Partizanska literatura

<mediawiki xmlns="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/" xmlns:xsi="http://www.w3.org/2001/XMLSchema-instance" xsi:schemaLocation="http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11/ http://www.mediawiki.org/xml/export-0.11.xsd" version="0.11" xml:lang="sl">
  <siteinfo>
    <sitename>Wikiverza</sitename>
    <dbname>slwikiversity</dbname>
    <base>https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran</base>
    <generator>MediaWiki 1.47.0-wmf.17</generator>
    <case>first-letter</case>
    <namespaces>
      <namespace key="-2" case="first-letter">Datoteka</namespace>
      <namespace key="-1" case="first-letter">Posebno</namespace>
      <namespace key="0" case="first-letter" />
      <namespace key="1" case="first-letter">Pogovor</namespace>
      <namespace key="2" case="first-letter">Uporabnik</namespace>
      <namespace key="3" case="first-letter">Uporabniški pogovor</namespace>
      <namespace key="4" case="first-letter">Wikiverza</namespace>
      <namespace key="5" case="first-letter">Pogovor o Wikiverzi</namespace>
      <namespace key="6" case="first-letter">Slika</namespace>
      <namespace key="7" case="first-letter">Pogovor o sliki</namespace>
      <namespace key="8" case="first-letter">MediaWiki</namespace>
      <namespace key="9" case="first-letter">Pogovor o MediaWiki</namespace>
      <namespace key="10" case="first-letter">Predloga</namespace>
      <namespace key="11" case="first-letter">Pogovor o predlogi</namespace>
      <namespace key="12" case="first-letter">Pomoč</namespace>
      <namespace key="13" case="first-letter">Pogovor o pomoči</namespace>
      <namespace key="14" case="first-letter">Kategorija</namespace>
      <namespace key="15" case="first-letter">Pogovor o kategoriji</namespace>
      <namespace key="710" case="first-letter">TimedText</namespace>
      <namespace key="711" case="first-letter">TimedText talk</namespace>
      <namespace key="828" case="first-letter">Modul</namespace>
      <namespace key="829" case="first-letter">Pogovor o modulu</namespace>
      <namespace key="1728" case="first-letter">Event</namespace>
      <namespace key="1729" case="first-letter">Event talk</namespace>
    </namespaces>
  </siteinfo>
  <page>
    <title>Partizanska literatura</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4035</id>
    <revision>
      <id>85743</id>
      <parentid>85687</parentid>
      <timestamp>2026-08-25T16:33:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Digitalne in digitalizirane publikacije */</comment>
      <origin>85743</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="271924" sha1="trz09bj6b8sxnu8omx4cenb1rei0j1p" xml:space="preserve">*Nazaj na [[Partizanski spomeniki na zemljevidu]]

==Sveže dodano==

{{v delu}}

Večinoma po zaslugi Daniela Divjaka; bibliografske enote bo treba še poenotiti in urediti po poglavjih. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 08:16, 23. november 2023 (CET)

*Franc Konobelj - Slovenko: ''Pod Mežakljo in Karavankami so se uprli''. 1954.
*[https://www.fri.uni-lj.si/sl/o-fakulteti/osebje/alenka-kavcic Alenka Kavčič,] FRI: Rekonstrukcija 3D objektov iz več 2D slik. Diploma iz računalništva, september 1992, Univerza v Ljubljani. [za rekonstrukcijo porušenih spomenikov]
*Stane Koman: ''Spomini v kamen vklesani''. Ljubljana: Krajevni odbor ZB NOB 7. september, ZB za vrednote NOB Ljubljana Bežigrad in Spominsko društvo Novi cvet, 2014. [https://d.cobiss.net/repository/si/files/142460675/175132/H_40_NOB_za%C4%8Dasno.pdf/terms partizanika v NUK]
*Vlado Vrbič in Andreja Jurkovnik: Kajuh: Podobe. Knjižnica Velenje, 2022.
* Cita Lovrenčič Bole: ''Prekomorke''. Ljubljana: Borec; Koper: Lipa, 1986.
*Mile Pavlin (ur.): ''Zgodovina NOB na Logaškem''. Logatec, 2015.
*Jože Dežman: Ljudska sodba. Borec 526-528 (1994): 149-201.
*Samo Zver idr.: ''Franja: Spomin in opomin''. Idrija: Mestni muzej, 2024.
*Pavla Jerina Lah: ''Partizanska bolnišnica Pavla v Trnovskem gozdu''. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1994.
*Rudolf Hribernik Svarun: &quot;Spomini&quot;. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1995.
*Jože Vidic: ''Zločin pri Lenartu''. Ljubljana: Borec, 1973 in 1974. 
*Gustav Fabjančič: ''V izgnanstvo''. Celje: Mohorjeva družba, 1959.
*Karl Stropnik: ''Mojih šestdeset let''. Velenje, 2002.
*Karel Grabeljšek: ''Partizanski obrazi''. Ljubljana : Borec, 1981. 
*Ivo Zorman: ''Trije Borjanovi''. Ljubljana: Kmečka knjiga, 1955.
*Jože Gosnar, Drago Novak: ''Mama, živ sem in zdrav: Spomini na Branka Bernota-Aljaža''. Ljubljana: Borec, 1984. 
*''Gornji Grad med drugo svetovno vojno''. Ur. Zoran Tratnik. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2000.
*Milan Ževart: ''Po sledovih narodnoosvobodilne vojne v mariborskem okraju''. Maribor: Obzorja, 1962.
*Franci Gerbec: Spominska slovesnost ob 80. letnici smrti treh borcev NOB v bunkerju nad Prilesjem pri Blagovici, 15. 1. 1945, založila društvi ZB za vrednote NOB Lukovica in Domžale, Prilesje 18. 1. 2025.
*Franc Sever - Franta: ''Trenutki odločitev''. Maribor: Pivec, 2019. 487 str.
*Franc Sever - Franta: ''Past na Menini planini: Kako smo prelisičili XIV. SS-divizijo Galicija na Menini planini''. Ljubljana: Sophia, 2019. 154 str.
*Aleš Valič: Frontniki, Založba Borec, 1980.
*Anton Vratuša:  Iz verig v svobodo-Rabska brigada, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1998.
*Milena Vrenčur, Ivan Križnar:  V navzkrižnem ognju: Grosupeljsko in Stiško okrožje OF 1941-1945, založnik ponatisa ZB NOB Grosuplje, 2017.
*Božena Grosman:  Partizanska zdravnica, Partizanska knjiga, Ljubljana, 1985.
*Metod Mikuž:  Pregled zgodovine narodnoosvobodilne borbe v Sloveniji, 1. knjiga, Cankarjeva založba, Ljubljana, 1960.
*Ferdo Godina:  Spomini na partizanska leta, l. knjiga, ll. knjiga, Založba borec, Ljubljana 1974.
*Anton Ožbolt: ''Šercerjeva bojna pot''. Ljubljana: Borec, 1974 (dop. izdaja). 291 str.
*Rado Zakonjšek: ''Štajerska 1941''. Ljubljana: Borec, 1980
*''Spomini še živijo''. Ur. Vida Miloševič Arnold idr. Ljubljana: Sophia, 2023). 213 str. 
*Tone Ferenc, Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji, Borec 1977
*Janez Kramar, Marezige, Trdnjava slovenstva v Istri 1861-1930, Lipa 1982
*Branko Babič, Primorska ni klonila, Spomini iz vojnih let, spomini NOB, Primorska, Založba Lipa 1982
*Milica Kacin-Wohinz, Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo, Založba Obzorja 1972
*Julij Beltram, Tukaj je Jugoslavija (Goriška 1945-47), Lipa 1983
*Tržaško ozemlje, seznam Imen + zemljevid, Založila Slovenska matica 1977
*DOMOBRANSTVO NA PRIMORSKEM - Boris Mlakar, Domobranstvo na Primorskem, znanstvena razprava, v kateri so na podlagi dosegljivih virov celostno obdelali nastanek, razvoj in konec primorske oblike domobranstva, kolaboracionistične in kontrarevolucionarne formacije pod okriljem policije nemškega okupatorja, Založba Borec, 1982
*Na Primorskem so izkopali puške, Partizanska knjižnica 1963
*Po poteh osvoboditve Primorske, ZPM Slovenije 1980, 57 strani
*Ernest Radetić, Istra pod Italijom (1918-1943) z zemljevidom, Zagreb, 1944
*Narodni junak Danilo Zelen, Društvo Tigr 1998
*Zorko Jelinčič nad prezrtjem in mitom, Ob stoletnici rojstva
*Zbornik referatov s simpozija &quot;Zorko Jelinčič v slovenski preteklosti&quot;
*Maks Zadnik, Istrski odred,Nova Gorica 1975, 899 strani, trda vezava
*Lavo Čermelj , Med prvim in drugim tržaškim procesom, Slovenska matica 1972
*OB TRŽAŠKEM PROCESU 1941 – Lavo Čermelj, Ob tržaškem procesu: spomini in beležke, Mladinska knjiga 1962, 127 strani
*Lavo Čermelj, Spomin na moja tržaška leta, Slovenska matica 1969
*Dorče Sardoč, Tigrova sled, Pričevanj o uporu primorskih ljudi pod fašizmom, Založba Lipa 1983
*Emil Sovdat, Tam, kjer teče bistra Zila, Zavod Borec 1967
*Borivoj Lah – Boris, Od Kobarida do Trsta,Boj tridesete divizije v štirinajstih ofenzivah. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije 1996, 289 strani, trda vezava + fotografije in zemljevidi + imensko kazalo, kazalo vojaških enot in ustanov
*Tjaša Kronovšek: [https://www.academia.edu/118036726/Med_idealom_in_resni%C4%8Dnostjo_%C5%BEenske_v_%C4%8Dasu_druge_svetovne_vojne_na_Slovenskem?email_work_card=abstract-read-more Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem.] ''Prispevki za novejšo zgodovino'' LVIX – 3/2019. Academia.edu.
*[https://okupacijskemeje.si/cip.html Okupacijske meje.] Inštitut za novejšo zgodovino, 2019.
*Vida Tom-Lasič: KLIČE VIR, VIR, VIR ...  Ljubljana: Založba Borec, 1986.
*Franc Puncer: DUHOVNIK V TABORIŠČU SMRTI (iz nenapisanega dnevnika). Celje: MD Celje, 1991.
*Stane Stražar: ''Od Prevoj do Trojan''. Lukovica, 1985
*Pavla Jerina-Lah idr.: ''Delo žensk na zdravstvenem in socialnem področju v NOB''. Novo mesto, 1996.
*Niko Lukež: ''Od SNOS-a do suverenosti'' (razstava). Mestni muzej Ljubljana, 1999.
*Matija Žganjar: ''Zlomljena krila: Reševanje zavezniških letalcev na Slovenskem med drugo svetovno vojno''. ZZB NOB Slovenije, 2012. 
*''Trideset let Molniške čete'' {{COBISS|ID=1549171}}
*''Spomeniki in žrtve fašističnega nasilja v občini Ljubljana-Bežigrad'' (Koman Stane za Ježico, Črnuče in Podgorico, Lešnjak Pavle za Bežigrad, Kastelic Stane za Dol in Beričevo), ur. S. Koman. Ljubljana: [Skupščina občine Ljubljana-Bežigrad], 1991. 1 mapa, 439 str. (Knjižnica MNSZ)
*''OD FAŠISTIČNEGA ŠKVADRIZMA DO POKOLOV V RIŽARNI: Trst-Istra-Furlanija 1911-1945''. Trst: ANED, 1974.
*''OD JEČE DO JEČE: Jugoslovanke v kaznilnicah fašistične Italije 1941-1945: Zbornik''. Ljubljana: Borec, 1985.
*Jože Vidic: ''Po sledovih črne roke''. Ljubljana: Borec, 1975, 1982,
*[https://www.spomeniki.org/monuments/ Spomeniki prihodnosti.] Trst.
*Luciano Patat: Vlaki za koncentracijska taborišča – Deportacije iz goriškega zapora (1943-1945). Gorica: Kulturni dom; Videm Istituto friulano per la storia del movimento di liberazione, 2023.
*[https://raumdernamen.mauthausen-memorial.org/ Raum der Namen.] DIE TOTEN DES KZ MAUTHAUSEN.
*[[:w:Seznam ubitih in umrlih slovenskih taboriščnikov v taborišču Jasenovac|Seznam ubitih in umrlih slovenskih taboriščnikov v taborišču Jasenovac]], ur. Bojan Balkovec po Slavku Malnarju. Wikipedija
*[https://www.youtube.com/watch?v=DmK6Mnt3lWM Božidar Flajšman in Janez Weiss: Slovenski narodnoosvobodilni svet 80 let pozneje. Središče za zgodovino.] Youtube.
*Franc Štefe - Miško: Nemška okupacija in narodnoosvobodilni boj. ''Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem''. Ur. Franc Benedik. Šenčur: ZB NOB, 2008 (Gorenjski kraji in ljudje, 30).
*France Križnar: ''Ne vdaj se, fant''. Ljubljana: Borec, 1968 {{COBISS|ID=1910024}}
*Beti Žerovc in Sanja Horvatinčić (ur.): ''Shaping Revolutionary Memory: The production of monuments in socialist Yugoslavia''. Ljubljana, 2023. [V knjigi je citiran tudi naš projekt.]
*[https://slov.si/doc/50_let_telesne_vzgoje_ribnica.pdf ''50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini: 1906-1956''.] Ribnica, 1956.
*Karel Mikulič: [https://slov.si/doc/mikulic_loski_potok.pdf ''Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje: Krimski bataljon - Ogenca - Jelenov Žleb''.] Ljubljana, 2000.
*Matija Maležič - Ciril: [https://slov.si/doc/malezic_ribnica.pdf NARODNOOSVOBODILNA BORBA: KRATEK ČASOVNI PREGLED VAŽNEJŠIH DOGODKOV V  SEDANJI OBČINI RIBNICA.] ''Ribnica skozi stoletja''. Ribnica, 1982.
*Matija Maležič: [https://slov.si/doc/malezic_zgodbe.pdf ''Zgodbe krutih časov'':] Iz zapiskov, dokumentov in spominov Matije Maležiča (1916-2012). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2008.
*Otroštvo v senci vojnih dni, Zveza prijateljev mladine Slovenije, ČGP Delo, avgust 1980.
*Brda in Brici, Občina Brda, Dobrovo, november 2013.
*Valerija Skrinjar Tvrz, Odločila sem se, ZB za vrednote NOB Zagorje ob Savi, 2023.
*50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini, Propagandna komisija zletnega zbora, Železniška tiskarna Ljubljana, maj 1956.
*Jože Dular, Semič v Beli krajini, Iskra-tovarna kondenzatorjev v Semiču ob 20-letnici obstoja, Kočevski tisk v Kočevju, julij 1971.
*Franc Lajnšič: [https://slov.si/doc/lajnsic_partizanske_bolnice.pdf Partizanske bolnice v Sloveniji,] [2023].
*''V spomin Miranu Jarcu''. Stari Log: Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu, 2002.
*Radule Butrović,  Albert Klun, Tretja prekomorska brigada, »Soča« Nova Gorica 1967.
*Manojlo Babić, Miroslav Luštek, Tankisti prekomorci, »Soča« Nova Gorica 1969.
*Srečko Vilhar; Albert Klun, Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji, »Soča« Nova Gorica1969.
*Ivan Jerman, Pevski zbor jugoslovanske brigade Srečko Kosovel, Partizanska knjiga, Ljubljana 1970.
*Srečko Vilhar, Albert Klun, Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki, Partizanska knjiga Ljubljana 1970.
*Srečko Vilhar, Albert Klun, Po poteh Sardincev, Partizanska knjiga Ljubljana 1973.
*Janez Tomšič, Narodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorščaki, Partizanska knjiga Ljubljana 1974.
*Albert Klun, Iz Afrike v narodnoosvobodilno vojsko Jugoslavije, Partizanska knjiga Ljubljana 1978..
*Albert Klun, Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni, Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 15. zvezek. ČZDO Komunist TOZD Komunist in Zavod SRS za spomeniško varstvo, Ljubljana 1980.
*Janko Perat, Odločitev v puščavi, »Lipa« Koper 1980.
*Milica Trebše-Štolfa, Kulturna ustvarjalnost v prekomorskih brigadah in drugih prekomorskih enotah NOVJ 1943-1945, Zbornik – Kultura narodnostno mešanega ozemlja slovenske Istre, str. 215-233, Razprave Filozofske fakultete, Ljubljana 1993..
*Skupina avtorjev, Prekomorci,  ob 70-letnici prihoda prvih slovenskih prekomorskih pripadnikov NOVJ na jugoslovansko  bojišče, Pokrajinski arhiv Koper; Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana 2014.
*Sara Perini, Posebni bataljoni 1940-1945, Slovensko kulturno društvo Tabor, Knjižnica Pinko Tomažič in tovariši, ANPI,Trst, 2007.
*Jože Marolt, Šercerjeva brigada na Štajerskem, Obzorja, Maribor, 1993.
*Drago Vresnik, Tretja brigada Vojske državne varnosti Narodne obrambe, prispevek k zgodovini VDV- RK ZRVS Slovenije, Naša obramba , Odbor skupnosti borcev 3. brigade VDV-NO, Ljubljana,1988 .
*Janez Tomšič, NOB na Jadranu in slovenski pomorščaki,  knjižnica NOV IN POS 42, Ljubljana, 1974.
*Velimir Vulikić, Zobozdravstvena služba v NOB na Slovenskem, Partizanska knjiga, 1985.
*Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem, ZB NOB Visoko, 2008.
*Matjaž Klemenčič, Ameriški Slovenci in NOB v Jugoslaviji, založba Obzorja, 1987.
*Marko  Vrhunec, O narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem : 1941-1945, Ljubljana : Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije : GO ZZB NOB Slovenije, 2006, .
*Marjan Žnidarič, Na krilih junaštva in tovarištva, Ljubljana, 2009.
*Matija  Žgajnar, Koledar dogodkov v narodno-osvobodilnem gibanju  1941-1945, Pionirjeva knjižnica, MK, Ljubljana, 1981.
*Fran Roš, Slovenski izgnanci v Srbiji 1941-1945, Obzorja Maribor, 1967.
*Srečko Vilhar, Albert Klun, Primorci in Istrani od pregnanstva do prekomorskih Ljubljana : Osrednji odbor Prekomorskih brigad, (Knjižnica NOV in POS ; 41) : Partizanska knjiga, 1973.
*Ignac Gregorač, Štampiljke Osvobodilne fronte slovenskega narod 1941-1945, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije 1997.
*Ivan Križnar, Kranjsko okrožje med nemško okupacijo in narodno osvobodilnim bojem 1941-1945 : kranjsko okrožje 1941-1945: Območno združenje borcev in udeležencev NOB ; Tržič : Občinski odbor ZV NOV, 2007.
*Osvoboditev Slovenije NOB, referati z znanstvenega posvetovanja v Ljubljani 22. in 23. december 1975) založba Borec 1977.
*Marjan Učakar-Ljubo, Kolaboracija Slovenije, Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2004.
*Milan Ževart, Stane Rečak, Od vstaje do zmage, narodnoosvobodilna vojna v Šaleški dolini in Šmartnem ob Paki, NOB Šaleška dolina, Šmartno ob Paki, založba Obzorja 1966.
*Drago Vončina, Kronika šolstva med NOB v Beli krajini, založba Borec, 1978.
*Franc Strle, Med proletarci, Mladinska knjiga, 1953.
*Ivan Renko, Vojkov vod, Partizanska knjiga , 1973.
*Albert Klun, Domovina je ena. Prekomorci - borci NOVJ v osvobodilni vojni jugoslovanskih narodov, na domačih in tujih tleh, Partizanska knjiga, 1986.
*Koroška v borbi, spomini na osvobodilno borbo v Slovenski Koroški. Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške, Celovec 1951.
*Milan Ževart, Stane Terčak, Od vstaje do zmage, NOB v Šaleški dolini in Šmartnem ob Paki, Obzorja 1966.
*Naši spomini: zbornik izgnancev, beguncev in pregnancev iz občin Gorenja vas-Poljane, Škofja Loka, Železniki in Žiri, Območna organizacija, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, 2014.
*F. Šetinc in Kranjc, Zbornik krajevne organizacije društva izgnancev Slovenije 1941-1945, Ljubljana-Šiška, KO DIS 1941 – 1945,  L,- Šiška, 2001.
*Slovenski izgnanci: proslava na dan borca, 4. Julija, na gradu v Brestanici, 1972, &quot;Komunist&quot;, 1972.
*Martin Mrzdovnik, Zreški izgnanci: izgnani v času II. svetovne,  Občina Slovenske Konjice, 2020.
*F. Omerzu, Spomini izgnancev 1941-1945, DIS 1941-1945 KO Bistrica ob Sotli, 1997.
*Joža Vovk, Izgnanci, Beograd, 1945,  Beograd, 1945.
*A. Vidic, Spomini izgnancev, samozaložba, Lj-Šiška, 2023.
*Jože Kožuh, Domovina je ena: spomini slovenskega izseljenca (1941-194), založba Borec, 1979.
*Maca Jogan, Bizeljsko: 3011 jih je šlo … Spomini na otroštvo v izgnanstvu, 1-2, KO Bizeljsko DIS 1941.1945, 2011.
*Rudi Steinbücher, Oj, zdaj gremo: Slovenski izgnanci v Kraljevu, založba Borec Ljubljana 1988 .
*Gregor Kaplan, Vrste in oblika nasilja madžarskega okupatorja, Društvo izgnancev Slovenije 1941-1945, 2002.
*''Zbornik spomenikov narodnoosvobodilnega boja v občini Slovenska Bistrica'', 1985 (2. izdaja).  
*V. Jerkovič, Nekaj spominov iztrganih iz pozabe, pred 50 leti, samozaložba, 1995.
*Somrak Leopold-Polde, Ko bodo leta minila, samozaložba, 2005.
*Z. Roter, Padle maske. Od partizanskih sanj do novih dni, Sever&amp;Sever, Ljubljana  2013.
*Težka ura: izbor partizanskih iger, MK, Ljubljana  1967.
*R. Zakonjšek, Partizanski kurirji, Ljubljana  1985.
*I. Renko, Vojkov vod, Partizanska knjiga, Ljubljana 1973.
*J. Pirjevec, D. Dukovski, Nevenka Troha,  Gorazd Bajc, Guido Franzinetti, Fojbe,  Ljubljana  2009.
*Franc Sever-Franta, Past na Menina planini, Ljubljana  2019.
*B. Grosman, Partizanska zdravnica, Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
*Pesmi, ki pojejo v času,  zbirka slovenskih partizanskih pesmi, ob 65. obletnici ustanovitve prve slovenske vlade v Ajdovščini 2010.
*K. Brenkova, Partizanska bolničarka, Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.
*B. Korošec, Partizanska kartografija, Partizanska knjiga, Ljubljana 1986.
*T. Lotrič, Škofjeloški odred, Partizanska knjig, Ljubljana  1971.
*F. Kosmač, Partizanske zgodbe, Mladinska knjiga, Ljubljana 1948.
*A. Ikovic, M. Linasi, Koroško partizansko zdravstvo, Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
*Partizanske pesmi, zbral in uredil Josip Ribičič, Ljubljana 1968.
*F. Šibelja, Med prvimi partizani na Krasu, spomini na Kraško četo, Lipa, Koper 1981.
*Dj. Šmicberger, Partizanska sedma sila: tisk in novinarstvo v NOB , Partizanska knjiga, Ljubljana 1988.
*N. Košir, Mojih 616 partizanskih dni,  Borec, Ljubljana  1988.
*R. Hribernik-Svarun, Partizanski ključ, Odbor skupnosti borcev Dolomitskega odreda NOV in POS,  Ljubljana 1982.
*Franc Sever-Franta, Poklon gozdovom, Založba Sophia, Ljubljana 2019.
*C. Kranjc, Slovenske partizanske tiskarne v borbi za svobodo, št.1, Propagandna komisija pri IOOF, 1945.
*K. Mikulič, Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje, Krimski bataljon, Ogenca, Jelenov Žleb, samozaložba, Ljubljana 2000
*S. Reisp, Kričač: radio Osvobodilne fronte 1941-1942,Partizanska knjiga, Ljubljana 1975
*T. Ferenc, Primorska pred vseljudsko vstajo 1943, Partizanska knjiga, Ljubljana1983
*R. Vogrič, Boj Belokranjcev, Partizanska knjiga 1973
*F. Godina. Košček  njihove mladosti, Partizanska knjiga, Ljubljana 1987
*Janez Švajncer, Marijan Zlobec, Milan Filipčič in Slavko Kumer, Bili so uporni, vodnik po koncentracijskih taboriščih in zaporih, Partizanska knjiga, Ljubljana  1983
*Z. Klanjšček, Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945, Partizanska knjiga, Ljubljana 1977
*A. Klun, Brigada bratstva in enotnosti. Partizanska knjiga, Ljubljana 1981
*M. Ževart, Narodnoosvobodilni boj v Šaleški dolini, Partizanska  knjiga, Ljubljana1977
*M. Guček, Bojna pot Šercerjeve brigade, Partizanska knjiga, Ljubljana 1973, Pekoči sneg, 1973, Pekoči sneg II 1984, Strmi lazi 1984
*R. Simonitti, Zborovske pesmi in revolucija, Partizanska knjiga, Ljubljana1970
*M. Dolenc, Veterinarska služba v NOB na Slovenskem, Partizanska knjiga, Ljubljana1975
*Partizanski zdravstveni vestnik, Sanitetni odsek GŠ NOV in POS , 1,2,3,4,5,6,7,8,9-10, 1944
*M. Mejak, Lirika upora, izbor pesmi iz osvobodilnega boja, Cankarjeva založba, Ljubljana 1961
*R. Gobec, S. Mihelčič, R. Simonitti, Pesem svobodnih ljudi, Ljubljana 1953
*Ana Hoffman, Glasba, politika, afekt: novo življenje partizanske pesmi v Sloveniji, Založba ZRC, 2015, [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-5MP1ZAOW dLib] 
*Cvetko, Ciril, Rajšter, Branko, Ribičič, Mitja, Hohnjec, Nevenka, Mladinski pevski zbor Maribor. Pesmi partizana Cirila. Obzorja, 1980. 
*Vekoslav Grmič, Ne pozabimo: pomniki naj ostanejo zapisani v naša srca, Društvo piscev zgodovine NOB, Ljubljana 1998.
*Fotografski dokumenti o boju Komunistične partije Slovenije, II. del, Zbornik fotografij iz narodnoosvobodilnega boja slovenskega naroda 1941-1945, 2. knjiga MNO v LRS, Ljubljana 1961.
*J. Matulić,  Z INŽENIRCI V BOJU ZA SVOBODO , Partizanska knjiga, Ljubljana 1984.
*Franc Črnugelj-Zorko, NA ZAHODNIH MEJAH 1943, Partizanska knjiga, Ljubljana 1986.
*Franjo Bavec-Branko , NA ZAHODNIH MEJAH 1945, Društvo piscev zgodovine NOV, Ljubljana, 1997.
*PRIMORSKE BRIGADE, 1943-1953, Društvo piscev zgodovine NOV, Ljubljana, 2005.
*Hardvik Pirnovar,  PO SLEDEH KOLABORACIJE 1941-1945.
*Drago Suhi: PETI BATALJON (NOB PRIMORSKA ...).
*Franc Črnugelj-Zorko, Stanka Hren, Milena Petrič, Jožica Miklavčič, Maja Mirkov, NA ZAHODNIH MEJAH-1944, BRIŠKO-BENEŠKI ODRED, 1993.
*Stanko Petelin, PREŠERNOVCI, Narodna armija, Beograd 1968.
*Ciril Zupanc, MIHAJLO, OBVEŠČEVALEC IN DIVERZANT IX. KORPUSA,  ZMAGA V SKUPNEM BOJU NAD NACI-FAŠIZMOM, Goriški muzej, 2007.
*Boris Mlakar, DOMOBRANSTVO NA PRIMORSKEM 1943-1945, Borec, Ljubljana 1982.
*Velimir Kraševec-Igor, DOLENJSKI PUNTARJI, ZAPADNODOLENJSKI ODRED, Borec, Ljubljana 1985.
*Vilma in Franc Pirkovič, BOJNA POT GORJANSKEGA BATALJONA, Dolenjski muzej, Novo mesto, 1987.
*Vili Prinčič, Štandrež V DUHU NOB, Štandrež, 2008.
*POSLOVILNA PISMA ŽRTEV ZA SVOBODO, Obzorja, 1978.
*Lojze Penič, PARTIZANSKO POHORJE, KRONIKA NOB NA ŠTAJERSKEM, ZPM, Ljubljana, 1973.
*Ivan Jan: ''Kokrški odred, 1&amp;ndash;3: NARODNOOSVOBODILNI BOJ POD KARAVANKAMI''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1980 (ZBIRKa NOV IN POS).
*Franc Šetinc, IZGNANCI, Partizanska knjiga, Ljubljana 1976.
*V. Strugar, JUGOSLAVIJA 1941-1945, Partizanska knjiga, Ljubljana 1980.
*''Rob in okolica v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945''. Izdano ob 40-letnici boja narodne zaščite na Kuclju - za praznik občine Ljubljana Vič-Rudnik, 27. aprila 1982. {{COBISS|ID=20835079}}
*Anton Ožbolt, Dežela Petra Klepca, založba Borec, Ljubljana 1974.
*Anton Ožbolt, Utrinki iz podzemlja, založba Borec, Ljubljana 1979.
*Stanko Petelin-Vojko, Krajevna skupnost Podpeč-Preserje v NOB, koordinacijski odbor za zgodovinopisje pri predsedstvu OK SZDL Ljubljana-Vič-Rudnik, Ljubljana oktober 1983.
*Anton Avsec, Ljudska oblast na slovenskem 1941-1947, Muzej ljudske revolucije Slovenije, Kočevje 1973 (opomba: Razstava v počastitev 30.obletnice zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju, oktober 1973).
*Pavle Lešnjak, gradivo pripravil Djuro Šmicberger, Uporni Bežigrad, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljan-Bežigrad, 3. zvezek, Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1989.
*Miha Čerin, Ljubljansko Posavje v ljudski revoluciji, Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljan-Bežigrad, 2. zvezek., Ljubljana 1985.
*Lojze Požun, Trbovlje v NOB 1941-1942, občinski odbor ZZB NOV, Trbovlje 1986.
*Stane Šinkovec: ''Begunje: Nemška okupacija 1941-1945''. Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, Kranj 1995.
*Zdravko Klanjšček, Pregled narodnoosvobodilne vojne 1941-1945 na Slovenskem, Partizanska knjiga 1989.
*Slovenska narodna pomoč v okupirani Ljubljani med 1941-1945, Mestni odbor medvojnega aktiva OF v Ljubljani, 1995.
*Katjuša Žigon: ''Spominjamo se ...''. Nova Gorica: Območno združenje borcev za vrednote NOB, 2018.
* Branko Rupnik: ''Logaški bataljon, odločen korak k obstoju naroda''. Logatec: ZB NOB Logatec in Arhiv RS, 2006 (druga izdaja 2013).
* Lado Ambrožič ml.: ''Novljanovo stoletje 1908-2004''. Ljubljana: Modrijan, 2006 (in dva ponatisa). 
*Jože Vogrinc: ''Nočem umreti v Šleziji''. Borec, 1981.
*[https://www.sogde.org/en/events/asthetiken-des-widerstands-partisan-innenkunst-und-feministische-partisanische-kulturpraxis-in-jugoslawien-und-karnten-koroska/ Aesthetics of Resistance. Partisan Art and Feminist Partisan Cultural Practice in Yugoslavia and Carinthia.] Mednarodna konferenca Estetika upora – partizanska umetnost in feministična partizanska kulturna praksa v Jugoslaviji in na Koroškem. Univerza v Celovcu 27. in 29. 10. 2023.
*[https://spz.slo.at/sl/15727/zensko-ime-odpora-razstava Žensko ime odpora.] Razstava, kuratorke: Helena Verdel, Vida Obid, Sissi Rausch, Elisabeth Holzinger in Gerti Malle. Ljudski dom Celovec 25. 3. 2023. 
*Slavko Alojz Kramar: [https://www.slovenci-zagreb.hr/si/wp-content/uploads/sites/2/2024/03/Knjiga-Jasenovac-ponatis-1_zadnje.pdf ''Slovenski taboriščniki v Jasenovcu – Knjiga imen in obrazov''.] Zagreb, 2023.
*Slavko Alojz Kramar: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-7VYHXJVZ ''Slovenski izgnanci v neodvisni državi Hrvaški''.] Zagreb, 2016. Tudi na [https://www.slovenci-zagreb.hr/wp-content/uploads/2017/02/Slovenski_izgnanci_v_NDH.pdf spletu Slovencev v Zagrebu.]
*[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-S3GK6KY5 ''Novi odmev.''] Glasilo Kulturno prosvetnega društva Slovenski dom, Zagreb.
*Oto Luthar, Urška Strle, Marta Verginella: ''Užaljeno maščevanje''. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023.
*Slavko Šömen: ''Molitev za Jasenovac''. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023.
*Anton Čamernik: ''Spomini na sodne zapore''. Ljubljana: Borec, 1980.
*Jožica Veble Hodnikova: ''Preživela sem taborišče smrti''. Ljubljana: Borec, 1975.
*Miloš Ivančič: [https://freeweb.t-2.net/okno/ Moje okno]:
**[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-NZV7XEEJ ''Fašizem za Butalce''.] Koper. ZB, 2018.
**[https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-SFFO3BY5 ''Ko so v Gabrovici zorele češnje'']. Koper: ZB, 2021.
**[https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gentilejeva-reforma ''Gentilejeva reforma'']  (kako so Italijani v času fašizma izvajali etnocid nad nami s pomočjo šole).
**[https://issuu.com/milos-ivancic/docs/ri_arna ''Rižarna'' – krematorij za uporne Primorce]: Pripovedi o tržaškem uničevalnem taborišču, ki je bil namenjen prav primorskim Slovencem.
**[https://issuu.com/milos-ivancic/docs/osvoboditev_trsta ''Osvoboditev Trsta''].  
**[http://www.zb-koper.si/publikacije/upor.pdf ''Prvi protifašistični upori leta 1921'']. Koper: ZB, 2016 (zbornik okrogle mize na isto temo, ki razkriva do sedaj zelo malo znane upore prve upore proti fašistom na svetu).
**Miloš Ivančič: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-N8ZHBBTS ''Prekomorci''.] Koper, 2023.
**Miloš Ivančič: [http://www.zb-koper.si/publikacije/Fojba%20lazi.pdf ''Fojba laži''.] Koper: ZB, 2020. [https://www.zb-koper.si/foiba%20ital.htm ''Foiba delle bugie. La vera storia delle foibe con documenti fin adesso non noti''], [https://www.zb-koper.si/foiba%20angl.htm ''Foiba of lies. You will see the history of the foibe with documents not yet known''] 
*Velimir Kraševec-Igor: ''Deveta SNOU brigada &quot;kočevska&quot;, kratek oris''. Kočevje, 1983.
*Pavle Žaucer, Zdenko Marinček in Franc Šetinc (ur.): ''Slovenski izgnanci, proslava na dan borca 4. julija na gradu v Brestanici'' - dokumenti. Ljubljana, 1973.
*Alojz Kermavnar: ''Ambulanta E preko 4 G''. Ljubljana: Borec, 1975.
*Matevž Hace: ''Nepozabno leto 1942'. Ljubljana: Borec, 1979.
*Jože Vidic: ''Semenj v Bistrici''. Ljubljana: Borec, 1981.
*Mira Mihevc: ''Pogumna zvesta četa''. Ljubljana, 1990.
*Ivica Žnidaršič: ''Bučka na Dolenjskem skozi čas''. Ljubljana, 2010.
*Zdenka Kaplan: ''Umrli Slovenci med izgonom v tujini in skrbi za njihov spomin''. Ljubljana, 2021.
*Tone Fajfar: ''Odločitev''. Ljubljana: Borec, 1981.
*Vera Osolnik Klopčič, Maca Jogan, Živa Vidmar: [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_slo.pdf 80 let od prvega ženskega kongresa (od 16. do 18. oktobra 1943).] Ljubljana, Dobrnič, 2023. [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ger.pdf nem.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ita.pdf ita.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_hun.pdf madž.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_srh.pdf srbohrvaško] 
*[https://www.sistory.si/cdn/publikacije/38001-39000/38031/gradivo_za_topografijo_NOB_II_del.pdf Gradivo ZA TOPOGRAFIJO NOB, 2. snopič, 2. del: Poljanska dolina.] Ljubljana, 1959. Sistory.
*''XII.SNOU BRIGADA: SEZNAM PADLIH BORCEV''. Ljubljana: ?. 44 str. {{COBISS|ID=23804728}}
*Ivan Trop: ''Spominska obeležja / Spomeniki in obeležja NOB''. ZB za vrednote NOB Nova Gorica, 2014.
*Pavla Jerina-Pah: ''Zdravniki in medicinci NOB, padli za svobodno Slovenijo''. Vrhnika, 1997.
*Vesna Jerbič Perko in Blaž Štangelj: ''Spominski kraji in dogodki iz narodnoosvobodilnega boja Kočevske''. ZB Kočevje, 2020 (zgibanka). 
*Mira Svetina: [https://slov.si/doc/mira_svetina_slovenke_v_boju_borec_1975.pdf Slovenke v boju za socialno in narodno osvoboditev.] ''Borec'' 1975.
*Stane Gerk, Ivka Križnar, Štefanija Ravnikar-Podbevšek: ''Slovenke v narodnoosvobodilnem boju: Zbornik dokumentov, člankov in spominov''. Ljubljana: Borec, 1970.
*Dušanka Kovačević idr.: ''Borbeni put žena Jugoslavije''. Beograd: Leksikografski zavod Sveznanje, 1972.
*''Pohod štirinajste divizije''. DDU, 1974 (Novi vidiki).
*[https://www.zb-nob-nm.si/zb-nob-zuzemberk/ NOB Žužemberk.] Ur. Darko Pucelj, 2023.
*''Komandant Stane''. Ur. Anton Bebler in Peter Stante-Skala. Ljubljana: Borec, 1977. 
*Stane Terčak: ''Ukradeni otroci''. Ljubljana, Borec, 1972.
*Štefanija Ravnikar-Podbevšek:   ''Sv. Urh''. Ljubljana: Borec, 1966.
*Franta Komel: ''Narodnoosvobodilna borba  v Sloveniji 1941–1945''. Maribor: Obzorja, 1960.
*Jože Štok-Korotan: ''Jeklena pest''. Ljubljana: Glavni odbor Zveze borcev NOV Slovenije, 1953.
*Drago Vončina: ''Kronika šolstva med NOB v Beli krajini''. Borec, 1978.
*''Boj pod Triglavom: Zbornik 1941-1945''. Gorje pri Bledu, 1966.
*Emil Lajh: ''Stari pisker''. Ljubljana, 1980 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 18).
*Herman Janež: ''Kampor:  koncentracijsko taborišče na otoku Rabu''. Ljubljana, 1988.
*Irena Škufca: ''Od spomenika do spomenika''. Kočevje, ?
*Viktor Volčjak: ''Bolnica Franja''. Ljubljana, 1960.
*Jadran Ožbolt: ''Franc Ožbolt: Življenje in pesmi''. Kočevje, 1017. 
*Ria Bačer: ''Novo mesto, pet držav''. Novo mesto, 2014.
*Lado Ambrožič-Novljan: ''Partizanska protiofenziva''. Ljubljana, 1965 (Dokazi).
*Ivan Križnar: ''Narod si bo pisal sodbo sam: Izbor iz člankov in spominov o zboru odposlancev slovenskega naroda''. Kočevje, 1968.
*Danilo Cerkvenik: ''Ob 40-letnici vstaje na Kamniškem''. Kamnik, 1981.
*Anton Štampohar: ''Iz bojev novomeških tekstilce''v. Novo mesto, 1984.
*Lojze Penič, Marjan Žnidarič, Janez Švajncer: ''Severovzhodna Slovenija v bojih za svobodo''. Ljubljana, 1999.
*Stane Jajtič idr. ''Po poteh odposlancev, zbora pionirjev v Kočevju''. Zveza prijateljev mladine Slovenije, 1983.
*''Slovenija 1941-1945: opravičevanje kolaboracije''. Ljubljana, 1996.
*Aleksander Tadić: ''Matere herojev pripovedujejo''. Borec, 1976.
*''Ljubljana v ilegali, 1919-1959: 1&amp;ndash;4''. Ljubljana, 1959&amp;ndash;1970.

==Biblioteka Znaci==

* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2570.pdf Zgodovinske INFO table zveze borcev v Brežicah,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2569.pdf Ilegalka Marija Teropšič,] 2025.
* France Križnar: [https://znaci.org/00003/2564.pdf Ne vdaj se, fant.] Ljubljana: Borec, 1968.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2563.pdf Partizan Maksimiljan Medved - Bojan,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2562.pdf Partizan Anton Medved,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2377.pdf Spomenik Brežiški partizanski četi,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2236.pdf Prvi javni spomenik v Brežicah,] 2025.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2087.pdf Štajerska v plamenih.] Posavski muzej Brežice, 2012.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2086.pdf Kozjanski odred, knjiga 2,] Obzorja Maribor 1993.
* Tomaž Teropšič: [https://znaci.org/00003/2085.pdf Kozjanski odred, knjiga 1,] Obzorja Maribor 1993.
*Herman Janež: [https://znaci.org/00003/1264.pdf ''Koncentracijsko taborišče Kampor na otoku Rabu 1942-1943''.] Ljubljana: Taboriščni odbor Rab-Gonars pri Koordinacijskem odboru žrtev vojnega nasilja ZZB NOB Slovenije, 2012. 
*Aleksander Gala: ''Partizanski zdravnik''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972, 1978. [https://znaci.org/00003/1266.pdf 1.del,] [https://znaci.org/00003/1267.pdf 2. del]
*Marjan Toš: [https://znaci.org/00003/1265.pdf ''Osrednje Slovenske gorice 1941-1945: med odporom in okupatorjevim nasiljem: (ob 80-letnici ustanovitve OF slovenskega naroda)''.] Lenart: Združenje za vrednote NOB, 2021.
*Milan Ževart: [https://znaci.org/00003/1268.pdf ''Po sledovih narodnoosvobodilne vojne v mariborskem okraju''.] Maribor: Obzorja, 1962.
*Rado Zakonjšek - Cankar: ''Velika preizkušnja, prispevek k zgodovini NOV v Savinjski dolini 1941-1945''. Ljubljana: Borec, 1977. [https://znaci.org/00003/1271.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1272.pdf 2. del]
*Ivan Kalinšek: [https://znaci.org/00003/1273.pdf ''Zdravljenje ranjencev v SCVPB (slovenski centralni vojno partizanski bolnici)''.] 1975 (Knjižnica NOV in POS). {{COBISS|ID=5427968}}
*''Slovensko pesništvo upora: 1941-1945''. Ur. Boris Paternu idr. [https://znaci.org/00003/1104.pdf&lt;br&gt; 1. knjiga: Partizanske] (Ljubljana: MK, Partizanska knjiga, 1987), 566 str.&lt;br&gt;[https://znaci.org/00003/1105.pdf 2. knjiga: Partizanske (1),] [https://znaci.org/00003/1106.pdf (2)] (Novo mesto: Dolenjska založba, 1995 idr.), 709 str.&lt;br&gt; [https://znaci.org/00003/1107.pdf 3. knjiga: Zaledne] (Novo mesto: Dolenjska založba, idr., 1996),  596 str.&lt;br&gt; [https://znaci.org/00003/1108.pdf  4. knjiga: Zaporniške in taboriščne, izgnanske, iz tujih enot (1),] [https://znaci.org/00003/1109.pdf  (2)] (Novo mesto: Dolenjska založba idr., 1997), 629 str.
*Franc Štefe Miško idr. [https://znaci.org/00003/1101.pdf ''Udin boršt'',] 1982 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 31). 
*Ivan Ferlež: ''Druga grupa odredov in štajerski partizani 1941-1942''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1972. [https://znaci.org/00003/1092.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1093.pdf 2. del]
*Stane Semič - Daki: ''Najboljši so padli, [https://znaci.org/00003/1098.pdf 1,] [https://znaci.org/00003/1099.pdf 2,] [https://znaci.org/00003/1100.pdf 3,]'' samozaložba, 1971.
*''Zbornik prispevkov iz zgodovine delavskega gibanja med vojnama in iz narodnoosvobodilnega boja na področju občine Ljubljana Moste-Polje: Ob 20-letnici osvoboditve''. Ur. Polde Maček ml. Ljubljana: ZB, 1965. 354 str. [https://znaci.org/00003/1102.pdf (1. del),] [https://znaci.org/00003/1103.pdf (2. del)] {{COBISS|ID=17597282}}
*''Iskra in plamen: Zbornik prispevkov iz zgodovine delavskega gibanja med vojnama in iz narodnoosvobodilnega boja v občini Ljubljana Moste-Polje''. Ljubljana, 1988.  634 str. {{COBISS|ID=3879168}} [https://znaci.org/00003/1094.pdf (1. del),] [https://znaci.org/00003/1095.pdf (2. del),] [https://znaci.org/00003/1096.pdf (3. del)]
*Jože Štrukelj: [https://znaci.org/00003/1097.pdf ''Minerci Dolenjskega odreda v Zasavju leta 1944 / Izidor, minerec Zasavja''.] Ljubljana, 2001. {{COBISS|ID=111972864}}
*Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1085.pdf ''Vrh v Dražgošah: Bitka, boj, tragedija, mit, legenda''.] Kranj: samozaložba, 2001. 359 str.
*Ivan Jan: [https://znaci.org/00003/1080.pdf ''Cankarjev bataljon in dražgoška bitka''.] Ljubljana: Partizanska knjiga, 1974. 348 str.
*Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/1081.pdf ''Ljudska oblast na Slovenskem 1941-1945''.] Ljubljana: Borec 1985. 334 str.
*Rudolf Hribernik - Svarun: ''Dolomiti v NOB''. Ljubljana: Partizanska knjiga (Knjižnica NOV in POS 31/1). 705 str. [https://znaci.org/00003/1077.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1078.pdf 2. del,] [https://znaci.org/00003/1079.pdf 3. del]
*Fran Juriševič: [https://znaci.org/00003/1084.pdf ''Partizansko gospodarstvo na Primorskem''.] Koper: Lipa, 1975 (Knjižnica OF 2). 430 str.
*Stanko Petelin - Vojko: ''Med Triglavom in Trstom: Zgodovina XXXI. divizije NOV in POJ''. Ljubljana: Borec, 1963. 570 str. [https://znaci.org/00003/1082.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1083.pdf 2. del]
*[https://znaci.org/poezija.php Jugoslovanska partizanska poezija.]
*''Boj pod Triglavom: Zbornik 1941-1945''. Ur. Ivan Jan. Gorje pri Bledu: ZB, 1966. 572 str. [https://znaci.org/00003/1069.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1070.pdf 2. del,] [https://znaci.org/00003/1071.pdf 3. del]
*''Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942-1945''. Ur. Budna Kodrič et al. Kranj: Partizanski knjižni klub, 1992. 357 str. [https://znaci.org/00003/1072.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1073.pdf 2. del] 
*Štefanija Ravnikar-Podbevšek: ''Sv. Urh:  Kronika dogodkov iz narodnoosvobodilne vojne''. Ljubljana: Borec, 1966 (Zbirka Dokazi). 629 str. [https://znaci.org/00003/1074.pdf 1. del,] [https://znaci.org/00003/1075.pdf 2. del,] [https://znaci.org/00003/1076.pdf 3. del]
*Alojz Kos (ur.): [https://znaci.org/00003/1055.pdf  ''Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica''.] Radovljiški zbornik, 1990. 
*Jože Vidic: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1053 ''Po sledovih črne roke''.] Borec, 1982
*Stane Šinkovec: ''Begunje: Nemška okupacija 1941-1945''. Pokrajinski odbor OF za Gorenjsko, Kranj 1995. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1044 1. del] [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1045 2. del]
*''Šenčursko območje med nemško okupacijo in narodnoosvobodilnim bojem''. Ur. Franc Benedik. Šenčur: ZB NOB, 2008 (Gorenjski kraji in ljudje, 30). [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1048 1. del], [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1049 2. del]
*Ivan Jan: ''Kokrški odred, 1–3: Narodnoosvobodilni boj pod Karavankami''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1980 (Zbirka NOV in POS). [https://znaci.org/00003/1046.pdf 1. knjiga, 1. del], [https://znaci.org/00003/1047.pdf 1. knjiga, 2. del], [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1051 2. knjiga,] [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1052 3. knjiga]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 1. knjiga: Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani''. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 1995 (Partizanski knjižni klub, 15; Knjižnica NOV in POS, 87). [https://znaci.org/00003/1050.pdf znaci.org]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 2. knjiga''. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Ljubljana 1997. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1028 znaci.org]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 3. knjiga, 1''. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Ljubljana 2002. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1029 znaci.org]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev - 3. knjiga, 2''. Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, Ljubljana 2002. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1030 znaci.org]
*[https://znaci.org/00003/720.htm ''Križani v boju za svobodo''.] Križ pri Trstu, 1975. [https://znaci.org/00003/720.pdf pdf]
*Janez Gerčar: ''Begunje''. 1969 [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1031 znaci.org]
*Leo Korelc: ''Franc Rozman - životni put i revolucionarno delo'', Dečije Novine, Gornji Milanovac 1978. [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=945 znaci.org]
*Vodnik po partizanskih poteh. Ljubljana: Borec, 1978 [http://www.znaci.org/00003/837.pdf znaci.org]
*Lah, Borivoj: Ljubljanska brigada: 1990. {{COBISS|ID=18546944}} [https://znaci.org/00003/768.pdf znaci.org]
*Peskar, Jože, 1923-: Dolenjski odred: 1976. {{COBISS|ID=5421568}} [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=821 Znaci.org]
*Lotrič, Tone: Škofjeloški odred: 1971. {{COBISS|ID=5420288}} [https://znaci.org/00003/809.pdf znaci.org]
*Pervanje, Edvin ; Hočevar, Jože A.: Četrta prekomorska brigada in zavezniška pomoč NOV in POJ: 1969. {{COBISS|ID=5425664}} [https://znaci.org/00003/783.pdf znaci.org]
*''Zbornik dokumenata i podataka o narodnooslobodilačkom ratu jugoslovenskih naroda, 6'': ''Borbe u Sloveniji''. Beograd in Ljubljana: Vojnoistorijski institut; Inštitut za zgodovino delavskega gibanja, 1951&amp;ndash;1975.
**[https://znaci.org/zb/4_6_1.htm Knjiga 1 - 1941]
**[https://znaci.org/zb/4_6_2.htm Knjiga 2 - januar-maj 1942]
**[https://znaci.org/zb/4_6_3.htm Knjiga 3 - jun-avgust 1942]
**[https://znaci.org/zb/4_6_4.htm Knjiga 4 - septembar-decembar 1942]
**[https://znaci.org/zb/4_6_5.htm Knjiga 5 - januar-april 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_6.htm Knjiga 6 - maj-septembar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_7.htm Knjiga 7 - septembar-oktobar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_8.htm Knjiga 8 - 21. oktobar-30. novembar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_9.htm Knjiga 9 - decembar 1943]
**[https://znaci.org/zb/4_6_10.htm Knjiga 10 - januar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_11.htm Knjiga 11 - februar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_12.htm Knjiga 12 - 1 mart-15. april 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_13.htm Knjiga 13 - 16. april-31. maj 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_14.htm Knjiga 14 - 1. jun-15. jul 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_15.htm Knjiga 15 - 16. jul-31. avgust 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_16.htm Knjiga 16 - 1. septembar-20. oktobar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_17.htm Knjiga 17 - 21.oktobar-15. decembar 1944]
**[https://znaci.org/zb/4_6_18.htm Knjiga 18 - 16.decembar 1944.-28.februar 1945]
**[https://znaci.org/zb/4_6_19.htm Knjiga 19 - 1.mart-15.maj 1945]
* Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/393.htm ''Nacistička politika denacionalizacije u Sloveniji u godinama od 1941. do 1945''.]
* Petar Kačavenda: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=977 ''Narodni heroji Jugoslavije - A-M''], Partizanska knjiga, Ljubljana 1982.
* Petar Kačavenda: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=978 ''Narodni heroji Jugoslavije - N-Ž'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.
* Branislav Božović: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=942 ''Životni put narodnog heroja Silvire Tomazini'',] Dečije Novine, Gornji Milanovac 1977.
* Janez Vipotnik, Ivo Matović: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=943 ''Edvard Kardelj - životni put i revolucionarno delo'',] Dečije Novine, Gornji Milanovac 1981.
* Ivo Tominc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=958 ''Životni put narodnog heroja Toneta Tomšiča''], Dečije Novine, Gornji Milanovac 1975.
* Lado Kocijan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=834 ''Čelna kolona NOV in POS : ob 55. letnici partizanskih bataljonov, odredov in brigad: 1942-1997''.] Glavni odbor ZZB NOB Slovenije, Ljubljana 1997.
* Tone Poljšak: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=832 ''Nebo in zemlja za svobodo: sodelovanje NOB Slovenije z zavezniki'',] Glavni odbor ZZB NOB Slovenije, Ljubljana 1998.
* Filibert Benedetič: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=833 ''Od fašističnega škvadrizma do pokolov v rižarni: (s poročilom o procesu): Trst - Istra - Furlanija 1919-1945'',] Aned, Trst 1974.
* [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=831 ''Metlika v plamenih'',] Združenje borcev NOV, Metlika 1964.
* Stevo Sunajko: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=820 ''Sodelovanje slovenskih in hrvaških narodnoosvobodilnih enot 1941-1945'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
*Stanko Petelin: SEDMA NOU BRIGADA &quot;FRANCE PREŠERN&quot;. [https://znaci.org/00001/229.htm znaci.org]
* Stanko Petelin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=823 ''Enaintrideseta divizija'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
* Borivoj Lah-Boris: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=826 ''Prva slovenska artilerijska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1975.
* Borivoj Lah-Boris: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=824 ''Artilerija 9. korpusa'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
* Stanko Petelin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=825 ''Gradnikova brigada'',] Založba Borec, Ljubljana 1983.
* Jože Peskar: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=821 ''Dolenjski odred'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1976.
* Stanko Petelin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=822 ''Vojkova brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1968.
* Milan Guček: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=813 ''Šercerjeva brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1973.
* Lado Ambrožič Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=814 ''Dvanajsta brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1976.
* Lado Ambrožič Novljan: [https://znaci.org/00001/100.htm Pohod četrnaeste divizije.]
* Mile Pavlin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=815 ''Petnajsta brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1969.
* Jože Šmit, Rado Bordon, Albert Klun: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=816 ''Peta prekomorska brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1969.
* Maks Zadnik: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=811 ''Istrski odred'',] Partizanska knjiga, Nova Gorica 1975.
* Miroslav Stiplovšek: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=810 ''Šlandrova brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
* Lado Ambrožič-Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=782 ''Gubčeva brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1972.
* Velimir Kraševec-Igor: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=808 ''Zapadnodolenjski odred'',] Založba Borec, Ljubljana 1985.
* Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=789 ''Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941-1945'',] Založba Obzorja, Maribor 1968.
* Mitja Hribovšek: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=812 ''Prekmurska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
* Tone Ferenc, Lojze Bukovac, Ernest Lotrič, Jože Martinčič: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=829 ''Bili so pregnani, obešeni, ustreljeni, na suženjskem delu, uporni – Vodnik po koncentracijskih taboriščih in zaporih'',] Alpetour, Škofja Loka 1980.
* Tone Lotrič: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=809 ''Škofjeloški odred'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1971.
* Radule Butorović: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=799 ''Sušak i Rijeka u NOB'',] Centar za historiju radničkog pokreta i NOR Istre, Hrvatskog primorja i Gorskog kotara, Rijeka 1975.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=795 ''Veliki finale na Koroškem'',] Samozaložba, Ljubljana 1977.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=790 ''Tomšičeva brigada I'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1980.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=787 ''Tomšičeva brigada II'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1986.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=792 ''Tomšičeva brigada III'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1989.
* Franci Strle: [https://znaci.org/00003/788.pdf ''Tomšičeva brigada IV'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1985.
* Tone Ferenc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=785 ''Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943'',] Založba Obzorja, Maribor 1967.
* Rafael Perhauc: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=786 ''Letalci prekomorci'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1968.
* Edvin Pervanje, Jože A. Hočevar: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=783 ''Četrta prekomorska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1969.
* Karel Levičnik: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=778 ''Artileristi prekomorci'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1968.
* Mirko Fajdiga: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=776 ''Zidanškova brigada II'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1975.
* Mirko Fajdiga: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=775 ''Bračičeva brigada II'',] Založba Obzorja, Maribor 1994.
* Mirko Fajdiga: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=774 ''Bračičeva brigada I'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1982.
* Radosav Isaković - Rade: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=773 ''Kosovelova brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1973.
* Franjo Bavec - Branko: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=772 ''Bazoviška brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1970.
* Mile Pavlin: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=771 ''Jeseniško-bohinjski odred'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1970.
* Lado Ambrožič - Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=770 ''Petnajsta divizija'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1983.
* Srečko Vilhar, Albert Klun: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=769 ''Prva in Druga prekomorska brigada'',] Čzp Soča, Nova Gorica 1967.
* Borivoj Lah - Boris: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=768 ''Ljubljanska brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1990.
* Lado Ambrožič - Novljan: [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=767 ''Cankarjeva brigada'',] Partizanska knjiga, Ljubljana 1975.
*Anton Ikovic, Marjan Linasi: [https://znaci.org/00003/7xx.php?broj=5&amp;bk=756 ''Koroško partizansko zdravstvo: (na Koroškem in Solčavskem)'',] 1985 {{COBISS|ID=2127369}}
*Zdravko Klanjšček. ''Narodnooslobodilački rat u Sloveniji 1941-1945''. Beograd, 1984. [https://znaci.org/00002/418.pdf znaci.org] 
*[http://www.znaci.org Dokumenti i knjige o drugom svetskom ratu na teritoriji Jugoslavije i povezanim zbivanjima.] (Tudi nemški fotografski dokumenti in slike spomenikov.) &lt;s&gt;Prej na Znaci.net.&lt;/s&gt;.
* Franci Sterle: [http://znaci.org/00003/787.pdf Tomšičeva brigada.]
*Mira Mihevc: NA NEVARNIH POTEH [https://znaci.org/00003/757.php znaci.org]
*NEMAČKA OBAVEŠTAJNA SLUŽBA U OKUPIRANOJ JUGOSLAVIJI, interna publikacija III odeljenja UPRAVE DRŽAVNE BEZBEDNOSTI: 
**III knjiga: Nemačka obaveštajna služba u okupiranoj Sloveniji [https://znaci.org/00003/518.htm znaci.org]
**VII knjiga: Zbirka dokumenata: Opšti deo. Slovenija [https://znaci.org/00003/516.htm znaci.org]
*Damijan Guštin: LJUBLJANSKA BRIGADA - 10. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada &quot;Ljubljanska&quot; [https://znaci.org/00001/79.pdf znaci.org]
*Uroš Kostić: OSLOBOĐENJE ISTRE, SLOVENAČKOG PRIMORJA I TRSTA 1945 [https://znaci.org/00003/534.htm znaci.org]
*RESISTANCE, SUFFERING, HOPE - The Slovene Partisan Movement 1941 - 1945 [https://znaci.org/00001/179.htm znaci.org]
*LJUBLJANA U BORBI 1941-1945. - ZBORNIK SEĆANJA [https://znaci.org/00003/488.htm znaci.org]

===''Borec''===
*Borec 1 (1949): [https://zalozba-sophia.si/wp-content/uploads/2025/06/BOREC-1.pdf št. 1,] &lt;font color=red&gt;št. 2, št. 3&lt;/font&gt;
*Borec 2 (1950): [https://znaci.org/00003/1110.pdf jan.-apr. 1950,] [https://znaci.org/00003/1111.pdf maj.-avg. 1950,] [https://znaci.org/00003/1112.pdf sept.-dec. 1950] 
*Borec 3 (1951): [https://znaci.org/00003/1516.pdf jan.-mar. 1951,] [https://znaci.org/00003/1517.pdf apr.-jun. 1951,] [https://znaci.org/00003/1518.pdf jul.-sep. 1951,]  [https://znaci.org/00003/1519.pdf okt.-dec. 1951]  
*Borec 4 (1952): [https://znaci.org/00003/1520.pdf jan.-mar. 1952,] [https://znaci.org/00003/1521.pdf apr.-jun. 1952,] [https://znaci.org/00003/1522.pdf jul.-sep. 1952,]  [https://znaci.org/00003/1523.pdf okt.-dec. 1952]  
*Borec 5 (1953): [https://znaci.org/00003/1086.pdf jan.-apr. 1953,] [https://znaci.org/00003/1087.pdf maj.-avg. 1953,] [https://znaci.org/00003/1088.pdf sept.-dec. 1953]  
*Borec 6 (1954): [https://znaci.org/00003/1113.pdf jan.-apr. 1954,] [https://znaci.org/00003/1114.pdf maj.-avg. 1954,] [https://znaci.org/00003/1115.pdf sept.-dec. 1954] 
*Borec 7 (1955): [https://znaci.org/00003/1116.pdf jan.-mar. 1955,] [https://znaci.org/00003/1117.pdf apr.-jun. 1955,] [https://znaci.org/00003/1118.pdf jul.-sep. 1955,]  [https://znaci.org/00003/1119.pdf okt.-dec. 1955]  
*Borec 8 (1956):  [https://znaci.org/00003/1120.pdf jan.-mar. 1956,] [https://znaci.org/00003/1121.pdf apr.-jun. 1956,] [https://znaci.org/00003/1122.pdf jul.-sep. 1956,]  [https://znaci.org/00003/1123.pdf okt.-dec. 1956]  
*Borec 9 (1957): [https://znaci.org/00003/1524.pdf jan.-mar. 1957,] [https://znaci.org/00003/1525.pdf apr.-maj 1957,] [https://znaci.org/00003/1526.pdf jun.-avg. 1957,]  [https://znaci.org/00003/1527.pdf sep.-okt. 1957,] [https://znaci.org/00003/1528.pdf nov.-dec. 1957]
*Borec 10 (1958): [https://znaci.org/00003/1529.pdf jan.-mar. 1958,] [https://znaci.org/00003/1530.pdf apr.-jun. 1958,] [https://znaci.org/00003/1531.pdf jul.-sep. 1958,]  [https://znaci.org/00003/1532.pdf okt.-dec. 1958] 
*Borec 11 (1959): [https://znaci.org/00003/1482.pdf jan.-mar. 1959,] [https://znaci.org/00003/1483.pdf apr.-maj 1959,] [https://znaci.org/00003/1484.pdf jun.-avg. 1959,]  [https://znaci.org/00003/1485.pdf sep.-okt. 1959,] [https://znaci.org/00003/1486.pdf nov.-dec. 1959]
*Borec 12 (1960): [https://znaci.org/00003/1487.pdf jan.-mar. 1960,] [https://znaci.org/00003/1488.pdf apr.-jun. 1960,] [https://znaci.org/00003/1489.pdf jul.-sep. 1960,]  [https://znaci.org/00003/1490.pdf okt.-dec. 1960]  
*Borec 13 (1961): [https://znaci.org/00003/1491.pdf jan.-feb. 1961,] [https://znaci.org/00003/1492.pdf mar.-apr. 1961,] [https://znaci.org/00003/1493.pdf maj.-jun. 1961,]  [https://znaci.org/00003/1494.pdf jul.-avg. 1961,] [https://znaci.org/00003/1495.pdf sep.-okt. 1961,]  [https://znaci.org/00003/1496.pdf nov.-dec. 1961]   
*Borec 14 (1962): [https://znaci.org/00003/1274.pdf jan.-mar. 1962,] [https://znaci.org/00003/1275.pdf apr.-jun. 1962,] [https://znaci.org/00003/1276.pdf jul.-sep. 1962,]  [https://znaci.org/00003/1277.pdf okt.-dec. 1962]  
*Borec 15 (1963): [https://znaci.org/00003/1278.pdf jan.-jun. 1963,] [https://znaci.org/00003/1279.pdf jul.-dec. 1963] 
*Borec 16 (1964): [https://znaci.org/00003/1280.pdf jan.-apr. 1964,] [https://znaci.org/00003/1281.pdf maj.-avg. 1964,] [https://znaci.org/00003/1282.pdf sept.-dec. 1964] 
*Borec 17 (1965): [https://znaci.org/00003/1497.pdf jan.-feb. 1965,] [https://znaci.org/00003/1498.pdf mar.-apr. 1965,] [https://znaci.org/00003/1499.pdf maj.-jun. 1965,]  [https://znaci.org/00003/1500.pdf jul.-avg. 1965,] [https://znaci.org/00003/1501.pdf sep.-okt. 1965,]  [https://znaci.org/00003/1502.pdf nov.-dec. 1965]   
*Borec 18 (1966): [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-7.pdf št. 7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1966-10.pdf št. 10] 
*Borec 19 (1967): [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-7.pdf št. 7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1967-10.pdf št. 10] 
*Borec 20 (1968): [https://znaci.org/00003/1504.pdf jan.-feb. 1968,] [https://znaci.org/00003/1505.pdf mar.-apr. 1968,] [https://znaci.org/00003/1506.pdf maj.-jun. 1968,]  [https://znaci.org/00003/1507.pdf jul.-avg. 1968,] [https://znaci.org/00003/1508.pdf sep.-okt. 1968,]  [https://znaci.org/00003/1509.pdf nov. 1968,][https://znaci.org/00003/1510.pdf dec. 1968]   
*Borec 21 (1969): [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1969-12.pdf št. 12] 
*Borec 22 (1970): [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1970-12.pdf št. 12] 
*Borec 23 (1971):  [https://znaci.org/00003/ccc.pdf jan.-mar. 1971,] [https://znaci.org/00003/ccc.pdf apr.-maj 1971,] [https://znaci.org/00003/ccc.pdf jun.-avg. 1971,]  [https://znaci.org/00003/ccc.pdf sep.-okt. 1971,] [https://znaci.org/00003/ccc.pdf nov.-dec. 1971] 
*Borec 24 (1972): [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1972-12.pdf št. 12] 
*Borec 25 (1973): [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1973-12.pdf št. 12] 
*Borec 26 (1974): [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1974-12.pdf št. 12]
*Borec 27 (1975): [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-4_5.pdf št. 4-5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1975-12.pdf št. 12]
*Borec 28 (1976): [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1976-12.pdf št. 12] 
*Borec 29 (1977): [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1977-12.pdf št. 12] 
*Borec 30 (1978): [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1978-12.pdf št. 12] 
*Borec 31 (1979): [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-12.pdf št. 12] 
*Borec 32 (1980): [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1980-12.pdf št. 12]
*Borec 33 (1981): [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-3_4.pdf št. 3-4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1981-12.pdf št. 12]
*Borec 34 (1982): [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1982-12.pdf št. 12]
*Borec 35 (1983): [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1983-11_12.pdf št. 11-12] 
*Borec 36 (1984): [https://znaci.org/00003/1089.pdf jan.-apr. 1984,] [https://znaci.org/00003/1090.pdf maj.-avg. 1984,] [https://znaci.org/00003/1091.pdf sept.-dec. 1984]  
*Borec 37 (1985): [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-3_4.pdf št. 3-4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-10_11.pdf št. 10-11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1985-12.pdf št. 12]
*Borec 38 (1986): [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-3_4.pdf št. 3-4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-12-1.pdf št. 12-1 (Konec druge svetovne vojne v Jugoslaviji),] [https://slov.si/doc/borec/borec_1986-12-2.pdf št. 12-2 (Konec druge svetovne vojne v Jugoslaviji)]
*Borec 39 (1987): [https://slov.si/doc/borec/borec_1987-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1987-2_3.pdf št. 2-3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_19874.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1987-5_6_7-1.pdf št. 5-6-7_1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1987-5_6_7-2.pdf št. 5-6-7_2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1987-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1987-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1987-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1987-12-1.pdf št. 12-1 (17 partizanskih pesnikov; 170 pesmi o italijanskem odporu ...),] [https://slov.si/doc/borec/borec_1987-12-2.pdf št. 12-2 (170 pesmi o italijanskem odporu)]
*Borec 40 (1988): [https://slov.si/doc/borec/borec_1988-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1988-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1988-3_4.pdf št. 3-4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1988-5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1988-6_7.pdf št. 6-7,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1988-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1988-10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1988-11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1988-12.pdf št. 12 (Frankolovski zločin)]
*Borec 41 (1989): [https://slov.si/doc/borec/borec_1989-1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1989-2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1989-3_4.pdf št. 3-4,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1989-5_6-1.pdf št. 5-6-1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1989-5_6-2.pdf št. 5-6-2 (Žrtve druge svetovne vojne pri nas),] [https://slov.si/doc/borec/borec_1989-7_8-1.pdf št. 7-8-1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1989-7_8-2.pdf št. 7-8-2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1989-9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1989-10_11-1.pdf št. 10-11-1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1989-10_11-2.pdf št. 10-11-2] | št. 12-1, št. 12-2
*Borec 42 (1990): &lt;font color=red&gt;št. 1, št. 2, št. 3-4, št. 5-6, št. 7,&lt;/font&gt; [https://slov.si/doc/borec/borec_1990-8_9.pdf št. 8-9,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1990-10_11.pdf št. 10-11,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1990-12-1.pdf št. 12-1 (Franček Bohanec: Literarno omizje),] [https://slov.si/doc/borec/borec_1990-12-2.pdf št. 12-2 (Franček Bohanec: Literarno omizje)] 
*Borec 43 (1991): [https://slov.si/doc/borec/borec_1991-1_2_3-1.pdf št. 1-2-3_1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1991-1_2_3-2.pdf št. 1-2-3_2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1991-4_5_6-1.pdf št. 4-5-6_1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1991-4_5_6-2.pdf št. 4-5-6_2,] [http://www.sistory.si/SISTORY:ID:20227 1991/7-8-9 (Sistory),] [https://slov.si/doc/borec/borec_1991-10.pdf št. 10], št. 11 in 12 (naslov: xxx)
*Borec 44 (1992):  [https://slov.si/doc/borec/borec_1992-1_2.pdf št. 1-2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1992-3_4_5-1.pdf št. 3-4-5_1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1992-3_4_5-2.pdf št. 3-4-5_2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1992-6_7_8-1.pdf št. 6-7-8,] [https://www.sistory.si/media/legacy/publikacije/1-1000/785/BOREC_1992_09-10.pdf Borec 44/9-10 (1992) -- Sistory], št. 11-12 (naslov: xxxx)
*Borec 45 (1993): [https://slov.si/doc/borec/borec_1993-1_2-1.pdf št. 1-2_1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1993-1_2-2.pdf št. 1-2_2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1993-3_4.pdf št. 3-4,]  [https://slov.si/doc/borec/borec_1993-5_6_7-1.pdf št. 5-6-7_1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1993-5_6_7-2.pdf št. 5-6-7_2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_1993-8_9_10-1.pdf št. 8-9-10_1 (Marija Stanonik: ''Poezija konteksta, 2''),] [https://slov.si/doc/borec/borec_1993-8_9_10-2.pdf št. 8-9-10_2] 
*Borec 46 (1994): [https://slov.si/doc/borec/borec-526-528-januar_1994-1.pdf št. 526-528_1,]  [https://slov.si/doc/borec/borec-526-528-januar_1994-2.pdf št. 526-528_2,] [https://slov.si/doc/borec/borec-529-531-april_1994.pdf št. 529-531,] [https://slov.si/doc/borec/borec-532-533-julij_1994.pdf št. 532-533,] [https://slov.si/doc/borec/borec_533-534-1994-1.pdf št. 533-534_1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_533-534-1994-2.pdf št. 533-534_2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_535-537-1994-1.pdf št. 535-537_1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_535-537-1994-2.pdf št. 535-537_2] 
*Borec 47 (1995): [https://slov.si/doc/borec/borec_538-539-1995-1.pdf št. 538-539-1 (Marija Stanonik: Iz kaosa v kozmos,] [https://slov.si/doc/borec/borec_538-539-1995-2.pdf št. 538-539-2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_540-541-1995.pdf št. 540-541,] [https://slov.si/doc/borec/borec_542-543-1995-1.pdf št. 542-543-1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_542-543-1995-2.pdf št. 542-543-2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_544-545-1995-1.pdf 544-545-1 (Rutar: TIGR),] [https://slov.si/doc/borec/borec_544-545-1995-2.pdf 544-545-2]
*[http://www.sistory.si/SISTORY:ID:20251 Borec 48 (1996)] | [https://slov.si/doc/borec/borec_546-547-1996-1.pdf 546-547-1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_546-547-1996-2.pdf 546-547-2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_548-550-1996-1.pdf 548-549-1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_548-550-1996-2.pdf 548-549-2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_548-550-1996-3.pdf 548-550-3,] [https://slov.si/doc/borec/borec_551-552-1996-1.pdf 551-552-1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_551-552-1996-2.pdf 551-552-2] 
*Borec 49 (1997): [https://slov.si/doc/borec/borec_555-556-1997-1.pdf 555-556-1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_555-556-1997-2.pdf 555-556-2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_557-558-1997-1.pdf 557-558-1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_557-558-1997-2.pdf 557-558-2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_559-560-1997-1.pdf 559-560-1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_559-560-1997-2.pdf 559-560-2]
*Borec 50 (1998): [https://slov.si/doc/borec/borec_561-562-563-1998-1.pdf 561-562-563-1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_561-562-563-1998-2.pdf 561-562-563-2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_564-1998.pdf 564,] [https://slov.si/doc/borec/borec_565-566-1998.pdf 565-566,] [https://slov.si/doc/borec/borec_567-568-569-1998-1.pdf 567-568-569-1,] [https://slov.si/doc/borec/borec_567-568-569-1998-2.pdf 567-568-569-2,] [https://slov.si/doc/borec/borec_567-568-569-1998-3.pdf 567-568-569-3]
*Borec 51 (1999):
*Borec 52 (2000):
*Borec 53 (2001):
*Borec 54 (2002):
*Borec 55 (2003):
*Borec 56 (2004):
*Borec 57 (2005):
*Borec 58 (2006):
*Borec 59 (2007):
*Borec 60 (2008):
*Borec 61 (2009):
*Borec 62 (2010):
*Borec 63 (2011):
*Borec 64 (2012):
*Borec 65 (2013):
*Borec 66 (2014):
*Borec 67 (2015):
*Borec 68 (2016):
*Borec 69 (2017):
*Borec 70 (2018):
*Borec 71 (2019):
*Borec 72 (2020):
*Borec 73 (2021):
*Borec 74 (2022):
*Borec 75 (2023):
*Borec 76 (2024):
*Borec 77 (2025):

===''TV-15''===

''TV-15 naš tovariš: glasilo Zveze združenj borcev NOV in Zveze rezervnih vojaških starešin Slovenije'' 1963--1987 
* TV-15 1 (1963): [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1963/TV-15_1963_24.pdf št. 24]
* TV-15 2 (1964): [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_48-49.pdf št. 48-49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1964/TV-15_1964_52.pdf št. 52]  
* TV-15 3 (1965): [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_46-47.pdf št. 46-47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1965/TV-15_1965_51-52.pdf št. 51-52]
* TV-15 4 (1966):   [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966/TV-15_1966_1.pdf št. 1,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_2.pdf št. 2,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_3.pdf št. 3,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_4.pdf št. 4,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_5.pdf št. 5,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_6.pdf št. 6,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_8.pdf št. 8,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_9.pdf št. 9,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_10.pdf št. 10,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_11.pdf št. 11,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_12.pdf št. 12,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_13.pdf št. 13,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_14.pdf št. 14,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_15.pdf št. 15,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_16-17.pdf št. 16-17,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_18.pdf št. 18,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_19.pdf št. 19,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_20.pdf št. 20,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_21.pdf št. 21,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_22.pdf št. 22,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_23.pdf št. 23,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_24.pdf št. 24,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_25-26.pdf št. 25-26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1966/TV-15_1966_51-52.pdf št. 51-52]  
*TV-15 5 (1967): [https://slov.si/doc/TV-15_1967_1.pdf št. 1,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_2.pdf št. 2,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_3.pdf št. 3,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_4.pdf št. 4,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_5.pdf št. 5,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_6.pdf št. 6,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_7.pdf št. 7,] | manjka izrezani del vsebine na 5. in 6. strani,  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_8.pdf št. 8,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_9.pdf št. 9,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_10.pdf št. 10,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_11.pdf št. 11,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_12.pdf št. 12,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_13.pdf št. 13,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_14.pdf št. 14,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_15.pdf št. 15,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_16-17.pdf št. 16-17,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_18.pdf št. 18,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_19.pdf št. 19,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_20.pdf št. 20,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_21.pdf št. 21,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_22.pdf št. 22,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_23.pdf št. 23,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_24.pdf št. 24,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_25.pdf št. 25,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_26.pdf št. 26,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_27.pdf št. 27,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_28.pdf št. 28,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_29.pdf št. 29,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_30.pdf št. 30,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_31.pdf št. 31,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_32.pdf št. 32,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_33.pdf št. 33,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_34.pdf št. 34,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_35.pdf št. 35,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_36.pdf št. 36,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_37.pdf št. 37,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_38.pdf št. 38,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_39.pdf št. 39,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_40.pdf št. 40,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_41.pdf št. 41,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_42.pdf št. 42,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_43.pdf št. 43,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_44.pdf št. 44,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_45.pdf št. 45,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_46.pdf št. 46,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_47.pdf št. 47,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_48.pdf št. 48,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_49.pdf št. 49,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_50.pdf št. 50,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1967/TV-15_1967_51-52.pdf št. 51-52]  
* TV-15 6 (1968): [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_40.pdf št. 40,] | manjka izrezani del vsebine na 11. in 12. strani | [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1968/TV-15_1968_51-52.pdf št. 51-52]
* TV-15 7 (1969): [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1969/TV-15_1969_51.pdf št. 51]
* TV-15 8 (1970): [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_18-19.pdf št. 18-19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_48-49.pdf št. 48-49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1970/TV-15_1970_52.pdf št. 52]
* TV-15 9 (1971): [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_1-2.pdf št. 1-2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_18-19.pdf št. 18-19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_48-49.pdf št. 48-49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1971/TV-15_1971_52.pdf št. 52]
*TV-15 10 (1972): [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_1-2.pdf št. 1-2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_18-19.pdf št. 18-19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_49.pdf št. 49,][https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1972/TV-15_1972_51-52.pdf št. 51-52] 
*TV-15 11 (1973): [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_2.pdf št. 2,][https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_48-49.pdf št. 48-49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1973/TV-15_1973_52.pdf št. 52]
*TV-15 12 (1974): [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_2.pdf št. 2,][https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1974/TV-15_1974_51-52.pdf št. 51-52] 
*TV-15 13 (1975): [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_2.pdf št. 2,][https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1975/TV-15_1975_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 14 (1976): [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_2.pdf št. 2,][https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1976/TV-15_1976_52.pdf št. 52]
*TV-15 15 (1977): [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_41.pdf št. 41,] | manjka izrezani del vsebine na 13. in 14. strani | [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_46-47.pdf št. 46-47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_49.pdf št. 49,] | manjkata 17. in 18. stran |  [https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_50.pdf št. 50,] | manjka izrezani del vsebine na 1. in 2. strani |[https://slov.si/doc/TV-15_1977/TV-15_1977_51-52.pdf št. 51-52] 
*TV-15 16 (1978): [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_46-47.pdf št. 46-47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1978/TV-15_1978_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 17 (1979): [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_46-47.pdf št. 46-47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1979/TV-15_1979_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 19 (1981): [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1981/TV-15_1981_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 20 (1982): [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1982/TV-15_1982_52.pdf št. 52]
*TV-15 21 (1983): [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_29.pdf št. 29,][https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_33-34.pdf št. 33-34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1983/TV-15_1983_52.pdf št. 52]
*TV-15 22 (1984): [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_44-45.pdf št. 44-45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1984/TV-15_1984_49-50.pdf št. 49-50] 
*TV-15 23 (1985): [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_18-19.pdf št. 18-19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_30.pdf št. 30,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_31.pdf št. 31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1985/TV-15_1985_51-52.pdf št. 51-52]
*TV-15 24 (1986): [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_30-31.pdf št. 30-31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_45.pdf št. 45,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_46.pdf št. 46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_47-48.pdf št. 47-48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_50.pdf št. 50,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_51.pdf št. 51,] [https://slov.si/doc/TV-15_1986/TV-15_1986_52.pdf št. 52]
*TV-15 25 (1987): [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_1.pdf št. 1,] | manjka izrezani del vsebine na 11. in 12. strani | [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_26.pdf št. 26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_30-31.pdf št. 30-31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_45-46.pdf št. 45-46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1987/TV-15_1987_49-50.pdf št. 49-50] 
*TV-15 26 (1988): [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_17-18.pdf št. 17-18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_25.pdf št. 25,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_26-27.pdf št. 26-27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_28.pdf št. 28,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_29.pdf št. 29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_30-31.pdf št. 30-31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_41-42.pdf št. 41-42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_43.pdf št. 43,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_44.pdf št. 44,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_45-46.pdf št. 45-46,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_47.pdf št. 47,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_48.pdf št. 48,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_49.pdf št. 49,] [https://slov.si/doc/TV-15_1988/TV-15_1988_50-51.pdf št. 50-51] 
*TV-15 27 (1989): [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_16-17.pdf št. 16-17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_25-26.pdf št. 25-26,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_27.pdf št. 27,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_28-29.pdf št. 28-29,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_30-31.pdf št. 30-31,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_32.pdf št. 32,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_33.pdf št. 33,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_34.pdf št. 34,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_35.pdf št. 35,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_36.pdf št. 36,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_37.pdf št. 37,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_38.pdf št. 38,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_39.pdf št. 39,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_40.pdf št. 40,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_41.pdf št. 41,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_42.pdf št. 42,] [https://slov.si/doc/TV-15_1989/TV-15_1989_43.pdf št. 43] 
*TV-15 28 (1990): [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_12.pdf št. 12,]   [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_25.pdf št. 25] 
*TV-15 29 (1991): [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_1.pdf št. 1,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_2.pdf št. 2,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_3.pdf št. 3,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_4.pdf št. 4,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_5.pdf št. 5,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_6.pdf št. 6,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_7.pdf št. 7,]  [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_8.pdf št. 8,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_9.pdf št. 9,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_10.pdf št. 10,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_11.pdf št. 11,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_12.pdf št. 12,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_13.pdf št. 13,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_14.pdf št. 14,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_15.pdf št. 15,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_16.pdf št. 16,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_17.pdf št. 17,] [https://slov.si/doc/TV-15_1990/TV-15_1990_18.pdf št. 18,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_19.pdf št. 19,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_20.pdf št. 20,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_21.pdf št. 21,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_22.pdf št. 22,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_23.pdf št. 23,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_24.pdf št. 24,] [https://slov.si/doc/TV-15_1991/TV-15_1991_25.pdf št. 25]

==Digitalne in digitalizirane publikacije==

*Velimir Kraševec: ''Deveta kočevska brigada''. Ljubljana: Revija Obramba, 1991. [https://slov.si/doc/deveta_kocevska_brigada1.pdf pdf 1] [https://slov.si/doc/deveta_kocevska_brigada2.pdf pdf 2]
*Jožica Veble-Hodnik: [https://slov.si/doc/veble_hodnik_prezivela.pdf ''Preživela sem taborišče smrti''.] Ljubljana: Borec, 1975.
*[https://slov.si/doc/bili_so_uporni.pdf Bili so uporni]
* Ivica Žnidaršič: Bučka na Dolenjskem skozi čas [https://slov.si/doc/znidarsic_bucka1.pdf pdf 1], [https://slov.si/doc/znidarsic_bucka2.pdf pdf 2]
*[https://slov.si/doc/italijanska_slovenija.pdf Danes začenjamo lep pohod po poljih in gozdovih italijanske Slovenije]
*Franc Puncer: [https://slov.si/doc/puncer_duhovnik_v_taboriscu_smrti.pdf Duhovnik v taborišču smrti] 
*[https://slov.si/doc/brigada_matija_gubec.pdf IV. slovenska narodnoosvobodilna udarna brigada Matija Gubec]
*Jože Simšič – Jelen: Iz vojne v svobodo [https://slov.si/doc/simsic_iz_vojne1.pdf pdf 1,]  [https://slov.si/doc/simsic_iz_vojne2.pdf pdf 2]
*[https://slov.si/doc/postojna.pdf K spomenikom NOB v občini Postojna]
*[https://slov.si/doc/kozjanski_odred.pdf Kozjanski odred 35 let]
*[https://slov.si/doc/kocevje.pdf Od spomenika do spomenika Kočevje]
*[https://slov.si/doc/ Partizanska bolnica Ogenjca]
*[https://slov.si/doc/ Spomeniki in spominska obeležja NOB, Suhor pri Metliki]
*Jože Simšič – Jelen: [https://slov.si/doc/babic_lustek_tankisti_prekomorci1.pdf Tankisti prekomorci 1]  [https://slov.si/doc/babic_lustek_tankisti_prekomorci2.pdf Tankisti prekomorci 2]
*[https://slov.si/doc/trbovlje.pdf Trbovlje pomniki našega boja]
*Stane Terčak: [https://slov.si/doc/tercak_ukradeni_otroci1.pdf Ukradeni otroci 1] [https://slov.si/doc/tercak_ukradeni_otroci2.pdf Uradeni otroci 2]
*[https://slov.si/doc/sentjernej.pdf Zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej]
*Marjan Žnidarič: [https://slov.si/doc/znidaric_zidanskova_brigada.pdf Zidanškova brigada] 
*[https://slov.si/doc/suhor2026.pdf Suhor 2026]
*[https://slov.si/doc/ogenjca.pdf Ogenjca]
*Tone Ferenc: [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/41001-42000/41810/historia_13_2010.pdf ''Izbrana dela: Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno''] (2010).
*Boris Vezjak: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-VPJCHNWF ''Skrajna desnica v Sloveniji''.] 2026.
* Miha Kosmač: [https://zdjp.si/wp-content/uploads/2016/05/AH_21-2013-1-2_Kosmac.pdf Življenje in strategije preživetja Primorcev  v &quot;posebnih bataljonih&quot;.] ''Acta Hstriae'' 21/1-2 (2013). 
* Albert Klun in Tone Gošnik: ''Boj pod Olimpom: Slovenci v NOB Makedonije, Grčije in Albanije 1941-1945''. Ljubljana: Borec; Koper: Lipa, 1984. [https://slov.si/doc/boj_pod_olimpom1.pdf pdf 1,] [https://slov.si/doc/boj_pod_olimpom2.pdf pdf 2]  
*Dušan Jež: Dornier Museum Friedrichshafen [https://slov.si/doc/dusan_jez_dornier_museum1.pdf pdf 1,] [https://slov.si/doc/dusan_jez_dornier_museum2.pdf pdf 2]
*Dušan Jež: Via dolorosa Antona Ježa. [https://slov.si/doc/dusan_jez_via_dolorosa1.pdf pdf 1,]  [https://slov.si/doc/dusan_jez_via_dolorosa2.pdf pdf 2] (2010) 
*Ivan Smiljanić: [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4TBUZW55 Spomeniki kiparjev vojakov v slovenskih vojašnicah JLA.] ''Kronika'' 2022.
*[https://slov.si/doc/cerkvenjak_letalci.pdf Zavezniški letalci v cerkvenjaški zgodovini.]
*Neli Mrkun, Ana Remic, Teja Roblek, mentor Patricija Veldin: [https://zbirke.zotks.si/resources/Srebrno_SS_Zgodovina_ali_umetnostna_zgodovina_584752.pdf Prekomorci:] Raziskovalna naloga. Kranj: Gimnazija, 2020.
* [https://slov.si/doc/pesmi_nasih_borcev_2.pdf Pesmi naših borcev, 2] (1945)
* Vida Tom-Lasič: [https://slov.si/doc/vida_tom_lasic_99d.pdf ''99d: Radiotehnika v slovenskem osvobodilnem boju''.] Ljubljana: Borec, 1977. 
*Anton Jež: [https://slov.si/doc/anton_jez_spomini.pdf ''Pot trpkih spominov''.] Ljubljana, 2010.
*[https://slov.si/doc/osolnik_spomini.pdf ''Pričevanja Bogdana Osolnika''.] Kočevje: ZB, 2016.
*[https://slov.si/doc/taboriscna_lit.pdf ''Z očmi zazrtimi v svobodo'']. Ljubljana: Borec, 1966. [taboriščna literatura] 
* Note partizanske pesmarice: [https://slov.si/doc/ppz1.pdf ppz1,] [https://slov.si/doc/ppz2.pdf ppz2,] [https://slov.si/doc/ppz3.pdf ppz3]
* [https://museums.eu/collection/object/9133?pUnitId=31&amp;pDashed=jez-za-zico-humoristicni-list-dachau ''Jež za žico'':] Humoristični list. Dachau 1. 6. 1945
* ''Dachavski poročevalec'' 1945, št. 1&amp;ndash;30 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-L1SU8YXB dLib]
* [https://www.skupnostdachau.si/index.php Skupnost Dachau]
** [https://slov.si/doc/dachavski_porocevalec2005.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2005]
** [http://www.skupnostdachau.si/uploads/dokumenti/DAHAVSKI_net.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2015]
** [http://www.skupnostdachau.si/uploads/DAHAVSKI-2016.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2016]
** [http://www.skupnostdachau.si/uploads/DAHAVSKI_2018_3.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2018] | [https://slov.si/doc/dachavski_porocevalec2018.pdf partizanstvo.si]
** [http://www.skupnostdachau.si/uploads/Porocevalec_2020_net.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2020] | [https://slov.si/doc/dachavski_porocevalec2020.pdf partizanstvo.si]
** [https://slov.si/doc/dachavski_porocevalec2023.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2023]
** [https://slov.si/doc/dachavski_porocevalec2025.pdf ''Dachavski poročevalec'' 2025]
*Viljenka Škorjanec:  Taboriščne razmere na Rabu. [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/9001-10000/9598/Zgodovina_v_soli-2010-19-3-4.pdf ''Zgodovina v šoli'' 3/4 (2010).] 
*[https://slov.si/doc/sarvar.pdf Internacijsko taborišče Sárvár]
*[https://slov.si/doc/prekomorci_v_nob.pdf Prekomorci v narodnoosvobidilni vojni]
*[https://slov.si/doc/prekomorci1.pdf Prekomorci 1. del],  [https://slov.si/doc/prekomorci2.pdf Prekomorci 2.del]
*Cita Lovrenčič Bole; [https://slov.si/doc/prekomorke.pdf Prekomorke]
*[https://slov.si/doc/rudezeva_cesta.pdf Rudeževa cesta]
*[https://slov.si/doc/bolnica-sneznik.pdf Slovenska vojna partizanska bolnica Snežnik]
*[https://slov.si/doc/umrli_dachau.pdf Spisek o umrlih internirancih v koncentracijskem taborišču Dachau]
*[https://slov.si/doc/kocevska_v_nob.pdf Spominski kraji in dogodki iz narodnoosvobodilnega boja Kočevske]
*Karel Grabeljšek: [https://slov.si/doc/grabeljsek_vrhnika_v_nob.pdf Vrhnika in okolica v boju za svobodo] 
*[https://slov.si/doc/gorenja_vas_pri_ribnici_v_nob.pdf Zbornik Gorenja vas pri Ribnici na Dolenjskem v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945]
*[https://slov.si/doc/renicci.pdf Žrtve koncentracijskega taborišča v Renicci]

*[https://ipi.eprostor.gov.si/jv/ Javni vpogled v spletne storitve GURS]
* Aldo Rupel: [https://slov.si/doc/aldo_rupel_narod_nas.docx ''Narod naš dokaze hrani'':] Samizdat ob 85-letnici rojstva. Gorica, 2026.
* [https://www.gov.si/assets/ministrstva/MZEZ/Dokumenti/multilaterala/mednarodno-pravo/Slo-it-odnosi-1880-1956-ebook.pdf Slovensko–italijanski odnosi 1880–1956 – Poročilo Slovensko–italijanske zgodovinsko–kulturne komisije, druga izdaja.] Ljubljana: FDV, 2025 (Mednarodno pravo).
*Ciril Zupanc: [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0SI01BAO Partizanske enote in borbe v Selški dolini 1941—1943.] ''Loški razgledi'' 1975.
*Ciril Zupanc: [https://dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GY072O73/453aace3-e1c0-49e8-be2e-9dc3a62128bf/PDF Partizanske enote in borbe v Selški dolini 1943—1945.] ''Loški razgledi'' 1976.
* Andrej Bolčina: [https://slov.si/doc/andrej_bolcina_zlocin_na_predmeji.docx Zločin na Predmeji.]
* Rok Fink: [https://zdruzenje-sim.si/rodnagruda/2026/02/12/poslednji-partizan-v-argentini/ Poslednji partizan &amp;ndash; v Argentini.] ''Rodna gruda'' 12. februarja 2026
* ''Loški razgledi'' 1954&amp;ndash;2021 [https://dlib.si/results/?euapi=1&amp;query=%27keywords%3dlo%c5%a1ki+razgledi%27&amp;pageSize=25&amp;page=2&amp;frelation=Lo%c5%a1ki+razgledi dLib]
*[https://roz.si/wp-content/uploads/2021/03/Sledovi_spomina_-_Deportation.pdf Sledovi spomina:] Odpor in preganjanje v občini Šentjakob v Rožu 1938-1945 / SPUREN DER ERINNERUNG: Widerstand und Verfolgung in der Gemeinde St. Jakob im Rosental. [Prosvetno društvo Rož, b. l.] 
*Tone Ferenc: [https://ojs.inz.si/pnz/article/view/2605/2953 Primorska in italijanska koncentracijska taborišča.] ''Prispevki za novejšo zgodovino'' 40/1 (2000).
*Silvo Fatur: [https://znaci.org/00003/2577.pdf ''Zgodba o TIGRu''.] Koper: Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij Organizacije TIGR Primorske, 2007.
*[https://slov.si/doc/krsko_kostanjevica_nob.pdf ''Padli v ognju revolucije''.] Krško: Zveza borcev NOV, 1971.
*Lojze Vršnik: [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/3674/4038/9168 Pregled enot narodnoosvobodilne vojske Slovenije in njihovega poveljniškega kadra.] Sistory.
*Slavko Smolej: ''Gorenjska v miru, trpljenju, borbi in svobodi''. Radovljica: ZB, 1955. [https://slov.si/doc/smolej_gorenjska1.pdf pdf 1] [https://slov.si/doc/smolej_gorenjska2.pdf pdf 2] [https://slov.si/doc/smolej_gorenjska3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/smolej_gorenjska4.pdf pdf 4] oz. [https://znaci.org/00003/2572.pdf pdf 1,] [https://znaci.org/00003/2573.pdf pdf 2,] [https://znaci.org/00003/2574.pdf pdf 3,] [https://znaci.org/00003/2575.pdf pdf 4]
*Zdenka Petek: [https://slov.si/doc/zdenka_petek.pdf Spomini na Jožeta Petka.] ''Ko spomin se več ne stara''. Semedela: Društvo upokojencev, 2024. 
*Boris Malej (ur.): [https://slov.si/doc/bohinj_spomeniki.pdf ''Spominska obeležja NOB v Bohinju''.] Bohinj: ZB, 2025.
*Vincenc Demšar: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PK1QRFHG Žrtve narodnoosvobodilne vojne iz občine Škofja Loka.] ''Loški razgledi'' 1975.
*Mojca Hrvatin: [https://slov.si/doc/france_podkoritnik_portret.pdf Portret dr. Franceta Podkoritnika.] ZB NOB, 2025. 
*Mojca Hrvatin: [https://slov.si/doc/france_podkoritnik.pdf Dr. France Podkoritnik (1893&amp;ndash;1962).] ZB NOB, 2025. 
*Stane Valentinčič: Doktor Franjo Podkoritnik. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-GH279JJD ''Zbornik občine Grosupeljski 1970'']. 15&amp;ndash;19. In drugi zanimivi prispevki tudi v drugih grosupeljskih zbornikih.
*Žiga Koncilija: [https://www.sistory.si/publication/62562 &quot;Kot žrtve ste padli v borbi za nas ...&quot;] Glasilo Arhivskega društva in arhivov Slovenije 46/2 (2023). 
*Miroslav Pahor: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-5YHHD7QQ ''Samo morje je vedelo: Zbrani prispevki k slovenski pomorski zgodovini, 2''.] Založba Univerze na Primorskem, 2022.
*Tone Kregar in Aleksander Žižek: [http://www.ce-nob.si/uploads/monografije/okupacija%20v%20133%20slikah.pdf Okupacija v 33 slikah: Celje 1941&amp;ndash;1945.] Celje: Muzej novejše zgodovine, 2006.
*Rado Zakonjšek: ''Partizanski kurirji''. Ljubljana, 1985. [https://slov.si/doc/zakonjsek_partizanski_kurirji_1.pdf pdf 1,] [https://slov.si/doc/zakonjsek_partizanski_kurirji_2.pdf pdf 2,] [https://slov.si/doc/zakonjsek_partizanski_kurirji_3.pdf pdf 3]
*Tjaša Konovšek: [https://www.academia.edu/118036726/Med_idealom_in_resni%C4%8Dnostjo_%C5%BEenske_v_%C4%8Dasu_druge_svetovne_vojne_na_Slovenskem Med idealom in resničnostjo: ženske v času druge svetovne vojne na Slovenskem.] 2019. Academia.edu.
*Abram Maružin in Miho Rojnić: ''Spomenici govore'': Katalog spomeničkih obilježja, poginulih boraca i žrtava fašističkog terora na Puljštini u Drugom svjetskom ratu. Pula, 2004. [https://slov.si/doc/spomenici_govore1.pdf pdf 1,] [https://slov.si/doc/spomenici_govore2.pdf pdf 2.]
*[https://slov.si/doc/spomeniki_ribnica.pdf Spominska znamenja, spomeniki, grobišča, spominska obeležja na območju občine Ribnica.] ZZB Ribnica, 1987. 
*[https://slov.si/doc/jelenov_zleb.pdf ''Jelenov žleb''.] Ljubljana, 1983 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 33).
*[https://okupacijskemeje.si/cip.html Okupacijske meje.] Sistory.
**[[Videoposnetki pri projektu Okupacijske meje]]
**[[Zemljevidi pri projektu Okupacijske meje]] 
*[https://slov.si/doc/majda_silc_recital.pdf Majda Šilc, recital,] ZB Ribnica 1974.
*''Jeklo in ljudje: Jeseniški zbornik, 3'' 1975 [https://slov.si/doc/jeseniski_zbornik_1975_1.pdf pdf 1,] [https://slov.si/doc/jeseniski_zbornik_1975_2.pdf pdf 2,] [https://slov.si/doc/jeseniski_zbornik_1975_3.pdf pdf 3]. 
*[https://vojnapotovanja.si/ Vojna potovanja.]
* Mario Šimunković: [https://www.academia.edu/124928482/Povratak_spomen_obilje%C5%BEja_%C5%A1to_se_odnose_na_Narodnooslobodila%C4%8Dku_borbu_u_gradu_Zagrebu_2024_?email_work_card=view-paper Povratak spomen obilježja što se odnose na Narodnooslobodilačku borbu u gradu Zagrebu.] Academia.edu 2024.
*Mario Šimunković in Đorđe Mihovilović: [https://www.academia.edu/79025704/Masakr_nad_Romima_i_Sintima_u_Hrastini_1945_godine_zlo%C4%8Dini_luburi%C4%87evaca_u_zapre%C5%A1i%C4%87kom_kraju ''Masakr nad Romima i Sintima u Hrastini 1945. godine: Zločini luburićevica u zaprešićkom kraju''.] Jasenovac, 2021.
*Mario Šimunković in Đorđe Mihovilović: [https://www.academia.edu/110656707/Zapre%C5%A1i%C4%87ki_kraj_i_koncentracijski_logor_Jasenovac Zaprešićčki kraj i koncentracijski logor Jasenovac, 1''.] Jasenovac, 2021.
*Mario Šimunković: [https://www.academia.edu/63673918/Naslije%C4%91e_revolucije_Vodi%C4%8D_kroz_spomen_obilje%C5%BEja_posve%C4%87ena_Narodnooslobodila%C4%8Dkoj_borbi_u_zapre%C5%A1i%C4%87kom_kraju ''Naslijeđe revolucije: Vodič kroz spomen obilježja posvećena Narodnooslobodilačkoj borbi u zaprešičkom kraju''.] Zaprešić, 2019. 
*Boris Kuret: NARODNI HEROJI IN DRUGI JUGOSLOVANSKI BORCI IZ TRŽAŠKE IN GORIŠKE POKRAJINE, 2025.
*[https://www.zb-nob-nm.si/wp-content/uploads/2023/08/Cvibelj-zlozenka-2023.pdf ''Spomenik žrtvam NOB 1941&amp;ndash;1945 na Cviblju''.] Žužemberk, 2022.
*[https://slov.si/doc/zuzemberk_eng.pdf ''Slovenia, Suha krajina and Žužemberk between 1941 and 1945''.] Zloženka. Žužemberk: ZB NOB, 2025.
*[https://slov.si/doc/zuzemberk_slo.pdf ''Slovenija, Suha krajina in Žužemberk 1941&amp;ndash;1945''.] Zloženka. Žužemberk: ZB NOB, 2025.
*[https://www.zb-nob-nm.si/wp-content/uploads/2023/08/kolesarska-in-pespot_pregledano-2.pdf Kolesarska in pešpot po poti spomenikov in spominskih obeležij NOB 1941&amp;ndash;1945''.] Občina Žužemberk, 2023.
*Jožek Horvat Muc: [https://slov.si/doc/horvat_romske_zrtve.pdf ''Romske žrtve genocida v drugi svetovni vojni - nepriznano v vojni in miru''.] Murska Sobota: Inštitut za romološke študije, izobraževanje in kulturo, 2025.
*[https://landesmuseum.ktn.gv.at/ausstellungen?aid=54 Hinschaun! Poglejmo: Kärnten und der Nationalsozialismus | Koroška in nacionalsocializem. Sonderausstellung.] Landesmuseum Klagenfurt | Deželni muzej Celovec 9. 5.–26. 10. 2025. 
*Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str.
*Boris Kuret: [https://www.anpits.it/allegati/AITA00510001.pdf ''Eroi nazionali e altri combattenti jugoslavi nati nelle provincie di Trieste e Gorizia: Alcune biografie di partigiani sloveni = Narodni heroji in drugi jugoslovanski borci iz tržaške in goriške pokrajine: Življenjepisi nekaterih slovenskih partizanov''.] Trst: ANPI, 2023. 
*Mile Pavlin: [https://slov.si/doc/pavlin_v_ognju.pdf ''V ognju in snegu''.] Ljubljana: Borec, 1981 (2. izdaja).
*[https://zgodovina.ff.uni-lj.si/raziskovanje/sjz Središče za javno zgodovino, FF UL:] [https://www.youtube.com/c/zgodovinasi starejša] in [https://www.youtube.com/c/OddelekzazgodovinoFFUniverzavLjubljani novejša videoprodukcija].
*[[Video izdelki Oddelka za zgodovino in Središča za javno zgodovino]].
*[https://okupacijskemeje.si/ Razstava Okupacijske meje 1941&amp;ndsh;1945 Središča za javno zgodovino].
*[https://slov.si/doc/uporniska_ljubljana_map.pdf Uporniška Ljubljana: Alternativni vodič po nekaterih poteh in infrastrukturi antifašističnega upora iz 2. svetovne vojne.] Ur. Gal Kirn idr. [2025].
*Gal Kirn: [https://ebooks.uni-lj.si/ZalozbaUL/catalog/book/734 ''The Memory of Liberation: Studies on the People's Liberation Struggle in the (Post-) Yugoslav Context''.] Ljubljana: FFUL, 2025. 232 str. 
*[https://slov.si/doc/kronika_zb_ljubljana_2025.pdf ''Zbornik spominov in akcije: Resnica in opomin''.]  Ur. Meta Verbič. Ljubljana: ZB, 2025.
*[https://slov.si/doc/ivan_lencek.pdf Ivan Lenček (11. 7. 1903&amp;ndash;19. 8. 1960), Čufarjev Janez iz Postojne.] Postojna, 2025. [tigrovec in partizan] 
*Franci Gerbec: [https://slov.si/doc/prilesje.pdf Spominska slovesnost ob 80. letnici smrti treh borcev NOB v bunkerju nad Prilesjem pri Blagovici, 15. 1. 1945.] Prilesje, 2025.
*Tone Kregar: [http://www.ce-nob.si/Uploads/Monografije/Vigred%20se%20povrne.pdf ''Vigred se povrne:] Druga svetovna vojna na Celjskem''. Celje: Muzej novejše zgodovine, 2009. 
* Jože Višnar: ''Vodnik: spominska planinska pot ob spomenikih NOB občine Slovenske Konjice'', 1982 {{COBISS|ID=15438849}} (samo v Mb in Ptuju) {{opravljeno}}
*[https://www.kamra.si/print.html?item_id=110624 Spominske plošče NOB] (Ptuj). Kamra.
*[https://www.2.muzejgenocida.rs/popis-zrtava-rata-1941-1945 ПОПИС - ЖРТАВА РАТА 1941-1945 (Popis žrtava rata 1941--1945).] Muzej genocida.
*[http://www.muzejgenocida.rs/images/ZrtvePub/Slo.pdf Popis žrtava rata 1941--1945: Slovenija.]
*Damijan Guštin. ''Prva partizanska pomlad: Razvoj slovenskih partizanskih čet leta 1942''. Ljubljana: Inštitut za novejšo zgodovino, 2021. 540 str.
*[https://www.zb-nob-nm.si/wp-content/uploads/2023/08/Cvibelj-vklesana-imena_pregledano-2.pdf Padli in umrli, zapisani na spomeniku NOB na Cviblju.] ZB Žužemberk 2023.
*Josip Lesar: [https://zakladnicaspominov-scnr.si/seznam-pozganih-vasi-med-drugo-sv-vojno/ Seznam požganih vasi med drugo sv. vojno.] Zakladnica spominov.
*Danica Taljat: [http://slov.si/doc/dusan_munih.pdf ''Dušan Munih - Darko: Narodni heroj''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2024. 154 str.
*Andrej Bohinc: [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje01.jpg Pričevanje 29. nov. 1980 01,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje02.jpg 02,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje03.jpg 03,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje04.jpg 04,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje05.jpg 05,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje06.jpg 06,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje07.jpg 07,] [http://slov.si/doc/andrej_bohinc_pricevanje08.jpg 08.]
*Petra Vidrih: [https://slov.si/doc/vidrih_plesko_prekomorci.pdf Na jugu Italije je spomin na borce še vedno živ.] ''Primorske novice'' 25. 10. 2024.
*Marjeta Manfreda Vakar: [https://slov.si/doc/ivan_manfreda.pdf ''Ivan Manfreda - Jaka in njegov čas''.] Tolmin: ZB NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2024. 258 str. in [https://znaci.org/00003/2080.pdf Znaci.org]
*[https://sodrazica.si/images/fotogalerije/Plakati%208-11-24.pdf France Pirc (1899--1954): Človek, ki je opozoril Tita.] Sodražica. Razstava 2024.
*[https://www.forum-der-wehrmacht.de/ Forum der Wehrmacht.]
*Stane Gradišnik: [https://slov.si/doc/gradisnik_razbor.pdf ''Razbor med NOB: Vodnik po šaleško-mislinjskem okrožju''.] Velenje: ZB 2024.
*[https://slov.si/doc/kronika_belokranjske_cete.pdf ''Kronika prve belokranjske čete''.]  [Kroniko hrani Dušan Šmajdek iz Gornjih Laz; strani niso bile preslikane po vrsti. -- mh]
* Mirko Fajdiga: [http://www.sistory.si/cdn/publikacije/34001-35000/34873/BRACICEVA_BRIGADA_1.pdf Bračičeva brigada.] Sistory.
* Fajdiga, Mirko, Štimac, Vladimir: ''Bračičeva brigada na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem''. 1984 [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HHBEM106 knjiga 1 in 2].
*Mirko Fajdiga: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-PP6NT9BC ''Pohorski partizani 1943: Od paca Pohorskega bataljona do ustanovitve Zidanškove - Pohorske brigade''.] Obzorja, Maribor 1985.
*Vida Deželak-Barič: [https://www.sistory.si/search?s=Dokumenti+organov+in+organizacij+narodnoosvobodilnega+gibanja+v+Sloveniji+%3A+Zapisniki+sej+najvi%C5%A1jih+organov+in+organizacij+1942%E2%80%931945.+Knjiga+11.+Ljubljana%3A+Arhiv+Republike+Slovenije%2C+2012%2C+592+str.%2C+Vida+De%C5%BEelak+Bari%C4%8D ''Dokumenti organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji, 1--12''.] Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, 2001-2016. Tudi: [http://hdl.handle.net/11686/771 Knj. 8,] [http://hdl.handle.net/11686/772 Knj. 9,] [http://hdl.handle.net/11686/773 Knj. 10,] [http://hdl.handle.net/11686/34877 Knj. 11]
*''Gorenjska v borbi za svobodo'', 1&amp;ndash;5 (1959&amp;ndash;1961) [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5H3L469/7e643f12-e881-404f-a5d7-12ed1efdd0f1/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GWBX8UL1/dfc86fc9-d01f-4a80-a514-18ae3192224e/PDF dLib 2] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OUHNN2M7/02bbc9be-c215-42d0-87f1-c55cc56aba51/PDF dLib 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2QHK1Y8/9fa35bdb-faa4-49b5-82ae-999218529b13/PDF dLib 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YXTXRAVT/72245bab-4e09-4a38-acce-dc90048eb1f1/PDF dLib 5]
*Bojan Balkovec in Božidar Flajšman (ur.): [https://www.academia.edu/90710739/Bojan_Balkovec_and_Bo%C5%BEidar_Flaj%C5%A1man_Occupation_Borders_in_Dolenjska_1941_1945?email_work_card=thumbnail ''Occupation Borders in Dolenjska 1941–1945''.] Ljubljana: FF, 2022. Academia.edu.
*Vid Vremec, Milan Guček: ''Slovenska Istra v boju za svobodo: Prispevki in gradivo za krajevno zgodovino'', Koper: Lipa, 1976. [http://www.zb-koper.si/publikacije/Slovenska%20Istra.pdf tretja izdaja]
*[https://slov.si/doc/spomeniki_nob_crnomelj.pdf Spomeniki NOB v Črnomlju,] poročilo knjižnice, 2015 in [http://www.lex-localis.info/files/d49e5fce-c4cc-4ea7-9b4b-96181acdcbb5/635834570382836272_3.tocka.pdf Lex localis]
*Martin Premk: [https://slov.si/doc/razstava_nob.pdf Razstava NOB] | [https://slov.si/doc/nob_1941_1945.docx spremno besedilo.] ZB aprila 2024.
*Janez Kavčič - Orlov: ''[https://slov.si/doc/gorenjski_kurirji.pdf Po sledeh partizanskih relejnih kurirjev NOV Gorenjske]''. Ljubljana, 1984. {{COBISS|ID=39264256}} [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=1056 znaci.org]
*Slavko Alojz Kramar: [https://www.slovenci-zagreb.hr/wp-content/uploads/2017/02/Slovenski_izgnanci_v_NDH.pdf Slovenski izgnanci v neodvisni državi Hrvaški.] Zagreb, 2016. Tudi dLib.
*Rok Uršič: [https://slov.si/doc/ursic_partizanski_tisk_na_tolminskem.pdf ''Partizanski tisk na Tolminskem''.] Tolmin: ZB, 2023.
*Damjan Renko: ''[https://slov.si/doc/franc_mrak.pdf Pozabljeni junak Franc Mrak 1907-1942]''. Kranj: ZB Kokrica, 2016. {{COBISS|ID=283342336}}
*Živa Vidmar. [https://slov.si/doc/ziva_vidmar_zenske_demonstracije_1943.pdf Ženske demonstracije 21. aprila in junija 1943.]
*Franc Štibernik: [https://slov.si/doc/stibernik_seznam_spomenikov_nob_grosuplje_ivancna_gorica_dobrepolje.xlsx Lastništvo spomenikov v občini Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje] in [https://slov.si/doc/stibernik_problematika_spomeniskega_varstva.pdf spomeniška problematika], feb. 2023.
*Križnar, Ivan: [https://slov.si/doc/mali_gregorjevec/index.html Mali Gregorjevec in julijska vstaja 1941 na Gorenjskem]. 
*Marijan Oprešnik: ''[http://slov.si/doc/opresnik.pdf Pomniki narodno osvobodilnega boja v občinah Vojnik-Dobrna]'' (2009). {{COBISS|ID=1096968798}} 
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_desni_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje desnega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. 
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_levi_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje levega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. 
*Marija Šauperl (ur.): [https://slov.si/doc/sauperl_cafa.pdf ''Bolnišnica Cafa''] (2017).
*Janko Kšela: [https://slov.si/doc/ksela_lenart.pdf ''NOB v občini Lenart v Slovenskih goricah''] (2022).
*Tone Ferenc: [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/3742/4109/ Okupatorjevi dokumenti o diverzantskih akcijah in partizanskih bojih na Štajerskem leta 1941.]
*[https://slov.si/doc/zbornik_sentilj.docx ''Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1918-2018''.] Ur. Bruno Jelenko idr. Šentilj: Domovinsko društvo generala Maistra, 2017. 
*''Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje''. Ur. Franc Štibernik. Grosuplje: Združenje borcev za vrednote NOB, 2019. [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-1.pdf 1. del] -- {{opravljeno}} [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-2.pdf 2. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-3.pdf 3. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 4. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 5. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-6.pdf 6. del.] 376 str.
*Ema Muser: ''Spomeniki naj govore: Zbornik spomenikov NOB v občini Novo mesto'', 1972.
**[https://www.slov.si/doc/dsc04388.jpg zemljevid novomeških spomenikov] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf pdf] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.txt txt]
*''[http://slov.si/doc/po_belokranjskih_partizanskih_poteh.rtf Vodnik po belokranjskih partizanskih poteh]''. Ur. Zvonko Rus. Metlika, Črnomelj: Svet za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri občinskih konferencah SZDL, 1984.
*[https://slov.si/doc/suhor_spomeniki.pdf Spomeniki in spominska obeležja NOB Suhor pri Metliki], 2020. 
*Aleksander Gala: ''[https://slov.si/doc/ogenjca.pdf Ogenjca: Tragedija partizanskih ranjencev]''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;2015. 
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice1.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom''.] SZ, 2009.
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice2.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic in civilnega taborišča pod Snežnikom na hrvaški strani meje, 2''.] Logatec: SZ, 2014.
*Slavko Malnar: ''Čabarske žrtve fašizma''. Čabar, 2009.  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_1.pdf pdf 1]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_2.pdf pdf 2]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_6.pdf pdf 6]
* Rok Uršič in Jelka Peterka: [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti.pdf ''Čas človečnosti: Partizanske sanitetne postaje med narodnoosvobodilnim bojem v Posočju''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB, 2016. [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] 
* Rok Uršič: [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami.pdf ''Ilka Devetak Bignami in njen čas''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2018. [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.]
*Marjan Rutar. ''Spomeniki in obeležja NOB'' na Primorskem. 2014. 
**[http://slov.si/doc/rutar1.pdf Uvod]
**[http://slov.si/doc/rutar2.pdf Občina Brda]
**[http://slov.si/doc/rutar3.pdf Kanal ob Soči]
**[http://slov.si/doc/rutar4.pdf Miren-Kostanjevica]
**[http://slov.si/doc/rutar5.pdf Nova Gorica]
**[http://slov.si/doc/rutar6.pdf Renče-Vogrsko]
**[http://slov.si/doc/rutar7.pdf Vrtojba]
*Tomaž Pavšič: ''Spomeniki v Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini''. Trst: Konzulat RS, 1997. [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk1.pdf 1. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk2.pdf 2. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk3.pdf 3. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk4.pdf 4. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk5.pdf 5. del].  
*Sonja in Jože Mirtič: [http://slov.si/doc/nepozabimopreteklosti.pdf Ne pozabimo preteklosti.] ZB Dovje-Mojstrana, 2008.
*Spomeniki NOB in ljudske revolucije, grobovi in grobišča borcev NPV, talcev in žrtev fašističnega nasilja v občini Jesenice. Kranj: Zavod za spomeniško varstvo, februar 1982. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/ks_blejska_dobrava.pdf KS Blejska Dobrava]
**[http://slov.si/doc/ks_dovje_mojstrana.pdf KS Dovje-Mojstrana]
**[http://slov.si/doc/ks_hrusica.pdf KS Hrušica]
**[http://slov.si/doc/ks_javornik_koroska_bela.pdf KS Javornik - Koroška Bela]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_plavz.pdf KS Jesenice Plavž]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_mezakla.pdf KS Jesenice Podmežakla, Mežakla]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_sava_zelezarna.pdf KS Jesenice Sava, Železarna]
**[http://slov.si/doc/ks_kranjska_gora.pdf KS Kranjska Gora]
**[http://slov.si/doc/ks_planina_pod_golico.pdf KS Planina pod Golico]
**[http://slov.si/doc/ks_ratece_planica.pdf KS Rateče-Planica]
**[http://slov.si/doc/obcina_zirovnica.pdf Občina Žirovnica]
*[https://slov.si/doc/kolesarski_maraton_1980.pdf ''Kolesarski maraton ob pomnikih padlih borcev in talcev NOV''.] Hrastje Prebačevo: Športno društvo Jakob Štucin - Kolesarska sekcija, 1980.
*[http://www.slov.si/doc/kamniski_spomeniki.pdf ''Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik''.] ZZB NOV, 1988. 
*Jože Vidic: ''Beg z morišča''. Ljubljana: Borec, 1971. [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_1.docx 1. del,] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_2.docx 2. del] / [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_1.pdf pdf 1] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_2.pdf pdf 2] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_6.pdf pdf 6] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_7.pdf pdf 7]
*Bogdan Osolnik in Svetko Kobal: ''Pokrajinska tehnika za Gorenjsko 1944--1945''. Ljubljana: ZB NOB, 1998. [https://slov.si/doc/pokrajinska_tehnika_za_gorenjsko.pdf pdf], na voljo tudi docx
*Marijan Masterl: [https://slov.si/doc/marijan%20masterl%20osolnik.pdf Skupaj sta padla v partizanih istega dne, pa vendar vsak sebi.] ''Loški razgledi''  37 (1990), 314.
*Marko Vraničar: [https://slov.si/doc/marko%20vrani%C4%8Dar%20pokopali%C5%A1%C4%8De%20v%20loki.pdf Partizansko pokopališče v Lipici.] ''Loški razgledi''  57 (2010). 287–292.
*Franc Legat: [https://slov.si/doc/legat_uprli_smo_se.pdf ''Uprli smo se''.] Zabreznica, 2010. 48 str.
* Irena Jereb Filipič, Milena Sitar idr.: [https://slov.si/doc/sitar_solstvo.pdf ''Ti si mene naučila brati: Partizansko šolstvo na Žirovskem, v Poljanski dolini in zgornjem delu Selške doline''.]  Ljubljana: Modrijan, 2018.
*[https://slov.si/doc/50_let_telesne_vzgoje_ribnica.pdf ''50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini: 1906-1956''.] Ribnica, 1956.
*Karel Mikulič: [https://slov.si/doc/mikulic_loski_potok.pdf ''Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje: Krimski bataljon - Ogenca - Jelenov Žleb''.] Ljubljana, 2000.
*Matija Maležič - Ciril: [https://slov.si/doc/malezic_ribnica.pdf NARODNOOSVOBODILNA BORBA: KRATEK ČASOVNI PREGLED VAŽNEJŠIH DOGODKOV V  SEDANJI OBČINI RIBNICA.] ''Ribnica skozi stoletja''. Ribnica, 1982.
*Matija Maležič: [https://slov.si/doc/malezic_zgodbe.pdf ''Zgodbe krutih časov'':] Iz zapiskov, dokumentov in spominov Matije Maležiča (1916-2012). Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2008.
*Franc Lajnšič: [https://slov.si/doc/lajnsic_partizanske_bolnice.pdf Partizanske bolnice v Sloveniji,] [2023].
*Vera Osolnik Klopčič, Maca Jogan, Živa Vidmar: [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_slo.pdf 80 let od prvega ženskega kongresa (od 16. do 18. oktobra 1943).] Ljubljana, Dobrnič, 2023. [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ger.pdf nem.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_ita.pdf ita.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_hun.pdf madž.] [https://slov.si/doc/zenski_kongres_1943_srh.pdf srbohrvaško] 
*Mira Svetina: [https://slov.si/doc/mira_svetina_slovenke_v_boju_borec_1975.pdf Slovenke v boju za socialno in narodno osvoboditev.] ''Borec'' 1975.
*Tone Ferenc: [https://slov.si/doc/ferenc_satan.docx ''Satan, njegovo delo in smrt''.] Ljubljana: Borec, 1979. {{COBISS|ID=13976839}} [https://slov.si/doc/ferenc_satan.pdf pdf]
*Franček Saje: [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.docx ''Belogardizem'' [Zločin nad domovino].] Ljubljana: SKZ, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1952. {{COBISS|ID=886017}} [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.pdf pdf]
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev'' (Knjižnica NOV in POS, 87, 89 in 90)
: 1: ''Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani'' (1995), 554 str. [https://slov.si/doc/grgic_zlocini1.docx docx 1]  [https://slov.si/doc/grgic_zlocini2.docx docx 2] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini3.docx docx 3] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini4.docx docx 4] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini5.docx docx 5] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini6.docx docx 6] | [https://slov.si/doc/grgic_zlocini.pdf pdf]
: 2: ''Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci'' (1997), 638 str.
: 3: ''V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani'', 1 in 2 (2002), 1246 str.
*Janez Stanovnik: [https://slov.si/doc/janez_stanovnik_odprto_pismo_o_povojnih_pobojih_2010.doc Odprto pismo predsedniku Vlade Republike Slovenije 16. nov. 2010.] [o vračanju in pobojih domobrancev ter zgodovinskem revizionizmu]
*[https://slov.si/mnz/ Kartoteka Muzeja novejše zgodovine]
*[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_rkd2.xlsx Partizanski spomeniki v Registru nepremične kulturne dediščine.]
* [https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf ''Vodnik po partizanskih poteh''.] Ljubljana: Borec, 1978.
*[https://slov.si/doc/kronika_zb_ljubljana_2021.pdf ''Zbornik spominov in akcije: 80 let OF in upora''.] Ljubljana: Mestni odbor ZZB za vrednote NOB Ljubljana, 2021. {{COBISS|ID=61165059}}
*Gozdana Miglič: [https://slov.si/doc/spomin_je_moc.pdf ''Spomin je moč: Pomniki revolucije v občini Ljubljnana-Šiška.] 1985.

===Grobišča===

*[https://slov.si/doc/vojna_grobisca_grosuplje.pdf Pregled vojnih grobišč v UE 09 Grosuplje.]
*[https://slov.si/doc/vojna_grobisca_vrhnika.pdf Pregled vojnih grobišč v občini Vrhnika]
*[https://slov.si/doc/grobovi_padlih_kranj.docx Grobovi in grobišča na področju ZB Kranj] (zbral Lado Nikšič)
*[[Prekopi partizanov v Radovljici]] (zbrala Vlasta Felc)
* [https://vac.sjas.gov.si/vac/search/file?uodid=23534&amp;id=273343 Federalni odbor za prenos padlih borcev, 1945--1948.] Arhiv Slovenije: SI AS 281 (https://www.gov.si/novice/2022-05-01-pripovedovali-so-mi-da-je-ta-dezela-zelo-hribovita-in-da-je-tezko-najti-pot-v-takem-slucaju/); (https://stareslike.cerknica.org/2025/04/13/1945-slovenija-federalni-odbor/) ; (https://www.gov.si/novice/2022-05-01-pripovedovali-so-mi-da-je-ta-dezela-zelo-hribovita-in-da-je-tezko-najti-pot-v-takem-slucaju/)
*Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota v Kranju: arhiv RAD056, kjer naj bi  bili dokumenti (ZB : 1948-1977), je do leta 1960 prazen. 
*Zgodovinski arhiv Ljubljana, enota v Kranju: arhiv RAD016 (Občinski ljudski odbor). Tu je zapis načelnice UE, da so se nekateri dokumenti med selitvami izgubili.
* Pregled vojnih grobišč v občini Radovljica. (2000) [https://slov.si/doc/vojna_grobisca_radovljica1.pdf pdf1,] [https://slov.si/doc/vojna_grobisca_radovljica2.pdf pdf2,] [https://slov.si/doc/vojna_grobisca_radovljica3.pdf pdf3]
*Matjaž Vilhar: [https://slov.si/doc/grobovi_padlih_pivka.docx Grobovi padlih v Pivki.] (2023)
*[https://slov.si/doc/vojna_grobisca_postojna.pdf Pregled vojnih grobišč v občini Postojna.] (2000) 
*Spomenik padlim borcem NOVJ in žrtvam fašističnega nasilja 1941-1945 iz občine Nova Gorica ter seznam pokopanih padlih borcev, talcev in žrtev v grobnici, Občinski odbor ZZB NOV Nova Gorica, 1983.
*Gregor Ivanušič: [https://revis.openscience.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&amp;id=11961 ''Upravljanje in urejanje vojnih grobišč v Republiki Sloveniji: Magistrsko delo''.] Ljubljana, 2025. 
* [http://www.geopedia.si/#T1606_L11394_x499072_y112072_s9_b4 Grobišča.] Geopedija. 
*[https://www.ikomunala.si/ddmoduli/iskalnik_grobov/Iskalnik.aspx?a=KomunalaProdnikDomzale Iskalnik grobov za občino Domžale.]
*[http://www.najdigrob.si/slovenski-grobovi/ Slovenski grobovi]

===Digitalna knjižnica Slovenije===

Na dLib je večina digitaliziranih knjig na temo druge svetovne vojne antikomunističnih, partizanske narave so naslednje:

*[[:s:Prevara vodje komunistov in bratomorilca Žagarja Stanka, s katero je preslepil Oberkrainerje|Der Betrug des Kommunistenführers und Brudermörders Zagar Stanko an den Oberkrainern]], 1942.
*Premrl, Radoslava: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-RCBBYE2V  Moj brat Janko-Vojko.] Ljubljana: SM, 2019 (nedostopno).
*Boštjančič, Irena, Čosič, Jadranka: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-7L9ECJZ1 Partizanska bolnišnica Zalesje.] Občina, 2018.
*Kikelj, Lojze, Polič, Radko: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-85GKF834  Pomniki NOB v občini Grosuplje.] SZDL, 1987.
*Mikša, Peter idr. [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-TI7JBU7N Življenje ob meji.] Ljubljana: FF, 2020.
*Žagar, Marjan: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DGPTPYGN Šentjur skozi borbo v svobodo.] Občinski odbor Zveze borcev, 1956.
*Blatnik, Vinko, Rozman, Franc. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-H4NZM50J Komandant Stane.] ZZB NOB Slovenije, 1999.
*Jeraj, Mateja, Melik, Jelka, Nagode, Črtomir, Košir, Matevž. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9I0BBHID Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim.] Arhiv Republike Slovenije, 2015.
*Jeraj, Mateja, Melik, Jelka. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-9VHK78GL Kazenski proces proti Črtomirju Nagodetu in soobtoženim (epilog).] Arhiv Republike Slovenije, 2017.
*Teropšič, Tomaž, Štimac, Vladimir. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-0SQ5PCQ4 Kozjanski odred.] Obzorja, 1993.
*Perovšek, France, Pečelin, Franc. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-72QG0VE0 Velika italijanska ofenziva 1942.] Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije, 2002.
*Deželak-Barič, Vida, Novšak, Rachel. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-ZQ2W4NXQ Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941-1943.] Inštitut za novejšo zgodovino, 2007.
*Vidovič-Miklavčič, Anka. [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-SRYUBKSG Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini.] Partizanska knjiga, Železniško gospodarstvo, 1980.
*Sever, Franc. Past na Menini planini. samozal., 2014 (nedostopno).
*Černčič, Marica. Upor proti okupatorju v Občini Duplek. DigitPen, 2013 (nedostopno).

==Splošno==

*[https://www.muzejgenocida.rs/images/ZrtvePub/Slo.pdf Žrtve rata 1941–1945: Slovenija.] Muzej žrtava genocida, 2016.
* Petar S. Brajović: ''Konec druge svetovne vojne v Sloveniji''. Ljubljana: Borec, 1977.
*[https://www.drustvo-izgnancev.si/si/vestnik/ ''Vestnik Društva izgnancev Slovenije'' 2005&amp;ndash;].
*Ralph Churches: ''Vranov let'' [izv. A Hundred Miles as the Crow Flies]. Prev. Lado Pahor. Ljubljana: Društvo piscev zgodovine NOB, 2000.
*Tone Ferenc: [https://slov.si/doc/ferenc_satan.docx ''Satan, njegovo delo in smrt''.] Ljubljana: Borec, 1979. {{COBISS|ID=13976839}} [https://slov.si/doc/ferenc_satan.pdf pdf]
*Franček Saje: [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.docx ''Belogardizem'' [Zločin nad domovino].] Ljubljana: SKZ, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;1952. {{COBISS|ID=886017}} [https://slov.si/doc/saje_belogardizem.pdf pdf]
*Matija Žgajnar: ''Slovenski partizani in zavezniki''. Društvo prijateljev kurirjev in vezistov NOV Slovenije, Telekom Slovenije, 2002.
*''Dachauske risbe'' [katalog]. Ur. Iztok Durjava. Delo, 1985. 
*France Šuštaršič na podlagi rokopisa Jožeta Ravbarja-Jošta: ''Na levem bregu Save, 1''. Občinska konferenca SZDL Ljubljana-Bežigrad, 1982. {{COBISS|IDE=6402560}}
* Slavica Pavlič in Viktor Smolej: ''Partizansko šolstvo na Slovenskem''. Borec, 1981. {{COBISS|ID=12577537}}
*''Užaljeno maščevanje: Spomin Slovenk in Slovencev na italijanska fašistična taborišča''. Ur. Oto Luthar idr. Ljubljana: ZRC SAZU, 2023 [https://zrc-sazu.us3.list-manage.com/track/click?u=e1e373724b3088be79de96496&amp;id=c07079eaad&amp;e=fd264c2364 info]
*Ivo Lipar: ''Šlandrovci: dokumentarno gradivo''. 1963. {{COBISS|ID=1355635}}
*Silvo Grgič: ''Zločini okupatorjevih sodelavcev'' (Knjižnica NOV in POS, 87, 89 in 90)
: 1: ''Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani'' (1995), 554 str. [https://slov.si/doc/grgic_zlocini1.docx docx 1]  [https://slov.si/doc/grgic_zlocini2.docx docx 2] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini3.docx docx 3] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini4.docx docx 4] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini5.docx docx 5] [https://slov.si/doc/grgic_zlocini6.docx docx 6] | [https://slov.si/doc/grgic_zlocini.pdf pdf]
: 2: ''Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci'' (1997), 638 str.
: 3: ''V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani'', 1 in 2 (2002), 1246 str.
*Janez Stanovnik: [https://slov.si/doc/janez_stanovnik_odprto_pismo_o_povojnih_pobojih_2010.doc Odprto pismo predsedniku Vlade Republike Slovenije 16. nov. 2010.] [o vračanju in pobojih domobrancev ter zgodovinskem revizionizmu]
*''Partisan art''. Ur. Jernej Habjan in Gal Kirn. [https://www.academia.edu/29775688/The_Yugoslav_Partisan_Art ''Slavica Tergestina''] 17 (2016).
*[[:w:Partizanski spomenik|Partizanski spomenik]]. Wikipedija.
*[[:w:en:Monuments to the Slovene Partisans|Monuments to the Slovene Partisans]]. Wikipedia.
*[[:w:Kategorija:Partizanski spomeniki v Sloveniji|Partizanski spomeniki v Sloveniji]]. Wikipedija.
*Jože Krall: ''Partizanske tiskarne na Slovenskem'': 1. Osrednje tiskarne (1972), 2. Primorske tiskarne (1973), 3. Gorenjske in štajerske tiskarne (1976).
*Blaž Štangelj: [https://www.zzb-nob.si/eu-projekt-evropska-antifasisticna-dediscina/oris-organizacije-partizanskih-bolnic-na-slovenskem/ Oris organizacije partizanskih bolnic na Slovenskem.] ZZB NOB 2022.
*Metod Mikuž: [https://hdl.handle.net/11686/file22744 Oris partizanske sanitete na Slovenskem] (1967). Sistory.
* Gal Kirn: ''Partizanski protiarhiv: o umetniških in spominskih prelomih jugoslovanskega NOB''. Ljubljana: Maska, 2022.
*[[:w:Ogla Kastelic|Olga Kastelic]]: Evidenca spomenikov NOB. [https://www.zvkds.si/sites/www.zvkds.si/files/upload/files/publications/008_1960-61_varstvo_spomenikov.pdf ''Varstvo spomenikov'' 7 (1960/61).] 90&amp;ndash;91.
*Arhiv revije ''[https://www.zvkds.si/sl/knjiznica/varstvo-spomenikov Varstvo spomenikov]'' 1948-.
*[https://slov.si/mnz/ Kartoteka Muzeja novejše zgodovine]
*[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_rkd2.xlsx Partizanski spomeniki v Registru nepremične kulturne dediščine.]&lt;ref&gt;V tabeli so izbrane enote dediščine, ki vsebujejo datacijo &quot;druga svetovna vojna&quot; (2928 enot). Podatki odražajo stanje registra nepremične kulturne dediščine na dan 23. 6. 2017. Tabela vsebuje naslednje podatke: EŠD evidenčna številka enote dediščine, ime enote iz RKD, zvrst (1=arheološka najdišča; 2=stavbe; 3=parki in vrtovi; 4=stavbe s parki ali z vrtovi; 5=spominski objekti in kraji; 6=drugi objekti in naprave; 7=naselja in njihovi deli;. 8=kulturna krajina), avtor (če je znan), opis enote, datacija enote iz RKD (nanaša se na nastanek javnega spomenika), opis lokacije, kjer je enota (2=OE Celje, 3= OE Nova Gorica, 4=OE Kranj, 5=OE Ljubljana, 6=OE Maribor, 7=OE Novo mesto, 8=OE Piran), datum začetka veljave odloka, s katerim je enota razglašena za kulturni spomenik, vrsta razglasitve (2=SDP; 1=SLP; 0=neznano (razglašeno pred letom 1981); prazno=ni spomenik, ampak varovana dediščina), naselje. -- Magda Miklavčič Pintarič. Miloš Kermavnar je v stolpec L dopisal:  '''da''' za zapise, ki sem jih prekontroliral in dopisal še EŠD v zapisih, ki sem jih pregledal po tvojem obvestilu, da bi bilo tako zaželeno. V Geopediji manjkajoča obeležja sem vnesel s podatki iz RKD; '''ni''' za zapise, za katere sem ocenil, da ne sodijo v Geopedijo. Tu sem vključil kočevarske vasi, obeležja zamolčanih žrtev in posamezne zapise o zgodovinskih objektih brez povezave na NOB. Ostale oznake razen da in ni pa so pri zapisih, kjer nisem vedel kaj bi z njimi. Če jih v Geopediji ni bilo, jih tudi nisem vnašal, če pa so bili jih nisem spreminjal. Prazne celice so tiste, za katere si rekel, da si jih pregledal že ti in sem jih označil v stolpcu M.  &lt;/ref&gt;
*[[:w:Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941|Seznam nosilcev partizanske spomenice 1941]]. Wikipedija.
*[[:w:Seznam slovenskih narodnih herojev|Seznam slovenskih narodnih herojev]]. Wikipedija.
* [https://slov.si/doc/837_vodnik_po_partizanskih_poteh.pdf ''Vodnik po partizanskih poteh''.] Ljubljana: Borec, 1978 (pred tem na http://www.znaci.org/00003/837.pdf.
* Zbirka Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 1--54
*[http://www.geopedia.si/#T105_L8236_F14705:1071_x473395.875_y85895.600785319_s9_b4 Pot kurirjev in vezistov.] Geopedija.
* [http://www.geopedia.si/#T105_L8602_x479429.406_y105574.89799999999_s9_b4 Partizanske bolnišnice.] Geopedija.
*'''[https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Register kulturne dediščine na zemljevidu.]'''
**˙([http://giskd6s.situla.org/giskd/ stari zemljevid RKD.])
* [https://gis.ktn.gv.at/webgisviewer/atlas-mobile/map/Basiskarten/0rientierung%20u.%20Kataster avstrijska koroška katastrska karta!]
*[https://www.kamra.si/iskanje.html?searchword=spomeniki+nob Spomeniki NOB na Kamri, digitalizirani kulturni dediščini slovenskih pokrajin.] [Išči tudi z izrazi partizanski, obeležje, plošče ipd.]
*Primož Šmajdek. [http://spomeniki.blogspot.si/ Simboli polpretekle zgodovine.] Blogspot.si.
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spomeniki%20NOB%20v%20Sloveniji Spomeniki v Sloveniji.] 
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spominske%20plo%C5%A1%C4%8De%20NOB%20v%20Sloveniji Spominske plošče NOB v Sloveniji.]
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Grobovi%20in%20grobi%C5%A1%C4%8Da%20NOB%20v%20Sloveniji Grobovi in grobišča v Sloveniji.]
**[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/boj%20proti%20okupatorju Boj proti okupatorju] ... in druge kategorije na tem spletišču.
*[http://www.mg-lj.si/si/obisk/2275/zivljenja-spomenikov-katalog/ Življenja spomenikov: druga svetovna vojna in javni spomeniki v Sloveniji 1945–1980. Razstava MG+MSUM.]
*[http://www.spomenikdatabase.org/ Spomenik Database: An exploration of Yugoslavia's historic and enigmatic endeavor into abstract anti-fascist WWII monument building between 1960 &amp; 1990.]
*''Krajevni leksikon Slovenije''
**Žalec (1976): Vransko, Tabor, Prebold, Polzela, Braslovče, Žalec (pdf)
**Ajdovščina (1968):
**Kočevje (1971)
**Mozirje (1976)
*Emonec: Fašistično - domobranski teror nad Slovenci I-XXXII. Blog MMC RTV SLO. [https://www.rtvslo.si/blog/emonec/fasisticno-domobranski-teror-nad-slovenci-xxxii/119213 jan. 2018] do [https://www.rtvslo.si/blog/emonec/fasisticno-domobranski-teror-nad-slovenci-xviii/118967 maj 2018]; gl. tudi objave prej in pozneje.
*Makso Šnuderl: ''Fašistično domobranski teror nad Slovenci'' (1944; samo 10 ohranjenih izvodov v Cobissu)
*[http://www.vojnapotovanja.si/ Vojna potovanja]. Blog
*[https://slov.si/doc/tigrovci.doc Seznam tigrovskih obeležij, stanje leta 2007]
*''Pomniki naše revolucije''. Ur. Ferdo Gestrin idr. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961
*''Domicili v slovenskih občinah: Revolucionarna izročila''. Ur. Franc Debeljak idr. Ljubljana: Skupnost slovenskih občin, 1981. {{COBISS|ID=15911424}}

===Knjižnica NOV in POS===

#Petelin, Stanko, 1924-1984: Osvoboditev Slovenskega primorja: 1965. {{COBISS|ID=5422336}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Gradnikova brigada: 1966. {{COBISS|ID=5416448}}
#Ferenc, Tone, 1927-2003: Kapitulacija Italije in narodnoosvobodilna borba v Sloveniji jeseni 1943: 1967. {{COBISS|ID=5422848}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Pohod Štirinajste : vojno-zgodovinska študija o pohodu XIV. divizije NOV in POJ iz Suhorja v Beli krajini skozi Hrvaško na Štajersko in o njenih bojih od 6. I. do 26. II. 1944: 1967. {{COBISS|ID=5422592}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Prešernova brigada: 1967. {{COBISS|ID=5417728}}
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Prva in druga prekomorska brigada: 1967. {{COBISS|ID=5425152}}
#Butorović, Radule ; Klun, Albert, 1926-2002: Tretja prekomorska brigada: 1967. {{COBISS|ID=5425408}}
#Levičnik, Karel: Artileristi prekomorci: 1968. {{COBISS|ID=5419264}}
#Perhauc, Rafael: Letalci prekomorci: 1968. {{COBISS|ID=5419520}}
#Ferenc, Tone, 1927-2003: Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 - 1945: 1968. {{COBISS|ID=5423104}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Vojkova brigada: 1968. {{COBISS|ID=5423616}}
#Pervanje, Edvin ; Hočevar, Jože A.: Četrta prekomorska brigada in zavezniška pomoč NOV in POJ: 1969. {{COBISS|ID=5425664}} [https://znaci.org/00003/783.pdf znaci.org]
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji: 1969. {{COBISS|ID=5423360}}
#Šmit, Jože: Peta prekmorska brigada Ivana Turšiča - Iztoka: 1969. {{COBISS|ID=5419008}}
#Šmit, Jože ; Bordon, Rado ; Klun, Albert, 1926-2002: Peta prekomorska brigada Ivana Turšiča-Iztoka: 1969. {{COBISS|ID=4708658}}
#Pavlin, Mile: Petnajsta brigada: 1969. {{COBISS|ID=5418752}}
#Babić, Manojlo ; Luštek, Miroslav: Tankisti prekomorci: 1969. {{COBISS|ID=5419776}}
#Bavec, Franjo: Bazoviška brigada: 1970. {{COBISS|ID=5423872}}
#Pavlin, Mile: Jeseniško-bohinjski odred: 1970. {{COBISS|ID=5420032}}
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Narodnoosvobodilni boj Primorcev in Istranov v Afriki: 1970. {{COBISS|ID=5426176}}
#Jerman, Ivan, 1900-1990: Pevski zbor Jugoslovanske armade Srečko Kosovel: 1970. {{COBISS|ID=5425920}}
#Kozina, Marjan: Simfonija [Glasbeni tisk] : [uredil in napisal uvod Ciril Cvetko: 1970. {{COBISS|ID=52742400}}
#Zborovske pesmi [Glasbeni tisk]: 1970. {{COBISS|ID=2517000}}
#Revolucija in umetnost : izbor slovenske partizanske grafike in risbe z motivi partizanskega zdravstva: 1971. {{COBISS|ID=18384129}}
#Adamič, Bojan, 1912-1995 ...: Samospevi [Glasbeni tisk] : 1943-1945: 1971. {{COBISS|ID=3578120}}
#Sunajko, Stevo: Sodelovanje slovenskih in hrvaških narodnoosvobodilnih enot 1941-1945: 1971. {{COBISS|ID=5426432}}
#Lotrič, Tone: Škofjeloški odred: 1971. {{COBISS|ID=5420288}} [https://znaci.org/00003/809.pdf znaci.org]
#Stiplovšek, Miroslav: Šlandrova brigada: 1971. {{COBISS|ID=5417472}}
#Ferlež, Ivan: Druga grupa odredov in štajerski partizani 1941-1942: 1972. {{COBISS|ID=4077057}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Gubčeva brigada: 1972. {{COBISS|ID=2394376}}
#Krall, Jože: Partizanske tiskarne na Slovenskem. 1, Osrednje tiskarne: 1972. {{COBISS|ID=2199857}}
#Isaković - Rade, Radosav: Kosovelova brigada: 1973. {{COBISS|ID=578590}}
#Isaković, Radoslav: Kosovelova brigada: 1973. {{COBISS|ID=5424128}}
#Krall, Jože: Partizanske tiskarne na Slovenskem. 2, Primorske tiskarne: 1973. {{COBISS|ID=605470}}
#Vilhar, Srečko ; Klun, Albert, 1926-2002: Primorci in Istrani od pregnanstva do prekomorskih brigad: 1973. {{COBISS|ID=5427200}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada: 1973. {{COBISS|ID=1212465}}
#Pahor, Karol: Šest ljubezenskih [Glasbeni tisk]: 1973. {{COBISS|ID=1024730454}}
#Hribernik, Rudolf, 1921-2002: Dolomiti v NOB: 1974. {{COBISS|ID=5422080}}
#Tomšič, Janez, 1909-1987: Narodnoosvobodilni boj na Jadranu in slovenski pomorščaki: 1974. {{COBISS|ID=5427456}}
#Revolucija in umetnost : izbor slovenskih spomenikov NOB: 1974. {{COBISS|ID=4311303}}
#Polič, Radko, 1919-1988: Belokranjski odred: 1975. {{COBISS|ID=5421312}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Cankarjeva brigada: 1975. {{COBISS|ID=5417216}}
#Zadnik, Maks, 1926-: Istrski odred: 1975. {{COBISS|ID=5420544}}
#Hribovšek, Mitja: Prekmurska brigada: 1975. {{COBISS|ID=5424640}}
#Lah, Borivoj: Prva slovenska artilerijska brigada: 1975. {{COBISS|ID=4077825}}
#Dolenc, Milan, 1907-1993: Veterinarska služba v NOB na Slovenskem: 1975. {{COBISS|ID=5427712}}
#Kalinšek, Ivan: Zdravljenje ranjencev v SCVPB (slovenski centralni vojno partizanski bolnici): 1975. {{COBISS|ID=5427968}}
#Fajdiga, Mirko, 1922-2012: Zidanškova brigada: 1975. {{COBISS|ID=5417984}}
#Peskar, Jože, 1923-: Dolenjski odred: 1976. {{COBISS|ID=5421568}} [https://znaci.org/00003/7xx.php?bk=821 Znaci.org]
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Dvanajsta brigada: 1976. {{COBISS|ID=5418240}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002 ...: Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem : 1941-1945: 1976. {{COBISS|ID=6356737}}
#Krall, Jože: Partizanske tiskarne na Slovenskem. 3, Gorenjske in štajerske tiskarne: 1976. {{COBISS|ID=605726}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002 ...: Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem : 1941-1945: 1977. {{COBISS|ID=10026241}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002: Narodnoosvobodilna vojna na Slovenskem 1941-1945: 1978. {{COBISS|ID=4309761}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Pohod štirinajste : vojno-zgodovinska študija o pohodu XIV. divizije NOV in POJ iz Suhorja v Beli krajini skozi Hrvaško na Štajersko in o njenih bojih od 6. I do 26. II 1944: 1978. {{COBISS|ID=12584199}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Kokrški odred : narodnoosvobodilni boj pod Karavankami: 1980. {{COBISS|ID=5420800}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [1], Uvodni del: 1980. {{COBISS|ID=14337792}}
#Krall, Jože: Partizanske ciklostilne tehnike v slovenskem Primorju: 1981. {{COBISS|ID=5426944}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [1], Uvodni del: 1981. {{COBISS|ID=5415680}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Bojna pot Šercerjeve brigade: 1982. {{COBISS|ID=19893767}}
#Kiauta, Ladislav: Bračičeva brigada. Del 1: 1982. {{COBISS|ID=24157703}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002: Oris narodnoosvobodilne vojne na Slovenskem : 1941-1945: 1982. {{COBISS|ID=13070081}}
#Revolucija in umetnost : izbor slovenske partizanske grafike in risbe: 1982. {{COBISS|ID=5564928}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Bojna pot Prešernove brigade: 1983. {{COBISS|ID=554270}}
#Stiplovšek, Miroslav: Bojna pot Šlandrove brigade: 1983. {{COBISS|ID=23178759}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Gradnikova brigada: 1983. {{COBISS|ID=5416704}}
#Kozina, Marjan: Pet pesmi Marjana Kozine [Glasbeni tisk]: 1983. {{COBISS|ID=671796}}
#Ambrožič, Lado, 1908-2004: Petnajsta divizija: 1983. {{COBISS|ID=3302969}}
#Ferenc, Tone, 1927-2003: Primorska pred vseljudsko vstajo 1943 : Južnoprimorski odred in Gregorčičeva brigada: 1983. {{COBISS|ID=4082177}}
#Škodnik, Vanda: Od invalidskega do partizanskega pevskega zbora : hej, to naši partizani pojo: 1984. {{COBISS|ID=24934407}}
#Mlakar, Boris, 1947-: Pohod 30. divizije NOV in POJ v Beneško Slovenijo: 1984. {{COBISS|ID=492873}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada. Del 1, Strmi lazi: 1984. {{COBISS|ID=5415936}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada. Del 2, Pekoči sneg: l984. {{COBISS|ID=5416192}}
#Guček, Milan, 1917-1986: Šercerjeva brigada. Del 2, Pekoči sneg: 1984. {{COBISS|ID=19894791}}
#Lah, Borivoj: Artilerija 9. korpusa: 1985. {{COBISS|ID=1235998}}
#Lah, Borivoj: Artilerija 9. korpusa: 1985. {{COBISS|ID=5428480}}
#Kraševec, Velimir: Dolenjski puntarji : Zapadnodolenjski odred: 1985. {{COBISS|ID=5421824}}
#Petelin, Stanko, 1924-1984: Enaintrideseta divizija: 1985. {{COBISS|ID=5428224}}
#Ikovic, Anton ; Linasi, Marjan: Koroško partizansko zdravstvo : (na Koroškem in Solčavskem): 1985. {{COBISS|ID=2127369}}
#Fajdiga, Mirko, 1922-2012: Pohorski partizani 1943 : od padca Pohorskega bataljona do ustanovitve Zidanškove - Pohorske brigade: 1985. {{COBISS|ID=4079873}}
#Kraševec, Velimir: Zapadnodolenjski odred: 1985. {{COBISS|ID=496969}}
#Vulikić, Velimir: Zobozdravstvena služba v NOB na Slovenskem: 1985. {{COBISS|ID=23419655}}
#Črnugelj, Franc: Na zahodnih mejah - 1943 : Briškobeneški odred in 3. soška (20.) brigada: 1986. {{COBISS|ID=4674361}}
#Črnugelj, Franc: Na zahodnih mejah 1943 : Briškobeneški odred in 3. soška (20.) brigada: 1986. {{COBISS|ID=1398793}}
#Korošec, Branko, 1927-1999: Partizanska kartografija : prispevek k orisu vojaške geodetske in kartografske dejavnosti med narodnoosvobodilno vojno na Slovenskem 1941-1945: 1986. {{COBISS|ID=5428736}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [2], 1942-1943: 1986. {{COBISS|ID=14685952}}
#Deset samospevov iz časa narodnoosvobodilnega boja [Glasbeni tisk]: 1987. {{COBISS|ID=2284034}}
#Vresnik, Drago: Druga brigada Vojske državne varnosti - Narodne obrambe : (prispevek k zgodovini VDV Slovenije): 1987. {{COBISS|ID=5424896}}
#Ževart, Milan: Lackov odred : Lackova četa, Lackov bataljon, Pohorski-Lackov odred: 1988. {{COBISS|ID=3944448}}
#Vresnik, Drago: Tretja brigada Vojske državne varnosti Narodne obrambe : (prispevek k zgodovini VDV-NO Slovenije): 1988. {{COBISS|ID=3984128}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002: Pregled narodnoosvobodilne vojne 1941-1945 na Slovenskem: 1989. {{COBISS|ID=14201088}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [3], 1943: 1989. {{COBISS|ID=14338304}}
#Lah, Borivoj: Ljubljanska brigada: 1990. {{COBISS|ID=18546944}} [https://znaci.org/00003/768.pdf znaci.org]
#Stepančič, Miroslav: Partizansko gospodarstvo in oskrba partizanske vojske na Dolenjskem in Notranjskem 1941-1945: 1990. {{COBISS|ID=8026624}}
#Mihevc, Mira: Pogumna zvesta četa : [nastanek in razvoj zaščitne enote vojaškopolitičnega vodstva narodnoosvobodilnega boja Slovenije 1942-1943]: 1990. {{COBISS|ID=20518144}}
#Kraševec, Velimir: Deveta kočevska brigada: 1991. {{COBISS|ID=26983424}}
#Budna Kodrič, Nataša ; Dežman, Jože ; Lušina, Janez: Gorenjski partizan : Gorenjski odred 1942-1945: 1992. {{COBISS|ID=31206144}}
#Cerar, Srečko ; Škrk, Gracijan: Gradili smo : Inženirska (gradbena) brigada 7. korpusa slovenske narodnoosvobodilne vojske: 1992. {{COBISS|ID=29932800}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Odstrte zavese : okupator in gorenjsko domobranstvo: 1992. {{COBISS|ID=29591552}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Odstrte zavese : okupator in gorenjsko domobranstvo: 1992. {{COBISS|ID=30137088}}
#Teropšič, Tomaž: Kozjanski odred: 1993. {{COBISS|ID=32562689}}
#Marolt, Jože, 1924-2009: Šercerjeva brigada na Štajerskem: 1993. {{COBISS|ID=34286337}}
#Štukelj, Polde: Šolanje za zmago: 1993. {{COBISS|ID=34127360}}
#Fajdiga, Mirko, 1922-2012: Bračičeva brigada na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem. Del 2: 1994. {{COBISS|ID=35651329}}
#Jan, Ivan, 1921-2007: Odstrte zavese II. Okupator in gorenjsko domobranstvo: 1994. {{COBISS|ID=40590848}}
#Majcen, Franček, 1921-2001: Prekmurska četa : med Muro in Rabo : prispevek k zgodovini NOB v Prekmurju: 1994. {{COBISS|ID=12404}}
#Mihevc, Mira: Na nevarnih poteh : [razvoj zaščitne enote vojaško političnega vodstva narodnoosvobodilnega boja Slovenije 1943-1945]: 1995. {{COBISS|ID=52670464}}
#Strle, Franci, 1927-1991: Tomšičeva brigada. [4], 1944: 1995. {{COBISS|ID=36819457}}
#Grgič, Silvo: Zločini okupatorjevih sodelavcev : (monografija v treh knjigah). Knj. 1, Izven boja pobiti in na druge načine umorjeni, ranjeni in ujeti slovenski partizani: 1995. {{COBISS|ID=49421824}}
#Lah, Borivoj: Od Kobarida do Trsta : boji 30. divizije v štirinajstih ofenzivah: 1996. {{COBISS|ID=56443904}}
#Bavec, Franjo: Na zahodnih mejah - 1945. Operativni štab 9. korpusa za Zapadno Primorsko : (november 1944-maj 1945): 1997. {{COBISS|ID=69124096}}
#Grgič, Silvo: Zločini okupatorjevih sodelavcev : (monografija v treh knjigah). Knj. 2, Umorjeni aktivisti in simpatizerji Osvobodilne fronte ter drugi Slovenci: 1997. {{COBISS|ID=65232128}}
#Vratuša, Anton: Iz verig v svobodo : Rabska brigada: 1998. {{COBISS|ID=75439872}}
#Lah, Borivoj: Štirikrat čez Sočo : osvobodilni boj primorskega ljudstva v brigadi Simona Gregorčiča: 1999. {{COBISS|ID=79524608}}
#Klanjšček, Zdravko, 1925-2002 ; Petelin, Stanko, 1924-1984: Deveti korpus slovenske narodnoosvobodilne vojske : 1943-1945: 1999. {{COBISS|ID=98889984}}
#Vresnik, Drago ; Jerkič, Branko: Zaščita in boj za svobodo : 1944-1945 : poveljstvo Vojske državne varnosti - 1. slovenska divizija Narodne obrambe, Prva brigada VDV - NO: 1999. {{COBISS|ID=103578368}}
#Grgič, Silvo: Zločini okupatorjevih sodelavcev : (monografija v treh knjigah). Knj. 3, V bojih z okupatorjevimi sodelavci padli slovenski partizani: 2002. {{COBISS|ID=115962368}}
#Guštin, Damijan, 1955- ; Premk, Martin: Notranjski odredi : I. april 1942 - julij 1942, II. september 1942 - december 1942, III. december 1942 - maj 1943, IV. november 1943 - maj 1945: 2004. {{COBISS|ID=214757120}}

===Digitaliziran taboriščni tisk Knjižnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine===

* Dahavski poročevalec | 2. maj 1945, številka 1 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor
COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 3. maj 1945 | številka 2 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID:  | 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 4. maj 1945 | številka 3 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 5. maj 1945 | številka 4 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 7. maj 1945 | številka 5 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 | Dahavski poročevalec | 8. maj 1945 | številka 6 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 9. maj 1945 | številka 7 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 10. maj 1945 | številka 8 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 11. maj 1945 | številka 9 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 12. maj 1945 | številka 10 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 13. maj 1945 | številka 11 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 14. maj 1945 | številka 12 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 15. maj 1945 | številka 13 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 16. maj 1945 | številka 14 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  | Dahavski poročevalec | 17. maj 1945 | številka 15 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 18. maj 1945 | številka 16 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 20. maj 1945 | številka 18 [i. e. 17] | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 22. maj 1945 | številka 18 a [i. e. 18] | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 23. maj 1945 | številka 19 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 24. maj 1945 | številka 20 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 25. maj 1945 | številka 21 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 26. maj 1945 | številka 22 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541  
* Dahavski poročevalec | 27. maj 1945 | številka 23 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 29. maj 1945 | številka 24 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 30. maj 1945 | številka 25 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 31. maj 1945 | številka 26 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 1. junij 1945 | številka 27 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 2. junij 1945 | številka 28 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* Dahavski poročevalec | 3. junij 1945 | številka 29 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541
* »Ne moremo z vami – toda ne pozabite nas&quot; | Avtor: | Božidar Pengov | Leto: | 3. junij 1945 | številka 29 - priloga | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* Dahavski poročevalec | 5. junij 1945 | številka 30 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | COBISS ID: 5180787 | Signatura: P3 TT 1 | Inventarna številka: 400000541 
* 3. junij 1945 | Jež za žico | 1. junij 1945 | številka 1 | Založnik: Kulturno-propagandni odsek Jugoslovanskega narodnega odbora | COBISS ID: 5180275 | Signatura: P3 TT 2 | Inventarna številka: 400000544  
* Vestnik | 28. maj 1945 | številka 1 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | Signatura: P3 TT 3
* Vestnik | 4. junij 1945 | številka 2 | Založnik: Jugoslovanski narodni odbor | Signatura: P3 TT 3

Urednica Darja Urbanc, datum zadnje posodobitve 4. 12. 2023 

===Digitalizirana partizanska literatura Knjižnice Muzeja novejše in sodobne zgodovine ===

Urednica Darja Urbanc, datum zadnje posodobitve 4. 12. 2023

*Partizan, naš slovenski partizan | Maks Ažnik (avtor); Bogomir Premelč (ilustrator) | 1944 | 21 str., ilustr., 22 cm | Propagandni odsek JPO IX. korpusa NOV in POJ | COBISS ID: 14284082 | D3 PT 23 | Inventarna številka: 300000023
*O vzgoji novega rodu | Ivan Bertoncelj - Janoš | 1944 | D3 PT 38 | Inventarna številka: 300000038
*Ob stoletnici rojstva pisatelja Josipa Jurčiča | France Bevk | 1944 | D3 PT 40 | Inventarna številka: 300000040
*Birokrat: skeč | 1945 | D3 PT 41 | Inventarna številka: 300000041
*Tako so nas učili   | Jože Bon | 194? | D3 PT 44 | Inventarna številka: 300000044
*Gospod Lisjak | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 1944 | D3 PT 46 | Inventarna številka: 300000046
*Pesmi | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 1944 | D3 PT 49 | Inventarna številka: 300000049
*Previharimo viharje | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 1942 | D3 PT 53 | Inventarna številka: 300000053
*Raztrganci | Matej Bor (ps.) - Vladimir Pavšič | 194? | D3 PT 54 | Inventarna številka: 300000054
*Borba proti tankom | 1944 | D3 PT 57 | Inventarna številka: 300000057
*Borbene vaje | 1944 | COBISS ID: 158749955 | D3 PT 58 | Inventarna številka: 300000058
*Borbene vaje posameznika | 1945 | COBISS ID: 96067072 | D3 PT 59 | Inventarna številka: 300000059
*Borimo se | Nikolaj Pirnat (umetnik) | 1944 | D3 PT 61 | Inventarna številka: 300000061
*Deklaracija nove jugoslovanske vlade maršala Tita | 1944 | D3 PT 91 | Inventarna številka: 300000091
*Borbene vaje. II, Desetina | 1944 | D3 PT 98 | Inventarna številka: 300000098
*Drugo zasedanje AVNOJ-a | 1944 | D3 PT 131 | Inventarna številka: 300000131
*Enotna vlada Jugoslavije | 1945 | D3 PT 143 | Inventarna številka: 300000143
*K. L. Mauthausen | Božo Flander - Florjan | 1944 | D3 PT 155 | Inventarna številka: 300000155
*Izbrane pesmi | Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 170 | Inventarna številka: 300000170  | Izbrane pesmi
*Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 171 | Inventarna številka: 300000171
*Ob stoletnici pesnikovega rojstva: 1844–1944 | Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 172 | Inventarna številka: 300000172
*Devet Gregorčičevih | Simon Gregorčič | 1944 | D3 PT 174 | Inventarna številka: 300000174
*Protiletalska obramba | Slavko Grum | 1943 | D3 PT 175 | Inventarna številka: 300000175
*Razstrelivo in njegov uporaba | Slavko Grum | 1943 | D3 PT 176 | Inventarna številka: 300000176
*Hej junaki | 1945 | D3 PT 179 | Inventarna številka: 300000179
*Kronika XIV. divizije | Vera Hreščak | 1944 | D3 PT 183 | Inventarna številka: 300000183
*Mauthausen | France Hribar - Savinjšek | 1943 | D3 PT 184 | Inventarna številka: 300000184
*Slovenska mati | Vinko Šumrada | 1944 | D3 PT 186 | Inventarna številka: 300000186
*Inženjerec. Št. 4 | 1945 | D3 PT 188 | Inventarna številka: 300000188
*Izbor pesmi in proze za naše prireditve. | I, Recitacije | 1945 | D3 PT 190 | Inventarna številka: 300000190
*Izjava treh osnovnih skupin v OF! | 1944 | D3 PT 192 | Inventarna številka: 300000192
*Izvlečki iz snovi političnih ur | 1945 | D3 PT 199 | Inventarna številka: 300000199
*Kaj je in kaj hoče Osvobodilna fronta slovenskega naroda | Oskar Šavli - Jakob | 1943 | D3 PT 204 | Inventarna številka: 300000204
*Poziv britanskega vojaškega zastopnika za Slovenijo majorja Jonesa oficirjem bivše Jugoslovanske vojske | William M. Jones | 1943 | D3 PT 211 | Inventarna številka: 300000211
*Pesmi | Karel Destovnik - Kajuh | 1944 | D3 PT 224 | Inventarna številka: 300000224
*Drugo zasedanje AVNOJ-a in slovenski narod | Edvard Kardelj | 1944 | D3 PT 243 | Inventarna številka: 300000243
*Klevete in resnica o komunizmu | 1944 | D3 PT 251 | Inventarna številka: 300000251
*Komunisti in vera | Edvard Kardelj | 1944 | D3 PT 263 | Inventarna številka: 300000263
*O današnjih glavnih nalogah | Edvard Kardelj | 1945 | D3 PT 266 | Inventarna številka: 300000266
*Na poti v svobodo | Ladislav Kiauta | 1944 | D3 PT 280 | Inventarna številka: 300000280
*Obtožujemo!: grozodejstva nemškega internacijskega taborišča | Ladislav Kiauta | 1944 | D3 PT 281 | Inventarna številka: 300000281
*Boj birokratizmu, karerizmu in drugim nezdravim pojavom! | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 283 | Inventarna številka: 300000283
*Dve leti Osvobodilne fronte: historiat | Boris Kidrič | 1943 | D3 PT 286 | Inventarna številka: 300000286
*Dve vojski, dva značaja in dva namena | Boris Kidrič | 1943 | D3 PT 295 | Inventarna številka: 300000295
*O graditvi narodne oblasti in slovenske državnosti v okviru federativne Jugoslavije | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 303 | Inventarna številka: 300000303
*Referat o politični vzgoji narodnih množic, o množičnem delu in organizacijskih vprašanjih Osvobodilne fronte | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 312 | Inventarna številka: 300000312
*3. leto Osvobodilne fronte | Boris Kidrič | 1944 | D3 PT 316 | Inventarna številka: 300000316
*Zavarovanje edinic na mestu | Mile Kilibarda | 1944 | D3 PT 319 | Inventarna številka: 300000319
*Ključ dogovorjenih znakov | 1944 | D3 PT 322/1 | Inventarna številka: 300000322
*Ključ dogovorjenih znakov. II | 1944 | D3 PT 322/2 | Inventarna številka: 300000322
*Mati | Mile Klopčič | 1944 | D3 PT 323 | Inventarna številka: 300000323
*Pesmi naših borcev. I | 1944 | COBISS ID: 1101844830 | D3 PT 325 | Inventarna številka: 300000325
*Pesmi naših borcev. II | 1944 | COBISS ID: 1101844830 | D3 PT 326 | Inventarna številka: 300000326
*Bataljon | Bogo Flander – Klusov Joža | 1944 | COBISS ID: 8015157 | D3 PT 327 | Inventarna številka: 300000327
*Gorenjski junaki | Bogo Flander – Klusov Joža | 194? | D3 PT 329 | Inventarna številka: 300000329
*Partizanski soneti | France Kosmač | 1944 | D3 PT 349 | Inventarna številka: 300000349
*Kriptografija: nauk o tajni pisavi | 1944 | D3 PT 371 | Inventarna številka: 300000371
*Kronike Toneta Veseljaka | 1944 | D3 PT 380 | Inventarna številka: 300000380
*Zavzemanje naseljenih mest | Ivan Lokovšek - Jan | 1944 | D3 PT 415 | Inventarna številka: 300000415
*Rab | Silverij Pakiž – S. Matejev | 1944 | COBISS ID: 57592833 | D3 PT 431 | Inventarna številka: 300000431
*Material | 1945 | D3 PT 433 | Inventarna številka: 300000433
*Naj pesem naša zadoni | 1944 | COBISS ID: 4902240 | D3 PT 472 | Inventarna številka: 300000472
*Partizanske pesmi | 1943 | COBISS ID: 130496515 | D3 PT 473 | Inventarna številka: 300000473
*Naša pesem | 1944 | D3 PT 491 | Inventarna številka: 300000491
*Naša prireditev. 1 | 1944 | D3 PT 494 | Inventarna številka: 300000494
*Naša prireditev. 1 | 194? | D3 PT 498 | Inventarna številka: 300000498
*Naše vojaške delavnice | 1945 | D3 PT 501 | Inventarna številka: 300000501
*Naši pesniki novemu rodu | 1943 | D3 PT 504 | Inventarna številka: 300000504
*Naši pesniki novemu rodu. Snopič 2 | 1943 | D3 PT 507 | Inventarna številka: 300000507
*Navodila za rušenje železnic | 1944 | D3 PT 534 | Inventarna številka: 300000534
*Nove žene | 194? | D3 PT 552 | Inventarna številka: 300000552
*Uporaba protioklopne puške in topa | 1943 | D3 PT 596 | Inventarna številka: 300000596
*Osnovni pojmi topografije in čitanje kart | 1944 | D3 PT 597 | Inventarna številka: 300000597
*Naša pesem | 1944 | COBISS ID: 130483971 | D3 PT 600 | Inventarna številka: 300000600
*Poveljevanje v borbi | 1943 | D3 PT 602 | Inventarna številka: 300000602
*Partizanska čitanka | 1944 | D3 PT 605 | Inventarna številka: 300000605
*Partizanska pesem | 1945 | COBISS ID: 93553408 | D3 PT 606 | Inventarna številka: 300000606
*Partizanska pesmarica | 1944 | D3 PT 609 | Inventarna številka: 300000609
*Partizanske | 194? | D3 PT 611 | Inventarna številka: 300000611
*Partizanske pesmi | 1944 | D3 PT 613 | Inventarna številka: 300000613
*Partizanske deklamovanke | 1944 | D3 PT 623 | Inventarna številka: 300000623
*Partizanska mati | Janez Perovšek - Pelko | 1944 | D3 PT 628 | Inventarna številka: 300000628
*Pravljica o Osvobodilni fronti | Janez Perovšek - Pelko | 1944 | D3 PT 630 | Inventarna številka: 300000630
*Pesmi | 194? | D3 PT 634 | Inventarna številka: 300000634
*Pesmi | 1944 | D3 PT 635 | Inventarna številka: 300000635
*Zbirka partizanskih pesmi | 194? | D3 PT 636 | Inventarna številka: 300000636
*Pesmi | 1944 | D3 PT 639 | Inventarna številka: 300000639
*Pesmi borcev XXXI. divizije | 194? | D3 PT 642 | Inventarna številka: 300000642
*Pesmi naših borcev | 1944 | D3 PT 644 | Inventarna številka: 300000644
*Domovi, ječe, gozdovi | Nikolaj Pirnat | 1944 | D3 PT 658 | Inventarna številka: 300000658
*Naša borba | Nikolaj Pirnat, France Mihelič | 1944 | COBISS ID: 13849234 | D3 PT 659 | Inventarna številka: 300000659
*Pijonirske igre | 1945 | COBISS ID: 2036204 | D3 PT 660 | Inventarna številka: 300000660
*Otroške narodne pesmi | 1945 | COBISS ID: 12131122 | D3 PT 661 | Inventarna številka: 300000661
*Gregorčičeva pesmarica | 1944 | COBISS ID: 7972149 | D3 PT 662 | Inventarna številka: 300000662
*Otroške pesmi | Makso Pirnik | 1944 | COBISS ID: 1295475 | D3 PT 663 | Inventarna številka: 300000663
*Pesmi za mladenke | 1944 | COBISS ID: 30572 | D3 PT 664 | Inventarna številka: 300000664
*Pesmi za mladenke | 1944 | COBISS ID: 7855544 | D3 PT 665 | Inventarna številka: 300000665
*Aki | Vitomil Zupan - Pit | 1944 | COBISS ID: 10494770 | D3 PT 667 | Inventarna številka: 300000667
*Pouk o streljanju z artilerijskimi orožji | 1944 | D3 PT 691 | Inventarna številka: 300000691
*Prešeren: glasnik naše borbe in naše svobode | 1945 | D3 PT 705 | Inventarna številka: 300000705
*Priročnik za diverzante | 194? | D3 PT 720 | Inventarna številka: 300000720
*Priročnik za telefonijo s pravilnikom za telefonsko službo NOV in PO Slovenije | 194? | D3 PT 722 | Inventarna številka: 300000722
*Registrirajte železniški promet | 194? | D3 PT 759 | Inventarna številka: 300000759
*Sabotaže | 1944 | D3 PT 770 | Inventarna številka: 300000770
*Saboterji tipa ''Bullit'' | Atepin | 1944 | D3 PT 771 | Inventarna številka: 300000771
*Samoizobraževanje oficirjev | 194? | D3 PT 772 | Inventarna številka: 300000772
*Pesmi | Tone Seliškar | 1944 | D3 PT 776 | Inventarna številka: 300000776
*Sovražnik: pesmi | Tone Seliškar | 1944 | D3 PT 777 | Inventarna številka: 300000777
*Seznam črk Partizanske tiskarne | 1944 | D3 PT 779 | Inventarna številka: 300000779
*Seznam črk grafike 11 A | 1944 | D3 PT 780 | Inventarna številka: 300000780
*Slovenija: priročnik za zemljepise | 1945 | D3 PT 796 | Inventarna številka: 300000796
*Slovenske partizanske pesmi | 1942 | D3 PT 800 | Inventarna številka: 300000800
*Srečanje: slika iz dnevov srečanja med Rdečo armado in NOV Slovenije | 1945 | D3 PT 808 | Inventarna številka: 300000808
*Stoletnica Prešernove »Zdravljice« | 1944 | D3 PT 874 | Inventarna številka: 300000874
*Strategija in taktika osvobodilne borbe | 194? | D3 PT 875 | Inventarna številka: 300000875
*Štirje bratje: skeč | 1945 | D3 PT 896 | Inventarna številka: 300000896
*Od Prešerna do danes: izbor recitacijskih tekstov | 1944 | D3 PT 907 | Inventarna številka: 300000907
*Partizanske pesmi: izbor pesmi za recitiranje  na naših prireditvah | 1944 | COBISS ID: 7974453 | D3 PT 908 | Inventarna številka: 300000908
*Govor mladim oficirjem NOV in POJ | Josip Broz - Tito | 1944 | D3 PT 911 | Inventarna številka: 300000911
*Vera je v nevarnosti | Danilo Milič | 1944 | D3 PT 973 | Inventarna številka: 300000973
*Beseda o Osvobodilni fronti | Jospi Vidmar | 1943 | D3 PT 988 | Inventarna številka: 300000988
*Pesmi padlim borcem | Oto Vrhunec - Blaž | 1944 | D3 PT 1049 | Inventarna številka: 300001049 |

===Kartoteka Muzeja novejše zgodovine===

Na enem skenu sta  dve kartici, naslednji sken je hrbtna stran teh dveh kartic. Če je naslednji sken spet prva stran nove kartice, pomeni, da prejšnji ni imel hrbtne strani, kjer pa je na hrbtni strani teksta več kot eno stran, pa je najprej le prednja stran (sama), potem pa dve kartici hrbtnih strani. -- Urban Pipan

[https://slov.si/doc/mnz.xlsx Excellovo tabelo spomenikov] je za prepis vsebine s posnetkov pripravil Miloš Kermavnar. -[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 10:34, 2. marec 2023 (CET), dopolnjeno --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 17:29, 23. marec 2023 (CET)

*[https://slov.si/mnz/akcije Akcije in borbe]
*[https://slov.si/mnz/celje Celje]
*[https://slov.si/mnz/gorica Gorica]
*[https://slov.si/mnz/novomesto Novo mesto]
*[https://slov.si/mnz/koper Koper]
*[https://slov.si/mnz/ljubljana Ljubljana]
*[https://slov.si/mnz/ljubljana_mesto Ljubljana mesto]
*[https://slov.si/mnz/murska_sobota Murska Sobota]
*[https://slov.si/mnz/koroska Koroška] -- rezervirano Stane Gradišnik
*[https://slov.si/mnz/gradnje Partizanske gradnje]
*[https://slov.si/mnz/posebnosti Posebnosti]
**[https://slov.si/mnz/spomeniki Spomeniki in plošče]
**[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni Spomeniki po vojni]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/celje Celje] -- Stane Gradišnik {{opravljeno}}
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/gorica Gorica]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/koper Koper]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/kranj Kranj]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/ljubljana Ljubljana]
***[https://slov.si/mnz/spomeniki_po_vojni/maribor Maribor]
*[https://slov.si/mnz/razno Razno]
*[https://slov.si/mnz/sovrazniki Sedeži sovražnih formacij]
*[https://slov.si/mnz/skladisca Skladišča]
*[https://slov.si/mnz/sole Šole]
*[https://slov.si/mnz/intendanca Trgovska mreža, intendanca]

==Ljubljana==

*''Ljubljana, mesto heroj: 30 let svobode''. Ur. Ivica Bozovičar idr. 1975 {{COBISS|ID=7534642}}
*Vilko Menard: ''Kronika NOB terenov Tržaška cesta - Kozarje in &quot;Lado Miklavc&quot; Vič, Brdo, Vrhovci''. Ljubljana, 1971 {{COBISS|ID=3867697}}  
*Ludvik Golob: ''Ljudje izpod Mokrca in Kureščka v NOB 1941-1945: [kronika krajevne skupnosti Golo-Zapotok]''. Ljubljana, 1983, 2001.
*[https://slov.si/doc/kronika_zb_ljubljana_2021.pdf ''Zbornik spominov in akcije: 80 let OF in upora''.] Ljubljana: Mestni odbor ZZB za vrednote NOB Ljubljana, 2021. {{COBISS|ID=61165059}}
*Pavle Lešnjak, Djuro Šmicberger: ''Uporni Bežigrad''. Ljubljana: SZDL, 1989 (Delavsko gibanje in narodnoosvobodilni boj v občini Ljubljana-Bežigrad, 3).
*Gozdana Miglič: [https://slov.si/doc/spomin_je_moc.pdf ''Spomin je moč: Pomniki revolucije v občini Ljubljnana-Šiška.] 1985.
*[http://www.zeleniprstan.si/ Društvo Zeleni prstan Ljubljana]
*[https://www.dnevnik.si/1042735144 Drevesa na PST lahko tudi podarite ali posvojite.] ''Dnevnik'' 6. 5. 2016.
*[https://www.svobodnabeseda.si/nusa-kersevan-predsednica-drustva-zeleni-prstan/ Nuša Kerševan, predsednica društva Zeleni prstan.] ''Svobodna beseda'' 1996.
*Nejc Grilc: [https://www.delo.si/prosti-cas/rekreacija/zeleni-prstan-ljubljane/ Zeleni prstan Ljubljane.] ''Delo'' 4. 5. 2018.

