Wikiverza slwikiversity https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.21 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikiverza Pogovor o Wikiverzi Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 4322 85868 2026-09-26T08:17:49Z Hladnikm 30 nova stran z vsebino: »PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE Razvoj spominske, športne, vzgojne in vojaško-športne prireditve od prvih priprav do konca 20. stoletja == PETDESETA LETA – OBLIKOVANJE SPOMINSKE TRADICIJE IN NASTANEK ŠPORTNE PRIREDITVE (1952–1959)== ===Oblikovanje spominske kulture in prve priprave na dražgoške slovesnosti=== Prva povojna leta so bila zaznamovana z intenzivnim oblikovanjem spominske kulture narodnoosvobodilnega boja. Med najpomembnejšimi spominskimi d...« 85868 wikitext text/x-wiki PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE Razvoj spominske, športne, vzgojne in vojaško-športne prireditve od prvih priprav do konca 20. stoletja == PETDESETA LETA – OBLIKOVANJE SPOMINSKE TRADICIJE IN NASTANEK ŠPORTNE PRIREDITVE (1952–1959)== ===Oblikovanje spominske kulture in prve priprave na dražgoške slovesnosti=== Prva povojna leta so bila zaznamovana z intenzivnim oblikovanjem spominske kulture narodnoosvobodilnega boja. Med najpomembnejšimi spominskimi dogodki na Gorenjskem je bila vsakoletna proslava obletnice dražgoške bitke, ki je postopoma iz lokalne komemoracije domačinov, nekdanjih borcev in svojcev prerasla v eno osrednjih spominskih prireditev v Sloveniji. Vključevala je spominske slovesnosti, pohode po partizanskih poteh, srečanja borcev, kulturne prireditve in vzgojno delo z mladino. Dražgoše so tako postajale pomembno simbolno mesto spomina na narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem. Prve priprave na organizirano slovesnost ob spominu na dražgoško bitko so potekale že konec leta 1952 pri Okrajnem odboru Zveze borcev v Kranju, kjer so jih vodili Maks Krmelj, Milan Loštrk, Vladimir Peraič, Nika Kavčič, Miran Košmelj, Ivan Bertoncelj, Martin Košir in drugi. Pripravljali so večdnevni program, ki je poleg osrednje spominske slovesnosti vključeval pohode partizanskih patrulj, srečanja nekdanjih borcev in kulturne prireditve. Posebno pozornost so namenili množični udeležbi prebivalstva, delovnih kolektivov in društev. Iz zapisnikov Mestnega odbora Zveze borcev Kranj je razvidno, da so k sodelovanju pritegnili tudi tovarne, ki naj bi zagotovile udeležbo svojih zaposlenih in prevoz. Ob tem so želeli poustvariti simboliko partizanskih poti, zato naj bi ekipe v Dražgoše prihajale iz različnih smeri »tako kot v partizanih«. Proslave so po letu 1952 postajale vse obsežnejše. Spomin niso namenjale le padlim borcem, temveč tudi ljudem, ki so med vojno pomagali partizanom – partizanskim materam, terencem in drugim podpornikom, pri katerih so borci našli pomoč, oporo in zatočišče. Slovesnosti so dopolnjevali pevski in godbeni nastopi ter kulturni prispevki, med drugim recitacija Župančičeve pesmi »Veš, poet, svoj dolg?«. Jeseniški kovinarji so z umetniško sliko poudarili povezanost delavstva in kmetstva ter jo podarili Dražgošam. Leta 1954 se je vsebina prireditev še razširila. Zveza oficirjev in rezervnih oficirjev je pri Bičkovi skali pripravila prikaz vojaških vaj napada in obrambe, s katerim so želeli predstaviti vojaški vidik partizanskega bojevanja. V istem letu je Zveza borcev Slovenije v okviru skrbi za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja organizirala pohode »Po poteh partizanskih brigad«. Mladi udeleženci so spoznavali kraje, povezane z narodnoosvobodilnim bojem, obiskovali partizanske družine, grobove padlih borcev in druga pomembna prizorišča iz vojnega obdobja. Ena od poti je vodila tudi skozi Dražgoše, kjer so se seznanili z enim najpomembnejših bojišč gorenjskega partizanstva. Od leta 1955 dalje je bila dražgoška slovesnost povezana tudi s praznovanjem občinskega praznika občine Železniki (10. januar). Tega leta so v Železnikih ves teden potekale prireditve, koncerti in nastopi, praznovanje pa so zaključili s slovesnostjo v Dražgošah, kjer se je v gosti megli velika množica ljudi poklonila spominu padlih junakov. Vas je bila praznično okrašena, zastave in zelenje so krasili nove stavbe, ki so zrasle na ruševinah požganih domov, domačini pa so pripravili dostojen spomin na svoje padle rojake. Po osrednji slovesnosti so se udeleženci v povorki odpravili na pokopališče, kjer so počastili grobove padlih borcev in vaščanov. Ob žalostinkah selške godbe na pihala je spregovoril domačin kapetan Kavčič, po govoru pa so na grobove položili vence. Že v tem obdobju se je torej oblikovala osnovna značilnost poznejše prireditve: spomin na dražgoško bitko ni bil omejen na eno slovesnost, temveč se je povezoval s pohodi, vojaškimi prikazi, kulturnim programom, sodelovanjem mladine in vse širšo množično udeležbo. ===Od spominske slovesnosti do zimskošportne prireditve=== V drugi polovici petdesetih let se je spominsko obeleževanje vse tesneje povezovalo s športnimi dejavnostmi. 13. 10. 1957 je major Milan Rutar na 5. seji Občnega zbora Združenja rezervnih oficirjev Bled predlagal, da bi za dan JLA priredili tekmovanje med aktivnimi in rezervnimi oficirji. Istočasno bi priredili razstavo in zabavo. Na obletnico Dražgoške borbe bi izvedli pohod po Jelovici in obiskali spomenike in Dražgoše. Tako je 2. 12. 1957 Okrajni odbor Zveze borcev NOV Kranj skupaj z drugimi organizacijami – z Gorenjsko smučarsko podzvezo, Jugoslovansko ljudsko armado, Ljudsko milico ter političnimi, športnimi in telesno-vzgojnimi organizacijami – pripravil načrt za 12. 1. 1958, za smučarsko-patruljno tekmovanje pod geslom »Po stezah partizanske Jelovice«. Januarja 1958 je bila tako prvič izvedena zimskošportna prireditev Po stezah partizanske Jelovice. Prireditev je potekala 11. in 12. januarja 1958. Osrednja tekmovalna vsebina je bil patrolni pohod oziroma pohod smučarskih patrulj. Patruljo so sestavljale tri osebe, vsi člani pa so morali imeti vojaške puške. Poleg športnega dela je bila izvedena tudi ponazoritev Dražgoške borbe. Napadalci so bili vojaki-planinci in rezervni oficirji, obramba pa pripadniki predvojaške vzgoje in rezervni oficirji. Poleg slavnostnega dela je prireditev obsegala kresove, simbolični nočni napad na Dražgoše, patruljna tekmovanja, improvizacijo dražgoške bitke ter podelitev nagrad najboljšim ekipam. S tem je povezala spomin na dražgoško bitko s športnim tekmovanjem, pohodi in množičnim sodelovanjem mladih. Pobudnika programa sta bila Ivan Bertoncelj in Franc Konobelj, organizatorja pa ZB Kranj in ZB Železniki. Gorenjska smučarska podzveza je izdelala Propozicije smučarskega pohoda Po stezah partizanske Jelovice. Sočasno je bila takrat odprta nova šola. Pomembno je poudariti, da se je prav leta 1958 začela športna prireditev, medtem ko je bila dražgoška spominska slovesnost starejša in se je razvijala že od začetka petdesetih let. Že v svojem začetku je prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« dobila širši regionalni pomen. Organizirani so bili pohodi iz Kranja, Jesenic, Bleda, Bohinja, Radovljice, Krope, Škofje Loke in drugih gorenjskih krajev, ki so simbolično posnemali partizanske poti proti Dražgošam. Leta 1960 je Okrajni odbor Zveze borcev NOV Kranj ocenil, da je slovesnost postala tradicionalna in da pomembno prispeva k ohranjanju tradicij narodnoosvobodilnega boja, zlasti med mladimi. Zato je predlagal njeno uradno uzakonitev kot stalne spominske prireditve. ===Leto 1959 – prvi korak v večdisciplinarno zimsko prireditev=== Leta 1959 je bila prireditev izvedena 10. in 11. januarja. Osrednji patruljni tek je že dobil obliko tekmovanja, imenovanega patrolni tek Po stezah partizanske Jelovice. V primeru neugodnih snežnih razmer bi se smučarski patrolni tek spremenil v pohod patrulj. Tekmovali so člani, starejši člani in mladinci. Poleg patruljnega teka je bil predviden tudi smučarski tek na 14 kilometrov, pri katerem so tekmovali posamezniki. Prvič se je pojavilo tudi tekmovanje v veleslalomu. Za veleslalom v razpoložljivih virih ni objavljenih rezultatov, zato ni mogoče zanesljivo potrditi, da je bil izveden. S tem se je začel razvoj, pri katerem se je prvotnemu patruljnemu tekmovanju pridružila vrsta samostojnih športnih disciplin. V letu 1959 pa je bila prireditev ˝Po stezah partizanske Jelovice˝ izvedena dvakrat. Tega leta je namreč Socialistična federativna republika Jugoslavija proslavljala štirideseto obletnico Komunistične partije Jugoslavije. Ob tej priložnosti je bila pod parolo ˝Po stezah partizanske Jelovice˝organizirana tretja proslava, ki je potekala na Dan borca, 4. julija 1959 na Lipniški planini, in je imela značaj izvenarmadne vzgoje ljudstva. To je bila največja izvedena proslava v počastitev te obletnice. Tako so organizatorji, Okrajni odbor UROPJ in Okrajni odbor ZB NOV, postavili predpostavko, da je sovražnik izvršil desant v središče Jelovice in se začeli prebijati proti gorenjskih središčem. Po vsej Gorenjski so bile v odgovor na napad organizirane čete, bataljoni, odredi in birgade, ki so hitele na mesto sovražnikovega desanta, da ga uničijo in preprečijo vdor v dolino. S tem namenom so bili organizirani pohodi iz Kranja, Jesenic, Radovljice, Škofje Loke, Tržiča, Bleda, Bohinja in Žirov. Udeležencev je bilo preko 12.000. Za zaključek so predstavniki JLA priredili krajši kulturni program. ==ŠESTDESETA LETA – VELIKA ŠPORTNA ŠIRITEV IN UVEDBA BIATLONA (1960–1969)== ===Leto 1960 – širitev in prvi vpliv snežnih razmer=== Leta 1960 je prireditev potekala 9. in 10. januarja. Patruljni tek Po stezah partizanske Jelovice je bil že izrazito razširjen. Tekmovale so ekipe Bosne in Hercegovine, Hrvaške, JLA in Slovenije, pa tudi republiške ekipe rezervnih oficirjev in podoficirjev. Tekmovali so člani, mladinci in posamezniki. V tem letu se je pokazalo, kako močno je bila prireditev odvisna od snežnih razmer. V Železnikih ni bilo dovolj snega, zato so bile nekatere tekme izvedene v Dražgošah. Veleslalom je zaradi pomanjkanja snega odpadel, prav tako so odpadle sankaške tekme. Prav vremenske razmere bodo v naslednjih desetletjih postale eden najpomembnejših dejavnikov pri organizaciji posameznih tekmovanj. ===Leto 1961 – prireditev preraste lokalne okvire=== Januarja 1961 je bila prireditev prvič vključena v širše praznovanje 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Istega leta je potekal že peti tradicionalni pohod Po stezah partizanske Jelovice, ki je bil organiziran temeljiteje kot v prejšnjih letih in je prvič dobil tudi moralno ter finančno podporo Okrajnega ljudskega odbora Kranj. Prireditev je bila razširjena na območje celotne Gorenjske, na kraje ob vznožju Jelovice. Tekmovanja in spremljajoče slovesnosti so potekali na območju Jelovice, Dražgoš, Železnikov, Bohinja, Bleda in Krope. Program je bil leta 1961 že zelo širok. Patruljni tek oziroma patruljni tek, kot se je poimenovanje postopoma ustalilo, je potekal v Železnikih, za mladince na 10 kilometrov in za člane na 15 kilometrov. Hkrati je bil izveden tek na 15 kilometrov za posameznike. V Železnikih so organizirali tudi slalom in sankaško tekmovanje, v Kropi skoke za člane in mladince, v Bohinju smučarski štafetni tek za Memorial Tomaža Godca, v Ribnem pri Bledu pa okrajno pionirsko prvenstvo v tekih s streljanjem z zračno puško. Program je poleg pohodov in športnih tekmovanj vključeval tudi kresovanja, kulturne prireditve, projekcijo dokumentarnega diafilma Dražgoška bitka ter slavnostna zborovanja. Organizatorji so pripravili tudi obsežen prospekt z zgodovinskim pregledom Gorenjske in narodnoosvobodilnega boja, s čimer je prireditev dobila izrazito izobraževalno razsežnost. Spomin na dražgoško bitko je tako dokončno presegel lokalne okvire, prireditev pa se je utrdila kot ena osrednjih spominskih in športnih manifestacij na Gorenjskem ter pomemben del kolektivnega zgodovinskega spomina Slovenije. ===Leto 1962 – nastanek več različnih tekmovalnih smeri=== Leta 1962 so bila v okviru prireditve izvedena patruljna tekmovanja, okrajno pionirsko tekmovanje v smučarskih tekih, štafetni tek za Memorial Tomaža Godca, slalom in sankaško tekmovanje. Patruljni teki so bili takrat že organizirani na več ravneh. Nastopali so mladinci športnih organizacij, mladinci predvojaške vzgoje, člani športnih organizacij, družbenih organizacij in starejši člani. Poleg njih so nastopale reprezentance republik in JLA. Pionirsko tekmovanje na Lancovem je bilo razdeljeno na posamične nastope pionirjev in pionirk ter ekipno tekmovanje. Štafetni tek za Memorial Tomaža Godca je potekal v Bohinju. Napovedan je bil tudi nočni slalom, vendar je zaradi slabih vremenskih razmer odpadel. Prav tako je bilo zaradi slabih vremenskih razmer odpovedano sankaško tekmovanje. ===Leto 1963 – širitev športnih disciplin=== Leta 1963 se je program še razširil. Patruljni tek je bil razdeljen na več kategorij: mladinci so tekli 5 kilometrov, člani 10 kilometrov, republiške ekipe pa 15 kilometrov. Tekmovanje je potekalo v Železnikih. Tek posameznikov je obsegal 10 kilometrov za mladince in 15 kilometrov za člane. V Železnikih je bil izveden nočni slalom, v Kropi smučarski skoki za člane in mladince, na Lancovem okrajno pionirsko prvenstvo v smučarskih tekih, v Selcih in Kropi pa sankaške tekme. Sankaško tekmovanje je bilo že razdeljeno glede na vrsto sani: nastopali so tekmovalci z navadnimi sanmi, samotežnimi sanmi in tekmovalnimi sanmi. V Kropi so nastopali samo tekmovalci s tekmovalnimi sanmi. Leto 1964 – neposredni predhodnik biatlona Leta 1964 so se nadaljevali patruljni teki, smučarski teki posameznikov, nočni slalom, sankaške tekme in okrajno pionirsko prvenstvo v smučarskih tekih. Patruljni tek je potekal v Železnikih na 10 kilometrov, tekmovale pa so patrulje športnih in društvenih organizacij ter člani različnih starostnih skupin. Posamezniki in republiške reprezentance ter JLA so na 15-kilometrski progi prav tako tekmovali v Železnikih. Smučarski teki posameznikov so bili pomembni tudi zaradi nadaljnjega razvoja tekmovalne discipline. Prav iz te tradicije se je razvila potreba po prilagoditvi pravil in uvedbi modernega zimskega dvoboja – biatlona. ===Uvedba biatlona in športni vrhunec šestdesetih let=== ====Leto 1965 – uvedba biatlona==== Leta 1965 je bila uvedena nova pomembna disciplina – smučarski biatlon. V okviru prireditve je bilo prvič uvedeno tekmovanje v modernem zimskem dvoboju – biatlonu, zato so bila prilagojena tudi tekmovalna pravila. Tekmovanje je potekalo v Železnikih za člane, posameznike in ekipe. Hkrati so potekali patruljni teki, nočni slalom, okrajno pionirsko prvenstvo v smučarskih tekih, smučarski skoki in sankaške tekme. Leto 1965 je zato ena najpomembnejših prelomnic v razvoju športnega dela prireditve. Do takrat se je razvijala predvsem iz patruljnih in posameznih smučarskih tekov, od tega leta dalje pa je dobila tudi formalizirano biatlonsko tekmovanje. ====Leto 1966 – biatlon postane državno prvenstvo==== Leta 1966 je bil v Dražgošah izveden državno prvenstvo v biatlonu. Proga je bila dolga 20 kilometrov in je imela štiri strelišča. V časopisnem viru Gorenjskega glasa je prvič omenjeno tretje državno prvenstvo v biatlonu, čeprav prejšnji pregledani viri tega poimenovanja niso izrecno navajali. Poleg državnega prvenstva v biatlonu je potekal patruljni tek oziroma ponovno poimenovan patrolni tek, na katerem so sodelovale republiške reprezentance in ekipe JLA, starejši člani in mladinci pa so tekli na 10 kilometrov. Pomembno spremembo je doživelo tudi tekmovanje šolske mladine. Tekmovanje gorenjskih osnovnih šol je bilo leta 1966 spremenjeno: v smučarskih tekih so opustili streljanje, dodali pa tekmovanja v slalomu in skokih. Poimenovanje tekmovanja takrat še ni bilo povsem enotno. ====Leto 1967 – prvi večji finančni problem==== Leta 1967 je bila prireditev vključena v proslave 25-letnice vstaje. Pomembno mesto je dobilo tudi tradicionalno smučarsko tekmovanje osnovnošolske mladine v Lancovem, ki ga je odprl narodni heroj Anton Dežman – Tonček. Istega leta se je prvič resneje pokazal problem financiranja. Skupščina občine Škofja Loka je sklenila, da bo prireditev financirala v tolikšni meri kot druge gorenjske občine, vendar druge občine niso pokazale dovolj zanimanja, zato je bilo praznovanje okrnjeno. Neposredna posledica finančnih težav je bila odpoved sankaških tekem in nočnega slaloma. Pri obeh je v virih kot razlog izrecno navedeno, da ni bilo denarja. To je pomemben podatek za razumevanje nadaljnjega razvoja: posamezne discipline niso izginjale samo zaradi vremena ali spremembe športnih interesov, ampak tudi zaradi finančnih možnosti organizatorjev. ====Leto 1968 – ponovna širitev programa==== Leta 1968 so prireditve potekale skoraj deset dni in so vključevale nočni slalom v Železnikih, tek na smučeh v Dražgošah, slalom, smučarske teke in biatlon v Lancovem pri Radovljici, smučarske skoke v Kropi, nočne sankaške tekme v Selcih in tekmovanja tabornikov pri Bičkovi skali. Program