Wikiverza slwikiversity https://sl.wikiversity.org/wiki/Glavna_stran MediaWiki 1.47.0-wmf.24 first-letter Datoteka Posebno Pogovor Uporabnik Uporabniški pogovor Wikiverza Pogovor o Wikiverzi Slika Pogovor o sliki MediaWiki Pogovor o MediaWiki Predloga Pogovor o predlogi Pomoč Pogovor o pomoči Kategorija Pogovor o kategoriji TimedText TimedText talk Modul Pogovor o modulu Event Event talk 2 3602 86027 85916 2026-10-19T19:06:08Z ~2026-56073-99 4782 /* Opombe */ 86027 wikitext text/x-wiki = Opombe = Rokopis - izpiši nemške, italijanske, glagolske, latinske, madžarske rokopise na slovenskem Opomba tvoje punce: pozabil si izpisati nemške, italijanske, glagolske, latinske, madžarske rokopise na Slovenskem = Domače naloge = =='''2. domača naloga -''' ''Literatura in utopija''== Koncept literature in utopije je zelo zanimiv ampak tudi zelo zapleten. Svet, ki ga poznamo danes bi lahko poimenovali za distopičen, saj se moramo ukvarjati z veliko problemi, tudi z zdravstvenega vidika. Nekateri ljudje bi lahko trdili tudi, da je svet utopičen, ali pa to samo slepo verjeli. Vsekakor pa ima vsak posameznik različne poglede. V literaturi velikokrat srečamo primer, ko nek avtor predstavlja bodisi utopičen ali distopičen svet, s tem da se v utopični literaturi pojavljajo motivi kot so upanje, da se bodo stvari obrnile na bolje, v distopični pa avtor tega upanja ne vidi oz. svet prikaže kot trpljenje, neprijetno izkušnjo. S pomočjo utopične literature tudi stremimo k temu, da bi naredili svet boljši, kar se lahko posledično tudi zgodi. =='''3. domača naloga -''' ''Popravljalci sveta - ogled predavanja Mirana Hladnika''== Slovenščina spada med velike jezike ker jo govori več kot milijon govorcev. Da je slovenščina kvaliteten jezik lahko sklepamo po tem, koliko wikipedijskih člankov v tem jeziku lahko najdemo na spletu. Pri tem je pomembna tudi vsebina člankov in njihova kvaliteta. Wikipedija je namreč prostor kjer se shranjujejo informacije in je zanesljiv vir zaradi stalnega spremljanja strokovnjakov, ki odpravijo različne slovnične napake, opozarjajo na oz. izbrišejo neprimerne vsebine... Z zbiranjem vse večjega števila posameznih wikipedijskih člankov se povečuje število in dostopnost do podatkov. Wikipedijina spletna stran ni odvisna od državne podpore. =='''4. domača naloga -''' ''Slavistična revija 2014''== *[[w:Slavistična revija|Slavistična revija]] je revija v kateri so objavljeni strokovni in znanstveni članki s področja slavistike in slovenistike. *V svojih vsebinah se ukvarja s preučevanjem in raziskavo jezikoslovja in književnosti. *Revija je začela izhajati leta 1948, ko jo je izdajalo Slavistično društvo v Ljubljani in kasneje [[w:Slavistično društvo Slovenije|Slavistično društvo Slovenije]], ki jo izdaja še danes. *Uredniki revije skozi njeno zgodovino so bili [[w:Anton Ocvirk|Anton Ocvirk]], [[w:Tine Logar|Tine Logar]] in [[w:Jože Toporišič|Jože Toporišič]]. Danes pa je glavni urednik revije [[w:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]. *V Slavistični reviji letnik 62, številka 2, so predstavljene naslednje teme: - Ruski kozmizem kot vektor petdesetletnega projektila postgravitacijske umetnosti, - Reprezentacija ženske v poeziji Pavline Pajk, - Mit Češkega narodnega preroda in njegov odraz v sodobnih vzgojno-izobraževalnih medijih in internetnem okolju, - Stripovska obravnava češkega narodnega preroda (problem Valclava Hanke), - Mentalna podoba človeka v slovenskih, nemških in madžarskih primerjalnih frazemih - Vrednotenje in pripadnost virtualni skupnosti slovenskega Twitterja, - Kolaborativni slovar Razvezani jezik - Alenka Žbogar: iz didaktike slovenščine - Miklošičeva monografija. Na koncu revije so navedena tudi navodila avtorjem. *Najbolj zanimiv članek v reviji, ki me je tudi najbolj pritegnil je po mojem mnenju Reprezentacija Ženske v poeziji Pavline Pajk, predvsem zaradi pesniške teme, pa tudi zato, ker se mi zdi pomembno prebrati kaj več o prvi slovenski pesnici, ki je izdala pesniško zbirko. Zanimive se mi zdijo tudi njene teme in slog pisanja. =='''5. domača naloga -''' ''Predstavitev enega članka iz Slavistične revije''== ''Reprezentacija ženske v poeziji Pavline Pajk'' Nekaj podatkov o [[w:Pavlina Pajk|Pavlini Pajk]] in njenih pesmih: - Je prva slovenska pesnica, ki je izdala pesniško zbirko. Objavljena je bila leta [[w:1878|1878]] v Mariboru, in znova natisnjena kot del Zbranih spisov II leta [[w:1893]] z 11 dodanimi pesnitvami. - V pesmih prevladuje ljubezenska tematika, vsebujejo pa tudi emancipacijske težnje meščank v drugi polovici 19. stoletja. Poleg pozno romantične ljubezenske teme pesnica obravnava še materinsko temo, neuresničeno ljubezen in domoljubje. V pesmih prevladuje prvoosebni ženski lik. *Avtorica je pisala tudi romane in najpogostejša tema v njenih pripovednih delih je bila uresničitev zakona iz ljubezni, zaradi česar pa je bila deležna kritik. *Zbirka se začne z motivom romantičnega sentimentalizma in motivom nedosegljive ljubezni. Zaradi tega čustvenega prizadevanja je bila deležna moškemu nasprotovanju in kritikam, ki pa se jim ni uklonila. *V naslednjih pesmih predstavi lik ženske kot odločno osebo in izpostavi tudi motiv maščevanja. *V pesmi z naslovom Deklici izrazi tudi mnenje, da so čednost, pridnost in krotko srce pomembnejše lastnosti ženske kot lepota. Prav tako se tudi odmika od romantične skrajnosti s tem ko izrazi, da je prva ljubezen kot da živiš med zvezdami, kasnejša pa bolj razsodna. *V kasnejših pesmih se še bolj umika od romantike in pesimizma, ki ga nadomesti novo navdušenje nad življenjem. *S pesmimi predstavlja tudi žensko identiteto in se ukvarja z materinsko temo. Materinska vloga je prikazana kot obramba zoper romantični svetobolni pesimizem mlade meščanske ženske. *Obravnava tudi domoljubno temo, ki jo izrazi v prvi pesmi cikla Gazele, in pravi, da domoljubje ni le moška tema. Uvaja značilni motiv žrtvovanja za domovino, ki ga motivira s sočutjem do slovenskega rodu zaradi njegovih nadlog in ran. Domoljubje je zanjo posebna vrednota in ji predstavlja zaklad in ponos. *V pesmi Prvi križ na turškem polju, je ženski lik predstavljen tudi kot heroj. *Nekatere pesmi imajo tudi avtobiografsko vsebino, kjer pesnica izraža domotožje ob preselitvi z Goriškega v Maribor in kasneje, ko je dvajset let živela izven slovenskega teritorija. =='''6. domača naloga -''' ''Predstavitev slovenskega literarnega zgodovinarja''== '''''Kozma Ahačič''''' Rodil se je 27. aprila 1976 v Kranju. Osnovno šolo je obiskoval v Škofji Loki. Maturiral je na Gimnaziji Poljane v Ljubljani leta 1995. Na Filozofski fakulteti je diplomiral leta 2002 iz latinskega jezika in književnosti ter slovenskega jezika in književnosti. Leta 2007 je doktoriral iz slovenskega jezika in književnosti, z doktorsko disertacijo ''Misel o jeziku in književnosti pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja''. Poučeval je latinščino na Gimnaziji Škofja Loka, od leta 2003 je zaposlen na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Je tudi vodja programske skupine inštituta, kjer vodi pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Je sourednik revije Slovenski jezik in član uredniškega odbora revije Jezikoslovni zapiski. Je tudi urednik in pobudnik spletnega mesta Fran. V svojih raziskavah obravnava vprašanja o zgodovini jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter konceptih umetnih jezikov. Leta 2007 je izdal svojo prvo monografijo o pesniškem opusu Jovana Vesela Koseskega. Izdal je tudi pesniški zbirki z naslovom Skodelice iz vodnjaka misli, ki je izšla leta 1991, in [[w:Ti si čarovnica, jaz sem grobar|Ti si čarovnica, jaz sem grobar]], ki je izšla leta 2011. Prejel je številne nagrade in priznanja, med njimi tudi [[w:Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za raziskovanje slovenske jezikovne preteklosti in sedanjosti, [[w:Jabolko navdiha|Jabolko navdiha]] za slovnici Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat, Zlati znak ZRC SAZU, [[w:Zlata hruška|Zlato hruško]] za knjigo Jezični možje: zgodba o slovenskem jeziku, [[w:Trubarjevo priznanje|Trubarjevo priznanje]] za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine in druge. *V zadnjih 30 dneh je imela stran Kozme Ahačiča na wikipediji 229 ogledov. *Stran je bila ustvarjena 9. januarja 2009, datum zadnjega urejanja pa je 14. januar 2021. *Število skupnih urejanj strani je 58. =='''7. domača naloga-''' ''Dogajališča zgodovinskih romanov v okolici domačega kraja''== S pomočjo spletne strani Geopedija sem v polje za iskanje slojev vpisal dogajališče zgodovinskega romana v domačem kraju Krško. Našel sem 11 dogajališč v bližnji okolici. Romani, ki so se na teh lokacijah dogajali so: * ''Zadnji vitez plemeniti Heldenstamm'' (gre za resnično pretresljivo ljubezensko zgodbo avtorice Margarete Hess-Rak, ki je bila prvič natisnjena leta 1970. Dogaja se v Leskovcu pri Krškem). * ''Sin kmečkega cesarja'' (gre za povest, ki se dogaja v 16. stoletju na gradu Šrajbarski Turn v Leskovcu pri Krškem. Napisal ga je Josip Jurčič leta 1869). * ''Glagoljaš Štipko'' (povest je postavljena v 13. stoletje in se dogaja v kraju Čatež pri Krškem. Delo je napisal Peter Bohinjec leta 1912). * ''Vražje dekle'' (zgodovinski roman, ki se dogaja v gradu v Krškem, in ga je napisala Vašte Ilka leta 1933). * ''Črna žena'' (je zgodovinska povest, ki jo je leta 1910 napisal Gregor Žerjav. Dogajališče povesti je Videm pri Krškem). * ''Kmetski triumvirat'' (dogajališče tega zgodovinskega romana je Krško, napisal pa ga je Ariton Koder leta 1884). * ''Spomini barona Valvasorja'' (je roman avtorice Tite Kovač, ki ga je napisala leta 1973. Dogaja se v Krškem, eno od dogajališč je v bližini reke Save). =='''8. domača naloga -''' ''Korekture''== *[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ozonska_plast&diff=5614103&oldid=5614101 slovnične napake] *[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ozonska_plast&diff=5614101&oldid=5344591 besedni red] *[https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Slu%C4%8Daji_usode&diff=203632&oldid=203350 zatipkana napaka] *[https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Slu%C4%8Daji_usode&diff=203633&oldid=203632 zatipkana napaka] *[https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Slu%C4%8Daji_usode&diff=203634&oldid=203633 slovnična napaka] *[https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Slu%C4%8Daji_usode&diff=203635&oldid=203634 zatipkana napaka] *[https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Slu%C4%8Daji_usode&diff=203636&oldid=203635 zatipkana napaka] =='''9. domača naloga -''' ''Register kulturne dediščine''== [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Register kulturne dediščine RKD] * Kapelica svetega Nikolaja Gre za kapelico zaprtega tipa iz začetka 20. stol., posvečeno sv. Nikolaju. Kapelica stoji severno od hiše Velika vas pri Krškem 17, na jugovzhodni strani križišča cest v severnem delu vasi. *Miljnik cesarja Marka Avrelija Prazgodovinska naselbina in gomilno grobišče, rimskodobna podeželska vila in opekarna ter zgodnjesrednjeveški dvor. Ob itinerarski cesti je bilo odkritih več sto grobov zahodnega neviodunskega grobišča in miljnik cesarja Marka Avrelija. =='''11. domača naloga -''' ''Arhiv Slovlit''== V [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ arhivu Slovlita] sem poiskal obvestilo, ki je bilo razposlano na moj rojstni dan. *Naslov sporočila: Literatura in etika *Avtor: LUD literatura, uredništvo *Spletišče: SlovLit *Datum objave: Torek, 13. april, 2021 *[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007334.html Povezava na sporočilo Literatura in etika] Sporočilo govori o izdaji nove knjige [Tomo Virk|Toma Virka] z naslovom Literatura in etika. Gre za nadlajevanje njrgove toretske monografije Etični preobrat v literarni vedi. V delu se pojavljajo teme povezane s Homerjevo Iliado, Heziodom in klasično grško tragedijo. V njih prikazuje literaturo kot edinstveni vir za razumevanje antičnega sveta. Eno izmed poglavij je povezano tudi s literarno todicejo, kjer obravnava Voltaira, Goetheja, Dostojevskega in Bulgakova. Nekatera poglavja so posvečena tudi izbranim romanom in kratki prozi. Zadnji obravnavani roman z naslovom Človeški madež avtorja Philipha Rotha se ukvarja z aporijami ideologije politične korektnosti. Mnenje: sporočilo se mi je zdelo zanimivo, prav tako delo, ki ga opisuje. Predvsem so me pritegnili literarni klasiki, ki so bili omenjeni. = Slovar = '''A''' '''B''' '''C''' '''Č''' '''D''' '''E''' '''F''' '''G''' '''H''' • ''Habilitacija'' - pridobiti pravice predavati na visokih šolah. '''I''' '''J''' '''K''' '''L''' • ''Ludizem'' - gibanje, ki ima stroje za sovražnike; proti uvajanju strojev v začetku 19. stoletja. '''M''' '''N''' '''O''' '''P''' • ''Piratizirati'' - ukrasti intelektualni produkt. • ''Parazitirati'' - nezakonito si prisvajati, razmnoževati izdelke elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo. '''R''' • ''Repozitorij'' - prostor, kjer je shranjena in dostopna strokovna literatura. '''S''' • ''Srenja'' - skupina ljudi, ki jih povezuje skupni interes. '''Š''' '''T''' '''U''' '''V''' '''Z''' '''Ž''' = Zapiski = = Študij nove pisarije = =='''Pismenost'''== *Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za pisno komunikacijo. Danes je biti nepismen ali polpismen sramotno. *Obstaja več vrst pismenosti in sicer strokovna, glasbena, računalniška... Te se uporabljajo v okviru določenih strok. *Vse bolj pomembna postaja tudi računalniška oz. spletna pismenost, ki pa je še nimamo za samoumevno. =='''Informacijska družba'''== *Kljub temu, da se spletne knjige in viri razvijajo in postajajo vse bolj dostopni, ne pomeni, da bodo tiskane knjige izumrle. Tako kot z uvedbo tipkane besede niso izginili svinčniki. =='''Wikiji'''== *Wikiji so skupina spletnih mest, ki so nastali leta 2001 (slovenska Wikipedija leta 2002), in zajemajo '''Wikipedijo''' (enciklopedija stroke, opisi zgodovinskih dogodkov, avtorjev...), '''Wikiverzo''' (seminarji, predavanja), '''Wikivir''' (besedila v javni lasti, če je avtor mrtev že 70 let ali več), '''Wikiknjige''' in '''Zbirko''' (slikovno gradivo). *Ena pomembnejših prednosti Wikipedije je, da lahko vsak uporabnik posega in spreminja besedilo. Lahko pa ga tudi ustvari, če to še ne obstaja. *Članki Wikipedije imajo licenco creative commons (cc), ki pa bo morda v prihodnosti nadomestila licenco copyright. =='''Avtor'''== V 60. letih 20. stoletja je bila literarna zgodovina usmerjena k avtorju, pozornost pa se je kasneje obrnila na besedilo. V 80. letih se je pozornost usmerila k bralcu. =='''Motivacija za pisanje'''== Naše raziskovanje postane sporno takrat, kadar zanemarimo gradivo in metode, ki bi utegnile pripeljati do nasprotnih rezultatov oziroma rezultatov, ki jih nismo pričakovali. Misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj. Pismeni smo lahko na štirih področjih - na vsakdanjem sporazumevanju, leposlovnem področju, strokovnem in znanstvenem ter publicistično področju. =='''Izbira jezika'''== Naša naloga je, da spoznanja in vednost o slovenističnih rečeh razširjamo preko meja nacionalne filologije in jezika. Kljub temu zadeve slovenskega jezika in literature težko vzbudijo mednarodno zanimanje. Angleške objave so v znanstvenem svetu v privilegiranem položaju. =='''Izbira teme'''== Naučiti se moramo ceniti neuresničene izbirne možnosti, ki smo se jim odrekli in so jih bili deležni drugi. Strinjanje s temo ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela. Slabih in dobrih tem ni. Spregledanost je najbolj predvidljiva in normalna oznaka za večino literarne produkcije, ki zaradi omejenosti človeških spominskih kapacitet nima možnosti za enakopravno umestitev v kataloge splošnega literarnega znanja. =='''Vaje v pisanju'''== Pisanje je spretnost, ki se je je treba naučiti. Preko pisanja se krepi posameznikova inteligenca, pisanje z roko prav tako bolj kot tipkanje pomaga pri zapomnitvi črk. Besedil nam po zaslugi čitalnikov na računalnik ni več treba v celoti pretipkavati, ampak le popravljati. Wikivir je od 2006 postal zbirka slovenske literarne klasike v javni lasti. =='''Usoda avtorstva'''== Besedila nimajo svojega zakonskega poglavja, ki bi urejalo in sankcioniralo ravnanje z njimi, avtorji pa svojo zakonodajo imajo. Avtorji se tudi združujejo v močne skupnosti. Včasih so avtorji s svojimi deli oblikovali in kulturno osamosvajali skupnost. Visok ugled avtorskih besedil se danes izraža skozi avtorjeve zahteve, da lektorji in uredniki ne posegajo vanje. Problem nastane, ko želijo avtorji objavljenemu besedilu preprečiti obtok med publiko, ki se jim je zamerila. =='''Soavtorstvo'''== Tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje za dosego skupnega cilja. V humanistiki je bila knjiga praviloma produkt enega samega avtorja, Wikiknjige pa odpirajo prostor skupinskemu avtorstvu. Pravila avtorskega sodelovanja na Wikiknjigah niso določena. Pomembno postaja prispevanje v dobrobit skupnosti. =='''Objavljanje'''== Koncept avtorstva ni povezan toliko s priložnostjo za pisanje kot z objavljanjem. Edina potencialna ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje. Nekoč so besedila postavljali v tiskarni, kar pomeni, da so jih pretipkali iz rokopisov v stavni stroj, od koder so šla v tisk. Redko se je zgodilo, da postavljeno besedilo ni prišlo med bralce. K vidnosti besedil najbolj vpliva postavitev na močno obiskovano mesto, prav tako tudi hiperpovezave v besedilu. Besedilo postaviti na splet ne pomeni enako kot besedilo objaviti. =='''Množični um ali pametna množica'''== Način organizacije znanja v informacijski družbi, ki je na delu pri novi pismenosti in pri Wikipediji je znanje, pri katerem sodelujejo večinoma anonimni posamezniki. Cilj tega prizadevanja je korist za vsakega člana skupnosti. Splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki. Wikipedija je po eni strani metafora novodobne organizacije vednosti, po drugi strani pa prizadevanje človeštva za enciklopedični in globalni zajem znanja; s svojimi 290 jeziki spominja na babilonski stolp. Wikipedija sloni na znanju množice in je tako oblika proizvodnega procesa, pri kateri množica posameznikov, vsak s svojim drobnim prispevkom, deluje v korist skupnosti. =='''Avtorske licence'''== Besedilo definirajo ali opisujejo stroke različno. Lahko ga razumemo kot intelektualno lastnino, okrog katere se je oblikovala specifična zakonodaja copyright oz. avtorske pravice. Zakonodaja je izhajala iz izkušnje z natisnjenimi besedili in je za nove raznolike forme v informacijski družbi vedno težje uporabna; težave povzroča v glasbi, filmu, fotografiji, arhitekturi in tudi pri besedilih v digitalni obliki. =='''Creative commons'''== Creative commons je avtorska licenca, ki za razliko od kulture dovoljevanja, na kateri temelji copyright, izhaja iz svobodne kulture. Copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo, creative commons pa mu tekste najprej ponuja in šele potem doda pogoje. Poznamo več vrst licenc cc: *Priznanje avtorstva (attribution – BY): delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja. *Deljenje pod istimi pogoji (share-alike - SA): izpeljano delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega besedila. *Nekomercialno (non-commercial - NC): delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave samo za nekomercialen namen. *Brez predelav (no derivative works - ND): delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. =='''Copyright'''== Copyright (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah) ščiti izvirna avtorska dela v katerem koli mediju. Ščiti pa pred zlorabo, nepooblaščenim razmnoževanjem, distribuiranjem, nedovoljeno javno izvedbo, predelavo dela ter objavo takega izvedenega dela. Knjige bralci lahko kopiramo ali predelujemo, toda kopije ne smejo priti v javnost. Avtorska zakonodaja onemogoča kršitve materialnih avtorskih pravic. V določenih situacijah je bralcu oz. uporabniku dovoljena omejena uporaba avtorskih del ali poštena raba tudi brez izrecnega avtorjevega dovoljenja, a mora pri tem obstajati soglasje, da avtorju z njo ni bila povzročena nobena škoda. Med ljudmi se napačno domneva, da je prosto uporabno vse kar je na spletu. =='''Bralec'''== Knjige so bile do nastanka interneta glavni vir znanja in redko prosto dostopne. Internet je tako razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma začel krepiti pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti. EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena. Razlikovati je treba med prostim dostopom in prosto vsebino. Vsebino, ki je označena kot prosta, lahko poljubno spreminjamo. Prosti dostop pa poseganja v vsebino ne dovoljuje. *Sivi dostop je dosegljivost do publikacij kot so diplome, doktorati, konferenčna poročila... *Hibridni dostop pomeni, da poleg spletnega dostopa obstaja plačljiva tiskana verzija publikacije. *Zakasnjeni prosti dostop velja za objave, ki pridejo v prosti dostop po omejenem obdobju, npr. v zamiku enega leta ali dveh po objavi. *Platinasti prosti dostop imajo publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov in je le-te pokrila inštitucija, država... =='''Založbe'''== Založbe so segment kulturne industrije, ki obravnava bralca kot potrošnika kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lasti. Nastal je tudi novi pojav "predatorskih založb". Pri teh založbah avtor plača stroške objave, za bralca pa je publikacija brezplačna. =='''Repozitoriji'''== Branost se meri s številom dostopov na stran in s številom klikov na objavo. Prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu objav in bolj živi izmenjavi znanstvenih spoznanj. Pri besedilih, ki jih je avtor dal v tisk, mora prej v avtorsko pogodbo z založnikom vpisati člen, ki mu vzporedno spletno objavo dovoljuje. Forum SlovLit s povprečno enim sporočilom dnevno neprestano skrbi za strokovno komunikacijo v slovenski literarnovedni in jezikoslovni skupnosti. =='''Varovanje zasebnosti'''== Najbolj nevarna je politična zloraba osebnih podatkov, ki si jo včasih privoščijo državni organi, ko silijo komunikacijske velikane v izročitev podatkovnih zbirk. =='''Kredibilnost'''== Pri objavljanju preverjamo avtorja, inštitucijo ali medij, ki je informacijo objavila, starost dokumenta, njegov vpliv na javnost, dejstva ter avtorje in tekste, na katere se sklicuje. Avtorju lahko zaupamo, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana. Če je nekdo strokovnjak za eno področje, ne more podati zaupanja vredne izjave na drugem področju. Za pisca, ki v stroki ni doma, rečemo, da je amater ali diletant. =='''Aktivizem'''== Aktivizem je socialni koncept, ki ga dokumentirajo slovarske sintagme kulturni, mladinski, partijski, sindikalni aktivist. Kritično mišljenje je pesimistično mišljenje, ki dvomi v človekovo zmožnost in pripravljenost za popravljanje sveta. =='''Avtorstvo'''== Inštitucija podeljuje legitimnost objavam, saj domnevamo, da inštitucionalni okvir omejuje avtorjevo samovoljo: inštitucije namreč zaposlijo samo tiste, ki so se s svojim delom, kooperativnostjo in lojalnostjo izkazali. Po drugi strani pa inštitucije rade zavirajo objavo prelomnih odkritij, novitet, ki se ne vklapljajo v pedagoške in raziskovalne rutine in ki ogrožajo delovanje utečenih poslovnih modelov. =='''Strokovno recenziranje'''== Strokovno recenziranje je v znanosti postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih. Recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja. Pogosto so to uredniki časopisov, zbornikov in knjig. Strokovno recenziranje je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standarde kvalitete. Recenziranje naj bi preprečevalo objavljanje nepreverjenih in nedomišljenih razprav in razprav, ki ne upoštevajo strokovnih standardov. Revije so dolžne svojo recenzijsko politiko in postopek objaviti na svojih spletnih straneh. Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem, zavrnitev ali pa pogojni sprejem članka. =='''Pravopis'''== Če nekdo ne pozna pravopisa, lahko dvomimo o njegovi kredibilnosti. =='''Ločila'''== Indikator pravopisne kompetence je, da poznamo razliko med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—). Vedeti moramo tudi, kdaj jih zapisovati stično in kdaj nestično. Drugi tak indikator so narekovaji. Slovenski pravopis pozna tri oblike dvojnih narekovajev in več oblik enojnih. Odvečno je postavljanje citatov, ki jih v besedilu označimo z narekovaji, v ležeči tisk. Pred tropičjem ni vejice in je nestično ločilo. Pravopis se spreminja, zato po njegovi rabi lahko sklepamo na starost pisca. =='''Velike začetnice'''== Celice znotraj tabele bodo praviloma zapisane z malo začetnico, razen ko gre za cele stavke ali imena. V alinejah pri navpičnem naštevalnem seznamu uporabimo veliko začetnico le takrat, kadar alineje prinašajo daljše in stavčno oblikovano besedilo. =='''Formati besedil'''== Pisec mora poznati razlike med računalniškimi formati besedil. Prepoznava jih po končnicah v naslovih dokumentov: txt pomeni golo besedilo; doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo; htm ali html je spletno besedilo; pdf je natisljivo besedilo. =='''Besedilo v wikijih'''== Pišemo neposredno v okno, ki se odpre s pritiskom na zavihek uredi, lahko pa tekst sestavljamo v urejevalniku. =='''Vaje v wikijih'''== Besedila v wikijih se znajdejo v privzetem formatu. Vsi odstavki dobijo enako obliko. Napako v zgodovini strani se odpravi z enim klikom na možnost razveljavi na koncu vrstice. =='''Sporočanje popravkov in komentarjev'''== Posegov v besedila, ki so na spletu izpostavljena skupinskemu urejanju ni treba posebej označevati, ker se popravki arhivirajo samodejno in si jih je mogoče ogledati. Naloga lektorja, urednika ali mentorja pa je, da svoje posege v besedilo jasno označijo, tako da so sledljivi, pisec pa se je dolžan nanje odzvati tako, da je takoj vidno, katere popravke je upošteval. =='''Navajanje'''== Citat nam omogoča dostop do konteksta predmeta raziskovanja. Citiranje je ob povzemanju in parafraziranju osrednja oblika kulturnega spominjanja in glavna strategija za reprezentacijo tega spomina. Strokovni pisec ali govorec brez sklicevanja na druge skoraj ne more. Pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti in sklicevanje na druge pisce je na daleč prepoznavno zunanje znamenje strokovnega pisanja. V akademskem pisanju velja, naj delež citatov iz leposlovja ne bo večji od 20 %. =='''Prepisovanje'''== O plagiatu govorimo takrat, kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave. Pravno se sankcionira v primerih, ko intelektualna kraja pomeni kršenje avtorske zakonodaje, to pa se zgodi takrat, kadar tekst, iz katerega grešnik zajema ni v javni lasti. Ker je plagiatorstvo težko dokazljivo, se očitki razširjajo v obliki govoric namesto v argumentirani razpravi. =='''Citatni indeksi'''== Citatni indeks je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše objave. Na Slovenskem upoštevajo splošna citatna indeksa Scopus. =='''Faktor vpliva'''== Faktor vpliva je številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnosti znanstvene revije. Višji kot je faktor vpliva revije, več je vredna objava v taki reviji in višje se vrednoti znanstveni ugled avtorjev, ki tam objavljajo. Dvomi v faktor vpliva kot merilo kvalitete člankov so pripeljali do predloga zamenjave z Googlovim algoritmom za rangiranje strani. =='''Slovenske znanstvene revije'''== Primerjalna književnost, Slavistična revija, Dve domovini, Jezik in slovstvo, Razprave SAZU, Studia mythologica Slavica, Knjižnica, Phainomena, Acta Neophilologica, Traditiones, Slavia Centralis (Maribor), Verba Hispanica. =='''Citatni slogi'''== Glavni citatni stili so: APA (psihologija, vzgoja, družbene vede), MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika), AMA (medicina, biologija), čikaški (naravoslovje, splošno) in wikipedijski. Čikaški stil je prepoznaven po tem, da letnico zapiše takoj za avtorjevo ime, MLA-jev pa po naslovih del v kratkih sklicih. Vsak citatni stil ima svoje dobre in slabe lastnosti. Čikaški citatni stil postane neroden, kadar publikacija nima avtorja, ali kadar je delo izhajalo skozi več let v več zvezkih. =='''Kratki sklici'''== Pisci so se nekdaj izogibali ponavljanju avtorjevega priimka v kratkih sklicih z besedami ibidem, prav tam, op. cit., n. d. 'navedeno delo'. =='''Od kod vse citiramo'''== Citiramo iz knjige, iz poglavja v knjigi, iz zavihka knjižnega ovitka, iz razprave v zborniku, iz članka v reviji, iz članka v časniku, iz gesla v enciklopediji, s spletne strani, iz bloga, iz videa na spletu... =='''Viri in literatura'''== Nesmiselno je ločeno navajanje virov posebej iz arhivov, posebej iz natisov in posebej s spleta. Tudi če so viri dostopni mimo seznama referenc, nam ta vendarle pomaga razumeti piščevo referenčno obzorje. Delitev na vire in literaturo je smiselna pri dolgih seznamih. Pri citiranju naletimo na opozicijo primarni in sekundarni, ki se enkrat nanaša na materialno podlago virov, drugič pa na način dostopa. =='''Zaslon in papir'''== Trenutno slovenski literarni zgodovinarji pišejo večinoma na zaslon, vendar z mislijo na tiskano objavo. Enako počnejo študentje, ki so po univerzitetnih in fakultetnih pravilih dolžni diplomske naloge, magisterije in doktorate oddati v trdo vezanem natisu. Strokovni časopisi se selijo na splet, najprej vzporedno s tiskano verzijo, nato samo na splet. Naročniki zaradi spletne dostopnosti časopisov odpovedujejo naročnino na strokovne časopise, njihove naklade se manjšajo in tiskarne se postopoma usmerjajo samo v postavljanje besedil in v tiskanje majhnega števila arhivskih izvodov. V začetku spleta sredi 90. let 20. stoletja je bil ideal spletne strani identičen formatu računalniškega zaslona, skoraj kot nekakšen povečan katalogni list. Strani, ki niso šle v celoti na en zaslon in se je njihova vsebina raztezala pod spodnji rob zaslona, so bile označene kot neprimerne. Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot: polni, ISBD in COMARC. =='''Žanri'''== Delimo jih na pisno komunikacijo in oblikovanje pisnih sporočil, vsakdanje sporazumevanje, publicistične žanre, umetnostne žanre ter strokovne/znanstvene žanre. Strokovna objava je tista, ki ne dosega kriterijev znanstvenega. Izvirni znanstveni članek je prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji. Pregledni znanstveni članek pa je sintetično in kritično poročilo o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja, ki jih nadgrajuje s svojimi stališči. Namen poljudnih člankov je populariziranje in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj. =='''Šolsko pisanje'''== Sem spadajo referat, esej in diplomska naloga (magisterij, doktorat). =='''Popravljanje'''== Večino časa se ukvarjamo z že napisanimi besedili, ki so lahko naša ali so od drugih. Lahko jih popravljamo, urejamo, oblikujemo, ocenjujemo, predstavljamo in promoviramo. Urednik je oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo objavil ali ne. Pomemben je odnos do urednikovih predlogov in posegov v besedilo. =='''E-pošta'''== Je pomemben segment komunikacije. Komunikacija je lahko v pisni obliki ali v živo. Večkrat pa se tukaj pojavijo razvade, ki motijo strokovno uporabo. Takšne navade so neodzivanje na pošto; na odgovor, ki smo ga sprejeli, se ne zahvalimo; problemi pri naslavljanju. =='''Tvit'''== Je sporočilo na socialnem omrežju Twitter, ki je nastalo leta 2006. =='''Zagovor'''== Zagovori spisov, kot je npr. magisterij, referat, seminarska naloga, diploma, doktorat. =='''Literarna kritika'''== Inštitucijo kritike poznajo samo demokratični sistemi. Kritik je dolžan upoštevati publiko, ne pa zgolj ekspertna stališča, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti. Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni. Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna. =='''Enciklopedični članek'''== Ima večjo jedrnatost oziroma konciznost in je vzorčna oblika strokovnega pisanja. =='''Biografski članek'''== O akterjih v literarnem sistemu. =='''Članek o knjigi'''== Naslov gesla je tudi naslov knjige, brez podnaslova, zelo dolge naslove moramo skrajšati. Kratke naslove, ki so že zasedeni, opremimo z imenom avtorja v oklepaju ali letnico oz. naslovom časopisa, če avtor ni poznan. Glava gesla vsebuje samo bistvene podatke: naslov, avtor, letnica, žanr. V infopolju naštejemo morebitne ponatise, prevode, ekranizacije, dramatizacije, uglasbitve in druge predelave. Navedemo tudi ilustratorja, avtorja posvetila posvetilo itd. Določimo tudi žanr, temo, ključne besede. =='''Strokovni blog'''== Primerni za določeno področje, temo. Zajemajo publicistične in žurnalistične žanre, redkeje znanstvene. =='''Spletni forum'''== Strokovna ali znanstvena tematika. Je pomembno orodje za vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti. Naročniki določajo temo in vsebino s svojimi prispevki. =='''Slog'''== Aktualne stvari se pojavljajo na vrhu in so najbolj vpadljive. =='''Sestavni deli'''== Avtorjevo ime, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, telo besedila, literatura, priloge. - Naslov Povzame bistvo v nekaj besedah, je smiselno oblikovan in podaja sklenjeno sporočilo. Ne sme biti zapisan z veliki tiskanimi črkami. - Izvleček Je krajša oblika povzetka z največ desetimi vrsticami in 100 - 500 besedami. Lahko je napisan ležeče ali z umikom na desno. - Ključne besede Opredelijo nanašanje teme na besedilo. - Kazalo vsebine Naslovi morajo biti kratki. Ne smemo uporabljati preveč členitev na poglavja, še posebno če pod poglavje napišemo le malo besedila. Le dolga poglavja členimo na podpoglavja. - Povezave Nadomeščajo imenska in stvarna kazala in so oblika sklicevanja. =='''Napake'''== Najpogostejše napake so gostobesednost (dolgoveznost, ponavljanje...), nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila), pomanjkanje konteksta, slogovna puščobnost in pristranskost. Strokovni poznavalec mora znati priti do informacij, te pa potem tudi postaviti v kontekst. Pretirana uporaba preštevilnih besed pri povzemanju prebranih del je tudi problematična. Pomagamo si z uporabo variiranih izrazov in spremembo stavčne strukture. Izpustimo tudi moteče ponavljajoče strukture. =='''Govorna prezentacija'''== Sem spadajo diskusijski prispevki, komentarji, replike. Podlaga za pisanje je predhodna objava. =='''Vizualizacija'''== Slike, grafikoni in barve. =='''Fotografije'''== So pomemben del sporočanja, ki ne zahteva truda ali razumevanja. Ponazori besedilo in prikaže posamezne detajle besedila. Najdemo jih v raznih reportažah in fotoreportažah, v leposlovju pa zelo malo; navadno samo na naslovnici. 18xg6lqokvbde8a0gmcirsqdbfa65dx 86028 86027 2026-10-19T19:09:44Z ~2026-56073-99 4782 /* Opombe */ 86028 wikitext text/x-wiki = Opombe = Rokopis - izpiši nemške, italijanske, glagolske, latinske, madžarske rokopise na Slovenskem = Domače naloge = =='''2. domača naloga -''' ''Literatura in utopija''== Koncept literature in utopije je zelo zanimiv ampak tudi zelo zapleten. Svet, ki ga poznamo danes bi lahko poimenovali za distopičen, saj se moramo ukvarjati z veliko problemi, tudi z zdravstvenega vidika. Nekateri ljudje bi lahko trdili tudi, da je svet utopičen, ali pa to samo slepo verjeli. Vsekakor pa ima vsak posameznik različne poglede. V literaturi velikokrat srečamo primer, ko nek avtor predstavlja bodisi utopičen ali distopičen svet, s tem da se v utopični literaturi pojavljajo motivi kot so upanje, da se bodo stvari obrnile na bolje, v distopični pa avtor tega upanja ne vidi oz. svet prikaže kot trpljenje, neprijetno izkušnjo. S pomočjo utopične literature tudi stremimo k temu, da bi naredili svet boljši, kar se lahko posledično tudi zgodi. =='''3. domača naloga -''' ''Popravljalci sveta - ogled predavanja Mirana Hladnika''== Slovenščina spada med velike jezike ker jo govori več kot milijon govorcev. Da je slovenščina kvaliteten jezik lahko sklepamo po tem, koliko wikipedijskih člankov v tem jeziku lahko najdemo na spletu. Pri tem je pomembna tudi vsebina člankov in njihova kvaliteta. Wikipedija je namreč prostor kjer se shranjujejo informacije in je zanesljiv vir zaradi stalnega spremljanja strokovnjakov, ki odpravijo različne slovnične napake, opozarjajo na oz. izbrišejo neprimerne vsebine... Z zbiranjem vse večjega števila posameznih wikipedijskih člankov se povečuje število in dostopnost do podatkov. Wikipedijina spletna stran ni odvisna od državne podpore. =='''4. domača naloga -''' ''Slavistična revija 2014''== *[[w:Slavistična revija|Slavistična revija]] je revija v kateri so objavljeni strokovni in znanstveni članki s področja slavistike in slovenistike. *V svojih vsebinah se ukvarja s preučevanjem in raziskavo jezikoslovja in književnosti. *Revija je začela izhajati leta 1948, ko jo je izdajalo Slavistično društvo v Ljubljani in kasneje [[w:Slavistično društvo Slovenije|Slavistično društvo Slovenije]], ki jo izdaja še danes. *Uredniki revije skozi njeno zgodovino so bili [[w:Anton Ocvirk|Anton Ocvirk]], [[w:Tine Logar|Tine Logar]] in [[w:Jože Toporišič|Jože Toporišič]]. Danes pa je glavni urednik revije [[w:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]. *V Slavistični reviji letnik 62, številka 2, so predstavljene naslednje teme: - Ruski kozmizem kot vektor petdesetletnega projektila postgravitacijske umetnosti, - Reprezentacija ženske v poeziji Pavline Pajk, - Mit Češkega narodnega preroda in njegov odraz v sodobnih vzgojno-izobraževalnih medijih in internetnem okolju, - Stripovska obravnava češkega narodnega preroda (problem Valclava Hanke), - Mentalna podoba človeka v slovenskih, nemških in madžarskih primerjalnih frazemih - Vrednotenje in pripadnost virtualni skupnosti slovenskega Twitterja, - Kolaborativni slovar Razvezani jezik - Alenka Žbogar: iz didaktike slovenščine - Miklošičeva monografija. Na koncu revije so navedena tudi navodila avtorjem. *Najbolj zanimiv članek v reviji, ki me je tudi najbolj pritegnil je po mojem mnenju Reprezentacija Ženske v poeziji Pavline Pajk, predvsem zaradi pesniške teme, pa tudi zato, ker se mi zdi pomembno prebrati kaj več o prvi slovenski pesnici, ki je izdala pesniško zbirko. Zanimive se mi zdijo tudi njene teme in slog pisanja. =='''5. domača naloga -''' ''Predstavitev enega članka iz Slavistične revije''== ''Reprezentacija ženske v poeziji Pavline Pajk'' Nekaj podatkov o [[w:Pavlina Pajk|Pavlini Pajk]] in njenih pesmih: - Je prva slovenska pesnica, ki je izdala pesniško zbirko. Objavljena je bila leta [[w:1878|1878]] v Mariboru, in znova natisnjena kot del Zbranih spisov II leta [[w:1893]] z 11 dodanimi pesnitvami. - V pesmih prevladuje ljubezenska tematika, vsebujejo pa tudi emancipacijske težnje meščank v drugi polovici 19. stoletja. Poleg pozno romantične ljubezenske teme pesnica obravnava še materinsko temo, neuresničeno ljubezen in domoljubje. V pesmih prevladuje prvoosebni ženski lik. *Avtorica je pisala tudi romane in najpogostejša tema v njenih pripovednih delih je bila uresničitev zakona iz ljubezni, zaradi česar pa je bila deležna kritik. *Zbirka se začne z motivom romantičnega sentimentalizma in motivom nedosegljive ljubezni. Zaradi tega čustvenega prizadevanja je bila deležna moškemu nasprotovanju in kritikam, ki pa se jim ni uklonila. *V naslednjih pesmih predstavi lik ženske kot odločno osebo in izpostavi tudi motiv maščevanja. *V pesmi z naslovom Deklici izrazi tudi mnenje, da so čednost, pridnost in krotko srce pomembnejše lastnosti ženske kot lepota. Prav tako se tudi odmika od romantične skrajnosti s tem ko izrazi, da je prva ljubezen kot da živiš med zvezdami, kasnejša pa bolj razsodna. *V kasnejših pesmih se še bolj umika od romantike in pesimizma, ki ga nadomesti novo navdušenje nad življenjem. *S pesmimi predstavlja tudi žensko identiteto in se ukvarja z materinsko temo. Materinska vloga je prikazana kot obramba zoper romantični svetobolni pesimizem mlade meščanske ženske. *Obravnava tudi domoljubno temo, ki jo izrazi v prvi pesmi cikla Gazele, in pravi, da domoljubje ni le moška tema. Uvaja značilni motiv žrtvovanja za domovino, ki ga motivira s sočutjem do slovenskega rodu zaradi njegovih nadlog in ran. Domoljubje je zanjo posebna vrednota in ji predstavlja zaklad in ponos. *V pesmi Prvi križ na turškem polju, je ženski lik predstavljen tudi kot heroj. *Nekatere pesmi imajo tudi avtobiografsko vsebino, kjer pesnica izraža domotožje ob preselitvi z Goriškega v Maribor in kasneje, ko je dvajset let živela izven slovenskega teritorija. =='''6. domača naloga -''' ''Predstavitev slovenskega literarnega zgodovinarja''== '''''Kozma Ahačič''''' Rodil se je 27. aprila 1976 v Kranju. Osnovno šolo je obiskoval v Škofji Loki. Maturiral je na Gimnaziji Poljane v Ljubljani leta 1995. Na Filozofski fakulteti je diplomiral leta 2002 iz latinskega jezika in književnosti ter slovenskega jezika in književnosti. Leta 2007 je doktoriral iz slovenskega jezika in književnosti, z doktorsko disertacijo ''Misel o jeziku in književnosti pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja''. Poučeval je latinščino na Gimnaziji Škofja Loka, od leta 2003 je zaposlen na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Je tudi vodja programske skupine inštituta, kjer vodi pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Je sourednik revije Slovenski jezik in član uredniškega odbora revije Jezikoslovni zapiski. Je tudi urednik in pobudnik spletnega mesta Fran. V svojih raziskavah obravnava vprašanja o zgodovini jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter konceptih umetnih jezikov. Leta 2007 je izdal svojo prvo monografijo o pesniškem opusu Jovana Vesela Koseskega. Izdal je tudi pesniški zbirki z naslovom Skodelice iz vodnjaka misli, ki je izšla leta 1991, in [[w:Ti si čarovnica, jaz sem grobar|Ti si čarovnica, jaz sem grobar]], ki je izšla leta 2011. Prejel je številne nagrade in priznanja, med njimi tudi [[w:Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za raziskovanje slovenske jezikovne preteklosti in sedanjosti, [[w:Jabolko navdiha|Jabolko navdiha]] za slovnici Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat, Zlati znak ZRC SAZU, [[w:Zlata hruška|Zlato hruško]] za knjigo Jezični možje: zgodba o slovenskem jeziku, [[w:Trubarjevo priznanje|Trubarjevo priznanje]] za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine in druge. *V zadnjih 30 dneh je imela stran Kozme Ahačiča na wikipediji 229 ogledov. *Stran je bila ustvarjena 9. januarja 2009, datum zadnjega urejanja pa je 14. januar 2021. *Število skupnih urejanj strani je 58. =='''7. domača naloga-''' ''Dogajališča zgodovinskih romanov v okolici domačega kraja''== S pomočjo spletne strani Geopedija sem v polje za iskanje slojev vpisal dogajališče zgodovinskega romana v domačem kraju Krško. Našel sem 11 dogajališč v bližnji okolici. Romani, ki so se na teh lokacijah dogajali so: * ''Zadnji vitez plemeniti Heldenstamm'' (gre za resnično pretresljivo ljubezensko zgodbo avtorice Margarete Hess-Rak, ki je bila prvič natisnjena leta 1970. Dogaja se v Leskovcu pri Krškem). * ''Sin kmečkega cesarja'' (gre za povest, ki se dogaja v 16. stoletju na gradu Šrajbarski Turn v Leskovcu pri Krškem. Napisal ga je Josip Jurčič leta 1869). * ''Glagoljaš Štipko'' (povest je postavljena v 13. stoletje in se dogaja v kraju Čatež pri Krškem. Delo je napisal Peter Bohinjec leta 1912). * ''Vražje dekle'' (zgodovinski roman, ki se dogaja v gradu v Krškem, in ga je napisala Vašte Ilka leta 1933). * ''Črna žena'' (je zgodovinska povest, ki jo je leta 1910 napisal Gregor Žerjav. Dogajališče povesti je Videm pri Krškem). * ''Kmetski triumvirat'' (dogajališče tega zgodovinskega romana je Krško, napisal pa ga je Ariton Koder leta 1884). * ''Spomini barona Valvasorja'' (je roman avtorice Tite Kovač, ki ga je napisala leta 1973. Dogaja se v Krškem, eno od dogajališč je v bližini reke Save). =='''8. domača naloga -''' ''Korekture''== *[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ozonska_plast&diff=5614103&oldid=5614101 slovnične napake] *[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ozonska_plast&diff=5614101&oldid=5344591 besedni red] *[https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Slu%C4%8Daji_usode&diff=203632&oldid=203350 zatipkana napaka] *[https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Slu%C4%8Daji_usode&diff=203633&oldid=203632 zatipkana napaka] *[https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Slu%C4%8Daji_usode&diff=203634&oldid=203633 slovnična napaka] *[https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Slu%C4%8Daji_usode&diff=203635&oldid=203634 zatipkana napaka] *[https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Slu%C4%8Daji_usode&diff=203636&oldid=203635 zatipkana napaka] =='''9. domača naloga -''' ''Register kulturne dediščine''== [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Register kulturne dediščine RKD] * Kapelica svetega Nikolaja Gre za kapelico zaprtega tipa iz začetka 20. stol., posvečeno sv. Nikolaju. Kapelica stoji severno od hiše Velika vas pri Krškem 17, na jugovzhodni strani križišča cest v severnem delu vasi. *Miljnik cesarja Marka Avrelija Prazgodovinska naselbina in gomilno grobišče, rimskodobna podeželska vila in opekarna ter zgodnjesrednjeveški dvor. Ob itinerarski cesti je bilo odkritih več sto grobov zahodnega neviodunskega grobišča in miljnik cesarja Marka Avrelija. =='''11. domača naloga -''' ''Arhiv Slovlit''== V [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ arhivu Slovlita] sem poiskal obvestilo, ki je bilo razposlano na moj rojstni dan. *Naslov sporočila: Literatura in etika *Avtor: LUD literatura, uredništvo *Spletišče: SlovLit *Datum objave: Torek, 13. april, 2021 *[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007334.html Povezava na sporočilo Literatura in etika] Sporočilo govori o izdaji nove knjige [Tomo Virk|Toma Virka] z naslovom Literatura in etika. Gre za nadlajevanje njrgove toretske monografije Etični preobrat v literarni vedi. V delu se pojavljajo teme povezane s Homerjevo Iliado, Heziodom in klasično grško tragedijo. V njih prikazuje literaturo kot edinstveni vir za razumevanje antičnega sveta. Eno izmed poglavij je povezano tudi s literarno todicejo, kjer obravnava Voltaira, Goetheja, Dostojevskega in Bulgakova. Nekatera poglavja so posvečena tudi izbranim romanom in kratki prozi. Zadnji obravnavani roman z naslovom Človeški madež avtorja Philipha Rotha se ukvarja z aporijami ideologije politične korektnosti. Mnenje: sporočilo se mi je zdelo zanimivo, prav tako delo, ki ga opisuje. Predvsem so me pritegnili literarni klasiki, ki so bili omenjeni. = Slovar = '''A''' '''B''' '''C''' '''Č''' '''D''' '''E''' '''F''' '''G''' '''H''' • ''Habilitacija'' - pridobiti pravice predavati na visokih šolah. '''I''' '''J''' '''K''' '''L''' • ''Ludizem'' - gibanje, ki ima stroje za sovražnike; proti uvajanju strojev v začetku 19. stoletja. '''M''' '''N''' '''O''' '''P''' • ''Piratizirati'' - ukrasti intelektualni produkt. • ''Parazitirati'' - nezakonito si prisvajati, razmnoževati izdelke elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo. '''R''' • ''Repozitorij'' - prostor, kjer je shranjena in dostopna strokovna literatura. '''S''' • ''Srenja'' - skupina ljudi, ki jih povezuje skupni interes. '''Š''' '''T''' '''U''' '''V''' '''Z''' '''Ž''' = Zapiski = = Študij nove pisarije = =='''Pismenost'''== *Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za pisno komunikacijo. Danes je biti nepismen ali polpismen sramotno. *Obstaja več vrst pismenosti in sicer strokovna, glasbena, računalniška... Te se uporabljajo v okviru določenih strok. *Vse bolj pomembna postaja tudi računalniška oz. spletna pismenost, ki pa je še nimamo za samoumevno. =='''Informacijska družba'''== *Kljub temu, da se spletne knjige in viri razvijajo in postajajo vse bolj dostopni, ne pomeni, da bodo tiskane knjige izumrle. Tako kot z uvedbo tipkane besede niso izginili svinčniki. =='''Wikiji'''== *Wikiji so skupina spletnih mest, ki so nastali leta 2001 (slovenska Wikipedija leta 2002), in zajemajo '''Wikipedijo''' (enciklopedija stroke, opisi zgodovinskih dogodkov, avtorjev...), '''Wikiverzo''' (seminarji, predavanja), '''Wikivir''' (besedila v javni lasti, če je avtor mrtev že 70 let ali več), '''Wikiknjige''' in '''Zbirko''' (slikovno gradivo). *Ena pomembnejših prednosti Wikipedije je, da lahko vsak uporabnik posega in spreminja besedilo. Lahko pa ga tudi ustvari, če to še ne obstaja. *Članki Wikipedije imajo licenco creative commons (cc), ki pa bo morda v prihodnosti nadomestila licenco copyright. =='''Avtor'''== V 60. letih 20. stoletja je bila literarna zgodovina usmerjena k avtorju, pozornost pa se je kasneje obrnila na besedilo. V 80. letih se je pozornost usmerila k bralcu. =='''Motivacija za pisanje'''== Naše raziskovanje postane sporno takrat, kadar zanemarimo gradivo in metode, ki bi utegnile pripeljati do nasprotnih rezultatov oziroma rezultatov, ki jih nismo pričakovali. Misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj. Pismeni smo lahko na štirih področjih - na vsakdanjem sporazumevanju, leposlovnem področju, strokovnem in znanstvenem ter publicistično področju. =='''Izbira jezika'''== Naša naloga je, da spoznanja in vednost o slovenističnih rečeh razširjamo preko meja nacionalne filologije in jezika. Kljub temu zadeve slovenskega jezika in literature težko vzbudijo mednarodno zanimanje. Angleške objave so v znanstvenem svetu v privilegiranem položaju. =='''Izbira teme'''== Naučiti se moramo ceniti neuresničene izbirne možnosti, ki smo se jim odrekli in so jih bili deležni drugi. Strinjanje s temo ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela. Slabih in dobrih tem ni. Spregledanost je najbolj predvidljiva in normalna oznaka za večino literarne produkcije, ki zaradi omejenosti človeških spominskih kapacitet nima možnosti za enakopravno umestitev v kataloge splošnega literarnega znanja. =='''Vaje v pisanju'''== Pisanje je spretnost, ki se je je treba naučiti. Preko pisanja se krepi posameznikova inteligenca, pisanje z roko prav tako bolj kot tipkanje pomaga pri zapomnitvi črk. Besedil nam po zaslugi čitalnikov na računalnik ni več treba v celoti pretipkavati, ampak le popravljati. Wikivir je od 2006 postal zbirka slovenske literarne klasike v javni lasti. =='''Usoda avtorstva'''== Besedila nimajo svojega zakonskega poglavja, ki bi urejalo in sankcioniralo ravnanje z njimi, avtorji pa svojo zakonodajo imajo. Avtorji se tudi združujejo v močne skupnosti. Včasih so avtorji s svojimi deli oblikovali in kulturno osamosvajali skupnost. Visok ugled avtorskih besedil se danes izraža skozi avtorjeve zahteve, da lektorji in uredniki ne posegajo vanje. Problem nastane, ko želijo avtorji objavljenemu besedilu preprečiti obtok med publiko, ki se jim je zamerila. =='''Soavtorstvo'''== Tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje za dosego skupnega cilja. V humanistiki je bila knjiga praviloma produkt enega samega avtorja, Wikiknjige pa odpirajo prostor skupinskemu avtorstvu. Pravila avtorskega sodelovanja na Wikiknjigah niso določena. Pomembno postaja prispevanje v dobrobit skupnosti. =='''Objavljanje'''== Koncept avtorstva ni povezan toliko s priložnostjo za pisanje kot z objavljanjem. Edina potencialna ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje. Nekoč so besedila postavljali v tiskarni, kar pomeni, da so jih pretipkali iz rokopisov v stavni stroj, od koder so šla v tisk. Redko se je zgodilo, da postavljeno besedilo ni prišlo med bralce. K vidnosti besedil najbolj vpliva postavitev na močno obiskovano mesto, prav tako tudi hiperpovezave v besedilu. Besedilo postaviti na splet ne pomeni enako kot besedilo objaviti. =='''Množični um ali pametna množica'''== Način organizacije znanja v informacijski družbi, ki je na delu pri novi pismenosti in pri Wikipediji je znanje, pri katerem sodelujejo večinoma anonimni posamezniki. Cilj tega prizadevanja je korist za vsakega člana skupnosti. Splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki. Wikipedija je po eni strani metafora novodobne organizacije vednosti, po drugi strani pa prizadevanje človeštva za enciklopedični in globalni zajem znanja; s svojimi 290 jeziki spominja na babilonski stolp. Wikipedija sloni na znanju množice in je tako oblika proizvodnega procesa, pri kateri množica posameznikov, vsak s svojim drobnim prispevkom, deluje v korist skupnosti. =='''Avtorske licence'''== Besedilo definirajo ali opisujejo stroke različno. Lahko ga razumemo kot intelektualno lastnino, okrog katere se je oblikovala specifična zakonodaja copyright oz. avtorske pravice. Zakonodaja je izhajala iz izkušnje z natisnjenimi besedili in je za nove raznolike forme v informacijski družbi vedno težje uporabna; težave povzroča v glasbi, filmu, fotografiji, arhitekturi in tudi pri besedilih v digitalni obliki. =='''Creative commons'''== Creative commons je avtorska licenca, ki za razliko od kulture dovoljevanja, na kateri temelji copyright, izhaja iz svobodne kulture. Copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo, creative commons pa mu tekste najprej ponuja in šele potem doda pogoje. Poznamo več vrst licenc cc: *Priznanje avtorstva (attribution – BY): delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja. *Deljenje pod istimi pogoji (share-alike - SA): izpeljano delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega besedila. *Nekomercialno (non-commercial - NC): delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave samo za nekomercialen namen. *Brez predelav (no derivative works - ND): delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. =='''Copyright'''== Copyright (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah) ščiti izvirna avtorska dela v katerem koli mediju. Ščiti pa pred zlorabo, nepooblaščenim razmnoževanjem, distribuiranjem, nedovoljeno javno izvedbo, predelavo dela ter objavo takega izvedenega dela. Knjige bralci lahko kopiramo ali predelujemo, toda kopije ne smejo priti v javnost. Avtorska zakonodaja onemogoča kršitve materialnih avtorskih pravic. V določenih situacijah je bralcu oz. uporabniku dovoljena omejena uporaba avtorskih del ali poštena raba tudi brez izrecnega avtorjevega dovoljenja, a mora pri tem obstajati soglasje, da avtorju z njo ni bila povzročena nobena škoda. Med ljudmi se napačno domneva, da je prosto uporabno vse kar je na spletu. =='''Bralec'''== Knjige so bile do nastanka interneta glavni vir znanja in redko prosto dostopne. Internet je tako razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma začel krepiti pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti. EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena. Razlikovati je treba med prostim dostopom in prosto vsebino. Vsebino, ki je označena kot prosta, lahko poljubno spreminjamo. Prosti dostop pa poseganja v vsebino ne dovoljuje. *Sivi dostop je dosegljivost do publikacij kot so diplome, doktorati, konferenčna poročila... *Hibridni dostop pomeni, da poleg spletnega dostopa obstaja plačljiva tiskana verzija publikacije. *Zakasnjeni prosti dostop velja za objave, ki pridejo v prosti dostop po omejenem obdobju, npr. v zamiku enega leta ali dveh po objavi. *Platinasti prosti dostop imajo publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov in je le-te pokrila inštitucija, država... =='''Založbe'''== Založbe so segment kulturne industrije, ki obravnava bralca kot potrošnika kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lasti. Nastal je tudi novi pojav "predatorskih založb". Pri teh založbah avtor plača stroške objave, za bralca pa je publikacija brezplačna. =='''Repozitoriji'''== Branost se meri s številom dostopov na stran in s številom klikov na objavo. Prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu objav in bolj živi izmenjavi znanstvenih spoznanj. Pri besedilih, ki jih je avtor dal v tisk, mora prej v avtorsko pogodbo z založnikom vpisati člen, ki mu vzporedno spletno objavo dovoljuje. Forum SlovLit s povprečno enim sporočilom dnevno neprestano skrbi za strokovno komunikacijo v slovenski literarnovedni in jezikoslovni skupnosti. =='''Varovanje zasebnosti'''== Najbolj nevarna je politična zloraba osebnih podatkov, ki si jo včasih privoščijo državni organi, ko silijo komunikacijske velikane v izročitev podatkovnih zbirk. =='''Kredibilnost'''== Pri objavljanju preverjamo avtorja, inštitucijo ali medij, ki je informacijo objavila, starost dokumenta, njegov vpliv na javnost, dejstva ter avtorje in tekste, na katere se sklicuje. Avtorju lahko zaupamo, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana. Če je nekdo strokovnjak za eno področje, ne more podati zaupanja vredne izjave na drugem področju. Za pisca, ki v stroki ni doma, rečemo, da je amater ali diletant. =='''Aktivizem'''== Aktivizem je socialni koncept, ki ga dokumentirajo slovarske sintagme kulturni, mladinski, partijski, sindikalni aktivist. Kritično mišljenje je pesimistično mišljenje, ki dvomi v človekovo zmožnost in pripravljenost za popravljanje sveta. =='''Avtorstvo'''== Inštitucija podeljuje legitimnost objavam, saj domnevamo, da inštitucionalni okvir omejuje avtorjevo samovoljo: inštitucije namreč zaposlijo samo tiste, ki so se s svojim delom, kooperativnostjo in lojalnostjo izkazali. Po drugi strani pa inštitucije rade zavirajo objavo prelomnih odkritij, novitet, ki se ne vklapljajo v pedagoške in raziskovalne rutine in ki ogrožajo delovanje utečenih poslovnih modelov. =='''Strokovno recenziranje'''== Strokovno recenziranje je v znanosti postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih. Recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja. Pogosto so to uredniki časopisov, zbornikov in knjig. Strokovno recenziranje je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standarde kvalitete. Recenziranje naj bi preprečevalo objavljanje nepreverjenih in nedomišljenih razprav in razprav, ki ne upoštevajo strokovnih standardov. Revije so dolžne svojo recenzijsko politiko in postopek objaviti na svojih spletnih straneh. Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem, zavrnitev ali pa pogojni sprejem članka. =='''Pravopis'''== Če nekdo ne pozna pravopisa, lahko dvomimo o njegovi kredibilnosti. =='''Ločila'''== Indikator pravopisne kompetence je, da poznamo razliko med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—). Vedeti moramo tudi, kdaj jih zapisovati stično in kdaj nestično. Drugi tak indikator so narekovaji. Slovenski pravopis pozna tri oblike dvojnih narekovajev in več oblik enojnih. Odvečno je postavljanje citatov, ki jih v besedilu označimo z narekovaji, v ležeči tisk. Pred tropičjem ni vejice in je nestično ločilo. Pravopis se spreminja, zato po njegovi rabi lahko sklepamo na starost pisca. =='''Velike začetnice'''== Celice znotraj tabele bodo praviloma zapisane z malo začetnico, razen ko gre za cele stavke ali imena. V alinejah pri navpičnem naštevalnem seznamu uporabimo veliko začetnico le takrat, kadar alineje prinašajo daljše in stavčno oblikovano besedilo. =='''Formati besedil'''== Pisec mora poznati razlike med računalniškimi formati besedil. Prepoznava jih po končnicah v naslovih dokumentov: txt pomeni golo besedilo; doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo; htm ali html je spletno besedilo; pdf je natisljivo besedilo. =='''Besedilo v wikijih'''== Pišemo neposredno v okno, ki se odpre s pritiskom na zavihek uredi, lahko pa tekst sestavljamo v urejevalniku. =='''Vaje v wikijih'''== Besedila v wikijih se znajdejo v privzetem formatu. Vsi odstavki dobijo enako obliko. Napako v zgodovini strani se odpravi z enim klikom na možnost razveljavi na koncu vrstice. =='''Sporočanje popravkov in komentarjev'''== Posegov v besedila, ki so na spletu izpostavljena skupinskemu urejanju ni treba posebej označevati, ker se popravki arhivirajo samodejno in si jih je mogoče ogledati. Naloga lektorja, urednika ali mentorja pa je, da svoje posege v besedilo jasno označijo, tako da so sledljivi, pisec pa se je dolžan nanje odzvati tako, da je takoj vidno, katere popravke je upošteval. =='''Navajanje'''== Citat nam omogoča dostop do konteksta predmeta raziskovanja. Citiranje je ob povzemanju in parafraziranju osrednja oblika kulturnega spominjanja in glavna strategija za reprezentacijo tega spomina. Strokovni pisec ali govorec brez sklicevanja na druge skoraj ne more. Pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti in sklicevanje na druge pisce je na daleč prepoznavno zunanje znamenje strokovnega pisanja. V akademskem pisanju velja, naj delež citatov iz leposlovja ne bo večji od 20 %. =='''Prepisovanje'''== O plagiatu govorimo takrat, kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave. Pravno se sankcionira v primerih, ko intelektualna kraja pomeni kršenje avtorske zakonodaje, to pa se zgodi takrat, kadar tekst, iz katerega grešnik zajema ni v javni lasti. Ker je plagiatorstvo težko dokazljivo, se očitki razširjajo v obliki govoric namesto v argumentirani razpravi. =='''Citatni indeksi'''== Citatni indeks je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše objave. Na Slovenskem upoštevajo splošna citatna indeksa Scopus. =='''Faktor vpliva'''== Faktor vpliva je številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnosti znanstvene revije. Višji kot je faktor vpliva revije, več je vredna objava v taki reviji in višje se vrednoti znanstveni ugled avtorjev, ki tam objavljajo. Dvomi v faktor vpliva kot merilo kvalitete člankov so pripeljali do predloga zamenjave z Googlovim algoritmom za rangiranje strani. =='''Slovenske znanstvene revije'''== Primerjalna književnost, Slavistična revija, Dve domovini, Jezik in slovstvo, Razprave SAZU, Studia mythologica Slavica, Knjižnica, Phainomena, Acta Neophilologica, Traditiones, Slavia Centralis (Maribor), Verba Hispanica. =='''Citatni slogi'''== Glavni citatni stili so: APA (psihologija, vzgoja, družbene vede), MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika), AMA (medicina, biologija), čikaški (naravoslovje, splošno) in wikipedijski. Čikaški stil je prepoznaven po tem, da letnico zapiše takoj za avtorjevo ime, MLA-jev pa po naslovih del v kratkih sklicih. Vsak citatni stil ima svoje dobre in slabe lastnosti. Čikaški citatni stil postane neroden, kadar publikacija nima avtorja, ali kadar je delo izhajalo skozi več let v več zvezkih. =='''Kratki sklici'''== Pisci so se nekdaj izogibali ponavljanju avtorjevega priimka v kratkih sklicih z besedami ibidem, prav tam, op. cit., n. d. 'navedeno delo'. =='''Od kod vse citiramo'''== Citiramo iz knjige, iz poglavja v knjigi, iz zavihka knjižnega ovitka, iz razprave v zborniku, iz članka v reviji, iz članka v časniku, iz gesla v enciklopediji, s spletne strani, iz bloga, iz videa na spletu... =='''Viri in literatura'''== Nesmiselno je ločeno navajanje virov posebej iz arhivov, posebej iz natisov in posebej s spleta. Tudi če so viri dostopni mimo seznama referenc, nam ta vendarle pomaga razumeti piščevo referenčno obzorje. Delitev na vire in literaturo je smiselna pri dolgih seznamih. Pri citiranju naletimo na opozicijo primarni in sekundarni, ki se enkrat nanaša na materialno podlago virov, drugič pa na način dostopa. =='''Zaslon in papir'''== Trenutno slovenski literarni zgodovinarji pišejo večinoma na zaslon, vendar z mislijo na tiskano objavo. Enako počnejo študentje, ki so po univerzitetnih in fakultetnih pravilih dolžni diplomske naloge, magisterije in doktorate oddati v trdo vezanem natisu. Strokovni časopisi se selijo na splet, najprej vzporedno s tiskano verzijo, nato samo na splet. Naročniki zaradi spletne dostopnosti časopisov odpovedujejo naročnino na strokovne časopise, njihove naklade se manjšajo in tiskarne se postopoma usmerjajo samo v postavljanje besedil in v tiskanje majhnega števila arhivskih izvodov. V začetku spleta sredi 90. let 20. stoletja je bil ideal spletne strani identičen formatu računalniškega zaslona, skoraj kot nekakšen povečan katalogni list. Strani, ki niso šle v celoti na en zaslon in se je njihova vsebina raztezala pod spodnji rob zaslona, so bile označene kot neprimerne. Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot: polni, ISBD in COMARC. =='''Žanri'''== Delimo jih na pisno komunikacijo in oblikovanje pisnih sporočil, vsakdanje sporazumevanje, publicistične žanre, umetnostne žanre ter strokovne/znanstvene žanre. Strokovna objava je tista, ki ne dosega kriterijev znanstvenega. Izvirni znanstveni članek je prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji. Pregledni znanstveni članek pa je sintetično in kritično poročilo o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja, ki jih nadgrajuje s svojimi stališči. Namen poljudnih člankov je populariziranje in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj. =='''Šolsko pisanje'''== Sem spadajo referat, esej in diplomska naloga (magisterij, doktorat). =='''Popravljanje'''== Večino časa se ukvarjamo z že napisanimi besedili, ki so lahko naša ali so od drugih. Lahko jih popravljamo, urejamo, oblikujemo, ocenjujemo, predstavljamo in promoviramo. Urednik je oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo objavil ali ne. Pomemben je odnos do urednikovih predlogov in posegov v besedilo. =='''E-pošta'''== Je pomemben segment komunikacije. Komunikacija je lahko v pisni obliki ali v živo. Večkrat pa se tukaj pojavijo razvade, ki motijo strokovno uporabo. Takšne navade so neodzivanje na pošto; na odgovor, ki smo ga sprejeli, se ne zahvalimo; problemi pri naslavljanju. =='''Tvit'''== Je sporočilo na socialnem omrežju Twitter, ki je nastalo leta 2006. =='''Zagovor'''== Zagovori spisov, kot je npr. magisterij, referat, seminarska naloga, diploma, doktorat. =='''Literarna kritika'''== Inštitucijo kritike poznajo samo demokratični sistemi. Kritik je dolžan upoštevati publiko, ne pa zgolj ekspertna stališča, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti. Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni. Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna. =='''Enciklopedični članek'''== Ima večjo jedrnatost oziroma konciznost in je vzorčna oblika strokovnega pisanja. =='''Biografski članek'''== O akterjih v literarnem sistemu. =='''Članek o knjigi'''== Naslov gesla je tudi naslov knjige, brez podnaslova, zelo dolge naslove moramo skrajšati. Kratke naslove, ki so že zasedeni, opremimo z imenom avtorja v oklepaju ali letnico oz. naslovom časopisa, če avtor ni poznan. Glava gesla vsebuje samo bistvene podatke: naslov, avtor, letnica, žanr. V infopolju naštejemo morebitne ponatise, prevode, ekranizacije, dramatizacije, uglasbitve in druge predelave. Navedemo tudi ilustratorja, avtorja posvetila posvetilo itd. Določimo tudi žanr, temo, ključne besede. =='''Strokovni blog'''== Primerni za določeno področje, temo. Zajemajo publicistične in žurnalistične žanre, redkeje znanstvene. =='''Spletni forum'''== Strokovna ali znanstvena tematika. Je pomembno orodje za vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti. Naročniki določajo temo in vsebino s svojimi prispevki. =='''Slog'''== Aktualne stvari se pojavljajo na vrhu in so najbolj vpadljive. =='''Sestavni deli'''== Avtorjevo ime, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, telo besedila, literatura, priloge. - Naslov Povzame bistvo v nekaj besedah, je smiselno oblikovan in podaja sklenjeno sporočilo. Ne sme biti zapisan z veliki tiskanimi črkami. - Izvleček Je krajša oblika povzetka z največ desetimi vrsticami in 100 - 500 besedami. Lahko je napisan ležeče ali z umikom na desno. - Ključne besede Opredelijo nanašanje teme na besedilo. - Kazalo vsebine Naslovi morajo biti kratki. Ne smemo uporabljati preveč členitev na poglavja, še posebno če pod poglavje napišemo le malo besedila. Le dolga poglavja členimo na podpoglavja. - Povezave Nadomeščajo imenska in stvarna kazala in so oblika sklicevanja. =='''Napake'''== Najpogostejše napake so gostobesednost (dolgoveznost, ponavljanje...), nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila), pomanjkanje konteksta, slogovna puščobnost in pristranskost. Strokovni poznavalec mora znati priti do informacij, te pa potem tudi postaviti v kontekst. Pretirana uporaba preštevilnih besed pri povzemanju prebranih del je tudi problematična. Pomagamo si z uporabo variiranih izrazov in spremembo stavčne strukture. Izpustimo tudi moteče ponavljajoče strukture. =='''Govorna prezentacija'''== Sem spadajo diskusijski prispevki, komentarji, replike. Podlaga za pisanje je predhodna objava. =='''Vizualizacija'''== Slike, grafikoni in barve. =='''Fotografije'''== So pomemben del sporočanja, ki ne zahteva truda ali razumevanja. Ponazori besedilo in prikaže posamezne detajle besedila. Najdemo jih v raznih reportažah in fotoreportažah, v leposlovju pa zelo malo; navadno samo na naslovnici. 831gbwoyr1ytfw3etla0w4i0lltvb1q 86030 86028 2026-10-19T20:05:09Z ~2026-56073-99 4782 /* Opombe */ 86030 wikitext text/x-wiki = Opombe = Rokopis - izpiši nemške, italijanske, glagolske, latinske, madžarske rokopise na Slovenskem Geographical limit between Balkan and Central Europe = Domače naloge = =='''2. domača naloga -''' ''Literatura in utopija''== Koncept literature in utopije je zelo zanimiv ampak tudi zelo zapleten. Svet, ki ga poznamo danes bi lahko poimenovali za distopičen, saj se moramo ukvarjati z veliko problemi, tudi z zdravstvenega vidika. Nekateri ljudje bi lahko trdili tudi, da je svet utopičen, ali pa to samo slepo verjeli. Vsekakor pa ima vsak posameznik različne poglede. V literaturi velikokrat srečamo primer, ko nek avtor predstavlja bodisi utopičen ali distopičen svet, s tem da se v utopični literaturi pojavljajo motivi kot so upanje, da se bodo stvari obrnile na bolje, v distopični pa avtor tega upanja ne vidi oz. svet prikaže kot trpljenje, neprijetno izkušnjo. S pomočjo utopične literature tudi stremimo k temu, da bi naredili svet boljši, kar se lahko posledično tudi zgodi. =='''3. domača naloga -''' ''Popravljalci sveta - ogled predavanja Mirana Hladnika''== Slovenščina spada med velike jezike ker jo govori več kot milijon govorcev. Da je slovenščina kvaliteten jezik lahko sklepamo po tem, koliko wikipedijskih člankov v tem jeziku lahko najdemo na spletu. Pri tem je pomembna tudi vsebina člankov in njihova kvaliteta. Wikipedija je namreč prostor kjer se shranjujejo informacije in je zanesljiv vir zaradi stalnega spremljanja strokovnjakov, ki odpravijo različne slovnične napake, opozarjajo na oz. izbrišejo neprimerne vsebine... Z zbiranjem vse večjega števila posameznih wikipedijskih člankov se povečuje število in dostopnost do podatkov. Wikipedijina spletna stran ni odvisna od državne podpore. =='''4. domača naloga -''' ''Slavistična revija 2014''== *[[w:Slavistična revija|Slavistična revija]] je revija v kateri so objavljeni strokovni in znanstveni članki s področja slavistike in slovenistike. *V svojih vsebinah se ukvarja s preučevanjem in raziskavo jezikoslovja in književnosti. *Revija je začela izhajati leta 1948, ko jo je izdajalo Slavistično društvo v Ljubljani in kasneje [[w:Slavistično društvo Slovenije|Slavistično društvo Slovenije]], ki jo izdaja še danes. *Uredniki revije skozi njeno zgodovino so bili [[w:Anton Ocvirk|Anton Ocvirk]], [[w:Tine Logar|Tine Logar]] in [[w:Jože Toporišič|Jože Toporišič]]. Danes pa je glavni urednik revije [[w:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]. *V Slavistični reviji letnik 62, številka 2, so predstavljene naslednje teme: - Ruski kozmizem kot vektor petdesetletnega projektila postgravitacijske umetnosti, - Reprezentacija ženske v poeziji Pavline Pajk, - Mit Češkega narodnega preroda in njegov odraz v sodobnih vzgojno-izobraževalnih medijih in internetnem okolju, - Stripovska obravnava češkega narodnega preroda (problem Valclava Hanke), - Mentalna podoba človeka v slovenskih, nemških in madžarskih primerjalnih frazemih - Vrednotenje in pripadnost virtualni skupnosti slovenskega Twitterja, - Kolaborativni slovar Razvezani jezik - Alenka Žbogar: iz didaktike slovenščine - Miklošičeva monografija. Na koncu revije so navedena tudi navodila avtorjem. *Najbolj zanimiv članek v reviji, ki me je tudi najbolj pritegnil je po mojem mnenju Reprezentacija Ženske v poeziji Pavline Pajk, predvsem zaradi pesniške teme, pa tudi zato, ker se mi zdi pomembno prebrati kaj več o prvi slovenski pesnici, ki je izdala pesniško zbirko. Zanimive se mi zdijo tudi njene teme in slog pisanja. =='''5. domača naloga -''' ''Predstavitev enega članka iz Slavistične revije''== ''Reprezentacija ženske v poeziji Pavline Pajk'' Nekaj podatkov o [[w:Pavlina Pajk|Pavlini Pajk]] in njenih pesmih: - Je prva slovenska pesnica, ki je izdala pesniško zbirko. Objavljena je bila leta [[w:1878|1878]] v Mariboru, in znova natisnjena kot del Zbranih spisov II leta [[w:1893]] z 11 dodanimi pesnitvami. - V pesmih prevladuje ljubezenska tematika, vsebujejo pa tudi emancipacijske težnje meščank v drugi polovici 19. stoletja. Poleg pozno romantične ljubezenske teme pesnica obravnava še materinsko temo, neuresničeno ljubezen in domoljubje. V pesmih prevladuje prvoosebni ženski lik. *Avtorica je pisala tudi romane in najpogostejša tema v njenih pripovednih delih je bila uresničitev zakona iz ljubezni, zaradi česar pa je bila deležna kritik. *Zbirka se začne z motivom romantičnega sentimentalizma in motivom nedosegljive ljubezni. Zaradi tega čustvenega prizadevanja je bila deležna moškemu nasprotovanju in kritikam, ki pa se jim ni uklonila. *V naslednjih pesmih predstavi lik ženske kot odločno osebo in izpostavi tudi motiv maščevanja. *V pesmi z naslovom Deklici izrazi tudi mnenje, da so čednost, pridnost in krotko srce pomembnejše lastnosti ženske kot lepota. Prav tako se tudi odmika od romantične skrajnosti s tem ko izrazi, da je prva ljubezen kot da živiš med zvezdami, kasnejša pa bolj razsodna. *V kasnejših pesmih se še bolj umika od romantike in pesimizma, ki ga nadomesti novo navdušenje nad življenjem. *S pesmimi predstavlja tudi žensko identiteto in se ukvarja z materinsko temo. Materinska vloga je prikazana kot obramba zoper romantični svetobolni pesimizem mlade meščanske ženske. *Obravnava tudi domoljubno temo, ki jo izrazi v prvi pesmi cikla Gazele, in pravi, da domoljubje ni le moška tema. Uvaja značilni motiv žrtvovanja za domovino, ki ga motivira s sočutjem do slovenskega rodu zaradi njegovih nadlog in ran. Domoljubje je zanjo posebna vrednota in ji predstavlja zaklad in ponos. *V pesmi Prvi križ na turškem polju, je ženski lik predstavljen tudi kot heroj. *Nekatere pesmi imajo tudi avtobiografsko vsebino, kjer pesnica izraža domotožje ob preselitvi z Goriškega v Maribor in kasneje, ko je dvajset let živela izven slovenskega teritorija. =='''6. domača naloga -''' ''Predstavitev slovenskega literarnega zgodovinarja''== '''''Kozma Ahačič''''' Rodil se je 27. aprila 1976 v Kranju. Osnovno šolo je obiskoval v Škofji Loki. Maturiral je na Gimnaziji Poljane v Ljubljani leta 1995. Na Filozofski fakulteti je diplomiral leta 2002 iz latinskega jezika in književnosti ter slovenskega jezika in književnosti. Leta 2007 je doktoriral iz slovenskega jezika in književnosti, z doktorsko disertacijo ''Misel o jeziku in književnosti pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja''. Poučeval je latinščino na Gimnaziji Škofja Loka, od leta 2003 je zaposlen na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Je tudi vodja programske skupine inštituta, kjer vodi pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Je sourednik revije Slovenski jezik in član uredniškega odbora revije Jezikoslovni zapiski. Je tudi urednik in pobudnik spletnega mesta Fran. V svojih raziskavah obravnava vprašanja o zgodovini jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter konceptih umetnih jezikov. Leta 2007 je izdal svojo prvo monografijo o pesniškem opusu Jovana Vesela Koseskega. Izdal je tudi pesniški zbirki z naslovom Skodelice iz vodnjaka misli, ki je izšla leta 1991, in [[w:Ti si čarovnica, jaz sem grobar|Ti si čarovnica, jaz sem grobar]], ki je izšla leta 2011. Prejel je številne nagrade in priznanja, med njimi tudi [[w:Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za raziskovanje slovenske jezikovne preteklosti in sedanjosti, [[w:Jabolko navdiha|Jabolko navdiha]] za slovnici Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat, Zlati znak ZRC SAZU, [[w:Zlata hruška|Zlato hruško]] za knjigo Jezični možje: zgodba o slovenskem jeziku, [[w:Trubarjevo priznanje|Trubarjevo priznanje]] za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine in druge. *V zadnjih 30 dneh je imela stran Kozme Ahačiča na wikipediji 229 ogledov. *Stran je bila ustvarjena 9. januarja 2009, datum zadnjega urejanja pa je 14. januar 2021. *Število skupnih urejanj strani je 58. =='''7. domača naloga-''' ''Dogajališča zgodovinskih romanov v okolici domačega kraja''== S pomočjo spletne strani Geopedija sem v polje za iskanje slojev vpisal dogajališče zgodovinskega romana v domačem kraju Krško. Našel sem 11 dogajališč v bližnji okolici. Romani, ki so se na teh lokacijah dogajali so: * ''Zadnji vitez plemeniti Heldenstamm'' (gre za resnično pretresljivo ljubezensko zgodbo avtorice Margarete Hess-Rak, ki je bila prvič natisnjena leta 1970. Dogaja se v Leskovcu pri Krškem). * ''Sin kmečkega cesarja'' (gre za povest, ki se dogaja v 16. stoletju na gradu Šrajbarski Turn v Leskovcu pri Krškem. Napisal ga je Josip Jurčič leta 1869). * ''Glagoljaš Štipko'' (povest je postavljena v 13. stoletje in se dogaja v kraju Čatež pri Krškem. Delo je napisal Peter Bohinjec leta 1912). * ''Vražje dekle'' (zgodovinski roman, ki se dogaja v gradu v Krškem, in ga je napisala Vašte Ilka leta 1933). * ''Črna žena'' (je zgodovinska povest, ki jo je leta 1910 napisal Gregor Žerjav. Dogajališče povesti je Videm pri Krškem). * ''Kmetski triumvirat'' (dogajališče tega zgodovinskega romana je Krško, napisal pa ga je Ariton Koder leta 1884). * ''Spomini barona Valvasorja'' (je roman avtorice Tite Kovač, ki ga je napisala leta 1973. Dogaja se v Krškem, eno od dogajališč je v bližini reke Save). =='''8. domača naloga -''' ''Korekture''== *[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ozonska_plast&diff=5614103&oldid=5614101 slovnične napake] *[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ozonska_plast&diff=5614101&oldid=5344591 besedni red] *[https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Slu%C4%8Daji_usode&diff=203632&oldid=203350 zatipkana napaka] *[https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Slu%C4%8Daji_usode&diff=203633&oldid=203632 zatipkana napaka] *[https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Slu%C4%8Daji_usode&diff=203634&oldid=203633 slovnična napaka] *[https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Slu%C4%8Daji_usode&diff=203635&oldid=203634 zatipkana napaka] *[https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Slu%C4%8Daji_usode&diff=203636&oldid=203635 zatipkana napaka] =='''9. domača naloga -''' ''Register kulturne dediščine''== [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Register kulturne dediščine RKD] * Kapelica svetega Nikolaja Gre za kapelico zaprtega tipa iz začetka 20. stol., posvečeno sv. Nikolaju. Kapelica stoji severno od hiše Velika vas pri Krškem 17, na jugovzhodni strani križišča cest v severnem delu vasi. *Miljnik cesarja Marka Avrelija Prazgodovinska naselbina in gomilno grobišče, rimskodobna podeželska vila in opekarna ter zgodnjesrednjeveški dvor. Ob itinerarski cesti je bilo odkritih več sto grobov zahodnega neviodunskega grobišča in miljnik cesarja Marka Avrelija. =='''11. domača naloga -''' ''Arhiv Slovlit''== V [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ arhivu Slovlita] sem poiskal obvestilo, ki je bilo razposlano na moj rojstni dan. *Naslov sporočila: Literatura in etika *Avtor: LUD literatura, uredništvo *Spletišče: SlovLit *Datum objave: Torek, 13. april, 2021 *[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007334.html Povezava na sporočilo Literatura in etika] Sporočilo govori o izdaji nove knjige [Tomo Virk|Toma Virka] z naslovom Literatura in etika. Gre za nadlajevanje njrgove toretske monografije Etični preobrat v literarni vedi. V delu se pojavljajo teme povezane s Homerjevo Iliado, Heziodom in klasično grško tragedijo. V njih prikazuje literaturo kot edinstveni vir za razumevanje antičnega sveta. Eno izmed poglavij je povezano tudi s literarno todicejo, kjer obravnava Voltaira, Goetheja, Dostojevskega in Bulgakova. Nekatera poglavja so posvečena tudi izbranim romanom in kratki prozi. Zadnji obravnavani roman z naslovom Človeški madež avtorja Philipha Rotha se ukvarja z aporijami ideologije politične korektnosti. Mnenje: sporočilo se mi je zdelo zanimivo, prav tako delo, ki ga opisuje. Predvsem so me pritegnili literarni klasiki, ki so bili omenjeni. = Slovar = '''A''' '''B''' '''C''' '''Č''' '''D''' '''E''' '''F''' '''G''' '''H''' • ''Habilitacija'' - pridobiti pravice predavati na visokih šolah. '''I''' '''J''' '''K''' '''L''' • ''Ludizem'' - gibanje, ki ima stroje za sovražnike; proti uvajanju strojev v začetku 19. stoletja. '''M''' '''N''' '''O''' '''P''' • ''Piratizirati'' - ukrasti intelektualni produkt. • ''Parazitirati'' - nezakonito si prisvajati, razmnoževati izdelke elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo. '''R''' • ''Repozitorij'' - prostor, kjer je shranjena in dostopna strokovna literatura. '''S''' • ''Srenja'' - skupina ljudi, ki jih povezuje skupni interes. '''Š''' '''T''' '''U''' '''V''' '''Z''' '''Ž''' = Zapiski = = Študij nove pisarije = =='''Pismenost'''== *Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za pisno komunikacijo. Danes je biti nepismen ali polpismen sramotno. *Obstaja več vrst pismenosti in sicer strokovna, glasbena, računalniška... Te se uporabljajo v okviru določenih strok. *Vse bolj pomembna postaja tudi računalniška oz. spletna pismenost, ki pa je še nimamo za samoumevno. =='''Informacijska družba'''== *Kljub temu, da se spletne knjige in viri razvijajo in postajajo vse bolj dostopni, ne pomeni, da bodo tiskane knjige izumrle. Tako kot z uvedbo tipkane besede niso izginili svinčniki. =='''Wikiji'''== *Wikiji so skupina spletnih mest, ki so nastali leta 2001 (slovenska Wikipedija leta 2002), in zajemajo '''Wikipedijo''' (enciklopedija stroke, opisi zgodovinskih dogodkov, avtorjev...), '''Wikiverzo''' (seminarji, predavanja), '''Wikivir''' (besedila v javni lasti, če je avtor mrtev že 70 let ali več), '''Wikiknjige''' in '''Zbirko''' (slikovno gradivo). *Ena pomembnejših prednosti Wikipedije je, da lahko vsak uporabnik posega in spreminja besedilo. Lahko pa ga tudi ustvari, če to še ne obstaja. *Članki Wikipedije imajo licenco creative commons (cc), ki pa bo morda v prihodnosti nadomestila licenco copyright. =='''Avtor'''== V 60. letih 20. stoletja je bila literarna zgodovina usmerjena k avtorju, pozornost pa se je kasneje obrnila na besedilo. V 80. letih se je pozornost usmerila k bralcu. =='''Motivacija za pisanje'''== Naše raziskovanje postane sporno takrat, kadar zanemarimo gradivo in metode, ki bi utegnile pripeljati do nasprotnih rezultatov oziroma rezultatov, ki jih nismo pričakovali. Misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj. Pismeni smo lahko na štirih področjih - na vsakdanjem sporazumevanju, leposlovnem področju, strokovnem in znanstvenem ter publicistično področju. =='''Izbira jezika'''== Naša naloga je, da spoznanja in vednost o slovenističnih rečeh razširjamo preko meja nacionalne filologije in jezika. Kljub temu zadeve slovenskega jezika in literature težko vzbudijo mednarodno zanimanje. Angleške objave so v znanstvenem svetu v privilegiranem položaju. =='''Izbira teme'''== Naučiti se moramo ceniti neuresničene izbirne možnosti, ki smo se jim odrekli in so jih bili deležni drugi. Strinjanje s temo ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela. Slabih in dobrih tem ni. Spregledanost je najbolj predvidljiva in normalna oznaka za večino literarne produkcije, ki zaradi omejenosti človeških spominskih kapacitet nima možnosti za enakopravno umestitev v kataloge splošnega literarnega znanja. =='''Vaje v pisanju'''== Pisanje je spretnost, ki se je je treba naučiti. Preko pisanja se krepi posameznikova inteligenca, pisanje z roko prav tako bolj kot tipkanje pomaga pri zapomnitvi črk. Besedil nam po zaslugi čitalnikov na računalnik ni več treba v celoti pretipkavati, ampak le popravljati. Wikivir je od 2006 postal zbirka slovenske literarne klasike v javni lasti. =='''Usoda avtorstva'''== Besedila nimajo svojega zakonskega poglavja, ki bi urejalo in sankcioniralo ravnanje z njimi, avtorji pa svojo zakonodajo imajo. Avtorji se tudi združujejo v močne skupnosti. Včasih so avtorji s svojimi deli oblikovali in kulturno osamosvajali skupnost. Visok ugled avtorskih besedil se danes izraža skozi avtorjeve zahteve, da lektorji in uredniki ne posegajo vanje. Problem nastane, ko želijo avtorji objavljenemu besedilu preprečiti obtok med publiko, ki se jim je zamerila. =='''Soavtorstvo'''== Tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje za dosego skupnega cilja. V humanistiki je bila knjiga praviloma produkt enega samega avtorja, Wikiknjige pa odpirajo prostor skupinskemu avtorstvu. Pravila avtorskega sodelovanja na Wikiknjigah niso določena. Pomembno postaja prispevanje v dobrobit skupnosti. =='''Objavljanje'''== Koncept avtorstva ni povezan toliko s priložnostjo za pisanje kot z objavljanjem. Edina potencialna ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje. Nekoč so besedila postavljali v tiskarni, kar pomeni, da so jih pretipkali iz rokopisov v stavni stroj, od koder so šla v tisk. Redko se je zgodilo, da postavljeno besedilo ni prišlo med bralce. K vidnosti besedil najbolj vpliva postavitev na močno obiskovano mesto, prav tako tudi hiperpovezave v besedilu. Besedilo postaviti na splet ne pomeni enako kot besedilo objaviti. =='''Množični um ali pametna množica'''== Način organizacije znanja v informacijski družbi, ki je na delu pri novi pismenosti in pri Wikipediji je znanje, pri katerem sodelujejo večinoma anonimni posamezniki. Cilj tega prizadevanja je korist za vsakega člana skupnosti. Splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki. Wikipedija je po eni strani metafora novodobne organizacije vednosti, po drugi strani pa prizadevanje človeštva za enciklopedični in globalni zajem znanja; s svojimi 290 jeziki spominja na babilonski stolp. Wikipedija sloni na znanju množice in je tako oblika proizvodnega procesa, pri kateri množica posameznikov, vsak s svojim drobnim prispevkom, deluje v korist skupnosti. =='''Avtorske licence'''== Besedilo definirajo ali opisujejo stroke različno. Lahko ga razumemo kot intelektualno lastnino, okrog katere se je oblikovala specifična zakonodaja copyright oz. avtorske pravice. Zakonodaja je izhajala iz izkušnje z natisnjenimi besedili in je za nove raznolike forme v informacijski družbi vedno težje uporabna; težave povzroča v glasbi, filmu, fotografiji, arhitekturi in tudi pri besedilih v digitalni obliki. =='''Creative commons'''== Creative commons je avtorska licenca, ki za razliko od kulture dovoljevanja, na kateri temelji copyright, izhaja iz svobodne kulture. Copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo, creative commons pa mu tekste najprej ponuja in šele potem doda pogoje. Poznamo več vrst licenc cc: *Priznanje avtorstva (attribution – BY): delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja. *Deljenje pod istimi pogoji (share-alike - SA): izpeljano delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega besedila. *Nekomercialno (non-commercial - NC): delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave samo za nekomercialen namen. *Brez predelav (no derivative works - ND): delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. =='''Copyright'''== Copyright (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah) ščiti izvirna avtorska dela v katerem koli mediju. Ščiti pa pred zlorabo, nepooblaščenim razmnoževanjem, distribuiranjem, nedovoljeno javno izvedbo, predelavo dela ter objavo takega izvedenega dela. Knjige bralci lahko kopiramo ali predelujemo, toda kopije ne smejo priti v javnost. Avtorska zakonodaja onemogoča kršitve materialnih avtorskih pravic. V določenih situacijah je bralcu oz. uporabniku dovoljena omejena uporaba avtorskih del ali poštena raba tudi brez izrecnega avtorjevega dovoljenja, a mora pri tem obstajati soglasje, da avtorju z njo ni bila povzročena nobena škoda. Med ljudmi se napačno domneva, da je prosto uporabno vse kar je na spletu. =='''Bralec'''== Knjige so bile do nastanka interneta glavni vir znanja in redko prosto dostopne. Internet je tako razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma začel krepiti pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti. EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena. Razlikovati je treba med prostim dostopom in prosto vsebino. Vsebino, ki je označena kot prosta, lahko poljubno spreminjamo. Prosti dostop pa poseganja v vsebino ne dovoljuje. *Sivi dostop je dosegljivost do publikacij kot so diplome, doktorati, konferenčna poročila... *Hibridni dostop pomeni, da poleg spletnega dostopa obstaja plačljiva tiskana verzija publikacije. *Zakasnjeni prosti dostop velja za objave, ki pridejo v prosti dostop po omejenem obdobju, npr. v zamiku enega leta ali dveh po objavi. *Platinasti prosti dostop imajo publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov in je le-te pokrila inštitucija, država... =='''Založbe'''== Založbe so segment kulturne industrije, ki obravnava bralca kot potrošnika kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lasti. Nastal je tudi novi pojav "predatorskih založb". Pri teh založbah avtor plača stroške objave, za bralca pa je publikacija brezplačna. =='''Repozitoriji'''== Branost se meri s številom dostopov na stran in s številom klikov na objavo. Prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu objav in bolj živi izmenjavi znanstvenih spoznanj. Pri besedilih, ki jih je avtor dal v tisk, mora prej v avtorsko pogodbo z založnikom vpisati člen, ki mu vzporedno spletno objavo dovoljuje. Forum SlovLit s povprečno enim sporočilom dnevno neprestano skrbi za strokovno komunikacijo v slovenski literarnovedni in jezikoslovni skupnosti. =='''Varovanje zasebnosti'''== Najbolj nevarna je politična zloraba osebnih podatkov, ki si jo včasih privoščijo državni organi, ko silijo komunikacijske velikane v izročitev podatkovnih zbirk. =='''Kredibilnost'''== Pri objavljanju preverjamo avtorja, inštitucijo ali medij, ki je informacijo objavila, starost dokumenta, njegov vpliv na javnost, dejstva ter avtorje in tekste, na katere se sklicuje. Avtorju lahko zaupamo, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana. Če je nekdo strokovnjak za eno področje, ne more podati zaupanja vredne izjave na drugem področju. Za pisca, ki v stroki ni doma, rečemo, da je amater ali diletant. =='''Aktivizem'''== Aktivizem je socialni koncept, ki ga dokumentirajo slovarske sintagme kulturni, mladinski, partijski, sindikalni aktivist. Kritično mišljenje je pesimistično mišljenje, ki dvomi v človekovo zmožnost in pripravljenost za popravljanje sveta. =='''Avtorstvo'''== Inštitucija podeljuje legitimnost objavam, saj domnevamo, da inštitucionalni okvir omejuje avtorjevo samovoljo: inštitucije namreč zaposlijo samo tiste, ki so se s svojim delom, kooperativnostjo in lojalnostjo izkazali. Po drugi strani pa inštitucije rade zavirajo objavo prelomnih odkritij, novitet, ki se ne vklapljajo v pedagoške in raziskovalne rutine in ki ogrožajo delovanje utečenih poslovnih modelov. =='''Strokovno recenziranje'''== Strokovno recenziranje je v znanosti postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih. Recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja. Pogosto so to uredniki časopisov, zbornikov in knjig. Strokovno recenziranje je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standarde kvalitete. Recenziranje naj bi preprečevalo objavljanje nepreverjenih in nedomišljenih razprav in razprav, ki ne upoštevajo strokovnih standardov. Revije so dolžne svojo recenzijsko politiko in postopek objaviti na svojih spletnih straneh. Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem, zavrnitev ali pa pogojni sprejem članka. =='''Pravopis'''== Če nekdo ne pozna pravopisa, lahko dvomimo o njegovi kredibilnosti. =='''Ločila'''== Indikator pravopisne kompetence je, da poznamo razliko med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—). Vedeti moramo tudi, kdaj jih zapisovati stično in kdaj nestično. Drugi tak indikator so narekovaji. Slovenski pravopis pozna tri oblike dvojnih narekovajev in več oblik enojnih. Odvečno je postavljanje citatov, ki jih v besedilu označimo z narekovaji, v ležeči tisk. Pred tropičjem ni vejice in je nestično ločilo. Pravopis se spreminja, zato po njegovi rabi lahko sklepamo na starost pisca. =='''Velike začetnice'''== Celice znotraj tabele bodo praviloma zapisane z malo začetnico, razen ko gre za cele stavke ali imena. V alinejah pri navpičnem naštevalnem seznamu uporabimo veliko začetnico le takrat, kadar alineje prinašajo daljše in stavčno oblikovano besedilo. =='''Formati besedil'''== Pisec mora poznati razlike med računalniškimi formati besedil. Prepoznava jih po končnicah v naslovih dokumentov: txt pomeni golo besedilo; doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo; htm ali html je spletno besedilo; pdf je natisljivo besedilo. =='''Besedilo v wikijih'''== Pišemo neposredno v okno, ki se odpre s pritiskom na zavihek uredi, lahko pa tekst sestavljamo v urejevalniku. =='''Vaje v wikijih'''== Besedila v wikijih se znajdejo v privzetem formatu. Vsi odstavki dobijo enako obliko. Napako v zgodovini strani se odpravi z enim klikom na možnost razveljavi na koncu vrstice. =='''Sporočanje popravkov in komentarjev'''== Posegov v besedila, ki so na spletu izpostavljena skupinskemu urejanju ni treba posebej označevati, ker se popravki arhivirajo samodejno in si jih je mogoče ogledati. Naloga lektorja, urednika ali mentorja pa je, da svoje posege v besedilo jasno označijo, tako da so sledljivi, pisec pa se je dolžan nanje odzvati tako, da je takoj vidno, katere popravke je upošteval. =='''Navajanje'''== Citat nam omogoča dostop do konteksta predmeta raziskovanja. Citiranje je ob povzemanju in parafraziranju osrednja oblika kulturnega spominjanja in glavna strategija za reprezentacijo tega spomina. Strokovni pisec ali govorec brez sklicevanja na druge skoraj ne more. Pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti in sklicevanje na druge pisce je na daleč prepoznavno zunanje znamenje strokovnega pisanja. V akademskem pisanju velja, naj delež citatov iz leposlovja ne bo večji od 20 %. =='''Prepisovanje'''== O plagiatu govorimo takrat, kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave. Pravno se sankcionira v primerih, ko intelektualna kraja pomeni kršenje avtorske zakonodaje, to pa se zgodi takrat, kadar tekst, iz katerega grešnik zajema ni v javni lasti. Ker je plagiatorstvo težko dokazljivo, se očitki razširjajo v obliki govoric namesto v argumentirani razpravi. =='''Citatni indeksi'''== Citatni indeks je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše objave. Na Slovenskem upoštevajo splošna citatna indeksa Scopus. =='''Faktor vpliva'''== Faktor vpliva je številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnosti znanstvene revije. Višji kot je faktor vpliva revije, več je vredna objava v taki reviji in višje se vrednoti znanstveni ugled avtorjev, ki tam objavljajo. Dvomi v faktor vpliva kot merilo kvalitete člankov so pripeljali do predloga zamenjave z Googlovim algoritmom za rangiranje strani. =='''Slovenske znanstvene revije'''== Primerjalna književnost, Slavistična revija, Dve domovini, Jezik in slovstvo, Razprave SAZU, Studia mythologica Slavica, Knjižnica, Phainomena, Acta Neophilologica, Traditiones, Slavia Centralis (Maribor), Verba Hispanica. =='''Citatni slogi'''== Glavni citatni stili so: APA (psihologija, vzgoja, družbene vede), MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika), AMA (medicina, biologija), čikaški (naravoslovje, splošno) in wikipedijski. Čikaški stil je prepoznaven po tem, da letnico zapiše takoj za avtorjevo ime, MLA-jev pa po naslovih del v kratkih sklicih. Vsak citatni stil ima svoje dobre in slabe lastnosti. Čikaški citatni stil postane neroden, kadar publikacija nima avtorja, ali kadar je delo izhajalo skozi več let v več zvezkih. =='''Kratki sklici'''== Pisci so se nekdaj izogibali ponavljanju avtorjevega priimka v kratkih sklicih z besedami ibidem, prav tam, op. cit., n. d. 'navedeno delo'. =='''Od kod vse citiramo'''== Citiramo iz knjige, iz poglavja v knjigi, iz zavihka knjižnega ovitka, iz razprave v zborniku, iz članka v reviji, iz članka v časniku, iz gesla v enciklopediji, s spletne strani, iz bloga, iz videa na spletu... =='''Viri in literatura'''== Nesmiselno je ločeno navajanje virov posebej iz arhivov, posebej iz natisov in posebej s spleta. Tudi če so viri dostopni mimo seznama referenc, nam ta vendarle pomaga razumeti piščevo referenčno obzorje. Delitev na vire in literaturo je smiselna pri dolgih seznamih. Pri citiranju naletimo na opozicijo primarni in sekundarni, ki se enkrat nanaša na materialno podlago virov, drugič pa na način dostopa. =='''Zaslon in papir'''== Trenutno slovenski literarni zgodovinarji pišejo večinoma na zaslon, vendar z mislijo na tiskano objavo. Enako počnejo študentje, ki so po univerzitetnih in fakultetnih pravilih dolžni diplomske naloge, magisterije in doktorate oddati v trdo vezanem natisu. Strokovni časopisi se selijo na splet, najprej vzporedno s tiskano verzijo, nato samo na splet. Naročniki zaradi spletne dostopnosti časopisov odpovedujejo naročnino na strokovne časopise, njihove naklade se manjšajo in tiskarne se postopoma usmerjajo samo v postavljanje besedil in v tiskanje majhnega števila arhivskih izvodov. V začetku spleta sredi 90. let 20. stoletja je bil ideal spletne strani identičen formatu računalniškega zaslona, skoraj kot nekakšen povečan katalogni list. Strani, ki niso šle v celoti na en zaslon in se je njihova vsebina raztezala pod spodnji rob zaslona, so bile označene kot neprimerne. Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot: polni, ISBD in COMARC. =='''Žanri'''== Delimo jih na pisno komunikacijo in oblikovanje pisnih sporočil, vsakdanje sporazumevanje, publicistične žanre, umetnostne žanre ter strokovne/znanstvene žanre. Strokovna objava je tista, ki ne dosega kriterijev znanstvenega. Izvirni znanstveni članek je prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji. Pregledni znanstveni članek pa je sintetično in kritično poročilo o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja, ki jih nadgrajuje s svojimi stališči. Namen poljudnih člankov je populariziranje in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj. =='''Šolsko pisanje'''== Sem spadajo referat, esej in diplomska naloga (magisterij, doktorat). =='''Popravljanje'''== Večino časa se ukvarjamo z že napisanimi besedili, ki so lahko naša ali so od drugih. Lahko jih popravljamo, urejamo, oblikujemo, ocenjujemo, predstavljamo in promoviramo. Urednik je oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo objavil ali ne. Pomemben je odnos do urednikovih predlogov in posegov v besedilo. =='''E-pošta'''== Je pomemben segment komunikacije. Komunikacija je lahko v pisni obliki ali v živo. Večkrat pa se tukaj pojavijo razvade, ki motijo strokovno uporabo. Takšne navade so neodzivanje na pošto; na odgovor, ki smo ga sprejeli, se ne zahvalimo; problemi pri naslavljanju. =='''Tvit'''== Je sporočilo na socialnem omrežju Twitter, ki je nastalo leta 2006. =='''Zagovor'''== Zagovori spisov, kot je npr. magisterij, referat, seminarska naloga, diploma, doktorat. =='''Literarna kritika'''== Inštitucijo kritike poznajo samo demokratični sistemi. Kritik je dolžan upoštevati publiko, ne pa zgolj ekspertna stališča, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti. Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni. Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna. =='''Enciklopedični članek'''== Ima večjo jedrnatost oziroma konciznost in je vzorčna oblika strokovnega pisanja. =='''Biografski članek'''== O akterjih v literarnem sistemu. =='''Članek o knjigi'''== Naslov gesla je tudi naslov knjige, brez podnaslova, zelo dolge naslove moramo skrajšati. Kratke naslove, ki so že zasedeni, opremimo z imenom avtorja v oklepaju ali letnico oz. naslovom časopisa, če avtor ni poznan. Glava gesla vsebuje samo bistvene podatke: naslov, avtor, letnica, žanr. V infopolju naštejemo morebitne ponatise, prevode, ekranizacije, dramatizacije, uglasbitve in druge predelave. Navedemo tudi ilustratorja, avtorja posvetila posvetilo itd. Določimo tudi žanr, temo, ključne besede. =='''Strokovni blog'''== Primerni za določeno področje, temo. Zajemajo publicistične in žurnalistične žanre, redkeje znanstvene. =='''Spletni forum'''== Strokovna ali znanstvena tematika. Je pomembno orodje za vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti. Naročniki določajo temo in vsebino s svojimi prispevki. =='''Slog'''== Aktualne stvari se pojavljajo na vrhu in so najbolj vpadljive. =='''Sestavni deli'''== Avtorjevo ime, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, telo besedila, literatura, priloge. - Naslov Povzame bistvo v nekaj besedah, je smiselno oblikovan in podaja sklenjeno sporočilo. Ne sme biti zapisan z veliki tiskanimi črkami. - Izvleček Je krajša oblika povzetka z največ desetimi vrsticami in 100 - 500 besedami. Lahko je napisan ležeče ali z umikom na desno. - Ključne besede Opredelijo nanašanje teme na besedilo. - Kazalo vsebine Naslovi morajo biti kratki. Ne smemo uporabljati preveč členitev na poglavja, še posebno če pod poglavje napišemo le malo besedila. Le dolga poglavja členimo na podpoglavja. - Povezave Nadomeščajo imenska in stvarna kazala in so oblika sklicevanja. =='''Napake'''== Najpogostejše napake so gostobesednost (dolgoveznost, ponavljanje...), nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila), pomanjkanje konteksta, slogovna puščobnost in pristranskost. Strokovni poznavalec mora znati priti do informacij, te pa potem tudi postaviti v kontekst. Pretirana uporaba preštevilnih besed pri povzemanju prebranih del je tudi problematična. Pomagamo si z uporabo variiranih izrazov in spremembo stavčne strukture. Izpustimo tudi moteče ponavljajoče strukture. =='''Govorna prezentacija'''== Sem spadajo diskusijski prispevki, komentarji, replike. Podlaga za pisanje je predhodna objava. =='''Vizualizacija'''== Slike, grafikoni in barve. =='''Fotografije'''== So pomemben del sporočanja, ki ne zahteva truda ali razumevanja. Ponazori besedilo in prikaže posamezne detajle besedila. Najdemo jih v raznih reportažah in fotoreportažah, v leposlovju pa zelo malo; navadno samo na naslovnici. s2k2mots7do9munryuf0hcets1zcfjt 86033 86030 2026-10-19T20:09:15Z ~2026-56073-99 4782 /* Opombe */ 86033 wikitext text/x-wiki = Opombe = Rokopis - izpiši nemške, italijanske, glagolske, latinske, madžarske rokopise na Slovenskem Opomba tvoje punce: pozabil si izpisati nemške, italijanske, glagolske, latinske, madžarske rokopise na Slovenskem Geographical limit between Balkan and Central Europe = Domače naloge = =='''2. domača naloga -''' ''Literatura in utopija''== Koncept literature in utopije je zelo zanimiv ampak tudi zelo zapleten. Svet, ki ga poznamo danes bi lahko poimenovali za distopičen, saj se moramo ukvarjati z veliko problemi, tudi z zdravstvenega vidika. Nekateri ljudje bi lahko trdili tudi, da je svet utopičen, ali pa to samo slepo verjeli. Vsekakor pa ima vsak posameznik različne poglede. V literaturi velikokrat srečamo primer, ko nek avtor predstavlja bodisi utopičen ali distopičen svet, s tem da se v utopični literaturi pojavljajo motivi kot so upanje, da se bodo stvari obrnile na bolje, v distopični pa avtor tega upanja ne vidi oz. svet prikaže kot trpljenje, neprijetno izkušnjo. S pomočjo utopične literature tudi stremimo k temu, da bi naredili svet boljši, kar se lahko posledično tudi zgodi. =='''3. domača naloga -''' ''Popravljalci sveta - ogled predavanja Mirana Hladnika''== Slovenščina spada med velike jezike ker jo govori več kot milijon govorcev. Da je slovenščina kvaliteten jezik lahko sklepamo po tem, koliko wikipedijskih člankov v tem jeziku lahko najdemo na spletu. Pri tem je pomembna tudi vsebina člankov in njihova kvaliteta. Wikipedija je namreč prostor kjer se shranjujejo informacije in je zanesljiv vir zaradi stalnega spremljanja strokovnjakov, ki odpravijo različne slovnične napake, opozarjajo na oz. izbrišejo neprimerne vsebine... Z zbiranjem vse večjega števila posameznih wikipedijskih člankov se povečuje število in dostopnost do podatkov. Wikipedijina spletna stran ni odvisna od državne podpore. =='''4. domača naloga -''' ''Slavistična revija 2014''== *[[w:Slavistična revija|Slavistična revija]] je revija v kateri so objavljeni strokovni in znanstveni članki s področja slavistike in slovenistike. *V svojih vsebinah se ukvarja s preučevanjem in raziskavo jezikoslovja in književnosti. *Revija je začela izhajati leta 1948, ko jo je izdajalo Slavistično društvo v Ljubljani in kasneje [[w:Slavistično društvo Slovenije|Slavistično društvo Slovenije]], ki jo izdaja še danes. *Uredniki revije skozi njeno zgodovino so bili [[w:Anton Ocvirk|Anton Ocvirk]], [[w:Tine Logar|Tine Logar]] in [[w:Jože Toporišič|Jože Toporišič]]. Danes pa je glavni urednik revije [[w:Miran Hladnik|Miran Hladnik]]. *V Slavistični reviji letnik 62, številka 2, so predstavljene naslednje teme: - Ruski kozmizem kot vektor petdesetletnega projektila postgravitacijske umetnosti, - Reprezentacija ženske v poeziji Pavline Pajk, - Mit Češkega narodnega preroda in njegov odraz v sodobnih vzgojno-izobraževalnih medijih in internetnem okolju, - Stripovska obravnava češkega narodnega preroda (problem Valclava Hanke), - Mentalna podoba človeka v slovenskih, nemških in madžarskih primerjalnih frazemih - Vrednotenje in pripadnost virtualni skupnosti slovenskega Twitterja, - Kolaborativni slovar Razvezani jezik - Alenka Žbogar: iz didaktike slovenščine - Miklošičeva monografija. Na koncu revije so navedena tudi navodila avtorjem. *Najbolj zanimiv članek v reviji, ki me je tudi najbolj pritegnil je po mojem mnenju Reprezentacija Ženske v poeziji Pavline Pajk, predvsem zaradi pesniške teme, pa tudi zato, ker se mi zdi pomembno prebrati kaj več o prvi slovenski pesnici, ki je izdala pesniško zbirko. Zanimive se mi zdijo tudi njene teme in slog pisanja. =='''5. domača naloga -''' ''Predstavitev enega članka iz Slavistične revije''== ''Reprezentacija ženske v poeziji Pavline Pajk'' Nekaj podatkov o [[w:Pavlina Pajk|Pavlini Pajk]] in njenih pesmih: - Je prva slovenska pesnica, ki je izdala pesniško zbirko. Objavljena je bila leta [[w:1878|1878]] v Mariboru, in znova natisnjena kot del Zbranih spisov II leta [[w:1893]] z 11 dodanimi pesnitvami. - V pesmih prevladuje ljubezenska tematika, vsebujejo pa tudi emancipacijske težnje meščank v drugi polovici 19. stoletja. Poleg pozno romantične ljubezenske teme pesnica obravnava še materinsko temo, neuresničeno ljubezen in domoljubje. V pesmih prevladuje prvoosebni ženski lik. *Avtorica je pisala tudi romane in najpogostejša tema v njenih pripovednih delih je bila uresničitev zakona iz ljubezni, zaradi česar pa je bila deležna kritik. *Zbirka se začne z motivom romantičnega sentimentalizma in motivom nedosegljive ljubezni. Zaradi tega čustvenega prizadevanja je bila deležna moškemu nasprotovanju in kritikam, ki pa se jim ni uklonila. *V naslednjih pesmih predstavi lik ženske kot odločno osebo in izpostavi tudi motiv maščevanja. *V pesmi z naslovom Deklici izrazi tudi mnenje, da so čednost, pridnost in krotko srce pomembnejše lastnosti ženske kot lepota. Prav tako se tudi odmika od romantične skrajnosti s tem ko izrazi, da je prva ljubezen kot da živiš med zvezdami, kasnejša pa bolj razsodna. *V kasnejših pesmih se še bolj umika od romantike in pesimizma, ki ga nadomesti novo navdušenje nad življenjem. *S pesmimi predstavlja tudi žensko identiteto in se ukvarja z materinsko temo. Materinska vloga je prikazana kot obramba zoper romantični svetobolni pesimizem mlade meščanske ženske. *Obravnava tudi domoljubno temo, ki jo izrazi v prvi pesmi cikla Gazele, in pravi, da domoljubje ni le moška tema. Uvaja značilni motiv žrtvovanja za domovino, ki ga motivira s sočutjem do slovenskega rodu zaradi njegovih nadlog in ran. Domoljubje je zanjo posebna vrednota in ji predstavlja zaklad in ponos. *V pesmi Prvi križ na turškem polju, je ženski lik predstavljen tudi kot heroj. *Nekatere pesmi imajo tudi avtobiografsko vsebino, kjer pesnica izraža domotožje ob preselitvi z Goriškega v Maribor in kasneje, ko je dvajset let živela izven slovenskega teritorija. =='''6. domača naloga -''' ''Predstavitev slovenskega literarnega zgodovinarja''== '''''Kozma Ahačič''''' Rodil se je 27. aprila 1976 v Kranju. Osnovno šolo je obiskoval v Škofji Loki. Maturiral je na Gimnaziji Poljane v Ljubljani leta 1995. Na Filozofski fakulteti je diplomiral leta 2002 iz latinskega jezika in književnosti ter slovenskega jezika in književnosti. Leta 2007 je doktoriral iz slovenskega jezika in književnosti, z doktorsko disertacijo ''Misel o jeziku in književnosti pri slovenskih protestantskih piscih 16. stoletja''. Poučeval je latinščino na Gimnaziji Škofja Loka, od leta 2003 je zaposlen na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Je tudi vodja programske skupine inštituta, kjer vodi pripravo Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Je sourednik revije Slovenski jezik in član uredniškega odbora revije Jezikoslovni zapiski. Je tudi urednik in pobudnik spletnega mesta Fran. V svojih raziskavah obravnava vprašanja o zgodovini jezikoslovja in slovničarstva, historične sociolingvistike, prevajalstva, retorike ter konceptih umetnih jezikov. Leta 2007 je izdal svojo prvo monografijo o pesniškem opusu Jovana Vesela Koseskega. Izdal je tudi pesniški zbirki z naslovom Skodelice iz vodnjaka misli, ki je izšla leta 1991, in [[w:Ti si čarovnica, jaz sem grobar|Ti si čarovnica, jaz sem grobar]], ki je izšla leta 2011. Prejel je številne nagrade in priznanja, med njimi tudi [[w:Zoisova nagrada|Zoisovo nagrado]] za raziskovanje slovenske jezikovne preteklosti in sedanjosti, [[w:Jabolko navdiha|Jabolko navdiha]] za slovnici Kratkoslovnica in Slovnica na kvadrat, Zlati znak ZRC SAZU, [[w:Zlata hruška|Zlato hruško]] za knjigo Jezični možje: zgodba o slovenskem jeziku, [[w:Trubarjevo priznanje|Trubarjevo priznanje]] za izjemne zasluge pri ohranjanju slovenske pisne dediščine in druge. *V zadnjih 30 dneh je imela stran Kozme Ahačiča na wikipediji 229 ogledov. *Stran je bila ustvarjena 9. januarja 2009, datum zadnjega urejanja pa je 14. januar 2021. *Število skupnih urejanj strani je 58. =='''7. domača naloga-''' ''Dogajališča zgodovinskih romanov v okolici domačega kraja''== S pomočjo spletne strani Geopedija sem v polje za iskanje slojev vpisal dogajališče zgodovinskega romana v domačem kraju Krško. Našel sem 11 dogajališč v bližnji okolici. Romani, ki so se na teh lokacijah dogajali so: * ''Zadnji vitez plemeniti Heldenstamm'' (gre za resnično pretresljivo ljubezensko zgodbo avtorice Margarete Hess-Rak, ki je bila prvič natisnjena leta 1970. Dogaja se v Leskovcu pri Krškem). * ''Sin kmečkega cesarja'' (gre za povest, ki se dogaja v 16. stoletju na gradu Šrajbarski Turn v Leskovcu pri Krškem. Napisal ga je Josip Jurčič leta 