila z narodom njegov veliki dan.

''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 481.
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
'''Lučka na grobu'''

Lučka na grobu, drobna kresnica,
svetiš v noč gozdno, v temi blestiš,
padel junak je za narod, svobodo,
njemu v spomin, ti lučka, goriš.

Smreke zelene, gozdne ciprese
v molku globokem ob grobu stoje,
breze junaku pozdrav šepetajo ...
z listjem jesenskim grob mu zlate.

Vžigaj se, lučka, v ogenj mogočni,
srca prešine plamen naj tvoj,
s silo udarno po poti junaka
stopajmo proti sovražniku v boj! 

Lučka na grobu, drobna kresnica,
bodi znanilka srečnih nam dni,
ko bo vstal narod, prerojen, prekaljen
iz bolečine, trpljenja, krvi.

''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 483; tam še 5 njenih pesmi.
&lt;/poem&gt;

&lt;blockquote&gt;
Nikoli se nisem bala preganjanja, ki mi je pretilo. Spremljala sem drzne podvige naših mladih ljudi, ki so tvegali življenje, mučenje, ječe in taborišča in doživela čudovit preokret v slovenskem
človeku — nič več ni klonil glave pod okui ukupatorjevim bičem, temveč ponosno in samozavestno stopal v borbo za pravice in svobodo svojega teptanega naroda. [...] Vsa štiri leta najhujšega trpljenja slovenskega naroda sem s trdno in neuklonljivo vero pričakovala našo zmago. Vedela sem, da ustvarjamo v skupni borbi z našo mogočno in iskreno zaveznico SZ svetlejšo bodočnost našemu in vsem narodom Jugoslavije. 
&lt;/blockquote&gt;

&lt;poem&gt;
Odprl knjigo si velike svoje zgodovine,
v peterokrako zvezdo so se zlile zvezde zlate,
prešel je mrak, minila groza je noči,
s krvjo umit pred svetom tvoj obraz blesti.
Ljubezni, bratstva luč ti iz oči gori.
Če kdaj še v te zažene vojni se vihar,
boš dvignil močno pest na nov udar.
&lt;/poem&gt;

&lt;blockquote&gt;
'''NAŠLE SO POT NAZAJ IN NIHČE JIH VEČ NE BO ODVRNIL OD NAŠE PARTIJE.''' Pismo z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena Centralnemu komiteju KP Jugoslavije. Izmed 306 z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena iz vse Jugoslavije jih je 299 poslalo Centralnemu komiteju Komunistične partije pismo, v katerem pravijo med drugim:

»Ko smo pazljivo zasledovale čedalje srditejšo in čedalje bolj breznačelno gonjo vodstev ZSSR in dežel ljudske demokracije proti naši mladi socialistični domovini, naši Partiji in vladi, smo spoznale vso pogubnost tega potu izdajstva ljudstva in Partije. Na to pot nas je večinoma zapeljala avtoriteta tistih, ki so podpisali pisma CK VKP(b) in zloglasno resolucijo Informbiroja.«
Pismo ugotavlja, kakšni so nameni in cilji voditeljev ZSSR in dežel ljudske
demokracije v njihovi gonji proti socialistični Jugoslaviji, kaj vse so doslej že
ukrenili, da bi dosegli te namene in cilje, in kako brezplodno je vse to početje,
zaključi pa se z besedami:

Me, ki smo v časih tako težkih za našo Partijo in narode klonile in zapustile pravo pot, smo bolj k kakor kdaj koli občutile toploto in skrb naše Partije, ki ukazuje slehernemu v naši deželi, partija nam je še enkrat pokazala vso svojo velikodušnost, ko nam je na široko omogočila spoznati resnico, popraviti svoje napačno stališče in se zopet vrniti v vrste dobrih državljanov naše dežele, borcev za socializem. Z vsem srcem sprejemamo pomoč naše Partije in obljubljamo, da nas nihče nikoli več ne
bo mogel odvrniti od poti, po kateri nas vodita naša Partija in tovariš Tito. Napele bomo vse svoje sile v graditvi socializma in borbi proti vsem tistim, ki bi skušali ovirati graditev od zunaj ali od
znotraj, in obljubljamo, da kot matere nikoli ne bomo dovolile, da bi hodili naši otroci po kateri koli drugi poti, razen po tisti, po kateri nas vodi naša Partija. 

Naj živi močna in nezlomljiva Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. 

Pismo so podpisale: Slobodanka Djordjević, Vasilija Uzelac, Katica Hrušč, Ema Logar - Grbec, Kristina Šuler in še 294 tovarišic. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9K809KXX ''Ljudska pravica'' 12. 10. 1949]&lt;ref&gt;Pismo je verjetno podpisala hči Kristine Šuler Krista, ki je bila kot informbirojevka zaprta na Golem otoku.&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;

In prav do zadnjega si je želela dvojega: da bi izoblikovala še eno pesem, ki jo je nosila v srcu pet dolgih mesecev, morda najbolj bolečo pesem svojega življenja — pesem umrli edinki, in da bi doživeta knjigo svojih izbranih pesmi. -- Nekrolog Erne Musar. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQU0YA9Z ''Delo'' 13. 1. 1959]

*Vlasta Felc: Toliko je dala, a odšla je praznih rok: Pesnica Kristina Šuler. ''Delo'' 19. 8. 1998. 9.
*Emil Cesar: članek v ''Borcu''
* Emil Cesar: spremna beseda. ''Češnja pod oknom: Izbrane pesmi''. Ljubljana: Amalietti, 2008. 93&amp;ndash;109.
*Verena Štekar Vidic: Kristina Šuler. ''Plamen'' 1985.
*Erna Mauser: Razgovor s Kristino Šulerjevo. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHWONFVP ''Ljudska pravica'' 10. 11. 1945.]

==Civilno življenje ==

{|
|[[File:Gregorjevo v Kropi 1944.jpg|thumb|Gregorjevo v Kropi 1944]]
|[[File:Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar.jpg|thumb|200 px|Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Svojci vozijo z gora svoje drage.jpg|thumb|450 px|Svojci vozijo z gora svoje drage. Foto Slavko Smolej]]
|}

{|
|[[File:Vajenci v Kropi 1943.jpg|thumb|Vajenci v Kropi 1943]]
|[[File:Lazarjeva Micka 100 let.jpg|thumb|Pričevalka Lazarjeva Micka]]
|}

==Vzporedni projekti==
*dopolnitev gesla o Kropi na Wikipediji
*vnos manjkajočih fotografij v Wikimedijino Zbirko
*vris manjkajočih spomenikov na OpenStreetMap
*dopolnila in popravki za padle Kroparje v Sistory