so dopolnjevale žalna komemoracija s polaganjem vencev pri spomeniku NOB v Dražgošah, slavnostna akademija v Dražgošah ter srečanje nekdanjih borcev v Železnikih. V tem obdobju je prireditev že izrazito povezovala različne kraje Gorenjske. Posamezne športne discipline niso bile skoncentrirane v Dražgošah, temveč so se odvijale v Železnikih, Lancovem, Kropi, Selcih in drugod. Dražgoše so ostajale osrednje spominsko središče, športni program pa je imel regionalni značaj. ====Leto 1969 – ureditev financiranja in vrhunec športne razvejanosti==== Do začetka šestdesetih let so stroške prireditev pokrivale vse gorenjske občine, po ukinitvi okrajev pa se je finančna podpora zmanjšala in organizatorji so se prvič resneje soočili z vprašanjem financiranja. Opozarjali so, da bi brez širše podpore lahko dolgoletna tradicija zamrla, zato so si prizadevali, da bi pri financiranju ponovno sodelovale vse gorenjske občine. Leta 1969 je bil določen ključ financiranja: občina Škofja Loka naj bi pokrila 50 odstotkov vseh stroškov, Kranj 15 odstotkov, Radovljica 15 odstotkov, Jesenice 10 odstotkov in Tržič 10 odstotkov. Ta ureditev kaže, da je prireditev postala gorenjski projekt, pri katerem je sodelovalo več občin. Program leta 1969 je bil izredno širok. Vključeval je tekmovanje gorenjskih osnovnih šol v tekih in veleslalomu na Lancovem, meddruštveni nočni slalom v Železnikih, peto republiško prvenstvo v biatlonu v Dražgošah, patruljne teke oziroma tekmovanje smučarskih patrulj, tekmovanje veteranov v tekih, meddruštvene smučarske skoke v Kropi, meddruštvene nočne sankaške tekme in sankaške tekme naslednji dan v Selcih ter pohod tabornikov k Bičkovi skali. Ob športnem programu so se še naprej razvijale dejavnosti za mladino, med njimi tradicionalna osnovnošolska smučarska tekmovanja in literarni natečaj »Partizanska zgodba«. Občinski odbor ZZB NOV Jesenice je leta 1969 pripravil sprejem za deset nagrajenih mladih avtorjev z osnovnih šol Toneta Čufarja in Prežihovega Voranca ter jih nagradil s knjižnimi deli, najboljše prispevke pa sta objavila časnik Železar in jeseniški radio. ==SEDEMDESETA LETA – MNOŽIČNOST, TERITORIALNA OBRAMBA IN VOJAŠKO-ŠPORTNI RAZVOJ (1970–1979)== ===Začetek sedemdesetih let – povezovanje športa, vzgoje in vojaške tradicije=== V začetku sedemdesetih let je prireditev Po stezah partizanske Jelovice dokončno postala ena najpomembnejših spominsko-športnih prireditev na Gorenjskem. Organizatorji so se zavedali, da zgolj klasične komemoracije in spominska zborovanja ne zagotavljajo več trajnega prenosa zgodovinskega spomina, zato so iskali nove oblike, ki bi bile bližje mladim. Zimskošportna tekmovanja, pohodi in aktivno vključevanje mladih so se pokazali kot uspešna pot povezovanja spomina na dražgoško bitko s športom, vzgojo in druženjem. Posebno pozornost so namenjali vzgojnemu delu. V okviru prireditve so nadaljevali z literarnim natečajem »Partizanska zgodba«, v katerem so sodelovali učenci osnovnih in srednjih šol. Nagrajeni mladi avtorji so se srečevali s pisatelji in ustvarjalci, med njimi s Tonetom Svetino in Ivom Šubicem. Organizatorji so želeli, da mladi zgodovine ne bi spoznavali le skozi govore in spominske slovesnosti, temveč tudi skozi ustvarjalno delo, osebna pričevanja in lastno sodelovanje pri ohranjanju spomina. ===Leto 1970 – zelo širok športni program=== Leta 1970 je bil v Dražgošah izveden že VII. državno prvenstvo v biatlonu. Poleg tega so bili na programu meddruštveni nočni slalom v Železnikih, patruljni teki oziroma smučarske patrulje v Dražgošah, sankaška tekma v Selcih, meddruštveni smučarski skoki v Kropi in Gorenji vasi ter tekmovanje gorenjskih osnovnih šol v tekih in veleslalomu na Lancovem. Patruljni teki so bili razdeljeni v številne kategorije: patrulje brez razreda, mlajši člani, starejši mladinci z razredom in brez razreda, teritorialne enote, mlajši mladinci ter posamezne kategorije mladink, veteranov in članic. Takšna razvejanost kaže, da je patruljno tekmovanje že pred ustanovitvijo formalnega prvenstva Teritorialne obrambe imelo izrazito večnivojsko in večkategorijsko strukturo. Leto 1971 – začetek novega obdobja Teritorialne obrambe Leta 1971 je bil program še vedno zelo širok. Potekali so meddruštveno sankaško tekmovanje, tekmovanje gorenjskih osnovnih šol v tekih in veleslalomu, nočni slalom, meddruštveni smučarski skoki, tekmovanje Teritorialne obrambe v smučarskih tekih, VII. republiško prvenstvo v biatlonu ter patruljni teki in teki veteranov. Biatlon, patruljni teki in teki veteranov so bili zaradi mednarodnih tekov v Bohinju prestavljeni za en teden. Tudi ta podatek kaže, da se je prireditev vse bolj povezovala z večjim športnim koledarjem in ni več delovala kot povsem izoliran lokalni dogodek. Leto 1971 pa je pomembno predvsem zaradi institucionalne spremembe. Republiški štab Teritorialne obrambe je sprejel predlog pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe za Gorenjsko, da se v Dražgošah organizira vsakoletno smučarsko prvenstvo slovenskih teritorialcev v patruljnih tekih. S tem se je začel proces, v katerem se je prvotni patruljni tek Po stezah partizanske Jelovice postopoma razvil v samostojno prvenstvo Teritorialne obrambe. Prvo takšno prvenstvo je potekalo leta 1972. ===Leto 1972 – vrhunec množičnosti in začetek prvenstva TO=== Ob tridesetletnici dražgoške bitke leta 1972 je prireditev dosegla nov vrh. Na osrednji proslavi in športnih tekmovanjih je sodelovalo več kot 1200 udeležencev, med njimi tudi tekmovalci iz drugih jugoslovanskih republik. Dražgoše so se v tem času že uveljavile kot pomemben prostor srečevanja nekdanjih borcev, mladine, športnikov in širše javnosti. K uspešni izvedbi slovesnosti je poleg civilnih organizatorjev pomembno prispevala tudi vojska, ki je pomagala z opremo in izkušnjami pri organizaciji. Ugodne snežne razmere in jasen zimski dan so dodatno pripomogli k uspehu športnega dela prireditve. Ob slovesnosti so udeležencem dražgoške bitke in nagrajencem literarnih tekmovanj predstavili tudi drugo, dopolnjeno izdajo knjige Ivana Jana o dražgoški bitki. Kulturni program so sooblikovali tudi dijaki škofjeloške gimnazije. Organizatorji pa so ob uspehu prireditve opozarjali tudi na nekatere težave – predvsem težaven dostop do Dražgoš, pomanjkanje parkirnih površin in omejen prostor za večja zborovanja. Kljub temu je prireditev potrjevala, da je mogoče spominski dogodek uspešno povezati z množično športno in kulturno manifestacijo. Leta 1972 je bilo prvič izvedeno smučarsko patruljno tekmovanje za prvenstvo enot Slovenije oziroma Teritorialne obrambe. Poleg njega so v Dražgošah potekali odprto smučarsko prvenstvo v patruljnih tekih Ljubljanske armadne oblasti, smučarska patruljna tekmovanja športnih in družbenih organizacij Slovenije, smučarsko patruljno tekmovanje ekip republik ter solo teki članic, starejših in mlajših mladink ter veteranov. To je pomenilo novo stopnjo razvoja: patruljni tek ni bil več samo ena izmed športnih disciplin, temveč je dobival poseben vojaški in institucionalni pomen. ===Leto 1973 – širitev vojaških tekmovanj in vpliv vremena=== Leta 1973 je bilo zaradi muhastega vremena prvotno izvedbo treba odpovedati oziroma prestaviti. Prireditev je bila nato izvedena v februarju. Na programu so bili sankaško tekmovanje v Selcih, tekmovanje patrulj v Dražgošah, prvenstvo Ljubljanske armadne oblasti, tek slepih tekačev, smučarski skoki, državno in republiško prvenstvo v biatlonu ter tekmovanje učencev in učenk gorenjskih osnovnih in srednjih šol v tekih in veleslalomu. Leta 1973 je bilo v okviru prireditve izvedeno tudi tekmovanje slepih tekačev. S tem se je pokazal vključujoč značaj športnega programa, ki ni bil namenjen samo vojaškim ekipam in registriranim športnikom. ===Leto 1974 – jugoslovanski memorialni pomen=== Leta 1974 so se dražgoškega memoriala udeležili tudi slepi smučarji, kar je še dodatno poudarilo vključujoč značaj prireditve. Organizatorji so se tisto leto soočili z velikimi težavami zaradi pomanjkanja snega, saj še nekaj dni pred začetkom ni bilo gotovo, ali bo tekmovanja sploh mogoče izpeljati. Kljub neugodnim razmeram je prireditveni odbor prireditev uspešno izvedel in si prislužil priznanje udeležencev. Na športnem področju je bilo leta 1974 izvedeno 10. republiško prvenstvo v biatlonu, ki je veljalo tudi za tekmovanje za Jugoslovanski memorialni smučarski pokal oziroma Jugoslovanski smučarski pokal Maršala Tita. Patruljno tekmovanje se je še naprej širilo. Vključevalo je enote JLA, partizanske enote Slovenije in milico, hkrati pa je bilo razdeljeno na tekmovanje športnih in družbenih organizacij, tekmovanje republiških reprezentanc ter solo teke in teke veteranov. V širši program prireditve so se vključevali tudi škofjeloški taborniki. Že četrto leto zapored so pripravili tradicionalno zimsko orientacijsko tekmovanje »Glas svobodne Jelovice«, ki je bilo namenjeno preverjanju orientacijskih spretnosti, vzdržljivosti in znanja mladih. Tokratno tekmovanje je privabilo rekordno število udeležencev – na startu se je zbralo kar 27 ekip iz skoraj vse Slovenije. Zaradi velikega števila tekmovalcev se je tudi slavnostna razglasitev rezultatov zavlekla za več kot eno uro. ===Leto 1975 – prireditev postane jugoslovanski memorial in množična manifestacija=== Leta 1975 je prireditev postala del Jugoslovanskega spominskega smučarskega pokala, ki je potekal pod pokroviteljstvom generala armade Nikole Ljubičića. Organizatorji so pričakovali več kot 4000 tekmovalcev in udeležencev pohodov, kar je potrjevalo, da je prireditev prerasla regionalne okvire. Program se je še razširil. Prvič je bil vključen mednarodni biatlon, v katerem so sodelovale tudi tuje reprezentance. Poleg tega so se prireditve udeležili rezervni vojaški starešine, pripadniki Jugoslovanske ljudske armade in Teritorialne obrambe, taborniki, planinci, sindikalne organizacije ter številna druga društva. Na programu so bili mednarodno tekmovanje v biatlonu, tekmovanje v smučarskih tekih in veleslalomu učencev in učenk športnih društev osnovnih in srednjih šol Gorenjske, tekmovanje v veleslalomu, smučarski skoki, sankaško tekmovanje, tekmovanje patrulj PE, TO, JLA in milice, tekmovanje ekip ZRVS za orientacijski pohod ter več množičnih pohodov. Organizirani so bili pohod članov ZZB NOV in mladine s prapori, pohod članov sindikalnih organizacij in pohod šolske mladine. Prav leta 1975 se tako zelo jasno pokaže nova značilnost prireditve: športna tekmovanja so še vedno pomembna, vendar jih dopolnjujejo množični pohodi, orientacijska tekmovanja, vojaško-športne discipline, delo z mladino in različne organizacije. ===Leto 1976 – sneg spremeni program=== Leta 1976 je bilo geslo prireditve »Dan Cankarjevega bataljona«. Posebna pozornost je bila namenjena pohodnim oblikam. Republiško prvenstvo v biatlonu, ki je bilo vključeno tudi v okvir tekmovanj za Jugoslovanski memorialni pokal, je bilo zaradi pomanjkanja snega prestavljeno z Dražgoš na Jelovico. Smučarsko patruljno tekmovanje Teritorialne obrambe, ekip JLA, milice in občinskih ekip Zveze rezervnih vojaških starešin je potekalo na Kropi, veleslalom za cicibane pa je bil iz Železnikov prestavljen na Soriško planino. Zaradi pomanjkanja snega so odpovedala tekmovanja na Lancovem, Poljanah, smučarski skoki v Kropi in tekmovanja v Rudnem. Organizatorji so zato dali večji poudarek pohodnim oblikam. Leto 1976 je eden najbolj jasnih primerov, kako je vreme neposredno vplivalo na vsebinsko razmerje med športnim in spominskim delom prireditve. Ko zimska športna tekmovanja niso bila mogoča, je bilo mogoče večji del programa preusmeriti v pohode. ===Leto 1977 – konec biatlonskega prvenstva v Dražgošah=== Leta 1977 je bila prireditev povezana s številnimi jubileji: 40-letnico prihoda Tita na čelo Komunistične partije, 85-letnico njegovega rojstva in 35-letnico dražgoške bitke. Na programu so bili republiško prvenstvo v biatlonu in tekmovanje za Jugoslovanski smučarski memorialni pokal, veleslalom za cicibane in cicibanke, tekmovanje v smučarskih tekih in veleslalomu učencev in učenk športnih društev osnovnih in srednjih šol Gorenjske, VI. smučarsko tekmovanje enot Teritorialne obrambe, Jugoslovanske armade, TO ZSMS in milice, tekmovanje tabornikov, smučarski skoki ter veleslalom za pionirje. Prav leto 1977 pa je za zgodovino biatlona pomembna prelomnica. Zaradi slabe organizacije in slabih pogojev proge je bilo prvenstvo Republike Slovenije v biatlonu razveljavljeno. Tekmovanje je štelo le kot tekma posameznikov in za Jugoslovanski tekaški memorialni pokal. Po letu 1977 v pregledanih časopisnih prispevkih ni več omembe državnega oziroma republiškega prvenstva v biatlonu v Dražgošah. To pomeni, da se po približno dvanajstih letih razvoja biatlonskega tekmovanja ena najpomembnejših športnih linij prireditve zaključi oziroma se iz Dražgoš umakne. ===Konec sedemdesetih let – postopno krčenje klasičnih disciplin=== Leta 1978 je bilo pomanjkanje snega ponovno pomemben dejavnik. Sankaško tekmovanje je odpadlo. Tekmovanje gorenjskih osnovnih in srednjih šol v smučarskih tekih in veleslalomu je bilo prestavljeno z Lancovega na Koblo. Tekmovanje v tekih je odpadlo. Smučarski tek za Jugoslovanski pokal je bil izveden na Starem vrhu, patruljno tekmovanje Teritorialne obrambe na Prtovču, orientacijski tekmovalni pohod moštev ZRVS in ZSMS pa v Kropi. Leta 1979 so bili na programu smučarski skoki, veleslalom za cicibane in cicibanke, veleslalom za pionirje, smučarski tek za mladince, smučarski tek za Jugoslovanski smučarski spominski pokal, patruljno tekmovanje enot TO, JLA in milice ter orientacijsko tekmovalni pohod moštev ZRVS in ZSMS. V tem obdobju je opazno postopno zmanjševanje števila klasičnih športnih disciplin. Biatlon kot državno oziroma republiško prvenstvo izgine, posamezne discipline se pojavljajo bolj ali manj glede na razmere, večji pomen pa dobivajo patruljna tekmovanja, smučarski teki in orientacijske oblike. ==OSEMDESETA LETA – VRHUNEC MNOŽIČNOSTI IN PRILAGAJANJE VREMENSKIM RAZMERAM (1980–1989)== ===Osemdeseta leta – vrhunec množičnosti=== V osemdesetih letih je prireditev Po stezah partizanske Jelovice dosegla vrhunec razvoja. Iz športno-spominskega dogodka se je razvila v eno največjih zimskih rekreativnih prireditev v Sloveniji, ki je povezovala pohode, smučarska tekmovanja, veteranska srečanja in kulturne programe. Vsako leto so se v Dražgošah srečevali nekdanji borci, mladina, športniki, planinci, taborniki in številni obiskovalci iz vse Slovenije. Po podatkih organizatorjev se je prireditve vsako leto udeleževalo med 4.000 in 5.000 ljudi. V ospredju posameznih izvedb niso bile več večje vsebinske spremembe, temveč predvsem rast udeležbe, jubileji, posebni dogodki in prilagajanje razmeram. Leta 1980 je prireditev potekala dva dni. V soboto so bila na programu športna tekmovanja, v nedeljo pa pohodi in osrednja spominska slovesnost pri spomeniku v Dražgošah. Športne prireditve so potekale pod geslom »Zbirajmo moči za delo v zdravju in razvedrilo«, ki je poudarjalo pomen telesne pripravljenosti, rekreacije in zdravega načina življenja. Posebnost tega leta je bilo srečanje nekdanjih pripadnikov Selške in Jelovške čete nekdanjega Gorenjskega odreda na Češnjici, kjer so se po sedemintridesetih letih ponovno srečali preživeli borci. Dražgoše je obiskala tudi delegacija ameriških vojnih veteranov, kar je dodatno opozorilo na širši pomen kraja kot prostora zgodovinskega spomina. Športni program je vključeval smučarski tek za Jugoslovanski smučarski spominski pokal, veleslalom za cicibane, sankaško tekmovanje, smučarsko prvenstvo TO SR Slovenije za enote TO, JLA in milice, patrolno tekmovanje članov ZRVS in ZSMS ter množični smučarski tek, katerega organizator je bil Smučarski klub Triglav iz Kranja. Leta 1981 je pomemben del športnega programa predstavljalo 10. odprto smučarsko prvenstvo Teritorialne obrambe SR Slovenije v patruljnih tekih. Tekmovanje je poleg športnega značaja ohranjalo tudi povezavo z vojaško tradicijo in spominom na partizanske pohode. ===Leto 1982 – jubilej in koncentracija prireditve na en dan=== Jubilejna 25. prireditev Po stezah partizanske Jelovice je bila leta 1982 posvečena 40. obletnici dražgoške bitke in je bila hkrati zaključek praznovanja občinskega praznika Škofje Loke. Leta 1982 se je zgodila pomembna organizacijska sprememba: prvič so vsa tekmovanja potekala v nedeljo in je bilo vse dogajanje skoncentrirano na en dan. Na programu so bili 11. smučarsko prvenstvo enot Teritorialne obrambe SR Slovenije v patruljnih tekih, smučarski tek Smučarskega kluba Triglav, smučarski tek za Jugoslovanski smučarski spominski pokal, sankaško tekmovanje in patrolno tekmovanje članov ZRVS in ZSMS. Ob jubileju so pripravili bogat program športnih tekmovanj, rekreativnih pohodov in osrednjo spominsko slovesnost pred spomenikom v Dražgošah. Posebna pozornost je bila namenjena številnim spominskim pohodom, ki so sledili potem partizanskih enot in narodnih herojev. Udeleženci so