Wikiverza slwikiversity https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.23 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikiverza Pogovor o Wikiverzi Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 0 3400 86010 70108 2026-10-12T18:20:24Z ~2026-54987-63 4775 /* Nekaj besed o sebi */ 86010 wikitext text/x-wiki =='''Test 12. 2. 2021'''== --08:10, 12. februar 2021 (CET) 1. France Bernik in drugi literarni zgodovinar, ki ima podoben priimek je France Pibernik. 2. Sonja Koranter. ''Trinajsti srebrnik: kriminalke''. Ljubljana, 2009. [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/241392384 COBISS] 3. Dvigalka je po slovensko shift. 4. Zakon o varstvu osebnih podatkov. 5. Aaron Swartz(njegova zgodba) mi je bil zanimiv. '''OPRAVLJENO''' =='''Test 29. 1. 2021'''== --[[Uporabnik:L.Lončar|L.Lončar]] ([[Uporabniški pogovor:L.Lončar|pogovor]]) 08:25, 29. januar 2021 (CET) '''Vprašanja''': 1. Spomni se imen vsaj dveh slovenskih naratologov. (2) To sta in ALoj Helga Gušič. Kako bi bolj po domače rekli naratologom? (1) Po dmače bi rekli besediloslovci. Morda bodo komu v pomoč njihove fotografije. 2. Pred Narodno in univerzitetno knjižnico stoji kip literarnega zgodovinarja Ivana Prijatelja. Napravil ga je leta 1942 kipar France Gorše, umestil pa ga je tja arhitekt Plečnik. V slovenski Register nepremične kulturne dediščine je vpisan pod številko 9635. Ali ga smem fotografirati in postaviti v Zbirko (Wikimedia Commons)? (1) Ne, saj to dejanje preprečuje copyright. Utemelji odgovor. (2) Copyright glede takih del velja za avtorjevo življenje + 70 let po njegovi smrti. Minilo je manj kot 70 let, zato ne smem fotografirati umetnine, saj je tako početje ilegalno. Poleg tega, na Slovenskem obstaja še en zakon, ki preprečuje fotografiranje in širjenje na Zbirki kipov. 3. V Cobissu se nahaja tale zapis literarnovedne razprave. Za vsaj slučaj, če bi se link na Cobiss zatikal, je tule kopija osnovnih podatkov o razpravi: Beatin dnevnik Luize Pesjak : dogajalni prostor romana Perenič, Urška, 1982- Vrsta gradiva - članek – sestavni del ; neleposlovje za odrasle Leto - 2018 Jezik - slovenski COBISS.SI-ID - 67742562 Povezava(-e): Digitalna knjižnica Slovenije (http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-X01FY3CN) - dLib.si https://srl.si/ojs/srl/article/view/2018-3-1-1 Avtor Perenič, Urška, 1982- Teme: Pesjak, Luiza, 1828-1898 | "Beatin dnevnik" | slovenska književnost | slovenske pisateljice | dnevniški roman | fikcionalizirani prostori | geoprostori | prostorska literarna veda | grad Snežnik | Slovene literature | Slovene female writers | diary novel | fictionalized spaces | geo-spaces | spatial literary studies | Snežnik castle Zaloga po knjižnicah: Glej vir: Slavistična revija : časopis za jezikoslovje in literarne vede = journal for linguistics and literary studies. ISSN 0350-6894. - Letn. 66, št. 3 (jul.-sep. 2018), str. 251-263 Oblikuj te podatke za seznam literature, po želji, bodisi za oddajo - na Wikiverzi [https://plus.si.cobiss.net/opac7/bib/search?q=67742562&db=cobib&mat=allmaterials COBISS] --[[Uporabnik:L.Lončar|L.Lončar]] ([[Uporabniški pogovor:L.Lončar|pogovor]]) 08:37, 29. januar 2021 (CET) --[[Uporabnik:L.Lončar|L.Lončar]] ([[Uporabniški pogovor:L.Lončar|pogovor]]) 08:45, 29. januar 2021 (CET) :'''NEZADOSTNO''' =='''Test za test'''== '''Primer:''' Vprašanje? Odgovor, podpis (<code><nowiki>--~~~~</nowiki></code>). =='''DOMAČE NALOGE'''== Tu so objavljene domače naloge. Tem dela družbo naloga ''Tipkanje'', ki je bila moja prva "naloga". ===TIPKANJE=== Urediti stran [[:s:Večerni sestanek|Večerni sestanek]]. - '''Opravljeno.''' ===1. NALOGA=== [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WENQTHMW/?query=%27srel%3dSlavisti%c4%8dna+revija%27&pageSize=25&sortDir=ASC&sort=date&page=29 Slavistična revija 51/1 (2002)], iz letnika svojega rojstva izbrati eno literarnovedno delo, povzeti vsebino in dati svoj komentar (v vsaj 1000 znakih). - '''Opravljeno.''' '''RAZNOLIKO O JANEZU SVETOKRIŠKEM, RETORSTVU IN BAROKU''' (Matjaž Zaplotnik) '''Vsebina''' Pri obravnavanju Zbornika o Janezu Svetokriškem se bralcu pri prelistavanju ne predstavi kot samozadostna celota, temveč kot del širšega in dolgoročnejšega projekta, ki je sprožilo srečno naključje, ko se je zdaj že pokojni italijanski kirurg dr. Bruno Breschi iz spoštovanja do svojih slovenskih korenin odločil financirati reprint Svetega priročnika, monumentalnega dela baročnega pridigarja Janeza Svetokriškega v petih knjigah, in to namero zaupal bratom kapucinom iz Vipavskega Križa. Z vsemi kazali, predgovori, cenzorskimi poročili ter iluminacijami vred šteje Sveti priročnik skoraj 2900 strani! Faksimile Svetega priročnika, ki je izšel konec 1998, je pomenil šele začetek obsežnejžega projekta o najpomembnejšem pridigarju slovenske protireformacije. Pristop k analizi Svetega priročnika, ki prav tako nastopa v Zborniku, že vnaprej omeji predmet raziskave le na del pridig. Takšna je obsežna jezikoslovna razprava Jožeta Toporišiča. Avtor uvodoma obravnava jedrnat historiat dosedanjih obravnav jezika Janeza Svetokriškega, čemur sledi podrobnejša analiza izbrane pridige z besedoslovnega ter skladenjskega stališča. Pri obravnavi besedja je najznačilnejša pogosta uporaba prevzetih besed, zlasti iz nemškega jezika. Največ pozornosti je namenjeno skladnji povedi, zlasti naštevalni likovnosti, s katero se je kapucinski pridigar izkazal kot pravi retorični mojster. Kot slabost pri Svetokriškem pa Toporišič opaža nepravilni položaj naslonk in spodrivanje nedovršnikov z dovršniki. Vprašanje uvrščanja kapucinskega pridigarja v zgodovinske ter stilne tokove (barok, marinizem) vsak po svoje odpirata Jože Pogačnik in Atilij Rakar, avtorja, ki sta v preteklosti najbolj vneto opozarjala na zapostavljenost Svetokriškega ter na njegovo povezanost z visokim barokom in retorstvom. Svetokriškega je kot enega največjih slovanskih baročnih pridigarjev prvi označil madžarski raziskovalec baroka Andreas Angyal in ne slovenski zgodovinar. Jože Pogačnik meni, da pri nas to vprašanje šele postaja aktualno. V svoji razpravi obravnava pester historiat pojma barok v evropski zgodovini, čemur sledi izbor najznačilnejših baročnih prvin v Svetem priročniku. Romanist Atilij Rakar vprašanje baroka pri Svetokriškem skrči na marinizem, italijanski sinonim za barok. Študija si prizadeva odnos Svetokriškega do baroka opredeliti s pomočjo retoričnih vzorcev v marinizmu delujočih retorjev, Emanuela Tesaura ter Giambattiste Marina; po slednjem nosi stil ime, čeprav sploh ni bil cerkveni pridigar. Marino je iz pridige naredil literarno zvrst na najbolj radikalen način, tako da je izdal zbirko fiktivnih pridig (ker ni bil duhovnik), Tesauro pa je poleg pridiganja znan še po teoretičnem definiranju baročne retorike. Rakar ob primerih izpeljuje osnovno tezo razprave, da je Svetokriški uspel mojstrsko nadgraditi Marinov retorični vzorec, torej sodi v vrh retorske proze. Naključje abecedne razvrstitve avtorjev je hotelo, da zadnja študija v Zborniku pripada Boštjanu Turku. Vendar njegov obsežni prispevek o Svetokriškem in slovenski literarni zgodovini sodi ravno na konec Zbornika, saj sklepa njegovo temeljno misel, izraženo že v Pogačnikovem predgovoru, hkrati pa s sintezo dojemanja Svetega priročnika skozi zgodovino utira pot v prihodnost. Razprava, ki jo avtor posveča spominu prof. Jožeta Koruze, se v prvem delu ukvarja z likom kapucinskega pridigarja in njegovemu mestu znotraj baroka. Tu je osrednje vprašanje hipotetična pripadnost Svetokriškega Akademiji operozov, ki ji Turk posveča izjemno pozornost. Pod drobnogledom se znajde zapis Marka Pohlina, ki je Svetokriškega s pridevkom Promp-tus postavil med člane Akademije. S tem podatkom Svetokriški stopi v zavest domače literarne vede, a je že takoj žrtev nerazumevanja, kajti Kopitar Pohlinovo oznako zanika, to pa prevzame tudi poznejša slovstvena zgodovina. Pohlinovo tezo o akademskem statusu Svetokriškega skuša Turk rehabilitirati kot »hipotetično pozitivno dejstvo«. Zbornik o Svetokriškem sklepa Marko Kranjec z Bibliografijo, ki vsebuje literaturo o Svetokriškem in objave njegovih pridig, ter Seznamom pridig v Svetem priročniku. Seznam vseh 233 pridig ponuja celosten pregled nad sestavo peteroknjižja; Svetokriški ima za en sam praznik ali priložnost pogosto več pridig, vendar se vsebinsko skoraj ne ponavlja. Avtorji so se tematike lotevali na raznovrstne načine ter se ponekod dokopali do zanimivih sklepov glede vprašanja, s čim je baročni pridigar dandanes še lahko zanimiv. A. Slavko Snoj je npr. izpostavil mnenje, da bi Svetokriški lahko bil pomemben za komunikologijo in sodobno didaktiko javnega govornega nastopanja, ne le za literarno vedo. Pri tem je odlika Zbornika gotovo njegovo zanimanje za primerjave Svetokriškega s tujimi pridigarji. Tako se širi spoznanje o takratni vpetosti slovenskega prostora v širše, pri Svetokriškem romansko okolje; ker priznanja o pomembnosti Svetokriškega prihajajo tudi iz tujine. Spremembe percepcije Svetokriškega (in baroka v splošnem) se seveda ne da spremeniti čez noč, v družbi so še preveč zasidrane teze o slovenskem literarnem zamudništvu ter protireformatorskem kulturnem nazadnjaštvu. <br> <br> '''Mnenje''' Menim, da članek, ki sem prebral, je zanimiv, saj se analizira delovanje Svetokriškega, katero očitno ni bilo dovolj cenjeno v zgodovini. Mislim, da je prav Svetokriškega uvrstiti v kategorijo slovenskih pisateljev in jezikoslovcev, saj je tudi on širil na svoj način slovenski jezik. Drugače mi je všeč članek, ker avtor uporablja več virov in tudi se sklicuje na mnoge jezikoslovce, na primer na Toporišiča, Turka in druge. Napisal je članek, tako da so se teme v njem lepo povezovale, saj sem članek prebiral z vzdušjem in interesom. ===2. NALOGA=== Najti še kako revijo z literarnovednimi razpravami ("znanstvenimi obravnavami književnosti") in napisati nekaj na splošno ter o eni študiji v njej. - '''Opravljeno.''' '''Anterem''' Revija z literarnovednimi razpravami, ki sem si jo ogledal in iz katere sem izbral članek za nalogo, je ''[https://www.anteremedizioni.it/ Anterem]''. Začela je izhajati leta 1976, njena urednika pa sta bila [[:w:it:Flavio Ermini|Flavio Ermini]] in Silvano Martini. Sprva se je Anterem ukvarjala največ s poezijo in z mišljenjem o njej, saj se je izoblikovala z namenom interakcije (in seveda analize) med pisanjem poezije in esejev. S tem pa so se obujale refleksije, komentarji in debate, ki so veliko vplivale na zgodovino literarnega pisanja med 20. in 21. stoletjem v Italiji. Ime "Anterem" izhaja iz posvečanja pozornosti k prvotnemu pomenu (vrednosti) besede, ki naj bi povezovala občutljivost in zaznavanje te. Izraz simbolizira na "= 0" [https://sl.wikipedia.org/wiki/Friedrich_H%C3%B6lderlin Friedricha Hölderlina], ki se sklicuje na Sofokleja, in scier "je enak ničli" (''[https://sl.wikipedia.org/wiki/Kralj_Ojdip Kralj Ojdip]''), ter opozarja na tisti "postopek oziroma način pesniškega duha", ki od "biti" in "obstajati" zahteva, da se predstavita brez ločevanja (ker sta povezana drug z drugim), nerazdeljena, a kljub temu medsebojno razlikovana (ker imata drugačno pomensko vrednost). '''"[https://www.anteremedizioni.it/tesi_di_laurea ANTITERRA E ANTIPENSIERO: DIMENSIONI PARALLELE NELL’OPERA DI FLAVIO ERMINI]"''' Claudia Francesca Gorgoglione :'''(Vzporedne dimenzije v delih Antiterra in Antipensiero Flavia Erminija)''' Literarnovedna študija v glavnem opisuje dela znanega italijanskega pesnika in esejista Flavia Erminija. Članek je sestavljen iz: uvoda, štirih poglavij in literature oziroma virov. V uvodu se gre za opis "literarne" situacije med 20. in 21. stoletjem, o načinu, pogostosti ipd. pisanja poezije in nekaj o italijanskih in drugih pesnikih. Prvo poglavje pripoveduje o Flaviu in njegovim delovanjem ter vključuje komparacije z drugimi pesniki. V drugem poglavju je opisano "potovanje v zgodovino književnosti", in sicer avtorica članka predstavlja ustvarjanje drugih zelo imenitnih pesnikov in pisateljev, s katerim lahko bralec kasneje razume, zakaj in po komu se je zgledoval Ermini. V tretjem poglavju ima glavno besedo poezija oziroma poetično pisanje. V četrtem poglavju pa prevzame besedo analiza Erminijevih del (Antiterra in Antipensiero), v katerih pisateljica članka opredeli glavne razlike in hkrati glavne podobnosti del in vzpostavi neko vzporednost med tema deloma. '''Mnenje''' Antarem mi je všeč, saj v njej najdem marsikaj, ki me povabi k branju. Revija mi je privlačna, ker je veliko zapisanega o poeziji, kar me dosti zanima. Svetoval bi še posebej tistemu bralcu, ki hrepeni po raziskavi in branju neraziskanega, skratka za radovedneže, ki želijo si razširiti obzorje tudi z nenavadnimi literarnovednimi temami. Kar se pa tiče o študiji, ki jo je napisala Claudia Francesca Gorgoglione, menim, da je zelo kvalitetno razvila tezo in tudi čudovito obarvala ozadje te, z dodatnimi referencami in sklici, s katerimi je bralcu lažje razumeti tezo samo. ===3. NALOGA=== "Ko ciproš zacveti" je začetek neke pesmi. Raziskati: avtor, objave, tema, odmev, uporaba, ozadje, interpretacija ... Na dnu svojega izdelka po alinejah treba napisati najdene vire, natisnjene in spletne. - '''Opravljeno.''' :'''[[:s:Ciproš|Ciproš]]''' Spominu sina <poem> Ko ciproš zacveti, so naše frate rdeče: tako iz rane speče kdaj se pokaže kri. Kjer rastel, zelenel je gozd dreves košatih in ptic v njem – nád krilatih – je zbor brezskrben pel; kjer búčal je vihar skoz veje in vrhove in poln moči njegove bil svet je, vsaka stvar –: tam frata zdaj leži; le ciproš cvete rdeče: kakor iz rane speče pokaže zdaj se kri. </poem> ====O avtorju in njegovih delih==== Avtor poezije je [[:w:Janko Glazer|Janko Glazer]]. Glazer je bil slovenski pesnik, literarni zgodovinar, knjižničar in urednik. Rodil se je v Rušah pod Pohorjem 21. marca 1893. Bil je iz kmečke družine. V Ljubljanskem zvonu je bila natisnjena njegova prva pesem Spomenik (pod psevdonim Aleksij). Leta 1913 je začel študij slavistike, germanistike in filozofije v Gradcu. Na splošno s študijem slavistike ni bil zadovoljen, zato se je leta 1914 v letnem semestru prepisal na prirodoslovje na Dunaju, naslednje študijsko leto pa se je vrnil v Gradec in prirodoslovju dodal kemijo. Med študijem, leta 1917, se je poročil z Marijo Robnik, kmečkim dekletom in študentko, tudi doma s Pohorja. Po prvi svetovni vojni se je spet posvetil študiju slavistike in germanistike. Od konca 1919 pa je študij nadaljeval na univerzi v Ljubljani. Tam je leta 1922 diplomiral. V jeseni leta 1920 je postal profesor (prve dve leti suplent) slovenščine in nemščine na mariborski klasični gimnaziji. Bil je tudi mentor mladih literatov. Isto leto je uredil antologijo Slovenska narodna lirika (1920) in napisal njen uvod. Zaradi izjemnega delovanja so ga zaposlili v mariborski Študijski knjižnici. Od leta 1931 do 1941 je bil njen ravnatelj. Leta 1945 se je vrnil iz Srbije in je spet prevzel ravnateljstvo ter s časom postavil trdne temelje za današnjo Univerzitetno knjižnico v Mariboru. Janko Glazer je izdal tri pesniške zbirke: ''Pohorske poti'' (1919), ''Čas-kovač'' (1929) in ''Ob jesenskem ekvinokciju'' (1946). Aprila 1945 mu je umrl sin (Matija) v bojih pri Brčkem. Svoje trpljenje je opisal v pesmi ''Ciproš''. Izšla je v zbirki ''Pesmi in napisi'' leta 1953 pri založbi Obzorje. Pisal je tudi ocene leposlovnih del, razprave iz literature, etnografije in razne zgodovinske zapise, ki jih je objavljal večinoma v Časopisu za zgodovino in narodopisje, življenjepise za ''Slovenski biografski leksikon'' in tudi prevajal (Goetheja, Prešernove nemške pesmi). Uredil je tudi izbor pesmi o ljubezni z naslovom ''Jaz in ti'' (1952) ter ''Sto pesmi za otroke'' (1974). Leta 1959 se je upokojil, vendar je še se ukvarjal s knjižničarskem delom, in sicer urejal rokopisni oddelek. Leta 1968 je ista založba spet izdala nov izbor z naslovom ''Pohorje''. Tretji izbor, ki ga je pripravila njegova hči prof. [[:w:Alenka Glazer|Alenka Glazer]], je izšel ob stoletnici njegovega rojstva. Umrl je 2. februarja 1975 na svojem domu v Rušah. ====Tema in odmev poezije==== Tema oziroma osrednji problem je '''smrt sina''', ki pesniku povzroča trpljenje. Ta bolečina se skozi pojavlja: izgubo primerja z rano, ki se zaceli, ampak se vedno znova iz nje prelije kri - tako se pohorske trate vsako leto znova pokrijejo s cvetjem ciproša, ki je rdeče barve. Poezija odmeva spomine na grozote 2. svetovne vojne, v kateri je umrlo veliko ljudi. Menim, da take poezije bodo odmevale z njihovimi simboli in pomeni v nedogled, saj take tematike in posledice bodo vedno ostale zapečatene v zgodovini in hkrati v "človekovi dediščini". Takih dogodkov je nemogoče zbrisati enako za pomen takih literarnih del. ====Uporaba in ozadje poezije==== V poeziji so '''uporabljena''' različna slogovna sredstva: ponavljanje, inverzija, okrasni pridevki, številne metafore, komparacije, stopnjevanje, oklepajoča rima (ABBA, CDDC, EFFE, ABBA) ... Poezija je lahko uporabljena tudi kot splošen primer za trpljenje staršev zaradi izgube otroka. '''Ozadje ali kulisa''' je v prvi in zadnji kitici je rdeča frata (poseka) pokrita s ciprošem. V drugi kitici je pa zelenje oziroma gozd, ki gostuje ptice, ki lepo prepevajo. V tretji kitici pa je bučeč (glasen) vihar, ki si naredi pot skozi veje, vrhove, skratka njegova figura je neustavljiva. ====Interpretacija==== '''Prva kitica''' - Ciproš je cvetje rdeče barve, ki spominja na kri. V pesmi simbolizira spomin na sina, ki je zapustil ta svet. Smrt sina je rana, ki avtorja boli konstantno. Tako se zgodi, ko se poseka gozd in na njegovem mestu vzcveti samo ciproš. '''Druga kitica''' - Dokler je gozd živel, je v njemu bilo življenje, in sicer se je slišalo ptičje petje. Tako je tudi sin imel lepo in živahno življenje, preden bi se to zaključilo. '''Tretja kitica''' - Vihar, ki napove spremembo situacije, močno prodira skozi veje in vrhove. Vihar uniči svet oziroma gozd, kar označuje, da usoda doseže sina. '''Četrta kitica''' - koncept je podoben prvi kitici, vendar v tej avtor zamenja vrstni red. Pove tudi, da samo ciproš raste, kar lahko interpretiramo, da zares pesniku je ostala le bolečina izgube. ====Mnenje o avtorju, poeziji in nalogi==== '''Avtor''' mi je zelo všeč, ker zgleda (vsaj po tistem, kar sem prebral) pošten, delaven, ambiciozen, a hkrati skromen in odločen. Tudi njegov način pisanja mi je zanimiv, saj njegove prispodobe so zelo dobro napisane. Cenim, da je vzgajal sina in hčerko z enako radostjo in da je hčerki predstavil svet pisanja. Menim, da je '''poezija Ciproš''' zelo dobro napisana, saj je bogata slogovnih sredstev in v štirih kvartinah pove vse. Izpove svoja čustva s pomočjo metafor, katerih spremlja narava kot kulisa, ki doda poeziji barvo in razlago situacije. Mislim, da sem '''nalogo''' primerno opravil, saj sem izpolnil vse, kar je bilo naročeno. Ker sem opazil, da ni bilo tega teksta na Wikiviru, sem se odločil, da ga bom pretipkal, tako da imamo kolegi in na splošno vsi, ki bi poezijo iskali, na spletu v zapisani obliki, saj sem prepisal poezijo iz ene slike na povezavi, ki je prisotna v virih. Želel bi dodati, da mi je bilo malo težavno najti literarno delo, vendar s pomočjo kolege (Miha Kovic), mi je uspelo. Seveda sem mu hvaležen, saj začetek nečesa je temelj, da se tudi ta nekaj konča. ====Viri==== * [https://revija.ognjisce.si/revija-ognjisce/27-obletnica-meseca/1715-janko-glazer Ognjišče, Janko Glazer] * [https://www.kamra.si/hu/hirek/item/bralna-uprizoritev-ko-cipros-zacveti.html Kamra, Bralna uprizoritev "Ko ciproš zacveti"] * [https://studentski.net/gradivo/umb_pef_rp1_spk_sno_prosojnice_predavanj_2012_2013_01 Študentski net, GRADIVO: PROSOJNICE PREDAVANJ 2012/2013] * Wikivir, [[:s:Janko Glazer|Janko Glazer]] * Wikipedija, [[:w:Janko Glazer|Janko Glazer]] * [https://fran.si/ Fran] (za besedišče) * [https://quizlet.com/299905917/slovenscina-slogovna-sredstva-flash-cards/ Flashcard, Slovenščina - slogovna sredstva] ===4. NALOGA=== Si ogledati forum ''Slovlit'', v arhivu poiskati kako sporočilo na dan lastnega rojstva (ali na kateri koli drugi dan). Sporočilo je treba povzeti, navesti žanr ter pokomentirati. - '''Opravljeno.''' [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2002/000500.html '''Literarna nagrada'''] [[:w:Saška Štumberger|Saška Štumberger]] '''Sporočilo''' Sporočilo je '''obvestilo''', ki je bilo objavljeno 26. 7. 2002 v [[:w:Tübingen|Tübingenu]]. V tem avtorica obvešča, da fundacija Roberta Boscha razpisuje literarno nagrado za tuje avtorje, ki pišejo v nemškem jeziku. Gospa Štumberger prosi, da se obvestilo posreduje naprej, saj si želijo tudi slovenskega zastopstva. Prispevke pa naj avtorji pošljejo gospodu Dornerju na založbo Klett-Cotta. '''Mnenje''' Pisal sem o tem sporočilu, ker nisem najdel nobenega objavljenega na svoj rojstni dan. Lepo je vedeti, da so Slovenci dobrodošli in celo toplo povabljeni na take prireditve v tujini. Čeprav se ni šlo za slovenščino, je bilo to še vedno pomembno za Slovence, saj so se lahko izkazali v tujem jeziku, vendar v skupnem načinu pisanja, in sicer v poeziji. Mislim, da je kultura (torej tudi '''jezik''') ena izmed konceptov, ki naj bi povezovali narode, saj ta v manjši količini običajno vsebuje tudi elemente neke druge kulture in tako naprej. Menim, da je jezik blaginja, ki gradi svoj narod, vendar ne smemo pozabiti, da jeziki izvirajo iz določenih jezikovnih skupin. Ker smo si vsi med sabo vsaj malo podobni, je prav, da ne skušamo povoziti drug narod s svojim, temveč da se kaj naučimo iz ostalih narodov, saj je kultura nastala zaradi ustvarjanja in ne uničevanja. Na kratko, morali bi spoštovati in sprejemati ostale kulture (jezike, vedenje ipd.), ne pa jih zaničevati in sovražiti, kar se na žalost se dogaja. ===5. NALOGA=== Na [[:w:Seznam slovenskih literarnih zgodovinarjev|seznamu slovenskih literarnih zgodovinarjev]] izbrati enega, ki se mu priimek začne z enako črko dekliškega priimka svoje matere in se seznaniti z njegovim delom (Cobiss, SB, dLib, Google ...); ter napisati nekaj o njem. - '''Opravljeno.''' :'''[[:w:Lino Legiša|Lino Legiša]]''' '''Lino (Vendelin) Legiša''' je bil slovenski literarni zgodovinar, profesor, filolog in literarni kritik. Rodil se je 22. marca 1908 v Škofljah pri Divači. Maturiral je na klasični gimnaziji v Ljubljani. Kasneje je študiral '''slavistiko''' v Ljubljani. Po diplomi je bil 2 leti '''suplent''' na klasični gimnaziji v Ljubljani. Doktoriral je leta 1938 z disertacijo ''Slovenska poezija od Vodnikovih Pesmi za pokušino do priprav za Kranjsko Čbelico''. Isto leto je začel delati kot '''profesor''' na celjski gimnaziji do leta 1941, ko se je odpravil v Pariz '''nadaljevat študij'''. Od poletja 1941 je sodeloval z '''OF''' (Osvobodilna fronta slovenskega naroda), 1942 je postal '''predsednik''' rajonskega odbora. Leta 1942 je bil odpeljan v internacijo, najprej v Italijo, kasneje v Dachau. Po vrnitvi je bil '''direktor''' odseka za literaturo na ministrstvu za prosveto. Od leta 1946 do 1954 je služboval kot '''profesor''' na srednjih šolah. Od leta 1955 dalje je deloval na '''inštitutu za slovenski jezik''' na '''SAZU''', ob tem pa je tudi '''predaval''' svetovno in jugoslovansko književnost na igralski akademiji. Bil je '''sourednik''' ''Jezika in slovstva'', ''Slovenskega pravopisa'' in ''Slovarja slovenskega knjižnega jezika''. Poleg tega je bil še '''urednik''' in '''soavtor''' ''Zgodovine slovenskega slovstva'', pripravil pa je tudi znanstveno izdajo ''Kalobškega rokopisa'' in ''Pisanic'' s študijami. V člankih, esejih in kritikah je '''spremljal''' sodobno slovensko literarno ustvarjanje. V zadnjih letih se je '''ukvarjal''' predvsem z znanstveno obdelavo starejše slovenske literature. Umrl je 28. junija 1980 v Ljubljani. :'''Slovenska poezija od Vodnikovih Pesmi za pokušino do priprav za Kranjsko Čbelico''' Snov je Legiša razdelil v tri poglavja (Starejša vrsta, Mlajši rod, Najmlajši), ki jim je dodal še Uvod o položaju in Zaključek. S posebno ljubeznijo pri tem razbira duhovne, slogovne in oblikovne elemente pri mlajšem rodu, ki že vsebujejo elemente romantike. Najlepše je označil Štefana Modrin jaka, Urbana Jarnika in Jana Primca, ki jih kljub njihovi formalni pomanjkljivosti ocenjuje in podrobno razkazuje, kako se pri njih staremu prosvetljenskemu vzgojništvu že pridružuje romantična ljubezen do narave, romantična fantastika in čustvenost, narodopisna romantika in romantična kulturna filozofija. Omenjen je tudi Prešeren, ko je bil v dobi učenja in se ni še do vrha razvil. Pripoveduje tudi o funkciji Čopa. Manj ljubezni pokaže Legiša prosvetljencu Vodniku. Označil ga je kot duhovnega lika odmirajočega prosvetljenskega racionalista z le prav malo znaki porajajoče se nove dobe (narodna pesem, narodni ponos), ki torej mlademu svetu ni mogel dajati novih pobud. Njegova ocenitev je bila bistveno bolj ostra in nižja. :'''Viri''' * Wikipedija, [[:w:Lino Legiša|Lino Legiša]] * dLib - [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-HZDG1WX0 Slovenska poezija od Vodnikovih Pesmi za pokušino do priprav za Kranjsko Čbelico] ===6. NALOGA=== Pregledati slovenske klasike v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev in poročanje o njih (uredniki, obseg, ženski delež ...). - '''Opravljeno.''' '''O zbirki''' Zbirka Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev je najstarejša in največja kontinuirana knjižna zbirka v slovenskem jeziku. Sprva Anton Ocvirk kasneje pa France Bernik sta v njej izdala glavnino slovenske literarne klasike. Anton Ocvirk, ustanovitelj zbirke, jo je urejal od 1946 do svoje smrti leta 1980. Tega leta je postal glavni urednik France Bernik, ki je zbirko urejal do konca 2010. Leta 2010 je zbirko prevzel [[:w:Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU]], je izšlo več kot 230 knjig zbranih del in nekaj monografij. Od leta 2011 je zbirka pod uredništvom Matije Ogrina in ohranja temeljne konceptualne značilnosti, ki so ji bile določene že ob začetku. Žal pisateljic je bolj malo. Najbolj izstopata [[:w:Katja Mihurko Poniž|Katja Mihurko Poniž]] in [[:w:Marja Boršnik|Marja Boršnik]]. :'''Viri''' * Wikipedija, [[:w:Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti|Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU]] * Spletna stran Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, [https://isllv.zrc-sazu.si/sl/publikacije/zbrana-dela-slovenskih-pesnikov-in-pisateljev-19462016#v Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev] ===7. NALOGA=== Sprehoditi se po zbirki ''Literarni leksikon'' in poročati o avtorjih in temah. - '''Opravljeno.''' '''O Literarnem Leksikonu''' ''Literarni leksikon'' je '''zbirka monografskih študij''' o literarni vedi. Od leta 1979 do 2001 jo je izdajal Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede pri ZRC SAZU. Njeno nadaljevanje je zbirka ''Studia letteraria'', ki jo je tudi izdajal ZRC SAZU v sodelovanju z DZS. Pobudnik za nastanek Literarnega leksikona je bil akademik [[:w:Anton Ocvirk|'''Anton Ocvirk''']]. Zasnoval je edicijo, sestavil geslovnik in zbral sodelavce. Namenjen je bil širši problemski obravnavi osrednjih strokovnih vprašanj. Temeljna ideja se je v nadaljevanju ohranila, preoblikoval pa se je način njene izvedbe. Literarni leksikon sestavljajo samostojne študije iz različnih področij in iz več tematskih skupin, kot so: splošni literarni pojmi, dobe, gibanja, vrste, zvrsti, oblike, poetika ... Te so izhajale v tematsko zaokroženih zvezkih. Pojmi pa so prikazani z mednarodnih zgodovinskorazvojnih vidikov. Važnejša (glavna) gesla so bila obdelana izčrpno in iz čim več vidikov, kar je prispevalo zbirki boljšo kredibilnost. Prvi zvezki so izšli na začetku leta 1979. Prvih deset je uredil '''Anton Ocvirk''', po njegovi smrti pa je prevzel uredniški kolegij, sestavljen iz sodelavcev literarnoteoretične sekcije '''Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede'''. Kolegij je nato dirigiral delovanje zbirke. Izdanih je bilo 46 zvezkov in zbirka je bila okvirno zaključena leta 2001-2002. '''Avtorji monografskih študij''' je veliko (od teh je 5 žensk), ti so: Anton Ocvirk (5), Janko Kos (9), Denis Poniž (3), Kajetan Gantar (3), Miran Hladnik (2), Dušan Ludvik (2), Darko Dolinar (2), Katarina Bogataj-Gradišnik (2), Vlasta Pacheiner-Klander (2), Majda Stanovnik (1), Vera Troha (1), Metka Kordigel (1) in drugi. :'''Viri''' * Wikipedija, [[:w:Literarni leksikon|Zbirka Literarni leksikon]] ===8. NALOGA=== V okolici svojega kraja poiskati neko kulturno dediščino, jo fotografirati in naložiti v Zbirko. - '''Opravljeno.''' :'''1. Povezava:''' [[:w:Slika:StolnicaKoper.jpg|Slika:StolnicaKoper.jpg]]. Sliko sem dodal še na '''wikipedijski strani:''' [[:w:Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper|Stolnica Marijinega vnebovzetja, Koper]]. :'''2. Povezava:''' [[:w:Slika:Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper.jpg|Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper.jpg]]. Sliko sem dodal še na '''wikipedijski strani:''' [[:w:Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper|Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper]]. ===9. NALOGA=== Za nalogo prispevati za javno dobro na svoj način. - '''Opravljeno.''' '''Wikipedijska stran:''' [[:w:Andraž Jež|Andraž Jež]], v sodelovanju z Rení Jakomin. <br> <br> <br> <br> =='''Nekaj besed o sebi'''== Sm '''Luka Lončar''' j'n p'rhajm sz Italije. Šolu sm se anka večinoma u Italiji, ma sz slovenskim učnim jezikom, ka p'meni, d' je vse p'teklo pu slovensko. Srednjo šulo pa sm opravu u Izoli. Sz cejtm sm vidu, d' so mi jeziki dosti ušeč, še pusebi slovenski j'n italijanski jez'k. Z'tu sm pršu v Ljubljano, se n'učt j'zika z' prou. =='''NOVA PISARIJA'''== <br> ===''UVOD''=== Avtor knjige je '''Miran Hladnik'''. Prva poglavja so prišla na svet leta 2012, vendar je datum vpisa prve izdaje v Cobiss leta 2014. Prva '''fizična izdaja''' se je vršila leta 2016 (400 izvodov). Naslov ''Nova pisarija'' je sestavljen iz dveh besed: '''nova''' in '''pisarija'''. Nova namiguje na nove medije, vendar se tu omejuje na tiste s tesnejšo navezavo na tradicionalne oblike pismenosti. Torej se ukvarja z besedilom '''na zaslonu in tudi s sliko'''. Pisarija pa izvira iz naslova '''''Kranjska pisarija''''' od Prešerna (leta 1831 v Kranjski čbelici), pri kateri France karikira ideal ljudskega jezika in nabožnega utilitarnega pisanja kot primerne podlage za slovensko besedno umetnost. V satirični pesnitvi sta učenec, ki sprašuje, in učitelj (pisar), ki mu odgovarja. S pisarjevim stališčem je pesnik ironiziral nasprotnike svoje poetike: Jerneja Kopitarja, Franca Serafina Metelka, škofa in nabožnega pisca Matevža Ravnikarja ter cenzorja Jurija Pauška. V njegovi pesniški zbirki '''''Poezije''''' v razdelku Različne poezije pa je bila leta 1847 ta ista pesnitev objavljena pod imenom '''''Nova pisarija'''''. '''Wikiknjige''' niso zaključene enote, ni mogoče govoriti o njihovem izidu kot dogodku, ampak jih je treba razumeti kot proces, kot dobesedno "rastočo knjigo". V knjigi avtor posveča pozornost '''znanstvenemu''' oziroma '''strokovnemu pisanju''', vendar se včasih posveti tudi leposlovju, in sicer kot primerjavo za lažjo razlago pri določenih temah. ===''1. PISMENOST''=== Nekoč izraz pismenost je imel drugačen pomen kot danes. Bilo je tudi zelo malo pismenih, saj je to bil za tiste čase velik privilegij. V delu Vodnikovih knjig je pomenila za slovnico. Sedaj ima sodobnejši in širši pomen, in sicer '''"znanje, poznavanje česa sploh"'''. Torej gre se za več ravni pismenosti, kot so na primer: digitalna pismenost, medijska, prometna, kartografska, finančna, matematična, kulturna ... Seveda je več '''pismenosti (specialnih pismenosti)''', ki omogočajo komuniciranje v zaokroženih skupinah in specifičnih situacijah (npr. obvladati računalnike pomeni biti računalniško pismen; biti sposoben se znajti v mestih pomeni biti urbano pismen). Biti '''pismen''' pomeni tudi obvladovati znakovni sistem za (pisno) komunikacijo. Pismenost določa tudi prag civiliziranosti in je samoumevno, da v razvitih državah so vsi pismeni. Pismenost razumemo kot '''dvojno sposobnost:''' # sprejemanja in razumevanja zapisanih informacij; # njihovega tvorjenja in posredovanja. Seveda "moderna" pismenost zajema tudi prepoznavanje določenih '''tehničnih simbolov''' (npr. simbol za on/off), '''spretnosti rokovanja''' z elektronskimi napravami (npr. kako pravilno uporabljati indukcijski štedilnik) in '''tehnične spretnosti''' (npr. znamo napolniti pravilno baterije mobilnega telefona). Lahko jo definiramo kot '''splošno pismenost''', saj vključuje spretnosti za znajdenje v vsakdanji komunikaciji. ====INFORMACIJSKA DRUŽBA==== Informacijska družba (informacijska/digitalna doba) je ime za '''socialni vzorec današnjega časa''', ki nadomešča starejšo industrijsko družbo (industrial society). V tej naj bi se podjetnost/kreativnost prednostno nanašala na udeležbo pri '''produkciji informacij''', torej na vsakršno kulturno možnost: znanstveno, umetniško, izobraževalno; ne pa z namenom prodaje/potrošnje in družbenega ugleda. Dandanes se vse bolj uporabljajo '''elektronske knjige''', vendar tiskane knjige ne bodo izumrle. Pomen tiskanih knjig se pa spreminja. ====WIKIJI==== Wikipedija in sestrska spletišča so last neprofitne organizacije '''Wikimedia'''. So en predstavnik informacijske družbe. Lastnosti teh spletišč so: '''lahka dostopnost''', '''volontarizem''' (objavljanje ne prenaša profita), '''kooperativnost''' (običajno več oseb prispeva k objavi del) in '''tesnejši stik z realnostjo''' (jasno in jedrnato enciklopedično izražanje). Wikimedijina spletišča zajemajo: '''Wikipedijo''', '''Wikivir''' (stara besedila v javni lasti), '''Wikiknjige''' (knjige in priročniki), '''Wikiverzo''' (za seminarje, projekte in predavanja), '''Zbirko''' (slikovno gradivo), '''Wikislovar''' in še druga spletišča. Vsa ta spletišča imajo status '''cc (creative commons)''', kar pomeni '''"licenca ustvarjalnega ljudstva"'''. Creative commons prevajajo z "ustvarjalna gmajna", kar z asociacijo na slovensko pesem "Leukhup, leukhup, leukhup, leukhup woga gmaina" iz 16. stoletja opozarja na svojo uporniško dimenzijo, uporniško vsaj v razmerju do omejujočega copyrighta. Wikiji so spletna računalniška tehnologija '''druge generacije''' (splet 2.0). Bistvo je v temu, da poleg pridobivanja informacij, bralec lahko posega v ta spletišča, in sicer lahko prispeva k navajanju novih informacij. Wikipedija nas nagovarja k sodelovanju. Nekoč je biblija služila kot merilo za '''razvrščanje razvitosti jezikov''', danes pa število in kvaliteta objavljenih člankov na Wikipediji. Wikiji so nekako vzorčna oblika sodobne pismenosti. S '''kvaliteto in številom člankov na Wikipediji''' se meri vitalnost jezikov in njihova sposobnost preživetja, kar pomeni, da kot jezikovna identiteta obstajamo le, če obstajamo tudi na Wikipediji. Slovenska Wikipedija obstaja od leta 2002. Na lestvici jezikov na Wikipediji je '''slovenščina''' trenutno okrog '''40. mesta'''. Z emancipacijo drugih jezikov se na lestvici spušča. Glede na '''število govorcev''' pa naj bi bila njena "pravična" uvrstitev nekje okrog '''150. mesta'''. Po Kornaijevi kategorizaciji spada slovenščina v 2. skupino, ki se imenuje '''vitalni jezik''' (83 jezikov). Jezikom 2. skupine zagotavljajo eksistenco '''potrebna digitalna orodja'''. V 1. skupini, '''comfort zone''', pa je 16 jezikov, ki se jim ni treba bati za preživetje. V 3. skupini, '''border line''' (90), so jeziki z nejasno prihodnostjo. Ti jeziki imajo '''dve opciji''': slediti zahtevam informacijske družbe (primerna jezikovna politika), ki postavlja skupnosti in se posledično povzpeti med vitalne jezike '''ALI''' se ne zavzemati za napredek jezika in z napačnimi potezami zdrsniti v 4. skupino, '''moribund or dead''' (41), ki se še pišejo. Na svetu je veliko več jezikov (okoli 6500), ki jih govorijo '''zelo majhne skupnosti''', ki se ne pišejo (ni slovnic, slovarjev in niti digitalnih orodij) ter izginjajo skupaj z zadnjimi govorci. "Svoboda, enakost, bratstvo in prostovoljnost" so temeljna načela Wikipedije. Wikipedijina proizvodnja informacij je alternativa državnim (etatističnim) in tržnim (merkantilističnim) sistemom družbe. '''Nevtralnost''' je tudi eden izmed Wikipedijskih principov (NPOV - neutral point of view). Nevtralnost je bistvena pri analiziranju in pisanju o preteklosti. '''Wikipedija''' se razlikuje od drugih publikacijskih možnosti (knjige, revije itd., ki jih je treba plačati), ker: * Wikipedija '''nima zaposlenih''', zanjo ni država in niti mednarodnih profitnih družb; * piscem '''ni za zaščito''' avtorskih pravic; * prispeva lahko '''vsakdo'''; * uveljavlja '''sodelovanje''' namesto tekmovalnosti; * so objave neposredno '''primerljive'''; * je '''samorefleksivna''' (možnost ogleda historiata in pogovorne strani člankov). '''Človekove socialne aspiracije''' so v bistvu načrti in ambicije za kulturo, umetnost, socialne projekte in jezik na sploh. V preteklosti so '''zamrle''' zaradi neoliberalizma in posledično kapitalizma (prvobitne akumulacije kapitala). Dandanes se '''spet prebujajo''', v ekonomiji se zbirajo pod ključnimi besedami: '''univerzalni temeljni dohodek''' (universal basic income), '''darilna ekonomija''' (sharing economy, gift economy) in '''socialno podjetništvo''' (skupnostno, neprofitno podjetništvo). Na področju intelektualne proizvodnje pa pod gesli: '''odprti podatki''' (open data), '''prosti dostop''' (open access), '''creative commons''', '''Wikipedija''' itd. =====Wikiji in šola===== Wikipedija in sestrska spletišča (Wikiverza) so močno '''pedagoško orodje'''. Leta 2005 so se z njimi začeli ukvarjati fakultetni seminarji in leta 2007 so študentski wikiprojekti dobili na seznamu projektov '''svoje poglavje'''. Ob šolskim delovanjem se pojavi vprašanje ali je prav, da šola koristi Wikipedijo in podobno, saj s tem "ne spoštuje" enega izmed temeljnih načel, ki je '''prostovoljnost''', saj dijaki in študentje so '''prisiljeni''' v to, če želijo izdelati predmet. '''Akademska skupnost''' ima prednost: v njej je meja med delovno prisilo in prostočasovnih hobijev projicirana. V skrajnih primerih pa akademske strukture prepovedajo uporabo Wikipedije kot pedagoškega orodja. '''Wikipedija''' ni kvaliteten nadomestek za '''spletno učilnico'''. To je lahko Wikiverza, ki naj bi '''pripravljala nove člane''' v svet Wikipedije. Obstajajo še druga podobna orodja za učenje in poučevanje na daljavo, kot sta na primer Moodle (prostodostopna) in MOOC (odprta javnosti), ampak Wikiverza zgleda '''enostavnejša''', saj ne zahteva montaže programa na inštitucionalni strežnik. Zaradi zelo obsežne svobode in javnosti Wikiverze, ta za ocenjevanje študentskih izdelkov '''ni primerna'''. Obstajajo tudi '''škodljive intervencije''', ki škodujejo Wikipediji in sestrskim spletiščem, to pa imenujemo '''vandalizem'''. Ta vandalizem ne predstavlja nikakršne grožnje, saj se lahko s klikom na ''razveljavi'' v historiatu takoj odpravi in je problem rešen. ====AVTOR==== Preden bi začele delovati interpretacijske šole v 60. letih je bilo pisanje večinoma usmerjeno '''k avtorju''' in nastala je biografija kot '''literarnovedni žanr''', na primer Ivan Prijatelj (''Duševni profili slovenskih preporoditeljev''), Anton Ocvirk (''Levstikov duševni obraz''), zbirka ''Znameniti Slovenci'', zborniki o velikih ustvarjalcih, njihovih korespondencah, postavljanje spomenikov ipd. '''Sledeča generacija literarnih zgodovinarjev''' je preusmerila pozornost '''z avtorja k besedilu''', kjer je bilo skoraj prepovedano spraševati se, kaj je avtor s tem hotel povedati. Primeri so knjiga ''Lirika, epika in dramatika'' (Matjaž Kmecl, Helga Glušič, idr.), zborniki ''Obdobja'', Tone Pretnar pa je opozarjal na avtonomnost in nedotakljivost besedila. V 80. letih se je pozornost usmerila '''k bralcu:''' njegovim kulturnim interesom, potrebam ter obzorju. Razvije se '''"literatura za bralca"''' (z razliko od "elitne literature", ki je "avtorska literatura"). Zaradi številnih demokratičnih sprememb so nekatera besedila '''izgubila na pomenu''', saj je nekoč '''vrednotenje''' bilo drugačno, dandanes se teža pomembnosti besedila določa tudi v razmerju do bralca. =====Motivacija za pisanje===== Pišemo zaradi '''ubesedovanja vrednega predmeta''', '''samega sebe''' ali '''socialnih skupin''', ki jim pripadamo. Med motivacijami je včasih težko razlikovati. '''Napačno''' je razmišljanje, da brez etike ni humanistike, ker je etičnost lastnost '''humanističnega odnosa''' do sveta. '''Etično problematičnost''' zasledimo v avtorjevem napuhu (samopoveličevanje, prestiž, znanstvene prevare). Napuh povzroči '''neetično ravnanje''' do kolegov, na primer avtorji izumljajo lastne termine in se identificirajo za njihove utemeljitelje, od drugih pa zahtevajo njihovo upoštevanje. Neetično je, kadar pregledanega gradiva, ki smo ga uredili, ne ponudimo drugim v obdelavo, še huje je, če kolegu prevzamemo njegovo vsebino, na kateri se je veliko trudil. Neetična motivacija za pisanje je '''obsesija s pisanjem''' (skribomanija, grafomanija), ta je ena skrajna oblika pisanja. Pri leposlovju je večinoma '''način pisanja''' (slog = kako je nekaj sporočeno) pomembnejši od vsebine. Elitneži ("visoki avtorji") mnogokrat pišejo tako, da jih širša javnost ne razume, ker želijo uveljaviti svojo izjemnost. Taka literatura je '''žaljiva do bralca''', saj pri njem povzroči "občudovanje avtorjeve avtoritete" in sram ob priznavanju, da besedila ne uspe razbrati. '''Ti avtorji''' so prepričani v lastno nezmotljivost in veličino, pisanje za splošno družbo se jim zdi nekaj slabega, saj po njihovem mnenju prilagajanje ljudskemu okusu pomeni prilagajanje nizkemu okusu. Pri Nemcih imajo tudi '''slab prizvok''', in sicer jih slabšalno poimenujejo "Literatenliteratur" (pisatelji, ki želijo, da jih razume le ozek krog strokovnjakov v literaturi). Paziti moramo, da ne spregledamo '''avtorjevega namena''' in da se potrudimo si razložiti besedilo tako, kot je bilo zapisano, seveda si lahko po svoje interpretiramo (književnost odpira vrata mnogim interpretacijam). Glede na teorijo funkcijskih zvrsti jezika smo lahko pismeni na '''štirih področjih:''' *'''vsakdanje sporazumevanje;''' *'''leposlovje;''' *'''strokovno''' (učbeniki, enciklopedije, leksikoni in slovarji, znanstvena spoznanja prenašajo k širšem uporabniku in jih popularizirajo) in '''znanstveno sporazumevanje''' (znanstvene objave v revijah, zbornikih, knjigah ter spletiščih, ker so to edina mesta, kjer se znanost dogaja); *'''publicistično (novinarsko) sporazumevanje''' (dnevni časopisi, zabavne periodike, blogi avtorjev brez ustreznih referenc). =====Izbira jezika===== Če pišemo za '''globalno javnost''', pišemo v angleščini (lingua franca), če pišemo za '''domače ljudi''', pišemo slovenščini, kar ne pomeni, da moramo govoriti o slovenščini le na Slovenskem, ampak da se '''razširjamo''' preko meja nacionalne filologije in meja jezika. Vključeni smo v '''mednarodno izmenjavo znanja''', kar lahko izkoristijo tuje založbe, z namenom da bi izdali knjigo brez stroškov, ker jih pokrivajo slovenski projekti. '''Strah''', da bi se '''slovenistična znanost''' v bodoče dogajala v drugih jezikih je '''pretiran'''. Povzetki v tujih jezikih so bili v slovenističnih revijah že od nekdaj. Danes je pogoj za '''državno financiranje'''. ''Slavistična revija'' je objavljala izvlečke v tujih jezikih. Angleščina je kmalu prevladala nad nemščino in ruščino, danes prevajajo zbornike v dva glavna jezika. Slovenski jezik in literatura '''težko vzbudita mednarodno zanimanje''' (izkazalo se je pri spremljanju uspeha ''Slavistične revije''). Angleške objave so v '''privilegiranem položaju''', saj večina literature pripelje do njih. Prevajanje v angleščino in promocija v mednarodnem okviru sta '''pogoj''', da imajo objave možnost biti vplivne izven domačega jezika in stroke. '''Slovenska Wikipedija''' je zaživela, da bi se vanjo pretočila strokovna spoznanja '''slovenskih raziskovalcev''' in '''inštitucij v slovenščini'''. =====Izbira teme===== Kazalec '''življenjskega standarda''' in hkrati kazalec '''razvitosti sistema''' predstavlja število '''izbirnih možnosti'''. Število možnih izbir s časom '''raste''', zaradi tega se večkrat pripeti '''neodločnost'''. Izbira enega ne pomeni prikrajšanje drugega. V akademskem svetu izbiro '''teme''' nam narekujejo '''nadrejeni''' – študentom asistenti in profesorji, diplomantom mentorji … Je pa res, da če bi si, učenci popolnoma sami izbirali temo, to dolgoročno verjetno ne bi ostalo pristno. Večino zanima le določeno področje in zato drugih sploh ne bi spoznali. Pomembno je vedeti, da '''naklonjenost''' določeni temi ni nujno predispozicija za dobro '''raziskovalno delo'''. Tema, ki je neznana ali ni ravno pri srcu, zahteva toliko boljšo poglobitev, saj takšne situacije obetajo več. Neprestano ponavljanje enih in istih tem pri diplomskih, magistrskih ali pa doktorskih nalogah '''nima smisla'''. Pomembnost se določa v '''mednarodnem okolju''' in zato med pomembnejše teme spadajo tiste, okrog katerih se zbira več strokovnjakov in piscev. Mednje seveda ne spadajo slovenske teme, saj predstavljajo le '''manjši del razprav''' o jezikoslovju in književnosti. Danes se spremembe '''na lestvici pomembnih del''' dosegajo z vključevanjem spolnega filtra (ženske teme), skozi žanrsko perspektivo (humor, zgodovinski roman), motivne perspektive (tematizacija drugega) itd. V znanosti je izbirnih možnosti tako pri temi kot pri orodjih '''ogromno'''. Zato ni treba prežati na ene in iste teme, ki v javnosti veljajo za osrednje ali temeljne. =====Vaje v pisanju===== '''Pisanje''' je veščina, spretnost, ki se je treba naučiti. V osnovni šoli se malčke nauči pisati ročno, ker pisanje krepi inteligenco in pomaga pri pomnjenju črk. Bodisi tipkanje kot pisanje spadata med '''haptične''' oziroma '''tipalne izkušnje''', ki so razvojno pomembne. '''Wikivir in Wikiverza''' sta zelo ustrezni spletišči za '''skladiščenje slovenske literarne klasike v javni lasti''', saj sta dostopna vsakomur. Besedila na teh spletiščih so bila '''digitalizirana''', ker drugače ne bi čez desetletja bila več dosegljiva in berljiva, saj so zelo stara in lahko pokvarljiva. =====Usoda avtorstva===== Nekoč je biti avtor/avtorica pomenilo pripadati '''ustvarjalni eliti''', prinašalo je '''družbeni ugled''' in '''osebno zadovoljstvo'''. Visok ugled avtorstva je viden pri avtorjevih zahtevah, da lektorji in uredniki '''čim manj spreminjajo''' besedila. Nekateri avtorji so do svojih del '''preveč ponosni''' in želijo z njimi razpolagati tudi, ko so pravice že prodali. To želijo doseči z navito ceno publikacije, s prepovedjo razširjanja po spletu ali s preprečevanjem ponatisa v učbenikih, kar pa ni popolnoma etično. ======*Soavtorstvo*====== Posege v besedilo na Wikipediji in sestrskih spletiščih se ne sme razumeti kot kritiko temveč kot '''sodelovanje'''. Pravila soavtorjev (sourednikov) so na Wikipediji kar '''utrjena''', izhajajo pa iz '''enciklopedičnega pisanja''', ki je bilo tudi skupinske narave. Wikiknjige deklarativno nudijo '''možnost skupinskega avtorstva'''. Ker gre za daljša besedila, kjer je avtorski '''delež posameznika očitnejši''' kot na Wikipediji, je značilno, da je na začetku v Wikiknjigi '''seznam vseh sodelujočih''' (ali tistih, ki so se največ ukvarjali). Pravila avtorskega sodelovanja na Wikiknjigah '''niso določena'''. '''Pravila''' za oblikovanje nekega teksta skupaj z drugimi so: # pisati v oklepaju vprašanje '''delitve dela in zaslug za delo'''; # '''odprtost''' pri sprejemanju in usklajevanju načrtov; # '''zatreti ponos''' (ego); # '''zaupati sodelavcem'''; # pustiti soavtorjem '''pravico veta na vsebine'''; # dati '''v ospredje vsebino''' in ne avtorja vsebine. =====Objavljanje===== Ker le objave štejejo, je koncept avtorstva najbolj povezan z '''objavljanjem'''. V preteklosti je bilo objavljanje del težje kot je danes objavljanje člankov na spletu. Danes "postaviti besedilo" pomeni naložiti ("to upload") besedilo na kako '''spletno mesto'''. Če je to mesto namenjeno številnim bralcem, postaviti besedilo pomeni hkrati ga '''objaviti'''. Cilj objavljanja je, da članke '''bere čim več ljudi:''' spletni časopisi, blogi, forumi ... Besedila na Wikipediji in Wikiviru so na vrhu med zadetki, za besedila na Wikiverzi pa to ne velja; vsa ta besedila pa so '''objavljena'''. Wikiverza je sklop učilnic, v katerih so teksti namenjeni lokalni, razredni rabi. =====Množični um ali pametna množica===== Sodobna množica prisega na red, deluje zavestno, ukvarja se s storitvenimi dejavnostmi in duhovnim delom. Včasih '''množica''' opravi naloge in rešuje probleme '''boljše''' kot njeni posamezniki, kar dokazuje '''Wikipedija'''. Množični um, kolektivna pamet/zavest, množična zavest so izrazi, ki označujejo način '''organizacije znanja v informacijski družbi'''. Gre za znanje, ki ga uporabniki spleta objavljajo na '''raznorazna spletišča'''; je javno dostopno in se stalno izpopolnjuje. Znanje mora biti (za razliko od materialnih dobrin) '''zastonj'''. Splošno znanje pa nastaja kot '''produkt dialoga med posamezniki'''. Ameriški računalničar, pisatelj in glasbenik '''Jaron Lanier''' je izrazil '''kritiko'''. Meni, da lahko popolnoma vsak sodeluje pri oblikovanju informacij, kar pomeni grožnjo zahodni civilizaciji, ki temelji na intelektualnih dosežkih posameznih osebnosti, v političnem smislu pa na reprezentativni demokraciji. Vsak lahko objave '''prireja''' sebi v prid. Prav tako očita, da je Wikipedija primer "vladavine drhali"; ostro '''napada''' anonimne urednike, ki se norčujejo iz resnih strokovnjakov. '''Trdi''', da možnost prostovoljnega objavljanja na Wikipedijo podpira le organizacijo obstoječega znanja, ne pa tudi produkcijo novega. Marsikatera Lanierjeva opazka '''drži'''. =====Avtorske licence===== Rezultat pisanja je '''besedilo''', ki v pravu je definiran kot '''intelektualna lastnina'''. Ob tej se je oblikovala '''specifična zakonodaja''', ki se imenuje '''copyright''' oziroma '''avtorske pravice'''. Težave z avtorskimi pravicami se pripetijo v glasbi, filmu, fotografiji, arhitekturi in besedilih v digitalni obliki. ======*Creative commons*====== '''Creative commons''' ("ustvarjalna gmajna") je '''avtorska licenca''', ki izhaja iz svobodne kulture ("free culture"), kateri pojem je uveljavil Lawrence Lessig. Creative commons najprej '''ponuja tekste''' in '''kasneje dodaja''' pod kakšnim pogojem. '''Vrste licenc cc (stran 62) so:''' * '''Priznanje avtorstva''' = Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja. Dovoljena je izdelava izpeljanih del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno; * '''Deljenje pod istimi pogoji''' (share-alike - SA) = Izpeljano delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega besedila (copyleft); * '''Nekomercialno''' (non-commercial - NC) = Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave samo za nekomercialen namen. '''Wikipedija takih del ne sprejema'''; * '''Brez predelav''' (no derivative works - ND) = Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. '''Wikipedija takih del ne sprejema'''. Licence cc so '''spremenljive''', avtor lahko licenco, ki je opremil s '''svojim delom''', tudi spremeni. Licence '''redno uporablja:''' medijska hiša Al Jazeera, PLOS (Public Library of Science), Bela hiša, pri nas spletišča Videolectures, Culture.si, znanstvene revije DOAJ (Direktorij prostodostopnih znanstvenih revij; ''Slavistična revija''). Najsodobnejša med licencami cc je '''Creative Commons Attribution 4.0 International license''' in ima globalno veljavnost. Dela so prosto dostopna '''pod pogojem''', da uporabnik navede njihovega avtorja. Oprema del na spletu z licenco cc je enostavna. Avtorji del, objavljenih pod '''licenco cc 4.0 priznavanje avtorstva''', ohranijo moralne avtorske pravice. Če želimo, da so naši teksti in fotografije brez zadreg '''uporabljeni na Wikipediji''', se moramo sprijazniti tudi z njihovo '''potencialno komercialno rabo'''. ======*Copyright*====== '''Copyright''' ("Zakon o avtorski in sorodnih pravicah") je ime avtorske zakonodaje, ki ščiti '''izvirna avtorska dela''', fiksirana v '''katerem koli mediju:''' literarna (računalniški programi), glasbena, dramska, filmska itd. Ščiti jih pred '''zlorabo''', kar je lahko '''nepooblaščeno''' razmnoževanje in dristribuiranje, '''nedovoljena''' javna izvedba ali '''predelava''' dela in '''objava''' takega izvedenega dela. Avtorska zakonodaja preganja '''kršitve avtorskih pravic''', kadar lastniki zaradi takega početja kršitelja utrpijo '''finančno škodo'''. Se pa avtorji obračajo na sodišča tudi, kadar so kršene njihove '''moralne avtorske pravice''' (nekorektnost ali odsotnost citiranja). Copyright izhaja iz trojih konceptov: # pri intelektualnih proizvodih je '''preveč poudarjen avtor''' (avtorstvo); # zrasla je iz izkušnje s tiskanimi objavami in se drugim medijem zato '''težje prilagaja''' (na internetu); # intelektualne proizvode obravnava v prvi vrsti kot '''lastnino''' in ne kot javno dobrino. '''Po avtorski zakonodaji''' izvirno delo pomeni vsaj minimalna količina kreativnosti. Kraja ideje za knjigo je neetično dejanje, '''ni pa kaznivo'''. Zaščita traja za '''časa življenja tvorca''' plus '''70 let'''. Anonimna in psevdonimna dela stopijo v javno last '''70 let po objavi'''. Neobjavljena dela (dnevniki, fotografije, rokopisi) so '''zaščitena''' enako kot objavljena. Izdajatelj neobjavljenega dela, ki je že v javni lasti, uživa avtorsko zaščito '''25 let po izdaji''', uredništvo kritične izdaje dela v javni lasti pa je zaščiteno '''30 let po objavi'''. Lastnik avtorskih pravic je avtor, dokler le-teh '''ne proda ali odstopi'''. Če delo ustvari nekdo v okviru svojih službenih obveznosti, lastništvo pripada inštituciji, ki se potrdi v pogodbi. Če je nastalo '''izvedeno delo''' (film po romanu, elektronska verzija knjige, učbenika, kazalo knjige, prevod...) z dovoljenjem lastnika avtorskih pravic prvotnega dela, ima status originalnega in avtorsko zaščitenega dela '''avtorske pravice''', med temi je pravica razmnoževanja in razpečavanja. '''Delo razmnožujemo''' s tiskanjem, fotokopiranjem, prepisovanjem, citiranjem, digitaliziranjem, nalaganjem s strežnika na svoj računalnik, '''delo damo na razpolago''' (razpečavanje) v razredu, na spletni strani, ko posodimo komu knjigo. To je dovoljeno početi, tudi če nismo lastniki avtorskih pravic, dokler gre za korektno oziroma '''pošteno uporabo''' ("fair use"), ki je '''neprofitna''' (nepridobitna). Če avtor poleg dela proda tudi avtorske pravice, ne odloča več o njegovem razmnoževanju. Avtor, ki je zainteresiran za ohranitev pravic, mora v pogodbo sam '''dodati člen''', da avtorske pravice zadrži pri sebi. '''Moralne pravice''' zajemajo intelektualne proizvode, ki so izdelani v manj kot 200 izvodih (npr. grafike) in dajejo avtorju omejeno pravico preprečiti uničenje svojega lastnega dela. ====BRALEC==== =====Prosti dostop===== Velja prepričanje, da mora biti '''prosto dostopno''' osnovno, srednje in visoko šolstvo. K prosti dostopnosti šolskega znanja pripomorejo zastonj učbeniki. Prosta dostopnost znanja zunaj šole '''ni samoumevna''' (za muzeje in galerije plačujemo vstopnino, za knjižnico članarino, za revije, časopise in časnike naročnino ...). '''Internet''' je razširil prostor svobodnega pretoka informacij, postopoma '''povečuje''' njihovo lahko dostopnost in neplačljivost. Hramba besedil in enciklopedičnih informacij na '''Wikipediji''' in '''Wikiviru''' je '''zanesljivejša''' kot na strežnikih domačih inštitucij. '''Velika mednarodna spletišča''' sploh '''ne diskriminirajo''' slovenščine, prej bi lahko to očitali domačim povzpetniškim inštitucijam. Dokaz '''vključenosti''' slovenščine in lokalnih kulturnih posebnosti pri Googlu so '''dudli s slovenskimi motivi'''. '''Googlove knjige''' v javni lasti ponuja ameriška nekomercialna organizacija Digital Public Library of America (DPLA) in HathiTrust Digital Library zastonj, podobno kot za evropske knjižnice počne to Europeana. Najbolj informacijsko zaprta in zaščitena področja človeškega delovanja so: vera, vojska, trgovina, uradovanje in industrija. Večkrat jim sledi beseda '''"skrivnost"'''. To so področja, pri katerih se sodobne skupnosti in posamezniki znotraj informacijske družbe ne bi smeli zgledovati. Informacijska družba si zaradi specifičnega značaja informacije lahko privošči '''kooperativnost''', ki je civilizacijsko višja oblika odnosov. '''EU''' zahteva '''prosto dostopnost znanstvenih objav projektov''', pri katerih je finančno udeležena. '''Prosta ali odprta dostopnost''' (OA open access) je geslo današnjega časa in od okoli 1990 dalje pojem, ki se nanaša na diseminacijo znanstvenih informacij. Zadeva '''vse oblike informacije:''' revijalna, knjižna, zborniška, spletna besedila, podatkovne zbirke in večpredstavno gradivo. Razlikovati je treba med: * '''prosto vsebino''' ("free content") = besedila, informacije lahko poljubno spreminjamo; * '''prostim dostopom''' = ne predvideva in ne dovoljuje poseganja v vsebino. Izrazov s pridevnikoma '''"odprti"''' in '''"prosti"''' je več: * '''odprti podatki''' (open data) = podatki na internetu, ki niso podrejeni restriktivnemu copyrightu; * '''odprti dostop''' (open access) = kako doseči svobodno dosegljivost znanstvenih publikacij in podatkov na spletu; * '''prosta vsebina''' (open content) = kako doseči svobodno dosegljivost virov (literature, videa, fotografij); * '''prosto znanje''' (open knowledge) = podobno kot odprti podatki, vendar širše: znanstveni, geografski in zgodovinski podatki, glasba, film, knjige, vladne in druge upravne informacije; * '''prosto izobraževanje''' (open education). Kopiranje je v tej kulturi v redu, če navedemo '''avtorja dela''', ki smo ga prekopirali. Med izrazoma '''prost''' in '''odprt''' poskušajo razlikovati pri projektu '''Open Access Slovenia:''' * '''prosti dostop''' (free OA) = brezplačno dostopnost besedila, za katero je avtor '''materialne pravice prenesel''' na založbo in je opremljeno z '''licenco ©''', na spletu; * '''odprti dostop''' (libre OA) = brezplačno dostopnost besedila na spletu, pri čemer je avtor '''obdržal materialne pravice''', besedilo pa je opremljeno z eno od licenc creative commons, ki jih v primeru revijalne objave '''določi revija'''. Za '''licence cc''' se previdni slovenski založniki neradi odločajo, bolj posegajo po njih samozaložniki. '''Prosti dostop''' pomeni, da lahko kdorkoli kjerkoli kadarkoli pristopi do neke informacije. Licenci '''CC-BY-SA 3.0''' in '''GFDL''' sta primera '''prave proste dostopnosti''' in opisujeta dostopnost '''Wikimedijinih spletišč'''. Dokument '''izgubi''' status proste dostopnosti, če moramo za njegovo uporabo '''plačati'''. Obstaja več '''"barv" dostopa:''' * '''zlati prosti dostop''' označuje dostop, ki ga je zagotovil založnik. Običajno gre za recenzirane revijalne članke; * '''zeleni prosti dostop''' označuje dostop, za katerega je poskrbel avtor s samoarhiviranjem objav ali njegov delodajalec s postavitvijo v prosto dostopni repozitorij. Običajno gre za predobjave ali poobjave. Založbe ne ponujajo člankov v branje zastonj, ampak stroške zaračunavajo avtorjem ali njihovim inštitucijam; * '''sivi prosti dostop''' označuje spletno dosegljivost publikacij, do katerih je načeloma težko priti: diplome, doktorati, konferenčna področja in izvlečki; * '''hibridni prosti dostop''' pomeni, da poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije. Gre predvsem za humanistične in družboslovne monografije, ki jim založnik z vzporedno spletno objavo skuša povečati uporabnost; * '''zakasnjeni prosti dostop''' je objava, ki pride v prosti dostop po določenem obdobju blokiranja proste dostopnosti, na primer v zamiku enega leta po objavi; * '''platinasti prosti dostop''' označuje publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov, ker je stroške objave pokril nekdo tretji (inštitucija, država). Slovenske znanstvene objave na spletu najbolje označuje ta oznaka. Profesor Hladnik podpira zeleni in platinasti prosti dostop. '''Pobudniki proste dostopnosti''' so '''akademski učitelji''' in '''raziskovalci''', '''univerzitetne knjižnice''' ter '''znanstvena ministrstva držav'''. Ovirajo pa ga '''akterji''', ki imajo od trenutne trgovine z znanstvenimi besedili največ koristi ('''založniške hiše'''). Najboljša rešitev v dani situaciji je '''ustanavljanje digitalnih besedilnih skladišč''', kjer avtorji arhivirajo svoja besedila. '''Prosto dostopne revije''' najdemo v '''DOAJ''' (Directory of Open Access Journals) in preko '''Googlovega Učenjaka''', vendar je treba biti pozoren na oznako '''OA''', saj je med njimi veliko takih, ki svoje storitve avtorjem '''drago zaračunavajo'''. '''Akademske inštitucije''', delujoče v duhu prostega dostopa, spadajo na seznam '''ROARMAP''' (Registry of Open Access Repositories Mandatory Archiving Policies). ======*Založbe*====== Kar se zapiše na Wikipediji, postane '''javna last'''. Tako mislijo '''promotorji avtorske licence cc''', '''aktivisti''' na Wikipediji, '''akademske inštitucije''' in drugi. Med temi je izstopal internetni genij in heker [[:w:it:Aaron Swartz|Aaron Swartz]]. Bil je pisec, programer in aktivist. Bil je tudi '''soavtor''' licence Creative commons. Leta '''2011''' je z univerzitetnih strežnikov snel '''skladišče plačljivih znanstvenih člankov''' (JSTOR in MIT - 4,8 milijonov člankov) ter omogočil zastonj dostop do njih. Leta '''2012''' sta ga '''založbi''' stisnile v stisko, in sicer z '''drastično milijonsko tožbo''' in pretnjo '''dolgega zapora''' (35 let). Izpuščen je bil s plačano varščino. '''Januarja 2013''', v svojem stanovanju v New Yorku se je '''obesil''', najbrž zaradi izčrpanosti, strahu in negotovosti. Točen '''razlog ni znan''' ([https://mashable.com/2013/02/05/aaron-swartz-girlfriend-why-he-died/?europe=true Taren Stinebrickner-Kauffman], Aaronova punca), saj dan prej mu je bila ponujena možnost "izbrisa" tožbe. Plačevanje izobraževanja, informacij in znanja blokira pot '''socialnemu idealu''' družbe samostojnih kreativnih posameznikov. Založbe so segment '''kulturne produkcije''' in obravnavajo bralca kot '''potrošnika''' kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lasti. Založbe forsirajo objavljanje v knjižni obliki in ovira prehod objavljanja informacij na splet. Njihova '''ciljna publika''' se oži na tiste, ki računalnikov niso vešči. Založbe znanstvenih objav že dolgo ne zalagajo več; če že, samo organizirajo pripravo publikacij in njihovo distribucijo. '''Pisci znanstvenih razprav''' natančno poznajo svoje bralce in knjižnice (zainteresirane za nakup), zato založbe kot posrednika ne potrebujejo. Če že, se za založbo odločijo zaradi domnevnega ugleda (torej prestižnih razlogov) in predsodkov do samozaložbe. Nove izbirne možnosti znanstvenim piscem ponuja pojav '''"predatorskih založb"''' (predatory open access publishing), ki postavljajo revije na splet po principu '''zlatega prostega dostopa'''. Urednike in recenzente privabljajo tako, da jim namesto uredniškega honorarja ponujajo dve '''zastonj''' objavi v svojih časopisih. To pa je seveda mamljiva ponudba, saj se sicer cena objave članka giblje nekje med 90 $ in 500 $. Primer je Science Publishing Group. ======*Repozitorji*====== Podatka o '''vplivnosti''' nekega članka sta dva: '''številke o citiranosti''' in '''številke o branosti''' objave. Podatki o branosti neke objave so bolj pomembni, saj potrjujejo dejstvo, da je treba raziskave še naprej financirati. '''Obiskanost''' neke spletne strani lahko merimo na dva načina: z '''zastonjskimi števci dostopa''' ali pa z '''Googlovo analizo''' obiska. '''Prosta dostopnost''' prispeva k večji branosti, večjemu vplivu objav, izmenjavi novih spoznanj in njihovi nadaljnji produkciji. Profesor Hladnik predlaga financiranje spletnih objav v okviru naročnine na internet; lahko bi bilo plačilo vsebin '''zajeto v ceno''' pomnilniških enot ali v ceno fotokopiranja. Na Slovenskem je v veljavi '''avtorsko nadomestilo''', ki se plačuje glede na število izposoj v knjižnici. '''Prosti dostop''' je v soglasju s principom '''prostovoljnega''' prispevanja in v nasprotju s '''profitno''' usmerjenim objavljanjem. Glavni namen '''repozitorjev''' je trenutno '''arhiviranje''' diplom, magisterijev in doktoratov. Slovenski literarni zgodovinarji lahko naložijo svoje spise na: * Pedagoški fakulteti v Ljubljani (PeFprints); * Univerzi v Mariboru (Digitalna knjižnica UM); * Univerzi v Novi Gorici; * Univerzi v Ljubljani (Repozitorij Univerze v Ljubljani). Slovenski akademski repozitorji so združeni v '''Nacionalnem portalu odprte znanosti'''. Objavljanje na spletu na nek način vpliva na '''slog pisanja''', saj se avtorji prilagajajo širši množici bralcev, ki narekujejo bolj poljudnejši izraz. '''Slovenske literarnovedne revije''' (''Slavistična revija'', ''Jezik in slovstvo'' ter ''Primerjalna književnost'') so v '''prostem dostopu''' takoj po izidu na papirju. Dnevno se objavlja tudi na forumu '''SlovLit''', ki deluje od leta '''1999''' in je odprtega značaja. Lociran je na strežniku raziskovalnega inštituta '''Jožef Stefan''', kjer so ponudili prostor in začetno pomoč zastonj. Tu so '''objavljene''' napovedi dogodkov, kazala novih revij in knjig, komentarji, polemike ... Pošiljatelji objave prispevajo '''zastonj'''. =====Varovanje zasebnosti===== Obstajajo različni razlogi za '''nezaupanje''' v '''globalna digitalizacijska podjetja''', na primer: strah pred njihovo velikostjo; prihajajo iz Amerike; nezaupanje v dobre namere takega početja; strah pred veliko ceno, ki jo bo nekoč treba plačati za digitalne informacije; strah pred možnostmi zlorabe ... Posamično ni enako zasebno in skupno ni enako javno. '''Varuhi človekove zasebnosti''' so razpeti med dve stvari: po eni strani bi radi '''vse ugodnosti''', ki jih prinašajo zbrani osebni podatki; po drugi strani pa se nadzora nad seboj, brez katerega se zbirka osebnih podatkov ne more oblikovati, '''otepajo''' (ker s tem izgubljajo osebno svobodo). Nedolgo nazaj je slovenski '''Zakon o varovanju osebnih podatkov''' uveljavljal Urad informacijskega pooblaščenca. Prepovedal je Googlov projekt '''Street view''', saj je bilo zahtevano, da zamegli obraze posameznikov, ki so bili ujeti na fotografijah. Prav tako je precej '''škodil''' besedilnemu korpusu ''Nova beseda'', ker je prepovedal iskanje po imenih in priimkih. Slovenski uradniki si prizadevajo za '''privatizacijo informacij''', in sicer dajejo prednost človekovi zasebnosti v '''škodo javne blaginje'''. ===''2. KREDIBILNOST''=== Ker lahko danes '''objavlja praktično vsak''', moramo pri branju objav na internetu ali v knjigah biti '''previdni''' in presojati, ali so informacije '''verodostojne'''. To preverimo z '''raziskovanjem''' avtorja, inštitucijo/medij (v katerem je objavljen članek), starost dokumenta, njegov odmev v javnosti, dejstva ... Avtorju brez težav lahko zaupamo, če gre za '''uveljavljenega strokovnjaka'''. Zaupanje se lahko izkaže neupravičeno, če avtorjev ugled preverjamo na '''napačnem mestu''' (časovno obdobje, področje kompetenc). Piscu, ki je v stroki '''neprofesionalen''', rečemo diletant ali amater. Pogosto smo nezaupljivi do mlajših avtorjev, a se zna zgoditi, da jim delamo '''krivico'''. Raje namreč zaupamo starejšim avtorjem, ki jih smatramo za izkušenejše in modrejše. Večinoma pa so mlajši bolje '''teoretično podkovani''' in znajo učinkoviteje (kot starejši) priti do informacij na spletu. ====AKTIVIZEM==== Do spremembe v '''dojemanju znanosti''' pripelje prepričanje, da objektivno znanstveno spoznanje človeških zadev '''ni mogoče''' (raziskovalčev interes, ki je različen od posameznika, zato je "manipulativno"). Aktivizem je '''socialni koncept'''. Splošni pomen besede '''aktivist''' je "kdor aktivno deluje v kakem društvu ali gibanju". Danes ta pojem povezujemo s pridevniki: feministični, ekološki, mirovni, humanitarni, politični … Aktivizem povezujemo predvsem z '''liberalnimi nazori''', čeprav tudi marsikateri konservativec poseže po '''aktivističnih vzorcih obnašanja'''. '''Aktivizem v znanosti''' posamezne fakte posploši in izpusti vsa dejstva, ki ne ustrezajo namenu. Pomembno je razlikovanje med kritično refleksijo in aktivizmom – kritična refleksija si za razliko od aktivizma lahko privošči odmik od predmeta opazovanja. Kritična refleksija je v naši stroki nujna, medtem ko je aktivizem nezaželen. Poleg tega je aktivizem '''slep''' za pomisleke in nasprotne argumente ter namesto na razum apelira na čustva. Aktivizem '''zavrača statistične podatke''', saj ti običajno močno kontrirajo samem aktivizmu. '''Kritično mišljenje''' je pesimistično mišljenje in lahko enačimo z nezaupljivostjo. '''Izobraževanje''' naj bi bilo posvečeno oblikovanju kritične zavesti: treba je '''razmišljati''' s svojo glavo, vendar pravilno, etično in pametno. ====AVTORSTVO==== '''Inštitucionalna vezanost avtorja''' je podatek z dvojno vezanostjo: * '''pozitivna''' = '''pripomore k kredibilnosti''' (inštitucije zaposlijo samo tiste, ki so se s svojim dobrim delovanjem že izkazali); * '''negativna''' = inštitucije pogosto '''zavirajo objavo''' prelomnih odkritij, ki se ne vklapljajo v pedagoške in raziskovalne rutine (to bi ogrožalo delovanje utečenih modelov). '''Samozaložba''' ni več nujno znak '''nezanesljivosti'''. Za samozaložbe se avtorji odločijo, ko jih nobena od založb ne izbere. S pojavom digitalnega tiska postaja samozaložba vedno '''bolj pogosta'''. Na področju znanstvenega objavljanja je manj pogosta (bolj običajna v leposlovju). Pri takih besedilih je potrebno '''biti previden''', saj niso šla skozi '''recenzijski''' ali '''uredniški postopek'''. Zakaj za kakšno objavo ne stoji nobena inštitucija, obstajajo '''različni razlogi''': avtor je bil neučakan, se je sprl z založnikom, ali pa išče alternativne načine objavljanja. Preden se lotimo pisanja nečesa, kar bi '''objavili''', je potrebno '''preveriti''' in '''filtrirati informacije'''. Problem so ljudje, ki '''namenoma''' predstavljajo in ponarejajo lažne novice (izjave), kar je '''ilegalno''' in '''neetično'''. V krivem so tudi ljudje, ki naivno in brez pomisleka '''nasedejo''' na babje čenče, ne da bi nove podatke preverili. ====STROKOVNO RECENZIRANJE==== '''Strokovno recenziranje''' (peer reviewing) je postopek za '''selekcioniranje''' kredibilnih informacij od nekredibilnih. '''Recenzenti''' so strokovnjaki, ki jim je znanstvena skupnost priznala '''kompetenco''' za področje recenziranja. To so običajno uredniki časopisov, zbornikov, knjig... Z recenziranjem se vzdržujejo '''standardi kvalitete'''. '''Formaliziran recenzijski postopek''' je eden od pogojev za pridobitev statusa '''znanstvene revije'''. O objavi odloča '''urednik''' in ne recenzent. '''Recenzenti''' neko delo sprejmejo, zavrnejo ali sprejmejo pod pogojem, da avtor '''popravi''' problematične dele besedila. Tako recenziranje preprečuje objavljanje '''nepreverjenih razprav''' in razprav, ki '''ne upoštevajo''' strokovnih standardov. Zaradi izčrpane pristranskosti, samovolje in napak v recenzentskih postopkih '''znanstvena skupnost''' išče alternative strokovnemu recenziranju. Med temi spada '''javno recenziranje''' (open review ali open peer review ali anonimus peer review). '''Slepa recenzija''' pomeni, da '''avtor''' ne ve, kdo je recenzent njegovega dela. '''Dvojna slepa recenzija''' pomeni, da '''avtor''' ne ve, kdo je recenzent, in '''recenzent''' ne ve, kdo je avtor razprave. '''Anonimno recenziranje''' skrbi za ohranjanje znanstvenih standardov. '''Recenzijski postopek''' ima tri možne izide: '''sprejem članka''', '''zavrnitev''' in '''pogojni sprejem'''. '''Nekatera uredništva''' so formalizirala recenzijski postopek tako, da recenzenti svoje opombe zapisujejo v obrazec: * '''določijo tip članka'''; * '''tematsko področje'''; * '''presodijo ustreznost naslova'''; * '''poročajo o obsegu članka''' in predlagajo njegovo krajšanje (če je to potrebno); * '''ugotovijo, ali manjka kakšen nujni del članka'''; * '''pri člankih v tujih jezikih''' se glede na uredniško politiko in značaj besedila odločajo, ali naj bodo objavljeni v tujem jeziku ali v prevodu; * '''označijo jezikovno plat članka'''; * '''presodijo slog članka'''; * '''izrečejo se o primernosti terminologije'''; * '''pregledajo članek po tehnični plati'''; * '''izrečejo se o izbiri teme''' (je aktualna ali ne); * '''izrečejo se o metodi'''; * '''pregledajo reference'''; * '''naštejejo morebitne napačne trditve in nedoslednosti'''. Recenzenti na koncu '''obkrožijo''': * članek je primeren za '''takojšnjo objavo'''; * članek je primeren za '''objavo''', a lahko '''počaka''' na eno izmed naslednjih številk; * članek je primeren za '''pogojno objavo'''; * članek sploh '''ni primeren za objavo'''. Uredništvo takoj po odločitvi sporoči avtorju svoj '''sklep''' in '''pripombe'''. ====PRAVOPIS==== V '''verodostojnost''' objav najprej podvomimo, če v besedilu opazimo '''pravopisne''' in '''slogovne nepravilnosti'''. Te kažejo na avtorjevo slabo jezikovno kompetenco. =====Ločila===== Indikator piščeve pravopisne kompetence je razlikovanje med '''vezajem''' (-), '''pomišljajem''' (–) in '''dolgim pomišljajem''' (—). * '''Vezaj:''' <->, med besedama je stičen. * '''Pomišljaj:''' <Ctrl> in <-> (numerični), med besedama je nestičen. * '''Dolgi pomišljaj:''' <Ctrl> + <Alt> + <-> (numerični). Dolgi pomišljaj se '''redko uporablja''', in sicer samo za členitev dolgih odstavkov, ki jih ne želimo ali pa ne smemo razdeliti na manjše. Je '''nestičen''' in stoji samo '''med povedmi''' in nikoli znotraj povedi. Drugi indikator so '''narekovaji'''. Slovenski pravopis pozna '''tri''' oblike '''dvojnih narekovajev''' in '''več''' oblik '''enojnih'''. Slovenska Wikipedija priporoča rabo '''srednjih narekovajev''' (»___«), drugače sta še narekovaj '''zgoraj/zgoraj''' ("___") in vejični narekovaj '''spodaj/zgoraj''' („___“). '''Tuji''' narekovaji niso primerni. '''Enojne''' narekovaje '''zgoraj/zgoraj''' uporabljamo samo za označevanje '''pomenov besed''' (angl. default, slov. 'privzeto'). '''Dvopičje''' pravopis obravnava kot '''levostično ločilo'''. Dvopičje ni potrebno pred naštevalnim nizom in kadar uporabljamo v povedi npr., itd., itn., ipd. ... '''Tropičje''' ali '''tripičje''' je nestično ločilo. Tripičje je alternativa vezniku itd. Pred njim ni vejice. '''Podpičje''' uporabljamo pred pojasnjevalnimi deli besedil, kadar je vejica prešibka, pika pa premočna. =====Velike začetnice===== Kadar zapisujemo '''naslove''' kolon ali vrstic v tabelah, uporabljamo '''veliko začetnico'''. Znotraj '''posameznih celic''' se priporoča raba '''male začetnice''', razen ko gre za cele stavke ali imena. V '''alinejah''' uporabljamo veliko začetnico, ko alineje prinašajo daljše in stavčno oblikovano besedilo. V tem primeru morajo biti potem vse alineje take. Lahko si olajšamo zadevo z uporabo '''podpičja''' (in je vse z malo, ker je del povedi). =====Drugo===== Spol se veže na '''osebek'''. Če je za povedkovo določilo množinski samostalnik, ta določi obliko povedka (To mesto so Jesenice). V dvomu je izbira moškega spola '''nevtralnejša'''. ====DIGITALNA PISMENOST==== Besedila je potrebno obvladati po '''pravopisni''' in '''tehnični plati'''. Upoštevati moramo tehnične parametre. =====Formati besedil===== Računalniške '''formate''' besedil se prepozna po '''končnicah''' v naslovih dokumentov: * txt pomeni '''golo''' besedilo (forumi, npr. SlovLit); * doc, docx, rtf, odt pomeni '''obogateno''' besedilo; * htm ali html pomeni '''spletno''' besedilo; * pdf pomeni '''natisljivo''' besedilo; * besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča Academia.edu ipd. nimajo končnic. '''Uredniki''' avtorjem pogosto naročajo, naj tekste oddajo v formatu rtf ali odt (sta nekomercialna oblika formata doc in docx). Če bomo direktno v besedilo '''vnašali popravke''', se priporoča doc, docx ali rtf format besedila. V pdf format shranimo samo, ko smo prepričani, da popravkov '''ne bo več''' (težavno jih je popravljati). '''Slikovni format''' je neodpustljiv, besedila ni mogoče kopirati, označiti z miško, jih popravljati ... =====Besedilo v wikijih===== Pišemo direktno v okno, ki se odpre, ko pritisnemo zavihek '''Uredi'''. V wikijih lahko delamo tabele, uporabljamo matematične grafe in vstavljamo slike. '''Navodila za uporabo''' wikijev so precej '''enostavna''', in sicer: * za odstavek pustimo eno prazno vrstico; * za seznam po alinejah vsaki enoti na začetku vrstice dodamo zvezdico; * naslove obdamo z enačaji (število teh je odvisno od ravni); * ležeči tisk označimo z dvema apostrofoma; * krepki tisk označimo s tremi apostrofi; * povezave naredimo z oglatimi oklepaji; * sliko vstavimo preko menija; * oštevilčeni seznami se začenjajo z grabljicami; * presledek na začetku vrstice naredi na zaslonu okvirček z besedilom; * posebne oznake so za prelom vrstice <code><nowiki><br></nowiki></code>, vodoravno besedilo <code><nowiki><hr></nowiki></code> in centriranje besedila <code><nowiki><center></nowiki></code>; * posebni oznaki sta za začetek <code><nowiki><poem></nowiki></code> in konec pesemskega besedila <code><nowiki></poem></nowiki></code>; * v dveh zavitih oklepajih so predloge, ki lajšajo vnos bolj zapletenih zadev. =====Vaje v wikijih===== Najpogostejše '''napake''' začetnikov na Wikipediji se nanašajo na: * preintenzivno členjenje na '''odstavke'''; * '''mašila''', ki ne spadajo k enciklopedičnem slogu; * '''prehajanje''' med prvo in tretjo osebo ter med preteklikom in sedanjikom; * '''dobesedno''' prevajanje iz drugih jezikov. =====Sporočanje popravkov in komentarjev===== Pripombe lahko sporočimo '''ustno''', v '''samostojnem besedilu''' (po e-pošti, uradni oceni, v opombah svojih besedil …) ali pa '''direktno v besedilu''', na katerega se pripombe nanašajo. Ko želimo pripombe napisati direktno v besedilo, označimo tekst, ki ga želimo komentirati, in nato z desno miškino tipko ali preko menija (Pregled > Nov komentar) odpremo okence za vnos pripomb. Na wikibesedila popravke vnašamo direktno, za komentiranje imamo te možnosti: * pogovorna stran besedila; * pogovorna stran avtorja; * če besedilo nastaja v univerzitetnem seminarju, lahko odpremo samostojno stran na Wikiverzi; * znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden: <code><nowiki><!-- komentar --></nowiki></code>; * s predlogo: <code><nowiki>{{redakcija|beseda z napako|beseda s popravljeno napako}}</nowiki></code>. ====NAVAJANJE==== Srce humanistične znanosti je citat, reprodukcija plus navedba vira. (W. Blackwell v najavi predavanja na King's College v Londonu 17. jan. 2013.) =====Čemu sploh citiramo===== Citiranje dela besedilo '''prepričljivejše''', '''olajša razumevanje''' in '''poveča njegov učinek'''. Pogoj za znanstveno besedilo je '''prispevek novega spoznanja''' v skladišče vednosti. Če besedilo ne prinaša novega znanja, '''ne spada v znanost''', ampak v kakšno drugo funkcijsko zvrst. '''Sklicevanje''' je znamenje strokovnega pisanja. '''V strokovnih spisih''' so sklici grafično poudarjeni z '''narekovaji''' ali pa so v '''samostojnem odstavku''' in opremljeni z identifikacijo vira v oklepaju za citiranim besedilom oziroma v opombi na dnu strani. Viri so urejeni po '''priimkih''' avtorjev. '''Citiranje''' je neplačljiva uporaba avtorskih del. Neplačljiva je zato, ker uporabimo le manjši del avtorskega proizvoda in ne celega. V '''akademskem pisanju''' naj delež citatov iz leposlovja ne bi bil večji od '''20 %'''. Pretirano citiranje je '''strokovno''' in '''etično sporno''', '''kaznivo pa ni'''. =====Prepisovanje===== O prepisovanju ali plagiranju govorimo, kadar nekdo '''tuje znanje''' prodaja kot '''svoje'''. Takšno početje ima pravne posledice le, ko delo nekega avtorja še ni v '''javni lasti''' (70 let po smrti avtorja). Običajno plagiatorji prepisujejo zaradi '''lenobe'''. '''Intelektualna kleptomanija''' je sistematično prilaščanje tujega, vendar je včasih ta težko dokazljiva. =====Citatna industrija===== ======*Citatni indeksi*====== Citation index je '''bibliografska podatkovna zbirka''', ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad '''medsebojno povezanostjo razpravljanja''' in identificirali pomembnejše (pogosteje citirane) objave od manj pomembnih. Za '''znanstvena področja''' obstajajo '''ločeni''' citatni indeksi. V Sloveniji uporabljamo splošna citatna indeksa '''Scopus''' in '''Web of Science''' (WoS). Na internacionalni ravni je za '''naravoslovje:''' '''SCI''' (Science Citation Index, medtem ko sta za '''humanistične discipline:''' '''SSCI''' (Social Sciences Citation Index) in '''AHCI''' (Arts and Humanities Citation Index). Na internetu je zastonj '''citatna podatkovna zbirka''' Googlovega učenjaka ('''Google Scholar'''). Uporabniku izračuna '''h-indeks''' (razmerje med številom največkrat citiranih del in številom citatov) in '''i10-indeks''' (število objav, ki so bile vsaj desetkrat citirane). '''Znanstveno ministrstvo''' ga ne upošteva. O '''citiranosti slovenskih raziskovalcev''' lahko preverimo preko povezave Naši v WoS in Scopus ter v Sicrisu. Kriteriji za uvrstitev v '''podatkovne zbirke''' so: recenzijski postopki, mednarodno uredništvo, mednarodno naročništvo, spletna dostopnost itd. '''Problematično''' je, ko vključenost v '''citatne baze''' odloča o oceni odličnosti znanstvene revije. '''''Slavistična revija''''' je zaradi '''necitiranosti''' izpadla s seznama domačih revij, ki jih indeksirata SSCI in AHCI. ======*Faktor vpliva*====== Faktor vpliva (IF impact factor) je številka, ki kaže na '''stopnjo vplivnosti''' znanstvene revije. Velike '''indeksirne hiše''' imajo vsaka svoj način izračunavanja vplivnosti revij. '''Višji''' kot je revijin '''faktor vpliva''', '''več''' je vredna objava v taki reviji in bolj se ceni avtorje, ki v njih objavljajo. Citiranje je v vsaki disciplini '''drugačno''', zato lahko primerjamo samo rezultate '''znotraj posamezne discipline'''. Slaba stran teh meritev je, da so '''kulturno pristranske:''' skoraj vse zajete revije so iz angleškega govornega območja. Pogosto '''uredništva''' manipulirajo s faktorjem vpliva. En način je na primer s '''prisilnim citiranjem''' (citiranje prehodnih člankov v isti reviji), kar je zelo '''moralno sporno'''. '''Znanstvena skupnost''' se zavzema za primernejše načine '''vrednotenja''' znanstvenega dela, kot je faktor vpliva. Zavzema se za '''prosto dostopnost''' objav na internetu pod '''licenco cc''', za sprostitev dolžine člankov, slik in prilog, za enakopravno upoštevanje podatkovnih zbirk in monografij ter upoštevanje citiranja primarnih virov. Dvomi v IF so pripeljali do predloga '''zamenjave faktorja vpliva''' z '''Googlovim algoritmom za rangiranje strani''' (oziroma kombinacija obeh algoritmov). Algoritem '''PageRank''' rangira spletne strani glede na število in kvaliteto povezav na teh. S časom je nastal še en '''citatni indeks''' v okviru Open Citations Project, ta je '''Open Citations Corpus''' (OCC). Za članke na Wikipediji dobimo '''podatke o branosti''' (audience measurement) med ''Podatki o strani''. ======*Slovenske znanstvene revije*====== Slovenski literarni zgodovinarji objavljajo v naslednjih '''slovenskih znanstvenih revijah''' (najkvalitetnejše): * ''Primerjalna književnost''; * ''Slavistična revija''; * ''Dve domovini''; * ''Jezik in slovstvo''; * ''Razprave SAZU''; * ''Studia mythologica Slavica''; * ''Phainomena''; * ''Traditiones''; * ''Slavia Centralis''. Za '''posamezna področja''' so pomembne še: * ''Otrok in knjiga''; * ''Sodobnost''; * ''Dialogi''. V tujih je razprave o '''slovenski književnosti''' možno najti v revijah: * ''Slovene Studies''; * ''Philological studies''; * ''Slavia Meridionales''; * ''Slavica tergestina''; * ''Wiener Slavistisches Jahrbuch''. =====Citatni slogi===== Vsak citatni slog ima svoje dobre in slabe lastnosti. Glavni '''citatni stili''' so: * '''APA''' (psihologija, vzgoja, družbene vede); * '''MLA''' (jezikoslovje, literarna veda, humanistika); * '''AMA''' (medicina, biologija); * '''čikaški''' (naravoslovje, splošno); * '''wikipedijski'''. Poleg teh so poznani tudi: '''Bluebook''', '''ALWD''', '''ASA''', '''Vancouver''' itd. Načeloma se pisci odločajo med čikaškim in MLA-jevim '''slogom:''' # '''čikaški''' letnico porine takoj za avtorjevo ime (postane neroden, kadar publikacija nima avtorja); # '''MLA-jev''' slog pa je prepoznaven po naslovih del v kratkih sklicih. Za potrebe '''literarnovednega pisanja''' je, ne glede na izbiro citatnega stila, dovolj, če navedemo '''najpomembnejše dele bibliografske enote:''' * avtorja; * naslov. In glede na '''vrsto objave''' še: * '''ime''' spletišča in '''datum''' pri spletni objavi; * kraj, založbo, letnico in knjižno zbirko '''pri knjigi'''; * naslov zbornika, kraj, založbo, letnico in strani '''pri članku v zborniku'''; * naslov revije, letnik, številko, letnico in strani '''pri članku v reviji'''; * naslov časnika, datum in strani '''pri članku v časniku'''. =====Tehnika citiranja===== Citat je iz '''dveh delov:''' iz '''navedenega besedila''' in iz '''navedbe vira citata'''. Citat je od piščevega lastnega besedila '''ločen''' z narekovaji ali postavljen v samostojen, grafično drugačen odstavek. '''Vir citata''' je v '''celoti naveden''' v oklepaju na koncu citiranega besedila ali pa je na koncu citiranega besedila le kazalka, ki je lahko v obliki opombe, kratkega sklica ali neposredne povezave na vir. ======*Opombe*====== Nekoč so v opombe pod črto na dnu strani ali na koncu članka zapisovali literaturo, na katero se je avtor skliceval. Danes skušamo citiranje čim bolj '''poenostaviti''' in opombe prihranimo za '''nebibliografske podatke'''. Dobra wikipedijska gesla zaključujeta poglavji '''Opombe''' in '''Seznam referenc'''. V Novi pisariji na Wikiknjigah so opombe čisto '''na koncu''', medtem ko so v pisni obliki '''na dnu strani''' (zaradi preglednosti). ======*Kratki sklici*====== Kratki sklici se '''prilagajajo''' sobesedilu. Na primer: * Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15) * »Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85) Pri kratkih sklicih včasih odstopamo od pravopisa. Avtorji pred oddajo razprave uredništvu '''poenotijo sklicevanje''' v skladu z navodili. '''Uredniško poenotenje''' navajanja literature je nujno, saj tako je publikacija bolj '''urejena''' in posledično '''vredna zaupanja'''. ======*Označevanje navedkov*====== Navedke lahko označujemo z: * '''narekovaji'''; * '''odstavkom''' in drugačnim '''črkovnim rezom'''; * '''izpuščanjem iz navedkov''' in '''vrivanje''' svojega teksta vanje. Navedka ne začenjamo in končujemo s tremi pikami. Namesto tropičja na '''začetku''' zapišemo navedek z veliko začetnico v '''oglatem oklepaju'''; končamo pa s končnim ločilom zunaj navedka. :»[K]o že na Kranjskem vsak pisari,« naj me muza obdari. '''Odstavčno ločenega navedka''', ki je povrhu v drobnejšem tisku ali postavljen z umikom, ni treba opremljati z narekovaji. ======*Od kod vse citiramo*====== Citiramo iz '''vseh mogočih virov:''' iz knjig, iz poglavja v knjigi, z zavihka knjižnega ovitka, iz razprave v zborniku, iz članka v reviji, iz članka v časniku, iz gesla v enciklopediji, s spletne strani, iz bloga, iz videa na spletu, iz TV-oddaje ... Če imamo opravka z viri v '''dveh verzijah''' (v tiskani in v digitalni) navedemo oba, najprej pa zapišemo tiskanega. Citiranje citatov iz drugih del je '''sprejemljivo''', kadar prvotni vir ni dosegljiv. Citiranje drugojezičnih prevodov tujih izvirnikov je '''neprimerno'''. ======*Viri in literatura*====== Delitev na vire in literaturo je smiselna pri dolgih seznamih, kjer viri pomenijo gradivo, ki je predmet raziskave, literatura pa teoretične in metodološke pripomočke za raziskavo. Obstajajo opozicija '''primarni : sekundarni''', ki se nanaša na materialno podlago virov in na način dostopa. V znanosti je priporočljivo citirati samo iz '''primarnih virov''' (tekstov, ki smo jih držali v rokah). Iz '''sekundarnih virov''' je sprejemljivo, ko je primarni vir '''nedostopen'''. ======*Zaslon in papir*====== Pisatelji pišejo na '''zaslon''', upoštevajo tudi '''tiskano objavo''', saj samo ta prinaša točke, od katerih je odvisna njihova profesionalna usoda. Študentje morajo svoje diplomske naloge, magisterije in doktorate oddati v '''trdo vezanem tisku'''. Zaradi zahtev po takojšnji, lahki in zastonj '''dostopnosti objav''' ter možnosti komentiranja in popravljanja se strokovni časopisi selijo '''na splet''' (selitev podpira gibanje Open Access). '''Trenutno''' zraven izhajajo še v fizični obliki, nekoč pa bodo le še v digitalni. Zaradi vse '''cenejših tiskarskih storitev''' pa prehod od tiska na zaslon ne bo tako zelo hiter. Spletne strani niso oštevilčene, zato '''citiranje''' s čim bolj natančnim podatkom o lokaciji (kot npr. pri knjigi ali članku) '''ni mogoče'''. Če obstaja možnost dostopa do celotnega besedila, iz katerega smo citirali, bibliografskemu navedku vira dodamo povezavo. Pri razporejanjih bibliografskih enot v spletni objavi '''nista potrebna''' postavljanje priimka pred ime in abecedno zaporedje avtorjev. Ne na zaslonu in ne na papirju '''ne smemo navajati celotnih URL-jev''', ker so preveč spremenljivi, tipografsko težje obvladljivi in na papirju popolnoma neuporabni. =====Zgledi===== Kadar navajamo podatke o publikacijah, naredimo manj napak, če jih vzamemo iz '''Cobissa''', ki ponuja tri oblike zapisa bibliografskih enot: * '''polni'''; * '''ISBD'''; * '''COMARC'''. Vsi trije so preobširni in prenatančni, moteča je tudi uporaba ločil, ki se ne ravna po slovenskem pravopisu. ======*Knjiga*====== Primeri citiranja '''na zaslonu:''' * Tone Svetina. ''Volčiči''. Ljubljana: Borec, 1980. {{COBISS|ID=21824512}} Primeri citiranja '''na papirju:''' * Tone Svetina. ''Volčiči''. Ljubljana: Borec, 1980. Če je knjiga dostopna v '''digitalni''' in '''tiskani obliki:''' * Josip Kostanjevec. ''Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa''. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). {{COBISS|ID=39746049}} [[:s:sl:Življenja trnjeva pot|Wikivir]]. [http://archive.org/details/slovenskeveerni01celogoog Internet Archive.]; * Josip Kostanjevec. ''Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa''. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na Wikiviru in na Archive.org. :ali * Josip Kostanjevec. ''Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa''. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Tudi na spletu. ======*Knjiga na bralniku*====== Priporočljivo je citirati z dLiba ali Wikivira. Potrebno je navesti podatke o natisu, če so poznani. Podatka o straneh ne navajamo. Primer citiranja (kratkega sklica) z '''Wikivira:''' *(Kostanjevec 1907). Če smo Kostanjevca brali '''na Kindlu:''' * Josip Kostanjevec. ''Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polupreteklega časa''. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle. ======*Članek v zborniku*====== Pri tovrstnih člankih je treba v Cobissu odpreti zapis o članku in zapis o zborniku. '''Primer:''' * Silvija Borovnik. [http://www.centerslo.net/files/File/ simpozij/sim21/borovnik.pdf Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman?] ''Slovenski roman''. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108. Primer članka, ki je dostopen tudi v obliki predavanja '''na videu:''' * Miran Hladnik. [http://slovlit.ff.uni-lj.si/oddelki/slovenistika/mh/telo.pdf Iz kakšnega testa so slovenski junaki.] ''Telo v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi: Zbornik predavanj. 45. seminar slovenskega jezika, literature in kulture''. Ljubljana: FF, 2009. 61–72. {{COBISS|ID=39502690}} [http://videolectures.net/ssjlk09_hladnik_iktsj/ Videolectures.net.] ======*Poglavje*====== Navajanje '''poglavja''' enega od avtorjev je enako navajanju '''članka v zborniku'''. Zapleteno je navajanje dela večknjižne in večavtorske izdaje (na primer slovenske literarne zgodovine). '''Primer:''' * Joža Mahnič. ''Zgodovina slovenskega slovstva, 5: Obdobje moderne''. Ljubljana: Slovenska matica, 1964. :ali * Joža Mahnič. ''Obdobje moderne. Zgodovina slovenskega slovstva, 5''. Ljubljana: Slovenska matica, 1964. ======*Spremna beseda*====== '''Primer:''' *Jelka Mrvar. Knjigi Ivanke Mestnik – Grenki kruh – na pot. Ivanka Mestnik. ''Grenki kruh: Zgodovinski roman''. Grosuplje: Mondena, Izziv, 2003. 427–429. {{COBISS|ID=126589696}} Primer '''nenaslovljene urednikove''' spremne besede na '''zavihku romana:''' *Ivan Potrč. [Spremno besedilo na zavihkih ščitnega ovitka.] Karel Grabeljšek. ''Nioba''. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1977. {{COBISS|ID=750878}} ======*Razprava v reviji*====== '''Primera:''' *Urška Perenič. [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_09.pdf Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov.] ''Slavistična revija'' 60/3 (2012). 365–82. {{COBISS|ID=50413154}} *Klemen Lah. [http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2012/1-2/49–58 Cankarjevo priznanje – s poti.] ''JiS'' 57/1–2 (2012). 61–73. {{COBISS|ID=51562082}} Če želimo izpostaviti, da je bil članek arhiviran na '''dLib:''' *Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. ''Primerjalna književnost'' [http://sdpk.si/revija/2009-2.pdf 32/2 (2009).] 1–22. {{COBISS|ID=41101410}} [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-4AZRIB1A dLib] '''V tisku:''' * Tomo Virk. Novi pristopi, stare zablode. Primerjalna zgodovina literatur v evropskih jezikih. Primerjalna književnost 32/2 (2009). 