===Osebnosti iz Krope===

* [[:w:Janez Krstnik Potočnik]] (15. 6. 1749, [[:w:Kropa]] - 9. 2. 1834, [[:w:Ljubljana]]), slikar in restavrator
* [[:w:Jožef Potočnik]] (1753, [[:w:Kropa]] - 1808), pravnik, cesarski dvorni svetnik
* [[:w:Simon Ignac Pesjak]] (29. 7. 1778, [[:w:Kropa]] - 24. 9. 1857, [[:w:Ljubljana]]), trgovec
* [[:w:Valentin Klinar]] (1840, [[:w:Kropa]] - 23. 12. 1902, [[:w:Kropa]]), trgovec, soustanovitelj in načelnik žebljarske zadruge
* [[:w:Danijel Pogačnik]] (1834, [[:w:Kropa]] - 1910), ilirski pesnik
* [[:w:Janez Šolar]] (27. 8. 1827, [[:w:Kropa]] - 22. 2. 1882, [[:w:Zadar]]), duhovnik, jezikoslovec, profesor in šolski nadzornik
* [[:w:Jurij Varl]] (23. 4. 1827, [[:w:Kropa]] - 5. 3. 1874, [[:w:Velesovo]]), pesnik, duhovnik in pripovednik
* [[:w:Ivan Zupan]] (9. 12. 1857, [[:w:Kropa]] - 4. 7. 1900, [[:w:Kamna Gorica]]), skladatelj in orglar
* [[:w:Jožef Zupan]] (12. 3. 1811, [[:w:Kropa]] - 29. 8. 1866, [[:w:Kropa]]), nabožni pisatelj
* [[:w:Simon Zupan]] (24. 10. 1844, [[:w:Kropa]] - 20. 10. 1925, [[:w:Ljubljana]]), nabožni pisatelj
* [[:w:Rok Gašperšič]] (9. 8. 1941, [[:w:Kropa]]), direktor, lovec, pisec domoznanskih del
* [[:w:Justin Ažman]] (25. 3. 1910, [[:w:Trst]] - 1991, [[:w:Kropa]]), politični in kulturni delavec
* [[:w:Joža Bertoncelj]] (1901, [[:w:Kropa]] - 1976), umetnostni kovač in literat
* [[:w:Anton Dermota]] (4. 6. 1910, [[:w:Kropa]] - 22. 6. 1989, [[:w:Dunaj]]), tenorist, operni pevec, koncertni pevec in pedagog
* [[:w:Gašper Dermota]] (1917, [[:w:Kropa]] - 1969), operni pevec
* [[:w:Leopold Dermota]] (1912, [[:w:Kropa]] - 1992), operni pevec
* [[:w:Lovrenc Dermota]] (1938, [[:w:Kropa]]), direktor Mariborskih lekarn
* [[:w:Rudi Finžgar]] (7. 5. 1920, [[:w:Podnart]] - 9. 7. 1995, [[:w:Kropa]]), smučarski skakalec in podjetnik
* [[:w:Boštjan Gašperšič]] (1938, [[:w:Kropa]] - 1938), arhitekt, glasbenik in risar
* [[:w:Branko Gašperšič]] (11. 1. 1935, [[:w:Kropa]] - 5. 7. 2006, [[:w:Jesenice]]), doktor znanosti, univerzitetni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, dekan
* [[:w:Janez Gašperšič]] (4. 12. 1934, [[:w:Kropa]] - 27. 3. 2009, [[:w:Radovljica]]), graver in cizeler
* [[:w:Jože Gašperšič]] (14. 3. 1896, [[:w:Kropa]] - 7. 12. 1964, [[:w:Kropa]]), gospodarstvenik, glasbenik in zgodovinar
* [[:w:Marjan Gašperšič]] (15. 8. 1929, [[:w:Kropa]] - 16. 12. 2015, [[:w:Ljubljana]]), arhitekt in industrijski oblikovalec
* [[:w:Zlata Obnjanovič Gašperšič]] (17. 3. 1931, [[:w:Kropa]]), glasbenica in sopranistka
* [[:w:Damjan Hafner]] ([[:w:Kropa]] - 2014 [[:w:Kropa]]), direktor
* [[:w:Luka Hafner]] (1859, [[:w:Kropa]] - 1935, [[:w:Kropa]]), fužinar, kovaški podjetnik, župan in soustanovitelj žebljarske zadruge
* [[:w:Adam Kržišnik]] (1936, [[:w:Kropa]]), umetnostni kovač
* [[:w:Kamilo Legat]] (17. 9. 1935, [[:w:Kropa]] - 1995), akademski slikar in likovni pedagog
* [[:w:Dušan Petrač]] (28. 1. 1932, [[:w:Kropa]]), fizik
* [[:w:Matija Pirc]] (21. 3. 1875, [[:w:Kropa]] - 24. 2. 1927, [[:w:Maribor]]), profesor, zgodovinar, geograf
* [[:w:Anton Šilar]] (28. 1. 1936, [[:w:Kropa]] - 2015, [[:w:Nova Gorica]]), dramski in filmski igralec
* [[:w:Kristina Šuler]] (17. 7. 1866, [[:w:Kropa]] - 25. 12. 1959, [[:w:Ljubljana]]), pesnica
* [[:w:Artur Vidic]] (1922, [[:w:Kropa]] - 16. 3. 2006, [[:w:New York]]), doktor znanosti, sociolog, univerzitetni profesor na New School for Social Research, New York
* [[:w:Peter Žmitek]] (28. 6. 1874, [[:w:Kropa]] - 27. 12. 1935, [[:w:Ljubljana]]), akademski slikar
* [[:w:Dominik Gašperšič]] (19. 2. 1940, [[:w:Kropa]]), univerzitetni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, stomatolog
* [[:w:Egidij Gašperšič]] (1. 9. 1936, [[:w:Kropa]]), pevski pedagog, skladatelj in zborovodja
* [[:w:Alojz Potočnik]] (11. 6. 1951, [[:w:Kropa]]), politik
* [[:w:Janez Potočnik]] (22. 3. 1958, [[:w:Kropa]]), doktor znanosti, ekonomist, politik, evropski poslanec in komisar
* [[:w:Zmago Šmitek]] (1949, [[:w:Kropa]]), etnolog, kulturni antropolog, doktor znanosti, univerzitetni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskovalec
* [[:w:Irma Mihelič]] (4. 10. 1984, [[:w:Kropa]]), operna pevka


(izpis iz [[:w:Seznam osebnosti iz Občine Radovljica|Seznama osebnosti iz Občine Radovljica]]. DAR.)
*Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdojekdo.]

==Opombe==

{{sklici}}

==Predmeti==
* z Vurnikove hiše odstranjena spominska plošča OF v Radovljici, posvečena aktivistu OF in partizanu Stanetu Bertonclju (1912 Ljubno &amp;ndash; 1966 Radovljica), ki je bil nazadnje v vojni čevljarski delavnici na Brezovici pri Kropi.

'''predmeti iz mestnega arhiva''' (Kranj?, posredovala Vlasta Felc)

**30) KNP 1146 puška mauser 5455 Puško je dal Jeraša Gabrijel, Kropa 4. Našel jo je zakopano nad Kropo. Zakopal jo je partizan Tone iz Primorske v začetku 1943. Tone je bil v vodu, ki je prenašal orožje izpod Storžiča na Jelovico in je padel pri Poreznu sredi 1944.  
**31) KNP 1147 nahrbtnik Dal ga je Strnad Janez, Kropa 36, ki je z njim odšel v partizane 25. 6. 1943 v Jeloviški bataljon. Z njim je bil tudi po Dolenjski, v Kočevskem Rogu, v SCVPB.
**32) KNP 1148 sekira Našel jo je Vršnik Lojze vlogorju na Pogrošarjevi plani pri Vodiški planini, kjer je bil ustanovljen Cankarjev bat.
**33) KNP 1149 --&quot;-- žebelj velik kroparski Zabit v smreko, kjer so borci obešali meso.
**34) KNP 1150 šaržer za zbrojevko brez peresa Cankarjev bataljon, Pogrošarjeva plana
**35) KNP 1151 del levega čevlja --&quot;--
**36) KNP 1152 
** [...] še predmeti z Jelovice
**71) KNP 1237 pokrivač za puškino cev Najden v kuhinji bolnice II. grupe odredov v Peštini na Jelovici, ustanovljeni 24. ali 25. julija 1942. Zdravnik je bil iz Ljubljane, komandir in šef kuhinje je bil Šiško. 13., 14. in 15. avg. so Nemvci naredili hajko, bolnica s pribl. 16 ranjenci je bila pravočasno izpraznjena.  
** 72) KNP 1238 xxx šaržerja za mauser puško --&quot;--
** 73) ?? KNP 1240 pištola Steyer, kal. 7,65 Last Vinka Hafnerja, izročila sestra Ančka iz Stražišča. Pištola ima odrgnino od gestapovske krogle. 
** [...]
** 107) KNP 1389 24 italijanskih nabojev s šaržerji Našel jih je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju čevljarske delavnice na Kosovini pri Kropi, ki jo je organiziral Stane Žagar spomladi 1942. 
** 108) KNP 1390 italijanska puška prelomljena Našel jo je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju komande mesta Kranj v Kroparski gori, kjer je bil od sept. 1943 do osvoboditve.
** 109) KNP 1391 emajlirana skleda --&quot;--
** 110) KNP 1392 šaržer za italijansko puško --&quot;--
** 111) KNP 1393 šaržer za lahko bredo --&quot;--