1869). * ''Glagoljaš Štipko'' (povest je postavljena v 13. stoletje in se dogaja v kraju Čatež pri Krškem. Delo je napisal Peter Bohinjec leta 1912). * ''Vražje dekle'' (zgodovinski roman, ki se dogaja v gradu v Krškem, in ga je napisala Vašte Ilka leta 1933). * ''Črna žena'' (je zgodovinska povest, ki jo je leta 1910 napisal Gregor Žerjav. Dogajališče povesti je Videm pri Krškem). * ''Kmetski triumvirat'' (dogajališče tega zgodovinskega romana je Krško, napisal pa ga je Ariton Koder leta 1884). * ''Spomini barona Valvasorja'' (je roman avtorice Tite Kovač, ki ga je napisala leta 1973. Dogaja se v Krškem, eno od dogajališč je v bližini reke Save). =='''8. domača naloga -''' ''Korekture''== *[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ozonska_plast&diff=5614103&oldid=5614101 slovnične napake] *[https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Ozonska_plast&diff=5614101&oldid=5344591 besedni red] *[https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Slu%C4%8Daji_usode&diff=203632&oldid=203350 zatipkana napaka] *[https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Slu%C4%8Daji_usode&diff=203633&oldid=203632 zatipkana napaka] *[https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Slu%C4%8Daji_usode&diff=203634&oldid=203633 slovnična napaka] *[https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Slu%C4%8Daji_usode&diff=203635&oldid=203634 zatipkana napaka] *[https://sl.wikisource.org/w/index.php?title=Slu%C4%8Daji_usode&diff=203636&oldid=203635 zatipkana napaka] =='''9. domača naloga -''' ''Register kulturne dediščine''== [https://gisportal.gov.si/portal/apps/webappviewer/index.html?id=df5b0c8a300145fda417eda6b0c2b52b Register kulturne dediščine RKD] * Kapelica svetega Nikolaja Gre za kapelico zaprtega tipa iz začetka 20. stol., posvečeno sv. Nikolaju. Kapelica stoji severno od hiše Velika vas pri Krškem 17, na jugovzhodni strani križišča cest v severnem delu vasi. *Miljnik cesarja Marka Avrelija Prazgodovinska naselbina in gomilno grobišče, rimskodobna podeželska vila in opekarna ter zgodnjesrednjeveški dvor. Ob itinerarski cesti je bilo odkritih več sto grobov zahodnega neviodunskega grobišča in miljnik cesarja Marka Avrelija. =='''11. domača naloga -''' ''Arhiv Slovlit''== V [https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/ arhivu Slovlita] sem poiskal obvestilo, ki je bilo razposlano na moj rojstni dan. *Naslov sporočila: Literatura in etika *Avtor: LUD literatura, uredništvo *Spletišče: SlovLit *Datum objave: Torek, 13. april, 2021 *[https://mailman.ijs.si/pipermail/slovlit/2021/007334.html Povezava na sporočilo Literatura in etika] Sporočilo govori o izdaji nove knjige [Tomo Virk|Toma Virka] z naslovom Literatura in etika. Gre za nadlajevanje njrgove toretske monografije Etični preobrat v literarni vedi. V delu se pojavljajo teme povezane s Homerjevo Iliado, Heziodom in klasično grško tragedijo. V njih prikazuje literaturo kot edinstveni vir za razumevanje antičnega sveta. Eno izmed poglavij je povezano tudi s literarno todicejo, kjer obravnava Voltaira, Goetheja, Dostojevskega in Bulgakova. Nekatera poglavja so posvečena tudi izbranim romanom in kratki prozi. Zadnji obravnavani roman z naslovom Človeški madež avtorja Philipha Rotha se ukvarja z aporijami ideologije politične korektnosti. Mnenje: sporočilo se mi je zdelo zanimivo, prav tako delo, ki ga opisuje. Predvsem so me pritegnili literarni klasiki, ki so bili omenjeni. = Slovar = '''A''' '''B''' '''C''' '''Č''' '''D''' '''E''' '''F''' '''G''' '''H''' • ''Habilitacija'' - pridobiti pravice predavati na visokih šolah. '''I''' '''J''' '''K''' '''L''' • ''Ludizem'' - gibanje, ki ima stroje za sovražnike; proti uvajanju strojev v začetku 19. stoletja. '''M''' '''N''' '''O''' '''P''' • ''Piratizirati'' - ukrasti intelektualni produkt. • ''Parazitirati'' - nezakonito si prisvajati, razmnoževati izdelke elektronskega medija za osebno rabo ali širjenje, prodajo. '''R''' • ''Repozitorij'' - prostor, kjer je shranjena in dostopna strokovna literatura. '''S''' • ''Srenja'' - skupina ljudi, ki jih povezuje skupni interes. '''Š''' '''T''' '''U''' '''V''' '''Z''' '''Ž''' = Zapiski = = Študij nove pisarije = =='''Pismenost'''== *Biti pismen pomeni obvladovati znakovni sistem za pisno komunikacijo. Danes je biti nepismen ali polpismen sramotno. *Obstaja več vrst pismenosti in sicer strokovna, glasbena, računalniška... Te se uporabljajo v okviru določenih strok. *Vse bolj pomembna postaja tudi računalniška oz. spletna pismenost, ki pa je še nimamo za samoumevno. =='''Informacijska družba'''== *Kljub temu, da se spletne knjige in viri razvijajo in postajajo vse bolj dostopni, ne pomeni, da bodo tiskane knjige izumrle. Tako kot z uvedbo tipkane besede niso izginili svinčniki. =='''Wikiji'''== *Wikiji so skupina spletnih mest, ki so nastali leta 2001 (slovenska Wikipedija leta 2002), in zajemajo '''Wikipedijo''' (enciklopedija stroke, opisi zgodovinskih dogodkov, avtorjev...), '''Wikiverzo''' (seminarji, predavanja), '''Wikivir''' (besedila v javni lasti, če je avtor mrtev že 70 let ali več), '''Wikiknjige''' in '''Zbirko''' (slikovno gradivo). *Ena pomembnejših prednosti Wikipedije je, da lahko vsak uporabnik posega in spreminja besedilo. Lahko pa ga tudi ustvari, če to še ne obstaja. *Članki Wikipedije imajo licenco creative commons (cc), ki pa bo morda v prihodnosti nadomestila licenco copyright. =='''Avtor'''== V 60. letih 20. stoletja je bila literarna zgodovina usmerjena k avtorju, pozornost pa se je kasneje obrnila na besedilo. V 80. letih se je pozornost usmerila k bralcu. =='''Motivacija za pisanje'''== Naše raziskovanje postane sporno takrat, kadar zanemarimo gradivo in metode, ki bi utegnile pripeljati do nasprotnih rezultatov oziroma rezultatov, ki jih nismo pričakovali. Misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj. Pismeni smo lahko na štirih področjih - na vsakdanjem sporazumevanju, leposlovnem področju, strokovnem in znanstvenem ter publicistično področju. =='''Izbira jezika'''== Naša naloga je, da spoznanja in vednost o slovenističnih rečeh razširjamo preko meja nacionalne filologije in jezika. Kljub temu zadeve slovenskega jezika in literature težko vzbudijo mednarodno zanimanje. Angleške objave so v znanstvenem svetu v privilegiranem položaju. =='''Izbira teme'''== Naučiti se moramo ceniti neuresničene izbirne možnosti, ki smo se jim odrekli in so jih bili deležni drugi. Strinjanje s temo ni nujno izhodišče dobrega raziskovalnega dela. Slabih in dobrih tem ni. Spregledanost je najbolj predvidljiva in normalna oznaka za večino literarne produkcije, ki zaradi omejenosti človeških spominskih kapacitet nima možnosti za enakopravno umestitev v kataloge splošnega literarnega znanja. =='''Vaje v pisanju'''== Pisanje je spretnost, ki se je je treba naučiti. Preko pisanja se krepi posameznikova inteligenca, pisanje z roko prav tako bolj kot tipkanje pomaga pri zapomnitvi črk. Besedil nam po zaslugi čitalnikov na računalnik ni več treba v celoti pretipkavati, ampak le popravljati. Wikivir je od 2006 postal zbirka slovenske literarne klasike v javni lasti. =='''Usoda avtorstva'''== Besedila nimajo svojega zakonskega poglavja, ki bi urejalo in sankcioniralo ravnanje z njimi, avtorji pa svojo zakonodajo imajo. Avtorji se tudi združujejo v močne skupnosti. Včasih so avtorji s svojimi deli oblikovali in kulturno osamosvajali skupnost. Visok ugled avtorskih besedil se danes izraža skozi avtorjeve zahteve, da lektorji in uredniki ne posegajo vanje. Problem nastane, ko želijo avtorji objavljenemu besedilu preprečiti obtok med publiko, ki se jim je zamerila. =='''Soavtorstvo'''== Tujih posegov v besedilo ne smemo razumeti kot kritiko, ampak kot sodelovanje za dosego skupnega cilja. V humanistiki je bila knjiga praviloma produkt enega samega avtorja, Wikiknjige pa odpirajo prostor skupinskemu avtorstvu. Pravila avtorskega sodelovanja na Wikiknjigah niso določena. Pomembno postaja prispevanje v dobrobit skupnosti. =='''Objavljanje'''== Koncept avtorstva ni povezan toliko s priložnostjo za pisanje kot z objavljanjem. Edina potencialna ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje. Nekoč so besedila postavljali v tiskarni, kar pomeni, da so jih pretipkali iz rokopisov v stavni stroj, od koder so šla v tisk. Redko se je zgodilo, da postavljeno besedilo ni prišlo med bralce. K vidnosti besedil najbolj vpliva postavitev na močno obiskovano mesto, prav tako tudi hiperpovezave v besedilu. Besedilo postaviti na splet ne pomeni enako kot besedilo objaviti. =='''Množični um ali pametna množica'''== Način organizacije znanja v informacijski družbi, ki je na delu pri novi pismenosti in pri Wikipediji je znanje, pri katerem sodelujejo večinoma anonimni posamezniki. Cilj tega prizadevanja je korist za vsakega člana skupnosti. Splošno znanje nastaja kot produkt dialoga med posamezniki. Wikipedija je po eni strani metafora novodobne organizacije vednosti, po drugi strani pa prizadevanje človeštva za enciklopedični in globalni zajem znanja; s svojimi 290 jeziki spominja na babilonski stolp. Wikipedija sloni na znanju množice in je tako oblika proizvodnega procesa, pri kateri množica posameznikov, vsak s svojim drobnim prispevkom, deluje v korist skupnosti. =='''Avtorske licence'''== Besedilo definirajo ali opisujejo stroke različno. Lahko ga razumemo kot intelektualno lastnino, okrog katere se je oblikovala specifična zakonodaja copyright oz. avtorske pravice. Zakonodaja je izhajala iz izkušnje z natisnjenimi besedili in je za nove raznolike forme v informacijski družbi vedno težje uporabna; težave povzroča v glasbi, filmu, fotografiji, arhitekturi in tudi pri besedilih v digitalni obliki. =='''Creative commons'''== Creative commons je avtorska licenca, ki za razliko od kulture dovoljevanja, na kateri temelji copyright, izhaja iz svobodne kulture. Copyright bralcu dovoljuje samo določeno rabo, creative commons pa mu tekste najprej ponuja in šele potem doda pogoje. Poznamo več vrst licenc cc: *Priznanje avtorstva (attribution – BY): delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja. *Deljenje pod istimi pogoji (share-alike - SA): izpeljano delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega besedila. *Nekomercialno (non-commercial - NC): delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave samo za nekomercialen namen. *Brez predelav (no derivative works - ND): delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. =='''Copyright'''== Copyright (Zakon o avtorski in sorodnih pravicah) ščiti izvirna avtorska dela v katerem koli mediju. Ščiti pa pred zlorabo, nepooblaščenim razmnoževanjem, distribuiranjem, nedovoljeno javno izvedbo, predelavo dela ter objavo takega izvedenega dela. Knjige bralci lahko kopiramo ali predelujemo, toda kopije ne smejo priti v javnost. Avtorska zakonodaja onemogoča kršitve materialnih avtorskih pravic. V določenih situacijah je bralcu oz. uporabniku dovoljena omejena uporaba avtorskih del ali poštena raba tudi brez izrecnega avtorjevega dovoljenja, a mora pri tem obstajati soglasje, da avtorju z njo ni bila povzročena nobena škoda. Med ljudmi se napačno domneva, da je prosto uporabno vse kar je na spletu. =='''Bralec'''== Knjige so bile do nastanka interneta glavni vir znanja in redko prosto dostopne. Internet je tako razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma začel krepiti pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti. EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena. Razlikovati je treba med prostim dostopom in prosto vsebino. Vsebino, ki je označena kot prosta, lahko poljubno spreminjamo. Prosti dostop pa poseganja v vsebino ne dovoljuje. *Sivi dostop je dosegljivost do publikacij kot so diplome, doktorati, konferenčna poročila... *Hibridni dostop pomeni, da poleg spletnega dostopa obstaja plačljiva tiskana verzija publikacije. *Zakasnjeni prosti dostop velja za objave, ki pridejo v prosti dostop po omejenem obdobju, npr. v zamiku enega leta ali dveh po objavi. *Platinasti prosti dostop imajo publikacije, s katerimi avtorji nimajo stroškov in je le-te pokrila inštitucija, država... =='''Založbe'''== Založbe so segment kulturne industrije, ki obravnava bralca kot potrošnika kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lasti. Nastal je tudi novi pojav "predatorskih založb". Pri teh založbah avtor plača stroške objave, za bralca pa je publikacija brezplačna. =='''Repozitoriji'''== Branost se meri s številom dostopov na stran in s številom klikov na objavo. Prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu objav in bolj živi izmenjavi znanstvenih spoznanj. Pri besedilih, ki jih je avtor dal v tisk, mora prej v avtorsko pogodbo z založnikom vpisati člen, ki mu vzporedno spletno objavo dovoljuje. Forum SlovLit s povprečno enim sporočilom dnevno neprestano skrbi za strokovno komunikacijo v slovenski literarnovedni in jezikoslovni skupnosti. =='''Varovanje zasebnosti'''== Najbolj nevarna je politična zloraba osebnih podatkov, ki si jo včasih privoščijo državni organi, ko silijo komunikacijske velikane v izročitev podatkovnih zbirk. =='''Kredibilnost'''== Pri objavljanju preverjamo avtorja, inštitucijo ali medij, ki je informacijo objavila, starost dokumenta, njegov vpliv na javnost, dejstva ter avtorje in tekste, na katere se sklicuje. Avtorju lahko zaupamo, če gre za uveljavljenega strokovnjaka, čigar stališča so v javnosti poznana. Če je nekdo strokovnjak za eno področje, ne more podati zaupanja vredne izjave na drugem področju. Za pisca, ki v stroki ni doma, rečemo, da je amater ali diletant. =='''Aktivizem'''== Aktivizem je socialni koncept, ki ga dokumentirajo slovarske sintagme kulturni, mladinski, partijski, sindikalni aktivist. Kritično mišljenje je pesimistično mišljenje, ki dvomi v človekovo zmožnost in pripravljenost za popravljanje sveta. =='''Avtorstvo'''== Inštitucija podeljuje legitimnost objavam, saj domnevamo, da inštitucionalni okvir omejuje avtorjevo samovoljo: inštitucije namreč zaposlijo samo tiste, ki so se s svojim delom, kooperativnostjo in lojalnostjo izkazali. Po drugi strani pa inštitucije rade zavirajo objavo prelomnih odkritij, novitet, ki se ne vklapljajo v pedagoške in raziskovalne rutine in ki ogrožajo delovanje utečenih poslovnih modelov. =='''Strokovno recenziranje'''== Strokovno recenziranje je v znanosti postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od nekredibilnih. Recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja. Pogosto so to uredniki časopisov, zbornikov in knjig. Strokovno recenziranje je oblika samoregulacije znanstvene skupnosti, s katero ta vzdržuje standarde kvalitete. Recenziranje naj bi preprečevalo objavljanje nepreverjenih in nedomišljenih razprav in razprav, ki ne upoštevajo strokovnih standardov. Revije so dolžne svojo recenzijsko politiko in postopek objaviti na svojih spletnih straneh. Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem, zavrnitev ali pa pogojni sprejem članka. =='''Pravopis'''== Če nekdo ne pozna pravopisa, lahko dvomimo o njegovi kredibilnosti. =='''Ločila'''== Indikator pravopisne kompetence je, da poznamo razliko med vezajem (-), pomišljajem (–) in dolgim pomišljajem (—). Vedeti moramo tudi, kdaj jih zapisovati stično in kdaj nestično. Drugi tak indikator so narekovaji. Slovenski pravopis pozna tri oblike dvojnih narekovajev in več oblik enojnih. Odvečno je postavljanje citatov, ki jih v besedilu označimo z narekovaji, v ležeči tisk. Pred tropičjem ni vejice in je nestično ločilo. Pravopis se spreminja, zato po njegovi rabi lahko sklepamo na starost pisca. =='''Velike začetnice'''== Celice znotraj tabele bodo praviloma zapisane z malo začetnico, razen ko gre za cele stavke ali imena. V alinejah pri navpičnem naštevalnem seznamu uporabimo veliko začetnico le takrat, kadar alineje prinašajo daljše in stavčno oblikovano besedilo. =='''Formati besedil'''== Pisec mora poznati razlike med računalniškimi formati besedil. Prepoznava jih po končnicah v naslovih dokumentov: txt pomeni golo besedilo; doc, docx, rtf, odt pomeni obogateno besedilo; htm ali html je spletno besedilo; pdf je natisljivo besedilo. =='''Besedilo v wikijih'''== Pišemo neposredno v okno, ki se odpre s pritiskom na zavihek uredi, lahko pa tekst sestavljamo v urejevalniku. =='''Vaje v wikijih'''== Besedila v wikijih se znajdejo v privzetem formatu. Vsi odstavki dobijo enako obliko. Napako v zgodovini strani se odpravi z enim klikom na možnost razveljavi na koncu vrstice. =='''Sporočanje popravkov in komentarjev'''== Posegov v besedila, ki so na spletu izpostavljena skupinskemu urejanju ni treba posebej označevati, ker se popravki arhivirajo samodejno in si jih je mogoče ogledati. Naloga lektorja, urednika ali mentorja pa je, da svoje posege v besedilo jasno označijo, tako da so sledljivi, pisec pa se je dolžan nanje odzvati tako, da je takoj vidno, katere popravke je upošteval. =='''Navajanje'''== Citat nam omogoča dostop do konteksta predmeta raziskovanja. Citiranje je ob povzemanju in parafraziranju osrednja oblika kulturnega spominjanja in glavna strategija za reprezentacijo tega spomina. Strokovni pisec ali govorec brez sklicevanja na druge skoraj ne more. Pogoj za znanstveno besedilo je prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti in sklicevanje na druge pisce je na daleč prepoznavno zunanje znamenje strokovnega pisanja. V akademskem pisanju velja, naj delež citatov iz leposlovja ne bo večji od 20 %. =='''Prepisovanje'''== O plagiatu govorimo takrat, kadar se tuje znanje uporablja kot lastno, ne da bi navedli, od kod smo dobesedno prepisali ali povzeli izjave. Pravno se sankcionira v primerih, ko intelektualna kraja pomeni kršenje avtorske zakonodaje, to pa se zgodi takrat, kadar tekst, iz katerega grešnik zajema ni v javni lasti. Ker je plagiatorstvo težko dokazljivo, se očitki razširjajo v obliki govoric namesto v argumentirani razpravi. =='''Citatni indeksi'''== Citatni indeks je bibliografska podatkovna zbirka, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave, da bi dobili pregled nad medsebojno povezanostjo razpravljanja in identificirali pomembnejše objave. Na Slovenskem upoštevajo splošna citatna indeksa Scopus. =='''Faktor vpliva'''== Faktor vpliva je številka, ki kaže stopnjo uglednosti, tj. vplivnosti znanstvene revije. Višji kot je faktor vpliva revije, več je vredna objava v taki reviji in višje se vrednoti znanstveni ugled avtorjev, ki tam objavljajo. Dvomi v faktor vpliva kot merilo kvalitete člankov so pripeljali do predloga zamenjave z Googlovim algoritmom za rangiranje strani. =='''Slovenske znanstvene revije'''== Primerjalna književnost, Slavistična revija, Dve domovini, Jezik in slovstvo, Razprave SAZU, Studia mythologica Slavica, Knjižnica, Phainomena, Acta Neophilologica, Traditiones, Slavia Centralis (Maribor), Verba Hispanica. =='''Citatni slogi'''== Glavni citatni stili so: APA (psihologija, vzgoja, družbene vede), MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika), AMA (medicina, biologija), čikaški (naravoslovje, splošno) in wikipedijski. Čikaški stil je prepoznaven po tem, da letnico zapiše takoj za avtorjevo ime, MLA-jev pa po naslovih del v kratkih sklicih. Vsak citatni stil ima svoje dobre in slabe lastnosti. Čikaški citatni stil postane neroden, kadar publikacija nima avtorja, ali kadar je delo izhajalo skozi več let v več zvezkih. =='''Kratki sklici'''== Pisci so se nekdaj izogibali ponavljanju avtorjevega priimka v kratkih sklicih z besedami ibidem, prav tam, op. cit., n. d. 'navedeno delo'. =='''Od kod vse citiramo'''== Citiramo iz knjige, iz poglavja v knjigi, iz zavihka knjižnega ovitka, iz razprave v zborniku, iz članka v reviji, iz članka v časniku, iz gesla v enciklopediji, s spletne strani, iz bloga, iz videa na spletu... =='''Viri in literatura'''== Nesmiselno je ločeno navajanje virov posebej iz arhivov, posebej iz natisov in posebej s spleta. Tudi če so viri dostopni mimo seznama referenc, nam ta vendarle pomaga razumeti piščevo referenčno obzorje. Delitev na vire in literaturo je smiselna pri dolgih seznamih. Pri citiranju naletimo na opozicijo primarni in sekundarni, ki se enkrat nanaša na materialno podlago virov, drugič pa na način dostopa. =='''Zaslon in papir'''== Trenutno slovenski literarni zgodovinarji pišejo večinoma na zaslon, vendar z mislijo na tiskano objavo. Enako počnejo študentje, ki so po univerzitetnih in fakultetnih pravilih dolžni diplomske naloge, magisterije in doktorate oddati v trdo vezanem natisu. Strokovni časopisi se selijo na splet, najprej vzporedno s tiskano verzijo, nato samo na splet. Naročniki zaradi spletne dostopnosti časopisov odpovedujejo naročnino na strokovne časopise, njihove naklade se manjšajo in tiskarne se postopoma usmerjajo samo v postavljanje besedil in v tiskanje majhnega števila arhivskih izvodov. V začetku spleta sredi 90. let 20. stoletja je bil ideal spletne strani identičen formatu računalniškega zaslona, skoraj kot nekakšen povečan katalogni list. Strani, ki niso šle v celoti na en zaslon in se je njihova vsebina raztezala pod spodnji rob zaslona, so bile označene kot neprimerne. Cobiss ponuja tri oblike zapisov bibliografskih enot: polni, ISBD in COMARC. =='''Žanri'''== Delimo jih na pisno komunikacijo in oblikovanje pisnih sporočil, vsakdanje sporazumevanje, publicistične žanre, umetnostne žanre ter strokovne/znanstvene žanre. Strokovna objava je tista, ki ne dosega kriterijev znanstvenega. Izvirni znanstveni članek je prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji. Pregledni znanstveni članek pa je sintetično in kritično poročilo o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja, ki jih nadgrajuje s svojimi stališči. Namen poljudnih člankov je populariziranje in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj. =='''Šolsko pisanje'''== Sem spadajo referat, esej in diplomska naloga (magisterij, doktorat). =='''Popravljanje'''== Večino časa se ukvarjamo z že napisanimi besedili, ki so lahko naša ali so od drugih. Lahko jih popravljamo, urejamo, oblikujemo, ocenjujemo, predstavljamo in promoviramo. Urednik je oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo objavil ali ne. Pomemben je odnos do urednikovih predlogov in posegov v besedilo. =='''E-pošta'''== Je pomemben segment komunikacije. Komunikacija je lahko v pisni obliki ali v živo. Večkrat pa se tukaj pojavijo razvade, ki motijo strokovno uporabo. Takšne navade so neodzivanje na pošto; na odgovor, ki smo ga sprejeli, se ne zahvalimo; problemi pri naslavljanju. =='''Tvit'''== Je sporočilo na socialnem omrežju Twitter, ki je nastalo leta 2006. =='''Zagovor'''== Zagovori spisov, kot je npr. magisterij, referat, seminarska naloga, diploma, doktorat. =='''Literarna kritika'''== Inštitucijo kritike poznajo samo demokratični sistemi. Kritik je dolžan upoštevati publiko, ne pa zgolj ekspertna stališča, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti. Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni. Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna. =='''Enciklopedični članek'''== Ima večjo jedrnatost oziroma konciznost in je vzorčna oblika strokovnega pisanja. =='''Biografski članek'''== O akterjih v literarnem sistemu. =='''Članek o knjigi'''== Naslov gesla je tudi naslov knjige, brez podnaslova, zelo dolge naslove moramo skrajšati. Kratke naslove, ki so že zasedeni, opremimo z imenom avtorja v oklepaju ali letnico oz. naslovom časopisa, če avtor ni poznan. Glava gesla vsebuje samo bistvene podatke: naslov, avtor, letnica, žanr. V infopolju naštejemo morebitne ponatise, prevode, ekranizacije, dramatizacije, uglasbitve in druge predelave. Navedemo tudi ilustratorja, avtorja posvetila posvetilo itd. Določimo tudi žanr, temo, ključne besede. =='''Strokovni blog'''== Primerni za določeno področje, temo. Zajemajo publicistične in žurnalistične žanre, redkeje znanstvene. =='''Spletni forum'''== Strokovna ali znanstvena tematika. Je pomembno orodje za vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti. Naročniki določajo temo in vsebino s svojimi prispevki. =='''Slog'''== Aktualne stvari se pojavljajo na vrhu in so najbolj vpadljive. =='''Sestavni deli'''== Avtorjevo ime, naslov, izvleček, ključne besede, povezave, kazalo, telo besedila, literatura, priloge. - Naslov Povzame bistvo v nekaj besedah, je smiselno oblikovan in podaja sklenjeno sporočilo. Ne sme biti zapisan z veliki tiskanimi črkami. - Izvleček Je krajša oblika povzetka z največ desetimi vrsticami in 100 - 500 besedami. Lahko je napisan ležeče ali z umikom na desno. - Ključne besede Opredelijo nanašanje teme na besedilo. - Kazalo vsebine Naslovi morajo biti kratki. Ne smemo uporabljati preveč členitev na poglavja, še posebno če pod poglavje napišemo le malo besedila. Le dolga poglavja členimo na podpoglavja. - Povezave Nadomeščajo imenska in stvarna kazala in so oblika sklicevanja. =='''Napake'''== Najpogostejše napake so gostobesednost (dolgoveznost, ponavljanje...), nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila), pomanjkanje konteksta, slogovna puščobnost in pristranskost. Strokovni poznavalec mora znati priti do informacij, te pa potem tudi postaviti v kontekst. Pretirana uporaba preštevilnih besed pri povzemanju prebranih del je tudi problematična. Pomagamo si z uporabo variiranih izrazov in spremembo stavčne strukture. Izpustimo tudi moteče ponavljajoče strukture. =='''Govorna prezentacija'''== Sem spadajo diskusijski prispevki, komentarji, replike. Podlaga za pisanje je predhodna objava. =='''Vizualizacija'''== Slike, grafikoni in barve. =='''Fotografije'''== So pomemben del sporočanja, ki ne zahteva truda ali razumevanja. Ponazori besedilo in prikaže posamezne detajle besedila. Najdemo jih v raznih reportažah in fotoreportažah, v leposlovju pa zelo malo; navadno samo na naslovnici. 8dfezdy3ehbdbs25wpmoc8e3fevjbs3 2 3610 86029 69366 2026-10-19T19:59:57Z Jan Arh 3726 /* DOMAČE NALOGE */ 86029 wikitext text/x-wiki ==DOMAČE NALOGE== === ''1. domača naloga - podlistek'' === Vrtnarju cvetja v jeseni [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6J5XFZJ9] Spomladi so pognale prve cvetke. In bile so še plahe in bile so še redke, a naglo, kot svetlobe zgodnji soj, so širile svoj duh in svoj opoj po tratah pisanih in po ledini — vrtnarju v čast in v slavo domovini.<br> In Bog je skrajšal noč, podaljšal dan. Nad gredami žehtelo je poletje, po vsej deželi sta si hrib in plan podajala neznano novo cvetje. In glej, Vrtnar, te skromne zemlje sin, odpre svoj vrt za vse, da sta gospod in kmet po njem hodila in uživala razgled v zastrte dni pozabljenih davnin.<br> In vsi dejali so: Srce in glava sta dala vse, Zahvala Ti in slava! Pa je priplavala počasi iznad barja ljubljanskega v meglah jesen. Začudeno obstal pogled je njen na vedrem čelu čilega vrtnarja: Iz najbolj žlahtnih in razčiščenih semen je klilo sredi megel, burij in viharja je klilo in brstelo, pognalo in vzcvetelo na vse strani najlepše cvetje lepih dni.<br> Naj mi naklonjena bo čast, Vrtnar da Vam v udanosti iskreni podam ta aromatni šopek v dar iz Cvetja Vašega v jeseni! In dokler zelenijo nam poljane, in dokler nam rode bogata polja, ta šopek vedno svež ostane. V tej veri Vas pozdravlja —<br> Pavel Golia. === ''2. domača naloga - distopične in utopične perpektive družbe'' === Utopija opisuje skupnost, ki poseduje želene, popolne kvalitete. Distopija je nasprotni izraz utopiji. Označuje vrsto namišljenega sveta, poustvarjenega v literaturi ali kinematografiji, ki je torej nezaželen. Znani knjigi te podvrste sta delo 1984 George Orwella in Brave new world avtorja Aldous Huxleyja, slednjo beremo tudi v šolah po Sloveniji. <br> Posamezne utopije (in distopije) obravnavamo iz '''perspektive tematizacije medijev, medijskega sveta ter tematizacije komuniciranja in komunikacijskih sredstev.''' Utopija in distopija sta zvrsti v literaturi, pogosto leposlovje, ki so stvaritev misli pisateljev. Avtor se lahko dotakne kateregakoli družbenega problema in ga skozi utopijo/distopijo prikaže, kakor hoče sam- opozarja, svari, prikazuje rešitev… <br> Popularnost v literaturi dokazuje porast popularnosti znanstveno fantastičnega žanra. Utopična fikcija je pogosto poskus raziskovanja političnih in družbenih struktur, ki poudarjajo avtorjevo stališče. Distopija odkriva potencialne nevarnosti ideologij, vedenj, načinov vodenja, na katerih temeljijo sodobne družbe- socializem, kapitalizem, državni nadzor, potrošništvo, tehnološka odvisnost, nadnacionalne korporacije itd.<br> Izvor besede utopija je v grški outopos, kar pomeni, da ni kraja. Mar mi kot družba ne sanjamo o kraju, ki ni obstojen v trenutni sedanjosti, kot o pobegu iz realnosti? === ''3. domača naloga - popravljalci sveta'' === - delitev ljudi v dve skupini (zadovoljni z življenjem in ne) <br> - popravljanje sveta z vojno <br> - Prešeren: od tujcev moramo prevzeti dobre stvari (vpeljal eminentne pesemske forme v slovenščino - postavil slovenščino na kulturni zemljevid sveta) <br> - Wikipedija nam ponuja možnost za kreativno udeležbo, poseganje (V preteklosti je bilo to dano le redkim!) <br> Posnetek da gledalcu zagon, da bi bil tudi sam rad del nečesa takšnega, kot je spletišče Wiki. Ponudi ti možnost, da se nehote sprašuješ o številu ljudi, ki za tem stojijo, medsebojni povezanosti. === ''4. domača naloga - slavistična revija''=== Slavistična revija, s podnaslovom Časopis za jezikoslovje in literarne vede je osrednji slovenski znanstveni časopis za področje jezika in literarne vede. V njej se objavljajo slavistične teme, poudarek pa je na raziskovanju slovenskega jezika in književnosti. Prva izdaja: 1948 Glavni in odgovorni urednik: Miran Hladnik Jezik: slovenščina Opremljeni so tudi z angleškimi povzetki, kar posameznikom, ki ne govorijo jezika, v katerem so članki napisani, omogoča razumevanje. Ponekod so prisotni celo slovenski povzetki. Prisoten je raznovrsten nabor tem, potrebno poznavanje terminologije. Sama sem prejela letnik 64, januar-marec 2016. === ''5. domača naloga - slavistična revija, članek'' === ====OBLIKA==== Članek je trodelen, na vrhu je zapisan avtor (v tem primeru dva avtorja), sledi naslov z velikimi tiskanimi črkami, sledi uvod, ključne besede in podpoglavja. Na koncu so viri in literatura ter krajši povzetek članka v angleškem jeziku. <br> ====VSEBINA==== Ključne besede: empirična literarna znanost, branje, tiho branje, kognitivna nevroznanost, možganski ritmi, časovno-frekvenčna analiza, modeli aktiviranih stanj, jezikovna obdelava <br> Članek je drugi del prispevka o uporabi EEG metod za namene analize (literarnega) branja. V opreki s tradicionalnimi kognitivnimi teorijami, po katerih možgani delujejo po principu specializiranih procesov (t. i. modularni model), nove teorije predvidevajo obstoj in sočasno delovanje zelo različnih nevronskih mehanizmov, ki omogočajo vzdrževanje reprezentacij (t. i. modeli aktiviranih stanj). Naravi kognitivnih mehanizmov se lahko približamo tudi z uporabo časovno-frekvenčne analize, ki v primerjavi s klasično ERP analizo nudi vpogled v vzporedno potekajoče procese z ločevanjem oscilatorne električne aktivnosti možganov na frekvenčna območja. Predvidevajo, da so posamezna frekvenčna območja pomembna za različne vidike kognitivnih mehanizmov, ki so podlaga tudi jezikovni obdelavi pri branju. V tem kontekstu so med hitrimi možganskimi ritmi najbolj zanimivi ritmi beta in gama, med počasnimi ritmi pa theta. <br> ====AVTORJA==== Jurij Bon, Urška Perenič Bon je zaposlen na Nevrološki kliniki UKC v Ljubljani v laboratoriju za kognitivno nevroznanost. Perenič je zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. === ''6. domača naloga - literarni zgodovinar'' === Literarni zgodovinar: Andraž Jež Struktura članka: Sprva imamo kratek uvod. Sledi kazalo: 1 Življenje in delo 2 Bibliografija 3 Glej tudi 4 Viri in zunanje povezave <br> Na desni strani imamo fotografijo, pod katero pišejo še rojstvo, državljanstvo in poklic osebe na fotografiji. === ''7. domača naloga - geopedija'' === Sama sem iz Maribora. Tam imamo ogromno spomenikov. Pred mojo srednjo šolo, Prvo gimnazijo v Mariboru stoji kip <br> Ime spomenika: Prežihov Voranc, Maribor Tip spomenika: Celopostavni kip na podstavku Status spomenika: obstoječ Besedilo na spomeniku PREŽIHOV VORANC 1893-1950 === ''8. domača naloga - popravljanje'' === {{Diff|:w:Josip Mravljak|prev|5610784|Beseda lahko nima smisla.}} <br> {{Diff|:w:Josip Mravljak|prev|5610782|Slovnične napake- popravek izseljenstvo, ne bi je bilo napisano skupaj, pred če je manjkala vejica.}} <br> === ''9. domača naloga - register kulturne dediščine ''=== V centru Maribora, natančeje pod Piramido, kjer živim, se nahaja Tomšičev drevored. Na RKD nima fotografije. Na wikipediji se pojavi v članku o Mariborskem parku in v članku [[https://sl.wikipedia.org/wiki/Tom%C5%A1i%C4%8Deva_ulica,_Maribor Tomšičeva ulica, Maribor]] === ''10. domača naloga - dodajanje fotografije na Wikipedijo'' === [[https://sl.wikipedia.org/wiki/Tom%C5%A1i%C4%8Deva_ulica,_Maribor Tomšičeva ulica, Maribor]] === ''11. domača naloga - objava na SlovLit na moj rojstni dan'' === Rodila sem se 2.3. leta 2002. <br> Tega dne, sob mar 2 11:50:16 CET 2002, je naš profesor Miran Hladnik objavil: <br> ''[SlovLit] Knjižni dar iz Beograda'' <br> Miran Hladnik piše Vladimirju Osolniku. <br> Zahvaljuje se srbski nacionalni knjižnici za poslane knjige, dar, ki je v knjižnici Oddelka za slovanske jezike in književnosti na FF Univerze v Ljubljani izoblikoval kakovostno in razmeroma veliko zbirko knjig o srbskem jeziku, književnosti in kulturi ter omogočil študentom vpogled v sodobne jugoslovanske oz. srbske literane tokove, učiteljem pa izpopolnitev njihovega znanja. BRAVA! Kako fine naloge<3 == ŠTUDIJ NOVE PISARIJE == ==''UVOD''== ''Nova pisarija'' je priročnik, ki je izšel v tiskani in v digitalni obliki. Je delo Mirana Hladnika. Delo je povezano predvsem s prehodom od papirja na zaslon. Avtor se sklicuje na Franceta Prešerna in meni, da le to ni nikoli odveč. Priročnik prav tako nosi isti naslov kot Prešernova pesnitev, ki je izšla v ''Poezijah''. Takšno poimenovanje ima tako določen pomen. Prešeren je že takrat kritiziral, naj bi že vsak šušmar izdajal knjige in pisateljeval. Avtor meni, da se danes dogaja isto. Uvod nam prinaša tudi informacije o razlogih za naslov dela (''Nova pisarija'') in nam napoveduje, da bomo govorili o '''pismenosti''' - taki ali drugačni. Pridevnik ''nova'' pa se navezuje na sodobne oziroma bolj popularne medije, in sicer zaslon in slike. Priročnik bo torej govoril o digitalni pismenosti. ==''PISMENOST''== Kot že sam naslov pove, bo tema tega dela priročnika pismenost. Pismenost pomeni '''obvladovanje znakovnega sistema za (pisno) komunikacijo'''. Enostavna definicija je ''znati brati in pisati''. Ob pojavu je imel prizvok elite, saj je ločeval redko peščico pismenih in tiste, ki si izobrazbe niso mogli privoščiti. Od uvedbe obveznega šolstva ob koncu 18. stoletja pa je postajala vse bolj pomembna. V razvitem svetu je samoumevno, da je delež pismenosti blizu 100 %. Razumevanje pismenosti pa se s časom spreminja. Nekdaj je pomenila pisanje z roko, medtem ko danes pomeni predvsem tipkanje. Spremembe komunikacijskih navad je pripeljalo do konfliktov med sporazumevalnimi praksami. Pojem pismenost je razumljen kot dvojna sposobnost: '''sprejemanja ter razumevanja besedil''' in '''tvorjenja ter posredovanja zapisanih informacij.''' Specialnih pismenosti je več. Kot avtor pravi: »Več jezikov znam, več veljam, bolje se znajdem v svetu.« Lahko si glasbeno, računalniško, kartografsko pismen. Vendar samoumevna in obvezna je splošna pismenost, ki je pomembna za sporazumevanje v vsakdanji komunikaciji. »Pismeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati.« Testi pismenosti (PISA 2009) so bili v Sloveniji deležni kritik in pohval. Šolarji so namreč slabi v '''bralni pismenosti''', nadpovprečni pa v '''e-pismenosti'''. Komunikacija preko telefonov in računalnikov je že del splošne pismenosti. Ta se bo z leti še spreminjala in prav mogoče je, da jo nekoč ne bomo več povezovali z ročnimi spretnostmi, kot jo danes. Novodobna elektronska pismenost je veliko bolj demokratična, kar jasno nakazuje dejstvo, da je število pisk in piscev blogov razmeroma uravnovešeno. Elektronsko pismeni vsakodnevno objavljajo na družabna omrežja (npr. Flickr, Instagram, Youtube, Twitter ...). Sporočilo, ki nima bralca je ''mrtvo sporočilo.'' ===''Informacijska družba''=== *je ime za socialno paradigmo današnjega časa. Nadomešča starejšo industrijsko družbo. Vsebuje koncepte kot so participativna družba, družbeni mediji, družbena omrežja, fantovska kultura itd. Zanimivo mi je bilo brati najpogostejša vzajemna očitanja in predsodke. Na eni strani govori o tem, kako je tisk najzanesljivejši način ohranjanja informacij. Ampak tisk ni optimalen način za širjenje informacij. Prav tako je bila izražena kritika, da branje na zaslonu ni udobno in zdravo. Vendar branje na zaslonu omogoča povečavo črk. Najbolj zanimivo mi je bila trditev, da so elektronske naprave težko razgradljive in onesnažujejo okolje. Ob tem se moremo zamisliti, saj je tisk prav tako neekološki. Avtor je zanimivo poimenoval e-knjigo = eko-knjiga. S tem se lahko strinjam, saj je ob uporabi eko-knjig veliko manj porabe papirja in tiska. Moje mnenje je, da knjiga ne bo nikoli umrla. Vsaj ne v rokah knjižnih moljev. Še vedno bodo obstajali ljudje, ki jih vonj sveže natisnjene knjige tako prevzame in še vedno bodo obstajali ljudje, ki prisegajo, da knjigo držijo v rokah in listajo po njeni vsebini. Prav tako pa ne vidim nobene težave pri tem, da bodo ljudje lahko listali z majhnim ''»scrollom«'' navzdol. Živi v dobi, kjer je nešteto različnih možnosti in tako se lahko čisto vsak odloči, kaj mu je bolj pri srcu. ===''Wikiji''=== * so žargonski izraz za skupek spletišč. Splet ni viden kot le kot vir informacij, ampak kot prostor, kjer lahko informacije oblikujemo in dodajamo sami. To vse izvira iz naše želje in ne iz želje po profitu. Ta spletišča so med drugim Wikipedija, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza, Zbirka, Wikislovar in tako dalje. Bistvo Wikipedije je možnost uporabnikovega poseganja v spletišče, s tem smo korak bližje k sodelovanju in širjenju informacij in koristnih podatkov. Zanimivo dejstvo je, da obstaja kar 290 nacionalnih Wikipedij, slovenska pa se je na listo uvrstila leta 2002. Status člankov na Wikipediji ima licenco '''cc creative commons''', kar dobesedno pomeni licenca ustvarjalnega ljudstva in bo v prihodnosti verjetno nadomestila tradicionalno avtorsko zakonodajo copyright ©. Kredibilnost znanstvenih objav zagotavljajo utečeni recenzijski postopki (peer reviewing). Nad objavami na Wikipediji bdijo zavzeti posamezniki, ki tvorijo wikiskupnost in niso nujno eksperti za nadzorovana področja. Wikipedija in njena sestrska spletišča je rodil ideal svobodnega objavljanja in prostega dostopa do informacij. Verjetno si zdaj ne predstavljamo, da bi morali za vsako želeno informacijo ''pokukati'' v knjigo. Vse poteka zelo hitreje in skoraj povsem brez truda. V izbrani brskalnik napišemo želeno vprašanje in stric ''Google'' nam navadno predlaga informacijo na ''Wiki'' spletišču. Kljub uporabnosti in povečavi dostopnosti znanstvenih informacij pa je Wikipedija spremenila odnos skupnosti do strokovne verodostojnosti. Tako ne smemo verjeti prav vsaki stvari, ki piše na internetu, saj se moramo zavedati, da te informacije lahko spreminja in objavlja prav vsak. Navsezadnje pa je človek vedno želen informacij. Zlasti v '''digitalni dobi''' oziroma '''dobi informacij'''. Zavedati se moremo, da naši predniki niso imeli nikoli takšne možnosti dostopa do informacij. Pa vendar je človek zelo rad informiran. ====Wikiji in šola==== Wikipedija, zlasti pa Wikiverza sta močni pedagoški orodji. Menim, da je stik Wiki spletišč in šole zelo koristen, saj ponuja veliko količino informacij. Prav tako prisili profesorja, da ohranja svojo avtoriteto pred wikisvetom, študenta pa nauči odgovornega odnosa do spletnih skupnosti. Pokaže nam tudi pot, ki vodi k dobrobiti skupnosti, skozi pisanje prispevkov ali pa pretipkavanjem kratkih proznih del iz Slovenskega Naroda. ===''Avtor''=== Do 60. let 20. stoletja je bila literarna veda usmerjena k avtorju. Avtorska biografija je bila posledično literarnovedni žanr. Naslednja generacija literarnih zgodovinarjev se je osredotočila na besedilo — pomembna je bila avtonomnost in ne sporočilo avtorja. V 80. letih 20. Stoletja se je pozornost prenesla k bralcu in njegovim zanimanjem: trivialna literatura in vse nasprotno elitni. Avtorju se mora v začetku pisanja kot prva porajati misel na bralca. Misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj. Če pišemo za domačo publiko, jo bomo nagovorili v slovenščini, če pa pišemo za globalno publiko, pa jo bomo nagovorili v angleščini. Objave v slednji imajo v znanstvenem svetu tudi privilegiran položaj. Danes je objavljanje na spletu veliko lažje, edina ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje na njem. Objavljanje na spletu pomeni postaviti dokument z namenom, da ga prebere čim več ljudi. ====Motivacija za pisanje==== Pišemo lahko zaradi mnogih razlogov. Lahko je to zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, lahko zaradi samega sebe ali pripadnosti socialnih skupin... * Predmet vreden ubesedovanja ('''»za narodov blagor«''') * Predmet, ki nas zanima, ne pa za samo promocijo * Problematika znanstvenega napuha (etika pisanja) * Znanstveno pisanje - oblikuje tezo in jo potrjuje z orodji, ki so najbolj primerna za raziskavo ter ne zanemari morebitnih nasprotnih rezultatov * Potrebno je izločiti neetične motivacije, prav tako tudi pisanje zaradi pisanja (grafomanija) * Leposlovje daje večji poudarek na način, kako je nekaj sporočeno * Pisanje, ki se ne ozira na '''sposobnost, dojemanje, interese in želje publike''' je neprofesionalno in nepotrebno * Misel na bralca je pogoj, da sporočilo doseže cilj, ne pa avtoritetam, superiornost in nerazumljivost avtorja * Pri literarnem branju je prvo veselje interpretacija, s katero lahko (za zabavo) dejanskemu pripisujmo tudi druge pomene * Znanstvene objave so v '''revijah, zbornikih, knjigah''' in '''spletiščih''', (ki imajo status znanstvenih publikacij) * Strokovne objave so tiste, ki znanstvena spoznanja popularizirajo in prenašajo k širšemu uporabniku * Publicistične objave se skrivajo v časopisih, zabavni periodiki in v blogih avtorjev brez ustreznih strokovnih referenc ====Izbira jezika==== * izbira jezika glede na naslovnika besedila * pišemo zaradi predmeta, za katerega menimo, da je vreden našega truda * za globalno javnost: izberemo angleščino * za domačo publiko: izberemo slovenščino * za razprave o slovenski književnosti je nevtralni jezik slovenščina * angleščina ima v znanstvenem svetu privilegiran položaj ====Izbira teme==== * število možnih izbir raste * s tem narašča število pišočih, naraščanje števila knjižnih izdaj, oblikovanje novih publicističnih kanalov * ko realiziramo eno izbirno možnost, se samodejno odpovemo vsem drugim * imajo '''virtualni značaj''' * odločitve tipa '''ali-ali''', odločitev je bila usodna (npr. levo-desno, revščina-bogastvo, dom-pot) * pravo vrednost imajo samo realizirane in konzumirane izbire * utemeljevanje izbire teme z sočasnimi zahtevami sistema/družbe * v akademskem okolju izbiro teme narekujejo študentom asistenti in učitelji, diplomantom mentorji ... * romantičnemu pedagoškemu principu je pomembno, da si učenec sam izbere temu, ki mu najbolj ustreza * '''ni dobrih in slabih idej''' * dobro raziskovanje se porodi skozi intenzivno ukvarjanje s temo * Pomembnost se meri predvsem glede na število piscev, ki se zbira okrog določene teme pa tudi glede na druge filtre: 1. spolni 2. žanrski 3. motivna perspektiva 4. gradivo za utemeljevanje nove metode * strokovni odnos ni nikoli pod vplivom publicističnega forsiranja ====Vaje v pisanju==== <hr> Vsak se mora torej za svojo stroko naučiti in pridobiti potrebna znanja in osvojiti potrebne veščine. Vsak mora tako obvladati svoja orodja. Za piščevo orodje največjo vlogo pripisujemo miški in tipkovnici. Vsak pisec zdaj že spretno obvlada premikanje prstov po tipkovnici. <hr> '''Ali ste vedeli? Na Finskem so ukinili učenje pisane pisave in ta čas raje posvetijo učenju desetprstnega tipkanja. To je seveda zelo učinkovito in uporabno, vendar kaj pa ''razvijanje ročnih spretnosti in motorike?''''' To zna predstavljati problem v prihodnosti. <hr> ''Otroke je še vedno potrebno naučiti uporabo pisala in potem šele uporabo tipkovnice. Na ta način se preko ročne spretnosti, krepi njegova inteligenca. Pisanje z roko tako pomaganja bolj pri pomnjenju črk.'' Tipkanje in pisanje spadata med '''HAPTIČNE oz. TIPALNE IZKUŠNJE''', ki so razvojno zelo pomembne. Spominjamo se še, da smo prepisovali besede iz čitanke v zvezek. Zdaj lahko to delo opravi čitalnik in OCR namesto nas. Tako moramo samo popraviti napake za strojem in ne prepisovati celotno besedilo. ====Usoda avtorstva: Soavtorstvo==== * '''avtorstvo''' = eno najstarejših konceptov * svojo zakonodajo in zelo dobro organiziranost * povezave v '''društva''' (''Društvo pisateljev, Avtorsko agencijo itd.'') * lahko tudi bralne krožke ali forume * lektorjem in urednikom prepovedano posegati v avtorjeva dela * če je delo težje dostopno in predrago, bo to besedilo slabše prodajano * avtorji odpovejo materialnim pravicam svojega dela * najbolje je objavljati na Wikiviru, saj se tako izognemo avtorjevemu egu in napuhu * Wikiji = '''značilna oblika soavtorstva''' * dela namenjena, da se vanje posega in se jih spreminja * poseganje = sodelovanje in smo hvaležni zanj * vsi hočemo najboljše informacije in skupno dobro * pravila za soavtorje in sourednike: 1. vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj 2. bodi odprt za spremembe 3. zatri ego v korist medsebojnih odnosov in stvari same 4. zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi, v sili angažiraj nevtralne arbitre 5. soavtorji imajo pravico veta vsebine, s katerimi se ne strinjajo 6. ne poizveduj za avtorjem posega; ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali korist spisu ====Objavljanje==== Koncept avtorstva je najbolj povezan z objavljanjem. Štejejo le objave. Danes je najlažje objavljati na spletu. Z internetom se je rodil nov pomen »postaviti besedilo«. Danes pomeni ta beseda »uploadati« ali naložiti na kakšno spletno stran. Avtorji besedil si zagotovijo večjo branost, če svoja besedilo naložijo na strežnik, ki je na vrhu med zadetki. Razlikovati moramo med besedilom, ki je bilo na splet objavljeno in besedilo, ki je bilo na splet postavljeno. Objavljena besedila so tista, ki so bila na splet postavljena z namenom, da si to prebere čim več ljudi, vsebuje ključne besede za hitrejše iskanje, povezave in kazalo. Glede na to ali ima besedilo status objave ali ne odloča '''avtorjeva intenca'''. ====Množični um ali pametna množica==== Obstaja veliko izrazov za poimenovanje različnih kombinacij množic in pameti: - množični um, - kolektivna pamet, - kolektivna zavest, - množična zavest. Gre za način organizacije znanja v informacijski družbi. Sodelovanje mnogih, pogosto anonimnih posameznikov, ki tvori virtualno množico - takšno delovanje omogoča Wikipedija. Cilj tega prizadevanja je korist za vsakega člana skupnosti. Vsi imajo skupen način združevanja znanja, pri katerem sodelujejo anonimneži in je javno dostopno ter se nenehno dopolnjuje. Deluje proti hierarhiji, avtoriteti in privilegijem, je egalitaristična, brez kontrole, ki je značilna za množične medije, je samo kreativna in se sama promovira. '''Koncept skupnosti znanja je del spremenjenega koncepta javnega'''. V enciklopedijah so bile informacije razporejene hierarhično ali drevesno. Abecedna razporeditev pa je pomenila osvoboditev od hierarhičnega dojemanja znanja. Asociirala je na mozaik, kalejdoskop ali krpanko. Znanje se gradi od spodaj navzgor in združuje izhodiščni lokalni interes z globalnim. Prizadevati si moramo za to, da bo znanje postalo višja vrednota kot pa materialne dobrine. Wikipedija se pogostokrat srečuje z ogromnim številom kritik, kot na primer, da je zaradi anonimnosti avtorja neka informacija brez konteksta, nezanesljiva, zanjo ni nihče odgovoren itd. Anonimni avtorji so doživeli obtožbo, da se norčujejo iz strokovnjakov in da je množična pamet neumna. Ne smemo pozabiti, da ljudje, ki delajo za Wiki spletišča pravzaprav delujejo v korist skupnosti. Kljub temu da smo v osnovni in srednji šoli ves čas poslušali, da Wikipedija ni zanesljiv vir, sem zdaj spoznala ozadje in glavni cilj anonimnih avtorjev, ki si prizadevajo le dobro. ====Avtorske licence: Creative commons, Copyright==== * rezultat pisanja je besedilo * vsaka stroka opisuje besedilo različno * iz pravnega vidika je tekst intelektualna lastnina * specifična zakonodaja = copyright oz. avtorske pravice * prilagojena za tiskane izdelke, povzroča težave v glasbi, filmu, fotografiji in besedilih v digitalni obliki '''Creative commons''' * ''ustvarjalna gmajna'' * izhaja iz svobodne kulture * deluje nekoliko drugače: lajša dostop do intelektualnih proizvodov, namesto preprečevanja zlorab * najprej ponudi tekste, potem šele navaja kakšni so pogoji * vrste licenc cc: :{| class="wikitable" |- | [[File:Cc-by new.svg|40px|Attribution]] | Priznanje avtorstva (''attribution'' – BY) | Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno. |- | [[File:Cc-sa.svg|40px|Share-alike]] | Deljenje pod istimi pogoji (''share-alike'' – SA) | Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (''[[:w:en:copyleft|copyleft]]''). |- | [[File:Cc-nc.svg|40px|Non-commercial]] <br>[[File:Cc-nc-euro.svg|40px|Non-commercial-euro]] | Nekomercialno (''non-commercial'' – NC) | Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema. |- | [[File:Cc-nd.svg|40px|Non-derivative]] | Brez predelav (''no derivative works'' – ND) | Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema. |} * licence cc so spremenljive, avtor lahko delo tudi spremeni '''Copyright''' * avtorska zakonodaja * Zakon o avtorski in sorodnih pravicah * ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem mediju: literarna, glasbena, dramska, filmska, arhitekturna * ščiti pred zlorabo = nepooblaščeno razmnoževanje, distribuiranje, nedovoljeno javno izvedbo, predelavo dela, objava izvedenega dela * posameznik ni omejen, dokler je rokovanje z delom znotraj zasebnega okolja * le sankcije proti finančni zlorabi, ne pa tudi proti zlorabi moralnih avtorskih pravic (odsotnost citiranja ...) * problematičnost - troje neustreznih konceptov: 1. pri intelektualnih proizvodih preveč poudarja njihovega tvorca (avtorstvo) 2. je zrasla iz izkušnje s tiskanimi objavami in se drugim medijem slabše prilega (najslabše internetu) 3. intelektualne proizvode obravnava v prvi vrsti kot lastnino, namesto da bi jih videla kot javno dobrino * Copyright ne upošteva nematerialno dimenzijo * informacija je nematerialna in jo zato lahko poseduje več oseb na enkrat (e-knjiga ...) * z naraščanjem števila uporabnikov ni informacije nič manj in ni posamezniku čisto nič manj dosegljiva * izvirno delo potrebuje vsaj minimalno količino kreativnosti * zaščita traja za časa tvorca plus 70 let * lastnik je avtor, lahko jih proda ali odstopi, če je delo po službenih dolžnostih, pravice dobi inštitucija * skupinsko avtorstvo je prej določeno s pogodbo, vsak lahko počne z delom, kar želi, vendar z oziroma na soavtorje * najtežji problem v avtorskem pravu so izvedena dela * razmnoževanje in razpečevanje je dovoljeno, dokler gre za korektno uporabo (fair use) * razlika med prodajo dela od prodaje avtorskih pravic * založbe praviloma želijo odkupiti pravice skupaj z delom, naloga avtorja je da poskrbi, da temu ni tako * poštena raba je neprofitna (nepridobitna) raba * dovoljeni so kratki citati tujih del v znanstveni razpravi * objava na spletu je trajna * med ljudmi veleva napačna domneva, da je prosto uporabno vse, kar se najde na spletu * prosto uporabne so samo redke vsebine, večina je opremljena z ustrezno licenco ===''Bralec''=== V tem poglavju avtor razpravlja o '''prosti dostopnosti znanja'''. Ta je nemalokrat finančno pogojena, zato so poudarjene predvsem prednosti interneta v namen shrambe informacij - ta namreč ni plačljiv, povrh vsega pa je zanesljivejši, saj bo glede na tehnološke trende najbrž edini prestal bitko s časom. Za problematično se tukaj izkaže zgolj naša zakoreninjena predstava o neverodostojnosti digitalnih informacij zaradi možnosti prostega poseganja v delo, razlog pa pravzaprav tiči v našem apriornem enačenju vsega 'tujega' z inherentno 'slabim'. ====Prosti dostop: Založbe, Depozitorji==== [[https://sl.wikipedia.org/wiki/Prosti_dostop#/media/File:Open_Access_logo_PLoS_white.svg logo prostega dostopa]] Kar zadeva bralca v povezavi z intelektualnimi deli, je bilo včasih pomembno samo vprašanje njegovega razumevanja prebranih informacij. Danes pa je pomembna tudi zahteva po prosti dostopnosti informacij iz najrazličnejših področij. Skupnost želi izobražene posameznike, ki pa naj bi se oblikovali v osnovnih, srednjih in višjih šolah. Zato meni Hladnik, da bi moralo biti obvezno čtivo zastonj. Izven šole pa skoraj nikjer nimamo prostega dostopa do informacij. Za knjižnico, gledališče, naročnino revije je vedno potrebno odšteti nekaj denarja. »Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti.« V tem smislu naša država ni imela prstov zraven, ko smo dobili npr. prost dostop do digitaliziranega zemljevida sveta in ostalih prelomnih dejanj. Zahteva po digitalizaciji slovenščine je prišla od zunaj, slednjo celo Google vključuje z različnimi logi. Do tuje informacijske družbe torej ne smemo biti nezaupljivi, saj že od Prešernovega Črtomirja dalje ugotavljamo, da ni vse tuje slabo. Kmalu bomo torej vsi raje posegali po prosto dostopnih vsebin, kot pa iskali domače. »EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena, in po tem zgledu se ravnajo tudi države, ki sestavljajo EU. Za promocijo proste dostopnosti umetnosti pa se EU ni odločila. Ker pripisuje umetnosti manjši pomen kot znanosti? Ker vidi umetnost po ameriško znotraj področja razvedrila, razvedrilo naj si pa plača državljan sam? Ker je znanost mednarodna, umetnost pa nacionalna?