1–22. Tudi na spletu. Ali bo revija zapisana s polnim imenom ali s kratico, se odločimo glede na bralca. ======*Članek v časniku*====== Pri člankih iz dnevnega časopisja letnika in številke '''ne zapisujemo''', pomembna sta '''datum''' in '''stran'''. Pred datumom ni ločil. '''Vrstni red''' = Ator. Nadnaslov: Naslov. Podnaslov datum COBISS '''Primer:''' * Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. ''Delo: Književni listi'' 20. 8. 1998. 13. {{COBISS|ID=4503349}} ======*Članek na dLibu*====== Obstajata '''dve vrti zapisov:''' * na '''posamično avtorsko objavo''', ki imajo urejene metapodatke; * na '''celo številko v časopisu'''. Primer članka '''s svojimi metapodatki:''' * Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. ''Dom in svet'' 34/1–2 (1921). 28–30. {{COBISS|ID=31722241}} [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G7ACCY1Y dLib] ======*Enciklopedijsko geslo*====== Običajno so to viri brez urejenih metapodatkov ter jih v Cobissu ali na dLibu večinoma ni. Za sklicevanje zunaj Wikipedije ta ponuja dovolj zgledov, če kliknemo na izbiro Navedba članka v stolpcu levo od članka: APA, MLA, MHRA, Chicago, CSE, Bluebook in druge, ki se med seboj razlikujejo v rabi narekovajev in drugih ločil, podčrtav, v zaporedju podatkov, navajanju avtorstva, datuma dostopa ipd. Datum pri citiranju znotraj wikijev ni potreben, ker lahko iz zgodovine strani razberemo, kdaj je citat nastal. Avtorstva ne navajamo, saj jih je običajno več in se stran s časom spreminja. Navedemo '''naslov gesla''' in '''spletišča''' ter '''datum:''' * [[:w:Planinska povest|Planinska povest]]. Wikipedija 10. 1. 2012. * [[:w:Planinska povest|Planinska povest]]. Wikipedija 10. jan. 2012. * [[:w:Planinska povest|Planinska povest]]. Wikipedija 10. januar 2012. Biografski članki so zdaj združeni na portalu '''''Slovenska biografija''''', ki ga urejajo '''ZRC SAZU'''. '''Primer:''' * Anton Slodnjak. [https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi327676/ Levstik, Fran (1831–1887)]. Slovenska biografija. V Wikipediji naslovi gesel samodejno dobijo veliko začetnico, sklicujemo pa se nanje z veliko začetnico samo v seznamih literature (tako kot na druge članke), v linkih vzdolž besedila pa z malo začetnico. ======*Forum*====== '''Primera:''' * Katja 10. [https://med.over.net/forum5/viewtopic.php?f=33&t=7901018 Re: Kresnik 2013]. Knjižni molji. Med.Over.Net 10. dec. 2012. * Marko Juvan. [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2013/004356.html Zgrešena teza o »prešernovski strukturi«]. SlovLit 10. jan. 2013. V '''tiskani obliki''' dodamo podatek splet/na spletu. ======*Spletni tečaj*====== '''Primer:''' * J. Simon Rofe in Yenn Lee. [https://www.coursera.org/learn/research-methods Understanding Research Methods] [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014. '''Izvajalca tečaja''' razberemo iz '''opisa''' predavanj. ======*Blog*====== '''Primer:''' * Marko Crnkovič. [http://crnkovic.blog.siol.net/2006/02/21/25-pismo-marko-manci-svecenica-spovedniskega-sentimentalizma/ 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma]. Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos. ======*Članek na spletišču*====== '''Strokovni članki''', objavljeni le na spletu, so redki. Običajno jim sledijo natisnjene verzije, zato moramo med viri kasneje dodati tudi te. Navedba imen spletišč (če imajo ime) je v virih obvezna. V primeru, da '''ni samoumevno''', da je članek na spletu, viru dodamo ''Splet/Na spletu''. '''Linkov''' pa ne kopiramo, temveč naredimo povezave na naslove člankov. '''Primeri:''' * Iztok Snoj. Vlado H.: [https://www.gore-ljudje.si/kategorije/novosti/vlado-h Fant, ki ga je srečala Abrakadabra, ali kako se že reče / Obletel je veliko vrhov in let]. Četrtkova zgodba. gore-ljudje.net 7. jun. 2007. * Samo Rugelj. Javno iz zasebno v slovenskih medijih: Urbani portreti. Planet Siol.net 5. feb. 2014. * ANKA. [Komentar k članku Barbare Leban Srečna, ker sem ženska]. LUD Literatura 28. jan. 2014. - Pri tem primeru ne poznamo natančno avtorja in ni naslova za ta prispevek, zato je v oglatem oklepaju na kratko napisano, za kaj se gre. ======*Zapis v podatkovni zbirki*====== '''Primer:''' * Metod Turnšek. Stoji na rebri grad. Zgodovinski roman: Podatkovna zbirka. Ur. Miran Hladnik in Primož Jakopin. 1999. Dostop 13. jan. 2012. ======*Diplomska naloga*====== Sklicujemo se na vse zadetke iskanja: * Izid iskanja po zbirki 2031 diplomskih nalog iz slovenske književnosti na FF, 1950–2008: ivan potrč (19). Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Primer '''ene diplomske naloge:''' * Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Ljubljana, 1992. Če se oznaka "Diplomsko delo" nahaja na platnicah diplomskega dela (če preverimo na fizičnem izvodu) oklepaji niso potrebni. Pravilno je tudi navesti '''mentorja''' in '''mesto shranitve:''' * Darja Lavrenčič. Pripovedna proza Ivana Potrča[: Diplomsko delo]. Mentorica Helga Glušič. Ljubljana, 1992. Knjižnica Oddelka za slovenistiko, FF UL. ======*Prosojnice, video predavanja, animacija*====== Ko prosojnice spremljajo objavljena predavanja ali video, podatek o '''lokaciji prosojnic''' navedemo ob drugih podatkih. Povezavi na prosojnice dodamo ppt, pptx, prosojnice ipd. '''Primeri:''' * Miran Hladnik. [[:w:Oviralci prostega dostopa|Oviralci prostega dostopa]]. 4. srečanje konzorcijskih članov CTK, TR3, Ljubljana 3. apr. 2014. Wikiverza. pptx * András Kornai. [http://videolectures.net/andras_kornai/ Language Death in the Digital Age]. META-FORUM 2012 – A Strategy for Multilingual Europe. Bruselj jun. 2012, objavljeno na Videolectures 9. avg. 2012. Prosojnice. * [https://www.youtube.com/watch?v=IWSyyhj5udw Anubis Animation (Ancient Egypt)]. Youtube 21. maja 2012. ======*Zemljevid*====== Dandanes so zemljevidi produkt državnega ali komercialnega kolektivnega dela, zato avtorjev in urednikov '''ne navajamo'''. Sklic se piše direktno pod zemljevidom. '''Primeri:''' * Sloj – Literarni spomeniki. Geopedia.si Portal. Ogled 5. feb. 2014. * [http://www.geopedia.si/?params=L11689#T105_L11689_x499072_y112072_s9_b4 Literarni spomeniki]. Geopedia.si. Ogled 5. feb. 2014. * [http://www.geopedia.si/?params=L11689#T105_L11689_F11689:1_x444507.906_y129104.703_s17_b4 Mauser, Karel]. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Topografski pogled. Ogled 5. feb. 2014. * [http://www.geopedia.si/?params=L11689#T105_L11689_F11689:1_x444507.906_y129104.703_s17_b2 Mauser, Karel]. Literarni spomeniki. Geopedia.si. Ortofoto. Ogled 5. feb. 2014. ======*Fotografija*====== Vire fotografij navajamo '''neposredno pod fotografijami''', za njihovo zaporedno številko ''Slika 1:''', ''Slika 2:''' itd. '''Wikiji''' slik ne številčijo samodejno. Avtorja se praviloma '''izpušča''', razen če gre za '''avtorski umetniški dosežek'''. Podobno kot fotografije se navaja tudi grafikone ali tabele. Fotografovo ime navajamo v obliki '''Foto tainta''', če menimo, da ima fotografija vidno stopnjo umetniške kreativnosti. Ime fotografa izpustimo, kadar se podpiše z vzdevkom. Na slovenski Wikipediji smemo objaviti le fotografije, ki smo jih posneli sami in tiste, ki veljajo za javno last. Tiste, ki spadajo v javno last, sodijo med freeware (brezplačne stvari) in se nahajajo na Flickerju, Instagramu, Panoramiu, v Wikimedijini Zbrirki … '''Primeri:''' * Slika 4: Srne pa jelen. Fotoalbum 171. Foto Miran Hladnik 9. jun. 2012. * Slika 4: Miran Hladnik. Srne pa jelen. Fotoalbum 171. 9. jun. 2012. * Slika 8: Andrej Trost. Auersberg Mit Seinen Geographischen Prospect. Atlas Austriacus: Österreichischer Reichskreis: Krain 2. Bakrorez, med 1660 in 1673. Kartensammlung Moll. ======*Risba*====== '''Primer:''' * ''Slika 13:'' Jeff Dahl. Anubis. Wikimedia Commons 2006, zadnja sprememba 26. apr. 2014. Če bi bilo potrebno pojasniti za kaj se gre na sliki, to navedemo na kratko v oglatem oklepaju takoj za naslovom. ======*Glasbeno delo*====== Tako kot naslove del klasičnega slikarstva '''slovenimo''' tudi naslove glasbene klasike. '''Primer:''' * Frédérik Chopin. Nokturno št. 2 v Es-duru, opus št. 9. Musopen. ======*Radijska, televizijska oddaja in film*====== '''Avtor oddaje''' je ali urednik ali novinar. Namesto urednikovega novinarjevo ime zapišemo, ko je v ospredju novinar (njegov tekst), urednik pa je napisan bolj po službeni dolžnosti. '''Navedemo:''' urednika, naslov oddaje, mesto in datum predvajanja, spletno lokacijo, na kateri je oddaja arhivirana. '''Primer:''' * Milica Prešeren. Moč prepričljivega govora. Turbulenca. RTV SLO 3. sep. 2014. MMC. '''Navajanje filma''' z režiserjem na prvem mestu: * Ferdo Delak. Triglavske strmine. Scenarij Janez Jalen. Sava film 1932. Ime režiserja na prvem mestu '''izpustimo''', če filmi niso prepoznavno '''»avtorski«'''. Režiserjevo ime v tem primeru napišemo med ostalimi sodelavci za naslovom. Kadar iz konteksta ni jasno, za kakšno vrsto dela gre, '''dopišemo za piko pojasnilo''' Film, Radijska oddaja ali TV-oddaja, za imeni pa v oklepaju režiser, urednik, novinar. ======*Napake pri citiranju*====== * Nepoznavanje temeljnih referenc; * Poznavanje referenc zgolj v enem jeziku ali znotraj ene »šole«; * Vljudnostno vključevanje svojih strokovnih kolegov, prijateljev, mentorjev med reference, čeprav za temo niso dovolj relevantni; * Nenavajanje konkurenčnih avtorjev ali avtorjev, ki jih ne maramo; * Samocitiranje; * Citiranje zaradi citiranja samega; * Navajanje http-jev, je popolnoma odveč, URL-je vpišemo kot hiperpovezave v naslove citiranih publikacij; * Navajanje samo http-je brez podatkov o avtorju, naslovu, spletišču in datumu; * Za vsak vir, dostopen na spletu, je treba v Cobissu in na dLibu preveriti, ali obstaja tudi v tiskani obliki, in navesti podatke tudi o tiskani izdaji; * Navajanje zgolj naslova leksikona brez naslovov (in avtorjev) gesel, iz katerih smo črpali, ne zadošča. ======*Navajanje na Wikipediji*====== Posebnosti pri navajanju na '''Wikipediji:''' * med viri se ne navaja drugih člankov z Wikipedije, ampak se nanje sklicujemo v obliki linkov; * poudarjena je prepoved lastnega raziskovanja oziroma sklicevanja nanj; * Wikipedija nima posebnega stila citiranja, ampak je odprta za vse mogoče sloge, a morajo biti znotraj posameznega članka poenoteni. ===''3. ŽANRI''=== Obstajajo številni žanri, npr. vsakdanji sporazumevalni, publicistični, umetnostni in strokovni/znanstveni, vendar '''meje''' med njimi niso precizno določene. Mešanje žanrov pogosto vodi do nesporazumov. Pomembno je razlikovanje med '''znanstvenim''', '''strokovnim''' in '''poljudnoznanstvenim'''. Znanstveno pomeni temeljno, izvirno, uporabno, pregledno. Strokovno je tisto, '''kar ne dosega kriterijev''' znanstvenega. Namen poljudnoznanstvenih člankov pa je '''popularizacija''' in '''družbeno osmišljanje''' raziskovalnih spoznanj. Za napredovanje po akademski lestvici so pomembne samo znanstvene objave. Znanstveni prispevki so tudi prispevki iz konferenc, poglavja v monografijah, gesla v slovarju, strokovne ocene ... V humanistiki so najbolj cenjene monografske publikacije, saj so to inovativna znanstvena dela. Med znanstvenimi prispevki spadajo še univerzitetni učbeniki, učno gradivo, diplome, magisteriji in disertacije. Članki na '''Wikipediji''' nimajo vsi enakega statusa. Med zaželene in odlikovane ter najvišje ocenjene wikipedijske strani spadajo članki, ki imajo 30.000 znakov/4400 besed ali več. '''Status strokovnega pisanja''' imajo ti '''žanri:''' * podatkovna zbirka; * poročilo o dogodku; * povzetek; * članek; * kritika (strokovna ocena); * enciklopedijsko geslo; * esej; * predavanje (prosojnice); * kritična izdaja (uredništvo, redakcija); * učbenik; * priročnik; * navodila (tutorial); * razprave (navadne, pregledne znanstvene in izvirne znanstvene); * strokovna recenzija. ====ŠOLSKO PISANJE==== Žanri '''šolskega strokovnega pisanja''' so: * referat; * esej; * diplomska naloga. Glavni namen šolskega pisanja je izpolniti študijske obveznosti (ugoditi mentorju), za oceno in za dosego naziva. Za strokovno oziroma znanstveno pisanje gre takrat, ko začne predmet določati kompozicijo razprave. ====POPRAVLJANJE==== Urejena besedila so pogoj za njihovo '''optimalno funkcioniranje'''. Glavnina pisne dejavnosti na Wikipediji je ukvarjanje z že '''postavljenimi besedili''' (citiranje, povzemanje, popravljanje, dopolnjevanje) in postavljanje besedil na novo. '''Študentski projekti''' na Wikiviru so namenjeni popravljanju besedil. '''Popravljanje''' je izraz za dve različni strokovni dejavnosti: za '''lektoriranje''' in '''korigiranje'''. Popravljanje ni strokovni žanr, je pa prevladujoča oblika strokovne pisne dejavnosti. '''Lektura''' je popravljanje besedila drugega avtorja, da bi bilo sporočilno optimalno. Skozi lekturo grejo besedila običajno pred objavo, pri direktnem pisanju na splet se lektura dogaja sproti. '''Lektorje''' zaposlujejo založbe, uredništva časopisov, knjig in spletišč. '''Korektura''' ali '''korigiranje''' (proofreading) je popravljanje napak, ki jih je v besedilu povzročil kdo drug, ponavadi stavec ali strojno branje. Korigirajo se besedila, pripravljena za objavo. '''Korektor''' bi moral popravljati le druge posege v avtorsko besedilo. '''Urednik''' je prvi, ki gre skozi besedilo in se odloči, ali ga bo sprejel v objavo ali ne. Sprejme lahko takega, kot je bilo oddano, lahko pa avtorju za objavo postavi pogoje. Potem de besedilo lektorju in nazadnje korektorju. Uredniško delo je '''strokovno zahtevno''' in ima za razliko od lektoriranja in korigiranja težo znanstvene dejavnosti. ====KOMUNIKACIJA V STROKI==== =====E-pošta===== '''Elektronska pošta''' je ena najpogostejših rab računalnika in telefonov. Izumili so jo za potrebe znanstvene komunikacije na MIT (Massachusetts Institute of Technology) leta 1961, za globalno dopisovanje pa je postala uporabna od 80. let dalje. =====Socialna omrežja===== '''Socialna omrežja''' je ime za načine družbene komunikacije, ki jih je prinesla informacijska družba s svojo participativno kulturo. Socialna omrežja imajo dokaj kratko življenjsko dobo, saj pred desetimi leti je bila lestvica najpopularnejši omrežij drugačna kot danes, čez deset let pa bo prav tako povsem spremenjena. Ker so socialna omrežja različna, izstopajo v drugačnih funkcijah/možnostih: * komunikacija = Facebook, Twitter; * izmenjava vsebin z uporabo daljših posnetkov = Youtube, Twitch; * pisanje dnevnikov = Blogspot, WordPress; * prispevanje k skupnem znanju = wikiji. ======*Tvit*====== '''Tvit''' je sporočilo na '''Twitterju''' (2006) in je omejeno na 140 znakov. Najbolj zastopan jezik na Twitterju je angleščina. ======*Drugo*====== Daljša strokovna sporočila najdemo na družabnem omrežju '''LinkedIn'''. Tam so objavljeni razpisi za akademske službe in projekte. =====Zagovor===== '''Zagovori akademskih spisov''' spadajo med oblikami strokovnega pogovarjanja, ti imajo status '''iniciacijskega obreda''' v akademski svet (diplomske naloge, magisteriji, doktorati ...). ====LITERARNA KRITIKA==== '''Razlika''' med '''literarno''' in '''strokovno kritiko:''' predmet prve je literarno delo (pesniška zbirka, roman), predmet druge pa strokovno ali znanstveno delo (literarnozgodovinska monografija, nova številka znanstvene revije). '''Literarne kritike''' imajo status '''publicističnih besedil''', '''strokovne kritike''' pa status '''strokovnih besedil''', kadar so poglobljene in ustrezno obsežne, jih lahko uvrstijo v kategorijo znanstvenih besedil. Literarne kritike najdemo v ustreznih rubrikah dnevnega tiska (''Književni listi Dela'') in v literarnih in kulturnih revijah, strokovne kritike pa v strokovnih revijah (''Slavistična revija''). ====ENCIKLOPEDIČNI ČLANEK==== '''Enciklopedični članki''' zahtevajo večjo jedrnatost, zato se odpovedujejo anekdotičnosti, izpuščajo prepodrobne informacije, ponavljanja, fraze z nizko informativno vrednostjo in retorične figure. Na '''Wikipediji''' se zahteva upoštevanje naslednjih načel: * upoštevanje drugih piscev (soglasnost, sodelovanje, strpnost); * vrednostna nevtralnost (zato je prepovedano pisanje gesel o samem sebi in so odveč opredeljevanje, zavzemanje ali aktivizem). =====Biografski članek===== Kriteriji, koga izbrati za vpis, se s časom '''spreminjajo'''. Za enciklopedični vpis najprej kandidirajo osebe, ki se pogosto pojavljajo tudi v drugih geslih. Pri izbiri novih '''slovenskih literarnih zgodovinarjev''' za vpis v Wikipedijo sta imela težo zlasti dva kriterija: '''avtorstvo''' strokovne ali znanstvene monografije in '''znanstvena kompetenca''', ki jo jamči doktorski naziv. =====Članek o knjigi===== Prve v vrsti za popis so knjige '''avtorjev''', ki so napisali več knjig, so poznani in imajo na Wikipediji že svoj biografski članek. Na Wikipediji se knjige popisujejo v okviru projekta '''Roman'''. Podatki o knjigah se nahajajo v '''infopolju knjiga'''. Gesla na Wikipediji, ki omenjajo nek roman, je najlažje poiskati preko '''Naprednega pogleda''', kjer naredimo kljukico pri "Wikipedija". ====UČBENIK==== Učbenik je vreden polovico znanstvene monografije. Specifike učbeniškega pisanja so: * dialoškost (format delovnega zvezka oziroma prostor za bralčevo interaktivnost, z vprašanji in nagovornimi formami); * povzemanje in ponavljanje (poglavja Pomni, Povzetek, uvodno ponavljanje in utrjevanje predhodne snovi); * poenostavljanje, oblikovanje kratkih in zapomnljivih definicij ter naštevalnih nizov; * privlačna tipografija (barve, okvirčki, ozadja, ilustracije); * skupinsko avtorstvo z urednikom na čelu; * povezovanje učbenikov v serije. ''Nova pisarija'' ima status '''učbenika''', ugovarja nekaterim tipičnim značilnostim tega, a ni standarden primer učbenika. ====STROKOVNI BLOG==== '''Blog''' (spletnik) je skrajšana oblika angleške besede weblog 'spletni dnevnik'. Poznana blogarska orodja, po katerih najpogosteje posegajo blogarska spletišča, so WordPress, Googlov Blogger in Siolov Blogos. Za strokovni namen so najbolj priljubljeni '''področni blog''' (npr. o slovenski literarni zgodovini), '''blog na določeno temo''' (npr. o zgodovinskem romanu) in '''osebni blog''' humanista, raziskovalca ali pedagoga. Izmed slovenskih literarnih zgodovinarjev ima svoj blog le '''Aljoša Harlamov'''. Blogi so bližje '''publicističnim''', '''žurnalističnim žanrom''' kot pa znanstvenim. Primerni so za izmenjavo neobjavljenih znanstvenih spoznanj in za dialog med znanstveniki. Blogarske objave '''nimajo znanstvenega statusa''', saj se izogibajo intenzivni argumentaciji, citiranju in niso podvržene recenziranju. ====SPLETNI FORUM==== Spletni forumi na '''strokovno''' ali '''znanstveno tematiko''' so pomembno orodje za konstituiranje in vzdrževanje '''strokovne/znanstvene skupnosti'''. Člani skupnosti na forumu objavljajo strokovna sporočila, vprašanja, odgovore, nasvete, komentarje, polemike, vabila itd. Spletni forum se je pojavil v drugi polovici 90. let 20. stoletja. Sopomenka besede spletni forum je '''spletna oglasna deska''' in nadaljuje tradicijo '''elektronske oglasne deske''' (bulletin board system) oziroma '''poštnega seznama''' (electronic mailing list). Od spletnih klepetalnikov se razlikuje po tem, da '''arhivira sporočila'''. Slovenski forum '''SlovLit''' (1999– ) je osrednja informacijska točka za področje literarne zgodovine in jezikoslovja. ===''4. SLOG''=== Spletna družabna omrežja spreminjajo temeljni pisni standard. Zaslon načeloma narekuje besedilu obliko (npr. pokončna postavitev). ====SESTAVNI DELI==== Kompozicijski elementi, recimo v ''Slavistični reviji'', so: *avtorjevo ime; *naslov; *izvleček; *ključne besede; *povezave; *kazalo; *telo besedila; **uvod; **teorija/metoda; **gradivo; **analiza; **sklep; *literatura; *priloge: slike, tabele, grafikoni, opombe. Za lažje pomnjenje kompozicije znanstvenega dela je uporabna kratica '''UMRIS''' (uvod, metode, rezultati in sklep), po svetu pa je uveljavljena kratica '''IMRAD''' (introduction, methods, results and discussion). =====Naslov===== Naslov je '''najbolj radikalen povzetek teksta'''. Kadar naslove prevajamo v tuje jezike, moramo upoštevati pravopis in tipografske navade tujega jezika. K naslovu spada '''UD-klasifikacija'''. V ''Novi pisariji'' piše naj naslov: * izraža temo natančno in jedrnato; * je pravopisno brezhiben; * ne vsebuje krajšav; * ni v obliki stavka ali vprašanja; * stvarni naslov ima prednost pred metaforičnim ali citatnim; * če je potreben podnaslov, naj bo od naslova ločen z dvopičjem in naj se začne z veliko začetnico; * podnaslov naj ne ponavlja izrazov iz naslova. =====Izvleček===== Izvleček je '''skrajšana oblika povzetka'''. Njegovi sestavni deli so predmet raziskave, metode, rezultati in sklep oziroma implikacije. Dolžina izvlečka je lahko največ '''deset vrstic'''. =====Ključne besede===== Ključne besede morajo biti '''pogosti''' in '''terminološko smiselni'''. =====Kazalo vsebine===== Če ustrezno označimo dele besedila, kazalo oblikuje program sam. kazala morajo biti pregledna in smiselna. Pri standardiziranih žanrih naj se ravnajo po vzorcu. =====Povezave===== Povezave so ključni element, ki ločuje besedilo na papirju od besedila na zaslonu. Povezave so oblika sklicevanja. Kako povezave vnašamo, je odvisno od formata besedila in urejevalnika. ====NAPAKE==== Najbolj pogoste napake '''humanističnega pisanja''' so: * gostobesednost; * nerazumljivost; * pomanjkanje konteksta; * slogovni manierizem; * slogovna puščobnost; * pristranskost; * nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca; * skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom; * mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost. =====Gostobesednost===== Pri gostobesednosti gre za '''odvečne''' besede in besedne zveze, ki niso potrebne za razumevanje besedila (npr. tudi, pa, prav tako, v glavnem, sam). =====Nerazumljivost===== Zapletanje enostavnih reči je '''slogovna napaka'''. Preprosto in razumljivo izražanje prispeva k večjemu številu bralcev. =====Pomanjkanje konteksta===== Če besedilo ne odkrije nič novega in '''nima teze''', gre za pomanjkanje konteksta. =====Manierizem===== Gre za pretirano uporabo arhaizmov in retorike. Manieristična drža pogosto pripelje do '''hiperkorekcije'''. Besedilo naj bo '''sklenjeno''', stavki naj se lepo in neprisiljeno povezujejo in delajo besedilo kompaktno. =====Slogovna ubornost===== To je pretirano '''ponavljanje izrazov''' in '''skladenjska pomanjkljivost'''. =====Pristranskost===== V strokovnem pisanju ni zaželeno: * pretirano poudarjanje svojega stališča; * odvisnost od obravnavanega literata; * ideologizacija sporočila. =====Terminologizacija===== Vstopnica za v stroko je uporaba terminov. Problem nastane pri '''nasilni terminologizaciji''', ko ukvarjanje s termini ima večjo težo kot bistvo besedila. =====Spol in število===== Uporabi spola se izognemo z množino ali pretvorbo v sedanjik. =====Mentalno brambovstvo in servilnost===== Gre za '''razmerje''' med domačim in prevzetim na nivojih strokovnega pisanja. Pripetijo se vprašanja, katere vire in literature bomo uporabljali ter ali bomo uporabljali domačo ali prevzeto terminologijo. V strokah, kot je '''slovenistika''', je zavzetost za domače samoumevno (borba za ohranitev jezika). Za '''servilnost''' gre, ko slovenska literarna veda se poskuša prilagajati tujim standardom, da lahko vmešča slovenske avtorje v širši, evropski spekter in tako podpira ideje skupne identitete. ====GOVORNA PREZENTACIJA==== Standardni način prezentacije strokovnih informacij je '''objavljanje'''. Zaradi tega govorne prezentacije nimajo vedno statusa objave: status dobijo, če so posneti, shranjeni in zapisani v Cobiss. Med govorne prezentacije štejemo predavanje v razredu, javno predavanje, predavanje v okviru kluba, društva ali kake druge organizacije, študentsko predstavitev referata, seminarske naloge, diplome, magisterija, doktorata, predstavitev referata na konferenci ipd. Govorna prezentacija predavatelju daje večjo '''svobodo''', saj lahko uporabi kakšno izrazno lastnost, ki v pisnem besedilu ni dovoljena. Predavatelj si lahko za boljšo pozornost publike privošči kakšno anekdoto, šalo, citat ali refleksijo aktualnega dogodka. Za dober '''govorniški nastop''' je značilno: dobra telesna drža, premišljene geste, smiselna razporeditev tem, smiselni premori, povpraševanje publike, detajli iz svoje zasebnosti, primerna oblačila ... =====Prosojnice===== Prosojnice '''pomagajo pri prevajanju''' objavljenega članka v predavanjsko obliko, retorično zaokrožiti in povzeti njegove glavne točke in sporočilo. Najbolj uporabljen je prezentacijski program '''PowerPoint''', druga orodja pa so še Google Slides, Prezi ... '''Slaba plat''' prezentacijskih programov je, da lahko zavedejo predavatelja v prebiranje alinej na prosojnicah, poslušalca pa v poenostavljeno predstavo obravnavane teme. ====VIZUALIZACIJA==== Prosojnice so vizualizacija govorjenega: poleg '''verbalnega''' nastopa še '''slikovno sporočanje'''. =====Fotografije===== Današnja kultura premika težišče z verbalnega sporočanja v '''slikovno'''. Za razmah fotografije je zaslužna '''digitalizacija'''. Avtorstvo fotografij je običajno strogo '''individualno'''. Fotografiji je med besedilnimi vrstami najbolj naklonjena publicistika, znotraj nje pa reportaža. ======*Licenciranje fotografij*====== Na '''Wikimedijinih spletiščih''' je prepovedana objava kiparskih, slikarskih in arhitekturnih upodobitev, razen če je od smrti avtorja minilo že več kot '''70 let'''. Ker so fotografije umetnostnih izdelkov za Wikimedijo problematične, jih nalagamo na '''alternativna mesta''' in na Wikijih objavimo le povezavo nanje. ======*Fotografije kulturne dediščine*====== Posledice pri objavljanju fotografij kulturne dediščine je pustil Zakon o varstvu kulturne dediščine, ki v '''44. členu''' za uporabo podobe in imena spomenika zahteva soglasje lastnika. Kulturna dediščina preide v javno last po '''70''' letih avtorjeve smrti. ======*Nalaganje na Wikije*====== Skoraj vse nalaganje fotografij se dogaja na Zbirki, za kar je treba izpolniti obrazec. Sliko je dobro opremiti s ključnimi besedami oziroma kategorijami in jo dobro opisati. =====Infografika===== Infografika je '''oblika vizualizacije podatkov'''. Zanimanje zanjo so spodbudila popularna prostodostopna računalniška orodja. Naloga informacijske grafike je prikazati velike količine podatkov na '''preprost''' in '''pregleden način'''. ======*Tabele*====== Tabele razporedijo podatke v celice, kar naredi te bolj '''pregledne'''. Na Wikijih oblikujemo tabele z uporabo določenih simbolov (stran 287). ======*Grafikoni*====== Za razumevanje grafične predstavitve je potrebna '''legenda''', kjer je razloženo, kaj pomeni posamezna barva, črta ali lik. Poznamo različne vrste grafičnih predstavitev podatkov: * '''grafikon''' = histogram, črtni, stolpčni, palični, tortni, graf raztrosa, statistična distribucija, graf funkcije; * '''diagram''' = časovni ali kronološki, drevesni, omrežni, organizacijski, diagram poteka, genealoškI, Vennov; * kartogram, shema, piktogram. ======*Zemljevidi*====== '''Marija Boršnik''' je prva v slovenski literarni zgodovini uporabila '''zemljevid''', in sicer je v knjigi Tavčerjevega Zbranega dela objavila Načrt Poljan. Javno spletišče '''Geopedija''' (Literarni spomeniki, Literarne poti, Dogajališča zgodovinskih romanov, Zgodovinski romanopisci) in projekt '''Prostor slovenske literarne kulture''' (2011–2014) sta veliko pripomogla k širjenju znanja javnosti. ======*Besedni oblak*====== '''Wordle''' nariše spletni oblak teksta, '''Voyant tools''' pa poleg oblaka besed pove še nekaj statističnih zanimivosti v zvezi z besedilom. ===''5. ISKANJE''=== Danes iskanje informacij ni več nobena posebna veščina, saj je velika količina informacij objavljena na spletu. '''Sistem ORCID''' deluje pod okriljem Mednarodne organizacije za standardizacijo. ORCID je '''mednarodna''', '''interdisciplinarna''', '''odprta''', '''neprofitna civilna organizacija''', ki jo podpirajo založniki in akademske inštitucije. Znanstvenike ter njihove objave opremi z '''enkratno digitalno oznako''' in avtomatizira njihovo medsebojno sklicevanje. Tudi '''Wikimedija''' člankom dodaja '''identifikacijske oznake''', ki olajšajo iskanje in mednarodno primerljivost enciklopedičnih tem. Člankom dodaja tudi predlogo '''Normativna kontrola''', ki gesla povezuje s knjižnimi in kataloškimi sistemi, kot so CONOR, VIAF, ORCID in OVL. ====UDK==== '''Številka UDK''' (Univerzalna decimalna klasifikacija) poskrbi za '''pravilno umeščenost''' objave na določeno strokovno področje. # Znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije. Publikacije # Filozofija. Psihologija # Teologija. Verstva # Družbene vede. Politika. Ekonomija. Pravo. Izobraževanje # Matematika. Naravoslovje # Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika # Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport # Jezik. Književnost # Geografija. Biografija. Zgodovina '''Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije''' pozna 7 raziskovalnih področij: naravoslovje, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika in interdisciplinarne raziskave. '''Evropska klasifikacija raziskovalne dejavnosti (CERIF - CERCS)''' pozna 5 področij: humanistične vede (na prvem mestu), družboslovje, naravoslovno-matematične vede, biomedicinske in tehnološke vede. '''Klasifikacija FOS 2007''' (Fields of Science) je od UDK s '''47''' področji preglednejša. Od tega je '''13''' literarnih področij. ====DOI==== DOI ('digitalni identifikator objekta') je '''standard za označevanje spletnih objav''', ki streže lažjemu in trajnejšemu dostopu do znanstvenih podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti. Koda DOI poskrbi za sledljivost dokumenta, ko se URL spremeni. Pri kodi DOI številka pred poševnico pomeni '''založnika''', številka za poševnico pa '''številko publikacije'''. ====COBISS ID==== V Sloveniji je vsaka registrirana objava opremljena s '''številko COBISS'''. Klik na Wikijih na identifikacijsko številko COBISS bralca direktno pripelje na Cobissov bibliografski zapis o publikaciji. ====PODATKI IN PODATKOVNE ZBIRKE==== '''Podatek''' pomeni '''dejstvo''', ki o določeni stvari kaj pove ali se nanjo nanaša. '''Zajemek''' pomeni nekaj, kar je bilo '''vzeto''' oziroma '''zajeto'''. Zajemki nastanejo zaradi potrebe po nadaljnji obdelavi. Obstajata '''dve vrsti informacij:''' podatki in dokumenti. '''Dokument''' je fizična reprezentacija informacije s komunikacijskim namenom in funkcijo. V literarni teoriji je to drugo ime za besedilo. '''Podatki''' so osnovni elementi informacije, pridobljeni večinoma z meritvami in prikazani v formatiranih zapisih v podatkovni zbirki ali v obliki tabel in grafov. '''Primeri podatkovnih zbirk''' so: dLib, Nova beseda, Diplomske naloge na Wikiverzi, SSKJ, Fran, Gigafida, Cobiss, Slovenska biografija, Slovenska kmečka povest ... =====Iskanje po dLibu===== Možnost '''išči tudi po celotnem besedilu''' olajša iskanje, če ne vemo točno, kaj iščemo. Kadar je zadetkov preveč, iskanje omejimo z vtipkanjem dodatnih izrazov, za katere vemo, da jih tekst vsebuje, ali pa postavimo niz besed, za katere vemo, da se nahajajo v besedilu skupaj, med narekovaje. Preštevilne zadetke redčimo tudi z omejevanjem virov v levem stolpcu. ====SEZNAMI==== Sezname naredimo, kadar želimo našteti serijo elementov čim bolj razločno. Na Wikijih se uporabljajo '''oštevilčene''' (#) in '''neoštelilčene''' (*) sezname. Na Wikijih se gesla razvrščajo v sezname prek '''kategoriziranja''' (npr. seznam literarnih zgodovinarjev). ===''6. DIGITALNA HUMANISTIKA''=== Literarnovedni segment digitalne humanistike bi lahko poenostavljeno opisali kot empirično literarno vedo s pomočjo računalnika. To je v bistvu računalniška obdelava humanističnih podatkov. Izraz 'digitalna humanistika' je bil prvič uporabljen leta 2001. '''Raziskovalne dejavnosti''' in '''predmeti raziskave''' na področju digitalne humanistike so: * '''zajem:''' ** digitalizacija (skeniranje, snemanje); ** optično prepoznavanje (OCR); ** pisanje v katerem od urejevalnikov; ** konverzije med digitalnimi formati; ** programiranje; ** izdelava spletnih strani; ** iskanje informacij; ** izdelava seznamov; * '''obogatitev:''' ** dodajanje metapodatkov; ** enkodiranje (dodajanje podatkov o strukturi besedila); ** anotiranje (opremljanje besedila s komentarji); ** modeliranje; ** urejanje; ** kartografiranje; * '''analiza:''' ** stilometrija; ** modeliranje tem; ** analiza socialnih omrežij; ** vizualizacija; ** analiza čustvenega odziva; ** pridobivanje podatkov; ** strojno učenje; ** medbesedilna analiza, prepoznavanje vzorcev, statistična analiza; * '''interpretacija (pripisovanje pomena):''' ** kontekstualizacija; ** modeliranje; ** povzemanje, konceptualiziranje; * '''razpečevanje in hranjenje:''' ** publiciranje; ** identifikacija (DOI); ** urejanje dostopa (OA); ** razporejanje; ** bibliografska manipulacija za potrebe citiranja; ** arhiviranje, licenciranje; * '''kolaboracija:''' ** komunikacija; ** participacija; ** komentiranje; ** množičenje; * '''meta DH-dejavnosti:''' ** propagiranje DH-principov; ** strokovno ocenjevanje; ** poučevanje; ** sodelovanje oz. vodenje projektov; ** obveščanje (forumi, blogi, twitter, pošta); ** financiranje, teoretiziranje itd. ====EMPIRIČNE METODE==== Izraz '''empiričen''' pomeni, da so bili podatki pridobljeni z '''opazovanjem''' ali '''eksperimentom'''. Empirične metode so v humanistiki prepoznavne zaradi deleža številčnih podatkov, predstavljenih v tabelah ali grafikonih. Empirični pristop izhaja '''iz faktov''' in je zato induktiven. Pod empiričnostjo spada: pridobivanje materialnih dokazov z eksperimentiranjem in opazovanjem, merjenje podatkov in preverljivost meritev. =====Programi===== '''Primeri programov in njihovih glavnih funkcij:''' * Zajem podatkov: Weka, data mining software; * Analiza besedil: Gephi (risanje grafov), Wordle (besedni oblaki); * Anketiranje: Survey Monkey; * Anotiranje in popravljanje: FromThePage, Scripto; * Bibliografija: Bibliopedia; * Blog: WordPress, Blogger; * Citiranje: Publish or Perish, Google Scholar Citations; * Knjižnice: WorldCat, Google Books; * Kolaborativno pisanje: Wikidot, Wikiverza; * Komunikacija: Google+, Prezi; * Objavljanje na spletu: Dropbox, Google Docs; * Prezentacija: Prezi, WebSliders; * Skupna raba dokumentov: Google Drive; * Slike: Picasa; * Vizualizacija: Ngram Viewer; * Zbirke: R, OpenRefine; * Zemljevidi: GeoCommons, Google Maps. =====Projekti, revije===== '''Primeri projektov/revij:''' * Literary Lab. Stanford University. Ur. Franco Moretti. 2010-. * Digital Studies / Le champ numérique. Kanada, 1992-. * TUSTEP – programski sistem za obdelavo besedil na univerzi v Tübingenu. * TAPoR – spletišče za besedilno analizo, Univerza v Alberti, Kanada. * Europeana – evropska digitalna knjižnica (Europeana na Wikipediji). * Gutenberg – najstarejša digitalna knjižnica (projekt Gutenberg). * OpenLibrary – knjižnični projekt Aarona Swartza in Internet Archive (Open Library na Wikipediji). =====Računalniško jezikoslovje===== Računalniško ukvarjanje z literaturo ima svoj delno uveljavjlen izraz: '''uporaba računalnika v jezikoslovju (CL)'''. Računalniška lingvistika se ukvarja: * z iskanjem po leposlovju; * s povzemanjem zgodb; * z razlikovanjem med literaturo in drugimi vrstami pisanja; * z identifikacijo in analizo literarnih žanrov; * slogovnim razvrščanjem besedil in pripisovanjem avtorstva; * analizo bralčevih čustvenih odzivov; * analizo medsebojnih odnosov oseb oz. njihovega socialnega omrežja; * računalniškim modeliranjem pripovedi, računalniško naratologijo in folkloristiko; * generiranjem literarnih pripovedi dialoga oz. poezije; * oblikovanjem priporočilnih seznamov. ======*Orodja in korpusi*====== '''Primeri jezikovnih orodij:''' * Prevajalni sistem Amebis Presis; * Slovnični pregledovalnik Amebis BesAna; * Sintetizator govora Amebis Govorec; * Pregibnik; * Avtomatska lektorica; * JOS ToTaLe analyser for Slovene texts; * NoSketch Engine. '''Jezikovnotehnološka orodja''' so bila narejena s pomočjo '''korpusov''' (Gigafid, Kres, Gos, Šolar, Lektor ...). ===''DODATNO BRANJE (ZAKLJUČEK)''=== ''Nova pisarija'' je bila napisana, da se v sporočilu in napotkih razhajamo. Avtor meni, da ''Novo pisarijo'' je bilo treba napisati zato, ker ni našel nobenega priročnika, ki bi bil namenjen pisanju za zaslon in z mislijo na udeležbo v izgradnji digitalne kulturne infrastrukture, ampak so večinoma nastali za potrebe pisanja na papirju in za izpolnitev študijskih obveznosti. V eni opombi profesor Hladnik omeni, da je knjiga ''Nova pisarija'' posvečena njegovi ženi Miri. Za knjigo na sploh, pa se zahvaljuje Zvonku Kovaču. =='''Citati'''== "Pismeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati." - stran 15 "Sporočilo brez bralca je mrtvo sporočilo in ne šteje." - stran 19 "Vsak jezik po svoje gleda na svet in ga po svoje modelira." - stran 28 "Ni dobrih in slabih tem." - stran 47 =='''Slovarček'''== *'''Vademekum''' (stran 7) = knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik; vodič *'''Geneza''' (stran 8) = izvor, nastanek in razvoj česa *'''Historiat''' (stran 8) = potek, opis kakega dogajanja *'''Impresum''' (stran 9) = podatki o avtorju, založništvu in tisku knjige, navadno na zadnji strani; kolofon *'''Pasivizacija''' (stran 14) = spravljanje v nedejavnost, nedelavnost *'''Ludist''' (stran 17) = pripadnik gibanja, ki se je v začetku 19. stoletja z uničevanjem tovarniških strojev borilo proti uvajanju strojnega dela *'''Ad hoc''' (stran 19) = v ta namen; pogosto slabšalno: za konkreten primer, nesistemsko *'''Paradigma''' (stran 21) = vzorec; primer *'''Srenja''' (stran 31) = skupnost, pri kateri ljudje imajo skupne interese ali dejavnosti *'''Postulat''' (stran 35) = izhodišče; temeljna točka *'''Okorel''' (stran 36) = postati nesposoben za sprejemanje novosti *'''Prgišče''' (stran 44) = zelo majhna količina česa sploh; ena pest (kot merska enota) *'''Defetizem''' (stran 49) = malodušje *'''Veto''' (stran 54) = pravica koga, da z nasprotovanjem prepreči sprejem ali izpolnitev sklepa, zakona ipd. *'''Inerten''' (stran 87) = v stanju, pri katerem je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnost; lenoben *'''Larpurlartizem''' (stran 95) = nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska, ne pa tudi družbena *'''Valenca''' (stran 99) = psihološka vrednost predmeta, osebe ali pojava, ki se kaže kot njegova privlačnost ali odbojnost; stran ali lastnost (ima pozitivno stran/negativno lastnost) *'''Pregnanten''' (stran 120) = jedrnat; zgoščen *'''Izvirnik''' (stran 140) = literarno, znanstveno delo v jeziku, v katerem ga je napisal avtor *'''Stavec''' (stran 200) = kdor ročno ali strojno izdeluje stavek za tiskanje *'''Uboren''' (stran 221) = reven; siromašen *'''Asketizem''' (stran 258) = načelno strogo odrekanje užitkom in ugodnostim, večinoma materialnih dobrin *'''Ubornost''' (stran 259) = revnost; siromašnost *'''Brambovstvo''' (stran 266) = domobranstvo; vojaštvo, ki je bilo vpoklicano le ob veliki vojni nevarnosti (dodatne čete k obrambi države) *'''Smelejši''' (stran 272) = pogumnejši; hrabrejši '''Opomba''' Definicije so prevzete s spletišča [https://fran.si/iskanje?FilteredDictionaryIds=130&View=1&Query=%2A Fran]. ==Uvod v študij jezika== Pri tem predmetu sem napisal seminarsko nalogo, ki je zahtevala tudi spletno stran na '''Wikipediji'''. '''Povezava:''' [[:w:Luka Repanšek|Luka Repanšek]]. romz172aqnjx4dws1iny483ue98ovf8 0 4086 86009 86008 2026-10-12T12:31:36Z Hladnikm 30 /* Delavnica v CTK v soboto 24. oktobra 2026 */ 86009 wikitext text/x-wiki *Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]] *[https://board.net/p/spomenicarji Diskusija ob selitvi z Geopedije na svoje spletišče] <hr> ==Popisovalci== '''Prejemniki priznanj ZB za delo spletni strani Partizanski spomeniki na Geopediji aprila 2024''' (ki so popisali po več deset obeležij): Alenka Župančič, Alojz Ovnič, Ana Kočar, Anton Gržina, Anton Petrovič, Bor Borovski, Borut Rojc, Božidar Jerčič, Daniel Divjak, Danijel Zlatič, Dušan Škodič, Franc Križan, Franc Kulovec, Franc Marušič, Franc Podnar, Franc Štibernik, Ivan Krivec, Ivan Pergovnik, Ivan Smiljanić, Ivan Zorč, Jani Luštrek, Jože Vrabič, Kaja Poljšak Ščuka, Lado Nikšič, Ljubo Motore, Mario Šimunković, Marko Gričar, Miloš Kermavnar, Mira Hladnik, Miran Hladnik, Miran Štupica, Mojca Luštrek, Mojca Župančič, Nejc Plečko, Pavel Majerle Kukin, Peter Palčič, Petra Ropret, Roman Zupanec, Sandi Grudnik, Sebastijan Potepan, Sergej Maršnjak, Slavko Malnar, Stane Gradišnik, Stanko Podržaj, Teofil Bizjak, Urban Pipan, Vasja Marinč, Vojko Hobič, Zdenka Primožič '''Stanje sept. 2021:''' M&M Hladnik (2647), Daniel Divjak (1039), Miloš Kermavnar (768), Dušan Škodič (446), Teofil Bizjak (371), Stane Gradišnik (284), Vojko Hobič (185), Bor Borovski (176), Franc Podnar (152), Anton Petrovič (120), Sandi Grudnik (116), Lado Nikšič (114), Ivan Zorč (111), Alojz Ovnič (94), Vasja Marinč (86), Sebastijan Potepan (84), Lanko Marušič (78), Jože Vrabič (77), Ivan Smiljanić (74), Ljubo Motore (69), Mojca Župančič (68) Marko Gričar (54); drugi: Stane Preskar, Fister & Štamulak 9, Cizl 8, Renko 12, Teran 5, Nika Bajc 9, Krivec & Ropret 28, Šemrov 8, Vuksanović 3, A. Novak 12, Ana Čič 5, Ana Kočar 17, Jerčič 34, Kravogel 12, Česnik 15, Cugelj 5, Rojc 30. Potočnik 4, Plečko 33, Luštrek 9, Uršič 15, Franetič 6, Eva marinč 11, Likar 2, Kulovec 38, Kržan 24, Gantar 2, Mejak 4, Majer 17, Štibernik 7, Popov 7, Perenič 20, Dora Ravnik 2, D. Zlatič, M. Košuta, B. Flajšman, Z. Pretnar, Bolčina 16, Verdev 5, Dvoršek 9, Pergovnik 31, Mihovec 16,Prejac 5, Komac 8, Kirbiš 4, Pritekelj 2, Strajnar 32, LH 8, I. Kern 2, Štajer 3, Stepančič 12, Štupica & Bizjak 26, Borovšak 15, Rutar 2, Rebolj 14, Može 2, Rudolf 3, Pongrac 9, Mali 16, Mesarič 4, Mežik 5, Bratina 3, Jogan 3, Franče? 4, Resnik 2, Kolenc 14, Klobučar 8, Simčič 18, Žemva 7, Butala 5, Zevnik 6, Kamnik 2, Drole 2, Požar 12, Abrahamsberg 4, Štangelj 2, Veselič 2, Preskar 5, Peunovi? 5, Podržaj 25, Balant 3, Verstovšek 3, Kittya 5, Gaube 2, Beltram 9, Zagorc 23, Z. Likar 8, Žiga B. 3, ZB. ==Skupina za spomenike pri ZB Slovenije== Delovna skupina za spomenike NOB, ustanovljena marca 2022 (Daniel Divjak, Miran Hladnik, Miloš Kermavnar, Božo Novak, Martin Premk) bo # angažirala bo lokalne akterje za evidentiranje tistih obeležij, ki jih v naši zbirki še ni, in dopolnjevala in ažurirala zapise obstoječih # redno obveščala zainteresirano javnost o novostih v zbirki # uporabila zbirko za načrt in plačilo vzdrževanja spomenikov # uporabila zbirko za ureditev lastniškega statusa zemljišča, na katerem stojijo spomeniki, in njihov vpis v zemljiško knjigo (po zgledu kranjske ZB) # spodbujala oblikovanje spomeniških obhodnic, natise brošur za posamezna območja, vključevanje spomenikov v lokalne turistične publikacije in na infotable # spodbujala oblikovanje enciklopedijskih gesel o posameznih spomenikih oziroma sistematično vpisovanje partizanskih obeležij v gesla o krajih # prijavila projekt na lokalne in državne razpise in s pridobljenimi sredstvi ter s sredstvi ZB poenotila zapise v zbirki po tehnični, pravopisni, slogovni in vsebinski plati; dodala koordinate, povezave na literaturo, slike, QR-kode; sistematično ekscerpirala zbirko spominskih točk NOB v Muzeju novejše zgodovine ipd. # spodbujala digitalizacijo zgodovinske literature na temo spomenikov o osebah in dogodkih NOB (''TV-15'', ''Svobodna misel'', vodniki, zborniki ipd.) in njeno postavitev na splet # spodbujala diplomske in druge raziskovalne naloge na temo partizanskih spomenikov # in temu seznamu po potrebi dodajala nove alineje ==Delavnice== ===Delavnica v CTK v soboto 24. oktobra 2026=== Konferenčna dvorana v 2. nadstropju, 9.15&ndash;11.30 # [[Spomeničarski problemi#Novosti vmesnika Partizanstvo.si|Novosti vmesnika Partizanstvo.si]] # [[Partizanski spomeniki na zemljevidu/Navodila, namigi in dogovori#Navodila za kopiranje slik spomenikov s Partizanstva.si v Wikimedijino Zbirko|Navodila za kopiranje slik spomenikov s Partizanstva.si v Wikimedijino Zbirko]] *[http://zvezek.partizanstvo.si/p/Spomenicarji Pripombe na izboljšani vmesnik] ===Delavnica v CTK 20. novembra 2025 in predstavitve spletišča javnosti=== {| |[[File:Delavnica Partizanstvo.si v CTK 20. novembra 2025.jpg|thumb|400 px|Delavnica Partizanstvo.si v CTK 20. novembra 2025]] |[[File:Predstavitev Partizanstva.si v velenjski knjižnici.jpg|thumb|400 px|Predstavitev Partizanstva.si v velenjski knjižnici 6. 11. 2025]] |} Spletišče Partizanstvo.si smo 22. 8. 2025 predstavljali na razstavi občanske znanosti na Krakovskem nabrežju v Ljubljani (Hladnik, Divjak), 6. 11. 2025 v knjižnici v Velenju (Gržina, Gradišnik, Hladnik, Divjak), na dnevu občanske znanosti v Novi Gorici 12. 11. 2025 (M&M Hladnik). Dobili smo novo sodelavko Anjo Skapin. ===Delavnica na pikniku julija 2025=== {| |[[File:Spomeničarski piknik.jpg|thumb|400 px|left|Spomeničarski piknik na Srednji Dobravi]] |} Dragi sodelavci, ker je naše novo spletišče https://partizanstvo.si že v fazi preizkušanja, je čas za letošnje srečanje urednikov pri nas na Srednji Dobravi 3e, 4245 Kropa. Za petek 11. julija je napovedano lepo vreme. Dobimo se ob petih popoldne, najbolje bo, če avto pustite na parkirnem prostoru pred sosednjo gostilno. Mojster Miha nam bo na računalniku v hiši pokazal, kako urejati in dopolnjevati zbirko ter kako iskati po njej, priložnost bo tudi za vprašanja in želje, potem pa bomo na vrtu kaj prigriznili in popili. Sporoči prosim, kdor prideš. lp, miran *[https://board.net/p/spomenicarji Sem dodaj pripombe na novi vmesnik.] Za zapisnik sem povzel kar Milošev nemudni odziv: "V spominu se mi je najbolj vtisnilo: * Spletišče Partizanstvo.si je postavljeno tako, da ga računalniški strokovnjak spreminja in prilagaja potrebam. * Popisovalcem bo Miha omogočil dostop in pravice za urejanje. [že storjeno] * Nismo se dogovorili za nobeno omejitev v primerjavi z dosedanjim delom na Geopediji. * Za polja, kjer je omogočeno oblikovanje teksta, ni omejitev, zaželena pa je zadržanost. Če bo kdaj potreba pri izvozu v Excel, lahko Miha uredi izvoz tako, da prenese zgolj neoblikovani tekst. [že omogočeno] ** S hkratnim pritiskom na Shift+Enter dosežemo majhen razmak med vrsticami. ** Fotografije ni možno brisati brez izrecne pravice za brisanje. ** Miha bo vnesel nekaj izboljšav, na katere smo opozorili in jih je zapisal. [že uresničeno] ** Ob robu predstavitve je Miha opozoril, da je odprtih več vprašanj, za katera se morajo odločiti soustvarjalci vsebin. [...] V zadovoljstvo mi je, da poteka prenos iz Geopedije tako dobro. Lep pozdrav <br> Miloš" ===Delavnica na INZ 9. januarja 2024=== [[File:Delavnica za spomeničarje na INZ.jpg|thumb|left|500 px|Delavnica Sistory za popisovalce partizanskih spomenikov na INZ 9. januarja 2024]] Udeležilo se je je šest spomeničarjev, uvajalo nas je pet zaposlenih, med njimi tudi direktor Andrej Pančur in skrbnica zbirke Marta Rendla. Učili smo se uporabljati bazo žrtev druge svetovne vojne na portalu Sistory in samostojno posegati vanjo z dopolnili. Praktično je bil prikazan primer novega vnosa. Baza vsebuje žrtve, ki so imele v trenutku smrti domicil na današnjem slovenskem ozemlju, od vstopa Italije v vojno maja 1940 do januarja 1946, ko so se končali povojni poboji. V primeru alternativnih podatkov je večinoma najustreznejši tisti iz mrliške knjige. 20 let po smrti so za raziskovalne namene podatki o mrtvem prosto dostopni. Vse razlike pojasnjujemo v rubriki Opombe. Tam navajamo URL-je posnetkov ali citate ipd. Vire samo dodajamo, če niso že zajeti v popisu. Zaradi variantnega zapisovanja imen je treba pred vpisom nove žrtve skrbno preveriti, če ni vpisana kako drugače, in si pri tem pomagati z rojstnimi in smrtnimi letnicami ipd. Po preverbi bodo vpisi preseljeni v osnovno zbirko. Hvala tudi za kavo in za prijaznost! Povezava na uporabniški Sistory (Moj Sistory) je na https://sistory.si/ww2 , registriramo se desno spodaj prek telefonske številke na mobiju, naši vpisi se bodo evidentirali pod skupinskim imenom Partizanski spomeniki. ===Pikniki=== *Piknik 29. maja 2026: [[File:Piknik popisovalcev partizanskih spomenikov na Srednji Dobravi.jpg|thumb|300 px|Piknik popisovalcev partizanskih spomenikov na Srednji Dobravi 29. maja 2026]] *[https://slov.si/mh/galerije/galeri482/target23.html 24. 5. 2023] *[https://slov.si/mh/galerije/galeri460/target0.html 8. 7. 2022] *[https://slov.si/mh/galerije/galeri416/target27.html 31. 7. 2021] ===Delavnica 25. 3. 2024=== {| |[[File:Geopedijska spomeničarska delavnica v CTK 25. marca 2024 01.jpg|thumb|Geopedijska spomeničarska delavnica v CTK 25. marca 2024]] |[[File:Geopedijska spomeničarska delavnica v CTK 25. marca 2024 02.jpg|thumb|Geopedijska spomeničarska delavnica v CTK 25. marca 2024]] |} Prostor nam je med 9.00 in 12.00 ponudil Mitja Vovk Iskrić v CTK (Trg republike 3, Ljubljana, 2. nadstropje, Konferenčna soba) in vest o delavnici razširil po omrežju: *[https://twitter.com/obcanskaznanost/status/1769996317701378486 twitter] *[https://www.facebook.com/permalink.php?story_fbid=pfbid02aHPq56Qc8JtaY4z7j2XBf6DQvniiWQVm3dLdk4NYS1VArw86Y8piSxyXaxZ3Yiail&id=100088475127327 facebook] *[https://mastodon.social/@obcanskaznanost/112121327458694636 občanska znanost] *[https://www.linkedin.com/company/100348025/admin/feed/posts/ linkedin] '''Miloševi predlogi za urejanje zapisov v sloju Partizanski spomeniki''' 1. Urejanje rubrik Besedilo na spomeniku in Opis in viri :*Kopirati/ustvariti/ besedilo v Word(u) :*Spremeniti font v Arial 11 :*Oblikovati razmake med besedami (ustvariti tabelarično obliko) :*Dodati še eno vrstico, da bo na Geopediji prelom v novo vrsto. :*Dodati širšo vrstico :*Kopirati vsebino Word v Beležnico :*Brisati vsebino na Geopediji 2X :*Kopirati vsebino iz Beležnice v Geopedijo :*Nič popravljati razen dodajanja vrstice in popravljanje drobnih napak :*Shraniti zapis :*Prekontrolirati obliko zapisa na Geopediji in vnesti drobne popravke Če nisi zadovoljen s prikazanim, vsebino iz Geopedije kopiraj v Word in ponovi postopek. 2. Spreminjanje črk v Wordu: VELIKE, male, Velika Začetnica: *Označiš tekst za spreminjanje *Fn + Shift + F3 (npr. za spreminjanje Besedila na spomeniku v same velike črke) 3. Filtriranje na Geopediji *Odpri Geopedijo. *Prijavi se kot popisovalec. *Odpri Tabelo vseh zapisov v tem sloju. (spodaj, kjer je zelena kapljica za novo obeležje) *Klikni na Filter ((1.) izberi polje filtriranja, (2.) izberi pogoj za iskano geslo, (3.) vnesi geslo-iskani niz). Več o geslih v poglavju [[Navodila, namigi in dogovori#Kako iščemo z gesli|Kako iščemo z gesli]] *Izberi + v zelenem krogu in dodaj dodatni pogoj za katero koli polje, če ga potrebuješ. Lahko dodaš več pogojev za različna polja. *Potrdi. *Prikaže se tabela z izborom, povsem spodaj je število zapisov. *S klikom na Lupo na začetku vrste se pokaže na zemljevidu ustrezen zapis in pri strani vsi vneseni podatki. V tem načinu s filtriranjem v posameznih rubrikah dobimo zapise za izraz točno kot je zapisan, z upoštevanjem velikih in malih črk, presledkov itd. Najde tudi niz znakov, ki vsebuje pol besede iz ene in pol besede iz druge in presledek med njima. Na zemljevidu so samo zvezdice iz tabele. '''Danielove teme se nanašajo na novi sloj hrvaških partizanskih spomenikov''' *Polje za vnos besedila z obeležja ne omogoča oblikovanja teksta kot je v slovenski verziji. <br> Res je, polje je definirano kot golo besedilo, ker se je pri slovenskem sloju izkazalo, da oblikovanje besedila (stolpci, velikost in barva črk, leva poravnava, linki itd.) večinoma ni potrebno. Golo besedilo je v izpisu in pri prenosu mnogo krajše in preglednejše. Obliko besedila dokumentira fotografija, za vsebino besedila, po kateri iščemo, pa ni važna. -- mh *Ikone za oblikovanje teksta v slovenski verziji so nad poljem za tekste z obeležij.<br> Drži, ikone za oblikovanje besedila so v poljih, ki so definirana kot bogato besedilo, nad vnosnim poljem. -- mh *Polje Godina otvaranja ne omogoča zapisa ustreznega datuma. Pri vpisu letnice se zapiše 1962 v obliki 1,962. Za preizkus sem vpisal 12345678910, izpisalo je 12.345.678.910<br> To napako sem pravkar popravil. Dokler je zapisov malo, to gre, pri velikem številu zapisov pa bi to zahtevalo veliko časa. Obliko datuma v rubriki Datum zapisa nam je že prej popravil Sergej. -- mh '''Primeri za konkretne izboljšave''' *[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4614_F2518:482_x1647963.3639556977_y5808578.465790553_s17_b362 Blagovica]: **ime spomenika: BLAGOVICA.-Spomenik v Blagovici > Blagovica (ker je v kraju samo en NOB-spomenik) **pravopisni popravki **vrstico z EŠD z začetno piko spremenili v alinejo **med vrstice v rubriki Besedilo vnesli razmike in dodali, da manjkajo imena padlih **vpisali spreminjanje v rubriko Spremembe in datum popravkov v zadnjo rubriko *[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4614_F2518:4734_x1720839.5658169838_y5850808.853343892_s17_b362 Štuhčev dom] **ime spomenika: Oskrbniku koče Tonetu Štuhecu > Štuhčev dom **v rubiriki besedilo dodali [zvezda] in ukinili oblikovanje z večjimi črkami za ime oskrbnika **drobni pravopisni popravki (presledki za pikami) Za naprej: *[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4614_F2518:3012_x1530084.8539635518_y5750987.1417111_s17_b362 Adalbert Vrabec, Komen] *[https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L4614_F2518:2628_x1560168.6666817719_y5852617.656315297_s17_b362 Martin Ščurk in Andrej Skoberne, Hrušica] -- miran ====Zapisnik==== Delavnica za popisovalce na Geopediji za sloj Partizanski spomeniki je bila 25. 3. 2024 v prostorih CTK, Trg republike 3 v Ljubljani. Udeleženci: M. Hladnik, D. Divjak, S. Gradišnik, A. Gržina, M. Kermavnar, L. Nikšič in M. Pušnik. Gostitelji, Centralna tehniška knjižnica Univerze (CTK) v Ljubljani, so nam dali vso tehnično in prostorsko podporo za izvedbo delavnice. Na začetku smo našemu novemu sodelavcu Miru Pušniku iz CTK predstavili naše delo, Pušnik, ki je promotor koncepta odprte znanosti na Slovenskem, pa je predstavil, kako nam je lahko CTK v pomoč pri nadaljnjem delu. Predebatirali smo teme iz napovedi delavnice: *Oblikovanje besedila v rubrikah Besedilo na spomeniku in Opis in viri, ki oblikovanje omogočajo. *Oblikovanje je pomembno pri vnosu besedil iz drugih virov v Geopedijo. *Pregledali smo priporočila za vpisovanje in popravljanje podatkov, ki so napisana v napovedi delavnice. Sklep: Oblikovanju se v največji meri izogibamo, ker močno obremenjuje izvoze v Excel. Morda v rubriki Besedilo na spomeniku v prihodnosti odpravimo oblikovanje teksta. *Poimenovanje spomenikov: ponovili smo priporočila o poenotenju naslovov, ki smo ga obravnavali na delavnici 7. 12. 2023. *Uporaba gesel na Geopediji za filtriran prikaz zapisov s posameznimi gesli. Pogledali smo dva načina filtriranja: uporaba ikone T – Iskanje po celotnem besedilu in Iskanje s pomočjo Tabele vseh zapisov v tem sloju. Sklep: Kermavnar pripravi seznam obstoječih gesel. *Zeleno zvezdico je treba v opisu spomenika natančno argumentirati: vandalizirano, prestavljeno, izginilo, ni verjetno, da bi obeležje še obstajalo. *Podpora kolegom iz Hrvaške pri izdelavi sloja Hrvatski partizanski spomenici. Sklep: Hrvaški kolegi naj sami oblikujejo izgled, rubrike in besedilo za posamezne zapise. Mi jim bomo pri tem pomagali z našimi izkušnjami in znanjem. Na koncu so nam gostitelji pokazali in predstavili Ustvarjalnico. Ustvarjalnica je delavnica v okviru CTK, opremljena s tehničnimi pripomočki za izobraževanje. Videli smo simulator letenja, 3D-tiskalnike, šivalne stroje, računalniško in drugo opremo, ki se uporablja za interdisciplinarno sodelovanje pri načrtovanju in izvedbi projektov. Uporaba opreme je za člane Centralne tehniške knjižnice brezplačna in je primerna za skupine do 10 in več udeležencev, ki ustvarjajo pod vodstvom mentorjev. Več na [https://www.ctk.uni-lj.si/ustvarjalnica/ internetni povezavi.] Zapisal Miloš Kermavnar. ===Delavnica 7. 12. 2023=== [[File:Popisovalci partizanskih spomenikov.jpg|thumb|400 px|Popisovalci partizanskih spomenikov]] Gostil nas je Oto Luthar na ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana, med 9.30 in 12.00 smo tam premlevali dileme Daniel Divjak, Miran Hladnik, Miloš Kermavnar in Roman Zupanec. Obdelali smo prvih nekaj točk dnevnega reda, nekatere teme smo obravnavali bolj informativno, z namenom opozoriti na izzive in rešitve, ki jih srečujemo pri svojem delu. Če koga zanima kaj več, naj vpraša. Druge teme pridejo na vrsto naslednjič. O rečeh, na katere nimamo vpliva (pravopis, slogovna priporočila, tehnični pogoji na Geopediji) ne bomo razpravljali, vse drugo pa je predmet dogovora. ====Poenotenje naslovov==== * naslovi so čim krajši * v naslovih ni izrazov, ki so samoumevni (spomenik, plošča ipd.) in jih vsebujejo naslednja polja * v naslovih je po možnosti čim manj ločil, zlasti ne pomišljajev in dvopičij * v naslovih ni verzalk (ni samih velikih črk) * naslovi naj bodo pravopisno sprejemljivi (presledki za ločili, imena pred priimki) * naslovi naj bodo po možnosti v imenovalniku (npr. Edvard Kardelj namesto Edvardu Kardelju) * večinoma so naslovi dvodelni: dogodek/oseba/objekt in kraj (npr. Ustanovitev OF, Žiri) * za več o naslavljanju gl. poglavje [[:b:Nova pisarija#Naslov|Naslov v ''Novi pisariji'']] * o zaporedju enot v naslovu (Ustanovitev OF, Žiri ali Žiri, ustanovitev OF) se nismo dogovorili, tudi ni bistveno * nič narobe, če bo posamezni naslov z razlogom oblikovan kako drugače Primer: *[https://www.geopedia.world/#T281_L4614_F2518:104_x1577171.7821138068_y5799265.578812585_s17_b362 <code>Spomenik med Poljanami in Gorenjo vasjo</code>] smo preimenovali v <code>29 padlim pri Poljanah</code> *Spomenik trem partizanom med Poljanami in Gorenjo vasjo > Trem padlim pri Poljanah ====Koordinate==== Koordinate shranimo v svoj mobi, ko stojimo pri spomeniku; aplikacije AlpineQuest, Google Maps, Locus maps, MapsMe … omogočajo pošiljanje koordinat na e-naslov, od tam pa jih prekopiramo v zapis in vnesemo v polje Lokacija. Formatov zapisa koordinat je veliko, prevedba v en sam izbrani format se zdi v tem trenutku preveč naporna. Koordinate pridejo prav, kadar kdo med urejanjem pomotoma premakne zvezdico na zemljevidu nekam stran in jo je treba vrniti na pravo mesto. Zlasti če se nahaja na prostoru brez orientacijskih točk. Primer: raje za naslednjič. ====Vpisovanje sprememb==== V rubriko spremembe vnesemo samo povzetek svojega urejanja, svoje ime in datum, npr. ''Dodal literaturo. Mhladnik 15. 1. 2024.'' ali: ''Popravil lokacijo na zemljevidu. S. Gradišnik na silvestrski večer 2023.'' ali: ''Dodal tri boljše slike. Miloš K. 17. dec. 2023.'' Spremembe/dodatke pa vnesemo v ustrezna polja. Na dnu v rubriki Datum še osvežimo datum svojih zadnjih sprememb. Predhodni datum vnesemo k historiatu sprememb, če tega ni storil že predhodni urejevalec. ====Vgrajevanje povezav==== * navajanje httpjev, posebej dolgih, je zelo grdo, zato http-je vgradimo kot hiperlinke, npr. namesto <code>https://sl.wikipedia.org/wiki/Ton%C4%8Dka_%C4%8Ce%C4%8D . Wikipedija</code> > [[:w:Tončka Čeč|Tončka Čeč]]. Wikipedija. * z miško označimo besede, ki naj bodo klikljive, v tem primeru <code>Tončka Čeč</code> * med ikonami nad poljem za vnos izberemo tisto, ki simbolizira povezavo in je videti kot člen v verigi (''create link'') * pojavi se vnosno polje, vanj iz ukazne vrstice v brskalniku skopiramo http-niz in kliknemo ''ok'' * kadar so v spletnem naslovu šumevci ali preglasi, link ne pripelje prav in ga moramo popraviti; to storimo tako, da kliknemo na ikono html (zadnja med ikonami), poiščemo problematični http in čudne nize, ki označujejo šumevce, nadomestimo z navadnimi č ž š Primer: <code>https://sl.wikipedia.org/wiki/Ton%C4%8Dka_%C4%8Ce%C4%8D</code> > <br> <code>https://sl.wikipedia.org/wiki/Tončka_Čeč</code> in kliknemo na Shrani (gl. [https://www.geopedia.world/#T281_L4614_F2518:7389_x1674566.2631343903_y5806021.254793853_s17_b362 Tončka Čeč, rojstna hiša). ====Prenos v druge sloje==== Spomenike, ki ne ustrezajo oznaki Partizanski, prenesemo v druge sloje tako, da ničesar ne izpustimo. Najbolje je kar označiti cel zapis, ga skopirati v Word in od tam prekopirati v polja novega sloja. Ker pogosto nismo najbolj gotovi glede statusa spomenika (zaradi pomanjkljivih podatkov smo jih uvrstili narobe), spomenike pobrišemo iz napačnega sloja po debati in soglasnem dogovoru. Podobno ravnamo pri združevanju podatkov pri podvojenih zapisih. V tistem zapisu, ki ga ohranimo, povemo, da smo dvojnik, ki je bil lociran tam in tam, pobrisali, se podpišemo in spremembo datiramo. Dobro bi bilo voditi seznam pobrisanih spomenikov, včasih smo ga na [[Partizanski spomeniki na Geopediji#Pogovor:Partizanski spomeniki na Geopediji]]. Primer xxxx ====Popravljanje starih zapisov==== Kdor ima čas, bo pri pregledovanju starih zapisov mimogrede popravil tipkarske in pravopisne napake, nadomestil slabe slike z boljšimi, doda literaturo o spomeniku, pobriše piko na koncu naslova spomenika itd. Če bo popravljal sistematično, naj v rubriko spremembe napiše, da je ta spomenik bil deležen natančne obravnave in poenotenja in se podpiše. ====Prenos teksta iz Worda==== Kopipejstanje teksta iz virov neredko napravi v zapisu zmedo. Uredimo jo tako, da prekopirano besedilo označimo in kliknemo na metlico, ki uniči moteče oblikovanje. V rubriki '''Besedilo na spomeniku''' moramo na koncu vrstice dvakrat pritisniti na enter, če hočemo ohraniti prelom; če tega ne storimo, dobimo na zaslonu eno samo dolgo vrstico. Dvojnemu pritiskanju na vnašalko se izognemo, če po prvi vrstici zapis shranimo in ga ponovno odpremo za urejanje. Primer: [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:7743_x1721472.7910394575_y5854371.276089115_s17_b362 Partizanski saniteti in pohorskim kmetom] ====Oblikovanje besedila v poljih, ki to omogočajo==== Možnost bogatega besedila smo izbrali ponekod zaradi vnašanja povezav. Naš cilj ni zvesta reprodukcija oblike besedila na spomeniku, saj imamo za to fotografije, ampak zvesta reprodukcija vsebine. Ohranimo črkovni rez (velike ali male črke, pravopisne posebnosti (tudi napake!), deljenje, prelom vrstic; v oglatih oklepajih navedemo, če je zraven križ, zvezda, medaljon ipd. Zanemarimo pa velikost črk (majhe/srednje/večje), njihovo barvo, slog, poravnavo (npr. sredinsko), stolpce, ne igramo se z znaki za rojstvo in smrt ipd. Vse to namreč zelo moti pri izpisu in podaljšuje iskanje. Vprašanje kaj z deljenimi imeni. Deljenega imena Ja-nez Novak iskalnik ne najde, najde ga le, če je v zapisu še en drugi Janez, ne glede na priimek. ====Prenos teksta iz Excela==== Prenos tabele iz Excela ni primeren, ker pri izvozu iz Geopedije v Excel tekst postane nečitljiv. Excelovo tabelo shraniti kot TEKST ločen s TAB in iz beležnice kopirati v Geopedijo. V Geopediji vstaviti potrebne presledke in prelome vrstic. Miloš ====Vstavljanje arhivskih fotografij spomenika, kadar prinašajo pomembno novo informacijo o obeležju.==== ====Združevanje fotografij v kolaže, če ni več prostora zanje==== Paziti na izgubo ločljivosti. Fotografije v mali velikosti se lahko združuje. Paziti na obliko ležečega pravokotnika. V kolažu so lahko fotografije, ki prikazujejo isti motiv v različnih pogledih. Miloš ====Primer: male črke, vezaj, slaba fotografija, kolaž, stara slika==== Rešitve pokazati na naslednji delavnici. [https://www.geopedia.world/?locale=sl#T281_L2518_F2518:1895_x1735494.923191271_y5786896.620859647_s16_b362 Spomenik in grobnica padlih v NOB-Podsreda] ====Velikost fotografij==== Minimalna zaželena velikost je 1024 pik (1024x768 = velikost zaslona), standardna je 1600 pik (1600x1200). Večje fotografije omogočajo ogled podrobnosti, kar pride prav pri spomenikih z veliko imeni. Na eni fotografiji lahko gledamo spomenik v celoti in sam napis na spomeniku. Fotografije imajo maksimalno velikost 4000x3000. Večje Geopedija avtomatsko pretvori v manjši format znotraj mej 4000x3000. ====Brisanje fotografij starejšega datuma in slabše kakovosti==== Fotografije starejšega datuma so pomembne zaradi prikaza obeležja skozi čas in so po pravilu manjše. Pred brisanjem ima prednost združevanje v kolaž. Ohraniti tudi podatke o fotografu in datumu posnetka. Miloš ====Uporaba gesel za sorodna obeležja==== Gesla omogočajo prikaz sorodnih obeležij. Geopedija omogoča ogled največ 100 zapisov za eno geslo. Primer: herojsmrt123 za spomenike, ki obeležujejo kraj smrti herojev. Če je takih zapisov več kot 100, tvoriti od 100 dalje podaljšano geslo herojsmrt1234. Ko opazimo tak primer z veliko zapisi, tudi iščemo, če je še kakšen zapis pod podaljšanem geslom. Miloš ====Delo na dveh oknih istočasno==== (oblikovanje besedila na spomeniku): Zaslon razdelimo na dve okni. Na obeh imamo odprt v Geopediji isti spomenik. Na enem oknu delamo (postavljamo imena v stolpce, na drugemu opazujemo obliko pri zadnjem vnosu). Miloš ====Iskanje po celotnem tekstu==== (ikona T pred iskalnim poljem). Geopedija pokaže vse zapise, kjer se pojavijo vse besede kot so zapisane ne glede na vrstni red ali obliko pisave (npr. velika začetnica). Ne prenese vezaja med dvema besedama. Možno je iskanje po korenu besede tako, da za korenom napišemo * (zvezdico). To iskanje je zanimivo za iskanje zapisov, kjer se pojavlja določeno ime. ====Komentarji v datoteki fotografije==== (vnos za več datotek): V Lastnosti datotek je v Raziskovalcu možno vpisati (tudi daljše) komentarje. Tak komentar je mogoče videti na Geopediji če gledamo fotografijo, pritisnemi na gumb "i" pod fotografijo in ga poiščemo med ostalimi informaciji. Za sorodne fotografije je mogoče v Raziskovalcu vpisati komentar samo enkrat. Posebnost v raziskovalcu Windows -- Miloš Sicer vse potrebne podatke vpišemo v ime slike na Geopediji. Primer: Gorenja vas, talcem, foto Hladnik avg_2013.jpg ====Uporaba Excela za izvoz podatkov žrtev 2. svetovne vojne iz SIstory==== V predpripravljeno datoteko v Excelu kopirati podatke iz Sistory in xlsx-datoteko shraniti kot Besedilo(ločeno s tabulatorji). Z Beležnico odpri datoteko, kopiraj vsebino in prenesi v Geopedijo. Briši oblikovanje teksta (metlica). Po potrebi še malo popravi. Miloš ====Ogled, iskanje in izvoz filtriranih podatkov na Geopediji po Tabeli vseh zapisov na tem sloju==== To temo smo na hitro omenili. Omogoča filtriranje zapisov, tudi po več kriterijih. Na voljo je le popisovalcem. Miran ====Vključevanje dodatnih slojev na Geopediji==== primer: sloj katastrski podatki za rubriko K. o., parc. št., lastnik Vnos (klikanje na besede med narekovaji): "Vsebina" → znak "+" → v rubriko Ime sloja vpišemo "katast" → "lupa" → izberemo "Zemljiško katastrski prikaz" → "Dodaj" Če postane nepregledno samo izbrišeš kljukico v rubriki "Vsebina" ====Osvežiti najpomembnejše spomenike==== Veliki in pomembni spomeniki, ki so bili popisani med prvimi, imajo pogosto fotografije in opise, ki niso več v skladu z današnjimi standardi. Zato bi jih bilo smiselno osvežiti. ====Lokacijo označiti tudi z navedbo kraja==== V Excelovi datoteki je mogoče razbrati lokacijo obeležja. Samo navedba: na krajevnem pokopališču ne zadošča. ====Za naslednje delavnice==== * Navajanje literature (avtorjevo ime in priimek: Naslov (ležeče). Kraj: Založba, letnica (Zbirka, št. v zbirki). [https://slov.si/doc/ime_fajla.pdf hiperpovezava na splet]. * Excel * Wikiverza * Urejevalnik slik * Zemljevidi na mobiju * Geopedija na mobiju ===Delavnica 6. marca 2023=== [[File:Spomeničarji Tone Gržina, Stane Gradišnik, Daniel Divjak, Miloš Kermavnar.jpg|thumb|left|500 px|Spomeničarji Tone Gržina, Stane Gradišnik, Daniel Divjak, Miloš Kermavnar, foto Miran Hladnik]] Trdo jedro popisovalcev (Divjak, Kermavnar, Gradišnik in Gržina, Hladnik) je na FF UL pregledalo svojo dejavnost v zadnjem letu. Popisovalci smo aktivni pri vseh zgoraj naštetih načrtih, pri nekaterih v večji, pri drugih v manjši meri. Nekatere navezave na področne ZB in druge lokalne akterje so uspešne, ponekod pa iskanje agilnih in računalniško spretnih sodelavcev še ni obrodilo sadov, modre lise so zlasti na vzhodu Slovenije. Slabo se odziva društvo izgnancev, ki bi lahko pomagalo pri evidentiranju plošč Slovencem po nekdanji Jugoslaviji. Sodelovanje z DIS je pomembno, saj bi društvo lahko uporabilo naše zbrane opise iz skupine Obeležja Društva izgnancev tudi na svoji internetni strani. Če bodo izgnanci želeli, lahko iz naših zapisov oblikujejo svoj samostojen sloj. Obstoječi seznam želimo dopolniti z lokacijami v tujini, kjer so izgnanci bili na prisilnem delu (v Rajhu, v Jugoslaviji in drugje). Na posameznih lokacijah so postavljena spominska obeležja, podatke in fotografije pa bi lahko vnesli s pomočjo DIS. Naslednja skupina bo obsegala spominska obeležja s področja ukradenih otrok. Pri tem je pomembno sodelovanje z Društvom taboriščnikov - ukradeni otroci, ki bo posredovalo razpoložljive podatke o šestih lokacijah njihovih spominskih obeležij v tujini. Študent Pipan na stroške ZB sistematično vnaša v zbirko za vsak spomenik posebej ime občine, katastrske občine in parcelne številke, kar bo omogočilo izpis spomenikov po občinah in pregled spomenikov po lastnikih. Manj verjetno je, da bodo podatki prišli prav pri prenosu lastniška parcel na občine, saj se občine tega otepajo. Lado Nikšič, ki je najbolj resno zagrabil to pobudo za kranjsko področje, je nad njo obupal. S QR-kodami bodo ob koncu projekta opremljena vsa obeležja v zbirki, v naravi pa zaradi spomeniškovarstvenih in drugih ovir na opremo obeležij samih z nalepkami ni mogoče računati. Obetavnejša se zdi ideja QR-kod v obliki spotikavcev v tlaku pred spomeniki. Zabetonirani kovinski spotikavci utegnejo biti tudi ustrezno nadomestilo vandaliziranih obeležij, kadar njihova obnova ni mogoča, npr. v pločniku pred hišo, s katere so svojci odstranili ploščo in je nočejo več nazaj. Pozanimati se je treba, kako je z dovoljenji za take posege. Modificirati je treba še sedmo alinejo med nalogami skupine za spomenike pri ZB. Skupina nima statusa pravne osebe, da bi se lahko prijavljala na razpise, prijavlja se lahko nanje le krovna ZB. Na delavnici smo se sprehodili po servisnih straneh projekta na Wikiverzi in ozavestili nekatere dogovore za poenotenje zbirke: *pri poimenovanju spomenikov in v drugih poljih opisa (z izjemo besedila na spomeniku!) se izogibamo samim velikim črkam *izogibamo se stičnim vezajem, npr. <s>Franc Rozman-Stane</s> > Franc Rozman &ndash; Stane, tako zaradi pravopisa kot zaradi iskanja *v imenu spomenika naj bosta samo ta, ki mu je spomenik posvečen, in kraj, npr. Marko Bevk, Cerkno, besede kip, plošča, steber, spomenik itd. uporabimo samo takrat, ko je to nujno zaradi razlikovanja, sicer so te besede v naslednji rubriki Tip spomenika; poenotenja imen se po dogovoru lotimo ob koncu projekta *za imenom in tipom spomenika, imenom popisovalca in naslovom lokacije uporabimo piko samo, če gre za stavčne formulacije *za vsako piko naj bo po slovenskem pravopisu presledek *datume zapisujemo brez ničel na mestu za desetice (izjema je samodejni zapis datuma v zadnji rubriki) *izogibamo se pretiranemu oblikovanju pri prepisu besedila s spomenika, to je stolpcem, večjemu ali manjšemu fontu, ležečemu tisku, barvam, centriranju ali desni poravnavi, ker to nagaja pri izpisu *za standardne dele napisov uporabimo naslednje nize v oglatih oklepajih: [zvezda], [križ], [tigr], [slika v medaljonu], [srp in kladivo], [kurir], [društvo izseljencev] ... *obeležja, ki smo jih poslikali, vendar jih ne prepoznavamo kot partizanska, vpišemo v sloj Spominske točke in jih tam v rubriki Tip spominske točke opremimo z oznakami: farna plošča oz. domobranski, mobilizirani v nemško/italijansko vojsko, spravni spomenik, osamosvojitvena vojna, partizanska točka brez obeležja, drugo *če gre za partizansko bolnico brez obeležja, točko postavimo v sloj Partizanske bolnice *obeležja, ki jih je treba preseliti (računamo na pomoč admina Sergeja), imajo v rubriki Opis oznako Vsi123 *motne, neberljive ali premajhne fotografije zamenjamo s svežimi in boljšimi; spremembe datiramo, ime fotografa in datum vpišemo tudi v ime fotografije, npr. bolnica_franja1_foto_luštrek_dec_2022.jpg (namesto presledka je dobro uporabiti spodnji podčrtaj) *vsako spremembo dokumentiramo v rubriki Spremembe, kamor se tudi podpišemo, skupaj z datumom; spremembo datiramo dodatno s klikom na ikono koledarja v zadnji rubriki; datiranje vsakega posega omogoča, da si spremembe lahko ogledujemo po datumih oz. obdobjih *na pokopališčih z več nagrobniki bo v bodoče pametno vpisovati vsak nagrobnik posebej; tako ga lahko lažje natančno umestimo na zemljevid *pri opisu lokacije obeležja in pri oznaki na zemljevidu bodimo koliko mogoče natančni, npr. levo od vhoda na obcestni fasadi stavbe s hišno št. Cesta talcev 74, Mozirje *za iskanje po zbirki prijavljeni uporabniki kliknejo na ikono tabele in potem izbirajo med možnostmi filtriranja, neprijavljeni uporabniki pa v iskalnem polju kliknejo na ikono T, ki označuje iskanje po celotnem besedilu *natančnejši napotki se dobijo pod ikono <nowiki><i></nowiki> in na projektnih straneh na Wikiverzi *pri vnosu besedila s spomenika za vsako vrstico napravi eno vrstico razmika, s tem ohraniš oblikovanje *dodaj prosim sem še druge napotke jo7cn4x8tg6fx9hy4z9vfq99dnmd083 0 4309 86012 85906 2026-10-13T07:42:14Z Hladnikm 30 /* Kovači smo */ 86012 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name | author = [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] | title_orig = '''Kovači v partizanih: Za NOB-prostor v Kovaškem muzeju v Kropi''' | language = slovenski | subject = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]] | genre = Načrt za NOB-sobo v Kovaškem muzeju v Kropi, v delu! |image = [[File:Kropa, Klinar house.jpg|thumb|Klinarjeva hiša]] }} <blockquote> "Zgodovina ni besedilo, ki ga popravlja lektor. Je tkivo skupnosti. Če iz njega izrežemo narodnoosvobodilni boj, ne bo izpuhtela samo pripoved o vojni. Izpuhtela bo zgodba o tem, da so ljudje v času najtemnejših stisk ter razpada sveta ter vrednot znali misliti drug na drugega. Da so nastajale bolnišnice sredi gozdov, kurirske poti, tiskarne, šole in kulturne skupine. Da skupnost ni nastala zato, ker je nekdo tako ukazal, ampak zato, ker brez nje ni bilo mogoče preživeti." (Maličev 2026)</blockquote> <blockquote> "Predstavitev Krope med prvo in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo v 20. stoletju." (Florjančič 2002: 39)</blockquote> ==Kovači smo== <poem> Kovači smo in naša sila skovala nam bo sreče ključ, in iskra svetla izpod kladiva prižgala bo svobode luč. Udarec pada za udarcem, kladiva pesem nam doni, sovrag stoletni že v prah se ruši, iz spanja ljudstvo se budi. In srečo narodu skovali s kladivom našim bomo mi, verige sužnjev, okove težke kladivo naše naj zdrobi. Mi kujemo bodočnost svetlo in svobodo za vse ljudi. "Naprej v borbo!" je naše geslo, že vas in mesto se budi. Mi kujemo enakost, bratstvo, mladini sonce, svobodo, vsi za svobodo, kruh, mir in zemljo dvignimo žuljavo roko! Kovači smo ... </poem> (''Naj pesem naša zadoni'', 1944) Ruski izvirnik revolucionarne koračnice Kovači smo ima naslov Мы кузнецы ("и дух наш молод"). Besedilo je leta 1912 napisal ruski pesnik Filip S. Škulev (1868–1930).<ref>[[:w:ru:Шкулёв, Филипп Степанович|Шкулёв, Филипп Степанович]]. Wikipedija.</ref> Komsomolci so jo razširili med delavce v besedilnih in melodijskih variantah. K nam je prišla v esperantskem prevodu. Slovenski prevod je nastal med političnimi zaporniki v kaznilnici v Sremski Mitrovici. Prevod je bil objavljen v ''Partizanskih pesmih'' 1943, str. 13, in v mnogih drugih partizanskih pesmaricah. Ruski napev so priredili skladatelji Rado Simoniti, Radovan Gobec in Slavko Mihelčič. Pela se je med jugoslovanskimi partizani na melodijo, ki je bila v začetku podobna italijanski delavski himni Bandiera rossa. Njeni verzi se najdejo tudi na kakšnem partizanskem nagrobniku.<ref>Franc Križnar: Glasba v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945. [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-6_7.pdf ''Borec'' 1979, št. 6&ndash;7.] &mdash; ''Slovensko pesništvo upora'', 2. knjiga, ''Partizanske''. Ur. Boris Paternu idr. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995, 643. &mdash; [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/7592/ Pirkovičevi.]Patizanstvo.si.</ref> ===Kovaška simbolika=== Kovač je pomembna funkcija v folklornem izročilu po svetu in pri nas. Kovač v ljudski pesmi zvabi smrt oz. hudiča v kovaški meh ali na začarani stol.<ref>Andrej Gabršček: ''Narodne pripovedke v soških planinah'', 1910: 148. &mdash; Šmitek 2004: 151.</ref> V ''Pohorskih bajkah'' Jožeta Tomažiča (1943) nastopi kovač v vlogi Kresnika, tj. osrednjega predkrščanskega božanstva, ki ga je krščanstvo nadomestilo s svetim Elijo (oz. Šembiljo < sv. Ilija) ali kar s Kristusom. Kresnik je po ljudski razlagi kovač ali učitelj kovaških veščin. Kovač ima v več mitologijah poseben družbeni položaj, njegova opravila so bila sveta. Predstava nebesnega kovača je povezana z ognjem, iskrenjem in kresanjem, pa tudi z gromom in strelo. Bogovom kuje orožje in podkuje konje in je neposredno povezan z najvišjim bogom. To vlogo je v krščanstvu prevzel Kristus, kovač pa je dobil negativne lastnosti, bil je diaboliziran in poslan v pekel.<ref>Mircea Eliade: ''Kovači i alkemičari'', 1982. &mdash; Šmitek 2004: 152.</ref> Kovačnica nastopa v bajkah o pomlajenju. Človek se lahko pomladi v kovačnici ali v mlinu, tj. s pomočjo vode ali ognja, od tod magični značaj teh dveh lokacij (Šmitek 2004: 274). Zato ni čudno, da zna kovati tudi prvi med slovenskimi literarnimi junaki Martin Krpan, ki si sam skuje orožje za boj z Brdavsom. <blockquote> :"Pelja ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila tudi na dvoru; zakaj taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je kladivo in nakovalo pri rokah, ako se konj izbosi ali če je kaj drugega treba, da se podstavi ali prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kladivo, ki ga je kovač vselej z obema rokama vihtel; njemu je pa v eni roki pelo, kakor bi koso klepal. "Oj tat sežgani!" pravijo vsi, ko to vidijo; še cesarju se je imenitno zdelo, da ima takega hrusta pri hiši. Krpan kuje in kuje, goni meh na vse kriplje ter naredi veliko reč, ki ni bila nobenemu orožju podobna; imela je največ enakosti z mesarico."</blockquote> V pripovedki o Krpanu ima pomembno vlogo tihotapski tovor, ki ga Krpan skriva pred cesarjem in se zlaže, da tovori "bruse pa kresilno gobo". Oboje priziva v zavest iskre, ki spet vodijo k predstavi kovaških opravil, hkrati pa tudi k predstavi upornosti (pomislimo samo na naslov Bevkove povesti o kmečkih uporih ''Iskra pod pepelom'' in slovarski zgled ''razvneti iskro upora''), tako kot beseda kres (npr. ''zanetiti kres upora''). Zaradi teh pomenskih možnosti je Levstikov Martin Krpan odločno uporniško besedilo. Naslovni junak začenja svoj upor ilegalno, prikrito, z lažjo oz. sprenevedanjem, in šele proti koncu pride na dan s svojimi zahtevami. V začetni Krpanovi laži je prikrita grožnja cesarju, saj brusi, kresilna goba in iskre nedvoumno napovedujejo, da stopnjevanje konflikta lahko pripelje do upora. Levstikov "kovač" Martin je zrasel iz dveh tradicij: po eni strani je zadolžen pri blagem svetniku sv. Martinu iz Toursa (ki je med drugim zaščitnik kovačev!), s svojo robato platjo pa spominja na predkrščanskega, karnevalskega in uporniškega predhodnika (Hladnik 2014: 250&ndash;60) in tako kaže, tako kot drugi literarni in mitični kovači, dvojno naravo, božansko in demonično. *Milko Matičetov, Jože Pogačnik (kovaško ognjišče je pri Seliškarju in Klopčiču metafora za topljenje starega sveta in kovanje novega), Northrop Frye) Kovač je med najpogostejšimi slovenskimi priimki (Kovačič 3., Kovač 7., Šmid, Schmid, Šmitek, Kovačevič, Kovič ...) in prvi med priimki, ki označujejo dejavnost osebe (Kolar/Kolarič, Pogačar/Pogačnik, Žagar, Kuhar, Mlinar ...). * kovači v slovenski literaturi: pravljice (kovač na luni, Od kovača, mlinarja in hrastarja, ...), proletarska poezija (Mi, kar nas je kovačev, Kovačeva balada, Kovač), Anton Koder: [[:s:Luteranci]] (1883), Jakob Bedenek: [[:s:Od pluga do krone]] (1891), Ivan Lah: [[:s:Kovač Peregrin|Kovač Peregrin]] (1903), Ivan Lah: [[:s:Uporniki]] (1906), Ivan Cankar: [[:s:Hlapci]], Peter Bohinjec: [[:s:Kovač in njegov sin|Kovač in njegov sin]] (1907), Silvester Košutnik: Požigalec ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQHIFL4 1910,] [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQRM5NWK 1918]), Peter Bohinjec: [[:s:Za poklicem]] (1912), Cvetko Golar: [[:s:Povest o hudem in silnem kovaču|Povest o hudem in silnem kovaču]] (1916), Vladimir Levstik: [[:s:Pravica kladiva]] (1926), Fran Milčinski: [[:s:Butalski kovač|Butalski kovač]], Fran Jaklič: [[:s:Kovač Rošel|Kovač Rošel]] (1929), Župančič, Ivan Dobravec: [[:s:Kovač (Ivan Dobravec)|Kovač]] (1935), [Anton Ingolič: Ugasla dolina, Malenšek: Kovinarji (1950)], Ciril Kosmač: Kovač in hudič, France Bevk: Gmajna.<ref>Kovač Gregor se poteguje za bajtarske pravice nasproti gruntarjem. Vloga vojvode mu je všeč ("ga je upijanila, da je ošabno dvignil glavo") in v evforiji pobije nasprotnika, potem pa se v misli, da je ubil, še sam konča. Bajtarji zaradi njegovega boja dosežejo svoje pravice, konec je zanje torej uspešen, večja pa je težava s kovačem, ki ima v tradiciji konservativne kmečke povesti negativno vlogo, v liberalni pa pozitivno: ali je njegova žrtev v službi zmage socialne ideje ali je kazen za voditeljski napuh (hotel je biti "kralj bajtarjev")?</ref> Menda ni nikjer drugje ustrezneje prikazan demoničnost in brezperspektivnost kovačevega lika kot v povesti ''Požigalec'' Silvestra Košutnika (1910): <blockquote> »čemu toliko zijaš v mene, deček?" zaklical je popotni mož z osornim glasom. Imel je hud, rekli bi, divji pogled in dečka je streslo, ko je tujec vanj uprl svoje črne oči. </blockquote> <blockquote> Kovačnica je osamela, ker je nihče ni hotel v najem; bila je zaprta in meh in kladivo sta celo mirovala v nji. Vendar pa so si ljudje pripovedovali, da se včasih opolnoči vidi dim, ki se zmešan z žarečimi in krvavoblestečimi iskrami kadi iz dimnika; hudodelec baje nima miru na onem svetu in prihaja nazaj kot velik kostnjak ter kuje v kovačnici igle in dolge žreblje.</blockquote> Partizanstvo je tesno povezano s kovaštvom, saj je '''kovaštvo metafora socialnega revolta.''' Oton Župančič je leta 1901 v pesmi Kovaška kovače postavil na čelo slovenskega proletariata: <poem> Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali, kovali svoja srca, kovali svoj značaj, kako zvene nam duše, bomo poslušali – zakaj? Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj srce, ki v njem bo pravi bron, da pelo bo, vabilo kot zvon, da bomo krog njega se zbrali ... Vsi: – črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj, iz plavžev gorenjskih, iz Kaple, iz Borovelj, od Nabrežine beli kamenarji, devinski opaljeni ribarji, polnagi nosači iz luke tržaške – četa, kot da kiparju ušla je izpod dleta – vi, sključeni tkalci od statev, strojarji smrdljivci, zaviti v čresla ostri duh, vi, mlinarji, ki nam meljete kruh, zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci, drvarji po šumah, šoto vozeči Ižanci, ti mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš, ti štajerski viničar, ki nam vince mediš, ti, s svincem v pljučih, z očmi gasnočimi stavec, v vrtnice mirno zroči savinjski plavec, Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolon, vsi, ki poznate otiske zapestnic-spon, tudi vi, pozorno sklonjeni naprej, brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej ... Zato bomo mi kovači kovali, trdo kovali, tenko poslušali, da ne bo med nami nepoznan, ko pride čas, ko sine dan, da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas ... (''Prvi majnik'' 1901) </poem> Pogosto recitirana je njegova pesem Žebljarska (''V zarje Vidove'', 1920), ki je nastala ob obisku pesnika v Kamni Gorici in so verze iz nje Kamnogoričani vrezali na spomenik sredi kraja: <poem> Od štirih do ene, od štirih do ene so zarje rumene, so trate zelene, od štirih do ene vodà nam kolesa, mehove nam žene, nad nakli smo sključeni; vsi, fantje, možjé in dekleta in žene, od štirih do ene že vsi smo izmučeni: vodà nam kolesa, mehove nam žene od štirih do ene, od štirih do ene. Pol treh, pol treh – spet puha nam meh! Žareči žeblji so nam v očeh, do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh. Od štirih do ene vodà nam kolesa, mehove nam žene, do osmih od treh žareči žeblji, žeblji v očeh ... Smo jih v polje sejali? Po polju naši žeblji cvetó; poglej v nebó: vanj smo jih kovali od štirih do ene, do osmih od treh, da nam bodo tudi ponoči v očeh ... Pa ondan sem pred zrcalom postal: o, kakor da sem po sebi koval! O, kakor da delam ves božji dan greh od štirih do ene, do osmih od treh! Od štirih do ene, od štirih do ene vodà nam kolesa, mehove nam žene, do osmih od treh žareči žeblji, žeblji v očeh ... </poem> [[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa]] V Kropi je na spominski plošči v avli sindikalnega doma Župančičevo posvetilo kroparski tovarni Plamen: <poem> Plamen, ki vas ogreva, tudi mene obseva; vroč sem od njega in svetal, kakor bi skupaj z vami koval. O. Župančič "Plamenu" 1947 </poem> Ivan Cankar je leta 1910 v drami ''Hlapci'' prihodnost zaupal kovaču Kalandru z napovedjo: »Ta roka bo kovala svet.« NOB je bil naravno nadaljevanje predvojnega proletarskega uporništva. ===Literatura=== *Miran Hladnik: ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: FF, 2014. *Zmago Šmitek: ''Mitološko izročilo Slovencev''. Ljubljana: Študentska založba, 2004. ==Kropa in Kamna Gorica v slovenski književnosti== *Jožef Mihelič: [[:s:Jutro v Kropi|Jutro v Kropi]], [[:s:Kroparski kapelici]] ===[[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčič]]=== [[File:Joža Lovrenčič.jpg|thumb|left|Joža Lovrenčič]] Kred, 2. 3. 1890 – Ljubljana, 11. 12. 1952. Študiral slavistiko, grščino in latinščino v Gradcu, doktoriral 1915 z disertacijo Valentin Stanič in njegova doba in sprva učil v gimnaziji, ki se je zaradi vojne preselila iz Gorice v Trst, od 1920 pa v gimnaziji v Kranju in potem v Ljubljani. Najprej je živel v Lipnici pri Kropi. Prijatelj Fran S. Finžgar ga je 16. septembra 1915 poročil na Brezjah. Po poroki je z ženo živel na Spodnji Dobravi pri Šolarjevih, po domače Justinovih. Leta 1916 se je preselil v Kranj. Od leta 1917 do 1922 je živel v Podnartu v dveh stanovanjih, pri njih sta bila tudi tašča in tast (Hanibal in Katarina Manzoni), ki sta pokopana na Dobravi. Od tod se je vozil v Ljubljano z vlako, dokler se niso preselili v Ljubljano. Družina je počitnice še naprej preživljala v Lipnici in na Dobravi (pri Lenartku na Zgornji Dobravi ali pri Vogarju v Lipnici), na Srednji Dobravi je malo pred vojno pripravil načrt za gradnjo in kupil material za lastno hišo na Mihovčevem. Glavna dela: pesniška zbirka ''Deveta dežela'' (1917); zgodovinski roman ''Publius in Hispala'' (1931), ep ''Sholar iz Trente'' (1939), mladinske povesti (''Tonca iz lonca'', 1941), pravljice in legende. Po vojni so ga zaprli in ga razlastili. Vnuk novinar [[:w:Tadej Labernik|Tadej Labernik]] je leta 2001 dosegel njegovo sodno rehabilitacijo. V vasi Češnjica se dogaja njegova kmečka povest ''Pereči ogenj: Povest izpod Jamnika'' (''Gruda'' 1926, v knjigi 1928). Po drugi svetovni vojni je objavljal večinoma zunaj slovenskih meja. Poročen je bil z Antonietto Manzoni, pranečakinjo italijanskega pisatelja [[:w:Alessandro Manzoni|Alessandra Manzonija]], in imel z njo pet otrok, med njimi tudi Nino Antonio Hedviko, ki je postala žena ameriškega jezikoslovca [[:w:Rado Lenček|Rada Lenčka]]. Njegova vnuka sta zgodovinar [[:w:Andrej Vovko|Andrej Vovko]] in rusistka [[:w:Lena Lenček|Lena Lenček]]. Čeprav se dogaja v okolici Krope, so v ''Perečem ognju'' kovači komaj omenjeni, poglavje je raje posvetil jeseniškim plavžarjem. *Joža Lovrenčič: [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']]: ''Povest izpod Jamnika'' (1928) *Joža Lovrenčič: [[:s:Tiho življenje#LEGENDA O USMILJENI MATERI MARIJI KROPARSKI|Legenda o usmiljeni materi Mariji Kroparski]] ===[[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]]=== ====Vigenjci==== {| |[[File:Mimi Malenšek, Vigenci, Glas Gorenjske 1957.jpg|thumb|Mimi Malenšek, Vigenci, Glas Gorenjske 1957]] |[[File:Mimi Malenšek, Vigenjci, 1978.jpg|thumb|Mimi Malenšek, Vigenjci, 1978]] |} Tule je povzetek romana ''Vigenjci'' do strani 45, kot ga je po kosih napravila umetna pamet. Roman ''Vigenjci'' (prvič objavljen v letih 1957/58) je obsežno družbenozgodovinsko delo slovenske pisateljice Mimi Malenšek. Zgodba je postavljena v konec 19. stoletja v Kropo, znamenito gorenjsko kovaško središče. Izraz »vigenj« pomeni kovaško delavnico oziroma odprto ognjišče, roman pa realistično prikazuje propad malih, tradicionalnih obrtnih kovačev in žebljarjev pred neustavljivim naletom industrializacije, modernih fužin in kapitalističnega načina proizvodnje. Zgodba se odpre v mrzlem, zimskem času s pokopom kroparskega kovaškega mojstra Aleša Gašperina. Njegova smrt simbolizira začetek konca za ugledno, a močno zadolženo kovaško družino. Na pogrebščini v starinski in nekoč mogočni Gašperinovi hiši se zbere številna žlahta. Med njimi sta rajnikov svak Zgonc iz Kamne gorice (oblasten, preračunljiv kovač in posestnik) ter pokojnikov svak, lokalni duhovnik gospod Filip. Po pogrebu prisotni tiho razmišljajo o tem, kako je stari Gašperin »zavozil« premoženje. Čeprav je prevzel bogato kovaško zapuščino, je zaradi slabih časov, nepodjetnosti in goljufij preprodajalcev počasi izgubljal premoženje. Trg Kropa se sooča s krizo: kupčija z žeblji stagnira, mladi kovači odhajajo v Nemčijo in Ameriko, v domačih vigenjcih pa ostajajo le še stari obrtniki. Glavno breme propadajoče obrti pade na pokojnikovo hčerko, petintridesetletno Ano Gašperin. Ana je izobražena, saj jo je oče poslal v samostansko šolo, vendar je krhka, »gosposka« in povsem neizkušena v vodenju kovaškega posla. Njen mlajši brat Aleš je še študent v Ljubljani; nima kovaških izkušenj, z očetom sta si bila skoraj tuja, zato se takoj po pogrebu vrne k študiju. Ana po očetovi smrti ugotovi, da je v hiši ostalo le nekaj drobiža. Oče je umrl brez oporoke, vse njegove poslovne skrivnosti in dolgovi pa so zaklenjeni v veliki knjigi v njegovi pisarni. V hiši živi še stari stric Miklavž, dobrodušen kovač, a nagnjen k pijančevanju, ki ni sposoben samostojno voditi posla. Prvi stisko osamljene Ane izkoristi stric Zgonc. Ponudi ji posojilo 100 goldinarjev za kritje stroškov pogreba in takoj predlaga, naj mu v najem odda spodnji, manjši Gašperinov vigenj. Delo v njem naj bi prevzel njegov najstarejši sin Dominik, ki je ravno odslužil vojaščino. Stric Miklavž temu ostro nasprotuje, saj sovraži Zgončevo grabežljivost, in opozarja, da je spodnji vigenj eden najboljših v Kropi (nekoč je v njem delalo tudi po dvajset mož). Kljub temu Ana v stiski sprejme Zgončev denar, kar deluje kot predhodna privolitev v najem. Po sedmini se Ana sama v mrazu s sanmi odpelje v Selško dolino k stricu duhovniku Filipu, da bi ga prosila za nasvet in finančno pomoč. V varnem zavetju župnišča pa jo čaka nov šok. Stric Filip ji razkrije resnično finančno stanje: na Gašperinovi hiši in zemlji je že več kot deset let vknjižen dolg mestni posojilnici v višini 7000 goldinarjev, obresti pa se še naprej kopičijo. Filip skritizira njeno prenagljeno odločitev, da odda spodnji vigenj Zgoncu za pičlih tristo goldinarjev. Pove ji, da je imel sam drugačne načrte: s fužinarjem Globočnikom (vplivnim industrialcem, ki ima najmodernejši plavž na Kranjskem) se je že dogovarjal, da bi ta vzel v najem oba Gašperinova vigenjca za pošteno najemnino. S tem denarjem bi posojilnica dobila obresti, Ana in brat pa bi imela zagotovljeno preživetje. V pogovoru med Ano in stricem Filipom se razkrijejo globlje družinske rane. Filip obtožuje pokojnega Gašperina, da je bil slab gospodar, ki je s svojo prevzetnostjo uničil življenje Anini materi. Hkrati se izve, da je stari Gašperin v preteklosti zavrnil Globočnikovo snubitev – Ana bi lahko postala bogata gospa, a je oče ponudbo trmasto zavrnil. Medtem ko želi stric Filip rešiti nečaka tako, da bi Gašperinovo posest sčasoma v celoti prepustili modernemu kapitalu (Globočniku), se v Ani prebudi ponos. Kljub temu da uradno še nima lastninske pravice (ker zapuščinska razprava še ni opravljena), se odločno upre: »Nočem, da bi naš dom prišel v tuje roke, ne v Globočnikove in ne v katere druge!« Pripravljena se je odpovedati svojemu deležu v korist brata Aleša, samo da bi hiša in kovaško ime (ki je starejše od same zgradbe) ostala v družinskih rokah. Stric Filip, presenečen nad njeno nenadno trmo in strastjo, nekoliko popusti in obljubi, da bo poskusil pri mestni posojilnici doseči odlog plačila dolga. (do strani 45) <!