'''predmeti iz Gorenjskega muzeja v Kranju''' (Jana Babšek, Marija Kos):
**NZV 72/1	deska za rezanje mesa	deska je predelana v predal	les	23x42x4,5 cm	foto IMG_8086-33		rabili so jo za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu.
**NZV 72/2	pokrov deske za rezanje mesa	manjša deščica za zapiranje	les	37x4x2 cm			rabili so ga za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu.
**NZV 167	škatla	zarjavela okrogla škatla	pločevina	28x13 cm	foto: NZV_167		V njej so bili shranjeni dokumenti Okrajnega komiteja Skoj Jelovica, najdena na Malem Vrhu pri Rovtih
**NZV 85 	lonec	ena in pollitrski rjav        emajlirani lonec	pločevina	20x12 cm	foto IMG_8240-159	7.11.1962	Lonec iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici.
**NZV 82	zajemalka	modra emajlirana zajemalka	pločevina	35x9 cm	foto IMG_8233-150,159, IMG_8235-150	7.11.1962	Zajemalka iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici.
**NZV 76	porcija	ponvica ali porcija	pločevina	7x21 cm	foto IMG_8238-152	7.11.1962	Ponvica, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 81	ročka	del ročke posode	pločevina	23 cm	foto IMG_8230-153, IMG_8231-153	7.11.1962	Ročka posode, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 265	steklenica	steklenička za zdravilo - rjava	steklo	6x3 cm	foto IMG_9837-156	7.11.1962	Steklenička je bila najdena v taborišču Jelovške čete na Jelovici, kjer se je četa zadrževala v letih 1942 in 1943.
**NZV 147	lonec	velik lonec z žično nosilko	pločevina	50x30 cm	foto: NZV 147	7.11.1962	Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 145	lonec	velik pločevinast lonec brez žične nosilke	pločevina	50x27 cm	foto IMG_8026-158	8.11.1962	Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 80	porcija	nemška vojaška porcija z žičnatim ročajem	pločevina	18 x 18 x 9 cm	foto IMG_8233-150,159, IMG_8234-159	8.11.1962	Porcija, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 149	vedro	vedro za vodo	pločevina	32x28 cm	foto IMG_8062-160	8.11.1962	Vedro, najdeno v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.

'''predmeti iz jeseniškega muzeja''' (Daša Čopi):
**Stran 2 (T-759): Obkroževalna akcija na Jelovici. Z daljnogledom se išče sovražnika. Umringelungaktion in der Jelovica. In Scheren-Fernrohr wird der Feind gesucht.
**Stran 4 (T-1498): Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj vrha v Kropo in obratno. Komisar je bil Hafner iz Jesenic. Slikano marca 1944. Na sliki so: Hinko Klinar iz Hrušice, Mirko Klinar, Jože Božič iz Jesenic, Franc Žurman iz Jesenic.
**Stran 6 (T-2862): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Policijski tovorni konji. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Tragtier der Polizei.
**Stran 8 (T-2863): Velika akcija na Jelovici 24. 7. 1942. Nemški vojak motorist v akciji.
**Stran 10 (T-2864): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo odpeljalo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterie - Geschütz wird abtransportiert.
**Stran 12 (T-2865): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo opustilo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterei Geschütz wird verlastet.
**Stran 14 (T-2866): Nemška akcija na Jelovici 24.7.1942. Nakladanje pešadijskega topa na kamion.
**Stran 16 (T 4449): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Oddelek policistov gre na pot. bt 3/6 1806
**Stran 18 (T 4450): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Vojak - policist opazuje okolico. Ibt 2/32 1806Stran 20 (T 4451): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kolona gre na pot. Ibt 2/34 1806
**Stran 22 (T 4452): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kurir gre s kolesom na pot. Ibt. 6/12a 1806
**Stran 24 (T 4453): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Tankovski lovec. Ibt. 6/16a 1806
**Stran 26 (T 4454): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Teški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt. 6/19a 1806.
**Stran 28 (T 4455): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/20a 1806
**Stran 30 (T 4456): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Nemški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 2 / 23 aStran 32 (T 4457): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/24a 1806
**Stran 34 (T 6102): VOS-ovci v zgodnji pomladi 1944 pod Jelovico blizu vasi Selo: 1. kurir, 2. Kunčič Anton z Bleda, 3. Zupan Ivan - Nestor, 4. [prazno], 5. Erman Anton z Bleda, 6. Vovk Franc, 7. leži Rožič Mirko - Raskovec z Ribčevega laza v Bohinju.
**Stran 36 (T 6501): Iz občnega zbora Zveze prostovoljcev borcev za severne meje 1918-1919 v dvorani jeseniških upokojencev dne 28.5.1977 na Jesenicah. V prvi vrsti od leve proti desni sedijo: 1. Miha Ancelj Mojstrana, 2. Krajnik Franc Dovje, 3. Jože Osvald Rateče, 4. Lovro Mlakar Jesenice, 5. Rudolf Ogrin Javornik, 6. Franc Fais Jesenice, 7. Šorli Srečko Dobrava, 8. Franc Hartman Planina, 9. Kisovec Matevž Jesenice, 10. Čop Srečko Radovljica, 11. Vrhovšek Karol Jesenice, 12. Blažič Henrik Kr. Gora.
**Stran 38 (T 6528): Partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini. Dom je zgradil Okrajni odbor ZZB Kranj leta [prazno].
**Stran 40 (T 6529): Pročelje partizanskega doma na Jelovici - Vodiški planini.
**Stran 42 (T 6530): Partizanski dom na Vodiški planini v osrčju gozdnega masiva Jelovice.
**Stran 44 (T 6531): Pogled na partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini.

'''predmeti iz MNZ v Ljubljani''' (Monika Kokalj Kočevar)
**INV 1463 Tulec je iz kurirske postaje D nad Kropo na Gorenjskem. Obstajala je od spomladi 1944 do osvoboditve.
**INV 1623 Svetilka  iz nekdanjega tabora VOS Kranjskega okrožja na Kroparski gori v občini Radovljica.
**INV 1645 Štirje prazni medeninasti tulci s šaržerjem za angleško puško. Tabor OOF Jelovica, ki je bil za Brezovico nad Kropo od poletja 1943 do septembra istega leta.
**INV 2030 Skodelica iz  nekdanjega taborišča Okrajnega odbora OF Jelovica nad Brezovico pri Kropi
**INV 0018 Puška - nemška, Mauser. Izkopana  nad  Kropo.
**INV 0021 Puška - italijanska, dolga. Številka orožja na cevi: YN 6014, nad njo je napis: TERNI, za njim pa številka 16. Iz tabora Komande mesta Kranj v Kroparski gori.
**INV 0069 Deli italijanske, kratke puške: cev, prednja in zadnja merilna priprava, spodnji obroč, sprožilec in dno nabojišča. Brez ostalih delov. S Kroparske gore, kjer je od sredine 1943 do osvoboditve taborila komanda mesta Kranj.
**1191/3	 	Hrast; Kropa, nakladanje hrane za partizane na Jelovci 1944
**1394/16	 	Bočna - Kropa pri Kranjc Francu, kjer je bila Tiskarna
**1844/26	 	Pred partizanskim bunkerjem nad Kropo, kjer se je zdravil narodni heroj Dežman Tone - Tonček, ki je bil ranjen v letu 1944. Sredi Pretnar Jakob iz Dobrave pri Kropi
**1844/28	 	Čevljarska delavnica nad Kropo 1944. Stojita: Bertoncelj Mara - Cveta, Bertoncelj Stane - Stašo. Sedijo: tertji Vovk Franc, zadnji Maček
**1844/36	 	Grupa partizanov nad žago v Kropi 1944. leta
**1867/5	 	Gospodarski odsek Kropa 24. 7. 1944
**1959/30	 	Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec
**1959/31	 	Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec

==Literatura==

* Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str.
* Janez Šmitek: Kovaški muzej v Kropi: Oddelek NOB (zgibanka). Kropa, 1981.
* [[:c:Category:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]]. Wikimedia Commons.
* Vesna Levičnik: [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/partizanska-cipka-in-rdeci-hudic-iz-titolanda-2744984/ Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda.] ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. (slike iz MNZ) 
* Tatjana Dožan Eržen: [https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2018/07/0238_001.pdf Lato, Smuk, Rak, Kum: V Kropi so sredi 20. stoletja izdelovali smučarsko okovje.] Gorenjski muzej.
*Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kraji/Kropa%20-%20zgodovina.pdf Kropa - zgodovina.] DAR.
* Vladimir Vilman: Finžgarjev stroj, ki je izdelal na stotine smuči. 
* Rudi Finžgar. [http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdo je kdo.] DAR (Goran Lavrenčak).
* Mira Hladnik: [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope]], SB nov. 2022.
* Mira Hladnik: [[Marija Debeljak]]. SB ?
* Kovaški muzej v Kropi hrani tehnične risbe smučarskega okovja.
*Patricija Maličev: [https://www.delo.si/sobotna-priloga/kdo-se-boji-zgodovine Kdo se boji zgodovine?] ''Delo'' 11. 7. 2026.
*Verena Štekar-Vidic: ''Znameniti Kroparji: (J. K. Potočnik, J. Varl, D. Pogačnik, P. Žmitek, K. Šuler)''. Kovaški muzej Kropa, 26. april - 12. maj 1985 (zgibanka ob razstavi). 
*Saša Florjančič: 50 let Kovaškega muzeja. ''Vigenjc'' 2 (2002). 19&amp;ndash;69.
*Jože Dežman: Kroparski vedež inženir Janez Šmitek. ''Vigenjc'' 2 (2002). 101&amp;ndash;15.
*[https://www.youtube.com/watch?v=SyKePeRKvIY SLEDI ŽIVLJENJA Milana Vidica. st. - Pogačn'kovega Milana iz Podblice.] KICTV 20. sept. 2025. (o poteh Prešernovega bataljona po Jelovici, nekako do 28:40)
*Marko Štepec (ur.): ''Pot domov''. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2015.

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]].
*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Objave ob projektu]].</text>
      <sha1>790ndttymfp6zqexiz5uy0i2cmoy3u9</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Za avgust 2026</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4312</id>
    <revision>
      <id>85719</id>
      <parentid>85654</parentid>
      <timestamp>2026-08-22T19:20:10Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>85719</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3062" sha1="s6fpqrskwnz2ib4ozbi9i2qe4ug4bf1" xml:space="preserve">* Rok Uršič poroča o načrtu spomenika 616 padlim borcem proti fašizmu na območju Gorice, večinoma Slovencev, v Parku spomina (Parco della Rimembranza) v središču Gorice. Skupna vrednost izdelave in postavitve spomenika znaša 24.630,00 evra. Prostovoljne prispevke, ki naj bi pokrili del stroškov, zbirajo na računu pri banki CiviBank v Gorici, nekdanji Kmečki banki (IBAN IT65 D054 8412 4010 0000 1002 682 - Namen plačila: Spomenik) ali osebno v uradu Kulturnega doma v Gorici, Ul. I. Brass 20.
* vabilo na delavnico
* Zavzeta področna združenja ZB bi rada svoje spomenike, informacijske table pred njimi ali brošure, ki jih izdajajo, opremila s QR-kodami, ki bi bralca z mobijem usmerile na podrobnejše informacije o spomemniku. Te informacije lahko postavijo na svoje spletišče, vendar je to povezano s stroški za postavitev in vzdrževanje strani in po izkušnjah ne trajajo dolgo. QR-koda je trajnejša, če usmeri interesenta k opisu spomenika v državnem Registru kulturne dediščine, kjer pa so informacije skope in RKD povrhu vsebuje le kako tretjino javnih partizanskih spomenikov. Najbolj smiselno je zato oblikovati tako QR-kodo, ki bo pripeljala k opisu spomenika na zemljevidu Partizanstvo.si. Na tem mestu lahko po potrebi poskrbimo za natančnejše informacije ali za njihovo ažuriranje.  V ta namen na Partizanstvo.si poiščemo dotični spomenik, si s sklikom na zvezdico, ki ga označuje, na zaslon prikličemo njegov opis in kliknemo na zavihek ''Odpri podrobnosti''. V ukazni vrstici se zdaj pojavi spletni naslov spomenika. Ta se začne z nizom https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/ , ki mu sledi številka spomenika v zbirki. Ta spletni naslov pošljemo mojstru, ki nam bo izdelal ploščico za spomenik ali oblikovalcu infotable, ali pa QR-kodo izdelamo sami tako, da na strani z opisom spomenika kliknemo z desno miškino tipko in izberemo možnost ''Ustvari kodo QR za to stran''. In potem ustvarjeni QR pošljemo v tiskarno. Srečno!
*Borut Kersnik obvešča, da so v Potokih vandali odžagali spominsko ploščo padlima partizanoma Jožku Šavliju in Ivanu Kavčiču (https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1282/). Ker je to že tretje uničenje v tem koncu in ker storilcev običajno ne najdejo, predlaga sestanek ZB, policije in ZVKD o porastu takih kriminalnih dejanj, ki imajo zaslombo aktualnega oblastnega režima. Ker uničenih obeležij zaradi birokratskih ovir ali inertnosti zlepa ne obnovijo (npr. spomenika v Ribčevem Lazu in na Nomenju), predlagam, da področna ZB izginulo ploščo takoj nadomesti z začasno repliko iz umetne mase. Tisk 1 cm debele plošče velikosti 50 x 70 cm je skupaj z oblikovanjem samo nekaj deset evrov. Besedilo na plošči je v naši zbirki, na dnu ali ob robu dodate še prevod v angleščino in dopišete datum uničenja. Na skalo jo pričvrstimo z lepilom ali z vijaki.
*Aja, v zbirki imamo trenutno 10.320 partizanskih spomenikov, 33.009 slik spomenikov, 658 drugih spomenikov, 68 poimenovanj, 31 patizanskih točk brez obeležja.</text>
      <sha1>s6fpqrskwnz2ib4ozbi9i2qe4ug4bf1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85724</id>
      <parentid>85719</parentid>
      <timestamp>2026-08-23T10:52:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>85724</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3930" sha1="1jyi8sz1qk7e80ht12bptwhaaatfx8u" xml:space="preserve">Rok Uršič poroča o načrtu spomenika 616 padlim borcem proti fašizmu na območju Gorice, večinoma Slovencev, v Parku spomina (Parco della Rimembranza) v središču Gorice. Skupna vrednost izdelave in postavitve spomenika znaša 24.630 evrov. Prostovoljne prispevke, ki naj bi pokrili del stroškov, zbirajo na računu pri banki CiviBank v Gorici, nekdanji Kmečki banki (IBAN IT65 D054 8412 4010 0000 1002 682 - Namen plačila: Spomenik) ali osebno v uradu Kulturnega doma v Gorici, Ul. I. Brass 20.