==Gorenjska==

*''Gorenjski partizan: Gorenjski odred 1942-1945'' (1992). {{COBISS|ID=31206144}}
*Ivan Križnar: ''Jeseniško okrožje med nacistično okupacijo in NOB'' (2000). {{COBISS|ID=106096896}}
*Janez Gerčar: ''Begunje''. 1969 [https://znaci.org pdf]
*Jože Vidic: ''Beg z morišča''. Ljubljana: Borec, 1971. [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_1.docx 1. del], [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca_2.docx 2. del], [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca1.pdf pdf 1] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca2.pdf pdf 2] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca6.pdf pdf 6] [https://slov.si/doc/vidic_beg_z_morisca7.pdf pdf 7]
*Bogdan Osolnik in Svetko Kobal: ''Pokrajinska tehnika za Gorenjsko 1944--1945''. Ljubljana: ZB NOB, 1998. [https://slov.si/doc/pokrajinska_tehnika_za_gorenjsko.pdf pdf], na voljo tudi docx
*Marijan Masterl: [https://slov.si/doc/marijan%20masterl%20osolnik.pdf Skupaj sta padla v partizanih istega dne, pa vendar vsak sebi.] ''Loški razgledi''  37 (1990), 314.
*Marko Vraničar: [https://slov.si/doc/marko%20vrani%C4%8Dar%20pokopali%C5%A1%C4%8De%20v%20loki.pdf Partizansko pokopališče v Lipici.] ''Loški razgledi''  57 (2010). 287–292.
*Januš Šivic: ''Zgodovina železniškega mosta v Mostah in z njim povezanih dogodkov''. Žirovnica, 2022. {{COBISS|ID=107300099}} 
*Franc Legat: [https://slov.si/doc/legat_uprli_smo_se.pdf ''Uprli smo se''.] Zabreznica, 2010. 48 str.
* Irena Jereb Filipič, Milena Sitar idr.: [https://slov.si/doc/sitar_solstvo.pdf ''Ti si mene naučila brati: Partizansko šolstvo na Žirovskem, v Poljanski dolini in zgornjem delu Selške doline''.]  Ljubljana: Modrijan, 2018.
* Bogdan Osolnik: ''Posvetovanje gorenjskih aktivistov OF na Jelovici, 13.-15. maja 1944''. --- Miroslav Stiplovšek: ''Razvoj in delovanje organizacij OF v kamniškem okrožju spomladi 1944.'' Domžale: Občinska konferenca SZDL Domžale, Kulturna skupnost Domžale, 1984 (Ob XV. zboru gorenjskih aktivistov v Mengšu).
*Franc Ekar: [http://www.planinskivestnik.com/files/File/PV_1962_02.pdf#page=85 Partizanska kurirska pot.] ''Planinski vestnik'' febr. 1962. 83&amp;ndash;86.
*Marko Pintar: [https://bb.si/f/docs/diplomska-dela/pintar_marko_1.pdf Dražgoška bitka.] Diplomska naloga, 2015.
*Gorenjska partizanska pot [Kartografsko gradivo] + Dnevnik z Gorenjske partizanske poti. 1965, 1981.
*[https://slov.si/doc/kolesarski_maraton_1980.pdf ''Kolesarski maraton ob pomnikih padlih borcev in talcev NOV''.] Hrastje Prebačevo: Športno društvo Jakob Štucin - Kolesarska sekcija, 1980.
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Stolpersteine_in_Ljubljana Stolpersteine in Ljubljana.] Wikimedia Commons.
*''Spominska obeležja NOB občine Kamnik: Ob trideseti obletnici osvoboditve''. 1975. (Slovanka RP M C 3612) 
*[http://www.slov.si/doc/kamniski_spomeniki.pdf ''Vodnik po poti spominov NOB občine Kamnik''.] ZZB NOV, 1988. {{opravljeno}}
*Danijel Kaštrun: ''Kronika župnije Sela pri Kamniku: 1903-2016''. 2017 (dostopno samo v knjižnici F. Balantiča v Kamniku).
*''Pomniki revolucionarnega delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja v domžalski občini'', 1979. {{opravljeno}}
*''Od spomenika do spomenika v občini Tržič''. Tržič, 1981 {{opravljeno}}
*Spomeniki NOB in ljudske revolucije, grobovi in grobišča borcev NPV, talcev in žrtev fašističnega nasilja v občini Jesenice. Kranj: Zavod za spomeniško varstvo, februar 1982. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/ks_blejska_dobrava.pdf KS Blejska Dobrava]
**[http://slov.si/doc/ks_dovje_mojstrana.pdf KS Dovje-Mojstrana]
**[http://slov.si/doc/ks_hrusica.pdf KS Hrušica]
**[http://slov.si/doc/ks_javornik_koroska_bela.pdf KS Javornik - Koroška Bela]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_plavz.pdf KS Jesenice Plavž]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_mezakla.pdf KS Jesenice Podmežakla, Mežakla]
**[http://slov.si/doc/ks_jesenice_sava_zelezarna.pdf KS Jesenice Sava, Železarna]
**[http://slov.si/doc/ks_kranjska_gora.pdf KS Kranjska Gora]
**[http://slov.si/doc/ks_planina_pod_golico.pdf KS Planina pod Golico]
**[http://slov.si/doc/ks_ratece_planica.pdf KS Rateče-Planica]
**[http://slov.si/doc/obcina_zirovnica.pdf Občina Žirovnica]
*''Gorenjska v borbi za svobodo'', 1&amp;ndash;5 (1959&amp;ndash;1961) [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-W5H3L469/7e643f12-e881-404f-a5d7-12ed1efdd0f1/PDF dLib 1] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-GWBX8UL1/dfc86fc9-d01f-4a80-a514-18ae3192224e/PDF dLib 2] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-OUHNN2M7/02bbc9be-c215-42d0-87f1-c55cc56aba51/PDF dLib 3] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-F2QHK1Y8/9fa35bdb-faa4-49b5-82ae-999218529b13/PDF dLib 4] [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-YXTXRAVT/72245bab-4e09-4a38-acce-dc90048eb1f1/PDF dLib 5]
*Mina Mušinović: ''Javni spomeniki 19. in 20. stoletja na Gorenjskem''. Doktorska disertacija, 2013.
*Alojz Kos: Po poti spominov: Spominska znamenja NOB in socialistične revolucije v občini Radovljica. ''Radovljiški zbornik'' 1990. {{opravljeno}}
*Stane Krapež. ''Pomniki NOB na Škofjeloškem''. Ljubljana: Borec, 1986. {{COBISS|ID=5854265}}
*[https://zbnobskofjaloka.weebly.com/spomeniki-nob-na-scaronkofjeloscaronkem.html Spomeniki NOB na Škofjeloškem]: Škofja Loka, Železniki, Gorenja vas, Žiri. {{opravljeno}}
*''Ne pozabite nas: Obeležja svobode: Spomini in spomeniki''. Ur. Mirjan Trampuž idr. Mengeš: Združenje borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Slovenije Občine, 2016. {{opravljeno}}
*''Pomniki NOB v občini Kranj''. Ur. Pavle Bajželj idr. Kranj: ZZB NOV Kranj, 1975. {{opravljeno}}
*Sonja in Jože Mirtič: [http://slov.si/doc/nepozabimopreteklosti.pdf Ne pozabimo preteklosti.] ZB Dovje-Mojstrana, 2008. {{opravljeno}}

== Primorska==

*[http://www.zb-koper.si/publikacije.html Partizanske publikacije ZB Koper]
*[https://znaci.org/00003/720.htm ''Križani v boju za svobodo''.] Križ pri Trstu, 1975. [https://znaci.org/00003/720.pdf pdf]
*Viktor Volčjak: ''Bolnica &quot;Franja&quot;''. Ljubljana: Borec, 1960 (Dokazi, 3).
*Alojz Zidar: Doživetja tigrovca, partizana. Koper in Trst: Založba Lipa in Založništvo tržaškega tiska, 1987. 261 str.
*Primož Plahuta: Italijanska ofenziva na Nanosu aprila 1942. ''Mladika'' 8&amp;ndash;9 (2022). 8&amp;ndash;14. 
*Silvo Fatur: ''Zgodba o TIGRu''. Koper: Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij Organizacije TIGR Primorske, 2007.
*Tomaž Pavšič: ''Spomeniki v Avtonomni deželi Furlaniji-Julijski krajini''. Trst: Konzulat RS, 1997. [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk1.pdf 1. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk2.pdf 2. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk3.pdf 3. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk4.pdf 4. del], [https://slov.si/doc/spomeniki_fjk5.pdf 5. del].  
*[https://www.spomeniki.org/monuments/ Arhiv spomenikov.] Slovenska kulturna in gospodarska zveza, Trst, 2020.
*[http://www.anpits.it/o-44.php?lang=SLO ''0-44''.] Associazione Nazionale Partigiani d'Italia - Comitato Provinciale di Trieste / Vsedržavno Združenje Partizanov Italije - Tržaški Pokrajinski Odbor. 2013-
*Franc Rado Jelerčič: ''Mihaela Škapin-Drina in Veliko Polje''. Nova Gorica, 2007.
*Jožko Martelanc: ''Goriška fronta 1943''. Nova Gorica: Območno združenje borcev in udeležencev v NOB Nova Gorica in Organizacijski odbor za praznovanje 60-letnice Goriške fronte. Šempeter pri Gorici, 2003.
*''Zbornik razprav o zgodovini Renč: Ob 750-letnici prve znane pisne omembe kraja Renče leta 1256''. Ur. Miran in Radivoj Pahor. Renče; Vogrsko: Občina, 2010.
* ''Ljudje in kraji ob Pivki''. Ur. Simon Fatur. Kulturna skupnost Postojna, maj 1975. 344 str. 
*Karlo Černic: [http://www.comune.doberdo.go.it/portale/export/sites/doberdo/allegati/archivio_file/varie/nocemo_pozabiti_non_vogliamo_dimenticare.pdf Nočemo pozabiti.] Doberdob, 1995 in 2015.
*[https://it.wikipedia.org/wiki/Pietre_d%27inciampo_in_Friuli-Venezia_Giulia Pietre d'inciampo in Friuli-Venezia Giulia.] Wikipedia.
*[http://www.cnj.it/PARTIGIANI/garibaldi_scotti.htm Partigiani italiani in Jugoslavia.]
*[[:c:https://Category:Monuments and memorials in Friuli-Venezia Giulia]]
*[[:c:Category:Stolpersteine_in_Trieste]]
*[[:c:Category:Stolpersteine in province of Gorizia]]
*[[:c:Category:Stolpersteine in Doberdo del Lago]]
*[http://www.lintver.it/cultura-paesi-quintaparte.html Le due grandi guerre.] 
*Jurij Fikfak: Simboli in ritualne prakse spora in sožitja: Nekateri italijansko-slovenski diskurzi. ''Studia ethnologica Croatica'' 21 (2009). 355-387.
* Miloš Kermavnar: [http://slov.si/doc/gorisko.xlsx Še 62 obeležij za Goriško], avgust 2020. [xlsx datoteka]
* Vili Prinčič: ''Štandrež v duhu NOB''. Štandrež, 2008. INZ, SAZU
*''Krajevni leksikon  Slovencev v Italiji. 1: Tržaška pokrajina'', 1990; ''2: Goriška pokrajina'', 1995. OHK
* ''K spomenikom NOB v občini Postojna''. Ur. Cveto Bajc idr. Postojna: ZSMS, 1981. 
* Borut Klabjan: [https://www.academia.edu/38636313/_Our_Victims_Define_Our_Borders_Commemorating_Yugoslav_Partisans_in_the_Italo-Yugoslav_Borderland?email_work_card=thumbnail-desktop &quot;Our Victims Define Our Borders&quot;: Commemorating Yugoslav Partisans in the Italo-Yugoslav Borderland.] Academia.edu.
* Nelida Silič-Nemec: ''Javni spomeniki na Primorskem: 1945-1978''. Trst, 1982. {{COBISS|ID=12973569}}
*Ciril Zupanc: Pomniki NOB v občini Tolmin. ''Tolminski zbornik'' 1975. 125&amp;ndash;28.
*Marjan Rutar. ''Spomeniki in obeležja NOB'' na Primorskem. 2014. {{opravljeno}}
**[http://slov.si/doc/rutar1.pdf Uvod]
**[http://slov.si/doc/rutar2.pdf Občina Brda]
**[http://slov.si/doc/rutar3.pdf Kanal ob Soči]
**[http://slov.si/doc/rutar4.pdf Miren-Kostanjevica]
**[http://slov.si/doc/rutar5.pdf Nova Gorica]
**[http://slov.si/doc/rutar6.pdf Renče-Vogrsko]
**[http://slov.si/doc/rutar7.pdf Vrtojba]
*[http://www.sezana.si/dokument.aspx?id=4967 SEZNAM NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE PO NASELJIH V OBČINI SEŽANA.]
*[http://burntinmemories.eu/sl/spominska-obelezja Spominska obeležja.] Burnt in memories. (Požgane vasi Mačkolje/Caresana, Miren pri Novi Gorici, Šmarje pri Kopru in Žejane.)
* Rok Uršič in Jelka Peterka: [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti.pdf ''Čas človečnosti: Partizanske sanitetne postaje med narodnoosvobodilnim bojem v Posočju''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB, 2016. [http://slov.si/doc/cas_clovecnosti_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] {{opravljeno}}
* Rok Uršič: [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami.pdf ''Ilka Devetak Bignami in njen čas''.] Tolmin: Združenje borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin, 2018. [http://slov.si/doc/ilka_devetak_bignami_errata.pdf Popravki in dopolnila h knjigi.] {{opravljeno}}
* {{Navedi knjigo|title=Oblaki nad sončno deželo|last=Šinkovec|first=Črtomir|publisher=Borec|year=1963|location=Ljubljana|cobiss=2133512|url=https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-0XL1P6C1}}

==Notranjska==

*Slavko Malnar: ''Čabarske žrtve fašizma''. Čabar, 2009.  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_1.pdf pdf 1]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_2.pdf pdf 2]  [https://slov.si/doc/malnar_cabar_3.pdf pdf 3] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_4.pdf pdf 4] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_5.pdf pdf 5] [https://slov.si/doc/malnar_cabar_6.pdf pdf 6]
*Damijan Guštin, Martin Premk: ''Mi pa nismo se uklonili''. ZZB NOB Cerknica in Odbor skupnosti borcev Notranjskih odredov, 2006.
* Karol Mikulič: ''Občina Loški Potok v borbi za osvoboditev in lepše življenje; Krimski bataljon-Ogenjca-Jelenov Žleb''. 2000.
Tadeja Tominšek Čehulić idr.: [https://www.sistory.si/11686/44683#page=340 Sledi bitke pri Jelenovem Žlebu v virih in javnih razpravah.] ''Kronika'' 66/3 (2018).
*Jože Simšič - Jelen: ''Iz vojne v svobodo'': [spomini]. 2015.
*France Šuštaršič: ''Vražji vrtec''. Borec, 1962 (Dokazi, 8).
*[http://obelezja.wordpress.com Cerknica.org Obeležja okrog Cerknice.]
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice1.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic pod Snežnikom''.] SZ, 2009.
*Dimitrij - Mitja Jerič: [https://slov.si/doc/partizanske_bolnice2.pdf ''Vodič po poteh slovenskih partizanskih bolnišnic in civilnega taborišča pod Snežnikom na hrvaški strani meje, 2''.] Logatec: SZ, 2014.
*Jože Tekavec: ''Dnevi preizkušnje: Spomini 1941-1945''. Velenje: Občinski odbor ZZB  NOV Velenje, 392 strani.
*''Notranjski listi'' I, II in III (1977, 1981 in 1986). Ur. Janez Šumrada. {{COBISS|ID=3503968}} {{COBISS|ID=19372545}} {{COBISS|ID=36115713}}

==Dolenjska==

*Tone Urbas, Jernej Zabukovec: ''Ko so gorele naše vasi''. Kočevje, 2002 (o požigu loških hiš).
*Damijan Guštin: ''Osvoboditev Kočevske''. Pokrajinski muzej Kočevje, 2005.
*Velimir Kraševec-Igor: ''Deveta SNOU brigada &quot;Kočevska&quot;''. Odbor borcev Zapadnodolenjskega odreda-9. SNOU brigade &quot;Kočevske&quot; ob 40. obletnici Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Kočevje, 1963.
*Karol Osredkar-Dimež: ''Javorovica''. Ljubljana: Odbor borcev V. SNOUB Ivan Cankar, 1979.
*''50 let telesne vzgoje v Ribniški dolini: 1906-1956''. Ur. Andrej Arko. Ribnica, 1956. {{COBISS|ID=1321075}}
*Jože Peskar: ''Dolenjski odred''. Ljubljana, 1976 {{COBISS|ID=5421568}} [https://hugepdf.com/download/untitled-5affe4a00ee32_pdf pdf]
*''Gradivo za topografijo NOB: 1. Bela krajina''. 201 f. + zemljevid, 2. ''Poljanska dolina''. 2 zv. 411 f. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja: Muzej narodne osvoboditve LRS, 1958-1959.
*Aleksander Gala: ''[https://slov.si/doc/ogenjca.pdf Ogenjca: Tragedija partizanskih ranjencev]''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977, &lt;sup&gt;2&lt;/sup&gt;2015. 
*''Šentjanž 1941-1945: Nemirna Mirnska dolina in Posavje 1941''. Ur. Milan Gorjanc. Šentjanž: ZB za vrednote NOB Sevnica in KS Šentjanž ob 80 letnici, 2021. 
*''Šepet časa: Zbornik spomenikov in spominskih obeležij v občini Šentjernej''. Ur. Stanko in Elizabeta Kušljan. 2002 {{COBISS|ID=11017271}}
*''Da bi v pozabo ne zbrisal jih čas''. Ur. Jože Muhič idr. Dolenjske Toplice: Društvo za vzdrževanje partizanskih grobišč v Rogu, 2006. 
*[https://slov.si/doc/suhor_spomeniki.pdf Spomeniki in spominska obeležja NOB Suhor pri Metliki], 2020. 
*[Franjo Levstik:] ''SPOMINSKA ZNAMENJA, SPOMENIKI GROBIŠČA, SPOMINSKA OBELEŽJA na območju občine RIBNICA''. Ribnica: ZDRUŽENJE BORCEV NOV, Občina Ribnica, 1987. Tipkopis, 46 strani. 
*Lado Ambrožič Novljan, Vida Brest: ''Jelenov Žleb''. [Tu: Spominska obeležja na območju krajevne organizacije ZB Ribnica, str. 42.] Ljubljana: Komunist, 1983 (Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem, 33). 
* ''Album spomenikov NOV v občini Ribnica''. Rokopis (pred 1971).
* [http://docplayer.si/186957946-Padli-borci-in-%C5%BErtve-fa%C5%A1isti%C4%8Dnega-nasilja-iz-krajevne-skupnosti-%C5%A1entvid-pri-sti%C4%8Dni.html Padli borci in žrtve fašističnega nasilja iz Krajevne skupnosti Šentvid pri Stični.]
*''Pomniki narodnoosvobodilnega boja v občinah Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje''. Ur. Franc Štibernik. Grosuplje: Združenje borcev za vrednote NOB, 2019. [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-1.pdf 1. del] -- {{opravljeno}} [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-2.pdf 2. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-3.pdf 3. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 4. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-4.pdf 5. del] [http://slov.si/doc/pomniki_grosuplje-6.pdf 6. del.] 376 str.
*[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-85GKF834 ''Pomniki NOB v občini Grosuplje''.] Ur. Lojze Kikelj. 1987
*Ema Muser: ''Spomeniki naj govore: Zbornik spomenikov NOB v občini Novo mesto'', 1972.
**[https://www.slov.si/doc/dsc04388.jpg zemljevid novomeških spomenikov] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.pdf pdf] | [https://www.slov.si/doc/novomeski_spomeniki.txt txt]
*''[http://slov.si/doc/po_belokranjskih_partizanskih_poteh.rtf Vodnik po belokranjskih partizanskih poteh]''. Ur. Zvonko Rus. Metlika, Črnomelj: Svet za razvijanje revolucionarnih tradicij NOB pri občinskih konferencah SZDL, 1984.
*''Začetki NOB na Kočevskem in Obkolpju''. Ur. Zdravko Troha. Zal. Občina Kočevje in Združenje borcev NOV Kočevje, 1997.
*[http://www.zb-nob-nm.si/spominska-obelezja/predstavitev/ko-zb-bircna-vas.aspx Spominska obeležja KO Birčna vas.]
* Irena Škufca: ''Spominska obeležja narodnoosvobodilne borbe na Kočevskem'', 2005. {{COBISS|ID=222246656}}
*[http://www.zb-kocevje.si/obcine.htm Spomeniki NOB na Kočevskem.]
* Primož Šmajdek:[http://spomeniki.blogspot.si/search/label/Spomeniki%20NOB%20na%20Dolenjskem Spomeniki NOB na Dolenjskem.]

==Koroška==

*Valentin Hauser: Vergessene Wahrheiten: ''Die NS- und Kriegszeit in Kärnten, die Vertreibung der Kärntner Slowenen, die Saualm-Partisanen – Zeitzeugen und deren Nachkommen berichten'' (2022).
*[https://erinnernvillach.com/kaerntner-sloweninnen/ Kärntner SlowenInnen.] Erinnern Villach: Niemals vergessen. 
*Biseri naše kulturne krajine:
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-crna-na-koroskem.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Črna na Koroškem.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-dravograd.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Dravograd.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-mezica.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Mežica.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-mislinja.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Mislinja.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-muta.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Muta.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-podvelka.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Podvelka.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-prevalje.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Prevalje.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-radlje-ob-dravi.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Radlje ob Dravi.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-ravne-na-koroskem.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Ravne na Koroškem.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-ribnica-na-pohorju.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Ribnica na Pohorju.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-mestni-obcini-slovenj-gradec.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v Mestni občini Slovenj Gradec.]
**[https://www.kpm.si/wp-content/uploads/2021/03/spomeniki-in-kulturna-dediscina-v-obcini-vuzenica.pdf Spomeniki in kulturna dediščina v občini Vuzenica.] 
*[https://otoki.partizani.at/index.php ''Otoki spomina / Gedenkinseln'':] Partizanska spominska obeležja na južnem Koroškem / Gedenkstätten für die Partisanen in Südkarnten. Ur. A. Mohar. Celovec: Drava, 2018. 258 str.
*[https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Stolpersteine_in_K%C3%A4rnten Liste der Stolpersteine in Kärnten]. Wikipedia.
*[https://commons.wikimedia.org/wiki/Category:Monuments_and_memorials_to_victims_of_National_Socialism_in_Austria Spomeniki žrtvam nacionalsocializma v Avstriji]
* Ludvik Pušnik: ''Po poteh spomina. Spomeniki in znamenja 20. stoletja na območju Občine Dravograd''. Dravograd, 2008.
* ''Kulturni spomeniki in njihovo sporočilo v našem kraju: Raziskovalna naloga''. Dravograd: OŠ Neznanih talcev, 1993.
* [[:c:Category:Stolpersteine in Klagenfurt|Spotikavci v Celovcu, Wikimedijina Zbirka]]
*''Padlim za svobodo: Pomniki protifašističnega boja na Koroškem = Den Gefallenen für die Freiheit: Gedenkstätten des antifaschistischen Kampfes in Kärnten''. Ur. Borut Marjan Storm in Črtomir Zorec. Celovec: Drava; Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1987. {{COBISS|ID=1732893}}
*[http://www.kleindenkmaeler.at/kategorija/pomnik Pomnik (Slovenija - Koroška).] Biseri naše kulturne krajine.
* Jože Potočnik: ''Spomeniki in znamenja NOB v občini Slovenj Gradec''. Slovenj Gradec, 1985. {{COBISS|ID=5912889}}
*Janez Mrdavšič in Alojz Krivograd: ''Spomeniki in znamenja NOB v Mežiški dolini''. Ravne na Koroškem: Zveza združenj borcev NOV RS, Občinski odbor, 1990.
*''Spominu žrtev iz Mežiške doline 1941-1945''. Ur. Pavle Cesar in Alojz Krivograd. Ravne na Koroškem: Občinski odbor ZZB NOV, 1984.

==Zasavje in Posavje==
*Ivan Vidali: ''Kamniško zasavski odred'' (1989, 2018). {{COBISS|ID=293683712}}
*Aleksandra Forte: ''Spomeniki Zasavja: Hrastnik, Trbovlje, Zagorje''. Trbovlje: Zasavski muzej, 2002. {{COBISS|ID=118786048}} {{opravljeno}}
*''Trbovlje: Pomniki našega boja''. Ur. Ado Naglav. Trbovlje, 1983. {{COBISS|ID=3346141}}
*Stane Mrvič in Janez Kos: ''Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju občine Sevnica''. Sevnica: SZDL, 1989.
*''[http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-PH3JFEAH/183c04ca-38e6-4c96-a590-83d564926f1e/PDF Litijski zbornik]'' NOB, 1969. {{COBISS|ID=490569}} {{opravljeno}}
*Jože Štrukelj-Izidor: ''Minerci Dolenjskega odreda v Zasavju leta 1944''. Ljubljana, 2001. {{COBISS|ID=111972864}}
*''Kaplje preteklosti: pregled spomenikov in spominskih obeležij delavskega gibanja in NOB v občini Zagorje'' (1987). {{opravljeno}}
*''Čas beži &amp;ndash; spomin živi'' (cedejka). Ur. Polde Pavšek, Ivan Železnik, Miloš Prosen, Jože Marn. ZB Zagorje, 2010. [https://slov.si/doc/zagorje.avi avi] {{opravljeno}}

==Štajerska==

*Božidar Flajšman: ''Podsreda, zgodbe z razglednic'', 2017.
*Franc BUT - Branko: ''Zapisi o osvobodilnem gibanju pod Bočem'', 1983 {{COBISS|ID=2378504}}
*Ivan GROBELNIK - Ivo: ''Harmonika, škarje in Stari pisker'', 2004 {{COBISS|ID=216936448}}
*Ivan GROBELNIK - Ivo: ''Stari pisker, resnica in laži'', 2010 {{COBISS|ID=250783488}}
*''Med Bočem in Bohorjem'', 1984 {{COBISS|ID=14731009}}
*Daniel SITER: ''Rogaška Slatina pod kljukastim križem'' {{COBISS|ID=80553219}}
*Andrej MAVRI: ''Laško pod kljukastim križem'' {{COBISS|ID=284434432}}
*Milan KOSTEVC: ''Kozjanski odred 35 let'' {{COBISS|ID=5126912}}
* Stane TERČAK: ''Celjski Stari pisker'', 1959  {{COBISS|ID=30726145}} (in še več izdaj)
* Stane TERČAK: ''Frankolovski zločin''. 1971 {{COBISS|ID=88117}}
*[https://www.zrece.si/Files/eMagazine/12/42530/ZRE%C5%A0KI%20TALCI.pdf ''Zreški talci: kdo so in od kod so prišli''.] Ur. Martin Mrzdovnik. Zreče, 2016. {{COBISS|ID=283596800}}
*Tone Kregar: ''Vigred se povrne: druga svetovna vojna na Celjskem''. Celje: MNZ, 2009.
* Franc Bratkovič (ur.): ''80 let pozneje: Zapisi spominov na NOB in upor v Cerkvenjaku in okolici. Cerkvenjak, 2021.
*Marija Šauperl (ur.): [https://slov.si/doc/sauperl_cafa.pdf ''Bolnišnica Cafa''] (2017).
*Janko Kšela: [https://slov.si/doc/ksela_lenart.pdf ''NOB v občini Lenart v Slovenskih goricah''] (2022).
*Tone Ferenc: [https://ojs.inz.si/pnz/article/download/3742/4109/ Okupatorjevi dokumenti o diverzantskih akcijah in partizanskih bojih na Štajerskem leta 1941.]
*[https://slov.si/doc/zbornik_sentilj.docx ''Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1918-2018''.] Ur. Bruno Jelenko idr. Šentilj: Domovinsko društvo generala Maistra, 2017. 
*Naši kraji v narodnoosvobodilni vojni. ''Zbornik ob stoletnici bojev za severno mejo 1908-2018''.  Ur. Bruno Jelenko idr. Šentilj: Domovinsko društvo generala Maistra, 2017. 52-73. {{COBISS|ID=93341697}}
*Rado Zakonjšek - Cankar: ''Velika preizkušnja, prispevek k zgodovini NOV v Savinjski dolini 1941-1945''. Ljubljana: Borec, 1977.
*Marjan Toš: ''Osrednje Slovenske gorice 1941-1945: med odporom in okupatorjevim nasiljem: (ob 80-letnici ustanovitve OF slovenskega naroda)''. Lenart: Združenje za vrednote NOB, 2021.
*''Padli v ognju revolucije''. Krško: Zveza NOV občine Krško, 1971.
*Drago Novak, Ivo Orešnik, Herman Šticl: ''Pomniki NOB v Slovenskih Goricah in Prekmurju''. Murska Sobota: Pomurska založba, 1985. 468 str.
*Pina Špegel: ''Spominska obeležja NOB v občini Šoštanj''. Šoštanj: Muzej Velenje, Muzej usnjarstva na Slovenskem, 2021.
*Marjan Toš: ''Voličinsko območje in Slovenske gorice v okupirani Štajerski 1941--1945''. Združenje za vrednote NOB Lenart, 2019.  44 str.
*Ptujsko: Ciglenečki, Marjeta: Umetnostnozgodovinski pogled na spominska obeležja 20. stoletja na ptujskem območju. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 146-159.&lt;br&gt;Družbeni dogovor o varstvu, urejanju in vzdrževanju grobišč in grobov borcev ter spominskih obeležij narodno-osvobodilne vojne na območju občine Ptuj. V: Uradni vestnik občin Ptuj in Ormož, št. 13, 15. julij 1982, str. 75-80.&lt;br&gt; Evidenčni kartoni spominskih obeležij iz zgodovine delavskega gibanja in NOB iz arhiva Združenja borcev za vrednote NOB Ptuj.&lt;br&gt; Kotnik, Doroteja: Javni spomeniki na Ptuju med leti 1918-2014 (diplomska naloga), Maribor, 2015.&lt;br&gt; Po poteh krajev spomina – spomeniki in spominska obeležja 20. stoletja na območju nekdanje ptujske občine. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 173-198.&lt;br&gt; Rojic, Vida, Šuligoj, Ljubica: Vodnik po sledovih boja za socializem in narodno osvoboditev v ptujskem okraju, Ptuj, 1982.&lt;br&gt; Prašnički, Martin, Žrtve svetovnih vojn z območja Cirkulan, Cirkulane, 2013.&lt;br&gt; Toplak, Bogomir, Kolar, Jadviga:  Zveza borcev za vrednote NOB Gorišnica. V: Gorišnica skozi čas, Maribor 2013, str. 357-361.&lt;br&gt; Žnidarič, Marjan: Spominska obeležja narodnoosvobodilnega boja. V: Slovenstvo na Ptujskem v 20. stoletju, Ptuj 2005, str. 138-145.
*[https://365.rtvslo.si/arhiv/duhovni-utrip/174844990 Tlakovci spomina v Mariboru. Rtvslo.si 4. 2. 2022.]
*[https://de.wikipedia.org/w/index.php?title=Stolpersteine_in_Slowenien&amp;stable=0 Stolpersteine in Slowenien]. Wikpedia.
* ''Bohor v borbi''. Ur. Rado Kozole idr. Krško: Občinski odbor ZZB NOV, 1977.  {{COBISS|ID=8614305}}
* ''Padli v ognju revolucije''. Krško: Zveza borcev NOV, 1971. 246 str. {{COBISS|ID=501321}}
*''Zbornik spominskih obeležij narodnoosvobodilnega boja v občini Maribor-Tezno''. Maribor: OK SZDL in SO Maribor-Tezno, 1987.
*Stane Špegel: ''Velenjski spomeniki'', 2007. (razglednice)
*Mara Topolovec: ''Spomeniki revolucije''. Velenje, 1966. 
*Ana Lucija Ružič, Polona Ružič: ''Izbor Topografije javnih spomenikov po letu 1945 v Šaleški dolini'' (brez mesta Velenje), 1998. 
*Ana Lucija Ružič, Polona Ružič: ''Topografija javnih spomenikov po letu 1945 v Velenju'', 1994.
*''Dokumentacija o ureditvi spominskega parka XIV. divizije na Graški gori - gori jurišev'', 1997.
*Stanislava Rozenstein-Žnidar, Leopold Supin, Darko Repenšek: ''Pregled stanja naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju Zgornje Savinjske doline''. Upravna enota Mozirje, 1998.
* ''Spomeniki in spominska obeležja v občini Žalec''. Žalec: Občinska kulturna skupnost, 1986.
*''Po Kozjanskem od Sotle do Gračnice: Pohodi v soncu, vetru, dežju, snegu in metežu: 1974-2014''. Laško: Društvo za ohranjanje spomina na pohod XIV. divizije, 2014.
*  Oskar Štern, Tone Vrhovšek, Jože Koropec: ''Po poteh spomenikov in obeležij NOB na framskem področju''. 1985.
*Bert Savodnik: ''Zadrečka dolina v uporu 1941--1945''. Bočna, 2008.
*Janez Kos, Stanislav Mrvič: ''Pomniki narodnoosvobodilnega boja na območju Sevnica'', 1989. {{opravljeno}}
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_desni_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje desnega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. {{opravljeno}}
*Ljubo Motore: [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_obcine_sevnica_geopedia_levi_breg_save.doc Pomniki NOB v občini Sevnica – območje levega brega Save] (doc s slikami spomenikov), avgusta 2020. {{opravljeno}}
* Doroteja Kotnik: ''[https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=54053 Javni spomeniki na Ptuju med leti 1918 in 2014]'': Diplomsko delo, 2015. In: [https://dk.um.si/Dokument.php?id=79048 pdf]
*Božo Jordan: [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IL3JGDGY Savinjska planinska pot.] ''Savinjski zbornik'' 1983. 333&amp;ndash;38.
*[http://zb-nob-zgornja-savinjska.si/spomeniki-grobisca-in-spominska-obelezja-nob/spomeniki-grobisca-in-spominska-obelezja-nob-na-obmocju-krajevne-organizacije-solcava/ Spomeniki, grobišča in spominska obeležja NOB]: Bočna, Gornji Grad, Ljubno ob Savinji, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava.  ZB NOB Zgornje Savinjske doline.
*Mira Petrovič in Stanko Lepej. [http://www.kamra.si/sl/digitalne-zbirke/item/spomeniki-nob-na-ptujskem.html Spomeniki NOB na Ptujskem.] Kamra, 2016.
*Tina Lovrec: [https://dk.um.si/Dokument.php?id=103635 Pohod XIV. divizije v likovnih upodobitvah in javnih spomenikih.] Maribor: FF, 2016 (mag. diploma).
*''Liboje 25 letnica &quot;Svobode&quot; 1929-1954''. Ur. Drago Predan. Izdal Upravni odbor Svobode Liboje (1955).

==Prekmurje==

*[https://365.rtvslo.si/arhiv/slovenska-kronika/174884693 Slovenska kronika (rtvslo.si)] 3. 7. 2022 (o judovskih tlakovcih spomina in pokopališču v Lendavi).
*[https://de.wikipedia.org/wiki/Liste_der_Stolpersteine_im_Prekmurje Liste der Stolpersteine im Prekmurje]. Wikipedia.
*Ivana Borovič: [https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=120863&amp;lang=slv ''Javni spomeniki in skulpture v Murski Soboti  med letoma 1919 in 2019''.] Diploma, 2020.

==Zbirka Spomeniki delavskega revolucionarnega gibanja in narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem==

*Kreft, Ivan: Prlekija v boju za svobodo
*Pahor, Milan: Bazovica (6. IX. 1930 - 6. IX. 1980)
*Štucin, Ana: Cerkljansko v narodnoosvobodilnem boju
*Cerkno
*Klun, Albert: Prekomorci v narodnoosvobodilni vojni
*Kos, Janez: Spopad na Zaloški cesti 24.aprila 1920
*Stari pisker
*Kos, Janez: Tiskarna Podmornica
*Ustanovitev komunistične stranke v Sloveniji 11. IV. 1920
*Jarc, Janko: Črnomelj in okolica v osvobodilni vojni in revoluciji; Spomeniki in spominska znamenja v Črnomlju in okolici; Spomeniško varstvo v Beli Krajini
*Pahor, Milan: Drugi tržaški proces (Pino Tomažič in soborci)
*Pionirski odred Ratitovec
*Kos, Janez: Rašica, prva slovenska požgana vas; Spomeniki narodnoosvobodilnega boja na območju delovanja Rašiške čete
*Ževart, Milan: Stranice pri Frankolovem
*Zgodovinska vloga Osvobodilne fronte
*Jan, Ivan: Dražgoška bitka
*Kos, Janez: Gramozna jama
*Deželak-Barič, Vida: Konferenca Komunistične partije Slovenije na Cinku julija 1942
*Jan, Ivan: Okrogelska jama
* Ptuj in okolica v boju za osvoboditev
* Slovenci, španski borci
*Štefe, Franc: Udin boršt
* Dobrnič [ob 40-letnici 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze]
*Kovač, Irena; Liška, Janko: Dolomitska republika
*Dolomitska republika
*Jelenov žleb
*Križnar, Ivan: Spominski park Trebče
*Lajh, Emil: Stari pisker
* Šebreljsko v NOB
* Turjak
*Troha, Nevenka; Omahne, Branko: Gladovna stavka revirskih rudarjev
*Pohar, Lado: Partizanski dnevnik
*Šinkovec, Stane: Begunje
*Lah, Avguštin: Kokra
*Ferenc, Tone: Osvoboditev severovzhodne Slovenije in poslednji boj na Poljani
*Cilenšek, Rado; Koren, Jože: Osvoboditev Trsta
*Kuhar, Peter: Petanjci - vrt spominov
*Ferenc, Tone: Poslednji boj na poljani
* Pot spominov in tovarištva
*Čepič, Zdenko: Ustanovitev prve slovenske narodne-ljudske vlade v Ajdovščini
*Vovk Čepič, Taja: Zlet &quot;Svobode&quot; v Celju
*Stiplovšek, Miroslav: Ljudskofrontni shod na Taboru nad Ihanom 23. maja 1937; Tabor nad Ihanom in njegove zgodovinske znamenitosti; Spominski park revolucionarnih tradicij občine Domžale
*Križnar, Ivan: [https://slov.si/doc/mali_gregorjevec/index.html Mali Gregorjevec in julijska vstaja 1941 na Gorenjskem] 
*Ferenc, Mitja: Partizanska bolnišnica Jelendol v Kočevskem Rogu
*Stiplovšek, Miroslav: Tabor nad Ihanom
* Tabor nad Ihanom
*Košmrlj, Drago: Od Mokrca in Krima do Loža
*Jarc, Janko: Rog, središče slovenskega narodnoosvobodilnega boja
*Filipič, France: Vinje: III. konferenca Komunistične partije Slovenije 29.-30.junij 1940
*Janež, Herman: Kampor: koncentracijsko taborišče na Rabu
*Cilenšek, Rado: Ljubelj - podružnica Mauthausna

==Drugo==

*James Caffin: ''Partizan John Denvir''. Izv. ''Partisan John Denvir''. Prev. Eduard Vedernjak (2015). {{COBISS|ID=281924864}}
*''Ukradeni otroci, Gestohlene Kinder, The stolen Childern''. Razstava. Ur. Tone Kregar. Film Banditenkinder: Slovenskemu narodu ukradeni otroci. Scenarij, režija in produkcija Maja Weiss idr. Ljubljana, 2014.
*Ivan Maček-Matija: ''Spomini''. Ljubljana: Delo, 1981.
*Bogdan Osolnik: ''Z ljubeznijo skozi surovi čas'' (1989 in 2010). {{COBISS|ID=250817024}} 
*''Enotni v boju, enotni v miru: 1941 1945''. Uniti nella guerra, uniti nella pace / Einheitlich im Kampf, einheitlich im Frieden. Ljubljana: Republiški odbor ZZB NOV Slovenije, 1986. {{COBISS|ID=25897985}}
*''Zdravniki in medicinci NOB, padli za svobodno Slovenijo''. Ur. Pavla Jerina Lah. Ljubljana, 1997 {{COBISS|ID=67628800}} 
*''Oris mladinskega gibanja na Slovenskem v obdobju 1941-1945: V počastitev dvajsetletnice prvega kongresa Zveze slovenske mladine v Kočevski Reki od 10.-12. oktobra 1943''. Ur. Dare Jeršek, Milica Kacin in Alenka Nedog. Ljubljana: Centralni komite Zveze mladine Slovenije, 1963. {{COBISS|ID=3268872}}
*Franc Štibernik: [https://slov.si/doc/stibernik_seznam_spomenikov_nob_grosuplje_ivancna_gorica_dobrepolje.xlsx Lastništvo spomenikov v občini Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje] in [https://slov.si/doc/stibernik_problematika_spomeniskega_varstva.pdf spomeniška problematika], feb. 2023
*Viri, iz katerih je črpal INZ (Marta Rendla) pri ugotavljanju datuma smrti Leopolda Zafrana: Pomniki NOB v občini Grosuplje, 1987, str. 117; Lado Ambrožič - Novljan, Cankarjeva brigada, Ljubljana 1975, str. 860; ARS II, Kartoteka padlih borcev, šk. 8, št. 3556; Grgič, Zločini okupat.sodel., 3. knjiga-1.del, LJ 2002, st.220; Popis žrtev 2. svetovne vojne, 1964, predal g. Adil Zulfikarpašić; AS 281, Federalni odbor za organizacijo prenosa padlih borcev za Slovenijo, teh.e. 5, št. 3125; AS 1827, KUZOP, šk. 922, VI/1, Dopolnitve h knjigi &quot;Faš. dmb teror&quot;, str. 56; ARS II, AS 1833 ZZB NOV, Republiški odbor, šk.43.
*Ivana Gruden: [http://narodnimuzejnis.rs/wp-content/uploads/2017/04/stradanje-slovenaca.pdf ''Stradanje Slovenaca u Nišu tokom Drugog svetskog rata: (1941-1945)''.] Niš, 2014. {{COBISS|ID=208330252}}
*Rado Zakonjšek: ''Partizanski kurirji'' [...] omrežje kurirskih zvez vrisal v zemljevide Albin Barle-Zoran. Ljubljana: Odbor IV. brigade VDV kurirjev relejnih postaj Slovenije, 1985. 841 str.
*Zdenka Kaplan (ur.): ''Pomniki našega trpljenja v letih 1941-1945 in v spomin umrlim v izgnanstvu''. Ljubljana: Društvo izgnancev Slovenije, 2005.
*Vesna Bleiweis (ur.): ''IV. SLOVENSKA NARODNOOSVOBODILNA UDARNA BRIGADA  MATIJA GUBEC''. Ljubljana: Skupnost IV.SNOUB Matija Gubec, 2010, 22. str. (brošure ni v Cobissu)
*Zdenko Matoz: Jože Plečnik j''e bil domoljub in je podpiral OF: Na Gallusovem nabrežju je na ogled fotografska razstava Plečnikovih spomenikov narodnoosvobodilnemu boju. ''Delo'' 14. 5. 2022.
*Anka Vidovič Miklavčič: ''Slovenski železničarji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini''. Ljubljana: Inštitut za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, Železniško gospodarstvo Ljubljana (Knjižnica OF, 7; Slovenski železničarji v NOB 1941-1945, 1). [https://www.sistory.si/cdn/publikacije/1-1000/955/vidovic_anka_slovenski_zeleznicarji_1980.pdf Sistory]
*[https://www.ushmm.org/remember/resources-holocaust-survivors-victims Resources on Survivors and Victims.] United States Holocaust Memorial Museum. 
*[https://encyclopedia.ushmm.org/ Holocaust Encyclopedia.] United States Holocaust Memorial Museum.
*[https://collections.ushmm.org/search/catalog/irn44518 Oral history interviews of the Former Yugoslavia Witnesses Documentation Project, Slovenia.] United States Holocaust Memorial Museum [intervjuji z 31 slovenskimi interniranci: Anton Jež, Dušan Stefančič, Herman Janež, Sonja Vrščaj ...].
*Božo Flajšman in Božo Repe: [http://retrospektive-journal.org/en/revija/retrospektive-letnik-iii-stevilka-2-3/clanek/the-politics-of-erasing-remembrance-and-the-path-to-it/ Politika brisanja spomina in pot do nje / The politics of erasing remembrance and the path to it.] ''Retrospektive'' 3/2–3. 142&amp;ndash;201.
*Iztok Čebašek: [https://www.kamnik.info/24070-2/ &quot;Balantičev&quot; zločin v Bločicah]. Kamnik.info.
*Franci Sterle: [http://www.zzb-nob.si/data/upload/Tomsic.pdf Uničenje domobranske postojanke v Grahovem.] ''Tomšičeva brigada 1--4'' (1980--1995).
*Živa Vidmar. [https://slov.si/doc/ziva_vidmar_zenske_demonstracije_1943.pdf Ženske demonstracije 21. aprila in junija 1943.]
*Katja Virloget. Heroes we love? Monuments to the National liberation movement in Istria between memories, care, and collective silence.''Studia ethnologica Croatica''. 2017. [https://www.academia.edu/36486377/HEROES_WE_LOVE_MONUMENTS_TO_THE_NATIONAL_LIBERATION_MOVEMENT_IN_ISTRIA_BETWEEN_MEMORIES_CARE_AND_COLLECTIVE_SILENCE Academia.edu]. 
*Louise Zamparutti. [https://www.academia.edu/36187513/HUMAN_REMAINS_and_VIOLENCE_Foibe_literature_documentation_or_victimhood_narrative HUMAN REMAINS &amp; VIOLENCE Foibe literature: documentation or victimhood narrative]. Academia.edu.
*Louise Zamparutti: [https://www.academia.edu/43225204/THE_BASOVIZZA_MONUMENT_CONSTRUCTING_MEMORY_AND_IDENTITY The Basovizza monument: Constructing memory and identity.] Research in Social Change 2019. Academia.edu.
*Susanne Knittel: [https://www.academia.edu/3195589/Borderline_Memory_Disorder_The_Risiera_di_San_Sabba_and_the_Staging_of_Italian_National_Identity Borderline Memory Disorder: The Risiera di San Sabba and the Staging of Italian National Identity.] ''Death Tourism: Disaster Sites as Recreational Landscape''. Ur. Brigitte Sion. London: Seagull Books, 2013. 247–266. Academia.edu.
*Pamela Ballinger: [https://mail.google.com/mail/u/1/#trash/FMfcgxwKjdvNbgSvxXGbfWpBwnFVqXnJ Who defines and remembers genocide after the Cold War? Contested memories of partisan massacre in Venezia Giulia in 1943-1945. Journal of Genocide Research 2/1 (2000): 11-30.] Academia.edu.
*[ Natzweiler-Struthof], Buchenwald in Dora
*[https://www.rtvslo.si/lokalne-novice/zacetna-postaja-auschwitz-koncna-postaja-seeshaupt/522362 spotikavci v Murski Soboti]
*[[:w:Tlakovec spomina|Spotikavci v Mariboru, Ljubljani, Murski Soboti in Lendavi]]
*[https://volksgruppen.orf.at/v2/slovenci/stories/2928609/ S tlakovci spomin na žrtve evtanazije.] ORF AT 6. 8. 2018.
*Miloš Ivančič: [https://issuu.com/milos-ivancic/docs/gabrovica?fbclid=IwAR0z1ycQ1CzlHwdhLM0eDiWpm0GUlrJrYWCXoy8cl8Mo3Fn5DftQSO8QTmM Ko so v Gabrovici zorele češnje]. Koper, 2019. Issuu.
*Damjan Renko: ''[http://slov.si/doc/franc_mrak.pdf Pozabljeni junak Franc Mrak 1907-1942]''. Kranj: ZB Kokrica, 2016. {{COBISS|ID=283342336}}
*Peter Krečič: Spomeniki NOB Jožeta Plečnika in njegove šole: katalog, 1975.
*[http://muceniskapot.nuovaalabarda.org/index.php ''Mučeniška pot k svobodi''.] Ljubljana: SKZ, 1946 (Zbirka dokumentov iz osvobodilne borbe, 2). | [https://issuu.com/zb-koper/docs/mu_eni_ka_pot_k_svobodi ISSUU] | [https://slov.si/doc/muceniska_pot.pdf partizanstvo.si]
* [http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV9575 Pravilnik o seznamih zvrsti dediščine in varstvenih usmeritvah.] Uradni list RS 2001.
*Zbirka Umetnostna topografija Slovenije: upravne enote Kočevje, Kostel, Osilnica; Ajdovščina, Vipava; Trbovlje; Logatec; Hrastnik; Jesenice, Kranjska  Gora, Žirovnica.  [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search?q=umetnostna+topografija+slovenije+upravna++enota&amp;db=cobib&amp;mat=books Cobiss]
*[http://www.arzenal.si/sobe/zbirke/spomeniki Spomeniki prve svetovne vojne.] Ur. Oto Luthar. ZRC SAZU: Arzenal.si.
*[http://www.arzenal.si/sobe/zbirke/domobranski-spomeniki Zbirka domobranskih spomenikov na Slovenskem.] Ur. Oto Luthar. Arzenal.si.
*[[:c:Category:Monuments_and_memorials|Category:Monuments_and_memorials]]. Wikimedia Commons. (Prostodostopne slike spomenikov po svetu in tudi prostor za nalaganje slovenskih spomenikov, katerih arhitekti so že 70 let pokojni.) 
*[[:c:Category:Monuments_to_the_Slovene_Partisans|Category:Monuments to the Slovene Partisans]]. Wikimedia Commons. Spominske plošče (vendar samo tiste, ki nimajo statusa avtorskega dela) naloži po možnosti tudi v Zbirko in jih ustrezno kategoriziraj. 
*Literaturo za spomenike v svojem kraju dobiš v [http://www.cobiss.si/ Cobissu,] tako da v iskalno polje vtipkaš npr. ''spomeniki nob kranj'', si izpišeš signaturo knjige v najbližji knjižnici in si jo greš potem v tja sposodit. 
*Marsikaj se najde z iskanjem po spletu: ''partizanski spomeniki'' ''ime kraja''.
*Splača se pobrskati po Uradnih listih RS, kjer so bili objavljeni občinski odloki o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena. Uradni listi so dostopni na spletu. V Google vtipkaš v narekovajih &quot;odlok o razglasitvi kulturnih spomenikov&quot;, zraven svoj kraj, npr. beltinci, in še kakšno podrobnost, npr. plošča, NOB ipd. Tu najdemo datume postavitve, parcelne številke in druge koristne podatke. [https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20122553 Spomenik Štefanu Kovaču - Marku,] ki ga najdemo tu, npr. še ni vpisan v Geopedijo.
*Zgled izčrpnega popisa spomenika je npr. [http://www.geopedia.si/#T105_L14705_F14705:607_x434011.125_y103280.875_s18_b2 Spominski kamen padlim borcem na Žirovskem vrhu,] ki ga je napravil Franc Podnar.
*Klikni na zavihek Uredi in vpiši sem še drugo literaturo, ki jo poznaš.
*Andrew Lawler: [https://www.academia.edu/38595442/Monuments_and_Memorials_to_the_People_s_Liberation_War_on_the_territory_of_Bosnia_and_Herzegovina_their_current_status_and_condition_Gra%C4%8Danica_municipality?email_work_card=title Monuments and Memorials to the People’s Liberation War on the territory of Bosnia and Herzegovina – their current status and condition: Gračanica municipality.] Academia.edu.
* [http://www.rapalskameja.si/zemljevid/ Rapalska meja.] [Zgled geopozicioniranja rapalske meje.]
*[http://www.geopedia.si/#T105_L22596_F22596:1_x400023.004272461_y74181.4985771179_s17_b4 Sloj Spomeniki prve svetovne vojne] na Geopediji.
*[http://www.geopedia.si/#T105_L24004_F24004:1_x468886.754272461_y110469.248577118_s18_b2 Sloj Osamosvojitveni spomeniki] na Geopediji.
*Vjeran Pavlaković in Benedikt Perak: [https://www.academia.edu/34964064/How_Does_This_Monument_Make_You_Feel_Measuring_Emotional_Responses_to_War_Memorials_in_Croatia How Does This Monument Make You Feel? Measuring Emotional Responses to War Memorials in Croatia.] Academia.edu.</text>
      <sha1>trz09bj6b8sxnu8omx4cenb1rei0j1p</sha1>
    </revision>
  </page>
  <page>
    <title>Kovači v partizanih</title>
    <ns>0</ns>
    <id>4309</id>
    <revision>
      <id>85744</id>
      <parentid>85742</parentid>
      <timestamp>2026-08-25T17:00:55Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vigenjci */</comment>
      <origin>85744</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="128203" sha1="r7k8pmc2bo1k1fjw7kzau7qeh3awoq1" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] 
| title_orig    = '''Kovači v partizanih: Za NOB-prostor v Kovaškem muzeju v Kropi'''
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Načrt za NOB-sobo v Kovaškem muzeju v Kropi, v delu!
|image = [[File:Kropa, Klinar house.jpg|thumb|Klinarjeva hiša]]
}}

&lt;blockquote&gt;
&quot;Zgodovina ni besedilo, ki ga popravlja lektor. Je tkivo skupnosti. Če iz njega izrežemo narodnoosvobodilni boj, ne bo izpuhtela samo pripoved o vojni. Izpuhtela bo zgodba o tem, da so ljudje v času najtemnejših stisk ter razpada sveta ter vrednot znali misliti drug na drugega. Da so nastajale bolnišnice sredi gozdov, kurirske poti, tiskarne, šole in kulturne skupine. Da skupnost ni nastala zato, ker je nekdo tako ukazal, ampak zato, ker brez nje ni bilo mogoče preživeti.&quot; (Maličev 2026)&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
&quot;Predstavitev Krope med prvo in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo v 20. stoletju.&quot; (Florjančič 2002: 39)&lt;/blockquote&gt;

==Kovači smo==

&lt;poem&gt;
Kovači smo in naša sila
skovala nam bo sreče ključ,
in iskra svetla izpod kladiva
prižgala bo svobode luč.

Udarec pada za udarcem,
kladiva pesem nam doni,
sovrag stoletni že v prah se ruši,
iz spanja ljudstvo se budi.

In srečo narodu skovali
s kladivom našim bomo mi,
verige sužnjev, okove težke
kladivo naše naj zdrobi.

Mi kujemo bodočnost svetlo
in svobodo za vse ljudi.
&quot;Naprej v borbo!&quot; je naše geslo,
že vas in mesto se budi.

Mi kujemo enakost, bratstvo,
mladini sonce, svobodo,
vsi za svobodo, kruh, mir in zemljo
dvignimo žuljavo roko!

Kovači smo ... 
&lt;/poem&gt;
(''Naj pesem naša zadoni'', 1944)

Ruski izvirnik revolucionarne koračnice Kovači smo ima naslov Мы кузнецы (&quot;и дух наш молод&quot;). Besedilo je leta 1912 napisal ruski pesnik Filip S. Škulev, slovenski prevod je nastal v kaznilnici v Sremski Mitrovici, prevajalec ni poznan. Pela se je zlasti med jugoslovanskimi partizani na melodijo, ki je bila v začetku podobna italijanski delavski himni Bandiera rossa.&lt;ref&gt;Franc Križnar: Glasba v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945. [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-6_7.pdf ''Borec'' 1979, št. 6&amp;ndash;7.] &lt;/ref&gt; 

===Kovaška simbolika===

Kovač je pomembna funkcija v folklornem izročilu po svetu in pri nas. Kovač v ljudski pesmi zvabi smrt oz. hudiča v kovaški meh ali na začarani stol (Andrej Gabršček: ''Narodne pripovedke v soških planinah'', 1910: 148; Šmitek 2004: 151). V ''Pohorskih bajkah'' (Jože Tomažič, 1943) nastopi kovač v vlogi Kresnika, tj. osrednjega predkrščanskega božanstva, ki ga je krščanstvo nadomestilo s svetim Elijo (oz. Šembiljo &lt; sv. Ilija) ali kar s Kristusom. Kresnik je po ljudski razlagi kovač ali učitelj kovaških veščin. Kovač ima v več mitologijah poseben družbeni položaj, njegova opravila so bila sveta. Predstava nebesnega kovača je povezana z ognjem, iskrenjem in kresanjem, pa tudi z gromom in strelo. Bogovom kuje orožje in podkuje konje in je neposredno povezan z najvišjim bogom. To vlogo je v krščanstvu prevzel Kristus, kovač pa je dobil negativne lastnosti, bil je diaboliziran in poslan v pekel (Mircea Eliade: ''Kovači i alkemičari'', 1982; Šmitek 2004: 152).

Kovačnica nastopa v bajkah o pomlajenju. Človek se lahko pomladi v kovačnici ali v mlinu, tj. s pomočjo vode ali ognja, od tod magični značaj teh dveh lokacij (Šmitek 2004: 274). Zato ni čudno, če je kos kovača tudi prvi med slovenskimi literarnimi junaki Martin Krpan, ki si sam skuje orožje za boj z Brdavsom.

&lt;blockquote&gt;
&quot;Pelja ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila tudi na dvoru; zakaj taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je kladivo in nakovalo pri rokah, ako se konj izbosi ali če je kaj drugega treba, da se podstavi ali prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kladivo, ki ga je kovač vselej z obema rokama vihtel; njemu je pa v eni roki pelo, kakor bi koso klepal. &quot;Oj tat sežgani!&quot; pravijo vsi, ko to vidijo; še cesarju se je imenitno zdelo, da ima takega hrusta pri hiši. Krpan kuje in kuje, goni meh na vse kriplje ter naredi veliko reč, ki ni bila nobenemu orožju podobna; imela je največ enakosti z mesarico.&quot;&lt;/blockquote&gt;

V pripovedki o Krpanu ima pomembno vlogo tihotapski tovor, ki ga Krpan skriva pred cesarjem in se zlaže, da tovori &quot;bruse pa kresilno gobo&quot;. Oboje priziva v zavest iskre, ki spet vodijo k predstavi kovaških opravil, hkrati pa tudi k predstavi upornosti (prim. naslov Bevkove povesti o kmečkih uporih ''Iskra pod pepelom'' in slovarski zgled ''razvneti iskro upora''), tako kot beseda kres, gl. npr. slovarski zgled ''zanetiti kres upora''. Zaradi teh pomenskih možnosti je Levstikov Martin Krpan odločno uporniško besedilo. Naslovni junak začenja svoj upor ilegalno, prikrito, z lažjo oz. sprenevedanjem, in šele proti koncu pride na dan s svojimi zahtevami. V začetni Krpanovi laži je prikrita grožnja cesarju, saj brusi, kresilna goba in iskre nedvoumno napovedujejo, da stopnjevanje konflikta lahko pripelje do upora. Levstikov &quot;kovač&quot; Martin je zrasel iz dveh tradicij: po eni strani je zadolžen pri blagem svetniku sv. Martinu iz Toursa (ki je med drugim zaščitnik kovačev!), s svojo robato platjo pa spominja na predkrščanskega, karnevalskega in uporniškega predhodnika (Hladnik 2014: 250&amp;ndash;60) in tako kaže, tako kot drugi literarni in mitični kovači, dvojno naravo, božansko in demonično.

*Milko Matičetov, Jože Pogačnik (kovaško ognjišče je pri Seliškarju in Klopčiču metafora za topljenje starega sveta in kovanje novega), Northrop Frye)

Kovač je med najpogostejšimi slovenskimi priimki (Kovačič 3., Kovač 7., Šmid, Schmid, Šmitek, Kovačevič, Kovič ...) in prvi med priimki, ki označujejo dejavnost osebe (Kolar/Kolarič, Pogačar/Pogačnik, Žagar, Kuhar, Mlinar ...).

* kovači v slovenski literaturi: pravljice (kovač na luni, Od kovača, mlinarja in hrastarja, ...), proletarska poezija (Mi, kar nas je kovačev, Kovačeva balada, Kovač), Anton Koder: [[:s:Luteranci]] (1883), Jakob Bedenek: [[:s:Od pluga do krone]] (1891), Ivan Lah: [[:s:Kovač Peregrin|Kovač Peregrin]] (1903), Ivan Lah: [[:s:Uporniki]] (1906), Ivan Cankar: [[:s:Hlapci]], Peter Bohinjec: [[:s:Kovač in njegov sin|Kovač in njegov sin]] (1907), Silvester Košutnik: Požigalec ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQHIFL4 1910,] [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQRM5NWK 1918]), Peter Bohinjec: [[:s:Za poklicem]] (1912), Cvetko Golar: [[:s:Povest o hudem in silnem kovaču|Povest o hudem in silnem kovaču]] (1916), Vladimir Levstik: [[:s:Pravica kladiva]] (1926), Fran Milčinski: [[:s:Butalski kovač|Butalski kovač]], Fran Jaklič: [[:s:Kovač Rošel|Kovač Rošel]] (1929), Župančič, Ivan Dobravec: [[:s:Kovač (Ivan Dobravec)|Kovač]] (1935), [Anton Ingolič: Ugasla dolina, Malenšek: Kovinarji (1950)], Ciril Kosmač: Kovač in hudič, France Bevk: Gmajna.&lt;ref&gt;Kovač Gregor se poteguje za bajtarske pravice nasproti gruntarjem. Vloga vojvode mu je všeč (&quot;ga je upijanila, da je ošabno dvignil glavo&quot;) in v evforiji pobije nasprotnika, potem pa se v misli, da je ubil, še sam konča. Bajtarji zaradi njegovega boja dosežejo svoje pravice, konec je zanje torej uspešen, večja pa je težava s kovačem, ki ima v tradiciji konservativne kmečke povesti negativno vlogo, v liberalni pa pozitivno: ali je njegova žrtev v službi zmage socialne ideje ali je kazen za voditeljski napuh (hotel je biti &quot;kralj bajtarjev&quot;)?&lt;/ref&gt;

Menda ni nikjer drugje ustrezneje prikazan demoničnost in brezperspektivnost kovačevega lika kot v povesti ''Požigalec'' Silvestra Košutnika (1910):

&lt;blockquote&gt;
»čemu toliko zijaš v mene, deček?&quot; zaklical je popotni mož z osornim glasom. Imel je hud, rekli bi, divji pogled in dečka je streslo, ko je tujec vanj uprl svoje črne oči.
&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Kovačnica je osamela, ker je nihče ni hotel v najem; bila je zaprta in meh in kladivo sta celo mirovala v nji. Vendar pa so si ljudje pripovedovali, da se včasih opolnoči vidi dim, ki se zmešan z žarečimi in krvavoblestečimi iskrami kadi iz dimnika; hudodelec baje nima miru na onem svetu in prihaja nazaj kot velik kostnjak ter kuje v kovačnici igle in dolge žreblje.&lt;/blockquote&gt;

Partizanstvo je tesno povezano s kovaštvom, saj je '''kovaštvo metafora socialnega revolta.''' Oton Župančič je leta 1901 v pesmi Kovaška kovače postavil na čelo slovenskega proletariata:

&lt;poem&gt;
Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali,
kovali svoja srca, kovali svoj značaj,
kako zvene nam duše, bomo poslušali – zakaj?
Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj
srce, ki v njem bo pravi bron,
da pelo bo, vabilo kot zvon,
da bomo krog njega se zbrali ...

Vsi: – črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj,
iz plavžev gorenjskih, iz Kaple, iz Borovelj,
od Nabrežine beli kamenarji, devinski opaljeni ribarji,
polnagi nosači iz luke tržaške – četa,
kot da kiparju ušla je izpod dleta –
vi, sključeni tkalci od statev, strojarji
smrdljivci, zaviti v čresla ostri duh,
vi, mlinarji, ki nam meljete kruh,
zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci,
drvarji po šumah, šoto vozeči Ižanci,
ti mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš,
ti štajerski viničar, ki nam vince mediš,
ti, s svincem v pljučih, z očmi gasnočimi stavec,
v vrtnice mirno zroči savinjski plavec,
Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolon,
vsi, ki poznate otiske zapestnic-spon,
tudi vi, pozorno sklonjeni naprej,
brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej ...

Zato bomo mi kovači kovali,
trdo kovali, tenko poslušali,
da ne bo med nami nepoznan,
ko pride čas, ko sine dan,
da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas ...

(''Prvi majnik'' 1901)
&lt;/poem&gt;

Pogosto recitirana je njegova pesem Žebljarska (''V zarje Vidove'', 1920), ki je nastala ob obisku pesnika v Kamni Gorici in so verze iz nje Kamnogoričani vrezali na spomenik sredi kraja:

&lt;poem&gt;
Od štirih do ene,
od štirih do ene
so zarje rumene,
so trate zelene,
od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
nad nakli smo sključeni;
vsi, fantje, možjé in dekleta in žene,
od štirih do ene
že vsi smo izmučeni:
vodà nam kolesa, mehove nam žene
od štirih do ene,
od štirih do ene.

Pol treh, pol treh –
spet puha nam meh!
Žareči žeblji so nam v očeh,
do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh.
Od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči  žeblji, žeblji v očeh ...

Smo jih v polje sejali?
Po polju naši žeblji cvetó;
poglej v nebó:
vanj smo jih kovali
od štirih do ene, do osmih od treh,
da nam bodo tudi ponoči v očeh ...

Pa ondan sem pred zrcalom postal:
o, kakor da sem po sebi koval!
O, kakor da delam ves božji dan greh
od štirih do ene, do osmih od treh!

Od štirih do ene,
od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči žeblji, žeblji v očeh ...
&lt;/poem&gt;

[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa]] 

V Kropi je na spominski plošči v avli sindikalnega doma Župančičevo posvetilo kroparski tovarni Plamen:  

&lt;poem&gt;
Plamen, ki vas ogreva, 
tudi mene obseva; 
vroč sem od njega in svetal, 
kakor bi skupaj z vami koval. 
O. Župančič &quot;Plamenu&quot; 
1947
&lt;/poem&gt;

Ivan Cankar je leta 1910 v drami ''Hlapci'' prihodnost zaupal kovaču Kalandru z napovedjo: »Ta roka bo kovala svet.« NOB je bil naravno nadaljevanje predvojnega proletarskega uporništva.

==Kropa in Kamna Gorica v slovenski književnosti==

*Jožef Mihelič: [[:s:Jutro v Kropi|Jutro v Kropi]], [[:s:Kroparski kapelici]]

===[[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčič]]===

[[File:Joža Lovrenčič.jpg|thumb|left|Joža Lovrenčič]]

Kred, 2. 3. 1890 – Ljubljana, 11. 12. 1952. Študiral slavistiko, grščino in latinščino v Gradcu, doktoriral 1915 z disertacijo Valentin Stanič in njegova doba in sprva učil v gimnaziji, ki se je zaradi vojne preselila iz Gorice v Trst, od 1920 pa v gimnaziji v Kranju in potem v Ljubljani.

Najprej je živel v Lipnici pri Kropi. Prijatelj Fran S. Finžgar ga je 16. septembra 1915 poročil na Brezjah. Po poroki je z ženo živel na Spodnji Dobravi pri Šolarjevih, po domače Justinovih. Leta 1916 se je preselil v Kranj. Od leta 1917 do 1922 je živel v Podnartu v dveh stanovanjih, pri njih sta bila tudi tašča in tast (Hanibal in Katarina Manzoni), ki sta pokopana na Dobravi. Od tod se je vozil v Ljubljano z vlako, dokler se niso preselili v Ljubljano. Družina je počitnice še naprej preživljala v Lipnici in na Dobravi (pri Lenartku na Zgornji Dobravi ali pri Vogarju v Lipnici), na Srednji Dobravi je malo pred vojno pripravil načrt za gradnjo in kupil material za lastno hišo na Mihovčevem. 

Glavna dela: pesniška zbirka ''Deveta dežela'' (1917); zgodovinski roman ''Publius in Hispala'' (1931), ep ''Sholar iz Trente'' (1939), mladinske povesti (''Tonca iz lonca'', 1941), pravljice in legende. Po vojni so ga zaprli in ga razlastili. Vnuk novinar [[:w:Tadej Labernik|Tadej Labernik]] je leta 2001 dosegel njegovo sodno rehabilitacijo. V vasi Češnjica se dogaja njegova kmečka povest ''Pereči ogenj: Povest izpod Jamnika'' (''Gruda'' 1926, v knjigi 1928). Po drugi svetovni vojni je objavljal večinoma zunaj slovenskih meja. Poročen je bil z Antonietto Manzoni, pranečakinjo italijanskega pisatelja [[:w:Alessandro Manzoni|Alessandra Manzonija]], in imel z njo pet otrok, med njimi tudi Nino Antonio Hedviko, ki je postala žena ameriškega jezikoslovca [[:w:Rado Lenček|Rada Lenčka]]. Njegova vnuka sta zgodovinar [[:w:Andrej Vovko|Andrej Vovko]] in rusistka [[:w:Lena Lenček|Lena Lenček]].

Čeprav se dogaja v okolici Krope, so v ''Perečem ognju'' kovači komaj omenjeni, poglavje je raje posvetil jeseniškim plavžarjem.

*Joža Lovrenčič: [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']]: ''Povest izpod Jamnika'' (1928)
*Joža Lovrenčič: [[:s:Tiho življenje#LEGENDA O USMILJENI MATERI MARIJI KROPARSKI|Legenda o usmiljeni materi Mariji Kroparski]]

===[[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]]===

====Vigenjci====

Tule je povzetek romana ''Vigenjci'' do strani 45, kot ga je napravila umetna pamet. Prepričati jo moram, da s povzemanjem nadaljuje. 

Roman ''Vigenjci'' (prvič objavljen v letih 1957/58) je obsežno družbenozgodovinsko delo slovenske pisateljice Mimi Malenšek. Zgodba je postavljena v konec 19. stoletja v Kropo, znamenito gorenjsko kovaško središče. Izraz »vigenj« pomeni kovaško delavnico oziroma odprto ognjišče, roman pa realistično prikazuje propad malih, tradicionalnih obrtnih kovačev in žebljarjev pred neustavljivim naletom industrializacije, modernih fužin in kapitalističnega načina proizvodnje.

Zgodba se odpre v mrzlem, zimskem času s pokopom kroparskega kovaškega mojstra Aleša Gašperina. Njegova smrt simbolizira začetek konca za ugledno, a močno zadolženo kovaško družino. Na pogrebščini v starinski in nekoč mogočni Gašperinovi hiši se zbere številna žlahta. Med njimi sta rajnikov svak Zgonc iz Kamne gorice (oblasten, preračunljiv kovač in posestnik) ter pokojnikov svak, lokalni duhovnik gospod Filip. Po pogrebu prisotni tiho razmišljajo o tem, kako je stari Gašperin »zavozil« premoženje. Čeprav je prevzel bogato kovaško zapuščino, je zaradi slabih časov, nepodjetnosti in goljufij preprodajalcev počasi izgubljal premoženje. Trg Kropa se sooča s krizo: kupčija z žeblji stagnira, mladi kovači odhajajo v Nemčijo in Ameriko, v domačih vigenjcih pa ostajajo le še stari obrtniki. 

Glavno breme propadajoče obrti pade na pokojnikovo hčerko, petintridesetletno Ano Gašperin. Ana je izobražena, saj jo je oče poslal v samostansko šolo, vendar je krhka, »gosposka« in povsem neizkušena v vodenju kovaškega posla. Njen mlajši brat Aleš je še študent v Ljubljani; nima kovaških izkušenj, z očetom sta si bila skoraj tuja, zato se takoj po pogrebu vrne k študiju. Ana po očetovi smrti ugotovi, da je v hiši ostalo le nekaj drobiža. Oče je umrl brez oporoke, vse njegove poslovne skrivnosti in dolgovi pa so zaklenjeni v veliki knjigi v njegovi pisarni. V hiši živi še stari stric Miklavž, dobrodušen kovač, a nagnjen k pijančevanju, ki ni sposoben samostojno voditi posla. 

Prvi stisko osamljene Ane izkoristi stric Zgonc. Ponudi ji posojilo 100 goldinarjev za kritje stroškov pogreba in takoj predlaga, naj mu v najem odda spodnji, manjši Gašperinov vigenj. Delo v njem naj bi prevzel njegov najstarejši sin Dominik, ki je ravno odslužil vojaščino. Stric Miklavž temu ostro nasprotuje, saj sovraži Zgončevo grabežljivost, in opozarja, da je spodnji vigenj eden najboljših v Kropi (nekoč je v njem delalo tudi po dvajset mož). Kljub temu Ana v stiski sprejme Zgončev denar, kar deluje kot predhodna privolitev v najem. 

Po sedmini se Ana sama v mrazu s sanmi odpelje v Selško dolino k stricu duhovniku Filipu, da bi ga prosila za nasvet in finančno pomoč. V varnem zavetju župnišča pa jo čaka nov šok. Stric Filip ji razkrije resnično finančno stanje: na Gašperinovi hiši in zemlji je že več kot deset let vknjižen dolg mestni posojilnici v višini 7000 goldinarjev, obresti pa se še naprej kopičijo. Filip skritizira njeno prenagljeno odločitev, da odda spodnji vigenj Zgoncu za pičlih tristo goldinarjev. Pove ji, da je imel sam drugačne načrte: s fužinarjem Globočnikom (vplivnim industrialcem, ki ima najmodernejši plavž na Kranjskem) se je že dogovarjal, da bi ta vzel v najem oba Gašperinova vigenjca za pošteno najemnino. S tem denarjem bi posojilnica dobila obresti, Ana in brat pa bi imela zagotovljeno preživetje. 

V pogovoru med Ano in stricem Filipom se razkrijejo globlje družinske rane. Filip obtožuje pokojnega Gašperina, da je bil slab gospodar, ki je s svojo prevzetnostjo uničil življenje Anini materi. Hkrati se izve, da je stari Gašperin v preteklosti zavrnil Globočnikovo snubitev – Ana bi lahko postala bogata gospa, a je oče ponudbo trmasto zavrnil. Medtem ko želi stric Filip rešiti nečaka tako, da bi Gašperinovo posest sčasoma v celoti prepustili modernemu kapitalu (Globočniku), se v Ani prebudi ponos. Kljub temu da uradno še nima lastninske pravice (ker zapuščinska razprava še ni opravljena), se odločno upre: »Nočem, da bi naš dom prišel v tuje roke, ne v Globočnikove in ne v katere druge!« 

Pripravljena se je odpovedati svojemu deležu v korist brata Aleša, samo da bi hiša in kovaško ime (ki je starejše od same zgradbe) ostala v družinskih rokah. Stric Filip, presenečen nad njeno nenadno trmo in strastjo, nekoliko popusti in obljubi, da bo poskusil pri mestni posojilnici doseči odlog plačila dolga. (do strani 45)

xxxxx

[[File:Mimi Malenšek.jpg|thumb|left|Mimi Malenšek (1919&amp;ndash;2012)]]

*ultra kratek CV Mimi Malenšek pod sliko

Rodila se je kot Mimica Konič v Dobrli vasi na Koroškem. Njena starša sta se spoznala med prvo svetovno vojno: oče je bil ranjeni avstrijski vojak iz Podbrezij, mama pa begunka. Zaradi stiske je mati trimesečno Mimi prinesla k očetu. Mimi je otroštvo preživela v Podbrezjah in matere nikoli ni spoznala, čeprav je ta poskušala navezati stike. Oče, ki je ob kmetovanju delal na Jesenicah v železarni, je dobil novo ženo, Mimi pa dva polbrata in polsestro. Za branje jo je navdušil oče. 

Obiskovala je gimnazijo v Kranju, dokler zaradi bolezni starih staršev ni šolanja prekinila. Napravila je trgovski tečaj in se zaposlila kot bančna uradnica pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani.

Pri devetnajstih letih se je poročila z Rihardom Malenškom, lastnikom tovarne pohištva v Ljubljani. Rodila sta se jima dva otroka, sin Danijel in hčerka Emilia. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v NOB, s svojim ilegalnim imenom Miška je podpisovala pesmi. Po vojni so tovarno nacionalizirali, Mimi se je posvetila pisateljevanju in prevajanju in 1947 vstopila v Društvo slovenskih pisateljev. Pokopana je v Podbrezjah, kjer so ji v parku znamenitih krajanov postavili doprsni kip.

Je najplodnejša slovenska pisateljica. Prvo povest Pesem polja je napisala pri šestnajstih letih za časopis zavarovalnice, kjer je delala, ''Naša moč''. Sprva je objavljala pod psevdonimom Mimica Zagorska in pod  dekliškim priimkom. V žanru zgodovinskega romana je po številu romanov in njihovem obsegu prvakinja. Lotevala se je vsem zgodovinskim temam: usodi Karantancev po Samovi smrti (''Bratstvo'', 1957), pokristjanjevanju (''Črtomir in Bogomila'', 1959), marčni revoluciji (''Marčni veter99, 1988), keltskemu Noriškemu kraljestvu konec 2. stoletja (''Noriška rapsodija'', 1968). 

V generacijskem romanu ''Minuta molka'' (1965) je predstavila pretrese, ki so jih med intelektualci prinesle prva svetovna vojna, boji za Koroško in Maribor, gospodarske krize pred drugo vojno, okupacija, partizanstvo in osvoboditev. 

''Vigenjci'' (1957/58, v knjigi 1978) predstavljajo industrializacijo kovaške obrti v Kropi (prehod iz majhnih kovaških ognjišč (vigenjcev) v industrijske plavže in obrate) in propad obrtnikov konec 19. stoletja, nadaljevanje so ''Skobci nad dolino'' (1985). S tovarniškimi temami se ukvarjajo ''Purgarji'' (1987) in ''Sinovi predmestja'' (1938). 

Mimi Malenšek je za svoje zgodovinske romane natančno preštudirala zgodovinske vir. Za svoje železarske in kovaške romane je pregledala arhivsko gradivo in krajevno kroniko Krope, Cehovska pravila, zapise o kovaških cehih, pravilih dela v vigenjcih in cesarskih patentih za izkoriščanje rudnikov in fužin, poslovne knjige in dolžnostne registre. V romanih mrgoli kovaških terminov. Upoštevala je ustno izročilo in pričevanja domačinov. 

*zanimivi citati

&lt;blockquote&gt;
Ko so pokopali kroparskega kovača Aleša Gašperina, so se pogrebci začeli naglo razhajati, ker je čez pokopališče vel strupeno mrzel veter. Še preden je grobar pokril krsto z zmrzlo prstjo, so stali ob grobu samo še sorodniki in bližnji sosedje, ki so pričakovali, da bodo povabljeni na pogrebščino. Pokojnikov svak, gospod Filip, ki je skupaj z domačim župnikom pokopaval, si je v zakristiji naglo slekel črni mašni plašč in se vrnil na pokopališče. Stopil je k nečakinji Ani, ki se je opirala na mlajšega brata študenta Aleša in neutolažljivo jokala, ji položil roko na ramo, pogledal po ljudeh in s prehlajenim glasom rekel:

„Ana, čas bi bil, da bi šli. Mraz je.&quot;

(Mimi Malenšek: začetek romana ''Vigenjci'', 1957)

[...]

Kovači se komaj še držijo. Prejšnje čase so prodajali na vse strani, zdaj pa ni nobenih kupcev več na spregled. Človek bi kar obupal! Kovaški pomočniki zapuščajo Kropo in odhajajo po svetu. Vleče jih v nemške kraje in v Ameriko, vigenci pa ostajajo prazni in še v polpraznih vigencih ni dela. Kaj le bo iz tega? — Bogati fužinar Špan je pil in vzdihoval, mojstra Hetor in Majdnik sta mu pritrjevala, drugi pa so vljudno prikimavali.&lt;/blockquote&gt;

====Skobci nad dolino====


[[:w:Slika:Skobci nad dolino.jpg]]

*povzetek dogajanja
*ilustrativen citat ali dva

*sliki knjižnih ovitkov romanov, še bolje kar izvod obeh romanov
*posnetek prvega nadaljevanja Vigencev v časopisu

*Mimi Malenšek: [[:s:Vigenjci|Vigenjci]] (1957/1958, v knjigi 1978).
*Mimi Malenšek: [https://slov.si/doc/malensek_skobci.pdf ''Skobci nad dolino'']. Ljubljana: Kmečki glas, 1985.
*Mimi Malenšek: V starodavnih časih. ''Tovarniški vestnik Kranjske industrijske družbe'' 1937&amp;ndash;39.

==Partizanska Kropa==

V partizanih je bilo 142 Kroparjev, od tega 13 žensk. 19 starejših mobilizirancev so januarja 1945 takoj odpustili, deset pa jih je tedaj dezertiralo. Padlo je 27 borcev (od tega 4 ženske), temu številu je treba prišteti deset pogrešanih.&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Frančišek Gartnar,] [https://www.sistory.si/ww2/DA598AAC-D83D-47FD-8359-1986C9DAF964 Andrej Kranjc,] [ Cvetko Resman,] [ Janez Eržen,] [Franc Blaznik,] Janez Cerar, Matija Gartner,  Jože Legat, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik.&lt;/ref&gt; Nemci so ujeli in internirali 24 borcev. Sedem so jih 1942 iz Begunj izpustili, tri ženske (Jera Bergant, Rozala Pogačnik, Francka Staroverski) pa so bile tam zaprte več mesecev. Pozneje so ujetnike pošiljali v taborišča (1943 Rudolf Berce, Anton Jelovčan, Leon Petrač, Marijan Praprotnik, France Šolar, Jože Zupan in Viktor Žaberl; Slavko
Ažman, Franc Praprotnik, Jakob Resman, Janez Zupan, Katarina Zupan, 1945 Alojz Gašperšič in Valentin Prezelj). 

Internirano je bilo šest aktivistov (Janez Zupan, Cene Škriba, Justino Ažman, Lojze Justin, Filip Legat in Tone Gašperin); štirje so v internaciji umrli (Škriba, Justin, Gašperin), eden (Zupan) pa je bil ustreljen kot talec. Vseh padlih talcev iz Krope je bilo pet: dva so ustrelili v Begunjah 1942, po enega pa v Moravčah, Šenčurju in Zagrebu.&lt;ref&gt;Janez Zupan (L) 1. 3. 1942 v Begunjah, Jože Resman (B) 11. 4. 1942 v Begunjah, Janez Lazar (M) 8. 1. 1944 v Moravčah, Lenart Zupan (č) 24. 1. 1944 v Šenčurju, Slavko Pregelj v Zagrebu).&lt;/ref&gt; 

Pet je bilo civilnih žrtev (France Jerala 30. 10. 1944 v Kropi, po nesreči 12-letni [https://www.sistory.si/ww2/CB4FAFF6-FC77-4346-92D9-2A7506651D96 Gregor Pirc] 1944 v Kropi, Božidar Gašperšič 15. 1. 1945 na Dunaju, Olga Smrekar 4. 5. 1945 v Radovljici, devetletni [https://www.sistory.si/ww2/85BE5A9A-5C0B-4AAE-B854-A95CB49F4FEC Adi Dakol] z ročno granato 15. 6. 1945), dva sta padla v nemški vojski (Miha Bertoncelj in Valentin Kavčič), pet so jih likvidirali partizani (Janez Gašperšič [https://www.sistory.si/ww2/383886E9-0CF0-42E0-B926-8A5562CF11D6 Sistory],&lt;ref&gt;V seznamu pri Šmitku narobe France Gašperšič.&lt;/ref&gt; župnik [[:w:Franc Kanduč|France Kanduč]],&lt;ref&gt;Po Šmitku so ga izselili Nemci, po Wikipediji se je iz Krope v Grahovo v Ljubljanski pokrajini preselil sam. [https://www.sistory.si/ww2/30C7621A-039E-43CB-8EEF-710A6D4F82EC Sistory.]&lt;/ref&gt; dezerter [https://www.sistory.si/ww2/A2DAE85C-DDE0-4449-9DE8-B14E2542D69A Tone Kržišnik,] [https://www.sistory.si/ww2/ACBF0587-F69F-4F45-B44B-1182B9BDED76 Jakob Legat]&lt;ref&gt;Po sklepu vojaškega sodišča.&lt;/ref&gt; in dezerter k domobrancem [https://www.sistory.si/ww2/1367F6BD-A8F7-4A02-B13D-7146E02F4E3E Aleš Smrekar]). 

Med okoli 600 prebivalcev Krope jih je nasilne smrti med vojno umrlo 58 (9,6 %), od tega večina (51 oz. 88 %) od okupatorjeve roke oz. na partizanski strani. Kropa je bila med vojno izrazito partizanski kraj. 

*grafikon vlog v drugi svetovni vojni

===Spominska soba NOB v Kovaškem muzeju===

&quot;Ob urejanju odkupljenih prostorov za nove razstavne zbirke je Kovaški muzej 1978 dopolnil svoj
srednjeročni program z razširitvijo prikaza življenja
ljudi pod Jelovico do povojnega obdobja (prikaz razvoja
tovarne Plamen do leta 1952 oz. do uvedbe samoupravljanja), kar je pomenilo tudi vključitev prikaza narodnoosvobodilnega gibanja v Kropi. Kovaški muzej
je nalogo sprejel, saj je pričakoval razširitev razstavnih
prostorov na še preostali del drugega nadstropja Klinarjeve hiše. Leta 1979 sta bila izdelana okvirna koncepta postavitve etnološke sobe (avtor mag. Zmago Šmitek)
in zbirke NOB (avtor Janez Šmitek). Postavitev obeh
zbirk je postala prioriteta v delovnem programu Kovaškega muzeja.

Zbirko NOB v Kovaškem muzeju je Janez Šmitek
zasnoval sicer lokalno, a v povezavi s svetovnimi
političnimi dogodki. Izhajal je iz kartografske
predstavitve Krope in njene širše okolice (območje
med Kranjem in Bledom, Jelovica), ki jo je dopolnjeval
koledar pomembnih dogodkov na obravnavanem
območju med leti 1941 in 1945. Za orientacijo je v koledar vključil tudi širše politično dogajanje. Kroparsko
kroniko NOB je zajel v naslednjih sklopih: okupacija
in upor (ustanovitev Cankarjevega bataljona) predstavitev partizanskih enot, ki so soustvarjale zgodovino
NOB na tem območju (Cankarjev bataljon, Gorenjski
odred, Prešernova brigada), razvoj ljudske oblasti (rajon Jelovica) in partizanska vojaška uprava (Gorenjsko
vojno območje in komanda mest), kurirska postaja G 12, partizansko gospodarstvo (gospodarske komisije,
čevljarska, krojaška, žebljarska, smučarska delavnica,
partizanske tiskarne). Razstavo je dopolnjevalo obsežno slikovno gradivo padlih udeležencev NOB iz Krope
in okolice ter nekaj primerkov orožja, ki ga je zbrala
krajevna organizacija Zveze borcev Kropa. Razstavno
gradivo je likovno oblikoval Miloš Magolič. Razstava je
bila odprta 23. 4. 1981 kot stalna muzejska postavitev v
enem prostoru v zgornjem nadstropju Klinarjeve hiše.
Leta 1993 jo je nadomestila nova stalna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. Predstavitev Krope med prvo
in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni
muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo
v 20. stoletju.&quot; (Florjančič 2002: 39)

&quot;Partizanska Kropa je združevalna oznaka za končno dejstvo, da je bila velika večina Kroparjev ali borcev
partizanskih enot ali aktivnih sodelavcev partizanskega
gibanja, obenem pa je bila Kropa s svojo okolico
pomembno ozemlje s številnimi partizanskimi ustanovami.

Večinsko opredelitev Kroparjev za partizansko
gibanje ilustrirajo številna dejstva, npr. da je bilo “iz
predvojne osemčlanske telovadne vrste Fantovskega
odseka v Kropi šest partizanov, dva od njih sta padla.&quot; (Dežman 2002: 103)

&quot;V začetku druge svetovne vojne [je ostalo] za nabor iz 11 letnikov
samo 70 fantov. Od teh 70 jih je šlo v partizane 52 (še 8
jih je prišlo iz nemške vojske), v nemško vojsko jih je šlo
12, od teh jih je 8 prešlo k partizanom. Padlo jih je
skupno 28, od teh 25 v partizanih, 2 v nemški vojski in
1 kot civilna žrtev bombnega napada.” (str. 27) Prav tako
kot ni uspela mobilizacija v nemško vojsko, ni uspela
domobranska mobilizacija, za katero so zbrali v raciji v
Kropi 17. novembra 1943 okoli 20 moških, vendar so se
ti uprli vstopu v domobranstvo.&quot; (Šmitek 1985: 40; Dežman 2002: 104)

====Panoji na razstavi 1981====

# Okupacija in upor (slike: Stane Žagar, Žagarjeva družina na Dobravi, Vodiška planina pred vojno, Mošenjska planina pred vojno in po požigu 13. 1. 1942, spomeniki začetku upora, ustanovitvi Jelovške čete in Cankarjevega bataljona)
# Cankarjev bataljon (7. pano levo: 18 padlih borcev, 6. pano: 12 padlih borcev) 
# Gorenjski odred (3 pano desno: slike nemškega plakata 10 ustreljenih talcev v Lipnici, spomenik talcem v Lipnici, Lipniška planina, Selška planina, Štab Gorenjskega odreda maja 1943 
# Prešernova brigada
# Razvoj ljudske oblasti (slike: Stana Potočnik, OF Jelovica, Okrajni odbor OF na Pečeh, OF Gorenjska 1944, Rajonski odbor OF v karavli Svoboda na Pečeh, Okrajni odbor OF Kranj Jelovica)
# Vojaška uprava (Gorenjsko vojno področje): slike 3. pano levo: slike učnega uspeha partijske šole, oskrbe partizanov, gospodarske komisije, rajonskega odbora OF v karavli na Pečeh, okrajnega odbora OF Kranj, pokrajinskega odreda OF Gorenjske, bunker pod hlodi 
# Kurirska postaja G-12 
# Partizansko gospodarstvo: Gospodarske komisije, Čevljarska delavnica, Krojaška delavnica, Žebljarska delavnica, Smučarska delavnica, Partizanske tiskarne (slike čevljarske, krojaške delavnice, gospodarske komisije gorenjskega okrožja, sestanka gorenjskih aktivistov 1944, zemljevid Krope itd.
# Krajevne organizacije: KP in OF, Slovenska protifašistična ženska zveza, Mladinska organizacija SKOJ in ZMS, Pionirski odred Jelovica, Partizanska šola (slike: borke Prešernove brigade, sestava 2. grupe odredov, Spomenik požganemu Jamniku, goreči Turjak, smučarske tekme v Cerknem 1945)

==Partizanska obeležja v Kropi==

{|
|[[File:Partizanski spomenik nad Vodiško planino.jpg|thumb|Ustanovitev Cankarjevega bataljona nad Vodiško planino]]
|[[File:Ustanovitev Jelovske cete.jpg|thumb|Ustanovitev Jelovške čete na Vodicah]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 01.jpg|thumb|Partizanski dom na Vodiški planini]]
|}

{|
|[[File:Dusan Pogacnik.jpg|thumb|Dušan Pogačnik - Črt]]
|[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|Blaž Ažman]]
|[[File:Kroparski spomeniki 04.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Milan Gašperšič]]
|}

{|
|[[File:Spomenik Lipnica pri Kropi.jpg|thumb|Spomenik talcem v Lipnici]]
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Plošča partizanski pesnici Kristini Šuler]]
|[[File:Ciril Osterman.jpg|thumb|Spomenik Antonu Jelovčanu in Cirilu Ostermanu na Zidani skali nad Kropo]]
|}

{|
|[[File:Kroparski spomeniki 01.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli iz tovarne Plamen]]
|[[File:Kroparski spomeniki 02.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kovači, Kropa]]
|[[File:Kroparski spomeniki 03.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Janez Arh]]
|}

{|
|[[File:Kroparski spomeniki 05.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kurirji]]
|[[File:Kroparski spomeniki 06.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Kurirska postaja G-12, Kropa]]
|[[File:Napis na osrednjem spomeniku NOB v Kropi.jpg|thumb|Napis na [https://partizanstvo.si/media/partisanmemorial/11/T2518_F19915_11.jpg osrednjem spomeniku NOB v Kropi] ]]
|}

{|
|[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevo posvetilo Plamenu v avli sindikalnega doma v Kropi leta 1947]]
|[[File:Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si.jpg|thumb|500 px|Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si (interaktivni zemljevid vsebuje povezave na opis spomenikov)]]
|}

Prav na kroparskem teritoriju stoji 15 obeležij, prgišče pa jih stoji tik za mejo KS: pet jih spada pod sosednjo Kamno Gorico, sedem jih je na podbliški strani meje, tri na dobravski strani meje, kar pa spomenikov na Jelovici spada pod Bohinjsko Bistrico, so že precej stran od kroparske meje. Kroparske spomenike povezuje s tistimi na Jelovici [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/8038/ vodiška partizanska obhodnica.] Ena infotabla vodiških obhodnic s spomeniki se nahaja v kotlu pri Slovenski peči, druga pa na pročelju planinskega doma na Vodicah.

Kroparsko področje ni bilo prostor večjih vojaških akcij, bilo pa je pomembno partizansko zatočišče, zlasti jeloviški gozdovi nad Kropo. Tu so delovali kurirji in oskrbovalne enote, ki so jih ogrožale zasede in patrulje domobrancev iz okoliških postojank v Kamni Gorici, Kranju, Škofji Loki, na Brezjah.

Večinoma gre za spomenike žrtvam. Manjši del obeležij je '''posvečen pomembnim zgodovinskim trenutkom'''. Vsi ti so na Vodicah. Na Gradišču je obeležena [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4/ ustanovitev Jelovške čete] 29. julija 1941, teden dni pozneje, 5. avgusta (to je tudi radovljiški občinski praznik), je bil na Pogrošarjevi planini pod pod Črnim vrhom nad Vodiško planino [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/704/ ustanovljen Cankarjev bataljon.] Spominski objekt je tudi sam [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1679/ planinski dom s spominsko sobo, z reliefom Iveta Šubica in s spominsko ploščo gradnji doma po vojni.] V to vrsto obeležij spada tudi plošča kurirski postaji pri Slovenski peči.

'''Obeležja padlim'''. Pri infotabli pri Slovenski peči je poleg plošče kurirski postaji G-12 [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/107/ plošča trem padlim,] med njimi je bil Kropar kurir Jože Megušar. V Sistory ga najdemo pod [https://www.sistory.si/ww2/0439F192-5BEA-4C4C-B38C-858D7972EB0C Jože'''f''' M'''a'''gušar,] ki pa naj bi ne padel 1. 8., ampak 25. 8. Ubili so ga domobranci, tj. Gorenjska samozaščita v Kroparski grapi. Ni mogoče na pamet reči, kateri podatek je pravilen, kateri pa napačen, napake najdemo tako na vklesanih napisih kot v matičnih knjigah in drugih virih, pogosto so se zmotili tudi svojci, ki so sporočali podatke. 

Unikatno je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/18/ obeležje Blažu Ažmanu:] bronasti medaljon je vzidan v skalo v strmem bregu nad Slovensko pečjo. 20-letnega [https://www.sistory.si/ww2/61890DE1-8602-41D1-AC61-FC815DC8BC54 Blaža Ažmana] (Sistory) iz Jelovške čete so ubili Nemci 13. 8. 1942 v Dražgoški gori (po drugih podatkih pa 11. ali 12. 8. 1942 pri Mošenjski planini). 

20 let je bil ob smrti star tudi Dušan Pogačnik – Črt, Valentinov z Dobrave, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/475/ spomenik za 2. ovinkom] ceste iz Krope na Jamnik. Študiral je za učitelja, ubili so ga Nemci iz zasede na Ciganskem nad Kropo 29. 12. 1943, ko se je vračal s kurirske postaje (Šmitek 1985: 35). Bil je skojevec, kader narodnega heroja Staneta Žagarja in kurir VOS. Iz nedavno najdenega pisma sorodnika (za kopijo hvala amaterskemu zgodovinarju Goranu Lavrenčaku iz Radovljice) bi lahko sklepali, da so ga partizani nameravali poslati na šolanje v Moskvo (&quot;Dušan je baje tudi že na vzhodu, toda verjetno malo višje od tebe.&quot;). 

22 let je bil ob smrti star Milan (Bogumil) Gašperšič, umetni kovač iz Krope, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/42/ spomenik na Barigli.] Ubili so ga 20. 3. 1945 domobranci oz. Gorenjska samozaščita. 

Na isti dan kot Gašperšič sta padla še [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/27/ Anton Jelovčan in Ciril Osterman na Kroparski gori,] pokončali so ju iz zasede domobranci, ki so sodelovali v nemški spomladanski hajki tik pred osvoboditvijo.
 
Nad župnijsko cerkvijo svetega Lenarta je onstran pokopališkega zidu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/25/ spomenik 20-letnemu kurirju Janezu Arhu,] ki je padel v domobransko zasedo 4. novembra 1944. Doma je bil iz Srednje vasi v Bohinju in je tam tudi pokopan. 

Na križišču za Kropo v Lipnici je pri mostu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/3619/ spomenik 10 talcem] ki so jih postrelili 19. aprila 1943. Pripeljali so jih iz begunjskih zaporov, doma so bili iz različnih krajev. Do večera so morali ležati na križišču, nato so jih pokopali na vrtu graščine v Begunjah v skupni grob. Šlo je za nemško maščevanje, ker so partizani Selške čete ubili dva nemška orožnika, ki sta bila v spremstvu transporta kinoaparature – v Kropi so namreč nameravali predvajati nemške propagandne filme. V akciji je bila uničena kinoaparatura, nemško orožje pa so zaplenili. 

Sredi Krope je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/11/ osrednji spomenik žrtvam NOB,] z verzi Mateja Bora: 

&lt;poem&gt;
Ne jokaj mama
nihče ni mrtev
ki pal v temi je sončnim dnevom žrtev. &lt;/poem&gt;

Na fasadi kovačije UKO je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1944/ plošča osmim padlim kovačem,] na fasadi Plamena nasproti gostilne pri Jarmu pa [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/2271/ 50 padlim kovačem;] predhodna plošča iz leta 1955 je govorila o 40 padlih. 

Na pokopališču pri cerkvi sv. Lenarta je '''[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/6291/ več družinskih nagrobnikov,]''' na katerih piše, da v njih leže žrtve NOB: Janko Leš (po Sistory Janez Leš, padel na Javorovici 16. 3. 1944), Alfonz Gašperšič (v Sistory Alfonz Mihelič, s priimkom po materi, padel 11. 10. 1943 na Črnem vrhu, po Šmitku dan prej v Leskovici pod Črnim vrhom). Leopold Mihelič je bil ranjen na Dolenjskem, umrl je 12. 9. 1943 v Kočevskem Rogu, Andrej Kranjc je bil junija 1943 pogrešan na Žirovskem vrhu. V Sistory še nisem utegnil najti njunih podatkov. Simon Venko (v Sistory Simeon Jožef Vrenko!, ubili so ga ustaši v Sarajevu), Benjamin Venko (prav: Vrenko, padel v Srednjem pri Mariboru, ne pa na Primorskem, kot piše na grobu).

Kroparsko partizanstvo je izvrstno dokumentirano (po datumih in ljudeh in lokacijah) v knjigi Janeza Šmitka ''Kroparska kronika NOB'' (1985), kroparski spomeniki pa v radovljiškem zborniku ''Po poti spominov'' Alojza Kosa (1990).

==Mesta umiranja==
*interaktivni zemljevid z označenimi kraji smrti med drugo svetovno vojno in povezavami na Sistory (domačini in drugi, partizani in kolaboranti, v Kropi + drugod po svetu)

'''Padli leta 1942'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942]]
|}

'''Padli leta 1943'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943]]
|}

'''Padli leta 1944'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Janko Leš 1918-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji  Janko Leš 1918-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944]]
|}

'''Padli leta 1945'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945 [https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Sistory: Frančišek,] pogrešan pri Škofji Loki]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Konrad Eržen 1912-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji: Konrad Eržen 1912-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945]]
|Matija Gartner 1912-1945 [https://www.sistory.si/ww2/DC4093DC-8FB5-4488-94E5-D3EFB4FA0355 Sistory:] padel na Poreznu 24. 3. 1945
|}

==Vzporedna partizanska država==

{|
|[[File:Janko Berce, kurir G 12.jpg|thumb|Janko Berce, kurir G 12]]
|[[File:Simon Mihelič, kurir na postaji G 12.jpg|thumb|Simon Mihelič, kurir na postaji G 12]]
|[[File:Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko.jpg|thumb|Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko]]
|}

{|
|[[File:Okrajni odbor OF Kranj Jelovica.jpg|thumb|Okrajni odbor OF Kranj Jelovica]]
|[[File:OF v karavli Svoboda na Pečeh.jpg|thumb|Člani OF v karavli Svoboda na Pečeh]]
|[[File:OF Gorenjska 1944.jpg|thumb|OF Gorenjska 1944]]
|}

{|
|[[File:Krojaška delavnica v Kroparski gori.jpg|thumb|Krojaška delavnica v Kroparski gori]]
|[[File:Partizanska delavnica na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska krojaška delavnica na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Čevljarska delavnica Mačkovina.jpg|thumb|Čevljarska delavnica Mačkovina]]
|}

{|
|[[File:Partizanska ambulanta na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska ambulanta na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Gospodarska komisija kranjskega okrožja.jpg|thumb|Gospodarska komisija kranjskega okrožja]]
|}

{|
|[[File:Borke Prešernove brigade.jpg|thumb|Borke Prešernove brigade]]
|[[File:Štab Gorenjskega vojnega področja 1945.jpg|thumb|Štab Gorenjskega vojnega področja 1945]]
|[[File:Štab Gorenjskega odreda maj 1943.jpg|thumb|Štab Gorenjskega odreda maj 1943]]
|}

{|
|[[File:Okrajni odbor OF na Pečeh.jpg|thumb|Okrajni odbor OF na Pečeh]]
|[[File:Gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Gospodarska komisija Jelovica]]
|[[File:Štab komande mesta Kranj.jpg|thumb|Štab komande mesta Kranj]]
|}

{|
|[[File:Okrajna gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Okrajna gospodarska komisija Jelovica]]
|[[File:Rajonski odbor OF Jelovica.jpg|thumb|Rajonski odbor OF Jelovica]]
|[[File:Prvi dnevi osvoboditve.jpg|thumb|Prvi dnevi osvoboditve]]
|}

{|
|[[File:Prevoz hrane partizanom nad Kropo.jpg|thumb|Prevoz hrane partizanom nad Kropo]]
|[[File:Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944.jpg|thumb|Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944]]
|[[File:Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944.jpg|thumb|Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944]]
|}

{|
|[[File:Smučarske tekme v Cerknem 1945.jpg|thumb|Smučarske tekme v Cerknem 1945]]
|[[File:Kropa 1943.jpg|thumb|Kropa 1943]]
|}

===Dokumenti in plakati===

{|
|[[File:Delavci Oberkranja mislite na Kroppo.jpg|thumb|Delavci Oberkranja mislite na Kroppo]]
|[[File:Plakat za talce na Lancovem.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev na Lancovem 17. 10. 1941]]
|[[File:Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici 19. 4. 1943]]
|}

{|
|[[File:Gesla za letake OF 92.jpg|thumb|Gesla za letake OF: slovansko bratstvo, zahodni zavezniki, ruski junaki, z Rdečo armado na Berlin]]
|[[File:Gesla za letake OF.jpg|thumb|Gesla za letake OF]]
|[[File:Živela rdeča armada.jpg|thumb|Živela Rdeča armada, rešiteljica človeštva pred fašističnim nasiljem]]
|}

{|
|[[File:Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943.jpg|thumb|Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943]]
|[[File:Poziv za mobilizacijo 1943.jpg|thumb|Poziv za mobilizacijo 1943]]
|[[File:Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945.jpg|thumb|Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945]]
|}

==Časovni trak==
*kronologija vojnih dogodkov v Kropi

Jelovški bataljon je v noči od 25. na 26. junij
1943 izvedel v Kropi splošno mobilizacijo, nato pa je še v naslednji noči pobral nekaj zamudnikov. S sodelovar,jem rajonskega odbora
OF Jelovica je pripravil spisek obveznikov in
naborne komisije po dva partizana so šlo od
hiše do hiše. Zborno mesto je bilo na trgu,
ki je bil med vso vojno založen z veliko
skladovnico hlodov. Ko so se zbirali, so prepevali narodne in partizanske pesmi in proti
jutru, ko se je danilo, je odšla dolga kolona
na Jelovico. Skupno je tiste dni odšlo iz Krope
okoli 40 mož, fantov in deklet:

Jože Ažman, Ivan Ažman, Slavko Ažman, Tone Berce, Rudolf Berce, Franc Blaznik, Janez Cerar, Jože Ciglarič, Boris čavs, Gašper Dermota, Janez Eržen, Ivan Finžgar, Milan Gašperšič, Janez Hudolin, Jožko Kokalj, Jože Kovač, Andrej Kranjc, Tone Kržišnik, Jože Legat, Janko Leš, Jože Megušar, Jože Mihelič, Andrej Mohorič, Jože Petrač, Franc Pintar, Franc Praprotnik, Kristina Resman, Janez Strnad, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik, Janez Šmitek, Vinko šolar, Jakob Štalc, Janez Tekavec, Janez Zupan, Drago Zupan, ignac Zupan, Katarina Zupan, Viktor Žaberl.

Vstop v partizane so na planini Kocjanerica
pri Vodicah proslavili s šampanjcem iz Magušarjeve kleti; to je bilo prvo pokanje, ki so
ga slišali novi partizani. Taborišče bataljona
je bilo na robu Jelovice, nekje nad Taležem.
V taboru je vladala popolna tišina. Ker novinci
niso imeli šotorov ali šotorskih kril, so vzeli
s seboj od doma navadne rjuhe; po dve rjuhi
so sešili skupaj in napeli v obliki šotora. Rjuhe
so zakrili z zelenjem, da niso bile vidne iz
zraka. Izvidniško letalo je vsak dan preletavalo
Jelovico tik nad taboriščem. Jože Ažman je
imel s seboj veliko povoščeno platno; ko so
ga napeli, je bilo pod njim prostora za osem
ljudi, zato so temu šotoru rekli »hauptkvartir«.
Tisti prvi poletni dnevi so bili precej deževni,
vsak dan je dež nekoliko zalil Jelovico, šotori
iz rjuh pa niso dobro držali. Debele kaplje so
prebijale platno in kmalu je bilo tudi znotraj
vse vlažno. To sta posebno čutila Andrej in
Jožko, ki sta imela s seboj namesto navadnih
odej debele »kovtre«, da ju ne bi zeblo. Za
menažo je bila največkrat močno zab3ljena
mineštra iz rdeče nemške moke; ker niso bili
vajeni zabeljene hrane, je marsikdo imel nekaj
časa hitro prebavo.

Vsak dan so posamezne skupine odhajale v dolino na preskrbovalne akcije, drugi so imeli
politične ure in vojaške vaje. Mnogo novincev
do takrat še ni ,ime,lo puške v rokah, ves bataljon pa j,e bil pri tolikih novincih zelo slabo
oborožen. čez nekaj dni je bi la partizanska
zaprisega, nato pa so okoli 3. julija pripravili
večji del bataljona za pohod na Dolenjsko po
orožje. Tam da je dosti orožja, »samo Italijanom
ga je treba pobrati«.

Vsak udeleženec pohoda je dobil za popotnico
velik kos bohinjskega sira in kos govejega mees. Krenili so po Jelovici proti Ratitovcu, za
Pašnim vrhom skozi Prtovč, na Jesenovcu čez
Selško Soro, čez Martinj vrh in črni kal ter
se mimo Blegoša spustili proti Poljanski dolini. Pod Gorenjo Žetino so v gozdu predanili
in čakali zvezo. Kurirji pa so prinesli vest, da
je zveza pretrgana zaradi nemškega napada v
preteki i noči. Takrat so se štirje kroparski
fantje izmuznili iz taborišča in pobegnili proti
Železnikom. Ali je zmagal odpor proti partizanstvu ali samo strah pred Dolenjsko? Ko je
vodstvo pohoda ugotovilo pobeg, so poslali za
ubežniki patrolo. Prvi trije so že dospeli v
Železnike in se javili Nemcem, Toneta Kržišnika pa je patrola ujela in prignala nazaj v taborišče. Sestavili so naglo vojaško sodišče iz
starih partizanov in vsi so glasovali za smrt.
Izdaja pohoda je namreč postavila v nevarnost
življenja okoli sto mladih partizanov. Likvidacija je bila izvršena takoj blizu taborišča.

Pod mučnim vtisom zaradi pobega in smrti se
je kolona po isti poti vrnila na Jelovico. Dne
10. julija pa se Je ves bataljon ponovno odpravil na pohod čez Jelovico in Prtovč in po
dnevnem počitku pod Ratitovem je zjutraj 12.
julija 1943 prispel v Davčo na ustanovitev Prešernove brigade. (''Kroparska kronika'', 28, 29)

==Kroparski uporniki==
'''Portreti in zgodbe'''

===Blaž Ažman, partizan samo en dan ===

{|
|[[File:Blaž Ažman.jpg|thumb|Blaž Ažman (1922-1942)]]
|[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|350 px|Grob s spominsko ploščo Blažu Ažmanu v Kotlu nad Kropo]] 
|}

Blaž Ažman (* 28. 2. 1922 v Kropi) je bil ob začetku vojne star 19 let. Njegov oče Anton, tesarski mojster, je bil invalid iz prve svetovne vojne. Po osnovni šoli se je Blaž šel učit za strojnega ključavničarja v tovarno žebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi in v industrijski kovinarski šoli opravil izpit za pomočnika. 

Okupator je kroparsko mladino skušal pridobiti za svoje načrte, ta pa se je iz njegove šole norčevala. Deutsche Wehrmacht so izgovarjali kot »dojče vermut«, Blaž Ažman pa je namesto komande »Still-gestand« 'mirno' poveljeval »štingl-štangl«. Nemško pesem »Singend wollen wir marschieren in die neue Zeit« 'Pojoč bomo korakali v novi čas' so peli po svoje: »Hinder honder mi drvimo v ta nori svet«. 

Blaž se je pod vplivom napredne šole Staneta Žagarja na Dobravi priključil skojevcem. V noči od 10. na 11. avgust so partizani Selške čete Gorenjskega odreda na Vodiški planini izvedli preskrbovalno akcijo v Kropi. Obiskali so nekaj trgovin in trafiko Blaževe matere Pavle Ažman. Akcijo sta vodila Vinko Hafner in Stane Kersnik, ki sta povedla v partizane še nekaj kroparske mladine, med njimi tudi brata Blaža in Jožeta Ažmana. Ko so se vzpenjali na Jelovico proti Jamniku, so že zaslišali v Kropi nemške kamione, ki so naznanjali začetek avgustovske ofenzive proti enotam 1. in 2. grupe odredov na področju vse Jelovice. Naslednji dan so napadli partizane pri kosilu v taborišču pri Mošenjski planini. Partizanski tabor se je premaknil na Jelenov vrh pri Mošenjski planini. 

Dne 13. avgusta&lt;ref&gt;Kot dan smrti je v virih najti tudi 11. 8. in 12. 8.&lt;/ref&gt; sta pri preboju čete na Dražgoški gori oz. za Jamniško goro padla Blaž Ažman in Franc Pogačnik, šest novincev pa so Nemci ujeli, med njimi Blaževega brata Jožeta, jih odpeljali skozi Kropo v Begunje in kot mladoletne in prisilno mobilizirane čez en teden spustili domov.

Mirko Ambrožič je povedal, kako je ob njem padel Blaž. Njegova skupina štirih borcev je sedela na ozki polici v navpični steni. Pod seboj je opazovala Nemce in nekaj oklopnjakov, s katerimi so prišli pod Dražgoško goro. Nenadoma se je s strani priplazil Nemec in z brzostrelko pokosil Blaža. Partizani so se spustili navzdol po steni in se rešili.&lt;ref&gt;Janez Lušina - Mali: Deveti september pred 40. leti na Jelovici. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4PIUXBBX ''Glas'' 5. 11. 1982.] &lt;/ref&gt; 

Brat Jože ga je pozneje z mesta smrti prinesel čez celo Jelovico pod Špik v Kroparski gori in ga pokopal pod skalni spodmol. V skalo nad grobom mu je po vojni kroparska ZB vzidala neobičajno, okroglo spominsko ploščo, ki so jo iz bronovine vlili v železarni na Jesenicah.&lt;ref&gt;''Po poti spominov'', 125.&lt;/ref&gt;

===Partizan športnik [[:w:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]] === 

{|
|[[File:Rudi Finžgar 1945.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1945]]
|[[File:Rudi Finžgar 1950.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1950]]
|}

Rudi Finžgar (1920--1995) se je v Kropi v očetovi delavnici izučil za mizarja in šolanje nadaljeval na obrtni šoli.  1936 se je ob ogledu tekme na Bloudkovi velikanki v Planici odločil za skakalni šport. Leta 1940 je dobil dovoljenje za prvi skok na velikanki, skočil je 84 m, kar je bilo tisti dan celo najdlje od slovenskih skakalcev. Čeprav mlad in neizkušen, je leta 1941 na zadnji predvojni skakalni tekmi skočil slovenski rekord s 95 m, kot prvi slovenski skakalec je tudi preletel 100 m, toda pri 101 m je podrsal ob pristanku. 

Med vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder je pobegnil. Septembra 1943 je odšel v Prešernovo brigado, in sicer v varnostno obveščevalno službo na Jelovico. V mizarski delavnici v Cerknem je ustanovil izdelovalnico smuči, ki je med vojno izdelala več sto parov smuči. Na osvobojenem ozemlju v Cerknem je 1945 organiziral prve partizanske smučarske tekme, ki so obsegale patruljni tek, veleslalom in smučarske skoke  Partizanske smučine Cerkno 1945 in zmagal v smučarskih skokih. To je bilo prvo vojaško športno tekmovanje te vrste v okupirani Evropi. Za nagrado je prejel brzostrelko in diplomo, ki sta danes razstavljeni v Cerkljanskem muzeju. 

Marca 1945 je bil med zadnjo nemško ofenzivo med borci, obkoljenimi na Poreznu, a mu je uspelo preživeti.

Leta 1945 je ustanovil podjetje Elan, za katerega je stroje, kupljene v Ameriki, prispeval njegov oče, in postal njegov prvi direktor. Rudijev oče Rudolf, ki je bil po poklicu mizar, je odšel v New York k teti Mary Willer leta 1922 in se 1928 vrnil toliko bogatejši, da je kupil hišo v Kropi in opremil mizarsko delavnico. Kombinirani mizarski stroj, s katerim so izdelali na stotine smuči, sank, telovadnega orodja, čolnov itd., so v Tehniškem muzeju v Bistri obnovili in je razstavljen v tovarni Elan.  

Leta 1947 je na poletih v Planici ponovno popravil državni rekord na 102 m, tri leta kasneje pa še na 114 m. V naslednjih letih je skakalnica v Oberstdorfu omogočala rekordne daljave, Finžgar je dvakrat doskočil pri 117 m, pri 127 m pa se mu ni uspelo obdržani na nogah. 117 m je ostal slovenski rekord kar devet let vse do rekordov Jožeta Šlibarja. Zaradi svojega rdečega usnjenega kombinezona, v katerem je nastopal, so mu Nemci nadeli vzdevek ''Der Rote Teufel aus Titoland'' – rdeči hudič iz Titove dežele.

*V filmu o partizanskih skokih v Cerknem.
* [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNXDM07 Rudi Finžar, 1. ''Gorenjski glas'' 4. 3. 1972.]

'''Peter Colnar: Rudi Finžgar.''' 

O Rudiju Finžgarju ne moremo govoriti kot o »nekdanjem planiškem junaku«. Bil je prvi Jugoslovan, ki je na smučeh preskočil 100-metrsko znamko in je zato ostal planiški junak tudi danes, ko pričakujemo prvo svetovno
prvenstvo v smučarskih poletih v Planici ter bo to vedno tudi ostal. Rudi se je rodil leta 1920 kot drugi sin mizarskemu mojstru Rudolfu Finžgarju. Z bratom Ivanom in sestro Ano  je preživljal svoje otroštvo v žebljarski Kropi. 

Srečal se je s trdim življenjem, ki je bilo izpolnjeno z delom. Prav to življenje dalo osnove njegovi osebnosti. So mu ta drobna vsakodnevna doživetja krepila telo in značaj? Nedvomno.

»Ko sem bil star 5 let, sem si odrezal prve drsne plohe, kakršnimi smo se otroci »puščali« po klancih v okolici Krope. Na te deščice smo pribili jermen, tako da so bile podobne coklam. Seveda se nam še sanjalo ni, da morajo biti smuči ukrivljene ... « (''Obiski'' Draga Ulage)

Otroci so si pomagali na najrazličnejše načine. Drsenje po snegu je bilo v Kropi prava tradicija. Otroci so občudovali drsenje hlodov, ki so jih spuščali z Jamnika na žago v Kropo. Ob tem so si izmišljali nove in nove načine za svoje »smučanje«.

»Sanke so imeli le gosposki ljudje. Na cokle, ki smo jih imeli tudi pozimi za v šolo, smo pribili po dve železni paličici — 'šinci'. Šlo je kot 'tajfel', ko smo se peljali v šolo! To je bila naša prva šola drsanja.«

Otroci v Kropi so se delili na različne skupine. Vsaka je imela svojega »kolovodjo«. V teh skupinah so doraščali Blaž Ažman, Filip Kavčič, Janez Zupan, inž. Janez Šmitek, Tone Šmitek, Ivan Kordež in drugi.

»Spominjam se, da je bil kolovodja moje skupine Tone Ažman. Naloga kolovodij je bila, da so si izmišljali nove in nove igre. Nekoč je bilo moderno, da smo hodili s hoduljami, drugič, da smo tekmovali, kdo bo prej prignal s palico kolo okoli Krope, včasih smo spuščali papirnate aviončke ...«

Poletje so preživljali otroci ob tolmunu v Lipnici, kjer se stekata Kroparščica in Kamnišca. V njem so stale tri skale, kamor so se razvrščali otroci po svojem znanju plavanja.

»Pri prvi skali so bili plavalci, pri drugi takšni, ki so znali narediti dva zamaha na vodi, pri tretji pa smo bili navadni cucki. Kopanje, pečenje krompirja in lovljenje rib nas je zaposlovalo skozi poletje. Spominjam se, kako sem potegnil izpod skale goža, ki je držal v gobcu ribo. Ribo sem potegnil gožu iz gobca, potem pa smo jo spekli in pojedli.«

Otroci so si Kropo razdelili. Delili so jo na zgornjo, srednjo in spodnjo, tako kot so jo ločili mostovi. Razen tega so jo razdelili še na dva dela, kot jo je ločil potoček.

»Med seboj smo bili sicer prijatelji, vendar so bili med otroci na dan Janeza Nepomuka že kar sovražni tabori. Imeli smo vsak svoj spomenik, ki smo ga čuvali, da ga ne bodo sosedje podrli. Naša hiša je bila na meji med spodnjim in srednjim delom Krope. Imeli smo stalno stražo, ki je pazila na nasprotnike. Če so se približali, se je vnela prava vojna s šopi zvezanih šib ...«

Voda je delila kroparske otroke na leve in desne. Tako deljeni so hodili nabirat gobe, bili so skupaj pri smučanju in imeli vsak svojo drčo. Če se je približal sosed, so mu takoj svetovali: »Pojdi na svoj konec ...« To otroško rivalstvo se je zadržalo nekako do 14. leta starosti. Kasneje so se fantje pomešali in enotno nastopali v novih podvigih.

»S petnajstimi leti sem postal tajnik in kasneje načelnik fantovskega odseka pri takratnem Orlu. Vse do vojne se mi še sanjalo ni, zakaj se delijo na Orle in Sokole. Za nas je bil to šport in temu smo se že od mladih nog predajali z vsem srcem. Pozimi smo se smučali, poleti igrali odbojko, telovadili ali gojili lahko atletiko ...«

Znana je bila kroparska vrsta dvanajstih fantov, ki je nastopala na proslavah v najrazličnejših krajih. Redno so vadili, imeli pa so tudi predavanja, kjer so jim voditelji društva razlagali o obnašanju, o odnosih do deklet in podobnem. Razen tistega o dekletih jim takrat ni dosti ostalo v ušesih.

»Obiskoval nas je Drago Ulaga in nas učil prvih zamahov kravla. Še sedaj se spominjam, kako nam je dopovedoval, kako pomembno je gledati pod vodo. Potem nas je peljal v večjo sobo, ki smo ji rekli telovadnica, in nam kazal najrazličnejše lahkoatletske elemente ...«

Priljubljena točka kroparskih fantov na nastopih je bil »levji skok«. Prvi je pokleknil na vse štiri, drugi je skočil čezenj in se postavil ob prvega. Tako so nadaljevali vse do dvanajstega. Zadnji je ponavadi skakal Rudi. Ker je imel že takrat dober odriv, je v splošno zadovoljstvo lepo zaplaval čez vseh enajst teles svojih kolegov.

Tako so potekala mlada leta poznejšega planiškega junaka. Igrice v najmlajših letih in resnejše športno udejstvovanje kasneje. V Kropi ni bilo toliko ravnine, da bi lahko igrali nogomet, zato so fantje odvozili zemljo, da so si postavili igrišče za odbojko in telovadišče. Prav tako so več let gradili telovadnico.

Finžgar se je srečal s športom že v rani mladosti in mu je kasneje posvetil velik del svojega časa.

»Odprto telovadišče, kjer smo imeli med drugim tudi kroge, je bilo ograjeno. Prvi športni podvih vsakega mladega Kroparja je bil, da je preplezal to ograjo. Potem se je stvar kar stopnjevala. Sledilo je igranje v mivki pod krogi, kasneje plezanje po drogu. Višek je bil, če je kdo dosegel kroge in se nanje slovesno obesil. Če so nas opazili starejši fantje, smo pa še tekli, da nas niso nabili. Otroci smo na igrišču vse razmetali pa tudi pokvarili, zato so nas preganjali. Jože Bertoncelj, znani umetni kovač, je bil strah in trepet nas otročajev.«

Kroparski otroci so se smučali na smrekovih deščicah, coklah ali pa na sodovih deskah. Na smučanje so nosili tudi kladivo in žeblje, da so si lahko »smučke« takoj popravili, če se je jermen odtrgal. Imeli so več majhnih sneženih skakalnic.

»Spominjam se, kako sem nekoč na eni skočil z deščicami na nogah. Ker se, razumljivo, niso ukrivile, sem zarezal v sneg in odrezal mostiček. Še sedaj se spominjam, kako so me starejši zmerjali ...«

»Zvedel sem, da delajo smuči iz jesenovega lesa. Neki kmet iz Ovsiš pri Podnartu — 'Primožek' so mu rekli — mi je obljubil, da mi bo dal jesenovo desko. Takoj drugi dan sem odšel iz Krope po snegu in mrazu na Ovsiše. 'Primožek' mi je dal 9 metrov dolgo desko, ki sem jo 13-letni fantič nesel nazaj po snegu 9 kilometrov daleč v Kropo. Mislil sem, da nesem boga ...«

Doma sta z bratom desko razžagala, jo zakrivila okoli letve, sedlar iz Lipnice pa je naredil jermena. Tako je imel Rudi, prvi od vrstnikov, prave smuči. Skakali so štiri do pet metrov daleč. Tedaj so izvedeli, da so zgradili na Ovsišah pravo skakalnico, na kateri »menda skačejo tudi 12 metrov daleč«.

»Neko nedeljo so me vzeli starejši fantje s seboj na Ovsiše. Spominjam se, kako sem občudoval skakalnico. Mizo za skakalnico so naredili iz gnojnega koša, čez katerega so položili stara vrata. Tudi sam sem s svojimi novimi smučmi nekajkrat skočil. Klobuk sem pritisnil globoko na glavo in pristal pri osmih metrih. To je bil moj novi osebni rekord ...«

Fantje pa ne bi bili fantje, če ne bi šli zvečer na Ovsišah še malo v gostilno. Malo so popili in ponoči se je Rudi vrnil z njimi v Kropo.

»Takoj me je vzela v roke mama. Pošteno me je nabila, ker zvečer nisem šel k večerni maši. To me ne bi posebno prizadelo, če ne bi vzela na koncu še sekire in mi razsekala smuči. To je bila najhujša kazen ...«

Tako je ostal mali Rudi spet brez smuči, ki so bile njegov ponos, vendar pa je že vedel, kako se jih naredi. Kmalu si je naredil nove, boljše, ki pa so bile še vedno zelo malo podobne pravim.

»Na Ovsišah sem še večkrat skakal. Tam sem prvič videl tudi Albina Novšaka. Ta je imel že nekaj pravega stila. Imel je širše smuči z 'grabenčki' ...«

Mladi Kroparji so imeli vedno najrazličnejša tekmovanja. Kmetje so dajali za nagrade škatle s piškoti in dodali še kakšne nogavice. Iz tega obdobja sta ostala Finžgarju najbolj v spominu Ciril in Metod Vovk s Češnjice. Začel je spoznavati širši krog ljudi. Do takrat je bil zaverovan v »kroparsko luknjo«.

Vsak mlad človek, vsak otrok ima svojega idola. Za kroparske fantiče je bil to Filip Legat, kasnejši umetni kovač. Imel je prave lakirane smuči z okovjem, s katerimi je delal imenitne telemarke.

»To je bil smučar-samotar. Od nas je bil kakih deset let starejši in smo si ga upali gledati le od daleč. Ko je odšel domov, smo ga posnemali ...«

Leta 1936 so Orli zgradili skakalnico na Stočji pri Kropi. Pravzaprav so jo gradili vsi, vendar so bili Orli pobudniki, pa tudi na njihovem svetu je bila.

»Spominjam se, da je veliko delal Cvetko Magušar, ki pa je bil navdušen Sokol. Pomagali so tudi Zupanovi in Kokaljevi. Neko soboto smo imeli preizkušnjo.«

Naslednji dan so se zbrali skakalci iz vsega okoliša, vendar skakalnice ni bilo več. Čez noč jo je nekdo podrl.

»Političnih bojev nisem mogel nikoli razumeti, tekmovalci smo se vedno razumeli med seboj. Po tem škandalu so govorili, da so jo požgali Orli, ker so tudi Sokoli vabili skakalce na tekmovanje ... Za politična razpotja sem prvič izvedel nekoč na železniški postaji na Otočah, ko so nas Sokoli zmerjali s 'čuki'. Fantom je bilo predvsem do športa ... Prvič smo merili dolžine skokov v Kropi na skakalnici, ki je stala med Šolarjevo gostilno in Balantom. Skočil sem 3 metre.

Leta 1929 smo zgradili v Polju novo skakalnico, kjer sem preskočil 6 metrov. Naslednja skakalnica je bila na Natovem robu na Stočju. Bila je zelo strma, z meter visoko mizo. Kljub temu da je na njej vsak padel, sem skakal na njej po 12 metrov ...«

Rudi Finžgar je skakal in skakal. Vsak daljši skok, pa četudi le za en meter, mu je povzročal nepopisno veselje.

*P. Colnar: Rudi Finžgar, 1-2. ''Glas'' [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3JCMAZF9 4. 3. 1972] in [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GKXUJRF 8. 3. 1975.]
*Vesna Levičnik: Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda. ''Dnevnik'' 21. 7. 2025.

===Partizan Mirko Šušteršič in njegov oče lovec ===

{|
|[[File:Mirko Šušteršič.jpg|thumb|150 px|Mirko Šušteršič starejši]]
|[[File:Mirko Šušteršič s kolesom v Tivoliju.jpg|thumb|Mirko Šušteršič mlajši s kolesom v Tivoliju, ob njem Kajuh]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 10.jpg|thumb|Mirko Šušteršič in Sava Osredkar, obeležje pri Mošenjski planini]]
|}

Mirko Šušteršič, oče (1891&amp;ndash;1984) in sin (1922&amp;ndash;1942), sta bila iz kroparske kovaške rodbine, njun oče oz. ded je bil 1891 kroparski župan, oskrbnik Thurnovih posestev v Radovljici in zakupnik lovišč. Inž. Mirko Šušteršič starejši je na Dunaju doštudiral na agronomski fakulteti in po prvi svetovni vojni nastopil službo v državni agrarni direkciji, bil je tudi upravitelj državnih posestev in lovišč. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v taborišču Dachau, po njej pa vodja služb na ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani, predavatelj predmeta lovstvo na gozdarski fakulteti, urednik revije ''Lovec'' itd.  

Mirko Šušteršič mlajši se je rodil v Zmajevcu v Baranji, kjer je takrat služboval njegov oče. Po gimnaziji se je leta 1941 vpisal na metalurško fakulteto v Ljubljani. Menda je zelo lepo risal, tako kot njegov oče. Že kot dijak je vstopil v SKOJ in po Hitlerjevem napadu vodil študente prostovoljce na Dolenjsko, da bi se vključili v jugoslovansko vojsko. Po kapitulaciji je v Ljubljani v trojkah razoroževale posamezne italijanske vojake, izvajal sabotaže in se s partizani na Krimu udeleževal vojaških akcij. Prijateljeval je s Karlom Destovnikom - Kajuhom. 12. februarja 1942 so ga doma  aretirali italijanski policisti, vendar mu je uspelo pobegniti. 9. maja 1942 je odšel iz Ljubljane v partizane na Gorenjsko, kjer se je vključil v prvo Selško četo drugega bataljona 1. grupe odredov in postal politdelegat voda, 7. julija pa politkomisar čete. Njegovo ilegalno ime je bilo France Logar.

9. septembra 1942 je bil ranjen v [[:w:Spopad na Lipniški planini|spopadu na Lipniški planini]]. Zavlekel se je pod Jelen vrh pri Mošenjski planini in tam izkrvavel skupaj s soborcem Savo Osredkarjem, ali pa so ju prav tam potolkli Nemci. Na mestu smrti so na pobudo Šušteršičevih leta 1947 odkrili leseno obeležje v obliki znamenja. Šele leta 2000 so na obeležje dodali ploščo z imenom soborca Osredkarja, čigar identiteta se je razkrila šele tedaj. 

Posmrtne ostanke Save Osredkarja so 1949?? prekopali v grobišče padlih partizanov v Radovljici, skoraj gotovo so ob tej priložnosti tja prekopali tudi Mirka Šušteršiča. Ker pa dokumenta o prekopu ni (svojci so ga želeli prekopati v družinski grob), na nagrobnih kamnih na grobišču, kamor so šele leta 2026 vklesali imena poznanih pokopanih, njegovega imena ni. Iz očetovega zapisa bi lahko domnevali, da sin še vedno leži na Jelovici: 

&lt;blockquote&gt;
&quot;Četrt stoletja se izteka, odkar sem se poslovil od jerebov na Brezovi rebri. Koj na to so se zgrnile nad  Slovenijo strahote okupacije, internacije in moritve. Šele pet let zatem sem zopet vzel v roko piščalke in šušljo, ki me spremljajo že več ko 40 let. Toda tedanji učenec na jerebe, moj sin Mirko, me ni več spremljal in ne pomagal. Leta 1942, 9. septembra, je kot partizan padel na Jelovici pri Mošenjski planini, ko je zopet cvetela ajda in so peli jerebi. In sedaj borcu za svobodo pojo tam večno uspavanko.« ([https://clan.lovska-zveza.si/revija/Lovec-1966-11.pdf ''Lovec'' 48/11 (1966).] 339.)&lt;/blockquote&gt;

*Janko Mrovlje: Poveljniški kader prve Selške čete, po ohranjenih pismenih virih te enote, po pričevanju tedanjih borcev čete: Francem Bičkom, Mirkom Ambrožičem in Janezom Lušino
*Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 114-115.
*[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi679309/ SB]

===Dachavski interniranec Justin Ažman===

Saša Florjančič: Zapisi Justina Ažmana iz Krope, št. 29 363 v koncentracijskem taborišču Dachau

Justin Ažman (1910–1994) je v koncentracijsko taborišče Dachau prišel 8. marca 1942 in tu nato preživel več kot tri leta. Najhuje mu je bilo leta 1942, ko še niso bili dovoljeni paketi od doma, in konec leta 1944, ko se je znašel med t. i. nerazporejenimi in mu je grozil transport v drugo taborišče. Bil je eden tistih internirancev, ki mu je v taborišču uspelo vzpostaviti široko mrežo poznanstev in se vključiti v različne oblike medsebojne pomoči. Kolikor je zmogel, je moči namenjal osebnemu napredku, veliko je bral in se izpopolnjeval v znanju tujih jezikov. Z zanimanjem je spremljal zametke in razvoj kulturnega življenja v taborišču in za slovenske taboriščne prireditve pesnil Dahavske balade – kuplete z vsebinami iz taboriščnega življenja in aktualnega političnega dogajanja.

Justin Ažman je bil rojen leta 1910 v Trstu, mladost je preživel v Kropi. Pred drugo svetovno vojno je opravljal več uradniških služb, nazadnje je bil zaposlen v Kovinarski zadrugi Plamen v Kropi. Na pobudo Stanka Žagarja, učitelja na Srednji Dobravi (prej Dobrava pri Kropi), se je leta 1934 včlanil v komunistično partijo. V začetku leta 1941 je bil interniran v Srbijo v taborišče v Ivanjici v Medjurećju, kamor so jugoslovanske oblasti tik pred začetkom druge svetovne vojne umaknile zlasti komuniste in makedonske nacionaliste. Justin Ažman je ženi Ivi v pismih navdušeno poročal o kulturnem življenju v taborišču in slovenskih književnikih, ki jih je tam spoznal: Miška Kranjca, Ferda Kozaka, Rudolfa Kresala in Ludvika Mrzela, s katerim sta se nato ponovno srečala v Dachauu. V Ivanjici je spoznal tudi režiserja Jožeta Babiča. Z Justinom sta oba imela smisel za pisanje v rimah. Za t. i. Agencijo Bodice, ki je postala stalnica večernih druženj taboriščnikov, sta, najprej Babič, po njegovem odhodu pa Ažman, pripravljala kratke satirične vložke. Babič in Ažman sta sodelovala tudi pri nastanku taboriščne himne Medjurećka. 

Po povratku iz taborišča v Ivanjici konec marca 1941 je Ažman pomagal pri vzpostavljanju partizanskih enot na Jelovici in bil 17. oktobra 1941 aretiran. V preiskovalnem zaporu v Begunjah je bil zaprt do začetka marca 1942, v koncentacijskem taborišču Dachau pa od 8. marca 1942 do osvoboditve taborišče 29. aprila 1945. Domov se je vrnil s prvim konvojem iz Dachaua 9. junija 1945, skupaj z Evgenijem Žukovim, beograjskim novinarjem in kulturnikom ruskega rodu, s katerim se je spoprijateljil v taborišču.

V sedemdesetih letih 20. stoletja je Ažman pomagal pri zbiranju spominov na taborišče in za zbornik Dachau,&lt;ref&gt;Ažman Justin: Utrinki iz taboriščnega življenja. Dachau, zbornik. Založba Borec (ur. Bojan Ajdič et al.), Ljubljana 1981, str. 365–373.&lt;/ref&gt;  ki je leta 1981 izšel pri založbi Borec, pripravil krajši spominski zapis, v katerem omenja več posameznikov, ki so sodelovali pri slovenskih taboriščnih kulturnih prireditvah: zborovodjo Valentina (Folteja) Hartmana in člane slovenskega pevskega zbora v taborišču, pesnika Frana Albrehta, slavista Janeza Logarja in igralca Ivana Levarja. Javni pozivi k zbiranju spominov na čas narodoosvobodilnega boja, mdr. se je v zvezi s svojim pesnikovanjem v taboriščih v Ivanjici in Dachauu dopisoval z Marijo Stanonik, so ga spodbudili, da je svoje osebno doživljanje druge svetovne vojne in desetletja pred njo zapisal v več nizih spominskih zapisov. Zapise o taborišču Dachau je napisal s časovno distanco in v svojem značilnem cinično-humornem tonu. Poimenoval jih je Dahavske dogodivščine. V letih 1979 in 1980 so bile v nadaljevanjih objavljene v Plamenu, glasilu Tovarne vijakov Plamen Kropa. Uvod k Dahavskim dogodivščinam je bila Burka o preštevanju, ki jo je napisal in objavil leta 1976. Začel je takole: Čeprav se je zadnje čase toliko pisalo in govorilo in rjulo čez preštevanje tam na oni plati Karavank, natančneje povedano, na Estrahajarskem, je tudi meni notri nekaj reklo: »Fant, tudi ti imaš bogate topogledne skušnje. Kaj če bi še ti pristavil k tej veseli ofceti svojo lagersko menažko?«&lt;ref&gt;Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37&lt;/ref&gt;  Za predstavitev njegovega načina pisanja spominov na Dachau navajam odlomek iz Burke o preštevanju:

&lt;blockquote&gt; Prvo preštevanje je bilo že na blokštrasi, od koder smo po deset v eni vrsti strumno korakali po lagerštrasi, kjer so se priključili še ostali bloki s sodimi številkami. Skupaj je bilo med 28 številkami 14 barak; z druge strani, z lihimi številkami, pa še nojcugangi – novodošleci, dočim tistim iz revirja, še pravi iz špitala, ni bilo treba maširati na apelplac. Te so kar na postelji prešteli, kar jih je zjutraj še ostalo živih. »Links cvo, links cvo,« so komandirali kapoti in »ein Leid!« Pa smo jo zažingali, kar je duša dala, največkrat tisto: »Švarcbraun ist ein Haselnuss, schwarzbraun bin auch ich, švarcbraun mus mein Madel sein, gerade si wi i ...« (Črnorjav je lešnik, črnorjav sem tudi jaz, črnorjavo mora biti tudi moje dekle, prav taka kot jaz).&lt;ref&gt;Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

V svojih spominih je Ažman opisal tudi zametke kulturnih prireditev v taborišču: /... Že v prvem letu, se pravi leta 1942, je bilo nekaj »kulturnih« in kulturnih prireditev. Med prve prištevamo kino predstave. »Wer noch nicht in Kino war?« se je pridrl blokač v štubo. In tisti, ki še niso bili v kinu, smo dvignili roke. In spet se je zadrl: »Hockerl mitnehmen,« se je glasila druga komanda, pa smo šli v procesiji vsak s svojim stolčkom, ki je veljal za vstopnico, na apelplac (zborno mesto), kjer so bile kino predstave. Po pravici povedano, od teh predstav nismo imeli ničesar. Saj jih tudi razumeli nismo. V mislih na dom pa je čas le minil. .../&lt;ref&gt;Ažman Justin, Dahavske dogodivščine, O kulturi takšni in drugačni. Plamen, leto VII, št. 11 (november 1978), str. 19.&lt;/ref&gt;  Omenja tudi taboriščni orkester (Lagerkapelle) in prvo večjo kulturno prireditev v taborišču, uprizoritev gledališko-glasbene parodije na aktualne politične dogodke Krvava noč v gradu strahov (Die Blutnacht auf dem Schreckenstein) v začetku junija 1943. Po njegovih spominih so predstavo v slogu viteških iger, v kateri je nastopal glavni junak po imenu Adolader (po Adolfu Hitlerju), organizirali zaporniki z Dunaja. Na tej prireditvi je prvi javni nastop imel tudi slovenski pevski zbor,  k sodelovanju sta ga povabila glavna organizatorja prireditve, dunajska kulturna delavca Viktor Matejka in Rudolf Kalmar,  ki je bil tudi avtor predstave. Iz istega leta se je spominjal še folklornega nastopa poljskih ujetnikov, ki so si organizirali (priskrbeli) ženska oblačila, in nekega jetnika, ki je ob tej priložnosti nastopil z igranjem na steklenice. Z bolečino se je spominjal tudi nekega ruskega oficirja, virtuoznega trobentača: /... Nimam sposobnosti, da bi mogel povedati, kako nebeško lepo mu je pela trobenta v poletni večer. Še lagerska hierahija je pozabila na rjovenje in tudi ta je poslušala trobentača, ki se ga je, ne brez vzroka, prijel naziv zlata trobenta. Ne vem več, kdo vse je zanj interveniral, da bi vsaj njega pustili pri življenju. Zaman. .../  Ustreljen je bil 4. septembra 1944. 

Ažman je redno zahajal v taboriščno knjižnico, ki je bila ob njegovem prihodu skromno založena, a se je kmalu toliko izpopolnil v nemškem jeziku, da je pisma pisal tudi drugim zapornikom. Zaporniki so imeli možnost pošiljanja dveh pisem na mesec na naslov, ki so ga sami navedli. Ohranjena so skoraj vsa njegova pisma iz taborišča, po dve pismi na mesec ženi Ivi od konca marca 1942 do februarja 1945, ko je pošta postala neredna. »Fantaziram o knjigah, naravi, hiši, gozdu, še posebej pa o tebi in upam, da se bova še kdaj videla,«  ji je pisal 19. maja 1942. V pismih je redno, zaradi cenzure sicer zelo na kratko, poročal tudi o slovenskih kulturnih prireditvah v taborišču. V letu 1943 je kontrola nad vsebinami paketov nekoliko popustila in Ažman je od doma začel dobivati, tako jih je sam poimenoval, tudi duhovne prigrizke. Žena mu je k vsebini paketov začela prilagati časopise in pretipkana Cankarjeva dela, zadnje taboriščno leto pa tudi knjige in slovarje. V začetku avgusta 1943 je pisal ženi Ivi: /... Več zadovoljstva /kot šport/ mi nudi domača pesem in beseda. Tako je bil npr. danes v našem bloku cel koncert. Enajst pesmi našega pevskega zbora, recitacije, med temi Uvod h Krstu, Grobovi tulijo, jaz pa sem prebral Cankarjevo Krivico. Tudi harmonike ni manjkalo. .../.   Prireditev je podrobno opisal tudi v Dahavskih dogodivščinah: /... Poseben dogodek je bila tudi pošiljka jubilejnega zbornika, ki je izšel kmalu po prvi svetovni vojni ob obletnici Ivana Cankarja. Med drugim je bila tudi priobčena črtica Krivica iz cikla Podobe iz sanj. Ne samo za prvo, ampak tudi za čas druge vojne se mi je zdela tako primerna, da sem jo predlagal v program neke interne, samo za Slovence namenjena kulturne prireditve .../. 

V taborišču je za slovenske prireditve znova začel s pisanjem rim, ki jih je poimenoval Dahavske balade. K temu ga je nagovoril Branko Diehl v času, ko je Ažman v drugi polovici leta 1943 ležal v taboriščni bolnišnici oz. revirju in ga je zaradi dela na taboriščni plantaži, kjer so gojili zelišča in začimbe, mučil išias. Napisal je vsaj 27 kitic, trikrat po tri kitice z vsebino iz taboriščnega življenja ter dogodkov v Jugoslaviji in mednarodne politike. Ženi je 12. decembra 1943 pisal: /... Zadnjo nedeljo je bil (spet) slovenski koncert. To pot nisem bil navzoč, pač pa sem po naročilu (v revirju) spet zajahal Pegaza. Uspeh je bil, kot sem slišal, ugoden, saj sem pravkar dobil naročilo za praznike ... /.   Dahavske balade se v rokopisu niso ohranile, Ažman jih je po vojni nekaj zapisal po spominu, npr. o ušeh in z njimi povezano epidemijo tifusa v letu 1943 oz. o nedeljskih kontrolah prisotnosti uši pri jetnikih:  

&lt;poem&gt;
Komisija se je zbrala, 
da povelje izvrši,
»Lauskontrolle! krik zagnala
pa imaš pregled uši.
Vrag naj vzame te mrcine; 
komisija dobro ve,
tam, kjer rastejo kocine,
rade se uši drže.
&lt;/poem&gt;
 
Ena od njegovih Dahavskih balad se je nanašala na tudi pojem organizirati (prisvojiti, pridobiti si) v taborišču, en verz si zapomnil taboriščnik Andrej Tišler iz Tržiča: V Dachauu vsak organizira, tudi če že prav umira.&lt;ref&gt;(Tišler, Andrej): Ko nisem bil človek, Tržiški vestnik, leto II, št. 16–17, 6. 8. 1953, str. 3.&lt;/ref&gt;  Ažman se je spominjal tudi tega, da sta njegove Dahavske balade enkrat ali dvakrat kot kuplete zapela Božo Grošelj in Risto Gajšek, sicer pevca slovenskega pevskega zbora v Dachauu. Nastopov pevskega zbora se je Ažman spominjal s posebno naklonjenostjo. Sam v zboru zaradi pomanjkanja posluha ni sodeloval, je bil pa dober znanec zborovodje Valentina Hartmana. 

Zbor se je oblikoval spomladi 1943, čeprav so slovenski taboriščniki že prej, ob nedeljah in ob praznikih, večkrat spontano peli narodne pesmi, še posebej potem, ko so večjo skupino slovenskih taboriščnikov preselili iz 14. in 16. v 24., t. i. jugoslovanski blok. Ažman se je spominjal, da je zbor v drugi polovici leta 1943 precej pridobil s prihodom novih internirancev, med katerimi je bila vrsta pevcev iz ljubljanskih pevskih zborov. Takrat je zbor štel tudi nad 60 članov. Zborovodji Hartmanu je s svojo iznajdljivostjo priskrbel izvod Slovenske pesmarice, in sicer tako, da sta s Filipom Legatom iz Krope, ki je ga je gestapo zaprl istočasno kot Ažmana, pisala očetu Juriju Legatu, dolgoletnemu društvenemu pevcu in organistu, naj jima pošlje zdravila za srčne bolezni – Aljaževe kapljice. Zaradi cenzure je bila pesmarica sicer zaplenjena, a je lahko ostala v taboriščni knjižnici. Med pevci je izstopal Božo (Teodor) Grošelj, ki je nastopal tudi z opernimi arijami ob spremljavi taboriščnega orkestra. Ažman in Grošelj sta se dobro poznala, saj je Ažman zanj organiziral pomoč v paketih od doma. Žena Iva mu je 23. novembra 1943 pisala: /... Tvoja sestrična Lucija in njene prijateljice bodo Božu Grošlju spet poslale paket .../. 

Še posebej v lepem spominu mu je ostala prireditev v počastitev Prešernovega dne februarja 1944, na kateri sta Dolfe Cizej, sicer agronom, in slavist Janez Logar predavala o Prešernu, igralec Ivan Levar, član ljubljanske Drame, pa je doživeto recitiral Uvod h Krstu pri Savici. Pesem, posvečeno Prešernu, je za prireditev napisal in recitiral književnik Fran Albreht, Justin Ažman je ob tej priložnosti nastopil s Prešernovo V spomin Andreja Smoleta. V pismu z dne 19. februarja 1944 je napisal: / ... Najlepše pa je bilo, ko je okoli 50 mož zapelo same Prešernove pesmi. Pravijo, da se zbor lahko meri z najboljšimi v svoječasni Ljubljani. Skratka, čutimo svojo narodno dolžnost dostojno počastiti našega velikega Pevca. Domovina nam ne bo mogla kdaj očitati, da si nismo dovolj prizadevali ... /. 

Konec leta 1944 je Ažmanu mimo cenzure uspelo poslati tri pisma, napisana v slovenščini. V pismu z dne 13. oktobra 1944 je ženi Ivi, ki je takrat iz Krope zaradi uničenja zadružne tovarne preselila na Jesenice, pisal o svojem raison d'être v taborišču: /... Drugič skušam izravnati bilanco svojo s tem, da hlastam po znanju. Najprej jezikov. Ruščine sem se že toliko navadil, da sem pred par dnevi dobil pol hlebca kruha zato, ker sem sestavil ljubavno pismo v ruščini. Knjiga, ki si mi jo nekoč v ta namen poslala, sedaj že drugim prav pride. Škoda, da ni več na razpolago te vrste čtiva. O moji nemščini kolikor toliko lahko sama presodiš. Prve korake skušam v angleščini in francoščini. Ne moreš si misliti, kako učen je nek moj tovariš, ki z menoj vred pri kopanju krompirja sedaj – plug vozi. Vse te in še par jezikov govori in je imel kot ataše imenitno službo in mastno plačo. Drugi spet, medicinec, si je vtepel v glavo, da hoče znati švedski. Tretji pa se zadovolji s čikom, in tudi meni bi sedaj prav prišla kaka cigareta. Če boš imela kaj opraviti v Kropi, poglej za mojo fr. čitanko .../. 

Ruski jezik ga je poučeval Evgenij Žukov (1897–1959), s katerim sta se spoprijateljila in ostala v stikih tudi po vojni. Žukov, rojen v Kijevu, je po prvi svetovni vojni živel v Beogradu, kjer je bil uveljavljen novinar in kulturni delavec, mdr. je vodil koncertno agencijo Jugokoncert. Taboriščne razmere je prenašal težje kot Ažman. Po pismih sodeč, poštne povezave med Nemčijo in Srbijo ni bilo, zato Žukov sprva ni imel stikov z domačimi. Ažman je Žukovu prek svoje žene Ive pomagal vzpostaviti stike z družino v Beogradu in s številnimi znanci v kulturnih krogih v Beogradu, Zagrebu, Münchnu, Berlinu, na Dunaju ter tudi v Sloveniji, v Ljubljani in na Bledu. Aprila 1943 sta si ženi začeli dopisovati. Marija Žukov je v Slovenijo pošiljala pisma in pakete za moža, Iva pa jih je prepošiljala v Dachau, s paketi zanj so pomagali tudi Ivini sorodniki v Ljubljani. Marija in Žukovi znanci so bili Ažmanu zelo hvaležni za moralno in siceršnjo podporo, ki jo je izkazoval izobraženemu taboriščniku. 

Po osvoboditvi taborišča 29. aprila 1945 sta oba pomagala novi taboriščni upravi – Ažman je delal v knjižnici, Žukov pa je, za razliko od tipkanega in ciklostiranega Dahavskega poročevalca, ki so ga izdajali slovenski taboriščniki, v cirilici na roke pisal Sovjetski bilten. Po vrnitvi v domovino sta se oba znova vključila v javno in kulturno življenje. Ažman je bil prva dva meseca po vrnitvi domov v pripravah na množično prireditev v počastitev osvoboditve, im. Partizanski dan v Kropi. Kot govornik je nastopil Ažmanov taboriščni znanec Stane Oswald. Avgusta 1945 je bil Ažman izvoljen za prvega predsednika krajevnega NOO (Narodnoosvobodilnega odbora). Kmalu po vojni je prišel v spor z nekaterimi kroparskimi partijci in leta 1947 je bil iz partije izključen. Tudi Žukov je bil prve povojne mesece zelo zaposlen, organiziral je več mednarodnih gostovanj umetnikov, mdr. je bil v organizacijski skupini ob obisku ruske igralke Tatjane Okunjevske. Kmalu zatem se je zanj začela nova kalvarija, zasliševali so ga zaradi njegove vloge taboriščne starešine v Dachauu. V zvezi z Žukovim in Dielom so zaslišali tudi Ažmana. Žukov je po letu 1950, ko je bil oproščen obtožb, večkrat prišel v Slovenijo – na Bled in v Kropo.

*Saša Florjančič: V taborišče se vtihotapi slovenska kultura. ''Vigenjc'' 2025.

===Rdeči kaplan in pesnik [[:w:Lojze Jože Žabkar|Lojze Žabkar]]===

{|
|[[File:Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši.jpg|thumb|350 px|Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar 02.jpg|thumb|200 px|Lojze Jože Žabkar]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar]]
|}

{|
|[[File:Lojze Jože Žabkar 03.jpg|thumb|150 px|Lojze Jože Žabkar]]
|[[File:Dnevniki Lojzeta Jožeta Žabkarja.jpg|thumb|Delček Žabkarjevih dnevnikov v uredništvu Boža Flajšmana]]
|[[File:Lojze Žabkar, Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983.jpg|thumb|Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982]]
|}

Jože Žabkar se je rodil 5. januarja 1910 na Mikotah pri Raki gozdnemu čuvaju Alojzu in Mariji. V letih 1923–31 je hodil v klasično gimnazijo v Ljubljani in po maturi stopil v križniški red. Po noviciatu 1931–2 na Dunaju je med letoma 1932 in 1934 na jezuitski univerzi v Innsbrucku študiral teologijo in filozofijo, 1934–37 pa v Ljubljani teologijo. 1937/38 je bil kaplan v Metliki, 1938 je služil vojaščino, 1938–1941 je bil ravnatelj Vajeniškega doma v Ljubljani, 1941–1943 kaplan in do 1969 župnik v Črnomlju. Ker so njegovi dijaki med prvimi odšli v partizane, se ga je prijel vzdevek »rdeči kaplan«. Nazadnje, do smrti 1983, je bil župnik v Kropi, kamor ga je nadškof Pogačnik prestavil kljub množičnemu nasprotovanju črnomaljskih vernikov. Zelo se je priljubil tudi faranom v Kropi.

Kot krščanski socialist je objavljal v ''Delavski pravici'' in njeni prilogi ''Polet''. Takoj v začetku okupacije se je vključil v OF. V Črnomlju in okolici je pomagal organizirati partizansko šolstvo in februarja 1944 ustanoviti versko komisijo pri SNOS. Uporniški Žabkar je bil med vojno kritičen do nepotrebnega partizanskega nasilja nad nasprotniki, po vojni pa je bil v konfliktu z nadrejenimi cerkvenimi oblastniki. Po osvoboditvi je bil leta 1949 soustanovitelj in član duhovniškega Ciril-metodijskega društva. Predaval je ob 400-letnici slovenske knjige (''Organizacijski vestnik CMD'' 1951), v KMD 1984 je pisal o cerkvi med NOB na osvobojenem ozemlju, objavljal je tudi v ''Družini'', ''Novi poti'' idr. Prejel je visoki državni priznanji: 1959 red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in 1974 red za narod s srebrnimi žarki. 2020 mu je belokranjsko muzejsko društvo v Črnomlju odkrilo spominsko ploščo; cerkev je postavitev plošče ovirala.

Pesmi in kratko prozo je pisal in objavljal že v gimnazijskem glasilu, pred vojno v ''Domu in svetu'', ''Kresu'', ''Mladiki'', ''Naši zvezdi'', ''Rasti'', ''Vigredi'', po vojni v ''Novi poti'', ''Glasniku Slovenskega duhovniškega društva'' idr. Čeprav je imel že pred vojno pripravljeni zbirki pesmi ''Metlika, mesto ob Kolpi'' (1937) in ''Dnevi na jugu'' (1938), je samostojno zbirko objavil šele 1981. Naslovil jo je ''Brevir moj v travi'' (spremna beseda Boris Paternu; ocene D. Voglar, ''Borec'' 1982, 411–2; M. Košir, ''Dnevnik'' 1981, št. 349; M. Novak, ''Delo'' 1981, št. 297; ista, ib. 1983, št. 43; T. Bohinc, ''Glasnik Slovenskega duhovniškega društva'' 1982, 33–4; B. Štih, ''Dnevnik'' 1982, št. 42). Zanjo je prejel 1983 Kajuhovo nagrado. Zbirka je izbor Žabkarjeve partizanske in domovinske poezije, ki je zrasla iz osebnih doživetij v Beli krajini in na Dolenjskem. Žabkar je v njej iskreno veren in poln zaupanja v pravičnost življenja in plemenitost preprostih ljudi. Pripravljal je nadaljevanje partizanski pesmi pod naslovom ''Zbudil bom jutranjo zarjo''.

V rokopisu je ostala tudi pesniška zbirka ''Železna vezenina'' s 70 kroparskimi pesmimi, ki jo je, vse se tako zdi, načrtoval za svojo sedemdesetletnico in jo popravljal še nadaljnja tri leta, dokler ga ni 23. junija 1983 v Ljubljani prehitela smrt.

&lt;!-- '''Viri za geslo Franceta Pibernika v SBL''': J. Grgič, ''Delo'' 1983, št. 149 (s sliko); M. Gregorčič, ''Večer'' 1983, št. 57 (s sliko); B. Kocjan, ''Družina'' 1983, št. 30; J. Gregorič, KMD 1984, 122–3 (s sliko); intervju v ''Glasu'' 1980, št. 33/4 (D. Sedej). --&gt;

====Na Jelovici 1970====

&lt;poem&gt;
Tu padla dva sta borca,
prav na tej škrbini
dala na oltar 
življenji mladi domovini.

Avgusta petega,
v letu prvem vstaje
Cankarja brigada
tu se je rodila.
Svobode kal
v gozdovih teh
v strahotnih dneh je vzklila.

Modrina encijana me zastira,
požira pot me skalnata,
volčje črešnje
teloha belino nasledile,
sesajo me naročja bukovih gozdov,
z Vodic me pelje pot domov.

Križ lesen in Križani na njem,
Bog vedi, kdaj se je podrl:
nema priča na križpotju,
zadet od krogle 
partizan je tu umrl.

Vodice, 20. maja 1970.
Lojze Jože Žabkar
&lt;/poem&gt;

====[[:w:Joža Bertoncelj|Joža Bertoncelj]]====

&lt;poem&gt;
Kdor samo to premišljuje,
kje in kaj bi pojedel,
kar se med palcem
kazalcem premika,
kar gre v trebuh po grlu,
več vreden ni,
kakor tisto,
kar se iz njega scedi.
Pobral je železo na cesti,
ga v ognju,
vigenjcu svojem zmehčal,
križ in na križu
Gospoda skoval:
&quot;V imenu Očeta in Sina,
v hišo krščansko
potuj, umetnina!&quot;

Pljunil pred njega možak je,
za zbito železo
da dal bi stotake,
škoda bi bilo:
zanje dobiš v gostilni
obilno kosilo!&quot;
Za kruh naš vsakdanji
Bog bodi zahvaljen!
Če v potu obraza
v železo sem martro božjo vkoval,
nerad bi bedaku pod ceno
jo zdajle prodal!
&quot;Pri ješi se mojster
s kladivom, hrust, je zravnal
in dodal:
&quot;Če zdi se premalo,
pljuni pred mene ponovno!
Nič večje od tebe
za to ne bo govno!
&quot;Segel v žep je ponosno,
ponudil možaku prijazno:
&quot;O lepem vedenju
knjigo za dinarje tele naroči!
[[:w:Mirko Mahnič|Mahničev Mirko]] vesel,
še lepšo bo zate napisal.
Čas pa tvoj pljunek
na mojem bo križu izbrisal.&quot;
&lt;/poem&gt;
Kropa, 15. oktobra 1973&lt;br&gt;
Lojze Jože Žabkar

(''Železna vezenina'')

====Železni Kristus====
&lt;poem&gt;
Na razstavi svetovni
zlato dobil je odličje
mojster železa
Joža Bertoncelj:
Kristus s povešeno glavo,
še in še jo poveša,
kakor žebljarji skozi stoletja,
od kovanja in rodnje
sključene matere kroparske
s sadom telesa v naročju,
daleč premalo dajale so njive
kruha in mleka na Stočju.

Prsti od kladiv so zviti,
v ročaj se leseni zažrli,
trde komaj načeli
v zemlji, za Lenartom svetim,
v grobu so črvi.

Kristus s povešeno glavo,
križ kraj njega leseni
na steni v kapeli,
stotine žebljev vseh vrst
vanj so zabiti,
stkane v mrežo
železne so niti,
nam in zanamcem v spomin,
Kroparski Kristus –
v trdo železo vkovan
je mož bolečin.

Prikloni se romar moderni
kot na razstavi na steni,
Ta Kristus, ti žeblji skovani,
daleč, daleč že so za nami:
standard moderni
trpljenje je daleč odrinil.
Bog nas obvaruj,
da bi spomin na kovanje
v stoletjih za nami izginil.

Kropa, 18. 1. 1982.
Lojze Jože Žabkar
&lt;/poem&gt;

====Železni oltar v Kropi====

&lt;poem&gt;
V oči se iskremu zapikajo ognjene,
med koksom se žarečim
cvre železo,
mehko kot testo
pod kleščami se zvija:
kaplje znojne ga hladijo,
udarci kladiva
naprej, naprej
se kar vrstijo.

Za kosom kos
ustvarja vezenino,
za božjo čast,
za farno še družino.
&quot;Kako je dober Bog,
da dal je tem pestem
tako posrečeni objem
kladiva težkega,
in da je klešč prijem
tako prečudno vešč!&quot;

Kot klekljarice svila
previja se v oblike
železnina,
kako kar raste
iz rok kovaških
čudežna iz jekla
vezenina!
Bog sam v sledenje teh,
oblikovno navzoč,
duha razširil je
prostranosti obroč,
prelil vesolja je širino
v to prelepo čipko –
mrtvega železja vezenino.

Kropa, 19. maja 1971.
Lojze Jože Žabkar&lt;/poem&gt;

====Mojih sedemdeset let====

&lt;poem&gt;
Ničla sem pred Bogom,
to bolj sam vem, kot drugi,
po svoji,
na svet priromal sem zaslugi.
Zabijal vso mladost
mi oče je v betico,
sveto, enkratno resnico:
&quot;Roke za vsako delo,
usteca za vsako jelo!
&quot;Vse do križa sedmega
me spremlja ta maksima,
včasih več, včasih manj
se dejstvo rima!

Kovačeve roke
vitre železne krivijo,
vez za vezjo,
spojka za spojko,
vežejo plašček
stekleni posodi,&lt;ref&gt;UI je takole razložila ta plašček: &quot;Plašček za stekleno posodo v kovaškem in tradicionalnem žargonu pomeni okrasni ali zaščitni kovinski preplet, ki obdaja steklenico. V širšem smislu gre za tradicijo opletanja steklenic (pletenk ali demižonov). Medtem ko so se pletenke običajno opletale z vrbinimi vitrami, šibjem ali leskovim lesom, pa so kroparski umetni kovači razvili posebno spretnost: steklenice so opletali z izjemno tankimi, prožnimi železnimi nitmi in trakovi.Izraz ima v pesmi tako praktičen kot simbolen pomen: Praktični (tehnični) pomen: Kovač iz tankih železnih trakov skuje nekakšno kovinsko »mrežo« ali »srajčko« (spojka za spojko), v katero nato obleče stekleno posodo. Ta plašč varuje krhko steklo pred udarci in hkrati služi kot unikatni dekorativni element, ki dokazuje kovačevo izjemno natančnost. Vsebinski kontekst pesmi: Avtor v naslednjih verzih pravi: »Da bi ga mnogim iz te 'vezenine železne' še lahko natočil ...« S tem neposredno nakaže, da gre za kovan in s kovanimi nitmi opleten bokal ali steklenico za žganje oz. vino (verjetno za tisto »zelenega šilce«, ki ga omenja na začetku zadnje kitice).&lt;/ref&gt;
božje dobrote talent,
paseka dva še,
zamašek skovan je,
sedmici dodelana ničla:
Bolj kot to delo,
letina moja je pičla.

Zelenega šilce popijmo,
let še teh nekaj,ki bodo, zalijmo!
Da bi ga mnogim
iz te &quot;vezenine železne&quot;
še lahko natočil,
preden moj dan bo slovesa napočil!

Kropa, 5. januarja 1980.
Lojze Jože Žabkar&lt;/poem&gt;

====Karabinko mi na grob denite====
&lt;poem&gt;
Pomlad se v reber je pognala,
nevidna sila
v breze zlezla je zarana,
sok napenja skorjo belo,
kosu kos
v dragi odgovarja:
nad Metliko, pod Gorjanci
se zbudila
jutranja je zarja.

&quot;Vzemi nožek, draga,
v skorjo breze
ostro riso
mi zareži,
rano težko
z robčkom mi preveži.
Soka kar v menažko
mi nastrezi,
čudežna je moč v brezi,
morda me pozdravi!

Sok mlade breze
v žile se zaleze,
kot skorjo belo
kožo velo
bo napelo,
brez zdravnika
bo me ozdravilo.

Če pa volja božja bo,
da v majniku cvetočem
vzeti moral bom slovo,
pod brezo tole čudežno
me pokopljite,
na grob mi karabinko
s titovko denite,
da veren bil sem,
še križ lesen nanj zasadite!&quot;
''Brevir moj v travi'' (1981), 17&amp;ndash;18.
&lt;/poem&gt;


====Na Bistrici 1942====

&lt;poem&gt;
Sklonim nad njim se,
potno je čelo,
ves nebogljen
in v cunje zavit,
v trebuhu ga zvija:
&quot;Pomagajta, Jezus, Marija!&quot;

Sestra tiho mi dahne:
''Tifus mori ga,
strel v čreva dobil je,
krog pasa ves gnil je,
zdržal ne bo.
Vas je naročil,
dajte mu to,
kar je potrebno
za zadnje slovo.&quot;

V srcu me misel boli,
da mora mlad iti,
razvezane mladih moči
so vse niti.
Dekle mu piše:
&quot;Majnik kot lani,
moj dragi, je danes v Ljubljani,
še lepše nam bo,
ko se vrneš domov ... &quot;

Fantu steklijo oči,
globlje, vse globlje
v prsih mu hrope,
stiska roke mi,
rad bi še nekaj povedal,
ko se je vsega spovedal:
&quot;Če me v Ljubljano
svobodno ne bo,
povejte ji vi,
moji ljubljeni Sonji,
mislil sem nanjo vse dni:
videla bova se v večnosti.&quot;
&lt;/poem&gt;
''Brevir moj v travi'' (1981), ''Pesmi upora, 3'', 403.

* Božidar Flajšman: [https://www.youtube.com/watch?v=yJvNkjWyqfk Pestro življenje duhovnika, pesnika in kronista Lojzeta Jožeta Žabkarja in njegov izgon iz Črnomlja.] Središče za  javno zgodovino FF UL 14. 6. 2023. Youtube.
* [https://radio-odeon.com/novice/v-crnomlju-o-pestrem-zivljenju-lojzeta-zabkarja/ V Črnomlju o pestrem življenju Lojzeta Žabkarja.] Radio Odeon 15. 6. 2023.
* Božidar Flajšman: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8CLPSD9 Dnevi na jugu, 1937-1938: slovenski duhovnik in pesnik na služenju vojaškega roka v Srbiji, za časa Kraljevine Jugoslavije.] ''Retrospektive'' 22/1 (2023).

===Pesnica [[:w:Kristina Šuler|Kristina Šuler]] in njena hči partizanka ===

{|
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Spominska plošča Kristini Šuler na rojstni hiši]]
|[[File:Kropa birthplace of the poet Kristina Šuler 26102009 66.jpg|thumb|Rojstna hiša Kristine Šuler]]
|}

{|
|[[File:Kristina Šuler.jpg|thumb|Kristina Šuler]]
|[[File:Kristina Šuler 1945.jpg|thumb|Kristina Šuler 1945]]
|[[File:Kristina Šuler 02.jpg|thumb|Kristina Šuler, Kovaški muzej v Kropi]]
|}

{|
|[[File:Kristina Šuler s hčerko Kristo.jpg|thumb|Kristina Šuler s hčerko Kristo]]
|[[File:Kristina Šuler 1914.jpg|thumb|Kristina Šuler 1914]]
|[[File:Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi.jpg|thumb|Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi]]
|}

[posnetek groba na Žalah | portret Kristine Šuler slikarke Mare Kralj iz 1934]

V zavesti imamo, kot da je šel v partizane samo praznožepi proletariat, pri Kristini Šuler, Mirku Šušteršiču in še kom pa se izkaže, da so bili med najbolj zavzetimi uporniki izobraženci in iz premožnih družin. Te je okupator kot najbolj nevarne ponemčevalnemu načrtu tudi najprej izselil ali zaprl. Kristina Šuler (1866&amp;ndash;1959) je bila iz fužinarske družine. Mati Hedvika, rojena Potočnik, je zgodaj umrla, oče, podjetnik Benjamin Schuller pa je na stara leta obubožal in je z učiteljsko plačo sama vzdrževala družino. V Kropi je dokončala osnovno šolo, sledilo je osem let samostanske šole v Škofji Loki in učiteljišče v Ljubljani.

Med 1889 in 1898 je poučevala v Bohinjski Bistrici, kjer sta bila za kaplana pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Anton Medved, ki sta organizirala literarna srečanja in jo literarno usmerjala. Čeprav se je skupaj z učiteljico Vido Jeraj uveljavila kot najpomembnejša pesnica svojega časa, knjižnega izida svojih pesmi ni dočakala. 1899&amp;ndash;1901 je službovala na osnovni šoli v Šmartnem pri Ljubljani, dokler je niso odpustili zaradi rojstva nezakonskega otroka. S trimesečno hčerko Kristo se je odselila na Staro Goro pri Sv. Juriju ob Ščavnici in tam poučevala do upokojitve 1925xx. 

Pet let po upokojitvi se je preselila v Ljubljano in poslovenila priimek. 1941 se je, petinsedemdesetletna,  kot članica Jugoslovanske ženske zveze vključila v OF. Na sestanek pri njej doma na Mirju je prišel tudi Boris Kidrič. S sestro sta pisali po zidovih gesla proti okupatorju; bila je najstarejša ljubljanska aktivistka. Hčer Kristo so internirali v Italijo in se je vrnila po kapitulaciji Italije septembra 1943. Partizani so jo poslali poučevat na osvobojeno ozemlje v Belo krajino.  

Ostarela Kristina je med vojno spet začela pesniti, in to angažirano, bojevito, na temo trpečega, a neuklonljivega ljudstva ter o hčeri izgnanki in partizanki. Pesmi je prebirala ljudem, ki ob italijanski blokadi niso smeli iz hiš. Pesem V pričakovanju je napisala tik pred osvoboditvijo maja 1945 in je izšla v slavnostni številki ''Slovenskega poročevalca''. 

Hčer so 1949 pod obtožbo, da je informbirojevka, za dve leti in pol internirali na Golem otoku. Političnih zapornikov so se tedaj ljudje izogibali, zvezo med matero in hčerjo je s pismom pomagal vzdrževati Fran S. Finžgar. Po zaporu je z materjo živela skrajno revno v bedni sobi, skozi katero so hodili drugi stanovalci, do leta 1959, ko je 59-letna hči umrla za rakom. Kristina Šuler se je potem preselila k sorodnikom v Moste, vendar je že čez pet mesecev umrla. Na nagrobniku na ljubljanskih Žalah (spomenik je izdelal prijatelj Tone Kralj) so vklesani njeni verzi: 

&lt;poem&gt;
Stopinje moje tišje so in tišje ...
Odhajam praznih rok neznano kam.&lt;/poem&gt;

Spominsko ploščo ima na rojstni hiši v Kropi in na OŠ na Stari Gori, pod njenim znamenjem se odvija pesniški natečaj za najboljšo slovensko žensko poezijo kresnice. 

&lt;poem&gt;
'''V ječi'''

Bila pohlevna sem in tiha,
otrokom svojim sem bila ljubeča mati,
o, zdaj me ni več prepoznati -
preklinjam, krčim žuljave roke v pesti:
&quot;Prekleta bodi roka, ki je strel sprožila,
mi sina je edinca umorila,
prekleti vi, ki hčerko ste mi odpeljali,
v sramoto in trpljenje jo pehali,
porušili, požgali dom ste naš;
ponižan, strt naj rod bo vaš!&quot;

Bila pohlevna sem in tiha,
zdaj levinja sem krvoločna;
da bi telo in dušo mi ubili,
za mreže ste železne me vtaknili,
da v ječi brez otrok naj svojih jaz poginem,
brez njih ljubezni in opore naj preminem.

Že bliža dan se, okupatorji krvavi,
ko levinja za mrežami bo zarjovela -
v svobodo zlato našo bo zdrvela,
slavila z narodom njegov veliki dan.

''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 481.
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
'''Lučka na grobu'''

Lučka na grobu, drobna kresnica,
svetiš v noč gozdno, v temi blestiš,
padel junak je za narod, svobodo,
njemu v spomin, ti lučka, goriš.

Smreke zelene, gozdne ciprese
v molku globokem ob grobu stoje,
breze junaku pozdrav šepetajo ...
z listjem jesenskim grob mu zlate.

Vžigaj se, lučka, v ogenj mogočni,
srca prešine plamen naj tvoj,
s silo udarno po poti junaka
stopajmo proti sovražniku v boj! 

Lučka na grobu, drobna kresnica,
bodi znanilka srečnih nam dni,
ko bo vstal narod, prerojen, prekaljen
iz bolečine, trpljenja, krvi.

''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 483; tam še 5 njenih pesmi.
&lt;/poem&gt;

&lt;blockquote&gt;
Nikoli se nisem bala preganjanja, ki mi je pretilo. Spremljala sem drzne podvige naših mladih ljudi, ki so tvegali življenje, mučenje, ječe in taborišča in doživela čudovit preokret v slovenskem
človeku — nič več ni klonil glave pod okui ukupatorjevim bičem, temveč ponosno in samozavestno stopal v borbo za pravice in svobodo svojega teptanega naroda. [...] Vsa štiri leta najhujšega trpljenja slovenskega naroda sem s trdno in neuklonljivo vero pričakovala našo zmago. Vedela sem, da ustvarjamo v skupni borbi z našo mogočno in iskreno zaveznico SZ svetlejšo bodočnost našemu in vsem narodom Jugoslavije. 
&lt;/blockquote&gt;

&lt;poem&gt;
Odprl knjigo si velike svoje zgodovine,
v peterokrako zvezdo so se zlile zvezde zlate,
prešel je mrak, minila groza je noči,
s krvjo umit pred svetom tvoj obraz blesti.
Ljubezni, bratstva luč ti iz oči gori.
Če kdaj še v te zažene vojni se vihar,
boš dvignil močno pest na nov udar.
&lt;/poem&gt;

&lt;blockquote&gt;
'''NAŠLE SO POT NAZAJ IN NIHČE JIH VEČ NE BO ODVRNIL OD NAŠE PARTIJE.''' Pismo z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena Centralnemu komiteju KP Jugoslavije. Izmed 306 z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena iz vse Jugoslavije jih je 299 poslalo Centralnemu komiteju Komunistične partije pismo, v katerem pravijo med drugim:

»Ko smo pazljivo zasledovale čedalje srditejšo in čedalje bolj breznačelno gonjo vodstev ZSSR in dežel ljudske demokracije proti naši mladi socialistični domovini, naši Partiji in vladi, smo spoznale vso pogubnost tega potu izdajstva ljudstva in Partije. Na to pot nas je večinoma zapeljala avtoriteta tistih, ki so podpisali pisma CK VKP(b) in zloglasno resolucijo Informbiroja.«
Pismo ugotavlja, kakšni so nameni in cilji voditeljev ZSSR in dežel ljudske
demokracije v njihovi gonji proti socialistični Jugoslaviji, kaj vse so doslej že
ukrenili, da bi dosegli te namene in cilje, in kako brezplodno je vse to početje,
zaključi pa se z besedami:

Me, ki smo v časih tako težkih za našo Partijo in narode klonile in zapustile pravo pot, smo bolj k kakor kdaj koli občutile toploto in skrb naše Partije, ki ukazuje slehernemu v naši deželi, partija nam je še enkrat pokazala vso svojo velikodušnost, ko nam je na široko omogočila spoznati resnico, popraviti svoje napačno stališče in se zopet vrniti v vrste dobrih državljanov naše dežele, borcev za socializem. Z vsem srcem sprejemamo pomoč naše Partije in obljubljamo, da nas nihče nikoli več ne
bo mogel odvrniti od poti, po kateri nas vodita naša Partija in tovariš Tito. Napele bomo vse svoje sile v graditvi socializma in borbi proti vsem tistim, ki bi skušali ovirati graditev od zunaj ali od
znotraj, in obljubljamo, da kot matere nikoli ne bomo dovolile, da bi hodili naši otroci po kateri koli drugi poti, razen po tisti, po kateri nas vodi naša Partija. 

Naj živi močna in nezlomljiva Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. 

Pismo so podpisale: Slobodanka Djordjević, Vasilija Uzelac, Katica Hrušč, Ema Logar - Grbec, Kristina Šuler in še 294 tovarišic. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9K809KXX ''Ljudska pravica'' 12. 10. 1949]&lt;ref&gt;Pismo je verjetno podpisala hči Kristine Šuler Krista, ki je bila kot informbirojevka zaprta na Golem otoku.&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;

In prav do zadnjega si je želela dvojega: da bi izoblikovala še eno pesem, ki jo je nosila v srcu pet dolgih mesecev, morda najbolj bolečo pesem svojega življenja — pesem umrli edinki, in da bi doživeta knjigo svojih izbranih pesmi. -- Nekrolog Erne Musar. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQU0YA9Z ''Delo'' 13. 1. 1959]

*Vlasta Felc: Toliko je dala, a odšla je praznih rok: Pesnica Kristina Šuler. ''Delo'' 19. 8. 1998. 9.
*Emil Cesar: članek v ''Borcu''
* Emil Cesar: spremna beseda. ''Češnja pod oknom: Izbrane pesmi''. Ljubljana: Amalietti, 2008. 93&amp;ndash;109.
*Verena Štekar Vidic: Kristina Šuler. ''Plamen'' 1985.
*Erna Mauser: Razgovor s Kristino Šulerjevo. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHWONFVP ''Ljudska pravica'' 10. 11. 1945.]

==Civilno življenje ==

{|
|[[File:Gregorjevo v Kropi 1944.jpg|thumb|Gregorjevo v Kropi 1944]]
|[[File:Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar.jpg|thumb|200 px|Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Svojci vozijo z gora svoje drage.jpg|thumb|450 px|Svojci vozijo z gora svoje drage. Foto Slavko Smolej]]
|}

{|
|[[File:Vajenci v Kropi 1943.jpg|thumb|Vajenci v Kropi 1943]]
|[[File:Lazarjeva Micka 100 let.jpg|thumb|Pričevalka Lazarjeva Micka]]
|}

==Vzporedni projekti==
*dopolnitev gesla o Kropi na Wikipediji
*vnos manjkajočih fotografij v Wikimedijino Zbirko
*vris manjkajočih spomenikov na OpenStreetMap
*dopolnila in popravki za padle Kroparje v Sistory

===Osebnosti iz Krope===

* [[:w:Janez Krstnik Potočnik]] (15. 6. 1749, [[:w:Kropa]] - 9. 2. 1834, [[:w:Ljubljana]]), slikar in restavrator
* [[:w:Jožef Potočnik]] (1753, [[:w:Kropa]] - 1808), pravnik, cesarski dvorni svetnik
* [[:w:Simon Ignac Pesjak]] (29. 7. 1778, [[:w:Kropa]] - 24. 9. 1857, [[:w:Ljubljana]]), trgovec
* [[:w:Valentin Klinar]] (1840, [[:w:Kropa]] - 23. 12. 1902, [[:w:Kropa]]), trgovec, soustanovitelj in načelnik žebljarske zadruge
* [[:w:Danijel Pogačnik]] (1834, [[:w:Kropa]] - 1910), ilirski pesnik
* [[:w:Janez Šolar]] (27. 8. 1827, [[:w:Kropa]] - 22. 2. 1882, [[:w:Zadar]]), duhovnik, jezikoslovec, profesor in šolski nadzornik
* [[:w:Jurij Varl]] (23. 4. 1827, [[:w:Kropa]] - 5. 3. 1874, [[:w:Velesovo]]), pesnik, duhovnik in pripovednik
* [[:w:Ivan Zupan]] (9. 12. 1857, [[:w:Kropa]] - 4. 7. 1900, [[:w:Kamna Gorica]]), skladatelj in orglar
* [[:w:Jožef Zupan]] (12. 3. 1811, [[:w:Kropa]] - 29. 8. 1866, [[:w:Kropa]]), nabožni pisatelj
* [[:w:Simon Zupan]] (24. 10. 1844, [[:w:Kropa]] - 20. 10. 1925, [[:w:Ljubljana]]), nabožni pisatelj
* [[:w:Rok Gašperšič]] (9. 8. 1941, [[:w:Kropa]]), direktor, lovec, pisec domoznanskih del
* [[:w:Justin Ažman]] (25. 3. 1910, [[:w:Trst]] - 1991, [[:w:Kropa]]), politični in kulturni delavec
* [[:w:Joža Bertoncelj]] (1901, [[:w:Kropa]] - 1976), umetnostni kovač in literat
* [[:w:Anton Dermota]] (4. 6. 1910, [[:w:Kropa]] - 22. 6. 1989, [[:w:Dunaj]]), tenorist, operni pevec, koncertni pevec in pedagog
* [[:w:Gašper Dermota]] (1917, [[:w:Kropa]] - 1969), operni pevec
* [[:w:Leopold Dermota]] (1912, [[:w:Kropa]] - 1992), operni pevec
* [[:w:Lovrenc Dermota]] (1938, [[:w:Kropa]]), direktor Mariborskih lekarn
* [[:w:Rudi Finžgar]] (7. 5. 1920, [[:w:Podnart]] - 9. 7. 1995, [[:w:Kropa]]), smučarski skakalec in podjetnik
* [[:w:Boštjan Gašperšič]] (1938, [[:w:Kropa]] - 1938), arhitekt, glasbenik in risar
* [[:w:Branko Gašperšič]] (11. 1. 1935, [[:w:Kropa]] - 5. 7. 2006, [[:w:Jesenice]]), doktor znanosti, univerzitetni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, dekan
* [[:w:Janez Gašperšič]] (4. 12. 1934, [[:w:Kropa]] - 27. 3. 2009, [[:w:Radovljica]]), graver in cizeler
* [[:w:Jože Gašperšič]] (14. 3. 1896, [[:w:Kropa]] - 7. 12. 1964, [[:w:Kropa]]), gospodarstvenik, glasbenik in zgodovinar
* [[:w:Marjan Gašperšič]] (15. 8. 1929, [[:w:Kropa]] - 16. 12. 2015, [[:w:Ljubljana]]), arhitekt in industrijski oblikovalec
* [[:w:Zlata Obnjanovič Gašperšič]] (17. 3. 1931, [[:w:Kropa]]), glasbenica in sopranistka
* [[:w:Damjan Hafner]] ([[:w:Kropa]] - 2014 [[:w:Kropa]]), direktor
* [[:w:Luka Hafner]] (1859, [[:w:Kropa]] - 1935, [[:w:Kropa]]), fužinar, kovaški podjetnik, župan in soustanovitelj žebljarske zadruge
* [[:w:Adam Kržišnik]] (1936, [[:w:Kropa]]), umetnostni kovač
* [[:w:Kamilo Legat]] (17. 9. 1935, [[:w:Kropa]] - 1995), akademski slikar in likovni pedagog
* [[:w:Dušan Petrač]] (28. 1. 1932, [[:w:Kropa]]), fizik
* [[:w:Matija Pirc]] (21. 3. 1875, [[:w:Kropa]] - 24. 2. 1927, [[:w:Maribor]]), profesor, zgodovinar, geograf
* [[:w:Anton Šilar]] (28. 1. 1936, [[:w:Kropa]] - 2015, [[:w:Nova Gorica]]), dramski in filmski igralec
* [[:w:Kristina Šuler]] (17. 7. 1866, [[:w:Kropa]] - 25. 12. 1959, [[:w:Ljubljana]]), pesnica
* [[:w:Artur Vidic]] (1922, [[:w:Kropa]] - 16. 3. 2006, [[:w:New York]]), doktor znanosti, sociolog, univerzitetni profesor na New School for Social Research, New York
* [[:w:Peter Žmitek]] (28. 6. 1874, [[:w:Kropa]] - 27. 12. 1935, [[:w:Ljubljana]]), akademski slikar
* [[:w:Dominik Gašperšič]] (19. 2. 1940, [[:w:Kropa]]), univerzitetni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, stomatolog
* [[:w:Egidij Gašperšič]] (1. 9. 1936, [[:w:Kropa]]), pevski pedagog, skladatelj in zborovodja
* [[:w:Alojz Potočnik]] (11. 6. 1951, [[:w:Kropa]]), politik
* [[:w:Janez Potočnik]] (22. 3. 1958, [[:w:Kropa]]), doktor znanosti, ekonomist, politik, evropski poslanec in komisar
* [[:w:Zmago Šmitek]] (1949, [[:w:Kropa]]), etnolog, kulturni antropolog, doktor znanosti, univerzitetni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskovalec
* [[:w:Irma Mihelič]] (4. 10. 1984, [[:w:Kropa]]), operna pevka


(izpis iz [[:w:Seznam osebnosti iz Občine Radovljica|Seznama osebnosti iz Občine Radovljica]]. DAR.)
*Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdojekdo.]

==Opombe==

{{sklici}}

==Predmeti==
* z Vurnikove hiše odstranjena spominska plošča OF v Radovljici, posvečena aktivistu OF in partizanu Stanetu Bertonclju (1912 Ljubno &amp;ndash; 1966 Radovljica), ki je bil nazadnje v vojni čevljarski delavnici na Brezovici pri Kropi.
* v lovsko puško predelana brzostrelka Franca Gašperšiča, ki je bila njegovo orožje v partizanih in jo je pred leti podaril Kovaškemu muzeju.

'''Predmeti iz mestnega arhiva''' (Kranj?, posredovala Vlasta Felc)

**30) KNP 1146 puška mauser 5455 Puško je dal Jeraša Gabrijel, Kropa 4. Našel jo je zakopano nad Kropo. Zakopal jo je partizan Tone iz Primorske v začetku 1943. Tone je bil v vodu, ki je prenašal orožje izpod Storžiča na Jelovico in je padel pri Poreznu sredi 1944.  
**31) KNP 1147 nahrbtnik Dal ga je Strnad Janez, Kropa 36, ki je z njim odšel v partizane 25. 6. 1943 v Jeloviški bataljon. Z njim je bil tudi po Dolenjski, v Kočevskem Rogu, v SCVPB.
**32) KNP 1148 sekira Našel jo je Vršnik Lojze vlogorju na Pogrošarjevi plani pri Vodiški planini, kjer je bil ustanovljen Cankarjev bat.
**33) KNP 1149 --&quot;-- žebelj velik kroparski Zabit v smreko, kjer so borci obešali meso.
**34) KNP 1150 šaržer za zbrojevko brez peresa Cankarjev bataljon, Pogrošarjeva plana
**35) KNP 1151 del levega čevlja --&quot;--
**36) KNP 1152 
** [...] še predmeti z Jelovice
**71) KNP 1237 pokrivač za puškino cev Najden v kuhinji bolnice II. grupe odredov v Peštini na Jelovici, ustanovljeni 24. ali 25. julija 1942. Zdravnik je bil iz Ljubljane, komandir in šef kuhinje je bil Šiško. 13., 14. in 15. avg. so Nemvci naredili hajko, bolnica s pribl. 16 ranjenci je bila pravočasno izpraznjena.  
** 72) KNP 1238 xxx šaržerja za mauser puško --&quot;--
** 73) ?? KNP 1240 pištola Steyer, kal. 7,65 Last Vinka Hafnerja, izročila sestra Ančka iz Stražišča. Pištola ima odrgnino od gestapovske krogle. 
** [...]
** 107) KNP 1389 24 italijanskih nabojev s šaržerji Našel jih je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju čevljarske delavnice na Kosovini pri Kropi, ki jo je organiziral Stane Žagar spomladi 1942. 
** 108) KNP 1390 italijanska puška prelomljena Našel jo je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju komande mesta Kranj v Kroparski gori, kjer je bil od sept. 1943 do osvoboditve.
** 109) KNP 1391 emajlirana skleda --&quot;--
** 110) KNP 1392 šaržer za italijansko puško --&quot;--
** 111) KNP 1393 šaržer za lahko bredo --&quot;--

'''Predmeti iz Gorenjskega muzeja v Kranju''' (Jana Babšek, Marija Kos):
**NZV 72/1	deska za rezanje mesa	deska je predelana v predal	les	23x42x4,5 cm	foto IMG_8086-33		rabili so jo za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu.
**NZV 72/2	pokrov deske za rezanje mesa	manjša deščica za zapiranje	les	37x4x2 cm			rabili so ga za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu.
**NZV 167	škatla	zarjavela okrogla škatla	pločevina	28x13 cm	foto: NZV_167		V njej so bili shranjeni dokumenti Okrajnega komiteja Skoj Jelovica, najdena na Malem Vrhu pri Rovtih
**NZV 85 	lonec	ena in pollitrski rjav        emajlirani lonec	pločevina	20x12 cm	foto IMG_8240-159	7.11.1962	Lonec iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici.
**NZV 82	zajemalka	modra emajlirana zajemalka	pločevina	35x9 cm	foto IMG_8233-150,159, IMG_8235-150	7.11.1962	Zajemalka iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici.
**NZV 76	porcija	ponvica ali porcija	pločevina	7x21 cm	foto IMG_8238-152	7.11.1962	Ponvica, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 81	ročka	del ročke posode	pločevina	23 cm	foto IMG_8230-153, IMG_8231-153	7.11.1962	Ročka posode, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 265	steklenica	steklenička za zdravilo - rjava	steklo	6x3 cm	foto IMG_9837-156	7.11.1962	Steklenička je bila najdena v taborišču Jelovške čete na Jelovici, kjer se je četa zadrževala v letih 1942 in 1943.
**NZV 147	lonec	velik lonec z žično nosilko	pločevina	50x30 cm	foto: NZV 147	7.11.1962	Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 145	lonec	velik pločevinast lonec brez žične nosilke	pločevina	50x27 cm	foto IMG_8026-158	8.11.1962	Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 80	porcija	nemška vojaška porcija z žičnatim ročajem	pločevina	18 x 18 x 9 cm	foto IMG_8233-150,159, IMG_8234-159	8.11.1962	Porcija, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 149	vedro	vedro za vodo	pločevina	32x28 cm	foto IMG_8062-160	8.11.1962	Vedro, najdeno v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.

'''Predmeti iz jeseniškega muzeja''' (Daša Čopi):
**Stran 2 (T-759): Obkroževalna akcija na Jelovici. Z daljnogledom se išče sovražnika. Umringelungaktion in der Jelovica. In Scheren-Fernrohr wird der Feind gesucht.
**Stran 4 (T-1498): Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj vrha v Kropo in obratno. Komisar je bil Hafner iz Jesenic. Slikano marca 1944. Na sliki so: Hinko Klinar iz Hrušice, Mirko Klinar, Jože Božič iz Jesenic, Franc Žurman iz Jesenic.
**Stran 6 (T-2862): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Policijski tovorni konji. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Tragtier der Polizei.
**Stran 8 (T-2863): Velika akcija na Jelovici 24. 7. 1942. Nemški vojak motorist v akciji.
**Stran 10 (T-2864): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo odpeljalo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterie - Geschütz wird abtransportiert.
**Stran 12 (T-2865): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo opustilo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterei Geschütz wird verlastet.
**Stran 14 (T-2866): Nemška akcija na Jelovici 24.7.1942. Nakladanje pešadijskega topa na kamion.
**Stran 16 (T 4449): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Oddelek policistov gre na pot. bt 3/6 1806
**Stran 18 (T 4450): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Vojak - policist opazuje okolico. Ibt 2/32 1806Stran 20 (T 4451): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kolona gre na pot. Ibt 2/34 1806
**Stran 22 (T 4452): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kurir gre s kolesom na pot. Ibt. 6/12a 1806
**Stran 24 (T 4453): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Tankovski lovec. Ibt. 6/16a 1806
**Stran 26 (T 4454): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Teški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt. 6/19a 1806.
**Stran 28 (T 4455): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/20a 1806
**Stran 30 (T 4456): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Nemški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 2 / 23 aStran 32 (T 4457): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/24a 1806
**Stran 34 (T 6102): VOS-ovci v zgodnji pomladi 1944 pod Jelovico blizu vasi Selo: 1. kurir, 2. Kunčič Anton z Bleda, 3. Zupan Ivan - Nestor, 4. [prazno], 5. Erman Anton z Bleda, 6. Vovk Franc, 7. leži Rožič Mirko - Raskovec z Ribčevega laza v Bohinju.
**Stran 36 (T 6501): Iz občnega zbora Zveze prostovoljcev borcev za severne meje 1918-1919 v dvorani jeseniških upokojencev dne 28.5.1977 na Jesenicah. V prvi vrsti od leve proti desni sedijo: 1. Miha Ancelj Mojstrana, 2. Krajnik Franc Dovje, 3. Jože Osvald Rateče, 4. Lovro Mlakar Jesenice, 5. Rudolf Ogrin Javornik, 6. Franc Fais Jesenice, 7. Šorli Srečko Dobrava, 8. Franc Hartman Planina, 9. Kisovec Matevž Jesenice, 10. Čop Srečko Radovljica, 11. Vrhovšek Karol Jesenice, 12. Blažič Henrik Kr. Gora.
**Stran 38 (T 6528): Partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini. Dom je zgradil Okrajni odbor ZZB Kranj leta [prazno].
**Stran 40 (T 6529): Pročelje partizanskega doma na Jelovici - Vodiški planini.
**Stran 42 (T 6530): Partizanski dom na Vodiški planini v osrčju gozdnega masiva Jelovice.
**Stran 44 (T 6531): Pogled na partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini.