« Prosta ali odprta dostopnost (''OA — open access'') je pojem, ki je uporabljen v revijalni, knjižni, zborniški obliki informacij, prav tako pa tudi v spletnih besedilih, podatkovnih zbirkah in večpredstavnemu gradivu. Prosti dostop ne dovoljuje poseganja v vsebino informacij, medtem ko lahko prosto vsebino urejamo in preoblikujemo po mili volji. Prosti dostop (OA ''open accesss'') vs. prosta vsebina (''free content''). Prosti dostop ne dovoljuje poseganja v vsebino, medtem ko to pri oznaki prosta vsebina lahko spreminjamo. <hr> * zlati prosti dostop (''gold access'') – prosti dostop zagotovi založnik; v njem so recenzirani revijalni članki * zeleni prosti dostop (''green OA'') – zanj je poskrbel avtor s samo arhiviranjem ali njegov delodajalec s spostavitvijo v prosto dostopni repozitorij; v njem so pred objave ali po objave * sivi dostop (nem. ''grauer Weg'') – spletna dosegljivost težko dosegljivih publikacij (diplome itd.) * hibridni dostop – poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije *platinasti prosti dostop – stroške objave ne pokrije avtor, temveč nekdo tretji (inštitucija, država, mecen) <hr> Zlati prosti dostop zagotovi založnik in običajno vsebuje recenzirane revijalne članke, zeleni prosti dostop pa avtor sam oziroma njegov delodajalec, ki delo postavi v prosto dostopni repozitorij in vsebuje pred- ali poobjave. Pod imenom sivi prosti dostop pa najdemo težko dostopne publikacije, kot so diplomske naloge, konferenčna poročila itd. Hibridni dostop pomeni, da ima prosto dostopno delo še tiskano plačljivo verzijo. '''Založbe''' * kar se piše na spletno enciklopedijo je '''javna last'''. * večina člankov je skupinske narave * domneva po potrebi po sklicevanju na avtorska imena v naši kulturi * Wikipedija je tudi prostor nekorektnega obnašanja - sramotno povedati in se sklicevati na Wikipedijo? * kadar znanje ne bo več lastnina fizičnih ali pravnih oseb, ne bo več intelektualne kraje. * kot privatno lastnino znanje pojmujejo avtorske agencije, založbe, novinarska združenja itd. * nadvse žalosten je primer Aarona Swartza, ki je opozoril, da moremo znanje uporabljati kot javno dobro in ne kot privatno lastnino * želimo si družbe samostojnih kreativnih posameznikov, kateri ovire predstavljajo plačevanje izobraževanja, informacij in znanja. * plačljiva informacija ni več samodejno boljša od tiste zastonj * za založbe in knjigarne so knjige tržno blago, zato v njihovem okviru ni moč pričakovati alternativnih rešitev. * založbe bralca pojmujejo kot potrošnika kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lasti. Morajo se umakniti višjemu civilizacijskemu cilju, principu prostega dostopa do informacij. * založbe so preživeta oblika kulturnega posredništva. Njihova ciljna publika se oži na otroke in upokojence. * problem je iluzija avtorjev, da jim bodo založbe pomagale do bralcev, kar pa še zlasti ne velja za znanstveni tisk. * argument založb je ohranjanje delovnih mest v založništvu, s čimer postavljajo cehovske interese pred javni interes. * pojav '''predatorskih založb''' (''predatory open access publishing'') * ogroža in ukinja monopol založniških korporacij '''Repozitorij''' * najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja so številke citiranja in številke o branosti objave * podatki o citiranosti se lahko zelo razlikujejo od podatkov o branosti * repozitorji imajo funkcijo štetja ogledov objav že vgrajeno * meriti se da obisk vsake spletne strani * prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu objav, bolj živi izmenjavi znanstvenih spoznanj in njihovi nadaljnji produkciji * za porazdelitev stroškov bi lahko financirali spletne objave v okviru naročnine na internet * ne plačaš samo uporabo kanala, ampak dobiš tudi vsebino * v poštev pride tudi razno subvencioniranje raznih univerzitetnih knjižnic oz. tistih inštitucij, ki bodo skrbele za univerzitetne in inštitutske repozitorije * znanja ne smemo obravnavati enako kot materialne dobrine * slovenski literarni zgodovinarji lahko naložijo svoje akademske spise na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, na Univerzi v Mariboru in na Univerzi v Novi Gorici * slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti * glavni namen repozitorijev je zdaj arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov * prosto dostopnih spletišč za akademske objave zamujajo – razlogi: nizko kvalitetne študentske diplome; vabljivejše publikacijske možnosti (objave v eminentnih revijah), občutek samozadostnosti akademskih veličin * objavljanje na spletu do neke mere spreminja slog pisanja * usmerjen v poljudnejši izraz in skrb za vzdrževanje bralčevega interesa * tak slog si lahko privoščijo samo avtorji z zagotovljeno akademsko pozicijo * pred desetletji je bilo objavljanje v znanstvenih revijah tako kot leposlovno objavljanje v Sloveniji dobro honorirano * dostop do državne subvencije je čedalje težji * to sodi že v princip zlatega OA (''"avtor plača"'') * primer vseh treh slovenskih literarnovednih revij ''Slavistična revija, Jezik in slovstvo in Primerjalna književnost'' * spletni forum ''SlovLit'' skrbi za strokovno komunikacijo v 1650-članski slovenski literarnovedni in jezikovni skupnost * maksimalno odprtost in dostopnost zagotavlja objavljanje na Wikipediji in sestrskih spletiščih ====Varovanje zasebnosti==== * slovenska avtorska zakonodaja * zakon o varstvu osebnih podatkov * kritiki vidijo internet kot zlorabo, ne pa pluse * ni vse javno blagodejno, posameznik si lahko za blaginjo prizadeva bolj kot skupnost * politična zloraba podatkov je nevarna * spremembe v dojemanju zasebnosti- prilagoditi zakonodajo * Slo. Zakon o varovanju osebnih podatkov šel predaleč * Urad ščiti zasebnost človeka- škoduje javni blaginji * skrivanje banalnih podatkov, na drugi str. ljudje ogromno objavljajo ==''KREDIBILNOST''== Danes lahko objavlja prav vsak. Seveda se lahko pri tiskanju seznanimo lahko še kakšnim problemom, na spletu pa ovir praktično ni. Posledično je vprašanje kredibilnosti zelo pomembno. Včasih so to delo opravljali recenzenti in uredniki, danes pa to funkcijo imamo mi. Naše naloge so: preveriti avtorja, medij, ki je objavil delo, starost dokumenta, odmev v javnosti, avtorje in tekste, na katere se je skliceval. Normalno je, da bolj zaupamo avtorju, ki je strokovno priznan. Ta naj ne bi zavajal bralcev. Njegov status je viden v njegovi biografiji, njegovo mesto v znanstveni skupnosti pa na spletišču ''Sicris''. Vendar vsakemu avtorju ne gre zaupati na vseh področjih pisanja, najbolje je, da mu verjamemo, ko piše o svoji stroki, do drugih strok pa moramo biti kritični. Zaenkrat velja splošno (neutemeljeno) dejstvo, da mlajši pisci niso tako kredibilni kot starejši. To večkrat ne drži, saj so mlajši teoretično bolj podkrepljeni, poleg tega pa so boljši v iskanju informacij, kot starejši. <hr> <center>''»V vsakem primeru je koristno, če se bralec o avtorju natančneje pozanima. V njegovi bibliografiji bo razbral, za katera področja je najbolj kompetenten, katera tema ga najbolj obseda, v njegovi biografiji pa bo mogoče našel razlago za ideološko premost sporočil in s tem signal, kje naj jih jemlje s previdnostjo.«'' </center> <hr> ===''Aktivizem''=== * v 70. letih so v Sloveniji humanistom vcepljali v glavo, da je izvir akademskega dela '''znanstvena radovednost''', tešenje radovednosti pa njegov '''smoter'''. * v 80. pa so iz Amerike prinesli zahtevo po radovednosti za dosego '''plemenitih socialnih ciljev''', tj. za dostojno, pravično in kvalitetno življenje. * znanost dojema drugače * objektivno spoznanje ni mogoče - subjektivnost * aktivist je tisti, ki aktivno deluje * aktivizem v znanosti – pograbi posamezen fakt, ga posploši in izpusti vsa dejstva, ki ne ustrezajo njegovi intenci. * ''kdor aktivno deluje v kakšnem društvu ali gibanju'' velja za današnje aktiviste * feministične, ekološke, mirovnike, humanitarce, politične alternativce, lokalne skupnosti * aktivizem ni vedno napredno družbeno gibanje * kritične refleksije (kjer je potreben odmik) ne smemo enačiti z aktivističnim diskurzom (kjer je potrebna vera v svoj prav) * pretirano oblikovanje kritične zavesti ustvarja podobo ''volčjih odnosov'' v družbi. Izhodiščna zaupljivost v dobre namene vseh ljudi je še kako potrebna * aktivizem kritičnih mislecev gre v sodobnem času v smer '''politizacije''' vsega * socialna omrežja in socialni aktivizem ===''Avtorstvo''=== * dobra in slaba plat institucionalne vezanosti * dobro: objavam daje legitimiteto * slabo: omejenost objavljanja novih in prelomnih informacij * alternativne oblike medijev za objavljanje, npr. Svobodna univerza * krepitev samozaložbe * vprašanje recenzijskega postopka * ključni podatki - starost dokumenta * kvaliteta objavljenih informacij in kulturno-družbeni okvir nastajanja * problem ponaredkov, ki jih je težko odkriti (npr. Elko Justin) ===''Strokovno recenziranje''=== <center> ''»Strokovno recenziranje (angl. peer reviewing) je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od ne kredibilnih.« '' </center> * recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja * '''znanstvena srenja''' * cilj je preprečiti objavljanje nepreverjenih informacij * ''javno recenziranje'' * '''slepa recenzija''' - avtor en ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka * '''dvojno slepa recenzija''' - kadar nihče izmed njiju ne vesta kdo je kdo * anonimizacija besedila - poiščemo ''lastnosti dokumenta'' in kliknemo ''briši lastnosti'' * ''»Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem.«'' ===''Pravopis''=== * dvom v kredibilnost informacije ob ponavljajočih slovničnih napakah * nastane, ko se tvorec ne zna dobro izražati, ne pozna pravopisa * to kaže na slabo izobrazbo * piščeva slaba jezikovna kompetenca * krepi nezaupanje do vsebine njegovega sporočila ====Ločila==== * indikator piščeve pravopisne kompetence je poznanje razlike med vezajem, pomišljajem in dolgim pomišljajem * pisanje stično in nestično * pisanje na računalniku z uporabo tipkovnice: ** vezaj je na tipkovnici poleg pike ** pomišljaj dobimo s kombinacijo tipk: <Ctrl> + <-> ** dolgi pomišljaj pa dobimo s kombinacijo tipk: <Ctrl> + <Alt> + <-> * prekomerna uporaba zaimka ''le-ta''(papirnat), bolje uporabljati zaimek tale * uporaba dolgega pomišljaja: ne stoji znotraj povedi, ampak med povedmi, ko želimo členiti dolge odstavke, vendar jih ne smemo ali želimo ločiti * narekovaji: ** digitalni narekovaji (»«) ** ročno pisanje („unarekovajena beseda“), ampak '''slovenske („unarekovajena beseda“)''' namesto angleških (“unarekovajena beseda”) * dvopičje je levostično ! v isti povedi ne uporabljamo skupaj besed npr., itd., itn ... * tropičje (alternativa veznika itn.), uporaba v leposlovju, nestično * uporaba podpičja: pred pojasnjevalnimi deli povedi, kadar se nam zdi pika na tem mestu premočna, vejica pa prešibka ====Velike začetnice==== V tabelah naslove kolon in vrstic pišemo z veliko začetnico, celice znotraj tabel pa z malo začetnico, z izjemo pri celih stavkih in lastnih imenih. Veliko začetnico uporabimo tudi, kadar naštevamo stvari po alinejah. ====Drugo==== '''Pravopisni ocvirek:''' ''Kjer je '''bil''' osrednja figura moški'' vs. ''Kjer je '''bila '''osrednja figura moški'' Rešitev: spol se po pravilu veže na osebek, tu pa je določitev osebka dvoumna. Če je za povedkovo določilo množinski samostalnik, ta določi obliko povedka: To mesto so Jesenice. V dvomu je izbira moškega spola nevtralnejša. ===''Digitalna pismenost''=== * tehnična plat * pisanje na računalnik ====Formati besedil==== * razlike med računalniškimi formati besedil * prepoznavamo po končnicah v naslovih dokumentov: <center> - ''txt'' pomeni golo besedilo – za pošiljanje pošte na forum, ki zahteva samo tako obliko ali ppri pisanju računnalniških programov - ''doc, docx, rtf, odt'' pomeni obogateno besedilo – format rtf ali odt je nekomercialna različica formata doc ali docx; sprejemljiv samo v primeru kratkih in enostavnih besedil - ''htm'' ali'' html'' je spletno besedilo - ''pdf ''je natisljivo besedilo – ni priročen v fazi recenziranja, ker spremembe dokumenta niso mogoče - besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča ''Academia.edu'' in še kje nimajo končnic </center> * uredniki avtorjem naročajo naj oddajajo v formatu ''rtf'' ali ''odt'' * ''pdf'' namesto v Wordu ====Besedilo v wikijih==== Tukaj pišemo v neposredno okno po kliku na zavihek Uredi. Lahko pa tudi besedilo ustvarimo drugje in ga potem samo prenesemo (kopiramo) sem. Lahko delamo tabele, uporabljamo matematične formule, rišemo grafe ... Pravila osnovnega oblikovanja: <center> - za odstavek pustimo eno vrsto prazno - enoto v seznamu na začetku vrstice napove zvezdica (*) - vnos v označenem seznamu - naslove obdamo z dvema enačajema ==xxx== (podnaslove s tremi itd.) - ležeči tisk napravimo z dvema apostrofoma ''xxx'', krepkega s tremi '''xxx''' - povezave napravimo z dvema oglatima oklepajema [[Ljubljana]]; modre povezave pripeljejo na že obstoječa gesla, v rdečem so takrat, ko gesla še ni; kadar beseda, ki jo želimo polinkati , ni v imenovalniku, jo zapišemo med oglate oklepaje dvakrat, prvič v imenovalniku, kar bo prišlo prav računalniku, za navpičnico v ustrezni skladenjski obliki: Pesnik se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]]. - sliko vstavimo preko menija </center> Še nekaj urejevalnih znanj: <center> - oštevilčeni seznami se začenjajo z grabljicami (#) - presledek na začetku vrstice napravi na zaslonu okvirček z besedilom - v wikijih delujejo tudi ukazi za format html: <nowiki><br></nowiki>, za prelom vrstice, <nowiki><hr></nowiki> za vodoravno črto, <nowiki><center></nowiki> za centriranje besedila - <nowiki><poem></nowiki> uvaja pesemsko besedilo, <nowiki></poem></nowiki> ga zaključuje </center> ====Vaje v wikijih==== Napotki za pridružitev pišoči wikimnožici: <center> - prijavi se na Wikipedijo - preglej Zgodovino strani, Pogovorno stran, povezave na druge Wikipedije in kategorije na dnu članka (na Zgodovini strani klikni na možnost prej na začetku posamezne redakcije in ugotovi, kako je pisec posegel v geslo) - popravi pravopis in slog v naključnem članku - s [[ ]] označi potencialna gesla (osebnosti, inštitucije pojme) - dodaj povezave v Cobiss - popravi članek, ki je označen kot škrbina oz. kot potreben popravljanja (seznam takih člankov je na Seznamu nalog na Portalu občestva) - poenoti citiranje v članku - napiši samostojen članek o temi, ki jo poznaš - povezavo na članek vpiši na čim več kazal </center> Opozorila začetnikom na Wikipediji:<center> - pre intenzivno členjenje na odstavke - mašila - prehajanje med prvo in tretjo osebo ter med preteklikom in sedanjikom - dobesedno, suženjsko prevajanje iz drugih jezikov </center> ====Sporočanje popravkov in komentarjev==== V wikibesedila popravke vnašamo neposredno, za komentiranje pa so naslednje možnosti:<center> - na pogovorni strani besedila - na pogovorni strani avtorja - če gre za besedilo, ki nastaja v univerzitetnem seminarju, lahko za diskusijo o njem odpremo na Wikiverzi samostojno stran - znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden; take pripombe damo med lomljene oklepaje takole: <nowiki><!-- komentar --></nowiki> - s predlogo: <nowiki>{{redakcija|beseda z napako|beseda s popravljeno napako}}</nowiki> </center> ===''Navajanje''=== Srce humanistične znanosti je »citat«, reprodukcija plus navedba vira. Reprodukcija nam pomaga usmeriti pozornost na predmet študija (besedo, verz). Citat nam prihrani trud, da bi reproducirali več teksta, kot ga potrebujemo, in nam vendar omogoča dostop do konteksta predmeta raziskovanja. (W. Blackwell v [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-January/010564.html najavi predavanja] na King's College v Londonu 17. januarja 2013) ====Čemu sploh citiramo==== * z namenom, da besedilo naredimo čim bolj prepričljivo * avtor nakazuje svoje znanje in poznavanje določene stroke, intelektualno superiornost * znanstveno besedilo - prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti * sklicevanje manjša možnost nerazumevanja * citiranje je ne plačljiva uporaba avtorskih del (sposodiš misel) * pretirano citiranje ni pravno kaznivo, vendar je strokovno in etično sporno * preveč navedb vira, lahko izpademo nekredibilni * premalo navedb vira, lahko izpademo preveč samozavestni * pri pisanju moramo najti pravo mero citiranja in sklicevanja na druge avtorje ====Prepisovanje==== * plagiranje (prepisovanje, plonkanje) * ko se tuje znanje uporablja kot lastno * dejanje ni moralno * nima pravnih posledic * kopija izbira iz besede ''copia'', pomeni pa 'obilje', 'blagostanje' * »Ker je plagiatorstvo težko dokazljivo, se očitki razširjajo v obliki govoric namesto v argumentirani razpravi.« ====Citatna industrija: Citatni indeksi, Faktor vpliva, Slovenske znanstvene revije==== '''Citatni indeksi''' * citiranost je pomemben mehanizem za oblikovanje hierarhije v stroki * ''Citation index'' je bibliografska podatkovna baza, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave * citatni indeksi so: SCI, SSCI, AHCL; Scopus in WoS * na spletu je zastonj citatna podatkovna zbirka Googlovega Učenjaka (''Google Scholar'') * tradicionalna humanistika ni najbolj naklonjena kvantifikaciji, merjenju, številkam * Znanstvene revije so zainteresirane za indeksiranje in si prizadevajo izpolnjevati zahteve za uvrstitev v ustrezne podatkovne zbirke * med kriterije spadajo: recenzijski postopki, mednarodno uredništvo, mednarodno naročništvo in spletna dostopnost '''Faktor vpliva''' * IF impact factor * je številka, ki kaže stopnjo uglednosti * Velike indeksirne hiše uporabljajo različne načine izračunavanja IF * najbolj poznan bibliografski in tudi prvi servis Thomson Reuters * 2 citatna indeksa 1. naravoslovni (SCI) 2. družboslovni (SSCL) IF = št. citatov člankov revije objavljenih v drugih indeksiranih revijah v zadnjih dveh letih/št. objavljenih člankov v zadnjih dveh letih * slabosti meritev: kulturno pristranske, prisilno citiranje * sl v iskalnem nizu pomeni 'slovenski', v 'Wikiverza', s 'Wikivir' in b 'Wikiknjige' '''Slovenske znanstvene revije''' * v slednje objavljajo slovenski literarni zgodovinarji - Primerjalna književnost - Slavistična revija - Dve domovini - Jezik in slovstvo - Razprave SAZU - Studia mythologica Slavica - Knjižnica - Phainomena - Acta Neophilologica - Traditiones - Slavia Centralis (Maribor) - Verba Hispanica Od tujih pa lahko razprave o slovenski književnosti lahko najdemo tudi v - Slovene Studies (ZDA) - Philological studies (Perm, Skopje, Ljubljana) - Slavia Meridionales (Varšava) - Slavica tergestina - Slavistika (Beograd) - Pamiętnik Słowiański - Wiener Slavistisches Jahrbuch ====Citatni slogi==== Glavni citatni stili: - APA (psihologija, vzgoja, družbene vede) - MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika) - AMA (medicina, biologija) - čikaški (naravoslovje, splošno) - wikipedijski poznani še: Bluebook, ALWD, ASA, Vancouver, Turabian, MHRA itd. Večinoma se humanistični pisci in uredniki odločajo med čikaškim in MLA slogom. * vsak citatni stil ima svoje dobre in slabe lastnosti * največja težava vseh pa je inertnost, tj. tendenca Najpomembnejši deli bibliografske enote: - avtor - naslov - ime spletišča in datum pri spletni objavi - kraj, založbo, letnico in knjižno zbirko pri knjigi - naslov zbornika, kraj, založbo, letnico in strani pri članku v zborniku - naslov revije, letnik, številko, letnico in strani pri članku v reviji - naslov časnika, datum in strani pri članku v časniku ====Tehnika citiranja: Opombe, Kratki sklici, Označevanje navedkov, Od kod vse citiramo, Viri in literatura, Zaslon in papir==== Citat ali navedek je iz dveh delov – iz navedenega besedila in navedbe vira citata: 1. dobesedni navedek zaznamujemo z narekovaji ali pa ga postavimo v samostojen, grafično drugačen odstavek 2. vir citata je lahko v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila ali pa je na koncu citiranega besedila samo kazalka na bibliografske podatke vira oz. na tekst, iz katerega smo citirali; kazalka je lahko v obliki ** opombe – usmerja k polnim bibliografskim podatkom pod črto na dnu strani ** kratkega sklica (avtorjev priimek z letnico in stranjo objave v oklepaju) – usmerja v seznam literature na koncu besedila ** neposredne povezave na vir – pripelje neposredno v besedilo, iz katerega je bilo citirano '''Opombe''' * opombe pod črto na dnu strani za navajanje literature * zaradi pogoste uporabe čikaškega stila danes niso več tako uporabljene * služijo nebibliografskim informacijam * »V opombah so navedena samo tista dela, iz katerih so bile vzete ali povzete konkretne izjave, v seznamu referenc pa tista dela, ki so za predmetno področje, ki ga članek obravnava, sicer pomembna, ni pa bilo iz njih nič neposredno citirano.« '''Kratki sklici''' Kratki sklici se prilagajajo sobesedilu takole: :Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15) Pri kratkih sklicih včasih nekoliko odstopamo od pravopisa. V naslednjem primeru bi bila pravopisno brezhibna rešitev takale: :»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85.) ali takale: :»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje« (Žnideršič 1999: 85). V praksi pa se je uveljavilo izpuščanje končne pike znotraj oklepaja: :»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85) Nekdaj so se pisci izogibali ponavljanju imena avtorja, na katerega so se sklicevali, z besedami kot so prav tam, n.d., ker pa se zaradi potreb citatnih indeksov sklici avtomatsko preštevajo, priimek, letnico in stran ponovimo. '''Označevanje navedkov''' - narekovaji - odstavek in drugačen črkovni rez - izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje '''Od kod vse citiramo''' * iz vseh mogočih virov * knjige, poglavja, zavihka knjižnega ovitka, razprave v zborniku, članka v reviji, članka v časniku, gesla v enciklopediji, spletne strani, bloga, videa na spletu, lokacije na Geopediji ... * največkrat se sklicujemo na besedilo oz. del besedila * lahko tudi na sliko, tabelo, grafikon, zvočni posnetek ... * v humanistiki ima tiskana knjiga največji ugled od virov * pri navajanju virov ima tiskana prednost pred digitalnim, saj je trajnejša * najbolje citirati iz primarnih virov '''Viri in literatura''' * nesmiselno ločeno navajanje * seznami so zaželeni * delitev na vire in literaturo je priporočena pri daljših seznamih * v znanosti se spodobi citirati iz virov, ki smo jih držali v rokah (primarni vir) '''Zaslon in papir''' * večina piše na zaslon, da bo dostopno tudi v tiskani obliki * tiskarne storitve se še zmeraj zelo cenijo * tako je prehod na zaslon nekoliko počasnejši * starejše generacije vajene tiskarskih strani * mlajše generacije bolj navajene spletnih strani * razlika med zaslonom in papirjem je neomejenost dolžine * nekateri programi omogočili listanje na zaslonu kot pri fizični obliki * »Branje na zaslonu in možnost klikanja po besedilu v največji meri vpliva prav na citiranje in navajanje virov.« ====Zgledi: Knjiga, Članek v zborniku, Poglavje, Razprava v reviji, Članek v časniku, Članek na dLibu, Enciklopedijsko geslo, Forum, Spletni tečaj, Blog==== * včasih so podatke prepisovali iz kolofona * danes je najzanesljivejši medij Cobiss * ta ponuja 3 različne zapise: polni, ISBD in COMARC '''Knjiga''' Na zaslonu: * Tone Svetina. ''Volčiči''. Ljubljana: Borec, 1980. {{COBISS|ID=21824512}} Na Wikijih: <td><code><nowiki>*Tone Svetina. ''Volčiči''. Ljubljana: Borec, 1980. {{COBISS|ID=21824512}}</nowiki></code></td></tr></table> Zapis na papirju: :Tone Svetina. ''Volčiči''. Ljubljana: Borec, 1980. Knjiga na bralniku * dostopne tudi knjige * citiranje z dLiba ali Wikivira * napišemo smao priimek in letnico dela v kratkem sklicu Josip Kostanjevec. ''Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polpreteklega časa''. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle. '''Članek v zborniku''' * v Cobissu odpreš 2 zapisa: zapis o članku in zapis o zborniku Silvija Borovnik. [http://www.centerslo.net/files/File/simpozij/sim21/borovnik.pdf Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman?] ''Slovenski roman''. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108. '''Poglavje''' * navajanje poglavja od enega avtorja je enako navajanju članka v zborniku * poglavje več avtorjev je nekoliko bolj zapleteno '''Razprava v reviji''' Urška Perenič. [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_09.pdf Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov.] ''Slavistična revija'' 60/3 (2012). 365–82. {{COBISS|ID=50413154}} Če želimo izpostaviti dejstvo, da je bil članek arhiviran tudi na dLib, povezavo s pojasnilom dodamo na konec navedbe: *Klemen Lah. [http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2012/1-2/49–58 Cankarjevo priznanje – s poti.] ''JiS'' 57/1–2 (2012). 49–58. {{COBISS|ID=51562082}} [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLUS4EUR dLib] '''Članek v časniku''' * pomembna sta datum in stran * nadnaslov smo napisali za naslovom, kot podnaslov Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. ''Delo: Književni listi'' 20. 8. 1998. 13. {{COBISS|ID=4503349}} '''Članek na dLibu''' * 2 vrsti zapisov: 1. posamično avtorsko objavo (urejeni metapodatki) 2. celo številko v časopisu (nimajo urejenih metapodatkov) Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. ''Dom in svet'' 34/1–2 (1921). 28–30. {{COBISS|ID=31722241}} [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G7ACCY1Y dLib] '''Enciklopedijsko geslo''' * sklic na wikipedijsko geslo: '':w:sl:'' (<code><nowiki>[[:w:sl:Planinska povest|planinsko povest]]</nowiki></code>) * ne navajamo avtorja * nujni podatki: naslov gesla, naslov spletišča in datum * zapisi spletišč na papirju: :Planinska povest. Iz Wikipedije, proste enciklopedije 10. jan. 2012. :Planinska povest. Wikipedija: Prosta enciklopedija 10. jan. 2012. :Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012. '''Forum''' Katja 10. [http://med.over.net/forum5/read.php?33,7901018 Re: Kresnik 2013.] Knjižni molji. Med.Over.Net 10. dec. 2012. *ko je obiskano spletišče manj poznano, navedemo še splet '''Spletni tečaj''' J. Simon Rofe in Yenn Lee. [https://www.coursera.org/course/researchmethods Understanding Research Methods] [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014. '''Blog''' Marko Crnkovič. [http://crnkovic.blog.siol.net/2006/02/21/25-pismo-marko-manci-svecenica-spovedniskega-sentimentalizma/ 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma.] Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.</td> * problem blogov je, da včasih manjka ime avtorja * datum ogleda ni potreben ==''ŽANRI''== * pisna komunikacija in oblikovanje pisnih sporočil ** vsakdanje sporazumevanje ** publicistični žanri ** umetnostni žanri ** strokovni/znanstveni žanri * meje niso ostre * pisci jih mešajo * ogromno ljudi ne loči med zvrstmi * ''strokovna objava'' je tista, ki ne dosega kriterijev znanstvenega (nekoč so to bili slovarji, bibliografije, učbeniki ipd.) * ''izvirni znanstveni članek'' je prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji * ''pregledni znanstveni članek ''pa »sintetično in kritično poroča o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja ter jih nadgrajuje s svojimi stališči« * namen ''poljudnih člankov ''je populariziranje in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj * ''znanstveni prispevki'' so velikokrat predstavljeni na raznih predavanjih in konferencah * akademski pisci ne želijo pisati za Wikipedijo, saj menijo, da so vsi članki strokovni ===''Šolsko pisanje''=== * to je referat, esej, diplomska naloga (magisterij, doktorat) * oseba mora izpolniti študijske obveznosti * vloga učitelja/mentorja * mentor se mora prepričati, da je študent izpolnil in preštudiral vso dano literaturo * potrebno je, da se učiš zaradi lastne želje po znanju in raziskovanju * pomembno je, da študent ve, kateri citatni slog uporabljati ... ===''Popravljanje''=== * večino časa se ukvarjamo z že napisanimi besedili * ti so lahko naši ali od drugih * lahko jih popravljamo, urejamo, oblikujemo, ocenjujemo, predstavljamo in promoviramo * '''lektura''' * korektura je odpravljanje napak * urednik je oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo objavil ali ne * pomemben je odnos do urednikovih predlogov in posegov v besedilo ===''Komunikacija v stroki''=== * * * * * * * * * ====E-pošta==== * pomemben segment komunikacije * komunikacija je lahko v pisni obliki ali v živo * razvade, ki motijo strokovno uporabo: - neodzivanje na pošto - na odgovor, ki smo ga sprejeli, se ne zahvalimo - pri več sporočilih odstranimo citirana besedila prejšnjih sporočil - uporabljamo standardno slovenščino in se držimo pravopisa - problem naslavljanja - prepošiljanje pisem in odgovarjanje vsem naslovnikov, kadar to ni potrebno - ... * pri formalni komunikaciji bomo uporabili vikanje, če ne tikanje * uporaba specifičnega naslova za lažjo preglednost * datoteke imajo kratko in pomensko ime, ne smejo vsebovati velikih črk, strešic in presledkov (uporaba _) ====Socialna omrežja==== * dobre/slabe plati * kombinacija internetne tehnologije: pošto, spletne strani, slike, video, spominsko knjigo, iskanje in adresarje * mitiziranje znanosti - konstruiranje razlag * Facebook je primeren za promocijo akademskih informacij. * nastal leta 2004 * namen: povezovanje študentov =====Tvit===== * sporočilo na socialnem omrežju Twitter (Čivkač) * nastalo leta 2006 * omejitev je 140 znakov * SMS internet * tvitrsko všečkanje in komentiranje * razširjen med elektronsko bolj ozaveščenimi humanisti =====Drugo===== * družabno omrežje Linkedln ====Zagovor==== * »dramska« oblika strokovnega pogovarjanja * to so zagovori spisov, kot je npr. magisterij, referati, seminarske naloge, diplome, doktorati ===''Literarna kritika''=== Lastnosti: - Inštitucijo kritike poznajo samo demokratični sistemi. - Kritik je dolžan upoštevati beročo publiko, ne pa zgolj ekspertna stališča, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti. - Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni. - Reklamno pisanje enega avtorja o knjigi drugega avtorja ne spada med resne kritike. - Prepoznavna lastnost kritike je polemičnost. - Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna. - Kritika naj bo jasna, prepričljiva in poučna. - Kritika naj tudi zabava. - Kritika ne vpliva veliko na branje knjig, bralce le ozavešča. - Kritik si neredko nakoplje nad glavo sovraštvo avtorja in njegovih prijateljev. * predmet je literarno delo * publicistična besedila * ustrezne rubrike dnevnega tiska in v literarnih in kulturnih revijah ===''Enciklopedični članek''=== * večja jedrnatost oz. konciznost * vzorčna oblika strokovnega pisanja * odpovedujejo se anekdotičnosti, izpuščajo prepodrobne informacije * črtajo ponavljanja * Načeli: - soglasnost, sodelovanje, strpnost, tj. upoštevanje drugih piscev - vrednostna nevtralnost (zato je prepovedano pisanje gesel o samem sebi in so odveč opredeljevanje, zavzemanje ali aktivizem) ====Biografski članek==== * o akterjih v literarnem sistemu * dva kriterija: avtorstvo strokovne ali znanstvene monografije in znanstvena kompetenca ====Članek o knjigi==== * projekt popisa knjig z naslovom Romani * Navodila: - naslov gesla je tudi naslov knjige, brez podnaslova - zelo dolge naslove skrajšamo - kratke naslove, ki so že zasedeni, opremimo z imenom avtorja v oklepaju ali letnico oz. naslovom časopisa, če avtor ni poznan - glava gesla vsebuje samo bistvene podatke: naslov (krepko), avtor, letnica, žanr infopolje: avtor, naslov in podnaslov, kraj izdaje, založba, leto, zbirka, številka zvezka v zbirki, obseg v straneh in besedah, številka Cobiss (poimenujemo medsebojna razmerja med osebami, npr.. ljubezenski trikotnik z dvema ženskama in enim moškim) - povzetek dogajanja kratek in jedrnat (največ 500 besed, kdo so akterji, kje in kdaj se dogaja, zakaj in s kakšnim izidom se junakova akcija konč; če gre za realna dogajališča/osebe/dogodke/pojme jih opremimo s povezavami na ustrezna wikipedijska gesla) - v infopolju naštejemo morebitne ponatise, prevode, ekranizacije, dramatizacije, uglasbitve in druge predelave - fotografija naslovnice - v infopolje navedemo ilustratorja, če ima knjiga posvetilo ipd. - določimo žanr, temo, ključne besede - v poglavju o odmevu naštejemo literarne kritike, diplomska dela, literarnozgodovinske oznake, razprave in najbolj jedrnate izjave in iz njih citiramo ===''Učbenik''=== * ideal strokovnega pisanja je znanstveni članek * specifike: dialoškost, povzemanje in ponavljanje, poenostavljanje, privlačna tipografija, povezovanje učbenikov v serije * vreden polovico znanstvene monografije ===''Strokovni blog''=== * weblog 'spletni brskalnik' * primerni za določeno področje, temo ... * publicistične in žurnalistične žanre * redkeje med znanstvene ===''Spletni forum''=== * s strokovno ali znanstveno tematiko * pomembno orodje za vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti * strokovna sporočila, vprašanja, odgovori, nasveti * spletna pošta + spletni arhiv * spletni forum ni enako spletni klepetalnici * ''nitkanje'' * naročniki določajo temo in vsebino s svojimi prispevki ==''SLOG''== * aktualne stvari na vrhu in najbolj vpadljive * nasprotno kot včasih * v historiatu lahko vidi še ostale in starejše objave * zaslonsko besedilo - zaznamuje prikaz menija ter dodatne povezave ===''Sestavni deli''=== * avtorjevo ime * naslov * izvleček * ključne besede * povezave * kazalo * telo besedila (uvod, teorija, gradivo, analiza, sklep) * literatura * priloge (slike, tabele, grafikoni, opombe) * kratica '''IMRAD '''(introduction, methods, results, discussion) * po slovensko''' UMRIS''' (uvod, metode, rezultati, sklep) * eksperimentalne vede ====Naslov==== * kot ključne besede * povzame bistvo v nekaj besedah * je smiselno oblikovan * sklenjeno sporočilo * tema predstavljena natančno in jedrnato * brezhiben pravopis * ni krajšav * ni v obliki stavka ali vprašanja * ni zapisan z velikimi tiskanimi * podnaslov ločen z dvopičjem in se začne z veliko začetnico * podnaslov ne ponavlja izrazov v naslovu ====Izvleček==== * krajša oblika povzetka * pisanje povzetkov se opušča * sestavni deli: predmet raziskave, metode, rezultati, sklep * največ 10 vrstic * 100 - 500 besed * ni členjen na odstavke * ne vsebuje kratkih sklicev in opomb * natisnjeni z manjšimi črkami in manjšim vrstičnim razmikom * lahko ležeče ali z umikom na desno ====Ključne besede==== * ožja predmetna področja * izrazi so frekventni in imajo terminološko težo * utrjenost terminov * besede iz naslova so pogosto tudi ključne besede * opredelimo nanašanje teme besedila * za lažje iskanje ====Kazalo vsebine==== * program za pisanje sam oblikuje kazalo * označimo naslove in podnaslove * nekateri spremenijo verzalke v navadne, male črke * v wikijih so na vrhu besedila in se pojavijo avtomatsko * skrijemo lahko s klikom na [skrij] * če pa sploh nočemo besedila napišemo v glavo besedila <code><nowiki>__NOTOC__</nowiki></code> * lahko pa želimo kazalo pri samo dveh poglavljih <code><nowiki>__TOC__</nowiki></code> * naslovi morajo biti kratki * ravnanje po vzorcu * ne preveč členiti na poglavja, npr. nesmiselno je imeti poglavje za 2 povedi * dolga poglavja pa členi na podpoglavja ====Povezave==== * nadomeščajo imenska in stvarna kazala * povezave vnašamo v vse formate besedila in vse urejevalnike * vnos hiperpovezave * spletno lokacijo pa prekopiramo * v wikijih je dvojni oglati oklepaj ([[ ]]) že samostojen članek oz. bo * enojni oglati oklepaj pa je za povezovanje na spletne lokacije zunaj wikijev * so oblika '''sklicevanja''' ===''Napake''=== Poglavitne hibe humanističnega pisanja: * gostobesednost (dolgoveznost, epskost, ponavljanje, tavtološko izražanje) * nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila) * pomanjkanje konteksta * slogovni manierizem (uporaba arhaizmov, literarno markiranje sloga, duhovičenje, demonstracija »dobrega sloga«) * slogovna puščobnost * pristranskost (pretirano poudarjanje svojega stališča, odvisnost od jezika obravnavanega literata, ideologizacija sporočila) * nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca * skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom * mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost ====Gostobesednost==== * najpogostejše ukvarjanje * ni vedno odveč * odveč je samo, če je zapovedana jedrnatost * za ustno prezentacijo je gostobesednost dobrodošla - lažje spremljanje in tudi bolj zanimiva, govorec ve, kaj govori * besede, ki se jih lahko izogibamo v primeru gostobesednosti: tudi, še, pa, lahko, svoj, prim., takratni, prav tako, poleg tega, potem, nato; izpostaviti, poudariti, naglasiti; predvsem, večinoma, v glavnem, največkrat, običajno, praviloma, načeloma; prav gotovo, nedvomno, zagotovo, brez vsakega dvoma, seveda, pravzaprav, za ta del; nedoločne količine: razmeroma, relativno, dokaj, precej, malo, bolj ali manj, povsem, približno, okrog, okoli; določen, specifičen, posamezen, sam, razni, različni * konstantno navezovanje je nepotrebno ====Nerazumljivost==== * lahko je tudi namerno dejanje * lahko je zaradi uporabe terminologije ozkega področja * uporabe dvoumnosti * opravičevanje z zapletenostjo problematike ====Pomanjkanje konteksta==== * pogosto manjka teza * ni ugotovil nič novega * strokovni poznavalec mora znati priti do informacij, te pa potem tudi postaviti v kontekst * v humanistiki pogosto pride do nasilnega posploševanja * pogosta uporaba besede že in šele; s tem se avtor že opredeli in besedilo ni objektivno * tudi uporaba celo, kar, samo ====Manierizem==== * besedilo naj bo sklenjeno * stavki povezani * besedilo kompaktno * retorična sredstva so nepotrebna in velikokrat nezaželjena * besede ''torej, potem, potemtakem, seveda, jasno, očitno, sklenemo ... ''raje opustimo * ne smemo se ponavljati * uporaba izrazov, ki jih uporabljamo v govoru * arhizmi in papirnati izrazi ne sodijo na papir ====Slogovna ubornost==== * pretirana uporaba besed pri povzemanju prebranih del * pomagamo z uporabo variiranih izrazov in spremembo stavčne strukture * izpustimo moteče ponavljajoče strukture * mašila ne smejo biti v zapisanih besedilih ====Pristranskost==== ''»Pisanje je seveda priložnost za uveljavljanje osebnega interesa, tudi strokovno pisanje, vendar bi bilo strinjanje s stališčem, da je pač vsa človekova dejavnost na tak ali drugačen način kontaminirana z njegovimi interesi, vulgarnomaterialistična, cinična in nespodobna. Znanosti se gremo prav zato, da nam pomaga preseči biologizme in oblikovati kolikor mogoče objektivne, nepristranske sodbe, ki jih ne narekujejo preživitvena nuja, osebni prestiž ali osebnostne kaprice.« '' * zaljubljenost pisca v temo ====Terminologija==== * termin ima jasno definicijo * predpogoj za inštitucializacijo in je lahko družbeno vpliven * beseda ima lahko več pomenov * kdaj so pomeni iste besede lahko tudi nasprotujoči* ====Spol in število==== * moški spol veljal za nevtralnega * feminizem prinesel spremembe * vzporedno pisanje obeh oblik * to je neekonomično in nenaravno * izražanju spola lahko izognemo z množino ali sedanjiško obliko * s takšnimi težavami se soočajo tudi v drugih jezikih ====Mentalno brambovstvo in servilnost==== * razmerje med domačim in tujim je zelo občutljivo * odvisno od virov in literature ===''Govorna prezentacija''=== * nima vedno statusa objave * diskusijski prispevki, komentarji, replike * podlaga za pisanje je predhodna objava * pisna besedila niso najboljša za govorno reprodukcijo * stavki so pri predavanju precej krajši ====Prosojnice==== * koristne za poslušalce in predavatelje * retorično zaokroži in povzame njegove glavne točke in sporočilo * poslušalci lahko le sledijo tekstu na prosojnicah * ključne besede * pripomore k pomnjenju * pripomore k razumevanju predavanega * vsebina prosojnic: kratka, naslovi, podnaslovi, slike, grafikoni, krajše definicije, citati, tabele * pazi pri: preveč teksta na prosojnici, ne preveč barv, enostavno oblikovanje, ne uporabljaj eksotičnih fontov, ne preveč zgolj zabavnih slik brez neke informativne vrednosti ===''Vizualizacija''=== * intenzivnejše oblikovanje * slike, grafikoni, barve * slikovitejše od tiskanega * namen ====Fotografije: Licenciranje fotografij, Fotografije kulturne dediščine, Nalaganje na wikije==== * pomemben del sporočanja * pogled pasivacije * ne zahteva truda in razumevanja * skrije pomen besedila * razkriva detajle * najbolj uporabljamo v publicistiki * najdemo jih v raznih reportažah, fotoreportažah * v leposlovju zelo malo - navadno samo na naslovnici * pojavljajo tudi v enciklopedijah * ko je namenjeno delo javnosti, več fotografij ima * '''licenciranje fotografij''' - strežnik za Wikipedio v ZDA, morajo slike ustrezati naši in njihovi zakonodaji * FOP - ''freedom of panorama'' ====Infografika: Tabele, Grafikoni, Zemljevidi, Besedni oblak==== * vizualna prezentacija podatkov * velike količine podatkov predstavljene na enostaven in predvsem pregleden način * možnosti predstavitve podatkov: tabele, grafikoni, zemljevidi, besedni oblak (Wordle ali Voyant Tools) ==''ISKANJE''== * iskanje je med mentalnimi dejavnostmi na visokem mestu * drugačen način dostopa do informacij * razvoj iskalnikov pomeni strmo naraščanje števila informacij * vsak avtor ima svojo številsko identifikacijo * za to kodo je poskrbel Cobiss * na Slovenskem ima vsak raziskovalec svojo številko * v mednarodnih okvirih je možnost zamenjave del veliko večja * v mednarodnih okvirih to razločuje prostodostopni sistem '''ORCID''' (''Open Researchers and Contributor ID'') * deluje pod okriljem Mednarodne organizacije za standardizacijo * ORCID je mednarodna, interdisciplinarna, odprta, neprofitna civilna organizacija ===''UDK''=== * pomeni univerzalna decimalna klasifikacija * spremlja objave, nasprotno od enkratnih številk ISBN, ISSN ipd. poskrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje oziroma na eno od področij človeške dejavnosti '''0''' Znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije. Publikacije '''1''' Filozofija. Psihologija '''2''' Teologija. Verstva '''3''' Družbene vede. Politika. Ekonomija. Pravo. Izobraževanje '''5''' Matematika. Naravoslovje '''6''' Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika '''7''' Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport '''8 '''Jezik. Književnost '''9 '''Geografija. Biografija. Zgodovina * UDK je samo ena od obstoječih klasifikacij * ni povsod v uporabi * ''Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije'' pozna '''sedmero raziskovalnih območij''': naravoslovje, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika, interdisciplinarne raziskave * ''Evropska klasifikacija raziskovalne dejavnosti'' postavlja med petimi področji humanistiko na prvo mesto *'' klasifikacija FOS 2007'' s 47 področji je preglednejša * v javni zavesti so najbolj ''enciklopedične klasifikacije * te delijo na dve veliki področji: '''družbene vede in naravoslovje''' * delitev je lahko tudi na '''empirične in formalne znanosti''' * ameriška klasifikacija se razlikuje od evropske * ime znanosti o življenju (''life sciences'') in medicina in agrarne vede * UD-klasifikator ali vrstilec najdemo tako, da pogledamo v seznam gesel ===''DOI''=== * ''Digital Object Identifier'' * 'digitalni identifikator objekta' * je standard za označevanje spletnih objav, ki streže lažjemu in trajnejšemu dostopu do znanstvenih podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti * spletni naslovi se navadno začenjajo s http:// * pridobitev registracijske kode DOI pa poskrbi za sledljivost dokumenta * do tako urejenega dokumenta lahko dostopa vsak * pridobitev kode ni zastonj * izdajajo kode samo pooblaščene organizacije * za humanistiko sta primerni mEDRA in CrossRef * koda DOI: doi:10.7771/1481-4374.2064. * številka pred poševnico pomeni '''založnika''' * številka za poševnico pa je '''številka publikacije''' ===''COBISS ID''=== * za identifikacijo publikacij * številko ima vsaka registrirana objava,ne glede na medij * o Cobissu obstaja kratko informativno poglavje v ''Praktičnem spisovniku'' * vsak dan se lahko naučiš kaj novega * za literarnega novinarja sta najbolj zanimiva ''seznam najbolj branih knjig'' in baza podatkov z naslovom ''Knjižnično nadomestilo'' * v NUK-u se lahko udeležiš zastonj tečaja iz iskanja, indeksov, e-knjih ipd. ===''Podatki in podatkovne zbirke''=== * podatek (''data'') * izraz '''zajamek''' (''capta'') * izraža produkcijo in reprezentacijo znanja v humanistiki in zunaj nje * podatek s svojo etimologijo govori, da gre za nekaj danega * izraz zajemek pa na to, da gre za nekaj, kar je bilo vzeto oz. zajeto * informacije so dveh vrst: - dokumenti – dokument je fizična reprezentacija informacije s komunikacijsko intenco in funkcijo; v literarni vedi je dokumeent drugo ime za besedilo; enačimo ga z datoteko, ki ima besedilni, slikovni, zvočni ali filmski format - podatki – osnovni elementi informacije, pridobljeni z meritvami in prikazani v formatiranih zapisih v podatkovni zbirki ali v obliki tabel in grafov - v praksi se obe informaciji združujeta – v dLib-u se iskalec najprej sreča z vrsto bibliografskih zapisov, ki ustrezajo njegovi poizvedbi, s klikom na izbrani podatek pa prikliče na zaslon celotni dokument (FF celotne diplomske naloge, magisterije in doktorate nalaga na Arnesov strežnik, njihov seznam pa pod naslovom Diplomske naloge na Wikiverzi) * običajno je težko priti do podatkov * besede iščemo v slovarjih * publikacije v objavljenih bibliografijah ali listkovnih katalogih knjižnic * avtorje in druga dejstva v leksikonih * število podatkovnih zbirk narašča ====Iskanje po dLibu==== * je zbirka besedil (knjig, revij, časnikov, zbornikov, plakatov, rokopisov), slik in večpredstavnostnega gradiva * navodila: - kadar nimamo sreče z iskanjem po metapodatkih, tj. po avtorju ali naslovu dela (metapodatki ponavadi obstajajo le za večje skenirane enote – za knjige, posamezne številke revije, ne pa za posamezne članke znotraj revije), pod iskalnim poljem odkljukamo možnost ''išči tudi po celotnem besedilu'' - kadar je zadetkov preveč, vtipkamo dodatne izraze, za katere vemo, da jih tekst vsebuje ali pa - postavimo niz besed, za katere vemo, da se nahajajo v besedilu skupaj, med narekovaje - strojno branje pri težje berljivih predlogah včasih odpove in zato iskalnik niza ne bo našel – poskusimo še s kakšnim drugim nizom - preštevilne zadetke zredčimo z omejevanjem virov v levem stolpcu ===''Seznami''=== * ena izmed možnosti za členitev besedila * uporabimo takrat, ko želimo našteti serijo elementov na čim razločnejši način * dolge sezname s kratkimi alinejami radi sestavimo v dveh ali več stolpcih (npr. opombe na dnu wikipedijskih gesel) * osnovni obliki sta neoštevilčeni seznam (na začetku vsake alineje je sredinska pika, vezaja ali kakšno drugo grafično znamenje) in oštevilčeni seznam * tudi kazala (vsebine, slik, oseb, naslovov, pojmov) so seznami, ** literatura na dnu članka je navedena v obliki seznama, zadetki pri iskanju so nanizani v obliki seznama * seznami sporočajo, da je svet neskončen oz. neizmeren, raznoroden * retorični figuri, ki strukturirata sezname, sta '''akumulacija''' (''kopičenje'') in '''enumeracija '''(''naštevanje'') * na Wikipediji so seznami izhodišče za nadaljnje resno delo: ''seznam slovenskih pesnikov in pisateljev, mladinskih pisateljev, literarnih zgodovinarjev, literarnih nagrad itd.'' * Wikipedija in Wikivir sama razvrščata gesla v sezname * grupirajo se avtorji, rojeni istega leta, knjige, izšle v istem letu, besedila istega avtorja, žanra ali slogovne pripadnosti, uredniki, * ustrezno moramo okategorizirati * seznamski princip podpira tehnologija * obvladovanje dolgih seznamov brez računalnikov ne bi bilo mogoče ==''DIGITALNA HUMANISTIKA''== * literarnovedni segment znotraj digitalne humanistike je '''empirična literarna veda''' * jezikoslovni segment pa '''računalniško jezikoslovje''' * področje digitalne humanistike * izraz literarna veda izgublja * nadomešča pa ga izraz literarne oziroma kulturne študije ali medijske kulturne študije * obsega področje '''kulturomiko''' * z Googovim orodjem Ngram Viewer detektira pojave in pojme skozi stoletja * v sedmih najpomembnejših jezikih * s statistično obdelavo digitaliziranih knjig * organizirajo univerzitetni učni načrti * pripravo za vpis v podatkovne zbirke (označevanje oz. enkodiranje), analizo (statistika, odkrivanje vzorcev), prezentacijo oz. vizualizacijo ter interaktivno manipulacijo * digitalna humanistika takole razvršča podatke: 1. zajem (digitalizacija, optično prepoznavanje,programiranje, iskanje informacij ...) 2. obogatitev (dodajanje metapodatkov, modeliranje, urejanje ...) 3. analiza (luščenje informacij/struktur/vzorcev iz podatkov) 4. interpretacija (kontekstualizacija, modeliranje, konceptualiziranje ...) 5. razpečevanje in hranjenje (publiciranje, identifikacija, urejanje dostopa, razporejanje, arhiviranje ...) 6. kolaboracija (komunikacija, participacija, komentiranje, množičenje ...) 7. meta HD-dejavnosti (strokovno ocenjevanje, poučevanje, sodelovanje, obveščevanje ...) * najprej dosegla konkordančne slovarje in besedilne korpuse v jezikoslovju in podatkovnih zbirkah * sledila digitalizacija vsebin ===''Empirične metode''=== * empiričen pomeni, da so podatki bili pridobljeni z opazovanjem/eksperimentom; sinonim znanosti * v humanistiki ni eksperimentiranja * opazovanje faktov in s čutnimi izkušnjami * predstavljeni v tabelah ali grafikonih * empirični pristop v opoziciji s teoretičnim * empirični = izhaja iz faktov in je zato''' induktiven''' * teoretični = izhaja iz konceptov in je zato''' deduktiven''' * pod empiričnostjo razumemo: 1. pridobivanje materialnih dokazov z eksperimentiranjem in opazovanjem 2. merjenje podatkov (preštevanje, kvantifikacija) 3. preverljivost meritev ====Programi==== Našteti so samo nekateri zastonj in povečini spletni programi z zelo obsežnega programa DIRT: * ''Weka, data mining software'' (zajem podatkov) * ''PAIR, Gephi, Graphviz, TACT, Bookworm, Wordle'' (analiza besedil in drugih podatkov) * ''Survey Monkey ''(anketiranje) * ''Wordpress, Blogger, LiveJournal'' (blog) * ''Bibliopedia, Zotero'' (bibliografija) * ''WorldCat, Google Books'' (knjižnice) * ''Wikidot, Wikiverza, Wikiknjige'' (kolaborativno pisanje) * ''Dropbox, DocumenCloud'' (objavljanje na spletu) * ''Image Map Tool, Picasa, Greenshot'' (slike) * ''MySQL,R, OpenRefine'' (zbirke) * ''GeoCommons, Worldmap, Geonames, Google Maps'' (zemljevidi) ====Projekti, revije==== * ''Glottometrics'' * ''Empirical Text- and Culture Research'' * ''German historical novel'' *'' Literary Lab'' *'' TextGrid'' * ''TUSTEP'' * ''Tapor'' * ''OpenLibrary'' *'' Perseus'' ====Računalniško jezikoslovje==== Uporaba računalnika v jezikoslovju. * iskanje po leposlovju * povzemanje zgodb * razlikovanje med literaturo in drugimi vrstami pisanja * identifikacija in analiza literarnih žanrov * slogovno razvrščanje besedil in pripisovanje avtorstva * analiza bralčevih čustvenih odzivov * analiza konstelacije oseb oz. njihovega socialnega omrežja * računalniško modeliranje pripovedi, računalniška naratologija in folkoristika * generiranje literarnih pripovedi, dialoga oz. poezije * oblikovanje priporočilnih seznamov == SLOVAR == ==''A''== * '''Arbitraren''' je prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben * '''Ad hoc''' pomeni posebej za ta primer, v ta namen * '''Antagonizem''' ali nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi * '''Alt '''(tipka) - izmenjalka * '''Arbitri''' je strokovno mnenje, presoja * '''Anahron''' je tisti, ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami * '''Aspiracija''' je prizadevanje za kaj, težnja, želja * '''Analfabet''' je nepismen človek * '''Ažuren''' je tak, ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem ==''B''== * '''Blamaža''' je sramota, osmešenje zaradi neuspeha * '''Benigen''' ali nenevaren, neškodljiv * '''Balasten''' je nekoristen, odvečen * '''Brezpriziven''' je tak, ki ne dopušča priziva, ugovora * '''Bibliografija''' je seznam izdanih del (vsa dela nekega avtorja) * '''Bojkotirati''' pomeni zavračati zveze, zlasti trgovske * '''Bibliometrično ''' je takšno, ki se ukvarja s kvantifikacijo bibliografskih zapiskov ==''C''== * '''Copia''' je obilje, blagostanje * '''Citatomanija''' je v slabšalnem pomenu pomeni nagnjenost k prekomernemu citiranju ==''D''== * '''Derivacija''' je tvorjenje novih besed iz podstave s priponami, izpeljava * '''Diseminacija''' je razširjenje * '''Deklarativen''' tak, ki temelji na besedah, ne na dejanjih * '''Defetizem''' - mnenje, da je kako delo brezuspešno; malodušje * '''Diletant''' - kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; amater ==''E''== * '''Empiričnost''' je tisto, kar je možno preveriti (npr. z eksperimentom) * '''Enter''' (tipka) je vnašalka * '''Etatistični''' je državni * '''Eksaminator''' je izpraševalec pri izpitu * '''Estrada''' je informiranje na zabaven način * '''Eklatanten''' je očiten, jasen, prepričljiv * '''Ekspertiza''' je izvedensko mnenje, poročilo * '''Ekscerpirati''' pomeni namensko prepisovati odlomke, podatke iz teksta, izpisovati * '''Ekskurz''' je oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi ==''F''== * '''Fantazma''' je halucinacija * '''Fabulativen''' pomeni pripoveden ==''G''== * Pristati v '''gluhi lozi''' pomeni, da nihče ne posluša oz. upošteva (mojih) besed * '''Gnev''' je velika jeza, ogorčenje * '''Gestikulirati''' je spremljati govorjenje ali izražati kaj z gibi rok ==''H''== * '''H-indeks''' je število za merjenje znanstvenega učinka poljubnega znanstvenika * '''Haptičen''' je tak, ki daje možnost dojemanja v treh razsežnostih * '''Historiat''' je opis dogajanja * '''Hendikepiran''' ali oviran, neomogočen ==''I''== * '''Imperativ''' ali nujnost * '''Iniciacija''' je začetek dejavnosti, obdobja * '''Inerten''' tak, ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben, nedelaven * '''Imponirati''' pomeni vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti * '''Intrigantstvo''' je spletkarjenje, zahrbtno delovanje proti komu * '''Indukcija''' je sklepanje iz posameznega na splošno * '''Inštanca''' je javnoupravni organ, pristojen za odločanje na določeni stopnji ==''J''== * '''Jezikovna entiteta''' je kar je in kar obstaja na Wikipediji ==''K''== * '''Kolofon''' so podatki o knjižnem delu, na notranje strani platnice * '''Kompatibilnost''' je lastnost, značilnost kompatibilnega; združljivost, skladnost * '''Kompetenten''' je tisti, ki se nanaša na kompetenco; pristojen, pooblaščen * '''Konsenz''' je soglasje, privolitev * '''Kalkirati''' pomeni dobesedno prevajati značilne izraze tujega jezika * '''Kurziv''' pomeni postrani tisk * '''Kontaminirati''' pomeni spojiti, združiti * '''Korifeja''' je prvak, veličina * '''Koncipirati''' pomeni sestaviti koncept, osnutek * '''Koncizen''' ali jasen * '''Kapitelke''' so velike tiskane črke * '''Kazalka''' je beseda oz. znak, ki opozarja navadno na pogostejšo, nevtralnejšo besedo ==''L''== * '''Lingua franca''' je jezik, v katerem se sporazumevajo govorci različnih jezikov (angleščina) * '''Lamentacija''' je tožba, tarnanje * '''Larpurlartizem''' je nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska ==''M''== * '''Mecen''' je tisti, kdor prostovoljno gmotno podpira umetnike, znanstvenike ali umetnost, znanost, podpornik * '''Metuzalemsko''' pomeni zelo star * '''Merkantilistični''' je tržni * '''Maksima''' je življenjsko vodilo, geslo * '''Mlatiti prazno slamo''' ali govoriti neumnosti ==''N''== * '''Niansa''' je odtenek * '''Nepotizem''' je dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom * '''Nivelizirati''' pomeni izenačevati * '''Nomen est omen''' ali 'ime je znamenje' * '''Napaberkovati''' pomeni priti do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem ==''O''== * '''Obskuren''' je tisti, ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju; mračnjaški * '''Ortodoksen''' je tisti, ki v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise * '''Osorej''' pomeni ob tem času ==''P''== * '''Periodika''' so časopisi, revije, ki izhajajo navadno v rednih časovnih presledkih * '''Parcialen''' pomeni delen in nepopoln * '''Pregnanten''' je tak, ki je jedrnat in zgoščen * '''Plasirati''' pomeni doseči, da se nekaj uveljavi * '''Paradigma''' je vzorec oz. primer * '''Postulat''' je zahteva oz. nujnost * '''Pluralnost''' je številnost * '''Podlistek''' pomeni prozni sestavek v časopisu, navadno v več nadaljevanjih * '''Pasus''' je odlomek, del * '''Pitoresken''' pomeni slikovit, razgiban * '''Poniglav''' je hinavski in potuhnjen * '''Polemičnost''' pomeni ostra izmenjava nasprotujočih si mnenj ==''R''== * '''Recenzijski''' (izvod) je izvod, ki ga založba da uredništvu ali posamezniku v oceno * '''Redigiran''' pomeni popravljen, spremenjen, uredniško izpopolnjen * '''Revidiranje''' pomeni brisanje * '''Renomiran''' pomeni priznan, slovit * '''Resignirati''' pomeni prenehati si prizadevati za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč * '''Relata refero''' ali dobesedno, 'ki se nanaša s tem povezane stvari' ==''S''== * '''Segment''' je del ali odsek * '''Sabotaža''' je namerno, navadno prikrito dejanje, ravnanje, s katerim se zlasti iz političnih vzrokov povzroča gospodarska škoda * '''Sintagma''' je besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena * '''Superiornost''' pomeni stanje, lastnost superiornega; večja sposobnost, večvrednost * '''Smoter''' je kar se hoče doseči s prizadevanjem * '''Subverzija''' je prikrita dejavnost proti obstoječi družbeni, politični ureditvi, prevratno delovanje * '''Skepsa''' pomeni dvom, odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa * '''Smel''' je pogumen, hraber * '''Sintaksa''' pomeni skladnja, sestavljenost, kompozicija * '''Sublimen'''pomeni vzvišen in plemenit * '''Sporadičen''' je tak, ki se pojavlja od časa do časa, posamično in navadno na različnih krajih ==''Š''== * '''Špijonaža''' ali vohunstvo ==''T''== * '''Tendenca''' je prizadevanje za dosego, uresničitev česa; težnja * '''Taksonomija''' se navezuje na stopenjsko razvrstitev načel ==''U''== * '''Uzurpacija''' je nezakonita, nasilna prilastitev * '''Uboren''' ali star, reven in siromašen * '''Ukalupiti''' pomeni narediti, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki ==''V''== * '''Vobče''' ali sploh, nasploh * '''Valenca '''je lastnost besede, da ima v stavku ali besedni zvezi lahko skladenjsko dopolnilo; vezljivost ==''Z''== ==''Ž''== g7b3u7i59xh1528nmqu0g8xqwiprluv 86031 86029 2026-10-19T20:05:41Z Jan Arh 3726 /* */ 86031 wikitext text/x-wiki ==RAZNO== Smeri na faksu mnoge so, katero boš izbral? morda v brezkončne kroge se dvoma boš podal. Ko faks smeri ti kaže, čeprav zelo megleno, življenje se izkaže, da skriva jih za vsako ceno. ==DOMAČE NALOGE== === ''1. domača naloga - podlistek'' === Vrtnarju cvetja v jeseni [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6J5XFZJ9] Spomladi so pognale prve cvetke. In bile so še plahe in bile so še redke, a naglo, kot svetlobe zgodnji soj, so širile svoj duh in svoj opoj po tratah pisanih in po ledini — vrtnarju v čast in v slavo domovini.