Zavzeta področna združenja ZB bi rada svoje spomenike, informacijske table pred njimi ali brošure, ki jih izdajajo, opremila s QR-kodami, ki bi človeka z mobijem usmerile na podrobnejše informacije o spomeniku. Podrobnejše informacije o obeležju lahko postavijo na svoje spletišče, vendar je to povezano s stroški za postavitev in vzdrževanje strani in po izkušnjah taka spletišča niso najbolj trajna. QR-koda interesenta lahko usmeri tudi k opisu spomenika v državnem Registru kulturne dediščine (RKD), kjer pa so informacije skope, povrhu pa RKD vsebuje le kako tretjino javnih partizanskih spomenikov. Pri redkih obeležjih, ki imajo svoje geslo na Wikipediji, je iskalca smiselno usmeriti nanj. Najbolj smiselno pa je oblikovati táko QR-kodo, ki bo pripeljala k opisu spomenika na zemljevidu Partizanstvo.si. Na tem mestu lahko po potrebi poskrbimo za še natančnejše informacije o spomeniku in za njihovo ažuriranje. Oblikovanje vzporednih strani v angleščini ni potrebno, ker radovednemu tujcu slovensko informacijo v njegov jezik prevede mobi.

Kako do spletnega naslova posameznega spomenika? Na Partizanstvo.si dotični spomenik poiščemo, si s sklikom na zvezdico, ki ga označuje, na zaslon prikličemo njegov opis in kliknemo na zavihek ''Odpri podrobnosti''. V ukazni vrstici se zdaj pojavi spletni naslov spomenika. Ta se začne z nizom &lt;code&gt;https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/&lt;/code&gt;, ki mu sledi številka spomenika v zbirki. Ta spletni naslov pošljemo mojstru, ki nam bo izdelal ploščico s QR-kodo za spomenik ali oblikovalcu infotable. Lahko pa QR-kodo izdelamo sami tako, da na strani z opisom spomenika kliknemo z desno miškino tipko in izberemo možnost ''Ustvari kodo QR za to stran''. In potem ustvarjeno kodo pošljemo v tiskarno. Srečno!

Borut Kersnik obvešča, da so v Potokih pri Mostah vandali odžagali [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1282/ bronasto ploščo padlima partizanoma Jožku Šavliju in Ivanu Kavčiču.] Ker je to že tretje uničenje v tem koncu in ker storilca ne najdejo, predlaga sestanek ZB, policije in ZVKD o porastu tovrstnih kriminalnih dejanj, ki se dogajajo ob potuhi aktualnega oblastnega režima. 

Ker do obnove uničenih obeležij zaradi birokratskih ovir ali inertnosti inštitucij zlepa ne pride (v bohinjskem koncu sta žalosten dokaz tega spomenika v Ribčevem Lazu in na Nomenju), predlagam, da področna ZB izginulo ploščo '''takoj''' nadomesti z začasno repliko iz forexa. Tisk plošče velikosti 50 x 70 cm skupaj z oblikovanjem stane samo nekaj deset evrov, lokalnih ponudnikov je veliko. Besedilo s spomenika prekopiramo iz naše zbirke ali po možnosti porabimo kar posnetek spomenika. Na dnu dodamo prevod v angleščino (napraviti ga pomaga umetna pamet) in dopišemo datum uničenja. Na skalo začasno ploščo pričvrstimo z gradbenim lepilom ali z vijaki in akcijo sklenemo s spoznanjem, da nas vandali spreminjajo v prizadevnejše skrbnike partizanskih obeležij, kot bi bili sicer. 

Na naslovu [https://partizanstvo.si Partizanstvo.si] imamo trenutno 10.320 partizanskih spomenikov, 33.009 slik spomenikov, 658 drugih spomenikov (v glavnem osamosvojitvenih), 68 partizanskih poimenovanj in 31 patizanskih točk brez obeležja. Lep pozdrav do naslednjega javljanja, miran hladnik

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Okrožnice]].</text>
      <sha1>1jyi8sz1qk7e80ht12bptwhaaatfx8u</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85725</id>
      <parentid>85724</parentid>
      <timestamp>2026-08-23T10:56:45Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>85725</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="3941" sha1="cjcdobqy14y2cydn2aeqhzh7zr81zqa" xml:space="preserve">Rok Uršič poroča o načrtu spomenika 616 padlim borcem proti fašizmu na območju Gorice, večinoma Slovencev, v Parku spomina (Parco della Rimembranza) v središču Gorice. Skupna vrednost izdelave in postavitve spomenika znaša 24.630 evrov. Prostovoljne prispevke, ki naj bi pokrili del stroškov, zbirajo na računu pri banki CiviBank v Gorici, nekdanji Kmečki banki (IBAN IT65 D054 8412 4010 0000 1002 682 - Namen plačila: Spomenik) ali osebno v uradu Kulturnega doma v Gorici, Ul. I. Brass 20.

Zavzeta področna združenja ZB bi rada svoje spomenike, informacijske table pred njimi ali brošure, ki jih izdajajo, opremila s QR-kodami, ki bi človeka z mobijem usmerile na podrobnejše informacije o spomeniku. Podrobnejše informacije o obeležju lahko postavijo na svoje spletišče, vendar je to povezano s stroški za postavitev in vzdrževanje strani in po izkušnjah taka spletišča niso najbolj trajna. QR-koda interesenta lahko usmeri tudi k opisu spomenika v državnem Registru kulturne dediščine (RKD), kjer pa so informacije skope, povrhu pa RKD vsebuje le kako tretjino javnih partizanskih spomenikov. Pri redkih obeležjih, ki imajo svoje geslo na Wikipediji, je iskalca smiselno usmeriti nanj. Najbolj smiselno pa je oblikovati táko QR-kodo, ki bo pripeljala k opisu spomenika na zemljevidu Partizanstvo.si. Na tem mestu lahko po potrebi poskrbimo za še natančnejše informacije o spomeniku in za njihovo ažuriranje. Oblikovanje vzporednih strani v angleščini ni potrebno, ker radovednemu tujcu slovensko informacijo v njegov jezik prevede mobi.

Kako do spletnega naslova posameznega spomenika? Na Partizanstvo.si dotični spomenik poiščemo, si s sklikom na zvezdico, ki ga označuje, na zaslon prikličemo njegov opis in kliknemo na zavihek ''Odpri podrobnosti''. V ukazni vrstici se zdaj pojavi spletni naslov spomenika. Ta se začne z nizom &lt;code&gt;https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/&lt;/code&gt;, ki mu sledi številka spomenika v zbirki. Ta spletni naslov pošljemo mojstru, ki nam bo izdelal ploščico s QR-kodo za spomenik ali oblikovalcu infotable. Lahko pa QR-kodo izdelamo sami tako, da na strani z opisom spomenika kliknemo z desno miškino tipko in izberemo možnost ''Ustvari kodo QR za to stran''. In potem ustvarjeno kodo pošljemo v tiskarno. Srečno!

Borut Kersnik obvešča, da so v Potokih pri Mostah vandali odžagali tisto lepo [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1282/ bronasto ploščo padlima partizanoma Jožku Šavliju in Ivanu Kavčiču.] Ker je to že tretje uničenje v tem koncu in ker storilca ne najdejo, predlaga sestanek ZB, policije in ZVKD o porastu tovrstnih kriminalnih dejanj, ki se dogajajo ob potuhi aktualnega oblastnega režima. 