-- Tretje poglavje Ana po pogovoru s stricem Filipom dovoli Dominiku, da za eno leto vzame v najem spodnji Gašperinov vigenjc. Dominik se takoj loti dela in se izkaže kot zelo podjeten in praktičen človek. V zapuščeni in zanemarjeni kovačnici najprej uredi orodje in ognjišče, nato pa razmišlja, kako bi pridobil dobre delavce in naročila. Pri tem se pokaže njegova bistvena razlika od pokojnega Gašperina: Dominik je pripravljen tvegati, delati in predvsem kupčevati, saj razume, da brez naročil in trga tudi dobra kovačija ne more uspevati. V krčmi pri puklastem Blažku sliši, da je Rant svojim kovačem znižal plačilo. Takoj prepozna priložnost in ponudi delo Voltrešču, izkušenemu in močnemu kovaču. Voltrešč ponudbo sprejme, Dominik pa mu celo izplača predujem, da utrdi njun dogovor. S tem si Dominik pridobi prvega res sposobnega delavca in hkrati pokaže, da zna ravnati z ljudmi in denarjem. Miklavž je sprva nezaupljiv in užaljen, ker mu mladi Dominik ukazuje, vendar se postopoma sprijazni z njim. Ob Dominikovi podjetnosti se v njem celo prebudi ponos na kovaštvo in odloči se, da bo spet resno delal ter opustil pitje. Četrto poglavje Četrto poglavje se dogaja na pustni torek, ko je Kropa kljub revščini in težkim razmeram polna življenja. Ana pripravlja pustno pojedino, po trgu hodijo berači in maškare, v ozadju pa se kaže velika socialna razlika med nekdanjim blagostanjem Gašperinovih in sedanjim pomanjkanjem. Dominik je medtem že postal pomemben človek v hiši. Njegova podjetnost in samozavest Ani ugajata, saj se zdi, da je v Gašperinovo hišo prinesel nov način življenja. Ana ga začne gledati z vse večjo naklonjenostjo. Ob skupnem večeru se med njima pojavi tudi močna, čeprav še neizrečena privlačnost. Ana se sama pri sebi sprašuje, kaj pomenijo njegova bližina, dotik in pogled. Vrhunec poglavja je pustna zabava, na kateri pride do spopada med Kropečani in Kamnogoričani. Maškarada s slamnato nevesto je uperjena proti bogatemu Rantu, nato pa se norčevanje sprevrže v pravi pretep. Dominik se sprva zabava, toda ko njegov brat Štefan pride v nevarnost, poseže vmes in ga reši pred Rantom, ki ima v rokah nož. S tem si Dominik sicer pridobi še več sovražnikov, vendar se pokaže njegova odločnost in pripravljenost braniti svoje ljudi. Na koncu se pustno razpoloženje umiri. Ana je zadovoljna, ker je Dominik postal del njihovega življenja, hkrati pa se njena notranja vznemirjenost stopnjuje. Ko ji Dominik ob polnoči zaželi lahko noč, se začne spraševati, ali njegov pogled in dotik morda pomenita, da tudi on čuti nekaj do nje. Poglavje se tako konča z Aninim precej zmedenim spoznanjem, da se je v njej prebudilo čustvo, ki si ga skoraj ne upa priznati. 5. poglavje Dominik se vse bolj uveljavlja kot podjetnik. V Gradcu si pridobi pomembno naročilo za železniško družbo in s tem dobi priložnost, da svojo kovačijo močno razširi. Ana ga pri tem podpira, njuna medsebojna privlačnost pa preraste v ljubezensko razmerje. Hkrati Ana postaja vse bolj ljubosumna na Polono, saj se boji, da bi Dominika izgubila. 6. poglavje Dominik se z uspehom vse bolj oddaljuje od preprostega kovaškega življenja in želi postati pravi gospodar. Njegov vzpon spremljajo napetosti z drugimi kovači in z Rantom, medtem ko se Ana vse bolj zaveda, da je njena sreča odvisna od njega. V ospredje pride tudi Aleš, ki se vrne h kovaškemu delu in se zbliža z Rantovo hčerjo Marinko. 7. poglavje Ana in Dominik se poročita, vendar je njuna svatba skromna in brez pravega veselja. Ana je noseča in kmalu po poroki rodi sina Pavla. Otrok prinese v hišo veliko sreče in za nekaj časa pomiri tudi napetosti med njenimi prebivalci. Medtem Dominik dobi veliko poslovno priložnost in začne razmišljati, kako bi naročilo razdelil med več kovačev. 8. poglavje Aleš je zdaj mlad kovač in Rant ga želi poročiti s svojo hčerjo Marinko, tudi zato, da bi ga obvaroval vojaške službe. Medtem se Dominik in Aleš zaradi nasprotnih interesov znova zapletata v spore. Ko se moški odpravijo po seno, se Alešu na saneh pretrga vrv in doživi hudo nesrečo. Kljub prizadevanjem zdravnika umre. Njegova smrt močno prizadene Ano, Miklavž pa začne vse bolj odkrito sumiti, da nesreča ni bila naključna. 9. poglavje Aleš se po šolanju vrne v Kropo in napove, da bi ostal doma ter se lotil kovaštva. S tem se takoj zaostri njegov odnos z Dominikom, saj oba čutita, da sta tekmeca za položaj v Gašperinovi hiši in vigenjcih. Aleš se pri delu hitro uveljavi, ob kovaški nedelji pa se zbliža z Rantovo hčerjo Marinko. 10. poglavje Dominik po uspešni veliki dobavi še bolj verjame v svojo podjetniško prihodnost. Na kovaški nedelji pa se napetost med njim, Alešem in Miklavžem stopnjuje. Aleš se pridruži fantom, ki Dominiku iz maščevanja podžagajo veliko vodno kolo; Dominik jih zaloti in tako dobi nov razlog za sovraštvo do Aleša. 11. poglavje Po sabotaži se Dominik zaplete v spor z Alešem, ki mu ne prizna pravice do vigenjcev. Aleš in Dominik se skoraj fizično spopadeta, Ana pa se zaman trudi pomiriti oba. Dominik se nato odpravi v Gradec in si pridobi veliko novo naročilo; ko se vrne, se odloči za Ano in prvič skupaj preživita noč. 12. poglavje Ana ugotovi, da je noseča, in to pove Dominiku. Njegov odziv je precej hladen: bolj kot otrok ga skrbi delo in veliko naročilo. Kljub temu se dogovorita za poroko, Ana pa se sredi posta vda in sprejme, da bo morala svojo prihodnost povezati z njim. Na veliko noč se tiho poročita na Brezjah. 13. poglavje Po poroki se Ani začne porod, ki se zaradi prezgodnjih popadkov razvije v dolgo in težko preizkušnjo. Ob pomoči žensk vendarle rodi sina Pavla. Otrok prinese v hišo novo veselje in za nekaj časa zbliža tudi ljudi, ki so bili prej sprti. 14. poglavje Po Pavlovem rojstvu se razmere za nekaj časa umirijo. Dominik pa še naprej razmišlja predvsem o kupčiji in si prizadeva pridobiti velike posle; eno večje naročilo razdeli med manjše kovače in si s tem utrjuje položaj. Hkrati se Aleš zbliža z Marinko in Rant načrtuje njuno poroko, kar v Dominiku prebudi novo ljubosumje in predvsem strah, da bo Aleš postal njegov tekmec. 15. poglavje Dominikovo sovraštvo do Aleša se stopnjuje. Ko Aleš preživi manjšo nezgodo s padcem z lestve, Dominik razmišlja, kako bi se ga lahko znebil. Pozimi se nato moški odpravijo po seno; Dominik namenoma poškoduje vrv na Aleševih saneh. Vrv se med vožnjo pretrga, Aleš se hudo ponesreči in kljub zdravniški pomoči umre. Po Aleševi smrti Marinka v žalosti javno obtoži Ano in Dominika, da sta imela od njegove smrti korist. Miklavž sumi, da je Dominik povzročil nesrečo, vendar tega ne more dokazati. Ana pa iz Dominikovega vedenja prvič zares dojame, da je njen mož morda morilec; odločilno je, da resnice ne razkrije, predvsem zaradi otroka. 16. poglavje Po Aleševi smrti Miklavž spet zapade v obup in pijančevanje. Spomladi pride velika povodenj, ki ogrozi Kropo in predvsem vigenjce. Miklavž se kljub svoji ostarelosti in izčrpanosti prebudi v nekdanjega sposobnega mojstra: skupaj z Dominikom in drugimi kovači organizira reševanje ter zgradijo jez, ki vigenjce obvaruje pred uničenjem. Po rešitvi vigenjcev Miklavža premaga pljučnica. Pred smrtjo se zave, da je jez vzdržal in da so vigenjci spet rešeni. Ani izreče le še njeno ime, nato umre; Ana ostane sama z zavestjo, da ve strašno resnico o Dominiku, ki je ne more nikomur zaupati. Če bi moral zadnjih osem poglavij stisniti v eno samo razvojno črto: Alešev prihod → Dominikov poslovni vzpon → poroka z Ano → rojstvo Pavla → Aleševa ljubezen z Marinko → Dominikovo ljubosumje in umor → Miklavževa slutnja → povodenj in Miklavževa smrt. To je pravzaprav zelo jasen lok, v katerem se roman iz zgodbe o vzponu mladega podjetnika postopoma spremeni v zgodbo o pohlepu, krivdi in razpadu družine. --> [[File:Mimi Malenšek.jpg|thumb|left|Mimi Malenšek (1919&ndash;2012)]] *ultra kratek CV Mimi Malenšek pod sliko Rodila se je kot Mimica Konič v Dobrli vasi na Koroškem. Njena starša sta se spoznala med prvo svetovno vojno: oče je bil ranjeni avstrijski vojak iz Podbrezij, mama pa begunka. Zaradi stiske je mati trimesečno Mimi prinesla k očetu. Mimi je otroštvo preživela v Podbrezjah in matere nikoli ni spoznala, čeprav je ta poskušala navezati stike. Oče, ki je ob kmetovanju delal na Jesenicah v železarni, je dobil novo ženo, Mimi pa dva polbrata in polsestro. Za branje jo je navdušil oče. Obiskovala je gimnazijo v Kranju, dokler zaradi bolezni starih staršev ni šolanja prekinila. Napravila je trgovski tečaj in se zaposlila kot bančna uradnica pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Pri devetnajstih letih se je poročila z Rihardom Malenškom, lastnikom tovarne pohištva v Ljubljani. Rodila sta se jima dva otroka, sin Danijel in hčerka Emilia. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v NOB, s svojim ilegalnim imenom Miška je podpisovala pesmi. Po vojni so tovarno nacionalizirali, Mimi se je posvetila pisateljevanju in prevajanju in 1947 vstopila v Društvo slovenskih pisateljev. Pokopana je v Podbrezjah, kjer so ji v parku znamenitih krajanov postavili doprsni kip. Je najplodnejša slovenska pisateljica. Prvo povest Pesem polja je napisala pri šestnajstih letih za časopis zavarovalnice, kjer je delala, ''Naša moč''. Sprva je objavljala pod psevdonimom Mimica Zagorska in pod dekliškim priimkom. V žanru zgodovinskega romana je po številu romanov in njihovem obsegu prvakinja. Lotevala se je vsem zgodovinskim temam: usodi Karantancev po Samovi smrti (''Bratstvo'', 1957), pokristjanjevanju (''Črtomir in Bogomila'', 1959), marčni revoluciji (''Marčni veter99, 1988), keltskemu Noriškemu kraljestvu konec 2. stoletja (''Noriška rapsodija'', 1968). V generacijskem romanu ''Minuta molka'' (1965) je predstavila pretrese, ki so jih med intelektualci prinesle prva svetovna vojna, boji za Koroško in Maribor, gospodarske krize pred drugo vojno, okupacija, partizanstvo in osvoboditev. ''Vigenjci'' (1957/58, v knjigi 1978) predstavljajo industrializacijo kovaške obrti v Kropi (prehod iz majhnih kovaških ognjišč (vigenjcev) v industrijske plavže in obrate) in propad obrtnikov konec 19. stoletja, nadaljevanje so ''Skobci nad dolino'' (1985). S tovarniškimi temami se ukvarjajo ''Purgarji'' (1987) in ''Sinovi predmestja'' (1938). Mimi Malenšek je za svoje zgodovinske romane natančno preštudirala zgodovinske vir. Za svoje železarske in kovaške romane je pregledala arhivsko gradivo in krajevno kroniko Krope, Cehovska pravila, zapise o kovaških cehih, pravilih dela v vigenjcih in cesarskih patentih za izkoriščanje rudnikov in fužin, poslovne knjige in dolžnostne registre. V romanih mrgoli kovaških terminov. Upoštevala je ustno izročilo in pričevanja domačinov. *zanimivi citati <blockquote> Ko so pokopali kroparskega kovača Aleša Gašperina, so se pogrebci začeli naglo razhajati, ker je čez pokopališče vel strupeno mrzel veter. Še preden je grobar pokril krsto z zmrzlo prstjo, so stali ob grobu samo še sorodniki in bližnji sosedje, ki so pričakovali, da bodo povabljeni na pogrebščino. Pokojnikov svak, gospod Filip, ki je skupaj z domačim župnikom pokopaval, si je v zakristiji naglo slekel črni mašni plašč in se vrnil na pokopališče. Stopil je k nečakinji Ani, ki se je opirala na mlajšega brata študenta Aleša in neutolažljivo jokala, ji položil roko na ramo, pogledal po ljudeh in s prehlajenim glasom rekel: „Ana, čas bi bil, da bi šli. Mraz je." (Mimi Malenšek: začetek romana ''Vigenjci'', 1957) [...] Kovači se komaj še držijo. Prejšnje čase so prodajali na vse strani, zdaj pa ni nobenih kupcev več na spregled. Človek bi kar obupal! Kovaški pomočniki zapuščajo Kropo in odhajajo po svetu. Vleče jih v nemške kraje in v Ameriko, vigenci pa ostajajo prazni in še v polpraznih vigencih ni dela. Kaj le bo iz tega? — Bogati fužinar Špan je pil in vzdihoval, mojstra Hetor in Majdnik sta mu pritrjevala, drugi pa so vljudno prikimavali.</blockquote> ====Skobci nad dolino==== {| |[[File:Mimi Malenšek, Skobci nad dolino.jpg|thumb|Mimi Malenšek, Skobci nad dolino]] |[[:w:Slika:Skobci nad dolino.jpg]] |} *povzetek dogajanja <!-- Z veseljem — in hvala za tolažbo! 🙂 Tokrat sem šel še malo bolj na kratko. Skobci nad dolino imajo 15 poglavij; nadaljevanje lepo pokaže, kako se zgodba o Dominikovem vzponu iz Vigenjcev postopoma spremeni v zgodbo o njegovem notranjem in družinskem propadu. 1. poglavje Dominik je na vrhuncu svoje moči in premoženja, vendar že čuti, da se časi spreminjajo. Tovarniška proizvodnja vse bolj ogroža kroparsko kovaštvo, zato se pojavi zamisel o delniški družbi. Dominik ji ne zaupa, predvsem zato, ker sluti, da bi v njej glavno besedo dobila Rant in Hetori. 2. poglavje Dominik se vse bolj zaveda, da je pri odločanju sam, saj mu Ana in Pavel ne pomagata tako, kot bi želel. Pavel je že predstavnik nove generacije: zanima ga šola, gledališče in drugačno življenje, česar oče ne razume. Med očetom in sinom se zato začne tiha napetost. 3. poglavje Pavel in Vida nastopata v šolski igri in njuna medsebojna naklonjenost postaja vse očitnejša. Pavel Vido ljubi, ona pa se boji, da je ne bo znal braniti pred Dominikom. V ozadju se nadaljuje boj kroparskih kovačev za oblikovanje nove družbe. 4. poglavje Na ustanovnem sestanku se pokaže, da želita Rant in Hetori z delniško družbo predvsem utrditi svojo moč. Dominik zavrača njune pogoje in ostaja zunaj. Hkrati sinu pove, da bo moral prevzeti več odgovornosti in pomagati pri njegovem boju za obstanek kovačije. 5. poglavje Dominik se vse bolj zaveda, da njegov poslovni svet ni več tako varen kot nekoč. Ob tem se razkrije tudi njegova moralna brezobzirnost: izkoristi mlado Marjeto, ki rodi njegovega otroka. Dekletu izplača denar in ji kupi hišo, vendar s tem ne more prikriti sramote in bolečine, ki jo je povzročil Ani. 6. poglavje Dominik dobi veliko poslovno priložnost za dobavo ladijskih žebljev, vendar so pogoji za plačilo zelo neugodni. Ob velikem naročilu spozna, da se kovaštvo vse težje prebija skozi konkurenco tovarn. Poslovni uspeh, ki mu je bil nekoč samoumeven, postaja vse bolj negotov. 7. poglavje Dominik poskuša svojo prihodnost zavarovati s Pavlovo poroko s Helo Herderjevo. V tem vidi predvsem poslovno povezavo med Zgončevimi in Herderjevimi. Pavel pa do Hele ne čuti tistega, kar pričakuje oče, in se vse bolj upira njegovim načrtom. 8. poglavje Pavel dokončno pove, da se s Helo ne bo poročil: ona si ne želi življenja v Kropi. Dominik je razočaran, saj se mu sesuje velik načrt za prihodnost. Obenem se vse bolj zapleta položaj delniške družbe, ki se začne spopadati z izgubami in notranjimi nasprotji. 9. poglavje Ana se vedno bolj zaveda, da je njeno navidezno urejeno življenje zgrajeno na molku in strahu. Še vedno jo preganja sum, da je Dominik povzročil Aleševo smrt. Hkrati dozori njena odločitev, da mora Pavel živeti po svoje in si izbrati ženo po lastni volji. 10. poglavje V ospredje stopi Tonček, Dominikov nezakonski sin, ki odrašča v revščini in ve, kdo je njegov pravi oče. Kontrast med njim in Pavlom pokaže posledice Dominikovega ravnanja: eden od sinov odrašča kot bogati Gašperinov dedič, drugi pa kot otrok, ki mu je vstop v očetovo hišo prepovedan. 11. poglavje Delniška družba zaide v resne finančne težave. Hetori in Rant se zaradi izgub hudo spreta, Hetori pa Rantu predloži obračune, ki razkrijejo njegove obveznosti in izgube. Rant je v popolnem obupu; še istega večera ga najdejo mrtvega v pisarni. 12. poglavje Rantova smrt spremeni razmerje moči v Kropi in Dominik za trenutek misli, da se je znebil velikega tekmeca. Toda doma se njegov spor s Pavlom in Ano stopnjuje. Ana končno pomaga Pavlu in Vidi, da zapustita hišo in začneta svoje življenje. 13. poglavje Pavel se želi osamosvojiti kot kovač. France Grošelj med manjšimi kovači začne organizirati Kovaško zadrugo, ki naj bi bila drugačna od Rantove in Hetorijeve delniške družbe. Pavel se ji pridruži, kar Dominika prizadene kot izdaja in ga dokončno postavi proti sinu. 14. poglavje Dominik se zaradi Pavlove odločitve zlomi. V hudem prepiru z Ano prvič skoraj odkrito govori o tem, da bi Pavlu lahko storil kaj hudega. Ana mu v obupu zabrusi, da »nikogar več ne boš ubil«, s čimer razkrije, da ves čas ve za Aleševo smrt. Dominik nato odide s puško v gozd in poskuša narediti samomor. 15. poglavje Dominika najdejo hudo ranjenega in ga rešijo. Po dolgem okrevanju se spremeni: postane mirnejši, prijaznejši in se približa Pavlu ter Kovaški zadrugi. Ana mu končno odpusti, čeprav ne pozabi njegove krivde. Nekaj let pozneje Dominik umre v spodnjem vigenjcu, kjer je nekoč začel svojo pot. Če celotno povest skrčim v eno razvojno črto: Dominikov vrh → prihod novega časa → Pavlova ljubezen z Vido → propad delniške družbe → Rantova smrt → Pavlova osamosvojitev → Kovaška zadruga → Dominikov zlom → sprava z Ano → smrt v vigenjcu. In prav lep je zadnji obrat: v Vigenjcih Dominik postane gospodar vigenjcev, v Skobcih nad dolino pa se mora nazadnje naučiti, da jih ne more imeti samo zase. Ko to končno dojame, je že star in bolan, vendar je prav takrat prvič zares sposoben človeškega odnosa do drugih. S tem pa sva, kot kaže, res prišla do konca. 🙂 --> *ilustrativen citat ali dva *sliki knjižnih ovitkov romanov, še bolje kar izvod obeh romanov *posnetek prvega nadaljevanja Vigencev v časopisu *Mimi Malenšek: [[:s:Vigenjci|Vigenjci]] (1957/1958, v knjigi 1978). *Mimi Malenšek: [https://slov.si/doc/malensek_skobci.pdf ''Skobci nad dolino'']. Ljubljana: Kmečki glas, 1985. *Mimi Malenšek: V starodavnih časih. ''Tovarniški vestnik Kranjske industrijske družbe'' 1937&ndash;39. ==Partizanska Kropa== V partizanih je bilo 142 Kroparjev, od tega 13 žensk. 19 starejših mobilizirancev so januarja 1945 takoj odpustili, deset pa jih je tedaj dezertiralo. Padlo je 27 borcev (od tega 4 ženske), temu številu je treba prišteti deset pogrešanih.<ref>[https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Frančišek Gartnar,] [https://www.sistory.si/ww2/DA598AAC-D83D-47FD-8359-1986C9DAF964 Andrej Kranjc,] [ Cvetko Resman,] [ Janez Eržen,] [Franc Blaznik,] Janez Cerar, Matija Gartner, Jože Legat, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik.</ref> Nemci so ujeli in internirali 24 borcev. Sedem so jih 1942 iz Begunj izpustili, tri ženske (Jera Bergant, Rozala Pogačnik, Francka Staroverski) pa so bile tam zaprte več mesecev. Pozneje so ujetnike pošiljali v taborišča (1943 Rudolf Berce, Anton Jelovčan, Leon Petrač, Marijan Praprotnik, France Šolar, Jože Zupan in Viktor Žaberl; Slavko Ažman, Franc Praprotnik, Jakob Resman, Janez Zupan, Katarina Zupan, 1945 Alojz Gašperšič in Valentin Prezelj). Internirano je bilo šest aktivistov (Janez Zupan, Cene Škriba, Justino Ažman, Lojze Justin, Filip Legat in Tone Gašperin); štirje so v internaciji umrli (Škriba, Justin, Gašperin), eden (Zupan) pa je bil ustreljen kot talec. Vseh padlih talcev iz Krope je bilo pet: dva so ustrelili v Begunjah 1942, po enega pa v Moravčah, Šenčurju in Zagrebu.<ref>Janez Zupan (L) 1. 3. 1942 v Begunjah, Jože Resman (B) 11. 4. 1942 v Begunjah, Janez Lazar (M) 8. 1. 1944 v Moravčah, Lenart Zupan (č) 24. 1. 1944 v Šenčurju, Slavko Pregelj v Zagrebu).</ref> Pet je bilo civilnih žrtev (France Jerala 30. 10. 1944 v Kropi, po nesreči 12-letni [https://www.sistory.si/ww2/CB4FAFF6-FC77-4346-92D9-2A7506651D96 Gregor Pirc] 1944 v Kropi, Božidar Gašperšič 15. 1. 1945 na Dunaju, Olga Smrekar 4. 5. 1945 v Radovljici, devetletni [https://www.sistory.si/ww2/85BE5A9A-5C0B-4AAE-B854-A95CB49F4FEC Adi Dakol] z ročno granato 15. 6. 1945), dva sta padla v nemški vojski (Miha Bertoncelj in Valentin Kavčič), pet so jih likvidirali partizani (Janez Gašperšič [https://www.sistory.si/ww2/383886E9-0CF0-42E0-B926-8A5562CF11D6 Sistory],<ref>V seznamu pri Šmitku narobe France Gašperšič.</ref> župnik [[:w:Franc Kanduč|France Kanduč]],<ref>Po Šmitku so ga izselili Nemci, po Wikipediji se je iz Krope v Grahovo v Ljubljanski pokrajini preselil sam. [https://www.sistory.si/ww2/30C7621A-039E-43CB-8EEF-710A6D4F82EC Sistory.]</ref> dezerter [https://www.sistory.si/ww2/A2DAE85C-DDE0-4449-9DE8-B14E2542D69A Tone Kržišnik,] [https://www.sistory.si/ww2/ACBF0587-F69F-4F45-B44B-1182B9BDED76 Jakob Legat]<ref>Po sklepu vojaškega sodišča.</ref> in dezerter k domobrancem [https://www.sistory.si/ww2/1367F6BD-A8F7-4A02-B13D-7146E02F4E3E Aleš Smrekar]).<ref>Mogoče bi morali k petim likvidiranim prišteti še petokolonaša [https://www.sistory.si/ww2/177B446E-91DB-4C9E-8FC7-B9BFAA282156 Gabrijela Zupana] iz Lesc, ki je bil po rodu Kropar (''Po poti spominov'', 139).</ref> Med okoli 600 prebivalcev Krope jih je nasilne smrti med vojno umrlo 58 (9,6 %), od tega večina (51 oz. 88 %) od okupatorjeve roke oz. na partizanski strani. Kropa je bila med vojno izrazito partizanski kraj. *grafikon vlog v drugi svetovni vojni ===Spominska soba NOB v Kovaškem muzeju=== "Ob urejanju odkupljenih prostorov za nove razstavne zbirke je Kovaški muzej 1978 dopolnil svoj srednjeročni program z razširitvijo prikaza življenja ljudi pod Jelovico do povojnega obdobja (prikaz razvoja tovarne Plamen do leta 1952 oz. do uvedbe samoupravljanja), kar je pomenilo tudi vključitev prikaza narodnoosvobodilnega gibanja v Kropi. Kovaški muzej je nalogo sprejel, saj je pričakoval razširitev razstavnih prostorov na še preostali del drugega nadstropja Klinarjeve hiše. Leta 1979 sta bila izdelana okvirna koncepta postavitve etnološke sobe (avtor mag. Zmago Šmitek) in zbirke NOB (avtor Janez Šmitek). Postavitev obeh zbirk je postala prioriteta v delovnem programu Kovaškega muzeja. Zbirko NOB v Kovaškem muzeju je Janez Šmitek zasnoval sicer lokalno, a v povezavi s svetovnimi političnimi dogodki. Izhajal je iz kartografske predstavitve Krope in njene širše okolice (območje med Kranjem in Bledom, Jelovica), ki jo je dopolnjeval koledar pomembnih dogodkov na obravnavanem območju med leti 1941 in 1945. Za orientacijo je v koledar vključil tudi širše politično dogajanje. Kroparsko kroniko NOB je zajel v naslednjih sklopih: okupacija in upor (ustanovitev Cankarjevega bataljona) predstavitev partizanskih enot, ki so soustvarjale zgodovino NOB na tem območju (Cankarjev bataljon, Gorenjski odred, Prešernova brigada), razvoj ljudske oblasti (rajon Jelovica) in partizanska vojaška uprava (Gorenjsko vojno območje in komanda mest), kurirska postaja G 12, partizansko gospodarstvo (gospodarske komisije, čevljarska, krojaška, žebljarska, smučarska delavnica, partizanske tiskarne). Razstavo je dopolnjevalo obsežno slikovno gradivo padlih udeležencev NOB iz Krope in okolice ter nekaj primerkov orožja, ki ga je zbrala krajevna organizacija Zveze borcev Kropa. Razstavno gradivo je likovno oblikoval Miloš Magolič. Razstava je bila odprta 23. 4. 1981 kot stalna muzejska postavitev v enem prostoru v zgornjem nadstropju Klinarjeve hiše. Leta 1993 jo je nadomestila nova stalna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. Predstavitev Krope med prvo in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo v 20. stoletju." (Florjančič 2002: 39) "Partizanska Kropa je združevalna oznaka za končno dejstvo, da je bila velika večina Kroparjev ali borcev partizanskih enot ali aktivnih sodelavcev partizanskega gibanja, obenem pa je bila Kropa s svojo okolico pomembno ozemlje s številnimi partizanskimi ustanovami. Večinsko opredelitev Kroparjev za partizansko gibanje ilustrirajo številna dejstva, npr. da je bilo “iz predvojne osemčlanske telovadne vrste Fantovskega odseka v Kropi šest partizanov, dva od njih sta padla." (Dežman 2002: 103) "V začetku druge svetovne vojne [je ostalo] za nabor iz 11 letnikov samo 70 fantov. Od teh 70 jih je šlo v partizane 52 (še 8 jih je prišlo iz nemške vojske), v nemško vojsko jih je šlo 12, od teh jih je 8 prešlo k partizanom. Padlo jih je skupno 28, od teh 25 v partizanih, 2 v nemški vojski in 1 kot civilna žrtev bombnega napada.” (str. 27) Prav tako kot ni uspela mobilizacija v nemško vojsko, ni uspela domobranska mobilizacija, za katero so zbrali v raciji v Kropi 17. novembra 1943 okoli 20 moških, vendar so se ti uprli vstopu v domobranstvo." (Šmitek 1985: 40; Dežman 2002: 104) ====Panoji na razstavi 1981==== # Okupacija in upor (slike: Stane Žagar, Žagarjeva družina na Dobravi, Vodiška planina pred vojno, Mošenjska planina pred vojno in po požigu 13. 1. 1942, spomeniki začetku upora, ustanovitvi Jelovške čete in Cankarjevega bataljona) # Cankarjev bataljon (7. pano levo: 18 padlih borcev, 6. pano: 12 padlih borcev) # Gorenjski odred (3 pano desno: slike nemškega plakata 10 ustreljenih talcev v Lipnici, spomenik talcem v Lipnici, Lipniška planina, Selška planina, Štab Gorenjskega odreda maja 1943 # Prešernova brigada # Razvoj ljudske oblasti (slike: Stana Potočnik, OF Jelovica, Okrajni odbor OF na Pečeh, OF Gorenjska 1944, Rajonski odbor OF v karavli Svoboda na Pečeh, Okrajni odbor OF Kranj Jelovica) # Vojaška uprava (Gorenjsko vojno področje): slike 3. pano levo: slike učnega uspeha partijske šole, oskrbe partizanov, gospodarske komisije, rajonskega odbora OF v karavli na Pečeh, okrajnega odbora OF Kranj, pokrajinskega odreda OF Gorenjske, bunker pod hlodi # Kurirska postaja G-12 # Partizansko gospodarstvo: Gospodarske komisije, Čevljarska delavnica, Krojaška delavnica, Žebljarska delavnica, Smučarska delavnica, Partizanske tiskarne (slike čevljarske, krojaške delavnice, gospodarske komisije gorenjskega okrožja, sestanka gorenjskih aktivistov 1944, zemljevid Krope itd. # Krajevne organizacije: KP in OF, Slovenska protifašistična ženska zveza, Mladinska organizacija SKOJ in ZMS, Pionirski odred Jelovica, Partizanska šola (slike: borke Prešernove brigade, sestava 2. grupe odredov, Spomenik požganemu Jamniku, goreči Turjak, smučarske tekme v Cerknem 1945) ==Partizanska obeležja v Kropi== {| |[[File:Partizanski spomenik nad Vodiško planino.jpg|thumb|Ustanovitev Cankarjevega bataljona nad Vodiško planino]] |[[File:Ustanovitev Jelovske cete.jpg|thumb|Ustanovitev Jelovške čete na Vodicah]] |[[File:Spomeniki na Jelovici 01.jpg|thumb|Partizanski dom na Vodiški planini]] |} {| |[[File:Spominska soba na Vodiški planini 01.jpg|thumb|Spominska soba na Vodiški planini]] |[[File:Spominska soba na Vodiški planini 02.jpg|thumb|Spominska soba na Vodiški planini]] |[[File:Spominska soba na Vodiški planini 03.jpg|thumb|Spominska soba na Vodiški planini]] |} {| |[[File:Dusan Pogacnik.jpg|thumb|Dušan Pogačnik - Črt]] |[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|Blaž Ažman]] |[[File:Kroparski spomeniki 04.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Milan Gašperšič]] |} {| |[[File:Spomenik Lipnica pri Kropi.jpg|thumb|Spomenik talcem v Lipnici]] |[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Plošča partizanski pesnici Kristini Šuler]] |[[File:Ciril Osterman.jpg|thumb|Spomenik Antonu Jelovčanu in Cirilu Ostermanu na Zidani skali nad Kropo]] |} {| |[[File:Kroparski spomeniki 01.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli iz tovarne Plamen]] |[[File:Kroparski spomeniki 02.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kovači, Kropa]] |[[File:Kroparski spomeniki 03.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Janez Arh]] |} {| |[[File:Kroparski spomeniki 05.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kurirji]] |[[File:Kroparski spomeniki 06.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Kurirska postaja G-12, Kropa]] |[[File:Napis na osrednjem spomeniku NOB v Kropi.jpg|thumb|Napis na [https://partizanstvo.si/media/partisanmemorial/11/T2518_F19915_11.jpg osrednjem spomeniku NOB v Kropi] ]] |} {| |[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevo posvetilo Plamenu v avli sindikalnega doma v Kropi leta 1947]] |[[File:Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si.jpg|thumb|500 px|Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si (interaktivni zemljevid vsebuje povezave na opis spomenikov)]] |} Prav na kroparskem teritoriju stoji 15 obeležij, prgišče pa jih stoji tik za mejo KS: pet jih spada pod sosednjo Kamno Gorico, sedem jih je na podbliški strani meje, tri na dobravski strani meje, kar pa spomenikov na Jelovici spada pod Bohinjsko Bistrico, so že precej stran od kroparske meje. Kroparske spomenike povezuje s tistimi na Jelovici [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/8038/ vodiška partizanska obhodnica.] Ena infotabla vodiških obhodnic s spomeniki se nahaja v kotlu pri Slovenski peči, druga pa na pročelju planinskega doma na Vodicah. Kroparsko področje ni bilo prostor večjih vojaških akcij, bilo pa je pomembno partizansko zatočišče, zlasti jeloviški gozdovi nad Kropo. Tu so delovali kurirji in oskrbovalne enote, ki so jih ogrožale zasede in patrulje domobrancev iz okoliških postojank v Kamni Gorici, Kranju, Škofji Loki, na Brezjah. Večinoma gre za spomenike žrtvam. Manjši del obeležij je '''posvečen pomembnim zgodovinskim trenutkom'''. Vsi ti so na Vodicah. Na Gradišču je obeležena [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4/ ustanovitev Jelovške čete] 29. julija 1941, teden dni pozneje, 5. avgusta (to je tudi radovljiški občinski praznik), je bil na Pogrošarjevi planini pod pod Črnim vrhom nad Vodiško planino [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/704/ ustanovljen Cankarjev bataljon.] Spominski objekt je tudi sam [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1679/ planinski dom s spominsko sobo, z reliefom Iveta Šubica in s spominsko ploščo gradnji doma po vojni.] V to vrsto obeležij spada tudi plošča kurirski postaji pri Slovenski peči. '''Obeležja padlim'''. Pri infotabli pri Slovenski peči je poleg plošče kurirski postaji G-12 [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/107/ plošča trem padlim,] med njimi je bil Kropar kurir Jože Megušar. V Sistory ga najdemo pod [https://www.sistory.si/ww2/0439F192-5BEA-4C4C-B38C-858D7972EB0C Jože'''f''' M'''a'''gušar,] ki pa naj bi ne padel 1. 8., ampak 25. 8. Ubili so ga domobranci, tj. Gorenjska samozaščita v Kroparski grapi. Ni mogoče na pamet reči, kateri podatek je pravilen, kateri pa napačen, napake najdemo tako na vklesanih napisih kot v matičnih knjigah in drugih virih, pogosto so se zmotili tudi svojci, ki so sporočali podatke. Unikatno je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/18/ obeležje Blažu Ažmanu:] bronasti medaljon je vzidan v skalo v strmem bregu nad Slovensko pečjo. 20-letnega [https://www.sistory.si/ww2/61890DE1-8602-41D1-AC61-FC815DC8BC54 Blaža Ažmana] (Sistory) iz Jelovške čete so ubili Nemci 13. 8. 1942 v Dražgoški gori (po drugih podatkih pa 11. ali 12. 8. 1942 pri Mošenjski planini). 20 let je bil ob smrti star tudi Dušan Pogačnik – Črt, Valentinov z Dobrave, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/475/ spomenik za 2. ovinkom] ceste iz Krope na Jamnik. Študiral je za učitelja, ubili so ga Nemci iz zasede na Ciganskem nad Kropo 29. 12. 1943, ko se je vračal s kurirske postaje (Šmitek 1985: 35). Bil je skojevec, kader narodnega heroja Staneta Žagarja in kurir VOS. Iz nedavno najdenega pisma sorodnika (za kopijo hvala amaterskemu zgodovinarju Goranu Lavrenčaku iz Radovljice) bi lahko sklepali, da so ga partizani nameravali poslati na šolanje v Moskvo ("Dušan je baje tudi že na vzhodu, toda verjetno malo višje od tebe."). 22 let je bil ob smrti star Milan (Bogumil) Gašperšič, umetni kovač iz Krope, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/42/ spomenik na Barigli.] Ubili so ga 20. 3. 1945 domobranci oz. Gorenjska samozaščita. Na isti dan kot Gašperšič sta padla še [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/27/ Anton Jelovčan in Ciril Osterman na Kroparski gori,] pokončali so ju iz zasede domobranci, ki so sodelovali v nemški spomladanski hajki tik pred osvoboditvijo. Nad župnijsko cerkvijo svetega Lenarta je onstran pokopališkega zidu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/25/ spomenik 20-letnemu kurirju Janezu Arhu,] ki je padel v domobransko zasedo 4. novembra 1944. Doma je bil iz Srednje vasi v Bohinju in je tam tudi pokopan. Na križišču za Kropo v Lipnici je pri mostu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/3619/ spomenik 10 talcem] ki so jih postrelili 19. aprila 1943. Pripeljali so jih iz begunjskih zaporov, doma so bili iz različnih krajev. Do večera so morali ležati na križišču, nato so jih pokopali na vrtu graščine v Begunjah v skupni grob. Šlo je za nemško maščevanje, ker so partizani Selške čete ubili dva nemška orožnika, ki sta bila v spremstvu transporta kinoaparature – v Kropi so namreč nameravali predvajati nemške propagandne filme. V akciji je bila uničena kinoaparatura, nemško orožje pa so zaplenili. Sredi Krope je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/11/ osrednji spomenik žrtvam NOB,] z verzi Mateja Bora: <poem> Ne jokaj mama nihče ni mrtev ki pal v temi je sončnim dnevom žrtev. </poem> Na fasadi kovačije UKO je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1944/ plošča osmim padlim kovačem,] na fasadi Plamena nasproti gostilne pri Jarmu pa [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/2271/ 50 padlim kovačem;] predhodna plošča iz leta 1955 je govorila o 40 padlih. Na pokopališču pri cerkvi sv. Lenarta je '''[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/6291/ več družinskih nagrobnikov,]''' na katerih piše, da v njih leže žrtve NOB: Janko Leš (po Sistory Janez Leš, padel na Javorovici 16. 3. 1944), Alfonz Gašperšič (v Sistory Alfonz Mihelič, s priimkom po materi, padel 11. 10. 1943 na Črnem vrhu, po Šmitku dan prej v Leskovici pod Črnim vrhom). Leopold Mihelič je bil ranjen na Dolenjskem, umrl je 12. 9. 1943 v Kočevskem Rogu, Andrej Kranjc je bil junija 1943 pogrešan na Žirovskem vrhu. V Sistory še nisem utegnil najti njunih podatkov. Simon Venko (v Sistory Simeon Jožef Vrenko!, ubili so ga ustaši v Sarajevu), Benjamin Venko (prav: Vrenko, padel v Srednjem pri Mariboru, ne pa na Primorskem, kot piše na grobu). Kroparsko partizanstvo je izvrstno dokumentirano (po datumih in ljudeh in lokacijah) v knjigi Janeza Šmitka ''Kroparska kronika NOB'' (1985), kroparski spomeniki pa v radovljiškem zborniku ''Po poti spominov'' Alojza Kosa (1990). ==Mesta umiranja== *interaktivni zemljevid z označenimi kraji smrti med drugo svetovno vojno in povezavami na Sistory (domačini in drugi, partizani in kolaboranti, v Kropi + drugod po svetu) '''Padli leta 1942''' {| |[[File:Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942]] |[[File:Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942]] |[[File:Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942]] |[[File:Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942]] |[[File:Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942]] |[[File:Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942]] |[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942]] |} '''Padli leta 1943''' {| |[[File:Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943]] |[[File:Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943]] |[[File:Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943]] |[[File:Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943]] |[[File:Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943]] |[[File:Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943]] |[[File:Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943]] |} '''Padli leta 1944''' {| |[[File:Padli Kroparji Janko Leš 1918-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janko Leš 1918-1944]] |[[File:Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944]] |[[File:Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944]] |[[File:Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944]] |[[File:Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944]] |[[File:Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944]] |[[File:Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944]] |[[File:Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944]] |} '''Padli leta 1945''' {| |[[File:Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945]] |[[File:Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945]] |[[File:Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945]] |[[File:Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945]] |[[File:Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945 [https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Sistory: Frančišek,] pogrešan pri Škofji Loki]] |[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945]] |[[File:Padli Kroparji Konrad Eržen 1912-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji: Konrad Eržen 1912-1945]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945]] |Matija Gartner 1912-1945 [https://www.sistory.si/ww2/DC4093DC-8FB5-4488-94E5-D3EFB4FA0355 Sistory:] padel na Poreznu 24. 3. 1945 |} ==Vzporedna partizanska država== {| |[[File:Janko Berce, kurir G 12.jpg|thumb|Janko Berce, kurir G 12]] |[[File:Simon Mihelič, kurir na postaji G 12.jpg|thumb|Simon Mihelič, kurir na postaji G 12]] |[[File:Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko.jpg|thumb|Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko]] |} {| |[[File:Okrajni odbor OF Kranj Jelovica.jpg|thumb|Okrajni odbor OF Kranj Jelovica]] |[[File:OF v karavli Svoboda na Pečeh.jpg|thumb|Člani OF v karavli Svoboda na Pečeh]] |[[File:OF Gorenjska 1944.jpg|thumb|OF Gorenjska 1944]] |} {| |[[File:Krojaška delavnica v Kroparski gori.jpg|thumb|Krojaška delavnica v Kroparski gori]] |[[File:Partizanska delavnica na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska krojaška delavnica na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]] |[[File:Čevljarska delavnica Mačkovina.jpg|thumb|Čevljarska delavnica Mačkovina]] |} {| |[[File:Partizanska ambulanta na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska ambulanta na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]] |[[File:Gospodarska komisija kranjskega okrožja.jpg|thumb|Gospodarska komisija kranjskega okrožja]] |} {| |[[File:Borke Prešernove brigade.jpg|thumb|Borke Prešernove brigade]] |[[File:Štab Gorenjskega vojnega področja 1945.jpg|thumb|Štab Gorenjskega vojnega področja 1945]] |[[File:Štab Gorenjskega odreda maj 1943.jpg|thumb|Štab Gorenjskega odreda maj 1943]] |} {| |[[File:Okrajni odbor OF na Pečeh.jpg|thumb|Okrajni odbor OF na Pečeh]] |[[File:Gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Gospodarska komisija Jelovica]] |[[File:Štab komande mesta Kranj.jpg|thumb|Štab komande mesta Kranj]] |} {| |[[File:Okrajna gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Okrajna gospodarska komisija Jelovica]] |[[File:Rajonski odbor OF Jelovica.jpg|thumb|Rajonski odbor OF Jelovica]] |[[File:Prvi dnevi osvoboditve.jpg|thumb|Prvi dnevi osvoboditve]] |} {| |[[File:Prevoz hrane partizanom nad Kropo.jpg|thumb|Prevoz hrane partizanom nad Kropo]] |[[File:Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944.jpg|thumb|Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944]] |[[File:Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944.jpg|thumb|Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944]] |} {| |[[File:Smučarske tekme v Cerknem 1945.jpg|thumb|Smučarske tekme v Cerknem 1945]] |[[File:Kropa 1943.jpg|thumb|Kropa 1943]] |} ===Dokumenti in plakati=== {| |[[File:Delavci Oberkranja mislite na Kroppo.jpg|thumb|Delavci Oberkranja mislite na Kroppo]] |[[File:Plakat za talce na Lancovem.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev na Lancovem 17. 10. 1941]] |[[File:Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici 19. 4. 1943]] |} {| |[[File:Gesla za letake OF 92.jpg|thumb|Gesla za letake OF: slovansko bratstvo, zahodni zavezniki, ruski junaki, z Rdečo armado na Berlin]] |[[File:Gesla za letake OF.jpg|thumb|Gesla za letake OF]] |[[File:Živela rdeča armada.jpg|thumb|Živela Rdeča armada, rešiteljica človeštva pred fašističnim nasiljem]] |} {| |[[File:Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943.jpg|thumb|Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943]] |[[File:Poziv za mobilizacijo 1943.jpg|thumb|Poziv za mobilizacijo 1943]] |[[File:Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945.jpg|thumb|Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945]] |} ==Časovni trak== *kronologija vojnih dogodkov v Kropi Jelovški bataljon je v noči od 25. na 26. junij 1943 izvedel v Kropi splošno mobilizacijo, nato pa je še v naslednji noči pobral nekaj zamudnikov. S sodelovar,jem rajonskega odbora OF Jelovica je pripravil spisek obveznikov in naborne komisije po dva partizana so šlo od hiše do hiše. Zborno mesto je bilo na trgu, ki je bil med vso vojno založen z veliko skladovnico hlodov. Ko so se zbirali, so prepevali narodne in partizanske pesmi in proti jutru, ko se je danilo, je odšla dolga kolona na Jelovico. Skupno je tiste dni odšlo iz Krope okoli 40 mož, fantov in deklet: Jože Ažman, Ivan Ažman, Slavko Ažman, Tone Berce, Rudolf Berce, Franc Blaznik, Janez Cerar, Jože Ciglarič, Boris čavs, Gašper Dermota, Janez Eržen, Ivan Finžgar, Milan Gašperšič, Janez Hudolin, Jožko Kokalj, Jože Kovač, Andrej Kranjc, Tone Kržišnik, Jože Legat, Janko Leš, Jože Megušar, Jože Mihelič, Andrej Mohorič, Jože Petrač, Franc Pintar, Franc Praprotnik, Kristina Resman, Janez Strnad, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik, Janez Šmitek, Vinko šolar, Jakob Štalc, Janez Tekavec, Janez Zupan, Drago Zupan, ignac Zupan, Katarina Zupan, Viktor Žaberl. Vstop v partizane so na planini Kocjanerica pri Vodicah proslavili s šampanjcem iz Magušarjeve kleti; to je bilo prvo pokanje, ki so ga slišali novi partizani. Taborišče bataljona je bilo na robu Jelovice, nekje nad Taležem. V taboru je vladala popolna tišina. Ker novinci niso imeli šotorov ali šotorskih kril, so vzeli s seboj od doma navadne rjuhe; po dve rjuhi so sešili skupaj in napeli v obliki šotora. Rjuhe so zakrili z zelenjem, da niso bile vidne iz zraka. Izvidniško letalo je vsak dan preletavalo Jelovico tik nad taboriščem. Jože Ažman je imel s seboj veliko povoščeno platno; ko so ga napeli, je bilo pod njim prostora za osem ljudi, zato so temu šotoru rekli »hauptkvartir«. Tisti prvi poletni dnevi so bili precej deževni, vsak dan je dež nekoliko zalil Jelovico, šotori iz rjuh pa niso dobro držali. Debele kaplje so prebijale platno in kmalu je bilo tudi znotraj vse vlažno. To sta posebno čutila Andrej in Jožko, ki sta imela s seboj namesto navadnih odej debele »kovtre«, da ju ne bi zeblo. Za menažo je bila največkrat močno zab3ljena mineštra iz rdeče nemške moke; ker niso bili vajeni zabeljene hrane, je marsikdo imel nekaj časa hitro prebavo. Vsak dan so posamezne skupine odhajale v dolino na preskrbovalne akcije, drugi so imeli politične ure in vojaške vaje. Mnogo novincev do takrat še ni ,ime,lo puške v rokah, ves bataljon pa j,e bil pri tolikih novincih zelo slabo oborožen. čez nekaj dni je bi la partizanska zaprisega, nato pa so okoli 3. julija pripravili večji del bataljona za pohod na Dolenjsko po orožje. Tam da je dosti orožja, »samo Italijanom ga je treba pobrati«. Vsak udeleženec pohoda je dobil za popotnico velik kos bohinjskega sira in kos govejega mees. Krenili so po Jelovici proti Ratitovcu, za Pašnim vrhom skozi Prtovč, na Jesenovcu čez Selško Soro, čez Martinj vrh in črni kal ter se mimo Blegoša spustili proti Poljanski dolini. Pod Gorenjo Žetino so v gozdu predanili in čakali zvezo. Kurirji pa so prinesli vest, da je zveza pretrgana zaradi nemškega napada v preteki i noči. Takrat so se štirje kroparski fantje izmuznili iz taborišča in pobegnili proti Železnikom. Ali je zmagal odpor proti partizanstvu ali samo strah pred Dolenjsko? Ko je vodstvo pohoda ugotovilo pobeg, so poslali za ubežniki patrolo. Prvi trije so že dospeli v Železnike in se javili Nemcem, Toneta Kržišnika pa je patrola ujela in prignala nazaj v taborišče. Sestavili so naglo vojaško sodišče iz starih partizanov in vsi so glasovali za smrt. Izdaja pohoda je namreč postavila v nevarnost življenja okoli sto mladih partizanov. Likvidacija je bila izvršena takoj blizu taborišča. Pod mučnim vtisom zaradi pobega in smrti se je kolona po isti poti vrnila na Jelovico. Dne 10. julija pa se Je ves bataljon ponovno odpravil na pohod čez Jelovico in Prtovč in po dnevnem počitku pod Ratitovem je zjutraj 12. julija 1943 prispel v Davčo na ustanovitev Prešernove brigade. (''Kroparska kronika'', 28, 29) ==Kroparski uporniki== '''Portreti in zgodbe''' ===Blaž Ažman, partizan samo en dan === {| |[[File:Blaž Ažman.jpg|thumb|Blaž Ažman (1922-1942)]] |[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|350 px|Grob s spominsko ploščo Blažu Ažmanu v Kotlu nad Kropo]] |} Blaž Ažman (* 28. 2. 1922 v Kropi) je bil ob začetku vojne star 19 let. Njegov oče Anton, tesarski mojster, je bil invalid iz prve svetovne vojne. Po osnovni šoli se je Blaž šel učit za strojnega ključavničarja v tovarno žebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi in v industrijski kovinarski šoli opravil izpit za pomočnika. Okupator je kroparsko mladino skušal pridobiti za svoje načrte, ta pa se je iz njegove šole norčevala. Deutsche Wehrmacht so izgovarjali kot »dojče vermut«, Blaž Ažman pa je namesto komande »Still-gestand« 'mirno' poveljeval »štingl-štangl«. Nemško pesem »Singend wollen wir marschieren in die neue Zeit« 'Pojoč bomo korakali v novi čas' so peli po svoje: »Hinder honder mi drvimo v ta nori svet«. Blaž se je pod vplivom napredne šole Staneta Žagarja na Dobravi priključil skojevcem. V noči od 10. na 11. avgust so partizani Selške čete Gorenjskega odreda na Vodiški planini izvedli preskrbovalno akcijo v Kropi. Obiskali so nekaj trgovin in trafiko Blaževe matere Pavle Ažman. Akcijo sta vodila Vinko Hafner in Stane Kersnik, ki sta povedla v partizane še nekaj kroparske mladine, med njimi tudi brata Blaža in Jožeta Ažmana. Ko so se vzpenjali na Jelovico proti Jamniku, so že zaslišali v Kropi nemške kamione, ki so naznanjali začetek avgustovske ofenzive proti enotam 1. in 2. grupe odredov na področju vse Jelovice. Naslednji dan so napadli partizane pri kosilu v taborišču pri Mošenjski planini. Partizanski tabor se je premaknil na Jelenov vrh pri Mošenjski planini. Dne 13. avgusta<ref>Kot dan smrti je v virih najti tudi 11. 8. in 12. 8.</ref> sta pri preboju čete na Dražgoški gori oz. za Jamniško goro padla Blaž Ažman in Franc Pogačnik, šest novincev pa so Nemci ujeli, med njimi Blaževega brata Jožeta, jih odpeljali skozi Kropo v Begunje in kot mladoletne in prisilno mobilizirane čez en teden spustili domov. Mirko Ambrožič je povedal, kako je ob njem padel Blaž. Njegova skupina štirih borcev je sedela na ozki polici v navpični steni. Pod seboj je opazovala Nemce in nekaj oklopnjakov, s katerimi so prišli pod Dražgoško goro. Nenadoma se je s strani priplazil Nemec in z brzostrelko pokosil Blaža. Partizani so se spustili navzdol po steni in se rešili.<ref>Janez Lušina - Mali: Deveti september pred 40. leti na Jelovici. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4PIUXBBX ''Glas'' 5. 11. 1982.] </ref> Brat Jože ga je pozneje z mesta smrti prinesel čez celo Jelovico pod Špik v Kroparski gori in ga pokopal pod skalni spodmol. V skalo nad grobom mu je po vojni kroparska ZB vzidala neobičajno, okroglo spominsko ploščo, ki so jo iz bronovine vlili v železarni na Jesenicah.<ref>''Po poti spominov'', 125.</ref> ===Partizan športnik [[:w:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]] === {| |[[File:Rudi Finžgar 1945.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1945]] |[[File:Rudi Finžgar 1950.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1950]] |} Rudi Finžgar (1920--1995) se je v Kropi v očetovi delavnici izučil za mizarja in šolanje nadaljeval na obrtni šoli. 1936 se je ob ogledu tekme na Bloudkovi velikanki v Planici odločil za skakalni šport. Leta 1940 je dobil dovoljenje za prvi skok na velikanki, skočil je 84 m, kar je bilo tisti dan celo najdlje od slovenskih skakalcev. Čeprav mlad in neizkušen, je leta 1941 na zadnji predvojni skakalni tekmi skočil slovenski rekord s 95 m, kot prvi slovenski skakalec je tudi preletel 100 m, toda pri 101 m je podrsal ob pristanku. Med vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder je pobegnil. Septembra 1943 je odšel v Prešernovo brigado, in sicer v varnostno obveščevalno službo na Jelovico. V mizarski delavnici v Cerknem je ustanovil izdelovalnico smuči, ki je med vojno izdelala več sto parov smuči. Na osvobojenem ozemlju v Cerknem je 1945 organiziral prve partizanske smučarske tekme, ki so obsegale patruljni tek, veleslalom in smučarske skoke Partizanske smučine Cerkno 1945 in zmagal v smučarskih skokih. To je bilo prvo vojaško športno tekmovanje te vrste v okupirani Evropi. Za nagrado je prejel brzostrelko in diplomo, ki sta danes razstavljeni v Cerkljanskem muzeju. Marca 1945 je bil med zadnjo nemško ofenzivo med borci, obkoljenimi na Poreznu, a mu je uspelo preživeti. Leta 1945 je ustanovil podjetje Elan, za katerega je stroje, kupljene v Ameriki, prispeval njegov oče, in postal njegov prvi direktor. Rudijev oče Rudolf, ki je bil po poklicu mizar, je odšel v New York k teti Mary Willer leta 1922 in se 1928 vrnil toliko bogatejši, da je kupil hišo v Kropi in opremil mizarsko delavnico. Kombinirani mizarski stroj, s katerim so izdelali na stotine smuči, sank, telovadnega orodja, čolnov itd., so v Tehniškem muzeju v Bistri obnovili in je razstavljen v tovarni Elan. Leta 1947 je na poletih v Planici ponovno popravil državni rekord na 102 m, tri leta kasneje pa še na 114 m. V naslednjih letih je skakalnica v Oberstdorfu omogočala rekordne daljave, Finžgar je dvakrat doskočil pri 117 m, pri 127 m pa se mu ni uspelo obdržani na nogah. 117 m je ostal slovenski rekord kar devet let vse do rekordov Jožeta Šlibarja. Zaradi svojega rdečega usnjenega kombinezona, v katerem je nastopal, so mu Nemci nadeli vzdevek ''Der Rote Teufel aus Titoland'' – rdeči hudič iz Titove dežele. *V filmu o partizanskih skokih v Cerknem. * [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNXDM07 Rudi Finžar, 1. ''Gorenjski glas'' 4. 3. 1972.] '''Peter Colnar: Rudi Finžgar.''' O Rudiju Finžgarju ne moremo govoriti kot o »nekdanjem planiškem junaku«. Bil je prvi Jugoslovan, ki je na smučeh preskočil 100-metrsko znamko in je zato ostal planiški junak tudi danes, ko pričakujemo prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Planici ter bo to vedno tudi ostal. Rudi se je rodil leta 1920 kot drugi sin mizarskemu mojstru Rudolfu Finžgarju. Z bratom Ivanom in sestro Ano je preživljal svoje otroštvo v žebljarski Kropi. Srečal se je s trdim življenjem, ki je bilo izpolnjeno z delom. Prav to življenje dalo osnove njegovi osebnosti. So mu ta drobna vsakodnevna doživetja krepila telo in značaj? Nedvomno. »Ko sem bil star 5 let, sem si odrezal prve drsne plohe, kakršnimi smo se otroci »puščali« po klancih v okolici Krope. Na te deščice smo pribili jermen, tako da so bile podobne coklam. Seveda se nam še sanjalo ni, da morajo biti smuči ukrivljene ... « (''Obiski'' Draga Ulage) Otroci so si pomagali na najrazličnejše načine. Drsenje po snegu je bilo v Kropi prava tradicija. Otroci so občudovali drsenje hlodov, ki so jih spuščali z Jamnika na žago v Kropo. Ob tem so si izmišljali nove in nove načine za svoje »smučanje«. »Sanke so imeli le gosposki ljudje. Na cokle, ki smo jih imeli tudi pozimi za v šolo, smo pribili po dve železni paličici — 'šinci'. Šlo je kot 'tajfel', ko smo se peljali v šolo! To je bila naša prva šola drsanja.« Otroci v Kropi so se delili na različne skupine. Vsaka je imela svojega »kolovodjo«. V teh skupinah so doraščali Blaž Ažman, Filip Kavčič, Janez Zupan, inž. Janez Šmitek, Tone Šmitek, Ivan Kordež in drugi. »Spominjam se, da je bil kolovodja moje skupine Tone Ažman. Naloga kolovodij je bila, da so si izmišljali nove in nove igre. Nekoč je bilo moderno, da smo hodili s hoduljami, drugič, da smo tekmovali, kdo bo prej prignal s palico kolo okoli Krope, včasih smo spuščali papirnate aviončke ...« Poletje so preživljali otroci ob tolmunu v Lipnici, kjer se stekata Kroparščica in Kamnišca. V njem so stale tri skale, kamor so se razvrščali otroci po svojem znanju plavanja. »Pri prvi skali so bili plavalci, pri drugi takšni, ki so znali narediti dva zamaha na vodi, pri tretji pa smo bili navadni cucki. Kopanje, pečenje krompirja in lovljenje rib nas je zaposlovalo skozi poletje. Spominjam se, kako sem potegnil izpod skale goža, ki je držal v gobcu ribo. Ribo sem potegnil gožu iz gobca, potem pa smo jo spekli in pojedli.« Otroci so si Kropo razdelili. Delili so jo na zgornjo, srednjo in spodnjo, tako kot so jo ločili mostovi. Razen tega so jo razdelili še na dva dela, kot jo je ločil potoček. »Med seboj smo bili sicer prijatelji, vendar so bili med otroci na dan Janeza Nepomuka že kar sovražni tabori. Imeli smo vsak svoj spomenik, ki smo ga čuvali, da ga ne bodo sosedje podrli. Naša hiša je bila na meji med spodnjim in srednjim delom Krope. Imeli smo stalno stražo, ki je pazila na nasprotnike. Če so se približali, se je vnela prava vojna s šopi zvezanih šib ...« Voda je delila kroparske otroke na leve in desne. Tako deljeni so hodili nabirat gobe, bili so skupaj pri smučanju in imeli vsak svojo drčo. Če se je približal sosed, so mu takoj svetovali: »Pojdi na svoj konec ...« To otroško rivalstvo se je zadržalo nekako do 14. leta starosti. Kasneje so se fantje pomešali in enotno nastopali v novih podvigih. »S petnajstimi leti sem postal tajnik in kasneje načelnik fantovskega odseka pri takratnem Orlu. Vse do vojne se mi še sanjalo ni, zakaj se delijo na Orle in Sokole. Za nas je bil to šport in temu smo se že od mladih nog predajali z vsem srcem. Pozimi smo se smučali, poleti igrali odbojko, telovadili ali gojili lahko atletiko ...« Znana je bila kroparska vrsta dvanajstih fantov, ki je nastopala na proslavah v najrazličnejših krajih. Redno so vadili, imeli pa so tudi predavanja, kjer so jim voditelji društva razlagali o obnašanju, o odnosih do deklet in podobnem. Razen tistega o dekletih jim takrat ni dosti ostalo v ušesih. »Obiskoval nas je Drago Ulaga in nas učil prvih zamahov kravla. Še sedaj se spominjam, kako nam je dopovedoval, kako pomembno je gledati pod vodo. Potem nas je peljal v večjo sobo, ki smo ji rekli telovadnica, in nam kazal najrazličnejše lahkoatletske elemente ...« Priljubljena točka kroparskih fantov na nastopih je bil »levji skok«. Prvi je pokleknil na vse štiri, drugi je skočil čezenj in se postavil ob prvega. Tako so nadaljevali vse do dvanajstega. Zadnji je ponavadi skakal Rudi. Ker je imel že takrat dober odriv, je v splošno zadovoljstvo lepo zaplaval čez vseh enajst teles svojih kolegov. Tako so potekala mlada leta poznejšega planiškega junaka. Igrice v najmlajših letih in resnejše športno udejstvovanje kasneje. V Kropi ni bilo toliko ravnine, da bi lahko igrali nogomet, zato so fantje odvozili zemljo, da so si postavili igrišče za odbojko in telovadišče. Prav tako so več let gradili telovadnico. Finžgar se je srečal s športom že v rani mladosti in mu je kasneje posvetil velik del svojega časa. »Odprto telovadišče, kjer smo imeli med drugim tudi kroge, je bilo ograjeno. Prvi športni podvih vsakega mladega Kroparja je bil, da je preplezal to ograjo. Potem se je stvar kar stopnjevala. Sledilo je igranje v mivki pod krogi, kasneje plezanje po drogu. Višek je bil, če je kdo dosegel kroge in se nanje slovesno obesil. Če so nas opazili starejši fantje, smo pa še tekli, da nas niso nabili. Otroci smo na igrišču vse razmetali pa tudi pokvarili, zato so nas preganjali. Jože Bertoncelj, znani umetni kovač, je bil strah in trepet nas otročajev.« Kroparski otroci so se smučali na smrekovih deščicah, coklah ali pa na sodovih deskah. Na smučanje so nosili tudi kladivo in žeblje, da so si lahko »smučke« takoj popravili, če se je jermen odtrgal. Imeli so več majhnih sneženih skakalnic. »Spominjam se, kako sem nekoč na eni skočil z deščicami na nogah. Ker se, razumljivo, niso ukrivile, sem zarezal v sneg in odrezal mostiček. Še sedaj se spominjam, kako so me starejši zmerjali ...« »Zvedel sem, da delajo smuči iz jesenovega lesa. Neki kmet iz Ovsiš pri Podnartu — 'Primožek' so mu rekli — mi je obljubil, da mi bo dal jesenovo desko. Takoj drugi dan sem odšel iz Krope po snegu in mrazu na Ovsiše. 'Primožek' mi je dal 9 metrov dolgo desko, ki sem jo 13-letni fantič nesel nazaj po snegu 9 kilometrov daleč v Kropo. Mislil sem, da nesem boga ...« Doma sta z bratom desko razžagala, jo zakrivila okoli letve, sedlar iz Lipnice pa je naredil jermena. Tako je imel Rudi, prvi od vrstnikov, prave smuči. Skakali so štiri do pet metrov daleč. Tedaj so izvedeli, da so zgradili na Ovsišah pravo skakalnico, na kateri »menda skačejo tudi 12 metrov daleč«. »Neko nedeljo so me vzeli starejši fantje s seboj na Ovsiše. Spominjam se, kako sem občudoval skakalnico. Mizo za skakalnico so naredili iz gnojnega koša, čez katerega so položili stara vrata. Tudi sam sem s svojimi novimi smučmi nekajkrat skočil. Klobuk sem pritisnil globoko na glavo in pristal pri osmih metrih. To je bil moj novi osebni rekord ...« Fantje pa ne bi bili fantje, če ne bi šli zvečer na Ovsišah še malo v gostilno. Malo so popili in ponoči se je Rudi vrnil z njimi v Kropo. »Takoj me je vzela v roke mama. Pošteno me je nabila, ker zvečer nisem šel k večerni maši. To me ne bi posebno prizadelo, če ne bi vzela na koncu še sekire in mi razsekala smuči. To je bila najhujša kazen ...« Tako je ostal mali Rudi spet brez smuči, ki so bile njegov ponos, vendar pa je že vedel, kako se jih naredi. Kmalu si je naredil nove, boljše, ki pa so bile še vedno zelo malo podobne pravim. »Na Ovsišah sem še večkrat skakal. Tam sem prvič videl tudi Albina Novšaka. Ta je imel že nekaj pravega stila. Imel je širše smuči z 'grabenčki' ...« Mladi Kroparji so imeli vedno najrazličnejša tekmovanja. Kmetje so dajali za nagrade škatle s piškoti in dodali še kakšne nogavice. Iz tega obdobja sta ostala Finžgarju najbolj v spominu Ciril in Metod Vovk s Češnjice. Začel je spoznavati širši krog ljudi. Do takrat je bil zaverovan v »kroparsko luknjo«. Vsak mlad človek, vsak otrok ima svojega idola. Za kroparske fantiče je bil to Filip Legat, kasnejši umetni kovač. Imel je prave lakirane smuči z okovjem, s katerimi je delal imenitne telemarke. »To je bil smučar-samotar. Od nas je bil kakih deset let starejši in smo si ga upali gledati le od daleč. Ko je odšel domov, smo ga posnemali ...« Leta 1936 so Orli zgradili skakalnico na Stočji pri Kropi. Pravzaprav so jo gradili vsi, vendar so bili Orli pobudniki, pa tudi na njihovem svetu je bila. »Spominjam se, da je veliko delal Cvetko Magušar, ki pa je bil navdušen Sokol. Pomagali so tudi Zupanovi in Kokaljevi. Neko soboto smo imeli preizkušnjo.« Naslednji dan so se zbrali skakalci iz vsega okoliša, vendar skakalnice ni bilo več. Čez noč jo je nekdo podrl. »Političnih bojev nisem mogel nikoli razumeti, tekmovalci smo se vedno razumeli med seboj. Po tem škandalu so govorili, da so jo požgali Orli, ker so tudi Sokoli vabili skakalce na tekmovanje ... Za politična razpotja sem prvič izvedel nekoč na železniški postaji na Otočah, ko so nas Sokoli zmerjali s 'čuki'. Fantom je bilo predvsem do športa ... Prvič smo merili dolžine skokov v Kropi na skakalnici, ki je stala med Šolarjevo gostilno in Balantom. Skočil sem 3 metre. Leta 1929 smo zgradili v Polju novo skakalnico, kjer sem preskočil 6 metrov. Naslednja skakalnica je bila na Natovem robu na Stočju. Bila je zelo strma, z meter visoko mizo. Kljub temu da je na njej vsak padel, sem skakal na njej po 12 metrov ...« Rudi Finžgar je skakal in skakal. Vsak daljši skok, pa četudi le za en meter, mu je povzročal nepopisno veselje. *P. Colnar: Rudi Finžgar, 1-2. ''Glas'' [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3JCMAZF9 4. 3. 1972] in [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GKXUJRF 8. 3. 1975.] *Vesna Levičnik: Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda. ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. ===Partizan Mirko Šušteršič in njegov oče dachavski interniranec === {| |[[File:Mirko Šušteršič.jpg|thumb|150 px|Mirko Šušteršič starejši]] |[[File:Mirko Šušteršič s kolesom v Tivoliju.jpg|thumb|Mirko Šušteršič mlajši s kolesom v Tivoliju, ob njem Kajuh]] |[[File:Spomeniki na Jelovici 10.jpg|thumb|Mirko Šušteršič in Sava Osredkar, obeležje pri Mošenjski planini]] |} Mirko Šušteršič, oče (1891&ndash;1984) in sin (1922&ndash;1942), sta bila iz kroparske kovaške rodbine, njun oče oz. ded je bil 1891 kroparski župan, oskrbnik Thurnovih posestev v Radovljici in zakupnik lovišč. Inž. Mirko Šušteršič starejši je na Dunaju doštudiral na agronomski fakulteti in po prvi svetovni vojni nastopil službo v državni agrarni direkciji, bil je tudi upravitelj državnih posestev in lovišč. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v taborišču Dachau, po njej pa vodja služb na ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani, predavatelj predmeta lovstvo na gozdarski fakulteti, urednik revije ''Lovec'' itd. Mirko Šušteršič mlajši se je rodil v Zmajevcu v Baranji, kjer je takrat služboval njegov oče. Po gimnaziji se je leta 1941 vpisal na metalurško fakulteto v Ljubljani. Menda je zelo lepo risal, tako kot njegov oče. Že kot dijak je vstopil v SKOJ in po Hitlerjevem napadu vodil študente prostovoljce na Dolenjsko, da bi se vključili v jugoslovansko vojsko. Po kapitulaciji je v Ljubljani v trojkah razoroževale posamezne italijanske vojake, izvajal sabotaže in se s partizani na Krimu udeleževal vojaških akcij. Prijateljeval je s Karlom Destovnikom - Kajuhom. 12. februarja 1942 so ga doma aretirali italijanski policisti, vendar mu je uspelo pobegniti. 9. maja 1942 je odšel iz Ljubljane v partizane na Gorenjsko, kjer se je vključil v prvo Selško četo drugega bataljona 1. grupe odredov in postal politdelegat voda, 7. julija pa politkomisar čete. Njegovo ilegalno ime je bilo France Logar. 9. septembra 1942 je bil ranjen v [[:w:Spopad na Lipniški planini|spopadu na Lipniški planini]]. Zavlekel se je pod Jelen vrh pri Mošenjski planini in tam izkrvavel skupaj s soborcem Savo Osredkarjem, ali pa so ju prav tam potolkli Nemci. Na mestu smrti so na pobudo Šušteršičevih leta 1947 odkrili leseno obeležje v obliki znamenja. Šele leta 2000 so na obeležje dodali ploščo z imenom soborca Osredkarja, čigar identiteta se je razkrila šele tedaj. Posmrtne ostanke Save Osredkarja so 1949?? prekopali v grobišče padlih partizanov v Radovljici, skoraj gotovo so ob tej priložnosti tja prekopali tudi Mirka Šušteršiča. Ker pa dokumenta o prekopu ni (svojci so ga želeli prekopati v družinski grob), na nagrobnih kamnih na grobišču, kamor so šele leta 2026 vklesali imena poznanih pokopanih, njegovega imena ni. Iz očetovega zapisa bi lahko domnevali, da sin še vedno leži na Jelovici: <blockquote> "Četrt stoletja se izteka, odkar sem se poslovil od jerebov na Brezovi rebri. Koj na to so se zgrnile nad Slovenijo strahote okupacije, internacije in moritve. Šele pet let zatem sem zopet vzel v roko piščalke in šušljo, ki me spremljajo že več ko 40 let. Toda tedanji učenec na jerebe, moj sin Mirko, me ni več spremljal in ne pomagal. Leta 1942, 9. septembra, je kot partizan padel na Jelovici pri Mošenjski planini, ko je zopet cvetela ajda in so peli jerebi. In sedaj borcu za svobodo pojo tam večno uspavanko.« ([https://clan.lovska-zveza.si/revija/Lovec-1966-11.pdf ''Lovec'' 48/11 (1966).] 339.)</blockquote> *Janko Mrovlje: Poveljniški kader prve Selške čete, po ohranjenih pismenih virih te enote, po pričevanju tedanjih borcev čete: Francem Bičkom, Mirkom Ambrožičem in Janezom Lušino *Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 114-115. *[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi679309/ SB] ===Dachavski interniranec Justin Ažman=== {| |[[File:Justin Ažman.jpg|thumb|Justin Ažman v 30. letih]] |} Justin Ažman (1910–1994) je v koncentracijsko taborišče Dachau prišel 8. marca 1942 in tu nato preživel več kot tri leta. Najhuje mu je bilo leta 1942, ko še niso bili dovoljeni paketi od doma, in konec leta 1944, ko se je znašel med t. i. nerazporejenimi in mu je grozil transport v drugo taborišče. Bil je eden tistih internirancev, ki mu je v taborišču uspelo vzpostaviti široko mrežo poznanstev in se vključiti v različne oblike medsebojne pomoči. Kolikor je zmogel, je moči namenjal osebnemu napredku, veliko je bral in se izpopolnjeval v znanju tujih jezikov. Z zanimanjem je spremljal zametke in razvoj kulturnega življenja v taborišču in za slovenske taboriščne prireditve pesnil Dahavske balade – kuplete z vsebinami iz taboriščnega življenja in aktualnega političnega dogajanja. Justin Ažman je bil rojen leta 1910 v Trstu, mladost je preživel v Kropi. Pred drugo svetovno vojno je opravljal več uradniških služb, nazadnje je bil zaposlen v Kovinarski zadrugi Plamen v Kropi. Na pobudo Stanka Žagarja, učitelja na Srednji Dobravi (prej Dobrava pri Kropi), se je leta 1934 včlanil v komunistično partijo. V začetku leta 1941 je bil interniran v Srbijo v taborišče v Ivanjici v Medjurećju, kamor so jugoslovanske oblasti tik pred začetkom druge svetovne vojne umaknile zlasti komuniste in makedonske nacionaliste. Justin Ažman je ženi Ivi v pismih navdušeno poročal o kulturnem življenju v taborišču in slovenskih književnikih, ki jih je tam spoznal: Miška Kranjca, Ferda Kozaka, Rudolfa Kresala in Ludvika Mrzela, s katerim sta se nato ponovno srečala v Dachauu. V Ivanjici je spoznal tudi režiserja Jožeta Babiča. Z Justinom sta oba imela smisel za pisanje v rimah. Za t. i. Agencijo Bodice, ki je postala stalnica večernih druženj taboriščnikov, sta, najprej Babič, po njegovem odhodu pa Ažman, pripravljala kratke satirične vložke. Babič in Ažman sta sodelovala tudi pri nastanku taboriščne himne Medjurećka. Po povratku iz taborišča v Ivanjici konec marca 1941 je Ažman pomagal pri vzpostavljanju partizanskih enot na Jelovici in bil 17. oktobra 1941 aretiran. V preiskovalnem zaporu v Begunjah je bil zaprt do začetka marca 1942, v koncentacijskem taborišču Dachau pa od 8. marca 1942 do osvoboditve taborišče 29. aprila 1945. Domov se je vrnil s prvim konvojem iz Dachaua 9. junija 1945, skupaj z Evgenijem Žukovim, beograjskim novinarjem in kulturnikom ruskega rodu, s katerim se je spoprijateljil v taborišču. V sedemdesetih letih 20. stoletja je Ažman pomagal pri zbiranju spominov na taborišče in za zbornik Dachau,<ref>Ažman Justin: Utrinki iz taboriščnega življenja. Dachau, zbornik. Založba Borec (ur. Bojan Ajdič et al.), Ljubljana 1981, str. 365–373.</ref> ki je leta 1981 izšel pri založbi Borec, pripravil krajši spominski zapis, v katerem omenja več posameznikov, ki so sodelovali pri slovenskih taboriščnih kulturnih prireditvah: zborovodjo Valentina (Folteja) Hartmana in člane slovenskega pevskega zbora v taborišču, pesnika Frana Albrehta, slavista Janeza Logarja in igralca Ivana Levarja. Javni pozivi k zbiranju spominov na čas narodoosvobodilnega boja, mdr. se je v zvezi s svojim pesnikovanjem v taboriščih v Ivanjici in Dachauu dopisoval z Marijo Stanonik, so ga spodbudili, da je svoje osebno doživljanje druge svetovne vojne in desetletja pred njo zapisal v več nizih spominskih zapisov. Zapise o taborišču Dachau je napisal s časovno distanco in v svojem značilnem cinično-humornem tonu. Poimenoval jih je Dahavske dogodivščine. V letih 1979 in 1980 so bile v nadaljevanjih objavljene v Plamenu, glasilu Tovarne vijakov Plamen Kropa. Uvod k Dahavskim dogodivščinam je bila Burka o preštevanju, ki jo je napisal in objavil leta 1976. Začel je takole: Čeprav se je zadnje čase toliko pisalo in govorilo in rjulo čez preštevanje tam na oni plati Karavank, natančneje povedano, na Estrahajarskem, je tudi meni notri nekaj reklo: »Fant, tudi ti imaš bogate topogledne skušnje. Kaj če bi še ti pristavil k tej veseli ofceti svojo lagersko menažko?«<ref>Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37</ref> Za predstavitev njegovega načina pisanja spominov na Dachau navajam odlomek iz Burke o preštevanju: <blockquote> Prvo preštevanje je bilo že na blokštrasi, od koder smo po deset v eni vrsti strumno korakali po lagerštrasi, kjer so se priključili še ostali bloki s sodimi številkami. Skupaj je bilo med 28 številkami 14 barak; z druge strani, z lihimi številkami, pa še nojcugangi – novodošleci, dočim tistim iz revirja, še pravi iz špitala, ni bilo treba maširati na apelplac. Te so kar na postelji prešteli, kar jih je zjutraj še ostalo živih. »Links cvo, links cvo,« so komandirali kapoti in »ein Leid!« Pa smo jo zažingali, kar je duša dala, največkrat tisto: »Švarcbraun ist ein Haselnuss, schwarzbraun bin auch ich, švarcbraun mus mein Madel sein, gerade si wi i ...« (Črnorjav je lešnik, črnorjav sem tudi jaz, črnorjavo mora biti tudi moje dekle, prav taka kot jaz).<ref>Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37</ref></blockquote> V svojih spominih je Ažman opisal tudi zametke kulturnih prireditev v taborišču: /... Že v prvem letu, se pravi leta 1942, je bilo nekaj »kulturnih« in kulturnih prireditev. Med prve prištevamo kino predstave. »Wer noch nicht in Kino war?« se je pridrl blokač v štubo. In tisti, ki še niso bili v kinu, smo dvignili roke. In spet se je zadrl: »Hockerl mitnehmen,« se je glasila druga komanda, pa smo šli v procesiji vsak s svojim stolčkom, ki je veljal za vstopnico, na apelplac (zborno mesto), kjer so bile kino predstave. Po pravici povedano, od teh predstav nismo imeli ničesar. Saj jih tudi razumeli nismo. V mislih na dom pa je čas le minil. .../<ref>Ažman Justin, Dahavske dogodivščine, O kulturi takšni in drugačni. Plamen, leto VII, št. 11 (november 1978), str. 19.</ref> Omenja tudi taboriščni orkester (Lagerkapelle) in prvo večjo kulturno prireditev v taborišču, uprizoritev gledališko-glasbene parodije na aktualne politične dogodke Krvava noč v gradu strahov (Die Blutnacht auf dem Schreckenstein) v začetku junija 1943. Po njegovih spominih so predstavo v slogu viteških iger, v kateri je nastopal glavni junak po imenu Adolader (po Adolfu Hitlerju), organizirali zaporniki z Dunaja. Na tej prireditvi je prvi javni nastop imel tudi slovenski pevski zbor, k sodelovanju sta ga povabila glavna organizatorja prireditve, dunajska kulturna delavca Viktor Matejka in Rudolf Kalmar, ki je bil tudi avtor predstave. Iz istega leta se je spominjal še folklornega nastopa poljskih ujetnikov, ki so si organizirali (priskrbeli) ženska oblačila, in nekega jetnika, ki je ob tej priložnosti nastopil z igranjem na steklenice. Z bolečino se je spominjal tudi nekega ruskega oficirja, virtuoznega trobentača: /... Nimam sposobnosti, da bi mogel povedati, kako nebeško lepo mu je pela trobenta v poletni večer. Še lagerska hierahija je pozabila na rjovenje in tudi ta je poslušala trobentača, ki se ga je, ne brez vzroka, prijel naziv zlata trobenta. Ne vem več, kdo vse je zanj interveniral, da bi vsaj njega pustili pri življenju. Zaman. .../ Ustreljen je bil 4. septembra 1944. Ažman je redno zahajal v taboriščno knjižnico, ki je bila ob njegovem prihodu skromno založena, a se je kmalu toliko izpopolnil v nemškem jeziku, da je pisma pisal tudi drugim zapornikom. Zaporniki so imeli možnost pošiljanja dveh pisem na mesec na naslov, ki so ga sami navedli. Ohranjena so skoraj vsa njegova pisma iz taborišča, po dve pismi na mesec ženi Ivi od konca marca 1942 do februarja 1945, ko je pošta postala neredna. »Fantaziram o knjigah, naravi, hiši, gozdu, še posebej pa o tebi in upam, da se bova še kdaj videla,« ji je pisal 19. maja 1942. V pismih je redno, zaradi cenzure sicer zelo na kratko, poročal tudi o slovenskih kulturnih prireditvah v taborišču. V letu 1943 je kontrola nad vsebinami paketov nekoliko popustila in Ažman je od doma začel dobivati, tako jih je sam poimenoval, tudi duhovne prigrizke. Žena mu je k vsebini paketov začela prilagati časopise in pretipkana Cankarjeva dela, zadnje taboriščno leto pa tudi knjige in slovarje. V začetku avgusta 1943 je pisal ženi Ivi: /... Več zadovoljstva /kot šport/ mi nudi domača pesem in beseda. Tako je bil npr. danes v našem bloku cel koncert. Enajst pesmi našega pevskega zbora, recitacije, med temi Uvod h Krstu, Grobovi tulijo, jaz pa sem prebral Cankarjevo Krivico. Tudi harmonike ni manjkalo. .../. Prireditev je podrobno opisal tudi v Dahavskih dogodivščinah: /... Poseben dogodek je bila tudi pošiljka jubilejnega zbornika, ki je izšel kmalu po prvi svetovni vojni ob obletnici Ivana Cankarja. Med drugim je bila tudi priobčena črtica Krivica iz cikla Podobe iz sanj. Ne samo za prvo, ampak tudi za čas druge vojne se mi je zdela tako primerna, da sem jo predlagal v program neke interne, samo za Slovence namenjena kulturne prireditve .../. V taborišču je za slovenske prireditve znova začel s pisanjem rim, ki jih je poimenoval Dahavske balade. K temu ga je nagovoril Branko Diehl v času, ko je Ažman v drugi polovici leta 1943 ležal v taboriščni bolnišnici oz. revirju in ga je zaradi dela na taboriščni plantaži, kjer so gojili zelišča in začimbe, mučil išias. Napisal je vsaj 27 kitic, trikrat po tri kitice z vsebino iz taboriščnega življenja ter dogodkov v Jugoslaviji in mednarodne politike. Ženi je 12. decembra 1943 pisal: /... Zadnjo nedeljo je bil (spet) slovenski koncert. To pot nisem bil navzoč, pač pa sem po naročilu (v revirju) spet zajahal Pegaza. Uspeh je bil, kot sem slišal, ugoden, saj sem pravkar dobil naročilo za praznike ... /. Dahavske balade se v rokopisu niso ohranile, Ažman jih je po vojni nekaj zapisal po spominu, npr. o ušeh in z njimi povezano epidemijo tifusa v letu 1943 oz. o nedeljskih kontrolah prisotnosti uši pri jetnikih: <poem> Komisija se je zbrala, da povelje izvrši, »Lauskontrolle! krik zagnala pa imaš pregled uši. Vrag naj vzame te mrcine; komisija dobro ve, tam, kjer rastejo kocine, rade se uši drže. </poem> Ena od njegovih Dahavskih balad se je nanašala na tudi pojem organizirati (prisvojiti, pridobiti si) v taborišču, en verz si zapomnil taboriščnik Andrej Tišler iz Tržiča: V Dachauu vsak organizira, tudi če že prav umira.<ref>(Tišler, Andrej): Ko nisem bil človek, Tržiški vestnik, leto II, št. 16–17, 6. 8. 1953, str. 3.</ref> Ažman se je spominjal tudi tega, da sta njegove Dahavske balade enkrat ali dvakrat kot kuplete zapela Božo Grošelj in Risto Gajšek, sicer pevca slovenskega pevskega zbora v Dachauu. Nastopov pevskega zbora se je Ažman spominjal s posebno naklonjenostjo. Sam v zboru zaradi pomanjkanja posluha ni sodeloval, je bil pa dober znanec zborovodje Valentina Hartmana. Zbor se je oblikoval spomladi 1943, čeprav so slovenski taboriščniki že prej, ob nedeljah in ob praznikih, večkrat spontano peli narodne pesmi, še posebej potem, ko so večjo skupino slovenskih taboriščnikov preselili iz 14. in 16. v 24., t. i. jugoslovanski blok. Ažman se je spominjal, da je zbor v drugi polovici leta 1943 precej pridobil s prihodom novih internirancev, med katerimi je bila vrsta pevcev iz ljubljanskih pevskih zborov. Takrat je zbor štel tudi nad 60 članov. Zborovodji Hartmanu je s svojo iznajdljivostjo priskrbel izvod Slovenske pesmarice, in sicer tako, da sta s Filipom Legatom iz Krope, ki je ga je gestapo zaprl istočasno kot Ažmana, pisala očetu Juriju Legatu, dolgoletnemu društvenemu pevcu in organistu, naj jima pošlje zdravila za srčne bolezni – Aljaževe kapljice. Zaradi cenzure je bila pesmarica sicer zaplenjena, a je lahko ostala v taboriščni knjižnici. Med pevci je izstopal Božo (Teodor) Grošelj, ki je nastopal tudi z opernimi arijami ob spremljavi taboriščnega orkestra. Ažman in Grošelj sta se dobro poznala, saj je Ažman zanj organiziral pomoč v paketih od doma. Žena Iva mu je 23. novembra 1943 pisala: /... Tvoja sestrična Lucija in njene prijateljice bodo Božu Grošlju spet poslale paket .../. Še posebej v lepem spominu mu je ostala prireditev v počastitev Prešernovega dne februarja 1944, na kateri sta Dolfe Cizej, sicer agronom, in slavist Janez Logar predavala o Prešernu, igralec Ivan Levar, član ljubljanske Drame, pa je doživeto recitiral Uvod h Krstu pri Savici. Pesem, posvečeno Prešernu, je za prireditev napisal in recitiral književnik Fran Albreht, Justin Ažman je ob tej priložnosti nastopil s Prešernovo V spomin Andreja Smoleta. V pismu z dne 19. februarja 1944 je napisal: / ... Najlepše pa je bilo, ko je okoli 50 mož zapelo same Prešernove pesmi. Pravijo, da se zbor lahko meri z najboljšimi v svoječasni Ljubljani. Skratka, čutimo svojo narodno dolžnost dostojno počastiti našega velikega Pevca. Domovina nam ne bo mogla kdaj očitati, da si nismo dovolj prizadevali ... /. Konec leta 1944 je Ažmanu mimo cenzure uspelo poslati tri pisma, napisana v slovenščini. V pismu z dne 13. oktobra 1944 je ženi Ivi, ki je takrat iz Krope zaradi uničenja zadružne tovarne preselila na Jesenice, pisal o svojem raison d'être v taborišču: /... Drugič skušam izravnati bilanco svojo s tem, da hlastam po znanju. Najprej jezikov. Ruščine sem se že toliko navadil, da sem pred par dnevi dobil pol hlebca kruha zato, ker sem sestavil ljubavno pismo v ruščini. Knjiga, ki si mi jo nekoč v ta namen poslala, sedaj že drugim prav pride. Škoda, da ni več na razpolago te vrste čtiva. O moji nemščini kolikor toliko lahko sama presodiš. Prve korake skušam v angleščini in francoščini. Ne moreš si misliti, kako učen je nek moj tovariš, ki z menoj vred pri kopanju krompirja sedaj – plug vozi. Vse te in še par jezikov govori in je imel kot ataše imenitno službo in mastno plačo. Drugi spet, medicinec, si je vtepel v glavo, da hoče znati švedski. Tretji pa se zadovolji s čikom, in tudi meni bi sedaj prav prišla kaka cigareta. Če boš imela kaj opraviti v Kropi, poglej za mojo fr. čitanko .../. Ruski jezik ga je poučeval Evgenij Žukov (1897–1959), s katerim sta se spoprijateljila in ostala v stikih tudi po vojni. Žukov, rojen v Kijevu, je po prvi svetovni vojni živel v Beogradu, kjer je bil uveljavljen novinar in kulturni delavec, mdr. je vodil koncertno agencijo Jugokoncert. Taboriščne razmere je prenašal težje kot Ažman. Po pismih sodeč, poštne povezave med Nemčijo in Srbijo ni bilo, zato Žukov sprva ni imel stikov z domačimi. Ažman je Žukovu prek svoje žene Ive pomagal vzpostaviti stike z družino v Beogradu in s številnimi znanci v kulturnih krogih v Beogradu, Zagrebu, Münchnu, Berlinu, na Dunaju ter tudi v Sloveniji, v Ljubljani in na Bledu. Aprila 1943 sta si ženi začeli dopisovati. Marija Žukov je v Slovenijo pošiljala pisma in pakete za moža, Iva pa jih je prepošiljala v Dachau, s paketi zanj so pomagali tudi Ivini sorodniki v Ljubljani. Marija in Žukovi znanci so bili Ažmanu zelo hvaležni za moralno in siceršnjo podporo, ki jo je izkazoval izobraženemu taboriščniku. Po osvoboditvi taborišča 29. aprila 1945 sta oba pomagala novi taboriščni upravi – Ažman je delal v knjižnici, Žukov pa je, za razliko od tipkanega in ciklostiranega Dahavskega poročevalca, ki so ga izdajali slovenski taboriščniki, v cirilici na roke pisal Sovjetski bilten. Po vrnitvi v domovino sta se oba znova vključila v javno in kulturno življenje. Ažman je bil prva dva meseca po vrnitvi domov v pripravah na množično prireditev v počastitev osvoboditve, im. Partizanski dan v Kropi. Kot govornik je nastopil Ažmanov taboriščni znanec Stane Oswald. Avgusta 1945 je bil Ažman izvoljen za prvega predsednika krajevnega NOO (Narodnoosvobodilnega odbora). Kmalu po vojni je prišel v spor z nekaterimi kroparskimi partijci in leta 1947 je bil iz partije izključen. Tudi Žukov je bil prve povojne mesece zelo zaposlen, organiziral je več mednarodnih gostovanj umetnikov, mdr. je bil v organizacijski skupini ob obisku ruske igralke Tatjane Okunjevske. Kmalu zatem se je zanj začela nova kalvarija, zasliševali so ga zaradi njegove vloge taboriščne starešine v Dachauu. V zvezi z Žukovim in Dielom so zaslišali tudi Ažmana. Žukov je po letu 1950, ko je bil oproščen obtožb, večkrat prišel v Slovenijo – na Bled in v Kropo. *Saša Florjančič: V taborišče se vtihotapi slovenska kultura. ''Vigenjc'' 2025. *Saša Florjančič: [Zapisi Justina Ažmana iz Krope v koncentracijskem taborišču Dachau], ''Vigenjc'' 15 (2015). <!-- št. 29 363 --> ===Rdeči kaplan in pesnik [[:w:Lojze Jože Žabkar|Lojze Žabkar]]=== {| |[[File:Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši.jpg|thumb|350 px|Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši]] |[[File:Lojze Jože Žabkar 02.jpg|thumb|200 px|Lojze Jože Žabkar]] |[[File:Lojze Jože Žabkar.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar]] |} {| |[[File:Lojze Jože Žabkar 03.jpg|thumb|150 px|Lojze Jože Žabkar]] |[[File:Dnevniki Lojzeta Jožeta Žabkarja.jpg|thumb|Delček Žabkarjevih dnevnikov v uredništvu Boža Flajšmana]] |[[File:Lojze Žabkar, Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983.jpg|thumb|Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983]] |[[File:Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982]] |} Jože Žabkar se je rodil 5. januarja 1910 na Mikotah pri Raki gozdnemu čuvaju Alojzu in Mariji. V letih 1923–31 je hodil v klasično gimnazijo v Ljubljani in po maturi stopil v križniški red. Po noviciatu 1931–2 na Dunaju je med letoma 1932 in 1934 na jezuitski univerzi v Innsbrucku študiral teologijo in filozofijo, 1934–37 pa v Ljubljani teologijo. 1937/38 je bil kaplan v Metliki, 1938 je služil vojaščino, 1938–1941 je bil ravnatelj Vajeniškega doma v Ljubljani, 1941–1943 kaplan in do 1969 župnik v Črnomlju. Ker so njegovi dijaki med prvimi odšli v partizane, se ga je prijel vzdevek »rdeči kaplan«. Nazadnje, do smrti 1983, je bil župnik v Kropi, kamor ga je nadškof Pogačnik prestavil kljub množičnemu nasprotovanju črnomaljskih vernikov. Zelo se je priljubil tudi faranom v Kropi. Kot krščanski socialist je objavljal v ''Delavski pravici'' in njeni prilogi ''Polet''. Takoj v začetku okupacije se je vključil v OF. V Črnomlju in okolici je pomagal organizirati partizansko šolstvo in februarja 1944 ustanoviti versko komisijo pri SNOS. Uporniški Žabkar je bil med vojno kritičen do nepotrebnega partizanskega nasilja nad nasprotniki, po vojni pa je bil v konfliktu z nadrejenimi cerkvenimi oblastniki. Po osvoboditvi je bil leta 1949 soustanovitelj in član duhovniškega Ciril-metodijskega društva. Predaval je ob 400-letnici slovenske knjige (''Organizacijski vestnik CMD'' 1951), v KMD 1984 je pisal o cerkvi med NOB na osvobojenem ozemlju, objavljal je tudi v ''Družini'', ''Novi poti'' idr. Prejel je visoki državni priznanji: 1959 red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in 1974 red za narod s srebrnimi žarki. 2020 mu je belokranjsko muzejsko društvo v Črnomlju odkrilo spominsko ploščo; cerkev je postavitev plošče ovirala. Pesmi in kratko prozo je pisal in objavljal že v gimnazijskem glasilu, pred vojno v ''Domu in svetu'', ''Kresu'', ''Mladiki'', ''Naši zvezdi'', ''Rasti'', ''Vigredi'', po vojni v ''Novi poti'', ''Glasniku Slovenskega duhovniškega društva'' idr. Čeprav je imel že pred vojno pripravljeni zbirki pesmi ''Metlika, mesto ob Kolpi'' (1937) in ''Dnevi na jugu'' (1938), je samostojno zbirko objavil šele 1981. Naslovil jo je ''Brevir moj v travi'' (spremna beseda Boris Paternu; ocene D. Voglar, ''Borec'' 1982, 411–2; M. Košir, ''Dnevnik'' 1981, št. 349; M. Novak, ''Delo'' 1981, št. 297; ista, ib. 1983, št. 43; T. Bohinc, ''Glasnik Slovenskega duhovniškega društva'' 1982, 33–4; B. Štih, ''Dnevnik'' 1982, št. 42). Zanjo je prejel 1983 Kajuhovo nagrado. Zbirka je izbor Žabkarjeve partizanske in domovinske poezije, ki je zrasla iz osebnih doživetij v Beli krajini in na Dolenjskem. Žabkar je v njej iskreno veren in poln zaupanja v pravičnost življenja in plemenitost preprostih ljudi. Pripravljal je nadaljevanje partizanski pesmi pod naslovom ''Zbudil bom jutranjo zarjo''. V rokopisu je ostala tudi pesniška zbirka ''Železna vezenina'' s 70 kroparskimi pesmimi, ki jo je, vse se tako zdi, načrtoval za svojo sedemdesetletnico in jo popravljal še nadaljnja tri leta, dokler ga ni 23. junija 1983 v Ljubljani prehitela smrt. <!-- '''Viri za geslo Franceta Pibernika v SBL''': J. Grgič, ''Delo'' 1983, št. 149 (s sliko); M. Gregorčič, ''Večer'' 1983, št. 57 (s sliko); B. Kocjan, ''Družina'' 1983, št. 30; J. Gregorič, KMD 1984, 122–3 (s sliko); intervju v ''Glasu'' 1980, št. 33/4 (D. Sedej). --> ====Na Jelovici 1970==== <poem> Tu padla dva sta borca, prav na tej škrbini dala na oltar življenji mladi domovini. Avgusta petega, v letu prvem vstaje Cankarja brigada tu se je rodila. Svobode kal v gozdovih teh v strahotnih dneh je vzklila. Modrina encijana me zastira, požira pot me skalnata, volčje črešnje teloha belino nasledile, sesajo me naročja bukovih gozdov, z Vodic me pelje pot domov. Križ lesen in Križani na njem, Bog vedi, kdaj se je podrl: nema priča na križpotju, zadet od krogle partizan je tu umrl. Vodice, 20. maja 1970. Lojze Jože Žabkar </poem> ====[[:w:Joža Bertoncelj|Joža Bertoncelj]]==== <poem> Kdor samo to premišljuje, kje in kaj bi pojedel, kar se med palcem kazalcem premika, kar gre v trebuh po grlu, več vreden ni, kakor tisto, kar se iz njega scedi. Pobral je železo na cesti, ga v ognju, vigenjcu svojem zmehčal, križ in na križu Gospoda skoval: "V imenu Očeta in Sina, v hišo krščansko potuj, umetnina!" Pljunil pred njega možak je, za zbito železo da dal bi stotake, škoda bi bilo: zanje dobiš v gostilni obilno kosilo!" Za kruh naš vsakdanji Bog bodi zahvaljen! Če v potu obraza v železo sem martro božjo vkoval, nerad bi bedaku pod ceno jo zdajle prodal! "Pri ješi se mojster s kladivom, hrust, je zravnal in dodal: "Če zdi se premalo, pljuni pred mene ponovno! Nič večje od tebe za to ne bo govno! "Segel v žep je ponosno, ponudil možaku prijazno: "O lepem vedenju knjigo za dinarje tele naroči! [[:w:Mirko Mahnič|Mahničev Mirko]] vesel, še lepšo bo zate napisal. Čas pa tvoj pljunek na mojem bo križu izbrisal." </poem> Kropa, 15. oktobra 1973<br> Lojze Jože Žabkar (''Železna vezenina'') ====Železni Kristus==== <poem> Na razstavi svetovni zlato dobil je odličje mojster železa Joža Bertoncelj: Kristus s povešeno glavo, še in še jo poveša, kakor žebljarji skozi stoletja, od kovanja in rodnje sključene matere kroparske s sadom telesa v naročju, daleč premalo dajale so njive kruha in mleka na Stočju. Prsti od kladiv so zviti, v ročaj se leseni zažrli, trde komaj načeli v zemlji, za Lenartom svetim, v grobu so črvi. Kristus s povešeno glavo, križ kraj njega leseni na steni v kapeli, stotine žebljev vseh vrst vanj so zabiti, stkane v mrežo železne so niti, nam in zanamcem v spomin, Kroparski Kristus – v trdo železo vkovan je mož bolečin. Prikloni se romar moderni kot na razstavi na steni, Ta Kristus, ti žeblji skovani, daleč, daleč že so za nami: standard moderni trpljenje je daleč odrinil. Bog nas obvaruj, da bi spomin na kovanje v stoletjih za nami izginil. Kropa, 18. 1. 1982. Lojze Jože Žabkar </poem> ====Železni oltar v Kropi==== <poem> V oči se iskremu zapikajo ognjene, med koksom se žarečim cvre železo, mehko kot testo pod kleščami se zvija: kaplje znojne ga hladijo, udarci kladiva naprej, naprej se kar vrstijo. Za kosom kos ustvarja vezenino, za božjo čast, za farno še družino. "Kako je dober Bog, da dal je tem pestem tako posrečeni objem kladiva težkega, in da je klešč prijem tako prečudno vešč!" Kot klekljarice svila previja se v oblike železnina, kako kar raste iz rok kovaških čudežna iz jekla vezenina! Bog sam v sledenje teh, oblikovno navzoč, duha razširil je prostranosti obroč, prelil vesolja je širino v to prelepo čipko – mrtvega železja vezenino. Kropa, 19. maja 1971. Lojze Jože Žabkar</poem> ====Mojih sedemdeset let==== <poem> Ničla sem pred Bogom, to bolj sam vem, kot drugi, po svoji, na svet priromal sem zaslugi. Zabijal vso mladost mi oče je v betico, sveto, enkratno resnico: "Roke za vsako delo, usteca za vsako jelo! "Vse do križa sedmega me spremlja ta maksima, včasih več, včasih manj se dejstvo rima! Kovačeve roke vitre železne krivijo, vez za vezjo, spojka za spojko, vežejo plašček stekleni posodi,<ref>UI je takole razložila ta plašček: "Plašček za stekleno posodo v kovaškem in tradicionalnem žargonu pomeni okrasni ali zaščitni kovinski preplet, ki obdaja steklenico. V širšem smislu gre za tradicijo opletanja steklenic (pletenk ali demižonov). Medtem ko so se pletenke običajno opletale z vrbinimi vitrami, šibjem ali leskovim lesom, pa so kroparski umetni kovači razvili posebno spretnost: steklenice so opletali z izjemno tankimi, prožnimi železnimi nitmi in trakovi.Izraz ima v pesmi tako praktičen kot simbolen pomen: Praktični (tehnični) pomen: Kovač iz tankih železnih trakov skuje nekakšno kovinsko »mrežo« ali »srajčko« (spojka za spojko), v katero nato obleče stekleno posodo. Ta plašč varuje krhko steklo pred udarci in hkrati služi kot unikatni dekorativni element, ki dokazuje kovačevo izjemno natančnost. Vsebinski kontekst pesmi: Avtor v naslednjih verzih pravi: »Da bi ga mnogim iz te 'vezenine železne' še lahko natočil ...« S tem neposredno nakaže, da gre za kovan in s kovanimi nitmi opleten bokal ali steklenico za žganje oz. vino (verjetno za tisto »zelenega šilce«, ki ga omenja na začetku zadnje kitice).</ref> božje dobrote talent, paseka dva še, zamašek skovan je, sedmici dodelana ničla: Bolj kot to delo, letina moja je pičla. Zelenega šilce popijmo, let še teh nekaj,ki bodo, zalijmo! Da bi ga mnogim iz te "vezenine železne" še lahko natočil, preden moj dan bo slovesa napočil! Kropa, 5. januarja 1980. Lojze Jože Žabkar</poem> ====Karabinko mi na grob denite==== <poem> Pomlad se v reber je pognala, nevidna sila v breze zlezla je zarana, sok napenja skorjo belo, kosu kos v dragi odgovarja: nad Metliko, pod Gorjanci se zbudila jutranja je zarja. "Vzemi nožek, draga, v skorjo breze ostro riso mi zareži, rano težko z robčkom mi preveži. Soka kar v menažko mi nastrezi, čudežna je moč v brezi, morda me pozdravi! Sok mlade breze v žile se zaleze, kot skorjo belo kožo velo bo napelo, brez zdravnika bo me ozdravilo. Če pa volja božja bo, da v majniku cvetočem vzeti moral bom slovo, pod brezo tole čudežno me pokopljite, na grob mi karabinko s titovko denite, da veren bil sem, še križ lesen nanj zasadite!" ''Brevir moj v travi'' (1981), 17&ndash;18. </poem> ====Na Bistrici 1942==== <poem> Sklonim nad njim se, potno je čelo, ves nebogljen in v cunje zavit, v trebuhu ga zvija: "Pomagajta, Jezus, Marija!" Sestra tiho mi dahne: ''Tifus mori ga, strel v čreva dobil je, krog pasa ves gnil je, zdržal ne bo. Vas je naročil, dajte mu to, kar je potrebno za zadnje slovo." V srcu me misel boli, da mora mlad iti, razvezane mladih moči so vse niti. Dekle mu piše: "Majnik kot lani, moj dragi, je danes v Ljubljani, še lepše nam bo, ko se vrneš domov ... " Fantu steklijo oči, globlje, vse globlje v prsih mu hrope, stiska roke mi, rad bi še nekaj povedal, ko se je vsega spovedal: "Če me v Ljubljano svobodno ne bo, povejte ji vi, moji ljubljeni Sonji, mislil sem nanjo vse dni: videla bova se v večnosti." </poem> ''Brevir moj v travi'' (1981), ''Pesmi upora, 3'', 403. * Božidar Flajšman: [https://www.youtube.com/watch?v=yJvNkjWyqfk Pestro življenje duhovnika, pesnika in kronista Lojzeta Jožeta Žabkarja in njegov izgon iz Črnomlja.] Središče za javno zgodovino FF UL 14. 6. 2023. Youtube. * [https://radio-odeon.com/novice/v-crnomlju-o-pestrem-zivljenju-lojzeta-zabkarja/ V Črnomlju o pestrem življenju Lojzeta Žabkarja.] Radio Odeon 15. 6. 2023. * Božidar Flajšman: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8CLPSD9 Dnevi na jugu, 1937-1938: slovenski duhovnik in pesnik na služenju vojaškega roka v Srbiji, za časa Kraljevine Jugoslavije.] ''Retrospektive'' 22/1 (2023). *Helena Ralič: Lojzetu Jožetu Žabkarju v Slovo. ''Plamen'' 1983. 7&ndash;9. * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IP4YNXWU/cbad936e-6fb0-4f0f-82de-7fc3319dce1f/PDF Članek o Žabkarju v ''Gorenjskem glasu'' 1983]. *Darinka Sedej: "Rdeči kaplan" pa se ni ponižno uklonil. ''Plamen'' 1980. 19&ndash;221. ===Pesnica [[:w:Kristina Šuler|Kristina Šuler]] in njena hči partizanka === {| |[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Spominska plošča Kristini Šuler na rojstni hiši]] |[[File:Kropa birthplace of the poet Kristina Šuler 26102009 66.jpg|thumb|Rojstna hiša Kristine Šuler]] |} {| |[[File:Kristina Šuler.jpg|thumb|Kristina Šuler]] |[[File:Kristina Šuler 1945.jpg|thumb|Kristina Šuler 1945]] |[[File:Kristina Šuler 02.jpg|thumb|Kristina Šuler, Kovaški muzej v Kropi]] |} {| |[[File:Kristina Šuler s hčerko Kristo.jpg|thumb|Kristina Šuler s hčerko Kristo]] |[[File:Kristina Šuler 1914.jpg|thumb|Kristina Šuler 1914]] |[[File:Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi.jpg|thumb|Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi]] |} [posnetek groba na Žalah | portret Kristine Šuler slikarke Mare Kralj iz 1934] V zavesti imamo, kot da je šel v partizane samo praznožepi proletariat, pri Kristini Šuler, Mirku Šušteršiču in še kom pa se izkaže, da so bili med najbolj zavzetimi uporniki izobraženci in iz premožnih družin. Te je okupator kot najbolj nevarne ponemčevalnemu načrtu tudi najprej izselil ali zaprl. Kristina Šuler (1866&ndash;1959) je bila iz fužinarske družine. Mati Hedvika, rojena Potočnik, je zgodaj umrla, oče, podjetnik Benjamin Schuller pa je na stara leta obubožal in je z učiteljsko plačo sama vzdrževala družino. V Kropi je dokončala osnovno šolo, sledilo je osem let samostanske šole v Škofji Loki in učiteljišče v Ljubljani. Med 1889 in 1898 je poučevala v Bohinjski Bistrici, kjer sta bila za kaplana pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Anton Medved, ki sta organizirala literarna srečanja in jo literarno usmerjala. Čeprav se je skupaj z učiteljico Vido Jeraj uveljavila kot najpomembnejša pesnica svojega časa, knjižnega izida svojih pesmi ni dočakala. 1899&ndash;1901 je službovala na osnovni šoli v Šmartnem pri Ljubljani, dokler je niso odpustili zaradi rojstva nezakonskega otroka. S trimesečno hčerko Kristo se je odselila na Staro Goro pri Sv. Juriju ob Ščavnici in tam poučevala do upokojitve 1925xx. Pet let po upokojitvi se je preselila v Ljubljano in poslovenila priimek. 