<br> In Bog je skrajšal noč, podaljšal dan. Nad gredami žehtelo je poletje, po vsej deželi sta si hrib in plan podajala neznano novo cvetje. In glej, Vrtnar, te skromne zemlje sin, odpre svoj vrt za vse, da sta gospod in kmet po njem hodila in uživala razgled v zastrte dni pozabljenih davnin.<br> In vsi dejali so: Srce in glava sta dala vse, Zahvala Ti in slava! Pa je priplavala počasi iznad barja ljubljanskega v meglah jesen. Začudeno obstal pogled je njen na vedrem čelu čilega vrtnarja: Iz najbolj žlahtnih in razčiščenih semen je klilo sredi megel, burij in viharja je klilo in brstelo, pognalo in vzcvetelo na vse strani najlepše cvetje lepih dni.<br> Naj mi naklonjena bo čast, Vrtnar da Vam v udanosti iskreni podam ta aromatni šopek v dar iz Cvetja Vašega v jeseni! In dokler zelenijo nam poljane, in dokler nam rode bogata polja, ta šopek vedno svež ostane. V tej veri Vas pozdravlja —<br> Pavel Golia. === ''2. domača naloga - distopične in utopične perpektive družbe'' === Utopija opisuje skupnost, ki poseduje želene, popolne kvalitete. Distopija je nasprotni izraz utopiji. Označuje vrsto namišljenega sveta, poustvarjenega v literaturi ali kinematografiji, ki je torej nezaželen. Znani knjigi te podvrste sta delo 1984 George Orwella in Brave new world avtorja Aldous Huxleyja, slednjo beremo tudi v šolah po Sloveniji. <br> Posamezne utopije (in distopije) obravnavamo iz '''perspektive tematizacije medijev, medijskega sveta ter tematizacije komuniciranja in komunikacijskih sredstev.''' Utopija in distopija sta zvrsti v literaturi, pogosto leposlovje, ki so stvaritev misli pisateljev. Avtor se lahko dotakne kateregakoli družbenega problema in ga skozi utopijo/distopijo prikaže, kakor hoče sam- opozarja, svari, prikazuje rešitev… <br> Popularnost v literaturi dokazuje porast popularnosti znanstveno fantastičnega žanra. Utopična fikcija je pogosto poskus raziskovanja političnih in družbenih struktur, ki poudarjajo avtorjevo stališče. Distopija odkriva potencialne nevarnosti ideologij, vedenj, načinov vodenja, na katerih temeljijo sodobne družbe- socializem, kapitalizem, državni nadzor, potrošništvo, tehnološka odvisnost, nadnacionalne korporacije itd.<br> Izvor besede utopija je v grški outopos, kar pomeni, da ni kraja. Mar mi kot družba ne sanjamo o kraju, ki ni obstojen v trenutni sedanjosti, kot o pobegu iz realnosti? === ''3. domača naloga - popravljalci sveta'' === - delitev ljudi v dve skupini (zadovoljni z življenjem in ne) <br> - popravljanje sveta z vojno <br> - Prešeren: od tujcev moramo prevzeti dobre stvari (vpeljal eminentne pesemske forme v slovenščino - postavil slovenščino na kulturni zemljevid sveta) <br> - Wikipedija nam ponuja možnost za kreativno udeležbo, poseganje (V preteklosti je bilo to dano le redkim!) <br> Posnetek da gledalcu zagon, da bi bil tudi sam rad del nečesa takšnega, kot je spletišče Wiki. Ponudi ti možnost, da se nehote sprašuješ o številu ljudi, ki za tem stojijo, medsebojni povezanosti. === ''4. domača naloga - slavistična revija''=== Slavistična revija, s podnaslovom Časopis za jezikoslovje in literarne vede je osrednji slovenski znanstveni časopis za področje jezika in literarne vede. V njej se objavljajo slavistične teme, poudarek pa je na raziskovanju slovenskega jezika in književnosti. Prva izdaja: 1948 Glavni in odgovorni urednik: Miran Hladnik Jezik: slovenščina Opremljeni so tudi z angleškimi povzetki, kar posameznikom, ki ne govorijo jezika, v katerem so članki napisani, omogoča razumevanje. Ponekod so prisotni celo slovenski povzetki. Prisoten je raznovrsten nabor tem, potrebno poznavanje terminologije. Sama sem prejela letnik 64, januar-marec 2016. === ''5. domača naloga - slavistična revija, članek'' === ====OBLIKA==== Članek je trodelen, na vrhu je zapisan avtor (v tem primeru dva avtorja), sledi naslov z velikimi tiskanimi črkami, sledi uvod, ključne besede in podpoglavja. Na koncu so viri in literatura ter krajši povzetek članka v angleškem jeziku. <br> ====VSEBINA==== Ključne besede: empirična literarna znanost, branje, tiho branje, kognitivna nevroznanost, možganski ritmi, časovno-frekvenčna analiza, modeli aktiviranih stanj, jezikovna obdelava <br> Članek je drugi del prispevka o uporabi EEG metod za namene analize (literarnega) branja. V opreki s tradicionalnimi kognitivnimi teorijami, po katerih možgani delujejo po principu specializiranih procesov (t. i. modularni model), nove teorije predvidevajo obstoj in sočasno delovanje zelo različnih nevronskih mehanizmov, ki omogočajo vzdrževanje reprezentacij (t. i. modeli aktiviranih stanj). Naravi kognitivnih mehanizmov se lahko približamo tudi z uporabo časovno-frekvenčne analize, ki v primerjavi s klasično ERP analizo nudi vpogled v vzporedno potekajoče procese z ločevanjem oscilatorne električne aktivnosti možganov na frekvenčna območja. Predvidevajo, da so posamezna frekvenčna območja pomembna za različne vidike kognitivnih mehanizmov, ki so podlaga tudi jezikovni obdelavi pri branju. V tem kontekstu so med hitrimi možganskimi ritmi najbolj zanimivi ritmi beta in gama, med počasnimi ritmi pa theta. <br> ====AVTORJA==== Jurij Bon, Urška Perenič Bon je zaposlen na Nevrološki kliniki UKC v Ljubljani v laboratoriju za kognitivno nevroznanost. Perenič je zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. === ''6. domača naloga - literarni zgodovinar'' === Literarni zgodovinar: Andraž Jež Struktura članka: Sprva imamo kratek uvod. Sledi kazalo: 1 Življenje in delo 2 Bibliografija 3 Glej tudi 4 Viri in zunanje povezave <br> Na desni strani imamo fotografijo, pod katero pišejo še rojstvo, državljanstvo in poklic osebe na fotografiji. === ''7. domača naloga - geopedija'' === Sama sem iz Maribora. Tam imamo ogromno spomenikov. Pred mojo srednjo šolo, Prvo gimnazijo v Mariboru stoji kip <br> Ime spomenika: Prežihov Voranc, Maribor Tip spomenika: Celopostavni kip na podstavku Status spomenika: obstoječ Besedilo na spomeniku PREŽIHOV VORANC 1893-1950 === ''8. domača naloga - popravljanje'' === {{Diff|:w:Josip Mravljak|prev|5610784|Beseda lahko nima smisla.}} <br> {{Diff|:w:Josip Mravljak|prev|5610782|Slovnične napake- popravek izseljenstvo, ne bi je bilo napisano skupaj, pred če je manjkala vejica.}} <br> === ''9. domača naloga - register kulturne dediščine ''=== V centru Maribora, natančeje pod Piramido, kjer živim, se nahaja Tomšičev drevored. Na RKD nima fotografije. Na wikipediji se pojavi v članku o Mariborskem parku in v članku [[https://sl.wikipedia.org/wiki/Tom%C5%A1i%C4%8Deva_ulica,_Maribor Tomšičeva ulica, Maribor]] === ''10. domača naloga - dodajanje fotografije na Wikipedijo'' === [[https://sl.wikipedia.org/wiki/Tom%C5%A1i%C4%8Deva_ulica,_Maribor Tomšičeva ulica, Maribor]] === ''11. domača naloga - objava na SlovLit na moj rojstni dan'' === Rodila sem se 2.3. leta 2002. <br> Tega dne, sob mar 2 11:50:16 CET 2002, je naš profesor Miran Hladnik objavil: <br> ''[SlovLit] Knjižni dar iz Beograda'' <br> Miran Hladnik piše Vladimirju Osolniku. <br> Zahvaljuje se srbski nacionalni knjižnici za poslane knjige, dar, ki je v knjižnici Oddelka za slovanske jezike in književnosti na FF Univerze v Ljubljani izoblikoval kakovostno in razmeroma veliko zbirko knjig o srbskem jeziku, književnosti in kulturi ter omogočil študentom vpogled v sodobne jugoslovanske oz. srbske literane tokove, učiteljem pa izpopolnitev njihovega znanja. BRAVA! Kako fine naloge<3 == ŠTUDIJ NOVE PISARIJE == ==''UVOD''== ''Nova pisarija'' je priročnik, ki je izšel v tiskani in v digitalni obliki. Je delo Mirana Hladnika. Delo je povezano predvsem s prehodom od papirja na zaslon. Avtor se sklicuje na Franceta Prešerna in meni, da le to ni nikoli odveč. Priročnik prav tako nosi isti naslov kot Prešernova pesnitev, ki je izšla v ''Poezijah''. Takšno poimenovanje ima tako določen pomen. Prešeren je že takrat kritiziral, naj bi že vsak šušmar izdajal knjige in pisateljeval. Avtor meni, da se danes dogaja isto. Uvod nam prinaša tudi informacije o razlogih za naslov dela (''Nova pisarija'') in nam napoveduje, da bomo govorili o '''pismenosti''' - taki ali drugačni. Pridevnik ''nova'' pa se navezuje na sodobne oziroma bolj popularne medije, in sicer zaslon in slike. Priročnik bo torej govoril o digitalni pismenosti. ==''PISMENOST''== Kot že sam naslov pove, bo tema tega dela priročnika pismenost. Pismenost pomeni '''obvladovanje znakovnega sistema za (pisno) komunikacijo'''. Enostavna definicija je ''znati brati in pisati''. Ob pojavu je imel prizvok elite, saj je ločeval redko peščico pismenih in tiste, ki si izobrazbe niso mogli privoščiti. Od uvedbe obveznega šolstva ob koncu 18. stoletja pa je postajala vse bolj pomembna. V razvitem svetu je samoumevno, da je delež pismenosti blizu 100 %. Razumevanje pismenosti pa se s časom spreminja. Nekdaj je pomenila pisanje z roko, medtem ko danes pomeni predvsem tipkanje. Spremembe komunikacijskih navad je pripeljalo do konfliktov med sporazumevalnimi praksami. Pojem pismenost je razumljen kot dvojna sposobnost: '''sprejemanja ter razumevanja besedil''' in '''tvorjenja ter posredovanja zapisanih informacij.''' Specialnih pismenosti je več. Kot avtor pravi: »Več jezikov znam, več veljam, bolje se znajdem v svetu.« Lahko si glasbeno, računalniško, kartografsko pismen. Vendar samoumevna in obvezna je splošna pismenost, ki je pomembna za sporazumevanje v vsakdanji komunikaciji. »Pismeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati.« Testi pismenosti (PISA 2009) so bili v Sloveniji deležni kritik in pohval. Šolarji so namreč slabi v '''bralni pismenosti''', nadpovprečni pa v '''e-pismenosti'''. Komunikacija preko telefonov in računalnikov je že del splošne pismenosti. Ta se bo z leti še spreminjala in prav mogoče je, da jo nekoč ne bomo več povezovali z ročnimi spretnostmi, kot jo danes. Novodobna elektronska pismenost je veliko bolj demokratična, kar jasno nakazuje dejstvo, da je število pisk in piscev blogov razmeroma uravnovešeno. Elektronsko pismeni vsakodnevno objavljajo na družabna omrežja (npr. Flickr, Instagram, Youtube, Twitter ...). Sporočilo, ki nima bralca je ''mrtvo sporočilo.'' ===''Informacijska družba''=== *je ime za socialno paradigmo današnjega časa. Nadomešča starejšo industrijsko družbo. Vsebuje koncepte kot so participativna družba, družbeni mediji, družbena omrežja, fantovska kultura itd. Zanimivo mi je bilo brati najpogostejša vzajemna očitanja in predsodke. Na eni strani govori o tem, kako je tisk najzanesljivejši način ohranjanja informacij. Ampak tisk ni optimalen način za širjenje informacij. Prav tako je bila izražena kritika, da branje na zaslonu ni udobno in zdravo. Vendar branje na zaslonu omogoča povečavo črk. Najbolj zanimivo mi je bila trditev, da so elektronske naprave težko razgradljive in onesnažujejo okolje. Ob tem se moremo zamisliti, saj je tisk prav tako neekološki. Avtor je zanimivo poimenoval e-knjigo = eko-knjiga. S tem se lahko strinjam, saj je ob uporabi eko-knjig veliko manj porabe papirja in tiska. Moje mnenje je, da knjiga ne bo nikoli umrla. Vsaj ne v rokah knjižnih moljev. Še vedno bodo obstajali ljudje, ki jih vonj sveže natisnjene knjige tako prevzame in še vedno bodo obstajali ljudje, ki prisegajo, da knjigo držijo v rokah in listajo po njeni vsebini. Prav tako pa ne vidim nobene težave pri tem, da bodo ljudje lahko listali z majhnim ''»scrollom«'' navzdol. Živi v dobi, kjer je nešteto različnih možnosti in tako se lahko čisto vsak odloči, kaj mu je bolj pri srcu. ===''Wikiji''=== * so žargonski izraz za skupek spletišč. Splet ni viden kot le kot vir informacij, ampak kot prostor, kjer lahko informacije oblikujemo in dodajamo sami. To vse izvira iz naše želje in ne iz želje po profitu. Ta spletišča so med drugim Wikipedija, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza, Zbirka, Wikislovar in tako dalje. Bistvo Wikipedije je možnost uporabnikovega poseganja v spletišče, s tem smo korak bližje k sodelovanju in širjenju informacij in koristnih podatkov. Zanimivo dejstvo je, da obstaja kar 290 nacionalnih Wikipedij, slovenska pa se je na listo uvrstila leta 2002. Status člankov na Wikipediji ima licenco '''cc creative commons''', kar dobesedno pomeni licenca ustvarjalnega ljudstva in bo v prihodnosti verjetno nadomestila tradicionalno avtorsko zakonodajo copyright ©. Kredibilnost znanstvenih objav zagotavljajo utečeni recenzijski postopki (peer reviewing). Nad objavami na Wikipediji bdijo zavzeti posamezniki, ki tvorijo wikiskupnost in niso nujno eksperti za nadzorovana področja. Wikipedija in njena sestrska spletišča je rodil ideal svobodnega objavljanja in prostega dostopa do informacij. Verjetno si zdaj ne predstavljamo, da bi morali za vsako želeno informacijo ''pokukati'' v knjigo. Vse poteka zelo hitreje in skoraj povsem brez truda. V izbrani brskalnik napišemo želeno vprašanje in stric ''Google'' nam navadno predlaga informacijo na ''Wiki'' spletišču. Kljub uporabnosti in povečavi dostopnosti znanstvenih informacij pa je Wikipedija spremenila odnos skupnosti do strokovne verodostojnosti. Tako ne smemo verjeti prav vsaki stvari, ki piše na internetu, saj se moramo zavedati, da te informacije lahko spreminja in objavlja prav vsak. Navsezadnje pa je človek vedno želen informacij. Zlasti v '''digitalni dobi''' oziroma '''dobi informacij'''. Zavedati se moremo, da naši predniki niso imeli nikoli takšne možnosti dostopa do informacij. Pa vendar je človek zelo rad informiran. ====Wikiji in šola==== Wikipedija, zlasti pa Wikiverza sta močni pedagoški orodji. Menim, da je stik Wiki spletišč in šole zelo koristen, saj ponuja veliko količino informacij. Prav tako prisili profesorja, da ohranja svojo avtoriteto pred wikisvetom, študenta pa nauči odgovornega odnosa do spletnih skupnosti. Pokaže nam tudi pot, ki vodi k dobrobiti skupnosti, skozi pisanje prispevkov ali pa pretipkavanjem kratkih proznih del iz Slovenskega Naroda. ===''Avtor''=== Do 60. let 20. stoletja je bila literarna veda usmerjena k avtorju. Avtorska biografija je bila posledično literarnovedni žanr. Naslednja generacija literarnih zgodovinarjev se je osredotočila na besedilo — pomembna je bila avtonomnost in ne sporočilo avtorja. V 80. letih 20. Stoletja se je pozornost prenesla k bralcu in njegovim zanimanjem: trivialna literatura in vse nasprotno elitni. Avtorju se mora v začetku pisanja kot prva porajati misel na bralca. Misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj. Če pišemo za domačo publiko, jo bomo nagovorili v slovenščini, če pa pišemo za globalno publiko, pa jo bomo nagovorili v angleščini. Objave v slednji imajo v znanstvenem svetu tudi privilegiran položaj. Danes je objavljanje na spletu veliko lažje, edina ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje na njem. Objavljanje na spletu pomeni postaviti dokument z namenom, da ga prebere čim več ljudi. ====Motivacija za pisanje==== Pišemo lahko zaradi mnogih razlogov. Lahko je to zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, lahko zaradi samega sebe ali pripadnosti socialnih skupin... * Predmet vreden ubesedovanja ('''»za narodov blagor«''') * Predmet, ki nas zanima, ne pa za samo promocijo * Problematika znanstvenega napuha (etika pisanja) * Znanstveno pisanje - oblikuje tezo in jo potrjuje z orodji, ki so najbolj primerna za raziskavo ter ne zanemari morebitnih nasprotnih rezultatov * Potrebno je izločiti neetične motivacije, prav tako tudi pisanje zaradi pisanja (grafomanija) * Leposlovje daje večji poudarek na način, kako je nekaj sporočeno * Pisanje, ki se ne ozira na '''sposobnost, dojemanje, interese in želje publike''' je neprofesionalno in nepotrebno * Misel na bralca je pogoj, da sporočilo doseže cilj, ne pa avtoritetam, superiornost in nerazumljivost avtorja * Pri literarnem branju je prvo veselje interpretacija, s katero lahko (za zabavo) dejanskemu pripisujmo tudi druge pomene * Znanstvene objave so v '''revijah, zbornikih, knjigah''' in '''spletiščih''', (ki imajo status znanstvenih publikacij) * Strokovne objave so tiste, ki znanstvena spoznanja popularizirajo in prenašajo k širšemu uporabniku * Publicistične objave se skrivajo v časopisih, zabavni periodiki in v blogih avtorjev brez ustreznih strokovnih referenc ====Izbira jezika==== * izbira jezika glede na naslovnika besedila * pišemo zaradi predmeta, za katerega menimo, da je vreden našega truda * za globalno javnost: izberemo angleščino * za domačo publiko: izberemo slovenščino * za razprave o slovenski književnosti je nevtralni jezik slovenščina * angleščina ima v znanstvenem svetu privilegiran položaj ====Izbira teme==== * število možnih izbir raste * s tem narašča število pišočih, naraščanje števila knjižnih izdaj, oblikovanje novih publicističnih kanalov * ko realiziramo eno izbirno možnost, se samodejno odpovemo vsem drugim * imajo '''virtualni značaj''' * odločitve tipa '''ali-ali''', odločitev je bila usodna (npr. levo-desno, revščina-bogastvo, dom-pot) * pravo vrednost imajo samo realizirane in konzumirane izbire * utemeljevanje izbire teme z sočasnimi zahtevami sistema/družbe * v akademskem okolju izbiro teme narekujejo študentom asistenti in učitelji, diplomantom mentorji ... * romantičnemu pedagoškemu principu je pomembno, da si učenec sam izbere temu, ki mu najbolj ustreza * '''ni dobrih in slabih idej''' * dobro raziskovanje se porodi skozi intenzivno ukvarjanje s temo * Pomembnost se meri predvsem glede na število piscev, ki se zbira okrog določene teme pa tudi glede na druge filtre: 1. spolni 2. žanrski 3. motivna perspektiva 4. gradivo za utemeljevanje nove metode * strokovni odnos ni nikoli pod vplivom publicističnega forsiranja ====Vaje v pisanju==== <hr> Vsak se mora torej za svojo stroko naučiti in pridobiti potrebna znanja in osvojiti potrebne veščine. Vsak mora tako obvladati svoja orodja. Za piščevo orodje največjo vlogo pripisujemo miški in tipkovnici. Vsak pisec zdaj že spretno obvlada premikanje prstov po tipkovnici. <hr> '''Ali ste vedeli? Na Finskem so ukinili učenje pisane pisave in ta čas raje posvetijo učenju desetprstnega tipkanja. To je seveda zelo učinkovito in uporabno, vendar kaj pa ''razvijanje ročnih spretnosti in motorike?''''' To zna predstavljati problem v prihodnosti. <hr> ''Otroke je še vedno potrebno naučiti uporabo pisala in potem šele uporabo tipkovnice. Na ta način se preko ročne spretnosti, krepi njegova inteligenca. Pisanje z roko tako pomaganja bolj pri pomnjenju črk.'' Tipkanje in pisanje spadata med '''HAPTIČNE oz. TIPALNE IZKUŠNJE''', ki so razvojno zelo pomembne. Spominjamo se še, da smo prepisovali besede iz čitanke v zvezek. Zdaj lahko to delo opravi čitalnik in OCR namesto nas. Tako moramo samo popraviti napake za strojem in ne prepisovati celotno besedilo. ====Usoda avtorstva: Soavtorstvo==== * '''avtorstvo''' = eno najstarejših konceptov * svojo zakonodajo in zelo dobro organiziranost * povezave v '''društva''' (''Društvo pisateljev, Avtorsko agencijo itd.'') * lahko tudi bralne krožke ali forume * lektorjem in urednikom prepovedano posegati v avtorjeva dela * če je delo težje dostopno in predrago, bo to besedilo slabše prodajano * avtorji odpovejo materialnim pravicam svojega dela * najbolje je objavljati na Wikiviru, saj se tako izognemo avtorjevemu egu in napuhu * Wikiji = '''značilna oblika soavtorstva''' * dela namenjena, da se vanje posega in se jih spreminja * poseganje = sodelovanje in smo hvaležni zanj * vsi hočemo najboljše informacije in skupno dobro * pravila za soavtorje in sourednike: 1. vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj 2. bodi odprt za spremembe 3. zatri ego v korist medsebojnih odnosov in stvari same 4. zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi, v sili angažiraj nevtralne arbitre 5. soavtorji imajo pravico veta vsebine, s katerimi se ne strinjajo 6. ne poizveduj za avtorjem posega; ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali korist spisu ====Objavljanje==== Koncept avtorstva je najbolj povezan z objavljanjem. Štejejo le objave. Danes je najlažje objavljati na spletu. Z internetom se je rodil nov pomen »postaviti besedilo«. Danes pomeni ta beseda »uploadati« ali naložiti na kakšno spletno stran. Avtorji besedil si zagotovijo večjo branost, če svoja besedilo naložijo na strežnik, ki je na vrhu med zadetki. Razlikovati moramo med besedilom, ki je bilo na splet objavljeno in besedilo, ki je bilo na splet postavljeno. Objavljena besedila so tista, ki so bila na splet postavljena z namenom, da si to prebere čim več ljudi, vsebuje ključne besede za hitrejše iskanje, povezave in kazalo. Glede na to ali ima besedilo status objave ali ne odloča '''avtorjeva intenca'''. ====Množični um ali pametna množica==== Obstaja veliko izrazov za poimenovanje različnih kombinacij množic in pameti: - množični um, - kolektivna pamet, - kolektivna zavest, - množična zavest. Gre za način organizacije znanja v informacijski družbi. Sodelovanje mnogih, pogosto anonimnih posameznikov, ki tvori virtualno množico - takšno delovanje omogoča Wikipedija. Cilj tega prizadevanja je korist za vsakega člana skupnosti. Vsi imajo skupen način združevanja znanja, pri katerem sodelujejo anonimneži in je javno dostopno ter se nenehno dopolnjuje. Deluje proti hierarhiji, avtoriteti in privilegijem, je egalitaristična, brez kontrole, ki je značilna za množične medije, je samo kreativna in se sama promovira. '''Koncept skupnosti znanja je del spremenjenega koncepta javnega'''. V enciklopedijah so bile informacije razporejene hierarhično ali drevesno. Abecedna razporeditev pa je pomenila osvoboditev od hierarhičnega dojemanja znanja. Asociirala je na mozaik, kalejdoskop ali krpanko. Znanje se gradi od spodaj navzgor in združuje izhodiščni lokalni interes z globalnim. Prizadevati si moramo za to, da bo znanje postalo višja vrednota kot pa materialne dobrine. Wikipedija se pogostokrat srečuje z ogromnim številom kritik, kot na primer, da je zaradi anonimnosti avtorja neka informacija brez konteksta, nezanesljiva, zanjo ni nihče odgovoren itd. Anonimni avtorji so doživeli obtožbo, da se norčujejo iz strokovnjakov in da je množična pamet neumna. Ne smemo pozabiti, da ljudje, ki delajo za Wiki spletišča pravzaprav delujejo v korist skupnosti. Kljub temu da smo v osnovni in srednji šoli ves čas poslušali, da Wikipedija ni zanesljiv vir, sem zdaj spoznala ozadje in glavni cilj anonimnih avtorjev, ki si prizadevajo le dobro. ====Avtorske licence: Creative commons, Copyright==== * rezultat pisanja je besedilo * vsaka stroka opisuje besedilo različno * iz pravnega vidika je tekst intelektualna lastnina * specifična zakonodaja = copyright oz. avtorske pravice * prilagojena za tiskane izdelke, povzroča težave v glasbi, filmu, fotografiji in besedilih v digitalni obliki '''Creative commons''' * ''ustvarjalna gmajna'' * izhaja iz svobodne kulture * deluje nekoliko drugače: lajša dostop do intelektualnih proizvodov, namesto preprečevanja zlorab * najprej ponudi tekste, potem šele navaja kakšni so pogoji * vrste licenc cc: :{| class="wikitable" |- | [[File:Cc-by new.svg|40px|Attribution]] | Priznanje avtorstva (''attribution'' – BY) | Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno. |- | [[File:Cc-sa.svg|40px|Share-alike]] | Deljenje pod istimi pogoji (''share-alike'' – SA) | Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (''[[:w:en:copyleft|copyleft]]''). |- | [[File:Cc-nc.svg|40px|Non-commercial]] <br>[[File:Cc-nc-euro.svg|40px|Non-commercial-euro]] | Nekomercialno (''non-commercial'' – NC) | Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema. |- | [[File:Cc-nd.svg|40px|Non-derivative]] | Brez predelav (''no derivative works'' – ND) | Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema. |} * licence cc so spremenljive, avtor lahko delo tudi spremeni '''Copyright''' * avtorska zakonodaja * Zakon o avtorski in sorodnih pravicah * ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem mediju: literarna, glasbena, dramska, filmska, arhitekturna * ščiti pred zlorabo = nepooblaščeno razmnoževanje, distribuiranje, nedovoljeno javno izvedbo, predelavo dela, objava izvedenega dela * posameznik ni omejen, dokler je rokovanje z delom znotraj zasebnega okolja * le sankcije proti finančni zlorabi, ne pa tudi proti zlorabi moralnih avtorskih pravic (odsotnost citiranja ...) * problematičnost - troje neustreznih konceptov: 1. pri intelektualnih proizvodih preveč poudarja njihovega tvorca (avtorstvo) 2. je zrasla iz izkušnje s tiskanimi objavami in se drugim medijem slabše prilega (najslabše internetu) 3. intelektualne proizvode obravnava v prvi vrsti kot lastnino, namesto da bi jih videla kot javno dobrino * Copyright ne upošteva nematerialno dimenzijo * informacija je nematerialna in jo zato lahko poseduje več oseb na enkrat (e-knjiga ...) * z naraščanjem števila uporabnikov ni informacije nič manj in ni posamezniku čisto nič manj dosegljiva * izvirno delo potrebuje vsaj minimalno količino kreativnosti * zaščita traja za časa tvorca plus 70 let * lastnik je avtor, lahko jih proda ali odstopi, če je delo po službenih dolžnostih, pravice dobi inštitucija * skupinsko avtorstvo je prej določeno s pogodbo, vsak lahko počne z delom, kar želi, vendar z oziroma na soavtorje * najtežji problem v avtorskem pravu so izvedena dela * razmnoževanje in razpečevanje je dovoljeno, dokler gre za korektno uporabo (fair use) * razlika med prodajo dela od prodaje avtorskih pravic * založbe praviloma želijo odkupiti pravice skupaj z delom, naloga avtorja je da poskrbi, da temu ni tako * poštena raba je neprofitna (nepridobitna) raba * dovoljeni so kratki citati tujih del v znanstveni razpravi * objava na spletu je trajna * med ljudmi veleva napačna domneva, da je prosto uporabno vse, kar se najde na spletu * prosto uporabne so samo redke vsebine, večina je opremljena z ustrezno licenco ===''Bralec''=== V tem poglavju avtor razpravlja o '''prosti dostopnosti znanja'''. Ta je nemalokrat finančno pogojena, zato so poudarjene predvsem prednosti interneta v namen shrambe informacij - ta namreč ni plačljiv, povrh vsega pa je zanesljivejši, saj bo glede na tehnološke trende najbrž edini prestal bitko s časom. Za problematično se tukaj izkaže zgolj naša zakoreninjena predstava o neverodostojnosti digitalnih informacij zaradi možnosti prostega poseganja v delo, razlog pa pravzaprav tiči v našem apriornem enačenju vsega 'tujega' z inherentno 'slabim'. ====Prosti dostop: Založbe, Depozitorji==== [[https://sl.wikipedia.org/wiki/Prosti_dostop#/media/File:Open_Access_logo_PLoS_white.svg logo prostega dostopa]] Kar zadeva bralca v povezavi z intelektualnimi deli, je bilo včasih pomembno samo vprašanje njegovega razumevanja prebranih informacij. Danes pa je pomembna tudi zahteva po prosti dostopnosti informacij iz najrazličnejših področij. Skupnost želi izobražene posameznike, ki pa naj bi se oblikovali v osnovnih, srednjih in višjih šolah. Zato meni Hladnik, da bi moralo biti obvezno čtivo zastonj. Izven šole pa skoraj nikjer nimamo prostega dostopa do informacij. Za knjižnico, gledališče, naročnino revije je vedno potrebno odšteti nekaj denarja. »Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti.« V tem smislu naša država ni imela prstov zraven, ko smo dobili npr. prost dostop do digitaliziranega zemljevida sveta in ostalih prelomnih dejanj. Zahteva po digitalizaciji slovenščine je prišla od zunaj, slednjo celo Google vključuje z različnimi logi. Do tuje informacijske družbe torej ne smemo biti nezaupljivi, saj že od Prešernovega Črtomirja dalje ugotavljamo, da ni vse tuje slabo. Kmalu bomo torej vsi raje posegali po prosto dostopnih vsebin, kot pa iskali domače. »EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena, in po tem zgledu se ravnajo tudi države, ki sestavljajo EU. Za promocijo proste dostopnosti umetnosti pa se EU ni odločila. Ker pripisuje umetnosti manjši pomen kot znanosti? Ker vidi umetnost po ameriško znotraj področja razvedrila, razvedrilo naj si pa plača državljan sam? Ker je znanost mednarodna, umetnost pa nacionalna?« Prosta ali odprta dostopnost (''OA — open access'') je pojem, ki je uporabljen v revijalni, knjižni, zborniški obliki informacij, prav tako pa tudi v spletnih besedilih, podatkovnih zbirkah in večpredstavnemu gradivu. Prosti dostop ne dovoljuje poseganja v vsebino informacij, medtem ko lahko prosto vsebino urejamo in preoblikujemo po mili volji. Prosti dostop (OA ''open accesss'') vs. prosta vsebina (''free content''). Prosti dostop ne dovoljuje poseganja v vsebino, medtem ko to pri oznaki prosta vsebina lahko spreminjamo. <hr> * zlati prosti dostop (''gold access'') – prosti dostop zagotovi založnik; v njem so recenzirani revijalni članki * zeleni prosti dostop (''green OA'') – zanj je poskrbel avtor s samo arhiviranjem ali njegov delodajalec s spostavitvijo v prosto dostopni repozitorij; v njem so pred objave ali po objave * sivi dostop (nem. ''grauer Weg'') – spletna dosegljivost težko dosegljivih publikacij (diplome itd.) * hibridni dostop – poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije *platinasti prosti dostop – stroške objave ne pokrije avtor, temveč nekdo tretji (inštitucija, država, mecen) <hr> Zlati prosti dostop zagotovi založnik in običajno vsebuje recenzirane revijalne članke, zeleni prosti dostop pa avtor sam oziroma njegov delodajalec, ki delo postavi v prosto dostopni repozitorij in vsebuje pred- ali poobjave. Pod imenom sivi prosti dostop pa najdemo težko dostopne publikacije, kot so diplomske naloge, konferenčna poročila itd. Hibridni dostop pomeni, da ima prosto dostopno delo še tiskano plačljivo verzijo. '''Založbe''' * kar se piše na spletno enciklopedijo je '''javna last'''. * večina člankov je skupinske narave * domneva po potrebi po sklicevanju na avtorska imena v naši kulturi * Wikipedija je tudi prostor nekorektnega obnašanja - sramotno povedati in se sklicevati na Wikipedijo? * kadar znanje ne bo več lastnina fizičnih ali pravnih oseb, ne bo več intelektualne kraje. * kot privatno lastnino znanje pojmujejo avtorske agencije, založbe, novinarska združenja itd. * nadvse žalosten je primer Aarona Swartza, ki je opozoril, da moremo znanje uporabljati kot javno dobro in ne kot privatno lastnino * želimo si družbe samostojnih kreativnih posameznikov, kateri ovire predstavljajo plačevanje izobraževanja, informacij in znanja. * plačljiva informacija ni več samodejno boljša od tiste zastonj * za založbe in knjigarne so knjige tržno blago, zato v njihovem okviru ni moč pričakovati alternativnih rešitev. * založbe bralca pojmujejo kot potrošnika kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lasti. Morajo se umakniti višjemu civilizacijskemu cilju, principu prostega dostopa do informacij. * založbe so preživeta oblika kulturnega posredništva. Njihova ciljna publika se oži na otroke in upokojence. * problem je iluzija avtorjev, da jim bodo založbe pomagale do bralcev, kar pa še zlasti ne velja za znanstveni tisk. * argument založb je ohranjanje delovnih mest v založništvu, s čimer postavljajo cehovske interese pred javni interes. * pojav '''predatorskih založb''' (''predatory open access publishing'') * ogroža in ukinja monopol založniških korporacij '''Repozitorij''' * najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja so številke citiranja in številke o branosti objave * podatki o citiranosti se lahko zelo razlikujejo od podatkov o branosti * repozitorji imajo funkcijo štetja ogledov objav že vgrajeno * meriti se da obisk vsake spletne strani * prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu objav, bolj živi izmenjavi znanstvenih spoznanj in njihovi nadaljnji produkciji * za porazdelitev stroškov bi lahko financirali spletne objave v okviru naročnine na internet * ne plačaš samo uporabo kanala, ampak dobiš tudi vsebino * v poštev pride tudi razno subvencioniranje raznih univerzitetnih knjižnic oz. tistih inštitucij, ki bodo skrbele za univerzitetne in inštitutske repozitorije * znanja ne smemo obravnavati enako kot materialne dobrine * slovenski literarni zgodovinarji lahko naložijo svoje akademske spise na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, na Univerzi v Mariboru in na Univerzi v Novi Gorici * slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti * glavni namen repozitorijev je zdaj arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov * prosto dostopnih spletišč za akademske objave zamujajo – razlogi: nizko kvalitetne študentske diplome; vabljivejše publikacijske možnosti (objave v eminentnih revijah), občutek samozadostnosti akademskih veličin * objavljanje na spletu do neke mere spreminja slog pisanja * usmerjen v poljudnejši izraz in skrb za vzdrževanje bralčevega interesa * tak slog si lahko privoščijo samo avtorji z zagotovljeno akademsko pozicijo * pred desetletji je bilo objavljanje v znanstvenih revijah tako kot leposlovno objavljanje v Sloveniji dobro honorirano * dostop do državne subvencije je čedalje težji * to sodi že v princip zlatega OA (''"avtor plača"'') * primer vseh treh slovenskih literarnovednih revij ''Slavistična revija, Jezik in slovstvo in Primerjalna književnost'' * spletni forum ''SlovLit'' skrbi za strokovno komunikacijo v 1650-članski slovenski literarnovedni in jezikovni skupnost * maksimalno odprtost in dostopnost zagotavlja objavljanje na Wikipediji in sestrskih spletiščih ====Varovanje zasebnosti==== * slovenska avtorska zakonodaja * zakon o varstvu osebnih podatkov * kritiki vidijo internet kot zlorabo, ne pa pluse * ni vse javno blagodejno, posameznik si lahko za blaginjo prizadeva bolj kot skupnost * politična zloraba podatkov je nevarna * spremembe v dojemanju zasebnosti- prilagoditi zakonodajo * Slo. Zakon o varovanju osebnih podatkov šel predaleč * Urad ščiti zasebnost človeka- škoduje javni blaginji * skrivanje banalnih podatkov, na drugi str. ljudje ogromno objavljajo ==''KREDIBILNOST''== Danes lahko objavlja prav vsak. Seveda se lahko pri tiskanju seznanimo lahko še kakšnim problemom, na spletu pa ovir praktično ni. Posledično je vprašanje kredibilnosti zelo pomembno. Včasih so to delo opravljali recenzenti in uredniki, danes pa to funkcijo imamo mi. Naše naloge so: preveriti avtorja, medij, ki je objavil delo, starost dokumenta, odmev v javnosti, avtorje in tekste, na katere se je skliceval. Normalno je, da bolj zaupamo avtorju, ki je strokovno priznan. Ta naj ne bi zavajal bralcev. Njegov status je viden v njegovi biografiji, njegovo mesto v znanstveni skupnosti pa na spletišču ''Sicris''. Vendar vsakemu avtorju ne gre zaupati na vseh področjih pisanja, najbolje je, da mu verjamemo, ko piše o svoji stroki, do drugih strok pa moramo biti kritični. Zaenkrat velja splošno (neutemeljeno) dejstvo, da mlajši pisci niso tako kredibilni kot starejši. To večkrat ne drži, saj so mlajši teoretično bolj podkrepljeni, poleg tega pa so boljši v iskanju informacij, kot starejši. <hr> <center>''»V vsakem primeru je koristno, če se bralec o avtorju natančneje pozanima. V njegovi bibliografiji bo razbral, za katera področja je najbolj kompetenten, katera tema ga najbolj obseda, v njegovi biografiji pa bo mogoče našel razlago za ideološko premost sporočil in s tem signal, kje naj jih jemlje s previdnostjo.«'' </center> <hr> ===''Aktivizem''=== * v 70. letih so v Sloveniji humanistom vcepljali v glavo, da je izvir akademskega dela '''znanstvena radovednost''', tešenje radovednosti pa njegov '''smoter'''. * v 80. pa so iz Amerike prinesli zahtevo po radovednosti za dosego '''plemenitih socialnih ciljev''', tj. za dostojno, pravično in kvalitetno življenje. * znanost dojema drugače * objektivno spoznanje ni mogoče - subjektivnost * aktivist je tisti, ki aktivno deluje * aktivizem v znanosti – pograbi posamezen fakt, ga posploši in izpusti vsa dejstva, ki ne ustrezajo njegovi intenci. * ''kdor aktivno deluje v kakšnem društvu ali gibanju'' velja za današnje aktiviste * feministične, ekološke, mirovnike, humanitarce, politične alternativce, lokalne skupnosti * aktivizem ni vedno napredno družbeno gibanje * kritične refleksije (kjer je potreben odmik) ne smemo enačiti z aktivističnim diskurzom (kjer je potrebna vera v svoj prav) * pretirano oblikovanje kritične zavesti ustvarja podobo ''volčjih odnosov'' v družbi. Izhodiščna zaupljivost v dobre namene vseh ljudi je še kako potrebna * aktivizem kritičnih mislecev gre v sodobnem času v smer '''politizacije''' vsega * socialna omrežja in socialni aktivizem ===''Avtorstvo''=== * dobra in slaba plat institucionalne vezanosti * dobro: objavam daje legitimiteto * slabo: omejenost objavljanja novih in prelomnih informacij * alternativne oblike medijev za objavljanje, npr. Svobodna univerza * krepitev samozaložbe * vprašanje recenzijskega postopka * ključni podatki - starost dokumenta * kvaliteta objavljenih informacij in kulturno-družbeni okvir nastajanja * problem ponaredkov, ki jih je težko odkriti (npr. Elko Justin) ===''Strokovno recenziranje''=== <center> ''»Strokovno recenziranje (angl. peer reviewing) je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od ne kredibilnih.« '' </center> * recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja * '''znanstvena srenja''' * cilj je preprečiti objavljanje nepreverjenih informacij * ''javno recenziranje'' * '''slepa recenzija''' - avtor en ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka * '''dvojno slepa recenzija''' - kadar nihče izmed njiju ne vesta kdo je kdo * anonimizacija besedila - poiščemo ''lastnosti dokumenta'' in kliknemo ''briši lastnosti'' * ''»Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem.«'' ===''Pravopis''=== * dvom v kredibilnost informacije ob ponavljajočih slovničnih napakah * nastane, ko se tvorec ne zna dobro izražati, ne pozna pravopisa * to kaže na slabo izobrazbo * piščeva slaba jezikovna kompetenca * krepi nezaupanje do vsebine njegovega sporočila ====Ločila==== * indikator piščeve pravopisne kompetence je poznanje razlike med vezajem, pomišljajem in dolgim pomišljajem * pisanje stično in nestično * pisanje na računalniku z uporabo tipkovnice: ** vezaj je na tipkovnici poleg pike ** pomišljaj dobimo s kombinacijo tipk: <Ctrl> + <-> ** dolgi pomišljaj pa dobimo s kombinacijo tipk: <Ctrl> + <Alt> + <-> * prekomerna uporaba zaimka ''le-ta''(papirnat), bolje uporabljati zaimek tale * uporaba dolgega pomišljaja: ne stoji znotraj povedi, ampak med povedmi, ko želimo členiti dolge odstavke, vendar jih ne smemo ali želimo ločiti * narekovaji: ** digitalni narekovaji (»«) ** ročno pisanje („unarekovajena beseda“), ampak '''slovenske („unarekovajena beseda“)''' namesto angleških (“unarekovajena beseda”) * dvopičje je levostično ! v isti povedi ne uporabljamo skupaj besed npr., itd., itn ... * tropičje (alternativa veznika itn.), uporaba v leposlovju, nestično * uporaba podpičja: pred pojasnjevalnimi deli povedi, kadar se nam zdi pika na tem mestu premočna, vejica pa prešibka ====Velike začetnice==== V tabelah naslove kolon in vrstic pišemo z veliko začetnico, celice znotraj tabel pa z malo začetnico, z izjemo pri celih stavkih in lastnih imenih. Veliko začetnico uporabimo tudi, kadar naštevamo stvari po alinejah. ====Drugo==== '''Pravopisni ocvirek:''' ''Kjer je '''bil''' osrednja figura moški'' vs. ''Kjer je '''bila '''osrednja figura moški'' Rešitev: spol se po pravilu veže na osebek, tu pa je določitev osebka dvoumna. Če je za povedkovo določilo množinski samostalnik, ta določi obliko povedka: To mesto so Jesenice. V dvomu je izbira moškega spola nevtralnejša. ===''Digitalna pismenost''=== * tehnična plat * pisanje na računalnik ====Formati besedil==== * razlike med računalniškimi formati besedil * prepoznavamo po končnicah v naslovih dokumentov: <center> - ''txt'' pomeni golo besedilo – za pošiljanje pošte na forum, ki zahteva samo tako obliko ali ppri pisanju računnalniških programov - ''doc, docx, rtf, odt'' pomeni obogateno besedilo – format rtf ali odt je nekomercialna različica formata doc ali docx; sprejemljiv samo v primeru kratkih in enostavnih besedil - ''htm'' ali'' html'' je spletno besedilo - ''pdf ''je natisljivo besedilo – ni priročen v fazi recenziranja, ker spremembe dokumenta niso mogoče - besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča ''Academia.edu'' in še kje nimajo končnic </center> * uredniki avtorjem naročajo naj oddajajo v formatu ''rtf'' ali ''odt'' * ''pdf'' namesto v Wordu ====Besedilo v wikijih==== Tukaj pišemo v neposredno okno po kliku na zavihek Uredi. Lahko pa tudi besedilo ustvarimo drugje in ga potem samo prenesemo (kopiramo) sem. Lahko delamo tabele, uporabljamo matematične formule, rišemo grafe ... Pravila osnovnega oblikovanja: <center> - za odstavek pustimo eno vrsto prazno - enoto v seznamu na začetku vrstice napove zvezdica (*) - vnos v označenem seznamu - naslove obdamo z dvema enačajema ==xxx== (podnaslove s tremi itd.) - ležeči tisk napravimo z dvema apostrofoma ''xxx'', krepkega s tremi '''xxx''' - povezave napravimo z dvema oglatima oklepajema [[Ljubljana]]; modre povezave pripeljejo na že obstoječa gesla, v rdečem so takrat, ko gesla še ni; kadar beseda, ki jo želimo polinkati , ni v imenovalniku, jo zapišemo med oglate oklepaje dvakrat, prvič v imenovalniku, kar bo prišlo prav računalniku, za navpičnico v ustrezni skladenjski obliki: Pesnik se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]]. - sliko vstavimo preko menija </center> Še nekaj urejevalnih znanj: <center> - oštevilčeni seznami se začenjajo z grabljicami (#) - presledek na začetku vrstice napravi na zaslonu okvirček z besedilom - v wikijih delujejo tudi ukazi za format html: <nowiki><br></nowiki>, za prelom vrstice, <nowiki><hr></nowiki> za vodoravno črto, <nowiki><center></nowiki> za centriranje besedila - <nowiki><poem></nowiki> uvaja pesemsko besedilo, <nowiki></poem></nowiki> ga zaključuje </center> ====Vaje v wikijih==== Napotki za pridružitev pišoči wikimnožici: <center> - prijavi se na Wikipedijo - preglej Zgodovino strani, Pogovorno stran, povezave na druge Wikipedije in kategorije na dnu članka (na Zgodovini strani klikni na možnost prej na začetku posamezne redakcije in ugotovi, kako je pisec posegel v geslo) - popravi pravopis in slog v naključnem članku - s [[ ]] označi potencialna gesla (osebnosti, inštitucije pojme) - dodaj povezave v Cobiss - popravi članek, ki je označen kot škrbina oz. kot potreben popravljanja (seznam takih člankov je na Seznamu nalog na Portalu občestva) - poenoti citiranje v članku - napiši samostojen članek o temi, ki jo poznaš - povezavo na članek vpiši na čim več kazal </center> Opozorila začetnikom na Wikipediji:<center> - pre intenzivno členjenje na odstavke - mašila - prehajanje med prvo in tretjo osebo ter med preteklikom in sedanjikom - dobesedno, suženjsko prevajanje iz drugih jezikov </center> ====Sporočanje popravkov in komentarjev==== V wikibesedila popravke vnašamo neposredno, za komentiranje pa so naslednje možnosti:<center> - na pogovorni strani besedila - na pogovorni strani avtorja - če gre za besedilo, ki nastaja v univerzitetnem seminarju, lahko za diskusijo o njem odpremo na Wikiverzi samostojno stran - znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden; take pripombe damo med lomljene oklepaje takole: <nowiki><!-- komentar --></nowiki> - s predlogo: <nowiki>{{redakcija|beseda z napako|beseda s popravljeno napako}}</nowiki> </center> ===''Navajanje''=== Srce humanistične znanosti je »citat«, reprodukcija plus navedba vira. Reprodukcija nam pomaga usmeriti pozornost na predmet študija (besedo, verz). Citat nam prihrani trud, da bi reproducirali več teksta, kot ga potrebujemo, in nam vendar omogoča dostop do konteksta predmeta raziskovanja. (W. Blackwell v [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-January/010564.html najavi predavanja] na King's College v Londonu 17. januarja 2013) ====Čemu sploh citiramo==== * z namenom, da besedilo naredimo čim bolj prepričljivo * avtor nakazuje svoje znanje in poznavanje določene stroke, intelektualno superiornost * znanstveno besedilo - prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti * sklicevanje manjša možnost nerazumevanja * citiranje je ne plačljiva uporaba avtorskih del (sposodiš misel) * pretirano citiranje ni pravno kaznivo, vendar je strokovno in etično sporno * preveč navedb vira, lahko izpademo nekredibilni * premalo navedb vira, lahko izpademo preveč samozavestni * pri pisanju moramo najti pravo mero citiranja in sklicevanja na druge avtorje ====Prepisovanje==== * plagiranje (prepisovanje, plonkanje) * ko se tuje znanje uporablja kot lastno * dejanje ni moralno * nima pravnih posledic * kopija izbira iz besede ''copia'', pomeni pa 'obilje', 'blagostanje' * »Ker je plagiatorstvo težko dokazljivo, se očitki razširjajo v obliki govoric namesto v argumentirani razpravi.« ====Citatna industrija: Citatni indeksi, Faktor vpliva, Slovenske znanstvene revije==== '''Citatni indeksi''' * citiranost je pomemben mehanizem za oblikovanje hierarhije v stroki * ''Citation index'' je bibliografska podatkovna baza, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave * citatni indeksi so: SCI, SSCI, AHCL; Scopus in WoS * na spletu je zastonj citatna podatkovna zbirka Googlovega Učenjaka (''Google Scholar'') * tradicionalna humanistika ni najbolj naklonjena kvantifikaciji, merjenju, številkam * Znanstvene revije so zainteresirane za indeksiranje in si prizadevajo izpolnjevati zahteve za uvrstitev v ustrezne podatkovne zbirke * med kriterije spadajo: recenzijski postopki, mednarodno uredništvo, mednarodno naročništvo in spletna dostopnost '''Faktor vpliva''' * IF impact factor * je številka, ki kaže stopnjo uglednosti * Velike indeksirne hiše uporabljajo različne načine izračunavanja IF * najbolj poznan bibliografski in tudi prvi servis Thomson Reuters * 2 citatna indeksa 1. naravoslovni (SCI) 2. družboslovni (SSCL) IF = št. citatov člankov revije objavljenih v drugih indeksiranih revijah v zadnjih dveh letih/št. objavljenih člankov v zadnjih dveh letih * slabosti meritev: kulturno pristranske, prisilno citiranje * sl v iskalnem nizu pomeni 'slovenski', v 'Wikiverza', s 'Wikivir' in b 'Wikiknjige' '''Slovenske znanstvene revije''' * v slednje objavljajo slovenski literarni zgodovinarji - Primerjalna književnost - Slavistična revija - Dve domovini - Jezik in slovstvo - Razprave SAZU - Studia mythologica Slavica - Knjižnica - Phainomena - Acta Neophilologica - Traditiones - Slavia Centralis (Maribor) - Verba Hispanica Od tujih pa lahko razprave o slovenski književnosti lahko najdemo tudi v - Slovene Studies (ZDA) - Philological studies (Perm, Skopje, Ljubljana) - Slavia Meridionales (Varšava) - Slavica tergestina - Slavistika (Beograd) - Pamiętnik Słowiański - Wiener Slavistisches Jahrbuch ====Citatni slogi==== Glavni citatni stili: - APA (psihologija, vzgoja, družbene vede) - MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika) - AMA (medicina, biologija) - čikaški (naravoslovje, splošno) - wikipedijski poznani še: Bluebook, ALWD, ASA, Vancouver, Turabian, MHRA itd. Večinoma se humanistični pisci in uredniki odločajo med čikaškim in MLA slogom. * vsak citatni stil ima svoje dobre in slabe lastnosti * največja težava vseh pa je inertnost, tj. tendenca Najpomembnejši deli bibliografske enote: - avtor - naslov - ime spletišča in datum pri spletni objavi - kraj, založbo, letnico in knjižno zbirko pri knjigi - naslov zbornika, kraj, založbo, letnico in strani pri članku v zborniku - naslov revije, letnik, številko, letnico in strani pri članku v reviji - naslov časnika, datum in strani pri članku v časniku ====Tehnika citiranja: Opombe, Kratki sklici, Označevanje navedkov, Od kod vse citiramo, Viri in literatura, Zaslon in papir==== Citat ali navedek je iz dveh delov – iz navedenega besedila in navedbe vira citata: 1. dobesedni navedek zaznamujemo z narekovaji ali pa ga postavimo v samostojen, grafično drugačen odstavek 2. vir citata je lahko v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila ali pa je na koncu citiranega besedila samo kazalka na bibliografske podatke vira oz. na tekst, iz katerega smo citirali; kazalka je lahko v obliki ** opombe – usmerja k polnim bibliografskim podatkom pod črto na dnu strani ** kratkega sklica (avtorjev priimek z letnico in stranjo objave v oklepaju) – usmerja v seznam literature na koncu besedila ** neposredne povezave na vir – pripelje neposredno v besedilo, iz katerega je bilo citirano '''Opombe''' * opombe pod črto na dnu strani za navajanje literature * zaradi pogoste uporabe čikaškega stila danes niso več tako uporabljene * služijo nebibliografskim informacijam * »V opombah so navedena samo tista dela, iz katerih so bile vzete ali povzete konkretne izjave, v seznamu referenc pa tista dela, ki so za predmetno področje, ki ga članek obravnava, sicer pomembna, ni pa bilo iz njih nič neposredno citirano.« '''Kratki sklici''' Kratki sklici se prilagajajo sobesedilu takole: :Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15) Pri kratkih sklicih včasih nekoliko odstopamo od pravopisa. V naslednjem primeru bi bila pravopisno brezhibna rešitev takale: :»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85.) ali takale: :»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje« (Žnideršič 1999: 85). V praksi pa se je uveljavilo izpuščanje končne pike znotraj oklepaja: :»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85) Nekdaj so se pisci izogibali ponavljanju imena avtorja, na katerega so se sklicevali, z besedami kot so prav tam, n.d., ker pa se zaradi potreb citatnih indeksov sklici avtomatsko preštevajo, priimek, letnico in stran ponovimo. '''Označevanje navedkov''' - narekovaji - odstavek in drugačen črkovni rez - izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje '''Od kod vse citiramo''' * iz vseh mogočih virov * knjige, poglavja, zavihka knjižnega ovitka, razprave v zborniku, članka v reviji, članka v časniku, gesla v enciklopediji, spletne strani, bloga, videa na spletu, lokacije na Geopediji ... * največkrat se sklicujemo na besedilo oz. del besedila * lahko tudi na sliko, tabelo, grafikon, zvočni posnetek ... * v humanistiki ima tiskana knjiga največji ugled od virov * pri navajanju virov ima tiskana prednost pred digitalnim, saj je trajnejša * najbolje citirati iz primarnih virov '''Viri in literatura''' * nesmiselno ločeno navajanje * seznami so zaželeni * delitev na vire in literaturo je priporočena pri daljših seznamih * v znanosti se spodobi citirati iz virov, ki smo jih držali v rokah (primarni vir) '''Zaslon in papir''' * večina piše na zaslon, da bo dostopno tudi v tiskani obliki * tiskarne storitve se še zmeraj zelo cenijo * tako je prehod na zaslon nekoliko počasnejši * starejše generacije vajene tiskarskih strani * mlajše generacije bolj navajene spletnih strani * razlika med zaslonom in papirjem je neomejenost dolžine * nekateri programi omogočili listanje na zaslonu kot pri fizični obliki * »Branje na zaslonu in možnost klikanja po besedilu v največji meri vpliva prav na citiranje in navajanje virov.« ====Zgledi: Knjiga, Članek v zborniku, Poglavje, Razprava v reviji, Članek v časniku, Članek na dLibu, Enciklopedijsko geslo, Forum, Spletni tečaj, Blog==== * včasih so podatke prepisovali iz kolofona * danes je najzanesljivejši medij Cobiss * ta ponuja 3 različne zapise: polni, ISBD in COMARC '''Knjiga''' Na zaslonu: * Tone Svetina. ''Volčiči''. Ljubljana: Borec, 1980. {{COBISS|ID=21824512}} Na Wikijih: <td><code><nowiki>*Tone Svetina. ''Volčiči''. Ljubljana: Borec, 1980. {{COBISS|ID=21824512}}</nowiki></code></td></tr></table> Zapis na papirju: :Tone Svetina. ''Volčiči''. Ljubljana: Borec, 1980. Knjiga na bralniku * dostopne tudi knjige * citiranje z dLiba ali Wikivira * napišemo smao priimek in letnico dela v kratkem sklicu Josip Kostanjevec. ''Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polpreteklega časa''. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle. '''Članek v zborniku''' * v Cobissu odpreš 2 zapisa: zapis o članku in zapis o zborniku Silvija Borovnik. [http://www.centerslo.net/files/File/simpozij/sim21/borovnik.pdf Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman?] ''Slovenski roman''. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108. '''Poglavje''' * navajanje poglavja od enega avtorja je enako navajanju članka v zborniku * poglavje več avtorjev je nekoliko bolj zapleteno '''Razprava v reviji''' Urška Perenič. [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_09.pdf Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov.] ''Slavistična revija'' 60/3 (2012). 365–82. {{COBISS|ID=50413154}} Če želimo izpostaviti dejstvo, da je bil članek arhiviran tudi na dLib, povezavo s pojasnilom dodamo na konec navedbe: *Klemen Lah. [http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2012/1-2/49–58 Cankarjevo priznanje – s poti.] ''JiS'' 57/1–2 (2012). 49–58. {{COBISS|ID=51562082}} [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLUS4EUR dLib] '''Članek v časniku''' * pomembna sta datum in stran * nadnaslov smo napisali za naslovom, kot podnaslov Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. ''Delo: Književni listi'' 20. 8. 1998. 13. {{COBISS|ID=4503349}} '''Članek na dLibu''' * 2 vrsti zapisov: 1. posamično avtorsko objavo (urejeni metapodatki) 2. celo številko v časopisu (nimajo urejenih metapodatkov) Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. ''Dom in svet'' 34/1–2 (1921). 28–30. {{COBISS|ID=31722241}} [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G7ACCY1Y dLib] '''Enciklopedijsko geslo''' * sklic na wikipedijsko geslo: '':w:sl:'' (<code><nowiki>[[:w:sl:Planinska povest|planinsko povest]]</nowiki></code>) * ne navajamo avtorja * nujni podatki: naslov gesla, naslov spletišča in datum * zapisi spletišč na papirju: :Planinska povest. Iz Wikipedije, proste enciklopedije 10. jan. 2012. :Planinska povest. Wikipedija: Prosta enciklopedija 10. jan. 2012. :Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012. '''Forum''' Katja 10. [http://med.over.net/forum5/read.php?33,7901018 Re: Kresnik 2013.] Knjižni molji. Med.Over.Net 10. dec. 2012. *ko je obiskano spletišče manj poznano, navedemo še splet '''Spletni tečaj''' J. Simon Rofe in Yenn Lee. [https://www.coursera.org/course/researchmethods Understanding Research Methods] [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014. '''Blog''' Marko Crnkovič. [http://crnkovic.blog.siol.net/2006/02/21/25-pismo-marko-manci-svecenica-spovedniskega-sentimentalizma/ 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma.] Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.</td> * problem blogov je, da včasih manjka ime avtorja * datum ogleda ni potreben ==''ŽANRI''== * pisna komunikacija in oblikovanje pisnih sporočil ** vsakdanje sporazumevanje ** publicistični žanri ** umetnostni žanri ** strokovni/znanstveni žanri * meje niso ostre * pisci jih mešajo * ogromno ljudi ne loči med zvrstmi * ''strokovna objava'' je tista, ki ne dosega kriterijev znanstvenega (nekoč so to bili slovarji, bibliografije, učbeniki ipd.) * ''izvirni znanstveni članek'' je prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji * ''pregledni znanstveni članek ''pa »sintetično in kritično poroča o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja ter jih nadgrajuje s svojimi stališči« * namen ''poljudnih člankov ''je populariziranje in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj * ''znanstveni prispevki'' so velikokrat predstavljeni na raznih predavanjih in konferencah * akademski pisci ne želijo pisati za Wikipedijo, saj menijo, da so vsi članki strokovni ===''Šolsko pisanje''=== * to je referat, esej, diplomska naloga (magisterij, doktorat) * oseba mora izpolniti študijske obveznosti * vloga učitelja/mentorja * mentor se mora prepričati, da je študent izpolnil in preštudiral vso dano literaturo * potrebno je, da se učiš zaradi lastne želje po znanju in raziskovanju * pomembno je, da študent ve, kateri citatni slog uporabljati ... ===''Popravljanje''=== * večino časa se ukvarjamo z že napisanimi besedili * ti so lahko naši ali od drugih * lahko jih popravljamo, urejamo, oblikujemo, ocenjujemo, predstavljamo in promoviramo * '''lektura''' * korektura je odpravljanje napak * urednik je oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo objavil ali ne * pomemben je odnos do urednikovih predlogov in posegov v besedilo ===''Komunikacija v stroki''=== * * * * * * * * * ====E-pošta==== * pomemben segment komunikacije * komunikacija je lahko v pisni obliki ali v živo * razvade, ki motijo strokovno uporabo: - neodzivanje na pošto - na odgovor, ki smo ga sprejeli, se ne zahvalimo - pri več sporočilih odstranimo citirana besedila prejšnjih sporočil - uporabljamo standardno slovenščino in se držimo pravopisa - problem naslavljanja - prepošiljanje pisem in odgovarjanje vsem naslovnikov, kadar to ni potrebno - ... * pri formalni komunikaciji bomo uporabili vikanje, če ne tikanje * uporaba specifičnega naslova za lažjo preglednost * datoteke imajo kratko in pomensko ime, ne smejo vsebovati velikih črk, strešic in presledkov (uporaba _) ====Socialna omrežja==== * dobre/slabe plati * kombinacija internetne tehnologije: pošto, spletne strani, slike, video, spominsko knjigo, iskanje in adresarje * mitiziranje znanosti - konstruiranje razlag * Facebook je primeren za promocijo akademskih informacij. * nastal leta 2004 * namen: povezovanje študentov =====Tvit===== * sporočilo na socialnem omrežju Twitter (Čivkač) * nastalo leta 2006 * omejitev je 140 znakov * SMS internet * tvitrsko všečkanje in komentiranje * razširjen med elektronsko bolj ozaveščenimi humanisti =====Drugo===== * družabno omrežje Linkedln ====Zagovor==== * »dramska« oblika strokovnega pogovarjanja * to so zagovori spisov, kot je npr. magisterij, referati, seminarske naloge, diplome, doktorati ===''Literarna kritika''=== Lastnosti: - Inštitucijo kritike poznajo samo demokratični sistemi. - Kritik je dolžan upoštevati beročo publiko, ne pa zgolj ekspertna stališča, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti. - Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni. - Reklamno pisanje enega avtorja o knjigi drugega avtorja ne spada med resne kritike. - Prepoznavna lastnost kritike je polemičnost. - Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna. - Kritika naj bo jasna, prepričljiva in poučna. - Kritika naj tudi zabava. - Kritika ne vpliva veliko na branje knjig, bralce le ozavešča. - Kritik si neredko nakoplje nad glavo sovraštvo avtorja in njegovih prijateljev. * predmet je literarno delo * publicistična besedila * ustrezne rubrike dnevnega tiska in v literarnih in kulturnih revijah ===''Enciklopedični članek''=== * večja jedrnatost oz. konciznost * vzorčna oblika strokovnega pisanja * odpovedujejo se anekdotičnosti, izpuščajo prepodrobne informacije * črtajo ponavljanja * Načeli: - soglasnost, sodelovanje, strpnost, tj. upoštevanje drugih piscev - vrednostna nevtralnost (zato je prepovedano pisanje gesel o samem sebi in so odveč opredeljevanje, zavzemanje ali aktivizem) ====Biografski članek==== * o akterjih v literarnem sistemu * dva kriterija: avtorstvo strokovne ali znanstvene monografije in znanstvena kompetenca ====Članek o knjigi==== * projekt popisa knjig z naslovom Romani * Navodila: - naslov gesla je tudi naslov knjige, brez podnaslova - zelo dolge naslove skrajšamo - kratke naslove, ki so že zasedeni, opremimo z imenom avtorja v oklepaju ali letnico oz. naslovom časopisa, če avtor ni poznan - glava gesla vsebuje samo bistvene podatke: naslov (krepko), avtor, letnica, žanr infopolje: avtor, naslov in podnaslov, kraj izdaje, založba, leto, zbirka, številka zvezka v zbirki, obseg v straneh in besedah, številka Cobiss (poimenujemo medsebojna razmerja med osebami, npr.. ljubezenski trikotnik z dvema ženskama in enim moškim) - povzetek dogajanja kratek in jedrnat (največ 500 besed, kdo so akterji, kje in kdaj se dogaja, zakaj in s kakšnim izidom se junakova akcija konč; če gre za realna dogajališča/osebe/dogodke/pojme jih opremimo s povezavami na ustrezna wikipedijska gesla) - v infopolju naštejemo morebitne ponatise, prevode, ekranizacije, dramatizacije, uglasbitve in druge predelave - fotografija naslovnice - v infopolje navedemo ilustratorja, če ima knjiga posvetilo ipd. - določimo žanr, temo, ključne besede - v poglavju o odmevu naštejemo literarne kritike, diplomska dela, literarnozgodovinske oznake, razprave in najbolj jedrnate izjave in iz njih citiramo ===''Učbenik''=== * ideal strokovnega pisanja je znanstveni članek * specifike: dialoškost, povzemanje in ponavljanje, poenostavljanje, privlačna tipografija, povezovanje učbenikov v serije * vreden polovico znanstvene monografije ===''Strokovni blog''=== * weblog 'spletni brskalnik' * primerni za določeno področje, temo ... * publicistične in žurnalistične žanre * redkeje med znanstvene ===''Spletni forum''=== * s strokovno ali znanstveno tematiko * pomembno orodje za vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti * strokovna sporočila, vprašanja, odgovori, nasveti * spletna pošta + spletni arhiv * spletni forum ni enako spletni klepetalnici * ''nitkanje'' * naročniki določajo temo in vsebino s svojimi prispevki ==''SLOG''== * aktualne stvari na vrhu in najbolj vpadljive * nasprotno kot včasih * v historiatu lahko vidi še ostale in starejše objave * zaslonsko besedilo - zaznamuje prikaz menija ter dodatne povezave ===''Sestavni deli''=== * avtorjevo ime * naslov * izvleček * ključne besede * povezave * kazalo * telo besedila (uvod, teorija, gradivo, analiza, sklep) * literatura * priloge (slike, tabele, grafikoni, opombe) * kratica '''IMRAD '''(introduction, methods, results, discussion) * po slovensko''' UMRIS''' (uvod, metode, rezultati, sklep) * eksperimentalne vede ====Naslov==== * kot ključne besede * povzame bistvo v nekaj besedah * je smiselno oblikovan * sklenjeno sporočilo * tema predstavljena natančno in jedrnato * brezhiben pravopis * ni krajšav * ni v obliki stavka ali vprašanja * ni zapisan z velikimi tiskanimi * podnaslov ločen z dvopičjem in se začne z veliko začetnico * podnaslov ne ponavlja izrazov v naslovu ====Izvleček==== * krajša oblika povzetka * pisanje povzetkov se opušča * sestavni deli: predmet raziskave, metode, rezultati, sklep * največ 10 vrstic * 100 - 500 besed * ni členjen na odstavke * ne vsebuje kratkih sklicev in opomb * natisnjeni z manjšimi črkami in manjšim vrstičnim razmikom * lahko ležeče ali z umikom na desno ====Ključne besede==== * ožja predmetna področja * izrazi so frekventni in imajo terminološko težo * utrjenost terminov * besede iz naslova so pogosto tudi ključne besede * opredelimo nanašanje teme besedila * za lažje iskanje ====Kazalo vsebine==== * program za pisanje sam oblikuje kazalo * označimo naslove in podnaslove * nekateri spremenijo verzalke v navadne, male črke * v wikijih so na vrhu besedila in se pojavijo avtomatsko * skrijemo lahko s klikom na [skrij] * če pa sploh nočemo besedila napišemo v glavo besedila <code><nowiki>__NOTOC__</nowiki></code> * lahko pa želimo kazalo pri samo dveh poglavljih <code><nowiki>__TOC__</nowiki></code> * naslovi morajo biti kratki * ravnanje po vzorcu * ne preveč členiti na poglavja, npr. nesmiselno je imeti poglavje za 2 povedi * dolga poglavja pa členi na podpoglavja ====Povezave==== * nadomeščajo imenska in stvarna kazala * povezave vnašamo v vse formate besedila in vse urejevalnike * vnos hiperpovezave * spletno lokacijo pa prekopiramo * v wikijih je dvojni oglati oklepaj ([[ ]]) že samostojen članek oz. bo * enojni oglati oklepaj pa je za povezovanje na spletne lokacije zunaj wikijev * so oblika '''sklicevanja''' ===''Napake''=== Poglavitne hibe humanističnega pisanja: * gostobesednost (dolgoveznost, epskost, ponavljanje, tavtološko izražanje) * nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila) * pomanjkanje konteksta * slogovni manierizem (uporaba arhaizmov, literarno markiranje sloga, duhovičenje, demonstracija »dobrega sloga«) * slogovna puščobnost * pristranskost (pretirano poudarjanje svojega stališča, odvisnost od jezika obravnavanega literata, ideologizacija sporočila) * nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca * skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom * mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost ====Gostobesednost==== * najpogostejše ukvarjanje * ni vedno odveč * odveč je samo, če je zapovedana jedrnatost * za ustno prezentacijo je gostobesednost dobrodošla - lažje spremljanje in tudi bolj zanimiva, govorec ve, kaj govori * besede, ki se jih lahko izogibamo v primeru gostobesednosti: tudi, še, pa, lahko, svoj, prim., takratni, prav tako, poleg tega, potem, nato; izpostaviti, poudariti, naglasiti; predvsem, večinoma, v glavnem, največkrat, običajno, praviloma, načeloma; prav gotovo, nedvomno, zagotovo, brez vsakega dvoma, seveda, pravzaprav, za ta del; nedoločne količine: razmeroma, relativno, dokaj, precej, malo, bolj ali manj, povsem, približno, okrog, okoli; določen, specifičen, posamezen, sam, razni, različni * konstantno navezovanje je nepotrebno ====Nerazumljivost==== * lahko je tudi namerno dejanje * lahko je zaradi uporabe terminologije ozkega področja * uporabe dvoumnosti * opravičevanje z zapletenostjo problematike ====Pomanjkanje konteksta==== * pogosto manjka teza * ni ugotovil nič novega * strokovni poznavalec mora znati priti do informacij, te pa potem tudi postaviti v kontekst * v humanistiki pogosto pride do nasilnega posploševanja * pogosta uporaba besede že in šele; s tem se avtor že opredeli in besedilo ni objektivno * tudi uporaba celo, kar, samo ====Manierizem==== * besedilo naj bo sklenjeno * stavki povezani * besedilo kompaktno * retorična sredstva so nepotrebna in velikokrat nezaželjena * besede ''torej, potem, potemtakem, seveda, jasno, očitno, sklenemo ... ''raje opustimo * ne smemo se ponavljati * uporaba izrazov, ki jih uporabljamo v govoru * arhizmi in papirnati izrazi ne sodijo na papir ====Slogovna ubornost==== * pretirana uporaba besed pri povzemanju prebranih del * pomagamo z uporabo variiranih izrazov in spremembo stavčne strukture * izpustimo moteče ponavljajoče strukture * mašila ne smejo biti v zapisanih besedilih ====Pristranskost==== ''»Pisanje je seveda priložnost za uveljavljanje osebnega interesa, tudi strokovno pisanje, vendar bi bilo strinjanje s stališčem, da je pač vsa človekova dejavnost na tak ali drugačen način kontaminirana z njegovimi interesi, vulgarnomaterialistična, cinična in nespodobna. Znanosti se gremo prav zato, da nam pomaga preseči biologizme in oblikovati kolikor mogoče objektivne, nepristranske sodbe, ki jih ne narekujejo preživitvena nuja, osebni prestiž ali osebnostne kaprice.« '' * zaljubljenost pisca v temo ====Terminologija==== * termin ima jasno definicijo * predpogoj za inštitucializacijo in je lahko družbeno vpliven * beseda ima lahko več pomenov * kdaj so pomeni iste besede lahko tudi nasprotujoči* ====Spol in število==== * moški spol veljal za nevtralnega * feminizem prinesel spremembe * vzporedno pisanje obeh oblik * to je neekonomično in nenaravno * izražanju spola lahko izognemo z množino ali sedanjiško obliko * s takšnimi težavami se soočajo tudi v drugih jezikih ====Mentalno brambovstvo in servilnost==== * razmerje med domačim in tujim je zelo občutljivo * odvisno od virov in literature ===''Govorna prezentacija''=== * nima vedno statusa objave * diskusijski prispevki, komentarji, replike * podlaga za pisanje je predhodna objava * pisna besedila niso najboljša za govorno reprodukcijo * stavki so pri predavanju precej krajši ====Prosojnice==== * koristne za poslušalce in predavatelje * retorično zaokroži in povzame njegove glavne točke in sporočilo * poslušalci lahko le sledijo tekstu na prosojnicah * ključne besede * pripomore k pomnjenju * pripomore k razumevanju predavanega * vsebina prosojnic: kratka, naslovi, podnaslovi, slike, grafikoni, krajše definicije, citati, tabele * pazi pri: preveč teksta na prosojnici, ne preveč barv, enostavno oblikovanje, ne uporabljaj eksotičnih fontov, ne preveč zgolj zabavnih slik brez neke informativne vrednosti ===''Vizualizacija''=== * intenzivnejše oblikovanje * slike, grafikoni, barve * slikovitejše od tiskanega * namen ====Fotografije: Licenciranje fotografij, Fotografije kulturne dediščine, Nalaganje na wikije==== * pomemben del sporočanja * pogled pasivacije * ne zahteva truda in razumevanja * skrije pomen besedila * razkriva detajle * najbolj uporabljamo v publicistiki * najdemo jih v raznih reportažah, fotoreportažah * v leposlovju zelo malo - navadno samo na naslovnici * pojavljajo tudi v enciklopedijah * ko je namenjeno delo javnosti, več fotografij ima * '''licenciranje fotografij''' - strežnik za Wikipedio v ZDA, morajo slike ustrezati naši in njihovi zakonodaji * FOP - ''freedom of panorama'' ====Infografika: Tabele, Grafikoni, Zemljevidi, Besedni oblak==== * vizualna prezentacija podatkov * velike količine podatkov predstavljene na enostaven in predvsem pregleden način * možnosti predstavitve podatkov: tabele, grafikoni, zemljevidi, besedni oblak (Wordle ali Voyant Tools) ==''ISKANJE''== * iskanje je med mentalnimi dejavnostmi na visokem mestu * drugačen način dostopa do informacij * razvoj iskalnikov pomeni strmo naraščanje števila informacij * vsak avtor ima svojo številsko identifikacijo * za to kodo je poskrbel Cobiss * na Slovenskem ima vsak raziskovalec svojo številko * v mednarodnih okvirih je možnost zamenjave del veliko večja * v mednarodnih okvirih to razločuje prostodostopni sistem '''ORCID''' (''Open Researchers and Contributor ID'') * deluje pod okriljem Mednarodne organizacije za standardizacijo * ORCID je mednarodna, interdisciplinarna, odprta, neprofitna civilna organizacija ===''UDK''=== * pomeni univerzalna decimalna klasifikacija * spremlja objave, nasprotno od enkratnih številk ISBN, ISSN ipd. poskrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje oziroma na eno od področij človeške dejavnosti '''0''' Znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije. Publikacije '''1''' Filozofija. Psihologija '''2''' Teologija. Verstva '''3''' Družbene vede. Politika. Ekonomija. Pravo. Izobraževanje '''5''' Matematika. Naravoslovje '''6''' Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika '''7''' Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport '''8 '''Jezik. Književnost '''9 '''Geografija. Biografija. Zgodovina * UDK je samo ena od obstoječih klasifikacij * ni povsod v uporabi * ''Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije'' pozna '''sedmero raziskovalnih območij''': naravoslovje, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika, interdisciplinarne raziskave * ''Evropska klasifikacija raziskovalne dejavnosti'' postavlja med petimi področji humanistiko na prvo mesto *'' klasifikacija FOS 2007'' s 47 področji je preglednejša * v javni zavesti so najbolj ''enciklopedične klasifikacije * te delijo na dve veliki področji: '''družbene vede in naravoslovje''' * delitev je lahko tudi na '''empirične in formalne znanosti''' * ameriška klasifikacija se razlikuje od evropske * ime znanosti o življenju (''life sciences'') in medicina in agrarne vede * UD-klasifikator ali vrstilec najdemo tako, da pogledamo v seznam gesel ===''DOI''=== * ''Digital Object Identifier'' * 'digitalni identifikator objekta' * je standard za označevanje spletnih objav, ki streže lažjemu in trajnejšemu dostopu do znanstvenih podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti * spletni naslovi se navadno začenjajo s http:// * pridobitev registracijske kode DOI pa poskrbi za sledljivost dokumenta * do tako urejenega dokumenta lahko dostopa vsak * pridobitev kode ni zastonj * izdajajo kode samo pooblaščene organizacije * za humanistiko sta primerni mEDRA in CrossRef * koda DOI: doi:10.7771/1481-4374.2064. * številka pred poševnico pomeni '''založnika''' * številka za poševnico pa je '''številka publikacije''' ===''COBISS ID''=== * za identifikacijo publikacij * številko ima vsaka registrirana objava,ne glede na medij * o Cobissu obstaja kratko informativno poglavje v ''Praktičnem spisovniku'' * vsak dan se lahko naučiš kaj novega * za literarnega novinarja sta najbolj zanimiva ''seznam najbolj branih knjig'' in baza podatkov z naslovom ''Knjižnično nadomestilo'' * v NUK-u se lahko udeležiš zastonj tečaja iz iskanja, indeksov, e-knjih ipd. ===''Podatki in podatkovne zbirke''=== * podatek (''data'') * izraz '''zajamek''' (''capta'') * izraža produkcijo in reprezentacijo znanja v humanistiki in zunaj nje * podatek s svojo etimologijo govori, da gre za nekaj danega * izraz zajemek pa na to, da gre za nekaj, kar je bilo vzeto oz. zajeto * informacije so dveh vrst: - dokumenti – dokument je fizična reprezentacija informacije s komunikacijsko intenco in funkcijo; v literarni vedi je dokumeent drugo ime za besedilo; enačimo ga z datoteko, ki ima besedilni, slikovni, zvočni ali filmski format - podatki – osnovni elementi informacije, pridobljeni z meritvami in prikazani v formatiranih zapisih v podatkovni zbirki ali v obliki tabel in grafov - v praksi se obe informaciji združujeta – v dLib-u se iskalec najprej sreča z vrsto bibliografskih zapisov, ki ustrezajo njegovi poizvedbi, s klikom na izbrani podatek pa prikliče na zaslon celotni dokument (FF celotne diplomske naloge, magisterije in doktorate nalaga na Arnesov strežnik, njihov seznam pa pod naslovom Diplomske naloge na Wikiverzi) * običajno je težko priti do podatkov * besede iščemo v slovarjih * publikacije v objavljenih bibliografijah ali listkovnih katalogih knjižnic * avtorje in druga dejstva v leksikonih * število podatkovnih zbirk narašča ====Iskanje po dLibu==== * je zbirka besedil (knjig, revij, časnikov, zbornikov, plakatov, rokopisov), slik in večpredstavnostnega gradiva * navodila: - kadar nimamo sreče z iskanjem po metapodatkih, tj. po avtorju ali naslovu dela (metapodatki ponavadi obstajajo le za večje skenirane enote – za knjige, posamezne številke revije, ne pa za posamezne članke znotraj revije), pod iskalnim poljem odkljukamo možnost ''išči tudi po celotnem besedilu'' - kadar je zadetkov preveč, vtipkamo dodatne izraze, za katere vemo, da jih tekst vsebuje ali pa - postavimo niz besed, za katere vemo, da se nahajajo v besedilu skupaj, med narekovaje - strojno branje pri težje berljivih predlogah včasih odpove in zato iskalnik niza ne bo našel – poskusimo še s kakšnim drugim nizom - preštevilne zadetke zredčimo z omejevanjem virov v levem stolpcu ===''Seznami''=== * ena izmed možnosti za členitev besedila * uporabimo takrat, ko želimo našteti serijo elementov na čim razločnejši način * dolge sezname s kratkimi alinejami radi sestavimo v dveh ali več stolpcih (npr. opombe na dnu wikipedijskih gesel) * osnovni obliki sta neoštevilčeni seznam (na začetku vsake alineje je sredinska pika, vezaja ali kakšno drugo grafično znamenje) in oštevilčeni seznam * tudi kazala (vsebine, slik, oseb, naslovov, pojmov) so seznami, ** literatura na dnu članka je navedena v obliki seznama, zadetki pri iskanju so nanizani v obliki seznama * seznami sporočajo, da je svet neskončen oz. neizmeren, raznoroden * retorični figuri, ki strukturirata sezname, sta '''akumulacija''' (''kopičenje'') in '''enumeracija '''(''naštevanje'') * na Wikipediji so seznami izhodišče za nadaljnje resno delo: ''seznam slovenskih pesnikov in pisateljev, mladinskih pisateljev, literarnih zgodovinarjev, literarnih nagrad itd.'' * Wikipedija in Wikivir sama razvrščata gesla v sezname * grupirajo se avtorji, rojeni istega leta, knjige, izšle v istem letu, besedila istega avtorja, žanra ali slogovne pripadnosti, uredniki, * ustrezno moramo okategorizirati * seznamski princip podpira tehnologija * obvladovanje dolgih seznamov brez računalnikov ne bi bilo mogoče ==''DIGITALNA HUMANISTIKA''== * literarnovedni segment znotraj digitalne humanistike je '''empirična literarna veda''' * jezikoslovni segment pa '''računalniško jezikoslovje''' * področje digitalne humanistike * izraz literarna veda izgublja * nadomešča pa ga izraz literarne oziroma kulturne študije ali medijske kulturne študije * obsega področje '''kulturomiko''' * z Googovim orodjem Ngram Viewer detektira pojave in pojme skozi stoletja * v sedmih najpomembnejših jezikih * s statistično obdelavo digitaliziranih knjig * organizirajo univerzitetni učni načrti * pripravo za vpis v podatkovne zbirke (označevanje oz. enkodiranje), analizo (statistika, odkrivanje vzorcev), prezentacijo oz. vizualizacijo ter interaktivno manipulacijo * digitalna humanistika takole razvršča podatke: 1. zajem (digitalizacija, optično prepoznavanje,programiranje, iskanje informacij ...) 2. obogatitev (dodajanje metapodatkov, modeliranje, urejanje ...) 3. analiza (luščenje informacij/struktur/vzorcev iz podatkov) 4. interpretacija (kontekstualizacija, modeliranje, konceptualiziranje ...) 5. razpečevanje in hranjenje (publiciranje, identifikacija, urejanje dostopa, razporejanje, arhiviranje ...) 6. kolaboracija (komunikacija, participacija, komentiranje, množičenje ...) 7. meta HD-dejavnosti (strokovno ocenjevanje, poučevanje, sodelovanje, obveščevanje ...) * najprej dosegla konkordančne slovarje in besedilne korpuse v jezikoslovju in podatkovnih zbirkah * sledila digitalizacija vsebin ===''Empirične metode''=== * empiričen pomeni, da so podatki bili pridobljeni z opazovanjem/eksperimentom; sinonim znanosti * v humanistiki ni eksperimentiranja * opazovanje faktov in s čutnimi izkušnjami * predstavljeni v tabelah ali grafikonih * empirični pristop v opoziciji s teoretičnim * empirični = izhaja iz faktov in je zato''' induktiven''' * teoretični = izhaja iz konceptov in je zato''' deduktiven''' * pod empiričnostjo razumemo: 1. pridobivanje materialnih dokazov z eksperimentiranjem in opazovanjem 2. merjenje podatkov (preštevanje, kvantifikacija) 3. preverljivost meritev ====Programi==== Našteti so samo nekateri zastonj in povečini spletni programi z zelo obsežnega programa DIRT: * ''Weka, data mining software'' (zajem podatkov) * ''PAIR, Gephi, Graphviz, TACT, Bookworm, Wordle'' (analiza besedil in drugih podatkov) * ''Survey Monkey ''(anketiranje) * ''Wordpress, Blogger, LiveJournal'' (blog) * ''Bibliopedia, Zotero'' (bibliografija) * ''WorldCat, Google Books'' (knjižnice) * ''Wikidot, Wikiverza, Wikiknjige'' (kolaborativno pisanje) * ''Dropbox, DocumenCloud'' (objavljanje na spletu) * ''Image Map Tool, Picasa, Greenshot'' (slike) * ''MySQL,R, OpenRefine'' (zbirke) * ''GeoCommons, Worldmap, Geonames, Google Maps'' (zemljevidi) ====Projekti, revije==== * ''Glottometrics'' * ''Empirical Text- and Culture Research'' * ''German historical novel'' *'' Literary Lab'' *'' TextGrid'' * ''TUSTEP'' * ''Tapor'' * ''OpenLibrary'' *'' Perseus'' ====Računalniško jezikoslovje==== Uporaba računalnika v jezikoslovju. * iskanje po leposlovju * povzemanje zgodb * razlikovanje med literaturo in drugimi vrstami pisanja * identifikacija in analiza literarnih žanrov * slogovno razvrščanje besedil in pripisovanje avtorstva * analiza bralčevih čustvenih odzivov * analiza konstelacije oseb oz. njihovega socialnega omrežja * računalniško modeliranje pripovedi, računalniška naratologija in folkoristika * generiranje literarnih pripovedi, dialoga oz. poezije * oblikovanje priporočilnih seznamov == SLOVAR == ==''A''== * '''Arbitraren''' je prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben * '''Ad hoc''' pomeni posebej za ta primer, v ta namen * '''Antagonizem''' ali nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi * '''Alt '''(tipka) - izmenjalka * '''Arbitri''' je strokovno mnenje, presoja * '''Anahron''' je tisti, ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami * '''Aspiracija''' je prizadevanje za kaj, težnja, želja * '''Analfabet''' je nepismen človek * '''Ažuren''' je tak, ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem ==''B''== * '''Blamaža''' je sramota, osmešenje zaradi neuspeha * '''Benigen''' ali nenevaren, neškodljiv * '''Balasten''' je nekoristen, odvečen * '''Brezpriziven''' je tak, ki ne dopušča priziva, ugovora * '''Bibliografija''' je seznam izdanih del (vsa dela nekega avtorja) * '''Bojkotirati''' pomeni zavračati zveze, zlasti trgovske * '''Bibliometrično ''' je takšno, ki se ukvarja s kvantifikacijo bibliografskih zapiskov ==''C''== * '''Copia''' je obilje, blagostanje * '''Citatomanija''' je v slabšalnem pomenu pomeni nagnjenost k prekomernemu citiranju ==''D''== * '''Derivacija''' je tvorjenje novih besed iz podstave s priponami, izpeljava * '''Diseminacija''' je razširjenje * '''Deklarativen''' tak, ki temelji na besedah, ne na dejanjih * '''Defetizem''' - mnenje, da je kako delo brezuspešno; malodušje * '''Diletant''' - kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; amater ==''E''== * '''Empiričnost''' je tisto, kar je možno preveriti (npr. z eksperimentom) * '''Enter''' (tipka) je vnašalka * '''Etatistični''' je državni * '''Eksaminator''' je izpraševalec pri izpitu * '''Estrada''' je informiranje na zabaven način * '''Eklatanten''' je očiten, jasen, prepričljiv * '''Ekspertiza''' je izvedensko mnenje, poročilo * '''Ekscerpirati''' pomeni namensko prepisovati odlomke, podatke iz teksta, izpisovati * '''Ekskurz''' je oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi ==''F''== * '''Fantazma''' je halucinacija * '''Fabulativen''' pomeni pripoveden ==''G''== * Pristati v '''gluhi lozi''' pomeni, da nihče ne posluša oz. upošteva (mojih) besed * '''Gnev''' je velika jeza, ogorčenje * '''Gestikulirati''' je spremljati govorjenje ali izražati kaj z gibi rok ==''H''== * '''H-indeks''' je število za merjenje znanstvenega učinka poljubnega znanstvenika * '''Haptičen''' je tak, ki daje možnost dojemanja v treh razsežnostih * '''Historiat''' je opis dogajanja * '''Hendikepiran''' ali oviran, neomogočen ==''I''== * '''Imperativ''' ali nujnost * '''Iniciacija''' je začetek dejavnosti, obdobja * '''Inerten''' tak, ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben, nedelaven * '''Imponirati''' pomeni vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti * '''Intrigantstvo''' je spletkarjenje, zahrbtno delovanje proti komu * '''Indukcija''' je sklepanje iz posameznega na splošno * '''Inštanca''' je javnoupravni organ, pristojen za odločanje na določeni stopnji ==''J''== * '''Jezikovna entiteta''' je kar je in kar obstaja na Wikipediji ==''K''== * '''Kolofon''' so podatki o knjižnem delu, na notranje strani platnice * '''Kompatibilnost''' je lastnost, značilnost kompatibilnega; združljivost, skladnost * '''Kompetenten''' je tisti, ki se nanaša na kompetenco; pristojen, pooblaščen * '''Konsenz''' je soglasje, privolitev * '''Kalkirati''' pomeni dobesedno prevajati značilne izraze tujega jezika * '''Kurziv''' pomeni postrani tisk * '''Kontaminirati''' pomeni spojiti, združiti * '''Korifeja''' je prvak, veličina * '''Koncipirati''' pomeni sestaviti koncept, osnutek * '''Koncizen''' ali jasen * '''Kapitelke''' so velike tiskane črke * '''Kazalka''' je beseda oz. znak, ki opozarja navadno na pogostejšo, nevtralnejšo besedo ==''L''== * '''Lingua franca''' je jezik, v katerem se sporazumevajo govorci različnih jezikov (angleščina) * '''Lamentacija''' je tožba, tarnanje * '''Larpurlartizem''' je nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska ==''M''== * '''Mecen''' je tisti, kdor prostovoljno gmotno podpira umetnike, znanstvenike ali umetnost, znanost, podpornik * '''Metuzalemsko''' pomeni zelo star * '''Merkantilistični''' je tržni * '''Maksima''' je življenjsko vodilo, geslo * '''Mlatiti prazno slamo''' ali govoriti neumnosti ==''N''== * '''Niansa''' je odtenek * '''Nepotizem''' je dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom * '''Nivelizirati''' pomeni izenačevati * '''Nomen est omen''' ali 'ime je znamenje' * '''Napaberkovati''' pomeni priti do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem ==''O''== * '''Obskuren''' je tisti, ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju; mračnjaški * '''Ortodoksen''' je tisti, ki v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise * '''Osorej''' pomeni ob tem času ==''P''== * '''Periodika''' so časopisi, revije, ki izhajajo navadno v rednih časovnih presledkih * '''Parcialen''' pomeni delen in nepopoln * '''Pregnanten''' je tak, ki je jedrnat in zgoščen * '''Plasirati''' pomeni doseči, da se nekaj uveljavi * '''Paradigma''' je vzorec oz. primer * '''Postulat''' je zahteva oz. nujnost * '''Pluralnost''' je številnost * '''Podlistek''' pomeni prozni sestavek v časopisu, navadno v več nadaljevanjih * '''Pasus''' je odlomek, del * '''Pitoresken''' pomeni slikovit, razgiban * '''Poniglav''' je hinavski in potuhnjen * '''Polemičnost''' pomeni ostra izmenjava nasprotujočih si mnenj ==''R''== * '''Recenzijski''' (izvod) je izvod, ki ga založba da uredništvu ali posamezniku v oceno * '''Redigiran''' pomeni popravljen, spremenjen, uredniško izpopolnjen * '''Revidiranje''' pomeni brisanje * '''Renomiran''' pomeni priznan, slovit * '''Resignirati''' pomeni prenehati si prizadevati za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč * '''Relata refero''' ali dobesedno, 'ki se nanaša s tem povezane stvari' ==''S''== * '''Segment''' je del ali odsek * '''Sabotaža''' je namerno, navadno prikrito dejanje, ravnanje, s katerim se zlasti iz političnih vzrokov povzroča gospodarska škoda * '''Sintagma''' je besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena * '''Superiornost''' pomeni stanje, lastnost superiornega; večja sposobnost, večvrednost * '''Smoter''' je kar se hoče doseči s prizadevanjem * '''Subverzija''' je prikrita dejavnost proti obstoječi družbeni, politični ureditvi, prevratno delovanje * '''Skepsa''' pomeni dvom, odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa * '''Smel''' je pogumen, hraber * '''Sintaksa''' pomeni skladnja, sestavljenost, kompozicija * '''Sublimen'''pomeni vzvišen in plemenit * '''Sporadičen''' je tak, ki se pojavlja od časa do časa, posamično in navadno na različnih krajih ==''Š''== * '''Špijonaža''' ali vohunstvo ==''T''== * '''Tendenca''' je prizadevanje za dosego, uresničitev česa; težnja * '''Taksonomija''' se navezuje na stopenjsko razvrstitev načel ==''U''== * '''Uzurpacija''' je nezakonita, nasilna prilastitev * '''Uboren''' ali star, reven in siromašen * '''Ukalupiti''' pomeni narediti, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki ==''V''== * '''Vobče''' ali sploh, nasploh * '''Valenca '''je lastnost besede, da ima v stavku ali besedni zvezi lahko skladenjsko dopolnilo; vezljivost ==''Z''== ==''Ž''== 418q9hkckumz60lisa9so635wiuayld 86032 86031 2026-10-19T20:06:33Z ~2026-56073-99 4782 /* RAZNO */ 86032 wikitext text/x-wiki ==RAZNO== Smeri na faksu mnoge so, katero boš izbral? Morda v brezkončne kroge se dvoma boš podal. Ko faks smeri ti kaže, čeprav zelo megleno, življenje se izkaže, da skriva jih za vsako ceno. ==DOMAČE NALOGE== === ''1. domača naloga - podlistek'' === Vrtnarju cvetja v jeseni [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-6J5XFZJ9] Spomladi so pognale prve cvetke. In bile so še plahe in bile so še redke, a naglo, kot svetlobe zgodnji soj, so širile svoj duh in svoj opoj po tratah pisanih in po ledini — vrtnarju v čast in v slavo domovini.<br> In Bog je skrajšal noč, podaljšal dan. Nad gredami žehtelo je poletje, po vsej deželi sta si hrib in plan podajala neznano novo cvetje. In glej, Vrtnar, te skromne zemlje sin, odpre svoj vrt za vse, da sta gospod in kmet po njem hodila in uživala razgled v zastrte dni pozabljenih davnin.<br> In vsi dejali so: Srce in glava sta dala vse, Zahvala Ti in slava! Pa je priplavala počasi iznad barja ljubljanskega v meglah jesen. Začudeno obstal pogled je njen na vedrem čelu čilega vrtnarja: Iz najbolj žlahtnih in razčiščenih semen je klilo sredi megel, burij in viharja je klilo in brstelo, pognalo in vzcvetelo na vse strani najlepše cvetje lepih dni.<br> Naj mi naklonjena bo čast, Vrtnar da Vam v udanosti iskreni podam ta aromatni šopek v dar iz Cvetja Vašega v jeseni! In dokler zelenijo nam poljane, in dokler nam rode bogata polja, ta šopek vedno svež ostane. V tej veri Vas pozdravlja —<br> Pavel Golia. === ''2. domača naloga - distopične in utopične perpektive družbe'' === Utopija opisuje skupnost, ki poseduje želene, popolne kvalitete. Distopija je nasprotni izraz utopiji. Označuje vrsto namišljenega sveta, poustvarjenega v literaturi ali kinematografiji, ki je torej nezaželen. Znani knjigi te podvrste sta delo 1984 George Orwella in Brave new world avtorja Aldous Huxleyja, slednjo beremo tudi v šolah po Sloveniji. <br> Posamezne utopije (in distopije) obravnavamo iz '''perspektive tematizacije medijev, medijskega sveta ter tematizacije komuniciranja in komunikacijskih sredstev.''' Utopija in distopija sta zvrsti v literaturi, pogosto leposlovje, ki so stvaritev misli pisateljev. Avtor se lahko dotakne kateregakoli družbenega problema in ga skozi utopijo/distopijo prikaže, kakor hoče sam- opozarja, svari, prikazuje rešitev… <br> Popularnost v literaturi dokazuje porast popularnosti znanstveno fantastičnega žanra. Utopična fikcija je pogosto poskus raziskovanja političnih in družbenih struktur, ki poudarjajo avtorjevo stališče. Distopija odkriva potencialne nevarnosti ideologij, vedenj, načinov vodenja, na katerih temeljijo sodobne družbe- socializem, kapitalizem, državni nadzor, potrošništvo, tehnološka odvisnost, nadnacionalne korporacije itd.<br> Izvor besede utopija je v grški outopos, kar pomeni, da ni kraja. Mar mi kot družba ne sanjamo o kraju, ki ni obstojen v trenutni sedanjosti, kot o pobegu iz realnosti? === ''3. domača naloga - popravljalci sveta'' === - delitev ljudi v dve skupini (zadovoljni z življenjem in ne) <br> - popravljanje sveta z vojno <br> - Prešeren: od tujcev moramo prevzeti dobre stvari (vpeljal eminentne pesemske forme v slovenščino - postavil slovenščino na kulturni zemljevid sveta) <br> - Wikipedija nam ponuja možnost za kreativno udeležbo, poseganje (V preteklosti je bilo to dano le redkim!) <br> Posnetek da gledalcu zagon, da bi bil tudi sam rad del nečesa takšnega, kot je spletišče Wiki. Ponudi ti možnost, da se nehote sprašuješ o številu ljudi, ki za tem stojijo, medsebojni povezanosti. === ''4. domača naloga - slavistična revija''=== Slavistična revija, s podnaslovom Časopis za jezikoslovje in literarne vede je osrednji slovenski znanstveni časopis za področje jezika in literarne vede. V njej se objavljajo slavistične teme, poudarek pa je na raziskovanju slovenskega jezika in književnosti. Prva izdaja: 1948 Glavni in odgovorni urednik: Miran Hladnik Jezik: slovenščina Opremljeni so tudi z angleškimi povzetki, kar posameznikom, ki ne govorijo jezika, v katerem so članki napisani, omogoča razumevanje. Ponekod so prisotni celo slovenski povzetki. Prisoten je raznovrsten nabor tem, potrebno poznavanje terminologije. Sama sem prejela letnik 64, januar-marec 2016. === ''5. domača naloga - slavistična revija, članek'' === ====OBLIKA==== Članek je trodelen, na vrhu je zapisan avtor (v tem primeru dva avtorja), sledi naslov z velikimi tiskanimi črkami, sledi uvod, ključne besede in podpoglavja. Na koncu so viri in literatura ter krajši povzetek članka v angleškem jeziku. <br> ====VSEBINA==== Ključne besede: empirična literarna znanost, branje, tiho branje, kognitivna nevroznanost, možganski ritmi, časovno-frekvenčna analiza, modeli aktiviranih stanj, jezikovna obdelava <br> Članek je drugi del prispevka o uporabi EEG metod za namene analize (literarnega) branja. V opreki s tradicionalnimi kognitivnimi teorijami, po katerih možgani delujejo po principu specializiranih procesov (t. i. modularni model), nove teorije predvidevajo obstoj in sočasno delovanje zelo različnih nevronskih mehanizmov, ki omogočajo vzdrževanje reprezentacij (t. i. modeli aktiviranih stanj). Naravi kognitivnih mehanizmov se lahko približamo tudi z uporabo časovno-frekvenčne analize, ki v primerjavi s klasično ERP analizo nudi vpogled v vzporedno potekajoče procese z ločevanjem oscilatorne električne aktivnosti možganov na frekvenčna območja. Predvidevajo, da so posamezna frekvenčna območja pomembna za različne vidike kognitivnih mehanizmov, ki so podlaga tudi jezikovni obdelavi pri branju. V tem kontekstu so med hitrimi možganskimi ritmi najbolj zanimivi ritmi beta in gama, med počasnimi ritmi pa theta. <br> ====AVTORJA==== Jurij Bon, Urška Perenič Bon je zaposlen na Nevrološki kliniki UKC v Ljubljani v laboratoriju za kognitivno nevroznanost. Perenič je zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. === ''6. domača naloga - literarni zgodovinar'' === Literarni zgodovinar: Andraž Jež Struktura članka: Sprva imamo kratek uvod. Sledi kazalo: 1 Življenje in delo 2 Bibliografija 3 Glej tudi 4 Viri in zunanje povezave <br> Na desni strani imamo fotografijo, pod katero pišejo še rojstvo, državljanstvo in poklic osebe na fotografiji. === ''7. domača naloga - geopedija'' === Sama sem iz Maribora. Tam imamo ogromno spomenikov. Pred mojo srednjo šolo, Prvo gimnazijo v Mariboru stoji kip <br> Ime spomenika: Prežihov Voranc, Maribor Tip spomenika: Celopostavni kip na podstavku Status spomenika: obstoječ Besedilo na spomeniku PREŽIHOV VORANC 1893-1950 === ''8. domača naloga - popravljanje'' === {{Diff|:w:Josip Mravljak|prev|5610784|Beseda lahko nima smisla.}} <br> {{Diff|:w:Josip Mravljak|prev|5610782|Slovnične napake- popravek izseljenstvo, ne bi je bilo napisano skupaj, pred če je manjkala vejica.}} <br> === ''9. domača naloga - register kulturne dediščine ''=== V centru Maribora, natančeje pod Piramido, kjer živim, se nahaja Tomšičev drevored. Na RKD nima fotografije. Na wikipediji se pojavi v članku o Mariborskem parku in v članku [[https://sl.wikipedia.org/wiki/Tom%C5%A1i%C4%8Deva_ulica,_Maribor Tomšičeva ulica, Maribor]] === ''10. domača naloga - dodajanje fotografije na Wikipedijo'' === [[https://sl.wikipedia.org/wiki/Tom%C5%A1i%C4%8Deva_ulica,_Maribor Tomšičeva ulica, Maribor]] === ''11. domača naloga - objava na SlovLit na moj rojstni dan'' === Rodila sem se 2.3. leta 2002. <br> Tega dne, sob mar 2 11:50:16 CET 2002, je naš profesor Miran Hladnik objavil: <br> ''[SlovLit] Knjižni dar iz Beograda'' <br> Miran Hladnik piše Vladimirju Osolniku. <br> Zahvaljuje se srbski nacionalni knjižnici za poslane knjige, dar, ki je v knjižnici Oddelka za slovanske jezike in književnosti na FF Univerze v Ljubljani izoblikoval kakovostno in razmeroma veliko zbirko knjig o srbskem jeziku, književnosti in kulturi ter omogočil študentom vpogled v sodobne jugoslovanske oz. srbske literane tokove, učiteljem pa izpopolnitev njihovega znanja. BRAVA! Kako fine naloge<3 == ŠTUDIJ NOVE PISARIJE == ==''UVOD''== ''Nova pisarija'' je priročnik, ki je izšel v tiskani in v digitalni obliki. Je delo Mirana Hladnika. Delo je povezano predvsem s prehodom od papirja na zaslon. Avtor se sklicuje na Franceta Prešerna in meni, da le to ni nikoli odveč. Priročnik prav tako nosi isti naslov kot Prešernova pesnitev, ki je izšla v ''Poezijah''. Takšno poimenovanje ima tako določen pomen. Prešeren je že takrat kritiziral, naj bi že vsak šušmar izdajal knjige in pisateljeval. Avtor meni, da se danes dogaja isto. Uvod nam prinaša tudi informacije o razlogih za naslov dela (''Nova pisarija'') in nam napoveduje, da bomo govorili o '''pismenosti''' - taki ali drugačni. Pridevnik ''nova'' pa se navezuje na sodobne oziroma bolj popularne medije, in sicer zaslon in slike. Priročnik bo torej govoril o digitalni pismenosti. ==''PISMENOST''== Kot že sam naslov pove, bo tema tega dela priročnika pismenost. Pismenost pomeni '''obvladovanje znakovnega sistema za (pisno) komunikacijo'''. Enostavna definicija je ''znati brati in pisati''. Ob pojavu je imel prizvok elite, saj je ločeval redko peščico pismenih in tiste, ki si izobrazbe niso mogli privoščiti. Od uvedbe obveznega šolstva ob koncu 18. stoletja pa je postajala vse bolj pomembna. V razvitem svetu je samoumevno, da je delež pismenosti blizu 100 %. Razumevanje pismenosti pa se s časom spreminja. Nekdaj je pomenila pisanje z roko, medtem ko danes pomeni predvsem tipkanje. Spremembe komunikacijskih navad je pripeljalo do konfliktov med sporazumevalnimi praksami. Pojem pismenost je razumljen kot dvojna sposobnost: '''sprejemanja ter razumevanja besedil''' in '''tvorjenja ter posredovanja zapisanih informacij.''' Specialnih pismenosti je več. Kot avtor pravi: »Več jezikov znam, več veljam, bolje se znajdem v svetu.« Lahko si glasbeno, računalniško, kartografsko pismen. Vendar samoumevna in obvezna je splošna pismenost, ki je pomembna za sporazumevanje v vsakdanji komunikaciji. »Pismeni ljudje so bolj suvereni in z njimi je težje manipulirati.« Testi pismenosti (PISA 2009) so bili v Sloveniji deležni kritik in pohval. Šolarji so namreč slabi v '''bralni pismenosti''', nadpovprečni pa v '''e-pismenosti'''. Komunikacija preko telefonov in računalnikov je že del splošne pismenosti. Ta se bo z leti še spreminjala in prav mogoče je, da jo nekoč ne bomo več povezovali z ročnimi spretnostmi, kot jo danes. Novodobna elektronska pismenost je veliko bolj demokratična, kar jasno nakazuje dejstvo, da je število pisk in piscev blogov razmeroma uravnovešeno. Elektronsko pismeni vsakodnevno objavljajo na družabna omrežja (npr. Flickr, Instagram, Youtube, Twitter ...). Sporočilo, ki nima bralca je ''mrtvo sporočilo.'' ===''Informacijska družba''=== *je ime za socialno paradigmo današnjega časa. Nadomešča starejšo industrijsko družbo. Vsebuje koncepte kot so participativna družba, družbeni mediji, družbena omrežja, fantovska kultura itd. Zanimivo mi je bilo brati najpogostejša vzajemna očitanja in predsodke. Na eni strani govori o tem, kako je tisk najzanesljivejši način ohranjanja informacij. Ampak tisk ni optimalen način za širjenje informacij. Prav tako je bila izražena kritika, da branje na zaslonu ni udobno in zdravo. Vendar branje na zaslonu omogoča povečavo črk. Najbolj zanimivo mi je bila trditev, da so elektronske naprave težko razgradljive in onesnažujejo okolje. Ob tem se moremo zamisliti, saj je tisk prav tako neekološki. Avtor je zanimivo poimenoval e-knjigo = eko-knjiga. S tem se lahko strinjam, saj je ob uporabi eko-knjig veliko manj porabe papirja in tiska. Moje mnenje je, da knjiga ne bo nikoli umrla. Vsaj ne v rokah knjižnih moljev. Še vedno bodo obstajali ljudje, ki jih vonj sveže natisnjene knjige tako prevzame in še vedno bodo obstajali ljudje, ki prisegajo, da knjigo držijo v rokah in listajo po njeni vsebini. Prav tako pa ne vidim nobene težave pri tem, da bodo ljudje lahko listali z majhnim ''»scrollom«'' navzdol. Živi v dobi, kjer je nešteto različnih možnosti in tako se lahko čisto vsak odloči, kaj mu je bolj pri srcu. ===''Wikiji''=== * so žargonski izraz za skupek spletišč. Splet ni viden kot le kot vir informacij, ampak kot prostor, kjer lahko informacije oblikujemo in dodajamo sami. To vse izvira iz naše želje in ne iz želje po profitu. Ta spletišča so med drugim Wikipedija, Wikivir, Wikiknjige, Wikiverza, Zbirka, Wikislovar in tako dalje. Bistvo Wikipedije je možnost uporabnikovega poseganja v spletišče, s tem smo korak bližje k sodelovanju in širjenju informacij in koristnih podatkov. Zanimivo dejstvo je, da obstaja kar 290 nacionalnih Wikipedij, slovenska pa se je na listo uvrstila leta 2002. Status člankov na Wikipediji ima licenco '''cc creative commons''', kar dobesedno pomeni licenca ustvarjalnega ljudstva in bo v prihodnosti verjetno nadomestila tradicionalno avtorsko zakonodajo copyright ©. Kredibilnost znanstvenih objav zagotavljajo utečeni recenzijski postopki (peer reviewing). Nad objavami na Wikipediji bdijo zavzeti posamezniki, ki tvorijo wikiskupnost in niso nujno eksperti za nadzorovana področja. Wikipedija in njena sestrska spletišča je rodil ideal svobodnega objavljanja in prostega dostopa do informacij. Verjetno si zdaj ne predstavljamo, da bi morali za vsako želeno informacijo ''pokukati'' v knjigo. Vse poteka zelo hitreje in skoraj povsem brez truda. V izbrani brskalnik napišemo želeno vprašanje in stric ''Google'' nam navadno predlaga informacijo na ''Wiki'' spletišču. Kljub uporabnosti in povečavi dostopnosti znanstvenih informacij pa je Wikipedija spremenila odnos skupnosti do strokovne verodostojnosti. Tako ne smemo verjeti prav vsaki stvari, ki piše na internetu, saj se moramo zavedati, da te informacije lahko spreminja in objavlja prav vsak. Navsezadnje pa je človek vedno želen informacij. Zlasti v '''digitalni dobi''' oziroma '''dobi informacij'''. Zavedati se moremo, da naši predniki niso imeli nikoli takšne možnosti dostopa do informacij. Pa vendar je človek zelo rad informiran. ====Wikiji in šola==== Wikipedija, zlasti pa Wikiverza sta močni pedagoški orodji. Menim, da je stik Wiki spletišč in šole zelo koristen, saj ponuja veliko količino informacij. Prav tako prisili profesorja, da ohranja svojo avtoriteto pred wikisvetom, študenta pa nauči odgovornega odnosa do spletnih skupnosti. Pokaže nam tudi pot, ki vodi k dobrobiti skupnosti, skozi pisanje prispevkov ali pa pretipkavanjem kratkih proznih del iz Slovenskega Naroda. ===''Avtor''=== Do 60. let 20. stoletja je bila literarna veda usmerjena k avtorju. Avtorska biografija je bila posledično literarnovedni žanr. Naslednja generacija literarnih zgodovinarjev se je osredotočila na besedilo — pomembna je bila avtonomnost in ne sporočilo avtorja. V 80. letih 20. Stoletja se je pozornost prenesla k bralcu in njegovim zanimanjem: trivialna literatura in vse nasprotno elitni. Avtorju se mora v začetku pisanja kot prva porajati misel na bralca. Misel na bralca je pogoj za to, da sporočilo doseže svoj cilj. Če pišemo za domačo publiko, jo bomo nagovorili v slovenščini, če pa pišemo za globalno publiko, pa jo bomo nagovorili v angleščini. Objave v slednji imajo v znanstvenem svetu tudi privilegiran položaj. Danes je objavljanje na spletu veliko lažje, edina ovira je obvladovanje orodij za pisanje in objavljanje na njem. Objavljanje na spletu pomeni postaviti dokument z namenom, da ga prebere čim več ljudi. ====Motivacija za pisanje==== Pišemo lahko zaradi mnogih razlogov. Lahko je to zaradi predmeta, ki je vreden ubesedovanja, lahko zaradi samega sebe ali pripadnosti socialnih skupin... * Predmet vreden ubesedovanja ('''»za narodov blagor«''') * Predmet, ki nas zanima, ne pa za samo promocijo * Problematika znanstvenega napuha (etika pisanja) * Znanstveno pisanje - oblikuje tezo in jo potrjuje z orodji, ki so najbolj primerna za raziskavo ter ne zanemari morebitnih nasprotnih rezultatov * Potrebno je izločiti neetične motivacije, prav tako tudi pisanje zaradi pisanja (grafomanija) * Leposlovje daje večji poudarek na način, kako je nekaj sporočeno * Pisanje, ki se ne ozira na '''sposobnost, dojemanje, interese in želje publike''' je neprofesionalno in nepotrebno * Misel na bralca je pogoj, da sporočilo doseže cilj, ne pa avtoritetam, superiornost in nerazumljivost avtorja * Pri literarnem branju je prvo veselje interpretacija, s katero lahko (za zabavo) dejanskemu pripisujmo tudi druge pomene * Znanstvene objave so v '''revijah, zbornikih, knjigah''' in '''spletiščih''', (ki imajo status znanstvenih publikacij) * Strokovne objave so tiste, ki znanstvena spoznanja popularizirajo in prenašajo k širšemu uporabniku * Publicistične objave se skrivajo v časopisih, zabavni periodiki in v blogih avtorjev brez ustreznih strokovnih referenc ====Izbira jezika==== * izbira jezika glede na naslovnika besedila * pišemo zaradi predmeta, za katerega menimo, da je vreden našega truda * za globalno javnost: izberemo angleščino * za domačo publiko: izberemo slovenščino * za razprave o slovenski književnosti je nevtralni jezik slovenščina * angleščina ima v znanstvenem svetu privilegiran položaj ====Izbira teme==== * število možnih izbir raste * s tem narašča število pišočih, naraščanje števila knjižnih izdaj, oblikovanje novih publicističnih kanalov * ko realiziramo eno izbirno možnost, se samodejno odpovemo vsem drugim * imajo '''virtualni značaj''' * odločitve tipa '''ali-ali''', odločitev je bila usodna (npr. levo-desno, revščina-bogastvo, dom-pot) * pravo vrednost imajo samo realizirane in konzumirane izbire * utemeljevanje izbire teme z sočasnimi zahtevami sistema/družbe * v akademskem okolju izbiro teme narekujejo študentom asistenti in učitelji, diplomantom mentorji ... * romantičnemu pedagoškemu principu je pomembno, da si učenec sam izbere temu, ki mu najbolj ustreza * '''ni dobrih in slabih idej''' * dobro raziskovanje se porodi skozi intenzivno ukvarjanje s temo * Pomembnost se meri predvsem glede na število piscev, ki se zbira okrog določene teme pa tudi glede na druge filtre: 1. spolni 2. žanrski 3. motivna perspektiva 4. gradivo za utemeljevanje nove metode * strokovni odnos ni nikoli pod vplivom publicističnega forsiranja ====Vaje v pisanju==== <hr> Vsak se mora torej za svojo stroko naučiti in pridobiti potrebna znanja in osvojiti potrebne veščine. Vsak mora tako obvladati svoja orodja. Za piščevo orodje največjo vlogo pripisujemo miški in tipkovnici. Vsak pisec zdaj že spretno obvlada premikanje prstov po tipkovnici. <hr> '''Ali ste vedeli? Na Finskem so ukinili učenje pisane pisave in ta čas raje posvetijo učenju desetprstnega tipkanja. To je seveda zelo učinkovito in uporabno, vendar kaj pa ''razvijanje ročnih spretnosti in motorike?''''' To zna predstavljati problem v prihodnosti. <hr> ''Otroke je še vedno potrebno naučiti uporabo pisala in potem šele uporabo tipkovnice. Na ta način se preko ročne spretnosti, krepi njegova inteligenca. Pisanje z roko tako pomaganja bolj pri pomnjenju črk.'' Tipkanje in pisanje spadata med '''HAPTIČNE oz. TIPALNE IZKUŠNJE''', ki so razvojno zelo pomembne. Spominjamo se še, da smo prepisovali besede iz čitanke v zvezek. Zdaj lahko to delo opravi čitalnik in OCR namesto nas. Tako moramo samo popraviti napake za strojem in ne prepisovati celotno besedilo. ====Usoda avtorstva: Soavtorstvo==== * '''avtorstvo''' = eno najstarejših konceptov * svojo zakonodajo in zelo dobro organiziranost * povezave v '''društva''' (''Društvo pisateljev, Avtorsko agencijo itd.'') * lahko tudi bralne krožke ali forume * lektorjem in urednikom prepovedano posegati v avtorjeva dela * če je delo težje dostopno in predrago, bo to besedilo slabše prodajano * avtorji odpovejo materialnim pravicam svojega dela * najbolje je objavljati na Wikiviru, saj se tako izognemo avtorjevemu egu in napuhu * Wikiji = '''značilna oblika soavtorstva''' * dela namenjena, da se vanje posega in se jih spreminja * poseganje = sodelovanje in smo hvaležni zanj * vsi hočemo najboljše informacije in skupno dobro * pravila za soavtorje in sourednike: 1. vprašanje delitve dela in zaslug za delo postavi v oklepaj 2. bodi odprt za spremembe 3. zatri ego v korist medsebojnih odnosov in stvari same 4. zaupaj sodelavcem in njihovi ekspertizi, v sili angažiraj nevtralne arbitre 5. soavtorji imajo pravico veta vsebine, s katerimi se ne strinjajo 6. ne poizveduj za avtorjem posega; ni namreč važno, kdo je prispeval spremembo, važna je presoja, ali korist spisu ====Objavljanje==== Koncept avtorstva je najbolj povezan z objavljanjem. Štejejo le objave. Danes je najlažje objavljati na spletu. Z internetom se je rodil nov pomen »postaviti besedilo«. Danes pomeni ta beseda »uploadati« ali naložiti na kakšno spletno stran. Avtorji besedil si zagotovijo večjo branost, če svoja besedilo naložijo na strežnik, ki je na vrhu med zadetki. Razlikovati moramo med besedilom, ki je bilo na splet objavljeno in besedilo, ki je bilo na splet postavljeno. Objavljena besedila so tista, ki so bila na splet postavljena z namenom, da si to prebere čim več ljudi, vsebuje ključne besede za hitrejše iskanje, povezave in kazalo. Glede na to ali ima besedilo status objave ali ne odloča '''avtorjeva intenca'''. ====Množični um ali pametna množica==== Obstaja veliko izrazov za poimenovanje različnih kombinacij množic in pameti: - množični um, - kolektivna pamet, - kolektivna zavest, - množična zavest. Gre za način organizacije znanja v informacijski družbi. Sodelovanje mnogih, pogosto anonimnih posameznikov, ki tvori virtualno množico - takšno delovanje omogoča Wikipedija. Cilj tega prizadevanja je korist za vsakega člana skupnosti. Vsi imajo skupen način združevanja znanja, pri katerem sodelujejo anonimneži in je javno dostopno ter se nenehno dopolnjuje. Deluje proti hierarhiji, avtoriteti in privilegijem, je egalitaristična, brez kontrole, ki je značilna za množične medije, je samo kreativna in se sama promovira. '''Koncept skupnosti znanja je del spremenjenega koncepta javnega'''. V enciklopedijah so bile informacije razporejene hierarhično ali drevesno. Abecedna razporeditev pa je pomenila osvoboditev od hierarhičnega dojemanja znanja. Asociirala je na mozaik, kalejdoskop ali krpanko. Znanje se gradi od spodaj navzgor in združuje izhodiščni lokalni interes z globalnim. Prizadevati si moramo za to, da bo znanje postalo višja vrednota kot pa materialne dobrine. Wikipedija se pogostokrat srečuje z ogromnim številom kritik, kot na primer, da je zaradi anonimnosti avtorja neka informacija brez konteksta, nezanesljiva, zanjo ni nihče odgovoren itd. Anonimni avtorji so doživeli obtožbo, da se norčujejo iz strokovnjakov in da je množična pamet neumna. Ne smemo pozabiti, da ljudje, ki delajo za Wiki spletišča pravzaprav delujejo v korist skupnosti. Kljub temu da smo v osnovni in srednji šoli ves čas poslušali, da Wikipedija ni zanesljiv vir, sem zdaj spoznala ozadje in glavni cilj anonimnih avtorjev, ki si prizadevajo le dobro. ====Avtorske licence: Creative commons, Copyright==== * rezultat pisanja je besedilo * vsaka stroka opisuje besedilo različno * iz pravnega vidika je tekst intelektualna lastnina * specifična zakonodaja = copyright oz. avtorske pravice * prilagojena za tiskane izdelke, povzroča težave v glasbi, filmu, fotografiji in besedilih v digitalni obliki '''Creative commons''' * ''ustvarjalna gmajna'' * izhaja iz svobodne kulture * deluje nekoliko drugače: lajša dostop do intelektualnih proizvodov, namesto preprečevanja zlorab * najprej ponudi tekste, potem šele navaja kakšni so pogoji * vrste licenc cc: :{| class="wikitable" |- | [[File:Cc-by new.svg|40px|Attribution]] | Priznanje avtorstva (''attribution'' – BY) | Delo se lahko kopira, razširja, prikazuje in izvaja; dovoljena je izdelava izpeljanih (derivativnih) del, če se pri tem navede avtorstvo izhodiščnega dela na način, kot je tam določeno. |- | [[File:Cc-sa.svg|40px|Share-alike]] | Deljenje pod istimi pogoji (''share-alike'' – SA) | Derivativno delo se lahko razširja le pod licenco, ki je identična licenci izhodiščnega dela (''[[:w:en:copyleft|copyleft]]''). |- | [[File:Cc-nc.svg|40px|Non-commercial]] <br>[[File:Cc-nc-euro.svg|40px|Non-commercial-euro]] | Nekomercialno (''non-commercial'' – NC) | Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja in je uporabljeno za predelave (derivacije) le za nekomercialni namen; Wikipedija takih del ne sprejema. |- | [[File:Cc-nd.svg|40px|Non-derivative]] | Brez predelav (''no derivative works'' – ND) | Delo se lahko razmnožuje, razširja, prikazuje ali izvaja, ni pa dovoljena njegova predelava. Wikipedija takih del ne sprejema. |} * licence cc so spremenljive, avtor lahko delo tudi spremeni '''Copyright''' * avtorska zakonodaja * Zakon o avtorski in sorodnih pravicah * ščiti izvirna avtorska dela, fiksirana v katerem mediju: literarna, glasbena, dramska, filmska, arhitekturna * ščiti pred zlorabo = nepooblaščeno razmnoževanje, distribuiranje, nedovoljeno javno izvedbo, predelavo dela, objava izvedenega dela * posameznik ni omejen, dokler je rokovanje z delom znotraj zasebnega okolja * le sankcije proti finančni zlorabi, ne pa tudi proti zlorabi moralnih avtorskih pravic (odsotnost citiranja ...) * problematičnost - troje neustreznih konceptov: 1. pri intelektualnih proizvodih preveč poudarja njihovega tvorca (avtorstvo) 2. je zrasla iz izkušnje s tiskanimi objavami in se drugim medijem slabše prilega (najslabše internetu) 3. intelektualne proizvode obravnava v prvi vrsti kot lastnino, namesto da bi jih videla kot javno dobrino * Copyright ne upošteva nematerialno dimenzijo * informacija je nematerialna in jo zato lahko poseduje več oseb na enkrat (e-knjiga ...) * z naraščanjem števila uporabnikov ni informacije nič manj in ni posamezniku čisto nič manj dosegljiva * izvirno delo potrebuje vsaj minimalno količino kreativnosti * zaščita traja za časa tvorca plus 70 let * lastnik je avtor, lahko jih proda ali odstopi, če je delo po službenih dolžnostih, pravice dobi inštitucija * skupinsko avtorstvo je prej določeno s pogodbo, vsak lahko počne z delom, kar želi, vendar z oziroma na soavtorje * najtežji problem v avtorskem pravu so izvedena dela * razmnoževanje in razpečevanje je dovoljeno, dokler gre za korektno uporabo (fair use) * razlika med prodajo dela od prodaje avtorskih pravic * založbe praviloma želijo odkupiti pravice skupaj z delom, naloga avtorja je da poskrbi, da temu ni tako * poštena raba je neprofitna (nepridobitna) raba * dovoljeni so kratki citati tujih del v znanstveni razpravi * objava na spletu je trajna * med ljudmi veleva napačna domneva, da je prosto uporabno vse, kar se najde na spletu * prosto uporabne so samo redke vsebine, večina je opremljena z ustrezno licenco ===''Bralec''=== V tem poglavju avtor razpravlja o '''prosti dostopnosti znanja'''. Ta je nemalokrat finančno pogojena, zato so poudarjene predvsem prednosti interneta v namen shrambe informacij - ta namreč ni plačljiv, povrh vsega pa je zanesljivejši, saj bo glede na tehnološke trende najbrž edini prestal bitko s časom. Za problematično se tukaj izkaže zgolj naša zakoreninjena predstava o neverodostojnosti digitalnih informacij zaradi možnosti prostega poseganja v delo, razlog pa pravzaprav tiči v našem apriornem enačenju vsega 'tujega' z inherentno 'slabim'. ====Prosti dostop: Založbe, Depozitorji==== [[https://sl.wikipedia.org/wiki/Prosti_dostop#/media/File:Open_Access_logo_PLoS_white.svg logo prostega dostopa]] Kar zadeva bralca v povezavi z intelektualnimi deli, je bilo včasih pomembno samo vprašanje njegovega razumevanja prebranih informacij. Danes pa je pomembna tudi zahteva po prosti dostopnosti informacij iz najrazličnejših področij. Skupnost želi izobražene posameznike, ki pa naj bi se oblikovali v osnovnih, srednjih in višjih šolah. Zato meni Hladnik, da bi moralo biti obvezno čtivo zastonj. Izven šole pa skoraj nikjer nimamo prostega dostopa do informacij. Za knjižnico, gledališče, naročnino revije je vedno potrebno odšteti nekaj denarja. »Internet je razširil prostor svobodnega pretoka informacij in postopoma krepi pričakovanja njihove lahke dostopnosti in neplačljivosti.