Ker do obnove uničenih obeležij zaradi birokratskih ovir ali inertnosti inštitucij zlepa ne pride (v bohinjskem koncu sta žalosten dokaz tega spomenika v Ribčevem Lazu in na Nomenju), predlagam, da področna ZB izginulo ploščo '''takoj''' nadomesti z začasno repliko iz forexa. Tisk plošče velikosti 50 x 70 cm skupaj z oblikovanjem stane samo nekaj deset evrov, lokalnih ponudnikov je veliko. Besedilo s spomenika prekopiramo iz naše zbirke ali po možnosti porabimo kar posnetek spomenika. Na dnu dodamo prevod v angleščino (napraviti ga pomaga umetna pamet) in dopišemo datum uničenja. Na skalo začasno ploščo pričvrstimo z gradbenim lepilom ali z vijaki in akcijo sklenemo s spoznanjem, da nas vandali spreminjajo v prizadevnejše skrbnike partizanskih obeležij, kot bi bili sicer. 

Na naslovu [https://partizanstvo.si Partizanstvo.si] imamo trenutno 10.320 partizanskih spomenikov, 33.009 slik spomenikov, 658 drugih spomenikov (v glavnem osamosvojitvenih), 68 partizanskih poimenovanj in 31 patizanskih točk brez obeležja. Lep pozdrav do naslednjega javljanja, miran hladnik

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Okrožnice]].</text>
      <sha1>cjcdobqy14y2cydn2aeqhzh7zr81zqa</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85726</id>
      <parentid>85725</parentid>
      <timestamp>2026-08-23T11:11:22Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>85726</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4152" sha1="1j2ibp4ixrtzdrihy8vbcmnwebkq9q6" xml:space="preserve">Rok Uršič poroča o načrtu spomenika 616 padlim borcem proti fašizmu na območju Gorice, večinoma Slovencev, v Parku spomina (Parco della Rimembranza) v središču Gorice. Skupna vrednost izdelave in postavitve spomenika znaša 24.630 evrov. Prostovoljne prispevke, ki naj bi pokrili del stroškov, zbirajo na računu pri banki CiviBank v Gorici, nekdanji Kmečki banki (IBAN IT65 D054 8412 4010 0000 1002 682 - Namen plačila: Spomenik) ali osebno v uradu Kulturnega doma v Gorici, Ul. I. Brass 20.

Zavzeta področna združenja ZB bi rada svoje spomenike, informacijske table pred njimi ali brošure, ki jih izdajajo, opremila s QR-kodami, ki bi človeka z mobijem usmerile na podrobnejše informacije o spomeniku. Podrobnejše informacije o obeležju lahko postavijo na svoje spletišče, vendar je to povezano s stroški za postavitev in vzdrževanje strani in po izkušnjah taka spletišča niso najbolj trajna. QR-koda interesenta lahko usmeri tudi k opisu spomenika v državnem Registru kulturne dediščine (RKD), kjer pa so informacije skope, povrhu pa RKD vsebuje le kako tretjino javnih partizanskih spomenikov. Pri redkih obeležjih, ki imajo svoje geslo na Wikipediji, je iskalca smiselno usmeriti nanj. Najbolj smiselno pa je oblikovati táko QR-kodo, ki bo pripeljala k opisu spomenika na zemljevidu Partizanstvo.si. Na tem mestu lahko po potrebi poskrbimo za še natančnejše informacije o spomeniku in za njihovo ažuriranje. Oblikovanje vzporednih strani v angleščini ni potrebno, ker radovednemu tujcu slovensko informacijo v njegov jezik prevede mobi.

Kako do spletnega naslova posameznega spomenika? Na Partizanstvo.si dotični spomenik poiščemo, si s sklikom na zvezdico, ki ga označuje, na zaslon prikličemo njegov opis in kliknemo na zavihek ''Odpri podrobnosti''. V ukazni vrstici se zdaj pojavi spletni naslov spomenika. Ta se začne z nizom &lt;code&gt;https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/&lt;/code&gt;, ki mu sledi številka spomenika v zbirki. Ta spletni naslov pošljemo mojstru, ki nam bo izdelal ploščico s QR-kodo za spomenik ali oblikovalcu infotable. Lahko pa QR-kodo izdelamo sami tako, da na strani z opisom spomenika kliknemo z desno miškino tipko in izberemo možnost ''Ustvari kodo QR za to stran''. In potem ustvarjeno kodo pošljemo v tiskarno. Srečno!

Borut Kersnik obvešča, da so v Potokih pri Mostah vandali odžagali tisto lepo [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1282/ bronasto ploščo padlima partizanoma Jožku Šavliju in Ivanu Kavčiču.] Ker je to že tretje uničenje v tem koncu in ker storilca ne najdejo, predlaga sestanek ZB, policije in ZVKD o porastu tovrstnih kriminalnih dejanj, ki se dogajajo ob potuhi aktualnega oblastnega režima. 

Ker do obnove uničenih obeležij zaradi birokratskih ovir ali inertnosti inštitucij zlepa ne pride (v bohinjskem koncu sta žalosten dokaz tega spomenika v Ribčevem Lazu in na Nomenju), predlagam, da področna ZB izginulo ploščo '''takoj''' nadomesti z začasno repliko iz forexa. Tisk plošče velikosti 50 x 70 cm skupaj z oblikovanjem stane samo nekaj deset evrov, lokalnih ponudnikov je veliko. Besedilo s spomenika prekopiramo iz naše zbirke ali po možnosti porabimo kar posnetek spomenika. Na dnu dodamo prevod v angleščino (napraviti ga pomaga umetna pamet) in dopišemo datum uničenja. Na skalo začasno ploščo pričvrstimo z gradbenim lepilom ali z vijaki in akcijo sklenemo s spoznanjem, da nas vandali spreminjajo v prizadevnejše skrbnike partizanskih obeležij, kot bi bili sicer. 

Začeli smo z [[Kovači v partizanih|zbiranjem gradiva za obnovo NOB-prostora v Kovaškem muzeju v Kropi]]. Vodstvo je projektu naklonjeno, prvi panoji so v načrtu za leto 2027. Prispevajte ali komentirajte. 

Na naslovu [https://partizanstvo.si Partizanstvo.si] imamo trenutno 10.320 partizanskih spomenikov, 33.009 slik spomenikov, 658 drugih spomenikov (v glavnem osamosvojitvenih), 68 partizanskih poimenovanj in 31 patizanskih točk brez obeležja. Lep pozdrav do naslednjega javljanja, miran hladnik

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Okrožnice]].</text>
      <sha1>1j2ibp4ixrtzdrihy8vbcmnwebkq9q6</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85727</id>
      <parentid>85726</parentid>
      <timestamp>2026-08-23T11:25:13Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <origin>85727</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="4794" sha1="mm7a5zt283c7fs5xuvajjrku9r1mjde" xml:space="preserve">Rok Uršič poroča o načrtu spomenika 616 padlim borcem proti fašizmu na območju Gorice, večinoma Slovencev, v Parku spomina (Parco della Rimembranza) v središču Gorice. Skupna vrednost izdelave in postavitve spomenika znaša 24.630 evrov. Prostovoljne prispevke, ki naj bi pokrili del stroškov, zbirajo na računu pri banki CiviBank v Gorici, nekdanji Kmečki banki (IBAN IT65 D054 8412 4010 0000 1002 682 - Namen plačila: Spomenik) ali osebno v uradu Kulturnega doma v Gorici, Ul. I. Brass 20.