1941 se je, petinsedemdesetletna, kot članica Jugoslovanske ženske zveze vključila v OF. Na sestanek pri njej doma na Mirju je prišel tudi Boris Kidrič. S sestro sta pisali po zidovih gesla proti okupatorju; bila je najstarejša ljubljanska aktivistka. Hčer Kristo so internirali v Italijo in se je vrnila po kapitulaciji Italije septembra 1943. Partizani so jo poslali poučevat na osvobojeno ozemlje v Belo krajino. Ostarela Kristina je med vojno spet začela pesniti, in to angažirano, bojevito, na temo trpečega, a neuklonljivega ljudstva ter o hčeri izgnanki in partizanki. Pesmi je prebirala ljudem, ki ob italijanski blokadi niso smeli iz hiš. Pesem V pričakovanju je napisala tik pred osvoboditvijo maja 1945 in je izšla v slavnostni številki ''Slovenskega poročevalca''. Hčer so 1949 pod obtožbo, da je informbirojevka, za dve leti in pol internirali na Golem otoku. Političnih zapornikov so se tedaj ljudje izogibali, zvezo med matero in hčerjo je s pismom pomagal vzdrževati Fran S. Finžgar. Po zaporu je z materjo živela skrajno revno v bedni sobi, skozi katero so hodili drugi stanovalci, do leta 1959, ko je 59-letna hči umrla za rakom. Kristina Šuler se je potem preselila k sorodnikom v Moste, vendar je že čez pet mesecev umrla. Na nagrobniku na ljubljanskih Žalah (spomenik je izdelal prijatelj Tone Kralj) so vklesani njeni verzi: <poem> Stopinje moje tišje so in tišje ... Odhajam praznih rok neznano kam.</poem> Spominsko ploščo ima na rojstni hiši v Kropi in na OŠ na Stari Gori, pod njenim znamenjem se odvija pesniški natečaj za najboljšo slovensko žensko poezijo kresnice. <poem> '''V ječi''' Bila pohlevna sem in tiha, otrokom svojim sem bila ljubeča mati, o, zdaj me ni več prepoznati - preklinjam, krčim žuljave roke v pesti: "Prekleta bodi roka, ki je strel sprožila, mi sina je edinca umorila, prekleti vi, ki hčerko ste mi odpeljali, v sramoto in trpljenje jo pehali, porušili, požgali dom ste naš; ponižan, strt naj rod bo vaš!" Bila pohlevna sem in tiha, zdaj levinja sem krvoločna; da bi telo in dušo mi ubili, za mreže ste železne me vtaknili, da v ječi brez otrok naj svojih jaz poginem, brez njih ljubezni in opore naj preminem. Že bliža dan se, okupatorji krvavi, ko levinja za mrežami bo zarjovela - v svobodo zlato našo bo zdrvela, slavila z narodom njegov veliki dan. ''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 481. </poem> <poem> '''Lučka na grobu''' Lučka na grobu, drobna kresnica, svetiš v noč gozdno, v temi blestiš, padel junak je za narod, svobodo, njemu v spomin, ti lučka, goriš. Smreke zelene, gozdne ciprese v molku globokem ob grobu stoje, breze junaku pozdrav šepetajo ... z listjem jesenskim grob mu zlate. Vžigaj se, lučka, v ogenj mogočni, srca prešine plamen naj tvoj, s silo udarno po poti junaka stopajmo proti sovražniku v boj! Lučka na grobu, drobna kresnica, bodi znanilka srečnih nam dni, ko bo vstal narod, prerojen, prekaljen iz bolečine, trpljenja, krvi. ''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 483; tam še 5 njenih pesmi. </poem> <blockquote> Nikoli se nisem bala preganjanja, ki mi je pretilo. Spremljala sem drzne podvige naših mladih ljudi, ki so tvegali življenje, mučenje, ječe in taborišča in doživela čudovit preokret v slovenskem človeku — nič več ni klonil glave pod okui ukupatorjevim bičem, temveč ponosno in samozavestno stopal v borbo za pravice in svobodo svojega teptanega naroda. [...] Vsa štiri leta najhujšega trpljenja slovenskega naroda sem s trdno in neuklonljivo vero pričakovala našo zmago. Vedela sem, da ustvarjamo v skupni borbi z našo mogočno in iskreno zaveznico SZ svetlejšo bodočnost našemu in vsem narodom Jugoslavije. </blockquote> <poem> Odprl knjigo si velike svoje zgodovine, v peterokrako zvezdo so se zlile zvezde zlate, prešel je mrak, minila groza je noči, s krvjo umit pred svetom tvoj obraz blesti. Ljubezni, bratstva luč ti iz oči gori. Če kdaj še v te zažene vojni se vihar, boš dvignil močno pest na nov udar. </poem> <blockquote> '''NAŠLE SO POT NAZAJ IN NIHČE JIH VEČ NE BO ODVRNIL OD NAŠE PARTIJE.''' Pismo z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena Centralnemu komiteju KP Jugoslavije. Izmed 306 z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena iz vse Jugoslavije jih je 299 poslalo Centralnemu komiteju Komunistične partije pismo, v katerem pravijo med drugim: »Ko smo pazljivo zasledovale čedalje srditejšo in čedalje bolj breznačelno gonjo vodstev ZSSR in dežel ljudske demokracije proti naši mladi socialistični domovini, naši Partiji in vladi, smo spoznale vso pogubnost tega potu izdajstva ljudstva in Partije. Na to pot nas je večinoma zapeljala avtoriteta tistih, ki so podpisali pisma CK VKP(b) in zloglasno resolucijo Informbiroja.« Pismo ugotavlja, kakšni so nameni in cilji voditeljev ZSSR in dežel ljudske demokracije v njihovi gonji proti socialistični Jugoslaviji, kaj vse so doslej že ukrenili, da bi dosegli te namene in cilje, in kako brezplodno je vse to početje, zaključi pa se z besedami: Me, ki smo v časih tako težkih za našo Partijo in narode klonile in zapustile pravo pot, smo bolj k kakor kdaj koli občutile toploto in skrb naše Partije, ki ukazuje slehernemu v naši deželi, partija nam je še enkrat pokazala vso svojo velikodušnost, ko nam je na široko omogočila spoznati resnico, popraviti svoje napačno stališče in se zopet vrniti v vrste dobrih državljanov naše dežele, borcev za socializem. Z vsem srcem sprejemamo pomoč naše Partije in obljubljamo, da nas nihče nikoli več ne bo mogel odvrniti od poti, po kateri nas vodita naša Partija in tovariš Tito. Napele bomo vse svoje sile v graditvi socializma in borbi proti vsem tistim, ki bi skušali ovirati graditev od zunaj ali od znotraj, in obljubljamo, da kot matere nikoli ne bomo dovolile, da bi hodili naši otroci po kateri koli drugi poti, razen po tisti, po kateri nas vodi naša Partija. Naj živi močna in nezlomljiva Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. Pismo so podpisale: Slobodanka Djordjević, Vasilija Uzelac, Katica Hrušč, Ema Logar - Grbec, Kristina Šuler in še 294 tovarišic. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9K809KXX ''Ljudska pravica'' 12. 10. 1949]<ref>Pismo je verjetno podpisala hči Kristine Šuler Krista, ki je bila kot informbirojevka zaprta na Golem otoku.</ref> </blockquote> In prav do zadnjega si je želela dvojega: da bi izoblikovala še eno pesem, ki jo je nosila v srcu pet dolgih mesecev, morda najbolj bolečo pesem svojega življenja — pesem umrli edinki, in da bi doživeta knjigo svojih izbranih pesmi. -- Nekrolog Erne Musar. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQU0YA9Z ''Delo'' 13. 1. 1959] *Vlasta Felc: Toliko je dala, a odšla je praznih rok: Pesnica Kristina Šuler. ''Delo'' 19. 8. 1998. 9. *Emil Cesar: članek v ''Borcu'' * Emil Cesar: spremna beseda. ''Češnja pod oknom: Izbrane pesmi''. Ljubljana: Amalietti, 2008. 93&ndash;109. *Verena Štekar Vidic: Kristina Šuler. ''Plamen'' 1985. *Erna Mauser: Razgovor s Kristino Šulerjevo. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHWONFVP ''Ljudska pravica'' 10. 11. 1945.] ==Civilno življenje == {| |[[File:Gregorjevo v Kropi 1944.jpg|thumb|Gregorjevo v Kropi 1944]] |[[File:Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar.jpg|thumb|200 px|Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar]] |[[File:Svojci vozijo z gora svoje drage.jpg|thumb|450 px|Svojci vozijo z gora svoje drage. Foto Slavko Smolej]] |} {| |[[File:Vajenci v Kropi 1943.jpg|thumb|Vajenci v Kropi 1943]] |[[File:Pokop partizanov v Kropi 1945.jpg|thumb|Pokop partizanov v Kropi 1945]] |[[File:Lazarjeva Micka 100 let.jpg|thumb|Pričevalka Lazarjeva Micka]] |} Ad Pokop partizanov v Kropi: Pokop 5 partizanov v Kropi 1945. V krstah so Antonija Zupan (Matelova Tona, [https://www.sistory.si/ww2/A45B5738-CEA0-43EF-B799-13E76B4DA6E1 Sistory]), Leopold Mihelič ([https://www.sistory.si/ww2/6AC2A65D-34C5-43C0-8841-21107DE9CDE5 Sistory]), Alfonz Mihelič (Gašperšič, [https://www.sistory.si/ww2/08BFC094-91CC-4434-B4CB-E1EA9EE74F7E Sistory]) in še dva. Obred je vodil župnik Kljun. Fotografijo je 17. 2. 2009 muzeju podarila Barbara Ahačič, rojena Ažman. ==Vzporedni projekti== *dopolnitev gesla o Kropi na Wikipediji *vnos manjkajočih fotografij v Wikimedijino Zbirko *vris manjkajočih spomenikov na OpenStreetMap *dopolnila in popravki za padle Kroparje v Sistory ===Osebnosti iz Krope=== * [[:w:Janez Krstnik Potočnik]] (15. 6. 1749, [[:w:Kropa]] - 9. 2. 1834, [[:w:Ljubljana]]), slikar in restavrator * [[:w:Jožef Potočnik]] (1753, [[:w:Kropa]] - 1808), pravnik, cesarski dvorni svetnik * [[:w:Simon Ignac Pesjak]] (29. 7. 1778, [[:w:Kropa]] - 24. 9. 1857, [[:w:Ljubljana]]), trgovec * [[:w:Valentin Klinar]] (1840, [[:w:Kropa]] - 23. 12. 1902, [[:w:Kropa]]), trgovec, soustanovitelj in načelnik žebljarske zadruge * [[:w:Danijel Pogačnik]] (1834, [[:w:Kropa]] - 1910), ilirski pesnik * [[:w:Janez Šolar]] (27. 8. 1827, [[:w:Kropa]] - 22. 2. 1882, [[:w:Zadar]]), duhovnik, jezikoslovec, profesor in šolski nadzornik * [[:w:Jurij Varl]] (23. 4. 1827, [[:w:Kropa]] - 5. 3. 1874, [[:w:Velesovo]]), pesnik, duhovnik in pripovednik * [[:w:Ivan Zupan]] (9. 12. 1857, [[:w:Kropa]] - 4. 7. 1900, [[:w:Kamna Gorica]]), skladatelj in orglar * [[:w:Jožef Zupan]] (12. 3. 1811, [[:w:Kropa]] - 29. 8. 1866, [[:w:Kropa]]), nabožni pisatelj * [[:w:Simon Zupan]] (24. 10. 1844, [[:w:Kropa]] - 20. 10. 1925, [[:w:Ljubljana]]), nabožni pisatelj * [[:w:Rok Gašperšič]] (9. 8. 1941, [[:w:Kropa]]), direktor, lovec, pisec domoznanskih del * [[:w:Justin Ažman]] (25. 3. 1910, [[:w:Trst]] - 1991, [[:w:Kropa]]), politični in kulturni delavec * [[:w:Joža Bertoncelj]] (1901, [[:w:Kropa]] - 1976), umetnostni kovač in literat * [[:w:Anton Dermota]] (4. 6. 1910, [[:w:Kropa]] - 22. 6. 1989, [[:w:Dunaj]]), tenorist, operni pevec, koncertni pevec in pedagog * [[:w:Gašper Dermota]] (1917, [[:w:Kropa]] - 1969), operni pevec * [[:w:Leopold Dermota]] (1912, [[:w:Kropa]] - 1992), operni pevec * [[:w:Lovrenc Dermota]] (1938, [[:w:Kropa]]), direktor Mariborskih lekarn * [[:w:Rudi Finžgar]] (7. 5. 1920, [[:w:Podnart]] - 9. 7. 1995, [[:w:Kropa]]), smučarski skakalec in podjetnik * [[:w:Boštjan Gašperšič]] (1938, [[:w:Kropa]] - 1938), arhitekt, glasbenik in risar * [[:w:Branko Gašperšič]] (11. 1. 1935, [[:w:Kropa]] - 5. 7. 2006, [[:w:Jesenice]]), doktor znanosti, univerzitetni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, dekan * [[:w:Janez Gašperšič]] (4. 12. 1934, [[:w:Kropa]] - 27. 3. 2009, [[:w:Radovljica]]), graver in cizeler * [[:w:Jože Gašperšič]] (14. 3. 1896, [[:w:Kropa]] - 7. 12. 1964, [[:w:Kropa]]), gospodarstvenik, glasbenik in zgodovinar * [[:w:Marjan Gašperšič]] (15. 8. 1929, [[:w:Kropa]] - 16. 12. 2015, [[:w:Ljubljana]]), arhitekt in industrijski oblikovalec * [[:w:Zlata Obnjanovič Gašperšič]] (17. 3. 1931, [[:w:Kropa]]), glasbenica in sopranistka * [[:w:Damjan Hafner]] ([[:w:Kropa]] - 2014 [[:w:Kropa]]), direktor * [[:w:Luka Hafner]] (1859, [[:w:Kropa]] - 1935, [[:w:Kropa]]), fužinar, kovaški podjetnik, župan in soustanovitelj žebljarske zadruge * [[:w:Adam Kržišnik]] (1936, [[:w:Kropa]]), umetnostni kovač * [[:w:Kamilo Legat]] (17. 9. 1935, [[:w:Kropa]] - 1995), akademski slikar in likovni pedagog * [[:w:Dušan Petrač]] (28. 1. 1932, [[:w:Kropa]]), fizik * [[:w:Matija Pirc]] (21. 3. 1875, [[:w:Kropa]] - 24. 2. 1927, [[:w:Maribor]]), profesor, zgodovinar, geograf * [[:w:Anton Šilar]] (28. 1. 1936, [[:w:Kropa]] - 2015, [[:w:Nova Gorica]]), dramski in filmski igralec * [[:w:Kristina Šuler]] (17. 7. 1866, [[:w:Kropa]] - 25. 12. 1959, [[:w:Ljubljana]]), pesnica * [[:w:Artur Vidic]] (1922, [[:w:Kropa]] - 16. 3. 2006, [[:w:New York]]), doktor znanosti, sociolog, univerzitetni profesor na New School for Social Research, New York * [[:w:Peter Žmitek]] (28. 6. 1874, [[:w:Kropa]] - 27. 12. 1935, [[:w:Ljubljana]]), akademski slikar * [[:w:Dominik Gašperšič]] (19. 2. 1940, [[:w:Kropa]]), univerzitetni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, stomatolog * [[:w:Egidij Gašperšič]] (1. 9. 1936, [[:w:Kropa]]), pevski pedagog, skladatelj in zborovodja * [[:w:Alojz Potočnik]] (11. 6. 1951, [[:w:Kropa]]), politik * [[:w:Janez Potočnik]] (22. 3. 1958, [[:w:Kropa]]), doktor znanosti, ekonomist, politik, evropski poslanec in komisar * [[:w:Zmago Šmitek]] (1949, [[:w:Kropa]]), etnolog, kulturni antropolog, doktor znanosti, univerzitetni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskovalec * [[:w:Irma Mihelič]] (4. 10. 1984, [[:w:Kropa]]), operna pevka (izpis iz [[:w:Seznam osebnosti iz Občine Radovljica|Seznama osebnosti iz Občine Radovljica]]. DAR.) *Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdojekdo.] ==Opombe== {{sklici}} ==Predmeti== * z Vurnikove hiše odstranjena spominska plošča OF v Radovljici, posvečena aktivistu OF in partizanu Stanetu Bertonclju (1912 Ljubno &ndash; 1966 Radovljica), ki je bil nazadnje v vojni čevljarski delavnici na Brezovici pri Kropi. * v lovsko puško predelana brzostrelka Franca Gašperšiča, ki je bila njegovo orožje v partizanih in jo je pred leti podaril Kovaškemu muzeju. '''Predmeti iz mestnega arhiva''' (Kranj?, posredovala Vlasta Felc) **30) KNP 1146 puška mauser 5455 Puško je dal Jeraša Gabrijel, Kropa 4. Našel jo je zakopano nad Kropo. Zakopal jo je partizan Tone iz Primorske v začetku 1943. Tone je bil v vodu, ki je prenašal orožje izpod Storžiča na Jelovico in je padel pri Poreznu sredi 1944. **31) KNP 1147 nahrbtnik Dal ga je Strnad Janez, Kropa 36, ki je z njim odšel v partizane 25. 6. 1943 v Jeloviški bataljon. Z njim je bil tudi po Dolenjski, v Kočevskem Rogu, v SCVPB. **32) KNP 1148 sekira Našel jo je Vršnik Lojze vlogorju na Pogrošarjevi plani pri Vodiški planini, kjer je bil ustanovljen Cankarjev bat. **33) KNP 1149 --"-- žebelj velik kroparski Zabit v smreko, kjer so borci obešali meso. **34) KNP 1150 šaržer za zbrojevko brez peresa Cankarjev bataljon, Pogrošarjeva plana **35) KNP 1151 del levega čevlja --"-- **36) KNP 1152 ** [...] še predmeti z Jelovice **71) KNP 1237 pokrivač za puškino cev Najden v kuhinji bolnice II. grupe odredov v Peštini na Jelovici, ustanovljeni 24. ali 25. julija 1942. Zdravnik je bil iz Ljubljane, komandir in šef kuhinje je bil Šiško. 13., 14. in 15. avg. so Nemvci naredili hajko, bolnica s pribl. 16 ranjenci je bila pravočasno izpraznjena. ** 72) KNP 1238 xxx šaržerja za mauser puško --"-- ** 73) ?? KNP 1240 pištola Steyer, kal. 7,65 Last Vinka Hafnerja, izročila sestra Ančka iz Stražišča. Pištola ima odrgnino od gestapovske krogle. ** [...] ** 107) KNP 1389 24 italijanskih nabojev s šaržerji Našel jih je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju čevljarske delavnice na Kosovini pri Kropi, ki jo je organiziral Stane Žagar spomladi 1942. ** 108) KNP 1390 italijanska puška prelomljena Našel jo je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju komande mesta Kranj v Kroparski gori, kjer je bil od sept. 1943 do osvoboditve. ** 109) KNP 1391 emajlirana skleda --"-- ** 110) KNP 1392 šaržer za italijansko puško --"-- ** 111) KNP 1393 šaržer za lahko bredo --"-- '''Predmeti iz Gorenjskega muzeja v Kranju''' (Jana Babšek, Marija Kos): **NZV 72/1 deska za rezanje mesa deska je predelana v predal les 23x42x4,5 cm foto IMG_8086-33 rabili so jo za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu. **NZV 72/2 pokrov deske za rezanje mesa manjša deščica za zapiranje les 37x4x2 cm rabili so ga za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu. **NZV 167 škatla zarjavela okrogla škatla pločevina 28x13 cm foto: NZV_167 V njej so bili shranjeni dokumenti Okrajnega komiteja Skoj Jelovica, najdena na Malem Vrhu pri Rovtih **NZV 85 lonec ena in pollitrski rjav emajlirani lonec pločevina 20x12 cm foto IMG_8240-159 7.11.1962 Lonec iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici. **NZV 82 zajemalka modra emajlirana zajemalka pločevina 35x9 cm foto IMG_8233-150,159, IMG_8235-150 7.11.1962 Zajemalka iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici. **NZV 76 porcija ponvica ali porcija pločevina 7x21 cm foto IMG_8238-152 7.11.1962 Ponvica, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 81 ročka del ročke posode pločevina 23 cm foto IMG_8230-153, IMG_8231-153 7.11.1962 Ročka posode, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 265 steklenica steklenička za zdravilo - rjava steklo 6x3 cm foto IMG_9837-156 7.11.1962 Steklenička je bila najdena v taborišču Jelovške čete na Jelovici, kjer se je četa zadrževala v letih 1942 in 1943. **NZV 147 lonec velik lonec z žično nosilko pločevina 50x30 cm foto: NZV 147 7.11.1962 Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 145 lonec velik pločevinast lonec brez žične nosilke pločevina 50x27 cm foto IMG_8026-158 8.11.1962 Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 80 porcija nemška vojaška porcija z žičnatim ročajem pločevina 18 x 18 x 9 cm foto IMG_8233-150,159, IMG_8234-159 8.11.1962 Porcija, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 149 vedro vedro za vodo pločevina 32x28 cm foto IMG_8062-160 8.11.1962 Vedro, najdeno v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. '''Predmeti iz jeseniškega muzeja''' (Daša Čopi): **Stran 2 (T-759): Obkroževalna akcija na Jelovici. Z daljnogledom se išče sovražnika. Umringelungaktion in der Jelovica. In Scheren-Fernrohr wird der Feind gesucht. **Stran 4 (T-1498): Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj vrha v Kropo in obratno. Komisar je bil Hafner iz Jesenic. Slikano marca 1944. Na sliki so: Hinko Klinar iz Hrušice, Mirko Klinar, Jože Božič iz Jesenic, Franc Žurman iz Jesenic. **Stran 6 (T-2862): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Policijski tovorni konji. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Tragtier der Polizei. **Stran 8 (T-2863): Velika akcija na Jelovici 24. 7. 1942. Nemški vojak motorist v akciji. **Stran 10 (T-2864): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo odpeljalo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterie - Geschütz wird abtransportiert. **Stran 12 (T-2865): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo opustilo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterei Geschütz wird verlastet. **Stran 14 (T-2866): Nemška akcija na Jelovici 24.7.1942. Nakladanje pešadijskega topa na kamion. **Stran 16 (T 4449): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Oddelek policistov gre na pot. bt 3/6 1806 **Stran 18 (T 4450): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Vojak - policist opazuje okolico. Ibt 2/32 1806Stran 20 (T 4451): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kolona gre na pot. Ibt 2/34 1806 **Stran 22 (T 4452): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kurir gre s kolesom na pot. Ibt. 6/12a 1806 **Stran 24 (T 4453): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Tankovski lovec. Ibt. 6/16a 1806 **Stran 26 (T 4454): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Teški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt. 6/19a 1806. **Stran 28 (T 4455): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/20a 1806 **Stran 30 (T 4456): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Nemški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 2 / 23 aStran 32 (T 4457): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/24a 1806 **Stran 34 (T 6102): VOS-ovci v zgodnji pomladi 1944 pod Jelovico blizu vasi Selo: 1. kurir, 2. Kunčič Anton z Bleda, 3. Zupan Ivan - Nestor, 4. [prazno], 5. Erman Anton z Bleda, 6. Vovk Franc, 7. leži Rožič Mirko - Raskovec z Ribčevega laza v Bohinju. **Stran 36 (T 6501): Iz občnega zbora Zveze prostovoljcev borcev za severne meje 1918-1919 v dvorani jeseniških upokojencev dne 28.5.1977 na Jesenicah. V prvi vrsti od leve proti desni sedijo: 1. Miha Ancelj Mojstrana, 2. Krajnik Franc Dovje, 3. Jože Osvald Rateče, 4. Lovro Mlakar Jesenice, 5. Rudolf Ogrin Javornik, 6. Franc Fais Jesenice, 7. Šorli Srečko Dobrava, 8. Franc Hartman Planina, 9. Kisovec Matevž Jesenice, 10. Čop Srečko Radovljica, 11. Vrhovšek Karol Jesenice, 12. Blažič Henrik Kr. Gora. **Stran 38 (T 6528): Partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini. Dom je zgradil Okrajni odbor ZZB Kranj leta [prazno]. **Stran 40 (T 6529): Pročelje partizanskega doma na Jelovici - Vodiški planini. **Stran 42 (T 6530): Partizanski dom na Vodiški planini v osrčju gozdnega masiva Jelovice. **Stran 44 (T 6531): Pogled na partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini. '''Predmeti iz MNZ v Ljubljani''' (Monika Kokalj Kočevar) **INV 1463 Tulec je iz kurirske postaje D nad Kropo na Gorenjskem. Obstajala je od spomladi 1944 do osvoboditve. **INV 1623 Svetilka iz nekdanjega tabora VOS Kranjskega okrožja na Kroparski gori v občini Radovljica. **INV 1645 Štirje prazni medeninasti tulci s šaržerjem za angleško puško. Tabor OOF Jelovica, ki je bil za Brezovico nad Kropo od poletja 1943 do septembra istega leta. **INV 2030 Skodelica iz nekdanjega taborišča Okrajnega odbora OF Jelovica nad Brezovico pri Kropi **INV 0018 Puška - nemška, Mauser. Izkopana nad Kropo. **INV 0021 Puška - italijanska, dolga. Številka orožja na cevi: YN 6014, nad njo je napis: TERNI, za njim pa številka 16. Iz tabora Komande mesta Kranj v Kroparski gori. **INV 0069 Deli italijanske, kratke puške: cev, prednja in zadnja merilna priprava, spodnji obroč, sprožilec in dno nabojišča. Brez ostalih delov. S Kroparske gore, kjer je od sredine 1943 do osvoboditve taborila komanda mesta Kranj. **1191/3 Hrast; Kropa, nakladanje hrane za partizane na Jelovci 1944 **1394/16 Bočna - Kropa pri Kranjc Francu, kjer je bila Tiskarna **1844/26 Pred partizanskim bunkerjem nad Kropo, kjer se je zdravil narodni heroj Dežman Tone - Tonček, ki je bil ranjen v letu 1944. Sredi Pretnar Jakob iz Dobrave pri Kropi **1844/28 Čevljarska delavnica nad Kropo 1944. Stojita: Bertoncelj Mara - Cveta, Bertoncelj Stane - Stašo. Sedijo: tertji Vovk Franc, zadnji Maček **1844/36 Grupa partizanov nad žago v Kropi 1944. leta **1867/5 Gospodarski odsek Kropa 24. 7. 1944 **1959/30 Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec **1959/31 Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec ==Literatura== * Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str. * Janez Šmitek: Kovaški muzej v Kropi: Oddelek NOB (zgibanka). Kropa, 1981. * [[:c:Category:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]]. Wikimedia Commons. * Vesna Levičnik: [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/partizanska-cipka-in-rdeci-hudic-iz-titolanda-2744984/ Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda.] ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. (slike iz MNZ) * Tatjana Dožan Eržen: [https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2018/07/0238_001.pdf Lato, Smuk, Rak, Kum: V Kropi so sredi 20. stoletja izdelovali smučarsko okovje.] Gorenjski muzej. *Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kraji/Kropa%20-%20zgodovina.pdf Kropa - zgodovina.] DAR. * Vladimir Vilman: Finžgarjev stroj, ki je izdelal na stotine smuči. * Rudi Finžgar. [http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdo je kdo.] DAR (Goran Lavrenčak). * Mira Hladnik: [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope]], SB nov. 2022. * Mira Hladnik: [[Marija Debeljak]]. SB ? * Kovaški muzej v Kropi hrani tehnične risbe smučarskega okovja. *Patricija Maličev: [https://www.delo.si/sobotna-priloga/kdo-se-boji-zgodovine Kdo se boji zgodovine?] ''Delo'' 11. 7. 2026. *Verena Štekar-Vidic: ''Znameniti Kroparji: (J. K. Potočnik, J. Varl, D. Pogačnik, P. Žmitek, K. Šuler)''. Kovaški muzej Kropa, 26. april - 12. maj 1985 (zgibanka ob razstavi). *Saša Florjančič: 50 let Kovaškega muzeja. ''Vigenjc'' 2 (2002). 19&ndash;69. *Jože Dežman: Kroparski vedež inženir Janez Šmitek. ''Vigenjc'' 2 (2002). 101&ndash;15. *[https://www.youtube.com/watch?v=SyKePeRKvIY SLEDI ŽIVLJENJA Milana Vidica. st. - Pogačn'kovega Milana iz Podblice.] KICTV 20. sept. 2025. (o poteh Prešernovega bataljona po Jelovici, nekako do 28:40) *Marko Štepec (ur.): ''Pot domov''. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2015. <hr> *Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]]. *Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Objave ob projektu]]. l06ljn6xrio2e31q7pku7t0t15zjaq1 86013 86012 2026-10-13T08:31:12Z Hladnikm 30 /* Kovači smo */ 86013 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name | author = [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] | title_orig = '''Kovači v partizanih: Za NOB-prostor v Kovaškem muzeju v Kropi''' | language = slovenski | subject = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]] | genre = Načrt za NOB-sobo v Kovaškem muzeju v Kropi, v delu! |image = [[File:Kropa, Klinar house.jpg|thumb|Klinarjeva hiša]] }} <blockquote> "Zgodovina ni besedilo, ki ga popravlja lektor. Je tkivo skupnosti. Če iz njega izrežemo narodnoosvobodilni boj, ne bo izpuhtela samo pripoved o vojni. Izpuhtela bo zgodba o tem, da so ljudje v času najtemnejših stisk ter razpada sveta ter vrednot znali misliti drug na drugega. Da so nastajale bolnišnice sredi gozdov, kurirske poti, tiskarne, šole in kulturne skupine. Da skupnost ni nastala zato, ker je nekdo tako ukazal, ampak zato, ker brez nje ni bilo mogoče preživeti." (Maličev 2026)</blockquote> <blockquote> "Predstavitev Krope med prvo in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo v 20. stoletju." (Florjančič 2002: 39)</blockquote> ==Kovači smo== <poem> Kovači smo in naša sila skovala nam bo sreče ključ, in iskra svetla izpod kladiva prižgala bo svobode luč. Udarec pada za udarcem, kladiva pesem nam doni, sovrag stoletni že v prah se ruši, iz spanja ljudstvo se budi. In srečo narodu skovali s kladivom našim bomo mi, verige sužnjev, okove težke kladivo naše naj zdrobi. Mi kujemo bodočnost svetlo in svobodo za vse ljudi. "Naprej v borbo!" je naše geslo, že vas in mesto se budi. Mi kujemo enakost, bratstvo, mladini sonce, svobodo, vsi za svobodo, kruh, mir in zemljo dvignimo žuljavo roko! Kovači smo ... </poem> (''Naj pesem naša zadoni'', 1944) Ruski izvirnik revolucionarne koračnice Kovači smo ima naslov Мы кузнецы ("и дух наш молод"). Besedilo je leta 1912 napisal ruski pesnik Filip S. Škulev (1868–1930).<ref>[[:w:ru:Шкулёв, Филипп Степанович|Шкулёв, Филипп Степанович]]. Wikipedija.</ref> Komsomolci so jo razširili med delavce v besedilnih in melodijskih variantah. K nam je prišla v esperantskem prevodu. Slovenski prevod je nastal med političnimi zaporniki v kaznilnici v Sremski Mitrovici. Prevod je bil objavljen v ''Partizanskih pesmih'' 1943, str. 13, in v mnogih drugih partizanskih pesmaricah. Ruski napev so priredili skladatelji Rado Simoniti, Radovan Gobec in Slavko Mihelčič. Pela se je med jugoslovanskimi partizani na melodijo, ki je bila v začetku podobna italijanski delavski himni Bandiera rossa. Njeni verzi se najdejo tudi na kakšnem partizanskem nagrobniku.<ref>Franc Križnar: Glasba v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945. [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-6_7.pdf ''Borec'' 1979, št. 6&ndash;7.] &mdash; ''Slovensko pesništvo upora'', 2. knjiga, ''Partizanske''. Ur. Boris Paternu idr. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995, 643. &mdash; [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/7592/ Pirkovičevi.]Patizanstvo.si.</ref> ===Kovaška simbolika=== Kovač je pomembna funkcija v folklornem izročilu po svetu in pri nas. Kovač v ljudski pesmi zvabi smrt oz. hudiča v kovaški meh ali na začarani stol.<ref>Andrej Gabršček: ''Narodne pripovedke v soških planinah'', 1910: 148. &mdash; Šmitek 2004: 151.</ref> V ''Pohorskih bajkah'' Jožeta Tomažiča (1943) nastopi kovač v vlogi Kresnika, tj. osrednjega predkrščanskega božanstva, ki ga je krščanstvo nadomestilo s svetim Elijo (oz. Šembiljo < sv. Ilija) ali kar s Kristusom. Kresnik je po ljudski razlagi kovač ali učitelj kovaških veščin. Kovač ima v več mitologijah poseben družbeni položaj, njegova opravila so bila sveta. Predstava nebesnega kovača je povezana z ognjem, iskrenjem in kresanjem, pa tudi z gromom in strelo. Bogovom kuje orožje in podkuje konje in je neposredno povezan z najvišjim bogom. To vlogo je v krščanstvu prevzel Kristus, kovač pa je dobil negativne lastnosti, bil je diaboliziran in poslan v pekel (Eliade 1982: xx, Šmitek 2004: 152). Kovačnica nastopa v bajkah o pomlajenju. Človek se lahko pomladi v kovačnici ali v mlinu, tj. s pomočjo vode ali ognja, od tod magični značaj teh dveh lokacij (Šmitek 2004: 274). Zato ni čudno, da zna kovati tudi prvi med slovenskimi literarnimi junaki Martin Krpan, ki si sam skuje orožje za boj z Brdavsom. <blockquote> "Pelja ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila tudi na dvoru; zakaj taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je kladivo in nakovalo pri rokah, ako se konj izbosi ali če je kaj drugega treba, da se podstavi ali prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kladivo, ki ga je kovač vselej z obema rokama vihtel; njemu je pa v eni roki pelo, kakor bi koso klepal. "Oj tat sežgani!" pravijo vsi, ko to vidijo; še cesarju se je imenitno zdelo, da ima takega hrusta pri hiši. Krpan kuje in kuje, goni meh na vse kriplje ter naredi veliko reč, ki ni bila nobenemu orožju podobna; imela je največ enakosti z mesarico."</blockquote> V pripovedki o Krpanu ima pomembno vlogo tihotapski tovor, ki ga Krpan skriva pred cesarjem in se zlaže, da tovori "bruse pa kresilno gobo". Oboje priziva v zavest iskre, ki spet vodijo k predstavi kovaških opravil, hkrati pa tudi k predstavi upornosti (pomislimo samo na naslov Bevkove povesti o kmečkih uporih ''Iskra pod pepelom'' (1956) in slovarski zgled ''razvneti iskro upora''), tako kot beseda kres (npr. ''zanetiti kres upora''). Zaradi teh pomenskih možnosti je Levstikov Martin Krpan odločno uporniško besedilo. Naslovni junak začenja svoj upor ilegalno, prikrito, z lažjo oz. sprenevedanjem, in šele proti koncu pride na dan s svojimi zahtevami. V začetni Krpanovi laži je prikrita grožnja cesarju, saj brusi, kresilna goba in iskre nedvoumno napovedujejo, da stopnjevanje konflikta lahko pripelje do upora. Levstikov "kovač" Martin je zrasel iz dveh tradicij: po eni strani je zadolžen pri blagem svetniku sv. Martinu iz Toursa (ki je med drugim zaščitnik kovačev!), s svojo robato platjo pa spominja na predkrščanskega, karnevalskega in uporniškega predhodnika (Hladnik 2014: 250&ndash;60) in tako kaže, tako kot drugi literarni in mitični kovači, dvojno naravo, božansko in demonično. V slovenskem leposlovju kovač ni redka figura, srečamo ga v ljudskih pesmih in pravljicah (kovač na luni, Od kovača, mlinarja in hrastarja ...), zlasti v proletarski poeziji (Mi, kar nas je kovačev, Kovačeva balada, Kovač). Pomembno vlogo imajo v povestih in romanih Anton Koder: [[:s:Luteranci]] (1883), Jakob Bedenek: [[:s:Od pluga do krone]] (1891), Ivan Lah: [[:s:Kovač Peregrin|Kovač Peregrin]] (1903), Ivan Lah: [[:s:Uporniki]] (1906), Ivan Cankar: [[:s:Hlapci]], Peter Bohinjec: [[:s:Kovač in njegov sin|Kovač in njegov sin]] (1907), Silvester Košutnik: Požigalec ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQHIFL4 1910,] [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQRM5NWK 1918]), Peter Bohinjec: [[:s:Za poklicem]] (1912), Cvetko Golar: [[:s:Povest o hudem in silnem kovaču|Povest o hudem in silnem kovaču]] (1916), Vladimir Levstik: [[:s:Pravica kladiva]] (1926), Fran Milčinski: [[:s:Butalski kovač|Butalski kovač]], Fran Jaklič: [[:s:Kovač Rošel|Kovač Rošel]] (1929), Župančič, Ivan Dobravec: [[:s:Kovač (Ivan Dobravec)|Kovač]] (1935), [Anton Ingolič: Ugasla dolina, Malenšek: Kovinarji (1950)], Ciril Kosmač: Kovač in hudič. V povesti Franceta Bevka ''Gmajna'' (1933), ki je izšla pri Goriški matici, se kovač Gregor poteguje za bajtarske pravice nasproti gruntarjem. Vloga vojvode mu je všeč ("ga je upijanila, da je ošabno dvignil glavo") in v evforiji pobije nasprotnika, potem pa se v grozni misli, da je ubijal, še sam pokonča. Bajtarji zaradi njegovega boja dosežejo svoje pravice, težje pa presodimo kovačev konec: ali je njegova žrtev v službi zmage socialne ideje (tako bi bilo napredno dojemanje) ali je kazen za voditeljski napuh (hotel je biti "kralj bajtarjev") &ndash; tako bi bilo konservativno dojemanje. Menda ni nikjer drugje ustrezneje prikazan demoničnost in brezperspektivnost kovačevega lika kot v povesti ''Požigalec'' Silvestra Košutnika (1910): <blockquote> »čemu toliko zijaš v mene, deček?" zaklical je popotni mož z osornim glasom. Imel je hud, rekli bi, divji pogled in dečka je streslo, ko je tujec vanj uprl svoje črne oči. </blockquote> <blockquote> Kovačnica je osamela, ker je nihče ni hotel v najem; bila je zaprta in meh in kladivo sta celo mirovala v nji. Vendar pa so si ljudje pripovedovali, da se včasih opolnoči vidi dim, ki se zmešan z žarečimi in krvavoblestečimi iskrami kadi iz dimnika; hudodelec baje nima miru na onem svetu in prihaja nazaj kot velik kostnjak ter kuje v kovačnici igle in dolge žreblje.</blockquote> Partizanstvo je tesno povezano s kovaštvom, saj je '''kovaštvo metafora socialnega revolta.''' Oton Župančič je leta v pesmi Kovaška (''Prvi majnik'' 1901) kovače postavil na čelo slovenskega proletariata: <poem> Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali, kovali svoja srca, kovali svoj značaj, kako zvene nam duše, bomo poslušali – zakaj? Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj srce, ki v njem bo pravi bron, da pelo bo, vabilo kot zvon, da bomo krog njega se zbrali ... Vsi: – črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj, iz plavžev gorenjskih, iz Kaple, iz Borovelj, od Nabrežine beli kamenarji, devinski opaljeni ribarji, polnagi nosači iz luke tržaške – četa, kot da kiparju ušla je izpod dleta – vi, sključeni tkalci od statev, strojarji smrdljivci, zaviti v čresla ostri duh, vi, mlinarji, ki nam meljete kruh, zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci, drvarji po šumah, šoto vozeči Ižanci, ti mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš, ti štajerski viničar, ki nam vince mediš, ti, s svincem v pljučih, z očmi gasnočimi stavec, v vrtnice mirno zroči savinjski plavec, Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolon, vsi, ki poznate otiske zapestnic-spon, tudi vi, pozorno sklonjeni naprej, brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej ... Zato bomo mi kovači kovali, trdo kovali, tenko poslušali, da ne bo med nami nepoznan, ko pride čas, ko sine dan, da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas ... </poem> Pogosto se recitira njegova pesem Žebljarska (''V zarje Vidove'', 1920), ki je nastala ob obisku pesnika v Kamni Gorici in so verze iz nje Kamnogoričani vrezali na spomenik sredi kraja: <poem> Od štirih do ene, od štirih do ene so zarje rumene, so trate zelene, od štirih do ene vodà nam kolesa, mehove nam žene, nad nakli smo sključeni; vsi, fantje, možjé in dekleta in žene, od štirih do ene že vsi smo izmučeni: vodà nam kolesa, mehove nam žene od štirih do ene, od štirih do ene. Pol treh, pol treh – spet puha nam meh! Žareči žeblji so nam v očeh, do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh. Od štirih do ene vodà nam kolesa, mehove nam žene, do osmih od treh žareči žeblji, žeblji v očeh ... Smo jih v polje sejali? Po polju naši žeblji cvetó; poglej v nebó: vanj smo jih kovali od štirih do ene, do osmih od treh, da nam bodo tudi ponoči v očeh ... Pa ondan sem pred zrcalom postal: o, kakor da sem po sebi koval! O, kakor da delam ves božji dan greh od štirih do ene, do osmih od treh! Od štirih do ene, od štirih do ene vodà nam kolesa, mehove nam žene, do osmih od treh žareči žeblji, žeblji v očeh ... </poem> {| |[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa]] |} V Kropi je na spominski plošči v avli sindikalnega doma Župančičevo posvetilo kroparski tovarni Plamen: <poem> :Plamen, ki vas ogreva, :tudi mene obseva; :vroč sem od njega in svetal, :kakor bi skupaj z vami koval. :O. Župančič "Plamenu" :1947 </poem> Ivan Cankar je leta 1910 v drami ''Hlapci'' prihodnost zaupal kovaču Kalandru z napovedjo: »Ta roka bo kovala svet.« NOB je bil naravno nadaljevanje predvojnega proletarskega uporništva, ki so ga simbolno reprezentirali prav kovači. V kako veliki meri je kovaški poklic vpet v slovensko življenje, družno z asociacijami na uporništvo, govori Kovač, ki je sedmi po pogostnosti, skupaj z izvedenimi priimki (Kovačič, Kovačevič, Kovič, Šmid, Schmid, Šmitek ...) pa se uvršča še višje. Kovač je tudi najpogostejši med priimki, ki označujejo dejavnost osebe.<ref>Drugi taki priimki so Kolar/Kolarič, Pogačar/Pogačnik, Žagar, Kuhar, Mlinar itd.</ref> '''Literatura''' *Mircea Eliade: ''Kovači i alkemičari'', 1982. *Northrop Frye: xxx *Miran Hladnik: ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: FF, 2014. *Milko Matičetov: xxx *Jože Pogačnik: (kovaško ognjišče je pri Seliškarju in Klopčiču metafora za topljenje starega sveta in kovanje novega) *Zmago Šmitek: ''Mitološko izročilo Slovencev''. Ljubljana: Študentska založba, 2004. ==Kropa in Kamna Gorica v slovenski književnosti== *Jožef Mihelič: [[:s:Jutro v Kropi|Jutro v Kropi]], [[:s:Kroparski kapelici]] ===[[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčič]]=== [[File:Joža Lovrenčič.jpg|thumb|left|Joža Lovrenčič]] Kred, 2. 3. 1890 – Ljubljana, 11. 12. 1952. Študiral slavistiko, grščino in latinščino v Gradcu, doktoriral 1915 z disertacijo Valentin Stanič in njegova doba in sprva učil v gimnaziji, ki se je zaradi vojne preselila iz Gorice v Trst, od 1920 pa v gimnaziji v Kranju in potem v Ljubljani. Najprej je živel v Lipnici pri Kropi. Prijatelj Fran S. Finžgar ga je 16. septembra 1915 poročil na Brezjah. Po poroki je z ženo živel na Spodnji Dobravi pri Šolarjevih, po domače Justinovih. Leta 1916 se je preselil v Kranj. Od leta 1917 do 1922 je živel v Podnartu v dveh stanovanjih, pri njih sta bila tudi tašča in tast (Hanibal in Katarina Manzoni), ki sta pokopana na Dobravi. Od tod se je vozil v Ljubljano z vlako, dokler se niso preselili v Ljubljano. Družina je počitnice še naprej preživljala v Lipnici in na Dobravi (pri Lenartku na Zgornji Dobravi ali pri Vogarju v Lipnici), na Srednji Dobravi je malo pred vojno pripravil načrt za gradnjo in kupil material za lastno hišo na Mihovčevem. Glavna dela: pesniška zbirka ''Deveta dežela'' (1917); zgodovinski roman ''Publius in Hispala'' (1931), ep ''Sholar iz Trente'' (1939), mladinske povesti (''Tonca iz lonca'', 1941), pravljice in legende. Po vojni so ga zaprli in ga razlastili. Vnuk novinar [[:w:Tadej Labernik|Tadej Labernik]] je leta 2001 dosegel njegovo sodno rehabilitacijo. V vasi Češnjica se dogaja njegova kmečka povest ''Pereči ogenj: Povest izpod Jamnika'' (''Gruda'' 1926, v knjigi 1928). Po drugi svetovni vojni je objavljal večinoma zunaj slovenskih meja. Poročen je bil z Antonietto Manzoni, pranečakinjo italijanskega pisatelja [[:w:Alessandro Manzoni|Alessandra Manzonija]], in imel z njo pet otrok, med njimi tudi Nino Antonio Hedviko, ki je postala žena ameriškega jezikoslovca [[:w:Rado Lenček|Rada Lenčka]]. Njegova vnuka sta zgodovinar [[:w:Andrej Vovko|Andrej Vovko]] in rusistka [[:w:Lena Lenček|Lena Lenček]]. Čeprav se dogaja v okolici Krope, so v ''Perečem ognju'' kovači komaj omenjeni, poglavje je raje posvetil jeseniškim plavžarjem. *Joža Lovrenčič: [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']]: ''Povest izpod Jamnika'' (1928) *Joža Lovrenčič: [[:s:Tiho življenje#LEGENDA O USMILJENI MATERI MARIJI KROPARSKI|Legenda o usmiljeni materi Mariji Kroparski]] ===[[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]]=== ====Vigenjci==== {| |[[File:Mimi Malenšek, Vigenci, Glas Gorenjske 1957.jpg|thumb|Mimi Malenšek, Vigenci, Glas Gorenjske 1957]] |[[File:Mimi Malenšek, Vigenjci, 1978.jpg|thumb|Mimi Malenšek, Vigenjci, 1978]] |} Tule je povzetek romana ''Vigenjci'' do strani 45, kot ga je po kosih napravila umetna pamet. Roman ''Vigenjci'' (prvič objavljen v letih 1957/58) je obsežno družbenozgodovinsko delo slovenske pisateljice Mimi Malenšek. Zgodba je postavljena v konec 19. stoletja v Kropo, znamenito gorenjsko kovaško središče. Izraz »vigenj« pomeni kovaško delavnico oziroma odprto ognjišče, roman pa realistično prikazuje propad malih, tradicionalnih obrtnih kovačev in žebljarjev pred neustavljivim naletom industrializacije, modernih fužin in kapitalističnega načina proizvodnje. Zgodba se odpre v mrzlem, zimskem času s pokopom kroparskega kovaškega mojstra Aleša Gašperina. Njegova smrt simbolizira začetek konca za ugledno, a močno zadolženo kovaško družino. Na pogrebščini v starinski in nekoč mogočni Gašperinovi hiši se zbere številna žlahta. Med njimi sta rajnikov svak Zgonc iz Kamne gorice (oblasten, preračunljiv kovač in posestnik) ter pokojnikov svak, lokalni duhovnik gospod Filip. Po pogrebu prisotni tiho razmišljajo o tem, kako je stari Gašperin »zavozil« premoženje. Čeprav je prevzel bogato kovaško zapuščino, je zaradi slabih časov, nepodjetnosti in goljufij preprodajalcev počasi izgubljal premoženje. Trg Kropa se sooča s krizo: kupčija z žeblji stagnira, mladi kovači odhajajo v Nemčijo in Ameriko, v domačih vigenjcih pa ostajajo le še stari obrtniki. Glavno breme propadajoče obrti pade na pokojnikovo hčerko, petintridesetletno Ano Gašperin. Ana je izobražena, saj jo je oče poslal v samostansko šolo, vendar je krhka, »gosposka« in povsem neizkušena v vodenju kovaškega posla. Njen mlajši brat Aleš je še študent v Ljubljani; nima kovaških izkušenj, z očetom sta si bila skoraj tuja, zato se takoj po pogrebu vrne k študiju. Ana po očetovi smrti ugotovi, da je v hiši ostalo le nekaj drobiža. Oče je umrl brez oporoke, vse njegove poslovne skrivnosti in dolgovi pa so zaklenjeni v veliki knjigi v njegovi pisarni. V hiši živi še stari stric Miklavž, dobrodušen kovač, a nagnjen k pijančevanju, ki ni sposoben samostojno voditi posla. Prvi stisko osamljene Ane izkoristi stric Zgonc. Ponudi ji posojilo 100 goldinarjev za kritje stroškov pogreba in takoj predlaga, naj mu v najem odda spodnji, manjši Gašperinov vigenj. Delo v njem naj bi prevzel njegov najstarejši sin Dominik, ki je ravno odslužil vojaščino. Stric Miklavž temu ostro nasprotuje, saj sovraži Zgončevo grabežljivost, in opozarja, da je spodnji vigenj eden najboljših v Kropi (nekoč je v njem delalo tudi po dvajset mož). Kljub temu Ana v stiski sprejme Zgončev denar, kar deluje kot predhodna privolitev v najem. Po sedmini se Ana sama v mrazu s sanmi odpelje v Selško dolino k stricu duhovniku Filipu, da bi ga prosila za nasvet in finančno pomoč. V varnem zavetju župnišča pa jo čaka nov šok. Stric Filip ji razkrije resnično finančno stanje: na Gašperinovi hiši in zemlji je že več kot deset let vknjižen dolg mestni posojilnici v višini 7000 goldinarjev, obresti pa se še naprej kopičijo. Filip skritizira njeno prenagljeno odločitev, da odda spodnji vigenj Zgoncu za pičlih tristo goldinarjev. Pove ji, da je imel sam drugačne načrte: s fužinarjem Globočnikom (vplivnim industrialcem, ki ima najmodernejši plavž na Kranjskem) se je že dogovarjal, da bi ta vzel v najem oba Gašperinova vigenjca za pošteno najemnino. S tem denarjem bi posojilnica dobila obresti, Ana in brat pa bi imela zagotovljeno preživetje. V pogovoru med Ano in stricem Filipom se razkrijejo globlje družinske rane. Filip obtožuje pokojnega Gašperina, da je bil slab gospodar, ki je s svojo prevzetnostjo uničil življenje Anini materi. Hkrati se izve, da je stari Gašperin v preteklosti zavrnil Globočnikovo snubitev – Ana bi lahko postala bogata gospa, a je oče ponudbo trmasto zavrnil. Medtem ko želi stric Filip rešiti nečaka tako, da bi Gašperinovo posest sčasoma v celoti prepustili modernemu kapitalu (Globočniku), se v Ani prebudi ponos. Kljub temu da uradno še nima lastninske pravice (ker zapuščinska razprava še ni opravljena), se odločno upre: »Nočem, da bi naš dom prišel v tuje roke, ne v Globočnikove in ne v katere druge!« Pripravljena se je odpovedati svojemu deležu v korist brata Aleša, samo da bi hiša in kovaško ime (ki je starejše od same zgradbe) ostala v družinskih rokah. Stric Filip, presenečen nad njeno nenadno trmo in strastjo, nekoliko popusti in obljubi, da bo poskusil pri mestni posojilnici doseči odlog plačila dolga. (do strani 45) <!-- Tretje poglavje Ana po pogovoru s stricem Filipom dovoli Dominiku, da za eno leto vzame v najem spodnji Gašperinov vigenjc. Dominik se takoj loti dela in se izkaže kot zelo podjeten in praktičen človek. V zapuščeni in zanemarjeni kovačnici najprej uredi orodje in ognjišče, nato pa razmišlja, kako bi pridobil dobre delavce in naročila. Pri tem se pokaže njegova bistvena razlika od pokojnega Gašperina: Dominik je pripravljen tvegati, delati in predvsem kupčevati, saj razume, da brez naročil in trga tudi dobra kovačija ne more uspevati. V krčmi pri puklastem Blažku sliši, da je Rant svojim kovačem znižal plačilo. Takoj prepozna priložnost in ponudi delo Voltrešču, izkušenemu in močnemu kovaču. Voltrešč ponudbo sprejme, Dominik pa mu celo izplača predujem, da utrdi njun dogovor. S tem si Dominik pridobi prvega res sposobnega delavca in hkrati pokaže, da zna ravnati z ljudmi in denarjem. Miklavž je sprva nezaupljiv in užaljen, ker mu mladi Dominik ukazuje, vendar se postopoma sprijazni z njim. Ob Dominikovi podjetnosti se v njem celo prebudi ponos na kovaštvo in odloči se, da bo spet resno delal ter opustil pitje. Četrto poglavje Četrto poglavje se dogaja na pustni torek, ko je Kropa kljub revščini in težkim razmeram polna življenja. Ana pripravlja pustno pojedino, po trgu hodijo berači in maškare, v ozadju pa se kaže velika socialna razlika med nekdanjim blagostanjem Gašperinovih in sedanjim pomanjkanjem. Dominik je medtem že postal pomemben človek v hiši. Njegova podjetnost in samozavest Ani ugajata, saj se zdi, da je v Gašperinovo hišo prinesel nov način življenja. Ana ga začne gledati z vse večjo naklonjenostjo. Ob skupnem večeru se med njima pojavi tudi močna, čeprav še neizrečena privlačnost. Ana se sama pri sebi sprašuje, kaj pomenijo njegova bližina, dotik in pogled. Vrhunec poglavja je pustna zabava, na kateri pride do spopada med Kropečani in Kamnogoričani. Maškarada s slamnato nevesto je uperjena proti bogatemu Rantu, nato pa se norčevanje sprevrže v pravi pretep. Dominik se sprva zabava, toda ko njegov brat Štefan pride v nevarnost, poseže vmes in ga reši pred Rantom, ki ima v rokah nož. S tem si Dominik sicer pridobi še več sovražnikov, vendar se pokaže njegova odločnost in pripravljenost braniti svoje ljudi. Na koncu se pustno razpoloženje umiri. Ana je zadovoljna, ker je Dominik postal del njihovega življenja, hkrati pa se njena notranja vznemirjenost stopnjuje. Ko ji Dominik ob polnoči zaželi lahko noč, se začne spraševati, ali njegov pogled in dotik morda pomenita, da tudi on čuti nekaj do nje. Poglavje se tako konča z Aninim precej zmedenim spoznanjem, da se je v njej prebudilo čustvo, ki si ga skoraj ne upa priznati. 5. poglavje Dominik se vse bolj uveljavlja kot podjetnik. V Gradcu si pridobi pomembno naročilo za železniško družbo in s tem dobi priložnost, da svojo kovačijo močno razširi. Ana ga pri tem podpira, njuna medsebojna privlačnost pa preraste v ljubezensko razmerje. Hkrati Ana postaja vse bolj ljubosumna na Polono, saj se boji, da bi Dominika izgubila. 6. poglavje Dominik se z uspehom vse bolj oddaljuje od preprostega kovaškega življenja in želi postati pravi gospodar. Njegov vzpon spremljajo napetosti z drugimi kovači in z Rantom, medtem ko se Ana vse bolj zaveda, da je njena sreča odvisna od njega. V ospredje pride tudi Aleš, ki se vrne h kovaškemu delu in se zbliža z Rantovo hčerjo Marinko. 7. poglavje Ana in Dominik se poročita, vendar je njuna svatba skromna in brez pravega veselja. Ana je noseča in kmalu po poroki rodi sina Pavla. Otrok prinese v hišo veliko sreče in za nekaj časa pomiri tudi napetosti med njenimi prebivalci. Medtem Dominik dobi veliko poslovno priložnost in začne razmišljati, kako bi naročilo razdelil med več kovačev. 8. poglavje Aleš je zdaj mlad kovač in Rant ga želi poročiti s svojo hčerjo Marinko, tudi zato, da bi ga obvaroval vojaške službe. Medtem se Dominik in Aleš zaradi nasprotnih interesov znova zapletata v spore. Ko se moški odpravijo po seno, se Alešu na saneh pretrga vrv in doživi hudo nesrečo. Kljub prizadevanjem zdravnika umre. Njegova smrt močno prizadene Ano, Miklavž pa začne vse bolj odkrito sumiti, da nesreča ni bila naključna. 9. poglavje Aleš se po šolanju vrne v Kropo in napove, da bi ostal doma ter se lotil kovaštva. S tem se takoj zaostri njegov odnos z Dominikom, saj oba čutita, da sta tekmeca za položaj v Gašperinovi hiši in vigenjcih. Aleš se pri delu hitro uveljavi, ob kovaški nedelji pa se zbliža z Rantovo hčerjo Marinko. 10. poglavje Dominik po uspešni veliki dobavi še bolj verjame v svojo podjetniško prihodnost. Na kovaški nedelji pa se napetost med njim, Alešem in Miklavžem stopnjuje. Aleš se pridruži fantom, ki Dominiku iz maščevanja podžagajo veliko vodno kolo; Dominik jih zaloti in tako dobi nov razlog za sovraštvo do Aleša. 11. poglavje Po sabotaži se Dominik zaplete v spor z Alešem, ki mu ne prizna pravice do vigenjcev. Aleš in Dominik se skoraj fizično spopadeta, Ana pa se zaman trudi pomiriti oba. Dominik se nato odpravi v Gradec in si pridobi veliko novo naročilo; ko se vrne, se odloči za Ano in prvič skupaj preživita noč. 12. poglavje Ana ugotovi, da je noseča, in to pove Dominiku. Njegov odziv je precej hladen: bolj kot otrok ga skrbi delo in veliko naročilo. Kljub temu se dogovorita za poroko, Ana pa se sredi posta vda in sprejme, da bo morala svojo prihodnost povezati z njim. Na veliko noč se tiho poročita na Brezjah. 13. poglavje Po poroki se Ani začne porod, ki se zaradi prezgodnjih popadkov razvije v dolgo in težko preizkušnjo. Ob pomoči žensk vendarle rodi sina Pavla. Otrok prinese v hišo novo veselje in za nekaj časa zbliža tudi ljudi, ki so bili prej sprti. 14. poglavje Po Pavlovem rojstvu se razmere za nekaj časa umirijo. Dominik pa še naprej razmišlja predvsem o kupčiji in si prizadeva pridobiti velike posle; eno večje naročilo razdeli med manjše kovače in si s tem utrjuje položaj. Hkrati se Aleš zbliža z Marinko in Rant načrtuje njuno poroko, kar v Dominiku prebudi novo ljubosumje in predvsem strah, da bo Aleš postal njegov tekmec. 15. poglavje Dominikovo sovraštvo do Aleša se stopnjuje. Ko Aleš preživi manjšo nezgodo s padcem z lestve, Dominik razmišlja, kako bi se ga lahko znebil. Pozimi se nato moški odpravijo po seno; Dominik namenoma poškoduje vrv na Aleševih saneh. Vrv se med vožnjo pretrga, Aleš se hudo ponesreči in kljub zdravniški pomoči umre. Po Aleševi smrti Marinka v žalosti javno obtoži Ano in Dominika, da sta imela od njegove smrti korist. Miklavž sumi, da je Dominik povzročil nesrečo, vendar tega ne more dokazati. Ana pa iz Dominikovega vedenja prvič zares dojame, da je njen mož morda morilec; odločilno je, da resnice ne razkrije, predvsem zaradi otroka. 16. poglavje Po Aleševi smrti Miklavž spet zapade v obup in pijančevanje. Spomladi pride velika povodenj, ki ogrozi Kropo in predvsem vigenjce. Miklavž se kljub svoji ostarelosti in izčrpanosti prebudi v nekdanjega sposobnega mojstra: skupaj z Dominikom in drugimi kovači organizira reševanje ter zgradijo jez, ki vigenjce obvaruje pred uničenjem. Po rešitvi vigenjcev Miklavža premaga pljučnica. Pred smrtjo se zave, da je jez vzdržal in da so vigenjci spet rešeni. Ani izreče le še njeno ime, nato umre; Ana ostane sama z zavestjo, da ve strašno resnico o Dominiku, ki je ne more nikomur zaupati. Če bi moral zadnjih osem poglavij stisniti v eno samo razvojno črto: Alešev prihod → Dominikov poslovni vzpon → poroka z Ano → rojstvo Pavla → Aleševa ljubezen z Marinko → Dominikovo ljubosumje in umor → Miklavževa slutnja → povodenj in Miklavževa smrt. To je pravzaprav zelo jasen lok, v katerem se roman iz zgodbe o vzponu mladega podjetnika postopoma spremeni v zgodbo o pohlepu, krivdi in razpadu družine. --> [[File:Mimi Malenšek.jpg|thumb|left|Mimi Malenšek (1919&ndash;2012)]] *ultra kratek CV Mimi Malenšek pod sliko Rodila se je kot Mimica Konič v Dobrli vasi na Koroškem. Njena starša sta se spoznala med prvo svetovno vojno: oče je bil ranjeni avstrijski vojak iz Podbrezij, mama pa begunka. Zaradi stiske je mati trimesečno Mimi prinesla k očetu. Mimi je otroštvo preživela v Podbrezjah in matere nikoli ni spoznala, čeprav je ta poskušala navezati stike. Oče, ki je ob kmetovanju delal na Jesenicah v železarni, je dobil novo ženo, Mimi pa dva polbrata in polsestro. Za branje jo je navdušil oče. Obiskovala je gimnazijo v Kranju, dokler zaradi bolezni starih staršev ni šolanja prekinila. Napravila je trgovski tečaj in se zaposlila kot bančna uradnica pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Pri devetnajstih letih se je poročila z Rihardom Malenškom, lastnikom tovarne pohištva v Ljubljani. Rodila sta se jima dva otroka, sin Danijel in hčerka Emilia. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v NOB, s svojim ilegalnim imenom Miška je podpisovala pesmi. Po vojni so tovarno nacionalizirali, Mimi se je posvetila pisateljevanju in prevajanju in 1947 vstopila v Društvo slovenskih pisateljev. Pokopana je v Podbrezjah, kjer so ji v parku znamenitih krajanov postavili doprsni kip. Je najplodnejša slovenska pisateljica. Prvo povest Pesem polja je napisala pri šestnajstih letih za časopis zavarovalnice, kjer je delala, ''Naša moč''. Sprva je objavljala pod psevdonimom Mimica Zagorska in pod dekliškim priimkom. V žanru zgodovinskega romana je po številu romanov in njihovem obsegu prvakinja. Lotevala se je vsem zgodovinskim temam: usodi Karantancev po Samovi smrti (''Bratstvo'', 1957), pokristjanjevanju (''Črtomir in Bogomila'', 1959), marčni revoluciji (''Marčni veter99, 1988), keltskemu Noriškemu kraljestvu konec 2. stoletja (''Noriška rapsodija'', 1968). V generacijskem romanu ''Minuta molka'' (1965) je predstavila pretrese, ki so jih med intelektualci prinesle prva svetovna vojna, boji za Koroško in Maribor, gospodarske krize pred drugo vojno, okupacija, partizanstvo in osvoboditev. ''Vigenjci'' (1957/58, v knjigi 1978) predstavljajo industrializacijo kovaške obrti v Kropi (prehod iz majhnih kovaških ognjišč (vigenjcev) v industrijske plavže in obrate) in propad obrtnikov konec 19. stoletja, nadaljevanje so ''Skobci nad dolino'' (1985). S tovarniškimi temami se ukvarjajo ''Purgarji'' (1987) in ''Sinovi predmestja'' (1938). Mimi Malenšek je za svoje zgodovinske romane natančno preštudirala zgodovinske vir. Za svoje železarske in kovaške romane je pregledala arhivsko gradivo in krajevno kroniko Krope, Cehovska pravila, zapise o kovaških cehih, pravilih dela v vigenjcih in cesarskih patentih za izkoriščanje rudnikov in fužin, poslovne knjige in dolžnostne registre. V romanih mrgoli kovaških terminov. Upoštevala je ustno izročilo in pričevanja domačinov. *zanimivi citati <blockquote> Ko so pokopali kroparskega kovača Aleša Gašperina, so se pogrebci začeli naglo razhajati, ker je čez pokopališče vel strupeno mrzel veter. Še preden je grobar pokril krsto z zmrzlo prstjo, so stali ob grobu samo še sorodniki in bližnji sosedje, ki so pričakovali, da bodo povabljeni na pogrebščino. Pokojnikov svak, gospod Filip, ki je skupaj z domačim župnikom pokopaval, si je v zakristiji naglo slekel črni mašni plašč in se vrnil na pokopališče. Stopil je k nečakinji Ani, ki se je opirala na mlajšega brata študenta Aleša in neutolažljivo jokala, ji položil roko na ramo, pogledal po ljudeh in s prehlajenim glasom rekel: „Ana, čas bi bil, da bi šli. Mraz je." (Mimi Malenšek: začetek romana ''Vigenjci'', 1957) [...] Kovači se komaj še držijo. Prejšnje čase so prodajali na vse strani, zdaj pa ni nobenih kupcev več na spregled. Človek bi kar obupal! Kovaški pomočniki zapuščajo Kropo in odhajajo po svetu. Vleče jih v nemške kraje in v Ameriko, vigenci pa ostajajo prazni in še v polpraznih vigencih ni dela. Kaj le bo iz tega? — Bogati fužinar Špan je pil in vzdihoval, mojstra Hetor in Majdnik sta mu pritrjevala, drugi pa so vljudno prikimavali.</blockquote> ====Skobci nad dolino==== {| |[[File:Mimi Malenšek, Skobci nad dolino.jpg|thumb|Mimi Malenšek, Skobci nad dolino]] |[[:w:Slika:Skobci nad dolino.jpg]] |} *povzetek dogajanja <!-- Z veseljem — in hvala za tolažbo! 🙂 Tokrat sem šel še malo bolj na kratko. Skobci nad dolino imajo 15 poglavij; nadaljevanje lepo pokaže, kako se zgodba o Dominikovem vzponu iz Vigenjcev postopoma spremeni v zgodbo o njegovem notranjem in družinskem propadu. 1. poglavje Dominik je na vrhuncu svoje moči in premoženja, vendar že čuti, da se časi spreminjajo. Tovarniška proizvodnja vse bolj ogroža kroparsko kovaštvo, zato se pojavi zamisel o delniški družbi. Dominik ji ne zaupa, predvsem zato, ker sluti, da bi v njej glavno besedo dobila Rant in Hetori. 2. poglavje Dominik se vse bolj zaveda, da je pri odločanju sam, saj mu Ana in Pavel ne pomagata tako, kot bi želel. Pavel je že predstavnik nove generacije: zanima ga šola, gledališče in drugačno življenje, česar oče ne razume. Med očetom in sinom se zato začne tiha napetost. 3. poglavje Pavel in Vida nastopata v šolski igri in njuna medsebojna naklonjenost postaja vse očitnejša. Pavel Vido ljubi, ona pa se boji, da je ne bo znal braniti pred Dominikom. V ozadju se nadaljuje boj kroparskih kovačev za oblikovanje nove družbe. 4. poglavje Na ustanovnem sestanku se pokaže, da želita Rant in Hetori z delniško družbo predvsem utrditi svojo moč. Dominik zavrača njune pogoje in ostaja zunaj. Hkrati sinu pove, da bo moral prevzeti več odgovornosti in pomagati pri njegovem boju za obstanek kovačije. 5. poglavje Dominik se vse bolj zaveda, da njegov poslovni svet ni več tako varen kot nekoč. Ob tem se razkrije tudi njegova moralna brezobzirnost: izkoristi mlado Marjeto, ki rodi njegovega otroka. Dekletu izplača denar in ji kupi hišo, vendar s tem ne more prikriti sramote in bolečine, ki jo je povzročil Ani. 6. poglavje Dominik dobi veliko poslovno priložnost za dobavo ladijskih žebljev, vendar so pogoji za plačilo zelo neugodni. Ob velikem naročilu spozna, da se kovaštvo vse težje prebija skozi konkurenco tovarn. Poslovni uspeh, ki mu je bil nekoč samoumeven, postaja vse bolj negotov. 7. poglavje Dominik poskuša svojo prihodnost zavarovati s Pavlovo poroko s Helo Herderjevo. V tem vidi predvsem poslovno povezavo med Zgončevimi in Herderjevimi. Pavel pa do Hele ne čuti tistega, kar pričakuje oče, in se vse bolj upira njegovim načrtom. 8. poglavje Pavel dokončno pove, da se s Helo ne bo poročil: ona si ne želi življenja v Kropi. Dominik je razočaran, saj se mu sesuje velik načrt za prihodnost. Obenem se vse bolj zapleta položaj delniške družbe, ki se začne spopadati z izgubami in notranjimi nasprotji. 9. poglavje Ana se vedno bolj zaveda, da je njeno navidezno urejeno življenje zgrajeno na molku in strahu. Še vedno jo preganja sum, da je Dominik povzročil Aleševo smrt. Hkrati dozori njena odločitev, da mora Pavel živeti po svoje in si izbrati ženo po lastni volji. 10. poglavje V ospredje stopi Tonček, Dominikov nezakonski sin, ki odrašča v revščini in ve, kdo je njegov pravi oče. Kontrast med njim in Pavlom pokaže posledice Dominikovega ravnanja: eden od sinov odrašča kot bogati Gašperinov dedič, drugi pa kot otrok, ki mu je vstop v očetovo hišo prepovedan. 11. poglavje Delniška družba zaide v resne finančne težave. Hetori in Rant se zaradi izgub hudo spreta, Hetori pa Rantu predloži obračune, ki razkrijejo njegove obveznosti in izgube. Rant je v popolnem obupu; še istega večera ga najdejo mrtvega v pisarni. 12. poglavje Rantova smrt spremeni razmerje moči v Kropi in Dominik za trenutek misli, da se je znebil velikega tekmeca. Toda doma se njegov spor s Pavlom in Ano stopnjuje. Ana končno pomaga Pavlu in Vidi, da zapustita hišo in začneta svoje življenje. 13. poglavje Pavel se želi osamosvojiti kot kovač. France Grošelj med manjšimi kovači začne organizirati Kovaško zadrugo, ki naj bi bila drugačna od Rantove in Hetorijeve delniške družbe. Pavel se ji pridruži, kar Dominika prizadene kot izdaja in ga dokončno postavi proti sinu. 14. poglavje Dominik se zaradi Pavlove odločitve zlomi. V hudem prepiru z Ano prvič skoraj odkrito govori o tem, da bi Pavlu lahko storil kaj hudega. Ana mu v obupu zabrusi, da »nikogar več ne boš ubil«, s čimer razkrije, da ves čas ve za Aleševo smrt. Dominik nato odide s puško v gozd in poskuša narediti samomor. 15. poglavje Dominika najdejo hudo ranjenega in ga rešijo. Po dolgem okrevanju se spremeni: postane mirnejši, prijaznejši in se približa Pavlu ter Kovaški zadrugi. Ana mu končno odpusti, čeprav ne pozabi njegove krivde. Nekaj let pozneje Dominik umre v spodnjem vigenjcu, kjer je nekoč začel svojo pot. Če celotno povest skrčim v eno razvojno črto: Dominikov vrh → prihod novega časa → Pavlova ljubezen z Vido → propad delniške družbe → Rantova smrt → Pavlova osamosvojitev → Kovaška zadruga → Dominikov zlom → sprava z Ano → smrt v vigenjcu. In prav lep je zadnji obrat: v Vigenjcih Dominik postane gospodar vigenjcev, v Skobcih nad dolino pa se mora nazadnje naučiti, da jih ne more imeti samo zase. Ko to končno dojame, je že star in bolan, vendar je prav takrat prvič zares sposoben človeškega odnosa do drugih. S tem pa sva, kot kaže, res prišla do konca. 🙂 --> *ilustrativen citat ali dva *sliki knjižnih ovitkov romanov, še bolje kar izvod obeh romanov *posnetek prvega nadaljevanja Vigencev v časopisu *Mimi Malenšek: [[:s:Vigenjci|Vigenjci]] (1957/1958, v knjigi 1978). *Mimi Malenšek: [https://slov.si/doc/malensek_skobci.pdf ''Skobci nad dolino'']. Ljubljana: Kmečki glas, 1985. *Mimi Malenšek: V starodavnih časih. ''Tovarniški vestnik Kranjske industrijske družbe'' 1937&ndash;39. ==Partizanska Kropa== V partizanih je bilo 142 Kroparjev, od tega 13 žensk. 19 starejših mobilizirancev so januarja 1945 takoj odpustili, deset pa jih je tedaj dezertiralo. Padlo je 27 borcev (od tega 4 ženske), temu številu je treba prišteti deset pogrešanih.<ref>[https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Frančišek Gartnar,] [https://www.sistory.si/ww2/DA598AAC-D83D-47FD-8359-1986C9DAF964 Andrej Kranjc,] [ Cvetko Resman,] [ Janez Eržen,] [Franc Blaznik,] Janez Cerar, Matija Gartner, Jože Legat, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik.</ref> Nemci so ujeli in internirali 24 borcev. Sedem so jih 1942 iz Begunj izpustili, tri ženske (Jera Bergant, Rozala Pogačnik, Francka Staroverski) pa so bile tam zaprte več mesecev. Pozneje so ujetnike pošiljali v taborišča (1943 Rudolf Berce, Anton Jelovčan, Leon Petrač, Marijan Praprotnik, France Šolar, Jože Zupan in Viktor Žaberl; Slavko Ažman, Franc Praprotnik, Jakob Resman, Janez Zupan, Katarina Zupan, 1945 Alojz Gašperšič in Valentin Prezelj). Internirano je bilo šest aktivistov (Janez Zupan, Cene Škriba, Justino Ažman, Lojze Justin, Filip Legat in Tone Gašperin); štirje so v internaciji umrli (Škriba, Justin, Gašperin), eden (Zupan) pa je bil ustreljen kot talec. Vseh padlih talcev iz Krope je bilo pet: dva so ustrelili v Begunjah 1942, po enega pa v Moravčah, Šenčurju in Zagrebu.<ref>Janez Zupan (L) 1. 3. 1942 v Begunjah, Jože Resman (B) 11. 4. 1942 v Begunjah, Janez Lazar (M) 8. 1. 1944 v Moravčah, Lenart Zupan (č) 24. 1. 1944 v Šenčurju, Slavko Pregelj v Zagrebu).</ref> Pet je bilo civilnih žrtev (France Jerala 30. 10. 1944 v Kropi, po nesreči 12-letni [https://www.sistory.si/ww2/CB4FAFF6-FC77-4346-92D9-2A7506651D96 Gregor Pirc] 1944 v Kropi, Božidar Gašperšič 15. 1. 1945 na Dunaju, Olga Smrekar 4. 5. 1945 v Radovljici, devetletni [https://www.sistory.si/ww2/85BE5A9A-5C0B-4AAE-B854-A95CB49F4FEC Adi Dakol] z ročno granato 15. 6. 1945), dva sta padla v nemški vojski (Miha Bertoncelj in Valentin Kavčič), pet so jih likvidirali partizani (Janez Gašperšič [https://www.sistory.si/ww2/383886E9-0CF0-42E0-B926-8A5562CF11D6 Sistory],<ref>V seznamu pri Šmitku narobe France Gašperšič.</ref> župnik [[:w:Franc Kanduč|France Kanduč]],<ref>Po Šmitku so ga izselili Nemci, po Wikipediji se je iz Krope v Grahovo v Ljubljanski pokrajini preselil sam. [https://www.sistory.si/ww2/30C7621A-039E-43CB-8EEF-710A6D4F82EC Sistory.]</ref> dezerter [https://www.sistory.si/ww2/A2DAE85C-DDE0-4449-9DE8-B14E2542D69A Tone Kržišnik,] [https://www.sistory.si/ww2/ACBF0587-F69F-4F45-B44B-1182B9BDED76 Jakob Legat]<ref>Po sklepu vojaškega sodišča.</ref> in dezerter k domobrancem [https://www.sistory.si/ww2/1367F6BD-A8F7-4A02-B13D-7146E02F4E3E Aleš Smrekar]).<ref>Mogoče bi morali k petim likvidiranim prišteti še petokolonaša [https://www.sistory.si/ww2/177B446E-91DB-4C9E-8FC7-B9BFAA282156 Gabrijela Zupana] iz Lesc, ki je bil po rodu Kropar (''Po poti spominov'', 139).</ref> Med okoli 600 prebivalcev Krope jih je nasilne smrti med vojno umrlo 58 (9,6 %), od tega večina (51 oz. 88 %) od okupatorjeve roke oz. na partizanski strani. Kropa je bila med vojno izrazito partizanski kraj. *grafikon vlog v drugi svetovni vojni ===Spominska soba NOB v Kovaškem muzeju=== "Ob urejanju odkupljenih prostorov za nove razstavne zbirke je Kovaški muzej 1978 dopolnil svoj srednjeročni program z razširitvijo prikaza življenja ljudi pod Jelovico do povojnega obdobja (prikaz razvoja tovarne Plamen do leta 1952 oz. do uvedbe samoupravljanja), kar je pomenilo tudi vključitev prikaza narodnoosvobodilnega gibanja v Kropi. Kovaški muzej je nalogo sprejel, saj je pričakoval razširitev razstavnih prostorov na še preostali del drugega nadstropja Klinarjeve hiše. Leta 1979 sta bila izdelana okvirna koncepta postavitve etnološke sobe (avtor mag. Zmago Šmitek) in zbirke NOB (avtor Janez Šmitek). Postavitev obeh zbirk je postala prioriteta v delovnem programu Kovaškega muzeja. Zbirko NOB v Kovaškem muzeju je Janez Šmitek zasnoval sicer lokalno, a v povezavi s svetovnimi političnimi dogodki. Izhajal je iz kartografske predstavitve Krope in njene širše okolice (območje med Kranjem in Bledom, Jelovica), ki jo je dopolnjeval koledar pomembnih dogodkov na obravnavanem območju med leti 1941 in 1945. Za orientacijo je v koledar vključil tudi širše politično dogajanje. Kroparsko kroniko NOB je zajel v naslednjih sklopih: okupacija in upor (ustanovitev Cankarjevega bataljona) predstavitev partizanskih enot, ki so soustvarjale zgodovino NOB na tem območju (Cankarjev bataljon, Gorenjski odred, Prešernova brigada), razvoj ljudske oblasti (rajon Jelovica) in partizanska vojaška uprava (Gorenjsko vojno območje in komanda mest), kurirska postaja G 12, partizansko gospodarstvo (gospodarske komisije, čevljarska, krojaška, žebljarska, smučarska delavnica, partizanske tiskarne). Razstavo je dopolnjevalo obsežno slikovno gradivo padlih udeležencev NOB iz Krope in okolice ter nekaj primerkov orožja, ki ga je zbrala krajevna organizacija Zveze borcev Kropa. Razstavno gradivo je likovno oblikoval Miloš Magolič. Razstava je bila odprta 23. 4. 1981 kot stalna muzejska postavitev v enem prostoru v zgornjem nadstropju Klinarjeve hiše. Leta 1993 jo je nadomestila nova stalna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. Predstavitev Krope med prvo in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo v 20. stoletju." (Florjančič 2002: 39) "Partizanska Kropa je združevalna oznaka za končno dejstvo, da je bila velika večina Kroparjev ali borcev partizanskih enot ali aktivnih sodelavcev partizanskega gibanja, obenem pa je bila Kropa s svojo okolico pomembno ozemlje s številnimi partizanskimi ustanovami. Večinsko opredelitev Kroparjev za partizansko gibanje ilustrirajo številna dejstva, npr. da je bilo “iz predvojne osemčlanske telovadne vrste Fantovskega odseka v Kropi šest partizanov, dva od njih sta padla." (Dežman 2002: 103) "V začetku druge svetovne vojne [je ostalo] za nabor iz 11 letnikov samo 70 fantov. Od teh 70 jih je šlo v partizane 52 (še 8 jih je prišlo iz nemške vojske), v nemško vojsko jih je šlo 12, od teh jih je 8 prešlo k partizanom. Padlo jih je skupno 28, od teh 25 v partizanih, 2 v nemški vojski in 1 kot civilna žrtev bombnega napada.” (str. 27) Prav tako kot ni uspela mobilizacija v nemško vojsko, ni uspela domobranska mobilizacija, za katero so zbrali v raciji v Kropi 17. novembra 1943 okoli 20 moških, vendar so se ti uprli vstopu v domobranstvo." (Šmitek 1985: 40; Dežman 2002: 104) ====Panoji na razstavi 1981==== # Okupacija in upor (slike: Stane Žagar, Žagarjeva družina na Dobravi, Vodiška planina pred vojno, Mošenjska planina pred vojno in po požigu 13. 1. 1942, spomeniki začetku upora, ustanovitvi Jelovške čete in Cankarjevega bataljona) # Cankarjev bataljon (7. pano levo: 18 padlih borcev, 6. pano: 12 padlih borcev) # Gorenjski odred (3 pano desno: slike nemškega plakata 10 ustreljenih talcev v Lipnici, spomenik talcem v Lipnici, Lipniška planina, Selška planina, Štab Gorenjskega odreda maja 1943 # Prešernova brigada # Razvoj ljudske oblasti (slike: Stana Potočnik, OF Jelovica, Okrajni odbor OF na Pečeh, OF Gorenjska 1944, Rajonski odbor OF v karavli Svoboda na Pečeh, Okrajni odbor OF Kranj Jelovica) # Vojaška uprava (Gorenjsko vojno področje): slike 3. pano levo: slike učnega uspeha partijske šole, oskrbe partizanov, gospodarske komisije, rajonskega odbora OF v karavli na Pečeh, okrajnega odbora OF Kranj, pokrajinskega odreda OF Gorenjske, bunker pod hlodi # Kurirska postaja G-12 # Partizansko gospodarstvo: Gospodarske komisije, Čevljarska delavnica, Krojaška delavnica, Žebljarska delavnica, Smučarska delavnica, Partizanske tiskarne (slike čevljarske, krojaške delavnice, gospodarske komisije gorenjskega okrožja, sestanka gorenjskih aktivistov 1944, zemljevid Krope itd. # Krajevne organizacije: KP in OF, Slovenska protifašistična ženska zveza, Mladinska organizacija SKOJ in ZMS, Pionirski odred Jelovica, Partizanska šola (slike: borke Prešernove brigade, sestava 2. grupe odredov, Spomenik požganemu Jamniku, goreči Turjak, smučarske tekme v Cerknem 1945) ==Partizanska obeležja v Kropi== {| |[[File:Partizanski spomenik nad Vodiško planino.jpg|thumb|Ustanovitev Cankarjevega bataljona nad Vodiško planino]] |[[File:Ustanovitev Jelovske cete.jpg|thumb|Ustanovitev Jelovške čete na Vodicah]] |[[File:Spomeniki na Jelovici 01.jpg|thumb|Partizanski dom na Vodiški planini]] |} {| |[[File:Spominska soba na Vodiški planini 01.jpg|thumb|Spominska soba na Vodiški planini]] |[[File:Spominska soba na Vodiški planini 02.jpg|thumb|Spominska soba na Vodiški planini]] |[[File:Spominska soba na Vodiški planini 03.jpg|thumb|Spominska soba na Vodiški planini]] |} {| |[[File:Dusan Pogacnik.jpg|thumb|Dušan Pogačnik - Črt]] |[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|Blaž Ažman]] |[[File:Kroparski spomeniki 04.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Milan Gašperšič]] |} {| |[[File:Spomenik Lipnica pri Kropi.jpg|thumb|Spomenik talcem v Lipnici]] |[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Plošča partizanski pesnici Kristini Šuler]] |[[File:Ciril Osterman.jpg|thumb|Spomenik Antonu Jelovčanu in Cirilu Ostermanu na Zidani skali nad Kropo]] |} {| |[[File:Kroparski spomeniki 01.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli iz tovarne Plamen]] |[[File:Kroparski spomeniki 02.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kovači, Kropa]] |[[File:Kroparski spomeniki 03.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Janez Arh]] |} {| |[[File:Kroparski spomeniki 05.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kurirji]] |[[File:Kroparski spomeniki 06.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Kurirska postaja G-12, Kropa]] |[[File:Napis na osrednjem spomeniku NOB v Kropi.jpg|thumb|Napis na [https://partizanstvo.si/media/partisanmemorial/11/T2518_F19915_11.jpg osrednjem spomeniku NOB v Kropi] ]] |} {| |[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevo posvetilo Plamenu v avli sindikalnega doma v Kropi leta 1947]] |[[File:Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si.jpg|thumb|500 px|Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si (interaktivni zemljevid vsebuje povezave na opis spomenikov)]] |} Prav na kroparskem teritoriju stoji 15 obeležij, prgišče pa jih stoji tik za mejo KS: pet jih spada pod sosednjo Kamno Gorico, sedem jih je na podbliški strani meje, tri na dobravski strani meje, kar pa spomenikov na Jelovici spada pod Bohinjsko Bistrico, so že precej stran od kroparske meje. Kroparske spomenike povezuje s tistimi na Jelovici [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/8038/ vodiška partizanska obhodnica.] Ena infotabla vodiških obhodnic s spomeniki se nahaja v kotlu pri Slovenski peči, druga pa na pročelju planinskega doma na Vodicah. Kroparsko področje ni bilo prostor večjih vojaških akcij, bilo pa je pomembno partizansko zatočišče, zlasti jeloviški gozdovi nad Kropo. Tu so delovali kurirji in oskrbovalne enote, ki so jih ogrožale zasede in patrulje domobrancev iz okoliških postojank v Kamni Gorici, Kranju, Škofji Loki, na Brezjah. Večinoma gre za spomenike žrtvam. Manjši del obeležij je '''posvečen pomembnim zgodovinskim trenutkom'''. Vsi ti so na Vodicah. Na Gradišču je obeležena [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4/ ustanovitev Jelovške čete] 29. julija 1941, teden dni pozneje, 5. avgusta (to je tudi radovljiški občinski praznik), je bil na Pogrošarjevi planini pod pod Črnim vrhom nad Vodiško planino [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/704/ ustanovljen Cankarjev bataljon.] Spominski objekt je tudi sam [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1679/ planinski dom s spominsko sobo, z reliefom Iveta Šubica in s spominsko ploščo gradnji doma po vojni.] V to vrsto obeležij spada tudi plošča kurirski postaji pri Slovenski peči. '''Obeležja padlim'''. Pri infotabli pri Slovenski peči je poleg plošče kurirski postaji G-12 [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/107/ plošča trem padlim,] med njimi je bil Kropar kurir Jože Megušar. V Sistory ga najdemo pod [https://www.sistory.si/ww2/0439F192-5BEA-4C4C-B38C-858D7972EB0C Jože'''f''' M'''a'''gušar,] ki pa naj bi ne padel 1. 8., ampak 25. 8. Ubili so ga domobranci, tj. Gorenjska samozaščita v Kroparski grapi. Ni mogoče na pamet reči, kateri podatek je pravilen, kateri pa napačen, napake najdemo tako na vklesanih napisih kot v matičnih knjigah in drugih virih, pogosto so se zmotili tudi svojci, ki so sporočali podatke. Unikatno je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/18/ obeležje Blažu Ažmanu:] bronasti medaljon je vzidan v skalo v strmem bregu nad Slovensko pečjo. 20-letnega [https://www.sistory.si/ww2/61890DE1-8602-41D1-AC61-FC815DC8BC54 Blaža Ažmana] (Sistory) iz Jelovške čete so ubili Nemci 13. 8. 1942 v Dražgoški gori (po drugih podatkih pa 11. ali 12. 8. 1942 pri Mošenjski planini). 20 let je bil ob smrti star tudi Dušan Pogačnik – Črt, Valentinov z Dobrave, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/475/ spomenik za 2. ovinkom] ceste iz Krope na Jamnik. Študiral je za učitelja, ubili so ga Nemci iz zasede na Ciganskem nad Kropo 29. 12. 1943, ko se je vračal s kurirske postaje (Šmitek 1985: 35). Bil je skojevec, kader narodnega heroja Staneta Žagarja in kurir VOS. Iz nedavno najdenega pisma sorodnika (za kopijo hvala amaterskemu zgodovinarju Goranu Lavrenčaku iz Radovljice) bi lahko sklepali, da so ga partizani nameravali poslati na šolanje v Moskvo ("Dušan je baje tudi že na vzhodu, toda verjetno malo višje od tebe."). 22 let je bil ob smrti star Milan (Bogumil) Gašperšič, umetni kovač iz Krope, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/42/ spomenik na Barigli.] Ubili so ga 20. 3. 1945 domobranci oz. Gorenjska samozaščita. Na isti dan kot Gašperšič sta padla še [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/27/ Anton Jelovčan in Ciril Osterman na Kroparski gori,] pokončali so ju iz zasede domobranci, ki so sodelovali v nemški spomladanski hajki tik pred osvoboditvijo. Nad župnijsko cerkvijo svetega Lenarta je onstran pokopališkega zidu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/25/ spomenik 20-letnemu kurirju Janezu Arhu,] ki je padel v domobransko zasedo 4. novembra 1944. Doma je bil iz Srednje vasi v Bohinju in je tam tudi pokopan. Na križišču za Kropo v Lipnici je pri mostu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/3619/ spomenik 10 talcem] ki so jih postrelili 19. aprila 1943. Pripeljali so jih iz begunjskih zaporov, doma so bili iz različnih krajev. Do večera so morali ležati na križišču, nato so jih pokopali na vrtu graščine v Begunjah v skupni grob. Šlo je za nemško maščevanje, ker so partizani Selške čete ubili dva nemška orožnika, ki sta bila v spremstvu transporta kinoaparature – v Kropi so namreč nameravali predvajati nemške propagandne filme. V akciji je bila uničena kinoaparatura, nemško orožje pa so zaplenili. Sredi Krope je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/11/ osrednji spomenik žrtvam NOB,] z verzi Mateja Bora: <poem> Ne jokaj mama nihče ni mrtev ki pal v temi je sončnim dnevom žrtev. </poem> Na fasadi kovačije UKO je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1944/ plošča osmim padlim kovačem,] na fasadi Plamena nasproti gostilne pri Jarmu pa [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/2271/ 50 padlim kovačem;] predhodna plošča iz leta 1955 je govorila o 40 padlih. Na pokopališču pri cerkvi sv. Lenarta je '''[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/6291/ več družinskih nagrobnikov,]''' na katerih piše, da v njih leže žrtve NOB: Janko Leš (po Sistory Janez Leš, padel na Javorovici 16. 3. 1944), Alfonz Gašperšič (v Sistory Alfonz Mihelič, s priimkom po materi, padel 11. 10. 1943 na Črnem vrhu, po Šmitku dan prej v Leskovici pod Črnim vrhom). Leopold Mihelič je bil ranjen na Dolenjskem, umrl je 12. 9. 1943 v Kočevskem Rogu, Andrej Kranjc je bil junija 1943 pogrešan na Žirovskem vrhu. V Sistory še nisem utegnil najti njunih podatkov. Simon Venko (v Sistory Simeon Jožef Vrenko!, ubili so ga ustaši v Sarajevu), Benjamin Venko (prav: Vrenko, padel v Srednjem pri Mariboru, ne pa na Primorskem, kot piše na grobu). Kroparsko partizanstvo je izvrstno dokumentirano (po datumih in ljudeh in lokacijah) v knjigi Janeza Šmitka ''Kroparska kronika NOB'' (1985), kroparski spomeniki pa v radovljiškem zborniku ''Po poti spominov'' Alojza Kosa (1990). ==Mesta umiranja== *interaktivni zemljevid z označenimi kraji smrti med drugo svetovno vojno in povezavami na Sistory (domačini in drugi, partizani in kolaboranti, v Kropi + drugod po svetu) '''Padli leta 1942''' {| |[[File:Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942]] |[[File:Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942]] |[[File:Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942]] |[[File:Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942]] |[[File:Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942]] |[[File:Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942]] |[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942]] |} '''Padli leta 1943''' {| |[[File:Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943]] |[[File:Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943]] |[[File:Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943]] |[[File:Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943]] |[[File:Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943]] |[[File:Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943]] |[[File:Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943]] |} '''Padli leta 1944''' {| |[[File:Padli Kroparji Janko Leš 1918-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janko Leš 1918-1944]] |[[File:Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944]] |[[File:Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944]] |[[File:Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944]] |[[File:Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944]] |[[File:Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944]] |[[File:Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944]] |[[File:Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944]] |} '''Padli leta 1945''' {| |[[File:Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945]] |[[File:Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945]] |[[File:Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945]] |[[File:Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945]] |[[File:Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945 [https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Sistory: Frančišek,] pogrešan pri Škofji Loki]] |[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945]] |[[File:Padli Kroparji Konrad Eržen 1912-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji: Konrad Eržen 1912-1945]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945]] |Matija Gartner 1912-1945 [https://www.sistory.si/ww2/DC4093DC-8FB5-4488-94E5-D3EFB4FA0355 Sistory:] padel na Poreznu 24. 3. 1945 |} ==Vzporedna partizanska država== {| |[[File:Janko Berce, kurir G 12.jpg|thumb|Janko Berce, kurir G 12]] |[[File:Simon Mihelič, kurir na postaji G 12.jpg|thumb|Simon Mihelič, kurir na postaji G 12]] |[[File:Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko.jpg|thumb|Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko]] |} {| |[[File:Okrajni odbor OF Kranj Jelovica.jpg|thumb|Okrajni odbor OF Kranj Jelovica]] |[[File:OF v karavli Svoboda na Pečeh.jpg|thumb|Člani OF v karavli Svoboda na Pečeh]] |[[File:OF Gorenjska 1944.jpg|thumb|OF Gorenjska 1944]] |} {| |[[File:Krojaška delavnica v Kroparski gori.jpg|thumb|Krojaška delavnica v Kroparski gori]] |[[File:Partizanska delavnica na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska krojaška delavnica na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]] |[[File:Čevljarska delavnica Mačkovina.jpg|thumb|Čevljarska delavnica Mačkovina]] |} {| |[[File:Partizanska ambulanta na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska ambulanta na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]] |[[File:Gospodarska komisija kranjskega okrožja.jpg|thumb|Gospodarska komisija kranjskega okrožja]] |} {| |[[File:Borke Prešernove brigade.jpg|thumb|Borke Prešernove brigade]] |[[File:Štab Gorenjskega vojnega področja 1945.jpg|thumb|Štab Gorenjskega vojnega področja 1945]] |[[File:Štab Gorenjskega odreda maj 1943.jpg|thumb|Štab Gorenjskega odreda maj 1943]] |} {| |[[File:Okrajni odbor OF na Pečeh.jpg|thumb|Okrajni odbor OF na Pečeh]] |[[File:Gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Gospodarska komisija Jelovica]] |[[File:Štab komande mesta Kranj.jpg|thumb|Štab komande mesta Kranj]] |} {| |[[File:Okrajna gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Okrajna gospodarska komisija Jelovica]] |[[File:Rajonski odbor OF Jelovica.jpg|thumb|Rajonski odbor OF Jelovica]] |[[File:Prvi dnevi osvoboditve.jpg|thumb|Prvi dnevi osvoboditve]] |} {| |[[File:Prevoz hrane partizanom nad Kropo.jpg|thumb|Prevoz hrane partizanom nad Kropo]] |[[File:Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944.jpg|thumb|Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944]] |[[File:Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944.jpg|thumb|Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944]] |} {| |[[File:Smučarske tekme v Cerknem 1945.jpg|thumb|Smučarske tekme v Cerknem 1945]] |[[File:Kropa 1943.jpg|thumb|Kropa 1943]] |} ===Dokumenti in plakati=== {| |[[File:Delavci Oberkranja mislite na Kroppo.jpg|thumb|Delavci Oberkranja mislite na Kroppo]] |[[File:Plakat za talce na Lancovem.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev na Lancovem 17. 10. 1941]] |[[File:Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici 19. 4. 1943]] |} {| |[[File:Gesla za letake OF 92.jpg|thumb|Gesla za letake OF: slovansko bratstvo, zahodni zavezniki, ruski junaki, z Rdečo armado na Berlin]] |[[File:Gesla za letake OF.jpg|thumb|Gesla za letake OF]] |[[File:Živela rdeča armada.jpg|thumb|Živela Rdeča armada, rešiteljica človeštva pred fašističnim nasiljem]] |} {| |[[File:Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943.jpg|thumb|Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943]] |[[File:Poziv za mobilizacijo 1943.jpg|thumb|Poziv za mobilizacijo 1943]] |[[File:Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945.jpg|thumb|Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945]] |} ==Časovni trak== *kronologija vojnih dogodkov v Kropi Jelovški bataljon je v noči od 25. na 26. junij 1943 izvedel v Kropi splošno mobilizacijo, nato pa je še v naslednji noči pobral nekaj zamudnikov. S sodelovar,jem rajonskega odbora OF Jelovica je pripravil spisek obveznikov in naborne komisije po dva partizana so šlo od hiše do hiše. Zborno mesto je bilo na trgu, ki je bil med vso vojno založen z veliko skladovnico hlodov. Ko so se zbirali, so prepevali narodne in partizanske pesmi in proti jutru, ko se je danilo, je odšla dolga kolona na Jelovico. Skupno je tiste dni odšlo iz Krope okoli 40 mož, fantov in deklet: Jože Ažman, Ivan Ažman, Slavko Ažman, Tone Berce, Rudolf Berce, Franc Blaznik, Janez Cerar, Jože Ciglarič, Boris čavs, Gašper Dermota, Janez Eržen, Ivan Finžgar, Milan Gašperšič, Janez Hudolin, Jožko Kokalj, Jože Kovač, Andrej Kranjc, Tone Kržišnik, Jože Legat, Janko Leš, Jože Megušar, Jože Mihelič, Andrej Mohorič, Jože Petrač, Franc Pintar, Franc Praprotnik, Kristina Resman, Janez Strnad, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik, Janez Šmitek, Vinko šolar, Jakob Štalc, Janez Tekavec, Janez Zupan, Drago Zupan, ignac Zupan, Katarina Zupan, Viktor Žaberl. Vstop v partizane so na planini Kocjanerica pri Vodicah proslavili s šampanjcem iz Magušarjeve kleti; to je bilo prvo pokanje, ki so ga slišali novi partizani. Taborišče bataljona je bilo na robu Jelovice, nekje nad Taležem. V taboru je vladala popolna tišina. Ker novinci niso imeli šotorov ali šotorskih kril, so vzeli s seboj od doma navadne rjuhe; po dve rjuhi so sešili skupaj in napeli v obliki šotora. Rjuhe so zakrili z zelenjem, da niso bile vidne iz zraka. Izvidniško letalo je vsak dan preletavalo Jelovico tik nad taboriščem. Jože Ažman je imel s seboj veliko povoščeno platno; ko so ga napeli, je bilo pod njim prostora za osem ljudi, zato so temu šotoru rekli »hauptkvartir«. Tisti prvi poletni dnevi so bili precej deževni, vsak dan je dež nekoliko zalil Jelovico, šotori iz rjuh pa niso dobro držali. Debele kaplje so prebijale platno in kmalu je bilo tudi znotraj vse vlažno. To sta posebno čutila Andrej in Jožko, ki sta imela s seboj namesto navadnih odej debele »kovtre«, da ju ne bi zeblo. Za menažo je bila največkrat močno zab3ljena mineštra iz rdeče nemške moke; ker niso bili vajeni zabeljene hrane, je marsikdo imel nekaj časa hitro prebavo. Vsak dan so posamezne skupine odhajale v dolino na preskrbovalne akcije, drugi so imeli politične ure in vojaške vaje. Mnogo novincev do takrat še ni ,ime,lo puške v rokah, ves bataljon pa j,e bil pri tolikih novincih zelo slabo oborožen. čez nekaj dni je bi la partizanska zaprisega, nato pa so okoli 3. julija pripravili večji del bataljona za pohod na Dolenjsko po orožje. Tam da je dosti orožja, »samo Italijanom ga je treba pobrati«. Vsak udeleženec pohoda je dobil za popotnico velik kos bohinjskega sira in kos govejega mees. Krenili so po Jelovici proti Ratitovcu, za Pašnim vrhom skozi Prtovč, na Jesenovcu čez Selško Soro, čez Martinj vrh in črni kal ter se mimo Blegoša spustili proti Poljanski dolini. Pod Gorenjo Žetino so v gozdu predanili in čakali zvezo. Kurirji pa so prinesli vest, da je zveza pretrgana zaradi nemškega napada v preteki i noči. Takrat so se štirje kroparski fantje izmuznili iz taborišča in pobegnili proti Železnikom. Ali je zmagal odpor proti partizanstvu ali samo strah pred Dolenjsko? Ko je vodstvo pohoda ugotovilo pobeg, so poslali za ubežniki patrolo. Prvi trije so že dospeli v Železnike in se javili Nemcem, Toneta Kržišnika pa je patrola ujela in prignala nazaj v taborišče. Sestavili so naglo vojaško sodišče iz starih partizanov in vsi so glasovali za smrt. Izdaja pohoda je namreč postavila v nevarnost življenja okoli sto mladih partizanov. Likvidacija je bila izvršena takoj blizu taborišča. Pod mučnim vtisom zaradi pobega in smrti se je kolona po isti poti vrnila na Jelovico. Dne 10. julija pa se Je ves bataljon ponovno odpravil na pohod čez Jelovico in Prtovč in po dnevnem počitku pod Ratitovem je zjutraj 12. julija 1943 prispel v Davčo na ustanovitev Prešernove brigade. (''Kroparska kronika'', 28, 29) ==Kroparski uporniki== '''Portreti in zgodbe''' ===Blaž Ažman, partizan samo en dan === {| |[[File:Blaž Ažman.jpg|thumb|Blaž Ažman (1922-1942)]] |[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|350 px|Grob s spominsko ploščo Blažu Ažmanu v Kotlu nad Kropo]] |} Blaž Ažman (* 28. 2. 1922 v Kropi) je bil ob začetku vojne star 19 let. Njegov oče Anton, tesarski mojster, je bil invalid iz prve svetovne vojne. Po osnovni šoli se je Blaž šel učit za strojnega ključavničarja v tovarno žebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi in v industrijski kovinarski šoli opravil izpit za pomočnika. Okupator je kroparsko mladino skušal pridobiti za svoje načrte, ta pa se je iz njegove šole norčevala. Deutsche Wehrmacht so izgovarjali kot »dojče vermut«, Blaž Ažman pa je namesto komande »Still-gestand« 'mirno' poveljeval »štingl-štangl«. Nemško pesem »Singend wollen wir marschieren in die neue Zeit« 'Pojoč bomo korakali v novi čas' so peli po svoje: »Hinder honder mi drvimo v ta nori svet«. Blaž se je pod vplivom napredne šole Staneta Žagarja na Dobravi priključil skojevcem. V noči od 10. na 11. avgust so partizani Selške čete Gorenjskega odreda na Vodiški planini izvedli preskrbovalno akcijo v Kropi. Obiskali so nekaj trgovin in trafiko Blaževe matere Pavle Ažman. Akcijo sta vodila Vinko Hafner in Stane Kersnik, ki sta povedla v partizane še nekaj kroparske mladine, med njimi tudi brata Blaža in Jožeta Ažmana. Ko so se vzpenjali na Jelovico proti Jamniku, so že zaslišali v Kropi nemške kamione, ki so naznanjali začetek avgustovske ofenzive proti enotam 1. in 2. grupe odredov na področju vse Jelovice. Naslednji dan so napadli partizane pri kosilu v taborišču pri Mošenjski planini. Partizanski tabor se je premaknil na Jelenov vrh pri Mošenjski planini. Dne 13. avgusta<ref>Kot dan smrti je v virih najti tudi 11. 8. in 12. 8.</ref> sta pri preboju čete na Dražgoški gori oz. za Jamniško goro padla Blaž Ažman in Franc Pogačnik, šest novincev pa so Nemci ujeli, med njimi Blaževega brata Jožeta, jih odpeljali skozi Kropo v Begunje in kot mladoletne in prisilno mobilizirane čez en teden spustili domov. Mirko Ambrožič je povedal, kako je ob njem padel Blaž. Njegova skupina štirih borcev je sedela na ozki polici v navpični steni. Pod seboj je opazovala Nemce in nekaj oklopnjakov, s katerimi so prišli pod Dražgoško goro. Nenadoma se je s strani priplazil Nemec in z brzostrelko pokosil Blaža. Partizani so se spustili navzdol po steni in se rešili.<ref>Janez Lušina - Mali: Deveti september pred 40. leti na Jelovici. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4PIUXBBX ''Glas'' 5. 11. 1982.] </ref> Brat Jože ga je pozneje z mesta smrti prinesel čez celo Jelovico pod Špik v Kroparski gori in ga pokopal pod skalni spodmol. V skalo nad grobom mu je po vojni kroparska ZB vzidala neobičajno, okroglo spominsko ploščo, ki so jo iz bronovine vlili v železarni na Jesenicah.<ref>''Po poti spominov'', 125.</ref> ===Partizan športnik [[:w:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]] === {| |[[File:Rudi Finžgar 1945.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1945]] |[[File:Rudi Finžgar 1950.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1950]] |} Rudi Finžgar (1920--1995) se je v Kropi v očetovi delavnici izučil za mizarja in šolanje nadaljeval na obrtni šoli. 1936 se je ob ogledu tekme na Bloudkovi velikanki v Planici odločil za skakalni šport. Leta 1940 je dobil dovoljenje za prvi skok na velikanki, skočil je 84 m, kar je bilo tisti dan celo najdlje od slovenskih skakalcev. Čeprav mlad in neizkušen, je leta 1941 na zadnji predvojni skakalni tekmi skočil slovenski rekord s 95 m, kot prvi slovenski skakalec je tudi preletel 100 m, toda pri 101 m je podrsal ob pristanku. Med vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder je pobegnil. Septembra 1943 je odšel v Prešernovo brigado, in sicer v varnostno obveščevalno službo na Jelovico. V mizarski delavnici v Cerknem je ustanovil izdelovalnico smuči, ki je med vojno izdelala več sto parov smuči. Na osvobojenem ozemlju v Cerknem je 1945 organiziral prve partizanske smučarske tekme, ki so obsegale patruljni tek, veleslalom in smučarske skoke Partizanske smučine Cerkno 1945 in zmagal v smučarskih skokih. To je bilo prvo vojaško športno tekmovanje te vrste v okupirani Evropi. Za nagrado je prejel brzostrelko in diplomo, ki sta danes razstavljeni v Cerkljanskem muzeju. Marca 1945 je bil med zadnjo nemško ofenzivo med borci, obkoljenimi na Poreznu, a mu je uspelo preživeti. Leta 1945 je ustanovil podjetje Elan, za katerega je stroje, kupljene v Ameriki, prispeval njegov oče, in postal njegov prvi direktor. Rudijev oče Rudolf, ki je bil po poklicu mizar, je odšel v New York k teti Mary Willer leta 1922 in se 1928 vrnil toliko bogatejši, da je kupil hišo v Kropi in opremil mizarsko delavnico. Kombinirani mizarski stroj, s katerim so izdelali na stotine smuči, sank, telovadnega orodja, čolnov itd., so v Tehniškem muzeju v Bistri obnovili in je razstavljen v tovarni Elan. Leta 1947 je na poletih v Planici ponovno popravil državni rekord na 102 m, tri leta kasneje pa še na 114 m. V naslednjih letih je skakalnica v Oberstdorfu omogočala rekordne daljave, Finžgar je dvakrat doskočil pri 117 m, pri 127 m pa se mu ni uspelo obdržani na nogah. 