« V tem smislu naša država ni imela prstov zraven, ko smo dobili npr. prost dostop do digitaliziranega zemljevida sveta in ostalih prelomnih dejanj. Zahteva po digitalizaciji slovenščine je prišla od zunaj, slednjo celo Google vključuje z različnimi logi. Do tuje informacijske družbe torej ne smemo biti nezaupljivi, saj že od Prešernovega Črtomirja dalje ugotavljamo, da ni vse tuje slabo. Kmalu bomo torej vsi raje posegali po prosto dostopnih vsebin, kot pa iskali domače. »EU zahteva prosto dostopnost znanstvenih objav projektov, pri katerih je finančno udeležena, in po tem zgledu se ravnajo tudi države, ki sestavljajo EU. Za promocijo proste dostopnosti umetnosti pa se EU ni odločila. Ker pripisuje umetnosti manjši pomen kot znanosti? Ker vidi umetnost po ameriško znotraj področja razvedrila, razvedrilo naj si pa plača državljan sam? Ker je znanost mednarodna, umetnost pa nacionalna?« Prosta ali odprta dostopnost (''OA — open access'') je pojem, ki je uporabljen v revijalni, knjižni, zborniški obliki informacij, prav tako pa tudi v spletnih besedilih, podatkovnih zbirkah in večpredstavnemu gradivu. Prosti dostop ne dovoljuje poseganja v vsebino informacij, medtem ko lahko prosto vsebino urejamo in preoblikujemo po mili volji. Prosti dostop (OA ''open accesss'') vs. prosta vsebina (''free content''). Prosti dostop ne dovoljuje poseganja v vsebino, medtem ko to pri oznaki prosta vsebina lahko spreminjamo. <hr> * zlati prosti dostop (''gold access'') – prosti dostop zagotovi založnik; v njem so recenzirani revijalni članki * zeleni prosti dostop (''green OA'') – zanj je poskrbel avtor s samo arhiviranjem ali njegov delodajalec s spostavitvijo v prosto dostopni repozitorij; v njem so pred objave ali po objave * sivi dostop (nem. ''grauer Weg'') – spletna dosegljivost težko dosegljivih publikacij (diplome itd.) * hibridni dostop – poleg zastonj spletnega dostopa obstaja še plačljiva tiskana verzija publikacije *platinasti prosti dostop – stroške objave ne pokrije avtor, temveč nekdo tretji (inštitucija, država, mecen) <hr> Zlati prosti dostop zagotovi založnik in običajno vsebuje recenzirane revijalne članke, zeleni prosti dostop pa avtor sam oziroma njegov delodajalec, ki delo postavi v prosto dostopni repozitorij in vsebuje pred- ali poobjave. Pod imenom sivi prosti dostop pa najdemo težko dostopne publikacije, kot so diplomske naloge, konferenčna poročila itd. Hibridni dostop pomeni, da ima prosto dostopno delo še tiskano plačljivo verzijo. '''Založbe''' * kar se piše na spletno enciklopedijo je '''javna last'''. * večina člankov je skupinske narave * domneva po potrebi po sklicevanju na avtorska imena v naši kulturi * Wikipedija je tudi prostor nekorektnega obnašanja - sramotno povedati in se sklicevati na Wikipedijo? * kadar znanje ne bo več lastnina fizičnih ali pravnih oseb, ne bo več intelektualne kraje. * kot privatno lastnino znanje pojmujejo avtorske agencije, založbe, novinarska združenja itd. * nadvse žalosten je primer Aarona Swartza, ki je opozoril, da moremo znanje uporabljati kot javno dobro in ne kot privatno lastnino * želimo si družbe samostojnih kreativnih posameznikov, kateri ovire predstavljajo plačevanje izobraževanja, informacij in znanja. * plačljiva informacija ni več samodejno boljša od tiste zastonj * za založbe in knjigarne so knjige tržno blago, zato v njihovem okviru ni moč pričakovati alternativnih rešitev. * založbe bralca pojmujejo kot potrošnika kulturnih dobrin v njeni proizvodnji in lasti. Morajo se umakniti višjemu civilizacijskemu cilju, principu prostega dostopa do informacij. * založbe so preživeta oblika kulturnega posredništva. Njihova ciljna publika se oži na otroke in upokojence. * problem je iluzija avtorjev, da jim bodo založbe pomagale do bralcev, kar pa še zlasti ne velja za znanstveni tisk. * argument založb je ohranjanje delovnih mest v založništvu, s čimer postavljajo cehovske interese pred javni interes. * pojav '''predatorskih založb''' (''predatory open access publishing'') * ogroža in ukinja monopol založniških korporacij '''Repozitorij''' * najočitnejši dokaz o vplivnosti svojega znanstvenega objavljanja so številke citiranja in številke o branosti objave * podatki o citiranosti se lahko zelo razlikujejo od podatkov o branosti * repozitorji imajo funkcijo štetja ogledov objav že vgrajeno * meriti se da obisk vsake spletne strani * prosta dostopnost prispeva k večji branosti, večjemu vplivu objav, bolj živi izmenjavi znanstvenih spoznanj in njihovi nadaljnji produkciji * za porazdelitev stroškov bi lahko financirali spletne objave v okviru naročnine na internet * ne plačaš samo uporabo kanala, ampak dobiš tudi vsebino * v poštev pride tudi razno subvencioniranje raznih univerzitetnih knjižnic oz. tistih inštitucij, ki bodo skrbele za univerzitetne in inštitutske repozitorije * znanja ne smemo obravnavati enako kot materialne dobrine * slovenski literarni zgodovinarji lahko naložijo svoje akademske spise na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, na Univerzi v Mariboru in na Univerzi v Novi Gorici * slovenski akademski repozitoriji so združeni na spletišču Nacionalni portal odprte znanosti * glavni namen repozitorijev je zdaj arhiviranje diplom, magisterijev in doktoratov * prosto dostopnih spletišč za akademske objave zamujajo – razlogi: nizko kvalitetne študentske diplome; vabljivejše publikacijske možnosti (objave v eminentnih revijah), občutek samozadostnosti akademskih veličin * objavljanje na spletu do neke mere spreminja slog pisanja * usmerjen v poljudnejši izraz in skrb za vzdrževanje bralčevega interesa * tak slog si lahko privoščijo samo avtorji z zagotovljeno akademsko pozicijo * pred desetletji je bilo objavljanje v znanstvenih revijah tako kot leposlovno objavljanje v Sloveniji dobro honorirano * dostop do državne subvencije je čedalje težji * to sodi že v princip zlatega OA (''"avtor plača"'') * primer vseh treh slovenskih literarnovednih revij ''Slavistična revija, Jezik in slovstvo in Primerjalna književnost'' * spletni forum ''SlovLit'' skrbi za strokovno komunikacijo v 1650-članski slovenski literarnovedni in jezikovni skupnost * maksimalno odprtost in dostopnost zagotavlja objavljanje na Wikipediji in sestrskih spletiščih ====Varovanje zasebnosti==== * slovenska avtorska zakonodaja * zakon o varstvu osebnih podatkov * kritiki vidijo internet kot zlorabo, ne pa pluse * ni vse javno blagodejno, posameznik si lahko za blaginjo prizadeva bolj kot skupnost * politična zloraba podatkov je nevarna * spremembe v dojemanju zasebnosti- prilagoditi zakonodajo * Slo. Zakon o varovanju osebnih podatkov šel predaleč * Urad ščiti zasebnost človeka- škoduje javni blaginji * skrivanje banalnih podatkov, na drugi str. ljudje ogromno objavljajo ==''KREDIBILNOST''== Danes lahko objavlja prav vsak. Seveda se lahko pri tiskanju seznanimo lahko še kakšnim problemom, na spletu pa ovir praktično ni. Posledično je vprašanje kredibilnosti zelo pomembno. Včasih so to delo opravljali recenzenti in uredniki, danes pa to funkcijo imamo mi. Naše naloge so: preveriti avtorja, medij, ki je objavil delo, starost dokumenta, odmev v javnosti, avtorje in tekste, na katere se je skliceval. Normalno je, da bolj zaupamo avtorju, ki je strokovno priznan. Ta naj ne bi zavajal bralcev. Njegov status je viden v njegovi biografiji, njegovo mesto v znanstveni skupnosti pa na spletišču ''Sicris''. Vendar vsakemu avtorju ne gre zaupati na vseh področjih pisanja, najbolje je, da mu verjamemo, ko piše o svoji stroki, do drugih strok pa moramo biti kritični. Zaenkrat velja splošno (neutemeljeno) dejstvo, da mlajši pisci niso tako kredibilni kot starejši. To večkrat ne drži, saj so mlajši teoretično bolj podkrepljeni, poleg tega pa so boljši v iskanju informacij, kot starejši. <hr> <center>''»V vsakem primeru je koristno, če se bralec o avtorju natančneje pozanima. V njegovi bibliografiji bo razbral, za katera področja je najbolj kompetenten, katera tema ga najbolj obseda, v njegovi biografiji pa bo mogoče našel razlago za ideološko premost sporočil in s tem signal, kje naj jih jemlje s previdnostjo.«'' </center> <hr> ===''Aktivizem''=== * v 70. letih so v Sloveniji humanistom vcepljali v glavo, da je izvir akademskega dela '''znanstvena radovednost''', tešenje radovednosti pa njegov '''smoter'''. * v 80. pa so iz Amerike prinesli zahtevo po radovednosti za dosego '''plemenitih socialnih ciljev''', tj. za dostojno, pravično in kvalitetno življenje. * znanost dojema drugače * objektivno spoznanje ni mogoče - subjektivnost * aktivist je tisti, ki aktivno deluje * aktivizem v znanosti – pograbi posamezen fakt, ga posploši in izpusti vsa dejstva, ki ne ustrezajo njegovi intenci. * ''kdor aktivno deluje v kakšnem društvu ali gibanju'' velja za današnje aktiviste * feministične, ekološke, mirovnike, humanitarce, politične alternativce, lokalne skupnosti * aktivizem ni vedno napredno družbeno gibanje * kritične refleksije (kjer je potreben odmik) ne smemo enačiti z aktivističnim diskurzom (kjer je potrebna vera v svoj prav) * pretirano oblikovanje kritične zavesti ustvarja podobo ''volčjih odnosov'' v družbi. Izhodiščna zaupljivost v dobre namene vseh ljudi je še kako potrebna * aktivizem kritičnih mislecev gre v sodobnem času v smer '''politizacije''' vsega * socialna omrežja in socialni aktivizem ===''Avtorstvo''=== * dobra in slaba plat institucionalne vezanosti * dobro: objavam daje legitimiteto * slabo: omejenost objavljanja novih in prelomnih informacij * alternativne oblike medijev za objavljanje, npr. Svobodna univerza * krepitev samozaložbe * vprašanje recenzijskega postopka * ključni podatki - starost dokumenta * kvaliteta objavljenih informacij in kulturno-družbeni okvir nastajanja * problem ponaredkov, ki jih je težko odkriti (npr. Elko Justin) ===''Strokovno recenziranje''=== <center> ''»Strokovno recenziranje (angl. peer reviewing) je v znanosti utečen postopek za selekcioniranje kredibilnih informacij od ne kredibilnih.« '' </center> * recenzenti so strokovnjaki, ki jim je znanstvena srenja priznala kompetenco za področje recenziranja * '''znanstvena srenja''' * cilj je preprečiti objavljanje nepreverjenih informacij * ''javno recenziranje'' * '''slepa recenzija''' - avtor en ve, kdo je ocenjevalec njegovega izdelka * '''dvojno slepa recenzija''' - kadar nihče izmed njiju ne vesta kdo je kdo * anonimizacija besedila - poiščemo ''lastnosti dokumenta'' in kliknemo ''briši lastnosti'' * ''»Recenzijski postopek ima tri možne izide: sprejem članka, njegovo zavrnitev ali pogojni sprejem.«'' ===''Pravopis''=== * dvom v kredibilnost informacije ob ponavljajočih slovničnih napakah * nastane, ko se tvorec ne zna dobro izražati, ne pozna pravopisa * to kaže na slabo izobrazbo * piščeva slaba jezikovna kompetenca * krepi nezaupanje do vsebine njegovega sporočila ====Ločila==== * indikator piščeve pravopisne kompetence je poznanje razlike med vezajem, pomišljajem in dolgim pomišljajem * pisanje stično in nestično * pisanje na računalniku z uporabo tipkovnice: ** vezaj je na tipkovnici poleg pike ** pomišljaj dobimo s kombinacijo tipk: <Ctrl> + <-> ** dolgi pomišljaj pa dobimo s kombinacijo tipk: <Ctrl> + <Alt> + <-> * prekomerna uporaba zaimka ''le-ta''(papirnat), bolje uporabljati zaimek tale * uporaba dolgega pomišljaja: ne stoji znotraj povedi, ampak med povedmi, ko želimo členiti dolge odstavke, vendar jih ne smemo ali želimo ločiti * narekovaji: ** digitalni narekovaji (»«) ** ročno pisanje („unarekovajena beseda“), ampak '''slovenske („unarekovajena beseda“)''' namesto angleških (“unarekovajena beseda”) * dvopičje je levostično ! v isti povedi ne uporabljamo skupaj besed npr., itd., itn ... * tropičje (alternativa veznika itn.), uporaba v leposlovju, nestično * uporaba podpičja: pred pojasnjevalnimi deli povedi, kadar se nam zdi pika na tem mestu premočna, vejica pa prešibka ====Velike začetnice==== V tabelah naslove kolon in vrstic pišemo z veliko začetnico, celice znotraj tabel pa z malo začetnico, z izjemo pri celih stavkih in lastnih imenih. Veliko začetnico uporabimo tudi, kadar naštevamo stvari po alinejah. ====Drugo==== '''Pravopisni ocvirek:''' ''Kjer je '''bil''' osrednja figura moški'' vs. ''Kjer je '''bila '''osrednja figura moški'' Rešitev: spol se po pravilu veže na osebek, tu pa je določitev osebka dvoumna. Če je za povedkovo določilo množinski samostalnik, ta določi obliko povedka: To mesto so Jesenice. V dvomu je izbira moškega spola nevtralnejša. ===''Digitalna pismenost''=== * tehnična plat * pisanje na računalnik ====Formati besedil==== * razlike med računalniškimi formati besedil * prepoznavamo po končnicah v naslovih dokumentov: <center> - ''txt'' pomeni golo besedilo – za pošiljanje pošte na forum, ki zahteva samo tako obliko ali ppri pisanju računnalniških programov - ''doc, docx, rtf, odt'' pomeni obogateno besedilo – format rtf ali odt je nekomercialna različica formata doc ali docx; sprejemljiv samo v primeru kratkih in enostavnih besedil - ''htm'' ali'' html'' je spletno besedilo - ''pdf ''je natisljivo besedilo – ni priročen v fazi recenziranja, ker spremembe dokumenta niso mogoče - besedila na wikijih, v repozitoriju spletišča ''Academia.edu'' in še kje nimajo končnic </center> * uredniki avtorjem naročajo naj oddajajo v formatu ''rtf'' ali ''odt'' * ''pdf'' namesto v Wordu ====Besedilo v wikijih==== Tukaj pišemo v neposredno okno po kliku na zavihek Uredi. Lahko pa tudi besedilo ustvarimo drugje in ga potem samo prenesemo (kopiramo) sem. Lahko delamo tabele, uporabljamo matematične formule, rišemo grafe ... Pravila osnovnega oblikovanja: <center> - za odstavek pustimo eno vrsto prazno - enoto v seznamu na začetku vrstice napove zvezdica (*) - vnos v označenem seznamu - naslove obdamo z dvema enačajema ==xxx== (podnaslove s tremi itd.) - ležeči tisk napravimo z dvema apostrofoma ''xxx'', krepkega s tremi '''xxx''' - povezave napravimo z dvema oglatima oklepajema [[Ljubljana]]; modre povezave pripeljejo na že obstoječa gesla, v rdečem so takrat, ko gesla še ni; kadar beseda, ki jo želimo polinkati , ni v imenovalniku, jo zapišemo med oglate oklepaje dvakrat, prvič v imenovalniku, kar bo prišlo prav računalniku, za navpičnico v ustrezni skladenjski obliki: Pesnik se je rodil v [[Ljubljana|Ljubljani]]. - sliko vstavimo preko menija </center> Še nekaj urejevalnih znanj: <center> - oštevilčeni seznami se začenjajo z grabljicami (#) - presledek na začetku vrstice napravi na zaslonu okvirček z besedilom - v wikijih delujejo tudi ukazi za format html: <nowiki><br></nowiki>, za prelom vrstice, <nowiki><hr></nowiki> za vodoravno črto, <nowiki><center></nowiki> za centriranje besedila - <nowiki><poem></nowiki> uvaja pesemsko besedilo, <nowiki></poem></nowiki> ga zaključuje </center> ====Vaje v wikijih==== Napotki za pridružitev pišoči wikimnožici: <center> - prijavi se na Wikipedijo - preglej Zgodovino strani, Pogovorno stran, povezave na druge Wikipedije in kategorije na dnu članka (na Zgodovini strani klikni na možnost prej na začetku posamezne redakcije in ugotovi, kako je pisec posegel v geslo) - popravi pravopis in slog v naključnem članku - s [[ ]] označi potencialna gesla (osebnosti, inštitucije pojme) - dodaj povezave v Cobiss - popravi članek, ki je označen kot škrbina oz. kot potreben popravljanja (seznam takih člankov je na Seznamu nalog na Portalu občestva) - poenoti citiranje v članku - napiši samostojen članek o temi, ki jo poznaš - povezavo na članek vpiši na čim več kazal </center> Opozorila začetnikom na Wikipediji:<center> - pre intenzivno členjenje na odstavke - mašila - prehajanje med prvo in tretjo osebo ter med preteklikom in sedanjikom - dobesedno, suženjsko prevajanje iz drugih jezikov </center> ====Sporočanje popravkov in komentarjev==== V wikibesedila popravke vnašamo neposredno, za komentiranje pa so naslednje možnosti:<center> - na pogovorni strani besedila - na pogovorni strani avtorja - če gre za besedilo, ki nastaja v univerzitetnem seminarju, lahko za diskusijo o njem odpremo na Wikiverzi samostojno stran - znotraj besedila v obliki teksta, ki na zaslonu ni viden; take pripombe damo med lomljene oklepaje takole: <nowiki><!-- komentar --></nowiki> - s predlogo: <nowiki>{{redakcija|beseda z napako|beseda s popravljeno napako}}</nowiki> </center> ===''Navajanje''=== Srce humanistične znanosti je »citat«, reprodukcija plus navedba vira. Reprodukcija nam pomaga usmeriti pozornost na predmet študija (besedo, verz). Citat nam prihrani trud, da bi reproducirali več teksta, kot ga potrebujemo, in nam vendar omogoča dostop do konteksta predmeta raziskovanja. (W. Blackwell v [http://lists.digitalhumanities.org/pipermail/humanist/2013-January/010564.html najavi predavanja] na King's College v Londonu 17. januarja 2013) ====Čemu sploh citiramo==== * z namenom, da besedilo naredimo čim bolj prepričljivo * avtor nakazuje svoje znanje in poznavanje določene stroke, intelektualno superiornost * znanstveno besedilo - prispevek novega spoznanja v skladišče vednosti * sklicevanje manjša možnost nerazumevanja * citiranje je ne plačljiva uporaba avtorskih del (sposodiš misel) * pretirano citiranje ni pravno kaznivo, vendar je strokovno in etično sporno * preveč navedb vira, lahko izpademo nekredibilni * premalo navedb vira, lahko izpademo preveč samozavestni * pri pisanju moramo najti pravo mero citiranja in sklicevanja na druge avtorje ====Prepisovanje==== * plagiranje (prepisovanje, plonkanje) * ko se tuje znanje uporablja kot lastno * dejanje ni moralno * nima pravnih posledic * kopija izbira iz besede ''copia'', pomeni pa 'obilje', 'blagostanje' * »Ker je plagiatorstvo težko dokazljivo, se očitki razširjajo v obliki govoric namesto v argumentirani razpravi.« ====Citatna industrija: Citatni indeksi, Faktor vpliva, Slovenske znanstvene revije==== '''Citatni indeksi''' * citiranost je pomemben mehanizem za oblikovanje hierarhije v stroki * ''Citation index'' je bibliografska podatkovna baza, ki iz znanstvenih revij izpisuje sklice na predhodne objave * citatni indeksi so: SCI, SSCI, AHCL; Scopus in WoS * na spletu je zastonj citatna podatkovna zbirka Googlovega Učenjaka (''Google Scholar'') * tradicionalna humanistika ni najbolj naklonjena kvantifikaciji, merjenju, številkam * Znanstvene revije so zainteresirane za indeksiranje in si prizadevajo izpolnjevati zahteve za uvrstitev v ustrezne podatkovne zbirke * med kriterije spadajo: recenzijski postopki, mednarodno uredništvo, mednarodno naročništvo in spletna dostopnost '''Faktor vpliva''' * IF impact factor * je številka, ki kaže stopnjo uglednosti * Velike indeksirne hiše uporabljajo različne načine izračunavanja IF * najbolj poznan bibliografski in tudi prvi servis Thomson Reuters * 2 citatna indeksa 1. naravoslovni (SCI) 2. družboslovni (SSCL) IF = št. citatov člankov revije objavljenih v drugih indeksiranih revijah v zadnjih dveh letih/št. objavljenih člankov v zadnjih dveh letih * slabosti meritev: kulturno pristranske, prisilno citiranje * sl v iskalnem nizu pomeni 'slovenski', v 'Wikiverza', s 'Wikivir' in b 'Wikiknjige' '''Slovenske znanstvene revije''' * v slednje objavljajo slovenski literarni zgodovinarji - Primerjalna književnost - Slavistična revija - Dve domovini - Jezik in slovstvo - Razprave SAZU - Studia mythologica Slavica - Knjižnica - Phainomena - Acta Neophilologica - Traditiones - Slavia Centralis (Maribor) - Verba Hispanica Od tujih pa lahko razprave o slovenski književnosti lahko najdemo tudi v - Slovene Studies (ZDA) - Philological studies (Perm, Skopje, Ljubljana) - Slavia Meridionales (Varšava) - Slavica tergestina - Slavistika (Beograd) - Pamiętnik Słowiański - Wiener Slavistisches Jahrbuch ====Citatni slogi==== Glavni citatni stili: - APA (psihologija, vzgoja, družbene vede) - MLA (jezikoslovje, literarna veda, humanistika) - AMA (medicina, biologija) - čikaški (naravoslovje, splošno) - wikipedijski poznani še: Bluebook, ALWD, ASA, Vancouver, Turabian, MHRA itd. Večinoma se humanistični pisci in uredniki odločajo med čikaškim in MLA slogom. * vsak citatni stil ima svoje dobre in slabe lastnosti * največja težava vseh pa je inertnost, tj. tendenca Najpomembnejši deli bibliografske enote: - avtor - naslov - ime spletišča in datum pri spletni objavi - kraj, založbo, letnico in knjižno zbirko pri knjigi - naslov zbornika, kraj, založbo, letnico in strani pri članku v zborniku - naslov revije, letnik, številko, letnico in strani pri članku v reviji - naslov časnika, datum in strani pri članku v časniku ====Tehnika citiranja: Opombe, Kratki sklici, Označevanje navedkov, Od kod vse citiramo, Viri in literatura, Zaslon in papir==== Citat ali navedek je iz dveh delov – iz navedenega besedila in navedbe vira citata: 1. dobesedni navedek zaznamujemo z narekovaji ali pa ga postavimo v samostojen, grafično drugačen odstavek 2. vir citata je lahko v celoti naveden v oklepaju na koncu citiranega besedila ali pa je na koncu citiranega besedila samo kazalka na bibliografske podatke vira oz. na tekst, iz katerega smo citirali; kazalka je lahko v obliki ** opombe – usmerja k polnim bibliografskim podatkom pod črto na dnu strani ** kratkega sklica (avtorjev priimek z letnico in stranjo objave v oklepaju) – usmerja v seznam literature na koncu besedila ** neposredne povezave na vir – pripelje neposredno v besedilo, iz katerega je bilo citirano '''Opombe''' * opombe pod črto na dnu strani za navajanje literature * zaradi pogoste uporabe čikaškega stila danes niso več tako uporabljene * služijo nebibliografskim informacijam * »V opombah so navedena samo tista dela, iz katerih so bile vzete ali povzete konkretne izjave, v seznamu referenc pa tista dela, ki so za predmetno področje, ki ga članek obravnava, sicer pomembna, ni pa bilo iz njih nič neposredno citirano.« '''Kratki sklici''' Kratki sklici se prilagajajo sobesedilu takole: :Kakor smo lahko prebrali pri Koblarju (1984: 15) Pri kratkih sklicih včasih nekoliko odstopamo od pravopisa. V naslednjem primeru bi bila pravopisno brezhibna rešitev takale: :»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85.) ali takale: :»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje« (Žnideršič 1999: 85). V praksi pa se je uveljavilo izpuščanje končne pike znotraj oklepaja: :»Večina kupcev raje kupuje cenejše žepne izdaje.« (Žnideršič 1999: 85) Nekdaj so se pisci izogibali ponavljanju imena avtorja, na katerega so se sklicevali, z besedami kot so prav tam, n.d., ker pa se zaradi potreb citatnih indeksov sklici avtomatsko preštevajo, priimek, letnico in stran ponovimo. '''Označevanje navedkov''' - narekovaji - odstavek in drugačen črkovni rez - izpuščanje iz navedkov in vrivanje svojega teksta vanje '''Od kod vse citiramo''' * iz vseh mogočih virov * knjige, poglavja, zavihka knjižnega ovitka, razprave v zborniku, članka v reviji, članka v časniku, gesla v enciklopediji, spletne strani, bloga, videa na spletu, lokacije na Geopediji ... * največkrat se sklicujemo na besedilo oz. del besedila * lahko tudi na sliko, tabelo, grafikon, zvočni posnetek ... * v humanistiki ima tiskana knjiga največji ugled od virov * pri navajanju virov ima tiskana prednost pred digitalnim, saj je trajnejša * najbolje citirati iz primarnih virov '''Viri in literatura''' * nesmiselno ločeno navajanje * seznami so zaželeni * delitev na vire in literaturo je priporočena pri daljših seznamih * v znanosti se spodobi citirati iz virov, ki smo jih držali v rokah (primarni vir) '''Zaslon in papir''' * večina piše na zaslon, da bo dostopno tudi v tiskani obliki * tiskarne storitve se še zmeraj zelo cenijo * tako je prehod na zaslon nekoliko počasnejši * starejše generacije vajene tiskarskih strani * mlajše generacije bolj navajene spletnih strani * razlika med zaslonom in papirjem je neomejenost dolžine * nekateri programi omogočili listanje na zaslonu kot pri fizični obliki * »Branje na zaslonu in možnost klikanja po besedilu v največji meri vpliva prav na citiranje in navajanje virov.« ====Zgledi: Knjiga, Članek v zborniku, Poglavje, Razprava v reviji, Članek v časniku, Članek na dLibu, Enciklopedijsko geslo, Forum, Spletni tečaj, Blog==== * včasih so podatke prepisovali iz kolofona * danes je najzanesljivejši medij Cobiss * ta ponuja 3 različne zapise: polni, ISBD in COMARC '''Knjiga''' Na zaslonu: * Tone Svetina. ''Volčiči''. Ljubljana: Borec, 1980. {{COBISS|ID=21824512}} Na Wikijih: <td><code><nowiki>*Tone Svetina. ''Volčiči''. Ljubljana: Borec, 1980. {{COBISS|ID=21824512}}</nowiki></code></td></tr></table> Zapis na papirju: :Tone Svetina. ''Volčiči''. Ljubljana: Borec, 1980. Knjiga na bralniku * dostopne tudi knjige * citiranje z dLiba ali Wikivira * napišemo smao priimek in letnico dela v kratkem sklicu Josip Kostanjevec. ''Življenja trnjeva pot: Resnična zgodba iz polpreteklega časa''. Celovec: MD, 1907 (Slovenske večernice, 60). Kindle. '''Članek v zborniku''' * v Cobissu odpreš 2 zapisa: zapis o članku in zapis o zborniku Silvija Borovnik. [http://www.centerslo.net/files/File/simpozij/sim21/borovnik.pdf Sodobne slovenske romanopiske: Sodobni slovenski ženski roman?] ''Slovenski roman''. Ur. Gregor Kocijan in Miran Hladnik. Ljubljana: FF, 2003 (Obdobja, 21). 99–108. '''Poglavje''' * navajanje poglavja od enega avtorja je enako navajanju članka v zborniku * poglavje več avtorjev je nekoliko bolj zapleteno '''Razprava v reviji''' Urška Perenič. [http://www.srl.si/sql_pdf/SRL_2012_3_09.pdf Čitalništvo v perspektivi družbenogeografskih dejavnikov.] ''Slavistična revija'' 60/3 (2012). 365–82. {{COBISS|ID=50413154}} Če želimo izpostaviti dejstvo, da je bil članek arhiviran tudi na dLib, povezavo s pojasnilom dodamo na konec navedbe: *Klemen Lah. [http://www.jezikinslovstvo.com/pdf.php?part=2012/1-2/49–58 Cankarjevo priznanje – s poti.] ''JiS'' 57/1–2 (2012). 49–58. {{COBISS|ID=51562082}} [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-CLUS4EUR dLib] '''Članek v časniku''' * pomembna sta datum in stran * nadnaslov smo napisali za naslovom, kot podnaslov Igor Bratož. V usodno moč besede ne verjamem, temveč verujem: Poletni dopisovalski pogovor s Sonjo Porle, zaljubljenko v Afriko. ''Delo: Književni listi'' 20. 8. 1998. 13. {{COBISS|ID=4503349}} '''Članek na dLibu''' * 2 vrsti zapisov: 1. posamično avtorsko objavo (urejeni metapodatki) 2. celo številko v časopisu (nimajo urejenih metapodatkov) Ivan Pregelj. Mahnič – slovenski listkar. ''Dom in svet'' 34/1–2 (1921). 28–30. {{COBISS|ID=31722241}} [http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-G7ACCY1Y dLib] '''Enciklopedijsko geslo''' * sklic na wikipedijsko geslo: '':w:sl:'' (<code><nowiki>[[:w:sl:Planinska povest|planinsko povest]]</nowiki></code>) * ne navajamo avtorja * nujni podatki: naslov gesla, naslov spletišča in datum * zapisi spletišč na papirju: :Planinska povest. Iz Wikipedije, proste enciklopedije 10. jan. 2012. :Planinska povest. Wikipedija: Prosta enciklopedija 10. jan. 2012. :Planinska povest. Wikipedija 10. jan. 2012. '''Forum''' Katja 10. [http://med.over.net/forum5/read.php?33,7901018 Re: Kresnik 2013.] Knjižni molji. Med.Over.Net 10. dec. 2012. *ko je obiskano spletišče manj poznano, navedemo še splet '''Spletni tečaj''' J. Simon Rofe in Yenn Lee. [https://www.coursera.org/course/researchmethods Understanding Research Methods] [Spletni tečaj Univerze v Londonu]. Coursera. Ogled 2. jun. 2014. '''Blog''' Marko Crnkovič. [http://crnkovic.blog.siol.net/2006/02/21/25-pismo-marko-manci-svecenica-spovedniskega-sentimentalizma/ 25. pismo, Marko Manci: Svečenica spovedniškega sentimentalizma.] Za narodov blogor 21. feb. 2006. Siol Blogos.</td> * problem blogov je, da včasih manjka ime avtorja * datum ogleda ni potreben ==''ŽANRI''== * pisna komunikacija in oblikovanje pisnih sporočil ** vsakdanje sporazumevanje ** publicistični žanri ** umetnostni žanri ** strokovni/znanstveni žanri * meje niso ostre * pisci jih mešajo * ogromno ljudi ne loči med zvrstmi * ''strokovna objava'' je tista, ki ne dosega kriterijev znanstvenega (nekoč so to bili slovarji, bibliografije, učbeniki ipd.) * ''izvirni znanstveni članek'' je prva objava raziskovalnih rezultatov v znanstveni reviji * ''pregledni znanstveni članek ''pa »sintetično in kritično poroča o najnovejših objavah z določenega predmetnega področja ter jih nadgrajuje s svojimi stališči« * namen ''poljudnih člankov ''je populariziranje in družbeno osmišljanje raziskovalnih spoznanj * ''znanstveni prispevki'' so velikokrat predstavljeni na raznih predavanjih in konferencah * akademski pisci ne želijo pisati za Wikipedijo, saj menijo, da so vsi članki strokovni ===''Šolsko pisanje''=== * to je referat, esej, diplomska naloga (magisterij, doktorat) * oseba mora izpolniti študijske obveznosti * vloga učitelja/mentorja * mentor se mora prepričati, da je študent izpolnil in preštudiral vso dano literaturo * potrebno je, da se učiš zaradi lastne želje po znanju in raziskovanju * pomembno je, da študent ve, kateri citatni slog uporabljati ... ===''Popravljanje''=== * večino časa se ukvarjamo z že napisanimi besedili * ti so lahko naši ali od drugih * lahko jih popravljamo, urejamo, oblikujemo, ocenjujemo, predstavljamo in promoviramo * '''lektura''' * korektura je odpravljanje napak * urednik je oseba, ki gre prva skozi besedilo in se odloči, ali ga bo objavil ali ne * pomemben je odnos do urednikovih predlogov in posegov v besedilo ===''Komunikacija v stroki''=== * * * * * * * * * ====E-pošta==== * pomemben segment komunikacije * komunikacija je lahko v pisni obliki ali v živo * razvade, ki motijo strokovno uporabo: - neodzivanje na pošto - na odgovor, ki smo ga sprejeli, se ne zahvalimo - pri več sporočilih odstranimo citirana besedila prejšnjih sporočil - uporabljamo standardno slovenščino in se držimo pravopisa - problem naslavljanja - prepošiljanje pisem in odgovarjanje vsem naslovnikov, kadar to ni potrebno - ... * pri formalni komunikaciji bomo uporabili vikanje, če ne tikanje * uporaba specifičnega naslova za lažjo preglednost * datoteke imajo kratko in pomensko ime, ne smejo vsebovati velikih črk, strešic in presledkov (uporaba _) ====Socialna omrežja==== * dobre/slabe plati * kombinacija internetne tehnologije: pošto, spletne strani, slike, video, spominsko knjigo, iskanje in adresarje * mitiziranje znanosti - konstruiranje razlag * Facebook je primeren za promocijo akademskih informacij. * nastal leta 2004 * namen: povezovanje študentov =====Tvit===== * sporočilo na socialnem omrežju Twitter (Čivkač) * nastalo leta 2006 * omejitev je 140 znakov * SMS internet * tvitrsko všečkanje in komentiranje * razširjen med elektronsko bolj ozaveščenimi humanisti =====Drugo===== * družabno omrežje Linkedln ====Zagovor==== * »dramska« oblika strokovnega pogovarjanja * to so zagovori spisov, kot je npr. magisterij, referati, seminarske naloge, diplome, doktorati ===''Literarna kritika''=== Lastnosti: - Inštitucijo kritike poznajo samo demokratični sistemi. - Kritik je dolžan upoštevati beročo publiko, ne pa zgolj ekspertna stališča, zato je njegovo pisanje na presečišču publicistike in znanosti. - Kritika je vedno subjektivna, objektivnih vrednostnih kriterijev ni. - Reklamno pisanje enega avtorja o knjigi drugega avtorja ne spada med resne kritike. - Prepoznavna lastnost kritike je polemičnost. - Na kritična stališča vpliva čas, zato niso trajno veljavna. - Kritika naj bo jasna, prepričljiva in poučna. - Kritika naj tudi zabava. - Kritika ne vpliva veliko na branje knjig, bralce le ozavešča. - Kritik si neredko nakoplje nad glavo sovraštvo avtorja in njegovih prijateljev. * predmet je literarno delo * publicistična besedila * ustrezne rubrike dnevnega tiska in v literarnih in kulturnih revijah ===''Enciklopedični članek''=== * večja jedrnatost oz. konciznost * vzorčna oblika strokovnega pisanja * odpovedujejo se anekdotičnosti, izpuščajo prepodrobne informacije * črtajo ponavljanja * Načeli: - soglasnost, sodelovanje, strpnost, tj. upoštevanje drugih piscev - vrednostna nevtralnost (zato je prepovedano pisanje gesel o samem sebi in so odveč opredeljevanje, zavzemanje ali aktivizem) ====Biografski članek==== * o akterjih v literarnem sistemu * dva kriterija: avtorstvo strokovne ali znanstvene monografije in znanstvena kompetenca ====Članek o knjigi==== * projekt popisa knjig z naslovom Romani * Navodila: - naslov gesla je tudi naslov knjige, brez podnaslova - zelo dolge naslove skrajšamo - kratke naslove, ki so že zasedeni, opremimo z imenom avtorja v oklepaju ali letnico oz. naslovom časopisa, če avtor ni poznan - glava gesla vsebuje samo bistvene podatke: naslov (krepko), avtor, letnica, žanr infopolje: avtor, naslov in podnaslov, kraj izdaje, založba, leto, zbirka, številka zvezka v zbirki, obseg v straneh in besedah, številka Cobiss (poimenujemo medsebojna razmerja med osebami, npr.. ljubezenski trikotnik z dvema ženskama in enim moškim) - povzetek dogajanja kratek in jedrnat (največ 500 besed, kdo so akterji, kje in kdaj se dogaja, zakaj in s kakšnim izidom se junakova akcija konč; če gre za realna dogajališča/osebe/dogodke/pojme jih opremimo s povezavami na ustrezna wikipedijska gesla) - v infopolju naštejemo morebitne ponatise, prevode, ekranizacije, dramatizacije, uglasbitve in druge predelave - fotografija naslovnice - v infopolje navedemo ilustratorja, če ima knjiga posvetilo ipd. - določimo žanr, temo, ključne besede - v poglavju o odmevu naštejemo literarne kritike, diplomska dela, literarnozgodovinske oznake, razprave in najbolj jedrnate izjave in iz njih citiramo ===''Učbenik''=== * ideal strokovnega pisanja je znanstveni članek * specifike: dialoškost, povzemanje in ponavljanje, poenostavljanje, privlačna tipografija, povezovanje učbenikov v serije * vreden polovico znanstvene monografije ===''Strokovni blog''=== * weblog 'spletni brskalnik' * primerni za določeno področje, temo ... * publicistične in žurnalistične žanre * redkeje med znanstvene ===''Spletni forum''=== * s strokovno ali znanstveno tematiko * pomembno orodje za vzdrževanje strokovne oz. znanstvene skupnosti * strokovna sporočila, vprašanja, odgovori, nasveti * spletna pošta + spletni arhiv * spletni forum ni enako spletni klepetalnici * ''nitkanje'' * naročniki določajo temo in vsebino s svojimi prispevki ==''SLOG''== * aktualne stvari na vrhu in najbolj vpadljive * nasprotno kot včasih * v historiatu lahko vidi še ostale in starejše objave * zaslonsko besedilo - zaznamuje prikaz menija ter dodatne povezave ===''Sestavni deli''=== * avtorjevo ime * naslov * izvleček * ključne besede * povezave * kazalo * telo besedila (uvod, teorija, gradivo, analiza, sklep) * literatura * priloge (slike, tabele, grafikoni, opombe) * kratica '''IMRAD '''(introduction, methods, results, discussion) * po slovensko''' UMRIS''' (uvod, metode, rezultati, sklep) * eksperimentalne vede ====Naslov==== * kot ključne besede * povzame bistvo v nekaj besedah * je smiselno oblikovan * sklenjeno sporočilo * tema predstavljena natančno in jedrnato * brezhiben pravopis * ni krajšav * ni v obliki stavka ali vprašanja * ni zapisan z velikimi tiskanimi * podnaslov ločen z dvopičjem in se začne z veliko začetnico * podnaslov ne ponavlja izrazov v naslovu ====Izvleček==== * krajša oblika povzetka * pisanje povzetkov se opušča * sestavni deli: predmet raziskave, metode, rezultati, sklep * največ 10 vrstic * 100 - 500 besed * ni členjen na odstavke * ne vsebuje kratkih sklicev in opomb * natisnjeni z manjšimi črkami in manjšim vrstičnim razmikom * lahko ležeče ali z umikom na desno ====Ključne besede==== * ožja predmetna področja * izrazi so frekventni in imajo terminološko težo * utrjenost terminov * besede iz naslova so pogosto tudi ključne besede * opredelimo nanašanje teme besedila * za lažje iskanje ====Kazalo vsebine==== * program za pisanje sam oblikuje kazalo * označimo naslove in podnaslove * nekateri spremenijo verzalke v navadne, male črke * v wikijih so na vrhu besedila in se pojavijo avtomatsko * skrijemo lahko s klikom na [skrij] * če pa sploh nočemo besedila napišemo v glavo besedila <code><nowiki>__NOTOC__</nowiki></code> * lahko pa želimo kazalo pri samo dveh poglavljih <code><nowiki>__TOC__</nowiki></code> * naslovi morajo biti kratki * ravnanje po vzorcu * ne preveč členiti na poglavja, npr. nesmiselno je imeti poglavje za 2 povedi * dolga poglavja pa členi na podpoglavja ====Povezave==== * nadomeščajo imenska in stvarna kazala * povezave vnašamo v vse formate besedila in vse urejevalnike * vnos hiperpovezave * spletno lokacijo pa prekopiramo * v wikijih je dvojni oglati oklepaj ([[ ]]) že samostojen članek oz. bo * enojni oglati oklepaj pa je za povezovanje na spletne lokacije zunaj wikijev * so oblika '''sklicevanja''' ===''Napake''=== Poglavitne hibe humanističnega pisanja: * gostobesednost (dolgoveznost, epskost, ponavljanje, tavtološko izražanje) * nerazumljivost (zapletenost, enigmatičnost sporočila) * pomanjkanje konteksta * slogovni manierizem (uporaba arhaizmov, literarno markiranje sloga, duhovičenje, demonstracija »dobrega sloga«) * slogovna puščobnost * pristranskost (pretirano poudarjanje svojega stališča, odvisnost od jezika obravnavanega literata, ideologizacija sporočila) * nasilna terminologizacija ali pa terminološka ignoranca * skrivanje za znanstveni plural, zadrege s spolom * mentalno brambovstvo ali mentalna servilnost ====Gostobesednost==== * najpogostejše ukvarjanje * ni vedno odveč * odveč je samo, če je zapovedana jedrnatost * za ustno prezentacijo je gostobesednost dobrodošla - lažje spremljanje in tudi bolj zanimiva, govorec ve, kaj govori * besede, ki se jih lahko izogibamo v primeru gostobesednosti: tudi, še, pa, lahko, svoj, prim., takratni, prav tako, poleg tega, potem, nato; izpostaviti, poudariti, naglasiti; predvsem, večinoma, v glavnem, največkrat, običajno, praviloma, načeloma; prav gotovo, nedvomno, zagotovo, brez vsakega dvoma, seveda, pravzaprav, za ta del; nedoločne količine: razmeroma, relativno, dokaj, precej, malo, bolj ali manj, povsem, približno, okrog, okoli; določen, specifičen, posamezen, sam, razni, različni * konstantno navezovanje je nepotrebno ====Nerazumljivost==== * lahko je tudi namerno dejanje * lahko je zaradi uporabe terminologije ozkega področja * uporabe dvoumnosti * opravičevanje z zapletenostjo problematike ====Pomanjkanje konteksta==== * pogosto manjka teza * ni ugotovil nič novega * strokovni poznavalec mora znati priti do informacij, te pa potem tudi postaviti v kontekst * v humanistiki pogosto pride do nasilnega posploševanja * pogosta uporaba besede že in šele; s tem se avtor že opredeli in besedilo ni objektivno * tudi uporaba celo, kar, samo ====Manierizem==== * besedilo naj bo sklenjeno * stavki povezani * besedilo kompaktno * retorična sredstva so nepotrebna in velikokrat nezaželjena * besede ''torej, potem, potemtakem, seveda, jasno, očitno, sklenemo ... ''raje opustimo * ne smemo se ponavljati * uporaba izrazov, ki jih uporabljamo v govoru * arhizmi in papirnati izrazi ne sodijo na papir ====Slogovna ubornost==== * pretirana uporaba besed pri povzemanju prebranih del * pomagamo z uporabo variiranih izrazov in spremembo stavčne strukture * izpustimo moteče ponavljajoče strukture * mašila ne smejo biti v zapisanih besedilih ====Pristranskost==== ''»Pisanje je seveda priložnost za uveljavljanje osebnega interesa, tudi strokovno pisanje, vendar bi bilo strinjanje s stališčem, da je pač vsa človekova dejavnost na tak ali drugačen način kontaminirana z njegovimi interesi, vulgarnomaterialistična, cinična in nespodobna. Znanosti se gremo prav zato, da nam pomaga preseči biologizme in oblikovati kolikor mogoče objektivne, nepristranske sodbe, ki jih ne narekujejo preživitvena nuja, osebni prestiž ali osebnostne kaprice.« '' * zaljubljenost pisca v temo ====Terminologija==== * termin ima jasno definicijo * predpogoj za inštitucializacijo in je lahko družbeno vpliven * beseda ima lahko več pomenov * kdaj so pomeni iste besede lahko tudi nasprotujoči* ====Spol in število==== * moški spol veljal za nevtralnega * feminizem prinesel spremembe * vzporedno pisanje obeh oblik * to je neekonomično in nenaravno * izražanju spola lahko izognemo z množino ali sedanjiško obliko * s takšnimi težavami se soočajo tudi v drugih jezikih ====Mentalno brambovstvo in servilnost==== * razmerje med domačim in tujim je zelo občutljivo * odvisno od virov in literature ===''Govorna prezentacija''=== * nima vedno statusa objave * diskusijski prispevki, komentarji, replike * podlaga za pisanje je predhodna objava * pisna besedila niso najboljša za govorno reprodukcijo * stavki so pri predavanju precej krajši ====Prosojnice==== * koristne za poslušalce in predavatelje * retorično zaokroži in povzame njegove glavne točke in sporočilo * poslušalci lahko le sledijo tekstu na prosojnicah * ključne besede * pripomore k pomnjenju * pripomore k razumevanju predavanega * vsebina prosojnic: kratka, naslovi, podnaslovi, slike, grafikoni, krajše definicije, citati, tabele * pazi pri: preveč teksta na prosojnici, ne preveč barv, enostavno oblikovanje, ne uporabljaj eksotičnih fontov, ne preveč zgolj zabavnih slik brez neke informativne vrednosti ===''Vizualizacija''=== * intenzivnejše oblikovanje * slike, grafikoni, barve * slikovitejše od tiskanega * namen ====Fotografije: Licenciranje fotografij, Fotografije kulturne dediščine, Nalaganje na wikije==== * pomemben del sporočanja * pogled pasivacije * ne zahteva truda in razumevanja * skrije pomen besedila * razkriva detajle * najbolj uporabljamo v publicistiki * najdemo jih v raznih reportažah, fotoreportažah * v leposlovju zelo malo - navadno samo na naslovnici * pojavljajo tudi v enciklopedijah * ko je namenjeno delo javnosti, več fotografij ima * '''licenciranje fotografij''' - strežnik za Wikipedio v ZDA, morajo slike ustrezati naši in njihovi zakonodaji * FOP - ''freedom of panorama'' ====Infografika: Tabele, Grafikoni, Zemljevidi, Besedni oblak==== * vizualna prezentacija podatkov * velike količine podatkov predstavljene na enostaven in predvsem pregleden način * možnosti predstavitve podatkov: tabele, grafikoni, zemljevidi, besedni oblak (Wordle ali Voyant Tools) ==''ISKANJE''== * iskanje je med mentalnimi dejavnostmi na visokem mestu * drugačen način dostopa do informacij * razvoj iskalnikov pomeni strmo naraščanje števila informacij * vsak avtor ima svojo številsko identifikacijo * za to kodo je poskrbel Cobiss * na Slovenskem ima vsak raziskovalec svojo številko * v mednarodnih okvirih je možnost zamenjave del veliko večja * v mednarodnih okvirih to razločuje prostodostopni sistem '''ORCID''' (''Open Researchers and Contributor ID'') * deluje pod okriljem Mednarodne organizacije za standardizacijo * ORCID je mednarodna, interdisciplinarna, odprta, neprofitna civilna organizacija ===''UDK''=== * pomeni univerzalna decimalna klasifikacija * spremlja objave, nasprotno od enkratnih številk ISBN, ISSN ipd. poskrbi za pravilno umeščenost objave na določeno strokovno področje oziroma na eno od področij človeške dejavnosti '''0''' Znanost in znanje. Organizacije. Informacije. Dokumentacija. Bibliotekarstvo. Institucije. Publikacije '''1''' Filozofija. Psihologija '''2''' Teologija. Verstva '''3''' Družbene vede. Politika. Ekonomija. Pravo. Izobraževanje '''5''' Matematika. Naravoslovje '''6''' Uporabne znanosti. Medicina. Tehnika '''7''' Umetnost. Arhitektura. Fotografija. Glasba. Šport '''8 '''Jezik. Književnost '''9 '''Geografija. Biografija. Zgodovina * UDK je samo ena od obstoječih klasifikacij * ni povsod v uporabi * ''Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije'' pozna '''sedmero raziskovalnih območij''': naravoslovje, tehnika, medicina, biotehnika, družboslovje, humanistika, interdisciplinarne raziskave * ''Evropska klasifikacija raziskovalne dejavnosti'' postavlja med petimi področji humanistiko na prvo mesto *'' klasifikacija FOS 2007'' s 47 področji je preglednejša * v javni zavesti so najbolj ''enciklopedične klasifikacije * te delijo na dve veliki področji: '''družbene vede in naravoslovje''' * delitev je lahko tudi na '''empirične in formalne znanosti''' * ameriška klasifikacija se razlikuje od evropske * ime znanosti o življenju (''life sciences'') in medicina in agrarne vede * UD-klasifikator ali vrstilec najdemo tako, da pogledamo v seznam gesel ===''DOI''=== * ''Digital Object Identifier'' * 'digitalni identifikator objekta' * je standard za označevanje spletnih objav, ki streže lažjemu in trajnejšemu dostopu do znanstvenih podatkov in prispeva k njihovi večji vidnosti * spletni naslovi se navadno začenjajo s http:// * pridobitev registracijske kode DOI pa poskrbi za sledljivost dokumenta * do tako urejenega dokumenta lahko dostopa vsak * pridobitev kode ni zastonj * izdajajo kode samo pooblaščene organizacije * za humanistiko sta primerni mEDRA in CrossRef * koda DOI: doi:10.7771/1481-4374.2064. * številka pred poševnico pomeni '''založnika''' * številka za poševnico pa je '''številka publikacije''' ===''COBISS ID''=== * za identifikacijo publikacij * številko ima vsaka registrirana objava,ne glede na medij * o Cobissu obstaja kratko informativno poglavje v ''Praktičnem spisovniku'' * vsak dan se lahko naučiš kaj novega * za literarnega novinarja sta najbolj zanimiva ''seznam najbolj branih knjig'' in baza podatkov z naslovom ''Knjižnično nadomestilo'' * v NUK-u se lahko udeležiš zastonj tečaja iz iskanja, indeksov, e-knjih ipd. ===''Podatki in podatkovne zbirke''=== * podatek (''data'') * izraz '''zajamek''' (''capta'') * izraža produkcijo in reprezentacijo znanja v humanistiki in zunaj nje * podatek s svojo etimologijo govori, da gre za nekaj danega * izraz zajemek pa na to, da gre za nekaj, kar je bilo vzeto oz. zajeto * informacije so dveh vrst: - dokumenti – dokument je fizična reprezentacija informacije s komunikacijsko intenco in funkcijo; v literarni vedi je dokumeent drugo ime za besedilo; enačimo ga z datoteko, ki ima besedilni, slikovni, zvočni ali filmski format - podatki – osnovni elementi informacije, pridobljeni z meritvami in prikazani v formatiranih zapisih v podatkovni zbirki ali v obliki tabel in grafov - v praksi se obe informaciji združujeta – v dLib-u se iskalec najprej sreča z vrsto bibliografskih zapisov, ki ustrezajo njegovi poizvedbi, s klikom na izbrani podatek pa prikliče na zaslon celotni dokument (FF celotne diplomske naloge, magisterije in doktorate nalaga na Arnesov strežnik, njihov seznam pa pod naslovom Diplomske naloge na Wikiverzi) * običajno je težko priti do podatkov * besede iščemo v slovarjih * publikacije v objavljenih bibliografijah ali listkovnih katalogih knjižnic * avtorje in druga dejstva v leksikonih * število podatkovnih zbirk narašča ====Iskanje po dLibu==== * je zbirka besedil (knjig, revij, časnikov, zbornikov, plakatov, rokopisov), slik in večpredstavnostnega gradiva * navodila: - kadar nimamo sreče z iskanjem po metapodatkih, tj. po avtorju ali naslovu dela (metapodatki ponavadi obstajajo le za večje skenirane enote – za knjige, posamezne številke revije, ne pa za posamezne članke znotraj revije), pod iskalnim poljem odkljukamo možnost ''išči tudi po celotnem besedilu'' - kadar je zadetkov preveč, vtipkamo dodatne izraze, za katere vemo, da jih tekst vsebuje ali pa - postavimo niz besed, za katere vemo, da se nahajajo v besedilu skupaj, med narekovaje - strojno branje pri težje berljivih predlogah včasih odpove in zato iskalnik niza ne bo našel – poskusimo še s kakšnim drugim nizom - preštevilne zadetke zredčimo z omejevanjem virov v levem stolpcu ===''Seznami''=== * ena izmed možnosti za členitev besedila * uporabimo takrat, ko želimo našteti serijo elementov na čim razločnejši način * dolge sezname s kratkimi alinejami radi sestavimo v dveh ali več stolpcih (npr. opombe na dnu wikipedijskih gesel) * osnovni obliki sta neoštevilčeni seznam (na začetku vsake alineje je sredinska pika, vezaja ali kakšno drugo grafično znamenje) in oštevilčeni seznam * tudi kazala (vsebine, slik, oseb, naslovov, pojmov) so seznami, ** literatura na dnu članka je navedena v obliki seznama, zadetki pri iskanju so nanizani v obliki seznama * seznami sporočajo, da je svet neskončen oz. neizmeren, raznoroden * retorični figuri, ki strukturirata sezname, sta '''akumulacija''' (''kopičenje'') in '''enumeracija '''(''naštevanje'') * na Wikipediji so seznami izhodišče za nadaljnje resno delo: ''seznam slovenskih pesnikov in pisateljev, mladinskih pisateljev, literarnih zgodovinarjev, literarnih nagrad itd.'' * Wikipedija in Wikivir sama razvrščata gesla v sezname * grupirajo se avtorji, rojeni istega leta, knjige, izšle v istem letu, besedila istega avtorja, žanra ali slogovne pripadnosti, uredniki, * ustrezno moramo okategorizirati * seznamski princip podpira tehnologija * obvladovanje dolgih seznamov brez računalnikov ne bi bilo mogoče ==''DIGITALNA HUMANISTIKA''== * literarnovedni segment znotraj digitalne humanistike je '''empirična literarna veda''' * jezikoslovni segment pa '''računalniško jezikoslovje''' * področje digitalne humanistike * izraz literarna veda izgublja * nadomešča pa ga izraz literarne oziroma kulturne študije ali medijske kulturne študije * obsega področje '''kulturomiko''' * z Googovim orodjem Ngram Viewer detektira pojave in pojme skozi stoletja * v sedmih najpomembnejših jezikih * s statistično obdelavo digitaliziranih knjig * organizirajo univerzitetni učni načrti * pripravo za vpis v podatkovne zbirke (označevanje oz. enkodiranje), analizo (statistika, odkrivanje vzorcev), prezentacijo oz. vizualizacijo ter interaktivno manipulacijo * digitalna humanistika takole razvršča podatke: 1. zajem (digitalizacija, optično prepoznavanje,programiranje, iskanje informacij ...) 2. obogatitev (dodajanje metapodatkov, modeliranje, urejanje ...) 3. analiza (luščenje informacij/struktur/vzorcev iz podatkov) 4. interpretacija (kontekstualizacija, modeliranje, konceptualiziranje ...) 5. razpečevanje in hranjenje (publiciranje, identifikacija, urejanje dostopa, razporejanje, arhiviranje ...) 6. kolaboracija (komunikacija, participacija, komentiranje, množičenje ...) 