Zavzeta področna združenja ZB bi rada svoje spomenike, informacijske table pred njimi ali brošure, ki jih izdajajo, opremila s QR-kodami, ki bi človeka z mobijem usmerile na podrobnejše informacije o spomeniku. Podrobnejše informacije o obeležju lahko postavijo na svoje spletišče, vendar je to povezano s stroški za postavitev in vzdrževanje strani in po izkušnjah taka spletišča niso najbolj trajna. QR-koda interesenta lahko usmeri tudi k opisu spomenika v državnem Registru kulturne dediščine (RKD), kjer pa so informacije skope, povrhu pa RKD vsebuje le kako tretjino javnih partizanskih spomenikov. Pri redkih obeležjih, ki imajo svoje geslo na Wikipediji, je iskalca smiselno usmeriti nanj. Najbolj smiselno pa je oblikovati táko QR-kodo, ki bo pripeljala k opisu spomenika na zemljevidu Partizanstvo.si. Na tem mestu lahko po potrebi poskrbimo za še natančnejše informacije o spomeniku in za njihovo ažuriranje. Oblikovanje vzporednih strani v angleščini ni potrebno, ker radovednemu tujcu slovensko informacijo v njegov jezik prevede mobi.

Kako do spletnega naslova posameznega spomenika? Na Partizanstvo.si dotični spomenik poiščemo, si s sklikom na zvezdico, ki ga označuje, na zaslon prikličemo njegov opis in kliknemo na zavihek ''Odpri podrobnosti''. V ukazni vrstici se zdaj pojavi spletni naslov spomenika. Ta se začne z nizom &lt;code&gt;https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/&lt;/code&gt;, ki mu sledi številka spomenika v zbirki. Ta spletni naslov pošljemo mojstru, ki nam bo izdelal ploščico s QR-kodo za spomenik ali oblikovalcu infotable. Lahko pa QR-kodo izdelamo sami tako, da na strani z opisom spomenika kliknemo z desno miškino tipko in izberemo možnost ''Ustvari kodo QR za to stran''. In potem ustvarjeno kodo pošljemo v tiskarno. Srečno!

Borut Kersnik obvešča, da so v Potokih pri Mostah vandali odžagali tisto lepo [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1282/ bronasto ploščo padlima partizanoma Jožku Šavliju in Ivanu Kavčiču.] Ker je to že tretje uničenje v tem koncu in ker storilca ne najdejo, predlaga sestanek ZB, policije in ZVKD o porastu tovrstnih kriminalnih dejanj, ki se dogajajo ob potuhi aktualnega oblastnega režima. 

Ker do obnove uničenih obeležij zaradi birokratskih ovir ali inertnosti inštitucij zlepa ne pride (v bohinjskem koncu sta žalosten dokaz tega spomenika v Ribčevem Lazu in na Nomenju), predlagam, da področna ZB izginulo ploščo '''takoj''' nadomesti z začasno repliko iz forexa. Tisk plošče velikosti 50 x 70 cm skupaj z oblikovanjem stane samo nekaj deset evrov, lokalnih ponudnikov je veliko. Besedilo s spomenika prekopiramo iz naše zbirke ali po možnosti porabimo kar posnetek spomenika. Na dnu dodamo prevod v angleščino (napraviti ga pomaga umetna pamet) in dopišemo datum uničenja. Na skalo začasno ploščo pričvrstimo z gradbenim lepilom ali z vijaki in akcijo sklenemo s spoznanjem, da nas vandali spreminjajo v prizadevnejše skrbnike partizanskih obeležij, kot bi bili sicer. 

Začeli smo z [[Kovači v partizanih|zbiranjem gradiva za obnovo NOB-prostora v Kovaškem muzeju v Kropi]]. Vodstvo je projektu naklonjeno, prvi panoji so v načrtu za leto 2027. Prispevajte ali komentirajte. 

V zadnji ''Svobodni besedi'' sem olajšano poročal o informacijski tabli pred grobiščem borcev NOB v Grajskem parku v Radovljici, ki bo zdaj zdaj postavljena. Po več mesecih nepojasnjenega odlašanja občina informacijske table še ni postavila ne tu ne pri grobiščih talcev v Begunjah in Dragi. Table si za zdaj lahko ogledate le na povezavah v wikipedijskih člankih o grobiščih, na zemljevidu OpenStreetMap in tule: [https://slov.si/mh/infotabla_grobisce_radovljica.pdf infotabla Radovljica,] [https://slov.si/mh/infotabla_grobisce_begunje.pdf infotabla Begunje,] [https://slov.si/mh/inoftabla_grobisce_draga.pdf infotabla Daga.]

Na naslovu [https://partizanstvo.si Partizanstvo.si] imamo trenutno 10.320 partizanskih spomenikov, 33.009 slik spomenikov, 658 drugih spomenikov (v glavnem osamosvojitvenih), 68 partizanskih poimenovanj in 31 patizanskih točk brez obeležja. Lep pozdrav do naslednjega javljanja, miran hladnik

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Okrožnice]].</text>
      <sha1>mm7a5zt283c7fs5xuvajjrku9r1mjde</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Arhiv ZB Alojza Kosa</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4315</id>
    <revision>
      <id>85723</id>
      <parentid>85701</parentid>
      <timestamp>2026-08-23T08:34:05Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* 37 dodatnih žrtev vojne */</comment>
      <origin>85723</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="6830" sha1="6pssnmlg4grdrp5gjsldn3zyai0jivd" xml:space="preserve">==37 dodatnih žrtev vojne==
(večinoma prejemniki spomenice)

===Dodatek===

SEZNAM PADLIH BORCEV IN ŽRTEV II. SVETOVNE VOJNE. Podatki so iz raznih seznamov zavrženega arhiva NOB. Imena teh žrtev vojne niso navedeni v knjigi &quot;PO POTI SPOMINOV&quot;.

PADLI BORCI

# Anderwald Albina Benjamin, rojen 31. 03. 1915 v Kranju, študent. Ustreljen v Stari Loki (verjetno ujeti partizan). Spomenico B 220984 je sprejela Premru Jelka (ali Premrl), Mlino Bled. | [https://www.sistory.si/ww2/869B6759-432E-4CDD-876E-AE5ABA25E5E8 Sistory]: tiskar, skavt, alpinist, zgorel v Veštrskem mlinu 8. 2. 1944
# Boben Franc, Rečica Bled. Spomenico B 220993 je sprejela Tori Justi, Rečica Bled. | ??
# Janževec Janeza Jože, mati Johana, rojen 13.03.1922 v Skocjanu. Izhaja iz kajžarske družine, bil je kmečki delavec. Stanujoč in delal je v Zasipu. V patizane odšel v juliju 1943 v Pokljuško četo. Padel v Radovni neznano kdaj. |[https://www.sistory.si/ww2/A3B5A3FD-EDE8-43BA-AB27-5B2FB356EDCA Sistory], padel v Radovni
# Jan Matevža Ivica, Rečica Bled, kovačeva. Spomenico B 220997 je sprejel Jan Matevž, Bled Rečica. |[https://www.sistory.si/ww2/AA0F7C14-69A9-4B58-B5B9-5C24AE1EE629 Sistory: Ivana Jan;] aktivistka OF, likvidirana zaradi izdaje sodelavk med mučenjem
# Marin Marija, Bled (gostilna pri Šlosarju). | [https://www.sistory.si/ww2/5A82DD0B-0489-4A20-8A49-71E646F6C80E Sistory], Kos ima njen CV ob spomeniku v PPS, zakaj je ni upošteval v statistiki?
# Matelič Franca Franc, rojen 20.02.1924, Grad Bled št. 134. | [https://www.sistory.si/ww2/A94A0168-0C3C-422A-A079-D4BAB02B3AD5 Sistory] mogoče samo stanoval na Bledu pred vojno?
# Negro Anton, rojen 1917 Ljubno. Bil je borec pri Transportni karavlji GK Okraja OF Kranj na področju Krope. Padel 20.03.1945 za Varlovino nad Kropo. | [https://www.sistory.si/ww2/79A8F9E0-3BD6-41DE-904E-9F82577E6B91 letnik 1918 iz Ljubnega pri Savinji?] naj bi bil ustreljen pri Framu kot talec. Tegale Negra 1917 v registru žrtev ni, je pa na spomeniku v Ljubnem Anton Negro, rojen 1929.
# Piber Janeza Franc, rojen 10.03.111 Grad Bled št. 60 ali 168. Hudo ranjen za posledicami ran umrl doma 1947?leta doma. Spomenico B 221010 je sprejel Piber Anton, Grad Bled. Ni v Sitory. 
# Rebek Radota Rado, rojen 12.01.1919 Ljubljana, stanujoč Zagorice Bled (ali Rečica Bled 103). Padel decembra 19444 drugih podatkov ni. Spomenico B 221001 je sprejela Rebek Mara Zagorice Bled.
# Starič Jožeta Jože, rojen 15.02.1927 Jesenice. 18.04.1944 odšel v 2. bataljon Prešernove brigade. 19.06.1944 padel v bojih na Selski planini. Pokopan v skupini padlih borcev (5) v grabnu ob potoku na koncu planine. Mati stanovala na Mlino Bled št. 87.
# Torkar Jakob, rojen 1906 Koritno. Vpisan tudi na spomeniku padlih borcev na pokopališču v Ribnem.
# Vidic Marija, rojena 12.08.1927 Ribno, zaposlena na Bledu. Padla 22.03.1945 v Baški Grapi. Spomenico B 221310 je sprejela mati Marija, Ribno.IVANA
# Zalokar Alojz, oče Franc, mati Frančiška, rojen 1910 Gorjuše, p.d. Ševel. 03.06.1943 odšel v Pokljuško četo. Dodeljen Prešernovi brigadi. Na poti na Primorsko pogrešan.
# Zupanc Janeza Franc, rojen 23.11.1916 Savica 14, p.d. pri Krničarju. V partizane odšel 24.05.1943. 04.08.1943 padel na Žirovskem Vrhu. Pokopan na pokopališču v Bohinjski Bistrici grob 5,1,9.
# Zupančič Ivanka, rojena 22.05.1918 Zagorice (Želeče). Spomenico B 220983 je sprejela Zupančič Ivanka, Bled Želeče.