117 m je ostal slovenski rekord kar devet let vse do rekordov Jožeta Šlibarja. Zaradi svojega rdečega usnjenega kombinezona, v katerem je nastopal, so mu Nemci nadeli vzdevek ''Der Rote Teufel aus Titoland'' – rdeči hudič iz Titove dežele. *V filmu o partizanskih skokih v Cerknem. * [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNXDM07 Rudi Finžar, 1. ''Gorenjski glas'' 4. 3. 1972.] '''Peter Colnar: Rudi Finžgar.''' O Rudiju Finžgarju ne moremo govoriti kot o »nekdanjem planiškem junaku«. Bil je prvi Jugoslovan, ki je na smučeh preskočil 100-metrsko znamko in je zato ostal planiški junak tudi danes, ko pričakujemo prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Planici ter bo to vedno tudi ostal. Rudi se je rodil leta 1920 kot drugi sin mizarskemu mojstru Rudolfu Finžgarju. Z bratom Ivanom in sestro Ano je preživljal svoje otroštvo v žebljarski Kropi. Srečal se je s trdim življenjem, ki je bilo izpolnjeno z delom. Prav to življenje dalo osnove njegovi osebnosti. So mu ta drobna vsakodnevna doživetja krepila telo in značaj? Nedvomno. »Ko sem bil star 5 let, sem si odrezal prve drsne plohe, kakršnimi smo se otroci »puščali« po klancih v okolici Krope. Na te deščice smo pribili jermen, tako da so bile podobne coklam. Seveda se nam še sanjalo ni, da morajo biti smuči ukrivljene ... « (''Obiski'' Draga Ulage) Otroci so si pomagali na najrazličnejše načine. Drsenje po snegu je bilo v Kropi prava tradicija. Otroci so občudovali drsenje hlodov, ki so jih spuščali z Jamnika na žago v Kropo. Ob tem so si izmišljali nove in nove načine za svoje »smučanje«. »Sanke so imeli le gosposki ljudje. Na cokle, ki smo jih imeli tudi pozimi za v šolo, smo pribili po dve železni paličici — 'šinci'. Šlo je kot 'tajfel', ko smo se peljali v šolo! To je bila naša prva šola drsanja.« Otroci v Kropi so se delili na različne skupine. Vsaka je imela svojega »kolovodjo«. V teh skupinah so doraščali Blaž Ažman, Filip Kavčič, Janez Zupan, inž. Janez Šmitek, Tone Šmitek, Ivan Kordež in drugi. »Spominjam se, da je bil kolovodja moje skupine Tone Ažman. Naloga kolovodij je bila, da so si izmišljali nove in nove igre. Nekoč je bilo moderno, da smo hodili s hoduljami, drugič, da smo tekmovali, kdo bo prej prignal s palico kolo okoli Krope, včasih smo spuščali papirnate aviončke ...« Poletje so preživljali otroci ob tolmunu v Lipnici, kjer se stekata Kroparščica in Kamnišca. V njem so stale tri skale, kamor so se razvrščali otroci po svojem znanju plavanja. »Pri prvi skali so bili plavalci, pri drugi takšni, ki so znali narediti dva zamaha na vodi, pri tretji pa smo bili navadni cucki. Kopanje, pečenje krompirja in lovljenje rib nas je zaposlovalo skozi poletje. Spominjam se, kako sem potegnil izpod skale goža, ki je držal v gobcu ribo. Ribo sem potegnil gožu iz gobca, potem pa smo jo spekli in pojedli.« Otroci so si Kropo razdelili. Delili so jo na zgornjo, srednjo in spodnjo, tako kot so jo ločili mostovi. Razen tega so jo razdelili še na dva dela, kot jo je ločil potoček. »Med seboj smo bili sicer prijatelji, vendar so bili med otroci na dan Janeza Nepomuka že kar sovražni tabori. Imeli smo vsak svoj spomenik, ki smo ga čuvali, da ga ne bodo sosedje podrli. Naša hiša je bila na meji med spodnjim in srednjim delom Krope. Imeli smo stalno stražo, ki je pazila na nasprotnike. Če so se približali, se je vnela prava vojna s šopi zvezanih šib ...« Voda je delila kroparske otroke na leve in desne. Tako deljeni so hodili nabirat gobe, bili so skupaj pri smučanju in imeli vsak svojo drčo. Če se je približal sosed, so mu takoj svetovali: »Pojdi na svoj konec ...« To otroško rivalstvo se je zadržalo nekako do 14. leta starosti. Kasneje so se fantje pomešali in enotno nastopali v novih podvigih. »S petnajstimi leti sem postal tajnik in kasneje načelnik fantovskega odseka pri takratnem Orlu. Vse do vojne se mi še sanjalo ni, zakaj se delijo na Orle in Sokole. Za nas je bil to šport in temu smo se že od mladih nog predajali z vsem srcem. Pozimi smo se smučali, poleti igrali odbojko, telovadili ali gojili lahko atletiko ...« Znana je bila kroparska vrsta dvanajstih fantov, ki je nastopala na proslavah v najrazličnejših krajih. Redno so vadili, imeli pa so tudi predavanja, kjer so jim voditelji društva razlagali o obnašanju, o odnosih do deklet in podobnem. Razen tistega o dekletih jim takrat ni dosti ostalo v ušesih. »Obiskoval nas je Drago Ulaga in nas učil prvih zamahov kravla. Še sedaj se spominjam, kako nam je dopovedoval, kako pomembno je gledati pod vodo. Potem nas je peljal v večjo sobo, ki smo ji rekli telovadnica, in nam kazal najrazličnejše lahkoatletske elemente ...« Priljubljena točka kroparskih fantov na nastopih je bil »levji skok«. Prvi je pokleknil na vse štiri, drugi je skočil čezenj in se postavil ob prvega. Tako so nadaljevali vse do dvanajstega. Zadnji je ponavadi skakal Rudi. Ker je imel že takrat dober odriv, je v splošno zadovoljstvo lepo zaplaval čez vseh enajst teles svojih kolegov. Tako so potekala mlada leta poznejšega planiškega junaka. Igrice v najmlajših letih in resnejše športno udejstvovanje kasneje. V Kropi ni bilo toliko ravnine, da bi lahko igrali nogomet, zato so fantje odvozili zemljo, da so si postavili igrišče za odbojko in telovadišče. Prav tako so več let gradili telovadnico. Finžgar se je srečal s športom že v rani mladosti in mu je kasneje posvetil velik del svojega časa. »Odprto telovadišče, kjer smo imeli med drugim tudi kroge, je bilo ograjeno. Prvi športni podvih vsakega mladega Kroparja je bil, da je preplezal to ograjo. Potem se je stvar kar stopnjevala. Sledilo je igranje v mivki pod krogi, kasneje plezanje po drogu. Višek je bil, če je kdo dosegel kroge in se nanje slovesno obesil. Če so nas opazili starejši fantje, smo pa še tekli, da nas niso nabili. Otroci smo na igrišču vse razmetali pa tudi pokvarili, zato so nas preganjali. Jože Bertoncelj, znani umetni kovač, je bil strah in trepet nas otročajev.« Kroparski otroci so se smučali na smrekovih deščicah, coklah ali pa na sodovih deskah. Na smučanje so nosili tudi kladivo in žeblje, da so si lahko »smučke« takoj popravili, če se je jermen odtrgal. Imeli so več majhnih sneženih skakalnic. »Spominjam se, kako sem nekoč na eni skočil z deščicami na nogah. Ker se, razumljivo, niso ukrivile, sem zarezal v sneg in odrezal mostiček. Še sedaj se spominjam, kako so me starejši zmerjali ...« »Zvedel sem, da delajo smuči iz jesenovega lesa. Neki kmet iz Ovsiš pri Podnartu — 'Primožek' so mu rekli — mi je obljubil, da mi bo dal jesenovo desko. Takoj drugi dan sem odšel iz Krope po snegu in mrazu na Ovsiše. 'Primožek' mi je dal 9 metrov dolgo desko, ki sem jo 13-letni fantič nesel nazaj po snegu 9 kilometrov daleč v Kropo. Mislil sem, da nesem boga ...« Doma sta z bratom desko razžagala, jo zakrivila okoli letve, sedlar iz Lipnice pa je naredil jermena. Tako je imel Rudi, prvi od vrstnikov, prave smuči. Skakali so štiri do pet metrov daleč. Tedaj so izvedeli, da so zgradili na Ovsišah pravo skakalnico, na kateri »menda skačejo tudi 12 metrov daleč«. »Neko nedeljo so me vzeli starejši fantje s seboj na Ovsiše. Spominjam se, kako sem občudoval skakalnico. Mizo za skakalnico so naredili iz gnojnega koša, čez katerega so položili stara vrata. Tudi sam sem s svojimi novimi smučmi nekajkrat skočil. Klobuk sem pritisnil globoko na glavo in pristal pri osmih metrih. To je bil moj novi osebni rekord ...« Fantje pa ne bi bili fantje, če ne bi šli zvečer na Ovsišah še malo v gostilno. Malo so popili in ponoči se je Rudi vrnil z njimi v Kropo. »Takoj me je vzela v roke mama. Pošteno me je nabila, ker zvečer nisem šel k večerni maši. To me ne bi posebno prizadelo, če ne bi vzela na koncu še sekire in mi razsekala smuči. To je bila najhujša kazen ...« Tako je ostal mali Rudi spet brez smuči, ki so bile njegov ponos, vendar pa je že vedel, kako se jih naredi. Kmalu si je naredil nove, boljše, ki pa so bile še vedno zelo malo podobne pravim. »Na Ovsišah sem še večkrat skakal. Tam sem prvič videl tudi Albina Novšaka. Ta je imel že nekaj pravega stila. Imel je širše smuči z 'grabenčki' ...« Mladi Kroparji so imeli vedno najrazličnejša tekmovanja. Kmetje so dajali za nagrade škatle s piškoti in dodali še kakšne nogavice. Iz tega obdobja sta ostala Finžgarju najbolj v spominu Ciril in Metod Vovk s Češnjice. Začel je spoznavati širši krog ljudi. Do takrat je bil zaverovan v »kroparsko luknjo«. Vsak mlad človek, vsak otrok ima svojega idola. Za kroparske fantiče je bil to Filip Legat, kasnejši umetni kovač. Imel je prave lakirane smuči z okovjem, s katerimi je delal imenitne telemarke. »To je bil smučar-samotar. Od nas je bil kakih deset let starejši in smo si ga upali gledati le od daleč. Ko je odšel domov, smo ga posnemali ...« Leta 1936 so Orli zgradili skakalnico na Stočji pri Kropi. Pravzaprav so jo gradili vsi, vendar so bili Orli pobudniki, pa tudi na njihovem svetu je bila. »Spominjam se, da je veliko delal Cvetko Magušar, ki pa je bil navdušen Sokol. Pomagali so tudi Zupanovi in Kokaljevi. Neko soboto smo imeli preizkušnjo.« Naslednji dan so se zbrali skakalci iz vsega okoliša, vendar skakalnice ni bilo več. Čez noč jo je nekdo podrl. »Političnih bojev nisem mogel nikoli razumeti, tekmovalci smo se vedno razumeli med seboj. Po tem škandalu so govorili, da so jo požgali Orli, ker so tudi Sokoli vabili skakalce na tekmovanje ... Za politična razpotja sem prvič izvedel nekoč na železniški postaji na Otočah, ko so nas Sokoli zmerjali s 'čuki'. Fantom je bilo predvsem do športa ... Prvič smo merili dolžine skokov v Kropi na skakalnici, ki je stala med Šolarjevo gostilno in Balantom. Skočil sem 3 metre. Leta 1929 smo zgradili v Polju novo skakalnico, kjer sem preskočil 6 metrov. Naslednja skakalnica je bila na Natovem robu na Stočju. Bila je zelo strma, z meter visoko mizo. Kljub temu da je na njej vsak padel, sem skakal na njej po 12 metrov ...« Rudi Finžgar je skakal in skakal. Vsak daljši skok, pa četudi le za en meter, mu je povzročal nepopisno veselje. *P. Colnar: Rudi Finžgar, 1-2. ''Glas'' [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3JCMAZF9 4. 3. 1972] in [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GKXUJRF 8. 3. 1975.] *Vesna Levičnik: Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda. ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. ===Partizan Mirko Šušteršič in njegov oče dachavski interniranec === {| |[[File:Mirko Šušteršič.jpg|thumb|150 px|Mirko Šušteršič starejši]] |[[File:Mirko Šušteršič s kolesom v Tivoliju.jpg|thumb|Mirko Šušteršič mlajši s kolesom v Tivoliju, ob njem Kajuh]] |[[File:Spomeniki na Jelovici 10.jpg|thumb|Mirko Šušteršič in Sava Osredkar, obeležje pri Mošenjski planini]] |} Mirko Šušteršič, oče (1891&ndash;1984) in sin (1922&ndash;1942), sta bila iz kroparske kovaške rodbine, njun oče oz. ded je bil 1891 kroparski župan, oskrbnik Thurnovih posestev v Radovljici in zakupnik lovišč. Inž. Mirko Šušteršič starejši je na Dunaju doštudiral na agronomski fakulteti in po prvi svetovni vojni nastopil službo v državni agrarni direkciji, bil je tudi upravitelj državnih posestev in lovišč. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v taborišču Dachau, po njej pa vodja služb na ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani, predavatelj predmeta lovstvo na gozdarski fakulteti, urednik revije ''Lovec'' itd. Mirko Šušteršič mlajši se je rodil v Zmajevcu v Baranji, kjer je takrat služboval njegov oče. Po gimnaziji se je leta 1941 vpisal na metalurško fakulteto v Ljubljani. Menda je zelo lepo risal, tako kot njegov oče. Že kot dijak je vstopil v SKOJ in po Hitlerjevem napadu vodil študente prostovoljce na Dolenjsko, da bi se vključili v jugoslovansko vojsko. Po kapitulaciji je v Ljubljani v trojkah razoroževale posamezne italijanske vojake, izvajal sabotaže in se s partizani na Krimu udeleževal vojaških akcij. Prijateljeval je s Karlom Destovnikom - Kajuhom. 12. februarja 1942 so ga doma aretirali italijanski policisti, vendar mu je uspelo pobegniti. 9. maja 1942 je odšel iz Ljubljane v partizane na Gorenjsko, kjer se je vključil v prvo Selško četo drugega bataljona 1. grupe odredov in postal politdelegat voda, 7. julija pa politkomisar čete. Njegovo ilegalno ime je bilo France Logar. 9. septembra 1942 je bil ranjen v [[:w:Spopad na Lipniški planini|spopadu na Lipniški planini]]. Zavlekel se je pod Jelen vrh pri Mošenjski planini in tam izkrvavel skupaj s soborcem Savo Osredkarjem, ali pa so ju prav tam potolkli Nemci. Na mestu smrti so na pobudo Šušteršičevih leta 1947 odkrili leseno obeležje v obliki znamenja. Šele leta 2000 so na obeležje dodali ploščo z imenom soborca Osredkarja, čigar identiteta se je razkrila šele tedaj. Posmrtne ostanke Save Osredkarja so 1949?? prekopali v grobišče padlih partizanov v Radovljici, skoraj gotovo so ob tej priložnosti tja prekopali tudi Mirka Šušteršiča. Ker pa dokumenta o prekopu ni (svojci so ga želeli prekopati v družinski grob), na nagrobnih kamnih na grobišču, kamor so šele leta 2026 vklesali imena poznanih pokopanih, njegovega imena ni. Iz očetovega zapisa bi lahko domnevali, da sin še vedno leži na Jelovici: <blockquote> "Četrt stoletja se izteka, odkar sem se poslovil od jerebov na Brezovi rebri. Koj na to so se zgrnile nad Slovenijo strahote okupacije, internacije in moritve. Šele pet let zatem sem zopet vzel v roko piščalke in šušljo, ki me spremljajo že več ko 40 let. Toda tedanji učenec na jerebe, moj sin Mirko, me ni več spremljal in ne pomagal. Leta 1942, 9. septembra, je kot partizan padel na Jelovici pri Mošenjski planini, ko je zopet cvetela ajda in so peli jerebi. In sedaj borcu za svobodo pojo tam večno uspavanko.« ([https://clan.lovska-zveza.si/revija/Lovec-1966-11.pdf ''Lovec'' 48/11 (1966).] 339.)</blockquote> *Janko Mrovlje: Poveljniški kader prve Selške čete, po ohranjenih pismenih virih te enote, po pričevanju tedanjih borcev čete: Francem Bičkom, Mirkom Ambrožičem in Janezom Lušino *Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 114-115. *[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi679309/ SB] ===Dachavski interniranec Justin Ažman=== {| |[[File:Justin Ažman.jpg|thumb|Justin Ažman v 30. letih]] |} Justin Ažman (1910–1994) je v koncentracijsko taborišče Dachau prišel 8. marca 1942 in tu nato preživel več kot tri leta. Najhuje mu je bilo leta 1942, ko še niso bili dovoljeni paketi od doma, in konec leta 1944, ko se je znašel med t. i. nerazporejenimi in mu je grozil transport v drugo taborišče. Bil je eden tistih internirancev, ki mu je v taborišču uspelo vzpostaviti široko mrežo poznanstev in se vključiti v različne oblike medsebojne pomoči. Kolikor je zmogel, je moči namenjal osebnemu napredku, veliko je bral in se izpopolnjeval v znanju tujih jezikov. Z zanimanjem je spremljal zametke in razvoj kulturnega življenja v taborišču in za slovenske taboriščne prireditve pesnil Dahavske balade – kuplete z vsebinami iz taboriščnega življenja in aktualnega političnega dogajanja. Justin Ažman je bil rojen leta 1910 v Trstu, mladost je preživel v Kropi. Pred drugo svetovno vojno je opravljal več uradniških služb, nazadnje je bil zaposlen v Kovinarski zadrugi Plamen v Kropi. Na pobudo Stanka Žagarja, učitelja na Srednji Dobravi (prej Dobrava pri Kropi), se je leta 1934 včlanil v komunistično partijo. V začetku leta 1941 je bil interniran v Srbijo v taborišče v Ivanjici v Medjurećju, kamor so jugoslovanske oblasti tik pred začetkom druge svetovne vojne umaknile zlasti komuniste in makedonske nacionaliste. Justin Ažman je ženi Ivi v pismih navdušeno poročal o kulturnem življenju v taborišču in slovenskih književnikih, ki jih je tam spoznal: Miška Kranjca, Ferda Kozaka, Rudolfa Kresala in Ludvika Mrzela, s katerim sta se nato ponovno srečala v Dachauu. V Ivanjici je spoznal tudi režiserja Jožeta Babiča. Z Justinom sta oba imela smisel za pisanje v rimah. Za t. i. Agencijo Bodice, ki je postala stalnica večernih druženj taboriščnikov, sta, najprej Babič, po njegovem odhodu pa Ažman, pripravljala kratke satirične vložke. Babič in Ažman sta sodelovala tudi pri nastanku taboriščne himne Medjurećka. Po povratku iz taborišča v Ivanjici konec marca 1941 je Ažman pomagal pri vzpostavljanju partizanskih enot na Jelovici in bil 17. oktobra 1941 aretiran. V preiskovalnem zaporu v Begunjah je bil zaprt do začetka marca 1942, v koncentacijskem taborišču Dachau pa od 8. marca 1942 do osvoboditve taborišče 29. aprila 1945. Domov se je vrnil s prvim konvojem iz Dachaua 9. junija 1945, skupaj z Evgenijem Žukovim, beograjskim novinarjem in kulturnikom ruskega rodu, s katerim se je spoprijateljil v taborišču. V sedemdesetih letih 20. stoletja je Ažman pomagal pri zbiranju spominov na taborišče in za zbornik Dachau,<ref>Ažman Justin: Utrinki iz taboriščnega življenja. Dachau, zbornik. Založba Borec (ur. Bojan Ajdič et al.), Ljubljana 1981, str. 365–373.</ref> ki je leta 1981 izšel pri založbi Borec, pripravil krajši spominski zapis, v katerem omenja več posameznikov, ki so sodelovali pri slovenskih taboriščnih kulturnih prireditvah: zborovodjo Valentina (Folteja) Hartmana in člane slovenskega pevskega zbora v taborišču, pesnika Frana Albrehta, slavista Janeza Logarja in igralca Ivana Levarja. Javni pozivi k zbiranju spominov na čas narodoosvobodilnega boja, mdr. se je v zvezi s svojim pesnikovanjem v taboriščih v Ivanjici in Dachauu dopisoval z Marijo Stanonik, so ga spodbudili, da je svoje osebno doživljanje druge svetovne vojne in desetletja pred njo zapisal v več nizih spominskih zapisov. Zapise o taborišču Dachau je napisal s časovno distanco in v svojem značilnem cinično-humornem tonu. Poimenoval jih je Dahavske dogodivščine. V letih 1979 in 1980 so bile v nadaljevanjih objavljene v Plamenu, glasilu Tovarne vijakov Plamen Kropa. Uvod k Dahavskim dogodivščinam je bila Burka o preštevanju, ki jo je napisal in objavil leta 1976. Začel je takole: Čeprav se je zadnje čase toliko pisalo in govorilo in rjulo čez preštevanje tam na oni plati Karavank, natančneje povedano, na Estrahajarskem, je tudi meni notri nekaj reklo: »Fant, tudi ti imaš bogate topogledne skušnje. Kaj če bi še ti pristavil k tej veseli ofceti svojo lagersko menažko?«<ref>Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37</ref> Za predstavitev njegovega načina pisanja spominov na Dachau navajam odlomek iz Burke o preštevanju: <blockquote> Prvo preštevanje je bilo že na blokštrasi, od koder smo po deset v eni vrsti strumno korakali po lagerštrasi, kjer so se priključili še ostali bloki s sodimi številkami. Skupaj je bilo med 28 številkami 14 barak; z druge strani, z lihimi številkami, pa še nojcugangi – novodošleci, dočim tistim iz revirja, še pravi iz špitala, ni bilo treba maširati na apelplac. Te so kar na postelji prešteli, kar jih je zjutraj še ostalo živih. »Links cvo, links cvo,« so komandirali kapoti in »ein Leid!« Pa smo jo zažingali, kar je duša dala, največkrat tisto: »Švarcbraun ist ein Haselnuss, schwarzbraun bin auch ich, švarcbraun mus mein Madel sein, gerade si wi i ...« (Črnorjav je lešnik, črnorjav sem tudi jaz, črnorjavo mora biti tudi moje dekle, prav taka kot jaz).<ref>Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37</ref></blockquote> V svojih spominih je Ažman opisal tudi zametke kulturnih prireditev v taborišču: /... Že v prvem letu, se pravi leta 1942, je bilo nekaj »kulturnih« in kulturnih prireditev. Med prve prištevamo kino predstave. »Wer noch nicht in Kino war?« se je pridrl blokač v štubo. In tisti, ki še niso bili v kinu, smo dvignili roke. In spet se je zadrl: »Hockerl mitnehmen,« se je glasila druga komanda, pa smo šli v procesiji vsak s svojim stolčkom, ki je veljal za vstopnico, na apelplac (zborno mesto), kjer so bile kino predstave. Po pravici povedano, od teh predstav nismo imeli ničesar. Saj jih tudi razumeli nismo. V mislih na dom pa je čas le minil. .../<ref>Ažman Justin, Dahavske dogodivščine, O kulturi takšni in drugačni. Plamen, leto VII, št. 11 (november 1978), str. 19.</ref> Omenja tudi taboriščni orkester (Lagerkapelle) in prvo večjo kulturno prireditev v taborišču, uprizoritev gledališko-glasbene parodije na aktualne politične dogodke Krvava noč v gradu strahov (Die Blutnacht auf dem Schreckenstein) v začetku junija 1943. Po njegovih spominih so predstavo v slogu viteških iger, v kateri je nastopal glavni junak po imenu Adolader (po Adolfu Hitlerju), organizirali zaporniki z Dunaja. Na tej prireditvi je prvi javni nastop imel tudi slovenski pevski zbor, k sodelovanju sta ga povabila glavna organizatorja prireditve, dunajska kulturna delavca Viktor Matejka in Rudolf Kalmar, ki je bil tudi avtor predstave. Iz istega leta se je spominjal še folklornega nastopa poljskih ujetnikov, ki so si organizirali (priskrbeli) ženska oblačila, in nekega jetnika, ki je ob tej priložnosti nastopil z igranjem na steklenice. Z bolečino se je spominjal tudi nekega ruskega oficirja, virtuoznega trobentača: /... Nimam sposobnosti, da bi mogel povedati, kako nebeško lepo mu je pela trobenta v poletni večer. Še lagerska hierahija je pozabila na rjovenje in tudi ta je poslušala trobentača, ki se ga je, ne brez vzroka, prijel naziv zlata trobenta. Ne vem več, kdo vse je zanj interveniral, da bi vsaj njega pustili pri življenju. Zaman. .../ Ustreljen je bil 4. septembra 1944. Ažman je redno zahajal v taboriščno knjižnico, ki je bila ob njegovem prihodu skromno založena, a se je kmalu toliko izpopolnil v nemškem jeziku, da je pisma pisal tudi drugim zapornikom. Zaporniki so imeli možnost pošiljanja dveh pisem na mesec na naslov, ki so ga sami navedli. Ohranjena so skoraj vsa njegova pisma iz taborišča, po dve pismi na mesec ženi Ivi od konca marca 1942 do februarja 1945, ko je pošta postala neredna. »Fantaziram o knjigah, naravi, hiši, gozdu, še posebej pa o tebi in upam, da se bova še kdaj videla,« ji je pisal 19. maja 1942. V pismih je redno, zaradi cenzure sicer zelo na kratko, poročal tudi o slovenskih kulturnih prireditvah v taborišču. V letu 1943 je kontrola nad vsebinami paketov nekoliko popustila in Ažman je od doma začel dobivati, tako jih je sam poimenoval, tudi duhovne prigrizke. Žena mu je k vsebini paketov začela prilagati časopise in pretipkana Cankarjeva dela, zadnje taboriščno leto pa tudi knjige in slovarje. V začetku avgusta 1943 je pisal ženi Ivi: /... Več zadovoljstva /kot šport/ mi nudi domača pesem in beseda. Tako je bil npr. danes v našem bloku cel koncert. Enajst pesmi našega pevskega zbora, recitacije, med temi Uvod h Krstu, Grobovi tulijo, jaz pa sem prebral Cankarjevo Krivico. Tudi harmonike ni manjkalo. .../. Prireditev je podrobno opisal tudi v Dahavskih dogodivščinah: /... Poseben dogodek je bila tudi pošiljka jubilejnega zbornika, ki je izšel kmalu po prvi svetovni vojni ob obletnici Ivana Cankarja. Med drugim je bila tudi priobčena črtica Krivica iz cikla Podobe iz sanj. Ne samo za prvo, ampak tudi za čas druge vojne se mi je zdela tako primerna, da sem jo predlagal v program neke interne, samo za Slovence namenjena kulturne prireditve .../. V taborišču je za slovenske prireditve znova začel s pisanjem rim, ki jih je poimenoval Dahavske balade. K temu ga je nagovoril Branko Diehl v času, ko je Ažman v drugi polovici leta 1943 ležal v taboriščni bolnišnici oz. revirju in ga je zaradi dela na taboriščni plantaži, kjer so gojili zelišča in začimbe, mučil išias. Napisal je vsaj 27 kitic, trikrat po tri kitice z vsebino iz taboriščnega življenja ter dogodkov v Jugoslaviji in mednarodne politike. Ženi je 12. decembra 1943 pisal: /... Zadnjo nedeljo je bil (spet) slovenski koncert. To pot nisem bil navzoč, pač pa sem po naročilu (v revirju) spet zajahal Pegaza. Uspeh je bil, kot sem slišal, ugoden, saj sem pravkar dobil naročilo za praznike ... /. Dahavske balade se v rokopisu niso ohranile, Ažman jih je po vojni nekaj zapisal po spominu, npr. o ušeh in z njimi povezano epidemijo tifusa v letu 1943 oz. o nedeljskih kontrolah prisotnosti uši pri jetnikih: <poem> Komisija se je zbrala, da povelje izvrši, »Lauskontrolle! krik zagnala pa imaš pregled uši. Vrag naj vzame te mrcine; komisija dobro ve, tam, kjer rastejo kocine, rade se uši drže. </poem> Ena od njegovih Dahavskih balad se je nanašala na tudi pojem organizirati (prisvojiti, pridobiti si) v taborišču, en verz si zapomnil taboriščnik Andrej Tišler iz Tržiča: V Dachauu vsak organizira, tudi če že prav umira.<ref>(Tišler, Andrej): Ko nisem bil človek, Tržiški vestnik, leto II, št. 16–17, 6. 8. 1953, str. 3.</ref> Ažman se je spominjal tudi tega, da sta njegove Dahavske balade enkrat ali dvakrat kot kuplete zapela Božo Grošelj in Risto Gajšek, sicer pevca slovenskega pevskega zbora v Dachauu. Nastopov pevskega zbora se je Ažman spominjal s posebno naklonjenostjo. Sam v zboru zaradi pomanjkanja posluha ni sodeloval, je bil pa dober znanec zborovodje Valentina Hartmana. Zbor se je oblikoval spomladi 1943, čeprav so slovenski taboriščniki že prej, ob nedeljah in ob praznikih, večkrat spontano peli narodne pesmi, še posebej potem, ko so večjo skupino slovenskih taboriščnikov preselili iz 14. in 16. v 24., t. i. jugoslovanski blok. Ažman se je spominjal, da je zbor v drugi polovici leta 1943 precej pridobil s prihodom novih internirancev, med katerimi je bila vrsta pevcev iz ljubljanskih pevskih zborov. Takrat je zbor štel tudi nad 60 članov. Zborovodji Hartmanu je s svojo iznajdljivostjo priskrbel izvod Slovenske pesmarice, in sicer tako, da sta s Filipom Legatom iz Krope, ki je ga je gestapo zaprl istočasno kot Ažmana, pisala očetu Juriju Legatu, dolgoletnemu društvenemu pevcu in organistu, naj jima pošlje zdravila za srčne bolezni – Aljaževe kapljice. Zaradi cenzure je bila pesmarica sicer zaplenjena, a je lahko ostala v taboriščni knjižnici. Med pevci je izstopal Božo (Teodor) Grošelj, ki je nastopal tudi z opernimi arijami ob spremljavi taboriščnega orkestra. Ažman in Grošelj sta se dobro poznala, saj je Ažman zanj organiziral pomoč v paketih od doma. Žena Iva mu je 23. novembra 1943 pisala: /... Tvoja sestrična Lucija in njene prijateljice bodo Božu Grošlju spet poslale paket .../. Še posebej v lepem spominu mu je ostala prireditev v počastitev Prešernovega dne februarja 1944, na kateri sta Dolfe Cizej, sicer agronom, in slavist Janez Logar predavala o Prešernu, igralec Ivan Levar, član ljubljanske Drame, pa je doživeto recitiral Uvod h Krstu pri Savici. Pesem, posvečeno Prešernu, je za prireditev napisal in recitiral književnik Fran Albreht, Justin Ažman je ob tej priložnosti nastopil s Prešernovo V spomin Andreja Smoleta. V pismu z dne 19. februarja 1944 je napisal: / ... Najlepše pa je bilo, ko je okoli 50 mož zapelo same Prešernove pesmi. Pravijo, da se zbor lahko meri z najboljšimi v svoječasni Ljubljani. Skratka, čutimo svojo narodno dolžnost dostojno počastiti našega velikega Pevca. Domovina nam ne bo mogla kdaj očitati, da si nismo dovolj prizadevali ... /. Konec leta 1944 je Ažmanu mimo cenzure uspelo poslati tri pisma, napisana v slovenščini. V pismu z dne 13. oktobra 1944 je ženi Ivi, ki je takrat iz Krope zaradi uničenja zadružne tovarne preselila na Jesenice, pisal o svojem raison d'être v taborišču: /... Drugič skušam izravnati bilanco svojo s tem, da hlastam po znanju. Najprej jezikov. Ruščine sem se že toliko navadil, da sem pred par dnevi dobil pol hlebca kruha zato, ker sem sestavil ljubavno pismo v ruščini. Knjiga, ki si mi jo nekoč v ta namen poslala, sedaj že drugim prav pride. Škoda, da ni več na razpolago te vrste čtiva. O moji nemščini kolikor toliko lahko sama presodiš. Prve korake skušam v angleščini in francoščini. Ne moreš si misliti, kako učen je nek moj tovariš, ki z menoj vred pri kopanju krompirja sedaj – plug vozi. Vse te in še par jezikov govori in je imel kot ataše imenitno službo in mastno plačo. Drugi spet, medicinec, si je vtepel v glavo, da hoče znati švedski. Tretji pa se zadovolji s čikom, in tudi meni bi sedaj prav prišla kaka cigareta. Če boš imela kaj opraviti v Kropi, poglej za mojo fr. čitanko .../. Ruski jezik ga je poučeval Evgenij Žukov (1897–1959), s katerim sta se spoprijateljila in ostala v stikih tudi po vojni. Žukov, rojen v Kijevu, je po prvi svetovni vojni živel v Beogradu, kjer je bil uveljavljen novinar in kulturni delavec, mdr. je vodil koncertno agencijo Jugokoncert. Taboriščne razmere je prenašal težje kot Ažman. Po pismih sodeč, poštne povezave med Nemčijo in Srbijo ni bilo, zato Žukov sprva ni imel stikov z domačimi. Ažman je Žukovu prek svoje žene Ive pomagal vzpostaviti stike z družino v Beogradu in s številnimi znanci v kulturnih krogih v Beogradu, Zagrebu, Münchnu, Berlinu, na Dunaju ter tudi v Sloveniji, v Ljubljani in na Bledu. Aprila 1943 sta si ženi začeli dopisovati. Marija Žukov je v Slovenijo pošiljala pisma in pakete za moža, Iva pa jih je prepošiljala v Dachau, s paketi zanj so pomagali tudi Ivini sorodniki v Ljubljani. Marija in Žukovi znanci so bili Ažmanu zelo hvaležni za moralno in siceršnjo podporo, ki jo je izkazoval izobraženemu taboriščniku. Po osvoboditvi taborišča 29. aprila 1945 sta oba pomagala novi taboriščni upravi – Ažman je delal v knjižnici, Žukov pa je, za razliko od tipkanega in ciklostiranega Dahavskega poročevalca, ki so ga izdajali slovenski taboriščniki, v cirilici na roke pisal Sovjetski bilten. Po vrnitvi v domovino sta se oba znova vključila v javno in kulturno življenje. Ažman je bil prva dva meseca po vrnitvi domov v pripravah na množično prireditev v počastitev osvoboditve, im. Partizanski dan v Kropi. Kot govornik je nastopil Ažmanov taboriščni znanec Stane Oswald. Avgusta 1945 je bil Ažman izvoljen za prvega predsednika krajevnega NOO (Narodnoosvobodilnega odbora). Kmalu po vojni je prišel v spor z nekaterimi kroparskimi partijci in leta 1947 je bil iz partije izključen. Tudi Žukov je bil prve povojne mesece zelo zaposlen, organiziral je več mednarodnih gostovanj umetnikov, mdr. je bil v organizacijski skupini ob obisku ruske igralke Tatjane Okunjevske. Kmalu zatem se je zanj začela nova kalvarija, zasliševali so ga zaradi njegove vloge taboriščne starešine v Dachauu. V zvezi z Žukovim in Dielom so zaslišali tudi Ažmana. Žukov je po letu 1950, ko je bil oproščen obtožb, večkrat prišel v Slovenijo – na Bled in v Kropo. *Saša Florjančič: V taborišče se vtihotapi slovenska kultura. ''Vigenjc'' 2025. *Saša Florjančič: [Zapisi Justina Ažmana iz Krope v koncentracijskem taborišču Dachau], ''Vigenjc'' 15 (2015). <!-- št. 29 363 --> ===Rdeči kaplan in pesnik [[:w:Lojze Jože Žabkar|Lojze Žabkar]]=== {| |[[File:Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši.jpg|thumb|350 px|Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši]] |[[File:Lojze Jože Žabkar 02.jpg|thumb|200 px|Lojze Jože Žabkar]] |[[File:Lojze Jože Žabkar.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar]] |} {| |[[File:Lojze Jože Žabkar 03.jpg|thumb|150 px|Lojze Jože Žabkar]] |[[File:Dnevniki Lojzeta Jožeta Žabkarja.jpg|thumb|Delček Žabkarjevih dnevnikov v uredništvu Boža Flajšmana]] |[[File:Lojze Žabkar, Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983.jpg|thumb|Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983]] |[[File:Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982]] |} Jože Žabkar se je rodil 5. januarja 1910 na Mikotah pri Raki gozdnemu čuvaju Alojzu in Mariji. V letih 1923–31 je hodil v klasično gimnazijo v Ljubljani in po maturi stopil v križniški red. Po noviciatu 1931–2 na Dunaju je med letoma 1932 in 1934 na jezuitski univerzi v Innsbrucku študiral teologijo in filozofijo, 1934–37 pa v Ljubljani teologijo. 1937/38 je bil kaplan v Metliki, 1938 je služil vojaščino, 1938–1941 je bil ravnatelj Vajeniškega doma v Ljubljani, 1941–1943 kaplan in do 1969 župnik v Črnomlju. Ker so njegovi dijaki med prvimi odšli v partizane, se ga je prijel vzdevek »rdeči kaplan«. Nazadnje, do smrti 1983, je bil župnik v Kropi, kamor ga je nadškof Pogačnik prestavil kljub množičnemu nasprotovanju črnomaljskih vernikov. Zelo se je priljubil tudi faranom v Kropi. Kot krščanski socialist je objavljal v ''Delavski pravici'' in njeni prilogi ''Polet''. Takoj v začetku okupacije se je vključil v OF. V Črnomlju in okolici je pomagal organizirati partizansko šolstvo in februarja 1944 ustanoviti versko komisijo pri SNOS. Uporniški Žabkar je bil med vojno kritičen do nepotrebnega partizanskega nasilja nad nasprotniki, po vojni pa je bil v konfliktu z nadrejenimi cerkvenimi oblastniki. Po osvoboditvi je bil leta 1949 soustanovitelj in član duhovniškega Ciril-metodijskega društva. Predaval je ob 400-letnici slovenske knjige (''Organizacijski vestnik CMD'' 1951), v KMD 1984 je pisal o cerkvi med NOB na osvobojenem ozemlju, objavljal je tudi v ''Družini'', ''Novi poti'' idr. Prejel je visoki državni priznanji: 1959 red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in 1974 red za narod s srebrnimi žarki. 2020 mu je belokranjsko muzejsko društvo v Črnomlju odkrilo spominsko ploščo; cerkev je postavitev plošče ovirala. Pesmi in kratko prozo je pisal in objavljal že v gimnazijskem glasilu, pred vojno v ''Domu in svetu'', ''Kresu'', ''Mladiki'', ''Naši zvezdi'', ''Rasti'', ''Vigredi'', po vojni v ''Novi poti'', ''Glasniku Slovenskega duhovniškega društva'' idr. Čeprav je imel že pred vojno pripravljeni zbirki pesmi ''Metlika, mesto ob Kolpi'' (1937) in ''Dnevi na jugu'' (1938), je samostojno zbirko objavil šele 1981. Naslovil jo je ''Brevir moj v travi'' (spremna beseda Boris Paternu; ocene D. Voglar, ''Borec'' 1982, 411–2; M. Košir, ''Dnevnik'' 1981, št. 349; M. Novak, ''Delo'' 1981, št. 297; ista, ib. 1983, št. 43; T. Bohinc, ''Glasnik Slovenskega duhovniškega društva'' 1982, 33–4; B. Štih, ''Dnevnik'' 1982, št. 42). Zanjo je prejel 1983 Kajuhovo nagrado. Zbirka je izbor Žabkarjeve partizanske in domovinske poezije, ki je zrasla iz osebnih doživetij v Beli krajini in na Dolenjskem. Žabkar je v njej iskreno veren in poln zaupanja v pravičnost življenja in plemenitost preprostih ljudi. Pripravljal je nadaljevanje partizanski pesmi pod naslovom ''Zbudil bom jutranjo zarjo''. V rokopisu je ostala tudi pesniška zbirka ''Železna vezenina'' s 70 kroparskimi pesmimi, ki jo je, vse se tako zdi, načrtoval za svojo sedemdesetletnico in jo popravljal še nadaljnja tri leta, dokler ga ni 23. junija 1983 v Ljubljani prehitela smrt. <!-- '''Viri za geslo Franceta Pibernika v SBL''': J. Grgič, ''Delo'' 1983, št. 149 (s sliko); M. Gregorčič, ''Večer'' 1983, št. 57 (s sliko); B. Kocjan, ''Družina'' 1983, št. 30; J. Gregorič, KMD 1984, 122–3 (s sliko); intervju v ''Glasu'' 1980, št. 33/4 (D. Sedej). --> ====Na Jelovici 1970==== <poem> Tu padla dva sta borca, prav na tej škrbini dala na oltar življenji mladi domovini. Avgusta petega, v letu prvem vstaje Cankarja brigada tu se je rodila. Svobode kal v gozdovih teh v strahotnih dneh je vzklila. Modrina encijana me zastira, požira pot me skalnata, volčje črešnje teloha belino nasledile, sesajo me naročja bukovih gozdov, z Vodic me pelje pot domov. Križ lesen in Križani na njem, Bog vedi, kdaj se je podrl: nema priča na križpotju, zadet od krogle partizan je tu umrl. Vodice, 20. maja 1970. Lojze Jože Žabkar </poem> ====[[:w:Joža Bertoncelj|Joža Bertoncelj]]==== <poem> Kdor samo to premišljuje, kje in kaj bi pojedel, kar se med palcem kazalcem premika, kar gre v trebuh po grlu, več vreden ni, kakor tisto, kar se iz njega scedi. Pobral je železo na cesti, ga v ognju, vigenjcu svojem zmehčal, križ in na križu Gospoda skoval: "V imenu Očeta in Sina, v hišo krščansko potuj, umetnina!" Pljunil pred njega možak je, za zbito železo da dal bi stotake, škoda bi bilo: zanje dobiš v gostilni obilno kosilo!" Za kruh naš vsakdanji Bog bodi zahvaljen! Če v potu obraza v železo sem martro božjo vkoval, nerad bi bedaku pod ceno jo zdajle prodal! "Pri ješi se mojster s kladivom, hrust, je zravnal in dodal: "Če zdi se premalo, pljuni pred mene ponovno! Nič večje od tebe za to ne bo govno! "Segel v žep je ponosno, ponudil možaku prijazno: "O lepem vedenju knjigo za dinarje tele naroči! [[:w:Mirko Mahnič|Mahničev Mirko]] vesel, še lepšo bo zate napisal. Čas pa tvoj pljunek na mojem bo križu izbrisal." </poem> Kropa, 15. oktobra 1973<br> Lojze Jože Žabkar (''Železna vezenina'') ====Železni Kristus==== <poem> Na razstavi svetovni zlato dobil je odličje mojster železa Joža Bertoncelj: Kristus s povešeno glavo, še in še jo poveša, kakor žebljarji skozi stoletja, od kovanja in rodnje sključene matere kroparske s sadom telesa v naročju, daleč premalo dajale so njive kruha in mleka na Stočju. Prsti od kladiv so zviti, v ročaj se leseni zažrli, trde komaj načeli v zemlji, za Lenartom svetim, v grobu so črvi. Kristus s povešeno glavo, križ kraj njega leseni na steni v kapeli, stotine žebljev vseh vrst vanj so zabiti, stkane v mrežo železne so niti, nam in zanamcem v spomin, Kroparski Kristus – v trdo železo vkovan je mož bolečin. Prikloni se romar moderni kot na razstavi na steni, Ta Kristus, ti žeblji skovani, daleč, daleč že so za nami: standard moderni trpljenje je daleč odrinil. Bog nas obvaruj, da bi spomin na kovanje v stoletjih za nami izginil. Kropa, 18. 1. 1982. Lojze Jože Žabkar </poem> ====Železni oltar v Kropi==== <poem> V oči se iskremu zapikajo ognjene, med koksom se žarečim cvre železo, mehko kot testo pod kleščami se zvija: kaplje znojne ga hladijo, udarci kladiva naprej, naprej se kar vrstijo. Za kosom kos ustvarja vezenino, za božjo čast, za farno še družino. "Kako je dober Bog, da dal je tem pestem tako posrečeni objem kladiva težkega, in da je klešč prijem tako prečudno vešč!" Kot klekljarice svila previja se v oblike železnina, kako kar raste iz rok kovaških čudežna iz jekla vezenina! Bog sam v sledenje teh, oblikovno navzoč, duha razširil je prostranosti obroč, prelil vesolja je širino v to prelepo čipko – mrtvega železja vezenino. Kropa, 19. maja 1971. Lojze Jože Žabkar</poem> ====Mojih sedemdeset let==== <poem> Ničla sem pred Bogom, to bolj sam vem, kot drugi, po svoji, na svet priromal sem zaslugi. Zabijal vso mladost mi oče je v betico, sveto, enkratno resnico: "Roke za vsako delo, usteca za vsako jelo! "Vse do križa sedmega me spremlja ta maksima, včasih več, včasih manj se dejstvo rima! Kovačeve roke vitre železne krivijo, vez za vezjo, spojka za spojko, vežejo plašček stekleni posodi,<ref>UI je takole razložila ta plašček: "Plašček za stekleno posodo v kovaškem in tradicionalnem žargonu pomeni okrasni ali zaščitni kovinski preplet, ki obdaja steklenico. V širšem smislu gre za tradicijo opletanja steklenic (pletenk ali demižonov). Medtem ko so se pletenke običajno opletale z vrbinimi vitrami, šibjem ali leskovim lesom, pa so kroparski umetni kovači razvili posebno spretnost: steklenice so opletali z izjemno tankimi, prožnimi železnimi nitmi in trakovi.Izraz ima v pesmi tako praktičen kot simbolen pomen: Praktični (tehnični) pomen: Kovač iz tankih železnih trakov skuje nekakšno kovinsko »mrežo« ali »srajčko« (spojka za spojko), v katero nato obleče stekleno posodo. Ta plašč varuje krhko steklo pred udarci in hkrati služi kot unikatni dekorativni element, ki dokazuje kovačevo izjemno natančnost. Vsebinski kontekst pesmi: Avtor v naslednjih verzih pravi: »Da bi ga mnogim iz te 'vezenine železne' še lahko natočil ...« S tem neposredno nakaže, da gre za kovan in s kovanimi nitmi opleten bokal ali steklenico za žganje oz. vino (verjetno za tisto »zelenega šilce«, ki ga omenja na začetku zadnje kitice).</ref> božje dobrote talent, paseka dva še, zamašek skovan je, sedmici dodelana ničla: Bolj kot to delo, letina moja je pičla. Zelenega šilce popijmo, let še teh nekaj,ki bodo, zalijmo! Da bi ga mnogim iz te "vezenine železne" še lahko natočil, preden moj dan bo slovesa napočil! Kropa, 5. januarja 1980. Lojze Jože Žabkar</poem> ====Karabinko mi na grob denite==== <poem> Pomlad se v reber je pognala, nevidna sila v breze zlezla je zarana, sok napenja skorjo belo, kosu kos v dragi odgovarja: nad Metliko, pod Gorjanci se zbudila jutranja je zarja. "Vzemi nožek, draga, v skorjo breze ostro riso mi zareži, rano težko z robčkom mi preveži. Soka kar v menažko mi nastrezi, čudežna je moč v brezi, morda me pozdravi! Sok mlade breze v žile se zaleze, kot skorjo belo kožo velo bo napelo, brez zdravnika bo me ozdravilo. Če pa volja božja bo, da v majniku cvetočem vzeti moral bom slovo, pod brezo tole čudežno me pokopljite, na grob mi karabinko s titovko denite, da veren bil sem, še križ lesen nanj zasadite!" ''Brevir moj v travi'' (1981), 17&ndash;18. </poem> ====Na Bistrici 1942==== <poem> Sklonim nad njim se, potno je čelo, ves nebogljen in v cunje zavit, v trebuhu ga zvija: "Pomagajta, Jezus, Marija!" Sestra tiho mi dahne: ''Tifus mori ga, strel v čreva dobil je, krog pasa ves gnil je, zdržal ne bo. Vas je naročil, dajte mu to, kar je potrebno za zadnje slovo." V srcu me misel boli, da mora mlad iti, razvezane mladih moči so vse niti. Dekle mu piše: "Majnik kot lani, moj dragi, je danes v Ljubljani, še lepše nam bo, ko se vrneš domov ... " Fantu steklijo oči, globlje, vse globlje v prsih mu hrope, stiska roke mi, rad bi še nekaj povedal, ko se je vsega spovedal: "Če me v Ljubljano svobodno ne bo, povejte ji vi, moji ljubljeni Sonji, mislil sem nanjo vse dni: videla bova se v večnosti." </poem> ''Brevir moj v travi'' (1981), ''Pesmi upora, 3'', 403. * Božidar Flajšman: [https://www.youtube.com/watch?v=yJvNkjWyqfk Pestro življenje duhovnika, pesnika in kronista Lojzeta Jožeta Žabkarja in njegov izgon iz Črnomlja.] Središče za javno zgodovino FF UL 14. 6. 2023. Youtube. * [https://radio-odeon.com/novice/v-crnomlju-o-pestrem-zivljenju-lojzeta-zabkarja/ V Črnomlju o pestrem življenju Lojzeta Žabkarja.] Radio Odeon 15. 6. 2023. * Božidar Flajšman: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8CLPSD9 Dnevi na jugu, 1937-1938: slovenski duhovnik in pesnik na služenju vojaškega roka v Srbiji, za časa Kraljevine Jugoslavije.] ''Retrospektive'' 22/1 (2023). *Helena Ralič: Lojzetu Jožetu Žabkarju v Slovo. ''Plamen'' 1983. 7&ndash;9. * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IP4YNXWU/cbad936e-6fb0-4f0f-82de-7fc3319dce1f/PDF Članek o Žabkarju v ''Gorenjskem glasu'' 1983]. *Darinka Sedej: "Rdeči kaplan" pa se ni ponižno uklonil. ''Plamen'' 1980. 19&ndash;221. ===Pesnica [[:w:Kristina Šuler|Kristina Šuler]] in njena hči partizanka === {| |[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Spominska plošča Kristini Šuler na rojstni hiši]] |[[File:Kropa birthplace of the poet Kristina Šuler 26102009 66.jpg|thumb|Rojstna hiša Kristine Šuler]] |} {| |[[File:Kristina Šuler.jpg|thumb|Kristina Šuler]] |[[File:Kristina Šuler 1945.jpg|thumb|Kristina Šuler 1945]] |[[File:Kristina Šuler 02.jpg|thumb|Kristina Šuler, Kovaški muzej v Kropi]] |} {| |[[File:Kristina Šuler s hčerko Kristo.jpg|thumb|Kristina Šuler s hčerko Kristo]] |[[File:Kristina Šuler 1914.jpg|thumb|Kristina Šuler 1914]] |[[File:Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi.jpg|thumb|Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi]] |} [posnetek groba na Žalah | portret Kristine Šuler slikarke Mare Kralj iz 1934] V zavesti imamo, kot da je šel v partizane samo praznožepi proletariat, pri Kristini Šuler, Mirku Šušteršiču in še kom pa se izkaže, da so bili med najbolj zavzetimi uporniki izobraženci in iz premožnih družin. Te je okupator kot najbolj nevarne ponemčevalnemu načrtu tudi najprej izselil ali zaprl. Kristina Šuler (1866&ndash;1959) je bila iz fužinarske družine. Mati Hedvika, rojena Potočnik, je zgodaj umrla, oče, podjetnik Benjamin Schuller pa je na stara leta obubožal in je z učiteljsko plačo sama vzdrževala družino. V Kropi je dokončala osnovno šolo, sledilo je osem let samostanske šole v Škofji Loki in učiteljišče v Ljubljani. Med 1889 in 1898 je poučevala v Bohinjski Bistrici, kjer sta bila za kaplana pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Anton Medved, ki sta organizirala literarna srečanja in jo literarno usmerjala. Čeprav se je skupaj z učiteljico Vido Jeraj uveljavila kot najpomembnejša pesnica svojega časa, knjižnega izida svojih pesmi ni dočakala. 1899&ndash;1901 je službovala na osnovni šoli v Šmartnem pri Ljubljani, dokler je niso odpustili zaradi rojstva nezakonskega otroka. S trimesečno hčerko Kristo se je odselila na Staro Goro pri Sv. Juriju ob Ščavnici in tam poučevala do upokojitve 1925xx. Pet let po upokojitvi se je preselila v Ljubljano in poslovenila priimek. 1941 se je, petinsedemdesetletna, kot članica Jugoslovanske ženske zveze vključila v OF. Na sestanek pri njej doma na Mirju je prišel tudi Boris Kidrič. S sestro sta pisali po zidovih gesla proti okupatorju; bila je najstarejša ljubljanska aktivistka. Hčer Kristo so internirali v Italijo in se je vrnila po kapitulaciji Italije septembra 1943. Partizani so jo poslali poučevat na osvobojeno ozemlje v Belo krajino. Ostarela Kristina je med vojno spet začela pesniti, in to angažirano, bojevito, na temo trpečega, a neuklonljivega ljudstva ter o hčeri izgnanki in partizanki. Pesmi je prebirala ljudem, ki ob italijanski blokadi niso smeli iz hiš. Pesem V pričakovanju je napisala tik pred osvoboditvijo maja 1945 in je izšla v slavnostni številki ''Slovenskega poročevalca''. Hčer so 1949 pod obtožbo, da je informbirojevka, za dve leti in pol internirali na Golem otoku. Političnih zapornikov so se tedaj ljudje izogibali, zvezo med matero in hčerjo je s pismom pomagal vzdrževati Fran S. Finžgar. Po zaporu je z materjo živela skrajno revno v bedni sobi, skozi katero so hodili drugi stanovalci, do leta 1959, ko je 59-letna hči umrla za rakom. Kristina Šuler se je potem preselila k sorodnikom v Moste, vendar je že čez pet mesecev umrla. Na nagrobniku na ljubljanskih Žalah (spomenik je izdelal prijatelj Tone Kralj) so vklesani njeni verzi: <poem> Stopinje moje tišje so in tišje ... Odhajam praznih rok neznano kam.</poem> Spominsko ploščo ima na rojstni hiši v Kropi in na OŠ na Stari Gori, pod njenim znamenjem se odvija pesniški natečaj za najboljšo slovensko žensko poezijo kresnice. <poem> '''V ječi''' Bila pohlevna sem in tiha, otrokom svojim sem bila ljubeča mati, o, zdaj me ni več prepoznati - preklinjam, krčim žuljave roke v pesti: "Prekleta bodi roka, ki je strel sprožila, mi sina je edinca umorila, prekleti vi, ki hčerko ste mi odpeljali, v sramoto in trpljenje jo pehali, porušili, požgali dom ste naš; ponižan, strt naj rod bo vaš!" Bila pohlevna sem in tiha, zdaj levinja sem krvoločna; da bi telo in dušo mi ubili, za mreže ste železne me vtaknili, da v ječi brez otrok naj svojih jaz poginem, brez njih ljubezni in opore naj preminem. Že bliža dan se, okupatorji krvavi, ko levinja za mrežami bo zarjovela - v svobodo zlato našo bo zdrvela, slavila z narodom njegov veliki dan. ''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 481. </poem> <poem> '''Lučka na grobu''' Lučka na grobu, drobna kresnica, svetiš v noč gozdno, v temi blestiš, padel junak je za narod, svobodo, njemu v spomin, ti lučka, goriš. Smreke zelene, gozdne ciprese v molku globokem ob grobu stoje, breze junaku pozdrav šepetajo ... z listjem jesenskim grob mu zlate. Vžigaj se, lučka, v ogenj mogočni, srca prešine plamen naj tvoj, s silo udarno po poti junaka stopajmo proti sovražniku v boj! Lučka na grobu, drobna kresnica, bodi znanilka srečnih nam dni, ko bo vstal narod, prerojen, prekaljen iz bolečine, trpljenja, krvi. ''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 483; tam še 5 njenih pesmi. </poem> <blockquote> Nikoli se nisem bala preganjanja, ki mi je pretilo. Spremljala sem drzne podvige naših mladih ljudi, ki so tvegali življenje, mučenje, ječe in taborišča in doživela čudovit preokret v slovenskem človeku — nič več ni klonil glave pod okui ukupatorjevim bičem, temveč ponosno in samozavestno stopal v borbo za pravice in svobodo svojega teptanega naroda. [...] Vsa štiri leta najhujšega trpljenja slovenskega naroda sem s trdno in neuklonljivo vero pričakovala našo zmago. Vedela sem, da ustvarjamo v skupni borbi z našo mogočno in iskreno zaveznico SZ svetlejšo bodočnost našemu in vsem narodom Jugoslavije. </blockquote> <poem> Odprl knjigo si velike svoje zgodovine, v peterokrako zvezdo so se zlile zvezde zlate, prešel je mrak, minila groza je noči, s krvjo umit pred svetom tvoj obraz blesti. Ljubezni, bratstva luč ti iz oči gori. Če kdaj še v te zažene vojni se vihar, boš dvignil močno pest na nov udar. </poem> <blockquote> '''NAŠLE SO POT NAZAJ IN NIHČE JIH VEČ NE BO ODVRNIL OD NAŠE PARTIJE.''' Pismo z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena Centralnemu komiteju KP Jugoslavije. Izmed 306 z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena iz vse Jugoslavije jih je 299 poslalo Centralnemu komiteju Komunistične partije pismo, v katerem pravijo med drugim: »Ko smo pazljivo zasledovale čedalje srditejšo in čedalje bolj breznačelno gonjo vodstev ZSSR in dežel ljudske demokracije proti naši mladi socialistični domovini, naši Partiji in vladi, smo spoznale vso pogubnost tega potu izdajstva ljudstva in Partije. Na to pot nas je večinoma zapeljala avtoriteta tistih, ki so podpisali pisma CK VKP(b) in zloglasno resolucijo Informbiroja.« Pismo ugotavlja, kakšni so nameni in cilji voditeljev ZSSR in dežel ljudske demokracije v njihovi gonji proti socialistični Jugoslaviji, kaj vse so doslej že ukrenili, da bi dosegli te namene in cilje, in kako brezplodno je vse to početje, zaključi pa se z besedami: Me, ki smo v časih tako težkih za našo Partijo in narode klonile in zapustile pravo pot, smo bolj k kakor kdaj koli občutile toploto in skrb naše Partije, ki ukazuje slehernemu v naši deželi, partija nam je še enkrat pokazala vso svojo velikodušnost, ko nam je na široko omogočila spoznati resnico, popraviti svoje napačno stališče in se zopet vrniti v vrste dobrih državljanov naše dežele, borcev za socializem. Z vsem srcem sprejemamo pomoč naše Partije in obljubljamo, da nas nihče nikoli več ne bo mogel odvrniti od poti, po kateri nas vodita naša Partija in tovariš Tito. Napele bomo vse svoje sile v graditvi socializma in borbi proti vsem tistim, ki bi skušali ovirati graditev od zunaj ali od znotraj, in obljubljamo, da kot matere nikoli ne bomo dovolile, da bi hodili naši otroci po kateri koli drugi poti, razen po tisti, po kateri nas vodi naša Partija. Naj živi močna in nezlomljiva Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. Pismo so podpisale: Slobodanka Djordjević, Vasilija Uzelac, Katica Hrušč, Ema Logar - Grbec, Kristina Šuler in še 294 tovarišic. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9K809KXX ''Ljudska pravica'' 12. 10. 1949]<ref>Pismo je verjetno podpisala hči Kristine Šuler Krista, ki je bila kot informbirojevka zaprta na Golem otoku.</ref> </blockquote> In prav do zadnjega si je želela dvojega: da bi izoblikovala še eno pesem, ki jo je nosila v srcu pet dolgih mesecev, morda najbolj bolečo pesem svojega življenja — pesem umrli edinki, in da bi doživeta knjigo svojih izbranih pesmi. -- Nekrolog Erne Musar. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQU0YA9Z ''Delo'' 13. 1. 1959] *Vlasta Felc: Toliko je dala, a odšla je praznih rok: Pesnica Kristina Šuler. ''Delo'' 19. 8. 1998. 9. *Emil Cesar: članek v ''Borcu'' * Emil Cesar: spremna beseda. ''Češnja pod oknom: Izbrane pesmi''. Ljubljana: Amalietti, 2008. 93&ndash;109. *Verena Štekar Vidic: Kristina Šuler. ''Plamen'' 1985. *Erna Mauser: Razgovor s Kristino Šulerjevo. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHWONFVP ''Ljudska pravica'' 10. 11. 1945.] ==Civilno življenje == {| |[[File:Gregorjevo v Kropi 1944.jpg|thumb|Gregorjevo v Kropi 1944]] |[[File:Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar.jpg|thumb|200 px|Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar]] |[[File:Svojci vozijo z gora svoje drage.jpg|thumb|450 px|Svojci vozijo z gora svoje drage. Foto Slavko Smolej]] |} {| |[[File:Vajenci v Kropi 1943.jpg|thumb|Vajenci v Kropi 1943]] |[[File:Pokop partizanov v Kropi 1945.jpg|thumb|Pokop partizanov v Kropi 1945]] |[[File:Lazarjeva Micka 100 let.jpg|thumb|Pričevalka Lazarjeva Micka]] |} Ad Pokop partizanov v Kropi: Pokop 5 partizanov v Kropi 1945. V krstah so Antonija Zupan (Matelova Tona, [https://www.sistory.si/ww2/A45B5738-CEA0-43EF-B799-13E76B4DA6E1 Sistory]), Leopold Mihelič ([https://www.sistory.si/ww2/6AC2A65D-34C5-43C0-8841-21107DE9CDE5 Sistory]), Alfonz Mihelič (Gašperšič, [https://www.sistory.si/ww2/08BFC094-91CC-4434-B4CB-E1EA9EE74F7E Sistory]) in še dva. Obred je vodil župnik Kljun. Fotografijo je 17. 2. 2009 muzeju podarila Barbara Ahačič, rojena Ažman. ==Vzporedni projekti== *dopolnitev gesla o Kropi na Wikipediji *vnos manjkajočih fotografij v Wikimedijino Zbirko *vris manjkajočih spomenikov na OpenStreetMap *dopolnila in popravki za padle Kroparje v Sistory ===Osebnosti iz Krope=== * [[:w:Janez Krstnik Potočnik]] (15. 6. 1749, [[:w:Kropa]] - 9. 2. 1834, [[:w:Ljubljana]]), slikar in restavrator * [[:w:Jožef Potočnik]] (1753, [[:w:Kropa]] - 1808), pravnik, cesarski dvorni svetnik * [[:w:Simon Ignac Pesjak]] (29. 7. 1778, [[:w:Kropa]] - 24. 9. 1857, [[:w:Ljubljana]]), trgovec * [[:w:Valentin Klinar]] (1840, [[:w:Kropa]] - 23. 12. 1902, [[:w:Kropa]]), trgovec, soustanovitelj in načelnik žebljarske zadruge * [[:w:Danijel Pogačnik]] (1834, [[:w:Kropa]] - 1910), ilirski pesnik * [[:w:Janez Šolar]] (27. 8. 1827, [[:w:Kropa]] - 22. 2. 1882, [[:w:Zadar]]), duhovnik, jezikoslovec, profesor in šolski nadzornik * [[:w:Jurij Varl]] (23. 4. 1827, [[:w:Kropa]] - 5. 3. 1874, [[:w:Velesovo]]), pesnik, duhovnik in pripovednik * [[:w:Ivan Zupan]] (9. 12. 1857, [[:w:Kropa]] - 4. 7. 1900, [[:w:Kamna Gorica]]), skladatelj in orglar * [[:w:Jožef Zupan]] (12. 3. 1811, [[:w:Kropa]] - 29. 8. 1866, [[:w:Kropa]]), nabožni pisatelj * [[:w:Simon Zupan]] (24. 10. 1844, [[:w:Kropa]] - 20. 10. 1925, [[:w:Ljubljana]]), nabožni pisatelj * [[:w:Rok Gašperšič]] (9. 8. 1941, [[:w:Kropa]]), direktor, lovec, pisec domoznanskih del * [[:w:Justin Ažman]] (25. 3. 1910, [[:w:Trst]] - 1991, [[:w:Kropa]]), politični in kulturni delavec * [[:w:Joža Bertoncelj]] (1901, [[:w:Kropa]] - 1976), umetnostni kovač in literat * [[:w:Anton Dermota]] (4. 6. 1910, [[:w:Kropa]] - 22. 6. 1989, [[:w:Dunaj]]), tenorist, operni pevec, koncertni pevec in pedagog * [[:w:Gašper Dermota]] (1917, [[:w:Kropa]] - 1969), operni pevec * [[:w:Leopold Dermota]] (1912, [[:w:Kropa]] - 1992), operni pevec * [[:w:Lovrenc Dermota]] (1938, [[:w:Kropa]]), direktor Mariborskih lekarn * [[:w:Rudi Finžgar]] (7. 5. 1920, [[:w:Podnart]] - 9. 7. 1995, [[:w:Kropa]]), smučarski skakalec in podjetnik * [[:w:Boštjan Gašperšič]] (1938, [[:w:Kropa]] - 1938), arhitekt, glasbenik in risar * [[:w:Branko Gašperšič]] (11. 1. 1935, [[:w:Kropa]] - 5. 7. 2006, [[:w:Jesenice]]), doktor znanosti, univerzitetni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, dekan * [[:w:Janez Gašperšič]] (4. 12. 1934, [[:w:Kropa]] - 27. 3. 2009, [[:w:Radovljica]]), graver in cizeler * [[:w:Jože Gašperšič]] (14. 3. 1896, [[:w:Kropa]] - 7. 12. 1964, [[:w:Kropa]]), gospodarstvenik, glasbenik in zgodovinar * [[:w:Marjan Gašperšič]] (15. 8. 1929, [[:w:Kropa]] - 16. 12. 2015, [[:w:Ljubljana]]), arhitekt in industrijski oblikovalec * [[:w:Zlata Obnjanovič Gašperšič]] (17. 3. 1931, [[:w:Kropa]]), glasbenica in sopranistka * [[:w:Damjan Hafner]] ([[:w:Kropa]] - 2014 [[:w:Kropa]]), direktor * [[:w:Luka Hafner]] (1859, [[:w:Kropa]] - 1935, [[:w:Kropa]]), fužinar, kovaški podjetnik, župan in soustanovitelj žebljarske zadruge * [[:w:Adam Kržišnik]] (1936, [[:w:Kropa]]), umetnostni kovač * [[:w:Kamilo Legat]] (17. 9. 1935, [[:w:Kropa]] - 1995), akademski slikar in likovni pedagog * [[:w:Dušan Petrač]] (28. 1. 1932, [[:w:Kropa]]), fizik * [[:w:Matija Pirc]] (21. 3. 1875, [[:w:Kropa]] - 24. 2. 1927, [[:w:Maribor]]), profesor, zgodovinar, geograf * [[:w:Anton Šilar]] (28. 1. 1936, [[:w:Kropa]] - 2015, [[:w:Nova Gorica]]), dramski in filmski igralec * [[:w:Kristina Šuler]] (17. 7. 1866, [[:w:Kropa]] - 25. 12. 1959, [[:w:Ljubljana]]), pesnica * [[:w:Artur Vidic]] (1922, [[:w:Kropa]] - 16. 3. 2006, [[:w:New York]]), doktor znanosti, sociolog, univerzitetni profesor na New School for Social Research, New York * [[:w:Peter Žmitek]] (28. 6. 1874, [[:w:Kropa]] - 27. 12. 1935, [[:w:Ljubljana]]), akademski slikar * [[:w:Dominik Gašperšič]] (19. 2. 1940, [[:w:Kropa]]), univerzitetni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, stomatolog * [[:w:Egidij Gašperšič]] (1. 9. 1936, [[:w:Kropa]]), pevski pedagog, skladatelj in zborovodja * [[:w:Alojz Potočnik]] (11. 6. 1951, [[:w:Kropa]]), politik * [[:w:Janez Potočnik]] (22. 3. 1958, [[:w:Kropa]]), doktor znanosti, ekonomist, politik, evropski poslanec in komisar * [[:w:Zmago Šmitek]] (1949, [[:w:Kropa]]), etnolog, kulturni antropolog, doktor znanosti, univerzitetni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskovalec * [[:w:Irma Mihelič]] (4. 10. 1984, [[:w:Kropa]]), operna pevka (izpis iz [[:w:Seznam osebnosti iz Občine Radovljica|Seznama osebnosti iz Občine Radovljica]]. DAR.) *Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdojekdo.] ==Opombe== {{sklici}} ==Predmeti== * z Vurnikove hiše odstranjena spominska plošča OF v Radovljici, posvečena aktivistu OF in partizanu Stanetu Bertonclju (1912 Ljubno &ndash; 1966 Radovljica), ki je bil nazadnje v vojni čevljarski delavnici na Brezovici pri Kropi. * v lovsko puško predelana brzostrelka Franca Gašperšiča, ki je bila njegovo orožje v partizanih in jo je pred leti podaril Kovaškemu muzeju. '''Predmeti iz mestnega arhiva''' (Kranj?, posredovala Vlasta Felc) **30) KNP 1146 puška mauser 5455 Puško je dal Jeraša Gabrijel, Kropa 4. Našel jo je zakopano nad Kropo. Zakopal jo je partizan Tone iz Primorske v začetku 1943. Tone je bil v vodu, ki je prenašal orožje izpod Storžiča na Jelovico in je padel pri Poreznu sredi 1944. **31) KNP 1147 nahrbtnik Dal ga je Strnad Janez, Kropa 36, ki je z njim odšel v partizane 25. 6. 1943 v Jeloviški bataljon. Z njim je bil tudi po Dolenjski, v Kočevskem Rogu, v SCVPB. **32) KNP 1148 sekira Našel jo je Vršnik Lojze vlogorju na Pogrošarjevi plani pri Vodiški planini, kjer je bil ustanovljen Cankarjev bat. **33) KNP 1149 --"-- žebelj velik kroparski Zabit v smreko, kjer so borci obešali meso. **34) KNP 1150 šaržer za zbrojevko brez peresa Cankarjev bataljon, Pogrošarjeva plana **35) KNP 1151 del levega čevlja --"-- **36) KNP 1152 ** [...] še predmeti z Jelovice **71) KNP 1237 pokrivač za puškino cev Najden v kuhinji bolnice II. grupe odredov v Peštini na Jelovici, ustanovljeni 24. ali 25. julija 1942. Zdravnik je bil iz Ljubljane, komandir in šef kuhinje je bil Šiško. 13., 14. in 15. avg. so Nemvci naredili hajko, bolnica s pribl. 16 ranjenci je bila pravočasno izpraznjena. ** 72) KNP 1238 xxx šaržerja za mauser puško --"-- ** 73) ?? KNP 1240 pištola Steyer, kal. 7,65 Last Vinka Hafnerja, izročila sestra Ančka iz Stražišča. Pištola ima odrgnino od gestapovske krogle. ** [...] ** 107) KNP 1389 24 italijanskih nabojev s šaržerji Našel jih je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju čevljarske delavnice na Kosovini pri Kropi, ki jo je organiziral Stane Žagar spomladi 1942. ** 108) KNP 1390 italijanska puška prelomljena Našel jo je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju komande mesta Kranj v Kroparski gori, kjer je bil od sept. 1943 do osvoboditve. ** 109) KNP 1391 emajlirana skleda --"-- ** 110) KNP 1392 šaržer za italijansko puško --"-- ** 111) KNP 1393 šaržer za lahko bredo --"-- '''Predmeti iz Gorenjskega muzeja v Kranju''' (Jana Babšek, Marija Kos): **NZV 72/1 deska za rezanje mesa deska je predelana v predal les 23x42x4,5 cm foto IMG_8086-33 rabili so jo za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu. **NZV 72/2 pokrov deske za rezanje mesa manjša deščica za zapiranje les 37x4x2 cm rabili so ga za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu. **NZV 167 škatla zarjavela okrogla škatla pločevina 28x13 cm foto: NZV_167 V njej so bili shranjeni dokumenti Okrajnega komiteja Skoj Jelovica, najdena na Malem Vrhu pri Rovtih **NZV 85 lonec ena in pollitrski rjav emajlirani lonec pločevina 20x12 cm foto IMG_8240-159 7.11.1962 Lonec iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici. **NZV 82 zajemalka modra emajlirana zajemalka pločevina 35x9 cm foto IMG_8233-150,159, IMG_8235-150 7.11.1962 Zajemalka iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici. **NZV 76 porcija ponvica ali porcija pločevina 7x21 cm foto IMG_8238-152 7.11.1962 Ponvica, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 81 ročka del ročke posode pločevina 23 cm foto IMG_8230-153, IMG_8231-153 7.11.1962 Ročka posode, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 265 steklenica steklenička za zdravilo - rjava steklo 6x3 cm foto IMG_9837-156 7.11.1962 Steklenička je bila najdena v taborišču Jelovške čete na Jelovici, kjer se je četa zadrževala v letih 1942 in 1943. **NZV 147 lonec velik lonec z žično nosilko pločevina 50x30 cm foto: NZV 147 7.11.1962 Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 145 lonec velik pločevinast lonec brez žične nosilke pločevina 50x27 cm foto IMG_8026-158 8.11.1962 Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 80 porcija nemška vojaška porcija z žičnatim ročajem pločevina 18 x 18 x 9 cm foto IMG_8233-150,159, IMG_8234-159 8.11.1962 Porcija, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 149 vedro vedro za vodo pločevina 32x28 cm foto IMG_8062-160 8.11.1962 Vedro, najdeno v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. '''Predmeti iz jeseniškega muzeja''' (Daša Čopi): **Stran 2 (T-759): Obkroževalna akcija na Jelovici. Z daljnogledom se išče sovražnika. Umringelungaktion in der Jelovica. In Scheren-Fernrohr wird der Feind gesucht. **Stran 4 (T-1498): Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj vrha v Kropo in obratno. Komisar je bil Hafner iz Jesenic. Slikano marca 1944. Na sliki so: Hinko Klinar iz Hrušice, Mirko Klinar, Jože Božič iz Jesenic, Franc Žurman iz Jesenic. **Stran 6 (T-2862): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Policijski tovorni konji. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Tragtier der Polizei. **Stran 8 (T-2863): Velika akcija na Jelovici 24. 7. 1942. Nemški vojak motorist v akciji. **Stran 10 (T-2864): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo odpeljalo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterie - Geschütz wird abtransportiert. **Stran 12 (T-2865): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo opustilo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterei Geschütz wird verlastet. **Stran 14 (T-2866): Nemška akcija na Jelovici 24.7.1942. Nakladanje pešadijskega topa na kamion. **Stran 16 (T 4449): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Oddelek policistov gre na pot. bt 3/6 1806 **Stran 18 (T 4450): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Vojak - policist opazuje okolico. Ibt 2/32 1806Stran 20 (T 4451): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kolona gre na pot. Ibt 2/34 1806 **Stran 22 (T 4452): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kurir gre s kolesom na pot. Ibt. 6/12a 1806 **Stran 24 (T 4453): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Tankovski lovec. Ibt. 6/16a 1806 **Stran 26 (T 4454): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Teški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt. 6/19a 1806. **Stran 28 (T 4455): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/20a 1806 **Stran 30 (T 4456): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Nemški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 2 / 23 aStran 32 (T 4457): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/24a 1806 **Stran 34 (T 6102): VOS-ovci v zgodnji pomladi 1944 pod Jelovico blizu vasi Selo: 1. kurir, 2. Kunčič Anton z Bleda, 3. Zupan Ivan - Nestor, 4. [prazno], 5. Erman Anton z Bleda, 6. Vovk Franc, 7. leži Rožič Mirko - Raskovec z Ribčevega laza v Bohinju. **Stran 36 (T 6501): Iz občnega zbora Zveze prostovoljcev borcev za severne meje 1918-1919 v dvorani jeseniških upokojencev dne 28.5.1977 na Jesenicah. V prvi vrsti od leve proti desni sedijo: 1. Miha Ancelj Mojstrana, 2. Krajnik Franc Dovje, 3. Jože Osvald Rateče, 4. Lovro Mlakar Jesenice, 5. Rudolf Ogrin Javornik, 6. Franc Fais Jesenice, 7. Šorli Srečko Dobrava, 8. Franc Hartman Planina, 9. Kisovec Matevž Jesenice, 10. Čop Srečko Radovljica, 11. Vrhovšek Karol Jesenice, 12. Blažič Henrik Kr. Gora. **Stran 38 (T 6528): Partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini. Dom je zgradil Okrajni odbor ZZB Kranj leta [prazno]. **Stran 40 (T 6529): Pročelje partizanskega doma na Jelovici - Vodiški planini. **Stran 42 (T 6530): Partizanski dom na Vodiški planini v osrčju gozdnega masiva Jelovice. **Stran 44 (T 6531): Pogled na partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini. '''Predmeti iz MNZ v Ljubljani''' (Monika Kokalj Kočevar) **INV 1463 Tulec je iz kurirske postaje D nad Kropo na Gorenjskem. Obstajala je od spomladi 1944 do osvoboditve. **INV 1623 Svetilka iz nekdanjega tabora VOS Kranjskega okrožja na Kroparski gori v občini Radovljica. **INV 1645 Štirje prazni medeninasti tulci s šaržerjem za angleško puško. Tabor OOF Jelovica, ki je bil za Brezovico nad Kropo od poletja 1943 do septembra istega leta. **INV 2030 Skodelica iz nekdanjega taborišča Okrajnega odbora OF Jelovica nad Brezovico pri Kropi **INV 0018 Puška - nemška, Mauser. Izkopana nad Kropo. **INV 0021 Puška - italijanska, dolga. Številka orožja na cevi: YN 6014, nad njo je napis: TERNI, za njim pa številka 16. Iz tabora Komande mesta Kranj v Kroparski gori. **INV 0069 Deli italijanske, kratke puške: cev, prednja in zadnja merilna priprava, spodnji obroč, sprožilec in dno nabojišča. Brez ostalih delov. S Kroparske gore, kjer je od sredine 1943 do osvoboditve taborila komanda mesta Kranj. **1191/3 Hrast; Kropa, nakladanje hrane za partizane na Jelovci 1944 **1394/16 Bočna - Kropa pri Kranjc Francu, kjer je bila Tiskarna **1844/26 Pred partizanskim bunkerjem nad Kropo, kjer se je zdravil narodni heroj Dežman Tone - Tonček, ki je bil ranjen v letu 1944. Sredi Pretnar Jakob iz Dobrave pri Kropi **1844/28 Čevljarska delavnica nad Kropo 1944. Stojita: Bertoncelj Mara - Cveta, Bertoncelj Stane - Stašo. Sedijo: tertji Vovk Franc, zadnji Maček **1844/36 Grupa partizanov nad žago v Kropi 1944. leta **1867/5 Gospodarski odsek Kropa 24. 7. 1944 **1959/30 Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec **1959/31 Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec ==Literatura== * Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str. * Janez Šmitek: Kovaški muzej v Kropi: Oddelek NOB (zgibanka). Kropa, 1981. * [[:c:Category:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]]. Wikimedia Commons. * Vesna Levičnik: [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/partizanska-cipka-in-rdeci-hudic-iz-titolanda-2744984/ Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda.] ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. (slike iz MNZ) * Tatjana Dožan Eržen: [https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2018/07/0238_001.pdf Lato, Smuk, Rak, Kum: V Kropi so sredi 20. stoletja izdelovali smučarsko okovje.] Gorenjski muzej. *Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kraji/Kropa%20-%20zgodovina.pdf Kropa - zgodovina.] DAR. * Vladimir Vilman: Finžgarjev stroj, ki je izdelal na stotine smuči. * Rudi Finžgar. [http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdo je kdo.] DAR (Goran Lavrenčak). * Mira Hladnik: [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope]], SB nov. 2022. * Mira Hladnik: [[Marija Debeljak]]. SB ? * Kovaški muzej v Kropi hrani tehnične risbe smučarskega okovja. *Patricija Maličev: [https://www.delo.si/sobotna-priloga/kdo-se-boji-zgodovine Kdo se boji zgodovine?] ''Delo'' 11. 7. 2026. *Verena Štekar-Vidic: ''Znameniti Kroparji: (J. K. Potočnik, J. Varl, D. Pogačnik, P. Žmitek, K. Šuler)''. Kovaški muzej Kropa, 26. april - 12. maj 1985 (zgibanka ob razstavi). *Saša Florjančič: 50 let Kovaškega muzeja. ''Vigenjc'' 2 (2002). 19&ndash;69. *Jože Dežman: Kroparski vedež inženir Janez Šmitek. ''Vigenjc'' 2 (2002). 101&ndash;15. *[https://www.youtube.com/watch?v=SyKePeRKvIY SLEDI ŽIVLJENJA Milana Vidica. st. - Pogačn'kovega Milana iz Podblice.] KICTV 20. sept. 2025. (o poteh Prešernovega bataljona po Jelovici, nekako do 28:40) *Marko Štepec (ur.): ''Pot domov''. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2015. <hr> *Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]]. *Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Objave ob projektu]]. n1ywqhst05tomfb8wv7cls8h9flaasd 86015 86013 2026-10-13T09:17:23Z Hladnikm 30 86015 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name | author = [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] | title_orig = '''Kovači v partizanih: Za NOB-prostor v Kovaškem muzeju v Kropi''' | language = slovenski | subject = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]] | genre = Načrt za NOB-sobo v Kovaškem muzeju v Kropi, v delu! |image = [[File:Kropa, Klinar house.jpg|thumb|Klinarjeva hiša]] }} <blockquote> "Zgodovina ni besedilo, ki ga popravlja lektor. Je tkivo skupnosti. Če iz njega izrežemo narodnoosvobodilni boj, ne bo izpuhtela samo pripoved o vojni. Izpuhtela bo zgodba o tem, da so ljudje v času najtemnejših stisk ter razpada sveta ter vrednot znali misliti drug na drugega. Da so nastajale bolnišnice sredi gozdov, kurirske poti, tiskarne, šole in kulturne skupine. Da skupnost ni nastala zato, ker je nekdo tako ukazal, ampak zato, ker brez nje ni bilo mogoče preživeti." (Maličev 2026)</blockquote> <blockquote> "Predstavitev Krope med prvo in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo v 20. stoletju." (Florjančič 2002: 39)</blockquote> ==Kovači smo== <poem> Kovači smo in naša sila skovala nam bo sreče ključ, in iskra svetla izpod kladiva prižgala bo svobode luč. Udarec pada za udarcem, kladiva pesem nam doni, sovrag stoletni že v prah se ruši, iz spanja ljudstvo se budi. In srečo narodu skovali s kladivom našim bomo mi, verige sužnjev, okove težke kladivo naše naj zdrobi. Mi kujemo bodočnost svetlo in svobodo za vse ljudi. "Naprej v borbo!" je naše geslo, že vas in mesto se budi. Mi kujemo enakost, bratstvo, mladini sonce, svobodo, vsi za svobodo, kruh, mir in zemljo dvignimo žuljavo roko! Kovači smo ... </poem> (''Naj pesem naša zadoni'', 1944) Ruski izvirnik revolucionarne koračnice Kovači smo ima naslov Мы кузнецы ("и дух наш молод"). Besedilo je leta 1912 napisal ruski pesnik Filip S. Škulev (1868–1930).<ref>[[:w:ru:Шкулёв, Филипп Степанович|Шкулёв, Филипп Степанович]]. Wikipedija.</ref> Komsomolci so jo razširili med delavce v besedilnih in melodijskih variantah. K nam je prišla v esperantskem prevodu. Slovenski prevod je nastal med političnimi zaporniki v kaznilnici v Sremski Mitrovici. Prevod je bil objavljen v ''Partizanskih pesmih'' 1943, str. 13, in v mnogih drugih partizanskih pesmaricah. Ruski napev so priredili skladatelji Rado Simoniti, Radovan Gobec in Slavko Mihelčič. Pela se je med jugoslovanskimi partizani na melodijo, ki je bila v začetku podobna italijanski delavski himni Bandiera rossa. Njeni verzi se najdejo tudi na kakšnem partizanskem nagrobniku.<ref>Franc Križnar: Glasba v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945. [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-6_7.pdf ''Borec'' 1979, št. 6&ndash;7.] &mdash; ''Slovensko pesništvo upora'', 2. knjiga, ''Partizanske''. Ur. Boris Paternu idr. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995, 643. &mdash; [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/7592/ Pirkovičevi.]Patizanstvo.si.</ref> ===Kovaška simbolika=== Kovač je pomembna funkcija v folklornem izročilu po svetu in pri nas. Kovač v ljudski pesmi zvabi smrt oz. hudiča v kovaški meh ali na začarani stol.<ref>Andrej Gabršček: ''Narodne pripovedke v soških planinah'', 1910: 148. &mdash; Šmitek 2004: 151.</ref> V ''Pohorskih bajkah'' Jožeta Tomažiča (1943) nastopi kovač v vlogi Kresnika, tj. osrednjega predkrščanskega božanstva, ki ga je krščanstvo nadomestilo s svetim Elijo (oz. Šembiljo < sv. Ilija) ali kar s Kristusom. Kresnik je po ljudski razlagi kovač ali učitelj kovaških veščin. Kovač ima v več mitologijah poseben družbeni položaj, njegova opravila so bila sveta. Predstava nebesnega kovača je povezana z ognjem, iskrenjem in kresanjem, pa tudi z gromom in strelo. Bogovom kuje orožje in podkuje konje in je neposredno povezan z najvišjim bogom. To vlogo je v krščanstvu prevzel Kristus, kovač pa je dobil negativne lastnosti, bil je diaboliziran in poslan v pekel (Eliade 1982: xx, Šmitek 2004: 152). Kovačnica nastopa v bajkah o pomlajenju. Človek se lahko pomladi v kovačnici ali v mlinu, tj. s pomočjo vode ali ognja, od tod magični značaj teh dveh lokacij (Šmitek 2004: 274). Zato ni čudno, da zna kovati tudi prvi med slovenskimi literarnimi junaki Martin Krpan, ki si sam skuje orožje za boj z Brdavsom. <blockquote> "Pelja ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila tudi na dvoru; zakaj taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je kladivo in nakovalo pri rokah, ako se konj izbosi ali če je kaj drugega treba, da se podstavi ali prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kladivo, ki ga je kovač vselej z obema rokama vihtel; njemu je pa v eni roki pelo, kakor bi koso klepal. "Oj tat sežgani!" pravijo vsi, ko to vidijo; še cesarju se je imenitno zdelo, da ima takega hrusta pri hiši. Krpan kuje in kuje, goni meh na vse kriplje ter naredi veliko reč, ki ni bila nobenemu orožju podobna; imela je največ enakosti z mesarico."</blockquote> V pripovedki o Krpanu ima pomembno vlogo tihotapski tovor, ki ga Krpan skriva pred cesarjem in se zlaže, da tovori "bruse pa kresilno gobo". Oboje priziva v zavest iskre, ki spet vodijo k predstavi kovaških opravil, hkrati pa tudi k predstavi upornosti (pomislimo samo na naslov Bevkove povesti o kmečkih uporih ''Iskra pod pepelom'' (1956) in slovarski zgled ''razvneti iskro upora''), tako kot beseda kres (npr. ''zanetiti kres upora''). Zaradi teh pomenskih možnosti je Levstikov Martin Krpan odločno uporniško besedilo. Naslovni junak začenja svoj upor ilegalno, prikrito, z lažjo oz. sprenevedanjem, in šele proti koncu pride na dan s svojimi zahtevami. V začetni Krpanovi laži je prikrita grožnja cesarju, saj brusi, kresilna goba in iskre nedvoumno napovedujejo, da stopnjevanje konflikta lahko pripelje do upora. Levstikov "kovač" Martin je zrasel iz dveh tradicij: po eni strani je zadolžen pri blagem svetniku sv. Martinu iz Toursa (ki je med drugim zaščitnik kovačev!), s svojo robato platjo pa spominja na predkrščanskega, karnevalskega in uporniškega predhodnika (Hladnik 2014: 250&ndash;60) in tako kaže, tako kot drugi literarni in mitični kovači, dvojno naravo, božansko in demonično. S svojo dvojno naravo Krpan kot slovenski arhtipski kovač ustreza dvema platema kovača pri Northropu Fryu (1979), demonični in apokaliptični (odrešenjski). Ker je kovaštvo v zgodovini služilo predvsem izdelavi orožja za vojno, je lik kovača povezan z demoničnimi silami, podzemljem in uničenjem. Po drugi strani pa kovaško delo predstavlja prečiščevanje sveta, plemenitenje materialne energije in odrešenje. Med Fryevimi štirimi prostorskimi arhetipi (gora, vrt, jama, peč) kovači pripadajo slednjemu, ki simbolizira ukrotitev materiala, znanost, tehnologijo, preobrazbo elementov s pomočjo ognja ter alkimistični proces prečiščevanja skozi umetnost in trpljenje. V slovenskem leposlovju kovač ni redka figura, srečamo ga v ljudskih pesmih in pravljicah (kovač na luni, Od kovača, mlinarja in hrastarja ...), zlasti v proletarski poeziji (Mi, kar nas je kovačev, Kovačeva balada, Kovač). Pomembno vlogo imajo v povestih in romanih Anton Koder: [[:s:Luteranci]] (1883), Jakob Bedenek: [[:s:Od pluga do krone]] (1891), Ivan Lah: [[:s:Kovač Peregrin|Kovač Peregrin]] (1903), Ivan Lah: [[:s:Uporniki]] (1906), Ivan Cankar: [[:s:Hlapci]], Peter Bohinjec: [[:s:Kovač in njegov sin|Kovač in njegov sin]] (1907), Silvester Košutnik: Požigalec ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQHIFL4 1910,] [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQRM5NWK 1918]), Peter Bohinjec: [[:s:Za poklicem]] (1912), Cvetko Golar: [[:s:Povest o hudem in silnem kovaču|Povest o hudem in silnem kovaču]] (1916), Vladimir Levstik: [[:s:Pravica kladiva]] (1926), Fran Milčinski: [[:s:Butalski kovač|Butalski kovač]], Fran Jaklič: [[:s:Kovač Rošel|Kovač Rošel]] (1929), Župančič, Ivan Dobravec: [[:s:Kovač (Ivan Dobravec)|Kovač]] (1935), [Anton Ingolič: Ugasla dolina, Malenšek: Kovinarji (1950)], Ciril Kosmač: Kovač in hudič. V povesti Franceta Bevka ''Gmajna'' (1933), ki je izšla pri Goriški matici, se kovač Gregor Mežon poteguje za bajtarske pravice nasproti gruntarjem: "Nato je vzel železo iz žerjavice, koval, da s je vse stresalo. Kakor da bije kmete in zemljemerce". "Njegova uporna, bojevita nrav in sirovo življenje sta ga skovala v možatega, odločnega borca za skupne pravice. O pravici je spoznal v smislu našega trdega veka: „S palico si jo je treba izklatiti." Vloga vojvode mu je všeč ("ga je upijanila, da je ošabno dvignil glavo"), v evforiji pobije nasprotnika in gre v uporu do konca: utrdi se v svoji bajti, strelja na orožnike in se obesi, da jim ne bi padel živ v roke. Bajtarji zaradi njegovega boja dosežejo svoje pravice, težje pa presodimo kovačev konec: ali je njegova žrtev v službi zmage socialne ideje (táko bi jo dojeli napredno usmerjeni) ali je kazen za voditeljski napuh (hotel je biti "kralj bajtarjev") &ndash; tako bi jo dojemali konservativno usmerjeni. Menda ni nikjer drugje ustrezneje prikazan demoničnost in brezperspektivnost kovačevega lika kot v povesti ''Požigalec'' Silvestra Košutnika (1910): <blockquote> »čemu toliko zijaš v mene, deček?" zaklical je popotni mož z osornim glasom. Imel je hud, rekli bi, divji pogled in dečka je streslo, ko je tujec vanj uprl svoje črne oči. </blockquote> <blockquote> Kovačnica je osamela, ker je nihče ni hotel v najem; bila je zaprta in meh in kladivo sta celo mirovala v nji. Vendar pa so si ljudje pripovedovali, da se včasih opolnoči vidi dim, ki se zmešan z žarečimi in krvavoblestečimi iskrami kadi iz dimnika; hudodelec baje nima miru na onem svetu in prihaja nazaj kot velik kostnjak ter kuje v kovačnici igle in dolge žreblje.</blockquote> Partizanstvo je tesno povezano s kovaštvom, saj je '''kovaštvo metafora socialnega revolta.''' Oton Župančič je leta v pesmi Kovaška (''Prvi majnik'' 1901) kovače postavil na čelo slovenskega proletariata: <poem> Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali, kovali svoja srca, kovali svoj značaj, kako zvene nam duše, bomo poslušali – zakaj? Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj srce, ki v njem bo pravi bron, da pelo bo, vabilo kot zvon, da bomo krog njega se zbrali ... Vsi: – črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj, iz plavžev gorenjskih, iz Kaple, iz Borovelj, od Nabrežine beli kamenarji, devinski opaljeni ribarji, polnagi nosači iz luke tržaške – četa, kot da kiparju ušla je izpod dleta – vi, sključeni tkalci od statev, strojarji smrdljivci, zaviti v čresla ostri duh, vi, mlinarji, ki nam meljete kruh, zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci, drvarji po šumah, šoto vozeči Ižanci, ti mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš, ti štajerski viničar, ki nam vince mediš, ti, s svincem v pljučih, z očmi gasnočimi stavec, v vrtnice mirno zroči savinjski plavec, Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolon, vsi, ki poznate otiske zapestnic-spon, tudi vi, pozorno sklonjeni naprej, brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej ... Zato bomo mi kovači kovali, trdo kovali, tenko poslušali, da ne bo med nami nepoznan, ko pride čas, ko sine dan, da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas ... </poem> Pogosto se recitira njegova pesem Žebljarska (''V zarje Vidove'', 1920), ki je nastala ob obisku pesnika v Kamni Gorici in so verze iz nje Kamnogoričani vrezali na spomenik sredi kraja: <poem> Od štirih do ene, od štirih do ene so zarje rumene, so trate zelene, od štirih do ene vodà nam kolesa, mehove nam žene, nad nakli smo sključeni; vsi, fantje, možjé in dekleta in žene, od štirih do ene že vsi smo izmučeni: vodà nam kolesa, mehove nam žene od štirih do ene, od štirih do ene. Pol treh, pol treh – spet puha nam meh! Žareči žeblji so nam v očeh, do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh. Od štirih do ene vodà nam kolesa, mehove nam žene, do osmih od treh žareči žeblji, žeblji v očeh ... Smo jih v polje sejali? Po polju naši žeblji cvetó; poglej v nebó: vanj smo jih kovali od štirih do ene, do osmih od treh, da nam bodo tudi ponoči v očeh ... Pa ondan sem pred zrcalom postal: o, kakor da sem po sebi koval! O, kakor da delam ves božji dan greh od štirih do ene, do osmih od treh! Od štirih do ene, od štirih do ene vodà nam kolesa, mehove nam žene, do osmih od treh žareči žeblji, žeblji v očeh ... </poem> {| |[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa]] |} V Kropi je na spominski plošči v avli sindikalnega doma Župančičevo posvetilo kroparski tovarni Plamen: <poem> :Plamen, ki vas ogreva, :tudi mene obseva; :vroč sem od njega in svetal, :kakor bi skupaj z vami koval. :O. Župančič "Plamenu" :1947 </poem> Ivan Cankar je leta 1910 v drami ''Hlapci'' prihodnost zaupal kovaču Kalandru z napovedjo: »Ta roka bo kovala svet.« NOB je bil naravno nadaljevanje predvojnega proletarskega uporništva, ki so ga simbolno reprezentirali prav kovači. V kako veliki meri je kovaški poklic vpet v slovensko življenje, družno z asociacijami na uporništvo, govori Kovač, ki je sedmi po pogostnosti, skupaj z izvedenimi priimki (Kovačič, Kovačevič, Kovič, Šmid, Schmid, Šmitek ...) pa se uvršča še višje. Kovač je tudi najpogostejši med priimki, ki označujejo dejavnost osebe.<ref>Drugi taki priimki so Kolar/Kolarič, Pogačar/Pogačnik, Žagar, Kuhar, Mlinar itd.</ref> '''Literatura''' *Mircea Eliade: ''Kovači i alkemičari'', 1982. *Northrop Frye: ''Anatomija kritike''. Zagreb: Naprijed, 1979. *Miran Hladnik: ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: FF, 2014. *Milko Matičetov: xxx *Jože Pogačnik: (kovaško ognjišče je pri Seliškarju in Klopčiču metafora za topljenje starega sveta in kovanje novega) *Zmago Šmitek: ''Mitološko izročilo Slovencev''. Ljubljana: Študentska založba, 2004. ==Kropa in Kamna Gorica v slovenski književnosti== *Jožef Mihelič: [[:s:Jutro v Kropi|Jutro v Kropi]], [[:s:Kroparski kapelici]] ===[[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčič]]=== [[File:Joža Lovrenčič.jpg|thumb|left|Joža Lovrenčič]] Kred, 2. 3. 1890 – Ljubljana, 11. 12. 1952. Študiral slavistiko, grščino in latinščino v Gradcu, doktoriral 1915 z disertacijo Valentin Stanič in njegova doba in sprva učil v gimnaziji, ki se je zaradi vojne preselila iz Gorice v Trst, od 1920 pa v gimnaziji v Kranju in potem v Ljubljani. Najprej je živel v Lipnici pri Kropi. Prijatelj Fran S. Finžgar ga je 16. septembra 1915 poročil na Brezjah. Po poroki je z ženo živel na Spodnji Dobravi pri Šolarjevih, po domače Justinovih. Leta 1916 se je preselil v Kranj. Od leta 1917 do 1922 je živel v Podnartu v dveh stanovanjih, pri njih sta bila tudi tašča in tast (Hanibal in Katarina Manzoni), ki sta pokopana na Dobravi. Od tod se je vozil v Ljubljano z vlako, dokler se niso preselili v Ljubljano. Družina je počitnice še naprej preživljala v Lipnici in na Dobravi (pri Lenartku na Zgornji Dobravi ali pri Vogarju v Lipnici), na Srednji Dobravi je malo pred vojno pripravil načrt za gradnjo in kupil material za lastno hišo na Mihovčevem. Glavna dela: pesniška zbirka ''Deveta dežela'' (1917); zgodovinski roman ''Publius in Hispala'' (1931), ep ''Sholar iz Trente'' (1939), mladinske povesti (''Tonca iz lonca'', 1941), pravljice in legende. Po vojni so ga zaprli in ga razlastili. Vnuk novinar [[:w:Tadej Labernik|Tadej Labernik]] je leta 2001 dosegel njegovo sodno rehabilitacijo. V vasi Češnjica se dogaja njegova kmečka povest ''Pereči ogenj: Povest izpod Jamnika'' (''Gruda'' 1926, v knjigi 1928). Po drugi svetovni vojni je objavljal večinoma zunaj slovenskih meja. Poročen je bil z Antonietto Manzoni, pranečakinjo italijanskega pisatelja [[:w:Alessandro Manzoni|Alessandra Manzonija]], in imel z njo pet otrok, med njimi tudi Nino Antonio Hedviko, ki je postala žena ameriškega jezikoslovca [[:w:Rado Lenček|Rada Lenčka]]. Njegova vnuka sta zgodovinar [[:w:Andrej Vovko|Andrej Vovko]] in rusistka [[:w:Lena Lenček|Lena Lenček]]. Čeprav se dogaja v okolici Krope, so v ''Perečem ognju'' kovači komaj omenjeni, poglavje je raje posvetil jeseniškim plavžarjem. *Joža Lovrenčič: [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']]: ''Povest izpod Jamnika'' (1928) *Joža Lovrenčič: [[:s:Tiho življenje#LEGENDA O USMILJENI MATERI MARIJI KROPARSKI|Legenda o usmiljeni materi Mariji Kroparski]] ===[[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]]=== ====Vigenjci==== {| |[[File:Mimi Malenšek, Vigenci, Glas Gorenjske 1957.jpg|thumb|Mimi Malenšek, Vigenci, Glas Gorenjske 1957]] |[[File:Mimi Malenšek, Vigenjci, 1978.jpg|thumb|Mimi Malenšek, Vigenjci, 1978]] |} Tule je povzetek romana ''Vigenjci'' do strani 45, kot ga je po kosih napravila umetna pamet. Roman ''Vigenjci'' (prvič objavljen v letih 1957/58) je obsežno družbenozgodovinsko delo slovenske pisateljice Mimi Malenšek. Zgodba je postavljena v konec 19. stoletja v Kropo, znamenito gorenjsko kovaško središče. Izraz »vigenj« pomeni kovaško delavnico oziroma odprto ognjišče, roman pa realistično prikazuje propad malih, tradicionalnih obrtnih kovačev in žebljarjev pred neustavljivim naletom industrializacije, modernih fužin in kapitalističnega načina proizvodnje. Zgodba se odpre v mrzlem, zimskem času s pokopom kroparskega kovaškega mojstra Aleša Gašperina. Njegova smrt simbolizira začetek konca za ugledno, a močno zadolženo kovaško družino. Na pogrebščini v starinski in nekoč mogočni Gašperinovi hiši se zbere številna žlahta. Med njimi sta rajnikov svak Zgonc iz Kamne gorice (oblasten, preračunljiv kovač in posestnik) ter pokojnikov svak, lokalni duhovnik gospod Filip. Po pogrebu prisotni tiho razmišljajo o tem, kako je stari Gašperin »zavozil« premoženje. Čeprav je prevzel bogato kovaško zapuščino, je zaradi slabih časov, nepodjetnosti in goljufij preprodajalcev počasi izgubljal premoženje. Trg Kropa se sooča s krizo: kupčija z žeblji stagnira, mladi kovači odhajajo v Nemčijo in Ameriko, v domačih vigenjcih pa ostajajo le še stari obrtniki. Glavno breme propadajoče obrti pade na pokojnikovo hčerko, petintridesetletno Ano Gašperin. Ana je izobražena, saj jo je oče poslal v samostansko šolo, vendar je krhka, »gosposka« in povsem neizkušena v vodenju kovaškega posla. Njen mlajši brat Aleš je še študent v Ljubljani; nima kovaških izkušenj, z očetom sta si bila skoraj tuja, zato se takoj po pogrebu vrne k študiju. Ana po očetovi smrti ugotovi, da je v hiši ostalo le nekaj drobiža. Oče je umrl brez oporoke, vse njegove poslovne skrivnosti in dolgovi pa so zaklenjeni v veliki knjigi v njegovi pisarni. V hiši živi še stari stric Miklavž, dobrodušen kovač, a nagnjen k pijančevanju, ki ni sposoben samostojno voditi posla. Prvi stisko osamljene Ane izkoristi stric Zgonc. Ponudi ji posojilo 100 goldinarjev za kritje stroškov pogreba in takoj predlaga, naj mu v najem odda spodnji, manjši Gašperinov vigenj. Delo v njem naj bi prevzel njegov najstarejši sin Dominik, ki je ravno odslužil vojaščino. Stric Miklavž temu ostro nasprotuje, saj sovraži Zgončevo grabežljivost, in opozarja, da je spodnji vigenj eden najboljših v Kropi (nekoč je v njem delalo tudi po dvajset mož). Kljub temu Ana v stiski sprejme Zgončev denar, kar deluje kot predhodna privolitev v najem. Po sedmini se Ana sama v mrazu s sanmi odpelje v Selško dolino k stricu duhovniku Filipu, da bi ga prosila za nasvet in finančno pomoč. V varnem zavetju župnišča pa jo čaka nov šok. Stric Filip ji razkrije resnično finančno stanje: na Gašperinovi hiši in zemlji je že več kot deset let vknjižen dolg mestni posojilnici v višini 7000 goldinarjev, obresti pa se še naprej kopičijo. Filip skritizira njeno prenagljeno odločitev, da odda spodnji vigenj Zgoncu za pičlih tristo goldinarjev. Pove ji, da je imel sam drugačne načrte: s fužinarjem Globočnikom (vplivnim industrialcem, ki ima najmodernejši plavž na Kranjskem) se je že dogovarjal, da bi ta vzel v najem oba Gašperinova vigenjca za pošteno najemnino. S tem denarjem bi posojilnica dobila obresti, Ana in brat pa bi imela zagotovljeno preživetje. V pogovoru med Ano in stricem Filipom se razkrijejo globlje družinske rane. Filip obtožuje pokojnega Gašperina, da je bil slab gospodar, ki je s svojo prevzetnostjo uničil življenje Anini materi. Hkrati se izve, da je stari Gašperin v preteklosti zavrnil Globočnikovo snubitev – Ana bi lahko postala bogata gospa, a je oče ponudbo trmasto zavrnil. Medtem ko želi stric Filip rešiti nečaka tako, da bi Gašperinovo posest sčasoma v celoti prepustili modernemu kapitalu (Globočniku), se v Ani prebudi ponos. Kljub temu da uradno še nima lastninske pravice (ker zapuščinska razprava še ni opravljena), se odločno upre: »Nočem, da bi naš dom prišel v tuje roke, ne v Globočnikove in ne v katere druge!« Pripravljena se je odpovedati svojemu deležu v korist brata Aleša, samo da bi hiša in kovaško ime (ki je starejše od same zgradbe) ostala v družinskih rokah. Stric Filip, presenečen nad njeno nenadno trmo in strastjo, nekoliko popusti in obljubi, da bo poskusil pri mestni posojilnici doseči odlog plačila dolga. (do strani 45) <!-- Tretje poglavje Ana po pogovoru s stricem Filipom dovoli Dominiku, da za eno leto vzame v najem spodnji Gašperinov vigenjc. Dominik se takoj loti dela in se izkaže kot zelo podjeten in praktičen človek. V zapuščeni in zanemarjeni kovačnici najprej uredi orodje in ognjišče, nato pa razmišlja, kako bi pridobil dobre delavce in naročila. Pri tem se pokaže njegova bistvena razlika od pokojnega Gašperina: Dominik je pripravljen tvegati, delati in predvsem kupčevati, saj razume, da brez naročil in trga tudi dobra kovačija ne more uspevati. V krčmi pri puklastem Blažku sliši, da je Rant svojim kovačem znižal plačilo. Takoj prepozna priložnost in ponudi delo Voltrešču, izkušenemu in močnemu kovaču. Voltrešč ponudbo sprejme, Dominik pa mu celo izplača predujem, da utrdi njun dogovor. S tem si Dominik pridobi prvega res sposobnega delavca in hkrati pokaže, da zna ravnati z ljudmi in denarjem. Miklavž je sprva nezaupljiv in užaljen, ker mu mladi Dominik ukazuje, vendar se postopoma sprijazni z njim. Ob Dominikovi podjetnosti se v njem celo prebudi ponos na kovaštvo in odloči se, da bo spet resno delal ter opustil pitje. Četrto poglavje Četrto poglavje se dogaja na pustni torek, ko je Kropa kljub revščini in težkim razmeram polna življenja. Ana pripravlja pustno pojedino, po trgu hodijo berači in maškare, v ozadju pa se kaže velika socialna razlika med nekdanjim blagostanjem Gašperinovih in sedanjim pomanjkanjem. Dominik je medtem že postal pomemben človek v hiši. Njegova podjetnost in samozavest Ani ugajata, saj se zdi, da je v Gašperinovo hišo prinesel nov način življenja. Ana ga začne gledati z vse večjo naklonjenostjo. Ob skupnem večeru se med njima pojavi tudi močna, čeprav še neizrečena privlačnost. Ana se sama pri sebi sprašuje, kaj pomenijo njegova bližina, dotik in pogled. Vrhunec poglavja je pustna zabava, na kateri pride do spopada med Kropečani in Kamnogoričani. Maškarada s slamnato nevesto je uperjena proti bogatemu Rantu, nato pa se norčevanje sprevrže v pravi pretep. Dominik se sprva zabava, toda ko njegov brat Štefan pride v nevarnost, poseže vmes in ga reši pred Rantom, ki ima v rokah nož. S tem si Dominik sicer pridobi še več sovražnikov, vendar se pokaže njegova odločnost in pripravljenost braniti svoje ljudi. Na koncu se pustno razpoloženje umiri. Ana je zadovoljna, ker je Dominik postal del njihovega življenja, hkrati pa se njena notranja vznemirjenost stopnjuje. Ko ji Dominik ob polnoči zaželi lahko noč, se začne spraševati, ali njegov pogled in dotik morda pomenita, da tudi on čuti nekaj do nje. Poglavje se tako konča z Aninim precej zmedenim spoznanjem, da se je v njej prebudilo čustvo, ki si ga skoraj ne upa priznati. 5. poglavje Dominik se vse bolj uveljavlja kot podjetnik. V Gradcu si pridobi pomembno naročilo za železniško družbo in s tem dobi priložnost, da svojo kovačijo močno razširi. Ana ga pri tem podpira, njuna medsebojna privlačnost pa preraste v ljubezensko razmerje. Hkrati Ana postaja vse bolj ljubosumna na Polono, saj se boji, da bi Dominika izgubila. 6. poglavje Dominik se z uspehom vse bolj oddaljuje od preprostega kovaškega življenja in želi postati pravi gospodar. Njegov vzpon spremljajo napetosti z drugimi kovači in z Rantom, medtem ko se Ana vse bolj zaveda, da je njena sreča odvisna od njega. V ospredje pride tudi Aleš, ki se vrne h kovaškemu delu in se zbliža z Rantovo hčerjo Marinko. 