7. meta HD-dejavnosti (strokovno ocenjevanje, poučevanje, sodelovanje, obveščevanje ...) * najprej dosegla konkordančne slovarje in besedilne korpuse v jezikoslovju in podatkovnih zbirkah * sledila digitalizacija vsebin ===''Empirične metode''=== * empiričen pomeni, da so podatki bili pridobljeni z opazovanjem/eksperimentom; sinonim znanosti * v humanistiki ni eksperimentiranja * opazovanje faktov in s čutnimi izkušnjami * predstavljeni v tabelah ali grafikonih * empirični pristop v opoziciji s teoretičnim * empirični = izhaja iz faktov in je zato''' induktiven''' * teoretični = izhaja iz konceptov in je zato''' deduktiven''' * pod empiričnostjo razumemo: 1. pridobivanje materialnih dokazov z eksperimentiranjem in opazovanjem 2. merjenje podatkov (preštevanje, kvantifikacija) 3. preverljivost meritev ====Programi==== Našteti so samo nekateri zastonj in povečini spletni programi z zelo obsežnega programa DIRT: * ''Weka, data mining software'' (zajem podatkov) * ''PAIR, Gephi, Graphviz, TACT, Bookworm, Wordle'' (analiza besedil in drugih podatkov) * ''Survey Monkey ''(anketiranje) * ''Wordpress, Blogger, LiveJournal'' (blog) * ''Bibliopedia, Zotero'' (bibliografija) * ''WorldCat, Google Books'' (knjižnice) * ''Wikidot, Wikiverza, Wikiknjige'' (kolaborativno pisanje) * ''Dropbox, DocumenCloud'' (objavljanje na spletu) * ''Image Map Tool, Picasa, Greenshot'' (slike) * ''MySQL,R, OpenRefine'' (zbirke) * ''GeoCommons, Worldmap, Geonames, Google Maps'' (zemljevidi) ====Projekti, revije==== * ''Glottometrics'' * ''Empirical Text- and Culture Research'' * ''German historical novel'' *'' Literary Lab'' *'' TextGrid'' * ''TUSTEP'' * ''Tapor'' * ''OpenLibrary'' *'' Perseus'' ====Računalniško jezikoslovje==== Uporaba računalnika v jezikoslovju. * iskanje po leposlovju * povzemanje zgodb * razlikovanje med literaturo in drugimi vrstami pisanja * identifikacija in analiza literarnih žanrov * slogovno razvrščanje besedil in pripisovanje avtorstva * analiza bralčevih čustvenih odzivov * analiza konstelacije oseb oz. njihovega socialnega omrežja * računalniško modeliranje pripovedi, računalniška naratologija in folkoristika * generiranje literarnih pripovedi, dialoga oz. poezije * oblikovanje priporočilnih seznamov == SLOVAR == ==''A''== * '''Arbitraren''' je prepuščen svobodnemu odločanju, poljuben * '''Ad hoc''' pomeni posebej za ta primer, v ta namen * '''Antagonizem''' ali nasprotje, nasprotovanje zaradi različnih idej, koristi * '''Alt '''(tipka) - izmenjalka * '''Arbitri''' je strokovno mnenje, presoja * '''Anahron''' je tisti, ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami * '''Aspiracija''' je prizadevanje za kaj, težnja, želja * '''Analfabet''' je nepismen človek * '''Ažuren''' je tak, ki je brez zaostanka v dnevnem delu, ki je na tekočem ==''B''== * '''Blamaža''' je sramota, osmešenje zaradi neuspeha * '''Benigen''' ali nenevaren, neškodljiv * '''Balasten''' je nekoristen, odvečen * '''Brezpriziven''' je tak, ki ne dopušča priziva, ugovora * '''Bibliografija''' je seznam izdanih del (vsa dela nekega avtorja) * '''Bojkotirati''' pomeni zavračati zveze, zlasti trgovske * '''Bibliometrično ''' je takšno, ki se ukvarja s kvantifikacijo bibliografskih zapiskov ==''C''== * '''Copia''' je obilje, blagostanje * '''Citatomanija''' je v slabšalnem pomenu pomeni nagnjenost k prekomernemu citiranju ==''D''== * '''Derivacija''' je tvorjenje novih besed iz podstave s priponami, izpeljava * '''Diseminacija''' je razširjenje * '''Deklarativen''' tak, ki temelji na besedah, ne na dejanjih * '''Defetizem''' - mnenje, da je kako delo brezuspešno; malodušje * '''Diletant''' - kdor se iz veselja, nepoklicno ukvarja s čim; amater ==''E''== * '''Empiričnost''' je tisto, kar je možno preveriti (npr. z eksperimentom) * '''Enter''' (tipka) je vnašalka * '''Etatistični''' je državni * '''Eksaminator''' je izpraševalec pri izpitu * '''Estrada''' je informiranje na zabaven način * '''Eklatanten''' je očiten, jasen, prepričljiv * '''Ekspertiza''' je izvedensko mnenje, poročilo * '''Ekscerpirati''' pomeni namensko prepisovati odlomke, podatke iz teksta, izpisovati * '''Ekskurz''' je oddaljitev od glavne teme, zlasti zaradi pojasnitve kakega problema, ki je z njo v zvezi ==''F''== * '''Fantazma''' je halucinacija * '''Fabulativen''' pomeni pripoveden ==''G''== * Pristati v '''gluhi lozi''' pomeni, da nihče ne posluša oz. upošteva (mojih) besed * '''Gnev''' je velika jeza, ogorčenje * '''Gestikulirati''' je spremljati govorjenje ali izražati kaj z gibi rok ==''H''== * '''H-indeks''' je število za merjenje znanstvenega učinka poljubnega znanstvenika * '''Haptičen''' je tak, ki daje možnost dojemanja v treh razsežnostih * '''Historiat''' je opis dogajanja * '''Hendikepiran''' ali oviran, neomogočen ==''I''== * '''Imperativ''' ali nujnost * '''Iniciacija''' je začetek dejavnosti, obdobja * '''Inerten''' tak, ki je v stanju, za katero je značilna velika želja vztrajati v mirovanju, nedejavnosti; lenoben, nedelaven * '''Imponirati''' pomeni vzbujati občudovanje, spoštovanje zaradi določenih lastnosti * '''Intrigantstvo''' je spletkarjenje, zahrbtno delovanje proti komu * '''Indukcija''' je sklepanje iz posameznega na splošno * '''Inštanca''' je javnoupravni organ, pristojen za odločanje na določeni stopnji ==''J''== * '''Jezikovna entiteta''' je kar je in kar obstaja na Wikipediji ==''K''== * '''Kolofon''' so podatki o knjižnem delu, na notranje strani platnice * '''Kompatibilnost''' je lastnost, značilnost kompatibilnega; združljivost, skladnost * '''Kompetenten''' je tisti, ki se nanaša na kompetenco; pristojen, pooblaščen * '''Konsenz''' je soglasje, privolitev * '''Kalkirati''' pomeni dobesedno prevajati značilne izraze tujega jezika * '''Kurziv''' pomeni postrani tisk * '''Kontaminirati''' pomeni spojiti, združiti * '''Korifeja''' je prvak, veličina * '''Koncipirati''' pomeni sestaviti koncept, osnutek * '''Koncizen''' ali jasen * '''Kapitelke''' so velike tiskane črke * '''Kazalka''' je beseda oz. znak, ki opozarja navadno na pogostejšo, nevtralnejšo besedo ==''L''== * '''Lingua franca''' je jezik, v katerem se sporazumevajo govorci različnih jezikov (angleščina) * '''Lamentacija''' je tožba, tarnanje * '''Larpurlartizem''' je nazor, da je funkcija umetnosti samo estetska ==''M''== * '''Mecen''' je tisti, kdor prostovoljno gmotno podpira umetnike, znanstvenike ali umetnost, znanost, podpornik * '''Metuzalemsko''' pomeni zelo star * '''Merkantilistični''' je tržni * '''Maksima''' je življenjsko vodilo, geslo * '''Mlatiti prazno slamo''' ali govoriti neumnosti ==''N''== * '''Niansa''' je odtenek * '''Nepotizem''' je dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom * '''Nivelizirati''' pomeni izenačevati * '''Nomen est omen''' ali 'ime je znamenje' * '''Napaberkovati''' pomeni priti do česa s priložnostnim, nesistematičnim zbiranjem ==''O''== * '''Obskuren''' je tisti, ki nasprotuje svobodi, napredku, kritičnemu mišljenju; mračnjaški * '''Ortodoksen''' je tisti, ki v celoti priznava sprejete, ustaljene verske dogme, predpise * '''Osorej''' pomeni ob tem času ==''P''== * '''Periodika''' so časopisi, revije, ki izhajajo navadno v rednih časovnih presledkih * '''Parcialen''' pomeni delen in nepopoln * '''Pregnanten''' je tak, ki je jedrnat in zgoščen * '''Plasirati''' pomeni doseči, da se nekaj uveljavi * '''Paradigma''' je vzorec oz. primer * '''Postulat''' je zahteva oz. nujnost * '''Pluralnost''' je številnost * '''Podlistek''' pomeni prozni sestavek v časopisu, navadno v več nadaljevanjih * '''Pasus''' je odlomek, del * '''Pitoresken''' pomeni slikovit, razgiban * '''Poniglav''' je hinavski in potuhnjen * '''Polemičnost''' pomeni ostra izmenjava nasprotujočih si mnenj ==''R''== * '''Recenzijski''' (izvod) je izvod, ki ga založba da uredništvu ali posamezniku v oceno * '''Redigiran''' pomeni popravljen, spremenjen, uredniško izpopolnjen * '''Revidiranje''' pomeni brisanje * '''Renomiran''' pomeni priznan, slovit * '''Resignirati''' pomeni prenehati si prizadevati za kaj zaradi prepričanja, da je uspeh nemogoč * '''Relata refero''' ali dobesedno, 'ki se nanaša s tem povezane stvari' ==''S''== * '''Segment''' je del ali odsek * '''Sabotaža''' je namerno, navadno prikrito dejanje, ravnanje, s katerim se zlasti iz političnih vzrokov povzroča gospodarska škoda * '''Sintagma''' je besedna zveza, v kateri je ena beseda glavna, druga pa podrejena * '''Superiornost''' pomeni stanje, lastnost superiornega; večja sposobnost, večvrednost * '''Smoter''' je kar se hoče doseči s prizadevanjem * '''Subverzija''' je prikrita dejavnost proti obstoječi družbeni, politični ureditvi, prevratno delovanje * '''Skepsa''' pomeni dvom, odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa * '''Smel''' je pogumen, hraber * '''Sintaksa''' pomeni skladnja, sestavljenost, kompozicija * '''Sublimen'''pomeni vzvišen in plemenit * '''Sporadičen''' je tak, ki se pojavlja od časa do časa, posamično in navadno na različnih krajih ==''Š''== * '''Špijonaža''' ali vohunstvo ==''T''== * '''Tendenca''' je prizadevanje za dosego, uresničitev česa; težnja * '''Taksonomija''' se navezuje na stopenjsko razvrstitev načel ==''U''== * '''Uzurpacija''' je nezakonita, nasilna prilastitev * '''Uboren''' ali star, reven in siromašen * '''Ukalupiti''' pomeni narediti, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki ==''V''== * '''Vobče''' ali sploh, nasploh * '''Valenca '''je lastnost besede, da ima v stavku ali besedni zvezi lahko skladenjsko dopolnilo; vezljivost ==''Z''== ==''Ž''== jfhb547jrjq3ug5cxz3qy2h0ier2i8p 0 4087 86035 85943 2026-10-20T07:10:15Z Hladnikm 30 /* Spomeniki po občinah */ 86035 wikitext text/x-wiki Nazaj na [[Partizanski spomeniki na zemljevidu]] <hr> ==Odstranjeni spomeniki== *Stane Gradišnik: [https://slov.si/doc/gradisnik_odstranjeni_spomeniki_na_stajerskem.docx Odstranjeni spomeniki na Štajerskem.] 27. jan. 2026 (prispevek za okroglo miza v Cekinovem gradu 29. 1. 2026) *Lado Nikšič: [https://slov.si/doc/niksic_vandalizem_babni_vrt.docx Kronološki zapis vandalizma nad spomenikom partizanu Janezu Čimžarju v Babnem vrtu.] 28. jan. 2026 (prispevek za okroglo miza v Cekinovem gradu 29. 1. 2026) *Miran Hladnik: [[Rušenje spomenikov]], prispevek za okroglo miza v Cekinovem gradu 29. 1. 2026 ==Kategorije spomenikov== V zbirki Partizanstvo.si imamo trenutno naslednje kategorije oz. teme spomenikov: <br> tiskarne, bolnice, OF, gasilci, kurirji, prehodi, spotikavci, KP, 14. divizija, ženske, radio Kričač, Plečnik, TIGR, heroji, PST, šole/učitelji/učenci, talci, športniki, letalci, spopadi, požigi, prekomorci, interniranci, družinski nagrobniki, nagrobniki, bunkerji, taborišča, izgnanci, bojne enote, zavezniki, stavke, delavci, osrednji spomenik, borci, jugoslovanski vojaki, brez partizanskih oznak, povojni, predvojni, duhovniki, IX. korpus, VDV, tujci. Možni so še: artilerija, diverzanti, telefonisti (~ kurirji), civilisti, kulturniki, naključne žrtve … *[https://slov.si/doc/vojasnice_spomeniki_na_geopediji.xlsx Spomeniki po vojašnicah] (D. Divjak 24. 8. 2024) *[https://slov.si/doc/partizanski_spomenici_hrvatska.xlsx Sloj hrvatski partizanski spomenici] 23. 3. 2024 *[[Judovski spotikavci]] *[[Obeležja komunistične partije]] *[[Obeležja OF]] *[[Ženski spomeniki]] 1. 9. 2023 &ndash; 28. 10. 2023 *[[Obeležja XIV. diviziji]] *[[Seznam prehodov čez progo]] (niz za iskanje sorodnih obeležij: Prehod123) *[[Seznam lokacij Radia Kričač]] | [https://slov.si/doc/kurirji_tiskarne_kricac_tigr.xlsx xlsx Kermavnar] *[[Seznam Plečnikovih spomenikov]] in spomenikov njegove šole *[[Seznam kurirskih obeležij]] | [https://slov.si/doc/kurirji_tiskarne_kricac_tigr.xlsx xlsx Kermavnar] | [https://slov.si/doc/zakonjsek_kurirji.pdf Zakonjškov seznam kurirskih postaj] (niz za iskanje sorodnih obeležij: Kurirji123) *[[Seznam tigrovskih obeležij]] | [https://slov.si/doc/kurirji_tiskarne_kricac_tigr.xlsx xlsx Kermavnar] *[[Seznam partizanskih bolnišnic]] (niz za iskanje sorodnih obeležij: Bolnica123) *[[Seznam partizanskih tehnik]] | [https://slov.si/doc/kurirji_tiskarne_kricac_tigr.xlsx xlsx Kermavnar] *[[Obeležja narodnim herojem]] | [https://slov.si/doc/narodni_heroji.docx seznam narodnih herojev (Luštrek)] | [[:w:seznam slovenskih narodnih herojev|seznam slovenskih narodnih herojev]] (Wikipedija) | [https://slov.si/doc/narodni_heroji_zale.docx seznam narodnih herojev na ljubljanskih Žalah (Luštrek)] | [https://slov.si/doc/narodni_heroji_wikipedija_grob_obelezje_dom.xlsx xlsx Divjak] **[[Grobovi narodnih herojev]] (niz za iskanje po zbirki herojgrob123 in za drugo polovico herojgrob1234) | [https://slov.si/doc/heroji_grob_krajsmrti.xlsx grobovi in kraji smrti herojev xlsx (Kermavnar)] *[[Obeležja Društva izgnancev]] | [https://slov.si/doc/geopedija_izgnanci.xlsx xlsx Divjak] *[[Pot spominov in tovarištva]] [https://slov.si/doc/geopedija_pst.xlsx xlsx Škodič] [https://slov.si/doc/pst_popis.docx seznam docx Škodič] (seznama sta potrebna ažuriranja) *[[Obeležja partizanskim šolam]] *Obeležja padlim gasilcem *Obeležja padlim športnikom *Obeležja padlim učiteljem in učencem *Obeležja padlim delavcem *Obeležja talcem *Obeležja spopadom *Letalska obeležja *Obeležja požigov *[https://slov.si/doc/domicili.xlsx Seznam domicilov partizanskih enot] (D. Divjak po knjigi ''Domicili v slovenskih občinah'' (Ljubljana: Skupnost slovenskih občin, 1981) *[[Obeležja prekomorcem]] *Slovenska obeležja (obeležja Slovencem) na Hrvaškem, v Srbiji, Bosni, Avstriji, Italiji, Madžarski, Nemčiji in drugje *Vojni muzeji (Pivka, Maribor, Idrija, Lokev, Begunje ) in in spominske sobe (Ljubelj ...) *kipi *[[Spomeniki v obliki kapelice oz. znamenja]] *Muzejski predmeti <hr> Nazaj na [[Partizanski spomeniki na Geopediji]] <hr> ==Spomeniki po občinah== po naročilu #[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_ajdovscina.xlsx Ajdovščina] #[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_ankaran.xlsx Ankaran] #[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_bohinj.xlsx Bohinj] 64 #[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_brezice.xlsx Brežice] #[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_crnomelj.xlsx Črnomelj] #[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_gorenja_vas.xlsx Gorenja vas] 59 #Kranj | [https://slov.si/doc/niksic_porocilo_2024.docx poročilo Lada Nikšiča] #[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_krsko.xlsx Krško] #[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_loska_dolina.xlsx Loška dolina] #[https://slov.si/doc/mb_vsa_obelezja.xlsx seznam vseh mariborskih spominskih obeležij,] Galerija Maribor | #[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_metlika.xlsx Metlika] #Ormož | [[Pogovor:Skupine partizanskih spomenikov#Spomeniki po občinah#Občina Ormož|Spomeniki Ormož v delu]] #[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_pesnica.xlsx Pesnica] #[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_pivka.xlsx Pivka] #Ptuj | [[Pogovor:Skupine partizanskih spomenikov#Spomeniki po občinah#Občina Ptuj|Spomeniki Ptuj v delu]] #[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_semic.xlsx Semič] #[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_sentilj.xlsx Šentilj] #[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_skofja_loka.xlsx Škofja Loka] #[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_smarje_pri_jelsah.xlsx Šmarje pri Jelšah] #[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_zagorje_ob_savi.xlsx Zagorje ob Savi] #[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_ziri.xlsx Žiri] #[https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_zuzemberk.xlsx Žužemberk] --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 21:17, 16. maj 2023 (CEST) --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 20:31, 11. junij 2023 (CEST) Tabela [https://slov.si/doc/partizanski_spomeniki_po_obcinah_2023_12.xlsx vseh spomenikov po občinah] je delo Miloša Kermavnarja. --[[Uporabnik:Hladnikm|Hladnikm]] ([[Uporabniški pogovor:Hladnikm|pogovor]]) 16:00:04, 3. decembra 2023 (CEST) ==Partizanske obhodnice== Sledi so večinoma z [https://mapzs.pzs.si/ MAPZS.] *[https://www.geopedia.world/#T281_L4523_F4523:5_x1694519.3569671786_y5822474.302490233_s10_b362 Pot 14. divizije] *[https://www.geopedia.world/#T281_L4523_F4523:4_x1740533.0015424397_y5778638.954458413_s12_b362 Po poteh kozjanskih borcev] *[https://www.geopedia.world/#T281_L4523_F4523:7_x1595476.7550290353_y5773966.705017362_s11_b362 Vrhniška kurirska planinska pot] *[https://www.geopedia.world/#T281_L4523_F4523:2_x1636107.7029770873_y5805439.906024408_s12_b362 Domžalska pot spominov] | [https://mapzs.pzs.si/path/60087 mapzs] *[https://www.geopedia.world/#T281_L4523_F4523:6_x1701132.4064777666_y5783042.401962861_s11_b362 Sevniška planinska pot - Pot Lojza Motoreta] *[https://www.geopedia.world/#T281_L4523_F4523:3_x1599598.4545208002_y5797657.105540207_s13_b362 Kurirska pot Dolomitov] *[https://www.geopedia.world/#T12_L4523_F4523:15_x1635086.3089674115_y5737314.7575224135_s11_b2345 Ribniška planinska pot štirih brigad] | [https://mapzs.pzs.si/api/tracks/32747/gpx mapzs] * Na Vodiško planino [https://www.geopedia.world/#T281_L4523_F4523:8_x1579830.0712385_y5828724.7568755_s14_b362 mimo kamnoloma,] [https://www.geopedia.world/#T281_L4523_F4523:10_x1579488.824299_y5826839.789276_s15_b362 od Slovenske peči] in [https://www.geopedia.world/#T281_L4523_x1579934.536704_y5827218.869231999_s13_b362 čez Kroparsko goro] *[https://www.geopedia.world/#T281_L4523_F4523:14_x1676640.586691393_y5724559.369652983_s12_b362 Krožna pešpot partizanskih bolnišnic Bela krajina] *[https://www.zb-nob-nm.si/spominska-obelezja/novo-mesto-v-zici/ Novo mesto v žici] *Spominski park Razbor. KO ZZB Plešivec (občina Velenje), KO ZZB Razbor (občina Slovenj Gradec), KO ZZB Podgorje (občina Slovenj Gradec) in KO ZZB Dovžel (občina Mislinja). 50 km, 2 grobnici, 9 spomenikov, 9 sanitetnih objektov (bolnišnic), 4 tehnike, 1 spominska soba, 1 kurirska postaja in 5 grobov. *Pot k bolnici Ogenjca (Hrib, Loški Potok&ndash;Ogenjca) *Pot Mare Rupena, Dobrnič (del Evropske pešpoti) [https://slov.si/doc/pot_mare_rupena.jpg jpg] *Pot spominov in tovarištva, ob žici okupirane Ljubljane *Pot kurirjev in vezistov NOV <s>[http://www.geopedia.si/?params=T1814_vT_b4_x483479_y102619_s9#T1814_x483479_y102619_s9_b4 na Geopediji,]</s> [https://pkv.pavlin.si/ PKV,] [http://www.drustvo-prijateljev-poti.si/ društvo] *Pot spominov NOB Občine Hrastnik *Po poteh borb in zmag Gorjanci - Bohor *Vranov let, mednarodna spominska pot zavezništva [http://www2.arnes.si/~zkolen/projekt-vranov.htm | Projekt Vranov let / A crow's flight] | [https://www.outdooractive.com/en/route/hiking-route/slovene-styria/vranov-let-the-crow-s-flight/188554115/#dm=1&dmdtab=oax-tab3 zemljevid] | [https://slov.si/doc/vranov_let_zgibanka.pdf zgibanka] | Eduard Vedernjak: ''Mednarodna spominska pot zavezništva Vranov let'' (2019, 2023) | [https://www.zb-nob-nm.si/wp-content/uploads/2023/08/Vranov-let-PRILOGA-2-zemljevid%E2%80%93lezece-za-A5.pdf zemljevid] | [https://www.zb-nob-nm.si/wp-content/uploads/2023/08/Vranov-let-pohodnis%CC%8Cka-knjiz%CC%8Cica-2.-izdaja-3.11.2022.pdf Pohodniška knjižica] *[https://www.zb-nob-nm.si/wp-content/uploads/2023/08/kolesarska-in-pespot_pregledano-2.pdf Kolesarska in pešpot spomenikov NOB občine Žužemberk] *[https://www.drustvo-sever-lj.si//assets/razpisi/2015/ilova_gora-24_10_2015.pdf Pohod na Ilovo goro] *Pohod na Bučko *[https://www.pzs.si/koledar.php?pid=22974&utm_medium=email&utm_source=newsletter_673&utm_campaign=izdelek-meseca-gamsek-vili&utm_id=673 Pohod po poteh pohorskega bataljona] *[https://www.pzs.si/koledar.php?pid=22944&utm_medium=email&utm_source=newsletter_673&utm_campaign=izdelek-meseca-gamsek-vili&utm_id=673 Pohodi v Dražgoše:] **Po poti Cankarjevega bataljona v Dražgoše (z Valterskega Vrha v Poljanski dolini) **Pohod Železniki–Ratitovec–Jelovica–Dražgoše **Pohod čez Jelovico: Soteska (Bohinj)–Rovtarica–Dražgoše **Pohod Tuškov grič–Jemec–Zali Log–Železniki–Dražgoše **Tržiški Tinetov pohod v Dražgoše: Tržič–Podnart–Češnjica–Jamnik–Dražgoše **Pohod Škofja Loka–Križna Gora–Čepulje–Mohor–Dražgoše **Pohod Kranj–Podblica–Dražgoše **Pohod Čepulje–Mohor–Dražgoše **Pohod Mlaka-Kamna gorica-Kropa-Jamnik-Dražgoše *Pot na Arihovo peč *Po poteh Karla Prušnika - Gašperja *Gorenjska partizanska pot [1965] {{COBISS|ID=116974848}} je zajemala 46 kontrolnih točk: PD Kamnik, Dom na Veliki Planini, Kocbekov dom na Korošici, Kamniška koča, Cojzova koča, Dom na Krvavcu, Kokra - spomenik (gostilna Arnež), Dom Kokrškega odreda na Kališču, Storžič, Dom pod Storžičem, Medvodje, Dom na Kofcah, Spomenik francoskim žrtvam na Ljubelju, Roblekov dom, Koča v Dragi, Begunje - muzej NOB, Valvazorjev dom, Poljane - spomenik (gostilna Rozman), Dom na Ravnah, Zg. Radovna (kmetija Rekar ali Kovinarska koča), Staničeva koča, Triglavski dom - Kredarica, Triglav, Dom Planika, Vodnikova koča, Lipanska planina (planinska koča), Goreljek (vila JELKA), Koprivnik (kmetija Korošec), Mencingerjeva koča, Črna Prst, Porezen, Bolnica FRANJA, Črni vrh, Blegoš, Davča (kmetija Marčovc), Prtovč (planinska koča), Koča na Ratitovcu, Vodiška planina - Partizanski dom, Dražgoše (okrepčevalnica PD), Mohor, Stari vrh, Delnice, Dom na Lubniku, Škofja Loka - muzej NOB, Planica (kmetija Kaltnekar), PD Kranj *Pohod na Stol v spomin borbe na Stolu 20. 2. 1942 (1962, 1968-) *Pot Istrskega odreda Slavnik–Žabnik *Pohod Reka-Rodne-Nemci * [https://slov.si/doc/urh_orle.docx Vzhodni del Ljubljane:] 1. Sv. Urh (342 m nv), 2. Spominska hiša Podlipoglav 19, 3. Spominsko območje Pugled (615 m nv), 4. Zgodovinska vas Zadvor, 5. Janče (784 m nv), 6. Orle (458 m nv). * [https://pohribih.blogspot.com/2025/06/jazz-cerkno-2025-in-najini-neglasbeni.html Pot partizanskih smučin Cerkno:] Lahka krožna pot poteka približno po trasi takratnega patruljnega teka, vendar je prilagojena sedaj obstoječim potem in je skrajšana na 3,7 km. Začne se pri osrednjem spomeniku NOB na Platiševi ulici. Tam je tudi prva razlagalna tabla, ki na kratko v besedi in sliki predstavi pot in dogajanje, ki mu je posvečena. Takoj zatem zavije levo med bloke in krene v smer vasi Zakriž. Preden se vzpne v pobočje Gradišča, je že druga tabla, ki opisuje, kako je potekal patruljni tek. Pred domačijo Makaton se obrne na sever proti vasi Trebenče. Ko se na pobočjih Lam(i)ka izvije iz gozda na travnik, tretja tabla spomni na veleslalomski del tekmovanja. Pot se nato spusti proti potoku Zapoška, kjer se obrne nazaj proti Cerknu. Mimo priljubljene okrepčevalnice Pr' Padkejc se vrne na Platiševo ulico in po njej na izhodišče. Smučarski skoki, ki so pritegnili največ gledalcev, so potekali na Zavrteh vzhodno nad Cerknim, kjer je bil tudi cilj veleslaloma. Tabla, ki spominja na skakalno tekmo, stoji spodaj pred ograjo lokalne zadružne trgovine. -- Jani Luštrek * Pohod po poteh prenosa ranjencev iz bolnic Franja in Pavla. Iz Zadloga se povzpnemo na prelaz Mala gora, od tu nadaljujemo po cesti čez Tisovec in se z Vratc pred Poslušajnem spustimo po gozdni poti do Hudega polja, kjer se bomo ob 11. uri udeležili prve slovesnosti. Trasa pohoda je do tu dolga okrog 16 km, od tega dobri dve tretjini po gozdni cesti. Zmernih vzponov je skupaj okrog 460 m, spustov 140m. Med potjo se bomo seznanili z nekaterimi zanimivostmi obrobja Trnovskega gozda nad desnim bregom Belce in z dogodki iz NOB, s katerimi so povezani pohodi tega dne. Po zaključeni svečanosti na Hudem polju se po cesti spustimo do 3 km oddaljene Mrzle Rupe, kjer nas bo na domačiji pri Kolencu čakal topel obrok. Do tu sta hrana in pijača iz lastnega nahrbtnika. Iz Mrzle Rupe se bomo odpravili še na spominski slovesnosti, ki bosta ob 15. uri na grobišču na Vojščici in ob 16.30 pred Lovsko kočo na Vojskem. Za ta del poti se bomo lahko poslužili avtobusnega prevoza. Po zaključeni slovesnosti na Vojskem je zagotovljen avtobusni prevoz nazaj v Zadlog. *Spominska hoja po Celovcu v spomin na obglavljene saboterje železniških povezav. [https://www.novice.at/galerije/spominska-hoja-tokrat-za-saboterje-zelezniskih-povezav/ Spominska hoja tokrat za saboterje železniških povezav.] ''Novice'' 29. 4. 2026. ==Načrt seznama spomenikov Po poti spominov in tovarištva za Wikipedijo == '''Seznam spomenikov ob Poti spominov in tovarištva''' vsebuje kamnite stebre, ki so jih postavila podjetja v spomin na okupacijo Ljubljane med 23. februarjem 1942 in 9. majem 1945. Ta se danes nahajajo ob spominski [[Pot spominov in tovarištva|Poti spominov in tovarištva]]. Spominske stebre je oblikoval arhitekt [[Vlasto Kopač]], kasneje so dodajali spomenike na križiščih in uredili peščeno pohodno pot po načrtih arhitekta [[Mitja Omerza|Mitje Omerze]]. {|class="wikitable toptextcells" style="width:100%" ! style ="width:3%;"|Št. ! style ="width:15%;"| Slika ! style ="width:15%;"| Besedilo ! style ="width:70%;"| Lokacija, koordinate, Geopedija |- |1 | | POT km 0 | Na križišču Tržaške ceste in Fajfarjeve ulice {{Coord|46|2|14.46|N|14|27|57.32|E|type:landmark_region:SI_dim:11|name=}} [https://www.geopedia.world/#T281_L2463_F2518:6099_x1610339.043402211_y5786336.502963657_s20_b2852 Geopedija] |- |2 |[[Slika:BicikeLJ Aug 2017 3 (36012626663).jpg|80 px]] | POT km 1 | |} {{commonscat|Trail of Remembrance and Comradeship}} [[:Kategorija: Partizanski spomeniki v Mestni občini Ljubljana]] jquhu9sqlvsdb43urxe43efcbtzg0f4 0 4328 86026 86014 2026-10-19T16:17:35Z Pf1576 4781 /* Izbrani roman, izpisan kot bibliografski vir */ 86026 wikitext text/x-wiki Seminar pri [[Andraž Jež|Andražu Ježu]] obiskujejo samo enopredmetni študentje prvega letnika slovenistike, in sicer le v zimskem semestru. Učbenik za ta predmet je [[:b:Nova pisarija|''Nova pisarija'']] prejšnjega nosilca predmeta, literarnega zgodovinarja in pionirja pospletenja slovenistike Mirana Hladnika. ==Teme== V seminarju bomo v skladu z zadnjimi leti kronološko popisovali slovenske romane, tokrat enako kot lani s poudarkom na tistih iz 90. let 20. stoletja. Za zgled naj bodo gesla o romanih na Wikipediji, nastala pod vodstvom Mirana Hladnika v okviru projekta [[:wikipedia:sl:Wikipedija:WikiProjekt_Romani|Romani]], na straneh [[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|projekta Bibliotekarji o romanih]] in na starejših seminarskih straneh, npr. [[Uvod v študij slovenske književnosti E 2011/12#Sestavni deli članka o izbranem romanu]]. Tekst lahko oblikujete v urejevalniku, ki ga poznate (npr. v Wordu ali LibreOffice Writerju), in ga nato prekopirate sem, lahko pa ga postopoma sestavljate kar tukaj. '''Članek naj bo na spletu do 3. novembra''', tisti, ki nastopite z njim prej, ga postavite dva dni pred predstavitvijo v razredu. Na seminarju izrečene pripombe, popravke na iztisu in pripombe, sporočene po e-pošti ali na pogovornih straneh, je treba upoštevati najpozneje 14 dni po predstavitvi. Ko bo članek v seminarju predstavljen, pregledan, popravljen in potrjen, ga prekopirate na Wikipedijo. Viri so literarna zgodovina, leksikon ''Slovenska književnost'', SBL, diplomske naloge iz slovenske književnosti; za morebitne kritike glejte dLib, Cobiss in [[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt_Romani#Kazala_strokovnih_knjig|monografije o slovenskem romanopisju po drugi svetovni vojni]]. Dokončano geslo vpišete na dno seznama pri [[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt Romani|wikiprojektu Romani]] in '''obvestite učitelja o zaključku''' z oznako pp (''prosim preveriti''). Romane najdeta iskalna niza v ukaznem načinu Cobissa: <code>la=slv and lc=a and py=1991</code> in <code>la=slv and dc=821.163.6-311* and py=1991</code>. Za več glejte pod naslov [[Napotki za iskanje leposlovja po Cobissu]]. Pripombe, izrečene v seminarju ob predstavitvi gesla, je treba vnesti v članek v enem tednu. Zamudniki dobijo dodatno geslo. Sledi provizoričen seznam slovenskih romanov 90. let, izdelan po spletni bibliografski bazi Cobiss (in vsaj do leta 1993 bolj ali manj popoln) z izjemo tistih, ki so svoje wikipedijsko geslo dp. Seminaristi bodo izbrani roman najprej zapisali kot geslo v bibliografskem kazalu, nato pa se bodo lotili postavljanja na Wikipedijo. Pri delih, katerih avtorji že imajo svoje geslo na slovenski Wikipediji, stoji oznaka (W). Prečrtani so romani, ki že imajo svoje geslo na Wikipediji ali ki so neizsledljivi. *<s>Ivan Potrč: <em>Tesnoba: Roman</em> (1991) (W)</s> *<s>Metod Pevec: <em>Carmen: Roman</em> (1991) (W)</s> *Bogdan Novak: <em>Lipa zelenela je: Slovenska saga 3&ndash;4 [Krvave reke]</em> (1991) *Andrej Capuder: <em>Iskanje drugega</em> (1991) (W) <br> *<s>Feri Lainšček: <em>Namesto koga roža cveti: Roman</em> (1991) (W)</s> <br> *<s>Marjan Tomšič: <em>Šavrinke</em> (1991) (W)</s> *<s>Marjan Tomšič: <em>Óštrigéca</em> (1991) (W)</s> <br></s> *<s>Žarko Petan: <em>Poloneza</em> (1991) (W)</s> *Goran Gluvić: <em>Navadna pripoved o jeznem Janeszu</em> (1991) (W) *Nada Matičič: <em>Portret gospe Marije: Roman</em> (1991) (W) *Ivo Zorman: <em>Stiska bogov: Roman</em> (1991) (W) <br> *<s>Ivo Zorman: <em>Donáta</em> (1991) (W)</s> *<s>Janez Švajncer: <em>Dokler sem živ, nisem mrtev</em> (1991) (W)</s> *Janez J. Švajncer: <em>Na stekleni strehi</em> (1991) (W) *<s>Marinka Fritz Kunc: <em>Grand fouetté: Roman</em> (1991) (W)</s> *Vladimir P. Štefanec: <em>Morje novih obal: Resnična zgodba</em> (1991) (W) *Bojan Martinec: <em>En dan v življenju pisatelja Molja</em> (1991) (W) *Milan Štancer: <em>Na porobu: Roman</em> (1991) *Anton Komar: <em>Za sivimi zidovi</em> (1991) *Rodef Gloria de Žigi: <em>Odpelji ki si naložil</em> (1991) *Rodef Gloria de Žigi: <em>Zavetje na preži</em> (1991) *Europa Majal [Jadranka Žiberna]: <em>Potrpežljivost ribe ali Ponovni razkroj</em> (1991) *Jože Felc. <em>Duša imena</em> (1991) (W) *Jože Peternelj: <em>Mateja</em> (1991) (W) *<s>Tone Svetina: <em>Črna srna: Kratek roman</em> (1992) (W)</s> *Ferdo Godina: <em>Glas samotne ptice: Roman</em> (1992) (W) *<s>Tone Partljič: <em>Mala</em> (1992) (W) </s> <br> *<s>Miloš Mikeln: <em>Veliki voz</em> (1992) (W)</s> <br> *Milan Kleč: <em>Ljubezen na prvi pogled: Roman</em> (1992) (W) *Milan Kleč: <em>Tatovi koles</em> (1992) (W) <br> *<s>Nedeljka Pirjevec: <em>Zaznamovana</em> (1992) (W)</s> <br> *Ivo Zorman: <em>Kajnov rod</em> (1992) (W) *<s>Vinko Ošlak: <em>Hagar: Roman</em> (1992) (W)</s> *Janez Makavelj [Iztok Osojnik]: <em>Srčeva desetka</em> (1992) (W) *Katarina Marinčič: <em>Rožni vrt: Roman</em> (1992) (W) *Franček Rudolf: <em>Otroci ..., živali ..., narava: Roman v stilu, imenovanem bidermajer</em> (1992) (W) *Janez Švajncer: <em>Moja lepa županja</em> (1992) (W) <br> *<s>Sam Panther [Samo Ogris]: <em>Skrivnostna ulica</em> (1992)</s> <br> *<s>Aaron Kronski [Tomo Rebolj]. <em>Divjanje ali Junak našega časa: Opera triler</em> (1992) (W)</s> *Jože Peternelj: <em>Štirideset let pozneje: Vojakova tožba</em> (1992) (W) *<s>Ivan Sivec: <em>Ženin proti svoji volji</em> (1992) (W)</s> *<s>Peter Stopar [Mitja Zalokar]: <em>Versailles pozimi</em> (1992)</s> *Drago Kuhar: <em>Karantanovci: (Ego roman o spominu)</em> (1992) *Ana Marija Kovač: <em>Tam kjer šumi Mura</em> (1992) *Jože Sevljak: <em>Zeleni kres</em> (1992) (W) <br> *<s>M. Conradi: <em>Trije rodovi</em> (1992)</s> <br> *<s>Boris Kralj: <em>Jaz sem kužek Mix</em> (1992) (W) <br></s> *<s>Lidija Asta: <em>Skozi trnje do zvezd ali avtobiografija neke tridesetletnice</em> (1992) (W)</s> <br> *<s>Matej Bor: <em>Jernov rokopis ali Martinova senca</em> (1993) (W)</s> *<s>Boris Pahor: <em>Vila ob jezeru: Roman</em> (1993) (W)</s> *<s>Peter Božič: <em>Zdaj, ko je nova oblast</em> (1993) <br></s> *<s>Andrej Hieng: <em>Čudežni Feliks: Roman</em> (1993)</s> <br> *Marjan Tomšič: <em>Zrno od frmentona</em> (1993) (W) <br> *<s>Drago Jančar: <em>Posmehljivo poželenje</em> (1993) (W)</s> <br> *<s>Franjo Frančič: <em>Sovraštvo: Roman</em> (1993) (W)</s> *Andrej Morovič: <em>Tekavec: Roman</em> (1993) (W) <br> *<s>Miha Mazzini: <em>Zbiralec imen: Roman</em> (1993) (W)</s> <br> *<s>Feri Lainšček: <em>Ki jo je megla prinesla: Roman</em> (1993) (W)</s> *<s>Feri Lainšček: <em>Astralni niz</em> (1993) (W)</s> *<s>Mate Dolenc: <em>Pes z Atlantide</em> (1993) (W)</s> *Franček Bohanec: <em>Stopa in reka: Roman</em> (1993) (W) *Franček Štefanec: <em>Zlata ura: Saga iz Sv. Trojice</em> (1993) *Janez Švajncer: <em>Ptice v zraku - ljudje na zemlji: Roman</em> (1993) (W) *Marija Vogrič: <em>Vojna iz ljubezni: Roman</em> (1993) *Karolina Kolmanič: <em>Vračam vam soproga</em> (1993) (W) *Ignac Kamenik: <em>Jutro novega dne: Roman</em> (1993) (W) *Alenka Kovačič - Borec: <em>Pohlep po človeku</em> (1993) <br> *<s>Zlata Vokač: <em>Knjiga senc</em> (1993) (W)</s> <br> *Peter Malik [Željko Kozinc]: <em>Lovišča: Roman</em> (1993) (W) *Velimir Vulikić: <em>Beg iz pekla: Iz življenja vojaškega zdravnika</em> (1993) (W) *Ino Knabino [Vitan Mal]: <em>Ganimed in drugi</em> (1993) <br> *<s>Drago Jančar: <em>Severni sij</em> (1993) (W)</s> <br> *Silva Brank: <em>Mavrična jesen</em> (1993) (W) *Angelca Pogelšek: <em>Življenje v belem in modrem: Roman</em> (1993?) <br> *<s>M. Single: <em>Misice</em> (1993)</s> <br> *Sam Panther [Samo Ogris]: <em>Skrivnost svilenih spodnjih hlačk</em> (1993) *Dr. Doc & L. Tomas [Tomo Kočar]: <em>Zmaji so ...</em> (1993) (W) *Marinka Fritz-Kunc: <em>Borboletta: Roman</em> (1994) (W) *Vladimir Nardin: <em>Golobji kralj</em> (1995) <br> *<s>Sam Panther [Samo Ogris]. <em>Sedmeroboj in na njem mrtva, umorjena Gillian</em> (1995)</s> <br> *Zdenka Žebre: <em>Kamen na srcu</em> (1996) (W) *Sam Panther [Samo Ogris]: <em>Na konjskih dirkah</em>; <em>Horusova glava</em>; <em>Sedmeroboj in na njem nesrečno umorjena Gillian</em> (1996) *Irena Jakopanec: <em>Srce v ponvi</em> (1996) *Janko Valjavec: <em>Jožef Šenk v JLA</em> (1996) *Feri Lainšček: <em>Skarabej in vestalka: Roman o plenilcih duš</em> (1997) (W) *Feri Lainšček: <em>Grinta: Roman</em> (1997) (W) *Marija Vojskovič: <em>V volčji koži</em> (1997) (W) *Jože Mastnak - Marjan: <em>Bufonija, dežela sivorjavih kvak</em> (1997) *Alojz Rebula: <em>Cesta s cipreso in zvezdo: Roman</em> (1998) (W) *Feri Lainšček: <em>Atentat v Slovenskem dvorcu: Satirični roman</em> (1998) (W) *Vinko Ošlak: <em>Obletnica mature: Roman</em> (1998) (W) *Marij Čuk: <em>Pena majskega vala</em> (1998) (W) *Polona Škrinjar: <em>Pečina: Roman</em> (1998) (W) *<s>Angelca Pogelšek Pivk: <em>Čar ljubezni: Roman</em> (1998)</s> *Kostja Janković: <em>Zadeva projekt: Roman</em> (1998) *<s>Aaron Kronski [Tomo Rebolj]: <em>Nasmeh zla: Roman</em> (1998) (W)</s> *Vinko Korošak: <em>Ob zeleni reki: Nasvidenje čez dvajset let</em> (1998) *Janez Kolenc: <em>Čudna pota: Roman</em> (1998) *Gojmir Polajnar [Boris Pintar]: <em>Ne ubijaj, rad te imam: Roman</em> (1998) (W; odlomek iz romana je dostopen na Wikiviru) *<s>Janja Vidmar: <em>Peklenske počitnice: Za dekleta, ki ne verjamejo v lastno moč, in za fante, ki grdo govorijo o njih</em> (1999; tudi različica v Braillovi pisavi) (W)</s> *Ivan Malavašič: <em>Rdeče nebo</em> (1999) (W) *Borica Vičar: <em>Krančev pob</em> (1999) *Tomo Snoj: <em>Jama: Roman</em> (1999) *Sanja Pregl: <em>Angel varuh</em> (1999) (W) *Janez Banič: <em>Fakulteta za zrak: Satirični roman</em> (1999) (W) *Ivanka Mestnik: <em>Vikend sredi vasi</em> (1999) (W) *<s>Vitka Kolar: <em>Pokrij me, mami</em> (1999)</s> *Andrej Zorko: <em>Kasarna kraljev ali Izpoved nekega lopova</em> (1999) ===Letošnji datumi predstavitev=== ===Izbrani roman, izpisan kot bibliografski vir=== Janez Kolenc. ''Čudna pota: Roman''. Novo mesto: Dolenjska založba, 1998. ==Urnik== Seminar za enopredmetnike poteka ob torkih med 18.00 in 19.35 v predavalnici 2 v pritličju fakultete. *prvo srečanje: razpored tem seminarskih obveznosti; *naslednje srečanje: [[:b:Nova_pisarija#Enciklopedi%C4%8Dni_%C4%8Dlanek|Enciklopedični članek]], [[:w:wikipedija:WikiProjekt Romani|WikiProjekt Romani]]; [[:w:Wikipedija:Napi%C5%A1i_%C4%8Dlanek/knjiga|splošna pravila za pisanje članka na Wikipediji]]; [[:w:Wikipedija:WikiProjekt Romani/Navodila za pisanje člankov|podrobnejša navodila za pisanje članka o romanu na Wikipediji]]; napotitev na [[:b:Predloga:Infopolje_Knjiga|predlogo za infopolje]]; ==Obveznosti== Glej tudi [[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22#Obveznosti|informacije pri predavanjih]]. *pozitivna ocena testa *pozitivna ocena referata pri vajah *potrjena [[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22 #Korekture podlistkov|korektura podlistka]] *z {{opravljeno}} označena seminarska tema *prisotnost na seminarju; odsotnost na treh seminarjih (iz kakršnih koli razlogov) se tolerira brez opravičevanja, odsotnost od četrte do sedme se nevtralizira s [[tipkanje kazal|kompenzacijskim tikpanjem]], več kot sedemkratna odsotnost se ne odpušča in je razlog za neocenjenost; za več glej informacije pri predavanjih *komur se ure v celoti križajo z drugim predmetom, mora izkazati polovično prisotnost, drugi ustrezno več *[[tipkanje kazal|tipkanje za višjo oceno]] (kadar je študent med ocenama, pri večjih zalogajih za celo oceno; na opravljene naloge je treba opozoriti demonstratorja ali učitelja en mesec pred ocenjevanjem) ==Izkušnje in napotki== Miran Hladnik je na spletni strani tega seminarja že prejšnja leta zapisal vrsto napotkov, neprecenljivih pri izdelavi geselskega sestavka o romanu na Wikipediji. Pravi, da so kritike leposlovnih del po drugi svetovni vojni nekatere knjižnice nesistematično vnašale v svoje kataloge, Cobiss pa jih je po 1990 selektivno vključil v zapise o teh knjigah. Ponekod že skraja dobimo v polju za ocene imena kritikov in bibliografske podatke o mestu objave, drugod najdemo le imena recenzentov, včasih pa ne najdemo nič. Glejte Podrobne podatke, ne zgolj osnovnega zapisa. V takem primeru je treba odpreti bazo knjižnice, kjer se je to vpisovanje dogajalo (npr. NUK, Slovanska knjižnica znotraj Mestne knjižnice Ljubljana in morda še katero drugo bazo). Šele tu najdemo bibliografske podatke o kritikah in njihovih avtorjih, če so knjige seveda doživele kakšno kritiko in če so jo bibliografi registrirali. Prim. zapis v [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=11950593&fmt=11&lani=si vzajemni bazi COBIB.SI] in v [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=50001&rid=11950593&fmt=11&lani=si lokalni bazi NUK] (Baze podatkov > Lokalne baze). Preverite še: *Wikipedija > napredno iskanje (obkljukaj samo Wikipedija) > vpišite naslov romana *po [https://www.slov.si/iskalniki/diplomske/ diplomskih nalogah] iščite z naslovom romana '''in še''' z avtorjevim imenom; preglejte diplome, ki govorijo npr. o avtorjevem pripovedništvu *v dLib vtipkajte naslov romana v narekovajih, zadetke razporedite kronološko in si oglejte tiste iz leta izida ali leto po njem ter tiste iz leta ponatisa ali (potencialno) ekranizacije *poglavje [[:b:Nova pisarija#Članek o knjigi|Članek o knjigi v ''Novi pisariji]] *izpustite pridevnik ''svoj'', kadar je odveč *odvisne stavke po možnosti spremenite v proste *ob prvi omembi osebe zapišite osebno ime pred priimkom *napravite povezavo, ko gre za dejanska krajevna imena, osebe in zgodovinske dogodke ===Slike naslovnic=== *[[:w:Uporabniški pogovor:Hladnikm#Naslovnice knjig|Sportijeva navodila za postavljanje naslovnic knjig]] **če je knjižni ovitek avtorsko delo, njegovo sliko naložimo na lokalno Wikipedijo, ne pa na Commons **slika naj izpolnjuje osnovne estetske in tehnične standarde **ne zavračajte adminovih posegov Znak ''t'' v opisu delne ocene v sistemu Vis pomeni, da vam je priznano tipkanje za Wikivir, številka ob datumu je ocena testa, številka ob R je ocena referata, ''+'' pomeni tipkanje za višjo oceno, ODS pomeni odsotnost, ''kt'' pomeni tipkanje za nadomestilo odsotnosti. Oznaka ''SE'' pomeni opravljeno seminarsko obveznost. Za gesla, ki jih je treba še popraviti, so pripombe na študentovi uporabniški strani na Wikiverzi. ==Glej tudi== *[[Uvod v študij slovenske književnosti (seminar) 2024/25]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti (seminar) 2023/24]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2020/21]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2019/20]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2018/19]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2017/18]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti E 2016/17]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti E 2015/16]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti E 2014/15]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti E 2013/14]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti E 2012/13]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti E 2011/12]] *[[:b:sl:Nova pisarija#Enciklopedični članek|napotki za pisanje gesla o romanu v ''Novi pisariji'']] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenistika]] [[Kategorija:Miran Hladnik]] [[Kategorija:Andraž Jež]] [[Kategorija:Uvod v študij slovenske književnosti]] mvoousrkn3wi41z2z2jelgkw6hiv6ke 86034 86026 2026-10-19T21:04:22Z ~2026-56018-60 4783 /* Izbrani roman, izpisan kot bibliografski vir */ 86034 wikitext text/x-wiki Seminar pri [[Andraž Jež|Andražu Ježu]] obiskujejo samo enopredmetni študentje prvega letnika slovenistike, in sicer le v zimskem semestru. Učbenik za ta predmet je [[:b:Nova pisarija|''Nova pisarija'']] prejšnjega nosilca predmeta, literarnega zgodovinarja in pionirja pospletenja slovenistike Mirana Hladnika. ==Teme== V seminarju bomo v skladu z zadnjimi leti kronološko popisovali slovenske romane, tokrat enako kot lani s poudarkom na tistih iz 90. let 20. stoletja. Za zgled naj bodo gesla o romanih na Wikipediji, nastala pod vodstvom Mirana Hladnika v okviru projekta [[:wikipedia:sl:Wikipedija:WikiProjekt_Romani|Romani]], na straneh [[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt Bibliotekarji o romanih|projekta Bibliotekarji o romanih]] in na starejših seminarskih straneh, npr. [[Uvod v študij slovenske književnosti E 2011/12#Sestavni deli članka o izbranem romanu]]. Tekst lahko oblikujete v urejevalniku, ki ga poznate (npr. v Wordu ali LibreOffice Writerju), in ga nato prekopirate sem, lahko pa ga postopoma sestavljate kar tukaj. '''Članek naj bo na spletu do 3. novembra''', tisti, ki nastopite z njim prej, ga postavite dva dni pred predstavitvijo v razredu. Na seminarju izrečene pripombe, popravke na iztisu in pripombe, sporočene po e-pošti ali na pogovornih straneh, je treba upoštevati najpozneje 14 dni po predstavitvi. Ko bo članek v seminarju predstavljen, pregledan, popravljen in potrjen, ga prekopirate na Wikipedijo. Viri so literarna zgodovina, leksikon ''Slovenska književnost'', SBL, diplomske naloge iz slovenske književnosti; za morebitne kritike glejte dLib, Cobiss in [[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt_Romani#Kazala_strokovnih_knjig|monografije o slovenskem romanopisju po drugi svetovni vojni]]. Dokončano geslo vpišete na dno seznama pri [[:w:sl:Wikipedija:WikiProjekt Romani|wikiprojektu Romani]] in '''obvestite učitelja o zaključku''' z oznako pp (''prosim preveriti''). Romane najdeta iskalna niza v ukaznem načinu Cobissa: <code>la=slv and lc=a and py=1991</code> in <code>la=slv and dc=821.163.6-311* and py=1991</code>. Za več glejte pod naslov [[Napotki za iskanje leposlovja po Cobissu]]. Pripombe, izrečene v seminarju ob predstavitvi gesla, je treba vnesti v članek v enem tednu. Zamudniki dobijo dodatno geslo. Sledi provizoričen seznam slovenskih romanov 90. let, izdelan po spletni bibliografski bazi Cobiss (in vsaj do leta 1993 bolj ali manj popoln) z izjemo tistih, ki so svoje wikipedijsko geslo dp. Seminaristi bodo izbrani roman najprej zapisali kot geslo v bibliografskem kazalu, nato pa se bodo lotili postavljanja na Wikipedijo. Pri delih, katerih avtorji že imajo svoje geslo na slovenski Wikipediji, stoji oznaka (W). Prečrtani so romani, ki že imajo svoje geslo na Wikipediji ali ki so neizsledljivi. *<s>Ivan Potrč: <em>Tesnoba: Roman</em> (1991) (W)</s> *<s>Metod Pevec: <em>Carmen: Roman</em> (1991) (W)</s> *Bogdan Novak: <em>Lipa zelenela je: Slovenska saga 3&ndash;4 [Krvave reke]</em> (1991) *Andrej Capuder: <em>Iskanje drugega</em> (1991) (W) <br> *<s>Feri Lainšček: <em>Namesto koga roža cveti: Roman</em> (1991) (W)</s> <br> *<s>Marjan Tomšič: <em>Šavrinke</em> (1991) (W)</s> *<s>Marjan Tomšič: <em>Óštrigéca</em> (1991) (W)</s> <br></s> *<s>Žarko Petan: <em>Poloneza</em> (1991) (W)</s> *Goran Gluvić: <em>Navadna pripoved o jeznem Janeszu</em> (1991) (W) *Nada Matičič: <em>Portret gospe Marije: Roman</em> (1991) (W) *Ivo Zorman: <em>Stiska bogov: Roman</em> (1991) (W) <br> *<s>Ivo Zorman: <em>Donáta</em> (1991) (W)</s> *<s>Janez Švajncer: <em>Dokler sem živ, nisem mrtev</em> (1991) (W)</s> *Janez J. Švajncer: <em>Na stekleni strehi</em> (1991) (W) *<s>Marinka Fritz Kunc: <em>Grand fouetté: Roman</em> (1991) (W)</s> *Vladimir P. Štefanec: <em>Morje novih obal: Resnična zgodba</em> (1991) (W) *Bojan Martinec: <em>En dan v življenju pisatelja Molja</em> (1991) (W) *Milan Štancer: <em>Na porobu: Roman</em> (1991) *Anton Komar: <em>Za sivimi zidovi</em> (1991) *Rodef Gloria de Žigi: <em>Odpelji ki si naložil</em> (1991) *Rodef Gloria de Žigi: <em>Zavetje na preži</em> (1991) *Europa Majal [Jadranka Žiberna]: <em>Potrpežljivost ribe ali Ponovni razkroj</em> (1991) *Jože Felc. <em>Duša imena</em> (1991) (W) *Jože Peternelj: <em>Mateja</em> (1991) (W) *<s>Tone Svetina: <em>Črna srna: Kratek roman</em> (1992) (W)</s> *Ferdo Godina: <em>Glas samotne ptice: Roman</em> (1992) (W) *<s>Tone Partljič: <em>Mala</em> (1992) (W) </s> <br> *<s>Miloš Mikeln: <em>Veliki voz</em> (1992) (W)</s> <br> *Milan Kleč: <em>Ljubezen na prvi pogled: Roman</em> (1992) (W) *Milan Kleč: <em>Tatovi koles</em> (1992) (W) <br> *<s>Nedeljka Pirjevec: <em>Zaznamovana</em> (1992) (W)</s> <br> *Ivo Zorman: <em>Kajnov rod</em> (1992) (W) *<s>Vinko Ošlak: <em>Hagar: Roman</em> (1992) (W)</s> *Janez Makavelj [Iztok Osojnik]: <em>Srčeva desetka</em> (1992) (W) *Katarina Marinčič: <em>Rožni vrt: Roman</em> (1992) (W) *Franček Rudolf: <em>Otroci ..., živali ..., narava: Roman v stilu, imenovanem bidermajer</em> (1992) (W) *Janez Švajncer: <em>Moja lepa županja</em> (1992) (W) <br> *<s>Sam Panther [Samo Ogris]: <em>Skrivnostna ulica</em> (1992)</s> <br> *<s>Aaron Kronski [Tomo Rebolj]. <em>Divjanje ali Junak našega časa: Opera triler</em> (1992) (W)</s> *Jože Peternelj: <em>Štirideset let pozneje: Vojakova tožba</em> (1992) (W) *<s>Ivan Sivec: <em>Ženin proti svoji volji</em> (1992) (W)</s> *<s>Peter Stopar [Mitja Zalokar]: <em>Versailles pozimi</em> (1992)</s> *Drago Kuhar: <em>Karantanovci: (Ego roman o spominu)</em> (1992) *Ana Marija Kovač: <em>Tam kjer šumi Mura</em> (1992) *Jože Sevljak: <em>Zeleni kres</em> (1992) (W) <br> *<s>M. Conradi: <em>Trije rodovi</em> (1992)</s> <br> *<s>Boris Kralj: <em>Jaz sem kužek Mix</em> (1992) (W) <br></s> *<s>Lidija Asta: <em>Skozi trnje do zvezd ali avtobiografija neke tridesetletnice</em> (1992) (W)</s> <br> *<s>Matej Bor: <em>Jernov rokopis ali Martinova senca</em> (1993) (W)</s> *<s>Boris Pahor: <em>Vila ob jezeru: Roman</em> (1993) (W)</s> *<s>Peter Božič: <em>Zdaj, ko je nova oblast</em> (1993) <br></s> *<s>Andrej Hieng: <em>Čudežni Feliks: Roman</em> (1993)</s> <br> *Marjan Tomšič: <em>Zrno od frmentona</em> (1993) (W) <br> *<s>Drago Jančar: <em>Posmehljivo poželenje</em> (1993) (W)</s> <br> *<s>Franjo Frančič: <em>Sovraštvo: Roman</em> (1993) (W)</s> *Andrej Morovič: <em>Tekavec: Roman</em> (1993) (W) <br> *<s>Miha Mazzini: <em>Zbiralec imen: Roman</em> (1993) (W)</s> <br> *<s>Feri Lainšček: <em>Ki jo je megla prinesla: Roman</em> (1993) (W)</s> *<s>Feri Lainšček: <em>Astralni niz</em> (1993) (W)</s> *<s>Mate Dolenc: <em>Pes z Atlantide</em> (1993) (W)</s> *Franček Bohanec: <em>Stopa in reka: Roman</em> (1993) (W) *Franček Štefanec: <em>Zlata ura: Saga iz Sv. Trojice</em> (1993) *Janez Švajncer: <em>Ptice v zraku - ljudje na zemlji: Roman</em> (1993) (W) *Marija Vogrič: <em>Vojna iz ljubezni: Roman</em> (1993) *Karolina Kolmanič: <em>Vračam vam soproga</em> (1993) (W) *Ignac Kamenik: <em>Jutro novega dne: Roman</em> (1993) (W) *Alenka Kovačič - Borec: <em>Pohlep po človeku</em> (1993) <br> *<s>Zlata Vokač: <em>Knjiga senc</em> (1993) (W)</s> <br> *Peter Malik [Željko Kozinc]: <em>Lovišča: Roman</em> (1993) (W) *Velimir Vulikić: <em>Beg iz pekla: Iz življenja vojaškega zdravnika</em> (1993) (W) *Ino Knabino [Vitan Mal]: <em>Ganimed in drugi</em> (1993) <br> *<s>Drago Jančar: <em>Severni sij</em> (1993) (W)</s> <br> *Silva Brank: <em>Mavrična jesen</em> (1993) (W) *Angelca Pogelšek: <em>Življenje v belem in modrem: Roman</em> (1993?) <br> *<s>M. Single: <em>Misice</em> (1993)</s> <br> *Sam Panther [Samo Ogris]: <em>Skrivnost svilenih spodnjih hlačk</em> (1993) *Dr. Doc & L. Tomas [Tomo Kočar]: <em>Zmaji so ...</em> (1993) (W) *Marinka Fritz-Kunc: <em>Borboletta: Roman</em> (1994) (W) *Vladimir Nardin: <em>Golobji kralj</em> (1995) <br> *<s>Sam Panther [Samo Ogris]. <em>Sedmeroboj in na njem mrtva, umorjena Gillian</em> (1995)</s> <br> *Zdenka Žebre: <em>Kamen na srcu</em> (1996) (W) *Sam Panther [Samo Ogris]: <em>Na konjskih dirkah</em>; <em>Horusova glava</em>; <em>Sedmeroboj in na njem nesrečno umorjena Gillian</em> (1996) *Irena Jakopanec: <em>Srce v ponvi</em> (1996) *Janko Valjavec: <em>Jožef Šenk v JLA</em> (1996) *Feri Lainšček: <em>Skarabej in vestalka: Roman o plenilcih duš</em> (1997) (W) *Feri Lainšček: <em>Grinta: Roman</em> (1997) (W) *Marija Vojskovič: <em>V volčji koži</em> (1997) (W) *Jože Mastnak - Marjan: <em>Bufonija, dežela sivorjavih kvak</em> (1997) *Alojz Rebula: <em>Cesta s cipreso in zvezdo: Roman</em> (1998) (W) *Feri Lainšček: <em>Atentat v Slovenskem dvorcu: Satirični roman</em> (1998) (W) *Vinko Ošlak: <em>Obletnica mature: Roman</em> (1998) (W) *Marij Čuk: <em>Pena majskega vala</em> (1998) (W) *Polona Škrinjar: <em>Pečina: Roman</em> (1998) (W) *<s>Angelca Pogelšek Pivk: <em>Čar ljubezni: Roman</em> (1998)</s> *Kostja Janković: <em>Zadeva projekt: Roman</em> (1998) *<s>Aaron Kronski [Tomo Rebolj]: <em>Nasmeh zla: Roman</em> (1998) (W)</s> *Vinko Korošak: <em>Ob zeleni reki: Nasvidenje čez dvajset let</em> (1998) *Janez Kolenc: <em>Čudna pota: Roman</em> (1998) *Gojmir Polajnar [Boris Pintar]: <em>Ne ubijaj, rad te imam: Roman</em> (1998) (W; odlomek iz romana je dostopen na Wikiviru) *<s>Janja Vidmar: <em>Peklenske počitnice: Za dekleta, ki ne verjamejo v lastno moč, in za fante, ki grdo govorijo o njih</em> (1999; tudi različica v Braillovi pisavi) (W)</s> *Ivan Malavašič: <em>Rdeče nebo</em> (1999) (W) *Borica Vičar: <em>Krančev pob</em> (1999) *Tomo Snoj: <em>Jama: Roman</em> (1999) *Sanja Pregl: <em>Angel varuh</em> (1999) (W) *Janez Banič: <em>Fakulteta za zrak: Satirični roman</em> (1999) (W) *Ivanka Mestnik: <em>Vikend sredi vasi</em> (1999) (W) *<s>Vitka Kolar: <em>Pokrij me, mami</em> (1999)</s> *Andrej Zorko: <em>Kasarna kraljev ali Izpoved nekega lopova</em> (1999) ===Letošnji datumi predstavitev=== ===Izbrani roman, izpisan kot bibliografski vir=== Drago Jančar. ''In ljubezen tudi''. Ljubljana: Beletrina, 2017. <br> Janez Kolenc. ''Čudna pota: Roman''. Novo mesto: Dolenjska založba, 1998. <br> ==Urnik== Seminar za enopredmetnike poteka ob torkih med 18.00 in 19.35 v predavalnici 2 v pritličju fakultete. *prvo srečanje: razpored tem seminarskih obveznosti; *naslednje srečanje: [[:b:Nova_pisarija#Enciklopedi%C4%8Dni_%C4%8Dlanek|Enciklopedični članek]], [[:w:wikipedija:WikiProjekt Romani|WikiProjekt Romani]]; [[:w:Wikipedija:Napi%C5%A1i_%C4%8Dlanek/knjiga|splošna pravila za pisanje članka na Wikipediji]]; [[:w:Wikipedija:WikiProjekt Romani/Navodila za pisanje člankov|podrobnejša navodila za pisanje članka o romanu na Wikipediji]]; napotitev na [[:b:Predloga:Infopolje_Knjiga|predlogo za infopolje]]; ==Obveznosti== Glej tudi [[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22#Obveznosti|informacije pri predavanjih]]. *pozitivna ocena testa *pozitivna ocena referata pri vajah *potrjena [[Uvod v študij slovenske književnosti predavanja 2021/22 #Korekture podlistkov|korektura podlistka]] *z {{opravljeno}} označena seminarska tema *prisotnost na seminarju; odsotnost na treh seminarjih (iz kakršnih koli razlogov) se tolerira brez opravičevanja, odsotnost od četrte do sedme se nevtralizira s [[tipkanje kazal|kompenzacijskim tikpanjem]], več kot sedemkratna odsotnost se ne odpušča in je razlog za neocenjenost; za več glej informacije pri predavanjih *komur se ure v celoti križajo z drugim predmetom, mora izkazati polovično prisotnost, drugi ustrezno več *[[tipkanje kazal|tipkanje za višjo oceno]] (kadar je študent med ocenama, pri večjih zalogajih za celo oceno; na opravljene naloge je treba opozoriti demonstratorja ali učitelja en mesec pred ocenjevanjem) ==Izkušnje in napotki== Miran Hladnik je na spletni strani tega seminarja že prejšnja leta zapisal vrsto napotkov, neprecenljivih pri izdelavi geselskega sestavka o romanu na Wikipediji. Pravi, da so kritike leposlovnih del po drugi svetovni vojni nekatere knjižnice nesistematično vnašale v svoje kataloge, Cobiss pa jih je po 1990 selektivno vključil v zapise o teh knjigah. Ponekod že skraja dobimo v polju za ocene imena kritikov in bibliografske podatke o mestu objave, drugod najdemo le imena recenzentov, včasih pa ne najdemo nič. Glejte Podrobne podatke, ne zgolj osnovnega zapisa. V takem primeru je treba odpreti bazo knjižnice, kjer se je to vpisovanje dogajalo (npr. NUK, Slovanska knjižnica znotraj Mestne knjižnice Ljubljana in morda še katero drugo bazo). Šele tu najdemo bibliografske podatke o kritikah in njihovih avtorjih, če so knjige seveda doživele kakšno kritiko in če so jo bibliografi registrirali. Prim. zapis v [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=99999&rid=11950593&fmt=11&lani=si vzajemni bazi COBIB.SI] in v [http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=50001&rid=11950593&fmt=11&lani=si lokalni bazi NUK] (Baze podatkov > Lokalne baze). Preverite še: *Wikipedija > napredno iskanje (obkljukaj samo Wikipedija) > vpišite naslov romana *po [https://www.slov.si/iskalniki/diplomske/ diplomskih nalogah] iščite z naslovom romana '''in še''' z avtorjevim imenom; preglejte diplome, ki govorijo npr. o avtorjevem pripovedništvu *v dLib vtipkajte naslov romana v narekovajih, zadetke razporedite kronološko in si oglejte tiste iz leta izida ali leto po njem ter tiste iz leta ponatisa ali (potencialno) ekranizacije *poglavje [[:b:Nova pisarija#Članek o knjigi|Članek o knjigi v ''Novi pisariji]] *izpustite pridevnik ''svoj'', kadar je odveč *odvisne stavke po možnosti spremenite v proste *ob prvi omembi osebe zapišite osebno ime pred priimkom *napravite povezavo, ko gre za dejanska krajevna imena, osebe in zgodovinske dogodke ===Slike naslovnic=== *[[:w:Uporabniški pogovor:Hladnikm#Naslovnice knjig|Sportijeva navodila za postavljanje naslovnic knjig]] **če je knjižni ovitek avtorsko delo, njegovo sliko naložimo na lokalno Wikipedijo, ne pa na Commons **slika naj izpolnjuje osnovne estetske in tehnične standarde **ne zavračajte adminovih posegov Znak ''t'' v opisu delne ocene v sistemu Vis pomeni, da vam je priznano tipkanje za Wikivir, številka ob datumu je ocena testa, številka ob R je ocena referata, ''+'' pomeni tipkanje za višjo oceno, ODS pomeni odsotnost, ''kt'' pomeni tipkanje za nadomestilo odsotnosti. Oznaka ''SE'' pomeni opravljeno seminarsko obveznost. Za gesla, ki jih je treba še popraviti, so pripombe na študentovi uporabniški strani na Wikiverzi. ==Glej tudi== *[[Uvod v študij slovenske književnosti (seminar) 2024/25]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti (seminar) 2023/24]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2021/22]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2020/21]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2019/20]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2018/19]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti seminar za E 2017/18]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti E 2016/17]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti E 2015/16]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti E 2014/15]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti E 2013/14]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti E 2012/13]] *[[Uvod v študij slovenske književnosti E 2011/12]] *[[:b:sl:Nova pisarija#Enciklopedični članek|napotki za pisanje gesla o romanu v ''Novi pisariji'']] ==Opombe== <references /> [[Kategorija:Slovenistika]] [[Kategorija:Miran Hladnik]] [[Kategorija:Andraž Jež]] [[Kategorija:Uvod v študij slovenske književnosti]] qeckz37pehh3uvbff7a6jt7nhyg096u