ŽRTVE VOJNE

#Jaklič Franca Franc, rojen v Škofji Loki ?, stanujoč v Radovljici. 19.03.1945 ubit pri bombnem napadu zavezniških letal na vlak pri Otočah.
#Jerina Franca Franc, rojen 1898 Zagorice Bled št. 87, p.d. Kapsov.
#Klavora Bernarda Miha, rojen 30.09.1905 Želeče Bled. Žena je bila Klavora Erika.
#Kokalj Ivana Stanko, rojen 31.05.1919 Zagorice Bled št. 76, p.d. Štajfov.
#Kartnik Ferdinand, Ribno. Spomenica Ž 22726 je sprejela žena Kartnik Katarina, Ribno.Podjet Franca Franc, rojen 16.12.111 Želeče Bled 28. Spomenico Ž 22642 je sprejela Podjet Pavla.
#Pretnar Janeza Marija, rojena 16.03.1918 Rečica Bled št. 33. 06.04.1941 pri bombnem napadu Nemcev na Beograd ubita. Spomenico Ž 22650 je sprejela Pretnar Marija Rečica Bled.
#Šnajder Henrika Karel, rojen 12.03.1886 Rečica Bled št. 119. Spomenico Ž 22652 je sprejel Šnajder Karel.
#Pintar Miha, rojen 19.10.1931 Grad Bled. Septembra 1945 ubit od bombe pri Savi Bohinjki. Po domače pri Muleju. Spomenico Ž 22356 je sprejel Pintar Andrej.
#Trojar Srečko, Radovljica. Izseljen v Srbijo. Za posledicami hudih ran od bombardiranja 22.06.1945 umrl v bolnici v Beogradu.
#Vogelnik Jožefa, rojena 01.06.1891 Predtrg. Zaradi mučenja v taborišču 11.06.1945 umrla.
# Volk Ivan, rojen 1904, živel v Radovljici. Julija 1941 je bil izgnan v Srbijo v Brus. Delal je po kmetih. Od bombnega napada hudo ranjen. 10.01.1943 umrl v Lepencu. Njegova mati je bila branjevka.? 
# Vrhunc Jože, rojen 14.03.1904 Bled, hotelir hotela Astoria. 09.04.1941 na meji na Črnem vrhu nad Jesenicami od nemških vojakov ubit.
#Zajc Viljem, Bled. Dogodek ni znan. Spomenico Ž 22646 je sprejela Zajc Pavla Mlino Bled št. 88.
#Kopač Petra Tončka, rojena 10.05.1918 Barkovlje, živela v Bohinjski Bistrici, šivilja. 20.02.1945 pri zavezniškem bombardiranju vlaka pri Nomenju ubita.

RANJENI BORCI UMRLI

Langus Alojza Janez, rojen 25.09.1924 Radovljica, samski stanujoč v Prdmestu Rad. , pletiljski pomočnik. V partizane odšel februarja 1944. Poslan v IX. korpus na Primorsko, kjer je bil za intendanta. V zadnji sovražnikovi spomladanski ofenzivi na IX. korpus na Primorskem težko ranjen. 28.06.1946 umrl v domači oskrbi doma.

USTRELJENI TALCI:

#Gogala Gabrijel, rojen 23.03.1921 Bohinjska Bela, delavec. Zaprt v graščinskih zaporih v Begunjah (z.p. št. 3688). Kot talec ustreljen 22.03.1943 na graščinskem vrtu v Begunjah. Pokopan v VIII. skupnem grobu.
#Kolman Jožef, rojen 11.05.111 Slatna. Aretiran in zaprt v graščinskih zaporih v Begunjah (z.p.št. 4061). Pokopan v XV. skupnem grobu.
#Sitar Franc, rojen 07.09.1913 Sv Ana nad Tržičem, pekovski mojster stan. v Radovljici. 05.06.1942 aretiran in zaprt v graščinskih zaporih v Begunjah (z.p.št. 2986) in ustreljen kot talec na Jezerskem. Pokopan v II. skupnem grobu na graščinskem vrtu v Begunjah. V knjigi PPS iz napisnega kamna podatek: Sitar Franc, Leše 1913 – 1942

UMRLI V TABORIŠČU

Frece Martina Martin, rojen 1899 v Bučah pri Šmarjah pri Jelšah, stanujoč v Bohinjski Bistrici, zaprt in odpeljan v koncentracijsko taborišče Dachav, kjer je VII. 1944 umrl.

Napisani Evidenčni listi padlih in oddani v Matriko Matičnem uradu.15.1.1997 Tori

===Žrtve vojne===


15. [https://www.sistory.si/ww2/773C5302-D876-4EE6-A2C8-D5036D3911C5 Antonija Pirc,] roj. Kopač v Barkovljah, umrla pri zavezniškem bombardiranju vlaka pri Nomenju.</text>
      <sha1>6pssnmlg4grdrp5gjsldn3zyai0jivd</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Spomeniki septembra</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4318</id>
    <revision>
      <id>85729</id>
      <timestamp>2026-08-23T11:31:42Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>nova stran z vsebino: »* [[Po stezah partizanske Jelovice]]: Milena Sitar o spomeniku v Dražgošah, ob tem tudi o drugih spomenikih na Jelovici.«</comment>
      <origin>85729</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="122" sha1="e0xdtzdf99rw5itc31mmsuw900hba8c" xml:space="preserve">* [[Po stezah partizanske Jelovice]]: Milena Sitar o spomeniku v Dražgošah, ob tem tudi o drugih spomenikih na Jelovici.</text>
      <sha1>e0xdtzdf99rw5itc31mmsuw900hba8c</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>