'''Predmeti iz MNZ v Ljubljani''' (Monika Kokalj Kočevar)
**INV 1463 Tulec je iz kurirske postaje D nad Kropo na Gorenjskem. Obstajala je od spomladi 1944 do osvoboditve.
**INV 1623 Svetilka  iz nekdanjega tabora VOS Kranjskega okrožja na Kroparski gori v občini Radovljica.
**INV 1645 Štirje prazni medeninasti tulci s šaržerjem za angleško puško. Tabor OOF Jelovica, ki je bil za Brezovico nad Kropo od poletja 1943 do septembra istega leta.
**INV 2030 Skodelica iz  nekdanjega taborišča Okrajnega odbora OF Jelovica nad Brezovico pri Kropi
**INV 0018 Puška - nemška, Mauser. Izkopana  nad  Kropo.
**INV 0021 Puška - italijanska, dolga. Številka orožja na cevi: YN 6014, nad njo je napis: TERNI, za njim pa številka 16. Iz tabora Komande mesta Kranj v Kroparski gori.
**INV 0069 Deli italijanske, kratke puške: cev, prednja in zadnja merilna priprava, spodnji obroč, sprožilec in dno nabojišča. Brez ostalih delov. S Kroparske gore, kjer je od sredine 1943 do osvoboditve taborila komanda mesta Kranj.
**1191/3	 	Hrast; Kropa, nakladanje hrane za partizane na Jelovci 1944
**1394/16	 	Bočna - Kropa pri Kranjc Francu, kjer je bila Tiskarna
**1844/26	 	Pred partizanskim bunkerjem nad Kropo, kjer se je zdravil narodni heroj Dežman Tone - Tonček, ki je bil ranjen v letu 1944. Sredi Pretnar Jakob iz Dobrave pri Kropi
**1844/28	 	Čevljarska delavnica nad Kropo 1944. Stojita: Bertoncelj Mara - Cveta, Bertoncelj Stane - Stašo. Sedijo: tertji Vovk Franc, zadnji Maček
**1844/36	 	Grupa partizanov nad žago v Kropi 1944. leta
**1867/5	 	Gospodarski odsek Kropa 24. 7. 1944
**1959/30	 	Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec
**1959/31	 	Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec

==Literatura==

* Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str.
* Janez Šmitek: Kovaški muzej v Kropi: Oddelek NOB (zgibanka). Kropa, 1981.
* [[:c:Category:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]]. Wikimedia Commons.
* Vesna Levičnik: [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/partizanska-cipka-in-rdeci-hudic-iz-titolanda-2744984/ Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda.] ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. (slike iz MNZ) 
* Tatjana Dožan Eržen: [https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2018/07/0238_001.pdf Lato, Smuk, Rak, Kum: V Kropi so sredi 20. stoletja izdelovali smučarsko okovje.] Gorenjski muzej.
*Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kraji/Kropa%20-%20zgodovina.pdf Kropa - zgodovina.] DAR.
* Vladimir Vilman: Finžgarjev stroj, ki je izdelal na stotine smuči. 
* Rudi Finžgar. [http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdo je kdo.] DAR (Goran Lavrenčak).
* Mira Hladnik: [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope]], SB nov. 2022.
* Mira Hladnik: [[Marija Debeljak]]. SB ?
* Kovaški muzej v Kropi hrani tehnične risbe smučarskega okovja.
*Patricija Maličev: [https://www.delo.si/sobotna-priloga/kdo-se-boji-zgodovine Kdo se boji zgodovine?] ''Delo'' 11. 7. 2026.
*Verena Štekar-Vidic: ''Znameniti Kroparji: (J. K. Potočnik, J. Varl, D. Pogačnik, P. Žmitek, K. Šuler)''. Kovaški muzej Kropa, 26. april - 12. maj 1985 (zgibanka ob razstavi). 
*Saša Florjančič: 50 let Kovaškega muzeja. ''Vigenjc'' 2 (2002). 19&amp;ndash;69.
*Jože Dežman: Kroparski vedež inženir Janez Šmitek. ''Vigenjc'' 2 (2002). 101&amp;ndash;15.
*[https://www.youtube.com/watch?v=SyKePeRKvIY SLEDI ŽIVLJENJA Milana Vidica. st. - Pogačn'kovega Milana iz Podblice.] KICTV 20. sept. 2025. (o poteh Prešernovega bataljona po Jelovici, nekako do 28:40)
*Marko Štepec (ur.): ''Pot domov''. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2015.

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]].
*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Objave ob projektu]].</text>
      <sha1>r7k8pmc2bo1k1fjw7kzau7qeh3awoq1</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85745</id>
      <parentid>85744</parentid>
      <timestamp>2026-08-25T17:51:59Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vigenjci */</comment>
      <origin>85745</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="132532" sha1="1vqgicul2rckbdk35v7n0nfo5vbyfqi" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] 
| title_orig    = '''Kovači v partizanih: Za NOB-prostor v Kovaškem muzeju v Kropi'''
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Načrt za NOB-sobo v Kovaškem muzeju v Kropi, v delu!
|image = [[File:Kropa, Klinar house.jpg|thumb|Klinarjeva hiša]]
}}

&lt;blockquote&gt;
&quot;Zgodovina ni besedilo, ki ga popravlja lektor. Je tkivo skupnosti. Če iz njega izrežemo narodnoosvobodilni boj, ne bo izpuhtela samo pripoved o vojni. Izpuhtela bo zgodba o tem, da so ljudje v času najtemnejših stisk ter razpada sveta ter vrednot znali misliti drug na drugega. Da so nastajale bolnišnice sredi gozdov, kurirske poti, tiskarne, šole in kulturne skupine. Da skupnost ni nastala zato, ker je nekdo tako ukazal, ampak zato, ker brez nje ni bilo mogoče preživeti.&quot; (Maličev 2026)&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
&quot;Predstavitev Krope med prvo in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo v 20. stoletju.&quot; (Florjančič 2002: 39)&lt;/blockquote&gt;

==Kovači smo==

&lt;poem&gt;
Kovači smo in naša sila
skovala nam bo sreče ključ,
in iskra svetla izpod kladiva
prižgala bo svobode luč.

Udarec pada za udarcem,
kladiva pesem nam doni,
sovrag stoletni že v prah se ruši,
iz spanja ljudstvo se budi.

In srečo narodu skovali
s kladivom našim bomo mi,
verige sužnjev, okove težke
kladivo naše naj zdrobi.

Mi kujemo bodočnost svetlo
in svobodo za vse ljudi.
&quot;Naprej v borbo!&quot; je naše geslo,
že vas in mesto se budi.

Mi kujemo enakost, bratstvo,
mladini sonce, svobodo,
vsi za svobodo, kruh, mir in zemljo
dvignimo žuljavo roko!

Kovači smo ... 
&lt;/poem&gt;
(''Naj pesem naša zadoni'', 1944)

Ruski izvirnik revolucionarne koračnice Kovači smo ima naslov Мы кузнецы (&quot;и дух наш молод&quot;). Besedilo je leta 1912 napisal ruski pesnik Filip S. Škulev, slovenski prevod je nastal v kaznilnici v Sremski Mitrovici, prevajalec ni poznan. Pela se je zlasti med jugoslovanskimi partizani na melodijo, ki je bila v začetku podobna italijanski delavski himni Bandiera rossa.&lt;ref&gt;Franc Križnar: Glasba v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945. [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-6_7.pdf ''Borec'' 1979, št. 6&amp;ndash;7.] &lt;/ref&gt; 

===Kovaška simbolika===

Kovač je pomembna funkcija v folklornem izročilu po svetu in pri nas. Kovač v ljudski pesmi zvabi smrt oz. hudiča v kovaški meh ali na začarani stol (Andrej Gabršček: ''Narodne pripovedke v soških planinah'', 1910: 148; Šmitek 2004: 151). V ''Pohorskih bajkah'' (Jože Tomažič, 1943) nastopi kovač v vlogi Kresnika, tj. osrednjega predkrščanskega božanstva, ki ga je krščanstvo nadomestilo s svetim Elijo (oz. Šembiljo &lt; sv. Ilija) ali kar s Kristusom. Kresnik je po ljudski razlagi kovač ali učitelj kovaških veščin. Kovač ima v več mitologijah poseben družbeni položaj, njegova opravila so bila sveta. Predstava nebesnega kovača je povezana z ognjem, iskrenjem in kresanjem, pa tudi z gromom in strelo. Bogovom kuje orožje in podkuje konje in je neposredno povezan z najvišjim bogom. To vlogo je v krščanstvu prevzel Kristus, kovač pa je dobil negativne lastnosti, bil je diaboliziran in poslan v pekel (Mircea Eliade: ''Kovači i alkemičari'', 1982; Šmitek 2004: 152).

Kovačnica nastopa v bajkah o pomlajenju. Človek se lahko pomladi v kovačnici ali v mlinu, tj. s pomočjo vode ali ognja, od tod magični značaj teh dveh lokacij (Šmitek 2004: 274). Zato ni čudno, če je kos kovača tudi prvi med slovenskimi literarnimi junaki Martin Krpan, ki si sam skuje orožje za boj z Brdavsom.

&lt;blockquote&gt;
&quot;Pelja ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila tudi na dvoru; zakaj taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je kladivo in nakovalo pri rokah, ako se konj izbosi ali če je kaj drugega treba, da se podstavi ali prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kladivo, ki ga je kovač vselej z obema rokama vihtel; njemu je pa v eni roki pelo, kakor bi koso klepal. &quot;Oj tat sežgani!&quot; pravijo vsi, ko to vidijo; še cesarju se je imenitno zdelo, da ima takega hrusta pri hiši. Krpan kuje in kuje, goni meh na vse kriplje ter naredi veliko reč, ki ni bila nobenemu orožju podobna; imela je največ enakosti z mesarico.&quot;&lt;/blockquote&gt;

V pripovedki o Krpanu ima pomembno vlogo tihotapski tovor, ki ga Krpan skriva pred cesarjem in se zlaže, da tovori &quot;bruse pa kresilno gobo&quot;. Oboje priziva v zavest iskre, ki spet vodijo k predstavi kovaških opravil, hkrati pa tudi k predstavi upornosti (prim. naslov Bevkove povesti o kmečkih uporih ''Iskra pod pepelom'' in slovarski zgled ''razvneti iskro upora''), tako kot beseda kres, gl. npr. slovarski zgled ''zanetiti kres upora''. Zaradi teh pomenskih možnosti je Levstikov Martin Krpan odločno uporniško besedilo. Naslovni junak začenja svoj upor ilegalno, prikrito, z lažjo oz. sprenevedanjem, in šele proti koncu pride na dan s svojimi zahtevami. V začetni Krpanovi laži je prikrita grožnja cesarju, saj brusi, kresilna goba in iskre nedvoumno napovedujejo, da stopnjevanje konflikta lahko pripelje do upora. Levstikov &quot;kovač&quot; Martin je zrasel iz dveh tradicij: po eni strani je zadolžen pri blagem svetniku sv. Martinu iz Toursa (ki je med drugim zaščitnik kovačev!), s svojo robato platjo pa spominja na predkrščanskega, karnevalskega in uporniškega predhodnika (Hladnik 2014: 250&amp;ndash;60) in tako kaže, tako kot drugi literarni in mitični kovači, dvojno naravo, božansko in demonično.

*Milko Matičetov, Jože Pogačnik (kovaško ognjišče je pri Seliškarju in Klopčiču metafora za topljenje starega sveta in kovanje novega), Northrop Frye)

Kovač je med najpogostejšimi slovenskimi priimki (Kovačič 3., Kovač 7., Šmid, Schmid, Šmitek, Kovačevič, Kovič ...) in prvi med priimki, ki označujejo dejavnost osebe (Kolar/Kolarič, Pogačar/Pogačnik, Žagar, Kuhar, Mlinar ...).

* kovači v slovenski literaturi: pravljice (kovač na luni, Od kovača, mlinarja in hrastarja, ...), proletarska poezija (Mi, kar nas je kovačev, Kovačeva balada, Kovač), Anton Koder: [[:s:Luteranci]] (1883), Jakob Bedenek: [[:s:Od pluga do krone]] (1891), Ivan Lah: [[:s:Kovač Peregrin|Kovač Peregrin]] (1903), Ivan Lah: [[:s:Uporniki]] (1906), Ivan Cankar: [[:s:Hlapci]], Peter Bohinjec: [[:s:Kovač in njegov sin|Kovač in njegov sin]] (1907), Silvester Košutnik: Požigalec ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQHIFL4 1910,] [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQRM5NWK 1918]), Peter Bohinjec: [[:s:Za poklicem]] (1912), Cvetko Golar: [[:s:Povest o hudem in silnem kovaču|Povest o hudem in silnem kovaču]] (1916), Vladimir Levstik: [[:s:Pravica kladiva]] (1926), Fran Milčinski: [[:s:Butalski kovač|Butalski kovač]], Fran Jaklič: [[:s:Kovač Rošel|Kovač Rošel]] (1929), Župančič, Ivan Dobravec: [[:s:Kovač (Ivan Dobravec)|Kovač]] (1935), [Anton Ingolič: Ugasla dolina, Malenšek: Kovinarji (1950)], Ciril Kosmač: Kovač in hudič, France Bevk: Gmajna.&lt;ref&gt;Kovač Gregor se poteguje za bajtarske pravice nasproti gruntarjem. Vloga vojvode mu je všeč (&quot;ga je upijanila, da je ošabno dvignil glavo&quot;) in v evforiji pobije nasprotnika, potem pa se v misli, da je ubil, še sam konča. Bajtarji zaradi njegovega boja dosežejo svoje pravice, konec je zanje torej uspešen, večja pa je težava s kovačem, ki ima v tradiciji konservativne kmečke povesti negativno vlogo, v liberalni pa pozitivno: ali je njegova žrtev v službi zmage socialne ideje ali je kazen za voditeljski napuh (hotel je biti &quot;kralj bajtarjev&quot;)?&lt;/ref&gt;

Menda ni nikjer drugje ustrezneje prikazan demoničnost in brezperspektivnost kovačevega lika kot v povesti ''Požigalec'' Silvestra Košutnika (1910):

&lt;blockquote&gt;
»čemu toliko zijaš v mene, deček?&quot; zaklical je popotni mož z osornim glasom. Imel je hud, rekli bi, divji pogled in dečka je streslo, ko je tujec vanj uprl svoje črne oči.
&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Kovačnica je osamela, ker je nihče ni hotel v najem; bila je zaprta in meh in kladivo sta celo mirovala v nji. Vendar pa so si ljudje pripovedovali, da se včasih opolnoči vidi dim, ki se zmešan z žarečimi in krvavoblestečimi iskrami kadi iz dimnika; hudodelec baje nima miru na onem svetu in prihaja nazaj kot velik kostnjak ter kuje v kovačnici igle in dolge žreblje.&lt;/blockquote&gt;

Partizanstvo je tesno povezano s kovaštvom, saj je '''kovaštvo metafora socialnega revolta.''' Oton Župančič je leta 1901 v pesmi Kovaška kovače postavil na čelo slovenskega proletariata:

&lt;poem&gt;
Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali,
kovali svoja srca, kovali svoj značaj,
kako zvene nam duše, bomo poslušali – zakaj?
Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj
srce, ki v njem bo pravi bron,
da pelo bo, vabilo kot zvon,
da bomo krog njega se zbrali ...

Vsi: – črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj,
iz plavžev gorenjskih, iz Kaple, iz Borovelj,
od Nabrežine beli kamenarji, devinski opaljeni ribarji,
polnagi nosači iz luke tržaške – četa,
kot da kiparju ušla je izpod dleta –
vi, sključeni tkalci od statev, strojarji
smrdljivci, zaviti v čresla ostri duh,
vi, mlinarji, ki nam meljete kruh,
zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci,
drvarji po šumah, šoto vozeči Ižanci,
ti mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš,
ti štajerski viničar, ki nam vince mediš,
ti, s svincem v pljučih, z očmi gasnočimi stavec,
v vrtnice mirno zroči savinjski plavec,
Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolon,
vsi, ki poznate otiske zapestnic-spon,
tudi vi, pozorno sklonjeni naprej,
brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej ...

Zato bomo mi kovači kovali,
trdo kovali, tenko poslušali,
da ne bo med nami nepoznan,
ko pride čas, ko sine dan,
da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas ...

(''Prvi majnik'' 1901)
&lt;/poem&gt;

Pogosto recitirana je njegova pesem Žebljarska (''V zarje Vidove'', 1920), ki je nastala ob obisku pesnika v Kamni Gorici in so verze iz nje Kamnogoričani vrezali na spomenik sredi kraja:

&lt;poem&gt;
Od štirih do ene,
od štirih do ene
so zarje rumene,
so trate zelene,
od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
nad nakli smo sključeni;
vsi, fantje, možjé in dekleta in žene,
od štirih do ene
že vsi smo izmučeni:
vodà nam kolesa, mehove nam žene
od štirih do ene,
od štirih do ene.

Pol treh, pol treh –
spet puha nam meh!
Žareči žeblji so nam v očeh,
do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh.
Od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči  žeblji, žeblji v očeh ...

Smo jih v polje sejali?
Po polju naši žeblji cvetó;
poglej v nebó:
vanj smo jih kovali
od štirih do ene, do osmih od treh,
da nam bodo tudi ponoči v očeh ...

Pa ondan sem pred zrcalom postal:
o, kakor da sem po sebi koval!
O, kakor da delam ves božji dan greh
od štirih do ene, do osmih od treh!

Od štirih do ene,
od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči žeblji, žeblji v očeh ...
&lt;/poem&gt;

[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa]] 

V Kropi je na spominski plošči v avli sindikalnega doma Župančičevo posvetilo kroparski tovarni Plamen:  

&lt;poem&gt;
Plamen, ki vas ogreva, 
tudi mene obseva; 
vroč sem od njega in svetal, 
kakor bi skupaj z vami koval. 
O. Župančič &quot;Plamenu&quot; 
1947
&lt;/poem&gt;

Ivan Cankar je leta 1910 v drami ''Hlapci'' prihodnost zaupal kovaču Kalandru z napovedjo: »Ta roka bo kovala svet.« NOB je bil naravno nadaljevanje predvojnega proletarskega uporništva.

==Kropa in Kamna Gorica v slovenski književnosti==

*Jožef Mihelič: [[:s:Jutro v Kropi|Jutro v Kropi]], [[:s:Kroparski kapelici]]

===[[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčič]]===

[[File:Joža Lovrenčič.jpg|thumb|left|Joža Lovrenčič]]

Kred, 2. 3. 1890 – Ljubljana, 11. 12. 1952. Študiral slavistiko, grščino in latinščino v Gradcu, doktoriral 1915 z disertacijo Valentin Stanič in njegova doba in sprva učil v gimnaziji, ki se je zaradi vojne preselila iz Gorice v Trst, od 1920 pa v gimnaziji v Kranju in potem v Ljubljani.

Najprej je živel v Lipnici pri Kropi. Prijatelj Fran S. Finžgar ga je 16. septembra 1915 poročil na Brezjah. Po poroki je z ženo živel na Spodnji Dobravi pri Šolarjevih, po domače Justinovih. Leta 1916 se je preselil v Kranj. Od leta 1917 do 1922 je živel v Podnartu v dveh stanovanjih, pri njih sta bila tudi tašča in tast (Hanibal in Katarina Manzoni), ki sta pokopana na Dobravi. Od tod se je vozil v Ljubljano z vlako, dokler se niso preselili v Ljubljano. Družina je počitnice še naprej preživljala v Lipnici in na Dobravi (pri Lenartku na Zgornji Dobravi ali pri Vogarju v Lipnici), na Srednji Dobravi je malo pred vojno pripravil načrt za gradnjo in kupil material za lastno hišo na Mihovčevem. 

Glavna dela: pesniška zbirka ''Deveta dežela'' (1917); zgodovinski roman ''Publius in Hispala'' (1931), ep ''Sholar iz Trente'' (1939), mladinske povesti (''Tonca iz lonca'', 1941), pravljice in legende. Po vojni so ga zaprli in ga razlastili. Vnuk novinar [[:w:Tadej Labernik|Tadej Labernik]] je leta 2001 dosegel njegovo sodno rehabilitacijo. V vasi Češnjica se dogaja njegova kmečka povest ''Pereči ogenj: Povest izpod Jamnika'' (''Gruda'' 1926, v knjigi 1928). Po drugi svetovni vojni je objavljal večinoma zunaj slovenskih meja. Poročen je bil z Antonietto Manzoni, pranečakinjo italijanskega pisatelja [[:w:Alessandro Manzoni|Alessandra Manzonija]], in imel z njo pet otrok, med njimi tudi Nino Antonio Hedviko, ki je postala žena ameriškega jezikoslovca [[:w:Rado Lenček|Rada Lenčka]]. Njegova vnuka sta zgodovinar [[:w:Andrej Vovko|Andrej Vovko]] in rusistka [[:w:Lena Lenček|Lena Lenček]].

Čeprav se dogaja v okolici Krope, so v ''Perečem ognju'' kovači komaj omenjeni, poglavje je raje posvetil jeseniškim plavžarjem.

*Joža Lovrenčič: [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']]: ''Povest izpod Jamnika'' (1928)
*Joža Lovrenčič: [[:s:Tiho življenje#LEGENDA O USMILJENI MATERI MARIJI KROPARSKI|Legenda o usmiljeni materi Mariji Kroparski]]

===[[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]]===

====Vigenjci====

Tule je povzetek romana ''Vigenjci'' do strani 45, kot ga je napravila umetna pamet. Prepričati jo moram, da s povzemanjem nadaljuje. 

Roman ''Vigenjci'' (prvič objavljen v letih 1957/58) je obsežno družbenozgodovinsko delo slovenske pisateljice Mimi Malenšek. Zgodba je postavljena v konec 19. stoletja v Kropo, znamenito gorenjsko kovaško središče. Izraz »vigenj« pomeni kovaško delavnico oziroma odprto ognjišče, roman pa realistično prikazuje propad malih, tradicionalnih obrtnih kovačev in žebljarjev pred neustavljivim naletom industrializacije, modernih fužin in kapitalističnega načina proizvodnje.

Zgodba se odpre v mrzlem, zimskem času s pokopom kroparskega kovaškega mojstra Aleša Gašperina. Njegova smrt simbolizira začetek konca za ugledno, a močno zadolženo kovaško družino. Na pogrebščini v starinski in nekoč mogočni Gašperinovi hiši se zbere številna žlahta. Med njimi sta rajnikov svak Zgonc iz Kamne gorice (oblasten, preračunljiv kovač in posestnik) ter pokojnikov svak, lokalni duhovnik gospod Filip. Po pogrebu prisotni tiho razmišljajo o tem, kako je stari Gašperin »zavozil« premoženje. Čeprav je prevzel bogato kovaško zapuščino, je zaradi slabih časov, nepodjetnosti in goljufij preprodajalcev počasi izgubljal premoženje. Trg Kropa se sooča s krizo: kupčija z žeblji stagnira, mladi kovači odhajajo v Nemčijo in Ameriko, v domačih vigenjcih pa ostajajo le še stari obrtniki. 

Glavno breme propadajoče obrti pade na pokojnikovo hčerko, petintridesetletno Ano Gašperin. Ana je izobražena, saj jo je oče poslal v samostansko šolo, vendar je krhka, »gosposka« in povsem neizkušena v vodenju kovaškega posla. Njen mlajši brat Aleš je še študent v Ljubljani; nima kovaških izkušenj, z očetom sta si bila skoraj tuja, zato se takoj po pogrebu vrne k študiju. Ana po očetovi smrti ugotovi, da je v hiši ostalo le nekaj drobiža. Oče je umrl brez oporoke, vse njegove poslovne skrivnosti in dolgovi pa so zaklenjeni v veliki knjigi v njegovi pisarni. V hiši živi še stari stric Miklavž, dobrodušen kovač, a nagnjen k pijančevanju, ki ni sposoben samostojno voditi posla. 

Prvi stisko osamljene Ane izkoristi stric Zgonc. Ponudi ji posojilo 100 goldinarjev za kritje stroškov pogreba in takoj predlaga, naj mu v najem odda spodnji, manjši Gašperinov vigenj. Delo v njem naj bi prevzel njegov najstarejši sin Dominik, ki je ravno odslužil vojaščino. Stric Miklavž temu ostro nasprotuje, saj sovraži Zgončevo grabežljivost, in opozarja, da je spodnji vigenj eden najboljših v Kropi (nekoč je v njem delalo tudi po dvajset mož). Kljub temu Ana v stiski sprejme Zgončev denar, kar deluje kot predhodna privolitev v najem. 

Po sedmini se Ana sama v mrazu s sanmi odpelje v Selško dolino k stricu duhovniku Filipu, da bi ga prosila za nasvet in finančno pomoč. V varnem zavetju župnišča pa jo čaka nov šok. Stric Filip ji razkrije resnično finančno stanje: na Gašperinovi hiši in zemlji je že več kot deset let vknjižen dolg mestni posojilnici v višini 7000 goldinarjev, obresti pa se še naprej kopičijo. Filip skritizira njeno prenagljeno odločitev, da odda spodnji vigenj Zgoncu za pičlih tristo goldinarjev. Pove ji, da je imel sam drugačne načrte: s fužinarjem Globočnikom (vplivnim industrialcem, ki ima najmodernejši plavž na Kranjskem) se je že dogovarjal, da bi ta vzel v najem oba Gašperinova vigenjca za pošteno najemnino. S tem denarjem bi posojilnica dobila obresti, Ana in brat pa bi imela zagotovljeno preživetje. 

V pogovoru med Ano in stricem Filipom se razkrijejo globlje družinske rane. Filip obtožuje pokojnega Gašperina, da je bil slab gospodar, ki je s svojo prevzetnostjo uničil življenje Anini materi. Hkrati se izve, da je stari Gašperin v preteklosti zavrnil Globočnikovo snubitev – Ana bi lahko postala bogata gospa, a je oče ponudbo trmasto zavrnil. Medtem ko želi stric Filip rešiti nečaka tako, da bi Gašperinovo posest sčasoma v celoti prepustili modernemu kapitalu (Globočniku), se v Ani prebudi ponos. Kljub temu da uradno še nima lastninske pravice (ker zapuščinska razprava še ni opravljena), se odločno upre: »Nočem, da bi naš dom prišel v tuje roke, ne v Globočnikove in ne v katere druge!« 

Pripravljena se je odpovedati svojemu deležu v korist brata Aleša, samo da bi hiša in kovaško ime (ki je starejše od same zgradbe) ostala v družinskih rokah. Stric Filip, presenečen nad njeno nenadno trmo in strastjo, nekoliko popusti in obljubi, da bo poskusil pri mestni posojilnici doseči odlog plačila dolga. (do strani 45)

&lt;!--

Tretje poglavje

Ana po pogovoru s stricem Filipom dovoli Dominiku, da za eno leto vzame v najem spodnji Gašperinov vigenjc. Dominik se takoj loti dela in se izkaže kot zelo podjeten in praktičen človek. V zapuščeni in zanemarjeni kovačnici najprej uredi orodje in ognjišče, nato pa razmišlja, kako bi pridobil dobre delavce in naročila. Pri tem se pokaže njegova bistvena razlika od pokojnega Gašperina: Dominik je pripravljen tvegati, delati in predvsem kupčevati, saj razume, da brez naročil in trga tudi dobra kovačija ne more uspevati.

V krčmi pri puklastem Blažku sliši, da je Rant svojim kovačem znižal plačilo. Takoj prepozna priložnost in ponudi delo Voltrešču, izkušenemu in močnemu kovaču. Voltrešč ponudbo sprejme, Dominik pa mu celo izplača predujem, da utrdi njun dogovor. S tem si Dominik pridobi prvega res sposobnega delavca in hkrati pokaže, da zna ravnati z ljudmi in denarjem.

Miklavž je sprva nezaupljiv in užaljen, ker mu mladi Dominik ukazuje, vendar se postopoma sprijazni z njim. Ob Dominikovi podjetnosti se v njem celo prebudi ponos na kovaštvo in odloči se, da bo spet resno delal ter opustil pitje.

Četrto poglavje

Četrto poglavje se dogaja na pustni torek, ko je Kropa kljub revščini in težkim razmeram polna življenja. Ana pripravlja pustno pojedino, po trgu hodijo berači in maškare, v ozadju pa se kaže velika socialna razlika med nekdanjim blagostanjem Gašperinovih in sedanjim pomanjkanjem.

Dominik je medtem že postal pomemben človek v hiši. Njegova podjetnost in samozavest Ani ugajata, saj se zdi, da je v Gašperinovo hišo prinesel nov način življenja. Ana ga začne gledati z vse večjo naklonjenostjo. Ob skupnem večeru se med njima pojavi tudi močna, čeprav še neizrečena privlačnost. Ana se sama pri sebi sprašuje, kaj pomenijo njegova bližina, dotik in pogled.

Vrhunec poglavja je pustna zabava, na kateri pride do spopada med Kropečani in Kamnogoričani. Maškarada s slamnato nevesto je uperjena proti bogatemu Rantu, nato pa se norčevanje sprevrže v pravi pretep. Dominik se sprva zabava, toda ko njegov brat Štefan pride v nevarnost, poseže vmes in ga reši pred Rantom, ki ima v rokah nož. S tem si Dominik sicer pridobi še več sovražnikov, vendar se pokaže njegova odločnost in pripravljenost braniti svoje ljudi.

Na koncu se pustno razpoloženje umiri. Ana je zadovoljna, ker je Dominik postal del njihovega življenja, hkrati pa se njena notranja vznemirjenost stopnjuje. Ko ji Dominik ob polnoči zaželi lahko noč, se začne spraševati, ali njegov pogled in dotik morda pomenita, da tudi on čuti nekaj do nje. Poglavje se tako konča z Aninim precej zmedenim spoznanjem, da se je v njej prebudilo čustvo, ki si ga skoraj ne upa priznati.

5. poglavje

Dominik se vse bolj uveljavlja kot podjetnik. V Gradcu si pridobi pomembno naročilo za železniško družbo in s tem dobi priložnost, da svojo kovačijo močno razširi. Ana ga pri tem podpira, njuna medsebojna privlačnost pa preraste v ljubezensko razmerje. Hkrati Ana postaja vse bolj ljubosumna na Polono, saj se boji, da bi Dominika izgubila.

6. poglavje

Dominik se z uspehom vse bolj oddaljuje od preprostega kovaškega življenja in želi postati pravi gospodar. Njegov vzpon spremljajo napetosti z drugimi kovači in z Rantom, medtem ko se Ana vse bolj zaveda, da je njena sreča odvisna od njega. V ospredje pride tudi Aleš, ki se vrne h kovaškemu delu in se zbliža z Rantovo hčerjo Marinko.

7. poglavje

Ana in Dominik se poročita, vendar je njuna svatba skromna in brez pravega veselja. Ana je noseča in kmalu po poroki rodi sina Pavla. Otrok prinese v hišo veliko sreče in za nekaj časa pomiri tudi napetosti med njenimi prebivalci. Medtem Dominik dobi veliko poslovno priložnost in začne razmišljati, kako bi naročilo razdelil med več kovačev.

8. poglavje

Aleš je zdaj mlad kovač in Rant ga želi poročiti s svojo hčerjo Marinko, tudi zato, da bi ga obvaroval vojaške službe. Medtem se Dominik in Aleš zaradi nasprotnih interesov znova zapletata v spore. Ko se moški odpravijo po seno, se Alešu na saneh pretrga vrv in doživi hudo nesrečo. Kljub prizadevanjem zdravnika umre. Njegova smrt močno prizadene Ano, Miklavž pa začne vse bolj odkrito sumiti, da nesreča ni bila naključna.


--&gt;


[[File:Mimi Malenšek.jpg|thumb|left|Mimi Malenšek (1919&amp;ndash;2012)]]

*ultra kratek CV Mimi Malenšek pod sliko

Rodila se je kot Mimica Konič v Dobrli vasi na Koroškem. Njena starša sta se spoznala med prvo svetovno vojno: oče je bil ranjeni avstrijski vojak iz Podbrezij, mama pa begunka. Zaradi stiske je mati trimesečno Mimi prinesla k očetu. Mimi je otroštvo preživela v Podbrezjah in matere nikoli ni spoznala, čeprav je ta poskušala navezati stike. Oče, ki je ob kmetovanju delal na Jesenicah v železarni, je dobil novo ženo, Mimi pa dva polbrata in polsestro. Za branje jo je navdušil oče. 

Obiskovala je gimnazijo v Kranju, dokler zaradi bolezni starih staršev ni šolanja prekinila. Napravila je trgovski tečaj in se zaposlila kot bančna uradnica pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani.

Pri devetnajstih letih se je poročila z Rihardom Malenškom, lastnikom tovarne pohištva v Ljubljani. Rodila sta se jima dva otroka, sin Danijel in hčerka Emilia. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v NOB, s svojim ilegalnim imenom Miška je podpisovala pesmi. Po vojni so tovarno nacionalizirali, Mimi se je posvetila pisateljevanju in prevajanju in 1947 vstopila v Društvo slovenskih pisateljev. Pokopana je v Podbrezjah, kjer so ji v parku znamenitih krajanov postavili doprsni kip.

Je najplodnejša slovenska pisateljica. Prvo povest Pesem polja je napisala pri šestnajstih letih za časopis zavarovalnice, kjer je delala, ''Naša moč''. Sprva je objavljala pod psevdonimom Mimica Zagorska in pod  dekliškim priimkom. V žanru zgodovinskega romana je po številu romanov in njihovem obsegu prvakinja. Lotevala se je vsem zgodovinskim temam: usodi Karantancev po Samovi smrti (''Bratstvo'', 1957), pokristjanjevanju (''Črtomir in Bogomila'', 1959), marčni revoluciji (''Marčni veter99, 1988), keltskemu Noriškemu kraljestvu konec 2. stoletja (''Noriška rapsodija'', 1968). 

V generacijskem romanu ''Minuta molka'' (1965) je predstavila pretrese, ki so jih med intelektualci prinesle prva svetovna vojna, boji za Koroško in Maribor, gospodarske krize pred drugo vojno, okupacija, partizanstvo in osvoboditev. 

''Vigenjci'' (1957/58, v knjigi 1978) predstavljajo industrializacijo kovaške obrti v Kropi (prehod iz majhnih kovaških ognjišč (vigenjcev) v industrijske plavže in obrate) in propad obrtnikov konec 19. stoletja, nadaljevanje so ''Skobci nad dolino'' (1985). S tovarniškimi temami se ukvarjajo ''Purgarji'' (1987) in ''Sinovi predmestja'' (1938). 

Mimi Malenšek je za svoje zgodovinske romane natančno preštudirala zgodovinske vir. Za svoje železarske in kovaške romane je pregledala arhivsko gradivo in krajevno kroniko Krope, Cehovska pravila, zapise o kovaških cehih, pravilih dela v vigenjcih in cesarskih patentih za izkoriščanje rudnikov in fužin, poslovne knjige in dolžnostne registre. V romanih mrgoli kovaških terminov. Upoštevala je ustno izročilo in pričevanja domačinov. 

*zanimivi citati

&lt;blockquote&gt;
Ko so pokopali kroparskega kovača Aleša Gašperina, so se pogrebci začeli naglo razhajati, ker je čez pokopališče vel strupeno mrzel veter. Še preden je grobar pokril krsto z zmrzlo prstjo, so stali ob grobu samo še sorodniki in bližnji sosedje, ki so pričakovali, da bodo povabljeni na pogrebščino. Pokojnikov svak, gospod Filip, ki je skupaj z domačim župnikom pokopaval, si je v zakristiji naglo slekel črni mašni plašč in se vrnil na pokopališče. Stopil je k nečakinji Ani, ki se je opirala na mlajšega brata študenta Aleša in neutolažljivo jokala, ji položil roko na ramo, pogledal po ljudeh in s prehlajenim glasom rekel:

„Ana, čas bi bil, da bi šli. Mraz je.&quot;

(Mimi Malenšek: začetek romana ''Vigenjci'', 1957)

[...]

Kovači se komaj še držijo. Prejšnje čase so prodajali na vse strani, zdaj pa ni nobenih kupcev več na spregled. Človek bi kar obupal! Kovaški pomočniki zapuščajo Kropo in odhajajo po svetu. Vleče jih v nemške kraje in v Ameriko, vigenci pa ostajajo prazni in še v polpraznih vigencih ni dela. Kaj le bo iz tega? — Bogati fužinar Špan je pil in vzdihoval, mojstra Hetor in Majdnik sta mu pritrjevala, drugi pa so vljudno prikimavali.&lt;/blockquote&gt;

====Skobci nad dolino====


[[:w:Slika:Skobci nad dolino.jpg]]

*povzetek dogajanja
*ilustrativen citat ali dva

*sliki knjižnih ovitkov romanov, še bolje kar izvod obeh romanov
*posnetek prvega nadaljevanja Vigencev v časopisu

*Mimi Malenšek: [[:s:Vigenjci|Vigenjci]] (1957/1958, v knjigi 1978).
*Mimi Malenšek: [https://slov.si/doc/malensek_skobci.pdf ''Skobci nad dolino'']. Ljubljana: Kmečki glas, 1985.
*Mimi Malenšek: V starodavnih časih. ''Tovarniški vestnik Kranjske industrijske družbe'' 1937&amp;ndash;39.

==Partizanska Kropa==

V partizanih je bilo 142 Kroparjev, od tega 13 žensk. 19 starejših mobilizirancev so januarja 1945 takoj odpustili, deset pa jih je tedaj dezertiralo. Padlo je 27 borcev (od tega 4 ženske), temu številu je treba prišteti deset pogrešanih.&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Frančišek Gartnar,] [https://www.sistory.si/ww2/DA598AAC-D83D-47FD-8359-1986C9DAF964 Andrej Kranjc,] [ Cvetko Resman,] [ Janez Eržen,] [Franc Blaznik,] Janez Cerar, Matija Gartner,  Jože Legat, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik.&lt;/ref&gt; Nemci so ujeli in internirali 24 borcev. Sedem so jih 1942 iz Begunj izpustili, tri ženske (Jera Bergant, Rozala Pogačnik, Francka Staroverski) pa so bile tam zaprte več mesecev. Pozneje so ujetnike pošiljali v taborišča (1943 Rudolf Berce, Anton Jelovčan, Leon Petrač, Marijan Praprotnik, France Šolar, Jože Zupan in Viktor Žaberl; Slavko
Ažman, Franc Praprotnik, Jakob Resman, Janez Zupan, Katarina Zupan, 1945 Alojz Gašperšič in Valentin Prezelj). 

Internirano je bilo šest aktivistov (Janez Zupan, Cene Škriba, Justino Ažman, Lojze Justin, Filip Legat in Tone Gašperin); štirje so v internaciji umrli (Škriba, Justin, Gašperin), eden (Zupan) pa je bil ustreljen kot talec. Vseh padlih talcev iz Krope je bilo pet: dva so ustrelili v Begunjah 1942, po enega pa v Moravčah, Šenčurju in Zagrebu.&lt;ref&gt;Janez Zupan (L) 1. 3. 1942 v Begunjah, Jože Resman (B) 11. 4. 1942 v Begunjah, Janez Lazar (M) 8. 1. 1944 v Moravčah, Lenart Zupan (č) 24. 1. 1944 v Šenčurju, Slavko Pregelj v Zagrebu).&lt;/ref&gt; 

Pet je bilo civilnih žrtev (France Jerala 30. 10. 1944 v Kropi, po nesreči 12-letni [https://www.sistory.si/ww2/CB4FAFF6-FC77-4346-92D9-2A7506651D96 Gregor Pirc] 1944 v Kropi, Božidar Gašperšič 15. 1. 1945 na Dunaju, Olga Smrekar 4. 5. 1945 v Radovljici, devetletni [https://www.sistory.si/ww2/85BE5A9A-5C0B-4AAE-B854-A95CB49F4FEC Adi Dakol] z ročno granato 15. 6. 1945), dva sta padla v nemški vojski (Miha Bertoncelj in Valentin Kavčič), pet so jih likvidirali partizani (Janez Gašperšič [https://www.sistory.si/ww2/383886E9-0CF0-42E0-B926-8A5562CF11D6 Sistory],&lt;ref&gt;V seznamu pri Šmitku narobe France Gašperšič.&lt;/ref&gt; župnik [[:w:Franc Kanduč|France Kanduč]],&lt;ref&gt;Po Šmitku so ga izselili Nemci, po Wikipediji se je iz Krope v Grahovo v Ljubljanski pokrajini preselil sam. [https://www.sistory.si/ww2/30C7621A-039E-43CB-8EEF-710A6D4F82EC Sistory.]&lt;/ref&gt; dezerter [https://www.sistory.si/ww2/A2DAE85C-DDE0-4449-9DE8-B14E2542D69A Tone Kržišnik,] [https://www.sistory.si/ww2/ACBF0587-F69F-4F45-B44B-1182B9BDED76 Jakob Legat]&lt;ref&gt;Po sklepu vojaškega sodišča.&lt;/ref&gt; in dezerter k domobrancem [https://www.sistory.si/ww2/1367F6BD-A8F7-4A02-B13D-7146E02F4E3E Aleš Smrekar]). 

Med okoli 600 prebivalcev Krope jih je nasilne smrti med vojno umrlo 58 (9,6 %), od tega večina (51 oz. 88 %) od okupatorjeve roke oz. na partizanski strani. Kropa je bila med vojno izrazito partizanski kraj. 

*grafikon vlog v drugi svetovni vojni

===Spominska soba NOB v Kovaškem muzeju===

&quot;Ob urejanju odkupljenih prostorov za nove razstavne zbirke je Kovaški muzej 1978 dopolnil svoj
srednjeročni program z razširitvijo prikaza življenja
ljudi pod Jelovico do povojnega obdobja (prikaz razvoja
tovarne Plamen do leta 1952 oz. do uvedbe samoupravljanja), kar je pomenilo tudi vključitev prikaza narodnoosvobodilnega gibanja v Kropi. Kovaški muzej
je nalogo sprejel, saj je pričakoval razširitev razstavnih
prostorov na še preostali del drugega nadstropja Klinarjeve hiše. Leta 1979 sta bila izdelana okvirna koncepta postavitve etnološke sobe (avtor mag. Zmago Šmitek)
in zbirke NOB (avtor Janez Šmitek). Postavitev obeh
zbirk je postala prioriteta v delovnem programu Kovaškega muzeja.

Zbirko NOB v Kovaškem muzeju je Janez Šmitek
zasnoval sicer lokalno, a v povezavi s svetovnimi
političnimi dogodki. Izhajal je iz kartografske
predstavitve Krope in njene širše okolice (območje
med Kranjem in Bledom, Jelovica), ki jo je dopolnjeval
koledar pomembnih dogodkov na obravnavanem
območju med leti 1941 in 1945. Za orientacijo je v koledar vključil tudi širše politično dogajanje. Kroparsko
kroniko NOB je zajel v naslednjih sklopih: okupacija
in upor (ustanovitev Cankarjevega bataljona) predstavitev partizanskih enot, ki so soustvarjale zgodovino
NOB na tem območju (Cankarjev bataljon, Gorenjski
odred, Prešernova brigada), razvoj ljudske oblasti (rajon Jelovica) in partizanska vojaška uprava (Gorenjsko
vojno območje in komanda mest), kurirska postaja G 12, partizansko gospodarstvo (gospodarske komisije,
čevljarska, krojaška, žebljarska, smučarska delavnica,
partizanske tiskarne). Razstavo je dopolnjevalo obsežno slikovno gradivo padlih udeležencev NOB iz Krope
in okolice ter nekaj primerkov orožja, ki ga je zbrala
krajevna organizacija Zveze borcev Kropa. Razstavno
gradivo je likovno oblikoval Miloš Magolič. Razstava je
bila odprta 23. 4. 1981 kot stalna muzejska postavitev v
enem prostoru v zgornjem nadstropju Klinarjeve hiše.
Leta 1993 jo je nadomestila nova stalna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. Predstavitev Krope med prvo
in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni
muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo
v 20. stoletju.&quot; (Florjančič 2002: 39)

&quot;Partizanska Kropa je združevalna oznaka za končno dejstvo, da je bila velika večina Kroparjev ali borcev
partizanskih enot ali aktivnih sodelavcev partizanskega
gibanja, obenem pa je bila Kropa s svojo okolico
pomembno ozemlje s številnimi partizanskimi ustanovami.

Večinsko opredelitev Kroparjev za partizansko
gibanje ilustrirajo številna dejstva, npr. da je bilo “iz
predvojne osemčlanske telovadne vrste Fantovskega
odseka v Kropi šest partizanov, dva od njih sta padla.&quot; (Dežman 2002: 103)

&quot;V začetku druge svetovne vojne [je ostalo] za nabor iz 11 letnikov
samo 70 fantov. Od teh 70 jih je šlo v partizane 52 (še 8
jih je prišlo iz nemške vojske), v nemško vojsko jih je šlo
12, od teh jih je 8 prešlo k partizanom. Padlo jih je
skupno 28, od teh 25 v partizanih, 2 v nemški vojski in
1 kot civilna žrtev bombnega napada.” (str. 27) Prav tako
kot ni uspela mobilizacija v nemško vojsko, ni uspela
domobranska mobilizacija, za katero so zbrali v raciji v
Kropi 17. novembra 1943 okoli 20 moških, vendar so se
ti uprli vstopu v domobranstvo.&quot; (Šmitek 1985: 40; Dežman 2002: 104)

====Panoji na razstavi 1981====

# Okupacija in upor (slike: Stane Žagar, Žagarjeva družina na Dobravi, Vodiška planina pred vojno, Mošenjska planina pred vojno in po požigu 13. 1. 1942, spomeniki začetku upora, ustanovitvi Jelovške čete in Cankarjevega bataljona)
# Cankarjev bataljon (7. pano levo: 18 padlih borcev, 6. pano: 12 padlih borcev) 
# Gorenjski odred (3 pano desno: slike nemškega plakata 10 ustreljenih talcev v Lipnici, spomenik talcem v Lipnici, Lipniška planina, Selška planina, Štab Gorenjskega odreda maja 1943 
# Prešernova brigada
# Razvoj ljudske oblasti (slike: Stana Potočnik, OF Jelovica, Okrajni odbor OF na Pečeh, OF Gorenjska 1944, Rajonski odbor OF v karavli Svoboda na Pečeh, Okrajni odbor OF Kranj Jelovica)
# Vojaška uprava (Gorenjsko vojno področje): slike 3. pano levo: slike učnega uspeha partijske šole, oskrbe partizanov, gospodarske komisije, rajonskega odbora OF v karavli na Pečeh, okrajnega odbora OF Kranj, pokrajinskega odreda OF Gorenjske, bunker pod hlodi 
# Kurirska postaja G-12 
# Partizansko gospodarstvo: Gospodarske komisije, Čevljarska delavnica, Krojaška delavnica, Žebljarska delavnica, Smučarska delavnica, Partizanske tiskarne (slike čevljarske, krojaške delavnice, gospodarske komisije gorenjskega okrožja, sestanka gorenjskih aktivistov 1944, zemljevid Krope itd.
# Krajevne organizacije: KP in OF, Slovenska protifašistična ženska zveza, Mladinska organizacija SKOJ in ZMS, Pionirski odred Jelovica, Partizanska šola (slike: borke Prešernove brigade, sestava 2. grupe odredov, Spomenik požganemu Jamniku, goreči Turjak, smučarske tekme v Cerknem 1945)

==Partizanska obeležja v Kropi==

{|
|[[File:Partizanski spomenik nad Vodiško planino.jpg|thumb|Ustanovitev Cankarjevega bataljona nad Vodiško planino]]
|[[File:Ustanovitev Jelovske cete.jpg|thumb|Ustanovitev Jelovške čete na Vodicah]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 01.jpg|thumb|Partizanski dom na Vodiški planini]]
|}

{|
|[[File:Dusan Pogacnik.jpg|thumb|Dušan Pogačnik - Črt]]
|[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|Blaž Ažman]]
|[[File:Kroparski spomeniki 04.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Milan Gašperšič]]
|}

{|
|[[File:Spomenik Lipnica pri Kropi.jpg|thumb|Spomenik talcem v Lipnici]]
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Plošča partizanski pesnici Kristini Šuler]]
|[[File:Ciril Osterman.jpg|thumb|Spomenik Antonu Jelovčanu in Cirilu Ostermanu na Zidani skali nad Kropo]]
|}

{|
|[[File:Kroparski spomeniki 01.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli iz tovarne Plamen]]
|[[File:Kroparski spomeniki 02.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kovači, Kropa]]
|[[File:Kroparski spomeniki 03.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Janez Arh]]
|}

{|
|[[File:Kroparski spomeniki 05.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kurirji]]
|[[File:Kroparski spomeniki 06.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Kurirska postaja G-12, Kropa]]
|[[File:Napis na osrednjem spomeniku NOB v Kropi.jpg|thumb|Napis na [https://partizanstvo.si/media/partisanmemorial/11/T2518_F19915_11.jpg osrednjem spomeniku NOB v Kropi] ]]
|}

{|
|[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevo posvetilo Plamenu v avli sindikalnega doma v Kropi leta 1947]]
|[[File:Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si.jpg|thumb|500 px|Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si (interaktivni zemljevid vsebuje povezave na opis spomenikov)]]
|}

Prav na kroparskem teritoriju stoji 15 obeležij, prgišče pa jih stoji tik za mejo KS: pet jih spada pod sosednjo Kamno Gorico, sedem jih je na podbliški strani meje, tri na dobravski strani meje, kar pa spomenikov na Jelovici spada pod Bohinjsko Bistrico, so že precej stran od kroparske meje. Kroparske spomenike povezuje s tistimi na Jelovici [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/8038/ vodiška partizanska obhodnica.] Ena infotabla vodiških obhodnic s spomeniki se nahaja v kotlu pri Slovenski peči, druga pa na pročelju planinskega doma na Vodicah.

Kroparsko področje ni bilo prostor večjih vojaških akcij, bilo pa je pomembno partizansko zatočišče, zlasti jeloviški gozdovi nad Kropo. Tu so delovali kurirji in oskrbovalne enote, ki so jih ogrožale zasede in patrulje domobrancev iz okoliških postojank v Kamni Gorici, Kranju, Škofji Loki, na Brezjah.

Večinoma gre za spomenike žrtvam. Manjši del obeležij je '''posvečen pomembnim zgodovinskim trenutkom'''. Vsi ti so na Vodicah. Na Gradišču je obeležena [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4/ ustanovitev Jelovške čete] 29. julija 1941, teden dni pozneje, 5. avgusta (to je tudi radovljiški občinski praznik), je bil na Pogrošarjevi planini pod pod Črnim vrhom nad Vodiško planino [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/704/ ustanovljen Cankarjev bataljon.] Spominski objekt je tudi sam [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1679/ planinski dom s spominsko sobo, z reliefom Iveta Šubica in s spominsko ploščo gradnji doma po vojni.] V to vrsto obeležij spada tudi plošča kurirski postaji pri Slovenski peči.

'''Obeležja padlim'''. Pri infotabli pri Slovenski peči je poleg plošče kurirski postaji G-12 [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/107/ plošča trem padlim,] med njimi je bil Kropar kurir Jože Megušar. V Sistory ga najdemo pod [https://www.sistory.si/ww2/0439F192-5BEA-4C4C-B38C-858D7972EB0C Jože'''f''' M'''a'''gušar,] ki pa naj bi ne padel 1. 8., ampak 25. 8. Ubili so ga domobranci, tj. Gorenjska samozaščita v Kroparski grapi. Ni mogoče na pamet reči, kateri podatek je pravilen, kateri pa napačen, napake najdemo tako na vklesanih napisih kot v matičnih knjigah in drugih virih, pogosto so se zmotili tudi svojci, ki so sporočali podatke. 

Unikatno je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/18/ obeležje Blažu Ažmanu:] bronasti medaljon je vzidan v skalo v strmem bregu nad Slovensko pečjo. 20-letnega [https://www.sistory.si/ww2/61890DE1-8602-41D1-AC61-FC815DC8BC54 Blaža Ažmana] (Sistory) iz Jelovške čete so ubili Nemci 13. 8. 1942 v Dražgoški gori (po drugih podatkih pa 11. ali 12. 8. 1942 pri Mošenjski planini). 

20 let je bil ob smrti star tudi Dušan Pogačnik – Črt, Valentinov z Dobrave, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/475/ spomenik za 2. ovinkom] ceste iz Krope na Jamnik. Študiral je za učitelja, ubili so ga Nemci iz zasede na Ciganskem nad Kropo 29. 12. 1943, ko se je vračal s kurirske postaje (Šmitek 1985: 35). Bil je skojevec, kader narodnega heroja Staneta Žagarja in kurir VOS. Iz nedavno najdenega pisma sorodnika (za kopijo hvala amaterskemu zgodovinarju Goranu Lavrenčaku iz Radovljice) bi lahko sklepali, da so ga partizani nameravali poslati na šolanje v Moskvo (&quot;Dušan je baje tudi že na vzhodu, toda verjetno malo višje od tebe.&quot;). 

22 let je bil ob smrti star Milan (Bogumil) Gašperšič, umetni kovač iz Krope, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/42/ spomenik na Barigli.] Ubili so ga 20. 3. 1945 domobranci oz. Gorenjska samozaščita. 

Na isti dan kot Gašperšič sta padla še [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/27/ Anton Jelovčan in Ciril Osterman na Kroparski gori,] pokončali so ju iz zasede domobranci, ki so sodelovali v nemški spomladanski hajki tik pred osvoboditvijo.
 
Nad župnijsko cerkvijo svetega Lenarta je onstran pokopališkega zidu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/25/ spomenik 20-letnemu kurirju Janezu Arhu,] ki je padel v domobransko zasedo 4. novembra 1944. Doma je bil iz Srednje vasi v Bohinju in je tam tudi pokopan. 

Na križišču za Kropo v Lipnici je pri mostu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/3619/ spomenik 10 talcem] ki so jih postrelili 19. aprila 1943. Pripeljali so jih iz begunjskih zaporov, doma so bili iz različnih krajev. Do večera so morali ležati na križišču, nato so jih pokopali na vrtu graščine v Begunjah v skupni grob. Šlo je za nemško maščevanje, ker so partizani Selške čete ubili dva nemška orožnika, ki sta bila v spremstvu transporta kinoaparature – v Kropi so namreč nameravali predvajati nemške propagandne filme. V akciji je bila uničena kinoaparatura, nemško orožje pa so zaplenili. 

Sredi Krope je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/11/ osrednji spomenik žrtvam NOB,] z verzi Mateja Bora: 

&lt;poem&gt;
Ne jokaj mama
nihče ni mrtev
ki pal v temi je sončnim dnevom žrtev. &lt;/poem&gt;

Na fasadi kovačije UKO je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1944/ plošča osmim padlim kovačem,] na fasadi Plamena nasproti gostilne pri Jarmu pa [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/2271/ 50 padlim kovačem;] predhodna plošča iz leta 1955 je govorila o 40 padlih. 

Na pokopališču pri cerkvi sv. Lenarta je '''[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/6291/ več družinskih nagrobnikov,]''' na katerih piše, da v njih leže žrtve NOB: Janko Leš (po Sistory Janez Leš, padel na Javorovici 16. 3. 1944), Alfonz Gašperšič (v Sistory Alfonz Mihelič, s priimkom po materi, padel 11. 10. 1943 na Črnem vrhu, po Šmitku dan prej v Leskovici pod Črnim vrhom). Leopold Mihelič je bil ranjen na Dolenjskem, umrl je 12. 9. 1943 v Kočevskem Rogu, Andrej Kranjc je bil junija 1943 pogrešan na Žirovskem vrhu. V Sistory še nisem utegnil najti njunih podatkov. Simon Venko (v Sistory Simeon Jožef Vrenko!, ubili so ga ustaši v Sarajevu), Benjamin Venko (prav: Vrenko, padel v Srednjem pri Mariboru, ne pa na Primorskem, kot piše na grobu).

Kroparsko partizanstvo je izvrstno dokumentirano (po datumih in ljudeh in lokacijah) v knjigi Janeza Šmitka ''Kroparska kronika NOB'' (1985), kroparski spomeniki pa v radovljiškem zborniku ''Po poti spominov'' Alojza Kosa (1990).

==Mesta umiranja==
*interaktivni zemljevid z označenimi kraji smrti med drugo svetovno vojno in povezavami na Sistory (domačini in drugi, partizani in kolaboranti, v Kropi + drugod po svetu)

'''Padli leta 1942'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942]]
|}

'''Padli leta 1943'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943]]
|}

'''Padli leta 1944'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Janko Leš 1918-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji  Janko Leš 1918-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944]]
|}

'''Padli leta 1945'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945 [https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Sistory: Frančišek,] pogrešan pri Škofji Loki]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Konrad Eržen 1912-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji: Konrad Eržen 1912-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945]]
|Matija Gartner 1912-1945 [https://www.sistory.si/ww2/DC4093DC-8FB5-4488-94E5-D3EFB4FA0355 Sistory:] padel na Poreznu 24. 3. 1945
|}

==Vzporedna partizanska država==

{|
|[[File:Janko Berce, kurir G 12.jpg|thumb|Janko Berce, kurir G 12]]
|[[File:Simon Mihelič, kurir na postaji G 12.jpg|thumb|Simon Mihelič, kurir na postaji G 12]]
|[[File:Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko.jpg|thumb|Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko]]
|}

{|
|[[File:Okrajni odbor OF Kranj Jelovica.jpg|thumb|Okrajni odbor OF Kranj Jelovica]]
|[[File:OF v karavli Svoboda na Pečeh.jpg|thumb|Člani OF v karavli Svoboda na Pečeh]]
|[[File:OF Gorenjska 1944.jpg|thumb|OF Gorenjska 1944]]
|}

{|
|[[File:Krojaška delavnica v Kroparski gori.jpg|thumb|Krojaška delavnica v Kroparski gori]]
|[[File:Partizanska delavnica na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska krojaška delavnica na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Čevljarska delavnica Mačkovina.jpg|thumb|Čevljarska delavnica Mačkovina]]
|}

{|
|[[File:Partizanska ambulanta na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska ambulanta na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Gospodarska komisija kranjskega okrožja.jpg|thumb|Gospodarska komisija kranjskega okrožja]]
|}

{|
|[[File:Borke Prešernove brigade.jpg|thumb|Borke Prešernove brigade]]
|[[File:Štab Gorenjskega vojnega področja 1945.jpg|thumb|Štab Gorenjskega vojnega področja 1945]]
|[[File:Štab Gorenjskega odreda maj 1943.jpg|thumb|Štab Gorenjskega odreda maj 1943]]
|}

{|
|[[File:Okrajni odbor OF na Pečeh.jpg|thumb|Okrajni odbor OF na Pečeh]]
|[[File:Gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Gospodarska komisija Jelovica]]
|[[File:Štab komande mesta Kranj.jpg|thumb|Štab komande mesta Kranj]]
|}

{|
|[[File:Okrajna gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Okrajna gospodarska komisija Jelovica]]
|[[File:Rajonski odbor OF Jelovica.jpg|thumb|Rajonski odbor OF Jelovica]]
|[[File:Prvi dnevi osvoboditve.jpg|thumb|Prvi dnevi osvoboditve]]
|}

{|
|[[File:Prevoz hrane partizanom nad Kropo.jpg|thumb|Prevoz hrane partizanom nad Kropo]]
|[[File:Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944.jpg|thumb|Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944]]
|[[File:Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944.jpg|thumb|Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944]]
|}

{|
|[[File:Smučarske tekme v Cerknem 1945.jpg|thumb|Smučarske tekme v Cerknem 1945]]
|[[File:Kropa 1943.jpg|thumb|Kropa 1943]]
|}

===Dokumenti in plakati===

{|
|[[File:Delavci Oberkranja mislite na Kroppo.jpg|thumb|Delavci Oberkranja mislite na Kroppo]]
|[[File:Plakat za talce na Lancovem.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev na Lancovem 17. 10. 1941]]
|[[File:Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici 19. 4. 1943]]
|}

{|
|[[File:Gesla za letake OF 92.jpg|thumb|Gesla za letake OF: slovansko bratstvo, zahodni zavezniki, ruski junaki, z Rdečo armado na Berlin]]
|[[File:Gesla za letake OF.jpg|thumb|Gesla za letake OF]]
|[[File:Živela rdeča armada.jpg|thumb|Živela Rdeča armada, rešiteljica človeštva pred fašističnim nasiljem]]
|}

{|
|[[File:Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943.jpg|thumb|Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943]]
|[[File:Poziv za mobilizacijo 1943.jpg|thumb|Poziv za mobilizacijo 1943]]
|[[File:Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945.jpg|thumb|Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945]]
|}

==Časovni trak==
*kronologija vojnih dogodkov v Kropi

Jelovški bataljon je v noči od 25. na 26. junij
1943 izvedel v Kropi splošno mobilizacijo, nato pa je še v naslednji noči pobral nekaj zamudnikov. S sodelovar,jem rajonskega odbora
OF Jelovica je pripravil spisek obveznikov in
naborne komisije po dva partizana so šlo od
hiše do hiše. Zborno mesto je bilo na trgu,
ki je bil med vso vojno založen z veliko
skladovnico hlodov. Ko so se zbirali, so prepevali narodne in partizanske pesmi in proti
jutru, ko se je danilo, je odšla dolga kolona
na Jelovico. Skupno je tiste dni odšlo iz Krope
okoli 40 mož, fantov in deklet:

Jože Ažman, Ivan Ažman, Slavko Ažman, Tone Berce, Rudolf Berce, Franc Blaznik, Janez Cerar, Jože Ciglarič, Boris čavs, Gašper Dermota, Janez Eržen, Ivan Finžgar, Milan Gašperšič, Janez Hudolin, Jožko Kokalj, Jože Kovač, Andrej Kranjc, Tone Kržišnik, Jože Legat, Janko Leš, Jože Megušar, Jože Mihelič, Andrej Mohorič, Jože Petrač, Franc Pintar, Franc Praprotnik, Kristina Resman, Janez Strnad, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik, Janez Šmitek, Vinko šolar, Jakob Štalc, Janez Tekavec, Janez Zupan, Drago Zupan, ignac Zupan, Katarina Zupan, Viktor Žaberl.

Vstop v partizane so na planini Kocjanerica
pri Vodicah proslavili s šampanjcem iz Magušarjeve kleti; to je bilo prvo pokanje, ki so
ga slišali novi partizani. Taborišče bataljona
je bilo na robu Jelovice, nekje nad Taležem.
V taboru je vladala popolna tišina. Ker novinci
niso imeli šotorov ali šotorskih kril, so vzeli
s seboj od doma navadne rjuhe; po dve rjuhi
so sešili skupaj in napeli v obliki šotora. Rjuhe
so zakrili z zelenjem, da niso bile vidne iz
zraka. Izvidniško letalo je vsak dan preletavalo
Jelovico tik nad taboriščem. Jože Ažman je
imel s seboj veliko povoščeno platno; ko so
ga napeli, je bilo pod njim prostora za osem
ljudi, zato so temu šotoru rekli »hauptkvartir«.
Tisti prvi poletni dnevi so bili precej deževni,
vsak dan je dež nekoliko zalil Jelovico, šotori
iz rjuh pa niso dobro držali. Debele kaplje so
prebijale platno in kmalu je bilo tudi znotraj
vse vlažno. To sta posebno čutila Andrej in
Jožko, ki sta imela s seboj namesto navadnih
odej debele »kovtre«, da ju ne bi zeblo. Za
menažo je bila največkrat močno zab3ljena
mineštra iz rdeče nemške moke; ker niso bili
vajeni zabeljene hrane, je marsikdo imel nekaj
časa hitro prebavo.

Vsak dan so posamezne skupine odhajale v dolino na preskrbovalne akcije, drugi so imeli
politične ure in vojaške vaje. Mnogo novincev
do takrat še ni ,ime,lo puške v rokah, ves bataljon pa j,e bil pri tolikih novincih zelo slabo
oborožen. čez nekaj dni je bi la partizanska
zaprisega, nato pa so okoli 3. julija pripravili
večji del bataljona za pohod na Dolenjsko po
orožje. Tam da je dosti orožja, »samo Italijanom
ga je treba pobrati«.

Vsak udeleženec pohoda je dobil za popotnico
velik kos bohinjskega sira in kos govejega mees. Krenili so po Jelovici proti Ratitovcu, za
Pašnim vrhom skozi Prtovč, na Jesenovcu čez
Selško Soro, čez Martinj vrh in črni kal ter
se mimo Blegoša spustili proti Poljanski dolini. Pod Gorenjo Žetino so v gozdu predanili
in čakali zvezo. Kurirji pa so prinesli vest, da
je zveza pretrgana zaradi nemškega napada v
preteki i noči. Takrat so se štirje kroparski
fantje izmuznili iz taborišča in pobegnili proti
Železnikom. Ali je zmagal odpor proti partizanstvu ali samo strah pred Dolenjsko? Ko je
vodstvo pohoda ugotovilo pobeg, so poslali za
ubežniki patrolo. Prvi trije so že dospeli v
Železnike in se javili Nemcem, Toneta Kržišnika pa je patrola ujela in prignala nazaj v taborišče. Sestavili so naglo vojaško sodišče iz
starih partizanov in vsi so glasovali za smrt.
Izdaja pohoda je namreč postavila v nevarnost
življenja okoli sto mladih partizanov. Likvidacija je bila izvršena takoj blizu taborišča.

Pod mučnim vtisom zaradi pobega in smrti se
je kolona po isti poti vrnila na Jelovico. Dne
10. julija pa se Je ves bataljon ponovno odpravil na pohod čez Jelovico in Prtovč in po
dnevnem počitku pod Ratitovem je zjutraj 12.
julija 1943 prispel v Davčo na ustanovitev Prešernove brigade. (''Kroparska kronika'', 28, 29)

==Kroparski uporniki==
'''Portreti in zgodbe'''

===Blaž Ažman, partizan samo en dan ===

{|
|[[File:Blaž Ažman.jpg|thumb|Blaž Ažman (1922-1942)]]
|[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|350 px|Grob s spominsko ploščo Blažu Ažmanu v Kotlu nad Kropo]] 
|}

Blaž Ažman (* 28. 2. 1922 v Kropi) je bil ob začetku vojne star 19 let. Njegov oče Anton, tesarski mojster, je bil invalid iz prve svetovne vojne. Po osnovni šoli se je Blaž šel učit za strojnega ključavničarja v tovarno žebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi in v industrijski kovinarski šoli opravil izpit za pomočnika. 

Okupator je kroparsko mladino skušal pridobiti za svoje načrte, ta pa se je iz njegove šole norčevala. Deutsche Wehrmacht so izgovarjali kot »dojče vermut«, Blaž Ažman pa je namesto komande »Still-gestand« 'mirno' poveljeval »štingl-štangl«. Nemško pesem »Singend wollen wir marschieren in die neue Zeit« 'Pojoč bomo korakali v novi čas' so peli po svoje: »Hinder honder mi drvimo v ta nori svet«. 

Blaž se je pod vplivom napredne šole Staneta Žagarja na Dobravi priključil skojevcem. V noči od 10. na 11. avgust so partizani Selške čete Gorenjskega odreda na Vodiški planini izvedli preskrbovalno akcijo v Kropi. Obiskali so nekaj trgovin in trafiko Blaževe matere Pavle Ažman. Akcijo sta vodila Vinko Hafner in Stane Kersnik, ki sta povedla v partizane še nekaj kroparske mladine, med njimi tudi brata Blaža in Jožeta Ažmana. Ko so se vzpenjali na Jelovico proti Jamniku, so že zaslišali v Kropi nemške kamione, ki so naznanjali začetek avgustovske ofenzive proti enotam 1. in 2. grupe odredov na področju vse Jelovice. Naslednji dan so napadli partizane pri kosilu v taborišču pri Mošenjski planini. Partizanski tabor se je premaknil na Jelenov vrh pri Mošenjski planini. 

Dne 13. avgusta&lt;ref&gt;Kot dan smrti je v virih najti tudi 11. 8. in 12. 8.&lt;/ref&gt; sta pri preboju čete na Dražgoški gori oz. za Jamniško goro padla Blaž Ažman in Franc Pogačnik, šest novincev pa so Nemci ujeli, med njimi Blaževega brata Jožeta, jih odpeljali skozi Kropo v Begunje in kot mladoletne in prisilno mobilizirane čez en teden spustili domov.

Mirko Ambrožič je povedal, kako je ob njem padel Blaž. Njegova skupina štirih borcev je sedela na ozki polici v navpični steni. Pod seboj je opazovala Nemce in nekaj oklopnjakov, s katerimi so prišli pod Dražgoško goro. Nenadoma se je s strani priplazil Nemec in z brzostrelko pokosil Blaža. Partizani so se spustili navzdol po steni in se rešili.&lt;ref&gt;Janez Lušina - Mali: Deveti september pred 40. leti na Jelovici. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4PIUXBBX ''Glas'' 5. 11. 1982.] &lt;/ref&gt; 

Brat Jože ga je pozneje z mesta smrti prinesel čez celo Jelovico pod Špik v Kroparski gori in ga pokopal pod skalni spodmol. V skalo nad grobom mu je po vojni kroparska ZB vzidala neobičajno, okroglo spominsko ploščo, ki so jo iz bronovine vlili v železarni na Jesenicah.&lt;ref&gt;''Po poti spominov'', 125.&lt;/ref&gt;

===Partizan športnik [[:w:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]] === 

{|
|[[File:Rudi Finžgar 1945.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1945]]
|[[File:Rudi Finžgar 1950.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1950]]
|}

Rudi Finžgar (1920--1995) se je v Kropi v očetovi delavnici izučil za mizarja in šolanje nadaljeval na obrtni šoli.  1936 se je ob ogledu tekme na Bloudkovi velikanki v Planici odločil za skakalni šport. Leta 1940 je dobil dovoljenje za prvi skok na velikanki, skočil je 84 m, kar je bilo tisti dan celo najdlje od slovenskih skakalcev. Čeprav mlad in neizkušen, je leta 1941 na zadnji predvojni skakalni tekmi skočil slovenski rekord s 95 m, kot prvi slovenski skakalec je tudi preletel 100 m, toda pri 101 m je podrsal ob pristanku. 

Med vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder je pobegnil. Septembra 1943 je odšel v Prešernovo brigado, in sicer v varnostno obveščevalno službo na Jelovico. V mizarski delavnici v Cerknem je ustanovil izdelovalnico smuči, ki je med vojno izdelala več sto parov smuči. Na osvobojenem ozemlju v Cerknem je 1945 organiziral prve partizanske smučarske tekme, ki so obsegale patruljni tek, veleslalom in smučarske skoke  Partizanske smučine Cerkno 1945 in zmagal v smučarskih skokih. To je bilo prvo vojaško športno tekmovanje te vrste v okupirani Evropi. Za nagrado je prejel brzostrelko in diplomo, ki sta danes razstavljeni v Cerkljanskem muzeju. 

Marca 1945 je bil med zadnjo nemško ofenzivo med borci, obkoljenimi na Poreznu, a mu je uspelo preživeti.

Leta 1945 je ustanovil podjetje Elan, za katerega je stroje, kupljene v Ameriki, prispeval njegov oče, in postal njegov prvi direktor. Rudijev oče Rudolf, ki je bil po poklicu mizar, je odšel v New York k teti Mary Willer leta 1922 in se 1928 vrnil toliko bogatejši, da je kupil hišo v Kropi in opremil mizarsko delavnico. Kombinirani mizarski stroj, s katerim so izdelali na stotine smuči, sank, telovadnega orodja, čolnov itd., so v Tehniškem muzeju v Bistri obnovili in je razstavljen v tovarni Elan.  

Leta 1947 je na poletih v Planici ponovno popravil državni rekord na 102 m, tri leta kasneje pa še na 114 m. V naslednjih letih je skakalnica v Oberstdorfu omogočala rekordne daljave, Finžgar je dvakrat doskočil pri 117 m, pri 127 m pa se mu ni uspelo obdržani na nogah. 117 m je ostal slovenski rekord kar devet let vse do rekordov Jožeta Šlibarja. Zaradi svojega rdečega usnjenega kombinezona, v katerem je nastopal, so mu Nemci nadeli vzdevek ''Der Rote Teufel aus Titoland'' – rdeči hudič iz Titove dežele.

*V filmu o partizanskih skokih v Cerknem.
* [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNXDM07 Rudi Finžar, 1. ''Gorenjski glas'' 4. 3. 1972.]

'''Peter Colnar: Rudi Finžgar.''' 

O Rudiju Finžgarju ne moremo govoriti kot o »nekdanjem planiškem junaku«. Bil je prvi Jugoslovan, ki je na smučeh preskočil 100-metrsko znamko in je zato ostal planiški junak tudi danes, ko pričakujemo prvo svetovno
prvenstvo v smučarskih poletih v Planici ter bo to vedno tudi ostal. Rudi se je rodil leta 1920 kot drugi sin mizarskemu mojstru Rudolfu Finžgarju. Z bratom Ivanom in sestro Ano  je preživljal svoje otroštvo v žebljarski Kropi. 

Srečal se je s trdim življenjem, ki je bilo izpolnjeno z delom. Prav to življenje dalo osnove njegovi osebnosti. So mu ta drobna vsakodnevna doživetja krepila telo in značaj? Nedvomno.

»Ko sem bil star 5 let, sem si odrezal prve drsne plohe, kakršnimi smo se otroci »puščali« po klancih v okolici Krope. Na te deščice smo pribili jermen, tako da so bile podobne coklam. Seveda se nam še sanjalo ni, da morajo biti smuči ukrivljene ... « (''Obiski'' Draga Ulage)

Otroci so si pomagali na najrazličnejše načine. Drsenje po snegu je bilo v Kropi prava tradicija. Otroci so občudovali drsenje hlodov, ki so jih spuščali z Jamnika na žago v Kropo. Ob tem so si izmišljali nove in nove načine za svoje »smučanje«.

»Sanke so imeli le gosposki ljudje. Na cokle, ki smo jih imeli tudi pozimi za v šolo, smo pribili po dve železni paličici — 'šinci'. Šlo je kot 'tajfel', ko smo se peljali v šolo! To je bila naša prva šola drsanja.«

Otroci v Kropi so se delili na različne skupine. Vsaka je imela svojega »kolovodjo«. V teh skupinah so doraščali Blaž Ažman, Filip Kavčič, Janez Zupan, inž. Janez Šmitek, Tone Šmitek, Ivan Kordež in drugi.

»Spominjam se, da je bil kolovodja moje skupine Tone Ažman. Naloga kolovodij je bila, da so si izmišljali nove in nove igre. Nekoč je bilo moderno, da smo hodili s hoduljami, drugič, da smo tekmovali, kdo bo prej prignal s palico kolo okoli Krope, včasih smo spuščali papirnate aviončke ...«

Poletje so preživljali otroci ob tolmunu v Lipnici, kjer se stekata Kroparščica in Kamnišca. V njem so stale tri skale, kamor so se razvrščali otroci po svojem znanju plavanja.

»Pri prvi skali so bili plavalci, pri drugi takšni, ki so znali narediti dva zamaha na vodi, pri tretji pa smo bili navadni cucki. Kopanje, pečenje krompirja in lovljenje rib nas je zaposlovalo skozi poletje. Spominjam se, kako sem potegnil izpod skale goža, ki je držal v gobcu ribo. Ribo sem potegnil gožu iz gobca, potem pa smo jo spekli in pojedli.«

Otroci so si Kropo razdelili. Delili so jo na zgornjo, srednjo in spodnjo, tako kot so jo ločili mostovi. Razen tega so jo razdelili še na dva dela, kot jo je ločil potoček.

»Med seboj smo bili sicer prijatelji, vendar so bili med otroci na dan Janeza Nepomuka že kar sovražni tabori. Imeli smo vsak svoj spomenik, ki smo ga čuvali, da ga ne bodo sosedje podrli. Naša hiša je bila na meji med spodnjim in srednjim delom Krope. Imeli smo stalno stražo, ki je pazila na nasprotnike. Če so se približali, se je vnela prava vojna s šopi zvezanih šib ...«

Voda je delila kroparske otroke na leve in desne. Tako deljeni so hodili nabirat gobe, bili so skupaj pri smučanju in imeli vsak svojo drčo. Če se je približal sosed, so mu takoj svetovali: »Pojdi na svoj konec ...« To otroško rivalstvo se je zadržalo nekako do 14. leta starosti. Kasneje so se fantje pomešali in enotno nastopali v novih podvigih.

»S petnajstimi leti sem postal tajnik in kasneje načelnik fantovskega odseka pri takratnem Orlu. Vse do vojne se mi še sanjalo ni, zakaj se delijo na Orle in Sokole. Za nas je bil to šport in temu smo se že od mladih nog predajali z vsem srcem. Pozimi smo se smučali, poleti igrali odbojko, telovadili ali gojili lahko atletiko ...«

Znana je bila kroparska vrsta dvanajstih fantov, ki je nastopala na proslavah v najrazličnejših krajih. Redno so vadili, imeli pa so tudi predavanja, kjer so jim voditelji društva razlagali o obnašanju, o odnosih do deklet in podobnem. Razen tistega o dekletih jim takrat ni dosti ostalo v ušesih.

»Obiskoval nas je Drago Ulaga in nas učil prvih zamahov kravla. Še sedaj se spominjam, kako nam je dopovedoval, kako pomembno je gledati pod vodo. Potem nas je peljal v večjo sobo, ki smo ji rekli telovadnica, in nam kazal najrazličnejše lahkoatletske elemente ...«

Priljubljena točka kroparskih fantov na nastopih je bil »levji skok«. Prvi je pokleknil na vse štiri, drugi je skočil čezenj in se postavil ob prvega. Tako so nadaljevali vse do dvanajstega. Zadnji je ponavadi skakal Rudi. Ker je imel že takrat dober odriv, je v splošno zadovoljstvo lepo zaplaval čez vseh enajst teles svojih kolegov.

Tako so potekala mlada leta poznejšega planiškega junaka. Igrice v najmlajših letih in resnejše športno udejstvovanje kasneje. V Kropi ni bilo toliko ravnine, da bi lahko igrali nogomet, zato so fantje odvozili zemljo, da so si postavili igrišče za odbojko in telovadišče. Prav tako so več let gradili telovadnico.

Finžgar se je srečal s športom že v rani mladosti in mu je kasneje posvetil velik del svojega časa.

»Odprto telovadišče, kjer smo imeli med drugim tudi kroge, je bilo ograjeno. Prvi športni podvih vsakega mladega Kroparja je bil, da je preplezal to ograjo. Potem se je stvar kar stopnjevala. Sledilo je igranje v mivki pod krogi, kasneje plezanje po drogu. Višek je bil, če je kdo dosegel kroge in se nanje slovesno obesil. Če so nas opazili starejši fantje, smo pa še tekli, da nas niso nabili. Otroci smo na igrišču vse razmetali pa tudi pokvarili, zato so nas preganjali. Jože Bertoncelj, znani umetni kovač, je bil strah in trepet nas otročajev.«

Kroparski otroci so se smučali na smrekovih deščicah, coklah ali pa na sodovih deskah. Na smučanje so nosili tudi kladivo in žeblje, da so si lahko »smučke« takoj popravili, če se je jermen odtrgal. Imeli so več majhnih sneženih skakalnic.

»Spominjam se, kako sem nekoč na eni skočil z deščicami na nogah. Ker se, razumljivo, niso ukrivile, sem zarezal v sneg in odrezal mostiček. Še sedaj se spominjam, kako so me starejši zmerjali ...«

»Zvedel sem, da delajo smuči iz jesenovega lesa. Neki kmet iz Ovsiš pri Podnartu — 'Primožek' so mu rekli — mi je obljubil, da mi bo dal jesenovo desko. Takoj drugi dan sem odšel iz Krope po snegu in mrazu na Ovsiše. 'Primožek' mi je dal 9 metrov dolgo desko, ki sem jo 13-letni fantič nesel nazaj po snegu 9 kilometrov daleč v Kropo. Mislil sem, da nesem boga ...«

Doma sta z bratom desko razžagala, jo zakrivila okoli letve, sedlar iz Lipnice pa je naredil jermena. Tako je imel Rudi, prvi od vrstnikov, prave smuči. Skakali so štiri do pet metrov daleč. Tedaj so izvedeli, da so zgradili na Ovsišah pravo skakalnico, na kateri »menda skačejo tudi 12 metrov daleč«.

»Neko nedeljo so me vzeli starejši fantje s seboj na Ovsiše. Spominjam se, kako sem občudoval skakalnico. Mizo za skakalnico so naredili iz gnojnega koša, čez katerega so položili stara vrata. Tudi sam sem s svojimi novimi smučmi nekajkrat skočil. Klobuk sem pritisnil globoko na glavo in pristal pri osmih metrih. To je bil moj novi osebni rekord ...«

Fantje pa ne bi bili fantje, če ne bi šli zvečer na Ovsišah še malo v gostilno. Malo so popili in ponoči se je Rudi vrnil z njimi v Kropo.

»Takoj me je vzela v roke mama. Pošteno me je nabila, ker zvečer nisem šel k večerni maši. To me ne bi posebno prizadelo, če ne bi vzela na koncu še sekire in mi razsekala smuči. To je bila najhujša kazen ...«

Tako je ostal mali Rudi spet brez smuči, ki so bile njegov ponos, vendar pa je že vedel, kako se jih naredi. Kmalu si je naredil nove, boljše, ki pa so bile še vedno zelo malo podobne pravim.

»Na Ovsišah sem še večkrat skakal. Tam sem prvič videl tudi Albina Novšaka. Ta je imel že nekaj pravega stila. Imel je širše smuči z 'grabenčki' ...«

Mladi Kroparji so imeli vedno najrazličnejša tekmovanja. Kmetje so dajali za nagrade škatle s piškoti in dodali še kakšne nogavice. Iz tega obdobja sta ostala Finžgarju najbolj v spominu Ciril in Metod Vovk s Češnjice. Začel je spoznavati širši krog ljudi. Do takrat je bil zaverovan v »kroparsko luknjo«.

Vsak mlad človek, vsak otrok ima svojega idola. Za kroparske fantiče je bil to Filip Legat, kasnejši umetni kovač. Imel je prave lakirane smuči z okovjem, s katerimi je delal imenitne telemarke.

»To je bil smučar-samotar. Od nas je bil kakih deset let starejši in smo si ga upali gledati le od daleč. Ko je odšel domov, smo ga posnemali ...«

Leta 1936 so Orli zgradili skakalnico na Stočji pri Kropi. Pravzaprav so jo gradili vsi, vendar so bili Orli pobudniki, pa tudi na njihovem svetu je bila.

»Spominjam se, da je veliko delal Cvetko Magušar, ki pa je bil navdušen Sokol. Pomagali so tudi Zupanovi in Kokaljevi. Neko soboto smo imeli preizkušnjo.«

Naslednji dan so se zbrali skakalci iz vsega okoliša, vendar skakalnice ni bilo več. Čez noč jo je nekdo podrl.

»Političnih bojev nisem mogel nikoli razumeti, tekmovalci smo se vedno razumeli med seboj. Po tem škandalu so govorili, da so jo požgali Orli, ker so tudi Sokoli vabili skakalce na tekmovanje ... Za politična razpotja sem prvič izvedel nekoč na železniški postaji na Otočah, ko so nas Sokoli zmerjali s 'čuki'. Fantom je bilo predvsem do športa ... Prvič smo merili dolžine skokov v Kropi na skakalnici, ki je stala med Šolarjevo gostilno in Balantom. Skočil sem 3 metre.

Leta 1929 smo zgradili v Polju novo skakalnico, kjer sem preskočil 6 metrov. Naslednja skakalnica je bila na Natovem robu na Stočju. Bila je zelo strma, z meter visoko mizo. Kljub temu da je na njej vsak padel, sem skakal na njej po 12 metrov ...«

Rudi Finžgar je skakal in skakal. Vsak daljši skok, pa četudi le za en meter, mu je povzročal nepopisno veselje.

*P. Colnar: Rudi Finžgar, 1-2. ''Glas'' [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3JCMAZF9 4. 3. 1972] in [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GKXUJRF 8. 3. 1975.]
*Vesna Levičnik: Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda. ''Dnevnik'' 21. 7. 2025.

===Partizan Mirko Šušteršič in njegov oče lovec ===

{|
|[[File:Mirko Šušteršič.jpg|thumb|150 px|Mirko Šušteršič starejši]]
|[[File:Mirko Šušteršič s kolesom v Tivoliju.jpg|thumb|Mirko Šušteršič mlajši s kolesom v Tivoliju, ob njem Kajuh]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 10.jpg|thumb|Mirko Šušteršič in Sava Osredkar, obeležje pri Mošenjski planini]]
|}

Mirko Šušteršič, oče (1891&amp;ndash;1984) in sin (1922&amp;ndash;1942), sta bila iz kroparske kovaške rodbine, njun oče oz. ded je bil 1891 kroparski župan, oskrbnik Thurnovih posestev v Radovljici in zakupnik lovišč. Inž. Mirko Šušteršič starejši je na Dunaju doštudiral na agronomski fakulteti in po prvi svetovni vojni nastopil službo v državni agrarni direkciji, bil je tudi upravitelj državnih posestev in lovišč. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v taborišču Dachau, po njej pa vodja služb na ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani, predavatelj predmeta lovstvo na gozdarski fakulteti, urednik revije ''Lovec'' itd.  

Mirko Šušteršič mlajši se je rodil v Zmajevcu v Baranji, kjer je takrat služboval njegov oče. Po gimnaziji se je leta 1941 vpisal na metalurško fakulteto v Ljubljani. Menda je zelo lepo risal, tako kot njegov oče. Že kot dijak je vstopil v SKOJ in po Hitlerjevem napadu vodil študente prostovoljce na Dolenjsko, da bi se vključili v jugoslovansko vojsko. Po kapitulaciji je v Ljubljani v trojkah razoroževale posamezne italijanske vojake, izvajal sabotaže in se s partizani na Krimu udeleževal vojaških akcij. Prijateljeval je s Karlom Destovnikom - Kajuhom. 12. februarja 1942 so ga doma  aretirali italijanski policisti, vendar mu je uspelo pobegniti. 9. maja 1942 je odšel iz Ljubljane v partizane na Gorenjsko, kjer se je vključil v prvo Selško četo drugega bataljona 1. grupe odredov in postal politdelegat voda, 7. julija pa politkomisar čete. Njegovo ilegalno ime je bilo France Logar.

9. septembra 1942 je bil ranjen v [[:w:Spopad na Lipniški planini|spopadu na Lipniški planini]]. Zavlekel se je pod Jelen vrh pri Mošenjski planini in tam izkrvavel skupaj s soborcem Savo Osredkarjem, ali pa so ju prav tam potolkli Nemci. Na mestu smrti so na pobudo Šušteršičevih leta 1947 odkrili leseno obeležje v obliki znamenja. Šele leta 2000 so na obeležje dodali ploščo z imenom soborca Osredkarja, čigar identiteta se je razkrila šele tedaj. 

Posmrtne ostanke Save Osredkarja so 1949?? prekopali v grobišče padlih partizanov v Radovljici, skoraj gotovo so ob tej priložnosti tja prekopali tudi Mirka Šušteršiča. Ker pa dokumenta o prekopu ni (svojci so ga želeli prekopati v družinski grob), na nagrobnih kamnih na grobišču, kamor so šele leta 2026 vklesali imena poznanih pokopanih, njegovega imena ni. Iz očetovega zapisa bi lahko domnevali, da sin še vedno leži na Jelovici: 

&lt;blockquote&gt;
&quot;Četrt stoletja se izteka, odkar sem se poslovil od jerebov na Brezovi rebri. Koj na to so se zgrnile nad  Slovenijo strahote okupacije, internacije in moritve. Šele pet let zatem sem zopet vzel v roko piščalke in šušljo, ki me spremljajo že več ko 40 let. Toda tedanji učenec na jerebe, moj sin Mirko, me ni več spremljal in ne pomagal. Leta 1942, 9. septembra, je kot partizan padel na Jelovici pri Mošenjski planini, ko je zopet cvetela ajda in so peli jerebi. In sedaj borcu za svobodo pojo tam večno uspavanko.« ([https://clan.lovska-zveza.si/revija/Lovec-1966-11.pdf ''Lovec'' 48/11 (1966).] 339.)&lt;/blockquote&gt;

*Janko Mrovlje: Poveljniški kader prve Selške čete, po ohranjenih pismenih virih te enote, po pričevanju tedanjih borcev čete: Francem Bičkom, Mirkom Ambrožičem in Janezom Lušino
*Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 114-115.
*[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi679309/ SB]

===Dachavski interniranec Justin Ažman===

Saša Florjančič: Zapisi Justina Ažmana iz Krope, št. 29 363 v koncentracijskem taborišču Dachau

Justin Ažman (1910–1994) je v koncentracijsko taborišče Dachau prišel 8. marca 1942 in tu nato preživel več kot tri leta. Najhuje mu je bilo leta 1942, ko še niso bili dovoljeni paketi od doma, in konec leta 1944, ko se je znašel med t. i. nerazporejenimi in mu je grozil transport v drugo taborišče. Bil je eden tistih internirancev, ki mu je v taborišču uspelo vzpostaviti široko mrežo poznanstev in se vključiti v različne oblike medsebojne pomoči. Kolikor je zmogel, je moči namenjal osebnemu napredku, veliko je bral in se izpopolnjeval v znanju tujih jezikov. Z zanimanjem je spremljal zametke in razvoj kulturnega življenja v taborišču in za slovenske taboriščne prireditve pesnil Dahavske balade – kuplete z vsebinami iz taboriščnega življenja in aktualnega političnega dogajanja.

Justin Ažman je bil rojen leta 1910 v Trstu, mladost je preživel v Kropi. Pred drugo svetovno vojno je opravljal več uradniških služb, nazadnje je bil zaposlen v Kovinarski zadrugi Plamen v Kropi. Na pobudo Stanka Žagarja, učitelja na Srednji Dobravi (prej Dobrava pri Kropi), se je leta 1934 včlanil v komunistično partijo. V začetku leta 1941 je bil interniran v Srbijo v taborišče v Ivanjici v Medjurećju, kamor so jugoslovanske oblasti tik pred začetkom druge svetovne vojne umaknile zlasti komuniste in makedonske nacionaliste. Justin Ažman je ženi Ivi v pismih navdušeno poročal o kulturnem življenju v taborišču in slovenskih književnikih, ki jih je tam spoznal: Miška Kranjca, Ferda Kozaka, Rudolfa Kresala in Ludvika Mrzela, s katerim sta se nato ponovno srečala v Dachauu. V Ivanjici je spoznal tudi režiserja Jožeta Babiča. Z Justinom sta oba imela smisel za pisanje v rimah. Za t. i. Agencijo Bodice, ki je postala stalnica večernih druženj taboriščnikov, sta, najprej Babič, po njegovem odhodu pa Ažman, pripravljala kratke satirične vložke. Babič in Ažman sta sodelovala tudi pri nastanku taboriščne himne Medjurećka. 

Po povratku iz taborišča v Ivanjici konec marca 1941 je Ažman pomagal pri vzpostavljanju partizanskih enot na Jelovici in bil 17. oktobra 1941 aretiran. V preiskovalnem zaporu v Begunjah je bil zaprt do začetka marca 1942, v koncentacijskem taborišču Dachau pa od 8. marca 1942 do osvoboditve taborišče 29. aprila 1945. Domov se je vrnil s prvim konvojem iz Dachaua 9. junija 1945, skupaj z Evgenijem Žukovim, beograjskim novinarjem in kulturnikom ruskega rodu, s katerim se je spoprijateljil v taborišču.

V sedemdesetih letih 20. stoletja je Ažman pomagal pri zbiranju spominov na taborišče in za zbornik Dachau,&lt;ref&gt;Ažman Justin: Utrinki iz taboriščnega življenja. Dachau, zbornik. Založba Borec (ur. Bojan Ajdič et al.), Ljubljana 1981, str. 365–373.&lt;/ref&gt;  ki je leta 1981 izšel pri založbi Borec, pripravil krajši spominski zapis, v katerem omenja več posameznikov, ki so sodelovali pri slovenskih taboriščnih kulturnih prireditvah: zborovodjo Valentina (Folteja) Hartmana in člane slovenskega pevskega zbora v taborišču, pesnika Frana Albrehta, slavista Janeza Logarja in igralca Ivana Levarja. Javni pozivi k zbiranju spominov na čas narodoosvobodilnega boja, mdr. se je v zvezi s svojim pesnikovanjem v taboriščih v Ivanjici in Dachauu dopisoval z Marijo Stanonik, so ga spodbudili, da je svoje osebno doživljanje druge svetovne vojne in desetletja pred njo zapisal v več nizih spominskih zapisov. Zapise o taborišču Dachau je napisal s časovno distanco in v svojem značilnem cinično-humornem tonu. Poimenoval jih je Dahavske dogodivščine. V letih 1979 in 1980 so bile v nadaljevanjih objavljene v Plamenu, glasilu Tovarne vijakov Plamen Kropa. Uvod k Dahavskim dogodivščinam je bila Burka o preštevanju, ki jo je napisal in objavil leta 1976. Začel je takole: Čeprav se je zadnje čase toliko pisalo in govorilo in rjulo čez preštevanje tam na oni plati Karavank, natančneje povedano, na Estrahajarskem, je tudi meni notri nekaj reklo: »Fant, tudi ti imaš bogate topogledne skušnje. Kaj če bi še ti pristavil k tej veseli ofceti svojo lagersko menažko?«&lt;ref&gt;Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37&lt;/ref&gt;  Za predstavitev njegovega načina pisanja spominov na Dachau navajam odlomek iz Burke o preštevanju:

&lt;blockquote&gt; Prvo preštevanje je bilo že na blokštrasi, od koder smo po deset v eni vrsti strumno korakali po lagerštrasi, kjer so se priključili še ostali bloki s sodimi številkami. Skupaj je bilo med 28 številkami 14 barak; z druge strani, z lihimi številkami, pa še nojcugangi – novodošleci, dočim tistim iz revirja, še pravi iz špitala, ni bilo treba maširati na apelplac. Te so kar na postelji prešteli, kar jih je zjutraj še ostalo živih. »Links cvo, links cvo,« so komandirali kapoti in »ein Leid!« Pa smo jo zažingali, kar je duša dala, največkrat tisto: »Švarcbraun ist ein Haselnuss, schwarzbraun bin auch ich, švarcbraun mus mein Madel sein, gerade si wi i ...« (Črnorjav je lešnik, črnorjav sem tudi jaz, črnorjavo mora biti tudi moje dekle, prav taka kot jaz).&lt;ref&gt;Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

V svojih spominih je Ažman opisal tudi zametke kulturnih prireditev v taborišču: /... Že v prvem letu, se pravi leta 1942, je bilo nekaj »kulturnih« in kulturnih prireditev. Med prve prištevamo kino predstave. »Wer noch nicht in Kino war?« se je pridrl blokač v štubo. In tisti, ki še niso bili v kinu, smo dvignili roke. In spet se je zadrl: »Hockerl mitnehmen,« se je glasila druga komanda, pa smo šli v procesiji vsak s svojim stolčkom, ki je veljal za vstopnico, na apelplac (zborno mesto), kjer so bile kino predstave. Po pravici povedano, od teh predstav nismo imeli ničesar. Saj jih tudi razumeli nismo. V mislih na dom pa je čas le minil. .../&lt;ref&gt;Ažman Justin, Dahavske dogodivščine, O kulturi takšni in drugačni. Plamen, leto VII, št. 11 (november 1978), str. 19.&lt;/ref&gt;  Omenja tudi taboriščni orkester (Lagerkapelle) in prvo večjo kulturno prireditev v taborišču, uprizoritev gledališko-glasbene parodije na aktualne politične dogodke Krvava noč v gradu strahov (Die Blutnacht auf dem Schreckenstein) v začetku junija 1943. Po njegovih spominih so predstavo v slogu viteških iger, v kateri je nastopal glavni junak po imenu Adolader (po Adolfu Hitlerju), organizirali zaporniki z Dunaja. Na tej prireditvi je prvi javni nastop imel tudi slovenski pevski zbor,  k sodelovanju sta ga povabila glavna organizatorja prireditve, dunajska kulturna delavca Viktor Matejka in Rudolf Kalmar,  ki je bil tudi avtor predstave. Iz istega leta se je spominjal še folklornega nastopa poljskih ujetnikov, ki so si organizirali (priskrbeli) ženska oblačila, in nekega jetnika, ki je ob tej priložnosti nastopil z igranjem na steklenice. Z bolečino se je spominjal tudi nekega ruskega oficirja, virtuoznega trobentača: /... Nimam sposobnosti, da bi mogel povedati, kako nebeško lepo mu je pela trobenta v poletni večer. Še lagerska hierahija je pozabila na rjovenje in tudi ta je poslušala trobentača, ki se ga je, ne brez vzroka, prijel naziv zlata trobenta. Ne vem več, kdo vse je zanj interveniral, da bi vsaj njega pustili pri življenju. Zaman. .../  Ustreljen je bil 4. septembra 1944. 

Ažman je redno zahajal v taboriščno knjižnico, ki je bila ob njegovem prihodu skromno založena, a se je kmalu toliko izpopolnil v nemškem jeziku, da je pisma pisal tudi drugim zapornikom. Zaporniki so imeli možnost pošiljanja dveh pisem na mesec na naslov, ki so ga sami navedli. Ohranjena so skoraj vsa njegova pisma iz taborišča, po dve pismi na mesec ženi Ivi od konca marca 1942 do februarja 1945, ko je pošta postala neredna. »Fantaziram o knjigah, naravi, hiši, gozdu, še posebej pa o tebi in upam, da se bova še kdaj videla,«  ji je pisal 19. maja 1942. V pismih je redno, zaradi cenzure sicer zelo na kratko, poročal tudi o slovenskih kulturnih prireditvah v taborišču. V letu 1943 je kontrola nad vsebinami paketov nekoliko popustila in Ažman je od doma začel dobivati, tako jih je sam poimenoval, tudi duhovne prigrizke. Žena mu je k vsebini paketov začela prilagati časopise in pretipkana Cankarjeva dela, zadnje taboriščno leto pa tudi knjige in slovarje. V začetku avgusta 1943 je pisal ženi Ivi: /... Več zadovoljstva /kot šport/ mi nudi domača pesem in beseda. Tako je bil npr. danes v našem bloku cel koncert. Enajst pesmi našega pevskega zbora, recitacije, med temi Uvod h Krstu, Grobovi tulijo, jaz pa sem prebral Cankarjevo Krivico. Tudi harmonike ni manjkalo. .../.   Prireditev je podrobno opisal tudi v Dahavskih dogodivščinah: /... Poseben dogodek je bila tudi pošiljka jubilejnega zbornika, ki je izšel kmalu po prvi svetovni vojni ob obletnici Ivana Cankarja. Med drugim je bila tudi priobčena črtica Krivica iz cikla Podobe iz sanj. Ne samo za prvo, ampak tudi za čas druge vojne se mi je zdela tako primerna, da sem jo predlagal v program neke interne, samo za Slovence namenjena kulturne prireditve .../. 

V taborišču je za slovenske prireditve znova začel s pisanjem rim, ki jih je poimenoval Dahavske balade. K temu ga je nagovoril Branko Diehl v času, ko je Ažman v drugi polovici leta 1943 ležal v taboriščni bolnišnici oz. revirju in ga je zaradi dela na taboriščni plantaži, kjer so gojili zelišča in začimbe, mučil išias. Napisal je vsaj 27 kitic, trikrat po tri kitice z vsebino iz taboriščnega življenja ter dogodkov v Jugoslaviji in mednarodne politike. Ženi je 12. decembra 1943 pisal: /... Zadnjo nedeljo je bil (spet) slovenski koncert. To pot nisem bil navzoč, pač pa sem po naročilu (v revirju) spet zajahal Pegaza. Uspeh je bil, kot sem slišal, ugoden, saj sem pravkar dobil naročilo za praznike ... /.   Dahavske balade se v rokopisu niso ohranile, Ažman jih je po vojni nekaj zapisal po spominu, npr. o ušeh in z njimi povezano epidemijo tifusa v letu 1943 oz. o nedeljskih kontrolah prisotnosti uši pri jetnikih:  

&lt;poem&gt;
Komisija se je zbrala, 
da povelje izvrši,
»Lauskontrolle! krik zagnala
pa imaš pregled uši.
Vrag naj vzame te mrcine; 
komisija dobro ve,
tam, kjer rastejo kocine,
rade se uši drže.
&lt;/poem&gt;
 
Ena od njegovih Dahavskih balad se je nanašala na tudi pojem organizirati (prisvojiti, pridobiti si) v taborišču, en verz si zapomnil taboriščnik Andrej Tišler iz Tržiča: V Dachauu vsak organizira, tudi če že prav umira.&lt;ref&gt;(Tišler, Andrej): Ko nisem bil človek, Tržiški vestnik, leto II, št. 16–17, 6. 8. 1953, str. 3.&lt;/ref&gt;  Ažman se je spominjal tudi tega, da sta njegove Dahavske balade enkrat ali dvakrat kot kuplete zapela Božo Grošelj in Risto Gajšek, sicer pevca slovenskega pevskega zbora v Dachauu. Nastopov pevskega zbora se je Ažman spominjal s posebno naklonjenostjo. Sam v zboru zaradi pomanjkanja posluha ni sodeloval, je bil pa dober znanec zborovodje Valentina Hartmana. 

Zbor se je oblikoval spomladi 1943, čeprav so slovenski taboriščniki že prej, ob nedeljah in ob praznikih, večkrat spontano peli narodne pesmi, še posebej potem, ko so večjo skupino slovenskih taboriščnikov preselili iz 14. in 16. v 24., t. i. jugoslovanski blok. Ažman se je spominjal, da je zbor v drugi polovici leta 1943 precej pridobil s prihodom novih internirancev, med katerimi je bila vrsta pevcev iz ljubljanskih pevskih zborov. Takrat je zbor štel tudi nad 60 članov. Zborovodji Hartmanu je s svojo iznajdljivostjo priskrbel izvod Slovenske pesmarice, in sicer tako, da sta s Filipom Legatom iz Krope, ki je ga je gestapo zaprl istočasno kot Ažmana, pisala očetu Juriju Legatu, dolgoletnemu društvenemu pevcu in organistu, naj jima pošlje zdravila za srčne bolezni – Aljaževe kapljice. Zaradi cenzure je bila pesmarica sicer zaplenjena, a je lahko ostala v taboriščni knjižnici. Med pevci je izstopal Božo (Teodor) Grošelj, ki je nastopal tudi z opernimi arijami ob spremljavi taboriščnega orkestra. Ažman in Grošelj sta se dobro poznala, saj je Ažman zanj organiziral pomoč v paketih od doma. Žena Iva mu je 23. novembra 1943 pisala: /... Tvoja sestrična Lucija in njene prijateljice bodo Božu Grošlju spet poslale paket .../. 

Še posebej v lepem spominu mu je ostala prireditev v počastitev Prešernovega dne februarja 1944, na kateri sta Dolfe Cizej, sicer agronom, in slavist Janez Logar predavala o Prešernu, igralec Ivan Levar, član ljubljanske Drame, pa je doživeto recitiral Uvod h Krstu pri Savici. Pesem, posvečeno Prešernu, je za prireditev napisal in recitiral književnik Fran Albreht, Justin Ažman je ob tej priložnosti nastopil s Prešernovo V spomin Andreja Smoleta. V pismu z dne 19. februarja 1944 je napisal: / ... Najlepše pa je bilo, ko je okoli 50 mož zapelo same Prešernove pesmi. Pravijo, da se zbor lahko meri z najboljšimi v svoječasni Ljubljani. Skratka, čutimo svojo narodno dolžnost dostojno počastiti našega velikega Pevca. Domovina nam ne bo mogla kdaj očitati, da si nismo dovolj prizadevali ... /. 

Konec leta 1944 je Ažmanu mimo cenzure uspelo poslati tri pisma, napisana v slovenščini. V pismu z dne 13. oktobra 1944 je ženi Ivi, ki je takrat iz Krope zaradi uničenja zadružne tovarne preselila na Jesenice, pisal o svojem raison d'être v taborišču: /... Drugič skušam izravnati bilanco svojo s tem, da hlastam po znanju. Najprej jezikov. Ruščine sem se že toliko navadil, da sem pred par dnevi dobil pol hlebca kruha zato, ker sem sestavil ljubavno pismo v ruščini. Knjiga, ki si mi jo nekoč v ta namen poslala, sedaj že drugim prav pride. Škoda, da ni več na razpolago te vrste čtiva. O moji nemščini kolikor toliko lahko sama presodiš. Prve korake skušam v angleščini in francoščini. Ne moreš si misliti, kako učen je nek moj tovariš, ki z menoj vred pri kopanju krompirja sedaj – plug vozi. Vse te in še par jezikov govori in je imel kot ataše imenitno službo in mastno plačo. Drugi spet, medicinec, si je vtepel v glavo, da hoče znati švedski. Tretji pa se zadovolji s čikom, in tudi meni bi sedaj prav prišla kaka cigareta. Če boš imela kaj opraviti v Kropi, poglej za mojo fr. čitanko .../. 

Ruski jezik ga je poučeval Evgenij Žukov (1897–1959), s katerim sta se spoprijateljila in ostala v stikih tudi po vojni. Žukov, rojen v Kijevu, je po prvi svetovni vojni živel v Beogradu, kjer je bil uveljavljen novinar in kulturni delavec, mdr. je vodil koncertno agencijo Jugokoncert. Taboriščne razmere je prenašal težje kot Ažman. Po pismih sodeč, poštne povezave med Nemčijo in Srbijo ni bilo, zato Žukov sprva ni imel stikov z domačimi. Ažman je Žukovu prek svoje žene Ive pomagal vzpostaviti stike z družino v Beogradu in s številnimi znanci v kulturnih krogih v Beogradu, Zagrebu, Münchnu, Berlinu, na Dunaju ter tudi v Sloveniji, v Ljubljani in na Bledu. Aprila 1943 sta si ženi začeli dopisovati. Marija Žukov je v Slovenijo pošiljala pisma in pakete za moža, Iva pa jih je prepošiljala v Dachau, s paketi zanj so pomagali tudi Ivini sorodniki v Ljubljani. Marija in Žukovi znanci so bili Ažmanu zelo hvaležni za moralno in siceršnjo podporo, ki jo je izkazoval izobraženemu taboriščniku. 

Po osvoboditvi taborišča 29. aprila 1945 sta oba pomagala novi taboriščni upravi – Ažman je delal v knjižnici, Žukov pa je, za razliko od tipkanega in ciklostiranega Dahavskega poročevalca, ki so ga izdajali slovenski taboriščniki, v cirilici na roke pisal Sovjetski bilten. Po vrnitvi v domovino sta se oba znova vključila v javno in kulturno življenje. Ažman je bil prva dva meseca po vrnitvi domov v pripravah na množično prireditev v počastitev osvoboditve, im. Partizanski dan v Kropi. Kot govornik je nastopil Ažmanov taboriščni znanec Stane Oswald. Avgusta 1945 je bil Ažman izvoljen za prvega predsednika krajevnega NOO (Narodnoosvobodilnega odbora). Kmalu po vojni je prišel v spor z nekaterimi kroparskimi partijci in leta 1947 je bil iz partije izključen. Tudi Žukov je bil prve povojne mesece zelo zaposlen, organiziral je več mednarodnih gostovanj umetnikov, mdr. je bil v organizacijski skupini ob obisku ruske igralke Tatjane Okunjevske. Kmalu zatem se je zanj začela nova kalvarija, zasliševali so ga zaradi njegove vloge taboriščne starešine v Dachauu. V zvezi z Žukovim in Dielom so zaslišali tudi Ažmana. Žukov je po letu 1950, ko je bil oproščen obtožb, večkrat prišel v Slovenijo – na Bled in v Kropo.

*Saša Florjančič: V taborišče se vtihotapi slovenska kultura. ''Vigenjc'' 2025.

===Rdeči kaplan in pesnik [[:w:Lojze Jože Žabkar|Lojze Žabkar]]===

{|
|[[File:Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši.jpg|thumb|350 px|Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar 02.jpg|thumb|200 px|Lojze Jože Žabkar]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar]]
|}

{|
|[[File:Lojze Jože Žabkar 03.jpg|thumb|150 px|Lojze Jože Žabkar]]
|[[File:Dnevniki Lojzeta Jožeta Žabkarja.jpg|thumb|Delček Žabkarjevih dnevnikov v uredništvu Boža Flajšmana]]
|[[File:Lojze Žabkar, Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983.jpg|thumb|Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982]]
|}

Jože Žabkar se je rodil 5. januarja 1910 na Mikotah pri Raki gozdnemu čuvaju Alojzu in Mariji. V letih 1923–31 je hodil v klasično gimnazijo v Ljubljani in po maturi stopil v križniški red. Po noviciatu 1931–2 na Dunaju je med letoma 1932 in 1934 na jezuitski univerzi v Innsbrucku študiral teologijo in filozofijo, 1934–37 pa v Ljubljani teologijo. 1937/38 je bil kaplan v Metliki, 1938 je služil vojaščino, 1938–1941 je bil ravnatelj Vajeniškega doma v Ljubljani, 1941–1943 kaplan in do 1969 župnik v Črnomlju. Ker so njegovi dijaki med prvimi odšli v partizane, se ga je prijel vzdevek »rdeči kaplan«. Nazadnje, do smrti 1983, je bil župnik v Kropi, kamor ga je nadškof Pogačnik prestavil kljub množičnemu nasprotovanju črnomaljskih vernikov. Zelo se je priljubil tudi faranom v Kropi.

Kot krščanski socialist je objavljal v ''Delavski pravici'' in njeni prilogi ''Polet''. Takoj v začetku okupacije se je vključil v OF. V Črnomlju in okolici je pomagal organizirati partizansko šolstvo in februarja 1944 ustanoviti versko komisijo pri SNOS. Uporniški Žabkar je bil med vojno kritičen do nepotrebnega partizanskega nasilja nad nasprotniki, po vojni pa je bil v konfliktu z nadrejenimi cerkvenimi oblastniki. Po osvoboditvi je bil leta 1949 soustanovitelj in član duhovniškega Ciril-metodijskega društva. Predaval je ob 400-letnici slovenske knjige (''Organizacijski vestnik CMD'' 1951), v KMD 1984 je pisal o cerkvi med NOB na osvobojenem ozemlju, objavljal je tudi v ''Družini'', ''Novi poti'' idr. Prejel je visoki državni priznanji: 1959 red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in 1974 red za narod s srebrnimi žarki. 2020 mu je belokranjsko muzejsko društvo v Črnomlju odkrilo spominsko ploščo; cerkev je postavitev plošče ovirala.

Pesmi in kratko prozo je pisal in objavljal že v gimnazijskem glasilu, pred vojno v ''Domu in svetu'', ''Kresu'', ''Mladiki'', ''Naši zvezdi'', ''Rasti'', ''Vigredi'', po vojni v ''Novi poti'', ''Glasniku Slovenskega duhovniškega društva'' idr. Čeprav je imel že pred vojno pripravljeni zbirki pesmi ''Metlika, mesto ob Kolpi'' (1937) in ''Dnevi na jugu'' (1938), je samostojno zbirko objavil šele 1981. Naslovil jo je ''Brevir moj v travi'' (spremna beseda Boris Paternu; ocene D. Voglar, ''Borec'' 1982, 411–2; M. Košir, ''Dnevnik'' 1981, št. 349; M. Novak, ''Delo'' 1981, št. 297; ista, ib. 1983, št. 43; T. Bohinc, ''Glasnik Slovenskega duhovniškega društva'' 1982, 33–4; B. Štih, ''Dnevnik'' 1982, št. 42). Zanjo je prejel 1983 Kajuhovo nagrado. Zbirka je izbor Žabkarjeve partizanske in domovinske poezije, ki je zrasla iz osebnih doživetij v Beli krajini in na Dolenjskem. Žabkar je v njej iskreno veren in poln zaupanja v pravičnost življenja in plemenitost preprostih ljudi. Pripravljal je nadaljevanje partizanski pesmi pod naslovom ''Zbudil bom jutranjo zarjo''.

V rokopisu je ostala tudi pesniška zbirka ''Železna vezenina'' s 70 kroparskimi pesmimi, ki jo je, vse se tako zdi, načrtoval za svojo sedemdesetletnico in jo popravljal še nadaljnja tri leta, dokler ga ni 23. junija 1983 v Ljubljani prehitela smrt.

&lt;!-- '''Viri za geslo Franceta Pibernika v SBL''': J. Grgič, ''Delo'' 1983, št. 149 (s sliko); M. Gregorčič, ''Večer'' 1983, št. 57 (s sliko); B. Kocjan, ''Družina'' 1983, št. 30; J. Gregorič, KMD 1984, 122–3 (s sliko); intervju v ''Glasu'' 1980, št. 33/4 (D. Sedej). --&gt;

====Na Jelovici 1970====

&lt;poem&gt;
Tu padla dva sta borca,
prav na tej škrbini
dala na oltar 
življenji mladi domovini.

Avgusta petega,
v letu prvem vstaje
Cankarja brigada
tu se je rodila.
Svobode kal
v gozdovih teh
v strahotnih dneh je vzklila.

Modrina encijana me zastira,
požira pot me skalnata,
volčje črešnje
teloha belino nasledile,
sesajo me naročja bukovih gozdov,
z Vodic me pelje pot domov.

Križ lesen in Križani na njem,
Bog vedi, kdaj se je podrl:
nema priča na križpotju,
zadet od krogle 
partizan je tu umrl.

Vodice, 20. maja 1970.
Lojze Jože Žabkar
&lt;/poem&gt;

====[[:w:Joža Bertoncelj|Joža Bertoncelj]]====

&lt;poem&gt;
Kdor samo to premišljuje,
kje in kaj bi pojedel,
kar se med palcem
kazalcem premika,
kar gre v trebuh po grlu,
več vreden ni,
kakor tisto,
kar se iz njega scedi.
Pobral je železo na cesti,
ga v ognju,
vigenjcu svojem zmehčal,
križ in na križu
Gospoda skoval:
&quot;V imenu Očeta in Sina,
v hišo krščansko
potuj, umetnina!&quot;

Pljunil pred njega možak je,
za zbito železo
da dal bi stotake,
škoda bi bilo:
zanje dobiš v gostilni
obilno kosilo!&quot;
Za kruh naš vsakdanji
Bog bodi zahvaljen!
Če v potu obraza
v železo sem martro božjo vkoval,
nerad bi bedaku pod ceno
jo zdajle prodal!
&quot;Pri ješi se mojster
s kladivom, hrust, je zravnal
in dodal:
&quot;Če zdi se premalo,
pljuni pred mene ponovno!
Nič večje od tebe
za to ne bo govno!
&quot;Segel v žep je ponosno,
ponudil možaku prijazno:
&quot;O lepem vedenju
knjigo za dinarje tele naroči!
[[:w:Mirko Mahnič|Mahničev Mirko]] vesel,
še lepšo bo zate napisal.
Čas pa tvoj pljunek
na mojem bo križu izbrisal.&quot;
&lt;/poem&gt;
Kropa, 15. oktobra 1973&lt;br&gt;
Lojze Jože Žabkar

(''Železna vezenina'')

====Železni Kristus====
&lt;poem&gt;
Na razstavi svetovni
zlato dobil je odličje
mojster železa
Joža Bertoncelj:
Kristus s povešeno glavo,
še in še jo poveša,
kakor žebljarji skozi stoletja,
od kovanja in rodnje
sključene matere kroparske
s sadom telesa v naročju,
daleč premalo dajale so njive
kruha in mleka na Stočju.

Prsti od kladiv so zviti,
v ročaj se leseni zažrli,
trde komaj načeli
v zemlji, za Lenartom svetim,
v grobu so črvi.

Kristus s povešeno glavo,
križ kraj njega leseni
na steni v kapeli,
stotine žebljev vseh vrst
vanj so zabiti,
stkane v mrežo
železne so niti,
nam in zanamcem v spomin,
Kroparski Kristus –
v trdo železo vkovan
je mož bolečin.

Prikloni se romar moderni
kot na razstavi na steni,
Ta Kristus, ti žeblji skovani,
daleč, daleč že so za nami:
standard moderni
trpljenje je daleč odrinil.
Bog nas obvaruj,
da bi spomin na kovanje
v stoletjih za nami izginil.

Kropa, 18. 1. 1982.
Lojze Jože Žabkar
&lt;/poem&gt;

====Železni oltar v Kropi====

&lt;poem&gt;
V oči se iskremu zapikajo ognjene,
med koksom se žarečim
cvre železo,
mehko kot testo
pod kleščami se zvija:
kaplje znojne ga hladijo,
udarci kladiva
naprej, naprej
se kar vrstijo.

Za kosom kos
ustvarja vezenino,
za božjo čast,
za farno še družino.
&quot;Kako je dober Bog,
da dal je tem pestem
tako posrečeni objem
kladiva težkega,
in da je klešč prijem
tako prečudno vešč!&quot;

Kot klekljarice svila
previja se v oblike
železnina,
kako kar raste
iz rok kovaških
čudežna iz jekla
vezenina!
Bog sam v sledenje teh,
oblikovno navzoč,
duha razširil je
prostranosti obroč,
prelil vesolja je širino
v to prelepo čipko –
mrtvega železja vezenino.

Kropa, 19. maja 1971.
Lojze Jože Žabkar&lt;/poem&gt;

====Mojih sedemdeset let====

&lt;poem&gt;
Ničla sem pred Bogom,
to bolj sam vem, kot drugi,
po svoji,
na svet priromal sem zaslugi.
Zabijal vso mladost
mi oče je v betico,
sveto, enkratno resnico:
&quot;Roke za vsako delo,
usteca za vsako jelo!
&quot;Vse do križa sedmega
me spremlja ta maksima,
včasih več, včasih manj
se dejstvo rima!

Kovačeve roke
vitre železne krivijo,
vez za vezjo,
spojka za spojko,
vežejo plašček
stekleni posodi,&lt;ref&gt;UI je takole razložila ta plašček: &quot;Plašček za stekleno posodo v kovaškem in tradicionalnem žargonu pomeni okrasni ali zaščitni kovinski preplet, ki obdaja steklenico. V širšem smislu gre za tradicijo opletanja steklenic (pletenk ali demižonov). Medtem ko so se pletenke običajno opletale z vrbinimi vitrami, šibjem ali leskovim lesom, pa so kroparski umetni kovači razvili posebno spretnost: steklenice so opletali z izjemno tankimi, prožnimi železnimi nitmi in trakovi.Izraz ima v pesmi tako praktičen kot simbolen pomen: Praktični (tehnični) pomen: Kovač iz tankih železnih trakov skuje nekakšno kovinsko »mrežo« ali »srajčko« (spojka za spojko), v katero nato obleče stekleno posodo. Ta plašč varuje krhko steklo pred udarci in hkrati služi kot unikatni dekorativni element, ki dokazuje kovačevo izjemno natančnost. Vsebinski kontekst pesmi: Avtor v naslednjih verzih pravi: »Da bi ga mnogim iz te 'vezenine železne' še lahko natočil ...« S tem neposredno nakaže, da gre za kovan in s kovanimi nitmi opleten bokal ali steklenico za žganje oz. vino (verjetno za tisto »zelenega šilce«, ki ga omenja na začetku zadnje kitice).&lt;/ref&gt;
božje dobrote talent,
paseka dva še,
zamašek skovan je,
sedmici dodelana ničla:
Bolj kot to delo,
letina moja je pičla.

Zelenega šilce popijmo,
let še teh nekaj,ki bodo, zalijmo!
Da bi ga mnogim
iz te &quot;vezenine železne&quot;
še lahko natočil,
preden moj dan bo slovesa napočil!

Kropa, 5. januarja 1980.
Lojze Jože Žabkar&lt;/poem&gt;

====Karabinko mi na grob denite====
&lt;poem&gt;
Pomlad se v reber je pognala,
nevidna sila
v breze zlezla je zarana,
sok napenja skorjo belo,
kosu kos
v dragi odgovarja:
nad Metliko, pod Gorjanci
se zbudila
jutranja je zarja.

&quot;Vzemi nožek, draga,
v skorjo breze
ostro riso
mi zareži,
rano težko
z robčkom mi preveži.
Soka kar v menažko
mi nastrezi,
čudežna je moč v brezi,
morda me pozdravi!

Sok mlade breze
v žile se zaleze,
kot skorjo belo
kožo velo
bo napelo,
brez zdravnika
bo me ozdravilo.

Če pa volja božja bo,
da v majniku cvetočem
vzeti moral bom slovo,
pod brezo tole čudežno
me pokopljite,
na grob mi karabinko
s titovko denite,
da veren bil sem,
še križ lesen nanj zasadite!&quot;
''Brevir moj v travi'' (1981), 17&amp;ndash;18.
&lt;/poem&gt;


====Na Bistrici 1942====

&lt;poem&gt;
Sklonim nad njim se,
potno je čelo,
ves nebogljen
in v cunje zavit,
v trebuhu ga zvija:
&quot;Pomagajta, Jezus, Marija!&quot;

Sestra tiho mi dahne:
''Tifus mori ga,
strel v čreva dobil je,
krog pasa ves gnil je,
zdržal ne bo.
Vas je naročil,
dajte mu to,
kar je potrebno
za zadnje slovo.&quot;

V srcu me misel boli,
da mora mlad iti,
razvezane mladih moči
so vse niti.
Dekle mu piše:
&quot;Majnik kot lani,
moj dragi, je danes v Ljubljani,
še lepše nam bo,
ko se vrneš domov ... &quot;

Fantu steklijo oči,
globlje, vse globlje
v prsih mu hrope,
stiska roke mi,
rad bi še nekaj povedal,
ko se je vsega spovedal:
&quot;Če me v Ljubljano
svobodno ne bo,
povejte ji vi,
moji ljubljeni Sonji,
mislil sem nanjo vse dni:
videla bova se v večnosti.&quot;
&lt;/poem&gt;
''Brevir moj v travi'' (1981), ''Pesmi upora, 3'', 403.

* Božidar Flajšman: [https://www.youtube.com/watch?v=yJvNkjWyqfk Pestro življenje duhovnika, pesnika in kronista Lojzeta Jožeta Žabkarja in njegov izgon iz Črnomlja.] Središče za  javno zgodovino FF UL 14. 6. 2023. Youtube.
* [https://radio-odeon.com/novice/v-crnomlju-o-pestrem-zivljenju-lojzeta-zabkarja/ V Črnomlju o pestrem življenju Lojzeta Žabkarja.] Radio Odeon 15. 6. 2023.
* Božidar Flajšman: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8CLPSD9 Dnevi na jugu, 1937-1938: slovenski duhovnik in pesnik na služenju vojaškega roka v Srbiji, za časa Kraljevine Jugoslavije.] ''Retrospektive'' 22/1 (2023).

===Pesnica [[:w:Kristina Šuler|Kristina Šuler]] in njena hči partizanka ===

{|
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Spominska plošča Kristini Šuler na rojstni hiši]]
|[[File:Kropa birthplace of the poet Kristina Šuler 26102009 66.jpg|thumb|Rojstna hiša Kristine Šuler]]
|}

{|
|[[File:Kristina Šuler.jpg|thumb|Kristina Šuler]]
|[[File:Kristina Šuler 1945.jpg|thumb|Kristina Šuler 1945]]
|[[File:Kristina Šuler 02.jpg|thumb|Kristina Šuler, Kovaški muzej v Kropi]]
|}

{|
|[[File:Kristina Šuler s hčerko Kristo.jpg|thumb|Kristina Šuler s hčerko Kristo]]
|[[File:Kristina Šuler 1914.jpg|thumb|Kristina Šuler 1914]]
|[[File:Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi.jpg|thumb|Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi]]
|}

[posnetek groba na Žalah | portret Kristine Šuler slikarke Mare Kralj iz 1934]

V zavesti imamo, kot da je šel v partizane samo praznožepi proletariat, pri Kristini Šuler, Mirku Šušteršiču in še kom pa se izkaže, da so bili med najbolj zavzetimi uporniki izobraženci in iz premožnih družin. Te je okupator kot najbolj nevarne ponemčevalnemu načrtu tudi najprej izselil ali zaprl. Kristina Šuler (1866&amp;ndash;1959) je bila iz fužinarske družine. Mati Hedvika, rojena Potočnik, je zgodaj umrla, oče, podjetnik Benjamin Schuller pa je na stara leta obubožal in je z učiteljsko plačo sama vzdrževala družino. V Kropi je dokončala osnovno šolo, sledilo je osem let samostanske šole v Škofji Loki in učiteljišče v Ljubljani.

Med 1889 in 1898 je poučevala v Bohinjski Bistrici, kjer sta bila za kaplana pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Anton Medved, ki sta organizirala literarna srečanja in jo literarno usmerjala. Čeprav se je skupaj z učiteljico Vido Jeraj uveljavila kot najpomembnejša pesnica svojega časa, knjižnega izida svojih pesmi ni dočakala. 1899&amp;ndash;1901 je službovala na osnovni šoli v Šmartnem pri Ljubljani, dokler je niso odpustili zaradi rojstva nezakonskega otroka. S trimesečno hčerko Kristo se je odselila na Staro Goro pri Sv. Juriju ob Ščavnici in tam poučevala do upokojitve 1925xx. 

Pet let po upokojitvi se je preselila v Ljubljano in poslovenila priimek. 1941 se je, petinsedemdesetletna,  kot članica Jugoslovanske ženske zveze vključila v OF. Na sestanek pri njej doma na Mirju je prišel tudi Boris Kidrič. S sestro sta pisali po zidovih gesla proti okupatorju; bila je najstarejša ljubljanska aktivistka. Hčer Kristo so internirali v Italijo in se je vrnila po kapitulaciji Italije septembra 1943. Partizani so jo poslali poučevat na osvobojeno ozemlje v Belo krajino.  

Ostarela Kristina je med vojno spet začela pesniti, in to angažirano, bojevito, na temo trpečega, a neuklonljivega ljudstva ter o hčeri izgnanki in partizanki. Pesmi je prebirala ljudem, ki ob italijanski blokadi niso smeli iz hiš. Pesem V pričakovanju je napisala tik pred osvoboditvijo maja 1945 in je izšla v slavnostni številki ''Slovenskega poročevalca''. 

Hčer so 1949 pod obtožbo, da je informbirojevka, za dve leti in pol internirali na Golem otoku. Političnih zapornikov so se tedaj ljudje izogibali, zvezo med matero in hčerjo je s pismom pomagal vzdrževati Fran S. Finžgar. Po zaporu je z materjo živela skrajno revno v bedni sobi, skozi katero so hodili drugi stanovalci, do leta 1959, ko je 59-letna hči umrla za rakom. Kristina Šuler se je potem preselila k sorodnikom v Moste, vendar je že čez pet mesecev umrla. Na nagrobniku na ljubljanskih Žalah (spomenik je izdelal prijatelj Tone Kralj) so vklesani njeni verzi: 

&lt;poem&gt;
Stopinje moje tišje so in tišje ...
Odhajam praznih rok neznano kam.&lt;/poem&gt;

Spominsko ploščo ima na rojstni hiši v Kropi in na OŠ na Stari Gori, pod njenim znamenjem se odvija pesniški natečaj za najboljšo slovensko žensko poezijo kresnice. 

&lt;poem&gt;
'''V ječi'''

Bila pohlevna sem in tiha,
otrokom svojim sem bila ljubeča mati,
o, zdaj me ni več prepoznati -
preklinjam, krčim žuljave roke v pesti:
&quot;Prekleta bodi roka, ki je strel sprožila,
mi sina je edinca umorila,
prekleti vi, ki hčerko ste mi odpeljali,
v sramoto in trpljenje jo pehali,
porušili, požgali dom ste naš;
ponižan, strt naj rod bo vaš!&quot;

Bila pohlevna sem in tiha,
zdaj levinja sem krvoločna;
da bi telo in dušo mi ubili,
za mreže ste železne me vtaknili,
da v ječi brez otrok naj svojih jaz poginem,
brez njih ljubezni in opore naj preminem.

Že bliža dan se, okupatorji krvavi,
ko levinja za mrežami bo zarjovela -
v svobodo zlato našo bo zdrvela,
slavila z narodom njegov veliki dan.

''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 481.
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
'''Lučka na grobu'''

Lučka na grobu, drobna kresnica,
svetiš v noč gozdno, v temi blestiš,
padel junak je za narod, svobodo,
njemu v spomin, ti lučka, goriš.

Smreke zelene, gozdne ciprese
v molku globokem ob grobu stoje,
breze junaku pozdrav šepetajo ...
z listjem jesenskim grob mu zlate.

Vžigaj se, lučka, v ogenj mogočni,
srca prešine plamen naj tvoj,
s silo udarno po poti junaka
stopajmo proti sovražniku v boj! 

Lučka na grobu, drobna kresnica,
bodi znanilka srečnih nam dni,
ko bo vstal narod, prerojen, prekaljen
iz bolečine, trpljenja, krvi.

''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 483; tam še 5 njenih pesmi.
&lt;/poem&gt;

&lt;blockquote&gt;
Nikoli se nisem bala preganjanja, ki mi je pretilo. Spremljala sem drzne podvige naših mladih ljudi, ki so tvegali življenje, mučenje, ječe in taborišča in doživela čudovit preokret v slovenskem
človeku — nič več ni klonil glave pod okui ukupatorjevim bičem, temveč ponosno in samozavestno stopal v borbo za pravice in svobodo svojega teptanega naroda. [...] Vsa štiri leta najhujšega trpljenja slovenskega naroda sem s trdno in neuklonljivo vero pričakovala našo zmago. Vedela sem, da ustvarjamo v skupni borbi z našo mogočno in iskreno zaveznico SZ svetlejšo bodočnost našemu in vsem narodom Jugoslavije. 
&lt;/blockquote&gt;

&lt;poem&gt;
Odprl knjigo si velike svoje zgodovine,
v peterokrako zvezdo so se zlile zvezde zlate,
prešel je mrak, minila groza je noči,
s krvjo umit pred svetom tvoj obraz blesti.
Ljubezni, bratstva luč ti iz oči gori.
Če kdaj še v te zažene vojni se vihar,
boš dvignil močno pest na nov udar.
&lt;/poem&gt;

&lt;blockquote&gt;
'''NAŠLE SO POT NAZAJ IN NIHČE JIH VEČ NE BO ODVRNIL OD NAŠE PARTIJE.''' Pismo z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena Centralnemu komiteju KP Jugoslavije. Izmed 306 z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena iz vse Jugoslavije jih je 299 poslalo Centralnemu komiteju Komunistične partije pismo, v katerem pravijo med drugim:

»Ko smo pazljivo zasledovale čedalje srditejšo in čedalje bolj breznačelno gonjo vodstev ZSSR in dežel ljudske demokracije proti naši mladi socialistični domovini, naši Partiji in vladi, smo spoznale vso pogubnost tega potu izdajstva ljudstva in Partije. Na to pot nas je večinoma zapeljala avtoriteta tistih, ki so podpisali pisma CK VKP(b) in zloglasno resolucijo Informbiroja.«
Pismo ugotavlja, kakšni so nameni in cilji voditeljev ZSSR in dežel ljudske
demokracije v njihovi gonji proti socialistični Jugoslaviji, kaj vse so doslej že
ukrenili, da bi dosegli te namene in cilje, in kako brezplodno je vse to početje,
zaključi pa se z besedami:

Me, ki smo v časih tako težkih za našo Partijo in narode klonile in zapustile pravo pot, smo bolj k kakor kdaj koli občutile toploto in skrb naše Partije, ki ukazuje slehernemu v naši deželi, partija nam je še enkrat pokazala vso svojo velikodušnost, ko nam je na široko omogočila spoznati resnico, popraviti svoje napačno stališče in se zopet vrniti v vrste dobrih državljanov naše dežele, borcev za socializem. Z vsem srcem sprejemamo pomoč naše Partije in obljubljamo, da nas nihče nikoli več ne
bo mogel odvrniti od poti, po kateri nas vodita naša Partija in tovariš Tito. Napele bomo vse svoje sile v graditvi socializma in borbi proti vsem tistim, ki bi skušali ovirati graditev od zunaj ali od
znotraj, in obljubljamo, da kot matere nikoli ne bomo dovolile, da bi hodili naši otroci po kateri koli drugi poti, razen po tisti, po kateri nas vodi naša Partija. 

Naj živi močna in nezlomljiva Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. 

Pismo so podpisale: Slobodanka Djordjević, Vasilija Uzelac, Katica Hrušč, Ema Logar - Grbec, Kristina Šuler in še 294 tovarišic. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9K809KXX ''Ljudska pravica'' 12. 10. 1949]&lt;ref&gt;Pismo je verjetno podpisala hči Kristine Šuler Krista, ki je bila kot informbirojevka zaprta na Golem otoku.&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;

In prav do zadnjega si je želela dvojega: da bi izoblikovala še eno pesem, ki jo je nosila v srcu pet dolgih mesecev, morda najbolj bolečo pesem svojega življenja — pesem umrli edinki, in da bi doživeta knjigo svojih izbranih pesmi. -- Nekrolog Erne Musar. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQU0YA9Z ''Delo'' 13. 1. 1959]

*Vlasta Felc: Toliko je dala, a odšla je praznih rok: Pesnica Kristina Šuler. ''Delo'' 19. 8. 1998. 9.
*Emil Cesar: članek v ''Borcu''
* Emil Cesar: spremna beseda. ''Češnja pod oknom: Izbrane pesmi''. Ljubljana: Amalietti, 2008. 93&amp;ndash;109.
*Verena Štekar Vidic: Kristina Šuler. ''Plamen'' 1985.
*Erna Mauser: Razgovor s Kristino Šulerjevo. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHWONFVP ''Ljudska pravica'' 10. 11. 1945.]

==Civilno življenje ==

{|
|[[File:Gregorjevo v Kropi 1944.jpg|thumb|Gregorjevo v Kropi 1944]]
|[[File:Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar.jpg|thumb|200 px|Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Svojci vozijo z gora svoje drage.jpg|thumb|450 px|Svojci vozijo z gora svoje drage. Foto Slavko Smolej]]
|}

{|
|[[File:Vajenci v Kropi 1943.jpg|thumb|Vajenci v Kropi 1943]]
|[[File:Lazarjeva Micka 100 let.jpg|thumb|Pričevalka Lazarjeva Micka]]
|}

==Vzporedni projekti==
*dopolnitev gesla o Kropi na Wikipediji
*vnos manjkajočih fotografij v Wikimedijino Zbirko
*vris manjkajočih spomenikov na OpenStreetMap
*dopolnila in popravki za padle Kroparje v Sistory

===Osebnosti iz Krope===

* [[:w:Janez Krstnik Potočnik]] (15. 6. 1749, [[:w:Kropa]] - 9. 2. 1834, [[:w:Ljubljana]]), slikar in restavrator
* [[:w:Jožef Potočnik]] (1753, [[:w:Kropa]] - 1808), pravnik, cesarski dvorni svetnik
* [[:w:Simon Ignac Pesjak]] (29. 7. 1778, [[:w:Kropa]] - 24. 9. 1857, [[:w:Ljubljana]]), trgovec
* [[:w:Valentin Klinar]] (1840, [[:w:Kropa]] - 23. 12. 1902, [[:w:Kropa]]), trgovec, soustanovitelj in načelnik žebljarske zadruge
* [[:w:Danijel Pogačnik]] (1834, [[:w:Kropa]] - 1910), ilirski pesnik
* [[:w:Janez Šolar]] (27. 8. 1827, [[:w:Kropa]] - 22. 2. 1882, [[:w:Zadar]]), duhovnik, jezikoslovec, profesor in šolski nadzornik
* [[:w:Jurij Varl]] (23. 4. 1827, [[:w:Kropa]] - 5. 3. 1874, [[:w:Velesovo]]), pesnik, duhovnik in pripovednik
* [[:w:Ivan Zupan]] (9. 12. 1857, [[:w:Kropa]] - 4. 7. 1900, [[:w:Kamna Gorica]]), skladatelj in orglar
* [[:w:Jožef Zupan]] (12. 3. 1811, [[:w:Kropa]] - 29. 8. 1866, [[:w:Kropa]]), nabožni pisatelj
* [[:w:Simon Zupan]] (24. 10. 1844, [[:w:Kropa]] - 20. 10. 1925, [[:w:Ljubljana]]), nabožni pisatelj
* [[:w:Rok Gašperšič]] (9. 8. 1941, [[:w:Kropa]]), direktor, lovec, pisec domoznanskih del
* [[:w:Justin Ažman]] (25. 3. 1910, [[:w:Trst]] - 1991, [[:w:Kropa]]), politični in kulturni delavec
* [[:w:Joža Bertoncelj]] (1901, [[:w:Kropa]] - 1976), umetnostni kovač in literat
* [[:w:Anton Dermota]] (4. 6. 1910, [[:w:Kropa]] - 22. 6. 1989, [[:w:Dunaj]]), tenorist, operni pevec, koncertni pevec in pedagog
* [[:w:Gašper Dermota]] (1917, [[:w:Kropa]] - 1969), operni pevec
* [[:w:Leopold Dermota]] (1912, [[:w:Kropa]] - 1992), operni pevec
* [[:w:Lovrenc Dermota]] (1938, [[:w:Kropa]]), direktor Mariborskih lekarn
* [[:w:Rudi Finžgar]] (7. 5. 1920, [[:w:Podnart]] - 9. 7. 1995, [[:w:Kropa]]), smučarski skakalec in podjetnik
* [[:w:Boštjan Gašperšič]] (1938, [[:w:Kropa]] - 1938), arhitekt, glasbenik in risar
* [[:w:Branko Gašperšič]] (11. 1. 1935, [[:w:Kropa]] - 5. 7. 2006, [[:w:Jesenice]]), doktor znanosti, univerzitetni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, dekan
* [[:w:Janez Gašperšič]] (4. 12. 1934, [[:w:Kropa]] - 27. 3. 2009, [[:w:Radovljica]]), graver in cizeler
* [[:w:Jože Gašperšič]] (14. 3. 1896, [[:w:Kropa]] - 7. 12. 1964, [[:w:Kropa]]), gospodarstvenik, glasbenik in zgodovinar
* [[:w:Marjan Gašperšič]] (15. 8. 1929, [[:w:Kropa]] - 16. 12. 2015, [[:w:Ljubljana]]), arhitekt in industrijski oblikovalec
* [[:w:Zlata Obnjanovič Gašperšič]] (17. 3. 1931, [[:w:Kropa]]), glasbenica in sopranistka
* [[:w:Damjan Hafner]] ([[:w:Kropa]] - 2014 [[:w:Kropa]]), direktor
* [[:w:Luka Hafner]] (1859, [[:w:Kropa]] - 1935, [[:w:Kropa]]), fužinar, kovaški podjetnik, župan in soustanovitelj žebljarske zadruge
* [[:w:Adam Kržišnik]] (1936, [[:w:Kropa]]), umetnostni kovač
* [[:w:Kamilo Legat]] (17. 9. 1935, [[:w:Kropa]] - 1995), akademski slikar in likovni pedagog
* [[:w:Dušan Petrač]] (28. 1. 1932, [[:w:Kropa]]), fizik
* [[:w:Matija Pirc]] (21. 3. 1875, [[:w:Kropa]] - 24. 2. 1927, [[:w:Maribor]]), profesor, zgodovinar, geograf
* [[:w:Anton Šilar]] (28. 1. 1936, [[:w:Kropa]] - 2015, [[:w:Nova Gorica]]), dramski in filmski igralec
* [[:w:Kristina Šuler]] (17. 7. 1866, [[:w:Kropa]] - 25. 12. 1959, [[:w:Ljubljana]]), pesnica
* [[:w:Artur Vidic]] (1922, [[:w:Kropa]] - 16. 3. 2006, [[:w:New York]]), doktor znanosti, sociolog, univerzitetni profesor na New School for Social Research, New York
* [[:w:Peter Žmitek]] (28. 6. 1874, [[:w:Kropa]] - 27. 12. 1935, [[:w:Ljubljana]]), akademski slikar
* [[:w:Dominik Gašperšič]] (19. 2. 1940, [[:w:Kropa]]), univerzitetni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, stomatolog
* [[:w:Egidij Gašperšič]] (1. 9. 1936, [[:w:Kropa]]), pevski pedagog, skladatelj in zborovodja
* [[:w:Alojz Potočnik]] (11. 6. 1951, [[:w:Kropa]]), politik
* [[:w:Janez Potočnik]] (22. 3. 1958, [[:w:Kropa]]), doktor znanosti, ekonomist, politik, evropski poslanec in komisar
* [[:w:Zmago Šmitek]] (1949, [[:w:Kropa]]), etnolog, kulturni antropolog, doktor znanosti, univerzitetni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskovalec
* [[:w:Irma Mihelič]] (4. 10. 1984, [[:w:Kropa]]), operna pevka


(izpis iz [[:w:Seznam osebnosti iz Občine Radovljica|Seznama osebnosti iz Občine Radovljica]]. DAR.)
*Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdojekdo.]

==Opombe==

{{sklici}}

==Predmeti==
* z Vurnikove hiše odstranjena spominska plošča OF v Radovljici, posvečena aktivistu OF in partizanu Stanetu Bertonclju (1912 Ljubno &amp;ndash; 1966 Radovljica), ki je bil nazadnje v vojni čevljarski delavnici na Brezovici pri Kropi.
* v lovsko puško predelana brzostrelka Franca Gašperšiča, ki je bila njegovo orožje v partizanih in jo je pred leti podaril Kovaškemu muzeju.

'''Predmeti iz mestnega arhiva''' (Kranj?, posredovala Vlasta Felc)

**30) KNP 1146 puška mauser 5455 Puško je dal Jeraša Gabrijel, Kropa 4. Našel jo je zakopano nad Kropo. Zakopal jo je partizan Tone iz Primorske v začetku 1943. Tone je bil v vodu, ki je prenašal orožje izpod Storžiča na Jelovico in je padel pri Poreznu sredi 1944.  
**31) KNP 1147 nahrbtnik Dal ga je Strnad Janez, Kropa 36, ki je z njim odšel v partizane 25. 6. 1943 v Jeloviški bataljon. Z njim je bil tudi po Dolenjski, v Kočevskem Rogu, v SCVPB.
**32) KNP 1148 sekira Našel jo je Vršnik Lojze vlogorju na Pogrošarjevi plani pri Vodiški planini, kjer je bil ustanovljen Cankarjev bat.
**33) KNP 1149 --&quot;-- žebelj velik kroparski Zabit v smreko, kjer so borci obešali meso.
**34) KNP 1150 šaržer za zbrojevko brez peresa Cankarjev bataljon, Pogrošarjeva plana
**35) KNP 1151 del levega čevlja --&quot;--
**36) KNP 1152 
** [...] še predmeti z Jelovice
**71) KNP 1237 pokrivač za puškino cev Najden v kuhinji bolnice II. grupe odredov v Peštini na Jelovici, ustanovljeni 24. ali 25. julija 1942. Zdravnik je bil iz Ljubljane, komandir in šef kuhinje je bil Šiško. 13., 14. in 15. avg. so Nemvci naredili hajko, bolnica s pribl. 16 ranjenci je bila pravočasno izpraznjena.  
** 72) KNP 1238 xxx šaržerja za mauser puško --&quot;--
** 73) ?? KNP 1240 pištola Steyer, kal. 7,65 Last Vinka Hafnerja, izročila sestra Ančka iz Stražišča. Pištola ima odrgnino od gestapovske krogle. 
** [...]
** 107) KNP 1389 24 italijanskih nabojev s šaržerji Našel jih je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju čevljarske delavnice na Kosovini pri Kropi, ki jo je organiziral Stane Žagar spomladi 1942. 
** 108) KNP 1390 italijanska puška prelomljena Našel jo je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju komande mesta Kranj v Kroparski gori, kjer je bil od sept. 1943 do osvoboditve.
** 109) KNP 1391 emajlirana skleda --&quot;--
** 110) KNP 1392 šaržer za italijansko puško --&quot;--
** 111) KNP 1393 šaržer za lahko bredo --&quot;--

'''Predmeti iz Gorenjskega muzeja v Kranju''' (Jana Babšek, Marija Kos):
**NZV 72/1	deska za rezanje mesa	deska je predelana v predal	les	23x42x4,5 cm	foto IMG_8086-33		rabili so jo za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu.
**NZV 72/2	pokrov deske za rezanje mesa	manjša deščica za zapiranje	les	37x4x2 cm			rabili so ga za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu.
**NZV 167	škatla	zarjavela okrogla škatla	pločevina	28x13 cm	foto: NZV_167		V njej so bili shranjeni dokumenti Okrajnega komiteja Skoj Jelovica, najdena na Malem Vrhu pri Rovtih
**NZV 85 	lonec	ena in pollitrski rjav        emajlirani lonec	pločevina	20x12 cm	foto IMG_8240-159	7.11.1962	Lonec iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici.
**NZV 82	zajemalka	modra emajlirana zajemalka	pločevina	35x9 cm	foto IMG_8233-150,159, IMG_8235-150	7.11.1962	Zajemalka iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici.
**NZV 76	porcija	ponvica ali porcija	pločevina	7x21 cm	foto IMG_8238-152	7.11.1962	Ponvica, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 81	ročka	del ročke posode	pločevina	23 cm	foto IMG_8230-153, IMG_8231-153	7.11.1962	Ročka posode, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 265	steklenica	steklenička za zdravilo - rjava	steklo	6x3 cm	foto IMG_9837-156	7.11.1962	Steklenička je bila najdena v taborišču Jelovške čete na Jelovici, kjer se je četa zadrževala v letih 1942 in 1943.
**NZV 147	lonec	velik lonec z žično nosilko	pločevina	50x30 cm	foto: NZV 147	7.11.1962	Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 145	lonec	velik pločevinast lonec brez žične nosilke	pločevina	50x27 cm	foto IMG_8026-158	8.11.1962	Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 80	porcija	nemška vojaška porcija z žičnatim ročajem	pločevina	18 x 18 x 9 cm	foto IMG_8233-150,159, IMG_8234-159	8.11.1962	Porcija, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 149	vedro	vedro za vodo	pločevina	32x28 cm	foto IMG_8062-160	8.11.1962	Vedro, najdeno v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.

'''Predmeti iz jeseniškega muzeja''' (Daša Čopi):
**Stran 2 (T-759): Obkroževalna akcija na Jelovici. Z daljnogledom se išče sovražnika. Umringelungaktion in der Jelovica. In Scheren-Fernrohr wird der Feind gesucht.
**Stran 4 (T-1498): Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj vrha v Kropo in obratno. Komisar je bil Hafner iz Jesenic. Slikano marca 1944. Na sliki so: Hinko Klinar iz Hrušice, Mirko Klinar, Jože Božič iz Jesenic, Franc Žurman iz Jesenic.
**Stran 6 (T-2862): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Policijski tovorni konji. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Tragtier der Polizei.
**Stran 8 (T-2863): Velika akcija na Jelovici 24. 7. 1942. Nemški vojak motorist v akciji.
**Stran 10 (T-2864): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo odpeljalo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterie - Geschütz wird abtransportiert.
**Stran 12 (T-2865): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo opustilo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterei Geschütz wird verlastet.
**Stran 14 (T-2866): Nemška akcija na Jelovici 24.7.1942. Nakladanje pešadijskega topa na kamion.
**Stran 16 (T 4449): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Oddelek policistov gre na pot. bt 3/6 1806
**Stran 18 (T 4450): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Vojak - policist opazuje okolico. Ibt 2/32 1806Stran 20 (T 4451): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kolona gre na pot. Ibt 2/34 1806
**Stran 22 (T 4452): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kurir gre s kolesom na pot. Ibt. 6/12a 1806
**Stran 24 (T 4453): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Tankovski lovec. Ibt. 6/16a 1806
**Stran 26 (T 4454): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Teški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt. 6/19a 1806.
**Stran 28 (T 4455): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/20a 1806
**Stran 30 (T 4456): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Nemški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 2 / 23 aStran 32 (T 4457): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/24a 1806
**Stran 34 (T 6102): VOS-ovci v zgodnji pomladi 1944 pod Jelovico blizu vasi Selo: 1. kurir, 2. Kunčič Anton z Bleda, 3. Zupan Ivan - Nestor, 4. [prazno], 5. Erman Anton z Bleda, 6. Vovk Franc, 7. leži Rožič Mirko - Raskovec z Ribčevega laza v Bohinju.
**Stran 36 (T 6501): Iz občnega zbora Zveze prostovoljcev borcev za severne meje 1918-1919 v dvorani jeseniških upokojencev dne 28.5.1977 na Jesenicah. V prvi vrsti od leve proti desni sedijo: 1. Miha Ancelj Mojstrana, 2. Krajnik Franc Dovje, 3. Jože Osvald Rateče, 4. Lovro Mlakar Jesenice, 5. Rudolf Ogrin Javornik, 6. Franc Fais Jesenice, 7. Šorli Srečko Dobrava, 8. Franc Hartman Planina, 9. Kisovec Matevž Jesenice, 10. Čop Srečko Radovljica, 11. Vrhovšek Karol Jesenice, 12. Blažič Henrik Kr. Gora.
**Stran 38 (T 6528): Partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini. Dom je zgradil Okrajni odbor ZZB Kranj leta [prazno].
**Stran 40 (T 6529): Pročelje partizanskega doma na Jelovici - Vodiški planini.
**Stran 42 (T 6530): Partizanski dom na Vodiški planini v osrčju gozdnega masiva Jelovice.
**Stran 44 (T 6531): Pogled na partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini.

'''Predmeti iz MNZ v Ljubljani''' (Monika Kokalj Kočevar)
**INV 1463 Tulec je iz kurirske postaje D nad Kropo na Gorenjskem. Obstajala je od spomladi 1944 do osvoboditve.
**INV 1623 Svetilka  iz nekdanjega tabora VOS Kranjskega okrožja na Kroparski gori v občini Radovljica.
**INV 1645 Štirje prazni medeninasti tulci s šaržerjem za angleško puško. Tabor OOF Jelovica, ki je bil za Brezovico nad Kropo od poletja 1943 do septembra istega leta.
**INV 2030 Skodelica iz  nekdanjega taborišča Okrajnega odbora OF Jelovica nad Brezovico pri Kropi
**INV 0018 Puška - nemška, Mauser. Izkopana  nad  Kropo.
**INV 0021 Puška - italijanska, dolga. Številka orožja na cevi: YN 6014, nad njo je napis: TERNI, za njim pa številka 16. Iz tabora Komande mesta Kranj v Kroparski gori.
**INV 0069 Deli italijanske, kratke puške: cev, prednja in zadnja merilna priprava, spodnji obroč, sprožilec in dno nabojišča. Brez ostalih delov. S Kroparske gore, kjer je od sredine 1943 do osvoboditve taborila komanda mesta Kranj.
**1191/3	 	Hrast; Kropa, nakladanje hrane za partizane na Jelovci 1944
**1394/16	 	Bočna - Kropa pri Kranjc Francu, kjer je bila Tiskarna
**1844/26	 	Pred partizanskim bunkerjem nad Kropo, kjer se je zdravil narodni heroj Dežman Tone - Tonček, ki je bil ranjen v letu 1944. Sredi Pretnar Jakob iz Dobrave pri Kropi
**1844/28	 	Čevljarska delavnica nad Kropo 1944. Stojita: Bertoncelj Mara - Cveta, Bertoncelj Stane - Stašo. Sedijo: tertji Vovk Franc, zadnji Maček
**1844/36	 	Grupa partizanov nad žago v Kropi 1944. leta
**1867/5	 	Gospodarski odsek Kropa 24. 7. 1944
**1959/30	 	Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec
**1959/31	 	Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec

==Literatura==

* Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str.
* Janez Šmitek: Kovaški muzej v Kropi: Oddelek NOB (zgibanka). Kropa, 1981.
* [[:c:Category:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]]. Wikimedia Commons.
* Vesna Levičnik: [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/partizanska-cipka-in-rdeci-hudic-iz-titolanda-2744984/ Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda.] ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. (slike iz MNZ) 
* Tatjana Dožan Eržen: [https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2018/07/0238_001.pdf Lato, Smuk, Rak, Kum: V Kropi so sredi 20. stoletja izdelovali smučarsko okovje.] Gorenjski muzej.
*Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kraji/Kropa%20-%20zgodovina.pdf Kropa - zgodovina.] DAR.
* Vladimir Vilman: Finžgarjev stroj, ki je izdelal na stotine smuči. 
* Rudi Finžgar. [http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdo je kdo.] DAR (Goran Lavrenčak).
* Mira Hladnik: [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope]], SB nov. 2022.
* Mira Hladnik: [[Marija Debeljak]]. SB ?
* Kovaški muzej v Kropi hrani tehnične risbe smučarskega okovja.
*Patricija Maličev: [https://www.delo.si/sobotna-priloga/kdo-se-boji-zgodovine Kdo se boji zgodovine?] ''Delo'' 11. 7. 2026.
*Verena Štekar-Vidic: ''Znameniti Kroparji: (J. K. Potočnik, J. Varl, D. Pogačnik, P. Žmitek, K. Šuler)''. Kovaški muzej Kropa, 26. april - 12. maj 1985 (zgibanka ob razstavi). 
*Saša Florjančič: 50 let Kovaškega muzeja. ''Vigenjc'' 2 (2002). 19&amp;ndash;69.
*Jože Dežman: Kroparski vedež inženir Janez Šmitek. ''Vigenjc'' 2 (2002). 101&amp;ndash;15.
*[https://www.youtube.com/watch?v=SyKePeRKvIY SLEDI ŽIVLJENJA Milana Vidica. st. - Pogačn'kovega Milana iz Podblice.] KICTV 20. sept. 2025. (o poteh Prešernovega bataljona po Jelovici, nekako do 28:40)
*Marko Štepec (ur.): ''Pot domov''. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2015.

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]].
*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Objave ob projektu]].</text>
      <sha1>1vqgicul2rckbdk35v7n0nfo5vbyfqi</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85746</id>
      <parentid>85745</parentid>
      <timestamp>2026-08-25T18:04:14Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vigenjci */</comment>
      <origin>85746</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="136200" sha1="3spdyvorqhrol63jhfg7rt53dvb3gqb" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] 
| title_orig    = '''Kovači v partizanih: Za NOB-prostor v Kovaškem muzeju v Kropi'''
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Načrt za NOB-sobo v Kovaškem muzeju v Kropi, v delu!
|image = [[File:Kropa, Klinar house.jpg|thumb|Klinarjeva hiša]]
}}

&lt;blockquote&gt;
&quot;Zgodovina ni besedilo, ki ga popravlja lektor. Je tkivo skupnosti. Če iz njega izrežemo narodnoosvobodilni boj, ne bo izpuhtela samo pripoved o vojni. Izpuhtela bo zgodba o tem, da so ljudje v času najtemnejših stisk ter razpada sveta ter vrednot znali misliti drug na drugega. Da so nastajale bolnišnice sredi gozdov, kurirske poti, tiskarne, šole in kulturne skupine. Da skupnost ni nastala zato, ker je nekdo tako ukazal, ampak zato, ker brez nje ni bilo mogoče preživeti.&quot; (Maličev 2026)&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
&quot;Predstavitev Krope med prvo in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo v 20. stoletju.&quot; (Florjančič 2002: 39)&lt;/blockquote&gt;

==Kovači smo==

&lt;poem&gt;
Kovači smo in naša sila
skovala nam bo sreče ključ,
in iskra svetla izpod kladiva
prižgala bo svobode luč.

Udarec pada za udarcem,
kladiva pesem nam doni,
sovrag stoletni že v prah se ruši,
iz spanja ljudstvo se budi.

In srečo narodu skovali
s kladivom našim bomo mi,
verige sužnjev, okove težke
kladivo naše naj zdrobi.

Mi kujemo bodočnost svetlo
in svobodo za vse ljudi.
&quot;Naprej v borbo!&quot; je naše geslo,
že vas in mesto se budi.

Mi kujemo enakost, bratstvo,
mladini sonce, svobodo,
vsi za svobodo, kruh, mir in zemljo
dvignimo žuljavo roko!

Kovači smo ... 
&lt;/poem&gt;
(''Naj pesem naša zadoni'', 1944)

Ruski izvirnik revolucionarne koračnice Kovači smo ima naslov Мы кузнецы (&quot;и дух наш молод&quot;). Besedilo je leta 1912 napisal ruski pesnik Filip S. Škulev, slovenski prevod je nastal v kaznilnici v Sremski Mitrovici, prevajalec ni poznan. Pela se je zlasti med jugoslovanskimi partizani na melodijo, ki je bila v začetku podobna italijanski delavski himni Bandiera rossa.&lt;ref&gt;Franc Križnar: Glasba v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945. [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-6_7.pdf ''Borec'' 1979, št. 6&amp;ndash;7.] &lt;/ref&gt; 

===Kovaška simbolika===

Kovač je pomembna funkcija v folklornem izročilu po svetu in pri nas. Kovač v ljudski pesmi zvabi smrt oz. hudiča v kovaški meh ali na začarani stol (Andrej Gabršček: ''Narodne pripovedke v soških planinah'', 1910: 148; Šmitek 2004: 151). V ''Pohorskih bajkah'' (Jože Tomažič, 1943) nastopi kovač v vlogi Kresnika, tj. osrednjega predkrščanskega božanstva, ki ga je krščanstvo nadomestilo s svetim Elijo (oz. Šembiljo &lt; sv. Ilija) ali kar s Kristusom. Kresnik je po ljudski razlagi kovač ali učitelj kovaških veščin. Kovač ima v več mitologijah poseben družbeni položaj, njegova opravila so bila sveta. Predstava nebesnega kovača je povezana z ognjem, iskrenjem in kresanjem, pa tudi z gromom in strelo. Bogovom kuje orožje in podkuje konje in je neposredno povezan z najvišjim bogom. To vlogo je v krščanstvu prevzel Kristus, kovač pa je dobil negativne lastnosti, bil je diaboliziran in poslan v pekel (Mircea Eliade: ''Kovači i alkemičari'', 1982; Šmitek 2004: 152).

Kovačnica nastopa v bajkah o pomlajenju. Človek se lahko pomladi v kovačnici ali v mlinu, tj. s pomočjo vode ali ognja, od tod magični značaj teh dveh lokacij (Šmitek 2004: 274). Zato ni čudno, če je kos kovača tudi prvi med slovenskimi literarnimi junaki Martin Krpan, ki si sam skuje orožje za boj z Brdavsom.

&lt;blockquote&gt;
&quot;Pelja ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila tudi na dvoru; zakaj taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je kladivo in nakovalo pri rokah, ako se konj izbosi ali če je kaj drugega treba, da se podstavi ali prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kladivo, ki ga je kovač vselej z obema rokama vihtel; njemu je pa v eni roki pelo, kakor bi koso klepal. &quot;Oj tat sežgani!&quot; pravijo vsi, ko to vidijo; še cesarju se je imenitno zdelo, da ima takega hrusta pri hiši. Krpan kuje in kuje, goni meh na vse kriplje ter naredi veliko reč, ki ni bila nobenemu orožju podobna; imela je največ enakosti z mesarico.&quot;&lt;/blockquote&gt;

V pripovedki o Krpanu ima pomembno vlogo tihotapski tovor, ki ga Krpan skriva pred cesarjem in se zlaže, da tovori &quot;bruse pa kresilno gobo&quot;. Oboje priziva v zavest iskre, ki spet vodijo k predstavi kovaških opravil, hkrati pa tudi k predstavi upornosti (prim. naslov Bevkove povesti o kmečkih uporih ''Iskra pod pepelom'' in slovarski zgled ''razvneti iskro upora''), tako kot beseda kres, gl. npr. slovarski zgled ''zanetiti kres upora''. Zaradi teh pomenskih možnosti je Levstikov Martin Krpan odločno uporniško besedilo. Naslovni junak začenja svoj upor ilegalno, prikrito, z lažjo oz. sprenevedanjem, in šele proti koncu pride na dan s svojimi zahtevami. V začetni Krpanovi laži je prikrita grožnja cesarju, saj brusi, kresilna goba in iskre nedvoumno napovedujejo, da stopnjevanje konflikta lahko pripelje do upora. Levstikov &quot;kovač&quot; Martin je zrasel iz dveh tradicij: po eni strani je zadolžen pri blagem svetniku sv. Martinu iz Toursa (ki je med drugim zaščitnik kovačev!), s svojo robato platjo pa spominja na predkrščanskega, karnevalskega in uporniškega predhodnika (Hladnik 2014: 250&amp;ndash;60) in tako kaže, tako kot drugi literarni in mitični kovači, dvojno naravo, božansko in demonično.

*Milko Matičetov, Jože Pogačnik (kovaško ognjišče je pri Seliškarju in Klopčiču metafora za topljenje starega sveta in kovanje novega), Northrop Frye)

Kovač je med najpogostejšimi slovenskimi priimki (Kovačič 3., Kovač 7., Šmid, Schmid, Šmitek, Kovačevič, Kovič ...) in prvi med priimki, ki označujejo dejavnost osebe (Kolar/Kolarič, Pogačar/Pogačnik, Žagar, Kuhar, Mlinar ...).

* kovači v slovenski literaturi: pravljice (kovač na luni, Od kovača, mlinarja in hrastarja, ...), proletarska poezija (Mi, kar nas je kovačev, Kovačeva balada, Kovač), Anton Koder: [[:s:Luteranci]] (1883), Jakob Bedenek: [[:s:Od pluga do krone]] (1891), Ivan Lah: [[:s:Kovač Peregrin|Kovač Peregrin]] (1903), Ivan Lah: [[:s:Uporniki]] (1906), Ivan Cankar: [[:s:Hlapci]], Peter Bohinjec: [[:s:Kovač in njegov sin|Kovač in njegov sin]] (1907), Silvester Košutnik: Požigalec ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQHIFL4 1910,] [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQRM5NWK 1918]), Peter Bohinjec: [[:s:Za poklicem]] (1912), Cvetko Golar: [[:s:Povest o hudem in silnem kovaču|Povest o hudem in silnem kovaču]] (1916), Vladimir Levstik: [[:s:Pravica kladiva]] (1926), Fran Milčinski: [[:s:Butalski kovač|Butalski kovač]], Fran Jaklič: [[:s:Kovač Rošel|Kovač Rošel]] (1929), Župančič, Ivan Dobravec: [[:s:Kovač (Ivan Dobravec)|Kovač]] (1935), [Anton Ingolič: Ugasla dolina, Malenšek: Kovinarji (1950)], Ciril Kosmač: Kovač in hudič, France Bevk: Gmajna.&lt;ref&gt;Kovač Gregor se poteguje za bajtarske pravice nasproti gruntarjem. Vloga vojvode mu je všeč (&quot;ga je upijanila, da je ošabno dvignil glavo&quot;) in v evforiji pobije nasprotnika, potem pa se v misli, da je ubil, še sam konča. Bajtarji zaradi njegovega boja dosežejo svoje pravice, konec je zanje torej uspešen, večja pa je težava s kovačem, ki ima v tradiciji konservativne kmečke povesti negativno vlogo, v liberalni pa pozitivno: ali je njegova žrtev v službi zmage socialne ideje ali je kazen za voditeljski napuh (hotel je biti &quot;kralj bajtarjev&quot;)?&lt;/ref&gt;

Menda ni nikjer drugje ustrezneje prikazan demoničnost in brezperspektivnost kovačevega lika kot v povesti ''Požigalec'' Silvestra Košutnika (1910):

&lt;blockquote&gt;
»čemu toliko zijaš v mene, deček?&quot; zaklical je popotni mož z osornim glasom. Imel je hud, rekli bi, divji pogled in dečka je streslo, ko je tujec vanj uprl svoje črne oči.
&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Kovačnica je osamela, ker je nihče ni hotel v najem; bila je zaprta in meh in kladivo sta celo mirovala v nji. Vendar pa so si ljudje pripovedovali, da se včasih opolnoči vidi dim, ki se zmešan z žarečimi in krvavoblestečimi iskrami kadi iz dimnika; hudodelec baje nima miru na onem svetu in prihaja nazaj kot velik kostnjak ter kuje v kovačnici igle in dolge žreblje.&lt;/blockquote&gt;

Partizanstvo je tesno povezano s kovaštvom, saj je '''kovaštvo metafora socialnega revolta.''' Oton Župančič je leta 1901 v pesmi Kovaška kovače postavil na čelo slovenskega proletariata:

&lt;poem&gt;
Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali,
kovali svoja srca, kovali svoj značaj,
kako zvene nam duše, bomo poslušali – zakaj?
Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj
srce, ki v njem bo pravi bron,
da pelo bo, vabilo kot zvon,
da bomo krog njega se zbrali ...

Vsi: – črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj,
iz plavžev gorenjskih, iz Kaple, iz Borovelj,
od Nabrežine beli kamenarji, devinski opaljeni ribarji,
polnagi nosači iz luke tržaške – četa,
kot da kiparju ušla je izpod dleta –
vi, sključeni tkalci od statev, strojarji
smrdljivci, zaviti v čresla ostri duh,
vi, mlinarji, ki nam meljete kruh,
zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci,
drvarji po šumah, šoto vozeči Ižanci,
ti mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš,
ti štajerski viničar, ki nam vince mediš,
ti, s svincem v pljučih, z očmi gasnočimi stavec,
v vrtnice mirno zroči savinjski plavec,
Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolon,
vsi, ki poznate otiske zapestnic-spon,
tudi vi, pozorno sklonjeni naprej,
brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej ...

Zato bomo mi kovači kovali,
trdo kovali, tenko poslušali,
da ne bo med nami nepoznan,
ko pride čas, ko sine dan,
da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas ...

(''Prvi majnik'' 1901)
&lt;/poem&gt;

Pogosto recitirana je njegova pesem Žebljarska (''V zarje Vidove'', 1920), ki je nastala ob obisku pesnika v Kamni Gorici in so verze iz nje Kamnogoričani vrezali na spomenik sredi kraja:

&lt;poem&gt;
Od štirih do ene,
od štirih do ene
so zarje rumene,
so trate zelene,
od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
nad nakli smo sključeni;
vsi, fantje, možjé in dekleta in žene,
od štirih do ene
že vsi smo izmučeni:
vodà nam kolesa, mehove nam žene
od štirih do ene,
od štirih do ene.

Pol treh, pol treh –
spet puha nam meh!
Žareči žeblji so nam v očeh,
do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh.
Od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči  žeblji, žeblji v očeh ...

Smo jih v polje sejali?
Po polju naši žeblji cvetó;
poglej v nebó:
vanj smo jih kovali
od štirih do ene, do osmih od treh,
da nam bodo tudi ponoči v očeh ...

Pa ondan sem pred zrcalom postal:
o, kakor da sem po sebi koval!
O, kakor da delam ves božji dan greh
od štirih do ene, do osmih od treh!

Od štirih do ene,
od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči žeblji, žeblji v očeh ...
&lt;/poem&gt;

[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa]] 

V Kropi je na spominski plošči v avli sindikalnega doma Župančičevo posvetilo kroparski tovarni Plamen:  

&lt;poem&gt;
Plamen, ki vas ogreva, 
tudi mene obseva; 
vroč sem od njega in svetal, 
kakor bi skupaj z vami koval. 
O. Župančič &quot;Plamenu&quot; 
1947
&lt;/poem&gt;

Ivan Cankar je leta 1910 v drami ''Hlapci'' prihodnost zaupal kovaču Kalandru z napovedjo: »Ta roka bo kovala svet.« NOB je bil naravno nadaljevanje predvojnega proletarskega uporništva.

==Kropa in Kamna Gorica v slovenski književnosti==

*Jožef Mihelič: [[:s:Jutro v Kropi|Jutro v Kropi]], [[:s:Kroparski kapelici]]

===[[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčič]]===

[[File:Joža Lovrenčič.jpg|thumb|left|Joža Lovrenčič]]

Kred, 2. 3. 1890 – Ljubljana, 11. 12. 1952. Študiral slavistiko, grščino in latinščino v Gradcu, doktoriral 1915 z disertacijo Valentin Stanič in njegova doba in sprva učil v gimnaziji, ki se je zaradi vojne preselila iz Gorice v Trst, od 1920 pa v gimnaziji v Kranju in potem v Ljubljani.

Najprej je živel v Lipnici pri Kropi. Prijatelj Fran S. Finžgar ga je 16. septembra 1915 poročil na Brezjah. Po poroki je z ženo živel na Spodnji Dobravi pri Šolarjevih, po domače Justinovih. Leta 1916 se je preselil v Kranj. Od leta 1917 do 1922 je živel v Podnartu v dveh stanovanjih, pri njih sta bila tudi tašča in tast (Hanibal in Katarina Manzoni), ki sta pokopana na Dobravi. Od tod se je vozil v Ljubljano z vlako, dokler se niso preselili v Ljubljano. Družina je počitnice še naprej preživljala v Lipnici in na Dobravi (pri Lenartku na Zgornji Dobravi ali pri Vogarju v Lipnici), na Srednji Dobravi je malo pred vojno pripravil načrt za gradnjo in kupil material za lastno hišo na Mihovčevem. 

Glavna dela: pesniška zbirka ''Deveta dežela'' (1917); zgodovinski roman ''Publius in Hispala'' (1931), ep ''Sholar iz Trente'' (1939), mladinske povesti (''Tonca iz lonca'', 1941), pravljice in legende. Po vojni so ga zaprli in ga razlastili. Vnuk novinar [[:w:Tadej Labernik|Tadej Labernik]] je leta 2001 dosegel njegovo sodno rehabilitacijo. V vasi Češnjica se dogaja njegova kmečka povest ''Pereči ogenj: Povest izpod Jamnika'' (''Gruda'' 1926, v knjigi 1928). Po drugi svetovni vojni je objavljal večinoma zunaj slovenskih meja. Poročen je bil z Antonietto Manzoni, pranečakinjo italijanskega pisatelja [[:w:Alessandro Manzoni|Alessandra Manzonija]], in imel z njo pet otrok, med njimi tudi Nino Antonio Hedviko, ki je postala žena ameriškega jezikoslovca [[:w:Rado Lenček|Rada Lenčka]]. Njegova vnuka sta zgodovinar [[:w:Andrej Vovko|Andrej Vovko]] in rusistka [[:w:Lena Lenček|Lena Lenček]].

Čeprav se dogaja v okolici Krope, so v ''Perečem ognju'' kovači komaj omenjeni, poglavje je raje posvetil jeseniškim plavžarjem.

*Joža Lovrenčič: [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']]: ''Povest izpod Jamnika'' (1928)
*Joža Lovrenčič: [[:s:Tiho življenje#LEGENDA O USMILJENI MATERI MARIJI KROPARSKI|Legenda o usmiljeni materi Mariji Kroparski]]

===[[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]]===

====Vigenjci====

Tule je povzetek romana ''Vigenjci'' do strani 45, kot ga je napravila umetna pamet. Prepričati jo moram, da s povzemanjem nadaljuje. 

Roman ''Vigenjci'' (prvič objavljen v letih 1957/58) je obsežno družbenozgodovinsko delo slovenske pisateljice Mimi Malenšek. Zgodba je postavljena v konec 19. stoletja v Kropo, znamenito gorenjsko kovaško središče. Izraz »vigenj« pomeni kovaško delavnico oziroma odprto ognjišče, roman pa realistično prikazuje propad malih, tradicionalnih obrtnih kovačev in žebljarjev pred neustavljivim naletom industrializacije, modernih fužin in kapitalističnega načina proizvodnje.

Zgodba se odpre v mrzlem, zimskem času s pokopom kroparskega kovaškega mojstra Aleša Gašperina. Njegova smrt simbolizira začetek konca za ugledno, a močno zadolženo kovaško družino. Na pogrebščini v starinski in nekoč mogočni Gašperinovi hiši se zbere številna žlahta. Med njimi sta rajnikov svak Zgonc iz Kamne gorice (oblasten, preračunljiv kovač in posestnik) ter pokojnikov svak, lokalni duhovnik gospod Filip. Po pogrebu prisotni tiho razmišljajo o tem, kako je stari Gašperin »zavozil« premoženje. Čeprav je prevzel bogato kovaško zapuščino, je zaradi slabih časov, nepodjetnosti in goljufij preprodajalcev počasi izgubljal premoženje. Trg Kropa se sooča s krizo: kupčija z žeblji stagnira, mladi kovači odhajajo v Nemčijo in Ameriko, v domačih vigenjcih pa ostajajo le še stari obrtniki. 

Glavno breme propadajoče obrti pade na pokojnikovo hčerko, petintridesetletno Ano Gašperin. Ana je izobražena, saj jo je oče poslal v samostansko šolo, vendar je krhka, »gosposka« in povsem neizkušena v vodenju kovaškega posla. Njen mlajši brat Aleš je še študent v Ljubljani; nima kovaških izkušenj, z očetom sta si bila skoraj tuja, zato se takoj po pogrebu vrne k študiju. Ana po očetovi smrti ugotovi, da je v hiši ostalo le nekaj drobiža. Oče je umrl brez oporoke, vse njegove poslovne skrivnosti in dolgovi pa so zaklenjeni v veliki knjigi v njegovi pisarni. V hiši živi še stari stric Miklavž, dobrodušen kovač, a nagnjen k pijančevanju, ki ni sposoben samostojno voditi posla. 

Prvi stisko osamljene Ane izkoristi stric Zgonc. Ponudi ji posojilo 100 goldinarjev za kritje stroškov pogreba in takoj predlaga, naj mu v najem odda spodnji, manjši Gašperinov vigenj. Delo v njem naj bi prevzel njegov najstarejši sin Dominik, ki je ravno odslužil vojaščino. Stric Miklavž temu ostro nasprotuje, saj sovraži Zgončevo grabežljivost, in opozarja, da je spodnji vigenj eden najboljših v Kropi (nekoč je v njem delalo tudi po dvajset mož). Kljub temu Ana v stiski sprejme Zgončev denar, kar deluje kot predhodna privolitev v najem. 

Po sedmini se Ana sama v mrazu s sanmi odpelje v Selško dolino k stricu duhovniku Filipu, da bi ga prosila za nasvet in finančno pomoč. V varnem zavetju župnišča pa jo čaka nov šok. Stric Filip ji razkrije resnično finančno stanje: na Gašperinovi hiši in zemlji je že več kot deset let vknjižen dolg mestni posojilnici v višini 7000 goldinarjev, obresti pa se še naprej kopičijo. Filip skritizira njeno prenagljeno odločitev, da odda spodnji vigenj Zgoncu za pičlih tristo goldinarjev. Pove ji, da je imel sam drugačne načrte: s fužinarjem Globočnikom (vplivnim industrialcem, ki ima najmodernejši plavž na Kranjskem) se je že dogovarjal, da bi ta vzel v najem oba Gašperinova vigenjca za pošteno najemnino. S tem denarjem bi posojilnica dobila obresti, Ana in brat pa bi imela zagotovljeno preživetje. 

V pogovoru med Ano in stricem Filipom se razkrijejo globlje družinske rane. Filip obtožuje pokojnega Gašperina, da je bil slab gospodar, ki je s svojo prevzetnostjo uničil življenje Anini materi. Hkrati se izve, da je stari Gašperin v preteklosti zavrnil Globočnikovo snubitev – Ana bi lahko postala bogata gospa, a je oče ponudbo trmasto zavrnil. Medtem ko želi stric Filip rešiti nečaka tako, da bi Gašperinovo posest sčasoma v celoti prepustili modernemu kapitalu (Globočniku), se v Ani prebudi ponos. Kljub temu da uradno še nima lastninske pravice (ker zapuščinska razprava še ni opravljena), se odločno upre: »Nočem, da bi naš dom prišel v tuje roke, ne v Globočnikove in ne v katere druge!« 

Pripravljena se je odpovedati svojemu deležu v korist brata Aleša, samo da bi hiša in kovaško ime (ki je starejše od same zgradbe) ostala v družinskih rokah. Stric Filip, presenečen nad njeno nenadno trmo in strastjo, nekoliko popusti in obljubi, da bo poskusil pri mestni posojilnici doseči odlog plačila dolga. (do strani 45)

&lt;!--

Tretje poglavje

Ana po pogovoru s stricem Filipom dovoli Dominiku, da za eno leto vzame v najem spodnji Gašperinov vigenjc. Dominik se takoj loti dela in se izkaže kot zelo podjeten in praktičen človek. V zapuščeni in zanemarjeni kovačnici najprej uredi orodje in ognjišče, nato pa razmišlja, kako bi pridobil dobre delavce in naročila. Pri tem se pokaže njegova bistvena razlika od pokojnega Gašperina: Dominik je pripravljen tvegati, delati in predvsem kupčevati, saj razume, da brez naročil in trga tudi dobra kovačija ne more uspevati.

V krčmi pri puklastem Blažku sliši, da je Rant svojim kovačem znižal plačilo. Takoj prepozna priložnost in ponudi delo Voltrešču, izkušenemu in močnemu kovaču. Voltrešč ponudbo sprejme, Dominik pa mu celo izplača predujem, da utrdi njun dogovor. S tem si Dominik pridobi prvega res sposobnega delavca in hkrati pokaže, da zna ravnati z ljudmi in denarjem.

Miklavž je sprva nezaupljiv in užaljen, ker mu mladi Dominik ukazuje, vendar se postopoma sprijazni z njim. Ob Dominikovi podjetnosti se v njem celo prebudi ponos na kovaštvo in odloči se, da bo spet resno delal ter opustil pitje.

Četrto poglavje

Četrto poglavje se dogaja na pustni torek, ko je Kropa kljub revščini in težkim razmeram polna življenja. Ana pripravlja pustno pojedino, po trgu hodijo berači in maškare, v ozadju pa se kaže velika socialna razlika med nekdanjim blagostanjem Gašperinovih in sedanjim pomanjkanjem.

Dominik je medtem že postal pomemben človek v hiši. Njegova podjetnost in samozavest Ani ugajata, saj se zdi, da je v Gašperinovo hišo prinesel nov način življenja. Ana ga začne gledati z vse večjo naklonjenostjo. Ob skupnem večeru se med njima pojavi tudi močna, čeprav še neizrečena privlačnost. Ana se sama pri sebi sprašuje, kaj pomenijo njegova bližina, dotik in pogled.

Vrhunec poglavja je pustna zabava, na kateri pride do spopada med Kropečani in Kamnogoričani. Maškarada s slamnato nevesto je uperjena proti bogatemu Rantu, nato pa se norčevanje sprevrže v pravi pretep. Dominik se sprva zabava, toda ko njegov brat Štefan pride v nevarnost, poseže vmes in ga reši pred Rantom, ki ima v rokah nož. S tem si Dominik sicer pridobi še več sovražnikov, vendar se pokaže njegova odločnost in pripravljenost braniti svoje ljudi.

Na koncu se pustno razpoloženje umiri. Ana je zadovoljna, ker je Dominik postal del njihovega življenja, hkrati pa se njena notranja vznemirjenost stopnjuje. Ko ji Dominik ob polnoči zaželi lahko noč, se začne spraševati, ali njegov pogled in dotik morda pomenita, da tudi on čuti nekaj do nje. Poglavje se tako konča z Aninim precej zmedenim spoznanjem, da se je v njej prebudilo čustvo, ki si ga skoraj ne upa priznati.

5. poglavje

Dominik se vse bolj uveljavlja kot podjetnik. V Gradcu si pridobi pomembno naročilo za železniško družbo in s tem dobi priložnost, da svojo kovačijo močno razširi. Ana ga pri tem podpira, njuna medsebojna privlačnost pa preraste v ljubezensko razmerje. Hkrati Ana postaja vse bolj ljubosumna na Polono, saj se boji, da bi Dominika izgubila.

6. poglavje

Dominik se z uspehom vse bolj oddaljuje od preprostega kovaškega življenja in želi postati pravi gospodar. Njegov vzpon spremljajo napetosti z drugimi kovači in z Rantom, medtem ko se Ana vse bolj zaveda, da je njena sreča odvisna od njega. V ospredje pride tudi Aleš, ki se vrne h kovaškemu delu in se zbliža z Rantovo hčerjo Marinko.

7. poglavje

Ana in Dominik se poročita, vendar je njuna svatba skromna in brez pravega veselja. Ana je noseča in kmalu po poroki rodi sina Pavla. Otrok prinese v hišo veliko sreče in za nekaj časa pomiri tudi napetosti med njenimi prebivalci. Medtem Dominik dobi veliko poslovno priložnost in začne razmišljati, kako bi naročilo razdelil med več kovačev.

8. poglavje

Aleš je zdaj mlad kovač in Rant ga želi poročiti s svojo hčerjo Marinko, tudi zato, da bi ga obvaroval vojaške službe. Medtem se Dominik in Aleš zaradi nasprotnih interesov znova zapletata v spore. Ko se moški odpravijo po seno, se Alešu na saneh pretrga vrv in doživi hudo nesrečo. Kljub prizadevanjem zdravnika umre. Njegova smrt močno prizadene Ano, Miklavž pa začne vse bolj odkrito sumiti, da nesreča ni bila naključna.

9. poglavje

Aleš se po šolanju vrne v Kropo in napove, da bi ostal doma ter se lotil kovaštva. S tem se takoj zaostri njegov odnos z Dominikom, saj oba čutita, da sta tekmeca za položaj v Gašperinovi hiši in vigenjcih. Aleš se pri delu hitro uveljavi, ob kovaški nedelji pa se zbliža z Rantovo hčerjo Marinko.

10. poglavje

Dominik po uspešni veliki dobavi še bolj verjame v svojo podjetniško prihodnost. Na kovaški nedelji pa se napetost med njim, Alešem in Miklavžem stopnjuje. Aleš se pridruži fantom, ki Dominiku iz maščevanja podžagajo veliko vodno kolo; Dominik jih zaloti in tako dobi nov razlog za sovraštvo do Aleša.

11. poglavje

Po sabotaži se Dominik zaplete v spor z Alešem, ki mu ne prizna pravice do vigenjcev. Aleš in Dominik se skoraj fizično spopadeta, Ana pa se zaman trudi pomiriti oba. Dominik se nato odpravi v Gradec in si pridobi veliko novo naročilo; ko se vrne, se odloči za Ano in prvič skupaj preživita noč.

12. poglavje

Ana ugotovi, da je noseča, in to pove Dominiku. Njegov odziv je precej hladen: bolj kot otrok ga skrbi delo in veliko naročilo. Kljub temu se dogovorita za poroko, Ana pa se sredi posta vda in sprejme, da bo morala svojo prihodnost povezati z njim. Na veliko noč se tiho poročita na Brezjah.

13. poglavje

Po poroki se Ani začne porod, ki se zaradi prezgodnjih popadkov razvije v dolgo in težko preizkušnjo. Ob pomoči žensk vendarle rodi sina Pavla. Otrok prinese v hišo novo veselje in za nekaj časa zbliža tudi ljudi, ki so bili prej sprti.

14. poglavje

Po Pavlovem rojstvu se razmere za nekaj časa umirijo. Dominik pa še naprej razmišlja predvsem o kupčiji in si prizadeva pridobiti velike posle; eno večje naročilo razdeli med manjše kovače in si s tem utrjuje položaj. Hkrati se Aleš zbliža z Marinko in Rant načrtuje njuno poroko, kar v Dominiku prebudi novo ljubosumje in predvsem strah, da bo Aleš postal njegov tekmec.

15. poglavje

Dominikovo sovraštvo do Aleša se stopnjuje. Ko Aleš preživi manjšo nezgodo s padcem z lestve, Dominik razmišlja, kako bi se ga lahko znebil. Pozimi se nato moški odpravijo po seno; Dominik namenoma poškoduje vrv na Aleševih saneh. Vrv se med vožnjo pretrga, Aleš se hudo ponesreči in kljub zdravniški pomoči umre.

Po Aleševi smrti Marinka v žalosti javno obtoži Ano in Dominika, da sta imela od njegove smrti korist. Miklavž sumi, da je Dominik povzročil nesrečo, vendar tega ne more dokazati. Ana pa iz Dominikovega vedenja prvič zares dojame, da je njen mož morda morilec; odločilno je, da resnice ne razkrije, predvsem zaradi otroka.

16. poglavje

Po Aleševi smrti Miklavž spet zapade v obup in pijančevanje. Spomladi pride velika povodenj, ki ogrozi Kropo in predvsem vigenjce. Miklavž se kljub svoji ostarelosti in izčrpanosti prebudi v nekdanjega sposobnega mojstra: skupaj z Dominikom in drugimi kovači organizira reševanje ter zgradijo jez, ki vigenjce obvaruje pred uničenjem.

Po rešitvi vigenjcev Miklavža premaga pljučnica. Pred smrtjo se zave, da je jez vzdržal in da so vigenjci spet rešeni. Ani izreče le še njeno ime, nato umre; Ana ostane sama z zavestjo, da ve strašno resnico o Dominiku, ki je ne more nikomur zaupati.

Če bi moral zadnjih osem poglavij stisniti v eno samo razvojno črto:
Alešev prihod → Dominikov poslovni vzpon → poroka z Ano → rojstvo Pavla → Aleševa ljubezen z Marinko → Dominikovo ljubosumje in umor → Miklavževa slutnja → povodenj in Miklavževa smrt.