7. poglavje Ana in Dominik se poročita, vendar je njuna svatba skromna in brez pravega veselja. Ana je noseča in kmalu po poroki rodi sina Pavla. Otrok prinese v hišo veliko sreče in za nekaj časa pomiri tudi napetosti med njenimi prebivalci. Medtem Dominik dobi veliko poslovno priložnost in začne razmišljati, kako bi naročilo razdelil med več kovačev. 8. poglavje Aleš je zdaj mlad kovač in Rant ga želi poročiti s svojo hčerjo Marinko, tudi zato, da bi ga obvaroval vojaške službe. Medtem se Dominik in Aleš zaradi nasprotnih interesov znova zapletata v spore. Ko se moški odpravijo po seno, se Alešu na saneh pretrga vrv in doživi hudo nesrečo. Kljub prizadevanjem zdravnika umre. Njegova smrt močno prizadene Ano, Miklavž pa začne vse bolj odkrito sumiti, da nesreča ni bila naključna. 9. poglavje Aleš se po šolanju vrne v Kropo in napove, da bi ostal doma ter se lotil kovaštva. S tem se takoj zaostri njegov odnos z Dominikom, saj oba čutita, da sta tekmeca za položaj v Gašperinovi hiši in vigenjcih. Aleš se pri delu hitro uveljavi, ob kovaški nedelji pa se zbliža z Rantovo hčerjo Marinko. 10. poglavje Dominik po uspešni veliki dobavi še bolj verjame v svojo podjetniško prihodnost. Na kovaški nedelji pa se napetost med njim, Alešem in Miklavžem stopnjuje. Aleš se pridruži fantom, ki Dominiku iz maščevanja podžagajo veliko vodno kolo; Dominik jih zaloti in tako dobi nov razlog za sovraštvo do Aleša. 11. poglavje Po sabotaži se Dominik zaplete v spor z Alešem, ki mu ne prizna pravice do vigenjcev. Aleš in Dominik se skoraj fizično spopadeta, Ana pa se zaman trudi pomiriti oba. Dominik se nato odpravi v Gradec in si pridobi veliko novo naročilo; ko se vrne, se odloči za Ano in prvič skupaj preživita noč. 12. poglavje Ana ugotovi, da je noseča, in to pove Dominiku. Njegov odziv je precej hladen: bolj kot otrok ga skrbi delo in veliko naročilo. Kljub temu se dogovorita za poroko, Ana pa se sredi posta vda in sprejme, da bo morala svojo prihodnost povezati z njim. Na veliko noč se tiho poročita na Brezjah. 13. poglavje Po poroki se Ani začne porod, ki se zaradi prezgodnjih popadkov razvije v dolgo in težko preizkušnjo. Ob pomoči žensk vendarle rodi sina Pavla. Otrok prinese v hišo novo veselje in za nekaj časa zbliža tudi ljudi, ki so bili prej sprti. 14. poglavje Po Pavlovem rojstvu se razmere za nekaj časa umirijo. Dominik pa še naprej razmišlja predvsem o kupčiji in si prizadeva pridobiti velike posle; eno večje naročilo razdeli med manjše kovače in si s tem utrjuje položaj. Hkrati se Aleš zbliža z Marinko in Rant načrtuje njuno poroko, kar v Dominiku prebudi novo ljubosumje in predvsem strah, da bo Aleš postal njegov tekmec. 15. poglavje Dominikovo sovraštvo do Aleša se stopnjuje. Ko Aleš preživi manjšo nezgodo s padcem z lestve, Dominik razmišlja, kako bi se ga lahko znebil. Pozimi se nato moški odpravijo po seno; Dominik namenoma poškoduje vrv na Aleševih saneh. Vrv se med vožnjo pretrga, Aleš se hudo ponesreči in kljub zdravniški pomoči umre. Po Aleševi smrti Marinka v žalosti javno obtoži Ano in Dominika, da sta imela od njegove smrti korist. Miklavž sumi, da je Dominik povzročil nesrečo, vendar tega ne more dokazati. Ana pa iz Dominikovega vedenja prvič zares dojame, da je njen mož morda morilec; odločilno je, da resnice ne razkrije, predvsem zaradi otroka. 16. poglavje Po Aleševi smrti Miklavž spet zapade v obup in pijančevanje. Spomladi pride velika povodenj, ki ogrozi Kropo in predvsem vigenjce. Miklavž se kljub svoji ostarelosti in izčrpanosti prebudi v nekdanjega sposobnega mojstra: skupaj z Dominikom in drugimi kovači organizira reševanje ter zgradijo jez, ki vigenjce obvaruje pred uničenjem. Po rešitvi vigenjcev Miklavža premaga pljučnica. Pred smrtjo se zave, da je jez vzdržal in da so vigenjci spet rešeni. Ani izreče le še njeno ime, nato umre; Ana ostane sama z zavestjo, da ve strašno resnico o Dominiku, ki je ne more nikomur zaupati. Če bi moral zadnjih osem poglavij stisniti v eno samo razvojno črto: Alešev prihod → Dominikov poslovni vzpon → poroka z Ano → rojstvo Pavla → Aleševa ljubezen z Marinko → Dominikovo ljubosumje in umor → Miklavževa slutnja → povodenj in Miklavževa smrt. To je pravzaprav zelo jasen lok, v katerem se roman iz zgodbe o vzponu mladega podjetnika postopoma spremeni v zgodbo o pohlepu, krivdi in razpadu družine. --> [[File:Mimi Malenšek.jpg|thumb|left|Mimi Malenšek (1919&ndash;2012)]] *ultra kratek CV Mimi Malenšek pod sliko Rodila se je kot Mimica Konič v Dobrli vasi na Koroškem. Njena starša sta se spoznala med prvo svetovno vojno: oče je bil ranjeni avstrijski vojak iz Podbrezij, mama pa begunka. Zaradi stiske je mati trimesečno Mimi prinesla k očetu. Mimi je otroštvo preživela v Podbrezjah in matere nikoli ni spoznala, čeprav je ta poskušala navezati stike. Oče, ki je ob kmetovanju delal na Jesenicah v železarni, je dobil novo ženo, Mimi pa dva polbrata in polsestro. Za branje jo je navdušil oče. Obiskovala je gimnazijo v Kranju, dokler zaradi bolezni starih staršev ni šolanja prekinila. Napravila je trgovski tečaj in se zaposlila kot bančna uradnica pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Pri devetnajstih letih se je poročila z Rihardom Malenškom, lastnikom tovarne pohištva v Ljubljani. Rodila sta se jima dva otroka, sin Danijel in hčerka Emilia. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v NOB, s svojim ilegalnim imenom Miška je podpisovala pesmi. Po vojni so tovarno nacionalizirali, Mimi se je posvetila pisateljevanju in prevajanju in 1947 vstopila v Društvo slovenskih pisateljev. Pokopana je v Podbrezjah, kjer so ji v parku znamenitih krajanov postavili doprsni kip. Je najplodnejša slovenska pisateljica. Prvo povest Pesem polja je napisala pri šestnajstih letih za časopis zavarovalnice, kjer je delala, ''Naša moč''. Sprva je objavljala pod psevdonimom Mimica Zagorska in pod dekliškim priimkom. V žanru zgodovinskega romana je po številu romanov in njihovem obsegu prvakinja. Lotevala se je vsem zgodovinskim temam: usodi Karantancev po Samovi smrti (''Bratstvo'', 1957), pokristjanjevanju (''Črtomir in Bogomila'', 1959), marčni revoluciji (''Marčni veter99, 1988), keltskemu Noriškemu kraljestvu konec 2. stoletja (''Noriška rapsodija'', 1968). V generacijskem romanu ''Minuta molka'' (1965) je predstavila pretrese, ki so jih med intelektualci prinesle prva svetovna vojna, boji za Koroško in Maribor, gospodarske krize pred drugo vojno, okupacija, partizanstvo in osvoboditev. ''Vigenjci'' (1957/58, v knjigi 1978) predstavljajo industrializacijo kovaške obrti v Kropi (prehod iz majhnih kovaških ognjišč (vigenjcev) v industrijske plavže in obrate) in propad obrtnikov konec 19. stoletja, nadaljevanje so ''Skobci nad dolino'' (1985). S tovarniškimi temami se ukvarjajo ''Purgarji'' (1987) in ''Sinovi predmestja'' (1938). Mimi Malenšek je za svoje zgodovinske romane natančno preštudirala zgodovinske vir. Za svoje železarske in kovaške romane je pregledala arhivsko gradivo in krajevno kroniko Krope, Cehovska pravila, zapise o kovaških cehih, pravilih dela v vigenjcih in cesarskih patentih za izkoriščanje rudnikov in fužin, poslovne knjige in dolžnostne registre. V romanih mrgoli kovaških terminov. Upoštevala je ustno izročilo in pričevanja domačinov. *zanimivi citati <blockquote> Ko so pokopali kroparskega kovača Aleša Gašperina, so se pogrebci začeli naglo razhajati, ker je čez pokopališče vel strupeno mrzel veter. Še preden je grobar pokril krsto z zmrzlo prstjo, so stali ob grobu samo še sorodniki in bližnji sosedje, ki so pričakovali, da bodo povabljeni na pogrebščino. Pokojnikov svak, gospod Filip, ki je skupaj z domačim župnikom pokopaval, si je v zakristiji naglo slekel črni mašni plašč in se vrnil na pokopališče. Stopil je k nečakinji Ani, ki se je opirala na mlajšega brata študenta Aleša in neutolažljivo jokala, ji položil roko na ramo, pogledal po ljudeh in s prehlajenim glasom rekel: „Ana, čas bi bil, da bi šli. Mraz je." (Mimi Malenšek: začetek romana ''Vigenjci'', 1957) [...] Kovači se komaj še držijo. Prejšnje čase so prodajali na vse strani, zdaj pa ni nobenih kupcev več na spregled. Človek bi kar obupal! Kovaški pomočniki zapuščajo Kropo in odhajajo po svetu. Vleče jih v nemške kraje in v Ameriko, vigenci pa ostajajo prazni in še v polpraznih vigencih ni dela. Kaj le bo iz tega? — Bogati fužinar Špan je pil in vzdihoval, mojstra Hetor in Majdnik sta mu pritrjevala, drugi pa so vljudno prikimavali.</blockquote> ====Skobci nad dolino==== {| |[[File:Mimi Malenšek, Skobci nad dolino.jpg|thumb|Mimi Malenšek, Skobci nad dolino]] |[[:w:Slika:Skobci nad dolino.jpg]] |} *povzetek dogajanja <!-- Z veseljem — in hvala za tolažbo! 🙂 Tokrat sem šel še malo bolj na kratko. Skobci nad dolino imajo 15 poglavij; nadaljevanje lepo pokaže, kako se zgodba o Dominikovem vzponu iz Vigenjcev postopoma spremeni v zgodbo o njegovem notranjem in družinskem propadu. 1. poglavje Dominik je na vrhuncu svoje moči in premoženja, vendar že čuti, da se časi spreminjajo. Tovarniška proizvodnja vse bolj ogroža kroparsko kovaštvo, zato se pojavi zamisel o delniški družbi. Dominik ji ne zaupa, predvsem zato, ker sluti, da bi v njej glavno besedo dobila Rant in Hetori. 2. poglavje Dominik se vse bolj zaveda, da je pri odločanju sam, saj mu Ana in Pavel ne pomagata tako, kot bi želel. Pavel je že predstavnik nove generacije: zanima ga šola, gledališče in drugačno življenje, česar oče ne razume. Med očetom in sinom se zato začne tiha napetost. 3. poglavje Pavel in Vida nastopata v šolski igri in njuna medsebojna naklonjenost postaja vse očitnejša. Pavel Vido ljubi, ona pa se boji, da je ne bo znal braniti pred Dominikom. V ozadju se nadaljuje boj kroparskih kovačev za oblikovanje nove družbe. 4. poglavje Na ustanovnem sestanku se pokaže, da želita Rant in Hetori z delniško družbo predvsem utrditi svojo moč. Dominik zavrača njune pogoje in ostaja zunaj. Hkrati sinu pove, da bo moral prevzeti več odgovornosti in pomagati pri njegovem boju za obstanek kovačije. 5. poglavje Dominik se vse bolj zaveda, da njegov poslovni svet ni več tako varen kot nekoč. Ob tem se razkrije tudi njegova moralna brezobzirnost: izkoristi mlado Marjeto, ki rodi njegovega otroka. Dekletu izplača denar in ji kupi hišo, vendar s tem ne more prikriti sramote in bolečine, ki jo je povzročil Ani. 6. poglavje Dominik dobi veliko poslovno priložnost za dobavo ladijskih žebljev, vendar so pogoji za plačilo zelo neugodni. Ob velikem naročilu spozna, da se kovaštvo vse težje prebija skozi konkurenco tovarn. Poslovni uspeh, ki mu je bil nekoč samoumeven, postaja vse bolj negotov. 7. poglavje Dominik poskuša svojo prihodnost zavarovati s Pavlovo poroko s Helo Herderjevo. V tem vidi predvsem poslovno povezavo med Zgončevimi in Herderjevimi. Pavel pa do Hele ne čuti tistega, kar pričakuje oče, in se vse bolj upira njegovim načrtom. 8. poglavje Pavel dokončno pove, da se s Helo ne bo poročil: ona si ne želi življenja v Kropi. Dominik je razočaran, saj se mu sesuje velik načrt za prihodnost. Obenem se vse bolj zapleta položaj delniške družbe, ki se začne spopadati z izgubami in notranjimi nasprotji. 9. poglavje Ana se vedno bolj zaveda, da je njeno navidezno urejeno življenje zgrajeno na molku in strahu. Še vedno jo preganja sum, da je Dominik povzročil Aleševo smrt. Hkrati dozori njena odločitev, da mora Pavel živeti po svoje in si izbrati ženo po lastni volji. 10. poglavje V ospredje stopi Tonček, Dominikov nezakonski sin, ki odrašča v revščini in ve, kdo je njegov pravi oče. Kontrast med njim in Pavlom pokaže posledice Dominikovega ravnanja: eden od sinov odrašča kot bogati Gašperinov dedič, drugi pa kot otrok, ki mu je vstop v očetovo hišo prepovedan. 11. poglavje Delniška družba zaide v resne finančne težave. Hetori in Rant se zaradi izgub hudo spreta, Hetori pa Rantu predloži obračune, ki razkrijejo njegove obveznosti in izgube. Rant je v popolnem obupu; še istega večera ga najdejo mrtvega v pisarni. 12. poglavje Rantova smrt spremeni razmerje moči v Kropi in Dominik za trenutek misli, da se je znebil velikega tekmeca. Toda doma se njegov spor s Pavlom in Ano stopnjuje. Ana končno pomaga Pavlu in Vidi, da zapustita hišo in začneta svoje življenje. 13. poglavje Pavel se želi osamosvojiti kot kovač. France Grošelj med manjšimi kovači začne organizirati Kovaško zadrugo, ki naj bi bila drugačna od Rantove in Hetorijeve delniške družbe. Pavel se ji pridruži, kar Dominika prizadene kot izdaja in ga dokončno postavi proti sinu. 14. poglavje Dominik se zaradi Pavlove odločitve zlomi. V hudem prepiru z Ano prvič skoraj odkrito govori o tem, da bi Pavlu lahko storil kaj hudega. Ana mu v obupu zabrusi, da »nikogar več ne boš ubil«, s čimer razkrije, da ves čas ve za Aleševo smrt. Dominik nato odide s puško v gozd in poskuša narediti samomor. 15. poglavje Dominika najdejo hudo ranjenega in ga rešijo. Po dolgem okrevanju se spremeni: postane mirnejši, prijaznejši in se približa Pavlu ter Kovaški zadrugi. Ana mu končno odpusti, čeprav ne pozabi njegove krivde. Nekaj let pozneje Dominik umre v spodnjem vigenjcu, kjer je nekoč začel svojo pot. Če celotno povest skrčim v eno razvojno črto: Dominikov vrh → prihod novega časa → Pavlova ljubezen z Vido → propad delniške družbe → Rantova smrt → Pavlova osamosvojitev → Kovaška zadruga → Dominikov zlom → sprava z Ano → smrt v vigenjcu. In prav lep je zadnji obrat: v Vigenjcih Dominik postane gospodar vigenjcev, v Skobcih nad dolino pa se mora nazadnje naučiti, da jih ne more imeti samo zase. Ko to končno dojame, je že star in bolan, vendar je prav takrat prvič zares sposoben človeškega odnosa do drugih. S tem pa sva, kot kaže, res prišla do konca. 🙂 --> *ilustrativen citat ali dva *sliki knjižnih ovitkov romanov, še bolje kar izvod obeh romanov *posnetek prvega nadaljevanja Vigencev v časopisu *Mimi Malenšek: [[:s:Vigenjci|Vigenjci]] (1957/1958, v knjigi 1978). *Mimi Malenšek: [https://slov.si/doc/malensek_skobci.pdf ''Skobci nad dolino'']. Ljubljana: Kmečki glas, 1985. *Mimi Malenšek: V starodavnih časih. ''Tovarniški vestnik Kranjske industrijske družbe'' 1937&ndash;39. ==Partizanska Kropa== V partizanih je bilo 142 Kroparjev, od tega 13 žensk. 19 starejših mobilizirancev so januarja 1945 takoj odpustili, deset pa jih je tedaj dezertiralo. Padlo je 27 borcev (od tega 4 ženske), temu številu je treba prišteti deset pogrešanih.<ref>[https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Frančišek Gartnar,] [https://www.sistory.si/ww2/DA598AAC-D83D-47FD-8359-1986C9DAF964 Andrej Kranjc,] [ Cvetko Resman,] [ Janez Eržen,] [Franc Blaznik,] Janez Cerar, Matija Gartner, Jože Legat, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik.</ref> Nemci so ujeli in internirali 24 borcev. Sedem so jih 1942 iz Begunj izpustili, tri ženske (Jera Bergant, Rozala Pogačnik, Francka Staroverski) pa so bile tam zaprte več mesecev. Pozneje so ujetnike pošiljali v taborišča (1943 Rudolf Berce, Anton Jelovčan, Leon Petrač, Marijan Praprotnik, France Šolar, Jože Zupan in Viktor Žaberl; Slavko Ažman, Franc Praprotnik, Jakob Resman, Janez Zupan, Katarina Zupan, 1945 Alojz Gašperšič in Valentin Prezelj). Internirano je bilo šest aktivistov (Janez Zupan, Cene Škriba, Justino Ažman, Lojze Justin, Filip Legat in Tone Gašperin); štirje so v internaciji umrli (Škriba, Justin, Gašperin), eden (Zupan) pa je bil ustreljen kot talec. Vseh padlih talcev iz Krope je bilo pet: dva so ustrelili v Begunjah 1942, po enega pa v Moravčah, Šenčurju in Zagrebu.<ref>Janez Zupan (L) 1. 3. 1942 v Begunjah, Jože Resman (B) 11. 4. 1942 v Begunjah, Janez Lazar (M) 8. 1. 1944 v Moravčah, Lenart Zupan (č) 24. 1. 1944 v Šenčurju, Slavko Pregelj v Zagrebu).</ref> Pet je bilo civilnih žrtev (France Jerala 30. 10. 1944 v Kropi, po nesreči 12-letni [https://www.sistory.si/ww2/CB4FAFF6-FC77-4346-92D9-2A7506651D96 Gregor Pirc] 1944 v Kropi, Božidar Gašperšič 15. 1. 1945 na Dunaju, Olga Smrekar 4. 5. 1945 v Radovljici, devetletni [https://www.sistory.si/ww2/85BE5A9A-5C0B-4AAE-B854-A95CB49F4FEC Adi Dakol] z ročno granato 15. 6. 1945), dva sta padla v nemški vojski (Miha Bertoncelj in Valentin Kavčič), pet so jih likvidirali partizani (Janez Gašperšič [https://www.sistory.si/ww2/383886E9-0CF0-42E0-B926-8A5562CF11D6 Sistory],<ref>V seznamu pri Šmitku narobe France Gašperšič.</ref> župnik [[:w:Franc Kanduč|France Kanduč]],<ref>Po Šmitku so ga izselili Nemci, po Wikipediji se je iz Krope v Grahovo v Ljubljanski pokrajini preselil sam. [https://www.sistory.si/ww2/30C7621A-039E-43CB-8EEF-710A6D4F82EC Sistory.]</ref> dezerter [https://www.sistory.si/ww2/A2DAE85C-DDE0-4449-9DE8-B14E2542D69A Tone Kržišnik,] [https://www.sistory.si/ww2/ACBF0587-F69F-4F45-B44B-1182B9BDED76 Jakob Legat]<ref>Po sklepu vojaškega sodišča.</ref> in dezerter k domobrancem [https://www.sistory.si/ww2/1367F6BD-A8F7-4A02-B13D-7146E02F4E3E Aleš Smrekar]).<ref>Mogoče bi morali k petim likvidiranim prišteti še petokolonaša [https://www.sistory.si/ww2/177B446E-91DB-4C9E-8FC7-B9BFAA282156 Gabrijela Zupana] iz Lesc, ki je bil po rodu Kropar (''Po poti spominov'', 139).</ref> Med okoli 600 prebivalcev Krope jih je nasilne smrti med vojno umrlo 58 (9,6 %), od tega večina (51 oz. 88 %) od okupatorjeve roke oz. na partizanski strani. Kropa je bila med vojno izrazito partizanski kraj. *grafikon vlog v drugi svetovni vojni ===Spominska soba NOB v Kovaškem muzeju=== "Ob urejanju odkupljenih prostorov za nove razstavne zbirke je Kovaški muzej 1978 dopolnil svoj srednjeročni program z razširitvijo prikaza življenja ljudi pod Jelovico do povojnega obdobja (prikaz razvoja tovarne Plamen do leta 1952 oz. do uvedbe samoupravljanja), kar je pomenilo tudi vključitev prikaza narodnoosvobodilnega gibanja v Kropi. Kovaški muzej je nalogo sprejel, saj je pričakoval razširitev razstavnih prostorov na še preostali del drugega nadstropja Klinarjeve hiše. Leta 1979 sta bila izdelana okvirna koncepta postavitve etnološke sobe (avtor mag. Zmago Šmitek) in zbirke NOB (avtor Janez Šmitek). Postavitev obeh zbirk je postala prioriteta v delovnem programu Kovaškega muzeja. Zbirko NOB v Kovaškem muzeju je Janez Šmitek zasnoval sicer lokalno, a v povezavi s svetovnimi političnimi dogodki. Izhajal je iz kartografske predstavitve Krope in njene širše okolice (območje med Kranjem in Bledom, Jelovica), ki jo je dopolnjeval koledar pomembnih dogodkov na obravnavanem območju med leti 1941 in 1945. Za orientacijo je v koledar vključil tudi širše politično dogajanje. Kroparsko kroniko NOB je zajel v naslednjih sklopih: okupacija in upor (ustanovitev Cankarjevega bataljona) predstavitev partizanskih enot, ki so soustvarjale zgodovino NOB na tem območju (Cankarjev bataljon, Gorenjski odred, Prešernova brigada), razvoj ljudske oblasti (rajon Jelovica) in partizanska vojaška uprava (Gorenjsko vojno območje in komanda mest), kurirska postaja G 12, partizansko gospodarstvo (gospodarske komisije, čevljarska, krojaška, žebljarska, smučarska delavnica, partizanske tiskarne). Razstavo je dopolnjevalo obsežno slikovno gradivo padlih udeležencev NOB iz Krope in okolice ter nekaj primerkov orožja, ki ga je zbrala krajevna organizacija Zveze borcev Kropa. Razstavno gradivo je likovno oblikoval Miloš Magolič. Razstava je bila odprta 23. 4. 1981 kot stalna muzejska postavitev v enem prostoru v zgornjem nadstropju Klinarjeve hiše. Leta 1993 jo je nadomestila nova stalna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. Predstavitev Krope med prvo in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo v 20. stoletju." (Florjančič 2002: 39) "Partizanska Kropa je združevalna oznaka za končno dejstvo, da je bila velika večina Kroparjev ali borcev partizanskih enot ali aktivnih sodelavcev partizanskega gibanja, obenem pa je bila Kropa s svojo okolico pomembno ozemlje s številnimi partizanskimi ustanovami. Večinsko opredelitev Kroparjev za partizansko gibanje ilustrirajo številna dejstva, npr. da je bilo “iz predvojne osemčlanske telovadne vrste Fantovskega odseka v Kropi šest partizanov, dva od njih sta padla." (Dežman 2002: 103) "V začetku druge svetovne vojne [je ostalo] za nabor iz 11 letnikov samo 70 fantov. Od teh 70 jih je šlo v partizane 52 (še 8 jih je prišlo iz nemške vojske), v nemško vojsko jih je šlo 12, od teh jih je 8 prešlo k partizanom. Padlo jih je skupno 28, od teh 25 v partizanih, 2 v nemški vojski in 1 kot civilna žrtev bombnega napada.” (str. 27) Prav tako kot ni uspela mobilizacija v nemško vojsko, ni uspela domobranska mobilizacija, za katero so zbrali v raciji v Kropi 17. novembra 1943 okoli 20 moških, vendar so se ti uprli vstopu v domobranstvo." (Šmitek 1985: 40; Dežman 2002: 104) ====Panoji na razstavi 1981==== # Okupacija in upor (slike: Stane Žagar, Žagarjeva družina na Dobravi, Vodiška planina pred vojno, Mošenjska planina pred vojno in po požigu 13. 1. 1942, spomeniki začetku upora, ustanovitvi Jelovške čete in Cankarjevega bataljona) # Cankarjev bataljon (7. pano levo: 18 padlih borcev, 6. pano: 12 padlih borcev) # Gorenjski odred (3 pano desno: slike nemškega plakata 10 ustreljenih talcev v Lipnici, spomenik talcem v Lipnici, Lipniška planina, Selška planina, Štab Gorenjskega odreda maja 1943 # Prešernova brigada # Razvoj ljudske oblasti (slike: Stana Potočnik, OF Jelovica, Okrajni odbor OF na Pečeh, OF Gorenjska 1944, Rajonski odbor OF v karavli Svoboda na Pečeh, Okrajni odbor OF Kranj Jelovica) # Vojaška uprava (Gorenjsko vojno področje): slike 3. pano levo: slike učnega uspeha partijske šole, oskrbe partizanov, gospodarske komisije, rajonskega odbora OF v karavli na Pečeh, okrajnega odbora OF Kranj, pokrajinskega odreda OF Gorenjske, bunker pod hlodi # Kurirska postaja G-12 # Partizansko gospodarstvo: Gospodarske komisije, Čevljarska delavnica, Krojaška delavnica, Žebljarska delavnica, Smučarska delavnica, Partizanske tiskarne (slike čevljarske, krojaške delavnice, gospodarske komisije gorenjskega okrožja, sestanka gorenjskih aktivistov 1944, zemljevid Krope itd. # Krajevne organizacije: KP in OF, Slovenska protifašistična ženska zveza, Mladinska organizacija SKOJ in ZMS, Pionirski odred Jelovica, Partizanska šola (slike: borke Prešernove brigade, sestava 2. grupe odredov, Spomenik požganemu Jamniku, goreči Turjak, smučarske tekme v Cerknem 1945) ==Partizanska obeležja v Kropi== {| |[[File:Partizanski spomenik nad Vodiško planino.jpg|thumb|Ustanovitev Cankarjevega bataljona nad Vodiško planino]] |[[File:Ustanovitev Jelovske cete.jpg|thumb|Ustanovitev Jelovške čete na Vodicah]] |[[File:Spomeniki na Jelovici 01.jpg|thumb|Partizanski dom na Vodiški planini]] |} {| |[[File:Spominska soba na Vodiški planini 01.jpg|thumb|Spominska soba na Vodiški planini]] |[[File:Spominska soba na Vodiški planini 02.jpg|thumb|Spominska soba na Vodiški planini]] |[[File:Spominska soba na Vodiški planini 03.jpg|thumb|Spominska soba na Vodiški planini]] |} {| |[[File:Dusan Pogacnik.jpg|thumb|Dušan Pogačnik - Črt]] |[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|Blaž Ažman]] |[[File:Kroparski spomeniki 04.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Milan Gašperšič]] |} {| |[[File:Spomenik Lipnica pri Kropi.jpg|thumb|Spomenik talcem v Lipnici]] |[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Plošča partizanski pesnici Kristini Šuler]] |[[File:Ciril Osterman.jpg|thumb|Spomenik Antonu Jelovčanu in Cirilu Ostermanu na Zidani skali nad Kropo]] |} {| |[[File:Kroparski spomeniki 01.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli iz tovarne Plamen]] |[[File:Kroparski spomeniki 02.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kovači, Kropa]] |[[File:Kroparski spomeniki 03.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Janez Arh]] |} {| |[[File:Kroparski spomeniki 05.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kurirji]] |[[File:Kroparski spomeniki 06.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Kurirska postaja G-12, Kropa]] |[[File:Napis na osrednjem spomeniku NOB v Kropi.jpg|thumb|Napis na [https://partizanstvo.si/media/partisanmemorial/11/T2518_F19915_11.jpg osrednjem spomeniku NOB v Kropi] ]] |} {| |[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevo posvetilo Plamenu v avli sindikalnega doma v Kropi leta 1947]] |[[File:Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si.jpg|thumb|500 px|Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si (interaktivni zemljevid vsebuje povezave na opis spomenikov)]] |} Prav na kroparskem teritoriju stoji 15 obeležij, prgišče pa jih stoji tik za mejo KS: pet jih spada pod sosednjo Kamno Gorico, sedem jih je na podbliški strani meje, tri na dobravski strani meje, kar pa spomenikov na Jelovici spada pod Bohinjsko Bistrico, so že precej stran od kroparske meje. Kroparske spomenike povezuje s tistimi na Jelovici [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/8038/ vodiška partizanska obhodnica.] Ena infotabla vodiških obhodnic s spomeniki se nahaja v kotlu pri Slovenski peči, druga pa na pročelju planinskega doma na Vodicah. Kroparsko področje ni bilo prostor večjih vojaških akcij, bilo pa je pomembno partizansko zatočišče, zlasti jeloviški gozdovi nad Kropo. Tu so delovali kurirji in oskrbovalne enote, ki so jih ogrožale zasede in patrulje domobrancev iz okoliških postojank v Kamni Gorici, Kranju, Škofji Loki, na Brezjah. Večinoma gre za spomenike žrtvam. Manjši del obeležij je '''posvečen pomembnim zgodovinskim trenutkom'''. Vsi ti so na Vodicah. Na Gradišču je obeležena [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4/ ustanovitev Jelovške čete] 29. julija 1941, teden dni pozneje, 5. avgusta (to je tudi radovljiški občinski praznik), je bil na Pogrošarjevi planini pod pod Črnim vrhom nad Vodiško planino [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/704/ ustanovljen Cankarjev bataljon.] Spominski objekt je tudi sam [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1679/ planinski dom s spominsko sobo, z reliefom Iveta Šubica in s spominsko ploščo gradnji doma po vojni.] V to vrsto obeležij spada tudi plošča kurirski postaji pri Slovenski peči. '''Obeležja padlim'''. Pri infotabli pri Slovenski peči je poleg plošče kurirski postaji G-12 [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/107/ plošča trem padlim,] med njimi je bil Kropar kurir Jože Megušar. V Sistory ga najdemo pod [https://www.sistory.si/ww2/0439F192-5BEA-4C4C-B38C-858D7972EB0C Jože'''f''' M'''a'''gušar,] ki pa naj bi ne padel 1. 8., ampak 25. 8. Ubili so ga domobranci, tj. Gorenjska samozaščita v Kroparski grapi. Ni mogoče na pamet reči, kateri podatek je pravilen, kateri pa napačen, napake najdemo tako na vklesanih napisih kot v matičnih knjigah in drugih virih, pogosto so se zmotili tudi svojci, ki so sporočali podatke. Unikatno je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/18/ obeležje Blažu Ažmanu:] bronasti medaljon je vzidan v skalo v strmem bregu nad Slovensko pečjo. 20-letnega [https://www.sistory.si/ww2/61890DE1-8602-41D1-AC61-FC815DC8BC54 Blaža Ažmana] (Sistory) iz Jelovške čete so ubili Nemci 13. 8. 1942 v Dražgoški gori (po drugih podatkih pa 11. ali 12. 8. 1942 pri Mošenjski planini). 20 let je bil ob smrti star tudi Dušan Pogačnik – Črt, Valentinov z Dobrave, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/475/ spomenik za 2. ovinkom] ceste iz Krope na Jamnik. Študiral je za učitelja, ubili so ga Nemci iz zasede na Ciganskem nad Kropo 29. 12. 1943, ko se je vračal s kurirske postaje (Šmitek 1985: 35). Bil je skojevec, kader narodnega heroja Staneta Žagarja in kurir VOS. Iz nedavno najdenega pisma sorodnika (za kopijo hvala amaterskemu zgodovinarju Goranu Lavrenčaku iz Radovljice) bi lahko sklepali, da so ga partizani nameravali poslati na šolanje v Moskvo ("Dušan je baje tudi že na vzhodu, toda verjetno malo višje od tebe."). 22 let je bil ob smrti star Milan (Bogumil) Gašperšič, umetni kovač iz Krope, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/42/ spomenik na Barigli.] Ubili so ga 20. 3. 1945 domobranci oz. Gorenjska samozaščita. Na isti dan kot Gašperšič sta padla še [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/27/ Anton Jelovčan in Ciril Osterman na Kroparski gori,] pokončali so ju iz zasede domobranci, ki so sodelovali v nemški spomladanski hajki tik pred osvoboditvijo. Nad župnijsko cerkvijo svetega Lenarta je onstran pokopališkega zidu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/25/ spomenik 20-letnemu kurirju Janezu Arhu,] ki je padel v domobransko zasedo 4. novembra 1944. Doma je bil iz Srednje vasi v Bohinju in je tam tudi pokopan. Na križišču za Kropo v Lipnici je pri mostu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/3619/ spomenik 10 talcem] ki so jih postrelili 19. aprila 1943. Pripeljali so jih iz begunjskih zaporov, doma so bili iz različnih krajev. Do večera so morali ležati na križišču, nato so jih pokopali na vrtu graščine v Begunjah v skupni grob. Šlo je za nemško maščevanje, ker so partizani Selške čete ubili dva nemška orožnika, ki sta bila v spremstvu transporta kinoaparature – v Kropi so namreč nameravali predvajati nemške propagandne filme. V akciji je bila uničena kinoaparatura, nemško orožje pa so zaplenili. Sredi Krope je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/11/ osrednji spomenik žrtvam NOB,] z verzi Mateja Bora: <poem> Ne jokaj mama nihče ni mrtev ki pal v temi je sončnim dnevom žrtev. </poem> Na fasadi kovačije UKO je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1944/ plošča osmim padlim kovačem,] na fasadi Plamena nasproti gostilne pri Jarmu pa [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/2271/ 50 padlim kovačem;] predhodna plošča iz leta 1955 je govorila o 40 padlih. Na pokopališču pri cerkvi sv. Lenarta je '''[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/6291/ več družinskih nagrobnikov,]''' na katerih piše, da v njih leže žrtve NOB: Janko Leš (po Sistory Janez Leš, padel na Javorovici 16. 3. 1944), Alfonz Gašperšič (v Sistory Alfonz Mihelič, s priimkom po materi, padel 11. 10. 1943 na Črnem vrhu, po Šmitku dan prej v Leskovici pod Črnim vrhom). Leopold Mihelič je bil ranjen na Dolenjskem, umrl je 12. 9. 1943 v Kočevskem Rogu, Andrej Kranjc je bil junija 1943 pogrešan na Žirovskem vrhu. V Sistory še nisem utegnil najti njunih podatkov. Simon Venko (v Sistory Simeon Jožef Vrenko!, ubili so ga ustaši v Sarajevu), Benjamin Venko (prav: Vrenko, padel v Srednjem pri Mariboru, ne pa na Primorskem, kot piše na grobu). Kroparsko partizanstvo je izvrstno dokumentirano (po datumih in ljudeh in lokacijah) v knjigi Janeza Šmitka ''Kroparska kronika NOB'' (1985), kroparski spomeniki pa v radovljiškem zborniku ''Po poti spominov'' Alojza Kosa (1990). ==Mesta umiranja== *interaktivni zemljevid z označenimi kraji smrti med drugo svetovno vojno in povezavami na Sistory (domačini in drugi, partizani in kolaboranti, v Kropi + drugod po svetu) '''Padli leta 1942''' {| |[[File:Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942]] |[[File:Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942]] |[[File:Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942]] |[[File:Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942]] |[[File:Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942]] |[[File:Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942]] |[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942]] |} '''Padli leta 1943''' {| |[[File:Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943]] |[[File:Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943]] |[[File:Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943]] |[[File:Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943]] |[[File:Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943]] |[[File:Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943]] |[[File:Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943]] |} '''Padli leta 1944''' {| |[[File:Padli Kroparji Janko Leš 1918-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janko Leš 1918-1944]] |[[File:Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944]] |[[File:Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944]] |[[File:Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944]] |[[File:Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944]] |[[File:Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944]] |[[File:Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944]] |[[File:Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944]] |} '''Padli leta 1945''' {| |[[File:Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945]] |[[File:Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945]] |[[File:Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945]] |[[File:Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945]] |[[File:Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945 [https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Sistory: Frančišek,] pogrešan pri Škofji Loki]] |[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945]] |[[File:Padli Kroparji Konrad Eržen 1912-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji: Konrad Eržen 1912-1945]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945]] |Matija Gartner 1912-1945 [https://www.sistory.si/ww2/DC4093DC-8FB5-4488-94E5-D3EFB4FA0355 Sistory:] padel na Poreznu 24. 3. 1945 |} ==Vzporedna partizanska država== {| |[[File:Janko Berce, kurir G 12.jpg|thumb|Janko Berce, kurir G 12]] |[[File:Simon Mihelič, kurir na postaji G 12.jpg|thumb|Simon Mihelič, kurir na postaji G 12]] |[[File:Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko.jpg|thumb|Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko]] |} {| |[[File:Okrajni odbor OF Kranj Jelovica.jpg|thumb|Okrajni odbor OF Kranj Jelovica]] |[[File:OF v karavli Svoboda na Pečeh.jpg|thumb|Člani OF v karavli Svoboda na Pečeh]] |[[File:OF Gorenjska 1944.jpg|thumb|OF Gorenjska 1944]] |} {| |[[File:Krojaška delavnica v Kroparski gori.jpg|thumb|Krojaška delavnica v Kroparski gori]] |[[File:Partizanska delavnica na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska krojaška delavnica na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]] |[[File:Čevljarska delavnica Mačkovina.jpg|thumb|Čevljarska delavnica Mačkovina]] |} {| |[[File:Partizanska ambulanta na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska ambulanta na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]] |[[File:Gospodarska komisija kranjskega okrožja.jpg|thumb|Gospodarska komisija kranjskega okrožja]] |} {| |[[File:Borke Prešernove brigade.jpg|thumb|Borke Prešernove brigade]] |[[File:Štab Gorenjskega vojnega področja 1945.jpg|thumb|Štab Gorenjskega vojnega področja 1945]] |[[File:Štab Gorenjskega odreda maj 1943.jpg|thumb|Štab Gorenjskega odreda maj 1943]] |} {| |[[File:Okrajni odbor OF na Pečeh.jpg|thumb|Okrajni odbor OF na Pečeh]] |[[File:Gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Gospodarska komisija Jelovica]] |[[File:Štab komande mesta Kranj.jpg|thumb|Štab komande mesta Kranj]] |} {| |[[File:Okrajna gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Okrajna gospodarska komisija Jelovica]] |[[File:Rajonski odbor OF Jelovica.jpg|thumb|Rajonski odbor OF Jelovica]] |[[File:Prvi dnevi osvoboditve.jpg|thumb|Prvi dnevi osvoboditve]] |} {| |[[File:Prevoz hrane partizanom nad Kropo.jpg|thumb|Prevoz hrane partizanom nad Kropo]] |[[File:Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944.jpg|thumb|Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944]] |[[File:Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944.jpg|thumb|Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944]] |} {| |[[File:Smučarske tekme v Cerknem 1945.jpg|thumb|Smučarske tekme v Cerknem 1945]] |[[File:Kropa 1943.jpg|thumb|Kropa 1943]] |} ===Dokumenti in plakati=== {| |[[File:Delavci Oberkranja mislite na Kroppo.jpg|thumb|Delavci Oberkranja mislite na Kroppo]] |[[File:Plakat za talce na Lancovem.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev na Lancovem 17. 10. 1941]] |[[File:Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici 19. 4. 1943]] |} {| |[[File:Gesla za letake OF 92.jpg|thumb|Gesla za letake OF: slovansko bratstvo, zahodni zavezniki, ruski junaki, z Rdečo armado na Berlin]] |[[File:Gesla za letake OF.jpg|thumb|Gesla za letake OF]] |[[File:Živela rdeča armada.jpg|thumb|Živela Rdeča armada, rešiteljica človeštva pred fašističnim nasiljem]] |} {| |[[File:Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943.jpg|thumb|Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943]] |[[File:Poziv za mobilizacijo 1943.jpg|thumb|Poziv za mobilizacijo 1943]] |[[File:Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945.jpg|thumb|Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945]] |} ==Časovni trak== *kronologija vojnih dogodkov v Kropi Jelovški bataljon je v noči od 25. na 26. junij 1943 izvedel v Kropi splošno mobilizacijo, nato pa je še v naslednji noči pobral nekaj zamudnikov. S sodelovar,jem rajonskega odbora OF Jelovica je pripravil spisek obveznikov in naborne komisije po dva partizana so šlo od hiše do hiše. Zborno mesto je bilo na trgu, ki je bil med vso vojno založen z veliko skladovnico hlodov. Ko so se zbirali, so prepevali narodne in partizanske pesmi in proti jutru, ko se je danilo, je odšla dolga kolona na Jelovico. Skupno je tiste dni odšlo iz Krope okoli 40 mož, fantov in deklet: Jože Ažman, Ivan Ažman, Slavko Ažman, Tone Berce, Rudolf Berce, Franc Blaznik, Janez Cerar, Jože Ciglarič, Boris čavs, Gašper Dermota, Janez Eržen, Ivan Finžgar, Milan Gašperšič, Janez Hudolin, Jožko Kokalj, Jože Kovač, Andrej Kranjc, Tone Kržišnik, Jože Legat, Janko Leš, Jože Megušar, Jože Mihelič, Andrej Mohorič, Jože Petrač, Franc Pintar, Franc Praprotnik, Kristina Resman, Janez Strnad, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik, Janez Šmitek, Vinko šolar, Jakob Štalc, Janez Tekavec, Janez Zupan, Drago Zupan, ignac Zupan, Katarina Zupan, Viktor Žaberl. Vstop v partizane so na planini Kocjanerica pri Vodicah proslavili s šampanjcem iz Magušarjeve kleti; to je bilo prvo pokanje, ki so ga slišali novi partizani. Taborišče bataljona je bilo na robu Jelovice, nekje nad Taležem. V taboru je vladala popolna tišina. Ker novinci niso imeli šotorov ali šotorskih kril, so vzeli s seboj od doma navadne rjuhe; po dve rjuhi so sešili skupaj in napeli v obliki šotora. Rjuhe so zakrili z zelenjem, da niso bile vidne iz zraka. Izvidniško letalo je vsak dan preletavalo Jelovico tik nad taboriščem. Jože Ažman je imel s seboj veliko povoščeno platno; ko so ga napeli, je bilo pod njim prostora za osem ljudi, zato so temu šotoru rekli »hauptkvartir«. Tisti prvi poletni dnevi so bili precej deževni, vsak dan je dež nekoliko zalil Jelovico, šotori iz rjuh pa niso dobro držali. Debele kaplje so prebijale platno in kmalu je bilo tudi znotraj vse vlažno. To sta posebno čutila Andrej in Jožko, ki sta imela s seboj namesto navadnih odej debele »kovtre«, da ju ne bi zeblo. Za menažo je bila največkrat močno zab3ljena mineštra iz rdeče nemške moke; ker niso bili vajeni zabeljene hrane, je marsikdo imel nekaj časa hitro prebavo. Vsak dan so posamezne skupine odhajale v dolino na preskrbovalne akcije, drugi so imeli politične ure in vojaške vaje. Mnogo novincev do takrat še ni ,ime,lo puške v rokah, ves bataljon pa j,e bil pri tolikih novincih zelo slabo oborožen. čez nekaj dni je bi la partizanska zaprisega, nato pa so okoli 3. julija pripravili večji del bataljona za pohod na Dolenjsko po orožje. Tam da je dosti orožja, »samo Italijanom ga je treba pobrati«. Vsak udeleženec pohoda je dobil za popotnico velik kos bohinjskega sira in kos govejega mees. Krenili so po Jelovici proti Ratitovcu, za Pašnim vrhom skozi Prtovč, na Jesenovcu čez Selško Soro, čez Martinj vrh in črni kal ter se mimo Blegoša spustili proti Poljanski dolini. Pod Gorenjo Žetino so v gozdu predanili in čakali zvezo. Kurirji pa so prinesli vest, da je zveza pretrgana zaradi nemškega napada v preteki i noči. Takrat so se štirje kroparski fantje izmuznili iz taborišča in pobegnili proti Železnikom. Ali je zmagal odpor proti partizanstvu ali samo strah pred Dolenjsko? Ko je vodstvo pohoda ugotovilo pobeg, so poslali za ubežniki patrolo. Prvi trije so že dospeli v Železnike in se javili Nemcem, Toneta Kržišnika pa je patrola ujela in prignala nazaj v taborišče. Sestavili so naglo vojaško sodišče iz starih partizanov in vsi so glasovali za smrt. Izdaja pohoda je namreč postavila v nevarnost življenja okoli sto mladih partizanov. Likvidacija je bila izvršena takoj blizu taborišča. Pod mučnim vtisom zaradi pobega in smrti se je kolona po isti poti vrnila na Jelovico. Dne 10. julija pa se Je ves bataljon ponovno odpravil na pohod čez Jelovico in Prtovč in po dnevnem počitku pod Ratitovem je zjutraj 12. julija 1943 prispel v Davčo na ustanovitev Prešernove brigade. (''Kroparska kronika'', 28, 29) ==Kroparski uporniki== '''Portreti in zgodbe''' ===Blaž Ažman, partizan samo en dan === {| |[[File:Blaž Ažman.jpg|thumb|Blaž Ažman (1922-1942)]] |[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|350 px|Grob s spominsko ploščo Blažu Ažmanu v Kotlu nad Kropo]] |} Blaž Ažman (* 28. 2. 1922 v Kropi) je bil ob začetku vojne star 19 let. Njegov oče Anton, tesarski mojster, je bil invalid iz prve svetovne vojne. Po osnovni šoli se je Blaž šel učit za strojnega ključavničarja v tovarno žebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi in v industrijski kovinarski šoli opravil izpit za pomočnika. Okupator je kroparsko mladino skušal pridobiti za svoje načrte, ta pa se je iz njegove šole norčevala. Deutsche Wehrmacht so izgovarjali kot »dojče vermut«, Blaž Ažman pa je namesto komande »Still-gestand« 'mirno' poveljeval »štingl-štangl«. Nemško pesem »Singend wollen wir marschieren in die neue Zeit« 'Pojoč bomo korakali v novi čas' so peli po svoje: »Hinder honder mi drvimo v ta nori svet«. Blaž se je pod vplivom napredne šole Staneta Žagarja na Dobravi priključil skojevcem. V noči od 10. na 11. avgust so partizani Selške čete Gorenjskega odreda na Vodiški planini izvedli preskrbovalno akcijo v Kropi. Obiskali so nekaj trgovin in trafiko Blaževe matere Pavle Ažman. Akcijo sta vodila Vinko Hafner in Stane Kersnik, ki sta povedla v partizane še nekaj kroparske mladine, med njimi tudi brata Blaža in Jožeta Ažmana. Ko so se vzpenjali na Jelovico proti Jamniku, so že zaslišali v Kropi nemške kamione, ki so naznanjali začetek avgustovske ofenzive proti enotam 1. in 2. grupe odredov na področju vse Jelovice. Naslednji dan so napadli partizane pri kosilu v taborišču pri Mošenjski planini. Partizanski tabor se je premaknil na Jelenov vrh pri Mošenjski planini. Dne 13. avgusta<ref>Kot dan smrti je v virih najti tudi 11. 8. in 12. 8.</ref> sta pri preboju čete na Dražgoški gori oz. za Jamniško goro padla Blaž Ažman in Franc Pogačnik, šest novincev pa so Nemci ujeli, med njimi Blaževega brata Jožeta, jih odpeljali skozi Kropo v Begunje in kot mladoletne in prisilno mobilizirane čez en teden spustili domov. Mirko Ambrožič je povedal, kako je ob njem padel Blaž. Njegova skupina štirih borcev je sedela na ozki polici v navpični steni. Pod seboj je opazovala Nemce in nekaj oklopnjakov, s katerimi so prišli pod Dražgoško goro. Nenadoma se je s strani priplazil Nemec in z brzostrelko pokosil Blaža. Partizani so se spustili navzdol po steni in se rešili.<ref>Janez Lušina - Mali: Deveti september pred 40. leti na Jelovici. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4PIUXBBX ''Glas'' 5. 11. 1982.] </ref> Brat Jože ga je pozneje z mesta smrti prinesel čez celo Jelovico pod Špik v Kroparski gori in ga pokopal pod skalni spodmol. V skalo nad grobom mu je po vojni kroparska ZB vzidala neobičajno, okroglo spominsko ploščo, ki so jo iz bronovine vlili v železarni na Jesenicah.<ref>''Po poti spominov'', 125.</ref> ===Partizan športnik [[:w:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]] === {| |[[File:Rudi Finžgar 1945.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1945]] |[[File:Rudi Finžgar 1950.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1950]] |} Rudi Finžgar (1920--1995) se je v Kropi v očetovi delavnici izučil za mizarja in šolanje nadaljeval na obrtni šoli. 1936 se je ob ogledu tekme na Bloudkovi velikanki v Planici odločil za skakalni šport. Leta 1940 je dobil dovoljenje za prvi skok na velikanki, skočil je 84 m, kar je bilo tisti dan celo najdlje od slovenskih skakalcev. Čeprav mlad in neizkušen, je leta 1941 na zadnji predvojni skakalni tekmi skočil slovenski rekord s 95 m, kot prvi slovenski skakalec je tudi preletel 100 m, toda pri 101 m je podrsal ob pristanku. Med vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder je pobegnil. Septembra 1943 je odšel v Prešernovo brigado, in sicer v varnostno obveščevalno službo na Jelovico. V mizarski delavnici v Cerknem je ustanovil izdelovalnico smuči, ki je med vojno izdelala več sto parov smuči. Na osvobojenem ozemlju v Cerknem je 1945 organiziral prve partizanske smučarske tekme, ki so obsegale patruljni tek, veleslalom in smučarske skoke Partizanske smučine Cerkno 1945 in zmagal v smučarskih skokih. To je bilo prvo vojaško športno tekmovanje te vrste v okupirani Evropi. Za nagrado je prejel brzostrelko in diplomo, ki sta danes razstavljeni v Cerkljanskem muzeju. Marca 1945 je bil med zadnjo nemško ofenzivo med borci, obkoljenimi na Poreznu, a mu je uspelo preživeti. Leta 1945 je ustanovil podjetje Elan, za katerega je stroje, kupljene v Ameriki, prispeval njegov oče, in postal njegov prvi direktor. Rudijev oče Rudolf, ki je bil po poklicu mizar, je odšel v New York k teti Mary Willer leta 1922 in se 1928 vrnil toliko bogatejši, da je kupil hišo v Kropi in opremil mizarsko delavnico. Kombinirani mizarski stroj, s katerim so izdelali na stotine smuči, sank, telovadnega orodja, čolnov itd., so v Tehniškem muzeju v Bistri obnovili in je razstavljen v tovarni Elan. Leta 1947 je na poletih v Planici ponovno popravil državni rekord na 102 m, tri leta kasneje pa še na 114 m. V naslednjih letih je skakalnica v Oberstdorfu omogočala rekordne daljave, Finžgar je dvakrat doskočil pri 117 m, pri 127 m pa se mu ni uspelo obdržani na nogah. 117 m je ostal slovenski rekord kar devet let vse do rekordov Jožeta Šlibarja. Zaradi svojega rdečega usnjenega kombinezona, v katerem je nastopal, so mu Nemci nadeli vzdevek ''Der Rote Teufel aus Titoland'' – rdeči hudič iz Titove dežele. *V filmu o partizanskih skokih v Cerknem. * [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNXDM07 Rudi Finžar, 1. ''Gorenjski glas'' 4. 3. 1972.] '''Peter Colnar: Rudi Finžgar.''' O Rudiju Finžgarju ne moremo govoriti kot o »nekdanjem planiškem junaku«. Bil je prvi Jugoslovan, ki je na smučeh preskočil 100-metrsko znamko in je zato ostal planiški junak tudi danes, ko pričakujemo prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Planici ter bo to vedno tudi ostal. Rudi se je rodil leta 1920 kot drugi sin mizarskemu mojstru Rudolfu Finžgarju. Z bratom Ivanom in sestro Ano je preživljal svoje otroštvo v žebljarski Kropi. Srečal se je s trdim življenjem, ki je bilo izpolnjeno z delom. Prav to življenje dalo osnove njegovi osebnosti. So mu ta drobna vsakodnevna doživetja krepila telo in značaj? Nedvomno. »Ko sem bil star 5 let, sem si odrezal prve drsne plohe, kakršnimi smo se otroci »puščali« po klancih v okolici Krope. Na te deščice smo pribili jermen, tako da so bile podobne coklam. Seveda se nam še sanjalo ni, da morajo biti smuči ukrivljene ... « (''Obiski'' Draga Ulage) Otroci so si pomagali na najrazličnejše načine. Drsenje po snegu je bilo v Kropi prava tradicija. Otroci so občudovali drsenje hlodov, ki so jih spuščali z Jamnika na žago v Kropo. Ob tem so si izmišljali nove in nove načine za svoje »smučanje«. »Sanke so imeli le gosposki ljudje. Na cokle, ki smo jih imeli tudi pozimi za v šolo, smo pribili po dve železni paličici — 'šinci'. Šlo je kot 'tajfel', ko smo se peljali v šolo! To je bila naša prva šola drsanja.« Otroci v Kropi so se delili na različne skupine. Vsaka je imela svojega »kolovodjo«. V teh skupinah so doraščali Blaž Ažman, Filip Kavčič, Janez Zupan, inž. Janez Šmitek, Tone Šmitek, Ivan Kordež in drugi. »Spominjam se, da je bil kolovodja moje skupine Tone Ažman. Naloga kolovodij je bila, da so si izmišljali nove in nove igre. Nekoč je bilo moderno, da smo hodili s hoduljami, drugič, da smo tekmovali, kdo bo prej prignal s palico kolo okoli Krope, včasih smo spuščali papirnate aviončke ...« Poletje so preživljali otroci ob tolmunu v Lipnici, kjer se stekata Kroparščica in Kamnišca. V njem so stale tri skale, kamor so se razvrščali otroci po svojem znanju plavanja. »Pri prvi skali so bili plavalci, pri drugi takšni, ki so znali narediti dva zamaha na vodi, pri tretji pa smo bili navadni cucki. Kopanje, pečenje krompirja in lovljenje rib nas je zaposlovalo skozi poletje. Spominjam se, kako sem potegnil izpod skale goža, ki je držal v gobcu ribo. Ribo sem potegnil gožu iz gobca, potem pa smo jo spekli in pojedli.« Otroci so si Kropo razdelili. Delili so jo na zgornjo, srednjo in spodnjo, tako kot so jo ločili mostovi. Razen tega so jo razdelili še na dva dela, kot jo je ločil potoček. »Med seboj smo bili sicer prijatelji, vendar so bili med otroci na dan Janeza Nepomuka že kar sovražni tabori. Imeli smo vsak svoj spomenik, ki smo ga čuvali, da ga ne bodo sosedje podrli. Naša hiša je bila na meji med spodnjim in srednjim delom Krope. Imeli smo stalno stražo, ki je pazila na nasprotnike. Če so se približali, se je vnela prava vojna s šopi zvezanih šib ...« Voda je delila kroparske otroke na leve in desne. Tako deljeni so hodili nabirat gobe, bili so skupaj pri smučanju in imeli vsak svojo drčo. Če se je približal sosed, so mu takoj svetovali: »Pojdi na svoj konec ...« To otroško rivalstvo se je zadržalo nekako do 14. leta starosti. Kasneje so se fantje pomešali in enotno nastopali v novih podvigih. »S petnajstimi leti sem postal tajnik in kasneje načelnik fantovskega odseka pri takratnem Orlu. Vse do vojne se mi še sanjalo ni, zakaj se delijo na Orle in Sokole. Za nas je bil to šport in temu smo se že od mladih nog predajali z vsem srcem. Pozimi smo se smučali, poleti igrali odbojko, telovadili ali gojili lahko atletiko ...« Znana je bila kroparska vrsta dvanajstih fantov, ki je nastopala na proslavah v najrazličnejših krajih. Redno so vadili, imeli pa so tudi predavanja, kjer so jim voditelji društva razlagali o obnašanju, o odnosih do deklet in podobnem. Razen tistega o dekletih jim takrat ni dosti ostalo v ušesih. »Obiskoval nas je Drago Ulaga in nas učil prvih zamahov kravla. Še sedaj se spominjam, kako nam je dopovedoval, kako pomembno je gledati pod vodo. Potem nas je peljal v večjo sobo, ki smo ji rekli telovadnica, in nam kazal najrazličnejše lahkoatletske elemente ...« Priljubljena točka kroparskih fantov na nastopih je bil »levji skok«. Prvi je pokleknil na vse štiri, drugi je skočil čezenj in se postavil ob prvega. Tako so nadaljevali vse do dvanajstega. Zadnji je ponavadi skakal Rudi. Ker je imel že takrat dober odriv, je v splošno zadovoljstvo lepo zaplaval čez vseh enajst teles svojih kolegov. Tako so potekala mlada leta poznejšega planiškega junaka. Igrice v najmlajših letih in resnejše športno udejstvovanje kasneje. V Kropi ni bilo toliko ravnine, da bi lahko igrali nogomet, zato so fantje odvozili zemljo, da so si postavili igrišče za odbojko in telovadišče. Prav tako so več let gradili telovadnico. Finžgar se je srečal s športom že v rani mladosti in mu je kasneje posvetil velik del svojega časa. »Odprto telovadišče, kjer smo imeli med drugim tudi kroge, je bilo ograjeno. Prvi športni podvih vsakega mladega Kroparja je bil, da je preplezal to ograjo. Potem se je stvar kar stopnjevala. Sledilo je igranje v mivki pod krogi, kasneje plezanje po drogu. Višek je bil, če je kdo dosegel kroge in se nanje slovesno obesil. Če so nas opazili starejši fantje, smo pa še tekli, da nas niso nabili. Otroci smo na igrišču vse razmetali pa tudi pokvarili, zato so nas preganjali. Jože Bertoncelj, znani umetni kovač, je bil strah in trepet nas otročajev.« Kroparski otroci so se smučali na smrekovih deščicah, coklah ali pa na sodovih deskah. Na smučanje so nosili tudi kladivo in žeblje, da so si lahko »smučke« takoj popravili, če se je jermen odtrgal. Imeli so več majhnih sneženih skakalnic. »Spominjam se, kako sem nekoč na eni skočil z deščicami na nogah. Ker se, razumljivo, niso ukrivile, sem zarezal v sneg in odrezal mostiček. Še sedaj se spominjam, kako so me starejši zmerjali ...« »Zvedel sem, da delajo smuči iz jesenovega lesa. Neki kmet iz Ovsiš pri Podnartu — 'Primožek' so mu rekli — mi je obljubil, da mi bo dal jesenovo desko. Takoj drugi dan sem odšel iz Krope po snegu in mrazu na Ovsiše. 'Primožek' mi je dal 9 metrov dolgo desko, ki sem jo 13-letni fantič nesel nazaj po snegu 9 kilometrov daleč v Kropo. Mislil sem, da nesem boga ...« Doma sta z bratom desko razžagala, jo zakrivila okoli letve, sedlar iz Lipnice pa je naredil jermena. Tako je imel Rudi, prvi od vrstnikov, prave smuči. Skakali so štiri do pet metrov daleč. Tedaj so izvedeli, da so zgradili na Ovsišah pravo skakalnico, na kateri »menda skačejo tudi 12 metrov daleč«. »Neko nedeljo so me vzeli starejši fantje s seboj na Ovsiše. Spominjam se, kako sem občudoval skakalnico. Mizo za skakalnico so naredili iz gnojnega koša, čez katerega so položili stara vrata. Tudi sam sem s svojimi novimi smučmi nekajkrat skočil. Klobuk sem pritisnil globoko na glavo in pristal pri osmih metrih. To je bil moj novi osebni rekord ...« Fantje pa ne bi bili fantje, če ne bi šli zvečer na Ovsišah še malo v gostilno. Malo so popili in ponoči se je Rudi vrnil z njimi v Kropo. »Takoj me je vzela v roke mama. Pošteno me je nabila, ker zvečer nisem šel k večerni maši. To me ne bi posebno prizadelo, če ne bi vzela na koncu še sekire in mi razsekala smuči. To je bila najhujša kazen ...« Tako je ostal mali Rudi spet brez smuči, ki so bile njegov ponos, vendar pa je že vedel, kako se jih naredi. Kmalu si je naredil nove, boljše, ki pa so bile še vedno zelo malo podobne pravim. »Na Ovsišah sem še večkrat skakal. Tam sem prvič videl tudi Albina Novšaka. Ta je imel že nekaj pravega stila. Imel je širše smuči z 'grabenčki' ...« Mladi Kroparji so imeli vedno najrazličnejša tekmovanja. Kmetje so dajali za nagrade škatle s piškoti in dodali še kakšne nogavice. Iz tega obdobja sta ostala Finžgarju najbolj v spominu Ciril in Metod Vovk s Češnjice. Začel je spoznavati širši krog ljudi. Do takrat je bil zaverovan v »kroparsko luknjo«. Vsak mlad človek, vsak otrok ima svojega idola. Za kroparske fantiče je bil to Filip Legat, kasnejši umetni kovač. Imel je prave lakirane smuči z okovjem, s katerimi je delal imenitne telemarke. »To je bil smučar-samotar. Od nas je bil kakih deset let starejši in smo si ga upali gledati le od daleč. Ko je odšel domov, smo ga posnemali ...« Leta 1936 so Orli zgradili skakalnico na Stočji pri Kropi. Pravzaprav so jo gradili vsi, vendar so bili Orli pobudniki, pa tudi na njihovem svetu je bila. »Spominjam se, da je veliko delal Cvetko Magušar, ki pa je bil navdušen Sokol. Pomagali so tudi Zupanovi in Kokaljevi. Neko soboto smo imeli preizkušnjo.« Naslednji dan so se zbrali skakalci iz vsega okoliša, vendar skakalnice ni bilo več. Čez noč jo je nekdo podrl. »Političnih bojev nisem mogel nikoli razumeti, tekmovalci smo se vedno razumeli med seboj. Po tem škandalu so govorili, da so jo požgali Orli, ker so tudi Sokoli vabili skakalce na tekmovanje ... Za politična razpotja sem prvič izvedel nekoč na železniški postaji na Otočah, ko so nas Sokoli zmerjali s 'čuki'. Fantom je bilo predvsem do športa ... Prvič smo merili dolžine skokov v Kropi na skakalnici, ki je stala med Šolarjevo gostilno in Balantom. Skočil sem 3 metre. Leta 1929 smo zgradili v Polju novo skakalnico, kjer sem preskočil 6 metrov. Naslednja skakalnica je bila na Natovem robu na Stočju. Bila je zelo strma, z meter visoko mizo. Kljub temu da je na njej vsak padel, sem skakal na njej po 12 metrov ...« Rudi Finžgar je skakal in skakal. Vsak daljši skok, pa četudi le za en meter, mu je povzročal nepopisno veselje. *P. Colnar: Rudi Finžgar, 1-2. ''Glas'' [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3JCMAZF9 4. 3. 1972] in [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GKXUJRF 8. 3. 1975.] *Vesna Levičnik: Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda. ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. ===Partizan Mirko Šušteršič in njegov oče dachavski interniranec === {| |[[File:Mirko Šušteršič.jpg|thumb|150 px|Mirko Šušteršič starejši]] |[[File:Mirko Šušteršič s kolesom v Tivoliju.jpg|thumb|Mirko Šušteršič mlajši s kolesom v Tivoliju, ob njem Kajuh]] |[[File:Spomeniki na Jelovici 10.jpg|thumb|Mirko Šušteršič in Sava Osredkar, obeležje pri Mošenjski planini]] |} Mirko Šušteršič, oče (1891&ndash;1984) in sin (1922&ndash;1942), sta bila iz kroparske kovaške rodbine, njun oče oz. ded je bil 1891 kroparski župan, oskrbnik Thurnovih posestev v Radovljici in zakupnik lovišč. Inž. Mirko Šušteršič starejši je na Dunaju doštudiral na agronomski fakulteti in po prvi svetovni vojni nastopil službo v državni agrarni direkciji, bil je tudi upravitelj državnih posestev in lovišč. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v taborišču Dachau, po njej pa vodja služb na ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani, predavatelj predmeta lovstvo na gozdarski fakulteti, urednik revije ''Lovec'' itd. Mirko Šušteršič mlajši se je rodil v Zmajevcu v Baranji, kjer je takrat služboval njegov oče. Po gimnaziji se je leta 1941 vpisal na metalurško fakulteto v Ljubljani. Menda je zelo lepo risal, tako kot njegov oče. Že kot dijak je vstopil v SKOJ in po Hitlerjevem napadu vodil študente prostovoljce na Dolenjsko, da bi se vključili v jugoslovansko vojsko. Po kapitulaciji je v Ljubljani v trojkah razoroževale posamezne italijanske vojake, izvajal sabotaže in se s partizani na Krimu udeleževal vojaških akcij. Prijateljeval je s Karlom Destovnikom - Kajuhom. 12. februarja 1942 so ga doma aretirali italijanski policisti, vendar mu je uspelo pobegniti. 9. maja 1942 je odšel iz Ljubljane v partizane na Gorenjsko, kjer se je vključil v prvo Selško četo drugega bataljona 1. grupe odredov in postal politdelegat voda, 7. julija pa politkomisar čete. Njegovo ilegalno ime je bilo France Logar. 9. septembra 1942 je bil ranjen v [[:w:Spopad na Lipniški planini|spopadu na Lipniški planini]]. Zavlekel se je pod Jelen vrh pri Mošenjski planini in tam izkrvavel skupaj s soborcem Savo Osredkarjem, ali pa so ju prav tam potolkli Nemci. Na mestu smrti so na pobudo Šušteršičevih leta 1947 odkrili leseno obeležje v obliki znamenja. Šele leta 2000 so na obeležje dodali ploščo z imenom soborca Osredkarja, čigar identiteta se je razkrila šele tedaj. Posmrtne ostanke Save Osredkarja so 1949?? prekopali v grobišče padlih partizanov v Radovljici, skoraj gotovo so ob tej priložnosti tja prekopali tudi Mirka Šušteršiča. Ker pa dokumenta o prekopu ni (svojci so ga želeli prekopati v družinski grob), na nagrobnih kamnih na grobišču, kamor so šele leta 2026 vklesali imena poznanih pokopanih, njegovega imena ni. Iz očetovega zapisa bi lahko domnevali, da sin še vedno leži na Jelovici: <blockquote> "Četrt stoletja se izteka, odkar sem se poslovil od jerebov na Brezovi rebri. Koj na to so se zgrnile nad Slovenijo strahote okupacije, internacije in moritve. Šele pet let zatem sem zopet vzel v roko piščalke in šušljo, ki me spremljajo že več ko 40 let. Toda tedanji učenec na jerebe, moj sin Mirko, me ni več spremljal in ne pomagal. Leta 1942, 9. septembra, je kot partizan padel na Jelovici pri Mošenjski planini, ko je zopet cvetela ajda in so peli jerebi. In sedaj borcu za svobodo pojo tam večno uspavanko.« ([https://clan.lovska-zveza.si/revija/Lovec-1966-11.pdf ''Lovec'' 48/11 (1966).] 339.)</blockquote> *Janko Mrovlje: Poveljniški kader prve Selške čete, po ohranjenih pismenih virih te enote, po pričevanju tedanjih borcev čete: Francem Bičkom, Mirkom Ambrožičem in Janezom Lušino *Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 114-115. *[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi679309/ SB] ===Dachavski interniranec Justin Ažman=== {| |[[File:Justin Ažman.jpg|thumb|Justin Ažman v 30. letih]] |} Justin Ažman (1910–1994) je v koncentracijsko taborišče Dachau prišel 8. marca 1942 in tu nato preživel več kot tri leta. Najhuje mu je bilo leta 1942, ko še niso bili dovoljeni paketi od doma, in konec leta 1944, ko se je znašel med t. i. nerazporejenimi in mu je grozil transport v drugo taborišče. Bil je eden tistih internirancev, ki mu je v taborišču uspelo vzpostaviti široko mrežo poznanstev in se vključiti v različne oblike medsebojne pomoči. Kolikor je zmogel, je moči namenjal osebnemu napredku, veliko je bral in se izpopolnjeval v znanju tujih jezikov. Z zanimanjem je spremljal zametke in razvoj kulturnega življenja v taborišču in za slovenske taboriščne prireditve pesnil Dahavske balade – kuplete z vsebinami iz taboriščnega življenja in aktualnega političnega dogajanja. Justin Ažman je bil rojen leta 1910 v Trstu, mladost je preživel v Kropi. Pred drugo svetovno vojno je opravljal več uradniških služb, nazadnje je bil zaposlen v Kovinarski zadrugi Plamen v Kropi. Na pobudo Stanka Žagarja, učitelja na Srednji Dobravi (prej Dobrava pri Kropi), se je leta 1934 včlanil v komunistično partijo. V začetku leta 1941 je bil interniran v Srbijo v taborišče v Ivanjici v Medjurećju, kamor so jugoslovanske oblasti tik pred začetkom druge svetovne vojne umaknile zlasti komuniste in makedonske nacionaliste. Justin Ažman je ženi Ivi v pismih navdušeno poročal o kulturnem življenju v taborišču in slovenskih književnikih, ki jih je tam spoznal: Miška Kranjca, Ferda Kozaka, Rudolfa Kresala in Ludvika Mrzela, s katerim sta se nato ponovno srečala v Dachauu. V Ivanjici je spoznal tudi režiserja Jožeta Babiča. Z Justinom sta oba imela smisel za pisanje v rimah. Za t. i. Agencijo Bodice, ki je postala stalnica večernih druženj taboriščnikov, sta, najprej Babič, po njegovem odhodu pa Ažman, pripravljala kratke satirične vložke. Babič in Ažman sta sodelovala tudi pri nastanku taboriščne himne Medjurećka. Po povratku iz taborišča v Ivanjici konec marca 1941 je Ažman pomagal pri vzpostavljanju partizanskih enot na Jelovici in bil 17. oktobra 1941 aretiran. V preiskovalnem zaporu v Begunjah je bil zaprt do začetka marca 1942, v koncentacijskem taborišču Dachau pa od 8. marca 1942 do osvoboditve taborišče 29. aprila 1945. Domov se je vrnil s prvim konvojem iz Dachaua 9. junija 1945, skupaj z Evgenijem Žukovim, beograjskim novinarjem in kulturnikom ruskega rodu, s katerim se je spoprijateljil v taborišču. V sedemdesetih letih 20. stoletja je Ažman pomagal pri zbiranju spominov na taborišče in za zbornik Dachau,<ref>Ažman Justin: Utrinki iz taboriščnega življenja. Dachau, zbornik. Založba Borec (ur. Bojan Ajdič et al.), Ljubljana 1981, str. 365–373.</ref> ki je leta 1981 izšel pri založbi Borec, pripravil krajši spominski zapis, v katerem omenja več posameznikov, ki so sodelovali pri slovenskih taboriščnih kulturnih prireditvah: zborovodjo Valentina (Folteja) Hartmana in člane slovenskega pevskega zbora v taborišču, pesnika Frana Albrehta, slavista Janeza Logarja in igralca Ivana Levarja. Javni pozivi k zbiranju spominov na čas narodoosvobodilnega boja, mdr. se je v zvezi s svojim pesnikovanjem v taboriščih v Ivanjici in Dachauu dopisoval z Marijo Stanonik, so ga spodbudili, da je svoje osebno doživljanje druge svetovne vojne in desetletja pred njo zapisal v več nizih spominskih zapisov. Zapise o taborišču Dachau je napisal s časovno distanco in v svojem značilnem cinično-humornem tonu. Poimenoval jih je Dahavske dogodivščine. V letih 1979 in 1980 so bile v nadaljevanjih objavljene v Plamenu, glasilu Tovarne vijakov Plamen Kropa. Uvod k Dahavskim dogodivščinam je bila Burka o preštevanju, ki jo je napisal in objavil leta 1976. Začel je takole: Čeprav se je zadnje čase toliko pisalo in govorilo in rjulo čez preštevanje tam na oni plati Karavank, natančneje povedano, na Estrahajarskem, je tudi meni notri nekaj reklo: »Fant, tudi ti imaš bogate topogledne skušnje. Kaj če bi še ti pristavil k tej veseli ofceti svojo lagersko menažko?«<ref>Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37</ref> Za predstavitev njegovega načina pisanja spominov na Dachau navajam odlomek iz Burke o preštevanju: <blockquote> Prvo preštevanje je bilo že na blokštrasi, od koder smo po deset v eni vrsti strumno korakali po lagerštrasi, kjer so se priključili še ostali bloki s sodimi številkami. Skupaj je bilo med 28 številkami 14 barak; z druge strani, z lihimi številkami, pa še nojcugangi – novodošleci, dočim tistim iz revirja, še pravi iz špitala, ni bilo treba maširati na apelplac. Te so kar na postelji prešteli, kar jih je zjutraj še ostalo živih. »Links cvo, links cvo,« so komandirali kapoti in »ein Leid!« Pa smo jo zažingali, kar je duša dala, največkrat tisto: »Švarcbraun ist ein Haselnuss, schwarzbraun bin auch ich, švarcbraun mus mein Madel sein, gerade si wi i ...« (Črnorjav je lešnik, črnorjav sem tudi jaz, črnorjavo mora biti tudi moje dekle, prav taka kot jaz).<ref>Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37</ref></blockquote> V svojih spominih je Ažman opisal tudi zametke kulturnih prireditev v taborišču: /... Že v prvem letu, se pravi leta 1942, je bilo nekaj »kulturnih« in kulturnih prireditev. Med prve prištevamo kino predstave. »Wer noch nicht in Kino war?« se je pridrl blokač v štubo. In tisti, ki še niso bili v kinu, smo dvignili roke. In spet se je zadrl: »Hockerl mitnehmen,« se je glasila druga komanda, pa smo šli v procesiji vsak s svojim stolčkom, ki je veljal za vstopnico, na apelplac (zborno mesto), kjer so bile kino predstave. Po pravici povedano, od teh predstav nismo imeli ničesar. Saj jih tudi razumeli nismo. V mislih na dom pa je čas le minil. .../<ref>Ažman Justin, Dahavske dogodivščine, O kulturi takšni in drugačni. Plamen, leto VII, št. 11 (november 1978), str. 19.</ref> Omenja tudi taboriščni orkester (Lagerkapelle) in prvo večjo kulturno prireditev v taborišču, uprizoritev gledališko-glasbene parodije na aktualne politične dogodke Krvava noč v gradu strahov (Die Blutnacht auf dem Schreckenstein) v začetku junija 1943. Po njegovih spominih so predstavo v slogu viteških iger, v kateri je nastopal glavni junak po imenu Adolader (po Adolfu Hitlerju), organizirali zaporniki z Dunaja. Na tej prireditvi je prvi javni nastop imel tudi slovenski pevski zbor, k sodelovanju sta ga povabila glavna organizatorja prireditve, dunajska kulturna delavca Viktor Matejka in Rudolf Kalmar, ki je bil tudi avtor predstave. Iz istega leta se je spominjal še folklornega nastopa poljskih ujetnikov, ki so si organizirali (priskrbeli) ženska oblačila, in nekega jetnika, ki je ob tej priložnosti nastopil z igranjem na steklenice. Z bolečino se je spominjal tudi nekega ruskega oficirja, virtuoznega trobentača: /... Nimam sposobnosti, da bi mogel povedati, kako nebeško lepo mu je pela trobenta v poletni večer. Še lagerska hierahija je pozabila na rjovenje in tudi ta je poslušala trobentača, ki se ga je, ne brez vzroka, prijel naziv zlata trobenta. Ne vem več, kdo vse je zanj interveniral, da bi vsaj njega pustili pri življenju. Zaman. .../ Ustreljen je bil 4. septembra 1944. Ažman je redno zahajal v taboriščno knjižnico, ki je bila ob njegovem prihodu skromno založena, a se je kmalu toliko izpopolnil v nemškem jeziku, da je pisma pisal tudi drugim zapornikom. Zaporniki so imeli možnost pošiljanja dveh pisem na mesec na naslov, ki so ga sami navedli. Ohranjena so skoraj vsa njegova pisma iz taborišča, po dve pismi na mesec ženi Ivi od konca marca 1942 do februarja 1945, ko je pošta postala neredna. »Fantaziram o knjigah, naravi, hiši, gozdu, še posebej pa o tebi in upam, da se bova še kdaj videla,« ji je pisal 19. maja 1942. V pismih je redno, zaradi cenzure sicer zelo na kratko, poročal tudi o slovenskih kulturnih prireditvah v taborišču. V letu 1943 je kontrola nad vsebinami paketov nekoliko popustila in Ažman je od doma začel dobivati, tako jih je sam poimenoval, tudi duhovne prigrizke. Žena mu je k vsebini paketov začela prilagati časopise in pretipkana Cankarjeva dela, zadnje taboriščno leto pa tudi knjige in slovarje. V začetku avgusta 1943 je pisal ženi Ivi: /... Več zadovoljstva /kot šport/ mi nudi domača pesem in beseda. Tako je bil npr. danes v našem bloku cel koncert. Enajst pesmi našega pevskega zbora, recitacije, med temi Uvod h Krstu, Grobovi tulijo, jaz pa sem prebral Cankarjevo Krivico. Tudi harmonike ni manjkalo. .../. Prireditev je podrobno opisal tudi v Dahavskih dogodivščinah: /... Poseben dogodek je bila tudi pošiljka jubilejnega zbornika, ki je izšel kmalu po prvi svetovni vojni ob obletnici Ivana Cankarja. Med drugim je bila tudi priobčena črtica Krivica iz cikla Podobe iz sanj. Ne samo za prvo, ampak tudi za čas druge vojne se mi je zdela tako primerna, da sem jo predlagal v program neke interne, samo za Slovence namenjena kulturne prireditve .../. V taborišču je za slovenske prireditve znova začel s pisanjem rim, ki jih je poimenoval Dahavske balade. K temu ga je nagovoril Branko Diehl v času, ko je Ažman v drugi polovici leta 1943 ležal v taboriščni bolnišnici oz. revirju in ga je zaradi dela na taboriščni plantaži, kjer so gojili zelišča in začimbe, mučil išias. Napisal je vsaj 27 kitic, trikrat po tri kitice z vsebino iz taboriščnega življenja ter dogodkov v Jugoslaviji in mednarodne politike. Ženi je 12. decembra 1943 pisal: /... Zadnjo nedeljo je bil (spet) slovenski koncert. To pot nisem bil navzoč, pač pa sem po naročilu (v revirju) spet zajahal Pegaza. Uspeh je bil, kot sem slišal, ugoden, saj sem pravkar dobil naročilo za praznike ... /. Dahavske balade se v rokopisu niso ohranile, Ažman jih je po vojni nekaj zapisal po spominu, npr. o ušeh in z njimi povezano epidemijo tifusa v letu 1943 oz. o nedeljskih kontrolah prisotnosti uši pri jetnikih: <poem> Komisija se je zbrala, da povelje izvrši, »Lauskontrolle! krik zagnala pa imaš pregled uši. Vrag naj vzame te mrcine; komisija dobro ve, tam, kjer rastejo kocine, rade se uši drže. </poem> Ena od njegovih Dahavskih balad se je nanašala na tudi pojem organizirati (prisvojiti, pridobiti si) v taborišču, en verz si zapomnil taboriščnik Andrej Tišler iz Tržiča: V Dachauu vsak organizira, tudi če že prav umira.<ref>(Tišler, Andrej): Ko nisem bil človek, Tržiški vestnik, leto II, št. 16–17, 6. 8. 1953, str. 3.</ref> Ažman se je spominjal tudi tega, da sta njegove Dahavske balade enkrat ali dvakrat kot kuplete zapela Božo Grošelj in Risto Gajšek, sicer pevca slovenskega pevskega zbora v Dachauu. Nastopov pevskega zbora se je Ažman spominjal s posebno naklonjenostjo. Sam v zboru zaradi pomanjkanja posluha ni sodeloval, je bil pa dober znanec zborovodje Valentina Hartmana. Zbor se je oblikoval spomladi 1943, čeprav so slovenski taboriščniki že prej, ob nedeljah in ob praznikih, večkrat spontano peli narodne pesmi, še posebej potem, ko so večjo skupino slovenskih taboriščnikov preselili iz 14. in 16. v 24., t. i. jugoslovanski blok. Ažman se je spominjal, da je zbor v drugi polovici leta 1943 precej pridobil s prihodom novih internirancev, med katerimi je bila vrsta pevcev iz ljubljanskih pevskih zborov. Takrat je zbor štel tudi nad 60 članov. Zborovodji Hartmanu je s svojo iznajdljivostjo priskrbel izvod Slovenske pesmarice, in sicer tako, da sta s Filipom Legatom iz Krope, ki je ga je gestapo zaprl istočasno kot Ažmana, pisala očetu Juriju Legatu, dolgoletnemu društvenemu pevcu in organistu, naj jima pošlje zdravila za srčne bolezni – Aljaževe kapljice. Zaradi cenzure je bila pesmarica sicer zaplenjena, a je lahko ostala v taboriščni knjižnici. Med pevci je izstopal Božo (Teodor) Grošelj, ki je nastopal tudi z opernimi arijami ob spremljavi taboriščnega orkestra. Ažman in Grošelj sta se dobro poznala, saj je Ažman zanj organiziral pomoč v paketih od doma. Žena Iva mu je 23. novembra 1943 pisala: /... Tvoja sestrična Lucija in njene prijateljice bodo Božu Grošlju spet poslale paket .../. Še posebej v lepem spominu mu je ostala prireditev v počastitev Prešernovega dne februarja 1944, na kateri sta Dolfe Cizej, sicer agronom, in slavist Janez Logar predavala o Prešernu, igralec Ivan Levar, član ljubljanske Drame, pa je doživeto recitiral Uvod h Krstu pri Savici. Pesem, posvečeno Prešernu, je za prireditev napisal in recitiral književnik Fran Albreht, Justin Ažman je ob tej priložnosti nastopil s Prešernovo V spomin Andreja Smoleta. V pismu z dne 19. februarja 1944 je napisal: / ... Najlepše pa je bilo, ko je okoli 50 mož zapelo same Prešernove pesmi. Pravijo, da se zbor lahko meri z najboljšimi v svoječasni Ljubljani. Skratka, čutimo svojo narodno dolžnost dostojno počastiti našega velikega Pevca. Domovina nam ne bo mogla kdaj očitati, da si nismo dovolj prizadevali ... /. Konec leta 1944 je Ažmanu mimo cenzure uspelo poslati tri pisma, napisana v slovenščini. V pismu z dne 13. oktobra 1944 je ženi Ivi, ki je takrat iz Krope zaradi uničenja zadružne tovarne preselila na Jesenice, pisal o svojem raison d'être v taborišču: /... Drugič skušam izravnati bilanco svojo s tem, da hlastam po znanju. Najprej jezikov. Ruščine sem se že toliko navadil, da sem pred par dnevi dobil pol hlebca kruha zato, ker sem sestavil ljubavno pismo v ruščini. Knjiga, ki si mi jo nekoč v ta namen poslala, sedaj že drugim prav pride. Škoda, da ni več na razpolago te vrste čtiva. O moji nemščini kolikor toliko lahko sama presodiš. Prve korake skušam v angleščini in francoščini. Ne moreš si misliti, kako učen je nek moj tovariš, ki z menoj vred pri kopanju krompirja sedaj – plug vozi. Vse te in še par jezikov govori in je imel kot ataše imenitno službo in mastno plačo. Drugi spet, medicinec, si je vtepel v glavo, da hoče znati švedski. Tretji pa se zadovolji s čikom, in tudi meni bi sedaj prav prišla kaka cigareta. Če boš imela kaj opraviti v Kropi, poglej za mojo fr. čitanko .../. Ruski jezik ga je poučeval Evgenij Žukov (1897–1959), s katerim sta se spoprijateljila in ostala v stikih tudi po vojni. Žukov, rojen v Kijevu, je po prvi svetovni vojni živel v Beogradu, kjer je bil uveljavljen novinar in kulturni delavec, mdr. je vodil koncertno agencijo Jugokoncert. Taboriščne razmere je prenašal težje kot Ažman. Po pismih sodeč, poštne povezave med Nemčijo in Srbijo ni bilo, zato Žukov sprva ni imel stikov z domačimi. Ažman je Žukovu prek svoje žene Ive pomagal vzpostaviti stike z družino v Beogradu in s številnimi znanci v kulturnih krogih v Beogradu, Zagrebu, Münchnu, Berlinu, na Dunaju ter tudi v Sloveniji, v Ljubljani in na Bledu. Aprila 1943 sta si ženi začeli dopisovati. Marija Žukov je v Slovenijo pošiljala pisma in pakete za moža, Iva pa jih je prepošiljala v Dachau, s paketi zanj so pomagali tudi Ivini sorodniki v Ljubljani. Marija in Žukovi znanci so bili Ažmanu zelo hvaležni za moralno in siceršnjo podporo, ki jo je izkazoval izobraženemu taboriščniku. Po osvoboditvi taborišča 29. aprila 1945 sta oba pomagala novi taboriščni upravi – Ažman je delal v knjižnici, Žukov pa je, za razliko od tipkanega in ciklostiranega Dahavskega poročevalca, ki so ga izdajali slovenski taboriščniki, v cirilici na roke pisal Sovjetski bilten. Po vrnitvi v domovino sta se oba znova vključila v javno in kulturno življenje. Ažman je bil prva dva meseca po vrnitvi domov v pripravah na množično prireditev v počastitev osvoboditve, im. Partizanski dan v Kropi. Kot govornik je nastopil Ažmanov taboriščni znanec Stane Oswald. Avgusta 1945 je bil Ažman izvoljen za prvega predsednika krajevnega NOO (Narodnoosvobodilnega odbora). Kmalu po vojni je prišel v spor z nekaterimi kroparskimi partijci in leta 1947 je bil iz partije izključen. Tudi Žukov je bil prve povojne mesece zelo zaposlen, organiziral je več mednarodnih gostovanj umetnikov, mdr. je bil v organizacijski skupini ob obisku ruske igralke Tatjane Okunjevske. Kmalu zatem se je zanj začela nova kalvarija, zasliševali so ga zaradi njegove vloge taboriščne starešine v Dachauu. V zvezi z Žukovim in Dielom so zaslišali tudi Ažmana. Žukov je po letu 1950, ko je bil oproščen obtožb, večkrat prišel v Slovenijo – na Bled in v Kropo. *Saša Florjančič: V taborišče se vtihotapi slovenska kultura. ''Vigenjc'' 2025. *Saša Florjančič: [Zapisi Justina Ažmana iz Krope v koncentracijskem taborišču Dachau], ''Vigenjc'' 15 (2015). <!-- št. 29 363 --> ===Rdeči kaplan in pesnik [[:w:Lojze Jože Žabkar|Lojze Žabkar]]=== {| |[[File:Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši.jpg|thumb|350 px|Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši]] |[[File:Lojze Jože Žabkar 02.jpg|thumb|200 px|Lojze Jože Žabkar]] |[[File:Lojze Jože Žabkar.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar]] |} {| |[[File:Lojze Jože Žabkar 03.jpg|thumb|150 px|Lojze Jože Žabkar]] |[[File:Dnevniki Lojzeta Jožeta Žabkarja.jpg|thumb|Delček Žabkarjevih dnevnikov v uredništvu Boža Flajšmana]] |[[File:Lojze Žabkar, Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983.jpg|thumb|Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983]] |[[File:Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982]] |} Jože Žabkar se je rodil 5. januarja 1910 na Mikotah pri Raki gozdnemu čuvaju Alojzu in Mariji. V letih 1923–31 je hodil v klasično gimnazijo v Ljubljani in po maturi stopil v križniški red. Po noviciatu 1931–2 na Dunaju je med letoma 1932 in 1934 na jezuitski univerzi v Innsbrucku študiral teologijo in filozofijo, 1934–37 pa v Ljubljani teologijo. 1937/38 je bil kaplan v Metliki, 1938 je služil vojaščino, 1938–1941 je bil ravnatelj Vajeniškega doma v Ljubljani, 1941–1943 kaplan in do 1969 župnik v Črnomlju. Ker so njegovi dijaki med prvimi odšli v partizane, se ga je prijel vzdevek »rdeči kaplan«. Nazadnje, do smrti 1983, je bil župnik v Kropi, kamor ga je nadškof Pogačnik prestavil kljub množičnemu nasprotovanju črnomaljskih vernikov. Zelo se je priljubil tudi faranom v Kropi. Kot krščanski socialist je objavljal v ''Delavski pravici'' in njeni prilogi ''Polet''. Takoj v začetku okupacije se je vključil v OF. V Črnomlju in okolici je pomagal organizirati partizansko šolstvo in februarja 1944 ustanoviti versko komisijo pri SNOS. Uporniški Žabkar je bil med vojno kritičen do nepotrebnega partizanskega nasilja nad nasprotniki, po vojni pa je bil v konfliktu z nadrejenimi cerkvenimi oblastniki. Po osvoboditvi je bil leta 1949 soustanovitelj in član duhovniškega Ciril-metodijskega društva. Predaval je ob 400-letnici slovenske knjige (''Organizacijski vestnik CMD'' 1951), v KMD 1984 je pisal o cerkvi med NOB na osvobojenem ozemlju, objavljal je tudi v ''Družini'', ''Novi poti'' idr. Prejel je visoki državni priznanji: 1959 red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in 1974 red za narod s srebrnimi žarki. 2020 mu je belokranjsko muzejsko društvo v Črnomlju odkrilo spominsko ploščo; cerkev je postavitev plošče ovirala. Pesmi in kratko prozo je pisal in objavljal že v gimnazijskem glasilu, pred vojno v ''Domu in svetu'', ''Kresu'', ''Mladiki'', ''Naši zvezdi'', ''Rasti'', ''Vigredi'', po vojni v ''Novi poti'', ''Glasniku Slovenskega duhovniškega društva'' idr. Čeprav je imel že pred vojno pripravljeni zbirki pesmi ''Metlika, mesto ob Kolpi'' (1937) in ''Dnevi na jugu'' (1938), je samostojno zbirko objavil šele 1981. Naslovil jo je ''Brevir moj v travi'' (spremna beseda Boris Paternu; ocene D. Voglar, ''Borec'' 1982, 411–2; M. Košir, ''Dnevnik'' 1981, št. 349; M. Novak, ''Delo'' 1981, št. 297; ista, ib. 1983, št. 43; T. Bohinc, ''Glasnik Slovenskega duhovniškega društva'' 1982, 33–4; B. Štih, ''Dnevnik'' 1982, št. 42). Zanjo je prejel 1983 Kajuhovo nagrado. Zbirka je izbor Žabkarjeve partizanske in domovinske poezije, ki je zrasla iz osebnih doživetij v Beli krajini in na Dolenjskem. Žabkar je v njej iskreno veren in poln zaupanja v pravičnost življenja in plemenitost preprostih ljudi. Pripravljal je nadaljevanje partizanski pesmi pod naslovom ''Zbudil bom jutranjo zarjo''. V rokopisu je ostala tudi pesniška zbirka ''Železna vezenina'' s 70 kroparskimi pesmimi, ki jo je, vse se tako zdi, načrtoval za svojo sedemdesetletnico in jo popravljal še nadaljnja tri leta, dokler ga ni 23. junija 1983 v Ljubljani prehitela smrt. <!-- '''Viri za geslo Franceta Pibernika v SBL''': J. Grgič, ''Delo'' 1983, št. 149 (s sliko); M. Gregorčič, ''Večer'' 1983, št. 57 (s sliko); B. Kocjan, ''Družina'' 1983, št. 30; J. Gregorič, KMD 1984, 122–3 (s sliko); intervju v ''Glasu'' 1980, št. 33/4 (D. Sedej). --> ====Na Jelovici 1970==== <poem> Tu padla dva sta borca, prav na tej škrbini dala na oltar življenji mladi domovini. Avgusta petega, v letu prvem vstaje Cankarja brigada tu se je rodila. Svobode kal v gozdovih teh v strahotnih dneh je vzklila. Modrina encijana me zastira, požira pot me skalnata, volčje črešnje teloha belino nasledile, sesajo me naročja bukovih gozdov, z Vodic me pelje pot domov. Križ lesen in Križani na njem, Bog vedi, kdaj se je podrl: nema priča na križpotju, zadet od krogle partizan je tu umrl. Vodice, 20. maja 1970. Lojze Jože Žabkar </poem> ====[[:w:Joža Bertoncelj|Joža Bertoncelj]]==== <poem> Kdor samo to premišljuje, kje in kaj bi pojedel, kar se med palcem kazalcem premika, kar gre v trebuh po grlu, več vreden ni, kakor tisto, kar se iz njega scedi. Pobral je železo na cesti, ga v ognju, vigenjcu svojem zmehčal, križ in na križu Gospoda skoval: "V imenu Očeta in Sina, v hišo krščansko potuj, umetnina!" Pljunil pred njega možak je, za zbito železo da dal bi stotake, škoda bi bilo: zanje dobiš v gostilni obilno kosilo!" Za kruh naš vsakdanji Bog bodi zahvaljen! Če v potu obraza v železo sem martro božjo vkoval, nerad bi bedaku pod ceno jo zdajle prodal! "Pri ješi se mojster s kladivom, hrust, je zravnal in dodal: "Če zdi se premalo, pljuni pred mene ponovno! Nič večje od tebe za to ne bo govno! "Segel v žep je ponosno, ponudil možaku prijazno: "O lepem vedenju knjigo za dinarje tele naroči! [[:w:Mirko Mahnič|Mahničev Mirko]] vesel, še lepšo bo zate napisal. Čas pa tvoj pljunek na mojem bo križu izbrisal." </poem> Kropa, 15. oktobra 1973<br> Lojze Jože Žabkar (''Železna vezenina'') ====Železni Kristus==== <poem> Na razstavi svetovni zlato dobil je odličje mojster železa Joža Bertoncelj: Kristus s povešeno glavo, še in še jo poveša, kakor žebljarji skozi stoletja, od kovanja in rodnje sključene matere kroparske s sadom telesa v naročju, daleč premalo dajale so njive kruha in mleka na Stočju. Prsti od kladiv so zviti, v ročaj se leseni zažrli, trde komaj načeli v zemlji, za Lenartom svetim, v grobu so črvi. Kristus s povešeno glavo, križ kraj njega leseni na steni v kapeli, stotine žebljev vseh vrst vanj so zabiti, stkane v mrežo železne so niti, nam in zanamcem v spomin, Kroparski Kristus – v trdo železo vkovan je mož bolečin. Prikloni se romar moderni kot na razstavi na steni, Ta Kristus, ti žeblji skovani, daleč, daleč že so za nami: standard moderni trpljenje je daleč odrinil. Bog nas obvaruj, da bi spomin na kovanje v stoletjih za nami izginil. Kropa, 18. 1. 1982. Lojze Jože Žabkar </poem> ====Železni oltar v Kropi==== <poem> V oči se iskremu zapikajo ognjene, med koksom se žarečim cvre železo, mehko kot testo pod kleščami se zvija: kaplje znojne ga hladijo, udarci kladiva naprej, naprej se kar vrstijo. Za kosom kos ustvarja vezenino, za božjo čast, za farno še družino. "Kako je dober Bog, da dal je tem pestem tako posrečeni objem kladiva težkega, in da je klešč prijem tako prečudno vešč!" Kot klekljarice svila previja se v oblike železnina, kako kar raste iz rok kovaških čudežna iz jekla vezenina! Bog sam v sledenje teh, oblikovno navzoč, duha razširil je prostranosti obroč, prelil vesolja je širino v to prelepo čipko – mrtvega železja vezenino. Kropa, 19. maja 1971. Lojze Jože Žabkar</poem> ====Mojih sedemdeset let==== <poem> Ničla sem pred Bogom, to bolj sam vem, kot drugi, po svoji, na svet priromal sem zaslugi. Zabijal vso mladost mi oče je v betico, sveto, enkratno resnico: "Roke za vsako delo, usteca za vsako jelo! "Vse do križa sedmega me spremlja ta maksima, včasih več, včasih manj se dejstvo rima! Kovačeve roke vitre železne krivijo, vez za vezjo, spojka za spojko, vežejo plašček stekleni posodi,<ref>UI je takole razložila ta plašček: "Plašček za stekleno posodo v kovaškem in tradicionalnem žargonu pomeni okrasni ali zaščitni kovinski preplet, ki obdaja steklenico. V širšem smislu gre za tradicijo opletanja steklenic (pletenk ali demižonov). Medtem ko so se pletenke običajno opletale z vrbinimi vitrami, šibjem ali leskovim lesom, pa so kroparski umetni kovači razvili posebno spretnost: steklenice so opletali z izjemno tankimi, prožnimi železnimi nitmi in trakovi.Izraz ima v pesmi tako praktičen kot simbolen pomen: Praktični (tehnični) pomen: Kovač iz tankih železnih trakov skuje nekakšno kovinsko »mrežo« ali »srajčko« (spojka za spojko), v katero nato obleče stekleno posodo. Ta plašč varuje krhko steklo pred udarci in hkrati služi kot unikatni dekorativni element, ki dokazuje kovačevo izjemno natančnost. Vsebinski kontekst pesmi: Avtor v naslednjih verzih pravi: »Da bi ga mnogim iz te 'vezenine železne' še lahko natočil ...« S tem neposredno nakaže, da gre za kovan in s kovanimi nitmi opleten bokal ali steklenico za žganje oz. vino (verjetno za tisto »zelenega šilce«, ki ga omenja na začetku zadnje kitice).</ref> božje dobrote talent, paseka dva še, zamašek skovan je, sedmici dodelana ničla: Bolj kot to delo, letina moja je pičla. Zelenega šilce popijmo, let še teh nekaj,ki bodo, zalijmo! Da bi ga mnogim iz te "vezenine železne" še lahko natočil, preden moj dan bo slovesa napočil! Kropa, 5. januarja 1980. Lojze Jože Žabkar</poem> ====Karabinko mi na grob denite==== <poem> Pomlad se v reber je pognala, nevidna sila v breze zlezla je zarana, sok napenja skorjo belo, kosu kos v dragi odgovarja: nad Metliko, pod Gorjanci se zbudila jutranja je zarja. "Vzemi nožek, draga, v skorjo breze ostro riso mi zareži, rano težko z robčkom mi preveži. Soka kar v menažko mi nastrezi, čudežna je moč v brezi, morda me pozdravi! Sok mlade breze v žile se zaleze, kot skorjo belo kožo velo bo napelo, brez zdravnika bo me ozdravilo. Če pa volja božja bo, da v majniku cvetočem vzeti moral bom slovo, pod brezo tole čudežno me pokopljite, na grob mi karabinko s titovko denite, da veren bil sem, še križ lesen nanj zasadite!" ''Brevir moj v travi'' (1981), 17&ndash;18. </poem> ====Na Bistrici 1942==== <poem> Sklonim nad njim se, potno je čelo, ves nebogljen in v cunje zavit, v trebuhu ga zvija: "Pomagajta, Jezus, Marija!" Sestra tiho mi dahne: ''Tifus mori ga, strel v čreva dobil je, krog pasa ves gnil je, zdržal ne bo. Vas je naročil, dajte mu to, kar je potrebno za zadnje slovo." V srcu me misel boli, da mora mlad iti, razvezane mladih moči so vse niti. Dekle mu piše: "Majnik kot lani, moj dragi, je danes v Ljubljani, še lepše nam bo, ko se vrneš domov ... " Fantu steklijo oči, globlje, vse globlje v prsih mu hrope, stiska roke mi, rad bi še nekaj povedal, ko se je vsega spovedal: "Če me v Ljubljano svobodno ne bo, povejte ji vi, moji ljubljeni Sonji, mislil sem nanjo vse dni: videla bova se v večnosti." </poem> ''Brevir moj v travi'' (1981), ''Pesmi upora, 3'', 403. * Božidar Flajšman: [https://www.youtube.com/watch?v=yJvNkjWyqfk Pestro življenje duhovnika, pesnika in kronista Lojzeta Jožeta Žabkarja in njegov izgon iz Črnomlja.] Središče za javno zgodovino FF UL 14. 6. 2023. Youtube. * [https://radio-odeon.com/novice/v-crnomlju-o-pestrem-zivljenju-lojzeta-zabkarja/ V Črnomlju o pestrem življenju Lojzeta Žabkarja.] Radio Odeon 15. 6. 2023. * Božidar Flajšman: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8CLPSD9 Dnevi na jugu, 1937-1938: slovenski duhovnik in pesnik na služenju vojaškega roka v Srbiji, za časa Kraljevine Jugoslavije.] ''Retrospektive'' 22/1 (2023). *Helena Ralič: Lojzetu Jožetu Žabkarju v Slovo. ''Plamen'' 1983. 7&ndash;9. * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IP4YNXWU/cbad936e-6fb0-4f0f-82de-7fc3319dce1f/PDF Članek o Žabkarju v ''Gorenjskem glasu'' 1983]. *Darinka Sedej: "Rdeči kaplan" pa se ni ponižno uklonil. ''Plamen'' 1980. 19&ndash;221. ===Pesnica [[:w:Kristina Šuler|Kristina Šuler]] in njena hči partizanka === {| |[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Spominska plošča Kristini Šuler na rojstni hiši]] |[[File:Kropa birthplace of the poet Kristina Šuler 26102009 66.jpg|thumb|Rojstna hiša Kristine Šuler]] |} {| |[[File:Kristina Šuler.jpg|thumb|Kristina Šuler]] |[[File:Kristina Šuler 1945.jpg|thumb|Kristina Šuler 1945]] |[[File:Kristina Šuler 02.jpg|thumb|Kristina Šuler, Kovaški muzej v Kropi]] |} {| |[[File:Kristina Šuler s hčerko Kristo.jpg|thumb|Kristina Šuler s hčerko Kristo]] |[[File:Kristina Šuler 1914.jpg|thumb|Kristina Šuler 1914]] |[[File:Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi.jpg|thumb|Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi]] |} [posnetek groba na Žalah | portret Kristine Šuler slikarke Mare Kralj iz 1934] V zavesti imamo, kot da je šel v partizane samo praznožepi proletariat, pri Kristini Šuler, Mirku Šušteršiču in še kom pa se izkaže, da so bili med najbolj zavzetimi uporniki izobraženci in iz premožnih družin. Te je okupator kot najbolj nevarne ponemčevalnemu načrtu tudi najprej izselil ali zaprl. Kristina Šuler (1866&ndash;1959) je bila iz fužinarske družine. Mati Hedvika, rojena Potočnik, je zgodaj umrla, oče, podjetnik Benjamin Schuller pa je na stara leta obubožal in je z učiteljsko plačo sama vzdrževala družino. V Kropi je dokončala osnovno šolo, sledilo je osem let samostanske šole v Škofji Loki in učiteljišče v Ljubljani. Med 1889 in 1898 je poučevala v Bohinjski Bistrici, kjer sta bila za kaplana pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Anton Medved, ki sta organizirala literarna srečanja in jo literarno usmerjala. Čeprav se je skupaj z učiteljico Vido Jeraj uveljavila kot najpomembnejša pesnica svojega časa, knjižnega izida svojih pesmi ni dočakala. 1899&ndash;1901 je službovala na osnovni šoli v Šmartnem pri Ljubljani, dokler je niso odpustili zaradi rojstva nezakonskega otroka. S trimesečno hčerko Kristo se je odselila na Staro Goro pri Sv. Juriju ob Ščavnici in tam poučevala do upokojitve 1925xx. Pet let po upokojitvi se je preselila v Ljubljano in poslovenila priimek. 1941 se je, petinsedemdesetletna, kot članica Jugoslovanske ženske zveze vključila v OF. Na sestanek pri njej doma na Mirju je prišel tudi Boris Kidrič. S sestro sta pisali po zidovih gesla proti okupatorju; bila je najstarejša ljubljanska aktivistka. Hčer Kristo so internirali v Italijo in se je vrnila po kapitulaciji Italije septembra 1943. Partizani so jo poslali poučevat na osvobojeno ozemlje v Belo krajino. Ostarela Kristina je med vojno spet začela pesniti, in to angažirano, bojevito, na temo trpečega, a neuklonljivega ljudstva ter o hčeri izgnanki in partizanki. Pesmi je prebirala ljudem, ki ob italijanski blokadi niso smeli iz hiš. Pesem V pričakovanju je napisala tik pred osvoboditvijo maja 1945 in je izšla v slavnostni številki ''Slovenskega poročevalca''. Hčer so 1949 pod obtožbo, da je informbirojevka, za dve leti in pol internirali na Golem otoku. Političnih zapornikov so se tedaj ljudje izogibali, zvezo med matero in hčerjo je s pismom pomagal vzdrževati Fran S. Finžgar. Po zaporu je z materjo živela skrajno revno v bedni sobi, skozi katero so hodili drugi stanovalci, do leta 1959, ko je 59-letna hči umrla za rakom. Kristina Šuler se je potem preselila k sorodnikom v Moste, vendar je že čez pet mesecev umrla. Na nagrobniku na ljubljanskih Žalah (spomenik je izdelal prijatelj Tone Kralj) so vklesani njeni verzi: <poem> Stopinje moje tišje so in tišje ... Odhajam praznih rok neznano kam.