se podali po poteh Cankarjevega bataljona od Pasje ravni, po stezah prvih partizanov od Soteske prek Jelovice, po poti heroja Iva Slavca – Jokla, po poteh Škofjeloškega odreda ter po poteh herojev Otona Vrhunca – Blaža, Staneta Žagarja, Jožeta Gregorčiča, Antona Dežmana – Tončka in Lojzeta Kebeta. Ob zaključku so se vsi pohodniki in tekmovalci zbrali na osrednji slovesnosti, kjer so razglasili rezultate športnih tekmovanj. Jubilejne prireditve se je udeležilo več kot 4.000 tekmovalcev, pohodnikov, pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade, borcev, mladih in drugih obiskovalcev. Slavnostni govornik je bil poveljnik Ljubljanskega armadnega območja generalpodpolkovnik Branko Jerkič. Ob tej priložnosti so podelili priznanja najboljšim športnikom, med odmevnejšimi dosežki pa je bila zmaga Iva Čarmana v teku za Jugoslovanski smučarski pokal, ki je od leta 1982 dalje nosil ime Pokal maršala Tita. Ob jubileju so se odprle tudi razprave o nadaljnjem razvoju prireditve. Organizatorji in dolgoletni udeleženci so opozarjali, da je treba program vsebinsko dopolnjevati in ga približati mlajšim generacijam. Predlagali so dopolnitev spremljevalnega programa, da bi prireditev tudi v prihodnje ostala pomemben prostor srečevanja, športa in ohranjanja zgodovinskega spomina. V istem obdobju je bila v javnosti ponovno izpostavljena tudi nedokončana filmska nadaljevanka Dražgoška bitka, ki je med nekdanjimi borci in širšo javnostjo sprožala vprašanja o zgodovinski verodostojnosti, organizaciji in financiranju projekta. ===Leto 1983 – prilagajanje razmeram na terenu=== Leta 1983 so med pomembnejšimi tekmovanji izstopali tek za Jugoslovanski smučarski pokal Maršala Tita ter patruljno tekmovanje Teritorialne obrambe. Prireditev je bila vse bolj odvisna od snežnih razmer. Patruljno prvenstvo je bilo v Dražgošah izvedeno celo v suhem, brez smuči. Veleslalom za cicibane in cicibanke je bil predviden v Dražgošah, vendar so organizatorji opozarjali, da bi v primeru pomanjkanja snega start prestavili pod Bičkovo skalo. Pri sankaškem tekmovanju ni objavljenih rezultatov, zato je njegova dejanska izvedba vprašljiva. Tudi množični smučarski tek Smučarskega kluba Triglav je bil zaradi premalo snega predviden na Jezerskem, vendar za izvedbo v virih ni objavljenih rezultatov. V letu 1983 so potekale tudi priprave na nadaljnji razvoj prireditve. Komisija za šport in rekreacijo je podprla pobudo za ponovno izdajo brošure o tekmovanju Po poteh heroja Kebeta, pri čemer je razpravljala o možnosti, da bi publikacija obravnavala celotno prireditev Po stezah partizanske Jelovice in ne zgolj tekmovanja po poti heroja Kebeta. Ob koncu leta so organizatorji napovedali pomembno spremembo za izvedbo prireditve leta 1984. Zaradi razmer so se odločili, da bo tekmovalni pohod Po poteh heroja Kebeta prvič potekal brez smuči. Tekmovalci naj bi traso od Krope do Dražgoš opravili peš, ob tem pa bi še naprej opravljali topografske naloge, preverjanje teoretičnega znanja in strelsko preizkušnjo. Sprememba je pomenila začetek prilagajanja prireditve razmeram na terenu, ob hkratnem ohranjanju njenega športnega, izobraževalnega in spominskega značaja. Leto 1980 je zaznamovala tudi razprava o nedokončanem televizijskem projektu Dražgoška bitka, pri katerem so se pojavila vprašanja zgodovinske verodostojnosti, financiranja in sodelovanja nekdanjih borcev. ===Leto 1984 – nadaljevanje prilagajanja=== Leta 1984 je bilo izvedeno 13. smučarsko prvenstvo enot Teritorialne obrambe SR Slovenije v patruljnih tekih, v katerem so tekmovale patrulje TO, JLA in milice. Veleslalom za cicibane in cicibanke je bil predviden na Slemenu, vendar rezultati niso objavljeni, zato ni mogoče zanesljivo potrditi izvedbe. Prav tako je bilo predvideno sankaško tekmovanje v Dolenji vasi, vendar tudi zanj ni objavljenih rezultatov. Smučarski tek za Jugoslovanski smučarski spominski pokal je bil predviden na Dražgoški oziroma pri Bičkovi skali, z možnostjo prestavitve na Jelovico v primeru pomanjkanja snega. Patrolno tekmovanje članov ZRVS in ZSMS je potekalo v Kropi. Leto 1984 tako potrjuje trend, da se je del tradicionalnega športnega programa ohranjal, vendar je bila izvedba številnih disciplin vedno bolj odvisna od snega in terenskih pogojev. ===Leto 1985 – postopno izginjanje sankanja=== Leta 1985 je bilo izvedeno 14. smučarsko prvenstvo enot Teritorialne obrambe SR Slovenije v patruljnih tekih. V njem so tekmovale patrulje TO, JLA in milice. Veleslalom za cicibane in cicibanke je bil ponovno izveden v Dražgošah oziroma na Slemenu. Potekal je tudi Jugoslovanski smučarski pokal Maršala Tita oziroma smučarski tek za Jugoslovanski smučarski spominski pokal ter 11. patrolno tekmovanje članov ZRVS in ZSMS. Pomembno je, da leta 1985 ni več omenjenega sankaškega tekmovanja. V prejšnjih letih je bilo še napovedano, vendar brez objavljenih rezultatov, zato se leto 1985 lahko šteje kot zadnje leto, v katerem je sankaško tekmovanje še zanesljivo zajeto v širšem časovnem razponu, nato pa iz programa izgine. ===Leto 1986 – ponovna dvodnevna izvedba=== Leta 1986 je prireditev ponovno potekala tudi v soboto. Izvedeno je bilo 15. smučarsko prvenstvo enot Teritorialne obrambe SR Slovenije v patruljnih tekih, veleslalom za cicibane in cicibanke, Jugoslovanski smučarski pokal Maršala Tita oziroma smučarski tek za Jugoslovanski smučarski spominski pokal ter 11. patrolno tekmovanje članov ZRVS in ZSMS. Po koncentraciji celotnega programa na nedeljo leta 1982 se je torej leta 1986 znova vzpostavil bolj razpršen časovni okvir prireditve. ===Leto 1987 – težke zimske razmere=== Leta 1987 so bili pogoji za tekmovanja zelo težki. Stalno je snežilo, pihal je veter in bilo je zelo mrzlo. Kljub temu je bilo izvedeno 16. smučarsko prvenstvo enot Teritorialne obrambe SR Slovenije v patruljnih tekih. Tekmovanje je bilo zaradi razmer izvedeno na Jelovici. Veleslalom za cicibane in cicibanke je potekal na Slemenu v Dražgošah, Jugoslovanski smučarski pokal Maršala Tita oziroma smučarski tek za Jugoslovanski smučarski spominski pokal pa na Kamnitniku za Škofjo Loko. V Kropi je potekalo 12. patrolno tekmovanje članov ZRVS in ZSMS. Leto 1987 kaže, da organizatorji kljub zelo slabim razmeram niso želeli odpovedati osrednjih tekmovanj, temveč so jih po potrebi prestavili na druge lokacije. ===Leto 1988 – leto brez snega=== Leta 1988 snega ni bilo. Kljub temu je bilo izvedeno 17. odprto smučarsko prvenstvo ženskih in moških patrulj Teritorialne obrambe SR Slovenije v patruljnih tekih. Prvenstvo je bilo izvedeno na Jelovici. Veleslalom za cicibane in cicibanke na Slemenu v Dražgošah je zaradi pomanjkanja snega odpovedal. To je pomemben trenutek za razvoj veleslaloma, saj je bilo tekmovanje nato ponovno organizirano šele leta 1999. Jugoslovanski smučarski pokal Maršala Tita oziroma smučarski tek za Jugoslovanski smučarski spominski pokal je bil izveden na Pokljuki, patrolno tekmovanje članov ZRVS in ZSMS pa v Kropi. Leto 1988 je tako eden najbolj očitnih primerov, ko je pomanjkanje snega neposredno povzročilo odpoved klasične discipline in prestavitev drugih tekmovanj na primernejše lokacije. Leto 1989 – stabilizacija pred velikim političnim prelomom Leta 1989 je bilo vreme v Dražgošah zelo lepo, zato je bilo 18. odprto smučarsko prvenstvo ženskih in moških patrulj Teritorialne obrambe SR Slovenije izvedeno v Dražgošah. V Kropi je potekalo 14. patrolno tekmovanje članov ZRVS in ZSMS. V primerjavi s šestdesetimi in sedemdesetimi leti je bil program precej ožji. Izginili so biatlon, smučarski skoki, sankaške tekme, šolska tekmovanja in številne druge discipline. V ospredju sta ostajali predvsem patruljna oziroma vojaško-športna tradicija in množični spominski del prireditve. ==DEVETDESETA LETA – POLITIČNI PRELOM, OSAMOSVOJITEV IN NASTANEK NOVEGA MODELA (1990–1999)== ===Leto 1990 – zadnje obdobje starega sistema=== Leta 1990 je bilo izvedeno 19. odprto smučarsko prvenstvo ženskih in moških patrulj Teritorialne obrambe SR Slovenije v patruljnih tekih ter 15. patrolno tekmovanje članov ZRVS in ZSMS. 29. decembra 1989 je umrl Ive Šubic, kar je pomemben kulturni in osebni dogodek za širši krog ljudi, povezanih s prireditvijo. Leto 1990 predstavlja zadnje celotno obdobje, ko je prireditev še potekala v okviru starega jugoslovanskega političnega in organizacijskega sistema. ===1991 – politični prelom in začetek novega športnega programa=== Leta 1991 je bila udeležba na prireditvi bistveno manjša, približno 1000 ljudi. Vreme je bilo deževno in sneženo. Izvedeno je bilo 20. odprto smučarsko prvenstvo ženskih in moških patrulj Teritorialne obrambe SR Slovenije. Na tekmovanje je bila povabljena tudi JLA, vendar ni sodelovala. Ta podatek ima posebno težo. Do takrat je bila JLA desetletja sestavni del vojaško-športnega programa. Leta 1991 pa se je zaradi političnih sprememb njena vloga v prireditvi končala. Hkrati se je pojavil nov šport – dirka gorskih kolesarjev, ki je potekala iz Nemilj. To je začetek novega obdobja, v katerem se poleg tradicionalnih vojaških in zimskih disciplin pojavljajo civilne rekreativne športne vsebine. ===1992 – osamosvojitev Slovenije in prilagoditev programa=== Leta 1992 je bilo vreme pomladno in snega ni bilo. Kljub temu je bilo izvedeno 21. odprto prvenstvo Teritorialne obrambe Republike Slovenije v patruljnem teku, vendar ne več v Dražgošah, temveč na Pokljuki. Poleg njega je bila predvidena tekma rekreativnih kolesarjev. Pojavili so se tudi jadralni padalci, vendar tekmovanja kljub razpisom in željam organizatorjev niso izvedli, ker se nekateri udeleženci niso želeli udeležiti prireditve. Leto 1992 tako kaže dvojni proces: tradicionalno patruljno tekmovanje se ohranja v novem slovenskem državnem okviru, hkrati pa se program odpira novim športom. ===1993 – širitev rekreativnega in mladinskega programa=== Leta 1993 je bilo izvedeno 22. odprto prvenstvo Teritorialne obrambe Republike Slovenije v patruljnem teku na Pokljuki. Izvedena je bila tudi rekreativna tekma gorskih kolesarjev, ki je potekala v smeri Dražgoš iz Nemilj in Češnjice. Poleg tega je bilo organizirano orientacijsko tekmovanje tabornikov z nazivom Glas Jelovice. Tako se je po osamosvojitvi znova vzpostavljala povezava med prireditvijo, mladino, orientacijo, rekreacijo in spominskimi potmi. ===1994 – novi športi in širjenje programa=== Leta 1994 so pohodniki poročali o veliko blata, kar ponovno kaže na vpliv vremenskih in terenskih razmer. Izvedeno je bilo 23. odprto prvenstvo Teritorialne obrambe Republike Slovenije v patruljnem teku na Pokljuki. Program so dopolnili dve kegljaški tekmovanji in rokometni turnir. Kegljaški tekmovanji sta potekali že pred nedeljsko osrednjo prireditvijo. To je pomembna vsebinska sprememba: prireditev ni več vezana samo na zimske športe. Postaja širša športno-rekreativna manifestacija. ===1995 – utrjevanje novega modela=== Leta 1995 je bilo izvedeno 24. odprto prvenstvo Teritorialne obrambe Republike Slovenije v patruljnem teku, ki je potekalo na Pokljuki v soboto. Poleg njega sta bili izvedeni dve kegljaški tekmovanji – eno v Kamniku kot regijsko tekmovanje in drugo v Železnikih. Tako se športni program vse bolj razporeja na več krajev in več dni. 1996 – Slovenska vojska in mednarodna udeležba Leta 1996 je bila ustanovljena Gorska šola Slovenske vojske. To je neposredno vplivalo na razvoj patruljnega tekmovanja. Izvedeno je bilo 25. odprto prvenstvo Teritorialne obrambe Republike Slovenije v patruljnem teku z mednarodno udeležbo. Mednarodna udeležba pomeni novo razvojno stopnjo. Nekdanje jugoslovansko vojaško tekmovanje je postalo slovensko vojaško tekmovanje, ki se je začelo odpirati tudi sodelovanju tujih enot s podobnimi nalogami in tradicijami. Poleg prvenstva je potekalo kegljaško tekmovanje. ===1997 – patruljno tekmovanje postane prvenstvo Slovenske vojske in policije=== Leta 1997 je bilo zaradi hudega žledoloma organizacijsko zahtevno obdobje. Tekmovanje se je preimenovalo v 26. odprto smučarsko prvenstvo v patruljnem teku enot Slovenske vojske in slovenske policije z mednarodno udeležbo. To poimenovanje je pomembno, saj jasno pokaže institucionalno spremembo. Teritorialne obrambe ni več; nosilca tekmovanja postajata Slovenska vojska in slovenska policija. Prvenstvo je potekalo na Pokljuki v soboto. Kegljaško tekmovanje se je odvijalo več dni – v Železnikih, Škofji Loki in Tržiču. ===1998 – nadaljevanje mednarodnega prvenstva=== Leta 1998 je bilo izvedeno 27. odprto smučarsko prvenstvo v patruljnem teku enot Slovenske vojske in slovenske policije z mednarodno udeležbo. Prvenstvo je potekalo na Pokljuki v soboto, organiziralo pa ga je 3. Pokrajinsko poveljstvo Slovenske vojske za Gorenjsko. Kegljaško tekmovanje se je nadaljevalo več dni, v Železnikih, Škofji Loki in Tržiču. S tem se potrjuje proces, ki se je začel že v začetku devetdesetih let: patruljno tekmovanje se vse bolj organizacijsko odmika od prvotnega organizacijskega jedra prireditve Po stezah partizanske Jelovice in postaja samostojna vojaška športna prireditev, ki pa še vedno ohranja spominsko povezavo z Dražgoško bitko. ===1999 – vračanje nekaterih športnih vsebin=== Leta 1999 je bilo izvedeno 28. odprto smučarsko prvenstvo v patruljnem teku enot Slovenske vojske in slovenske policije z mednarodno udeležbo. Poleg prvenstva je bil izveden tudi smučarski tek veteranov. Kegljaško tekmovanje se je nadaljevalo, ponovno pa se je pojavil tudi slalom za dečke in deklice prvega do četrtega razreda osnovne šole v Pusti dolini v Dražgošah. Po večletnem premoru se je tako začelo vračati tudi nekaj neposrednejših športnih vsebin za otroke. ==2000–2026 – PREOBLIKOVANJE PRIREDITVE IN OHRANJANJE POHODNIŠKE TRADICIJE== Leta 2000 je bilo izvedeno 29. odprto smučarsko prvenstvo v patruljnem teku enot Slovenske vojske in slovenske policije z mednarodno udeležbo. Prvenstvo je potekalo na Pokljuki v soboto. Poleg njega je bil izveden rekreacijski smučarski tek v Dolenji vasi, kegljaško tekmovanje ter veleslalom za šolske in predšolske otroke v Dražgošah. Po letu 2004 se športna tekmovanja, ki so bila dolga desetletja pomemben spremljevalni del prireditve Po stezah partizanske Jelovice, v razpoložljivih virih pojavljajo vse redkeje. Leta 2004 je še potekalo 33. smučarsko prvenstvo v patruljnem teku enot Slovenske vojske in slovenske policije, za leto 2005 pa v pregledanem gradivu ni podatkov o izvedenih tekmovanjih v okviru prireditve, leta 2006 pa tekmovanja ob prireditvi niso več omenjena. Patruljni tek se je nato nadaljeval na Pokljuki pod organizacijo Slovenske vojske. Tekmovanje je še naprej povezovalo pripadnike Slovenske vojske in policije, pozneje pa tudi Civilne zaščite. Pomembno je, da so se ga še naprej udeleževali tudi borci in veterani, ki so nastopali v svojih posebnih kategorijah. Leta 2014 so se v svoji kategoriji pomerili veterani NOB, veterani vojne za Slovenijo in policijski veterani, leta 2018 pa so bili posebej navedeni tudi člani Zveze borcev za vrednote NOB, za katere je bila razpisana kategorija borcev. S tem se je zaključilo pomembno obdobje, v katerem je prireditev poleg spominskega in družbenega značaja združevala tudi številne športne discipline ter povezovala rekreativce, športnike, pripadnike vojaških in drugih organizacij ter širšo javnost. Športni del prireditve se je postopoma ločil od osrednje prireditve, medtem ko so pohodi ostali njena temeljna in najbolj prepoznavna vsebina. Prav pohodniški del je tudi v naslednjih letih ohranjal množičnost prireditve ter njeno povezanost s spominom na dražgoške dogodke in širši prostor Jelovice. Svoj prispevek so ohranjali tudi kolesarji, ki so do leta 2020 organizirano prihajali v Dražgoše iz kranjske smeri. ==Razvoj posameznih tekmovanj== Če celotno zgodovino pogledamo še po posameznih disciplinah, se pokažejo zelo različne razvojne poti. ===Patruljni tek Po stezah partizanske Jelovice=== Osnovno tekmovanje je nastalo leta 1958 kot patrolni pohod Po stezah partizanske Jelovice. Sprva je šlo za pohod smučarskih patrulj, v katerih so bili trije člani, vsi oboroženi z vojaškimi puškami. Med letoma 1958 in 1960 se uporablja izraz patrolni tek, nato se v prvi polovici šestdesetih let postopoma uveljavi izraz patruljni tek. Tekmovanje je bilo namenjeno različnim kategorijam: veteranom, družbenim in športnim organizacijam, republiškim ekipam oziroma reprezentancam ter ekipam JLA, pozneje tudi TO in milice. Od leta 1968 dalje se patruljna tekmovanja vedno bolj razcepijo na več uradnih kategorij. Leta 1971 je republiški štab Teritorialne obrambe sprejel predlog za vsakoletno smučarsko prvenstvo slovenskih teritorialcev v patruljnih tekih, prvo prvenstvo pa je bilo izvedeno leta 1972. ===Smučarsko prvenstvo enot Teritorialne obrambe=== Druga razvojna linija se začne leta 1972. Tekmovanje je skozi čas spreminjalo uradna poimenovanja: od tekmovanja teritorialnih enot, smučarskega patruljnega tekmovanja za prvenstvo enot Slovenije in smučarskega prvenstva TO SR Slovenije do smučarskega prvenstva