To je pravzaprav zelo jasen lok, v katerem se roman iz zgodbe o vzponu mladega podjetnika postopoma spremeni v zgodbo o pohlepu, krivdi in razpadu družine.
--&gt;


[[File:Mimi Malenšek.jpg|thumb|left|Mimi Malenšek (1919&amp;ndash;2012)]]

*ultra kratek CV Mimi Malenšek pod sliko

Rodila se je kot Mimica Konič v Dobrli vasi na Koroškem. Njena starša sta se spoznala med prvo svetovno vojno: oče je bil ranjeni avstrijski vojak iz Podbrezij, mama pa begunka. Zaradi stiske je mati trimesečno Mimi prinesla k očetu. Mimi je otroštvo preživela v Podbrezjah in matere nikoli ni spoznala, čeprav je ta poskušala navezati stike. Oče, ki je ob kmetovanju delal na Jesenicah v železarni, je dobil novo ženo, Mimi pa dva polbrata in polsestro. Za branje jo je navdušil oče. 

Obiskovala je gimnazijo v Kranju, dokler zaradi bolezni starih staršev ni šolanja prekinila. Napravila je trgovski tečaj in se zaposlila kot bančna uradnica pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani.

Pri devetnajstih letih se je poročila z Rihardom Malenškom, lastnikom tovarne pohištva v Ljubljani. Rodila sta se jima dva otroka, sin Danijel in hčerka Emilia. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v NOB, s svojim ilegalnim imenom Miška je podpisovala pesmi. Po vojni so tovarno nacionalizirali, Mimi se je posvetila pisateljevanju in prevajanju in 1947 vstopila v Društvo slovenskih pisateljev. Pokopana je v Podbrezjah, kjer so ji v parku znamenitih krajanov postavili doprsni kip.

Je najplodnejša slovenska pisateljica. Prvo povest Pesem polja je napisala pri šestnajstih letih za časopis zavarovalnice, kjer je delala, ''Naša moč''. Sprva je objavljala pod psevdonimom Mimica Zagorska in pod  dekliškim priimkom. V žanru zgodovinskega romana je po številu romanov in njihovem obsegu prvakinja. Lotevala se je vsem zgodovinskim temam: usodi Karantancev po Samovi smrti (''Bratstvo'', 1957), pokristjanjevanju (''Črtomir in Bogomila'', 1959), marčni revoluciji (''Marčni veter99, 1988), keltskemu Noriškemu kraljestvu konec 2. stoletja (''Noriška rapsodija'', 1968). 

V generacijskem romanu ''Minuta molka'' (1965) je predstavila pretrese, ki so jih med intelektualci prinesle prva svetovna vojna, boji za Koroško in Maribor, gospodarske krize pred drugo vojno, okupacija, partizanstvo in osvoboditev. 

''Vigenjci'' (1957/58, v knjigi 1978) predstavljajo industrializacijo kovaške obrti v Kropi (prehod iz majhnih kovaških ognjišč (vigenjcev) v industrijske plavže in obrate) in propad obrtnikov konec 19. stoletja, nadaljevanje so ''Skobci nad dolino'' (1985). S tovarniškimi temami se ukvarjajo ''Purgarji'' (1987) in ''Sinovi predmestja'' (1938). 

Mimi Malenšek je za svoje zgodovinske romane natančno preštudirala zgodovinske vir. Za svoje železarske in kovaške romane je pregledala arhivsko gradivo in krajevno kroniko Krope, Cehovska pravila, zapise o kovaških cehih, pravilih dela v vigenjcih in cesarskih patentih za izkoriščanje rudnikov in fužin, poslovne knjige in dolžnostne registre. V romanih mrgoli kovaških terminov. Upoštevala je ustno izročilo in pričevanja domačinov. 

*zanimivi citati

&lt;blockquote&gt;
Ko so pokopali kroparskega kovača Aleša Gašperina, so se pogrebci začeli naglo razhajati, ker je čez pokopališče vel strupeno mrzel veter. Še preden je grobar pokril krsto z zmrzlo prstjo, so stali ob grobu samo še sorodniki in bližnji sosedje, ki so pričakovali, da bodo povabljeni na pogrebščino. Pokojnikov svak, gospod Filip, ki je skupaj z domačim župnikom pokopaval, si je v zakristiji naglo slekel črni mašni plašč in se vrnil na pokopališče. Stopil je k nečakinji Ani, ki se je opirala na mlajšega brata študenta Aleša in neutolažljivo jokala, ji položil roko na ramo, pogledal po ljudeh in s prehlajenim glasom rekel:

„Ana, čas bi bil, da bi šli. Mraz je.&quot;

(Mimi Malenšek: začetek romana ''Vigenjci'', 1957)

[...]

Kovači se komaj še držijo. Prejšnje čase so prodajali na vse strani, zdaj pa ni nobenih kupcev več na spregled. Človek bi kar obupal! Kovaški pomočniki zapuščajo Kropo in odhajajo po svetu. Vleče jih v nemške kraje in v Ameriko, vigenci pa ostajajo prazni in še v polpraznih vigencih ni dela. Kaj le bo iz tega? — Bogati fužinar Špan je pil in vzdihoval, mojstra Hetor in Majdnik sta mu pritrjevala, drugi pa so vljudno prikimavali.&lt;/blockquote&gt;

====Skobci nad dolino====


[[:w:Slika:Skobci nad dolino.jpg]]

*povzetek dogajanja
*ilustrativen citat ali dva

*sliki knjižnih ovitkov romanov, še bolje kar izvod obeh romanov
*posnetek prvega nadaljevanja Vigencev v časopisu

*Mimi Malenšek: [[:s:Vigenjci|Vigenjci]] (1957/1958, v knjigi 1978).
*Mimi Malenšek: [https://slov.si/doc/malensek_skobci.pdf ''Skobci nad dolino'']. Ljubljana: Kmečki glas, 1985.
*Mimi Malenšek: V starodavnih časih. ''Tovarniški vestnik Kranjske industrijske družbe'' 1937&amp;ndash;39.

==Partizanska Kropa==

V partizanih je bilo 142 Kroparjev, od tega 13 žensk. 19 starejših mobilizirancev so januarja 1945 takoj odpustili, deset pa jih je tedaj dezertiralo. Padlo je 27 borcev (od tega 4 ženske), temu številu je treba prišteti deset pogrešanih.&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Frančišek Gartnar,] [https://www.sistory.si/ww2/DA598AAC-D83D-47FD-8359-1986C9DAF964 Andrej Kranjc,] [ Cvetko Resman,] [ Janez Eržen,] [Franc Blaznik,] Janez Cerar, Matija Gartner,  Jože Legat, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik.&lt;/ref&gt; Nemci so ujeli in internirali 24 borcev. Sedem so jih 1942 iz Begunj izpustili, tri ženske (Jera Bergant, Rozala Pogačnik, Francka Staroverski) pa so bile tam zaprte več mesecev. Pozneje so ujetnike pošiljali v taborišča (1943 Rudolf Berce, Anton Jelovčan, Leon Petrač, Marijan Praprotnik, France Šolar, Jože Zupan in Viktor Žaberl; Slavko
Ažman, Franc Praprotnik, Jakob Resman, Janez Zupan, Katarina Zupan, 1945 Alojz Gašperšič in Valentin Prezelj). 

Internirano je bilo šest aktivistov (Janez Zupan, Cene Škriba, Justino Ažman, Lojze Justin, Filip Legat in Tone Gašperin); štirje so v internaciji umrli (Škriba, Justin, Gašperin), eden (Zupan) pa je bil ustreljen kot talec. Vseh padlih talcev iz Krope je bilo pet: dva so ustrelili v Begunjah 1942, po enega pa v Moravčah, Šenčurju in Zagrebu.&lt;ref&gt;Janez Zupan (L) 1. 3. 1942 v Begunjah, Jože Resman (B) 11. 4. 1942 v Begunjah, Janez Lazar (M) 8. 1. 1944 v Moravčah, Lenart Zupan (č) 24. 1. 1944 v Šenčurju, Slavko Pregelj v Zagrebu).&lt;/ref&gt; 

Pet je bilo civilnih žrtev (France Jerala 30. 10. 1944 v Kropi, po nesreči 12-letni [https://www.sistory.si/ww2/CB4FAFF6-FC77-4346-92D9-2A7506651D96 Gregor Pirc] 1944 v Kropi, Božidar Gašperšič 15. 1. 1945 na Dunaju, Olga Smrekar 4. 5. 1945 v Radovljici, devetletni [https://www.sistory.si/ww2/85BE5A9A-5C0B-4AAE-B854-A95CB49F4FEC Adi Dakol] z ročno granato 15. 6. 1945), dva sta padla v nemški vojski (Miha Bertoncelj in Valentin Kavčič), pet so jih likvidirali partizani (Janez Gašperšič [https://www.sistory.si/ww2/383886E9-0CF0-42E0-B926-8A5562CF11D6 Sistory],&lt;ref&gt;V seznamu pri Šmitku narobe France Gašperšič.&lt;/ref&gt; župnik [[:w:Franc Kanduč|France Kanduč]],&lt;ref&gt;Po Šmitku so ga izselili Nemci, po Wikipediji se je iz Krope v Grahovo v Ljubljanski pokrajini preselil sam. [https://www.sistory.si/ww2/30C7621A-039E-43CB-8EEF-710A6D4F82EC Sistory.]&lt;/ref&gt; dezerter [https://www.sistory.si/ww2/A2DAE85C-DDE0-4449-9DE8-B14E2542D69A Tone Kržišnik,] [https://www.sistory.si/ww2/ACBF0587-F69F-4F45-B44B-1182B9BDED76 Jakob Legat]&lt;ref&gt;Po sklepu vojaškega sodišča.&lt;/ref&gt; in dezerter k domobrancem [https://www.sistory.si/ww2/1367F6BD-A8F7-4A02-B13D-7146E02F4E3E Aleš Smrekar]). 

Med okoli 600 prebivalcev Krope jih je nasilne smrti med vojno umrlo 58 (9,6 %), od tega večina (51 oz. 88 %) od okupatorjeve roke oz. na partizanski strani. Kropa je bila med vojno izrazito partizanski kraj. 

*grafikon vlog v drugi svetovni vojni

===Spominska soba NOB v Kovaškem muzeju===

&quot;Ob urejanju odkupljenih prostorov za nove razstavne zbirke je Kovaški muzej 1978 dopolnil svoj
srednjeročni program z razširitvijo prikaza življenja
ljudi pod Jelovico do povojnega obdobja (prikaz razvoja
tovarne Plamen do leta 1952 oz. do uvedbe samoupravljanja), kar je pomenilo tudi vključitev prikaza narodnoosvobodilnega gibanja v Kropi. Kovaški muzej
je nalogo sprejel, saj je pričakoval razširitev razstavnih
prostorov na še preostali del drugega nadstropja Klinarjeve hiše. Leta 1979 sta bila izdelana okvirna koncepta postavitve etnološke sobe (avtor mag. Zmago Šmitek)
in zbirke NOB (avtor Janez Šmitek). Postavitev obeh
zbirk je postala prioriteta v delovnem programu Kovaškega muzeja.

Zbirko NOB v Kovaškem muzeju je Janez Šmitek
zasnoval sicer lokalno, a v povezavi s svetovnimi
političnimi dogodki. Izhajal je iz kartografske
predstavitve Krope in njene širše okolice (območje
med Kranjem in Bledom, Jelovica), ki jo je dopolnjeval
koledar pomembnih dogodkov na obravnavanem
območju med leti 1941 in 1945. Za orientacijo je v koledar vključil tudi širše politično dogajanje. Kroparsko
kroniko NOB je zajel v naslednjih sklopih: okupacija
in upor (ustanovitev Cankarjevega bataljona) predstavitev partizanskih enot, ki so soustvarjale zgodovino
NOB na tem območju (Cankarjev bataljon, Gorenjski
odred, Prešernova brigada), razvoj ljudske oblasti (rajon Jelovica) in partizanska vojaška uprava (Gorenjsko
vojno območje in komanda mest), kurirska postaja G 12, partizansko gospodarstvo (gospodarske komisije,
čevljarska, krojaška, žebljarska, smučarska delavnica,
partizanske tiskarne). Razstavo je dopolnjevalo obsežno slikovno gradivo padlih udeležencev NOB iz Krope
in okolice ter nekaj primerkov orožja, ki ga je zbrala
krajevna organizacija Zveze borcev Kropa. Razstavno
gradivo je likovno oblikoval Miloš Magolič. Razstava je
bila odprta 23. 4. 1981 kot stalna muzejska postavitev v
enem prostoru v zgornjem nadstropju Klinarjeve hiše.
Leta 1993 jo je nadomestila nova stalna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. Predstavitev Krope med prvo
in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni
muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo
v 20. stoletju.&quot; (Florjančič 2002: 39)

&quot;Partizanska Kropa je združevalna oznaka za končno dejstvo, da je bila velika večina Kroparjev ali borcev
partizanskih enot ali aktivnih sodelavcev partizanskega
gibanja, obenem pa je bila Kropa s svojo okolico
pomembno ozemlje s številnimi partizanskimi ustanovami.

Večinsko opredelitev Kroparjev za partizansko
gibanje ilustrirajo številna dejstva, npr. da je bilo “iz
predvojne osemčlanske telovadne vrste Fantovskega
odseka v Kropi šest partizanov, dva od njih sta padla.&quot; (Dežman 2002: 103)

&quot;V začetku druge svetovne vojne [je ostalo] za nabor iz 11 letnikov
samo 70 fantov. Od teh 70 jih je šlo v partizane 52 (še 8
jih je prišlo iz nemške vojske), v nemško vojsko jih je šlo
12, od teh jih je 8 prešlo k partizanom. Padlo jih je
skupno 28, od teh 25 v partizanih, 2 v nemški vojski in
1 kot civilna žrtev bombnega napada.” (str. 27) Prav tako
kot ni uspela mobilizacija v nemško vojsko, ni uspela
domobranska mobilizacija, za katero so zbrali v raciji v
Kropi 17. novembra 1943 okoli 20 moških, vendar so se
ti uprli vstopu v domobranstvo.&quot; (Šmitek 1985: 40; Dežman 2002: 104)

====Panoji na razstavi 1981====

# Okupacija in upor (slike: Stane Žagar, Žagarjeva družina na Dobravi, Vodiška planina pred vojno, Mošenjska planina pred vojno in po požigu 13. 1. 1942, spomeniki začetku upora, ustanovitvi Jelovške čete in Cankarjevega bataljona)
# Cankarjev bataljon (7. pano levo: 18 padlih borcev, 6. pano: 12 padlih borcev) 
# Gorenjski odred (3 pano desno: slike nemškega plakata 10 ustreljenih talcev v Lipnici, spomenik talcem v Lipnici, Lipniška planina, Selška planina, Štab Gorenjskega odreda maja 1943 
# Prešernova brigada
# Razvoj ljudske oblasti (slike: Stana Potočnik, OF Jelovica, Okrajni odbor OF na Pečeh, OF Gorenjska 1944, Rajonski odbor OF v karavli Svoboda na Pečeh, Okrajni odbor OF Kranj Jelovica)
# Vojaška uprava (Gorenjsko vojno področje): slike 3. pano levo: slike učnega uspeha partijske šole, oskrbe partizanov, gospodarske komisije, rajonskega odbora OF v karavli na Pečeh, okrajnega odbora OF Kranj, pokrajinskega odreda OF Gorenjske, bunker pod hlodi 
# Kurirska postaja G-12 
# Partizansko gospodarstvo: Gospodarske komisije, Čevljarska delavnica, Krojaška delavnica, Žebljarska delavnica, Smučarska delavnica, Partizanske tiskarne (slike čevljarske, krojaške delavnice, gospodarske komisije gorenjskega okrožja, sestanka gorenjskih aktivistov 1944, zemljevid Krope itd.
# Krajevne organizacije: KP in OF, Slovenska protifašistična ženska zveza, Mladinska organizacija SKOJ in ZMS, Pionirski odred Jelovica, Partizanska šola (slike: borke Prešernove brigade, sestava 2. grupe odredov, Spomenik požganemu Jamniku, goreči Turjak, smučarske tekme v Cerknem 1945)

==Partizanska obeležja v Kropi==

{|
|[[File:Partizanski spomenik nad Vodiško planino.jpg|thumb|Ustanovitev Cankarjevega bataljona nad Vodiško planino]]
|[[File:Ustanovitev Jelovske cete.jpg|thumb|Ustanovitev Jelovške čete na Vodicah]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 01.jpg|thumb|Partizanski dom na Vodiški planini]]
|}

{|
|[[File:Dusan Pogacnik.jpg|thumb|Dušan Pogačnik - Črt]]
|[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|Blaž Ažman]]
|[[File:Kroparski spomeniki 04.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Milan Gašperšič]]
|}

{|
|[[File:Spomenik Lipnica pri Kropi.jpg|thumb|Spomenik talcem v Lipnici]]
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Plošča partizanski pesnici Kristini Šuler]]
|[[File:Ciril Osterman.jpg|thumb|Spomenik Antonu Jelovčanu in Cirilu Ostermanu na Zidani skali nad Kropo]]
|}

{|
|[[File:Kroparski spomeniki 01.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli iz tovarne Plamen]]
|[[File:Kroparski spomeniki 02.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kovači, Kropa]]
|[[File:Kroparski spomeniki 03.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Janez Arh]]
|}

{|
|[[File:Kroparski spomeniki 05.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kurirji]]
|[[File:Kroparski spomeniki 06.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Kurirska postaja G-12, Kropa]]
|[[File:Napis na osrednjem spomeniku NOB v Kropi.jpg|thumb|Napis na [https://partizanstvo.si/media/partisanmemorial/11/T2518_F19915_11.jpg osrednjem spomeniku NOB v Kropi] ]]
|}

{|
|[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevo posvetilo Plamenu v avli sindikalnega doma v Kropi leta 1947]]
|[[File:Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si.jpg|thumb|500 px|Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si (interaktivni zemljevid vsebuje povezave na opis spomenikov)]]
|}

Prav na kroparskem teritoriju stoji 15 obeležij, prgišče pa jih stoji tik za mejo KS: pet jih spada pod sosednjo Kamno Gorico, sedem jih je na podbliški strani meje, tri na dobravski strani meje, kar pa spomenikov na Jelovici spada pod Bohinjsko Bistrico, so že precej stran od kroparske meje. Kroparske spomenike povezuje s tistimi na Jelovici [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/8038/ vodiška partizanska obhodnica.] Ena infotabla vodiških obhodnic s spomeniki se nahaja v kotlu pri Slovenski peči, druga pa na pročelju planinskega doma na Vodicah.

Kroparsko področje ni bilo prostor večjih vojaških akcij, bilo pa je pomembno partizansko zatočišče, zlasti jeloviški gozdovi nad Kropo. Tu so delovali kurirji in oskrbovalne enote, ki so jih ogrožale zasede in patrulje domobrancev iz okoliških postojank v Kamni Gorici, Kranju, Škofji Loki, na Brezjah.

Večinoma gre za spomenike žrtvam. Manjši del obeležij je '''posvečen pomembnim zgodovinskim trenutkom'''. Vsi ti so na Vodicah. Na Gradišču je obeležena [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4/ ustanovitev Jelovške čete] 29. julija 1941, teden dni pozneje, 5. avgusta (to je tudi radovljiški občinski praznik), je bil na Pogrošarjevi planini pod pod Črnim vrhom nad Vodiško planino [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/704/ ustanovljen Cankarjev bataljon.] Spominski objekt je tudi sam [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1679/ planinski dom s spominsko sobo, z reliefom Iveta Šubica in s spominsko ploščo gradnji doma po vojni.] V to vrsto obeležij spada tudi plošča kurirski postaji pri Slovenski peči.

'''Obeležja padlim'''. Pri infotabli pri Slovenski peči je poleg plošče kurirski postaji G-12 [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/107/ plošča trem padlim,] med njimi je bil Kropar kurir Jože Megušar. V Sistory ga najdemo pod [https://www.sistory.si/ww2/0439F192-5BEA-4C4C-B38C-858D7972EB0C Jože'''f''' M'''a'''gušar,] ki pa naj bi ne padel 1. 8., ampak 25. 8. Ubili so ga domobranci, tj. Gorenjska samozaščita v Kroparski grapi. Ni mogoče na pamet reči, kateri podatek je pravilen, kateri pa napačen, napake najdemo tako na vklesanih napisih kot v matičnih knjigah in drugih virih, pogosto so se zmotili tudi svojci, ki so sporočali podatke. 

Unikatno je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/18/ obeležje Blažu Ažmanu:] bronasti medaljon je vzidan v skalo v strmem bregu nad Slovensko pečjo. 20-letnega [https://www.sistory.si/ww2/61890DE1-8602-41D1-AC61-FC815DC8BC54 Blaža Ažmana] (Sistory) iz Jelovške čete so ubili Nemci 13. 8. 1942 v Dražgoški gori (po drugih podatkih pa 11. ali 12. 8. 1942 pri Mošenjski planini). 

20 let je bil ob smrti star tudi Dušan Pogačnik – Črt, Valentinov z Dobrave, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/475/ spomenik za 2. ovinkom] ceste iz Krope na Jamnik. Študiral je za učitelja, ubili so ga Nemci iz zasede na Ciganskem nad Kropo 29. 12. 1943, ko se je vračal s kurirske postaje (Šmitek 1985: 35). Bil je skojevec, kader narodnega heroja Staneta Žagarja in kurir VOS. Iz nedavno najdenega pisma sorodnika (za kopijo hvala amaterskemu zgodovinarju Goranu Lavrenčaku iz Radovljice) bi lahko sklepali, da so ga partizani nameravali poslati na šolanje v Moskvo (&quot;Dušan je baje tudi že na vzhodu, toda verjetno malo višje od tebe.&quot;). 

22 let je bil ob smrti star Milan (Bogumil) Gašperšič, umetni kovač iz Krope, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/42/ spomenik na Barigli.] Ubili so ga 20. 3. 1945 domobranci oz. Gorenjska samozaščita. 

Na isti dan kot Gašperšič sta padla še [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/27/ Anton Jelovčan in Ciril Osterman na Kroparski gori,] pokončali so ju iz zasede domobranci, ki so sodelovali v nemški spomladanski hajki tik pred osvoboditvijo.
 
Nad župnijsko cerkvijo svetega Lenarta je onstran pokopališkega zidu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/25/ spomenik 20-letnemu kurirju Janezu Arhu,] ki je padel v domobransko zasedo 4. novembra 1944. Doma je bil iz Srednje vasi v Bohinju in je tam tudi pokopan. 

Na križišču za Kropo v Lipnici je pri mostu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/3619/ spomenik 10 talcem] ki so jih postrelili 19. aprila 1943. Pripeljali so jih iz begunjskih zaporov, doma so bili iz različnih krajev. Do večera so morali ležati na križišču, nato so jih pokopali na vrtu graščine v Begunjah v skupni grob. Šlo je za nemško maščevanje, ker so partizani Selške čete ubili dva nemška orožnika, ki sta bila v spremstvu transporta kinoaparature – v Kropi so namreč nameravali predvajati nemške propagandne filme. V akciji je bila uničena kinoaparatura, nemško orožje pa so zaplenili. 

Sredi Krope je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/11/ osrednji spomenik žrtvam NOB,] z verzi Mateja Bora: 

&lt;poem&gt;
Ne jokaj mama
nihče ni mrtev
ki pal v temi je sončnim dnevom žrtev. &lt;/poem&gt;

Na fasadi kovačije UKO je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1944/ plošča osmim padlim kovačem,] na fasadi Plamena nasproti gostilne pri Jarmu pa [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/2271/ 50 padlim kovačem;] predhodna plošča iz leta 1955 je govorila o 40 padlih. 

Na pokopališču pri cerkvi sv. Lenarta je '''[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/6291/ več družinskih nagrobnikov,]''' na katerih piše, da v njih leže žrtve NOB: Janko Leš (po Sistory Janez Leš, padel na Javorovici 16. 3. 1944), Alfonz Gašperšič (v Sistory Alfonz Mihelič, s priimkom po materi, padel 11. 10. 1943 na Črnem vrhu, po Šmitku dan prej v Leskovici pod Črnim vrhom). Leopold Mihelič je bil ranjen na Dolenjskem, umrl je 12. 9. 1943 v Kočevskem Rogu, Andrej Kranjc je bil junija 1943 pogrešan na Žirovskem vrhu. V Sistory še nisem utegnil najti njunih podatkov. Simon Venko (v Sistory Simeon Jožef Vrenko!, ubili so ga ustaši v Sarajevu), Benjamin Venko (prav: Vrenko, padel v Srednjem pri Mariboru, ne pa na Primorskem, kot piše na grobu).

Kroparsko partizanstvo je izvrstno dokumentirano (po datumih in ljudeh in lokacijah) v knjigi Janeza Šmitka ''Kroparska kronika NOB'' (1985), kroparski spomeniki pa v radovljiškem zborniku ''Po poti spominov'' Alojza Kosa (1990).

==Mesta umiranja==
*interaktivni zemljevid z označenimi kraji smrti med drugo svetovno vojno in povezavami na Sistory (domačini in drugi, partizani in kolaboranti, v Kropi + drugod po svetu)

'''Padli leta 1942'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942]]
|}

'''Padli leta 1943'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943]]
|}

'''Padli leta 1944'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Janko Leš 1918-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji  Janko Leš 1918-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944]]
|}

'''Padli leta 1945'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945 [https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Sistory: Frančišek,] pogrešan pri Škofji Loki]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Konrad Eržen 1912-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji: Konrad Eržen 1912-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945]]
|Matija Gartner 1912-1945 [https://www.sistory.si/ww2/DC4093DC-8FB5-4488-94E5-D3EFB4FA0355 Sistory:] padel na Poreznu 24. 3. 1945
|}

==Vzporedna partizanska država==

{|
|[[File:Janko Berce, kurir G 12.jpg|thumb|Janko Berce, kurir G 12]]
|[[File:Simon Mihelič, kurir na postaji G 12.jpg|thumb|Simon Mihelič, kurir na postaji G 12]]
|[[File:Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko.jpg|thumb|Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko]]
|}

{|
|[[File:Okrajni odbor OF Kranj Jelovica.jpg|thumb|Okrajni odbor OF Kranj Jelovica]]
|[[File:OF v karavli Svoboda na Pečeh.jpg|thumb|Člani OF v karavli Svoboda na Pečeh]]
|[[File:OF Gorenjska 1944.jpg|thumb|OF Gorenjska 1944]]
|}

{|
|[[File:Krojaška delavnica v Kroparski gori.jpg|thumb|Krojaška delavnica v Kroparski gori]]
|[[File:Partizanska delavnica na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska krojaška delavnica na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Čevljarska delavnica Mačkovina.jpg|thumb|Čevljarska delavnica Mačkovina]]
|}

{|
|[[File:Partizanska ambulanta na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska ambulanta na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Gospodarska komisija kranjskega okrožja.jpg|thumb|Gospodarska komisija kranjskega okrožja]]
|}

{|
|[[File:Borke Prešernove brigade.jpg|thumb|Borke Prešernove brigade]]
|[[File:Štab Gorenjskega vojnega področja 1945.jpg|thumb|Štab Gorenjskega vojnega področja 1945]]
|[[File:Štab Gorenjskega odreda maj 1943.jpg|thumb|Štab Gorenjskega odreda maj 1943]]
|}

{|
|[[File:Okrajni odbor OF na Pečeh.jpg|thumb|Okrajni odbor OF na Pečeh]]
|[[File:Gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Gospodarska komisija Jelovica]]
|[[File:Štab komande mesta Kranj.jpg|thumb|Štab komande mesta Kranj]]
|}

{|
|[[File:Okrajna gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Okrajna gospodarska komisija Jelovica]]
|[[File:Rajonski odbor OF Jelovica.jpg|thumb|Rajonski odbor OF Jelovica]]
|[[File:Prvi dnevi osvoboditve.jpg|thumb|Prvi dnevi osvoboditve]]
|}

{|
|[[File:Prevoz hrane partizanom nad Kropo.jpg|thumb|Prevoz hrane partizanom nad Kropo]]
|[[File:Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944.jpg|thumb|Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944]]
|[[File:Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944.jpg|thumb|Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944]]
|}

{|
|[[File:Smučarske tekme v Cerknem 1945.jpg|thumb|Smučarske tekme v Cerknem 1945]]
|[[File:Kropa 1943.jpg|thumb|Kropa 1943]]
|}

===Dokumenti in plakati===

{|
|[[File:Delavci Oberkranja mislite na Kroppo.jpg|thumb|Delavci Oberkranja mislite na Kroppo]]
|[[File:Plakat za talce na Lancovem.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev na Lancovem 17. 10. 1941]]
|[[File:Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici 19. 4. 1943]]
|}

{|
|[[File:Gesla za letake OF 92.jpg|thumb|Gesla za letake OF: slovansko bratstvo, zahodni zavezniki, ruski junaki, z Rdečo armado na Berlin]]
|[[File:Gesla za letake OF.jpg|thumb|Gesla za letake OF]]
|[[File:Živela rdeča armada.jpg|thumb|Živela Rdeča armada, rešiteljica človeštva pred fašističnim nasiljem]]
|}

{|
|[[File:Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943.jpg|thumb|Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943]]
|[[File:Poziv za mobilizacijo 1943.jpg|thumb|Poziv za mobilizacijo 1943]]
|[[File:Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945.jpg|thumb|Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945]]
|}

==Časovni trak==
*kronologija vojnih dogodkov v Kropi

Jelovški bataljon je v noči od 25. na 26. junij
1943 izvedel v Kropi splošno mobilizacijo, nato pa je še v naslednji noči pobral nekaj zamudnikov. S sodelovar,jem rajonskega odbora
OF Jelovica je pripravil spisek obveznikov in
naborne komisije po dva partizana so šlo od
hiše do hiše. Zborno mesto je bilo na trgu,
ki je bil med vso vojno založen z veliko
skladovnico hlodov. Ko so se zbirali, so prepevali narodne in partizanske pesmi in proti
jutru, ko se je danilo, je odšla dolga kolona
na Jelovico. Skupno je tiste dni odšlo iz Krope
okoli 40 mož, fantov in deklet:

Jože Ažman, Ivan Ažman, Slavko Ažman, Tone Berce, Rudolf Berce, Franc Blaznik, Janez Cerar, Jože Ciglarič, Boris čavs, Gašper Dermota, Janez Eržen, Ivan Finžgar, Milan Gašperšič, Janez Hudolin, Jožko Kokalj, Jože Kovač, Andrej Kranjc, Tone Kržišnik, Jože Legat, Janko Leš, Jože Megušar, Jože Mihelič, Andrej Mohorič, Jože Petrač, Franc Pintar, Franc Praprotnik, Kristina Resman, Janez Strnad, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik, Janez Šmitek, Vinko šolar, Jakob Štalc, Janez Tekavec, Janez Zupan, Drago Zupan, ignac Zupan, Katarina Zupan, Viktor Žaberl.

Vstop v partizane so na planini Kocjanerica
pri Vodicah proslavili s šampanjcem iz Magušarjeve kleti; to je bilo prvo pokanje, ki so
ga slišali novi partizani. Taborišče bataljona
je bilo na robu Jelovice, nekje nad Taležem.
V taboru je vladala popolna tišina. Ker novinci
niso imeli šotorov ali šotorskih kril, so vzeli
s seboj od doma navadne rjuhe; po dve rjuhi
so sešili skupaj in napeli v obliki šotora. Rjuhe
so zakrili z zelenjem, da niso bile vidne iz
zraka. Izvidniško letalo je vsak dan preletavalo
Jelovico tik nad taboriščem. Jože Ažman je
imel s seboj veliko povoščeno platno; ko so
ga napeli, je bilo pod njim prostora za osem
ljudi, zato so temu šotoru rekli »hauptkvartir«.
Tisti prvi poletni dnevi so bili precej deževni,
vsak dan je dež nekoliko zalil Jelovico, šotori
iz rjuh pa niso dobro držali. Debele kaplje so
prebijale platno in kmalu je bilo tudi znotraj
vse vlažno. To sta posebno čutila Andrej in
Jožko, ki sta imela s seboj namesto navadnih
odej debele »kovtre«, da ju ne bi zeblo. Za
menažo je bila največkrat močno zab3ljena
mineštra iz rdeče nemške moke; ker niso bili
vajeni zabeljene hrane, je marsikdo imel nekaj
časa hitro prebavo.

Vsak dan so posamezne skupine odhajale v dolino na preskrbovalne akcije, drugi so imeli
politične ure in vojaške vaje. Mnogo novincev
do takrat še ni ,ime,lo puške v rokah, ves bataljon pa j,e bil pri tolikih novincih zelo slabo
oborožen. čez nekaj dni je bi la partizanska
zaprisega, nato pa so okoli 3. julija pripravili
večji del bataljona za pohod na Dolenjsko po
orožje. Tam da je dosti orožja, »samo Italijanom
ga je treba pobrati«.

Vsak udeleženec pohoda je dobil za popotnico
velik kos bohinjskega sira in kos govejega mees. Krenili so po Jelovici proti Ratitovcu, za
Pašnim vrhom skozi Prtovč, na Jesenovcu čez
Selško Soro, čez Martinj vrh in črni kal ter
se mimo Blegoša spustili proti Poljanski dolini. Pod Gorenjo Žetino so v gozdu predanili
in čakali zvezo. Kurirji pa so prinesli vest, da
je zveza pretrgana zaradi nemškega napada v
preteki i noči. Takrat so se štirje kroparski
fantje izmuznili iz taborišča in pobegnili proti
Železnikom. Ali je zmagal odpor proti partizanstvu ali samo strah pred Dolenjsko? Ko je
vodstvo pohoda ugotovilo pobeg, so poslali za
ubežniki patrolo. Prvi trije so že dospeli v
Železnike in se javili Nemcem, Toneta Kržišnika pa je patrola ujela in prignala nazaj v taborišče. Sestavili so naglo vojaško sodišče iz
starih partizanov in vsi so glasovali za smrt.
Izdaja pohoda je namreč postavila v nevarnost
življenja okoli sto mladih partizanov. Likvidacija je bila izvršena takoj blizu taborišča.

Pod mučnim vtisom zaradi pobega in smrti se
je kolona po isti poti vrnila na Jelovico. Dne
10. julija pa se Je ves bataljon ponovno odpravil na pohod čez Jelovico in Prtovč in po
dnevnem počitku pod Ratitovem je zjutraj 12.
julija 1943 prispel v Davčo na ustanovitev Prešernove brigade. (''Kroparska kronika'', 28, 29)

==Kroparski uporniki==
'''Portreti in zgodbe'''

===Blaž Ažman, partizan samo en dan ===

{|
|[[File:Blaž Ažman.jpg|thumb|Blaž Ažman (1922-1942)]]
|[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|350 px|Grob s spominsko ploščo Blažu Ažmanu v Kotlu nad Kropo]] 
|}

Blaž Ažman (* 28. 2. 1922 v Kropi) je bil ob začetku vojne star 19 let. Njegov oče Anton, tesarski mojster, je bil invalid iz prve svetovne vojne. Po osnovni šoli se je Blaž šel učit za strojnega ključavničarja v tovarno žebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi in v industrijski kovinarski šoli opravil izpit za pomočnika. 

Okupator je kroparsko mladino skušal pridobiti za svoje načrte, ta pa se je iz njegove šole norčevala. Deutsche Wehrmacht so izgovarjali kot »dojče vermut«, Blaž Ažman pa je namesto komande »Still-gestand« 'mirno' poveljeval »štingl-štangl«. Nemško pesem »Singend wollen wir marschieren in die neue Zeit« 'Pojoč bomo korakali v novi čas' so peli po svoje: »Hinder honder mi drvimo v ta nori svet«. 

Blaž se je pod vplivom napredne šole Staneta Žagarja na Dobravi priključil skojevcem. V noči od 10. na 11. avgust so partizani Selške čete Gorenjskega odreda na Vodiški planini izvedli preskrbovalno akcijo v Kropi. Obiskali so nekaj trgovin in trafiko Blaževe matere Pavle Ažman. Akcijo sta vodila Vinko Hafner in Stane Kersnik, ki sta povedla v partizane še nekaj kroparske mladine, med njimi tudi brata Blaža in Jožeta Ažmana. Ko so se vzpenjali na Jelovico proti Jamniku, so že zaslišali v Kropi nemške kamione, ki so naznanjali začetek avgustovske ofenzive proti enotam 1. in 2. grupe odredov na področju vse Jelovice. Naslednji dan so napadli partizane pri kosilu v taborišču pri Mošenjski planini. Partizanski tabor se je premaknil na Jelenov vrh pri Mošenjski planini. 

Dne 13. avgusta&lt;ref&gt;Kot dan smrti je v virih najti tudi 11. 8. in 12. 8.&lt;/ref&gt; sta pri preboju čete na Dražgoški gori oz. za Jamniško goro padla Blaž Ažman in Franc Pogačnik, šest novincev pa so Nemci ujeli, med njimi Blaževega brata Jožeta, jih odpeljali skozi Kropo v Begunje in kot mladoletne in prisilno mobilizirane čez en teden spustili domov.

Mirko Ambrožič je povedal, kako je ob njem padel Blaž. Njegova skupina štirih borcev je sedela na ozki polici v navpični steni. Pod seboj je opazovala Nemce in nekaj oklopnjakov, s katerimi so prišli pod Dražgoško goro. Nenadoma se je s strani priplazil Nemec in z brzostrelko pokosil Blaža. Partizani so se spustili navzdol po steni in se rešili.&lt;ref&gt;Janez Lušina - Mali: Deveti september pred 40. leti na Jelovici. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4PIUXBBX ''Glas'' 5. 11. 1982.] &lt;/ref&gt; 

Brat Jože ga je pozneje z mesta smrti prinesel čez celo Jelovico pod Špik v Kroparski gori in ga pokopal pod skalni spodmol. V skalo nad grobom mu je po vojni kroparska ZB vzidala neobičajno, okroglo spominsko ploščo, ki so jo iz bronovine vlili v železarni na Jesenicah.&lt;ref&gt;''Po poti spominov'', 125.&lt;/ref&gt;

===Partizan športnik [[:w:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]] === 

{|
|[[File:Rudi Finžgar 1945.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1945]]
|[[File:Rudi Finžgar 1950.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1950]]
|}

Rudi Finžgar (1920--1995) se je v Kropi v očetovi delavnici izučil za mizarja in šolanje nadaljeval na obrtni šoli.  1936 se je ob ogledu tekme na Bloudkovi velikanki v Planici odločil za skakalni šport. Leta 1940 je dobil dovoljenje za prvi skok na velikanki, skočil je 84 m, kar je bilo tisti dan celo najdlje od slovenskih skakalcev. Čeprav mlad in neizkušen, je leta 1941 na zadnji predvojni skakalni tekmi skočil slovenski rekord s 95 m, kot prvi slovenski skakalec je tudi preletel 100 m, toda pri 101 m je podrsal ob pristanku. 

Med vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder je pobegnil. Septembra 1943 je odšel v Prešernovo brigado, in sicer v varnostno obveščevalno službo na Jelovico. V mizarski delavnici v Cerknem je ustanovil izdelovalnico smuči, ki je med vojno izdelala več sto parov smuči. Na osvobojenem ozemlju v Cerknem je 1945 organiziral prve partizanske smučarske tekme, ki so obsegale patruljni tek, veleslalom in smučarske skoke  Partizanske smučine Cerkno 1945 in zmagal v smučarskih skokih. To je bilo prvo vojaško športno tekmovanje te vrste v okupirani Evropi. Za nagrado je prejel brzostrelko in diplomo, ki sta danes razstavljeni v Cerkljanskem muzeju. 

Marca 1945 je bil med zadnjo nemško ofenzivo med borci, obkoljenimi na Poreznu, a mu je uspelo preživeti.

Leta 1945 je ustanovil podjetje Elan, za katerega je stroje, kupljene v Ameriki, prispeval njegov oče, in postal njegov prvi direktor. Rudijev oče Rudolf, ki je bil po poklicu mizar, je odšel v New York k teti Mary Willer leta 1922 in se 1928 vrnil toliko bogatejši, da je kupil hišo v Kropi in opremil mizarsko delavnico. Kombinirani mizarski stroj, s katerim so izdelali na stotine smuči, sank, telovadnega orodja, čolnov itd., so v Tehniškem muzeju v Bistri obnovili in je razstavljen v tovarni Elan.  

Leta 1947 je na poletih v Planici ponovno popravil državni rekord na 102 m, tri leta kasneje pa še na 114 m. V naslednjih letih je skakalnica v Oberstdorfu omogočala rekordne daljave, Finžgar je dvakrat doskočil pri 117 m, pri 127 m pa se mu ni uspelo obdržani na nogah. 117 m je ostal slovenski rekord kar devet let vse do rekordov Jožeta Šlibarja. Zaradi svojega rdečega usnjenega kombinezona, v katerem je nastopal, so mu Nemci nadeli vzdevek ''Der Rote Teufel aus Titoland'' – rdeči hudič iz Titove dežele.

*V filmu o partizanskih skokih v Cerknem.
* [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNXDM07 Rudi Finžar, 1. ''Gorenjski glas'' 4. 3. 1972.]

'''Peter Colnar: Rudi Finžgar.''' 

O Rudiju Finžgarju ne moremo govoriti kot o »nekdanjem planiškem junaku«. Bil je prvi Jugoslovan, ki je na smučeh preskočil 100-metrsko znamko in je zato ostal planiški junak tudi danes, ko pričakujemo prvo svetovno
prvenstvo v smučarskih poletih v Planici ter bo to vedno tudi ostal. Rudi se je rodil leta 1920 kot drugi sin mizarskemu mojstru Rudolfu Finžgarju. Z bratom Ivanom in sestro Ano  je preživljal svoje otroštvo v žebljarski Kropi. 

Srečal se je s trdim življenjem, ki je bilo izpolnjeno z delom. Prav to življenje dalo osnove njegovi osebnosti. So mu ta drobna vsakodnevna doživetja krepila telo in značaj? Nedvomno.

»Ko sem bil star 5 let, sem si odrezal prve drsne plohe, kakršnimi smo se otroci »puščali« po klancih v okolici Krope. Na te deščice smo pribili jermen, tako da so bile podobne coklam. Seveda se nam še sanjalo ni, da morajo biti smuči ukrivljene ... « (''Obiski'' Draga Ulage)

Otroci so si pomagali na najrazličnejše načine. Drsenje po snegu je bilo v Kropi prava tradicija. Otroci so občudovali drsenje hlodov, ki so jih spuščali z Jamnika na žago v Kropo. Ob tem so si izmišljali nove in nove načine za svoje »smučanje«.

»Sanke so imeli le gosposki ljudje. Na cokle, ki smo jih imeli tudi pozimi za v šolo, smo pribili po dve železni paličici — 'šinci'. Šlo je kot 'tajfel', ko smo se peljali v šolo! To je bila naša prva šola drsanja.«

Otroci v Kropi so se delili na različne skupine. Vsaka je imela svojega »kolovodjo«. V teh skupinah so doraščali Blaž Ažman, Filip Kavčič, Janez Zupan, inž. Janez Šmitek, Tone Šmitek, Ivan Kordež in drugi.

»Spominjam se, da je bil kolovodja moje skupine Tone Ažman. Naloga kolovodij je bila, da so si izmišljali nove in nove igre. Nekoč je bilo moderno, da smo hodili s hoduljami, drugič, da smo tekmovali, kdo bo prej prignal s palico kolo okoli Krope, včasih smo spuščali papirnate aviončke ...«

Poletje so preživljali otroci ob tolmunu v Lipnici, kjer se stekata Kroparščica in Kamnišca. V njem so stale tri skale, kamor so se razvrščali otroci po svojem znanju plavanja.

»Pri prvi skali so bili plavalci, pri drugi takšni, ki so znali narediti dva zamaha na vodi, pri tretji pa smo bili navadni cucki. Kopanje, pečenje krompirja in lovljenje rib nas je zaposlovalo skozi poletje. Spominjam se, kako sem potegnil izpod skale goža, ki je držal v gobcu ribo. Ribo sem potegnil gožu iz gobca, potem pa smo jo spekli in pojedli.«

Otroci so si Kropo razdelili. Delili so jo na zgornjo, srednjo in spodnjo, tako kot so jo ločili mostovi. Razen tega so jo razdelili še na dva dela, kot jo je ločil potoček.

»Med seboj smo bili sicer prijatelji, vendar so bili med otroci na dan Janeza Nepomuka že kar sovražni tabori. Imeli smo vsak svoj spomenik, ki smo ga čuvali, da ga ne bodo sosedje podrli. Naša hiša je bila na meji med spodnjim in srednjim delom Krope. Imeli smo stalno stražo, ki je pazila na nasprotnike. Če so se približali, se je vnela prava vojna s šopi zvezanih šib ...«

Voda je delila kroparske otroke na leve in desne. Tako deljeni so hodili nabirat gobe, bili so skupaj pri smučanju in imeli vsak svojo drčo. Če se je približal sosed, so mu takoj svetovali: »Pojdi na svoj konec ...« To otroško rivalstvo se je zadržalo nekako do 14. leta starosti. Kasneje so se fantje pomešali in enotno nastopali v novih podvigih.

»S petnajstimi leti sem postal tajnik in kasneje načelnik fantovskega odseka pri takratnem Orlu. Vse do vojne se mi še sanjalo ni, zakaj se delijo na Orle in Sokole. Za nas je bil to šport in temu smo se že od mladih nog predajali z vsem srcem. Pozimi smo se smučali, poleti igrali odbojko, telovadili ali gojili lahko atletiko ...«

Znana je bila kroparska vrsta dvanajstih fantov, ki je nastopala na proslavah v najrazličnejših krajih. Redno so vadili, imeli pa so tudi predavanja, kjer so jim voditelji društva razlagali o obnašanju, o odnosih do deklet in podobnem. Razen tistega o dekletih jim takrat ni dosti ostalo v ušesih.

»Obiskoval nas je Drago Ulaga in nas učil prvih zamahov kravla. Še sedaj se spominjam, kako nam je dopovedoval, kako pomembno je gledati pod vodo. Potem nas je peljal v večjo sobo, ki smo ji rekli telovadnica, in nam kazal najrazličnejše lahkoatletske elemente ...«

Priljubljena točka kroparskih fantov na nastopih je bil »levji skok«. Prvi je pokleknil na vse štiri, drugi je skočil čezenj in se postavil ob prvega. Tako so nadaljevali vse do dvanajstega. Zadnji je ponavadi skakal Rudi. Ker je imel že takrat dober odriv, je v splošno zadovoljstvo lepo zaplaval čez vseh enajst teles svojih kolegov.

Tako so potekala mlada leta poznejšega planiškega junaka. Igrice v najmlajših letih in resnejše športno udejstvovanje kasneje. V Kropi ni bilo toliko ravnine, da bi lahko igrali nogomet, zato so fantje odvozili zemljo, da so si postavili igrišče za odbojko in telovadišče. Prav tako so več let gradili telovadnico.

Finžgar se je srečal s športom že v rani mladosti in mu je kasneje posvetil velik del svojega časa.

»Odprto telovadišče, kjer smo imeli med drugim tudi kroge, je bilo ograjeno. Prvi športni podvih vsakega mladega Kroparja je bil, da je preplezal to ograjo. Potem se je stvar kar stopnjevala. Sledilo je igranje v mivki pod krogi, kasneje plezanje po drogu. Višek je bil, če je kdo dosegel kroge in se nanje slovesno obesil. Če so nas opazili starejši fantje, smo pa še tekli, da nas niso nabili. Otroci smo na igrišču vse razmetali pa tudi pokvarili, zato so nas preganjali. Jože Bertoncelj, znani umetni kovač, je bil strah in trepet nas otročajev.«

Kroparski otroci so se smučali na smrekovih deščicah, coklah ali pa na sodovih deskah. Na smučanje so nosili tudi kladivo in žeblje, da so si lahko »smučke« takoj popravili, če se je jermen odtrgal. Imeli so več majhnih sneženih skakalnic.

»Spominjam se, kako sem nekoč na eni skočil z deščicami na nogah. Ker se, razumljivo, niso ukrivile, sem zarezal v sneg in odrezal mostiček. Še sedaj se spominjam, kako so me starejši zmerjali ...«

»Zvedel sem, da delajo smuči iz jesenovega lesa. Neki kmet iz Ovsiš pri Podnartu — 'Primožek' so mu rekli — mi je obljubil, da mi bo dal jesenovo desko. Takoj drugi dan sem odšel iz Krope po snegu in mrazu na Ovsiše. 'Primožek' mi je dal 9 metrov dolgo desko, ki sem jo 13-letni fantič nesel nazaj po snegu 9 kilometrov daleč v Kropo. Mislil sem, da nesem boga ...«

Doma sta z bratom desko razžagala, jo zakrivila okoli letve, sedlar iz Lipnice pa je naredil jermena. Tako je imel Rudi, prvi od vrstnikov, prave smuči. Skakali so štiri do pet metrov daleč. Tedaj so izvedeli, da so zgradili na Ovsišah pravo skakalnico, na kateri »menda skačejo tudi 12 metrov daleč«.

»Neko nedeljo so me vzeli starejši fantje s seboj na Ovsiše. Spominjam se, kako sem občudoval skakalnico. Mizo za skakalnico so naredili iz gnojnega koša, čez katerega so položili stara vrata. Tudi sam sem s svojimi novimi smučmi nekajkrat skočil. Klobuk sem pritisnil globoko na glavo in pristal pri osmih metrih. To je bil moj novi osebni rekord ...«

Fantje pa ne bi bili fantje, če ne bi šli zvečer na Ovsišah še malo v gostilno. Malo so popili in ponoči se je Rudi vrnil z njimi v Kropo.

»Takoj me je vzela v roke mama. Pošteno me je nabila, ker zvečer nisem šel k večerni maši. To me ne bi posebno prizadelo, če ne bi vzela na koncu še sekire in mi razsekala smuči. To je bila najhujša kazen ...«

Tako je ostal mali Rudi spet brez smuči, ki so bile njegov ponos, vendar pa je že vedel, kako se jih naredi. Kmalu si je naredil nove, boljše, ki pa so bile še vedno zelo malo podobne pravim.

»Na Ovsišah sem še večkrat skakal. Tam sem prvič videl tudi Albina Novšaka. Ta je imel že nekaj pravega stila. Imel je širše smuči z 'grabenčki' ...«

Mladi Kroparji so imeli vedno najrazličnejša tekmovanja. Kmetje so dajali za nagrade škatle s piškoti in dodali še kakšne nogavice. Iz tega obdobja sta ostala Finžgarju najbolj v spominu Ciril in Metod Vovk s Češnjice. Začel je spoznavati širši krog ljudi. Do takrat je bil zaverovan v »kroparsko luknjo«.

Vsak mlad človek, vsak otrok ima svojega idola. Za kroparske fantiče je bil to Filip Legat, kasnejši umetni kovač. Imel je prave lakirane smuči z okovjem, s katerimi je delal imenitne telemarke.

»To je bil smučar-samotar. Od nas je bil kakih deset let starejši in smo si ga upali gledati le od daleč. Ko je odšel domov, smo ga posnemali ...«

Leta 1936 so Orli zgradili skakalnico na Stočji pri Kropi. Pravzaprav so jo gradili vsi, vendar so bili Orli pobudniki, pa tudi na njihovem svetu je bila.

»Spominjam se, da je veliko delal Cvetko Magušar, ki pa je bil navdušen Sokol. Pomagali so tudi Zupanovi in Kokaljevi. Neko soboto smo imeli preizkušnjo.«

Naslednji dan so se zbrali skakalci iz vsega okoliša, vendar skakalnice ni bilo več. Čez noč jo je nekdo podrl.

»Političnih bojev nisem mogel nikoli razumeti, tekmovalci smo se vedno razumeli med seboj. Po tem škandalu so govorili, da so jo požgali Orli, ker so tudi Sokoli vabili skakalce na tekmovanje ... Za politična razpotja sem prvič izvedel nekoč na železniški postaji na Otočah, ko so nas Sokoli zmerjali s 'čuki'. Fantom je bilo predvsem do športa ... Prvič smo merili dolžine skokov v Kropi na skakalnici, ki je stala med Šolarjevo gostilno in Balantom. Skočil sem 3 metre.

Leta 1929 smo zgradili v Polju novo skakalnico, kjer sem preskočil 6 metrov. Naslednja skakalnica je bila na Natovem robu na Stočju. Bila je zelo strma, z meter visoko mizo. Kljub temu da je na njej vsak padel, sem skakal na njej po 12 metrov ...«

Rudi Finžgar je skakal in skakal. Vsak daljši skok, pa četudi le za en meter, mu je povzročal nepopisno veselje.

*P. Colnar: Rudi Finžgar, 1-2. ''Glas'' [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3JCMAZF9 4. 3. 1972] in [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GKXUJRF 8. 3. 1975.]
*Vesna Levičnik: Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda. ''Dnevnik'' 21. 7. 2025.

===Partizan Mirko Šušteršič in njegov oče lovec ===

{|
|[[File:Mirko Šušteršič.jpg|thumb|150 px|Mirko Šušteršič starejši]]
|[[File:Mirko Šušteršič s kolesom v Tivoliju.jpg|thumb|Mirko Šušteršič mlajši s kolesom v Tivoliju, ob njem Kajuh]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 10.jpg|thumb|Mirko Šušteršič in Sava Osredkar, obeležje pri Mošenjski planini]]
|}

Mirko Šušteršič, oče (1891&amp;ndash;1984) in sin (1922&amp;ndash;1942), sta bila iz kroparske kovaške rodbine, njun oče oz. ded je bil 1891 kroparski župan, oskrbnik Thurnovih posestev v Radovljici in zakupnik lovišč. Inž. Mirko Šušteršič starejši je na Dunaju doštudiral na agronomski fakulteti in po prvi svetovni vojni nastopil službo v državni agrarni direkciji, bil je tudi upravitelj državnih posestev in lovišč. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v taborišču Dachau, po njej pa vodja služb na ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani, predavatelj predmeta lovstvo na gozdarski fakulteti, urednik revije ''Lovec'' itd.  

Mirko Šušteršič mlajši se je rodil v Zmajevcu v Baranji, kjer je takrat služboval njegov oče. Po gimnaziji se je leta 1941 vpisal na metalurško fakulteto v Ljubljani. Menda je zelo lepo risal, tako kot njegov oče. Že kot dijak je vstopil v SKOJ in po Hitlerjevem napadu vodil študente prostovoljce na Dolenjsko, da bi se vključili v jugoslovansko vojsko. Po kapitulaciji je v Ljubljani v trojkah razoroževale posamezne italijanske vojake, izvajal sabotaže in se s partizani na Krimu udeleževal vojaških akcij. Prijateljeval je s Karlom Destovnikom - Kajuhom. 12. februarja 1942 so ga doma  aretirali italijanski policisti, vendar mu je uspelo pobegniti. 9. maja 1942 je odšel iz Ljubljane v partizane na Gorenjsko, kjer se je vključil v prvo Selško četo drugega bataljona 1. grupe odredov in postal politdelegat voda, 7. julija pa politkomisar čete. Njegovo ilegalno ime je bilo France Logar.

9. septembra 1942 je bil ranjen v [[:w:Spopad na Lipniški planini|spopadu na Lipniški planini]]. Zavlekel se je pod Jelen vrh pri Mošenjski planini in tam izkrvavel skupaj s soborcem Savo Osredkarjem, ali pa so ju prav tam potolkli Nemci. Na mestu smrti so na pobudo Šušteršičevih leta 1947 odkrili leseno obeležje v obliki znamenja. Šele leta 2000 so na obeležje dodali ploščo z imenom soborca Osredkarja, čigar identiteta se je razkrila šele tedaj. 

Posmrtne ostanke Save Osredkarja so 1949?? prekopali v grobišče padlih partizanov v Radovljici, skoraj gotovo so ob tej priložnosti tja prekopali tudi Mirka Šušteršiča. Ker pa dokumenta o prekopu ni (svojci so ga želeli prekopati v družinski grob), na nagrobnih kamnih na grobišču, kamor so šele leta 2026 vklesali imena poznanih pokopanih, njegovega imena ni. Iz očetovega zapisa bi lahko domnevali, da sin še vedno leži na Jelovici: 

&lt;blockquote&gt;
&quot;Četrt stoletja se izteka, odkar sem se poslovil od jerebov na Brezovi rebri. Koj na to so se zgrnile nad  Slovenijo strahote okupacije, internacije in moritve. Šele pet let zatem sem zopet vzel v roko piščalke in šušljo, ki me spremljajo že več ko 40 let. Toda tedanji učenec na jerebe, moj sin Mirko, me ni več spremljal in ne pomagal. Leta 1942, 9. septembra, je kot partizan padel na Jelovici pri Mošenjski planini, ko je zopet cvetela ajda in so peli jerebi. In sedaj borcu za svobodo pojo tam večno uspavanko.« ([https://clan.lovska-zveza.si/revija/Lovec-1966-11.pdf ''Lovec'' 48/11 (1966).] 339.)&lt;/blockquote&gt;

*Janko Mrovlje: Poveljniški kader prve Selške čete, po ohranjenih pismenih virih te enote, po pričevanju tedanjih borcev čete: Francem Bičkom, Mirkom Ambrožičem in Janezom Lušino
*Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 114-115.
*[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi679309/ SB]

===Dachavski interniranec Justin Ažman===

Saša Florjančič: Zapisi Justina Ažmana iz Krope, št. 29 363 v koncentracijskem taborišču Dachau

Justin Ažman (1910–1994) je v koncentracijsko taborišče Dachau prišel 8. marca 1942 in tu nato preživel več kot tri leta. Najhuje mu je bilo leta 1942, ko še niso bili dovoljeni paketi od doma, in konec leta 1944, ko se je znašel med t. i. nerazporejenimi in mu je grozil transport v drugo taborišče. Bil je eden tistih internirancev, ki mu je v taborišču uspelo vzpostaviti široko mrežo poznanstev in se vključiti v različne oblike medsebojne pomoči. Kolikor je zmogel, je moči namenjal osebnemu napredku, veliko je bral in se izpopolnjeval v znanju tujih jezikov. Z zanimanjem je spremljal zametke in razvoj kulturnega življenja v taborišču in za slovenske taboriščne prireditve pesnil Dahavske balade – kuplete z vsebinami iz taboriščnega življenja in aktualnega političnega dogajanja.

Justin Ažman je bil rojen leta 1910 v Trstu, mladost je preživel v Kropi. Pred drugo svetovno vojno je opravljal več uradniških služb, nazadnje je bil zaposlen v Kovinarski zadrugi Plamen v Kropi. Na pobudo Stanka Žagarja, učitelja na Srednji Dobravi (prej Dobrava pri Kropi), se je leta 1934 včlanil v komunistično partijo. V začetku leta 1941 je bil interniran v Srbijo v taborišče v Ivanjici v Medjurećju, kamor so jugoslovanske oblasti tik pred začetkom druge svetovne vojne umaknile zlasti komuniste in makedonske nacionaliste. Justin Ažman je ženi Ivi v pismih navdušeno poročal o kulturnem življenju v taborišču in slovenskih književnikih, ki jih je tam spoznal: Miška Kranjca, Ferda Kozaka, Rudolfa Kresala in Ludvika Mrzela, s katerim sta se nato ponovno srečala v Dachauu. V Ivanjici je spoznal tudi režiserja Jožeta Babiča. Z Justinom sta oba imela smisel za pisanje v rimah. Za t. i. Agencijo Bodice, ki je postala stalnica večernih druženj taboriščnikov, sta, najprej Babič, po njegovem odhodu pa Ažman, pripravljala kratke satirične vložke. Babič in Ažman sta sodelovala tudi pri nastanku taboriščne himne Medjurećka. 

Po povratku iz taborišča v Ivanjici konec marca 1941 je Ažman pomagal pri vzpostavljanju partizanskih enot na Jelovici in bil 17. oktobra 1941 aretiran. V preiskovalnem zaporu v Begunjah je bil zaprt do začetka marca 1942, v koncentacijskem taborišču Dachau pa od 8. marca 1942 do osvoboditve taborišče 29. aprila 1945. Domov se je vrnil s prvim konvojem iz Dachaua 9. junija 1945, skupaj z Evgenijem Žukovim, beograjskim novinarjem in kulturnikom ruskega rodu, s katerim se je spoprijateljil v taborišču.

V sedemdesetih letih 20. stoletja je Ažman pomagal pri zbiranju spominov na taborišče in za zbornik Dachau,&lt;ref&gt;Ažman Justin: Utrinki iz taboriščnega življenja. Dachau, zbornik. Založba Borec (ur. Bojan Ajdič et al.), Ljubljana 1981, str. 365–373.&lt;/ref&gt;  ki je leta 1981 izšel pri založbi Borec, pripravil krajši spominski zapis, v katerem omenja več posameznikov, ki so sodelovali pri slovenskih taboriščnih kulturnih prireditvah: zborovodjo Valentina (Folteja) Hartmana in člane slovenskega pevskega zbora v taborišču, pesnika Frana Albrehta, slavista Janeza Logarja in igralca Ivana Levarja. Javni pozivi k zbiranju spominov na čas narodoosvobodilnega boja, mdr. se je v zvezi s svojim pesnikovanjem v taboriščih v Ivanjici in Dachauu dopisoval z Marijo Stanonik, so ga spodbudili, da je svoje osebno doživljanje druge svetovne vojne in desetletja pred njo zapisal v več nizih spominskih zapisov. Zapise o taborišču Dachau je napisal s časovno distanco in v svojem značilnem cinično-humornem tonu. Poimenoval jih je Dahavske dogodivščine. V letih 1979 in 1980 so bile v nadaljevanjih objavljene v Plamenu, glasilu Tovarne vijakov Plamen Kropa. Uvod k Dahavskim dogodivščinam je bila Burka o preštevanju, ki jo je napisal in objavil leta 1976. Začel je takole: Čeprav se je zadnje čase toliko pisalo in govorilo in rjulo čez preštevanje tam na oni plati Karavank, natančneje povedano, na Estrahajarskem, je tudi meni notri nekaj reklo: »Fant, tudi ti imaš bogate topogledne skušnje. Kaj če bi še ti pristavil k tej veseli ofceti svojo lagersko menažko?«&lt;ref&gt;Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37&lt;/ref&gt;  Za predstavitev njegovega načina pisanja spominov na Dachau navajam odlomek iz Burke o preštevanju:

&lt;blockquote&gt; Prvo preštevanje je bilo že na blokštrasi, od koder smo po deset v eni vrsti strumno korakali po lagerštrasi, kjer so se priključili še ostali bloki s sodimi številkami. Skupaj je bilo med 28 številkami 14 barak; z druge strani, z lihimi številkami, pa še nojcugangi – novodošleci, dočim tistim iz revirja, še pravi iz špitala, ni bilo treba maširati na apelplac. Te so kar na postelji prešteli, kar jih je zjutraj še ostalo živih. »Links cvo, links cvo,« so komandirali kapoti in »ein Leid!« Pa smo jo zažingali, kar je duša dala, največkrat tisto: »Švarcbraun ist ein Haselnuss, schwarzbraun bin auch ich, švarcbraun mus mein Madel sein, gerade si wi i ...« (Črnorjav je lešnik, črnorjav sem tudi jaz, črnorjavo mora biti tudi moje dekle, prav taka kot jaz).&lt;ref&gt;Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

V svojih spominih je Ažman opisal tudi zametke kulturnih prireditev v taborišču: /... Že v prvem letu, se pravi leta 1942, je bilo nekaj »kulturnih« in kulturnih prireditev. Med prve prištevamo kino predstave. »Wer noch nicht in Kino war?« se je pridrl blokač v štubo. In tisti, ki še niso bili v kinu, smo dvignili roke. In spet se je zadrl: »Hockerl mitnehmen,« se je glasila druga komanda, pa smo šli v procesiji vsak s svojim stolčkom, ki je veljal za vstopnico, na apelplac (zborno mesto), kjer so bile kino predstave. Po pravici povedano, od teh predstav nismo imeli ničesar. Saj jih tudi razumeli nismo. V mislih na dom pa je čas le minil. .../&lt;ref&gt;Ažman Justin, Dahavske dogodivščine, O kulturi takšni in drugačni. Plamen, leto VII, št. 11 (november 1978), str. 19.&lt;/ref&gt;  Omenja tudi taboriščni orkester (Lagerkapelle) in prvo večjo kulturno prireditev v taborišču, uprizoritev gledališko-glasbene parodije na aktualne politične dogodke Krvava noč v gradu strahov (Die Blutnacht auf dem Schreckenstein) v začetku junija 1943. Po njegovih spominih so predstavo v slogu viteških iger, v kateri je nastopal glavni junak po imenu Adolader (po Adolfu Hitlerju), organizirali zaporniki z Dunaja. Na tej prireditvi je prvi javni nastop imel tudi slovenski pevski zbor,  k sodelovanju sta ga povabila glavna organizatorja prireditve, dunajska kulturna delavca Viktor Matejka in Rudolf Kalmar,  ki je bil tudi avtor predstave. Iz istega leta se je spominjal še folklornega nastopa poljskih ujetnikov, ki so si organizirali (priskrbeli) ženska oblačila, in nekega jetnika, ki je ob tej priložnosti nastopil z igranjem na steklenice. Z bolečino se je spominjal tudi nekega ruskega oficirja, virtuoznega trobentača: /... Nimam sposobnosti, da bi mogel povedati, kako nebeško lepo mu je pela trobenta v poletni večer. Še lagerska hierahija je pozabila na rjovenje in tudi ta je poslušala trobentača, ki se ga je, ne brez vzroka, prijel naziv zlata trobenta. Ne vem več, kdo vse je zanj interveniral, da bi vsaj njega pustili pri življenju. Zaman. .../  Ustreljen je bil 4. septembra 1944. 

Ažman je redno zahajal v taboriščno knjižnico, ki je bila ob njegovem prihodu skromno založena, a se je kmalu toliko izpopolnil v nemškem jeziku, da je pisma pisal tudi drugim zapornikom. Zaporniki so imeli možnost pošiljanja dveh pisem na mesec na naslov, ki so ga sami navedli. Ohranjena so skoraj vsa njegova pisma iz taborišča, po dve pismi na mesec ženi Ivi od konca marca 1942 do februarja 1945, ko je pošta postala neredna. »Fantaziram o knjigah, naravi, hiši, gozdu, še posebej pa o tebi in upam, da se bova še kdaj videla,«  ji je pisal 19. maja 1942. V pismih je redno, zaradi cenzure sicer zelo na kratko, poročal tudi o slovenskih kulturnih prireditvah v taborišču. V letu 1943 je kontrola nad vsebinami paketov nekoliko popustila in Ažman je od doma začel dobivati, tako jih je sam poimenoval, tudi duhovne prigrizke. Žena mu je k vsebini paketov začela prilagati časopise in pretipkana Cankarjeva dela, zadnje taboriščno leto pa tudi knjige in slovarje. V začetku avgusta 1943 je pisal ženi Ivi: /... Več zadovoljstva /kot šport/ mi nudi domača pesem in beseda. Tako je bil npr. danes v našem bloku cel koncert. Enajst pesmi našega pevskega zbora, recitacije, med temi Uvod h Krstu, Grobovi tulijo, jaz pa sem prebral Cankarjevo Krivico. Tudi harmonike ni manjkalo. .../.   Prireditev je podrobno opisal tudi v Dahavskih dogodivščinah: /... Poseben dogodek je bila tudi pošiljka jubilejnega zbornika, ki je izšel kmalu po prvi svetovni vojni ob obletnici Ivana Cankarja. Med drugim je bila tudi priobčena črtica Krivica iz cikla Podobe iz sanj. Ne samo za prvo, ampak tudi za čas druge vojne se mi je zdela tako primerna, da sem jo predlagal v program neke interne, samo za Slovence namenjena kulturne prireditve .../. 

V taborišču je za slovenske prireditve znova začel s pisanjem rim, ki jih je poimenoval Dahavske balade. K temu ga je nagovoril Branko Diehl v času, ko je Ažman v drugi polovici leta 1943 ležal v taboriščni bolnišnici oz. revirju in ga je zaradi dela na taboriščni plantaži, kjer so gojili zelišča in začimbe, mučil išias. Napisal je vsaj 27 kitic, trikrat po tri kitice z vsebino iz taboriščnega življenja ter dogodkov v Jugoslaviji in mednarodne politike. Ženi je 12. decembra 1943 pisal: /... Zadnjo nedeljo je bil (spet) slovenski koncert. To pot nisem bil navzoč, pač pa sem po naročilu (v revirju) spet zajahal Pegaza. Uspeh je bil, kot sem slišal, ugoden, saj sem pravkar dobil naročilo za praznike ... /.   Dahavske balade se v rokopisu niso ohranile, Ažman jih je po vojni nekaj zapisal po spominu, npr. o ušeh in z njimi povezano epidemijo tifusa v letu 1943 oz. o nedeljskih kontrolah prisotnosti uši pri jetnikih:  

&lt;poem&gt;
Komisija se je zbrala, 
da povelje izvrši,
»Lauskontrolle! krik zagnala
pa imaš pregled uši.
Vrag naj vzame te mrcine; 
komisija dobro ve,
tam, kjer rastejo kocine,
rade se uši drže.
&lt;/poem&gt;
 
Ena od njegovih Dahavskih balad se je nanašala na tudi pojem organizirati (prisvojiti, pridobiti si) v taborišču, en verz si zapomnil taboriščnik Andrej Tišler iz Tržiča: V Dachauu vsak organizira, tudi če že prav umira.&lt;ref&gt;(Tišler, Andrej): Ko nisem bil človek, Tržiški vestnik, leto II, št. 16–17, 6. 8. 1953, str. 3.&lt;/ref&gt;  Ažman se je spominjal tudi tega, da sta njegove Dahavske balade enkrat ali dvakrat kot kuplete zapela Božo Grošelj in Risto Gajšek, sicer pevca slovenskega pevskega zbora v Dachauu. Nastopov pevskega zbora se je Ažman spominjal s posebno naklonjenostjo. Sam v zboru zaradi pomanjkanja posluha ni sodeloval, je bil pa dober znanec zborovodje Valentina Hartmana. 

Zbor se je oblikoval spomladi 1943, čeprav so slovenski taboriščniki že prej, ob nedeljah in ob praznikih, večkrat spontano peli narodne pesmi, še posebej potem, ko so večjo skupino slovenskih taboriščnikov preselili iz 14. in 16. v 24., t. i. jugoslovanski blok. Ažman se je spominjal, da je zbor v drugi polovici leta 1943 precej pridobil s prihodom novih internirancev, med katerimi je bila vrsta pevcev iz ljubljanskih pevskih zborov. Takrat je zbor štel tudi nad 60 članov. Zborovodji Hartmanu je s svojo iznajdljivostjo priskrbel izvod Slovenske pesmarice, in sicer tako, da sta s Filipom Legatom iz Krope, ki je ga je gestapo zaprl istočasno kot Ažmana, pisala očetu Juriju Legatu, dolgoletnemu društvenemu pevcu in organistu, naj jima pošlje zdravila za srčne bolezni – Aljaževe kapljice. Zaradi cenzure je bila pesmarica sicer zaplenjena, a je lahko ostala v taboriščni knjižnici. Med pevci je izstopal Božo (Teodor) Grošelj, ki je nastopal tudi z opernimi arijami ob spremljavi taboriščnega orkestra. Ažman in Grošelj sta se dobro poznala, saj je Ažman zanj organiziral pomoč v paketih od doma. Žena Iva mu je 23. novembra 1943 pisala: /... Tvoja sestrična Lucija in njene prijateljice bodo Božu Grošlju spet poslale paket .../. 

Še posebej v lepem spominu mu je ostala prireditev v počastitev Prešernovega dne februarja 1944, na kateri sta Dolfe Cizej, sicer agronom, in slavist Janez Logar predavala o Prešernu, igralec Ivan Levar, član ljubljanske Drame, pa je doživeto recitiral Uvod h Krstu pri Savici. Pesem, posvečeno Prešernu, je za prireditev napisal in recitiral književnik Fran Albreht, Justin Ažman je ob tej priložnosti nastopil s Prešernovo V spomin Andreja Smoleta. V pismu z dne 19. februarja 1944 je napisal: / ... Najlepše pa je bilo, ko je okoli 50 mož zapelo same Prešernove pesmi. Pravijo, da se zbor lahko meri z najboljšimi v svoječasni Ljubljani. Skratka, čutimo svojo narodno dolžnost dostojno počastiti našega velikega Pevca. Domovina nam ne bo mogla kdaj očitati, da si nismo dovolj prizadevali ... /. 

Konec leta 1944 je Ažmanu mimo cenzure uspelo poslati tri pisma, napisana v slovenščini. V pismu z dne 13. oktobra 1944 je ženi Ivi, ki je takrat iz Krope zaradi uničenja zadružne tovarne preselila na Jesenice, pisal o svojem raison d'être v taborišču: /... Drugič skušam izravnati bilanco svojo s tem, da hlastam po znanju. Najprej jezikov. Ruščine sem se že toliko navadil, da sem pred par dnevi dobil pol hlebca kruha zato, ker sem sestavil ljubavno pismo v ruščini. Knjiga, ki si mi jo nekoč v ta namen poslala, sedaj že drugim prav pride. Škoda, da ni več na razpolago te vrste čtiva. O moji nemščini kolikor toliko lahko sama presodiš. Prve korake skušam v angleščini in francoščini. Ne moreš si misliti, kako učen je nek moj tovariš, ki z menoj vred pri kopanju krompirja sedaj – plug vozi. Vse te in še par jezikov govori in je imel kot ataše imenitno službo in mastno plačo. Drugi spet, medicinec, si je vtepel v glavo, da hoče znati švedski. Tretji pa se zadovolji s čikom, in tudi meni bi sedaj prav prišla kaka cigareta. Če boš imela kaj opraviti v Kropi, poglej za mojo fr. čitanko .../. 

Ruski jezik ga je poučeval Evgenij Žukov (1897–1959), s katerim sta se spoprijateljila in ostala v stikih tudi po vojni. Žukov, rojen v Kijevu, je po prvi svetovni vojni živel v Beogradu, kjer je bil uveljavljen novinar in kulturni delavec, mdr. je vodil koncertno agencijo Jugokoncert. Taboriščne razmere je prenašal težje kot Ažman. Po pismih sodeč, poštne povezave med Nemčijo in Srbijo ni bilo, zato Žukov sprva ni imel stikov z domačimi. Ažman je Žukovu prek svoje žene Ive pomagal vzpostaviti stike z družino v Beogradu in s številnimi znanci v kulturnih krogih v Beogradu, Zagrebu, Münchnu, Berlinu, na Dunaju ter tudi v Sloveniji, v Ljubljani in na Bledu. Aprila 1943 sta si ženi začeli dopisovati. Marija Žukov je v Slovenijo pošiljala pisma in pakete za moža, Iva pa jih je prepošiljala v Dachau, s paketi zanj so pomagali tudi Ivini sorodniki v Ljubljani. Marija in Žukovi znanci so bili Ažmanu zelo hvaležni za moralno in siceršnjo podporo, ki jo je izkazoval izobraženemu taboriščniku. 

Po osvoboditvi taborišča 29. aprila 1945 sta oba pomagala novi taboriščni upravi – Ažman je delal v knjižnici, Žukov pa je, za razliko od tipkanega in ciklostiranega Dahavskega poročevalca, ki so ga izdajali slovenski taboriščniki, v cirilici na roke pisal Sovjetski bilten. Po vrnitvi v domovino sta se oba znova vključila v javno in kulturno življenje. Ažman je bil prva dva meseca po vrnitvi domov v pripravah na množično prireditev v počastitev osvoboditve, im. Partizanski dan v Kropi. Kot govornik je nastopil Ažmanov taboriščni znanec Stane Oswald. Avgusta 1945 je bil Ažman izvoljen za prvega predsednika krajevnega NOO (Narodnoosvobodilnega odbora). Kmalu po vojni je prišel v spor z nekaterimi kroparskimi partijci in leta 1947 je bil iz partije izključen. Tudi Žukov je bil prve povojne mesece zelo zaposlen, organiziral je več mednarodnih gostovanj umetnikov, mdr. je bil v organizacijski skupini ob obisku ruske igralke Tatjane Okunjevske. Kmalu zatem se je zanj začela nova kalvarija, zasliševali so ga zaradi njegove vloge taboriščne starešine v Dachauu. V zvezi z Žukovim in Dielom so zaslišali tudi Ažmana. Žukov je po letu 1950, ko je bil oproščen obtožb, večkrat prišel v Slovenijo – na Bled in v Kropo.

*Saša Florjančič: V taborišče se vtihotapi slovenska kultura. ''Vigenjc'' 2025.

===Rdeči kaplan in pesnik [[:w:Lojze Jože Žabkar|Lojze Žabkar]]===

{|
|[[File:Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši.jpg|thumb|350 px|Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar 02.jpg|thumb|200 px|Lojze Jože Žabkar]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar]]
|}

{|
|[[File:Lojze Jože Žabkar 03.jpg|thumb|150 px|Lojze Jože Žabkar]]
|[[File:Dnevniki Lojzeta Jožeta Žabkarja.jpg|thumb|Delček Žabkarjevih dnevnikov v uredništvu Boža Flajšmana]]
|[[File:Lojze Žabkar, Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983.jpg|thumb|Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982]]
|}

Jože Žabkar se je rodil 5. januarja 1910 na Mikotah pri Raki gozdnemu čuvaju Alojzu in Mariji. V letih 1923–31 je hodil v klasično gimnazijo v Ljubljani in po maturi stopil v križniški red. Po noviciatu 1931–2 na Dunaju je med letoma 1932 in 1934 na jezuitski univerzi v Innsbrucku študiral teologijo in filozofijo, 1934–37 pa v Ljubljani teologijo. 1937/38 je bil kaplan v Metliki, 1938 je služil vojaščino, 1938–1941 je bil ravnatelj Vajeniškega doma v Ljubljani, 1941–1943 kaplan in do 1969 župnik v Črnomlju. Ker so njegovi dijaki med prvimi odšli v partizane, se ga je prijel vzdevek »rdeči kaplan«. Nazadnje, do smrti 1983, je bil župnik v Kropi, kamor ga je nadškof Pogačnik prestavil kljub množičnemu nasprotovanju črnomaljskih vernikov. Zelo se je priljubil tudi faranom v Kropi.

Kot krščanski socialist je objavljal v ''Delavski pravici'' in njeni prilogi ''Polet''. Takoj v začetku okupacije se je vključil v OF. V Črnomlju in okolici je pomagal organizirati partizansko šolstvo in februarja 1944 ustanoviti versko komisijo pri SNOS. Uporniški Žabkar je bil med vojno kritičen do nepotrebnega partizanskega nasilja nad nasprotniki, po vojni pa je bil v konfliktu z nadrejenimi cerkvenimi oblastniki. Po osvoboditvi je bil leta 1949 soustanovitelj in član duhovniškega Ciril-metodijskega društva. Predaval je ob 400-letnici slovenske knjige (''Organizacijski vestnik CMD'' 1951), v KMD 1984 je pisal o cerkvi med NOB na osvobojenem ozemlju, objavljal je tudi v ''Družini'', ''Novi poti'' idr. Prejel je visoki državni priznanji: 1959 red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in 1974 red za narod s srebrnimi žarki. 2020 mu je belokranjsko muzejsko društvo v Črnomlju odkrilo spominsko ploščo; cerkev je postavitev plošče ovirala.

Pesmi in kratko prozo je pisal in objavljal že v gimnazijskem glasilu, pred vojno v ''Domu in svetu'', ''Kresu'', ''Mladiki'', ''Naši zvezdi'', ''Rasti'', ''Vigredi'', po vojni v ''Novi poti'', ''Glasniku Slovenskega duhovniškega društva'' idr. Čeprav je imel že pred vojno pripravljeni zbirki pesmi ''Metlika, mesto ob Kolpi'' (1937) in ''Dnevi na jugu'' (1938), je samostojno zbirko objavil šele 1981. Naslovil jo je ''Brevir moj v travi'' (spremna beseda Boris Paternu; ocene D. Voglar, ''Borec'' 1982, 411–2; M. Košir, ''Dnevnik'' 1981, št. 349; M. Novak, ''Delo'' 1981, št. 297; ista, ib. 1983, št. 43; T. Bohinc, ''Glasnik Slovenskega duhovniškega društva'' 1982, 33–4; B. Štih, ''Dnevnik'' 1982, št. 42). Zanjo je prejel 1983 Kajuhovo nagrado. Zbirka je izbor Žabkarjeve partizanske in domovinske poezije, ki je zrasla iz osebnih doživetij v Beli krajini in na Dolenjskem. Žabkar je v njej iskreno veren in poln zaupanja v pravičnost življenja in plemenitost preprostih ljudi. Pripravljal je nadaljevanje partizanski pesmi pod naslovom ''Zbudil bom jutranjo zarjo''.

V rokopisu je ostala tudi pesniška zbirka ''Železna vezenina'' s 70 kroparskimi pesmimi, ki jo je, vse se tako zdi, načrtoval za svojo sedemdesetletnico in jo popravljal še nadaljnja tri leta, dokler ga ni 23. junija 1983 v Ljubljani prehitela smrt.

&lt;!-- '''Viri za geslo Franceta Pibernika v SBL''': J. Grgič, ''Delo'' 1983, št. 149 (s sliko); M. Gregorčič, ''Večer'' 1983, št. 57 (s sliko); B. Kocjan, ''Družina'' 1983, št. 30; J. Gregorič, KMD 1984, 122–3 (s sliko); intervju v ''Glasu'' 1980, št. 33/4 (D. Sedej). --&gt;

====Na Jelovici 1970====

&lt;poem&gt;
Tu padla dva sta borca,
prav na tej škrbini
dala na oltar 
življenji mladi domovini.

Avgusta petega,
v letu prvem vstaje
Cankarja brigada
tu se je rodila.
Svobode kal
v gozdovih teh
v strahotnih dneh je vzklila.

Modrina encijana me zastira,
požira pot me skalnata,
volčje črešnje
teloha belino nasledile,
sesajo me naročja bukovih gozdov,
z Vodic me pelje pot domov.

Križ lesen in Križani na njem,
Bog vedi, kdaj se je podrl:
nema priča na križpotju,
zadet od krogle 
partizan je tu umrl.

Vodice, 20. maja 1970.
Lojze Jože Žabkar
&lt;/poem&gt;

====[[:w:Joža Bertoncelj|Joža Bertoncelj]]====

&lt;poem&gt;
Kdor samo to premišljuje,
kje in kaj bi pojedel,
kar se med palcem
kazalcem premika,
kar gre v trebuh po grlu,
več vreden ni,
kakor tisto,
kar se iz njega scedi.
Pobral je železo na cesti,
ga v ognju,
vigenjcu svojem zmehčal,
križ in na križu
Gospoda skoval:
&quot;V imenu Očeta in Sina,
v hišo krščansko
potuj, umetnina!&quot;

Pljunil pred njega možak je,
za zbito železo
da dal bi stotake,
škoda bi bilo:
zanje dobiš v gostilni
obilno kosilo!&quot;
Za kruh naš vsakdanji
Bog bodi zahvaljen!
Če v potu obraza
v železo sem martro božjo vkoval,
nerad bi bedaku pod ceno
jo zdajle prodal!
&quot;Pri ješi se mojster
s kladivom, hrust, je zravnal
in dodal:
&quot;Če zdi se premalo,
pljuni pred mene ponovno!
Nič večje od tebe
za to ne bo govno!
&quot;Segel v žep je ponosno,
ponudil možaku prijazno:
&quot;O lepem vedenju
knjigo za dinarje tele naroči!
[[:w:Mirko Mahnič|Mahničev Mirko]] vesel,
še lepšo bo zate napisal.
Čas pa tvoj pljunek
na mojem bo križu izbrisal.&quot;
&lt;/poem&gt;
Kropa, 15. oktobra 1973&lt;br&gt;
Lojze Jože Žabkar

(''Železna vezenina'')

====Železni Kristus====
&lt;poem&gt;
Na razstavi svetovni
zlato dobil je odličje
mojster železa
Joža Bertoncelj:
Kristus s povešeno glavo,
še in še jo poveša,
kakor žebljarji skozi stoletja,
od kovanja in rodnje
sključene matere kroparske
s sadom telesa v naročju,
daleč premalo dajale so njive
kruha in mleka na Stočju.

Prsti od kladiv so zviti,
v ročaj se leseni zažrli,
trde komaj načeli
v zemlji, za Lenartom svetim,
v grobu so črvi.

Kristus s povešeno glavo,
križ kraj njega leseni
na steni v kapeli,
stotine žebljev vseh vrst
vanj so zabiti,
stkane v mrežo
železne so niti,
nam in zanamcem v spomin,
Kroparski Kristus –
v trdo železo vkovan
je mož bolečin.

Prikloni se romar moderni
kot na razstavi na steni,
Ta Kristus, ti žeblji skovani,
daleč, daleč že so za nami:
standard moderni
trpljenje je daleč odrinil.
Bog nas obvaruj,
da bi spomin na kovanje
v stoletjih za nami izginil.

Kropa, 18. 1. 1982.
Lojze Jože Žabkar
&lt;/poem&gt;

====Železni oltar v Kropi====

&lt;poem&gt;
V oči se iskremu zapikajo ognjene,
med koksom se žarečim
cvre železo,
mehko kot testo
pod kleščami se zvija:
kaplje znojne ga hladijo,
udarci kladiva
naprej, naprej
se kar vrstijo.

Za kosom kos
ustvarja vezenino,
za božjo čast,
za farno še družino.
&quot;Kako je dober Bog,
da dal je tem pestem
tako posrečeni objem
kladiva težkega,
in da je klešč prijem
tako prečudno vešč!&quot;

Kot klekljarice svila
previja se v oblike
železnina,
kako kar raste
iz rok kovaških
čudežna iz jekla
vezenina!
Bog sam v sledenje teh,
oblikovno navzoč,
duha razširil je
prostranosti obroč,
prelil vesolja je širino
v to prelepo čipko –
mrtvega železja vezenino.

Kropa, 19. maja 1971.
Lojze Jože Žabkar&lt;/poem&gt;

====Mojih sedemdeset let====

&lt;poem&gt;
Ničla sem pred Bogom,
to bolj sam vem, kot drugi,
po svoji,
na svet priromal sem zaslugi.
Zabijal vso mladost
mi oče je v betico,
sveto, enkratno resnico:
&quot;Roke za vsako delo,
usteca za vsako jelo!
&quot;Vse do križa sedmega
me spremlja ta maksima,
včasih več, včasih manj
se dejstvo rima!

Kovačeve roke
vitre železne krivijo,
vez za vezjo,
spojka za spojko,
vežejo plašček
stekleni posodi,&lt;ref&gt;UI je takole razložila ta plašček: &quot;Plašček za stekleno posodo v kovaškem in tradicionalnem žargonu pomeni okrasni ali zaščitni kovinski preplet, ki obdaja steklenico. V širšem smislu gre za tradicijo opletanja steklenic (pletenk ali demižonov). Medtem ko so se pletenke običajno opletale z vrbinimi vitrami, šibjem ali leskovim lesom, pa so kroparski umetni kovači razvili posebno spretnost: steklenice so opletali z izjemno tankimi, prožnimi železnimi nitmi in trakovi.Izraz ima v pesmi tako praktičen kot simbolen pomen: Praktični (tehnični) pomen: Kovač iz tankih železnih trakov skuje nekakšno kovinsko »mrežo« ali »srajčko« (spojka za spojko), v katero nato obleče stekleno posodo. Ta plašč varuje krhko steklo pred udarci in hkrati služi kot unikatni dekorativni element, ki dokazuje kovačevo izjemno natančnost. Vsebinski kontekst pesmi: Avtor v naslednjih verzih pravi: »Da bi ga mnogim iz te 'vezenine železne' še lahko natočil ...« S tem neposredno nakaže, da gre za kovan in s kovanimi nitmi opleten bokal ali steklenico za žganje oz. vino (verjetno za tisto »zelenega šilce«, ki ga omenja na začetku zadnje kitice).&lt;/ref&gt;
božje dobrote talent,
paseka dva še,
zamašek skovan je,
sedmici dodelana ničla:
Bolj kot to delo,
letina moja je pičla.

Zelenega šilce popijmo,
let še teh nekaj,ki bodo, zalijmo!
Da bi ga mnogim
iz te &quot;vezenine železne&quot;
še lahko natočil,
preden moj dan bo slovesa napočil!

Kropa, 5. januarja 1980.
Lojze Jože Žabkar&lt;/poem&gt;

====Karabinko mi na grob denite====
&lt;poem&gt;
Pomlad se v reber je pognala,
nevidna sila
v breze zlezla je zarana,
sok napenja skorjo belo,
kosu kos
v dragi odgovarja:
nad Metliko, pod Gorjanci
se zbudila
jutranja je zarja.

&quot;Vzemi nožek, draga,
v skorjo breze
ostro riso
mi zareži,
rano težko
z robčkom mi preveži.
Soka kar v menažko
mi nastrezi,
čudežna je moč v brezi,
morda me pozdravi!

Sok mlade breze
v žile se zaleze,
kot skorjo belo
kožo velo
bo napelo,
brez zdravnika
bo me ozdravilo.

Če pa volja božja bo,
da v majniku cvetočem
vzeti moral bom slovo,
pod brezo tole čudežno
me pokopljite,
na grob mi karabinko
s titovko denite,
da veren bil sem,
še križ lesen nanj zasadite!&quot;
''Brevir moj v travi'' (1981), 17&amp;ndash;18.
&lt;/poem&gt;


====Na Bistrici 1942====

&lt;poem&gt;
Sklonim nad njim se,
potno je čelo,
ves nebogljen
in v cunje zavit,
v trebuhu ga zvija:
&quot;Pomagajta, Jezus, Marija!&quot;

Sestra tiho mi dahne:
''Tifus mori ga,
strel v čreva dobil je,
krog pasa ves gnil je,
zdržal ne bo.
Vas je naročil,
dajte mu to,
kar je potrebno
za zadnje slovo.&quot;

V srcu me misel boli,
da mora mlad iti,
razvezane mladih moči
so vse niti.
Dekle mu piše:
&quot;Majnik kot lani,
moj dragi, je danes v Ljubljani,
še lepše nam bo,
ko se vrneš domov ... &quot;

Fantu steklijo oči,
globlje, vse globlje
v prsih mu hrope,
stiska roke mi,
rad bi še nekaj povedal,
ko se je vsega spovedal:
&quot;Če me v Ljubljano
svobodno ne bo,
povejte ji vi,
moji ljubljeni Sonji,
mislil sem nanjo vse dni:
videla bova se v večnosti.&quot;
&lt;/poem&gt;
''Brevir moj v travi'' (1981), ''Pesmi upora, 3'', 403.

* Božidar Flajšman: [https://www.youtube.com/watch?v=yJvNkjWyqfk Pestro življenje duhovnika, pesnika in kronista Lojzeta Jožeta Žabkarja in njegov izgon iz Črnomlja.] Središče za  javno zgodovino FF UL 14. 6. 2023. Youtube.
* [https://radio-odeon.com/novice/v-crnomlju-o-pestrem-zivljenju-lojzeta-zabkarja/ V Črnomlju o pestrem življenju Lojzeta Žabkarja.] Radio Odeon 15. 6. 2023.
* Božidar Flajšman: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8CLPSD9 Dnevi na jugu, 1937-1938: slovenski duhovnik in pesnik na služenju vojaškega roka v Srbiji, za časa Kraljevine Jugoslavije.] ''Retrospektive'' 22/1 (2023).

===Pesnica [[:w:Kristina Šuler|Kristina Šuler]] in njena hči partizanka ===

{|
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Spominska plošča Kristini Šuler na rojstni hiši]]
|[[File:Kropa birthplace of the poet Kristina Šuler 26102009 66.jpg|thumb|Rojstna hiša Kristine Šuler]]
|}

{|
|[[File:Kristina Šuler.jpg|thumb|Kristina Šuler]]
|[[File:Kristina Šuler 1945.jpg|thumb|Kristina Šuler 1945]]
|[[File:Kristina Šuler 02.jpg|thumb|Kristina Šuler, Kovaški muzej v Kropi]]
|}

{|
|[[File:Kristina Šuler s hčerko Kristo.jpg|thumb|Kristina Šuler s hčerko Kristo]]
|[[File:Kristina Šuler 1914.jpg|thumb|Kristina Šuler 1914]]
|[[File:Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi.jpg|thumb|Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi]]
|}

[posnetek groba na Žalah | portret Kristine Šuler slikarke Mare Kralj iz 1934]

V zavesti imamo, kot da je šel v partizane samo praznožepi proletariat, pri Kristini Šuler, Mirku Šušteršiču in še kom pa se izkaže, da so bili med najbolj zavzetimi uporniki izobraženci in iz premožnih družin. Te je okupator kot najbolj nevarne ponemčevalnemu načrtu tudi najprej izselil ali zaprl. Kristina Šuler (1866&amp;ndash;1959) je bila iz fužinarske družine. Mati Hedvika, rojena Potočnik, je zgodaj umrla, oče, podjetnik Benjamin Schuller pa je na stara leta obubožal in je z učiteljsko plačo sama vzdrževala družino. V Kropi je dokončala osnovno šolo, sledilo je osem let samostanske šole v Škofji Loki in učiteljišče v Ljubljani.

Med 1889 in 1898 je poučevala v Bohinjski Bistrici, kjer sta bila za kaplana pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Anton Medved, ki sta organizirala literarna srečanja in jo literarno usmerjala. Čeprav se je skupaj z učiteljico Vido Jeraj uveljavila kot najpomembnejša pesnica svojega časa, knjižnega izida svojih pesmi ni dočakala. 1899&amp;ndash;1901 je službovala na osnovni šoli v Šmartnem pri Ljubljani, dokler je niso odpustili zaradi rojstva nezakonskega otroka. S trimesečno hčerko Kristo se je odselila na Staro Goro pri Sv. Juriju ob Ščavnici in tam poučevala do upokojitve 1925xx. 

Pet let po upokojitvi se je preselila v Ljubljano in poslovenila priimek. 1941 se je, petinsedemdesetletna,  kot članica Jugoslovanske ženske zveze vključila v OF. Na sestanek pri njej doma na Mirju je prišel tudi Boris Kidrič. S sestro sta pisali po zidovih gesla proti okupatorju; bila je najstarejša ljubljanska aktivistka. Hčer Kristo so internirali v Italijo in se je vrnila po kapitulaciji Italije septembra 1943. Partizani so jo poslali poučevat na osvobojeno ozemlje v Belo krajino.  

Ostarela Kristina je med vojno spet začela pesniti, in to angažirano, bojevito, na temo trpečega, a neuklonljivega ljudstva ter o hčeri izgnanki in partizanki. Pesmi je prebirala ljudem, ki ob italijanski blokadi niso smeli iz hiš. Pesem V pričakovanju je napisala tik pred osvoboditvijo maja 1945 in je izšla v slavnostni številki ''Slovenskega poročevalca''. 

Hčer so 1949 pod obtožbo, da je informbirojevka, za dve leti in pol internirali na Golem otoku. Političnih zapornikov so se tedaj ljudje izogibali, zvezo med matero in hčerjo je s pismom pomagal vzdrževati Fran S. Finžgar. Po zaporu je z materjo živela skrajno revno v bedni sobi, skozi katero so hodili drugi stanovalci, do leta 1959, ko je 59-letna hči umrla za rakom. Kristina Šuler se je potem preselila k sorodnikom v Moste, vendar je že čez pet mesecev umrla. Na nagrobniku na ljubljanskih Žalah (spomenik je izdelal prijatelj Tone Kralj) so vklesani njeni verzi: 

&lt;poem&gt;
Stopinje moje tišje so in tišje ...
Odhajam praznih rok neznano kam.&lt;/poem&gt;

Spominsko ploščo ima na rojstni hiši v Kropi in na OŠ na Stari Gori, pod njenim znamenjem se odvija pesniški natečaj za najboljšo slovensko žensko poezijo kresnice. 

&lt;poem&gt;
'''V ječi'''

Bila pohlevna sem in tiha,
otrokom svojim sem bila ljubeča mati,
o, zdaj me ni več prepoznati -
preklinjam, krčim žuljave roke v pesti:
&quot;Prekleta bodi roka, ki je strel sprožila,
mi sina je edinca umorila,
prekleti vi, ki hčerko ste mi odpeljali,
v sramoto in trpljenje jo pehali,
porušili, požgali dom ste naš;
ponižan, strt naj rod bo vaš!&quot;

Bila pohlevna sem in tiha,
zdaj levinja sem krvoločna;
da bi telo in dušo mi ubili,
za mreže ste železne me vtaknili,
da v ječi brez otrok naj svojih jaz poginem,
brez njih ljubezni in opore naj preminem.

Že bliža dan se, okupatorji krvavi,
ko levinja za mrežami bo zarjovela -
v svobodo zlato našo bo zdrvela,
slavila z narodom njegov veliki dan.

''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 481.
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
'''Lučka na grobu'''

Lučka na grobu, drobna kresnica,
svetiš v noč gozdno, v temi blestiš,
padel junak je za narod, svobodo,
njemu v spomin, ti lučka, goriš.

Smreke zelene, gozdne ciprese
v molku globokem ob grobu stoje,
breze junaku pozdrav šepetajo ...
z listjem jesenskim grob mu zlate.

Vžigaj se, lučka, v ogenj mogočni,
srca prešine plamen naj tvoj,
s silo udarno po poti junaka
stopajmo proti sovražniku v boj! 

Lučka na grobu, drobna kresnica,
bodi znanilka srečnih nam dni,
ko bo vstal narod, prerojen, prekaljen
iz bolečine, trpljenja, krvi.

''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 483; tam še 5 njenih pesmi.
&lt;/poem&gt;

&lt;blockquote&gt;
Nikoli se nisem bala preganjanja, ki mi je pretilo. Spremljala sem drzne podvige naših mladih ljudi, ki so tvegali življenje, mučenje, ječe in taborišča in doživela čudovit preokret v slovenskem
človeku — nič več ni klonil glave pod okui ukupatorjevim bičem, temveč ponosno in samozavestno stopal v borbo za pravice in svobodo svojega teptanega naroda. [...] Vsa štiri leta najhujšega trpljenja slovenskega naroda sem s trdno in neuklonljivo vero pričakovala našo zmago. Vedela sem, da ustvarjamo v skupni borbi z našo mogočno in iskreno zaveznico SZ svetlejšo bodočnost našemu in vsem narodom Jugoslavije. 
&lt;/blockquote&gt;

&lt;poem&gt;
Odprl knjigo si velike svoje zgodovine,
v peterokrako zvezdo so se zlile zvezde zlate,
prešel je mrak, minila groza je noči,
s krvjo umit pred svetom tvoj obraz blesti.
Ljubezni, bratstva luč ti iz oči gori.
Če kdaj še v te zažene vojni se vihar,
boš dvignil močno pest na nov udar.
&lt;/poem&gt;

&lt;blockquote&gt;
'''NAŠLE SO POT NAZAJ IN NIHČE JIH VEČ NE BO ODVRNIL OD NAŠE PARTIJE.''' Pismo z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena Centralnemu komiteju KP Jugoslavije. Izmed 306 z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena iz vse Jugoslavije jih je 299 poslalo Centralnemu komiteju Komunistične partije pismo, v katerem pravijo med drugim:

»Ko smo pazljivo zasledovale čedalje srditejšo in čedalje bolj breznačelno gonjo vodstev ZSSR in dežel ljudske demokracije proti naši mladi socialistični domovini, naši Partiji in vladi, smo spoznale vso pogubnost tega potu izdajstva ljudstva in Partije. Na to pot nas je večinoma zapeljala avtoriteta tistih, ki so podpisali pisma CK VKP(b) in zloglasno resolucijo Informbiroja.«
Pismo ugotavlja, kakšni so nameni in cilji voditeljev ZSSR in dežel ljudske
demokracije v njihovi gonji proti socialistični Jugoslaviji, kaj vse so doslej že
ukrenili, da bi dosegli te namene in cilje, in kako brezplodno je vse to početje,
zaključi pa se z besedami:

Me, ki smo v časih tako težkih za našo Partijo in narode klonile in zapustile pravo pot, smo bolj k kakor kdaj koli občutile toploto in skrb naše Partije, ki ukazuje slehernemu v naši deželi, partija nam je še enkrat pokazala vso svojo velikodušnost, ko nam je na široko omogočila spoznati resnico, popraviti svoje napačno stališče in se zopet vrniti v vrste dobrih državljanov naše dežele, borcev za socializem. Z vsem srcem sprejemamo pomoč naše Partije in obljubljamo, da nas nihče nikoli več ne
bo mogel odvrniti od poti, po kateri nas vodita naša Partija in tovariš Tito. Napele bomo vse svoje sile v graditvi socializma in borbi proti vsem tistim, ki bi skušali ovirati graditev od zunaj ali od
znotraj, in obljubljamo, da kot matere nikoli ne bomo dovolile, da bi hodili naši otroci po kateri koli drugi poti, razen po tisti, po kateri nas vodi naša Partija. 

Naj živi močna in nezlomljiva Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. 

Pismo so podpisale: Slobodanka Djordjević, Vasilija Uzelac, Katica Hrušč, Ema Logar - Grbec, Kristina Šuler in še 294 tovarišic. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9K809KXX ''Ljudska pravica'' 12. 10. 1949]&lt;ref&gt;Pismo je verjetno podpisala hči Kristine Šuler Krista, ki je bila kot informbirojevka zaprta na Golem otoku.&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;

In prav do zadnjega si je želela dvojega: da bi izoblikovala še eno pesem, ki jo je nosila v srcu pet dolgih mesecev, morda najbolj bolečo pesem svojega življenja — pesem umrli edinki, in da bi doživeta knjigo svojih izbranih pesmi. -- Nekrolog Erne Musar. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQU0YA9Z ''Delo'' 13. 1. 1959]

*Vlasta Felc: Toliko je dala, a odšla je praznih rok: Pesnica Kristina Šuler. ''Delo'' 19. 8. 1998. 9.
*Emil Cesar: članek v ''Borcu''
* Emil Cesar: spremna beseda. ''Češnja pod oknom: Izbrane pesmi''. Ljubljana: Amalietti, 2008. 93&amp;ndash;109.
*Verena Štekar Vidic: Kristina Šuler. ''Plamen'' 1985.
*Erna Mauser: Razgovor s Kristino Šulerjevo. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHWONFVP ''Ljudska pravica'' 10. 11. 1945.]

==Civilno življenje ==

{|
|[[File:Gregorjevo v Kropi 1944.jpg|thumb|Gregorjevo v Kropi 1944]]
|[[File:Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar.jpg|thumb|200 px|Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Svojci vozijo z gora svoje drage.jpg|thumb|450 px|Svojci vozijo z gora svoje drage. Foto Slavko Smolej]]
|}

{|
|[[File:Vajenci v Kropi 1943.jpg|thumb|Vajenci v Kropi 1943]]
|[[File:Lazarjeva Micka 100 let.jpg|thumb|Pričevalka Lazarjeva Micka]]
|}

==Vzporedni projekti==
*dopolnitev gesla o Kropi na Wikipediji
*vnos manjkajočih fotografij v Wikimedijino Zbirko
*vris manjkajočih spomenikov na OpenStreetMap
*dopolnila in popravki za padle Kroparje v Sistory

===Osebnosti iz Krope===

* [[:w:Janez Krstnik Potočnik]] (15. 6. 1749, [[:w:Kropa]] - 9. 2. 1834, [[:w:Ljubljana]]), slikar in restavrator
* [[:w:Jožef Potočnik]] (1753, [[:w:Kropa]] - 1808), pravnik, cesarski dvorni svetnik
* [[:w:Simon Ignac Pesjak]] (29. 7. 1778, [[:w:Kropa]] - 24. 9. 1857, [[:w:Ljubljana]]), trgovec
* [[:w:Valentin Klinar]] (1840, [[:w:Kropa]] - 23. 12. 1902, [[:w:Kropa]]), trgovec, soustanovitelj in načelnik žebljarske zadruge
* [[:w:Danijel Pogačnik]] (1834, [[:w:Kropa]] - 1910), ilirski pesnik
* [[:w:Janez Šolar]] (27. 8. 1827, [[:w:Kropa]] - 22. 2. 1882, [[:w:Zadar]]), duhovnik, jezikoslovec, profesor in šolski nadzornik
* [[:w:Jurij Varl]] (23. 4. 1827, [[:w:Kropa]] - 5. 3. 1874, [[:w:Velesovo]]), pesnik, duhovnik in pripovednik
* [[:w:Ivan Zupan]] (9. 12. 1857, [[:w:Kropa]] - 4. 7. 1900, [[:w:Kamna Gorica]]), skladatelj in orglar
* [[:w:Jožef Zupan]] (12. 3. 1811, [[:w:Kropa]] - 29. 8. 1866, [[:w:Kropa]]), nabožni pisatelj
* [[:w:Simon Zupan]] (24. 10. 1844, [[:w:Kropa]] - 20. 10. 1925, [[:w:Ljubljana]]), nabožni pisatelj
* [[:w:Rok Gašperšič]] (9. 8. 1941, [[:w:Kropa]]), direktor, lovec, pisec domoznanskih del
* [[:w:Justin Ažman]] (25. 3. 1910, [[:w:Trst]] - 1991, [[:w:Kropa]]), politični in kulturni delavec
* [[:w:Joža Bertoncelj]] (1901, [[:w:Kropa]] - 1976), umetnostni kovač in literat
* [[:w:Anton Dermota]] (4. 6. 1910, [[:w:Kropa]] - 22. 6. 1989, [[:w:Dunaj]]), tenorist, operni pevec, koncertni pevec in pedagog
* [[:w:Gašper Dermota]] (1917, [[:w:Kropa]] - 1969), operni pevec
* [[:w:Leopold Dermota]] (1912, [[:w:Kropa]] - 1992), operni pevec
* [[:w:Lovrenc Dermota]] (1938, [[:w:Kropa]]), direktor Mariborskih lekarn
* [[:w:Rudi Finžgar]] (7. 5. 1920, [[:w:Podnart]] - 9. 7. 1995, [[:w:Kropa]]), smučarski skakalec in podjetnik
* [[:w:Boštjan Gašperšič]] (1938, [[:w:Kropa]] - 1938), arhitekt, glasbenik in risar
* [[:w:Branko Gašperšič]] (11. 1. 1935, [[:w:Kropa]] - 5. 7. 2006, [[:w:Jesenice]]), doktor znanosti, univerzitetni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, dekan
* [[:w:Janez Gašperšič]] (4. 12. 1934, [[:w:Kropa]] - 27. 3. 2009, [[:w:Radovljica]]), graver in cizeler
* [[:w:Jože Gašperšič]] (14. 3. 1896, [[:w:Kropa]] - 7. 12. 1964, [[:w:Kropa]]), gospodarstvenik, glasbenik in zgodovinar
* [[:w:Marjan Gašperšič]] (15. 8. 1929, [[:w:Kropa]] - 16. 12. 2015, [[:w:Ljubljana]]), arhitekt in industrijski oblikovalec
* [[:w:Zlata Obnjanovič Gašperšič]] (17. 3. 1931, [[:w:Kropa]]), glasbenica in sopranistka
* [[:w:Damjan Hafner]] ([[:w:Kropa]] - 2014 [[:w:Kropa]]), direktor
* [[:w:Luka Hafner]] (1859, [[:w:Kropa]] - 1935, [[:w:Kropa]]), fužinar, kovaški podjetnik, župan in soustanovitelj žebljarske zadruge
* [[:w:Adam Kržišnik]] (1936, [[:w:Kropa]]), umetnostni kovač
* [[:w:Kamilo Legat]] (17. 9. 1935, [[:w:Kropa]] - 1995), akademski slikar in likovni pedagog
* [[:w:Dušan Petrač]] (28. 1. 1932, [[:w:Kropa]]), fizik
* [[:w:Matija Pirc]] (21. 3. 1875, [[:w:Kropa]] - 24. 2. 1927, [[:w:Maribor]]), profesor, zgodovinar, geograf
* [[:w:Anton Šilar]] (28. 1. 1936, [[:w:Kropa]] - 2015, [[:w:Nova Gorica]]), dramski in filmski igralec
* [[:w:Kristina Šuler]] (17. 7. 1866, [[:w:Kropa]] - 25. 12. 1959, [[:w:Ljubljana]]), pesnica
* [[:w:Artur Vidic]] (1922, [[:w:Kropa]] - 16. 3. 2006, [[:w:New York]]), doktor znanosti, sociolog, univerzitetni profesor na New School for Social Research, New York
* [[:w:Peter Žmitek]] (28. 6. 1874, [[:w:Kropa]] - 27. 12. 1935, [[:w:Ljubljana]]), akademski slikar
* [[:w:Dominik Gašperšič]] (19. 2. 1940, [[:w:Kropa]]), univerzitetni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, stomatolog
* [[:w:Egidij Gašperšič]] (1. 9. 1936, [[:w:Kropa]]), pevski pedagog, skladatelj in zborovodja
* [[:w:Alojz Potočnik]] (11. 6. 1951, [[:w:Kropa]]), politik
* [[:w:Janez Potočnik]] (22. 3. 1958, [[:w:Kropa]]), doktor znanosti, ekonomist, politik, evropski poslanec in komisar
* [[:w:Zmago Šmitek]] (1949, [[:w:Kropa]]), etnolog, kulturni antropolog, doktor znanosti, univerzitetni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskovalec
* [[:w:Irma Mihelič]] (4. 10. 1984, [[:w:Kropa]]), operna pevka


(izpis iz [[:w:Seznam osebnosti iz Občine Radovljica|Seznama osebnosti iz Občine Radovljica]]. DAR.)
*Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdojekdo.]

==Opombe==

{{sklici}}

==Predmeti==
* z Vurnikove hiše odstranjena spominska plošča OF v Radovljici, posvečena aktivistu OF in partizanu Stanetu Bertonclju (1912 Ljubno &amp;ndash; 1966 Radovljica), ki je bil nazadnje v vojni čevljarski delavnici na Brezovici pri Kropi.
* v lovsko puško predelana brzostrelka Franca Gašperšiča, ki je bila njegovo orožje v partizanih in jo je pred leti podaril Kovaškemu muzeju.

'''Predmeti iz mestnega arhiva''' (Kranj?, posredovala Vlasta Felc)

**30) KNP 1146 puška mauser 5455 Puško je dal Jeraša Gabrijel, Kropa 4. Našel jo je zakopano nad Kropo. Zakopal jo je partizan Tone iz Primorske v začetku 1943. Tone je bil v vodu, ki je prenašal orožje izpod Storžiča na Jelovico in je padel pri Poreznu sredi 1944.  
**31) KNP 1147 nahrbtnik Dal ga je Strnad Janez, Kropa 36, ki je z njim odšel v partizane 25. 6. 1943 v Jeloviški bataljon. Z njim je bil tudi po Dolenjski, v Kočevskem Rogu, v SCVPB.
**32) KNP 1148 sekira Našel jo je Vršnik Lojze vlogorju na Pogrošarjevi plani pri Vodiški planini, kjer je bil ustanovljen Cankarjev bat.
**33) KNP 1149 --&quot;-- žebelj velik kroparski Zabit v smreko, kjer so borci obešali meso.
**34) KNP 1150 šaržer za zbrojevko brez peresa Cankarjev bataljon, Pogrošarjeva plana
**35) KNP 1151 del levega čevlja --&quot;--
**36) KNP 1152 
** [...] še predmeti z Jelovice
**71) KNP 1237 pokrivač za puškino cev Najden v kuhinji bolnice II. grupe odredov v Peštini na Jelovici, ustanovljeni 24. ali 25. julija 1942. Zdravnik je bil iz Ljubljane, komandir in šef kuhinje je bil Šiško. 13., 14. in 15. avg. so Nemvci naredili hajko, bolnica s pribl. 16 ranjenci je bila pravočasno izpraznjena.  
** 72) KNP 1238 xxx šaržerja za mauser puško --&quot;--
** 73) ?? KNP 1240 pištola Steyer, kal. 7,65 Last Vinka Hafnerja, izročila sestra Ančka iz Stražišča. Pištola ima odrgnino od gestapovske krogle. 
** [...]
** 107) KNP 1389 24 italijanskih nabojev s šaržerji Našel jih je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju čevljarske delavnice na Kosovini pri Kropi, ki jo je organiziral Stane Žagar spomladi 1942. 
** 108) KNP 1390 italijanska puška prelomljena Našel jo je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju komande mesta Kranj v Kroparski gori, kjer je bil od sept. 1943 do osvoboditve.
** 109) KNP 1391 emajlirana skleda --&quot;--
** 110) KNP 1392 šaržer za italijansko puško --&quot;--
** 111) KNP 1393 šaržer za lahko bredo --&quot;--

'''Predmeti iz Gorenjskega muzeja v Kranju''' (Jana Babšek, Marija Kos):
**NZV 72/1	deska za rezanje mesa	deska je predelana v predal	les	23x42x4,5 cm	foto IMG_8086-33		rabili so jo za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu.
**NZV 72/2	pokrov deske za rezanje mesa	manjša deščica za zapiranje	les	37x4x2 cm			rabili so ga za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu.
**NZV 167	škatla	zarjavela okrogla škatla	pločevina	28x13 cm	foto: NZV_167		V njej so bili shranjeni dokumenti Okrajnega komiteja Skoj Jelovica, najdena na Malem Vrhu pri Rovtih
**NZV 85 	lonec	ena in pollitrski rjav        emajlirani lonec	pločevina	20x12 cm	foto IMG_8240-159	7.11.1962	Lonec iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici.
**NZV 82	zajemalka	modra emajlirana zajemalka	pločevina	35x9 cm	foto IMG_8233-150,159, IMG_8235-150	7.11.1962	Zajemalka iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici.
**NZV 76	porcija	ponvica ali porcija	pločevina	7x21 cm	foto IMG_8238-152	7.11.1962	Ponvica, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 81	ročka	del ročke posode	pločevina	23 cm	foto IMG_8230-153, IMG_8231-153	7.11.1962	Ročka posode, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 265	steklenica	steklenička za zdravilo - rjava	steklo	6x3 cm	foto IMG_9837-156	7.11.1962	Steklenička je bila najdena v taborišču Jelovške čete na Jelovici, kjer se je četa zadrževala v letih 1942 in 1943.
**NZV 147	lonec	velik lonec z žično nosilko	pločevina	50x30 cm	foto: NZV 147	7.11.1962	Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 145	lonec	velik pločevinast lonec brez žične nosilke	pločevina	50x27 cm	foto IMG_8026-158	8.11.1962	Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 80	porcija	nemška vojaška porcija z žičnatim ročajem	pločevina	18 x 18 x 9 cm	foto IMG_8233-150,159, IMG_8234-159	8.11.1962	Porcija, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 149	vedro	vedro za vodo	pločevina	32x28 cm	foto IMG_8062-160	8.11.1962	Vedro, najdeno v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.

'''Predmeti iz jeseniškega muzeja''' (Daša Čopi):
**Stran 2 (T-759): Obkroževalna akcija na Jelovici. Z daljnogledom se išče sovražnika. Umringelungaktion in der Jelovica. In Scheren-Fernrohr wird der Feind gesucht.
**Stran 4 (T-1498): Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj vrha v Kropo in obratno. Komisar je bil Hafner iz Jesenic. Slikano marca 1944. Na sliki so: Hinko Klinar iz Hrušice, Mirko Klinar, Jože Božič iz Jesenic, Franc Žurman iz Jesenic.
**Stran 6 (T-2862): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Policijski tovorni konji. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Tragtier der Polizei.
**Stran 8 (T-2863): Velika akcija na Jelovici 24. 7. 1942. Nemški vojak motorist v akciji.
**Stran 10 (T-2864): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo odpeljalo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterie - Geschütz wird abtransportiert.
**Stran 12 (T-2865): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo opustilo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterei Geschütz wird verlastet.
**Stran 14 (T-2866): Nemška akcija na Jelovici 24.7.1942. Nakladanje pešadijskega topa na kamion.
**Stran 16 (T 4449): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Oddelek policistov gre na pot. bt 3/6 1806
**Stran 18 (T 4450): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Vojak - policist opazuje okolico. Ibt 2/32 1806Stran 20 (T 4451): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kolona gre na pot. Ibt 2/34 1806
**Stran 22 (T 4452): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kurir gre s kolesom na pot. Ibt. 6/12a 1806
**Stran 24 (T 4453): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Tankovski lovec. Ibt. 6/16a 1806
**Stran 26 (T 4454): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Teški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt. 6/19a 1806.
**Stran 28 (T 4455): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/20a 1806
**Stran 30 (T 4456): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Nemški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 2 / 23 aStran 32 (T 4457): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/24a 1806
**Stran 34 (T 6102): VOS-ovci v zgodnji pomladi 1944 pod Jelovico blizu vasi Selo: 1. kurir, 2. Kunčič Anton z Bleda, 3. Zupan Ivan - Nestor, 4. [prazno], 5. Erman Anton z Bleda, 6. Vovk Franc, 7. leži Rožič Mirko - Raskovec z Ribčevega laza v Bohinju.
**Stran 36 (T 6501): Iz občnega zbora Zveze prostovoljcev borcev za severne meje 1918-1919 v dvorani jeseniških upokojencev dne 28.5.1977 na Jesenicah. V prvi vrsti od leve proti desni sedijo: 1. Miha Ancelj Mojstrana, 2. Krajnik Franc Dovje, 3. Jože Osvald Rateče, 4. Lovro Mlakar Jesenice, 5. Rudolf Ogrin Javornik, 6. Franc Fais Jesenice, 7. Šorli Srečko Dobrava, 8. Franc Hartman Planina, 9. Kisovec Matevž Jesenice, 10. Čop Srečko Radovljica, 11. Vrhovšek Karol Jesenice, 12. Blažič Henrik Kr. Gora.
**Stran 38 (T 6528): Partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini. Dom je zgradil Okrajni odbor ZZB Kranj leta [prazno].
**Stran 40 (T 6529): Pročelje partizanskega doma na Jelovici - Vodiški planini.
**Stran 42 (T 6530): Partizanski dom na Vodiški planini v osrčju gozdnega masiva Jelovice.
**Stran 44 (T 6531): Pogled na partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini.

'''Predmeti iz MNZ v Ljubljani''' (Monika Kokalj Kočevar)
**INV 1463 Tulec je iz kurirske postaje D nad Kropo na Gorenjskem. Obstajala je od spomladi 1944 do osvoboditve.
**INV 1623 Svetilka  iz nekdanjega tabora VOS Kranjskega okrožja na Kroparski gori v občini Radovljica.
**INV 1645 Štirje prazni medeninasti tulci s šaržerjem za angleško puško. Tabor OOF Jelovica, ki je bil za Brezovico nad Kropo od poletja 1943 do septembra istega leta.
**INV 2030 Skodelica iz  nekdanjega taborišča Okrajnega odbora OF Jelovica nad Brezovico pri Kropi
**INV 0018 Puška - nemška, Mauser. Izkopana  nad  Kropo.
**INV 0021 Puška - italijanska, dolga. Številka orožja na cevi: YN 6014, nad njo je napis: TERNI, za njim pa številka 16. Iz tabora Komande mesta Kranj v Kroparski gori.
**INV 0069 Deli italijanske, kratke puške: cev, prednja in zadnja merilna priprava, spodnji obroč, sprožilec in dno nabojišča. Brez ostalih delov. S Kroparske gore, kjer je od sredine 1943 do osvoboditve taborila komanda mesta Kranj.
**1191/3	 	Hrast; Kropa, nakladanje hrane za partizane na Jelovci 1944
**1394/16	 	Bočna - Kropa pri Kranjc Francu, kjer je bila Tiskarna
**1844/26	 	Pred partizanskim bunkerjem nad Kropo, kjer se je zdravil narodni heroj Dežman Tone - Tonček, ki je bil ranjen v letu 1944. Sredi Pretnar Jakob iz Dobrave pri Kropi
**1844/28	 	Čevljarska delavnica nad Kropo 1944. Stojita: Bertoncelj Mara - Cveta, Bertoncelj Stane - Stašo. Sedijo: tertji Vovk Franc, zadnji Maček
**1844/36	 	Grupa partizanov nad žago v Kropi 1944. leta
**1867/5	 	Gospodarski odsek Kropa 24. 7. 1944
**1959/30	 	Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec
**1959/31	 	Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec

==Literatura==

* Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str.
* Janez Šmitek: Kovaški muzej v Kropi: Oddelek NOB (zgibanka). Kropa, 1981.
* [[:c:Category:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]]. Wikimedia Commons.
* Vesna Levičnik: [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/partizanska-cipka-in-rdeci-hudic-iz-titolanda-2744984/ Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda.] ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. (slike iz MNZ) 
* Tatjana Dožan Eržen: [https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2018/07/0238_001.pdf Lato, Smuk, Rak, Kum: V Kropi so sredi 20. stoletja izdelovali smučarsko okovje.] Gorenjski muzej.
*Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kraji/Kropa%20-%20zgodovina.pdf Kropa - zgodovina.] DAR.
* Vladimir Vilman: Finžgarjev stroj, ki je izdelal na stotine smuči. 
* Rudi Finžgar. [http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdo je kdo.] DAR (Goran Lavrenčak).
* Mira Hladnik: [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope]], SB nov. 2022.
* Mira Hladnik: [[Marija Debeljak]]. SB ?
* Kovaški muzej v Kropi hrani tehnične risbe smučarskega okovja.
*Patricija Maličev: [https://www.delo.si/sobotna-priloga/kdo-se-boji-zgodovine Kdo se boji zgodovine?] ''Delo'' 11. 7. 2026.
*Verena Štekar-Vidic: ''Znameniti Kroparji: (J. K. Potočnik, J. Varl, D. Pogačnik, P. Žmitek, K. Šuler)''. Kovaški muzej Kropa, 26. april - 12. maj 1985 (zgibanka ob razstavi). 
*Saša Florjančič: 50 let Kovaškega muzeja. ''Vigenjc'' 2 (2002). 19&amp;ndash;69.
*Jože Dežman: Kroparski vedež inženir Janez Šmitek. ''Vigenjc'' 2 (2002). 101&amp;ndash;15.
*[https://www.youtube.com/watch?v=SyKePeRKvIY SLEDI ŽIVLJENJA Milana Vidica. st. - Pogačn'kovega Milana iz Podblice.] KICTV 20. sept. 2025. (o poteh Prešernovega bataljona po Jelovici, nekako do 28:40)
*Marko Štepec (ur.): ''Pot domov''. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2015.

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]].
*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Objave ob projektu]].</text>
      <sha1>3spdyvorqhrol63jhfg7rt53dvb3gqb</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85747</id>
      <parentid>85746</parentid>
      <timestamp>2026-08-25T18:15:38Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Skobci nad dolino */</comment>
      <origin>85747</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="141435" sha1="imuf85xrasvgpfh47fo9ktvjz925enm" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] 
| title_orig    = '''Kovači v partizanih: Za NOB-prostor v Kovaškem muzeju v Kropi'''
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Načrt za NOB-sobo v Kovaškem muzeju v Kropi, v delu!
|image = [[File:Kropa, Klinar house.jpg|thumb|Klinarjeva hiša]]
}}

&lt;blockquote&gt;
&quot;Zgodovina ni besedilo, ki ga popravlja lektor. Je tkivo skupnosti. Če iz njega izrežemo narodnoosvobodilni boj, ne bo izpuhtela samo pripoved o vojni. Izpuhtela bo zgodba o tem, da so ljudje v času najtemnejših stisk ter razpada sveta ter vrednot znali misliti drug na drugega. Da so nastajale bolnišnice sredi gozdov, kurirske poti, tiskarne, šole in kulturne skupine. Da skupnost ni nastala zato, ker je nekdo tako ukazal, ampak zato, ker brez nje ni bilo mogoče preživeti.&quot; (Maličev 2026)&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
&quot;Predstavitev Krope med prvo in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo v 20. stoletju.&quot; (Florjančič 2002: 39)&lt;/blockquote&gt;

==Kovači smo==

&lt;poem&gt;
Kovači smo in naša sila
skovala nam bo sreče ključ,
in iskra svetla izpod kladiva
prižgala bo svobode luč.

Udarec pada za udarcem,
kladiva pesem nam doni,
sovrag stoletni že v prah se ruši,
iz spanja ljudstvo se budi.

In srečo narodu skovali
s kladivom našim bomo mi,
verige sužnjev, okove težke
kladivo naše naj zdrobi.

Mi kujemo bodočnost svetlo
in svobodo za vse ljudi.
&quot;Naprej v borbo!&quot; je naše geslo,
že vas in mesto se budi.

Mi kujemo enakost, bratstvo,
mladini sonce, svobodo,
vsi za svobodo, kruh, mir in zemljo
dvignimo žuljavo roko!

Kovači smo ... 
&lt;/poem&gt;
(''Naj pesem naša zadoni'', 1944)

Ruski izvirnik revolucionarne koračnice Kovači smo ima naslov Мы кузнецы (&quot;и дух наш молод&quot;). Besedilo je leta 1912 napisal ruski pesnik Filip S. Škulev, slovenski prevod je nastal v kaznilnici v Sremski Mitrovici, prevajalec ni poznan. Pela se je zlasti med jugoslovanskimi partizani na melodijo, ki je bila v začetku podobna italijanski delavski himni Bandiera rossa.&lt;ref&gt;Franc Križnar: Glasba v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945. [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-6_7.pdf ''Borec'' 1979, št. 6&amp;ndash;7.] &lt;/ref&gt; 

===Kovaška simbolika===

Kovač je pomembna funkcija v folklornem izročilu po svetu in pri nas. Kovač v ljudski pesmi zvabi smrt oz. hudiča v kovaški meh ali na začarani stol (Andrej Gabršček: ''Narodne pripovedke v soških planinah'', 1910: 148; Šmitek 2004: 151). V ''Pohorskih bajkah'' (Jože Tomažič, 1943) nastopi kovač v vlogi Kresnika, tj. osrednjega predkrščanskega božanstva, ki ga je krščanstvo nadomestilo s svetim Elijo (oz. Šembiljo &lt; sv. Ilija) ali kar s Kristusom. Kresnik je po ljudski razlagi kovač ali učitelj kovaških veščin. Kovač ima v več mitologijah poseben družbeni položaj, njegova opravila so bila sveta. Predstava nebesnega kovača je povezana z ognjem, iskrenjem in kresanjem, pa tudi z gromom in strelo. Bogovom kuje orožje in podkuje konje in je neposredno povezan z najvišjim bogom. To vlogo je v krščanstvu prevzel Kristus, kovač pa je dobil negativne lastnosti, bil je diaboliziran in poslan v pekel (Mircea Eliade: ''Kovači i alkemičari'', 1982; Šmitek 2004: 152).

Kovačnica nastopa v bajkah o pomlajenju. Človek se lahko pomladi v kovačnici ali v mlinu, tj. s pomočjo vode ali ognja, od tod magični značaj teh dveh lokacij (Šmitek 2004: 274). Zato ni čudno, če je kos kovača tudi prvi med slovenskimi literarnimi junaki Martin Krpan, ki si sam skuje orožje za boj z Brdavsom.

&lt;blockquote&gt;
&quot;Pelja ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila tudi na dvoru; zakaj taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je kladivo in nakovalo pri rokah, ako se konj izbosi ali če je kaj drugega treba, da se podstavi ali prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kladivo, ki ga je kovač vselej z obema rokama vihtel; njemu je pa v eni roki pelo, kakor bi koso klepal. &quot;Oj tat sežgani!&quot; pravijo vsi, ko to vidijo; še cesarju se je imenitno zdelo, da ima takega hrusta pri hiši. Krpan kuje in kuje, goni meh na vse kriplje ter naredi veliko reč, ki ni bila nobenemu orožju podobna; imela je največ enakosti z mesarico.&quot;&lt;/blockquote&gt;

V pripovedki o Krpanu ima pomembno vlogo tihotapski tovor, ki ga Krpan skriva pred cesarjem in se zlaže, da tovori &quot;bruse pa kresilno gobo&quot;. Oboje priziva v zavest iskre, ki spet vodijo k predstavi kovaških opravil, hkrati pa tudi k predstavi upornosti (prim. naslov Bevkove povesti o kmečkih uporih ''Iskra pod pepelom'' in slovarski zgled ''razvneti iskro upora''), tako kot beseda kres, gl. npr. slovarski zgled ''zanetiti kres upora''. Zaradi teh pomenskih možnosti je Levstikov Martin Krpan odločno uporniško besedilo. Naslovni junak začenja svoj upor ilegalno, prikrito, z lažjo oz. sprenevedanjem, in šele proti koncu pride na dan s svojimi zahtevami. V začetni Krpanovi laži je prikrita grožnja cesarju, saj brusi, kresilna goba in iskre nedvoumno napovedujejo, da stopnjevanje konflikta lahko pripelje do upora. Levstikov &quot;kovač&quot; Martin je zrasel iz dveh tradicij: po eni strani je zadolžen pri blagem svetniku sv. Martinu iz Toursa (ki je med drugim zaščitnik kovačev!), s svojo robato platjo pa spominja na predkrščanskega, karnevalskega in uporniškega predhodnika (Hladnik 2014: 250&amp;ndash;60) in tako kaže, tako kot drugi literarni in mitični kovači, dvojno naravo, božansko in demonično.

*Milko Matičetov, Jože Pogačnik (kovaško ognjišče je pri Seliškarju in Klopčiču metafora za topljenje starega sveta in kovanje novega), Northrop Frye)

Kovač je med najpogostejšimi slovenskimi priimki (Kovačič 3., Kovač 7., Šmid, Schmid, Šmitek, Kovačevič, Kovič ...) in prvi med priimki, ki označujejo dejavnost osebe (Kolar/Kolarič, Pogačar/Pogačnik, Žagar, Kuhar, Mlinar ...).

* kovači v slovenski literaturi: pravljice (kovač na luni, Od kovača, mlinarja in hrastarja, ...), proletarska poezija (Mi, kar nas je kovačev, Kovačeva balada, Kovač), Anton Koder: [[:s:Luteranci]] (1883), Jakob Bedenek: [[:s:Od pluga do krone]] (1891), Ivan Lah: [[:s:Kovač Peregrin|Kovač Peregrin]] (1903), Ivan Lah: [[:s:Uporniki]] (1906), Ivan Cankar: [[:s:Hlapci]], Peter Bohinjec: [[:s:Kovač in njegov sin|Kovač in njegov sin]] (1907), Silvester Košutnik: Požigalec ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQHIFL4 1910,] [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQRM5NWK 1918]), Peter Bohinjec: [[:s:Za poklicem]] (1912), Cvetko Golar: [[:s:Povest o hudem in silnem kovaču|Povest o hudem in silnem kovaču]] (1916), Vladimir Levstik: [[:s:Pravica kladiva]] (1926), Fran Milčinski: [[:s:Butalski kovač|Butalski kovač]], Fran Jaklič: [[:s:Kovač Rošel|Kovač Rošel]] (1929), Župančič, Ivan Dobravec: [[:s:Kovač (Ivan Dobravec)|Kovač]] (1935), [Anton Ingolič: Ugasla dolina, Malenšek: Kovinarji (1950)], Ciril Kosmač: Kovač in hudič, France Bevk: Gmajna.&lt;ref&gt;Kovač Gregor se poteguje za bajtarske pravice nasproti gruntarjem. Vloga vojvode mu je všeč (&quot;ga je upijanila, da je ošabno dvignil glavo&quot;) in v evforiji pobije nasprotnika, potem pa se v misli, da je ubil, še sam konča. Bajtarji zaradi njegovega boja dosežejo svoje pravice, konec je zanje torej uspešen, večja pa je težava s kovačem, ki ima v tradiciji konservativne kmečke povesti negativno vlogo, v liberalni pa pozitivno: ali je njegova žrtev v službi zmage socialne ideje ali je kazen za voditeljski napuh (hotel je biti &quot;kralj bajtarjev&quot;)?&lt;/ref&gt;

Menda ni nikjer drugje ustrezneje prikazan demoničnost in brezperspektivnost kovačevega lika kot v povesti ''Požigalec'' Silvestra Košutnika (1910):

&lt;blockquote&gt;
»čemu toliko zijaš v mene, deček?&quot; zaklical je popotni mož z osornim glasom. Imel je hud, rekli bi, divji pogled in dečka je streslo, ko je tujec vanj uprl svoje črne oči.
&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Kovačnica je osamela, ker je nihče ni hotel v najem; bila je zaprta in meh in kladivo sta celo mirovala v nji. Vendar pa so si ljudje pripovedovali, da se včasih opolnoči vidi dim, ki se zmešan z žarečimi in krvavoblestečimi iskrami kadi iz dimnika; hudodelec baje nima miru na onem svetu in prihaja nazaj kot velik kostnjak ter kuje v kovačnici igle in dolge žreblje.&lt;/blockquote&gt;

Partizanstvo je tesno povezano s kovaštvom, saj je '''kovaštvo metafora socialnega revolta.''' Oton Župančič je leta 1901 v pesmi Kovaška kovače postavil na čelo slovenskega proletariata:

&lt;poem&gt;
Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali,
kovali svoja srca, kovali svoj značaj,
kako zvene nam duše, bomo poslušali – zakaj?
Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj
srce, ki v njem bo pravi bron,
da pelo bo, vabilo kot zvon,
da bomo krog njega se zbrali ...

Vsi: – črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj,
iz plavžev gorenjskih, iz Kaple, iz Borovelj,
od Nabrežine beli kamenarji, devinski opaljeni ribarji,
polnagi nosači iz luke tržaške – četa,
kot da kiparju ušla je izpod dleta –
vi, sključeni tkalci od statev, strojarji
smrdljivci, zaviti v čresla ostri duh,
vi, mlinarji, ki nam meljete kruh,
zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci,
drvarji po šumah, šoto vozeči Ižanci,
ti mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš,
ti štajerski viničar, ki nam vince mediš,
ti, s svincem v pljučih, z očmi gasnočimi stavec,
v vrtnice mirno zroči savinjski plavec,
Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolon,
vsi, ki poznate otiske zapestnic-spon,
tudi vi, pozorno sklonjeni naprej,
brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej ...

Zato bomo mi kovači kovali,
trdo kovali, tenko poslušali,
da ne bo med nami nepoznan,
ko pride čas, ko sine dan,
da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas ...

(''Prvi majnik'' 1901)
&lt;/poem&gt;

Pogosto recitirana je njegova pesem Žebljarska (''V zarje Vidove'', 1920), ki je nastala ob obisku pesnika v Kamni Gorici in so verze iz nje Kamnogoričani vrezali na spomenik sredi kraja:

&lt;poem&gt;
Od štirih do ene,
od štirih do ene
so zarje rumene,
so trate zelene,
od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
nad nakli smo sključeni;
vsi, fantje, možjé in dekleta in žene,
od štirih do ene
že vsi smo izmučeni:
vodà nam kolesa, mehove nam žene
od štirih do ene,
od štirih do ene.

Pol treh, pol treh –
spet puha nam meh!
Žareči žeblji so nam v očeh,
do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh.
Od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči  žeblji, žeblji v očeh ...

Smo jih v polje sejali?
Po polju naši žeblji cvetó;
poglej v nebó:
vanj smo jih kovali
od štirih do ene, do osmih od treh,
da nam bodo tudi ponoči v očeh ...

Pa ondan sem pred zrcalom postal:
o, kakor da sem po sebi koval!
O, kakor da delam ves božji dan greh
od štirih do ene, do osmih od treh!

Od štirih do ene,
od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči žeblji, žeblji v očeh ...
&lt;/poem&gt;

[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa]] 

V Kropi je na spominski plošči v avli sindikalnega doma Župančičevo posvetilo kroparski tovarni Plamen:  

&lt;poem&gt;
Plamen, ki vas ogreva, 
tudi mene obseva; 
vroč sem od njega in svetal, 
kakor bi skupaj z vami koval. 
O. Župančič &quot;Plamenu&quot; 
1947
&lt;/poem&gt;

Ivan Cankar je leta 1910 v drami ''Hlapci'' prihodnost zaupal kovaču Kalandru z napovedjo: »Ta roka bo kovala svet.« NOB je bil naravno nadaljevanje predvojnega proletarskega uporništva.

==Kropa in Kamna Gorica v slovenski književnosti==

*Jožef Mihelič: [[:s:Jutro v Kropi|Jutro v Kropi]], [[:s:Kroparski kapelici]]

===[[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčič]]===

[[File:Joža Lovrenčič.jpg|thumb|left|Joža Lovrenčič]]

Kred, 2. 3. 1890 – Ljubljana, 11. 12. 1952. Študiral slavistiko, grščino in latinščino v Gradcu, doktoriral 1915 z disertacijo Valentin Stanič in njegova doba in sprva učil v gimnaziji, ki se je zaradi vojne preselila iz Gorice v Trst, od 1920 pa v gimnaziji v Kranju in potem v Ljubljani.

Najprej je živel v Lipnici pri Kropi. Prijatelj Fran S. Finžgar ga je 16. septembra 1915 poročil na Brezjah. Po poroki je z ženo živel na Spodnji Dobravi pri Šolarjevih, po domače Justinovih. Leta 1916 se je preselil v Kranj. Od leta 1917 do 1922 je živel v Podnartu v dveh stanovanjih, pri njih sta bila tudi tašča in tast (Hanibal in Katarina Manzoni), ki sta pokopana na Dobravi. Od tod se je vozil v Ljubljano z vlako, dokler se niso preselili v Ljubljano. Družina je počitnice še naprej preživljala v Lipnici in na Dobravi (pri Lenartku na Zgornji Dobravi ali pri Vogarju v Lipnici), na Srednji Dobravi je malo pred vojno pripravil načrt za gradnjo in kupil material za lastno hišo na Mihovčevem. 

Glavna dela: pesniška zbirka ''Deveta dežela'' (1917); zgodovinski roman ''Publius in Hispala'' (1931), ep ''Sholar iz Trente'' (1939), mladinske povesti (''Tonca iz lonca'', 1941), pravljice in legende. Po vojni so ga zaprli in ga razlastili. Vnuk novinar [[:w:Tadej Labernik|Tadej Labernik]] je leta 2001 dosegel njegovo sodno rehabilitacijo. V vasi Češnjica se dogaja njegova kmečka povest ''Pereči ogenj: Povest izpod Jamnika'' (''Gruda'' 1926, v knjigi 1928). Po drugi svetovni vojni je objavljal večinoma zunaj slovenskih meja. Poročen je bil z Antonietto Manzoni, pranečakinjo italijanskega pisatelja [[:w:Alessandro Manzoni|Alessandra Manzonija]], in imel z njo pet otrok, med njimi tudi Nino Antonio Hedviko, ki je postala žena ameriškega jezikoslovca [[:w:Rado Lenček|Rada Lenčka]]. Njegova vnuka sta zgodovinar [[:w:Andrej Vovko|Andrej Vovko]] in rusistka [[:w:Lena Lenček|Lena Lenček]].

Čeprav se dogaja v okolici Krope, so v ''Perečem ognju'' kovači komaj omenjeni, poglavje je raje posvetil jeseniškim plavžarjem.

*Joža Lovrenčič: [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']]: ''Povest izpod Jamnika'' (1928)
*Joža Lovrenčič: [[:s:Tiho življenje#LEGENDA O USMILJENI MATERI MARIJI KROPARSKI|Legenda o usmiljeni materi Mariji Kroparski]]

===[[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]]===

====Vigenjci====

Tule je povzetek romana ''Vigenjci'' do strani 45, kot ga je napravila umetna pamet. Prepričati jo moram, da s povzemanjem nadaljuje. 

Roman ''Vigenjci'' (prvič objavljen v letih 1957/58) je obsežno družbenozgodovinsko delo slovenske pisateljice Mimi Malenšek. Zgodba je postavljena v konec 19. stoletja v Kropo, znamenito gorenjsko kovaško središče. Izraz »vigenj« pomeni kovaško delavnico oziroma odprto ognjišče, roman pa realistično prikazuje propad malih, tradicionalnih obrtnih kovačev in žebljarjev pred neustavljivim naletom industrializacije, modernih fužin in kapitalističnega načina proizvodnje.

Zgodba se odpre v mrzlem, zimskem času s pokopom kroparskega kovaškega mojstra Aleša Gašperina. Njegova smrt simbolizira začetek konca za ugledno, a močno zadolženo kovaško družino. Na pogrebščini v starinski in nekoč mogočni Gašperinovi hiši se zbere številna žlahta. Med njimi sta rajnikov svak Zgonc iz Kamne gorice (oblasten, preračunljiv kovač in posestnik) ter pokojnikov svak, lokalni duhovnik gospod Filip. Po pogrebu prisotni tiho razmišljajo o tem, kako je stari Gašperin »zavozil« premoženje. Čeprav je prevzel bogato kovaško zapuščino, je zaradi slabih časov, nepodjetnosti in goljufij preprodajalcev počasi izgubljal premoženje. Trg Kropa se sooča s krizo: kupčija z žeblji stagnira, mladi kovači odhajajo v Nemčijo in Ameriko, v domačih vigenjcih pa ostajajo le še stari obrtniki. 

Glavno breme propadajoče obrti pade na pokojnikovo hčerko, petintridesetletno Ano Gašperin. Ana je izobražena, saj jo je oče poslal v samostansko šolo, vendar je krhka, »gosposka« in povsem neizkušena v vodenju kovaškega posla. Njen mlajši brat Aleš je še študent v Ljubljani; nima kovaških izkušenj, z očetom sta si bila skoraj tuja, zato se takoj po pogrebu vrne k študiju. Ana po očetovi smrti ugotovi, da je v hiši ostalo le nekaj drobiža. Oče je umrl brez oporoke, vse njegove poslovne skrivnosti in dolgovi pa so zaklenjeni v veliki knjigi v njegovi pisarni. V hiši živi še stari stric Miklavž, dobrodušen kovač, a nagnjen k pijančevanju, ki ni sposoben samostojno voditi posla. 

Prvi stisko osamljene Ane izkoristi stric Zgonc. Ponudi ji posojilo 100 goldinarjev za kritje stroškov pogreba in takoj predlaga, naj mu v najem odda spodnji, manjši Gašperinov vigenj. Delo v njem naj bi prevzel njegov najstarejši sin Dominik, ki je ravno odslužil vojaščino. Stric Miklavž temu ostro nasprotuje, saj sovraži Zgončevo grabežljivost, in opozarja, da je spodnji vigenj eden najboljših v Kropi (nekoč je v njem delalo tudi po dvajset mož). Kljub temu Ana v stiski sprejme Zgončev denar, kar deluje kot predhodna privolitev v najem. 

Po sedmini se Ana sama v mrazu s sanmi odpelje v Selško dolino k stricu duhovniku Filipu, da bi ga prosila za nasvet in finančno pomoč. V varnem zavetju župnišča pa jo čaka nov šok. Stric Filip ji razkrije resnično finančno stanje: na Gašperinovi hiši in zemlji je že več kot deset let vknjižen dolg mestni posojilnici v višini 7000 goldinarjev, obresti pa se še naprej kopičijo. Filip skritizira njeno prenagljeno odločitev, da odda spodnji vigenj Zgoncu za pičlih tristo goldinarjev. Pove ji, da je imel sam drugačne načrte: s fužinarjem Globočnikom (vplivnim industrialcem, ki ima najmodernejši plavž na Kranjskem) se je že dogovarjal, da bi ta vzel v najem oba Gašperinova vigenjca za pošteno najemnino. S tem denarjem bi posojilnica dobila obresti, Ana in brat pa bi imela zagotovljeno preživetje. 

V pogovoru med Ano in stricem Filipom se razkrijejo globlje družinske rane. Filip obtožuje pokojnega Gašperina, da je bil slab gospodar, ki je s svojo prevzetnostjo uničil življenje Anini materi. Hkrati se izve, da je stari Gašperin v preteklosti zavrnil Globočnikovo snubitev – Ana bi lahko postala bogata gospa, a je oče ponudbo trmasto zavrnil. Medtem ko želi stric Filip rešiti nečaka tako, da bi Gašperinovo posest sčasoma v celoti prepustili modernemu kapitalu (Globočniku), se v Ani prebudi ponos. Kljub temu da uradno še nima lastninske pravice (ker zapuščinska razprava še ni opravljena), se odločno upre: »Nočem, da bi naš dom prišel v tuje roke, ne v Globočnikove in ne v katere druge!« 

Pripravljena se je odpovedati svojemu deležu v korist brata Aleša, samo da bi hiša in kovaško ime (ki je starejše od same zgradbe) ostala v družinskih rokah. Stric Filip, presenečen nad njeno nenadno trmo in strastjo, nekoliko popusti in obljubi, da bo poskusil pri mestni posojilnici doseči odlog plačila dolga. (do strani 45)

&lt;!--

Tretje poglavje

Ana po pogovoru s stricem Filipom dovoli Dominiku, da za eno leto vzame v najem spodnji Gašperinov vigenjc. Dominik se takoj loti dela in se izkaže kot zelo podjeten in praktičen človek. V zapuščeni in zanemarjeni kovačnici najprej uredi orodje in ognjišče, nato pa razmišlja, kako bi pridobil dobre delavce in naročila. Pri tem se pokaže njegova bistvena razlika od pokojnega Gašperina: Dominik je pripravljen tvegati, delati in predvsem kupčevati, saj razume, da brez naročil in trga tudi dobra kovačija ne more uspevati.

V krčmi pri puklastem Blažku sliši, da je Rant svojim kovačem znižal plačilo. Takoj prepozna priložnost in ponudi delo Voltrešču, izkušenemu in močnemu kovaču. Voltrešč ponudbo sprejme, Dominik pa mu celo izplača predujem, da utrdi njun dogovor. S tem si Dominik pridobi prvega res sposobnega delavca in hkrati pokaže, da zna ravnati z ljudmi in denarjem.

Miklavž je sprva nezaupljiv in užaljen, ker mu mladi Dominik ukazuje, vendar se postopoma sprijazni z njim. Ob Dominikovi podjetnosti se v njem celo prebudi ponos na kovaštvo in odloči se, da bo spet resno delal ter opustil pitje.

Četrto poglavje

Četrto poglavje se dogaja na pustni torek, ko je Kropa kljub revščini in težkim razmeram polna življenja. Ana pripravlja pustno pojedino, po trgu hodijo berači in maškare, v ozadju pa se kaže velika socialna razlika med nekdanjim blagostanjem Gašperinovih in sedanjim pomanjkanjem.

Dominik je medtem že postal pomemben človek v hiši. Njegova podjetnost in samozavest Ani ugajata, saj se zdi, da je v Gašperinovo hišo prinesel nov način življenja. Ana ga začne gledati z vse večjo naklonjenostjo. Ob skupnem večeru se med njima pojavi tudi močna, čeprav še neizrečena privlačnost. Ana se sama pri sebi sprašuje, kaj pomenijo njegova bližina, dotik in pogled.

Vrhunec poglavja je pustna zabava, na kateri pride do spopada med Kropečani in Kamnogoričani. Maškarada s slamnato nevesto je uperjena proti bogatemu Rantu, nato pa se norčevanje sprevrže v pravi pretep. Dominik se sprva zabava, toda ko njegov brat Štefan pride v nevarnost, poseže vmes in ga reši pred Rantom, ki ima v rokah nož. S tem si Dominik sicer pridobi še več sovražnikov, vendar se pokaže njegova odločnost in pripravljenost braniti svoje ljudi.

Na koncu se pustno razpoloženje umiri. Ana je zadovoljna, ker je Dominik postal del njihovega življenja, hkrati pa se njena notranja vznemirjenost stopnjuje. Ko ji Dominik ob polnoči zaželi lahko noč, se začne spraševati, ali njegov pogled in dotik morda pomenita, da tudi on čuti nekaj do nje. Poglavje se tako konča z Aninim precej zmedenim spoznanjem, da se je v njej prebudilo čustvo, ki si ga skoraj ne upa priznati.

5. poglavje

Dominik se vse bolj uveljavlja kot podjetnik. V Gradcu si pridobi pomembno naročilo za železniško družbo in s tem dobi priložnost, da svojo kovačijo močno razširi. Ana ga pri tem podpira, njuna medsebojna privlačnost pa preraste v ljubezensko razmerje. Hkrati Ana postaja vse bolj ljubosumna na Polono, saj se boji, da bi Dominika izgubila.

6. poglavje

Dominik se z uspehom vse bolj oddaljuje od preprostega kovaškega življenja in želi postati pravi gospodar. Njegov vzpon spremljajo napetosti z drugimi kovači in z Rantom, medtem ko se Ana vse bolj zaveda, da je njena sreča odvisna od njega. V ospredje pride tudi Aleš, ki se vrne h kovaškemu delu in se zbliža z Rantovo hčerjo Marinko.

7. poglavje

Ana in Dominik se poročita, vendar je njuna svatba skromna in brez pravega veselja. Ana je noseča in kmalu po poroki rodi sina Pavla. Otrok prinese v hišo veliko sreče in za nekaj časa pomiri tudi napetosti med njenimi prebivalci. Medtem Dominik dobi veliko poslovno priložnost in začne razmišljati, kako bi naročilo razdelil med več kovačev.

8. poglavje

Aleš je zdaj mlad kovač in Rant ga želi poročiti s svojo hčerjo Marinko, tudi zato, da bi ga obvaroval vojaške službe. Medtem se Dominik in Aleš zaradi nasprotnih interesov znova zapletata v spore. Ko se moški odpravijo po seno, se Alešu na saneh pretrga vrv in doživi hudo nesrečo. Kljub prizadevanjem zdravnika umre. Njegova smrt močno prizadene Ano, Miklavž pa začne vse bolj odkrito sumiti, da nesreča ni bila naključna.

9. poglavje

Aleš se po šolanju vrne v Kropo in napove, da bi ostal doma ter se lotil kovaštva. S tem se takoj zaostri njegov odnos z Dominikom, saj oba čutita, da sta tekmeca za položaj v Gašperinovi hiši in vigenjcih. Aleš se pri delu hitro uveljavi, ob kovaški nedelji pa se zbliža z Rantovo hčerjo Marinko.

10. poglavje

Dominik po uspešni veliki dobavi še bolj verjame v svojo podjetniško prihodnost. Na kovaški nedelji pa se napetost med njim, Alešem in Miklavžem stopnjuje. Aleš se pridruži fantom, ki Dominiku iz maščevanja podžagajo veliko vodno kolo; Dominik jih zaloti in tako dobi nov razlog za sovraštvo do Aleša.

11. poglavje

Po sabotaži se Dominik zaplete v spor z Alešem, ki mu ne prizna pravice do vigenjcev. Aleš in Dominik se skoraj fizično spopadeta, Ana pa se zaman trudi pomiriti oba. Dominik se nato odpravi v Gradec in si pridobi veliko novo naročilo; ko se vrne, se odloči za Ano in prvič skupaj preživita noč.

12. poglavje

Ana ugotovi, da je noseča, in to pove Dominiku. Njegov odziv je precej hladen: bolj kot otrok ga skrbi delo in veliko naročilo. Kljub temu se dogovorita za poroko, Ana pa se sredi posta vda in sprejme, da bo morala svojo prihodnost povezati z njim. Na veliko noč se tiho poročita na Brezjah.

13. poglavje

Po poroki se Ani začne porod, ki se zaradi prezgodnjih popadkov razvije v dolgo in težko preizkušnjo. Ob pomoči žensk vendarle rodi sina Pavla. Otrok prinese v hišo novo veselje in za nekaj časa zbliža tudi ljudi, ki so bili prej sprti.

14. poglavje

Po Pavlovem rojstvu se razmere za nekaj časa umirijo. Dominik pa še naprej razmišlja predvsem o kupčiji in si prizadeva pridobiti velike posle; eno večje naročilo razdeli med manjše kovače in si s tem utrjuje položaj. Hkrati se Aleš zbliža z Marinko in Rant načrtuje njuno poroko, kar v Dominiku prebudi novo ljubosumje in predvsem strah, da bo Aleš postal njegov tekmec.

15. poglavje

Dominikovo sovraštvo do Aleša se stopnjuje. Ko Aleš preživi manjšo nezgodo s padcem z lestve, Dominik razmišlja, kako bi se ga lahko znebil. Pozimi se nato moški odpravijo po seno; Dominik namenoma poškoduje vrv na Aleševih saneh. Vrv se med vožnjo pretrga, Aleš se hudo ponesreči in kljub zdravniški pomoči umre.

Po Aleševi smrti Marinka v žalosti javno obtoži Ano in Dominika, da sta imela od njegove smrti korist. Miklavž sumi, da je Dominik povzročil nesrečo, vendar tega ne more dokazati. Ana pa iz Dominikovega vedenja prvič zares dojame, da je njen mož morda morilec; odločilno je, da resnice ne razkrije, predvsem zaradi otroka.

16. poglavje

Po Aleševi smrti Miklavž spet zapade v obup in pijančevanje. Spomladi pride velika povodenj, ki ogrozi Kropo in predvsem vigenjce. Miklavž se kljub svoji ostarelosti in izčrpanosti prebudi v nekdanjega sposobnega mojstra: skupaj z Dominikom in drugimi kovači organizira reševanje ter zgradijo jez, ki vigenjce obvaruje pred uničenjem.

Po rešitvi vigenjcev Miklavža premaga pljučnica. Pred smrtjo se zave, da je jez vzdržal in da so vigenjci spet rešeni. Ani izreče le še njeno ime, nato umre; Ana ostane sama z zavestjo, da ve strašno resnico o Dominiku, ki je ne more nikomur zaupati.

Če bi moral zadnjih osem poglavij stisniti v eno samo razvojno črto:
Alešev prihod → Dominikov poslovni vzpon → poroka z Ano → rojstvo Pavla → Aleševa ljubezen z Marinko → Dominikovo ljubosumje in umor → Miklavževa slutnja → povodenj in Miklavževa smrt.

To je pravzaprav zelo jasen lok, v katerem se roman iz zgodbe o vzponu mladega podjetnika postopoma spremeni v zgodbo o pohlepu, krivdi in razpadu družine.
--&gt;


[[File:Mimi Malenšek.jpg|thumb|left|Mimi Malenšek (1919&amp;ndash;2012)]]

*ultra kratek CV Mimi Malenšek pod sliko

Rodila se je kot Mimica Konič v Dobrli vasi na Koroškem. Njena starša sta se spoznala med prvo svetovno vojno: oče je bil ranjeni avstrijski vojak iz Podbrezij, mama pa begunka. Zaradi stiske je mati trimesečno Mimi prinesla k očetu. Mimi je otroštvo preživela v Podbrezjah in matere nikoli ni spoznala, čeprav je ta poskušala navezati stike. Oče, ki je ob kmetovanju delal na Jesenicah v železarni, je dobil novo ženo, Mimi pa dva polbrata in polsestro. Za branje jo je navdušil oče. 

Obiskovala je gimnazijo v Kranju, dokler zaradi bolezni starih staršev ni šolanja prekinila. Napravila je trgovski tečaj in se zaposlila kot bančna uradnica pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani.

Pri devetnajstih letih se je poročila z Rihardom Malenškom, lastnikom tovarne pohištva v Ljubljani. Rodila sta se jima dva otroka, sin Danijel in hčerka Emilia. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v NOB, s svojim ilegalnim imenom Miška je podpisovala pesmi. Po vojni so tovarno nacionalizirali, Mimi se je posvetila pisateljevanju in prevajanju in 1947 vstopila v Društvo slovenskih pisateljev. Pokopana je v Podbrezjah, kjer so ji v parku znamenitih krajanov postavili doprsni kip.

Je najplodnejša slovenska pisateljica. Prvo povest Pesem polja je napisala pri šestnajstih letih za časopis zavarovalnice, kjer je delala, ''Naša moč''. Sprva je objavljala pod psevdonimom Mimica Zagorska in pod  dekliškim priimkom. V žanru zgodovinskega romana je po številu romanov in njihovem obsegu prvakinja. Lotevala se je vsem zgodovinskim temam: usodi Karantancev po Samovi smrti (''Bratstvo'', 1957), pokristjanjevanju (''Črtomir in Bogomila'', 1959), marčni revoluciji (''Marčni veter99, 1988), keltskemu Noriškemu kraljestvu konec 2. stoletja (''Noriška rapsodija'', 1968). 

V generacijskem romanu ''Minuta molka'' (1965) je predstavila pretrese, ki so jih med intelektualci prinesle prva svetovna vojna, boji za Koroško in Maribor, gospodarske krize pred drugo vojno, okupacija, partizanstvo in osvoboditev. 

''Vigenjci'' (1957/58, v knjigi 1978) predstavljajo industrializacijo kovaške obrti v Kropi (prehod iz majhnih kovaških ognjišč (vigenjcev) v industrijske plavže in obrate) in propad obrtnikov konec 19. stoletja, nadaljevanje so ''Skobci nad dolino'' (1985). S tovarniškimi temami se ukvarjajo ''Purgarji'' (1987) in ''Sinovi predmestja'' (1938). 

Mimi Malenšek je za svoje zgodovinske romane natančno preštudirala zgodovinske vir. Za svoje železarske in kovaške romane je pregledala arhivsko gradivo in krajevno kroniko Krope, Cehovska pravila, zapise o kovaških cehih, pravilih dela v vigenjcih in cesarskih patentih za izkoriščanje rudnikov in fužin, poslovne knjige in dolžnostne registre. V romanih mrgoli kovaških terminov. Upoštevala je ustno izročilo in pričevanja domačinov. 

*zanimivi citati

&lt;blockquote&gt;
Ko so pokopali kroparskega kovača Aleša Gašperina, so se pogrebci začeli naglo razhajati, ker je čez pokopališče vel strupeno mrzel veter. Še preden je grobar pokril krsto z zmrzlo prstjo, so stali ob grobu samo še sorodniki in bližnji sosedje, ki so pričakovali, da bodo povabljeni na pogrebščino. Pokojnikov svak, gospod Filip, ki je skupaj z domačim župnikom pokopaval, si je v zakristiji naglo slekel črni mašni plašč in se vrnil na pokopališče. Stopil je k nečakinji Ani, ki se je opirala na mlajšega brata študenta Aleša in neutolažljivo jokala, ji položil roko na ramo, pogledal po ljudeh in s prehlajenim glasom rekel:

„Ana, čas bi bil, da bi šli. Mraz je.&quot;

(Mimi Malenšek: začetek romana ''Vigenjci'', 1957)

[...]

Kovači se komaj še držijo. Prejšnje čase so prodajali na vse strani, zdaj pa ni nobenih kupcev več na spregled. Človek bi kar obupal! Kovaški pomočniki zapuščajo Kropo in odhajajo po svetu. Vleče jih v nemške kraje in v Ameriko, vigenci pa ostajajo prazni in še v polpraznih vigencih ni dela. Kaj le bo iz tega? — Bogati fužinar Špan je pil in vzdihoval, mojstra Hetor in Majdnik sta mu pritrjevala, drugi pa so vljudno prikimavali.&lt;/blockquote&gt;

====Skobci nad dolino====


[[:w:Slika:Skobci nad dolino.jpg]]

*povzetek dogajanja

&lt;!--

Z veseljem — in hvala za tolažbo! 🙂 Tokrat sem šel še malo bolj na kratko. Skobci nad dolino imajo 15 poglavij; nadaljevanje lepo pokaže, kako se zgodba o Dominikovem vzponu iz Vigenjcev postopoma spremeni v zgodbo o njegovem notranjem in družinskem propadu.

1. poglavje

Dominik je na vrhuncu svoje moči in premoženja, vendar že čuti, da se časi spreminjajo. Tovarniška proizvodnja vse bolj ogroža kroparsko kovaštvo, zato se pojavi zamisel o delniški družbi. Dominik ji ne zaupa, predvsem zato, ker sluti, da bi v njej glavno besedo dobila Rant in Hetori.

2. poglavje

Dominik se vse bolj zaveda, da je pri odločanju sam, saj mu Ana in Pavel ne pomagata tako, kot bi želel. Pavel je že predstavnik nove generacije: zanima ga šola, gledališče in drugačno življenje, česar oče ne razume. Med očetom in sinom se zato začne tiha napetost.

3. poglavje

Pavel in Vida nastopata v šolski igri in njuna medsebojna naklonjenost postaja vse očitnejša. Pavel Vido ljubi, ona pa se boji, da je ne bo znal braniti pred Dominikom. V ozadju se nadaljuje boj kroparskih kovačev za oblikovanje nove družbe.

4. poglavje

Na ustanovnem sestanku se pokaže, da želita Rant in Hetori z delniško družbo predvsem utrditi svojo moč. Dominik zavrača njune pogoje in ostaja zunaj. Hkrati sinu pove, da bo moral prevzeti več odgovornosti in pomagati pri njegovem boju za obstanek kovačije.

5. poglavje

Dominik se vse bolj zaveda, da njegov poslovni svet ni več tako varen kot nekoč. Ob tem se razkrije tudi njegova moralna brezobzirnost: izkoristi mlado Marjeto, ki rodi njegovega otroka. Dekletu izplača denar in ji kupi hišo, vendar s tem ne more prikriti sramote in bolečine, ki jo je povzročil Ani.

6. poglavje

Dominik dobi veliko poslovno priložnost za dobavo ladijskih žebljev, vendar so pogoji za plačilo zelo neugodni. Ob velikem naročilu spozna, da se kovaštvo vse težje prebija skozi konkurenco tovarn. Poslovni uspeh, ki mu je bil nekoč samoumeven, postaja vse bolj negotov.

7. poglavje

Dominik poskuša svojo prihodnost zavarovati s Pavlovo poroko s Helo Herderjevo. V tem vidi predvsem poslovno povezavo med Zgončevimi in Herderjevimi. Pavel pa do Hele ne čuti tistega, kar pričakuje oče, in se vse bolj upira njegovim načrtom.

8. poglavje

Pavel dokončno pove, da se s Helo ne bo poročil: ona si ne želi življenja v Kropi. Dominik je razočaran, saj se mu sesuje velik načrt za prihodnost. Obenem se vse bolj zapleta položaj delniške družbe, ki se začne spopadati z izgubami in notranjimi nasprotji.

9. poglavje

Ana se vedno bolj zaveda, da je njeno navidezno urejeno življenje zgrajeno na molku in strahu. Še vedno jo preganja sum, da je Dominik povzročil Aleševo smrt. Hkrati dozori njena odločitev, da mora Pavel živeti po svoje in si izbrati ženo po lastni volji.

10. poglavje

V ospredje stopi Tonček, Dominikov nezakonski sin, ki odrašča v revščini in ve, kdo je njegov pravi oče. Kontrast med njim in Pavlom pokaže posledice Dominikovega ravnanja: eden od sinov odrašča kot bogati Gašperinov dedič, drugi pa kot otrok, ki mu je vstop v očetovo hišo prepovedan.

11. poglavje

Delniška družba zaide v resne finančne težave. Hetori in Rant se zaradi izgub hudo spreta, Hetori pa Rantu predloži obračune, ki razkrijejo njegove obveznosti in izgube. Rant je v popolnem obupu; še istega večera ga najdejo mrtvega v pisarni.

12. poglavje

Rantova smrt spremeni razmerje moči v Kropi in Dominik za trenutek misli, da se je znebil velikega tekmeca. Toda doma se njegov spor s Pavlom in Ano stopnjuje. Ana končno pomaga Pavlu in Vidi, da zapustita hišo in začneta svoje življenje.

13. poglavje

Pavel se želi osamosvojiti kot kovač. France Grošelj med manjšimi kovači začne organizirati Kovaško zadrugo, ki naj bi bila drugačna od Rantove in Hetorijeve delniške družbe. Pavel se ji pridruži, kar Dominika prizadene kot izdaja in ga dokončno postavi proti sinu.

14. poglavje

Dominik se zaradi Pavlove odločitve zlomi. V hudem prepiru z Ano prvič skoraj odkrito govori o tem, da bi Pavlu lahko storil kaj hudega. Ana mu v obupu zabrusi, da »nikogar več ne boš ubil«, s čimer razkrije, da ves čas ve za Aleševo smrt. Dominik nato odide s puško v gozd in poskuša narediti samomor.

15. poglavje

Dominika najdejo hudo ranjenega in ga rešijo. Po dolgem okrevanju se spremeni: postane mirnejši, prijaznejši in se približa Pavlu ter Kovaški zadrugi. Ana mu končno odpusti, čeprav ne pozabi njegove krivde. Nekaj let pozneje Dominik umre v spodnjem vigenjcu, kjer je nekoč začel svojo pot.

Če celotno povest skrčim v eno razvojno črto:
Dominikov vrh → prihod novega časa → Pavlova ljubezen z Vido → propad delniške družbe → Rantova smrt → Pavlova osamosvojitev → Kovaška zadruga → Dominikov zlom → sprava z Ano → smrt v vigenjcu.

In prav lep je zadnji obrat: v Vigenjcih Dominik postane gospodar vigenjcev, v Skobcih nad dolino pa se mora nazadnje naučiti, da jih ne more imeti samo zase. Ko to končno dojame, je že star in bolan, vendar je prav takrat prvič zares sposoben človeškega odnosa do drugih.

S tem pa sva, kot kaže, res prišla do konca. 🙂

--&gt;

*ilustrativen citat ali dva

*sliki knjižnih ovitkov romanov, še bolje kar izvod obeh romanov
*posnetek prvega nadaljevanja Vigencev v časopisu

*Mimi Malenšek: [[:s:Vigenjci|Vigenjci]] (1957/1958, v knjigi 1978).
*Mimi Malenšek: [https://slov.si/doc/malensek_skobci.pdf ''Skobci nad dolino'']. Ljubljana: Kmečki glas, 1985.
*Mimi Malenšek: V starodavnih časih. ''Tovarniški vestnik Kranjske industrijske družbe'' 1937&amp;ndash;39.

==Partizanska Kropa==

V partizanih je bilo 142 Kroparjev, od tega 13 žensk. 19 starejših mobilizirancev so januarja 1945 takoj odpustili, deset pa jih je tedaj dezertiralo. Padlo je 27 borcev (od tega 4 ženske), temu številu je treba prišteti deset pogrešanih.&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Frančišek Gartnar,] [https://www.sistory.si/ww2/DA598AAC-D83D-47FD-8359-1986C9DAF964 Andrej Kranjc,] [ Cvetko Resman,] [ Janez Eržen,] [Franc Blaznik,] Janez Cerar, Matija Gartner,  Jože Legat, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik.&lt;/ref&gt; Nemci so ujeli in internirali 24 borcev. Sedem so jih 1942 iz Begunj izpustili, tri ženske (Jera Bergant, Rozala Pogačnik, Francka Staroverski) pa so bile tam zaprte več mesecev. Pozneje so ujetnike pošiljali v taborišča (1943 Rudolf Berce, Anton Jelovčan, Leon Petrač, Marijan Praprotnik, France Šolar, Jože Zupan in Viktor Žaberl; Slavko
Ažman, Franc Praprotnik, Jakob Resman, Janez Zupan, Katarina Zupan, 1945 Alojz Gašperšič in Valentin Prezelj). 

Internirano je bilo šest aktivistov (Janez Zupan, Cene Škriba, Justino Ažman, Lojze Justin, Filip Legat in Tone Gašperin); štirje so v internaciji umrli (Škriba, Justin, Gašperin), eden (Zupan) pa je bil ustreljen kot talec. Vseh padlih talcev iz Krope je bilo pet: dva so ustrelili v Begunjah 1942, po enega pa v Moravčah, Šenčurju in Zagrebu.&lt;ref&gt;Janez Zupan (L) 1. 3. 1942 v Begunjah, Jože Resman (B) 11. 4. 1942 v Begunjah, Janez Lazar (M) 8. 1. 1944 v Moravčah, Lenart Zupan (č) 24. 1. 1944 v Šenčurju, Slavko Pregelj v Zagrebu).&lt;/ref&gt; 

Pet je bilo civilnih žrtev (France Jerala 30. 10. 1944 v Kropi, po nesreči 12-letni [https://www.sistory.si/ww2/CB4FAFF6-FC77-4346-92D9-2A7506651D96 Gregor Pirc] 1944 v Kropi, Božidar Gašperšič 15. 1. 1945 na Dunaju, Olga Smrekar 4. 5. 1945 v Radovljici, devetletni [https://www.sistory.si/ww2/85BE5A9A-5C0B-4AAE-B854-A95CB49F4FEC Adi Dakol] z ročno granato 15. 6. 1945), dva sta padla v nemški vojski (Miha Bertoncelj in Valentin Kavčič), pet so jih likvidirali partizani (Janez Gašperšič [https://www.sistory.si/ww2/383886E9-0CF0-42E0-B926-8A5562CF11D6 Sistory],&lt;ref&gt;V seznamu pri Šmitku narobe France Gašperšič.&lt;/ref&gt; župnik [[:w:Franc Kanduč|France Kanduč]],&lt;ref&gt;Po Šmitku so ga izselili Nemci, po Wikipediji se je iz Krope v Grahovo v Ljubljanski pokrajini preselil sam. [https://www.sistory.si/ww2/30C7621A-039E-43CB-8EEF-710A6D4F82EC Sistory.]&lt;/ref&gt; dezerter [https://www.sistory.si/ww2/A2DAE85C-DDE0-4449-9DE8-B14E2542D69A Tone Kržišnik,] [https://www.sistory.si/ww2/ACBF0587-F69F-4F45-B44B-1182B9BDED76 Jakob Legat]&lt;ref&gt;Po sklepu vojaškega sodišča.&lt;/ref&gt; in dezerter k domobrancem [https://www.sistory.si/ww2/1367F6BD-A8F7-4A02-B13D-7146E02F4E3E Aleš Smrekar]). 

Med okoli 600 prebivalcev Krope jih je nasilne smrti med vojno umrlo 58 (9,6 %), od tega večina (51 oz. 88 %) od okupatorjeve roke oz. na partizanski strani. Kropa je bila med vojno izrazito partizanski kraj. 

*grafikon vlog v drugi svetovni vojni

===Spominska soba NOB v Kovaškem muzeju===

&quot;Ob urejanju odkupljenih prostorov za nove razstavne zbirke je Kovaški muzej 1978 dopolnil svoj
srednjeročni program z razširitvijo prikaza življenja
ljudi pod Jelovico do povojnega obdobja (prikaz razvoja
tovarne Plamen do leta 1952 oz. do uvedbe samoupravljanja), kar je pomenilo tudi vključitev prikaza narodnoosvobodilnega gibanja v Kropi. Kovaški muzej
je nalogo sprejel, saj je pričakoval razširitev razstavnih
prostorov na še preostali del drugega nadstropja Klinarjeve hiše. Leta 1979 sta bila izdelana okvirna koncepta postavitve etnološke sobe (avtor mag. Zmago Šmitek)
in zbirke NOB (avtor Janez Šmitek). Postavitev obeh
zbirk je postala prioriteta v delovnem programu Kovaškega muzeja.

Zbirko NOB v Kovaškem muzeju je Janez Šmitek
zasnoval sicer lokalno, a v povezavi s svetovnimi
političnimi dogodki. Izhajal je iz kartografske
predstavitve Krope in njene širše okolice (območje
med Kranjem in Bledom, Jelovica), ki jo je dopolnjeval
koledar pomembnih dogodkov na obravnavanem
območju med leti 1941 in 1945. Za orientacijo je v koledar vključil tudi širše politično dogajanje. Kroparsko
kroniko NOB je zajel v naslednjih sklopih: okupacija
in upor (ustanovitev Cankarjevega bataljona) predstavitev partizanskih enot, ki so soustvarjale zgodovino
NOB na tem območju (Cankarjev bataljon, Gorenjski
odred, Prešernova brigada), razvoj ljudske oblasti (rajon Jelovica) in partizanska vojaška uprava (Gorenjsko
vojno območje in komanda mest), kurirska postaja G 12, partizansko gospodarstvo (gospodarske komisije,
čevljarska, krojaška, žebljarska, smučarska delavnica,
partizanske tiskarne). Razstavo je dopolnjevalo obsežno slikovno gradivo padlih udeležencev NOB iz Krope
in okolice ter nekaj primerkov orožja, ki ga je zbrala
krajevna organizacija Zveze borcev Kropa. Razstavno
gradivo je likovno oblikoval Miloš Magolič. Razstava je
bila odprta 23. 4. 1981 kot stalna muzejska postavitev v
enem prostoru v zgornjem nadstropju Klinarjeve hiše.
Leta 1993 jo je nadomestila nova stalna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. Predstavitev Krope med prvo
in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni
muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo
v 20. stoletju.&quot; (Florjančič 2002: 39)

&quot;Partizanska Kropa je združevalna oznaka za končno dejstvo, da je bila velika večina Kroparjev ali borcev
partizanskih enot ali aktivnih sodelavcev partizanskega
gibanja, obenem pa je bila Kropa s svojo okolico
pomembno ozemlje s številnimi partizanskimi ustanovami.

Večinsko opredelitev Kroparjev za partizansko
gibanje ilustrirajo številna dejstva, npr. da je bilo “iz
predvojne osemčlanske telovadne vrste Fantovskega
odseka v Kropi šest partizanov, dva od njih sta padla.&quot; (Dežman 2002: 103)

&quot;V začetku druge svetovne vojne [je ostalo] za nabor iz 11 letnikov
samo 70 fantov. Od teh 70 jih je šlo v partizane 52 (še 8
jih je prišlo iz nemške vojske), v nemško vojsko jih je šlo
12, od teh jih je 8 prešlo k partizanom. Padlo jih je
skupno 28, od teh 25 v partizanih, 2 v nemški vojski in
1 kot civilna žrtev bombnega napada.” (str. 27) Prav tako
kot ni uspela mobilizacija v nemško vojsko, ni uspela
domobranska mobilizacija, za katero so zbrali v raciji v
Kropi 17. novembra 1943 okoli 20 moških, vendar so se
ti uprli vstopu v domobranstvo.&quot; (Šmitek 1985: 40; Dežman 2002: 104)

====Panoji na razstavi 1981====

# Okupacija in upor (slike: Stane Žagar, Žagarjeva družina na Dobravi, Vodiška planina pred vojno, Mošenjska planina pred vojno in po požigu 13. 1. 1942, spomeniki začetku upora, ustanovitvi Jelovške čete in Cankarjevega bataljona)
# Cankarjev bataljon (7. pano levo: 18 padlih borcev, 6. pano: 12 padlih borcev) 
# Gorenjski odred (3 pano desno: slike nemškega plakata 10 ustreljenih talcev v Lipnici, spomenik talcem v Lipnici, Lipniška planina, Selška planina, Štab Gorenjskega odreda maja 1943 
# Prešernova brigada
# Razvoj ljudske oblasti (slike: Stana Potočnik, OF Jelovica, Okrajni odbor OF na Pečeh, OF Gorenjska 1944, Rajonski odbor OF v karavli Svoboda na Pečeh, Okrajni odbor OF Kranj Jelovica)
# Vojaška uprava (Gorenjsko vojno področje): slike 3. pano levo: slike učnega uspeha partijske šole, oskrbe partizanov, gospodarske komisije, rajonskega odbora OF v karavli na Pečeh, okrajnega odbora OF Kranj, pokrajinskega odreda OF Gorenjske, bunker pod hlodi 
# Kurirska postaja G-12 
# Partizansko gospodarstvo: Gospodarske komisije, Čevljarska delavnica, Krojaška delavnica, Žebljarska delavnica, Smučarska delavnica, Partizanske tiskarne (slike čevljarske, krojaške delavnice, gospodarske komisije gorenjskega okrožja, sestanka gorenjskih aktivistov 1944, zemljevid Krope itd.
# Krajevne organizacije: KP in OF, Slovenska protifašistična ženska zveza, Mladinska organizacija SKOJ in ZMS, Pionirski odred Jelovica, Partizanska šola (slike: borke Prešernove brigade, sestava 2. grupe odredov, Spomenik požganemu Jamniku, goreči Turjak, smučarske tekme v Cerknem 1945)

==Partizanska obeležja v Kropi==

{|
|[[File:Partizanski spomenik nad Vodiško planino.jpg|thumb|Ustanovitev Cankarjevega bataljona nad Vodiško planino]]
|[[File:Ustanovitev Jelovske cete.jpg|thumb|Ustanovitev Jelovške čete na Vodicah]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 01.jpg|thumb|Partizanski dom na Vodiški planini]]
|}

{|
|[[File:Dusan Pogacnik.jpg|thumb|Dušan Pogačnik - Črt]]
|[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|Blaž Ažman]]
|[[File:Kroparski spomeniki 04.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Milan Gašperšič]]
|}

{|
|[[File:Spomenik Lipnica pri Kropi.jpg|thumb|Spomenik talcem v Lipnici]]
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Plošča partizanski pesnici Kristini Šuler]]
|[[File:Ciril Osterman.jpg|thumb|Spomenik Antonu Jelovčanu in Cirilu Ostermanu na Zidani skali nad Kropo]]
|}

{|
|[[File:Kroparski spomeniki 01.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli iz tovarne Plamen]]
|[[File:Kroparski spomeniki 02.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kovači, Kropa]]
|[[File:Kroparski spomeniki 03.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Janez Arh]]
|}

{|
|[[File:Kroparski spomeniki 05.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kurirji]]
|[[File:Kroparski spomeniki 06.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Kurirska postaja G-12, Kropa]]
|[[File:Napis na osrednjem spomeniku NOB v Kropi.jpg|thumb|Napis na [https://partizanstvo.si/media/partisanmemorial/11/T2518_F19915_11.jpg osrednjem spomeniku NOB v Kropi] ]]
|}

{|
|[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevo posvetilo Plamenu v avli sindikalnega doma v Kropi leta 1947]]
|[[File:Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si.jpg|thumb|500 px|Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si (interaktivni zemljevid vsebuje povezave na opis spomenikov)]]
|}

Prav na kroparskem teritoriju stoji 15 obeležij, prgišče pa jih stoji tik za mejo KS: pet jih spada pod sosednjo Kamno Gorico, sedem jih je na podbliški strani meje, tri na dobravski strani meje, kar pa spomenikov na Jelovici spada pod Bohinjsko Bistrico, so že precej stran od kroparske meje. Kroparske spomenike povezuje s tistimi na Jelovici [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/8038/ vodiška partizanska obhodnica.] Ena infotabla vodiških obhodnic s spomeniki se nahaja v kotlu pri Slovenski peči, druga pa na pročelju planinskega doma na Vodicah.

Kroparsko področje ni bilo prostor večjih vojaških akcij, bilo pa je pomembno partizansko zatočišče, zlasti jeloviški gozdovi nad Kropo. Tu so delovali kurirji in oskrbovalne enote, ki so jih ogrožale zasede in patrulje domobrancev iz okoliških postojank v Kamni Gorici, Kranju, Škofji Loki, na Brezjah.

Večinoma gre za spomenike žrtvam. Manjši del obeležij je '''posvečen pomembnim zgodovinskim trenutkom'''. Vsi ti so na Vodicah. Na Gradišču je obeležena [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4/ ustanovitev Jelovške čete] 29. julija 1941, teden dni pozneje, 5. avgusta (to je tudi radovljiški občinski praznik), je bil na Pogrošarjevi planini pod pod Črnim vrhom nad Vodiško planino [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/704/ ustanovljen Cankarjev bataljon.] Spominski objekt je tudi sam [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1679/ planinski dom s spominsko sobo, z reliefom Iveta Šubica in s spominsko ploščo gradnji doma po vojni.] V to vrsto obeležij spada tudi plošča kurirski postaji pri Slovenski peči.

'''Obeležja padlim'''. Pri infotabli pri Slovenski peči je poleg plošče kurirski postaji G-12 [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/107/ plošča trem padlim,] med njimi je bil Kropar kurir Jože Megušar. V Sistory ga najdemo pod [https://www.sistory.si/ww2/0439F192-5BEA-4C4C-B38C-858D7972EB0C Jože'''f''' M'''a'''gušar,] ki pa naj bi ne padel 1. 8., ampak 25. 8. Ubili so ga domobranci, tj. Gorenjska samozaščita v Kroparski grapi. Ni mogoče na pamet reči, kateri podatek je pravilen, kateri pa napačen, napake najdemo tako na vklesanih napisih kot v matičnih knjigah in drugih virih, pogosto so se zmotili tudi svojci, ki so sporočali podatke. 

Unikatno je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/18/ obeležje Blažu Ažmanu:] bronasti medaljon je vzidan v skalo v strmem bregu nad Slovensko pečjo. 20-letnega [https://www.sistory.si/ww2/61890DE1-8602-41D1-AC61-FC815DC8BC54 Blaža Ažmana] (Sistory) iz Jelovške čete so ubili Nemci 13. 8. 1942 v Dražgoški gori (po drugih podatkih pa 11. ali 12. 8. 1942 pri Mošenjski planini). 

20 let je bil ob smrti star tudi Dušan Pogačnik – Črt, Valentinov z Dobrave, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/475/ spomenik za 2. ovinkom] ceste iz Krope na Jamnik. Študiral je za učitelja, ubili so ga Nemci iz zasede na Ciganskem nad Kropo 29. 12. 1943, ko se je vračal s kurirske postaje (Šmitek 1985: 35). Bil je skojevec, kader narodnega heroja Staneta Žagarja in kurir VOS. Iz nedavno najdenega pisma sorodnika (za kopijo hvala amaterskemu zgodovinarju Goranu Lavrenčaku iz Radovljice) bi lahko sklepali, da so ga partizani nameravali poslati na šolanje v Moskvo (&quot;Dušan je baje tudi že na vzhodu, toda verjetno malo višje od tebe.&quot;). 

22 let je bil ob smrti star Milan (Bogumil) Gašperšič, umetni kovač iz Krope, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/42/ spomenik na Barigli.] Ubili so ga 20. 3. 1945 domobranci oz. Gorenjska samozaščita. 

Na isti dan kot Gašperšič sta padla še [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/27/ Anton Jelovčan in Ciril Osterman na Kroparski gori,] pokončali so ju iz zasede domobranci, ki so sodelovali v nemški spomladanski hajki tik pred osvoboditvijo.
 
Nad župnijsko cerkvijo svetega Lenarta je onstran pokopališkega zidu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/25/ spomenik 20-letnemu kurirju Janezu Arhu,] ki je padel v domobransko zasedo 4. novembra 1944. Doma je bil iz Srednje vasi v Bohinju in je tam tudi pokopan. 

Na križišču za Kropo v Lipnici je pri mostu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/3619/ spomenik 10 talcem] ki so jih postrelili 19. aprila 1943. Pripeljali so jih iz begunjskih zaporov, doma so bili iz različnih krajev. Do večera so morali ležati na križišču, nato so jih pokopali na vrtu graščine v Begunjah v skupni grob. Šlo je za nemško maščevanje, ker so partizani Selške čete ubili dva nemška orožnika, ki sta bila v spremstvu transporta kinoaparature – v Kropi so namreč nameravali predvajati nemške propagandne filme. V akciji je bila uničena kinoaparatura, nemško orožje pa so zaplenili. 

Sredi Krope je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/11/ osrednji spomenik žrtvam NOB,] z verzi Mateja Bora: 

&lt;poem&gt;
Ne jokaj mama
nihče ni mrtev
ki pal v temi je sončnim dnevom žrtev. &lt;/poem&gt;

Na fasadi kovačije UKO je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1944/ plošča osmim padlim kovačem,] na fasadi Plamena nasproti gostilne pri Jarmu pa [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/2271/ 50 padlim kovačem;] predhodna plošča iz leta 1955 je govorila o 40 padlih. 

Na pokopališču pri cerkvi sv. Lenarta je '''[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/6291/ več družinskih nagrobnikov,]''' na katerih piše, da v njih leže žrtve NOB: Janko Leš (po Sistory Janez Leš, padel na Javorovici 16. 3. 1944), Alfonz Gašperšič (v Sistory Alfonz Mihelič, s priimkom po materi, padel 11. 10. 1943 na Črnem vrhu, po Šmitku dan prej v Leskovici pod Črnim vrhom). Leopold Mihelič je bil ranjen na Dolenjskem, umrl je 12. 9. 1943 v Kočevskem Rogu, Andrej Kranjc je bil junija 1943 pogrešan na Žirovskem vrhu. V Sistory še nisem utegnil najti njunih podatkov. Simon Venko (v Sistory Simeon Jožef Vrenko!, ubili so ga ustaši v Sarajevu), Benjamin Venko (prav: Vrenko, padel v Srednjem pri Mariboru, ne pa na Primorskem, kot piše na grobu).

Kroparsko partizanstvo je izvrstno dokumentirano (po datumih in ljudeh in lokacijah) v knjigi Janeza Šmitka ''Kroparska kronika NOB'' (1985), kroparski spomeniki pa v radovljiškem zborniku ''Po poti spominov'' Alojza Kosa (1990).