</poem> Spominsko ploščo ima na rojstni hiši v Kropi in na OŠ na Stari Gori, pod njenim znamenjem se odvija pesniški natečaj za najboljšo slovensko žensko poezijo kresnice. <poem> '''V ječi''' Bila pohlevna sem in tiha, otrokom svojim sem bila ljubeča mati, o, zdaj me ni več prepoznati - preklinjam, krčim žuljave roke v pesti: "Prekleta bodi roka, ki je strel sprožila, mi sina je edinca umorila, prekleti vi, ki hčerko ste mi odpeljali, v sramoto in trpljenje jo pehali, porušili, požgali dom ste naš; ponižan, strt naj rod bo vaš!" Bila pohlevna sem in tiha, zdaj levinja sem krvoločna; da bi telo in dušo mi ubili, za mreže ste železne me vtaknili, da v ječi brez otrok naj svojih jaz poginem, brez njih ljubezni in opore naj preminem. Že bliža dan se, okupatorji krvavi, ko levinja za mrežami bo zarjovela - v svobodo zlato našo bo zdrvela, slavila z narodom njegov veliki dan. ''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 481. </poem> <poem> '''Lučka na grobu''' Lučka na grobu, drobna kresnica, svetiš v noč gozdno, v temi blestiš, padel junak je za narod, svobodo, njemu v spomin, ti lučka, goriš. Smreke zelene, gozdne ciprese v molku globokem ob grobu stoje, breze junaku pozdrav šepetajo ... z listjem jesenskim grob mu zlate. Vžigaj se, lučka, v ogenj mogočni, srca prešine plamen naj tvoj, s silo udarno po poti junaka stopajmo proti sovražniku v boj! Lučka na grobu, drobna kresnica, bodi znanilka srečnih nam dni, ko bo vstal narod, prerojen, prekaljen iz bolečine, trpljenja, krvi. ''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 483; tam še 5 njenih pesmi. </poem> <blockquote> Nikoli se nisem bala preganjanja, ki mi je pretilo. Spremljala sem drzne podvige naših mladih ljudi, ki so tvegali življenje, mučenje, ječe in taborišča in doživela čudovit preokret v slovenskem človeku — nič več ni klonil glave pod okui ukupatorjevim bičem, temveč ponosno in samozavestno stopal v borbo za pravice in svobodo svojega teptanega naroda. [...] Vsa štiri leta najhujšega trpljenja slovenskega naroda sem s trdno in neuklonljivo vero pričakovala našo zmago. Vedela sem, da ustvarjamo v skupni borbi z našo mogočno in iskreno zaveznico SZ svetlejšo bodočnost našemu in vsem narodom Jugoslavije. </blockquote> <poem> Odprl knjigo si velike svoje zgodovine, v peterokrako zvezdo so se zlile zvezde zlate, prešel je mrak, minila groza je noči, s krvjo umit pred svetom tvoj obraz blesti. Ljubezni, bratstva luč ti iz oči gori. Če kdaj še v te zažene vojni se vihar, boš dvignil močno pest na nov udar. </poem> <blockquote> '''NAŠLE SO POT NAZAJ IN NIHČE JIH VEČ NE BO ODVRNIL OD NAŠE PARTIJE.''' Pismo z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena Centralnemu komiteju KP Jugoslavije. Izmed 306 z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena iz vse Jugoslavije jih je 299 poslalo Centralnemu komiteju Komunistične partije pismo, v katerem pravijo med drugim: »Ko smo pazljivo zasledovale čedalje srditejšo in čedalje bolj breznačelno gonjo vodstev ZSSR in dežel ljudske demokracije proti naši mladi socialistični domovini, naši Partiji in vladi, smo spoznale vso pogubnost tega potu izdajstva ljudstva in Partije. Na to pot nas je večinoma zapeljala avtoriteta tistih, ki so podpisali pisma CK VKP(b) in zloglasno resolucijo Informbiroja.« Pismo ugotavlja, kakšni so nameni in cilji voditeljev ZSSR in dežel ljudske demokracije v njihovi gonji proti socialistični Jugoslaviji, kaj vse so doslej že ukrenili, da bi dosegli te namene in cilje, in kako brezplodno je vse to početje, zaključi pa se z besedami: Me, ki smo v časih tako težkih za našo Partijo in narode klonile in zapustile pravo pot, smo bolj k kakor kdaj koli občutile toploto in skrb naše Partije, ki ukazuje slehernemu v naši deželi, partija nam je še enkrat pokazala vso svojo velikodušnost, ko nam je na široko omogočila spoznati resnico, popraviti svoje napačno stališče in se zopet vrniti v vrste dobrih državljanov naše dežele, borcev za socializem. Z vsem srcem sprejemamo pomoč naše Partije in obljubljamo, da nas nihče nikoli več ne bo mogel odvrniti od poti, po kateri nas vodita naša Partija in tovariš Tito. Napele bomo vse svoje sile v graditvi socializma in borbi proti vsem tistim, ki bi skušali ovirati graditev od zunaj ali od znotraj, in obljubljamo, da kot matere nikoli ne bomo dovolile, da bi hodili naši otroci po kateri koli drugi poti, razen po tisti, po kateri nas vodi naša Partija. Naj živi močna in nezlomljiva Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. Pismo so podpisale: Slobodanka Djordjević, Vasilija Uzelac, Katica Hrušč, Ema Logar - Grbec, Kristina Šuler in še 294 tovarišic. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9K809KXX ''Ljudska pravica'' 12. 10. 1949]<ref>Pismo je verjetno podpisala hči Kristine Šuler Krista, ki je bila kot informbirojevka zaprta na Golem otoku.</ref> </blockquote> In prav do zadnjega si je želela dvojega: da bi izoblikovala še eno pesem, ki jo je nosila v srcu pet dolgih mesecev, morda najbolj bolečo pesem svojega življenja — pesem umrli edinki, in da bi doživeta knjigo svojih izbranih pesmi. -- Nekrolog Erne Musar. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQU0YA9Z ''Delo'' 13. 1. 1959] *Vlasta Felc: Toliko je dala, a odšla je praznih rok: Pesnica Kristina Šuler. ''Delo'' 19. 8. 1998. 9. *Emil Cesar: članek v ''Borcu'' * Emil Cesar: spremna beseda. ''Češnja pod oknom: Izbrane pesmi''. Ljubljana: Amalietti, 2008. 93&ndash;109. *Verena Štekar Vidic: Kristina Šuler. ''Plamen'' 1985. *Erna Mauser: Razgovor s Kristino Šulerjevo. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHWONFVP ''Ljudska pravica'' 10. 11. 1945.] ==Civilno življenje == {| |[[File:Gregorjevo v Kropi 1944.jpg|thumb|Gregorjevo v Kropi 1944]] |[[File:Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar.jpg|thumb|200 px|Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar]] |[[File:Svojci vozijo z gora svoje drage.jpg|thumb|450 px|Svojci vozijo z gora svoje drage. Foto Slavko Smolej]] |} {| |[[File:Vajenci v Kropi 1943.jpg|thumb|Vajenci v Kropi 1943]] |[[File:Pokop partizanov v Kropi 1945.jpg|thumb|Pokop partizanov v Kropi 1945]] |[[File:Lazarjeva Micka 100 let.jpg|thumb|Pričevalka Lazarjeva Micka]] |} Ad Pokop partizanov v Kropi: Pokop 5 partizanov v Kropi 1945. V krstah so Antonija Zupan (Matelova Tona, [https://www.sistory.si/ww2/A45B5738-CEA0-43EF-B799-13E76B4DA6E1 Sistory]), Leopold Mihelič ([https://www.sistory.si/ww2/6AC2A65D-34C5-43C0-8841-21107DE9CDE5 Sistory]), Alfonz Mihelič (Gašperšič, [https://www.sistory.si/ww2/08BFC094-91CC-4434-B4CB-E1EA9EE74F7E Sistory]) in še dva. Obred je vodil župnik Kljun. Fotografijo je 17. 2. 2009 muzeju podarila Barbara Ahačič, rojena Ažman. ==Vzporedni projekti== *dopolnitev gesla o Kropi na Wikipediji *vnos manjkajočih fotografij v Wikimedijino Zbirko *vris manjkajočih spomenikov na OpenStreetMap *dopolnila in popravki za padle Kroparje v Sistory ===Osebnosti iz Krope=== * [[:w:Janez Krstnik Potočnik]] (15. 6. 1749, [[:w:Kropa]] - 9. 2. 1834, [[:w:Ljubljana]]), slikar in restavrator * [[:w:Jožef Potočnik]] (1753, [[:w:Kropa]] - 1808), pravnik, cesarski dvorni svetnik * [[:w:Simon Ignac Pesjak]] (29. 7. 1778, [[:w:Kropa]] - 24. 9. 1857, [[:w:Ljubljana]]), trgovec * [[:w:Valentin Klinar]] (1840, [[:w:Kropa]] - 23. 12. 1902, [[:w:Kropa]]), trgovec, soustanovitelj in načelnik žebljarske zadruge * [[:w:Danijel Pogačnik]] (1834, [[:w:Kropa]] - 1910), ilirski pesnik * [[:w:Janez Šolar]] (27. 8. 1827, [[:w:Kropa]] - 22. 2. 1882, [[:w:Zadar]]), duhovnik, jezikoslovec, profesor in šolski nadzornik * [[:w:Jurij Varl]] (23. 4. 1827, [[:w:Kropa]] - 5. 3. 1874, [[:w:Velesovo]]), pesnik, duhovnik in pripovednik * [[:w:Ivan Zupan]] (9. 12. 1857, [[:w:Kropa]] - 4. 7. 1900, [[:w:Kamna Gorica]]), skladatelj in orglar * [[:w:Jožef Zupan]] (12. 3. 1811, [[:w:Kropa]] - 29. 8. 1866, [[:w:Kropa]]), nabožni pisatelj * [[:w:Simon Zupan]] (24. 10. 1844, [[:w:Kropa]] - 20. 10. 1925, [[:w:Ljubljana]]), nabožni pisatelj * [[:w:Rok Gašperšič]] (9. 8. 1941, [[:w:Kropa]]), direktor, lovec, pisec domoznanskih del * [[:w:Justin Ažman]] (25. 3. 1910, [[:w:Trst]] - 1991, [[:w:Kropa]]), politični in kulturni delavec * [[:w:Joža Bertoncelj]] (1901, [[:w:Kropa]] - 1976), umetnostni kovač in literat * [[:w:Anton Dermota]] (4. 6. 1910, [[:w:Kropa]] - 22. 6. 1989, [[:w:Dunaj]]), tenorist, operni pevec, koncertni pevec in pedagog * [[:w:Gašper Dermota]] (1917, [[:w:Kropa]] - 1969), operni pevec * [[:w:Leopold Dermota]] (1912, [[:w:Kropa]] - 1992), operni pevec * [[:w:Lovrenc Dermota]] (1938, [[:w:Kropa]]), direktor Mariborskih lekarn * [[:w:Rudi Finžgar]] (7. 5. 1920, [[:w:Podnart]] - 9. 7. 1995, [[:w:Kropa]]), smučarski skakalec in podjetnik * [[:w:Boštjan Gašperšič]] (1938, [[:w:Kropa]] - 1938), arhitekt, glasbenik in risar * [[:w:Branko Gašperšič]] (11. 1. 1935, [[:w:Kropa]] - 5. 7. 2006, [[:w:Jesenice]]), doktor znanosti, univerzitetni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, dekan * [[:w:Janez Gašperšič]] (4. 12. 1934, [[:w:Kropa]] - 27. 3. 2009, [[:w:Radovljica]]), graver in cizeler * [[:w:Jože Gašperšič]] (14. 3. 1896, [[:w:Kropa]] - 7. 12. 1964, [[:w:Kropa]]), gospodarstvenik, glasbenik in zgodovinar * [[:w:Marjan Gašperšič]] (15. 8. 1929, [[:w:Kropa]] - 16. 12. 2015, [[:w:Ljubljana]]), arhitekt in industrijski oblikovalec * [[:w:Zlata Obnjanovič Gašperšič]] (17. 3. 1931, [[:w:Kropa]]), glasbenica in sopranistka * [[:w:Damjan Hafner]] ([[:w:Kropa]] - 2014 [[:w:Kropa]]), direktor * [[:w:Luka Hafner]] (1859, [[:w:Kropa]] - 1935, [[:w:Kropa]]), fužinar, kovaški podjetnik, župan in soustanovitelj žebljarske zadruge * [[:w:Adam Kržišnik]] (1936, [[:w:Kropa]]), umetnostni kovač * [[:w:Kamilo Legat]] (17. 9. 1935, [[:w:Kropa]] - 1995), akademski slikar in likovni pedagog * [[:w:Dušan Petrač]] (28. 1. 1932, [[:w:Kropa]]), fizik * [[:w:Matija Pirc]] (21. 3. 1875, [[:w:Kropa]] - 24. 2. 1927, [[:w:Maribor]]), profesor, zgodovinar, geograf * [[:w:Anton Šilar]] (28. 1. 1936, [[:w:Kropa]] - 2015, [[:w:Nova Gorica]]), dramski in filmski igralec * [[:w:Kristina Šuler]] (17. 7. 1866, [[:w:Kropa]] - 25. 12. 1959, [[:w:Ljubljana]]), pesnica * [[:w:Artur Vidic]] (1922, [[:w:Kropa]] - 16. 3. 2006, [[:w:New York]]), doktor znanosti, sociolog, univerzitetni profesor na New School for Social Research, New York * [[:w:Peter Žmitek]] (28. 6. 1874, [[:w:Kropa]] - 27. 12. 1935, [[:w:Ljubljana]]), akademski slikar * [[:w:Dominik Gašperšič]] (19. 2. 1940, [[:w:Kropa]]), univerzitetni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, stomatolog * [[:w:Egidij Gašperšič]] (1. 9. 1936, [[:w:Kropa]]), pevski pedagog, skladatelj in zborovodja * [[:w:Alojz Potočnik]] (11. 6. 1951, [[:w:Kropa]]), politik * [[:w:Janez Potočnik]] (22. 3. 1958, [[:w:Kropa]]), doktor znanosti, ekonomist, politik, evropski poslanec in komisar * [[:w:Zmago Šmitek]] (1949, [[:w:Kropa]]), etnolog, kulturni antropolog, doktor znanosti, univerzitetni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskovalec * [[:w:Irma Mihelič]] (4. 10. 1984, [[:w:Kropa]]), operna pevka (izpis iz [[:w:Seznam osebnosti iz Občine Radovljica|Seznama osebnosti iz Občine Radovljica]]. DAR.) *Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdojekdo.] ==Opombe== {{sklici}} ==Predmeti== * z Vurnikove hiše odstranjena spominska plošča OF v Radovljici, posvečena aktivistu OF in partizanu Stanetu Bertonclju (1912 Ljubno &ndash; 1966 Radovljica), ki je bil nazadnje v vojni čevljarski delavnici na Brezovici pri Kropi. * v lovsko puško predelana brzostrelka Franca Gašperšiča, ki je bila njegovo orožje v partizanih in jo je pred leti podaril Kovaškemu muzeju. '''Predmeti iz mestnega arhiva''' (Kranj?, posredovala Vlasta Felc) **30) KNP 1146 puška mauser 5455 Puško je dal Jeraša Gabrijel, Kropa 4. Našel jo je zakopano nad Kropo. Zakopal jo je partizan Tone iz Primorske v začetku 1943. Tone je bil v vodu, ki je prenašal orožje izpod Storžiča na Jelovico in je padel pri Poreznu sredi 1944. **31) KNP 1147 nahrbtnik Dal ga je Strnad Janez, Kropa 36, ki je z njim odšel v partizane 25. 6. 1943 v Jeloviški bataljon. Z njim je bil tudi po Dolenjski, v Kočevskem Rogu, v SCVPB. **32) KNP 1148 sekira Našel jo je Vršnik Lojze vlogorju na Pogrošarjevi plani pri Vodiški planini, kjer je bil ustanovljen Cankarjev bat. **33) KNP 1149 --"-- žebelj velik kroparski Zabit v smreko, kjer so borci obešali meso. **34) KNP 1150 šaržer za zbrojevko brez peresa Cankarjev bataljon, Pogrošarjeva plana **35) KNP 1151 del levega čevlja --"-- **36) KNP 1152 ** [...] še predmeti z Jelovice **71) KNP 1237 pokrivač za puškino cev Najden v kuhinji bolnice II. grupe odredov v Peštini na Jelovici, ustanovljeni 24. ali 25. julija 1942. Zdravnik je bil iz Ljubljane, komandir in šef kuhinje je bil Šiško. 13., 14. in 15. avg. so Nemvci naredili hajko, bolnica s pribl. 16 ranjenci je bila pravočasno izpraznjena. ** 72) KNP 1238 xxx šaržerja za mauser puško --"-- ** 73) ?? KNP 1240 pištola Steyer, kal. 7,65 Last Vinka Hafnerja, izročila sestra Ančka iz Stražišča. Pištola ima odrgnino od gestapovske krogle. ** [...] ** 107) KNP 1389 24 italijanskih nabojev s šaržerji Našel jih je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju čevljarske delavnice na Kosovini pri Kropi, ki jo je organiziral Stane Žagar spomladi 1942. ** 108) KNP 1390 italijanska puška prelomljena Našel jo je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju komande mesta Kranj v Kroparski gori, kjer je bil od sept. 1943 do osvoboditve. ** 109) KNP 1391 emajlirana skleda --"-- ** 110) KNP 1392 šaržer za italijansko puško --"-- ** 111) KNP 1393 šaržer za lahko bredo --"-- '''Predmeti iz Gorenjskega muzeja v Kranju''' (Jana Babšek, Marija Kos): **NZV 72/1 deska za rezanje mesa deska je predelana v predal les 23x42x4,5 cm foto IMG_8086-33 rabili so jo za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu. **NZV 72/2 pokrov deske za rezanje mesa manjša deščica za zapiranje les 37x4x2 cm rabili so ga za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu. **NZV 167 škatla zarjavela okrogla škatla pločevina 28x13 cm foto: NZV_167 V njej so bili shranjeni dokumenti Okrajnega komiteja Skoj Jelovica, najdena na Malem Vrhu pri Rovtih **NZV 85 lonec ena in pollitrski rjav emajlirani lonec pločevina 20x12 cm foto IMG_8240-159 7.11.1962 Lonec iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici. **NZV 82 zajemalka modra emajlirana zajemalka pločevina 35x9 cm foto IMG_8233-150,159, IMG_8235-150 7.11.1962 Zajemalka iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici. **NZV 76 porcija ponvica ali porcija pločevina 7x21 cm foto IMG_8238-152 7.11.1962 Ponvica, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 81 ročka del ročke posode pločevina 23 cm foto IMG_8230-153, IMG_8231-153 7.11.1962 Ročka posode, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 265 steklenica steklenička za zdravilo - rjava steklo 6x3 cm foto IMG_9837-156 7.11.1962 Steklenička je bila najdena v taborišču Jelovške čete na Jelovici, kjer se je četa zadrževala v letih 1942 in 1943. **NZV 147 lonec velik lonec z žično nosilko pločevina 50x30 cm foto: NZV 147 7.11.1962 Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 145 lonec velik pločevinast lonec brez žične nosilke pločevina 50x27 cm foto IMG_8026-158 8.11.1962 Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 80 porcija nemška vojaška porcija z žičnatim ročajem pločevina 18 x 18 x 9 cm foto IMG_8233-150,159, IMG_8234-159 8.11.1962 Porcija, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 149 vedro vedro za vodo pločevina 32x28 cm foto IMG_8062-160 8.11.1962 Vedro, najdeno v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. '''Predmeti iz jeseniškega muzeja''' (Daša Čopi): **Stran 2 (T-759): Obkroževalna akcija na Jelovici. Z daljnogledom se išče sovražnika. Umringelungaktion in der Jelovica. In Scheren-Fernrohr wird der Feind gesucht. **Stran 4 (T-1498): Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj vrha v Kropo in obratno. Komisar je bil Hafner iz Jesenic. Slikano marca 1944. Na sliki so: Hinko Klinar iz Hrušice, Mirko Klinar, Jože Božič iz Jesenic, Franc Žurman iz Jesenic. **Stran 6 (T-2862): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Policijski tovorni konji. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Tragtier der Polizei. **Stran 8 (T-2863): Velika akcija na Jelovici 24. 7. 1942. Nemški vojak motorist v akciji. **Stran 10 (T-2864): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo odpeljalo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterie - Geschütz wird abtransportiert. **Stran 12 (T-2865): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo opustilo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterei Geschütz wird verlastet. **Stran 14 (T-2866): Nemška akcija na Jelovici 24.7.1942. Nakladanje pešadijskega topa na kamion. **Stran 16 (T 4449): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Oddelek policistov gre na pot. bt 3/6 1806 **Stran 18 (T 4450): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Vojak - policist opazuje okolico. Ibt 2/32 1806Stran 20 (T 4451): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kolona gre na pot. Ibt 2/34 1806 **Stran 22 (T 4452): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kurir gre s kolesom na pot. Ibt. 6/12a 1806 **Stran 24 (T 4453): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Tankovski lovec. Ibt. 6/16a 1806 **Stran 26 (T 4454): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Teški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt. 6/19a 1806. **Stran 28 (T 4455): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/20a 1806 **Stran 30 (T 4456): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Nemški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 2 / 23 aStran 32 (T 4457): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/24a 1806 **Stran 34 (T 6102): VOS-ovci v zgodnji pomladi 1944 pod Jelovico blizu vasi Selo: 1. kurir, 2. Kunčič Anton z Bleda, 3. Zupan Ivan - Nestor, 4. [prazno], 5. Erman Anton z Bleda, 6. Vovk Franc, 7. leži Rožič Mirko - Raskovec z Ribčevega laza v Bohinju. **Stran 36 (T 6501): Iz občnega zbora Zveze prostovoljcev borcev za severne meje 1918-1919 v dvorani jeseniških upokojencev dne 28.5.1977 na Jesenicah. V prvi vrsti od leve proti desni sedijo: 1. Miha Ancelj Mojstrana, 2. Krajnik Franc Dovje, 3. Jože Osvald Rateče, 4. Lovro Mlakar Jesenice, 5. Rudolf Ogrin Javornik, 6. Franc Fais Jesenice, 7. Šorli Srečko Dobrava, 8. Franc Hartman Planina, 9. Kisovec Matevž Jesenice, 10. Čop Srečko Radovljica, 11. Vrhovšek Karol Jesenice, 12. Blažič Henrik Kr. Gora. **Stran 38 (T 6528): Partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini. Dom je zgradil Okrajni odbor ZZB Kranj leta [prazno]. **Stran 40 (T 6529): Pročelje partizanskega doma na Jelovici - Vodiški planini. **Stran 42 (T 6530): Partizanski dom na Vodiški planini v osrčju gozdnega masiva Jelovice. **Stran 44 (T 6531): Pogled na partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini. '''Predmeti iz MNZ v Ljubljani''' (Monika Kokalj Kočevar) **INV 1463 Tulec je iz kurirske postaje D nad Kropo na Gorenjskem. Obstajala je od spomladi 1944 do osvoboditve. **INV 1623 Svetilka iz nekdanjega tabora VOS Kranjskega okrožja na Kroparski gori v občini Radovljica. **INV 1645 Štirje prazni medeninasti tulci s šaržerjem za angleško puško. Tabor OOF Jelovica, ki je bil za Brezovico nad Kropo od poletja 1943 do septembra istega leta. **INV 2030 Skodelica iz nekdanjega taborišča Okrajnega odbora OF Jelovica nad Brezovico pri Kropi **INV 0018 Puška - nemška, Mauser. Izkopana nad Kropo. **INV 0021 Puška - italijanska, dolga. Številka orožja na cevi: YN 6014, nad njo je napis: TERNI, za njim pa številka 16. Iz tabora Komande mesta Kranj v Kroparski gori. **INV 0069 Deli italijanske, kratke puške: cev, prednja in zadnja merilna priprava, spodnji obroč, sprožilec in dno nabojišča. Brez ostalih delov. S Kroparske gore, kjer je od sredine 1943 do osvoboditve taborila komanda mesta Kranj. **1191/3 Hrast; Kropa, nakladanje hrane za partizane na Jelovci 1944 **1394/16 Bočna - Kropa pri Kranjc Francu, kjer je bila Tiskarna **1844/26 Pred partizanskim bunkerjem nad Kropo, kjer se je zdravil narodni heroj Dežman Tone - Tonček, ki je bil ranjen v letu 1944. Sredi Pretnar Jakob iz Dobrave pri Kropi **1844/28 Čevljarska delavnica nad Kropo 1944. Stojita: Bertoncelj Mara - Cveta, Bertoncelj Stane - Stašo. Sedijo: tertji Vovk Franc, zadnji Maček **1844/36 Grupa partizanov nad žago v Kropi 1944. leta **1867/5 Gospodarski odsek Kropa 24. 7. 1944 **1959/30 Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec **1959/31 Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec ==Literatura== * Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str. * Janez Šmitek: Kovaški muzej v Kropi: Oddelek NOB (zgibanka). Kropa, 1981. * [[:c:Category:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]]. Wikimedia Commons. * Vesna Levičnik: [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/partizanska-cipka-in-rdeci-hudic-iz-titolanda-2744984/ Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda.] ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. (slike iz MNZ) * Tatjana Dožan Eržen: [https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2018/07/0238_001.pdf Lato, Smuk, Rak, Kum: V Kropi so sredi 20. stoletja izdelovali smučarsko okovje.] Gorenjski muzej. *Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kraji/Kropa%20-%20zgodovina.pdf Kropa - zgodovina.] DAR. * Vladimir Vilman: Finžgarjev stroj, ki je izdelal na stotine smuči. * Rudi Finžgar. [http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdo je kdo.] DAR (Goran Lavrenčak). * Mira Hladnik: [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope]], SB nov. 2022. * Mira Hladnik: [[Marija Debeljak]]. SB ? * Kovaški muzej v Kropi hrani tehnične risbe smučarskega okovja. *Patricija Maličev: [https://www.delo.si/sobotna-priloga/kdo-se-boji-zgodovine Kdo se boji zgodovine?] ''Delo'' 11. 7. 2026. *Verena Štekar-Vidic: ''Znameniti Kroparji: (J. K. Potočnik, J. Varl, D. Pogačnik, P. Žmitek, K. Šuler)''. Kovaški muzej Kropa, 26. april - 12. maj 1985 (zgibanka ob razstavi). *Saša Florjančič: 50 let Kovaškega muzeja. ''Vigenjc'' 2 (2002). 19&ndash;69. *Jože Dežman: Kroparski vedež inženir Janez Šmitek. ''Vigenjc'' 2 (2002). 101&ndash;15. *[https://www.youtube.com/watch?v=SyKePeRKvIY SLEDI ŽIVLJENJA Milana Vidica. st. - Pogačn'kovega Milana iz Podblice.] KICTV 20. sept. 2025. (o poteh Prešernovega bataljona po Jelovici, nekako do 28:40) *Marko Štepec (ur.): ''Pot domov''. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2015. <hr> *Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]]. *Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Objave ob projektu]]. 9azsfq1l3643o9tgyu13h05jumx22og 86016 86015 2026-10-13T09:33:20Z Hladnikm 30 /* Kovaška simbolika */ 86016 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name | author = [[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]] | title_orig = '''Kovači v partizanih: Za NOB-prostor v Kovaškem muzeju v Kropi''' | language = slovenski | subject = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]] | genre = Načrt za NOB-sobo v Kovaškem muzeju v Kropi, v delu! |image = [[File:Kropa, Klinar house.jpg|thumb|Klinarjeva hiša]] }} <blockquote> "Zgodovina ni besedilo, ki ga popravlja lektor. Je tkivo skupnosti. Če iz njega izrežemo narodnoosvobodilni boj, ne bo izpuhtela samo pripoved o vojni. Izpuhtela bo zgodba o tem, da so ljudje v času najtemnejših stisk ter razpada sveta ter vrednot znali misliti drug na drugega. Da so nastajale bolnišnice sredi gozdov, kurirske poti, tiskarne, šole in kulturne skupine. Da skupnost ni nastala zato, ker je nekdo tako ukazal, ampak zato, ker brez nje ni bilo mogoče preživeti." (Maličev 2026)</blockquote> <blockquote> "Predstavitev Krope med prvo in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo v 20. stoletju." (Florjančič 2002: 39)</blockquote> ==Kovači smo== <poem> Kovači smo in naša sila skovala nam bo sreče ključ, in iskra svetla izpod kladiva prižgala bo svobode luč. Udarec pada za udarcem, kladiva pesem nam doni, sovrag stoletni že v prah se ruši, iz spanja ljudstvo se budi. In srečo narodu skovali s kladivom našim bomo mi, verige sužnjev, okove težke kladivo naše naj zdrobi. Mi kujemo bodočnost svetlo in svobodo za vse ljudi. "Naprej v borbo!" je naše geslo, že vas in mesto se budi. Mi kujemo enakost, bratstvo, mladini sonce, svobodo, vsi za svobodo, kruh, mir in zemljo dvignimo žuljavo roko! Kovači smo ... </poem> (''Naj pesem naša zadoni'', 1944) Ruski izvirnik revolucionarne koračnice Kovači smo ima naslov Мы кузнецы ("и дух наш молод"). Besedilo je leta 1912 napisal ruski pesnik Filip S. Škulev (1868–1930).<ref>[[:w:ru:Шкулёв, Филипп Степанович|Шкулёв, Филипп Степанович]]. Wikipedija.</ref> Komsomolci so jo razširili med delavce v besedilnih in melodijskih variantah. K nam je prišla v esperantskem prevodu. Slovenski prevod je nastal med političnimi zaporniki v kaznilnici v Sremski Mitrovici. Prevod je bil objavljen v ''Partizanskih pesmih'' 1943, str. 13, in v mnogih drugih partizanskih pesmaricah. Ruski napev so priredili skladatelji Rado Simoniti, Radovan Gobec in Slavko Mihelčič. Pela se je med jugoslovanskimi partizani na melodijo, ki je bila v začetku podobna italijanski delavski himni Bandiera rossa. Njeni verzi se najdejo tudi na kakšnem partizanskem nagrobniku.<ref>Franc Križnar: Glasba v narodnoosvobodilnem boju 1941-1945. [https://slov.si/doc/borec/borec_1979-6_7.pdf ''Borec'' 1979, št. 6&ndash;7.] &mdash; ''Slovensko pesništvo upora'', 2. knjiga, ''Partizanske''. Ur. Boris Paternu idr. Novo mesto: Dolenjska založba, 1995, 643. &mdash; [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/7592/ Pirkovičevi.]Patizanstvo.si.</ref> ===Kovaška simbolika=== Kovač je pomembna funkcija v folklornem izročilu po svetu in pri nas. Kovač v ljudski pesmi zvabi smrt oz. hudiča v kovaški meh ali na začarani stol.<ref>Andrej Gabršček: ''Narodne pripovedke v soških planinah'', 1910: 148. &mdash; Šmitek 2004: 151.</ref> V ''Pohorskih bajkah'' Jožeta Tomažiča (1943) nastopi kovač v vlogi Kresnika, tj. osrednjega predkrščanskega božanstva, ki ga je krščanstvo nadomestilo s svetim Elijo (oz. Šembiljo < sv. Ilija) ali kar s Kristusom. Kresnik je po ljudski razlagi kovač ali učitelj kovaških veščin. Kovač ima v več mitologijah poseben družbeni položaj, njegova opravila so bila sveta. Predstava nebesnega kovača je povezana z ognjem, iskrenjem in kresanjem, pa tudi z gromom in strelo. Bogovom kuje orožje in podkuje konje in je neposredno povezan z najvišjim bogom. To vlogo je v krščanstvu prevzel Kristus, kovač pa je dobil negativne lastnosti, bil je diaboliziran in poslan v pekel (Eliade 1982: xx, Šmitek 2004: 152). Kovačnica nastopa v bajkah o pomlajenju. Človek se lahko pomladi v kovačnici ali v mlinu, tj. s pomočjo vode ali ognja, od tod magični značaj teh dveh lokacij (Šmitek 2004: 274). Zato ni čudno, da zna kovati tudi prvi med slovenskimi literarnimi junaki Martin Krpan, ki si sam skuje orožje za boj z Brdavsom. <blockquote> "Pelja ga hitro sam cesar v kovačnico, ki je bila tudi na dvoru; zakaj taki imajo vso pripravo in tudi kovačnico, da je kladivo in nakovalo pri rokah, ako se konj izbosi ali če je kaj drugega treba, da se podstavi ali prekuje. Krpan vzame kos železa in najtežje kladivo, ki ga je kovač vselej z obema rokama vihtel; njemu je pa v eni roki pelo, kakor bi koso klepal. "Oj tat sežgani!" pravijo vsi, ko to vidijo; še cesarju se je imenitno zdelo, da ima takega hrusta pri hiši. Krpan kuje in kuje, goni meh na vse kriplje ter naredi veliko reč, ki ni bila nobenemu orožju podobna; imela je največ enakosti z mesarico."</blockquote> V pripovedki o Krpanu ima pomembno vlogo tihotapski tovor, ki ga Krpan skriva pred cesarjem in se zlaže, da tovori "bruse pa kresilno gobo". Oboje priziva v zavest iskre, ki spet vodijo k predstavi kovaških opravil, hkrati pa tudi k predstavi upornosti (pomislimo samo na naslov Bevkove povesti o kmečkih uporih ''Iskra pod pepelom'' (1956) in slovarski zgled ''razvneti iskro upora''), tako kot beseda kres (npr. ''zanetiti kres upora''). Zaradi teh pomenskih možnosti je Levstikov Martin Krpan odločno uporniško besedilo. Naslovni junak začenja svoj upor ilegalno, prikrito, z lažjo oz. sprenevedanjem, in šele proti koncu pride na dan s svojimi zahtevami. V začetni Krpanovi laži je prikrita grožnja cesarju, saj brusi, kresilna goba in iskre nedvoumno napovedujejo, da stopnjevanje konflikta lahko pripelje do upora. Levstikov "kovač" Martin je zrasel iz dveh tradicij: po eni strani je zadolžen pri blagem svetniku sv. Martinu iz Toursa (ki je med drugim zaščitnik kovačev!), s svojo robato platjo pa spominja na predkrščanskega, karnevalskega in uporniškega predhodnika (Hladnik 2014: 250&ndash;60) in tako kaže, tako kot drugi literarni in mitični kovači, dvojno naravo, božansko in demonično. S svojo dvojno naravo Krpan kot slovenski arhtipski kovač ustreza dvema platema kovača pri Northropu Fryu (1979), demonični in apokaliptični (odrešenjski). Ker je kovaštvo v zgodovini služilo predvsem izdelavi orožja za vojno, je lik kovača povezan z demoničnimi silami, podzemljem in uničenjem. Po drugi strani pa kovaško delo predstavlja prečiščevanje sveta, plemenitenje materialne energije in odrešenje. Med Fryevimi štirimi prostorskimi arhetipi (gora, vrt, jama, peč) kovači pripadajo slednjemu, ki simbolizira ukrotitev materiala, znanost, tehnologijo, preobrazbo elementov s pomočjo ognja ter alkimistični proces prečiščevanja skozi umetnost in trpljenje. Kovaško nakovalo in meh simbolizirata ustvarjalni napor umetnika. V slovenskem leposlovju kovač ni redka figura, srečamo ga v ljudskih pesmih in pravljicah (kovač na luni, Od kovača, mlinarja in hrastarja ...), zlasti v proletarski poeziji (Mi, kar nas je kovačev, Kovačeva balada, Kovač). Pomembno vlogo imajo v povestih in romanih Anton Koder: [[:s:Luteranci]] (1883), Jakob Bedenek: [[:s:Od pluga do krone]] (1891), Ivan Lah: [[:s:Kovač Peregrin|Kovač Peregrin]] (1903), Ivan Lah: [[:s:Uporniki]] (1906), Ivan Cankar: [[:s:Hlapci]], Peter Bohinjec: [[:s:Kovač in njegov sin|Kovač in njegov sin]] (1907), Silvester Košutnik: Požigalec ([https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-WCQHIFL4 1910,] [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-DQRM5NWK 1918]), Peter Bohinjec: [[:s:Za poklicem]] (1912), Cvetko Golar: [[:s:Povest o hudem in silnem kovaču|Povest o hudem in silnem kovaču]] (1916), Vladimir Levstik: [[:s:Pravica kladiva]] (1926), Fran Milčinski: [[:s:Butalski kovač|Butalski kovač]], Fran Jaklič: [[:s:Kovač Rošel|Kovač Rošel]] (1929), Župančič, Ivan Dobravec: [[:s:Kovač (Ivan Dobravec)|Kovač]] (1935), [Anton Ingolič: Ugasla dolina, Malenšek: Kovinarji (1950)], Ciril Kosmač: Kovač in hudič. V povesti Franceta Bevka ''Gmajna'' (1933), ki je izšla pri Goriški matici, se kovač Gregor Mežon poteguje za bajtarske pravice nasproti gruntarjem: "Nato je vzel železo iz žerjavice, koval, da s je vse stresalo. Kakor da bije kmete in zemljemerce". "Njegova uporna, bojevita nrav in sirovo življenje sta ga skovala v možatega, odločnega borca za skupne pravice. O pravici je spoznal v smislu našega trdega veka: „S palico si jo je treba izklatiti." Vloga vojvode mu je všeč ("ga je upijanila, da je ošabno dvignil glavo"), v evforiji pobije nasprotnika in gre v uporu do konca: utrdi se v svoji bajti, strelja na orožnike in se obesi, da jim ne bi padel živ v roke. Bajtarji zaradi njegovega boja dosežejo svoje pravice, težje pa presodimo kovačev konec: ali je njegova žrtev v službi zmage socialne ideje (táko bi jo dojeli napredno usmerjeni) ali je kazen za voditeljski napuh (hotel je biti "kralj bajtarjev") &ndash; tako bi jo dojemali konservativno usmerjeni. Menda ni nikjer drugje ustrezneje prikazan demoničnost in brezperspektivnost kovačevega lika kot v povesti ''Požigalec'' Silvestra Košutnika (1910): <blockquote> »čemu toliko zijaš v mene, deček?" zaklical je popotni mož z osornim glasom. Imel je hud, rekli bi, divji pogled in dečka je streslo, ko je tujec vanj uprl svoje črne oči. </blockquote> <blockquote> Kovačnica je osamela, ker je nihče ni hotel v najem; bila je zaprta in meh in kladivo sta celo mirovala v nji. Vendar pa so si ljudje pripovedovali, da se včasih opolnoči vidi dim, ki se zmešan z žarečimi in krvavoblestečimi iskrami kadi iz dimnika; hudodelec baje nima miru na onem svetu in prihaja nazaj kot velik kostnjak ter kuje v kovačnici igle in dolge žreblje.</blockquote> Partizanstvo je tesno povezano s kovaštvom, saj je '''kovaštvo metafora socialnega revolta.''' Oton Župančič je leta v pesmi Kovaška (''Prvi majnik'' 1901) kovače postavil na čelo slovenskega proletariata: <poem> Mi, kar nas je kovačev, mi bomo vsi kovali, kovali svoja srca, kovali svoj značaj, kako zvene nam duše, bomo poslušali – zakaj? Morda pod kladivi se nam oglasi kedaj srce, ki v njem bo pravi bron, da pelo bo, vabilo kot zvon, da bomo krog njega se zbrali ... Vsi: – črnci rudarji iz Idrije, iz Trbovelj, iz plavžev gorenjskih, iz Kaple, iz Borovelj, od Nabrežine beli kamenarji, devinski opaljeni ribarji, polnagi nosači iz luke tržaške – četa, kot da kiparju ušla je izpod dleta – vi, sključeni tkalci od statev, strojarji smrdljivci, zaviti v čresla ostri duh, vi, mlinarji, ki nam meljete kruh, zidarji iz Renč, mizarji šentviški, Solkanci, drvarji po šumah, šoto vozeči Ižanci, ti mož, ki orješ in seješ, se družno z volom potiš, ti štajerski viničar, ki nam vince mediš, ti, s svincem v pljučih, z očmi gasnočimi stavec, v vrtnice mirno zroči savinjski plavec, Vipavec brbljavi, zamišljeni briški kolon, vsi, ki poznate otiske zapestnic-spon, tudi vi, pozorno sklonjeni naprej, brodarji v bodočnost, v obzorja nova brez mej ... Zato bomo mi kovači kovali, trdo kovali, tenko poslušali, da ne bo med nami nepoznan, ko pride čas, ko sine dan, da vstane, plane kladivar, kladivar silni iz nas ... </poem> Pogosto se recitira njegova pesem Žebljarska (''V zarje Vidove'', 1920), ki je nastala ob obisku pesnika v Kamni Gorici in so verze iz nje Kamnogoričani vrezali na spomenik sredi kraja: <poem> Od štirih do ene, od štirih do ene so zarje rumene, so trate zelene, od štirih do ene vodà nam kolesa, mehove nam žene, nad nakli smo sključeni; vsi, fantje, možjé in dekleta in žene, od štirih do ene že vsi smo izmučeni: vodà nam kolesa, mehove nam žene od štirih do ene, od štirih do ene. Pol treh, pol treh – spet puha nam meh! Žareči žeblji so nam v očeh, do osmih zvečer žeblji, žeblji v očeh. Od štirih do ene vodà nam kolesa, mehove nam žene, do osmih od treh žareči žeblji, žeblji v očeh ... Smo jih v polje sejali? Po polju naši žeblji cvetó; poglej v nebó: vanj smo jih kovali od štirih do ene, do osmih od treh, da nam bodo tudi ponoči v očeh ... Pa ondan sem pred zrcalom postal: o, kakor da sem po sebi koval! O, kakor da delam ves božji dan greh od štirih do ene, do osmih od treh! Od štirih do ene, od štirih do ene vodà nam kolesa, mehove nam žene, do osmih od treh žareči žeblji, žeblji v očeh ... </poem> {| |[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa]] |} V Kropi je na spominski plošči v avli sindikalnega doma Župančičevo posvetilo kroparski tovarni Plamen: <poem> :Plamen, ki vas ogreva, :tudi mene obseva; :vroč sem od njega in svetal, :kakor bi skupaj z vami koval. :O. Župančič "Plamenu" :1947 </poem> Ivan Cankar je leta 1910 v drami ''Hlapci'' prihodnost zaupal kovaču Kalandru z napovedjo: »Ta roka bo kovala svet.« NOB je bil naravno nadaljevanje predvojnega proletarskega uporništva, ki so ga simbolno reprezentirali prav kovači. V kako veliki meri je kovaški poklic vpet v slovensko življenje, družno z asociacijami na uporništvo, govori Kovač, ki je sedmi po pogostnosti, skupaj z izvedenimi priimki (Kovačič, Kovačevič, Kovič, Šmid, Schmid, Šmitek ...) pa se uvršča še višje. Kovač je tudi najpogostejši med priimki, ki označujejo dejavnost osebe.<ref>Drugi taki priimki so Kolar/Kolarič, Pogačar/Pogačnik, Žagar, Kuhar, Mlinar itd.</ref> '''Literatura''' *Mircea Eliade: ''Kovači i alkemičari'', 1982. *Northrop Frye: ''Anatomija kritike''. Zagreb: Naprijed, 1979. *Miran Hladnik: ''Slovenski zgodovinski roman''. Ljubljana: FF, 2014. *Milko Matičetov: xxx *Jože Pogačnik: (kovaško ognjišče je pri Seliškarju in Klopčiču metafora za topljenje starega sveta in kovanje novega) *Zmago Šmitek: ''Mitološko izročilo Slovencev''. Ljubljana: Študentska založba, 2004. ==Kropa in Kamna Gorica v slovenski književnosti== *Jožef Mihelič: [[:s:Jutro v Kropi|Jutro v Kropi]], [[:s:Kroparski kapelici]] ===[[:w:Joža Lovrenčič|Joža Lovrenčič]]=== [[File:Joža Lovrenčič.jpg|thumb|left|Joža Lovrenčič]] Kred, 2. 3. 1890 – Ljubljana, 11. 12. 1952. Študiral slavistiko, grščino in latinščino v Gradcu, doktoriral 1915 z disertacijo Valentin Stanič in njegova doba in sprva učil v gimnaziji, ki se je zaradi vojne preselila iz Gorice v Trst, od 1920 pa v gimnaziji v Kranju in potem v Ljubljani. Najprej je živel v Lipnici pri Kropi. Prijatelj Fran S. Finžgar ga je 16. septembra 1915 poročil na Brezjah. Po poroki je z ženo živel na Spodnji Dobravi pri Šolarjevih, po domače Justinovih. Leta 1916 se je preselil v Kranj. Od leta 1917 do 1922 je živel v Podnartu v dveh stanovanjih, pri njih sta bila tudi tašča in tast (Hanibal in Katarina Manzoni), ki sta pokopana na Dobravi. Od tod se je vozil v Ljubljano z vlako, dokler se niso preselili v Ljubljano. Družina je počitnice še naprej preživljala v Lipnici in na Dobravi (pri Lenartku na Zgornji Dobravi ali pri Vogarju v Lipnici), na Srednji Dobravi je malo pred vojno pripravil načrt za gradnjo in kupil material za lastno hišo na Mihovčevem. Glavna dela: pesniška zbirka ''Deveta dežela'' (1917); zgodovinski roman ''Publius in Hispala'' (1931), ep ''Sholar iz Trente'' (1939), mladinske povesti (''Tonca iz lonca'', 1941), pravljice in legende. Po vojni so ga zaprli in ga razlastili. Vnuk novinar [[:w:Tadej Labernik|Tadej Labernik]] je leta 2001 dosegel njegovo sodno rehabilitacijo. V vasi Češnjica se dogaja njegova kmečka povest ''Pereči ogenj: Povest izpod Jamnika'' (''Gruda'' 1926, v knjigi 1928). Po drugi svetovni vojni je objavljal večinoma zunaj slovenskih meja. Poročen je bil z Antonietto Manzoni, pranečakinjo italijanskega pisatelja [[:w:Alessandro Manzoni|Alessandra Manzonija]], in imel z njo pet otrok, med njimi tudi Nino Antonio Hedviko, ki je postala žena ameriškega jezikoslovca [[:w:Rado Lenček|Rada Lenčka]]. Njegova vnuka sta zgodovinar [[:w:Andrej Vovko|Andrej Vovko]] in rusistka [[:w:Lena Lenček|Lena Lenček]]. Čeprav se dogaja v okolici Krope, so v ''Perečem ognju'' kovači komaj omenjeni, poglavje je raje posvetil jeseniškim plavžarjem. *Joža Lovrenčič: [[:s:Pereči ogenj|''Pereči ogenj'']]: ''Povest izpod Jamnika'' (1928) *Joža Lovrenčič: [[:s:Tiho življenje#LEGENDA O USMILJENI MATERI MARIJI KROPARSKI|Legenda o usmiljeni materi Mariji Kroparski]] ===[[:w:Mimi Malenšek|Mimi Malenšek]]=== ====Vigenjci==== {| |[[File:Mimi Malenšek, Vigenci, Glas Gorenjske 1957.jpg|thumb|Mimi Malenšek, Vigenci, Glas Gorenjske 1957]] |[[File:Mimi Malenšek, Vigenjci, 1978.jpg|thumb|Mimi Malenšek, Vigenjci, 1978]] |} Tule je povzetek romana ''Vigenjci'' do strani 45, kot ga je po kosih napravila umetna pamet. Roman ''Vigenjci'' (prvič objavljen v letih 1957/58) je obsežno družbenozgodovinsko delo slovenske pisateljice Mimi Malenšek. Zgodba je postavljena v konec 19. stoletja v Kropo, znamenito gorenjsko kovaško središče. Izraz »vigenj« pomeni kovaško delavnico oziroma odprto ognjišče, roman pa realistično prikazuje propad malih, tradicionalnih obrtnih kovačev in žebljarjev pred neustavljivim naletom industrializacije, modernih fužin in kapitalističnega načina proizvodnje. Zgodba se odpre v mrzlem, zimskem času s pokopom kroparskega kovaškega mojstra Aleša Gašperina. Njegova smrt simbolizira začetek konca za ugledno, a močno zadolženo kovaško družino. Na pogrebščini v starinski in nekoč mogočni Gašperinovi hiši se zbere številna žlahta. Med njimi sta rajnikov svak Zgonc iz Kamne gorice (oblasten, preračunljiv kovač in posestnik) ter pokojnikov svak, lokalni duhovnik gospod Filip. Po pogrebu prisotni tiho razmišljajo o tem, kako je stari Gašperin »zavozil« premoženje. Čeprav je prevzel bogato kovaško zapuščino, je zaradi slabih časov, nepodjetnosti in goljufij preprodajalcev počasi izgubljal premoženje. Trg Kropa se sooča s krizo: kupčija z žeblji stagnira, mladi kovači odhajajo v Nemčijo in Ameriko, v domačih vigenjcih pa ostajajo le še stari obrtniki. Glavno breme propadajoče obrti pade na pokojnikovo hčerko, petintridesetletno Ano Gašperin. Ana je izobražena, saj jo je oče poslal v samostansko šolo, vendar je krhka, »gosposka« in povsem neizkušena v vodenju kovaškega posla. Njen mlajši brat Aleš je še študent v Ljubljani; nima kovaških izkušenj, z očetom sta si bila skoraj tuja, zato se takoj po pogrebu vrne k študiju. Ana po očetovi smrti ugotovi, da je v hiši ostalo le nekaj drobiža. Oče je umrl brez oporoke, vse njegove poslovne skrivnosti in dolgovi pa so zaklenjeni v veliki knjigi v njegovi pisarni. V hiši živi še stari stric Miklavž, dobrodušen kovač, a nagnjen k pijančevanju, ki ni sposoben samostojno voditi posla. Prvi stisko osamljene Ane izkoristi stric Zgonc. Ponudi ji posojilo 100 goldinarjev za kritje stroškov pogreba in takoj predlaga, naj mu v najem odda spodnji, manjši Gašperinov vigenj. Delo v njem naj bi prevzel njegov najstarejši sin Dominik, ki je ravno odslužil vojaščino. Stric Miklavž temu ostro nasprotuje, saj sovraži Zgončevo grabežljivost, in opozarja, da je spodnji vigenj eden najboljših v Kropi (nekoč je v njem delalo tudi po dvajset mož). Kljub temu Ana v stiski sprejme Zgončev denar, kar deluje kot predhodna privolitev v najem. Po sedmini se Ana sama v mrazu s sanmi odpelje v Selško dolino k stricu duhovniku Filipu, da bi ga prosila za nasvet in finančno pomoč. V varnem zavetju župnišča pa jo čaka nov šok. Stric Filip ji razkrije resnično finančno stanje: na Gašperinovi hiši in zemlji je že več kot deset let vknjižen dolg mestni posojilnici v višini 7000 goldinarjev, obresti pa se še naprej kopičijo. Filip skritizira njeno prenagljeno odločitev, da odda spodnji vigenj Zgoncu za pičlih tristo goldinarjev. Pove ji, da je imel sam drugačne načrte: s fužinarjem Globočnikom (vplivnim industrialcem, ki ima najmodernejši plavž na Kranjskem) se je že dogovarjal, da bi ta vzel v najem oba Gašperinova vigenjca za pošteno najemnino. S tem denarjem bi posojilnica dobila obresti, Ana in brat pa bi imela zagotovljeno preživetje. V pogovoru med Ano in stricem Filipom se razkrijejo globlje družinske rane. Filip obtožuje pokojnega Gašperina, da je bil slab gospodar, ki je s svojo prevzetnostjo uničil življenje Anini materi. Hkrati se izve, da je stari Gašperin v preteklosti zavrnil Globočnikovo snubitev – Ana bi lahko postala bogata gospa, a je oče ponudbo trmasto zavrnil. Medtem ko želi stric Filip rešiti nečaka tako, da bi Gašperinovo posest sčasoma v celoti prepustili modernemu kapitalu (Globočniku), se v Ani prebudi ponos. Kljub temu da uradno še nima lastninske pravice (ker zapuščinska razprava še ni opravljena), se odločno upre: »Nočem, da bi naš dom prišel v tuje roke, ne v Globočnikove in ne v katere druge!« Pripravljena se je odpovedati svojemu deležu v korist brata Aleša, samo da bi hiša in kovaško ime (ki je starejše od same zgradbe) ostala v družinskih rokah. Stric Filip, presenečen nad njeno nenadno trmo in strastjo, nekoliko popusti in obljubi, da bo poskusil pri mestni posojilnici doseči odlog plačila dolga. (do strani 45) <!-- Tretje poglavje Ana po pogovoru s stricem Filipom dovoli Dominiku, da za eno leto vzame v najem spodnji Gašperinov vigenjc. Dominik se takoj loti dela in se izkaže kot zelo podjeten in praktičen človek. V zapuščeni in zanemarjeni kovačnici najprej uredi orodje in ognjišče, nato pa razmišlja, kako bi pridobil dobre delavce in naročila. Pri tem se pokaže njegova bistvena razlika od pokojnega Gašperina: Dominik je pripravljen tvegati, delati in predvsem kupčevati, saj razume, da brez naročil in trga tudi dobra kovačija ne more uspevati. V krčmi pri puklastem Blažku sliši, da je Rant svojim kovačem znižal plačilo. Takoj prepozna priložnost in ponudi delo Voltrešču, izkušenemu in močnemu kovaču. Voltrešč ponudbo sprejme, Dominik pa mu celo izplača predujem, da utrdi njun dogovor. S tem si Dominik pridobi prvega res sposobnega delavca in hkrati pokaže, da zna ravnati z ljudmi in denarjem. Miklavž je sprva nezaupljiv in užaljen, ker mu mladi Dominik ukazuje, vendar se postopoma sprijazni z njim. Ob Dominikovi podjetnosti se v njem celo prebudi ponos na kovaštvo in odloči se, da bo spet resno delal ter opustil pitje. Četrto poglavje Četrto poglavje se dogaja na pustni torek, ko je Kropa kljub revščini in težkim razmeram polna življenja. Ana pripravlja pustno pojedino, po trgu hodijo berači in maškare, v ozadju pa se kaže velika socialna razlika med nekdanjim blagostanjem Gašperinovih in sedanjim pomanjkanjem. Dominik je medtem že postal pomemben človek v hiši. Njegova podjetnost in samozavest Ani ugajata, saj se zdi, da je v Gašperinovo hišo prinesel nov način življenja. Ana ga začne gledati z vse večjo naklonjenostjo. Ob skupnem večeru se med njima pojavi tudi močna, čeprav še neizrečena privlačnost. Ana se sama pri sebi sprašuje, kaj pomenijo njegova bližina, dotik in pogled. Vrhunec poglavja je pustna zabava, na kateri pride do spopada med Kropečani in Kamnogoričani. Maškarada s slamnato nevesto je uperjena proti bogatemu Rantu, nato pa se norčevanje sprevrže v pravi pretep. Dominik se sprva zabava, toda ko njegov brat Štefan pride v nevarnost, poseže vmes in ga reši pred Rantom, ki ima v rokah nož. S tem si Dominik sicer pridobi še več sovražnikov, vendar se pokaže njegova odločnost in pripravljenost braniti svoje ljudi. Na koncu se pustno razpoloženje umiri. Ana je zadovoljna, ker je Dominik postal del njihovega življenja, hkrati pa se njena notranja vznemirjenost stopnjuje. Ko ji Dominik ob polnoči zaželi lahko noč, se začne spraševati, ali njegov pogled in dotik morda pomenita, da tudi on čuti nekaj do nje. Poglavje se tako konča z Aninim precej zmedenim spoznanjem, da se je v njej prebudilo čustvo, ki si ga skoraj ne upa priznati. 5. poglavje Dominik se vse bolj uveljavlja kot podjetnik. V Gradcu si pridobi pomembno naročilo za železniško družbo in s tem dobi priložnost, da svojo kovačijo močno razširi. Ana ga pri tem podpira, njuna medsebojna privlačnost pa preraste v ljubezensko razmerje. Hkrati Ana postaja vse bolj ljubosumna na Polono, saj se boji, da bi Dominika izgubila. 6. poglavje Dominik se z uspehom vse bolj oddaljuje od preprostega kovaškega življenja in želi postati pravi gospodar. Njegov vzpon spremljajo napetosti z drugimi kovači in z Rantom, medtem ko se Ana vse bolj zaveda, da je njena sreča odvisna od njega. V ospredje pride tudi Aleš, ki se vrne h kovaškemu delu in se zbliža z Rantovo hčerjo Marinko. 7. poglavje Ana in Dominik se poročita, vendar je njuna svatba skromna in brez pravega veselja. Ana je noseča in kmalu po poroki rodi sina Pavla. Otrok prinese v hišo veliko sreče in za nekaj časa pomiri tudi napetosti med njenimi prebivalci. Medtem Dominik dobi veliko poslovno priložnost in začne razmišljati, kako bi naročilo razdelil med več kovačev. 8. poglavje Aleš je zdaj mlad kovač in Rant ga želi poročiti s svojo hčerjo Marinko, tudi zato, da bi ga obvaroval vojaške službe. Medtem se Dominik in Aleš zaradi nasprotnih interesov znova zapletata v spore. Ko se moški odpravijo po seno, se Alešu na saneh pretrga vrv in doživi hudo nesrečo. Kljub prizadevanjem zdravnika umre. Njegova smrt močno prizadene Ano, Miklavž pa začne vse bolj odkrito sumiti, da nesreča ni bila naključna. 9. poglavje Aleš se po šolanju vrne v Kropo in napove, da bi ostal doma ter se lotil kovaštva. S tem se takoj zaostri njegov odnos z Dominikom, saj oba čutita, da sta tekmeca za položaj v Gašperinovi hiši in vigenjcih. Aleš se pri delu hitro uveljavi, ob kovaški nedelji pa se zbliža z Rantovo hčerjo Marinko. 10. poglavje Dominik po uspešni veliki dobavi še bolj verjame v svojo podjetniško prihodnost. Na kovaški nedelji pa se napetost med njim, Alešem in Miklavžem stopnjuje. Aleš se pridruži fantom, ki Dominiku iz maščevanja podžagajo veliko vodno kolo; Dominik jih zaloti in tako dobi nov razlog za sovraštvo do Aleša. 11. poglavje Po sabotaži se Dominik zaplete v spor z Alešem, ki mu ne prizna pravice do vigenjcev. Aleš in Dominik se skoraj fizično spopadeta, Ana pa se zaman trudi pomiriti oba. Dominik se nato odpravi v Gradec in si pridobi veliko novo naročilo; ko se vrne, se odloči za Ano in prvič skupaj preživita noč. 12. poglavje Ana ugotovi, da je noseča, in to pove Dominiku. Njegov odziv je precej hladen: bolj kot otrok ga skrbi delo in veliko naročilo. Kljub temu se dogovorita za poroko, Ana pa se sredi posta vda in sprejme, da bo morala svojo prihodnost povezati z njim. Na veliko noč se tiho poročita na Brezjah. 13. poglavje Po poroki se Ani začne porod, ki se zaradi prezgodnjih popadkov razvije v dolgo in težko preizkušnjo. Ob pomoči žensk vendarle rodi sina Pavla. Otrok prinese v hišo novo veselje in za nekaj časa zbliža tudi ljudi, ki so bili prej sprti. 14. poglavje Po Pavlovem rojstvu se razmere za nekaj časa umirijo. Dominik pa še naprej razmišlja predvsem o kupčiji in si prizadeva pridobiti velike posle; eno večje naročilo razdeli med manjše kovače in si s tem utrjuje položaj. Hkrati se Aleš zbliža z Marinko in Rant načrtuje njuno poroko, kar v Dominiku prebudi novo ljubosumje in predvsem strah, da bo Aleš postal njegov tekmec. 15. poglavje Dominikovo sovraštvo do Aleša se stopnjuje. Ko Aleš preživi manjšo nezgodo s padcem z lestve, Dominik razmišlja, kako bi se ga lahko znebil. Pozimi se nato moški odpravijo po seno; Dominik namenoma poškoduje vrv na Aleševih saneh. Vrv se med vožnjo pretrga, Aleš se hudo ponesreči in kljub zdravniški pomoči umre. Po Aleševi smrti Marinka v žalosti javno obtoži Ano in Dominika, da sta imela od njegove smrti korist. Miklavž sumi, da je Dominik povzročil nesrečo, vendar tega ne more dokazati. Ana pa iz Dominikovega vedenja prvič zares dojame, da je njen mož morda morilec; odločilno je, da resnice ne razkrije, predvsem zaradi otroka. 16. poglavje Po Aleševi smrti Miklavž spet zapade v obup in pijančevanje. Spomladi pride velika povodenj, ki ogrozi Kropo in predvsem vigenjce. Miklavž se kljub svoji ostarelosti in izčrpanosti prebudi v nekdanjega sposobnega mojstra: skupaj z Dominikom in drugimi kovači organizira reševanje ter zgradijo jez, ki vigenjce obvaruje pred uničenjem. Po rešitvi vigenjcev Miklavža premaga pljučnica. Pred smrtjo se zave, da je jez vzdržal in da so vigenjci spet rešeni. Ani izreče le še njeno ime, nato umre; Ana ostane sama z zavestjo, da ve strašno resnico o Dominiku, ki je ne more nikomur zaupati. Če bi moral zadnjih osem poglavij stisniti v eno samo razvojno črto: Alešev prihod → Dominikov poslovni vzpon → poroka z Ano → rojstvo Pavla → Aleševa ljubezen z Marinko → Dominikovo ljubosumje in umor → Miklavževa slutnja → povodenj in Miklavževa smrt. To je pravzaprav zelo jasen lok, v katerem se roman iz zgodbe o vzponu mladega podjetnika postopoma spremeni v zgodbo o pohlepu, krivdi in razpadu družine. --> [[File:Mimi Malenšek.jpg|thumb|left|Mimi Malenšek (1919&ndash;2012)]] *ultra kratek CV Mimi Malenšek pod sliko Rodila se je kot Mimica Konič v Dobrli vasi na Koroškem. Njena starša sta se spoznala med prvo svetovno vojno: oče je bil ranjeni avstrijski vojak iz Podbrezij, mama pa begunka. Zaradi stiske je mati trimesečno Mimi prinesla k očetu. Mimi je otroštvo preživela v Podbrezjah in matere nikoli ni spoznala, čeprav je ta poskušala navezati stike. Oče, ki je ob kmetovanju delal na Jesenicah v železarni, je dobil novo ženo, Mimi pa dva polbrata in polsestro. Za branje jo je navdušil oče. Obiskovala je gimnazijo v Kranju, dokler zaradi bolezni starih staršev ni šolanja prekinila. Napravila je trgovski tečaj in se zaposlila kot bančna uradnica pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani. Pri devetnajstih letih se je poročila z Rihardom Malenškom, lastnikom tovarne pohištva v Ljubljani. Rodila sta se jima dva otroka, sin Danijel in hčerka Emilia. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v NOB, s svojim ilegalnim imenom Miška je podpisovala pesmi. Po vojni so tovarno nacionalizirali, Mimi se je posvetila pisateljevanju in prevajanju in 1947 vstopila v Društvo slovenskih pisateljev. Pokopana je v Podbrezjah, kjer so ji v parku znamenitih krajanov postavili doprsni kip. Je najplodnejša slovenska pisateljica. Prvo povest Pesem polja je napisala pri šestnajstih letih za časopis zavarovalnice, kjer je delala, ''Naša moč''. Sprva je objavljala pod psevdonimom Mimica Zagorska in pod dekliškim priimkom. V žanru zgodovinskega romana je po številu romanov in njihovem obsegu prvakinja. Lotevala se je vsem zgodovinskim temam: usodi Karantancev po Samovi smrti (''Bratstvo'', 1957), pokristjanjevanju (''Črtomir in Bogomila'', 1959), marčni revoluciji (''Marčni veter99, 1988), keltskemu Noriškemu kraljestvu konec 2. stoletja (''Noriška rapsodija'', 1968). V generacijskem romanu ''Minuta molka'' (1965) je predstavila pretrese, ki so jih med intelektualci prinesle prva svetovna vojna, boji za Koroško in Maribor, gospodarske krize pred drugo vojno, okupacija, partizanstvo in osvoboditev. ''Vigenjci'' (1957/58, v knjigi 1978) predstavljajo industrializacijo kovaške obrti v Kropi (prehod iz majhnih kovaških ognjišč (vigenjcev) v industrijske plavže in obrate) in propad obrtnikov konec 19. stoletja, nadaljevanje so ''Skobci nad dolino'' (1985). S tovarniškimi temami se ukvarjajo ''Purgarji'' (1987) in ''Sinovi predmestja'' (1938). Mimi Malenšek je za svoje zgodovinske romane natančno preštudirala zgodovinske vir. Za svoje železarske in kovaške romane je pregledala arhivsko gradivo in krajevno kroniko Krope, Cehovska pravila, zapise o kovaških cehih, pravilih dela v vigenjcih in cesarskih patentih za izkoriščanje rudnikov in fužin, poslovne knjige in dolžnostne registre. V romanih mrgoli kovaških terminov. Upoštevala je ustno izročilo in pričevanja domačinov. *zanimivi citati <blockquote> Ko so pokopali kroparskega kovača Aleša Gašperina, so se pogrebci začeli naglo razhajati, ker je čez pokopališče vel strupeno mrzel veter. Še preden je grobar pokril krsto z zmrzlo prstjo, so stali ob grobu samo še sorodniki in bližnji sosedje, ki so pričakovali, da bodo povabljeni na pogrebščino. Pokojnikov svak, gospod Filip, ki je skupaj z domačim župnikom pokopaval, si je v zakristiji naglo slekel črni mašni plašč in se vrnil na pokopališče. Stopil je k nečakinji Ani, ki se je opirala na mlajšega brata študenta Aleša in neutolažljivo jokala, ji položil roko na ramo, pogledal po ljudeh in s prehlajenim glasom rekel: „Ana, čas bi bil, da bi šli. Mraz je." (Mimi Malenšek: začetek romana ''Vigenjci'', 1957) [...] Kovači se komaj še držijo. Prejšnje čase so prodajali na vse strani, zdaj pa ni nobenih kupcev več na spregled. Človek bi kar obupal! Kovaški pomočniki zapuščajo Kropo in odhajajo po svetu. Vleče jih v nemške kraje in v Ameriko, vigenci pa ostajajo prazni in še v polpraznih vigencih ni dela. Kaj le bo iz tega? — Bogati fužinar Špan je pil in vzdihoval, mojstra Hetor in Majdnik sta mu pritrjevala, drugi pa so vljudno prikimavali.</blockquote> ====Skobci nad dolino==== {| |[[File:Mimi Malenšek, Skobci nad dolino.jpg|thumb|Mimi Malenšek, Skobci nad dolino]] |[[:w:Slika:Skobci nad dolino.jpg]] |} *povzetek dogajanja <!-- Z veseljem — in hvala za tolažbo! 🙂 Tokrat sem šel še malo bolj na kratko. Skobci nad dolino imajo 15 poglavij; nadaljevanje lepo pokaže, kako se zgodba o Dominikovem vzponu iz Vigenjcev postopoma spremeni v zgodbo o njegovem notranjem in družinskem propadu. 1. poglavje Dominik je na vrhuncu svoje moči in premoženja, vendar že čuti, da se časi spreminjajo. Tovarniška proizvodnja vse bolj ogroža kroparsko kovaštvo, zato se pojavi zamisel o delniški družbi. Dominik ji ne zaupa, predvsem zato, ker sluti, da bi v njej glavno besedo dobila Rant in Hetori. 2. poglavje Dominik se vse bolj zaveda, da je pri odločanju sam, saj mu Ana in Pavel ne pomagata tako, kot bi želel. Pavel je že predstavnik nove generacije: zanima ga šola, gledališče in drugačno življenje, česar oče ne razume. Med očetom in sinom se zato začne tiha napetost. 3. poglavje Pavel in Vida nastopata v šolski igri in njuna medsebojna naklonjenost postaja vse očitnejša. Pavel Vido ljubi, ona pa se boji, da je ne bo znal braniti pred Dominikom. V ozadju se nadaljuje boj kroparskih kovačev za oblikovanje nove družbe. 4. poglavje Na ustanovnem sestanku se pokaže, da želita Rant in Hetori z delniško družbo predvsem utrditi svojo moč. Dominik zavrača njune pogoje in ostaja zunaj. Hkrati sinu pove, da bo moral prevzeti več odgovornosti in pomagati pri njegovem boju za obstanek kovačije. 5. poglavje Dominik se vse bolj zaveda, da njegov poslovni svet ni več tako varen kot nekoč. Ob tem se razkrije tudi njegova moralna brezobzirnost: izkoristi mlado Marjeto, ki rodi njegovega otroka. Dekletu izplača denar in ji kupi hišo, vendar s tem ne more prikriti sramote in bolečine, ki jo je povzročil Ani. 6. poglavje Dominik dobi veliko poslovno priložnost za dobavo ladijskih žebljev, vendar so pogoji za plačilo zelo neugodni. Ob velikem naročilu spozna, da se kovaštvo vse težje prebija skozi konkurenco tovarn. Poslovni uspeh, ki mu je bil nekoč samoumeven, postaja vse bolj negotov. 7. poglavje Dominik poskuša svojo prihodnost zavarovati s Pavlovo poroko s Helo Herderjevo. V tem vidi predvsem poslovno povezavo med Zgončevimi in Herderjevimi. Pavel pa do Hele ne čuti tistega, kar pričakuje oče, in se vse bolj upira njegovim načrtom. 8. poglavje Pavel dokončno pove, da se s Helo ne bo poročil: ona si ne želi življenja v Kropi. Dominik je razočaran, saj se mu sesuje velik načrt za prihodnost. Obenem se vse bolj zapleta položaj delniške družbe, ki se začne spopadati z izgubami in notranjimi nasprotji. 9. poglavje Ana se vedno bolj zaveda, da je njeno navidezno urejeno življenje zgrajeno na molku in strahu. Še vedno jo preganja sum, da je Dominik povzročil Aleševo smrt. Hkrati dozori njena odločitev, da mora Pavel živeti po svoje in si izbrati ženo po lastni volji. 10. poglavje V ospredje stopi Tonček, Dominikov nezakonski sin, ki odrašča v revščini in ve, kdo je njegov pravi oče. Kontrast med njim in Pavlom pokaže posledice Dominikovega ravnanja: eden od sinov odrašča kot bogati Gašperinov dedič, drugi pa kot otrok, ki mu je vstop v očetovo hišo prepovedan. 11. poglavje Delniška družba zaide v resne finančne težave. Hetori in Rant se zaradi izgub hudo spreta, Hetori pa Rantu predloži obračune, ki razkrijejo njegove obveznosti in izgube. Rant je v popolnem obupu; še istega večera ga najdejo mrtvega v pisarni. 12. poglavje Rantova smrt spremeni razmerje moči v Kropi in Dominik za trenutek misli, da se je znebil velikega tekmeca. Toda doma se njegov spor s Pavlom in Ano stopnjuje. Ana končno pomaga Pavlu in Vidi, da zapustita hišo in začneta svoje življenje. 13. poglavje Pavel se želi osamosvojiti kot kovač. France Grošelj med manjšimi kovači začne organizirati Kovaško zadrugo, ki naj bi bila drugačna od Rantove in Hetorijeve delniške družbe. Pavel se ji pridruži, kar Dominika prizadene kot izdaja in ga dokončno postavi proti sinu. 14. poglavje Dominik se zaradi Pavlove odločitve zlomi. V hudem prepiru z Ano prvič skoraj odkrito govori o tem, da bi Pavlu lahko storil kaj hudega. Ana mu v obupu zabrusi, da »nikogar več ne boš ubil«, s čimer razkrije, da ves čas ve za Aleševo smrt. Dominik nato odide s puško v gozd in poskuša narediti samomor. 15. poglavje Dominika najdejo hudo ranjenega in ga rešijo. Po dolgem okrevanju se spremeni: postane mirnejši, prijaznejši in se približa Pavlu ter Kovaški zadrugi. Ana mu končno odpusti, čeprav ne pozabi njegove krivde. Nekaj let pozneje Dominik umre v spodnjem vigenjcu, kjer je nekoč začel svojo pot. Če celotno povest skrčim v eno razvojno črto: Dominikov vrh → prihod novega časa → Pavlova ljubezen z Vido → propad delniške družbe → Rantova smrt → Pavlova osamosvojitev → Kovaška zadruga → Dominikov zlom → sprava z Ano → smrt v vigenjcu. In prav lep je zadnji obrat: v Vigenjcih Dominik postane gospodar vigenjcev, v Skobcih nad dolino pa se mora nazadnje naučiti, da jih ne more imeti samo zase. Ko to končno dojame, je že star in bolan, vendar je prav takrat prvič zares sposoben človeškega odnosa do drugih. S tem pa sva, kot kaže, res prišla do konca. 🙂 --> *ilustrativen citat ali dva *sliki knjižnih ovitkov romanov, še bolje kar izvod obeh romanov *posnetek prvega nadaljevanja Vigencev v časopisu *Mimi Malenšek: [[:s:Vigenjci|Vigenjci]] (1957/1958, v knjigi 1978). *Mimi Malenšek: [https://slov.si/doc/malensek_skobci.pdf ''Skobci nad dolino'']. Ljubljana: Kmečki glas, 1985. *Mimi Malenšek: V starodavnih časih. ''Tovarniški vestnik Kranjske industrijske družbe'' 1937&ndash;39. ==Partizanska Kropa== V partizanih je bilo 142 Kroparjev, od tega 13 žensk. 19 starejših mobilizirancev so januarja 1945 takoj odpustili, deset pa jih je tedaj dezertiralo. Padlo je 27 borcev (od tega 4 ženske), temu številu je treba prišteti deset pogrešanih.<ref>[https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Frančišek Gartnar,] [https://www.sistory.si/ww2/DA598AAC-D83D-47FD-8359-1986C9DAF964 Andrej Kranjc,] [ Cvetko Resman,] [ Janez Eržen,] [Franc Blaznik,] Janez Cerar, Matija Gartner, Jože Legat, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik.</ref> Nemci so ujeli in internirali 24 borcev. Sedem so jih 1942 iz Begunj izpustili, tri ženske (Jera Bergant, Rozala Pogačnik, Francka Staroverski) pa so bile tam zaprte več mesecev. Pozneje so ujetnike pošiljali v taborišča (1943 Rudolf Berce, Anton Jelovčan, Leon Petrač, Marijan Praprotnik, France Šolar, Jože Zupan in Viktor Žaberl; Slavko Ažman, Franc Praprotnik, Jakob Resman, Janez Zupan, Katarina Zupan, 1945 Alojz Gašperšič in Valentin Prezelj). Internirano je bilo šest aktivistov (Janez Zupan, Cene Škriba, Justino Ažman, Lojze Justin, Filip Legat in Tone Gašperin); štirje so v internaciji umrli (Škriba, Justin, Gašperin), eden (Zupan) pa je bil ustreljen kot talec. Vseh padlih talcev iz Krope je bilo pet: dva so ustrelili v Begunjah 1942, po enega pa v Moravčah, Šenčurju in Zagrebu.<ref>Janez Zupan (L) 1. 3. 1942 v Begunjah, Jože Resman (B) 11. 4. 1942 v Begunjah, Janez Lazar (M) 8. 1. 1944 v Moravčah, Lenart Zupan (č) 24. 1. 1944 v Šenčurju, Slavko Pregelj v Zagrebu).</ref> Pet je bilo civilnih žrtev (France Jerala 30. 10. 1944 v Kropi, po nesreči 12-letni [https://www.sistory.si/ww2/CB4FAFF6-FC77-4346-92D9-2A7506651D96 Gregor Pirc] 1944 v Kropi, Božidar Gašperšič 15. 1. 1945 na Dunaju, Olga Smrekar 4. 5. 1945 v Radovljici, devetletni [https://www.sistory.si/ww2/85BE5A9A-5C0B-4AAE-B854-A95CB49F4FEC Adi Dakol] z ročno granato 15. 6. 1945), dva sta padla v nemški vojski (Miha Bertoncelj in Valentin Kavčič), pet so jih likvidirali partizani (Janez Gašperšič [https://www.sistory.si/ww2/383886E9-0CF0-42E0-B926-8A5562CF11D6 Sistory],<ref>V seznamu pri Šmitku narobe France Gašperšič.</ref> župnik [[:w:Franc Kanduč|France Kanduč]],<ref>Po Šmitku so ga izselili Nemci, po Wikipediji se je iz Krope v Grahovo v Ljubljanski pokrajini preselil sam. [https://www.sistory.si/ww2/30C7621A-039E-43CB-8EEF-710A6D4F82EC Sistory.]</ref> dezerter [https://www.sistory.si/ww2/A2DAE85C-DDE0-4449-9DE8-B14E2542D69A Tone Kržišnik,] [https://www.sistory.si/ww2/ACBF0587-F69F-4F45-B44B-1182B9BDED76 Jakob Legat]<ref>Po sklepu vojaškega sodišča.</ref> in dezerter k domobrancem [https://www.sistory.si/ww2/1367F6BD-A8F7-4A02-B13D-7146E02F4E3E Aleš Smrekar]).<ref>Mogoče bi morali k petim likvidiranim prišteti še petokolonaša [https://www.sistory.si/ww2/177B446E-91DB-4C9E-8FC7-B9BFAA282156 Gabrijela Zupana] iz Lesc, ki je bil po rodu Kropar (''Po poti spominov'', 139).</ref> Med okoli 600 prebivalcev Krope jih je nasilne smrti med vojno umrlo 58 (9,6 %), od tega večina (51 oz. 88 %) od okupatorjeve roke oz. na partizanski strani. Kropa je bila med vojno izrazito partizanski kraj. *grafikon vlog v drugi svetovni vojni ===Spominska soba NOB v Kovaškem muzeju=== "Ob urejanju odkupljenih prostorov za nove razstavne zbirke je Kovaški muzej 1978 dopolnil svoj srednjeročni program z razširitvijo prikaza življenja ljudi pod Jelovico do povojnega obdobja (prikaz razvoja tovarne Plamen do leta 1952 oz. do uvedbe samoupravljanja), kar je pomenilo tudi vključitev prikaza narodnoosvobodilnega gibanja v Kropi. Kovaški muzej je nalogo sprejel, saj je pričakoval razširitev razstavnih prostorov na še preostali del drugega nadstropja Klinarjeve hiše. Leta 1979 sta bila izdelana okvirna koncepta postavitve etnološke sobe (avtor mag. Zmago Šmitek) in zbirke NOB (avtor Janez Šmitek). Postavitev obeh zbirk je postala prioriteta v delovnem programu Kovaškega muzeja. Zbirko NOB v Kovaškem muzeju je Janez Šmitek zasnoval sicer lokalno, a v povezavi s svetovnimi političnimi dogodki. Izhajal je iz kartografske predstavitve Krope in njene širše okolice (območje med Kranjem in Bledom, Jelovica), ki jo je dopolnjeval koledar pomembnih dogodkov na obravnavanem območju med leti 1941 in 1945. Za orientacijo je v koledar vključil tudi širše politično dogajanje. Kroparsko kroniko NOB je zajel v naslednjih sklopih: okupacija in upor (ustanovitev Cankarjevega bataljona) predstavitev partizanskih enot, ki so soustvarjale zgodovino NOB na tem območju (Cankarjev bataljon, Gorenjski odred, Prešernova brigada), razvoj ljudske oblasti (rajon Jelovica) in partizanska vojaška uprava (Gorenjsko vojno območje in komanda mest), kurirska postaja G 12, partizansko gospodarstvo (gospodarske komisije, čevljarska, krojaška, žebljarska, smučarska delavnica, partizanske tiskarne). Razstavo je dopolnjevalo obsežno slikovno gradivo padlih udeležencev NOB iz Krope in okolice ter nekaj primerkov orožja, ki ga je zbrala krajevna organizacija Zveze borcev Kropa. Razstavno gradivo je likovno oblikoval Miloš Magolič. Razstava je bila odprta 23. 4. 1981 kot stalna muzejska postavitev v enem prostoru v zgornjem nadstropju Klinarjeve hiše. Leta 1993 jo je nadomestila nova stalna zbirka Žebljarstvo v Lipniški dolini. Predstavitev Krope med prvo in drugo vojno Kovaški muzej načrtuje v novi stalni muzejski postavitvi, ki bo celovito predstavila Kropo v 20. stoletju." (Florjančič 2002: 39) "Partizanska Kropa je združevalna oznaka za končno dejstvo, da je bila velika večina Kroparjev ali borcev partizanskih enot ali aktivnih sodelavcev partizanskega gibanja, obenem pa je bila Kropa s svojo okolico pomembno ozemlje s številnimi partizanskimi ustanovami. Večinsko opredelitev Kroparjev za partizansko gibanje ilustrirajo številna dejstva, npr. da je bilo “iz predvojne osemčlanske telovadne vrste Fantovskega odseka v Kropi šest partizanov, dva od njih sta padla." (Dežman 2002: 103) "V začetku druge svetovne vojne [je ostalo] za nabor iz 11 letnikov samo 70 fantov. Od teh 70 jih je šlo v partizane 52 (še 8 jih je prišlo iz nemške vojske), v nemško vojsko jih je šlo 12, od teh jih je 8 prešlo k partizanom. Padlo jih je skupno 28, od teh 25 v partizanih, 2 v nemški vojski in 1 kot civilna žrtev bombnega napada.” (str. 27) Prav tako kot ni uspela mobilizacija v nemško vojsko, ni uspela domobranska mobilizacija, za katero so zbrali v raciji v Kropi 17. novembra 1943 okoli 20 moških, vendar so se ti uprli vstopu v domobranstvo." (Šmitek 1985: 40; Dežman 2002: 104) ====Panoji na razstavi 1981==== # Okupacija in upor (slike: Stane Žagar, Žagarjeva družina na Dobravi, Vodiška planina pred vojno, Mošenjska planina pred vojno in po požigu 13. 1. 1942, spomeniki začetku upora, ustanovitvi Jelovške čete in Cankarjevega bataljona) # Cankarjev bataljon (7. pano levo: 18 padlih borcev, 6. pano: 12 padlih borcev) # Gorenjski odred (3 pano desno: slike nemškega plakata 10 ustreljenih talcev v Lipnici, spomenik talcem v Lipnici, Lipniška planina, Selška planina, Štab Gorenjskega odreda maja 1943 # Prešernova brigada # Razvoj ljudske oblasti (slike: Stana Potočnik, OF Jelovica, Okrajni odbor OF na Pečeh, OF Gorenjska 1944, Rajonski odbor OF v karavli Svoboda na Pečeh, Okrajni odbor OF Kranj Jelovica) # Vojaška uprava (Gorenjsko vojno področje): slike 3. pano levo: slike učnega uspeha partijske šole, oskrbe partizanov, gospodarske komisije, rajonskega odbora OF v karavli na Pečeh, okrajnega odbora OF Kranj, pokrajinskega odreda OF Gorenjske, bunker pod hlodi # Kurirska postaja G-12 # Partizansko gospodarstvo: Gospodarske komisije, Čevljarska delavnica, Krojaška delavnica, Žebljarska delavnica, Smučarska delavnica, Partizanske tiskarne (slike čevljarske, krojaške delavnice, gospodarske komisije gorenjskega okrožja, sestanka gorenjskih aktivistov 1944, zemljevid Krope itd. # Krajevne organizacije: KP in OF, Slovenska protifašistična ženska zveza, Mladinska organizacija SKOJ in ZMS, Pionirski odred Jelovica, Partizanska šola (slike: borke Prešernove brigade, sestava 2. grupe odredov, Spomenik požganemu Jamniku, goreči Turjak, smučarske tekme v Cerknem 1945) ==Partizanska obeležja v Kropi== {| |[[File:Partizanski spomenik nad Vodiško planino.jpg|thumb|Ustanovitev Cankarjevega bataljona nad Vodiško planino]] |[[File:Ustanovitev Jelovske cete.jpg|thumb|Ustanovitev Jelovške čete na Vodicah]] |[[File:Spomeniki na Jelovici 01.jpg|thumb|Partizanski dom na Vodiški planini]] |} {| |[[File:Spominska soba na Vodiški planini 01.jpg|thumb|Spominska soba na Vodiški planini]] |[[File:Spominska soba na Vodiški planini 02.jpg|thumb|Spominska soba na Vodiški planini]] |[[File:Spominska soba na Vodiški planini 03.jpg|thumb|Spominska soba na Vodiški planini]] |} {| |[[File:Dusan Pogacnik.jpg|thumb|Dušan Pogačnik - Črt]] |[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|Blaž Ažman]] |[[File:Kroparski spomeniki 04.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Milan Gašperšič]] |} {| |[[File:Spomenik Lipnica pri Kropi.jpg|thumb|Spomenik talcem v Lipnici]] |[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Plošča partizanski pesnici Kristini Šuler]] |[[File:Ciril Osterman.jpg|thumb|Spomenik Antonu Jelovčanu in Cirilu Ostermanu na Zidani skali nad Kropo]] |} {| |[[File:Kroparski spomeniki 01.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli iz tovarne Plamen]] |[[File:Kroparski spomeniki 02.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kovači, Kropa]] |[[File:Kroparski spomeniki 03.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Janez Arh]] |} {| |[[File:Kroparski spomeniki 05.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Padli kurirji]] |[[File:Kroparski spomeniki 06.jpg|thumb|Kroparski spomeniki: Kurirska postaja G-12, Kropa]] |[[File:Napis na osrednjem spomeniku NOB v Kropi.jpg|thumb|Napis na [https://partizanstvo.si/media/partisanmemorial/11/T2518_F19915_11.jpg osrednjem spomeniku NOB v Kropi] ]] |} {| |[[File:Župančičevi verzi na plošči tovarni Plamen, Kropa.jpg|thumb|Župančičevo posvetilo Plamenu v avli sindikalnega doma v Kropi leta 1947]] |[[File:Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si.jpg|thumb|500 px|Kroparski partizanski spomeniki na zemljevidu Partizanstvo.si (interaktivni zemljevid vsebuje povezave na opis spomenikov)]] |} Prav na kroparskem teritoriju stoji 15 obeležij, prgišče pa jih stoji tik za mejo KS: pet jih spada pod sosednjo Kamno Gorico, sedem jih je na podbliški strani meje, tri na dobravski strani meje, kar pa spomenikov na Jelovici spada pod Bohinjsko Bistrico, so že precej stran od kroparske meje. Kroparske spomenike povezuje s tistimi na Jelovici [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/8038/ vodiška partizanska obhodnica.] Ena infotabla vodiških obhodnic s spomeniki se nahaja v kotlu pri Slovenski peči, druga pa na pročelju planinskega doma na Vodicah. Kroparsko področje ni bilo prostor večjih vojaških akcij, bilo pa je pomembno partizansko zatočišče, zlasti jeloviški gozdovi nad Kropo. Tu so delovali kurirji in oskrbovalne enote, ki so jih ogrožale zasede in patrulje domobrancev iz okoliških postojank v Kamni Gorici, Kranju, Škofji Loki, na Brezjah. Večinoma gre za spomenike žrtvam. Manjši del obeležij je '''posvečen pomembnim zgodovinskim trenutkom'''. Vsi ti so na Vodicah. Na Gradišču je obeležena [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/4/ ustanovitev Jelovške čete] 29. julija 1941, teden dni pozneje, 5. avgusta (to je tudi radovljiški občinski praznik), je bil na Pogrošarjevi planini pod pod Črnim vrhom nad Vodiško planino [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/704/ ustanovljen Cankarjev bataljon.] Spominski objekt je tudi sam [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1679/ planinski dom s spominsko sobo, z reliefom Iveta Šubica in s spominsko ploščo gradnji doma po vojni.] V to vrsto obeležij spada tudi plošča kurirski postaji pri Slovenski peči. '''Obeležja padlim'''. Pri infotabli pri Slovenski peči je poleg plošče kurirski postaji G-12 [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/107/ plošča trem padlim,] med njimi je bil Kropar kurir Jože Megušar. V Sistory ga najdemo pod [https://www.sistory.si/ww2/0439F192-5BEA-4C4C-B38C-858D7972EB0C Jože'''f''' M'''a'''gušar,] ki pa naj bi ne padel 1. 8., ampak 25. 8. Ubili so ga domobranci, tj. Gorenjska samozaščita v Kroparski grapi. Ni mogoče na pamet reči, kateri podatek je pravilen, kateri pa napačen, napake najdemo tako na vklesanih napisih kot v matičnih knjigah in drugih virih, pogosto so se zmotili tudi svojci, ki so sporočali podatke. Unikatno je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/18/ obeležje Blažu Ažmanu:] bronasti medaljon je vzidan v skalo v strmem bregu nad Slovensko pečjo. 20-letnega [https://www.sistory.si/ww2/61890DE1-8602-41D1-AC61-FC815DC8BC54 Blaža Ažmana] (Sistory) iz Jelovške čete so ubili Nemci 13. 8. 1942 v Dražgoški gori (po drugih podatkih pa 11. ali 12. 8. 1942 pri Mošenjski planini). 20 let je bil ob smrti star tudi Dušan Pogačnik – Črt, Valentinov z Dobrave, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/475/ spomenik za 2. ovinkom] ceste iz Krope na Jamnik. Študiral je za učitelja, ubili so ga Nemci iz zasede na Ciganskem nad Kropo 29. 12. 1943, ko se je vračal s kurirske postaje (Šmitek 1985: 35). Bil je skojevec, kader narodnega heroja Staneta Žagarja in kurir VOS. Iz nedavno najdenega pisma sorodnika (za kopijo hvala amaterskemu zgodovinarju Goranu Lavrenčaku iz Radovljice) bi lahko sklepali, da so ga partizani nameravali poslati na šolanje v Moskvo ("Dušan je baje tudi že na vzhodu, toda verjetno malo višje od tebe."). 22 let je bil ob smrti star Milan (Bogumil) Gašperšič, umetni kovač iz Krope, ki ima [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/42/ spomenik na Barigli.] Ubili so ga 20. 3. 1945 domobranci oz. Gorenjska samozaščita. Na isti dan kot Gašperšič sta padla še [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/27/ Anton Jelovčan in Ciril Osterman na Kroparski gori,] pokončali so ju iz zasede domobranci, ki so sodelovali v nemški spomladanski hajki tik pred osvoboditvijo. Nad župnijsko cerkvijo svetega Lenarta je onstran pokopališkega zidu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/25/ spomenik 20-letnemu kurirju Janezu Arhu,] ki je padel v domobransko zasedo 4. novembra 1944. Doma je bil iz Srednje vasi v Bohinju in je tam tudi pokopan. Na križišču za Kropo v Lipnici je pri mostu [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/3619/ spomenik 10 talcem] ki so jih postrelili 19. aprila 1943. Pripeljali so jih iz begunjskih zaporov, doma so bili iz različnih krajev. Do večera so morali ležati na križišču, nato so jih pokopali na vrtu graščine v Begunjah v skupni grob. Šlo je za nemško maščevanje, ker so partizani Selške čete ubili dva nemška orožnika, ki sta bila v spremstvu transporta kinoaparature – v Kropi so namreč nameravali predvajati nemške propagandne filme. V akciji je bila uničena kinoaparatura, nemško orožje pa so zaplenili. Sredi Krope je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/11/ osrednji spomenik žrtvam NOB,] z verzi Mateja Bora: <poem> Ne jokaj mama nihče ni mrtev ki pal v temi je sončnim dnevom žrtev. </poem> Na fasadi kovačije UKO je [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/1944/ plošča osmim padlim kovačem,] na fasadi Plamena nasproti gostilne pri Jarmu pa [https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/2271/ 50 padlim kovačem;] predhodna plošča iz leta 1955 je govorila o 40 padlih. Na pokopališču pri cerkvi sv. Lenarta je '''[https://partizanstvo.si/sl/podrobno/partizanskispomenik/6291/ več družinskih nagrobnikov,]''' na katerih piše, da v njih leže žrtve NOB: Janko Leš (po Sistory Janez Leš, padel na Javorovici 16. 3. 1944), Alfonz Gašperšič (v Sistory Alfonz Mihelič, s priimkom po materi, padel 11. 10. 1943 na Črnem vrhu, po Šmitku dan prej v Leskovici pod Črnim vrhom). Leopold Mihelič je bil ranjen na Dolenjskem, umrl je 12. 9. 1943 v Kočevskem Rogu, Andrej Kranjc je bil junija 1943 pogrešan na Žirovskem vrhu. V Sistory še nisem utegnil najti njunih podatkov. Simon Venko (v Sistory Simeon Jožef Vrenko!, ubili so ga ustaši v Sarajevu), Benjamin Venko (prav: Vrenko, padel v Srednjem pri Mariboru, ne pa na Primorskem, kot piše na grobu). Kroparsko partizanstvo je izvrstno dokumentirano (po datumih in ljudeh in lokacijah) v knjigi Janeza Šmitka ''Kroparska kronika NOB'' (1985), kroparski spomeniki pa v radovljiškem zborniku ''Po poti spominov'' Alojza Kosa (1990). ==Mesta umiranja== *interaktivni zemljevid z označenimi kraji smrti med drugo svetovno vojno in povezavami na Sistory (domačini in drugi, partizani in kolaboranti, v Kropi + drugod po svetu) '''Padli leta 1942''' {| |[[File:Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Angela Košnjek 1920-1942]] |[[File:Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Blaž Ažman 1922-1942]] |[[File:Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Bergant 1923-1942]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Pogačnik 1912-1942]] |[[File:Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Pogačnik 1925-1942]] |[[File:Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Frančiška Staroverski 1889-1942]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Zupan 1918-1942]] |[[File:Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Pogačnik 1907-1942]] |[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1914-1942]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942.jpg|thumb|Padli Kroparji Vincenc Škriba 1907-1942]] |} '''Padli leta 1943''' {| |[[File:Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Eržen 1921-1943]] |[[File:Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Alfonz Mihelič 1926-1943]] |[[File:Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Andrej Kranjc 1916-1943]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Cvetko Resman 1926-1943]] |[[File:Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Blaznik 1916-1943]] |[[File:Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Gregor Resman 1919-1943]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Gašperšič 1925-1943]] |[[File:Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Lenart Zupan 1914-1943]] |[[File:Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943.jpg|thumb|Padli Kroparji Polde Mihelič 1925-1943]] |} '''Padli leta 1944''' {| |[[File:Padli Kroparji Janko Leš 1918-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janko Leš 1918-1944]] |[[File:Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Sušnik 1911-1944]] |[[File:Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Drago Zupan 1919-1944]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Lazar 1921-1944]] |[[File:Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Lazar 1916-1944]] |[[File:Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janez Vidic 1910-1944]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Janko Resman 1916-1944]] |[[File:Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Ciglarič 1911-1944]] |[[File:Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Megušar 1910-1944]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Matevž Sušnik 1912-1944]] |[[File:Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944.jpg|thumb|Padli Kroparji Tine Staroverski 1924-1944]] |} '''Padli leta 1945''' {| |[[File:Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Alojz Justin 1911-1945]] |[[File:Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Čaus 1922-1945]] |[[File:Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Gašperin 1922-1945]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Anton Jelovčan 1903-1945]] |[[File:Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Antonija Zupan 1922-1945]] |[[File:Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Filip Kavčič 1922-1945]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Franc Gartner 1903-1945 [https://www.sistory.si/ww2/5B012052-300E-4343-9330-9FFAE96B1677 Sistory: Frančišek,] pogrešan pri Škofji Loki]] |[[File:Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Jože Resman 1926-1945]] |[[File:Padli Kroparji Konrad Eržen 1912-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji: Konrad Eržen 1912-1945]] |} {| |[[File:Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945.jpg|thumb|Padli Kroparji Milan Gašperšič 1923-1945]] |Matija Gartner 1912-1945 [https://www.sistory.si/ww2/DC4093DC-8FB5-4488-94E5-D3EFB4FA0355 Sistory:] padel na Poreznu 24. 3. 1945 |} ==Vzporedna partizanska država== {| |[[File:Janko Berce, kurir G 12.jpg|thumb|Janko Berce, kurir G 12]] |[[File:Simon Mihelič, kurir na postaji G 12.jpg|thumb|Simon Mihelič, kurir na postaji G 12]] |[[File:Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko.jpg|thumb|Stana Potočnik ZMS za Gorenjsko]] |} {| |[[File:Okrajni odbor OF Kranj Jelovica.jpg|thumb|Okrajni odbor OF Kranj Jelovica]] |[[File:OF v karavli Svoboda na Pečeh.jpg|thumb|Člani OF v karavli Svoboda na Pečeh]] |[[File:OF Gorenjska 1944.jpg|thumb|OF Gorenjska 1944]] |} {| |[[File:Krojaška delavnica v Kroparski gori.jpg|thumb|Krojaška delavnica v Kroparski gori]] |[[File:Partizanska delavnica na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska krojaška delavnica na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]] |[[File:Čevljarska delavnica Mačkovina.jpg|thumb|Čevljarska delavnica Mačkovina]] |} {| |[[File:Partizanska ambulanta na Jelovici.jpg|thumb|Partizanska ambulanta na Jelovici. Foto Jakob Pretnar]] |[[File:Gospodarska komisija kranjskega okrožja.jpg|thumb|Gospodarska komisija kranjskega okrožja]] |} {| |[[File:Borke Prešernove brigade.jpg|thumb|Borke Prešernove brigade]] |[[File:Štab Gorenjskega vojnega področja 1945.jpg|thumb|Štab Gorenjskega vojnega področja 1945]] |[[File:Štab Gorenjskega odreda maj 1943.jpg|thumb|Štab Gorenjskega odreda maj 1943]] |} {| |[[File:Okrajni odbor OF na Pečeh.jpg|thumb|Okrajni odbor OF na Pečeh]] |[[File:Gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Gospodarska komisija Jelovica]] |[[File:Štab komande mesta Kranj.jpg|thumb|Štab komande mesta Kranj]] |} {| |[[File:Okrajna gospodarska komisija Jelovica.jpg|thumb|Okrajna gospodarska komisija Jelovica]] |[[File:Rajonski odbor OF Jelovica.jpg|thumb|Rajonski odbor OF Jelovica]] |[[File:Prvi dnevi osvoboditve.jpg|thumb|Prvi dnevi osvoboditve]] |} {| |[[File:Prevoz hrane partizanom nad Kropo.jpg|thumb|Prevoz hrane partizanom nad Kropo]] |[[File:Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944.jpg|thumb|Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj Vrha v Kropo marca 1944]] |[[File:Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944.jpg|thumb|Zborovanje aktivistov na Jelovici 1944]] |} {| |[[File:Smučarske tekme v Cerknem 1945.jpg|thumb|Smučarske tekme v Cerknem 1945]] |[[File:Kropa 1943.jpg|thumb|Kropa 1943]] |} ===Dokumenti in plakati=== {| |[[File:Delavci Oberkranja mislite na Kroppo.jpg|thumb|Delavci Oberkranja mislite na Kroppo]] |[[File:Plakat za talce na Lancovem.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev na Lancovem 17. 10. 1941]] |[[File:Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici.jpg|thumb|Nemški plakat o streljanju talcev v Lipnici 19. 4. 1943]] |} {| |[[File:Gesla za letake OF 92.jpg|thumb|Gesla za letake OF: slovansko bratstvo, zahodni zavezniki, ruski junaki, z Rdečo armado na Berlin]] |[[File:Gesla za letake OF.jpg|thumb|Gesla za letake OF]] |[[File:Živela rdeča armada.jpg|thumb|Živela Rdeča armada, rešiteljica človeštva pred fašističnim nasiljem]] |} {| |[[File:Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943.jpg|thumb|Partijsko spričevalo za Vinka Šmitka 1943]] |[[File:Poziv za mobilizacijo 1943.jpg|thumb|Poziv za mobilizacijo 1943]] |[[File:Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945.jpg|thumb|Partizanska propustnica za Franca Gašperšiča, 1945]] |} ==Časovni trak== *kronologija vojnih dogodkov v Kropi Jelovški bataljon je v noči od 25. na 26. junij 1943 izvedel v Kropi splošno mobilizacijo, nato pa je še v naslednji noči pobral nekaj zamudnikov. S sodelovar,jem rajonskega odbora OF Jelovica je pripravil spisek obveznikov in naborne komisije po dva partizana so šlo od hiše do hiše. Zborno mesto je bilo na trgu, ki je bil med vso vojno založen z veliko skladovnico hlodov. Ko so se zbirali, so prepevali narodne in partizanske pesmi in proti jutru, ko se je danilo, je odšla dolga kolona na Jelovico. Skupno je tiste dni odšlo iz Krope okoli 40 mož, fantov in deklet: Jože Ažman, Ivan Ažman, Slavko Ažman, Tone Berce, Rudolf Berce, Franc Blaznik, Janez Cerar, Jože Ciglarič, Boris čavs, Gašper Dermota, Janez Eržen, Ivan Finžgar, Milan Gašperšič, Janez Hudolin, Jožko Kokalj, Jože Kovač, Andrej Kranjc, Tone Kržišnik, Jože Legat, Janko Leš, Jože Megušar, Jože Mihelič, Andrej Mohorič, Jože Petrač, Franc Pintar, Franc Praprotnik, Kristina Resman, Janez Strnad, Alojz Sušnik, Matevž Sušnik, Janez Šmitek, Vinko šolar, Jakob Štalc, Janez Tekavec, Janez Zupan, Drago Zupan, ignac Zupan, Katarina Zupan, Viktor Žaberl. Vstop v partizane so na planini Kocjanerica pri Vodicah proslavili s šampanjcem iz Magušarjeve kleti; to je bilo prvo pokanje, ki so ga slišali novi partizani. Taborišče bataljona je bilo na robu Jelovice, nekje nad Taležem. V taboru je vladala popolna tišina. Ker novinci niso imeli šotorov ali šotorskih kril, so vzeli s seboj od doma navadne rjuhe; po dve rjuhi so sešili skupaj in napeli v obliki šotora. Rjuhe so zakrili z zelenjem, da niso bile vidne iz zraka. Izvidniško letalo je vsak dan preletavalo Jelovico tik nad taboriščem. Jože Ažman je imel s seboj veliko povoščeno platno; ko so ga napeli, je bilo pod njim prostora za osem ljudi, zato so temu šotoru rekli »hauptkvartir«. Tisti prvi poletni dnevi so bili precej deževni, vsak dan je dež nekoliko zalil Jelovico, šotori iz rjuh pa niso dobro držali. Debele kaplje so prebijale platno in kmalu je bilo tudi znotraj vse vlažno. To sta posebno čutila Andrej in Jožko, ki sta imela s seboj namesto navadnih odej debele »kovtre«, da ju ne bi zeblo. Za menažo je bila največkrat močno zab3ljena mineštra iz rdeče nemške moke; ker niso bili vajeni zabeljene hrane, je marsikdo imel nekaj časa hitro prebavo. Vsak dan so posamezne skupine odhajale v dolino na preskrbovalne akcije, drugi so imeli politične ure in vojaške vaje. Mnogo novincev do takrat še ni ,ime,lo puške v rokah, ves bataljon pa j,e bil pri tolikih novincih zelo slabo oborožen. čez nekaj dni je bi la partizanska zaprisega, nato pa so okoli 3. julija pripravili večji del bataljona za pohod na Dolenjsko po orožje. Tam da je dosti orožja, »samo Italijanom ga je treba pobrati«. Vsak udeleženec pohoda je dobil za popotnico velik kos bohinjskega sira in kos govejega mees. Krenili so po Jelovici proti Ratitovcu, za Pašnim vrhom skozi Prtovč, na Jesenovcu čez Selško Soro, čez Martinj vrh in črni kal ter se mimo Blegoša spustili proti Poljanski dolini. Pod Gorenjo Žetino so v gozdu predanili in čakali zvezo. Kurirji pa so prinesli vest, da je zveza pretrgana zaradi nemškega napada v preteki i noči. Takrat so se štirje kroparski fantje izmuznili iz taborišča in pobegnili proti Železnikom. Ali je zmagal odpor proti partizanstvu ali samo strah pred Dolenjsko? Ko je vodstvo pohoda ugotovilo pobeg, so poslali za ubežniki patrolo. Prvi trije so že dospeli v Železnike in se javili Nemcem, Toneta Kržišnika pa je patrola ujela in prignala nazaj v taborišče. Sestavili so naglo vojaško sodišče iz starih partizanov in vsi so glasovali za smrt. Izdaja pohoda je namreč postavila v nevarnost življenja okoli sto mladih partizanov. Likvidacija je bila izvršena takoj blizu taborišča. Pod mučnim vtisom zaradi pobega in smrti se je kolona po isti poti vrnila na Jelovico. Dne 10. julija pa se Je ves bataljon ponovno odpravil na pohod čez Jelovico in Prtovč in po dnevnem počitku pod Ratitovem je zjutraj 12. julija 1943 prispel v Davčo na ustanovitev Prešernove brigade. (''Kroparska kronika'', 28, 29) ==Kroparski uporniki== '''Portreti in zgodbe''' ===Blaž Ažman, partizan samo en dan === {| |[[File:Blaž Ažman.jpg|thumb|Blaž Ažman (1922-1942)]] |[[File:Blaž Ažman, Kropa.jpg|thumb|350 px|Grob s spominsko ploščo Blažu Ažmanu v Kotlu nad Kropo]] |} Blaž Ažman (* 28. 2. 1922 v Kropi) je bil ob začetku vojne star 19 let. Njegov oče Anton, tesarski mojster, je bil invalid iz prve svetovne vojne. Po osnovni šoli se je Blaž šel učit za strojnega ključavničarja v tovarno žebljarske in železoobrtne zadruge v Kropi in v industrijski kovinarski šoli opravil izpit za pomočnika. Okupator je kroparsko mladino skušal pridobiti za svoje načrte, ta pa se je iz njegove šole norčevala. Deutsche Wehrmacht so izgovarjali kot »dojče vermut«, Blaž Ažman pa je namesto komande »Still-gestand« 'mirno' poveljeval »štingl-štangl«. Nemško pesem »Singend wollen wir marschieren in die neue Zeit« 'Pojoč bomo korakali v novi čas' so peli po svoje: »Hinder honder mi drvimo v ta nori svet«. Blaž se je pod vplivom napredne šole Staneta Žagarja na Dobravi priključil skojevcem. V noči od 10. na 11. avgust so partizani Selške čete Gorenjskega odreda na Vodiški planini izvedli preskrbovalno akcijo v Kropi. Obiskali so nekaj trgovin in trafiko Blaževe matere Pavle Ažman. Akcijo sta vodila Vinko Hafner in Stane Kersnik, ki sta povedla v partizane še nekaj kroparske mladine, med njimi tudi brata Blaža in Jožeta Ažmana. Ko so se vzpenjali na Jelovico proti Jamniku, so že zaslišali v Kropi nemške kamione, ki so naznanjali začetek avgustovske ofenzive proti enotam 1. in 2. grupe odredov na področju vse Jelovice. Naslednji dan so napadli partizane pri kosilu v taborišču pri Mošenjski planini. Partizanski tabor se je premaknil na Jelenov vrh pri Mošenjski planini. Dne 13. avgusta<ref>Kot dan smrti je v virih najti tudi 11. 8. in 12. 8.</ref> sta pri preboju čete na Dražgoški gori oz. za Jamniško goro padla Blaž Ažman in Franc Pogačnik, šest novincev pa so Nemci ujeli, med njimi Blaževega brata Jožeta, jih odpeljali skozi Kropo v Begunje in kot mladoletne in prisilno mobilizirane čez en teden spustili domov. Mirko Ambrožič je povedal, kako je ob njem padel Blaž. Njegova skupina štirih borcev je sedela na ozki polici v navpični steni. Pod seboj je opazovala Nemce in nekaj oklopnjakov, s katerimi so prišli pod Dražgoško goro. Nenadoma se je s strani priplazil Nemec in z brzostrelko pokosil Blaža. Partizani so se spustili navzdol po steni in se rešili.<ref>Janez Lušina - Mali: Deveti september pred 40. leti na Jelovici. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4PIUXBBX ''Glas'' 5. 11. 1982.] </ref> Brat Jože ga je pozneje z mesta smrti prinesel čez celo Jelovico pod Špik v Kroparski gori in ga pokopal pod skalni spodmol. V skalo nad grobom mu je po vojni kroparska ZB vzidala neobičajno, okroglo spominsko ploščo, ki so jo iz bronovine vlili v železarni na Jesenicah.<ref>''Po poti spominov'', 125.</ref> ===Partizan športnik [[:w:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]] === {| |[[File:Rudi Finžgar 1945.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1945]] |[[File:Rudi Finžgar 1950.jpg|thumb|Rudi Finžgar 1950]] |} Rudi Finžgar (1920--1995) se je v Kropi v očetovi delavnici izučil za mizarja in šolanje nadaljeval na obrtni šoli. 1936 se je ob ogledu tekme na Bloudkovi velikanki v Planici odločil za skakalni šport. Leta 1940 je dobil dovoljenje za prvi skok na velikanki, skočil je 84 m, kar je bilo tisti dan celo najdlje od slovenskih skakalcev. Čeprav mlad in neizkušen, je leta 1941 na zadnji predvojni skakalni tekmi skočil slovenski rekord s 95 m, kot prvi slovenski skakalec je tudi preletel 100 m, toda pri 101 m je podrsal ob pristanku. Med vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder je pobegnil. Septembra 1943 je odšel v Prešernovo brigado, in sicer v varnostno obveščevalno službo na Jelovico. V mizarski delavnici v Cerknem je ustanovil izdelovalnico smuči, ki je med vojno izdelala več sto parov smuči. Na osvobojenem ozemlju v Cerknem je 1945 organiziral prve partizanske smučarske tekme, ki so obsegale patruljni tek, veleslalom in smučarske skoke Partizanske smučine Cerkno 1945 in zmagal v smučarskih skokih. To je bilo prvo vojaško športno tekmovanje te vrste v okupirani Evropi. Za nagrado je prejel brzostrelko in diplomo, ki sta danes razstavljeni v Cerkljanskem muzeju. Marca 1945 je bil med zadnjo nemško ofenzivo med borci, obkoljenimi na Poreznu, a mu je uspelo preživeti. Leta 1945 je ustanovil podjetje Elan, za katerega je stroje, kupljene v Ameriki, prispeval njegov oče, in postal njegov prvi direktor. Rudijev oče Rudolf, ki je bil po poklicu mizar, je odšel v New York k teti Mary Willer leta 1922 in se 1928 vrnil toliko bogatejši, da je kupil hišo v Kropi in opremil mizarsko delavnico. Kombinirani mizarski stroj, s katerim so izdelali na stotine smuči, sank, telovadnega orodja, čolnov itd., so v Tehniškem muzeju v Bistri obnovili in je razstavljen v tovarni Elan. Leta 1947 je na poletih v Planici ponovno popravil državni rekord na 102 m, tri leta kasneje pa še na 114 m. V naslednjih letih je skakalnica v Oberstdorfu omogočala rekordne daljave, Finžgar je dvakrat doskočil pri 117 m, pri 127 m pa se mu ni uspelo obdržani na nogah. 117 m je ostal slovenski rekord kar devet let vse do rekordov Jožeta Šlibarja. Zaradi svojega rdečega usnjenega kombinezona, v katerem je nastopal, so mu Nemci nadeli vzdevek ''Der Rote Teufel aus Titoland'' – rdeči hudič iz Titove dežele. *V filmu o partizanskih skokih v Cerknem. * [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-OYNXDM07 Rudi Finžar, 1. ''Gorenjski glas'' 4. 3. 