enot TO SR Slovenije v patruljnih tekih. V začetku so sodelovale TO, JLA in milica, tekmovanja pa so postajala vse bolj množična. Postopoma so se odpirala tudi ženskam. Leta 1991 JLA ni več sodelovala, čeprav je bila povabljena. Po osamosvojitvi se je tekmovanje preoblikovalo v odprto prvenstvo Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Leta 1996 se je začela mednarodna udeležba. Pomemben razlog je bila ustanovitev Gorske šole Slovenske vojske, ki je omogočila oziroma spodbudila sodelovanje tujih enot s podobnimi nalogami. Od leta 1997 se tekmovanje pojavlja kot odprto smučarsko prvenstvo v patruljnem teku enot Slovenske vojske in slovenske policije z mednarodno udeležbo. V devetdesetih letih se je tekmovanje vedno bolj organizacijsko odmikalo od prvotnih organizatorjev prireditve Po stezah partizanske Jelovice in postajalo tekmovanje pod organizacijo Slovenske vojske, vendar je še naprej ohranjalo spominsko povezavo z Dražgoško bitko. ===Prvenstvo Ljubljanske armadne oblasti=== Prvenstvo Ljubljanske armadne oblasti se pojavi leta 1972 kot odprto smučarsko prvenstvo v patruljnih tekih Ljubljanske armadne oblasti, leta 1973 pa kot prvenstvo Ljubljanske armadne oblasti. Omenjeno je samo v letih 1972 in 1973. Na podlagi razpoložljivih podatkov ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je šlo za samostojno tekmovanje ali za eno od kategorij oziroma del širšega patruljnega tekmovanja. ===Posamični smučarski tek=== Posamični smučarski tek se pojavi leta 1959 s tekom na 14 kilometrov, nato se leta 1961 in v naslednjih letih pojavlja kot tek na 15 kilometrov oziroma tek posameznikov. Tekmovanje je potekalo vzporedno s patruljnimi teki vse do leta 1965. Leta 1965 je bila uvedena nova disciplina – moderni zimski dvoboj oziroma biatlon. Zaradi tega so bila tekmovalna pravila prilagojena. Pri tem je treba ločiti med podatki o državnem in republiškem prvenstvu. V preglednici je posebej opozorjeno, da se državno prvenstvo v biatlonu v virih pojavlja že pred letom 1965, vendar je šele v prispevku iz leta 1966 omenjeno, da je bilo leto 1966 tretje državno prvenstvo. Republiško prvenstvo v biatlonu pa je v tej zbirki prvič jasno navedeno leta 1965, nato pa je leta 1969 omenjeno kot peto republiško prvenstvo. Državno in republiško prvenstvo v biatlonu Biatlon se je v prireditvi pojavil leta 1965 kot smučarski biatlon. Nato se je tekmovanje razvilo v državno in republiško prvenstvo. V letih 1966–1977 je bil biatlon eno osrednjih tekmovanj prireditve. Leta 1966 je bila proga dolga 20 kilometrov in je imela štiri strelišča. Leta 1974 je 10. republiško prvenstvo v biatlonu veljalo tudi za Jugoslovanski memorialni smučarski pokal. Leta 1976 je bilo prvenstvo zaradi pomanjkanja snega prestavljeno z Dražgoš na Jelovico. Leta 1977 je zaradi slabe organizacije in slabih pogojev proge prvenstvo Republike Slovenije v biatlonu razveljavljeno. Tekmovanje je štelo le kot tekma posameznikov in za Jugoslovanski tekaški memorialni pokal. Po letu 1977 v pregledanih časopisnih prispevkih ni več omembe državnega oziroma republiškega prvenstva v biatlonu v Dražgošah. ===Memorial Tomaža Godca=== Memorial Tomaža Godca se pojavi v letih 1961 in 1962 kot smučarski oziroma štafetni tek. Tekmovanje je potekalo v Bohinju za člane in mladince. O njem je v razpoložljivih virih manj podatkov, zato njegovega nadaljnjega razvoja ni mogoče zanesljivo rekonstruirati. ===Jugoslovanski memorialni smučarski pokal=== Jugoslovanski memorialni smučarski pokal se v časopisnih virih jasno pojavi leta 1974. Včasih je bil poimenovan tudi Jugoslovanski smučarski spominski pokal. Tekmovanje je potekalo po različnih krajih Jugoslavije, ki so bili povezani z boji narodnoosvobodilnega boja, med njimi so bili Dražgoše, Mrkopalj, Igman, Zlatibor, Žabljak in Mavrovo. Včasih je bilo tekmovanje povezano z državnim oziroma republiškim prvenstvom v biatlonu. Pri posameznih izvedbah je navedeno, da je biatlonsko tekmovanje štelo tudi za memorialni pokal. Časopisni viri ga zadnjič omenjajo leta 1988. V knjigi Vrh v Dražgošah pa Ivo Jan navaja drugačen časovni razpon, približno od leta 1970 do 1989. Zato je pri končnem zgodovinskem zapisu varneje zapisati, da je v časopisnih virih zadnjič izpričan leta 1988, medtem ko drug vir navaja daljše obdobje. Patrolno oziroma orientacijsko tekmovanje ZRVS in ZSMS Tekmovanje se prvič pojavi leta 1975 kot tekmovanje ekip ZRVS za orientacijski pohod, nato kot orientacijsko tekmovalni pohod moštev ZRVS in ZSMS in nazadnje kot patrolno tekmovanje članov ZRVS in ZSMS. V programu je bilo povezano z geslom »Po poti heroja Kebeta«. V virih je zanesljivo izpričano od leta 1975 do 1990. Čeprav se v nekaterih sekundarnih navedbah pojavlja tudi leto 1991, je v časopisnih prispevkih zadnjič omenjeno in izvedeno leta 1990. ===Tekmovanje gorenjskih osnovnih šol=== Šolsko tekmovanje se začne leta 1961 kot okrajno pionirsko prvenstvo v smučarskih tekih. Leta 1966 se vsebinsko spremeni: streljanje se opusti, dodata pa se slalom in skoki. Kasneje se poimenovanje spreminja v tekmovanje gorenjskih osnovnih šol v tekih in veleslalomu, nato v tekmovanje učencev in učenk gorenjskih osnovnih in srednjih šol. Tekmovanje je bilo prvotno povezano z Lancovim. Leta 1978 je bilo zaradi snežnih razmer oziroma organizacijskih pogojev prestavljeno z Lancovega na Koblo. V virih se nato pojavlja priprava na izvedbo, vendar zaradi premalo snega ni rezultatov in zato izvedbe ni mogoče zanesljivo potrditi. Tekmovanje na Lancovem je bilo tako zadnjič zanesljivo izvedeno leta 1978. ===Veleslalom=== Veleslalom se prvič pojavi že leta 1959. Skozi desetletja se je pojavljal v različnih oblikah in kategorijah: za člane, mladince, pionirje in cicibane. Pojavljala so se tudi nočna tekmovanja. V osemdesetih letih se program zoži predvsem na cicibane, pozneje pa na cicibane in pionirje. Leta 1983 in 1984 je bil veleslalom za cicibane in cicibanke sicer napovedan, vendar rezultati niso objavljeni, zato je mogoče sklepati, da je tekmovanje predvidoma odpadlo. Leta 1985 je bilo tekmovanje ponovno uspešno izvedeno. Leta 1988 je zaradi pomanjkanja snega ponovno odpadlo. Nato se veleslalom v pregledanih virih ne pojavlja vse do leta 1999, ko je bil organiziran za dečke in deklice prvega do četrtega razreda osnovne šole v Pusti dolini v Dražgošah. Leta 2000 se veleslalom ponovno pojavi za šolske in predšolske otroke. ===Nočni slalom=== Nočni slalom se prvič pojavi leta 1962. Takrat je bil napovedan, vendar je zaradi slabih vremenskih razmer odpadel. V letih 1963–1969 se je nato redno pojavljal, v Železnikih. Leta 1967 je zaradi pomanjkanja denarja odpovedan, leta 1968 pa se ponovno pojavi v programu. V letu 1969 je poimenovan kot meddruštveni nočni slalom. Zadnje izpričano leto izvedbe je 1974. Smučarski skoki Smučarski skoki so bili prvič vključeni leta 1961. Potekali so na različnih lokacijah, predvsem v Kropi in Poljanah, v različnih kategorijah članov, mladincev in pionirjev. Tekmovanje se je pojavljalo skozi šestdeseta in sedemdeseta leta. Zaradi pomanjkanja snega so bili skoki v posameznih letih odpovedani, vendar se je disciplina večkrat ponovno pojavila. V preglednici je kot zadnje leto izpričano leto 1979. ===Sankaška tekmovanja=== Sankaška tekmovanja so se pojavila leta 1960. Tekmovanja so potekala na različnih lokacijah in v različnih kategorijah glede na vrsto sani. Nastopali so tekmovalci z navadnimi, samotežnimi in tekmovalnimi sanmi, v nekaterih letih tudi tekmovalci z dvosedi. Sankanje je bilo skozi šestdeseta in sedemdeseta leta pomemben del športnega programa, vendar je bilo zelo odvisno od snega. Leta 1960 in 1962 je zaradi pomanjkanja snega oziroma slabih vremenskih razmer odpadlo. Leta 1967 je bilo odpovedano zaradi pomanjkanja denarja. V letih 1983 in 1984 je bilo sankaško tekmovanje sicer še napovedano, vendar ni objavljenih rezultatov, zato je njegova dejanska izvedba vprašljiva. Od leta 1985 dalje sankaških tekmovanj v pregledanih virih ni več. ===Taborniška tekmovanja=== Taborniške vsebine so se v prireditvi pojavile že v šestdesetih letih. Leta 1968 je bilo izvedeno taborniško tekmovanje pri Bičkovi skali. Leta 1974 je tradicionalno zimsko orientacijsko tekmovanje »Glas svobodne Jelovice« privabilo 27 ekip iz skoraj vse Slovenije. Taborniške vsebine so se nadaljevale tudi v naslednjih letih. V preglednici je taborniško tekmovanje izpričano približno do leta 1977, vendar je pri njem treba upoštevati, da taborniške dejavnosti niso nujno vsako leto objavljene v časopisnih virih. Po osamosvojitvi se je leta 1993 pojavilo novo orientacijsko tekmovanje tabornikov Glas Jelovice. ==Od športnega dogodka do množične spominske in rekreativne prireditve== Celoten razvoj kaže, da Po stezah partizanske Jelovice nikoli ni bila zgolj športna prireditev. Njena posebnost je bila prav v povezovanju različnih vsebin. Prvi element je bil spomin na dražgoško bitko. Drugi je bil šport. Tretji je bila vzgoja mladine. Četrti pa vojaška oziroma predvojaška tradicija, ki je bila posebej močna v patruljnih tekih. V petdesetih letih je bila v ospredju predvsem spominska in vzgojna funkcija. Leta 1958 je šport postal organiziran del prireditve. V šestdesetih letih je sledila velika športna širitev: patruljni teki, posamezni smučarski teki, biatlon, veleslalom, slalom, skoki, sankanje, šolska tekmovanja in taborniške aktivnosti. Sredi šestdesetih let je prireditev dosegla tudi državno oziroma republiško raven z biatlonom. V sedemdesetih letih se je močno povečala vojaška razsežnost. Nastanek prvenstva Teritorialne obrambe leta 1972 je ustvaril novo, samostojno razvojno linijo patruljnega tekmovanja. Hkrati je prireditev postajala vse bolj množična. Poleg športnikov so prihajali borci, mladina, taborniki, planinci, sindikalne organizacije, rezervni vojaški starešine, pripadniki JLA in TO ter drugi obiskovalci. Po letu 1975 so se množični pohodi in orientacijska tekmovanja še okrepili, medtem ko so nekatere klasične zimske discipline postopoma izginjale. ==Kaj je vplivalo na razvoj prireditve?== Razvoj prireditve je mogoče razumeti kot preplet več dejavnikov. ===Spomin na Dražgoško bitko=== To je bil temelj celotne prireditve. Brez spominske tradicije ne bi nastala niti prvotna prireditev niti njena poznejša športna razsežnost. ===Predvojaška vzgoja in vojaška tradicija=== Že prva prireditev leta 1958 je vsebovala vojaške patrulje, orožje in ponazoritev dražgoške bitke. Ta tradicija je nato neposredno vodila v razvoj patruljnih tekov in pozneje prvenstva Teritorialne obrambe. ===Razvoj športa=== Vključevanje novih disciplin je prireditev širilo. Smučarski teki so pripeljali do biatlona, dodajali so se slalom, veleslalom, skoki in sankanje. ===Mladina=== Šolska tekmovanja, literarni natečaj »Partizanska zgodba«, srečanja s pisatelji, taborniška tekmovanja in pohodi so omogočili prenos spomina na mlajše generacije. ===Finančna sredstva=== Leta 1967 se je pokazalo, da je denar neposredno vplival na program. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev sta odpadla sankaško tekmovanje in nočni slalom. Leta 1969 je bil zato določen sistem financiranja, v katerem je največji delež prevzela občina Škofja Loka, sodelovale pa so tudi druge gorenjske občine. ===Sneg in vreme=== To je bil eden najpomembnejših stalnih dejavnikov. Pomanjkanje snega je povzročalo: * odpovedi, * prestavitve, * spremembo lokacij, * spremembo smučarskih tekmovanj v pohodne oblike, * izvedbo na drugih območjih, * v skrajnem primeru izvedbo brez smuči. Najbolj izraziti primeri so leta 1960, 1962, 1976, 1978, 1983, 1988 in 1992. Organizacijska kakovost Leto 1977 je pomemben primer. Biatlonsko prvenstvo je bilo razveljavljeno zaradi slabe organizacije in slabih pogojev proge. To kaže, da samo obstoj snega ni bil dovolj – potrebni so bili tudi ustrezni organizacijski in infrastrukturni pogoji. ===Politične spremembe=== Največja politična sprememba se je zgodila v začetku devetdesetih let. Leta 1991 JLA ni več sodelovala. Po osamosvojitvi je bilo patruljno tekmovanje preoblikovano v prvenstvo Teritorialne obrambe Republike Slovenije, nato pa v tekmovanje Slovenske vojske in slovenske policije. ===Ustanovitev Slovenske vojske in Gorske šole=== Leta 1996 je ustanovitev Gorske šole Slovenske vojske vplivala na uvedbo mednarodne udeležbe. Patruljno tekmovanje je tako dobilo novo mednarodno vojaško razsežnost. ===Spreminjanje športnih interesov=== V devetdesetih letih se ob tradicionalnem patruljnem tekmovanju pojavijo gorsko kolesarstvo, orientacijska tekmovanja, kegljanje, rokomet in druge rekreativne vsebine. To kaže na prehod iz klasične zimskošportne prireditve v širšo športno-rekreativno manifestacijo. ==Sklepni razvoj== Prireditev Po stezah partizanske Jelovice se je razvijala v več jasno prepoznavnih obdobjih. V letih 1952–1957 se je oblikovala spominska slovesnost in iskale so se nove oblike ohranjanja spomina na dražgoško bitko. V tem obdobju so se razvili množični pohodi, kulturni programi, vojaški prikazi in delo z mladino. Leta 1958 je nastala organizirana zimskošportna prireditev Po stezah partizanske Jelovice. Njeno jedro je predstavljal patrolni pohod oziroma patruljni tek, ki je neposredno povezal partizansko tradicijo s športom in predvojaško vzgojo. V letih 1959–1965 se je program hitro širil. Patruljnemu teku so se pridružili posamezni smučarski teki, veleslalom, slalom, sankanje, skoki, šolska tekmovanja in leta 1965 biatlon. V letih 1966–1970 je prireditev doživela močan športni in vzgojni razvoj. Biatlon je postal državno oziroma republiško prvenstvo, program se je razširil na številne gorenjske kraje, vključevanje mladine pa je dobilo pomembno kulturno in literarno razsežnost. V letih 1971–1975 je prireditev dosegla nov vrh. Patruljni teki so se institucionalizirali v okviru Teritorialne obrambe, sodelovale so JLA, milica, športne in družbene organizacije ter reprezentance republik. Leta 1974 se je pojavil Jugoslovanski memorialni smučarski pokal, leta 1975 pa mednarodni biatlon in množična udeležba. V drugi polovici sedemdesetih let je začelo prihajati do postopnega krčenja posameznih klasičnih športnih disciplin. Na to so vplivali pomanjkanje snega, finančne omejitve, organizacijski problemi in razvoj novih oblik tekmovanj. Leta 1977 je bilo zaradi slabe organizacije in slabih pogojev proge razveljavljeno republiško prvenstvo v biatlonu, po letu 1977 pa v pregledanih virih ni več omenjeno. V osemdesetih letih je prireditev kljub temu dosegla vrhunec množičnosti. Iz športno-spominskega dogodka se je razvila v eno največjih zimskih rekreativnih prireditev v Sloveniji. Povezovala je pohode, športna tekmovanja, vojaške patruljne tekme, orientacijska tekmovanja, veteranska srečanja, kulturni program in množično spominsko slovesnost. Udeležba je dosegala približno 4.000 do 5.000 ljudi. Obenem se je pokazalo, da je bila prireditev izredno odvisna od vremenskih razmer. Leta 1983 so patruljno prvenstvo izvedli brez smuči, leta 1987 so tekmovanja zaradi sneženja, vetra in mraza prestavljali na Jelovico, leta 1988 pa zaradi popolnega pomanjkanja snega ni bilo veleslaloma. Leta 1991 je politična sprememba povzročila prelom v tradicionalnem vojaškem delu prireditve. JLA kljub povabilu ni več sodelovala. Hkrati so se pojavile nove rekreativne športne vsebine, predvsem gorsko kolesarstvo. V letih 1992–1995 se je prireditev prilagajala novemu slovenskemu okolju. Patruljno tekmovanje se je nadaljevalo kot odprto prvenstvo Teritorialne obrambe Republike Slovenije, pogosto na Pokljuki, program pa so dopolnjevali kolesarstvo, taborniki, kegljanje in rokomet. Leta 1996 je z ustanovitvijo Gorske šole Slovenske vojske prišlo do novega preobrata. Patruljno prvenstvo je dobilo mednarodno udeležbo. Od leta 1997 dalje je patruljno tekmovanje postalo odprto smučarsko prvenstvo v patruljnem teku enot Slovenske vojske in slovenske policije z mednarodno udeležbo. Organizacijsko se je vse bolj osamosvajalo od prvotne prireditve, vendar je še naprej ohranjalo spominsko povezavo z Dražgoško bitko. Do leta 2000 se je tako iz prvotnega patruljnega pohoda razvila cela vrsta različnih tekmovalnih tradicij. Nekatere so trajale le nekaj let, druge več desetletij. Najdaljša in najpomembnejša razvojna linija je bil patruljni tek, ki se je iz leta 1958 prek Teritorialne obrambe razvil v mednarodno vojaško prvenstvo Slovenske vojske in slovenske policije. Celoten razvoj lahko zato razumemo kot prehod: spominska slovesnost → spominska in predvojaška prireditev → večdisciplinarna zimskošportna prireditev → množična športno-spominska in vzgojna manifestacija → vojaško-športna in rekreativna prireditev → mednarodno vojaško tekmovanje ob ohranjanju spomina na Dražgoško bitko. Prav v tem prepletanju spomina, športa, vzgoje, vojaške tradicije, množičnosti in pozneje rekreacije je bila posebnost prireditve Po stezah partizanske Jelovice. Njena zgodovina zato ni samo zgodovina posameznih tekmovanj, ampak tudi zgodovina spreminjanja načina, kako so se na Gorenjskem spominjali dražgoške bitke in kako so ta spomin povezovali z družbenim, športnim in vzgojnim življenjem. 