==Mesta umiranja==
*interaktivni zemljevid z označenimi kraji smrti med drugo svetovno vojno in povezavami na Sistory (domačini in drugi, partizani in kolaboranti, v Kropi + drugod po svetu)

'''Padli leta 1942'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942]]
|}

'''Padli leta 1943'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943]]
|}

'''Padli leta 1944'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Janko Leš 1918-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji  Janko Leš 1918-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944]]
|}

'''Padli leta 1945'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945 [https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Sistory: Frančišek,] pogrešan pri Škofji Loki]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Konrad Eržen 1912-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji: Konrad Eržen 1912-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945]]
|Matija Gartner 1912-1945 [https://www.sistory.si/ww2/DC4093DC-8FB5-4488-94E5-D3EFB4FA0355 Sistory:] padel na Poreznu 24. 3. 1945
|}

==Vzporedna partizanska država==

{|
|[[File:Janko Berce, kurir G 12.jpg|thumb|Janko Berce, kurir G 12]]
|[[File:Simon Mihelič, kurir na postaji G 12.jpg|thumb|Simon Mihelič, kurir na postaji G 12]]
|[[File:Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko.jpg|thumb|Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko]]
|}

{|
|[[File:Okrajni odbor OF Kranj Jelovica.jpg|thumb|Okrajni odbor OF Kranj Jelovica]]
|[[File:OF v karavli Svoboda na Pečeh.jpg|thumb|Člani OF v karavli Svoboda na Pečeh]]
|[[File:OF Gorenjska 1944.jpg|thumb|OF Gorenjska 1944]]
|}

{|
|[[File:Krojaška delavnica v Kroparski gori.jpg|thumb|Krojaška delavnica v Kroparski gori]]
|[[File:Partizanska delavnica na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska krojaška delavnica na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Čevljarska delavnica Mačkovina.jpg|thumb|Čevljarska delavnica Mačkovina]]
|}

{|
|[[File:Partizanska ambulanta na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska ambulanta na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Gospodarska komisija kranjskega okrožja.jpg|thumb|Gospodarska komisija kranjskega okrožja]]
|}

{|
|[[File:Borke Prešernove brigade.jpg|thumb|Borke Prešernove brigade]]
|[[File:Štab Gorenjskega vojnega področja 1945.jpg|thumb|Štab Gorenjskega vojnega področja 1945]]
|[[File:Štab Gorenjskega odreda maj 1943.jpg|thumb|Štab Gorenjskega odreda maj 1943]]
|}

{|
|[[File:Okrajni odbor OF na Pečeh.jpg|thumb|Okrajni odbor OF na Pečeh]]
|[[File:Gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Gospodarska komisija Jelovica]]
|[[File:Štab komande mesta Kranj.jpg|thumb|Štab komande mesta Kranj]]
|}

{|
|[[File:Okrajna gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Okrajna gospodarska komisija Jelovica]]
|[[File:Rajonski odbor OF Jelovica.jpg|thumb|Rajonski odbor OF Jelovica]]
|[[File:Prvi dnevi osvoboditve.jpg|thumb|Prvi dnevi osvoboditve]]
|}

{|
|[[File:Prevoz hrane partizanom nad Kropo.jpg|thumb|Prevoz hrane partizanom nad Kropo]]
|[[File:Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944.jpg|thumb|Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944]]
|[[File:Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944.jpg|thumb|Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944]]
|}

{|
|[[File:Smučarske tekme v Cerknem 1945.jpg|thumb|Smučarske tekme v Cerknem 1945]]
|[[File:Kropa 1943.jpg|thumb|Kropa 1943]]
|}

===Dokumenti in plakati===

{|
|[[File:Delavci Oberkranja mislite na Kroppo.jpg|thumb|Delavci Oberkranja mislite na Kroppo]]
|[[File:Plakat za talce na Lancovem.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev na Lancovem 17. 10. 1941]]
|[[File:Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici 19. 4. 1943]]
|}

{|
|[[File:Gesla za letake OF 92.jpg|thumb|Gesla za letake OF: slovansko bratstvo, zahodni zavezniki, ruski junaki, z Rdečo armado na Berlin]]
|[[File:Gesla za letake OF.jpg|thumb|Gesla za letake OF]]
|[[File:Živela rdeča armada.jpg|thumb|Živela Rdeča armada, rešiteljica človeštva pred fašističnim nasiljem]]
|}

{|
|[[File:Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943.jpg|thumb|Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943]]
|[[File:Poziv za mobilizacijo 1943.jpg|thumb|Poziv za mobilizacijo 1943]]
|[[File:Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945.jpg|thumb|Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945]]
|}

==Časovni trak==
*kronologija vojnih dogodkov v Kropi

Jelovški bataljon je v noči od 25. na 26. junij
1943 izvedel v Kropi splošno mobilizacijo, nato pa je še v naslednji noči pobral nekaj zamudnikov. S sodelovar,jem rajonskega odbora
OF Jelovica je pripravil spisek obveznikov in
naborne komisije po dva partizana so šlo od
hiše do hiše. Zborno mesto je bilo na trgu,
ki je bil med vso vojno založen z veliko
skladovnico hlodov. Ko so se zbirali, so prepevali narodne in partizanske pesmi in proti
jutru, ko se je danilo, je odšla dolga kolona
na Jelovico. Skupno je tiste dni odšlo iz Krope
okoli 40 mož, fantov in deklet:

Jože Ažman, Ivan Ažman, Slavko Ažman, Tone Berce, Rudolf Berce, Franc Blaznik, Janez Cerar, Jože Ciglarič, Boris čavs, Gašper Dermota, Janez Eržen, Ivan Finžgar, Milan Gašperšič, Janez Hudolin, Jožko Kokalj, Jože Kovač, Andrej Kranjc, Tone Kržišnik, Jože Legat, Janko Leš, Jože Megušar, Jože Mihelič, Andrej Mohorič, Jože Petrač, Franc Pintar, Franc Praprotnik, Kristina Resman, Janez Strnad, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik, Janez Šmitek, Vinko šolar, Jakob Štalc, Janez Tekavec, Janez Zupan, Drago Zupan, ignac Zupan, Katarina Zupan, Viktor Žaberl.

Vstop v partizane so na planini Kocjanerica
pri Vodicah proslavili s šampanjcem iz Magušarjeve kleti; to je bilo prvo pokanje, ki so
ga slišali novi partizani. Taborišče bataljona
je bilo na robu Jelovice, nekje nad Taležem.
V taboru je vladala popolna tišina. Ker novinci
niso imeli šotorov ali šotorskih kril, so vzeli
s seboj od doma navadne rjuhe; po dve rjuhi
so sešili skupaj in napeli v obliki šotora. Rjuhe
so zakrili z zelenjem, da niso bile vidne iz
zraka. Izvidniško letalo je vsak dan preletavalo
Jelovico tik nad taboriščem. Jože Ažman je
imel s seboj veliko povoščeno platno; ko so
ga napeli, je bilo pod njim prostora za osem
ljudi, zato so temu šotoru rekli »hauptkvartir«.
Tisti prvi poletni dnevi so bili precej deževni,
vsak dan je dež nekoliko zalil Jelovico, šotori
iz rjuh pa niso dobro držali. Debele kaplje so
prebijale platno in kmalu je bilo tudi znotraj
vse vlažno. To sta posebno čutila Andrej in
Jožko, ki sta imela s seboj namesto navadnih
odej debele »kovtre«, da ju ne bi zeblo. Za
menažo je bila največkrat močno zab3ljena
mineštra iz rdeče nemške moke; ker niso bili
vajeni zabeljene hrane, je marsikdo imel nekaj
časa hitro prebavo.

Vsak dan so posamezne skupine odhajale v dolino na preskrbovalne akcije, drugi so imeli
politične ure in vojaške vaje. Mnogo novincev
do takrat še ni ,ime,lo puške v rokah, ves bataljon pa j,e bil pri tolikih novincih zelo slabo
oborožen. čez nekaj dni je bi la partizanska
zaprisega, nato pa so okoli 3. julija pripravili
večji del bataljona za pohod na Dolenjsko po
orožje. Tam da je dosti orožja, »samo Italijanom
ga je treba pobrati«.

Vsak udeleženec pohoda je dobil za popotnico
velik kos bohinjskega sira in kos govejega mees. Krenili so po Jelovici proti Ratitovcu, za
Pašnim vrhom skozi Prtovč, na Jesenovcu čez
Selško Soro, čez Martinj vrh in črni kal ter
se mimo Blegoša spustili proti Poljanski dolini. Pod Gorenjo Žetino so v gozdu predanili
in čakali zvezo. Kurirji pa so prinesli vest, da
je zveza pretrgana zaradi nemškega napada v
preteki i noči. Takrat so se štirje kroparski
fantje izmuznili iz taborišča in pobegnili proti
Železnikom. Ali je zmagal odpor proti partizanstvu ali samo strah pred Dolenjsko? Ko je
vodstvo pohoda ugotovilo pobeg, so poslali za
ubežniki patrolo. Prvi trije so že dospeli v
Železnike in se javili Nemcem, Toneta Kržišnika pa je patrola ujela in prignala nazaj v taborišče. Sestavili so naglo vojaško sodišče iz
starih partizanov in vsi so glasovali za smrt.
Izdaja pohoda je namreč postavila v nevarnost
življenja okoli sto mladih partizanov. Likvidacija je bila izvršena takoj blizu taborišča.

Pod mučnim vtisom zaradi pobega in smrti se
je kolona po isti poti vrnila na Jelovico. Dne
10. julija pa se Je ves bataljon ponovno odpravil na pohod čez Jelovico in Prtovč in po
dnevnem počitku pod Ratitovem je zjutraj 12.
julija 1943 prispel v Davčo na ustanovitev Prešernove brigade. (''Kroparska kronika'', 28, 29)

==Kroparski uporniki==
'''Portreti in zgodbe'''

===Blaž Ažman, partizan samo en dan ===

{|
|[[File:Blaž Ažman.jpg|thumb|Blaž Ažman (1922-1942)]]
|[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|350 px|Grob s spominsko ploščo Blažu Ažmanu v Kotlu nad Kropo]] 
|}

Blaž Ažman (* 28. 2. 1922 v Kropi) je bil ob začetku vojne star 19 let. Njegov oče Anton, tesarski mojster, je bil invalid iz prve svetovne vojne. Po osnovni šoli se je Blaž šel učit za strojnega ključavničarja v tovarno žebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi in v industrijski kovinarski šoli opravil izpit za pomočnika. 

Okupator je kroparsko mladino skušal pridobiti za svoje načrte, ta pa se je iz njegove šole norčevala. Deutsche Wehrmacht so izgovarjali kot »dojče vermut«, Blaž Ažman pa je namesto komande »Still-gestand« 'mirno' poveljeval »štingl-štangl«. Nemško pesem »Singend wollen wir marschieren in die neue Zeit« 'Pojoč bomo korakali v novi čas' so peli po svoje: »Hinder honder mi drvimo v ta nori svet«. 

Blaž se je pod vplivom napredne šole Staneta Žagarja na Dobravi priključil skojevcem. V noči od 10. na 11. avgust so partizani Selške čete Gorenjskega odreda na Vodiški planini izvedli preskrbovalno akcijo v Kropi. Obiskali so nekaj trgovin in trafiko Blaževe matere Pavle Ažman. Akcijo sta vodila Vinko Hafner in Stane Kersnik, ki sta povedla v partizane še nekaj kroparske mladine, med njimi tudi brata Blaža in Jožeta Ažmana. Ko so se vzpenjali na Jelovico proti Jamniku, so že zaslišali v Kropi nemške kamione, ki so naznanjali začetek avgustovske ofenzive proti enotam 1. in 2. grupe odredov na področju vse Jelovice. Naslednji dan so napadli partizane pri kosilu v taborišču pri Mošenjski planini. Partizanski tabor se je premaknil na Jelenov vrh pri Mošenjski planini. 

Dne 13. avgusta&lt;ref&gt;Kot dan smrti je v virih najti tudi 11. 8. in 12. 8.&lt;/ref&gt; sta pri preboju čete na Dražgoški gori oz. za Jamniško goro padla Blaž Ažman in Franc Pogačnik, šest novincev pa so Nemci ujeli, med njimi Blaževega brata Jožeta, jih odpeljali skozi Kropo v Begunje in kot mladoletne in prisilno mobilizirane čez en teden spustili domov.

Mirko Ambrožič je povedal, kako je ob njem padel Blaž. Njegova skupina štirih borcev je sedela na ozki polici v navpični steni. Pod seboj je opazovala Nemce in nekaj oklopnjakov, s katerimi so prišli pod Dražgoško goro. Nenadoma se je s strani priplazil Nemec in z brzostrelko pokosil Blaža. Partizani so se spustili navzdol po steni in se rešili.&lt;ref&gt;Janez Lušina - Mali: Deveti september pred 40. leti na Jelovici. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4PIUXBBX ''Glas'' 5. 11. 1982.] &lt;/ref&gt; 

Brat Jože ga je pozneje z mesta smrti prinesel čez celo Jelovico pod Špik v Kroparski gori in ga pokopal pod skalni spodmol. V skalo nad grobom mu je po vojni kroparska ZB vzidala neobičajno, okroglo spominsko ploščo, ki so jo iz bronovine vlili v železarni na Jesenicah.&lt;ref&gt;''Po poti spominov'', 125.&lt;/ref&gt;

===Partizan športnik [[:w:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]] === 

{|
|[[File:Rudi Finžgar 1945.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1945]]
|[[File:Rudi Finžgar 1950.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1950]]
|}

Rudi Finžgar (1920--1995) se je v Kropi v očetovi delavnici izučil za mizarja in šolanje nadaljeval na obrtni šoli.  1936 se je ob ogledu tekme na Bloudkovi velikanki v Planici odločil za skakalni šport. Leta 1940 je dobil dovoljenje za prvi skok na velikanki, skočil je 84 m, kar je bilo tisti dan celo najdlje od slovenskih skakalcev. Čeprav mlad in neizkušen, je leta 1941 na zadnji predvojni skakalni tekmi skočil slovenski rekord s 95 m, kot prvi slovenski skakalec je tudi preletel 100 m, toda pri 101 m je podrsal ob pristanku. 

Med vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder je pobegnil. Septembra 1943 je odšel v Prešernovo brigado, in sicer v varnostno obveščevalno službo na Jelovico. V mizarski delavnici v Cerknem je ustanovil izdelovalnico smuči, ki je med vojno izdelala več sto parov smuči. Na osvobojenem ozemlju v Cerknem je 1945 organiziral prve partizanske smučarske tekme, ki so obsegale patruljni tek, veleslalom in smučarske skoke  Partizanske smučine Cerkno 1945 in zmagal v smučarskih skokih. To je bilo prvo vojaško športno tekmovanje te vrste v okupirani Evropi. Za nagrado je prejel brzostrelko in diplomo, ki sta danes razstavljeni v Cerkljanskem muzeju. 

Marca 1945 je bil med zadnjo nemško ofenzivo med borci, obkoljenimi na Poreznu, a mu je uspelo preživeti.

Leta 1945 je ustanovil podjetje Elan, za katerega je stroje, kupljene v Ameriki, prispeval njegov oče, in postal njegov prvi direktor. Rudijev oče Rudolf, ki je bil po poklicu mizar, je odšel v New York k teti Mary Willer leta 1922 in se 1928 vrnil toliko bogatejši, da je kupil hišo v Kropi in opremil mizarsko delavnico. Kombinirani mizarski stroj, s katerim so izdelali na stotine smuči, sank, telovadnega orodja, čolnov itd., so v Tehniškem muzeju v Bistri obnovili in je razstavljen v tovarni Elan.  

Leta 1947 je na poletih v Planici ponovno popravil državni rekord na 102 m, tri leta kasneje pa še na 114 m. V naslednjih letih je skakalnica v Oberstdorfu omogočala rekordne daljave, Finžgar je dvakrat doskočil pri 117 m, pri 127 m pa se mu ni uspelo obdržani na nogah. 117 m je ostal slovenski rekord kar devet let vse do rekordov Jožeta Šlibarja. Zaradi svojega rdečega usnjenega kombinezona, v katerem je nastopal, so mu Nemci nadeli vzdevek ''Der Rote Teufel aus Titoland'' – rdeči hudič iz Titove dežele.

*V filmu o partizanskih skokih v Cerknem.
* [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNXDM07 Rudi Finžar, 1. ''Gorenjski glas'' 4. 3. 1972.]

'''Peter Colnar: Rudi Finžgar.''' 

O Rudiju Finžgarju ne moremo govoriti kot o »nekdanjem planiškem junaku«. Bil je prvi Jugoslovan, ki je na smučeh preskočil 100-metrsko znamko in je zato ostal planiški junak tudi danes, ko pričakujemo prvo svetovno
prvenstvo v smučarskih poletih v Planici ter bo to vedno tudi ostal. Rudi se je rodil leta 1920 kot drugi sin mizarskemu mojstru Rudolfu Finžgarju. Z bratom Ivanom in sestro Ano  je preživljal svoje otroštvo v žebljarski Kropi. 

Srečal se je s trdim življenjem, ki je bilo izpolnjeno z delom. Prav to življenje dalo osnove njegovi osebnosti. So mu ta drobna vsakodnevna doživetja krepila telo in značaj? Nedvomno.

»Ko sem bil star 5 let, sem si odrezal prve drsne plohe, kakršnimi smo se otroci »puščali« po klancih v okolici Krope. Na te deščice smo pribili jermen, tako da so bile podobne coklam. Seveda se nam še sanjalo ni, da morajo biti smuči ukrivljene ... « (''Obiski'' Draga Ulage)

Otroci so si pomagali na najrazličnejše načine. Drsenje po snegu je bilo v Kropi prava tradicija. Otroci so občudovali drsenje hlodov, ki so jih spuščali z Jamnika na žago v Kropo. Ob tem so si izmišljali nove in nove načine za svoje »smučanje«.

»Sanke so imeli le gosposki ljudje. Na cokle, ki smo jih imeli tudi pozimi za v šolo, smo pribili po dve železni paličici — 'šinci'. Šlo je kot 'tajfel', ko smo se peljali v šolo! To je bila naša prva šola drsanja.«

Otroci v Kropi so se delili na različne skupine. Vsaka je imela svojega »kolovodjo«. V teh skupinah so doraščali Blaž Ažman, Filip Kavčič, Janez Zupan, inž. Janez Šmitek, Tone Šmitek, Ivan Kordež in drugi.

»Spominjam se, da je bil kolovodja moje skupine Tone Ažman. Naloga kolovodij je bila, da so si izmišljali nove in nove igre. Nekoč je bilo moderno, da smo hodili s hoduljami, drugič, da smo tekmovali, kdo bo prej prignal s palico kolo okoli Krope, včasih smo spuščali papirnate aviončke ...«

Poletje so preživljali otroci ob tolmunu v Lipnici, kjer se stekata Kroparščica in Kamnišca. V njem so stale tri skale, kamor so se razvrščali otroci po svojem znanju plavanja.

»Pri prvi skali so bili plavalci, pri drugi takšni, ki so znali narediti dva zamaha na vodi, pri tretji pa smo bili navadni cucki. Kopanje, pečenje krompirja in lovljenje rib nas je zaposlovalo skozi poletje. Spominjam se, kako sem potegnil izpod skale goža, ki je držal v gobcu ribo. Ribo sem potegnil gožu iz gobca, potem pa smo jo spekli in pojedli.«

Otroci so si Kropo razdelili. Delili so jo na zgornjo, srednjo in spodnjo, tako kot so jo ločili mostovi. Razen tega so jo razdelili še na dva dela, kot jo je ločil potoček.

»Med seboj smo bili sicer prijatelji, vendar so bili med otroci na dan Janeza Nepomuka že kar sovražni tabori. Imeli smo vsak svoj spomenik, ki smo ga čuvali, da ga ne bodo sosedje podrli. Naša hiša je bila na meji med spodnjim in srednjim delom Krope. Imeli smo stalno stražo, ki je pazila na nasprotnike. Če so se približali, se je vnela prava vojna s šopi zvezanih šib ...«

Voda je delila kroparske otroke na leve in desne. Tako deljeni so hodili nabirat gobe, bili so skupaj pri smučanju in imeli vsak svojo drčo. Če se je približal sosed, so mu takoj svetovali: »Pojdi na svoj konec ...« To otroško rivalstvo se je zadržalo nekako do 14. leta starosti. Kasneje so se fantje pomešali in enotno nastopali v novih podvigih.

»S petnajstimi leti sem postal tajnik in kasneje načelnik fantovskega odseka pri takratnem Orlu. Vse do vojne se mi še sanjalo ni, zakaj se delijo na Orle in Sokole. Za nas je bil to šport in temu smo se že od mladih nog predajali z vsem srcem. Pozimi smo se smučali, poleti igrali odbojko, telovadili ali gojili lahko atletiko ...«

Znana je bila kroparska vrsta dvanajstih fantov, ki je nastopala na proslavah v najrazličnejših krajih. Redno so vadili, imeli pa so tudi predavanja, kjer so jim voditelji društva razlagali o obnašanju, o odnosih do deklet in podobnem. Razen tistega o dekletih jim takrat ni dosti ostalo v ušesih.

»Obiskoval nas je Drago Ulaga in nas učil prvih zamahov kravla. Še sedaj se spominjam, kako nam je dopovedoval, kako pomembno je gledati pod vodo. Potem nas je peljal v večjo sobo, ki smo ji rekli telovadnica, in nam kazal najrazličnejše lahkoatletske elemente ...«

Priljubljena točka kroparskih fantov na nastopih je bil »levji skok«. Prvi je pokleknil na vse štiri, drugi je skočil čezenj in se postavil ob prvega. Tako so nadaljevali vse do dvanajstega. Zadnji je ponavadi skakal Rudi. Ker je imel že takrat dober odriv, je v splošno zadovoljstvo lepo zaplaval čez vseh enajst teles svojih kolegov.

Tako so potekala mlada leta poznejšega planiškega junaka. Igrice v najmlajših letih in resnejše športno udejstvovanje kasneje. V Kropi ni bilo toliko ravnine, da bi lahko igrali nogomet, zato so fantje odvozili zemljo, da so si postavili igrišče za odbojko in telovadišče. Prav tako so več let gradili telovadnico.

Finžgar se je srečal s športom že v rani mladosti in mu je kasneje posvetil velik del svojega časa.

»Odprto telovadišče, kjer smo imeli med drugim tudi kroge, je bilo ograjeno. Prvi športni podvih vsakega mladega Kroparja je bil, da je preplezal to ograjo. Potem se je stvar kar stopnjevala. Sledilo je igranje v mivki pod krogi, kasneje plezanje po drogu. Višek je bil, če je kdo dosegel kroge in se nanje slovesno obesil. Če so nas opazili starejši fantje, smo pa še tekli, da nas niso nabili. Otroci smo na igrišču vse razmetali pa tudi pokvarili, zato so nas preganjali. Jože Bertoncelj, znani umetni kovač, je bil strah in trepet nas otročajev.«

Kroparski otroci so se smučali na smrekovih deščicah, coklah ali pa na sodovih deskah. Na smučanje so nosili tudi kladivo in žeblje, da so si lahko »smučke« takoj popravili, če se je jermen odtrgal. Imeli so več majhnih sneženih skakalnic.

»Spominjam se, kako sem nekoč na eni skočil z deščicami na nogah. Ker se, razumljivo, niso ukrivile, sem zarezal v sneg in odrezal mostiček. Še sedaj se spominjam, kako so me starejši zmerjali ...«

»Zvedel sem, da delajo smuči iz jesenovega lesa. Neki kmet iz Ovsiš pri Podnartu — 'Primožek' so mu rekli — mi je obljubil, da mi bo dal jesenovo desko. Takoj drugi dan sem odšel iz Krope po snegu in mrazu na Ovsiše. 'Primožek' mi je dal 9 metrov dolgo desko, ki sem jo 13-letni fantič nesel nazaj po snegu 9 kilometrov daleč v Kropo. Mislil sem, da nesem boga ...«

Doma sta z bratom desko razžagala, jo zakrivila okoli letve, sedlar iz Lipnice pa je naredil jermena. Tako je imel Rudi, prvi od vrstnikov, prave smuči. Skakali so štiri do pet metrov daleč. Tedaj so izvedeli, da so zgradili na Ovsišah pravo skakalnico, na kateri »menda skačejo tudi 12 metrov daleč«.

»Neko nedeljo so me vzeli starejši fantje s seboj na Ovsiše. Spominjam se, kako sem občudoval skakalnico. Mizo za skakalnico so naredili iz gnojnega koša, čez katerega so položili stara vrata. Tudi sam sem s svojimi novimi smučmi nekajkrat skočil. Klobuk sem pritisnil globoko na glavo in pristal pri osmih metrih. To je bil moj novi osebni rekord ...«

Fantje pa ne bi bili fantje, če ne bi šli zvečer na Ovsišah še malo v gostilno. Malo so popili in ponoči se je Rudi vrnil z njimi v Kropo.

»Takoj me je vzela v roke mama. Pošteno me je nabila, ker zvečer nisem šel k večerni maši. To me ne bi posebno prizadelo, če ne bi vzela na koncu še sekire in mi razsekala smuči. To je bila najhujša kazen ...«

Tako je ostal mali Rudi spet brez smuči, ki so bile njegov ponos, vendar pa je že vedel, kako se jih naredi. Kmalu si je naredil nove, boljše, ki pa so bile še vedno zelo malo podobne pravim.

»Na Ovsišah sem še večkrat skakal. Tam sem prvič videl tudi Albina Novšaka. Ta je imel že nekaj pravega stila. Imel je širše smuči z 'grabenčki' ...«

Mladi Kroparji so imeli vedno najrazličnejša tekmovanja. Kmetje so dajali za nagrade škatle s piškoti in dodali še kakšne nogavice. Iz tega obdobja sta ostala Finžgarju najbolj v spominu Ciril in Metod Vovk s Češnjice. Začel je spoznavati širši krog ljudi. Do takrat je bil zaverovan v »kroparsko luknjo«.

Vsak mlad človek, vsak otrok ima svojega idola. Za kroparske fantiče je bil to Filip Legat, kasnejši umetni kovač. Imel je prave lakirane smuči z okovjem, s katerimi je delal imenitne telemarke.

»To je bil smučar-samotar. Od nas je bil kakih deset let starejši in smo si ga upali gledati le od daleč. Ko je odšel domov, smo ga posnemali ...«

Leta 1936 so Orli zgradili skakalnico na Stočji pri Kropi. Pravzaprav so jo gradili vsi, vendar so bili Orli pobudniki, pa tudi na njihovem svetu je bila.

»Spominjam se, da je veliko delal Cvetko Magušar, ki pa je bil navdušen Sokol. Pomagali so tudi Zupanovi in Kokaljevi. Neko soboto smo imeli preizkušnjo.«

Naslednji dan so se zbrali skakalci iz vsega okoliša, vendar skakalnice ni bilo več. Čez noč jo je nekdo podrl.

»Političnih bojev nisem mogel nikoli razumeti, tekmovalci smo se vedno razumeli med seboj. Po tem škandalu so govorili, da so jo požgali Orli, ker so tudi Sokoli vabili skakalce na tekmovanje ... Za politična razpotja sem prvič izvedel nekoč na železniški postaji na Otočah, ko so nas Sokoli zmerjali s 'čuki'. Fantom je bilo predvsem do športa ... Prvič smo merili dolžine skokov v Kropi na skakalnici, ki je stala med Šolarjevo gostilno in Balantom. Skočil sem 3 metre.

Leta 1929 smo zgradili v Polju novo skakalnico, kjer sem preskočil 6 metrov. Naslednja skakalnica je bila na Natovem robu na Stočju. Bila je zelo strma, z meter visoko mizo. Kljub temu da je na njej vsak padel, sem skakal na njej po 12 metrov ...«

Rudi Finžgar je skakal in skakal. Vsak daljši skok, pa četudi le za en meter, mu je povzročal nepopisno veselje.

*P. Colnar: Rudi Finžgar, 1-2. ''Glas'' [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3JCMAZF9 4. 3. 1972] in [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GKXUJRF 8. 3. 1975.]
*Vesna Levičnik: Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda. ''Dnevnik'' 21. 7. 2025.

===Partizan Mirko Šušteršič in njegov oče lovec ===

{|
|[[File:Mirko Šušteršič.jpg|thumb|150 px|Mirko Šušteršič starejši]]
|[[File:Mirko Šušteršič s kolesom v Tivoliju.jpg|thumb|Mirko Šušteršič mlajši s kolesom v Tivoliju, ob njem Kajuh]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 10.jpg|thumb|Mirko Šušteršič in Sava Osredkar, obeležje pri Mošenjski planini]]
|}

Mirko Šušteršič, oče (1891&amp;ndash;1984) in sin (1922&amp;ndash;1942), sta bila iz kroparske kovaške rodbine, njun oče oz. ded je bil 1891 kroparski župan, oskrbnik Thurnovih posestev v Radovljici in zakupnik lovišč. Inž. Mirko Šušteršič starejši je na Dunaju doštudiral na agronomski fakulteti in po prvi svetovni vojni nastopil službo v državni agrarni direkciji, bil je tudi upravitelj državnih posestev in lovišč. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v taborišču Dachau, po njej pa vodja služb na ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani, predavatelj predmeta lovstvo na gozdarski fakulteti, urednik revije ''Lovec'' itd.  

Mirko Šušteršič mlajši se je rodil v Zmajevcu v Baranji, kjer je takrat služboval njegov oče. Po gimnaziji se je leta 1941 vpisal na metalurško fakulteto v Ljubljani. Menda je zelo lepo risal, tako kot njegov oče. Že kot dijak je vstopil v SKOJ in po Hitlerjevem napadu vodil študente prostovoljce na Dolenjsko, da bi se vključili v jugoslovansko vojsko. Po kapitulaciji je v Ljubljani v trojkah razoroževale posamezne italijanske vojake, izvajal sabotaže in se s partizani na Krimu udeleževal vojaških akcij. Prijateljeval je s Karlom Destovnikom - Kajuhom. 12. februarja 1942 so ga doma  aretirali italijanski policisti, vendar mu je uspelo pobegniti. 9. maja 1942 je odšel iz Ljubljane v partizane na Gorenjsko, kjer se je vključil v prvo Selško četo drugega bataljona 1. grupe odredov in postal politdelegat voda, 7. julija pa politkomisar čete. Njegovo ilegalno ime je bilo France Logar.

9. septembra 1942 je bil ranjen v [[:w:Spopad na Lipniški planini|spopadu na Lipniški planini]]. Zavlekel se je pod Jelen vrh pri Mošenjski planini in tam izkrvavel skupaj s soborcem Savo Osredkarjem, ali pa so ju prav tam potolkli Nemci. Na mestu smrti so na pobudo Šušteršičevih leta 1947 odkrili leseno obeležje v obliki znamenja. Šele leta 2000 so na obeležje dodali ploščo z imenom soborca Osredkarja, čigar identiteta se je razkrila šele tedaj. 

Posmrtne ostanke Save Osredkarja so 1949?? prekopali v grobišče padlih partizanov v Radovljici, skoraj gotovo so ob tej priložnosti tja prekopali tudi Mirka Šušteršiča. Ker pa dokumenta o prekopu ni (svojci so ga želeli prekopati v družinski grob), na nagrobnih kamnih na grobišču, kamor so šele leta 2026 vklesali imena poznanih pokopanih, njegovega imena ni. Iz očetovega zapisa bi lahko domnevali, da sin še vedno leži na Jelovici: 

&lt;blockquote&gt;
&quot;Četrt stoletja se izteka, odkar sem se poslovil od jerebov na Brezovi rebri. Koj na to so se zgrnile nad  Slovenijo strahote okupacije, internacije in moritve. Šele pet let zatem sem zopet vzel v roko piščalke in šušljo, ki me spremljajo že več ko 40 let. Toda tedanji učenec na jerebe, moj sin Mirko, me ni več spremljal in ne pomagal. Leta 1942, 9. septembra, je kot partizan padel na Jelovici pri Mošenjski planini, ko je zopet cvetela ajda in so peli jerebi. In sedaj borcu za svobodo pojo tam večno uspavanko.« ([https://clan.lovska-zveza.si/revija/Lovec-1966-11.pdf ''Lovec'' 48/11 (1966).] 339.)&lt;/blockquote&gt;

*Janko Mrovlje: Poveljniški kader prve Selške čete, po ohranjenih pismenih virih te enote, po pričevanju tedanjih borcev čete: Francem Bičkom, Mirkom Ambrožičem in Janezom Lušino
*Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 114-115.
*[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi679309/ SB]

===Dachavski interniranec Justin Ažman===

Saša Florjančič: Zapisi Justina Ažmana iz Krope, št. 29 363 v koncentracijskem taborišču Dachau

Justin Ažman (1910–1994) je v koncentracijsko taborišče Dachau prišel 8. marca 1942 in tu nato preživel več kot tri leta. Najhuje mu je bilo leta 1942, ko še niso bili dovoljeni paketi od doma, in konec leta 1944, ko se je znašel med t. i. nerazporejenimi in mu je grozil transport v drugo taborišče. Bil je eden tistih internirancev, ki mu je v taborišču uspelo vzpostaviti široko mrežo poznanstev in se vključiti v različne oblike medsebojne pomoči. Kolikor je zmogel, je moči namenjal osebnemu napredku, veliko je bral in se izpopolnjeval v znanju tujih jezikov. Z zanimanjem je spremljal zametke in razvoj kulturnega življenja v taborišču in za slovenske taboriščne prireditve pesnil Dahavske balade – kuplete z vsebinami iz taboriščnega življenja in aktualnega političnega dogajanja.

Justin Ažman je bil rojen leta 1910 v Trstu, mladost je preživel v Kropi. Pred drugo svetovno vojno je opravljal več uradniških služb, nazadnje je bil zaposlen v Kovinarski zadrugi Plamen v Kropi. Na pobudo Stanka Žagarja, učitelja na Srednji Dobravi (prej Dobrava pri Kropi), se je leta 1934 včlanil v komunistično partijo. V začetku leta 1941 je bil interniran v Srbijo v taborišče v Ivanjici v Medjurećju, kamor so jugoslovanske oblasti tik pred začetkom druge svetovne vojne umaknile zlasti komuniste in makedonske nacionaliste. Justin Ažman je ženi Ivi v pismih navdušeno poročal o kulturnem življenju v taborišču in slovenskih književnikih, ki jih je tam spoznal: Miška Kranjca, Ferda Kozaka, Rudolfa Kresala in Ludvika Mrzela, s katerim sta se nato ponovno srečala v Dachauu. V Ivanjici je spoznal tudi režiserja Jožeta Babiča. Z Justinom sta oba imela smisel za pisanje v rimah. Za t. i. Agencijo Bodice, ki je postala stalnica večernih druženj taboriščnikov, sta, najprej Babič, po njegovem odhodu pa Ažman, pripravljala kratke satirične vložke. Babič in Ažman sta sodelovala tudi pri nastanku taboriščne himne Medjurećka. 

Po povratku iz taborišča v Ivanjici konec marca 1941 je Ažman pomagal pri vzpostavljanju partizanskih enot na Jelovici in bil 17. oktobra 1941 aretiran. V preiskovalnem zaporu v Begunjah je bil zaprt do začetka marca 1942, v koncentacijskem taborišču Dachau pa od 8. marca 1942 do osvoboditve taborišče 29. aprila 1945. Domov se je vrnil s prvim konvojem iz Dachaua 9. junija 1945, skupaj z Evgenijem Žukovim, beograjskim novinarjem in kulturnikom ruskega rodu, s katerim se je spoprijateljil v taborišču.

V sedemdesetih letih 20. stoletja je Ažman pomagal pri zbiranju spominov na taborišče in za zbornik Dachau,&lt;ref&gt;Ažman Justin: Utrinki iz taboriščnega življenja. Dachau, zbornik. Založba Borec (ur. Bojan Ajdič et al.), Ljubljana 1981, str. 365–373.&lt;/ref&gt;  ki je leta 1981 izšel pri založbi Borec, pripravil krajši spominski zapis, v katerem omenja več posameznikov, ki so sodelovali pri slovenskih taboriščnih kulturnih prireditvah: zborovodjo Valentina (Folteja) Hartmana in člane slovenskega pevskega zbora v taborišču, pesnika Frana Albrehta, slavista Janeza Logarja in igralca Ivana Levarja. Javni pozivi k zbiranju spominov na čas narodoosvobodilnega boja, mdr. se je v zvezi s svojim pesnikovanjem v taboriščih v Ivanjici in Dachauu dopisoval z Marijo Stanonik, so ga spodbudili, da je svoje osebno doživljanje druge svetovne vojne in desetletja pred njo zapisal v več nizih spominskih zapisov. Zapise o taborišču Dachau je napisal s časovno distanco in v svojem značilnem cinično-humornem tonu. Poimenoval jih je Dahavske dogodivščine. V letih 1979 in 1980 so bile v nadaljevanjih objavljene v Plamenu, glasilu Tovarne vijakov Plamen Kropa. Uvod k Dahavskim dogodivščinam je bila Burka o preštevanju, ki jo je napisal in objavil leta 1976. Začel je takole: Čeprav se je zadnje čase toliko pisalo in govorilo in rjulo čez preštevanje tam na oni plati Karavank, natančneje povedano, na Estrahajarskem, je tudi meni notri nekaj reklo: »Fant, tudi ti imaš bogate topogledne skušnje. Kaj če bi še ti pristavil k tej veseli ofceti svojo lagersko menažko?«&lt;ref&gt;Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37&lt;/ref&gt;  Za predstavitev njegovega načina pisanja spominov na Dachau navajam odlomek iz Burke o preštevanju:

&lt;blockquote&gt; Prvo preštevanje je bilo že na blokštrasi, od koder smo po deset v eni vrsti strumno korakali po lagerštrasi, kjer so se priključili še ostali bloki s sodimi številkami. Skupaj je bilo med 28 številkami 14 barak; z druge strani, z lihimi številkami, pa še nojcugangi – novodošleci, dočim tistim iz revirja, še pravi iz špitala, ni bilo treba maširati na apelplac. Te so kar na postelji prešteli, kar jih je zjutraj še ostalo živih. »Links cvo, links cvo,« so komandirali kapoti in »ein Leid!« Pa smo jo zažingali, kar je duša dala, največkrat tisto: »Švarcbraun ist ein Haselnuss, schwarzbraun bin auch ich, švarcbraun mus mein Madel sein, gerade si wi i ...« (Črnorjav je lešnik, črnorjav sem tudi jaz, črnorjavo mora biti tudi moje dekle, prav taka kot jaz).&lt;ref&gt;Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

V svojih spominih je Ažman opisal tudi zametke kulturnih prireditev v taborišču: /... Že v prvem letu, se pravi leta 1942, je bilo nekaj »kulturnih« in kulturnih prireditev. Med prve prištevamo kino predstave. »Wer noch nicht in Kino war?« se je pridrl blokač v štubo. In tisti, ki še niso bili v kinu, smo dvignili roke. In spet se je zadrl: »Hockerl mitnehmen,« se je glasila druga komanda, pa smo šli v procesiji vsak s svojim stolčkom, ki je veljal za vstopnico, na apelplac (zborno mesto), kjer so bile kino predstave. Po pravici povedano, od teh predstav nismo imeli ničesar. Saj jih tudi razumeli nismo. V mislih na dom pa je čas le minil. .../&lt;ref&gt;Ažman Justin, Dahavske dogodivščine, O kulturi takšni in drugačni. Plamen, leto VII, št. 11 (november 1978), str. 19.&lt;/ref&gt;  Omenja tudi taboriščni orkester (Lagerkapelle) in prvo večjo kulturno prireditev v taborišču, uprizoritev gledališko-glasbene parodije na aktualne politične dogodke Krvava noč v gradu strahov (Die Blutnacht auf dem Schreckenstein) v začetku junija 1943. Po njegovih spominih so predstavo v slogu viteških iger, v kateri je nastopal glavni junak po imenu Adolader (po Adolfu Hitlerju), organizirali zaporniki z Dunaja. Na tej prireditvi je prvi javni nastop imel tudi slovenski pevski zbor,  k sodelovanju sta ga povabila glavna organizatorja prireditve, dunajska kulturna delavca Viktor Matejka in Rudolf Kalmar,  ki je bil tudi avtor predstave. Iz istega leta se je spominjal še folklornega nastopa poljskih ujetnikov, ki so si organizirali (priskrbeli) ženska oblačila, in nekega jetnika, ki je ob tej priložnosti nastopil z igranjem na steklenice. Z bolečino se je spominjal tudi nekega ruskega oficirja, virtuoznega trobentača: /... Nimam sposobnosti, da bi mogel povedati, kako nebeško lepo mu je pela trobenta v poletni večer. Še lagerska hierahija je pozabila na rjovenje in tudi ta je poslušala trobentača, ki se ga je, ne brez vzroka, prijel naziv zlata trobenta. Ne vem več, kdo vse je zanj interveniral, da bi vsaj njega pustili pri življenju. Zaman. .../  Ustreljen je bil 4. septembra 1944. 

Ažman je redno zahajal v taboriščno knjižnico, ki je bila ob njegovem prihodu skromno založena, a se je kmalu toliko izpopolnil v nemškem jeziku, da je pisma pisal tudi drugim zapornikom. Zaporniki so imeli možnost pošiljanja dveh pisem na mesec na naslov, ki so ga sami navedli. Ohranjena so skoraj vsa njegova pisma iz taborišča, po dve pismi na mesec ženi Ivi od konca marca 1942 do februarja 1945, ko je pošta postala neredna. »Fantaziram o knjigah, naravi, hiši, gozdu, še posebej pa o tebi in upam, da se bova še kdaj videla,«  ji je pisal 19. maja 1942. V pismih je redno, zaradi cenzure sicer zelo na kratko, poročal tudi o slovenskih kulturnih prireditvah v taborišču. V letu 1943 je kontrola nad vsebinami paketov nekoliko popustila in Ažman je od doma začel dobivati, tako jih je sam poimenoval, tudi duhovne prigrizke. Žena mu je k vsebini paketov začela prilagati časopise in pretipkana Cankarjeva dela, zadnje taboriščno leto pa tudi knjige in slovarje. V začetku avgusta 1943 je pisal ženi Ivi: /... Več zadovoljstva /kot šport/ mi nudi domača pesem in beseda. Tako je bil npr. danes v našem bloku cel koncert. Enajst pesmi našega pevskega zbora, recitacije, med temi Uvod h Krstu, Grobovi tulijo, jaz pa sem prebral Cankarjevo Krivico. Tudi harmonike ni manjkalo. .../.   Prireditev je podrobno opisal tudi v Dahavskih dogodivščinah: /... Poseben dogodek je bila tudi pošiljka jubilejnega zbornika, ki je izšel kmalu po prvi svetovni vojni ob obletnici Ivana Cankarja. Med drugim je bila tudi priobčena črtica Krivica iz cikla Podobe iz sanj. Ne samo za prvo, ampak tudi za čas druge vojne se mi je zdela tako primerna, da sem jo predlagal v program neke interne, samo za Slovence namenjena kulturne prireditve .../. 

V taborišču je za slovenske prireditve znova začel s pisanjem rim, ki jih je poimenoval Dahavske balade. K temu ga je nagovoril Branko Diehl v času, ko je Ažman v drugi polovici leta 1943 ležal v taboriščni bolnišnici oz. revirju in ga je zaradi dela na taboriščni plantaži, kjer so gojili zelišča in začimbe, mučil išias. Napisal je vsaj 27 kitic, trikrat po tri kitice z vsebino iz taboriščnega življenja ter dogodkov v Jugoslaviji in mednarodne politike. Ženi je 12. decembra 1943 pisal: /... Zadnjo nedeljo je bil (spet) slovenski koncert. To pot nisem bil navzoč, pač pa sem po naročilu (v revirju) spet zajahal Pegaza. Uspeh je bil, kot sem slišal, ugoden, saj sem pravkar dobil naročilo za praznike ... /.   Dahavske balade se v rokopisu niso ohranile, Ažman jih je po vojni nekaj zapisal po spominu, npr. o ušeh in z njimi povezano epidemijo tifusa v letu 1943 oz. o nedeljskih kontrolah prisotnosti uši pri jetnikih:  

&lt;poem&gt;
Komisija se je zbrala, 
da povelje izvrši,
»Lauskontrolle! krik zagnala
pa imaš pregled uši.
Vrag naj vzame te mrcine; 
komisija dobro ve,
tam, kjer rastejo kocine,
rade se uši drže.
&lt;/poem&gt;
 
Ena od njegovih Dahavskih balad se je nanašala na tudi pojem organizirati (prisvojiti, pridobiti si) v taborišču, en verz si zapomnil taboriščnik Andrej Tišler iz Tržiča: V Dachauu vsak organizira, tudi če že prav umira.&lt;ref&gt;(Tišler, Andrej): Ko nisem bil človek, Tržiški vestnik, leto II, št. 16–17, 6. 8. 1953, str. 3.&lt;/ref&gt;  Ažman se je spominjal tudi tega, da sta njegove Dahavske balade enkrat ali dvakrat kot kuplete zapela Božo Grošelj in Risto Gajšek, sicer pevca slovenskega pevskega zbora v Dachauu. Nastopov pevskega zbora se je Ažman spominjal s posebno naklonjenostjo. Sam v zboru zaradi pomanjkanja posluha ni sodeloval, je bil pa dober znanec zborovodje Valentina Hartmana. 

Zbor se je oblikoval spomladi 1943, čeprav so slovenski taboriščniki že prej, ob nedeljah in ob praznikih, večkrat spontano peli narodne pesmi, še posebej potem, ko so večjo skupino slovenskih taboriščnikov preselili iz 14. in 16. v 24., t. i. jugoslovanski blok. Ažman se je spominjal, da je zbor v drugi polovici leta 1943 precej pridobil s prihodom novih internirancev, med katerimi je bila vrsta pevcev iz ljubljanskih pevskih zborov. Takrat je zbor štel tudi nad 60 članov. Zborovodji Hartmanu je s svojo iznajdljivostjo priskrbel izvod Slovenske pesmarice, in sicer tako, da sta s Filipom Legatom iz Krope, ki je ga je gestapo zaprl istočasno kot Ažmana, pisala očetu Juriju Legatu, dolgoletnemu društvenemu pevcu in organistu, naj jima pošlje zdravila za srčne bolezni – Aljaževe kapljice. Zaradi cenzure je bila pesmarica sicer zaplenjena, a je lahko ostala v taboriščni knjižnici. Med pevci je izstopal Božo (Teodor) Grošelj, ki je nastopal tudi z opernimi arijami ob spremljavi taboriščnega orkestra. Ažman in Grošelj sta se dobro poznala, saj je Ažman zanj organiziral pomoč v paketih od doma. Žena Iva mu je 23. novembra 1943 pisala: /... Tvoja sestrična Lucija in njene prijateljice bodo Božu Grošlju spet poslale paket .../. 

Še posebej v lepem spominu mu je ostala prireditev v počastitev Prešernovega dne februarja 1944, na kateri sta Dolfe Cizej, sicer agronom, in slavist Janez Logar predavala o Prešernu, igralec Ivan Levar, član ljubljanske Drame, pa je doživeto recitiral Uvod h Krstu pri Savici. Pesem, posvečeno Prešernu, je za prireditev napisal in recitiral književnik Fran Albreht, Justin Ažman je ob tej priložnosti nastopil s Prešernovo V spomin Andreja Smoleta. V pismu z dne 19. februarja 1944 je napisal: / ... Najlepše pa je bilo, ko je okoli 50 mož zapelo same Prešernove pesmi. Pravijo, da se zbor lahko meri z najboljšimi v svoječasni Ljubljani. Skratka, čutimo svojo narodno dolžnost dostojno počastiti našega velikega Pevca. Domovina nam ne bo mogla kdaj očitati, da si nismo dovolj prizadevali ... /. 

Konec leta 1944 je Ažmanu mimo cenzure uspelo poslati tri pisma, napisana v slovenščini. V pismu z dne 13. oktobra 1944 je ženi Ivi, ki je takrat iz Krope zaradi uničenja zadružne tovarne preselila na Jesenice, pisal o svojem raison d'être v taborišču: /... Drugič skušam izravnati bilanco svojo s tem, da hlastam po znanju. Najprej jezikov. Ruščine sem se že toliko navadil, da sem pred par dnevi dobil pol hlebca kruha zato, ker sem sestavil ljubavno pismo v ruščini. Knjiga, ki si mi jo nekoč v ta namen poslala, sedaj že drugim prav pride. Škoda, da ni več na razpolago te vrste čtiva. O moji nemščini kolikor toliko lahko sama presodiš. Prve korake skušam v angleščini in francoščini. Ne moreš si misliti, kako učen je nek moj tovariš, ki z menoj vred pri kopanju krompirja sedaj – plug vozi. Vse te in še par jezikov govori in je imel kot ataše imenitno službo in mastno plačo. Drugi spet, medicinec, si je vtepel v glavo, da hoče znati švedski. Tretji pa se zadovolji s čikom, in tudi meni bi sedaj prav prišla kaka cigareta. Če boš imela kaj opraviti v Kropi, poglej za mojo fr. čitanko .../. 

Ruski jezik ga je poučeval Evgenij Žukov (1897–1959), s katerim sta se spoprijateljila in ostala v stikih tudi po vojni. Žukov, rojen v Kijevu, je po prvi svetovni vojni živel v Beogradu, kjer je bil uveljavljen novinar in kulturni delavec, mdr. je vodil koncertno agencijo Jugokoncert. Taboriščne razmere je prenašal težje kot Ažman. Po pismih sodeč, poštne povezave med Nemčijo in Srbijo ni bilo, zato Žukov sprva ni imel stikov z domačimi. Ažman je Žukovu prek svoje žene Ive pomagal vzpostaviti stike z družino v Beogradu in s številnimi znanci v kulturnih krogih v Beogradu, Zagrebu, Münchnu, Berlinu, na Dunaju ter tudi v Sloveniji, v Ljubljani in na Bledu. Aprila 1943 sta si ženi začeli dopisovati. Marija Žukov je v Slovenijo pošiljala pisma in pakete za moža, Iva pa jih je prepošiljala v Dachau, s paketi zanj so pomagali tudi Ivini sorodniki v Ljubljani. Marija in Žukovi znanci so bili Ažmanu zelo hvaležni za moralno in siceršnjo podporo, ki jo je izkazoval izobraženemu taboriščniku. 

Po osvoboditvi taborišča 29. aprila 1945 sta oba pomagala novi taboriščni upravi – Ažman je delal v knjižnici, Žukov pa je, za razliko od tipkanega in ciklostiranega Dahavskega poročevalca, ki so ga izdajali slovenski taboriščniki, v cirilici na roke pisal Sovjetski bilten. Po vrnitvi v domovino sta se oba znova vključila v javno in kulturno življenje. Ažman je bil prva dva meseca po vrnitvi domov v pripravah na množično prireditev v počastitev osvoboditve, im. Partizanski dan v Kropi. Kot govornik je nastopil Ažmanov taboriščni znanec Stane Oswald. Avgusta 1945 je bil Ažman izvoljen za prvega predsednika krajevnega NOO (Narodnoosvobodilnega odbora). Kmalu po vojni je prišel v spor z nekaterimi kroparskimi partijci in leta 1947 je bil iz partije izključen. Tudi Žukov je bil prve povojne mesece zelo zaposlen, organiziral je več mednarodnih gostovanj umetnikov, mdr. je bil v organizacijski skupini ob obisku ruske igralke Tatjane Okunjevske. Kmalu zatem se je zanj začela nova kalvarija, zasliševali so ga zaradi njegove vloge taboriščne starešine v Dachauu. V zvezi z Žukovim in Dielom so zaslišali tudi Ažmana. Žukov je po letu 1950, ko je bil oproščen obtožb, večkrat prišel v Slovenijo – na Bled in v Kropo.

*Saša Florjančič: V taborišče se vtihotapi slovenska kultura. ''Vigenjc'' 2025.

===Rdeči kaplan in pesnik [[:w:Lojze Jože Žabkar|Lojze Žabkar]]===

{|
|[[File:Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši.jpg|thumb|350 px|Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar 02.jpg|thumb|200 px|Lojze Jože Žabkar]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar]]
|}

{|
|[[File:Lojze Jože Žabkar 03.jpg|thumb|150 px|Lojze Jože Žabkar]]
|[[File:Dnevniki Lojzeta Jožeta Žabkarja.jpg|thumb|Delček Žabkarjevih dnevnikov v uredništvu Boža Flajšmana]]
|[[File:Lojze Žabkar, Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983.jpg|thumb|Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982]]
|}

Jože Žabkar se je rodil 5. januarja 1910 na Mikotah pri Raki gozdnemu čuvaju Alojzu in Mariji. V letih 1923–31 je hodil v klasično gimnazijo v Ljubljani in po maturi stopil v križniški red. Po noviciatu 1931–2 na Dunaju je med letoma 1932 in 1934 na jezuitski univerzi v Innsbrucku študiral teologijo in filozofijo, 1934–37 pa v Ljubljani teologijo. 1937/38 je bil kaplan v Metliki, 1938 je služil vojaščino, 1938–1941 je bil ravnatelj Vajeniškega doma v Ljubljani, 1941–1943 kaplan in do 1969 župnik v Črnomlju. Ker so njegovi dijaki med prvimi odšli v partizane, se ga je prijel vzdevek »rdeči kaplan«. Nazadnje, do smrti 1983, je bil župnik v Kropi, kamor ga je nadškof Pogačnik prestavil kljub množičnemu nasprotovanju črnomaljskih vernikov. Zelo se je priljubil tudi faranom v Kropi.

Kot krščanski socialist je objavljal v ''Delavski pravici'' in njeni prilogi ''Polet''. Takoj v začetku okupacije se je vključil v OF. V Črnomlju in okolici je pomagal organizirati partizansko šolstvo in februarja 1944 ustanoviti versko komisijo pri SNOS. Uporniški Žabkar je bil med vojno kritičen do nepotrebnega partizanskega nasilja nad nasprotniki, po vojni pa je bil v konfliktu z nadrejenimi cerkvenimi oblastniki. Po osvoboditvi je bil leta 1949 soustanovitelj in član duhovniškega Ciril-metodijskega društva. Predaval je ob 400-letnici slovenske knjige (''Organizacijski vestnik CMD'' 1951), v KMD 1984 je pisal o cerkvi med NOB na osvobojenem ozemlju, objavljal je tudi v ''Družini'', ''Novi poti'' idr. Prejel je visoki državni priznanji: 1959 red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in 1974 red za narod s srebrnimi žarki. 2020 mu je belokranjsko muzejsko društvo v Črnomlju odkrilo spominsko ploščo; cerkev je postavitev plošče ovirala.

Pesmi in kratko prozo je pisal in objavljal že v gimnazijskem glasilu, pred vojno v ''Domu in svetu'', ''Kresu'', ''Mladiki'', ''Naši zvezdi'', ''Rasti'', ''Vigredi'', po vojni v ''Novi poti'', ''Glasniku Slovenskega duhovniškega društva'' idr. Čeprav je imel že pred vojno pripravljeni zbirki pesmi ''Metlika, mesto ob Kolpi'' (1937) in ''Dnevi na jugu'' (1938), je samostojno zbirko objavil šele 1981. Naslovil jo je ''Brevir moj v travi'' (spremna beseda Boris Paternu; ocene D. Voglar, ''Borec'' 1982, 411–2; M. Košir, ''Dnevnik'' 1981, št. 349; M. Novak, ''Delo'' 1981, št. 297; ista, ib. 1983, št. 43; T. Bohinc, ''Glasnik Slovenskega duhovniškega društva'' 1982, 33–4; B. Štih, ''Dnevnik'' 1982, št. 42). Zanjo je prejel 1983 Kajuhovo nagrado. Zbirka je izbor Žabkarjeve partizanske in domovinske poezije, ki je zrasla iz osebnih doživetij v Beli krajini in na Dolenjskem. Žabkar je v njej iskreno veren in poln zaupanja v pravičnost življenja in plemenitost preprostih ljudi. Pripravljal je nadaljevanje partizanski pesmi pod naslovom ''Zbudil bom jutranjo zarjo''.

V rokopisu je ostala tudi pesniška zbirka ''Železna vezenina'' s 70 kroparskimi pesmimi, ki jo je, vse se tako zdi, načrtoval za svojo sedemdesetletnico in jo popravljal še nadaljnja tri leta, dokler ga ni 23. junija 1983 v Ljubljani prehitela smrt.

&lt;!-- '''Viri za geslo Franceta Pibernika v SBL''': J. Grgič, ''Delo'' 1983, št. 149 (s sliko); M. Gregorčič, ''Večer'' 1983, št. 57 (s sliko); B. Kocjan, ''Družina'' 1983, št. 30; J. Gregorič, KMD 1984, 122–3 (s sliko); intervju v ''Glasu'' 1980, št. 33/4 (D. Sedej). --&gt;

====Na Jelovici 1970====

&lt;poem&gt;
Tu padla dva sta borca,
prav na tej škrbini
dala na oltar 
življenji mladi domovini.

Avgusta petega,
v letu prvem vstaje
Cankarja brigada
tu se je rodila.
Svobode kal
v gozdovih teh
v strahotnih dneh je vzklila.

Modrina encijana me zastira,
požira pot me skalnata,
volčje črešnje
teloha belino nasledile,
sesajo me naročja bukovih gozdov,
z Vodic me pelje pot domov.

Križ lesen in Križani na njem,
Bog vedi, kdaj se je podrl:
nema priča na križpotju,
zadet od krogle 
partizan je tu umrl.

Vodice, 20. maja 1970.
Lojze Jože Žabkar
&lt;/poem&gt;

====[[:w:Joža Bertoncelj|Joža Bertoncelj]]====

&lt;poem&gt;
Kdor samo to premišljuje,
kje in kaj bi pojedel,
kar se med palcem
kazalcem premika,
kar gre v trebuh po grlu,
več vreden ni,
kakor tisto,
kar se iz njega scedi.
Pobral je železo na cesti,
ga v ognju,
vigenjcu svojem zmehčal,
križ in na križu
Gospoda skoval:
&quot;V imenu Očeta in Sina,
v hišo krščansko
potuj, umetnina!&quot;

Pljunil pred njega možak je,
za zbito železo
da dal bi stotake,
škoda bi bilo:
zanje dobiš v gostilni
obilno kosilo!&quot;
Za kruh naš vsakdanji
Bog bodi zahvaljen!
Če v potu obraza
v železo sem martro božjo vkoval,
nerad bi bedaku pod ceno
jo zdajle prodal!
&quot;Pri ješi se mojster
s kladivom, hrust, je zravnal
in dodal:
&quot;Če zdi se premalo,
pljuni pred mene ponovno!
Nič večje od tebe
za to ne bo govno!
&quot;Segel v žep je ponosno,
ponudil možaku prijazno:
&quot;O lepem vedenju
knjigo za dinarje tele naroči!
[[:w:Mirko Mahnič|Mahničev Mirko]] vesel,
še lepšo bo zate napisal.
Čas pa tvoj pljunek
na mojem bo križu izbrisal.&quot;
&lt;/poem&gt;
Kropa, 15. oktobra 1973&lt;br&gt;
Lojze Jože Žabkar

(''Železna vezenina'')

====Železni Kristus====
&lt;poem&gt;
Na razstavi svetovni
zlato dobil je odličje
mojster železa
Joža Bertoncelj:
Kristus s povešeno glavo,
še in še jo poveša,
kakor žebljarji skozi stoletja,
od kovanja in rodnje
sključene matere kroparske
s sadom telesa v naročju,
daleč premalo dajale so njive
kruha in mleka na Stočju.

Prsti od kladiv so zviti,
v ročaj se leseni zažrli,
trde komaj načeli
v zemlji, za Lenartom svetim,
v grobu so črvi.

Kristus s povešeno glavo,
križ kraj njega leseni
na steni v kapeli,
stotine žebljev vseh vrst
vanj so zabiti,
stkane v mrežo
železne so niti,
nam in zanamcem v spomin,
Kroparski Kristus –
v trdo železo vkovan
je mož bolečin.

Prikloni se romar moderni
kot na razstavi na steni,
Ta Kristus, ti žeblji skovani,
daleč, daleč že so za nami:
standard moderni
trpljenje je daleč odrinil.
Bog nas obvaruj,
da bi spomin na kovanje
v stoletjih za nami izginil.

Kropa, 18. 1. 1982.
Lojze Jože Žabkar
&lt;/poem&gt;

====Železni oltar v Kropi====

&lt;poem&gt;
V oči se iskremu zapikajo ognjene,
med koksom se žarečim
cvre železo,
mehko kot testo
pod kleščami se zvija:
kaplje znojne ga hladijo,
udarci kladiva
naprej, naprej
se kar vrstijo.

Za kosom kos
ustvarja vezenino,
za božjo čast,
za farno še družino.
&quot;Kako je dober Bog,
da dal je tem pestem
tako posrečeni objem
kladiva težkega,
in da je klešč prijem
tako prečudno vešč!&quot;

Kot klekljarice svila
previja se v oblike
železnina,
kako kar raste
iz rok kovaških
čudežna iz jekla
vezenina!
Bog sam v sledenje teh,
oblikovno navzoč,
duha razširil je
prostranosti obroč,
prelil vesolja je širino
v to prelepo čipko –
mrtvega železja vezenino.

Kropa, 19. maja 1971.
Lojze Jože Žabkar&lt;/poem&gt;

====Mojih sedemdeset let====

&lt;poem&gt;
Ničla sem pred Bogom,
to bolj sam vem, kot drugi,
po svoji,
na svet priromal sem zaslugi.
Zabijal vso mladost
mi oče je v betico,
sveto, enkratno resnico:
&quot;Roke za vsako delo,
usteca za vsako jelo!
&quot;Vse do križa sedmega
me spremlja ta maksima,
včasih več, včasih manj
se dejstvo rima!

Kovačeve roke
vitre železne krivijo,
vez za vezjo,
spojka za spojko,
vežejo plašček
stekleni posodi,&lt;ref&gt;UI je takole razložila ta plašček: &quot;Plašček za stekleno posodo v kovaškem in tradicionalnem žargonu pomeni okrasni ali zaščitni kovinski preplet, ki obdaja steklenico. V širšem smislu gre za tradicijo opletanja steklenic (pletenk ali demižonov). Medtem ko so se pletenke običajno opletale z vrbinimi vitrami, šibjem ali leskovim lesom, pa so kroparski umetni kovači razvili posebno spretnost: steklenice so opletali z izjemno tankimi, prožnimi železnimi nitmi in trakovi.Izraz ima v pesmi tako praktičen kot simbolen pomen: Praktični (tehnični) pomen: Kovač iz tankih železnih trakov skuje nekakšno kovinsko »mrežo« ali »srajčko« (spojka za spojko), v katero nato obleče stekleno posodo. Ta plašč varuje krhko steklo pred udarci in hkrati služi kot unikatni dekorativni element, ki dokazuje kovačevo izjemno natančnost. Vsebinski kontekst pesmi: Avtor v naslednjih verzih pravi: »Da bi ga mnogim iz te 'vezenine železne' še lahko natočil ...« S tem neposredno nakaže, da gre za kovan in s kovanimi nitmi opleten bokal ali steklenico za žganje oz. vino (verjetno za tisto »zelenega šilce«, ki ga omenja na začetku zadnje kitice).&lt;/ref&gt;
božje dobrote talent,
paseka dva še,
zamašek skovan je,
sedmici dodelana ničla:
Bolj kot to delo,
letina moja je pičla.

Zelenega šilce popijmo,
let še teh nekaj,ki bodo, zalijmo!
Da bi ga mnogim
iz te &quot;vezenine železne&quot;
še lahko natočil,
preden moj dan bo slovesa napočil!

Kropa, 5. januarja 1980.
Lojze Jože Žabkar&lt;/poem&gt;

====Karabinko mi na grob denite====
&lt;poem&gt;
Pomlad se v reber je pognala,
nevidna sila
v breze zlezla je zarana,
sok napenja skorjo belo,
kosu kos
v dragi odgovarja:
nad Metliko, pod Gorjanci
se zbudila
jutranja je zarja.

&quot;Vzemi nožek, draga,
v skorjo breze
ostro riso
mi zareži,
rano težko
z robčkom mi preveži.
Soka kar v menažko
mi nastrezi,
čudežna je moč v brezi,
morda me pozdravi!

Sok mlade breze
v žile se zaleze,
kot skorjo belo
kožo velo
bo napelo,
brez zdravnika
bo me ozdravilo.

Če pa volja božja bo,
da v majniku cvetočem
vzeti moral bom slovo,
pod brezo tole čudežno
me pokopljite,
na grob mi karabinko
s titovko denite,
da veren bil sem,
še križ lesen nanj zasadite!&quot;
''Brevir moj v travi'' (1981), 17&amp;ndash;18.
&lt;/poem&gt;


====Na Bistrici 1942====

&lt;poem&gt;
Sklonim nad njim se,
potno je čelo,
ves nebogljen
in v cunje zavit,
v trebuhu ga zvija:
&quot;Pomagajta, Jezus, Marija!&quot;

Sestra tiho mi dahne:
''Tifus mori ga,
strel v čreva dobil je,
krog pasa ves gnil je,
zdržal ne bo.
Vas je naročil,
dajte mu to,
kar je potrebno
za zadnje slovo.&quot;

V srcu me misel boli,
da mora mlad iti,
razvezane mladih moči
so vse niti.
Dekle mu piše:
&quot;Majnik kot lani,
moj dragi, je danes v Ljubljani,
še lepše nam bo,
ko se vrneš domov ... &quot;

Fantu steklijo oči,
globlje, vse globlje
v prsih mu hrope,
stiska roke mi,
rad bi še nekaj povedal,
ko se je vsega spovedal:
&quot;Če me v Ljubljano
svobodno ne bo,
povejte ji vi,
moji ljubljeni Sonji,
mislil sem nanjo vse dni:
videla bova se v večnosti.&quot;
&lt;/poem&gt;
''Brevir moj v travi'' (1981), ''Pesmi upora, 3'', 403.

* Božidar Flajšman: [https://www.youtube.com/watch?v=yJvNkjWyqfk Pestro življenje duhovnika, pesnika in kronista Lojzeta Jožeta Žabkarja in njegov izgon iz Črnomlja.] Središče za  javno zgodovino FF UL 14. 6. 2023. Youtube.
* [https://radio-odeon.com/novice/v-crnomlju-o-pestrem-zivljenju-lojzeta-zabkarja/ V Črnomlju o pestrem življenju Lojzeta Žabkarja.] Radio Odeon 15. 6. 2023.
* Božidar Flajšman: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8CLPSD9 Dnevi na jugu, 1937-1938: slovenski duhovnik in pesnik na služenju vojaškega roka v Srbiji, za časa Kraljevine Jugoslavije.] ''Retrospektive'' 22/1 (2023).

===Pesnica [[:w:Kristina Šuler|Kristina Šuler]] in njena hči partizanka ===

{|
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Spominska plošča Kristini Šuler na rojstni hiši]]
|[[File:Kropa birthplace of the poet Kristina Šuler 26102009 66.jpg|thumb|Rojstna hiša Kristine Šuler]]
|}

{|
|[[File:Kristina Šuler.jpg|thumb|Kristina Šuler]]
|[[File:Kristina Šuler 1945.jpg|thumb|Kristina Šuler 1945]]
|[[File:Kristina Šuler 02.jpg|thumb|Kristina Šuler, Kovaški muzej v Kropi]]
|}

{|
|[[File:Kristina Šuler s hčerko Kristo.jpg|thumb|Kristina Šuler s hčerko Kristo]]
|[[File:Kristina Šuler 1914.jpg|thumb|Kristina Šuler 1914]]
|[[File:Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi.jpg|thumb|Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi]]
|}

[posnetek groba na Žalah | portret Kristine Šuler slikarke Mare Kralj iz 1934]

V zavesti imamo, kot da je šel v partizane samo praznožepi proletariat, pri Kristini Šuler, Mirku Šušteršiču in še kom pa se izkaže, da so bili med najbolj zavzetimi uporniki izobraženci in iz premožnih družin. Te je okupator kot najbolj nevarne ponemčevalnemu načrtu tudi najprej izselil ali zaprl. Kristina Šuler (1866&amp;ndash;1959) je bila iz fužinarske družine. Mati Hedvika, rojena Potočnik, je zgodaj umrla, oče, podjetnik Benjamin Schuller pa je na stara leta obubožal in je z učiteljsko plačo sama vzdrževala družino. V Kropi je dokončala osnovno šolo, sledilo je osem let samostanske šole v Škofji Loki in učiteljišče v Ljubljani.

Med 1889 in 1898 je poučevala v Bohinjski Bistrici, kjer sta bila za kaplana pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Anton Medved, ki sta organizirala literarna srečanja in jo literarno usmerjala. Čeprav se je skupaj z učiteljico Vido Jeraj uveljavila kot najpomembnejša pesnica svojega časa, knjižnega izida svojih pesmi ni dočakala. 1899&amp;ndash;1901 je službovala na osnovni šoli v Šmartnem pri Ljubljani, dokler je niso odpustili zaradi rojstva nezakonskega otroka. S trimesečno hčerko Kristo se je odselila na Staro Goro pri Sv. Juriju ob Ščavnici in tam poučevala do upokojitve 1925xx. 

Pet let po upokojitvi se je preselila v Ljubljano in poslovenila priimek. 1941 se je, petinsedemdesetletna,  kot članica Jugoslovanske ženske zveze vključila v OF. Na sestanek pri njej doma na Mirju je prišel tudi Boris Kidrič. S sestro sta pisali po zidovih gesla proti okupatorju; bila je najstarejša ljubljanska aktivistka. Hčer Kristo so internirali v Italijo in se je vrnila po kapitulaciji Italije septembra 1943. Partizani so jo poslali poučevat na osvobojeno ozemlje v Belo krajino.  

Ostarela Kristina je med vojno spet začela pesniti, in to angažirano, bojevito, na temo trpečega, a neuklonljivega ljudstva ter o hčeri izgnanki in partizanki. Pesmi je prebirala ljudem, ki ob italijanski blokadi niso smeli iz hiš. Pesem V pričakovanju je napisala tik pred osvoboditvijo maja 1945 in je izšla v slavnostni številki ''Slovenskega poročevalca''. 

Hčer so 1949 pod obtožbo, da je informbirojevka, za dve leti in pol internirali na Golem otoku. Političnih zapornikov so se tedaj ljudje izogibali, zvezo med matero in hčerjo je s pismom pomagal vzdrževati Fran S. Finžgar. Po zaporu je z materjo živela skrajno revno v bedni sobi, skozi katero so hodili drugi stanovalci, do leta 1959, ko je 59-letna hči umrla za rakom. Kristina Šuler se je potem preselila k sorodnikom v Moste, vendar je že čez pet mesecev umrla. Na nagrobniku na ljubljanskih Žalah (spomenik je izdelal prijatelj Tone Kralj) so vklesani njeni verzi: 

&lt;poem&gt;
Stopinje moje tišje so in tišje ...
Odhajam praznih rok neznano kam.&lt;/poem&gt;

Spominsko ploščo ima na rojstni hiši v Kropi in na OŠ na Stari Gori, pod njenim znamenjem se odvija pesniški natečaj za najboljšo slovensko žensko poezijo kresnice. 

&lt;poem&gt;
'''V ječi'''

Bila pohlevna sem in tiha,
otrokom svojim sem bila ljubeča mati,
o, zdaj me ni več prepoznati -
preklinjam, krčim žuljave roke v pesti:
&quot;Prekleta bodi roka, ki je strel sprožila,
mi sina je edinca umorila,
prekleti vi, ki hčerko ste mi odpeljali,
v sramoto in trpljenje jo pehali,
porušili, požgali dom ste naš;
ponižan, strt naj rod bo vaš!&quot;

Bila pohlevna sem in tiha,
zdaj levinja sem krvoločna;
da bi telo in dušo mi ubili,
za mreže ste železne me vtaknili,
da v ječi brez otrok naj svojih jaz poginem,
brez njih ljubezni in opore naj preminem.

Že bliža dan se, okupatorji krvavi,
ko levinja za mrežami bo zarjovela -
v svobodo zlato našo bo zdrvela,
slavila z narodom njegov veliki dan.

''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 481.
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
'''Lučka na grobu'''

Lučka na grobu, drobna kresnica,
svetiš v noč gozdno, v temi blestiš,
padel junak je za narod, svobodo,
njemu v spomin, ti lučka, goriš.

Smreke zelene, gozdne ciprese
v molku globokem ob grobu stoje,
breze junaku pozdrav šepetajo ...
z listjem jesenskim grob mu zlate.

Vžigaj se, lučka, v ogenj mogočni,
srca prešine plamen naj tvoj,
s silo udarno po poti junaka
stopajmo proti sovražniku v boj! 

Lučka na grobu, drobna kresnica,
bodi znanilka srečnih nam dni,
ko bo vstal narod, prerojen, prekaljen
iz bolečine, trpljenja, krvi.

''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 483; tam še 5 njenih pesmi.
&lt;/poem&gt;

&lt;blockquote&gt;
Nikoli se nisem bala preganjanja, ki mi je pretilo. Spremljala sem drzne podvige naših mladih ljudi, ki so tvegali življenje, mučenje, ječe in taborišča in doživela čudovit preokret v slovenskem
človeku — nič več ni klonil glave pod okui ukupatorjevim bičem, temveč ponosno in samozavestno stopal v borbo za pravice in svobodo svojega teptanega naroda. [...] Vsa štiri leta najhujšega trpljenja slovenskega naroda sem s trdno in neuklonljivo vero pričakovala našo zmago. Vedela sem, da ustvarjamo v skupni borbi z našo mogočno in iskreno zaveznico SZ svetlejšo bodočnost našemu in vsem narodom Jugoslavije. 
&lt;/blockquote&gt;

&lt;poem&gt;
Odprl knjigo si velike svoje zgodovine,
v peterokrako zvezdo so se zlile zvezde zlate,
prešel je mrak, minila groza je noči,
s krvjo umit pred svetom tvoj obraz blesti.
Ljubezni, bratstva luč ti iz oči gori.
Če kdaj še v te zažene vojni se vihar,
boš dvignil močno pest na nov udar.
&lt;/poem&gt;

&lt;blockquote&gt;
'''NAŠLE SO POT NAZAJ IN NIHČE JIH VEČ NE BO ODVRNIL OD NAŠE PARTIJE.''' Pismo z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena Centralnemu komiteju KP Jugoslavije. Izmed 306 z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena iz vse Jugoslavije jih je 299 poslalo Centralnemu komiteju Komunistične partije pismo, v katerem pravijo med drugim:

»Ko smo pazljivo zasledovale čedalje srditejšo in čedalje bolj breznačelno gonjo vodstev ZSSR in dežel ljudske demokracije proti naši mladi socialistični domovini, naši Partiji in vladi, smo spoznale vso pogubnost tega potu izdajstva ljudstva in Partije. Na to pot nas je večinoma zapeljala avtoriteta tistih, ki so podpisali pisma CK VKP(b) in zloglasno resolucijo Informbiroja.«
Pismo ugotavlja, kakšni so nameni in cilji voditeljev ZSSR in dežel ljudske
demokracije v njihovi gonji proti socialistični Jugoslaviji, kaj vse so doslej že
ukrenili, da bi dosegli te namene in cilje, in kako brezplodno je vse to početje,
zaključi pa se z besedami:

Me, ki smo v časih tako težkih za našo Partijo in narode klonile in zapustile pravo pot, smo bolj k kakor kdaj koli občutile toploto in skrb naše Partije, ki ukazuje slehernemu v naši deželi, partija nam je še enkrat pokazala vso svojo velikodušnost, ko nam je na široko omogočila spoznati resnico, popraviti svoje napačno stališče in se zopet vrniti v vrste dobrih državljanov naše dežele, borcev za socializem. Z vsem srcem sprejemamo pomoč naše Partije in obljubljamo, da nas nihče nikoli več ne
bo mogel odvrniti od poti, po kateri nas vodita naša Partija in tovariš Tito. Napele bomo vse svoje sile v graditvi socializma in borbi proti vsem tistim, ki bi skušali ovirati graditev od zunaj ali od
znotraj, in obljubljamo, da kot matere nikoli ne bomo dovolile, da bi hodili naši otroci po kateri koli drugi poti, razen po tisti, po kateri nas vodi naša Partija. 

Naj živi močna in nezlomljiva Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. 

Pismo so podpisale: Slobodanka Djordjević, Vasilija Uzelac, Katica Hrušč, Ema Logar - Grbec, Kristina Šuler in še 294 tovarišic. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9K809KXX ''Ljudska pravica'' 12. 10. 1949]&lt;ref&gt;Pismo je verjetno podpisala hči Kristine Šuler Krista, ki je bila kot informbirojevka zaprta na Golem otoku.&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;

In prav do zadnjega si je želela dvojega: da bi izoblikovala še eno pesem, ki jo je nosila v srcu pet dolgih mesecev, morda najbolj bolečo pesem svojega življenja — pesem umrli edinki, in da bi doživeta knjigo svojih izbranih pesmi. -- Nekrolog Erne Musar. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQU0YA9Z ''Delo'' 13. 1. 1959]

*Vlasta Felc: Toliko je dala, a odšla je praznih rok: Pesnica Kristina Šuler. ''Delo'' 19. 8. 1998. 9.
*Emil Cesar: članek v ''Borcu''
* Emil Cesar: spremna beseda. ''Češnja pod oknom: Izbrane pesmi''. Ljubljana: Amalietti, 2008. 93&amp;ndash;109.
*Verena Štekar Vidic: Kristina Šuler. ''Plamen'' 1985.
*Erna Mauser: Razgovor s Kristino Šulerjevo. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHWONFVP ''Ljudska pravica'' 10. 11. 1945.]

==Civilno življenje ==

{|
|[[File:Gregorjevo v Kropi 1944.jpg|thumb|Gregorjevo v Kropi 1944]]
|[[File:Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar.jpg|thumb|200 px|Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Svojci vozijo z gora svoje drage.jpg|thumb|450 px|Svojci vozijo z gora svoje drage. Foto Slavko Smolej]]
|}

{|
|[[File:Vajenci v Kropi 1943.jpg|thumb|Vajenci v Kropi 1943]]
|[[File:Lazarjeva Micka 100 let.jpg|thumb|Pričevalka Lazarjeva Micka]]
|}

==Vzporedni projekti==
*dopolnitev gesla o Kropi na Wikipediji
*vnos manjkajočih fotografij v Wikimedijino Zbirko
*vris manjkajočih spomenikov na OpenStreetMap
*dopolnila in popravki za padle Kroparje v Sistory

===Osebnosti iz Krope===

* [[:w:Janez Krstnik Potočnik]] (15. 6. 1749, [[:w:Kropa]] - 9. 2. 1834, [[:w:Ljubljana]]), slikar in restavrator
* [[:w:Jožef Potočnik]] (1753, [[:w:Kropa]] - 1808), pravnik, cesarski dvorni svetnik
* [[:w:Simon Ignac Pesjak]] (29. 7. 1778, [[:w:Kropa]] - 24. 9. 1857, [[:w:Ljubljana]]), trgovec
* [[:w:Valentin Klinar]] (1840, [[:w:Kropa]] - 23. 12. 1902, [[:w:Kropa]]), trgovec, soustanovitelj in načelnik žebljarske zadruge
* [[:w:Danijel Pogačnik]] (1834, [[:w:Kropa]] - 1910), ilirski pesnik
* [[:w:Janez Šolar]] (27. 8. 1827, [[:w:Kropa]] - 22. 2. 1882, [[:w:Zadar]]), duhovnik, jezikoslovec, profesor in šolski nadzornik
* [[:w:Jurij Varl]] (23. 4. 1827, [[:w:Kropa]] - 5. 3. 1874, [[:w:Velesovo]]), pesnik, duhovnik in pripovednik
* [[:w:Ivan Zupan]] (9. 12. 1857, [[:w:Kropa]] - 4. 7. 1900, [[:w:Kamna Gorica]]), skladatelj in orglar
* [[:w:Jožef Zupan]] (12. 3. 1811, [[:w:Kropa]] - 29. 8. 1866, [[:w:Kropa]]), nabožni pisatelj
* [[:w:Simon Zupan]] (24. 10. 1844, [[:w:Kropa]] - 20. 10. 1925, [[:w:Ljubljana]]), nabožni pisatelj
* [[:w:Rok Gašperšič]] (9. 8. 1941, [[:w:Kropa]]), direktor, lovec, pisec domoznanskih del
* [[:w:Justin Ažman]] (25. 3. 1910, [[:w:Trst]] - 1991, [[:w:Kropa]]), politični in kulturni delavec
* [[:w:Joža Bertoncelj]] (1901, [[:w:Kropa]] - 1976), umetnostni kovač in literat
* [[:w:Anton Dermota]] (4. 6. 1910, [[:w:Kropa]] - 22. 6. 1989, [[:w:Dunaj]]), tenorist, operni pevec, koncertni pevec in pedagog
* [[:w:Gašper Dermota]] (1917, [[:w:Kropa]] - 1969), operni pevec
* [[:w:Leopold Dermota]] (1912, [[:w:Kropa]] - 1992), operni pevec
* [[:w:Lovrenc Dermota]] (1938, [[:w:Kropa]]), direktor Mariborskih lekarn
* [[:w:Rudi Finžgar]] (7. 5. 1920, [[:w:Podnart]] - 9. 7. 1995, [[:w:Kropa]]), smučarski skakalec in podjetnik
* [[:w:Boštjan Gašperšič]] (1938, [[:w:Kropa]] - 1938), arhitekt, glasbenik in risar
* [[:w:Branko Gašperšič]] (11. 1. 1935, [[:w:Kropa]] - 5. 7. 2006, [[:w:Jesenice]]), doktor znanosti, univerzitetni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, dekan
* [[:w:Janez Gašperšič]] (4. 12. 1934, [[:w:Kropa]] - 27. 3. 2009, [[:w:Radovljica]]), graver in cizeler
* [[:w:Jože Gašperšič]] (14. 3. 1896, [[:w:Kropa]] - 7. 12. 1964, [[:w:Kropa]]), gospodarstvenik, glasbenik in zgodovinar
* [[:w:Marjan Gašperšič]] (15. 8. 1929, [[:w:Kropa]] - 16. 12. 2015, [[:w:Ljubljana]]), arhitekt in industrijski oblikovalec
* [[:w:Zlata Obnjanovič Gašperšič]] (17. 3. 1931, [[:w:Kropa]]), glasbenica in sopranistka
* [[:w:Damjan Hafner]] ([[:w:Kropa]] - 2014 [[:w:Kropa]]), direktor
* [[:w:Luka Hafner]] (1859, [[:w:Kropa]] - 1935, [[:w:Kropa]]), fužinar, kovaški podjetnik, župan in soustanovitelj žebljarske zadruge
* [[:w:Adam Kržišnik]] (1936, [[:w:Kropa]]), umetnostni kovač
* [[:w:Kamilo Legat]] (17. 9. 1935, [[:w:Kropa]] - 1995), akademski slikar in likovni pedagog
* [[:w:Dušan Petrač]] (28. 1. 1932, [[:w:Kropa]]), fizik
* [[:w:Matija Pirc]] (21. 3. 1875, [[:w:Kropa]] - 24. 2. 1927, [[:w:Maribor]]), profesor, zgodovinar, geograf
* [[:w:Anton Šilar]] (28. 1. 1936, [[:w:Kropa]] - 2015, [[:w:Nova Gorica]]), dramski in filmski igralec
* [[:w:Kristina Šuler]] (17. 7. 1866, [[:w:Kropa]] - 25. 12. 1959, [[:w:Ljubljana]]), pesnica
* [[:w:Artur Vidic]] (1922, [[:w:Kropa]] - 16. 3. 2006, [[:w:New York]]), doktor znanosti, sociolog, univerzitetni profesor na New School for Social Research, New York
* [[:w:Peter Žmitek]] (28. 6. 1874, [[:w:Kropa]] - 27. 12. 1935, [[:w:Ljubljana]]), akademski slikar
* [[:w:Dominik Gašperšič]] (19. 2. 1940, [[:w:Kropa]]), univerzitetni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, stomatolog
* [[:w:Egidij Gašperšič]] (1. 9. 1936, [[:w:Kropa]]), pevski pedagog, skladatelj in zborovodja
* [[:w:Alojz Potočnik]] (11. 6. 1951, [[:w:Kropa]]), politik
* [[:w:Janez Potočnik]] (22. 3. 1958, [[:w:Kropa]]), doktor znanosti, ekonomist, politik, evropski poslanec in komisar
* [[:w:Zmago Šmitek]] (1949, [[:w:Kropa]]), etnolog, kulturni antropolog, doktor znanosti, univerzitetni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskovalec
* [[:w:Irma Mihelič]] (4. 10. 1984, [[:w:Kropa]]), operna pevka


(izpis iz [[:w:Seznam osebnosti iz Občine Radovljica|Seznama osebnosti iz Občine Radovljica]]. DAR.)
*Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdojekdo.]

==Opombe==

{{sklici}}

==Predmeti==
* z Vurnikove hiše odstranjena spominska plošča OF v Radovljici, posvečena aktivistu OF in partizanu Stanetu Bertonclju (1912 Ljubno &amp;ndash; 1966 Radovljica), ki je bil nazadnje v vojni čevljarski delavnici na Brezovici pri Kropi.
* v lovsko puško predelana brzostrelka Franca Gašperšiča, ki je bila njegovo orožje v partizanih in jo je pred leti podaril Kovaškemu muzeju.

'''Predmeti iz mestnega arhiva''' (Kranj?, posredovala Vlasta Felc)

**30) KNP 1146 puška mauser 5455 Puško je dal Jeraša Gabrijel, Kropa 4. Našel jo je zakopano nad Kropo. Zakopal jo je partizan Tone iz Primorske v začetku 1943. Tone je bil v vodu, ki je prenašal orožje izpod Storžiča na Jelovico in je padel pri Poreznu sredi 1944.  
**31) KNP 1147 nahrbtnik Dal ga je Strnad Janez, Kropa 36, ki je z njim odšel v partizane 25. 6. 1943 v Jeloviški bataljon. Z njim je bil tudi po Dolenjski, v Kočevskem Rogu, v SCVPB.
**32) KNP 1148 sekira Našel jo je Vršnik Lojze vlogorju na Pogrošarjevi plani pri Vodiški planini, kjer je bil ustanovljen Cankarjev bat.
**33) KNP 1149 --&quot;-- žebelj velik kroparski Zabit v smreko, kjer so borci obešali meso.
**34) KNP 1150 šaržer za zbrojevko brez peresa Cankarjev bataljon, Pogrošarjeva plana
**35) KNP 1151 del levega čevlja --&quot;--
**36) KNP 1152 
** [...] še predmeti z Jelovice
**71) KNP 1237 pokrivač za puškino cev Najden v kuhinji bolnice II. grupe odredov v Peštini na Jelovici, ustanovljeni 24. ali 25. julija 1942. Zdravnik je bil iz Ljubljane, komandir in šef kuhinje je bil Šiško. 13., 14. in 15. avg. so Nemvci naredili hajko, bolnica s pribl. 16 ranjenci je bila pravočasno izpraznjena.  
** 72) KNP 1238 xxx šaržerja za mauser puško --&quot;--
** 73) ?? KNP 1240 pištola Steyer, kal. 7,65 Last Vinka Hafnerja, izročila sestra Ančka iz Stražišča. Pištola ima odrgnino od gestapovske krogle. 
** [...]
** 107) KNP 1389 24 italijanskih nabojev s šaržerji Našel jih je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju čevljarske delavnice na Kosovini pri Kropi, ki jo je organiziral Stane Žagar spomladi 1942. 
** 108) KNP 1390 italijanska puška prelomljena Našel jo je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju komande mesta Kranj v Kroparski gori, kjer je bil od sept. 1943 do osvoboditve.
** 109) KNP 1391 emajlirana skleda --&quot;--
** 110) KNP 1392 šaržer za italijansko puško --&quot;--
** 111) KNP 1393 šaržer za lahko bredo --&quot;--

'''Predmeti iz Gorenjskega muzeja v Kranju''' (Jana Babšek, Marija Kos):
**NZV 72/1	deska za rezanje mesa	deska je predelana v predal	les	23x42x4,5 cm	foto IMG_8086-33		rabili so jo za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu.
**NZV 72/2	pokrov deske za rezanje mesa	manjša deščica za zapiranje	les	37x4x2 cm			rabili so ga za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu.
**NZV 167	škatla	zarjavela okrogla škatla	pločevina	28x13 cm	foto: NZV_167		V njej so bili shranjeni dokumenti Okrajnega komiteja Skoj Jelovica, najdena na Malem Vrhu pri Rovtih
**NZV 85 	lonec	ena in pollitrski rjav        emajlirani lonec	pločevina	20x12 cm	foto IMG_8240-159	7.11.1962	Lonec iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici.
**NZV 82	zajemalka	modra emajlirana zajemalka	pločevina	35x9 cm	foto IMG_8233-150,159, IMG_8235-150	7.11.1962	Zajemalka iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici.
**NZV 76	porcija	ponvica ali porcija	pločevina	7x21 cm	foto IMG_8238-152	7.11.1962	Ponvica, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 81	ročka	del ročke posode	pločevina	23 cm	foto IMG_8230-153, IMG_8231-153	7.11.1962	Ročka posode, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 265	steklenica	steklenička za zdravilo - rjava	steklo	6x3 cm	foto IMG_9837-156	7.11.1962	Steklenička je bila najdena v taborišču Jelovške čete na Jelovici, kjer se je četa zadrževala v letih 1942 in 1943.
**NZV 147	lonec	velik lonec z žično nosilko	pločevina	50x30 cm	foto: NZV 147	7.11.1962	Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 145	lonec	velik pločevinast lonec brez žične nosilke	pločevina	50x27 cm	foto IMG_8026-158	8.11.1962	Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 80	porcija	nemška vojaška porcija z žičnatim ročajem	pločevina	18 x 18 x 9 cm	foto IMG_8233-150,159, IMG_8234-159	8.11.1962	Porcija, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 149	vedro	vedro za vodo	pločevina	32x28 cm	foto IMG_8062-160	8.11.1962	Vedro, najdeno v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.

'''Predmeti iz jeseniškega muzeja''' (Daša Čopi):
**Stran 2 (T-759): Obkroževalna akcija na Jelovici. Z daljnogledom se išče sovražnika. Umringelungaktion in der Jelovica. In Scheren-Fernrohr wird der Feind gesucht.
**Stran 4 (T-1498): Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj vrha v Kropo in obratno. Komisar je bil Hafner iz Jesenic. Slikano marca 1944. Na sliki so: Hinko Klinar iz Hrušice, Mirko Klinar, Jože Božič iz Jesenic, Franc Žurman iz Jesenic.
**Stran 6 (T-2862): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Policijski tovorni konji. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Tragtier der Polizei.
**Stran 8 (T-2863): Velika akcija na Jelovici 24. 7. 1942. Nemški vojak motorist v akciji.
**Stran 10 (T-2864): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo odpeljalo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterie - Geschütz wird abtransportiert.
**Stran 12 (T-2865): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo opustilo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterei Geschütz wird verlastet.
**Stran 14 (T-2866): Nemška akcija na Jelovici 24.7.1942. Nakladanje pešadijskega topa na kamion.
**Stran 16 (T 4449): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Oddelek policistov gre na pot. bt 3/6 1806
**Stran 18 (T 4450): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Vojak - policist opazuje okolico. Ibt 2/32 1806Stran 20 (T 4451): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kolona gre na pot. Ibt 2/34 1806
**Stran 22 (T 4452): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kurir gre s kolesom na pot. Ibt. 6/12a 1806
**Stran 24 (T 4453): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Tankovski lovec. Ibt. 6/16a 1806
**Stran 26 (T 4454): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Teški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt. 6/19a 1806.
**Stran 28 (T 4455): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/20a 1806
**Stran 30 (T 4456): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Nemški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 2 / 23 aStran 32 (T 4457): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/24a 1806
**Stran 34 (T 6102): VOS-ovci v zgodnji pomladi 1944 pod Jelovico blizu vasi Selo: 1. kurir, 2. Kunčič Anton z Bleda, 3. Zupan Ivan - Nestor, 4. [prazno], 5. Erman Anton z Bleda, 6. Vovk Franc, 7. leži Rožič Mirko - Raskovec z Ribčevega laza v Bohinju.
**Stran 36 (T 6501): Iz občnega zbora Zveze prostovoljcev borcev za severne meje 1918-1919 v dvorani jeseniških upokojencev dne 28.5.1977 na Jesenicah. V prvi vrsti od leve proti desni sedijo: 1. Miha Ancelj Mojstrana, 2. Krajnik Franc Dovje, 3. Jože Osvald Rateče, 4. Lovro Mlakar Jesenice, 5. Rudolf Ogrin Javornik, 6. Franc Fais Jesenice, 7. Šorli Srečko Dobrava, 8. Franc Hartman Planina, 9. Kisovec Matevž Jesenice, 10. Čop Srečko Radovljica, 11. Vrhovšek Karol Jesenice, 12. Blažič Henrik Kr. Gora.
**Stran 38 (T 6528): Partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini. Dom je zgradil Okrajni odbor ZZB Kranj leta [prazno].
**Stran 40 (T 6529): Pročelje partizanskega doma na Jelovici - Vodiški planini.
**Stran 42 (T 6530): Partizanski dom na Vodiški planini v osrčju gozdnega masiva Jelovice.
**Stran 44 (T 6531): Pogled na partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini.

'''Predmeti iz MNZ v Ljubljani''' (Monika Kokalj Kočevar)
**INV 1463 Tulec je iz kurirske postaje D nad Kropo na Gorenjskem. Obstajala je od spomladi 1944 do osvoboditve.
**INV 1623 Svetilka  iz nekdanjega tabora VOS Kranjskega okrožja na Kroparski gori v občini Radovljica.
**INV 1645 Štirje prazni medeninasti tulci s šaržerjem za angleško puško. Tabor OOF Jelovica, ki je bil za Brezovico nad Kropo od poletja 1943 do septembra istega leta.
**INV 2030 Skodelica iz  nekdanjega taborišča Okrajnega odbora OF Jelovica nad Brezovico pri Kropi
**INV 0018 Puška - nemška, Mauser. Izkopana  nad  Kropo.
**INV 0021 Puška - italijanska, dolga. Številka orožja na cevi: YN 6014, nad njo je napis: TERNI, za njim pa številka 16. Iz tabora Komande mesta Kranj v Kroparski gori.
**INV 0069 Deli italijanske, kratke puške: cev, prednja in zadnja merilna priprava, spodnji obroč, sprožilec in dno nabojišča. Brez ostalih delov. S Kroparske gore, kjer je od sredine 1943 do osvoboditve taborila komanda mesta Kranj.
**1191/3	 	Hrast; Kropa, nakladanje hrane za partizane na Jelovci 1944
**1394/16	 	Bočna - Kropa pri Kranjc Francu, kjer je bila Tiskarna
**1844/26	 	Pred partizanskim bunkerjem nad Kropo, kjer se je zdravil narodni heroj Dežman Tone - Tonček, ki je bil ranjen v letu 1944. Sredi Pretnar Jakob iz Dobrave pri Kropi
**1844/28	 	Čevljarska delavnica nad Kropo 1944. Stojita: Bertoncelj Mara - Cveta, Bertoncelj Stane - Stašo. Sedijo: tertji Vovk Franc, zadnji Maček
**1844/36	 	Grupa partizanov nad žago v Kropi 1944. leta
**1867/5	 	Gospodarski odsek Kropa 24. 7. 1944
**1959/30	 	Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec
**1959/31	 	Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec

==Literatura==

* Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str.
* Janez Šmitek: Kovaški muzej v Kropi: Oddelek NOB (zgibanka). Kropa, 1981.
* [[:c:Category:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]]. Wikimedia Commons.
* Vesna Levičnik: [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/partizanska-cipka-in-rdeci-hudic-iz-titolanda-2744984/ Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda.] ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. (slike iz MNZ) 
* Tatjana Dožan Eržen: [https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2018/07/0238_001.pdf Lato, Smuk, Rak, Kum: V Kropi so sredi 20. stoletja izdelovali smučarsko okovje.] Gorenjski muzej.
*Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kraji/Kropa%20-%20zgodovina.pdf Kropa - zgodovina.] DAR.
* Vladimir Vilman: Finžgarjev stroj, ki je izdelal na stotine smuči. 
* Rudi Finžgar. [http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdo je kdo.] DAR (Goran Lavrenčak).
* Mira Hladnik: [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope]], SB nov. 2022.
* Mira Hladnik: [[Marija Debeljak]]. SB ?
* Kovaški muzej v Kropi hrani tehnične risbe smučarskega okovja.
*Patricija Maličev: [https://www.delo.si/sobotna-priloga/kdo-se-boji-zgodovine Kdo se boji zgodovine?] ''Delo'' 11. 7. 2026.
*Verena Štekar-Vidic: ''Znameniti Kroparji: (J. K. Potočnik, J. Varl, D. Pogačnik, P. Žmitek, K. Šuler)''. Kovaški muzej Kropa, 26. april - 12. maj 1985 (zgibanka ob razstavi). 
*Saša Florjančič: 50 let Kovaškega muzeja. ''Vigenjc'' 2 (2002). 19&amp;ndash;69.
*Jože Dežman: Kroparski vedež inženir Janez Šmitek. ''Vigenjc'' 2 (2002). 101&amp;ndash;15.
*[https://www.youtube.com/watch?v=SyKePeRKvIY SLEDI ŽIVLJENJA Milana Vidica. st. - Pogačn'kovega Milana iz Podblice.] KICTV 20. sept. 2025. (o poteh Prešernovega bataljona po Jelovici, nekako do 28:40)
*Marko Štepec (ur.): ''Pot domov''. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2015.

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]].
*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Objave ob projektu]].</text>
      <sha1>imuf85xrasvgpfh47fo9ktvjz925enm</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85748</id>
      <parentid>85747</parentid>
      <timestamp>2026-08-25T18:25:12Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Vigenjci */</comment>
      <origin>85748</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="141592" sha1="6mh15t1eqdu7ztm6m0ikntxtydht9py" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] 
| title_orig    = '''Kovači v partizanih: Za NOB-prostor v Kovaškem muzeju v Kropi'''
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Načrt za NOB-sobo v Kovaškem muzeju v Kropi, v delu!
|image = [[File:Kropa, Klinar house.jpg|thumb|Klinarjeva hiša]]
}}

&lt;blockquote&gt;
&quot;Zgodovina ni besedilo, ki ga popravlja lektor. Je tkivo skupnosti. Če iz njega izrežemo narodnoosvobodilni boj, ne bo izpuhtela samo pripoved o vojni. Izpuhtela bo zgodba o tem, da so ljudje v času najtemnejših stisk ter razpada sveta ter vrednot znali misliti drug na drugega. Da so nastajale bolnišnice sredi gozdov, kurirske poti, tiskarne, šole in kulturne skupine. Da skupnost ni nastala zato, ker je nekdo tako ukazal, ampak zato, ker brez nje ni bilo mogoče preživeti.&quot; (Maličev 2026)&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
&quot;Predstavitev Krope med prvo in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo v 20. stoletju.&quot; (Florjančič 2002: 39)&lt;/blockquote&gt;

==Kovači smo==

&lt;poem&gt;
Kovači smo in naša sila
skovala nam bo sreče ključ,
in iskra svetla izpod kladiva
prižgala bo svobode luč.

Udarec pada za udarcem,
kladiva pesem nam doni,
sovrag stoletni že v prah se ruši,
iz spanja ljudstvo se budi.

In srečo narodu skovali
s kladivom našim bomo mi,
verige sužnjev, okove težke
kladivo naše naj zdrobi.

Mi kujemo bodočnost svetlo
in svobodo za vse ljudi.
&quot;Naprej v borbo!&quot; je naše geslo,
že vas in mesto se budi.

Mi kujemo enakost, bratstvo,
mladini sonce, svobodo,
vsi za svobodo, kruh, mir in zemljo
dvignimo žuljavo roko!

Kovači smo ... 
&lt;/poem&gt;
(''Naj pesem naša zadoni'', 1944)

Ruski izvirnik revolucionarne koračnice Kovači smo ima naslov Мы кузнецы (&quot;и дух наш молод&quot;). Besedilo je leta 1912 napisal ruski pesnik Filip S. Škulev, slovenski prevod je nastal v kaznilnici v Sremski Mitrovici, prevajalec ni poznan. Pela se je zlasti med jugoslovanskimi partizani na melodijo, ki je bila v začetku podobna italijanski delavski himni Bandiera rossa.&lt;ref&gt;Franc Križnar: Glasba v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945. [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-6_7.pdf ''Borec'' 1979, št. 6&amp;ndash;7.] &lt;/ref&gt; 

===Kovaška simbolika===

Kovač je pomembna funkcija v folklornem izročilu po svetu in pri nas. Kovač v ljudski pesmi zvabi smrt oz. hudiča v kovaški meh ali na začarani stol (Andrej Gabršček: ''Narodne pripovedke v soških planinah'', 1910: 148; Šmitek 2004: 151). V ''Pohorskih bajkah'' (Jože Tomažič, 1943) nastopi kovač v vlogi Kresnika, tj. osrednjega predkrščanskega božanstva, ki ga je krščanstvo nadomestilo s svetim Elijo (oz. Šembiljo &lt; sv. Ilija) ali kar s Kristusom. Kresnik je po ljudski razlagi kovač ali učitelj kovaških veščin. Kovač ima v več mitologijah poseben družbeni položaj, njegova opravila so bila sveta. Predstava nebesnega kovača je povezana z ognjem, iskrenjem in kresanjem, pa tudi z gromom in strelo. Bogovom kuje orožje in podkuje konje in je neposredno povezan z najvišjim bogom. To vlogo je v krščanstvu prevzel Kristus, kovač pa je dobil negativne lastnosti, bil je diaboliziran in poslan v pekel (Mircea Eliade: ''Kovači i alkemičari'', 1982; Šmitek 2004: 152).

Kovačnica nastopa v bajkah o pomlajenju. Človek se lahko pomladi v kovačnici ali v mlinu, tj. s pomočjo vode ali ognja, od tod magični značaj teh dveh lokacij (Šmitek 2004: 274). Zato ni čudno, če je kos kovača tudi prvi med slovenskimi literarnimi junaki Martin Krpan, ki si sam skuje orožje za boj z Brdavsom.

&lt;blockquote&gt;
&quot;Pelja ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila tudi na dvoru; zakaj taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je kladivo in nakovalo pri rokah, ako se konj izbosi ali če je kaj drugega treba, da se podstavi ali prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kladivo, ki ga je kovač vselej z obema rokama vihtel; njemu je pa v eni roki pelo, kakor bi koso klepal. &quot;Oj tat sežgani!&quot; pravijo vsi, ko to vidijo; še cesarju se je imenitno zdelo, da ima takega hrusta pri hiši. Krpan kuje in kuje, goni meh na vse kriplje ter naredi veliko reč, ki ni bila nobenemu orožju podobna; imela je največ enakosti z mesarico.&quot;&lt;/blockquote&gt;

V pripovedki o Krpanu ima pomembno vlogo tihotapski tovor, ki ga Krpan skriva pred cesarjem in se zlaže, da tovori &quot;bruse pa kresilno gobo&quot;. Oboje priziva v zavest iskre, ki spet vodijo k predstavi kovaških opravil, hkrati pa tudi k predstavi upornosti (prim. naslov Bevkove povesti o kmečkih uporih ''Iskra pod pepelom'' in slovarski zgled ''razvneti iskro upora''), tako kot beseda kres, gl. npr. slovarski zgled ''zanetiti kres upora''. Zaradi teh pomenskih možnosti je Levstikov Martin Krpan odločno uporniško besedilo. Naslovni junak začenja svoj upor ilegalno, prikrito, z lažjo oz. sprenevedanjem, in šele proti koncu pride na dan s svojimi zahtevami. V začetni Krpanovi laži je prikrita grožnja cesarju, saj brusi, kresilna goba in iskre nedvoumno napovedujejo, da stopnjevanje konflikta lahko pripelje do upora. Levstikov &quot;kovač&quot; Martin je zrasel iz dveh tradicij: po eni strani je zadolžen pri blagem svetniku sv. Martinu iz Toursa (ki je med drugim zaščitnik kovačev!), s svojo robato platjo pa spominja na predkrščanskega, karnevalskega in uporniškega predhodnika (Hladnik 2014: 250&amp;ndash;60) in tako kaže, tako kot drugi literarni in mitični kovači, dvojno naravo, božansko in demonično.

*Milko Matičetov, Jože Pogačnik (kovaško ognjišče je pri Seliškarju in Klopčiču metafora za topljenje starega sveta in kovanje novega), Northrop Frye)

Kovač je med najpogostejšimi slovenskimi priimki (Kovačič 3., Kovač 7., Šmid, Schmid, Šmitek, Kovačevič, Kovič ...) in prvi med priimki, ki označujejo dejavnost osebe (Kolar/Kolarič, Pogačar/Pogačnik, Žagar, Kuhar, Mlinar ...).

* kovači v slovenski literaturi: pravljice (kovač na luni, Od kovača, mlinarja in hrastarja, ...), proletarska poezija (Mi, kar nas je kovačev, Kovačeva balada, Kovač), Anton Koder: [[:s:Luteranci]] (1883), Jakob Bedenek: [[:s:Od pluga do krone]] (1891), Ivan Lah: [[:s:Kovač Peregrin|Kovač Peregrin]] (1903), Ivan Lah: [[:s:Uporniki]] (1906), Ivan Cankar: [[:s:Hlapci]], Peter Bohinjec: [[:s:Kovač in njegov sin|Kovač in njegov sin]] (1907), Silvester Košutnik: Požigalec ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQHIFL4 1910,] [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQRM5NWK 1918]), Peter Bohinjec: [[:s:Za poklicem]] (1912), Cvetko Golar: [[:s:Povest o hudem in silnem kovaču|Povest o hudem in silnem kovaču]] (1916), Vladimir Levstik: [[:s:Pravica kladiva]] (1926), Fran Milčinski: [[:s:Butalski kovač|Butalski kovač]], Fran Jaklič: [[:s:Kovač Rošel|Kovač Rošel]] (1929), Župančič, Ivan Dobravec: [[:s:Kovač (Ivan Dobravec)|Kovač]] (1935), [Anton Ingolič: Ugasla dolina, Malenšek: Kovinarji (1950)], Ciril Kosmač: Kovač in hudič, France Bevk: Gmajna.&lt;ref&gt;Kovač Gregor se poteguje za bajtarske pravice nasproti gruntarjem. Vloga vojvode mu je všeč (&quot;ga je upijanila, da je ošabno dvignil glavo&quot;) in v evforiji pobije nasprotnika, potem pa se v misli, da je ubil, še sam konča. Bajtarji zaradi njegovega boja dosežejo svoje pravice, konec je zanje torej uspešen, večja pa je težava s kovačem, ki ima v tradiciji konservativne kmečke povesti negativno vlogo, v liberalni pa pozitivno: ali je njegova žrtev v službi zmage socialne ideje ali je kazen za voditeljski napuh (hotel je biti &quot;kralj bajtarjev&quot;)?&lt;/ref&gt;

Menda ni nikjer drugje ustrezneje prikazan demoničnost in brezperspektivnost kovačevega lika kot v povesti ''Požigalec'' Silvestra Košutnika (1910):

&lt;blockquote&gt;
»čemu toliko zijaš v mene, deček?&quot; zaklical je popotni mož z osornim glasom. Imel je hud, rekli bi, divji pogled in dečka je streslo, ko je tujec vanj uprl svoje črne oči.
&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Kovačnica je osamela, ker je nihče ni hotel v najem; bila je zaprta in meh in kladivo sta celo mirovala v nji. Vendar pa so si ljudje pripovedovali, da se včasih opolnoči vidi dim, ki se zmešan z žarečimi in krvavoblestečimi iskrami kadi iz dimnika; hudodelec baje nima miru na onem svetu in prihaja nazaj kot velik kostnjak ter kuje v kovačnici igle in dolge žreblje.&lt;/blockquote&gt;

Partizanstvo je tesno povezano s kovaštvom, saj je '''kovaštvo metafora socialnega revolta.''' Oton Župančič je leta 1901 v pesmi Kovaška kovače postavil na čelo slovenskega proletariata:

&lt;poem&gt;
Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali,
kovali svoja srca, kovali svoj značaj,
kako zvene nam duše, bomo poslušali – zakaj?
Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj
srce, ki v njem bo pravi bron,
da pelo bo, vabilo kot zvon,
da bomo krog njega se zbrali ...

Vsi: – črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj,
iz plavžev gorenjskih, iz Kaple, iz Borovelj,
od Nabrežine beli kamenarji, devinski opaljeni ribarji,
polnagi nosači iz luke tržaške – četa,
kot da kiparju ušla je izpod dleta –
vi, sključeni tkalci od statev, strojarji
smrdljivci, zaviti v čresla ostri duh,
vi, mlinarji, ki nam meljete kruh,
zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci,
drvarji po šumah, šoto vozeči Ižanci,
ti mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš,
ti štajerski viničar, ki nam vince mediš,
ti, s svincem v pljučih, z očmi gasnočimi stavec,
v vrtnice mirno zroči savinjski plavec,
Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolon,
vsi, ki poznate otiske zapestnic-spon,
tudi vi, pozorno sklonjeni naprej,
brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej ...

Zato bomo mi kovači kovali,
trdo kovali, tenko poslušali,
da ne bo med nami nepoznan,
ko pride čas, ko sine dan,
da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas ...

(''Prvi majnik'' 1901)
&lt;/poem&gt;

Pogosto recitirana je njegova pesem Žebljarska (''V zarje Vidove'', 1920), ki je nastala ob obisku pesnika v Kamni Gorici in so verze iz nje Kamnogoričani vrezali na spomenik sredi kraja:

&lt;poem&gt;
Od štirih do ene,
od štirih do ene
so zarje rumene,
so trate zelene,
od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
nad nakli smo sključeni;
vsi, fantje, možjé in dekleta in žene,
od štirih do ene
že vsi smo izmučeni:
vodà nam kolesa, mehove nam žene
od štirih do ene,
od štirih do ene.

Pol treh, pol treh –
spet puha nam meh!
Žareči žeblji so nam v očeh,
do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh.
Od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči  žeblji, žeblji v očeh ...

Smo jih v polje sejali?
Po polju naši žeblji cvetó;
poglej v nebó:
vanj smo jih kovali
od štirih do ene, do osmih od treh,
da nam bodo tudi ponoči v očeh ...

Pa ondan sem pred zrcalom postal:
o, kakor da sem po sebi koval!
O, kakor da delam ves božji dan greh
od štirih do ene, do osmih od treh!

Od štirih do ene,
od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči žeblji, žeblji v očeh ...
&lt;/poem&gt;

[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa]] 

V Kropi je na spominski plošči v avli sindikalnega doma Župančičevo posvetilo kroparski tovarni Plamen:  

&lt;poem&gt;
Plamen, ki vas ogreva, 
tudi mene obseva; 
vroč sem od njega in svetal, 
kakor bi skupaj z vami koval. 
O. Župančič &quot;Plamenu&quot; 
1947
&lt;/poem&gt;

Ivan Cankar je leta 1910 v drami ''Hlapci'' prihodnost zaupal kovaču Kalandru z napovedjo: »Ta roka bo kovala svet.« NOB je bil naravno nadaljevanje predvojnega proletarskega uporništva.

==Kropa in Kamna Gorica v slovenski književnosti==

*Jožef Mihelič: [[:s:Jutro v Kropi|Jutro v Kropi]], [[:s:Kroparski kapelici]]

===[[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčič]]===

[[File:Joža Lovrenčič.jpg|thumb|left|Joža Lovrenčič]]

Kred, 2. 3. 1890 – Ljubljana, 11. 12. 1952. Študiral slavistiko, grščino in latinščino v Gradcu, doktoriral 1915 z disertacijo Valentin Stanič in njegova doba in sprva učil v gimnaziji, ki se je zaradi vojne preselila iz Gorice v Trst, od 1920 pa v gimnaziji v Kranju in potem v Ljubljani.

Najprej je živel v Lipnici pri Kropi. Prijatelj Fran S. Finžgar ga je 16. septembra 1915 poročil na Brezjah. Po poroki je z ženo živel na Spodnji Dobravi pri Šolarjevih, po domače Justinovih. Leta 1916 se je preselil v Kranj. Od leta 1917 do 1922 je živel v Podnartu v dveh stanovanjih, pri njih sta bila tudi tašča in tast (Hanibal in Katarina Manzoni), ki sta pokopana na Dobravi. Od tod se je vozil v Ljubljano z vlako, dokler se niso preselili v Ljubljano. Družina je počitnice še naprej preživljala v Lipnici in na Dobravi (pri Lenartku na Zgornji Dobravi ali pri Vogarju v Lipnici), na Srednji Dobravi je malo pred vojno pripravil načrt za gradnjo in kupil material za lastno hišo na Mihovčevem. 

Glavna dela: pesniška zbirka ''Deveta dežela'' (1917); zgodovinski roman ''Publius in Hispala'' (1931), ep ''Sholar iz Trente'' (1939), mladinske povesti (''Tonca iz lonca'', 1941), pravljice in legende. Po vojni so ga zaprli in ga razlastili. Vnuk novinar [[:w:Tadej Labernik|Tadej Labernik]] je leta 2001 dosegel njegovo sodno rehabilitacijo. V vasi Češnjica se dogaja njegova kmečka povest ''Pereči ogenj: Povest izpod Jamnika'' (''Gruda'' 1926, v knjigi 1928). Po drugi svetovni vojni je objavljal večinoma zunaj slovenskih meja. Poročen je bil z Antonietto Manzoni, pranečakinjo italijanskega pisatelja [[:w:Alessandro Manzoni|Alessandra Manzonija]], in imel z njo pet otrok, med njimi tudi Nino Antonio Hedviko, ki je postala žena ameriškega jezikoslovca [[:w:Rado Lenček|Rada Lenčka]]. Njegova vnuka sta zgodovinar [[:w:Andrej Vovko|Andrej Vovko]] in rusistka [[:w:Lena Lenček|Lena Lenček]].

Čeprav se dogaja v okolici Krope, so v ''Perečem ognju'' kovači komaj omenjeni, poglavje je raje posvetil jeseniškim plavžarjem.

*Joža Lovrenčič: [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']]: ''Povest izpod Jamnika'' (1928)
*Joža Lovrenčič: [[:s:Tiho življenje#LEGENDA O USMILJENI MATERI MARIJI KROPARSKI|Legenda o usmiljeni materi Mariji Kroparski]]

===[[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]]===

====Vigenjci====

{|
|[[File:Mimi Malenšek, Vigenci, Glas Gorenjske 1957.jpg|thumb|Mimi Malenšek, Vigenci, Glas Gorenjske 1957]]
|[[File:Mimi Malenšek, Vigenjci, 1978.jpg|thumb|Mimi Malenšek, Vigenjci, 1978]]
|}

Tule je povzetek romana ''Vigenjci'' do strani 45, kot ga je po kosih napravila umetna pamet. 

Roman ''Vigenjci'' (prvič objavljen v letih 1957/58) je obsežno družbenozgodovinsko delo slovenske pisateljice Mimi Malenšek. Zgodba je postavljena v konec 19. stoletja v Kropo, znamenito gorenjsko kovaško središče. Izraz »vigenj« pomeni kovaško delavnico oziroma odprto ognjišče, roman pa realistično prikazuje propad malih, tradicionalnih obrtnih kovačev in žebljarjev pred neustavljivim naletom industrializacije, modernih fužin in kapitalističnega načina proizvodnje.

Zgodba se odpre v mrzlem, zimskem času s pokopom kroparskega kovaškega mojstra Aleša Gašperina. Njegova smrt simbolizira začetek konca za ugledno, a močno zadolženo kovaško družino. Na pogrebščini v starinski in nekoč mogočni Gašperinovi hiši se zbere številna žlahta. Med njimi sta rajnikov svak Zgonc iz Kamne gorice (oblasten, preračunljiv kovač in posestnik) ter pokojnikov svak, lokalni duhovnik gospod Filip. Po pogrebu prisotni tiho razmišljajo o tem, kako je stari Gašperin »zavozil« premoženje. Čeprav je prevzel bogato kovaško zapuščino, je zaradi slabih časov, nepodjetnosti in goljufij preprodajalcev počasi izgubljal premoženje. Trg Kropa se sooča s krizo: kupčija z žeblji stagnira, mladi kovači odhajajo v Nemčijo in Ameriko, v domačih vigenjcih pa ostajajo le še stari obrtniki. 

Glavno breme propadajoče obrti pade na pokojnikovo hčerko, petintridesetletno Ano Gašperin. Ana je izobražena, saj jo je oče poslal v samostansko šolo, vendar je krhka, »gosposka« in povsem neizkušena v vodenju kovaškega posla. Njen mlajši brat Aleš je še študent v Ljubljani; nima kovaških izkušenj, z očetom sta si bila skoraj tuja, zato se takoj po pogrebu vrne k študiju. Ana po očetovi smrti ugotovi, da je v hiši ostalo le nekaj drobiža. Oče je umrl brez oporoke, vse njegove poslovne skrivnosti in dolgovi pa so zaklenjeni v veliki knjigi v njegovi pisarni. V hiši živi še stari stric Miklavž, dobrodušen kovač, a nagnjen k pijančevanju, ki ni sposoben samostojno voditi posla. 

Prvi stisko osamljene Ane izkoristi stric Zgonc. Ponudi ji posojilo 100 goldinarjev za kritje stroškov pogreba in takoj predlaga, naj mu v najem odda spodnji, manjši Gašperinov vigenj. Delo v njem naj bi prevzel njegov najstarejši sin Dominik, ki je ravno odslužil vojaščino. Stric Miklavž temu ostro nasprotuje, saj sovraži Zgončevo grabežljivost, in opozarja, da je spodnji vigenj eden najboljših v Kropi (nekoč je v njem delalo tudi po dvajset mož). Kljub temu Ana v stiski sprejme Zgončev denar, kar deluje kot predhodna privolitev v najem. 

Po sedmini se Ana sama v mrazu s sanmi odpelje v Selško dolino k stricu duhovniku Filipu, da bi ga prosila za nasvet in finančno pomoč. V varnem zavetju župnišča pa jo čaka nov šok. Stric Filip ji razkrije resnično finančno stanje: na Gašperinovi hiši in zemlji je že več kot deset let vknjižen dolg mestni posojilnici v višini 7000 goldinarjev, obresti pa se še naprej kopičijo. Filip skritizira njeno prenagljeno odločitev, da odda spodnji vigenj Zgoncu za pičlih tristo goldinarjev. Pove ji, da je imel sam drugačne načrte: s fužinarjem Globočnikom (vplivnim industrialcem, ki ima najmodernejši plavž na Kranjskem) se je že dogovarjal, da bi ta vzel v najem oba Gašperinova vigenjca za pošteno najemnino. S tem denarjem bi posojilnica dobila obresti, Ana in brat pa bi imela zagotovljeno preživetje. 

V pogovoru med Ano in stricem Filipom se razkrijejo globlje družinske rane. Filip obtožuje pokojnega Gašperina, da je bil slab gospodar, ki je s svojo prevzetnostjo uničil življenje Anini materi. Hkrati se izve, da je stari Gašperin v preteklosti zavrnil Globočnikovo snubitev – Ana bi lahko postala bogata gospa, a je oče ponudbo trmasto zavrnil. Medtem ko želi stric Filip rešiti nečaka tako, da bi Gašperinovo posest sčasoma v celoti prepustili modernemu kapitalu (Globočniku), se v Ani prebudi ponos. Kljub temu da uradno še nima lastninske pravice (ker zapuščinska razprava še ni opravljena), se odločno upre: »Nočem, da bi naš dom prišel v tuje roke, ne v Globočnikove in ne v katere druge!« 

Pripravljena se je odpovedati svojemu deležu v korist brata Aleša, samo da bi hiša in kovaško ime (ki je starejše od same zgradbe) ostala v družinskih rokah. Stric Filip, presenečen nad njeno nenadno trmo in strastjo, nekoliko popusti in obljubi, da bo poskusil pri mestni posojilnici doseči odlog plačila dolga. (do strani 45)

&lt;!--

Tretje poglavje

Ana po pogovoru s stricem Filipom dovoli Dominiku, da za eno leto vzame v najem spodnji Gašperinov vigenjc. Dominik se takoj loti dela in se izkaže kot zelo podjeten in praktičen človek. V zapuščeni in zanemarjeni kovačnici najprej uredi orodje in ognjišče, nato pa razmišlja, kako bi pridobil dobre delavce in naročila. Pri tem se pokaže njegova bistvena razlika od pokojnega Gašperina: Dominik je pripravljen tvegati, delati in predvsem kupčevati, saj razume, da brez naročil in trga tudi dobra kovačija ne more uspevati.

V krčmi pri puklastem Blažku sliši, da je Rant svojim kovačem znižal plačilo. Takoj prepozna priložnost in ponudi delo Voltrešču, izkušenemu in močnemu kovaču. Voltrešč ponudbo sprejme, Dominik pa mu celo izplača predujem, da utrdi njun dogovor. S tem si Dominik pridobi prvega res sposobnega delavca in hkrati pokaže, da zna ravnati z ljudmi in denarjem.

Miklavž je sprva nezaupljiv in užaljen, ker mu mladi Dominik ukazuje, vendar se postopoma sprijazni z njim. Ob Dominikovi podjetnosti se v njem celo prebudi ponos na kovaštvo in odloči se, da bo spet resno delal ter opustil pitje.

Četrto poglavje

Četrto poglavje se dogaja na pustni torek, ko je Kropa kljub revščini in težkim razmeram polna življenja. Ana pripravlja pustno pojedino, po trgu hodijo berači in maškare, v ozadju pa se kaže velika socialna razlika med nekdanjim blagostanjem Gašperinovih in sedanjim pomanjkanjem.

Dominik je medtem že postal pomemben človek v hiši. Njegova podjetnost in samozavest Ani ugajata, saj se zdi, da je v Gašperinovo hišo prinesel nov način življenja. Ana ga začne gledati z vse večjo naklonjenostjo. Ob skupnem večeru se med njima pojavi tudi močna, čeprav še neizrečena privlačnost. Ana se sama pri sebi sprašuje, kaj pomenijo njegova bližina, dotik in pogled.

Vrhunec poglavja je pustna zabava, na kateri pride do spopada med Kropečani in Kamnogoričani. Maškarada s slamnato nevesto je uperjena proti bogatemu Rantu, nato pa se norčevanje sprevrže v pravi pretep. Dominik se sprva zabava, toda ko njegov brat Štefan pride v nevarnost, poseže vmes in ga reši pred Rantom, ki ima v rokah nož. S tem si Dominik sicer pridobi še več sovražnikov, vendar se pokaže njegova odločnost in pripravljenost braniti svoje ljudi.

Na koncu se pustno razpoloženje umiri. Ana je zadovoljna, ker je Dominik postal del njihovega življenja, hkrati pa se njena notranja vznemirjenost stopnjuje. Ko ji Dominik ob polnoči zaželi lahko noč, se začne spraševati, ali njegov pogled in dotik morda pomenita, da tudi on čuti nekaj do nje. Poglavje se tako konča z Aninim precej zmedenim spoznanjem, da se je v njej prebudilo čustvo, ki si ga skoraj ne upa priznati.

5. poglavje

Dominik se vse bolj uveljavlja kot podjetnik. V Gradcu si pridobi pomembno naročilo za železniško družbo in s tem dobi priložnost, da svojo kovačijo močno razširi. Ana ga pri tem podpira, njuna medsebojna privlačnost pa preraste v ljubezensko razmerje. Hkrati Ana postaja vse bolj ljubosumna na Polono, saj se boji, da bi Dominika izgubila.

6. poglavje

Dominik se z uspehom vse bolj oddaljuje od preprostega kovaškega življenja in želi postati pravi gospodar. Njegov vzpon spremljajo napetosti z drugimi kovači in z Rantom, medtem ko se Ana vse bolj zaveda, da je njena sreča odvisna od njega. V ospredje pride tudi Aleš, ki se vrne h kovaškemu delu in se zbliža z Rantovo hčerjo Marinko.

7. poglavje

Ana in Dominik se poročita, vendar je njuna svatba skromna in brez pravega veselja. Ana je noseča in kmalu po poroki rodi sina Pavla. Otrok prinese v hišo veliko sreče in za nekaj časa pomiri tudi napetosti med njenimi prebivalci. Medtem Dominik dobi veliko poslovno priložnost in začne razmišljati, kako bi naročilo razdelil med več kovačev.

8. poglavje

Aleš je zdaj mlad kovač in Rant ga želi poročiti s svojo hčerjo Marinko, tudi zato, da bi ga obvaroval vojaške službe. Medtem se Dominik in Aleš zaradi nasprotnih interesov znova zapletata v spore. Ko se moški odpravijo po seno, se Alešu na saneh pretrga vrv in doživi hudo nesrečo. Kljub prizadevanjem zdravnika umre. Njegova smrt močno prizadene Ano, Miklavž pa začne vse bolj odkrito sumiti, da nesreča ni bila naključna.

9. poglavje

Aleš se po šolanju vrne v Kropo in napove, da bi ostal doma ter se lotil kovaštva. S tem se takoj zaostri njegov odnos z Dominikom, saj oba čutita, da sta tekmeca za položaj v Gašperinovi hiši in vigenjcih. Aleš se pri delu hitro uveljavi, ob kovaški nedelji pa se zbliža z Rantovo hčerjo Marinko.

10. poglavje

Dominik po uspešni veliki dobavi še bolj verjame v svojo podjetniško prihodnost. Na kovaški nedelji pa se napetost med njim, Alešem in Miklavžem stopnjuje. Aleš se pridruži fantom, ki Dominiku iz maščevanja podžagajo veliko vodno kolo; Dominik jih zaloti in tako dobi nov razlog za sovraštvo do Aleša.

11. poglavje

Po sabotaži se Dominik zaplete v spor z Alešem, ki mu ne prizna pravice do vigenjcev. Aleš in Dominik se skoraj fizično spopadeta, Ana pa se zaman trudi pomiriti oba. Dominik se nato odpravi v Gradec in si pridobi veliko novo naročilo; ko se vrne, se odloči za Ano in prvič skupaj preživita noč.

12. poglavje

Ana ugotovi, da je noseča, in to pove Dominiku. Njegov odziv je precej hladen: bolj kot otrok ga skrbi delo in veliko naročilo. Kljub temu se dogovorita za poroko, Ana pa se sredi posta vda in sprejme, da bo morala svojo prihodnost povezati z njim. Na veliko noč se tiho poročita na Brezjah.

13. poglavje

Po poroki se Ani začne porod, ki se zaradi prezgodnjih popadkov razvije v dolgo in težko preizkušnjo. Ob pomoči žensk vendarle rodi sina Pavla. Otrok prinese v hišo novo veselje in za nekaj časa zbliža tudi ljudi, ki so bili prej sprti.

14. poglavje

Po Pavlovem rojstvu se razmere za nekaj časa umirijo. Dominik pa še naprej razmišlja predvsem o kupčiji in si prizadeva pridobiti velike posle; eno večje naročilo razdeli med manjše kovače in si s tem utrjuje položaj. Hkrati se Aleš zbliža z Marinko in Rant načrtuje njuno poroko, kar v Dominiku prebudi novo ljubosumje in predvsem strah, da bo Aleš postal njegov tekmec.

15. poglavje

Dominikovo sovraštvo do Aleša se stopnjuje. Ko Aleš preživi manjšo nezgodo s padcem z lestve, Dominik razmišlja, kako bi se ga lahko znebil. Pozimi se nato moški odpravijo po seno; Dominik namenoma poškoduje vrv na Aleševih saneh. Vrv se med vožnjo pretrga, Aleš se hudo ponesreči in kljub zdravniški pomoči umre.

Po Aleševi smrti Marinka v žalosti javno obtoži Ano in Dominika, da sta imela od njegove smrti korist. Miklavž sumi, da je Dominik povzročil nesrečo, vendar tega ne more dokazati. Ana pa iz Dominikovega vedenja prvič zares dojame, da je njen mož morda morilec; odločilno je, da resnice ne razkrije, predvsem zaradi otroka.

16. poglavje

Po Aleševi smrti Miklavž spet zapade v obup in pijančevanje. Spomladi pride velika povodenj, ki ogrozi Kropo in predvsem vigenjce. Miklavž se kljub svoji ostarelosti in izčrpanosti prebudi v nekdanjega sposobnega mojstra: skupaj z Dominikom in drugimi kovači organizira reševanje ter zgradijo jez, ki vigenjce obvaruje pred uničenjem.

Po rešitvi vigenjcev Miklavža premaga pljučnica. Pred smrtjo se zave, da je jez vzdržal in da so vigenjci spet rešeni. Ani izreče le še njeno ime, nato umre; Ana ostane sama z zavestjo, da ve strašno resnico o Dominiku, ki je ne more nikomur zaupati.

Če bi moral zadnjih osem poglavij stisniti v eno samo razvojno črto:
Alešev prihod → Dominikov poslovni vzpon → poroka z Ano → rojstvo Pavla → Aleševa ljubezen z Marinko → Dominikovo ljubosumje in umor → Miklavževa slutnja → povodenj in Miklavževa smrt.

To je pravzaprav zelo jasen lok, v katerem se roman iz zgodbe o vzponu mladega podjetnika postopoma spremeni v zgodbo o pohlepu, krivdi in razpadu družine.
--&gt;

[[File:Mimi Malenšek.jpg|thumb|left|Mimi Malenšek (1919&amp;ndash;2012)]]

*ultra kratek CV Mimi Malenšek pod sliko

Rodila se je kot Mimica Konič v Dobrli vasi na Koroškem. Njena starša sta se spoznala med prvo svetovno vojno: oče je bil ranjeni avstrijski vojak iz Podbrezij, mama pa begunka. Zaradi stiske je mati trimesečno Mimi prinesla k očetu. Mimi je otroštvo preživela v Podbrezjah in matere nikoli ni spoznala, čeprav je ta poskušala navezati stike. Oče, ki je ob kmetovanju delal na Jesenicah v železarni, je dobil novo ženo, Mimi pa dva polbrata in polsestro. Za branje jo je navdušil oče. 

Obiskovala je gimnazijo v Kranju, dokler zaradi bolezni starih staršev ni šolanja prekinila. Napravila je trgovski tečaj in se zaposlila kot bančna uradnica pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani.

Pri devetnajstih letih se je poročila z Rihardom Malenškom, lastnikom tovarne pohištva v Ljubljani. Rodila sta se jima dva otroka, sin Danijel in hčerka Emilia. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v NOB, s svojim ilegalnim imenom Miška je podpisovala pesmi. Po vojni so tovarno nacionalizirali, Mimi se je posvetila pisateljevanju in prevajanju in 1947 vstopila v Društvo slovenskih pisateljev. Pokopana je v Podbrezjah, kjer so ji v parku znamenitih krajanov postavili doprsni kip.

Je najplodnejša slovenska pisateljica. Prvo povest Pesem polja je napisala pri šestnajstih letih za časopis zavarovalnice, kjer je delala, ''Naša moč''. Sprva je objavljala pod psevdonimom Mimica Zagorska in pod  dekliškim priimkom. V žanru zgodovinskega romana je po številu romanov in njihovem obsegu prvakinja. Lotevala se je vsem zgodovinskim temam: usodi Karantancev po Samovi smrti (''Bratstvo'', 1957), pokristjanjevanju (''Črtomir in Bogomila'', 1959), marčni revoluciji (''Marčni veter99, 1988), keltskemu Noriškemu kraljestvu konec 2. stoletja (''Noriška rapsodija'', 1968). 

V generacijskem romanu ''Minuta molka'' (1965) je predstavila pretrese, ki so jih med intelektualci prinesle prva svetovna vojna, boji za Koroško in Maribor, gospodarske krize pred drugo vojno, okupacija, partizanstvo in osvoboditev. 

''Vigenjci'' (1957/58, v knjigi 1978) predstavljajo industrializacijo kovaške obrti v Kropi (prehod iz majhnih kovaških ognjišč (vigenjcev) v industrijske plavže in obrate) in propad obrtnikov konec 19. stoletja, nadaljevanje so ''Skobci nad dolino'' (1985). S tovarniškimi temami se ukvarjajo ''Purgarji'' (1987) in ''Sinovi predmestja'' (1938). 

Mimi Malenšek je za svoje zgodovinske romane natančno preštudirala zgodovinske vir. Za svoje železarske in kovaške romane je pregledala arhivsko gradivo in krajevno kroniko Krope, Cehovska pravila, zapise o kovaških cehih, pravilih dela v vigenjcih in cesarskih patentih za izkoriščanje rudnikov in fužin, poslovne knjige in dolžnostne registre. V romanih mrgoli kovaških terminov. Upoštevala je ustno izročilo in pričevanja domačinov. 

*zanimivi citati

&lt;blockquote&gt;
Ko so pokopali kroparskega kovača Aleša Gašperina, so se pogrebci začeli naglo razhajati, ker je čez pokopališče vel strupeno mrzel veter. Še preden je grobar pokril krsto z zmrzlo prstjo, so stali ob grobu samo še sorodniki in bližnji sosedje, ki so pričakovali, da bodo povabljeni na pogrebščino. Pokojnikov svak, gospod Filip, ki je skupaj z domačim župnikom pokopaval, si je v zakristiji naglo slekel črni mašni plašč in se vrnil na pokopališče. Stopil je k nečakinji Ani, ki se je opirala na mlajšega brata študenta Aleša in neutolažljivo jokala, ji položil roko na ramo, pogledal po ljudeh in s prehlajenim glasom rekel:

„Ana, čas bi bil, da bi šli. Mraz je.&quot;

(Mimi Malenšek: začetek romana ''Vigenjci'', 1957)

[...]

Kovači se komaj še držijo. Prejšnje čase so prodajali na vse strani, zdaj pa ni nobenih kupcev več na spregled. Človek bi kar obupal! Kovaški pomočniki zapuščajo Kropo in odhajajo po svetu. Vleče jih v nemške kraje in v Ameriko, vigenci pa ostajajo prazni in še v polpraznih vigencih ni dela. Kaj le bo iz tega? — Bogati fužinar Špan je pil in vzdihoval, mojstra Hetor in Majdnik sta mu pritrjevala, drugi pa so vljudno prikimavali.&lt;/blockquote&gt;

====Skobci nad dolino====


[[:w:Slika:Skobci nad dolino.jpg]]

*povzetek dogajanja

&lt;!--

Z veseljem — in hvala za tolažbo! 🙂 Tokrat sem šel še malo bolj na kratko. Skobci nad dolino imajo 15 poglavij; nadaljevanje lepo pokaže, kako se zgodba o Dominikovem vzponu iz Vigenjcev postopoma spremeni v zgodbo o njegovem notranjem in družinskem propadu.

1. poglavje

Dominik je na vrhuncu svoje moči in premoženja, vendar že čuti, da se časi spreminjajo. Tovarniška proizvodnja vse bolj ogroža kroparsko kovaštvo, zato se pojavi zamisel o delniški družbi. Dominik ji ne zaupa, predvsem zato, ker sluti, da bi v njej glavno besedo dobila Rant in Hetori.

2. poglavje

Dominik se vse bolj zaveda, da je pri odločanju sam, saj mu Ana in Pavel ne pomagata tako, kot bi želel. Pavel je že predstavnik nove generacije: zanima ga šola, gledališče in drugačno življenje, česar oče ne razume. Med očetom in sinom se zato začne tiha napetost.

3. poglavje

Pavel in Vida nastopata v šolski igri in njuna medsebojna naklonjenost postaja vse očitnejša. Pavel Vido ljubi, ona pa se boji, da je ne bo znal braniti pred Dominikom. V ozadju se nadaljuje boj kroparskih kovačev za oblikovanje nove družbe.

4. poglavje

Na ustanovnem sestanku se pokaže, da želita Rant in Hetori z delniško družbo predvsem utrditi svojo moč. Dominik zavrača njune pogoje in ostaja zunaj. Hkrati sinu pove, da bo moral prevzeti več odgovornosti in pomagati pri njegovem boju za obstanek kovačije.

5. poglavje

Dominik se vse bolj zaveda, da njegov poslovni svet ni več tako varen kot nekoč. Ob tem se razkrije tudi njegova moralna brezobzirnost: izkoristi mlado Marjeto, ki rodi njegovega otroka. Dekletu izplača denar in ji kupi hišo, vendar s tem ne more prikriti sramote in bolečine, ki jo je povzročil Ani.

6. poglavje

Dominik dobi veliko poslovno priložnost za dobavo ladijskih žebljev, vendar so pogoji za plačilo zelo neugodni. Ob velikem naročilu spozna, da se kovaštvo vse težje prebija skozi konkurenco tovarn. Poslovni uspeh, ki mu je bil nekoč samoumeven, postaja vse bolj negotov.

7. poglavje

Dominik poskuša svojo prihodnost zavarovati s Pavlovo poroko s Helo Herderjevo. V tem vidi predvsem poslovno povezavo med Zgončevimi in Herderjevimi. Pavel pa do Hele ne čuti tistega, kar pričakuje oče, in se vse bolj upira njegovim načrtom.

8. poglavje

Pavel dokončno pove, da se s Helo ne bo poročil: ona si ne želi življenja v Kropi. Dominik je razočaran, saj se mu sesuje velik načrt za prihodnost. Obenem se vse bolj zapleta položaj delniške družbe, ki se začne spopadati z izgubami in notranjimi nasprotji.

9. poglavje

Ana se vedno bolj zaveda, da je njeno navidezno urejeno življenje zgrajeno na molku in strahu. Še vedno jo preganja sum, da je Dominik povzročil Aleševo smrt. Hkrati dozori njena odločitev, da mora Pavel živeti po svoje in si izbrati ženo po lastni volji.

10. poglavje

V ospredje stopi Tonček, Dominikov nezakonski sin, ki odrašča v revščini in ve, kdo je njegov pravi oče. Kontrast med njim in Pavlom pokaže posledice Dominikovega ravnanja: eden od sinov odrašča kot bogati Gašperinov dedič, drugi pa kot otrok, ki mu je vstop v očetovo hišo prepovedan.

11. poglavje

Delniška družba zaide v resne finančne težave. Hetori in Rant se zaradi izgub hudo spreta, Hetori pa Rantu predloži obračune, ki razkrijejo njegove obveznosti in izgube. Rant je v popolnem obupu; še istega večera ga najdejo mrtvega v pisarni.

12. poglavje

Rantova smrt spremeni razmerje moči v Kropi in Dominik za trenutek misli, da se je znebil velikega tekmeca. Toda doma se njegov spor s Pavlom in Ano stopnjuje. Ana končno pomaga Pavlu in Vidi, da zapustita hišo in začneta svoje življenje.

13. poglavje

Pavel se želi osamosvojiti kot kovač. France Grošelj med manjšimi kovači začne organizirati Kovaško zadrugo, ki naj bi bila drugačna od Rantove in Hetorijeve delniške družbe. Pavel se ji pridruži, kar Dominika prizadene kot izdaja in ga dokončno postavi proti sinu.

14. poglavje

Dominik se zaradi Pavlove odločitve zlomi. V hudem prepiru z Ano prvič skoraj odkrito govori o tem, da bi Pavlu lahko storil kaj hudega. Ana mu v obupu zabrusi, da »nikogar več ne boš ubil«, s čimer razkrije, da ves čas ve za Aleševo smrt. Dominik nato odide s puško v gozd in poskuša narediti samomor.

15. poglavje

Dominika najdejo hudo ranjenega in ga rešijo. Po dolgem okrevanju se spremeni: postane mirnejši, prijaznejši in se približa Pavlu ter Kovaški zadrugi. Ana mu končno odpusti, čeprav ne pozabi njegove krivde. Nekaj let pozneje Dominik umre v spodnjem vigenjcu, kjer je nekoč začel svojo pot.

Če celotno povest skrčim v eno razvojno črto:
Dominikov vrh → prihod novega časa → Pavlova ljubezen z Vido → propad delniške družbe → Rantova smrt → Pavlova osamosvojitev → Kovaška zadruga → Dominikov zlom → sprava z Ano → smrt v vigenjcu.

In prav lep je zadnji obrat: v Vigenjcih Dominik postane gospodar vigenjcev, v Skobcih nad dolino pa se mora nazadnje naučiti, da jih ne more imeti samo zase. Ko to končno dojame, je že star in bolan, vendar je prav takrat prvič zares sposoben človeškega odnosa do drugih.

S tem pa sva, kot kaže, res prišla do konca. 🙂

--&gt;

*ilustrativen citat ali dva

*sliki knjižnih ovitkov romanov, še bolje kar izvod obeh romanov
*posnetek prvega nadaljevanja Vigencev v časopisu

*Mimi Malenšek: [[:s:Vigenjci|Vigenjci]] (1957/1958, v knjigi 1978).
*Mimi Malenšek: [https://slov.si/doc/malensek_skobci.pdf ''Skobci nad dolino'']. Ljubljana: Kmečki glas, 1985.
*Mimi Malenšek: V starodavnih časih. ''Tovarniški vestnik Kranjske industrijske družbe'' 1937&amp;ndash;39.

==Partizanska Kropa==

V partizanih je bilo 142 Kroparjev, od tega 13 žensk. 19 starejših mobilizirancev so januarja 1945 takoj odpustili, deset pa jih je tedaj dezertiralo. Padlo je 27 borcev (od tega 4 ženske), temu številu je treba prišteti deset pogrešanih.&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Frančišek Gartnar,] [https://www.sistory.si/ww2/DA598AAC-D83D-47FD-8359-1986C9DAF964 Andrej Kranjc,] [ Cvetko Resman,] [ Janez Eržen,] [Franc Blaznik,] Janez Cerar, Matija Gartner,  Jože Legat, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik.&lt;/ref&gt; Nemci so ujeli in internirali 24 borcev. Sedem so jih 1942 iz Begunj izpustili, tri ženske (Jera Bergant, Rozala Pogačnik, Francka Staroverski) pa so bile tam zaprte več mesecev. Pozneje so ujetnike pošiljali v taborišča (1943 Rudolf Berce, Anton Jelovčan, Leon Petrač, Marijan Praprotnik, France Šolar, Jože Zupan in Viktor Žaberl; Slavko
Ažman, Franc Praprotnik, Jakob Resman, Janez Zupan, Katarina Zupan, 1945 Alojz Gašperšič in Valentin Prezelj). 

Internirano je bilo šest aktivistov (Janez Zupan, Cene Škriba, Justino Ažman, Lojze Justin, Filip Legat in Tone Gašperin); štirje so v internaciji umrli (Škriba, Justin, Gašperin), eden (Zupan) pa je bil ustreljen kot talec. Vseh padlih talcev iz Krope je bilo pet: dva so ustrelili v Begunjah 1942, po enega pa v Moravčah, Šenčurju in Zagrebu.&lt;ref&gt;Janez Zupan (L) 1. 3. 1942 v Begunjah, Jože Resman (B) 11. 4. 1942 v Begunjah, Janez Lazar (M) 8. 1. 1944 v Moravčah, Lenart Zupan (č) 24. 1. 1944 v Šenčurju, Slavko Pregelj v Zagrebu).&lt;/ref&gt; 

Pet je bilo civilnih žrtev (France Jerala 30. 10. 1944 v Kropi, po nesreči 12-letni [https://www.sistory.si/ww2/CB4FAFF6-FC77-4346-92D9-2A7506651D96 Gregor Pirc] 1944 v Kropi, Božidar Gašperšič 15. 1. 1945 na Dunaju, Olga Smrekar 4. 5. 1945 v Radovljici, devetletni [https://www.sistory.si/ww2/85BE5A9A-5C0B-4AAE-B854-A95CB49F4FEC Adi Dakol] z ročno granato 15. 6. 1945), dva sta padla v nemški vojski (Miha Bertoncelj in Valentin Kavčič), pet so jih likvidirali partizani (Janez Gašperšič [https://www.sistory.si/ww2/383886E9-0CF0-42E0-B926-8A5562CF11D6 Sistory],&lt;ref&gt;V seznamu pri Šmitku narobe France Gašperšič.&lt;/ref&gt; župnik [[:w:Franc Kanduč|France Kanduč]],&lt;ref&gt;Po Šmitku so ga izselili Nemci, po Wikipediji se je iz Krope v Grahovo v Ljubljanski pokrajini preselil sam. [https://www.sistory.si/ww2/30C7621A-039E-43CB-8EEF-710A6D4F82EC Sistory.]&lt;/ref&gt; dezerter [https://www.sistory.si/ww2/A2DAE85C-DDE0-4449-9DE8-B14E2542D69A Tone Kržišnik,] [https://www.sistory.si/ww2/ACBF0587-F69F-4F45-B44B-1182B9BDED76 Jakob Legat]&lt;ref&gt;Po sklepu vojaškega sodišča.&lt;/ref&gt; in dezerter k domobrancem [https://www.sistory.si/ww2/1367F6BD-A8F7-4A02-B13D-7146E02F4E3E Aleš Smrekar]). 

Med okoli 600 prebivalcev Krope jih je nasilne smrti med vojno umrlo 58 (9,6 %), od tega večina (51 oz. 88 %) od okupatorjeve roke oz. na partizanski strani. Kropa je bila med vojno izrazito partizanski kraj. 

*grafikon vlog v drugi svetovni vojni

===Spominska soba NOB v Kovaškem muzeju===

&quot;Ob urejanju odkupljenih prostorov za nove razstavne zbirke je Kovaški muzej 1978 dopolnil svoj
srednjeročni program z razširitvijo prikaza življenja
ljudi pod Jelovico do povojnega obdobja (prikaz razvoja
tovarne Plamen do leta 1952 oz. do uvedbe samoupravljanja), kar je pomenilo tudi vključitev prikaza narodnoosvobodilnega gibanja v Kropi. Kovaški muzej
je nalogo sprejel, saj je pričakoval razširitev razstavnih
prostorov na še preostali del drugega nadstropja Klinarjeve hiše. Leta 1979 sta bila izdelana okvirna koncepta postavitve etnološke sobe (avtor mag. Zmago Šmitek)
in zbirke NOB (avtor Janez Šmitek). Postavitev obeh
zbirk je postala prioriteta v delovnem programu Kovaškega muzeja.

Zbirko NOB v Kovaškem muzeju je Janez Šmitek
zasnoval sicer lokalno, a v povezavi s svetovnimi
političnimi dogodki. Izhajal je iz kartografske
predstavitve Krope in njene širše okolice (območje
med Kranjem in Bledom, Jelovica), ki jo je dopolnjeval
koledar pomembnih dogodkov na obravnavanem
območju med leti 1941 in 1945. Za orientacijo je v koledar vključil tudi širše politično dogajanje. Kroparsko
kroniko NOB je zajel v naslednjih sklopih: okupacija
in upor (ustanovitev Cankarjevega bataljona) predstavitev partizanskih enot, ki so soustvarjale zgodovino
NOB na tem območju (Cankarjev bataljon, Gorenjski
odred, Prešernova brigada), razvoj ljudske oblasti (rajon Jelovica) in partizanska vojaška uprava (Gorenjsko
vojno območje in komanda mest), kurirska postaja G 12, partizansko gospodarstvo (gospodarske komisije,
čevljarska, krojaška, žebljarska, smučarska delavnica,
partizanske tiskarne). Razstavo je dopolnjevalo obsežno slikovno gradivo padlih udeležencev NOB iz Krope
in okolice ter nekaj primerkov orožja, ki ga je zbrala
krajevna organizacija Zveze borcev Kropa. Razstavno
gradivo je likovno oblikoval Miloš Magolič. Razstava je
bila odprta 23. 4. 1981 kot stalna muzejska postavitev v
enem prostoru v zgornjem nadstropju Klinarjeve hiše.
Leta 1993 jo je nadomestila nova stalna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. Predstavitev Krope med prvo
in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni
muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo
v 20. stoletju.&quot; (Florjančič 2002: 39)

&quot;Partizanska Kropa je združevalna oznaka za končno dejstvo, da je bila velika večina Kroparjev ali borcev
partizanskih enot ali aktivnih sodelavcev partizanskega
gibanja, obenem pa je bila Kropa s svojo okolico
pomembno ozemlje s številnimi partizanskimi ustanovami.

Večinsko opredelitev Kroparjev za partizansko
gibanje ilustrirajo številna dejstva, npr. da je bilo “iz
predvojne osemčlanske telovadne vrste Fantovskega
odseka v Kropi šest partizanov, dva od njih sta padla.&quot; (Dežman 2002: 103)

&quot;V začetku druge svetovne vojne [je ostalo] za nabor iz 11 letnikov
samo 70 fantov. Od teh 70 jih je šlo v partizane 52 (še 8
jih je prišlo iz nemške vojske), v nemško vojsko jih je šlo
12, od teh jih je 8 prešlo k partizanom. Padlo jih je
skupno 28, od teh 25 v partizanih, 2 v nemški vojski in
1 kot civilna žrtev bombnega napada.” (str. 27) Prav tako
kot ni uspela mobilizacija v nemško vojsko, ni uspela
domobranska mobilizacija, za katero so zbrali v raciji v
Kropi 17. novembra 1943 okoli 20 moških, vendar so se
ti uprli vstopu v domobranstvo.&quot; (Šmitek 1985: 40; Dežman 2002: 104)

====Panoji na razstavi 1981====

# Okupacija in upor (slike: Stane Žagar, Žagarjeva družina na Dobravi, Vodiška planina pred vojno, Mošenjska planina pred vojno in po požigu 13. 1. 1942, spomeniki začetku upora, ustanovitvi Jelovške čete in Cankarjevega bataljona)
# Cankarjev bataljon (7. pano levo: 18 padlih borcev, 6. pano: 12 padlih borcev) 
# Gorenjski odred (3 pano desno: slike nemškega plakata 10 ustreljenih talcev v Lipnici, spomenik talcem v Lipnici, Lipniška planina, Selška planina, Štab Gorenjskega odreda maja 1943 
# Prešernova brigada
# Razvoj ljudske oblasti (slike: Stana Potočnik, OF Jelovica, Okrajni odbor OF na Pečeh, OF Gorenjska 1944, Rajonski odbor OF v karavli Svoboda na Pečeh, Okrajni odbor OF Kranj Jelovica)
# Vojaška uprava (Gorenjsko vojno področje): slike 3. pano levo: slike učnega uspeha partijske šole, oskrbe partizanov, gospodarske komisije, rajonskega odbora OF v karavli na Pečeh, okrajnega odbora OF Kranj, pokrajinskega odreda OF Gorenjske, bunker pod hlodi 
# Kurirska postaja G-12 
# Partizansko gospodarstvo: Gospodarske komisije, Čevljarska delavnica, Krojaška delavnica, Žebljarska delavnica, Smučarska delavnica, Partizanske tiskarne (slike čevljarske, krojaške delavnice, gospodarske komisije gorenjskega okrožja, sestanka gorenjskih aktivistov 1944, zemljevid Krope itd.
# Krajevne organizacije: KP in OF, Slovenska protifašistična ženska zveza, Mladinska organizacija SKOJ in ZMS, Pionirski odred Jelovica, Partizanska šola (slike: borke Prešernove brigade, sestava 2. grupe odredov, Spomenik požganemu Jamniku, goreči Turjak, smučarske tekme v Cerknem 1945)

==Partizanska obeležja v Kropi==

{|
|[[File:Partizanski spomenik nad Vodiško planino.jpg|thumb|Ustanovitev Cankarjevega bataljona nad Vodiško planino]]
|[[File:Ustanovitev Jelovske cete.jpg|thumb|Ustanovitev Jelovške čete na Vodicah]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 01.jpg|thumb|Partizanski dom na Vodiški planini]]
|}

{|
|[[File:Dusan Pogacnik.jpg|thumb|Dušan Pogačnik - Črt]]
|[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|Blaž Ažman]]
|[[File:Kroparski spomeniki 04.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Milan Gašperšič]]
|}

{|
|[[File:Spomenik Lipnica pri Kropi.jpg|thumb|Spomenik talcem v Lipnici]]
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Plošča partizanski pesnici Kristini Šuler]]
|[[File:Ciril Osterman.jpg|thumb|Spomenik Antonu Jelovčanu in Cirilu Ostermanu na Zidani skali nad Kropo]]
|}

{|
|[[File:Kroparski spomeniki 01.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli iz tovarne Plamen]]
|[[File:Kroparski spomeniki 02.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kovači, Kropa]]
|[[File:Kroparski spomeniki 03.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Janez Arh]]
|}

{|
|[[File:Kroparski spomeniki 05.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kurirji]]
|[[File:Kroparski spomeniki 06.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Kurirska postaja G-12, Kropa]]
|[[File:Napis na osrednjem spomeniku NOB v Kropi.jpg|thumb|Napis na [https://partizanstvo.si/media/partisanmemorial/11/T2518_F19915_11.jpg osrednjem spomeniku NOB v Kropi] ]]
|}

{|
|[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevo posvetilo Plamenu v avli sindikalnega doma v Kropi leta 1947]]
|[[File:Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si.jpg|thumb|500 px|Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si (interaktivni zemljevid vsebuje povezave na opis spomenikov)]]
|}

Prav na kroparskem teritoriju stoji 15 obeležij, prgišče pa jih stoji tik za mejo KS: pet jih spada pod sosednjo Kamno Gorico, sedem jih je na podbliški strani meje, tri na dobravski strani meje, kar pa spomenikov na Jelovici spada pod Bohinjsko Bistrico, so že precej stran od kroparske meje. Kroparske spomenike povezuje s tistimi na Jelovici [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/8038/ vodiška partizanska obhodnica.] Ena infotabla vodiških obhodnic s spomeniki se nahaja v kotlu pri Slovenski peči, druga pa na pročelju planinskega doma na Vodicah.

Kroparsko področje ni bilo prostor večjih vojaških akcij, bilo pa je pomembno partizansko zatočišče, zlasti jeloviški gozdovi nad Kropo. Tu so delovali kurirji in oskrbovalne enote, ki so jih ogrožale zasede in patrulje domobrancev iz okoliških postojank v Kamni Gorici, Kranju, Škofji Loki, na Brezjah.

Večinoma gre za spomenike žrtvam. Manjši del obeležij je '''posvečen pomembnim zgodovinskim trenutkom'''. Vsi ti so na Vodicah. Na Gradišču je obeležena [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4/ ustanovitev Jelovške čete] 29. julija 1941, teden dni pozneje, 5. avgusta (to je tudi radovljiški občinski praznik), je bil na Pogrošarjevi planini pod pod Črnim vrhom nad Vodiško planino [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/704/ ustanovljen Cankarjev bataljon.] Spominski objekt je tudi sam [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1679/ planinski dom s spominsko sobo, z reliefom Iveta Šubica in s spominsko ploščo gradnji doma po vojni.] V to vrsto obeležij spada tudi plošča kurirski postaji pri Slovenski peči.

'''Obeležja padlim'''. Pri infotabli pri Slovenski peči je poleg plošče kurirski postaji G-12 [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/107/ plošča trem padlim,] med njimi je bil Kropar kurir Jože Megušar. V Sistory ga najdemo pod [https://www.sistory.si/ww2/0439F192-5BEA-4C4C-B38C-858D7972EB0C Jože'''f''' M'''a'''gušar,] ki pa naj bi ne padel 1. 8., ampak 25. 8. Ubili so ga domobranci, tj. Gorenjska samozaščita v Kroparski grapi. Ni mogoče na pamet reči, kateri podatek je pravilen, kateri pa napačen, napake najdemo tako na vklesanih napisih kot v matičnih knjigah in drugih virih, pogosto so se zmotili tudi svojci, ki so sporočali podatke. 

Unikatno je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/18/ obeležje Blažu Ažmanu:] bronasti medaljon je vzidan v skalo v strmem bregu nad Slovensko pečjo. 20-letnega [https://www.sistory.si/ww2/61890DE1-8602-41D1-AC61-FC815DC8BC54 Blaža Ažmana] (Sistory) iz Jelovške čete so ubili Nemci 13. 8. 1942 v Dražgoški gori (po drugih podatkih pa 11. ali 12. 8. 1942 pri Mošenjski planini). 

20 let je bil ob smrti star tudi Dušan Pogačnik – Črt, Valentinov z Dobrave, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/475/ spomenik za 2. ovinkom] ceste iz Krope na Jamnik. Študiral je za učitelja, ubili so ga Nemci iz zasede na Ciganskem nad Kropo 29. 12. 1943, ko se je vračal s kurirske postaje (Šmitek 1985: 35). Bil je skojevec, kader narodnega heroja Staneta Žagarja in kurir VOS. Iz nedavno najdenega pisma sorodnika (za kopijo hvala amaterskemu zgodovinarju Goranu Lavrenčaku iz Radovljice) bi lahko sklepali, da so ga partizani nameravali poslati na šolanje v Moskvo (&quot;Dušan je baje tudi že na vzhodu, toda verjetno malo višje od tebe.&quot;). 

22 let je bil ob smrti star Milan (Bogumil) Gašperšič, umetni kovač iz Krope, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/42/ spomenik na Barigli.] Ubili so ga 20. 3. 1945 domobranci oz. Gorenjska samozaščita. 

Na isti dan kot Gašperšič sta padla še [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/27/ Anton Jelovčan in Ciril Osterman na Kroparski gori,] pokončali so ju iz zasede domobranci, ki so sodelovali v nemški spomladanski hajki tik pred osvoboditvijo.
 
Nad župnijsko cerkvijo svetega Lenarta je onstran pokopališkega zidu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/25/ spomenik 20-letnemu kurirju Janezu Arhu,] ki je padel v domobransko zasedo 4. novembra 1944. Doma je bil iz Srednje vasi v Bohinju in je tam tudi pokopan. 

Na križišču za Kropo v Lipnici je pri mostu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/3619/ spomenik 10 talcem] ki so jih postrelili 19. aprila 1943. Pripeljali so jih iz begunjskih zaporov, doma so bili iz različnih krajev. Do večera so morali ležati na križišču, nato so jih pokopali na vrtu graščine v Begunjah v skupni grob. Šlo je za nemško maščevanje, ker so partizani Selške čete ubili dva nemška orožnika, ki sta bila v spremstvu transporta kinoaparature – v Kropi so namreč nameravali predvajati nemške propagandne filme. V akciji je bila uničena kinoaparatura, nemško orožje pa so zaplenili. 

Sredi Krope je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/11/ osrednji spomenik žrtvam NOB,] z verzi Mateja Bora: 

&lt;poem&gt;
Ne jokaj mama
nihče ni mrtev
ki pal v temi je sončnim dnevom žrtev. &lt;/poem&gt;

Na fasadi kovačije UKO je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1944/ plošča osmim padlim kovačem,] na fasadi Plamena nasproti gostilne pri Jarmu pa [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/2271/ 50 padlim kovačem;] predhodna plošča iz leta 1955 je govorila o 40 padlih. 

Na pokopališču pri cerkvi sv. Lenarta je '''[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/6291/ več družinskih nagrobnikov,]''' na katerih piše, da v njih leže žrtve NOB: Janko Leš (po Sistory Janez Leš, padel na Javorovici 16. 3. 1944), Alfonz Gašperšič (v Sistory Alfonz Mihelič, s priimkom po materi, padel 11. 10. 1943 na Črnem vrhu, po Šmitku dan prej v Leskovici pod Črnim vrhom). Leopold Mihelič je bil ranjen na Dolenjskem, umrl je 12. 9. 1943 v Kočevskem Rogu, Andrej Kranjc je bil junija 1943 pogrešan na Žirovskem vrhu. V Sistory še nisem utegnil najti njunih podatkov. Simon Venko (v Sistory Simeon Jožef Vrenko!, ubili so ga ustaši v Sarajevu), Benjamin Venko (prav: Vrenko, padel v Srednjem pri Mariboru, ne pa na Primorskem, kot piše na grobu).

Kroparsko partizanstvo je izvrstno dokumentirano (po datumih in ljudeh in lokacijah) v knjigi Janeza Šmitka ''Kroparska kronika NOB'' (1985), kroparski spomeniki pa v radovljiškem zborniku ''Po poti spominov'' Alojza Kosa (1990).

==Mesta umiranja==
*interaktivni zemljevid z označenimi kraji smrti med drugo svetovno vojno in povezavami na Sistory (domačini in drugi, partizani in kolaboranti, v Kropi + drugod po svetu)

'''Padli leta 1942'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942]]
|}

'''Padli leta 1943'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943]]
|}

'''Padli leta 1944'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Janko Leš 1918-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji  Janko Leš 1918-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944]]
|}

'''Padli leta 1945'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945 [https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Sistory: Frančišek,] pogrešan pri Škofji Loki]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Konrad Eržen 1912-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji: Konrad Eržen 1912-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945]]
|Matija Gartner 1912-1945 [https://www.sistory.si/ww2/DC4093DC-8FB5-4488-94E5-D3EFB4FA0355 Sistory:] padel na Poreznu 24. 3. 1945
|}

==Vzporedna partizanska država==

{|
|[[File:Janko Berce, kurir G 12.jpg|thumb|Janko Berce, kurir G 12]]
|[[File:Simon Mihelič, kurir na postaji G 12.jpg|thumb|Simon Mihelič, kurir na postaji G 12]]
|[[File:Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko.jpg|thumb|Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko]]
|}

{|
|[[File:Okrajni odbor OF Kranj Jelovica.jpg|thumb|Okrajni odbor OF Kranj Jelovica]]
|[[File:OF v karavli Svoboda na Pečeh.jpg|thumb|Člani OF v karavli Svoboda na Pečeh]]
|[[File:OF Gorenjska 1944.jpg|thumb|OF Gorenjska 1944]]
|}

{|
|[[File:Krojaška delavnica v Kroparski gori.jpg|thumb|Krojaška delavnica v Kroparski gori]]
|[[File:Partizanska delavnica na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska krojaška delavnica na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Čevljarska delavnica Mačkovina.jpg|thumb|Čevljarska delavnica Mačkovina]]
|}

{|
|[[File:Partizanska ambulanta na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska ambulanta na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Gospodarska komisija kranjskega okrožja.jpg|thumb|Gospodarska komisija kranjskega okrožja]]
|}

{|
|[[File:Borke Prešernove brigade.jpg|thumb|Borke Prešernove brigade]]
|[[File:Štab Gorenjskega vojnega področja 1945.jpg|thumb|Štab Gorenjskega vojnega področja 1945]]
|[[File:Štab Gorenjskega odreda maj 1943.jpg|thumb|Štab Gorenjskega odreda maj 1943]]
|}

{|
|[[File:Okrajni odbor OF na Pečeh.jpg|thumb|Okrajni odbor OF na Pečeh]]
|[[File:Gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Gospodarska komisija Jelovica]]
|[[File:Štab komande mesta Kranj.jpg|thumb|Štab komande mesta Kranj]]
|}

{|
|[[File:Okrajna gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Okrajna gospodarska komisija Jelovica]]
|[[File:Rajonski odbor OF Jelovica.jpg|thumb|Rajonski odbor OF Jelovica]]
|[[File:Prvi dnevi osvoboditve.jpg|thumb|Prvi dnevi osvoboditve]]
|}

{|
|[[File:Prevoz hrane partizanom nad Kropo.jpg|thumb|Prevoz hrane partizanom nad Kropo]]
|[[File:Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944.jpg|thumb|Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944]]
|[[File:Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944.jpg|thumb|Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944]]
|}

{|
|[[File:Smučarske tekme v Cerknem 1945.jpg|thumb|Smučarske tekme v Cerknem 1945]]
|[[File:Kropa 1943.jpg|thumb|Kropa 1943]]
|}

===Dokumenti in plakati===

{|
|[[File:Delavci Oberkranja mislite na Kroppo.jpg|thumb|Delavci Oberkranja mislite na Kroppo]]
|[[File:Plakat za talce na Lancovem.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev na Lancovem 17. 10. 1941]]
|[[File:Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici 19. 4. 1943]]
|}

{|
|[[File:Gesla za letake OF 92.jpg|thumb|Gesla za letake OF: slovansko bratstvo, zahodni zavezniki, ruski junaki, z Rdečo armado na Berlin]]
|[[File:Gesla za letake OF.jpg|thumb|Gesla za letake OF]]
|[[File:Živela rdeča armada.jpg|thumb|Živela Rdeča armada, rešiteljica človeštva pred fašističnim nasiljem]]
|}

{|
|[[File:Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943.jpg|thumb|Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943]]
|[[File:Poziv za mobilizacijo 1943.jpg|thumb|Poziv za mobilizacijo 1943]]
|[[File:Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945.jpg|thumb|Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945]]
|}

==Časovni trak==
*kronologija vojnih dogodkov v Kropi

Jelovški bataljon je v noči od 25. na 26. junij
1943 izvedel v Kropi splošno mobilizacijo, nato pa je še v naslednji noči pobral nekaj zamudnikov. S sodelovar,jem rajonskega odbora
OF Jelovica je pripravil spisek obveznikov in
naborne komisije po dva partizana so šlo od
hiše do hiše. Zborno mesto je bilo na trgu,
ki je bil med vso vojno založen z veliko
skladovnico hlodov. Ko so se zbirali, so prepevali narodne in partizanske pesmi in proti
jutru, ko se je danilo, je odšla dolga kolona
na Jelovico. Skupno je tiste dni odšlo iz Krope
okoli 40 mož, fantov in deklet:

Jože Ažman, Ivan Ažman, Slavko Ažman, Tone Berce, Rudolf Berce, Franc Blaznik, Janez Cerar, Jože Ciglarič, Boris čavs, Gašper Dermota, Janez Eržen, Ivan Finžgar, Milan Gašperšič, Janez Hudolin, Jožko Kokalj, Jože Kovač, Andrej Kranjc, Tone Kržišnik, Jože Legat, Janko Leš, Jože Megušar, Jože Mihelič, Andrej Mohorič, Jože Petrač, Franc Pintar, Franc Praprotnik, Kristina Resman, Janez Strnad, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik, Janez Šmitek, Vinko šolar, Jakob Štalc, Janez Tekavec, Janez Zupan, Drago Zupan, ignac Zupan, Katarina Zupan, Viktor Žaberl.

Vstop v partizane so na planini Kocjanerica
pri Vodicah proslavili s šampanjcem iz Magušarjeve kleti; to je bilo prvo pokanje, ki so
ga slišali novi partizani. Taborišče bataljona
je bilo na robu Jelovice, nekje nad Taležem.
V taboru je vladala popolna tišina. Ker novinci
niso imeli šotorov ali šotorskih kril, so vzeli
s seboj od doma navadne rjuhe; po dve rjuhi
so sešili skupaj in napeli v obliki šotora. Rjuhe
so zakrili z zelenjem, da niso bile vidne iz
zraka. Izvidniško letalo je vsak dan preletavalo
Jelovico tik nad taboriščem. Jože Ažman je
imel s seboj veliko povoščeno platno; ko so
ga napeli, je bilo pod njim prostora za osem
ljudi, zato so temu šotoru rekli »hauptkvartir«.
Tisti prvi poletni dnevi so bili precej deževni,
vsak dan je dež nekoliko zalil Jelovico, šotori
iz rjuh pa niso dobro držali. Debele kaplje so
prebijale platno in kmalu je bilo tudi znotraj
vse vlažno. To sta posebno čutila Andrej in
Jožko, ki sta imela s seboj namesto navadnih
odej debele »kovtre«, da ju ne bi zeblo. Za
menažo je bila največkrat močno zab3ljena
mineštra iz rdeče nemške moke; ker niso bili
vajeni zabeljene hrane, je marsikdo imel nekaj
časa hitro prebavo.

Vsak dan so posamezne skupine odhajale v dolino na preskrbovalne akcije, drugi so imeli
politične ure in vojaške vaje. Mnogo novincev
do takrat še ni ,ime,lo puške v rokah, ves bataljon pa j,e bil pri tolikih novincih zelo slabo
oborožen. čez nekaj dni je bi la partizanska
zaprisega, nato pa so okoli 3. julija pripravili
večji del bataljona za pohod na Dolenjsko po
orožje. Tam da je dosti orožja, »samo Italijanom
ga je treba pobrati«.

Vsak udeleženec pohoda je dobil za popotnico
velik kos bohinjskega sira in kos govejega mees. Krenili so po Jelovici proti Ratitovcu, za
Pašnim vrhom skozi Prtovč, na Jesenovcu čez
Selško Soro, čez Martinj vrh in črni kal ter
se mimo Blegoša spustili proti Poljanski dolini. Pod Gorenjo Žetino so v gozdu predanili
in čakali zvezo. Kurirji pa so prinesli vest, da
je zveza pretrgana zaradi nemškega napada v
preteki i noči. Takrat so se štirje kroparski
fantje izmuznili iz taborišča in pobegnili proti
Železnikom. Ali je zmagal odpor proti partizanstvu ali samo strah pred Dolenjsko? Ko je
vodstvo pohoda ugotovilo pobeg, so poslali za
ubežniki patrolo. Prvi trije so že dospeli v
Železnike in se javili Nemcem, Toneta Kržišnika pa je patrola ujela in prignala nazaj v taborišče. Sestavili so naglo vojaško sodišče iz
starih partizanov in vsi so glasovali za smrt.
Izdaja pohoda je namreč postavila v nevarnost
življenja okoli sto mladih partizanov. Likvidacija je bila izvršena takoj blizu taborišča.

Pod mučnim vtisom zaradi pobega in smrti se
je kolona po isti poti vrnila na Jelovico. Dne
10. julija pa se Je ves bataljon ponovno odpravil na pohod čez Jelovico in Prtovč in po
dnevnem počitku pod Ratitovem je zjutraj 12.
julija 1943 prispel v Davčo na ustanovitev Prešernove brigade. (''Kroparska kronika'', 28, 29)

==Kroparski uporniki==
'''Portreti in zgodbe'''

===Blaž Ažman, partizan samo en dan ===

{|
|[[File:Blaž Ažman.jpg|thumb|Blaž Ažman (1922-1942)]]
|[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|350 px|Grob s spominsko ploščo Blažu Ažmanu v Kotlu nad Kropo]] 
|}

Blaž Ažman (* 28. 2. 1922 v Kropi) je bil ob začetku vojne star 19 let. Njegov oče Anton, tesarski mojster, je bil invalid iz prve svetovne vojne. Po osnovni šoli se je Blaž šel učit za strojnega ključavničarja v tovarno žebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi in v industrijski kovinarski šoli opravil izpit za pomočnika. 

Okupator je kroparsko mladino skušal pridobiti za svoje načrte, ta pa se je iz njegove šole norčevala. Deutsche Wehrmacht so izgovarjali kot »dojče vermut«, Blaž Ažman pa je namesto komande »Still-gestand« 'mirno' poveljeval »štingl-štangl«. Nemško pesem »Singend wollen wir marschieren in die neue Zeit« 'Pojoč bomo korakali v novi čas' so peli po svoje: »Hinder honder mi drvimo v ta nori svet«. 

Blaž se je pod vplivom napredne šole Staneta Žagarja na Dobravi priključil skojevcem. V noči od 10. na 11. avgust so partizani Selške čete Gorenjskega odreda na Vodiški planini izvedli preskrbovalno akcijo v Kropi. Obiskali so nekaj trgovin in trafiko Blaževe matere Pavle Ažman. Akcijo sta vodila Vinko Hafner in Stane Kersnik, ki sta povedla v partizane še nekaj kroparske mladine, med njimi tudi brata Blaža in Jožeta Ažmana. Ko so se vzpenjali na Jelovico proti Jamniku, so že zaslišali v Kropi nemške kamione, ki so naznanjali začetek avgustovske ofenzive proti enotam 1. in 2. grupe odredov na področju vse Jelovice. Naslednji dan so napadli partizane pri kosilu v taborišču pri Mošenjski planini. Partizanski tabor se je premaknil na Jelenov vrh pri Mošenjski planini. 

Dne 13. avgusta&lt;ref&gt;Kot dan smrti je v virih najti tudi 11. 8. in 12. 8.&lt;/ref&gt; sta pri preboju čete na Dražgoški gori oz. za Jamniško goro padla Blaž Ažman in Franc Pogačnik, šest novincev pa so Nemci ujeli, med njimi Blaževega brata Jožeta, jih odpeljali skozi Kropo v Begunje in kot mladoletne in prisilno mobilizirane čez en teden spustili domov.

Mirko Ambrožič je povedal, kako je ob njem padel Blaž. Njegova skupina štirih borcev je sedela na ozki polici v navpični steni. Pod seboj je opazovala Nemce in nekaj oklopnjakov, s katerimi so prišli pod Dražgoško goro. Nenadoma se je s strani priplazil Nemec in z brzostrelko pokosil Blaža. Partizani so se spustili navzdol po steni in se rešili.&lt;ref&gt;Janez Lušina - Mali: Deveti september pred 40. leti na Jelovici. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4PIUXBBX ''Glas'' 5. 11. 1982.] &lt;/ref&gt; 

Brat Jože ga je pozneje z mesta smrti prinesel čez celo Jelovico pod Špik v Kroparski gori in ga pokopal pod skalni spodmol. V skalo nad grobom mu je po vojni kroparska ZB vzidala neobičajno, okroglo spominsko ploščo, ki so jo iz bronovine vlili v železarni na Jesenicah.&lt;ref&gt;''Po poti spominov'', 125.&lt;/ref&gt;

===Partizan športnik [[:w:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]] === 

{|
|[[File:Rudi Finžgar 1945.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1945]]
|[[File:Rudi Finžgar 1950.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1950]]
|}

Rudi Finžgar (1920--1995) se je v Kropi v očetovi delavnici izučil za mizarja in šolanje nadaljeval na obrtni šoli.  1936 se je ob ogledu tekme na Bloudkovi velikanki v Planici odločil za skakalni šport. Leta 1940 je dobil dovoljenje za prvi skok na velikanki, skočil je 84 m, kar je bilo tisti dan celo najdlje od slovenskih skakalcev. Čeprav mlad in neizkušen, je leta 1941 na zadnji predvojni skakalni tekmi skočil slovenski rekord s 95 m, kot prvi slovenski skakalec je tudi preletel 100 m, toda pri 101 m je podrsal ob pristanku. 

Med vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder je pobegnil. Septembra 1943 je odšel v Prešernovo brigado, in sicer v varnostno obveščevalno službo na Jelovico. V mizarski delavnici v Cerknem je ustanovil izdelovalnico smuči, ki je med vojno izdelala več sto parov smuči. Na osvobojenem ozemlju v Cerknem je 1945 organiziral prve partizanske smučarske tekme, ki so obsegale patruljni tek, veleslalom in smučarske skoke  Partizanske smučine Cerkno 1945 in zmagal v smučarskih skokih. To je bilo prvo vojaško športno tekmovanje te vrste v okupirani Evropi. Za nagrado je prejel brzostrelko in diplomo, ki sta danes razstavljeni v Cerkljanskem muzeju. 

Marca 1945 je bil med zadnjo nemško ofenzivo med borci, obkoljenimi na Poreznu, a mu je uspelo preživeti.

Leta 1945 je ustanovil podjetje Elan, za katerega je stroje, kupljene v Ameriki, prispeval njegov oče, in postal njegov prvi direktor. Rudijev oče Rudolf, ki je bil po poklicu mizar, je odšel v New York k teti Mary Willer leta 1922 in se 1928 vrnil toliko bogatejši, da je kupil hišo v Kropi in opremil mizarsko delavnico. Kombinirani mizarski stroj, s katerim so izdelali na stotine smuči, sank, telovadnega orodja, čolnov itd., so v Tehniškem muzeju v Bistri obnovili in je razstavljen v tovarni Elan.  

Leta 1947 je na poletih v Planici ponovno popravil državni rekord na 102 m, tri leta kasneje pa še na 114 m. V naslednjih letih je skakalnica v Oberstdorfu omogočala rekordne daljave, Finžgar je dvakrat doskočil pri 117 m, pri 127 m pa se mu ni uspelo obdržani na nogah. 117 m je ostal slovenski rekord kar devet let vse do rekordov Jožeta Šlibarja. Zaradi svojega rdečega usnjenega kombinezona, v katerem je nastopal, so mu Nemci nadeli vzdevek ''Der Rote Teufel aus Titoland'' – rdeči hudič iz Titove dežele.

*V filmu o partizanskih skokih v Cerknem.
* [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNXDM07 Rudi Finžar, 1. ''Gorenjski glas'' 4. 3. 1972.]

'''Peter Colnar: Rudi Finžgar.''' 

O Rudiju Finžgarju ne moremo govoriti kot o »nekdanjem planiškem junaku«. Bil je prvi Jugoslovan, ki je na smučeh preskočil 100-metrsko znamko in je zato ostal planiški junak tudi danes, ko pričakujemo prvo svetovno
prvenstvo v smučarskih poletih v Planici ter bo to vedno tudi ostal. Rudi se je rodil leta 1920 kot drugi sin mizarskemu mojstru Rudolfu Finžgarju. Z bratom Ivanom in sestro Ano  je preživljal svoje otroštvo v žebljarski Kropi. 

Srečal se je s trdim življenjem, ki je bilo izpolnjeno z delom. Prav to življenje dalo osnove njegovi osebnosti. So mu ta drobna vsakodnevna doživetja krepila telo in značaj? Nedvomno.

»Ko sem bil star 5 let, sem si odrezal prve drsne plohe, kakršnimi smo se otroci »puščali« po klancih v okolici Krope. Na te deščice smo pribili jermen, tako da so bile podobne coklam. Seveda se nam še sanjalo ni, da morajo biti smuči ukrivljene ... « (''Obiski'' Draga Ulage)

Otroci so si pomagali na najrazličnejše načine. Drsenje po snegu je bilo v Kropi prava tradicija. Otroci so občudovali drsenje hlodov, ki so jih spuščali z Jamnika na žago v Kropo. Ob tem so si izmišljali nove in nove načine za svoje »smučanje«.

»Sanke so imeli le gosposki ljudje. Na cokle, ki smo jih imeli tudi pozimi za v šolo, smo pribili po dve železni paličici — 'šinci'. Šlo je kot 'tajfel', ko smo se peljali v šolo! To je bila naša prva šola drsanja.«

Otroci v Kropi so se delili na različne skupine. Vsaka je imela svojega »kolovodjo«. V teh skupinah so doraščali Blaž Ažman, Filip Kavčič, Janez Zupan, inž. Janez Šmitek, Tone Šmitek, Ivan Kordež in drugi.

»Spominjam se, da je bil kolovodja moje skupine Tone Ažman. Naloga kolovodij je bila, da so si izmišljali nove in nove igre. Nekoč je bilo moderno, da smo hodili s hoduljami, drugič, da smo tekmovali, kdo bo prej prignal s palico kolo okoli Krope, včasih smo spuščali papirnate aviončke ...«

Poletje so preživljali otroci ob tolmunu v Lipnici, kjer se stekata Kroparščica in Kamnišca. V njem so stale tri skale, kamor so se razvrščali otroci po svojem znanju plavanja.

»Pri prvi skali so bili plavalci, pri drugi takšni, ki so znali narediti dva zamaha na vodi, pri tretji pa smo bili navadni cucki. Kopanje, pečenje krompirja in lovljenje rib nas je zaposlovalo skozi poletje. Spominjam se, kako sem potegnil izpod skale goža, ki je držal v gobcu ribo. Ribo sem potegnil gožu iz gobca, potem pa smo jo spekli in pojedli.«

Otroci so si Kropo razdelili. Delili so jo na zgornjo, srednjo in spodnjo, tako kot so jo ločili mostovi. Razen tega so jo razdelili še na dva dela, kot jo je ločil potoček.

»Med seboj smo bili sicer prijatelji, vendar so bili med otroci na dan Janeza Nepomuka že kar sovražni tabori. Imeli smo vsak svoj spomenik, ki smo ga čuvali, da ga ne bodo sosedje podrli. Naša hiša je bila na meji med spodnjim in srednjim delom Krope. Imeli smo stalno stražo, ki je pazila na nasprotnike. Če so se približali, se je vnela prava vojna s šopi zvezanih šib ...«

Voda je delila kroparske otroke na leve in desne. Tako deljeni so hodili nabirat gobe, bili so skupaj pri smučanju in imeli vsak svojo drčo. Če se je približal sosed, so mu takoj svetovali: »Pojdi na svoj konec ...« To otroško rivalstvo se je zadržalo nekako do 14. leta starosti. Kasneje so se fantje pomešali in enotno nastopali v novih podvigih.

»S petnajstimi leti sem postal tajnik in kasneje načelnik fantovskega odseka pri takratnem Orlu. Vse do vojne se mi še sanjalo ni, zakaj se delijo na Orle in Sokole. Za nas je bil to šport in temu smo se že od mladih nog predajali z vsem srcem. Pozimi smo se smučali, poleti igrali odbojko, telovadili ali gojili lahko atletiko ...«

Znana je bila kroparska vrsta dvanajstih fantov, ki je nastopala na proslavah v najrazličnejših krajih. Redno so vadili, imeli pa so tudi predavanja, kjer so jim voditelji društva razlagali o obnašanju, o odnosih do deklet in podobnem. Razen tistega o dekletih jim takrat ni dosti ostalo v ušesih.

»Obiskoval nas je Drago Ulaga in nas učil prvih zamahov kravla. Še sedaj se spominjam, kako nam je dopovedoval, kako pomembno je gledati pod vodo. Potem nas je peljal v večjo sobo, ki smo ji rekli telovadnica, in nam kazal najrazličnejše lahkoatletske elemente ...«

Priljubljena točka kroparskih fantov na nastopih je bil »levji skok«. Prvi je pokleknil na vse štiri, drugi je skočil čezenj in se postavil ob prvega. Tako so nadaljevali vse do dvanajstega. Zadnji je ponavadi skakal Rudi. Ker je imel že takrat dober odriv, je v splošno zadovoljstvo lepo zaplaval čez vseh enajst teles svojih kolegov.

Tako so potekala mlada leta poznejšega planiškega junaka. Igrice v najmlajših letih in resnejše športno udejstvovanje kasneje. V Kropi ni bilo toliko ravnine, da bi lahko igrali nogomet, zato so fantje odvozili zemljo, da so si postavili igrišče za odbojko in telovadišče. Prav tako so več let gradili telovadnico.

Finžgar se je srečal s športom že v rani mladosti in mu je kasneje posvetil velik del svojega časa.

»Odprto telovadišče, kjer smo imeli med drugim tudi kroge, je bilo ograjeno. Prvi športni podvih vsakega mladega Kroparja je bil, da je preplezal to ograjo. Potem se je stvar kar stopnjevala. Sledilo je igranje v mivki pod krogi, kasneje plezanje po drogu. Višek je bil, če je kdo dosegel kroge in se nanje slovesno obesil. Če so nas opazili starejši fantje, smo pa še tekli, da nas niso nabili. Otroci smo na igrišču vse razmetali pa tudi pokvarili, zato so nas preganjali. Jože Bertoncelj, znani umetni kovač, je bil strah in trepet nas otročajev.«

Kroparski otroci so se smučali na smrekovih deščicah, coklah ali pa na sodovih deskah. Na smučanje so nosili tudi kladivo in žeblje, da so si lahko »smučke« takoj popravili, če se je jermen odtrgal. Imeli so več majhnih sneženih skakalnic.

»Spominjam se, kako sem nekoč na eni skočil z deščicami na nogah. Ker se, razumljivo, niso ukrivile, sem zarezal v sneg in odrezal mostiček. Še sedaj se spominjam, kako so me starejši zmerjali ...«

»Zvedel sem, da delajo smuči iz jesenovega lesa. Neki kmet iz Ovsiš pri Podnartu — 'Primožek' so mu rekli — mi je obljubil, da mi bo dal jesenovo desko. Takoj drugi dan sem odšel iz Krope po snegu in mrazu na Ovsiše. 'Primožek' mi je dal 9 metrov dolgo desko, ki sem jo 13-letni fantič nesel nazaj po snegu 9 kilometrov daleč v Kropo. Mislil sem, da nesem boga ...«

Doma sta z bratom desko razžagala, jo zakrivila okoli letve, sedlar iz Lipnice pa je naredil jermena. Tako je imel Rudi, prvi od vrstnikov, prave smuči. Skakali so štiri do pet metrov daleč. Tedaj so izvedeli, da so zgradili na Ovsišah pravo skakalnico, na kateri »menda skačejo tudi 12 metrov daleč«.

»Neko nedeljo so me vzeli starejši fantje s seboj na Ovsiše. Spominjam se, kako sem občudoval skakalnico. Mizo za skakalnico so naredili iz gnojnega koša, čez katerega so položili stara vrata. Tudi sam sem s svojimi novimi smučmi nekajkrat skočil. Klobuk sem pritisnil globoko na glavo in pristal pri osmih metrih. To je bil moj novi osebni rekord ...«

Fantje pa ne bi bili fantje, če ne bi šli zvečer na Ovsišah še malo v gostilno. Malo so popili in ponoči se je Rudi vrnil z njimi v Kropo.

»Takoj me je vzela v roke mama. Pošteno me je nabila, ker zvečer nisem šel k večerni maši. To me ne bi posebno prizadelo, če ne bi vzela na koncu še sekire in mi razsekala smuči. To je bila najhujša kazen ...«

Tako je ostal mali Rudi spet brez smuči, ki so bile njegov ponos, vendar pa je že vedel, kako se jih naredi. Kmalu si je naredil nove, boljše, ki pa so bile še vedno zelo malo podobne pravim.