1972.] '''Peter Colnar: Rudi Finžgar.''' O Rudiju Finžgarju ne moremo govoriti kot o »nekdanjem planiškem junaku«. Bil je prvi Jugoslovan, ki je na smučeh preskočil 100-metrsko znamko in je zato ostal planiški junak tudi danes, ko pričakujemo prvo svetovno prvenstvo v smučarskih poletih v Planici ter bo to vedno tudi ostal. Rudi se je rodil leta 1920 kot drugi sin mizarskemu mojstru Rudolfu Finžgarju. Z bratom Ivanom in sestro Ano je preživljal svoje otroštvo v žebljarski Kropi. Srečal se je s trdim življenjem, ki je bilo izpolnjeno z delom. Prav to življenje dalo osnove njegovi osebnosti. So mu ta drobna vsakodnevna doživetja krepila telo in značaj? Nedvomno. »Ko sem bil star 5 let, sem si odrezal prve drsne plohe, kakršnimi smo se otroci »puščali« po klancih v okolici Krope. Na te deščice smo pribili jermen, tako da so bile podobne coklam. Seveda se nam še sanjalo ni, da morajo biti smuči ukrivljene ... « (''Obiski'' Draga Ulage) Otroci so si pomagali na najrazličnejše načine. Drsenje po snegu je bilo v Kropi prava tradicija. Otroci so občudovali drsenje hlodov, ki so jih spuščali z Jamnika na žago v Kropo. Ob tem so si izmišljali nove in nove načine za svoje »smučanje«. »Sanke so imeli le gosposki ljudje. Na cokle, ki smo jih imeli tudi pozimi za v šolo, smo pribili po dve železni paličici — 'šinci'. Šlo je kot 'tajfel', ko smo se peljali v šolo! To je bila naša prva šola drsanja.« Otroci v Kropi so se delili na različne skupine. Vsaka je imela svojega »kolovodjo«. V teh skupinah so doraščali Blaž Ažman, Filip Kavčič, Janez Zupan, inž. Janez Šmitek, Tone Šmitek, Ivan Kordež in drugi. »Spominjam se, da je bil kolovodja moje skupine Tone Ažman. Naloga kolovodij je bila, da so si izmišljali nove in nove igre. Nekoč je bilo moderno, da smo hodili s hoduljami, drugič, da smo tekmovali, kdo bo prej prignal s palico kolo okoli Krope, včasih smo spuščali papirnate aviončke ...« Poletje so preživljali otroci ob tolmunu v Lipnici, kjer se stekata Kroparščica in Kamnišca. V njem so stale tri skale, kamor so se razvrščali otroci po svojem znanju plavanja. »Pri prvi skali so bili plavalci, pri drugi takšni, ki so znali narediti dva zamaha na vodi, pri tretji pa smo bili navadni cucki. Kopanje, pečenje krompirja in lovljenje rib nas je zaposlovalo skozi poletje. Spominjam se, kako sem potegnil izpod skale goža, ki je držal v gobcu ribo. Ribo sem potegnil gožu iz gobca, potem pa smo jo spekli in pojedli.« Otroci so si Kropo razdelili. Delili so jo na zgornjo, srednjo in spodnjo, tako kot so jo ločili mostovi. Razen tega so jo razdelili še na dva dela, kot jo je ločil potoček. »Med seboj smo bili sicer prijatelji, vendar so bili med otroci na dan Janeza Nepomuka že kar sovražni tabori. Imeli smo vsak svoj spomenik, ki smo ga čuvali, da ga ne bodo sosedje podrli. Naša hiša je bila na meji med spodnjim in srednjim delom Krope. Imeli smo stalno stražo, ki je pazila na nasprotnike. Če so se približali, se je vnela prava vojna s šopi zvezanih šib ...« Voda je delila kroparske otroke na leve in desne. Tako deljeni so hodili nabirat gobe, bili so skupaj pri smučanju in imeli vsak svojo drčo. Če se je približal sosed, so mu takoj svetovali: »Pojdi na svoj konec ...« To otroško rivalstvo se je zadržalo nekako do 14. leta starosti. Kasneje so se fantje pomešali in enotno nastopali v novih podvigih. »S petnajstimi leti sem postal tajnik in kasneje načelnik fantovskega odseka pri takratnem Orlu. Vse do vojne se mi še sanjalo ni, zakaj se delijo na Orle in Sokole. Za nas je bil to šport in temu smo se že od mladih nog predajali z vsem srcem. Pozimi smo se smučali, poleti igrali odbojko, telovadili ali gojili lahko atletiko ...« Znana je bila kroparska vrsta dvanajstih fantov, ki je nastopala na proslavah v najrazličnejših krajih. Redno so vadili, imeli pa so tudi predavanja, kjer so jim voditelji društva razlagali o obnašanju, o odnosih do deklet in podobnem. Razen tistega o dekletih jim takrat ni dosti ostalo v ušesih. »Obiskoval nas je Drago Ulaga in nas učil prvih zamahov kravla. Še sedaj se spominjam, kako nam je dopovedoval, kako pomembno je gledati pod vodo. Potem nas je peljal v večjo sobo, ki smo ji rekli telovadnica, in nam kazal najrazličnejše lahkoatletske elemente ...« Priljubljena točka kroparskih fantov na nastopih je bil »levji skok«. Prvi je pokleknil na vse štiri, drugi je skočil čezenj in se postavil ob prvega. Tako so nadaljevali vse do dvanajstega. Zadnji je ponavadi skakal Rudi. Ker je imel že takrat dober odriv, je v splošno zadovoljstvo lepo zaplaval čez vseh enajst teles svojih kolegov. Tako so potekala mlada leta poznejšega planiškega junaka. Igrice v najmlajših letih in resnejše športno udejstvovanje kasneje. V Kropi ni bilo toliko ravnine, da bi lahko igrali nogomet, zato so fantje odvozili zemljo, da so si postavili igrišče za odbojko in telovadišče. Prav tako so več let gradili telovadnico. Finžgar se je srečal s športom že v rani mladosti in mu je kasneje posvetil velik del svojega časa. »Odprto telovadišče, kjer smo imeli med drugim tudi kroge, je bilo ograjeno. Prvi športni podvih vsakega mladega Kroparja je bil, da je preplezal to ograjo. Potem se je stvar kar stopnjevala. Sledilo je igranje v mivki pod krogi, kasneje plezanje po drogu. Višek je bil, če je kdo dosegel kroge in se nanje slovesno obesil. Če so nas opazili starejši fantje, smo pa še tekli, da nas niso nabili. Otroci smo na igrišču vse razmetali pa tudi pokvarili, zato so nas preganjali. Jože Bertoncelj, znani umetni kovač, je bil strah in trepet nas otročajev.« Kroparski otroci so se smučali na smrekovih deščicah, coklah ali pa na sodovih deskah. Na smučanje so nosili tudi kladivo in žeblje, da so si lahko »smučke« takoj popravili, če se je jermen odtrgal. Imeli so več majhnih sneženih skakalnic. »Spominjam se, kako sem nekoč na eni skočil z deščicami na nogah. Ker se, razumljivo, niso ukrivile, sem zarezal v sneg in odrezal mostiček. Še sedaj se spominjam, kako so me starejši zmerjali ...« »Zvedel sem, da delajo smuči iz jesenovega lesa. Neki kmet iz Ovsiš pri Podnartu — 'Primožek' so mu rekli — mi je obljubil, da mi bo dal jesenovo desko. Takoj drugi dan sem odšel iz Krope po snegu in mrazu na Ovsiše. 'Primožek' mi je dal 9 metrov dolgo desko, ki sem jo 13-letni fantič nesel nazaj po snegu 9 kilometrov daleč v Kropo. Mislil sem, da nesem boga ...« Doma sta z bratom desko razžagala, jo zakrivila okoli letve, sedlar iz Lipnice pa je naredil jermena. Tako je imel Rudi, prvi od vrstnikov, prave smuči. Skakali so štiri do pet metrov daleč. Tedaj so izvedeli, da so zgradili na Ovsišah pravo skakalnico, na kateri »menda skačejo tudi 12 metrov daleč«. »Neko nedeljo so me vzeli starejši fantje s seboj na Ovsiše. Spominjam se, kako sem občudoval skakalnico. Mizo za skakalnico so naredili iz gnojnega koša, čez katerega so položili stara vrata. Tudi sam sem s svojimi novimi smučmi nekajkrat skočil. Klobuk sem pritisnil globoko na glavo in pristal pri osmih metrih. To je bil moj novi osebni rekord ...« Fantje pa ne bi bili fantje, če ne bi šli zvečer na Ovsišah še malo v gostilno. Malo so popili in ponoči se je Rudi vrnil z njimi v Kropo. »Takoj me je vzela v roke mama. Pošteno me je nabila, ker zvečer nisem šel k večerni maši. To me ne bi posebno prizadelo, če ne bi vzela na koncu še sekire in mi razsekala smuči. To je bila najhujša kazen ...« Tako je ostal mali Rudi spet brez smuči, ki so bile njegov ponos, vendar pa je že vedel, kako se jih naredi. Kmalu si je naredil nove, boljše, ki pa so bile še vedno zelo malo podobne pravim. »Na Ovsišah sem še večkrat skakal. Tam sem prvič videl tudi Albina Novšaka. Ta je imel že nekaj pravega stila. Imel je širše smuči z 'grabenčki' ...« Mladi Kroparji so imeli vedno najrazličnejša tekmovanja. Kmetje so dajali za nagrade škatle s piškoti in dodali še kakšne nogavice. Iz tega obdobja sta ostala Finžgarju najbolj v spominu Ciril in Metod Vovk s Češnjice. Začel je spoznavati širši krog ljudi. Do takrat je bil zaverovan v »kroparsko luknjo«. Vsak mlad človek, vsak otrok ima svojega idola. Za kroparske fantiče je bil to Filip Legat, kasnejši umetni kovač. Imel je prave lakirane smuči z okovjem, s katerimi je delal imenitne telemarke. »To je bil smučar-samotar. Od nas je bil kakih deset let starejši in smo si ga upali gledati le od daleč. Ko je odšel domov, smo ga posnemali ...« Leta 1936 so Orli zgradili skakalnico na Stočji pri Kropi. Pravzaprav so jo gradili vsi, vendar so bili Orli pobudniki, pa tudi na njihovem svetu je bila. »Spominjam se, da je veliko delal Cvetko Magušar, ki pa je bil navdušen Sokol. Pomagali so tudi Zupanovi in Kokaljevi. Neko soboto smo imeli preizkušnjo.« Naslednji dan so se zbrali skakalci iz vsega okoliša, vendar skakalnice ni bilo več. Čez noč jo je nekdo podrl. »Političnih bojev nisem mogel nikoli razumeti, tekmovalci smo se vedno razumeli med seboj. Po tem škandalu so govorili, da so jo požgali Orli, ker so tudi Sokoli vabili skakalce na tekmovanje ... Za politična razpotja sem prvič izvedel nekoč na železniški postaji na Otočah, ko so nas Sokoli zmerjali s 'čuki'. Fantom je bilo predvsem do športa ... Prvič smo merili dolžine skokov v Kropi na skakalnici, ki je stala med Šolarjevo gostilno in Balantom. Skočil sem 3 metre. Leta 1929 smo zgradili v Polju novo skakalnico, kjer sem preskočil 6 metrov. Naslednja skakalnica je bila na Natovem robu na Stočju. Bila je zelo strma, z meter visoko mizo. Kljub temu da je na njej vsak padel, sem skakal na njej po 12 metrov ...« Rudi Finžgar je skakal in skakal. Vsak daljši skok, pa četudi le za en meter, mu je povzročal nepopisno veselje. *P. Colnar: Rudi Finžgar, 1-2. ''Glas'' [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-3JCMAZF9 4. 3. 1972] in [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:doc-2GKXUJRF 8. 3. 1975.] *Vesna Levičnik: Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda. ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. ===Partizan Mirko Šušteršič in njegov oče dachavski interniranec === {| |[[File:Mirko Šušteršič.jpg|thumb|150 px|Mirko Šušteršič starejši]] |[[File:Mirko Šušteršič s kolesom v Tivoliju.jpg|thumb|Mirko Šušteršič mlajši s kolesom v Tivoliju, ob njem Kajuh]] |[[File:Spomeniki na Jelovici 10.jpg|thumb|Mirko Šušteršič in Sava Osredkar, obeležje pri Mošenjski planini]] |} Mirko Šušteršič, oče (1891&ndash;1984) in sin (1922&ndash;1942), sta bila iz kroparske kovaške rodbine, njun oče oz. ded je bil 1891 kroparski župan, oskrbnik Thurnovih posestev v Radovljici in zakupnik lovišč. Inž. Mirko Šušteršič starejši je na Dunaju doštudiral na agronomski fakulteti in po prvi svetovni vojni nastopil službo v državni agrarni direkciji, bil je tudi upravitelj državnih posestev in lovišč. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v taborišču Dachau, po njej pa vodja služb na ministrstvu za gozdarstvo v Ljubljani, predavatelj predmeta lovstvo na gozdarski fakulteti, urednik revije ''Lovec'' itd. Mirko Šušteršič mlajši se je rodil v Zmajevcu v Baranji, kjer je takrat služboval njegov oče. Po gimnaziji se je leta 1941 vpisal na metalurško fakulteto v Ljubljani. Menda je zelo lepo risal, tako kot njegov oče. Že kot dijak je vstopil v SKOJ in po Hitlerjevem napadu vodil študente prostovoljce na Dolenjsko, da bi se vključili v jugoslovansko vojsko. Po kapitulaciji je v Ljubljani v trojkah razoroževale posamezne italijanske vojake, izvajal sabotaže in se s partizani na Krimu udeleževal vojaških akcij. Prijateljeval je s Karlom Destovnikom - Kajuhom. 12. februarja 1942 so ga doma aretirali italijanski policisti, vendar mu je uspelo pobegniti. 9. maja 1942 je odšel iz Ljubljane v partizane na Gorenjsko, kjer se je vključil v prvo Selško četo drugega bataljona 1. grupe odredov in postal politdelegat voda, 7. julija pa politkomisar čete. Njegovo ilegalno ime je bilo France Logar. 9. septembra 1942 je bil ranjen v [[:w:Spopad na Lipniški planini|spopadu na Lipniški planini]]. Zavlekel se je pod Jelen vrh pri Mošenjski planini in tam izkrvavel skupaj s soborcem Savo Osredkarjem, ali pa so ju prav tam potolkli Nemci. Na mestu smrti so na pobudo Šušteršičevih leta 1947 odkrili leseno obeležje v obliki znamenja. Šele leta 2000 so na obeležje dodali ploščo z imenom soborca Osredkarja, čigar identiteta se je razkrila šele tedaj. Posmrtne ostanke Save Osredkarja so 1949?? prekopali v grobišče padlih partizanov v Radovljici, skoraj gotovo so ob tej priložnosti tja prekopali tudi Mirka Šušteršiča. Ker pa dokumenta o prekopu ni (svojci so ga želeli prekopati v družinski grob), na nagrobnih kamnih na grobišču, kamor so šele leta 2026 vklesali imena poznanih pokopanih, njegovega imena ni. Iz očetovega zapisa bi lahko domnevali, da sin še vedno leži na Jelovici: <blockquote> "Četrt stoletja se izteka, odkar sem se poslovil od jerebov na Brezovi rebri. Koj na to so se zgrnile nad Slovenijo strahote okupacije, internacije in moritve. Šele pet let zatem sem zopet vzel v roko piščalke in šušljo, ki me spremljajo že več ko 40 let. Toda tedanji učenec na jerebe, moj sin Mirko, me ni več spremljal in ne pomagal. Leta 1942, 9. septembra, je kot partizan padel na Jelovici pri Mošenjski planini, ko je zopet cvetela ajda in so peli jerebi. In sedaj borcu za svobodo pojo tam večno uspavanko.« ([https://clan.lovska-zveza.si/revija/Lovec-1966-11.pdf ''Lovec'' 48/11 (1966).] 339.)</blockquote> *Janko Mrovlje: Poveljniški kader prve Selške čete, po ohranjenih pismenih virih te enote, po pričevanju tedanjih borcev čete: Francem Bičkom, Mirkom Ambrožičem in Janezom Lušino *Stane Krapež, ur., Pomniki NOB na Škofjeloškem, Ljubljana: Borec, 1986, str. 114-115. *[https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi679309/ SB] ===Dachavski interniranec Justin Ažman=== {| |[[File:Justin Ažman.jpg|thumb|Justin Ažman v 30. letih]] |} Justin Ažman (1910–1994) je v koncentracijsko taborišče Dachau prišel 8. marca 1942 in tu nato preživel več kot tri leta. Najhuje mu je bilo leta 1942, ko še niso bili dovoljeni paketi od doma, in konec leta 1944, ko se je znašel med t. i. nerazporejenimi in mu je grozil transport v drugo taborišče. Bil je eden tistih internirancev, ki mu je v taborišču uspelo vzpostaviti široko mrežo poznanstev in se vključiti v različne oblike medsebojne pomoči. Kolikor je zmogel, je moči namenjal osebnemu napredku, veliko je bral in se izpopolnjeval v znanju tujih jezikov. Z zanimanjem je spremljal zametke in razvoj kulturnega življenja v taborišču in za slovenske taboriščne prireditve pesnil Dahavske balade – kuplete z vsebinami iz taboriščnega življenja in aktualnega političnega dogajanja. Justin Ažman je bil rojen leta 1910 v Trstu, mladost je preživel v Kropi. Pred drugo svetovno vojno je opravljal več uradniških služb, nazadnje je bil zaposlen v Kovinarski zadrugi Plamen v Kropi. Na pobudo Stanka Žagarja, učitelja na Srednji Dobravi (prej Dobrava pri Kropi), se je leta 1934 včlanil v komunistično partijo. V začetku leta 1941 je bil interniran v Srbijo v taborišče v Ivanjici v Medjurećju, kamor so jugoslovanske oblasti tik pred začetkom druge svetovne vojne umaknile zlasti komuniste in makedonske nacionaliste. Justin Ažman je ženi Ivi v pismih navdušeno poročal o kulturnem življenju v taborišču in slovenskih književnikih, ki jih je tam spoznal: Miška Kranjca, Ferda Kozaka, Rudolfa Kresala in Ludvika Mrzela, s katerim sta se nato ponovno srečala v Dachauu. V Ivanjici je spoznal tudi režiserja Jožeta Babiča. Z Justinom sta oba imela smisel za pisanje v rimah. Za t. i. Agencijo Bodice, ki je postala stalnica večernih druženj taboriščnikov, sta, najprej Babič, po njegovem odhodu pa Ažman, pripravljala kratke satirične vložke. Babič in Ažman sta sodelovala tudi pri nastanku taboriščne himne Medjurećka. Po povratku iz taborišča v Ivanjici konec marca 1941 je Ažman pomagal pri vzpostavljanju partizanskih enot na Jelovici in bil 17. oktobra 1941 aretiran. V preiskovalnem zaporu v Begunjah je bil zaprt do začetka marca 1942, v koncentacijskem taborišču Dachau pa od 8. marca 1942 do osvoboditve taborišče 29. aprila 1945. Domov se je vrnil s prvim konvojem iz Dachaua 9. junija 1945, skupaj z Evgenijem Žukovim, beograjskim novinarjem in kulturnikom ruskega rodu, s katerim se je spoprijateljil v taborišču. V sedemdesetih letih 20. stoletja je Ažman pomagal pri zbiranju spominov na taborišče in za zbornik Dachau,<ref>Ažman Justin: Utrinki iz taboriščnega življenja. Dachau, zbornik. Založba Borec (ur. Bojan Ajdič et al.), Ljubljana 1981, str. 365–373.</ref> ki je leta 1981 izšel pri založbi Borec, pripravil krajši spominski zapis, v katerem omenja več posameznikov, ki so sodelovali pri slovenskih taboriščnih kulturnih prireditvah: zborovodjo Valentina (Folteja) Hartmana in člane slovenskega pevskega zbora v taborišču, pesnika Frana Albrehta, slavista Janeza Logarja in igralca Ivana Levarja. Javni pozivi k zbiranju spominov na čas narodoosvobodilnega boja, mdr. se je v zvezi s svojim pesnikovanjem v taboriščih v Ivanjici in Dachauu dopisoval z Marijo Stanonik, so ga spodbudili, da je svoje osebno doživljanje druge svetovne vojne in desetletja pred njo zapisal v več nizih spominskih zapisov. Zapise o taborišču Dachau je napisal s časovno distanco in v svojem značilnem cinično-humornem tonu. Poimenoval jih je Dahavske dogodivščine. V letih 1979 in 1980 so bile v nadaljevanjih objavljene v Plamenu, glasilu Tovarne vijakov Plamen Kropa. Uvod k Dahavskim dogodivščinam je bila Burka o preštevanju, ki jo je napisal in objavil leta 1976. Začel je takole: Čeprav se je zadnje čase toliko pisalo in govorilo in rjulo čez preštevanje tam na oni plati Karavank, natančneje povedano, na Estrahajarskem, je tudi meni notri nekaj reklo: »Fant, tudi ti imaš bogate topogledne skušnje. Kaj če bi še ti pristavil k tej veseli ofceti svojo lagersko menažko?«<ref>Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37</ref> Za predstavitev njegovega načina pisanja spominov na Dachau navajam odlomek iz Burke o preštevanju: <blockquote> Prvo preštevanje je bilo že na blokštrasi, od koder smo po deset v eni vrsti strumno korakali po lagerštrasi, kjer so se priključili še ostali bloki s sodimi številkami. Skupaj je bilo med 28 številkami 14 barak; z druge strani, z lihimi številkami, pa še nojcugangi – novodošleci, dočim tistim iz revirja, še pravi iz špitala, ni bilo treba maširati na apelplac. Te so kar na postelji prešteli, kar jih je zjutraj še ostalo živih. »Links cvo, links cvo,« so komandirali kapoti in »ein Leid!« Pa smo jo zažingali, kar je duša dala, največkrat tisto: »Švarcbraun ist ein Haselnuss, schwarzbraun bin auch ich, švarcbraun mus mein Madel sein, gerade si wi i ...« (Črnorjav je lešnik, črnorjav sem tudi jaz, črnorjavo mora biti tudi moje dekle, prav taka kot jaz).<ref>Ažman, Justin: Burka o preštevanju. Glasilo delovne skupnosti Plamen. Slovenske železarne, Tovarna vijakov Plamen Kropa (dalje Plamen), leto V, št. 12, str. 37</ref></blockquote> V svojih spominih je Ažman opisal tudi zametke kulturnih prireditev v taborišču: /... Že v prvem letu, se pravi leta 1942, je bilo nekaj »kulturnih« in kulturnih prireditev. Med prve prištevamo kino predstave. »Wer noch nicht in Kino war?« se je pridrl blokač v štubo. In tisti, ki še niso bili v kinu, smo dvignili roke. In spet se je zadrl: »Hockerl mitnehmen,« se je glasila druga komanda, pa smo šli v procesiji vsak s svojim stolčkom, ki je veljal za vstopnico, na apelplac (zborno mesto), kjer so bile kino predstave. Po pravici povedano, od teh predstav nismo imeli ničesar. Saj jih tudi razumeli nismo. V mislih na dom pa je čas le minil. .../<ref>Ažman Justin, Dahavske dogodivščine, O kulturi takšni in drugačni. Plamen, leto VII, št. 11 (november 1978), str. 19.</ref> Omenja tudi taboriščni orkester (Lagerkapelle) in prvo večjo kulturno prireditev v taborišču, uprizoritev gledališko-glasbene parodije na aktualne politične dogodke Krvava noč v gradu strahov (Die Blutnacht auf dem Schreckenstein) v začetku junija 1943. Po njegovih spominih so predstavo v slogu viteških iger, v kateri je nastopal glavni junak po imenu Adolader (po Adolfu Hitlerju), organizirali zaporniki z Dunaja. Na tej prireditvi je prvi javni nastop imel tudi slovenski pevski zbor, k sodelovanju sta ga povabila glavna organizatorja prireditve, dunajska kulturna delavca Viktor Matejka in Rudolf Kalmar, ki je bil tudi avtor predstave. Iz istega leta se je spominjal še folklornega nastopa poljskih ujetnikov, ki so si organizirali (priskrbeli) ženska oblačila, in nekega jetnika, ki je ob tej priložnosti nastopil z igranjem na steklenice. Z bolečino se je spominjal tudi nekega ruskega oficirja, virtuoznega trobentača: /... Nimam sposobnosti, da bi mogel povedati, kako nebeško lepo mu je pela trobenta v poletni večer. Še lagerska hierahija je pozabila na rjovenje in tudi ta je poslušala trobentača, ki se ga je, ne brez vzroka, prijel naziv zlata trobenta. Ne vem več, kdo vse je zanj interveniral, da bi vsaj njega pustili pri življenju. Zaman. .../ Ustreljen je bil 4. septembra 1944. Ažman je redno zahajal v taboriščno knjižnico, ki je bila ob njegovem prihodu skromno založena, a se je kmalu toliko izpopolnil v nemškem jeziku, da je pisma pisal tudi drugim zapornikom. Zaporniki so imeli možnost pošiljanja dveh pisem na mesec na naslov, ki so ga sami navedli. Ohranjena so skoraj vsa njegova pisma iz taborišča, po dve pismi na mesec ženi Ivi od konca marca 1942 do februarja 1945, ko je pošta postala neredna. »Fantaziram o knjigah, naravi, hiši, gozdu, še posebej pa o tebi in upam, da se bova še kdaj videla,« ji je pisal 19. maja 1942. V pismih je redno, zaradi cenzure sicer zelo na kratko, poročal tudi o slovenskih kulturnih prireditvah v taborišču. V letu 1943 je kontrola nad vsebinami paketov nekoliko popustila in Ažman je od doma začel dobivati, tako jih je sam poimenoval, tudi duhovne prigrizke. Žena mu je k vsebini paketov začela prilagati časopise in pretipkana Cankarjeva dela, zadnje taboriščno leto pa tudi knjige in slovarje. V začetku avgusta 1943 je pisal ženi Ivi: /... Več zadovoljstva /kot šport/ mi nudi domača pesem in beseda. Tako je bil npr. danes v našem bloku cel koncert. Enajst pesmi našega pevskega zbora, recitacije, med temi Uvod h Krstu, Grobovi tulijo, jaz pa sem prebral Cankarjevo Krivico. Tudi harmonike ni manjkalo. .../. Prireditev je podrobno opisal tudi v Dahavskih dogodivščinah: /... Poseben dogodek je bila tudi pošiljka jubilejnega zbornika, ki je izšel kmalu po prvi svetovni vojni ob obletnici Ivana Cankarja. Med drugim je bila tudi priobčena črtica Krivica iz cikla Podobe iz sanj. Ne samo za prvo, ampak tudi za čas druge vojne se mi je zdela tako primerna, da sem jo predlagal v program neke interne, samo za Slovence namenjena kulturne prireditve .../. V taborišču je za slovenske prireditve znova začel s pisanjem rim, ki jih je poimenoval Dahavske balade. K temu ga je nagovoril Branko Diehl v času, ko je Ažman v drugi polovici leta 1943 ležal v taboriščni bolnišnici oz. revirju in ga je zaradi dela na taboriščni plantaži, kjer so gojili zelišča in začimbe, mučil išias. Napisal je vsaj 27 kitic, trikrat po tri kitice z vsebino iz taboriščnega življenja ter dogodkov v Jugoslaviji in mednarodne politike. Ženi je 12. decembra 1943 pisal: /... Zadnjo nedeljo je bil (spet) slovenski koncert. To pot nisem bil navzoč, pač pa sem po naročilu (v revirju) spet zajahal Pegaza. Uspeh je bil, kot sem slišal, ugoden, saj sem pravkar dobil naročilo za praznike ... /. Dahavske balade se v rokopisu niso ohranile, Ažman jih je po vojni nekaj zapisal po spominu, npr. o ušeh in z njimi povezano epidemijo tifusa v letu 1943 oz. o nedeljskih kontrolah prisotnosti uši pri jetnikih: <poem> Komisija se je zbrala, da povelje izvrši, »Lauskontrolle! krik zagnala pa imaš pregled uši. Vrag naj vzame te mrcine; komisija dobro ve, tam, kjer rastejo kocine, rade se uši drže. </poem> Ena od njegovih Dahavskih balad se je nanašala na tudi pojem organizirati (prisvojiti, pridobiti si) v taborišču, en verz si zapomnil taboriščnik Andrej Tišler iz Tržiča: V Dachauu vsak organizira, tudi če že prav umira.<ref>(Tišler, Andrej): Ko nisem bil človek, Tržiški vestnik, leto II, št. 16–17, 6. 8. 1953, str. 3.</ref> Ažman se je spominjal tudi tega, da sta njegove Dahavske balade enkrat ali dvakrat kot kuplete zapela Božo Grošelj in Risto Gajšek, sicer pevca slovenskega pevskega zbora v Dachauu. Nastopov pevskega zbora se je Ažman spominjal s posebno naklonjenostjo. Sam v zboru zaradi pomanjkanja posluha ni sodeloval, je bil pa dober znanec zborovodje Valentina Hartmana. Zbor se je oblikoval spomladi 1943, čeprav so slovenski taboriščniki že prej, ob nedeljah in ob praznikih, večkrat spontano peli narodne pesmi, še posebej potem, ko so večjo skupino slovenskih taboriščnikov preselili iz 14. in 16. v 24., t. i. jugoslovanski blok. Ažman se je spominjal, da je zbor v drugi polovici leta 1943 precej pridobil s prihodom novih internirancev, med katerimi je bila vrsta pevcev iz ljubljanskih pevskih zborov. Takrat je zbor štel tudi nad 60 članov. Zborovodji Hartmanu je s svojo iznajdljivostjo priskrbel izvod Slovenske pesmarice, in sicer tako, da sta s Filipom Legatom iz Krope, ki je ga je gestapo zaprl istočasno kot Ažmana, pisala očetu Juriju Legatu, dolgoletnemu društvenemu pevcu in organistu, naj jima pošlje zdravila za srčne bolezni – Aljaževe kapljice. Zaradi cenzure je bila pesmarica sicer zaplenjena, a je lahko ostala v taboriščni knjižnici. Med pevci je izstopal Božo (Teodor) Grošelj, ki je nastopal tudi z opernimi arijami ob spremljavi taboriščnega orkestra. Ažman in Grošelj sta se dobro poznala, saj je Ažman zanj organiziral pomoč v paketih od doma. Žena Iva mu je 23. novembra 1943 pisala: /... Tvoja sestrična Lucija in njene prijateljice bodo Božu Grošlju spet poslale paket .../. Še posebej v lepem spominu mu je ostala prireditev v počastitev Prešernovega dne februarja 1944, na kateri sta Dolfe Cizej, sicer agronom, in slavist Janez Logar predavala o Prešernu, igralec Ivan Levar, član ljubljanske Drame, pa je doživeto recitiral Uvod h Krstu pri Savici. Pesem, posvečeno Prešernu, je za prireditev napisal in recitiral književnik Fran Albreht, Justin Ažman je ob tej priložnosti nastopil s Prešernovo V spomin Andreja Smoleta. V pismu z dne 19. februarja 1944 je napisal: / ... Najlepše pa je bilo, ko je okoli 50 mož zapelo same Prešernove pesmi. Pravijo, da se zbor lahko meri z najboljšimi v svoječasni Ljubljani. Skratka, čutimo svojo narodno dolžnost dostojno počastiti našega velikega Pevca. Domovina nam ne bo mogla kdaj očitati, da si nismo dovolj prizadevali ... /. Konec leta 1944 je Ažmanu mimo cenzure uspelo poslati tri pisma, napisana v slovenščini. V pismu z dne 13. oktobra 1944 je ženi Ivi, ki je takrat iz Krope zaradi uničenja zadružne tovarne preselila na Jesenice, pisal o svojem raison d'être v taborišču: /... Drugič skušam izravnati bilanco svojo s tem, da hlastam po znanju. Najprej jezikov. Ruščine sem se že toliko navadil, da sem pred par dnevi dobil pol hlebca kruha zato, ker sem sestavil ljubavno pismo v ruščini. Knjiga, ki si mi jo nekoč v ta namen poslala, sedaj že drugim prav pride. Škoda, da ni več na razpolago te vrste čtiva. O moji nemščini kolikor toliko lahko sama presodiš. Prve korake skušam v angleščini in francoščini. Ne moreš si misliti, kako učen je nek moj tovariš, ki z menoj vred pri kopanju krompirja sedaj – plug vozi. Vse te in še par jezikov govori in je imel kot ataše imenitno službo in mastno plačo. Drugi spet, medicinec, si je vtepel v glavo, da hoče znati švedski. Tretji pa se zadovolji s čikom, in tudi meni bi sedaj prav prišla kaka cigareta. Če boš imela kaj opraviti v Kropi, poglej za mojo fr. čitanko .../. Ruski jezik ga je poučeval Evgenij Žukov (1897–1959), s katerim sta se spoprijateljila in ostala v stikih tudi po vojni. Žukov, rojen v Kijevu, je po prvi svetovni vojni živel v Beogradu, kjer je bil uveljavljen novinar in kulturni delavec, mdr. je vodil koncertno agencijo Jugokoncert. Taboriščne razmere je prenašal težje kot Ažman. Po pismih sodeč, poštne povezave med Nemčijo in Srbijo ni bilo, zato Žukov sprva ni imel stikov z domačimi. Ažman je Žukovu prek svoje žene Ive pomagal vzpostaviti stike z družino v Beogradu in s številnimi znanci v kulturnih krogih v Beogradu, Zagrebu, Münchnu, Berlinu, na Dunaju ter tudi v Sloveniji, v Ljubljani in na Bledu. Aprila 1943 sta si ženi začeli dopisovati. Marija Žukov je v Slovenijo pošiljala pisma in pakete za moža, Iva pa jih je prepošiljala v Dachau, s paketi zanj so pomagali tudi Ivini sorodniki v Ljubljani. Marija in Žukovi znanci so bili Ažmanu zelo hvaležni za moralno in siceršnjo podporo, ki jo je izkazoval izobraženemu taboriščniku. Po osvoboditvi taborišča 29. aprila 1945 sta oba pomagala novi taboriščni upravi – Ažman je delal v knjižnici, Žukov pa je, za razliko od tipkanega in ciklostiranega Dahavskega poročevalca, ki so ga izdajali slovenski taboriščniki, v cirilici na roke pisal Sovjetski bilten. Po vrnitvi v domovino sta se oba znova vključila v javno in kulturno življenje. Ažman je bil prva dva meseca po vrnitvi domov v pripravah na množično prireditev v počastitev osvoboditve, im. Partizanski dan v Kropi. Kot govornik je nastopil Ažmanov taboriščni znanec Stane Oswald. Avgusta 1945 je bil Ažman izvoljen za prvega predsednika krajevnega NOO (Narodnoosvobodilnega odbora). Kmalu po vojni je prišel v spor z nekaterimi kroparskimi partijci in leta 1947 je bil iz partije izključen. Tudi Žukov je bil prve povojne mesece zelo zaposlen, organiziral je več mednarodnih gostovanj umetnikov, mdr. je bil v organizacijski skupini ob obisku ruske igralke Tatjane Okunjevske. Kmalu zatem se je zanj začela nova kalvarija, zasliševali so ga zaradi njegove vloge taboriščne starešine v Dachauu. V zvezi z Žukovim in Dielom so zaslišali tudi Ažmana. Žukov je po letu 1950, ko je bil oproščen obtožb, večkrat prišel v Slovenijo – na Bled in v Kropo. *Saša Florjančič: V taborišče se vtihotapi slovenska kultura. ''Vigenjc'' 2025. *Saša Florjančič: [Zapisi Justina Ažmana iz Krope v koncentracijskem taborišču Dachau], ''Vigenjc'' 15 (2015). <!-- št. 29 363 --> ===Rdeči kaplan in pesnik [[:w:Lojze Jože Žabkar|Lojze Žabkar]]=== {| |[[File:Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši.jpg|thumb|350 px|Lojze Jože Žabkar novomašnik s starši]] |[[File:Lojze Jože Žabkar 02.jpg|thumb|200 px|Lojze Jože Žabkar]] |[[File:Lojze Jože Žabkar.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar]] |} {| |[[File:Lojze Jože Žabkar 03.jpg|thumb|150 px|Lojze Jože Žabkar]] |[[File:Dnevniki Lojzeta Jožeta Žabkarja.jpg|thumb|Delček Žabkarjevih dnevnikov v uredništvu Boža Flajšmana]] |[[File:Lojze Žabkar, Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983.jpg|thumb|Železna vezenina, kroparske pesmi, 1983]] |[[File:Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982.jpg|thumb|Lojze Jože Žabkar, Sedemdeset kroparskih pesmi Železna vezenina 1982]] |} Jože Žabkar se je rodil 5. januarja 1910 na Mikotah pri Raki gozdnemu čuvaju Alojzu in Mariji. V letih 1923–31 je hodil v klasično gimnazijo v Ljubljani in po maturi stopil v križniški red. Po noviciatu 1931–2 na Dunaju je med letoma 1932 in 1934 na jezuitski univerzi v Innsbrucku študiral teologijo in filozofijo, 1934–37 pa v Ljubljani teologijo. 1937/38 je bil kaplan v Metliki, 1938 je služil vojaščino, 1938–1941 je bil ravnatelj Vajeniškega doma v Ljubljani, 1941–1943 kaplan in do 1969 župnik v Črnomlju. Ker so njegovi dijaki med prvimi odšli v partizane, se ga je prijel vzdevek »rdeči kaplan«. Nazadnje, do smrti 1983, je bil župnik v Kropi, kamor ga je nadškof Pogačnik prestavil kljub množičnemu nasprotovanju črnomaljskih vernikov. Zelo se je priljubil tudi faranom v Kropi. Kot krščanski socialist je objavljal v ''Delavski pravici'' in njeni prilogi ''Polet''. Takoj v začetku okupacije se je vključil v OF. V Črnomlju in okolici je pomagal organizirati partizansko šolstvo in februarja 1944 ustanoviti versko komisijo pri SNOS. Uporniški Žabkar je bil med vojno kritičen do nepotrebnega partizanskega nasilja nad nasprotniki, po vojni pa je bil v konfliktu z nadrejenimi cerkvenimi oblastniki. Po osvoboditvi je bil leta 1949 soustanovitelj in član duhovniškega Ciril-metodijskega društva. Predaval je ob 400-letnici slovenske knjige (''Organizacijski vestnik CMD'' 1951), v KMD 1984 je pisal o cerkvi med NOB na osvobojenem ozemlju, objavljal je tudi v ''Družini'', ''Novi poti'' idr. Prejel je visoki državni priznanji: 1959 red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in 1974 red za narod s srebrnimi žarki. 2020 mu je belokranjsko muzejsko društvo v Črnomlju odkrilo spominsko ploščo; cerkev je postavitev plošče ovirala. Pesmi in kratko prozo je pisal in objavljal že v gimnazijskem glasilu, pred vojno v ''Domu in svetu'', ''Kresu'', ''Mladiki'', ''Naši zvezdi'', ''Rasti'', ''Vigredi'', po vojni v ''Novi poti'', ''Glasniku Slovenskega duhovniškega društva'' idr. Čeprav je imel že pred vojno pripravljeni zbirki pesmi ''Metlika, mesto ob Kolpi'' (1937) in ''Dnevi na jugu'' (1938), je samostojno zbirko objavil šele 1981. Naslovil jo je ''Brevir moj v travi'' (spremna beseda Boris Paternu; ocene D. Voglar, ''Borec'' 1982, 411–2; M. Košir, ''Dnevnik'' 1981, št. 349; M. Novak, ''Delo'' 1981, št. 297; ista, ib. 1983, št. 43; T. Bohinc, ''Glasnik Slovenskega duhovniškega društva'' 1982, 33–4; B. Štih, ''Dnevnik'' 1982, št. 42). Zanjo je prejel 1983 Kajuhovo nagrado. Zbirka je izbor Žabkarjeve partizanske in domovinske poezije, ki je zrasla iz osebnih doživetij v Beli krajini in na Dolenjskem. Žabkar je v njej iskreno veren in poln zaupanja v pravičnost življenja in plemenitost preprostih ljudi. Pripravljal je nadaljevanje partizanski pesmi pod naslovom ''Zbudil bom jutranjo zarjo''. V rokopisu je ostala tudi pesniška zbirka ''Železna vezenina'' s 70 kroparskimi pesmimi, ki jo je, vse se tako zdi, načrtoval za svojo sedemdesetletnico in jo popravljal še nadaljnja tri leta, dokler ga ni 23. junija 1983 v Ljubljani prehitela smrt. <!-- '''Viri za geslo Franceta Pibernika v SBL''': J. Grgič, ''Delo'' 1983, št. 149 (s sliko); M. Gregorčič, ''Večer'' 1983, št. 57 (s sliko); B. Kocjan, ''Družina'' 1983, št. 30; J. Gregorič, KMD 1984, 122–3 (s sliko); intervju v ''Glasu'' 1980, št. 33/4 (D. Sedej). --> ====Na Jelovici 1970==== <poem> Tu padla dva sta borca, prav na tej škrbini dala na oltar življenji mladi domovini. Avgusta petega, v letu prvem vstaje Cankarja brigada tu se je rodila. Svobode kal v gozdovih teh v strahotnih dneh je vzklila. Modrina encijana me zastira, požira pot me skalnata, volčje črešnje teloha belino nasledile, sesajo me naročja bukovih gozdov, z Vodic me pelje pot domov. Križ lesen in Križani na njem, Bog vedi, kdaj se je podrl: nema priča na križpotju, zadet od krogle partizan je tu umrl. Vodice, 20. maja 1970. Lojze Jože Žabkar </poem> ====[[:w:Joža Bertoncelj|Joža Bertoncelj]]==== <poem> Kdor samo to premišljuje, kje in kaj bi pojedel, kar se med palcem kazalcem premika, kar gre v trebuh po grlu, več vreden ni, kakor tisto, kar se iz njega scedi. Pobral je železo na cesti, ga v ognju, vigenjcu svojem zmehčal, križ in na križu Gospoda skoval: "V imenu Očeta in Sina, v hišo krščansko potuj, umetnina!" Pljunil pred njega možak je, za zbito železo da dal bi stotake, škoda bi bilo: zanje dobiš v gostilni obilno kosilo!" Za kruh naš vsakdanji Bog bodi zahvaljen! Če v potu obraza v železo sem martro božjo vkoval, nerad bi bedaku pod ceno jo zdajle prodal! "Pri ješi se mojster s kladivom, hrust, je zravnal in dodal: "Če zdi se premalo, pljuni pred mene ponovno! Nič večje od tebe za to ne bo govno! "Segel v žep je ponosno, ponudil možaku prijazno: "O lepem vedenju knjigo za dinarje tele naroči! [[:w:Mirko Mahnič|Mahničev Mirko]] vesel, še lepšo bo zate napisal. Čas pa tvoj pljunek na mojem bo križu izbrisal." </poem> Kropa, 15. oktobra 1973<br> Lojze Jože Žabkar (''Železna vezenina'') ====Železni Kristus==== <poem> Na razstavi svetovni zlato dobil je odličje mojster železa Joža Bertoncelj: Kristus s povešeno glavo, še in še jo poveša, kakor žebljarji skozi stoletja, od kovanja in rodnje sključene matere kroparske s sadom telesa v naročju, daleč premalo dajale so njive kruha in mleka na Stočju. Prsti od kladiv so zviti, v ročaj se leseni zažrli, trde komaj načeli v zemlji, za Lenartom svetim, v grobu so črvi. Kristus s povešeno glavo, križ kraj njega leseni na steni v kapeli, stotine žebljev vseh vrst vanj so zabiti, stkane v mrežo železne so niti, nam in zanamcem v spomin, Kroparski Kristus – v trdo železo vkovan je mož bolečin. Prikloni se romar moderni kot na razstavi na steni, Ta Kristus, ti žeblji skovani, daleč, daleč že so za nami: standard moderni trpljenje je daleč odrinil. Bog nas obvaruj, da bi spomin na kovanje v stoletjih za nami izginil. Kropa, 18. 1. 1982. Lojze Jože Žabkar </poem> ====Železni oltar v Kropi==== <poem> V oči se iskremu zapikajo ognjene, med koksom se žarečim cvre železo, mehko kot testo pod kleščami se zvija: kaplje znojne ga hladijo, udarci kladiva naprej, naprej se kar vrstijo. Za kosom kos ustvarja vezenino, za božjo čast, za farno še družino. "Kako je dober Bog, da dal je tem pestem tako posrečeni objem kladiva težkega, in da je klešč prijem tako prečudno vešč!" Kot klekljarice svila previja se v oblike železnina, kako kar raste iz rok kovaških čudežna iz jekla vezenina! Bog sam v sledenje teh, oblikovno navzoč, duha razširil je prostranosti obroč, prelil vesolja je širino v to prelepo čipko – mrtvega železja vezenino. Kropa, 19. maja 1971. Lojze Jože Žabkar</poem> ====Mojih sedemdeset let==== <poem> Ničla sem pred Bogom, to bolj sam vem, kot drugi, po svoji, na svet priromal sem zaslugi. Zabijal vso mladost mi oče je v betico, sveto, enkratno resnico: "Roke za vsako delo, usteca za vsako jelo! "Vse do križa sedmega me spremlja ta maksima, včasih več, včasih manj se dejstvo rima! Kovačeve roke vitre železne krivijo, vez za vezjo, spojka za spojko, vežejo plašček stekleni posodi,<ref>UI je takole razložila ta plašček: "Plašček za stekleno posodo v kovaškem in tradicionalnem žargonu pomeni okrasni ali zaščitni kovinski preplet, ki obdaja steklenico. V širšem smislu gre za tradicijo opletanja steklenic (pletenk ali demižonov). Medtem ko so se pletenke običajno opletale z vrbinimi vitrami, šibjem ali leskovim lesom, pa so kroparski umetni kovači razvili posebno spretnost: steklenice so opletali z izjemno tankimi, prožnimi železnimi nitmi in trakovi.Izraz ima v pesmi tako praktičen kot simbolen pomen: Praktični (tehnični) pomen: Kovač iz tankih železnih trakov skuje nekakšno kovinsko »mrežo« ali »srajčko« (spojka za spojko), v katero nato obleče stekleno posodo. Ta plašč varuje krhko steklo pred udarci in hkrati služi kot unikatni dekorativni element, ki dokazuje kovačevo izjemno natančnost. Vsebinski kontekst pesmi: Avtor v naslednjih verzih pravi: »Da bi ga mnogim iz te 'vezenine železne' še lahko natočil ...« S tem neposredno nakaže, da gre za kovan in s kovanimi nitmi opleten bokal ali steklenico za žganje oz. vino (verjetno za tisto »zelenega šilce«, ki ga omenja na začetku zadnje kitice).</ref> božje dobrote talent, paseka dva še, zamašek skovan je, sedmici dodelana ničla: Bolj kot to delo, letina moja je pičla. Zelenega šilce popijmo, let še teh nekaj,ki bodo, zalijmo! Da bi ga mnogim iz te "vezenine železne" še lahko natočil, preden moj dan bo slovesa napočil! Kropa, 5. januarja 1980. Lojze Jože Žabkar</poem> ====Karabinko mi na grob denite==== <poem> Pomlad se v reber je pognala, nevidna sila v breze zlezla je zarana, sok napenja skorjo belo, kosu kos v dragi odgovarja: nad Metliko, pod Gorjanci se zbudila jutranja je zarja. "Vzemi nožek, draga, v skorjo breze ostro riso mi zareži, rano težko z robčkom mi preveži. Soka kar v menažko mi nastrezi, čudežna je moč v brezi, morda me pozdravi! Sok mlade breze v žile se zaleze, kot skorjo belo kožo velo bo napelo, brez zdravnika bo me ozdravilo. Če pa volja božja bo, da v majniku cvetočem vzeti moral bom slovo, pod brezo tole čudežno me pokopljite, na grob mi karabinko s titovko denite, da veren bil sem, še križ lesen nanj zasadite!" ''Brevir moj v travi'' (1981), 17&ndash;18. </poem> ====Na Bistrici 1942==== <poem> Sklonim nad njim se, potno je čelo, ves nebogljen in v cunje zavit, v trebuhu ga zvija: "Pomagajta, Jezus, Marija!" Sestra tiho mi dahne: ''Tifus mori ga, strel v čreva dobil je, krog pasa ves gnil je, zdržal ne bo. Vas je naročil, dajte mu to, kar je potrebno za zadnje slovo." V srcu me misel boli, da mora mlad iti, razvezane mladih moči so vse niti. Dekle mu piše: "Majnik kot lani, moj dragi, je danes v Ljubljani, še lepše nam bo, ko se vrneš domov ... " Fantu steklijo oči, globlje, vse globlje v prsih mu hrope, stiska roke mi, rad bi še nekaj povedal, ko se je vsega spovedal: "Če me v Ljubljano svobodno ne bo, povejte ji vi, moji ljubljeni Sonji, mislil sem nanjo vse dni: videla bova se v večnosti." </poem> ''Brevir moj v travi'' (1981), ''Pesmi upora, 3'', 403. * Božidar Flajšman: [https://www.youtube.com/watch?v=yJvNkjWyqfk Pestro življenje duhovnika, pesnika in kronista Lojzeta Jožeta Žabkarja in njegov izgon iz Črnomlja.] Središče za javno zgodovino FF UL 14. 6. 2023. Youtube. * [https://radio-odeon.com/novice/v-crnomlju-o-pestrem-zivljenju-lojzeta-zabkarja/ V Črnomlju o pestrem življenju Lojzeta Žabkarja.] Radio Odeon 15. 6. 2023. * Božidar Flajšman: [https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-V8CLPSD9 Dnevi na jugu, 1937-1938: slovenski duhovnik in pesnik na služenju vojaškega roka v Srbiji, za časa Kraljevine Jugoslavije.] ''Retrospektive'' 22/1 (2023). *Helena Ralič: Lojzetu Jožetu Žabkarju v Slovo. ''Plamen'' 1983. 7&ndash;9. * [https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-IP4YNXWU/cbad936e-6fb0-4f0f-82de-7fc3319dce1f/PDF Članek o Žabkarju v ''Gorenjskem glasu'' 1983]. *Darinka Sedej: "Rdeči kaplan" pa se ni ponižno uklonil. ''Plamen'' 1980. 19&ndash;221. ===Pesnica [[:w:Kristina Šuler|Kristina Šuler]] in njena hči partizanka === {| |[[File:Kristina Šuler, Kropa.jpg|thumb|Spominska plošča Kristini Šuler na rojstni hiši]] |[[File:Kropa birthplace of the poet Kristina Šuler 26102009 66.jpg|thumb|Rojstna hiša Kristine Šuler]] |} {| |[[File:Kristina Šuler.jpg|thumb|Kristina Šuler]] |[[File:Kristina Šuler 1945.jpg|thumb|Kristina Šuler 1945]] |[[File:Kristina Šuler 02.jpg|thumb|Kristina Šuler, Kovaški muzej v Kropi]] |} {| |[[File:Kristina Šuler s hčerko Kristo.jpg|thumb|Kristina Šuler s hčerko Kristo]] |[[File:Kristina Šuler 1914.jpg|thumb|Kristina Šuler 1914]] |[[File:Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi.jpg|thumb|Kristina in Krista Šuler pred vojno na Tromostovju, Kovaški muzej v Kropi]] |} [posnetek groba na Žalah | portret Kristine Šuler slikarke Mare Kralj iz 1934] V zavesti imamo, kot da je šel v partizane samo praznožepi proletariat, pri Kristini Šuler, Mirku Šušteršiču in še kom pa se izkaže, da so bili med najbolj zavzetimi uporniki izobraženci in iz premožnih družin. Te je okupator kot najbolj nevarne ponemčevalnemu načrtu tudi najprej izselil ali zaprl. Kristina Šuler (1866&ndash;1959) je bila iz fužinarske družine. Mati Hedvika, rojena Potočnik, je zgodaj umrla, oče, podjetnik Benjamin Schuller pa je na stara leta obubožal in je z učiteljsko plačo sama vzdrževala družino. V Kropi je dokončala osnovno šolo, sledilo je osem let samostanske šole v Škofji Loki in učiteljišče v Ljubljani. Med 1889 in 1898 je poučevala v Bohinjski Bistrici, kjer sta bila za kaplana pisatelj Fran Saleški Finžgar in pesnik Anton Medved, ki sta organizirala literarna srečanja in jo literarno usmerjala. Čeprav se je skupaj z učiteljico Vido Jeraj uveljavila kot najpomembnejša pesnica svojega časa, knjižnega izida svojih pesmi ni dočakala. 1899&ndash;1901 je službovala na osnovni šoli v Šmartnem pri Ljubljani, dokler je niso odpustili zaradi rojstva nezakonskega otroka. S trimesečno hčerko Kristo se je odselila na Staro Goro pri Sv. Juriju ob Ščavnici in tam poučevala do upokojitve 1925xx. Pet let po upokojitvi se je preselila v Ljubljano in poslovenila priimek. 1941 se je, petinsedemdesetletna, kot članica Jugoslovanske ženske zveze vključila v OF. Na sestanek pri njej doma na Mirju je prišel tudi Boris Kidrič. S sestro sta pisali po zidovih gesla proti okupatorju; bila je najstarejša ljubljanska aktivistka. Hčer Kristo so internirali v Italijo in se je vrnila po kapitulaciji Italije septembra 1943. Partizani so jo poslali poučevat na osvobojeno ozemlje v Belo krajino. Ostarela Kristina je med vojno spet začela pesniti, in to angažirano, bojevito, na temo trpečega, a neuklonljivega ljudstva ter o hčeri izgnanki in partizanki. Pesmi je prebirala ljudem, ki ob italijanski blokadi niso smeli iz hiš. Pesem V pričakovanju je napisala tik pred osvoboditvijo maja 1945 in je izšla v slavnostni številki ''Slovenskega poročevalca''. Hčer so 1949 pod obtožbo, da je informbirojevka, za dve leti in pol internirali na Golem otoku. Političnih zapornikov so se tedaj ljudje izogibali, zvezo med matero in hčerjo je s pismom pomagal vzdrževati Fran S. Finžgar. Po zaporu je z materjo živela skrajno revno v bedni sobi, skozi katero so hodili drugi stanovalci, do leta 1959, ko je 59-letna hči umrla za rakom. Kristina Šuler se je potem preselila k sorodnikom v Moste, vendar je že čez pet mesecev umrla. Na nagrobniku na ljubljanskih Žalah (spomenik je izdelal prijatelj Tone Kralj) so vklesani njeni verzi: <poem> Stopinje moje tišje so in tišje ... Odhajam praznih rok neznano kam.</poem> Spominsko ploščo ima na rojstni hiši v Kropi in na OŠ na Stari Gori, pod njenim znamenjem se odvija pesniški natečaj za najboljšo slovensko žensko poezijo kresnice. <poem> '''V ječi''' Bila pohlevna sem in tiha, otrokom svojim sem bila ljubeča mati, o, zdaj me ni več prepoznati - preklinjam, krčim žuljave roke v pesti: "Prekleta bodi roka, ki je strel sprožila, mi sina je edinca umorila, prekleti vi, ki hčerko ste mi odpeljali, v sramoto in trpljenje jo pehali, porušili, požgali dom ste naš; ponižan, strt naj rod bo vaš!" Bila pohlevna sem in tiha, zdaj levinja sem krvoločna; da bi telo in dušo mi ubili, za mreže ste železne me vtaknili, da v ječi brez otrok naj svojih jaz poginem, brez njih ljubezni in opore naj preminem. Že bliža dan se, okupatorji krvavi, ko levinja za mrežami bo zarjovela - v svobodo zlato našo bo zdrvela, slavila z narodom njegov veliki dan. ''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 481. </poem> <poem> '''Lučka na grobu''' Lučka na grobu, drobna kresnica, svetiš v noč gozdno, v temi blestiš, padel junak je za narod, svobodo, njemu v spomin, ti lučka, goriš. Smreke zelene, gozdne ciprese v molku globokem ob grobu stoje, breze junaku pozdrav šepetajo ... z listjem jesenskim grob mu zlate. Vžigaj se, lučka, v ogenj mogočni, srca prešine plamen naj tvoj, s silo udarno po poti junaka stopajmo proti sovražniku v boj! Lučka na grobu, drobna kresnica, bodi znanilka srečnih nam dni, ko bo vstal narod, prerojen, prekaljen iz bolečine, trpljenja, krvi. ''Pesništvo upora, 3''. Ur. Boris Paternu. 483; tam še 5 njenih pesmi. </poem> <blockquote> Nikoli se nisem bala preganjanja, ki mi je pretilo. Spremljala sem drzne podvige naših mladih ljudi, ki so tvegali življenje, mučenje, ječe in taborišča in doživela čudovit preokret v slovenskem človeku — nič več ni klonil glave pod okui ukupatorjevim bičem, temveč ponosno in samozavestno stopal v borbo za pravice in svobodo svojega teptanega naroda. [...] Vsa štiri leta najhujšega trpljenja slovenskega naroda sem s trdno in neuklonljivo vero pričakovala našo zmago. Vedela sem, da ustvarjamo v skupni borbi z našo mogočno in iskreno zaveznico SZ svetlejšo bodočnost našemu in vsem narodom Jugoslavije. </blockquote> <poem> Odprl knjigo si velike svoje zgodovine, v peterokrako zvezdo so se zlile zvezde zlate, prešel je mrak, minila groza je noči, s krvjo umit pred svetom tvoj obraz blesti. Ljubezni, bratstva luč ti iz oči gori. Če kdaj še v te zažene vojni se vihar, boš dvignil močno pest na nov udar. </poem> <blockquote> '''NAŠLE SO POT NAZAJ IN NIHČE JIH VEČ NE BO ODVRNIL OD NAŠE PARTIJE.''' Pismo z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena Centralnemu komiteju KP Jugoslavije. Izmed 306 z družbeno koristnim delom administrativno kaznovanih žena iz vse Jugoslavije jih je 299 poslalo Centralnemu komiteju Komunistične partije pismo, v katerem pravijo med drugim: »Ko smo pazljivo zasledovale čedalje srditejšo in čedalje bolj breznačelno gonjo vodstev ZSSR in dežel ljudske demokracije proti naši mladi socialistični domovini, naši Partiji in vladi, smo spoznale vso pogubnost tega potu izdajstva ljudstva in Partije. Na to pot nas je večinoma zapeljala avtoriteta tistih, ki so podpisali pisma CK VKP(b) in zloglasno resolucijo Informbiroja.« Pismo ugotavlja, kakšni so nameni in cilji voditeljev ZSSR in dežel ljudske demokracije v njihovi gonji proti socialistični Jugoslaviji, kaj vse so doslej že ukrenili, da bi dosegli te namene in cilje, in kako brezplodno je vse to početje, zaključi pa se z besedami: Me, ki smo v časih tako težkih za našo Partijo in narode klonile in zapustile pravo pot, smo bolj k kakor kdaj koli občutile toploto in skrb naše Partije, ki ukazuje slehernemu v naši deželi, partija nam je še enkrat pokazala vso svojo velikodušnost, ko nam je na široko omogočila spoznati resnico, popraviti svoje napačno stališče in se zopet vrniti v vrste dobrih državljanov naše dežele, borcev za socializem. Z vsem srcem sprejemamo pomoč naše Partije in obljubljamo, da nas nihče nikoli več ne bo mogel odvrniti od poti, po kateri nas vodita naša Partija in tovariš Tito. Napele bomo vse svoje sile v graditvi socializma in borbi proti vsem tistim, ki bi skušali ovirati graditev od zunaj ali od znotraj, in obljubljamo, da kot matere nikoli ne bomo dovolile, da bi hodili naši otroci po kateri koli drugi poti, razen po tisti, po kateri nas vodi naša Partija. Naj živi močna in nezlomljiva Komunistična partija Jugoslavije s tovarišem Titom na čelu. Pismo so podpisale: Slobodanka Djordjević, Vasilija Uzelac, Katica Hrušč, Ema Logar - Grbec, Kristina Šuler in še 294 tovarišic. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-9K809KXX ''Ljudska pravica'' 12. 10. 1949]<ref>Pismo je verjetno podpisala hči Kristine Šuler Krista, ki je bila kot informbirojevka zaprta na Golem otoku.</ref> </blockquote> In prav do zadnjega si je želela dvojega: da bi izoblikovala še eno pesem, ki jo je nosila v srcu pet dolgih mesecev, morda najbolj bolečo pesem svojega življenja — pesem umrli edinki, in da bi doživeta knjigo svojih izbranih pesmi. -- Nekrolog Erne Musar. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-UQU0YA9Z ''Delo'' 13. 1. 1959] *Vlasta Felc: Toliko je dala, a odšla je praznih rok: Pesnica Kristina Šuler. ''Delo'' 19. 8. 1998. 9. *Emil Cesar: članek v ''Borcu'' * Emil Cesar: spremna beseda. ''Češnja pod oknom: Izbrane pesmi''. Ljubljana: Amalietti, 2008. 93&ndash;109. *Verena Štekar Vidic: Kristina Šuler. ''Plamen'' 1985. *Erna Mauser: Razgovor s Kristino Šulerjevo. [https://dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-QHWONFVP ''Ljudska pravica'' 10. 11. 1945.] ==Civilno življenje == {| |[[File:Gregorjevo v Kropi 1944.jpg|thumb|Gregorjevo v Kropi 1944]] |[[File:Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar.jpg|thumb|200 px|Volitve oktobra 1944 na Brezovici pri Kropi, foto Jakob Pretnar]] |[[File:Svojci vozijo z gora svoje drage.jpg|thumb|450 px|Svojci vozijo z gora svoje drage. Foto Slavko Smolej]] |} {| |[[File:Vajenci v Kropi 1943.jpg|thumb|Vajenci v Kropi 1943]] |[[File:Pokop partizanov v Kropi 1945.jpg|thumb|Pokop partizanov v Kropi 1945]] |[[File:Lazarjeva Micka 100 let.jpg|thumb|Pričevalka Lazarjeva Micka]] |} Ad Pokop partizanov v Kropi: Pokop 5 partizanov v Kropi 1945. V krstah so Antonija Zupan (Matelova Tona, [https://www.sistory.si/ww2/A45B5738-CEA0-43EF-B799-13E76B4DA6E1 Sistory]), Leopold Mihelič ([https://www.sistory.si/ww2/6AC2A65D-34C5-43C0-8841-21107DE9CDE5 Sistory]), Alfonz Mihelič (Gašperšič, [https://www.sistory.si/ww2/08BFC094-91CC-4434-B4CB-E1EA9EE74F7E Sistory]) in še dva. Obred je vodil župnik Kljun. Fotografijo je 17. 2. 2009 muzeju podarila Barbara Ahačič, rojena Ažman. ==Vzporedni projekti== *dopolnitev gesla o Kropi na Wikipediji *vnos manjkajočih fotografij v Wikimedijino Zbirko *vris manjkajočih spomenikov na OpenStreetMap *dopolnila in popravki za padle Kroparje v Sistory ===Osebnosti iz Krope=== * [[:w:Janez Krstnik Potočnik]] (15. 6. 1749, [[:w:Kropa]] - 9. 2. 1834, [[:w:Ljubljana]]), slikar in restavrator * [[:w:Jožef Potočnik]] (1753, [[:w:Kropa]] - 1808), pravnik, cesarski dvorni svetnik * [[:w:Simon Ignac Pesjak]] (29. 7. 1778, [[:w:Kropa]] - 24. 9. 1857, [[:w:Ljubljana]]), trgovec * [[:w:Valentin Klinar]] (1840, [[:w:Kropa]] - 23. 12. 1902, [[:w:Kropa]]), trgovec, soustanovitelj in načelnik žebljarske zadruge * [[:w:Danijel Pogačnik]] (1834, [[:w:Kropa]] - 1910), ilirski pesnik * [[:w:Janez Šolar]] (27. 8. 1827, [[:w:Kropa]] - 22. 2. 1882, [[:w:Zadar]]), duhovnik, jezikoslovec, profesor in šolski nadzornik * [[:w:Jurij Varl]] (23. 4. 1827, [[:w:Kropa]] - 5. 3. 1874, [[:w:Velesovo]]), pesnik, duhovnik in pripovednik * [[:w:Ivan Zupan]] (9. 12. 1857, [[:w:Kropa]] - 4. 7. 1900, [[:w:Kamna Gorica]]), skladatelj in orglar * [[:w:Jožef Zupan]] (12. 3. 1811, [[:w:Kropa]] - 29. 8. 1866, [[:w:Kropa]]), nabožni pisatelj * [[:w:Simon Zupan]] (24. 10. 1844, [[:w:Kropa]] - 20. 10. 1925, [[:w:Ljubljana]]), nabožni pisatelj * [[:w:Rok Gašperšič]] (9. 8. 1941, [[:w:Kropa]]), direktor, lovec, pisec domoznanskih del * [[:w:Justin Ažman]] (25. 3. 1910, [[:w:Trst]] - 1991, [[:w:Kropa]]), politični in kulturni delavec * [[:w:Joža Bertoncelj]] (1901, [[:w:Kropa]] - 1976), umetnostni kovač in literat * [[:w:Anton Dermota]] (4. 6. 1910, [[:w:Kropa]] - 22. 6. 1989, [[:w:Dunaj]]), tenorist, operni pevec, koncertni pevec in pedagog * [[:w:Gašper Dermota]] (1917, [[:w:Kropa]] - 1969), operni pevec * [[:w:Leopold Dermota]] (1912, [[:w:Kropa]] - 1992), operni pevec * [[:w:Lovrenc Dermota]] (1938, [[:w:Kropa]]), direktor Mariborskih lekarn * [[:w:Rudi Finžgar]] (7. 5. 1920, [[:w:Podnart]] - 9. 7. 1995, [[:w:Kropa]]), smučarski skakalec in podjetnik * [[:w:Boštjan Gašperšič]] (1938, [[:w:Kropa]] - 1938), arhitekt, glasbenik in risar * [[:w:Branko Gašperšič]] (11. 1. 1935, [[:w:Kropa]] - 5. 7. 2006, [[:w:Jesenice]]), doktor znanosti, univerzitetni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, dekan * [[:w:Janez Gašperšič]] (4. 12. 1934, [[:w:Kropa]] - 27. 3. 2009, [[:w:Radovljica]]), graver in cizeler * [[:w:Jože Gašperšič]] (14. 3. 1896, [[:w:Kropa]] - 7. 12. 1964, [[:w:Kropa]]), gospodarstvenik, glasbenik in zgodovinar * [[:w:Marjan Gašperšič]] (15. 8. 1929, [[:w:Kropa]] - 16. 12. 2015, [[:w:Ljubljana]]), arhitekt in industrijski oblikovalec * [[:w:Zlata Obnjanovič Gašperšič]] (17. 3. 1931, [[:w:Kropa]]), glasbenica in sopranistka * [[:w:Damjan Hafner]] ([[:w:Kropa]] - 2014 [[:w:Kropa]]), direktor * [[:w:Luka Hafner]] (1859, [[:w:Kropa]] - 1935, [[:w:Kropa]]), fužinar, kovaški podjetnik, župan in soustanovitelj žebljarske zadruge * [[:w:Adam Kržišnik]] (1936, [[:w:Kropa]]), umetnostni kovač * [[:w:Kamilo Legat]] (17. 9. 1935, [[:w:Kropa]] - 1995), akademski slikar in likovni pedagog * [[:w:Dušan Petrač]] (28. 1. 1932, [[:w:Kropa]]), fizik * [[:w:Matija Pirc]] (21. 3. 1875, [[:w:Kropa]] - 24. 2. 1927, [[:w:Maribor]]), profesor, zgodovinar, geograf * [[:w:Anton Šilar]] (28. 1. 1936, [[:w:Kropa]] - 2015, [[:w:Nova Gorica]]), dramski in filmski igralec * [[:w:Kristina Šuler]] (17. 7. 1866, [[:w:Kropa]] - 25. 12. 1959, [[:w:Ljubljana]]), pesnica * [[:w:Artur Vidic]] (1922, [[:w:Kropa]] - 16. 3. 2006, [[:w:New York]]), doktor znanosti, sociolog, univerzitetni profesor na New School for Social Research, New York * [[:w:Peter Žmitek]] (28. 6. 1874, [[:w:Kropa]] - 27. 12. 1935, [[:w:Ljubljana]]), akademski slikar * [[:w:Dominik Gašperšič]] (19. 2. 1940, [[:w:Kropa]]), univerzitetni profesor na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, stomatolog * [[:w:Egidij Gašperšič]] (1. 9. 1936, [[:w:Kropa]]), pevski pedagog, skladatelj in zborovodja * [[:w:Alojz Potočnik]] (11. 6. 1951, [[:w:Kropa]]), politik * [[:w:Janez Potočnik]] (22. 3. 1958, [[:w:Kropa]]), doktor znanosti, ekonomist, politik, evropski poslanec in komisar * [[:w:Zmago Šmitek]] (1949, [[:w:Kropa]]), etnolog, kulturni antropolog, doktor znanosti, univerzitetni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, raziskovalec * [[:w:Irma Mihelič]] (4. 10. 1984, [[:w:Kropa]]), operna pevka (izpis iz [[:w:Seznam osebnosti iz Občine Radovljica|Seznama osebnosti iz Občine Radovljica]]. DAR.) *Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdojekdo.] ==Opombe== {{sklici}} ==Predmeti== * z Vurnikove hiše odstranjena spominska plošča OF v Radovljici, posvečena aktivistu OF in partizanu Stanetu Bertonclju (1912 Ljubno &ndash; 1966 Radovljica), ki je bil nazadnje v vojni čevljarski delavnici na Brezovici pri Kropi. * v lovsko puško predelana brzostrelka Franca Gašperšiča, ki je bila njegovo orožje v partizanih in jo je pred leti podaril Kovaškemu muzeju. '''Predmeti iz mestnega arhiva''' (Kranj?, posredovala Vlasta Felc) **30) KNP 1146 puška mauser 5455 Puško je dal Jeraša Gabrijel, Kropa 4. Našel jo je zakopano nad Kropo. Zakopal jo je partizan Tone iz Primorske v začetku 1943. Tone je bil v vodu, ki je prenašal orožje izpod Storžiča na Jelovico in je padel pri Poreznu sredi 1944. **31) KNP 1147 nahrbtnik Dal ga je Strnad Janez, Kropa 36, ki je z njim odšel v partizane 25. 6. 1943 v Jeloviški bataljon. Z njim je bil tudi po Dolenjski, v Kočevskem Rogu, v SCVPB. **32) KNP 1148 sekira Našel jo je Vršnik Lojze vlogorju na Pogrošarjevi plani pri Vodiški planini, kjer je bil ustanovljen Cankarjev bat. **33) KNP 1149 --"-- žebelj velik kroparski Zabit v smreko, kjer so borci obešali meso. **34) KNP 1150 šaržer za zbrojevko brez peresa Cankarjev bataljon, Pogrošarjeva plana **35) KNP 1151 del levega čevlja --"-- **36) KNP 1152 ** [...] še predmeti z Jelovice **71) KNP 1237 pokrivač za puškino cev Najden v kuhinji bolnice II. grupe odredov v Peštini na Jelovici, ustanovljeni 24. ali 25. julija 1942. Zdravnik je bil iz Ljubljane, komandir in šef kuhinje je bil Šiško. 13., 14. in 15. avg. so Nemvci naredili hajko, bolnica s pribl. 16 ranjenci je bila pravočasno izpraznjena. ** 72) KNP 1238 xxx šaržerja za mauser puško --"-- ** 73) ?? KNP 1240 pištola Steyer, kal. 7,65 Last Vinka Hafnerja, izročila sestra Ančka iz Stražišča. Pištola ima odrgnino od gestapovske krogle. ** [...] ** 107) KNP 1389 24 italijanskih nabojev s šaržerji Našel jih je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju čevljarske delavnice na Kosovini pri Kropi, ki jo je organiziral Stane Žagar spomladi 1942. ** 108) KNP 1390 italijanska puška prelomljena Našel jo je Jeraša Gabrijel iz Krope v logorju komande mesta Kranj v Kroparski gori, kjer je bil od sept. 1943 do osvoboditve. ** 109) KNP 1391 emajlirana skleda --"-- ** 110) KNP 1392 šaržer za italijansko puško --"-- ** 111) KNP 1393 šaržer za lahko bredo --"-- '''Predmeti iz Gorenjskega muzeja v Kranju''' (Jana Babšek, Marija Kos): **NZV 72/1 deska za rezanje mesa deska je predelana v predal les 23x42x4,5 cm foto IMG_8086-33 rabili so jo za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu. **NZV 72/2 pokrov deske za rezanje mesa manjša deščica za zapiranje les 37x4x2 cm rabili so ga za prenašanje in skrivanje ilegalne literature na Dobravi pri Kropi pri tov. Ivanu Bertonceljnu - Johanu. **NZV 167 škatla zarjavela okrogla škatla pločevina 28x13 cm foto: NZV_167 V njej so bili shranjeni dokumenti Okrajnega komiteja Skoj Jelovica, najdena na Malem Vrhu pri Rovtih **NZV 85 lonec ena in pollitrski rjav emajlirani lonec pločevina 20x12 cm foto IMG_8240-159 7.11.1962 Lonec iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici. **NZV 82 zajemalka modra emajlirana zajemalka pločevina 35x9 cm foto IMG_8233-150,159, IMG_8235-150 7.11.1962 Zajemalka iz taborišča Jelovške ali Tončkove čete, ki je konec 1942 in v začetku 1943 taborila na Osekano na Jelovici. **NZV 76 porcija ponvica ali porcija pločevina 7x21 cm foto IMG_8238-152 7.11.1962 Ponvica, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 81 ročka del ročke posode pločevina 23 cm foto IMG_8230-153, IMG_8231-153 7.11.1962 Ročka posode, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 265 steklenica steklenička za zdravilo - rjava steklo 6x3 cm foto IMG_9837-156 7.11.1962 Steklenička je bila najdena v taborišču Jelovške čete na Jelovici, kjer se je četa zadrževala v letih 1942 in 1943. **NZV 147 lonec velik lonec z žično nosilko pločevina 50x30 cm foto: NZV 147 7.11.1962 Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 145 lonec velik pločevinast lonec brez žične nosilke pločevina 50x27 cm foto IMG_8026-158 8.11.1962 Lonec za kuhanje hrane, najden v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 80 porcija nemška vojaška porcija z žičnatim ročajem pločevina 18 x 18 x 9 cm foto IMG_8233-150,159, IMG_8234-159 8.11.1962 Porcija, najdena v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. **NZV 149 vedro vedro za vodo pločevina 32x28 cm foto IMG_8062-160 8.11.1962 Vedro, najdeno v taborišču Jelovške ali Tončkove čete, katera je taborila na Osekano na Jelovici v jeseni 1942 in zgodaj spomladi 1943. '''Predmeti iz jeseniškega muzeja''' (Daša Čopi): **Stran 2 (T-759): Obkroževalna akcija na Jelovici. Z daljnogledom se išče sovražnika. Umringelungaktion in der Jelovica. In Scheren-Fernrohr wird der Feind gesucht. **Stran 4 (T-1498): Partizanska transportna četa, ki je nosila orožje iz Martinj vrha v Kropo in obratno. Komisar je bil Hafner iz Jesenic. Slikano marca 1944. Na sliki so: Hinko Klinar iz Hrušice, Mirko Klinar, Jože Božič iz Jesenic, Franc Žurman iz Jesenic. **Stran 6 (T-2862): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Policijski tovorni konji. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Tragtier der Polizei. **Stran 8 (T-2863): Velika akcija na Jelovici 24. 7. 1942. Nemški vojak motorist v akciji. **Stran 10 (T-2864): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo odpeljalo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterie - Geschütz wird abtransportiert. **Stran 12 (T-2865): Velika akcija na Jelovici 24.7.1942. Pešadijsko orožje se bo opustilo. Gross Einsatz in der Jelovica 24.7.1942. Das Infanterei Geschütz wird verlastet. **Stran 14 (T-2866): Nemška akcija na Jelovici 24.7.1942. Nakladanje pešadijskega topa na kamion. **Stran 16 (T 4449): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Oddelek policistov gre na pot. bt 3/6 1806 **Stran 18 (T 4450): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Vojak - policist opazuje okolico. Ibt 2/32 1806Stran 20 (T 4451): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kolona gre na pot. Ibt 2/34 1806 **Stran 22 (T 4452): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Kurir gre s kolesom na pot. Ibt. 6/12a 1806 **Stran 24 (T 4453): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Tankovski lovec. Ibt. 6/16a 1806 **Stran 26 (T 4454): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Teški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt. 6/19a 1806. **Stran 28 (T 4455): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/20a 1806 **Stran 30 (T 4456): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Nemški pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 2 / 23 aStran 32 (T 4457): Ob akciji nemških policistov na Jelovico. Težki pehotni top vlečejo na določeno mesto. Ibt 6/24a 1806 **Stran 34 (T 6102): VOS-ovci v zgodnji pomladi 1944 pod Jelovico blizu vasi Selo: 1. kurir, 2. Kunčič Anton z Bleda, 3. Zupan Ivan - Nestor, 4. [prazno], 5. Erman Anton z Bleda, 6. Vovk Franc, 7. leži Rožič Mirko - Raskovec z Ribčevega laza v Bohinju. **Stran 36 (T 6501): Iz občnega zbora Zveze prostovoljcev borcev za severne meje 1918-1919 v dvorani jeseniških upokojencev dne 28.5.1977 na Jesenicah. V prvi vrsti od leve proti desni sedijo: 1. Miha Ancelj Mojstrana, 2. Krajnik Franc Dovje, 3. Jože Osvald Rateče, 4. Lovro Mlakar Jesenice, 5. Rudolf Ogrin Javornik, 6. Franc Fais Jesenice, 7. Šorli Srečko Dobrava, 8. Franc Hartman Planina, 9. Kisovec Matevž Jesenice, 10. Čop Srečko Radovljica, 11. Vrhovšek Karol Jesenice, 12. Blažič Henrik Kr. Gora. **Stran 38 (T 6528): Partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini. Dom je zgradil Okrajni odbor ZZB Kranj leta [prazno]. **Stran 40 (T 6529): Pročelje partizanskega doma na Jelovici - Vodiški planini. **Stran 42 (T 6530): Partizanski dom na Vodiški planini v osrčju gozdnega masiva Jelovice. **Stran 44 (T 6531): Pogled na partizanski dom na Jelovici - Vodiški planini. '''Predmeti iz MNZ v Ljubljani''' (Monika Kokalj Kočevar) **INV 1463 Tulec je iz kurirske postaje D nad Kropo na Gorenjskem. Obstajala je od spomladi 1944 do osvoboditve. **INV 1623 Svetilka iz nekdanjega tabora VOS Kranjskega okrožja na Kroparski gori v občini Radovljica. **INV 1645 Štirje prazni medeninasti tulci s šaržerjem za angleško puško. Tabor OOF Jelovica, ki je bil za Brezovico nad Kropo od poletja 1943 do septembra istega leta. **INV 2030 Skodelica iz nekdanjega taborišča Okrajnega odbora OF Jelovica nad Brezovico pri Kropi **INV 0018 Puška - nemška, Mauser. Izkopana nad Kropo. **INV 0021 Puška - italijanska, dolga. Številka orožja na cevi: YN 6014, nad njo je napis: TERNI, za njim pa številka 16. Iz tabora Komande mesta Kranj v Kroparski gori. **INV 0069 Deli italijanske, kratke puške: cev, prednja in zadnja merilna priprava, spodnji obroč, sprožilec in dno nabojišča. Brez ostalih delov. S Kroparske gore, kjer je od sredine 1943 do osvoboditve taborila komanda mesta Kranj. **1191/3 Hrast; Kropa, nakladanje hrane za partizane na Jelovci 1944 **1394/16 Bočna - Kropa pri Kranjc Francu, kjer je bila Tiskarna **1844/26 Pred partizanskim bunkerjem nad Kropo, kjer se je zdravil narodni heroj Dežman Tone - Tonček, ki je bil ranjen v letu 1944. Sredi Pretnar Jakob iz Dobrave pri Kropi **1844/28 Čevljarska delavnica nad Kropo 1944. Stojita: Bertoncelj Mara - Cveta, Bertoncelj Stane - Stašo. Sedijo: tertji Vovk Franc, zadnji Maček **1844/36 Grupa partizanov nad žago v Kropi 1944. leta **1867/5 Gospodarski odsek Kropa 24. 7. 1944 **1959/30 Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec **1959/31 Kamna Gorica pri Kropi na Gorenjskem. Porušena žandarmerijska postojanka v februarju ali marcu 1944. Pri tem miniranju sta padla partizana Vidic in Staroverski iz Krope. Napad je izvršila Prešernova brigada in minerski vod Ratitovec ==Literatura== * Janez Šmitek: [https://slov.si/doc/smitek_kroparska_kronika.pdf ''Kroparska kronika NOB''.] Radovljica: Občina, 1985. 84 str. * Janez Šmitek: Kovaški muzej v Kropi: Oddelek NOB (zgibanka). Kropa, 1981. * [[:c:Category:Rudi Finžgar|Rudi Finžgar]]. Wikimedia Commons. * Vesna Levičnik: [https://www.dnevnik.si/novice/slovenija/partizanska-cipka-in-rdeci-hudic-iz-titolanda-2744984/ Partizanska čipka in rdeči hudič iz Titolanda.] ''Dnevnik'' 21. 7. 2025. (slike iz MNZ) * Tatjana Dožan Eržen: [https://www.gorenjski-muzej.si/wp-content/uploads/2018/07/0238_001.pdf Lato, Smuk, Rak, Kum: V Kropi so sredi 20. stoletja izdelovali smučarsko okovje.] Gorenjski muzej. *Goran Lavrenčak: [https://dar-radovljica.si/Kraji/Kropa%20-%20zgodovina.pdf Kropa - zgodovina.] DAR. * Vladimir Vilman: Finžgarjev stroj, ki je izdelal na stotine smuči. * Rudi Finžgar. [http://dar-radovljica.si/Kdojekdo/KROPARSKI%20KDO%20JE%20KDO.pdf Kroparski kdo je kdo.] DAR (Goran Lavrenčak). * Mira Hladnik: [[Stoletnica Micka Lazar iz Krope]], SB nov. 2022. * Mira Hladnik: [[Marija Debeljak]]. SB ? * Kovaški muzej v Kropi hrani tehnične risbe smučarskega okovja. *Patricija Maličev: [https://www.delo.si/sobotna-priloga/kdo-se-boji-zgodovine Kdo se boji zgodovine?] ''Delo'' 11. 7. 2026. *Verena Štekar-Vidic: ''Znameniti Kroparji: (J. K. Potočnik, J. Varl, D. Pogačnik, P. Žmitek, K. Šuler)''. Kovaški muzej Kropa, 26. april - 12. maj 1985 (zgibanka ob razstavi). *Saša Florjančič: 50 let Kovaškega muzeja. ''Vigenjc'' 2 (2002). 19&ndash;69. *Jože Dežman: Kroparski vedež inženir Janez Šmitek. ''Vigenjc'' 2 (2002). 101&ndash;15. *[https://www.youtube.com/watch?v=SyKePeRKvIY SLEDI ŽIVLJENJA Milana Vidica. st. - Pogačn'kovega Milana iz Podblice.] KICTV 20. sept. 2025. (o poteh Prešernovega bataljona po Jelovici, nekako do 28:40) *Marko Štepec (ur.): ''Pot domov''. Ljubljana: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2015. <hr> *Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]]. *Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Objave ob projektu]]. s1wndvkl6xpxv6fb8k2jpnw8lpnqc00 0 4325 86011 86002 2026-10-13T07:10:11Z Hladnikm 30 86011 wikitext text/x-wiki {{Infopolje Knjiga | name | author = '''[[:w:sl:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]''' | title_orig = '''Spomenik petim talcem v Lescah''' | language = slovenski | subject = [[:w:sl:slovenščina|slovenščina]] | genre = govor v Lescah 29x. 10. 2026 |image = [[File:Partizanska obeležja v Lescah 03.jpg|thumb|Spomenik talcem v Lescah 1941]] }} Partizani Jelovške čete so v noči med 2. in 3. septembrom 1941 v Lescah ustrelili petokolonaša Gabrijela Zupana iz Krope.<ref>[https://www.sistory.si/ww2/177B446E-91DB-4C9E-8FC7-B9BFAA282156 Sistory].</ref> Za njegovo smrt je že naslednji dan<ref>Po Sistory naj bi talci umrli dva dni pozneje, 5. septembra.</ref> z življenjem plačalo pet talcev, ki so jih sem pripeljali iz Begunjskih zaporov. '''Kdo so bili peteri nesrečniki''', ki so jih Nemci 4. septembra ustrelili na tem mestu? Dva Jožeta, dva Antona in en Franc: Jože Bernard (na spomeniku Josip), Jože Dacar, Franc Kraštek oz. Franjo Krastek, Anton Mohorič in Anton Poje. Stari so bili od 33 do 55 let, delavci in zraven še obrtniki, trije so bili člani komunistične partije, trije so bili rojeni v okoliških krajih (Koritno, Črnivec, Besnica), štirje so živeli v Lescah. Dacar in Poje sta že zaprisegla kot partizana v Jelovški četi, Bernard je bil aktivist OF, vsi so bili delavsko napredno usmerjeni in dejavni. Gestapo je vedel za njihovo politično pripadnost od začetka okupacije in jih je zaprl v Begunje oz. so jih Gestapu izdali sosedje, ko so se iz ilegale mimogrede oglasili doma. Zupanova hčerka je bila še bolj maščevalna od okupatorja, zahtevala je deset žrtev. Alojz Kos v zborniku ''Po poti spominov'' poroča, kako so bili za ustrelitev sprva določeni tudi Leščan Anton Dežman in v Lescah živeči Kroparji Janez Gašperšič, Janez Strgovšek, Lenart Petrač in Miha Rajgelj, vsi člani ali simpatizerji Komunistične partije, vendar so zanje posredovali ravnatelj tovarne verig v Lescah, sicer Ljubljančan, Herman Hieng, ki je bil proti temu, da bi streljali njegove delavce, posestnik Anton Legat, občinski komisar Franc Füreder in občinski tajnik Jože Horvat. Anton Dežman je pozneje še večkrat ušel smrti talca. Njegova sinova Jože in Anton (pozneje narodni heroj) sta bila od junija 1941 v partizanih in udeležena pri požigu žage na Lancovem oktobra 1941. Zaprli so ga v Begunje, kjer je postal bolniški strežnik. Drugega januarja 1942 je bil na seznamu 35 talcev, a je vodja kaznilnice Peter Glanzer za streljanje določil nekoga drugega, ker mu je Dežman zdravil živino v hlevu in skrbel za kaznilniške čebele. Zanj je posredoval tudi ženin brat Franc, ki je od malega živel v Avstriji in bil v tistih dneh kot nemški vojak na dopustu na Bohinjski Beli. Take slučajnosti so tedaj odločale o življenju in smrti. Vojno so preživeli tudi drugi s prvotnega seznama za streljanje. O '''Gabrijelu Zupanu''', ki so ga likvidirali partizani, ni najti veliko podatkov. Izdajalci so skupnosti v sramoto, čim prej bi jih rada pozabila, zato za njimi ostane le malo sledov. Protikomunistična literatura ga navaja med žrtvami komunističnega nasilja. Zaposlen je bil kot nočni čuvaj v tovarni verig in lokalni aktivisti OF med delavci so po vsej verjetnosti sumili, da je okupatorjev ovaduh, nasprotnik upora proti okupatorju oziroma nekdo, ki ovira gverilske sabotaže v tovarni Veriga. Nisem mogel ugotoviti, kdo konkretno je bil zaradi Zupana zaprt oz. kaj natančno je zagreši. Rodil se je v Kropi, vendar ga na seznamu petih od partizanov ustreljenih kroparskih kolaborantov in dezerterjev ni. Ker je živel v Lescah, ga je sicer nadvse natančni kroparski kronist Janez Šmitek prepustil kar Leščanom. '''Tovarna verig''' &ndash; kako pomenljivo ime, pomislimo samo na fraze "vtakniti koga v verige", "nadeti komu verige", "ječati v verigah", "strgati politične verige" in slovarski pomen 'priprava, ki omejuje gibanje in svobodo'. Poleg pomena suženjstva ima veriga tudi pozitiven pomen sklenjenosti, povezanosti članov skupnosti ("ljudje so sklenili verigo" ali "sorodstvena veriga"). Delavci tovarne Veriga so se od ustanovitve tovarne leta 1920 povezovali v sindikalnih (Društvo kovinarjev in sorodnih strok, Jugoslovanska strokovna zveza, Savez metalnih radnika Jugoslavije) in kulturno-prosvetnih društvih (Svoboda in Vzajemnost, Društvo prijateljev Sovjetske zveze) ter strankah (KP 1934). Povezali so se v uspešnem štrajku leta 1935, o čemer priča spominska plošča na spomeniku pred tovarno. Stavko je pomagal organizirati učitelj Stane Žagar z Dobrave, med organizatorji pa je bil še Lenart Petrač, ki je bil pozneje zaradi te svoje vloge zaprt v Begunjah in določen za streljanje. Delavci so se povezali tudi v uporu proti okupatorju. Večina delavcev je bila aktivistov OF, vključeni so bili v vaške odbore OF, gospodarske komisije, narodno zaščito, slovensko protifašistično žensko zvezo, zvezo slovenske mladine SKOJ in KPS v domačih krajih. Prva '''neposlušnost delavcev do okupatorja''' je bil bojkot proslave prvega maja 1941. Takrat so delavci ustanovili vojaške trojke, zbirali so orožje in municijo. Z aretacijami je gestapo začel junija 1941. Na poziv komunistov je 28. julija 1941. odšla v ilegalo prva skupina delavcev. Propagandni material za boj proti okupatorju so prinašali delavci v tovarno iz vasi izpod Karavank in Jelovice, pozneje iz ilegalnih tiskarn v Lescah (Mladinska ciklostilna tehnika Lesce in Partizanska ciklostilna tehnika Lesce) in iz T3 v Dragi. 1943 je bila ustanovljena Organizacija delavske enotnosti, ki je izvajala '''sabotaže''' in odnašala tovarniško lastnino (orodje, pločevino, žeblje). Pri kmetih so jo aktivisti zamenjavali za živež in uporabljali za gradnjo partizanskih objektov. Ker je tovarna proizvajala verige in oklepne plošče za potrebe nemškega rajha na vzhodni fronti, je žirovniška skupina Varnostno obveščevalne službe 25. marca 1944 tovarno uničila. Obnova je trajala do 1945. leta. 19 padlim delavcem tovarne so leta pred tovarno odkrili spominsko ploščo in spomenik s skulpturo Toneta Svetine. '''Izdajanje'''. Aktiviste in simpatizerje OF je gestapo zapiral v zloglasne Begunje po tekočem traku, zato so partizani z rojaki, ki so jih sumili, da so nemški špiclji, opravili na kratko. Iz partizanske literature, dokumentarne in leposlovne, spoznamo, kako vseprisotna je bila med vojno izdaja in kako je bila prva skrb, življenjska skrb upornikov odkriti izdajalce. Petokolonaši (izraz je iz španske državljanske vojne in označuje fašistične enote, ki prikrito delujejo na sovražnikovem področju) so delali za okupatorja že pred vojno, zanje se je vedelo, da občudujejo vse nemško in da bodo upornike zašpecali okupatorju. Ampak kruto je gospodaril tudi sum do sosedov, sodelavcev in celo do družinskih članov, da niso morda prestopili k nasprotniku in postali izdajalci. Prestopi niso bili redki, partizanstvo ni bila udobna življenjska izbira, ni prizanašalo z napori in marsikdo ni zdržal. Kdor od partizanskih dezerterjev ali aktivistov se je prijavil okupatorski oblasti, je moral resnost svoje odločitve dokazati z izdajo tovarišev. Ker so poznali organiziranost uporniške strani, so bile njihove izdaje usodne. Lahko razumemo človeka, ki je izdajal zato, ker ni prenesel mučenja in se mu je mešalo od bolečine, ni pa mogoče razumeti človeka, ki dandanašnji po fejsbuku razlaga, kako bi sam od sebe takoj izdal partizansko bolnico Franjo sovražniku. Za take ljudi skupnost v vojni nima razumevanja in milosti. V Lescah so še '''drugi partizanski spomeniki'''. Ker pred njimi ni proslav, so malo v pozabi, zato naj jih vsaj naštejem. Obeležje partizanski javki na robu travnika na Lipcah (na drugi strani križišča s cesto proti Bledu), spomenik partizanski javki pri Šobčevem jezeru in plošča ustanovitvi celice KPS pri Dacarju na Dacarjevi ulici. Ne smemo pozabiti tudi družinskih nagrobnikov s padlimi partizani in žrtvami fašizma na leškem pokopališču. V KS Lesce spadata tudi spominska plošča Albinu Žemvi in Antonu Kokalju v Hrašah in spomenik NOB v Hlebcah. Razveseljivo je, da za razliko od nekaterih drugih krajev v okolici leška partizanska obeležja niso predmet vandalizma. Govore na partizanskih proslavah zaključujemo ponavadi z mislimi na današnji čas. '''Kaj smo se naučili iz prelomnih trenutkov v zgodovini'''. Nobena posebna modrost ali zapletena teorija ni potrebna, da bi razumeli, da smo tudi danes na zgodovinski prelomnici, z vojnami v okolici in z vojno doma na obzorju. Tudi danes nas agresivni imperiji želijo podrediti svojim interesom, zlepa ali zgrda. Tudi danes so med nami sodržavljani s politično močjo, ki agresivne tujce občudujejo oziroma jim prepuščajo kose nacionalne suverenosti. Da ne bo nesporazuma, v podrejeni ali vazalski vlogi smo v prvi vrsti do Izraela in ZDA. Med nami so petokolonaši in izdajalci. Nauk iz druge svetovne vojne pa se glasi, z vzklikom francoskega pisatelja in aktivista Stéphana Hessla: ''Dvignite se!'' (frc. ''Indignez-vous!'' (2010), slov. prevod 2011). Kar prestavimo ga v prvo osebo množine, da bo zavezujoč: ''Dvignimo se!'' Smrt fašizmu. ==Opomba== <references/> <hr> *Nazaj na [[Objave ob projektu Partizanskih spomenikov na zemljevidu#Govori|seznam partizanskih govorov]] *Nazaj na [[Objave: Miran Hladnik]] l3ar276xcmwll0v4ntxnffbzjziufjy 0 4328 86014 85965 2026-10-13T09:01:49Z Andraž Jež 3039 86014 wikitext text/x-wiki Seminar pri [[Andraž Jež|Andražu Ježu]] obiskujejo samo enopredmetni študentje prvega letnika slovenistike, in sicer le v zimskem semestru. Učbenik za ta predmet je [[:b:Nova pisarija|''Nova pisarija'']] prejšnjega nosilca predmeta, literarnega zgodovinarja in pionirja pospletenja slovenistike Mirana Hladnika. ==Teme== V seminarju bomo v skladu z zadnjimi leti kronološko popisovali slovenske romane, tokrat enako kot lani s poudarkom na tistih iz 90. let 20. stoletja. Za zgled naj bodo gesla o romanih na Wikipediji, nastala pod vodstvom Mirana Hladnika v okviru projekta [[:wikipedia:sl:Wikipedija:WikiProjekt_Romani|Romani]], na straneh [[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|projekta Bibliotekarji o romanih]] in na starejših seminarskih straneh, npr. [[Uvod v študij slovenske književnosti E 2011/12#Sestavni deli članka o izbranem romanu]]. Tekst lahko oblikujete v urejevalniku, ki ga poznate (npr. v Wordu ali LibreOffice Writerju), in ga nato prekopirate sem, lahko pa ga postopoma sestavljate kar tukaj. '''Članek naj bo na spletu do 3. novembra''', tisti, ki nastopite z njim prej, ga postavite dva dni pred predstavitvijo v razredu. Na seminarju izrečene pripombe, popravke na iztisu in pripombe, sporočene po e-pošti ali na pogovornih straneh, je treba upoštevati najpozneje 14 dni po predstavitvi. Ko bo članek v seminarju predstavljen, pregledan, popravljen in potrjen, ga prekopirate na Wikipedijo. Viri so literarna zgodovina, leksikon ''Slovenska književnost'', SBL, diplomske naloge iz slovenske književnosti; za morebitne kritike glejte dLib, Cobiss in [[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt_Romani#Kazala_strokovnih_knjig|monografije o slovenskem romanopisju po drugi svetovni vojni]]. Dokončano geslo vpišete na dno seznama pri [[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt Romani|wikiprojektu Romani]] in '''obvestite učitelja o zaključku''' z oznako pp (''prosim preveriti''). Romane najdeta iskalna niza v ukaznem načinu Cobissa: <code>la=slv and lc=a and py=1991</code> in <code>la=slv and dc=821.163.6-311* and py=1991</code>. Za več glejte pod naslov [[Napotki za iskanje leposlovja po Cobissu]]. Pripombe, izrečene v seminarju ob predstavitvi gesla, je treba vnesti v članek v enem tednu. Zamudniki dobijo dodatno geslo. Sledi provizoričen seznam slovenskih romanov 90. let, izdelan po spletni bibliografski bazi Cobiss (in vsaj do leta 1993 bolj ali manj popoln) z izjemo tistih, ki so svoje wikipedijsko geslo dp. Seminaristi bodo izbrani roman najprej zapisali kot geslo v bibliografskem kazalu, nato pa se bodo lotili postavljanja na Wikipedijo. Pri delih, katerih avtorji že imajo svoje geslo na slovenski Wikipediji, stoji oznaka (W). Prečrtani so romani, ki že imajo svoje geslo na Wikipediji ali ki so neizsledljivi. *<s>Ivan Potrč: <em>Tesnoba: Roman</em> (1991) (W)</s> *<s>Metod Pevec: <em>Carmen: Roman</em> (1991) (W)</s> *Bogdan Novak: <em>Lipa zelenela je: Slovenska saga 3&ndash;4 [Krvave reke]</em> (1991) *Andrej Capuder: <em>Iskanje drugega</em> (1991) (W) <br> *<s>Feri Lainšček: <em>Namesto koga roža cveti: Roman</em> (1991) (W)</s> <br> *<s>Marjan Tomšič: <em>Šavrinke</em> (1991) (W)</s> *<s>Marjan Tomšič: <em>Óštrigéca</em> (1991) (W)</s> <br></s> *<s>Žarko Petan: <em>Poloneza</em> (1991) (W)</s> *Goran Gluvić: <em>Navadna pripoved o jeznem Janeszu</em> (1991) (W) *Nada Matičič: <em>Portret gospe Marije: Roman</em> (1991) (W) *Ivo Zorman: <em>Stiska bogov: Roman</em> (1991) (W) <br> *<s>Ivo Zorman: <em>Donáta</em> (1991) (W)</s> *<s>Janez Švajncer: <em>Dokler sem živ, nisem mrtev</em> (1991) (W)</s> *Janez J. Švajncer: <em>Na stekleni strehi</em> (1991) (W) *<s>Marinka Fritz Kunc: <em>Grand fouetté: Roman</em> (1991) (W)</s> *Vladimir P. Štefanec: <em>Morje novih obal: Resnična zgodba</em> (1991) (W) *Bojan Martinec: <em>En dan v življenju pisatelja Molja</em> (1991) (W) *Milan Štancer: <em>Na porobu: Roman</em> (1991) *Anton Komar: <em>Za sivimi zidovi</em> (1991) *Rodef Gloria de Žigi: <em>Odpelji ki si naložil</em> (1991) *Rodef Gloria de Žigi: <em>Zavetje na preži</em> (1991) *Europa Majal [Jadranka Žiberna]: <em>Potrpežljivost ribe ali Ponovni razkroj</em> (1991) *Jože Felc. <em>Duša imena</em> (1991) (W) *Jože Peternelj: <em>Mateja</em> (1991) (W) *<s>Tone Svetina: <em>Črna srna: Kratek roman</em> (1992) (W)</s> *Ferdo Godina: <em>Glas samotne ptice: Roman</em> (1992) (W) *<s>Tone Partljič: <em>Mala</em> (1992) (W) </s> <br> *<s>Miloš Mikeln: <em>Veliki voz</em> (1992) (W)</s> <br> *Milan Kleč: <em>Ljubezen na prvi pogled: Roman</em> (1992) (W) *Milan Kleč: <em>Tatovi koles</em> (1992) (W) <br> *<s>Nedeljka Pirjevec: <em>Zaznamovana</em> (1992) (W)</s> <br> *Ivo Zorman: <em>Kajnov rod</em> (1992) (W) *<s>Vinko Ošlak: <em>Hagar: Roman</em> (1992) (W)</s> *Janez Makavelj [Iztok Osojnik]: <em>Srčeva desetka</em> (1992) (W) *Katarina Marinčič: <em>Rožni vrt: Roman</em> (1992) (W) *Franček Rudolf: <em>Otroci ..., živali ..., narava: Roman v stilu, imenovanem bidermajer</em> (1992) (W) *Janez Švajncer: <em>Moja lepa županja</em> (1992) (W) <br> *<s>Sam Panther [Samo Ogris]: <em>Skrivnostna ulica</em> (1992)</s> <br> *<s>Aaron Kronski [Tomo Rebolj]. <em>Divjanje ali Junak našega časa: Opera triler</em> (1992) (W)</s> *Jože Peternelj: <em>Štirideset let pozneje: Vojakova tožba</em> (1992) (W) *<s>Ivan Sivec: <em>Ženin proti svoji volji</em> (1992) (W)</s> *<s>Peter Stopar [Mitja Zalokar]: <em>Versailles pozimi</em> (1992)</s> *Drago Kuhar: <em>Karantanovci: (Ego roman o spominu)</em> (1992) *Ana Marija Kovač: <em>Tam kjer šumi Mura</em> (1992) *Jože Sevljak: <em>Zeleni kres</em> (1992) (W) <br> *<s>M. Conradi: <em>Trije rodovi</em> (1992)</s> <br> *<s>Boris Kralj: <em>Jaz sem kužek Mix</em> (1992) (W) <br></s> *<s>Lidija Asta: <em>Skozi trnje do zvezd ali avtobiografija neke tridesetletnice</em> (1992) (W)</s> <br> *<s>Matej Bor: <em>Jernov rokopis ali Martinova senca</em> (1993) (W)</s> *<s>Boris Pahor: <em>Vila ob jezeru: Roman</em> (1993) (W)</s> *<s>Peter Božič: <em>Zdaj, ko je nova oblast</em> (1993) <br></s> *<s>Andrej Hieng: <em>Čudežni Feliks: Roman</em> (1993)</s> <br> *Marjan Tomšič: <em>Zrno od frmentona</em> (1993) (W) <br> *<s>Drago Jančar: <em>Posmehljivo poželenje</em> (1993) (W)</s> <br> *<s>Franjo Frančič: <em>Sovraštvo: Roman</em> (1993) (W)</s> *Andrej Morovič: <em>Tekavec: Roman</em> (1993) (W) <br> *<s>Miha Mazzini: <em>Zbiralec imen: Roman</em> (1993) (W)</s> <br> *<s>Feri Lainšček: <em>Ki jo je megla prinesla: Roman</em> (1993) (W)</s> *<s>Feri Lainšček: <em>Astralni niz</em> (1993) (W)</s> *<s>Mate Dolenc: <em>Pes z Atlantide</em> (1993) (W)</s> *Franček Bohanec: <em>Stopa in reka: Roman</em> (1993) (W) *Franček Štefanec: <em>Zlata ura: Saga iz Sv. Trojice</em> (1993) *Janez Švajncer: <em>Ptice v zraku - ljudje na zemlji: Roman</em> (1993) (W) *Marija Vogrič: <em>Vojna iz ljubezni: Roman</em> (1993) *Karolina Kolmanič: <em>Vračam vam soproga</em> (1993) (W) *Ignac Kamenik: <em>Jutro novega dne: Roman</em> (1993) (W) *Alenka Kovačič - Borec: <em>Pohlep po človeku</em> (1993) <br> *<s>Zlata Vokač: <em>Knjiga senc</em> (1993) (W)</s> <br> *Peter Malik [Željko Kozinc]: <em>Lovišča: Roman</em> (1993) (W) *Velimir Vulikić: <em>Beg iz pekla: Iz življenja vojaškega zdravnika</em> (1993) (W) *Ino Knabino [Vitan Mal]: <em>Ganimed in drugi</em> (1993) <br> *<s>Drago Jančar: <em>Severni sij</em> (1993) (W)</s> <br> *Silva Brank: <em>Mavrična jesen</em> (1993) (W) *Angelca Pogelšek: <em>Življenje v belem in modrem: Roman</em> (1993?) <br> *<s>M. Single: <em>Misice</em> (1993)</s> <br> *Sam Panther [Samo Ogris]: <em>Skrivnost svilenih spodnjih hlačk</em> (1993) *Dr. Doc & L. Tomas [Tomo Kočar]: <em>Zmaji so ...</em> (1993) (W) *Marinka Fritz-Kunc: <em>Borboletta: Roman</em> (1994) (W) *Vladimir Nardin: <em>Golobji kralj</em> (1995) <br> *<s>Sam Panther [Samo Ogris]. <em>Sedmeroboj in na njem mrtva, umorjena Gillian</em> (1995)</s> <br> *Zdenka Žebre: <em>Kamen na srcu</em> (1996) (W) *Sam Panther [Samo Ogris]: <em>Na konjskih dirkah</em>; <em>Horusova glava</em>; <em>Sedmeroboj in na njem nesrečno umorjena Gillian</em> (1996) *Irena Jakopanec: <em>Srce v ponvi</em> (1996) *Janko Valjavec: <em>Jožef Šenk v JLA</em> (1996) *Feri Lainšček: <em>Skarabej in vestalka: Roman o plenilcih duš</em> (1997) (W) *Feri Lainšček: <em>Grinta: Roman</em> (1997) (W) *Marija Vojskovič: <em>V volčji koži</em> (1997) (W) *Jože Mastnak - Marjan: <em>Bufonija, dežela sivorjavih kvak</em> (1997) *Alojz Rebula: <em>Cesta s cipreso in zvezdo: Roman</em> (1998) (W) *Feri Lainšček: <em>Atentat v Slovenskem dvorcu: Satirični roman</em> (1998) (W) *Vinko Ošlak: <em>Obletnica mature: Roman</em> (1998) (W) *Marij Čuk: <em>Pena majskega vala</em> (1998) (W) *Polona Škrinjar: <em>Pečina: Roman</em> (1998) (W) *<s>Angelca Pogelšek Pivk: <em>Čar ljubezni: Roman</em> (1998)</s> *Kostja Janković: <em>Zadeva projekt: Roman</em> (1998) *<s>Aaron Kronski [Tomo Rebolj]: <em>Nasmeh zla: Roman</em> (1998) (W)</s> *Vinko Korošak: <em>Ob zeleni reki: Nasvidenje čez dvajset let</em> (1998) *Janez Kolenc: <em>Čudna pota: Roman</em> (1998) *Gojmir Polajnar [Boris Pintar]: <em>Ne ubijaj, rad te imam: Roman</em> (1998) (W; odlomek iz romana je dostopen na Wikiviru) *<s>Janja Vidmar: <em>Peklenske počitnice: Za dekleta, ki ne verjamejo v lastno moč, in za fante, ki grdo govorijo o njih</em> (1999; tudi različica v Braillovi pisavi) (W)</s> *Ivan Malavašič: <em>Rdeče nebo</em> (1999) (W) *Borica Vičar: <em>Krančev pob</em> (1999) *Tomo Snoj: <em>Jama: Roman</em> (1999) *Sanja Pregl: <em>Angel varuh</em> (1999) (W) *Janez Banič: <em>Fakulteta za zrak: Satirični roman</em> (1999) (W) *Ivanka Mestnik: <em>Vikend sredi vasi</em> (1999) (W) *<s>Vitka Kolar: <em>Pokrij me, mami</em> (1999)</s> *Andrej Zorko: <em>Kasarna kraljev ali Izpoved nekega lopova</em> (1999) ===Letošnji datumi predstavitev=== ===Izbrani roman, izpisan kot bibliografski vir=== ==Urnik== Seminar za enopredmetnike poteka ob torkih med 18.00 in 19.35 v predavalnici 2 v pritličju fakultete. *prvo srečanje: razpored tem seminarskih obveznosti; *naslednje srečanje: [[:b:Nova_pisarija#Enciklopedi%C4%8Dni_%C4%8Dlanek|Enciklopedični članek]], [[:w:wikipedija:WikiProjekt Romani|WikiProjekt Romani]]; [[:w:Wikipedija:Napi%C5%A1i_%C4%8Dlanek/knjiga|splošna pravila za pisanje članka na Wikipediji]]; [[:w:Wikipedija:WikiProjekt Romani/Navodila za pisanje člankov|podrobnejša navodila za pisanje članka o romanu na Wikipediji]]; napotitev na [[:b:Predloga:Infopolje_Knjiga|predlogo za infopolje]]; ==Obveznosti== Glej tudi [[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22#Obveznosti|informacije pri predavanjih]]. *pozitivna ocena testa *pozitivna ocena referata pri vajah *potrjena [[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22 #Korekture podlistkov|korektura podlistka]] *z {{opravljeno}} označena seminarska tema *prisotnost na seminarju; odsotnost na treh seminarjih (iz kakršnih koli razlogov) se tolerira brez opravičevanja, odsotnost od četrte do sedme se nevtralizira s [[tipkanje kazal|kompenzacijskim tikpanjem]], več kot sedemkratna odsotnost se ne odpušča in je razlog za neocenjenost; za več glej informacije pri predavanjih *komur se ure v celoti križajo z drugim predmetom, mora izkazati polovično prisotnost, drugi ustrezno več *[[tipkanje kazal|tipkanje za višjo oceno]] (kadar je študent med ocenama, pri večjih zalogajih za celo oceno; na opravljene naloge je treba opozoriti demonstratorja ali učitelja en mesec pred ocenjevanjem) ==Izkušnje in napotki== Miran Hladnik je na spletni strani tega seminarja že prejšnja leta zapisal vrsto napotkov, neprecenljivih pri izdelavi geselskega sestavka o romanu na Wikipediji. Pravi, da so kritike leposlovnih del po drugi svetovni vojni nekatere knjižnice nesistematično vnašale v svoje kataloge, Cobiss pa jih je po 1990 selektivno vključil v zapise o teh knjigah. Ponekod že skraja dobimo v polju za ocene imena kritikov in bibliografske podatke o mestu objave, drugod najdemo le imena recenzentov, včasih pa ne najdemo nič. Glejte Podrobne podatke, ne zgolj osnovnega zapisa. V takem primeru je treba odpreti bazo knjižnice, kjer se je to vpisovanje dogajalo (npr. NUK, Slovanska knjižnica znotraj Mestne knjižnice Ljubljana in morda še katero drugo bazo). Šele tu najdemo bibliografske podatke o kritikah in njihovih avtorjih, če so knjige seveda doživele kakšno kritiko in če so jo bibliografi registrirali. Prim. zapis v [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=11950593&fmt=11&lani=si vzajemni bazi COBIB.SI] in v [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=50001&rid=11950593&fmt=11&lani=si lokalni bazi NUK] (Baze podatkov > Lokalne baze). Preverite še: *Wikipedija > napredno iskanje (obkljukaj samo Wikipedija) > vpišite naslov romana *po [https://www.slov.si/iskalniki/diplomske/ diplomskih nalogah] iščite z naslovom romana '''in še''' z avtorjevim imenom; preglejte diplome, ki govorijo npr. o avtorjevem pripovedništvu *v dLib vtipkajte naslov romana v narekovajih, zadetke razporedite kronološko in si oglejte tiste iz leta izida ali leto po njem ter tiste iz leta ponatisa ali (potencialno) ekranizacije *poglavje [[:b:Nova pisarija#Članek o knjigi|Članek o knjigi v ''Novi pisariji]] *izpustite pridevnik ''svoj'', kadar je odveč *odvisne stavke po možnosti spremenite v proste *ob prvi omembi osebe zapišite osebno ime pred priimkom *napravite povezavo, ko gre za dejanska krajevna imena, osebe in zgodovinske dogodke ===Slike naslovnic=== *[[:w:Uporabniški pogovor:Hladnikm#Naslovnice knjig|Sportijeva navodila za postavljanje naslovnic knjig]] **če je knjižni ovitek avtorsko delo, njegovo sliko naložimo na lokalno Wikipedijo, ne pa na Commons **slika naj izpolnjuje osnovne estetske in tehnične standarde **ne zavračajte adminovih posegov Znak ''t'' v opisu delne ocene v sistemu Vis pomeni, da vam je priznano tipkanje za Wikivir, številka ob datumu je ocena testa, številka ob R je ocena referata, ''+'' pomeni tipkanje za višjo oceno, ODS pomeni odsotnost, ''kt'' pomeni tipkanje za nadomestilo odsotnosti. Oznaka ''SE'' pomeni opravljeno seminarsko obveznost. Za gesla, ki jih je treba še popraviti, so pripombe na študentovi uporabniški strani na Wikiverzi. ==Glej tudi== *[[Uvod v študij slovenske književnosti (seminar) 2024/25]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti (seminar) 2023/24]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2020/21]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2019/20]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2018/19]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2017/18]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti E 2016/17]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti E 2015/16]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti E 2014/15]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti E 2013/14]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti E 2012/13]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti E 2011/12]] *[[:b:sl:Nova pisarija#Enciklopedični članek|napotki za pisanje gesla o romanu v ''Novi pisariji'']] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenistika]] [[Kategorija:Miran Hladnik]] [[Kategorija:Andraž Jež]] [[Kategorija:Uvod v študij slovenske književnosti]] k0kctsf0e2nsh3ojku1ua4o51eb2dnb