8ysnkttn932z6kj914f5rmy1tivin1x 85869 85868 2026-09-26T08:19:26Z Hladnikm 30 85869 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name | author = Milena Sitar, Marjana Jugovec, Ana Rakovec, [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] | title_orig = '''Po stezah partizanske Jelovice''': Razvoj spominske, športne, vzgojne in vojaško-športne prireditve od prvih priprav do konca 20. stoletja | language = slovenski | subject = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]] | genre = Načrt zbornika ob 70. obletnici prireditve v delu, druga redakcija |image = [[File:Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice 1965.jpg|thumb|Tradicionalno tekmovanje Po stezah partizanske Jelovice]] }} == PETDESETA LETA – OBLIKOVANJE SPOMINSKE TRADICIJE IN NASTANEK ŠPORTNE PRIREDITVE (1952–1959)== ===Oblikovanje spominske kulture in prve priprave na dražgoške slovesnosti=== Prva povojna leta so bila zaznamovana z intenzivnim oblikovanjem spominske kulture narodnoosvobodilnega boja. Med najpomembnejšimi spominskimi dogodki na Gorenjskem je bila vsakoletna proslava obletnice dražgoške bitke, ki je postopoma iz lokalne komemoracije domačinov, nekdanjih borcev in svojcev prerasla v eno osrednjih spominskih prireditev v Sloveniji. Vključevala je spominske slovesnosti, pohode po partizanskih poteh, srečanja borcev, kulturne prireditve in vzgojno delo z mladino. Dražgoše so tako postajale pomembno simbolno mesto spomina na narodnoosvobodilni boj na Gorenjskem. Prve priprave na organizirano slovesnost ob spominu na dražgoško bitko so potekale že konec leta 1952 pri Okrajnem odboru Zveze borcev v Kranju, kjer so jih vodili Maks Krmelj, Milan Loštrk, Vladimir Peraič, Nika Kavčič, Miran Košmelj, Ivan Bertoncelj, Martin Košir in drugi. Pripravljali so večdnevni program, ki je poleg osrednje spominske slovesnosti vključeval pohode partizanskih patrulj, srečanja nekdanjih borcev in kulturne prireditve. Posebno pozornost so namenili množični udeležbi prebivalstva, delovnih kolektivov in društev. Iz zapisnikov Mestnega odbora Zveze borcev Kranj je razvidno, da so k sodelovanju pritegnili tudi tovarne, ki naj bi zagotovile udeležbo svojih zaposlenih in prevoz. Ob tem so želeli poustvariti simboliko partizanskih poti, zato naj bi ekipe v Dražgoše prihajale iz različnih smeri »tako kot v partizanih«. Proslave so po letu 1952 postajale vse obsežnejše. Spomin niso namenjale le padlim borcem, temveč tudi ljudem, ki so med vojno pomagali partizanom – partizanskim materam, terencem in drugim podpornikom, pri katerih so borci našli pomoč, oporo in zatočišče. Slovesnosti so dopolnjevali pevski in godbeni nastopi ter kulturni prispevki, med drugim recitacija Župančičeve pesmi »Veš, poet, svoj dolg?«. Jeseniški kovinarji so z umetniško sliko poudarili povezanost delavstva in kmetstva ter jo podarili Dražgošam. Leta 1954 se je vsebina prireditev še razširila. Zveza oficirjev in rezervnih oficirjev je pri Bičkovi skali pripravila prikaz vojaških vaj napada in obrambe, s katerim so želeli predstaviti vojaški vidik partizanskega bojevanja. V istem letu je Zveza borcev Slovenije v okviru skrbi za otroke padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja organizirala pohode »Po poteh partizanskih brigad«. Mladi udeleženci so spoznavali kraje, povezane z narodnoosvobodilnim bojem, obiskovali partizanske družine, grobove padlih borcev in druga pomembna prizorišča iz vojnega obdobja. Ena od poti je vodila tudi skozi Dražgoše, kjer so se seznanili z enim najpomembnejših bojišč gorenjskega partizanstva. Od leta 1955 dalje je bila dražgoška slovesnost povezana tudi s praznovanjem občinskega praznika občine Železniki (10. januar). Tega leta so v Železnikih ves teden potekale prireditve, koncerti in nastopi, praznovanje pa so zaključili s slovesnostjo v Dražgošah, kjer se je v gosti megli velika množica ljudi poklonila spominu padlih junakov. Vas je bila praznično okrašena, zastave in zelenje so krasili nove stavbe, ki so zrasle na ruševinah požganih domov, domačini pa so pripravili dostojen spomin na svoje padle rojake. Po osrednji slovesnosti so se udeleženci v povorki odpravili na pokopališče, kjer so počastili grobove padlih borcev in vaščanov. Ob žalostinkah selške godbe na pihala je spregovoril domačin kapetan Kavčič, po govoru pa so na grobove položili vence. Že v tem obdobju se je torej oblikovala osnovna značilnost poznejše prireditve: spomin na dražgoško bitko ni bil omejen na eno slovesnost, temveč se je povezoval s pohodi, vojaškimi prikazi, kulturnim programom, sodelovanjem mladine in vse širšo množično udeležbo. ===Od spominske slovesnosti do zimskošportne prireditve=== V drugi polovici petdesetih let se je spominsko obeleževanje vse tesneje povezovalo s športnimi dejavnostmi. 13. 10. 1957 je major Milan Rutar na 5. seji Občnega zbora Združenja rezervnih oficirjev Bled predlagal, da bi za dan JLA priredili tekmovanje med aktivnimi in rezervnimi oficirji. Istočasno bi priredili razstavo in zabavo. Na obletnico Dražgoške borbe bi izvedli pohod po Jelovici in obiskali spomenike in Dražgoše. Tako je 2. 12. 1957 Okrajni odbor Zveze borcev NOV Kranj skupaj z drugimi organizacijami – z Gorenjsko smučarsko podzvezo, Jugoslovansko ljudsko armado, Ljudsko milico ter političnimi, športnimi in telesno-vzgojnimi organizacijami – pripravil načrt za 12. 1. 1958, za smučarsko-patruljno tekmovanje pod geslom »Po stezah partizanske Jelovice«. Januarja 1958 je bila tako prvič izvedena zimskošportna prireditev Po stezah partizanske Jelovice. Prireditev je potekala 11. in 12. januarja 1958. Osrednja tekmovalna vsebina je bil patrolni pohod oziroma pohod smučarskih patrulj. Patruljo so sestavljale tri osebe, vsi člani pa so morali imeti vojaške puške. Poleg športnega dela je bila izvedena tudi ponazoritev Dražgoške borbe. Napadalci so bili vojaki-planinci in rezervni oficirji, obramba pa pripadniki predvojaške vzgoje in rezervni oficirji. Poleg slavnostnega dela je prireditev obsegala kresove, simbolični nočni napad na Dražgoše, patruljna tekmovanja, improvizacijo dražgoške bitke ter podelitev nagrad najboljšim ekipam. S tem je povezala spomin na dražgoško bitko s športnim tekmovanjem, pohodi in množičnim sodelovanjem mladih. Pobudnika programa sta bila Ivan Bertoncelj in Franc Konobelj, organizatorja pa ZB Kranj in ZB Železniki. Gorenjska smučarska podzveza je izdelala Propozicije smučarskega pohoda Po stezah partizanske Jelovice. Sočasno je bila takrat odprta nova šola. Pomembno je poudariti, da se je prav leta 1958 začela športna prireditev, medtem ko je bila dražgoška spominska slovesnost starejša in se je razvijala že od začetka petdesetih let. Že v svojem začetku je prireditev »Po stezah partizanske Jelovice« dobila širši regionalni pomen. Organizirani so bili pohodi iz Kranja, Jesenic, Bleda, Bohinja, Radovljice, Krope, Škofje Loke in drugih gorenjskih krajev, ki so simbolično posnemali partizanske poti proti Dražgošam. Leta 1960 je Okrajni odbor Zveze borcev NOV Kranj ocenil, da je slovesnost postala tradicionalna in da pomembno prispeva k ohranjanju tradicij narodnoosvobodilnega boja, zlasti med mladimi. Zato je predlagal njeno uradno uzakonitev kot stalne spominske prireditve. ===Leto 1959 – prvi korak v večdisciplinarno zimsko prireditev=== Leta 1959 je bila prireditev izvedena 10. in 11. januarja. Osrednji patruljni tek je že dobil obliko tekmovanja, imenovanega patrolni tek Po stezah partizanske Jelovice. V primeru neugodnih snežnih razmer bi se smučarski patrolni tek spremenil v pohod patrulj. Tekmovali so člani, starejši člani in mladinci. Poleg patruljnega teka je bil predviden tudi smučarski tek na 14 kilometrov, pri katerem so tekmovali posamezniki. Prvič se je pojavilo tudi tekmovanje v veleslalomu. Za veleslalom v razpoložljivih virih ni objavljenih rezultatov, zato ni mogoče zanesljivo potrditi, da je bil izveden. S tem se je začel razvoj, pri katerem se je prvotnemu patruljnemu tekmovanju pridružila vrsta samostojnih športnih disciplin. V letu 1959 pa je bila prireditev ˝Po stezah partizanske Jelovice˝ izvedena dvakrat. Tega leta je namreč Socialistična federativna republika Jugoslavija proslavljala štirideseto obletnico Komunistične partije Jugoslavije. Ob tej priložnosti je bila pod parolo ˝Po stezah partizanske Jelovice˝organizirana tretja proslava, ki je potekala na Dan borca, 4. julija 1959 na Lipniški planini, in je imela značaj izvenarmadne vzgoje ljudstva. To je bila največja izvedena proslava v počastitev te obletnice. Tako so organizatorji, Okrajni odbor UROPJ in Okrajni odbor ZB NOV, postavili predpostavko, da je sovražnik izvršil desant v središče Jelovice in se začeli prebijati proti gorenjskih središčem. Po vsej Gorenjski so bile v odgovor na napad organizirane čete, bataljoni, odredi in birgade, ki so hitele na mesto sovražnikovega desanta, da ga uničijo in preprečijo vdor v dolino. S tem namenom so bili organizirani pohodi iz Kranja, Jesenic, Radovljice, Škofje Loke, Tržiča, Bleda, Bohinja in Žirov. Udeležencev je bilo preko 12.000. Za zaključek so predstavniki JLA priredili krajši kulturni program. ==ŠESTDESETA LETA – VELIKA ŠPORTNA ŠIRITEV IN UVEDBA BIATLONA (1960–1969)== ===Leto 1960 – širitev in prvi vpliv snežnih razmer=== Leta 1960 je prireditev potekala 9. in 10. januarja. Patruljni tek Po stezah partizanske Jelovice je bil že izrazito razširjen. Tekmovale so ekipe Bosne in Hercegovine, Hrvaške, JLA in Slovenije, pa tudi republiške ekipe rezervnih oficirjev in podoficirjev. Tekmovali so člani, mladinci in posamezniki. V tem letu se je pokazalo, kako močno je bila prireditev odvisna od snežnih razmer. V Železnikih ni bilo dovolj snega, zato so bile nekatere tekme izvedene v Dražgošah. Veleslalom je zaradi pomanjkanja snega odpadel, prav tako so odpadle sankaške tekme. Prav vremenske razmere bodo v naslednjih desetletjih postale eden najpomembnejših dejavnikov pri organizaciji posameznih tekmovanj. ===Leto 1961 – prireditev preraste lokalne okvire=== Januarja 1961 je bila prireditev prvič vključena v širše praznovanje 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Istega leta je potekal že peti tradicionalni pohod Po stezah partizanske Jelovice, ki je bil organiziran temeljiteje kot v prejšnjih letih in je prvič dobil tudi moralno ter finančno podporo Okrajnega ljudskega odbora Kranj. Prireditev je bila razširjena na območje celotne Gorenjske, na kraje ob vznožju Jelovice. Tekmovanja in spremljajoče slovesnosti so potekali na območju Jelovice, Dražgoš, Železnikov, Bohinja, Bleda in Krope. Program je bil leta 1961 že zelo širok. Patruljni tek oziroma patruljni tek, kot se je poimenovanje postopoma ustalilo, je potekal v Železnikih, za mladince na 10 kilometrov in za člane na 15 kilometrov. Hkrati je bil izveden tek na 15 kilometrov za posameznike. V Železnikih so organizirali tudi slalom in sankaško tekmovanje, v Kropi skoke za člane in mladince, v Bohinju smučarski štafetni tek za Memorial Tomaža Godca, v Ribnem pri Bledu pa okrajno pionirsko prvenstvo v tekih s streljanjem z zračno puško. Program je poleg pohodov in športnih tekmovanj vključeval tudi kresovanja, kulturne prireditve, projekcijo dokumentarnega diafilma Dražgoška bitka ter slavnostna zborovanja. Organizatorji so pripravili tudi obsežen prospekt z zgodovinskim pregledom Gorenjske in narodnoosvobodilnega boja, s čimer je prireditev dobila izrazito izobraževalno razsežnost. Spomin na dražgoško bitko je tako dokončno presegel lokalne okvire, prireditev pa se je utrdila kot ena osrednjih spominskih in športnih manifestacij na Gorenjskem ter pomemben del kolektivnega zgodovinskega spomina Slovenije. ===Leto 1962 – nastanek več različnih tekmovalnih smeri=== Leta 1962 so bila v okviru prireditve izvedena patruljna tekmovanja, okrajno pionirsko tekmovanje v smučarskih tekih, štafetni tek za Memorial Tomaža Godca, slalom in sankaško tekmovanje. Patruljni teki so bili takrat že organizirani na več ravneh. Nastopali so mladinci športnih organizacij, mladinci predvojaške vzgoje, člani športnih organizacij, družbenih organizacij in starejši člani. Poleg njih so nastopale reprezentance republik in JLA. Pionirsko tekmovanje na Lancovem je bilo razdeljeno na posamične nastope pionirjev in pionirk ter ekipno tekmovanje. Štafetni tek za Memorial Tomaža Godca je potekal v Bohinju. Napovedan je bil tudi nočni slalom, vendar je zaradi slabih vremenskih razmer odpadel. Prav tako je bilo zaradi slabih vremenskih razmer odpovedano sankaško tekmovanje. ===Leto 1963 – širitev športnih disciplin=== Leta 1963 se je program še razširil. Patruljni tek je bil razdeljen na več kategorij: mladinci so tekli 5 kilometrov, člani 10 kilometrov, republiške ekipe pa 15 kilometrov. Tekmovanje je potekalo v Železnikih. Tek posameznikov je obsegal 10 kilometrov za mladince in 15 kilometrov za člane. V Železnikih je bil izveden nočni slalom, v Kropi smučarski skoki za člane in mladince, na Lancovem okrajno pionirsko prvenstvo v smučarskih tekih, v Selcih in Kropi pa sankaške tekme. Sankaško tekmovanje je bilo že razdeljeno glede na vrsto sani: nastopali so tekmovalci z navadnimi sanmi, samotežnimi sanmi in tekmovalnimi sanmi. V Kropi so nastopali samo tekmovalci s tekmovalnimi sanmi. Leto 1964 – neposredni predhodnik biatlona Leta 1964 so se nadaljevali patruljni teki, smučarski teki posameznikov, nočni slalom, sankaške tekme in okrajno pionirsko prvenstvo v smučarskih tekih. Patruljni tek je potekal v Železnikih na 10 kilometrov, tekmovale pa so patrulje športnih in društvenih organizacij ter člani različnih starostnih skupin. Posamezniki in republiške reprezentance ter JLA so na 15-kilometrski progi prav tako tekmovali v Železnikih. Smučarski teki posameznikov so bili pomembni tudi zaradi nadaljnjega razvoja tekmovalne discipline. Prav iz te tradicije se je razvila potreba po prilagoditvi pravil in uvedbi modernega zimskega dvoboja – biatlona. ===Uvedba biatlona in športni vrhunec šestdesetih let=== ====Leto 1965 – uvedba biatlona==== Leta 1965 je bila uvedena nova pomembna disciplina – smučarski biatlon. V okviru prireditve je bilo prvič uvedeno tekmovanje v modernem zimskem dvoboju – biatlonu, zato so bila prilagojena tudi tekmovalna pravila. Tekmovanje je potekalo v Železnikih za člane, posameznike in ekipe. Hkrati so potekali patruljni teki, nočni slalom, okrajno pionirsko prvenstvo v smučarskih tekih, smučarski skoki in sankaške tekme. Leto 1965 je zato ena najpomembnejših prelomnic v razvoju športnega dela prireditve. Do takrat se je razvijala predvsem iz patruljnih in posameznih smučarskih tekov, od tega leta dalje pa je dobila tudi formalizirano biatlonsko tekmovanje. ====Leto 1966 – biatlon postane državno prvenstvo==== Leta 1966 je bil v Dražgošah izveden državno prvenstvo v biatlonu. Proga je bila dolga 20 kilometrov in je imela štiri strelišča. V časopisnem viru Gorenjskega glasa je prvič omenjeno tretje državno prvenstvo v biatlonu, čeprav prejšnji pregledani viri tega poimenovanja niso izrecno navajali. Poleg državnega prvenstva v biatlonu je potekal patruljni tek oziroma ponovno poimenovan patrolni tek, na katerem so sodelovale republiške reprezentance in ekipe JLA, starejši člani in mladinci pa so tekli na 10 kilometrov. Pomembno spremembo je doživelo tudi tekmovanje šolske mladine. Tekmovanje gorenjskih osnovnih šol je bilo leta 1966 spremenjeno: v smučarskih tekih so opustili streljanje, dodali pa tekmovanja v slalomu in skokih. Poimenovanje tekmovanja takrat še ni bilo povsem enotno. ====Leto 1967 – prvi večji finančni problem==== Leta 1967 je bila prireditev vključena v proslave 25-letnice vstaje. Pomembno mesto je dobilo tudi tradicionalno smučarsko tekmovanje osnovnošolske mladine v Lancovem, ki ga je odprl narodni heroj Anton Dežman – Tonček. Istega leta se je prvič resneje pokazal problem financiranja. Skupščina občine Škofja Loka je sklenila, da bo prireditev financirala v tolikšni meri kot druge gorenjske občine, vendar druge občine niso pokazale dovolj zanimanja, zato je bilo praznovanje okrnjeno. Neposredna posledica finančnih težav je bila odpoved sankaških tekem in nočnega slaloma. Pri obeh je v virih kot razlog izrecno navedeno, da ni bilo denarja. To je pomemben podatek za razumevanje nadaljnjega razvoja: posamezne discipline niso izginjale samo zaradi vremena ali spremembe športnih interesov, ampak tudi zaradi finančnih možnosti organizatorjev. ====Leto 1968 – ponovna širitev programa==== Leta 1968 so prireditve potekale skoraj deset dni in so vključevale nočni slalom v Železnikih, tek na smučeh v Dražgošah, slalom, smučarske teke in biatlon v Lancovem pri Radovljici, smučarske skoke v Kropi, nočne sankaške tekme v Selcih in tekmovanja tabornikov pri Bičkovi skali. Program so dopolnjevale žalna komemoracija s polaganjem vencev pri spomeniku NOB v Dražgošah, slavnostna akademija v Dražgošah