»Na Ovsišah sem še večkrat skakal. Tam sem prvič videl tudi Albina Novšaka. Ta je imel že nekaj pravega stila. Imel je širše smuči z 'grabenčki' ...«

Mladi Kroparji so imeli vedno najrazličnejša tekmovanja. Kmetje so dajali za nagrade škatle s piškoti in dodali še kakšne nogavice. Iz tega obdobja sta ostala Finžgarju najbolj v spominu Ciril in Metod Vovk s Češnjice. Začel je spoznavati širši krog ljudi. Do takrat je bil zaverovan v »kroparsko luknjo«.

Vsak mlad človek, vsak otrok ima svojega idola. Za kroparske fantiče je bil to Filip Legat, kasnejši umetni kovač. Imel je prave lakirane smuči z okovjem, s katerimi je delal imenitne telemarke.

»To je bil smučar-samotar. Od nas je bil kakih deset let starejši in smo si ga upali gledati le od daleč. Ko je odšel domov, smo ga posnemali ...«

Leta 1936 so Orli zgradili skakalnico na Stočji pri Kropi. Pravzaprav so jo gradili vsi, vendar so bili Orli pobudniki, pa tudi na njihovem svetu je bila.

»Spominjam se, da je veliko delal Cvetko Magušar, ki pa je bil navdušen Sokol. Pomagali so tudi Zupanovi in Kokaljevi. Neko soboto smo imeli preizkušnjo.«

Naslednji dan so se zbrali skakalci iz vsega okoliša, vendar skakalnice ni bilo več. Čez noč jo je nekdo podrl.

»Političnih bojev nisem mogel nikoli razumeti, tekmovalci smo se vedno razumeli med seboj. Po tem škandalu so govorili, da so jo požgali Orli, ker so tudi Sokoli vabili skakalce na tekmovanje ... Za politična razpotja sem prvič izvedel nekoč na železniški postaji na Otočah, ko so nas Sokoli zmerjali s 'čuki'. Fantom je bilo predvsem do športa ... Prvič smo merili dolžine skokov v Kropi na skakalnici, ki je stala med Šolarjevo gostilno in Balantom. Skočil sem 3 metre.

Leta 1929 smo zgradili v Polju novo skakalnico, kjer sem preskočil 6 metrov. Naslednja skakalnica je bila na Natovem robu na Stočju. Bila je zelo strma, z meter visoko mizo. Kljub temu da je na njej vsak padel, sem skakal na njej po 12 metrov ...«

Rudi Finžgar je skakal in skakal. Vsak daljši skok, pa četudi le za en meter, mu je povzročal nepopisno veselje.

*P. Colnar: Rudi Finžgar, 1-2. ''Glas'' [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3JCMAZF9 4. 3. 1972] in [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GKXUJRF 8. 3. 1975.]
*Vesna Levičnik: Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda. ''Dnevnik'' 21. 7. 2025.

===Partizan Mirko Šušteršič in njegov oče lovec ===

{|
|[[File:Mirko Šušteršič.jpg|thumb|150 px|Mirko Šušteršič starejši]]
|[[File:Mirko Šušteršič s kolesom v Tivoliju.jpg|thumb|Mirko Šušteršič mlajši s kolesom v Tivoliju, ob njem Kajuh]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 10.jpg|thumb|Mirko Šušteršič in Sava Osredkar, obeležje pri Mošenjski planini]]
|}

Mirko Šušteršič, oče (1891&amp;ndash;1984) in sin (1922&amp;ndash;1942), sta bila iz kroparske kovaške rodbine, njun oče oz. ded je bil 1891 kroparski župan, oskrbnik Thurnovih posestev v Radovljici in zakupnik lovišč. Inž. Mirko Šušteršič starejši je na Dunaju doštudiral na agronomski fakulteti in po prvi svetovni vojni nastopil službo v državni agrarni direkciji, bil je tudi upravitelj državnih posestev in lovišč. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v taborišču Dachau, po njej pa vodja služb na ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani, predavatelj predmeta lovstvo na gozdarski fakulteti, urednik revije ''Lovec'' itd.  

Mirko Šušteršič mlajši se je rodil v Zmajevcu v Baranji, kjer je takrat služboval njegov oče. Po gimnaziji se je leta 1941 vpisal na metalurško fakulteto v Ljubljani. Menda je zelo lepo risal, tako kot njegov oče. Že kot dijak je vstopil v SKOJ in po Hitlerjevem napadu vodil študente prostovoljce na Dolenjsko, da bi se vključili v jugoslovansko vojsko. Po kapitulaciji je v Ljubljani v trojkah razoroževale posamezne italijanske vojake, izvajal sabotaže in se s partizani na Krimu udeleževal vojaških akcij. Prijateljeval je s Karlom Destovnikom - Kajuhom. 12. februarja 1942 so ga doma  aretirali italijanski policisti, vendar mu je uspelo pobegniti. 9. maja 1942 je odšel iz Ljubljane v partizane na Gorenjsko, kjer se je vključil v prvo Selško četo drugega bataljona 1. grupe odredov in postal politdelegat voda, 7. julija pa politkomisar čete. Njegovo ilegalno ime je bilo France Logar.

9. septembra 1942 je bil ranjen v [[:w:Spopad na Lipniški planini|spopadu na Lipniški planini]]. Zavlekel se je pod Jelen vrh pri Mošenjski planini in tam izkrvavel skupaj s soborcem Savo Osredkarjem, ali pa so ju prav tam potolkli Nemci. Na mestu smrti so na pobudo Šušteršičevih leta 1947 odkrili leseno obeležje v obliki znamenja. Šele leta 2000 so na obeležje dodali ploščo z imenom soborca Osredkarja, čigar identiteta se je razkrila šele tedaj. 

Posmrtne ostanke Save Osredkarja so 1949?? prekopali v grobišče padlih partizanov v Radovljici, skoraj gotovo so ob tej priložnosti tja prekopali tudi Mirka Šušteršiča. Ker pa dokumenta o prekopu ni (svojci so ga želeli prekopati v družinski grob), na nagrobnih kamnih na grobišču, kamor so šele leta 2026 vklesali imena poznanih pokopanih, njegovega imena ni. Iz očetovega zapisa bi lahko domnevali, da sin še vedno leži na Jelovici: 

&lt;blockquote&gt;
&quot;Četrt stoletja se izteka, odkar sem se poslovil od jerebov na Brezovi rebri. Koj na to so se zgrnile nad  Slovenijo strahote okupacije, internacije in moritve. Šele pet let zatem sem zopet vzel v roko piščalke in šušljo, ki me spremljajo že več ko 40 let. Toda tedanji učenec na jerebe, moj sin Mirko, me ni več spremljal in ne pomagal. Leta 1942, 9. septembra, je kot partizan padel na Jelovici pri Mošenjski planini, ko je zopet cvetela ajda in so peli jerebi. In sedaj borcu za svobodo pojo tam večno uspavanko.« ([https://clan.lovska-zveza.si/revija/Lovec-1966-11.pdf ''Lovec'' 48/11 (1966).] 339.)&lt;/blockquote&gt;

*Janko Mrovlje: Poveljniški kader prve Selške čete, po ohranjenih pismenih virih te enote, po pričevanju tedanjih borcev čete: Francem Bičkom, Mirkom Ambrožičem in Janezom Lušino
*Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 114-115.
*[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi679309/ SB]

===Dachavski interniranec Justin Ažman===

Saša Florjančič: Zapisi Justina Ažmana iz Krope, št. 29 363 v koncentracijskem taborišču Dachau

Justin Ažman (1910–1994) je v koncentracijsko taborišče Dachau prišel 8. marca 1942 in tu nato preživel več kot tri leta. Najhuje mu je bilo leta 1942, ko še niso bili dovoljeni paketi od doma, in konec leta 1944, ko se je znašel med t. i. nerazporejenimi in mu je grozil transport v drugo taborišče. Bil je eden tistih internirancev, ki mu je v taborišču uspelo vzpostaviti široko mrežo poznanstev in se vključiti v različne oblike medsebojne pomoči. Kolikor je zmogel, je moči namenjal osebnemu napredku, veliko je bral in se izpopolnjeval v znanju tujih jezikov. Z zanimanjem je spremljal zametke in razvoj kulturnega življenja v taborišču in za slovenske taboriščne prireditve pesnil Dahavske balade – kuplete z vsebinami iz taboriščnega življenja in aktualnega političnega dogajanja.

Justin Ažman je bil rojen leta 1910 v Trstu, mladost je preživel v Kropi. Pred drugo svetovno vojno je opravljal več uradniških služb, nazadnje je bil zaposlen v Kovinarski zadrugi Plamen v Kropi. Na pobudo Stanka Žagarja, učitelja na Srednji Dobravi (prej Dobrava pri Kropi), se je leta 1934 včlanil v komunistično partijo. V začetku leta 1941 je bil interniran v Srbijo v taborišče v Ivanjici v Medjurećju, kamor so jugoslovanske oblasti tik pred začetkom druge svetovne vojne umaknile zlasti komuniste in makedonske nacionaliste. Justin Ažman je ženi Ivi v pismih navdušeno poročal o kulturnem življenju v taborišču in slovenskih književnikih, ki jih je tam spoznal: Miška Kranjca, Ferda Kozaka, Rudolfa Kresala in Ludvika Mrzela, s katerim sta se nato ponovno srečala v Dachauu. V Ivanjici je spoznal tudi režiserja Jožeta Babiča. Z Justinom sta oba imela smisel za pisanje v rimah. Za t. i. Agencijo Bodice, ki je postala stalnica večernih druženj taboriščnikov, sta, najprej Babič, po njegovem odhodu pa Ažman, pripravljala kratke satirične vložke. Babič in Ažman sta sodelovala tudi pri nastanku taboriščne himne Medjurećka. 

Po povratku iz taborišča v Ivanjici konec marca 1941 je Ažman pomagal pri vzpostavljanju partizanskih enot na Jelovici in bil 17. oktobra 1941 aretiran. V preiskovalnem zaporu v Begunjah je bil zaprt do začetka marca 1942, v koncentacijskem taborišču Dachau pa od 8. marca 1942 do osvoboditve taborišče 29. aprila 1945. Domov se je vrnil s prvim konvojem iz Dachaua 9. junija 1945, skupaj z Evgenijem Žukovim, beograjskim novinarjem in kulturnikom ruskega rodu, s katerim se je spoprijateljil v taborišču.

V sedemdesetih letih 20. stoletja je Ažman pomagal pri zbiranju spominov na taborišče in za zbornik Dachau,&lt;ref&gt;Ažman Justin: Utrinki iz taboriščnega življenja. Dachau, zbornik. Založba Borec (ur. Bojan Ajdič et al.), Ljubljana 1981, str. 365–373.&lt;/ref&gt;  ki je leta 1981 izšel pri založbi Borec, pripravil krajši spominski zapis, v katerem omenja več posameznikov, ki so sodelovali pri slovenskih taboriščnih kulturnih prireditvah: zborovodjo Valentina (Folteja) Hartmana in člane slovenskega pevskega zbora v taborišču, pesnika Frana Albrehta, slavista Janeza Logarja in igralca Ivana Levarja. Javni pozivi k zbiranju spominov na čas narodoosvobodilnega boja, mdr. se je v zvezi s svojim pesnikovanjem v taboriščih v Ivanjici in Dachauu dopisoval z Marijo Stanonik, so ga spodbudili, da je svoje osebno doživljanje druge svetovne vojne in desetletja pred njo zapisal v več nizih spominskih zapisov. Zapise o taborišču Dachau je napisal s časovno distanco in v svojem značilnem cinično-humornem tonu. Poimenoval jih je Dahavske dogodivščine. V letih 1979 in 1980 so bile v nadaljevanjih objavljene v Plamenu, glasilu Tovarne vijakov Plamen Kropa. Uvod k Dahavskim dogodivščinam je bila Burka o preštevanju, ki jo je napisal in objavil leta 1976. Začel je takole: Čeprav se je zadnje čase toliko pisalo in govorilo in rjulo čez preštevanje tam na oni plati Karavank, natančneje povedano, na Estrahajarskem, je tudi meni notri nekaj reklo: »Fant, tudi ti imaš bogate topogledne skušnje. Kaj če bi še ti pristavil k tej veseli ofceti svojo lagersko menažko?«&lt;ref&gt;Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37&lt;/ref&gt;  Za predstavitev njegovega načina pisanja spominov na Dachau navajam odlomek iz Burke o preštevanju:

&lt;blockquote&gt; Prvo preštevanje je bilo že na blokštrasi, od koder smo po deset v eni vrsti strumno korakali po lagerštrasi, kjer so se priključili še ostali bloki s sodimi številkami. Skupaj je bilo med 28 številkami 14 barak; z druge strani, z lihimi številkami, pa še nojcugangi – novodošleci, dočim tistim iz revirja, še pravi iz špitala, ni bilo treba maširati na apelplac. Te so kar na postelji prešteli, kar jih je zjutraj še ostalo živih. »Links cvo, links cvo,« so komandirali kapoti in »ein Leid!« Pa smo jo zažingali, kar je duša dala, največkrat tisto: »Švarcbraun ist ein Haselnuss, schwarzbraun bin auch ich, švarcbraun mus mein Madel sein, gerade si wi i ...« (Črnorjav je lešnik, črnorjav sem tudi jaz, črnorjavo mora biti tudi moje dekle, prav taka kot jaz).&lt;ref&gt;Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

V svojih spominih je Ažman opisal tudi zametke kulturnih prireditev v taborišču: /... Že v prvem letu, se pravi leta 1942, je bilo nekaj »kulturnih« in kulturnih prireditev. Med prve prištevamo kino predstave. »Wer noch nicht in Kino war?« se je pridrl blokač v štubo. In tisti, ki še niso bili v kinu, smo dvignili roke. In spet se je zadrl: »Hockerl mitnehmen,« se je glasila druga komanda, pa smo šli v procesiji vsak s svojim stolčkom, ki je veljal za vstopnico, na apelplac (zborno mesto), kjer so bile kino predstave. Po pravici povedano, od teh predstav nismo imeli ničesar. Saj jih tudi razumeli nismo. V mislih na dom pa je čas le minil. .../&lt;ref&gt;Ažman Justin, Dahavske dogodivščine, O kulturi takšni in drugačni. Plamen, leto VII, št. 11 (november 1978), str. 19.&lt;/ref&gt;  Omenja tudi taboriščni orkester (Lagerkapelle) in prvo večjo kulturno prireditev v taborišču, uprizoritev gledališko-glasbene parodije na aktualne politične dogodke Krvava noč v gradu strahov (Die Blutnacht auf dem Schreckenstein) v začetku junija 1943. Po njegovih spominih so predstavo v slogu viteških iger, v kateri je nastopal glavni junak po imenu Adolader (po Adolfu Hitlerju), organizirali zaporniki z Dunaja. Na tej prireditvi je prvi javni nastop imel tudi slovenski pevski zbor,  k sodelovanju sta ga povabila glavna organizatorja prireditve, dunajska kulturna delavca Viktor Matejka in Rudolf Kalmar,  ki je bil tudi avtor predstave. Iz istega leta se je spominjal še folklornega nastopa poljskih ujetnikov, ki so si organizirali (priskrbeli) ženska oblačila, in nekega jetnika, ki je ob tej priložnosti nastopil z igranjem na steklenice. Z bolečino se je spominjal tudi nekega ruskega oficirja, virtuoznega trobentača: /... Nimam sposobnosti, da bi mogel povedati, kako nebeško lepo mu je pela trobenta v poletni večer. Še lagerska hierahija je pozabila na rjovenje in tudi ta je poslušala trobentača, ki se ga je, ne brez vzroka, prijel naziv zlata trobenta. Ne vem več, kdo vse je zanj interveniral, da bi vsaj njega pustili pri življenju. Zaman. .../  Ustreljen je bil 4. septembra 1944. 

Ažman je redno zahajal v taboriščno knjižnico, ki je bila ob njegovem prihodu skromno založena, a se je kmalu toliko izpopolnil v nemškem jeziku, da je pisma pisal tudi drugim zapornikom. Zaporniki so imeli možnost pošiljanja dveh pisem na mesec na naslov, ki so ga sami navedli. Ohranjena so skoraj vsa njegova pisma iz taborišča, po dve pismi na mesec ženi Ivi od konca marca 1942 do februarja 1945, ko je pošta postala neredna. »Fantaziram o knjigah, naravi, hiši, gozdu, še posebej pa o tebi in upam, da se bova še kdaj videla,«  ji je pisal 19. maja 1942. V pismih je redno, zaradi cenzure sicer zelo na kratko, poročal tudi o slovenskih kulturnih prireditvah v taborišču. V letu 1943 je kontrola nad vsebinami paketov nekoliko popustila in Ažman je od doma začel dobivati, tako jih je sam poimenoval, tudi duhovne prigrizke. Žena mu je k vsebini paketov začela prilagati časopise in pretipkana Cankarjeva dela, zadnje taboriščno leto pa tudi knjige in slovarje. V začetku avgusta 1943 je pisal ženi Ivi: /... Več zadovoljstva /kot šport/ mi nudi domača pesem in beseda. Tako je bil npr. danes v našem bloku cel koncert. Enajst pesmi našega pevskega zbora, recitacije, med temi Uvod h Krstu, Grobovi tulijo, jaz pa sem prebral Cankarjevo Krivico. Tudi harmonike ni manjkalo. .../.   Prireditev je podrobno opisal tudi v Dahavskih dogodivščinah: /... Poseben dogodek je bila tudi pošiljka jubilejnega zbornika, ki je izšel kmalu po prvi svetovni vojni ob obletnici Ivana Cankarja. Med drugim je bila tudi priobčena črtica Krivica iz cikla Podobe iz sanj. Ne samo za prvo, ampak tudi za čas druge vojne se mi je zdela tako primerna, da sem jo predlagal v program neke interne, samo za Slovence namenjena kulturne prireditve .../. 

V taborišču je za slovenske prireditve znova začel s pisanjem rim, ki jih je poimenoval Dahavske balade. K temu ga je nagovoril Branko Diehl v času, ko je Ažman v drugi polovici leta 1943 ležal v taboriščni bolnišnici oz. revirju in ga je zaradi dela na taboriščni plantaži, kjer so gojili zelišča in začimbe, mučil išias. Napisal je vsaj 27 kitic, trikrat po tri kitice z vsebino iz taboriščnega življenja ter dogodkov v Jugoslaviji in mednarodne politike. Ženi je 12. decembra 1943 pisal: /... Zadnjo nedeljo je bil (spet) slovenski koncert. To pot nisem bil navzoč, pač pa sem po naročilu (v revirju) spet zajahal Pegaza. Uspeh je bil, kot sem slišal, ugoden, saj sem pravkar dobil naročilo za praznike ... /.   Dahavske balade se v rokopisu niso ohranile, Ažman jih je po vojni nekaj zapisal po spominu, npr. o ušeh in z njimi povezano epidemijo tifusa v letu 1943 oz. o nedeljskih kontrolah prisotnosti uši pri jetnikih:  

&lt;poem&gt;
Komisija se je zbrala, 
da povelje izvrši,
»Lauskontrolle! krik zagnala
pa imaš pregled uši.
Vrag naj vzame te mrcine; 
komisija dobro ve,
tam, kjer rastejo kocine,
rade se uši drže.
&lt;/poem&gt;
 
Ena od njegovih Dahavskih balad se je nanašala na tudi pojem organizirati (prisvojiti, pridobiti si) v taborišču, en verz si zapomnil taboriščnik Andrej Tišler iz Tržiča: V Dachauu vsak organizira, tudi če že prav umira.&lt;ref&gt;(Tišler, Andrej): Ko nisem bil človek, Tržiški vestnik, leto II, št. 16–17, 6. 8. 1953, str. 3.&lt;/ref&gt;  Ažman se je spominjal tudi tega, da sta njegove Dahavske balade enkrat ali dvakrat kot kuplete zapela Božo Grošelj in Risto Gajšek, sicer pevca slovenskega pevskega zbora v Dachauu. Nastopov pevskega zbora se je Ažman spominjal s posebno naklonjenostjo. Sam v zboru zaradi pomanjkanja posluha ni sodeloval, je bil pa dober znanec zborovodje Valentina Hartmana. 

Zbor se je oblikoval spomladi 1943, čeprav so slovenski taboriščniki že prej, ob nedeljah in ob praznikih, večkrat spontano peli narodne pesmi, še posebej potem, ko so večjo skupino slovenskih taboriščnikov preselili iz 14. in 16. v 24., t. i. jugoslovanski blok. Ažman se je spominjal, da je zbor v drugi polovici leta 1943 precej pridobil s prihodom novih internirancev, med katerimi je bila vrsta pevcev iz ljubljanskih pevskih zborov. Takrat je zbor štel tudi nad 60 članov. Zborovodji Hartmanu je s svojo iznajdljivostjo priskrbel izvod Slovenske pesmarice, in sicer tako, da sta s Filipom Legatom iz Krope, ki je ga je gestapo zaprl istočasno kot Ažmana, pisala očetu Juriju Legatu, dolgoletnemu društvenemu pevcu in organistu, naj jima pošlje zdravila za srčne bolezni – Aljaževe kapljice. Zaradi cenzure je bila pesmarica sicer zaplenjena, a je lahko ostala v taboriščni knjižnici. Med pevci je izstopal Božo (Teodor) Grošelj, ki je nastopal tudi z opernimi arijami ob spremljavi taboriščnega orkestra. Ažman in Grošelj sta se dobro poznala, saj je Ažman zanj organiziral pomoč v paketih od doma. Žena Iva mu je 23. novembra 1943 pisala: /... Tvoja sestrična Lucija in njene prijateljice bodo Božu Grošlju spet poslale paket .../. 

Še posebej v lepem spominu mu je ostala prireditev v počastitev Prešernovega dne februarja 1944, na kateri sta Dolfe Cizej, sicer agronom, in slavist Janez Logar predavala o Prešernu, igralec Ivan Levar, član ljubljanske Drame, pa je doživeto recitiral Uvod h Krstu pri Savici. Pesem, posvečeno Prešernu, je za prireditev napisal in recitiral književnik Fran Albreht, Justin Ažman je ob tej priložnosti nastopil s Prešernovo V spomin Andreja Smoleta. V pismu z dne 19. februarja 1944 je napisal: / ... Najlepše pa je bilo, ko je okoli 50 mož zapelo same Prešernove pesmi. Pravijo, da se zbor lahko meri z najboljšimi v svoječasni Ljubljani. Skratka, čutimo svojo narodno dolžnost dostojno počastiti našega velikega Pevca. Domovina nam ne bo mogla kdaj očitati, da si nismo dovolj prizadevali ... /. 

Konec leta 1944 je Ažmanu mimo cenzure uspelo poslati tri pisma, napisana v slovenščini. V pismu z dne 13. oktobra 1944 je ženi Ivi, ki je takrat iz Krope zaradi uničenja zadružne tovarne preselila na Jesenice, pisal o svojem raison d'être v taborišču: /... Drugič skušam izravnati bilanco svojo s tem, da hlastam po znanju. Najprej jezikov. Ruščine sem se že toliko navadil, da sem pred par dnevi dobil pol hlebca kruha zato, ker sem sestavil ljubavno pismo v ruščini. Knjiga, ki si mi jo nekoč v ta namen poslala, sedaj že drugim prav pride. Škoda, da ni več na razpolago te vrste čtiva. O moji nemščini kolikor toliko lahko sama presodiš. Prve korake skušam v angleščini in francoščini. Ne moreš si misliti, kako učen je nek moj tovariš, ki z menoj vred pri kopanju krompirja sedaj – plug vozi. Vse te in še par jezikov govori in je imel kot ataše imenitno službo in mastno plačo. Drugi spet, medicinec, si je vtepel v glavo, da hoče znati švedski. Tretji pa se zadovolji s čikom, in tudi meni bi sedaj prav prišla kaka cigareta. Če boš imela kaj opraviti v Kropi, poglej za mojo fr. čitanko .../. 

Ruski jezik ga je poučeval Evgenij Žukov (1897–1959), s katerim sta se spoprijateljila in ostala v stikih tudi po vojni. Žukov, rojen v Kijevu, je po prvi svetovni vojni živel v Beogradu, kjer je bil uveljavljen novinar in kulturni delavec, mdr. je vodil koncertno agencijo Jugokoncert. Taboriščne razmere je prenašal težje kot Ažman. Po pismih sodeč, poštne povezave med Nemčijo in Srbijo ni bilo, zato Žukov sprva ni imel stikov z domačimi. Ažman je Žukovu prek svoje žene Ive pomagal vzpostaviti stike z družino v Beogradu in s številnimi znanci v kulturnih krogih v Beogradu, Zagrebu, Münchnu, Berlinu, na Dunaju ter tudi v Sloveniji, v Ljubljani in na Bledu. Aprila 1943 sta si ženi začeli dopisovati. Marija Žukov je v Slovenijo pošiljala pisma in pakete za moža, Iva pa jih je prepošiljala v Dachau, s paketi zanj so pomagali tudi Ivini sorodniki v Ljubljani. Marija in Žukovi znanci so bili Ažmanu zelo hvaležni za moralno in siceršnjo podporo, ki jo je izkazoval izobraženemu taboriščniku. 

Po osvoboditvi taborišča 29. aprila 1945 sta oba pomagala novi taboriščni upravi – Ažman je delal v knjižnici, Žukov pa je, za razliko od tipkanega in ciklostiranega Dahavskega poročevalca, ki so ga izdajali slovenski taboriščniki, v cirilici na roke pisal Sovjetski bilten. Po vrnitvi v domovino sta se oba znova vključila v javno in kulturno življenje. Ažman je bil prva dva meseca po vrnitvi domov v pripravah na množično prireditev v počastitev osvoboditve, im. Partizanski dan v Kropi. Kot govornik je nastopil Ažmanov taboriščni znanec Stane Oswald. Avgusta 1945 je bil Ažman izvoljen za prvega predsednika krajevnega NOO (Narodnoosvobodilnega odbora). Kmalu po vojni je prišel v spor z nekaterimi kroparskimi partijci in leta 1947 je bil iz partije izključen. Tudi Žukov je bil prve povojne mesece zelo zaposlen, organiziral je več mednarodnih gostovanj umetnikov, mdr. je bil v organizacijski skupini ob obisku ruske igralke Tatjane Okunjevske. Kmalu zatem se je zanj začela nova kalvarija, zasliševali so ga zaradi njegove vloge taboriščne starešine v Dachauu. V zvezi z Žukovim in Dielom so zaslišali tudi Ažmana. Žukov je po letu 1950, ko je bil oproščen obtožb, večkrat prišel v Slovenijo – na Bled in v Kropo.

*Saša Florjančič: V taborišče se vtihotapi slovenska kultura. ''Vigenjc'' 2025.

===Rdeči kaplan in pesnik [[:w:Lojze Jože Žabkar|Lojze Žabkar]]===

{|
|[[File:Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši.jpg|thumb|350 px|Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar 02.jpg|thumb|200 px|Lojze Jože Žabkar]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar]]
|}

{|
|[[File:Lojze Jože Žabkar 03.jpg|thumb|150 px|Lojze Jože Žabkar]]
|[[File:Dnevniki Lojzeta Jožeta Žabkarja.jpg|thumb|Delček Žabkarjevih dnevnikov v uredništvu Boža Flajšmana]]
|[[File:Lojze Žabkar, Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983.jpg|thumb|Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982]]
|}

Jože Žabkar se je rodil 5. januarja 1910 na Mikotah pri Raki gozdnemu čuvaju Alojzu in Mariji. V letih 1923–31 je hodil v klasično gimnazijo v Ljubljani in po maturi stopil v križniški red. Po noviciatu 1931–2 na Dunaju je med letoma 1932 in 1934 na jezuitski univerzi v Innsbrucku študiral teologijo in filozofijo, 1934–37 pa v Ljubljani teologijo. 1937/38 je bil kaplan v Metliki, 1938 je služil vojaščino, 1938–1941 je bil ravnatelj Vajeniškega doma v Ljubljani, 1941–1943 kaplan in do 1969 župnik v Črnomlju. Ker so njegovi dijaki med prvimi odšli v partizane, se ga je prijel vzdevek »rdeči kaplan«. Nazadnje, do smrti 1983, je bil župnik v Kropi, kamor ga je nadškof Pogačnik prestavil kljub množičnemu nasprotovanju črnomaljskih vernikov. Zelo se je priljubil tudi faranom v Kropi.

Kot krščanski socialist je objavljal v ''Delavski pravici'' in njeni prilogi ''Polet''. Takoj v začetku okupacije se je vključil v OF. V Črnomlju in okolici je pomagal organizirati partizansko šolstvo in februarja 1944 ustanoviti versko komisijo pri SNOS. Uporniški Žabkar je bil med vojno kritičen do nepotrebnega partizanskega nasilja nad nasprotniki, po vojni pa je bil v konfliktu z nadrejenimi cerkvenimi oblastniki. Po osvoboditvi je bil leta 1949 soustanovitelj in član duhovniškega Ciril-metodijskega društva. Predaval je ob 400-letnici slovenske knjige (''Organizacijski vestnik CMD'' 1951), v KMD 1984 je pisal o cerkvi med NOB na osvobojenem ozemlju, objavljal je tudi v ''Družini'', ''Novi poti'' idr. Prejel je visoki državni priznanji: 1959 red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in 1974 red za narod s srebrnimi žarki. 2020 mu je belokranjsko muzejsko društvo v Črnomlju odkrilo spominsko ploščo; cerkev je postavitev plošče ovirala.

Pesmi in kratko prozo je pisal in objavljal že v gimnazijskem glasilu, pred vojno v ''Domu in svetu'', ''Kresu'', ''Mladiki'', ''Naši zvezdi'', ''Rasti'', ''Vigredi'', po vojni v ''Novi poti'', ''Glasniku Slovenskega duhovniškega društva'' idr. Čeprav je imel že pred vojno pripravljeni zbirki pesmi ''Metlika, mesto ob Kolpi'' (1937) in ''Dnevi na jugu'' (1938), je samostojno zbirko objavil šele 1981. Naslovil jo je ''Brevir moj v travi'' (spremna beseda Boris Paternu; ocene D. Voglar, ''Borec'' 1982, 411–2; M. Košir, ''Dnevnik'' 1981, št. 349; M. Novak, ''Delo'' 1981, št. 297; ista, ib. 1983, št. 43; T. Bohinc, ''Glasnik Slovenskega duhovniškega društva'' 1982, 33–4; B. Štih, ''Dnevnik'' 1982, št. 42). Zanjo je prejel 1983 Kajuhovo nagrado. Zbirka je izbor Žabkarjeve partizanske in domovinske poezije, ki je zrasla iz osebnih doživetij v Beli krajini in na Dolenjskem. Žabkar je v njej iskreno veren in poln zaupanja v pravičnost življenja in plemenitost preprostih ljudi. Pripravljal je nadaljevanje partizanski pesmi pod naslovom ''Zbudil bom jutranjo zarjo''.

V rokopisu je ostala tudi pesniška zbirka ''Železna vezenina'' s 70 kroparskimi pesmimi, ki jo je, vse se tako zdi, načrtoval za svojo sedemdesetletnico in jo popravljal še nadaljnja tri leta, dokler ga ni 23. junija 1983 v Ljubljani prehitela smrt.

&lt;!-- '''Viri za geslo Franceta Pibernika v SBL''': J. Grgič, ''Delo'' 1983, št. 149 (s sliko); M. Gregorčič, ''Večer'' 1983, št. 57 (s sliko); B. Kocjan, ''Družina'' 1983, št. 30; J. Gregorič, KMD 1984, 122–3 (s sliko); intervju v ''Glasu'' 1980, št. 33/4 (D. Sedej). --&gt;

====Na Jelovici 1970====

&lt;poem&gt;
Tu padla dva sta borca,
prav na tej škrbini
dala na oltar 
življenji mladi domovini.

Avgusta petega,
v letu prvem vstaje
Cankarja brigada
tu se je rodila.
Svobode kal
v gozdovih teh
v strahotnih dneh je vzklila.

Modrina encijana me zastira,
požira pot me skalnata,
volčje črešnje
teloha belino nasledile,
sesajo me naročja bukovih gozdov,
z Vodic me pelje pot domov.

Križ lesen in Križani na njem,
Bog vedi, kdaj se je podrl:
nema priča na križpotju,
zadet od krogle 
partizan je tu umrl.

Vodice, 20. maja 1970.
Lojze Jože Žabkar
&lt;/poem&gt;

====[[:w:Joža Bertoncelj|Joža Bertoncelj]]====

&lt;poem&gt;
Kdor samo to premišljuje,
kje in kaj bi pojedel,
kar se med palcem
kazalcem premika,
kar gre v trebuh po grlu,
več vreden ni,
kakor tisto,
kar se iz njega scedi.
Pobral je železo na cesti,
ga v ognju,
vigenjcu svojem zmehčal,
križ in na križu
Gospoda skoval:
&quot;V imenu Očeta in Sina,
v hišo krščansko
potuj, umetnina!&quot;

Pljunil pred njega možak je,
za zbito železo
da dal bi stotake,
škoda bi bilo:
zanje dobiš v gostilni
obilno kosilo!&quot;
Za kruh naš vsakdanji
Bog bodi zahvaljen!
Če v potu obraza
v železo sem martro božjo vkoval,
nerad bi bedaku pod ceno
jo zdajle prodal!
&quot;Pri ješi se mojster
s kladivom, hrust, je zravnal
in dodal:
&quot;Če zdi se premalo,
pljuni pred mene ponovno!
Nič večje od tebe
za to ne bo govno!
&quot;Segel v žep je ponosno,
ponudil možaku prijazno:
&quot;O lepem vedenju
knjigo za dinarje tele naroči!
[[:w:Mirko Mahnič|Mahničev Mirko]] vesel,
še lepšo bo zate napisal.
Čas pa tvoj pljunek
na mojem bo križu izbrisal.&quot;
&lt;/poem&gt;
Kropa, 15. oktobra 1973&lt;br&gt;
Lojze Jože Žabkar

(''Železna vezenina'')

====Železni Kristus====
&lt;poem&gt;
Na razstavi svetovni
zlato dobil je odličje
mojster železa
Joža Bertoncelj:
Kristus s povešeno glavo,
še in še jo poveša,
kakor žebljarji skozi stoletja,
od kovanja in rodnje
sključene matere kroparske
s sadom telesa v naročju,
daleč premalo dajale so njive
kruha in mleka na Stočju.

Prsti od kladiv so zviti,
v ročaj se leseni zažrli,
trde komaj načeli
v zemlji, za Lenartom svetim,
v grobu so črvi.

Kristus s povešeno glavo,
križ kraj njega leseni
na steni v kapeli,
stotine žebljev vseh vrst
vanj so zabiti,
stkane v mrežo
železne so niti,
nam in zanamcem v spomin,
Kroparski Kristus –
v trdo železo vkovan
je mož bolečin.

Prikloni se romar moderni
kot na razstavi na steni,
Ta Kristus, ti žeblji skovani,
daleč, daleč že so za nami:
standard moderni
trpljenje je daleč odrinil.
Bog nas obvaruj,
da bi spomin na kovanje
v stoletjih za nami izginil.

Kropa, 18. 1. 1982.
Lojze Jože Žabkar
&lt;/poem&gt;

====Železni oltar v Kropi====

&lt;poem&gt;
V oči se iskremu zapikajo ognjene,
med koksom se žarečim
cvre železo,
mehko kot testo
pod kleščami se zvija:
kaplje znojne ga hladijo,
udarci kladiva
naprej, naprej
se kar vrstijo.

Za kosom kos
ustvarja vezenino,
za božjo čast,
za farno še družino.
&quot;Kako je dober Bog,
da dal je tem pestem
tako posrečeni objem
kladiva težkega,
in da je klešč prijem
tako prečudno vešč!&quot;

Kot klekljarice svila
previja se v oblike
železnina,
kako kar raste
iz rok kovaških
čudežna iz jekla
vezenina!
Bog sam v sledenje teh,
oblikovno navzoč,
duha razširil je
prostranosti obroč,
prelil vesolja je širino
v to prelepo čipko –
mrtvega železja vezenino.

Kropa, 19. maja 1971.
Lojze Jože Žabkar&lt;/poem&gt;

====Mojih sedemdeset let====

&lt;poem&gt;
Ničla sem pred Bogom,
to bolj sam vem, kot drugi,
po svoji,
na svet priromal sem zaslugi.
Zabijal vso mladost
mi oče je v betico,
sveto, enkratno resnico:
&quot;Roke za vsako delo,
usteca za vsako jelo!
&quot;Vse do križa sedmega
me spremlja ta maksima,
včasih več, včasih manj
se dejstvo rima!

Kovačeve roke
vitre železne krivijo,
vez za vezjo,
spojka za spojko,
vežejo plašček
stekleni posodi,&lt;ref&gt;UI je takole razložila ta plašček: &quot;Plašček za stekleno posodo v kovaškem in tradicionalnem žargonu pomeni okrasni ali zaščitni kovinski preplet, ki obdaja steklenico. V širšem smislu gre za tradicijo opletanja steklenic (pletenk ali demižonov). Medtem ko so se pletenke običajno opletale z vrbinimi vitrami, šibjem ali leskovim lesom, pa so kroparski umetni kovači razvili posebno spretnost: steklenice so opletali z izjemno tankimi, prožnimi železnimi nitmi in trakovi.Izraz ima v pesmi tako praktičen kot simbolen pomen: Praktični (tehnični) pomen: Kovač iz tankih železnih trakov skuje nekakšno kovinsko »mrežo« ali »srajčko« (spojka za spojko), v katero nato obleče stekleno posodo. Ta plašč varuje krhko steklo pred udarci in hkrati služi kot unikatni dekorativni element, ki dokazuje kovačevo izjemno natančnost. Vsebinski kontekst pesmi: Avtor v naslednjih verzih pravi: »Da bi ga mnogim iz te 'vezenine železne' še lahko natočil ...« S tem neposredno nakaže, da gre za kovan in s kovanimi nitmi opleten bokal ali steklenico za žganje oz. vino (verjetno za tisto »zelenega šilce«, ki ga omenja na začetku zadnje kitice).&lt;/ref&gt;
božje dobrote talent,
paseka dva še,
zamašek skovan je,
sedmici dodelana ničla:
Bolj kot to delo,
letina moja je pičla.

Zelenega šilce popijmo,
let še teh nekaj,ki bodo, zalijmo!
Da bi ga mnogim
iz te &quot;vezenine železne&quot;
še lahko natočil,
preden moj dan bo slovesa napočil!

Kropa, 5. januarja 1980.
Lojze Jože Žabkar&lt;/poem&gt;

====Karabinko mi na grob denite====
&lt;poem&gt;
Pomlad se v reber je pognala,
nevidna sila
v breze zlezla je zarana,
sok napenja skorjo belo,
kosu kos
v dragi odgovarja:
nad Metliko, pod Gorjanci
se zbudila
jutranja je zarja.

&quot;Vzemi nožek, draga,
v skorjo breze
ostro riso
mi zareži,
rano težko
z robčkom mi preveži.
Soka kar v menažko
mi nastrezi,
čudežna je moč v brezi,
morda me pozdravi!

Sok mlade breze
v žile se zaleze,
kot skorjo belo
kožo velo
bo napelo,
brez zdravnika
bo me ozdravilo.

Če pa volja božja bo,
da v majniku cvetočem
vzeti moral bom slovo,
pod brezo tole čudežno
me pokopljite,
na grob mi karabinko
s titovko denite,
da veren bil sem,
še križ lesen nanj zasadite!&quot;
''Brevir moj v travi'' (1981), 17&amp;ndash;18.
&lt;/poem&gt;


====Na Bistrici 1942====

&lt;poem&gt;
Sklonim nad njim se,
potno je čelo,
ves nebogljen
in v cunje zavit,
v trebuhu ga zvija:
&quot;Pomagajta, Jezus, Marija!&quot;

Sestra tiho mi dahne:
''Tifus mori ga,
strel v čreva dobil je,
krog pasa ves gnil je,
zdržal ne bo.
Vas je naročil,
dajte mu to,
kar je potrebno
za zadnje slovo.&quot;

V srcu me misel boli,
da mora mlad iti,
razvezane mladih moči
so vse niti.
Dekle mu piše:
&quot;Majnik kot lani,
moj dragi, je danes v Ljubljani,
še lepše nam bo,
ko se vrneš domov ... &quot;

Fantu steklijo oči,
globlje, vse globlje
v prsih mu hrope,
stiska roke mi,
rad bi še nekaj povedal,
ko se je vsega spovedal:
&quot;Če me v Ljubljano
svobodno ne bo,
povejte ji vi,
moji ljubljeni Sonji,
mislil sem nanjo vse dni:
videla bova se v večnosti.&quot;
&lt;/poem&gt;
''Brevir moj v travi'' (1981), ''Pesmi upora, 3'', 403.

* Božidar Flajšman: [https://www.youtube.com/watch?v=yJvNkjWyqfk Pestro življenje duhovnika, pesnika in kronista Lojzeta Jožeta Žabkarja in njegov izgon iz Črnomlja.] Središče za  javno zgodovino FF UL 14. 6. 2023. Youtube.
* [https://radio-odeon.com/novice/v-crnomlju-o-pestrem-zivljenju-lojzeta-zabkarja/ V Črnomlju o pestrem življenju Lojzeta Žabkarja.] Radio Odeon 15. 6. 2023.
* Božidar Flajšman: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8CLPSD9 Dnevi na jugu, 1937-1938: slovenski duhovnik in pesnik na služenju vojaškega roka v Srbiji, za časa Kraljevine Jugoslavije.] ''Retrospektive'' 22/1 (2023).

===Pesnica [[:w:Kristina Šuler|Kristina Šuler]] in njena hči partizanka ===

{|
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Spominska plošča Kristini Šuler na rojstni hiši]]
|[[File:Kropa birthplace of the poet Kristina Šuler 26102009 66.jpg|thumb|Rojstna hiša Kristine Šuler]]
|}

{|
|[[File:Kristina Šuler.jpg|thumb|Kristina Šuler]]
|[[File:Kristina Šuler 1945.jpg|thumb|Kristina Šuler 1945]]
|[[File:Kristina Šuler 02.jpg|thumb|Kristina Šuler, Kovaški muzej v Kropi]]
|}

{|
|[[File:Kristina Šuler s hčerko Kristo.jpg|thumb|Kristina Šuler s hčerko Kristo]]
|[[File:Kristina Šuler 1914.jpg|thumb|Kristina Šuler 1914]]
|[[File:Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi.jpg|thumb|Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi]]
|}

[posnetek groba na Žalah | portret Kristine Šuler slikarke Mare Kralj iz 1934]

V zavesti imamo, kot da je šel v partizane samo praznožepi proletariat, pri Kristini Šuler, Mirku Šušteršiču in še kom pa se izkaže, da so bili med najbolj zavzetimi uporniki izobraženci in iz premožnih družin. Te je okupator kot najbolj nevarne ponemčevalnemu načrtu tudi najprej izselil ali zaprl. Kristina Šuler (1866&amp;ndash;1959) je bila iz fužinarske družine. Mati Hedvika, rojena Potočnik, je zgodaj umrla, oče, podjetnik Benjamin Schuller pa je na stara leta obubožal in je z učiteljsko plačo sama vzdrževala družino. V Kropi je dokončala osnovno šolo, sledilo je osem let samostanske šole v Škofji Loki in učiteljišče v Ljubljani.

Med 1889 in 1898 je poučevala v Bohinjski Bistrici, kjer sta bila za kaplana pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Anton Medved, ki sta organizirala literarna srečanja in jo literarno usmerjala. Čeprav se je skupaj z učiteljico Vido Jeraj uveljavila kot najpomembnejša pesnica svojega časa, knjižnega izida svojih pesmi ni dočakala. 1899&amp;ndash;1901 je službovala na osnovni šoli v Šmartnem pri Ljubljani, dokler je niso odpustili zaradi rojstva nezakonskega otroka. S trimesečno hčerko Kristo se je odselila na Staro Goro pri Sv. Juriju ob Ščavnici in tam poučevala do upokojitve 1925xx. 

Pet let po upokojitvi se je preselila v Ljubljano in poslovenila priimek. 1941 se je, petinsedemdesetletna,  kot članica Jugoslovanske ženske zveze vključila v OF. Na sestanek pri njej doma na Mirju je prišel tudi Boris Kidrič. S sestro sta pisali po zidovih gesla proti okupatorju; bila je najstarejša ljubljanska aktivistka. Hčer Kristo so internirali v Italijo in se je vrnila po kapitulaciji Italije septembra 1943. Partizani so jo poslali poučevat na osvobojeno ozemlje v Belo krajino.  

Ostarela Kristina je med vojno spet začela pesniti, in to angažirano, bojevito, na temo trpečega, a neuklonljivega ljudstva ter o hčeri izgnanki in partizanki. Pesmi je prebirala ljudem, ki ob italijanski blokadi niso smeli iz hiš. Pesem V pričakovanju je napisala tik pred osvoboditvijo maja 1945 in je izšla v slavnostni številki ''Slovenskega poročevalca''. 

Hčer so 1949 pod obtožbo, da je informbirojevka, za dve leti in pol internirali na Golem otoku. Političnih zapornikov so se tedaj ljudje izogibali, zvezo med matero in hčerjo je s pismom pomagal vzdrževati Fran S. Finžgar. Po zaporu je z materjo živela skrajno revno v bedni sobi, skozi katero so hodili drugi stanovalci, do leta 1959, ko je 59-letna hči umrla za rakom. Kristina Šuler se je potem preselila k sorodnikom v Moste, vendar je že čez pet mesecev umrla. Na nagrobniku na ljubljanskih Žalah (spomenik je izdelal prijatelj Tone Kralj) so vklesani njeni verzi: 

&lt;poem&gt;
Stopinje moje tišje so in tišje ...
Odhajam praznih rok neznano kam.&lt;/poem&gt;

Spominsko ploščo ima na rojstni hiši v Kropi in na OŠ na Stari Gori, pod njenim znamenjem se odvija pesniški natečaj za najboljšo slovensko žensko poezijo kresnice. 

&lt;poem&gt;
'''V ječi'''

Bila pohlevna sem in tiha,
otrokom svojim sem bila ljubeča mati,
o, zdaj me ni več prepoznati -
preklinjam, krčim žuljave roke v pesti:
&quot;Prekleta bodi roka, ki je strel sprožila,
mi sina je edinca umorila,
prekleti vi, ki hčerko ste mi odpeljali,
v sramoto in trpljenje jo pehali,
porušili, požgali dom ste naš;
ponižan, strt naj rod bo vaš!&quot;

Bila pohlevna sem in tiha,
zdaj levinja sem krvoločna;
da bi telo in dušo mi ubili,
za mreže ste železne me vtaknili,
da v ječi brez otrok naj svojih jaz poginem,
brez njih ljubezni in opore naj preminem.

Že bliža dan se, okupatorji krvavi,
ko levinja za mrežami bo zarjovela -
v svobodo zlato našo bo zdrvela,
slavila z narodom njegov veliki dan.

''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 481.
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
'''Lučka na grobu'''

Lučka na grobu, drobna kresnica,
svetiš v noč gozdno, v temi blestiš,
padel junak je za narod, svobodo,
njemu v spomin, ti lučka, goriš.

Smreke zelene, gozdne ciprese
v molku globokem ob grobu stoje,
breze junaku pozdrav šepetajo ...
z listjem jesenskim grob mu zlate.

Vžigaj se, lučka, v ogenj mogočni,
srca prešine plamen naj tvoj,
s silo udarno po poti junaka
stopajmo proti sovražniku v boj! 

Lučka na grobu, drobna kresnica,
bodi znanilka srečnih nam dni,
ko bo vstal narod, prerojen, prekaljen
iz bolečine, trpljenja, krvi.

''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 483; tam še 5 njenih pesmi.
&lt;/poem&gt;

&lt;blockquote&gt;
Nikoli se nisem bala preganjanja, ki mi je pretilo. Spremljala sem drzne podvige naših mladih ljudi, ki so tvegali življenje, mučenje, ječe in taborišča in doživela čudovit preokret v slovenskem
človeku — nič več ni klonil glave pod okui ukupatorjevim bičem, temveč ponosno in samozavestno stopal v borbo za pravice in svobodo svojega teptanega naroda. [...] Vsa štiri leta najhujšega trpljenja slovenskega naroda sem s trdno in neuklonljivo vero pričakovala našo zmago. Vedela sem, da ustvarjamo v skupni borbi z našo mogočno in iskreno zaveznico SZ svetlejšo bodočnost našemu in vsem narodom Jugoslavije. 
&lt;/blockquote&gt;

&lt;poem&gt;
Odprl knjigo si velike svoje zgodovine,
v peterokrako zvezdo so se zlile zvezde zlate,
prešel je mrak, minila groza je noči,
s krvjo umit pred svetom tvoj obraz blesti.
Ljubezni, bratstva luč ti iz oči gori.
Če kdaj še v te zažene vojni se vihar,
boš dvignil močno pest na nov udar.
&lt;/poem&gt;

&lt;blockquote&gt;
'''NAŠLE SO POT NAZAJ IN NIHČE JIH VEČ NE BO ODVRNIL OD NAŠE PARTIJE.''' Pismo z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena Centralnemu komiteju KP Jugoslavije. Izmed 306 z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena iz vse Jugoslavije jih je 299 poslalo Centralnemu komiteju Komunistične partije pismo, v katerem pravijo med drugim:

»Ko smo pazljivo zasledovale čedalje srditejšo in čedalje bolj breznačelno gonjo vodstev ZSSR in dežel ljudske demokracije proti naši mladi socialistični domovini, naši Partiji in vladi, smo spoznale vso pogubnost tega potu izdajstva ljudstva in Partije. Na to pot nas je večinoma zapeljala avtoriteta tistih, ki so podpisali pisma CK VKP(b) in zloglasno resolucijo Informbiroja.«
Pismo ugotavlja, kakšni so nameni in cilji voditeljev ZSSR in dežel ljudske
demokracije v njihovi gonji proti socialistični Jugoslaviji, kaj vse so doslej že
ukrenili, da bi dosegli te namene in cilje, in kako brezplodno je vse to početje,
zaključi pa se z besedami:

Me, ki smo v časih tako težkih za našo Partijo in narode klonile in zapustile pravo pot, smo bolj k kakor kdaj koli občutile toploto in skrb naše Partije, ki ukazuje slehernemu v naši deželi, partija nam je še enkrat pokazala vso svojo velikodušnost, ko nam je na široko omogočila spoznati resnico, popraviti svoje napačno stališče in se zopet vrniti v vrste dobrih državljanov naše dežele, borcev za socializem. Z vsem srcem sprejemamo pomoč naše Partije in obljubljamo, da nas nihče nikoli več ne
bo mogel odvrniti od poti, po kateri nas vodita naša Partija in tovariš Tito. Napele bomo vse svoje sile v graditvi socializma in borbi proti vsem tistim, ki bi skušali ovirati graditev od zunaj ali od
znotraj, in obljubljamo, da kot matere nikoli ne bomo dovolile, da bi hodili naši otroci po kateri koli drugi poti, razen po tisti, po kateri nas vodi naša Partija. 

Naj živi močna in nezlomljiva Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. 

Pismo so podpisale: Slobodanka Djordjević, Vasilija Uzelac, Katica Hrušč, Ema Logar - Grbec, Kristina Šuler in še 294 tovarišic. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9K809KXX ''Ljudska pravica'' 12. 10. 1949]&lt;ref&gt;Pismo je verjetno podpisala hči Kristine Šuler Krista, ki je bila kot informbirojevka zaprta na Golem otoku.&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;

In prav do zadnjega si je želela dvojega: da bi izoblikovala še eno pesem, ki jo je nosila v srcu pet dolgih mesecev, morda najbolj bolečo pesem svojega življenja — pesem umrli edinki, in da bi doživeta knjigo svojih izbranih pesmi. -- Nekrolog Erne Musar. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQU0YA9Z ''Delo'' 13. 1. 1959]

*Vlasta Felc: Toliko je dala, a odšla je praznih rok: Pesnica Kristina Šuler. ''Delo'' 19. 8. 1998. 9.
*Emil Cesar: članek v ''Borcu''
* Emil Cesar: spremna beseda. ''Češnja pod oknom: Izbrane pesmi''. Ljubljana: Amalietti, 2008. 93&amp;ndash;109.
*Verena Štekar Vidic: Kristina Šuler. ''Plamen'' 1985.
*Erna Mauser: Razgovor s Kristino Šulerjevo. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHWONFVP ''Ljudska pravica'' 10. 11. 1945.]

==Civilno življenje ==

{|
|[[File:Gregorjevo v Kropi 1944.jpg|thumb|Gregorjevo v Kropi 1944]]
|[[File:Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar.jpg|thumb|200 px|Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Svojci vozijo z gora svoje drage.jpg|thumb|450 px|Svojci vozijo z gora svoje drage. Foto Slavko Smolej]]
|}

{|
|[[File:Vajenci v Kropi 1943.jpg|thumb|Vajenci v Kropi 1943]]
|[[File:Lazarjeva Micka 100 let.jpg|thumb|Pričevalka Lazarjeva Micka]]
|}

==Vzporedni projekti==
*dopolnitev gesla o Kropi na Wikipediji
*vnos manjkajočih fotografij v Wikimedijino Zbirko
*vris manjkajočih spomenikov na OpenStreetMap
*dopolnila in popravki za padle Kroparje v Sistory

===Osebnosti iz Krope===

* [[:w:Janez Krstnik Potočnik]] (15. 6. 1749, [[:w:Kropa]] - 9. 2. 1834, [[:w:Ljubljana]]), slikar in restavrator
* [[:w:Jožef Potočnik]] (1753, [[:w:Kropa]] - 1808), pravnik, cesarski dvorni svetnik
* [[:w:Simon Ignac Pesjak]] (29. 7. 1778, [[:w:Kropa]] - 24. 9. 1857, [[:w:Ljubljana]]), trgovec
* [[:w:Valentin Klinar]] (1840, [[:w:Kropa]] - 23. 12. 1902, [[:w:Kropa]]), trgovec, soustanovitelj in načelnik žebljarske zadruge
* [[:w:Danijel Pogačnik]] (1834, [[:w:Kropa]] - 1910), ilirski pesnik
* [[:w:Janez Šolar]] (27. 8. 1827, [[:w:Kropa]] - 22. 2. 1882, [[:w:Zadar]]), duhovnik, jezikoslovec, profesor in šolski nadzornik
* [[:w:Jurij Varl]] (23. 4. 1827, [[:w:Kropa]] - 5. 3. 1874, [[:w:Velesovo]]), pesnik, duhovnik in pripovednik
* [[:w:Ivan Zupan]] (9. 12. 1857, [[:w:Kropa]] - 4. 7. 1900, [[:w:Kamna Gorica]]), skladatelj in orglar
* [[:w:Jožef Zupan]] (12. 3. 1811, [[:w:Kropa]] - 29. 8. 1866, [[:w:Kropa]]), nabožni pisatelj
* [[:w:Simon Zupan]] (24. 10. 1844, [[:w:Kropa]] - 20. 10. 1925, [[:w:Ljubljana]]), nabožni pisatelj
* [[:w:Rok Gašperšič]] (9. 8. 1941, [[:w:Kropa]]), direktor, lovec, pisec domoznanskih del
* [[:w:Justin Ažman]] (25. 3. 1910, [[:w:Trst]] - 1991, [[:w:Kropa]]), politični in kulturni delavec
* [[:w:Joža Bertoncelj]] (1901, [[:w:Kropa]] - 1976), umetnostni kovač in literat
* [[:w:Anton Dermota]] (4. 6. 1910, [[:w:Kropa]] - 22. 6. 1989, [[:w:Dunaj]]), tenorist, operni pevec, koncertni pevec in pedagog
* [[:w:Gašper Dermota]] (1917, [[:w:Kropa]] - 1969), operni pevec
* [[:w:Leopold Dermota]] (1912, [[:w:Kropa]] - 1992), operni pevec
* [[:w:Lovrenc Dermota]] (1938, [[:w:Kropa]]), direktor Mariborskih lekarn
* [[:w:Rudi Finžgar]] (7. 5. 1920, [[:w:Podnart]] - 9. 7. 1995, [[:w:Kropa]]), smučarski skakalec in podjetnik
* [[:w:Boštjan Gašperšič]] (1938, [[:w:Kropa]] - 1938), arhitekt, glasbenik in risar
* [[:w:Branko Gašperšič]] (11. 1. 1935, [[:w:Kropa]] - 5. 7. 2006, [[:w:Jesenice]]), doktor znanosti, univerzitetni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, dekan
* [[:w:Janez Gašperšič]] (4. 12. 1934, [[:w:Kropa]] - 27. 3. 2009, [[:w:Radovljica]]), graver in cizeler
* [[:w:Jože Gašperšič]] (14. 3. 1896, [[:w:Kropa]] - 7. 12. 1964, [[:w:Kropa]]), gospodarstvenik, glasbenik in zgodovinar
* [[:w:Marjan Gašperšič]] (15. 8. 1929, [[:w:Kropa]] - 16. 12. 2015, [[:w:Ljubljana]]), arhitekt in industrijski oblikovalec
* [[:w:Zlata Obnjanovič Gašperšič]] (17. 3. 1931, [[:w:Kropa]]), glasbenica in sopranistka
* [[:w:Damjan Hafner]] ([[:w:Kropa]] - 2014 [[:w:Kropa]]), direktor
* [[:w:Luka Hafner]] (1859, [[:w:Kropa]] - 1935, [[:w:Kropa]]), fužinar, kovaški podjetnik, župan in soustanovitelj žebljarske zadruge
* [[:w:Adam Kržišnik]] (1936, [[:w:Kropa]]), umetnostni kovač
* [[:w:Kamilo Legat]] (17. 9. 1935, [[:w:Kropa]] - 1995), akademski slikar in likovni pedagog
* [[:w:Dušan Petrač]] (28. 1. 1932, [[:w:Kropa]]), fizik
* [[:w:Matija Pirc]] (21. 3. 1875, [[:w:Kropa]] - 24. 2. 1927, [[:w:Maribor]]), profesor, zgodovinar, geograf
* [[:w:Anton Šilar]] (28. 1. 1936, [[:w:Kropa]] - 2015, [[:w:Nova Gorica]]), dramski in filmski igralec
* [[:w:Kristina Šuler]] (17. 7. 1866, [[:w:Kropa]] - 25. 12. 1959, [[:w:Ljubljana]]), pesnica
* [[:w:Artur Vidic]] (1922, [[:w:Kropa]] - 16. 3. 2006, [[:w:New York]]), doktor znanosti, sociolog, univerzitetni profesor na New School for Social Research, New York
* [[:w:Peter Žmitek]] (28. 6. 1874, [[:w:Kropa]] - 27. 12. 1935, [[:w:Ljubljana]]), akademski slikar
* [[:w:Dominik Gašperšič]] (19. 2. 1940, [[:w:Kropa]]), univerzitetni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, stomatolog
* [[:w:Egidij Gašperšič]] (1. 9. 1936, [[:w:Kropa]]), pevski pedagog, skladatelj in zborovodja
* [[:w:Alojz Potočnik]] (11. 6. 1951, [[:w:Kropa]]), politik
* [[:w:Janez Potočnik]] (22. 3. 1958, [[:w:Kropa]]), doktor znanosti, ekonomist, politik, evropski poslanec in komisar
* [[:w:Zmago Šmitek]] (1949, [[:w:Kropa]]), etnolog, kulturni antropolog, doktor znanosti, univerzitetni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskovalec
* [[:w:Irma Mihelič]] (4. 10. 1984, [[:w:Kropa]]), operna pevka


(izpis iz [[:w:Seznam osebnosti iz Občine Radovljica|Seznama osebnosti iz Občine Radovljica]]. DAR.)
*Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdojekdo.]

==Opombe==

{{sklici}}

==Predmeti==
* z Vurnikove hiše odstranjena spominska plošča OF v Radovljici, posvečena aktivistu OF in partizanu Stanetu Bertonclju (1912 Ljubno &amp;ndash; 1966 Radovljica), ki je bil nazadnje v vojni čevljarski delavnici na Brezovici pri Kropi.
* v lovsko puško predelana brzostrelka Franca Gašperšiča, ki je bila njegovo orožje v partizanih in jo je pred leti podaril Kovaškemu muzeju.

'''Predmeti iz mestnega arhiva''' (Kranj?, posredovala Vlasta Felc)

**30) KNP 1146 puška mauser 5455 Puško je dal Jeraša Gabrijel, Kropa 4. Našel jo je zakopano nad Kropo. Zakopal jo je partizan Tone iz Primorske v začetku 1943. Tone je bil v vodu, ki je prenašal orožje izpod Storžiča na Jelovico in je padel pri Poreznu sredi 1944.  
**31) KNP 1147 nahrbtnik Dal ga je Strnad Janez, Kropa 36, ki je z njim odšel v partizane 25. 6. 1943 v Jeloviški bataljon. Z njim je bil tudi po Dolenjski, v Kočevskem Rogu, v SCVPB.
**32) KNP 1148 sekira Našel jo je Vršnik Lojze vlogorju na Pogrošarjevi plani pri Vodiški planini, kjer je bil ustanovljen Cankarjev bat.
**33) KNP 1149 --&quot;-- žebelj velik kroparski Zabit v smreko, kjer so borci obešali meso.
**34) KNP 1150 šaržer za zbrojevko brez peresa Cankarjev bataljon, Pogrošarjeva plana
**35) KNP 1151 del levega čevlja --&quot;--
**36) KNP 1152 
** [...] še predmeti z Jelovice
**71) KNP 1237 pokrivač za puškino cev Najden v kuhinji bolnice II. grupe odredov v Peštini na Jelovici, ustanovljeni 24. ali 25. julija 1942. Zdravnik je bil iz Ljubljane, komandir in šef kuhinje je bil Šiško. 13., 14. in 15. avg. so Nemvci naredili hajko, bolnica s pribl. 16 ranjenci je bila pravočasno izpraznjena.  
** 72) KNP 1238 xxx šaržerja za mauser puško --&quot;--
** 73) ?? KNP 1240 pištola Steyer, kal. 7,65 Last Vinka Hafnerja, izročila sestra Ančka iz Stražišča. Pištola ima odrgnino od gestapovske krogle. 
** [...]
** 107) KNP 1389 24 italijanskih nabojev s šaržerji Našel jih je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju čevljarske delavnice na Kosovini pri Kropi, ki jo je organiziral Stane Žagar spomladi 1942. 
** 108) KNP 1390 italijanska puška prelomljena Našel jo je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju komande mesta Kranj v Kroparski gori, kjer je bil od sept. 1943 do osvoboditve.
** 109) KNP 1391 emajlirana skleda --&quot;--
** 110) KNP 1392 šaržer za italijansko puško --&quot;--
** 111) KNP 1393 šaržer za lahko bredo --&quot;--

'''Predmeti iz Gorenjskega muzeja v Kranju''' (Jana Babšek, Marija Kos):
**NZV 72/1	deska za rezanje mesa	deska je predelana v predal	les	23x42x4,5 cm	foto IMG_8086-33		rabili so jo za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu.
**NZV 72/2	pokrov deske za rezanje mesa	manjša deščica za zapiranje	les	37x4x2 cm			rabili so ga za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu.
**NZV 167	škatla	zarjavela okrogla škatla	pločevina	28x13 cm	foto: NZV_167		V njej so bili shranjeni dokumenti Okrajnega komiteja Skoj Jelovica, najdena na Malem Vrhu pri Rovtih
**NZV 85 	lonec	ena in pollitrski rjav        emajlirani lonec	pločevina	20x12 cm	foto IMG_8240-159	7.11.1962	Lonec iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici.
**NZV 82	zajemalka	modra emajlirana zajemalka	pločevina	35x9 cm	foto IMG_8233-150,159, IMG_8235-150	7.11.1962	Zajemalka iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici.
**NZV 76	porcija	ponvica ali porcija	pločevina	7x21 cm	foto IMG_8238-152	7.11.1962	Ponvica, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 81	ročka	del ročke posode	pločevina	23 cm	foto IMG_8230-153, IMG_8231-153	7.11.1962	Ročka posode, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 265	steklenica	steklenička za zdravilo - rjava	steklo	6x3 cm	foto IMG_9837-156	7.11.1962	Steklenička je bila najdena v taborišču Jelovške čete na Jelovici, kjer se je četa zadrževala v letih 1942 in 1943.
**NZV 147	lonec	velik lonec z žično nosilko	pločevina	50x30 cm	foto: NZV 147	7.11.1962	Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 145	lonec	velik pločevinast lonec brez žične nosilke	pločevina	50x27 cm	foto IMG_8026-158	8.11.1962	Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 80	porcija	nemška vojaška porcija z žičnatim ročajem	pločevina	18 x 18 x 9 cm	foto IMG_8233-150,159, IMG_8234-159	8.11.1962	Porcija, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 149	vedro	vedro za vodo	pločevina	32x28 cm	foto IMG_8062-160	8.11.1962	Vedro, najdeno v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.

'''Predmeti iz jeseniškega muzeja''' (Daša Čopi):
**Stran 2 (T-759): Obkroževalna akcija na Jelovici. Z daljnogledom se išče sovražnika. Umringelungaktion in der Jelovica. In Scheren-Fernrohr wird der Feind gesucht.
**Stran 4 (T-1498): Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj vrha v Kropo in obratno. Komisar je bil Hafner iz Jesenic. Slikano marca 1944. Na sliki so: Hinko Klinar iz Hrušice, Mirko Klinar, Jože Božič iz Jesenic, Franc Žurman iz Jesenic.
**Stran 6 (T-2862): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Policijski tovorni konji. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Tragtier der Polizei.
**Stran 8 (T-2863): Velika akcija na Jelovici 24. 7. 1942. Nemški vojak motorist v akciji.
**Stran 10 (T-2864): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo odpeljalo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterie - Geschütz wird abtransportiert.
**Stran 12 (T-2865): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo opustilo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterei Geschütz wird verlastet.
**Stran 14 (T-2866): Nemška akcija na Jelovici 24.7.1942. Nakladanje pešadijskega topa na kamion.
**Stran 16 (T 4449): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Oddelek policistov gre na pot. bt 3/6 1806
**Stran 18 (T 4450): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Vojak - policist opazuje okolico. Ibt 2/32 1806Stran 20 (T 4451): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kolona gre na pot. Ibt 2/34 1806
**Stran 22 (T 4452): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kurir gre s kolesom na pot. Ibt. 6/12a 1806
**Stran 24 (T 4453): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Tankovski lovec. Ibt. 6/16a 1806
**Stran 26 (T 4454): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Teški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt. 6/19a 1806.
**Stran 28 (T 4455): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/20a 1806
**Stran 30 (T 4456): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Nemški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 2 / 23 aStran 32 (T 4457): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/24a 1806
**Stran 34 (T 6102): VOS-ovci v zgodnji pomladi 1944 pod Jelovico blizu vasi Selo: 1. kurir, 2. Kunčič Anton z Bleda, 3. Zupan Ivan - Nestor, 4. [prazno], 5. Erman Anton z Bleda, 6. Vovk Franc, 7. leži Rožič Mirko - Raskovec z Ribčevega laza v Bohinju.
**Stran 36 (T 6501): Iz občnega zbora Zveze prostovoljcev borcev za severne meje 1918-1919 v dvorani jeseniških upokojencev dne 28.5.1977 na Jesenicah. V prvi vrsti od leve proti desni sedijo: 1. Miha Ancelj Mojstrana, 2. Krajnik Franc Dovje, 3. Jože Osvald Rateče, 4. Lovro Mlakar Jesenice, 5. Rudolf Ogrin Javornik, 6. Franc Fais Jesenice, 7. Šorli Srečko Dobrava, 8. Franc Hartman Planina, 9. Kisovec Matevž Jesenice, 10. Čop Srečko Radovljica, 11. Vrhovšek Karol Jesenice, 12. Blažič Henrik Kr. Gora.
**Stran 38 (T 6528): Partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini. Dom je zgradil Okrajni odbor ZZB Kranj leta [prazno].
**Stran 40 (T 6529): Pročelje partizanskega doma na Jelovici - Vodiški planini.
**Stran 42 (T 6530): Partizanski dom na Vodiški planini v osrčju gozdnega masiva Jelovice.
**Stran 44 (T 6531): Pogled na partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini.

'''Predmeti iz MNZ v Ljubljani''' (Monika Kokalj Kočevar)
**INV 1463 Tulec je iz kurirske postaje D nad Kropo na Gorenjskem. Obstajala je od spomladi 1944 do osvoboditve.
**INV 1623 Svetilka  iz nekdanjega tabora VOS Kranjskega okrožja na Kroparski gori v občini Radovljica.
**INV 1645 Štirje prazni medeninasti tulci s šaržerjem za angleško puško. Tabor OOF Jelovica, ki je bil za Brezovico nad Kropo od poletja 1943 do septembra istega leta.
**INV 2030 Skodelica iz  nekdanjega taborišča Okrajnega odbora OF Jelovica nad Brezovico pri Kropi
**INV 0018 Puška - nemška, Mauser. Izkopana  nad  Kropo.
**INV 0021 Puška - italijanska, dolga. Številka orožja na cevi: YN 6014, nad njo je napis: TERNI, za njim pa številka 16. Iz tabora Komande mesta Kranj v Kroparski gori.
**INV 0069 Deli italijanske, kratke puške: cev, prednja in zadnja merilna priprava, spodnji obroč, sprožilec in dno nabojišča. Brez ostalih delov. S Kroparske gore, kjer je od sredine 1943 do osvoboditve taborila komanda mesta Kranj.
**1191/3	 	Hrast; Kropa, nakladanje hrane za partizane na Jelovci 1944
**1394/16	 	Bočna - Kropa pri Kranjc Francu, kjer je bila Tiskarna
**1844/26	 	Pred partizanskim bunkerjem nad Kropo, kjer se je zdravil narodni heroj Dežman Tone - Tonček, ki je bil ranjen v letu 1944. Sredi Pretnar Jakob iz Dobrave pri Kropi
**1844/28	 	Čevljarska delavnica nad Kropo 1944. Stojita: Bertoncelj Mara - Cveta, Bertoncelj Stane - Stašo. Sedijo: tertji Vovk Franc, zadnji Maček
**1844/36	 	Grupa partizanov nad žago v Kropi 1944. leta
**1867/5	 	Gospodarski odsek Kropa 24. 7. 1944
**1959/30	 	Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec
**1959/31	 	Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec

==Literatura==

* Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str.
* Janez Šmitek: Kovaški muzej v Kropi: Oddelek NOB (zgibanka). Kropa, 1981.
* [[:c:Category:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]]. Wikimedia Commons.
* Vesna Levičnik: [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/partizanska-cipka-in-rdeci-hudic-iz-titolanda-2744984/ Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda.] ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. (slike iz MNZ) 
* Tatjana Dožan Eržen: [https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2018/07/0238_001.pdf Lato, Smuk, Rak, Kum: V Kropi so sredi 20. stoletja izdelovali smučarsko okovje.] Gorenjski muzej.
*Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kraji/Kropa%20-%20zgodovina.pdf Kropa - zgodovina.] DAR.
* Vladimir Vilman: Finžgarjev stroj, ki je izdelal na stotine smuči. 
* Rudi Finžgar. [http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdo je kdo.] DAR (Goran Lavrenčak).
* Mira Hladnik: [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope]], SB nov. 2022.
* Mira Hladnik: [[Marija Debeljak]]. SB ?
* Kovaški muzej v Kropi hrani tehnične risbe smučarskega okovja.
*Patricija Maličev: [https://www.delo.si/sobotna-priloga/kdo-se-boji-zgodovine Kdo se boji zgodovine?] ''Delo'' 11. 7. 2026.
*Verena Štekar-Vidic: ''Znameniti Kroparji: (J. K. Potočnik, J. Varl, D. Pogačnik, P. Žmitek, K. Šuler)''. Kovaški muzej Kropa, 26. april - 12. maj 1985 (zgibanka ob razstavi). 
*Saša Florjančič: 50 let Kovaškega muzeja. ''Vigenjc'' 2 (2002). 19&amp;ndash;69.
*Jože Dežman: Kroparski vedež inženir Janez Šmitek. ''Vigenjc'' 2 (2002). 101&amp;ndash;15.
*[https://www.youtube.com/watch?v=SyKePeRKvIY SLEDI ŽIVLJENJA Milana Vidica. st. - Pogačn'kovega Milana iz Podblice.] KICTV 20. sept. 2025. (o poteh Prešernovega bataljona po Jelovici, nekako do 28:40)
*Marko Štepec (ur.): ''Pot domov''. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2015.

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]].
*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Objave ob projektu]].</text>
      <sha1>6mh15t1eqdu7ztm6m0ikntxtydht9py</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85749</id>
      <parentid>85748</parentid>
      <timestamp>2026-08-25T19:04:41Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Skobci nad dolino */</comment>
      <origin>85749</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="141685" sha1="3r4vk2mvhdo4f4wbb8i9f7c6fgnazle" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] 
| title_orig    = '''Kovači v partizanih: Za NOB-prostor v Kovaškem muzeju v Kropi'''
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Načrt za NOB-sobo v Kovaškem muzeju v Kropi, v delu!
|image = [[File:Kropa, Klinar house.jpg|thumb|Klinarjeva hiša]]
}}

&lt;blockquote&gt;
&quot;Zgodovina ni besedilo, ki ga popravlja lektor. Je tkivo skupnosti. Če iz njega izrežemo narodnoosvobodilni boj, ne bo izpuhtela samo pripoved o vojni. Izpuhtela bo zgodba o tem, da so ljudje v času najtemnejših stisk ter razpada sveta ter vrednot znali misliti drug na drugega. Da so nastajale bolnišnice sredi gozdov, kurirske poti, tiskarne, šole in kulturne skupine. Da skupnost ni nastala zato, ker je nekdo tako ukazal, ampak zato, ker brez nje ni bilo mogoče preživeti.&quot; (Maličev 2026)&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
&quot;Predstavitev Krope med prvo in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo v 20. stoletju.&quot; (Florjančič 2002: 39)&lt;/blockquote&gt;

==Kovači smo==

&lt;poem&gt;
Kovači smo in naša sila
skovala nam bo sreče ključ,
in iskra svetla izpod kladiva
prižgala bo svobode luč.

Udarec pada za udarcem,
kladiva pesem nam doni,
sovrag stoletni že v prah se ruši,
iz spanja ljudstvo se budi.

In srečo narodu skovali
s kladivom našim bomo mi,
verige sužnjev, okove težke
kladivo naše naj zdrobi.

Mi kujemo bodočnost svetlo
in svobodo za vse ljudi.
&quot;Naprej v borbo!&quot; je naše geslo,
že vas in mesto se budi.

Mi kujemo enakost, bratstvo,
mladini sonce, svobodo,
vsi za svobodo, kruh, mir in zemljo
dvignimo žuljavo roko!

Kovači smo ... 
&lt;/poem&gt;
(''Naj pesem naša zadoni'', 1944)

Ruski izvirnik revolucionarne koračnice Kovači smo ima naslov Мы кузнецы (&quot;и дух наш молод&quot;). Besedilo je leta 1912 napisal ruski pesnik Filip S. Škulev, slovenski prevod je nastal v kaznilnici v Sremski Mitrovici, prevajalec ni poznan. Pela se je zlasti med jugoslovanskimi partizani na melodijo, ki je bila v začetku podobna italijanski delavski himni Bandiera rossa.&lt;ref&gt;Franc Križnar: Glasba v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945. [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-6_7.pdf ''Borec'' 1979, št. 6&amp;ndash;7.] &lt;/ref&gt; 

===Kovaška simbolika===

Kovač je pomembna funkcija v folklornem izročilu po svetu in pri nas. Kovač v ljudski pesmi zvabi smrt oz. hudiča v kovaški meh ali na začarani stol (Andrej Gabršček: ''Narodne pripovedke v soških planinah'', 1910: 148; Šmitek 2004: 151). V ''Pohorskih bajkah'' (Jože Tomažič, 1943) nastopi kovač v vlogi Kresnika, tj. osrednjega predkrščanskega božanstva, ki ga je krščanstvo nadomestilo s svetim Elijo (oz. Šembiljo &lt; sv. Ilija) ali kar s Kristusom. Kresnik je po ljudski razlagi kovač ali učitelj kovaških veščin. Kovač ima v več mitologijah poseben družbeni položaj, njegova opravila so bila sveta. Predstava nebesnega kovača je povezana z ognjem, iskrenjem in kresanjem, pa tudi z gromom in strelo. Bogovom kuje orožje in podkuje konje in je neposredno povezan z najvišjim bogom. To vlogo je v krščanstvu prevzel Kristus, kovač pa je dobil negativne lastnosti, bil je diaboliziran in poslan v pekel (Mircea Eliade: ''Kovači i alkemičari'', 1982; Šmitek 2004: 152).

Kovačnica nastopa v bajkah o pomlajenju. Človek se lahko pomladi v kovačnici ali v mlinu, tj. s pomočjo vode ali ognja, od tod magični značaj teh dveh lokacij (Šmitek 2004: 274). Zato ni čudno, če je kos kovača tudi prvi med slovenskimi literarnimi junaki Martin Krpan, ki si sam skuje orožje za boj z Brdavsom.

&lt;blockquote&gt;
&quot;Pelja ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila tudi na dvoru; zakaj taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je kladivo in nakovalo pri rokah, ako se konj izbosi ali če je kaj drugega treba, da se podstavi ali prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kladivo, ki ga je kovač vselej z obema rokama vihtel; njemu je pa v eni roki pelo, kakor bi koso klepal. &quot;Oj tat sežgani!&quot; pravijo vsi, ko to vidijo; še cesarju se je imenitno zdelo, da ima takega hrusta pri hiši. Krpan kuje in kuje, goni meh na vse kriplje ter naredi veliko reč, ki ni bila nobenemu orožju podobna; imela je največ enakosti z mesarico.&quot;&lt;/blockquote&gt;

V pripovedki o Krpanu ima pomembno vlogo tihotapski tovor, ki ga Krpan skriva pred cesarjem in se zlaže, da tovori &quot;bruse pa kresilno gobo&quot;. Oboje priziva v zavest iskre, ki spet vodijo k predstavi kovaških opravil, hkrati pa tudi k predstavi upornosti (prim. naslov Bevkove povesti o kmečkih uporih ''Iskra pod pepelom'' in slovarski zgled ''razvneti iskro upora''), tako kot beseda kres, gl. npr. slovarski zgled ''zanetiti kres upora''. Zaradi teh pomenskih možnosti je Levstikov Martin Krpan odločno uporniško besedilo. Naslovni junak začenja svoj upor ilegalno, prikrito, z lažjo oz. sprenevedanjem, in šele proti koncu pride na dan s svojimi zahtevami. V začetni Krpanovi laži je prikrita grožnja cesarju, saj brusi, kresilna goba in iskre nedvoumno napovedujejo, da stopnjevanje konflikta lahko pripelje do upora. Levstikov &quot;kovač&quot; Martin je zrasel iz dveh tradicij: po eni strani je zadolžen pri blagem svetniku sv. Martinu iz Toursa (ki je med drugim zaščitnik kovačev!), s svojo robato platjo pa spominja na predkrščanskega, karnevalskega in uporniškega predhodnika (Hladnik 2014: 250&amp;ndash;60) in tako kaže, tako kot drugi literarni in mitični kovači, dvojno naravo, božansko in demonično.

*Milko Matičetov, Jože Pogačnik (kovaško ognjišče je pri Seliškarju in Klopčiču metafora za topljenje starega sveta in kovanje novega), Northrop Frye)

Kovač je med najpogostejšimi slovenskimi priimki (Kovačič 3., Kovač 7., Šmid, Schmid, Šmitek, Kovačevič, Kovič ...) in prvi med priimki, ki označujejo dejavnost osebe (Kolar/Kolarič, Pogačar/Pogačnik, Žagar, Kuhar, Mlinar ...).

* kovači v slovenski literaturi: pravljice (kovač na luni, Od kovača, mlinarja in hrastarja, ...), proletarska poezija (Mi, kar nas je kovačev, Kovačeva balada, Kovač), Anton Koder: [[:s:Luteranci]] (1883), Jakob Bedenek: [[:s:Od pluga do krone]] (1891), Ivan Lah: [[:s:Kovač Peregrin|Kovač Peregrin]] (1903), Ivan Lah: [[:s:Uporniki]] (1906), Ivan Cankar: [[:s:Hlapci]], Peter Bohinjec: [[:s:Kovač in njegov sin|Kovač in njegov sin]] (1907), Silvester Košutnik: Požigalec ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQHIFL4 1910,] [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQRM5NWK 1918]), Peter Bohinjec: [[:s:Za poklicem]] (1912), Cvetko Golar: [[:s:Povest o hudem in silnem kovaču|Povest o hudem in silnem kovaču]] (1916), Vladimir Levstik: [[:s:Pravica kladiva]] (1926), Fran Milčinski: [[:s:Butalski kovač|Butalski kovač]], Fran Jaklič: [[:s:Kovač Rošel|Kovač Rošel]] (1929), Župančič, Ivan Dobravec: [[:s:Kovač (Ivan Dobravec)|Kovač]] (1935), [Anton Ingolič: Ugasla dolina, Malenšek: Kovinarji (1950)], Ciril Kosmač: Kovač in hudič, France Bevk: Gmajna.&lt;ref&gt;Kovač Gregor se poteguje za bajtarske pravice nasproti gruntarjem. Vloga vojvode mu je všeč (&quot;ga je upijanila, da je ošabno dvignil glavo&quot;) in v evforiji pobije nasprotnika, potem pa se v misli, da je ubil, še sam konča. Bajtarji zaradi njegovega boja dosežejo svoje pravice, konec je zanje torej uspešen, večja pa je težava s kovačem, ki ima v tradiciji konservativne kmečke povesti negativno vlogo, v liberalni pa pozitivno: ali je njegova žrtev v službi zmage socialne ideje ali je kazen za voditeljski napuh (hotel je biti &quot;kralj bajtarjev&quot;)?&lt;/ref&gt;

Menda ni nikjer drugje ustrezneje prikazan demoničnost in brezperspektivnost kovačevega lika kot v povesti ''Požigalec'' Silvestra Košutnika (1910):

&lt;blockquote&gt;
»čemu toliko zijaš v mene, deček?&quot; zaklical je popotni mož z osornim glasom. Imel je hud, rekli bi, divji pogled in dečka je streslo, ko je tujec vanj uprl svoje črne oči.
&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Kovačnica je osamela, ker je nihče ni hotel v najem; bila je zaprta in meh in kladivo sta celo mirovala v nji. Vendar pa so si ljudje pripovedovali, da se včasih opolnoči vidi dim, ki se zmešan z žarečimi in krvavoblestečimi iskrami kadi iz dimnika; hudodelec baje nima miru na onem svetu in prihaja nazaj kot velik kostnjak ter kuje v kovačnici igle in dolge žreblje.&lt;/blockquote&gt;

Partizanstvo je tesno povezano s kovaštvom, saj je '''kovaštvo metafora socialnega revolta.''' Oton Župančič je leta 1901 v pesmi Kovaška kovače postavil na čelo slovenskega proletariata:

&lt;poem&gt;
Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali,
kovali svoja srca, kovali svoj značaj,
kako zvene nam duše, bomo poslušali – zakaj?
Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj
srce, ki v njem bo pravi bron,
da pelo bo, vabilo kot zvon,
da bomo krog njega se zbrali ...

Vsi: – črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj,
iz plavžev gorenjskih, iz Kaple, iz Borovelj,
od Nabrežine beli kamenarji, devinski opaljeni ribarji,
polnagi nosači iz luke tržaške – četa,
kot da kiparju ušla je izpod dleta –
vi, sključeni tkalci od statev, strojarji
smrdljivci, zaviti v čresla ostri duh,
vi, mlinarji, ki nam meljete kruh,
zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci,
drvarji po šumah, šoto vozeči Ižanci,
ti mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš,
ti štajerski viničar, ki nam vince mediš,
ti, s svincem v pljučih, z očmi gasnočimi stavec,
v vrtnice mirno zroči savinjski plavec,
Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolon,
vsi, ki poznate otiske zapestnic-spon,
tudi vi, pozorno sklonjeni naprej,
brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej ...

Zato bomo mi kovači kovali,
trdo kovali, tenko poslušali,
da ne bo med nami nepoznan,
ko pride čas, ko sine dan,
da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas ...

(''Prvi majnik'' 1901)
&lt;/poem&gt;

Pogosto recitirana je njegova pesem Žebljarska (''V zarje Vidove'', 1920), ki je nastala ob obisku pesnika v Kamni Gorici in so verze iz nje Kamnogoričani vrezali na spomenik sredi kraja:

&lt;poem&gt;
Od štirih do ene,
od štirih do ene
so zarje rumene,
so trate zelene,
od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
nad nakli smo sključeni;
vsi, fantje, možjé in dekleta in žene,
od štirih do ene
že vsi smo izmučeni:
vodà nam kolesa, mehove nam žene
od štirih do ene,
od štirih do ene.

Pol treh, pol treh –
spet puha nam meh!
Žareči žeblji so nam v očeh,
do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh.
Od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči  žeblji, žeblji v očeh ...

Smo jih v polje sejali?
Po polju naši žeblji cvetó;
poglej v nebó:
vanj smo jih kovali
od štirih do ene, do osmih od treh,
da nam bodo tudi ponoči v očeh ...

Pa ondan sem pred zrcalom postal:
o, kakor da sem po sebi koval!
O, kakor da delam ves božji dan greh
od štirih do ene, do osmih od treh!

Od štirih do ene,
od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči žeblji, žeblji v očeh ...
&lt;/poem&gt;

[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa]] 

V Kropi je na spominski plošči v avli sindikalnega doma Župančičevo posvetilo kroparski tovarni Plamen:  

&lt;poem&gt;
Plamen, ki vas ogreva, 
tudi mene obseva; 
vroč sem od njega in svetal, 
kakor bi skupaj z vami koval. 
O. Župančič &quot;Plamenu&quot; 
1947
&lt;/poem&gt;

Ivan Cankar je leta 1910 v drami ''Hlapci'' prihodnost zaupal kovaču Kalandru z napovedjo: »Ta roka bo kovala svet.« NOB je bil naravno nadaljevanje predvojnega proletarskega uporništva.

==Kropa in Kamna Gorica v slovenski književnosti==

*Jožef Mihelič: [[:s:Jutro v Kropi|Jutro v Kropi]], [[:s:Kroparski kapelici]]

===[[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčič]]===

[[File:Joža Lovrenčič.jpg|thumb|left|Joža Lovrenčič]]

Kred, 2. 3. 1890 – Ljubljana, 11. 12. 1952. Študiral slavistiko, grščino in latinščino v Gradcu, doktoriral 1915 z disertacijo Valentin Stanič in njegova doba in sprva učil v gimnaziji, ki se je zaradi vojne preselila iz Gorice v Trst, od 1920 pa v gimnaziji v Kranju in potem v Ljubljani.

Najprej je živel v Lipnici pri Kropi. Prijatelj Fran S. Finžgar ga je 16. septembra 1915 poročil na Brezjah. Po poroki je z ženo živel na Spodnji Dobravi pri Šolarjevih, po domače Justinovih. Leta 1916 se je preselil v Kranj. Od leta 1917 do 1922 je živel v Podnartu v dveh stanovanjih, pri njih sta bila tudi tašča in tast (Hanibal in Katarina Manzoni), ki sta pokopana na Dobravi. Od tod se je vozil v Ljubljano z vlako, dokler se niso preselili v Ljubljano. Družina je počitnice še naprej preživljala v Lipnici in na Dobravi (pri Lenartku na Zgornji Dobravi ali pri Vogarju v Lipnici), na Srednji Dobravi je malo pred vojno pripravil načrt za gradnjo in kupil material za lastno hišo na Mihovčevem. 

Glavna dela: pesniška zbirka ''Deveta dežela'' (1917); zgodovinski roman ''Publius in Hispala'' (1931), ep ''Sholar iz Trente'' (1939), mladinske povesti (''Tonca iz lonca'', 1941), pravljice in legende. Po vojni so ga zaprli in ga razlastili. Vnuk novinar [[:w:Tadej Labernik|Tadej Labernik]] je leta 2001 dosegel njegovo sodno rehabilitacijo. V vasi Češnjica se dogaja njegova kmečka povest ''Pereči ogenj: Povest izpod Jamnika'' (''Gruda'' 1926, v knjigi 1928). Po drugi svetovni vojni je objavljal večinoma zunaj slovenskih meja. Poročen je bil z Antonietto Manzoni, pranečakinjo italijanskega pisatelja [[:w:Alessandro Manzoni|Alessandra Manzonija]], in imel z njo pet otrok, med njimi tudi Nino Antonio Hedviko, ki je postala žena ameriškega jezikoslovca [[:w:Rado Lenček|Rada Lenčka]]. Njegova vnuka sta zgodovinar [[:w:Andrej Vovko|Andrej Vovko]] in rusistka [[:w:Lena Lenček|Lena Lenček]].

Čeprav se dogaja v okolici Krope, so v ''Perečem ognju'' kovači komaj omenjeni, poglavje je raje posvetil jeseniškim plavžarjem.

*Joža Lovrenčič: [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']]: ''Povest izpod Jamnika'' (1928)
*Joža Lovrenčič: [[:s:Tiho življenje#LEGENDA O USMILJENI MATERI MARIJI KROPARSKI|Legenda o usmiljeni materi Mariji Kroparski]]

===[[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]]===

====Vigenjci====

{|
|[[File:Mimi Malenšek, Vigenci, Glas Gorenjske 1957.jpg|thumb|Mimi Malenšek, Vigenci, Glas Gorenjske 1957]]
|[[File:Mimi Malenšek, Vigenjci, 1978.jpg|thumb|Mimi Malenšek, Vigenjci, 1978]]
|}

Tule je povzetek romana ''Vigenjci'' do strani 45, kot ga je po kosih napravila umetna pamet. 

Roman ''Vigenjci'' (prvič objavljen v letih 1957/58) je obsežno družbenozgodovinsko delo slovenske pisateljice Mimi Malenšek. Zgodba je postavljena v konec 19. stoletja v Kropo, znamenito gorenjsko kovaško središče. Izraz »vigenj« pomeni kovaško delavnico oziroma odprto ognjišče, roman pa realistično prikazuje propad malih, tradicionalnih obrtnih kovačev in žebljarjev pred neustavljivim naletom industrializacije, modernih fužin in kapitalističnega načina proizvodnje.

Zgodba se odpre v mrzlem, zimskem času s pokopom kroparskega kovaškega mojstra Aleša Gašperina. Njegova smrt simbolizira začetek konca za ugledno, a močno zadolženo kovaško družino. Na pogrebščini v starinski in nekoč mogočni Gašperinovi hiši se zbere številna žlahta. Med njimi sta rajnikov svak Zgonc iz Kamne gorice (oblasten, preračunljiv kovač in posestnik) ter pokojnikov svak, lokalni duhovnik gospod Filip. Po pogrebu prisotni tiho razmišljajo o tem, kako je stari Gašperin »zavozil« premoženje. Čeprav je prevzel bogato kovaško zapuščino, je zaradi slabih časov, nepodjetnosti in goljufij preprodajalcev počasi izgubljal premoženje. Trg Kropa se sooča s krizo: kupčija z žeblji stagnira, mladi kovači odhajajo v Nemčijo in Ameriko, v domačih vigenjcih pa ostajajo le še stari obrtniki. 

Glavno breme propadajoče obrti pade na pokojnikovo hčerko, petintridesetletno Ano Gašperin. Ana je izobražena, saj jo je oče poslal v samostansko šolo, vendar je krhka, »gosposka« in povsem neizkušena v vodenju kovaškega posla. Njen mlajši brat Aleš je še študent v Ljubljani; nima kovaških izkušenj, z očetom sta si bila skoraj tuja, zato se takoj po pogrebu vrne k študiju. Ana po očetovi smrti ugotovi, da je v hiši ostalo le nekaj drobiža. Oče je umrl brez oporoke, vse njegove poslovne skrivnosti in dolgovi pa so zaklenjeni v veliki knjigi v njegovi pisarni. V hiši živi še stari stric Miklavž, dobrodušen kovač, a nagnjen k pijančevanju, ki ni sposoben samostojno voditi posla. 

Prvi stisko osamljene Ane izkoristi stric Zgonc. Ponudi ji posojilo 100 goldinarjev za kritje stroškov pogreba in takoj predlaga, naj mu v najem odda spodnji, manjši Gašperinov vigenj. Delo v njem naj bi prevzel njegov najstarejši sin Dominik, ki je ravno odslužil vojaščino. Stric Miklavž temu ostro nasprotuje, saj sovraži Zgončevo grabežljivost, in opozarja, da je spodnji vigenj eden najboljših v Kropi (nekoč je v njem delalo tudi po dvajset mož). Kljub temu Ana v stiski sprejme Zgončev denar, kar deluje kot predhodna privolitev v najem. 

Po sedmini se Ana sama v mrazu s sanmi odpelje v Selško dolino k stricu duhovniku Filipu, da bi ga prosila za nasvet in finančno pomoč. V varnem zavetju župnišča pa jo čaka nov šok. Stric Filip ji razkrije resnično finančno stanje: na Gašperinovi hiši in zemlji je že več kot deset let vknjižen dolg mestni posojilnici v višini 7000 goldinarjev, obresti pa se še naprej kopičijo. Filip skritizira njeno prenagljeno odločitev, da odda spodnji vigenj Zgoncu za pičlih tristo goldinarjev. Pove ji, da je imel sam drugačne načrte: s fužinarjem Globočnikom (vplivnim industrialcem, ki ima najmodernejši plavž na Kranjskem) se je že dogovarjal, da bi ta vzel v najem oba Gašperinova vigenjca za pošteno najemnino. S tem denarjem bi posojilnica dobila obresti, Ana in brat pa bi imela zagotovljeno preživetje. 

V pogovoru med Ano in stricem Filipom se razkrijejo globlje družinske rane. Filip obtožuje pokojnega Gašperina, da je bil slab gospodar, ki je s svojo prevzetnostjo uničil življenje Anini materi. Hkrati se izve, da je stari Gašperin v preteklosti zavrnil Globočnikovo snubitev – Ana bi lahko postala bogata gospa, a je oče ponudbo trmasto zavrnil. Medtem ko želi stric Filip rešiti nečaka tako, da bi Gašperinovo posest sčasoma v celoti prepustili modernemu kapitalu (Globočniku), se v Ani prebudi ponos. Kljub temu da uradno še nima lastninske pravice (ker zapuščinska razprava še ni opravljena), se odločno upre: »Nočem, da bi naš dom prišel v tuje roke, ne v Globočnikove in ne v katere druge!« 

Pripravljena se je odpovedati svojemu deležu v korist brata Aleša, samo da bi hiša in kovaško ime (ki je starejše od same zgradbe) ostala v družinskih rokah. Stric Filip, presenečen nad njeno nenadno trmo in strastjo, nekoliko popusti in obljubi, da bo poskusil pri mestni posojilnici doseči odlog plačila dolga. (do strani 45)

&lt;!--

Tretje poglavje

Ana po pogovoru s stricem Filipom dovoli Dominiku, da za eno leto vzame v najem spodnji Gašperinov vigenjc. Dominik se takoj loti dela in se izkaže kot zelo podjeten in praktičen človek. V zapuščeni in zanemarjeni kovačnici najprej uredi orodje in ognjišče, nato pa razmišlja, kako bi pridobil dobre delavce in naročila. Pri tem se pokaže njegova bistvena razlika od pokojnega Gašperina: Dominik je pripravljen tvegati, delati in predvsem kupčevati, saj razume, da brez naročil in trga tudi dobra kovačija ne more uspevati.

V krčmi pri puklastem Blažku sliši, da je Rant svojim kovačem znižal plačilo. Takoj prepozna priložnost in ponudi delo Voltrešču, izkušenemu in močnemu kovaču. Voltrešč ponudbo sprejme, Dominik pa mu celo izplača predujem, da utrdi njun dogovor. S tem si Dominik pridobi prvega res sposobnega delavca in hkrati pokaže, da zna ravnati z ljudmi in denarjem.

Miklavž je sprva nezaupljiv in užaljen, ker mu mladi Dominik ukazuje, vendar se postopoma sprijazni z njim. Ob Dominikovi podjetnosti se v njem celo prebudi ponos na kovaštvo in odloči se, da bo spet resno delal ter opustil pitje.

Četrto poglavje

Četrto poglavje se dogaja na pustni torek, ko je Kropa kljub revščini in težkim razmeram polna življenja. Ana pripravlja pustno pojedino, po trgu hodijo berači in maškare, v ozadju pa se kaže velika socialna razlika med nekdanjim blagostanjem Gašperinovih in sedanjim pomanjkanjem.

Dominik je medtem že postal pomemben človek v hiši. Njegova podjetnost in samozavest Ani ugajata, saj se zdi, da je v Gašperinovo hišo prinesel nov način življenja. Ana ga začne gledati z vse večjo naklonjenostjo. Ob skupnem večeru se med njima pojavi tudi močna, čeprav še neizrečena privlačnost. Ana se sama pri sebi sprašuje, kaj pomenijo njegova bližina, dotik in pogled.

Vrhunec poglavja je pustna zabava, na kateri pride do spopada med Kropečani in Kamnogoričani. Maškarada s slamnato nevesto je uperjena proti bogatemu Rantu, nato pa se norčevanje sprevrže v pravi pretep. Dominik se sprva zabava, toda ko njegov brat Štefan pride v nevarnost, poseže vmes in ga reši pred Rantom, ki ima v rokah nož. S tem si Dominik sicer pridobi še več sovražnikov, vendar se pokaže njegova odločnost in pripravljenost braniti svoje ljudi.

Na koncu se pustno razpoloženje umiri. Ana je zadovoljna, ker je Dominik postal del njihovega življenja, hkrati pa se njena notranja vznemirjenost stopnjuje. Ko ji Dominik ob polnoči zaželi lahko noč, se začne spraševati, ali njegov pogled in dotik morda pomenita, da tudi on čuti nekaj do nje. Poglavje se tako konča z Aninim precej zmedenim spoznanjem, da se je v njej prebudilo čustvo, ki si ga skoraj ne upa priznati.

5. poglavje

Dominik se vse bolj uveljavlja kot podjetnik. V Gradcu si pridobi pomembno naročilo za železniško družbo in s tem dobi priložnost, da svojo kovačijo močno razširi. Ana ga pri tem podpira, njuna medsebojna privlačnost pa preraste v ljubezensko razmerje. Hkrati Ana postaja vse bolj ljubosumna na Polono, saj se boji, da bi Dominika izgubila.

6. poglavje

Dominik se z uspehom vse bolj oddaljuje od preprostega kovaškega življenja in želi postati pravi gospodar. Njegov vzpon spremljajo napetosti z drugimi kovači in z Rantom, medtem ko se Ana vse bolj zaveda, da je njena sreča odvisna od njega. V ospredje pride tudi Aleš, ki se vrne h kovaškemu delu in se zbliža z Rantovo hčerjo Marinko.

7. poglavje

Ana in Dominik se poročita, vendar je njuna svatba skromna in brez pravega veselja. Ana je noseča in kmalu po poroki rodi sina Pavla. Otrok prinese v hišo veliko sreče in za nekaj časa pomiri tudi napetosti med njenimi prebivalci. Medtem Dominik dobi veliko poslovno priložnost in začne razmišljati, kako bi naročilo razdelil med več kovačev.

8. poglavje

Aleš je zdaj mlad kovač in Rant ga želi poročiti s svojo hčerjo Marinko, tudi zato, da bi ga obvaroval vojaške službe. Medtem se Dominik in Aleš zaradi nasprotnih interesov znova zapletata v spore. Ko se moški odpravijo po seno, se Alešu na saneh pretrga vrv in doživi hudo nesrečo. Kljub prizadevanjem zdravnika umre. Njegova smrt močno prizadene Ano, Miklavž pa začne vse bolj odkrito sumiti, da nesreča ni bila naključna.

9. poglavje

Aleš se po šolanju vrne v Kropo in napove, da bi ostal doma ter se lotil kovaštva. S tem se takoj zaostri njegov odnos z Dominikom, saj oba čutita, da sta tekmeca za položaj v Gašperinovi hiši in vigenjcih. Aleš se pri delu hitro uveljavi, ob kovaški nedelji pa se zbliža z Rantovo hčerjo Marinko.

10. poglavje

Dominik po uspešni veliki dobavi še bolj verjame v svojo podjetniško prihodnost. Na kovaški nedelji pa se napetost med njim, Alešem in Miklavžem stopnjuje. Aleš se pridruži fantom, ki Dominiku iz maščevanja podžagajo veliko vodno kolo; Dominik jih zaloti in tako dobi nov razlog za sovraštvo do Aleša.

11. poglavje

Po sabotaži se Dominik zaplete v spor z Alešem, ki mu ne prizna pravice do vigenjcev. Aleš in Dominik se skoraj fizično spopadeta, Ana pa se zaman trudi pomiriti oba. Dominik se nato odpravi v Gradec in si pridobi veliko novo naročilo; ko se vrne, se odloči za Ano in prvič skupaj preživita noč.

12. poglavje

Ana ugotovi, da je noseča, in to pove Dominiku. Njegov odziv je precej hladen: bolj kot otrok ga skrbi delo in veliko naročilo. Kljub temu se dogovorita za poroko, Ana pa se sredi posta vda in sprejme, da bo morala svojo prihodnost povezati z njim. Na veliko noč se tiho poročita na Brezjah.

13. poglavje

Po poroki se Ani začne porod, ki se zaradi prezgodnjih popadkov razvije v dolgo in težko preizkušnjo. Ob pomoči žensk vendarle rodi sina Pavla. Otrok prinese v hišo novo veselje in za nekaj časa zbliža tudi ljudi, ki so bili prej sprti.

14. poglavje

Po Pavlovem rojstvu se razmere za nekaj časa umirijo. Dominik pa še naprej razmišlja predvsem o kupčiji in si prizadeva pridobiti velike posle; eno večje naročilo razdeli med manjše kovače in si s tem utrjuje položaj. Hkrati se Aleš zbliža z Marinko in Rant načrtuje njuno poroko, kar v Dominiku prebudi novo ljubosumje in predvsem strah, da bo Aleš postal njegov tekmec.

15. poglavje

Dominikovo sovraštvo do Aleša se stopnjuje. Ko Aleš preživi manjšo nezgodo s padcem z lestve, Dominik razmišlja, kako bi se ga lahko znebil. Pozimi se nato moški odpravijo po seno; Dominik namenoma poškoduje vrv na Aleševih saneh. Vrv se med vožnjo pretrga, Aleš se hudo ponesreči in kljub zdravniški pomoči umre.

Po Aleševi smrti Marinka v žalosti javno obtoži Ano in Dominika, da sta imela od njegove smrti korist. Miklavž sumi, da je Dominik povzročil nesrečo, vendar tega ne more dokazati. Ana pa iz Dominikovega vedenja prvič zares dojame, da je njen mož morda morilec; odločilno je, da resnice ne razkrije, predvsem zaradi otroka.

16. poglavje

Po Aleševi smrti Miklavž spet zapade v obup in pijančevanje. Spomladi pride velika povodenj, ki ogrozi Kropo in predvsem vigenjce. Miklavž se kljub svoji ostarelosti in izčrpanosti prebudi v nekdanjega sposobnega mojstra: skupaj z Dominikom in drugimi kovači organizira reševanje ter zgradijo jez, ki vigenjce obvaruje pred uničenjem.

Po rešitvi vigenjcev Miklavža premaga pljučnica. Pred smrtjo se zave, da je jez vzdržal in da so vigenjci spet rešeni. Ani izreče le še njeno ime, nato umre; Ana ostane sama z zavestjo, da ve strašno resnico o Dominiku, ki je ne more nikomur zaupati.

Če bi moral zadnjih osem poglavij stisniti v eno samo razvojno črto:
Alešev prihod → Dominikov poslovni vzpon → poroka z Ano → rojstvo Pavla → Aleševa ljubezen z Marinko → Dominikovo ljubosumje in umor → Miklavževa slutnja → povodenj in Miklavževa smrt.

To je pravzaprav zelo jasen lok, v katerem se roman iz zgodbe o vzponu mladega podjetnika postopoma spremeni v zgodbo o pohlepu, krivdi in razpadu družine.
--&gt;

[[File:Mimi Malenšek.jpg|thumb|left|Mimi Malenšek (1919&amp;ndash;2012)]]

*ultra kratek CV Mimi Malenšek pod sliko

Rodila se je kot Mimica Konič v Dobrli vasi na Koroškem. Njena starša sta se spoznala med prvo svetovno vojno: oče je bil ranjeni avstrijski vojak iz Podbrezij, mama pa begunka. Zaradi stiske je mati trimesečno Mimi prinesla k očetu. Mimi je otroštvo preživela v Podbrezjah in matere nikoli ni spoznala, čeprav je ta poskušala navezati stike. Oče, ki je ob kmetovanju delal na Jesenicah v železarni, je dobil novo ženo, Mimi pa dva polbrata in polsestro. Za branje jo je navdušil oče. 

Obiskovala je gimnazijo v Kranju, dokler zaradi bolezni starih staršev ni šolanja prekinila. Napravila je trgovski tečaj in se zaposlila kot bančna uradnica pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani.

Pri devetnajstih letih se je poročila z Rihardom Malenškom, lastnikom tovarne pohištva v Ljubljani. Rodila sta se jima dva otroka, sin Danijel in hčerka Emilia. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v NOB, s svojim ilegalnim imenom Miška je podpisovala pesmi. Po vojni so tovarno nacionalizirali, Mimi se je posvetila pisateljevanju in prevajanju in 1947 vstopila v Društvo slovenskih pisateljev. Pokopana je v Podbrezjah, kjer so ji v parku znamenitih krajanov postavili doprsni kip.

Je najplodnejša slovenska pisateljica. Prvo povest Pesem polja je napisala pri šestnajstih letih za časopis zavarovalnice, kjer je delala, ''Naša moč''. Sprva je objavljala pod psevdonimom Mimica Zagorska in pod  dekliškim priimkom. V žanru zgodovinskega romana je po številu romanov in njihovem obsegu prvakinja. Lotevala se je vsem zgodovinskim temam: usodi Karantancev po Samovi smrti (''Bratstvo'', 1957), pokristjanjevanju (''Črtomir in Bogomila'', 1959), marčni revoluciji (''Marčni veter99, 1988), keltskemu Noriškemu kraljestvu konec 2. stoletja (''Noriška rapsodija'', 1968). 

V generacijskem romanu ''Minuta molka'' (1965) je predstavila pretrese, ki so jih med intelektualci prinesle prva svetovna vojna, boji za Koroško in Maribor, gospodarske krize pred drugo vojno, okupacija, partizanstvo in osvoboditev. 

''Vigenjci'' (1957/58, v knjigi 1978) predstavljajo industrializacijo kovaške obrti v Kropi (prehod iz majhnih kovaških ognjišč (vigenjcev) v industrijske plavže in obrate) in propad obrtnikov konec 19. stoletja, nadaljevanje so ''Skobci nad dolino'' (1985). S tovarniškimi temami se ukvarjajo ''Purgarji'' (1987) in ''Sinovi predmestja'' (1938). 

Mimi Malenšek je za svoje zgodovinske romane natančno preštudirala zgodovinske vir. Za svoje železarske in kovaške romane je pregledala arhivsko gradivo in krajevno kroniko Krope, Cehovska pravila, zapise o kovaških cehih, pravilih dela v vigenjcih in cesarskih patentih za izkoriščanje rudnikov in fužin, poslovne knjige in dolžnostne registre. V romanih mrgoli kovaških terminov. Upoštevala je ustno izročilo in pričevanja domačinov. 

*zanimivi citati

&lt;blockquote&gt;
Ko so pokopali kroparskega kovača Aleša Gašperina, so se pogrebci začeli naglo razhajati, ker je čez pokopališče vel strupeno mrzel veter. Še preden je grobar pokril krsto z zmrzlo prstjo, so stali ob grobu samo še sorodniki in bližnji sosedje, ki so pričakovali, da bodo povabljeni na pogrebščino. Pokojnikov svak, gospod Filip, ki je skupaj z domačim župnikom pokopaval, si je v zakristiji naglo slekel črni mašni plašč in se vrnil na pokopališče. Stopil je k nečakinji Ani, ki se je opirala na mlajšega brata študenta Aleša in neutolažljivo jokala, ji položil roko na ramo, pogledal po ljudeh in s prehlajenim glasom rekel:

„Ana, čas bi bil, da bi šli. Mraz je.&quot;

(Mimi Malenšek: začetek romana ''Vigenjci'', 1957)

[...]

Kovači se komaj še držijo. Prejšnje čase so prodajali na vse strani, zdaj pa ni nobenih kupcev več na spregled. Človek bi kar obupal! Kovaški pomočniki zapuščajo Kropo in odhajajo po svetu. Vleče jih v nemške kraje in v Ameriko, vigenci pa ostajajo prazni in še v polpraznih vigencih ni dela. Kaj le bo iz tega? — Bogati fužinar Špan je pil in vzdihoval, mojstra Hetor in Majdnik sta mu pritrjevala, drugi pa so vljudno prikimavali.&lt;/blockquote&gt;

====Skobci nad dolino====

{|
|[[File:Mimi Malenšek, Skobci nad dolino.jpg|thumb|Mimi Malenšek, Skobci nad dolino]]
|[[:w:Slika:Skobci nad dolino.jpg]]
|}

*povzetek dogajanja
&lt;!--

Z veseljem — in hvala za tolažbo! 🙂 Tokrat sem šel še malo bolj na kratko. Skobci nad dolino imajo 15 poglavij; nadaljevanje lepo pokaže, kako se zgodba o Dominikovem vzponu iz Vigenjcev postopoma spremeni v zgodbo o njegovem notranjem in družinskem propadu.

1. poglavje

Dominik je na vrhuncu svoje moči in premoženja, vendar že čuti, da se časi spreminjajo. Tovarniška proizvodnja vse bolj ogroža kroparsko kovaštvo, zato se pojavi zamisel o delniški družbi. Dominik ji ne zaupa, predvsem zato, ker sluti, da bi v njej glavno besedo dobila Rant in Hetori.

2. poglavje

Dominik se vse bolj zaveda, da je pri odločanju sam, saj mu Ana in Pavel ne pomagata tako, kot bi želel. Pavel je že predstavnik nove generacije: zanima ga šola, gledališče in drugačno življenje, česar oče ne razume. Med očetom in sinom se zato začne tiha napetost.

3. poglavje

Pavel in Vida nastopata v šolski igri in njuna medsebojna naklonjenost postaja vse očitnejša. Pavel Vido ljubi, ona pa se boji, da je ne bo znal braniti pred Dominikom. V ozadju se nadaljuje boj kroparskih kovačev za oblikovanje nove družbe.

4. poglavje

Na ustanovnem sestanku se pokaže, da želita Rant in Hetori z delniško družbo predvsem utrditi svojo moč. Dominik zavrača njune pogoje in ostaja zunaj. Hkrati sinu pove, da bo moral prevzeti več odgovornosti in pomagati pri njegovem boju za obstanek kovačije.

5. poglavje

Dominik se vse bolj zaveda, da njegov poslovni svet ni več tako varen kot nekoč. Ob tem se razkrije tudi njegova moralna brezobzirnost: izkoristi mlado Marjeto, ki rodi njegovega otroka. Dekletu izplača denar in ji kupi hišo, vendar s tem ne more prikriti sramote in bolečine, ki jo je povzročil Ani.

6. poglavje

Dominik dobi veliko poslovno priložnost za dobavo ladijskih žebljev, vendar so pogoji za plačilo zelo neugodni. Ob velikem naročilu spozna, da se kovaštvo vse težje prebija skozi konkurenco tovarn. Poslovni uspeh, ki mu je bil nekoč samoumeven, postaja vse bolj negotov.

7. poglavje

Dominik poskuša svojo prihodnost zavarovati s Pavlovo poroko s Helo Herderjevo. V tem vidi predvsem poslovno povezavo med Zgončevimi in Herderjevimi. Pavel pa do Hele ne čuti tistega, kar pričakuje oče, in se vse bolj upira njegovim načrtom.

8. poglavje

Pavel dokončno pove, da se s Helo ne bo poročil: ona si ne želi življenja v Kropi. Dominik je razočaran, saj se mu sesuje velik načrt za prihodnost. Obenem se vse bolj zapleta položaj delniške družbe, ki se začne spopadati z izgubami in notranjimi nasprotji.

9. poglavje

Ana se vedno bolj zaveda, da je njeno navidezno urejeno življenje zgrajeno na molku in strahu. Še vedno jo preganja sum, da je Dominik povzročil Aleševo smrt. Hkrati dozori njena odločitev, da mora Pavel živeti po svoje in si izbrati ženo po lastni volji.

10. poglavje

V ospredje stopi Tonček, Dominikov nezakonski sin, ki odrašča v revščini in ve, kdo je njegov pravi oče. Kontrast med njim in Pavlom pokaže posledice Dominikovega ravnanja: eden od sinov odrašča kot bogati Gašperinov dedič, drugi pa kot otrok, ki mu je vstop v očetovo hišo prepovedan.

11. poglavje

Delniška družba zaide v resne finančne težave. Hetori in Rant se zaradi izgub hudo spreta, Hetori pa Rantu predloži obračune, ki razkrijejo njegove obveznosti in izgube. Rant je v popolnem obupu; še istega večera ga najdejo mrtvega v pisarni.

12. poglavje

Rantova smrt spremeni razmerje moči v Kropi in Dominik za trenutek misli, da se je znebil velikega tekmeca. Toda doma se njegov spor s Pavlom in Ano stopnjuje. Ana končno pomaga Pavlu in Vidi, da zapustita hišo in začneta svoje življenje.

13. poglavje

Pavel se želi osamosvojiti kot kovač. France Grošelj med manjšimi kovači začne organizirati Kovaško zadrugo, ki naj bi bila drugačna od Rantove in Hetorijeve delniške družbe. Pavel se ji pridruži, kar Dominika prizadene kot izdaja in ga dokončno postavi proti sinu.

14. poglavje

Dominik se zaradi Pavlove odločitve zlomi. V hudem prepiru z Ano prvič skoraj odkrito govori o tem, da bi Pavlu lahko storil kaj hudega. Ana mu v obupu zabrusi, da »nikogar več ne boš ubil«, s čimer razkrije, da ves čas ve za Aleševo smrt. Dominik nato odide s puško v gozd in poskuša narediti samomor.

15. poglavje

Dominika najdejo hudo ranjenega in ga rešijo. Po dolgem okrevanju se spremeni: postane mirnejši, prijaznejši in se približa Pavlu ter Kovaški zadrugi. Ana mu končno odpusti, čeprav ne pozabi njegove krivde. Nekaj let pozneje Dominik umre v spodnjem vigenjcu, kjer je nekoč začel svojo pot.

Če celotno povest skrčim v eno razvojno črto:
Dominikov vrh → prihod novega časa → Pavlova ljubezen z Vido → propad delniške družbe → Rantova smrt → Pavlova osamosvojitev → Kovaška zadruga → Dominikov zlom → sprava z Ano → smrt v vigenjcu.

In prav lep je zadnji obrat: v Vigenjcih Dominik postane gospodar vigenjcev, v Skobcih nad dolino pa se mora nazadnje naučiti, da jih ne more imeti samo zase. Ko to končno dojame, je že star in bolan, vendar je prav takrat prvič zares sposoben človeškega odnosa do drugih.

S tem pa sva, kot kaže, res prišla do konca. 🙂

--&gt;

*ilustrativen citat ali dva

*sliki knjižnih ovitkov romanov, še bolje kar izvod obeh romanov
*posnetek prvega nadaljevanja Vigencev v časopisu

*Mimi Malenšek: [[:s:Vigenjci|Vigenjci]] (1957/1958, v knjigi 1978).
*Mimi Malenšek: [https://slov.si/doc/malensek_skobci.pdf ''Skobci nad dolino'']. Ljubljana: Kmečki glas, 1985.
*Mimi Malenšek: V starodavnih časih. ''Tovarniški vestnik Kranjske industrijske družbe'' 1937&amp;ndash;39.

==Partizanska Kropa==

V partizanih je bilo 142 Kroparjev, od tega 13 žensk. 19 starejših mobilizirancev so januarja 1945 takoj odpustili, deset pa jih je tedaj dezertiralo. Padlo je 27 borcev (od tega 4 ženske), temu številu je treba prišteti deset pogrešanih.&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Frančišek Gartnar,] [https://www.sistory.si/ww2/DA598AAC-D83D-47FD-8359-1986C9DAF964 Andrej Kranjc,] [ Cvetko Resman,] [ Janez Eržen,] [Franc Blaznik,] Janez Cerar, Matija Gartner,  Jože Legat, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik.&lt;/ref&gt; Nemci so ujeli in internirali 24 borcev. Sedem so jih 1942 iz Begunj izpustili, tri ženske (Jera Bergant, Rozala Pogačnik, Francka Staroverski) pa so bile tam zaprte več mesecev. Pozneje so ujetnike pošiljali v taborišča (1943 Rudolf Berce, Anton Jelovčan, Leon Petrač, Marijan Praprotnik, France Šolar, Jože Zupan in Viktor Žaberl; Slavko
Ažman, Franc Praprotnik, Jakob Resman, Janez Zupan, Katarina Zupan, 1945 Alojz Gašperšič in Valentin Prezelj). 

Internirano je bilo šest aktivistov (Janez Zupan, Cene Škriba, Justino Ažman, Lojze Justin, Filip Legat in Tone Gašperin); štirje so v internaciji umrli (Škriba, Justin, Gašperin), eden (Zupan) pa je bil ustreljen kot talec. Vseh padlih talcev iz Krope je bilo pet: dva so ustrelili v Begunjah 1942, po enega pa v Moravčah, Šenčurju in Zagrebu.&lt;ref&gt;Janez Zupan (L) 1. 3. 1942 v Begunjah, Jože Resman (B) 11. 4. 1942 v Begunjah, Janez Lazar (M) 8. 1. 1944 v Moravčah, Lenart Zupan (č) 24. 1. 1944 v Šenčurju, Slavko Pregelj v Zagrebu).&lt;/ref&gt; 

Pet je bilo civilnih žrtev (France Jerala 30. 10. 1944 v Kropi, po nesreči 12-letni [https://www.sistory.si/ww2/CB4FAFF6-FC77-4346-92D9-2A7506651D96 Gregor Pirc] 1944 v Kropi, Božidar Gašperšič 15. 1. 1945 na Dunaju, Olga Smrekar 4. 5. 1945 v Radovljici, devetletni [https://www.sistory.si/ww2/85BE5A9A-5C0B-4AAE-B854-A95CB49F4FEC Adi Dakol] z ročno granato 15. 6. 1945), dva sta padla v nemški vojski (Miha Bertoncelj in Valentin Kavčič), pet so jih likvidirali partizani (Janez Gašperšič [https://www.sistory.si/ww2/383886E9-0CF0-42E0-B926-8A5562CF11D6 Sistory],&lt;ref&gt;V seznamu pri Šmitku narobe France Gašperšič.&lt;/ref&gt; župnik [[:w:Franc Kanduč|France Kanduč]],&lt;ref&gt;Po Šmitku so ga izselili Nemci, po Wikipediji se je iz Krope v Grahovo v Ljubljanski pokrajini preselil sam. [https://www.sistory.si/ww2/30C7621A-039E-43CB-8EEF-710A6D4F82EC Sistory.]&lt;/ref&gt; dezerter [https://www.sistory.si/ww2/A2DAE85C-DDE0-4449-9DE8-B14E2542D69A Tone Kržišnik,] [https://www.sistory.si/ww2/ACBF0587-F69F-4F45-B44B-1182B9BDED76 Jakob Legat]&lt;ref&gt;Po sklepu vojaškega sodišča.&lt;/ref&gt; in dezerter k domobrancem [https://www.sistory.si/ww2/1367F6BD-A8F7-4A02-B13D-7146E02F4E3E Aleš Smrekar]). 

Med okoli 600 prebivalcev Krope jih je nasilne smrti med vojno umrlo 58 (9,6 %), od tega večina (51 oz. 88 %) od okupatorjeve roke oz. na partizanski strani. Kropa je bila med vojno izrazito partizanski kraj. 

*grafikon vlog v drugi svetovni vojni

===Spominska soba NOB v Kovaškem muzeju===

&quot;Ob urejanju odkupljenih prostorov za nove razstavne zbirke je Kovaški muzej 1978 dopolnil svoj
srednjeročni program z razširitvijo prikaza življenja
ljudi pod Jelovico do povojnega obdobja (prikaz razvoja
tovarne Plamen do leta 1952 oz. do uvedbe samoupravljanja), kar je pomenilo tudi vključitev prikaza narodnoosvobodilnega gibanja v Kropi. Kovaški muzej
je nalogo sprejel, saj je pričakoval razširitev razstavnih
prostorov na še preostali del drugega nadstropja Klinarjeve hiše. Leta 1979 sta bila izdelana okvirna koncepta postavitve etnološke sobe (avtor mag. Zmago Šmitek)
in zbirke NOB (avtor Janez Šmitek). Postavitev obeh
zbirk je postala prioriteta v delovnem programu Kovaškega muzeja.

Zbirko NOB v Kovaškem muzeju je Janez Šmitek
zasnoval sicer lokalno, a v povezavi s svetovnimi
političnimi dogodki. Izhajal je iz kartografske
predstavitve Krope in njene širše okolice (območje
med Kranjem in Bledom, Jelovica), ki jo je dopolnjeval
koledar pomembnih dogodkov na obravnavanem
območju med leti 1941 in 1945. Za orientacijo je v koledar vključil tudi širše politično dogajanje. Kroparsko
kroniko NOB je zajel v naslednjih sklopih: okupacija
in upor (ustanovitev Cankarjevega bataljona) predstavitev partizanskih enot, ki so soustvarjale zgodovino
NOB na tem območju (Cankarjev bataljon, Gorenjski
odred, Prešernova brigada), razvoj ljudske oblasti (rajon Jelovica) in partizanska vojaška uprava (Gorenjsko
vojno območje in komanda mest), kurirska postaja G 12, partizansko gospodarstvo (gospodarske komisije,
čevljarska, krojaška, žebljarska, smučarska delavnica,
partizanske tiskarne). Razstavo je dopolnjevalo obsežno slikovno gradivo padlih udeležencev NOB iz Krope
in okolice ter nekaj primerkov orožja, ki ga je zbrala
krajevna organizacija Zveze borcev Kropa. Razstavno
gradivo je likovno oblikoval Miloš Magolič. Razstava je
bila odprta 23. 4. 1981 kot stalna muzejska postavitev v
enem prostoru v zgornjem nadstropju Klinarjeve hiše.
Leta 1993 jo je nadomestila nova stalna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. Predstavitev Krope med prvo
in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni
muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo
v 20. stoletju.&quot; (Florjančič 2002: 39)

&quot;Partizanska Kropa je združevalna oznaka za končno dejstvo, da je bila velika večina Kroparjev ali borcev
partizanskih enot ali aktivnih sodelavcev partizanskega
gibanja, obenem pa je bila Kropa s svojo okolico
pomembno ozemlje s številnimi partizanskimi ustanovami.

Večinsko opredelitev Kroparjev za partizansko
gibanje ilustrirajo številna dejstva, npr. da je bilo “iz
predvojne osemčlanske telovadne vrste Fantovskega
odseka v Kropi šest partizanov, dva od njih sta padla.&quot; (Dežman 2002: 103)

&quot;V začetku druge svetovne vojne [je ostalo] za nabor iz 11 letnikov
samo 70 fantov. Od teh 70 jih je šlo v partizane 52 (še 8
jih je prišlo iz nemške vojske), v nemško vojsko jih je šlo
12, od teh jih je 8 prešlo k partizanom. Padlo jih je
skupno 28, od teh 25 v partizanih, 2 v nemški vojski in
1 kot civilna žrtev bombnega napada.” (str. 27) Prav tako
kot ni uspela mobilizacija v nemško vojsko, ni uspela
domobranska mobilizacija, za katero so zbrali v raciji v
Kropi 17. novembra 1943 okoli 20 moških, vendar so se
ti uprli vstopu v domobranstvo.&quot; (Šmitek 1985: 40; Dežman 2002: 104)

====Panoji na razstavi 1981====

# Okupacija in upor (slike: Stane Žagar, Žagarjeva družina na Dobravi, Vodiška planina pred vojno, Mošenjska planina pred vojno in po požigu 13. 1. 1942, spomeniki začetku upora, ustanovitvi Jelovške čete in Cankarjevega bataljona)
# Cankarjev bataljon (7. pano levo: 18 padlih borcev, 6. pano: 12 padlih borcev) 
# Gorenjski odred (3 pano desno: slike nemškega plakata 10 ustreljenih talcev v Lipnici, spomenik talcem v Lipnici, Lipniška planina, Selška planina, Štab Gorenjskega odreda maja 1943 
# Prešernova brigada
# Razvoj ljudske oblasti (slike: Stana Potočnik, OF Jelovica, Okrajni odbor OF na Pečeh, OF Gorenjska 1944, Rajonski odbor OF v karavli Svoboda na Pečeh, Okrajni odbor OF Kranj Jelovica)
# Vojaška uprava (Gorenjsko vojno področje): slike 3. pano levo: slike učnega uspeha partijske šole, oskrbe partizanov, gospodarske komisije, rajonskega odbora OF v karavli na Pečeh, okrajnega odbora OF Kranj, pokrajinskega odreda OF Gorenjske, bunker pod hlodi 
# Kurirska postaja G-12 
# Partizansko gospodarstvo: Gospodarske komisije, Čevljarska delavnica, Krojaška delavnica, Žebljarska delavnica, Smučarska delavnica, Partizanske tiskarne (slike čevljarske, krojaške delavnice, gospodarske komisije gorenjskega okrožja, sestanka gorenjskih aktivistov 1944, zemljevid Krope itd.
# Krajevne organizacije: KP in OF, Slovenska protifašistična ženska zveza, Mladinska organizacija SKOJ in ZMS, Pionirski odred Jelovica, Partizanska šola (slike: borke Prešernove brigade, sestava 2. grupe odredov, Spomenik požganemu Jamniku, goreči Turjak, smučarske tekme v Cerknem 1945)

==Partizanska obeležja v Kropi==

{|
|[[File:Partizanski spomenik nad Vodiško planino.jpg|thumb|Ustanovitev Cankarjevega bataljona nad Vodiško planino]]
|[[File:Ustanovitev Jelovske cete.jpg|thumb|Ustanovitev Jelovške čete na Vodicah]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 01.jpg|thumb|Partizanski dom na Vodiški planini]]
|}

{|
|[[File:Dusan Pogacnik.jpg|thumb|Dušan Pogačnik - Črt]]
|[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|Blaž Ažman]]
|[[File:Kroparski spomeniki 04.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Milan Gašperšič]]
|}

{|
|[[File:Spomenik Lipnica pri Kropi.jpg|thumb|Spomenik talcem v Lipnici]]
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Plošča partizanski pesnici Kristini Šuler]]
|[[File:Ciril Osterman.jpg|thumb|Spomenik Antonu Jelovčanu in Cirilu Ostermanu na Zidani skali nad Kropo]]
|}

{|
|[[File:Kroparski spomeniki 01.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli iz tovarne Plamen]]
|[[File:Kroparski spomeniki 02.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kovači, Kropa]]
|[[File:Kroparski spomeniki 03.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Janez Arh]]
|}

{|
|[[File:Kroparski spomeniki 05.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kurirji]]
|[[File:Kroparski spomeniki 06.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Kurirska postaja G-12, Kropa]]
|[[File:Napis na osrednjem spomeniku NOB v Kropi.jpg|thumb|Napis na [https://partizanstvo.si/media/partisanmemorial/11/T2518_F19915_11.jpg osrednjem spomeniku NOB v Kropi] ]]
|}

{|
|[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevo posvetilo Plamenu v avli sindikalnega doma v Kropi leta 1947]]
|[[File:Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si.jpg|thumb|500 px|Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si (interaktivni zemljevid vsebuje povezave na opis spomenikov)]]
|}

Prav na kroparskem teritoriju stoji 15 obeležij, prgišče pa jih stoji tik za mejo KS: pet jih spada pod sosednjo Kamno Gorico, sedem jih je na podbliški strani meje, tri na dobravski strani meje, kar pa spomenikov na Jelovici spada pod Bohinjsko Bistrico, so že precej stran od kroparske meje. Kroparske spomenike povezuje s tistimi na Jelovici [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/8038/ vodiška partizanska obhodnica.] Ena infotabla vodiških obhodnic s spomeniki se nahaja v kotlu pri Slovenski peči, druga pa na pročelju planinskega doma na Vodicah.

Kroparsko področje ni bilo prostor večjih vojaških akcij, bilo pa je pomembno partizansko zatočišče, zlasti jeloviški gozdovi nad Kropo. Tu so delovali kurirji in oskrbovalne enote, ki so jih ogrožale zasede in patrulje domobrancev iz okoliških postojank v Kamni Gorici, Kranju, Škofji Loki, na Brezjah.

Večinoma gre za spomenike žrtvam. Manjši del obeležij je '''posvečen pomembnim zgodovinskim trenutkom'''. Vsi ti so na Vodicah. Na Gradišču je obeležena [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4/ ustanovitev Jelovške čete] 29. julija 1941, teden dni pozneje, 5. avgusta (to je tudi radovljiški občinski praznik), je bil na Pogrošarjevi planini pod pod Črnim vrhom nad Vodiško planino [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/704/ ustanovljen Cankarjev bataljon.] Spominski objekt je tudi sam [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1679/ planinski dom s spominsko sobo, z reliefom Iveta Šubica in s spominsko ploščo gradnji doma po vojni.] V to vrsto obeležij spada tudi plošča kurirski postaji pri Slovenski peči.

'''Obeležja padlim'''. Pri infotabli pri Slovenski peči je poleg plošče kurirski postaji G-12 [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/107/ plošča trem padlim,] med njimi je bil Kropar kurir Jože Megušar. V Sistory ga najdemo pod [https://www.sistory.si/ww2/0439F192-5BEA-4C4C-B38C-858D7972EB0C Jože'''f''' M'''a'''gušar,] ki pa naj bi ne padel 1. 8., ampak 25. 8. Ubili so ga domobranci, tj. Gorenjska samozaščita v Kroparski grapi. Ni mogoče na pamet reči, kateri podatek je pravilen, kateri pa napačen, napake najdemo tako na vklesanih napisih kot v matičnih knjigah in drugih virih, pogosto so se zmotili tudi svojci, ki so sporočali podatke. 

Unikatno je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/18/ obeležje Blažu Ažmanu:] bronasti medaljon je vzidan v skalo v strmem bregu nad Slovensko pečjo. 20-letnega [https://www.sistory.si/ww2/61890DE1-8602-41D1-AC61-FC815DC8BC54 Blaža Ažmana] (Sistory) iz Jelovške čete so ubili Nemci 13. 8. 1942 v Dražgoški gori (po drugih podatkih pa 11. ali 12. 8. 1942 pri Mošenjski planini). 

20 let je bil ob smrti star tudi Dušan Pogačnik – Črt, Valentinov z Dobrave, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/475/ spomenik za 2. ovinkom] ceste iz Krope na Jamnik. Študiral je za učitelja, ubili so ga Nemci iz zasede na Ciganskem nad Kropo 29. 12. 1943, ko se je vračal s kurirske postaje (Šmitek 1985: 35). Bil je skojevec, kader narodnega heroja Staneta Žagarja in kurir VOS. Iz nedavno najdenega pisma sorodnika (za kopijo hvala amaterskemu zgodovinarju Goranu Lavrenčaku iz Radovljice) bi lahko sklepali, da so ga partizani nameravali poslati na šolanje v Moskvo (&quot;Dušan je baje tudi že na vzhodu, toda verjetno malo višje od tebe.&quot;). 

22 let je bil ob smrti star Milan (Bogumil) Gašperšič, umetni kovač iz Krope, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/42/ spomenik na Barigli.] Ubili so ga 20. 3. 1945 domobranci oz. Gorenjska samozaščita. 

Na isti dan kot Gašperšič sta padla še [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/27/ Anton Jelovčan in Ciril Osterman na Kroparski gori,] pokončali so ju iz zasede domobranci, ki so sodelovali v nemški spomladanski hajki tik pred osvoboditvijo.
 
Nad župnijsko cerkvijo svetega Lenarta je onstran pokopališkega zidu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/25/ spomenik 20-letnemu kurirju Janezu Arhu,] ki je padel v domobransko zasedo 4. novembra 1944. Doma je bil iz Srednje vasi v Bohinju in je tam tudi pokopan. 

Na križišču za Kropo v Lipnici je pri mostu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/3619/ spomenik 10 talcem] ki so jih postrelili 19. aprila 1943. Pripeljali so jih iz begunjskih zaporov, doma so bili iz različnih krajev. Do večera so morali ležati na križišču, nato so jih pokopali na vrtu graščine v Begunjah v skupni grob. Šlo je za nemško maščevanje, ker so partizani Selške čete ubili dva nemška orožnika, ki sta bila v spremstvu transporta kinoaparature – v Kropi so namreč nameravali predvajati nemške propagandne filme. V akciji je bila uničena kinoaparatura, nemško orožje pa so zaplenili. 

Sredi Krope je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/11/ osrednji spomenik žrtvam NOB,] z verzi Mateja Bora: 

&lt;poem&gt;
Ne jokaj mama
nihče ni mrtev
ki pal v temi je sončnim dnevom žrtev. &lt;/poem&gt;

Na fasadi kovačije UKO je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1944/ plošča osmim padlim kovačem,] na fasadi Plamena nasproti gostilne pri Jarmu pa [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/2271/ 50 padlim kovačem;] predhodna plošča iz leta 1955 je govorila o 40 padlih. 

Na pokopališču pri cerkvi sv. Lenarta je '''[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/6291/ več družinskih nagrobnikov,]''' na katerih piše, da v njih leže žrtve NOB: Janko Leš (po Sistory Janez Leš, padel na Javorovici 16. 3. 1944), Alfonz Gašperšič (v Sistory Alfonz Mihelič, s priimkom po materi, padel 11. 10. 1943 na Črnem vrhu, po Šmitku dan prej v Leskovici pod Črnim vrhom). Leopold Mihelič je bil ranjen na Dolenjskem, umrl je 12. 9. 1943 v Kočevskem Rogu, Andrej Kranjc je bil junija 1943 pogrešan na Žirovskem vrhu. V Sistory še nisem utegnil najti njunih podatkov. Simon Venko (v Sistory Simeon Jožef Vrenko!, ubili so ga ustaši v Sarajevu), Benjamin Venko (prav: Vrenko, padel v Srednjem pri Mariboru, ne pa na Primorskem, kot piše na grobu).

Kroparsko partizanstvo je izvrstno dokumentirano (po datumih in ljudeh in lokacijah) v knjigi Janeza Šmitka ''Kroparska kronika NOB'' (1985), kroparski spomeniki pa v radovljiškem zborniku ''Po poti spominov'' Alojza Kosa (1990).

==Mesta umiranja==
*interaktivni zemljevid z označenimi kraji smrti med drugo svetovno vojno in povezavami na Sistory (domačini in drugi, partizani in kolaboranti, v Kropi + drugod po svetu)

'''Padli leta 1942'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942]]
|}

'''Padli leta 1943'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943]]
|}

'''Padli leta 1944'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Janko Leš 1918-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji  Janko Leš 1918-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944]]
|}

'''Padli leta 1945'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945 [https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Sistory: Frančišek,] pogrešan pri Škofji Loki]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Konrad Eržen 1912-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji: Konrad Eržen 1912-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945]]
|Matija Gartner 1912-1945 [https://www.sistory.si/ww2/DC4093DC-8FB5-4488-94E5-D3EFB4FA0355 Sistory:] padel na Poreznu 24. 3. 1945
|}

==Vzporedna partizanska država==

{|
|[[File:Janko Berce, kurir G 12.jpg|thumb|Janko Berce, kurir G 12]]
|[[File:Simon Mihelič, kurir na postaji G 12.jpg|thumb|Simon Mihelič, kurir na postaji G 12]]
|[[File:Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko.jpg|thumb|Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko]]
|}

{|
|[[File:Okrajni odbor OF Kranj Jelovica.jpg|thumb|Okrajni odbor OF Kranj Jelovica]]
|[[File:OF v karavli Svoboda na Pečeh.jpg|thumb|Člani OF v karavli Svoboda na Pečeh]]
|[[File:OF Gorenjska 1944.jpg|thumb|OF Gorenjska 1944]]
|}

{|
|[[File:Krojaška delavnica v Kroparski gori.jpg|thumb|Krojaška delavnica v Kroparski gori]]
|[[File:Partizanska delavnica na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska krojaška delavnica na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Čevljarska delavnica Mačkovina.jpg|thumb|Čevljarska delavnica Mačkovina]]
|}

{|
|[[File:Partizanska ambulanta na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska ambulanta na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Gospodarska komisija kranjskega okrožja.jpg|thumb|Gospodarska komisija kranjskega okrožja]]
|}

{|
|[[File:Borke Prešernove brigade.jpg|thumb|Borke Prešernove brigade]]
|[[File:Štab Gorenjskega vojnega področja 1945.jpg|thumb|Štab Gorenjskega vojnega področja 1945]]
|[[File:Štab Gorenjskega odreda maj 1943.jpg|thumb|Štab Gorenjskega odreda maj 1943]]
|}

{|
|[[File:Okrajni odbor OF na Pečeh.jpg|thumb|Okrajni odbor OF na Pečeh]]
|[[File:Gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Gospodarska komisija Jelovica]]
|[[File:Štab komande mesta Kranj.jpg|thumb|Štab komande mesta Kranj]]
|}

{|
|[[File:Okrajna gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Okrajna gospodarska komisija Jelovica]]
|[[File:Rajonski odbor OF Jelovica.jpg|thumb|Rajonski odbor OF Jelovica]]
|[[File:Prvi dnevi osvoboditve.jpg|thumb|Prvi dnevi osvoboditve]]
|}

{|
|[[File:Prevoz hrane partizanom nad Kropo.jpg|thumb|Prevoz hrane partizanom nad Kropo]]
|[[File:Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944.jpg|thumb|Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944]]
|[[File:Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944.jpg|thumb|Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944]]
|}

{|
|[[File:Smučarske tekme v Cerknem 1945.jpg|thumb|Smučarske tekme v Cerknem 1945]]
|[[File:Kropa 1943.jpg|thumb|Kropa 1943]]
|}

===Dokumenti in plakati===

{|
|[[File:Delavci Oberkranja mislite na Kroppo.jpg|thumb|Delavci Oberkranja mislite na Kroppo]]
|[[File:Plakat za talce na Lancovem.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev na Lancovem 17. 10. 1941]]
|[[File:Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici 19. 4. 1943]]
|}

{|
|[[File:Gesla za letake OF 92.jpg|thumb|Gesla za letake OF: slovansko bratstvo, zahodni zavezniki, ruski junaki, z Rdečo armado na Berlin]]
|[[File:Gesla za letake OF.jpg|thumb|Gesla za letake OF]]
|[[File:Živela rdeča armada.jpg|thumb|Živela Rdeča armada, rešiteljica človeštva pred fašističnim nasiljem]]
|}

{|
|[[File:Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943.jpg|thumb|Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943]]
|[[File:Poziv za mobilizacijo 1943.jpg|thumb|Poziv za mobilizacijo 1943]]
|[[File:Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945.jpg|thumb|Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945]]
|}

==Časovni trak==
*kronologija vojnih dogodkov v Kropi

Jelovški bataljon je v noči od 25. na 26. junij
1943 izvedel v Kropi splošno mobilizacijo, nato pa je še v naslednji noči pobral nekaj zamudnikov. S sodelovar,jem rajonskega odbora
OF Jelovica je pripravil spisek obveznikov in
naborne komisije po dva partizana so šlo od
hiše do hiše. Zborno mesto je bilo na trgu,
ki je bil med vso vojno založen z veliko
skladovnico hlodov. Ko so se zbirali, so prepevali narodne in partizanske pesmi in proti
jutru, ko se je danilo, je odšla dolga kolona
na Jelovico. Skupno je tiste dni odšlo iz Krope
okoli 40 mož, fantov in deklet:

Jože Ažman, Ivan Ažman, Slavko Ažman, Tone Berce, Rudolf Berce, Franc Blaznik, Janez Cerar, Jože Ciglarič, Boris čavs, Gašper Dermota, Janez Eržen, Ivan Finžgar, Milan Gašperšič, Janez Hudolin, Jožko Kokalj, Jože Kovač, Andrej Kranjc, Tone Kržišnik, Jože Legat, Janko Leš, Jože Megušar, Jože Mihelič, Andrej Mohorič, Jože Petrač, Franc Pintar, Franc Praprotnik, Kristina Resman, Janez Strnad, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik, Janez Šmitek, Vinko šolar, Jakob Štalc, Janez Tekavec, Janez Zupan, Drago Zupan, ignac Zupan, Katarina Zupan, Viktor Žaberl.

Vstop v partizane so na planini Kocjanerica
pri Vodicah proslavili s šampanjcem iz Magušarjeve kleti; to je bilo prvo pokanje, ki so
ga slišali novi partizani. Taborišče bataljona
je bilo na robu Jelovice, nekje nad Taležem.
V taboru je vladala popolna tišina. Ker novinci
niso imeli šotorov ali šotorskih kril, so vzeli
s seboj od doma navadne rjuhe; po dve rjuhi
so sešili skupaj in napeli v obliki šotora. Rjuhe
so zakrili z zelenjem, da niso bile vidne iz
zraka. Izvidniško letalo je vsak dan preletavalo
Jelovico tik nad taboriščem. Jože Ažman je
imel s seboj veliko povoščeno platno; ko so
ga napeli, je bilo pod njim prostora za osem
ljudi, zato so temu šotoru rekli »hauptkvartir«.
Tisti prvi poletni dnevi so bili precej deževni,
vsak dan je dež nekoliko zalil Jelovico, šotori
iz rjuh pa niso dobro držali. Debele kaplje so
prebijale platno in kmalu je bilo tudi znotraj
vse vlažno. To sta posebno čutila Andrej in
Jožko, ki sta imela s seboj namesto navadnih
odej debele »kovtre«, da ju ne bi zeblo. Za
menažo je bila največkrat močno zab3ljena
mineštra iz rdeče nemške moke; ker niso bili
vajeni zabeljene hrane, je marsikdo imel nekaj
časa hitro prebavo.

Vsak dan so posamezne skupine odhajale v dolino na preskrbovalne akcije, drugi so imeli
politične ure in vojaške vaje. Mnogo novincev
do takrat še ni ,ime,lo puške v rokah, ves bataljon pa j,e bil pri tolikih novincih zelo slabo
oborožen. čez nekaj dni je bi la partizanska
zaprisega, nato pa so okoli 3. julija pripravili
večji del bataljona za pohod na Dolenjsko po
orožje. Tam da je dosti orožja, »samo Italijanom
ga je treba pobrati«.

Vsak udeleženec pohoda je dobil za popotnico
velik kos bohinjskega sira in kos govejega mees. Krenili so po Jelovici proti Ratitovcu, za
Pašnim vrhom skozi Prtovč, na Jesenovcu čez
Selško Soro, čez Martinj vrh in črni kal ter
se mimo Blegoša spustili proti Poljanski dolini. Pod Gorenjo Žetino so v gozdu predanili
in čakali zvezo. Kurirji pa so prinesli vest, da
je zveza pretrgana zaradi nemškega napada v
preteki i noči. Takrat so se štirje kroparski
fantje izmuznili iz taborišča in pobegnili proti
Železnikom. Ali je zmagal odpor proti partizanstvu ali samo strah pred Dolenjsko? Ko je
vodstvo pohoda ugotovilo pobeg, so poslali za
ubežniki patrolo. Prvi trije so že dospeli v
Železnike in se javili Nemcem, Toneta Kržišnika pa je patrola ujela in prignala nazaj v taborišče. Sestavili so naglo vojaško sodišče iz
starih partizanov in vsi so glasovali za smrt.
Izdaja pohoda je namreč postavila v nevarnost
življenja okoli sto mladih partizanov. Likvidacija je bila izvršena takoj blizu taborišča.

Pod mučnim vtisom zaradi pobega in smrti se
je kolona po isti poti vrnila na Jelovico. Dne
10. julija pa se Je ves bataljon ponovno odpravil na pohod čez Jelovico in Prtovč in po
dnevnem počitku pod Ratitovem je zjutraj 12.
julija 1943 prispel v Davčo na ustanovitev Prešernove brigade. (''Kroparska kronika'', 28, 29)

==Kroparski uporniki==
'''Portreti in zgodbe'''

===Blaž Ažman, partizan samo en dan ===

{|
|[[File:Blaž Ažman.jpg|thumb|Blaž Ažman (1922-1942)]]
|[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|350 px|Grob s spominsko ploščo Blažu Ažmanu v Kotlu nad Kropo]] 
|}

Blaž Ažman (* 28. 2. 1922 v Kropi) je bil ob začetku vojne star 19 let. Njegov oče Anton, tesarski mojster, je bil invalid iz prve svetovne vojne. Po osnovni šoli se je Blaž šel učit za strojnega ključavničarja v tovarno žebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi in v industrijski kovinarski šoli opravil izpit za pomočnika. 

Okupator je kroparsko mladino skušal pridobiti za svoje načrte, ta pa se je iz njegove šole norčevala. Deutsche Wehrmacht so izgovarjali kot »dojče vermut«, Blaž Ažman pa je namesto komande »Still-gestand« 'mirno' poveljeval »štingl-štangl«. Nemško pesem »Singend wollen wir marschieren in die neue Zeit« 'Pojoč bomo korakali v novi čas' so peli po svoje: »Hinder honder mi drvimo v ta nori svet«. 

Blaž se je pod vplivom napredne šole Staneta Žagarja na Dobravi priključil skojevcem. V noči od 10. na 11. avgust so partizani Selške čete Gorenjskega odreda na Vodiški planini izvedli preskrbovalno akcijo v Kropi. Obiskali so nekaj trgovin in trafiko Blaževe matere Pavle Ažman. Akcijo sta vodila Vinko Hafner in Stane Kersnik, ki sta povedla v partizane še nekaj kroparske mladine, med njimi tudi brata Blaža in Jožeta Ažmana. Ko so se vzpenjali na Jelovico proti Jamniku, so že zaslišali v Kropi nemške kamione, ki so naznanjali začetek avgustovske ofenzive proti enotam 1. in 2. grupe odredov na področju vse Jelovice. Naslednji dan so napadli partizane pri kosilu v taborišču pri Mošenjski planini. Partizanski tabor se je premaknil na Jelenov vrh pri Mošenjski planini. 

Dne 13. avgusta&lt;ref&gt;Kot dan smrti je v virih najti tudi 11. 8. in 12. 8.&lt;/ref&gt; sta pri preboju čete na Dražgoški gori oz. za Jamniško goro padla Blaž Ažman in Franc Pogačnik, šest novincev pa so Nemci ujeli, med njimi Blaževega brata Jožeta, jih odpeljali skozi Kropo v Begunje in kot mladoletne in prisilno mobilizirane čez en teden spustili domov.

Mirko Ambrožič je povedal, kako je ob njem padel Blaž. Njegova skupina štirih borcev je sedela na ozki polici v navpični steni. Pod seboj je opazovala Nemce in nekaj oklopnjakov, s katerimi so prišli pod Dražgoško goro. Nenadoma se je s strani priplazil Nemec in z brzostrelko pokosil Blaža. Partizani so se spustili navzdol po steni in se rešili.&lt;ref&gt;Janez Lušina - Mali: Deveti september pred 40. leti na Jelovici. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4PIUXBBX ''Glas'' 5. 11. 1982.] &lt;/ref&gt; 

Brat Jože ga je pozneje z mesta smrti prinesel čez celo Jelovico pod Špik v Kroparski gori in ga pokopal pod skalni spodmol. V skalo nad grobom mu je po vojni kroparska ZB vzidala neobičajno, okroglo spominsko ploščo, ki so jo iz bronovine vlili v železarni na Jesenicah.&lt;ref&gt;''Po poti spominov'', 125.&lt;/ref&gt;

===Partizan športnik [[:w:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]] === 

{|
|[[File:Rudi Finžgar 1945.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1945]]
|[[File:Rudi Finžgar 1950.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1950]]
|}

Rudi Finžgar (1920--1995) se je v Kropi v očetovi delavnici izučil za mizarja in šolanje nadaljeval na obrtni šoli.  1936 se je ob ogledu tekme na Bloudkovi velikanki v Planici odločil za skakalni šport. Leta 1940 je dobil dovoljenje za prvi skok na velikanki, skočil je 84 m, kar je bilo tisti dan celo najdlje od slovenskih skakalcev. Čeprav mlad in neizkušen, je leta 1941 na zadnji predvojni skakalni tekmi skočil slovenski rekord s 95 m, kot prvi slovenski skakalec je tudi preletel 100 m, toda pri 101 m je podrsal ob pristanku. 

Med vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder je pobegnil. Septembra 1943 je odšel v Prešernovo brigado, in sicer v varnostno obveščevalno službo na Jelovico. V mizarski delavnici v Cerknem je ustanovil izdelovalnico smuči, ki je med vojno izdelala več sto parov smuči. Na osvobojenem ozemlju v Cerknem je 1945 organiziral prve partizanske smučarske tekme, ki so obsegale patruljni tek, veleslalom in smučarske skoke  Partizanske smučine Cerkno 1945 in zmagal v smučarskih skokih. To je bilo prvo vojaško športno tekmovanje te vrste v okupirani Evropi. Za nagrado je prejel brzostrelko in diplomo, ki sta danes razstavljeni v Cerkljanskem muzeju. 

Marca 1945 je bil med zadnjo nemško ofenzivo med borci, obkoljenimi na Poreznu, a mu je uspelo preživeti.

Leta 1945 je ustanovil podjetje Elan, za katerega je stroje, kupljene v Ameriki, prispeval njegov oče, in postal njegov prvi direktor. Rudijev oče Rudolf, ki je bil po poklicu mizar, je odšel v New York k teti Mary Willer leta 1922 in se 1928 vrnil toliko bogatejši, da je kupil hišo v Kropi in opremil mizarsko delavnico. Kombinirani mizarski stroj, s katerim so izdelali na stotine smuči, sank, telovadnega orodja, čolnov itd., so v Tehniškem muzeju v Bistri obnovili in je razstavljen v tovarni Elan.  

Leta 1947 je na poletih v Planici ponovno popravil državni rekord na 102 m, tri leta kasneje pa še na 114 m. V naslednjih letih je skakalnica v Oberstdorfu omogočala rekordne daljave, Finžgar je dvakrat doskočil pri 117 m, pri 127 m pa se mu ni uspelo obdržani na nogah. 117 m je ostal slovenski rekord kar devet let vse do rekordov Jožeta Šlibarja. Zaradi svojega rdečega usnjenega kombinezona, v katerem je nastopal, so mu Nemci nadeli vzdevek ''Der Rote Teufel aus Titoland'' – rdeči hudič iz Titove dežele.

*V filmu o partizanskih skokih v Cerknem.
* [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNXDM07 Rudi Finžar, 1. ''Gorenjski glas'' 4. 3. 1972.]

'''Peter Colnar: Rudi Finžgar.''' 

O Rudiju Finžgarju ne moremo govoriti kot o »nekdanjem planiškem junaku«. Bil je prvi Jugoslovan, ki je na smučeh preskočil 100-metrsko znamko in je zato ostal planiški junak tudi danes, ko pričakujemo prvo svetovno
prvenstvo v smučarskih poletih v Planici ter bo to vedno tudi ostal. Rudi se je rodil leta 1920 kot drugi sin mizarskemu mojstru Rudolfu Finžgarju. Z bratom Ivanom in sestro Ano  je preživljal svoje otroštvo v žebljarski Kropi. 

Srečal se je s trdim življenjem, ki je bilo izpolnjeno z delom. Prav to življenje dalo osnove njegovi osebnosti. So mu ta drobna vsakodnevna doživetja krepila telo in značaj? Nedvomno.

»Ko sem bil star 5 let, sem si odrezal prve drsne plohe, kakršnimi smo se otroci »puščali« po klancih v okolici Krope. Na te deščice smo pribili jermen, tako da so bile podobne coklam. Seveda se nam še sanjalo ni, da morajo biti smuči ukrivljene ... « (''Obiski'' Draga Ulage)

Otroci so si pomagali na najrazličnejše načine. Drsenje po snegu je bilo v Kropi prava tradicija. Otroci so občudovali drsenje hlodov, ki so jih spuščali z Jamnika na žago v Kropo. Ob tem so si izmišljali nove in nove načine za svoje »smučanje«.

»Sanke so imeli le gosposki ljudje. Na cokle, ki smo jih imeli tudi pozimi za v šolo, smo pribili po dve železni paličici — 'šinci'. Šlo je kot 'tajfel', ko smo se peljali v šolo! To je bila naša prva šola drsanja.«

Otroci v Kropi so se delili na različne skupine. Vsaka je imela svojega »kolovodjo«. V teh skupinah so doraščali Blaž Ažman, Filip Kavčič, Janez Zupan, inž. Janez Šmitek, Tone Šmitek, Ivan Kordež in drugi.

»Spominjam se, da je bil kolovodja moje skupine Tone Ažman. Naloga kolovodij je bila, da so si izmišljali nove in nove igre. Nekoč je bilo moderno, da smo hodili s hoduljami, drugič, da smo tekmovali, kdo bo prej prignal s palico kolo okoli Krope, včasih smo spuščali papirnate aviončke ...«

Poletje so preživljali otroci ob tolmunu v Lipnici, kjer se stekata Kroparščica in Kamnišca. V njem so stale tri skale, kamor so se razvrščali otroci po svojem znanju plavanja.

»Pri prvi skali so bili plavalci, pri drugi takšni, ki so znali narediti dva zamaha na vodi, pri tretji pa smo bili navadni cucki. Kopanje, pečenje krompirja in lovljenje rib nas je zaposlovalo skozi poletje. Spominjam se, kako sem potegnil izpod skale goža, ki je držal v gobcu ribo. Ribo sem potegnil gožu iz gobca, potem pa smo jo spekli in pojedli.«

Otroci so si Kropo razdelili. Delili so jo na zgornjo, srednjo in spodnjo, tako kot so jo ločili mostovi. Razen tega so jo razdelili še na dva dela, kot jo je ločil potoček.

»Med seboj smo bili sicer prijatelji, vendar so bili med otroci na dan Janeza Nepomuka že kar sovražni tabori. Imeli smo vsak svoj spomenik, ki smo ga čuvali, da ga ne bodo sosedje podrli. Naša hiša je bila na meji med spodnjim in srednjim delom Krope. Imeli smo stalno stražo, ki je pazila na nasprotnike. Če so se približali, se je vnela prava vojna s šopi zvezanih šib ...«

Voda je delila kroparske otroke na leve in desne. Tako deljeni so hodili nabirat gobe, bili so skupaj pri smučanju in imeli vsak svojo drčo. Če se je približal sosed, so mu takoj svetovali: »Pojdi na svoj konec ...« To otroško rivalstvo se je zadržalo nekako do 14. leta starosti. Kasneje so se fantje pomešali in enotno nastopali v novih podvigih.

»S petnajstimi leti sem postal tajnik in kasneje načelnik fantovskega odseka pri takratnem Orlu. Vse do vojne se mi še sanjalo ni, zakaj se delijo na Orle in Sokole. Za nas je bil to šport in temu smo se že od mladih nog predajali z vsem srcem. Pozimi smo se smučali, poleti igrali odbojko, telovadili ali gojili lahko atletiko ...«

Znana je bila kroparska vrsta dvanajstih fantov, ki je nastopala na proslavah v najrazličnejših krajih. Redno so vadili, imeli pa so tudi predavanja, kjer so jim voditelji društva razlagali o obnašanju, o odnosih do deklet in podobnem. Razen tistega o dekletih jim takrat ni dosti ostalo v ušesih.

»Obiskoval nas je Drago Ulaga in nas učil prvih zamahov kravla. Še sedaj se spominjam, kako nam je dopovedoval, kako pomembno je gledati pod vodo. Potem nas je peljal v večjo sobo, ki smo ji rekli telovadnica, in nam kazal najrazličnejše lahkoatletske elemente ...«

Priljubljena točka kroparskih fantov na nastopih je bil »levji skok«. Prvi je pokleknil na vse štiri, drugi je skočil čezenj in se postavil ob prvega. Tako so nadaljevali vse do dvanajstega. Zadnji je ponavadi skakal Rudi. Ker je imel že takrat dober odriv, je v splošno zadovoljstvo lepo zaplaval čez vseh enajst teles svojih kolegov.

Tako so potekala mlada leta poznejšega planiškega junaka. Igrice v najmlajših letih in resnejše športno udejstvovanje kasneje. V Kropi ni bilo toliko ravnine, da bi lahko igrali nogomet, zato so fantje odvozili zemljo, da so si postavili igrišče za odbojko in telovadišče. Prav tako so več let gradili telovadnico.

Finžgar se je srečal s športom že v rani mladosti in mu je kasneje posvetil velik del svojega časa.

»Odprto telovadišče, kjer smo imeli med drugim tudi kroge, je bilo ograjeno. Prvi športni podvih vsakega mladega Kroparja je bil, da je preplezal to ograjo. Potem se je stvar kar stopnjevala. Sledilo je igranje v mivki pod krogi, kasneje plezanje po drogu. Višek je bil, če je kdo dosegel kroge in se nanje slovesno obesil. Če so nas opazili starejši fantje, smo pa še tekli, da nas niso nabili. Otroci smo na igrišču vse razmetali pa tudi pokvarili, zato so nas preganjali. Jože Bertoncelj, znani umetni kovač, je bil strah in trepet nas otročajev.«

Kroparski otroci so se smučali na smrekovih deščicah, coklah ali pa na sodovih deskah. Na smučanje so nosili tudi kladivo in žeblje, da so si lahko »smučke« takoj popravili, če se je jermen odtrgal. Imeli so več majhnih sneženih skakalnic.

»Spominjam se, kako sem nekoč na eni skočil z deščicami na nogah. Ker se, razumljivo, niso ukrivile, sem zarezal v sneg in odrezal mostiček. Še sedaj se spominjam, kako so me starejši zmerjali ...«

»Zvedel sem, da delajo smuči iz jesenovega lesa. Neki kmet iz Ovsiš pri Podnartu — 'Primožek' so mu rekli — mi je obljubil, da mi bo dal jesenovo desko. Takoj drugi dan sem odšel iz Krope po snegu in mrazu na Ovsiše. 'Primožek' mi je dal 9 metrov dolgo desko, ki sem jo 13-letni fantič nesel nazaj po snegu 9 kilometrov daleč v Kropo. Mislil sem, da nesem boga ...«

Doma sta z bratom desko razžagala, jo zakrivila okoli letve, sedlar iz Lipnice pa je naredil jermena. Tako je imel Rudi, prvi od vrstnikov, prave smuči. Skakali so štiri do pet metrov daleč. Tedaj so izvedeli, da so zgradili na Ovsišah pravo skakalnico, na kateri »menda skačejo tudi 12 metrov daleč«.

»Neko nedeljo so me vzeli starejši fantje s seboj na Ovsiše. Spominjam se, kako sem občudoval skakalnico. Mizo za skakalnico so naredili iz gnojnega koša, čez katerega so položili stara vrata. Tudi sam sem s svojimi novimi smučmi nekajkrat skočil. Klobuk sem pritisnil globoko na glavo in pristal pri osmih metrih. To je bil moj novi osebni rekord ...«

Fantje pa ne bi bili fantje, če ne bi šli zvečer na Ovsišah še malo v gostilno. Malo so popili in ponoči se je Rudi vrnil z njimi v Kropo.

»Takoj me je vzela v roke mama. Pošteno me je nabila, ker zvečer nisem šel k večerni maši. To me ne bi posebno prizadelo, če ne bi vzela na koncu še sekire in mi razsekala smuči. To je bila najhujša kazen ...«

Tako je ostal mali Rudi spet brez smuči, ki so bile njegov ponos, vendar pa je že vedel, kako se jih naredi. Kmalu si je naredil nove, boljše, ki pa so bile še vedno zelo malo podobne pravim.

»Na Ovsišah sem še večkrat skakal. Tam sem prvič videl tudi Albina Novšaka. Ta je imel že nekaj pravega stila. Imel je širše smuči z 'grabenčki' ...«

Mladi Kroparji so imeli vedno najrazličnejša tekmovanja. Kmetje so dajali za nagrade škatle s piškoti in dodali še kakšne nogavice. Iz tega obdobja sta ostala Finžgarju najbolj v spominu Ciril in Metod Vovk s Češnjice. Začel je spoznavati širši krog ljudi. Do takrat je bil zaverovan v »kroparsko luknjo«.

Vsak mlad človek, vsak otrok ima svojega idola. Za kroparske fantiče je bil to Filip Legat, kasnejši umetni kovač. Imel je prave lakirane smuči z okovjem, s katerimi je delal imenitne telemarke.

»To je bil smučar-samotar. Od nas je bil kakih deset let starejši in smo si ga upali gledati le od daleč. Ko je odšel domov, smo ga posnemali ...«

Leta 1936 so Orli zgradili skakalnico na Stočji pri Kropi. Pravzaprav so jo gradili vsi, vendar so bili Orli pobudniki, pa tudi na njihovem svetu je bila.

»Spominjam se, da je veliko delal Cvetko Magušar, ki pa je bil navdušen Sokol. Pomagali so tudi Zupanovi in Kokaljevi. Neko soboto smo imeli preizkušnjo.«

Naslednji dan so se zbrali skakalci iz vsega okoliša, vendar skakalnice ni bilo več. Čez noč jo je nekdo podrl.

»Političnih bojev nisem mogel nikoli razumeti, tekmovalci smo se vedno razumeli med seboj. Po tem škandalu so govorili, da so jo požgali Orli, ker so tudi Sokoli vabili skakalce na tekmovanje ... Za politična razpotja sem prvič izvedel nekoč na železniški postaji na Otočah, ko so nas Sokoli zmerjali s 'čuki'. Fantom je bilo predvsem do športa ... Prvič smo merili dolžine skokov v Kropi na skakalnici, ki je stala med Šolarjevo gostilno in Balantom. Skočil sem 3 metre.

Leta 1929 smo zgradili v Polju novo skakalnico, kjer sem preskočil 6 metrov. Naslednja skakalnica je bila na Natovem robu na Stočju. Bila je zelo strma, z meter visoko mizo. Kljub temu da je na njej vsak padel, sem skakal na njej po 12 metrov ...«

Rudi Finžgar je skakal in skakal. Vsak daljši skok, pa četudi le za en meter, mu je povzročal nepopisno veselje.

*P. Colnar: Rudi Finžgar, 1-2. ''Glas'' [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3JCMAZF9 4. 3. 1972] in [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GKXUJRF 8. 3. 1975.]
*Vesna Levičnik: Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda. ''Dnevnik'' 21. 7. 2025.

===Partizan Mirko Šušteršič in njegov oče lovec ===

{|
|[[File:Mirko Šušteršič.jpg|thumb|150 px|Mirko Šušteršič starejši]]
|[[File:Mirko Šušteršič s kolesom v Tivoliju.jpg|thumb|Mirko Šušteršič mlajši s kolesom v Tivoliju, ob njem Kajuh]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 10.jpg|thumb|Mirko Šušteršič in Sava Osredkar, obeležje pri Mošenjski planini]]
|}

Mirko Šušteršič, oče (1891&amp;ndash;1984) in sin (1922&amp;ndash;1942), sta bila iz kroparske kovaške rodbine, njun oče oz. ded je bil 1891 kroparski župan, oskrbnik Thurnovih posestev v Radovljici in zakupnik lovišč. Inž. Mirko Šušteršič starejši je na Dunaju doštudiral na agronomski fakulteti in po prvi svetovni vojni nastopil službo v državni agrarni direkciji, bil je tudi upravitelj državnih posestev in lovišč. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v taborišču Dachau, po njej pa vodja služb na ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani, predavatelj predmeta lovstvo na gozdarski fakulteti, urednik revije ''Lovec'' itd.  

Mirko Šušteršič mlajši se je rodil v Zmajevcu v Baranji, kjer je takrat služboval njegov oče. Po gimnaziji se je leta 1941 vpisal na metalurško fakulteto v Ljubljani. Menda je zelo lepo risal, tako kot njegov oče. Že kot dijak je vstopil v SKOJ in po Hitlerjevem napadu vodil študente prostovoljce na Dolenjsko, da bi se vključili v jugoslovansko vojsko. Po kapitulaciji je v Ljubljani v trojkah razoroževale posamezne italijanske vojake, izvajal sabotaže in se s partizani na Krimu udeleževal vojaških akcij. Prijateljeval je s Karlom Destovnikom - Kajuhom. 12. februarja 1942 so ga doma  aretirali italijanski policisti, vendar mu je uspelo pobegniti. 9. maja 1942 je odšel iz Ljubljane v partizane na Gorenjsko, kjer se je vključil v prvo Selško četo drugega bataljona 1. grupe odredov in postal politdelegat voda, 7. julija pa politkomisar čete. Njegovo ilegalno ime je bilo France Logar.

9. septembra 1942 je bil ranjen v [[:w:Spopad na Lipniški planini|spopadu na Lipniški planini]]. Zavlekel se je pod Jelen vrh pri Mošenjski planini in tam izkrvavel skupaj s soborcem Savo Osredkarjem, ali pa so ju prav tam potolkli Nemci. Na mestu smrti so na pobudo Šušteršičevih leta 1947 odkrili leseno obeležje v obliki znamenja. Šele leta 2000 so na obeležje dodali ploščo z imenom soborca Osredkarja, čigar identiteta se je razkrila šele tedaj. 

Posmrtne ostanke Save Osredkarja so 1949?? prekopali v grobišče padlih partizanov v Radovljici, skoraj gotovo so ob tej priložnosti tja prekopali tudi Mirka Šušteršiča. Ker pa dokumenta o prekopu ni (svojci so ga želeli prekopati v družinski grob), na nagrobnih kamnih na grobišču, kamor so šele leta 2026 vklesali imena poznanih pokopanih, njegovega imena ni. Iz očetovega zapisa bi lahko domnevali, da sin še vedno leži na Jelovici: 

&lt;blockquote&gt;
&quot;Četrt stoletja se izteka, odkar sem se poslovil od jerebov na Brezovi rebri. Koj na to so se zgrnile nad  Slovenijo strahote okupacije, internacije in moritve. Šele pet let zatem sem zopet vzel v roko piščalke in šušljo, ki me spremljajo že več ko 40 let. Toda tedanji učenec na jerebe, moj sin Mirko, me ni več spremljal in ne pomagal. Leta 1942, 9. septembra, je kot partizan padel na Jelovici pri Mošenjski planini, ko je zopet cvetela ajda in so peli jerebi. In sedaj borcu za svobodo pojo tam večno uspavanko.« ([https://clan.lovska-zveza.si/revija/Lovec-1966-11.pdf ''Lovec'' 48/11 (1966).] 339.)&lt;/blockquote&gt;

*Janko Mrovlje: Poveljniški kader prve Selške čete, po ohranjenih pismenih virih te enote, po pričevanju tedanjih borcev čete: Francem Bičkom, Mirkom Ambrožičem in Janezom Lušino
*Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 114-115.
*[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi679309/ SB]

===Dachavski interniranec Justin Ažman===

Saša Florjančič: Zapisi Justina Ažmana iz Krope, št. 29 363 v koncentracijskem taborišču Dachau

Justin Ažman (1910–1994) je v koncentracijsko taborišče Dachau prišel 8. marca 1942 in tu nato preživel več kot tri leta. Najhuje mu je bilo leta 1942, ko še niso bili dovoljeni paketi od doma, in konec leta 1944, ko se je znašel med t. i. nerazporejenimi in mu je grozil transport v drugo taborišče. Bil je eden tistih internirancev, ki mu je v taborišču uspelo vzpostaviti široko mrežo poznanstev in se vključiti v različne oblike medsebojne pomoči. Kolikor je zmogel, je moči namenjal osebnemu napredku, veliko je bral in se izpopolnjeval v znanju tujih jezikov. Z zanimanjem je spremljal zametke in razvoj kulturnega življenja v taborišču in za slovenske taboriščne prireditve pesnil Dahavske balade – kuplete z vsebinami iz taboriščnega življenja in aktualnega političnega dogajanja.

Justin Ažman je bil rojen leta 1910 v Trstu, mladost je preživel v Kropi. Pred drugo svetovno vojno je opravljal več uradniških služb, nazadnje je bil zaposlen v Kovinarski zadrugi Plamen v Kropi. Na pobudo Stanka Žagarja, učitelja na Srednji Dobravi (prej Dobrava pri Kropi), se je leta 1934 včlanil v komunistično partijo. V začetku leta 1941 je bil interniran v Srbijo v taborišče v Ivanjici v Medjurećju, kamor so jugoslovanske oblasti tik pred začetkom druge svetovne vojne umaknile zlasti komuniste in makedonske nacionaliste. Justin Ažman je ženi Ivi v pismih navdušeno poročal o kulturnem življenju v taborišču in slovenskih književnikih, ki jih je tam spoznal: Miška Kranjca, Ferda Kozaka, Rudolfa Kresala in Ludvika Mrzela, s katerim sta se nato ponovno srečala v Dachauu. V Ivanjici je spoznal tudi režiserja Jožeta Babiča. Z Justinom sta oba imela smisel za pisanje v rimah. Za t. i. Agencijo Bodice, ki je postala stalnica večernih druženj taboriščnikov, sta, najprej Babič, po njegovem odhodu pa Ažman, pripravljala kratke satirične vložke. Babič in Ažman sta sodelovala tudi pri nastanku taboriščne himne Medjurećka. 

Po povratku iz taborišča v Ivanjici konec marca 1941 je Ažman pomagal pri vzpostavljanju partizanskih enot na Jelovici in bil 17. oktobra 1941 aretiran. V preiskovalnem zaporu v Begunjah je bil zaprt do začetka marca 1942, v koncentacijskem taborišču Dachau pa od 8. marca 1942 do osvoboditve taborišče 29. aprila 1945. Domov se je vrnil s prvim konvojem iz Dachaua 9. junija 1945, skupaj z Evgenijem Žukovim, beograjskim novinarjem in kulturnikom ruskega rodu, s katerim se je spoprijateljil v taborišču.

V sedemdesetih letih 20. stoletja je Ažman pomagal pri zbiranju spominov na taborišče in za zbornik Dachau,&lt;ref&gt;Ažman Justin: Utrinki iz taboriščnega življenja. Dachau, zbornik. Založba Borec (ur. Bojan Ajdič et al.), Ljubljana 1981, str. 365–373.&lt;/ref&gt;  ki je leta 1981 izšel pri založbi Borec, pripravil krajši spominski zapis, v katerem omenja več posameznikov, ki so sodelovali pri slovenskih taboriščnih kulturnih prireditvah: zborovodjo Valentina (Folteja) Hartmana in člane slovenskega pevskega zbora v taborišču, pesnika Frana Albrehta, slavista Janeza Logarja in igralca Ivana Levarja. Javni pozivi k zbiranju spominov na čas narodoosvobodilnega boja, mdr. se je v zvezi s svojim pesnikovanjem v taboriščih v Ivanjici in Dachauu dopisoval z Marijo Stanonik, so ga spodbudili, da je svoje osebno doživljanje druge svetovne vojne in desetletja pred njo zapisal v več nizih spominskih zapisov. Zapise o taborišču Dachau je napisal s časovno distanco in v svojem značilnem cinično-humornem tonu. Poimenoval jih je Dahavske dogodivščine. V letih 1979 in 1980 so bile v nadaljevanjih objavljene v Plamenu, glasilu Tovarne vijakov Plamen Kropa. Uvod k Dahavskim dogodivščinam je bila Burka o preštevanju, ki jo je napisal in objavil leta 1976. Začel je takole: Čeprav se je zadnje čase toliko pisalo in govorilo in rjulo čez preštevanje tam na oni plati Karavank, natančneje povedano, na Estrahajarskem, je tudi meni notri nekaj reklo: »Fant, tudi ti imaš bogate topogledne skušnje. Kaj če bi še ti pristavil k tej veseli ofceti svojo lagersko menažko?«&lt;ref&gt;Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37&lt;/ref&gt;  Za predstavitev njegovega načina pisanja spominov na Dachau navajam odlomek iz Burke o preštevanju:

&lt;blockquote&gt; Prvo preštevanje je bilo že na blokštrasi, od koder smo po deset v eni vrsti strumno korakali po lagerštrasi, kjer so se priključili še ostali bloki s sodimi številkami. Skupaj je bilo med 28 številkami 14 barak; z druge strani, z lihimi številkami, pa še nojcugangi – novodošleci, dočim tistim iz revirja, še pravi iz špitala, ni bilo treba maširati na apelplac. Te so kar na postelji prešteli, kar jih je zjutraj še ostalo živih. »Links cvo, links cvo,« so komandirali kapoti in »ein Leid!« Pa smo jo zažingali, kar je duša dala, največkrat tisto: »Švarcbraun ist ein Haselnuss, schwarzbraun bin auch ich, švarcbraun mus mein Madel sein, gerade si wi i ...« (Črnorjav je lešnik, črnorjav sem tudi jaz, črnorjavo mora biti tudi moje dekle, prav taka kot jaz).&lt;ref&gt;Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

V svojih spominih je Ažman opisal tudi zametke kulturnih prireditev v taborišču: /... Že v prvem letu, se pravi leta 1942, je bilo nekaj »kulturnih« in kulturnih prireditev. Med prve prištevamo kino predstave. »Wer noch nicht in Kino war?« se je pridrl blokač v štubo. In tisti, ki še niso bili v kinu, smo dvignili roke. In spet se je zadrl: »Hockerl mitnehmen,« se je glasila druga komanda, pa smo šli v procesiji vsak s svojim stolčkom, ki je veljal za vstopnico, na apelplac (zborno mesto), kjer so bile kino predstave. Po pravici povedano, od teh predstav nismo imeli ničesar. Saj jih tudi razumeli nismo. V mislih na dom pa je čas le minil. .../&lt;ref&gt;Ažman Justin, Dahavske dogodivščine, O kulturi takšni in drugačni. Plamen, leto VII, št. 11 (november 1978), str. 19.&lt;/ref&gt;  Omenja tudi taboriščni orkester (Lagerkapelle) in prvo večjo kulturno prireditev v taborišču, uprizoritev gledališko-glasbene parodije na aktualne politične dogodke Krvava noč v gradu strahov (Die Blutnacht auf dem Schreckenstein) v začetku junija 1943. Po njegovih spominih so predstavo v slogu viteških iger, v kateri je nastopal glavni junak po imenu Adolader (po Adolfu Hitlerju), organizirali zaporniki z Dunaja. Na tej prireditvi je prvi javni nastop imel tudi slovenski pevski zbor,  k sodelovanju sta ga povabila glavna organizatorja prireditve, dunajska kulturna delavca Viktor Matejka in Rudolf Kalmar,  ki je bil tudi avtor predstave. Iz istega leta se je spominjal še folklornega nastopa poljskih ujetnikov, ki so si organizirali (priskrbeli) ženska oblačila, in nekega jetnika, ki je ob tej priložnosti nastopil z igranjem na steklenice. Z bolečino se je spominjal tudi nekega ruskega oficirja, virtuoznega trobentača: /... Nimam sposobnosti, da bi mogel povedati, kako nebeško lepo mu je pela trobenta v poletni večer. Še lagerska hierahija je pozabila na rjovenje in tudi ta je poslušala trobentača, ki se ga je, ne brez vzroka, prijel naziv zlata trobenta. Ne vem več, kdo vse je zanj interveniral, da bi vsaj njega pustili pri življenju. Zaman. .../  Ustreljen je bil 4. septembra 1944. 

Ažman je redno zahajal v taboriščno knjižnico, ki je bila ob njegovem prihodu skromno založena, a se je kmalu toliko izpopolnil v nemškem jeziku, da je pisma pisal tudi drugim zapornikom. Zaporniki so imeli možnost pošiljanja dveh pisem na mesec na naslov, ki so ga sami navedli. Ohranjena so skoraj vsa njegova pisma iz taborišča, po dve pismi na mesec ženi Ivi od konca marca 1942 do februarja 1945, ko je pošta postala neredna. »Fantaziram o knjigah, naravi, hiši, gozdu, še posebej pa o tebi in upam, da se bova še kdaj videla,«  ji je pisal 19. maja 1942. V pismih je redno, zaradi cenzure sicer zelo na kratko, poročal tudi o slovenskih kulturnih prireditvah v taborišču. V letu 1943 je kontrola nad vsebinami paketov nekoliko popustila in Ažman je od doma začel dobivati, tako jih je sam poimenoval, tudi duhovne prigrizke. Žena mu je k vsebini paketov začela prilagati časopise in pretipkana Cankarjeva dela, zadnje taboriščno leto pa tudi knjige in slovarje. V začetku avgusta 1943 je pisal ženi Ivi: /... Več zadovoljstva /kot šport/ mi nudi domača pesem in beseda. Tako je bil npr. danes v našem bloku cel koncert. Enajst pesmi našega pevskega zbora, recitacije, med temi Uvod h Krstu, Grobovi tulijo, jaz pa sem prebral Cankarjevo Krivico. Tudi harmonike ni manjkalo. .../.   Prireditev je podrobno opisal tudi v Dahavskih dogodivščinah: /... Poseben dogodek je bila tudi pošiljka jubilejnega zbornika, ki je izšel kmalu po prvi svetovni vojni ob obletnici Ivana Cankarja. Med drugim je bila tudi priobčena črtica Krivica iz cikla Podobe iz sanj. Ne samo za prvo, ampak tudi za čas druge vojne se mi je zdela tako primerna, da sem jo predlagal v program neke interne, samo za Slovence namenjena kulturne prireditve .../. 

V taborišču je za slovenske prireditve znova začel s pisanjem rim, ki jih je poimenoval Dahavske balade. K temu ga je nagovoril Branko Diehl v času, ko je Ažman v drugi polovici leta 1943 ležal v taboriščni bolnišnici oz. revirju in ga je zaradi dela na taboriščni plantaži, kjer so gojili zelišča in začimbe, mučil išias. Napisal je vsaj 27 kitic, trikrat po tri kitice z vsebino iz taboriščnega življenja ter dogodkov v Jugoslaviji in mednarodne politike. Ženi je 12. decembra 1943 pisal: /... Zadnjo nedeljo je bil (spet) slovenski koncert. To pot nisem bil navzoč, pač pa sem po naročilu (v revirju) spet zajahal Pegaza. Uspeh je bil, kot sem slišal, ugoden, saj sem pravkar dobil naročilo za praznike ... /.   Dahavske balade se v rokopisu niso ohranile, Ažman jih je po vojni nekaj zapisal po spominu, npr. o ušeh in z njimi povezano epidemijo tifusa v letu 1943 oz. o nedeljskih kontrolah prisotnosti uši pri jetnikih:  

&lt;poem&gt;
Komisija se je zbrala, 
da povelje izvrši,
»Lauskontrolle! krik zagnala
pa imaš pregled uši.
Vrag naj vzame te mrcine; 
komisija dobro ve,
tam, kjer rastejo kocine,
rade se uši drže.
&lt;/poem&gt;
 
Ena od njegovih Dahavskih balad se je nanašala na tudi pojem organizirati (prisvojiti, pridobiti si) v taborišču, en verz si zapomnil taboriščnik Andrej Tišler iz Tržiča: V Dachauu vsak organizira, tudi če že prav umira.&lt;ref&gt;(Tišler, Andrej): Ko nisem bil človek, Tržiški vestnik, leto II, št. 16–17, 6. 8. 1953, str. 3.&lt;/ref&gt;  Ažman se je spominjal tudi tega, da sta njegove Dahavske balade enkrat ali dvakrat kot kuplete zapela Božo Grošelj in Risto Gajšek, sicer pevca slovenskega pevskega zbora v Dachauu. Nastopov pevskega zbora se je Ažman spominjal s posebno naklonjenostjo. Sam v zboru zaradi pomanjkanja posluha ni sodeloval, je bil pa dober znanec zborovodje Valentina Hartmana. 

Zbor se je oblikoval spomladi 1943, čeprav so slovenski taboriščniki že prej, ob nedeljah in ob praznikih, večkrat spontano peli narodne pesmi, še posebej potem, ko so večjo skupino slovenskih taboriščnikov preselili iz 14. in 16. v 24., t. i. jugoslovanski blok. Ažman se je spominjal, da je zbor v drugi polovici leta 1943 precej pridobil s prihodom novih internirancev, med katerimi je bila vrsta pevcev iz ljubljanskih pevskih zborov. Takrat je zbor štel tudi nad 60 članov. Zborovodji Hartmanu je s svojo iznajdljivostjo priskrbel izvod Slovenske pesmarice, in sicer tako, da sta s Filipom Legatom iz Krope, ki je ga je gestapo zaprl istočasno kot Ažmana, pisala očetu Juriju Legatu, dolgoletnemu društvenemu pevcu in organistu, naj jima pošlje zdravila za srčne bolezni – Aljaževe kapljice. Zaradi cenzure je bila pesmarica sicer zaplenjena, a je lahko ostala v taboriščni knjižnici. Med pevci je izstopal Božo (Teodor) Grošelj, ki je nastopal tudi z opernimi arijami ob spremljavi taboriščnega orkestra. Ažman in Grošelj sta se dobro poznala, saj je Ažman zanj organiziral pomoč v paketih od doma. Žena Iva mu je 23. novembra 1943 pisala: /... Tvoja sestrična Lucija in njene prijateljice bodo Božu Grošlju spet poslale paket .../. 

Še posebej v lepem spominu mu je ostala prireditev v počastitev Prešernovega dne februarja 1944, na kateri sta Dolfe Cizej, sicer agronom, in slavist Janez Logar predavala o Prešernu, igralec Ivan Levar, član ljubljanske Drame, pa je doživeto recitiral Uvod h Krstu pri Savici. Pesem, posvečeno Prešernu, je za prireditev napisal in recitiral književnik Fran Albreht, Justin Ažman je ob tej priložnosti nastopil s Prešernovo V spomin Andreja Smoleta. V pismu z dne 19. februarja 1944 je napisal: / ... Najlepše pa je bilo, ko je okoli 50 mož zapelo same Prešernove pesmi. Pravijo, da se zbor lahko meri z najboljšimi v svoječasni Ljubljani. Skratka, čutimo svojo narodno dolžnost dostojno počastiti našega velikega Pevca. Domovina nam ne bo mogla kdaj očitati, da si nismo dovolj prizadevali ... /. 

Konec leta 1944 je Ažmanu mimo cenzure uspelo poslati tri pisma, napisana v slovenščini. V pismu z dne 13. oktobra 1944 je ženi Ivi, ki je takrat iz Krope zaradi uničenja zadružne tovarne preselila na Jesenice, pisal o svojem raison d'être v taborišču: /... Drugič skušam izravnati bilanco svojo s tem, da hlastam po znanju. Najprej jezikov. Ruščine sem se že toliko navadil, da sem pred par dnevi dobil pol hlebca kruha zato, ker sem sestavil ljubavno pismo v ruščini. Knjiga, ki si mi jo nekoč v ta namen poslala, sedaj že drugim prav pride. Škoda, da ni več na razpolago te vrste čtiva. O moji nemščini kolikor toliko lahko sama presodiš. Prve korake skušam v angleščini in francoščini. Ne moreš si misliti, kako učen je nek moj tovariš, ki z menoj vred pri kopanju krompirja sedaj – plug vozi. Vse te in še par jezikov govori in je imel kot ataše imenitno službo in mastno plačo. Drugi spet, medicinec, si je vtepel v glavo, da hoče znati švedski. Tretji pa se zadovolji s čikom, in tudi meni bi sedaj prav prišla kaka cigareta. Če boš imela kaj opraviti v Kropi, poglej za mojo fr. čitanko .../. 

Ruski jezik ga je poučeval Evgenij Žukov (1897–1959), s katerim sta se spoprijateljila in ostala v stikih tudi po vojni. Žukov, rojen v Kijevu, je po prvi svetovni vojni živel v Beogradu, kjer je bil uveljavljen novinar in kulturni delavec, mdr. je vodil koncertno agencijo Jugokoncert. Taboriščne razmere je prenašal težje kot Ažman. Po pismih sodeč, poštne povezave med Nemčijo in Srbijo ni bilo, zato Žukov sprva ni imel stikov z domačimi. Ažman je Žukovu prek svoje žene Ive pomagal vzpostaviti stike z družino v Beogradu in s številnimi znanci v kulturnih krogih v Beogradu, Zagrebu, Münchnu, Berlinu, na Dunaju ter tudi v Sloveniji, v Ljubljani in na Bledu. Aprila 1943 sta si ženi začeli dopisovati. Marija Žukov je v Slovenijo pošiljala pisma in pakete za moža, Iva pa jih je prepošiljala v Dachau, s paketi zanj so pomagali tudi Ivini sorodniki v Ljubljani. Marija in Žukovi znanci so bili Ažmanu zelo hvaležni za moralno in siceršnjo podporo, ki jo je izkazoval izobraženemu taboriščniku. 