ter srečanje nekdanjih borcev v Železnikih. V tem obdobju je prireditev že izrazito povezovala različne kraje Gorenjske. Posamezne športne discipline niso bile skoncentrirane v Dražgošah, temveč so se odvijale v Železnikih, Lancovem, Kropi, Selcih in drugod. Dražgoše so ostajale osrednje spominsko središče, športni program pa je imel regionalni značaj. ====Leto 1969 – ureditev financiranja in vrhunec športne razvejanosti==== Do začetka šestdesetih let so stroške prireditev pokrivale vse gorenjske občine, po ukinitvi okrajev pa se je finančna podpora zmanjšala in organizatorji so se prvič resneje soočili z vprašanjem financiranja. Opozarjali so, da bi brez širše podpore lahko dolgoletna tradicija zamrla, zato so si prizadevali, da bi pri financiranju ponovno sodelovale vse gorenjske občine. Leta 1969 je bil določen ključ financiranja: občina Škofja Loka naj bi pokrila 50 odstotkov vseh stroškov, Kranj 15 odstotkov, Radovljica 15 odstotkov, Jesenice 10 odstotkov in Tržič 10 odstotkov. Ta ureditev kaže, da je prireditev postala gorenjski projekt, pri katerem je sodelovalo več občin. Program leta 1969 je bil izredno širok. Vključeval je tekmovanje gorenjskih osnovnih šol v tekih in veleslalomu na Lancovem, meddruštveni nočni slalom v Železnikih, peto republiško prvenstvo v biatlonu v Dražgošah, patruljne teke oziroma tekmovanje smučarskih patrulj, tekmovanje veteranov v tekih, meddruštvene smučarske skoke v Kropi, meddruštvene nočne sankaške tekme in sankaške tekme naslednji dan v Selcih ter pohod tabornikov k Bičkovi skali. Ob športnem programu so se še naprej razvijale dejavnosti za mladino, med njimi tradicionalna osnovnošolska smučarska tekmovanja in literarni natečaj »Partizanska zgodba«. Občinski odbor ZZB NOV Jesenice je leta 1969 pripravil sprejem za deset nagrajenih mladih avtorjev z osnovnih šol Toneta Čufarja in Prežihovega Voranca ter jih nagradil s knjižnimi deli, najboljše prispevke pa sta objavila časnik Železar in jeseniški radio. ==SEDEMDESETA LETA – MNOŽIČNOST, TERITORIALNA OBRAMBA IN VOJAŠKO-ŠPORTNI RAZVOJ (1970–1979)== ===Začetek sedemdesetih let – povezovanje športa, vzgoje in vojaške tradicije=== V začetku sedemdesetih let je prireditev Po stezah partizanske Jelovice dokončno postala ena najpomembnejših spominsko-športnih prireditev na Gorenjskem. Organizatorji so se zavedali, da zgolj klasične komemoracije in spominska zborovanja ne zagotavljajo več trajnega prenosa zgodovinskega spomina, zato so iskali nove oblike, ki bi bile bližje mladim. Zimskošportna tekmovanja, pohodi in aktivno vključevanje mladih so se pokazali kot uspešna pot povezovanja spomina na dražgoško bitko s športom, vzgojo in druženjem. Posebno pozornost so namenjali vzgojnemu delu. V okviru prireditve so nadaljevali z literarnim natečajem »Partizanska zgodba«, v katerem so sodelovali učenci osnovnih in srednjih šol. Nagrajeni mladi avtorji so se srečevali s pisatelji in ustvarjalci, med njimi s Tonetom Svetino in Ivom Šubicem. Organizatorji so želeli, da mladi zgodovine ne bi spoznavali le skozi govore in spominske slovesnosti, temveč tudi skozi ustvarjalno delo, osebna pričevanja in lastno sodelovanje pri ohranjanju spomina. ===Leto 1970 – zelo širok športni program=== Leta 1970 je bil v Dražgošah izveden že VII. državno prvenstvo v biatlonu. Poleg tega so bili na programu meddruštveni nočni slalom v Železnikih, patruljni teki oziroma smučarske patrulje v Dražgošah, sankaška tekma v Selcih, meddruštveni smučarski skoki v Kropi in Gorenji vasi ter tekmovanje gorenjskih osnovnih šol v tekih in veleslalomu na Lancovem. Patruljni teki so bili razdeljeni v številne kategorije: patrulje brez razreda, mlajši člani, starejši mladinci z razredom in brez razreda, teritorialne enote, mlajši mladinci ter posamezne kategorije mladink, veteranov in članic. Takšna razvejanost kaže, da je patruljno tekmovanje že pred ustanovitvijo formalnega prvenstva Teritorialne obrambe imelo izrazito večnivojsko in večkategorijsko strukturo. Leto 1971 – začetek novega obdobja Teritorialne obrambe Leta 1971 je bil program še vedno zelo širok. Potekali so meddruštveno sankaško tekmovanje, tekmovanje gorenjskih osnovnih šol v tekih in veleslalomu, nočni slalom, meddruštveni smučarski skoki, tekmovanje Teritorialne obrambe v smučarskih tekih, VII. republiško prvenstvo v biatlonu ter patruljni teki in teki veteranov. Biatlon, patruljni teki in teki veteranov so bili zaradi mednarodnih tekov v Bohinju prestavljeni za en teden. Tudi ta podatek kaže, da se je prireditev vse bolj povezovala z večjim športnim koledarjem in ni več delovala kot povsem izoliran lokalni dogodek. Leto 1971 pa je pomembno predvsem zaradi institucionalne spremembe. Republiški štab Teritorialne obrambe je sprejel predlog pokrajinskega štaba Teritorialne obrambe za Gorenjsko, da se v Dražgošah organizira vsakoletno smučarsko prvenstvo slovenskih teritorialcev v patruljnih tekih. S tem se je začel proces, v katerem se je prvotni patruljni tek Po stezah partizanske Jelovice postopoma razvil v samostojno prvenstvo Teritorialne obrambe. Prvo takšno prvenstvo je potekalo leta 1972. ===Leto 1972 – vrhunec množičnosti in začetek prvenstva TO=== Ob tridesetletnici dražgoške bitke leta 1972 je prireditev dosegla nov vrh. Na osrednji proslavi in športnih tekmovanjih je sodelovalo več kot 1200 udeležencev, med njimi tudi tekmovalci iz drugih jugoslovanskih republik. Dražgoše so se v tem času že uveljavile kot pomemben prostor srečevanja nekdanjih borcev, mladine, športnikov in širše javnosti. K uspešni izvedbi slovesnosti je poleg civilnih organizatorjev pomembno prispevala tudi vojska, ki je pomagala z opremo in izkušnjami pri organizaciji. Ugodne snežne razmere in jasen zimski dan so dodatno pripomogli k uspehu športnega dela prireditve. Ob slovesnosti so udeležencem dražgoške bitke in nagrajencem literarnih tekmovanj predstavili tudi drugo, dopolnjeno izdajo knjige Ivana Jana o dražgoški bitki. Kulturni program so sooblikovali tudi dijaki škofjeloške gimnazije. Organizatorji pa so ob uspehu prireditve opozarjali tudi na nekatere težave – predvsem težaven dostop do Dražgoš, pomanjkanje parkirnih površin in omejen prostor za večja zborovanja. Kljub temu je prireditev potrjevala, da je mogoče spominski dogodek uspešno povezati z množično športno in kulturno manifestacijo. Leta 1972 je bilo prvič izvedeno smučarsko patruljno tekmovanje za prvenstvo enot Slovenije oziroma Teritorialne obrambe. Poleg njega so v Dražgošah potekali odprto smučarsko prvenstvo v patruljnih tekih Ljubljanske armadne oblasti, smučarska patruljna tekmovanja športnih in družbenih organizacij Slovenije, smučarsko patruljno tekmovanje ekip republik ter solo teki članic, starejših in mlajših mladink ter veteranov. To je pomenilo novo stopnjo razvoja: patruljni tek ni bil več samo ena izmed športnih disciplin, temveč je dobival poseben vojaški in institucionalni pomen. ===Leto 1973 – širitev vojaških tekmovanj in vpliv vremena=== Leta 1973 je bilo zaradi muhastega vremena prvotno izvedbo treba odpovedati oziroma prestaviti. Prireditev je bila nato izvedena v februarju. Na programu so bili sankaško tekmovanje v Selcih, tekmovanje patrulj v Dražgošah, prvenstvo Ljubljanske armadne oblasti, tek slepih tekačev, smučarski skoki, državno in republiško prvenstvo v biatlonu ter tekmovanje učencev in učenk gorenjskih osnovnih in srednjih šol v tekih in veleslalomu. Leta 1973 je bilo v okviru prireditve izvedeno tudi tekmovanje slepih tekačev. S tem se je pokazal vključujoč značaj športnega programa, ki ni bil namenjen samo vojaškim ekipam in registriranim športnikom. ===Leto 1974 – jugoslovanski memorialni pomen=== Leta 1974 so se dražgoškega memoriala udeležili tudi slepi smučarji, kar je še dodatno poudarilo vključujoč značaj prireditve. Organizatorji so se tisto leto soočili z velikimi težavami zaradi pomanjkanja snega, saj še nekaj dni pred začetkom ni bilo gotovo, ali bo tekmovanja sploh mogoče izpeljati. Kljub neugodnim razmeram je prireditveni odbor prireditev uspešno izvedel in si prislužil priznanje udeležencev. Na športnem področju je bilo leta 1974 izvedeno 10. republiško prvenstvo v biatlonu, ki je veljalo tudi za tekmovanje za Jugoslovanski memorialni smučarski pokal oziroma Jugoslovanski smučarski pokal Maršala Tita. Patruljno tekmovanje se je še naprej širilo. Vključevalo je enote JLA, partizanske enote Slovenije in milico, hkrati pa je bilo razdeljeno na tekmovanje športnih in družbenih organizacij, tekmovanje republiških reprezentanc ter solo teke in teke veteranov. V širši program prireditve so se vključevali tudi škofjeloški taborniki. Že četrto leto zapored so pripravili tradicionalno zimsko orientacijsko tekmovanje »Glas svobodne Jelovice«, ki je bilo namenjeno preverjanju orientacijskih spretnosti, vzdržljivosti in znanja mladih. Tokratno tekmovanje je privabilo rekordno število udeležencev – na startu se je zbralo kar 27 ekip iz skoraj vse Slovenije. Zaradi velikega števila tekmovalcev se je tudi slavnostna razglasitev rezultatov zavlekla za več kot eno uro. ===Leto 1975 – prireditev postane jugoslovanski memorial in množična manifestacija=== Leta 1975 je prireditev postala del Jugoslovanskega spominskega smučarskega pokala, ki je potekal pod pokroviteljstvom generala armade Nikole Ljubičića. Organizatorji so pričakovali več kot 4000 tekmovalcev in udeležencev pohodov, kar je potrjevalo, da je prireditev prerasla regionalne okvire. Program se je še razširil. Prvič je bil vključen mednarodni biatlon, v katerem so sodelovale tudi tuje reprezentance. Poleg tega so se prireditve udeležili rezervni vojaški starešine, pripadniki Jugoslovanske ljudske armade in Teritorialne obrambe, taborniki, planinci, sindikalne organizacije ter številna druga društva. Na programu so bili mednarodno tekmovanje v biatlonu, tekmovanje v smučarskih tekih in veleslalomu učencev in učenk športnih društev osnovnih in srednjih šol Gorenjske, tekmovanje v veleslalomu, smučarski skoki, sankaško tekmovanje, tekmovanje patrulj PE, TO, JLA in milice, tekmovanje ekip ZRVS za orientacijski pohod ter več množičnih pohodov. Organizirani so bili pohod članov ZZB NOV in mladine s prapori, pohod članov sindikalnih organizacij in pohod šolske mladine. Prav leta 1975 se tako zelo jasno pokaže nova značilnost prireditve: športna tekmovanja so še vedno pomembna, vendar jih dopolnjujejo množični pohodi, orientacijska tekmovanja, vojaško-športne discipline, delo z mladino in različne organizacije. ===Leto 1976 – sneg spremeni program=== Leta 1976 je bilo geslo prireditve »Dan Cankarjevega bataljona«. Posebna pozornost je bila namenjena pohodnim oblikam. Republiško prvenstvo v biatlonu, ki je bilo vključeno tudi v okvir tekmovanj za Jugoslovanski memorialni pokal, je bilo zaradi pomanjkanja snega prestavljeno z Dražgoš na Jelovico. Smučarsko patruljno tekmovanje Teritorialne obrambe, ekip JLA, milice in občinskih ekip Zveze rezervnih vojaških starešin je potekalo na Kropi, veleslalom za cicibane pa je bil iz Železnikov prestavljen na Soriško planino. Zaradi pomanjkanja snega so odpovedala tekmovanja na Lancovem, Poljanah, smučarski skoki v Kropi in tekmovanja v Rudnem. Organizatorji so zato dali večji poudarek pohodnim oblikam. Leto 1976 je eden najbolj jasnih primerov, kako je vreme neposredno vplivalo na vsebinsko razmerje med športnim in spominskim delom prireditve. Ko zimska športna tekmovanja niso bila mogoča, je bilo mogoče večji del programa preusmeriti v pohode. ===Leto 1977 – konec biatlonskega prvenstva v Dražgošah=== Leta 1977 je bila prireditev povezana s številnimi jubileji: 40-letnico prihoda Tita na čelo Komunistične partije, 85-letnico njegovega rojstva in 35-letnico dražgoške bitke. Na programu so bili republiško prvenstvo v biatlonu in tekmovanje za Jugoslovanski smučarski memorialni pokal, veleslalom za cicibane in cicibanke, tekmovanje v smučarskih tekih in veleslalomu učencev in učenk športnih društev osnovnih in srednjih šol Gorenjske, VI. smučarsko tekmovanje enot Teritorialne obrambe, Jugoslovanske armade, TO ZSMS in milice, tekmovanje tabornikov, smučarski skoki ter veleslalom za pionirje. Prav leto 1977 pa je za zgodovino biatlona pomembna prelomnica. Zaradi slabe organizacije in slabih pogojev proge je bilo prvenstvo Republike Slovenije v biatlonu razveljavljeno. Tekmovanje je štelo le kot tekma posameznikov in za Jugoslovanski tekaški memorialni pokal. Po letu 1977 v pregledanih časopisnih prispevkih ni več omembe državnega oziroma republiškega prvenstva v biatlonu v Dražgošah. To pomeni, da se po približno dvanajstih letih razvoja biatlonskega tekmovanja ena najpomembnejših športnih linij prireditve zaključi oziroma se iz Dražgoš umakne. ===Konec sedemdesetih let – postopno krčenje klasičnih disciplin=== Leta 1978 je bilo pomanjkanje snega ponovno pomemben dejavnik. Sankaško tekmovanje je odpadlo. Tekmovanje gorenjskih osnovnih in srednjih šol v smučarskih tekih in veleslalomu je bilo prestavljeno z Lancovega na Koblo. Tekmovanje v tekih je odpadlo. Smučarski tek za Jugoslovanski pokal je bil izveden na Starem vrhu, patruljno tekmovanje Teritorialne obrambe na Prtovču, orientacijski tekmovalni pohod moštev ZRVS in ZSMS pa v Kropi. Leta 1979 so bili na programu smučarski skoki, veleslalom za cicibane in cicibanke, veleslalom za pionirje, smučarski tek za mladince, smučarski tek za Jugoslovanski smučarski spominski pokal, patruljno tekmovanje enot TO, JLA in milice ter orientacijsko tekmovalni pohod moštev ZRVS in ZSMS. V tem obdobju je opazno postopno zmanjševanje števila klasičnih športnih disciplin. Biatlon kot državno oziroma republiško prvenstvo izgine, posamezne discipline se pojavljajo bolj ali manj glede na razmere, večji pomen pa dobivajo patruljna tekmovanja, smučarski teki in orientacijske oblike. ==OSEMDESETA LETA – VRHUNEC MNOŽIČNOSTI IN PRILAGAJANJE VREMENSKIM RAZMERAM (1980–1989)== ===Osemdeseta leta – vrhunec množičnosti=== V osemdesetih letih je prireditev Po stezah partizanske Jelovice dosegla vrhunec razvoja. Iz športno-spominskega dogodka se je razvila v eno največjih zimskih rekreativnih prireditev v Sloveniji, ki je povezovala pohode, smučarska tekmovanja, veteranska srečanja in kulturne programe. Vsako leto so se v Dražgošah srečevali nekdanji borci, mladina, športniki, planinci, taborniki in številni obiskovalci iz vse Slovenije. Po podatkih organizatorjev se je prireditve vsako leto udeleževalo med 4.000 in 5.000 ljudi. V ospredju posameznih izvedb niso bile več večje vsebinske spremembe, temveč predvsem rast udeležbe, jubileji, posebni dogodki in prilagajanje razmeram. Leta 1980 je prireditev potekala dva dni. V soboto so bila na programu športna tekmovanja, v nedeljo pa pohodi in osrednja spominska slovesnost pri spomeniku v Dražgošah. Športne prireditve so potekale pod geslom »Zbirajmo moči za delo v zdravju in razvedrilo«, ki je poudarjalo pomen telesne pripravljenosti, rekreacije in zdravega načina življenja. Posebnost tega leta je bilo srečanje nekdanjih pripadnikov Selške in Jelovške čete nekdanjega Gorenjskega odreda na Češnjici, kjer so se po sedemintridesetih letih ponovno srečali preživeli borci. Dražgoše je obiskala tudi delegacija ameriških vojnih veteranov, kar je dodatno opozorilo na širši pomen kraja kot prostora zgodovinskega spomina. Športni program je vključeval smučarski tek za Jugoslovanski smučarski spominski pokal, veleslalom za cicibane, sankaško tekmovanje, smučarsko prvenstvo TO SR Slovenije za enote TO, JLA in milice, patrolno tekmovanje članov ZRVS in ZSMS ter množični smučarski tek, katerega organizator je bil Smučarski klub Triglav iz Kranja. Leta 1981 je pomemben del športnega programa predstavljalo 10. odprto smučarsko prvenstvo Teritorialne obrambe SR Slovenije v patruljnih tekih. Tekmovanje je poleg športnega značaja ohranjalo tudi povezavo z vojaško tradicijo in spominom na partizanske pohode. ===Leto 1982 – jubilej in koncentracija prireditve na en dan=== Jubilejna 25. prireditev Po stezah partizanske Jelovice je bila leta 1982 posvečena 40. obletnici dražgoške bitke in je bila hkrati zaključek praznovanja občinskega praznika Škofje Loke. Leta 1982 se je zgodila pomembna organizacijska sprememba: prvič so vsa tekmovanja potekala v nedeljo in je bilo vse dogajanje skoncentrirano na en dan. Na programu so bili 11. smučarsko prvenstvo enot Teritorialne obrambe SR Slovenije v patruljnih tekih, smučarski tek Smučarskega kluba Triglav, smučarski tek za Jugoslovanski smučarski spominski pokal, sankaško tekmovanje in patrolno tekmovanje članov ZRVS in ZSMS. Ob jubileju so pripravili bogat program športnih tekmovanj, rekreativnih pohodov in osrednjo spominsko slovesnost pred spomenikom v Dražgošah. Posebna pozornost je bila namenjena številnim spominskim pohodom, ki so sledili potem partizanskih enot in narodnih herojev. Udeleženci so se podali po poteh Cankarjevega bataljona od Pasje ravni, po stezah prvih partizanov od Soteske prek Jelovice, po poti heroja Iva Slavca – Jokla, po poteh Škofjeloškega odreda ter po poteh herojev Otona Vrhunca – Blaža, Staneta Žagarja, Jožeta Gregorčiča, Antona Dežmana – Tončka in Lojzeta Kebeta. Ob zaključku so se vsi pohodniki in tekmovalci zbrali na osrednji slovesnosti, kjer so razglasili rezultate športnih tekmovanj. Jubilejne prireditve se je udeležilo več kot 4.000 tekmovalcev, pohodnikov, pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade, borcev, mladih in drugih obiskovalcev. Slavnostni govornik je bil poveljnik Ljubljanskega armadnega območja generalpodpolkovnik Branko Jerkič. Ob tej priložnosti so podelili priznanja najboljšim športnikom, med odmevnejšimi dosežki pa je bila zmaga Iva Čarmana v teku za Jugoslovanski smučarski pokal, ki je od leta 1982 dalje nosil ime Pokal maršala Tita. Ob jubileju so se odprle tudi razprave o nadaljnjem razvoju prireditve. Organizatorji in dolgoletni udeleženci so opozarjali, da je treba program vsebinsko dopolnjevati in ga približati mlajšim generacijam. Predlagali so dopolnitev spremljevalnega programa, da bi prireditev tudi v prihodnje ostala pomemben prostor srečevanja, športa in ohranjanja zgodovinskega spomina. V istem obdobju je bila v javnosti ponovno izpostavljena tudi nedokončana filmska nadaljevanka Dražgoška bitka, ki je med nekdanjimi borci in širšo javnostjo sprožala vprašanja o zgodovinski verodostojnosti, organizaciji in financiranju projekta. ===Leto 1983 – prilagajanje razmeram na terenu=== Leta 1983 so med pomembnejšimi tekmovanji izstopali tek za Jugoslovanski smučarski pokal Maršala Tita ter patruljno tekmovanje Teritorialne obrambe. Prireditev je bila vse bolj odvisna od snežnih razmer. Patruljno prvenstvo je bilo v Dražgošah izvedeno celo v suhem, brez smuči. Veleslalom za cicibane in cicibanke je bil predviden v Dražgošah, vendar so organizatorji opozarjali, da bi v primeru pomanjkanja snega start prestavili pod Bičkovo skalo. Pri sankaškem tekmovanju ni objavljenih rezultatov, zato je njegova dejanska izvedba vprašljiva. Tudi množični smučarski tek Smučarskega kluba Triglav je bil zaradi premalo snega predviden na Jezerskem, vendar za izvedbo v virih ni objavljenih rezultatov. V letu 1983 so potekale tudi priprave na nadaljnji razvoj prireditve. Komisija za šport in rekreacijo je podprla pobudo za ponovno izdajo brošure o tekmovanju Po poteh heroja Kebeta, pri čemer je razpravljala o možnosti, da bi publikacija obravnavala celotno prireditev Po stezah partizanske Jelovice in ne zgolj tekmovanja po poti heroja Kebeta. Ob koncu leta so organizatorji napovedali pomembno spremembo za izvedbo prireditve leta 1984. Zaradi razmer so se odločili, da bo tekmovalni pohod Po poteh heroja Kebeta prvič potekal brez smuči. Tekmovalci naj bi traso od Krope do Dražgoš opravili peš, ob tem pa bi še naprej opravljali topografske naloge, preverjanje teoretičnega znanja in strelsko preizkušnjo. Sprememba je pomenila začetek prilagajanja prireditve razmeram na terenu, ob hkratnem ohranjanju njenega športnega, izobraževalnega in spominskega značaja. Leto 1980 je zaznamovala tudi razprava o nedokončanem televizijskem projektu Dražgoška bitka, pri katerem so se pojavila vprašanja zgodovinske verodostojnosti, financiranja in sodelovanja nekdanjih borcev. ===Leto 1984 – nadaljevanje prilagajanja=== Leta 1984 je bilo izvedeno 13. smučarsko prvenstvo enot Teritorialne obrambe SR Slovenije v patruljnih tekih, v katerem so tekmovale patrulje TO, JLA in milice. Veleslalom za cicibane in cicibanke je bil predviden na Slemenu, vendar rezultati niso objavljeni, zato ni mogoče zanesljivo potrditi izvedbe. Prav tako je bilo predvideno sankaško tekmovanje v Dolenji vasi, vendar tudi zanj ni objavljenih rezultatov. Smučarski tek za Jugoslovanski smučarski spominski pokal je bil predviden na Dražgoški oziroma pri Bičkovi skali, z možnostjo prestavitve na Jelovico v primeru pomanjkanja snega. Patrolno tekmovanje članov ZRVS in ZSMS je potekalo v Kropi. Leto 1984 tako potrjuje trend, da se je del tradicionalnega športnega programa ohranjal, vendar je bila izvedba številnih disciplin vedno bolj odvisna od snega in terenskih pogojev. ===Leto 1985 – postopno izginjanje sankanja=== Leta 1985 je bilo izvedeno 14. smučarsko prvenstvo enot Teritorialne obrambe SR Slovenije v patruljnih tekih. V njem so tekmovale patrulje TO, JLA in milice. Veleslalom za cicibane in cicibanke je bil ponovno izveden v Dražgošah oziroma na Slemenu. Potekal je tudi Jugoslovanski smučarski pokal Maršala Tita oziroma smučarski tek za Jugoslovanski smučarski spominski pokal ter 11. patrolno tekmovanje članov ZRVS in ZSMS. Pomembno je, da leta 1985 ni več omenjenega sankaškega tekmovanja. V prejšnjih letih je bilo še napovedano, vendar brez objavljenih rezultatov, zato se leto 1985 lahko šteje kot zadnje leto, v katerem je sankaško tekmovanje še zanesljivo zajeto v širšem časovnem razponu, nato pa iz programa izgine. ===Leto 1986 – ponovna dvodnevna izvedba=== Leta 1986 je prireditev ponovno potekala tudi v soboto. Izvedeno je bilo 15. smučarsko prvenstvo enot Teritorialne obrambe SR Slovenije v patruljnih tekih, veleslalom za cicibane in cicibanke, Jugoslovanski smučarski pokal Maršala Tita oziroma smučarski tek za Jugoslovanski smučarski spominski pokal ter 11. patrolno tekmovanje članov ZRVS in ZSMS. Po koncentraciji celotnega programa na nedeljo leta 1982 se je torej leta 1986 znova vzpostavil bolj razpršen časovni okvir prireditve. ===Leto 1987 – težke zimske razmere=== Leta 1987 so bili pogoji za tekmovanja zelo težki. Stalno je snežilo, pihal je veter in bilo je zelo mrzlo. Kljub temu je bilo izvedeno 16. smučarsko prvenstvo enot Teritorialne obrambe SR Slovenije v patruljnih tekih. Tekmovanje je bilo zaradi razmer izvedeno na Jelovici. Veleslalom za cicibane in cicibanke je potekal na Slemenu v Dražgošah, Jugoslovanski smučarski pokal Maršala Tita oziroma smučarski tek za Jugoslovanski smučarski spominski pokal pa na Kamnitniku za Škofjo Loko. V Kropi je potekalo 12. patrolno tekmovanje članov ZRVS in ZSMS. Leto 1987 kaže, da organizatorji kljub zelo slabim razmeram niso želeli odpovedati osrednjih tekmovanj, temveč so jih po potrebi prestavili na druge lokacije. ===Leto 1988 – leto brez snega=== Leta 1988 snega ni bilo. Kljub temu je bilo izvedeno 17. odprto smučarsko prvenstvo ženskih in moških patrulj Teritorialne obrambe SR Slovenije v patruljnih tekih. Prvenstvo je bilo izvedeno na Jelovici. Veleslalom za cicibane in cicibanke na Slemenu v Dražgošah je zaradi pomanjkanja snega odpovedal. To je pomemben trenutek za razvoj veleslaloma, saj je bilo tekmovanje nato ponovno organizirano šele leta 1999. Jugoslovanski smučarski pokal Maršala Tita oziroma smučarski tek za Jugoslovanski smučarski spominski pokal je bil izveden na Pokljuki, patrolno tekmovanje članov ZRVS in ZSMS pa v Kropi. Leto 1988 je tako eden najbolj očitnih primerov, ko je pomanjkanje snega neposredno povzročilo odpoved klasične discipline in prestavitev drugih tekmovanj na primernejše lokacije. Leto 1989 – stabilizacija pred velikim političnim prelomom Leta 1989 je bilo vreme v Dražgošah zelo lepo, zato je bilo 18. odprto smučarsko prvenstvo ženskih in moških patrulj Teritorialne obrambe SR Slovenije izvedeno v Dražgošah. V Kropi je potekalo 14. patrolno tekmovanje članov ZRVS in ZSMS. V primerjavi s šestdesetimi in sedemdesetimi leti je bil program precej ožji. Izginili so biatlon, smučarski skoki, sankaške tekme, šolska tekmovanja in številne druge discipline. V ospredju sta ostajali predvsem patruljna oziroma vojaško-športna tradicija in množični spominski del prireditve. ==DEVETDESETA LETA – POLITIČNI PRELOM, OSAMOSVOJITEV IN NASTANEK NOVEGA MODELA (1990–1999)== ===Leto 1990 – zadnje obdobje starega sistema=== Leta 1990 je bilo izvedeno 19. odprto smučarsko prvenstvo ženskih in moških patrulj Teritorialne obrambe SR Slovenije v patruljnih tekih ter 15. patrolno tekmovanje članov ZRVS in ZSMS. 29. decembra 1989 je umrl Ive Šubic, kar je pomemben kulturni in osebni dogodek za širši krog ljudi, povezanih s prireditvijo. Leto 1990 predstavlja zadnje celotno obdobje, ko je prireditev še potekala v okviru starega jugoslovanskega političnega in organizacijskega sistema. ===1991 – politični prelom in začetek novega športnega programa=== Leta 1991 je bila udeležba na prireditvi bistveno manjša, približno 1000 ljudi. Vreme je bilo deževno in sneženo. Izvedeno je bilo 20. odprto smučarsko prvenstvo ženskih in moških patrulj Teritorialne obrambe SR Slovenije. Na tekmovanje je bila povabljena tudi JLA, vendar ni sodelovala. Ta podatek ima posebno težo. Do takrat je bila JLA desetletja sestavni del vojaško-športnega programa. Leta 1991 pa se je zaradi političnih sprememb njena vloga v prireditvi končala. Hkrati se je pojavil nov šport – dirka gorskih kolesarjev, ki je potekala iz Nemilj. To je začetek novega obdobja, v katerem se poleg tradicionalnih vojaških in zimskih disciplin pojavljajo civilne rekreativne športne vsebine. ===1992 – osamosvojitev Slovenije in prilagoditev programa=== Leta 1992 je bilo vreme pomladno in snega ni bilo. Kljub temu je bilo izvedeno 21. odprto prvenstvo Teritorialne obrambe Republike Slovenije v patruljnem teku, vendar ne več v Dražgošah, temveč na Pokljuki. Poleg njega je bila predvidena tekma rekreativnih kolesarjev. Pojavili so se tudi jadralni padalci, vendar tekmovanja kljub razpisom in željam organizatorjev niso izvedli, ker se nekateri udeleženci niso želeli udeležiti prireditve. Leto 1992 tako kaže dvojni proces: tradicionalno patruljno tekmovanje se ohranja v novem slovenskem državnem okviru, hkrati pa se program odpira novim športom. ===1993 – širitev rekreativnega in mladinskega programa=== Leta 1993 je bilo izvedeno 22. odprto prvenstvo Teritorialne obrambe Republike Slovenije v patruljnem teku na Pokljuki. Izvedena je bila tudi rekreativna tekma gorskih kolesarjev, ki je potekala v smeri Dražgoš iz Nemilj in Češnjice. Poleg tega je bilo organizirano orientacijsko tekmovanje tabornikov z nazivom Glas Jelovice. Tako se je po osamosvojitvi znova vzpostavljala povezava med prireditvijo, mladino, orientacijo, rekreacijo in spominskimi potmi. ===1994 – novi športi in širjenje programa=== Leta 1994 so pohodniki poročali o veliko blata, kar ponovno kaže na vpliv vremenskih in terenskih razmer. Izvedeno je bilo 23. odprto prvenstvo Teritorialne obrambe Republike Slovenije v patruljnem teku na Pokljuki. Program so dopolnili dve kegljaški tekmovanji in rokometni turnir. Kegljaški tekmovanji sta potekali že pred nedeljsko osrednjo prireditvijo. To je pomembna vsebinska sprememba: prireditev ni več vezana samo na zimske športe. Postaja širša športno-rekreativna manifestacija. ===1995 – utrjevanje novega modela=== Leta 1995 je bilo izvedeno 24. odprto prvenstvo Teritorialne obrambe Republike Slovenije v patruljnem teku, ki je potekalo na Pokljuki v soboto. Poleg njega sta bili izvedeni dve kegljaški tekmovanji – eno v Kamniku kot regijsko tekmovanje in drugo v Železnikih. Tako se športni program vse bolj razporeja na več krajev in več dni. 1996 – Slovenska vojska in mednarodna udeležba Leta 1996 je bila ustanovljena Gorska šola Slovenske vojske. To je neposredno vplivalo na razvoj patruljnega tekmovanja. Izvedeno je bilo 25. odprto prvenstvo Teritorialne obrambe Republike Slovenije v patruljnem teku z mednarodno udeležbo. Mednarodna udeležba pomeni novo razvojno stopnjo. Nekdanje jugoslovansko vojaško tekmovanje je postalo slovensko vojaško tekmovanje, ki se je začelo odpirati tudi sodelovanju tujih enot s podobnimi nalogami in tradicijami. Poleg prvenstva je potekalo kegljaško tekmovanje. ===1997 – patruljno tekmovanje postane prvenstvo Slovenske vojske in policije=== Leta 1997 je bilo zaradi hudega žledoloma organizacijsko zahtevno obdobje. Tekmovanje se je preimenovalo v 26. odprto smučarsko prvenstvo v patruljnem teku enot Slovenske vojske in slovenske policije z mednarodno udeležbo. To poimenovanje je pomembno, saj jasno pokaže institucionalno spremembo. Teritorialne obrambe ni več; nosilca tekmovanja postajata Slovenska vojska in slovenska policija. Prvenstvo je potekalo na Pokljuki v soboto. Kegljaško tekmovanje se je odvijalo več dni – v Železnikih, Škofji Loki in Tržiču. ===1998 – nadaljevanje mednarodnega prvenstva=== Leta 1998 je bilo izvedeno 27. odprto smučarsko prvenstvo v patruljnem teku enot Slovenske vojske in slovenske policije z mednarodno udeležbo. Prvenstvo je potekalo na Pokljuki v soboto, organiziralo pa ga je 3. Pokrajinsko poveljstvo Slovenske vojske za Gorenjsko. Kegljaško tekmovanje se je nadaljevalo več dni, v Železnikih, Škofji Loki in Tržiču. S tem se potrjuje proces, ki se je začel že v začetku devetdesetih let: patruljno tekmovanje se vse bolj organizacijsko odmika od prvotnega organizacijskega jedra prireditve Po stezah partizanske Jelovice in postaja samostojna vojaška športna prireditev, ki pa še vedno ohranja spominsko povezavo z Dražgoško bitko. ===1999 – vračanje nekaterih športnih vsebin=== Leta 1999 je bilo izvedeno 28. odprto smučarsko prvenstvo v patruljnem teku enot Slovenske vojske in slovenske policije z mednarodno udeležbo. Poleg prvenstva je bil izveden tudi smučarski tek veteranov. Kegljaško tekmovanje se je nadaljevalo, ponovno pa se je pojavil tudi slalom za dečke in deklice prvega do četrtega razreda osnovne šole v Pusti dolini v Dražgošah. Po večletnem premoru se je tako začelo vračati tudi nekaj neposrednejših športnih vsebin za otroke. ==2000–2026 – PREOBLIKOVANJE PRIREDITVE IN OHRANJANJE POHODNIŠKE TRADICIJE== Leta 2000 je bilo izvedeno 29. odprto smučarsko prvenstvo v patruljnem teku enot Slovenske vojske in slovenske policije z mednarodno udeležbo. Prvenstvo je potekalo na Pokljuki v soboto. Poleg njega je bil izveden rekreacijski smučarski tek v Dolenji vasi, kegljaško tekmovanje ter veleslalom za šolske in predšolske otroke v Dražgošah. Po letu 2004 se športna tekmovanja, ki so bila dolga desetletja pomemben spremljevalni del prireditve Po stezah partizanske Jelovice, v razpoložljivih virih pojavljajo vse redkeje. Leta 2004 je še potekalo 33. smučarsko prvenstvo v patruljnem teku enot Slovenske vojske in slovenske policije, za leto 2005 pa v pregledanem gradivu ni podatkov o izvedenih tekmovanjih v okviru prireditve, leta 2006 pa tekmovanja ob prireditvi niso več omenjena. Patruljni tek se je nato nadaljeval na Pokljuki pod organizacijo Slovenske vojske. Tekmovanje je še naprej povezovalo pripadnike Slovenske vojske in policije, pozneje pa tudi Civilne zaščite. Pomembno je, da so se ga še naprej udeleževali tudi borci in veterani, ki so nastopali v svojih posebnih kategorijah. Leta 2014 so se v svoji kategoriji pomerili veterani NOB, veterani vojne za Slovenijo in policijski veterani, leta 2018 pa so bili posebej navedeni tudi člani Zveze borcev za vrednote NOB, za katere je bila razpisana kategorija borcev. S tem se je zaključilo pomembno obdobje, v katerem je prireditev poleg spominskega in družbenega značaja združevala tudi številne športne discipline ter povezovala rekreativce, športnike, pripadnike vojaških in drugih organizacij ter širšo javnost. Športni del prireditve se je postopoma ločil od osrednje prireditve, medtem ko so pohodi ostali njena temeljna in najbolj prepoznavna vsebina. Prav pohodniški del je tudi v naslednjih letih ohranjal množičnost prireditve ter njeno povezanost s spominom na dražgoške dogodke in širši prostor Jelovice. Svoj prispevek so ohranjali tudi kolesarji, ki so do leta 2020 organizirano prihajali v Dražgoše iz kranjske smeri. ==Razvoj posameznih tekmovanj== Če celotno zgodovino pogledamo še po posameznih disciplinah, se pokažejo zelo različne razvojne poti. ===Patruljni tek Po stezah partizanske Jelovice=== Osnovno tekmovanje je nastalo leta 1958 kot patrolni pohod Po stezah partizanske Jelovice. Sprva je šlo za pohod smučarskih patrulj, v katerih so bili trije člani, vsi oboroženi z vojaškimi puškami. Med letoma 1958 in 1960 se uporablja izraz patrolni tek, nato se v prvi polovici šestdesetih let postopoma uveljavi izraz patruljni tek. Tekmovanje je bilo namenjeno različnim kategorijam: veteranom, družbenim in športnim organizacijam, republiškim ekipam oziroma reprezentancam ter ekipam JLA, pozneje tudi TO in milice. Od leta 1968 dalje se patruljna tekmovanja vedno bolj razcepijo na več uradnih kategorij. Leta 1971 je republiški štab Teritorialne obrambe sprejel predlog za vsakoletno smučarsko prvenstvo slovenskih teritorialcev v patruljnih tekih, prvo prvenstvo pa je bilo izvedeno leta 1972. ===Smučarsko prvenstvo enot Teritorialne obrambe=== Druga razvojna linija se začne leta 1972. Tekmovanje je skozi čas spreminjalo uradna poimenovanja: od tekmovanja teritorialnih enot, smučarskega patruljnega tekmovanja za prvenstvo enot Slovenije in smučarskega prvenstva TO SR Slovenije do smučarskega prvenstva enot TO SR Slovenije v patruljnih tekih. V začetku so sodelovale TO, JLA in milica, tekmovanja pa so postajala vse bolj množična. Postopoma