Po osvoboditvi taborišča 29. aprila 1945 sta oba pomagala novi taboriščni upravi – Ažman je delal v knjižnici, Žukov pa je, za razliko od tipkanega in ciklostiranega Dahavskega poročevalca, ki so ga izdajali slovenski taboriščniki, v cirilici na roke pisal Sovjetski bilten. Po vrnitvi v domovino sta se oba znova vključila v javno in kulturno življenje. Ažman je bil prva dva meseca po vrnitvi domov v pripravah na množično prireditev v počastitev osvoboditve, im. Partizanski dan v Kropi. Kot govornik je nastopil Ažmanov taboriščni znanec Stane Oswald. Avgusta 1945 je bil Ažman izvoljen za prvega predsednika krajevnega NOO (Narodnoosvobodilnega odbora). Kmalu po vojni je prišel v spor z nekaterimi kroparskimi partijci in leta 1947 je bil iz partije izključen. Tudi Žukov je bil prve povojne mesece zelo zaposlen, organiziral je več mednarodnih gostovanj umetnikov, mdr. je bil v organizacijski skupini ob obisku ruske igralke Tatjane Okunjevske. Kmalu zatem se je zanj začela nova kalvarija, zasliševali so ga zaradi njegove vloge taboriščne starešine v Dachauu. V zvezi z Žukovim in Dielom so zaslišali tudi Ažmana. Žukov je po letu 1950, ko je bil oproščen obtožb, večkrat prišel v Slovenijo – na Bled in v Kropo.

*Saša Florjančič: V taborišče se vtihotapi slovenska kultura. ''Vigenjc'' 2025.

===Rdeči kaplan in pesnik [[:w:Lojze Jože Žabkar|Lojze Žabkar]]===

{|
|[[File:Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši.jpg|thumb|350 px|Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar 02.jpg|thumb|200 px|Lojze Jože Žabkar]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar]]
|}

{|
|[[File:Lojze Jože Žabkar 03.jpg|thumb|150 px|Lojze Jože Žabkar]]
|[[File:Dnevniki Lojzeta Jožeta Žabkarja.jpg|thumb|Delček Žabkarjevih dnevnikov v uredništvu Boža Flajšmana]]
|[[File:Lojze Žabkar, Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983.jpg|thumb|Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982]]
|}

Jože Žabkar se je rodil 5. januarja 1910 na Mikotah pri Raki gozdnemu čuvaju Alojzu in Mariji. V letih 1923–31 je hodil v klasično gimnazijo v Ljubljani in po maturi stopil v križniški red. Po noviciatu 1931–2 na Dunaju je med letoma 1932 in 1934 na jezuitski univerzi v Innsbrucku študiral teologijo in filozofijo, 1934–37 pa v Ljubljani teologijo. 1937/38 je bil kaplan v Metliki, 1938 je služil vojaščino, 1938–1941 je bil ravnatelj Vajeniškega doma v Ljubljani, 1941–1943 kaplan in do 1969 župnik v Črnomlju. Ker so njegovi dijaki med prvimi odšli v partizane, se ga je prijel vzdevek »rdeči kaplan«. Nazadnje, do smrti 1983, je bil župnik v Kropi, kamor ga je nadškof Pogačnik prestavil kljub množičnemu nasprotovanju črnomaljskih vernikov. Zelo se je priljubil tudi faranom v Kropi.

Kot krščanski socialist je objavljal v ''Delavski pravici'' in njeni prilogi ''Polet''. Takoj v začetku okupacije se je vključil v OF. V Črnomlju in okolici je pomagal organizirati partizansko šolstvo in februarja 1944 ustanoviti versko komisijo pri SNOS. Uporniški Žabkar je bil med vojno kritičen do nepotrebnega partizanskega nasilja nad nasprotniki, po vojni pa je bil v konfliktu z nadrejenimi cerkvenimi oblastniki. Po osvoboditvi je bil leta 1949 soustanovitelj in član duhovniškega Ciril-metodijskega društva. Predaval je ob 400-letnici slovenske knjige (''Organizacijski vestnik CMD'' 1951), v KMD 1984 je pisal o cerkvi med NOB na osvobojenem ozemlju, objavljal je tudi v ''Družini'', ''Novi poti'' idr. Prejel je visoki državni priznanji: 1959 red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in 1974 red za narod s srebrnimi žarki. 2020 mu je belokranjsko muzejsko društvo v Črnomlju odkrilo spominsko ploščo; cerkev je postavitev plošče ovirala.

Pesmi in kratko prozo je pisal in objavljal že v gimnazijskem glasilu, pred vojno v ''Domu in svetu'', ''Kresu'', ''Mladiki'', ''Naši zvezdi'', ''Rasti'', ''Vigredi'', po vojni v ''Novi poti'', ''Glasniku Slovenskega duhovniškega društva'' idr. Čeprav je imel že pred vojno pripravljeni zbirki pesmi ''Metlika, mesto ob Kolpi'' (1937) in ''Dnevi na jugu'' (1938), je samostojno zbirko objavil šele 1981. Naslovil jo je ''Brevir moj v travi'' (spremna beseda Boris Paternu; ocene D. Voglar, ''Borec'' 1982, 411–2; M. Košir, ''Dnevnik'' 1981, št. 349; M. Novak, ''Delo'' 1981, št. 297; ista, ib. 1983, št. 43; T. Bohinc, ''Glasnik Slovenskega duhovniškega društva'' 1982, 33–4; B. Štih, ''Dnevnik'' 1982, št. 42). Zanjo je prejel 1983 Kajuhovo nagrado. Zbirka je izbor Žabkarjeve partizanske in domovinske poezije, ki je zrasla iz osebnih doživetij v Beli krajini in na Dolenjskem. Žabkar je v njej iskreno veren in poln zaupanja v pravičnost življenja in plemenitost preprostih ljudi. Pripravljal je nadaljevanje partizanski pesmi pod naslovom ''Zbudil bom jutranjo zarjo''.

V rokopisu je ostala tudi pesniška zbirka ''Železna vezenina'' s 70 kroparskimi pesmimi, ki jo je, vse se tako zdi, načrtoval za svojo sedemdesetletnico in jo popravljal še nadaljnja tri leta, dokler ga ni 23. junija 1983 v Ljubljani prehitela smrt.

&lt;!-- '''Viri za geslo Franceta Pibernika v SBL''': J. Grgič, ''Delo'' 1983, št. 149 (s sliko); M. Gregorčič, ''Večer'' 1983, št. 57 (s sliko); B. Kocjan, ''Družina'' 1983, št. 30; J. Gregorič, KMD 1984, 122–3 (s sliko); intervju v ''Glasu'' 1980, št. 33/4 (D. Sedej). --&gt;

====Na Jelovici 1970====

&lt;poem&gt;
Tu padla dva sta borca,
prav na tej škrbini
dala na oltar 
življenji mladi domovini.

Avgusta petega,
v letu prvem vstaje
Cankarja brigada
tu se je rodila.
Svobode kal
v gozdovih teh
v strahotnih dneh je vzklila.

Modrina encijana me zastira,
požira pot me skalnata,
volčje črešnje
teloha belino nasledile,
sesajo me naročja bukovih gozdov,
z Vodic me pelje pot domov.

Križ lesen in Križani na njem,
Bog vedi, kdaj se je podrl:
nema priča na križpotju,
zadet od krogle 
partizan je tu umrl.

Vodice, 20. maja 1970.
Lojze Jože Žabkar
&lt;/poem&gt;

====[[:w:Joža Bertoncelj|Joža Bertoncelj]]====

&lt;poem&gt;
Kdor samo to premišljuje,
kje in kaj bi pojedel,
kar se med palcem
kazalcem premika,
kar gre v trebuh po grlu,
več vreden ni,
kakor tisto,
kar se iz njega scedi.
Pobral je železo na cesti,
ga v ognju,
vigenjcu svojem zmehčal,
križ in na križu
Gospoda skoval:
&quot;V imenu Očeta in Sina,
v hišo krščansko
potuj, umetnina!&quot;

Pljunil pred njega možak je,
za zbito železo
da dal bi stotake,
škoda bi bilo:
zanje dobiš v gostilni
obilno kosilo!&quot;
Za kruh naš vsakdanji
Bog bodi zahvaljen!
Če v potu obraza
v železo sem martro božjo vkoval,
nerad bi bedaku pod ceno
jo zdajle prodal!
&quot;Pri ješi se mojster
s kladivom, hrust, je zravnal
in dodal:
&quot;Če zdi se premalo,
pljuni pred mene ponovno!
Nič večje od tebe
za to ne bo govno!
&quot;Segel v žep je ponosno,
ponudil možaku prijazno:
&quot;O lepem vedenju
knjigo za dinarje tele naroči!
[[:w:Mirko Mahnič|Mahničev Mirko]] vesel,
še lepšo bo zate napisal.
Čas pa tvoj pljunek
na mojem bo križu izbrisal.&quot;
&lt;/poem&gt;
Kropa, 15. oktobra 1973&lt;br&gt;
Lojze Jože Žabkar

(''Železna vezenina'')

====Železni Kristus====
&lt;poem&gt;
Na razstavi svetovni
zlato dobil je odličje
mojster železa
Joža Bertoncelj:
Kristus s povešeno glavo,
še in še jo poveša,
kakor žebljarji skozi stoletja,
od kovanja in rodnje
sključene matere kroparske
s sadom telesa v naročju,
daleč premalo dajale so njive
kruha in mleka na Stočju.

Prsti od kladiv so zviti,
v ročaj se leseni zažrli,
trde komaj načeli
v zemlji, za Lenartom svetim,
v grobu so črvi.

Kristus s povešeno glavo,
križ kraj njega leseni
na steni v kapeli,
stotine žebljev vseh vrst
vanj so zabiti,
stkane v mrežo
železne so niti,
nam in zanamcem v spomin,
Kroparski Kristus –
v trdo železo vkovan
je mož bolečin.

Prikloni se romar moderni
kot na razstavi na steni,
Ta Kristus, ti žeblji skovani,
daleč, daleč že so za nami:
standard moderni
trpljenje je daleč odrinil.
Bog nas obvaruj,
da bi spomin na kovanje
v stoletjih za nami izginil.

Kropa, 18. 1. 1982.
Lojze Jože Žabkar
&lt;/poem&gt;

====Železni oltar v Kropi====

&lt;poem&gt;
V oči se iskremu zapikajo ognjene,
med koksom se žarečim
cvre železo,
mehko kot testo
pod kleščami se zvija:
kaplje znojne ga hladijo,
udarci kladiva
naprej, naprej
se kar vrstijo.

Za kosom kos
ustvarja vezenino,
za božjo čast,
za farno še družino.
&quot;Kako je dober Bog,
da dal je tem pestem
tako posrečeni objem
kladiva težkega,
in da je klešč prijem
tako prečudno vešč!&quot;

Kot klekljarice svila
previja se v oblike
železnina,
kako kar raste
iz rok kovaških
čudežna iz jekla
vezenina!
Bog sam v sledenje teh,
oblikovno navzoč,
duha razširil je
prostranosti obroč,
prelil vesolja je širino
v to prelepo čipko –
mrtvega železja vezenino.

Kropa, 19. maja 1971.
Lojze Jože Žabkar&lt;/poem&gt;

====Mojih sedemdeset let====

&lt;poem&gt;
Ničla sem pred Bogom,
to bolj sam vem, kot drugi,
po svoji,
na svet priromal sem zaslugi.
Zabijal vso mladost
mi oče je v betico,
sveto, enkratno resnico:
&quot;Roke za vsako delo,
usteca za vsako jelo!
&quot;Vse do križa sedmega
me spremlja ta maksima,
včasih več, včasih manj
se dejstvo rima!

Kovačeve roke
vitre železne krivijo,
vez za vezjo,
spojka za spojko,
vežejo plašček
stekleni posodi,&lt;ref&gt;UI je takole razložila ta plašček: &quot;Plašček za stekleno posodo v kovaškem in tradicionalnem žargonu pomeni okrasni ali zaščitni kovinski preplet, ki obdaja steklenico. V širšem smislu gre za tradicijo opletanja steklenic (pletenk ali demižonov). Medtem ko so se pletenke običajno opletale z vrbinimi vitrami, šibjem ali leskovim lesom, pa so kroparski umetni kovači razvili posebno spretnost: steklenice so opletali z izjemno tankimi, prožnimi železnimi nitmi in trakovi.Izraz ima v pesmi tako praktičen kot simbolen pomen: Praktični (tehnični) pomen: Kovač iz tankih železnih trakov skuje nekakšno kovinsko »mrežo« ali »srajčko« (spojka za spojko), v katero nato obleče stekleno posodo. Ta plašč varuje krhko steklo pred udarci in hkrati služi kot unikatni dekorativni element, ki dokazuje kovačevo izjemno natančnost. Vsebinski kontekst pesmi: Avtor v naslednjih verzih pravi: »Da bi ga mnogim iz te 'vezenine železne' še lahko natočil ...« S tem neposredno nakaže, da gre za kovan in s kovanimi nitmi opleten bokal ali steklenico za žganje oz. vino (verjetno za tisto »zelenega šilce«, ki ga omenja na začetku zadnje kitice).&lt;/ref&gt;
božje dobrote talent,
paseka dva še,
zamašek skovan je,
sedmici dodelana ničla:
Bolj kot to delo,
letina moja je pičla.

Zelenega šilce popijmo,
let še teh nekaj,ki bodo, zalijmo!
Da bi ga mnogim
iz te &quot;vezenine železne&quot;
še lahko natočil,
preden moj dan bo slovesa napočil!

Kropa, 5. januarja 1980.
Lojze Jože Žabkar&lt;/poem&gt;

====Karabinko mi na grob denite====
&lt;poem&gt;
Pomlad se v reber je pognala,
nevidna sila
v breze zlezla je zarana,
sok napenja skorjo belo,
kosu kos
v dragi odgovarja:
nad Metliko, pod Gorjanci
se zbudila
jutranja je zarja.

&quot;Vzemi nožek, draga,
v skorjo breze
ostro riso
mi zareži,
rano težko
z robčkom mi preveži.
Soka kar v menažko
mi nastrezi,
čudežna je moč v brezi,
morda me pozdravi!

Sok mlade breze
v žile se zaleze,
kot skorjo belo
kožo velo
bo napelo,
brez zdravnika
bo me ozdravilo.

Če pa volja božja bo,
da v majniku cvetočem
vzeti moral bom slovo,
pod brezo tole čudežno
me pokopljite,
na grob mi karabinko
s titovko denite,
da veren bil sem,
še križ lesen nanj zasadite!&quot;
''Brevir moj v travi'' (1981), 17&amp;ndash;18.
&lt;/poem&gt;


====Na Bistrici 1942====

&lt;poem&gt;
Sklonim nad njim se,
potno je čelo,
ves nebogljen
in v cunje zavit,
v trebuhu ga zvija:
&quot;Pomagajta, Jezus, Marija!&quot;

Sestra tiho mi dahne:
''Tifus mori ga,
strel v čreva dobil je,
krog pasa ves gnil je,
zdržal ne bo.
Vas je naročil,
dajte mu to,
kar je potrebno
za zadnje slovo.&quot;

V srcu me misel boli,
da mora mlad iti,
razvezane mladih moči
so vse niti.
Dekle mu piše:
&quot;Majnik kot lani,
moj dragi, je danes v Ljubljani,
še lepše nam bo,
ko se vrneš domov ... &quot;

Fantu steklijo oči,
globlje, vse globlje
v prsih mu hrope,
stiska roke mi,
rad bi še nekaj povedal,
ko se je vsega spovedal:
&quot;Če me v Ljubljano
svobodno ne bo,
povejte ji vi,
moji ljubljeni Sonji,
mislil sem nanjo vse dni:
videla bova se v večnosti.&quot;
&lt;/poem&gt;
''Brevir moj v travi'' (1981), ''Pesmi upora, 3'', 403.

* Božidar Flajšman: [https://www.youtube.com/watch?v=yJvNkjWyqfk Pestro življenje duhovnika, pesnika in kronista Lojzeta Jožeta Žabkarja in njegov izgon iz Črnomlja.] Središče za  javno zgodovino FF UL 14. 6. 2023. Youtube.
* [https://radio-odeon.com/novice/v-crnomlju-o-pestrem-zivljenju-lojzeta-zabkarja/ V Črnomlju o pestrem življenju Lojzeta Žabkarja.] Radio Odeon 15. 6. 2023.
* Božidar Flajšman: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8CLPSD9 Dnevi na jugu, 1937-1938: slovenski duhovnik in pesnik na služenju vojaškega roka v Srbiji, za časa Kraljevine Jugoslavije.] ''Retrospektive'' 22/1 (2023).

===Pesnica [[:w:Kristina Šuler|Kristina Šuler]] in njena hči partizanka ===

{|
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Spominska plošča Kristini Šuler na rojstni hiši]]
|[[File:Kropa birthplace of the poet Kristina Šuler 26102009 66.jpg|thumb|Rojstna hiša Kristine Šuler]]
|}

{|
|[[File:Kristina Šuler.jpg|thumb|Kristina Šuler]]
|[[File:Kristina Šuler 1945.jpg|thumb|Kristina Šuler 1945]]
|[[File:Kristina Šuler 02.jpg|thumb|Kristina Šuler, Kovaški muzej v Kropi]]
|}

{|
|[[File:Kristina Šuler s hčerko Kristo.jpg|thumb|Kristina Šuler s hčerko Kristo]]
|[[File:Kristina Šuler 1914.jpg|thumb|Kristina Šuler 1914]]
|[[File:Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi.jpg|thumb|Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi]]
|}

[posnetek groba na Žalah | portret Kristine Šuler slikarke Mare Kralj iz 1934]

V zavesti imamo, kot da je šel v partizane samo praznožepi proletariat, pri Kristini Šuler, Mirku Šušteršiču in še kom pa se izkaže, da so bili med najbolj zavzetimi uporniki izobraženci in iz premožnih družin. Te je okupator kot najbolj nevarne ponemčevalnemu načrtu tudi najprej izselil ali zaprl. Kristina Šuler (1866&amp;ndash;1959) je bila iz fužinarske družine. Mati Hedvika, rojena Potočnik, je zgodaj umrla, oče, podjetnik Benjamin Schuller pa je na stara leta obubožal in je z učiteljsko plačo sama vzdrževala družino. V Kropi je dokončala osnovno šolo, sledilo je osem let samostanske šole v Škofji Loki in učiteljišče v Ljubljani.

Med 1889 in 1898 je poučevala v Bohinjski Bistrici, kjer sta bila za kaplana pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Anton Medved, ki sta organizirala literarna srečanja in jo literarno usmerjala. Čeprav se je skupaj z učiteljico Vido Jeraj uveljavila kot najpomembnejša pesnica svojega časa, knjižnega izida svojih pesmi ni dočakala. 1899&amp;ndash;1901 je službovala na osnovni šoli v Šmartnem pri Ljubljani, dokler je niso odpustili zaradi rojstva nezakonskega otroka. S trimesečno hčerko Kristo se je odselila na Staro Goro pri Sv. Juriju ob Ščavnici in tam poučevala do upokojitve 1925xx. 

Pet let po upokojitvi se je preselila v Ljubljano in poslovenila priimek. 1941 se je, petinsedemdesetletna,  kot članica Jugoslovanske ženske zveze vključila v OF. Na sestanek pri njej doma na Mirju je prišel tudi Boris Kidrič. S sestro sta pisali po zidovih gesla proti okupatorju; bila je najstarejša ljubljanska aktivistka. Hčer Kristo so internirali v Italijo in se je vrnila po kapitulaciji Italije septembra 1943. Partizani so jo poslali poučevat na osvobojeno ozemlje v Belo krajino.  

Ostarela Kristina je med vojno spet začela pesniti, in to angažirano, bojevito, na temo trpečega, a neuklonljivega ljudstva ter o hčeri izgnanki in partizanki. Pesmi je prebirala ljudem, ki ob italijanski blokadi niso smeli iz hiš. Pesem V pričakovanju je napisala tik pred osvoboditvijo maja 1945 in je izšla v slavnostni številki ''Slovenskega poročevalca''. 

Hčer so 1949 pod obtožbo, da je informbirojevka, za dve leti in pol internirali na Golem otoku. Političnih zapornikov so se tedaj ljudje izogibali, zvezo med matero in hčerjo je s pismom pomagal vzdrževati Fran S. Finžgar. Po zaporu je z materjo živela skrajno revno v bedni sobi, skozi katero so hodili drugi stanovalci, do leta 1959, ko je 59-letna hči umrla za rakom. Kristina Šuler se je potem preselila k sorodnikom v Moste, vendar je že čez pet mesecev umrla. Na nagrobniku na ljubljanskih Žalah (spomenik je izdelal prijatelj Tone Kralj) so vklesani njeni verzi: 

&lt;poem&gt;
Stopinje moje tišje so in tišje ...
Odhajam praznih rok neznano kam.&lt;/poem&gt;

Spominsko ploščo ima na rojstni hiši v Kropi in na OŠ na Stari Gori, pod njenim znamenjem se odvija pesniški natečaj za najboljšo slovensko žensko poezijo kresnice. 

&lt;poem&gt;
'''V ječi'''

Bila pohlevna sem in tiha,
otrokom svojim sem bila ljubeča mati,
o, zdaj me ni več prepoznati -
preklinjam, krčim žuljave roke v pesti:
&quot;Prekleta bodi roka, ki je strel sprožila,
mi sina je edinca umorila,
prekleti vi, ki hčerko ste mi odpeljali,
v sramoto in trpljenje jo pehali,
porušili, požgali dom ste naš;
ponižan, strt naj rod bo vaš!&quot;

Bila pohlevna sem in tiha,
zdaj levinja sem krvoločna;
da bi telo in dušo mi ubili,
za mreže ste železne me vtaknili,
da v ječi brez otrok naj svojih jaz poginem,
brez njih ljubezni in opore naj preminem.

Že bliža dan se, okupatorji krvavi,
ko levinja za mrežami bo zarjovela -
v svobodo zlato našo bo zdrvela,
slavila z narodom njegov veliki dan.

''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 481.
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
'''Lučka na grobu'''

Lučka na grobu, drobna kresnica,
svetiš v noč gozdno, v temi blestiš,
padel junak je za narod, svobodo,
njemu v spomin, ti lučka, goriš.

Smreke zelene, gozdne ciprese
v molku globokem ob grobu stoje,
breze junaku pozdrav šepetajo ...
z listjem jesenskim grob mu zlate.

Vžigaj se, lučka, v ogenj mogočni,
srca prešine plamen naj tvoj,
s silo udarno po poti junaka
stopajmo proti sovražniku v boj! 

Lučka na grobu, drobna kresnica,
bodi znanilka srečnih nam dni,
ko bo vstal narod, prerojen, prekaljen
iz bolečine, trpljenja, krvi.

''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 483; tam še 5 njenih pesmi.
&lt;/poem&gt;

&lt;blockquote&gt;
Nikoli se nisem bala preganjanja, ki mi je pretilo. Spremljala sem drzne podvige naših mladih ljudi, ki so tvegali življenje, mučenje, ječe in taborišča in doživela čudovit preokret v slovenskem
človeku — nič več ni klonil glave pod okui ukupatorjevim bičem, temveč ponosno in samozavestno stopal v borbo za pravice in svobodo svojega teptanega naroda. [...] Vsa štiri leta najhujšega trpljenja slovenskega naroda sem s trdno in neuklonljivo vero pričakovala našo zmago. Vedela sem, da ustvarjamo v skupni borbi z našo mogočno in iskreno zaveznico SZ svetlejšo bodočnost našemu in vsem narodom Jugoslavije. 
&lt;/blockquote&gt;

&lt;poem&gt;
Odprl knjigo si velike svoje zgodovine,
v peterokrako zvezdo so se zlile zvezde zlate,
prešel je mrak, minila groza je noči,
s krvjo umit pred svetom tvoj obraz blesti.
Ljubezni, bratstva luč ti iz oči gori.
Če kdaj še v te zažene vojni se vihar,
boš dvignil močno pest na nov udar.
&lt;/poem&gt;

&lt;blockquote&gt;
'''NAŠLE SO POT NAZAJ IN NIHČE JIH VEČ NE BO ODVRNIL OD NAŠE PARTIJE.''' Pismo z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena Centralnemu komiteju KP Jugoslavije. Izmed 306 z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena iz vse Jugoslavije jih je 299 poslalo Centralnemu komiteju Komunistične partije pismo, v katerem pravijo med drugim:

»Ko smo pazljivo zasledovale čedalje srditejšo in čedalje bolj breznačelno gonjo vodstev ZSSR in dežel ljudske demokracije proti naši mladi socialistični domovini, naši Partiji in vladi, smo spoznale vso pogubnost tega potu izdajstva ljudstva in Partije. Na to pot nas je večinoma zapeljala avtoriteta tistih, ki so podpisali pisma CK VKP(b) in zloglasno resolucijo Informbiroja.«
Pismo ugotavlja, kakšni so nameni in cilji voditeljev ZSSR in dežel ljudske
demokracije v njihovi gonji proti socialistični Jugoslaviji, kaj vse so doslej že
ukrenili, da bi dosegli te namene in cilje, in kako brezplodno je vse to početje,
zaključi pa se z besedami:

Me, ki smo v časih tako težkih za našo Partijo in narode klonile in zapustile pravo pot, smo bolj k kakor kdaj koli občutile toploto in skrb naše Partije, ki ukazuje slehernemu v naši deželi, partija nam je še enkrat pokazala vso svojo velikodušnost, ko nam je na široko omogočila spoznati resnico, popraviti svoje napačno stališče in se zopet vrniti v vrste dobrih državljanov naše dežele, borcev za socializem. Z vsem srcem sprejemamo pomoč naše Partije in obljubljamo, da nas nihče nikoli več ne
bo mogel odvrniti od poti, po kateri nas vodita naša Partija in tovariš Tito. Napele bomo vse svoje sile v graditvi socializma in borbi proti vsem tistim, ki bi skušali ovirati graditev od zunaj ali od
znotraj, in obljubljamo, da kot matere nikoli ne bomo dovolile, da bi hodili naši otroci po kateri koli drugi poti, razen po tisti, po kateri nas vodi naša Partija. 

Naj živi močna in nezlomljiva Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. 

Pismo so podpisale: Slobodanka Djordjević, Vasilija Uzelac, Katica Hrušč, Ema Logar - Grbec, Kristina Šuler in še 294 tovarišic. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9K809KXX ''Ljudska pravica'' 12. 10. 1949]&lt;ref&gt;Pismo je verjetno podpisala hči Kristine Šuler Krista, ki je bila kot informbirojevka zaprta na Golem otoku.&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;

In prav do zadnjega si je želela dvojega: da bi izoblikovala še eno pesem, ki jo je nosila v srcu pet dolgih mesecev, morda najbolj bolečo pesem svojega življenja — pesem umrli edinki, in da bi doživeta knjigo svojih izbranih pesmi. -- Nekrolog Erne Musar. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQU0YA9Z ''Delo'' 13. 1. 1959]

*Vlasta Felc: Toliko je dala, a odšla je praznih rok: Pesnica Kristina Šuler. ''Delo'' 19. 8. 1998. 9.
*Emil Cesar: članek v ''Borcu''
* Emil Cesar: spremna beseda. ''Češnja pod oknom: Izbrane pesmi''. Ljubljana: Amalietti, 2008. 93&amp;ndash;109.
*Verena Štekar Vidic: Kristina Šuler. ''Plamen'' 1985.
*Erna Mauser: Razgovor s Kristino Šulerjevo. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHWONFVP ''Ljudska pravica'' 10. 11. 1945.]

==Civilno življenje ==

{|
|[[File:Gregorjevo v Kropi 1944.jpg|thumb|Gregorjevo v Kropi 1944]]
|[[File:Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar.jpg|thumb|200 px|Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Svojci vozijo z gora svoje drage.jpg|thumb|450 px|Svojci vozijo z gora svoje drage. Foto Slavko Smolej]]
|}

{|
|[[File:Vajenci v Kropi 1943.jpg|thumb|Vajenci v Kropi 1943]]
|[[File:Lazarjeva Micka 100 let.jpg|thumb|Pričevalka Lazarjeva Micka]]
|}

==Vzporedni projekti==
*dopolnitev gesla o Kropi na Wikipediji
*vnos manjkajočih fotografij v Wikimedijino Zbirko
*vris manjkajočih spomenikov na OpenStreetMap
*dopolnila in popravki za padle Kroparje v Sistory

===Osebnosti iz Krope===

* [[:w:Janez Krstnik Potočnik]] (15. 6. 1749, [[:w:Kropa]] - 9. 2. 1834, [[:w:Ljubljana]]), slikar in restavrator
* [[:w:Jožef Potočnik]] (1753, [[:w:Kropa]] - 1808), pravnik, cesarski dvorni svetnik
* [[:w:Simon Ignac Pesjak]] (29. 7. 1778, [[:w:Kropa]] - 24. 9. 1857, [[:w:Ljubljana]]), trgovec
* [[:w:Valentin Klinar]] (1840, [[:w:Kropa]] - 23. 12. 1902, [[:w:Kropa]]), trgovec, soustanovitelj in načelnik žebljarske zadruge
* [[:w:Danijel Pogačnik]] (1834, [[:w:Kropa]] - 1910), ilirski pesnik
* [[:w:Janez Šolar]] (27. 8. 1827, [[:w:Kropa]] - 22. 2. 1882, [[:w:Zadar]]), duhovnik, jezikoslovec, profesor in šolski nadzornik
* [[:w:Jurij Varl]] (23. 4. 1827, [[:w:Kropa]] - 5. 3. 1874, [[:w:Velesovo]]), pesnik, duhovnik in pripovednik
* [[:w:Ivan Zupan]] (9. 12. 1857, [[:w:Kropa]] - 4. 7. 1900, [[:w:Kamna Gorica]]), skladatelj in orglar
* [[:w:Jožef Zupan]] (12. 3. 1811, [[:w:Kropa]] - 29. 8. 1866, [[:w:Kropa]]), nabožni pisatelj
* [[:w:Simon Zupan]] (24. 10. 1844, [[:w:Kropa]] - 20. 10. 1925, [[:w:Ljubljana]]), nabožni pisatelj
* [[:w:Rok Gašperšič]] (9. 8. 1941, [[:w:Kropa]]), direktor, lovec, pisec domoznanskih del
* [[:w:Justin Ažman]] (25. 3. 1910, [[:w:Trst]] - 1991, [[:w:Kropa]]), politični in kulturni delavec
* [[:w:Joža Bertoncelj]] (1901, [[:w:Kropa]] - 1976), umetnostni kovač in literat
* [[:w:Anton Dermota]] (4. 6. 1910, [[:w:Kropa]] - 22. 6. 1989, [[:w:Dunaj]]), tenorist, operni pevec, koncertni pevec in pedagog
* [[:w:Gašper Dermota]] (1917, [[:w:Kropa]] - 1969), operni pevec
* [[:w:Leopold Dermota]] (1912, [[:w:Kropa]] - 1992), operni pevec
* [[:w:Lovrenc Dermota]] (1938, [[:w:Kropa]]), direktor Mariborskih lekarn
* [[:w:Rudi Finžgar]] (7. 5. 1920, [[:w:Podnart]] - 9. 7. 1995, [[:w:Kropa]]), smučarski skakalec in podjetnik
* [[:w:Boštjan Gašperšič]] (1938, [[:w:Kropa]] - 1938), arhitekt, glasbenik in risar
* [[:w:Branko Gašperšič]] (11. 1. 1935, [[:w:Kropa]] - 5. 7. 2006, [[:w:Jesenice]]), doktor znanosti, univerzitetni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, dekan
* [[:w:Janez Gašperšič]] (4. 12. 1934, [[:w:Kropa]] - 27. 3. 2009, [[:w:Radovljica]]), graver in cizeler
* [[:w:Jože Gašperšič]] (14. 3. 1896, [[:w:Kropa]] - 7. 12. 1964, [[:w:Kropa]]), gospodarstvenik, glasbenik in zgodovinar
* [[:w:Marjan Gašperšič]] (15. 8. 1929, [[:w:Kropa]] - 16. 12. 2015, [[:w:Ljubljana]]), arhitekt in industrijski oblikovalec
* [[:w:Zlata Obnjanovič Gašperšič]] (17. 3. 1931, [[:w:Kropa]]), glasbenica in sopranistka
* [[:w:Damjan Hafner]] ([[:w:Kropa]] - 2014 [[:w:Kropa]]), direktor
* [[:w:Luka Hafner]] (1859, [[:w:Kropa]] - 1935, [[:w:Kropa]]), fužinar, kovaški podjetnik, župan in soustanovitelj žebljarske zadruge
* [[:w:Adam Kržišnik]] (1936, [[:w:Kropa]]), umetnostni kovač
* [[:w:Kamilo Legat]] (17. 9. 1935, [[:w:Kropa]] - 1995), akademski slikar in likovni pedagog
* [[:w:Dušan Petrač]] (28. 1. 1932, [[:w:Kropa]]), fizik
* [[:w:Matija Pirc]] (21. 3. 1875, [[:w:Kropa]] - 24. 2. 1927, [[:w:Maribor]]), profesor, zgodovinar, geograf
* [[:w:Anton Šilar]] (28. 1. 1936, [[:w:Kropa]] - 2015, [[:w:Nova Gorica]]), dramski in filmski igralec
* [[:w:Kristina Šuler]] (17. 7. 1866, [[:w:Kropa]] - 25. 12. 1959, [[:w:Ljubljana]]), pesnica
* [[:w:Artur Vidic]] (1922, [[:w:Kropa]] - 16. 3. 2006, [[:w:New York]]), doktor znanosti, sociolog, univerzitetni profesor na New School for Social Research, New York
* [[:w:Peter Žmitek]] (28. 6. 1874, [[:w:Kropa]] - 27. 12. 1935, [[:w:Ljubljana]]), akademski slikar
* [[:w:Dominik Gašperšič]] (19. 2. 1940, [[:w:Kropa]]), univerzitetni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, stomatolog
* [[:w:Egidij Gašperšič]] (1. 9. 1936, [[:w:Kropa]]), pevski pedagog, skladatelj in zborovodja
* [[:w:Alojz Potočnik]] (11. 6. 1951, [[:w:Kropa]]), politik
* [[:w:Janez Potočnik]] (22. 3. 1958, [[:w:Kropa]]), doktor znanosti, ekonomist, politik, evropski poslanec in komisar
* [[:w:Zmago Šmitek]] (1949, [[:w:Kropa]]), etnolog, kulturni antropolog, doktor znanosti, univerzitetni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskovalec
* [[:w:Irma Mihelič]] (4. 10. 1984, [[:w:Kropa]]), operna pevka


(izpis iz [[:w:Seznam osebnosti iz Občine Radovljica|Seznama osebnosti iz Občine Radovljica]]. DAR.)
*Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdojekdo.]

==Opombe==

{{sklici}}

==Predmeti==
* z Vurnikove hiše odstranjena spominska plošča OF v Radovljici, posvečena aktivistu OF in partizanu Stanetu Bertonclju (1912 Ljubno &amp;ndash; 1966 Radovljica), ki je bil nazadnje v vojni čevljarski delavnici na Brezovici pri Kropi.
* v lovsko puško predelana brzostrelka Franca Gašperšiča, ki je bila njegovo orožje v partizanih in jo je pred leti podaril Kovaškemu muzeju.

'''Predmeti iz mestnega arhiva''' (Kranj?, posredovala Vlasta Felc)

**30) KNP 1146 puška mauser 5455 Puško je dal Jeraša Gabrijel, Kropa 4. Našel jo je zakopano nad Kropo. Zakopal jo je partizan Tone iz Primorske v začetku 1943. Tone je bil v vodu, ki je prenašal orožje izpod Storžiča na Jelovico in je padel pri Poreznu sredi 1944.  
**31) KNP 1147 nahrbtnik Dal ga je Strnad Janez, Kropa 36, ki je z njim odšel v partizane 25. 6. 1943 v Jeloviški bataljon. Z njim je bil tudi po Dolenjski, v Kočevskem Rogu, v SCVPB.
**32) KNP 1148 sekira Našel jo je Vršnik Lojze vlogorju na Pogrošarjevi plani pri Vodiški planini, kjer je bil ustanovljen Cankarjev bat.
**33) KNP 1149 --&quot;-- žebelj velik kroparski Zabit v smreko, kjer so borci obešali meso.
**34) KNP 1150 šaržer za zbrojevko brez peresa Cankarjev bataljon, Pogrošarjeva plana
**35) KNP 1151 del levega čevlja --&quot;--
**36) KNP 1152 
** [...] še predmeti z Jelovice
**71) KNP 1237 pokrivač za puškino cev Najden v kuhinji bolnice II. grupe odredov v Peštini na Jelovici, ustanovljeni 24. ali 25. julija 1942. Zdravnik je bil iz Ljubljane, komandir in šef kuhinje je bil Šiško. 13., 14. in 15. avg. so Nemvci naredili hajko, bolnica s pribl. 16 ranjenci je bila pravočasno izpraznjena.  
** 72) KNP 1238 xxx šaržerja za mauser puško --&quot;--
** 73) ?? KNP 1240 pištola Steyer, kal. 7,65 Last Vinka Hafnerja, izročila sestra Ančka iz Stražišča. Pištola ima odrgnino od gestapovske krogle. 
** [...]
** 107) KNP 1389 24 italijanskih nabojev s šaržerji Našel jih je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju čevljarske delavnice na Kosovini pri Kropi, ki jo je organiziral Stane Žagar spomladi 1942. 
** 108) KNP 1390 italijanska puška prelomljena Našel jo je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju komande mesta Kranj v Kroparski gori, kjer je bil od sept. 1943 do osvoboditve.
** 109) KNP 1391 emajlirana skleda --&quot;--
** 110) KNP 1392 šaržer za italijansko puško --&quot;--
** 111) KNP 1393 šaržer za lahko bredo --&quot;--

'''Predmeti iz Gorenjskega muzeja v Kranju''' (Jana Babšek, Marija Kos):
**NZV 72/1	deska za rezanje mesa	deska je predelana v predal	les	23x42x4,5 cm	foto IMG_8086-33		rabili so jo za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu.
**NZV 72/2	pokrov deske za rezanje mesa	manjša deščica za zapiranje	les	37x4x2 cm			rabili so ga za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu.
**NZV 167	škatla	zarjavela okrogla škatla	pločevina	28x13 cm	foto: NZV_167		V njej so bili shranjeni dokumenti Okrajnega komiteja Skoj Jelovica, najdena na Malem Vrhu pri Rovtih
**NZV 85 	lonec	ena in pollitrski rjav        emajlirani lonec	pločevina	20x12 cm	foto IMG_8240-159	7.11.1962	Lonec iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici.
**NZV 82	zajemalka	modra emajlirana zajemalka	pločevina	35x9 cm	foto IMG_8233-150,159, IMG_8235-150	7.11.1962	Zajemalka iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici.
**NZV 76	porcija	ponvica ali porcija	pločevina	7x21 cm	foto IMG_8238-152	7.11.1962	Ponvica, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 81	ročka	del ročke posode	pločevina	23 cm	foto IMG_8230-153, IMG_8231-153	7.11.1962	Ročka posode, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 265	steklenica	steklenička za zdravilo - rjava	steklo	6x3 cm	foto IMG_9837-156	7.11.1962	Steklenička je bila najdena v taborišču Jelovške čete na Jelovici, kjer se je četa zadrževala v letih 1942 in 1943.
**NZV 147	lonec	velik lonec z žično nosilko	pločevina	50x30 cm	foto: NZV 147	7.11.1962	Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 145	lonec	velik pločevinast lonec brez žične nosilke	pločevina	50x27 cm	foto IMG_8026-158	8.11.1962	Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 80	porcija	nemška vojaška porcija z žičnatim ročajem	pločevina	18 x 18 x 9 cm	foto IMG_8233-150,159, IMG_8234-159	8.11.1962	Porcija, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 149	vedro	vedro za vodo	pločevina	32x28 cm	foto IMG_8062-160	8.11.1962	Vedro, najdeno v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.

'''Predmeti iz jeseniškega muzeja''' (Daša Čopi):
**Stran 2 (T-759): Obkroževalna akcija na Jelovici. Z daljnogledom se išče sovražnika. Umringelungaktion in der Jelovica. In Scheren-Fernrohr wird der Feind gesucht.
**Stran 4 (T-1498): Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj vrha v Kropo in obratno. Komisar je bil Hafner iz Jesenic. Slikano marca 1944. Na sliki so: Hinko Klinar iz Hrušice, Mirko Klinar, Jože Božič iz Jesenic, Franc Žurman iz Jesenic.
**Stran 6 (T-2862): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Policijski tovorni konji. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Tragtier der Polizei.
**Stran 8 (T-2863): Velika akcija na Jelovici 24. 7. 1942. Nemški vojak motorist v akciji.
**Stran 10 (T-2864): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo odpeljalo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterie - Geschütz wird abtransportiert.
**Stran 12 (T-2865): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo opustilo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterei Geschütz wird verlastet.
**Stran 14 (T-2866): Nemška akcija na Jelovici 24.7.1942. Nakladanje pešadijskega topa na kamion.
**Stran 16 (T 4449): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Oddelek policistov gre na pot. bt 3/6 1806
**Stran 18 (T 4450): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Vojak - policist opazuje okolico. Ibt 2/32 1806Stran 20 (T 4451): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kolona gre na pot. Ibt 2/34 1806
**Stran 22 (T 4452): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kurir gre s kolesom na pot. Ibt. 6/12a 1806
**Stran 24 (T 4453): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Tankovski lovec. Ibt. 6/16a 1806
**Stran 26 (T 4454): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Teški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt. 6/19a 1806.
**Stran 28 (T 4455): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/20a 1806
**Stran 30 (T 4456): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Nemški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 2 / 23 aStran 32 (T 4457): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/24a 1806
**Stran 34 (T 6102): VOS-ovci v zgodnji pomladi 1944 pod Jelovico blizu vasi Selo: 1. kurir, 2. Kunčič Anton z Bleda, 3. Zupan Ivan - Nestor, 4. [prazno], 5. Erman Anton z Bleda, 6. Vovk Franc, 7. leži Rožič Mirko - Raskovec z Ribčevega laza v Bohinju.
**Stran 36 (T 6501): Iz občnega zbora Zveze prostovoljcev borcev za severne meje 1918-1919 v dvorani jeseniških upokojencev dne 28.5.1977 na Jesenicah. V prvi vrsti od leve proti desni sedijo: 1. Miha Ancelj Mojstrana, 2. Krajnik Franc Dovje, 3. Jože Osvald Rateče, 4. Lovro Mlakar Jesenice, 5. Rudolf Ogrin Javornik, 6. Franc Fais Jesenice, 7. Šorli Srečko Dobrava, 8. Franc Hartman Planina, 9. Kisovec Matevž Jesenice, 10. Čop Srečko Radovljica, 11. Vrhovšek Karol Jesenice, 12. Blažič Henrik Kr. Gora.
**Stran 38 (T 6528): Partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini. Dom je zgradil Okrajni odbor ZZB Kranj leta [prazno].
**Stran 40 (T 6529): Pročelje partizanskega doma na Jelovici - Vodiški planini.
**Stran 42 (T 6530): Partizanski dom na Vodiški planini v osrčju gozdnega masiva Jelovice.
**Stran 44 (T 6531): Pogled na partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini.

'''Predmeti iz MNZ v Ljubljani''' (Monika Kokalj Kočevar)
**INV 1463 Tulec je iz kurirske postaje D nad Kropo na Gorenjskem. Obstajala je od spomladi 1944 do osvoboditve.
**INV 1623 Svetilka  iz nekdanjega tabora VOS Kranjskega okrožja na Kroparski gori v občini Radovljica.
**INV 1645 Štirje prazni medeninasti tulci s šaržerjem za angleško puško. Tabor OOF Jelovica, ki je bil za Brezovico nad Kropo od poletja 1943 do septembra istega leta.
**INV 2030 Skodelica iz  nekdanjega taborišča Okrajnega odbora OF Jelovica nad Brezovico pri Kropi
**INV 0018 Puška - nemška, Mauser. Izkopana  nad  Kropo.
**INV 0021 Puška - italijanska, dolga. Številka orožja na cevi: YN 6014, nad njo je napis: TERNI, za njim pa številka 16. Iz tabora Komande mesta Kranj v Kroparski gori.
**INV 0069 Deli italijanske, kratke puške: cev, prednja in zadnja merilna priprava, spodnji obroč, sprožilec in dno nabojišča. Brez ostalih delov. S Kroparske gore, kjer je od sredine 1943 do osvoboditve taborila komanda mesta Kranj.
**1191/3	 	Hrast; Kropa, nakladanje hrane za partizane na Jelovci 1944
**1394/16	 	Bočna - Kropa pri Kranjc Francu, kjer je bila Tiskarna
**1844/26	 	Pred partizanskim bunkerjem nad Kropo, kjer se je zdravil narodni heroj Dežman Tone - Tonček, ki je bil ranjen v letu 1944. Sredi Pretnar Jakob iz Dobrave pri Kropi
**1844/28	 	Čevljarska delavnica nad Kropo 1944. Stojita: Bertoncelj Mara - Cveta, Bertoncelj Stane - Stašo. Sedijo: tertji Vovk Franc, zadnji Maček
**1844/36	 	Grupa partizanov nad žago v Kropi 1944. leta
**1867/5	 	Gospodarski odsek Kropa 24. 7. 1944
**1959/30	 	Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec
**1959/31	 	Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec

==Literatura==

* Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str.
* Janez Šmitek: Kovaški muzej v Kropi: Oddelek NOB (zgibanka). Kropa, 1981.
* [[:c:Category:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]]. Wikimedia Commons.
* Vesna Levičnik: [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/partizanska-cipka-in-rdeci-hudic-iz-titolanda-2744984/ Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda.] ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. (slike iz MNZ) 
* Tatjana Dožan Eržen: [https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2018/07/0238_001.pdf Lato, Smuk, Rak, Kum: V Kropi so sredi 20. stoletja izdelovali smučarsko okovje.] Gorenjski muzej.
*Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kraji/Kropa%20-%20zgodovina.pdf Kropa - zgodovina.] DAR.
* Vladimir Vilman: Finžgarjev stroj, ki je izdelal na stotine smuči. 
* Rudi Finžgar. [http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdo je kdo.] DAR (Goran Lavrenčak).
* Mira Hladnik: [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope]], SB nov. 2022.
* Mira Hladnik: [[Marija Debeljak]]. SB ?
* Kovaški muzej v Kropi hrani tehnične risbe smučarskega okovja.
*Patricija Maličev: [https://www.delo.si/sobotna-priloga/kdo-se-boji-zgodovine Kdo se boji zgodovine?] ''Delo'' 11. 7. 2026.
*Verena Štekar-Vidic: ''Znameniti Kroparji: (J. K. Potočnik, J. Varl, D. Pogačnik, P. Žmitek, K. Šuler)''. Kovaški muzej Kropa, 26. april - 12. maj 1985 (zgibanka ob razstavi). 
*Saša Florjančič: 50 let Kovaškega muzeja. ''Vigenjc'' 2 (2002). 19&amp;ndash;69.
*Jože Dežman: Kroparski vedež inženir Janez Šmitek. ''Vigenjc'' 2 (2002). 101&amp;ndash;15.
*[https://www.youtube.com/watch?v=SyKePeRKvIY SLEDI ŽIVLJENJA Milana Vidica. st. - Pogačn'kovega Milana iz Podblice.] KICTV 20. sept. 2025. (o poteh Prešernovega bataljona po Jelovici, nekako do 28:40)
*Marko Štepec (ur.): ''Pot domov''. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2015.

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]].
*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Objave ob projektu]].</text>
      <sha1>3r4vk2mvhdo4f4wbb8i9f7c6fgnazle</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85750</id>
      <parentid>85749</parentid>
      <timestamp>2026-08-26T06:31:29Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Dachavski interniranec Justin Ažman */</comment>
      <origin>85750</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="141786" sha1="hp4v6vuwfzu6f6mashv2sh772qyg3l9" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] 
| title_orig    = '''Kovači v partizanih: Za NOB-prostor v Kovaškem muzeju v Kropi'''
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Načrt za NOB-sobo v Kovaškem muzeju v Kropi, v delu!
|image = [[File:Kropa, Klinar house.jpg|thumb|Klinarjeva hiša]]
}}

&lt;blockquote&gt;
&quot;Zgodovina ni besedilo, ki ga popravlja lektor. Je tkivo skupnosti. Če iz njega izrežemo narodnoosvobodilni boj, ne bo izpuhtela samo pripoved o vojni. Izpuhtela bo zgodba o tem, da so ljudje v času najtemnejših stisk ter razpada sveta ter vrednot znali misliti drug na drugega. Da so nastajale bolnišnice sredi gozdov, kurirske poti, tiskarne, šole in kulturne skupine. Da skupnost ni nastala zato, ker je nekdo tako ukazal, ampak zato, ker brez nje ni bilo mogoče preživeti.&quot; (Maličev 2026)&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
&quot;Predstavitev Krope med prvo in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo v 20. stoletju.&quot; (Florjančič 2002: 39)&lt;/blockquote&gt;

==Kovači smo==

&lt;poem&gt;
Kovači smo in naša sila
skovala nam bo sreče ključ,
in iskra svetla izpod kladiva
prižgala bo svobode luč.

Udarec pada za udarcem,
kladiva pesem nam doni,
sovrag stoletni že v prah se ruši,
iz spanja ljudstvo se budi.

In srečo narodu skovali
s kladivom našim bomo mi,
verige sužnjev, okove težke
kladivo naše naj zdrobi.

Mi kujemo bodočnost svetlo
in svobodo za vse ljudi.
&quot;Naprej v borbo!&quot; je naše geslo,
že vas in mesto se budi.

Mi kujemo enakost, bratstvo,
mladini sonce, svobodo,
vsi za svobodo, kruh, mir in zemljo
dvignimo žuljavo roko!

Kovači smo ... 
&lt;/poem&gt;
(''Naj pesem naša zadoni'', 1944)

Ruski izvirnik revolucionarne koračnice Kovači smo ima naslov Мы кузнецы (&quot;и дух наш молод&quot;). Besedilo je leta 1912 napisal ruski pesnik Filip S. Škulev, slovenski prevod je nastal v kaznilnici v Sremski Mitrovici, prevajalec ni poznan. Pela se je zlasti med jugoslovanskimi partizani na melodijo, ki je bila v začetku podobna italijanski delavski himni Bandiera rossa.&lt;ref&gt;Franc Križnar: Glasba v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945. [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-6_7.pdf ''Borec'' 1979, št. 6&amp;ndash;7.] &lt;/ref&gt; 

===Kovaška simbolika===

Kovač je pomembna funkcija v folklornem izročilu po svetu in pri nas. Kovač v ljudski pesmi zvabi smrt oz. hudiča v kovaški meh ali na začarani stol (Andrej Gabršček: ''Narodne pripovedke v soških planinah'', 1910: 148; Šmitek 2004: 151). V ''Pohorskih bajkah'' (Jože Tomažič, 1943) nastopi kovač v vlogi Kresnika, tj. osrednjega predkrščanskega božanstva, ki ga je krščanstvo nadomestilo s svetim Elijo (oz. Šembiljo &lt; sv. Ilija) ali kar s Kristusom. Kresnik je po ljudski razlagi kovač ali učitelj kovaških veščin. Kovač ima v več mitologijah poseben družbeni položaj, njegova opravila so bila sveta. Predstava nebesnega kovača je povezana z ognjem, iskrenjem in kresanjem, pa tudi z gromom in strelo. Bogovom kuje orožje in podkuje konje in je neposredno povezan z najvišjim bogom. To vlogo je v krščanstvu prevzel Kristus, kovač pa je dobil negativne lastnosti, bil je diaboliziran in poslan v pekel (Mircea Eliade: ''Kovači i alkemičari'', 1982; Šmitek 2004: 152).

Kovačnica nastopa v bajkah o pomlajenju. Človek se lahko pomladi v kovačnici ali v mlinu, tj. s pomočjo vode ali ognja, od tod magični značaj teh dveh lokacij (Šmitek 2004: 274). Zato ni čudno, če je kos kovača tudi prvi med slovenskimi literarnimi junaki Martin Krpan, ki si sam skuje orožje za boj z Brdavsom.

&lt;blockquote&gt;
&quot;Pelja ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila tudi na dvoru; zakaj taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je kladivo in nakovalo pri rokah, ako se konj izbosi ali če je kaj drugega treba, da se podstavi ali prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kladivo, ki ga je kovač vselej z obema rokama vihtel; njemu je pa v eni roki pelo, kakor bi koso klepal. &quot;Oj tat sežgani!&quot; pravijo vsi, ko to vidijo; še cesarju se je imenitno zdelo, da ima takega hrusta pri hiši. Krpan kuje in kuje, goni meh na vse kriplje ter naredi veliko reč, ki ni bila nobenemu orožju podobna; imela je največ enakosti z mesarico.&quot;&lt;/blockquote&gt;

V pripovedki o Krpanu ima pomembno vlogo tihotapski tovor, ki ga Krpan skriva pred cesarjem in se zlaže, da tovori &quot;bruse pa kresilno gobo&quot;. Oboje priziva v zavest iskre, ki spet vodijo k predstavi kovaških opravil, hkrati pa tudi k predstavi upornosti (prim. naslov Bevkove povesti o kmečkih uporih ''Iskra pod pepelom'' in slovarski zgled ''razvneti iskro upora''), tako kot beseda kres, gl. npr. slovarski zgled ''zanetiti kres upora''. Zaradi teh pomenskih možnosti je Levstikov Martin Krpan odločno uporniško besedilo. Naslovni junak začenja svoj upor ilegalno, prikrito, z lažjo oz. sprenevedanjem, in šele proti koncu pride na dan s svojimi zahtevami. V začetni Krpanovi laži je prikrita grožnja cesarju, saj brusi, kresilna goba in iskre nedvoumno napovedujejo, da stopnjevanje konflikta lahko pripelje do upora. Levstikov &quot;kovač&quot; Martin je zrasel iz dveh tradicij: po eni strani je zadolžen pri blagem svetniku sv. Martinu iz Toursa (ki je med drugim zaščitnik kovačev!), s svojo robato platjo pa spominja na predkrščanskega, karnevalskega in uporniškega predhodnika (Hladnik 2014: 250&amp;ndash;60) in tako kaže, tako kot drugi literarni in mitični kovači, dvojno naravo, božansko in demonično.

*Milko Matičetov, Jože Pogačnik (kovaško ognjišče je pri Seliškarju in Klopčiču metafora za topljenje starega sveta in kovanje novega), Northrop Frye)

Kovač je med najpogostejšimi slovenskimi priimki (Kovačič 3., Kovač 7., Šmid, Schmid, Šmitek, Kovačevič, Kovič ...) in prvi med priimki, ki označujejo dejavnost osebe (Kolar/Kolarič, Pogačar/Pogačnik, Žagar, Kuhar, Mlinar ...).

* kovači v slovenski literaturi: pravljice (kovač na luni, Od kovača, mlinarja in hrastarja, ...), proletarska poezija (Mi, kar nas je kovačev, Kovačeva balada, Kovač), Anton Koder: [[:s:Luteranci]] (1883), Jakob Bedenek: [[:s:Od pluga do krone]] (1891), Ivan Lah: [[:s:Kovač Peregrin|Kovač Peregrin]] (1903), Ivan Lah: [[:s:Uporniki]] (1906), Ivan Cankar: [[:s:Hlapci]], Peter Bohinjec: [[:s:Kovač in njegov sin|Kovač in njegov sin]] (1907), Silvester Košutnik: Požigalec ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQHIFL4 1910,] [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQRM5NWK 1918]), Peter Bohinjec: [[:s:Za poklicem]] (1912), Cvetko Golar: [[:s:Povest o hudem in silnem kovaču|Povest o hudem in silnem kovaču]] (1916), Vladimir Levstik: [[:s:Pravica kladiva]] (1926), Fran Milčinski: [[:s:Butalski kovač|Butalski kovač]], Fran Jaklič: [[:s:Kovač Rošel|Kovač Rošel]] (1929), Župančič, Ivan Dobravec: [[:s:Kovač (Ivan Dobravec)|Kovač]] (1935), [Anton Ingolič: Ugasla dolina, Malenšek: Kovinarji (1950)], Ciril Kosmač: Kovač in hudič, France Bevk: Gmajna.&lt;ref&gt;Kovač Gregor se poteguje za bajtarske pravice nasproti gruntarjem. Vloga vojvode mu je všeč (&quot;ga je upijanila, da je ošabno dvignil glavo&quot;) in v evforiji pobije nasprotnika, potem pa se v misli, da je ubil, še sam konča. Bajtarji zaradi njegovega boja dosežejo svoje pravice, konec je zanje torej uspešen, večja pa je težava s kovačem, ki ima v tradiciji konservativne kmečke povesti negativno vlogo, v liberalni pa pozitivno: ali je njegova žrtev v službi zmage socialne ideje ali je kazen za voditeljski napuh (hotel je biti &quot;kralj bajtarjev&quot;)?&lt;/ref&gt;

Menda ni nikjer drugje ustrezneje prikazan demoničnost in brezperspektivnost kovačevega lika kot v povesti ''Požigalec'' Silvestra Košutnika (1910):

&lt;blockquote&gt;
»čemu toliko zijaš v mene, deček?&quot; zaklical je popotni mož z osornim glasom. Imel je hud, rekli bi, divji pogled in dečka je streslo, ko je tujec vanj uprl svoje črne oči.
&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Kovačnica je osamela, ker je nihče ni hotel v najem; bila je zaprta in meh in kladivo sta celo mirovala v nji. Vendar pa so si ljudje pripovedovali, da se včasih opolnoči vidi dim, ki se zmešan z žarečimi in krvavoblestečimi iskrami kadi iz dimnika; hudodelec baje nima miru na onem svetu in prihaja nazaj kot velik kostnjak ter kuje v kovačnici igle in dolge žreblje.&lt;/blockquote&gt;

Partizanstvo je tesno povezano s kovaštvom, saj je '''kovaštvo metafora socialnega revolta.''' Oton Župančič je leta 1901 v pesmi Kovaška kovače postavil na čelo slovenskega proletariata:

&lt;poem&gt;
Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali,
kovali svoja srca, kovali svoj značaj,
kako zvene nam duše, bomo poslušali – zakaj?
Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj
srce, ki v njem bo pravi bron,
da pelo bo, vabilo kot zvon,
da bomo krog njega se zbrali ...

Vsi: – črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj,
iz plavžev gorenjskih, iz Kaple, iz Borovelj,
od Nabrežine beli kamenarji, devinski opaljeni ribarji,
polnagi nosači iz luke tržaške – četa,
kot da kiparju ušla je izpod dleta –
vi, sključeni tkalci od statev, strojarji
smrdljivci, zaviti v čresla ostri duh,
vi, mlinarji, ki nam meljete kruh,
zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci,
drvarji po šumah, šoto vozeči Ižanci,
ti mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš,
ti štajerski viničar, ki nam vince mediš,
ti, s svincem v pljučih, z očmi gasnočimi stavec,
v vrtnice mirno zroči savinjski plavec,
Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolon,
vsi, ki poznate otiske zapestnic-spon,
tudi vi, pozorno sklonjeni naprej,
brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej ...

Zato bomo mi kovači kovali,
trdo kovali, tenko poslušali,
da ne bo med nami nepoznan,
ko pride čas, ko sine dan,
da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas ...

(''Prvi majnik'' 1901)
&lt;/poem&gt;

Pogosto recitirana je njegova pesem Žebljarska (''V zarje Vidove'', 1920), ki je nastala ob obisku pesnika v Kamni Gorici in so verze iz nje Kamnogoričani vrezali na spomenik sredi kraja:

&lt;poem&gt;
Od štirih do ene,
od štirih do ene
so zarje rumene,
so trate zelene,
od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
nad nakli smo sključeni;
vsi, fantje, možjé in dekleta in žene,
od štirih do ene
že vsi smo izmučeni:
vodà nam kolesa, mehove nam žene
od štirih do ene,
od štirih do ene.

Pol treh, pol treh –
spet puha nam meh!
Žareči žeblji so nam v očeh,
do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh.
Od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči  žeblji, žeblji v očeh ...

Smo jih v polje sejali?
Po polju naši žeblji cvetó;
poglej v nebó:
vanj smo jih kovali
od štirih do ene, do osmih od treh,
da nam bodo tudi ponoči v očeh ...

Pa ondan sem pred zrcalom postal:
o, kakor da sem po sebi koval!
O, kakor da delam ves božji dan greh
od štirih do ene, do osmih od treh!

Od štirih do ene,
od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči žeblji, žeblji v očeh ...
&lt;/poem&gt;

[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa]] 

V Kropi je na spominski plošči v avli sindikalnega doma Župančičevo posvetilo kroparski tovarni Plamen:  

&lt;poem&gt;
Plamen, ki vas ogreva, 
tudi mene obseva; 
vroč sem od njega in svetal, 
kakor bi skupaj z vami koval. 
O. Župančič &quot;Plamenu&quot; 
1947
&lt;/poem&gt;

Ivan Cankar je leta 1910 v drami ''Hlapci'' prihodnost zaupal kovaču Kalandru z napovedjo: »Ta roka bo kovala svet.« NOB je bil naravno nadaljevanje predvojnega proletarskega uporništva.

==Kropa in Kamna Gorica v slovenski književnosti==

*Jožef Mihelič: [[:s:Jutro v Kropi|Jutro v Kropi]], [[:s:Kroparski kapelici]]

===[[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčič]]===

[[File:Joža Lovrenčič.jpg|thumb|left|Joža Lovrenčič]]

Kred, 2. 3. 1890 – Ljubljana, 11. 12. 1952. Študiral slavistiko, grščino in latinščino v Gradcu, doktoriral 1915 z disertacijo Valentin Stanič in njegova doba in sprva učil v gimnaziji, ki se je zaradi vojne preselila iz Gorice v Trst, od 1920 pa v gimnaziji v Kranju in potem v Ljubljani.

Najprej je živel v Lipnici pri Kropi. Prijatelj Fran S. Finžgar ga je 16. septembra 1915 poročil na Brezjah. Po poroki je z ženo živel na Spodnji Dobravi pri Šolarjevih, po domače Justinovih. Leta 1916 se je preselil v Kranj. Od leta 1917 do 1922 je živel v Podnartu v dveh stanovanjih, pri njih sta bila tudi tašča in tast (Hanibal in Katarina Manzoni), ki sta pokopana na Dobravi. Od tod se je vozil v Ljubljano z vlako, dokler se niso preselili v Ljubljano. Družina je počitnice še naprej preživljala v Lipnici in na Dobravi (pri Lenartku na Zgornji Dobravi ali pri Vogarju v Lipnici), na Srednji Dobravi je malo pred vojno pripravil načrt za gradnjo in kupil material za lastno hišo na Mihovčevem. 

Glavna dela: pesniška zbirka ''Deveta dežela'' (1917); zgodovinski roman ''Publius in Hispala'' (1931), ep ''Sholar iz Trente'' (1939), mladinske povesti (''Tonca iz lonca'', 1941), pravljice in legende. Po vojni so ga zaprli in ga razlastili. Vnuk novinar [[:w:Tadej Labernik|Tadej Labernik]] je leta 2001 dosegel njegovo sodno rehabilitacijo. V vasi Češnjica se dogaja njegova kmečka povest ''Pereči ogenj: Povest izpod Jamnika'' (''Gruda'' 1926, v knjigi 1928). Po drugi svetovni vojni je objavljal večinoma zunaj slovenskih meja. Poročen je bil z Antonietto Manzoni, pranečakinjo italijanskega pisatelja [[:w:Alessandro Manzoni|Alessandra Manzonija]], in imel z njo pet otrok, med njimi tudi Nino Antonio Hedviko, ki je postala žena ameriškega jezikoslovca [[:w:Rado Lenček|Rada Lenčka]]. Njegova vnuka sta zgodovinar [[:w:Andrej Vovko|Andrej Vovko]] in rusistka [[:w:Lena Lenček|Lena Lenček]].

Čeprav se dogaja v okolici Krope, so v ''Perečem ognju'' kovači komaj omenjeni, poglavje je raje posvetil jeseniškim plavžarjem.

*Joža Lovrenčič: [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']]: ''Povest izpod Jamnika'' (1928)
*Joža Lovrenčič: [[:s:Tiho življenje#LEGENDA O USMILJENI MATERI MARIJI KROPARSKI|Legenda o usmiljeni materi Mariji Kroparski]]

===[[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]]===

====Vigenjci====

{|
|[[File:Mimi Malenšek, Vigenci, Glas Gorenjske 1957.jpg|thumb|Mimi Malenšek, Vigenci, Glas Gorenjske 1957]]
|[[File:Mimi Malenšek, Vigenjci, 1978.jpg|thumb|Mimi Malenšek, Vigenjci, 1978]]
|}

Tule je povzetek romana ''Vigenjci'' do strani 45, kot ga je po kosih napravila umetna pamet. 

Roman ''Vigenjci'' (prvič objavljen v letih 1957/58) je obsežno družbenozgodovinsko delo slovenske pisateljice Mimi Malenšek. Zgodba je postavljena v konec 19. stoletja v Kropo, znamenito gorenjsko kovaško središče. Izraz »vigenj« pomeni kovaško delavnico oziroma odprto ognjišče, roman pa realistično prikazuje propad malih, tradicionalnih obrtnih kovačev in žebljarjev pred neustavljivim naletom industrializacije, modernih fužin in kapitalističnega načina proizvodnje.

Zgodba se odpre v mrzlem, zimskem času s pokopom kroparskega kovaškega mojstra Aleša Gašperina. Njegova smrt simbolizira začetek konca za ugledno, a močno zadolženo kovaško družino. Na pogrebščini v starinski in nekoč mogočni Gašperinovi hiši se zbere številna žlahta. Med njimi sta rajnikov svak Zgonc iz Kamne gorice (oblasten, preračunljiv kovač in posestnik) ter pokojnikov svak, lokalni duhovnik gospod Filip. Po pogrebu prisotni tiho razmišljajo o tem, kako je stari Gašperin »zavozil« premoženje. Čeprav je prevzel bogato kovaško zapuščino, je zaradi slabih časov, nepodjetnosti in goljufij preprodajalcev počasi izgubljal premoženje. Trg Kropa se sooča s krizo: kupčija z žeblji stagnira, mladi kovači odhajajo v Nemčijo in Ameriko, v domačih vigenjcih pa ostajajo le še stari obrtniki. 

Glavno breme propadajoče obrti pade na pokojnikovo hčerko, petintridesetletno Ano Gašperin. Ana je izobražena, saj jo je oče poslal v samostansko šolo, vendar je krhka, »gosposka« in povsem neizkušena v vodenju kovaškega posla. Njen mlajši brat Aleš je še študent v Ljubljani; nima kovaških izkušenj, z očetom sta si bila skoraj tuja, zato se takoj po pogrebu vrne k študiju. Ana po očetovi smrti ugotovi, da je v hiši ostalo le nekaj drobiža. Oče je umrl brez oporoke, vse njegove poslovne skrivnosti in dolgovi pa so zaklenjeni v veliki knjigi v njegovi pisarni. V hiši živi še stari stric Miklavž, dobrodušen kovač, a nagnjen k pijančevanju, ki ni sposoben samostojno voditi posla. 

Prvi stisko osamljene Ane izkoristi stric Zgonc. Ponudi ji posojilo 100 goldinarjev za kritje stroškov pogreba in takoj predlaga, naj mu v najem odda spodnji, manjši Gašperinov vigenj. Delo v njem naj bi prevzel njegov najstarejši sin Dominik, ki je ravno odslužil vojaščino. Stric Miklavž temu ostro nasprotuje, saj sovraži Zgončevo grabežljivost, in opozarja, da je spodnji vigenj eden najboljših v Kropi (nekoč je v njem delalo tudi po dvajset mož). Kljub temu Ana v stiski sprejme Zgončev denar, kar deluje kot predhodna privolitev v najem. 

Po sedmini se Ana sama v mrazu s sanmi odpelje v Selško dolino k stricu duhovniku Filipu, da bi ga prosila za nasvet in finančno pomoč. V varnem zavetju župnišča pa jo čaka nov šok. Stric Filip ji razkrije resnično finančno stanje: na Gašperinovi hiši in zemlji je že več kot deset let vknjižen dolg mestni posojilnici v višini 7000 goldinarjev, obresti pa se še naprej kopičijo. Filip skritizira njeno prenagljeno odločitev, da odda spodnji vigenj Zgoncu za pičlih tristo goldinarjev. Pove ji, da je imel sam drugačne načrte: s fužinarjem Globočnikom (vplivnim industrialcem, ki ima najmodernejši plavž na Kranjskem) se je že dogovarjal, da bi ta vzel v najem oba Gašperinova vigenjca za pošteno najemnino. S tem denarjem bi posojilnica dobila obresti, Ana in brat pa bi imela zagotovljeno preživetje. 

V pogovoru med Ano in stricem Filipom se razkrijejo globlje družinske rane. Filip obtožuje pokojnega Gašperina, da je bil slab gospodar, ki je s svojo prevzetnostjo uničil življenje Anini materi. Hkrati se izve, da je stari Gašperin v preteklosti zavrnil Globočnikovo snubitev – Ana bi lahko postala bogata gospa, a je oče ponudbo trmasto zavrnil. Medtem ko želi stric Filip rešiti nečaka tako, da bi Gašperinovo posest sčasoma v celoti prepustili modernemu kapitalu (Globočniku), se v Ani prebudi ponos. Kljub temu da uradno še nima lastninske pravice (ker zapuščinska razprava še ni opravljena), se odločno upre: »Nočem, da bi naš dom prišel v tuje roke, ne v Globočnikove in ne v katere druge!« 

Pripravljena se je odpovedati svojemu deležu v korist brata Aleša, samo da bi hiša in kovaško ime (ki je starejše od same zgradbe) ostala v družinskih rokah. Stric Filip, presenečen nad njeno nenadno trmo in strastjo, nekoliko popusti in obljubi, da bo poskusil pri mestni posojilnici doseči odlog plačila dolga. (do strani 45)

&lt;!--

Tretje poglavje

Ana po pogovoru s stricem Filipom dovoli Dominiku, da za eno leto vzame v najem spodnji Gašperinov vigenjc. Dominik se takoj loti dela in se izkaže kot zelo podjeten in praktičen človek. V zapuščeni in zanemarjeni kovačnici najprej uredi orodje in ognjišče, nato pa razmišlja, kako bi pridobil dobre delavce in naročila. Pri tem se pokaže njegova bistvena razlika od pokojnega Gašperina: Dominik je pripravljen tvegati, delati in predvsem kupčevati, saj razume, da brez naročil in trga tudi dobra kovačija ne more uspevati.

V krčmi pri puklastem Blažku sliši, da je Rant svojim kovačem znižal plačilo. Takoj prepozna priložnost in ponudi delo Voltrešču, izkušenemu in močnemu kovaču. Voltrešč ponudbo sprejme, Dominik pa mu celo izplača predujem, da utrdi njun dogovor. S tem si Dominik pridobi prvega res sposobnega delavca in hkrati pokaže, da zna ravnati z ljudmi in denarjem.

Miklavž je sprva nezaupljiv in užaljen, ker mu mladi Dominik ukazuje, vendar se postopoma sprijazni z njim. Ob Dominikovi podjetnosti se v njem celo prebudi ponos na kovaštvo in odloči se, da bo spet resno delal ter opustil pitje.

Četrto poglavje

Četrto poglavje se dogaja na pustni torek, ko je Kropa kljub revščini in težkim razmeram polna življenja. Ana pripravlja pustno pojedino, po trgu hodijo berači in maškare, v ozadju pa se kaže velika socialna razlika med nekdanjim blagostanjem Gašperinovih in sedanjim pomanjkanjem.

Dominik je medtem že postal pomemben človek v hiši. Njegova podjetnost in samozavest Ani ugajata, saj se zdi, da je v Gašperinovo hišo prinesel nov način življenja. Ana ga začne gledati z vse večjo naklonjenostjo. Ob skupnem večeru se med njima pojavi tudi močna, čeprav še neizrečena privlačnost. Ana se sama pri sebi sprašuje, kaj pomenijo njegova bližina, dotik in pogled.

Vrhunec poglavja je pustna zabava, na kateri pride do spopada med Kropečani in Kamnogoričani. Maškarada s slamnato nevesto je uperjena proti bogatemu Rantu, nato pa se norčevanje sprevrže v pravi pretep. Dominik se sprva zabava, toda ko njegov brat Štefan pride v nevarnost, poseže vmes in ga reši pred Rantom, ki ima v rokah nož. S tem si Dominik sicer pridobi še več sovražnikov, vendar se pokaže njegova odločnost in pripravljenost braniti svoje ljudi.

Na koncu se pustno razpoloženje umiri. Ana je zadovoljna, ker je Dominik postal del njihovega življenja, hkrati pa se njena notranja vznemirjenost stopnjuje. Ko ji Dominik ob polnoči zaželi lahko noč, se začne spraševati, ali njegov pogled in dotik morda pomenita, da tudi on čuti nekaj do nje. Poglavje se tako konča z Aninim precej zmedenim spoznanjem, da se je v njej prebudilo čustvo, ki si ga skoraj ne upa priznati.

5. poglavje

Dominik se vse bolj uveljavlja kot podjetnik. V Gradcu si pridobi pomembno naročilo za železniško družbo in s tem dobi priložnost, da svojo kovačijo močno razširi. Ana ga pri tem podpira, njuna medsebojna privlačnost pa preraste v ljubezensko razmerje. Hkrati Ana postaja vse bolj ljubosumna na Polono, saj se boji, da bi Dominika izgubila.

6. poglavje

Dominik se z uspehom vse bolj oddaljuje od preprostega kovaškega življenja in želi postati pravi gospodar. Njegov vzpon spremljajo napetosti z drugimi kovači in z Rantom, medtem ko se Ana vse bolj zaveda, da je njena sreča odvisna od njega. V ospredje pride tudi Aleš, ki se vrne h kovaškemu delu in se zbliža z Rantovo hčerjo Marinko.

7. poglavje

Ana in Dominik se poročita, vendar je njuna svatba skromna in brez pravega veselja. Ana je noseča in kmalu po poroki rodi sina Pavla. Otrok prinese v hišo veliko sreče in za nekaj časa pomiri tudi napetosti med njenimi prebivalci. Medtem Dominik dobi veliko poslovno priložnost in začne razmišljati, kako bi naročilo razdelil med več kovačev.

8. poglavje

Aleš je zdaj mlad kovač in Rant ga želi poročiti s svojo hčerjo Marinko, tudi zato, da bi ga obvaroval vojaške službe. Medtem se Dominik in Aleš zaradi nasprotnih interesov znova zapletata v spore. Ko se moški odpravijo po seno, se Alešu na saneh pretrga vrv in doživi hudo nesrečo. Kljub prizadevanjem zdravnika umre. Njegova smrt močno prizadene Ano, Miklavž pa začne vse bolj odkrito sumiti, da nesreča ni bila naključna.

9. poglavje

Aleš se po šolanju vrne v Kropo in napove, da bi ostal doma ter se lotil kovaštva. S tem se takoj zaostri njegov odnos z Dominikom, saj oba čutita, da sta tekmeca za položaj v Gašperinovi hiši in vigenjcih. Aleš se pri delu hitro uveljavi, ob kovaški nedelji pa se zbliža z Rantovo hčerjo Marinko.

10. poglavje

Dominik po uspešni veliki dobavi še bolj verjame v svojo podjetniško prihodnost. Na kovaški nedelji pa se napetost med njim, Alešem in Miklavžem stopnjuje. Aleš se pridruži fantom, ki Dominiku iz maščevanja podžagajo veliko vodno kolo; Dominik jih zaloti in tako dobi nov razlog za sovraštvo do Aleša.

11. poglavje

Po sabotaži se Dominik zaplete v spor z Alešem, ki mu ne prizna pravice do vigenjcev. Aleš in Dominik se skoraj fizično spopadeta, Ana pa se zaman trudi pomiriti oba. Dominik se nato odpravi v Gradec in si pridobi veliko novo naročilo; ko se vrne, se odloči za Ano in prvič skupaj preživita noč.

12. poglavje

Ana ugotovi, da je noseča, in to pove Dominiku. Njegov odziv je precej hladen: bolj kot otrok ga skrbi delo in veliko naročilo. Kljub temu se dogovorita za poroko, Ana pa se sredi posta vda in sprejme, da bo morala svojo prihodnost povezati z njim. Na veliko noč se tiho poročita na Brezjah.

13. poglavje

Po poroki se Ani začne porod, ki se zaradi prezgodnjih popadkov razvije v dolgo in težko preizkušnjo. Ob pomoči žensk vendarle rodi sina Pavla. Otrok prinese v hišo novo veselje in za nekaj časa zbliža tudi ljudi, ki so bili prej sprti.

14. poglavje

Po Pavlovem rojstvu se razmere za nekaj časa umirijo. Dominik pa še naprej razmišlja predvsem o kupčiji in si prizadeva pridobiti velike posle; eno večje naročilo razdeli med manjše kovače in si s tem utrjuje položaj. Hkrati se Aleš zbliža z Marinko in Rant načrtuje njuno poroko, kar v Dominiku prebudi novo ljubosumje in predvsem strah, da bo Aleš postal njegov tekmec.

15. poglavje

Dominikovo sovraštvo do Aleša se stopnjuje. Ko Aleš preživi manjšo nezgodo s padcem z lestve, Dominik razmišlja, kako bi se ga lahko znebil. Pozimi se nato moški odpravijo po seno; Dominik namenoma poškoduje vrv na Aleševih saneh. Vrv se med vožnjo pretrga, Aleš se hudo ponesreči in kljub zdravniški pomoči umre.

Po Aleševi smrti Marinka v žalosti javno obtoži Ano in Dominika, da sta imela od njegove smrti korist. Miklavž sumi, da je Dominik povzročil nesrečo, vendar tega ne more dokazati. Ana pa iz Dominikovega vedenja prvič zares dojame, da je njen mož morda morilec; odločilno je, da resnice ne razkrije, predvsem zaradi otroka.

16. poglavje

Po Aleševi smrti Miklavž spet zapade v obup in pijančevanje. Spomladi pride velika povodenj, ki ogrozi Kropo in predvsem vigenjce. Miklavž se kljub svoji ostarelosti in izčrpanosti prebudi v nekdanjega sposobnega mojstra: skupaj z Dominikom in drugimi kovači organizira reševanje ter zgradijo jez, ki vigenjce obvaruje pred uničenjem.

Po rešitvi vigenjcev Miklavža premaga pljučnica. Pred smrtjo se zave, da je jez vzdržal in da so vigenjci spet rešeni. Ani izreče le še njeno ime, nato umre; Ana ostane sama z zavestjo, da ve strašno resnico o Dominiku, ki je ne more nikomur zaupati.

Če bi moral zadnjih osem poglavij stisniti v eno samo razvojno črto:
Alešev prihod → Dominikov poslovni vzpon → poroka z Ano → rojstvo Pavla → Aleševa ljubezen z Marinko → Dominikovo ljubosumje in umor → Miklavževa slutnja → povodenj in Miklavževa smrt.

To je pravzaprav zelo jasen lok, v katerem se roman iz zgodbe o vzponu mladega podjetnika postopoma spremeni v zgodbo o pohlepu, krivdi in razpadu družine.
--&gt;

[[File:Mimi Malenšek.jpg|thumb|left|Mimi Malenšek (1919&amp;ndash;2012)]]

*ultra kratek CV Mimi Malenšek pod sliko

Rodila se je kot Mimica Konič v Dobrli vasi na Koroškem. Njena starša sta se spoznala med prvo svetovno vojno: oče je bil ranjeni avstrijski vojak iz Podbrezij, mama pa begunka. Zaradi stiske je mati trimesečno Mimi prinesla k očetu. Mimi je otroštvo preživela v Podbrezjah in matere nikoli ni spoznala, čeprav je ta poskušala navezati stike. Oče, ki je ob kmetovanju delal na Jesenicah v železarni, je dobil novo ženo, Mimi pa dva polbrata in polsestro. Za branje jo je navdušil oče. 

Obiskovala je gimnazijo v Kranju, dokler zaradi bolezni starih staršev ni šolanja prekinila. Napravila je trgovski tečaj in se zaposlila kot bančna uradnica pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani.

Pri devetnajstih letih se je poročila z Rihardom Malenškom, lastnikom tovarne pohištva v Ljubljani. Rodila sta se jima dva otroka, sin Danijel in hčerka Emilia. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v NOB, s svojim ilegalnim imenom Miška je podpisovala pesmi. Po vojni so tovarno nacionalizirali, Mimi se je posvetila pisateljevanju in prevajanju in 1947 vstopila v Društvo slovenskih pisateljev. Pokopana je v Podbrezjah, kjer so ji v parku znamenitih krajanov postavili doprsni kip.

Je najplodnejša slovenska pisateljica. Prvo povest Pesem polja je napisala pri šestnajstih letih za časopis zavarovalnice, kjer je delala, ''Naša moč''. Sprva je objavljala pod psevdonimom Mimica Zagorska in pod  dekliškim priimkom. V žanru zgodovinskega romana je po številu romanov in njihovem obsegu prvakinja. Lotevala se je vsem zgodovinskim temam: usodi Karantancev po Samovi smrti (''Bratstvo'', 1957), pokristjanjevanju (''Črtomir in Bogomila'', 1959), marčni revoluciji (''Marčni veter99, 1988), keltskemu Noriškemu kraljestvu konec 2. stoletja (''Noriška rapsodija'', 1968). 

V generacijskem romanu ''Minuta molka'' (1965) je predstavila pretrese, ki so jih med intelektualci prinesle prva svetovna vojna, boji za Koroško in Maribor, gospodarske krize pred drugo vojno, okupacija, partizanstvo in osvoboditev. 

''Vigenjci'' (1957/58, v knjigi 1978) predstavljajo industrializacijo kovaške obrti v Kropi (prehod iz majhnih kovaških ognjišč (vigenjcev) v industrijske plavže in obrate) in propad obrtnikov konec 19. stoletja, nadaljevanje so ''Skobci nad dolino'' (1985). S tovarniškimi temami se ukvarjajo ''Purgarji'' (1987) in ''Sinovi predmestja'' (1938). 

Mimi Malenšek je za svoje zgodovinske romane natančno preštudirala zgodovinske vir. Za svoje železarske in kovaške romane je pregledala arhivsko gradivo in krajevno kroniko Krope, Cehovska pravila, zapise o kovaških cehih, pravilih dela v vigenjcih in cesarskih patentih za izkoriščanje rudnikov in fužin, poslovne knjige in dolžnostne registre. V romanih mrgoli kovaških terminov. Upoštevala je ustno izročilo in pričevanja domačinov. 

*zanimivi citati

&lt;blockquote&gt;
Ko so pokopali kroparskega kovača Aleša Gašperina, so se pogrebci začeli naglo razhajati, ker je čez pokopališče vel strupeno mrzel veter. Še preden je grobar pokril krsto z zmrzlo prstjo, so stali ob grobu samo še sorodniki in bližnji sosedje, ki so pričakovali, da bodo povabljeni na pogrebščino. Pokojnikov svak, gospod Filip, ki je skupaj z domačim župnikom pokopaval, si je v zakristiji naglo slekel črni mašni plašč in se vrnil na pokopališče. Stopil je k nečakinji Ani, ki se je opirala na mlajšega brata študenta Aleša in neutolažljivo jokala, ji položil roko na ramo, pogledal po ljudeh in s prehlajenim glasom rekel:

„Ana, čas bi bil, da bi šli. Mraz je.&quot;

(Mimi Malenšek: začetek romana ''Vigenjci'', 1957)

[...]

Kovači se komaj še držijo. Prejšnje čase so prodajali na vse strani, zdaj pa ni nobenih kupcev več na spregled. Človek bi kar obupal! Kovaški pomočniki zapuščajo Kropo in odhajajo po svetu. Vleče jih v nemške kraje in v Ameriko, vigenci pa ostajajo prazni in še v polpraznih vigencih ni dela. Kaj le bo iz tega? — Bogati fužinar Špan je pil in vzdihoval, mojstra Hetor in Majdnik sta mu pritrjevala, drugi pa so vljudno prikimavali.&lt;/blockquote&gt;

====Skobci nad dolino====

{|
|[[File:Mimi Malenšek, Skobci nad dolino.jpg|thumb|Mimi Malenšek, Skobci nad dolino]]
|[[:w:Slika:Skobci nad dolino.jpg]]
|}

*povzetek dogajanja
&lt;!--

Z veseljem — in hvala za tolažbo! 🙂 Tokrat sem šel še malo bolj na kratko. Skobci nad dolino imajo 15 poglavij; nadaljevanje lepo pokaže, kako se zgodba o Dominikovem vzponu iz Vigenjcev postopoma spremeni v zgodbo o njegovem notranjem in družinskem propadu.

1. poglavje

Dominik je na vrhuncu svoje moči in premoženja, vendar že čuti, da se časi spreminjajo. Tovarniška proizvodnja vse bolj ogroža kroparsko kovaštvo, zato se pojavi zamisel o delniški družbi. Dominik ji ne zaupa, predvsem zato, ker sluti, da bi v njej glavno besedo dobila Rant in Hetori.

2. poglavje

Dominik se vse bolj zaveda, da je pri odločanju sam, saj mu Ana in Pavel ne pomagata tako, kot bi želel. Pavel je že predstavnik nove generacije: zanima ga šola, gledališče in drugačno življenje, česar oče ne razume. Med očetom in sinom se zato začne tiha napetost.

3. poglavje

Pavel in Vida nastopata v šolski igri in njuna medsebojna naklonjenost postaja vse očitnejša. Pavel Vido ljubi, ona pa se boji, da je ne bo znal braniti pred Dominikom. V ozadju se nadaljuje boj kroparskih kovačev za oblikovanje nove družbe.

4. poglavje

Na ustanovnem sestanku se pokaže, da želita Rant in Hetori z delniško družbo predvsem utrditi svojo moč. Dominik zavrača njune pogoje in ostaja zunaj. Hkrati sinu pove, da bo moral prevzeti več odgovornosti in pomagati pri njegovem boju za obstanek kovačije.

5. poglavje

Dominik se vse bolj zaveda, da njegov poslovni svet ni več tako varen kot nekoč. Ob tem se razkrije tudi njegova moralna brezobzirnost: izkoristi mlado Marjeto, ki rodi njegovega otroka. Dekletu izplača denar in ji kupi hišo, vendar s tem ne more prikriti sramote in bolečine, ki jo je povzročil Ani.

6. poglavje

Dominik dobi veliko poslovno priložnost za dobavo ladijskih žebljev, vendar so pogoji za plačilo zelo neugodni. Ob velikem naročilu spozna, da se kovaštvo vse težje prebija skozi konkurenco tovarn. Poslovni uspeh, ki mu je bil nekoč samoumeven, postaja vse bolj negotov.

7. poglavje

Dominik poskuša svojo prihodnost zavarovati s Pavlovo poroko s Helo Herderjevo. V tem vidi predvsem poslovno povezavo med Zgončevimi in Herderjevimi. Pavel pa do Hele ne čuti tistega, kar pričakuje oče, in se vse bolj upira njegovim načrtom.

8. poglavje

Pavel dokončno pove, da se s Helo ne bo poročil: ona si ne želi življenja v Kropi. Dominik je razočaran, saj se mu sesuje velik načrt za prihodnost. Obenem se vse bolj zapleta položaj delniške družbe, ki se začne spopadati z izgubami in notranjimi nasprotji.

9. poglavje

Ana se vedno bolj zaveda, da je njeno navidezno urejeno življenje zgrajeno na molku in strahu. Še vedno jo preganja sum, da je Dominik povzročil Aleševo smrt. Hkrati dozori njena odločitev, da mora Pavel živeti po svoje in si izbrati ženo po lastni volji.

10. poglavje

V ospredje stopi Tonček, Dominikov nezakonski sin, ki odrašča v revščini in ve, kdo je njegov pravi oče. Kontrast med njim in Pavlom pokaže posledice Dominikovega ravnanja: eden od sinov odrašča kot bogati Gašperinov dedič, drugi pa kot otrok, ki mu je vstop v očetovo hišo prepovedan.

11. poglavje

Delniška družba zaide v resne finančne težave. Hetori in Rant se zaradi izgub hudo spreta, Hetori pa Rantu predloži obračune, ki razkrijejo njegove obveznosti in izgube. Rant je v popolnem obupu; še istega večera ga najdejo mrtvega v pisarni.

12. poglavje

Rantova smrt spremeni razmerje moči v Kropi in Dominik za trenutek misli, da se je znebil velikega tekmeca. Toda doma se njegov spor s Pavlom in Ano stopnjuje. Ana končno pomaga Pavlu in Vidi, da zapustita hišo in začneta svoje življenje.

13. poglavje

Pavel se želi osamosvojiti kot kovač. France Grošelj med manjšimi kovači začne organizirati Kovaško zadrugo, ki naj bi bila drugačna od Rantove in Hetorijeve delniške družbe. Pavel se ji pridruži, kar Dominika prizadene kot izdaja in ga dokončno postavi proti sinu.

14. poglavje

Dominik se zaradi Pavlove odločitve zlomi. V hudem prepiru z Ano prvič skoraj odkrito govori o tem, da bi Pavlu lahko storil kaj hudega. Ana mu v obupu zabrusi, da »nikogar več ne boš ubil«, s čimer razkrije, da ves čas ve za Aleševo smrt. Dominik nato odide s puško v gozd in poskuša narediti samomor.

15. poglavje

Dominika najdejo hudo ranjenega in ga rešijo. Po dolgem okrevanju se spremeni: postane mirnejši, prijaznejši in se približa Pavlu ter Kovaški zadrugi. Ana mu končno odpusti, čeprav ne pozabi njegove krivde. Nekaj let pozneje Dominik umre v spodnjem vigenjcu, kjer je nekoč začel svojo pot.

Če celotno povest skrčim v eno razvojno črto:
Dominikov vrh → prihod novega časa → Pavlova ljubezen z Vido → propad delniške družbe → Rantova smrt → Pavlova osamosvojitev → Kovaška zadruga → Dominikov zlom → sprava z Ano → smrt v vigenjcu.

In prav lep je zadnji obrat: v Vigenjcih Dominik postane gospodar vigenjcev, v Skobcih nad dolino pa se mora nazadnje naučiti, da jih ne more imeti samo zase. Ko to končno dojame, je že star in bolan, vendar je prav takrat prvič zares sposoben človeškega odnosa do drugih.

S tem pa sva, kot kaže, res prišla do konca. 🙂

--&gt;

*ilustrativen citat ali dva

*sliki knjižnih ovitkov romanov, še bolje kar izvod obeh romanov
*posnetek prvega nadaljevanja Vigencev v časopisu

*Mimi Malenšek: [[:s:Vigenjci|Vigenjci]] (1957/1958, v knjigi 1978).
*Mimi Malenšek: [https://slov.si/doc/malensek_skobci.pdf ''Skobci nad dolino'']. Ljubljana: Kmečki glas, 1985.
*Mimi Malenšek: V starodavnih časih. ''Tovarniški vestnik Kranjske industrijske družbe'' 1937&amp;ndash;39.

==Partizanska Kropa==

V partizanih je bilo 142 Kroparjev, od tega 13 žensk. 19 starejših mobilizirancev so januarja 1945 takoj odpustili, deset pa jih je tedaj dezertiralo. Padlo je 27 borcev (od tega 4 ženske), temu številu je treba prišteti deset pogrešanih.&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Frančišek Gartnar,] [https://www.sistory.si/ww2/DA598AAC-D83D-47FD-8359-1986C9DAF964 Andrej Kranjc,] [ Cvetko Resman,] [ Janez Eržen,] [Franc Blaznik,] Janez Cerar, Matija Gartner,  Jože Legat, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik.&lt;/ref&gt; Nemci so ujeli in internirali 24 borcev. Sedem so jih 1942 iz Begunj izpustili, tri ženske (Jera Bergant, Rozala Pogačnik, Francka Staroverski) pa so bile tam zaprte več mesecev. Pozneje so ujetnike pošiljali v taborišča (1943 Rudolf Berce, Anton Jelovčan, Leon Petrač, Marijan Praprotnik, France Šolar, Jože Zupan in Viktor Žaberl; Slavko
Ažman, Franc Praprotnik, Jakob Resman, Janez Zupan, Katarina Zupan, 1945 Alojz Gašperšič in Valentin Prezelj). 

Internirano je bilo šest aktivistov (Janez Zupan, Cene Škriba, Justino Ažman, Lojze Justin, Filip Legat in Tone Gašperin); štirje so v internaciji umrli (Škriba, Justin, Gašperin), eden (Zupan) pa je bil ustreljen kot talec. Vseh padlih talcev iz Krope je bilo pet: dva so ustrelili v Begunjah 1942, po enega pa v Moravčah, Šenčurju in Zagrebu.&lt;ref&gt;Janez Zupan (L) 1. 3. 1942 v Begunjah, Jože Resman (B) 11. 4. 1942 v Begunjah, Janez Lazar (M) 8. 1. 1944 v Moravčah, Lenart Zupan (č) 24. 1. 1944 v Šenčurju, Slavko Pregelj v Zagrebu).&lt;/ref&gt; 

Pet je bilo civilnih žrtev (France Jerala 30. 10. 1944 v Kropi, po nesreči 12-letni [https://www.sistory.si/ww2/CB4FAFF6-FC77-4346-92D9-2A7506651D96 Gregor Pirc] 1944 v Kropi, Božidar Gašperšič 15. 1. 1945 na Dunaju, Olga Smrekar 4. 5. 1945 v Radovljici, devetletni [https://www.sistory.si/ww2/85BE5A9A-5C0B-4AAE-B854-A95CB49F4FEC Adi Dakol] z ročno granato 15. 6. 1945), dva sta padla v nemški vojski (Miha Bertoncelj in Valentin Kavčič), pet so jih likvidirali partizani (Janez Gašperšič [https://www.sistory.si/ww2/383886E9-0CF0-42E0-B926-8A5562CF11D6 Sistory],&lt;ref&gt;V seznamu pri Šmitku narobe France Gašperšič.&lt;/ref&gt; župnik [[:w:Franc Kanduč|France Kanduč]],&lt;ref&gt;Po Šmitku so ga izselili Nemci, po Wikipediji se je iz Krope v Grahovo v Ljubljanski pokrajini preselil sam. [https://www.sistory.si/ww2/30C7621A-039E-43CB-8EEF-710A6D4F82EC Sistory.]&lt;/ref&gt; dezerter [https://www.sistory.si/ww2/A2DAE85C-DDE0-4449-9DE8-B14E2542D69A Tone Kržišnik,] [https://www.sistory.si/ww2/ACBF0587-F69F-4F45-B44B-1182B9BDED76 Jakob Legat]&lt;ref&gt;Po sklepu vojaškega sodišča.&lt;/ref&gt; in dezerter k domobrancem [https://www.sistory.si/ww2/1367F6BD-A8F7-4A02-B13D-7146E02F4E3E Aleš Smrekar]). 

Med okoli 600 prebivalcev Krope jih je nasilne smrti med vojno umrlo 58 (9,6 %), od tega večina (51 oz. 88 %) od okupatorjeve roke oz. na partizanski strani. Kropa je bila med vojno izrazito partizanski kraj. 

*grafikon vlog v drugi svetovni vojni

===Spominska soba NOB v Kovaškem muzeju===

&quot;Ob urejanju odkupljenih prostorov za nove razstavne zbirke je Kovaški muzej 1978 dopolnil svoj
srednjeročni program z razširitvijo prikaza življenja
ljudi pod Jelovico do povojnega obdobja (prikaz razvoja
tovarne Plamen do leta 1952 oz. do uvedbe samoupravljanja), kar je pomenilo tudi vključitev prikaza narodnoosvobodilnega gibanja v Kropi. Kovaški muzej
je nalogo sprejel, saj je pričakoval razširitev razstavnih
prostorov na še preostali del drugega nadstropja Klinarjeve hiše. Leta 1979 sta bila izdelana okvirna koncepta postavitve etnološke sobe (avtor mag. Zmago Šmitek)
in zbirke NOB (avtor Janez Šmitek). Postavitev obeh
zbirk je postala prioriteta v delovnem programu Kovaškega muzeja.

Zbirko NOB v Kovaškem muzeju je Janez Šmitek
zasnoval sicer lokalno, a v povezavi s svetovnimi
političnimi dogodki. Izhajal je iz kartografske
predstavitve Krope in njene širše okolice (območje
med Kranjem in Bledom, Jelovica), ki jo je dopolnjeval
koledar pomembnih dogodkov na obravnavanem
območju med leti 1941 in 1945. Za orientacijo je v koledar vključil tudi širše politično dogajanje. Kroparsko
kroniko NOB je zajel v naslednjih sklopih: okupacija
in upor (ustanovitev Cankarjevega bataljona) predstavitev partizanskih enot, ki so soustvarjale zgodovino
NOB na tem območju (Cankarjev bataljon, Gorenjski
odred, Prešernova brigada), razvoj ljudske oblasti (rajon Jelovica) in partizanska vojaška uprava (Gorenjsko
vojno območje in komanda mest), kurirska postaja G 12, partizansko gospodarstvo (gospodarske komisije,
čevljarska, krojaška, žebljarska, smučarska delavnica,
partizanske tiskarne). Razstavo je dopolnjevalo obsežno slikovno gradivo padlih udeležencev NOB iz Krope
in okolice ter nekaj primerkov orožja, ki ga je zbrala
krajevna organizacija Zveze borcev Kropa. Razstavno
gradivo je likovno oblikoval Miloš Magolič. Razstava je
bila odprta 23. 4. 1981 kot stalna muzejska postavitev v
enem prostoru v zgornjem nadstropju Klinarjeve hiše.
Leta 1993 jo je nadomestila nova stalna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. Predstavitev Krope med prvo
in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni
muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo
v 20. stoletju.&quot; (Florjančič 2002: 39)

&quot;Partizanska Kropa je združevalna oznaka za končno dejstvo, da je bila velika večina Kroparjev ali borcev
partizanskih enot ali aktivnih sodelavcev partizanskega
gibanja, obenem pa je bila Kropa s svojo okolico
pomembno ozemlje s številnimi partizanskimi ustanovami.

Večinsko opredelitev Kroparjev za partizansko
gibanje ilustrirajo številna dejstva, npr. da je bilo “iz
predvojne osemčlanske telovadne vrste Fantovskega
odseka v Kropi šest partizanov, dva od njih sta padla.&quot; (Dežman 2002: 103)

&quot;V začetku druge svetovne vojne [je ostalo] za nabor iz 11 letnikov
samo 70 fantov. Od teh 70 jih je šlo v partizane 52 (še 8
jih je prišlo iz nemške vojske), v nemško vojsko jih je šlo
12, od teh jih je 8 prešlo k partizanom. Padlo jih je
skupno 28, od teh 25 v partizanih, 2 v nemški vojski in
1 kot civilna žrtev bombnega napada.” (str. 27) Prav tako
kot ni uspela mobilizacija v nemško vojsko, ni uspela
domobranska mobilizacija, za katero so zbrali v raciji v
Kropi 17. novembra 1943 okoli 20 moških, vendar so se
ti uprli vstopu v domobranstvo.&quot; (Šmitek 1985: 40; Dežman 2002: 104)

====Panoji na razstavi 1981====

# Okupacija in upor (slike: Stane Žagar, Žagarjeva družina na Dobravi, Vodiška planina pred vojno, Mošenjska planina pred vojno in po požigu 13. 1. 1942, spomeniki začetku upora, ustanovitvi Jelovške čete in Cankarjevega bataljona)
# Cankarjev bataljon (7. pano levo: 18 padlih borcev, 6. pano: 12 padlih borcev) 
# Gorenjski odred (3 pano desno: slike nemškega plakata 10 ustreljenih talcev v Lipnici, spomenik talcem v Lipnici, Lipniška planina, Selška planina, Štab Gorenjskega odreda maja 1943 
# Prešernova brigada
# Razvoj ljudske oblasti (slike: Stana Potočnik, OF Jelovica, Okrajni odbor OF na Pečeh, OF Gorenjska 1944, Rajonski odbor OF v karavli Svoboda na Pečeh, Okrajni odbor OF Kranj Jelovica)
# Vojaška uprava (Gorenjsko vojno področje): slike 3. pano levo: slike učnega uspeha partijske šole, oskrbe partizanov, gospodarske komisije, rajonskega odbora OF v karavli na Pečeh, okrajnega odbora OF Kranj, pokrajinskega odreda OF Gorenjske, bunker pod hlodi 
# Kurirska postaja G-12 
# Partizansko gospodarstvo: Gospodarske komisije, Čevljarska delavnica, Krojaška delavnica, Žebljarska delavnica, Smučarska delavnica, Partizanske tiskarne (slike čevljarske, krojaške delavnice, gospodarske komisije gorenjskega okrožja, sestanka gorenjskih aktivistov 1944, zemljevid Krope itd.
# Krajevne organizacije: KP in OF, Slovenska protifašistična ženska zveza, Mladinska organizacija SKOJ in ZMS, Pionirski odred Jelovica, Partizanska šola (slike: borke Prešernove brigade, sestava 2. grupe odredov, Spomenik požganemu Jamniku, goreči Turjak, smučarske tekme v Cerknem 1945)

==Partizanska obeležja v Kropi==

{|
|[[File:Partizanski spomenik nad Vodiško planino.jpg|thumb|Ustanovitev Cankarjevega bataljona nad Vodiško planino]]
|[[File:Ustanovitev Jelovske cete.jpg|thumb|Ustanovitev Jelovške čete na Vodicah]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 01.jpg|thumb|Partizanski dom na Vodiški planini]]
|}

{|
|[[File:Dusan Pogacnik.jpg|thumb|Dušan Pogačnik - Črt]]
|[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|Blaž Ažman]]
|[[File:Kroparski spomeniki 04.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Milan Gašperšič]]
|}

{|
|[[File:Spomenik Lipnica pri Kropi.jpg|thumb|Spomenik talcem v Lipnici]]
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Plošča partizanski pesnici Kristini Šuler]]
|[[File:Ciril Osterman.jpg|thumb|Spomenik Antonu Jelovčanu in Cirilu Ostermanu na Zidani skali nad Kropo]]
|}

{|
|[[File:Kroparski spomeniki 01.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli iz tovarne Plamen]]
|[[File:Kroparski spomeniki 02.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kovači, Kropa]]
|[[File:Kroparski spomeniki 03.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Janez Arh]]
|}

{|
|[[File:Kroparski spomeniki 05.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kurirji]]
|[[File:Kroparski spomeniki 06.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Kurirska postaja G-12, Kropa]]
|[[File:Napis na osrednjem spomeniku NOB v Kropi.jpg|thumb|Napis na [https://partizanstvo.si/media/partisanmemorial/11/T2518_F19915_11.jpg osrednjem spomeniku NOB v Kropi] ]]
|}

{|
|[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevo posvetilo Plamenu v avli sindikalnega doma v Kropi leta 1947]]
|[[File:Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si.jpg|thumb|500 px|Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si (interaktivni zemljevid vsebuje povezave na opis spomenikov)]]
|}

Prav na kroparskem teritoriju stoji 15 obeležij, prgišče pa jih stoji tik za mejo KS: pet jih spada pod sosednjo Kamno Gorico, sedem jih je na podbliški strani meje, tri na dobravski strani meje, kar pa spomenikov na Jelovici spada pod Bohinjsko Bistrico, so že precej stran od kroparske meje. Kroparske spomenike povezuje s tistimi na Jelovici [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/8038/ vodiška partizanska obhodnica.] Ena infotabla vodiških obhodnic s spomeniki se nahaja v kotlu pri Slovenski peči, druga pa na pročelju planinskega doma na Vodicah.

Kroparsko področje ni bilo prostor večjih vojaških akcij, bilo pa je pomembno partizansko zatočišče, zlasti jeloviški gozdovi nad Kropo. Tu so delovali kurirji in oskrbovalne enote, ki so jih ogrožale zasede in patrulje domobrancev iz okoliških postojank v Kamni Gorici, Kranju, Škofji Loki, na Brezjah.

Večinoma gre za spomenike žrtvam. Manjši del obeležij je '''posvečen pomembnim zgodovinskim trenutkom'''. Vsi ti so na Vodicah. Na Gradišču je obeležena [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4/ ustanovitev Jelovške čete] 29. julija 1941, teden dni pozneje, 5. avgusta (to je tudi radovljiški občinski praznik), je bil na Pogrošarjevi planini pod pod Črnim vrhom nad Vodiško planino [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/704/ ustanovljen Cankarjev bataljon.] Spominski objekt je tudi sam [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1679/ planinski dom s spominsko sobo, z reliefom Iveta Šubica in s spominsko ploščo gradnji doma po vojni.] V to vrsto obeležij spada tudi plošča kurirski postaji pri Slovenski peči.

'''Obeležja padlim'''. Pri infotabli pri Slovenski peči je poleg plošče kurirski postaji G-12 [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/107/ plošča trem padlim,] med njimi je bil Kropar kurir Jože Megušar. V Sistory ga najdemo pod [https://www.sistory.si/ww2/0439F192-5BEA-4C4C-B38C-858D7972EB0C Jože'''f''' M'''a'''gušar,] ki pa naj bi ne padel 1. 8., ampak 25. 8. Ubili so ga domobranci, tj. Gorenjska samozaščita v Kroparski grapi. Ni mogoče na pamet reči, kateri podatek je pravilen, kateri pa napačen, napake najdemo tako na vklesanih napisih kot v matičnih knjigah in drugih virih, pogosto so se zmotili tudi svojci, ki so sporočali podatke. 

Unikatno je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/18/ obeležje Blažu Ažmanu:] bronasti medaljon je vzidan v skalo v strmem bregu nad Slovensko pečjo. 20-letnega [https://www.sistory.si/ww2/61890DE1-8602-41D1-AC61-FC815DC8BC54 Blaža Ažmana] (Sistory) iz Jelovške čete so ubili Nemci 13. 8. 1942 v Dražgoški gori (po drugih podatkih pa 11. ali 12. 8. 1942 pri Mošenjski planini). 

20 let je bil ob smrti star tudi Dušan Pogačnik – Črt, Valentinov z Dobrave, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/475/ spomenik za 2. ovinkom] ceste iz Krope na Jamnik. Študiral je za učitelja, ubili so ga Nemci iz zasede na Ciganskem nad Kropo 29. 12. 1943, ko se je vračal s kurirske postaje (Šmitek 1985: 35). Bil je skojevec, kader narodnega heroja Staneta Žagarja in kurir VOS. Iz nedavno najdenega pisma sorodnika (za kopijo hvala amaterskemu zgodovinarju Goranu Lavrenčaku iz Radovljice) bi lahko sklepali, da so ga partizani nameravali poslati na šolanje v Moskvo (&quot;Dušan je baje tudi že na vzhodu, toda verjetno malo višje od tebe.&quot;). 

22 let je bil ob smrti star Milan (Bogumil) Gašperšič, umetni kovač iz Krope, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/42/ spomenik na Barigli.] Ubili so ga 20. 3. 1945 domobranci oz. Gorenjska samozaščita. 

Na isti dan kot Gašperšič sta padla še [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/27/ Anton Jelovčan in Ciril Osterman na Kroparski gori,] pokončali so ju iz zasede domobranci, ki so sodelovali v nemški spomladanski hajki tik pred osvoboditvijo.
 
Nad župnijsko cerkvijo svetega Lenarta je onstran pokopališkega zidu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/25/ spomenik 20-letnemu kurirju Janezu Arhu,] ki je padel v domobransko zasedo 4. novembra 1944. Doma je bil iz Srednje vasi v Bohinju in je tam tudi pokopan. 

Na križišču za Kropo v Lipnici je pri mostu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/3619/ spomenik 10 talcem] ki so jih postrelili 19. aprila 1943. Pripeljali so jih iz begunjskih zaporov, doma so bili iz različnih krajev. Do večera so morali ležati na križišču, nato so jih pokopali na vrtu graščine v Begunjah v skupni grob. Šlo je za nemško maščevanje, ker so partizani Selške čete ubili dva nemška orožnika, ki sta bila v spremstvu transporta kinoaparature – v Kropi so namreč nameravali predvajati nemške propagandne filme. V akciji je bila uničena kinoaparatura, nemško orožje pa so zaplenili. 

Sredi Krope je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/11/ osrednji spomenik žrtvam NOB,] z verzi Mateja Bora: 

&lt;poem&gt;
Ne jokaj mama
nihče ni mrtev
ki pal v temi je sončnim dnevom žrtev. &lt;/poem&gt;

Na fasadi kovačije UKO je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1944/ plošča osmim padlim kovačem,] na fasadi Plamena nasproti gostilne pri Jarmu pa [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/2271/ 50 padlim kovačem;] predhodna plošča iz leta 1955 je govorila o 40 padlih. 

Na pokopališču pri cerkvi sv. Lenarta je '''[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/6291/ več družinskih nagrobnikov,]''' na katerih piše, da v njih leže žrtve NOB: Janko Leš (po Sistory Janez Leš, padel na Javorovici 16. 3. 1944), Alfonz Gašperšič (v Sistory Alfonz Mihelič, s priimkom po materi, padel 11. 10. 1943 na Črnem vrhu, po Šmitku dan prej v Leskovici pod Črnim vrhom). Leopold Mihelič je bil ranjen na Dolenjskem, umrl je 12. 9. 1943 v Kočevskem Rogu, Andrej Kranjc je bil junija 1943 pogrešan na Žirovskem vrhu. V Sistory še nisem utegnil najti njunih podatkov. Simon Venko (v Sistory Simeon Jožef Vrenko!, ubili so ga ustaši v Sarajevu), Benjamin Venko (prav: Vrenko, padel v Srednjem pri Mariboru, ne pa na Primorskem, kot piše na grobu).

Kroparsko partizanstvo je izvrstno dokumentirano (po datumih in ljudeh in lokacijah) v knjigi Janeza Šmitka ''Kroparska kronika NOB'' (1985), kroparski spomeniki pa v radovljiškem zborniku ''Po poti spominov'' Alojza Kosa (1990).

==Mesta umiranja==
*interaktivni zemljevid z označenimi kraji smrti med drugo svetovno vojno in povezavami na Sistory (domačini in drugi, partizani in kolaboranti, v Kropi + drugod po svetu)

'''Padli leta 1942'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942]]
|}

'''Padli leta 1943'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943]]
|}

'''Padli leta 1944'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Janko Leš 1918-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji  Janko Leš 1918-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944]]
|}

'''Padli leta 1945'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945 [https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Sistory: Frančišek,] pogrešan pri Škofji Loki]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Konrad Eržen 1912-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji: Konrad Eržen 1912-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945]]
|Matija Gartner 1912-1945 [https://www.sistory.si/ww2/DC4093DC-8FB5-4488-94E5-D3EFB4FA0355 Sistory:] padel na Poreznu 24. 3. 1945
|}

==Vzporedna partizanska država==

{|
|[[File:Janko Berce, kurir G 12.jpg|thumb|Janko Berce, kurir G 12]]
|[[File:Simon Mihelič, kurir na postaji G 12.jpg|thumb|Simon Mihelič, kurir na postaji G 12]]
|[[File:Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko.jpg|thumb|Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko]]
|}

{|
|[[File:Okrajni odbor OF Kranj Jelovica.jpg|thumb|Okrajni odbor OF Kranj Jelovica]]
|[[File:OF v karavli Svoboda na Pečeh.jpg|thumb|Člani OF v karavli Svoboda na Pečeh]]
|[[File:OF Gorenjska 1944.jpg|thumb|OF Gorenjska 1944]]
|}

{|
|[[File:Krojaška delavnica v Kroparski gori.jpg|thumb|Krojaška delavnica v Kroparski gori]]
|[[File:Partizanska delavnica na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska krojaška delavnica na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Čevljarska delavnica Mačkovina.jpg|thumb|Čevljarska delavnica Mačkovina]]
|}

{|
|[[File:Partizanska ambulanta na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska ambulanta na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Gospodarska komisija kranjskega okrožja.jpg|thumb|Gospodarska komisija kranjskega okrožja]]
|}

{|
|[[File:Borke Prešernove brigade.jpg|thumb|Borke Prešernove brigade]]
|[[File:Štab Gorenjskega vojnega področja 1945.jpg|thumb|Štab Gorenjskega vojnega področja 1945]]
|[[File:Štab Gorenjskega odreda maj 1943.jpg|thumb|Štab Gorenjskega odreda maj 1943]]
|}

{|
|[[File:Okrajni odbor OF na Pečeh.jpg|thumb|Okrajni odbor OF na Pečeh]]
|[[File:Gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Gospodarska komisija Jelovica]]
|[[File:Štab komande mesta Kranj.jpg|thumb|Štab komande mesta Kranj]]
|}

{|
|[[File:Okrajna gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Okrajna gospodarska komisija Jelovica]]
|[[File:Rajonski odbor OF Jelovica.jpg|thumb|Rajonski odbor OF Jelovica]]
|[[File:Prvi dnevi osvoboditve.jpg|thumb|Prvi dnevi osvoboditve]]
|}

{|
|[[File:Prevoz hrane partizanom nad Kropo.jpg|thumb|Prevoz hrane partizanom nad Kropo]]
|[[File:Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944.jpg|thumb|Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944]]
|[[File:Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944.jpg|thumb|Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944]]
|}

{|
|[[File:Smučarske tekme v Cerknem 1945.jpg|thumb|Smučarske tekme v Cerknem 1945]]
|[[File:Kropa 1943.jpg|thumb|Kropa 1943]]
|}

===Dokumenti in plakati===

{|
|[[File:Delavci Oberkranja mislite na Kroppo.jpg|thumb|Delavci Oberkranja mislite na Kroppo]]
|[[File:Plakat za talce na Lancovem.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev na Lancovem 17. 10. 1941]]
|[[File:Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici 19. 4. 1943]]
|}

{|
|[[File:Gesla za letake OF 92.jpg|thumb|Gesla za letake OF: slovansko bratstvo, zahodni zavezniki, ruski junaki, z Rdečo armado na Berlin]]
|[[File:Gesla za letake OF.jpg|thumb|Gesla za letake OF]]
|[[File:Živela rdeča armada.jpg|thumb|Živela Rdeča armada, rešiteljica človeštva pred fašističnim nasiljem]]
|}

{|
|[[File:Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943.jpg|thumb|Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943]]
|[[File:Poziv za mobilizacijo 1943.jpg|thumb|Poziv za mobilizacijo 1943]]
|[[File:Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945.jpg|thumb|Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945]]
|}

==Časovni trak==
*kronologija vojnih dogodkov v Kropi

Jelovški bataljon je v noči od 25. na 26. junij
1943 izvedel v Kropi splošno mobilizacijo, nato pa je še v naslednji noči pobral nekaj zamudnikov. S sodelovar,jem rajonskega odbora
OF Jelovica je pripravil spisek obveznikov in
naborne komisije po dva partizana so šlo od
hiše do hiše. Zborno mesto je bilo na trgu,
ki je bil med vso vojno založen z veliko
skladovnico hlodov. Ko so se zbirali, so prepevali narodne in partizanske pesmi in proti
jutru, ko se je danilo, je odšla dolga kolona
na Jelovico. Skupno je tiste dni odšlo iz Krope
okoli 40 mož, fantov in deklet:

Jože Ažman, Ivan Ažman, Slavko Ažman, Tone Berce, Rudolf Berce, Franc Blaznik, Janez Cerar, Jože Ciglarič, Boris čavs, Gašper Dermota, Janez Eržen, Ivan Finžgar, Milan Gašperšič, Janez Hudolin, Jožko Kokalj, Jože Kovač, Andrej Kranjc, Tone Kržišnik, Jože Legat, Janko Leš, Jože Megušar, Jože Mihelič, Andrej Mohorič, Jože Petrač, Franc Pintar, Franc Praprotnik, Kristina Resman, Janez Strnad, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik, Janez Šmitek, Vinko šolar, Jakob Štalc, Janez Tekavec, Janez Zupan, Drago Zupan, ignac Zupan, Katarina Zupan, Viktor Žaberl.

Vstop v partizane so na planini Kocjanerica
pri Vodicah proslavili s šampanjcem iz Magušarjeve kleti; to je bilo prvo pokanje, ki so
ga slišali novi partizani. Taborišče bataljona
je bilo na robu Jelovice, nekje nad Taležem.
V taboru je vladala popolna tišina. Ker novinci
niso imeli šotorov ali šotorskih kril, so vzeli
s seboj od doma navadne rjuhe; po dve rjuhi
so sešili skupaj in napeli v obliki šotora. Rjuhe
so zakrili z zelenjem, da niso bile vidne iz
zraka. Izvidniško letalo je vsak dan preletavalo
Jelovico tik nad taboriščem. Jože Ažman je
imel s seboj veliko povoščeno platno; ko so
ga napeli, je bilo pod njim prostora za osem
ljudi, zato so temu šotoru rekli »hauptkvartir«.
Tisti prvi poletni dnevi so bili precej deževni,
vsak dan je dež nekoliko zalil Jelovico, šotori
iz rjuh pa niso dobro držali. Debele kaplje so
prebijale platno in kmalu je bilo tudi znotraj
vse vlažno. To sta posebno čutila Andrej in
Jožko, ki sta imela s seboj namesto navadnih
odej debele »kovtre«, da ju ne bi zeblo. Za
menažo je bila največkrat močno zab3ljena
mineštra iz rdeče nemške moke; ker niso bili
vajeni zabeljene hrane, je marsikdo imel nekaj
časa hitro prebavo.

Vsak dan so posamezne skupine odhajale v dolino na preskrbovalne akcije, drugi so imeli
politične ure in vojaške vaje. Mnogo novincev
do takrat še ni ,ime,lo puške v rokah, ves bataljon pa j,e bil pri tolikih novincih zelo slabo
oborožen. čez nekaj dni je bi la partizanska
zaprisega, nato pa so okoli 3. julija pripravili
večji del bataljona za pohod na Dolenjsko po
orožje. Tam da je dosti orožja, »samo Italijanom
ga je treba pobrati«.

Vsak udeleženec pohoda je dobil za popotnico
velik kos bohinjskega sira in kos govejega mees. Krenili so po Jelovici proti Ratitovcu, za
Pašnim vrhom skozi Prtovč, na Jesenovcu čez
Selško Soro, čez Martinj vrh in črni kal ter
se mimo Blegoša spustili proti Poljanski dolini. Pod Gorenjo Žetino so v gozdu predanili
in čakali zvezo. Kurirji pa so prinesli vest, da
je zveza pretrgana zaradi nemškega napada v
preteki i noči. Takrat so se štirje kroparski
fantje izmuznili iz taborišča in pobegnili proti
Železnikom. Ali je zmagal odpor proti partizanstvu ali samo strah pred Dolenjsko? Ko je
vodstvo pohoda ugotovilo pobeg, so poslali za
ubežniki patrolo. Prvi trije so že dospeli v
Železnike in se javili Nemcem, Toneta Kržišnika pa je patrola ujela in prignala nazaj v taborišče. Sestavili so naglo vojaško sodišče iz
starih partizanov in vsi so glasovali za smrt.
Izdaja pohoda je namreč postavila v nevarnost
življenja okoli sto mladih partizanov. Likvidacija je bila izvršena takoj blizu taborišča.

Pod mučnim vtisom zaradi pobega in smrti se
je kolona po isti poti vrnila na Jelovico. Dne
10. julija pa se Je ves bataljon ponovno odpravil na pohod čez Jelovico in Prtovč in po
dnevnem počitku pod Ratitovem je zjutraj 12.
julija 1943 prispel v Davčo na ustanovitev Prešernove brigade. (''Kroparska kronika'', 28, 29)

==Kroparski uporniki==
'''Portreti in zgodbe'''

===Blaž Ažman, partizan samo en dan ===

{|
|[[File:Blaž Ažman.jpg|thumb|Blaž Ažman (1922-1942)]]
|[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|350 px|Grob s spominsko ploščo Blažu Ažmanu v Kotlu nad Kropo]] 
|}

Blaž Ažman (* 28. 2. 1922 v Kropi) je bil ob začetku vojne star 19 let. Njegov oče Anton, tesarski mojster, je bil invalid iz prve svetovne vojne. Po osnovni šoli se je Blaž šel učit za strojnega ključavničarja v tovarno žebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi in v industrijski kovinarski šoli opravil izpit za pomočnika. 

Okupator je kroparsko mladino skušal pridobiti za svoje načrte, ta pa se je iz njegove šole norčevala. Deutsche Wehrmacht so izgovarjali kot »dojče vermut«, Blaž Ažman pa je namesto komande »Still-gestand« 'mirno' poveljeval »štingl-štangl«. Nemško pesem »Singend wollen wir marschieren in die neue Zeit« 'Pojoč bomo korakali v novi čas' so peli po svoje: »Hinder honder mi drvimo v ta nori svet«. 

Blaž se je pod vplivom napredne šole Staneta Žagarja na Dobravi priključil skojevcem. V noči od 10. na 11. avgust so partizani Selške čete Gorenjskega odreda na Vodiški planini izvedli preskrbovalno akcijo v Kropi. Obiskali so nekaj trgovin in trafiko Blaževe matere Pavle Ažman. Akcijo sta vodila Vinko Hafner in Stane Kersnik, ki sta povedla v partizane še nekaj kroparske mladine, med njimi tudi brata Blaža in Jožeta Ažmana. Ko so se vzpenjali na Jelovico proti Jamniku, so že zaslišali v Kropi nemške kamione, ki so naznanjali začetek avgustovske ofenzive proti enotam 1. in 2. grupe odredov na področju vse Jelovice. Naslednji dan so napadli partizane pri kosilu v taborišču pri Mošenjski planini. Partizanski tabor se je premaknil na Jelenov vrh pri Mošenjski planini. 

Dne 13. avgusta&lt;ref&gt;Kot dan smrti je v virih najti tudi 11. 8. in 12. 8.&lt;/ref&gt; sta pri preboju čete na Dražgoški gori oz. za Jamniško goro padla Blaž Ažman in Franc Pogačnik, šest novincev pa so Nemci ujeli, med njimi Blaževega brata Jožeta, jih odpeljali skozi Kropo v Begunje in kot mladoletne in prisilno mobilizirane čez en teden spustili domov.

Mirko Ambrožič je povedal, kako je ob njem padel Blaž. Njegova skupina štirih borcev je sedela na ozki polici v navpični steni. Pod seboj je opazovala Nemce in nekaj oklopnjakov, s katerimi so prišli pod Dražgoško goro. Nenadoma se je s strani priplazil Nemec in z brzostrelko pokosil Blaža. Partizani so se spustili navzdol po steni in se rešili.&lt;ref&gt;Janez Lušina - Mali: Deveti september pred 40. leti na Jelovici. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4PIUXBBX ''Glas'' 5. 11. 1982.] &lt;/ref&gt; 

Brat Jože ga je pozneje z mesta smrti prinesel čez celo Jelovico pod Špik v Kroparski gori in ga pokopal pod skalni spodmol. V skalo nad grobom mu je po vojni kroparska ZB vzidala neobičajno, okroglo spominsko ploščo, ki so jo iz bronovine vlili v železarni na Jesenicah.&lt;ref&gt;''Po poti spominov'', 125.&lt;/ref&gt;

===Partizan športnik [[:w:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]] === 

{|
|[[File:Rudi Finžgar 1945.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1945]]
|[[File:Rudi Finžgar 1950.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1950]]
|}

Rudi Finžgar (1920--1995) se je v Kropi v očetovi delavnici izučil za mizarja in šolanje nadaljeval na obrtni šoli.  1936 se je ob ogledu tekme na Bloudkovi velikanki v Planici odločil za skakalni šport. Leta 1940 je dobil dovoljenje za prvi skok na velikanki, skočil je 84 m, kar je bilo tisti dan celo najdlje od slovenskih skakalcev. Čeprav mlad in neizkušen, je leta 1941 na zadnji predvojni skakalni tekmi skočil slovenski rekord s 95 m, kot prvi slovenski skakalec je tudi preletel 100 m, toda pri 101 m je podrsal ob pristanku. 

Med vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder je pobegnil. Septembra 1943 je odšel v Prešernovo brigado, in sicer v varnostno obveščevalno službo na Jelovico. V mizarski delavnici v Cerknem je ustanovil izdelovalnico smuči, ki je med vojno izdelala več sto parov smuči. Na osvobojenem ozemlju v Cerknem je 1945 organiziral prve partizanske smučarske tekme, ki so obsegale patruljni tek, veleslalom in smučarske skoke  Partizanske smučine Cerkno 1945 in zmagal v smučarskih skokih. To je bilo prvo vojaško športno tekmovanje te vrste v okupirani Evropi. Za nagrado je prejel brzostrelko in diplomo, ki sta danes razstavljeni v Cerkljanskem muzeju. 

Marca 1945 je bil med zadnjo nemško ofenzivo med borci, obkoljenimi na Poreznu, a mu je uspelo preživeti.

Leta 1945 je ustanovil podjetje Elan, za katerega je stroje, kupljene v Ameriki, prispeval njegov oče, in postal njegov prvi direktor. Rudijev oče Rudolf, ki je bil po poklicu mizar, je odšel v New York k teti Mary Willer leta 1922 in se 1928 vrnil toliko bogatejši, da je kupil hišo v Kropi in opremil mizarsko delavnico. Kombinirani mizarski stroj, s katerim so izdelali na stotine smuči, sank, telovadnega orodja, čolnov itd., so v Tehniškem muzeju v Bistri obnovili in je razstavljen v tovarni Elan.  

Leta 1947 je na poletih v Planici ponovno popravil državni rekord na 102 m, tri leta kasneje pa še na 114 m. V naslednjih letih je skakalnica v Oberstdorfu omogočala rekordne daljave, Finžgar je dvakrat doskočil pri 117 m, pri 127 m pa se mu ni uspelo obdržani na nogah. 117 m je ostal slovenski rekord kar devet let vse do rekordov Jožeta Šlibarja. Zaradi svojega rdečega usnjenega kombinezona, v katerem je nastopal, so mu Nemci nadeli vzdevek ''Der Rote Teufel aus Titoland'' – rdeči hudič iz Titove dežele.

*V filmu o partizanskih skokih v Cerknem.
* [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNXDM07 Rudi Finžar, 1. ''Gorenjski glas'' 4. 3. 1972.]

'''Peter Colnar: Rudi Finžgar.''' 

O Rudiju Finžgarju ne moremo govoriti kot o »nekdanjem planiškem junaku«. Bil je prvi Jugoslovan, ki je na smučeh preskočil 100-metrsko znamko in je zato ostal planiški junak tudi danes, ko pričakujemo prvo svetovno
prvenstvo v smučarskih poletih v Planici ter bo to vedno tudi ostal. Rudi se je rodil leta 1920 kot drugi sin mizarskemu mojstru Rudolfu Finžgarju. Z bratom Ivanom in sestro Ano  je preživljal svoje otroštvo v žebljarski Kropi. 

Srečal se je s trdim življenjem, ki je bilo izpolnjeno z delom. Prav to življenje dalo osnove njegovi osebnosti. So mu ta drobna vsakodnevna doživetja krepila telo in značaj? Nedvomno.

»Ko sem bil star 5 let, sem si odrezal prve drsne plohe, kakršnimi smo se otroci »puščali« po klancih v okolici Krope. Na te deščice smo pribili jermen, tako da so bile podobne coklam. Seveda se nam še sanjalo ni, da morajo biti smuči ukrivljene ... « (''Obiski'' Draga Ulage)

Otroci so si pomagali na najrazličnejše načine. Drsenje po snegu je bilo v Kropi prava tradicija. Otroci so občudovali drsenje hlodov, ki so jih spuščali z Jamnika na žago v Kropo. Ob tem so si izmišljali nove in nove načine za svoje »smučanje«.

»Sanke so imeli le gosposki ljudje. Na cokle, ki smo jih imeli tudi pozimi za v šolo, smo pribili po dve železni paličici — 'šinci'. Šlo je kot 'tajfel', ko smo se peljali v šolo! To je bila naša prva šola drsanja.«

Otroci v Kropi so se delili na različne skupine. Vsaka je imela svojega »kolovodjo«. V teh skupinah so doraščali Blaž Ažman, Filip Kavčič, Janez Zupan, inž. Janez Šmitek, Tone Šmitek, Ivan Kordež in drugi.

»Spominjam se, da je bil kolovodja moje skupine Tone Ažman. Naloga kolovodij je bila, da so si izmišljali nove in nove igre. Nekoč je bilo moderno, da smo hodili s hoduljami, drugič, da smo tekmovali, kdo bo prej prignal s palico kolo okoli Krope, včasih smo spuščali papirnate aviončke ...«

Poletje so preživljali otroci ob tolmunu v Lipnici, kjer se stekata Kroparščica in Kamnišca. V njem so stale tri skale, kamor so se razvrščali otroci po svojem znanju plavanja.

»Pri prvi skali so bili plavalci, pri drugi takšni, ki so znali narediti dva zamaha na vodi, pri tretji pa smo bili navadni cucki. Kopanje, pečenje krompirja in lovljenje rib nas je zaposlovalo skozi poletje. Spominjam se, kako sem potegnil izpod skale goža, ki je držal v gobcu ribo. Ribo sem potegnil gožu iz gobca, potem pa smo jo spekli in pojedli.«

Otroci so si Kropo razdelili. Delili so jo na zgornjo, srednjo in spodnjo, tako kot so jo ločili mostovi. Razen tega so jo razdelili še na dva dela, kot jo je ločil potoček.

»Med seboj smo bili sicer prijatelji, vendar so bili med otroci na dan Janeza Nepomuka že kar sovražni tabori. Imeli smo vsak svoj spomenik, ki smo ga čuvali, da ga ne bodo sosedje podrli. Naša hiša je bila na meji med spodnjim in srednjim delom Krope. Imeli smo stalno stražo, ki je pazila na nasprotnike. Če so se približali, se je vnela prava vojna s šopi zvezanih šib ...«

Voda je delila kroparske otroke na leve in desne. Tako deljeni so hodili nabirat gobe, bili so skupaj pri smučanju in imeli vsak svojo drčo. Če se je približal sosed, so mu takoj svetovali: »Pojdi na svoj konec ...« To otroško rivalstvo se je zadržalo nekako do 14. leta starosti. Kasneje so se fantje pomešali in enotno nastopali v novih podvigih.

»S petnajstimi leti sem postal tajnik in kasneje načelnik fantovskega odseka pri takratnem Orlu. Vse do vojne se mi še sanjalo ni, zakaj se delijo na Orle in Sokole. Za nas je bil to šport in temu smo se že od mladih nog predajali z vsem srcem. Pozimi smo se smučali, poleti igrali odbojko, telovadili ali gojili lahko atletiko ...«

Znana je bila kroparska vrsta dvanajstih fantov, ki je nastopala na proslavah v najrazličnejših krajih. Redno so vadili, imeli pa so tudi predavanja, kjer so jim voditelji društva razlagali o obnašanju, o odnosih do deklet in podobnem. Razen tistega o dekletih jim takrat ni dosti ostalo v ušesih.

»Obiskoval nas je Drago Ulaga in nas učil prvih zamahov kravla. Še sedaj se spominjam, kako nam je dopovedoval, kako pomembno je gledati pod vodo. Potem nas je peljal v večjo sobo, ki smo ji rekli telovadnica, in nam kazal najrazličnejše lahkoatletske elemente ...«

Priljubljena točka kroparskih fantov na nastopih je bil »levji skok«. Prvi je pokleknil na vse štiri, drugi je skočil čezenj in se postavil ob prvega. Tako so nadaljevali vse do dvanajstega. Zadnji je ponavadi skakal Rudi. Ker je imel že takrat dober odriv, je v splošno zadovoljstvo lepo zaplaval čez vseh enajst teles svojih kolegov.

Tako so potekala mlada leta poznejšega planiškega junaka. Igrice v najmlajših letih in resnejše športno udejstvovanje kasneje. V Kropi ni bilo toliko ravnine, da bi lahko igrali nogomet, zato so fantje odvozili zemljo, da so si postavili igrišče za odbojko in telovadišče. Prav tako so več let gradili telovadnico.

Finžgar se je srečal s športom že v rani mladosti in mu je kasneje posvetil velik del svojega časa.

»Odprto telovadišče, kjer smo imeli med drugim tudi kroge, je bilo ograjeno. Prvi športni podvih vsakega mladega Kroparja je bil, da je preplezal to ograjo. Potem se je stvar kar stopnjevala. Sledilo je igranje v mivki pod krogi, kasneje plezanje po drogu. Višek je bil, če je kdo dosegel kroge in se nanje slovesno obesil. Če so nas opazili starejši fantje, smo pa še tekli, da nas niso nabili. Otroci smo na igrišču vse razmetali pa tudi pokvarili, zato so nas preganjali. Jože Bertoncelj, znani umetni kovač, je bil strah in trepet nas otročajev.«

Kroparski otroci so se smučali na smrekovih deščicah, coklah ali pa na sodovih deskah. Na smučanje so nosili tudi kladivo in žeblje, da so si lahko »smučke« takoj popravili, če se je jermen odtrgal. Imeli so več majhnih sneženih skakalnic.

»Spominjam se, kako sem nekoč na eni skočil z deščicami na nogah. Ker se, razumljivo, niso ukrivile, sem zarezal v sneg in odrezal mostiček. Še sedaj se spominjam, kako so me starejši zmerjali ...«

»Zvedel sem, da delajo smuči iz jesenovega lesa. Neki kmet iz Ovsiš pri Podnartu — 'Primožek' so mu rekli — mi je obljubil, da mi bo dal jesenovo desko. Takoj drugi dan sem odšel iz Krope po snegu in mrazu na Ovsiše. 'Primožek' mi je dal 9 metrov dolgo desko, ki sem jo 13-letni fantič nesel nazaj po snegu 9 kilometrov daleč v Kropo. Mislil sem, da nesem boga ...«

Doma sta z bratom desko razžagala, jo zakrivila okoli letve, sedlar iz Lipnice pa je naredil jermena. Tako je imel Rudi, prvi od vrstnikov, prave smuči. Skakali so štiri do pet metrov daleč. Tedaj so izvedeli, da so zgradili na Ovsišah pravo skakalnico, na kateri »menda skačejo tudi 12 metrov daleč«.

»Neko nedeljo so me vzeli starejši fantje s seboj na Ovsiše. Spominjam se, kako sem občudoval skakalnico. Mizo za skakalnico so naredili iz gnojnega koša, čez katerega so položili stara vrata. Tudi sam sem s svojimi novimi smučmi nekajkrat skočil. Klobuk sem pritisnil globoko na glavo in pristal pri osmih metrih. To je bil moj novi osebni rekord ...«

Fantje pa ne bi bili fantje, če ne bi šli zvečer na Ovsišah še malo v gostilno. Malo so popili in ponoči se je Rudi vrnil z njimi v Kropo.

»Takoj me je vzela v roke mama. Pošteno me je nabila, ker zvečer nisem šel k večerni maši. To me ne bi posebno prizadelo, če ne bi vzela na koncu še sekire in mi razsekala smuči. To je bila najhujša kazen ...«

Tako je ostal mali Rudi spet brez smuči, ki so bile njegov ponos, vendar pa je že vedel, kako se jih naredi. Kmalu si je naredil nove, boljše, ki pa so bile še vedno zelo malo podobne pravim.

»Na Ovsišah sem še večkrat skakal. Tam sem prvič videl tudi Albina Novšaka. Ta je imel že nekaj pravega stila. Imel je širše smuči z 'grabenčki' ...«

Mladi Kroparji so imeli vedno najrazličnejša tekmovanja. Kmetje so dajali za nagrade škatle s piškoti in dodali še kakšne nogavice. Iz tega obdobja sta ostala Finžgarju najbolj v spominu Ciril in Metod Vovk s Češnjice. Začel je spoznavati širši krog ljudi. Do takrat je bil zaverovan v »kroparsko luknjo«.

Vsak mlad človek, vsak otrok ima svojega idola. Za kroparske fantiče je bil to Filip Legat, kasnejši umetni kovač. Imel je prave lakirane smuči z okovjem, s katerimi je delal imenitne telemarke.

»To je bil smučar-samotar. Od nas je bil kakih deset let starejši in smo si ga upali gledati le od daleč. Ko je odšel domov, smo ga posnemali ...«

Leta 1936 so Orli zgradili skakalnico na Stočji pri Kropi. Pravzaprav so jo gradili vsi, vendar so bili Orli pobudniki, pa tudi na njihovem svetu je bila.

»Spominjam se, da je veliko delal Cvetko Magušar, ki pa je bil navdušen Sokol. Pomagali so tudi Zupanovi in Kokaljevi. Neko soboto smo imeli preizkušnjo.«

Naslednji dan so se zbrali skakalci iz vsega okoliša, vendar skakalnice ni bilo več. Čez noč jo je nekdo podrl.

»Političnih bojev nisem mogel nikoli razumeti, tekmovalci smo se vedno razumeli med seboj. Po tem škandalu so govorili, da so jo požgali Orli, ker so tudi Sokoli vabili skakalce na tekmovanje ... Za politična razpotja sem prvič izvedel nekoč na železniški postaji na Otočah, ko so nas Sokoli zmerjali s 'čuki'. Fantom je bilo predvsem do športa ... Prvič smo merili dolžine skokov v Kropi na skakalnici, ki je stala med Šolarjevo gostilno in Balantom. Skočil sem 3 metre.

Leta 1929 smo zgradili v Polju novo skakalnico, kjer sem preskočil 6 metrov. Naslednja skakalnica je bila na Natovem robu na Stočju. Bila je zelo strma, z meter visoko mizo. Kljub temu da je na njej vsak padel, sem skakal na njej po 12 metrov ...«

Rudi Finžgar je skakal in skakal. Vsak daljši skok, pa četudi le za en meter, mu je povzročal nepopisno veselje.

*P. Colnar: Rudi Finžgar, 1-2. ''Glas'' [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3JCMAZF9 4. 3. 1972] in [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GKXUJRF 8. 3. 1975.]
*Vesna Levičnik: Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda. ''Dnevnik'' 21. 7. 2025.

===Partizan Mirko Šušteršič in njegov oče lovec ===

{|
|[[File:Mirko Šušteršič.jpg|thumb|150 px|Mirko Šušteršič starejši]]
|[[File:Mirko Šušteršič s kolesom v Tivoliju.jpg|thumb|Mirko Šušteršič mlajši s kolesom v Tivoliju, ob njem Kajuh]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 10.jpg|thumb|Mirko Šušteršič in Sava Osredkar, obeležje pri Mošenjski planini]]
|}

Mirko Šušteršič, oče (1891&amp;ndash;1984) in sin (1922&amp;ndash;1942), sta bila iz kroparske kovaške rodbine, njun oče oz. ded je bil 1891 kroparski župan, oskrbnik Thurnovih posestev v Radovljici in zakupnik lovišč. Inž. Mirko Šušteršič starejši je na Dunaju doštudiral na agronomski fakulteti in po prvi svetovni vojni nastopil službo v državni agrarni direkciji, bil je tudi upravitelj državnih posestev in lovišč. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v taborišču Dachau, po njej pa vodja služb na ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani, predavatelj predmeta lovstvo na gozdarski fakulteti, urednik revije ''Lovec'' itd.  

Mirko Šušteršič mlajši se je rodil v Zmajevcu v Baranji, kjer je takrat služboval njegov oče. Po gimnaziji se je leta 1941 vpisal na metalurško fakulteto v Ljubljani. Menda je zelo lepo risal, tako kot njegov oče. Že kot dijak je vstopil v SKOJ in po Hitlerjevem napadu vodil študente prostovoljce na Dolenjsko, da bi se vključili v jugoslovansko vojsko. Po kapitulaciji je v Ljubljani v trojkah razoroževale posamezne italijanske vojake, izvajal sabotaže in se s partizani na Krimu udeleževal vojaških akcij. Prijateljeval je s Karlom Destovnikom - Kajuhom. 12. februarja 1942 so ga doma  aretirali italijanski policisti, vendar mu je uspelo pobegniti. 9. maja 1942 je odšel iz Ljubljane v partizane na Gorenjsko, kjer se je vključil v prvo Selško četo drugega bataljona 1. grupe odredov in postal politdelegat voda, 7. julija pa politkomisar čete. Njegovo ilegalno ime je bilo France Logar.

9. septembra 1942 je bil ranjen v [[:w:Spopad na Lipniški planini|spopadu na Lipniški planini]]. Zavlekel se je pod Jelen vrh pri Mošenjski planini in tam izkrvavel skupaj s soborcem Savo Osredkarjem, ali pa so ju prav tam potolkli Nemci. Na mestu smrti so na pobudo Šušteršičevih leta 1947 odkrili leseno obeležje v obliki znamenja. Šele leta 2000 so na obeležje dodali ploščo z imenom soborca Osredkarja, čigar identiteta se je razkrila šele tedaj. 

Posmrtne ostanke Save Osredkarja so 1949?? prekopali v grobišče padlih partizanov v Radovljici, skoraj gotovo so ob tej priložnosti tja prekopali tudi Mirka Šušteršiča. Ker pa dokumenta o prekopu ni (svojci so ga želeli prekopati v družinski grob), na nagrobnih kamnih na grobišču, kamor so šele leta 2026 vklesali imena poznanih pokopanih, njegovega imena ni. Iz očetovega zapisa bi lahko domnevali, da sin še vedno leži na Jelovici: 

&lt;blockquote&gt;
&quot;Četrt stoletja se izteka, odkar sem se poslovil od jerebov na Brezovi rebri. Koj na to so se zgrnile nad  Slovenijo strahote okupacije, internacije in moritve. Šele pet let zatem sem zopet vzel v roko piščalke in šušljo, ki me spremljajo že več ko 40 let. Toda tedanji učenec na jerebe, moj sin Mirko, me ni več spremljal in ne pomagal. Leta 1942, 9. septembra, je kot partizan padel na Jelovici pri Mošenjski planini, ko je zopet cvetela ajda in so peli jerebi. In sedaj borcu za svobodo pojo tam večno uspavanko.« ([https://clan.lovska-zveza.si/revija/Lovec-1966-11.pdf ''Lovec'' 48/11 (1966).] 339.)&lt;/blockquote&gt;

*Janko Mrovlje: Poveljniški kader prve Selške čete, po ohranjenih pismenih virih te enote, po pričevanju tedanjih borcev čete: Francem Bičkom, Mirkom Ambrožičem in Janezom Lušino
*Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 114-115.
*[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi679309/ SB]

===Dachavski interniranec Justin Ažman===

{|
|[[File:Justin Ažman.jpg|thumb|Justin Ažman v 30. letih]]
|}

Justin Ažman (1910–1994) je v koncentracijsko taborišče Dachau prišel 8. marca 1942 in tu nato preživel več kot tri leta. Najhuje mu je bilo leta 1942, ko še niso bili dovoljeni paketi od doma, in konec leta 1944, ko se je znašel med t. i. nerazporejenimi in mu je grozil transport v drugo taborišče. Bil je eden tistih internirancev, ki mu je v taborišču uspelo vzpostaviti široko mrežo poznanstev in se vključiti v različne oblike medsebojne pomoči. Kolikor je zmogel, je moči namenjal osebnemu napredku, veliko je bral in se izpopolnjeval v znanju tujih jezikov. Z zanimanjem je spremljal zametke in razvoj kulturnega življenja v taborišču in za slovenske taboriščne prireditve pesnil Dahavske balade – kuplete z vsebinami iz taboriščnega življenja in aktualnega političnega dogajanja.

Justin Ažman je bil rojen leta 1910 v Trstu, mladost je preživel v Kropi. Pred drugo svetovno vojno je opravljal več uradniških služb, nazadnje je bil zaposlen v Kovinarski zadrugi Plamen v Kropi. Na pobudo Stanka Žagarja, učitelja na Srednji Dobravi (prej Dobrava pri Kropi), se je leta 1934 včlanil v komunistično partijo. V začetku leta 1941 je bil interniran v Srbijo v taborišče v Ivanjici v Medjurećju, kamor so jugoslovanske oblasti tik pred začetkom druge svetovne vojne umaknile zlasti komuniste in makedonske nacionaliste. Justin Ažman je ženi Ivi v pismih navdušeno poročal o kulturnem življenju v taborišču in slovenskih književnikih, ki jih je tam spoznal: Miška Kranjca, Ferda Kozaka, Rudolfa Kresala in Ludvika Mrzela, s katerim sta se nato ponovno srečala v Dachauu. V Ivanjici je spoznal tudi režiserja Jožeta Babiča. Z Justinom sta oba imela smisel za pisanje v rimah. Za t. i. Agencijo Bodice, ki je postala stalnica večernih druženj taboriščnikov, sta, najprej Babič, po njegovem odhodu pa Ažman, pripravljala kratke satirične vložke. Babič in Ažman sta sodelovala tudi pri nastanku taboriščne himne Medjurećka. 

Po povratku iz taborišča v Ivanjici konec marca 1941 je Ažman pomagal pri vzpostavljanju partizanskih enot na Jelovici in bil 17. oktobra 1941 aretiran. V preiskovalnem zaporu v Begunjah je bil zaprt do začetka marca 1942, v koncentacijskem taborišču Dachau pa od 8. marca 1942 do osvoboditve taborišče 29. aprila 1945. Domov se je vrnil s prvim konvojem iz Dachaua 9. junija 1945, skupaj z Evgenijem Žukovim, beograjskim novinarjem in kulturnikom ruskega rodu, s katerim se je spoprijateljil v taborišču.

V sedemdesetih letih 20. stoletja je Ažman pomagal pri zbiranju spominov na taborišče in za zbornik Dachau,&lt;ref&gt;Ažman Justin: Utrinki iz taboriščnega življenja. Dachau, zbornik. Založba Borec (ur. Bojan Ajdič et al.), Ljubljana 1981, str. 365–373.&lt;/ref&gt;  ki je leta 1981 izšel pri založbi Borec, pripravil krajši spominski zapis, v katerem omenja več posameznikov, ki so sodelovali pri slovenskih taboriščnih kulturnih prireditvah: zborovodjo Valentina (Folteja) Hartmana in člane slovenskega pevskega zbora v taborišču, pesnika Frana Albrehta, slavista Janeza Logarja in igralca Ivana Levarja. Javni pozivi k zbiranju spominov na čas narodoosvobodilnega boja, mdr. se je v zvezi s svojim pesnikovanjem v taboriščih v Ivanjici in Dachauu dopisoval z Marijo Stanonik, so ga spodbudili, da je svoje osebno doživljanje druge svetovne vojne in desetletja pred njo zapisal v več nizih spominskih zapisov. Zapise o taborišču Dachau je napisal s časovno distanco in v svojem značilnem cinično-humornem tonu. Poimenoval jih je Dahavske dogodivščine. V letih 1979 in 1980 so bile v nadaljevanjih objavljene v Plamenu, glasilu Tovarne vijakov Plamen Kropa. Uvod k Dahavskim dogodivščinam je bila Burka o preštevanju, ki jo je napisal in objavil leta 1976. Začel je takole: Čeprav se je zadnje čase toliko pisalo in govorilo in rjulo čez preštevanje tam na oni plati Karavank, natančneje povedano, na Estrahajarskem, je tudi meni notri nekaj reklo: »Fant, tudi ti imaš bogate topogledne skušnje. Kaj če bi še ti pristavil k tej veseli ofceti svojo lagersko menažko?«&lt;ref&gt;Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37&lt;/ref&gt;  Za predstavitev njegovega načina pisanja spominov na Dachau navajam odlomek iz Burke o preštevanju:

&lt;blockquote&gt; Prvo preštevanje je bilo že na blokštrasi, od koder smo po deset v eni vrsti strumno korakali po lagerštrasi, kjer so se priključili še ostali bloki s sodimi številkami. Skupaj je bilo med 28 številkami 14 barak; z druge strani, z lihimi številkami, pa še nojcugangi – novodošleci, dočim tistim iz revirja, še pravi iz špitala, ni bilo treba maširati na apelplac. Te so kar na postelji prešteli, kar jih je zjutraj še ostalo živih. »Links cvo, links cvo,« so komandirali kapoti in »ein Leid!« Pa smo jo zažingali, kar je duša dala, največkrat tisto: »Švarcbraun ist ein Haselnuss, schwarzbraun bin auch ich, švarcbraun mus mein Madel sein, gerade si wi i ...« (Črnorjav je lešnik, črnorjav sem tudi jaz, črnorjavo mora biti tudi moje dekle, prav taka kot jaz).&lt;ref&gt;Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

V svojih spominih je Ažman opisal tudi zametke kulturnih prireditev v taborišču: /... Že v prvem letu, se pravi leta 1942, je bilo nekaj »kulturnih« in kulturnih prireditev. Med prve prištevamo kino predstave. »Wer noch nicht in Kino war?« se je pridrl blokač v štubo. In tisti, ki še niso bili v kinu, smo dvignili roke. In spet se je zadrl: »Hockerl mitnehmen,« se je glasila druga komanda, pa smo šli v procesiji vsak s svojim stolčkom, ki je veljal za vstopnico, na apelplac (zborno mesto), kjer so bile kino predstave. Po pravici povedano, od teh predstav nismo imeli ničesar. Saj jih tudi razumeli nismo. V mislih na dom pa je čas le minil. .../&lt;ref&gt;Ažman Justin, Dahavske dogodivščine, O kulturi takšni in drugačni. Plamen, leto VII, št. 11 (november 1978), str. 19.&lt;/ref&gt;  Omenja tudi taboriščni orkester (Lagerkapelle) in prvo večjo kulturno prireditev v taborišču, uprizoritev gledališko-glasbene parodije na aktualne politične dogodke Krvava noč v gradu strahov (Die Blutnacht auf dem Schreckenstein) v začetku junija 1943. Po njegovih spominih so predstavo v slogu viteških iger, v kateri je nastopal glavni junak po imenu Adolader (po Adolfu Hitlerju), organizirali zaporniki z Dunaja. Na tej prireditvi je prvi javni nastop imel tudi slovenski pevski zbor,  k sodelovanju sta ga povabila glavna organizatorja prireditve, dunajska kulturna delavca Viktor Matejka in Rudolf Kalmar,  ki je bil tudi avtor predstave. Iz istega leta se je spominjal še folklornega nastopa poljskih ujetnikov, ki so si organizirali (priskrbeli) ženska oblačila, in nekega jetnika, ki je ob tej priložnosti nastopil z igranjem na steklenice. Z bolečino se je spominjal tudi nekega ruskega oficirja, virtuoznega trobentača: /... Nimam sposobnosti, da bi mogel povedati, kako nebeško lepo mu je pela trobenta v poletni večer. Še lagerska hierahija je pozabila na rjovenje in tudi ta je poslušala trobentača, ki se ga je, ne brez vzroka, prijel naziv zlata trobenta. Ne vem več, kdo vse je zanj interveniral, da bi vsaj njega pustili pri življenju. Zaman. .../  Ustreljen je bil 4. septembra 1944. 

Ažman je redno zahajal v taboriščno knjižnico, ki je bila ob njegovem prihodu skromno založena, a se je kmalu toliko izpopolnil v nemškem jeziku, da je pisma pisal tudi drugim zapornikom. Zaporniki so imeli možnost pošiljanja dveh pisem na mesec na naslov, ki so ga sami navedli. Ohranjena so skoraj vsa njegova pisma iz taborišča, po dve pismi na mesec ženi Ivi od konca marca 1942 do februarja 1945, ko je pošta postala neredna. »Fantaziram o knjigah, naravi, hiši, gozdu, še posebej pa o tebi in upam, da se bova še kdaj videla,«  ji je pisal 19. maja 1942. V pismih je redno, zaradi cenzure sicer zelo na kratko, poročal tudi o slovenskih kulturnih prireditvah v taborišču. V letu 1943 je kontrola nad vsebinami paketov nekoliko popustila in Ažman je od doma začel dobivati, tako jih je sam poimenoval, tudi duhovne prigrizke. Žena mu je k vsebini paketov začela prilagati časopise in pretipkana Cankarjeva dela, zadnje taboriščno leto pa tudi knjige in slovarje. V začetku avgusta 1943 je pisal ženi Ivi: /... Več zadovoljstva /kot šport/ mi nudi domača pesem in beseda. Tako je bil npr. danes v našem bloku cel koncert. Enajst pesmi našega pevskega zbora, recitacije, med temi Uvod h Krstu, Grobovi tulijo, jaz pa sem prebral Cankarjevo Krivico. Tudi harmonike ni manjkalo. .../.   Prireditev je podrobno opisal tudi v Dahavskih dogodivščinah: /... Poseben dogodek je bila tudi pošiljka jubilejnega zbornika, ki je izšel kmalu po prvi svetovni vojni ob obletnici Ivana Cankarja. Med drugim je bila tudi priobčena črtica Krivica iz cikla Podobe iz sanj. Ne samo za prvo, ampak tudi za čas druge vojne se mi je zdela tako primerna, da sem jo predlagal v program neke interne, samo za Slovence namenjena kulturne prireditve .../. 

V taborišču je za slovenske prireditve znova začel s pisanjem rim, ki jih je poimenoval Dahavske balade. K temu ga je nagovoril Branko Diehl v času, ko je Ažman v drugi polovici leta 1943 ležal v taboriščni bolnišnici oz. revirju in ga je zaradi dela na taboriščni plantaži, kjer so gojili zelišča in začimbe, mučil išias. Napisal je vsaj 27 kitic, trikrat po tri kitice z vsebino iz taboriščnega življenja ter dogodkov v Jugoslaviji in mednarodne politike. Ženi je 12. decembra 1943 pisal: /... Zadnjo nedeljo je bil (spet) slovenski koncert. To pot nisem bil navzoč, pač pa sem po naročilu (v revirju) spet zajahal Pegaza. Uspeh je bil, kot sem slišal, ugoden, saj sem pravkar dobil naročilo za praznike ... /.   Dahavske balade se v rokopisu niso ohranile, Ažman jih je po vojni nekaj zapisal po spominu, npr. o ušeh in z njimi povezano epidemijo tifusa v letu 1943 oz. o nedeljskih kontrolah prisotnosti uši pri jetnikih:  

&lt;poem&gt;
Komisija se je zbrala, 
da povelje izvrši,
»Lauskontrolle! krik zagnala
pa imaš pregled uši.
Vrag naj vzame te mrcine; 
komisija dobro ve,
tam, kjer rastejo kocine,
rade se uši drže.
&lt;/poem&gt;
 
Ena od njegovih Dahavskih balad se je nanašala na tudi pojem organizirati (prisvojiti, pridobiti si) v taborišču, en verz si zapomnil taboriščnik Andrej Tišler iz Tržiča: V Dachauu vsak organizira, tudi če že prav umira.&lt;ref&gt;(Tišler, Andrej): Ko nisem bil človek, Tržiški vestnik, leto II, št. 16–17, 6. 8. 1953, str. 3.&lt;/ref&gt;  Ažman se je spominjal tudi tega, da sta njegove Dahavske balade enkrat ali dvakrat kot kuplete zapela Božo Grošelj in Risto Gajšek, sicer pevca slovenskega pevskega zbora v Dachauu. Nastopov pevskega zbora se je Ažman spominjal s posebno naklonjenostjo. Sam v zboru zaradi pomanjkanja posluha ni sodeloval, je bil pa dober znanec zborovodje Valentina Hartmana. 

Zbor se je oblikoval spomladi 1943, čeprav so slovenski taboriščniki že prej, ob nedeljah in ob praznikih, večkrat spontano peli narodne pesmi, še posebej potem, ko so večjo skupino slovenskih taboriščnikov preselili iz 14. in 16. v 24., t. i. jugoslovanski blok. Ažman se je spominjal, da je zbor v drugi polovici leta 1943 precej pridobil s prihodom novih internirancev, med katerimi je bila vrsta pevcev iz ljubljanskih pevskih zborov. Takrat je zbor štel tudi nad 60 članov. Zborovodji Hartmanu je s svojo iznajdljivostjo priskrbel izvod Slovenske pesmarice, in sicer tako, da sta s Filipom Legatom iz Krope, ki je ga je gestapo zaprl istočasno kot Ažmana, pisala očetu Juriju Legatu, dolgoletnemu društvenemu pevcu in organistu, naj jima pošlje zdravila za srčne bolezni – Aljaževe kapljice. Zaradi cenzure je bila pesmarica sicer zaplenjena, a je lahko ostala v taboriščni knjižnici. Med pevci je izstopal Božo (Teodor) Grošelj, ki je nastopal tudi z opernimi arijami ob spremljavi taboriščnega orkestra. Ažman in Grošelj sta se dobro poznala, saj je Ažman zanj organiziral pomoč v paketih od doma. Žena Iva mu je 23. novembra 1943 pisala: /... Tvoja sestrična Lucija in njene prijateljice bodo Božu Grošlju spet poslale paket .../. 

Še posebej v lepem spominu mu je ostala prireditev v počastitev Prešernovega dne februarja 1944, na kateri sta Dolfe Cizej, sicer agronom, in slavist Janez Logar predavala o Prešernu, igralec Ivan Levar, član ljubljanske Drame, pa je doživeto recitiral Uvod h Krstu pri Savici. Pesem, posvečeno Prešernu, je za prireditev napisal in recitiral književnik Fran Albreht, Justin Ažman je ob tej priložnosti nastopil s Prešernovo V spomin Andreja Smoleta. V pismu z dne 19. februarja 1944 je napisal: / ... Najlepše pa je bilo, ko je okoli 50 mož zapelo same Prešernove pesmi. Pravijo, da se zbor lahko meri z najboljšimi v svoječasni Ljubljani. Skratka, čutimo svojo narodno dolžnost dostojno počastiti našega velikega Pevca. Domovina nam ne bo mogla kdaj očitati, da si nismo dovolj prizadevali ... /. 

Konec leta 1944 je Ažmanu mimo cenzure uspelo poslati tri pisma, napisana v slovenščini. V pismu z dne 13. oktobra 1944 je ženi Ivi, ki je takrat iz Krope zaradi uničenja zadružne tovarne preselila na Jesenice, pisal o svojem raison d'être v taborišču: /... Drugič skušam izravnati bilanco svojo s tem, da hlastam po znanju. Najprej jezikov. Ruščine sem se že toliko navadil, da sem pred par dnevi dobil pol hlebca kruha zato, ker sem sestavil ljubavno pismo v ruščini. Knjiga, ki si mi jo nekoč v ta namen poslala, sedaj že drugim prav pride. Škoda, da ni več na razpolago te vrste čtiva. O moji nemščini kolikor toliko lahko sama presodiš. Prve korake skušam v angleščini in francoščini. Ne moreš si misliti, kako učen je nek moj tovariš, ki z menoj vred pri kopanju krompirja sedaj – plug vozi. Vse te in še par jezikov govori in je imel kot ataše imenitno službo in mastno plačo. Drugi spet, medicinec, si je vtepel v glavo, da hoče znati švedski. Tretji pa se zadovolji s čikom, in tudi meni bi sedaj prav prišla kaka cigareta. Če boš imela kaj opraviti v Kropi, poglej za mojo fr. čitanko .../. 

Ruski jezik ga je poučeval Evgenij Žukov (1897–1959), s katerim sta se spoprijateljila in ostala v stikih tudi po vojni. Žukov, rojen v Kijevu, je po prvi svetovni vojni živel v Beogradu, kjer je bil uveljavljen novinar in kulturni delavec, mdr. je vodil koncertno agencijo Jugokoncert. Taboriščne razmere je prenašal težje kot Ažman. Po pismih sodeč, poštne povezave med Nemčijo in Srbijo ni bilo, zato Žukov sprva ni imel stikov z domačimi. Ažman je Žukovu prek svoje žene Ive pomagal vzpostaviti stike z družino v Beogradu in s številnimi znanci v kulturnih krogih v Beogradu, Zagrebu, Münchnu, Berlinu, na Dunaju ter tudi v Sloveniji, v Ljubljani in na Bledu. Aprila 1943 sta si ženi začeli dopisovati. Marija Žukov je v Slovenijo pošiljala pisma in pakete za moža, Iva pa jih je prepošiljala v Dachau, s paketi zanj so pomagali tudi Ivini sorodniki v Ljubljani. Marija in Žukovi znanci so bili Ažmanu zelo hvaležni za moralno in siceršnjo podporo, ki jo je izkazoval izobraženemu taboriščniku. 

Po osvoboditvi taborišča 29. aprila 1945 sta oba pomagala novi taboriščni upravi – Ažman je delal v knjižnici, Žukov pa je, za razliko od tipkanega in ciklostiranega Dahavskega poročevalca, ki so ga izdajali slovenski taboriščniki, v cirilici na roke pisal Sovjetski bilten. Po vrnitvi v domovino sta se oba znova vključila v javno in kulturno življenje. Ažman je bil prva dva meseca po vrnitvi domov v pripravah na množično prireditev v počastitev osvoboditve, im. Partizanski dan v Kropi. Kot govornik je nastopil Ažmanov taboriščni znanec Stane Oswald. Avgusta 1945 je bil Ažman izvoljen za prvega predsednika krajevnega NOO (Narodnoosvobodilnega odbora). Kmalu po vojni je prišel v spor z nekaterimi kroparskimi partijci in leta 1947 je bil iz partije izključen. Tudi Žukov je bil prve povojne mesece zelo zaposlen, organiziral je več mednarodnih gostovanj umetnikov, mdr. je bil v organizacijski skupini ob obisku ruske igralke Tatjane Okunjevske. Kmalu zatem se je zanj začela nova kalvarija, zasliševali so ga zaradi njegove vloge taboriščne starešine v Dachauu. V zvezi z Žukovim in Dielom so zaslišali tudi Ažmana. Žukov je po letu 1950, ko je bil oproščen obtožb, večkrat prišel v Slovenijo – na Bled in v Kropo.

*Saša Florjančič: V taborišče se vtihotapi slovenska kultura. ''Vigenjc'' 2025.
*Saša Florjančič: [Zapisi Justina Ažmana iz Krope v koncentracijskem taborišču Dachau], ''Vigenjc'' 15 (2015). &lt;!-- št. 29 363 --&gt;

===Rdeči kaplan in pesnik [[:w:Lojze Jože Žabkar|Lojze Žabkar]]===

{|
|[[File:Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši.jpg|thumb|350 px|Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar 02.jpg|thumb|200 px|Lojze Jože Žabkar]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar]]
|}

{|
|[[File:Lojze Jože Žabkar 03.jpg|thumb|150 px|Lojze Jože Žabkar]]
|[[File:Dnevniki Lojzeta Jožeta Žabkarja.jpg|thumb|Delček Žabkarjevih dnevnikov v uredništvu Boža Flajšmana]]
|[[File:Lojze Žabkar, Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983.jpg|thumb|Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982]]
|}

Jože Žabkar se je rodil 5. januarja 1910 na Mikotah pri Raki gozdnemu čuvaju Alojzu in Mariji. V letih 1923–31 je hodil v klasično gimnazijo v Ljubljani in po maturi stopil v križniški red. Po noviciatu 1931–2 na Dunaju je med letoma 1932 in 1934 na jezuitski univerzi v Innsbrucku študiral teologijo in filozofijo, 1934–37 pa v Ljubljani teologijo. 1937/38 je bil kaplan v Metliki, 1938 je služil vojaščino, 1938–1941 je bil ravnatelj Vajeniškega doma v Ljubljani, 1941–1943 kaplan in do 1969 župnik v Črnomlju. Ker so njegovi dijaki med prvimi odšli v partizane, se ga je prijel vzdevek »rdeči kaplan«. Nazadnje, do smrti 1983, je bil župnik v Kropi, kamor ga je nadškof Pogačnik prestavil kljub množičnemu nasprotovanju črnomaljskih vernikov. Zelo se je priljubil tudi faranom v Kropi.

Kot krščanski socialist je objavljal v ''Delavski pravici'' in njeni prilogi ''Polet''. Takoj v začetku okupacije se je vključil v OF. V Črnomlju in okolici je pomagal organizirati partizansko šolstvo in februarja 1944 ustanoviti versko komisijo pri SNOS. Uporniški Žabkar je bil med vojno kritičen do nepotrebnega partizanskega nasilja nad nasprotniki, po vojni pa je bil v konfliktu z nadrejenimi cerkvenimi oblastniki. Po osvoboditvi je bil leta 1949 soustanovitelj in član duhovniškega Ciril-metodijskega društva. Predaval je ob 400-letnici slovenske knjige (''Organizacijski vestnik CMD'' 1951), v KMD 1984 je pisal o cerkvi med NOB na osvobojenem ozemlju, objavljal je tudi v ''Družini'', ''Novi poti'' idr. Prejel je visoki državni priznanji: 1959 red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in 1974 red za narod s srebrnimi žarki. 2020 mu je belokranjsko muzejsko društvo v Črnomlju odkrilo spominsko ploščo; cerkev je postavitev plošče ovirala.

Pesmi in kratko prozo je pisal in objavljal že v gimnazijskem glasilu, pred vojno v ''Domu in svetu'', ''Kresu'', ''Mladiki'', ''Naši zvezdi'', ''Rasti'', ''Vigredi'', po vojni v ''Novi poti'', ''Glasniku Slovenskega duhovniškega društva'' idr. Čeprav je imel že pred vojno pripravljeni zbirki pesmi ''Metlika, mesto ob Kolpi'' (1937) in ''Dnevi na jugu'' (1938), je samostojno zbirko objavil šele 1981. Naslovil jo je ''Brevir moj v travi'' (spremna beseda Boris Paternu; ocene D. Voglar, ''Borec'' 1982, 411–2; M. Košir, ''Dnevnik'' 1981, št. 349; M. Novak, ''Delo'' 1981, št. 297; ista, ib. 1983, št. 43; T. Bohinc, ''Glasnik Slovenskega duhovniškega društva'' 1982, 33–4; B. Štih, ''Dnevnik'' 1982, št. 42). Zanjo je prejel 1983 Kajuhovo nagrado. Zbirka je izbor Žabkarjeve partizanske in domovinske poezije, ki je zrasla iz osebnih doživetij v Beli krajini in na Dolenjskem. Žabkar je v njej iskreno veren in poln zaupanja v pravičnost življenja in plemenitost preprostih ljudi. Pripravljal je nadaljevanje partizanski pesmi pod naslovom ''Zbudil bom jutranjo zarjo''.

V rokopisu je ostala tudi pesniška zbirka ''Železna vezenina'' s 70 kroparskimi pesmimi, ki jo je, vse se tako zdi, načrtoval za svojo sedemdesetletnico in jo popravljal še nadaljnja tri leta, dokler ga ni 23. junija 1983 v Ljubljani prehitela smrt.

&lt;!-- '''Viri za geslo Franceta Pibernika v SBL''': J. Grgič, ''Delo'' 1983, št. 149 (s sliko); M. Gregorčič, ''Večer'' 1983, št. 57 (s sliko); B. Kocjan, ''Družina'' 1983, št. 30; J. Gregorič, KMD 1984, 122–3 (s sliko); intervju v ''Glasu'' 1980, št. 33/4 (D. Sedej). --&gt;

====Na Jelovici 1970====

&lt;poem&gt;
Tu padla dva sta borca,
prav na tej škrbini
dala na oltar 
življenji mladi domovini.

Avgusta petega,
v letu prvem vstaje
Cankarja brigada
tu se je rodila.
Svobode kal
v gozdovih teh
v strahotnih dneh je vzklila.

Modrina encijana me zastira,
požira pot me skalnata,
volčje črešnje
teloha belino nasledile,
sesajo me naročja bukovih gozdov,
z Vodic me pelje pot domov.

Križ lesen in Križani na njem,
Bog vedi, kdaj se je podrl:
nema priča na križpotju,
zadet od krogle 
partizan je tu umrl.

Vodice, 20. maja 1970.
Lojze Jože Žabkar
&lt;/poem&gt;

====[[:w:Joža Bertoncelj|Joža Bertoncelj]]====

&lt;poem&gt;
Kdor samo to premišljuje,
kje in kaj bi pojedel,
kar se med palcem
kazalcem premika,
kar gre v trebuh po grlu,
več vreden ni,
kakor tisto,
kar se iz njega scedi.
Pobral je železo na cesti,
ga v ognju,
vigenjcu svojem zmehčal,
križ in na križu
Gospoda skoval:
&quot;V imenu Očeta in Sina,
v hišo krščansko
potuj, umetnina!&quot;

Pljunil pred njega možak je,
za zbito železo
da dal bi stotake,
škoda bi bilo:
zanje dobiš v gostilni
obilno kosilo!&quot;
Za kruh naš vsakdanji
Bog bodi zahvaljen!
Če v potu obraza
v železo sem martro božjo vkoval,
nerad bi bedaku pod ceno
jo zdajle prodal!
&quot;Pri ješi se mojster
s kladivom, hrust, je zravnal
in dodal:
&quot;Če zdi se premalo,
pljuni pred mene ponovno!
Nič večje od tebe
za to ne bo govno!
&quot;Segel v žep je ponosno,
ponudil možaku prijazno:
&quot;O lepem vedenju
knjigo za dinarje tele naroči!
[[:w:Mirko Mahnič|Mahničev Mirko]] vesel,
še lepšo bo zate napisal.
Čas pa tvoj pljunek
na mojem bo križu izbrisal.&quot;
&lt;/poem&gt;
Kropa, 15. oktobra 1973&lt;br&gt;
Lojze Jože Žabkar

(''Železna vezenina'')

====Železni Kristus====
&lt;poem&gt;
Na razstavi svetovni
zlato dobil je odličje
mojster železa
Joža Bertoncelj:
Kristus s povešeno glavo,
še in še jo poveša,
kakor žebljarji skozi stoletja,
od kovanja in rodnje
sključene matere kroparske
s sadom telesa v naročju,
daleč premalo dajale so njive
kruha in mleka na Stočju.

Prsti od kladiv so zviti,
v ročaj se leseni zažrli,
trde komaj načeli
v zemlji, za Lenartom svetim,
v grobu so črvi.

Kristus s povešeno glavo,
križ kraj njega leseni
na steni v kapeli,
stotine žebljev vseh vrst
vanj so zabiti,
stkane v mrežo
železne so niti,
nam in zanamcem v spomin,
Kroparski Kristus –
v trdo železo vkovan
je mož bolečin.

Prikloni se romar moderni
kot na razstavi na steni,
Ta Kristus, ti žeblji skovani,
daleč, daleč že so za nami:
standard moderni
trpljenje je daleč odrinil.
Bog nas obvaruj,
da bi spomin na kovanje
v stoletjih za nami izginil.

Kropa, 18. 1. 1982.
Lojze Jože Žabkar
&lt;/poem&gt;

====Železni oltar v Kropi====

&lt;poem&gt;
V oči se iskremu zapikajo ognjene,
med koksom se žarečim
cvre železo,
mehko kot testo
pod kleščami se zvija:
kaplje znojne ga hladijo,
udarci kladiva
naprej, naprej
se kar vrstijo.

Za kosom kos
ustvarja vezenino,
za božjo čast,
za farno še družino.
&quot;Kako je dober Bog,
da dal je tem pestem
tako posrečeni objem
kladiva težkega,
in da je klešč prijem
tako prečudno vešč!&quot;

Kot klekljarice svila
previja se v oblike
železnina,
kako kar raste
iz rok kovaških
čudežna iz jekla
vezenina!
Bog sam v sledenje teh,
oblikovno navzoč,
duha razširil je
prostranosti obroč,
prelil vesolja je širino
v to prelepo čipko –
mrtvega železja vezenino.

Kropa, 19. maja 1971.
Lojze Jože Žabkar&lt;/poem&gt;

====Mojih sedemdeset let====

&lt;poem&gt;
Ničla sem pred Bogom,
to bolj sam vem, kot drugi,
po svoji,
na svet priromal sem zaslugi.
Zabijal vso mladost
mi oče je v betico,
sveto, enkratno resnico:
&quot;Roke za vsako delo,
usteca za vsako jelo!
&quot;Vse do križa sedmega
me spremlja ta maksima,
včasih več, včasih manj
se dejstvo rima!

Kovačeve roke
vitre železne krivijo,
vez za vezjo,
spojka za spojko,
vežejo plašček
stekleni posodi,&lt;ref&gt;UI je takole razložila ta plašček: &quot;Plašček za stekleno posodo v kovaškem in tradicionalnem žargonu pomeni okrasni ali zaščitni kovinski preplet, ki obdaja steklenico. V širšem smislu gre za tradicijo opletanja steklenic (pletenk ali demižonov). Medtem ko so se pletenke običajno opletale z vrbinimi vitrami, šibjem ali leskovim lesom, pa so kroparski umetni kovači razvili posebno spretnost: steklenice so opletali z izjemno tankimi, prožnimi železnimi nitmi in trakovi.Izraz ima v pesmi tako praktičen kot simbolen pomen: Praktični (tehnični) pomen: Kovač iz tankih železnih trakov skuje nekakšno kovinsko »mrežo« ali »srajčko« (spojka za spojko), v katero nato obleče stekleno posodo. Ta plašč varuje krhko steklo pred udarci in hkrati služi kot unikatni dekorativni element, ki dokazuje kovačevo izjemno natančnost. Vsebinski kontekst pesmi: Avtor v naslednjih verzih pravi: »Da bi ga mnogim iz te 'vezenine železne' še lahko natočil ...« S tem neposredno nakaže, da gre za kovan in s kovanimi nitmi opleten bokal ali steklenico za žganje oz. vino (verjetno za tisto »zelenega šilce«, ki ga omenja na začetku zadnje kitice).&lt;/ref&gt;
božje dobrote talent,
paseka dva še,
zamašek skovan je,
sedmici dodelana ničla:
Bolj kot to delo,
letina moja je pičla.

Zelenega šilce popijmo,
let še teh nekaj,ki bodo, zalijmo!
Da bi ga mnogim
iz te &quot;vezenine železne&quot;
še lahko natočil,
preden moj dan bo slovesa napočil!

Kropa, 5. januarja 1980.
Lojze Jože Žabkar&lt;/poem&gt;

====Karabinko mi na grob denite====
&lt;poem&gt;
Pomlad se v reber je pognala,
nevidna sila
v breze zlezla je zarana,
sok napenja skorjo belo,
kosu kos
v dragi odgovarja:
nad Metliko, pod Gorjanci
se zbudila
jutranja je zarja.

&quot;Vzemi nožek, draga,
v skorjo breze
ostro riso
mi zareži,
rano težko
z robčkom mi preveži.
Soka kar v menažko
mi nastrezi,
čudežna je moč v brezi,
morda me pozdravi!

Sok mlade breze
v žile se zaleze,
kot skorjo belo
kožo velo
bo napelo,
brez zdravnika
bo me ozdravilo.

Če pa volja božja bo,
da v majniku cvetočem
vzeti moral bom slovo,
pod brezo tole čudežno
me pokopljite,
na grob mi karabinko
s titovko denite,
da veren bil sem,
še križ lesen nanj zasadite!&quot;
''Brevir moj v travi'' (1981), 17&amp;ndash;18.
&lt;/poem&gt;


====Na Bistrici 1942====

&lt;poem&gt;
Sklonim nad njim se,
potno je čelo,
ves nebogljen
in v cunje zavit,
v trebuhu ga zvija:
&quot;Pomagajta, Jezus, Marija!&quot;

Sestra tiho mi dahne:
''Tifus mori ga,
strel v čreva dobil je,
krog pasa ves gnil je,
zdržal ne bo.
Vas je naročil,
dajte mu to,
kar je potrebno
za zadnje slovo.&quot;

V srcu me misel boli,
da mora mlad iti,
razvezane mladih moči
so vse niti.
Dekle mu piše:
&quot;Majnik kot lani,
moj dragi, je danes v Ljubljani,
še lepše nam bo,
ko se vrneš domov ... &quot;

Fantu steklijo oči,
globlje, vse globlje
v prsih mu hrope,
stiska roke mi,
rad bi še nekaj povedal,
ko se je vsega spovedal:
&quot;Če me v Ljubljano
svobodno ne bo,
povejte ji vi,
moji ljubljeni Sonji,
mislil sem nanjo vse dni:
videla bova se v večnosti.&quot;
&lt;/poem&gt;
''Brevir moj v travi'' (1981), ''Pesmi upora, 3'', 403.

* Božidar Flajšman: [https://www.youtube.com/watch?v=yJvNkjWyqfk Pestro življenje duhovnika, pesnika in kronista Lojzeta Jožeta Žabkarja in njegov izgon iz Črnomlja.] Središče za  javno zgodovino FF UL 14. 6. 2023. Youtube.
* [https://radio-odeon.com/novice/v-crnomlju-o-pestrem-zivljenju-lojzeta-zabkarja/ V Črnomlju o pestrem življenju Lojzeta Žabkarja.] Radio Odeon 15. 6. 2023.
* Božidar Flajšman: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8CLPSD9 Dnevi na jugu, 1937-1938: slovenski duhovnik in pesnik na služenju vojaškega roka v Srbiji, za časa Kraljevine Jugoslavije.] ''Retrospektive'' 22/1 (2023).

===Pesnica [[:w:Kristina Šuler|Kristina Šuler]] in njena hči partizanka ===

{|
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Spominska plošča Kristini Šuler na rojstni hiši]]
|[[File:Kropa birthplace of the poet Kristina Šuler 26102009 66.jpg|thumb|Rojstna hiša Kristine Šuler]]
|}

{|
|[[File:Kristina Šuler.jpg|thumb|Kristina Šuler]]
|[[File:Kristina Šuler 1945.jpg|thumb|Kristina Šuler 1945]]
|[[File:Kristina Šuler 02.jpg|thumb|Kristina Šuler, Kovaški muzej v Kropi]]
|}

{|
|[[File:Kristina Šuler s hčerko Kristo.jpg|thumb|Kristina Šuler s hčerko Kristo]]
|[[File:Kristina Šuler 1914.jpg|thumb|Kristina Šuler 1914]]
|[[File:Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi.jpg|thumb|Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi]]
|}

[posnetek groba na Žalah | portret Kristine Šuler slikarke Mare Kralj iz 1934]

V zavesti imamo, kot da je šel v partizane samo praznožepi proletariat, pri Kristini Šuler, Mirku Šušteršiču in še kom pa se izkaže, da so bili med najbolj zavzetimi uporniki izobraženci in iz premožnih družin. Te je okupator kot najbolj nevarne ponemčevalnemu načrtu tudi najprej izselil ali zaprl. Kristina Šuler (1866&amp;ndash;1959) je bila iz fužinarske družine. Mati Hedvika, rojena Potočnik, je zgodaj umrla, oče, podjetnik Benjamin Schuller pa je na stara leta obubožal in je z učiteljsko plačo sama vzdrževala družino. V Kropi je dokončala osnovno šolo, sledilo je osem let samostanske šole v Škofji Loki in učiteljišče v Ljubljani.

Med 1889 in 1898 je poučevala v Bohinjski Bistrici, kjer sta bila za kaplana pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Anton Medved, ki sta organizirala literarna srečanja in jo literarno usmerjala. Čeprav se je skupaj z učiteljico Vido Jeraj uveljavila kot najpomembnejša pesnica svojega časa, knjižnega izida svojih pesmi ni dočakala. 1899&amp;ndash;1901 je službovala na osnovni šoli v Šmartnem pri Ljubljani, dokler je niso odpustili zaradi rojstva nezakonskega otroka. S trimesečno hčerko Kristo se je odselila na Staro Goro pri Sv. Juriju ob Ščavnici in tam poučevala do upokojitve 1925xx. 

Pet let po upokojitvi se je preselila v Ljubljano in poslovenila priimek. 1941 se je, petinsedemdesetletna,  kot članica Jugoslovanske ženske zveze vključila v OF. Na sestanek pri njej doma na Mirju je prišel tudi Boris Kidrič. S sestro sta pisali po zidovih gesla proti okupatorju; bila je najstarejša ljubljanska aktivistka. Hčer Kristo so internirali v Italijo in se je vrnila po kapitulaciji Italije septembra 1943. Partizani so jo poslali poučevat na osvobojeno ozemlje v Belo krajino.  

Ostarela Kristina je med vojno spet začela pesniti, in to angažirano, bojevito, na temo trpečega, a neuklonljivega ljudstva ter o hčeri izgnanki in partizanki. Pesmi je prebirala ljudem, ki ob italijanski blokadi niso smeli iz hiš. Pesem V pričakovanju je napisala tik pred osvoboditvijo maja 1945 in je izšla v slavnostni številki ''Slovenskega poročevalca''. 

Hčer so 1949 pod obtožbo, da je informbirojevka, za dve leti in pol internirali na Golem otoku. Političnih zapornikov so se tedaj ljudje izogibali, zvezo med matero in hčerjo je s pismom pomagal vzdrževati Fran S. Finžgar. Po zaporu je z materjo živela skrajno revno v bedni sobi, skozi katero so hodili drugi stanovalci, do leta 1959, ko je 59-letna hči umrla za rakom. Kristina Šuler se je potem preselila k sorodnikom v Moste, vendar je že čez pet mesecev umrla. Na nagrobniku na ljubljanskih Žalah (spomenik je izdelal prijatelj Tone Kralj) so vklesani njeni verzi: 

&lt;poem&gt;
Stopinje moje tišje so in tišje ...
Odhajam praznih rok neznano kam.&lt;/poem&gt;

Spominsko ploščo ima na rojstni hiši v Kropi in na OŠ na Stari Gori, pod njenim znamenjem se odvija pesniški natečaj za najboljšo slovensko žensko poezijo kresnice. 

&lt;poem&gt;
'''V ječi'''

Bila pohlevna sem in tiha,
otrokom svojim sem bila ljubeča mati,
o, zdaj me ni več prepoznati -
preklinjam, krčim žuljave roke v pesti:
&quot;Prekleta bodi roka, ki je strel sprožila,
mi sina je edinca umorila,
prekleti vi, ki hčerko ste mi odpeljali,
v sramoto in trpljenje jo pehali,
porušili, požgali dom ste naš;
ponižan, strt naj rod bo vaš!&quot;

Bila pohlevna sem in tiha,
zdaj levinja sem krvoločna;
da bi telo in dušo mi ubili,
za mreže ste železne me vtaknili,
da v ječi brez otrok naj svojih jaz poginem,
brez njih ljubezni in opore naj preminem.

Že bliža dan se, okupatorji krvavi,
ko levinja za mrežami bo zarjovela -
v svobodo zlato našo bo zdrvela,
slavila z narodom njegov veliki dan.

''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 481.
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
'''Lučka na grobu'''

Lučka na grobu, drobna kresnica,
svetiš v noč gozdno, v temi blestiš,
padel junak je za narod, svobodo,
njemu v spomin, ti lučka, goriš.

Smreke zelene, gozdne ciprese
v molku globokem ob grobu stoje,
breze junaku pozdrav šepetajo ...
z listjem jesenskim grob mu zlate.

Vžigaj se, lučka, v ogenj mogočni,
srca prešine plamen naj tvoj,
s silo udarno po poti junaka
stopajmo proti sovražniku v boj! 

Lučka na grobu, drobna kresnica,
bodi znanilka srečnih nam dni,
ko bo vstal narod, prerojen, prekaljen
iz bolečine, trpljenja, krvi.

''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 483; tam še 5 njenih pesmi.
&lt;/poem&gt;

&lt;blockquote&gt;
Nikoli se nisem bala preganjanja, ki mi je pretilo. Spremljala sem drzne podvige naših mladih ljudi, ki so tvegali življenje, mučenje, ječe in taborišča in doživela čudovit preokret v slovenskem
človeku — nič več ni klonil glave pod okui ukupatorjevim bičem, temveč ponosno in samozavestno stopal v borbo za pravice in svobodo svojega teptanega naroda. [...] Vsa štiri leta najhujšega trpljenja slovenskega naroda sem s trdno in neuklonljivo vero pričakovala našo zmago. Vedela sem, da ustvarjamo v skupni borbi z našo mogočno in iskreno zaveznico SZ svetlejšo bodočnost našemu in vsem narodom Jugoslavije. 
&lt;/blockquote&gt;

&lt;poem&gt;
Odprl knjigo si velike svoje zgodovine,
v peterokrako zvezdo so se zlile zvezde zlate,
prešel je mrak, minila groza je noči,
s krvjo umit pred svetom tvoj obraz blesti.
Ljubezni, bratstva luč ti iz oči gori.
Če kdaj še v te zažene vojni se vihar,
boš dvignil močno pest na nov udar.
&lt;/poem&gt;

&lt;blockquote&gt;
'''NAŠLE SO POT NAZAJ IN NIHČE JIH VEČ NE BO ODVRNIL OD NAŠE PARTIJE.''' Pismo z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena Centralnemu komiteju KP Jugoslavije. Izmed 306 z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena iz vse Jugoslavije jih je 299 poslalo Centralnemu komiteju Komunistične partije pismo, v katerem pravijo med drugim:

»Ko smo pazljivo zasledovale čedalje srditejšo in čedalje bolj breznačelno gonjo vodstev ZSSR in dežel ljudske demokracije proti naši mladi socialistični domovini, naši Partiji in vladi, smo spoznale vso pogubnost tega potu izdajstva ljudstva in Partije. Na to pot nas je večinoma zapeljala avtoriteta tistih, ki so podpisali pisma CK VKP(b) in zloglasno resolucijo Informbiroja.«
Pismo ugotavlja, kakšni so nameni in cilji voditeljev ZSSR in dežel ljudske
demokracije v njihovi gonji proti socialistični Jugoslaviji, kaj vse so doslej že
ukrenili, da bi dosegli te namene in cilje, in kako brezplodno je vse to početje,
zaključi pa se z besedami:

Me, ki smo v časih tako težkih za našo Partijo in narode klonile in zapustile pravo pot, smo bolj k kakor kdaj koli občutile toploto in skrb naše Partije, ki ukazuje slehernemu v naši deželi, partija nam je še enkrat pokazala vso svojo velikodušnost, ko nam je na široko omogočila spoznati resnico, popraviti svoje napačno stališče in se zopet vrniti v vrste dobrih državljanov naše dežele, borcev za socializem. Z vsem srcem sprejemamo pomoč naše Partije in obljubljamo, da nas nihče nikoli več ne
bo mogel odvrniti od poti, po kateri nas vodita naša Partija in tovariš Tito. Napele bomo vse svoje sile v graditvi socializma in borbi proti vsem tistim, ki bi skušali ovirati graditev od zunaj ali od
znotraj, in obljubljamo, da kot matere nikoli ne bomo dovolile, da bi hodili naši otroci po kateri koli drugi poti, razen po tisti, po kateri nas vodi naša Partija. 

Naj živi močna in nezlomljiva Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. 

Pismo so podpisale: Slobodanka Djordjević, Vasilija Uzelac, Katica Hrušč, Ema Logar - Grbec, Kristina Šuler in še 294 tovarišic. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9K809KXX ''Ljudska pravica'' 12. 10. 1949]&lt;ref&gt;Pismo je verjetno podpisala hči Kristine Šuler Krista, ki je bila kot informbirojevka zaprta na Golem otoku.&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;

In prav do zadnjega si je želela dvojega: da bi izoblikovala še eno pesem, ki jo je nosila v srcu pet dolgih mesecev, morda najbolj bolečo pesem svojega življenja — pesem umrli edinki, in da bi doživeta knjigo svojih izbranih pesmi. -- Nekrolog Erne Musar. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQU0YA9Z ''Delo'' 13. 1. 1959]

*Vlasta Felc: Toliko je dala, a odšla je praznih rok: Pesnica Kristina Šuler. ''Delo'' 19. 8. 1998. 9.
*Emil Cesar: članek v ''Borcu''
* Emil Cesar: spremna beseda. ''Češnja pod oknom: Izbrane pesmi''. Ljubljana: Amalietti, 2008. 93&amp;ndash;109.
*Verena Štekar Vidic: Kristina Šuler. ''Plamen'' 1985.
*Erna Mauser: Razgovor s Kristino Šulerjevo. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHWONFVP ''Ljudska pravica'' 10. 11. 1945.]

==Civilno življenje ==

{|
|[[File:Gregorjevo v Kropi 1944.jpg|thumb|Gregorjevo v Kropi 1944]]
|[[File:Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar.jpg|thumb|200 px|Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Svojci vozijo z gora svoje drage.jpg|thumb|450 px|Svojci vozijo z gora svoje drage. Foto Slavko Smolej]]
|}

{|
|[[File:Vajenci v Kropi 1943.jpg|thumb|Vajenci v Kropi 1943]]
|[[File:Lazarjeva Micka 100 let.jpg|thumb|Pričevalka Lazarjeva Micka]]
|}

==Vzporedni projekti==
*dopolnitev gesla o Kropi na Wikipediji
*vnos manjkajočih fotografij v Wikimedijino Zbirko
*vris manjkajočih spomenikov na OpenStreetMap
*dopolnila in popravki za padle Kroparje v Sistory

===Osebnosti iz Krope===

* [[:w:Janez Krstnik Potočnik]] (15. 6. 1749, [[:w:Kropa]] - 9. 2. 1834, [[:w:Ljubljana]]), slikar in restavrator
* [[:w:Jožef Potočnik]] (1753, [[:w:Kropa]] - 1808), pravnik, cesarski dvorni svetnik
* [[:w:Simon Ignac Pesjak]] (29. 7. 1778, [[:w:Kropa]] - 24. 9. 1857, [[:w:Ljubljana]]), trgovec
* [[:w:Valentin Klinar]] (1840, [[:w:Kropa]] - 23. 12. 1902, [[:w:Kropa]]), trgovec, soustanovitelj in načelnik žebljarske zadruge
* [[:w:Danijel Pogačnik]] (1834, [[:w:Kropa]] - 1910), ilirski pesnik
* [[:w:Janez Šolar]] (27. 8. 1827, [[:w:Kropa]] - 22. 2. 1882, [[:w:Zadar]]), duhovnik, jezikoslovec, profesor in šolski nadzornik
* [[:w:Jurij Varl]] (23. 4. 1827, [[:w:Kropa]] - 5. 3. 1874, [[:w:Velesovo]]), pesnik, duhovnik in pripovednik
* [[:w:Ivan Zupan]] (9. 12. 1857, [[:w:Kropa]] - 4. 7. 1900, [[:w:Kamna Gorica]]), skladatelj in orglar
* [[:w:Jožef Zupan]] (12. 3. 1811, [[:w:Kropa]] - 29. 8. 1866, [[:w:Kropa]]), nabožni pisatelj
* [[:w:Simon Zupan]] (24. 10. 1844, [[:w:Kropa]] - 20. 10. 1925, [[:w:Ljubljana]]), nabožni pisatelj
* [[:w:Rok Gašperšič]] (9. 8. 1941, [[:w:Kropa]]), direktor, lovec, pisec domoznanskih del
* [[:w:Justin Ažman]] (25. 3. 1910, [[:w:Trst]] - 1991, [[:w:Kropa]]), politični in kulturni delavec
* [[:w:Joža Bertoncelj]] (1901, [[:w:Kropa]] - 1976), umetnostni kovač in literat
* [[:w:Anton Dermota]] (4. 6. 1910, [[:w:Kropa]] - 22. 6. 1989, [[:w:Dunaj]]), tenorist, operni pevec, koncertni pevec in pedagog
* [[:w:Gašper Dermota]] (1917, [[:w:Kropa]] - 1969), operni pevec
* [[:w:Leopold Dermota]] (1912, [[:w:Kropa]] - 1992), operni pevec
* [[:w:Lovrenc Dermota]] (1938, [[:w:Kropa]]), direktor Mariborskih lekarn
* [[:w:Rudi Finžgar]] (7. 5. 1920, [[:w:Podnart]] - 9. 7. 1995, [[:w:Kropa]]), smučarski skakalec in podjetnik
* [[:w:Boštjan Gašperšič]] (1938, [[:w:Kropa]] - 1938), arhitekt, glasbenik in risar
* [[:w:Branko Gašperšič]] (11. 1. 1935, [[:w:Kropa]] - 5. 7. 2006, [[:w:Jesenice]]), doktor znanosti, univerzitetni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, dekan
* [[:w:Janez Gašperšič]] (4. 12. 1934, [[:w:Kropa]] - 27. 3. 2009, [[:w:Radovljica]]), graver in cizeler
* [[:w:Jože Gašperšič]] (14. 3. 1896, [[:w:Kropa]] - 7. 12. 1964, [[:w:Kropa]]), gospodarstvenik, glasbenik in zgodovinar
* [[:w:Marjan Gašperšič]] (15. 8. 1929, [[:w:Kropa]] - 16. 12. 2015, [[:w:Ljubljana]]), arhitekt in industrijski oblikovalec
* [[:w:Zlata Obnjanovič Gašperšič]] (17. 3. 1931, [[:w:Kropa]]), glasbenica in sopranistka
* [[:w:Damjan Hafner]] ([[:w:Kropa]] - 2014 [[:w:Kropa]]), direktor
* [[:w:Luka Hafner]] (1859, [[:w:Kropa]] - 1935, [[:w:Kropa]]), fužinar, kovaški podjetnik, župan in soustanovitelj žebljarske zadruge
* [[:w:Adam Kržišnik]] (1936, [[:w:Kropa]]), umetnostni kovač
* [[:w:Kamilo Legat]] (17. 9. 1935, [[:w:Kropa]] - 1995), akademski slikar in likovni pedagog
* [[:w:Dušan Petrač]] (28. 1. 1932, [[:w:Kropa]]), fizik
* [[:w:Matija Pirc]] (21. 3. 1875, [[:w:Kropa]] - 24. 2. 1927, [[:w:Maribor]]), profesor, zgodovinar, geograf
* [[:w:Anton Šilar]] (28. 1. 1936, [[:w:Kropa]] - 2015, [[:w:Nova Gorica]]), dramski in filmski igralec
* [[:w:Kristina Šuler]] (17. 7. 1866, [[:w:Kropa]] - 25. 12. 1959, [[:w:Ljubljana]]), pesnica
* [[:w:Artur Vidic]] (1922, [[:w:Kropa]] - 16. 3. 2006, [[:w:New York]]), doktor znanosti, sociolog, univerzitetni profesor na New School for Social Research, New York
* [[:w:Peter Žmitek]] (28. 6. 1874, [[:w:Kropa]] - 27. 12. 1935, [[:w:Ljubljana]]), akademski slikar
* [[:w:Dominik Gašperšič]] (19. 2. 1940, [[:w:Kropa]]), univerzitetni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, stomatolog
* [[:w:Egidij Gašperšič]] (1. 9. 1936, [[:w:Kropa]]), pevski pedagog, skladatelj in zborovodja
* [[:w:Alojz Potočnik]] (11. 6. 1951, [[:w:Kropa]]), politik
* [[:w:Janez Potočnik]] (22. 3. 1958, [[:w:Kropa]]), doktor znanosti, ekonomist, politik, evropski poslanec in komisar
* [[:w:Zmago Šmitek]] (1949, [[:w:Kropa]]), etnolog, kulturni antropolog, doktor znanosti, univerzitetni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskovalec
* [[:w:Irma Mihelič]] (4. 10. 1984, [[:w:Kropa]]), operna pevka


(izpis iz [[:w:Seznam osebnosti iz Občine Radovljica|Seznama osebnosti iz Občine Radovljica]]. DAR.)
*Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdojekdo.]

==Opombe==

{{sklici}}

==Predmeti==
* z Vurnikove hiše odstranjena spominska plošča OF v Radovljici, posvečena aktivistu OF in partizanu Stanetu Bertonclju (1912 Ljubno &amp;ndash; 1966 Radovljica), ki je bil nazadnje v vojni čevljarski delavnici na Brezovici pri Kropi.
* v lovsko puško predelana brzostrelka Franca Gašperšiča, ki je bila njegovo orožje v partizanih in jo je pred leti podaril Kovaškemu muzeju.

'''Predmeti iz mestnega arhiva''' (Kranj?, posredovala Vlasta Felc)

**30) KNP 1146 puška mauser 5455 Puško je dal Jeraša Gabrijel, Kropa 4. Našel jo je zakopano nad Kropo. Zakopal jo je partizan Tone iz Primorske v začetku 1943. Tone je bil v vodu, ki je prenašal orožje izpod Storžiča na Jelovico in je padel pri Poreznu sredi 1944.  
**31) KNP 1147 nahrbtnik Dal ga je Strnad Janez, Kropa 36, ki je z njim odšel v partizane 25. 6. 1943 v Jeloviški bataljon. Z njim je bil tudi po Dolenjski, v Kočevskem Rogu, v SCVPB.
**32) KNP 1148 sekira Našel jo je Vršnik Lojze vlogorju na Pogrošarjevi plani pri Vodiški planini, kjer je bil ustanovljen Cankarjev bat.
**33) KNP 1149 --&quot;-- žebelj velik kroparski Zabit v smreko, kjer so borci obešali meso.
**34) KNP 1150 šaržer za zbrojevko brez peresa Cankarjev bataljon, Pogrošarjeva plana
**35) KNP 1151 del levega čevlja --&quot;--
**36) KNP 1152 
** [...] še predmeti z Jelovice
**71) KNP 1237 pokrivač za puškino cev Najden v kuhinji bolnice II. grupe odredov v Peštini na Jelovici, ustanovljeni 24. ali 25. julija 1942. Zdravnik je bil iz Ljubljane, komandir in šef kuhinje je bil Šiško. 13., 14. in 15. avg. so Nemvci naredili hajko, bolnica s pribl. 16 ranjenci je bila pravočasno izpraznjena.  
** 72) KNP 1238 xxx šaržerja za mauser puško --&quot;--
** 73) ?? KNP 1240 pištola Steyer, kal. 7,65 Last Vinka Hafnerja, izročila sestra Ančka iz Stražišča. Pištola ima odrgnino od gestapovske krogle. 
** [...]
** 107) KNP 1389 24 italijanskih nabojev s šaržerji Našel jih je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju čevljarske delavnice na Kosovini pri Kropi, ki jo je organiziral Stane Žagar spomladi 1942. 
** 108) KNP 1390 italijanska puška prelomljena Našel jo je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju komande mesta Kranj v Kroparski gori, kjer je bil od sept. 1943 do osvoboditve.
** 109) KNP 1391 emajlirana skleda --&quot;--
** 110) KNP 1392 šaržer za italijansko puško --&quot;--
** 111) KNP 1393 šaržer za lahko bredo --&quot;--

'''Predmeti iz Gorenjskega muzeja v Kranju''' (Jana Babšek, Marija Kos):
**NZV 72/1	deska za rezanje mesa	deska je predelana v predal	les	23x42x4,5 cm	foto IMG_8086-33		rabili so jo za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu.
**NZV 72/2	pokrov deske za rezanje mesa	manjša deščica za zapiranje	les	37x4x2 cm			rabili so ga za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu.
**NZV 167	škatla	zarjavela okrogla škatla	pločevina	28x13 cm	foto: NZV_167		V njej so bili shranjeni dokumenti Okrajnega komiteja Skoj Jelovica, najdena na Malem Vrhu pri Rovtih
**NZV 85 	lonec	ena in pollitrski rjav        emajlirani lonec	pločevina	20x12 cm	foto IMG_8240-159	7.11.1962	Lonec iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici.
**NZV 82	zajemalka	modra emajlirana zajemalka	pločevina	35x9 cm	foto IMG_8233-150,159, IMG_8235-150	7.11.1962	Zajemalka iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici.
**NZV 76	porcija	ponvica ali porcija	pločevina	7x21 cm	foto IMG_8238-152	7.11.1962	Ponvica, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 81	ročka	del ročke posode	pločevina	23 cm	foto IMG_8230-153, IMG_8231-153	7.11.1962	Ročka posode, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 265	steklenica	steklenička za zdravilo - rjava	steklo	6x3 cm	foto IMG_9837-156	7.11.1962	Steklenička je bila najdena v taborišču Jelovške čete na Jelovici, kjer se je četa zadrževala v letih 1942 in 1943.
**NZV 147	lonec	velik lonec z žično nosilko	pločevina	50x30 cm	foto: NZV 147	7.11.1962	Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 145	lonec	velik pločevinast lonec brez žične nosilke	pločevina	50x27 cm	foto IMG_8026-158	8.11.1962	Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 80	porcija	nemška vojaška porcija z žičnatim ročajem	pločevina	18 x 18 x 9 cm	foto IMG_8233-150,159, IMG_8234-159	8.11.1962	Porcija, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 149	vedro	vedro za vodo	pločevina	32x28 cm	foto IMG_8062-160	8.11.1962	Vedro, najdeno v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.

'''Predmeti iz jeseniškega muzeja''' (Daša Čopi):
**Stran 2 (T-759): Obkroževalna akcija na Jelovici. Z daljnogledom se išče sovražnika. Umringelungaktion in der Jelovica. In Scheren-Fernrohr wird der Feind gesucht.
**Stran 4 (T-1498): Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj vrha v Kropo in obratno. Komisar je bil Hafner iz Jesenic. Slikano marca 1944. Na sliki so: Hinko Klinar iz Hrušice, Mirko Klinar, Jože Božič iz Jesenic, Franc Žurman iz Jesenic.
**Stran 6 (T-2862): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Policijski tovorni konji. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Tragtier der Polizei.
**Stran 8 (T-2863): Velika akcija na Jelovici 24. 7. 1942. Nemški vojak motorist v akciji.
**Stran 10 (T-2864): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo odpeljalo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterie - Geschütz wird abtransportiert.
**Stran 12 (T-2865): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo opustilo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterei Geschütz wird verlastet.
**Stran 14 (T-2866): Nemška akcija na Jelovici 24.7.1942. Nakladanje pešadijskega topa na kamion.
**Stran 16 (T 4449): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Oddelek policistov gre na pot. bt 3/6 1806
**Stran 18 (T 4450): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Vojak - policist opazuje okolico. Ibt 2/32 1806Stran 20 (T 4451): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kolona gre na pot. Ibt 2/34 1806
**Stran 22 (T 4452): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kurir gre s kolesom na pot. Ibt. 6/12a 1806
**Stran 24 (T 4453): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Tankovski lovec. Ibt. 6/16a 1806
**Stran 26 (T 4454): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Teški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt. 6/19a 1806.
**Stran 28 (T 4455): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/20a 1806
**Stran 30 (T 4456): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Nemški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 2 / 23 aStran 32 (T 4457): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/24a 1806
**Stran 34 (T 6102): VOS-ovci v zgodnji pomladi 1944 pod Jelovico blizu vasi Selo: 1. kurir, 2. Kunčič Anton z Bleda, 3. Zupan Ivan - Nestor, 4. [prazno], 5. Erman Anton z Bleda, 6. Vovk Franc, 7. leži Rožič Mirko - Raskovec z Ribčevega laza v Bohinju.
**Stran 36 (T 6501): Iz občnega zbora Zveze prostovoljcev borcev za severne meje 1918-1919 v dvorani jeseniških upokojencev dne 28.5.1977 na Jesenicah. V prvi vrsti od leve proti desni sedijo: 1. Miha Ancelj Mojstrana, 2. Krajnik Franc Dovje, 3. Jože Osvald Rateče, 4. Lovro Mlakar Jesenice, 5. Rudolf Ogrin Javornik, 6. Franc Fais Jesenice, 7. Šorli Srečko Dobrava, 8. Franc Hartman Planina, 9. Kisovec Matevž Jesenice, 10. Čop Srečko Radovljica, 11. Vrhovšek Karol Jesenice, 12. Blažič Henrik Kr. Gora.
**Stran 38 (T 6528): Partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini. Dom je zgradil Okrajni odbor ZZB Kranj leta [prazno].
**Stran 40 (T 6529): Pročelje partizanskega doma na Jelovici - Vodiški planini.
**Stran 42 (T 6530): Partizanski dom na Vodiški planini v osrčju gozdnega masiva Jelovice.
**Stran 44 (T 6531): Pogled na partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini.

'''Predmeti iz MNZ v Ljubljani''' (Monika Kokalj Kočevar)
**INV 1463 Tulec je iz kurirske postaje D nad Kropo na Gorenjskem. Obstajala je od spomladi 1944 do osvoboditve.
**INV 1623 Svetilka  iz nekdanjega tabora VOS Kranjskega okrožja na Kroparski gori v občini Radovljica.
**INV 1645 Štirje prazni medeninasti tulci s šaržerjem za angleško puško. Tabor OOF Jelovica, ki je bil za Brezovico nad Kropo od poletja 1943 do septembra istega leta.
**INV 2030 Skodelica iz  nekdanjega taborišča Okrajnega odbora OF Jelovica nad Brezovico pri Kropi
**INV 0018 Puška - nemška, Mauser. Izkopana  nad  Kropo.
**INV 0021 Puška - italijanska, dolga. Številka orožja na cevi: YN 6014, nad njo je napis: TERNI, za njim pa številka 16. Iz tabora Komande mesta Kranj v Kroparski gori.
**INV 0069 Deli italijanske, kratke puške: cev, prednja in zadnja merilna priprava, spodnji obroč, sprožilec in dno nabojišča. Brez ostalih delov. S Kroparske gore, kjer je od sredine 1943 do osvoboditve taborila komanda mesta Kranj.
**1191/3	 	Hrast; Kropa, nakladanje hrane za partizane na Jelovci 1944
**1394/16	 	Bočna - Kropa pri Kranjc Francu, kjer je bila Tiskarna
**1844/26	 	Pred partizanskim bunkerjem nad Kropo, kjer se je zdravil narodni heroj Dežman Tone - Tonček, ki je bil ranjen v letu 1944. Sredi Pretnar Jakob iz Dobrave pri Kropi
**1844/28	 	Čevljarska delavnica nad Kropo 1944. Stojita: Bertoncelj Mara - Cveta, Bertoncelj Stane - Stašo. Sedijo: tertji Vovk Franc, zadnji Maček
**1844/36	 	Grupa partizanov nad žago v Kropi 1944. leta
**1867/5	 	Gospodarski odsek Kropa 24. 7. 1944
**1959/30	 	Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec
**1959/31	 	Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec

==Literatura==

* Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str.
* Janez Šmitek: Kovaški muzej v Kropi: Oddelek NOB (zgibanka). Kropa, 1981.
* [[:c:Category:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]]. Wikimedia Commons.
* Vesna Levičnik: [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/partizanska-cipka-in-rdeci-hudic-iz-titolanda-2744984/ Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda.] ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. (slike iz MNZ) 
* Tatjana Dožan Eržen: [https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2018/07/0238_001.pdf Lato, Smuk, Rak, Kum: V Kropi so sredi 20. stoletja izdelovali smučarsko okovje.] Gorenjski muzej.
*Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kraji/Kropa%20-%20zgodovina.pdf Kropa - zgodovina.] DAR.
* Vladimir Vilman: Finžgarjev stroj, ki je izdelal na stotine smuči. 
* Rudi Finžgar. [http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdo je kdo.] DAR (Goran Lavrenčak).
* Mira Hladnik: [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope]], SB nov. 2022.
* Mira Hladnik: [[Marija Debeljak]]. SB ?
* Kovaški muzej v Kropi hrani tehnične risbe smučarskega okovja.
*Patricija Maličev: [https://www.delo.si/sobotna-priloga/kdo-se-boji-zgodovine Kdo se boji zgodovine?] ''Delo'' 11. 7. 2026.
*Verena Štekar-Vidic: ''Znameniti Kroparji: (J. K. Potočnik, J. Varl, D. Pogačnik, P. Žmitek, K. Šuler)''. Kovaški muzej Kropa, 26. april - 12. maj 1985 (zgibanka ob razstavi). 
*Saša Florjančič: 50 let Kovaškega muzeja. ''Vigenjc'' 2 (2002). 19&amp;ndash;69.
*Jože Dežman: Kroparski vedež inženir Janez Šmitek. ''Vigenjc'' 2 (2002). 101&amp;ndash;15.
*[https://www.youtube.com/watch?v=SyKePeRKvIY SLEDI ŽIVLJENJA Milana Vidica. st. - Pogačn'kovega Milana iz Podblice.] KICTV 20. sept. 2025. (o poteh Prešernovega bataljona po Jelovici, nekako do 28:40)
*Marko Štepec (ur.): ''Pot domov''. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2015.

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]].
*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Objave ob projektu]].</text>
      <sha1>hp4v6vuwfzu6f6mashv2sh772qyg3l9</sha1>
    </revision>
    <revision>
      <id>85751</id>
      <parentid>85750</parentid>
      <timestamp>2026-08-26T06:32:16Z</timestamp>
      <contributor>
        <username>Hladnikm</username>
        <id>30</id>
      </contributor>
      <comment>/* Partizan Mirko Šušteršič in njegov oče lovec */</comment>
      <origin>85751</origin>
      <model>wikitext</model>
      <format>text/x-wiki</format>
      <text bytes="141803" sha1="4moexgip6w1vlg5e1z2dlhfd8ywe6ve" xml:space="preserve">{{Infopolje Knjiga
| name  
| author        = [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] 
| title_orig    = '''Kovači v partizanih: Za NOB-prostor v Kovaškem muzeju v Kropi'''
| language      = slovenski
| subject       = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]]
| genre         = Načrt za NOB-sobo v Kovaškem muzeju v Kropi, v delu!
|image = [[File:Kropa, Klinar house.jpg|thumb|Klinarjeva hiša]]
}}

&lt;blockquote&gt;
&quot;Zgodovina ni besedilo, ki ga popravlja lektor. Je tkivo skupnosti. Če iz njega izrežemo narodnoosvobodilni boj, ne bo izpuhtela samo pripoved o vojni. Izpuhtela bo zgodba o tem, da so ljudje v času najtemnejših stisk ter razpada sveta ter vrednot znali misliti drug na drugega. Da so nastajale bolnišnice sredi gozdov, kurirske poti, tiskarne, šole in kulturne skupine. Da skupnost ni nastala zato, ker je nekdo tako ukazal, ampak zato, ker brez nje ni bilo mogoče preživeti.&quot; (Maličev 2026)&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
&quot;Predstavitev Krope med prvo in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo v 20. stoletju.&quot; (Florjančič 2002: 39)&lt;/blockquote&gt;

==Kovači smo==

&lt;poem&gt;
Kovači smo in naša sila
skovala nam bo sreče ključ,
in iskra svetla izpod kladiva
prižgala bo svobode luč.

Udarec pada za udarcem,
kladiva pesem nam doni,
sovrag stoletni že v prah se ruši,
iz spanja ljudstvo se budi.

In srečo narodu skovali
s kladivom našim bomo mi,
verige sužnjev, okove težke
kladivo naše naj zdrobi.

Mi kujemo bodočnost svetlo
in svobodo za vse ljudi.
&quot;Naprej v borbo!&quot; je naše geslo,
že vas in mesto se budi.

Mi kujemo enakost, bratstvo,
mladini sonce, svobodo,
vsi za svobodo, kruh, mir in zemljo
dvignimo žuljavo roko!

Kovači smo ... 
&lt;/poem&gt;
(''Naj pesem naša zadoni'', 1944)

Ruski izvirnik revolucionarne koračnice Kovači smo ima naslov Мы кузнецы (&quot;и дух наш молод&quot;). Besedilo je leta 1912 napisal ruski pesnik Filip S. Škulev, slovenski prevod je nastal v kaznilnici v Sremski Mitrovici, prevajalec ni poznan. Pela se je zlasti med jugoslovanskimi partizani na melodijo, ki je bila v začetku podobna italijanski delavski himni Bandiera rossa.&lt;ref&gt;Franc Križnar: Glasba v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945. [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-6_7.pdf ''Borec'' 1979, št. 6&amp;ndash;7.] &lt;/ref&gt; 

===Kovaška simbolika===

Kovač je pomembna funkcija v folklornem izročilu po svetu in pri nas. Kovač v ljudski pesmi zvabi smrt oz. hudiča v kovaški meh ali na začarani stol (Andrej Gabršček: ''Narodne pripovedke v soških planinah'', 1910: 148; Šmitek 2004: 151). V ''Pohorskih bajkah'' (Jože Tomažič, 1943) nastopi kovač v vlogi Kresnika, tj. osrednjega predkrščanskega božanstva, ki ga je krščanstvo nadomestilo s svetim Elijo (oz. Šembiljo &lt; sv. Ilija) ali kar s Kristusom. Kresnik je po ljudski razlagi kovač ali učitelj kovaških veščin. Kovač ima v več mitologijah poseben družbeni položaj, njegova opravila so bila sveta. Predstava nebesnega kovača je povezana z ognjem, iskrenjem in kresanjem, pa tudi z gromom in strelo. Bogovom kuje orožje in podkuje konje in je neposredno povezan z najvišjim bogom. To vlogo je v krščanstvu prevzel Kristus, kovač pa je dobil negativne lastnosti, bil je diaboliziran in poslan v pekel (Mircea Eliade: ''Kovači i alkemičari'', 1982; Šmitek 2004: 152).

Kovačnica nastopa v bajkah o pomlajenju. Človek se lahko pomladi v kovačnici ali v mlinu, tj. s pomočjo vode ali ognja, od tod magični značaj teh dveh lokacij (Šmitek 2004: 274). Zato ni čudno, če je kos kovača tudi prvi med slovenskimi literarnimi junaki Martin Krpan, ki si sam skuje orožje za boj z Brdavsom.

&lt;blockquote&gt;
&quot;Pelja ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila tudi na dvoru; zakaj taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je kladivo in nakovalo pri rokah, ako se konj izbosi ali če je kaj drugega treba, da se podstavi ali prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kladivo, ki ga je kovač vselej z obema rokama vihtel; njemu je pa v eni roki pelo, kakor bi koso klepal. &quot;Oj tat sežgani!&quot; pravijo vsi, ko to vidijo; še cesarju se je imenitno zdelo, da ima takega hrusta pri hiši. Krpan kuje in kuje, goni meh na vse kriplje ter naredi veliko reč, ki ni bila nobenemu orožju podobna; imela je največ enakosti z mesarico.&quot;&lt;/blockquote&gt;

V pripovedki o Krpanu ima pomembno vlogo tihotapski tovor, ki ga Krpan skriva pred cesarjem in se zlaže, da tovori &quot;bruse pa kresilno gobo&quot;. Oboje priziva v zavest iskre, ki spet vodijo k predstavi kovaških opravil, hkrati pa tudi k predstavi upornosti (prim. naslov Bevkove povesti o kmečkih uporih ''Iskra pod pepelom'' in slovarski zgled ''razvneti iskro upora''), tako kot beseda kres, gl. npr. slovarski zgled ''zanetiti kres upora''. Zaradi teh pomenskih možnosti je Levstikov Martin Krpan odločno uporniško besedilo. Naslovni junak začenja svoj upor ilegalno, prikrito, z lažjo oz. sprenevedanjem, in šele proti koncu pride na dan s svojimi zahtevami. V začetni Krpanovi laži je prikrita grožnja cesarju, saj brusi, kresilna goba in iskre nedvoumno napovedujejo, da stopnjevanje konflikta lahko pripelje do upora. Levstikov &quot;kovač&quot; Martin je zrasel iz dveh tradicij: po eni strani je zadolžen pri blagem svetniku sv. Martinu iz Toursa (ki je med drugim zaščitnik kovačev!), s svojo robato platjo pa spominja na predkrščanskega, karnevalskega in uporniškega predhodnika (Hladnik 2014: 250&amp;ndash;60) in tako kaže, tako kot drugi literarni in mitični kovači, dvojno naravo, božansko in demonično.

*Milko Matičetov, Jože Pogačnik (kovaško ognjišče je pri Seliškarju in Klopčiču metafora za topljenje starega sveta in kovanje novega), Northrop Frye)

Kovač je med najpogostejšimi slovenskimi priimki (Kovačič 3., Kovač 7., Šmid, Schmid, Šmitek, Kovačevič, Kovič ...) in prvi med priimki, ki označujejo dejavnost osebe (Kolar/Kolarič, Pogačar/Pogačnik, Žagar, Kuhar, Mlinar ...).

* kovači v slovenski literaturi: pravljice (kovač na luni, Od kovača, mlinarja in hrastarja, ...), proletarska poezija (Mi, kar nas je kovačev, Kovačeva balada, Kovač), Anton Koder: [[:s:Luteranci]] (1883), Jakob Bedenek: [[:s:Od pluga do krone]] (1891), Ivan Lah: [[:s:Kovač Peregrin|Kovač Peregrin]] (1903), Ivan Lah: [[:s:Uporniki]] (1906), Ivan Cankar: [[:s:Hlapci]], Peter Bohinjec: [[:s:Kovač in njegov sin|Kovač in njegov sin]] (1907), Silvester Košutnik: Požigalec ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQHIFL4 1910,] [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQRM5NWK 1918]), Peter Bohinjec: [[:s:Za poklicem]] (1912), Cvetko Golar: [[:s:Povest o hudem in silnem kovaču|Povest o hudem in silnem kovaču]] (1916), Vladimir Levstik: [[:s:Pravica kladiva]] (1926), Fran Milčinski: [[:s:Butalski kovač|Butalski kovač]], Fran Jaklič: [[:s:Kovač Rošel|Kovač Rošel]] (1929), Župančič, Ivan Dobravec: [[:s:Kovač (Ivan Dobravec)|Kovač]] (1935), [Anton Ingolič: Ugasla dolina, Malenšek: Kovinarji (1950)], Ciril Kosmač: Kovač in hudič, France Bevk: Gmajna.&lt;ref&gt;Kovač Gregor se poteguje za bajtarske pravice nasproti gruntarjem. Vloga vojvode mu je všeč (&quot;ga je upijanila, da je ošabno dvignil glavo&quot;) in v evforiji pobije nasprotnika, potem pa se v misli, da je ubil, še sam konča. Bajtarji zaradi njegovega boja dosežejo svoje pravice, konec je zanje torej uspešen, večja pa je težava s kovačem, ki ima v tradiciji konservativne kmečke povesti negativno vlogo, v liberalni pa pozitivno: ali je njegova žrtev v službi zmage socialne ideje ali je kazen za voditeljski napuh (hotel je biti &quot;kralj bajtarjev&quot;)?&lt;/ref&gt;

Menda ni nikjer drugje ustrezneje prikazan demoničnost in brezperspektivnost kovačevega lika kot v povesti ''Požigalec'' Silvestra Košutnika (1910):

&lt;blockquote&gt;
»čemu toliko zijaš v mene, deček?&quot; zaklical je popotni mož z osornim glasom. Imel je hud, rekli bi, divji pogled in dečka je streslo, ko je tujec vanj uprl svoje črne oči.
&lt;/blockquote&gt;

&lt;blockquote&gt;
Kovačnica je osamela, ker je nihče ni hotel v najem; bila je zaprta in meh in kladivo sta celo mirovala v nji. Vendar pa so si ljudje pripovedovali, da se včasih opolnoči vidi dim, ki se zmešan z žarečimi in krvavoblestečimi iskrami kadi iz dimnika; hudodelec baje nima miru na onem svetu in prihaja nazaj kot velik kostnjak ter kuje v kovačnici igle in dolge žreblje.&lt;/blockquote&gt;

Partizanstvo je tesno povezano s kovaštvom, saj je '''kovaštvo metafora socialnega revolta.''' Oton Župančič je leta 1901 v pesmi Kovaška kovače postavil na čelo slovenskega proletariata:

&lt;poem&gt;
Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali,
kovali svoja srca, kovali svoj značaj,
kako zvene nam duše, bomo poslušali – zakaj?
Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj
srce, ki v njem bo pravi bron,
da pelo bo, vabilo kot zvon,
da bomo krog njega se zbrali ...

Vsi: – črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj,
iz plavžev gorenjskih, iz Kaple, iz Borovelj,
od Nabrežine beli kamenarji, devinski opaljeni ribarji,
polnagi nosači iz luke tržaške – četa,
kot da kiparju ušla je izpod dleta –
vi, sključeni tkalci od statev, strojarji
smrdljivci, zaviti v čresla ostri duh,
vi, mlinarji, ki nam meljete kruh,
zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci,
drvarji po šumah, šoto vozeči Ižanci,
ti mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš,
ti štajerski viničar, ki nam vince mediš,
ti, s svincem v pljučih, z očmi gasnočimi stavec,
v vrtnice mirno zroči savinjski plavec,
Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolon,
vsi, ki poznate otiske zapestnic-spon,
tudi vi, pozorno sklonjeni naprej,
brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej ...

Zato bomo mi kovači kovali,
trdo kovali, tenko poslušali,
da ne bo med nami nepoznan,
ko pride čas, ko sine dan,
da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas ...

(''Prvi majnik'' 1901)
&lt;/poem&gt;

Pogosto recitirana je njegova pesem Žebljarska (''V zarje Vidove'', 1920), ki je nastala ob obisku pesnika v Kamni Gorici in so verze iz nje Kamnogoričani vrezali na spomenik sredi kraja:

&lt;poem&gt;
Od štirih do ene,
od štirih do ene
so zarje rumene,
so trate zelene,
od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
nad nakli smo sključeni;
vsi, fantje, možjé in dekleta in žene,
od štirih do ene
že vsi smo izmučeni:
vodà nam kolesa, mehove nam žene
od štirih do ene,
od štirih do ene.

Pol treh, pol treh –
spet puha nam meh!
Žareči žeblji so nam v očeh,
do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh.
Od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči  žeblji, žeblji v očeh ...

Smo jih v polje sejali?
Po polju naši žeblji cvetó;
poglej v nebó:
vanj smo jih kovali
od štirih do ene, do osmih od treh,
da nam bodo tudi ponoči v očeh ...

Pa ondan sem pred zrcalom postal:
o, kakor da sem po sebi koval!
O, kakor da delam ves božji dan greh
od štirih do ene, do osmih od treh!

Od štirih do ene,
od štirih do ene
vodà nam kolesa, mehove nam žene,
do osmih od treh
žareči žeblji, žeblji v očeh ...
&lt;/poem&gt;

[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa]] 

V Kropi je na spominski plošči v avli sindikalnega doma Župančičevo posvetilo kroparski tovarni Plamen:  

&lt;poem&gt;
Plamen, ki vas ogreva, 
tudi mene obseva; 
vroč sem od njega in svetal, 
kakor bi skupaj z vami koval. 
O. Župančič &quot;Plamenu&quot; 
1947
&lt;/poem&gt;

Ivan Cankar je leta 1910 v drami ''Hlapci'' prihodnost zaupal kovaču Kalandru z napovedjo: »Ta roka bo kovala svet.« NOB je bil naravno nadaljevanje predvojnega proletarskega uporništva.

==Kropa in Kamna Gorica v slovenski književnosti==

*Jožef Mihelič: [[:s:Jutro v Kropi|Jutro v Kropi]], [[:s:Kroparski kapelici]]

===[[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčič]]===

[[File:Joža Lovrenčič.jpg|thumb|left|Joža Lovrenčič]]

Kred, 2. 3. 1890 – Ljubljana, 11. 12. 1952. Študiral slavistiko, grščino in latinščino v Gradcu, doktoriral 1915 z disertacijo Valentin Stanič in njegova doba in sprva učil v gimnaziji, ki se je zaradi vojne preselila iz Gorice v Trst, od 1920 pa v gimnaziji v Kranju in potem v Ljubljani.

Najprej je živel v Lipnici pri Kropi. Prijatelj Fran S. Finžgar ga je 16. septembra 1915 poročil na Brezjah. Po poroki je z ženo živel na Spodnji Dobravi pri Šolarjevih, po domače Justinovih. Leta 1916 se je preselil v Kranj. Od leta 1917 do 1922 je živel v Podnartu v dveh stanovanjih, pri njih sta bila tudi tašča in tast (Hanibal in Katarina Manzoni), ki sta pokopana na Dobravi. Od tod se je vozil v Ljubljano z vlako, dokler se niso preselili v Ljubljano. Družina je počitnice še naprej preživljala v Lipnici in na Dobravi (pri Lenartku na Zgornji Dobravi ali pri Vogarju v Lipnici), na Srednji Dobravi je malo pred vojno pripravil načrt za gradnjo in kupil material za lastno hišo na Mihovčevem. 

Glavna dela: pesniška zbirka ''Deveta dežela'' (1917); zgodovinski roman ''Publius in Hispala'' (1931), ep ''Sholar iz Trente'' (1939), mladinske povesti (''Tonca iz lonca'', 1941), pravljice in legende. Po vojni so ga zaprli in ga razlastili. Vnuk novinar [[:w:Tadej Labernik|Tadej Labernik]] je leta 2001 dosegel njegovo sodno rehabilitacijo. V vasi Češnjica se dogaja njegova kmečka povest ''Pereči ogenj: Povest izpod Jamnika'' (''Gruda'' 1926, v knjigi 1928). Po drugi svetovni vojni je objavljal večinoma zunaj slovenskih meja. Poročen je bil z Antonietto Manzoni, pranečakinjo italijanskega pisatelja [[:w:Alessandro Manzoni|Alessandra Manzonija]], in imel z njo pet otrok, med njimi tudi Nino Antonio Hedviko, ki je postala žena ameriškega jezikoslovca [[:w:Rado Lenček|Rada Lenčka]]. Njegova vnuka sta zgodovinar [[:w:Andrej Vovko|Andrej Vovko]] in rusistka [[:w:Lena Lenček|Lena Lenček]].

Čeprav se dogaja v okolici Krope, so v ''Perečem ognju'' kovači komaj omenjeni, poglavje je raje posvetil jeseniškim plavžarjem.

*Joža Lovrenčič: [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']]: ''Povest izpod Jamnika'' (1928)
*Joža Lovrenčič: [[:s:Tiho življenje#LEGENDA O USMILJENI MATERI MARIJI KROPARSKI|Legenda o usmiljeni materi Mariji Kroparski]]

===[[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]]===

====Vigenjci====

{|
|[[File:Mimi Malenšek, Vigenci, Glas Gorenjske 1957.jpg|thumb|Mimi Malenšek, Vigenci, Glas Gorenjske 1957]]
|[[File:Mimi Malenšek, Vigenjci, 1978.jpg|thumb|Mimi Malenšek, Vigenjci, 1978]]
|}

Tule je povzetek romana ''Vigenjci'' do strani 45, kot ga je po kosih napravila umetna pamet. 

Roman ''Vigenjci'' (prvič objavljen v letih 1957/58) je obsežno družbenozgodovinsko delo slovenske pisateljice Mimi Malenšek. Zgodba je postavljena v konec 19. stoletja v Kropo, znamenito gorenjsko kovaško središče. Izraz »vigenj« pomeni kovaško delavnico oziroma odprto ognjišče, roman pa realistično prikazuje propad malih, tradicionalnih obrtnih kovačev in žebljarjev pred neustavljivim naletom industrializacije, modernih fužin in kapitalističnega načina proizvodnje.

Zgodba se odpre v mrzlem, zimskem času s pokopom kroparskega kovaškega mojstra Aleša Gašperina. Njegova smrt simbolizira začetek konca za ugledno, a močno zadolženo kovaško družino. Na pogrebščini v starinski in nekoč mogočni Gašperinovi hiši se zbere številna žlahta. Med njimi sta rajnikov svak Zgonc iz Kamne gorice (oblasten, preračunljiv kovač in posestnik) ter pokojnikov svak, lokalni duhovnik gospod Filip. Po pogrebu prisotni tiho razmišljajo o tem, kako je stari Gašperin »zavozil« premoženje. Čeprav je prevzel bogato kovaško zapuščino, je zaradi slabih časov, nepodjetnosti in goljufij preprodajalcev počasi izgubljal premoženje. Trg Kropa se sooča s krizo: kupčija z žeblji stagnira, mladi kovači odhajajo v Nemčijo in Ameriko, v domačih vigenjcih pa ostajajo le še stari obrtniki. 

Glavno breme propadajoče obrti pade na pokojnikovo hčerko, petintridesetletno Ano Gašperin. Ana je izobražena, saj jo je oče poslal v samostansko šolo, vendar je krhka, »gosposka« in povsem neizkušena v vodenju kovaškega posla. Njen mlajši brat Aleš je še študent v Ljubljani; nima kovaških izkušenj, z očetom sta si bila skoraj tuja, zato se takoj po pogrebu vrne k študiju. Ana po očetovi smrti ugotovi, da je v hiši ostalo le nekaj drobiža. Oče je umrl brez oporoke, vse njegove poslovne skrivnosti in dolgovi pa so zaklenjeni v veliki knjigi v njegovi pisarni. V hiši živi še stari stric Miklavž, dobrodušen kovač, a nagnjen k pijančevanju, ki ni sposoben samostojno voditi posla. 

Prvi stisko osamljene Ane izkoristi stric Zgonc. Ponudi ji posojilo 100 goldinarjev za kritje stroškov pogreba in takoj predlaga, naj mu v najem odda spodnji, manjši Gašperinov vigenj. Delo v njem naj bi prevzel njegov najstarejši sin Dominik, ki je ravno odslužil vojaščino. Stric Miklavž temu ostro nasprotuje, saj sovraži Zgončevo grabežljivost, in opozarja, da je spodnji vigenj eden najboljših v Kropi (nekoč je v njem delalo tudi po dvajset mož). Kljub temu Ana v stiski sprejme Zgončev denar, kar deluje kot predhodna privolitev v najem. 

Po sedmini se Ana sama v mrazu s sanmi odpelje v Selško dolino k stricu duhovniku Filipu, da bi ga prosila za nasvet in finančno pomoč. V varnem zavetju župnišča pa jo čaka nov šok. Stric Filip ji razkrije resnično finančno stanje: na Gašperinovi hiši in zemlji je že več kot deset let vknjižen dolg mestni posojilnici v višini 7000 goldinarjev, obresti pa se še naprej kopičijo. Filip skritizira njeno prenagljeno odločitev, da odda spodnji vigenj Zgoncu za pičlih tristo goldinarjev. Pove ji, da je imel sam drugačne načrte: s fužinarjem Globočnikom (vplivnim industrialcem, ki ima najmodernejši plavž na Kranjskem) se je že dogovarjal, da bi ta vzel v najem oba Gašperinova vigenjca za pošteno najemnino. S tem denarjem bi posojilnica dobila obresti, Ana in brat pa bi imela zagotovljeno preživetje. 

V pogovoru med Ano in stricem Filipom se razkrijejo globlje družinske rane. Filip obtožuje pokojnega Gašperina, da je bil slab gospodar, ki je s svojo prevzetnostjo uničil življenje Anini materi. Hkrati se izve, da je stari Gašperin v preteklosti zavrnil Globočnikovo snubitev – Ana bi lahko postala bogata gospa, a je oče ponudbo trmasto zavrnil. Medtem ko želi stric Filip rešiti nečaka tako, da bi Gašperinovo posest sčasoma v celoti prepustili modernemu kapitalu (Globočniku), se v Ani prebudi ponos. Kljub temu da uradno še nima lastninske pravice (ker zapuščinska razprava še ni opravljena), se odločno upre: »Nočem, da bi naš dom prišel v tuje roke, ne v Globočnikove in ne v katere druge!« 

Pripravljena se je odpovedati svojemu deležu v korist brata Aleša, samo da bi hiša in kovaško ime (ki je starejše od same zgradbe) ostala v družinskih rokah. Stric Filip, presenečen nad njeno nenadno trmo in strastjo, nekoliko popusti in obljubi, da bo poskusil pri mestni posojilnici doseči odlog plačila dolga. (do strani 45)

&lt;!--

Tretje poglavje

Ana po pogovoru s stricem Filipom dovoli Dominiku, da za eno leto vzame v najem spodnji Gašperinov vigenjc. Dominik se takoj loti dela in se izkaže kot zelo podjeten in praktičen človek. V zapuščeni in zanemarjeni kovačnici najprej uredi orodje in ognjišče, nato pa razmišlja, kako bi pridobil dobre delavce in naročila. Pri tem se pokaže njegova bistvena razlika od pokojnega Gašperina: Dominik je pripravljen tvegati, delati in predvsem kupčevati, saj razume, da brez naročil in trga tudi dobra kovačija ne more uspevati.

V krčmi pri puklastem Blažku sliši, da je Rant svojim kovačem znižal plačilo. Takoj prepozna priložnost in ponudi delo Voltrešču, izkušenemu in močnemu kovaču. Voltrešč ponudbo sprejme, Dominik pa mu celo izplača predujem, da utrdi njun dogovor. S tem si Dominik pridobi prvega res sposobnega delavca in hkrati pokaže, da zna ravnati z ljudmi in denarjem.

Miklavž je sprva nezaupljiv in užaljen, ker mu mladi Dominik ukazuje, vendar se postopoma sprijazni z njim. Ob Dominikovi podjetnosti se v njem celo prebudi ponos na kovaštvo in odloči se, da bo spet resno delal ter opustil pitje.

Četrto poglavje

Četrto poglavje se dogaja na pustni torek, ko je Kropa kljub revščini in težkim razmeram polna življenja. Ana pripravlja pustno pojedino, po trgu hodijo berači in maškare, v ozadju pa se kaže velika socialna razlika med nekdanjim blagostanjem Gašperinovih in sedanjim pomanjkanjem.

Dominik je medtem že postal pomemben človek v hiši. Njegova podjetnost in samozavest Ani ugajata, saj se zdi, da je v Gašperinovo hišo prinesel nov način življenja. Ana ga začne gledati z vse večjo naklonjenostjo. Ob skupnem večeru se med njima pojavi tudi močna, čeprav še neizrečena privlačnost. Ana se sama pri sebi sprašuje, kaj pomenijo njegova bližina, dotik in pogled.

Vrhunec poglavja je pustna zabava, na kateri pride do spopada med Kropečani in Kamnogoričani. Maškarada s slamnato nevesto je uperjena proti bogatemu Rantu, nato pa se norčevanje sprevrže v pravi pretep. Dominik se sprva zabava, toda ko njegov brat Štefan pride v nevarnost, poseže vmes in ga reši pred Rantom, ki ima v rokah nož. S tem si Dominik sicer pridobi še več sovražnikov, vendar se pokaže njegova odločnost in pripravljenost braniti svoje ljudi.

Na koncu se pustno razpoloženje umiri. Ana je zadovoljna, ker je Dominik postal del njihovega življenja, hkrati pa se njena notranja vznemirjenost stopnjuje. Ko ji Dominik ob polnoči zaželi lahko noč, se začne spraševati, ali njegov pogled in dotik morda pomenita, da tudi on čuti nekaj do nje. Poglavje se tako konča z Aninim precej zmedenim spoznanjem, da se je v njej prebudilo čustvo, ki si ga skoraj ne upa priznati.

5. poglavje

Dominik se vse bolj uveljavlja kot podjetnik. V Gradcu si pridobi pomembno naročilo za železniško družbo in s tem dobi priložnost, da svojo kovačijo močno razširi. Ana ga pri tem podpira, njuna medsebojna privlačnost pa preraste v ljubezensko razmerje. Hkrati Ana postaja vse bolj ljubosumna na Polono, saj se boji, da bi Dominika izgubila.

6. poglavje

Dominik se z uspehom vse bolj oddaljuje od preprostega kovaškega življenja in želi postati pravi gospodar. Njegov vzpon spremljajo napetosti z drugimi kovači in z Rantom, medtem ko se Ana vse bolj zaveda, da je njena sreča odvisna od njega. V ospredje pride tudi Aleš, ki se vrne h kovaškemu delu in se zbliža z Rantovo hčerjo Marinko.

7. poglavje

Ana in Dominik se poročita, vendar je njuna svatba skromna in brez pravega veselja. Ana je noseča in kmalu po poroki rodi sina Pavla. Otrok prinese v hišo veliko sreče in za nekaj časa pomiri tudi napetosti med njenimi prebivalci. Medtem Dominik dobi veliko poslovno priložnost in začne razmišljati, kako bi naročilo razdelil med več kovačev.

8. poglavje

Aleš je zdaj mlad kovač in Rant ga želi poročiti s svojo hčerjo Marinko, tudi zato, da bi ga obvaroval vojaške službe. Medtem se Dominik in Aleš zaradi nasprotnih interesov znova zapletata v spore. Ko se moški odpravijo po seno, se Alešu na saneh pretrga vrv in doživi hudo nesrečo. Kljub prizadevanjem zdravnika umre. Njegova smrt močno prizadene Ano, Miklavž pa začne vse bolj odkrito sumiti, da nesreča ni bila naključna.

9. poglavje

Aleš se po šolanju vrne v Kropo in napove, da bi ostal doma ter se lotil kovaštva. S tem se takoj zaostri njegov odnos z Dominikom, saj oba čutita, da sta tekmeca za položaj v Gašperinovi hiši in vigenjcih. Aleš se pri delu hitro uveljavi, ob kovaški nedelji pa se zbliža z Rantovo hčerjo Marinko.

10. poglavje

Dominik po uspešni veliki dobavi še bolj verjame v svojo podjetniško prihodnost. Na kovaški nedelji pa se napetost med njim, Alešem in Miklavžem stopnjuje. Aleš se pridruži fantom, ki Dominiku iz maščevanja podžagajo veliko vodno kolo; Dominik jih zaloti in tako dobi nov razlog za sovraštvo do Aleša.

11. poglavje

Po sabotaži se Dominik zaplete v spor z Alešem, ki mu ne prizna pravice do vigenjcev. Aleš in Dominik se skoraj fizično spopadeta, Ana pa se zaman trudi pomiriti oba. Dominik se nato odpravi v Gradec in si pridobi veliko novo naročilo; ko se vrne, se odloči za Ano in prvič skupaj preživita noč.

12. poglavje

Ana ugotovi, da je noseča, in to pove Dominiku. Njegov odziv je precej hladen: bolj kot otrok ga skrbi delo in veliko naročilo. Kljub temu se dogovorita za poroko, Ana pa se sredi posta vda in sprejme, da bo morala svojo prihodnost povezati z njim. Na veliko noč se tiho poročita na Brezjah.

13. poglavje

Po poroki se Ani začne porod, ki se zaradi prezgodnjih popadkov razvije v dolgo in težko preizkušnjo. Ob pomoči žensk vendarle rodi sina Pavla. Otrok prinese v hišo novo veselje in za nekaj časa zbliža tudi ljudi, ki so bili prej sprti.

14. poglavje

Po Pavlovem rojstvu se razmere za nekaj časa umirijo. Dominik pa še naprej razmišlja predvsem o kupčiji in si prizadeva pridobiti velike posle; eno večje naročilo razdeli med manjše kovače in si s tem utrjuje položaj. Hkrati se Aleš zbliža z Marinko in Rant načrtuje njuno poroko, kar v Dominiku prebudi novo ljubosumje in predvsem strah, da bo Aleš postal njegov tekmec.

15. poglavje

Dominikovo sovraštvo do Aleša se stopnjuje. Ko Aleš preživi manjšo nezgodo s padcem z lestve, Dominik razmišlja, kako bi se ga lahko znebil. Pozimi se nato moški odpravijo po seno; Dominik namenoma poškoduje vrv na Aleševih saneh. Vrv se med vožnjo pretrga, Aleš se hudo ponesreči in kljub zdravniški pomoči umre.

Po Aleševi smrti Marinka v žalosti javno obtoži Ano in Dominika, da sta imela od njegove smrti korist. Miklavž sumi, da je Dominik povzročil nesrečo, vendar tega ne more dokazati. Ana pa iz Dominikovega vedenja prvič zares dojame, da je njen mož morda morilec; odločilno je, da resnice ne razkrije, predvsem zaradi otroka.

16. poglavje

Po Aleševi smrti Miklavž spet zapade v obup in pijančevanje. Spomladi pride velika povodenj, ki ogrozi Kropo in predvsem vigenjce. Miklavž se kljub svoji ostarelosti in izčrpanosti prebudi v nekdanjega sposobnega mojstra: skupaj z Dominikom in drugimi kovači organizira reševanje ter zgradijo jez, ki vigenjce obvaruje pred uničenjem.

Po rešitvi vigenjcev Miklavža premaga pljučnica. Pred smrtjo se zave, da je jez vzdržal in da so vigenjci spet rešeni. Ani izreče le še njeno ime, nato umre; Ana ostane sama z zavestjo, da ve strašno resnico o Dominiku, ki je ne more nikomur zaupati.

Če bi moral zadnjih osem poglavij stisniti v eno samo razvojno črto:
Alešev prihod → Dominikov poslovni vzpon → poroka z Ano → rojstvo Pavla → Aleševa ljubezen z Marinko → Dominikovo ljubosumje in umor → Miklavževa slutnja → povodenj in Miklavževa smrt.

To je pravzaprav zelo jasen lok, v katerem se roman iz zgodbe o vzponu mladega podjetnika postopoma spremeni v zgodbo o pohlepu, krivdi in razpadu družine.
--&gt;

[[File:Mimi Malenšek.jpg|thumb|left|Mimi Malenšek (1919&amp;ndash;2012)]]

*ultra kratek CV Mimi Malenšek pod sliko

Rodila se je kot Mimica Konič v Dobrli vasi na Koroškem. Njena starša sta se spoznala med prvo svetovno vojno: oče je bil ranjeni avstrijski vojak iz Podbrezij, mama pa begunka. Zaradi stiske je mati trimesečno Mimi prinesla k očetu. Mimi je otroštvo preživela v Podbrezjah in matere nikoli ni spoznala, čeprav je ta poskušala navezati stike. Oče, ki je ob kmetovanju delal na Jesenicah v železarni, je dobil novo ženo, Mimi pa dva polbrata in polsestro. Za branje jo je navdušil oče. 

Obiskovala je gimnazijo v Kranju, dokler zaradi bolezni starih staršev ni šolanja prekinila. Napravila je trgovski tečaj in se zaposlila kot bančna uradnica pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani.

Pri devetnajstih letih se je poročila z Rihardom Malenškom, lastnikom tovarne pohištva v Ljubljani. Rodila sta se jima dva otroka, sin Danijel in hčerka Emilia. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v NOB, s svojim ilegalnim imenom Miška je podpisovala pesmi. Po vojni so tovarno nacionalizirali, Mimi se je posvetila pisateljevanju in prevajanju in 1947 vstopila v Društvo slovenskih pisateljev. Pokopana je v Podbrezjah, kjer so ji v parku znamenitih krajanov postavili doprsni kip.

Je najplodnejša slovenska pisateljica. Prvo povest Pesem polja je napisala pri šestnajstih letih za časopis zavarovalnice, kjer je delala, ''Naša moč''. Sprva je objavljala pod psevdonimom Mimica Zagorska in pod  dekliškim priimkom. V žanru zgodovinskega romana je po številu romanov in njihovem obsegu prvakinja. Lotevala se je vsem zgodovinskim temam: usodi Karantancev po Samovi smrti (''Bratstvo'', 1957), pokristjanjevanju (''Črtomir in Bogomila'', 1959), marčni revoluciji (''Marčni veter99, 1988), keltskemu Noriškemu kraljestvu konec 2. stoletja (''Noriška rapsodija'', 1968). 

V generacijskem romanu ''Minuta molka'' (1965) je predstavila pretrese, ki so jih med intelektualci prinesle prva svetovna vojna, boji za Koroško in Maribor, gospodarske krize pred drugo vojno, okupacija, partizanstvo in osvoboditev. 

''Vigenjci'' (1957/58, v knjigi 1978) predstavljajo industrializacijo kovaške obrti v Kropi (prehod iz majhnih kovaških ognjišč (vigenjcev) v industrijske plavže in obrate) in propad obrtnikov konec 19. stoletja, nadaljevanje so ''Skobci nad dolino'' (1985). S tovarniškimi temami se ukvarjajo ''Purgarji'' (1987) in ''Sinovi predmestja'' (1938). 

Mimi Malenšek je za svoje zgodovinske romane natančno preštudirala zgodovinske vir. Za svoje železarske in kovaške romane je pregledala arhivsko gradivo in krajevno kroniko Krope, Cehovska pravila, zapise o kovaških cehih, pravilih dela v vigenjcih in cesarskih patentih za izkoriščanje rudnikov in fužin, poslovne knjige in dolžnostne registre. V romanih mrgoli kovaških terminov. Upoštevala je ustno izročilo in pričevanja domačinov. 

*zanimivi citati

&lt;blockquote&gt;
Ko so pokopali kroparskega kovača Aleša Gašperina, so se pogrebci začeli naglo razhajati, ker je čez pokopališče vel strupeno mrzel veter. Še preden je grobar pokril krsto z zmrzlo prstjo, so stali ob grobu samo še sorodniki in bližnji sosedje, ki so pričakovali, da bodo povabljeni na pogrebščino. Pokojnikov svak, gospod Filip, ki je skupaj z domačim župnikom pokopaval, si je v zakristiji naglo slekel črni mašni plašč in se vrnil na pokopališče. Stopil je k nečakinji Ani, ki se je opirala na mlajšega brata študenta Aleša in neutolažljivo jokala, ji položil roko na ramo, pogledal po ljudeh in s prehlajenim glasom rekel:

„Ana, čas bi bil, da bi šli. Mraz je.&quot;

(Mimi Malenšek: začetek romana ''Vigenjci'', 1957)

[...]

Kovači se komaj še držijo. Prejšnje čase so prodajali na vse strani, zdaj pa ni nobenih kupcev več na spregled. Človek bi kar obupal! Kovaški pomočniki zapuščajo Kropo in odhajajo po svetu. Vleče jih v nemške kraje in v Ameriko, vigenci pa ostajajo prazni in še v polpraznih vigencih ni dela. Kaj le bo iz tega? — Bogati fužinar Špan je pil in vzdihoval, mojstra Hetor in Majdnik sta mu pritrjevala, drugi pa so vljudno prikimavali.&lt;/blockquote&gt;

====Skobci nad dolino====

{|
|[[File:Mimi Malenšek, Skobci nad dolino.jpg|thumb|Mimi Malenšek, Skobci nad dolino]]
|[[:w:Slika:Skobci nad dolino.jpg]]
|}

*povzetek dogajanja
&lt;!--

Z veseljem — in hvala za tolažbo! 🙂 Tokrat sem šel še malo bolj na kratko. Skobci nad dolino imajo 15 poglavij; nadaljevanje lepo pokaže, kako se zgodba o Dominikovem vzponu iz Vigenjcev postopoma spremeni v zgodbo o njegovem notranjem in družinskem propadu.

1. poglavje

Dominik je na vrhuncu svoje moči in premoženja, vendar že čuti, da se časi spreminjajo. Tovarniška proizvodnja vse bolj ogroža kroparsko kovaštvo, zato se pojavi zamisel o delniški družbi. Dominik ji ne zaupa, predvsem zato, ker sluti, da bi v njej glavno besedo dobila Rant in Hetori.

2. poglavje

Dominik se vse bolj zaveda, da je pri odločanju sam, saj mu Ana in Pavel ne pomagata tako, kot bi želel. Pavel je že predstavnik nove generacije: zanima ga šola, gledališče in drugačno življenje, česar oče ne razume. Med očetom in sinom se zato začne tiha napetost.

3. poglavje

Pavel in Vida nastopata v šolski igri in njuna medsebojna naklonjenost postaja vse očitnejša. Pavel Vido ljubi, ona pa se boji, da je ne bo znal braniti pred Dominikom. V ozadju se nadaljuje boj kroparskih kovačev za oblikovanje nove družbe.

4. poglavje

Na ustanovnem sestanku se pokaže, da želita Rant in Hetori z delniško družbo predvsem utrditi svojo moč. Dominik zavrača njune pogoje in ostaja zunaj. Hkrati sinu pove, da bo moral prevzeti več odgovornosti in pomagati pri njegovem boju za obstanek kovačije.

5. poglavje

Dominik se vse bolj zaveda, da njegov poslovni svet ni več tako varen kot nekoč. Ob tem se razkrije tudi njegova moralna brezobzirnost: izkoristi mlado Marjeto, ki rodi njegovega otroka. Dekletu izplača denar in ji kupi hišo, vendar s tem ne more prikriti sramote in bolečine, ki jo je povzročil Ani.

6. poglavje

Dominik dobi veliko poslovno priložnost za dobavo ladijskih žebljev, vendar so pogoji za plačilo zelo neugodni. Ob velikem naročilu spozna, da se kovaštvo vse težje prebija skozi konkurenco tovarn. Poslovni uspeh, ki mu je bil nekoč samoumeven, postaja vse bolj negotov.

7. poglavje

Dominik poskuša svojo prihodnost zavarovati s Pavlovo poroko s Helo Herderjevo. V tem vidi predvsem poslovno povezavo med Zgončevimi in Herderjevimi. Pavel pa do Hele ne čuti tistega, kar pričakuje oče, in se vse bolj upira njegovim načrtom.

8. poglavje

Pavel dokončno pove, da se s Helo ne bo poročil: ona si ne želi življenja v Kropi. Dominik je razočaran, saj se mu sesuje velik načrt za prihodnost. Obenem se vse bolj zapleta položaj delniške družbe, ki se začne spopadati z izgubami in notranjimi nasprotji.

9. poglavje

Ana se vedno bolj zaveda, da je njeno navidezno urejeno življenje zgrajeno na molku in strahu. Še vedno jo preganja sum, da je Dominik povzročil Aleševo smrt. Hkrati dozori njena odločitev, da mora Pavel živeti po svoje in si izbrati ženo po lastni volji.

10. poglavje

V ospredje stopi Tonček, Dominikov nezakonski sin, ki odrašča v revščini in ve, kdo je njegov pravi oče. Kontrast med njim in Pavlom pokaže posledice Dominikovega ravnanja: eden od sinov odrašča kot bogati Gašperinov dedič, drugi pa kot otrok, ki mu je vstop v očetovo hišo prepovedan.

11. poglavje

Delniška družba zaide v resne finančne težave. Hetori in Rant se zaradi izgub hudo spreta, Hetori pa Rantu predloži obračune, ki razkrijejo njegove obveznosti in izgube. Rant je v popolnem obupu; še istega večera ga najdejo mrtvega v pisarni.

12. poglavje

Rantova smrt spremeni razmerje moči v Kropi in Dominik za trenutek misli, da se je znebil velikega tekmeca. Toda doma se njegov spor s Pavlom in Ano stopnjuje. Ana končno pomaga Pavlu in Vidi, da zapustita hišo in začneta svoje življenje.

13. poglavje

Pavel se želi osamosvojiti kot kovač. France Grošelj med manjšimi kovači začne organizirati Kovaško zadrugo, ki naj bi bila drugačna od Rantove in Hetorijeve delniške družbe. Pavel se ji pridruži, kar Dominika prizadene kot izdaja in ga dokončno postavi proti sinu.

14. poglavje

Dominik se zaradi Pavlove odločitve zlomi. V hudem prepiru z Ano prvič skoraj odkrito govori o tem, da bi Pavlu lahko storil kaj hudega. Ana mu v obupu zabrusi, da »nikogar več ne boš ubil«, s čimer razkrije, da ves čas ve za Aleševo smrt. Dominik nato odide s puško v gozd in poskuša narediti samomor.

15. poglavje

Dominika najdejo hudo ranjenega in ga rešijo. Po dolgem okrevanju se spremeni: postane mirnejši, prijaznejši in se približa Pavlu ter Kovaški zadrugi. Ana mu končno odpusti, čeprav ne pozabi njegove krivde. Nekaj let pozneje Dominik umre v spodnjem vigenjcu, kjer je nekoč začel svojo pot.

Če celotno povest skrčim v eno razvojno črto:
Dominikov vrh → prihod novega časa → Pavlova ljubezen z Vido → propad delniške družbe → Rantova smrt → Pavlova osamosvojitev → Kovaška zadruga → Dominikov zlom → sprava z Ano → smrt v vigenjcu.

In prav lep je zadnji obrat: v Vigenjcih Dominik postane gospodar vigenjcev, v Skobcih nad dolino pa se mora nazadnje naučiti, da jih ne more imeti samo zase. Ko to končno dojame, je že star in bolan, vendar je prav takrat prvič zares sposoben človeškega odnosa do drugih.

S tem pa sva, kot kaže, res prišla do konca. 🙂

--&gt;

*ilustrativen citat ali dva

*sliki knjižnih ovitkov romanov, še bolje kar izvod obeh romanov
*posnetek prvega nadaljevanja Vigencev v časopisu

*Mimi Malenšek: [[:s:Vigenjci|Vigenjci]] (1957/1958, v knjigi 1978).
*Mimi Malenšek: [https://slov.si/doc/malensek_skobci.pdf ''Skobci nad dolino'']. Ljubljana: Kmečki glas, 1985.
*Mimi Malenšek: V starodavnih časih. ''Tovarniški vestnik Kranjske industrijske družbe'' 1937&amp;ndash;39.

==Partizanska Kropa==

V partizanih je bilo 142 Kroparjev, od tega 13 žensk. 19 starejših mobilizirancev so januarja 1945 takoj odpustili, deset pa jih je tedaj dezertiralo. Padlo je 27 borcev (od tega 4 ženske), temu številu je treba prišteti deset pogrešanih.&lt;ref&gt;[https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Frančišek Gartnar,] [https://www.sistory.si/ww2/DA598AAC-D83D-47FD-8359-1986C9DAF964 Andrej Kranjc,] [ Cvetko Resman,] [ Janez Eržen,] [Franc Blaznik,] Janez Cerar, Matija Gartner,  Jože Legat, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik.&lt;/ref&gt; Nemci so ujeli in internirali 24 borcev. Sedem so jih 1942 iz Begunj izpustili, tri ženske (Jera Bergant, Rozala Pogačnik, Francka Staroverski) pa so bile tam zaprte več mesecev. Pozneje so ujetnike pošiljali v taborišča (1943 Rudolf Berce, Anton Jelovčan, Leon Petrač, Marijan Praprotnik, France Šolar, Jože Zupan in Viktor Žaberl; Slavko
Ažman, Franc Praprotnik, Jakob Resman, Janez Zupan, Katarina Zupan, 1945 Alojz Gašperšič in Valentin Prezelj). 

Internirano je bilo šest aktivistov (Janez Zupan, Cene Škriba, Justino Ažman, Lojze Justin, Filip Legat in Tone Gašperin); štirje so v internaciji umrli (Škriba, Justin, Gašperin), eden (Zupan) pa je bil ustreljen kot talec. Vseh padlih talcev iz Krope je bilo pet: dva so ustrelili v Begunjah 1942, po enega pa v Moravčah, Šenčurju in Zagrebu.&lt;ref&gt;Janez Zupan (L) 1. 3. 1942 v Begunjah, Jože Resman (B) 11. 4. 1942 v Begunjah, Janez Lazar (M) 8. 1. 1944 v Moravčah, Lenart Zupan (č) 24. 1. 1944 v Šenčurju, Slavko Pregelj v Zagrebu).&lt;/ref&gt; 

Pet je bilo civilnih žrtev (France Jerala 30. 10. 1944 v Kropi, po nesreči 12-letni [https://www.sistory.si/ww2/CB4FAFF6-FC77-4346-92D9-2A7506651D96 Gregor Pirc] 1944 v Kropi, Božidar Gašperšič 15. 1. 1945 na Dunaju, Olga Smrekar 4. 5. 1945 v Radovljici, devetletni [https://www.sistory.si/ww2/85BE5A9A-5C0B-4AAE-B854-A95CB49F4FEC Adi Dakol] z ročno granato 15. 6. 1945), dva sta padla v nemški vojski (Miha Bertoncelj in Valentin Kavčič), pet so jih likvidirali partizani (Janez Gašperšič [https://www.sistory.si/ww2/383886E9-0CF0-42E0-B926-8A5562CF11D6 Sistory],&lt;ref&gt;V seznamu pri Šmitku narobe France Gašperšič.&lt;/ref&gt; župnik [[:w:Franc Kanduč|France Kanduč]],&lt;ref&gt;Po Šmitku so ga izselili Nemci, po Wikipediji se je iz Krope v Grahovo v Ljubljanski pokrajini preselil sam. [https://www.sistory.si/ww2/30C7621A-039E-43CB-8EEF-710A6D4F82EC Sistory.]&lt;/ref&gt; dezerter [https://www.sistory.si/ww2/A2DAE85C-DDE0-4449-9DE8-B14E2542D69A Tone Kržišnik,] [https://www.sistory.si/ww2/ACBF0587-F69F-4F45-B44B-1182B9BDED76 Jakob Legat]&lt;ref&gt;Po sklepu vojaškega sodišča.&lt;/ref&gt; in dezerter k domobrancem [https://www.sistory.si/ww2/1367F6BD-A8F7-4A02-B13D-7146E02F4E3E Aleš Smrekar]). 

Med okoli 600 prebivalcev Krope jih je nasilne smrti med vojno umrlo 58 (9,6 %), od tega večina (51 oz. 88 %) od okupatorjeve roke oz. na partizanski strani. Kropa je bila med vojno izrazito partizanski kraj. 

*grafikon vlog v drugi svetovni vojni

===Spominska soba NOB v Kovaškem muzeju===

&quot;Ob urejanju odkupljenih prostorov za nove razstavne zbirke je Kovaški muzej 1978 dopolnil svoj
srednjeročni program z razširitvijo prikaza življenja
ljudi pod Jelovico do povojnega obdobja (prikaz razvoja
tovarne Plamen do leta 1952 oz. do uvedbe samoupravljanja), kar je pomenilo tudi vključitev prikaza narodnoosvobodilnega gibanja v Kropi. Kovaški muzej
je nalogo sprejel, saj je pričakoval razširitev razstavnih
prostorov na še preostali del drugega nadstropja Klinarjeve hiše. Leta 1979 sta bila izdelana okvirna koncepta postavitve etnološke sobe (avtor mag. Zmago Šmitek)
in zbirke NOB (avtor Janez Šmitek). Postavitev obeh
zbirk je postala prioriteta v delovnem programu Kovaškega muzeja.

Zbirko NOB v Kovaškem muzeju je Janez Šmitek
zasnoval sicer lokalno, a v povezavi s svetovnimi
političnimi dogodki. Izhajal je iz kartografske
predstavitve Krope in njene širše okolice (območje
med Kranjem in Bledom, Jelovica), ki jo je dopolnjeval
koledar pomembnih dogodkov na obravnavanem
območju med leti 1941 in 1945. Za orientacijo je v koledar vključil tudi širše politično dogajanje. Kroparsko
kroniko NOB je zajel v naslednjih sklopih: okupacija
in upor (ustanovitev Cankarjevega bataljona) predstavitev partizanskih enot, ki so soustvarjale zgodovino
NOB na tem območju (Cankarjev bataljon, Gorenjski
odred, Prešernova brigada), razvoj ljudske oblasti (rajon Jelovica) in partizanska vojaška uprava (Gorenjsko
vojno območje in komanda mest), kurirska postaja G 12, partizansko gospodarstvo (gospodarske komisije,
čevljarska, krojaška, žebljarska, smučarska delavnica,
partizanske tiskarne). Razstavo je dopolnjevalo obsežno slikovno gradivo padlih udeležencev NOB iz Krope
in okolice ter nekaj primerkov orožja, ki ga je zbrala
krajevna organizacija Zveze borcev Kropa. Razstavno
gradivo je likovno oblikoval Miloš Magolič. Razstava je
bila odprta 23. 4. 1981 kot stalna muzejska postavitev v
enem prostoru v zgornjem nadstropju Klinarjeve hiše.
Leta 1993 jo je nadomestila nova stalna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. Predstavitev Krope med prvo
in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni
muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo
v 20. stoletju.&quot; (Florjančič 2002: 39)

&quot;Partizanska Kropa je združevalna oznaka za končno dejstvo, da je bila velika večina Kroparjev ali borcev
partizanskih enot ali aktivnih sodelavcev partizanskega
gibanja, obenem pa je bila Kropa s svojo okolico
pomembno ozemlje s številnimi partizanskimi ustanovami.

Večinsko opredelitev Kroparjev za partizansko
gibanje ilustrirajo številna dejstva, npr. da je bilo “iz
predvojne osemčlanske telovadne vrste Fantovskega
odseka v Kropi šest partizanov, dva od njih sta padla.&quot; (Dežman 2002: 103)

&quot;V začetku druge svetovne vojne [je ostalo] za nabor iz 11 letnikov
samo 70 fantov. Od teh 70 jih je šlo v partizane 52 (še 8
jih je prišlo iz nemške vojske), v nemško vojsko jih je šlo
12, od teh jih je 8 prešlo k partizanom. Padlo jih je
skupno 28, od teh 25 v partizanih, 2 v nemški vojski in
1 kot civilna žrtev bombnega napada.” (str. 27) Prav tako
kot ni uspela mobilizacija v nemško vojsko, ni uspela
domobranska mobilizacija, za katero so zbrali v raciji v
Kropi 17. novembra 1943 okoli 20 moških, vendar so se
ti uprli vstopu v domobranstvo.&quot; (Šmitek 1985: 40; Dežman 2002: 104)

====Panoji na razstavi 1981====

# Okupacija in upor (slike: Stane Žagar, Žagarjeva družina na Dobravi, Vodiška planina pred vojno, Mošenjska planina pred vojno in po požigu 13. 1. 1942, spomeniki začetku upora, ustanovitvi Jelovške čete in Cankarjevega bataljona)
# Cankarjev bataljon (7. pano levo: 18 padlih borcev, 6. pano: 12 padlih borcev) 
# Gorenjski odred (3 pano desno: slike nemškega plakata 10 ustreljenih talcev v Lipnici, spomenik talcem v Lipnici, Lipniška planina, Selška planina, Štab Gorenjskega odreda maja 1943 
# Prešernova brigada
# Razvoj ljudske oblasti (slike: Stana Potočnik, OF Jelovica, Okrajni odbor OF na Pečeh, OF Gorenjska 1944, Rajonski odbor OF v karavli Svoboda na Pečeh, Okrajni odbor OF Kranj Jelovica)
# Vojaška uprava (Gorenjsko vojno področje): slike 3. pano levo: slike učnega uspeha partijske šole, oskrbe partizanov, gospodarske komisije, rajonskega odbora OF v karavli na Pečeh, okrajnega odbora OF Kranj, pokrajinskega odreda OF Gorenjske, bunker pod hlodi 
# Kurirska postaja G-12 
# Partizansko gospodarstvo: Gospodarske komisije, Čevljarska delavnica, Krojaška delavnica, Žebljarska delavnica, Smučarska delavnica, Partizanske tiskarne (slike čevljarske, krojaške delavnice, gospodarske komisije gorenjskega okrožja, sestanka gorenjskih aktivistov 1944, zemljevid Krope itd.
# Krajevne organizacije: KP in OF, Slovenska protifašistična ženska zveza, Mladinska organizacija SKOJ in ZMS, Pionirski odred Jelovica, Partizanska šola (slike: borke Prešernove brigade, sestava 2. grupe odredov, Spomenik požganemu Jamniku, goreči Turjak, smučarske tekme v Cerknem 1945)

==Partizanska obeležja v Kropi==

{|
|[[File:Partizanski spomenik nad Vodiško planino.jpg|thumb|Ustanovitev Cankarjevega bataljona nad Vodiško planino]]
|[[File:Ustanovitev Jelovske cete.jpg|thumb|Ustanovitev Jelovške čete na Vodicah]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 01.jpg|thumb|Partizanski dom na Vodiški planini]]
|}

{|
|[[File:Dusan Pogacnik.jpg|thumb|Dušan Pogačnik - Črt]]
|[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|Blaž Ažman]]
|[[File:Kroparski spomeniki 04.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Milan Gašperšič]]
|}

{|
|[[File:Spomenik Lipnica pri Kropi.jpg|thumb|Spomenik talcem v Lipnici]]
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Plošča partizanski pesnici Kristini Šuler]]
|[[File:Ciril Osterman.jpg|thumb|Spomenik Antonu Jelovčanu in Cirilu Ostermanu na Zidani skali nad Kropo]]
|}

{|
|[[File:Kroparski spomeniki 01.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli iz tovarne Plamen]]
|[[File:Kroparski spomeniki 02.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kovači, Kropa]]
|[[File:Kroparski spomeniki 03.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Janez Arh]]
|}

{|
|[[File:Kroparski spomeniki 05.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kurirji]]
|[[File:Kroparski spomeniki 06.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Kurirska postaja G-12, Kropa]]
|[[File:Napis na osrednjem spomeniku NOB v Kropi.jpg|thumb|Napis na [https://partizanstvo.si/media/partisanmemorial/11/T2518_F19915_11.jpg osrednjem spomeniku NOB v Kropi] ]]
|}

{|
|[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevo posvetilo Plamenu v avli sindikalnega doma v Kropi leta 1947]]
|[[File:Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si.jpg|thumb|500 px|Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si (interaktivni zemljevid vsebuje povezave na opis spomenikov)]]
|}

Prav na kroparskem teritoriju stoji 15 obeležij, prgišče pa jih stoji tik za mejo KS: pet jih spada pod sosednjo Kamno Gorico, sedem jih je na podbliški strani meje, tri na dobravski strani meje, kar pa spomenikov na Jelovici spada pod Bohinjsko Bistrico, so že precej stran od kroparske meje. Kroparske spomenike povezuje s tistimi na Jelovici [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/8038/ vodiška partizanska obhodnica.] Ena infotabla vodiških obhodnic s spomeniki se nahaja v kotlu pri Slovenski peči, druga pa na pročelju planinskega doma na Vodicah.

Kroparsko področje ni bilo prostor večjih vojaških akcij, bilo pa je pomembno partizansko zatočišče, zlasti jeloviški gozdovi nad Kropo. Tu so delovali kurirji in oskrbovalne enote, ki so jih ogrožale zasede in patrulje domobrancev iz okoliških postojank v Kamni Gorici, Kranju, Škofji Loki, na Brezjah.

Večinoma gre za spomenike žrtvam. Manjši del obeležij je '''posvečen pomembnim zgodovinskim trenutkom'''. Vsi ti so na Vodicah. Na Gradišču je obeležena [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4/ ustanovitev Jelovške čete] 29. julija 1941, teden dni pozneje, 5. avgusta (to je tudi radovljiški občinski praznik), je bil na Pogrošarjevi planini pod pod Črnim vrhom nad Vodiško planino [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/704/ ustanovljen Cankarjev bataljon.] Spominski objekt je tudi sam [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1679/ planinski dom s spominsko sobo, z reliefom Iveta Šubica in s spominsko ploščo gradnji doma po vojni.] V to vrsto obeležij spada tudi plošča kurirski postaji pri Slovenski peči.

'''Obeležja padlim'''. Pri infotabli pri Slovenski peči je poleg plošče kurirski postaji G-12 [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/107/ plošča trem padlim,] med njimi je bil Kropar kurir Jože Megušar. V Sistory ga najdemo pod [https://www.sistory.si/ww2/0439F192-5BEA-4C4C-B38C-858D7972EB0C Jože'''f''' M'''a'''gušar,] ki pa naj bi ne padel 1. 8., ampak 25. 8. Ubili so ga domobranci, tj. Gorenjska samozaščita v Kroparski grapi. Ni mogoče na pamet reči, kateri podatek je pravilen, kateri pa napačen, napake najdemo tako na vklesanih napisih kot v matičnih knjigah in drugih virih, pogosto so se zmotili tudi svojci, ki so sporočali podatke. 

Unikatno je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/18/ obeležje Blažu Ažmanu:] bronasti medaljon je vzidan v skalo v strmem bregu nad Slovensko pečjo. 20-letnega [https://www.sistory.si/ww2/61890DE1-8602-41D1-AC61-FC815DC8BC54 Blaža Ažmana] (Sistory) iz Jelovške čete so ubili Nemci 13. 8. 1942 v Dražgoški gori (po drugih podatkih pa 11. ali 12. 8. 1942 pri Mošenjski planini). 

20 let je bil ob smrti star tudi Dušan Pogačnik – Črt, Valentinov z Dobrave, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/475/ spomenik za 2. ovinkom] ceste iz Krope na Jamnik. Študiral je za učitelja, ubili so ga Nemci iz zasede na Ciganskem nad Kropo 29. 12. 1943, ko se je vračal s kurirske postaje (Šmitek 1985: 35). Bil je skojevec, kader narodnega heroja Staneta Žagarja in kurir VOS. Iz nedavno najdenega pisma sorodnika (za kopijo hvala amaterskemu zgodovinarju Goranu Lavrenčaku iz Radovljice) bi lahko sklepali, da so ga partizani nameravali poslati na šolanje v Moskvo (&quot;Dušan je baje tudi že na vzhodu, toda verjetno malo višje od tebe.&quot;). 

22 let je bil ob smrti star Milan (Bogumil) Gašperšič, umetni kovač iz Krope, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/42/ spomenik na Barigli.] Ubili so ga 20. 3. 1945 domobranci oz. Gorenjska samozaščita. 

Na isti dan kot Gašperšič sta padla še [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/27/ Anton Jelovčan in Ciril Osterman na Kroparski gori,] pokončali so ju iz zasede domobranci, ki so sodelovali v nemški spomladanski hajki tik pred osvoboditvijo.
 
Nad župnijsko cerkvijo svetega Lenarta je onstran pokopališkega zidu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/25/ spomenik 20-letnemu kurirju Janezu Arhu,] ki je padel v domobransko zasedo 4. novembra 1944. Doma je bil iz Srednje vasi v Bohinju in je tam tudi pokopan. 

Na križišču za Kropo v Lipnici je pri mostu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/3619/ spomenik 10 talcem] ki so jih postrelili 19. aprila 1943. Pripeljali so jih iz begunjskih zaporov, doma so bili iz različnih krajev. Do večera so morali ležati na križišču, nato so jih pokopali na vrtu graščine v Begunjah v skupni grob. Šlo je za nemško maščevanje, ker so partizani Selške čete ubili dva nemška orožnika, ki sta bila v spremstvu transporta kinoaparature – v Kropi so namreč nameravali predvajati nemške propagandne filme. V akciji je bila uničena kinoaparatura, nemško orožje pa so zaplenili. 

Sredi Krope je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/11/ osrednji spomenik žrtvam NOB,] z verzi Mateja Bora: 

&lt;poem&gt;
Ne jokaj mama
nihče ni mrtev
ki pal v temi je sončnim dnevom žrtev. &lt;/poem&gt;

Na fasadi kovačije UKO je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1944/ plošča osmim padlim kovačem,] na fasadi Plamena nasproti gostilne pri Jarmu pa [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/2271/ 50 padlim kovačem;] predhodna plošča iz leta 1955 je govorila o 40 padlih. 

Na pokopališču pri cerkvi sv. Lenarta je '''[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/6291/ več družinskih nagrobnikov,]''' na katerih piše, da v njih leže žrtve NOB: Janko Leš (po Sistory Janez Leš, padel na Javorovici 16. 3. 1944), Alfonz Gašperšič (v Sistory Alfonz Mihelič, s priimkom po materi, padel 11. 10. 1943 na Črnem vrhu, po Šmitku dan prej v Leskovici pod Črnim vrhom). Leopold Mihelič je bil ranjen na Dolenjskem, umrl je 12. 9. 1943 v Kočevskem Rogu, Andrej Kranjc je bil junija 1943 pogrešan na Žirovskem vrhu. V Sistory še nisem utegnil najti njunih podatkov. Simon Venko (v Sistory Simeon Jožef Vrenko!, ubili so ga ustaši v Sarajevu), Benjamin Venko (prav: Vrenko, padel v Srednjem pri Mariboru, ne pa na Primorskem, kot piše na grobu).

Kroparsko partizanstvo je izvrstno dokumentirano (po datumih in ljudeh in lokacijah) v knjigi Janeza Šmitka ''Kroparska kronika NOB'' (1985), kroparski spomeniki pa v radovljiškem zborniku ''Po poti spominov'' Alojza Kosa (1990).

==Mesta umiranja==
*interaktivni zemljevid z označenimi kraji smrti med drugo svetovno vojno in povezavami na Sistory (domačini in drugi, partizani in kolaboranti, v Kropi + drugod po svetu)

'''Padli leta 1942'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942]]
|}

'''Padli leta 1943'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943]]
|[[File:Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943]]
|}

'''Padli leta 1944'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Janko Leš 1918-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji  Janko Leš 1918-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944]]
|[[File:Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944]]
|}

'''Padli leta 1945'''

{|
|[[File:Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945 [https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Sistory: Frančišek,] pogrešan pri Škofji Loki]]
|[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945]]
|[[File:Padli Kroparji Konrad Eržen 1912-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji: Konrad Eržen 1912-1945]]
|}

{|
|[[File:Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945]]
|Matija Gartner 1912-1945 [https://www.sistory.si/ww2/DC4093DC-8FB5-4488-94E5-D3EFB4FA0355 Sistory:] padel na Poreznu 24. 3. 1945
|}

==Vzporedna partizanska država==

{|
|[[File:Janko Berce, kurir G 12.jpg|thumb|Janko Berce, kurir G 12]]
|[[File:Simon Mihelič, kurir na postaji G 12.jpg|thumb|Simon Mihelič, kurir na postaji G 12]]
|[[File:Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko.jpg|thumb|Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko]]
|}

{|
|[[File:Okrajni odbor OF Kranj Jelovica.jpg|thumb|Okrajni odbor OF Kranj Jelovica]]
|[[File:OF v karavli Svoboda na Pečeh.jpg|thumb|Člani OF v karavli Svoboda na Pečeh]]
|[[File:OF Gorenjska 1944.jpg|thumb|OF Gorenjska 1944]]
|}

{|
|[[File:Krojaška delavnica v Kroparski gori.jpg|thumb|Krojaška delavnica v Kroparski gori]]
|[[File:Partizanska delavnica na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska krojaška delavnica na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Čevljarska delavnica Mačkovina.jpg|thumb|Čevljarska delavnica Mačkovina]]
|}

{|
|[[File:Partizanska ambulanta na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska ambulanta na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Gospodarska komisija kranjskega okrožja.jpg|thumb|Gospodarska komisija kranjskega okrožja]]
|}

{|
|[[File:Borke Prešernove brigade.jpg|thumb|Borke Prešernove brigade]]
|[[File:Štab Gorenjskega vojnega področja 1945.jpg|thumb|Štab Gorenjskega vojnega področja 1945]]
|[[File:Štab Gorenjskega odreda maj 1943.jpg|thumb|Štab Gorenjskega odreda maj 1943]]
|}

{|
|[[File:Okrajni odbor OF na Pečeh.jpg|thumb|Okrajni odbor OF na Pečeh]]
|[[File:Gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Gospodarska komisija Jelovica]]
|[[File:Štab komande mesta Kranj.jpg|thumb|Štab komande mesta Kranj]]
|}

{|
|[[File:Okrajna gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Okrajna gospodarska komisija Jelovica]]
|[[File:Rajonski odbor OF Jelovica.jpg|thumb|Rajonski odbor OF Jelovica]]
|[[File:Prvi dnevi osvoboditve.jpg|thumb|Prvi dnevi osvoboditve]]
|}

{|
|[[File:Prevoz hrane partizanom nad Kropo.jpg|thumb|Prevoz hrane partizanom nad Kropo]]
|[[File:Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944.jpg|thumb|Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944]]
|[[File:Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944.jpg|thumb|Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944]]
|}

{|
|[[File:Smučarske tekme v Cerknem 1945.jpg|thumb|Smučarske tekme v Cerknem 1945]]
|[[File:Kropa 1943.jpg|thumb|Kropa 1943]]
|}

===Dokumenti in plakati===

{|
|[[File:Delavci Oberkranja mislite na Kroppo.jpg|thumb|Delavci Oberkranja mislite na Kroppo]]
|[[File:Plakat za talce na Lancovem.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev na Lancovem 17. 10. 1941]]
|[[File:Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici 19. 4. 1943]]
|}

{|
|[[File:Gesla za letake OF 92.jpg|thumb|Gesla za letake OF: slovansko bratstvo, zahodni zavezniki, ruski junaki, z Rdečo armado na Berlin]]
|[[File:Gesla za letake OF.jpg|thumb|Gesla za letake OF]]
|[[File:Živela rdeča armada.jpg|thumb|Živela Rdeča armada, rešiteljica človeštva pred fašističnim nasiljem]]
|}

{|
|[[File:Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943.jpg|thumb|Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943]]
|[[File:Poziv za mobilizacijo 1943.jpg|thumb|Poziv za mobilizacijo 1943]]
|[[File:Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945.jpg|thumb|Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945]]
|}

==Časovni trak==
*kronologija vojnih dogodkov v Kropi

Jelovški bataljon je v noči od 25. na 26. junij
1943 izvedel v Kropi splošno mobilizacijo, nato pa je še v naslednji noči pobral nekaj zamudnikov. S sodelovar,jem rajonskega odbora
OF Jelovica je pripravil spisek obveznikov in
naborne komisije po dva partizana so šlo od
hiše do hiše. Zborno mesto je bilo na trgu,
ki je bil med vso vojno založen z veliko
skladovnico hlodov. Ko so se zbirali, so prepevali narodne in partizanske pesmi in proti
jutru, ko se je danilo, je odšla dolga kolona
na Jelovico. Skupno je tiste dni odšlo iz Krope
okoli 40 mož, fantov in deklet:

Jože Ažman, Ivan Ažman, Slavko Ažman, Tone Berce, Rudolf Berce, Franc Blaznik, Janez Cerar, Jože Ciglarič, Boris čavs, Gašper Dermota, Janez Eržen, Ivan Finžgar, Milan Gašperšič, Janez Hudolin, Jožko Kokalj, Jože Kovač, Andrej Kranjc, Tone Kržišnik, Jože Legat, Janko Leš, Jože Megušar, Jože Mihelič, Andrej Mohorič, Jože Petrač, Franc Pintar, Franc Praprotnik, Kristina Resman, Janez Strnad, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik, Janez Šmitek, Vinko šolar, Jakob Štalc, Janez Tekavec, Janez Zupan, Drago Zupan, ignac Zupan, Katarina Zupan, Viktor Žaberl.

Vstop v partizane so na planini Kocjanerica
pri Vodicah proslavili s šampanjcem iz Magušarjeve kleti; to je bilo prvo pokanje, ki so
ga slišali novi partizani. Taborišče bataljona
je bilo na robu Jelovice, nekje nad Taležem.
V taboru je vladala popolna tišina. Ker novinci
niso imeli šotorov ali šotorskih kril, so vzeli
s seboj od doma navadne rjuhe; po dve rjuhi
so sešili skupaj in napeli v obliki šotora. Rjuhe
so zakrili z zelenjem, da niso bile vidne iz
zraka. Izvidniško letalo je vsak dan preletavalo
Jelovico tik nad taboriščem. Jože Ažman je
imel s seboj veliko povoščeno platno; ko so
ga napeli, je bilo pod njim prostora za osem
ljudi, zato so temu šotoru rekli »hauptkvartir«.
Tisti prvi poletni dnevi so bili precej deževni,
vsak dan je dež nekoliko zalil Jelovico, šotori
iz rjuh pa niso dobro držali. Debele kaplje so
prebijale platno in kmalu je bilo tudi znotraj
vse vlažno. To sta posebno čutila Andrej in
Jožko, ki sta imela s seboj namesto navadnih
odej debele »kovtre«, da ju ne bi zeblo. Za
menažo je bila največkrat močno zab3ljena
mineštra iz rdeče nemške moke; ker niso bili
vajeni zabeljene hrane, je marsikdo imel nekaj
časa hitro prebavo.

Vsak dan so posamezne skupine odhajale v dolino na preskrbovalne akcije, drugi so imeli
politične ure in vojaške vaje. Mnogo novincev
do takrat še ni ,ime,lo puške v rokah, ves bataljon pa j,e bil pri tolikih novincih zelo slabo
oborožen. čez nekaj dni je bi la partizanska
zaprisega, nato pa so okoli 3. julija pripravili
večji del bataljona za pohod na Dolenjsko po
orožje. Tam da je dosti orožja, »samo Italijanom
ga je treba pobrati«.

Vsak udeleženec pohoda je dobil za popotnico
velik kos bohinjskega sira in kos govejega mees. Krenili so po Jelovici proti Ratitovcu, za
Pašnim vrhom skozi Prtovč, na Jesenovcu čez
Selško Soro, čez Martinj vrh in črni kal ter
se mimo Blegoša spustili proti Poljanski dolini. Pod Gorenjo Žetino so v gozdu predanili
in čakali zvezo. Kurirji pa so prinesli vest, da
je zveza pretrgana zaradi nemškega napada v
preteki i noči. Takrat so se štirje kroparski
fantje izmuznili iz taborišča in pobegnili proti
Železnikom. Ali je zmagal odpor proti partizanstvu ali samo strah pred Dolenjsko? Ko je
vodstvo pohoda ugotovilo pobeg, so poslali za
ubežniki patrolo. Prvi trije so že dospeli v
Železnike in se javili Nemcem, Toneta Kržišnika pa je patrola ujela in prignala nazaj v taborišče. Sestavili so naglo vojaško sodišče iz
starih partizanov in vsi so glasovali za smrt.
Izdaja pohoda je namreč postavila v nevarnost
življenja okoli sto mladih partizanov. Likvidacija je bila izvršena takoj blizu taborišča.

Pod mučnim vtisom zaradi pobega in smrti se
je kolona po isti poti vrnila na Jelovico. Dne
10. julija pa se Je ves bataljon ponovno odpravil na pohod čez Jelovico in Prtovč in po
dnevnem počitku pod Ratitovem je zjutraj 12.
julija 1943 prispel v Davčo na ustanovitev Prešernove brigade. (''Kroparska kronika'', 28, 29)

==Kroparski uporniki==
'''Portreti in zgodbe'''

===Blaž Ažman, partizan samo en dan ===

{|
|[[File:Blaž Ažman.jpg|thumb|Blaž Ažman (1922-1942)]]
|[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|350 px|Grob s spominsko ploščo Blažu Ažmanu v Kotlu nad Kropo]] 
|}

Blaž Ažman (* 28. 2. 1922 v Kropi) je bil ob začetku vojne star 19 let. Njegov oče Anton, tesarski mojster, je bil invalid iz prve svetovne vojne. Po osnovni šoli se je Blaž šel učit za strojnega ključavničarja v tovarno žebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi in v industrijski kovinarski šoli opravil izpit za pomočnika. 

Okupator je kroparsko mladino skušal pridobiti za svoje načrte, ta pa se je iz njegove šole norčevala. Deutsche Wehrmacht so izgovarjali kot »dojče vermut«, Blaž Ažman pa je namesto komande »Still-gestand« 'mirno' poveljeval »štingl-štangl«. Nemško pesem »Singend wollen wir marschieren in die neue Zeit« 'Pojoč bomo korakali v novi čas' so peli po svoje: »Hinder honder mi drvimo v ta nori svet«. 

Blaž se je pod vplivom napredne šole Staneta Žagarja na Dobravi priključil skojevcem. V noči od 10. na 11. avgust so partizani Selške čete Gorenjskega odreda na Vodiški planini izvedli preskrbovalno akcijo v Kropi. Obiskali so nekaj trgovin in trafiko Blaževe matere Pavle Ažman. Akcijo sta vodila Vinko Hafner in Stane Kersnik, ki sta povedla v partizane še nekaj kroparske mladine, med njimi tudi brata Blaža in Jožeta Ažmana. Ko so se vzpenjali na Jelovico proti Jamniku, so že zaslišali v Kropi nemške kamione, ki so naznanjali začetek avgustovske ofenzive proti enotam 1. in 2. grupe odredov na področju vse Jelovice. Naslednji dan so napadli partizane pri kosilu v taborišču pri Mošenjski planini. Partizanski tabor se je premaknil na Jelenov vrh pri Mošenjski planini. 

Dne 13. avgusta&lt;ref&gt;Kot dan smrti je v virih najti tudi 11. 8. in 12. 8.&lt;/ref&gt; sta pri preboju čete na Dražgoški gori oz. za Jamniško goro padla Blaž Ažman in Franc Pogačnik, šest novincev pa so Nemci ujeli, med njimi Blaževega brata Jožeta, jih odpeljali skozi Kropo v Begunje in kot mladoletne in prisilno mobilizirane čez en teden spustili domov.

Mirko Ambrožič je povedal, kako je ob njem padel Blaž. Njegova skupina štirih borcev je sedela na ozki polici v navpični steni. Pod seboj je opazovala Nemce in nekaj oklopnjakov, s katerimi so prišli pod Dražgoško goro. Nenadoma se je s strani priplazil Nemec in z brzostrelko pokosil Blaža. Partizani so se spustili navzdol po steni in se rešili.&lt;ref&gt;Janez Lušina - Mali: Deveti september pred 40. leti na Jelovici. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4PIUXBBX ''Glas'' 5. 11. 1982.] &lt;/ref&gt; 

Brat Jože ga je pozneje z mesta smrti prinesel čez celo Jelovico pod Špik v Kroparski gori in ga pokopal pod skalni spodmol. V skalo nad grobom mu je po vojni kroparska ZB vzidala neobičajno, okroglo spominsko ploščo, ki so jo iz bronovine vlili v železarni na Jesenicah.&lt;ref&gt;''Po poti spominov'', 125.&lt;/ref&gt;

===Partizan športnik [[:w:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]] === 

{|
|[[File:Rudi Finžgar 1945.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1945]]
|[[File:Rudi Finžgar 1950.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1950]]
|}

Rudi Finžgar (1920--1995) se je v Kropi v očetovi delavnici izučil za mizarja in šolanje nadaljeval na obrtni šoli.  1936 se je ob ogledu tekme na Bloudkovi velikanki v Planici odločil za skakalni šport. Leta 1940 je dobil dovoljenje za prvi skok na velikanki, skočil je 84 m, kar je bilo tisti dan celo najdlje od slovenskih skakalcev. Čeprav mlad in neizkušen, je leta 1941 na zadnji predvojni skakalni tekmi skočil slovenski rekord s 95 m, kot prvi slovenski skakalec je tudi preletel 100 m, toda pri 101 m je podrsal ob pristanku. 

Med vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder je pobegnil. Septembra 1943 je odšel v Prešernovo brigado, in sicer v varnostno obveščevalno službo na Jelovico. V mizarski delavnici v Cerknem je ustanovil izdelovalnico smuči, ki je med vojno izdelala več sto parov smuči. Na osvobojenem ozemlju v Cerknem je 1945 organiziral prve partizanske smučarske tekme, ki so obsegale patruljni tek, veleslalom in smučarske skoke  Partizanske smučine Cerkno 1945 in zmagal v smučarskih skokih. To je bilo prvo vojaško športno tekmovanje te vrste v okupirani Evropi. Za nagrado je prejel brzostrelko in diplomo, ki sta danes razstavljeni v Cerkljanskem muzeju. 

Marca 1945 je bil med zadnjo nemško ofenzivo med borci, obkoljenimi na Poreznu, a mu je uspelo preživeti.

Leta 1945 je ustanovil podjetje Elan, za katerega je stroje, kupljene v Ameriki, prispeval njegov oče, in postal njegov prvi direktor. Rudijev oče Rudolf, ki je bil po poklicu mizar, je odšel v New York k teti Mary Willer leta 1922 in se 1928 vrnil toliko bogatejši, da je kupil hišo v Kropi in opremil mizarsko delavnico. Kombinirani mizarski stroj, s katerim so izdelali na stotine smuči, sank, telovadnega orodja, čolnov itd., so v Tehniškem muzeju v Bistri obnovili in je razstavljen v tovarni Elan.  

Leta 1947 je na poletih v Planici ponovno popravil državni rekord na 102 m, tri leta kasneje pa še na 114 m. V naslednjih letih je skakalnica v Oberstdorfu omogočala rekordne daljave, Finžgar je dvakrat doskočil pri 117 m, pri 127 m pa se mu ni uspelo obdržani na nogah. 117 m je ostal slovenski rekord kar devet let vse do rekordov Jožeta Šlibarja. Zaradi svojega rdečega usnjenega kombinezona, v katerem je nastopal, so mu Nemci nadeli vzdevek ''Der Rote Teufel aus Titoland'' – rdeči hudič iz Titove dežele.

*V filmu o partizanskih skokih v Cerknem.
* [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNXDM07 Rudi Finžar, 1. ''Gorenjski glas'' 4. 3. 1972.]

'''Peter Colnar: Rudi Finžgar.''' 

O Rudiju Finžgarju ne moremo govoriti kot o »nekdanjem planiškem junaku«. Bil je prvi Jugoslovan, ki je na smučeh preskočil 100-metrsko znamko in je zato ostal planiški junak tudi danes, ko pričakujemo prvo svetovno
prvenstvo v smučarskih poletih v Planici ter bo to vedno tudi ostal. Rudi se je rodil leta 1920 kot drugi sin mizarskemu mojstru Rudolfu Finžgarju. Z bratom Ivanom in sestro Ano  je preživljal svoje otroštvo v žebljarski Kropi. 

Srečal se je s trdim življenjem, ki je bilo izpolnjeno z delom. Prav to življenje dalo osnove njegovi osebnosti. So mu ta drobna vsakodnevna doživetja krepila telo in značaj? Nedvomno.

»Ko sem bil star 5 let, sem si odrezal prve drsne plohe, kakršnimi smo se otroci »puščali« po klancih v okolici Krope. Na te deščice smo pribili jermen, tako da so bile podobne coklam. Seveda se nam še sanjalo ni, da morajo biti smuči ukrivljene ... « (''Obiski'' Draga Ulage)

Otroci so si pomagali na najrazličnejše načine. Drsenje po snegu je bilo v Kropi prava tradicija. Otroci so občudovali drsenje hlodov, ki so jih spuščali z Jamnika na žago v Kropo. Ob tem so si izmišljali nove in nove načine za svoje »smučanje«.

»Sanke so imeli le gosposki ljudje. Na cokle, ki smo jih imeli tudi pozimi za v šolo, smo pribili po dve železni paličici — 'šinci'. Šlo je kot 'tajfel', ko smo se peljali v šolo! To je bila naša prva šola drsanja.«

Otroci v Kropi so se delili na različne skupine. Vsaka je imela svojega »kolovodjo«. V teh skupinah so doraščali Blaž Ažman, Filip Kavčič, Janez Zupan, inž. Janez Šmitek, Tone Šmitek, Ivan Kordež in drugi.

»Spominjam se, da je bil kolovodja moje skupine Tone Ažman. Naloga kolovodij je bila, da so si izmišljali nove in nove igre. Nekoč je bilo moderno, da smo hodili s hoduljami, drugič, da smo tekmovali, kdo bo prej prignal s palico kolo okoli Krope, včasih smo spuščali papirnate aviončke ...«

Poletje so preživljali otroci ob tolmunu v Lipnici, kjer se stekata Kroparščica in Kamnišca. V njem so stale tri skale, kamor so se razvrščali otroci po svojem znanju plavanja.

»Pri prvi skali so bili plavalci, pri drugi takšni, ki so znali narediti dva zamaha na vodi, pri tretji pa smo bili navadni cucki. Kopanje, pečenje krompirja in lovljenje rib nas je zaposlovalo skozi poletje. Spominjam se, kako sem potegnil izpod skale goža, ki je držal v gobcu ribo. Ribo sem potegnil gožu iz gobca, potem pa smo jo spekli in pojedli.«

Otroci so si Kropo razdelili. Delili so jo na zgornjo, srednjo in spodnjo, tako kot so jo ločili mostovi. Razen tega so jo razdelili še na dva dela, kot jo je ločil potoček.

»Med seboj smo bili sicer prijatelji, vendar so bili med otroci na dan Janeza Nepomuka že kar sovražni tabori. Imeli smo vsak svoj spomenik, ki smo ga čuvali, da ga ne bodo sosedje podrli. Naša hiša je bila na meji med spodnjim in srednjim delom Krope. Imeli smo stalno stražo, ki je pazila na nasprotnike. Če so se približali, se je vnela prava vojna s šopi zvezanih šib ...«

Voda je delila kroparske otroke na leve in desne. Tako deljeni so hodili nabirat gobe, bili so skupaj pri smučanju in imeli vsak svojo drčo. Če se je približal sosed, so mu takoj svetovali: »Pojdi na svoj konec ...« To otroško rivalstvo se je zadržalo nekako do 14. leta starosti. Kasneje so se fantje pomešali in enotno nastopali v novih podvigih.

»S petnajstimi leti sem postal tajnik in kasneje načelnik fantovskega odseka pri takratnem Orlu. Vse do vojne se mi še sanjalo ni, zakaj se delijo na Orle in Sokole. Za nas je bil to šport in temu smo se že od mladih nog predajali z vsem srcem. Pozimi smo se smučali, poleti igrali odbojko, telovadili ali gojili lahko atletiko ...«

Znana je bila kroparska vrsta dvanajstih fantov, ki je nastopala na proslavah v najrazličnejših krajih. Redno so vadili, imeli pa so tudi predavanja, kjer so jim voditelji društva razlagali o obnašanju, o odnosih do deklet in podobnem. Razen tistega o dekletih jim takrat ni dosti ostalo v ušesih.

»Obiskoval nas je Drago Ulaga in nas učil prvih zamahov kravla. Še sedaj se spominjam, kako nam je dopovedoval, kako pomembno je gledati pod vodo. Potem nas je peljal v večjo sobo, ki smo ji rekli telovadnica, in nam kazal najrazličnejše lahkoatletske elemente ...«

Priljubljena točka kroparskih fantov na nastopih je bil »levji skok«. Prvi je pokleknil na vse štiri, drugi je skočil čezenj in se postavil ob prvega. Tako so nadaljevali vse do dvanajstega. Zadnji je ponavadi skakal Rudi. Ker je imel že takrat dober odriv, je v splošno zadovoljstvo lepo zaplaval čez vseh enajst teles svojih kolegov.

Tako so potekala mlada leta poznejšega planiškega junaka. Igrice v najmlajših letih in resnejše športno udejstvovanje kasneje. V Kropi ni bilo toliko ravnine, da bi lahko igrali nogomet, zato so fantje odvozili zemljo, da so si postavili igrišče za odbojko in telovadišče. Prav tako so več let gradili telovadnico.

Finžgar se je srečal s športom že v rani mladosti in mu je kasneje posvetil velik del svojega časa.

»Odprto telovadišče, kjer smo imeli med drugim tudi kroge, je bilo ograjeno. Prvi športni podvih vsakega mladega Kroparja je bil, da je preplezal to ograjo. Potem se je stvar kar stopnjevala. Sledilo je igranje v mivki pod krogi, kasneje plezanje po drogu. Višek je bil, če je kdo dosegel kroge in se nanje slovesno obesil. Če so nas opazili starejši fantje, smo pa še tekli, da nas niso nabili. Otroci smo na igrišču vse razmetali pa tudi pokvarili, zato so nas preganjali. Jože Bertoncelj, znani umetni kovač, je bil strah in trepet nas otročajev.«

Kroparski otroci so se smučali na smrekovih deščicah, coklah ali pa na sodovih deskah. Na smučanje so nosili tudi kladivo in žeblje, da so si lahko »smučke« takoj popravili, če se je jermen odtrgal. Imeli so več majhnih sneženih skakalnic.

»Spominjam se, kako sem nekoč na eni skočil z deščicami na nogah. Ker se, razumljivo, niso ukrivile, sem zarezal v sneg in odrezal mostiček. Še sedaj se spominjam, kako so me starejši zmerjali ...«

»Zvedel sem, da delajo smuči iz jesenovega lesa. Neki kmet iz Ovsiš pri Podnartu — 'Primožek' so mu rekli — mi je obljubil, da mi bo dal jesenovo desko. Takoj drugi dan sem odšel iz Krope po snegu in mrazu na Ovsiše. 'Primožek' mi je dal 9 metrov dolgo desko, ki sem jo 13-letni fantič nesel nazaj po snegu 9 kilometrov daleč v Kropo. Mislil sem, da nesem boga ...«

Doma sta z bratom desko razžagala, jo zakrivila okoli letve, sedlar iz Lipnice pa je naredil jermena. Tako je imel Rudi, prvi od vrstnikov, prave smuči. Skakali so štiri do pet metrov daleč. Tedaj so izvedeli, da so zgradili na Ovsišah pravo skakalnico, na kateri »menda skačejo tudi 12 metrov daleč«.

»Neko nedeljo so me vzeli starejši fantje s seboj na Ovsiše. Spominjam se, kako sem občudoval skakalnico. Mizo za skakalnico so naredili iz gnojnega koša, čez katerega so položili stara vrata. Tudi sam sem s svojimi novimi smučmi nekajkrat skočil. Klobuk sem pritisnil globoko na glavo in pristal pri osmih metrih. To je bil moj novi osebni rekord ...«

Fantje pa ne bi bili fantje, če ne bi šli zvečer na Ovsišah še malo v gostilno. Malo so popili in ponoči se je Rudi vrnil z njimi v Kropo.

»Takoj me je vzela v roke mama. Pošteno me je nabila, ker zvečer nisem šel k večerni maši. To me ne bi posebno prizadelo, če ne bi vzela na koncu še sekire in mi razsekala smuči. To je bila najhujša kazen ...«

Tako je ostal mali Rudi spet brez smuči, ki so bile njegov ponos, vendar pa je že vedel, kako se jih naredi. Kmalu si je naredil nove, boljše, ki pa so bile še vedno zelo malo podobne pravim.

»Na Ovsišah sem še večkrat skakal. Tam sem prvič videl tudi Albina Novšaka. Ta je imel že nekaj pravega stila. Imel je širše smuči z 'grabenčki' ...«

Mladi Kroparji so imeli vedno najrazličnejša tekmovanja. Kmetje so dajali za nagrade škatle s piškoti in dodali še kakšne nogavice. Iz tega obdobja sta ostala Finžgarju najbolj v spominu Ciril in Metod Vovk s Češnjice. Začel je spoznavati širši krog ljudi. Do takrat je bil zaverovan v »kroparsko luknjo«.

Vsak mlad človek, vsak otrok ima svojega idola. Za kroparske fantiče je bil to Filip Legat, kasnejši umetni kovač. Imel je prave lakirane smuči z okovjem, s katerimi je delal imenitne telemarke.

»To je bil smučar-samotar. Od nas je bil kakih deset let starejši in smo si ga upali gledati le od daleč. Ko je odšel domov, smo ga posnemali ...«

Leta 1936 so Orli zgradili skakalnico na Stočji pri Kropi. Pravzaprav so jo gradili vsi, vendar so bili Orli pobudniki, pa tudi na njihovem svetu je bila.

»Spominjam se, da je veliko delal Cvetko Magušar, ki pa je bil navdušen Sokol. Pomagali so tudi Zupanovi in Kokaljevi. Neko soboto smo imeli preizkušnjo.«

Naslednji dan so se zbrali skakalci iz vsega okoliša, vendar skakalnice ni bilo več. Čez noč jo je nekdo podrl.

»Političnih bojev nisem mogel nikoli razumeti, tekmovalci smo se vedno razumeli med seboj. Po tem škandalu so govorili, da so jo požgali Orli, ker so tudi Sokoli vabili skakalce na tekmovanje ... Za politična razpotja sem prvič izvedel nekoč na železniški postaji na Otočah, ko so nas Sokoli zmerjali s 'čuki'. Fantom je bilo predvsem do športa ... Prvič smo merili dolžine skokov v Kropi na skakalnici, ki je stala med Šolarjevo gostilno in Balantom. Skočil sem 3 metre.

Leta 1929 smo zgradili v Polju novo skakalnico, kjer sem preskočil 6 metrov. Naslednja skakalnica je bila na Natovem robu na Stočju. Bila je zelo strma, z meter visoko mizo. Kljub temu da je na njej vsak padel, sem skakal na njej po 12 metrov ...«

Rudi Finžgar je skakal in skakal. Vsak daljši skok, pa četudi le za en meter, mu je povzročal nepopisno veselje.

*P. Colnar: Rudi Finžgar, 1-2. ''Glas'' [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3JCMAZF9 4. 3. 1972] in [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GKXUJRF 8. 3. 1975.]
*Vesna Levičnik: Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda. ''Dnevnik'' 21. 7. 2025.

===Partizan Mirko Šušteršič in njegov oče dachavski interniranec ===

{|
|[[File:Mirko Šušteršič.jpg|thumb|150 px|Mirko Šušteršič starejši]]
|[[File:Mirko Šušteršič s kolesom v Tivoliju.jpg|thumb|Mirko Šušteršič mlajši s kolesom v Tivoliju, ob njem Kajuh]]
|[[File:Spomeniki na Jelovici 10.jpg|thumb|Mirko Šušteršič in Sava Osredkar, obeležje pri Mošenjski planini]]
|}

Mirko Šušteršič, oče (1891&amp;ndash;1984) in sin (1922&amp;ndash;1942), sta bila iz kroparske kovaške rodbine, njun oče oz. ded je bil 1891 kroparski župan, oskrbnik Thurnovih posestev v Radovljici in zakupnik lovišč. Inž. Mirko Šušteršič starejši je na Dunaju doštudiral na agronomski fakulteti in po prvi svetovni vojni nastopil službo v državni agrarni direkciji, bil je tudi upravitelj državnih posestev in lovišč. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v taborišču Dachau, po njej pa vodja služb na ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani, predavatelj predmeta lovstvo na gozdarski fakulteti, urednik revije ''Lovec'' itd.  

Mirko Šušteršič mlajši se je rodil v Zmajevcu v Baranji, kjer je takrat služboval njegov oče. Po gimnaziji se je leta 1941 vpisal na metalurško fakulteto v Ljubljani. Menda je zelo lepo risal, tako kot njegov oče. Že kot dijak je vstopil v SKOJ in po Hitlerjevem napadu vodil študente prostovoljce na Dolenjsko, da bi se vključili v jugoslovansko vojsko. Po kapitulaciji je v Ljubljani v trojkah razoroževale posamezne italijanske vojake, izvajal sabotaže in se s partizani na Krimu udeleževal vojaških akcij. Prijateljeval je s Karlom Destovnikom - Kajuhom. 12. februarja 1942 so ga doma  aretirali italijanski policisti, vendar mu je uspelo pobegniti. 9. maja 1942 je odšel iz Ljubljane v partizane na Gorenjsko, kjer se je vključil v prvo Selško četo drugega bataljona 1. grupe odredov in postal politdelegat voda, 7. julija pa politkomisar čete. Njegovo ilegalno ime je bilo France Logar.

9. septembra 1942 je bil ranjen v [[:w:Spopad na Lipniški planini|spopadu na Lipniški planini]]. Zavlekel se je pod Jelen vrh pri Mošenjski planini in tam izkrvavel skupaj s soborcem Savo Osredkarjem, ali pa so ju prav tam potolkli Nemci. Na mestu smrti so na pobudo Šušteršičevih leta 1947 odkrili leseno obeležje v obliki znamenja. Šele leta 2000 so na obeležje dodali ploščo z imenom soborca Osredkarja, čigar identiteta se je razkrila šele tedaj. 

Posmrtne ostanke Save Osredkarja so 1949?? prekopali v grobišče padlih partizanov v Radovljici, skoraj gotovo so ob tej priložnosti tja prekopali tudi Mirka Šušteršiča. Ker pa dokumenta o prekopu ni (svojci so ga želeli prekopati v družinski grob), na nagrobnih kamnih na grobišču, kamor so šele leta 2026 vklesali imena poznanih pokopanih, njegovega imena ni. Iz očetovega zapisa bi lahko domnevali, da sin še vedno leži na Jelovici: 

&lt;blockquote&gt;
&quot;Četrt stoletja se izteka, odkar sem se poslovil od jerebov na Brezovi rebri. Koj na to so se zgrnile nad  Slovenijo strahote okupacije, internacije in moritve. Šele pet let zatem sem zopet vzel v roko piščalke in šušljo, ki me spremljajo že več ko 40 let. Toda tedanji učenec na jerebe, moj sin Mirko, me ni več spremljal in ne pomagal. Leta 1942, 9. septembra, je kot partizan padel na Jelovici pri Mošenjski planini, ko je zopet cvetela ajda in so peli jerebi. In sedaj borcu za svobodo pojo tam večno uspavanko.« ([https://clan.lovska-zveza.si/revija/Lovec-1966-11.pdf ''Lovec'' 48/11 (1966).] 339.)&lt;/blockquote&gt;

*Janko Mrovlje: Poveljniški kader prve Selške čete, po ohranjenih pismenih virih te enote, po pričevanju tedanjih borcev čete: Francem Bičkom, Mirkom Ambrožičem in Janezom Lušino
*Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 114-115.
*[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi679309/ SB]

===Dachavski interniranec Justin Ažman===

{|
|[[File:Justin Ažman.jpg|thumb|Justin Ažman v 30. letih]]
|}

Justin Ažman (1910–1994) je v koncentracijsko taborišče Dachau prišel 8. marca 1942 in tu nato preživel več kot tri leta. Najhuje mu je bilo leta 1942, ko še niso bili dovoljeni paketi od doma, in konec leta 1944, ko se je znašel med t. i. nerazporejenimi in mu je grozil transport v drugo taborišče. Bil je eden tistih internirancev, ki mu je v taborišču uspelo vzpostaviti široko mrežo poznanstev in se vključiti v različne oblike medsebojne pomoči. Kolikor je zmogel, je moči namenjal osebnemu napredku, veliko je bral in se izpopolnjeval v znanju tujih jezikov. Z zanimanjem je spremljal zametke in razvoj kulturnega življenja v taborišču in za slovenske taboriščne prireditve pesnil Dahavske balade – kuplete z vsebinami iz taboriščnega življenja in aktualnega političnega dogajanja.

Justin Ažman je bil rojen leta 1910 v Trstu, mladost je preživel v Kropi. Pred drugo svetovno vojno je opravljal več uradniških služb, nazadnje je bil zaposlen v Kovinarski zadrugi Plamen v Kropi. Na pobudo Stanka Žagarja, učitelja na Srednji Dobravi (prej Dobrava pri Kropi), se je leta 1934 včlanil v komunistično partijo. V začetku leta 1941 je bil interniran v Srbijo v taborišče v Ivanjici v Medjurećju, kamor so jugoslovanske oblasti tik pred začetkom druge svetovne vojne umaknile zlasti komuniste in makedonske nacionaliste. Justin Ažman je ženi Ivi v pismih navdušeno poročal o kulturnem življenju v taborišču in slovenskih književnikih, ki jih je tam spoznal: Miška Kranjca, Ferda Kozaka, Rudolfa Kresala in Ludvika Mrzela, s katerim sta se nato ponovno srečala v Dachauu. V Ivanjici je spoznal tudi režiserja Jožeta Babiča. Z Justinom sta oba imela smisel za pisanje v rimah. Za t. i. Agencijo Bodice, ki je postala stalnica večernih druženj taboriščnikov, sta, najprej Babič, po njegovem odhodu pa Ažman, pripravljala kratke satirične vložke. Babič in Ažman sta sodelovala tudi pri nastanku taboriščne himne Medjurećka. 

Po povratku iz taborišča v Ivanjici konec marca 1941 je Ažman pomagal pri vzpostavljanju partizanskih enot na Jelovici in bil 17. oktobra 1941 aretiran. V preiskovalnem zaporu v Begunjah je bil zaprt do začetka marca 1942, v koncentacijskem taborišču Dachau pa od 8. marca 1942 do osvoboditve taborišče 29. aprila 1945. Domov se je vrnil s prvim konvojem iz Dachaua 9. junija 1945, skupaj z Evgenijem Žukovim, beograjskim novinarjem in kulturnikom ruskega rodu, s katerim se je spoprijateljil v taborišču.

V sedemdesetih letih 20. stoletja je Ažman pomagal pri zbiranju spominov na taborišče in za zbornik Dachau,&lt;ref&gt;Ažman Justin: Utrinki iz taboriščnega življenja. Dachau, zbornik. Založba Borec (ur. Bojan Ajdič et al.), Ljubljana 1981, str. 365–373.&lt;/ref&gt;  ki je leta 1981 izšel pri založbi Borec, pripravil krajši spominski zapis, v katerem omenja več posameznikov, ki so sodelovali pri slovenskih taboriščnih kulturnih prireditvah: zborovodjo Valentina (Folteja) Hartmana in člane slovenskega pevskega zbora v taborišču, pesnika Frana Albrehta, slavista Janeza Logarja in igralca Ivana Levarja. Javni pozivi k zbiranju spominov na čas narodoosvobodilnega boja, mdr. se je v zvezi s svojim pesnikovanjem v taboriščih v Ivanjici in Dachauu dopisoval z Marijo Stanonik, so ga spodbudili, da je svoje osebno doživljanje druge svetovne vojne in desetletja pred njo zapisal v več nizih spominskih zapisov. Zapise o taborišču Dachau je napisal s časovno distanco in v svojem značilnem cinično-humornem tonu. Poimenoval jih je Dahavske dogodivščine. V letih 1979 in 1980 so bile v nadaljevanjih objavljene v Plamenu, glasilu Tovarne vijakov Plamen Kropa. Uvod k Dahavskim dogodivščinam je bila Burka o preštevanju, ki jo je napisal in objavil leta 1976. Začel je takole: Čeprav se je zadnje čase toliko pisalo in govorilo in rjulo čez preštevanje tam na oni plati Karavank, natančneje povedano, na Estrahajarskem, je tudi meni notri nekaj reklo: »Fant, tudi ti imaš bogate topogledne skušnje. Kaj če bi še ti pristavil k tej veseli ofceti svojo lagersko menažko?«&lt;ref&gt;Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37&lt;/ref&gt;  Za predstavitev njegovega načina pisanja spominov na Dachau navajam odlomek iz Burke o preštevanju:

&lt;blockquote&gt; Prvo preštevanje je bilo že na blokštrasi, od koder smo po deset v eni vrsti strumno korakali po lagerštrasi, kjer so se priključili še ostali bloki s sodimi številkami. Skupaj je bilo med 28 številkami 14 barak; z druge strani, z lihimi številkami, pa še nojcugangi – novodošleci, dočim tistim iz revirja, še pravi iz špitala, ni bilo treba maširati na apelplac. Te so kar na postelji prešteli, kar jih je zjutraj še ostalo živih. »Links cvo, links cvo,« so komandirali kapoti in »ein Leid!« Pa smo jo zažingali, kar je duša dala, največkrat tisto: »Švarcbraun ist ein Haselnuss, schwarzbraun bin auch ich, švarcbraun mus mein Madel sein, gerade si wi i ...« (Črnorjav je lešnik, črnorjav sem tudi jaz, črnorjavo mora biti tudi moje dekle, prav taka kot jaz).&lt;ref&gt;Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37&lt;/ref&gt;&lt;/blockquote&gt;

V svojih spominih je Ažman opisal tudi zametke kulturnih prireditev v taborišču: /... Že v prvem letu, se pravi leta 1942, je bilo nekaj »kulturnih« in kulturnih prireditev. Med prve prištevamo kino predstave. »Wer noch nicht in Kino war?« se je pridrl blokač v štubo. In tisti, ki še niso bili v kinu, smo dvignili roke. In spet se je zadrl: »Hockerl mitnehmen,« se je glasila druga komanda, pa smo šli v procesiji vsak s svojim stolčkom, ki je veljal za vstopnico, na apelplac (zborno mesto), kjer so bile kino predstave. Po pravici povedano, od teh predstav nismo imeli ničesar. Saj jih tudi razumeli nismo. V mislih na dom pa je čas le minil. .../&lt;ref&gt;Ažman Justin, Dahavske dogodivščine, O kulturi takšni in drugačni. Plamen, leto VII, št. 11 (november 1978), str. 19.&lt;/ref&gt;  Omenja tudi taboriščni orkester (Lagerkapelle) in prvo večjo kulturno prireditev v taborišču, uprizoritev gledališko-glasbene parodije na aktualne politične dogodke Krvava noč v gradu strahov (Die Blutnacht auf dem Schreckenstein) v začetku junija 1943. Po njegovih spominih so predstavo v slogu viteških iger, v kateri je nastopal glavni junak po imenu Adolader (po Adolfu Hitlerju), organizirali zaporniki z Dunaja. Na tej prireditvi je prvi javni nastop imel tudi slovenski pevski zbor,  k sodelovanju sta ga povabila glavna organizatorja prireditve, dunajska kulturna delavca Viktor Matejka in Rudolf Kalmar,  ki je bil tudi avtor predstave. Iz istega leta se je spominjal še folklornega nastopa poljskih ujetnikov, ki so si organizirali (priskrbeli) ženska oblačila, in nekega jetnika, ki je ob tej priložnosti nastopil z igranjem na steklenice. Z bolečino se je spominjal tudi nekega ruskega oficirja, virtuoznega trobentača: /... Nimam sposobnosti, da bi mogel povedati, kako nebeško lepo mu je pela trobenta v poletni večer. Še lagerska hierahija je pozabila na rjovenje in tudi ta je poslušala trobentača, ki se ga je, ne brez vzroka, prijel naziv zlata trobenta. Ne vem več, kdo vse je zanj interveniral, da bi vsaj njega pustili pri življenju. Zaman. .../  Ustreljen je bil 4. septembra 1944. 

Ažman je redno zahajal v taboriščno knjižnico, ki je bila ob njegovem prihodu skromno založena, a se je kmalu toliko izpopolnil v nemškem jeziku, da je pisma pisal tudi drugim zapornikom. Zaporniki so imeli možnost pošiljanja dveh pisem na mesec na naslov, ki so ga sami navedli. Ohranjena so skoraj vsa njegova pisma iz taborišča, po dve pismi na mesec ženi Ivi od konca marca 1942 do februarja 1945, ko je pošta postala neredna. »Fantaziram o knjigah, naravi, hiši, gozdu, še posebej pa o tebi in upam, da se bova še kdaj videla,«  ji je pisal 19. maja 1942. V pismih je redno, zaradi cenzure sicer zelo na kratko, poročal tudi o slovenskih kulturnih prireditvah v taborišču. V letu 1943 je kontrola nad vsebinami paketov nekoliko popustila in Ažman je od doma začel dobivati, tako jih je sam poimenoval, tudi duhovne prigrizke. Žena mu je k vsebini paketov začela prilagati časopise in pretipkana Cankarjeva dela, zadnje taboriščno leto pa tudi knjige in slovarje. V začetku avgusta 1943 je pisal ženi Ivi: /... Več zadovoljstva /kot šport/ mi nudi domača pesem in beseda. Tako je bil npr. danes v našem bloku cel koncert. Enajst pesmi našega pevskega zbora, recitacije, med temi Uvod h Krstu, Grobovi tulijo, jaz pa sem prebral Cankarjevo Krivico. Tudi harmonike ni manjkalo. .../.   Prireditev je podrobno opisal tudi v Dahavskih dogodivščinah: /... Poseben dogodek je bila tudi pošiljka jubilejnega zbornika, ki je izšel kmalu po prvi svetovni vojni ob obletnici Ivana Cankarja. Med drugim je bila tudi priobčena črtica Krivica iz cikla Podobe iz sanj. Ne samo za prvo, ampak tudi za čas druge vojne se mi je zdela tako primerna, da sem jo predlagal v program neke interne, samo za Slovence namenjena kulturne prireditve .../. 

V taborišču je za slovenske prireditve znova začel s pisanjem rim, ki jih je poimenoval Dahavske balade. K temu ga je nagovoril Branko Diehl v času, ko je Ažman v drugi polovici leta 1943 ležal v taboriščni bolnišnici oz. revirju in ga je zaradi dela na taboriščni plantaži, kjer so gojili zelišča in začimbe, mučil išias. Napisal je vsaj 27 kitic, trikrat po tri kitice z vsebino iz taboriščnega življenja ter dogodkov v Jugoslaviji in mednarodne politike. Ženi je 12. decembra 1943 pisal: /... Zadnjo nedeljo je bil (spet) slovenski koncert. To pot nisem bil navzoč, pač pa sem po naročilu (v revirju) spet zajahal Pegaza. Uspeh je bil, kot sem slišal, ugoden, saj sem pravkar dobil naročilo za praznike ... /.   Dahavske balade se v rokopisu niso ohranile, Ažman jih je po vojni nekaj zapisal po spominu, npr. o ušeh in z njimi povezano epidemijo tifusa v letu 1943 oz. o nedeljskih kontrolah prisotnosti uši pri jetnikih:  

&lt;poem&gt;
Komisija se je zbrala, 
da povelje izvrši,
»Lauskontrolle! krik zagnala
pa imaš pregled uši.
Vrag naj vzame te mrcine; 
komisija dobro ve,
tam, kjer rastejo kocine,
rade se uši drže.
&lt;/poem&gt;
 
Ena od njegovih Dahavskih balad se je nanašala na tudi pojem organizirati (prisvojiti, pridobiti si) v taborišču, en verz si zapomnil taboriščnik Andrej Tišler iz Tržiča: V Dachauu vsak organizira, tudi če že prav umira.&lt;ref&gt;(Tišler, Andrej): Ko nisem bil človek, Tržiški vestnik, leto II, št. 16–17, 6. 8. 1953, str. 3.&lt;/ref&gt;  Ažman se je spominjal tudi tega, da sta njegove Dahavske balade enkrat ali dvakrat kot kuplete zapela Božo Grošelj in Risto Gajšek, sicer pevca slovenskega pevskega zbora v Dachauu. Nastopov pevskega zbora se je Ažman spominjal s posebno naklonjenostjo. Sam v zboru zaradi pomanjkanja posluha ni sodeloval, je bil pa dober znanec zborovodje Valentina Hartmana. 

Zbor se je oblikoval spomladi 1943, čeprav so slovenski taboriščniki že prej, ob nedeljah in ob praznikih, večkrat spontano peli narodne pesmi, še posebej potem, ko so večjo skupino slovenskih taboriščnikov preselili iz 14. in 16. v 24., t. i. jugoslovanski blok. Ažman se je spominjal, da je zbor v drugi polovici leta 1943 precej pridobil s prihodom novih internirancev, med katerimi je bila vrsta pevcev iz ljubljanskih pevskih zborov. Takrat je zbor štel tudi nad 60 članov. Zborovodji Hartmanu je s svojo iznajdljivostjo priskrbel izvod Slovenske pesmarice, in sicer tako, da sta s Filipom Legatom iz Krope, ki je ga je gestapo zaprl istočasno kot Ažmana, pisala očetu Juriju Legatu, dolgoletnemu društvenemu pevcu in organistu, naj jima pošlje zdravila za srčne bolezni – Aljaževe kapljice. Zaradi cenzure je bila pesmarica sicer zaplenjena, a je lahko ostala v taboriščni knjižnici. Med pevci je izstopal Božo (Teodor) Grošelj, ki je nastopal tudi z opernimi arijami ob spremljavi taboriščnega orkestra. Ažman in Grošelj sta se dobro poznala, saj je Ažman zanj organiziral pomoč v paketih od doma. Žena Iva mu je 23. novembra 1943 pisala: /... Tvoja sestrična Lucija in njene prijateljice bodo Božu Grošlju spet poslale paket .../. 

Še posebej v lepem spominu mu je ostala prireditev v počastitev Prešernovega dne februarja 1944, na kateri sta Dolfe Cizej, sicer agronom, in slavist Janez Logar predavala o Prešernu, igralec Ivan Levar, član ljubljanske Drame, pa je doživeto recitiral Uvod h Krstu pri Savici. Pesem, posvečeno Prešernu, je za prireditev napisal in recitiral književnik Fran Albreht, Justin Ažman je ob tej priložnosti nastopil s Prešernovo V spomin Andreja Smoleta. V pismu z dne 19. februarja 1944 je napisal: / ... Najlepše pa je bilo, ko je okoli 50 mož zapelo same Prešernove pesmi. Pravijo, da se zbor lahko meri z najboljšimi v svoječasni Ljubljani. Skratka, čutimo svojo narodno dolžnost dostojno počastiti našega velikega Pevca. Domovina nam ne bo mogla kdaj očitati, da si nismo dovolj prizadevali ... /. 

Konec leta 1944 je Ažmanu mimo cenzure uspelo poslati tri pisma, napisana v slovenščini. V pismu z dne 13. oktobra 1944 je ženi Ivi, ki je takrat iz Krope zaradi uničenja zadružne tovarne preselila na Jesenice, pisal o svojem raison d'être v taborišču: /... Drugič skušam izravnati bilanco svojo s tem, da hlastam po znanju. Najprej jezikov. Ruščine sem se že toliko navadil, da sem pred par dnevi dobil pol hlebca kruha zato, ker sem sestavil ljubavno pismo v ruščini. Knjiga, ki si mi jo nekoč v ta namen poslala, sedaj že drugim prav pride. Škoda, da ni več na razpolago te vrste čtiva. O moji nemščini kolikor toliko lahko sama presodiš. Prve korake skušam v angleščini in francoščini. Ne moreš si misliti, kako učen je nek moj tovariš, ki z menoj vred pri kopanju krompirja sedaj – plug vozi. Vse te in še par jezikov govori in je imel kot ataše imenitno službo in mastno plačo. Drugi spet, medicinec, si je vtepel v glavo, da hoče znati švedski. Tretji pa se zadovolji s čikom, in tudi meni bi sedaj prav prišla kaka cigareta. Če boš imela kaj opraviti v Kropi, poglej za mojo fr. čitanko .../. 

Ruski jezik ga je poučeval Evgenij Žukov (1897–1959), s katerim sta se spoprijateljila in ostala v stikih tudi po vojni. Žukov, rojen v Kijevu, je po prvi svetovni vojni živel v Beogradu, kjer je bil uveljavljen novinar in kulturni delavec, mdr. je vodil koncertno agencijo Jugokoncert. Taboriščne razmere je prenašal težje kot Ažman. Po pismih sodeč, poštne povezave med Nemčijo in Srbijo ni bilo, zato Žukov sprva ni imel stikov z domačimi. Ažman je Žukovu prek svoje žene Ive pomagal vzpostaviti stike z družino v Beogradu in s številnimi znanci v kulturnih krogih v Beogradu, Zagrebu, Münchnu, Berlinu, na Dunaju ter tudi v Sloveniji, v Ljubljani in na Bledu. Aprila 1943 sta si ženi začeli dopisovati. Marija Žukov je v Slovenijo pošiljala pisma in pakete za moža, Iva pa jih je prepošiljala v Dachau, s paketi zanj so pomagali tudi Ivini sorodniki v Ljubljani. Marija in Žukovi znanci so bili Ažmanu zelo hvaležni za moralno in siceršnjo podporo, ki jo je izkazoval izobraženemu taboriščniku. 

Po osvoboditvi taborišča 29. aprila 1945 sta oba pomagala novi taboriščni upravi – Ažman je delal v knjižnici, Žukov pa je, za razliko od tipkanega in ciklostiranega Dahavskega poročevalca, ki so ga izdajali slovenski taboriščniki, v cirilici na roke pisal Sovjetski bilten. Po vrnitvi v domovino sta se oba znova vključila v javno in kulturno življenje. Ažman je bil prva dva meseca po vrnitvi domov v pripravah na množično prireditev v počastitev osvoboditve, im. Partizanski dan v Kropi. Kot govornik je nastopil Ažmanov taboriščni znanec Stane Oswald. Avgusta 1945 je bil Ažman izvoljen za prvega predsednika krajevnega NOO (Narodnoosvobodilnega odbora). Kmalu po vojni je prišel v spor z nekaterimi kroparskimi partijci in leta 1947 je bil iz partije izključen. Tudi Žukov je bil prve povojne mesece zelo zaposlen, organiziral je več mednarodnih gostovanj umetnikov, mdr. je bil v organizacijski skupini ob obisku ruske igralke Tatjane Okunjevske. Kmalu zatem se je zanj začela nova kalvarija, zasliševali so ga zaradi njegove vloge taboriščne starešine v Dachauu. V zvezi z Žukovim in Dielom so zaslišali tudi Ažmana. Žukov je po letu 1950, ko je bil oproščen obtožb, večkrat prišel v Slovenijo – na Bled in v Kropo.

*Saša Florjančič: V taborišče se vtihotapi slovenska kultura. ''Vigenjc'' 2025.
*Saša Florjančič: [Zapisi Justina Ažmana iz Krope v koncentracijskem taborišču Dachau], ''Vigenjc'' 15 (2015). &lt;!-- št. 29 363 --&gt;

===Rdeči kaplan in pesnik [[:w:Lojze Jože Žabkar|Lojze Žabkar]]===

{|
|[[File:Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši.jpg|thumb|350 px|Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar 02.jpg|thumb|200 px|Lojze Jože Žabkar]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar]]
|}

{|
|[[File:Lojze Jože Žabkar 03.jpg|thumb|150 px|Lojze Jože Žabkar]]
|[[File:Dnevniki Lojzeta Jožeta Žabkarja.jpg|thumb|Delček Žabkarjevih dnevnikov v uredništvu Boža Flajšmana]]
|[[File:Lojze Žabkar, Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983.jpg|thumb|Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983]]
|[[File:Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982]]
|}

Jože Žabkar se je rodil 5. januarja 1910 na Mikotah pri Raki gozdnemu čuvaju Alojzu in Mariji. V letih 1923–31 je hodil v klasično gimnazijo v Ljubljani in po maturi stopil v križniški red. Po noviciatu 1931–2 na Dunaju je med letoma 1932 in 1934 na jezuitski univerzi v Innsbrucku študiral teologijo in filozofijo, 1934–37 pa v Ljubljani teologijo. 1937/38 je bil kaplan v Metliki, 1938 je služil vojaščino, 1938–1941 je bil ravnatelj Vajeniškega doma v Ljubljani, 1941–1943 kaplan in do 1969 župnik v Črnomlju. Ker so njegovi dijaki med prvimi odšli v partizane, se ga je prijel vzdevek »rdeči kaplan«. Nazadnje, do smrti 1983, je bil župnik v Kropi, kamor ga je nadškof Pogačnik prestavil kljub množičnemu nasprotovanju črnomaljskih vernikov. Zelo se je priljubil tudi faranom v Kropi.

Kot krščanski socialist je objavljal v ''Delavski pravici'' in njeni prilogi ''Polet''. Takoj v začetku okupacije se je vključil v OF. V Črnomlju in okolici je pomagal organizirati partizansko šolstvo in februarja 1944 ustanoviti versko komisijo pri SNOS. Uporniški Žabkar je bil med vojno kritičen do nepotrebnega partizanskega nasilja nad nasprotniki, po vojni pa je bil v konfliktu z nadrejenimi cerkvenimi oblastniki. Po osvoboditvi je bil leta 1949 soustanovitelj in član duhovniškega Ciril-metodijskega društva. Predaval je ob 400-letnici slovenske knjige (''Organizacijski vestnik CMD'' 1951), v KMD 1984 je pisal o cerkvi med NOB na osvobojenem ozemlju, objavljal je tudi v ''Družini'', ''Novi poti'' idr. Prejel je visoki državni priznanji: 1959 red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in 1974 red za narod s srebrnimi žarki. 2020 mu je belokranjsko muzejsko društvo v Črnomlju odkrilo spominsko ploščo; cerkev je postavitev plošče ovirala.

Pesmi in kratko prozo je pisal in objavljal že v gimnazijskem glasilu, pred vojno v ''Domu in svetu'', ''Kresu'', ''Mladiki'', ''Naši zvezdi'', ''Rasti'', ''Vigredi'', po vojni v ''Novi poti'', ''Glasniku Slovenskega duhovniškega društva'' idr. Čeprav je imel že pred vojno pripravljeni zbirki pesmi ''Metlika, mesto ob Kolpi'' (1937) in ''Dnevi na jugu'' (1938), je samostojno zbirko objavil šele 1981. Naslovil jo je ''Brevir moj v travi'' (spremna beseda Boris Paternu; ocene D. Voglar, ''Borec'' 1982, 411–2; M. Košir, ''Dnevnik'' 1981, št. 349; M. Novak, ''Delo'' 1981, št. 297; ista, ib. 1983, št. 43; T. Bohinc, ''Glasnik Slovenskega duhovniškega društva'' 1982, 33–4; B. Štih, ''Dnevnik'' 1982, št. 42). Zanjo je prejel 1983 Kajuhovo nagrado. Zbirka je izbor Žabkarjeve partizanske in domovinske poezije, ki je zrasla iz osebnih doživetij v Beli krajini in na Dolenjskem. Žabkar je v njej iskreno veren in poln zaupanja v pravičnost življenja in plemenitost preprostih ljudi. Pripravljal je nadaljevanje partizanski pesmi pod naslovom ''Zbudil bom jutranjo zarjo''.

V rokopisu je ostala tudi pesniška zbirka ''Železna vezenina'' s 70 kroparskimi pesmimi, ki jo je, vse se tako zdi, načrtoval za svojo sedemdesetletnico in jo popravljal še nadaljnja tri leta, dokler ga ni 23. junija 1983 v Ljubljani prehitela smrt.

&lt;!-- '''Viri za geslo Franceta Pibernika v SBL''': J. Grgič, ''Delo'' 1983, št. 149 (s sliko); M. Gregorčič, ''Večer'' 1983, št. 57 (s sliko); B. Kocjan, ''Družina'' 1983, št. 30; J. Gregorič, KMD 1984, 122–3 (s sliko); intervju v ''Glasu'' 1980, št. 33/4 (D. Sedej). --&gt;

====Na Jelovici 1970====

&lt;poem&gt;
Tu padla dva sta borca,
prav na tej škrbini
dala na oltar 
življenji mladi domovini.

Avgusta petega,
v letu prvem vstaje
Cankarja brigada
tu se je rodila.
Svobode kal
v gozdovih teh
v strahotnih dneh je vzklila.

Modrina encijana me zastira,
požira pot me skalnata,
volčje črešnje
teloha belino nasledile,
sesajo me naročja bukovih gozdov,
z Vodic me pelje pot domov.

Križ lesen in Križani na njem,
Bog vedi, kdaj se je podrl:
nema priča na križpotju,
zadet od krogle 
partizan je tu umrl.

Vodice, 20. maja 1970.
Lojze Jože Žabkar
&lt;/poem&gt;

====[[:w:Joža Bertoncelj|Joža Bertoncelj]]====

&lt;poem&gt;
Kdor samo to premišljuje,
kje in kaj bi pojedel,
kar se med palcem
kazalcem premika,
kar gre v trebuh po grlu,
več vreden ni,
kakor tisto,
kar se iz njega scedi.
Pobral je železo na cesti,
ga v ognju,
vigenjcu svojem zmehčal,
križ in na križu
Gospoda skoval:
&quot;V imenu Očeta in Sina,
v hišo krščansko
potuj, umetnina!&quot;

Pljunil pred njega možak je,
za zbito železo
da dal bi stotake,
škoda bi bilo:
zanje dobiš v gostilni
obilno kosilo!&quot;
Za kruh naš vsakdanji
Bog bodi zahvaljen!
Če v potu obraza
v železo sem martro božjo vkoval,
nerad bi bedaku pod ceno
jo zdajle prodal!
&quot;Pri ješi se mojster
s kladivom, hrust, je zravnal
in dodal:
&quot;Če zdi se premalo,
pljuni pred mene ponovno!
Nič večje od tebe
za to ne bo govno!
&quot;Segel v žep je ponosno,
ponudil možaku prijazno:
&quot;O lepem vedenju
knjigo za dinarje tele naroči!
[[:w:Mirko Mahnič|Mahničev Mirko]] vesel,
še lepšo bo zate napisal.
Čas pa tvoj pljunek
na mojem bo križu izbrisal.&quot;
&lt;/poem&gt;
Kropa, 15. oktobra 1973&lt;br&gt;
Lojze Jože Žabkar

(''Železna vezenina'')

====Železni Kristus====
&lt;poem&gt;
Na razstavi svetovni
zlato dobil je odličje
mojster železa
Joža Bertoncelj:
Kristus s povešeno glavo,
še in še jo poveša,
kakor žebljarji skozi stoletja,
od kovanja in rodnje
sključene matere kroparske
s sadom telesa v naročju,
daleč premalo dajale so njive
kruha in mleka na Stočju.

Prsti od kladiv so zviti,
v ročaj se leseni zažrli,
trde komaj načeli
v zemlji, za Lenartom svetim,
v grobu so črvi.

Kristus s povešeno glavo,
križ kraj njega leseni
na steni v kapeli,
stotine žebljev vseh vrst
vanj so zabiti,
stkane v mrežo
železne so niti,
nam in zanamcem v spomin,
Kroparski Kristus –
v trdo železo vkovan
je mož bolečin.

Prikloni se romar moderni
kot na razstavi na steni,
Ta Kristus, ti žeblji skovani,
daleč, daleč že so za nami:
standard moderni
trpljenje je daleč odrinil.
Bog nas obvaruj,
da bi spomin na kovanje
v stoletjih za nami izginil.

Kropa, 18. 1. 1982.
Lojze Jože Žabkar
&lt;/poem&gt;

====Železni oltar v Kropi====

&lt;poem&gt;
V oči se iskremu zapikajo ognjene,
med koksom se žarečim
cvre železo,
mehko kot testo
pod kleščami se zvija:
kaplje znojne ga hladijo,
udarci kladiva
naprej, naprej
se kar vrstijo.

Za kosom kos
ustvarja vezenino,
za božjo čast,
za farno še družino.
&quot;Kako je dober Bog,
da dal je tem pestem
tako posrečeni objem
kladiva težkega,
in da je klešč prijem
tako prečudno vešč!&quot;

Kot klekljarice svila
previja se v oblike
železnina,
kako kar raste
iz rok kovaških
čudežna iz jekla
vezenina!
Bog sam v sledenje teh,
oblikovno navzoč,
duha razširil je
prostranosti obroč,
prelil vesolja je širino
v to prelepo čipko –
mrtvega železja vezenino.

Kropa, 19. maja 1971.
Lojze Jože Žabkar&lt;/poem&gt;

====Mojih sedemdeset let====

&lt;poem&gt;
Ničla sem pred Bogom,
to bolj sam vem, kot drugi,
po svoji,
na svet priromal sem zaslugi.
Zabijal vso mladost
mi oče je v betico,
sveto, enkratno resnico:
&quot;Roke za vsako delo,
usteca za vsako jelo!
&quot;Vse do križa sedmega
me spremlja ta maksima,
včasih več, včasih manj
se dejstvo rima!

Kovačeve roke
vitre železne krivijo,
vez za vezjo,
spojka za spojko,
vežejo plašček
stekleni posodi,&lt;ref&gt;UI je takole razložila ta plašček: &quot;Plašček za stekleno posodo v kovaškem in tradicionalnem žargonu pomeni okrasni ali zaščitni kovinski preplet, ki obdaja steklenico. V širšem smislu gre za tradicijo opletanja steklenic (pletenk ali demižonov). Medtem ko so se pletenke običajno opletale z vrbinimi vitrami, šibjem ali leskovim lesom, pa so kroparski umetni kovači razvili posebno spretnost: steklenice so opletali z izjemno tankimi, prožnimi železnimi nitmi in trakovi.Izraz ima v pesmi tako praktičen kot simbolen pomen: Praktični (tehnični) pomen: Kovač iz tankih železnih trakov skuje nekakšno kovinsko »mrežo« ali »srajčko« (spojka za spojko), v katero nato obleče stekleno posodo. Ta plašč varuje krhko steklo pred udarci in hkrati služi kot unikatni dekorativni element, ki dokazuje kovačevo izjemno natančnost. Vsebinski kontekst pesmi: Avtor v naslednjih verzih pravi: »Da bi ga mnogim iz te 'vezenine železne' še lahko natočil ...« S tem neposredno nakaže, da gre za kovan in s kovanimi nitmi opleten bokal ali steklenico za žganje oz. vino (verjetno za tisto »zelenega šilce«, ki ga omenja na začetku zadnje kitice).&lt;/ref&gt;
božje dobrote talent,
paseka dva še,
zamašek skovan je,
sedmici dodelana ničla:
Bolj kot to delo,
letina moja je pičla.

Zelenega šilce popijmo,
let še teh nekaj,ki bodo, zalijmo!
Da bi ga mnogim
iz te &quot;vezenine železne&quot;
še lahko natočil,
preden moj dan bo slovesa napočil!

Kropa, 5. januarja 1980.
Lojze Jože Žabkar&lt;/poem&gt;

====Karabinko mi na grob denite====
&lt;poem&gt;
Pomlad se v reber je pognala,
nevidna sila
v breze zlezla je zarana,
sok napenja skorjo belo,
kosu kos
v dragi odgovarja:
nad Metliko, pod Gorjanci
se zbudila
jutranja je zarja.

&quot;Vzemi nožek, draga,
v skorjo breze
ostro riso
mi zareži,
rano težko
z robčkom mi preveži.
Soka kar v menažko
mi nastrezi,
čudežna je moč v brezi,
morda me pozdravi!

Sok mlade breze
v žile se zaleze,
kot skorjo belo
kožo velo
bo napelo,
brez zdravnika
bo me ozdravilo.

Če pa volja božja bo,
da v majniku cvetočem
vzeti moral bom slovo,
pod brezo tole čudežno
me pokopljite,
na grob mi karabinko
s titovko denite,
da veren bil sem,
še križ lesen nanj zasadite!&quot;
''Brevir moj v travi'' (1981), 17&amp;ndash;18.
&lt;/poem&gt;


====Na Bistrici 1942====

&lt;poem&gt;
Sklonim nad njim se,
potno je čelo,
ves nebogljen
in v cunje zavit,
v trebuhu ga zvija:
&quot;Pomagajta, Jezus, Marija!&quot;

Sestra tiho mi dahne:
''Tifus mori ga,
strel v čreva dobil je,
krog pasa ves gnil je,
zdržal ne bo.
Vas je naročil,
dajte mu to,
kar je potrebno
za zadnje slovo.&quot;

V srcu me misel boli,
da mora mlad iti,
razvezane mladih moči
so vse niti.
Dekle mu piše:
&quot;Majnik kot lani,
moj dragi, je danes v Ljubljani,
še lepše nam bo,
ko se vrneš domov ... &quot;

Fantu steklijo oči,
globlje, vse globlje
v prsih mu hrope,
stiska roke mi,
rad bi še nekaj povedal,
ko se je vsega spovedal:
&quot;Če me v Ljubljano
svobodno ne bo,
povejte ji vi,
moji ljubljeni Sonji,
mislil sem nanjo vse dni:
videla bova se v večnosti.&quot;
&lt;/poem&gt;
''Brevir moj v travi'' (1981), ''Pesmi upora, 3'', 403.

* Božidar Flajšman: [https://www.youtube.com/watch?v=yJvNkjWyqfk Pestro življenje duhovnika, pesnika in kronista Lojzeta Jožeta Žabkarja in njegov izgon iz Črnomlja.] Središče za  javno zgodovino FF UL 14. 6. 2023. Youtube.
* [https://radio-odeon.com/novice/v-crnomlju-o-pestrem-zivljenju-lojzeta-zabkarja/ V Črnomlju o pestrem življenju Lojzeta Žabkarja.] Radio Odeon 15. 6. 2023.
* Božidar Flajšman: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8CLPSD9 Dnevi na jugu, 1937-1938: slovenski duhovnik in pesnik na služenju vojaškega roka v Srbiji, za časa Kraljevine Jugoslavije.] ''Retrospektive'' 22/1 (2023).

===Pesnica [[:w:Kristina Šuler|Kristina Šuler]] in njena hči partizanka ===

{|
|[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Spominska plošča Kristini Šuler na rojstni hiši]]
|[[File:Kropa birthplace of the poet Kristina Šuler 26102009 66.jpg|thumb|Rojstna hiša Kristine Šuler]]
|}

{|
|[[File:Kristina Šuler.jpg|thumb|Kristina Šuler]]
|[[File:Kristina Šuler 1945.jpg|thumb|Kristina Šuler 1945]]
|[[File:Kristina Šuler 02.jpg|thumb|Kristina Šuler, Kovaški muzej v Kropi]]
|}

{|
|[[File:Kristina Šuler s hčerko Kristo.jpg|thumb|Kristina Šuler s hčerko Kristo]]
|[[File:Kristina Šuler 1914.jpg|thumb|Kristina Šuler 1914]]
|[[File:Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi.jpg|thumb|Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi]]
|}

[posnetek groba na Žalah | portret Kristine Šuler slikarke Mare Kralj iz 1934]

V zavesti imamo, kot da je šel v partizane samo praznožepi proletariat, pri Kristini Šuler, Mirku Šušteršiču in še kom pa se izkaže, da so bili med najbolj zavzetimi uporniki izobraženci in iz premožnih družin. Te je okupator kot najbolj nevarne ponemčevalnemu načrtu tudi najprej izselil ali zaprl. Kristina Šuler (1866&amp;ndash;1959) je bila iz fužinarske družine. Mati Hedvika, rojena Potočnik, je zgodaj umrla, oče, podjetnik Benjamin Schuller pa je na stara leta obubožal in je z učiteljsko plačo sama vzdrževala družino. V Kropi je dokončala osnovno šolo, sledilo je osem let samostanske šole v Škofji Loki in učiteljišče v Ljubljani.

Med 1889 in 1898 je poučevala v Bohinjski Bistrici, kjer sta bila za kaplana pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Anton Medved, ki sta organizirala literarna srečanja in jo literarno usmerjala. Čeprav se je skupaj z učiteljico Vido Jeraj uveljavila kot najpomembnejša pesnica svojega časa, knjižnega izida svojih pesmi ni dočakala. 1899&amp;ndash;1901 je službovala na osnovni šoli v Šmartnem pri Ljubljani, dokler je niso odpustili zaradi rojstva nezakonskega otroka. S trimesečno hčerko Kristo se je odselila na Staro Goro pri Sv. Juriju ob Ščavnici in tam poučevala do upokojitve 1925xx. 

Pet let po upokojitvi se je preselila v Ljubljano in poslovenila priimek. 1941 se je, petinsedemdesetletna,  kot članica Jugoslovanske ženske zveze vključila v OF. Na sestanek pri njej doma na Mirju je prišel tudi Boris Kidrič. S sestro sta pisali po zidovih gesla proti okupatorju; bila je najstarejša ljubljanska aktivistka. Hčer Kristo so internirali v Italijo in se je vrnila po kapitulaciji Italije septembra 1943. Partizani so jo poslali poučevat na osvobojeno ozemlje v Belo krajino.  

Ostarela Kristina je med vojno spet začela pesniti, in to angažirano, bojevito, na temo trpečega, a neuklonljivega ljudstva ter o hčeri izgnanki in partizanki. Pesmi je prebirala ljudem, ki ob italijanski blokadi niso smeli iz hiš. Pesem V pričakovanju je napisala tik pred osvoboditvijo maja 1945 in je izšla v slavnostni številki ''Slovenskega poročevalca''. 

Hčer so 1949 pod obtožbo, da je informbirojevka, za dve leti in pol internirali na Golem otoku. Političnih zapornikov so se tedaj ljudje izogibali, zvezo med matero in hčerjo je s pismom pomagal vzdrževati Fran S. Finžgar. Po zaporu je z materjo živela skrajno revno v bedni sobi, skozi katero so hodili drugi stanovalci, do leta 1959, ko je 59-letna hči umrla za rakom. Kristina Šuler se je potem preselila k sorodnikom v Moste, vendar je že čez pet mesecev umrla. Na nagrobniku na ljubljanskih Žalah (spomenik je izdelal prijatelj Tone Kralj) so vklesani njeni verzi: 

&lt;poem&gt;
Stopinje moje tišje so in tišje ...
Odhajam praznih rok neznano kam.&lt;/poem&gt;

Spominsko ploščo ima na rojstni hiši v Kropi in na OŠ na Stari Gori, pod njenim znamenjem se odvija pesniški natečaj za najboljšo slovensko žensko poezijo kresnice. 

&lt;poem&gt;
'''V ječi'''

Bila pohlevna sem in tiha,
otrokom svojim sem bila ljubeča mati,
o, zdaj me ni več prepoznati -
preklinjam, krčim žuljave roke v pesti:
&quot;Prekleta bodi roka, ki je strel sprožila,
mi sina je edinca umorila,
prekleti vi, ki hčerko ste mi odpeljali,
v sramoto in trpljenje jo pehali,
porušili, požgali dom ste naš;
ponižan, strt naj rod bo vaš!&quot;

Bila pohlevna sem in tiha,
zdaj levinja sem krvoločna;
da bi telo in dušo mi ubili,
za mreže ste železne me vtaknili,
da v ječi brez otrok naj svojih jaz poginem,
brez njih ljubezni in opore naj preminem.

Že bliža dan se, okupatorji krvavi,
ko levinja za mrežami bo zarjovela -
v svobodo zlato našo bo zdrvela,
slavila z narodom njegov veliki dan.

''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 481.
&lt;/poem&gt;

&lt;poem&gt;
'''Lučka na grobu'''

Lučka na grobu, drobna kresnica,
svetiš v noč gozdno, v temi blestiš,
padel junak je za narod, svobodo,
njemu v spomin, ti lučka, goriš.

Smreke zelene, gozdne ciprese
v molku globokem ob grobu stoje,
breze junaku pozdrav šepetajo ...
z listjem jesenskim grob mu zlate.

Vžigaj se, lučka, v ogenj mogočni,
srca prešine plamen naj tvoj,
s silo udarno po poti junaka
stopajmo proti sovražniku v boj! 

Lučka na grobu, drobna kresnica,
bodi znanilka srečnih nam dni,
ko bo vstal narod, prerojen, prekaljen
iz bolečine, trpljenja, krvi.

''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 483; tam še 5 njenih pesmi.
&lt;/poem&gt;

&lt;blockquote&gt;
Nikoli se nisem bala preganjanja, ki mi je pretilo. Spremljala sem drzne podvige naših mladih ljudi, ki so tvegali življenje, mučenje, ječe in taborišča in doživela čudovit preokret v slovenskem
človeku — nič več ni klonil glave pod okui ukupatorjevim bičem, temveč ponosno in samozavestno stopal v borbo za pravice in svobodo svojega teptanega naroda. [...] Vsa štiri leta najhujšega trpljenja slovenskega naroda sem s trdno in neuklonljivo vero pričakovala našo zmago. Vedela sem, da ustvarjamo v skupni borbi z našo mogočno in iskreno zaveznico SZ svetlejšo bodočnost našemu in vsem narodom Jugoslavije. 
&lt;/blockquote&gt;

&lt;poem&gt;
Odprl knjigo si velike svoje zgodovine,
v peterokrako zvezdo so se zlile zvezde zlate,
prešel je mrak, minila groza je noči,
s krvjo umit pred svetom tvoj obraz blesti.
Ljubezni, bratstva luč ti iz oči gori.
Če kdaj še v te zažene vojni se vihar,
boš dvignil močno pest na nov udar.
&lt;/poem&gt;

&lt;blockquote&gt;
'''NAŠLE SO POT NAZAJ IN NIHČE JIH VEČ NE BO ODVRNIL OD NAŠE PARTIJE.''' Pismo z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena Centralnemu komiteju KP Jugoslavije. Izmed 306 z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena iz vse Jugoslavije jih je 299 poslalo Centralnemu komiteju Komunistične partije pismo, v katerem pravijo med drugim:

»Ko smo pazljivo zasledovale čedalje srditejšo in čedalje bolj breznačelno gonjo vodstev ZSSR in dežel ljudske demokracije proti naši mladi socialistični domovini, naši Partiji in vladi, smo spoznale vso pogubnost tega potu izdajstva ljudstva in Partije. Na to pot nas je večinoma zapeljala avtoriteta tistih, ki so podpisali pisma CK VKP(b) in zloglasno resolucijo Informbiroja.«
Pismo ugotavlja, kakšni so nameni in cilji voditeljev ZSSR in dežel ljudske
demokracije v njihovi gonji proti socialistični Jugoslaviji, kaj vse so doslej že
ukrenili, da bi dosegli te namene in cilje, in kako brezplodno je vse to početje,
zaključi pa se z besedami:

Me, ki smo v časih tako težkih za našo Partijo in narode klonile in zapustile pravo pot, smo bolj k kakor kdaj koli občutile toploto in skrb naše Partije, ki ukazuje slehernemu v naši deželi, partija nam je še enkrat pokazala vso svojo velikodušnost, ko nam je na široko omogočila spoznati resnico, popraviti svoje napačno stališče in se zopet vrniti v vrste dobrih državljanov naše dežele, borcev za socializem. Z vsem srcem sprejemamo pomoč naše Partije in obljubljamo, da nas nihče nikoli več ne
bo mogel odvrniti od poti, po kateri nas vodita naša Partija in tovariš Tito. Napele bomo vse svoje sile v graditvi socializma in borbi proti vsem tistim, ki bi skušali ovirati graditev od zunaj ali od
znotraj, in obljubljamo, da kot matere nikoli ne bomo dovolile, da bi hodili naši otroci po kateri koli drugi poti, razen po tisti, po kateri nas vodi naša Partija. 

Naj živi močna in nezlomljiva Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. 

Pismo so podpisale: Slobodanka Djordjević, Vasilija Uzelac, Katica Hrušč, Ema Logar - Grbec, Kristina Šuler in še 294 tovarišic. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9K809KXX ''Ljudska pravica'' 12. 10. 1949]&lt;ref&gt;Pismo je verjetno podpisala hči Kristine Šuler Krista, ki je bila kot informbirojevka zaprta na Golem otoku.&lt;/ref&gt;
&lt;/blockquote&gt;

In prav do zadnjega si je želela dvojega: da bi izoblikovala še eno pesem, ki jo je nosila v srcu pet dolgih mesecev, morda najbolj bolečo pesem svojega življenja — pesem umrli edinki, in da bi doživeta knjigo svojih izbranih pesmi. -- Nekrolog Erne Musar. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQU0YA9Z ''Delo'' 13. 1. 1959]

*Vlasta Felc: Toliko je dala, a odšla je praznih rok: Pesnica Kristina Šuler. ''Delo'' 19. 8. 1998. 9.
*Emil Cesar: članek v ''Borcu''
* Emil Cesar: spremna beseda. ''Češnja pod oknom: Izbrane pesmi''. Ljubljana: Amalietti, 2008. 93&amp;ndash;109.
*Verena Štekar Vidic: Kristina Šuler. ''Plamen'' 1985.
*Erna Mauser: Razgovor s Kristino Šulerjevo. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHWONFVP ''Ljudska pravica'' 10. 11. 1945.]

==Civilno življenje ==

{|
|[[File:Gregorjevo v Kropi 1944.jpg|thumb|Gregorjevo v Kropi 1944]]
|[[File:Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar.jpg|thumb|200 px|Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar]]
|[[File:Svojci vozijo z gora svoje drage.jpg|thumb|450 px|Svojci vozijo z gora svoje drage. Foto Slavko Smolej]]
|}

{|
|[[File:Vajenci v Kropi 1943.jpg|thumb|Vajenci v Kropi 1943]]
|[[File:Lazarjeva Micka 100 let.jpg|thumb|Pričevalka Lazarjeva Micka]]
|}

==Vzporedni projekti==
*dopolnitev gesla o Kropi na Wikipediji
*vnos manjkajočih fotografij v Wikimedijino Zbirko
*vris manjkajočih spomenikov na OpenStreetMap
*dopolnila in popravki za padle Kroparje v Sistory

===Osebnosti iz Krope===

* [[:w:Janez Krstnik Potočnik]] (15. 6. 1749, [[:w:Kropa]] - 9. 2. 1834, [[:w:Ljubljana]]), slikar in restavrator
* [[:w:Jožef Potočnik]] (1753, [[:w:Kropa]] - 1808), pravnik, cesarski dvorni svetnik
* [[:w:Simon Ignac Pesjak]] (29. 7. 1778, [[:w:Kropa]] - 24. 9. 1857, [[:w:Ljubljana]]), trgovec
* [[:w:Valentin Klinar]] (1840, [[:w:Kropa]] - 23. 12. 1902, [[:w:Kropa]]), trgovec, soustanovitelj in načelnik žebljarske zadruge
* [[:w:Danijel Pogačnik]] (1834, [[:w:Kropa]] - 1910), ilirski pesnik
* [[:w:Janez Šolar]] (27. 8. 1827, [[:w:Kropa]] - 22. 2. 1882, [[:w:Zadar]]), duhovnik, jezikoslovec, profesor in šolski nadzornik
* [[:w:Jurij Varl]] (23. 4. 1827, [[:w:Kropa]] - 5. 3. 1874, [[:w:Velesovo]]), pesnik, duhovnik in pripovednik
* [[:w:Ivan Zupan]] (9. 12. 1857, [[:w:Kropa]] - 4. 7. 1900, [[:w:Kamna Gorica]]), skladatelj in orglar
* [[:w:Jožef Zupan]] (12. 3. 1811, [[:w:Kropa]] - 29. 8. 1866, [[:w:Kropa]]), nabožni pisatelj
* [[:w:Simon Zupan]] (24. 10. 1844, [[:w:Kropa]] - 20. 10. 1925, [[:w:Ljubljana]]), nabožni pisatelj
* [[:w:Rok Gašperšič]] (9. 8. 1941, [[:w:Kropa]]), direktor, lovec, pisec domoznanskih del
* [[:w:Justin Ažman]] (25. 3. 1910, [[:w:Trst]] - 1991, [[:w:Kropa]]), politični in kulturni delavec
* [[:w:Joža Bertoncelj]] (1901, [[:w:Kropa]] - 1976), umetnostni kovač in literat
* [[:w:Anton Dermota]] (4. 6. 1910, [[:w:Kropa]] - 22. 6. 1989, [[:w:Dunaj]]), tenorist, operni pevec, koncertni pevec in pedagog
* [[:w:Gašper Dermota]] (1917, [[:w:Kropa]] - 1969), operni pevec
* [[:w:Leopold Dermota]] (1912, [[:w:Kropa]] - 1992), operni pevec
* [[:w:Lovrenc Dermota]] (1938, [[:w:Kropa]]), direktor Mariborskih lekarn
* [[:w:Rudi Finžgar]] (7. 5. 1920, [[:w:Podnart]] - 9. 7. 1995, [[:w:Kropa]]), smučarski skakalec in podjetnik
* [[:w:Boštjan Gašperšič]] (1938, [[:w:Kropa]] - 1938), arhitekt, glasbenik in risar
* [[:w:Branko Gašperšič]] (11. 1. 1935, [[:w:Kropa]] - 5. 7. 2006, [[:w:Jesenice]]), doktor znanosti, univerzitetni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, dekan
* [[:w:Janez Gašperšič]] (4. 12. 1934, [[:w:Kropa]] - 27. 3. 2009, [[:w:Radovljica]]), graver in cizeler
* [[:w:Jože Gašperšič]] (14. 3. 1896, [[:w:Kropa]] - 7. 12. 1964, [[:w:Kropa]]), gospodarstvenik, glasbenik in zgodovinar
* [[:w:Marjan Gašperšič]] (15. 8. 1929, [[:w:Kropa]] - 16. 12. 2015, [[:w:Ljubljana]]), arhitekt in industrijski oblikovalec
* [[:w:Zlata Obnjanovič Gašperšič]] (17. 3. 1931, [[:w:Kropa]]), glasbenica in sopranistka
* [[:w:Damjan Hafner]] ([[:w:Kropa]] - 2014 [[:w:Kropa]]), direktor
* [[:w:Luka Hafner]] (1859, [[:w:Kropa]] - 1935, [[:w:Kropa]]), fužinar, kovaški podjetnik, župan in soustanovitelj žebljarske zadruge
* [[:w:Adam Kržišnik]] (1936, [[:w:Kropa]]), umetnostni kovač
* [[:w:Kamilo Legat]] (17. 9. 1935, [[:w:Kropa]] - 1995), akademski slikar in likovni pedagog
* [[:w:Dušan Petrač]] (28. 1. 1932, [[:w:Kropa]]), fizik
* [[:w:Matija Pirc]] (21. 3. 1875, [[:w:Kropa]] - 24. 2. 1927, [[:w:Maribor]]), profesor, zgodovinar, geograf
* [[:w:Anton Šilar]] (28. 1. 1936, [[:w:Kropa]] - 2015, [[:w:Nova Gorica]]), dramski in filmski igralec
* [[:w:Kristina Šuler]] (17. 7. 1866, [[:w:Kropa]] - 25. 12. 1959, [[:w:Ljubljana]]), pesnica
* [[:w:Artur Vidic]] (1922, [[:w:Kropa]] - 16. 3. 2006, [[:w:New York]]), doktor znanosti, sociolog, univerzitetni profesor na New School for Social Research, New York
* [[:w:Peter Žmitek]] (28. 6. 1874, [[:w:Kropa]] - 27. 12. 1935, [[:w:Ljubljana]]), akademski slikar
* [[:w:Dominik Gašperšič]] (19. 2. 1940, [[:w:Kropa]]), univerzitetni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, stomatolog
* [[:w:Egidij Gašperšič]] (1. 9. 1936, [[:w:Kropa]]), pevski pedagog, skladatelj in zborovodja
* [[:w:Alojz Potočnik]] (11. 6. 1951, [[:w:Kropa]]), politik
* [[:w:Janez Potočnik]] (22. 3. 1958, [[:w:Kropa]]), doktor znanosti, ekonomist, politik, evropski poslanec in komisar
* [[:w:Zmago Šmitek]] (1949, [[:w:Kropa]]), etnolog, kulturni antropolog, doktor znanosti, univerzitetni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskovalec
* [[:w:Irma Mihelič]] (4. 10. 1984, [[:w:Kropa]]), operna pevka


(izpis iz [[:w:Seznam osebnosti iz Občine Radovljica|Seznama osebnosti iz Občine Radovljica]]. DAR.)
*Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdojekdo.]

==Opombe==

{{sklici}}

==Predmeti==
* z Vurnikove hiše odstranjena spominska plošča OF v Radovljici, posvečena aktivistu OF in partizanu Stanetu Bertonclju (1912 Ljubno &amp;ndash; 1966 Radovljica), ki je bil nazadnje v vojni čevljarski delavnici na Brezovici pri Kropi.
* v lovsko puško predelana brzostrelka Franca Gašperšiča, ki je bila njegovo orožje v partizanih in jo je pred leti podaril Kovaškemu muzeju.

'''Predmeti iz mestnega arhiva''' (Kranj?, posredovala Vlasta Felc)

**30) KNP 1146 puška mauser 5455 Puško je dal Jeraša Gabrijel, Kropa 4. Našel jo je zakopano nad Kropo. Zakopal jo je partizan Tone iz Primorske v začetku 1943. Tone je bil v vodu, ki je prenašal orožje izpod Storžiča na Jelovico in je padel pri Poreznu sredi 1944.  
**31) KNP 1147 nahrbtnik Dal ga je Strnad Janez, Kropa 36, ki je z njim odšel v partizane 25. 6. 1943 v Jeloviški bataljon. Z njim je bil tudi po Dolenjski, v Kočevskem Rogu, v SCVPB.
**32) KNP 1148 sekira Našel jo je Vršnik Lojze vlogorju na Pogrošarjevi plani pri Vodiški planini, kjer je bil ustanovljen Cankarjev bat.
**33) KNP 1149 --&quot;-- žebelj velik kroparski Zabit v smreko, kjer so borci obešali meso.
**34) KNP 1150 šaržer za zbrojevko brez peresa Cankarjev bataljon, Pogrošarjeva plana
**35) KNP 1151 del levega čevlja --&quot;--
**36) KNP 1152 
** [...] še predmeti z Jelovice
**71) KNP 1237 pokrivač za puškino cev Najden v kuhinji bolnice II. grupe odredov v Peštini na Jelovici, ustanovljeni 24. ali 25. julija 1942. Zdravnik je bil iz Ljubljane, komandir in šef kuhinje je bil Šiško. 13., 14. in 15. avg. so Nemvci naredili hajko, bolnica s pribl. 16 ranjenci je bila pravočasno izpraznjena.  
** 72) KNP 1238 xxx šaržerja za mauser puško --&quot;--
** 73) ?? KNP 1240 pištola Steyer, kal. 7,65 Last Vinka Hafnerja, izročila sestra Ančka iz Stražišča. Pištola ima odrgnino od gestapovske krogle. 
** [...]
** 107) KNP 1389 24 italijanskih nabojev s šaržerji Našel jih je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju čevljarske delavnice na Kosovini pri Kropi, ki jo je organiziral Stane Žagar spomladi 1942. 
** 108) KNP 1390 italijanska puška prelomljena Našel jo je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju komande mesta Kranj v Kroparski gori, kjer je bil od sept. 1943 do osvoboditve.
** 109) KNP 1391 emajlirana skleda --&quot;--
** 110) KNP 1392 šaržer za italijansko puško --&quot;--
** 111) KNP 1393 šaržer za lahko bredo --&quot;--

'''Predmeti iz Gorenjskega muzeja v Kranju''' (Jana Babšek, Marija Kos):
**NZV 72/1	deska za rezanje mesa	deska je predelana v predal	les	23x42x4,5 cm	foto IMG_8086-33		rabili so jo za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu.
**NZV 72/2	pokrov deske za rezanje mesa	manjša deščica za zapiranje	les	37x4x2 cm			rabili so ga za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu.
**NZV 167	škatla	zarjavela okrogla škatla	pločevina	28x13 cm	foto: NZV_167		V njej so bili shranjeni dokumenti Okrajnega komiteja Skoj Jelovica, najdena na Malem Vrhu pri Rovtih
**NZV 85 	lonec	ena in pollitrski rjav        emajlirani lonec	pločevina	20x12 cm	foto IMG_8240-159	7.11.1962	Lonec iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici.
**NZV 82	zajemalka	modra emajlirana zajemalka	pločevina	35x9 cm	foto IMG_8233-150,159, IMG_8235-150	7.11.1962	Zajemalka iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici.
**NZV 76	porcija	ponvica ali porcija	pločevina	7x21 cm	foto IMG_8238-152	7.11.1962	Ponvica, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 81	ročka	del ročke posode	pločevina	23 cm	foto IMG_8230-153, IMG_8231-153	7.11.1962	Ročka posode, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 265	steklenica	steklenička za zdravilo - rjava	steklo	6x3 cm	foto IMG_9837-156	7.11.1962	Steklenička je bila najdena v taborišču Jelovške čete na Jelovici, kjer se je četa zadrževala v letih 1942 in 1943.
**NZV 147	lonec	velik lonec z žično nosilko	pločevina	50x30 cm	foto: NZV 147	7.11.1962	Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 145	lonec	velik pločevinast lonec brez žične nosilke	pločevina	50x27 cm	foto IMG_8026-158	8.11.1962	Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 80	porcija	nemška vojaška porcija z žičnatim ročajem	pločevina	18 x 18 x 9 cm	foto IMG_8233-150,159, IMG_8234-159	8.11.1962	Porcija, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.
**NZV 149	vedro	vedro za vodo	pločevina	32x28 cm	foto IMG_8062-160	8.11.1962	Vedro, najdeno v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943.

'''Predmeti iz jeseniškega muzeja''' (Daša Čopi):
**Stran 2 (T-759): Obkroževalna akcija na Jelovici. Z daljnogledom se išče sovražnika. Umringelungaktion in der Jelovica. In Scheren-Fernrohr wird der Feind gesucht.
**Stran 4 (T-1498): Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj vrha v Kropo in obratno. Komisar je bil Hafner iz Jesenic. Slikano marca 1944. Na sliki so: Hinko Klinar iz Hrušice, Mirko Klinar, Jože Božič iz Jesenic, Franc Žurman iz Jesenic.
**Stran 6 (T-2862): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Policijski tovorni konji. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Tragtier der Polizei.
**Stran 8 (T-2863): Velika akcija na Jelovici 24. 7. 1942. Nemški vojak motorist v akciji.
**Stran 10 (T-2864): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo odpeljalo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterie - Geschütz wird abtransportiert.
**Stran 12 (T-2865): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo opustilo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterei Geschütz wird verlastet.
**Stran 14 (T-2866): Nemška akcija na Jelovici 24.7.1942. Nakladanje pešadijskega topa na kamion.
**Stran 16 (T 4449): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Oddelek policistov gre na pot. bt 3/6 1806
**Stran 18 (T 4450): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Vojak - policist opazuje okolico. Ibt 2/32 1806Stran 20 (T 4451): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kolona gre na pot. Ibt 2/34 1806
**Stran 22 (T 4452): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kurir gre s kolesom na pot. Ibt. 6/12a 1806
**Stran 24 (T 4453): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Tankovski lovec. Ibt. 6/16a 1806
**Stran 26 (T 4454): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Teški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt. 6/19a 1806.
**Stran 28 (T 4455): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/20a 1806
**Stran 30 (T 4456): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Nemški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 2 / 23 aStran 32 (T 4457): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/24a 1806
**Stran 34 (T 6102): VOS-ovci v zgodnji pomladi 1944 pod Jelovico blizu vasi Selo: 1. kurir, 2. Kunčič Anton z Bleda, 3. Zupan Ivan - Nestor, 4. [prazno], 5. Erman Anton z Bleda, 6. Vovk Franc, 7. leži Rožič Mirko - Raskovec z Ribčevega laza v Bohinju.
**Stran 36 (T 6501): Iz občnega zbora Zveze prostovoljcev borcev za severne meje 1918-1919 v dvorani jeseniških upokojencev dne 28.5.1977 na Jesenicah. V prvi vrsti od leve proti desni sedijo: 1. Miha Ancelj Mojstrana, 2. Krajnik Franc Dovje, 3. Jože Osvald Rateče, 4. Lovro Mlakar Jesenice, 5. Rudolf Ogrin Javornik, 6. Franc Fais Jesenice, 7. Šorli Srečko Dobrava, 8. Franc Hartman Planina, 9. Kisovec Matevž Jesenice, 10. Čop Srečko Radovljica, 11. Vrhovšek Karol Jesenice, 12. Blažič Henrik Kr. Gora.
**Stran 38 (T 6528): Partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini. Dom je zgradil Okrajni odbor ZZB Kranj leta [prazno].
**Stran 40 (T 6529): Pročelje partizanskega doma na Jelovici - Vodiški planini.
**Stran 42 (T 6530): Partizanski dom na Vodiški planini v osrčju gozdnega masiva Jelovice.
**Stran 44 (T 6531): Pogled na partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini.

'''Predmeti iz MNZ v Ljubljani''' (Monika Kokalj Kočevar)
**INV 1463 Tulec je iz kurirske postaje D nad Kropo na Gorenjskem. Obstajala je od spomladi 1944 do osvoboditve.
**INV 1623 Svetilka  iz nekdanjega tabora VOS Kranjskega okrožja na Kroparski gori v občini Radovljica.
**INV 1645 Štirje prazni medeninasti tulci s šaržerjem za angleško puško. Tabor OOF Jelovica, ki je bil za Brezovico nad Kropo od poletja 1943 do septembra istega leta.
**INV 2030 Skodelica iz  nekdanjega taborišča Okrajnega odbora OF Jelovica nad Brezovico pri Kropi
**INV 0018 Puška - nemška, Mauser. Izkopana  nad  Kropo.
**INV 0021 Puška - italijanska, dolga. Številka orožja na cevi: YN 6014, nad njo je napis: TERNI, za njim pa številka 16. Iz tabora Komande mesta Kranj v Kroparski gori.
**INV 0069 Deli italijanske, kratke puške: cev, prednja in zadnja merilna priprava, spodnji obroč, sprožilec in dno nabojišča. Brez ostalih delov. S Kroparske gore, kjer je od sredine 1943 do osvoboditve taborila komanda mesta Kranj.
**1191/3	 	Hrast; Kropa, nakladanje hrane za partizane na Jelovci 1944
**1394/16	 	Bočna - Kropa pri Kranjc Francu, kjer je bila Tiskarna
**1844/26	 	Pred partizanskim bunkerjem nad Kropo, kjer se je zdravil narodni heroj Dežman Tone - Tonček, ki je bil ranjen v letu 1944. Sredi Pretnar Jakob iz Dobrave pri Kropi
**1844/28	 	Čevljarska delavnica nad Kropo 1944. Stojita: Bertoncelj Mara - Cveta, Bertoncelj Stane - Stašo. Sedijo: tertji Vovk Franc, zadnji Maček
**1844/36	 	Grupa partizanov nad žago v Kropi 1944. leta
**1867/5	 	Gospodarski odsek Kropa 24. 7. 1944
**1959/30	 	Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec
**1959/31	 	Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec

==Literatura==

* Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str.
* Janez Šmitek: Kovaški muzej v Kropi: Oddelek NOB (zgibanka). Kropa, 1981.
* [[:c:Category:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]]. Wikimedia Commons.
* Vesna Levičnik: [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/partizanska-cipka-in-rdeci-hudic-iz-titolanda-2744984/ Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda.] ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. (slike iz MNZ) 
* Tatjana Dožan Eržen: [https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2018/07/0238_001.pdf Lato, Smuk, Rak, Kum: V Kropi so sredi 20. stoletja izdelovali smučarsko okovje.] Gorenjski muzej.
*Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kraji/Kropa%20-%20zgodovina.pdf Kropa - zgodovina.] DAR.
* Vladimir Vilman: Finžgarjev stroj, ki je izdelal na stotine smuči. 
* Rudi Finžgar. [http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdo je kdo.] DAR (Goran Lavrenčak).
* Mira Hladnik: [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope]], SB nov. 2022.
* Mira Hladnik: [[Marija Debeljak]]. SB ?
* Kovaški muzej v Kropi hrani tehnične risbe smučarskega okovja.
*Patricija Maličev: [https://www.delo.si/sobotna-priloga/kdo-se-boji-zgodovine Kdo se boji zgodovine?] ''Delo'' 11. 7. 2026.
*Verena Štekar-Vidic: ''Znameniti Kroparji: (J. K. Potočnik, J. Varl, D. Pogačnik, P. Žmitek, K. Šuler)''. Kovaški muzej Kropa, 26. april - 12. maj 1985 (zgibanka ob razstavi). 
*Saša Florjančič: 50 let Kovaškega muzeja. ''Vigenjc'' 2 (2002). 19&amp;ndash;69.
*Jože Dežman: Kroparski vedež inženir Janez Šmitek. ''Vigenjc'' 2 (2002). 101&amp;ndash;15.
*[https://www.youtube.com/watch?v=SyKePeRKvIY SLEDI ŽIVLJENJA Milana Vidica. st. - Pogačn'kovega Milana iz Podblice.] KICTV 20. sept. 2025. (o poteh Prešernovega bataljona po Jelovici, nekako do 28:40)
*Marko Štepec (ur.): ''Pot domov''. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2015.

&lt;hr&gt;

*Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]].
*Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Objave ob projektu]].</text>
      <sha1>4moexgip6w1vlg5e1z2dlhfd8ywe6ve</sha1>
    </revision>
  </page>
</mediawiki>