so se odpirala tudi ženskam. Leta 1991 JLA ni več sodelovala, čeprav je bila povabljena. Po osamosvojitvi se je tekmovanje preoblikovalo v odprto prvenstvo Teritorialne obrambe Republike Slovenije. Leta 1996 se je začela mednarodna udeležba. Pomemben razlog je bila ustanovitev Gorske šole Slovenske vojske, ki je omogočila oziroma spodbudila sodelovanje tujih enot s podobnimi nalogami. Od leta 1997 se tekmovanje pojavlja kot odprto smučarsko prvenstvo v patruljnem teku enot Slovenske vojske in slovenske policije z mednarodno udeležbo. V devetdesetih letih se je tekmovanje vedno bolj organizacijsko odmikalo od prvotnih organizatorjev prireditve Po stezah partizanske Jelovice in postajalo tekmovanje pod organizacijo Slovenske vojske, vendar je še naprej ohranjalo spominsko povezavo z Dražgoško bitko. ===Prvenstvo Ljubljanske armadne oblasti=== Prvenstvo Ljubljanske armadne oblasti se pojavi leta 1972 kot odprto smučarsko prvenstvo v patruljnih tekih Ljubljanske armadne oblasti, leta 1973 pa kot prvenstvo Ljubljanske armadne oblasti. Omenjeno je samo v letih 1972 in 1973. Na podlagi razpoložljivih podatkov ni mogoče zanesljivo ugotoviti, ali je šlo za samostojno tekmovanje ali za eno od kategorij oziroma del širšega patruljnega tekmovanja. ===Posamični smučarski tek=== Posamični smučarski tek se pojavi leta 1959 s tekom na 14 kilometrov, nato se leta 1961 in v naslednjih letih pojavlja kot tek na 15 kilometrov oziroma tek posameznikov. Tekmovanje je potekalo vzporedno s patruljnimi teki vse do leta 1965. Leta 1965 je bila uvedena nova disciplina – moderni zimski dvoboj oziroma biatlon. Zaradi tega so bila tekmovalna pravila prilagojena. Pri tem je treba ločiti med podatki o državnem in republiškem prvenstvu. V preglednici je posebej opozorjeno, da se državno prvenstvo v biatlonu v virih pojavlja že pred letom 1965, vendar je šele v prispevku iz leta 1966 omenjeno, da je bilo leto 1966 tretje državno prvenstvo. Republiško prvenstvo v biatlonu pa je v tej zbirki prvič jasno navedeno leta 1965, nato pa je leta 1969 omenjeno kot peto republiško prvenstvo. Državno in republiško prvenstvo v biatlonu Biatlon se je v prireditvi pojavil leta 1965 kot smučarski biatlon. Nato se je tekmovanje razvilo v državno in republiško prvenstvo. V letih 1966–1977 je bil biatlon eno osrednjih tekmovanj prireditve. Leta 1966 je bila proga dolga 20 kilometrov in je imela štiri strelišča. Leta 1974 je 10. republiško prvenstvo v biatlonu veljalo tudi za Jugoslovanski memorialni smučarski pokal. Leta 1976 je bilo prvenstvo zaradi pomanjkanja snega prestavljeno z Dražgoš na Jelovico. Leta 1977 je zaradi slabe organizacije in slabih pogojev proge prvenstvo Republike Slovenije v biatlonu razveljavljeno. Tekmovanje je štelo le kot tekma posameznikov in za Jugoslovanski tekaški memorialni pokal. Po letu 1977 v pregledanih časopisnih prispevkih ni več omembe državnega oziroma republiškega prvenstva v biatlonu v Dražgošah. ===Memorial Tomaža Godca=== Memorial Tomaža Godca se pojavi v letih 1961 in 1962 kot smučarski oziroma štafetni tek. Tekmovanje je potekalo v Bohinju za člane in mladince. O njem je v razpoložljivih virih manj podatkov, zato njegovega nadaljnjega razvoja ni mogoče zanesljivo rekonstruirati. ===Jugoslovanski memorialni smučarski pokal=== Jugoslovanski memorialni smučarski pokal se v časopisnih virih jasno pojavi leta 1974. Včasih je bil poimenovan tudi Jugoslovanski smučarski spominski pokal. Tekmovanje je potekalo po različnih krajih Jugoslavije, ki so bili povezani z boji narodnoosvobodilnega boja, med njimi so bili Dražgoše, Mrkopalj, Igman, Zlatibor, Žabljak in Mavrovo. Včasih je bilo tekmovanje povezano z državnim oziroma republiškim prvenstvom v biatlonu. Pri posameznih izvedbah je navedeno, da je biatlonsko tekmovanje štelo tudi za memorialni pokal. Časopisni viri ga zadnjič omenjajo leta 1988. V knjigi Vrh v Dražgošah pa Ivo Jan navaja drugačen časovni razpon, približno od leta 1970 do 1989. Zato je pri končnem zgodovinskem zapisu varneje zapisati, da je v časopisnih virih zadnjič izpričan leta 1988, medtem ko drug vir navaja daljše obdobje. Patrolno oziroma orientacijsko tekmovanje ZRVS in ZSMS Tekmovanje se prvič pojavi leta 1975 kot tekmovanje ekip ZRVS za orientacijski pohod, nato kot orientacijsko tekmovalni pohod moštev ZRVS in ZSMS in nazadnje kot patrolno tekmovanje članov ZRVS in ZSMS. V programu je bilo povezano z geslom »Po poti heroja Kebeta«. V virih je zanesljivo izpričano od leta 1975 do 1990. Čeprav se v nekaterih sekundarnih navedbah pojavlja tudi leto 1991, je v časopisnih prispevkih zadnjič omenjeno in izvedeno leta 1990. ===Tekmovanje gorenjskih osnovnih šol=== Šolsko tekmovanje se začne leta 1961 kot okrajno pionirsko prvenstvo v smučarskih tekih. Leta 1966 se vsebinsko spremeni: streljanje se opusti, dodata pa se slalom in skoki. Kasneje se poimenovanje spreminja v tekmovanje gorenjskih osnovnih šol v tekih in veleslalomu, nato v tekmovanje učencev in učenk gorenjskih osnovnih in srednjih šol. Tekmovanje je bilo prvotno povezano z Lancovim. Leta 1978 je bilo zaradi snežnih razmer oziroma organizacijskih pogojev prestavljeno z Lancovega na Koblo. V virih se nato pojavlja priprava na izvedbo, vendar zaradi premalo snega ni rezultatov in zato izvedbe ni mogoče zanesljivo potrditi. Tekmovanje na Lancovem je bilo tako zadnjič zanesljivo izvedeno leta 1978. ===Veleslalom=== Veleslalom se prvič pojavi že leta 1959. Skozi desetletja se je pojavljal v različnih oblikah in kategorijah: za člane, mladince, pionirje in cicibane. Pojavljala so se tudi nočna tekmovanja. V osemdesetih letih se program zoži predvsem na cicibane, pozneje pa na cicibane in pionirje. Leta 1983 in 1984 je bil veleslalom za cicibane in cicibanke sicer napovedan, vendar rezultati niso objavljeni, zato je mogoče sklepati, da je tekmovanje predvidoma odpadlo. Leta 1985 je bilo tekmovanje ponovno uspešno izvedeno. Leta 1988 je zaradi pomanjkanja snega ponovno odpadlo. Nato se veleslalom v pregledanih virih ne pojavlja vse do leta 1999, ko je bil organiziran za dečke in deklice prvega do četrtega razreda osnovne šole v Pusti dolini v Dražgošah. Leta 2000 se veleslalom ponovno pojavi za šolske in predšolske otroke. ===Nočni slalom=== Nočni slalom se prvič pojavi leta 1962. Takrat je bil napovedan, vendar je zaradi slabih vremenskih razmer odpadel. V letih 1963–1969 se je nato redno pojavljal, v Železnikih. Leta 1967 je zaradi pomanjkanja denarja odpovedan, leta 1968 pa se ponovno pojavi v programu. V letu 1969 je poimenovan kot meddruštveni nočni slalom. Zadnje izpričano leto izvedbe je 1974. Smučarski skoki Smučarski skoki so bili prvič vključeni leta 1961. Potekali so na različnih lokacijah, predvsem v Kropi in Poljanah, v različnih kategorijah članov, mladincev in pionirjev. Tekmovanje se je pojavljalo skozi šestdeseta in sedemdeseta leta. Zaradi pomanjkanja snega so bili skoki v posameznih letih odpovedani, vendar se je disciplina večkrat ponovno pojavila. V preglednici je kot zadnje leto izpričano leto 1979. ===Sankaška tekmovanja=== Sankaška tekmovanja so se pojavila leta 1960. Tekmovanja so potekala na različnih lokacijah in v različnih kategorijah glede na vrsto sani. Nastopali so tekmovalci z navadnimi, samotežnimi in tekmovalnimi sanmi, v nekaterih letih tudi tekmovalci z dvosedi. Sankanje je bilo skozi šestdeseta in sedemdeseta leta pomemben del športnega programa, vendar je bilo zelo odvisno od snega. Leta 1960 in 1962 je zaradi pomanjkanja snega oziroma slabih vremenskih razmer odpadlo. Leta 1967 je bilo odpovedano zaradi pomanjkanja denarja. V letih 1983 in 1984 je bilo sankaško tekmovanje sicer še napovedano, vendar ni objavljenih rezultatov, zato je njegova dejanska izvedba vprašljiva. Od leta 1985 dalje sankaških tekmovanj v pregledanih virih ni več. ===Taborniška tekmovanja=== Taborniške vsebine so se v prireditvi pojavile že v šestdesetih letih. Leta 1968 je bilo izvedeno taborniško tekmovanje pri Bičkovi skali. Leta 1974 je tradicionalno zimsko orientacijsko tekmovanje »Glas svobodne Jelovice« privabilo 27 ekip iz skoraj vse Slovenije. Taborniške vsebine so se nadaljevale tudi v naslednjih letih. V preglednici je taborniško tekmovanje izpričano približno do leta 1977, vendar je pri njem treba upoštevati, da taborniške dejavnosti niso nujno vsako leto objavljene v časopisnih virih. Po osamosvojitvi se je leta 1993 pojavilo novo orientacijsko tekmovanje tabornikov Glas Jelovice. ==Od športnega dogodka do množične spominske in rekreativne prireditve== Celoten razvoj kaže, da Po stezah partizanske Jelovice nikoli ni bila zgolj športna prireditev. Njena posebnost je bila prav v povezovanju različnih vsebin. Prvi element je bil spomin na dražgoško bitko. Drugi je bil šport. Tretji je bila vzgoja mladine. Četrti pa vojaška oziroma predvojaška tradicija, ki je bila posebej močna v patruljnih tekih. V petdesetih letih je bila v ospredju predvsem spominska in vzgojna funkcija. Leta 1958 je šport postal organiziran del prireditve. V šestdesetih letih je sledila velika športna širitev: patruljni teki, posamezni smučarski teki, biatlon, veleslalom, slalom, skoki, sankanje, šolska tekmovanja in taborniške aktivnosti. Sredi šestdesetih let je prireditev dosegla tudi državno oziroma republiško raven z biatlonom. V sedemdesetih letih se je močno povečala vojaška razsežnost. Nastanek prvenstva Teritorialne obrambe leta 1972 je ustvaril novo, samostojno razvojno linijo patruljnega tekmovanja. Hkrati je prireditev postajala vse bolj množična. Poleg športnikov so prihajali borci, mladina, taborniki, planinci, sindikalne organizacije, rezervni vojaški starešine, pripadniki JLA in TO ter drugi obiskovalci. Po letu 1975 so se množični pohodi in orientacijska tekmovanja še okrepili, medtem ko so nekatere klasične zimske discipline postopoma izginjale. ==Kaj je vplivalo na razvoj prireditve?== Razvoj prireditve je mogoče razumeti kot preplet več dejavnikov. ===Spomin na Dražgoško bitko=== To je bil temelj celotne prireditve. Brez spominske tradicije ne bi nastala niti prvotna prireditev niti njena poznejša športna razsežnost. ===Predvojaška vzgoja in vojaška tradicija=== Že prva prireditev leta 1958 je vsebovala vojaške patrulje, orožje in ponazoritev dražgoške bitke. Ta tradicija je nato neposredno vodila v razvoj patruljnih tekov in pozneje prvenstva Teritorialne obrambe. ===Razvoj športa=== Vključevanje novih disciplin je prireditev širilo. Smučarski teki so pripeljali do biatlona, dodajali so se slalom, veleslalom, skoki in sankanje. ===Mladina=== Šolska tekmovanja, literarni natečaj »Partizanska zgodba«, srečanja s pisatelji, taborniška tekmovanja in pohodi so omogočili prenos spomina na mlajše generacije. ===Finančna sredstva=== Leta 1967 se je pokazalo, da je denar neposredno vplival na program. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev sta odpadla sankaško tekmovanje in nočni slalom. Leta 1969 je bil zato določen sistem financiranja, v katerem je največji delež prevzela občina Škofja Loka, sodelovale pa so tudi druge gorenjske občine. ===Sneg in vreme=== To je bil eden najpomembnejših stalnih dejavnikov. Pomanjkanje snega je povzročalo: * odpovedi, * prestavitve, * spremembo lokacij, * spremembo smučarskih tekmovanj v pohodne oblike, * izvedbo na drugih območjih, * v skrajnem primeru izvedbo brez smuči. Najbolj izraziti primeri so leta 1960, 1962, 1976, 1978, 1983, 1988 in 1992. Organizacijska kakovost Leto 1977 je pomemben primer. Biatlonsko prvenstvo je bilo razveljavljeno zaradi slabe organizacije in slabih pogojev proge. To kaže, da samo obstoj snega ni bil dovolj – potrebni so bili tudi ustrezni organizacijski in infrastrukturni pogoji. ===Politične spremembe=== Največja politična sprememba se je zgodila v začetku devetdesetih let. Leta 1991 JLA ni več sodelovala. Po osamosvojitvi je bilo patruljno tekmovanje preoblikovano v prvenstvo Teritorialne obrambe Republike Slovenije, nato pa v tekmovanje Slovenske vojske in slovenske policije. ===Ustanovitev Slovenske vojske in Gorske šole=== Leta 1996 je ustanovitev Gorske šole Slovenske vojske vplivala na uvedbo mednarodne udeležbe. Patruljno tekmovanje je tako dobilo novo mednarodno vojaško razsežnost. ===Spreminjanje športnih interesov=== V devetdesetih letih se ob tradicionalnem patruljnem tekmovanju pojavijo gorsko kolesarstvo, orientacijska tekmovanja, kegljanje, rokomet in druge rekreativne vsebine. To kaže na prehod iz klasične zimskošportne prireditve v širšo športno-rekreativno manifestacijo. ==Sklepni razvoj== Prireditev Po stezah partizanske Jelovice se je razvijala v več jasno prepoznavnih obdobjih. V letih 1952–1957 se je oblikovala spominska slovesnost in iskale so se nove oblike ohranjanja spomina na dražgoško bitko. V tem obdobju so se razvili množični pohodi, kulturni programi, vojaški prikazi in delo z mladino. Leta 1958 je nastala organizirana zimskošportna prireditev Po stezah partizanske Jelovice. Njeno jedro je predstavljal patrolni pohod oziroma patruljni tek, ki je neposredno povezal partizansko tradicijo s športom in predvojaško vzgojo. V letih 1959–1965 se je program hitro širil. Patruljnemu teku so se pridružili posamezni smučarski teki, veleslalom, slalom, sankanje, skoki, šolska tekmovanja in leta 1965 biatlon. V letih 1966–1970 je prireditev doživela močan športni in vzgojni razvoj. Biatlon je postal državno oziroma republiško prvenstvo, program se je razširil na številne gorenjske kraje, vključevanje mladine pa je dobilo pomembno kulturno in literarno razsežnost. V letih 1971–1975 je prireditev dosegla nov vrh. Patruljni teki so se institucionalizirali v okviru Teritorialne obrambe, sodelovale so JLA, milica, športne in družbene organizacije ter reprezentance republik. Leta 1974 se je pojavil Jugoslovanski memorialni smučarski pokal, leta 1975 pa mednarodni biatlon in množična udeležba. V drugi polovici sedemdesetih let je začelo prihajati do postopnega krčenja posameznih klasičnih športnih disciplin. Na to so vplivali pomanjkanje snega, finančne omejitve, organizacijski problemi in razvoj novih oblik tekmovanj. Leta 1977 je bilo zaradi slabe organizacije in slabih pogojev proge razveljavljeno republiško prvenstvo v biatlonu, po letu 1977 pa v pregledanih virih ni več omenjeno. V osemdesetih letih je prireditev kljub temu dosegla vrhunec množičnosti. Iz športno-spominskega dogodka se je razvila v eno največjih zimskih rekreativnih prireditev v Sloveniji. Povezovala je pohode, športna tekmovanja, vojaške patruljne tekme, orientacijska tekmovanja, veteranska srečanja, kulturni program in množično spominsko slovesnost. Udeležba je dosegala približno 4.000 do 5.000 ljudi. Obenem se je pokazalo, da je bila prireditev izredno odvisna od vremenskih razmer. Leta 1983 so patruljno prvenstvo izvedli brez smuči, leta 1987 so tekmovanja zaradi sneženja, vetra in mraza prestavljali na Jelovico, leta 1988 pa zaradi popolnega pomanjkanja snega ni bilo veleslaloma. Leta 1991 je politična sprememba povzročila prelom v tradicionalnem vojaškem delu prireditve. JLA kljub povabilu ni več sodelovala. Hkrati so se pojavile nove rekreativne športne vsebine, predvsem gorsko kolesarstvo. V letih 1992–1995 se je prireditev prilagajala novemu slovenskemu okolju. Patruljno tekmovanje se je nadaljevalo kot odprto prvenstvo Teritorialne obrambe Republike Slovenije, pogosto na Pokljuki, program pa so dopolnjevali kolesarstvo, taborniki, kegljanje in rokomet. Leta 1996 je z ustanovitvijo Gorske šole Slovenske vojske prišlo do novega preobrata. Patruljno prvenstvo je dobilo mednarodno udeležbo. Od leta 1997 dalje je patruljno tekmovanje postalo odprto smučarsko prvenstvo v patruljnem teku enot Slovenske vojske in slovenske policije z mednarodno udeležbo. Organizacijsko se je vse bolj osamosvajalo od prvotne prireditve, vendar je še naprej ohranjalo spominsko povezavo z Dražgoško bitko. Do leta 2000 se je tako iz prvotnega patruljnega pohoda razvila cela vrsta različnih tekmovalnih tradicij. Nekatere so trajale le nekaj let, druge več desetletij. Najdaljša in najpomembnejša razvojna linija je bil patruljni tek, ki se je iz leta 1958 prek Teritorialne obrambe razvil v mednarodno vojaško prvenstvo Slovenske vojske in slovenske policije. Celoten razvoj lahko zato razumemo kot prehod: spominska slovesnost → spominska in predvojaška prireditev → večdisciplinarna zimskošportna prireditev → množična športno-spominska in vzgojna manifestacija → vojaško-športna in rekreativna prireditev → mednarodno vojaško tekmovanje ob ohranjanju spomina na Dražgoško bitko. Prav v tem prepletanju spomina, športa, vzgoje, vojaške tradicije, množičnosti in pozneje rekreacije je bila posebnost prireditve Po stezah partizanske Jelovice. Njena zgodovina zato ni samo zgodovina posameznih tekmovanj, ampak tudi zgodovina spreminjanja načina, kako so se na Gorenjskem spominjali dražgoške bitke in kako so ta spomin povezovali z družbenim, športnim in vzgojnim življenjem. dr8w6jtskoheik5jz78awx25eqyf1lo